Vonnak Dvoje smrti

pokrili so vsa ogledala v stanovanju in zaprli okna. Bilo je tiho, v takšnih trenutkih mora življenje
izginiti iz hiše, saj duša še nekaj dni ostane ob telesu, če seveda tudi dementna duša ve, da mora
ostati. Pomislila sem, da je vse skupaj samo trapast pustni karneval, ki pa je vendar pokazal na našo
splošno okornost. Andrij, Andrij, kje so policija pa medicinski izvedenci, ki bi lahko uradno ugotovili,
da je konec, da je nismo ubili in da je ne bomo žive pokopali …? Moji prsti so se zakopali med njegova
rebra, ne stiskaj me tako močno, je zamomljal, padla bova na krompirjevo gredo, če ne boš pazila.
Injekcija za ohranjanje gor ali dol, babico so morali po bedenju hitro pokopati, ker so se v dnevni sobi,
polni opotekajočih se senc, sosedje prepirali, na kateri strani morajo stati sorodniki, na kateri vsi
ostali in ali morajo okoli umrle hoditi v smeri urinega kazalca. Niso je smeli pustiti same, nanjo so
pazili v šepetajočem zboru, včasih, ko je popolnoma zmanjkalo zraka in niso več zdržali, pa so šli na
dvorišče. Resnica je, da so odraščali z Leninom, zdaj pa so improvizirali v srednjem veku, ki se je zgrnil
čeznje. Kako bi ti vedel, Miša, če si bil vedno čekist. Ko so končno vsi odšli, sva malo da ne padla na
mrliča, medtem ko sva z lestenca nad mrliškim odrom odvijala žarnice, ker se v takšnem morju luči
ne da spati.
Doma je lahko mama do pogreba ostala v zamrzovalniku, čeprav takrat ni več imela pljuč, srca ali
ledvic. Vsak od nas je sedel zamaknjen v svojo bolečino, v ušesih pa nam je zvonilo od tišine. Ni bilo
kaj reči. Koliko časa se v tem primeru nosi črnina? Ni trajalo dolgo, ko sem morala odleteti nazaj v
Kijev, že zdavnaj sem porabila svoj letni dopust in mi ne bi dovolili še ostati, čez nekaj dni smo
pričakovali resnejšo humanitarno pomoč in nekdo je moral izumiti logistiko razvoza po državi in
odgnati klateže.
Ne morem se navaditi na to, da pridem domov kvečjemu na konec zgodb, enako krivo se počutim
od blizu in daleč. Zlasti ko se je mesec dni kasneje izkazalo, da je bilo tisti drugi smrti usojeno, da je
bila skoraj končnica za mamino, kot nekakšno nadomestilo, treba je bilo samo odigrati gostujočo
vlogo v življenju drugih. Na pragu in na vratih so spustili krsto, preden so jo odnesli naprej. Kakor
nesejo nevesto čez prag, tako tudi pokojno odrešijo spon doma. Stopamo v sprevodu, Andrij nosi
križ, jaz žlobudrajoče pojem, ulije se dež, zemlja zadiši. Vas opazuje, kako se možje potijo pod težo
drobcene, zagrenjene ženske, ki je bila tako daljnovidna, da je tovariše na hišnem oltarju pravočasno
zamenjala z Devico Marijo.