© r rt mm rt tik - upload.wikimedia....

^eoiettfd) ^ractifc^e
© r rt mm rt tik
ber
(£r j«*...
jlotvsttif^cu
i n
©teiermatf, SČarttten, $ratn ttnb bem ttt^rifc^eit
*
$itftenlanbe.
58 o tt
A « J « M u r k o .
B^eite,
umgeat6etfete uttb fetjr oerme^rte SUiflage.
1843*
forlafl tr^r Ji*. JFfrftrfrljfn fiurljljanMung.
(3pI). £or. ©reinetv)

o v t e fc e*
*©te gegentvatfige jroeife Stuftoge tneinet f(ot»eni*
fcfjen ©rammaftf l)at t(jeilt»eife einige rocfenflidje
»eiterungen er^atfen, unb im ©anjen nitfjt unk*
tradEjtlidEje 23erid()tigungen unb fleinete 3«fS^e ubetaK,
t»o bie pracf)roif[enfdfjaft nocf> fo »iel ju entbecfen,
unb e$ roirb fotfroaJjrenb fo »iet ju Sage geforbetf,
ba)? ein reicfjer ©foff »on (Srtpeiferung unb 95ertd)tU
gung immerbat juroad)(!. f)af>e micf) af>et babei
nicfjt in fprac^ltdEje

ifd;en .Kujtenlanbe gefprod;rn lt>irb, gefreu barju|iek
(en, unb ein tnogtic^ roa^rel Š8i(b »on ber 2JoIf$%=
fpracfje ju grben.
£)urd; btc einiger če$ifdj*flatt>ifd>en @d[)riff*
5i-td;en {>abe idf) nur ben, fd^oit in ber SJorre^e jur
erffen SCuffage biefer ©rammatif, talecfe ber 2Bef}*
f(att>en burcf) eine gemeinfdmftlid&e .Orffjograpfne ein==
anber ju naf;ern, nutt nnrFlicf) befreten, in ber »offett
Ueberjeugung, bafj bie erroa(;nfe Slnna^erung biefer
©iatecte fo lang etn frommer 2£unfdf) bleiben roirb,
aU bie in ber Siteratur armeren unb an unbe*
beufenberen ftd) nidf)t an bie burd; Gultur au£ge$eid)*
neferen unb jal)lreid)eren ie š5raud)barFeit ber ©rammatif' fetf>fl fann baburdj,
tttentt nicf)t geroonnen, bod; aud> riid)t oedoren {>aben,
Unb fo ubergebe id) biefeš 25ud; »on 9Teuem ber
.Oeffentlidjfeit, nid)t of;ne bie £offnung, bafj e$ jur
leid)teren (Mcrnung ober jur »oflfommeneren $enn(»
nif eineš ftotPtfd^en 2>ialecte$ bal ©einigr behra*
gen roirb.

(5; l e m e tt t a r t e f) r e.
§. i.
SBoit fcett SBucfjfiafott un&
^ i e ffomenifcfje ©pracfje I>at 25 cinfacfje Saute, Mjelcfjc
mit fofgenben 33ud)flaben gcfctjrtebctt merben fbnnen:
A a, B b, C c, Č 6/ Dd, E e, F f, G g,
0. be. ie. tfcf>e. be. e. ef. ge.
H li, I i, J j, K k, L 1, Mm, Nn, O o,
i. je. fa. e(. em. en. o.
P p, B r, S Sj Šš; T t, U a, V x, Ta Z ,
pe. ec. fe. fcfye. te. u. roe. fe.
Ž ž.
fd)e (wie franj. j).
£inftcf)t6 ber @cf)rift unb 2lu$fpracf)e g«[ten fofgcnbe
©runbregetn:
1. 3f2tcf>t meljr uitb mcfjt irentger S3urf)fiabett b. f. ?aut-jcicfjen
ju fcfjretben, alž ?aute in etnem SOBorte j«
Ijoren futb: roorauS nmgefe^rt bte fKegef fofgt,
aucf) jebe« ©djnftjetcfjen, weId)eS bafietjt, auit
$nfprecf)en.
2. Scbfr 83ucf)fiabe bcf)alt feett eimnaljl aitgetmefeitett
?aut aKejeit unb iiberatt bet.

2 SSoit beit S5ud)jlabeit unb bere« 2fu$fprad)e. §. t.
3m ©fomeiufcfcfn roitb alfo SSucbflabe ttcrf$it»it!gčn ,
rote 5. (m X): baba, braba, blafo, ba(i.
E, O.
E unb o unterfdjetben bie meiften S5foweuen in @cf>rtft
unb @prad)e itt>ei, eiit l)ot)e$ unb etn ttefeč. Da« ljof)e
e roirb burd) e, unb baS tiefe gerool)nttd) burd) č be*
jeidjnet. e mu$, »te e mit nad)* ober »ortonenbem
i: baS e, tt)te ba$ a in 9SRa|re, »are, gefprodjett
rcerben. Sctiež roirb burcf) bie naturlidjc mittfere £>eff*
ttuttg bež 9flunbeS, inbem jugteid) ber ©aumenfanat fief)
»erengt: biefe$ burd) bie grogte SSerbretterung ber $Junb*
l>6t)fc ofyne SSereugung ober Grmeiterung beS ©aumen*
fanafš f)er»orgebrad)t. 3-
Meh, ©djtaud). Mehek, roeid).
Sneg, ©djnee. Zčt, ©djroiegerfofm.
Tdlo, Ceib. Mefo, $feifrf).
Je j er tgt. J6, er ift.
©prid;: meicb ober iniedj, fineig JC. ma^ef, MA^O JC.
@ben fo ttnrb bač f)oI)e o burd) o, ba$ tiefe aber
gerooljnltd) burd) d bejeidjnet. Seneš muf5, roie o mit
*) 3» eintgen (Segenben »ctt ©feiermar! unb ^arnfeit, 5. 25.
am ©acbec, um 25Ieiburg unb SBoffermarft, roirb bas
reine, t>eGe a roie o pber ba§ oberbeuffc&e a gefproc^en.
3- 25. moti, nos, mlod !c. jlatt: mati Jfftufter, naš
unfer, mlad jung JC.

§. i. ason ben Sud)(iabeH unb beren 2lužfpratf)e. 3
ttacfj- ober fcortoneitbem u: btefež, vote o mit ttacfttoitett*
bem a, gefprodjen merben. ®a$ o roirb burdi eine fei)r
groge SSerlangerung ber 9Runbt)6life be^ grogter SBeren*
gung unb žfiunbung beS Cfppenfanafd t)er»orgebrad)t: bet
ber 2lužfprad)e beS o aber ert)aft ber 9E)?unb nad) ber
groben SSerldngerung ber 3)iunbl)ot)fc bie naturltdje mitu
lere JDeffnung. 3. 33.
Zob, 3at)tt. Bob, $3of)ne.
ltoka, #anb. Voda, 28afler.
Klop, 33anf. Post, gafle.
©prid): foub ober fuob, rouFa K. boaf>, troaba JC.
Diefe S3ejeid)nu»tg unb 2lu«fyrad)e be$ jmeifacfjen
e unb o fincet aber nur bann ©ratt, roenn jug(eid) ber
£on auf bem e ober o liegt: fonft ifl in ber SKegef
immer nur einerfei e unb einerfei o ju beren, unb
fofgficf) aud) ju fcbreiben. 3. 25. mehur S5Iafe; mehkota
2Beid)e, zobje bte 3n .Obetfrain toirb baž o i»ie u, unb im Wofent(>aIe in
Sarnfen aud) ba$ e roie i gefprocben. 3-
lu b»
rug, snig, lip anftatt: Bog ©otf, rog $orn, lep
fdjott, zob, sneg jc. 3n einigen ©egenben »on cgfeier«
marf roirb roieber ber Unferfdjieb »on o unb o nic&t
bead)fet, unb Bog, voda jc. immer nur mit einerlei
o gefprod)en unb gefdjrieben. — 3m 2tQgemeinen ift ber
©ebraud) beS e unb o befiimmt unb flar in bie Oftren
fatlenb, roafjrenb ber ©ebraud) bež č unb o fdjroanfenb
unb oft fdjroer ju ermitteln So ift, roo im .aiff[a»
roifdjen 4j ift, im ©lorrenifdjen immer e, al6: bedeti
rcadjen, oeg 3iud)f, bel n)eifj, bled Meid), cena rci5,
čreda jperbe, greli ©iinbe, klet ffefler, mleko ©iild),
pega 9)}aM, repa 9h'ibe, sever SRorbroinb jc. Unb roo
tm 2l(tf(an?ifd)en X, ifl im ©loroenifcben oljne 2IuS=
na&me o, a(š: d6b @id;e golob Saube, gos @an§,
gost bidjf, kopati baben, kot ffiinfel, lok SSogen,
mož ®ann, zob Z)agegen »ertrift baS floroe=
nifcbe e nicfet nur bie ie
j. 23. in me micb, žeti arnten , zet, mehek, meso ic.,
fcnbern nid)f felfen aud) bie beš alfflaroifdjen E, i»ie
J. S5. in bedro (Sdjenfft, pero Seber, čelo ©tirnic.
SaSfetbe gilt »on bem floroenifcfcen o in 2lnroenbung auf
bas altflaroifdje o unE> — 3« einigen ©egenben be«
SSac&erS, »orjuglid) aber im ©ailf&ate in itarnfen, ^af
fit^ ber ben ^p(ett eigene Siafallaut f trfjaften. 3-

4 aSon ben 53ucf)fiat>ett unb bere« 5(u$fyrad)e. §. i.
F.
F ijl fcfiarf ju fefen, fommt nur in fremben 5Bortent
ttor, unb roirb felbft in biefcit meiftenč in b ober p t>er*
»»anbelt. 3- fara spfarre, fant Ž8ub*, tebiger 33ur*
fd)f; birm?! gtrlnung, britof griebljof, Štepan ©teptjan ic.
fiir firma, fritof, Štefan.
G.
G t|t atfejett unb iiberatt fanft, rote ttt ben beutfcfjen
®ortern g (t mm en, gfatt, aučjufprecben. 3. 93. gad
Sitpcr, gledati fcfjaueit, god ®eburtč* ober ^aljmenčtag. *)
H.
H tnug fcf)arf, ganj it>te baž d) ber 2)eutfcf)en, mrf)t
fanft mte ba$ beutfcfje 1), gefprod)en roerben, unb roirb,
tnbetn man baS f mit etnern £aud)e »erbtnbet, (>er«or?
gebracf)f. 3. R3.
Hvala, ?ob. I Hud, fdjftmm, bofe.
Kruh, 23rot. | Muha, gfiege.
©pricfc: d;roala, frucfc, c$ub, mu$a.
I, u.
1 unb u ffnb bte i unb u atter anbern ©pradjcn.
3. 23. mir griebe, vino ©etn, iti gefrcit, kupiti faufen,
luna OKonb, ura Uljr. **) SSergf. §. 3.
vlenči se, srenča, srenčati, vrenč, venč ic. jiaff
vleči se, sreča, srečati, vreč, več. 2luc& mesene,
fur mesec 5!)tonb, roirb in »ielen ©egenben »on @feier=
marE ge&ort.
•) dinige ©egenben OberErainS fprecften baS g rcie etn fflitteh
btng jroifdKn g tinb h, unb um Jflagenfttct unb in
Soimetn in ber ©raffcfcaff ©or$, gejjf ež fogar in etn
reined h uber. 3- roh , sneh , had, host jc. fiir
rog, sneg , gad, gost.
.**) Ser ©taroe liebt nicfcf «inc SBocale ju 2lnfaitge ber SBorfer,
it)ie im ©riec^ifdjen Ictn SSocaf ofjne einen ©pirifuS ju
2tnfange fiefien Eann ; befjroegen fjort man aucfc flaft bes
obigen iti, ura mei(1en6 jiti, vura fprecfcen. ©faft mit.
e, i fdngt man ba6 SBerf liebtr mit je, ji; ftaft o, u

§. 1. SSon bett 93nd)fiaben nub beren 2(u$fprad)e. 5
J unb v roulfeit t« ber SKegef mtc ba6 beutfdje j unb
tv fet)r roeicf) gefprod)en »erben. 9?ur am Grnbe einer
©tjtbe nad) etnern Socate ofcer etttem Gonfonanten, ober
j,u 2lnfange einer @t)Ibe » o r etnem Sonfonanten tmrb ba$
v gen>6t)nltd) trne etit furjeS u gefprod)ett. 3> 0,3
Jama, ©rube.
Jokati, rceinen.
Vera, ©faube.
Navada, ©eroofjnljeit.
Delaj, arbette.
Loj, Unfd)fitt.
Rokav, 2lermef.
Bratov, ber SBrtiber.
Berv,@teg itber etnffiaffer.
Verv, ©tricf.
©prid): jama, jo?ati, roera, naroaba, belaj, loj, ro!au, fcrafou,
bSru (einfplbig), ro.
1. roerben offo burd) ba$ j (latt beS i, unb baS
v (latt beč a n a d) SSccafen, b. i. burd) aj, ej,
ij, oj, uj unb ev, av, ov ic., bet unč bte
£)ipt)tt)onge ber beutfdjen ai, ap, et, ei), ot unb
eu, au, ou »ertreten, fo bag mit, grammattfd)
genommen, fetne £) op p el f a ut e baben. *)
2. 3eigt baž j nad) 1 unb n an, bag btefe $t»et @on*
fonanten rcetcf) unb mit bem j gletdjfam »erfd)mo[=
jen, ba$ i|t etn mouiHirtež 1 unb n jtnb, n>o»on
lj ime baž italienifdje gli, unb nj al6 etjt Saut,
etroaž burd) bte 9?afe, ime ba$ franjbfffctje gne,
gefprodjen tverben mttffen. 3« S5. dinja SEJJefone,
lieber mit vo , vu, unb flaft a fie&er mit ja obet va
011. 3. as. jeden einer, jigrati fpieten, voko 2luge,
vuk ilet)te, jagne gamm, vapno Jtatf K. flaff: eden,
igrati !c. 3ebo
kjupiti, flatt kupiti.
*) (Sinige ©egenben »on ®fetermare unb Unfetlrain, unb bie
©atlt&al« in tfarnfen, fpredjeu bas cv, ar, ov jc. ntcfjf
tete eu, au, ou, fonbern immer rein t»ie w, aro, cro.
2Jlfo ro!an>, gojjpoboro,

6 SSoit ben 58ucf)(taben unb beren Stu^fpracfje. §. 1.
milja SKeile, ljiibiti lieben, njega tf)n, konj
$>ferb, kralj JČonig ic. *)
K.
K ttnrb itberalf, aucf) iit fremben ffiortern, gebraucf)f,
fo oft ber ?aut bežfelben gctjort tt>trb. 3. 23. kožuh
spefj, kvas ©auerteig, Kristus, Katehizera, Aleksander
JC. , Mnb nicf)t quas, Christus, Catechismus,
AIexander. **)
L.
L unterfcfjeiben bie meiften ©totteiten in ©dEjrift unb
©pracfje jttei, etn retneč unb eiit momlltrteč. £>a$ 1
ift reitt, roenn cin 23ocaf, unb mouillirt roenn bai j
barauf folgt. 3-S3. les ffiarb, slon gfe^ant,
zemlja @rbe, kljun ©dinabel. SBergf., roaS 5 iiber
bie SDiouilltrung be$ 1 gefagt »urbe.
reine 1 roirb in fofgenben gatfen jn>ar gefcf)rie*
ben, aber »te ein u gefproct)en:
1. 3U6 manntictje gferiončenbung in ben ^articipien
ber »ergangenen 3eit tl)dtiger ftorm, unb at$ @nb«
bud)(iabe in etittgen anbern 2Bortern.
Snžbefonbere fautet in biefem ftaUe:
«) £>a$ — al »te av, fprtcf) au. 3. 53. sim
dal , spal ^ pisal pldsal delal, tcf) OJJJann)
f>abe gegeben, gefdjfafen, gefcfjrieben, getanjt,
gearbeitet; detal 23aumfped)t.
©pricfc: gim bau, fpau, pigau ic.
bj £>a« tonlofe — el unb — il »te uv} fprtcf> u.
3« 23. sim terpelvlekel, vidil, mislil,
*) 3n ttnferfrain, in jtarnfen unb in »iefen ©egenben »on
©feiermarf,fpridjt man dina, mila, lubiti, biti, nega,
kojn, kraji, au# roo&l nur kral, kon, o£>ne ®?oui[Iirung.
*•) 3n eintgen ©fgenben »on jJarnfen, natjmenfHc^ am Goi6eI,
rotrb ba$ k f0 fanft gefprocfcen, bafi eS in bet- $ei)U
bctna^e uetfc&iungen mrb, unb »te k in bem »ernei=
nenbm nak Jautef.

§. 1. SBon ben i8ud)ftaben unb bere« SJuSfpradje. 7
td) (9Nann) Ijabe gefttten, gejogen, gefe^en,
gebadjt; prijatel greunb.
©pricfc : jjtiti ferpu, roleEu, roibu :c.
c) gebef)ttte — čl unb il roie ev unb iv,
(prid) eu^ iu. 3- 23. sini imel^ V7,el_, dobil^
vučil ^ id) C5)fann) babe gebabt, genom«
men, ertjalten, gefet)rt; pepel 2Ifd)e, jil £f)on,
vesel frof), gnil rerfault.
©pricfc : fjim imen, rofett, bobiu !c.
2. 3n ben'2Bortern: bolha gfot), dolbsti au$f)of)fett,
meigetn, dolg fang, dolg >Scf)ulb, čoln ,JEaf)n,
polh SSiKid), poln »ott, polž ©djnecfe, žolč ®alle,
žolt gelb, solnče ©oune, solza £t)rane, tolst
fett, volk ffioff, fammt ben baoon abgefeiteten,
tt>e(d)e bouha, doubsti^ doug^ eoun, pouh,
poun^použ, žouč^ žout_, sonnce^ souza, toust,
vouk, in ©teiermarf aucf) buha, dubsti, dug,
čun^ puh, pun ic. gefprod)en roerben. *)
») T)ag _ al Iautef in Sram, ^arnfen unb in ben meijten
©egenben uoit ©feiermarE rcie ov , f p r i ct> ou; au§ge=
nommen bie 6inf

8 SSoji ben Sucfjftabeit uitb berett 3lii$fpracf)e. §. 1.
M, N, P, R, T.
M^ n, p, r unb t ftnb bte Saute atfcr anbern
Spracfjeit. Ueber n »ergf., n>ač 5 itber bie ®?outtti>
rung be^fefbeit gefagt »urbe.
Z, S, C.
Z mu(5 >t>te baž gelutbe f {n bett ffiorterit 2531 c fe,
Siafe, retfen; s »ne baž fcfjarfe f ober ff in benSBor-tern
retgen, nag, rotffen; c «ne ba$ beutfcfje j ober
£ gefrrodjeit roerben. 3. S3. koza 3tege, fcosa ©enfe,
cena^reič, zad t)inten, sad $rucf)t, Car .faifer.
©pric^: Fofa, fojja, jena, fat>, jjab , }ar.
ž, š, č.
Ž ntug nmdjer aJS baS beittfcfje fcf), »trie ba6 fran=
jBftfcfje j tn jour ; š »te ba6 beittfcfje fcf) tn ben 5Borterit
©cbreib, »te bu fpric&ft, «b: roeil in bet- roeibli«
$en ?)articiptalenbung, j- 35. sira dala, spala, terpela
tc. teb (2Betb) 'ijabe gegeben, gefcbtafen, geiiffen,
t>a8 reine 1 roieber f;ert>otfritt, unb aucb a(S (šnbbud;=
flabe in aQen ubrigen SBčrfertt, t»ie 5. Š. in detal,
prijatel, gnil. vesel !c. iti mebreren Oftgenben »on
©feiermarJ gefprocben trirb; »orjiigficb aber, um unS
jetien ®(ar»en, roclcbe baž rcine 1 fpredjen, ju nafjern,
uttb un8 unb i{)nen gegenfeitig ba8 ©tubium ber ©ram=
matif ju erleicbtem.
SBenn aber bie (Snbfplben al, cl, il, ol, ul, n>a«
tn »ielen U3ucbern gefcbtebf, fiaff ber mouitlirfen alj,
elj,ilj, olj, ulj gebraitcfct roerben, fo mujj Jas 1 orbenflicb
roie ba8 Deutfdje ( gefprodjen roerben. 3 S5- kral £6'
nig, kašel £ujlen, gril ©riUe, mol JDloffe, metul
©djmetterfing, (latf kralj, kašelj JC., fpricb frat,
Mfcfcel JC.
SKebrere ®egenb'n in Oberfrain unb aucfc in £arn=
fen fprecben ba8 1 roie v ober u; ba§ b, am (šnbe ber
SBorfer, unb in ber SDitffe »or k unb t, roie f; baž d
am ®nbe ber Sffiorfer trie s. 21Ifo bvato ober buato,
muad, pvatno, kobiva, sim daua, spaua, bof, bofki,
droftine, ters , gospos je. paff blato, mlad, platno
Seinroanb, kobila ©tufte, sim dala, spala icf> (®eib)
babe gegeben, gefeblafen, bob SBobne, bobki bobnenj
fbrmige ©cbmatifuc^en, drobtine aSrofamen, terd ^art,
gospod ^)err.

§, 2. SSoit ber ©tjfbentrennuitg. 9
©djrift, f rf) t e g e it; č rote ba$ beutfdje tfd) in ben
ffiortern quetfd)en, fletfdjen gefprodjen rcerben: fo
baf) i, s, c ui ber liabmftden ©rabation jifdien, itt
roefdjer 7., s. c faufen. 3- 35. žaba ftrofdi, sala
©djerj, čast "@l)re; žila 2Iber, šilo 2lt)te, eislo 3at)(;
dež Dlegen, tež itiidjtern, meč ©djmert,
Spticb: (franj.) jaba, fd>ala, tfcfcajjf, ifran}.) jila, f4)i(o,
tfd>i|i(o ic.
Z unb i rocrben ani (Snbe ber SBorfer unb »or Ijarten
(Sonfonanten l;art, roie s unb š, gefprodjen, unb ancfc ge»
fdjrifben. 3. obraz ©efic&t, nož »Jeffer, nisko flaft
nizko, teško jlaft teiko jc.
§. a.
SJpu i>cv ^ » I b c n f r c u m u u v
3Me ©^tbentrennung burd) baž £[)etfung$jetdjen am
(Snbe ber gefd)iet)t in fforoenifc^en ffiortern in ber
jpauptfadie nad) benfelben Sfegefn, nad) roefdjeit in beut«
fdjen SBortem.
1. @tn Sonfonant, ber jmifdjen jmei Socafen tfeljt,
gel)&rt jiint le^ten SSocaf; affo ma-ti SRutter.
2. Eie Sonfoitanten, mit wefd)en jufammen man im
@tomenifd)en ein ffiort nid)t anfaitgen fanri,mer«
beit bei ber 2lbtl)erttmg in ©ijfben getrennt. 3 S.
her-bet Sfitcfen, ger-lo .$Čel)(e, čreš-nja .firfdje,
son-ce ©onne JC.
3. X)te Gonfonanteit, meldje jufammen ein 2Bort im
©lomenifdjen anfaitgeii fonnen, gel)oreit aud) bei
ber 5lbtl)eifung in ©plben jufammen. 3*
bra-zda, ntd)t braz-da Jurdje, m a » 7 'daj
bat. ®o gii-mno ©refdjtenne (mnog)^ ja-gne
Samm (gnati)} svi-nja ©d)n>em (njiva), ma-s!o
©d)mafj (slama) j ja-streb ijmbtdjt (strela) JC.
4. SufaromengefeSte SBorter merbeit fo getrennt, trne
(Te jnfammengefe^t jtnb. 3- 33- iz-dati aušgeben,
nt'd)t i-zdati, meti baS SBort au$ iz unb dati
jufammengefefct ift. @o pod-ložiti unterfege«,
od-vezati [oSbtnbett ic.

10 SSom £o« ober Slccent.
§• 3.
Stom £ p n ofcer Slcceitt.
Uttfer Zon ober Sle cen t iiberljaupt »erflebt man
tn ber ©pradje bie ftdrfere (žrbebung ber ©timme,
mit mefcfjer ein ©pracfjfaut »or bem anbern aučgefpro*
djctt mirb.
2Ber guf rebet obet lieft, roirb n grojjereit
Stadfcbrucf ber ©timme £er»or(>eben ober befonen; unb biefer
9ta$brucf ber ©timme l;eigt Ion ober 91 c cent. — SKait
fann in ber ©pracfee »ier 'iirten beS Xone$ unferfcbeiben:
ben ©i;lbenton, ben ffiorffon, ben ©afcton, unb ben SRebefon
ober ben rfjetorifdjen 'Akcent.
2)er ©t) (ben t on, ober Z on. Sle cen t fd)fecf)troeg,
»on bem atlein 1)«« gefprocf)en roirb, ifl alfo nidjtž aiu
bereč, a[3 bte Siu$fprad)e einer ©pibe mit befonberer
Srbebung unb ©tarfe ber ©timme, roabrenb anbere mit
it)r »erbunbene fd)road)er gefprocfjen roerbert. SSon ber
gefjobenen ©t>lbe fagt man bann, ftc babe ben £on: bte
anbern ©ptben, roe(d)e biefer Xon ntd)t trifft, l^et^en
bagegen to nt o ž. *) ©o baben j. 33. in ben ffibrtem
jeza 3"rn, mladeneč Siingling, bie ©pfben je^ de ben
£on; bte anbern bagegen, zh, inla unb neč, jtnb tonfo^
Sn ber 3?ege( baben alfe SBorter auf einer ©pfbe
ben šton, melefjer jroeifacf) tft: entroeber gebel)nt,
roenn bte Grrbebung ber ©timme tanker auf bem SSocal,
atS auf bem fofgenben Sonfonanten eerroeift; ober g e«
frfjarft, roenn bie (Srbebung ber ©timme »on bemSSocaf
fcfjneH ju bem Sonfonanten iibergebt, unb auf biefem
langer »erroeift. 9tur bie 33orro6rter »ertieren ibren £on,
roenn fie »or ibren Gjajtbuč fletjen.
2)er gebe^nte £on roirb entroeber burd) ben 2fcutu$
C), iiber atten SSocaten, ober burd) ben GircumfleruS O,
*) ©igenftict fy

23om Xoit ober 2lccent. 11
aber nur uber e unb o; ber gefdjarfte bagegen burcf) beit
@ra»iS O , ebenfattS iiber alleit SSocafen, bejeidjnet. *)
2Jud bent, w>aS fo eben iiber ben £on, unb oben ©. 2
iiber baž jroetfadje e unb o gefagt rourbe, ergtbt ftcf>
nun goigenbež:
e unb o fiitb baS g e b e l) n t e f) o f) e e unb o;
6 unb o aber baS gebeljnte tiefe e unb o;
e unb o enbiicf) bai gefdjarfte e unb o.
3. 33. rčč ©acf)e, rčca Slente, sraert £ob; mož SKamt,
nož S0?effer, gor T)inauf JC.
a, i unb ti finb ba$ gebe^nte a, i unb u;
a i unb u aber ba$ gefctjdrfte a, i unb u.
3. 23. tat £>ieb, brat Gruber; mlin ?ERut)fe, sir ,£afe;
hup ^auf, kup Jpaufe JC.
3?afMrttd> mu§, fobaib in einem ©orfe ein £on in einen
anbern iibergef)t, ober »on einer Splbe auf erne anbere »errikft
roirb, aucb in Peni ndfjmlicben ©orfe bas Jonjeicben geroed)fe(t,
ober »on einer ®i;lbe auf eine anbere »errucff roerben. 3- ©•
voda ffiaffer, vod ber JBaffer, vode beš ffiafferž; človek
Sftenfd), človeka be8 ©ienfdjen !C.
Sluf roefcbe ©9lbe ber £on in einem mebrfplbigeit
SBorte ju legen feš), bariiber fdgt fid) fetn allgemeineč
©efelj auffletlen. 9iact) einem attmatjHg fefl gemorbenett
@ebraud)e betoitt bie floroenifdje ©pradje baib bie leiste,
*) TOarum roirb an ben jr»ei SSocalen e unb o bie Se^nung
in geroiffen SOBortern burd; ben 21cutuS, in anbern burc^
ben Gircumflejcuš bejeid)nef? — 28eil mir jmeicrlei
gebe^nfe c unb o (;aben, bas I) o l) e unb baž tiefe.
3eneg roirb burd? e unb o, biefeS burd? e unb o be=
jeidjnet.
**) S5a« i unb u trerben in ftrain, and) in Sdcnfen unb in
einigen ©egenben »on ©feiermarE, roie gefdjdrffe fran«
jofifdje e muets, bie tonlofen i unb u aber roie t o n=
I ofe e muets gefprodjen; alfo sir t»ie s'r, kruli roie
kr'h JC. 3n anberen ©egenben fpricftf man sir, kruh
mit beuflidjen i unb u. — 213enn aber ba$ gefd>arffe ober
fontofe e »or bem r mif nodj einem barauf folgenben
(Sonfonanfen 511 einer ©plbe »erbunben ifl, n>tr& eS
uberatl unb immer me&r roentget »erfcfclungen. 3kert
JDiaulrourf, hert 233tnbfpie(, fpric& krt, hrt ic.

12 (Sinffjeirung ber 2Borter nad) tfjrer SSebeutimg. §. 4.
bafb bie »orfe^te, itidjt feften aud) bie brittfe&t« ©t;(be
ber SBorter. *)
2lQe ?lccenfe, toomif bie "ffiorfer in biefer ©ranimatif
bejeicfcnef (tub, bieuen b(ojj, um 2Infdngern bie riifigc SŠetonung
berfefben ju bemerfen; in bet- gercblmlictpen ©cfcriff auger ber
©rammafif roerbeit fie geroojmncfc gar ni$t accentuirt.
$ o r m e it l e f) t e.
§. 4.
a$ 9? en n mor t btent jtir Senennttttg unb 23ejeidt*
nung einer ^)erfon, ober einer ©adje, ober einer @igenfd)afr,
unb i(l entroeber ein £ a up t tt>or t, j. 35. miza ber
Slifd), ober ein g ur m o rt, j. 33. jaz id), ober ein
S3ettt>ort/ J. 35. velik grog. £)ie 9?ennn>orter roerben
becliuirr, um bie oerfd)iebenen SSerljdftnijTe, in >»e(d)en
fie |ie^en/ aužjubriicfjn.
# ) 3n ber floroenifaeit ©pradje frifff alfo ber Son, mie in ber
grietjifcben unb fateinifdjen, unbefummert um fiaupf;
unb SJiebenftjIben, batb biefe, balb jene, fei;r oft btoge
25iegungS> unb 23i[bung«ft)Iben, unb rucff in ber SBilbung
unb 2lbteifung ber SBbrfer »on einer ©tjfbe auf bie an»
bere, roeldjeS SSerrricfen b e ž S o n e 8, urfpriinglicfe
»on einem ber Uoroenifc&en ©prad)eeigenff)umlid)en 225obI«
flangSgefe&e ab^dngig, aQmdj)(ig burd) ben ©ebrattd) fefl
geroorben ju fetjn fc&einf. — @ben fo betonen bte n e u e=
ren romanifdjert ©pradjen, j. 25- bie franjoflfc&e,
itatienifc&e JC. , o(;ne Kucfjtcbt auf bic 23cbeuffamEeit ber
©Olben nad? eineni blojj iautlicben 2$efonungegefe(je,
t»dl;renb bagegen in bem germanifc&en © p r a d>=
ftam m »on jef>er ber 2oit uuipanbelbar an BerSBurjcU
folbe Ijaffef.

§. 5. $auph»ort. SltTg. ©efcMedjtčregern. 13
£>urd) ba$ 3 c»t >» o r t briitift ntait bic #anblttng ober
ben Bufianb auš, ber einem 9iennmorte bergclegt roirb,
g. pošlem UI) fcfjicfe, brati fefen, spati fd)tafeit K.
I>a$ 3cittt)ort rcirb conjugirt, tint bte Derfdjiebenen Slrten
unb bie 3eit, «>ie unb roann bie jpanbfung ober ber 3u-
(tanb einem 3?ennroorte betgefegt"»mrb, ju bejeidjiten.
^arttfefn nennt man btejentgen Sftebettjeife, roefdje
roeber becfinirt, nod) conjugirt merben Jonnen. 35od)
ftnto (Te unter (Idi tterfdjieben: 9lebentt)orter (Tnb
5S6rter, bte etnen Umfianb bet einer £anbhtng ober etttem
Šuftanbe, ober bei einer @tgenfd)aft aužbritcfeit, j. 23.
hitro pošli fdjtcfe gefdjttnttb, prav lep febr fdjott. Šor*
n> o r t e r briitfen ba$ S3erJ)altni|5 ber 9?ennmorter ju
einanber ober ju bett 3etftt>ortern auž / j. S. drevo za
zidom ber SSaum tjinter ber SKauer, k tebi pride er
fommt ju bir. ©inbetoorter btenett jur SBerbinbttng
ber SBorter unb ©a£e, j. 33. jaz ino ti id) unb bu;
piši, dokler vidiš, fdjretbe, fo fange bn (tebfl. (Smpfin*
bung$n>orter (Tnb Slušbrticfe beč @eful)fž burcf) ein
2Borr, j. 53. as! juhej!
T>a$ (Tnb bte a cf) t 9? e beti) etre ber ffomenifdjett
©pradje. Stueit Slrtifel, rote j. 33. bie ©rtedjen unb
bie 25eutfd)en, gebraud>en bte acbten ©foroenen nie unb
nirgenbd: (Te (Tnb l)tertn bent Satctner »oKig gletd).
§. 5.
^aupttoprt. 2inauptworter (Tnb entmeber Stgennaljntett
eineš SOJenfdjen ober etneS anbern ©egenftanbež, ober
@attung$nal)men, roefdje nur in fo fern ben etn*
jefnen Etngen jufommen, ald btefe ju etner ©attung oott
2)ingen geljoren.
2lUe £auptt»brter (tnb eutroeber mdttnrtdjeit, ober
roetbltdjen, ober fdd)Itd)en ©efd)fed)te$, K>eld)e3
entmeber auS ber SJebeutung, ober au$ ber Grnbttng
be$ $aupt»orte$ erfannt »mrb.

14 £>a$ #auptroort. 2IHg. ©efd)fecf)t$rege[rt. §. 5.
28egen ber ifcebeutung jTnb m dnu 11 d) bie 9?al)*
men »on SKdnnern (aud) felbjt mit ber Grnbung a,
j- 83. oča, starašina ic.); tu e i b 11 c£) bie 9ial)men ber
2Betber; fdctjlicf) bie Sialjmeit ber 83ucf)flaben, ferner
atte SDSorter, mefrfje, obne jjauprrcorter ju fepn, at$
fofd)e gefagt toerben. Brat 33ruber, vojvoda £er}og,
oča Sater, flnb ntdnnlidi; žčna 3Beib, mati SKutter,
hči Xod)ter, jTnb »etblid); veliko b, žalostno nič ic.
ftnb fdd)ficf).
9

*
§.6. Sonber 3af)(unbbenQrnbungeuber$aupt»»orter. 15
gritt)fing, poč Cpafte, ped ©paitne, plaščad g-fddje,
posterv gorelfe, povodenj lleberfdjroemmung, praprot
$arrenfraut, ral $flfigen, rast 2Bad)žtt)um, reber 2tn<
botje t rez tiltje, ^dcferling, rež Dioggen , reo ©ad)e ,
2Bort, rit jpintere (anns), senožet 2Siefe, sverž S3aum*
inarf / strast geibenfdjaft, skerb ©orge, slast SBottuft,
sraert £ob, smet einjefneč ©tiicf »om 2lužfef)rid)t, sol
©afj/spoved 9Jeid)t, sterd Jjonig, stran ©eite, stVar
©efcftoprr IDtng / sušmad biirre SKeifer, svest 3u&erjTd)f,
šet Šiirfte, stern ffiintergetreibe , zapoved ©cbott), zel
spftanje, zavist 9?eib, zibel SBiege, zver 9taubtf)ier,
3Mb, suholad 2)urricf)t, zmes SDJifdigetreibe, U\ Slernte,
žerd ffitečbaum, žival Xl)ter, sternad Slmmer, teč
SlnroeHe, vas £>orf, vdz a?anb, Sinbejeit, vest ©eroiffen,
viiš ?au$, vlast SSaterfanb, vier 9?adjteufe, verv ©eif,
Verzel 3auu6ffnung. — Pot ber SBeg, ift maitttTfdj) unb
roetblid), unb im ^pluraf aud) fddjltcf) pota.
§. 6.
a&pit fce* ©tt&ttttgett fce*
Jpanptiotfrtcr.
2)ie 3 a t> f t(l iit ber f{oi»emfd)en ©pradje b r e t f a d):
bie einfadje (singularis), bie jroetfad)e (dualis), unb bie
ntel)rfacf)e (pluralis). £>uat roirb gebraudjt, icenit
»on jroei sperfonen ober ©egenftdnben bie 9iebe ift. *)
(šnbungen (casus) t)aupt*
roorter fed)$, ba ber 33 oc a ti o ber iibrtgen ffattJtfcfjeit
Siafecte bet un6 bem 9i o m {n a t i e gtetd) ijt **}, unb jwar:
*) Sod; rebef mati gerabe »on £dnben, ^ujjeit, ?luge f »on felbft f?d>
»erfieljf; benn im (SrforberungSfaHe fagf man rcoijt j.

16 Secfinatton ber #aupt»orfer. §. 7.
1. Nominalivus, auf bte grage »er? »až?
2. Genitivus,
3. Dativus,
4. Accusativus
5. Localis,
»effen ?
»ern ?
»en? »a$?
»o?
6. Instrumentalis, — — »črnit? mtt »em? JC.
Ste »Ur erjlen &ibuttgen »erben aud) bei mt6, »te
itt anbern ©pradjen gebraudjt. 2)ett ?ocat unb Snflru*
inental aber gebraud)t unfer 2) t af e c t nte oljne etne
^'rapoflttott, unb }»ar i(l z (mit) bem Sufirumentat,
unb per, pri (bet) bem ?ocat ganj etgen; batjer btefe
SafuS »on ben 2?ert>artntffcn, bte btefe ^rapofTttonen auž«
briiden, benannt »erben. Slnbere, afž v, po, na (tn,
auf, nad)), fonnen nad) Umfldttbeit ent»eber ben ?ocaf
ober ben 21ccufatt», fo »te za, pred, pod, med, nad
(binter, »or, unter, 5»tfdjen, auf) ben Snftrumental
ober ben 21ccufatt» nad) ftd) baben.
§. T
£vdiuattpit to*
X)ie floroettifdjen #au»t»orter »erben nad) »ter
Sectinartonen, ttt ber etnfacfjen, j»etfad»en unb mef)r*
fadjett 3af)f, unb tn jeber burcf) fed)$ ©nbungen
becfititrf.
3u »efdjer Seclinatton et« #aupt»ort getjore, erfennt
man au$ bem ©efd)ted)te ber #aupt»orter nnb auš
ber Snbung be$ 9Jominatt»S ber etnfacfjett 3al)f.
9iad) ber erfien 2)ecKuatton »erben bte mannftcfjen,
ttad) ber j»etten unb brttten bte »etbftdjen, unb
nad) ber »terte« bie fdcpdjen #aupt»orter becffmrt.

§, 8. Grrfte Secltnafton. 17
§. S.
(šrftc ®ediitatton.
3ur erjten Eieclinatton geboren alfe mannticffen £aupt<
ivorter, »clcfje im ®enttt» ber einfacf)en Bat) 1 ei " a
annel)men.
©tngufar.
/ 9?em. rak $rebč.
* ©en. rak-a
-j Sat rak-u
"/ Slcc. rak-a
j ?oc. (per) rak-u (i)
^,3nftr. (z) rak-oin
(am)
SuflI.
rak-a
rak-ov
rak-oma (ama)
rak-žT""*
rah-oma)(ih)
rak-oma PhhčO
gtfuraf.
rak-i
rak-ov
rak-om (am)
rak-e
rak-ih
rakjj.CooUj ami.
mi). *)
*) c roiinfcbenšt»M& roare e&, roenn man enblicfc uberein*
farne, roentgfienš in ©rainmafifen, bie mannlicfjen ©ub«
ftanti»e e n t ro e be t ade in om, oma, orni, ober in
am, ama, ami ju bec(iniren. Šte ffltajoritdt ber ©(a*
roen, tnžbefonbere ber ©(oroeneu, fprfdjt fur om, oma,
omi, roeil biefe 23iegung6ft)lben nicbt nur bei ben ti n«
garifdjen, fonbern aucb bet aHen fieierifdjen
unb uieten unterfrainifcf>en ©(oroenen burcb=
gef)eiiba practifcfc ; am, ama, ami fjingegen enfmeber met;r
promnciefl, ober gar nur tocat ftnb. itudj ber £it$en>
flaroe gebraucbfe om, oma, omi, roie eS ber Sroafe,
ferner ber ©erbe, (im Snftr. ©ing. in ber Dlegel,
ttnb im Z?af. *J>(ur. ltur melje in SSolfžliebern),
bann ber Kuffe nocS) &eut ju Sage tljun. (Sin £aupt;
grttttb fur bie aUgemeine 21nnal;me be$ om, oma, omi
ifl aucb biefer, roeif babureb bie maimlidjen ©ubflantroe
tt>aracferifHfd;e, »on ben roeibticben »erfcbie*
bene, 23iegungš[aute befanten, unb in bte S)ec(ination
ber £auptroorfer me^r Sonfequetts gebradjt rourbe.
(Sben begfialb ift aucb im Cocal bež Duatš bie (Snbung
in oma , bei ber jroeiten unb »ierfen IVetination bie in
ama, bei ben 2lbjecti»i8 itt bemfetben 6afu6 bie in ima ,
unb bei bem GJrunbsabtroorfe dva bie in ema, bei
roeifem ricbtiger alž ih , ah ober eh. SKati roitl aucb
bei un$ ben Sual mit ©eroalt »erbrangen, roie ei in
bett meiflen flaroifeben ©ialerfen febon gefcbet;en ifl. —
®ie ©nbungen in ber ^)arant|>efe ftnb bie roeniger ricbfi=
gen, ober nur in einjelnen ©egenben gebrdiicblid).

18 Srfte SecKnation. §, 8,
WBtgetneme 9iegetn.
1. Slttc mannltdjen #aupttt>brfer, bte eti»a$ ?ef>fofe3
bejeidtiteu, ntad)ert ben SIccufattB bern SJomtnattt) g(eid).
3- ©.
Csct) |)«6e eiite , jAz imam slaviča.
Š5u l;aft einen -£>uf, ti imAž klobuk.
2Btr £;a6en ctnen ©arfen, mi imamo vert.
3(;t- [Jabcf ein tfd)eH,
pod unter, nad ober, pred »or. 3- 23.
23eim 'Bruber , per bratu.
3n benCsroeOiKtifJlen, v'mlinoma.
3Iuf ben ©rabern, na grobih.
3luf beiti .soiiget, po griču.
31n bet- 35?auer,' ob zidu.
"Sftit Suuicb, z dimom,
3Bir i>cm SBiirgen, s porokom.
3roifcfcen ben (}»ei) 25a$en,
med potokoma.
£inter ben ©arfen, za verti.
Unfer ber Žraufe, pod kapom.
Obet ben (jroet) S^urfc^tpeaen,
nad pragoma.
S3or ben Jagern, pred T6di.
šBefbttbere SBemerfuttgen.
1. Gnmge merfen baS, ber teidjtern 2Iu$fyrad)e roegen
im 9?omtnatt» »or bem tehten Sonfonanten angenommeite,
ftuinme e (ober i) in ben itbrigen SajTbuč >»eg. *) 3'
pevec ber ©anger, ©en. pevca, 35af. pevcu jc. (Sben
fo boben, bobna Štommel; dr6zeg, drozga ©roffet; dobiček,
dobička ©elDtnn; ncmcc, nemca 35euffc{jer; mladeneč,
mladenča Sunfllillg i vosek, voska SBacfjž ; kamen, kamna
©fein ; osel, osla gfel ; raženj, ražnja Sratfpiefj ; veter,
vetra SSBinb; herbet, herbta SJucfen; slovenec, slovenca
©loroene; oves, ovsa £>afer; 6genj, ognja geuer ic.
*) SBiete fdjreiben pevic, dr&zig, dobičik JC. , alfo ic, ig,
ik flaff ec , eg, ek. 3$ £alfe bie ©dpreibung ec, eg,
ek, roegen ber 21 nalog i e, f ur bte ric&figere, roeit man
fonfl confequent atid) kamin, 6sil, vetir te. fc&reiben
untfjfe. 3n ber 2luSfprac&e ift of;ne£in Fein ober etn feljr
geringer Unferfc^ieb.

@r(te Decftitatiott.
2. Shtbere ueraubern baS fiumrne e, i, u be$ 9Jomt*
natiuž ut ben itbrigeit SafTbu^ tu baž gebet)ute ž, i, u.
3- 93.
človek, človeka ber OT|nfcft; sosed, soseda 9ladjbar;
oreh, oreha Sftujj; jezik, jezika 3i'"fl e ' ©pradje; medved,
medveda. ; polič, poliča, ftaibc (eine Salbmafj); liožuh,
kožuha

20 ech'nattott.
5. Gttnige beljnen tm @eniti» spturaKž, (latt: bte
$5iegung$fylbe ov anjune^meit, bett SSocal. *) 3- Škafom.
©iitg. ©en. cpiur.
konj , baš 'Pferb. konj, ber ®ferbe.
lonec, ber 2opf. Ione, ber Sopfe.
otrok, ba$ £inb. otiok, ber iiiitber.
6. 2>te meifien ©ubflanti»e auf r fcfjaftcn nad) btefern
burd) alte 3al)len ttnb Snbttttgen etn j etn. **) 3- 55.
komar bie SDiucfe , bie ©elfe, ©en. komarja, Dat.
komarju jc. (šben fo mesar gleifcfcer, kolar SBagner. mlinar
SKuOer, ovi-ar ©cfcafljirf, sedlar ©atfler, volar Ddpfenfnecfet JC.
unb dež, dežja ber Diegen.
ftofgenbe, obttiol)! (te auf r (Id) enben, fd)alten fettt
j eitt: car tfaifer (ttt turški rar ber titrfifdje .ftaifer),
dvor, dvora Jpof, govor, govora 9iebe, unb bte au$
govor 3"famntengefe§ten, javor 2ll)orn, par spaar,
prepir 3dttferet, prostor, prostčra 9?aum, razor,
razora $urd)en»erttefung, sir, sira .tdfe, šator, šatora
3elt, štor, štora 33aumflocf, zbor, zbora 5Berfammtung,
tovor, lovora ?nft beS ©aumpferbež, večer ober večer
Slbenb. — Dar @abe, aber bat im ©enittt) dani, unb
get)ijrt jur folgenben GKaffe »on 3Dortern.
7. ®te gebebnten etnftjrbtgett ©ubfiantfoema»
djen ben ©enitio ©ingufartž gern in etn gebebntež a ober
ti, unb fdjalten, befonberč tm *pfuraft$, »or ber ge?
n>obnlid)en S3iegungžfylbe jurn 5£i)etl ein ov etn, obne
jebod) bie regelmd|tge £>eclination ganj auSjufdjliegert.
3. ».
*) SDfan f>or( jebocfc in ©feiermarB eben fo fcaufig bie regef=
mafjige 3orm konjov ober konjov, loncov, otrokov :c.
**) SSon biefen, fo rcie iiberfcaupf bon aOen auf bie (Sonfonanfen
j, lj, nj, ž, ž, d ausgejjenben ©ubfianfitten le^ren
eintge ©rammatifer, bafj fie flatt om, ov, oma bie
SBiegungen ein, ev, ema anneljmen: komarjev ber
©elfen, z nožem mit bem TOeffer, per kovačema bet
ben Oroet) ©c&tuieben. 3ebod? ifl biefe 23erroanMuttg
be6 o in e nict>t burd>gel)enb8 , unb in ©teiermarf, roo
man ber Stegel getreu komarjov, z no/.om , per kovačema
:c. beclinirf, ni r gen b 8 gebi'du$(icfy.

3
>
— -3 -o
Č-Q ja
o "
2
"
C« „ „
-"-rt 3 3
^a -a
-o o-o -0 -o
N N N N M
d
^ >
ca ZS
t*
® -
Tj T3
rt
•_ 1- -
6E 60 tO
(grfle 2>ecItttartott. 21
rt «
S E
o o S
-O J • g
g
>0 o
£ 2 S
•O - ..
|
g
„
2
o
N
S
g rt rt n
N o
-O
N
S E
'-oj -rt -ftj
-Q -Q 43
O -O O O O
N N N N N
S
-o
45
O
N!
e js E
ja -O J3
O -0 Q O O . 0
N N M N N H
M rt
>
-O -O
TJ T3
10
U
(0 rt « rt
M)
B t- B S
O »O o
E i > > " > >
3 o -rt • -O -o -rt -o -o
T3 -rt tj -a -a
TJ TJ T3
t- u trn t- (- bC b. U U
OO (SO 60 6(3 M3 ao en t.
-rt -rt -rt rt rt rt rt rt rt
E
-D
rt —
u TS
sr
« "g
t4 H,
te - m
. E -
o o
> > > > -a
-O -0 -o -o -u S
T3 -0 TJ T! TJ TJ
rt U rt k rt [- rt U rt rt u
te bE bC bd SD
rt rt rt v
S I g I 0 £
3 3 i > • > „
W « »U •rt>" a > rt!' 1 ' • > >• S >
S ^ > -o > -S >8 > o >g g 'g -g ^ -ž o s -S
O
» š l « 1= 1 -S s S io.žlr-"8 5
g»§ i i - | s« ® e | "s - § - - a e -g e -s s s r- >
mi o -N ** _ a - e - e c .j, b »j -g -m
-rt 3 o-rt 3 o o -rt -rt-« ^ • - fc o
-M .K -S C B -M »M -N -N >N -N 'N 'N 'N 'N d
-O C -O s O -O s -O O -O O O O o o -O O -O O O H
EEE ES S £ S E SE S ESESS S
rt">
Ž >
-O
« rt
-o
t. -o
•0 m
B **
f rs „ 3
2-5 2 "3.S
fi „ - O
w -rt 3 « ^ i
S
2 « rt "
a' s S a „ »C
s -o -3 -o a „ .S
o t; " 4-> -u — 2
•2 > „ 2 £ **
2 * «" «" S ,
« S « S S . g rj, •=-a
O O O — O fiB
S -> > - > S >5
o -rt -o -o -rt -o -o «o 'O -o ^o -o -o «
-rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt ca
3
-O ^
rt
^ ~
fl
w 2
^
1
"2 z
J3
rt -
> «
. —
f
« rt
p«
TO -o ^ - ^ B
M--i
, s j I I i i i -si i
1 ^ I I - --rti« - ^
-rt 3
"S "S-S
-rt
^
^ -rt -O o • M O ® R p}«

22 Srjle Seclination.
Slber itur ntentge ber I)tel)er geborfgen ©ubfiaitttoe
rtdjten jtd) g a n j nad) e i 11 e m »on ben fitnf aufgejleffteit
9ttuf?ern, fonbetn jttm nad) biefent, jum %l)etf
nad) jenem.
SKetft nad) duh rtdjten ftd): god, godu Safjreštag;
lan ober len, lanu ober lenii gfad)S; rod, rodu ©tamm,
©efddedjt (generatio); sin , sina, sinu ©ot)tt; stan,
stanu ©tanb; strah , straha, strahu @d)recfett, ©efpenft;
zid, zidti s J)iauer; zvon, zvona ©tocfe; val, valu
2Boge; veter, vetra SBinb; volk, volka 9Bolf; *)
vran, vrana SHabe. Slucf) Bog ©o 11 ridjtet jTd) nad)
duh; 11 ur bat eS tm Dat. Stng. Bogu mit gebetjntem u.
SWei(i nad) grad rtdjten ftd): gad, gada, gadu
SSipcr; klas, klasu Stebre; meh, meha, mehu 23fafe,
©dEjfauct); most, mostu, mosta SJriicfe; noht ober
nohet, nohta, nohtu 9iaget (unguis), unb plot, plota
Bautt. Slud) dar, daru ©abe; dolg, dolga, dolgu @d)ulb;
panj, panja, panju 23teitenfiocf, unb trak, traku Š3anb
(jum Štnben), rtdjten fTd) nad) grad: nur bag btefe trn
Stom. ^lur. ben Služgang o vi attein attnebtnen, alfo
darovi bte ©aben, dolgovi bte ©d)ufben, panjovi bte
Sieitenftocfe, trakovi bte SSdnber.
SEfteijt nad) zob rid)ten jtd): las ba3 .fjaar, unb tm
spfur. gost ber ©ajt.
8. Dan ober den, ber £ag, nttb bač pfurattfcfje
ljudje ober ljudi, bte Seute, baben eigene Seclinationeit,
al«:
©ingufar.
9tom. unb 2lcc. dan,
den
©čn. dneva, dnova,
dne , dnu
Sat. unb Soc. dnevu,
dn6vu,dnevi,dnovi
3»(ir. (z) dnevom,
dnem, dnom
£>uar.
9?om. dn^va, dnova
©en. dnevov, dnev,
dnov, dni
£>af. unb dnevoma
, dnema ,
dnoma
3lce. dneva, dnova,
dni
Go:. dnevoma, dnema,
dnoma idnčh)

§. 8.
SRom. ljudje ober ljudi
©en. ljudi obet ljudi
£)af. ljudem
(žrfte Seclinatioit 23
irb tm spiurattž fo becftntrt:
gtom. otroci
©en. otrok
®at. otrokom
'2lCC. otroke
2oc. (per) olrokih, otrdcili
3nftr. (z) otroki , otroci.
Pes, psa, ber £unb, fjat tm Dat. ©tng. psovu
ober ps6vi.
10. Dom, ba$ £au3, ba$ 2Gof)nf)au«, baau8, bie X)af. domu, bem Jjaufe
•£>etmaff) (domus) 2lcc. dom, Da8 JpauS, bie
@en. doma, be$ |>aufež, ber ^>eimaf£;, unb domo, domu,
,£)eittiatS>(domus),unb doma, nac& £>aitfe (domiun).
JU £aitfe (domi)
©te ubrtgen Safuč (Tnb regelmaflig.
11. enbenben mannltc^eit ©attungS*
ttaljmen, at$: starašina SSrautoater, $od)*ettbirector,
oproda ©affentrager, vojvoda $erjog, unb ba$ froattfdje
sluga Dtener, geljen tt>ie rak. £er SSocal bed 9žomi*
natt»S tfl, afč roare er gar rndjt ba : 1. sluga, 2. sluga,
3. slugu ic. Slud) oca, ber SSater, tt>irb fo becltnirt:
1. oča, 2. oča, 3. oči, 4. ocaic. 9?om. ^fur. očovi. *)
Stud) bie auf i, fomotjt ©attungS« af$ aud) @tgeit«
nabmen, geben regelmagtg n>te rak; nur »erraanbefn jTe
in affen @a|Tbu$ baS i bed 9Jomtnatt»$ trt j, :
oli £>et)l, ®en. olja, ®af. olju jc. ecIinattonšfs)Ibe becltntrt. 3. 23,
*) eintgen ©egenben ©feiertnarf?« roirb oča fogar itad> ber
iroetieu Seclination beclinirtj 1. oča, 2. oče, 3. 6ei 3
4. očo K.

24 3roeite Dccfination.
Janže (aucf) Jinž, Janže), @en. Janža obet Janžeta,
Sat. Janžu ober Janietu )C. (Šbetl fo Milia, Vida, Jenko,
Jeliu; Q5en Miha, Vida, Jenka, Jeliua, obet Miheta,
Vidcta , Jenkota, Jehuta !C.
§. O.
Sivcitc ^cctination.
3ur jtcetten £ec(titation get)6rctt bte tuetbficfjen ©ub*
(iantioe, mefcfje im SRominatio ©ingufariS bie Snbung a
Ijaben.
©ingufar.
9?om. rib-a(ftifd)0
©en rib-e
Sat. rib-i (oj)
9(cc. rib-o
?oc. (per) rib-i (oj)
Snfir. (z) rib-ojj(o)
Dual.
rib-i
rib- -
rib-ama
rib-i
rib-araa (jthi
rib-ama
SBefoitbere Semecfuitgen.
$Iuraf.
rib-e
rt'b—
rib-ara
rib-e
rib-ali
rib-aini. *)
1. 3n »iefen jmetf^Ibigett ©ubftantieen rcecfjfeft ge*
mobnfid) ber £on, unb macfjt etnen jroeifadjen ©eniti»
im ^turai, obne jebocf), mie im forgettben S0?ufier, bie
regefmaflige £>eclination aužjufdjttejjeit.
©ingular.
9lom.v6da(2Baffer.)
©en. vode , vode
X)at. vodi, vodoj
3icc. vddo, vodo
£oc.(j)er)v6di; vodoj
3 .fh\(zJvodoj,vodoj
Duaf.
vodi, vode
vod, voda
vodama, vodama
vodi , vode
vodama, vodama
vodama, vodama
Dfural.
vode , vode
vod , voda
vodam , vodam
vode, vode
vodah, vodah, vodeh
vodami, vodami.
*) £>ie roeiblic^e (Snbung oj im X)atit> unb Cocat ©ingufariS
bei ben ©ubflanfineit ber jroeifen Seclinafion ift in
©teiermarf fefjr ublicfc, unb um fo mtt>t ju beadjfen, ba
fte bet ben 23ei» unb Siirroorfern in benfelben SaftbuS
anafog roieberfefjrf, unb au$ in anbern f(a»ifcf?en 2)ia=
lecten jtc$ finbet.

3«>ctte Uccftnation. 25
(Šben fo ge&en : bolha Stol), brada 93art, brana @gge,
družba ©efetffdjaff, glava jtopf, goba ©djroamm, gora I \>on ttier, kosa ©enfe, koza
giegc , metla 93efen, mošnja ©aEel, mravlja 2Imeife , noga
gu||, osa 2Befpe, ovca ©cfcaf, peta Jerfe, rama ©d>u(fer ,
roka #anb, rosa lljau , senja ober sanja Iraum, sestra
©djroejter, skala gelž, slama ©troi), smola 'Pecfc, stena
ffianb, škoda ©djabe, žčna ZBeib, versta 9leif>e ic.
2. Gospa, bte grau, rotrb fo becfintrt:
©ingutar.
9tom. gospa (Jrau.)
(Sen. gospe
Sat. gospej, gospoj
21cc. gospo
2oc. (per) gospej ,
^ gospo)
Suat.
gospe
gospa, gospe
gospema
gospe
gospema
Slltfr. (z) gospoj gospema
m
d.
• g
atto unb
jingufarič ii, unb aud) gaitj regefmdgtg iji. 3- 93tdertija
3er|l6rung, ©en. podertijp., Sat. podei tii unb
pj< ic- mk
©oltten im ©enitttt fJfuralt^Dte Sonfonanten ju
^art jufammen fotnmen, fo mtrb im ŽKeben, unb fofgficf)
attd) im ©cfireiben, be$ 2Bo|)fffang$ fjafber, etn e eingefdjalfet.
3- 95.
dekla SEftagb, dekel ber 9Kagbe; suknja StocF, siikenj
ber Diocfe; molitva ober molitev ©ebeff>, molitev ber ©ebettje
JC. anjlatt dekl , suknj, molitv )c.
5. Sintge @ub(lanti»e biefer ©ecfination ftnb nur
im spiuraf ubficf), afž:
vile, vil £>eugabe(; vilice, vilic ©jjgabet; kleše, kleš
3angc; škarnje, škarenj ©ctiere; bukve, bukev Šudjj
biihvice, bukvic !Bud)(ein; hlače, hlač Jgtpfe; grabljc ,
grabelj 9ted;en; burkle, burkel Dfengabel (in ©feiei-tnarE ift
aud> ber ©ingutar biirkla im ©ebraudbe ; koline, kolin ber
©aufanj, ober bas ©efdjenč an gleifcb unb ffiiirjlen an bie
9?act>barn, roenn man ju £aufe gefcfclac&tef j)af; mekine, mekin
^lirfeEIeien; ničke , au4> niške , niček ffiacftrog; toplice,
toplic natitrlidjež SBarmbab; drože , drož $efen ; tropine,
tropin Srefler, Sreber; vulice, vulic enger 2Beg, ©affe;
rasohe, rasoh ^eugabet; svisle, svisel Irijle »on JpoTj.
(Sben fo »iefe Drfšnafjmen: selce, selc ©efjaborf; očeslavce,
očeslavc ©uljborf; kozlavce, kozlavcj rihtarovce ic.

26 2>rifte £>ecfinatioit. §. 10.
§. I O.
©uitte Stedinatiom
3ur britten Secfination geboren alte metbltdjen ©nb*
ftantioe, bte trn 9iomtnati» ©ingufariS auf einen Sonfo?
nanten (Id) enben.
©ingufar.
9?om. nit (gaben.)
©en. nit-i
Dat. nit-i
SIcc. nit
?oc. (per) nit-i
Snfir. (z) nit-jo
£>uaf
nit-i
nit- - (i)
nit-ima
nit-i
nit-ima (-ih)
nit-ima
SS^berc SSemerfungen.
^furaf.
nit-i
nit- - (i)
nit-im
nit-i
nit-ih
nit-imi (-mi, -mi, -i).
1. (Sinige einfpfbtge ©ubftantiue, befonber« bie etroač
?eb!ofe6 bejeidjnen, neumen im ©eniti» ©ingularte ein
fangeS i an, (egen ben £on gern auf bie Grnbfplbe, unb
roerben gembt)n(id), oljne jebod) bie regelmajžige Secfina*
tion gani aučjufdjliegen, fo gebogen:
©ingular.
Sftom. klop (93anf.)
G5en. klopi
25af. klopi
2lcc. klop
Ooc. (per) klopi
3nflr. (z) kfopjo
£>uat.
klopi
klopi
klopema
klopi
klopema (klopeh)
klopema

Dritte Secttnation. 27
©ingular.
Duat.

28 SBterte Dfclmotio«. §. 11.
6. £>te mefjrftjfbtgett #aupttt>orfer btefer Decltnattoit
macf)en beti £>att», 8oc. unb 3ntfr. £>ualt6 Keber in
ama, unb ben Dat. unb 3nftr. ^>Iur tteber tn am, atni.
3kokoš
.ftenne. Safto, Goc. unb 25ua(. kokosamn.
®ati» furaf itbftcf). 3. 23.
duri ober dveri , dur ober dver SI;ur; gosli , gosel
©eige (Biotin'; jasli, jasel $rippe; otrobi, otrob JŽIeien;
persi, pers SSruft; zjedi , z j od Šffreffidjt JC. ?lt>er sani
©cfcliffen, gosti (gdjmauž, droži J&efen, bie aud) nur im
^piural gebrau^Iicfc finb, roerben gerp6l;niii$ nacf) klopi beclinirt.
§. I I .
fBiette &cctinaticn.
3ur toierten Decftnatton getjoren atte fadjfictjeu ©ub--
(tanti&e, (te mogen auf etn e ober o (td) enbtgen.
©ingutar.
®uaf.
gMuraf.
3?. lic-e CKJange.) lic-i (-a)
lic-a
@en. lic-a
lic- -
2)at. lic-u ltc-aina
lic-atn
3(cc. lic-e
I!c-i (-a)
lic-a
Soc. (per) lic-u lic-ama (-ih) lic-ih (-ah)
Snflr. (z) lic-om lic-ama
lic-i (-ami).
STttgemetne 9Jeget.
SIDTc fdct)ftd)en ©ub|ianti»e macfjen bett 5lccufatio
bem žKominatfo gfetcf).
šBefonbcre 23emetfimgeit.
1. £>ie ©acfjftcfjen anf je (tnb metftenž ©ammef*
uatjmen ober SoUectitte, unb nur tm ©tngufar iibftd).
3- S3.
brez je ber SBirEenroafb, bte Saumart 23irFe uierljaupf;
hrastje ber (£ia(b; ternje £)ornengejtruppe, Sornen u6er=
£aupt jc. blago, bte 2Bare, f>at Eeinen Sual unb^iuraf.

asierfc £>eclination. 29
2. (Sintge fTnb itur im *ptnrat gebraudjlid). 3- 33.
vusta , vust SEJ?unb; derva, derv 23rennf)Ol$; jetra, jeter
Ceber; vrata, vrat baž S (jor ; pljuča, pl j u e Čunge; pleča,
plec (gcbulrer; kola, kol ®?eier=, Čeiferroagen; statva,
statev 2Beberfluf)t JC. Tla, tal ter SSoben (humus) fcfcalfef
im ©enitt» (lott beS e eitt a ein.
3. Sltte ®ad)tid)en auf e, menn ffc etroač Sefcbtež
bejeidjnen, fdjalten im ©enitts ©tngufartž etn t ein,
n>e(d)eS ffe tn ber recfinatton burd) alte GafuS fortbe«
tjaKen. 3- 93.
dete, deteta jtinb (infans); piše, pišeta £ubncben ; tele,
teleta £ALB; prase, praseta gerfel JC.
£)te meiften biefer Slrt n>eid)en tm spfuraf ab, unb
»erben mannlicf), obn>ot)f (Te bte regefmagtge, aber fefte«
nere Secttnatton nicfjt au$fd)fiegen. *) 3- 23.
piše, tele, prase ober prase (>aben im 9?ominafi»

30 Daž 23etroort. §. 12.
Nebo ober nebo ber jpiinmel CSjtmmefšraunt, coelum)
l)at tm ©titgular lieber neba ober neba, nebu ic.; tm
spiural aber, wo ež ben Slufentljaltčortber ©eftgeit (coeli)
bejetd)itet, nebesa, nebes JC.
Vuho ober vuho, bai Df)r, fjat @ett. vuha, vuha
unb vušesa, Dat. vrihu unb vušesu JC.
Oko, ba6 Sluge, i»frb fo becftmrt:
©ingutar.
Sftom. oko, oko
@en. oka, očesa
35af. oku, očesu
?(cc. 6ko , oko
ClK. (per)oku, očesu
3nfir. (z) okom ,
očesom
Dual.
o k i , očesi
o k , očes
okama . očesama
o ki, očesi
okarria , očesama
okama , očesama
tum tjl etn
»on etnern 3ettn?orte gebrtbeteS Setroort, geljort alfo l)tn*
ftd)t6 ber gorm l)fet)er.
Da« fIott)entfcf)e 83eitt)ort bat bret uerfcfjtebene ®e»
fd)ferf)ter, rceldje bttrd) brei befonbere (Snbungen bejetcfj«
net »rerben, beren Silbung ganj ber Stnafogte beč foaitpt*
roorteč fofgt: fitr bač mannltctje @efct)Ied)t etn donfonant,
fitr baž meibfictie bttrd)au$ a, unb fiir baž facf)(tdf)e o,
ober nad) geroifien Sonfonanten e. SKSenn man alfo jur
mannltc^en (Snbung bež SSeiroorteč, bte jTcf) intmer
auf etnen Sonfonantett enbigt, etit a ijtttjutfjut, fo fyat

SeeNnation ber 33eiro6rter. 31
man bač »u e t b f i cf) e, imb etn o ober e, fo fyat man
bač f d cf) 11 cf) e terf)t: lep, lep-a, lep-o fdjoit;
rudeč, rudeo-a, rudde-e roti).
TOannlid).
SKom.lep
©en. lep-iga
•Dat. Jdp-imu
Slcc. lep-iga
§. 13.
£*rftnattoit fcet £$etttu>rtei\
© t tt g u f a r.
SBeiMicf).
lep-a
lep-e
lep-i (-oj)
lep-o
foc. (per) lep-imu'lep-i (-oj)
3«ftr. (z) lep-im | lep-oj
9?om. lep-a
©en. lep-ih
2>at. lep-ima
Slcc. lčp-a
?oc. (per) lep-ima
(-ih) .
3n|ir. (z) lep-ima
3?om. Idp-i •
©en. lep-ih
Dat. lep-im
Slcc. lčp-e
?oc. (per) lep-ih
Snflr. (z) lep-imi
Sual.
lep-i (-e)
lep-ih
lep-ima
lep-i (-e)
lep-ima (-ih)
lep-ima
le'p-e
lep-ih
lep-im
lep-e
lep-ih
lčp-iini
^fural.
lep-o
lep-iga
lčp-imu
lep-o
lep-ima
lep-im
lep-i
lep-ih
lep-ima
lep-i
lep-ima (-ih)
lep-ima
lep-e
lep-ih
lep-im
lep-e
lep-ih
lep-imi.
*) ©iittge ©egenben in ©feiermarf, nafjnuntlicb bie an ber
ungarifdpen ©ranje, lieben in ben £>eclinafion$enbungen betr
aSeimorter anftaff bes fonlofen i ein fonlofeš e; alfo lepega,
lepemu, lepem, lepeh ic. anflatf lepiga, lepimu,

32 Seclination ber 33ein>orter. §. 13.
SSefotibcre SSemerftmgeit.
1. 3ette S3eitt>orter, bte etnen toniofen 33ocaf, ge*
mbbniicft baS e, »or bem Snbconfonanten t>abcn, merfen
btefeit foroobf in ber ®efd)fect)t$bilbung, afč aud) tn ber
©ecfination roeg. 3- 93.
dober giit, (jat im roeiblicben ©efcblecbte dobra, nid)f
dobera ; im fdcfelicben dobro, nicfct dobcro; unb in ber
ipeifern 3>cItnation dobriga , dobrimu :c. (Šben fo srečen,
srečna, srečno glucftid) ; hudoben, hudobna, hudobno
bbfe, bo8f)aft; merzel, inerzla , merzlo fatt 2C. VeT aH,
ganj, inSgefammt, roeiblicb vsa, fdcblicfc vse.
2. Ste auf j, nj, ts
roorte geljort, roefd)eč etroaš Unbefebtež bejeicf)uet,
lepim, lepih K. — £rain l)at bie facblidje Snbung
o fef;r oft ben gebefniten Šon, in Siebern aucb bie roeib-licbe
a, unb bie £)uaU unb *J)Iura[enbung e. 3- dčlo
je lep6,teško bie Slrbeit i|l fd)6n, fdjrper; tnam'ca moja
me i ne 'JJiutter ic. S3ergi pesmi krajnskiga naroda ,
i;eraužgegeben von Soritfo.

j3. ©ecftnation ber SSeiroorter. 33
fo modE)t ti, mte ba$ Jjauptroort, ben SJccufatttt bem
3?ominati» gfetcf). 3- 23.
imam lep klobuk, idj fjabe einen fdjonen -&uf; bagegen
imam lepiga kčinja, tcf) tjabc etn fdjoncš l J>ferb.
ffienn aber ba$ £auptwort mit bem 33etroorte nictjt
in efitem unb bem ttabmltdjen gajse tfl, fo bag ftcfj baž
Šeiroort nur auf ein »orbergegangeneč £auptmort bejiet)t,
reeldjež nun jtir 23ermetbung ber 2Btebert)obfung »erfd)tt>te»
gen ttnrb, fo madit baž 23eimort, baS £auptroort mag
etroač 33efebteS ober Unbefebtež bejeicfjnen, tmmer ben
Slccufatto bem 9Iominatt» gletrf). 3. 93.
jaz imam nov klobuk, vi pa stariga , id) fjabe einen
neuen •Jpuf, i(jr aber einen alfen ; jaz imam beliga konja, vi
pa černiga, iabe ein roeige§ irb attd) bann, roenn ti bie
Štelle etnež jjmuptroorteč »ertrttt, abjecttmfd) nad; bem
9J?ufter lep^ lepa, lepo beclintrt. 3« S3.
moJki ober možki etne SOIannSperfon, ženska eine 3Beib§=
perfon, krajnsko £rain, eig. bag £rainifcfce. ©en. moškiga,
ženske, krajnskiga. £>at. moškimu, ženski, krajnskimu !C.
G. £)te SSeiroorter, bte ffd) im 9cominatt» auf g, k
ober h enbtgen, »ermanbe[n »or ben £ecltnatioti$enbun«
gen iga , imu, im, ih gern baS g tn z ober j, baS k tn
c, unb bač h tn s. *) 3. 58.
drag fljeuer , drajiga ober draziga , dr^jimu ober
drazimu, drajim ober dražim, drajih obet drazih ; drugi
ber jTOeite, druziga ober drujiga , drujim ober družim,
drijih ober družili; enak aljnlicfr, enaciga , enacimu ,
enacih; tak fo befcbajfen, taciga, tacimu, tacim, taci h ; suh
trocfen, susiga jc. anjlaff dragiga, dragimu !C.
*) £>iefe ffierroanblung ijl abet nur in tfrain, feltener in
Šarnten, unb in »teleti ©egenben »on ©teiermar! gar
ni#t gebrduci)[t4).

34 ©ebraucf) be« žfceiroorte«. §. 14.
§. 14.
enbung eutn>eber
prabicatto ober attributi».
1. 3lf« prabicati»e« 3Ibjecti», ober, trne man
e« trn £>eutfd)en autt) mol)f nennt, ai« 35 e fd) affe n*
t)ett«tt>ort, mtrb e« unabbangig »on bem ©ubfianti»
gebadjt, unb erfi burd) ba« Urtbeit (im ©afee) bemfelben
al« ^rdbtcat betgetegt. 3.93.
mož je velik, ber SRann tft grof; dekla je pridna,
bie SSRagb tft fTdjjig; dete je veselo, ba6 Sinb tft fr&l)(i4>.
2. 311« attrtbu ti »e« 31bjecti», trn fceutfdjen aud)
>»ol)t ort, »trb e« angemenbet, men«
bte fn bern 2tbjecti» entf)artene @tgenfd)aft mtt bem @e»
genflanbe, meldjen ba« ©ubflantitt bejetdjnet, ein en
33egriff au«mad)t, tnbem fte mit bentfefben al« bereit«
ein»erletbt gebacfet, jnb bajjer itnmittelbar mtt itjm »er*
buttben nrirb. 3. 23.
velik mož etn grojjer 9J?ann, pridna dekla etne ffeijjige
SKagb, veselo dete etn froj)(ianbrMig) unb&ecffnattoit
mttermorfen. 3m ©t o » en t f d) en bagegen ift ba«
3lbjecti», befonber« im »ttblidjen unb fdd)ltd)ett
@efd)ted)te, tmmer gletd), e« mag etn prabicati*
»e« ober ein attributi»e« fetjtt, unb rnirb in bet«
ben pHen fot»ot)[ in ®efd)fed)t af« 3af)I nad) feinern
©ubftantio gebogen, rote in obtgen 93eifpiefen: mož je
velik unb velik mož, dekla je pridna unb pridna
dekla, dete je veselo unb vesdlo dt5te. *)
*) 21ud) im Gateinifcfcen, trn @ried)ifc&en unb in allen anbern
©pralen , beren 2lbjecti»e ufrer&aupt etner ffltofion unb
Seclination fa^tg ftnb, roirb , roie im ©loroenifc^en,
Da« pt-abicaf t»e Slbjecfto eben fo i»of;I n>ie ba§ a U
trit>ufi»e, nad) @cf^(ec()f unb 3l feincS ©u6ftan=

©ebraud) beg 23eiroorteg. 35
@in Unterfd)ieb $tt>ifd)eit bem attrtb utttoett
unb bem bfog prabicatttten Slbjectio ftnbet tm ©fo*
roenifdjeit nur bet ber m annI t d)en ©efcf)fecf)tgenbung ,
unb jroar ttur bann ©tatt, roenn bag attributise
Slbjectto mit feinem ©ubftantio fo innig eintterfetbt {(t,
roie etma im ^ranjoflfdjen petite-maison, fo bag ©ub*
ftantfo nnb SJbjecrio ein ©anjeg augmacben. 3it btefem
gatte nun, in it>e(cf)em bag attributiee 2fbjecti» im Seut*
fd)en burd) ben Slrtifef ber, bte, bag ttelftg befiimmt
tji, mirb bem Snbconfonanten begfefben im mannfidjen
@efd)Ied)te, natitrftd) mit 93eobad)tung ber 3Bot)fffangg*
regefn, ber Soncrettongoocaf i *) anget)dngt, meldjer
auger btefem galle bem at tr ibuti »e n Slbjectib eben
fo roofjf it)ie bem p r a b t c a t i t> e n in ber žKegef tmmer
fefjft. **) 3- 23.
ftuS gebogett, unb erf^etnf alfo aud) in jenev Hntvenbung
als ecfcteS SBeiroorf be§ ©ubjecteš. 9tur in ber neueren
beutftfcen Sprane bleibt ba8 prabicati&e 2lbjectitt in
feiner untterdnberten ©runbform; tn bec al teren
t>eutf$en ©prac&e rourbe aucfc biefež gebogen. ©o fagfe
man $. 33. im @off)ifd)en; vastjos vaurthun h ve i t os,
b. i. bie Jžteiber rourben roeifše ((l. roetfj); vairth
h r a i n s, b. t. roerbe reiner (fi t ein); im 2Uff>odj=
bettffcfcen : nu wird thu stummer, b. i. nun roerbe
bu fin m mer (fi. fiumm); folliu ist al erdlia dliinera
goutlilihin , D. t. »ode (fi. Bofl) tji bte galije
(Srbe betneS 9iul;me8 JC ©. ©raff: Ueber bte fdjroadje
©eclination , in bem neuen 3at)r6uc^> ber SSerltn. ©e=
fetlfcbaft f ur bie beutfdje ©pracfce. 1836. £eft l. ©. 43. f.
*) (So n c r e t i on nennt man t'iber(>aupf jene Utttroanbfung,
roelcbe baS 2lbjeeti» be^ufs feiner attributi»en SSerbtttbung
mit bem ©ubfianfto erleibef.
**) 3n anbern ©laroifcfcen JMaleefen, j 23. im S5o£)mifcien
unb SRuffifctien , tji ba« a f f rt bu f i u e 2lbjecfi»um »on
bem prdbicatiBen »erfdjieben. ©er 23ot)me j. 23. fagt
im erjien 5«He: vesely muž, vesela žena, vesele djte,
unb im jroeiten; muž jest vesel, žena jest vesela, djte
jest veselo; unb ber 9tuffe: veselij muž, veselaja žena,
veseloje djete, im jroeifen gade aber: muž jest vesel,
žena jest vesela , djete jest veselo : rodjjrenb ro i r in
einem roie in bem anbern Jalle vesel mož, vesela
žena, veselo dete , unb mož je vesel, žena je vesela,
dete je veselo fagen, roie ber Cateiner laetus vir, laeta
mulier, laetum cor utlb vir est laetus, mulier est laeta,
cor est laetum. SSergl. kopitar ©ramm. ©. 257,2lnm. 5.

36 ©teigerung ber Seiroorter. §. 15.
mčrzli veter ift jener 2Binb, mit roeliftem bie (šigenfdjaft
vtal.t« fo inntg »erfotnben ift, bajj »E a f t« unb »2Binb« ein
©anjež aužmacben, alfo bet »oltig befiimmfe, auS*
ft^rieglicfc falte SBinb, b. i. ber Sttorbroiitb; vellii
teden bie »5 nt g beftimmfe, aušfc&lieglidj grofe
3Bod>e, b. i. bie (S (; a r 10 o $ e; vellii petek ber au§>
f d; [ i e fi ti cb grofje greifag, b. i. ber

(gtefgerung ber S3ett»orfer. 37
acflctgcrt »erben, um aučjubrucfen, bag bte @tgen«
fcfraft einem ©egenilattbe tn etnem l)oljem ©rabe obelim
[)oct)(ten ©rabe jufommt. Daž jtnb bte fogenanitten
a!crg(ctcf)ungž|lufett, naljntlich ber §omparatt» bet ber
SSergfetrfjung uitter jtuet ^erfotten, Stngen ober Buftdnben,
itnb*ber ©uperfatta bet ber aSerg[etcf)uttg ttuter mel;*
men. Ste ©runbform b"^ t« btefem SSerbaftntffe ber
$oftf t».
2(llgememe Oteget.
Ser (So m parati« »trb gebtfbet, tnbem man bte
(Jnbung beš @emtii>3 ©tngttlartS iga ttt ši ober ji t>er*
manbelt; unb ber ©uperlati» etttfletjt, tnbem matt
bem (šomparatio bie ^arttfel naj ober nar »orfegt. *)
3i>on
lep, frbon, tjl ber ©en. ©ing. lep-iga, ba»on ber
(šomparafit) lepši fdjbner, ber ©upertafi« naj lepši am fd>oti»
flen; »on slab, fcjroatb, ift ber ©en. ©ing. slab-iga, bai>oit
ber Somparafto slabši ober slabji f$road)er, naj slabši eber
nar slabji atn fcbroacbjien.
SSefoitbete SSemerfmigeit.
1. SBenit burcf) bte itbermdfiige §aufung ber Sonfo =
nanten ber 3Bot)[ffattg retben mitrbe, fo »trb »or betu
ši etn tonfofeč i eingefcfjattet. 3- 95.
pravičen geredjt, ©en. pravičn-iga,

38 ©teigerung t>er 23eiworter. §. 15.
bem ši cber ji, n>oburd) bašfel6e in e ober čj iibergel)t;
ober mit anbern ©ortett: (te neumen, flatt bes etnfadjen
unb alteren ši ober ji, bte langere unb neuere @ompa«
ratiouženbung ejši ober eji an. -Dergfeidjen (tnb :
aj £>te j»etft;Ibigen 33eitt)orter, bie etnen tonfofett SBocat
»or bem (žnbconfonanten f)aben, ju roefcfjen and)
jene getjoren, bte in ber mdnnltdjen ®efd)led)tčen=
bung etne boppelte, ober gar bretfarfje gorm jutaffen.
CSSergf ©. 32, befonb. »emerf.3.) 3
bister i)eK, @omp bistrejši ober bistreji fjttler, ©uperf.
naj bistrejši obet nar bistreji am fjeUflen. (Sben fo: hiter
fctmetl, hitrejši *); hladen lut>l, hladnejši; kisel fauer,
kislejši; merzel {alt, merzlejši; moder rocife, modrejšij
inoker na§, mokre is i; močen ffarE, močnejši; pozen fpdf,
poznejši; prazen [eer, praznejši; svetel lid)f, svetlejši;
topel toarm, toplejši; gladek glaff, gladkejši; globok fief,
globokejši; grlnek bifter , grenkejši; kratek Eurj, kratkejši;
lehek Ieid)t, lehkejši; mehek roeict), mehkejši; nizok nieber,
nizokejši; sladek ftijj, sladliejši ; širok breit, širokejši;
tenek bitnn, tenkejši; težek fcfcirer, težkejši; visok tjod),
visokejši; vozek fdjmat, vozkejši :c. anftaft bistriši, hitriši,
liladniši jc. **)
bj -JJiefjrere einftjlbige, unb etmge jttjetftlbtge SSetmorter
mit bem £on auf ber GrnbfVtbe, bte jTrf) met|l auf.
h, 1 ober t ettbtgen* 3- 33«
gluh faub , gluhejši ober gluheji; suh trocfen, subejši;
bel tt>ei£, belejši; svet ^eiltg, svetejši ; prost fret, prostejši;
čist retn, čistejši; vesel fro&, veselejši; bogat reicfc, bogatejši
2c anftatt gluhiši, beliši it.
3. £>ie eben angefut)rten žBeiroorter auf k, bte ttt
ber mdnnltd)en ®efct)led)tčenbmtg etne boppelte, ober gar
bretfacfje gorm jufafien, tterfen fjaujtg aucf) bte ganje
jroette ©^Ibe teeg, unb ijangen baž ši ober ji, aucf) rooljt
ejši ober eji, an bie ubrtgbletbenbe ffiurjelfotbe an,
»obet aber d ttt j, s tn š t t tn č itbergeljt. Sllfo:
*) 9?aftirlic& netjmen aUe btefe Seimorfer aud) bie Sompara«
tionSenbung ji an; alfo hitrejši ober hitreji,hladnejši
ober hladrieji rc.
**) 2ludj fogar breifplbtge 25eit»6rfetr neumen nidjt felfen bie
langere GomparationSenbung ejši ober eji an. 93.
mogočen mdc^tig, mogočnejši; pravičen gevedft, pravičnejši
:c. anflatt mogočniši, pravičniši.

§. 15. ©teigerung ber 33etroorter. 39
gladkejši unb glajii glatter; globokejši ober globši tieferj
grenkejši, grenejši ober greneji bifterer; kratkejši , krajši
kraji, auct» tt>ol)l kračji, krači, kračejši, kračeji ober kračiši
fiirjer: lehkejši, ležji , aud) roo^l lezejsi, ležiši letcbter;
mehkejši, mečji, auei) rooi)t rnečejši, mečeji weid)er; nizokejši,
nižji, aud) n>o!)[ nižejši, nižeji ober nižiši nieberer;
sladkejši ober slajši fufjer; širokejši, širji ober širši breifer;
tenkejši ober tenši bunner; težkejši, težji, aud) n>o[;t težejši,
težeji obet težiši fd)U>erer ; visokejši, višji, aucj) mof>I višejši,
višeji ober višiši ijober; vozkejši, vožji, au$ n)0i)l vožejši,
vožeji ober vožiši fcbmaler.
4. 2)te einfafbigen 33ein>brter auf d, bie »or bem d
einen SSocat baben, »emanbefn ba$ d »or ši t« j;
jene aber, bte »or bem d einen Sonfonanten babe«,
roerfen bač d »or ši meg. 3. 33.
hud feblimm , hujši ober huji ; mlad jung, mlajši ober
mlaji; rad getn, rajši ober raji; gerd t)dfjiicb, gerši ober
gerji, aud) gerdejši; terd ijarf, terši ober terji, aud)
terdejši. @o aud) drag t(;euer , (Sottip. drajši obet draji,
au$ dražji, dražejši unb dražiši.
5. gofgenbe tverben ga it j imregefmagtg gefieigert:
berbek fiflftliifc, 6omp. gorši , gorji; dober gut, (Somp.
boljii, bolji; dolg lang, (Somp. daljši, dalji (in ©feiermar?
aucb dolgši); mali bet (leine, majhen ein tleinec, (Somp.
manjši, manji (in ©friermarf aud) menjši, inenjj) j velik
grojj, Žomp. veči, vekši.
6. ®et etntgen 33etro6rtern, befonberS bte auf č (Td)
enbigen, unt» iibert)aupt bet jenett, bte ntcftt fitgiid) gefiet=
gert roerben fonnen, mtrb ber Somparatfo burd) 2Sor=
fegtmg ber fparttfef bolj (mebr), unb ber ©uperfatto
burd) naj bolj ober nar bolj (am metjlen) angejeigt. 3. S3.
rudeč VOtl), bolj rudeč rof&et, naj bolj rudeč am rof&es
jlen ; divji roilb, bolj divji roiiber, naj bolj divji am roifbe;
fien ; lačen bungrig, bolj lačen ^ungtiger, naj bolj lačen
am i>ungngflen ic.
7. (Sine ©teigerung »trb aud) ber»orgebracf)t burd)
SSorfegung ber Stfebenmorter prav red)t, zlo fetjr, modno
ftarf, nezmerno aufjerorbentlicf), silno gemafttg ic.,
bann burd) bte ^arttfef pre, roefd^e mit bem 33ew
morte tmmer ju einem ffiorfe »erbinbet, unb enb(td)
aud) itod) bttrd) bie etnfadje 3Btebert)obiung be6 unges
jleigerten Setmorte^. 3.

40 ©teigermtg ber žBetroorter. §. 15.
prav lep recfct fc&on, zlo gerd fe&r f;čifi(ic&, nezmerno
bogat iinermefjlict) reid>, prelep fe't>r fcfcon, predober fe(;r guf,
rude« rudeč fej>r roff>, bogat bogat fe^r reic^ jc.
8. SStefe 93eitt>orter roerben gar ntd)t gefteigert, metf
ibre S3cbeututtg fetne ©tetgerung jufafit, n>ie bie, roelct)e
eittett ©toff, eine .Sjerfuttfr, eittctt 23eftojttt» bett tjbcfjften
©rab bejetcfjnen, trne bte, roefcfje mtt bem 2Borte vsiga
ober mit ber ©i)fbe pre jufammengefefct (Tnb. 3. 93.
lesen fjoljern, železen eifern, nemški beutfd), ptuj fremb,
bratov bem SSruber gefjorig, očetovski »atcr(idp , jesenski
#ert>jT*, (>ei-6firicb (auctumnalis) , večern Vtbenb=, abenbli^
(vespertinus), vsigamogočen aflma^tig, prevelik feijr grofj :c.
9. Sie gefletgerten 93etmorter merbett tn ©tetermarf
eben fo becftntrt, »te bie ungejleigerten. 3- 25.
ŠKom. lepši, lepša , lepšo ober lepše,
©en. lepšiga, lepie, lepšiga ic.
3n ^ratn bagegen ift fofgenbe; ©ecfinatton ber ge»
fietgerten žBetroorter iibltct):
TOannticfc unb
Slom. lepši
@en. lepšiga
X)at. lepšimu
2kc. lepši
8oc. (per) lepšim
3nfir. (z) lepšim
2)uaf.
®ur aDe bret ©efcfclecfcfer.
9tom. lepši
©en. lepših
3Daf. lepšima
2lcc. lepši
£oc. (per) lepših
3iiftr. (z) lepšima
©tngufar.
lepši
lepši
lepši
lepši
lepši
lepši
SBeiMicfc.
sjHuraf.
®ur alle brei ©efc&fec&fer.
lepši
lepših
lepšim
lepši
lepših
lepšimi, *)
*) !)«tfe bie regelmdjHge Secfindtion beg geffetgerfen 23ei*
roortež, »te fte in ©teiermarf u&ftdSj ijt, fur bie ricfcfU
gere; roeit baž ge|leigerfe SBeirooct eben foroofil ein
aSeiraort ift, roie ba$ ungefleigerte, unb ba^er fein ©runb
»or(;anben ift, roarum eS gefleigert abroeic&en, unb bie

§§. 16. 17. 2>a6 3ort. ©runbjatjfen. 41
§. 16.
Die 3af)f»orter bejTttnmett bte $Otjal)f ober 9Kenge
ber ©egenftanbe, unb jtnb ttjeif«. Seiroorter, ttjeil«
9?ebemt>orter.
Sie abjectibifcfjen 3af)froorter ffnb: 1) ©runbjaf)fen,
auf bie grage roie »t c f ? 3. 35. tri brei. 2) SDrbnungž*
jahten, auf bte grage ber t»iet> tef (le ? 3- 23. tretji
ber britte. 3) SSerfcf)tebent)ett«sat)fen, auf bte grage roie
»t eter le i? 3- 58. troji breierfei. 4) SBemeffafttgung^
jafifen, auf bte gragen tote »teffad)? n> i e vieU
faftig? 3. Š8. trojni bretfad). 5) C5intl)etlung6jat)fcn,
auf bie gragen rote »tel jebeS SD? a b t ? n> t e »tef
ettt je ber? 3 23. po trije brei jebe« 9Kaf)[.
jDie ab»erbtafifcf)en 3«bftt)6rter ffnb: 1) ffitebcr«
f)oJ)fung«jaf)fen, auf bte grage t»te »tef 9J2a 1) 1 ?
3. 58. trikrat bret SKafjf. 2) Drbitenbe 3at)f*2lb»erbien,
auf bie grage ju m tt>te»ieften SSftafjU? 3>
tretjič britteit«.
§. IT.
©rttitfcjaljlen.
£>ie ©runbjaljten, fo benannt, wetf (Te fot»of)f tn
Slnfetjung it)rer ©ebeutung, af« tf>rer gornt bfe ©runb=
lage unb ber ©tamm fiir bte ubrigen 3ahttt>orter ftnb,
antroorten auf bie grage wie »tet? unb bejetcfjneit bte
unregelmafiige Secfination ber regclmafjigen »orgejogen
roerben fotl. X>ev ©prac&gebraud), ber (Sefefcgeber ber
(Spraven, enffcfceibef in biefern 5a0e nidjtž, ti>ei( beibe
gormen pracfifcfc, unb im

42 ©runbjal)feii. §. 17.
21njal)t ber ttorf^anbenen ober gebac^fen ©egenftanbe einer
2lrt unb SJenennung. ©iefinb:
1 eden, čna, eno, einer, 22 dva (». dve, f. dve)
etne, eini.
ino dvajset $tt>ei unb
2 dva, dve, dvč jtttet.
jmanjig ic.
3 trije, tri, tri bret.
30 trideset breigicj.
4 štirje, štiri, štiri mer. 40 štirdesdt »ierjtg.
5 pet funf.
50 petdeset fiinfjig.
6 šest fed)$.
60 šestdeset fedjjjig.
7 sedem jleben.
70 sedemdeset ftebjtg.
8 osem adjt.
80 osemdeset adjtjig.
9 devet neun.
90 devetdeset neunjig.
10 deset jeljn.
100 sto f)unbert.
11 ednajst, enajst etTf. 101 sto ino čden, fina, čno
12 dvanajst jrootf.
t)unbert unb einS :c.
13 trinajst breijetjn.
200 dve sto &tt>eif)unbert.
14 štirnajst »ierjel)n.
300 tri sto bretl)unbert JC.
15 petnajst funfje^n. 1000 tavžent taufenb. *)
16 šestnajst fed)šet)tt. 2000 dvd tavžent jtoei*
17 sedemnajst ftebjeljn.
taufenb.
18 osemnajst acf>tjet)n. 3000 tri tavžent breitatt*
19 devetnajst neunjefjn.
fenb JC.
20 dvajset, dvadeset
(dvajst) jtt>anjtg. 1000000 miljon 9Mton.
21 čden (tt>. ena, f. čno) ino 2000000 dva miljona jtt>ei
dvajset ein unb jmanjig. 9Kittionen k.
SSefonbece Semerfungen.
1. čden ober 6n, čna, eno einer, eiite, etitS, bann
bie Sompoftta nobeden ober noben, nobčna, nobčno,
aud) trot)! nijeden ober nijen, nijena, nijeno feiner,
fetne, feinež, roerben ganj nad) lep becfinirt, unb »er*
lieren burd) alle Declinationženbungen baž d. **) 3- 23.
*) 3n ©feiermat!, ait ber ©renje »on flroafien, fagf man
aud) jezer faufenb, dve jezeri jroeifaufenb jc. 2lber
tisuč i(l im SJtunbc be8 SBolfeS nidjt iib(id).
**) SimMNm «nb en macfcf man ben Unferfcfcieb, bajj
eden in 23erbtnbung mit etnem Sauptroorte, en aber,
roenn batf bas« gel;orige £auptn>ort nidjt aužbriicf(id)
babei ftefjt, gebraucfct roirb. 3- 23. "J I»et bratov i«

§. lr. @runbjal)fen. 43
9Tom. eden o&er en, ena, eno. ©en. eniga, ene, eniga ic.
(Sben fo 9tom. nobeden ober noben, nobena, nobeno,
©en. nobeniga, nobene, nobeniga zc.
2. Dva, dve jroet, oba, obe, aud) obdva, obdve
ober obadva, obedve beibe, roerben fo beciinirt:
Sftom. dva, roelbl. unb fadjf. dve
©en. dvuj (dveli) *)
•£at. dvema
?lcc. dva, roeibl. unb fad)l. dve
Coc. (per) dvema (dveh)
3n(lr. (z) dvema.
3. Sigene Decfinationen baben nod) trijd, tri brei,
štirještiri mer, unb pet fiinf.
Sftom trije , štirje , roeibl. unb
fddjl. tri, štiri
©en. treh, štireh
£>at. trem, štirem
31CC. tri, štiri
8oc. (per) treh , štireh
3nffr. (z) tremi, štirimi
pet
petih, autf) peteh
petim, aucfc petem
pet
petih, avč) peteh
petimi, aud) petemi.
4. 3?ad) bem 95iufter bon pet merben alfe i)ot)ern
@runbjat)fen becfinirt, mit 2(užnat)me »on sto, weld)e$
unabdnbertid) ifi. **) 3. 58.
šest, šestih ober iesteh , šestim ober šestem !C.
5. čden, dva, trije, štirje Ijaben burd)au$ bie
©gntar ber 23eiro6rter; pet aber, unb alte tjotjent ©runb*
jaijfroorter, merben im 9?ominatt» unb Siccufatio ate
£auptroorter betrad)tet, unb mit bem ©enitio conflruirt.
3n ben iibrtgen (Snbungen roerben jTe meijt beiroortltd)
gebraud)t; nur roenn baž jjauptmort, ju bem fte gel)6*
ren, aučbrucfttd) babei (tetjt, fonnen fte aud) inbeclinabet
gefugt werben. 3> 53.
eden živi, »on funf 93t - ubern lebt nod) einer; en brat
še živi, štirje pa so vmerli, ein SSruber lebt nod),
»ter aber ftttb gejiorben. — 535enn eden nicfct bie be»
flimmfe Safct 1, fonbertt fo »iel al« bas lafeintfdje
quidam, trgenb einer, ein geroiffer, bebeutef, fo (jetjjt
e« immer nur »erEiirst en.
*) 3$ &

44 Drbming6ja()feit. §. 18.
pet medvedov jo v'lesi, fitnf 23drett ftnb im SBalbe ;
pet golobov sim kupil, icf) t;abe funf 2auben geEauft; z petimi
konji ober z pet konji je sto zlatov perdobil, z desetimi
(nictt z deset) bi jih pa morebiti tri sto dobil, mit funf
^)ferben i;at er (junbert ©ucaten erroorben, mit jeljnen tpurbe
er aber »ietleicbf breil;unbert geroinnen.
6. 2>ie jufamntengefetJten @runbjal)hi>orter, flfž en
ino dvajset it. f. f., roerben aB ettt 53ort betrad)tet,
unb nur ba6 te § t e 3al)[tt)ort becfintrt; bte iibrtgeit be*
Ijaften bte gorm ber ©runb$af)[. 3-
en ino dvajsetih, z en ino dvajsetimi je., ober aucb
umgefe^rt: dvajset ino eniga, z dvajset ino enim 1C.
7. Tavžent fattn aud), me baS £aufenb im 2)eut*
fdjett, fefbft etn £auptroort merbeit; tu ©teiermarf Ijauftg
aud) sto, roetdjeS banu stotina ijeigt. 3> S.
tisti mož nima stotin , on ima tavžente , jener TOann
nicfcf £itnberfe, er [jat Saufenbe jc.
§. 18.
iOr&nmtg^ja^kn,
2)ie SDrbuuug^aljfen antroorfen auf bte $rage ber
tt)tet)telfle? unb jeigen bte Drbnung ber einjetnen
©egenftanbe an. ©te jtub :
pervi, perva, pervo b. b. b.
erfte.
drugi, a, o Jtocite
tretji, a , e britte. *)
četerti, abgefitrjt šterti,
a, o ttierte.
peti, a, o funfte.
šesti, a, o fed)|te.
sedmi, a, o jtebente.
osmi, a, o ad)fe.
deveti, a, o neunte.
deseti, a, o jeljnte.
enajsti , ednajsti, a, o
eilfte.
dvanajsti, a, o jrobtfte,
trinajsti, a, o breijeijitte.
štirinajsti, a, o tuerjebnte
petnajsti, a, o funfiet)nte JC.
*) 3« llnferfrain unb itt me^reren ©egenbett »on Sarnfen
fagt man aud; treki, a, o, unb im (;o(;en Oberfrain
treui, treka , trečc.

§. 19. 33erfd)iebenl)eitčjal)Ien. 45
dvajseti, aud) dvajs'ti, a,
o jroanjigfle.
en ino dvajseti, ober dva : -
seti ino pervi, a, o ein
unb jroanjigfie.
dva ino dvajseti, ober dvajseti
ino drugi, a, o
jroei unb jroanjtgfle.
tri ino dvajseti, ober dvajseti
ino tretji, a, e brei
unb jroanjtgfte ic.
stotni, a, o I)unbert(le.
sto ino pervi, a, o ber
ljunbert unb erjte :c.
tavžentni, a, o taufenbfte.
aSefonbcre šBemerftmgen.
1. 2>ie SDrbnnngžjalifen ftnb SSeimorter, unb roerben
roie biefe nad) lep becltnirt. *) 3n ber 3tifannnenfekung
en ino dvajseti, dva ino dvajseti u. f. f. rotrb nttr ba$
legte; in ber Sufammenfekung dvajseti ino pervi,
dvajseti ino drugi u.f.f. aber roerben betbe £>rbttung$*
jaljlroorter bectinirt. 3' 53.
Sftom. pervi , pčrva , pčrvo.
©m. perviga, perve , perviga ic.
2. 2tud) bte mit pol, t) a T b jufammengefe^ten SDrb*
tiungžjabten roerben roie bie SSeirobrter becfinirt, roett
bač pol, roie im ?atetnifcf)en, ber Drbnungšjabl »orge-feljt,
unb nid)t, rote trn Seutfdjen, berfelben aitgeljdngt
roirb. 3- 93.
poldrugi, A, o anbert^alb; poltretji, a, c briff(;alb;
polšlerti , a, o »icrtl;alb; polpeti, a, o funffl;alb u. f. f.
§. 19.
£>te aSerfdjtebenbeit^iabren antroorten auf bie frage
roie »ielerlet? unb jeigen bie SSerfcbiebenbett ber cinjefiten
©egenflanbe att. 6te jitib:
*) 9tur barin unferfdjeiben ftcb bie DrbnungSjabfen »on ben
SSeiroorfern, bag ibnen bag @onerefionS = i im mattnficben
©efd}Ie

46 aSerfd)iebenl)ettš$af)Iert. §. 19.
eni; a, o ober enoji, a, e
etnerlei.
dvoji, a, e jroeierfei.
troji, a, e breitrfet.
čveteri, a, o ttiererfet.
petdri, a, o fiinferfet
SSefoitbere SSemetfungen.
šesterica, o fed)žertei.
sedmeri, a, o (Tebenerfei.
osmeri, a, o adjterfet ic.
dvajsete'ri , a. o jtt>anjtger=
tet ic.
stoteri, a, o l)uttberterlet.
1. 3Me 33erfd)iebenl)eit$jabfett rcerben toott ben ©runb--
$at)fen tnittelfl Slnbangung ber ©tjlben eri, jebod) mit
83eobad)tung ber 3Bot)lftang$regeht t gebilbet, unb me
bie ŽBeiroorter nad) lep becHmrt. 3pet
funf, peteri fiinferfet; sedem fteben, sedmeri ftebenerln
(3Bol;ff(anaS i;alber mit (SUbirttng beš fonlofett e),- dvajset
jiransig, dvajseteri srpanjigerlet; sto {junberf, stoteri £un=
berterlei (2Bo(;l![angS l;alber mit (šinfcfcaltung beS t) ic.
2. ©te SSerfd)iebeitl)ett$jal)rett roerben aucf) fiir bte
©runbjatjfen gebraucfjt, unb jtuar:
aj Sefonberš bet jenen $aupttt)ortent, bte jtur tm
spturaf gebraudjftd) futb. *) 3. 83.
dvoje kleše jroei 3aS bafjer
fommett mag, roetl bte SBerbinbung bes buaten dve mit
bem pluralen kleše, vilice te. ftd? nid)t gut l;oren Idjjf.
2Ba(>tfc&etnflc& roar man ftc$ bes ©runbeS ber 23ertpecbs»
lung bet dve ntcfcf berougt, fo bafj man biefelbe oljne
9tot£ aud? bei tri uub štiri fortbe(;alten, unb erfl bet
pet unb ben ^o^eren 3fen aujjer 3(cbt gelaffen i>at:
roorattS eS erfliirbar ift, ba§ mait tttcfcf fetc&f tri kleše,
štiri vilice fpredpen roirb, fonbern gen>o^n(tc& nur troje
ober trojne kleše, ivetere ober čvetčrne vilice K ;
n>af)renb man bagegen pet kleš, šest vilic xc., unb tn
ben jtpet folgenben unter eben biefe SSemerEung ge^origen
gaflen dva otroka, pet jih pride :c., eben fo f>

§, 20. SSemelfalttgungSjaljIert. 47
b~) SDeggfeicfjen bet jungen ober geringen ^erfotten,
aucf? bei ben 3ungen ber £t)iere, tn njenem galle
bte a3crfd)tebent)ettžjabl ai$ etn ©ubftantitt beg
fdd)fid)en ®efd)[ecf)te6 ©tngufariž, unb bač baju
geljortge $auptroort mit bem ®eniti» *piurali$
conftrmrt nrirb. 3. 93.
dvoje otrok, jttiei &tnber; troje družinčet, bret 2>ienft=
bot&en; čvetero telet, »ier Sdlber; petero jagnjet, fiinf
Sammer :c.
cj SMancfcmaftf, jebocf) feften, itt ber 93ebeutung bie
fammtticfjen. 3-93.
peteri pridejo, bie fammtlic&en funffommen"; i enajsterimi
ga iiejo, mit bett fammflien eilf futfif man iljn :e.
§. »O.
aicttuclfaltifptit^afilcit.
Ste SSemelfdftigungSjaijlen antroorten auf bte %xa>
gen tt)te »telfad)? »ie »telfaltig? unb jeigen an,
rnte »tel gj?at)I eitt gletctjartiger £t)etf ober ©egenftanb
genommen roirb, ali:
J)5rt, alž petere kleše, šestere vilice, dvoje otrok ,
peteri pridejo ic. — (Sin ©eitenflucf ju biefer SSer*
roedjštung finbet ftd> in ber (ateinifdjen ©pradje, t»o
natjmlidp, in ber 9tegel aucfo nur bet pluralen unb ben«
jeuigen ©ubflantiuen, beren 'JMuraliS eine »on bem ©in«
gularis »erfcfciebene einfae 25ebeutung annimmt, j. 23.
aedes , castra , litterae JC., bte @intf)eifung$5af;len an«
fiatt ber ©runbjaljlen gebraucfct raerben, j. 95. bi na
castra uno die cepit, quotidie quinas aut s en as
litteras accipio u. f. f. 2>ie 33id)ter, unb »on *Pro=
faifern lin tuš ber alfere, erlauben ftc$ fogar, bie 6in«
tfjeilungšjafjten oljne ©eitere« alS ©runbja^len, unb
im ©ingularU als SSersielfalfigungSsa^len ju gebraudjen,
j. 23. Lucan. 8, 455 septeno gurgite, mit (iebenfacfcem
©trubel. Plin. 17, 3 cainpus fertilis centcna quin«
quagena fruge, mit iSOfalfigem Sorn.

48 Gnntfjetfungšjafffen. §. 21.
edin, edina, edino, aud) tt>of)f enojni, a, o etttfad)
dvojni, a, o, uub dvojnat, a, o jroeifad), jtt>eifdftig.
trojni, a, o, uub trojnat, a, o bretfacf), bretfdfttg.
čveterni, a, o , uub eveternat, a, o »terfacf), »ierfdftig.
peterni, a, o, unb peternat, a, o fiinffad), fiinffaltig
šesterni, a, o, uub šesternat, a, o fedjžfad), fedjž«
fdfttg JC.
stotdrni, a, o, unb stoternat, a, o l)unbertfacf), f)un«
bertfaltig ic.
©efonbere SSemerfuitgeit.
1. Die 3Ser»ieffdftigung$jaf)fen roerben ebenfaffč »on
bftt ©runbjat)len abgeleitet, inbcnt man, natiirlid) mit
23eobad)tung ber 3Bot)lffangžregefn, benfefben »on pet
angefangen bte ©^fben erni, ernat ant)dngt, roo»on
erni ber beutfcfjen 33tfbungSfyfbe fad), unb ernat ber
beutfdjen SSifbungčfpfbe fdltig entfpridjt. ©ie roerben
ganj tt>ie bie 33eimorter becfinirt. 3-
pet fiinf, peterni fiinffad), peternat funffalfig ; sedem
fteben, sedmerni fiebenfad), sedmernat fiebenfdlftg (mif (Sli«
birung bed e); sto f;unbert, stoterni (junbet'ffaortern, bie nur im ^Jfuraf gebrdudjfid)
fittb, aber nur bet btefen, rcerbert aud) bte SSeroieffdf?
tigungSjaljlen, roie Obert bei ben .33erfd)iebenl)eit$$at)fert
bemerft rcurbe, anftatt ber ©runbjaT)fett gebraudjt. 3 53.
dvojne lileše jroei San^n / trojne vilice brei ©abeln Je.
§• »1.
©te gintl)etfungSjal)fen be$iel)en fid), tt>ie tt>r Sfaljme
aužbrucft, auf eine gfeicfjmdfiigc Ortntljetfung nad) ber
3at)f, uub antivorteit auf bie gragen: n>ie »ief ein
jeber? »te »ief jebeč 5fl?at)l? ©ie fommen bet
unč nur im ^ominatto unb 2Iccufati» »or, unb roerben

22. 3al)I * Sibocrbicit. 49
bttrcf) 93orfe£img ber spartifef po unmittetbar t>or bie
©runbjabfen gebiibet. *) 3. 33.
po dva prideta, po dve pridete, je jroei (®ianner), je
jroei (Srauen) Eommen; po trije , po štirje pridejo, po pet,
po šest jih pride, je brei, je »ier, je funf, je feiš Eommen;
po osem, po deset golobov je per!elelo,po pet, po šest
sim jih vstrclil, ino po trije, po štirje so odleteli, je ad)f,
j« 5el;n Jauben Eamen baf;er gefiogen, je funf, je fe$S ba&on
fcbojj icfc, uub je brei, je »ier fiogen ba»ott «.
§. 33.
©te 3al)I ^ 2Ib«erbten fTnb entroeber 2Bieberbof)rung3*
jal)Iett, ober orbnettbe 3af)[ * 2tb»erbten.
1. £>ie ®ieberl)ob{ung^at)reit antroortenauf bte gtage
roie »iel 5ftat)[? unb jetgen an, roie oft eine £ant>*
tuug ober etit 3uflanb ftcfj roieberf)ol)ft. ©ie roerben »on
ben ©rutibjablen gebilbet, tnbem man biefen baS SBortcfjen
krat antjdngt. **) 3. 33. enkrat ein 2Hat)f, dvakrat
jroei 2)?abl, trikrat brei 2Kabr u. f. f.
•fcinfidjts ber 3roifd?eniaf;Ien 21, 22, 23 iff ju merfen, bajj
nur baS (efete 3ai;Iroort bie (šnbung krat erf)d(f, bie ubrigen
aber bie gorm ber ©runbjatjt bef>aiten. 3. 23. en ino dvajsetkrat
ein unb jroanjig OKaiji, dve ino tridesetkrat jroei unb
breifjig 9JJat>i :c., ober umgeEe^rt: dvajset ino enkrat, trideset
ino dvakrat jc.
*) 3« jenen Saden aber, in icefdKn autfaff ber ©runbsa^fen bie
3Serfd»ebenf;eitS= ober 83er»ielfaltigung«5abien gebraucbt
$u roerben pflegen, roerben aucb bie ČStnti;ei(ungSjal;ten
burd) Sorfefeung ber q>arfife( po »or bie 23erfcbiebenbeifšs
ober 9Ser»ie(fdltigung6jai)Ien gebilfef, 5. «8. po dvoje
kleše, po čvetere vilice mi je pernesel, je jroei 3an<
gen, ie »ier ©abetn bat er mir gebracbt.
**) 3n »ieien ©egenben »on ©feiermarf unb limfen roirb
anfra« beffen baSffibrtcben bart angebdngt, als : enbart
ein SJJafjf, tribart brei OJiafjt ic. — SGon biefen ©ieber«
!)oi)(ungSjaf)[en roirb aucb nocb ein 2ibjecti» abgeieifef,
: enkraten, enkratna, enkratno einma[)ligj trikraten
, trikratna, trikratno breimafciig :c.

50 Unbeftimmte ober alfgemetne 3af)fn)&rfcr. §. 23.
2. Ste orbnenbeit 3flf)f 5 2lb»erbten antroorten auf bie
grage ju m n>te»telten 90?at)fe? uitb bieiteit jur ge<
orbtieten Slufjafjfung »erfd)tebener IDinge ober 9tu6fagen,
ct)ue ben ©egenftanben felbfl: beigefegt ju irerben. ©te
merben »on ben Drbnun|ljtti)fen mittelfl 2litl)dngung bež
33ud)|laben3 č an bte ntanulicfje @efd)fecf)t$enbung ber*
felben gebifbet. 3- 55- pervič erfienč, drugič jmeitenS,
tretjič brittenž, štertič »tertenž u. f. f.
g. »3.
Jln&cfttminfe p&ct attgemetite30rter.
t
Ste unbefitminten ober alTgemeinen 3«t)tmorter britcfett
jtt>ar ebeufaltš eine 2fnjal)f ober 9J?enge ber Singe auč,
aber oljne genatte 9fngabe ber 3ft)t ober ©roge, fonberit
nur im Sfllgemeitten nad) ben &egriffen ber 2lffl)ett/
ober ber 5Ret)rl)ett mit »erfcfjiebenen Sfbftufungen unb
fftebenbegriffen.
S)ie 3lffl)eit beseicfjnen: ves, vsa, vse alt, ge*
fammt; vesvolen famintltd), fammt unb fonber«; vsak
jeber; vsakoteri, vsakteri jebmeber, jeglicijer; — unb
auf »erneinenbe SBeife: nobeden ober nobčn, nijčden
pber nijen feiner, nikaj ober nič nicf)tč.
(Sine 5K et)r f) ei t bejetcfjneu nad) »erfdjtebenen @ra<
ben: eni, neki, nekateri etnige, etlicfje, mandje; veliko,
dosti »tel; več meljr; malo roentg; zadosti geuug;
nekaj etnmž.
Sefonbere SSemerftmgett.
1. Sftte unbejtimmten Saljlroorter ; mtt 2lu$ttaf}me ber
inbecltnabefn veliko, dosti, več, malo, zadosti, nekaj,
nikaj ober nič, roerben *»ie bie 95ein>6rter beclinirt unb
conitruirt. *) 3' 23-
*) (Sinige iir.beftimmfe / vsak, vsakoteri, eni,
neki , nekateri, nekaj, nikaj obet nje, neljmcu , t»flitl
fie mit 2BegIaffutig beš |tanfi»6 beffen ©fiUe »trtrt«

§. 24. ©itbfianttoe. 51
od vsiga tdga nič ne vžmo, »on aH bem roiffen roie ntc&fS;
vsi njegovi prijatli so ga zapustili, atl feine greunbe fmben
ifjii uerfaffett :c.
2. Die tnbecftitabeftt veliko, dosti, več, malo,
zadosti, nekaj, nikaj ober nič , »erben im 9?ominatt»
unb 2lccufati» afg jpauptroorter betracf)fet, unb t)flben beit
@eniti» bes StainttorteS, ju bem fte get)bren,bei fid). 3. 83.
veliko mladih ljudi sitn vidil, id> ijabe »ie( junge Seute
gefetjen; malo je pravih prijatlov, e& gt£»t roenig roabre
greunbe ic.
3. Die metjten tmbefitmmten 3af)fmorter, arn Ijau*
ftgften veliko, dosti, več, malo, zadosti, fonnen burd)
Slnbangung be$ 2Bbrtd)enS krat ju 2BieberI)ol}Utngi3jafy[ett
gebiibet rcerben. 3. 93.
velikokrat, dostikrat off, »iermaf>f$5 večkrat offeržic.—
2lber auc& enekrati einige I, vsakokrat jebe« SKafjI je.
§. 34.
*(Sufcffaittfoe*
Dte Sal^Oubflantitte, fo genannt, meif fte ebenfaHS
jur 23e$etd)nung einer 2ln$al)[ bienen, flnb mttteffl eigener
(žnbfpfben »on ben 3abin>brtern abgefeitete ©ubftantise,
beren SBebeutuitg ber ©pratbgebraud) »erfd)iebentfid) be*
ftimmt bat. 2)ie gerobbnlicbften, bte ftd) auž bem SKunbe
bež SSolfež mit ©icf)ert)eit nad)t»eifen lajfen, ftnb fofgenbe:
1. Dvojka bte (3iffer) 3t»et, trojka bte (3tffer)
®rei, štirka bie SGter, petka bte gitnf, šestka bie ©ecbž,
sedmička bie ©tebett, osinička bie 3(d)t, devetka bie
»anjig, stotinka
fen , ben Sfjaracfer ber unbefltmmfen Jurmorfer an, j. 23.
vsak želi, eni pravijo, neki si misli JC. ; aber
ijjrer urfprunglirfmt SKafur nacb ftnb fte 3al;fro6rter,
ba fte ein 3a()I»erbaltnip ber ©egenflanbe ausbrucfen.
3n biefeni gatle fjaben nekaj, nikaj ober nič etne eigene
©eclination, roie fte im 29. angegeben ifi. lleber bie
©eclinafion »on nobeden, nijeden f. ©. 39, bef. 23em. 1.
4 *

52 3a!){«©iibfknti»c. §. 24.
bie §unbert, unb anafog nod) etnige aitbere, bte jur
jeidjttnttg beč abtfracteit 3 a t)I be gr t f f$, ober aud)
ber 3ai)l$etd)en CStffern) bienett. *)
2. Pvojaoa etn ©tebenfreujerflttcf, petica etn ©teb*
jebner, petka etn g-tinfer, šestič« etn ©edifer, sedmica
etn ©tebner, desetica, aud) desetka etn 3 f bner, dvajsetica,
and) dvajšica ettt 3t»a"3tg*r : bač ftnb ©etbftucfe,
rcefdje ben boppelfett, breu,fiinf*, fed)$?, fteben«, $et)n*,
$tt>aitjtgfad)en ŠBcrtt) etner atž Grinbett »u ©ruube gefeg*
ten fletnen SKitnje bflbm. **) — Stud) trojica bte £>rei*
eintgfeit (trinitas), unb polovica bie £alfte, geljoren
j)tel)er.
3. Potnik etne S3anfnote »on 5 ©utben, unb desetnik,
dvajsetnik, petdesetnik, stotnik, foroobl iSanf*
noten »on 10, 20, 50, 100 ©ulben, at$ aud) Slnfuljrer
»on 10, 20, 50, 100 ©olbaten.
4. Dvojčic etn 3«>illutg, trojeič etn IDrtKing, b. f.
eineč »on 2, 3 »ott etner SDiutter jugfeid) gebornen
JJinbern.
5. Čvetfr etn SStergefpann, šester ein ©edjžgefpann,
osmer etn 3ld)tgefpanu, ftnb metb{icf)en ®efd)led)feg, unb
geben nad) ber britten Decltnattott. 3- 53.
sosed ima cveter, ber Sftacbbar f;af ein SSiergefpann, »ier
Bugpferbe; z šesterjoj je vozil, er ful;r mit einem (SctbSge«
fpann, mit ©edjfen ic.
*) Enkla , enica ober edinka bie (Sinž, peterka bie gunf,
šesterka bie ©edjš, sedinenka ober sedinerka bie ©ie»
ben, osmenka ober osmerka bie 21ier nict)f burcbgefiibrt.
**) Dvojača ein (siebenfreujerfluef, pat ben 9?a(;men »on dva,
roeil ež 2 Otepar; petica ein ©tebjepner, »on pet,
roetl eS 5 9tepar enffjalf: dvojača ift alfo eigenflicp ein
3i»eirepar=, petica ein Sunfreparflitcf. I 5 etka ijl ein
gunfftiberfreujeriluiJ, i estica ein ©ecpšfreujerjlucf u. f. f»
— Repar ifl eine ibealifcbe Bitnje ber jžraiiter, 6 ©olbi
tm ©erfbe, unD, tpte bie dvojača, in

§. 25. EaS giirmort. 53
g. S5.
giirmorter fTitb 2Dorter, n)efct)c bie ©tetfe eineS
©ubftantioS »ertreten, »m .fitrje unb 2Bot)ifiang ber
Sprane ju beforberu.
Obrer 83ebeutuug nad) unterfdjetbet man gemofjn*
ltcf> folgenbe Sir te n berfelben;
1.) «Perfbnfid)e ^itrrcorter, roefcfje bie ©telfe beš
9iat)men$ ber sperfon tu gramniatifdjer 23ebeutung »er«
treten, j. 23. jaz id), 2.) Sueignenbe gtirmorter, n>eid)e
etnen ©egettjlanO al« einer g>erfon eigeu ober angebortg
barftellen, j. 23. moj rneiit. 3.) SJnjeigenbe prmorter,
tt>elcf)e auf eiue ^erfon ober ©acfje binbeuten, obne bie*
felbe jugleid) ju beneitnett, j. 23. tisti jener. 4.) 23e=
iebenbe giirmorter, roetdie bie Sejiebung einer neuen
i
lučfage auf einen aitgebcufeten ©egenjlanb aučbriicfen,
j. 23. kateri roeldjer. 5.) gragenbe prroorter, mit
»elrfjen man nad) einem ©egeuflanbe, einer ^erfon ober
©acfje fragt, j. 23. kdo mer?
Die perfonfidjen $iirmorter jTnb immer ©ubffanttee,
ttnb bebiirfen jur 3luefitllung bež ©imteš feiner (Srgan*
jung; bie jueignenben finb tn fo fertt immer SJbjecttoe,
bag jte bret ©efrf)(ed)t3enbungen tjabett, uub man bet
ibrem ©ebraudte ein ©nbjlantio erganjen rnug. ©ie
jibrigett Slrten ber prrcbrter finb $n>ar fammtlid) (mit
SluSnabme »on kdo, kaj) ibrer urfprunglirf)en 9Jatuc
nad) 9lbjecti»e, bnben aber tbeiB in ber gormation fo
»iel Slbmeidienbež »on ben gerobbnlicf) fogenaitnten 316=
jecticen, unb merben fo »nit 2lu3laffung bež burd)
fte bejlimmten ©ubftantio« aB ©telloertreter bežfelbeit
gebraudjt, ba{5 mau fte uidjt mit Unredjt aud) $ ur mor*
ter ttennt.

56 sjJerjonltcfje gurroorter. §. 26,
9iom. fe^ft.
@en. sčbe, se ; se metner, betner, feiner, unfer7 euer,
it)rer.
2)at. sčbi; si
2icc. sebe, se ; se
Soc. (per) sebi
Snfir. (z) seboj', sebo (seboj,"sabo, soboj).
SBefonbere' 3$emerfwigeit. *)
1. 9Kan jtef)t, bag bie perfontidjen, unb baS juritcf«
fufjrenbc giirmort itn ®em'tt'», Satto unb Slccufatit) ©tn«
gufarič eine boppelte gorm t)a6en, etne langere
unb etne fitrjere; man gfaube aber ja mctjt, bag e«
gfeidjgulttg fe$, bie "eine ober bte anbere nad) S3eltebett
ju gebraud)en.
Ste langere gor m trtrb gebraucf)t:
aj 9Benn bie gurroorter, um barauf aufmerffant ju
madjert, beč groperen 3?acf)br«cfe$ n>egen betont
tt>erben. 3-
F mene, tebe, njega, nje, njii , njih se boji, er fflrdjtet
mid>, bic&, ifjn, fte, fte (sroei), f i e (me(>rere), mit bem
Sone auf m i d), b t d) ic. Unb se me, te, ga , je , ju , jil»
boji, er fiir d) tet midj, bidj, it>n, fte,;pe (5t»ei), fte (me&«
rere),£mit bem Xone auf f u r d) te f :c.
bj UBenn bte grage mit bem giimorte beantmortet
ttirb, ober bač gitraort im ©egeitfafce tft. 3komu
je tojjpernesel ? roem (jat er baS gebracbt? meni
tnir, tebi bit, njemu il;m, sebi ftdj felbjt JC.; aber nidjt mi,
ti, mu JC. — IVe mene, ampak tebe je vidil, ni4?f mid;,
fonbern bicb fjat er gefefjen. — Mene bvali , njega pa graja,
mid; lobt, i£n aber tabelt er u. f. f.
cj 9?ad> etnem 33orroorte. **) 3- 23*
*) ©ie fofgettben, unb mancfce anbere SSemerfungen gefjoren
eigentlid) in bie ©tjnfan aber fiir ben practifcfeen ©es
braucft ber ©rammatif roirb es bienlicper fet;n, baš ©ijjlem
ju opfern , unb fo ®and>eš, rca§ fireng genommen in
bie ©tjnfaf gefjort, febon in berSocmenlefcre $u bemerfen.
Dafjer finbef au# im Socaf unb Snflrumentat, roeit unfer
X>ialect biefe jtpei (SafuS nie oijue eine ^rapofifioii ge»

§. 26. ^erfonfidje gurm&rfer. 57
li meni , li tebi, k nJemu pride, ft Jommf JU mir, JU
bir, JU if>m; za inene, za tebe, za sebe, za njega, za njo
dela, cr arbeitet f ur micfc, fiir bid), fur fid), fiir if>n, fur
fte u. f. f.
Stuger btefen brei gtftfen mug tmmer bte fiirjere
gorm gebraudjt merben.
—2. ®ie $orm me, tč, se tfl jmar att ©tarfe ber
I a n g e r etn §orm mene , tebe, sčbe g t e i d), rotrb
aber ttur nact) sprapofttionen, t»efd)e ben ®eniti» ober
ben Slccufatio forbern, gebraudjt. *) 3 33.
brez me ino brez te nič ne stori, ofjtte micb unS oftne
bicfc tijut cr nicbfS; po me ino po te so poslali, fte fd)icften
um mid) unb um bid) ; za ine, za te ino za se skerbi, et
forgt fiir mid), fiir bid) unb fiir ftc& u. f. f.
3« ber Umgaitgžfpracfie fagt man tn biefem ffaUe
gern ben %oit »on bem *))roiiomen auf bie ^prapojltion
ubermaitbern, unb fpridjt beibeč atž etn ffiort, roaS
man battn aud) fug(ict) en t meber brez me , brezte,
p6me, pote, zame, zate, zase ober brez-me, brezte,
no-iue, po-te, za-me u. f. f. afž e i n SBort fdjret*
ben fattn. **)
3. £>a$ i tm manttftd)en 2{ccufati» CbeS on) f)6rt
man aud) nur »or ^)rapoftttonen, unb eben in biefem
gatte murbe einjt bem i immer baž n »orgefefcf, mit bem
eč meiltenč aud) nad; ber jegigen 2fučfprnd?e »erfdjmofjftt
»trb. ***) 3.
pred-i, pred-nj ver ifcn; pod-i, pod-nj unn;
za-i, za-nj fur t^tt; na-i , na-rnj auf i()n ; nad^i , nad-nj
iiber i£m; v£-i (fur v'»i), ya-nj in il?n.
fcraudjf, bie Čurjere Sorm ber perfSnttc&en 3'trroorfer
nidjf ©tatf.
*) 9fgfiir(id> nicfet a U šf d>fi e§ e n b me, te, se, fonbern
nad) SSeiiebcn entroebcr me, te, se, ober mene,
tebe, sebe.
**) 2?ie ©cbreibung brez-me, po-me u, f. f., nacb franjojl«
fdjcr 2lrt mit bem 93erbinbungš$eid)en, roirb bie ric&figere
fepii, nad) bem ©runbfafee, ba§ jeber befonbere Sle?
betfjeit fur ftd; abgefonberf gefd)rubett roerben fofl.
***) ©rflereS, nd()mlicb pred-i, pod-i jc., l)ort man nur in
UnferEratn; IcfefereS, ndbnt(id) pred-nj, pod-nj ic.,
ift tn Srain burc^auš ubUcj). 3« ©tttermarE aber fjorf

58 9>erfonIid)e gurroorter. §. 26.
4. ffienit bte perfonfidjen prroorter baS ©ubject
beS ©a£eS jtnb, unb ee rubt fetn 9?acf)brucf auf ttjneit,
fo roerben fte, n>ie tm ®rted)ifd)eu unb ?ateinifdjen, utrf)t
aužbritcfiicf) gefe£t, tneif ba$ ©ubject fd)on auž ber *Per=
fonafenbung bež 3eitr»orte$ erfennbar t (i. 3« S.
živim icfc tebe, živiš bu lebfl, živi er, fte, e$ lebt, živimo
»ie leben, živita lebet u. f. f.
5. ©a« juritcffefjreitbe giirmort sebe tjl fitr alfe
bret ^erfotten, 3ai)l«t uub ©efdjfedjter immer bažfefbe.
3. 8.
se bojim icfr furdjfe , se bojiš bu furcbtefl bicfc, so
boji er, (te, ež fucdjtet ftcft , se bojiva rotr (jroei OJidnner)
fiircbfen unS, se bojive roir (5H>ei Scauett) furcfcfen ur.6, se
bojimo roic fiirdjfen unš, se bojite ii;r fiircfctet eucfc, se
bojijo (te fiirdpten ftd>.
6. Unter ben Slnreberoortern, bereu bte ©roroeneit
Jjeut ju £age bret f)a&ert, afč: ti ©u, vi Sfjr, oni ©ie,
tt>trb fofgenbe JKangorbuung beobad)tet:
aj Ti 25u, f)ort man, trne im £>eutfd)en, aucf) im
©foroentfcben nur in ber ©pradje ber SSertrau*
fidjfeit, tm £one ber jjerrfdjaft, ober aud) ber
2Serad)tung.
bj Vi 3 , gebraud)t ber ©fomene, um aftere
fonen, afč SBater, ©Jutter, unb attbere fetueč
©tanbež anjureben, benen er @l)tfurd)t fd)ulbtg,
uub mit iljnen jugfeid) »ertraut ift.
cj Oni ©ie, ifi eigentlid) ntdjt ffaroifd), fonbern ba$
uberfe^te beutfdje ©ie, unb rnirb, befonberS in
ber ©tabt unb beren Umgebuitgen, gebraudjt,
roenn man oornet)mere ^erfonett aurebet, benen
man roegen tt)rež ©tanbeš ober DtangeS jroar

§. 26. $>erfontid)e gurroorter. 59
bag Sdite floroeniftfje vi 31)* nid)* 9 an 3 aufer
©ebraucf). *)
3« bciben gaKett ffnb aber forool)! vi atž oni
mannttdjen @efd)(ecf)te$, aud) banu, roenn jTe eine SOSeibž'
perfon bejeidinen, ober ftd) barauf bejiet)en; unb ba$
jpoflidjfettč*oni fiefjt, anjfatt im 2(ccufatt», immer tnt
©enitio. 3- 93.
Kaj ste rekli, oča ? roaž fagfef i^r, SSafer? Kain ste
liodili, mati ? tt>of>in roaret ibr gegangen, iUiutter? Vi babica,
kaj bi radi? it>v &cof}niutter, maš l>dttet i!;r gern ? Mož ,
lepo vas prosim, pomagajte ini, 9Jtann, id) bitte eud) fcbiSn,
£etfet mir u. f. f. — Jptngegen: Kaj so rekli, gospod? roaS
fagten©ie, £err? Kako se počutijo, gospa? roie beftnben ©ie
ftd), Jrau ? Kaj zapovejo oni, gospodična? roaš befe^ietl
©ie, Sraufein ? Gospod, lepo jih prosim, naj mi pomagajo,
•£err, icb bitte ©ie febon, fjelfen ©te mir u. f. f.
7. SSon g3erfonen, roefcf)e ber ©foroene mit A^ ofcer
oni anrebet, fprid)t er aud) in tf)rer Slbroefenljett tnt
spiuraf. 3- 35.
mati so zapovedali , bie SOiutfer $af befo^fett; gospod
so rekli, ber ^»err fagte u. f. f.
8. SSejetcttnet baS spronomen on, ona, ono nnr uiu
beflimmte 'perfotten ober ©egenftdnbe, attf bte man ttt
ber Dtebe nur anfpielt, fie aber attčbritcfltd) entroeber
nidjt nennen fatttt, ober ntd)t nennen rotil, unb bte ber
£)entfd)e burcf) »ber ©ing, bie..., baž geroiffe«
ju geben pflegt, fo roirb eč auf folgenbe Strt beclinirt:
(Dlattttricf;.
9tom. on, one, oni,
ona
©ett. onega , oniga
Sat. onemu, onimu
2tCC. onega, oniga
£0C. (per) onemu ,
onem
3njlr. (z) onem
©tttgular.
2Betbft

60 Buetgtteitbe prroorter. §. 27.
©uaf.
9t»m. U. 21cc. ona |one, dne |onč, ono
©en. oneli i
©af., £oc. u. 3nftr.J fur aDe brei ©efarecfcfer.
onema \
Vlutal.
Stfom. oni, one, oni|one, one
©en. U. fioc. oneh
©at. onem
2lcc. one,
one
3nflt. (z) onemi
fuc aDe brei ©efc&Iec&fei:,
Jone, dne
prtev»
Ste juetgnenben gurro&rfer, tuefdje ben ©egenftanb,
mit bem jte »erbunbett roerben, al« etner ber bret ^er*
fonen angefyurtg barjMen, fittb au$ ben ©e nit i »en
ber p erf ij nit cf) en gitrroorter (tnčne, tgbe, sebe,
njega, nje, naju, vaju, nju, nas, vas, njih) entfian*
ben, tnbent biefe ©enittoe bte ©ejtaft unb Sebeutung »o»t
Slbjeetittttt angenommen {jaben. ©te jueignenben jpr*
»orter ftnb mitljin roat)re 2lbjecti»e, unb rcerben abjectt«
t>tf(f|, nad) lep, beflintrt. @t'e (tnb fotgenbe:
beroorf, fonbertt fefct einen ^Turaf anbieSfeOf. ®e(bft
bei ben roijen iDJongelen am 5?au?afn$ roirb ti fur ©ro&s
beit geljalten, unb tteiratf) Seinbfdjaff, einen 2lnbern mit
©ti anjureben (f. j? f a p c o t Jj'^ SReife in ben .faufafuS,
?l;ei[ J. ®. 237, Sftofe). 3" merfen aber ift, ba§ ber
Unferfdjieb jtpifcben vi unb oni erfl in neuefier 3eif im
©iotpenifdien fejt$ufefeen ftd> angefangen (jat. (šinjt res
bete ber ©loroene in alten ftdUen, roo nad) ben obtgen
SSeftimmungen bas ti nidjt paffenb iji, 3e$ermann mif
vi an, n>ie ber grattjofe fein vous , ber Gngtanber fein
you o£>ne Unterfcfeieb bei ©fanbe« ber aitgerebeten 'Pers
fon gebraudjt. 2lber jefct ipurbe ei, befonberž in ber
©rabf unb beren Umge&ungen, fiir ©ro&fjetf geffen,
au

§. 27. 3ueignettbe gitrro&rter. 61
moj, moja, moje tnettt.
t\6j, tvoja, tvoje beitt.
svoj, svoja, svoje metu, bein, feitt, mtfer, euer, t£jr.
njegov, aud) njegov, njegova, njegovo (etit.
njen, njena, njeno tl)r (be£ 2Beibe$),
najin, najna, najno unfcr (beiber).
vajin, vajna, vajno euer (beiber).
njun, njuna, njuno it)r (beiber),
naš, naša, naše unfer.
vaš, vaša, vaše euer.
njihov, njihova, njihovo tf)r (mefjrer). *)
SBefonbete SBemerfungen.
1. ©o trte baš jurucffebrenbe gtirroorf sčbe
fur aKe brei ^erfonen, @efd)ied)ter unb 3al)(en (nt i d),
bi d), un$, eud), ftd)) immer bačfeibe bfeibt; atfo
mug aud) ba$ »on sčbe abgefeitete juetgnenbe giir*
toort svoj fur bte jueignenben gurroorter atter brei
9)erfonen, 3al)Ien unb ©efd)fed)ter (mein, betn, fein,
unfer, euer, fbr) im ©fomenifdjen immer bačfelbe
Meiben, vrenn btefe (nat)tnlid) bie jueignenben giirroorter
metn, betn, fein, unfer, euer, it)r) auf bač ©ubject
bed ©a£e$ ftd) bejiel)en. 3' 93.
svojiga konja jezdarim , id> reife »nein etgeneS tyferb;
svAjiga konja jezdariš, tu reifef} bein eigeneS ferb; svoja
konja jezdarita, fte (jroei ©Jdnner) reifen tl;re (jroei) eigenen
o btefe »ier g)offeffi»a
gar ntd)t gebraud)Iid) ftnb, burd) bie ©enittoe naju,
vaju, njti, njih »ertreten. 3- 25*
naju, vaju, nju, njih brat pride, ttnfer (beiber), euer
(beiber), ifjr (beiber), tjjr (mejjrer) iBruber fommt; naju,
vaju, nju, njih brata ne pozna, unfern (beiber), euern
(beiber), il;ren (beiber), it)ven (me&ter) iBruber fennt er nicttj
*) 3n ber llmgangsfpracfce fpric&t man in J?rain, au

62 Slnjetgeube gnrmorter. §. 28.
naju, vaju, njii , njih bratu je poredaT, unferm (6ejber),
euerm (beiber), il;rem (beiber), i(;rem (mel>rer) Ssruber erjaljlte
er 11.f, f. buri bie ganje ®eclination. — 3n ©teiermarf bage=
gegen fagf man burdjgefjeitbS: najin, vajin, njun, njihor
brat pride; najniga , vajniga , njuniga , njihoviga brata
ne pozna u. f. f.
Sfn^tgett&e ^ u m t f r t c r .
Slnjetgenbe prmorter fTnb jene, mefcbe bte ortficfte
©teffung eineš ©egenffrtnbeč bejeicfjnen, ober auf ben
©fgenftanb btnbeuten, »on roefcfieut tn etnem nacbfofgen*
ben žMatiofage etroač gefagt rocrben foff, unb tjct^en:
ti, ta, to biefer, biefe, btefež; i?ni, ti na, uno
jener, jene, jeiteč; tisti, tista, tisto (b. i. ti isti,
ta ista, to isto) berfelbe, biefelbe, bačfefbe; taki,
taka, tako fofcfjer, fofcbe, fofcfjež.
©ie merbeit alfe nicf)t mir abjecti»tfcf) in SSerbtnbuug
mit einem ©ubfiantiu, fonbern aucf) afč fubfiantimfcbe
prmorter fur ftcf> allein gebraucbt, unb nacb lep becfi*
itirt; nur ti, ta, to bat eine boppelte Secfination, af$:
TOannlicft.
Snom.ti, aucf) ta
©en. tiga, tega
Sat. timu, temu
Slcc. tiga, tega
foc. (per) timu,
temu
Snflr. (z) tim, tem
9iom. ta
©en. tih, teh
Sat. tirna, tema
© i n g u f a r.
SBeiilt«.
ta
te, te'
ti, tej, toj
to
ti, tej, toj
to, toj
Suaf.
ti, te
tih, teh
tirna, tema
(idj.
to
tiga,
timu,
to
te'ga
temu
timu, temu
tim, tem
te, te (ta)
tih, teh
tirna, tema

§. 28. Slnjeigenbe giimorter. 63
Slcc. ta ti, te
?oc. (per) tima, tirna, tema
tema
3n|fr. (z) tima, tirna, tema
tema
9?om. ti
@en. tih, teh
Sat. tim, tem
2lcc. te, te
£oc. (per) tih, t£h
Sttflr. (z) tirni,
temi
fu r a f.
te, te
tih, tdh
tim, tem
te, te
tih, t(5h
tirni, temi
SBefonbere SBemerfuttgen,
te, tJomtnati»$ ti, ta, to
biefer, btefe, btefe g, fprecbenbie .ftratner ta, ta,
to (alfo gegen bie Slnafogte aud) im mannlidjcn
fd)feci)te ta fiir ti); tn mel)reren ©egenben »on (Steier*
marf gebraud)t man bagegen anflatt ber einfadjeit gorm
-ti, ta, to mit aSorfiebe toti, tota, toto burd) bie
ganje Seclinafion« *) 3- 93.
ti mož ober toti mož biefer OTann, ti človek ober toti
človek biefer KJJenftb JC. fagen bie ©loroenen in ©feiermarf}
jene in Šrain bagegen ta mož , ta človek u. f. f.
2. Sie gitrroorter ti, ta, to unb uni, una, uno
roerben tn tfratn, befonberž im gaHe bež 9?ad)brucf6,
um bie jeigeitbe ^raft berfelben s« »erftarfen, gern mit
le jufainmengefe^t, roefdjeS 5EBortd)eit bie llnterfrainer
»orjufefcett, bie SDberfratner aber anjuljangen pflegea.
3.
*) Sroifcben tiga, timu unb tega, temu ti. f. f. ifl in ber 35o
beufung Eein Unferfctueb j nur roenu ein 9Iacbbrucf auf
biefem ^ronomen rufcf, gcbraitcbf man lieber tega, temu
tl- f. ^ _ 3n tiga, timu U. f. f. ijt baS i fonlo«;
bab« btefe ©orter, befonberS in J?rain, roie t'ga, t'mu
lautcn, unb SDiancben autb tiga, tim6 gefc&rieben
roerben.

64 gragenbe giirroorter. §. 29.
9lom. leta (anflaff leti), leta, leto obet tale (anftatt
tile), tale, tole biefer &a, biefe ba , biefež bn ((afein. liicce,
liaecce, liocee); leuni , leuna, leuno ober unile , unale,
tinole jetter bort, jene botf, jeneS borf. (Sen. letega obet
tegale H. f. f.
§. ao.
gragenbe ^ftrroorter fmb jene, mit benen man ttflcft
etnrtn ©egenfianbe, eiuer ^>erfon ober ©ad)e fragt.
gibt beren jroei: baž fubftantt»ifcbe kdo roer? kaj
*»aS? unb baž abjectt»ifd)e kateri, katera, katero
*)weld)er, tt>eld)e, »etdieč; ju benen nod«
etnige grage* 2lbjecti»e geredjnet roerben, atž:
k ^ k i ^ k a k š n o j fi "L::^ fcffrf ' affel,?
kakoA r , kakova, kakovo j I " •
čigav, čigava, čigavo roern gebortg? cnjus, a, um. **)
Diefe abjecttmfdjen gragemorter, fo rcie aucf) kateri,
katera, katero roerben orbentlicf) nad) lep bedinirt ,
foniten jebocf) aud) fitr jtth alletn mit SJučlajfung bež
©ubftantioS gebraud)t roerben; nur baž allgemetne grage«
»ort kdo? kaj? fiiflt a(S fub|tanti»ifd)c$ spronomen
bie ©telle beS ©ubflanti»S aflein auš, unb bat eine
tigene Decfination, al$:
*) ^tnflatf be« »oflflanbigen fragenben (unb attcf* & e s t
^enben) Sutroorteš kateri, katera, katero, toelc&ed
»orjugfidj in feierftcfcen 9leben ge&raudjt rotrb, Ijort man
in bet Umgangžfprac&e aucfc: kteri, ktera , literoj
ktiri, litira, kiiro; in einigen ©egenben »on .Rratti
fogar tkiri, tkira, tkiroj in Steiertnar? get»of)nIttfc
keri, kera , ker o.
**) K&kov, kakova, kakovo tft in Stftten ge&rduc&Iid;. —
Kaj za en ifl etne Uf6erfe^ung beS beuffd;en roaS fur
etn? unb nic^t flatrifcfc.

i. 29. g-ragenbe prroorter. 65
9iont. kdo ? roer ? quis ?
@en. koga^ koga
®af. komu, komti
Slcc. koga, koga
Soc. (per) komu, k6in
Snflr. (z) kom
kaj wa6? quid?
čiga , čiga} česa
čimu, čimu, čemu
kaj
čimu, čim, čem
čim j čem
SSefonbere žBcmčtfitngert.
1. SDon ben^rageroortern kdo? kaj?, meldje
ganj bem quis? quid? ber Sateitter entfpred)en, ftnb bie
bejtetjenben giiraorter kdor, kar ((atetit. qui,
quod) molji ju unterfdjeiben. 3ene roerbett tu btrecten,
biefe iu ben inbirecteu grcigen gebraudjf, unb burd)
5lnt)dngung bež 93ud)flabeit r an bte Safuž ber Srage«
roorter, nebft einer fleinen SBeranberuttg biefer SBibrter
felbft, gebifbet. ©te rcerben felgenbermagen becfimrt:
fftom. kdor mtt, qui
©en. k6gar
2>at. komur
2lcc. kogar
Coe. (per) komur
Snflr. (z) komur
kar roaS, quod
čigar, česar
čimur
kar
čimur
čimur.
3 .23. kdo pride tretfommf? kdor v cerlivo pride, naj moli
roer in bie £ira6?
kadaj, kdaj, kda
roann ?
kam rooijin?
kako, kako, kak roie?
23ejie&enb.
kdor ft>et
kar roaž
kadar, kcdar roann
kamor tt>o(;itt
kakor lpie
?(njeigenb.
ti, au$ ta biefer.
to bas.
tadaj, tedaj bann.
taj, tje bafjln.
tako, tako , tak f0,
*) £>er Unfetfc^ieb srcifdien ben fragenben SfirroSrfern kdo
unb kaj, unb ben bejie^enben kdor unb kar ift trt
©teiermart im SOtunbe be« SSoffe« nicfcf praefifcfc, unb
man gebraudjt ba immer kdo unb kaj o£ne Unferfctueb
forooijl in birect en, «18 au$ tn ben inbirecten
gragefdjsert.

66 grageitbe giirroorter.
kakošen, kakšen tt)te
befdjaffen?
koliko , keliko roie
wiel?
kde , kje , kej rop?
kodi, kod r»0 (jcnim ?
doklej biž roanu? n>ie
roeif ?
kakoršen roie be«
fcbaffen
kolikor, kelilior rcic
tti(I
kjer, ker tpo
koder roo ijerum
dokler fo [aitg u. f. f.
takošen , takšen fo
bef^affen.
toliko, teliko fo Dtef.
tam borf.
todi , tod t)a i;miw.
3. SSott kdo, kaj unb katc ! ri jmb etnige Slbfeitun*
gen unb 3ufammenfe£ungen ju merfen, tt)ctd)c eigentfid)
itn befttmmte Bat)ftrorter jmb, aber, roenn jTe
mit 3Beg(afTung be« ©ubjtanti»8 bejTeit ©teffe »ertreteit,
ben (itjaracter fubftantt»ifct)er ^roitomttta annetjmen, unb
meift roie bte einfad)en gitrroorter kdo, kaj unb kateri
becftmrt merben, af«: vsakteri, vsakoteri jegfid)er,
jebroeber; mnogoteri ntancfierlet; nekateri, nekteri
mattdjer, etntge; malokdo, malokteri (maloktir) nidjt
letdjt Semaitb, roenige; malokaj nidjt fetd)t etma«;
marsikdo, marsikteri roobf mandjer; marsikaj molji
mandje«; ndkaj trgeitb etma« u. a. m *)
4. Nihče, in ©teiermarf aud) nikdo 9?te*
rnanb, rotrb burcf) alte Gjafu« beclinirt, al« gragemort
nad) kd6, af« 33ejiet)ung«n>ort nad) kdor; roogegen man
nič, ttt ©teiermarf aud) nikaj tttcfjt«, meift inbeclitta*
bet gebraud)t, obrootjf e« aud), befonber« ttt Unterfram
unb ©teiermarf, trne kaj ober kar beefinirt mirb, af«:
Slom. nihče ,
mšče , niše ,
nikdo 9tie=
manb.
©en. nilioga
35af. niliomu
3tcc. nikoga
I'0C. CP E R D N ' ~
komu
Snftr. O) ni"
koin
$ragenb.
nič , nikaj
nicfcts.
nicesa
ničemu
nič, nikaj
ničemu
ničem
nihčer, nikdo
SJiiemanP.
nikogar
nikomur
nikogar
nikomur
nikomur
23ejie(;enb.
ničer , nic
ni#fS.
ničesar
ničemur
ničer, nič
ničemur
ničemur
*) Nekdo unb malokdo ftnb nur im SRominafitf gebraucfj(ic& ;
in ben ubrigen (Safuž gebraucfet man bafiir geroo&nHd?
en, ena, eno (/juidam) unb malokteri. — 21uc& malokaj
, nekaj, marsikdo unb marsikaj roerben ni4>t
I^ic^t beclinirt.

§. 30. S5ej{eljettbe gitrmorter. 67
5. kdor koli mer immer, kar koli ma3 immer,
kdor si bodi mer ež immer fet), kdo neki mer etma ?
kaj neki ma$ etma? kdo mar mer mol)! ? kaj mar
maS mol)[? kdo le mer nur? kaj le maž nur? čigav
le mem nur geljorig? u. a. m. merben g etre itn t
gefdjrieben.
6. T>a« kaj (melcM bie j?ratner, menn ež ntdjt
GIS fragenbeS $>ronomeit ben 9iad)brucf auf jtd) bat,
kej fpredjen) gebraudjen mir aud), um eiue abfolute
5Sel)auptung ju milbent, j. 2). mu ni dobro t>ei§t: d ift
ibm nicl)t gut; mu ni kaj dobro aber: e6 i(l tbm nid)t
fo red)t, fo ganj gut. Kako vam je mie ift eud)?
kako vam je kaj mie ift eud) bo d) m o 1)1? je poslal
po-nj, de bi mu svetval, kaj bi bilo kaj sturiti er
fdntfte nad) il)m, baf5 er il)m ratl)en mod)te, maS mol) t
trgenb gu tt)un mdre. GJČopttar ©ramtn. ©. 300).
§. 30.
©ie bejtetjenben fturmorfer brtngeit etnen fd>on art*
flčbeuteten ©egeitjtanb in SBerbinbung mit eiitem ganjen
©afce, ber jur nabern (Srflarung unb meiteren 53eftim=
mung bečfefben bient. ©te (tub affo prmorfer, meldje
mit ber r o n o m i a [ * 23 e b e u t un g jugfetd) bte ^raft
einer Gionjunctton oerbinben, ober $urmerter unb
33tubemorter jugleid). 3u uitferer ©prad)e gibt e$ bereit
jmei, naljmli^: kateri, katera, katero melcfjer,
tv el d) e, meld)e$, bač in ber gorm ganj bažferbe ift,
alž baS gleid)lautenbe fragenbe gtirmorf, uttb regefntdgig
nad) lep beclinirt mirb; unb baž unbiegfame ki, meld)e3
bem »eralteten ebenfallč unbiegfamen beutfcfjen 9ielati»um
f o entfprid)t. *)
*) SZBie bie fragenben 3fiet»oi'ter bejte^enb roerben, flcfj
im »or{jerge{ienben §. 29.

68 Sag 3eittt?ort- §. 31.
SSefottbete SSemerfung.
Ste ^arttfel ki ifi im gemeinen Seben alg aKgemeu
iteg £5ejiebunggtt>ort fet)r iiblicf), roefdje, mit 2lugnal)me
beg 9iominati'»g, jur SBejetcfjnung ber Gžafug mit ber
fiirjcreit gortn beg perfoultcben giirtDorteg ber brittett
9>erfoit, alg ga, inu JC., »erbunben ttnrb. B 23.
mož, ki je per meni bil ber SOIann, ber (fo) kimirroar;
delila, ki je po vodo šla bie ®agb, bie (fo) ba§ ©affer
I;o(en gegangen ifi; dete, ki nima očeta baš £inb, ba6 (fo)
feinen SSater (;at; mož, ki ga ne poznam ber SOfatin , WtU
djen id> (fo id> i £) n) nid>f Jenne; sestra, ki sim ji pisal
bie ©djroefier, roelcfcer (fo id) t(;r) gefdjrieben f)af>e; dete,
ki si ga per meni vidil baš j?inb, tt>e($e8 bu (f o bu e ž)
6ei mir gefel;en; stric, ki se jih veselim ber ©nfel, beffen
idj (fo feiner) tnit^ freue u. f. f.
§. 31.
3etftt>otf* SIttaemeitte (šintljcituita
&ev Seittvpvtev.
3 c i t n> o r t ober 33 e r b u m t>et^t berjemge Dtebetfjetf,
burd/ roeldjett Bon einem ©egenfiaitbe (^)erfon ober ©a*
dje), ber algtann ©ubject tjeigt, aučgcfagt roirb, bag
berfelbe etroag tl)Ut, ober fid) in einem Bujlanbe be*
fin bet, alg: mož dela, bere, orje ber 9JJann arbei«
tet, lief't, ppgt; mož sedi, leži, bedi ber SOlann jT(3t,
liegt, roacljt.
Die Settmorter roerben in 3lnfet)ung ber 5Birfiingg*
fpbare beg iit tljnen enttjaltenen 3ufianbg» ober S£t>attg*
feitgbegriffeg, in eld)e eiue fotefje £>anbfung augbrucfen, bie auf einen
anbern ©egeuftanb iiberget)t (melctjer ©egenftanb baitnDb*
ject Ijeigt, unb im 81 cetifa.H» (ieljt), j. 93. ljubim

§. 32. 9?efleri»a. 69
očeta tcf) [tebe ben SSater. 2) Snfranjtttoa ober renbe,
tn »elcf)en ein unb berfelbe ©egettpanb a($ ©ubject unb
al$ Dbject jugleief) erfcfjetnt, 5. 93. mi se veselimo wir
freueit unš, vi se bojite tfjr furcfjtet eucf). 4) sperfon--
(idje, »entt fle mit etnem genau bejttntmten ©ubject itt
jeber ber brei grammattfcfjett ^erfonen »erbunben »erben
fonnen, j. 93. delam tcf) arbeite, delaš bu arbeitefl JC.
5J Unperfonltdje, »elebe nur tn ber britten ^erfon ©tu*
gufartž gebraud)t »erben fonnen, j. 93. bliska se eč blt£f,
gromi eš bonnert. 6) #uff$}eit»brter, tm ©lo»entfd)en
bct6 einjige biti fe^n, »eldje jtd) felfeft unb bte tibrigeit
3eit»orter conjugiren (jctfen.
SSou biefett »erben »ir ttur bte D?eflerit>a unb
baš £itff3»erbum einer befonberen 23etrad)tung unter*
»erfen; bte ubrtgen ©attungen aber ttbergeljen, »eif
(te ntd)t6 @igentbiimficf)ee barbiettjen.
Ste SBerba reflerttta ftnb eine j»tfd)eit bett £rait*.
jttitten unb ben SntrattjTtioett tn ber SJJitte Itegettbe @at*
tung »on SSerbeit. ®ian fann fofgenbe Slrtett unterfdjeibeu:
1. (figentftdje JReflertaa, »efcfje tbrer 9iahtrttatf>
tmmer reflerto ftnb, unb me anberS gebraudjt »erbett
fonnen.
(Stntge berfelben jtttb fcfjoit tm Seutfd)en tmmer
reflerit), j. 93.
bati se ftdp furcOfert, čuditi se ftdj tDUttbertt, radovati se
ft

70 SReflejfoa. §, 32,
se fcbrotfcen; leskati se gI5ns«n, fcbimmern; peniti se fc&au?
men; mračiti se bdmmerii; kesati se bereuen; jjojati se (»om
•&orn»ieb), unb bukati se (»cm 23orflen»ie{)) laufig fe»n; se*
liti se ftebeln, uberroanbern; goditi se ficb jufragen, gefdje^en j
potepati se berumflreid;en; bliskati se blifcen; teliti se fal*
ben H. a. — 2lud; možiti se fjeiratfjett (einen ©fanii neumen),
unb ženiti se jKiraf^eit (ein SBeib neumen), ift immer refJe«
jri», tt>enn ba§ £>bjecf nidjf aušbruif(id) gefefct roirb. 3. 93. Ma^
rinka se moži, bie SDfarinEa gefjt bamit um, einen OTann su nef;»
men; (liugegen Marinka je Jurja moiila, bie SSKafUtfa tja.t
©eorgen iutn SKann genommen :c.
Ser ffott)entfd)en Sprad)? et ge tt ti) u mf t dj ftnb bie
mit na ?ufammengefe£ten, j. 23,
najesti se ftd; faft effen ; napiti se ficb fatf frinfen; nažreti
sc ficb fiitt freffen; n fatf fcblafen; nagledati se ftd? faft fe^enj
jialežati se ficb fatf liegen; uaigrati se ft«b fatf fpielen JC.
2. Unet g en 11 id>e D?ef[ert>a, ober £ranfiti»a
in r eflertijer Slmoenbung, roelche foroo^l tranftttt}
afš reftejcio gebraudjt merben fonnen,
©o 5. 95. fann man franfifi» fagen: brit? (kogap)
raftren (3eroanben), politi (kogar) begiegen Oemanben)*
tepsti (kogarj priigcln (Semanben), biti (kogar) fd;Iagen
(3emanben) K.; unb reflejcU: briti se fi$ raftren, politi
se ficb begiefjen, u. f. f.
©oldje uneigentlidje Siefleviva ober £ranfi«
tt»a in refleri&er Slnmenbung (Tnfa tfjrer S3ebeutung
nad) mit bem ; J>affttHtm ber XranjTtitta nat)e »ermanbtj
baljer fie bie pafftee ober etne anbere »ermanbte
SSebeutung annebmen, unb in feljr »telen $allen jur S3e«
jetd)nung beS ^affi»umž bienen,. roie umgefet)rt bie grie«
dnfdje ad;en;
hoteli roollen, hoče se mi e« beliebf mir?
kaditi rauiiern ,
kuriti (;eijeti, geuer unfeeijalfen,
meriti mcffeit,
kaditi se raitcben ;
kuriti se brenneti ;
pcnneriti se ftd; eretgnen}

%. 32. fteflmtta. 71
misliti bettEett, domisliti se burd) 9?acbbenEeit
auf eftraš fcmmen, ftd) bi-
ozdraviti gefunb madjen,
?S H j (veho),
rasti roacbfen,
razliti »erfcbiitfen,
rudečiti rofb macben,
starati alt mad)en,
svetiti leud)fen,
sušiti borren, trocfen madjen,
tergati reijjen, retfjeti mad;en,
vbiti jerbrecben, erfcblagen,
vstrašiti fd)te(fen,

72 AJefonbere @i'ttt^cifwttgbcv ffohjenifrfjeit 3citt»Brtcr. §.33.
§. 33.
^efoitbete (gtntfjetlttttg fcet? flotv*itttt
J3eittt>p*te*» ^etfectitm »• ^»»perfecttim.
t>a$ 3«ttt)ort bejetdfouet etne £f)atigfett ober etnett
3ujlanb. Sine £i)atigfett fann fidf) tn 2lnfet)ung ber
2>auer berfefben auf jroet »erfdjtebene Sirten aufern:
1) af$ etne etnjefne, eoHenbete S:t>attgfeit; 2) afS bauernb,
bte eine getrtffe 3«t b'"burcf) »irft. 25er šuftanb fann
ebenfaHS jtceifad) fevjn: l) ein augenbftcflicber, ber fo«
gletct) nneber »erfcf)roinbet; 2) ein bauernber, tt>efcf>cr
langere 3?** anl)a(t. SJuf btefen jmetfadjen Unterfdjieb
in ber £>auer ber £f)dtt'gfeit unb bež 3u|tanbeč grunbet
ftcf) bte befonbere gtntljetfung ber fforoentfcfjen 3eit*
robrter in sperfecttua unb 3mperfecti»a.
1. £>ie sperfecftua brucfen tn alfen 25erf)aftnijTen,
b. i, burcf) bie ganje Sonjugation, it)ren Snbaft
tn ber SBoffenbuttg, ant 3tele fettteč faufež auž;
cntfjaften alfo ben SSegrtff ber 2SoHenbung, bež @tnmal)l*
tbunž ober bež 2IužgangeS ber £anb(ung, ob ne ben
SRebenbegrtff beS 2Berben6 unb ber Dauer berfeiben.
©o J. 25- bebeufef vzdignem tdj> (jebe, vmerjem ftcrbe,
oblečcm se id) 11 eibe mid) an, vmijem roafcbe, pokličem
id; rufe, zvežem id; fcinbe, storim icb ff;ue )c., aber tnit bem
SSegriffe be6 SSoOenbenS unb beš 6tnmiil;ff^unS, alfo s vzdig*
nem id> »otlenbe baš £>eben, icb fjebe ein Sftaf;!, teb erfcebe;
vmerjem id> bin ant giele DeS ©ferbenS, oblečcm se »oH«
enbe baS 3ntfeiben u. f. f.
2. Die 3mperfectt»a ^tttgegett britcfctt, ebenfalte
burcf) bie g a nje Sonjugation, itjren 3n()aft nur tm
3Berben, tm gortgange unb Saufe, »or ber
SSoUenbung, unb ot)ne SKitcfftčfjt auf beren mirffidjen dr*
fo(g, auž"; enttjalten alfo ben S3egriff be$ 253 er ben 6
unb ber Dauer ber Jpanbhing, ob ne bett 9?ebenbegriff
ber SSoKenbung ober be$ Hetbe mtd) an, vmivam roafc^e,

§.33. 93efotibcregiit^ctlCttttauer unb bcš SBefcbdftigtfepnS, alfo: vzdigam
id) bin mif bem $eben befcfcaftigt, oljne 91ucfftd)f, ob id>
e« »otlenben b. t. erfjeben roerbe; vmiram id) bin im ©ferben
begriffen, id& liege in ben 3"gen; oblačim se icfc bin mit bem
2ln!leiben befd;dffigf u. f. f.
2)af)er fann man auf bie Srage; kaj delaš, »tuaš madjft
bu?« nid)t mit einetn um anfroorfen ; alfo bie 'Mnttrort:
idj ()ebe, fierbe, icfc Fleibe mid) an, id) mafdje ic. nidjf iiber=
fefjen burd) vzdignem, vmerjem, oblečem se, vmijem JC.,
fonbern burd) bie biefen ^)erfectiviS entfprecbenben 3mperfecft»a
vzdigam , vmiram, oblačim se, vmivam JC. , roeil man ben
TOument ber £)auer unb ber SBefdjaftigu n g, nid>t ben ber
SSoIIenbung beseic&nen fotl. ?lber: roaš roettefl bu, bajj
i d) bie Safl l)ebe? mug man iiberfefeen: kaj staviš, de to
težo vzdignem? ober: m a rte, bag icb mid) anfleibe,
tO a f (te JC., počakaj, de se oblečem, vmijem jc. , roeil
eS fo »tel Jjeijjt, alš: roaS roerfeft bu, bag id) bie Safl e r (; e b e,
ba8 .feeben »oflenbe; rcarfe, Bafj id) mit bem 3tnf[eiben,
mif bem 2Bafd)en ferfig roerbe. (SSergl. Sopttar (Sramm.
©. 309. f.)
fTnb bemnad) trt Stnfefjung ber SBolIenbung
ober ber bfogen 33 efd) d f 11 g u tt g mit bem, roaž ba$
3eitroort aučfagt, fiir jebeS etnjefne 3 f itn>ort ber
ittc£)tffar»tfct)ett ©pradjen, tvenn ež anberž fciner 9iatur
nad) biefe jroet 3 c itmomeitte julagt, tn ber ffoit)emfd)en
©pradje jroet 3ftt)t)6rter »orbanben: unb jroar aj enU
roeber t»ic vzdignem unb vzdigam id) t)cbc, vmerjem
unb vmiram id) fierbe, oblečem se unb oblačim se td)
ffeibe mid) att, vmijem unb vmivam id) roafdje JC. ,
burd) ®?obiftcatt'on bež SBortftammež einež fcom attbern
abgeieitet; ober bj tt>ie pokličem unb kličem td) rufe,
zvežem unb vežem td) bittbe, pokažem unb kažem td)
jetge JC., burd) SBorf^fben unterfd)ieben; ober enbfttf)
cj ganj tterfd)tebeite SSerba, trne storim unb delam
td) madje, vzemem ltub jemlem id) net)me, veržem unb
inečein td) roerfe :c. *)
*) £>ie floroenifdje ©prac^e (>af alfo baš SSerfjdffmfi ber
t»eld)eš anbere ©pracben (a!6 bie griec&ifcbe, lafeiniftbe,
aud), t»iet»ol)l fparfamer, bie fransofifdbe unbitalienifdie,
unb ant fparfamjlen bie beuffcjje) but ci) e m p o r a U

74 Gottjugattojt ber 3ctf»t)&rter. §. 34.
(štoniagation 3cifn>£rtci*.
©te gferion ober grammatifd;e Slbrcanbfung ber 3f

§. 35, Ste sperfott unb bte 75
§. 35,
^erfpn uttb &te
Ste bret grammatifcfjen ^erfonen, t'd> ber ©precfjenbe,
femetr ber, ju bent tcf) fpredje, unb ber, »on bem tcf)
fprecfje, b. I). tm ©itigufar jaz tcf), ti bu, on er, ona
fTe, ono eg, tm Suaf mi dva mir (j»ei), vi dva
iljr (j»et), ona, oni, one (Te (j»et), unb tm ^MuraC
mi »ir, vi tbr, oni, one fTe, »erben itn©foroenifdjen
ebett fo »enig, tete im ?atetmfd)en unb ©ried)ifd)en, auč*
b.rucfltd) gefe^t, »etf fte fcfjon in ber ^erfonatenbung bež
SSerbt fiegen. 9?ur »enn man bež 9attb»
fung ber 23erba fmb in fcfgenber ileberfidjt ent^aften :
©tngufar. Suaf. ^fural,
SKdnnticb. 2Bei6Uc&.
lfte ^3erfon — m — va — ve — mo
2te 9>erfon — š — ta — te — te
3te ^)erfon — ta — te — jo.
Sllfe perfonftcfjen 3 f i ttt >orter jTnb ber »offflattbi*
gen sperfon* unb 3abfn>anbfung itutermorfen; nur
bte unperfonltdjen »erben alg fofcfje nur tn ber
brttten sperfon ©titgufarte gebraudjt, alč; bliska se e$
bfifct, zebe me e« friert rnid).
§. 36.
£>ie $eit pbet &cntpn$.
3n a3ejieb»ng auf bie 3 e 11 ober baž Z e m p u ž, itt
»efdje ber burcf) baš 3"ttt>ort aučgebritcfte Sorgang (Xba*
tigfeit ober follf, muf? berfelbe entroeber afž g e=
gen m a rti g, ober alž »ergangett, ober al« jiu
funfttg aužgefagt »erben. Šarau« ergeben ftc|> bret
jpauptaetten:

76 ©te 3ett ober bag £empug. §. 36.
1) bte gegenmartige 3eit ober bag ^rdfeng,
j. 53. vzdigam tet) bebe;
2) bte »ergangene 3ett ober bag ^erfecdtm,
g. 23- sitn vzdigal id) (jabe geljoben;
3) bie jufiinftige 3eit ober bag guturum, j. 53.
boin vzdigal i d) trerbe (jeben; ju roe(d)ett
4) bte fangftoergangeite 3eit ober bag sjMug*
quamperfectum, alg etne UnfereiiifbeUuitg
beg ^erfectumg/ gered)net »trb, j. siia
bil vzdigal id) l)atte ge()oben.
©ag fforoentfdje 3eitn?ort fann nur btefe »ier 3eit*
formen burd) £emporafflertonen ober fogenannte
ŠBanbeljetten augbriicfen, b. f). eg fann unr trn
sprdfettg, im 9>erfectnm> im *pfug qu a m p e r fec»
tum, unbim g u t ur um ftmpfer conjugirttverben : fur
bag Smperfe ctum unb bag gu turum eraetum,
iceldje tm 23eutfd)eit unb ?ateinifd)en ebenfaftS burd) £empo*
ralflertonen unterfdjteben merben, tjat bag pomentfcbe
2Serbunt fetne Semporafflerionen ober fogenannte
9Banbetjeiten. Semungead)tet »erbtent bagfelbe ntdit
ben SSormurf ber au ge (baftigfei t, ber eg fo l)du(?g
trifft; meti, >»enn aud) bag ffomenifdje Serburn nid^t
atte gemporalftenoneu anberer ©pradjen t)at, eg ung
bod) fetnežnjegg an SS er bafaugbr u cf en fefjlt, bie
tt»ir jenen Xetnporafflerionen dqui»alent gegeniiber
(Men fonnen. (Sg gtbt ndbmfid) beinaf)e fiir jebeg e t n*
jelne SSerbum ber nid)tf[at»ifd)en ©»radjen tn ber ffo*
n>enifd)en jroei, fe()r oft aud) brei ober »ier 33 er*
bafaugbriicfe b. i. »oUfiditbtge 33erba, bie
sperfectioa unb 3m p e r f eeti » a , »on meldjen bte
etnen >»te bie anbern bag $rafeng, bag ^)erfectum, bag sjHug*
qiiamperfectum unb bag guturum jutajfen, jebod) mit bem
t»td)tigen Unterfd)iebe, bag jene bie burd) fte befagte
jpanblung JC. in ben angegebenen »ier Settcit in ber
5yoUettbung, btefe aber btefelbe ^anbtung te. in ben au*
gegebenen »ier 3eiteu trn SSerben augbriicfeu. (SSergf.
©. 72, §. 33.) Saburtf) tverben im ©[on>emfd)en bie
£emporaffterionen anberer ©pracfjen, ingbefonbere bag
Smperfectum ber ©eutfdjett, bag fogenannte Parfait
siraple ber gtanjefen unb Stafiener, unb ber Slorift ber
@ried)en, tjerrfid) erfefst; ba vnir burd) bie 9iebeneinatt*

§. 36. Ste 3«t ober ba« 2empu«. 77
berfleffuitg ber ^erfectiua unb 3mperfectt»a ba« ^rafeu«,
ba« sperfectum, ba« ^lu«quamperffctitm unb ba« gutit*
rum boppett erljaltett, rote e« fotgenbe Ueberftdjt jeigc:
1. Ste gegenroartige Beit ber 3m p erfe c 11 v a
jetgt an, bag etne #anbtung ober etn gegen*
rodrtig fortbauert. 3- 23.
zakaj ta kamen vzdigaš? roarum f>ebft bu biefen ©fein
(b. f). rearutn befcfcaffigjt bu bid) mitbem £>eben biefe« iStetnS) ?
jaz berem, ti pa pišeš, id; tefe, bu aber fdjreibft :e.
2 Ste gegenroarttge 3ett ber ^)erfecti»a
jeigt an, baf} etne ^anbhtng JC. gegenrodrttg »olfenbet
f|t. 3.
zakaj tega kamna ne vzdigneš? 'toarum (jebfl btt biefen
©fein nidjt (b. roarum votlenbeft bu nidjt gegenrodrtig ba$
£eben biefeS ©teineS) ? :c.
3. Ste »ergangene Bcit ber Smperfecttua
fcejeidjnet etne »ergangene ^aitbfung JC. tn ttjrer Sauer,
unb erfegt tn ben metjlen gallen ba« 3mperfectum ber
Seutfdjen. 3. 23.
zakaj si ta kamen vzdigal? roaritm (jobfl bu biefen ©fein
(b. t>. rcarum roarfi bu mit bem £eben biefeS ©teineS befcbdf»
tigf)? jaz sim bral, kader si ti pisal, id> IaS, atS bu fdjriebjt
(b. f). id> i»ar im Sefen begriffen, bamit befcbaffigt, al6 bu im
©efereiben begriffen, bamit befcfcaftigt roarft) zc.
4. Ste »ergangene 3"t ber sperfecttua jeigt
an, bag etne »ergangene jjanblung ic. »otlenbet ift.
3. 23.
zakaj si ta kamen vzdignil? roaS ?>afl bu biefen ©fein
geboben (b. »atum l;aft bu baš £eben biefeS ©teineS »olfc
enbet)? :e.
5. Ste fangft»ergangene 3c't ber Smper«
f e c 11» a bejetdjnet etne Iang(I»ergangene §anbtung JC.
tn ttjrer Sauer, unb
6. Sie tangftbergangene S^tt ber ^3erfectt'i
» a bejeicfjnet etne langfioergangene £anbtung JC. tn ttjrer
SSollenbung. 3sim
bil ta kamen vzdigal, pa ga vendernisim bil vzdignil
, i d; jjaffe biefen ©fein gefjeben (b. id> rcar mit bem
ben btefeS ©fetneS befdjaftigt getrefen), tjaffe itm aber bocfr nicfct
get;oben (b. t>. fjafte aber baž Jpeben boffe nidpt »cUenbet, fratte
OLJNE (šrfolg mit bem £eben micf) befc^dftigf) JC.

78 ©ie Sfrt ober ber 90?obu$. 37.
7. ©ie jufunfttge 3ett ber sperfecttoa bejeicf)*
net eine jufiinftige jpanbfuitg alž bauernb. 3. 58.
bora ta kamen vzdigal , pa nevera, ali ga bom vzdig*
nil, icb roerbe biefen @tein fjeben (b.i). id; roerbe mid) mit bem
f>eben biefe« (SteineS befdjaftigen), aber id) roeifj nicbf, ob id>
t[>n mit Srfoig Ijeben roerbe (b. (;. ob id) bas jpeben »oHenbett
roerbe); jaz bom bral, on pa bo pisal, id; roerbe lefen, er
aber roirb febreiben ic.
8. ©te jufunftige 3ett ber *Perfecti»a be*
jetdjnet eine jnfiinftige #aitbfung in ibrer aSottenbung,
Unb erfegt nebft bem, ba(? fie bet bireeten Slušfagen fiir
baS etnfarbe guturum gebraucbt roirb, tn nbt)angtgen
©agen »ollfontmen bte »ollenbete jufiinfttge 3eit ober
ba3 guturum eraetunt anberer ©pracljen. 3. 23.
ne bom tega kamna vzdignil, je pretežek, icb roerbe
biefen

§. 37. £ie 2Irt ober ber TOebitg. 79
vzdigni, bu bdffefl gejjoben. (Sben fo: jaz bi vzdignil, ti bi
bil vzdignil u.
3. Sie gebietljenbe ?Irf ober ber 3mperati»,
ber b(o(3 auf ba$ ^rdfenS ber ^)erfectioa unb ber 3>"per*
fectioa befdjrdnft ift. 3- S3.
vzdigaj bebe, vzdigajmo t/ebeti rt>ir, vzdigajto (jebet ic.
Gbeil fo : vzdigni , vzdignimo ic.
«nb
4. SDic nnbelttmmte 2lrt ober ber Snfinitia,
5. SaS ©upinum (ba$, aber nur tn gemtflfeit
SBerbinbungen, roefdje bie ©t)ntar aitgibt, fiir ben 3nft*
niti» gebraudjt mirb). ©omobt ber 3nftititi» atč bač ©u=
ptnutn fommett ebenfaK« nur im sprafenž ber sperfectioa
nnb ber Smperfectioa »or. 3- 53.
vzdigati fjeben, vzdigat um }u £eben JC. ©ben fo: vzdigniti
, vzdignit :c.
6. SaS ittefm ort ober bač ar t ic t p t u m,
meldiež breifad) tfl: d) rafentt ž, baž nur bie 3m«
perfectisa julaffen; 6) gj e r f e c 11 Slctioi unb cjf ^)er»
feeti $)affi»i, beffen aud) bie ^)erfecti»a fal)ig (Tub.
3.
vzdigajoč (jebenb; vzdigal, vzdigala, vzdigalo ber gej>o«
ben (;at ; v vzdigan , vzdigana , vzdigano ge(;oben 2C. 6ben fo
vzdignil, a, o unb vzdignjen, a, o ic, 2lber »On vzdigniti
fejjlt baš ^arfieipium ^PrafentiS.
7. Sa6 ©er unb t um, beffen cbenfaKš nur bie
3mperfectt»a fdbig finb. 3. 25.
vzdigaje im fieben, inbem man bebf; kleče im 55nien ,
inbem man fniet K.
8. Sad 23erbal*©ubftanti», mefdjež ber gorm
nad) etn ©ubjtantfo , aber baburd) tnebr aič ein ©ub*
flanttt) tj! , bajj eS , je nad)bem eS »on 3mperfecti»iS ober
$>erfecti»i$ abgefeitet ifl, jugfeid) bie »erfd)iebene 93e*
fd)affent)eit ber ^anbfung ic., ob fte bauernb ober »ollen«
bet i|t, aužbriitft. 3- 53.
vzdiganje bas £eben (alž bauernbe ^anb(uitg), vzdignjenje
ba« Jpeben (a(S »odenbete £anblung) !c.

80 £aS #ulfč»erbttm biti. §. 38.
§. 38.
biti.
&ulfž»erba ftabett bie 6fott>enen baš etnjige biti
f e t) «•, baž fon>ot)l (Td) felbfl, alč aucf) alfe tibrigert
25erba conjugiren btlft. £>te IŠoujugatton bečfelben ift,
ebett fo mteb.až beutfcfje ict) btn, id) war, fepn, garij
urtregefm&fjtg, irrbem ež auž Xt)cilert breier »erfrfriebener
3?erba: sim, bež ueralteten bim, unb bom, beflet)t.
©egar bie Slbmanblung ber 'perfoneii ijt im ^rafetrž ber
Stegel nicf)t gemdp.
6tng. i. sim td) btn
Stng. 1.
2. sibubijl
3 jeertfl
2.
3.
£>ual. 1.
3 u b t c a t i v.
sprafenS.
Dual. sva, roetbl. ^lur. smo ttrir finb
sve tt)ir (jroei)
(Tnb
sta, fteibf.ste
it)r Gum) fet)b
sta, nmbl. ste
(Te (jroei) (Tub
sp e r f e c t u nt.
ste iljr fe^b
so (Te (Tnb.
si/n bil fcf) (STOann) )
sira bila icf) (®eib) bin gmefett
sira bilo id) (fteutrum))
si bil bu (2Kann) )
si bila bu (ffieib) I btjl gemefert
si bilo bu (9ieutruni))
je bil er 1
je bila (Te ift gercefen.
je bilo eš )
sva bila tmr jmet (9)?anner) )
sve bile rotr jmei (3Betber) (Tnb gercefetl
sve bile «nr jroef (9Jeutra) )
sta bila ttjr jmet (SKdnner) j
ste bile tl,r jroet (SBetber) fepb gemefert
, ste bile i^r jnjei CTCeutra) )

§. 38. Sa8 #uff«t>erbum biti. 81
{ sta bila fte jmei (Sftamter) l
3. j ste bile (Te jrcei (30etber) j ffnb gemefen.
( ste bile (Te jrcei (9ieutra) j
smo bili mtr (9J?dnner) 1
$>fttr. 1. smo bile mir (ffieiber) ftnb getrefett
smo bile mir (Centra) j
Iste bili ibr (9)?dnner) )
ste bile tbr (2Betber) fe^b geaefett
ste bile ibr (Jicutra) )
so bili fte (9Mdnner) )
so bile (le (28eiber) ftnb genjefen.
so bile fte OKeutra) j
ftu$quampetfectum.
6ing. 1.
bil sim bil tcf) (SKamt) 1
bila sim bila tcf) (2Betb) J mar gemefett
bilo sim bilo tcf) CJieutrum))
! bil bi si bil bn (SKann) )
i. j bila bi si bila bu Cffieib) roarfl
( bilo bi si bilo bu (3ieutrum))
bil je bil er )
5. bila je bila fte [ mat get»efen.
bilo je bilo e« )
gemefett
bila sva bila mir 2 C5ftdniter)k
Suaf. 1, bile sve bile mir 2 (©etber) Jroaren geroefeit
bile sve bile mir 2 (Jfeutra) j
bila sta bila ibr 2 (9Kdnner) *
2. bile ste bile tbr 2 (UBetber) ( tvaret gettjefett
bile ste bile tbr 2 Č9leutra) |
bila sta bila (te 2 (SOidnner)]
bile ste bile (Te 2 (jffietber) J »aren gemefej?..
bile ste bile fte 2 (Jčeutra) j
$fur, {
bili smo bili mir (®Jdnner) i
1. bile smo bile mtr (28eiber) l maren genjefen
bile smo bile mir (3£eutra) J
bili ste bili ibr CSRdnner) i
bile ste bile tbr (SBeiber) J- maret gemefett
bile ste bile tl;r (Sfteutra) J

82 2)ft$ £uffč»erbum biti. §. 38.
{
bili so bili fte (SDMnner) I
bile so bile fte (3Betber) • >»areit getrefen.
bile so bile fte C9?eutra) I
% u t it r u m.
©ing. 1. bodem ober bora td) t»erbe fe^it.
2. bodeš ober boš bu »irjt fe^n.
3. bode ober bo er, fte, e6 tt>trb fetm.
Dual. 1. bodeva ober bova, roeibf. bodeve ober bo ve
tt)tr (jt»ei) t»erben ftpn.
2. bodeta ober bola, aud) bosta, n>etbf. bodete
ober bote, aud) boste tl>r (jirei)'roerbet fe^n.
3. bodeta ober bota, aud) bosta, roeibl. bodete
ober bote, aud) boste (Te (jroei) rcerben fepn.
$>fu»\ t. bodemo ober bomo t»ir roerben fe^it.
2. bodete ober bote, aud) boste it>r roerbet fe^tt.
3. bodejo ober bojo, aud) bodo, bodo (Te »»er*
ben fep. *)
( S o n b i t t o n a f t S .
e rf eetum.
gtir alle bret ^erfoneit.
©ing. bi bil, ttietbf. bi bila, fddjl. bi bilo td) rodre, ief)
mod)te, lviirbe fetm jc.
") 3n Sfeiermarf gebrattdjf man in ber UmgangMVratfce an*
flatt bodem, bodeš, bode u. f. f., reenn feitt 9lad)*
brucf barauf liegt, gern im

§. 38. £>ač jjuffittcrbum biti. 83
£>uaf. bi bila, meibf. unb fdd)f, bi bile mir (jmei) ma«
ren JC.
$lur. bi bili^meibf. unb fdcf)f. bi bile mir mdreit ic.
9>Iu$quamperfectum.
$ur alfe brci ^erfoneit.
©ing. bil bi bil, rocibl. bila bi bila, fdd)f. bilo bi bilo
id) mdre geroefen, id) miirbe geroefen fe^n K.
®uaf. bila bi bila, meibf. unb fddjt. bile bi bile ^ mir
($met) mdren gemefen :c.
9>fur. bili bi bili, meibf. unb fddjf, bile bi bile mir
rodren gemefeit ic.
3 m p c r a t i m
I. GHnfac&tt Smperafiu.
©ing. 1. fetjlt.
2. bodi fep.
3. bodi fet) er.
£>uaf. 1. bodiva, meibf. bodive fc^n mir Cjmet).
2. bodita, meibf. bodite fe»b (iljr jmei).
3. fetjft,
1. bodimo fcijtt mir.
9. bodite feyb,
3. fet)(t.
H. U m f c& ri eben e r 3wperaft».
©ing. 1. naj sim, naj bom id) foll, mag fei;it.
2. naj si, naj boš bu fottft, magft fepn.
3. naj je, naj bo er folf, mag fe^n.
£>ual. 1. naj sva,, naj bova, meibf. naj sve, naj bovc
mir (jmei) foKeit, mbgen fepn.
0 i naj sta, naj bota, naj bosta, meibf. naj ste,
o' > naj b6te, naj bbste iljr (smet) foHet, me*
') get fet)n ic.
f pfur. 1. naj smo, naj b6mo ttrir foHen/ mcgen fe^t.
2. naj ste, naj b6te, naj boste il)r fottet, mo*
get fepn.

84 £a« £ulf«t5crbttm biti. §. 38.
biti fet)tt.
3. naj so, naj b6dejo, naj bojo, naj bbdo, naj
bod6 (Te follen, mogen feptt.
3nfiniti».
^articipium.
?P«rf. 2t ir f. I. ( n u r ' n SSerMnbung mit sim, bi gefcrducbticf;)
bil, bila, bilo gemefen.
s 4)crf. 21 c f. II. C ucralfer, im gemetnett Ccbcn tiicfcf gc&r5uc&Iid>)
bivši, bivša, bivše etner, etne, eine«, meld)cr ge*
mefen tft JC.
SSe r 6 a f » ©wb(lanti».
bitje ba« ©ei>n, ba« 2Sefen.
SBefottbere SSemerfttngen.
1. 3ttt sprdfen« beigt bte brttte g>erfon be« ©tngular«
ttttb ^lural« anftatt je unb so, befonber« roenn ein s Jfacf)s
brucf barauf rut)t, aud) jest, jeste, unb s6jo. 3- 23.
saj jeste, ež ift ja! saj s6jo, fte ftnb eS ja!
2. 3Jad) ben mciflert ©rammatifern foll ba« bil sim
bil, bila sim bila, bilo sim bilo, bil si bil, bila si
bila u. f. f. eben [o roenig ber 3nbicati»u«, al« bil bi bil,
bila bi bila u. f. f. ber Sonbittonali« ^)fu«quamper*
fecti fe$>n, roenigfien« im gemeinen Seben nidjt »orforn*
mett, fonbern eine bloge 23efrdftigung, bag etma«
mirfltd) geroefeit fe$, oljne ben SSegrtff ber ?angft»ergatt*
gent)ett, au«briicfett, rnie j. 23. itn Seutfcfjen: j a, j a,
T d) bin gemefen JC. — 2lber fetbjt: ber gemetn e SEflann,
ber e« mit bergletcf)en Unterfdjieben tttd)t fo genatt ju net)*
mett pflegt, unterfdjetbet bod) nidjt feltett, j. 23. kadar
še sim "zdrav bil, sim to kupil, al« ict) nod) gefunb
mar, faufte icf) btefe«, unb: kadar še sim bil zdrav
bil, sim bil to kupil, al« td) nod) gefunb geroefen mar,
t)atte ict) btefe« gefauft; ako bi zdrav bil, bi prišel,
roenn td) gefunb roare, roiirbe td) fommcn, unb: ako bi
bil zdrav bil, bi bil gotovo prišel, mettn td) gefunb
gemefen rodre, miivbe idj gemig gefommen fepn.

§. 38. £u[f$»erbitm biti. 85
3. 3m ©atftbafe itt Dberfirnten unb iit etntgen ©e*
genben beg ittprifctjeit .fČitflenfanbeS febt fitr ben p e r is
»brafltfdjen (Sonbitionattč bi bil, bi bila K. bte mit
bem 2litf(aroifcf)ctt ttberetnlitntmenbe c t n fadf>e gornt, bte
gerobbnficf) alž Dptatto, befonberč aber jur žBejetdjrtung
beč donbitionaUž spfušguamperfecti gebraucfjt roirb, trn
SDJunbe beč SSolfeč nod) fort, atč:
£tng. i. besim.
a. besi.
3- b e.
(icb rod«, rourbe, mocfcfe feptt ic.)
Suai. besva, roeiM. besve j

86 JBitbung ber Bettett unb Sfrteit. §. 39.
7. Bodem ober bom, »ermanbt mit bim, ift eben fo
rcenig eine gterton »on sim: ež ift ein 9Serbttm fur fid),
fo id) merbe fe^n bebeutet: etroa fo, trne bte gorm
j a dvinu id) bemege ber ubrigen ffaroiftfjen ©iafecte
tm 3nbtcatt», fdjon fo, roie fte ift, future SBebeu*
tuttg bat: ber 3mperati» bodi aber f)eigt f e t>! rote
bort d v i n b e>»e g e! mit prafenter Sebeutung ; ober mie
felbft bet unč pojdem id) roerbe get)en, unb pojdi get)!
(SSergt. kopitar ®ramm. 320.)
8. Sim, roefdjeS mir aud) anjtatt bed beutfcfjen .SjiUfž«
»erburnS bab en gebraudjcit, ifi eben fo btofj bad £u[f$*
»erbum bed ^erfectt uitb s ptužquamperfecti, at$ t»ie bi
(unb besim) tebtgtid) nur fur ben SonbittonafiS, unt> bom
fiir ba$ guturum $iilf$»erba (tnb *) 3. 58.
sim sedel, id) bitt gefeffen ? sim bil sedel, teb t»ar ge*
feffett; sim pisal, id? Jjabe gefdmeben; sim bil pisal, r id> (jafte
gefdirteben; bi delal, id) »iirbe arbeiten; besm delat id; t;atte
gearbeifef; bom sedel, roerbe fijjen :c.
Sftiftung ttttfc 2C*tem
1. Sie ©runbfage jur »ifbung ber ganjen Sonjuga*
tion ftnb ber 3nbicatt» unb ber Snfinttio ^Jra*
fentič, t»o»on unmtttefbar aKe etnfadjen 3«tten unb
Strte« gebifbet roerben. Sa mait aber jur 2tbteitnug ber
jufammengefe^te« 3fiten unb SIrten juuadjft
*) £ierauS fteljt man, bag mir eigenflid) brei £ulf6«erba fraben,
nafjmlid; sim, bag in unfecetn Dialccfe inbecfinable bi,
unb bodem, obrool;! baš bi unb bodem gen)6f>nlic& al«
»o m ^>u(fSt>erbo sim ab geleitete 3«if formen, ba5
bi als beffen SonbitionaliS, uub baS bodem als beffett
guturum, aufgefietlt roerben. — (šitt eigenež £ulfš»er=
bum fur bas beutfdje #urf6»er&um »erbett f)af bie ffa<
roif^e Sprane ni$t aufstiroeifen.

§. 39. 23i(bung ber 3eiteit unb Slrtett. 87
ba$ ^arttcipfum t
notbig l)at, fo nimmt ntan fiigftd) 4 $auptformen
ober fogenannte & r unb m anb el t en an: bad «)}ra*
fen$, ben 3nfiniti», baš 9>ar tictptum ^erfectf
31cti»i, unb ba$ ar ti ci p t um sperfec ti *}>afft» i.
jDtefe enbigen ftd) im Slllgemeinen :
1) Daš afen6 auf - m, ober mit 9tucf(Tcf)t auf bte
mbg(id)en »orfjergebenben SSocale auf: am, am, em,
em, em, im, im. 3-
delam teb arbeifc, igram idj fpiefe, nesem icb frage, vrem
tc$ fieie, jem teb efje, vabim teb fabe, vueim leljre.
2) Der 3nftnititt auf-ti, ober mit Dliicfftcfjt auf
ben Bort)ergei)enben SSocat ober (šonfonanten auf:
ati, ati, eti, iti, iti, sti ic. 3- 23.
delati ar&eifen, igrati fpteten, vreti flcbett, vabiti laben,
vuiiti lel;reti, nesti tragcn :c.
3) 2>a$ ^articipium ^erfecti 2lcti»i auf -I,
ober mit 9tiicf|ld)t auf beit »ori)erget)enben SBocal
auf: al, al, el, el :c. 3-
(sim) delal, igral, nesel, vrel, vabil, vučil (id> (>abe)
grar&eifcf, gcfpieff, getragen JC.
4) ®až sparttctpium^erfecttspaffitn gemobtt*
lict) auf -n, bei einigen 23erbiš aud) auf -t, ober
mit 9iucfjtd)t auf ben »ort)crgeI;enben SSocat auf:
an, an, en,'et, it K. 3- 2$»
delan gearbeifef, igrin gefpietf, nesen gefragett, vret
gefoften, pit getrunfen ic.
2. £>ie mieitung ber ubrtgen Setten unb Slrten
»on btefeit »teren, roeidje afž befannt »oraužgefeijt mer»
ben, ifl (eicfyt unb betnalje oljne Slbmeidjung im (Stnjefnen.
SSom sprufenS roirb afcgefeitet:
1) ber etnfad)e 3mperati», inbem man am ttt aj,
am tn aj, em in unb em, em, im unb im tn
etn tonlofež i »erroaitbeft. 3 83.
delaj orbeite, igraj fpief«, jčj ig, nesi trctge, vri fiebf,
Yabi lob«, vuči (e(;ce JC.

88 JSifbung ber Bcitett uitb SIrteit. .§. 39.
SSerba, bte (m $>rdfenS auf jem ober jim ftcf)
enbtgen, roerfen, oljne ŽRucfjtcfjt auf ben Stužgang
beS 3nftrtit(t)$, irn 3ntperattt? baS em ober im roeg;
roeit ba$ i bež 3mperati»8 burcf) baS @nb*j er«
fefct wtrb. 3. 83.
štejem, šteti Jafjfen , štej }te; stojim, stati ftefjen,
stoj ftel;e; kupujem, kupovati Eaufen , kupuj faufe ,• pijem,
piti frinfen, pij frinfe; tajim, tajiti (dugnen, taj (dugne :c.,
anftaff šteji, stoji, kupuji, piji, taji.
2)berumfcf>riebene 3n»perath> , burcf) aSorfefcung
bež 38ortd)enS naj, mag, f o 11, oor ben 3«btca«
ti» ^rafenttž. 3. 25.
naj delam ali ne , nič mi ne pomaga, icb mag arbeifen
obet* tticbf, e» l;i(ff mir nic^ts; naj igrata fte (jam) foDett
fpielen :c.
3) bai 9)arftct>ium ^rafentiž, unb jroar »on ber 3.
5>erfoit ^)Iuratt6 burcf) 2fnl)dngung etneS č. 3^
delajo fie arbeifen, delaj6č arbeifenb; igrajo fte fpielen,
igrajoč fpielenb ic.
S3et jenen SSerbid aber, toelcfje in ber 3. ^erfon
^furalig baS ejo tn o, unb baS ijo in č »erroan*
befn, tjangt tnan get»bt)nfid) biefem contraljtrte«
Sfučgange baš č an. 3- 83.
vro, anftaff vrejo , fte fteben, vroč ftebenb; gredo, an*
ftaff gredejo, fte gefcen, gredoč ge^enb ; ljube, anftaff ljubijo,
fte fieben, ljubeč liebenb; stoje, anjtaff stojijo, fte fte«
{>en, stoječ ftebenb k.
SSorn Sttfitttttt) leitet matt ab:
1) ba« ©upinurn, burcf) ©egfaffung beS @nb*i. 3« 83.
delat um ju arbeifen, igrat um ju fpielen :c.
2) baS ©erunbium, bei atten 33erbt$, bte tm SttftnftttJ
auf ati, unb tm 5>rdfett3 n t d) t auf im ficf) enbi*
gen, burcf) bte Serroanbfuitg beS ati tn aje; bte
Serba auf im unb etntge auf em bagegen bifben
bašfefbe oom r d f e n S, tnbern fte eben btefež im
ober em tn e »emanbeftt. 3^ 83.
delam, delati arbeifen, delaje im I^trbeifen (laborando);
išem, pisati febreiben, pisaje im ©cbreiben (seribendo);
ličem, klicati rttfen, klicaje im Otufen (vocando) tc. #ittgegens
stojim, stati jiejjen, stoje im ©fejjett (stando); kle-

§. 39. SMbuug ber Settett unb Sfrtett. 89
čim, klečati fnien, kleče im S?tttetx, fnienb (genua flectendo)
i gredera t4> get>e, grede im &efyen, gejjenb (eundo) !C.
SBorn ^arttciptum e r f e ctt 2lcti»t fommt*.
1) ba$ sperfectum, bttrcf) Sufammenfcfcung tnit bem
$utf3»erbo sim/ si, je te. 3- 93.
sim delal teb (;abe gearbeitet, si igral bu fcaft gefpieU tc.
2) baž ! pfu«quamperfectum, bttrcf) 3ttfammenfe§uttg
mit sira bil, si bil jc. 3. 93.
sim bil delal id> patte geacbeifef, si bil igral bu ^affefl
gefpielt ic.
3) ba8 ffutinum, burefj Bufammenfeftuntj mit bem
•SjitffSoerbo bom, boš, bo te 3. Š.
bom delal iren,
bomo igrali roir roerben fpielen tc.
4) ber Gjonbitionafi« Stnperfcctt, burcf) 3ufammett*
feguttg mit bi, uttb
5) ber SonbttiottaU« 83.
(jaz) bi delal idj rourbe arbeifen, (ti) bi igral bu roiirbefl
fpielen !C. (jaz) bi bil delal teb (;d(fe geacbettef, (ti) bi bil igral,
bu rourbeft gefpieft b fl b en sc.
6) baS oerartete, menigftenS tm gemeittett Sebett nicfjt
mebr gebrdud)ficbe, ^articipium 2lctt»t auf vši, in>
bem man baž 1 bež ^arttctpinm« Slcttot auf -I ttt
vši »ermanbeft. 3skriti
»erbergen, sim skril teb pabe »erborgett, skrlvši
ber »erborgen t>at: skrivši mi je vzel, ittbem er e$ »erborgett
^at, in CSe^eim pat er eS mir genommen; pozabiti »ergef«
fen, sim pozabil icb pabe »ergeffen , pozabivši ber »ergeffett
{jat: pozabivši so to storili, inbem fte eš »ergeffen ^aften b. i.
attS SSergeffenbeif l;aben Tte baž getl;an; stopiti freten, gefcen, sim
stopil icb btn gefrefen, stopivši tnbem er gefreten ifl: M
drevo stopivšiga sim vidil, ben, ber auf ben 93aum geflie»
gen i|t, pabe icb gefeben; biti fegn, sim bil icb bin geroefen,
bivši ber geroefen ifl: bivšimu hlapcu sim zapovedal, bettt
geroefeneit Snecbte babe itb £>efo{>fett u. f. f.
SSom sparttctptum 'perfecti *paffi»t n?irb
gebifbet:
1) baS SSerbaf*©ubptautiP, burd) 3J«f>anguttgber @9fbe
je. 3- 93-

90 SBtfbung beg ^offisumS. §. 40.
delanje ba8 ?lrbeifen, igranje baS ©pietcn , vprašanje
baš Srogen, bie Srage, vučenje baž 2ei;ren, pitje baš 2i'in«
Een, ber JranE, vretje baš ©ieben K., »on ben Varficipien
$erfeeti l Paffi»i: delan, igran; vprašan, vučen, pit, vret.
2) bieitt baž ^articiptum ^erfecfi ^)afft»t mit jur
bitng bež ^aiTtDumč, roo»ou tm folg. §,
šBefoitberc SBemerfung.
©ie ©atftfjafer ttt Dberfaritteit u. 91 (»ergf. 85/
bef. 53em. 3.) btlbeit beit (žonbitionaliS $piugquamperfecti
mitteljl besirn, besi JC., auftatt bi bil, bi bila ic. 3-33.
mož be morebiti v vodo skočil , če ga drugi ne bpso
vderžali, ber lBU«n rodre in'8 ,28affer gefprungen, roenn if>n
anbere nicbt juriiifgeljalten (jdtten ; mož be padel, če ne beso
drugi mu perskočili, ber ®?ann rodre gefaden, roemt anbere
ifjm nid;t beigefprungen roaren JC.
§. 40.
^affitmroS.
@in ?igentlid)e$ ^Jaffittum bat bie ffotoenifdje
©pracbe ber ftorin nad) nid)t aufjuroeifen. Ste erfe&t ba$*
felbe ber 53ebeuttutg nad) auf folgeube Slrteit:
1. Burd) baž ^arttctpium ^erfecti ^ajftm, in Ser*
binbuug mit bem $ulfč,$ettt»orte sim, sitn bil, bom, bi,
bi bil u. burd) afle ^erfonen, 3

§. 41. @onjugationži;tu|T;cr fur bač 2Kcti»um.' 91
ben 3nfim'tt», in SSerbtnbuttg mit bem £itffč»erbo je, je
bil ic. — 93efonber$ rotrb baS imDeutfdjen fo f)duftg ge»
braud)te unbefltntmte ©ubject man, fiir ba$ e$ tm ©lo*
meittfcben feinen etgencn 2lužbrucf gibt, auf etne »on bie«
fen Šlrtett aužgebriicft; am Ijduftgjien mit se, ober burcf)
bie 3. sperfott '^furafig. 3oroslan
se imenuje kralj štirinožnih stvari, ober oroslana
imenujemo, ober oroslana imenujejo kralja štirinožnih
stvari, ber Goroe roirb ber 5?ontg ber »ierfnfjigen S(;iere ge»
natinf; se pravi, ober pravijo, de je ta mož pravičen, man
fagf, bafj biefer SOfanit gerecfef i|l; kadar me kdo vpraša, precej
odgovorim, men n man mid) fragf, anfmorte teb fogleid);
nekdo te je klical, man t)at bid) gerufen ; išejo ga, pa ga
nikjer ne najdejo, ober išejo ga, pa nikjer ni najti , mati
fuc^t U)ti, aber man ftnbet i^n nirgenbš jc.
Sie Umfdireibung be3 ^a(Tt»umž mit se faitn aber
jtur bann ©tatt ftnben, menn bač ©ubjeet etroaS 11 n b e*
lebtež bejeidjnet, ober menn bte 9iebe fo geftellt tjt, bag
feine Smeibeutigfeit ju beforgen t(l. @ine foId)e
murbe inSbefottbere bet tranjttiocn Šetfmortent, bte mit
se reflerts gebraudjt merbeu, entfieljett. ©o j. 35. fonnte
ber ©a§: »man lobt biefen 9)?ann« ntcbt beigen: ta
mož se hvali, roeit biefeS atteb: »btefer 5Rann fobt
ftd), biefer 9JJann pral)ft (td)« ^eigert fann; fonbertt eS
mugte jttr SSermeibung ber angegebenen 3«>eibeutigfeit
burd): tega utosha hvalijo, ta mož je hvaljen JC. auS*
gebriicft merben. — 2)ie ŠSejeidmung bež ^)a(fi»umž burd)
bte Seitmorter gratam, gracujem^ postanem JC. t(l ein
aSarbartSmuč!
§. 41.
CtpiiittoatiottSmuffe* fitt Slctttmnn
SSott ben ffomeittfdiett 3 f to»ortern faffeu fid) tm ^rd*
fenč fte ben »erfd)iebene Snbfplben benfen, ndbmfid):
am, am; em, em, em; im, im; maž benn aud) fteben
@onjugatton$mu(ler gdbe. SBenn man aber »on bem Xone
be$ bem @nb«m »orljergeljenben 23ocat$ ab|lral)trt, unb

92 arfceife)
1. del-am
2. dtH-aš
3. ddl-a
1. del-ava
2. del-ata
3. del-ata
1. dčl-ave
2. del-ate
3. del-ate
1. del-amo
2. del-ate
3. del-ajo
3 n b i e a t t
$>rdfen«.
©tngulari«.
(teti neige)
nagn-em
nign-eš
nagn-e
25 u a It«,
nagn - eva
nagn - eta
nagn - eta
SBei&ficfc.
nagn - ete
nagn - ete
spiuralt«.
nagn - emo
nagn - ete
nagn-ejoCnagn-6)
(td; ft'(;rf)
vuo-iin
vuč - iš
vuč - i
vuč-iva
vuč - ita
vuč -ita
vuc-ive
vuč - ite
vuč - ite
vuč-imo
vuč-ite
vuč - ijo (-£)
*) CSS rourbe letdjf fepn, bie (Joniugafion ber fforoenifdjen 3eif*
roorter fogar mit einem einjigen TOufter ju abfoMren;
benn, Bonnen bie ©rie$en fur atfe 23er6a auf a>, bie
bo# 6et ©ifbung ber giejrio nSen bu n g e n fo fef)r »on
etnanber a6gej>en, ba8 etnjtge TU7TTW als SKujier aufftet«
len, um roie »iel me{>rf6nnten roir bas 9W(>mIid;e in un»
ferer ©praefre tfjun, nacftbem aQe unfere 23erba auf m
enben, unb nur ber S3ocaI, ber atlejeit »or bem ©nb=m
»orange()t, »erfc&ieben ift, nal>miid) enfroeber a ober e,
ober i, unb foiglicfe alfe unfere SBerbalenbungeit f$on
bur$ bieetnjigeti brei ©cied&ifc^en auf «», «#, er»
»iebert ftnb. (J? op t far Oramm. ©. 3u.)

§. 41. (Šonjticjafionšntuiier fur bač Slctimtm, 93
(td> i)a\>e gearbeifef)
1. sira )
2. si ^dtilal, a, o
3. je )
1. sva
2. sta
3. sta
1. sve )
2. ste j delale
3. ste
1. smo]
2. ste
3. so
f c r f t c t u m.
©ingufartž.
(icb !;abe geneigt)
nagnil, a, o
delala nagnila
delali, e
nagnile
© u a I i
SBeibli^.
^Iitralt«.
nagnili, e
(icb gelefjrf)
vučil, a, o
vučila
vučile
vučili, e
s p i u ž g u a m p e r f e c t u m .
©ingufaris.
(icb i;affe gearbeifef)
1. sim bil, a, oi
2. si bil, a, o) delal, a, o
3. je bil, a, o)
1. sva bila
2. sta bila delala
3. sta bila) '
nagnila
(icb f;affe getteigf)
nagnil, a, o
©u al iS.
SBeiblicfc.
vučila
(icb Ijattc gefe[jrf)
vučil, a, o
1. sve bile)
2. ste'bile\delale
3. ste bile)
nagnile
9>fur alU.
vučile
1. smo bili, e)
2. ste bili, e >deli delali, e nagnili, e
3. so bili, e )
vučili, e

94 donjugaftonžmufler fiir baš Sfctimmt. §. 41.
(id? roerbe arbeiten)
bom )
boš > delal, a, o
bo \
bova,
bove
bdta,
roet'6f.
roeibf 'J
bote '\delala,
bdta ota, roeibf.i
bote jote |
bomo
bote
bodo
(arfceife)
feblt.
del - aj
del-aj
delali, e
del-ajva, roeibl.
-ajve
del-ajta, Wei61.
-ajte
fet)lt.
del-ajmo
del-ajte
m .
g u t u r u m.
© i n g u I a r t S.
(idjjroerbe neigett)
nagnil, a, o
2) uaftč.
nagnila, e
^furatiS.
nagnili, e
3 m p e x a t i
U (5 i n f a $ e r 3 m p e r a t i v.
© i n g u I a r t č.
febft.
(neige)
2) u a I i S.
nagn-iva, ro.-ive
0$ roerbe le^ren)
vučil, a, o
vučila, e
vučili, e
nagn-ita , W. -ite vuč-ita, ro. ite
mspluratU.
nagn-ite
feljft.
m .
viič - i
Vuč - i
((efcre)
vuč-iva, ro. -ive
febft.
Tuč-nno
vuč-ite
fef)ft.4

§. 41. SeujiigatioiiSmujler fiir bad SJctioum. P5
1.
2.
3.
naj delam
naj delaš
naj dela
II. U m f d; r i e 6 e n e r 3 m p e t a Ji v.
© ing u l ar t S.
(idf foQ, mag arbeiten , neigen u. f. f)
naj nagnem
naj nagneš
naj nagne
SuafiS.
naj delava , naj nagneva, tt>.
n>ci6t. -ave j -eve
naj delata , naj nagneta, tt>.
tt>čib(. -ate I -ete
naj delamo
naj delate
naj delajo
spiural U.
naj nagnemo
naj nagnete
naj nagnejo
C j o n b i t i o n a l i S .
Omperfectum.
naj viičlm
naj vučiš
naj vuoi
naj vučiva, m.
-ive
naj vueita, m. -ite
naj vučimo
naj vučite
naj vučijo ,
vuče.
ftuv atte brci ^erfoncn.
(id) motate, rourbe atbeifen, neigen u. f. f.)
©. bi delal, a, o nagnil , a, o
£>. bi delala, e nagnila, e
sp. bi delali, e nagnili, e
vučil, a,
vučila, e
vučili, e.
©. bi bil, a, o
£>. bi bila, e
. bi »bili, e
$lu$quamp erfecfutn.
f>atte geatbeifef ,.ic& rcurbe gearbeitet ftaben u. f. f.)
delal, a, o
delala, e
delali, e
nagnil, a, o
nagnila, e
nagnili, e
naj
vučil, a, o
vučila, e
v učili, e

96 (Šonjugattottgmtiiier fur ba« 5(ctt»um. §. 41.
(arbeifen)
del - ati
3 n f i tt 1111>.
(netgen)
nagn - iti
6 u p t n u m.
(um ju arbeifen) I t(um ju neigen)
del - at | nagn - it
(arbetfenb)
^tdf. delajoč
^articiptum.
(ledven)
vuč-iti
(um ju Ie£ren)
vuč - it
| (neigenb) (fefjrenb)
l(vučijoč)'vuč&ž
erf. 01 c t. II, (»eraltet, im gemeinen Meti nicfcf gebrauctiritf)
(einer (e, ež), roetcber gearbeltef, geneigf, gele&rf £af)
delavši | nagnivši j vučivši
(gearbeifef)
9>art. g>aff. delan,
a, o
delaje
(ba$ Arbeifen)
delanje
(geneigf)
mignjen, a, o
©erunbtum.
(geref;rf)
vučen, a, o
(Ira '.Jlrbetten, inbem man arbeifef u. f. f.)
| fet)(t. | vučč
33er b a I * @ ub jI an ttt>.
(ba$9teigen, bte 9leU
gung)
nagnjenje
§IC(gemetne OJeget.
(baž Cefjren)
vučdnje
3?ad) biefern @on)ugatton$mufter ricfjfeit fftf) atfe 3eft*
rcerter tm Slctitntm. 2We, bte in ber erften ^3erfon ^ra«
fenttč auf am enben, roerben nad) dt'lam, bte auf em
nad) nagnem, unb bie auf im nad) vučim, obne SHitcf*
ftd)t auf ben £on bež bem @nb?m »crljergebetibett SSo*
caU, conjugtrt.

§. 41. (SonjugationSmufier fur ba« Slettoum. 97
Šefott&ro Scmcrfutigeit.
1. Ste gebebnten a unb e, ba« gefd)drffe e unb ba«
tonlofc i, bte trn *Prdfen« bem @nb«m »orl)ergeben, blet«
ben in ber 3JegeI burd) alfe ^rrfonen unb Sfl^fen btefel«
beti, unb madbett tn ber Sonjuqatton feinen Unterfd)teb;
nur ba« gefdjdrfre 6 gel)f, befonber« bei ben etnfplbigett
SSerbt«, tn ber SBerlangerung be« $Borte« in bctž gebebnte
6 ober e iiber, *) 3-
©ing. £>uaf.
igram teb fpicfe, igrAš,
igra
jfera icb effe, ješ , je
vidim icf) [epe, vidiš,
vidi
vrem teb ftebe, vreš,
vre
'grava ,
igrata
jeva , jeta
vidiva , vidita
vreva , vreta
$lura(.
igramo, igrate, i-
_ grajo.
jemo , jete , jejo.
vidimo, vidite, vidijo.
vremo, vrele, vrejo.
2. SJiebrere SSerba auf etn, em, im unb fm »er*
manbefn, befonberž tn $raiu, tn ber 3. ^erfon ^lurati«
gern ba« ejo in o, unb ba« ijo in e. 3- 93berem
id) (efe, berejo ober bero fte (efen; bredem id>
njate, bredejo oba- bredo fte trafen ; cvetem id) blut>e_, cvetejo
ober cveto fte bluijen; žgem icb brenne (aro), žgejo ober
žgo fte brennen; žrem teb freffe, žrejo ob. žro fte freffen;
vrem icb ftebe, vrejo ob. vro fte fteben ; branim teb roetjre,
branijo ob. brane fte irefjren; bučim icb braufe, bučijo ober
buče fte braufett. ©bett fo: derem fdjinbe, nesem icb frage/
©intge ©egenben ttt ©feiermarE, nabmenfrieb am 23ae6et,
bdngen ben ŠSerbiS auf am, em unb im tn ber 3. ( |)er«
fon ©tngufartS gern ein pleonafltfebeS de an, unb wr=
roanbeln in ber 3. 5)erfon ^(uralis bie gtej:tonSft)[be jo
in do. 3. 23. delade er arbeifef, delado fte arbeifen;
imade er l;at, imado fte tjaben; gledade erfcbaut, gledado
fte fcbauen; jede er i§t, jedo fte effen; smčde er
6arf, smedo fte burfen; goride e8 brenttf, gorido fte
brennen; skerbide er forgt, skerbido fte forgen ; zvonide
er (dutet, zvonido fte laufen ic., anftatt dela, delajo;
gleda , gledajo u. f. f- — 5hainer bagegen
ttberfragen im ©uat unb *J)Iural

98

§. 41. @onjugatiott6mu|!er fur baS 2tcti»um. 99
ponesem td> roerbe tragen, popeljam tel) roerbe futjrctt,
potečem td) roerbe faufen, po vlečem td) roerbe jieben
(aud): td) uberjie^e), poženem td) roerbe antreiben, (aud):
td) tretbe an), porečem td) roerbe fagen.
5. ©er umfd)rtebene 3mperatt» bicnt tf)eitč jur
©vganjung beg etnfad)en 3ntperatt»3, tbetlž jur
SKtlberung eiitež abfoluten 93efel)B. 3- 93.
kdor ne dela, naj ne je, roer nid)f arbeifet, ber effe
ntdjt (eigenflid): ber foO nicfct effen); kaj hočeš, de naj storim,
i vaš nnUfi bu, baš id) ftjun fofl? kateri so povabljeni,
naj pridejo, bie getaben ftnb, foOett Eommen; pomagajte po.
trebnim, fjelfet ben 23eburftigen •, bdžja volja je, de potreb,
nim naj pomagajte, ber SBitle ©otteS tfl, bajj i^r ben 23f.
btirftigen $etfen foUet, fjelfen moget u. f. f.
6. Ueber ben ©ebraud) ber »ter ^artictpien tft
genbeč ju nterfen:
1) ®a$ ^arttctptum ingegen aber
fagt man: pekoča vest, bas qualeitbe ©eroiffen; "delajoč!
ljudje, bie arbeifenben 2eufe JC.
2) £>aS ^artictpittm g>erfectt 3ktt»i h (auf -1) bient
mit feltener Sltičnatjme ($. 93. preteklo nedelo »er>
gattgenen ©onntag, vrela voda ftebenb ^et^e^ 2Baf*
fer JC.) nur jur 93tlbung ber §. 39, ©. 89, angegebenen
3ettformen, unb fann of)ne sim, ober bom, ober
bi, ober besm, nid)t »orfommen.
eu hortatus praeceptor fagen fann; fonbern nur: mož je
delal, žena bi jedla, dete bo igralo ic.
3) £a$ sparttctptum ^erfectt 2Jcti»i II. (auf -vši) tfl
»eraftet, unb fomrnt tm gemeinen Sebeu in ber 5We*
gel nid)t metjr »or. Grtnjefne ©puren, bie ftd) ba»
»on i« ber ©»radbe beSSSoffeč nod) ertjalten baben,
7 *

100 (šonjugationSmufier fur b«3 ^afitttum. §. 42.
fpredjett ober bafiir, bag biefer ^artictpiafmobu«
aud) unferem ©ialecte angeb&rt babe. (33ergf. ©. 89.)
4) sparttcipium ^erfectt ^)a(Tt»i rotrb, tt>ie bie 2lb*
jecttoa, forcobt attributit) al$ prdbicatto gebraud)t.
CSSergl. ©. 34, §. 14.)
§. 48.
e n ^articipium.
3 tt b t c a t i ».
9>rafen6.
(id? roerbe genannf it. f. f.)
©ing. sim, si, je imenovan, a, o
©uaf. sva, sta, roeibl. sve, ste imenovana, e
spfur. smo, ste, so imenovani, e.
$ e t f e t t um.
(id> bin genannf roerben u. f. f.)
©ing. sim, si, je bil, a, o imenovan, a, o
2)uaf. sva, sta, roeibt. sve, ste imenovana, e
"jpiur. smo, ste , so imenovani, e.
9MuSquamperfectum.
(icb roar genannf roorben u. f. f.)
©. sim, si, je bil, a, o imenovan, a, o bil, a, o
D. sva, sta, roetbf. sve, ste bila, e imenovana, e
bila, e
95. smo, ste , so bili, e imenovani, e bili, e.
% u t u r u m.
(t$ roerbe genannf roerben u, f. f.)
©. b6m, b6š, bo imenovan, a, o
25. bova, bota, metbf. b6ve, bofe imenovana, e
b6mo, bote, bodo imenovani, e.

§. 42. GonjugationSmuller fwr ba« ^afFttmnt. 101
g o it b t t t o n a I i
Smperfectitm.
(t# rotirbe genannt roerben u. f. f.)
©. bi imenovan, a, o bil, a, o
2>. bi imenovana, e bila, e
bi imonovani, e bili, e.
9>rit$qitampetfectum.
rourbe genannt roorben fepn u. f. f)
bi bil, a, o imenovan, a, o bil, a, o
2). bi bila, e imenovana, e bila, e
*p. bi bili« e imenovani, e bili, e.
3 m p e r a t i
(Sinfac&er 3m»erati».
(roerbe genannt u. f. f.)
bodi imenovan, a, o
2). 1. bodiva, rceibf. bodive f imenovdaa e
2. bodita, tt>eibl. bodite 5
1. bodimo
2. bodite
Umfctiriebener Smperatiu.
(t, naj bodo imenovani, e.
(genannt roerben.)
imenovan, a, o biti
2). imenovana, e biti
imenovani, e biti.
Snfinttttt.

102 33tfbung«formen ber 3«toorter. §• 43.
b: Sftit bem SKeflepiuum »e.
3 n b t c a t i v.
*Prdf se imenujem tcf) merbe genannt, icf) beige u. f. f.
e r f. sim se bil imenoval teb bin genannt morben u. f. f.
spfučguamperfeet. sim se bil imenoval bil icf) roar
genannt morben u. f. f.
G o n b t t i o n a f t č .
3 m p e r f. bi se imenoval trf) roiirbe genannt u. f. f,
fučq uam p er f. bi se bil imenoval icf) mdre genannt
morben u. f. f.
3 tn per a t. 1. imenuj se roerbe genannt u. f. f.
Smperat. II. naj se imenujem td) folf/ tcf) mag g«s
nannt merben u. f f
3 n fin i t. imenovati se genannt merben.
§. 43.
$$tU>ttttg$fortttett &er
Der3nbicati» unb ber Snfinittt) sprafentiS ,
bann ba$ ^artieipium ^>erfectt Sfcttttt unb *paf*
ftot ftnb bte jjauptformen ober fogenannten ©runb*
roanbefjeiten, »on mefcfjen alfe iibrigen 3ettfa r nten
gebifbet merben. Stefe oier ©runbmanbefjeiten murben
aber pbett bet ber S3ifbung ber 3eiten unb Sfrten unb bet
^ ber 2fuffleltung ber (šonjugatioitžntufler (oergf. © • 86 ,
* §. 39. ff.) etnflmeifen auf btefefbe SBeife afš befattnt
»oraužgefefct, mte man ež bet ber Sonjugatton ber fatet*
nifrf)cn SSerba tn S3ejug auf ba$ ^rdfenž, ben 3nftnitt»,
ba$ ^rdteritum unb ba$ ©uptnum af$ ©ruttbmanbefjeiten
ju macf)en pflegt. 2fber> mte tm Satetntfdjen, eben fo mer*
ben aurf) tm ©fomenifrf)en btefe ©runbmanbefjeitcn »on •
einanber, unb $mar ba$ ^artieiptum sperfectt Mctitit
unb $>afit»i »ont 3nftnitt», unb ber 3nftntti» fefbft mie»
ber gembijnfid) fcont $)rdfenS abgefeitet. ©o gef)t in ber
9iegef j 33. bie Ortibung be$ ^rafenš - am bet affen

43. a3t(bung$fornten ber Settroorter. 103
SSerbid auf -ain tm 3nf. ttt -ati, tm

104 @rfie aMlbungčform. §. 44
g. 44.
Diefe SBilbungaform jerfallt tn jmei 2lbtl)ei(ungett:
uj nes-eni, nes-ti rragen. 3" btefer Slb^etlung ge*
f)oren jene 33erba, beren g efcfjloffefte ©tamm«
fi)Ibe tm^raf.-em. tm 3nf. -ti anmmmt; im^art.
Slct. befommt bte ©tammfijlbe -el, tm ^)arf. ^aff.
-en. Ste ©runbmanbeljeiten baben alfo folgenbe
Grnbungen:
9>raf. -em, 3nf. -ti,
nčs-em, nčs-ti,
pas-em, pas-ti,
ras-ein, ras-ti,
griz-em, gris - ti,
lez-em, les-ti,
raolz-em, J aiols-ti,
trčs-em, I tres-ti,
^Jart.21. -el, spart. ^aff. -en:
nes-el, nčs-en tragen.
pas-el, pas-en meiben.
ras el, ras-en madjfen,
griz-el, gr!z-en betfSen.
lez-el, lez-en črtedien.
molz-el, molz-en meifett,
tres-el, tres-en fdjiitteln,
*)
X>ie SBerba btefer 3lbtl)etfung auf -bem unb -pem
fdjaften tm Snfinttti) »or -ti ein s etn, alž:
dolb-em,
greb-em,
hrop-em ,
sop-ein ,
skub-em,
dolb-sti,
greb-sti,
hrop-sti,
sop-sti,
skub-sti,
zčb-e (me), zeb-sti,
tžp-eni, tčp-sti,
dolb-el,
;greb-el,
hrop-el ,
' sop-el,
jSktib-el,
jzeb-el,
:tep-el,
dolb-en metfjefn,
grčb-en fdjarren.
— rocijetn.
— fdjmer atl^mcn.
skub-en rupfen.
zeb-en frteren.
tčp-en fdjfagen.
Dte SSerba auf -dem unb -tem fdjalten ebenfaKd
tm Snftnttto &or -ti etn s etn, elibtren aber ba$ »orljer«
gefjenbe d unb t, afž:
*) Nesem , pasem, rascm unb trescm »erroanbeln, inS&efon«
bere in ben (Scmpoftfiž, im

§. 44. (Srfle SBilbungSform. 105
bdd-em,
bred-em,
cvet-em
gnčt-em,
g6d-em ,
"dd-em,
f rad-em ,
met-em
pad-em,
pl^t-era ,
pred-em,
sned-em,
bo-sti,
bre-sti,
cve-sti,
gnfi-sti,
g6-sti,
jd-sti,
kra-sti,
infi-sti,
pa-sti,
plč-sti,
prč-sti,
sne-sti,
bod-el,
bred-el,
cvet-el,
gnčt-el,
god-el,
jed-el,
krad-el,
raet-el,
pad-cl,
plčt-el,
pred-el,
sned-el,
bod-en (iedjen.'
bred-en roctteit.
cvet-en Hiiben.
gnžt-en briicfen,
fneten.
god-en getgett.
jed-en efjen.
krad-en ftet)fen.
met-en fet)rett.
pad-en faffen.
plet-en fled)ten.
pred-en fpinnen.
sned - en aufef*
fen. *)
2>te 93erba auf -čem unb -žem, bet benen ba$ č
auS kj, unb baž ž au$ gj entftanben ifl, neumen tm
^Parttctpio 2Ictt»t baž urfpriinglid)e k unb g an, unb
»emanbeln tm 3nftnttt» bač čt unb žt tn ein blogeč
č, a ti:
lež - em
(se),
(mož-em),
p£č-em,
rfič-em,
sdč-em,
(sčž-ein /
strež-em,
striž-em,
teč-em,
to!č-em,
verž-em,
vleč-em,
leči cfiirlež-ti),
moči,
peči (f. pčč-ti),
reči (f. rčč-ti),
seči (f. seč-ti) ,
seči (f. sež-ti),
streči Cf. strdžti),
striči(f.striž-ti),
teči l f. teč-ti),
tolei (f. tolč-ti),
vreči f.verž-ti),
vleči (f.vleč-ti),
leg-el,
mog-el,
pek-el,
rek-el,
(sek-el),
sdg-el,
streg-el,
strig-el,
tek-el,
tolk-el,
verg-el,
vlek-el,
lež-en (fld)) te*
gen.
(m6ž-en)f6itnen.
peč-en bacfen.
rčč-en fageu.
seč-en maben.
sež-en langen.
strež - en aufr
I rcarten.
striž-en fdjcreit.
Iteč-en laufen.
jtolč-en ftopfen.
verž-en roerfen.
Ivldč-en jteljen.
*) 2Set aHen bicfeit SSetbig auf dem unb tem, mit atlciniga-
SluSnaijmc »on godem, elibicen »ie(e ©egenben in llntcrs unb
3nncr!rain, unb in ©fetennai-B, aud> tm ^Parftcipio ^perfeefi
21cfiui baž d unb t, unb fcbarfeit bafut ben »crfjcrgelKubeu
23ocat, aiž: bol, brel, cvel, prel u. f. f., anfiatt bodel,
bredel, cvetel te.

106 @r(ie $3itbmtg$form. §. 44.
vprtfž-em, i vprioi (fur Ivpreg-el, i vprež-en ein*
I vprež-ti), ' I fpattnen. *)
gotgenbe 33erba merfen ben 33ocat ber ©tammfotbe
im Snftnttii) n>eg, unb nei)men bafitr oor ber (Snbung -ti
ein a an, roetdjeS fie in ben betbett ^articipteit befya(--
ten, at$:
ber-em,
kol-em,
orj-em,
p6r-em,
p61-em,
pošl-em,
sej-em ,
serj-em ,
stel-ein,
zov-em,
žen-ein (f.
gjenem)
žg-ern,
tk-em,
bra-ti, bral,
kla-ti, klal ,
oni-ti, oral,
pra-ti,
pla-ti,
posla-ti,
sja-ti,
sra-ti,
pral,
plal,
poslal,
sjal,
sral,
stla-ti, stlal,
zva-ti, z - al,
gna-ti, gnal,
žga-ti,
tk-ati,
žgal,
tkal,
bran fefen
klan fpatten,
frfUacfjten.
oran acfem.
pran mafdjeit.
plan fd)opfen.
poslan fdncfen
sjanfaen, fcfjeinen.
sran cacare.
stlan ffrcuen.
zvan rufen.
gnan tretben
žgan brennen.
tkan roeben.
Siefer Slnafogie fofgen aud):
denetn,
dem,
ostanem,
vstanem,
djati
ostati,
vstati,
djal,
ostal,
vstal,
djan tt)un, fagen.
ostan iibrtg btei«
ben.
vstan aufjleljen.
£>aš befecttoe idera i d) g e t)e, trefcfjež fammt feineit
Sompoftttč aucf) su biefer Stbttjettung ge^orf, contraljirt ben
*) 3m 3tnperafi» um»anbe(n biefeffierba bu r d) 3 ef;e n bž ba3
t tn c, unb baš ž in z, 5. 23- vlezi se fege bicb, mo/.i (in
Bog pomozi, @off £e;fe!), pecibacfe, reci fage, sezi fange
(barnacb), strezi roarte auf, bebietie u f. f. 3«i ^)(ural be«
3mperafi»S fpretfcen bie £ratner gern: pecimo bacfen rcir,
pecite bactet; recimo fagen mit, recite faget; verzimo
roerfen mir, verzite roerfef !c., mit bem So ne auf bem i.
— 3tt einigen ©egenbeit uon

5. 44. ®rffe 23ifbung6form 107
rcgcfntdgigcit Snftnitto idti tn iti. Dte^rainer gebraucfjen
im ^Trafenš fiir baš ©impfer idem tteber grem (gredem);
tn ©tetermarf tfi idem, befonberš an ben ©renjen »on
(šroatten, aucf) afš čimpfer tnfPrdfenš, unb fofgfid) aucf)
im Smperatto gebrducfjficf). Saš fpart. 2fct. tjei^St: šel,
šla, šlo ber gcgangen ift/ eigentfid) »on bem tn
unferem Diafecte afš ^rdfenš aušgeflorbenen š e d em
icf) gebe abgeleifet; baš ^u tur um: bom šel oberpojdem;
ber 3mperati»: pojdi, pojdiva te. (ober Iteber
fpncopirt poj, pojvajc), inSteiermarf aucf) idi, idtatc.
— ssjjan fann bcmnacf) fiir idem ober grem, unb feine
Gompofita, fofgenbe ©runbmanbefjeiten aufftelfeu:
^rdf.
idem, grem,
doidem,
dojdem,
najdem,
odidem ,
pridem ,
zajdem ,
3uf. $art Slct.
iti, šel,
doiti, dojti, dojšel,
najti, najšel, najde!,
oditi, odišel, od-
sei,
čAI
priti, prišel, per-
šel,
zajti. zajšel,
$art. qpaff.
— gct)en.
— etnf)ot)fett.
najden ftnbett. *)
— meggeljen.
— fommen.
fTcf> »ergeben,
ftd) »erirren u a.
bj pi-jeui, pi-ti trinfen. 3u biefer 2fbtf)etfung geboren
jene SSerba, beren offene ©tammf^fbe im ^>raf.
-jem, im 3uf. -ti annimmt; im ^)art. 2fct. befommt
bie ©tammfofbe -1, im $«rt. -t. £ie ©runb*
sprdf. -jem,
bi-jem,
bri-jem,
di-jein,
kri-jein ,
du-jem,
li-jera,
rai-jem,
manbefjeiteit baben bentitad) fofgenbe @nbirngen:
3nf.
bi-ti
bri-ti,
di-ti ,
kri-ti,
dti-ti,
li-ti,
mi-ti,
ti, art. -t:
bit fd)iagen.
brit fcf)eren.
dit atbmen.
krit beden, bergen.
d tit bfafett.
lit giegett.
mit mafcfjen.
•) najšel, l;dtifij} aitdj našel ober n a j d e 1, ifl t rt fciner
2hf ein Gegenjiiicf jurn confici unb confieri ber Catciner:
baS (Sompofttum »ergijjf fein ©famuiroort, unb folejt an=
bern Tlnatogien. (kopitar Mrnmm. 339,

108 @r(ie 23t'fbitttg6form. §. 44.
gre-jem,
pi-jem,
ri-jem,
šte-jem,
vi-jem,
izti-jem,
obu-jem,
ple-jem,
ču-jem,
rjti-jem,
gre-ti, grel,
pi-ti, pil,
ri-ti, ril,
šte-ti, štel,
vi-ti, vil,
izii-ti , iziit,
obu-ti, obal,
ple-ti, plel,
čti-ti, čtil,
rjti-ti, rjiil,
gret roarmeit.
pit trtttfen.
rit mitblen.
štet jal)len.
vit rotnben.
iziit au«$ief)en (bie
gugbefletbung).
obut anjtebett (bte
gttgbefletbung).
plet jafen.
čut »abrnebmen,
madjen,
— briilfen (mie
etn Con>e). *)
3« biefer Mbttfetlung geboren aud) »tefe Serba, bie
anjtatt ber offenen etne gefdjfoffene ©tammfolbe
babett, nad) Strt ber SSerba »on ber 2lbtbeifuitg «). £a«
9>rafen« berfelben tfl fefjr »erfdjieben: aber im 3nftnttt»
baben fte regelmagig-eti; tm ^art. 2lct. -el, ober -1 mit
»orbergebenbem Sonfonanten; im ^)art. g>ajf. -et, ober -t
mtt »orbergebettbem Sonfonanten, al«:
9)raf. -em,
(enem)
začneiji,
(denem)
odenem,
razodenem ,
eadenem ,
Cjinem, jauiera)
najinem ,
objmem, objamem,
3nf. -eti
začeti ,
(deti)
odeti ,
razodeti,
zadeti,
(jeti)
najeti ,
objeti,
(čel)
začel ,
(del)
odel,
razodel ,
zadel,
i« 5 '.;
najel ,
objel,
sjJart. spaff. -et:
(čet)
začet anfangen u.a.
(det)
odet jubecFen.
razodet offenbaren.
zadet treffen u. a.
(jet)anfangen. *)
najet bingen.
objet umfaffen.
2ln|?aff pejem fagt man im o(;f j mem obetjamem
baš ^rdfenž fet)tt, ba bie folgenbett Gompofita
eine mit »fangen, anfangen« »ermanbte SSebeutung
paben.

5. 44. @r|}e SSrtbuitgSfom. 109
prejraem ,
primem ,
snamem,
zajmem,
verjamem, verjemem
,
vjamem, vjemem,
prejeti ,
prijeti ,
sneti ,
zajeti ,
verjeti ,
vjeti ,
vnamem , vne- vneti,
vzamem, vzemem
,
kolnem,
inanem,
mčlem,
(pnem)
napnem ,
odpnem,
zapnem ,
vzeti ,
j | kleti i
: meti
; mleti,
; Cp^ti)
napeti,
odpeti ,
zapeti
žanjem^ženjem, žžfti, žnje-
žnj&m,
odtmem,
fraf, -em,
crem, cvrem,
izcvrem,
dčrem,
poderem ,
ti,
odteti,
Sttf. -etl;
cvreti,
izcvreti ,
dreti,
podreti ,
mrem, merjem , mreti,
odmrem,
(prem)
odprem ,
podprem ,
zaprem ,
zrem,
ozrem {se) ,
žrem, žerem,
odmreti,
(preti)
odpreti,
podpreti ,
zapreti ,
zrčti,
ozreti (se),
žrčti,
prejel,
prijel,
snel ,
zajel,
verjel »
vjel ,
vnel,
vzel,
klel,
mel,
mlel ,
(pel)
napel ,
odpel ,
zapel ,
žel,
odtel,
$art.2l. -I,
cverl,
izcverl,
deri,
poderl,
meri,
odmeri ,
(peri)
odperl,
podperl ,
zaperl,
zerl ,
ozerl (se),
žerl,
prejet empfangen.
prijet anfaffen'.
snet abnejimen.
zajet fcbopfen CS-S3-
©affer)verjet
glauben.
vjet gcfangen nefj=
men.
vnet enfsunben.
vzet rcegnetjmcn.
klet fludjcn.
met retbeit (ju
©tflub :c.)
mlet inat)ten.
(pet)
napet anfpannen.
odpet (oSfpannen,
auffn&pfen.
zapet sufnopfen.
žet fdjnetbett,
crnten.
odtet bcfreie«.
ctrt. $ajf. -t:
cvertin©d)mafj
roften.
izcvert attSrojlen
u. a.
dert fdjtnbcit.
podert niebemU
fen t;, a.
(mert) flerbett.
odmert abfterben
u. a.
(pert)
odpert offnett.,,
podpert un tivs
fitijjeu.
zapert jttmadjcit
tt. a.
zert bficfen.
ozert 5uri3cfb(icfeit
u. a,
žert frcjfen.

110 3wette JBttbitngšform. §. 45.
požrem, požreti, požerl ,
trem, tereni, ta- trdti, terl,
rem,
zatrern, zatreti, zaterl.
požert »erfcfclingen
u. a.
tert qitetfcf)en,
britcfen.
zatert unferbruc«
Jen u. a.
ju btefer, ttjeifg j« etner ber fofgenben S3tf*
bungšformen, geljoren: hočem icf) mtff, *) vem td) wti$,
povem tcf) fage, fammt tfjren (Šompofittč, afž:
hočem , hoteti,
povedati,
napovedati,
zapovedati,
vediti (vedeti)
,
izvediti,
§. 45.
hčtel ,
povedal,
napovedal,
zapovedal,
včdii (vedel),
izvedil ,
— moffeu.
povedan fagen.
napovedan anfa=
gen.
zapovedan, befef)»
[en u. a.
— miffen.
— erfafjren u. a.
3toette SStffciir^eform.
a
Nag-nem, nag-niti neigett. 3u btefer 33tfbung$form
gef)oreu jene SSerba, beren praf. -nem,
im 3nf. -niti annimmt; trn te ©runbmattbel'
jeiten fjaben bemnad) fofgenbe Grnbungen:
*) Hočem t d? »tO, roefdješ in unferem £>iahcte eigenflid? ocem
ol;ne h gefpcodjen rcitb, l>at im hoteti, in
©teiertnarl aucfr hteti, unb i m %>art- ilct- hote), hotJa,
hotlo , ober hotel, hotela, hotelo, in ©feiecmatf aud)
htel, htela, htelo. 3m gemeinen Seben (>orf man in
.ftratn aud> Moji tel, tla, tlo ober tel, tela, telo.
**) 3» einigen ©egenben »on ©feiermarl |>af ftd) nod; bie alfe
(gnbung im 3nf. auf -nuti ober -noti, im inbe, 3«fminuti,

§ 45. 3»eite žBtfoungSform. lil
9)raf. -nem,
dih-nem,
gii - nem ,
gfi-nem,
kavs-nem,
3nf. -niti,
dih-niti,
ga-niti,
kavs-niti,
^Jrt.21. -nil,
dih-nil,
ga-nil,
kavs-nil,
tnah-nem, mah-niti, inah-nil,
pad-nem,
ogrdnem,
pad-niti,
ogre-niti,
pad-nil,
ogre-nil
oklenem, okle-niti, okle-nil,
pog-nem,
poklek- nem,
stis-nem,
pdg-niti,
poklekniti,
stis-niti,
pog-nil,
poklek-nil,
stis-nil,
ver-nem, ver-niti, ver-nil,
vzdig-nem, vzdig - niti,
vzdiči,
vzdig-nil,
35efbnt>eie šBemerfung.
^art. ^aff. -njen :
dih-njen einen
2ltt)emjug tljun.
ga-njen »on ber
©teKe 6et»egen.
kavs-njen ntttbem
©ctjnabet beifšett.
mah-njen fcf)tt>ett*
fen.
pad-njen faKen.
ogre - njen ab=
fcf)anfefn.
okle - njen ilttt«
fdiltegen.
pog-njen beugen.
— nieberfnten.
stis - njen jufam=
men britcfen.
ver-njen umfe!)'
ren macfjett.
vzdig-njen fjebett
u. a. *)
Ste SSerba btefer 03t(bungšform finb perfecti», unb
roerben »on iljren 3mperfectim$ ber f itn f t en 23ifbung&>
form abgefettet, »»obet fte »or - nem ba$ b, p unb k i»eg*
roerfett, dihnem tcf) t()ue einett SUbentjug, ogrenem
(anltatt ogrebnem) td) »oKenbe bač Slbfdjaufefn, oklenem
(anftatt oklepnem) tcf) umfdjtiege »otttg, stisnem (an*
)tatt stisknem) td) brucfe einmaljf jufammen ic. »on ben
*) 3« eintgen ©egenben, naljmenfltcfc in Unferfrain, fpricit
man dibnen, ganen , mahnen jc., ct)tte SOiouilltrung
be§ n, fo trte aucfc branen, hranen , anflatf branjen ,
hranjen; aber roir fpreen unžfur bie ®?ouiQiriing aus,
roeil fte bie TOe&rjafcl ber @Iowenen unb baS ©eifptel ber
ubrigen flaroifcfcen ©ialecfe fiir f;af.

112 £>rttte SBtfbungSform. §. 46.
SmperfectttHč ber fiinften 33tlbnng$form: diham td) atbme
forttt>ai)rettb, ogrebam td) pflege a6jufd)aufein, oklepatn
td) bitt mit bem Umfd)Ite$en befdjaftigt, stiskam td) briicfe
oft jufamme«. (SBergl. §. 48.)
§. 46.
£>rittc SBtl&tittftSforttt.
Vel-im, vel-čti befef)len. 3u btefer SBifbungžforttt
gepren jene 23erba, beren ©tammfplbe int^raf -im, tm
3nf. -eti aitntmmt; tm ^)art. 2(ct. ertjatt bte ©tammftjlbe
-el, tm ^)art. ^JajT. -en. Uie ©runbmanbfljetten tjaben
bemnacf) fofgenbe @itbungen:
spriif. -im,
bobn-im,
3nf. -eti,
bobn- eti,
9)art.21. -el,
bobn-el,
bol-im, bol-et L» bol-el,
germ-im, germ- eti, germ-el,
gor-im, gor-eti, gor-el,
hit-im,
hrum-im,
let-im,
sed-im,
serb-t (me),
skerb-im,
zd-im (se),
žel-im
živ-im,
terp-im,
tl-im,
hit-eti
hrum- •
eti,
let-eti,
sed-eti
serb-eti,
skerb-eti,
zd-eti,
žel-eti,
živ-eti,
terp-eti,
tl-eti,
hit—el,
hrum-el,
let-el,
sed-el,
serb-el,
skerb-el,
zd-el,
žel-el,
živ-el,
terp-el,
tl-el,
9>art. spaff. -en:
(bobn-en) bumpf
tbttett.
(bol-čn) fdjmer*
jen, roebe tl)un.
(gerin - en) bon«
ner«.
Cgor-en) brennen,
ardere.
Chit-en) eifen.
(hrum - en) brau«
fen.
(let-en) laufen.
(sed-en) jtgen.
(serb-en) jncfen,
(skerb-len) for«
gen.
(zd-en) bunfen.
Cžel-en)tt)ttnfcf)ett.
(živ-len) (eben.
(terp-len) letben.
(tl-en) gKmmett.*)
*) Sn ben ^arfiripiis skerblen , živlen , terplen u a. mitb
©oirtffangžbalber »ot- -en ein 1 nngefcbaffet.

§. 46. Britte S3ifbung6fornt.
3ene SSerba biefer ©ilbungšfornt, beren ©tammfplbe
auf bie 3tfd)laute ž, š ober č (Id) enbet, »erroattbeln im
3«f., im 9>art. 2lct. unb $>aff. ba« e in a, alč:
spraf. -im^Snf. -ati,
bež-im, bež-ati ,
derž-im, derž-a ti,
diš-im, diš-ati,
ječ-im, jee-ati,
kleč-lin, kleo-ati,
krič-im, krič-ati,
lež-im, lež-ati,
molč-im, molo-ati,
se-im, sc-ati,
tič-im, tič-ati,
spart.2l.-al.
bež-al,
derž-al,
diš-al,
ječ-al,
kleč-al,
krie-al,
lež-al.
molč-al,
sc-al,
tlč-al,
sjJart -an:
(bež-an) fliet)en.
(derž-an) Ijalten.
(diš-an) riedjen.
(ječ-an) iid)$en.
(kleo-an) fnien.
Ckrič-an)fd)reten.
(lež-an) Ifcge«.
Craolč-an) fctjrcei«
gen.
fsc-an)mingere.
(tic-an) (leden.
Siefer Slnalogte fofgen nod);
boj-im (se) bati (f.bojati)
smej-ati,
bal (fbojal) (ban, f.bojan) (td)
fiircf)ten
smej-al , (smej-an) lacf)eu.
smej - im
(se)
sp-im,
stoj-im,
sp-ati,
st-ati,
sp-al,
st-al,
aSefonbere Scmerfung.
(sp-an) fdjfafeit.
(st-an) fiet)fit.
Sltte 33erba biefer SBifbungčform l)aben alš ©implicta
fetn ^Jart. ^aff.; btefeč rourbe l)ier mtr barurn aufgefitt)rr,
wet'f e$ fotrotjf in etnigen

114 SSierie Sifbungčform. §. 47.
§. 47.
SBicrte aStl&ttngšfotm.
Sliiž-im, sliiž-iti btenen. 3« biefer S3tftung$form
geboren jene SSerbo, beren ©tammfolbe im ^)raf. -im,
im 3nf. -iti, ober mit 9tiicfjTcf)t auf ben Jon im $raf.
-lin, im 3nf. -iti annimmt; im ^)art. 2Jct. erbait bie
©tammfpfbe -il, im $art. ^)aff. -en, ober mit Dlitcfficbt
auf ben £on im ^art. SIct. -il, im s Part. spafT. -en. *)
©ie ©runbroanbefjetten baben bemnacf) folgenbe Grnbungen:
$raf. -iin ,
im,
ines-im,
vid-im,
vlao-im
doj-im,
greš-im,
jez-im,
poj-im,
taj-iin,
vuč-iin ,
3nf. -iti, iti,
mes-iti,
vid-iti,
vlač-iti,
doj-iti,
greš-iti,
jez-iti,
|»oj-iti,
laj-iti,
vuč-iti,
9>art. 31. -il,
mes-il,
vid-il,
vlao-il,
doj-il,
greš-il }
jez-il,
poj-ll,
taj-il,
vuč-n,
spart. ^aff. - en,
en :
me's-en fneten.
v d-en feben.
(vlač-en) jieben.
doj-en fdugen.
(gre-šen) fiinbi*
gen.
(jez-en) jurnen.
(poj-en) trdnfen.
(taj-en) taugnen.
vuč-en fel)ren.
*) 2iucb bei biefen ffierbiž, roie bei jenen ber britten 23iibung«=
form, i ji bie 23etonung fejjr fcbroantenb. ©o fpricbt man
bie *8erba auf -im, befonberS in Srain, im 3 n fin it i V
meiji nacb 95eiieben in -iti ober -iti, im

§. 47. SSierte SMbungšferm. 115
3m ^Jart. ^aff. mirb z tn ž, s tn š, st itt Sč ober
š, unb d tn j »ermanbeft ; nad) b, m, p unb v aber ttnrb
etn mouillirtež 1, b. f. lj , unb nad) 1, n unb r etn j
eingefdjaitet, alč:
voz-im, voz-iti, voz-il,
kaz-im , kaz-iti, kaz- 1,
pros-im , pros-iti j pros-il,
kos-ira , kos-iti, kos- 1,
čist-itn, čist-iti, čist-il,
cest - im
(častim)
pust-im j
sod-im ,
terd-im,
vad-im,
grad-im,
red-im,
rod-im,
sad-im,
ljiib-im,
(po) zabita,
vab-itn,
dob-im,
lom-im,
ktip-im,
krop-im,
dav-im,
stav-im,
lov-im,
hval-im ,
sol-im,
bran-im,
ran-im,
zvon-im,
ktir-im,
čest-iti, čest-il,
pust-iti, ptist-il
sod-iti,
terd-iti
vad-iti,
grad-iti,
red-, ti,
rod-iti,
sad-iti,
ljtib-itt,
pozab-iti,
vab-iti,
dob-iti,
lom-iti,
kup-iti,t.
krop-iti,
dav-iti,
stav-iti,
lov-iti,
hval-iti,
sol-iti,
bran-iti,
ran-iti,
zvon-iti,
kiir-iti,
sod-il,
terd-il,
vad-il,
grad-il,
red-il,
rod-il,
sad-il,
Ijtib-il,
pozab-il,
vab-il,
dob-il,
lom-il,
kup-il,
krop-il,
davil,
stav-il,
lov—il ,
hval-il,
sol—il}
bran-tl,
ran-il,
zvon-il,
ktir-il, '
vož-en fitl)ren.
kaž-en »erberben.
proš-en bitten.
koš-en ntdt)en.
čiš-en, čišč-en
reintgen.
češ-en (čast-en)
el)ren.
puš-en, pušč-en
faffen.
soj-en rid)tett.
(terj-en) prten.
vai-en gemoljnen.
graj - en umjdu«
tten.
rej-en nal)ren.
roj-en gebiiren.
saj-en pflanjen.
ljtib-lj-en Iteben.
pozab-!j-en Ber«
gefjen.
vab-lj-en fabett.
dob-lj-en befom*
men.
16m-lj-en bred)ett.
ktip-lj-en fattfeit,
Krop - lj - en be«
fprengen.
dav-lj-enmiirgen.
stav-lj-en (teilen
lov-lj-en fangen.
hval-j-en loben.
sol-j-en faljen.
bninjei. toel)im
ran-j-en »rt dn«
ben.
zvon-j-en lauten.
ktir-j-en t)eiM«.
8 *

116 g-iinfte aMlbungSform. §. 48.
mer-jm,
govor-im,
raor-im,
mer-iti, mer-il,
govor-iti, govor-il,
mor-lti, mor-il,
SSefonberc SScmerfungen.
mer-j-en meffe«.
govor-j-en fpre<
djen.
mor-j-en tobten.
1. (gtntge »on ben tranfititten SBerben ber l.SSitbungž*
form abgeleitete SSerba merben tn ber IV. Silbungčform
iteratit), unb bejetdjneu eine SBieberljolung ber #aubluttg
ober beS 3uj*anbe$. 3- 53. nositi oft fragen;
nesti fragen,
gnati freiben,
goniti ofr, r«rtg fretben;
lesti frtedjen,
laziti oft unb lang friec&ett;
vleči 5iel;cn, vlačiti oft jic^en u. f. f.
2. £)ie 3ntranjTfi»a merben burcf) bte SBerfe&uitg tu
bie IV. SSilbungžform tranf!ti». 3- 93.
sedeti fifcen, I saditi fe&en, pflaniett;
moleti (;ctt>orragen, moliti binflrecFen ;
sloneti gejlufct fepn, letjnen, | nasloniti anteljnen u- f. f.
tfuuftc mibutt^fpvm.
Del-am, del-ati nrbeiten. 3u biefer S3tfbungšform
geborett jene SSerba, beren ©tammft)lbe im fraf. -am,
tm Snf. -ati, ober mit MfitfjTdjt auf ben Xon im $raf.
-am, tm 3nf. -ati aunimmt; im ^art. 3lct. erbalt bie
©tammfolbe -al, im $arf. gjaff. -an, ober »it StutffFdjt
auf ben £on im «part. 8ct. -al ober -al, im g>art 9>aff.
-an *) Bie ®runb»ftnbeljette« bflben bemnad) folgenbe
Grnbmtgen:
n 21 ud) bei biefen SBerbi«, tvieroo&l »eniget al« bet jenen ber
britfen unb »ierfen 93tIbung«form, tft bte S5etonung
fdjrcanEenb. 3« ber SKegel bletbt ber Zon auf jener
enlbe, auf ber er im ^rafen« rufjf, al«: delam iabe gear--

48. giinfte SilbuttgSform. 117
^rnf. -am, 3nf. --iti j spart.Sl. -nL ^ort. ^off. -an :
čak-am, čak-ati, čak-al, čak-an marten.
gled-am, gled-ati, gled-al, lcd-an fd)aitctt.
dara, dati, dal, fan geben.
igr-am, igr-ati, igr-al, igr-an fpteleit. *)
3eue SSerba, berett ©rammfptbe auf b, g, m ober p
enbet/ neumen im sprafenS belicbig -Ijem ober -am an.
£)ie gorm in Ijem ifi im s prdfenč gebrdud)Iicber, bie in
am bleibt aber bie ©runblage fiir ben 3nfutitt», baž ^art.
Slct. unb ^aff , ali:
dretn-ljem
drem-ati,
drem-am >
gib-ljem '
gib am gib-ati
gug-ljem j - j
giig-am \
jem-ljetn, jem-dti,
klep-ljem
klep-am klep-ati,
kop-ljem
kop-am kop-ati,
zib-ljem
zib-am zib-ati,
drem-al,
gib-al,
gug-al,
jem-al,
kle'p-al,
kop-al,
zib-al
drem-an fd)lum>
merit.
gib-an bemegen.
gug-an fcfjaufeftt.
(jein-an) neumen,
kldp an bengeltt.
kop-an graben.
zib-an miegen u.
f. f.
Sfnbere SSerba neumen nebfi -am tm 'Prafenč aud>
-em an. »ermanbeln aber »or em ba$ d in j, h tn š,
k unb t tn č; »ott melcfjeit ebenfallš bie gorm tn em tm
betfef, sim delala id; (SBeib) (jabe geac&jifef, delanje
ba$ 21rbeifen; jokam (aud) jokam se) td) roetne, jokati
roeinen, sim jokal td) (SOiann) f;abe geroemf, sim jokala
id) (JBetb) {jabc geroeint, ne jokaj roeine tiid)t, jokajte
roeinef u. f. f. '.aber fciele ©egenben, aud) bie Šidjfer,
laffen ben Sen ubenranbern, j- 58, sim delala, jokati,
sim jokala, joliAjte JC.
*) Gledam id> fd)aue, mit feinen Sompcfifiš, fpneopirf ben
regelmajštgen Smpetafitt gledaj, gledajva JC. lie&CC in
glej, glejva, glejta, glejmo, glejte. — ©ben fo fagt
man anjlatt: čakaj roarfe! pomagaj t)ilf! tn bet Um;
gangSfpraot)nlid): čaj irarfe! pomaj ()ilf! -—
Uebet dam »ergl. ©. 98, bef. 95em. 3.

118 pnfte 33ifbungSform. §. 48.
rdfenž gebraucfjftdjer, bte ttt am aber baS Xbema fur
bte iibrigen ©runbmanbelseiten tfl, afč:
m glod-am l glod-ati J L ot; g l 6 d a^
gloj-em
kih-am
kih-ati,
kiš-em
kih-al,
stik-am
sdk-ati,
stič-em
suk-al,
Kp PttS IK3&S
{£3SS
glod-an nagett.
(kili an) ntefen.
stik-an brebeit.
(klepet-an)/ffa»s
Cklepet-an))pern.
Ctrepet-an) ) jtt*
(trepet-an) $ tem.
©ebr »tele SSerba enbHd) nebmen im ^rafen« bfogl
-em an, »ermanbeln aber ba« unmittelbar »orbergebenbe
z unb g tn ž, s in š, c unb t fn č, sk tn so (šč)
ober š , al«:
kaž-em,
liž-em,
maž-em,
r^ž-em,
vež-em,
laž-ern,
briš em,
češ-em,
kreš-em,
pfš-em,
pleš-em
klič-em,
meč em,
isč-em t
kaz-ati,
liz-ati,
maz-ati,
rdz-ati,
vez-ati,
lag-ati -
bris-ati,
čes ati,
kres-ati,
pis-ati,
plesati,
k!ic-ati
inet ati,
isk-ati
isk-ati
kaz-al,
liz-al,
tnaz-al,
re'z-al,
vez-al,
lag-al,
bris-al,
čes-al,
kres-al,
pis-al,
ples-al,
klic al,
me't iti,
jisk- al,
kaz-an jeigen.
liz-an lecfen.
maz-an fafben.
rez-an fcbnctbett.
vez an binben.
lag-an liigen'.
bris-an roifdjen
čes-an fdmmen.
kres-an geuer
(djfagen.
pis-an fcbretben.
(ples-an) tanjen.
klic-an rufett.
(met-an) merfen.
fsk an fud)en u.f.f
3u btefer 33t7buttgžform famt man aud) redfjnen:
imam id) l)abe, 3nf. imeti (anflatt imati), ^)art. Slct.
imel (Hež imev, imov, imii), imela, imelo, ^art.
etma imet, ift aber nt'rf)t gebrdudjitd). 3m 3mperatt» fagt
man gembbntirf): imej, imejta, imejmo, imejte, anflatt
imaj, imajta ic.

§. 48. giinfte 93itbung$form. 119
Sefonbere Semetfimgett.
1. ©te von anbern SBtfbungžformeit abgefetteten SBer*
ba roerben tn ber fuitften iteratio, roenn baž @tamm»er<
bunt fd)on tra»erfectt» ift; ober fte rcerben burd) SSerfefcung
auč ettter anbern in bie ftinfte aJtlbungSform bfog imper*
fectiO/ roettn ba« ©tammoerbum etn ^erfectiount ift. ©tefe
Slbleituttg gefd)iet)t auf merfadje 51rt:
aj ©urcf) 2Int)dnguug ber 2aute -atn, -ati an bie
©tatnntf^lbe beč ŠerbumS, aB:
pad-etn td) fade,
bod-em id) flecfee,
tep-em fdjtage,
dih-nem tt&ue einen
5 U 3 - _
mah-nem id> madje eine ©djroen«
lung j. en ;
pretep-ljem ober pretep-ain ,
pretep-ati prugeln;
dih-am, dih-ati att)men;
mah-am, mah-ati fdjroenfen ;
let-ati oft taufen;
napaj-ati ju trdnfen pjlegen;
lam-ati oft bred;en U. f. f.
bj ©urdj ©nfdjaftung bež i jroifrfjen bte ©tamm*
ft>lbe, al$:
oziram se, ozirati se ftd) ttm=
fefjen;
požiram , požirati fcfttucFen j
odpiram, odpirati fiffnen;
vin i ram, vmirati tn ben 3u

120 Se-.i)ž(e &i(bungaforut. §. 49.
dj Surcf) 2(nf)dngung ber ©tjfbett -jam, -jati att bte
©tammfpfbe beS SSerbumž (mitunter mit Grinfcfjaftung
einež eu^>t)ontfcJ)ctt e), roobet auf b, m, p unb v
-ljam, -Ijati fofgt, alS:
permer-jam , permer-jati att<
paffen;
strel-jam, strel-jati oft fc&iejjen;
napen-jam, napen-jati oft an*
fpannen ;
začen-jam, začen-jati anjufan*
gen im ©egrijfe fepn;
presa-jam (f. presad-jam),
presa-jati uberfefeett;
nastav-ljam , nastav-ljati atn
fefcen;
potap-ljam, potap-ljati jU fau»
cfyen pflegen u. f. f.
2. Ste SSerba beminutioa nefjmett bte ©plben -ljam,
met-im icb meffe,
strel-im id) fd)iefje,
napn-em icb fpanne an,
začn-em icb fange an,
sad-im icb fefce, pflanje,
stav-im td) fe(je,
top-im icb faud;e,
-Ijati ober -kam, -kati an, alš:
rezati fdjnetbett,
jecati jfoffern,
gledati fdjauen ,
stopati einl;erfcbi'eifen,
Seminufiu: rezljati;
— jecljati ;
— gledkati;
— stopkati U, f. f.
3. gtbt aucft etne »erlangerfe fitttfte gorm tn
-avatn, -avati, af6:
ogledam icb befcbaue,
vzdigam id; bebe,
podkapljem icb unfevgi-abe,
ogledavam, ogledavati;
vzdigavam , vzdigivati;
podkopavam , podkopavati
u f. f-
40.
3edi*tc SStl&ttitgšfovm.
Imen ujem, iinen-ovati nenneit. 3w btefer StlbungS«
form gebbren jene Serba,- beren ©tammfplbe tm 9>rdf.
-tijem, im 3ttf. -ovati anmmmt; tm ^)art. Slct. ertjalt
bte ©tammftjfbe -oval, tm $art. 9)aff. -ovan. *) Sie
©runbmanbeljetten tjaben bemnacf) fotgenbe Ornbungen:
*) SDteljrcre ©egenben UnferJratnS unb SfeietmarES neumen
anjlatf -ujem fc^on im ^)rafenS -ovam an, j. 95. daru-

§. 50. 23ilbitng ber $>erfecti»a. 121
spraf.-tijera,
dar-iijein ,
gospodujem,
kup-ujem,
svet - ujem,
ver-u em ,
3nf. -ovati,
dar-ovati,
gospodovati
,
kup-ovati,
svet ovati,
ver-ovati,
$ t. 21. -oval,
dar-oval,
gospodoval
,
kup-oval,
svet-oval,
včr-oval,
SSefonbcce SBemetČumj.
g)art.^aff. -ovan:
dar-ovan©efd)eit'
fe mad)eit.
(—ovin) jperr
feijtt, f)errfd)en.
kup-ovan faufeit.
svet-ovan ratfjen.
ver-ovan glauben
u. f. f.
$aft alle $erba biefer a?ilbuttg6form f)aben etne ttc*
rati»e R3ebeutung, unb (Tub »on anbern aužgebilbeteit
9iebetl)etlen abgefettet, alž: darujem »on dar ®abe,
gospodujem »ott gospod Jperr, kupujem »on kiip ^auf
JC. SJlatt f iir jt aud) ab: darujem, dar v ati, darval,
darvan u. f. f.
§. 50.
$$tlftutt

122 93t(bung ber ^erfectioa. §. 50.
aj burd) 33erfegung auž einer anbern in bie jroeite
?i3tfbungšfonn, afž:
vlečem , vleči }ie(;en ,
ječim , ječati acfcsen,
kimam ober kimljem, kimati
roinEen,
maham, mahati fcbroenfen ,
pljuvam, pljuvati fpucfen,
vlekniti einen 3 U 9 •'
jekniti einen 2lcrbjloitf aušjloffen;
kimniti einen SBiuE geben;
mahniti eine ©djroenfung ma«
djen;
pljunili einma(;iaužfpucfen u. j. f
bj bie bei roeitem meificn burd) Sufammenfefcung mit
33orroortent (roenn jTe nicf)t jur »erfdngerten fiinften ober
jur fedjžten Stlbungčform getjoren), »obet ba$ perfecttoe
Berburn entroeber in ber nal)mfid)en 23tfbuttg$form bfeibr,
ober in bte jroeite »erfefct roirb, alš:
skubem , skubsti rupfen,
zebe (me), zebsti frieren,
kradem , krasti |lei;[en,
b6dem, bosti flecben,
štejem , šteti jahten ,
želim, želeti trunfeben,
trohnim , trohneti mpbern ,
delam, delati arbeiten,
vučim , vučiti lefjren,
krikam , krikati jaud;5en ,
oskubsti fertig rttpfen;
o/.čbsti erfrierenj
vkrasti einen Btebjlal)! begef>en ;
prebosti burdjfledjen ;
prešteti baš 3db'en »oUenben;
poželeli einen 3£unf$ tjaben ;
strohneli »ermobern ;
dodelati ju (Sttbe arbeiten;
podvučiti baž 3icl bes ie^tenS
erreicben ;
zakrikniti aufjaudjjen u. f. f.
cj Stntge roenige 3eitroorter entiebnen bte perfectioe
»ebeutung »on einer ganj »erfdiiebenen SBurjef.
3.
govorim, govoriti fprecben,
jemljem , jemati oft neljmen ,
mečem, metati roerfen,
reči fagen ;
vzeti einmai)! neumen;
vreči einen ffiurf madjen.
Stfg Unterfd)eibung§«Sl)araftere ber
fecti&a unb 3mperfecttt)a fann man fofgenbe aufftelfen:
a) attfe urfprungftd) ju einer Stfbungšform gel)o*
rtgett unb in ber nabmKcben 93t(bung§form mit SSorrobr*
tem jufammengefegten 3eitrobrter ftnb perfectit). 3-93.
jesti effen,
piti frinfen,
goreti brennen,
kričati fdjreien ,
zobati jferner effen,
pojesti aufeffen ;
zapiti »ertrinfen;
zgoreti uerbrenuen;
zakričali einen ©cfcret fljiiit;
pozobati bie Serner aufeffen
u. f. f.

§. 50. 93ilbung ber ^erfecrioa. 123
6) 3n ber erfleit unb »ierfen 33ifbungžform gibt eč
auger ber 3«fammenfe§ung mit ^ormortern, alfo in it)*
rer urfpritngticfceit (Sctfaft, nur fofgenbe ^erfecrioa: pasli,
padem fallen; sesti se, sedem se ffd) fe§en; reči,
rečem fagen; seči, sežem bamad) fangen; leči se, ležem
se ftd) (egett; poslati, pošljem fducfen; meti, manetn
jerretben; dati, dam geben; djati, denetn tf)UTT,
fagen; pustiti, im faffen; rešiti, im erlbfen; stopiti,
im einen ©d)ritt tljun; skočiti, skočim einen ©prung
ntadjen; p6čiti, im berften; telebiti, im fiarf unb unge*
fditcft faffen; streliti, im fdjtefjen; grešiti, im fiinbtgen;
pičiti, im jled)en; trešiti, im etnfd)(agen; kupiti, im
faufen. — Slber prostreti aužbreiten, zavreti fperren
j. 93. baž SBagenrab, odpreti auffdjfte^eit, obuti bte gujj*
befleibung anjieben, začeti anfangen, napeti anfpannen,
vstati auffiet)en, zadeti treffen, prijeti atifajfnt, oteti
retten, vzeti nebmen, stvariti erfcbaffen u. a. fTnb fd)on
megen ber 3ufan"n f nf e t$u n g i«tt ^artifelit perfectto. 2)ie
itjnen entfpredjenben 3mperfecti»a ftnb: prostirati, zavirati,
odpirati^ obuvati, začenjati, napenjati, vstajati
, zadevati, prijemati, otevati, jemati, stvarjati.
— £ite iibrigen tn bie erfie unb tnerte Stfbungžform ge*
borigen , ntd)t mit SSotmorteru $ u fa m me n g e fe§ ten
SBerba fTttb imperfecti«.
cj £>ie jmeite 35tfbung$form ifi bie eigenttidje
gorm ber ^)erfecti»a; ber 2lučgang -nem, -niti meifet
imtner auf perfectioe SSerba t)tn, a(6: dthniti einen
2ltl)emjug tt)un, suniti jioffen K.
9Juc sahniti, nem auž SDJangel an Seucbtigfeif biirr mvben
; dcrgniti, nem reiben, aud; roiirjen ; gasniti, nem »er=
lofdjen ; riniti, nein fprtfctiebet: ; kipniti , nem (t»ora Teig)
in bie £>bt)e geljen, ftd; gipfen, unb tegniti, nem auSbefjneit,
ftnb imperfectitf.
dj 3tt ber brit ten Silbtingšform gibt e« au$er ber
Sufamtnenfe^ung mit 2jormbrterti feine ^erfectiea. 3n
ber fiinften unb fed)čten 23ilbung$form finb bte 3eit=
morter immer t mperfec11», unb fbnnen aud) burd)
bie 3ufammenfe^ung mit SKormortern ntd)t perfectio mer=
ben, menn fte entroeber auS einer fitrjertt a3ilbuttggform
tn bte fitnfte, ober auž ber fiinften tn bie »erlangerte
fiinfte, ober aud anbern SSifbungčformen tn bie fedjžte fdiU

ungčform itberfrefen, afč: perdušati se bet ber ©eefe
fd)robren, škripati fnirfdjen, oblačiti se |id) anjietjen,
poskakovati fpringen JC.
2ISeiin alfo baž tmperfecttoe Beitmort tn feiner ur*
fprungficfjen ©efiaft mit einem SSormorte jufammengefefct
rotrb, fo befommt ež immer bte perfectioe Sebeutung,
j. 03. auž ber I. »ifbnngžform pletetn id) ffecbte, spleteni
id) fledjte jufammen; pOčem id) barfe, spčeein id)
»offenbe baš Sacfeu. III. 33tfbung3form letim id) faufe,
odletira id) faufe lueg. [ V. SBifbungčform sodim id) rtd)'
te, obsodim td) »erurtljeife; vadim tcf) iibe, pervadim
id) geroof)iie an. V. &i!bung3form tergam tcf) retge, raztergam
tcf) retge entjmei; kopljem ,id) grabe, (podkopljera
id) untergrabc. jjner fiebt man Beitrobrter auž »ter
Šifbungžformett, bte burcf) Sormorter perfectit) gemorben
ftnb; maufei)e, roie fte in ber nal)mftcf)en Bufammenfefcung,
in bie fiinfte ober fedjžte Stfbungžform »erfefct, roteber
imperfectii) roerben: spletam, odletam ober odletiijem,
obsojam ober obsojujem, iztergavam ober iztergiijem,
podkopavam ober podkupujem, ©tefe ftnb grogtentbetfš,
»orjitgftd) tu ber »erfangerteit fiinfteit unb t ti ber fecfjčteit
SBifoungSform, nod) mel)r afč imperfectit); (Te ftnb ite*
ratt» ober frequ entatto, ittbem fte nebft ber ©auer
aud) bie 3Bteberbofung ober Grrneueruttg ber jpanbfung,
nad)bem ež ber Sontert ober bie $erfd)iebenf)eit ber Sor*
roorter naber beftimmt, aužbritcfeit. ©ergfeidjett 3teratt»a
ober grequentati»a (2Biebert)ofung$jeitrobrter) mčiren: poskakovati,
oft tn bte jg>6t>e fpringen; posedati, bafb ba,
bafb bort ftfcen; posojovati, oft, ju »erfcfjiebeneit Brifen
feif)en, ju feitjen pffegen, ?eif)gefd)afte madjeit ic. (SBergf.
SSKeteffo ?et)rgefeaube, 134.)
§. 51.
©ie 33orroorter ober ^rapofitioneit ftnb tn*
becfinabfe (unroanbefbare) sffibrter, ober, nad) gramma*
ttfcf)em MuSbrucf, ^farttfefn, bie baž 33erl)dftutg aužbritcfen,

trt mefdjem domina unter etnanber, entmeber urimittefbar,
j. 23. etne ©tabt i rt ©teiermarf, ettte SHeife burd) $ratn
JC., ober mittelbar burd) bte SSermittlung einež SSerbt
fiel)en, j. S. er fant auš fetnem £aufe, er mof)nt bet
@rag sc. ©te bnben immer ben Safuš einež JJomenš, unb
$mar in ber ffomenifcf)en ©pracfje entmeber ben @etti*
ti», ober ben 2>ati», ober beit 2lccufatt», ober ben
Socal, ober ben 3 n fir n m en t af, einige (aber in »er-fdjiebener
S3ebeutung) aud) jmei ober brei Gafuš, »on
ftd) abfjangig. Dfjne 3iucfficf)t auf Slbfeitung, fonbern auf
ben ©ebraud) tn ber gpracf)e, merben bie SBormorter tn
untrennbare unb trennbare eingetljeilt.
I. Untrennbare, b.t. foldie, mefdje aufer ber
3ufammenfe£ung mit anbern 3iebet(>ct(en tticfjt »orfont«
men, finb:
pa- 3. ».
patAka ber "Jrebertuein, roorauž (Sffig loirb, »o« pa-takam;
pajdaš ber SKeifegefabrfe, »on pa unb idem.
pre- burd), jer«, entjmet, ju febr n. bgf. 3pregnfti
burdjfaulen; pregristi serbeifjen, burcfcbeifjen;
presekati enfjroet bauen; prevelik ju grofi, fejjr grojj.
pro- 3. a.
prodati »erfaufen , prostreti auSbreiten.
raz- jer*, Ber«, auf* u. f. m. 3- a.
razdeliti 5erf(;ei[en, razvaditi uerroo^nen, razplesti auf»
fTecbten, razdati »erauSgaben.
vz- (jefct gemeinigfid) v-). 3 a.
vstati (fur vzstati) auffteben, vzdiči auffjeben, navzgor
in bie J&obe, navzrit (na-vz-rit) rutfroarts (j. 25. gejjenb,
roie -ffrefcfe).
II. Bte Xrennbaren fofgen I)ier nad) ben @n«
bungen, mefdje fte forbern.
1. 2)en ©enttt'» forbern:
Brez, prez Cbez) oljne, foš. 3- a.
brez rok o&ne ^)anbe', brez skerbi o^ne ©orgen, forg=
Io«; brez dela o[me 21rbeit; brez mene o()ne micb-

Do bt«, bi« ju, bi« in, an, gegen. 3- 33.
do neba , biž jum dimnici; do smcrti, bi8 jum Sobe,
biž in ben Sob; do terde teme delati, biS in bie finflere
9tad)f arbeifen; imam prošnjo do vas, id) jjabe eine
SBifte an eud) : ljubezen do Boga, bie Siebe 511 ©otf, gegen ©otf.
Iz, 'z au«, »on; »on (de), 3 93.
iz Celovca, auž Sfagenfurf; iz zlata, Don ©otb ; iz nebes
auš bem £immct b i. Bom £immel ^erab; '/• križa, »om
&reuje {jerab; 'z drevesa na drevo, »on 58aum ju 25aum;
iz konja pasti, som *Dferbe faCIen. *)
Iz med, zmed att« ber 9J?eitge »on, au« ber 3JJitte
i»eg. 3- 33.
iz med otrok so stariše vzeli, auš ber iOiiffe ber 5?inber
Ijat man bie 2icrtern ^intreg genommen ; zmed tavžent ljudi
nobeniga nisim poznal, auž ber SDienge »on taufenb ®Jenfd)en
t>abc id) Eeinen gefannt.
Kraj (tn ber Untgang«fpradje krej) neben / tang«, ent«
Tang. 3- 33.
kraj potoka, IdngS be? SSacbež; kraj njive, neben bem
2lcfer, langS beS 2icfer§, bem Jlcfer entlang.
Krog, okrog, okoli, okol unt, Ijerum (circa). 3- 23.
krog cerkve, um bie £ird>e; okoli gore, um ben 25erg
£erum.
Namest, namesti, namesto ftatt, anftatt. 3- 33.
namest očeta, (latt beš SSaferS; namesti kralja anfiatt
be6 StinigS; namesto njih, an iijrer Sfaft. **)
Nazoči, vpričo in ©egenroart, im SSeife^n, »or (coram).
3. 33
•naz oči Boga, in ©egenrrarf ©offeš, »or ©off; vpričo
celiga sveta, im Šlngeftcfcte ber ganjen 2Be[t jc.
*) 21Ifo iz, 'z, unb nidjf z', s', roirb in ber SSebeufung »on
(de) gebraud)f; ba(;er eS aucfe iz, 'z (unb nid>f z', s')
ju fdjreiben ijt, roeif baž ©iibirungžjeitben bte ©felte
be« elibirten S3ocaI& i einneljnun mufj.
**) SSor bem 3nfinirt» liebt man baS S3orn>orf namest, namesti
nid)t( fonbern man fagf lieber j. ŠS- ne de bi
delal, ampak igri, anflatf ju arbeifen, fpietf er ®of)t
aber: namest dela igro ljubi, anftaft ber 2(rbeif fiebt
er ba8 ©ptef.

Od »on, »on ett»a3 Ijcr, oor. 3- 93.
od njega sim to zvedil, »on itjm babe id) bas erfabren;
od za£etlr; od jeze razpočiti, »or 2lerger jer*
fpringen.
Poleg, polek neben, Idngž. 3« 93.
poleg ribnika, neben bem Seicbe; poleg potoka se
konji pasejo, langg bem SSadje roeiben bie *})ferbe JC.
Prek iiber, quer iiber, quer burd). 3 25.
prek ceste, uber ber ©frajje; prek travnika, quer burcb
bie 2Biefe; prek gore, tiber bem 23erge.
Razun, zvun aužgenommen, mit Sinžnabnte (praeter).
3- 93.
vsi so prišli, razvun brata , atle ftnb geEommen, ben
Gruber aušgenommen tc.
Spod unter bem Stnge nnter bem £>inge roeg,
»on unten baoon. 3 93.
spod postelje, unter bem 23effe ber»or ; spod mojih reči,
unter meinen Šingen »on unfen roeg.
Spred an« ber ©egenroort btnroeg. 3. 23,
spred oči miniti, au$ ben 21ugen btnroeg »erfdjroinben.
Sred mttten tn, mitten unter, mitten an; posrčd mttten
burd), mttten entjroet. 3. 23.
sred zime, mitten im SBinfer; sred dobrih ljudi so tudi
hudobni, mitten unter ben gufen Ceufen finb aud) bofe;
posred travnika iti je prepovedano , mitten burcb bie 2Biefe
ju geben ift »erbot^en.
Zavoljo, zavolj, zastran, obstran roegen, um einer
Urfadje miHen. 3-
zavoljo drugih ljudi to storim, roegen anberer Cente tpue
icb biefež; stori zastran mene, tlju e6 meinetroegen.
Znad ober bem ©inge meg, »on oben f)tnr»eg. 3- 23.
znad sebe meče, er roirft pinme^, n>a§ ober t^m ift.
Zraven, zravno neben, bet. 3 23.
zraven mesta so tergi, neben ber ©fabt liegen bie TOarffs
flecfen,- zrAvno velikiga blaga vbog, neben grojjem @ufe arm.
Zverh oben iiber, oben barauf. 3. 93.
zverh tega, iiberbiejj, obenbrein ; zverh mesenca, uber
bem TOonbe oben; zverh zvezd, oben tiber ben ©temen.

Verh am ©tpfef, oben uber, oberbalb. 3- 58.
ver h gore, am ©ipft'1 be$ SBergeš ; verli cerkve, ober»
fjdb ber 5?ird)e; verli strehe, oben uber bem £>ad;e.
2. Sen D a 111) forbern:
K' ju (ad), nad) ftd) btn, nad) ftd) jit Cmit bem £one
auf bem ftd), gegen. 3k'
sebi vleči, 511 ftd? Jtel;en; k' večeru, gegert 'Jlbenb.
Prdti, bann bte mitpr6ti jufatnmengefefcten naprtiti, nasproti,
napr t, nasprbt gegett, gegentiber, entgegen,
jtad) etnem ©egenfiaitbe ju. 3- 58.
proti vetru, gegen ben 32Mnb ; proti njemu, gegett i(m ;
proti severju, jugu, zahodu, izhodu, gegett Sftorben, 11=
ben, ©eflen, Ojlen; dve proti štirem je kakor šest proti
dvanajstim, 1 ju 4 V>crt)alt ftd) roie 6 ju 10; proti Diinpju,
na# SBien ju ; materi naproti gre , er gel)t ber DJiufter ent=
gegett j komur nasproti prebivati, 3emanb gegentiber trofjtten. *j
3. Den 31 c c u f a t i b forbern:
Skoz, skozi burd), brnburd) (bem ŽHaume unb ber 3ett
ttad)). 3.
skoz zid, bttrdj bte 9Jiauer; skozi dolino potok teče,
burd) baš Sijal fliejjf ein SBad;; skoz tri leta, burd) brei
3af)re, brei Sabre (;inburd).
Čez (in Unterfratn črez, in eintgen ©egenben ©teier*
marB and) krez) tiber, bič iiber, roiber (einett
getnb). 3 33.
čez kar moleti, uber efmaž fjemrragen; črez kolčna,
btS tiber bie £nie; črez tebe govorijo, man fprid)f ubel »on
bir; krez tri nedelje, uber brei ©onnfage b. i. 2Sod;en.
4. 2>en ? o c a I forbern:
Per, pri bet, an b. t. bet. 3per
meni, per hiši, bei mir, bei bem Jpatlfe; imam per
rokah, icb {rnbe e§ bei ber £anb; pri Dravi, an ber 2>rau.
O ju. 3. 8.
o božiču, ju SBei^nac^fen ; o svetim Jurju , am Sage
beS ^etligen ©eorg.
*) Naproti unb naspr6ti rcerben i&rem X>aeit> tmmer nadjgefefet.

5. 2)en Snfirumentat forbern:
Z', ze, se mit, fammt, burd) (menit eč baš 9J?itter,
etne UBirfung I)er»orjubringen, be$etd)ttet), *) 3- 53.
z'nami, s'tov.nrši, mtf unž, mit ben ©efa^rfin; z'nožam
rezati, mit bem 'Kefjer fcbneibeit; z'vso močjo, mit ader jvraff.
6. Dcn £> a 11 tt unb 2tccufatt» forbert:
Zoper entgegen, miber, gegeit: 1) ben Bat., bem eš
immer nadigefegt merben mttjj, auf bte grage »cm
entgegen? 2) ben 2lcc. auf bte grageit w> t fc e r
men? gegett men?, tm fetnbftdjen ©tune. 3^ 53.
meni zoper dela, er tfjut eš mir $um s J?offen; vam zoper
ravnil, er Ijanbetf eud) enfgfgen; zoper mene, zoper vas
ravna, er fjanbelf gegen b. t. »iber mid). roiber eud); zoper
svoje brate ino sestre govori, er fpvictjt n)ibee feine Q5c=
fd)t»i(ler sc.
7. Sen Slccufatio unb Socal forbern:
Na auf, an, ju, in, nad): 1) ben ?J(cc. auf bte gragen
moi)tn? morauf? moju? mie? auf »eltfje
9lrt? 2) ben 2oc. auf bte grageit mo? an mef»
d)em Orte? 3- 53.
na zid stopiti, auf bie 9)?auer fieigen ; na prodaj imeti,
jtim SSerfaufe f;abcn; na pomoč priti, }u £ulfe fommen; na
kose razsekati , in ©tiicfe jerljauen; na morji se peljati,
auf bem SJieere fal;ren; na soncu poznati, an ber (Eonne
erfennen ic.
£>en 2tccufati» unb ?ocaf mit na (anfiattv') forbent
aud) bie Sanbernamen auf sko, ško, bann atte, entmeber
mtrfrtd) bodjtiegenben, ober nur !)od) ober auf bebeutenben
(Sbenen fiegenb gebadjten Derter. 3. 53
na Dolanjsko, in'§ Unferianb; na Horvaškim, in $roa'
fien; na Dunaj, nad) SBien JC.
*) 3» ber 25fbeufung fammt roirb ber »on z' regierte 3n=
ftrumenfai beSgrofjcren 9lacbbruerbun=
ben, J. 55. hišo z'ljudmi vred je povodenj vzela,
ba§ £attS fammt ben Eeuten (jat bie Ueberfcbroemmung
mit ftd) forfgeriffen; z'njimi red, z'bratam vred,
fammt i(>nen, ben ®ruber au

Ob um, an, bet b. t. etne ungefabre 9?a£)e ber 3eit be*
jeidjnenb: 1) btu 2Icc. auf bte grage um maš? 2)
bett Soc. auf bte grage m a n n ? 3. 23.
ob srečo priti, um'ž ©Iiicf Jommen ; ob polnoči, um
TOitferiiacbf; ob dvema, ob petih, um jmei, uni funf Ubr :e.
Po um Cb. t. etne SBemegung tt)un, um etmaš ju evifaU
teit), ju, nad), in, auf, an: 1) ben Slcc. aufbtegra-gen
mte tange? um mte »tel? um maš? 2)
ben Soc. auf bie fragen mo? morauf? auf m ef?
d)e SBetfe? *) 3po
vodo iti um SBaffer get?en b. i. ©affer (jelen; po tri
tedne, po štiri mesence ni doma, JU brci SBodjetl, JU »ier
2ttonafl>e ift er nid;t ju £aufe; po dva goldinarja je zgubil,
ju jroet ©ulben »erlor er; po kom mahniti, nad) Semanb
einen £ieb ftibren ; po vinogradi, po verti hoditi, tm 2Bein=
garten, in bem ©arien berumaefjen; po vesi, po cesti, po
mesti iskati, im Dorfe, auf ber ©trafje, in berStabf fudien;
po morji se voziti, auf bem ®eere tjerunffatjren: po našim,
po naše, nad? unfcrer 2111; po pesjim, po pesje, nacb 21 rt
ber Jpunbe; po paru, paartceife; po goldinarju ,. po dvajsetici,
ju ©ulben, ju 3roan$igern, gutbenroeife, jnjanjigerrocife.
V', vu, va, ein«, btnein, tn, nad) b. t. nad) etnem Drte,
fattbe, etner ©tabt I)tn, btnnett: 1) ben 3(cc. auf bie
gragen moretn? mcl)tn? mann? 2) ben Soc. auf
biegragen mo? morin? btnnen melcfjer 3eit?
3- vkopati, eingraben; vliti, f?inein giejjen; v'mesto iti,
in bie

v'Ljubljano, v' Celovec priti, nad) Oaibad), nncb .^fagenfurt
fommen ; v'hi.;i sedeti, im 3' m >"cr fitsen; v't;eh dneh, biti«
nen brei Sag.-n.
8. Sen 2lccufati» unb 3nflrumcntaf forbern:
3led, mej unter, jmtfcfjen; 1) ben 2(cc. auf bte grageit
j tt) t f d) e it maš t)iuein, mobin? 2) benSuftr. auf
bte gragen mo ? m a n n ? 3. 93
se med otrobi mešali, ftd) untfr bie jUeicn mifd)en; med
kolesa priti, unfcr bie Dlabrrgeratf)en ; med gorama je dolina,
jnurdjen ben

za dne, za sonca priti, bei Sag, fo Tang nocb bie @ottne
fcfceint, fottimen ; za Rimsliiga cesarja Avgusta je Rim močno
slovel, unter ber Dtegierung be« rbmifeben $atferš ?(ugufluS
pat 9tom febr geblub*; za roko vzeti, bei ber #anb nefnnen;
za dva krajcarja sim to kupil, fur jtoei j?reu$er pabe id) bie=
fež gefauft; za brata plačati, fur ben 23ruber jablen-, za
ženo vzeti, jum 2Bcibe ncfjmen; za kralja postaviti, }utn
£ouige mad;en; za ljubo imeti, fiir (ieb ne(;men; za mizoj
sedeti, filter bem Žifdje ftjjen ; za menoj hodi, er ge(;f pili*
ter mir pcr, fofgt mir nad); on je daleč za vami, er i|1 roeit
unter etid) (ifi geringeren ŠJangeS); za žejoj omagovati, »or
SUtrfi fcbmacbfen.
§. 52.
©o »te biirrf) ba6 21bjecti»um etnem ©ubfkntto ctne
@igenfd)aft beigetegt »trb, fo »trb burd) bač 9?eben»ort
ober Šlboerbtum ju etnem SSerbunt, Slbjecttoum (alfo aud)
etnem Sfarttctptum), unb felbfl ju attbern 2lb»erbtt6 etn
Umflanb jur nabern 93e(ltmmung btnjufiigt, al$:
moder človek modro živi, ein roeifer SDienfcb lebf treife ;
zlo velik, popolnama odrašen fant, ein febr grofier, ttoU=
fommen erroacbfencr 95urfcbe ; prav lepo je pisal, er pat fel;r
fcfcon gefcbrieben.
S5einabe alte 33 et» or te r mtt bem fad)ftd)en 2tuč»
gange o ober e »erben burd) alte ©rabuž ober SSergfet*
d)ung6(tufen jugletd) al$ 9ieben»orter gebraud)t. *)
3- 93.
težko, teze ober težji, naj teže ober nar težji nesem,
icb frage fcbroer, fcbroerer, am fd)n>erjien; breskve rudeče
cvetijo, bie ^firftcbe blufjen roti; tc.
2Me 3lbjecti»e auf sk, šk ober čk, alš j. 93. bratovsk
brubertid), žensk »etblid), lašk »alfd), mošk
mamtltd), skončk enb»eife, poglavičk bduptling« ic.,
*) 9lur »on pravi ber roal;re, bližnji ber nape, ift ba$ 51 b*
»erbium prav re$t, fefjr, bliz, blizo nal;e; anftatt
pravo, bližnje.

Neben at$ Sttroerbia bett SluSgang tn i, obroct)! (Te ebett
fo oft tn o gebraucf)t roerben. 3. 25.
ta deklica se moški nosi, biefeS fragf b. i. fleir
bet ftd) tt)ie 3)tanner, mannlic&; keršanski z'njim obhajaj
GE£e C(jrtfllic& mit itjm um K.
SOBiff man aber bie Strt unb ffieife, roie efroaž ge*
fcfjiebt/ fetjr genau bejeidjnen, fo pjlegt man biefen Stboer*
bien nod) ba$ po »orjufegen, at6: po živinski ober po
živinsko, »iebtfcf); po pesje, nad) Strt ber £unbe, btin*
bifd); po nemški, po nemško beutfcfj u. f. ro.
Um bte UeberjTdjt unb bie (Srternung ber iibrigen
SRebenroorter (UmftanbSroorter) iu ertetd,tern, fofgen bie*
fetben l)iev nad) gragen georbttet:
a) Sluf bie grage k de ober kj

znčtrej, znotri, znotrah »on tnitert, tmterl)alb, tnroenbig.
zraven, zravno neben, bet, babei.
zvunej, zvuni, zviinah, zunej, zuni aufjerijalb,braujjeit.
. takraj biejjfeitS.
— lam, taino, tamkaj bort; tamprek, tam prek, bort
jenfettg, bort baruber; tamle bort, ba bort.
tu, tukaj, tiikej l)ter; tule l)ter bet.
linkraj, unstran, unod jenfettč.
vmes brtjtDifcfcen, tnjmtfdjen.
vsrčdej, vsredi in ber SRitte.
•vunej, vuni, vne, vnaj brau$en.
b) 2iuf bie grage kod? auf roeidiem ffiege? auf
m e l d) e n ŠSegen?
drug6d auf anberen SBegen, mo anberč f)erum.
kodar, koder auf meldjent 5Bege, auf bem$8ege mo —
koder koli roo immer berum,
nekod auf irgeitb etnem SBege, trgenb n>o burd).
nikoder nirgenbč berum
ondod, onod, unod auf bem jenfeitigen SSege.
prek quer.
skoz ino skoz burd) unb burd).
tod , todi, let6d auf biefem 3Bege.
c) Od kod? rootjer? »c« roaniten?
od daleč, od deleč roett fjer.
od drugod, od indod aitberš mol)er.
od koder, od kodar bort rool)er; mof)er —.
od nekod trgetib mot)er.
od nikod, od nikoder »on nirgenbč t)cr.
od ondod, od unod »on bannen, »on bortl)er.
od zdaj »on jegt an.
od tod »on ba!?er.
od vsakod »on atten ©eiten.
d) Kolikokrat? tvie oft?
— dostikrat, mnogokrat oft, »iefmalč.
— enkrat ein 80!al.
gosto, pogosto oft, Ijditftg.
— malokrat felten , menige 9JJal)(.

nekokrat, nek61ikokrat, nekolikrat einige 9Dial)f.
- nobenokrat fetn 9Kat)l.
- poredko, redko fetten.
zopet, opet, spet, tn ©teiermarf aud) pa, mieber, j.93.
-pale fd)on mteber.
tolikokrat, tolikrat fo oft.
velikokrat, velikrat oft, »ie(maf)I$.
- večkrat oftcr, mef)rmal)l$.
včasi, včasih, časi bičmeifen, jumeifen.
e) Koliko ober keliko? rote oiel?
do pohbtž jur jpaffte.
-v dosti, dosta »tel, genug.
- dovolj, dovel

kmesti, kčasi, hčasi fogletd), auf ber Stette.
koj, tkoj fogletd), o(>ne Serjug.
lani ttor einem 3af)re.
letos, le'tas l)euer.
lih eben, gerabe, j. 25. lih prav eben rerfit, lih tam cben
bort, lih tako eben fo.
naposled/zadnič lefctenž b. t. ju (Snbe; enbltd).
nedavno unfdng(i, neultcf).
nikdar, nikoli nte, nfemal)t$nocoj,
necoj beute 9?ad)t (friit) unb SlbenbS).
nekda, nekdaj etnff.
odavi Ijeute friil), furj jutior.
novič, znoviga, znovo, vnovo neuerlidj, neuerbtngS.
opoldnd ju Tlittag.
opolnoči um SOlitternadjt.
otudi Jurj juuor.
po jutrinim, po jiitrišnim, po jutrajnim ubermorgen.
popoldne nad) S&fcffag, ŽHadjmtttagč.
popred, poprej »orljer.
pozno fpdt; pozne), pozdej fpater.
poflej, potem l)ernad), enbltd).
potlej, potli l)ernad).
počasi langfam, nad) unb nad), allmaljltg, fadjte; počasnej
langfamer.
pred, prej eije, etjer.
predlani, predlanskim »or jroet Salirett.
predvčeraj, pred včerajnim, pred včerajšnim, prevčerajnim
tc. »orgeffern.
prcc, precej, preči fogletd), auf ber ©teffe.
rano, zarano friil) SftorgenS, bei 3^ten, friil).
ravno gerabe, eben j. 25. ravno zdaj eben jefct.
sicer, scer fonfl, jtuar.
skor, skoraj, skoro balb, 6etnaf)e, fajl.
snoči gejfern Slbenb.
še nod).
zajtro, zjiitra, zjtitrej morgen friil), in ber griilje.
zdaj, zdej je§t; zdaj zdaj fogletd), eben je§t, btefen
Slugenblicf.
zdajci fogleid), auf ber ©tetfe.
zgodaj, z^odej bei Seiten, friil).
ziniraj, zmiram ununterbrod)ett, tutmer.
zvečer 2lbeitb$.

že, vžt$. uže fdjon.
taki fogletcf), fofort.
takrat, tačas, tedaj batnal)l«.
unidan, undan, unkrat jiungft, neut((^.
vedno ununterbrodjeit, unau«gefefct, in einem fort, im«
merfort.
vsčlej, vsdli alfe^eit.
včas, včasi, včasih jumeifen.
včera, včeraj geftern.
vpričo in ©egenmart.
vvečer Slbenb«.
g) Doklej? bi« wot)in? »»ie »ett? bi« ju mef«
do bi«.
doklej, dokler, dokclič bi« jur ol« — fo tangef
bi« —.
doslej, dozdaj, dosihmal bi« jegt, bi« ju biefern 3«t*
punctc.
dotle bi« l)ie^er.
h) Kako? kak? mie?
bolj ftarfer, meljr, nadjbrucflidjer.
drugači, drugač, drugako anber«.
enako eben fo, auf al)nlid)e Slrt.
inak, inako, inači anber«, j. 23. inako se mi sturi
e« mirb mir anber« b. i. bie Slugen geljen mir uber.
jako febr.
kakor fo mie, eben fo; kakor koli mie immer.
komaj, komej, komi faum
križem, križam freujmetfe, uber« Jfreuj.
kviško in bte jjot)e.
mahoma, mahamafdjmungmetfe, mit©djmenfungen j.©.
mtt ber Jjanb.
na glas laut, beH fant.
nalaš, nalašč etgen«, geffiffentfid), mit gfetfl (studio),
napak, napek dbid)t, unred)t.
narazen au«etnanber.
narobe dbtg, j. 23. suknjo narobe obleči ben ŽHocf dbtg
anjteljen.
naskrižem freujmetfe.

natihama, natihoma itn ©tillen.
navbreg, navzgor bergattf.
navdol bergab.
navpik fenfredjt.
navprek quer bariiber; ubertjau^t, trn 2lltgemeinett.
navzrit, nazrit riicfroartS (geljenb, 5-93. rute bie^rebfe).
nekako auf eine gerotffe 2lrt.
netegama, netvegama unoerjiiglid).
nevedama unroiffentltcf).
nevdama unfTdjtbar, ot)ne gefefjen ju roerben.
okoli, okrog um unb um.
perskakoma gelegettf)ettttd), unterbrodjen.
podolgoina, podolgama nad) ber Sdnge.
popolnoma, popolnama ooUfontntcn.
posamim, po samim etitjeln.
posebej, posebi, posebno befonberž.
poverhi, poverhi, poverhoma auf ber obern ©eite, ober?
fliad)fi(f).
prav red)t, fetjr j. 33. vse je prav alfež iffc red)t, prav
dobro febr gut.
prek bariiber j. 33. vse prek leti allež fliegt bariiber.
prenehama unterbrodjett.
rad, rada? rado gern; raji licber; naj raji ant liebflett.
ritniski, ritnisko rflcflings (gel)enb, roie j 33. bte ftrebfe).
samotež, attč eigenen ^Eraften, b. i. oljne eitt tBerfjeug,
obne frembc £itlfe.
scela, scelama, scelotna ganj.
sctirkama itt ©trotnen flte$enb.
sčasama mit ber ^eit.
skrivaj t)eim(id).
skup, skupej, vkup jufantmett.
sploh intmer, uberl)aupt.
spotama unterroegž, tn etnem fort.
stikama ganj, gleid).
strahoma uttter gurctjt, mit $urrf)t.
zapored, zaporedama nad) einanber, ffinter einanber.
zastonj, zapstojn umfonfi, unentge(tltd).
zgolj ibfoj?, febtglitf).
zlagam a, zlagoma feid)t, bequem.
zlast, zlasti oorjitglid), befonberž.
zlo febr, gar; zlo velik fel)r grof}; zlo dobro gar gut.
znak, zna 1 i ritcfltngč cfaKettb, liegenb) b. t. bauptlingč
jurticf

zoberoč mtt betben jjdnben.
zoseb tnšbefonbere.
tak, tako, tako fo; tako kakor, tako kako fo mte;
prav tako fo ifi'g red)t.
tikarna fnapp.
treba nottjig, j 83. n! treba ež ift mcf)t notljig; mu je
treba e$ tji it)m nbttjig, tl)Ut tl)m noti),
ukljiib jumtber, jum £ro§.
vedama mtjfentlid).
vedno tn eiitent fort, unaužgefe^t.
vidama jufebenbž, nterflid), mit offenen Slugeu.
vkreber guer bariiber.
vkup, vkupej jufammen.
v naglo jdf)Iing$.
vnemar laffig, attjjer 31d)t.
vnic nad) ber ©ette.
vprek in bie Duere.
vseč, všeč angeneljnt, gefdtttg, anjlanbtg.
vuninvun, Vun ino vun immerrodt)renb.
i) Kam? k a m o ? m o l) t n ?
daleč, deleč roeit; dalje^ dalj, dle voeiter.
dol, doli *) ab, berab, btnab; tje dol, taj dol t)inab,
bort t)inab; sem dol (jerab.
drugam anberž moljtit.
gor. gori auf, t)inauf; tje gor, taj gor binauf, bort
t)inauf; sem gor tjerauf.
inain anberž mo()in.
kamor borfl)in mobut; kamor koli mol)tn tntmer.
kviško (aud) kviški, viško, višk) tjimmelan, in bte
ntem, merno, mimo ooruber, oorbei.
na auf; na dvoje entjroei, auž etnaitber.
naprej »ormdrta, oorauž, »oran.
naprot, naproti eutgegen.
narazen, saksebi entjmei, aužeinanber
nazaj jurucf.
*) Doli ^etgf cigeut(icf) unfen, fo nne gori eigentlid) o ben
unb notri eigenfli^ i nnerl; a 16, b a r i n.

navzdol, na/.dol bergab.
nekam trgenb roobtn.
nikamor nirgenbč t>irt.
noter, aud) notri (im gemetnen Seben oft not) Ijineitt,
tjerein.
sem l)er; leseni, lesi, se, semle nur f)er, l)ieber.
tje, tjekaj, taj l)in; sem ter tje bin unb mieber, l>tn
unb l)er.
vkraj, vstran auf bie ©eite.
vun, von, van, von, vunkaj aud, f)tnau$, l)erau$.
j) Kako silno? mit roefdjem ^adjbru (f e? rote
fel)r ?
clo ganjlid), »ollig.
komaj, kotnej, komi faurn.
od više tiber bte SDiaffen, gar fel)r.
prav eben redjt.
silno feljr, geroaftig.
skoro, skorej faft.
zlo flarf / nadjbriicffid), fetjr.
tako, tako silno fo fet)r.
k) Je li, ieli? nid)t maljr? li, a! li, ali? t»ol)l?
jeli ne, ali ne? »ielleid)t it i d) t?
bie/., blezo »ermuttjlid).
de, je ja; kaj pa, kaj pa de, to se ve j a, frei(id)
n>ol)(, baS »er(iel)t ftd).
javalne id) jroetffe, cermutfjftd) nid)t.
morebiti, morbit, rnorde, aud) znabiti, moglid), ei>
fann fet>n, »ielleidjt.
ne netn, nid)t; clo ne, kratko ne, po nobeni ceni ne,
kratko ino malo ne, uid)t, ganj unb gar nid)t, auf
feinen gall, auf feine SOBeife
nikir, nikar ne tl)U nid)t; nikarta, meibf. nikarte tl)Ut
(tt)r jroet) ntdjt; nikarte tt>ut nid)t, ttjun fte nid)t.
pač ja, tt>ol)I; pač res u>ol)( ival)r.
res, za rčs, po pravici, za resnico, za istino tt>af)r*
Ijaftig, roirflid), in ber £l)at.
1) Za kaj? zakaj? m a rum?
za to, zato, zatorej, torej bej5t)alb, begtvegen, barunt.

m) Doklej? rote mett? bič ju mefdjem £>rte? bi$
ju »»efdjer Bei t?
dotle btž.(ju bem Drte).
dokle bič (ju ber 3eit).
n) Dokorej? btč mann? bič ju mefdjer ©tnnbe?
dosorej biš nun, bič jur ©tunbe.
o) Obkorej? um mefcfje ©tunbe?
obsorej um biefe gegenmartige ©tunbe, um bie je^tge
©tunbe. . / . » -• . .j i % —*
p) Od k 1 e j ? feit mann? mte mett ber? feit met*
d)er Beit?
od nekdaj »on jeber.
zinladiga, od mladih nog, od mladih rok »onSugenb
auf, j. 05. od mladih rok tke er tfl »on Sugenb auf
ein 2Beber, od mladih nog pase er tfi »on Sugenb
auf ein £irt.
2Me ©teigerung ober bie Gomparation ber
2Ib»erbta bejtebt ftd) burcbauž auf bie ©teigerung ber
2lbjecti»a, inbem nnr biejentgen 2lb»erbta geftetgert mer«
beit fonnen, mefcbe »on 3lbjectt»t$ ober ^articipiiž mtt
ber (žrnbung o ober e abgefeitet merben; unb mo bei ben
3ft>jecti»i$ bie ©teigerung entmeber-ganj ober jum
febft, ba finbet berfelbe SKangef audi bei ben 2lb»erbtt£
©tatt. Bugleid) gtft bte DSegef, bag bte »on SlbjecttmS
abgefeiteten 21b»erbia eben fo rote bie 2lbjecti»a gefleigert
merben: gtbt man ndmltcf) bem gefletgerten 2lbjecti» ben
Slučgang bež 2lb»crbium3 (in ©tetermarf e, in jfratn i),
fo erbdlt man ben @omparatt», unb menn man biefem
baž ffibrtctjen naj ober nar »orfeftt, ben ©u»erfati» be«
2lb»crbtumg. 3. 23.
bogato reicfc; bogatejše , bogatejši, bogateje , bogateji
reic&et; naj bogatejše , nar bogatejši u. f. f.
33on biefer 9?egef ftnben jebod) nad) ben »erf^iebenen
©egenben »tefe unb eben fo »erfd)iebene 2Jbmeid)ungen
©tatf. fofgen bier einigeber gebrducf)ltd)jten, bte
ber fprad)funbtge ?efyrer leicfjt »ermebren mirb. ©o j. 93.

lili/,, blizo na(;c,
daleč, deleč ipcif,
dobro gut ,
I-/II
bliže
/.t
, bliži
II ll/.l
, bližej
ijiiacj
ndfKr
imyri
;
,
dalje, dalj, dle roeifer;
bolje , bolj, boljši beffer
drago tf>euer ,
draže , draži, d rajši, dražej,
in SfcicrmarE aucb dražiše
tbcurer ;
gerdo bčijjlicb , gerji_, gerje, gerši, aucb
dej, gerdejc, gerdejše
Udjec ;
=
gorlio roarm, gorliči, gorl eje, gorkeji , gorkejše,
gorkejši roarmcr;
toplo tcarm, toplej, topleje, topleji jc. tt>dr=
mer;
nizko niebcr,
niže, niži, niž, nižiše nieberer;
pozno fpdt,
poznej, pozneje,
fpdter;
pozneji JC.
rad, rAdo , rado gern, raj , raji , rajši lieber ;
težko fcbrocr,
težej, težeje , teže, teži, težje
, težiše fdjruerer;
visoko l)pcb, više, viši, viš, višje, višiše
BOBER *) JC. JC.
£)ie meiiten btefer Slb&erbien fonnen aud), mte bte
2lbjecti»a, tiitt ber^artifef bolj, najbolj gejtcigert mer*
bcu : bolj drago tljeurer, naj bolj toplo am mdrmflcu
53.
Stnbemorter ober Sonjunctionen f)eif5enbte*
jenigen un»crdnberficf)en SBorter tn ber 9iebe, melctje fo*
mobl jur SBinbung etnjelner SBbrter afč aud) ganjer
©alje bienen.
3n £inficf)t if)rer fet)r »erfdnebenen 33cbetttung fantt
man bie 23tnbembrter unter fofgenbe Sfaffen briugen:
*) £>ie 2Iušgange in ej, e, čje, ejše ober še ticbt man »or=
jiiglicb in OberErain unb ©teiermarf, bic in i befoitberš
in Unterfrain, obmotjt ficb uber biefen 0ebraucb Eeinc
aHgentein giiltige 9legel aufiletlcn lafjt, ba j. 25. baS
»orjuglicb in&rain 'praetifebe aucb in @feicr=
m a rt, unb uitigeEef;rf, ficb roieber fuibef.

1) SSerbtnbenbe unb anfnupfenbe, ober copu*
fattBe:
ino, ino, abgefurjt in, no, nu, i *) unb, neb)} (et.) 3- 25.
oče ino mati, ber SBafer unb bie SOIufter; jaz ino ti, ic&
unb bu; brat no sestra , ber 23rubcr unb bte ©darcfter ic.
kajti, zakaj benn, mett. 3. 25.
ljubi ga, bajti je tvoj dobrotnik, liebe i I; ti, benn er tft
bein 223oi;(f()dfer; ni mu verjeti, zakaj rad laže, eg ijt i(;tn
nidjt ju glauben, benn er (ugf gern ic.
kakor —tako, aud) kak —tak »te — fo. 3- 23.
kakor je obogatel, tako bo obožal, ttrie er reid; getDors
ben ijt, fo roirb er arrn roerben te.
kar fo Tange afč, fett, feitbem, ffel) ba! 3- 23.
kar ga poznam, je bogat, fo (ange a(§, feif icb if>n feit=
ne, ifi er reicb : že tri dni, kar ga nisim vidil, ež ftnb fdjon
brci Sage, bafj teb tljn ntcfef gefef;en babe; komaj ga zagledam,
kar mi vjide, Eaurn erbtidfe id; it)n, ftd), ba cnfr»ifcf)f er mir teko
— to menn, mann — ba, fo (cum —tum). 3. 23.
ko bi ga naj raji vidil, to ne pride, TOenn er mir am
meijten toinfommen roare, ba fafjt er ftd> nidjt fef;en JC.
ne —ne, ni —ni roeber — nod/. 3 23.
nima ne konjov , ne volov, er £at t»eber im=
men nod) reifen JC.
ne samo — še veliko več ntd)t nur, nid)t attein —
»tetmef)r nod). 3- 25.
ne samo ljudje, še veliko več Bog krepost ljubi, nicfyt
n.ur bie TOenfdjen, uiefme^r nod) ©off lie6t bie Sugenb :c.
nekaj — nekaj t()eilm JC.
*) 2>a6 i roirb bei ttnsnurnod) im 21nfange ber ©dfce gebraucbf,
5. 93. i kaj je to, uitb toaS ijt bas ? i reci mu unb
fag e$ ijjitt.'

tudi, tud aud) (etiara, et). 3 85.
ne samo človek, tudi živali so božje stvari, ttic&f nur
ber 5Dienfd>, aurb bie I^tere (tnb ©efcbiipfe ©offeS te.
če več — tiin več, če bolj — tim bolj je mebr —
befto metjr; če uianj — tim manj je roeniger — be|to
meniger. 3 53.
če več pije , tim več je žejn , aud) blojj več pije , več
je žejn je met>v er frinff, bejlo burfltger ifler; če manj imam,
manj izdam , aud) blojj manj imam , manj izdam je roeniger
fjjbe, beflo roeniger gebe id) auS !C.
2) £rennenbe ober bi«juncti»c:
al aber, allein (at, ast). 3- 83.
bi mu posodil , al mu ne vupam , roilrbe i(>m feifcen,
aflein id) fraue i(;m ntcfct
ali, alj, al ober (vel). 3- 93jaz
ali ti, naji eden mora iti, id) ober bu, einer von un8
(beiben) mufj ge(;en
ampak fonbern (sed). ©iefež ampak braucf)t man, roenn
bie ©ubjeete ober Dbjecte ber ©afce^. iit eineit ®egeu«
fa§ fommen. 3- 93.
nisim jigral, ampak le gledal , id) babe nidit mifgefpielf(
fonbern nur Jttgefeben ; per jigri nisim obogatel, ampak obo.
žal, id) bin burd) ba$@pieleii ntcbfreid), fonbern arm geroorben .
pa, pak aber, unb (vero, autein, etgentrid) ba« grie*
d)tfd)e &). 3- 93.
človek obrača, Bog pa oberne, ber 5)?enfd> benft, ®0tt
aber lenft; jaz delam, ti pa ležiš, id) arfreite unb bu liegft.
temuč, temoč fonbern (verum). ©tefe (šonjunetion mirb
tm ©egeufa&e »on ampak gebraudjt, roenn ber ©inn
ber ©dfce ober 2Sernunftfd)luffe tn einem ©egenfafce
fteljt. 3- 95.
nisim jigral, de bi obogatel, temuč de bi srečo skusil,
i d? &abe nid)t gefpielf, tim reicfc ju roerben, fonbern um bas
Olucf ju »erfucben.
ne — ampak, nid)t — fonbern (non — sed).
ne — temuč, nid)t — fonbern (non — verum).
ne le — ampak tudi, nid}t nur — fonbern au$ (non solum
— verum etiam).

§. 53. 2>aS 35tttbet»ort. 145
desiravno — vonder, de si ravno — vuner, de lih
— vonder, obroot)! — fo bod), jebod) Cetsi — tamen).
3. 33.
desiravno je bogat, jc vonder sromak, ker je skopec,
obroo&i er reicfr ift, fo ift er borf>eif roare, roa§ bu mir erjaljlfi; ko bi ga vidilroenn
icb i^n falje :c.
ako ne, če ne roetm ntdjt; roo nidit; roofern mdjt; ti
ttiujHe bentt fetrn, bag (nisi).
dokle, dokler bis, fo tange alg (doneč); dokler ne fo
lattge al« nid)t, bič. 3. 33.
piši, dokle vidiš, fdjreibe, fo lange bu fiet)ft; čakaj,
dokler ga ne bo, toarfe, biš er fommt JC.
le, H nur.
4) Stttgegenfefceitbe ober ab»erfatt»e:
ali, al aber, attefa (it>entt betbeč einerrei ifi): bodi,
aber bod).
ali — ali, al — al, entraeber — ober (aut — aut.) 3. 23.
al me vbogaj, al moraš oditi, entroeber aefiorcbe mir,
ober bu mufjt fort JC.
pa, pak aber. 3. 35.
mati vidijo, 6če pa so slepi, bie SKuffer ftefif, ber SBa»
ter akt IFT blinb K.

samoč, sambde, t6de aKetit.
\onder, vender, voner, vuner bocf>/ jebocf), benitod).
5) 3«ge(lcb ent> c ober conceffttoe:
ako lih, ako ravno, ako tudi, desi lih, desi ravno,
desi tudi, če lih, če ravno, če tudi, de lih, aud)
akolih, akoravno, akotudi, desilih, deslih K. ob*
gletd), obroot)f, roterool)!, obfdjon. 3« 93.
akolih je bogat, vonder nikomur nič ne da, pbt»of)(
er retcb ifi, gibt er bocb 9liemanb etroaž ; če tudi ga niste
vidili obroobi il;r itjn nicbt fa^et zc.
sicer, scer jraar (quidem); (ju Slnfange) fonfl. 3- 93.
rekel mu je sicer, er eS tbm jtrar gefagt; plačaj,
sicer bo druga, jaf>fe, fonfl gefcbie^t etroas anberes.
6) @ine tlrfarf)c Slnjeigeube ober caufafe;
de bafi, auf bajž, bamit (quod, ut). *) 3vem,
de pride, id) rreijj, bajj er fomrnfi sim mu rekel,
de me naj počaka, id) fagfe ijjm, baf er auf mi# roarfen
moge !c.
de bi, deb' auf baf}, bamit (ut).
ker roetf, benit, ba ttuit (quia, quoniam). 3' 93.
vem , kjer je njegova hiša , ker sim per njem bil , id)
roeifs, roo fein £>auS ifi, roeil icb bei if>m rcar; ker je res,
benn e6 ifi roaf)r.
zatbrej, torej, zato, tedaj baljer, begroegett (itaque,
igitur). 3- 85zatorej
sim ga posvaril, ker se ne vuči, befjroegeil ^abe
icb ijjn (mit SBorten) beflraft, roeii er nicbt lernf :c.
7) golgerttbe ober co«clufi»e:
po tim ker weit nun, uadibem, itadjbem itun.
za t6, zato, za tega voljo bafyer, fofgfid), begroegeit.
tedaj, tedej fofgfid), baljer.
torej, za torej, zat6rej, pd tod bal)er b. i. alfo.
*) ftur d e fpricbt man beinaije in ganj ©feiermar? unb in »ie=
len ©egenben Srain« (ieber da, j. 23. da me naj počaka.

8) Drbnenbe ober orbinatiae:
\erh tega, zravno tega itberbief, uber ba$.
potle, po tem batttt.
zadnič, poslednic enbltdj, fegtenč.
9) SSergfeid)enbe ober comparatibe:
kakor, ko af$ (quam). 3- 93.
jaz sim veči kakor ti obet: ko ti, id> bin gtofier bu.
ravno, (tn ber Umgang$fprad)e gemeimgltd)) lih eben. 3-®.
ravno uS ober lih to bom storil, eben bafj tperbe
t!;un ic.
. (tli %(i1M|
10) (gnbltd) get)oren ju ben Sonjunctionen bie grage<
partifeln: li (ba$ enffitifdje ne ber ?ateiner), ali,
jeli ob, wot)f, etroa. *) 3«
človeku , ki laže, mu boš li hotel verjeti , einem 3)len*
fd)en, ber litgt, roirft bu i(;m glauben roollen? Meniš li, de
bo prišel, meinft bu, bag er fommen trirb? Ali pojdeš z'menoj,
roirft bu mit mir ge&en? jeli pa veš, kjer prebiva,
roeifjt bu net>\, roo er tt>o{>nt'?
§. 54.
• • .. .
(Smpftnbungžroorter ober Sitterjectionett
IjeifSen btejentgen £aute, meldje ntan bet flarferer Smpftn*
bung auSjtogt. ©te jtnb unmanbefbar, ttnb fiebert in fet*
ner genaueren SSerbtnbuitg mit ber iibrtgen Dlebe. 2)ie
3at)t berfelben rdgt |Td) eigentlid) in feiner ©prad)e be«
jtimmen; bte, roetdte am ijauftgften tn ber ©d)rift »or<
fommen, jtnb folgenbe:
iti l IS)
*) £>er Sratner fangt bie gragen gern mit ali, bet fteieifae
©loroene mit jeli an; ba« einfacfce li ifi in ber gemetneti
UmgangSfprac&e roenig gebrauilicfc.

1) 25er greube:
ju! ju! ju! juhej! (eiitež 3aud)jenbett, jubilantis).
hajsal hajsasa! hopsa! hopsasa! hojd I huja.
2) Ser 53etrubnif5:
ah! oh! o! joj! o joj! jaj! ojaj! (etrteS 50el)flagettben.)
jojmene! jajmeni! mef) mir!
gorjč! roel)! gorje meni! mef) mir! u. f. f.
gorje no gorje! ve nu gor,č! ad) unb mef)!
o kaj! i kajl maš bod)!
kaj ko bi! bč ko bi! bar da bi! ba$ bod)!
pač res! mobt mafjr! tore pravim! barum fage id)!
3) ®er iBermunberung:
a! o! ov! ovbe!
de te! te te! dete vonder! ffel)! |Tef)!
ni mogo/.he! n(d)t mogtid)!
4) 2>et Ucbetrafc^ung:
oho! ha! haha!
5) 2>er Slufmunteruttg:
ala! hola! hala! hola!
no! nu! nu! , .„„ J.l ,, , ,
na! ba tjaft bu, ba nimm! nata! metbf. nate! nate I ba
(jabt ti leifett SJJufenž:
st! bst! pst! (aud) be«

7) 2)er 93crabfd)euung:
pej! fej! pfuj! pfui!
ba! bah! (»eradjtenb.)
8) De6 Ijeftigen ©d)merjen$;
asi as as! os! ost!
© \) tt t a t. *)
§. 55.
Sfcrtitt&tmg fceS mit &ettt
^vnfcicatc.
1. © ubject beipt trt etnem ©afce bač, moriiber
etroaS aučgefagt mtrb, ^rabicat nennt man, ma$ iiber
baš ©ubject gefagt mirb. 25ač ©ubject tjl fetner gorm
nad) entmeber etn ©ubflanti«, ober etn Stbjectio, ober etn
^ronomen, unb tvenn eč grammatifd) genommen nid)t
ein fotcbež tfl, b. b- roenn ein tnbeclinabfer SRebetbetl ober
etn ©a& fetbft ©ubject til, fo ftebt man btefe af$ ©ub»
flantt»e beg fdd)ltrf)en ©efd)Ied)teč an, unb betjanbeft fte
alt foidje. (SSergt. ©. 14, §. 5.)
2. Sad sprabicat tfl, feuter gorm nadb, entmeber
ein Serbum, ober ba« £>uifč»erbunt biti mit einem 5Ho*
men, unb mug mit bem ©ubjecte iibereinflimmen.
3fl ba6 ^»rdbicat ein SSerbunt, fo flebt e$ mit bem
©ubjecte in gleid)er ^erfon unb 3at)f, bie ^articipien
*) SWaninge»iefen.

aud) in gleidjem ©efd)ted)te; — ift e« ba« ^julfSttcrbum
biti mit einern Slbjectio, ^articipium obet abjectittifd)
gebraudjlidjen ^Pronomen, fo nimmt biti bie ^erfon unb
3at)t, unb btefe abjecti»ifd)en 9lebetf)eite nod) auger ber
3at)f aud) ba« @efd)(ed)t be« ©ubjecte« an (»ergf. ©. 34,
§. 14./ unb ©. 160, §.62.); — (!et)t aber bet biti ein ©ub*
(tantt» al« ^rdbtcat, fo fieljt biefe« mtt bem ©ubjecte in
gletdjer Grnbung, ijt aber $inftd)t« feiner 3

o bafj 5Ba(;rt)eit uub ©ecedjfiaEeit immer unfer ben TOenfdjen
rodre; travnik ino vinograd sta zelena, ober travnik ino
vinograd je zelen, bie SBiefe unb ber SBemgarfett finb grun;
— stric ino vujec sta prišla, ber DnEef miitferlicber unb ber
•On?e[ uaferlicber ©eite ftnb gefommen; krava ino štala sle
zgorele, bte ^uf) unb ber (S(aQ ftnb »erbrannt; tat ino lažnive
sta zaničovana, ober tat ino lažnive je zaničovan, ber
23te& unb ber Eugner roerben »eracfjfef. *)
bj ©enn jroei ©ubjeete »on gfeidiem ®efd)fed)te betbe
im £>uaf jtet)en, fo l)aben (Te ba« ^rabtcat im £>tta(
be«felben ®efcf)(ed)te« bei ftd); — aber jroei ober
mefjrere ©ubjeete »on gfeirf)em ®efd)fcd)te, »on be«
nen eine« ober ntebrere im ©ual ober im spfuraf,
unb ba« anbere im ©ingutar jtebet, babe" ba«
bičat im ^furaf be«fefb'en ®efd)(ecf)te« bei jtd); —
enbiid) mefjrere ©ubjeete »on gfeidjem ®efd)fed)te tm
©tngufar, roenn fte unbefebte ®egenjlanbe bejeteftnen,
baben ba« ^rabicat nad) SBefteben im©tngu[ar ober
spturat, unb nur, roenn barunter etn Slnimatum jtcij
bejtnbet, in ber ŽKegef im ^fural bei ftd). 3- 23.
strica ino vujca sta prišla, bie (jroei) Onfet Bdterlic&et
unb mufferltc&er ©eife Eamen an; roki ino nogi me bolite,
bie (jroei) £dttbe unb S^fš* Mmerjen micb; — ovca. Ino kozi
se pasejo, ba$ ©c&af unb bie (jroei) 3i e S en flrofen; delavci
ino hlapec pridejo, bie 2lrbeiter unb ber ihiecfct fommen; —
tam ogenj , dež ino glad gospoduje ober gospodujejo , bort
{jerrfdjen geuer, Stegen unb ^)unger; hlapec, konj ino voz
so zgubljeni, ber JJnec&f, ba$ ^>ferb unb berSSJagen ftnb »er«
loren JC.
cj ffienn mef)rere ©ubjeete ein »erfdiiebene« ®efcMetf)t
Ijaben, unb unbefebte ©egenjiaube beseidjnen, fo rtd)=
tet ftd) ba« ^)rabtcat nad) bem junddjjt ftefjenben;
bejeidinet aber eine« »on mefjreren ©ubjeeten etn be«
febte« SBefen, fo rtd)tet ftd) ba« ^rabicat nad) bfe<
fem, unb jlefjt natur(td) tm Duaf ober spturat. 3•
travnik ino njiva je zelena, bie 233iefe unb ber 3Icfer
ifi grun; breza, hriist ino smreka so poderte, bie 93irfe,
bie

51? o m
§. 56.
s ??omtitafit>.
1. Ser Kominatio ftet)t immer, mte in attbern ©pra«
cfjen, auf bte graaen kdo? mer? unb kaj? wai?
3- 35.
človek le kratek čas živi, bet TOenfdj lebt nur etne Eurje
3eif; čas našiga živlčnja je kratek, bte 3eif unfereS SebenS
i|l furj JC.
2. Ste 3eitmorter »sim td) b in, se imenujem, se
zovem, se kličem icf) »crfce genannt, tcf) ijeige, postanem
tcf) merbe« forbern jroet SRomtnatioe. 3- 93-
Filip je tnoj brat, ^ifipp iif mein 23ruber ; oroslan
se imenuje kralj štirinožnih živali, ber Cotve f;ei§f bet £6=
ntg ber »ierfiifjigen Xt>iere K.
§. 5?.
SJom (tfeuitfo.
1. Ser ©enitto flef)t auf bie gragen k 6 ga, čiga?
meffen? unb bejetcfjnet iiberbaupt baš SSerfjaftmg beš
23eftfceš, ber £erfunft, beš ©anjen, beš ®Jageš, ber ©rofSe,
beš ©emidjteš, ber mtrfenben Urfadje, iibertjaupt alleš
beffen, moburcf) ein ©ubjtanti« naber betftmmt mtrb; fo
baf, menn jmet ©ubfianttoe mit einanber ju etne m
SBegrtffe »erbunben merben, (nicf)t fo, ba$ baš eine jur
(Srffdrung beš anbern tm gfeict)en (šafuš f)injugefugt mtrb,
maš etne Sfppofition mdre,) baš bejitmmenbe tm ©ent«
ti»(iet)t. Sat)er(tet)en tnšbefonbere im©enttit)bte
ftantfoe, bie ein ?ob, £abef, 2Biirbe, 2fmt, Slnfe-ben,
SSermogen, SSaterlanb, 35 o I f / ©eftaft,
S3efcf)affenbeit, (Sig enfcf) a ft, ober ein SSflag ober
©e m tcf) t bejetcfjnen, unb tm Seutfdjeu gemoljnftd) mit
bem SDormorte »on »orfommen. 3. 93.
brat moje sestre je vmerl, ber SSruber meiner ©cbroefler
tfl geflorben; mož imenitniga roda, človek bogatih starišev,
eitt ®?«nn »om »ornefjmen @ef*Ic^te, ein SSJenf* »on rei=

d)en 21etfern (abjlatntnenb) ; fant velike zrasti, dekle lepiga
zaderianja, etn ŠSurfdje »on fdjonetn 2Bucbfe, etn SDJagbtein
»Olt fdjonem SSf tragen; masel vina, polič vode, korc žita,
ein ©etbel 2Betn, eine fcalbe SKafj JBaffer, ein SKefcen ©efreibejc.
2. Um baž 3Sert)a[tni(? beS S3eftfceg, beS @tgen«
tljumč ober ber 2lbfunft ju bejeidjnen, n?erben jene
©ubjtantioe, bte ju biefer »eftimmung btenen, tm ©fo«
roenifctjen faft nte ttt ben ©enitit) gefegt, n>ie j. 33. tm
Seutfcben unb ?ateim'fcf)ctt, fonbern bafur tfjre pojfefft*
»en Slbjectioe gebraudjt, »on benen jroetšlrten rool)l
aufjufajTen ftttb.
«) 2Btll ntan anjeigen, bafi einer einjefnen, befitmm«
t e n $>erfon ober ©act)e etroaS gel)6re ober »on ber«
felben abftamme ic., unb fie^t baber baš ©ubjlanti»,
h)eld)ež jur 33eftimmung biefeš 38ert)altniffe$ bient,
tm Seutfcfjen tm ©enttto be$ ©tngularč, fo l)dngt
man ben mdnnlicben unb fdd)Itcf)en ©ubfianti»en bte
©^Iben ov, ova, ovo (nacf) j unb ben
ž, š unb c aber ev, eva, evo), unb ben roetb«
lidjejt ©ubftonfi»en in, ina, ino an. 3« S.
bratova ljubezen, bie Siebe beS 33ruberS ; Valentinova
mati, bte TOutfer beS SSalenfin ; pastirjeva palica, ber ©tab
beS Jpirfen ; kozino mleko, bte OTildj ber ; Jožefov ino
Marijin sin, ber @o()n 3of-*p!)š SRarid ic., anflaft ljubezen
brAta, mati Valentina, palica pastirja, mleko koze,
sin Jožefa ino Marije.
bj 2BtH man aber anjeigen, ba$ metjreren ^3erfonen
ober ©acben etroaž gel;ore, ober »on benfelben ab«
jtamme :c., obsr mirb »on etner sperfon ober ©acfje
im SlHgemeinen gefprodjeu, in metdjem galie
bann baž S3efHmmungž*©ubfianti» im Seutfdjen int
©enitio beS sjMuralč ftel)t, fo tjdngt man ben mann«
Iict)en unb fadjltcfjen ©ubjlantt»en bte ©tjlben ski,
ska, sko ober ški, ška, ško, unb ben t»eiblid)en
ji, ja, je an. 3- 33.
bratovska ljubezen, bie SSruberliebe, bie Ciebe ber 23ru=
ber; pastirska palica, ber ^)irtenfiab, ber

154 $om @enitt». §. 57.
b. t. feic Ctebe einet beftimmten ^erfon; palica pastirjeva
ber ©tab bes ^irten b. i. bet ©fab eineS beftimmten
ten, unb kozino mleko bie 9Ri(d) einer b e fl t m m t e n 3tege, tval)=
tenb ljubezen bratovska bie 33rubertiebe b. i. bru&erticbe
Ctebe, Ctebe srotfdjen Srubetn im 21 lige m einen, ferner
palica pastirska bet Jpivtenflab b. i. ber ©fab ber £irfen
u b e r f) a up f, unb kozje mleko bie 3 i e g e«mifd) J. Š. im
©egenfafce jut JJubmild) ifi. 6ben fo roenig lann man »er=
roecfcfein: Hrovatovo vino, ber ffietn be§ ilroaten, b. i. einer
beftimmten 'Perfon geborig, unb Hrovaško vino, ber2Bein
ber jitoafen im 2T f'f g eni ein en, b. i. froatifcber, in Xvea=
>ien erjeugfer 3Bein JC.
©ubffrintioe aber, »on benen fein poffefftBež 23eiroort
gebraudbfid) ifi, roie 93. bte metjlen @oilecti»a unb
flracta, roerben naturfttf) tn ben ®eniti» gefefct; eben fo
fommt baS 93e(limmung6*©ubjtanti», roie trn ®eutfd)en,
aud) im ©foroenifcbeit tn ben ©enitto ju fleben, roenn
baSfelbe eine 2lppofttton ober ein anberež Q3eflimmung&=
roort, j. 93. etn 2Jbjecti», ^rononten ober 3onbeit ber llnfdbufb; vsigamogočnost Boga,
stvarnika nebes ino zemlje, bie 21flmacbt ©OtfeS, be* ©cbopfer«
•£>tmmels unb bet (Srbe j našiga soseda hlapec , unfetS Sftad)*
barS $ned>f ic.
3. Ser Oenititt roirb fertter regiert »on jetten Slb«
jectioen, bie eine ©orge, $urd)t, einen Ueberfluf?,
gflangel, ein 93erougtfeptt, eitte 93egterbe, 52lf)cifnaC}me
bejetdbnen, afč: skerben beforgt, boječ furdjtfam, plašen
fd)eu. poln »otf, sit fatt, pijan betrunfen, vajen geroobnt,
prazen feer, potreben bebitrfttg, lačen Ijungrig, žejen
burfiig, željen begiertg, lakomen babfiidjtig, varičen
fparfam, vesel frob, deležen tbeiibaftig, vreden roiir«
btg, roertb/ kriv fd)ufbig, pozabljiv »ergeglid) tc. 3-®.
skerben svojiga dela, um feine Slrbeit beforgt; konjov
plašen, uot ben ?)ferben febeu ; živlenja sit, lebenSfaft; kruha
lačen, nad) 23rot (jungernb; vode žejen, nacb SBaffer burflenb
u. f. f.
4. 3Jtte 3eitroorter, roenn fieim ©uptnttm f!e»
ben, boben ben @emtt» nacf) ftd). 3- 93.
grem ribit, id) ge(;c fifcfjen; smo hodili orat, roir ftltfe
aifern genn-fen ic.

4. SSerfattgett bte 3eitt»6rtcr tn fofgenben gallen
ben ®eniti» anftatt beS SWccufati»«:
aj 3n alfen neg alt »en ©a gen. 3. S3.
ne sme mesa jesti, er barf fein gletfd) effen; očeta-že
dolgo nisim vidil, bett SSafer (jabe id) fc^on (ange nicfct ge=
fe^en :c.
SRur bie ®6rfd>en kaj, kar, nekaj unb nič mac&en, be<
fonberS roentt fte unbeflimmt gebratid)t trerben, eine 2lu«s
na^me, unb blciben unmdnberf, obrooj)! in bergleidjen nega=
fi»en ®afcen ber ©enifitf česa , česar unb befonberž ničesar
einft atlgemein ublicb geroefen ju fepn fdjeinf, n>ie tnan tfjn in
»ieien ©egenben nocb ju Ijoren befommf. 3- 33. brez mene ne
morete nič opraviti ober brez mene ne morete ničesar
opraviti, ot>ue mid) fonnef tf)C nid;ta aužricbfen :c.
6} 9iad) alfen 9teflejn»tg, ffc mogen mtn eigent«
Itdje ober unetgentlicfje 9tefleri»a ober 3teci«
proč a fetjn, fteljt ber ®eniti». 3. 93.
Boga se bojim, teb furdjte ©ott; pregrehe se sramujem,
id) fcfcame mid) bes 3e()(erS :c.
cj Seitrobrter, roeldje ben 2lccufatt» ber ^>erfon
regterett, forbern ben ®enttt» oer ©acfje. 3> 33.
kuge nas je rešil, er £>at unS »on ber ©eud)e |eriofet;
Bog nas nesreče obvari, ©oft ben>af>re uttž »or Unglucf;
laži ga dolžijo, man jeii)t it>n ber Siige te.
dj Bte SBerba intranfiti»a, bie ein SSerlangen,
ein tnne rež ©treben ober ubertjaupt eine ®e*
mutf)$au$erung bejetdjnen, alč: vupati Ijoffen,
želeti roiinfdjen, pozabiti »ergejfen; čakati roarten,
iskati (udjen, potrebovati bebitrfett, varovati fjiitben,
stradati STOangel feiben tt. a. fjaben gern ben ®e*
ni t i b, obi»ot)t bte meiflen biefer Strt aud) mit bem
21 c c u f a t i» gefiigt merben f onnen. 3- 33. zdravja
vtipati, @efunbl)ett t)offen u. f. f.
5. Der ®entti» rotrb aud) gebraud)t, roentt man »on
einer ©adje nur einen £f)eil, nid)t aber ba$ ®anje nimutt.
2ftan nennt biefl bte Sftipfe ber Guantttat, t»etf
biefer ®enitt» burdj bač aučgefaffene ffibrtdjen nekaj
erHavt t»erben fann. 3. 93.
dajte mi kruha, mesa, vina, gebef mir 23rot, »
SBettt JC., fo »iel aiS: dajte mi nekaj kruha :c.

156 SBem £>ati». §. 58.
£>urd; ba$ auSgelaffene nekaj Idfjf ftcp outb ber ©enifitf
mit ber

§. 58. aSottt Satitt. 157
2. 33ei etnigen 6«b(la«ti»en unb prroorterit ftefjt
ber Da 11t> anjtatt beg ©enitibS 3- 33.
Bog je ode vsi m ljudem, @off iff ber SBafer atlet
TOenfdjeit; Bog nam je pomočnik, ©oft ijt Ullf r Jpelfec JC.
3 DaS 31 e f ber §anblung, b. t. bie ^Jerfoit
ober ©adje, auf meld)e ber 23egrtff beS SSerbumS gertd)*
tet tji, jtet)t im Datto. 3. S3.
senjalose in i je, icfcfraumfe; zdi se mi, vidi se nam,
eS baudjt mir, eš fc&einf un§; hode se mu, er l;af Cuft jc.
4. Sluct) bett letbenben ©egenftanb bejeidjnet
rnatt oft burd) ben D a t i v, unb jroar bet fofgenben SSer*
btS: čuditi se čimur, jid) uber etrcaž rounbern; zahvaliti
se komur, (Td) bet Semanb bebattfen; vklanjati
se komur, ftd) »or Semanb oft beugen, SSerbeugungen
madjett; komur zabavljati, Semanben necfen; komur
striči, gcnanben bebtenen; komur zaviditi, Semattbeit
benetbett; komur nagajati, ukljubovati, Semattbett trojen;
zameriti se komur, jld) bet Sernanb »ermeffen; smejati
se, posmehovati se, posmehavati se komur, iiber Se*
manb fad)en; nastaviti se, nastavljati se komur, ftd)
»orSemanb ijtnjiellen; kogar komur permerjati, Seman*
ben mit Semanb »ergleidjen; radovati se čimur, ftd)
uber etmaš freuen u. a. 9Htt dam in ber SSebeutung laf*
fen unb bem Snftnitto bejeidjnet ber Datit> aud) SSer*
baltniffe, bie man fonft burd) od aušbritcft, alž: ne daj
še mu zapeljati, laf5 bi d) md)t »on tt)m mfiitjreit i c.
5. >Biti fe^n« f)a:t ben Datiu nad) ftd)/ menn
eS fo »iel tft, al$ imam id) babe, fotf Ccin ©etten*
fiticf jum lateittifdjen mihi est anjlatt habeo), baljer bie
DtebenSarten: ne v&n, kam mi je iti, id) n>ei$ nid)t,
rnobin id) getjett fo U; ne ve, kar mu je storiti, er »etfj
nidjt, maž er ju tl)un l)at; kako ober kaj vam je ime,
ttne betfet itft? Janez mi je ime, id) tjeife Soljamt,
So^ann ift metn 9ia^me.
6. SSormorter, weld)e ben Datfo forbertt, fte^e
§. 51, e. 128.

158 SSom Sfccufatit). §• 59.
§• 59»
SSom 2Jccufatit>.
SDer 21ccufati» mtrb gefc§t:
1. 21uf bie gragen kčga? koga? men? unb
kaj? ma«? 3- 8.
medveda sim vidil, id> faf> eiuen 23aren ic.
2. 2Iuf bte gragen? kako dolgo? mie lange?
kako daleč? mie roeit? kako globoko? rote
tief? kako star? rote alt? tc. Ueberbaupt ftel)t ba«
befttmmte «D?ag ber ?ange, ffiette, £tefe, ši3 r e 11 e,
©cfjroere, Dtrfe, ^»ofjc, ©rbfe unb bc«5llter«
immer tm 2lccufatt». 3. 23.
tri vatale dolg, bret @Qen lang ; tri dni daleč, btei
Sagereifen roeit; štiri čevle globoko, »ier gufj fief JC. — 9tact>
pet, šest u. f. f. aber fotgt ber ©eniti». C®ergl. 17, ©-43,
Sef. Semerf. 5.).
3. 2Benn ba« ©ubftantt» mit einent Slbjectio »erbun*
beit ift, fo roirb auf bte gragen kda? roann? ju roef*
d)er 3eit? kako dolgo? m te lange? ber 21ccu*
fatto ofyne SSorroort gefefct. ©tel)t aber »or bem ©ubftan*
ti» fetn 2lbjectt», fo ftnb SBormorter gebraud)ltd), unb
jroar: aj bet ben £agen ber 2Bod)e v'; im ^lural ob
»ber po; bj »or geiertagen o. 3- 8.
prihodno sredo bom prišel, funftige SJJiitfroocfce roerbe id)
fommen; v'nedelo, v'pondelek, atn ©onntage, amSKonfage;
ob petki h ober po petkih ne jej mesa , po nedelah Boga
moli, greifagS iji fein g(eif ©onnfagS biene ©ott.; o Božiču,
ju 28ei^na4)ten te.
4. Ste SBerba intranfttt»a Ijaben ben 2lccufati»
ber 9)erfon, (fo mie aud) ba« se bei ben SSerbi« refie*
ri»i« eigentltcf) ber 2lccufati» ber sperfon ift.) Dergfetd)en
ftnb: boleti, roefje tl)Mt, fdjmerjcn; serbčti; jucfen;
skerbeti, ©orge tragen; zebsti, frieren; veljati, foften
u. a. 3. 8. « • •' »i.f« ;
glava me boli, icfc fyabe J5opffrf;merjen; roka ga serbi,
bie #anb jucff i(;n ; sin ga skerbi, er i;at ©orgen ,um ben
©of>n tc.
5. SSorroorter, roefrfje ben Slccufatfo nad) ftd) t)a«
ben, (Tet> §. 51, ©. 128.

§. 60. 61. 2Som ?oc.«. 3nj!r., Bual «. ^Jfuraf. 159
§. 6O.
Spcal utifc ^ttfftumettfal.
Ser ? o c al unb ber Snftrumental merben nur
mit SSormortern. gebraudbt Sen ?ocal fe|t man auf bie
ftrage kdč?kie?mo? unb ben Snflrumental auf bie
gragen z'kom? mtt mem? z"čim? momit? —
UBeldje SBormorter aber ben Socat, metctje ben Snfirumen«
tat forbern, fiel) 51, ©. 128 ff.
§61.
SBom £tu»l ttttfc citiral.
1. Ser Sual ober bie jmetfacfje 3al)l roirb g t*
braud)t, menn »on j me i, unb ber splural ober bie
mebrfadbe 3«bl/ roenn Bon meljreren ^erfonett ober
©adjen gefprodjen mirb. 3- 93.
brata sta mi vmerla, bte 5 ro e i SSruber finb mir geflor*
ben; kmeti nam živež perpravljajo, bie 83auern »erfcbaffen
nnS CebenSunterfjalf ic.
SBetin bet J)euffcbe »on sroei ©egenftdnbenfpricbf, fo tjai
er ju biefer SSeseicbnung baS 3abln>ort srce t nof(;ig. Ser ©lo=
mene lafjf biefež roeg, itnb gebraucbt bafur ben Ž)ual, roenn
nicbt eineS befonberen Sfta d) b r it cf e § roegen, ober jur
23etmeibung einer 3 to ei beu t ig f eit, bie ©efcung be§ dva,
dve geforberf toirb. ©o 5. ift in »moja brata sta mi vmerla,
meine jtoet 23rtiber finb mir geflorben; sestre dviij bratov
so vmerle, bte ©cbmeflern smeier Sruber finb geflorben« im
erften ©eifpiete bte ©efcung moja dva brata uberpfftg, roeil
man biefj obne ©forung beš ©innež burcb ben Bual bejeicbnen
fann. 3m jroeiten 23eifptele aber barf ba§ dvuj nicbt reegblei=
ben, roeil man fonfi nicbt roufjte, ob bie ©cbtoeflern jtreier
ober mejjrerer SBcuber geflorben fhtb.
2. Sie SolfecttBa ober ©amrnelna^men, bte
3?a|men ber Xugenben unb Safler, unb bte etge«
nen 3?al)men baben nur bann einen $ 1 ur al, menn fte
al$ bfoge ©attungšnafjmen gebraucbt merben. 3®«

vina bodo letos sladke, bie SBeine roerben (jeuer fiifj
roerben: dans je treh Janžov god, Ijcufe ift bet- 9ta(jmenSfag
breter Sotjanne.
ti rt uit n $$ettt>orte$.
1. ©a« S3eiroort fiintmt burd) alfe brei SSergfet*
rf)ung«ftufen mtt bem 9iomen, ju bem e«get)ort, in@e=
fd)ted)t, 3a l>f unb (Snbung uberettt (»ergf. © 34,
§. 14, unb §. 15, ©. 40, bef. S3em. 9.).
2. SOBenn bie ©ubjecte be« ©afce« »erfdjtebenen ©e«
fd)fed>fe« jtnb, fo ljat ba« mdnnfidje ben SSorjug »or bem
metbltdjen unb fdd)ftcf)en, unb ba« metbftdje ben SSorjug
»or bem fddjficfjen. £ierau« fofgt:
aj ba« 93etroort ba« ^rabtcat jroet mannficfjer, ober
eine« metbftcfjen unb eiite« mdnnficfjen ©ubjecte«, fo
fommt e« tn ben £utaf be« mdnnftdjen ©efd)lecf)«
te«. 3- 93.
stric ino vujec sta zdrava , bež SSoferS uttb bef TOufter
SBruber finb gefunb; brat ino sestra sta bolena, bei' SSruber
unb bie ©djraefter ftnb :c. /', ,-fi
bj 2Benn ba« 93etmort ba« ^rdbicat mefjrerer unbefeb*
ter ©ubjecte ift, fo erbaft e« ba« @efd)fed)t unb bie
3af)f be« tehten ©ubjecte«, ober man fann e« tn
ben ^furat be« metbfidjen @efcf)fed)te« fe$ett,
mo bann »reči, ©ad)en« barunter ju »erjteljen
tft. 3- 93.
kruh, kaša ino vino je dobro, S5rot, SStei uitb SBetn
finb guf; ober kruh, kaša ino vino so dobre (reči) u.f.f.
cj ©inb mefjrere ©ubjecte »erfdjtebenen @efd)fed)te«
im ©afce, mefd)e betebte SOBefen bejetdjnen, fo fommt
ba« 93ei»ort in ben spfural be« »omeijmeren
©efcf)Ied)te«. 3. 93.
oče, mati, sin ino hčer so nesrečni bili, S3afer, 9Ruf«
fer, @ o&n unb 2od)fer ftnb ungliidltd) geaefen; vol, krava
ino tele so prodani, ber Od)i, bte &uf) unb ba« tfalb ftnb
»erfauft tc.

3. I)a3 prdbtcatioe SBcitvort fommt in ben >piu<
raf beč man nit d) en @efd)led)te$, roemt ba$ ©ubject
etne $rrfon bejeicbnet, ber man of> id) JC.
2. Eden unb en rnufien tm ©ebraudje unterfd)ieben
toerben. (Sergl. §. 17, ©. 42, bef. S5em. 1., bie SRote.)
3. 3Qenn bie iufammengefefcten 3«l)foorter en ino
dvajset, dva ino dvajset ic., roa$ gemotjtjlid) ber gaU
ift, al$ ein 38ort betradjtet merben, fo forbern fie ben
©entti» beš Komen«, bet bem (le fteljen; roenn aber
eden, en ober dva Ijinter bte grofiere 3^1 X« (leljeit
fomrnen, fo rtdjtet ftd) ba$ burd) baž 3at)l»»rt beflimmte
9Jomen nad) btefen. 3>
en ino dvajset konjev, en ino trideset lirav, dva ino
dvajset volov, ober dv&jset ino en konj, trideset ino ena
krava, dvajset ino dva vola, 21 rbnung$jal)l auggebritdft, unb bte »orljerge*
benben bletben ©runbjaljlen. 3> 93.
brat je rojen v'tavžent osem sto ino petnajstim letu,
ber SSrubet ift geboren im 3a&re >8i5; tavžent osem sto ino
drugo leto bo skoro preteklo, ba8 3a(x 1842 lttirb balb
»erfloffen fepn IC.
U

162 ftiigung beS 3«tw>orteS. §. 64.
m i l i l i T ? !*« M i m
l^ugung 3eiftt>prte$*
1. ©aS beffimmte 3eitroort muf) tn 9?«cff?cf>t
ber sperfon unb ber 3al)f, unb roenn eS eine jufammen«
flcfe^te SOBanbfljett ifi, aud) tn 9Jiicffid)t beS ©efd)led)teS,
bem ©ubjecte beS ©afceS angemeffen jep. SSergt.
©etre 91, §. 41.
2. 2Befd)e ©attung be$3eitroorte$, ob unbroanu
ein perfecri»e« ober impeirfeeti»e$, gefeljt roerben muffe,
Itangt lebtgltd) »on bem Umflanbe ab, ob »on einer §anb*
fttng, bie fd)nell »ortiberge^t nnb fdjon am 3«efe ber
33oflenbuttg ifi, ober »on einer fortrofibrenben unb banertt*
ben ijianblung gefprodjen roirb. 3ttienn
eš bei OTarcuS 7, 35. 36. fjeifjt: »in« prertj S6 Ž«
njegove vušesn odperle , ino njegoviga jezika zveza se je
razvezala , ino je prav govoril. Ino (Jezus) jim je napovedal
, de bi nikomur ne povedali; ali če več jim je prepovedoval,'
trm vež so oznanovali, unb fogletcb offnefen ficb
•fetne Of)feti, urib ba§ r »erfuribefen fie e$«:
— fo ifi eš Har, bag »odperle, razvezala, napovedal, povedali«
perfoetm 3eiti»i>rter ftnb unb ftijn.muffen, roeilljier nidJf
»on finem fmtbaiiernben ober roitberbolfeu, forebfim »on eiimti
fcbnetl »orubcrgctjenCen unb fog(eid) UoUenbete.n »oftiien, lofen,
beff(;(en, fagen« bie 9Ube ifi ; iinb umgeW;rf ftiib »govoril,
prepovedoval; oznanotf alW imperative 3etfn>&ife^, roeit Me«
fež »reben, »erbietijen, »er!unitfh«.»on X5auec »ar.
StKan eriiinere ftd) bier, i»aS ©. 72, §• 33. iiber bie
befonbere Sintbeilung ber floroenifdjen 3eit»
roorter, unb ©. 75, §. 36. uber bie 3eit berfefben gefaflt
»vurbe/ unb merfe jur Gjrlauierung nod) gofgenbeS:
ttj©aš

man FTCT> baber ben Služgang einer jjanbfnng JC
a« gegenmdrtig benft, Ijabcn aucf) bie ^jjer«
fecttoa ein ^rafenč. 3. 35.
noče dalj kainnja vzdigati , ker nobeniga ni mogel
vzdiči, er miti nicfcr Idnger ©feiite i,eben (b i. mif bem
ben ber ©teine ftd; befcbdf tigen), meit er feinen l;e"ben
(b. i. er Refren) fonnfe tc.
6J £>až SCerfectum ber 3mperfecti»a (j. 95. sim
vzdigal, lovil, včzal, zaklepal JC.) jeigt an, bafj
man mit einer jjanbfung befdjdfttgt gemefen
tfl, ba§ eine £anb(ung JC. ©tatt g e bab t bat:
ob man aber bitref) bie aitgefangene £anb(ung feiit
3iel erreid)t bat, ob n i d) t; bann ob bie £anb*
tung, bie buret) ba$ 3mperfecti»um bcjcidjitct
mtrb, aufget)brt f)at, ober ob (Te no

3 »tipe r f c c f ti m gefetjt roirb: fo gebraud)t ber (Bloroene, an=
flatt be§ einfad)cn 3 m pf rf'f d u ni 8 bor 2?eutfd)eu, bas v j)cr=
fe t* f u m ber 3 ni p e r f e c t i» a. 3- 23. id> b o b ©feine, a(S
tnein greunb Fani, jaz sim fcamnje vzdigal, ko jc moj prijatel
prišel; bu f i n g ft ©perlinge, ier roirb burd) b«8 ^erfecfum ber 3 m P f J"'
f e c f t »a »sim .vziligal, sim lovil, sim vezal« ganj rid)fig
baS Peutfd;t 3 ni p e r f e c t u m, »(;c6, ftng, banb« »erfretfen,
HH'il Don eiiu-m SBeftfcdfftgtfeijti mit Jfrebelt, gangen, SSinben
bie SHcSe ift. SBolIte imltit aber in biefen 23eifpielen bie beutfdjen
3 m pe v f e e t a ,,fgin, befucbte, tobfete" ebenfall8 burcb ba8
l>erfectum ber 3 P < t'f e c f • a ,,liod'j, obUkaval, vbijal"
bejeid)ncn, fo nuirbe ein ganj anberer eraušTommen.
3« SrjdMuiigett, roo ber £>eutfcf)e gew>bt)nlict> bag
eittfad)e Smperfectutn, unb ber ©rteetje ben Slorifi fiebt,
aebraucbt ber ©toroene gern bag ^rafeng ber ^erfecs
t ha. 3. 33.
^efru8 mit ben ©iffen fraf auf, erf;ob feine nen, Peter pa z' enajstčrimi stopi, vzdigne svoj
glas , ino jim reče ic.
cj Sag ^[ugquantperfectum »trb fn benfefben
gdlleit gebraucbt, vrne trn Seutfrfjeit. *) 3. 93.
*) £>a8 ^MuSguamperfectum bei 3>«perfecfipie
rootlen SDiandje nicbf gelfen laffen, ba bie Smperfccttoa
eine bauernbe £anblung ic. bejeicbnen, im*^)lušc|uatti=
perfertum aber biefelbe al8 »oDig »oBbracbf gebad)t mer*
ben mufj. .fticrauf ifl ju erroiebevn, bag bie Smpfrfectiva
aud) nur in fo roeit ein l>lu8quamperfectum baben, afs
man ficb eine Jpanbfung K., bie bttrd? langere 3«f 9«=
bauert pat, «18 »ollig potlbracbt ober langibergangeit
benff- 3- © Hlapca sta k'očetu prišla, ino jim povedala,
de kamna ne moreta vzdiči, ker je pretežek ;
oče pa so t'njima šli, ino jima pokazali, kako so pred
tremi dnemi bili vzdigali, ino zadnič tudi vzdignili, bie
Snecbte famen jum fflatev unb fagtcn t^ra, baf) fte ben
©tein nicbt ju fjeben permbgen, roeil er ju febroer ifl;
ber SSater aber ging mit, unb jeigfe il;nen, rote fte »or
brei Sagen groben", unb enblicb aucb er^oben paften.

Veselile se z'menoj, ker sim najšla denar, kteriga
sim bila gubila, fi eurf eudi mit mir, burni id) (>«6e bie TOutis
je gefimben, rocfdje id) »erloren baffe; so prišli, ino svojimu
gospodu vse povedali, kar se je bilo zgodilo, fte Eanien,
unb erjdljlfen ijjrcm Jpemi ilflcS, ro«š gcfdjeljen roar u\
dj £>a$ gufurtim ber Smperfectiva roirb gefegt,
roenn man, nebft bem, bag etne jjjattblung ic. erft
gefcfjetjen roirb, jugfeicb anjeigen rotit, bag bie*
felbe ju roteberbolten SKablen gefdjeljett, burd)
fattgere 3eit anbaften roerbe: ob man aber bie
erft fiinfttge ^anbfung K. »ollenben, 06 (Te
auffjeren roirb ober nid)t: bte§ fann burd) baš
guturum ber Smperfectfoa nidjt bejeidjnet roerbett.
— 2?ač ftuturum ber sperfecttDa Ijingegen
jeigt an, bag etne jjianbtung ic. jroar aud) erft g e=
f d) e ben roerbe, aber mit bem ^ebenbegttffe ber
SSoUenbuttg, be$ 2Jufl)oren$ berfefben. 3. SE.
jez bom liamnje vzdigal, id) roerbe ©teme (;eben (roerbe
mid; mit bem Jpebcn ber ©teme befd;dftigen); ti boš ptiče lovil,
bu roirft SRogel fangen (roirfi bid) mit bem ©ogelfange be»
fd)dffigen) ; on bo vrata naklepal, er roirb baž < St)0f fdjtiefjen
(roirb ftd) mit bem ©d)liegen befdjdftigen); — jez bom kamen
vzdignil, id; roerbe ben ©ftin (;eben (aufljeben, bae .£>fbeu beš
©teineš »cOenben) te.
£>a$ guturum ber raf. fefct,

ejeidjnet ber ©fomene baburd), beg er bem 3nb. anblung
jc. plot}Iid),fd)nell »oriibergebenb, nnr @in
2Kabl ©tatt fiuben fotl. £>terau« folgt, bafj a f I g emeine
3ntpcratit>e (j. S. ttt ben jeljn &ebotljen
@otte$~) burit) bie 3mperfecti»a gegeben mer«
ben foflen. 3. 58.
ne vzdigaj, ijebe botfe nid>t, tefdwffige bid) nittf mit
fcen; vzdigni ta kamen, (;ebe Mefen ©tein; — ne kradi,
jtietjl nid)t, bu foliji nidjt fieijleit; moli Boga, poštiij stariše,
tett>e (Soft att, t\)U bie 2fe!tern tc.
Ser untfdjriebene 3mperati» bient tbeil« jur
(grgdnjung be« eitifadjen 3m:peratt»«, tbeit« jur
berung etne« abfoluten 23efet)l«. (23ergf. §. 41., 99,
bef. 95em. 5.)
ffj Sa« ©upin um fiebt nad) ben SSerbi«, bte etne Se«
»egung bebeuten, af«: idem, grthn id) getjc/
pošlem id) fdjicfe, hodim td) pffege ju geben ic. 3- 95.
jez grem pšenice sejat, id) $et)e , um ffieijen ju faen ;
ti greš vina pit, bu gejjjt ®ein trinfen; on pojde spat, er
rotrb fdplafen getjen ic.
h} lleber ben ©ebraud) ber »ter ^articipien fiel)
§. 41., ©. 99, bef SBem. 6.
ij Sa« ©erunbtum bient jur naf)erett žSejetdjnung
etne« Umftanbe« an etnm anbern Serbum. 3- 95.
stoje je molil, er befftefe fiebenb; kleče me je prosil,
ec batt> mid) Enieenb; klicaje je prišel, rnfenb tam er an »c.

kj 25a« 5Berbalf i d) b efd) d f ti g en,
pjtegen" gebraudjt man bie 33erba impcrfectioa,
nnb jur S3ejetd)nung be« 23egriffe« »fertig« bie SSerba
p erfec ti« a. 3. 33.
*) 3n golge u n r i c&t ige tt ©prad>gebraud>eS roirb in ber ge*
meinenUmgang6fprad)e„f onn en" meiftburd) „znati,
te n n e k" &ejei

oomit befcbaffiget ibr eucb? id> pfioge fpajieren ju geben,
ju ftbreiben JC. kaj delate? se prehajam , pišem ober pisarim;
fenb ijjr mit eurer ?lrbeit fcbon fertig? ali ste svoje delo
že opravili ?; fo cfcen finb loir mit bem 21benbeffeit fertig ge»
morbeti , ravno zdaj smo odvečerjali, ober smo se navet-erjali;
um vier Uf;r rourben roir mit bem ©ammeln ber
2lepfe( ferfig, ob štirih smo jabelka pobrali; brei Jabte gef>t
erfdjon bamit um, ficb einJpauš ju bauen, unb ju ,
tri leta si že hišo stavi, ino se ženi JC.
5. 5Bo ber £eutfd)e bte (Soujunction ;>bafl" Ber«
fdimeigt, uttb bafiir ben 3«ftnttt» mit ber ^artifet „$u,
um ju" gebraucbt, rnadjt ber ©tomene ben (šonbttio*
natiš mit ber Šonjunction de ober da. 3nima
denarjev, de bi si bukve kupil, er bat Fein GSefb,
«m SSiiifeer JU faufeil; ne more si teliko zaslužiti, de bi si
potrebno oblačilo spravil, er Fann ficb nidjt fo »ie! oerbienen,
um ftd) bie nofbigen Sleiberanjufcbaffen; človek neživi, de bi
jedel, temuč je, de bi živel, ber 30?enfd) lebt nicbt, unt S"
effen, fonbern er ifjf, um ju ieben jc.
6. Saš beutfdje SSerbum „laffett« mtrb tm ©to»
menifdjen »erfd)ieben gegeben, unb jmar in ber Sebeu*
tung ;?anorbnen, befejjlen JC." burd) dati, veleti,
zapovedati, vkazati, rčči, uub tu ber 33ebeutung „nid)t
tjinbern' 4 burd) pustiti. 3- 23.
gosposka je tata zapreti dala, bie £errfcbaft lief} ben
Sieb einfperren; nič si ne d A dopovedati, er lafjf jid; nidjiS
begreiflicb macben, er Idfjf ficb nid?fž erfagen; si d a in novo
suknjo delati, id; faffe mir einen neuen -Kocf macben; gospodje
so si veleli vina pernesti, bie £>erren liefjen ftd)
2Bein bringen; gospodarje hlapcu rekel domu iti, ber
£au$berr I i e 6 ben tfnecbf nneb J&aufe ge|;en; kralj je v k azal
vmorivce ob glavo djati, ber jtonig liefi bie 2JJorber
enfbaupfen; pustite me v'šolo hoditi, laffet micb &ie
©cbule befucfcen ; pustite ga pri njegovih starših, la f f e f
ifcn bei feinen Slelfern JC.
7. gib t" mtrb burd) bte 3. $>erfon beš £>utfš»
»erbumš „biti" aušgebriicft, unb fliutmt mtt fetnetn
©ubjeete tiberein. 3. ŠB.
so ljudje, ki malo vejo, vender pa veliko govorijo,
e$ gibf Gcufe bie trtenig roiffen, unb bod> »tei fprecben; jez
sim zvedil, de je malo pravih prjfatlov, idt) erfubr, baf! eS
roenig reabre Sreunbe gibf; kar s o ljudje, j e vselej dobrih
ino hudobnih bilo, ino jih tudi bo na Vse čase, feif eS
SKenfcbeH gibf, gab e« immer gufe unb bofe, unb rotrb bereit
aucfc ju aHen :?etfen geben JC.

§. 03,
(^cbrottdb bet tyartiteht.
1. 3m ©lot»entfd)en foitneit and) jroet ^rapoft*
tionen »or einem ©ub(lantt» fieben, toefetjed ftd) ban«
rucfjTdjtlid) beS inter
bem Sifcbe f>«r»oi) auf(}el;en; ix za hiše priti, »om
tf>eil be« #aufeš fommen :c.
2. beutfd)e attgetneine 3at)lwort ^fcin"" nrirb
im ©lo*»enifd)en entroeber bi o g burd) bie SSernetnungS«
partifel „ne" auSgebriicft, ober e$ rotrb nebft biefer,
«>a$ f)auftg b« »fo "od) etn anberer negatioer SRebe«
ttjcit geftfct. 3
id? l;abe feia ©elb, nimam denarjev, ober nič nimam
denarjev; ni pravice najšel, ober nič ni pravice pAjšel,
er fanb ?ein Kecfcf :c.
3m ©loroenifdje« l)eben bemnad) $*»ei SBernetnungen
in einem ©afce etnanber nid)t auf, roie im Seutfdjeit unb
Satetntfdjen, fonbern fte geben etne nod) jlarfere Ser«
neinung, bte burd) SJnmenbung nod) meljrer Siega«
tionen, n>te tm ©riedjtfdjen, 3ralientfd)en unb granjoftfdjen,
nad) allen m ogli d) en ©raben, UmiMnben unb SSer*
Jjaltmffen er t)o'l)et werben fann. 3nisim
ga vidii, icb (>abe iljn ntdjf gcfefcen; nikdar ga
ni sim vidil, icb (jabe tfjri nit (im ©foroentfcben: nie n i d? t)
gefetjen; nikdar ga nikjer nisim vidil, icb (;abe tf>tt
nirgenb« (im Sloroenifcben : ni e n tr gen b S n t cb t) gefe»
l;en — To se ne bo zgodilo, bas roirb nicbt gefebeben; to
se ne bo nikdar zgodilo, baž »irb n t e (im ®(oi»enifd)en:
nt« tli d) t) gefcbeljen to se ne bo nikdar nikjer nikakor
zgodilo, ba$ roirb ni r g en b S (im ©loroenifctjen : nie
nirgenbs auf Jetnen j«lf n i t) gefcfceljen. — Nihče
ni kaj kriviga storil, e8 tjat 9liemanb Um Sloroentfcben:
9liemanbnicbtSnid>t) ein Unredjt getljan; n i h č e ni
nikoli nikjer nikomur po n i k a k i m nič kaj kriviga
storil, eš (jat i e m a n b (im ® loroenifeben : 91 i e m a n b
nie nirgenba 9tiemanben auf letne 52etfe ni d; 16
nicbt) etn Unrecfct getl;an u.
SRan ftel)t, bafj in einem negattoen ©a&e bte^)ar»
tifel ne tmmer gefe&t »erben rnufl, roenn aud) noči) fo
»tele Slegattonen inbemfelben »orfommen; felbjtroenn

a« ne mteberl)oIt mtrb, barf e« »or bem 33erbo nid)t
megbfetben. — 9?ur menn nič a(S ein ©ufcftanti«
b. i ein ©egenftanb (unb tit(f)t 55eraubungč=
ober SBer netnungdpartifel) gebraud)t mirb, muj$ bie
jmeite SBernetnungSparttfet ne roegbfeiben. 3. 18.
n c bo se n e perpel jal, n e prišel, «r totrb (im ©lo*
roenifcfcen: ni d) t) roeber aefa&ren, nocl; 511 Sttfj anfommen;
dva dni že niso ne jedli, ne pili, jroei Jage fdjon f;aben fte
(im ©loroenifcfcen: fcfcon nicbf) roeber gegeffeti, nod> getrunfen;
nima nič n e jedi, ne pijače, ct t)4t (im ©loroentfcben : er
fjaf ni d) fS nicbt) roeber ©oeife, noc& Srattf; — nič jc za
Oči dobro, nidjte, & i. bas i d? t s, ifi fiir bie »lugeu guf;
nič ti bo mftlo pomagalo, tticbfž, 6. t. Pa S Dtidj-fS, roirb
bit roenig ijelfen; iz nič ober iz ničesar je Bog vse stvaril ,
40$ nidjt«, b. t. auS bem 9lid)U, erfcfeuf ©oft ade«; pod
nič je vino prodal, mi f SSerluft (>ai er ben 2Bein »ertauft it.
3. 3tur tn fofgenben jmei gdSfen f)ebt bie mgawf
9>arttfe[ ne bie SSernetnung auf:
aj 3n bem ©afce, in tveldjem ein Sompofitum »on ne
»orfommt; roobet bašfefbe gift, roenn aud) nod) an*
bere 9?egatiotten im ©a§e fieljen.
ne bo vam neznano (fo Biel alš vam bo znano), eš roirb
euc& riic&f unbefannt fet)n; — per Bogu nič ni nemogoče,
©Oft ifi ttidjfS itrtuieglifib; Bogu nikdar nikjer nič ni bilo
neznano, ©oft trar Me unb nirgenbš etroa« unfcefannf; nid
nepotrebniga ne sti>ri, t£u ttic&tS Unoof&igeš jtc.
bj SGBenn e« unmittefbar »or etner anbern 9?egation ju
fteljen fommt. 3. 55.
ne nič, ampak veliko si mu dolžen, Jiic&t nic&fS, fonbern
»iel 6ifl bu ii)m fc&ulbig: ne nikoli, ampak vsak dan je per
njem', nie, fonbern l

§. 66, SOM ber ffiortfofge. 171
šati, id; baffeSftiemanben anjulp&ren ; (nttgegen aber of>ne imam:
nisim nikogar poslušal, md)t aber nitim koga poslušal; ne
bom nikomur dal, nid)t aber ne boin komu dal; noče nihče
kupiti, nicfct aber noče kdo kupiti. — ©lan fagt it>o(;( auc&:
nimam nič piti, nič jesti, aber biefež bructt nur einen augen=
blicffidjen SKanget aug, »elcbem gleid; absuljelfen ifi; nimam
kaj piti, kaj jčsti jeigt jjingegeii einen asljaifenbeai SfJlangčl
an. feo ijeijjt ferner: ti mu nimaš nič očitati, bu bifl nicit
befugt, ibut etiraž yorju(;a(ten, unb ti mu niinaš kaj očitati,
b u i; a jI nidjts, roaS bu il;m »ortjalten roiirbeft (fonntefl). (
©Jeteifo 8ei;rgebaube JC. 235.)
' 5. 9Jad) če, ako u. a. bebingenben (Sonjunctionen
lč$t ber ©lomene bett 9iad)fa§ gemeimgttd) oljne ^artifel
auf ben SSorberfafe folgen, ober er »erbtnbet foletje ©afce
gern bnrd) pa. 3če
nočeš iti, ostani doma, roilJfl bu nidjfgeljcn, fo 6fei&e
}U #aufe; če hočeš kaj imeti, me prosi, menn bu etroaJ l)a<
ben milljt, fo bitte mid)-, nočeš vzeti, pa pusti, menn bu
ni4)f jtabea roifij*, fo e« :c.
§. 66-
SJoti bet $&QttfvlQt*» •;
1. Bie 3Bortfolge, b. i. bie Slufeinanberfolge ber
§ aup t roor ter, fo mte aud) ber anbent 9iebetl)etTe,
tjdngt meifien^ »on ber 2lbjtdjt bež ©precfjenben ab, mef*
d)e ©tellung er ibnen geben mili. Ba« ©ubject bež ©a£e$,
bie ©brter, auf benen ein befonberer 9?ad)brtwf tut)t,
netjmen in felbftfldnbigen ©dfcen ber 83ef)auptung gemei*
ntgfid) bie erfle ©felle ein. 3oče
so včeraj v'mesto odišli, ber 93ater t jI geflem in
bie ©tabt gegangen. 3Wan fann aud) fagen: včeraj so oče
v'mesto odišli, v'mesto so včeraj oče odišli :c.
2. Baž Slbjecttt) fietjt gemetntglid) »or feinem ©«&*
fiantttt, fann aber aud) bemfelben nad)gefe&t, unb fogar
»on feinem ©ubjtantio getrennt merben. 3- 93.
kratka sprava je boljši, kakor dolga pravda, ein furjer
©ergleid) ifi beffer, afž ein (anger SProcefj; dobro drevo ne
rodi malovreduiga sadu, ein guter SBautn bringt fetne fc^letfc

ten gcuc^fe; besedo božjo radi posliišajmo , ba« ©ort ©0t=
te$ (agf tind gern anboren; klobuk imaš saj nov, suknjo pa
še staro, bn b«ft wpf)l einen neuen £ut, aber einen alren 9tocF;
živino imate res lepo, il;r babt in ber Jl;at fdjoneš 23ict> :c.
3. Saš 3?ebenmort ftel>t am bauftgjien »or bem
Bettmorte, fantt aber aud) bemfelben nadjgefefct merben.
3.
neki človek res terpi veliko , ober res veliko terpi ;
ako pa bi vsi ljudje pridno delali, ino Bogu zvesto služili,
ober zvesto Bogu služili, bi noben toliko ne terpel , ino
vsaki lahko vmerl, manier jOJenfd) (eibet mirflid).»iel; roenn
aber atte 9Jienfdjen fleifjig arbeiten, unb ©ott treu bienen mur-ben,
rotirbe feiner fo »iei (eiben, unb 3eber leicbt fierben ic.
4. Dft fonnen jmet fragenbe ober bejtcbenbe
gurmorter, mte aud) mteberfjolte #auptmorter
neben etnanber fieben. 3- 53.
kdor kogar golufa , je goluf , roer 3emaitben befriegf,
ift ein ©efrieaer ; nikdo nikomur nič ni djal, ež t(;at Sfftcs
manb 3etnanben etroaž; kteri kteriga premaga, je preinagavec
, roer einen ilnbern tiberroiSfftgf. ift ber (gieger; ako
slepec slepca vodi , ob h v'j,uiio padeta, menn ein 23iiiibet
ben 21nbern fuljrt, faOett bfibe in bie ©rube; zagojzda zagojzdo
poganja, ein £ei( treibt ben anbern; kda vrana vrani oči
izkluje, toann pieft etn .SnS^e ber attbern bte Vlugen auS? tc.
5. Ste negattoe ^arttfef ne bef)auptet tn ttcgatttten
©a§en tbren

te, jo, ga ic. me i (len i »or ben ^utfžmortern bom,
boš, bo, bova, bove, bota, brte, bomo, bote, bodo
unb je; ben #ulfew6rtetn bi, sim, si, sva, sta, ste,
smo, ste unb so aber merben fte gemetnigltd) narfjgefefct.
3. ®.
ga bom vprašal, idj roerbe i£n fragen ; ga bomo vjeli,
t»ir roerben il;n gefangen nel)men; me je vidil, er faf> mid);
so ga tepli, fte '^abcri ifjn geprugelt; bi mu vzeli, fte ,t»ur=
ben eS iljm roegnefmicn tc. — Tiatt fagt aber aud) rtd?fig : vprašal
ga bom, vjeli ga bomo tc:, befonberž, roenn auf bem
ffierbum ber 9Jacfcbrucf ru^t.
Sem 3mperatt» merben btefe fcf)wad)eren gur«
morter nadjgefefct; ift aber ber 3mperati» burd) etn 2lb»
»erbtum, meldiež unmittelbar »or bemfetben ftetjt^ niiljer
beftiinmt, fo miifiett (Te »or bem 3mperati» fietjen. 3- 25.
pozdravi ga, pošlite jo, grufje it>n, fcbicfef fte; lepo ga
pozdravi, ober pozdravi ga lepo, hitro jo pošlite, ober pošlite
jo hitro, grupe itjn fdjon, fdjicfef fte gefd>tt>inb K.
8. Sa« 9te$ejri»itm se, si |tet)t »or ben fiir«
jeren giirmortern ga, mu JC. ; fo mte bei ben ^erfona«
tibu« ber Sati» bem 2lccufati» unb @entti» »orgefefct
merben muj5. 3- 23.
se ga boji, obet boji se. ga , er furtfcfet fid) »or itjm;
čakaj, de mu jo dam, roarfe, ba|j icfc fte il;m gebe jc.
9. SBenn jmet 3 nfi n t ti»e in etnem @a£e »or«
fonunen, fo mufS ber »om beftimmten 3ettmorte re«
gterte »or ben anbern gefefct merben. 3. 93.
noče 1 ju dim

2 n 1) a n 0.
I. $)racttfc|e Uebungen jum Ueberfefcfn au3 bem
®eutfc^en in"§ ©loroentf^e.
ttefcprter.
(Bergl. 8., 9., io., »i.)
1.
T)tt Dnfe( liebt ben 33ruber, unb ber 33ruber beit
Dnfel. ©er ©ot)n mug bem SSater, ber ©djitler bem ?eb*
ttt, unb ber Jžranfe bem 2ir$te gel)orfam fet>n. 3m ©djloffe
beS §errn ©rafen t)abe td) beit greunb gefuttbett SScr^
gebet bett getitbe«, unb fiebet bie SKadiflen. £te gnget
unb £eiligen (tnb unfere greunbe. Sen (Siepbanten, ben
2Burm im ©taube, bie ?uft, baad)en 3Warft gemadjt. greunbe unb Sriiber,
.finber unb alfc Zeutel tjaffet bte ©itube >»te etne SSiper.
.finber! liebet bie Sleltern unb fe^rer, (te (tnb nad) ©ott
eure greben ffiol)Iti)dter.

9>ract. Ueb. uber Beti. b. ipauptro. t75
Mnmetf. SMe fincieffammcrfen 2B6rfer »jroei, ber u. a." MeM
ben im @(proenif4»en roeg.
lim sit mtoijb?
ut

.{»M u «4 ti? .1u»«tf
Ste Sfeftern arbeitett fiir bte .Jfinber. ©ott forgt fur
alte 9D?enfcf)en. Ser ^aifer fiebt bte Untertbanen, unb bte
Untertbanen lieben ben .Sfatfer. ©ute $erren ftnb gegen
ibre ^ned)te unb Stenflbotben freunblicf). Ste Srcffefn
fdjaben ben SfBetngarten; bie Šauern fdjrecfen (te mit
jffappermiibfeu, bie 3dger aber fdbtegen (Te. 3n ben
$oblmegen unb 2lbgritnben gtbt ež $otl). Sie $roaten
effen gern 3w>tcbel unb .fnoblaucf).
Sie Ddbfenfnedbte (Tnb mit ben ©cfjaf* unb ©cfimetn*
birten auf bie 2Biefe gegangen. 9?ocf) bei £age (Tnb geftern
Saren unb 3So(fe au« bera SBatbe gefommen, unb baben im
$efe jmei jpunbe jerriffen. Sie (jmei) Srefcber boben
mtt ben Srefcbflegeftt etnen #afen erfcftfagen 3obann,
gebt bem ©ebafttan unb 9Ktct)aef baS £rtnfgfa$, bač tbr
»on ©tepb«« erbaften babet, unb gebt jum 2lfotž unb
3ofepb> unb faget il)nen, bajl (Te jum ^auf unb Sacob
fommen folJen.
ni ,
Sie (§bnflen tjetltgen ben ©onntag, nttb bie Suben
ben ©amftag. Sie STCaufmtlrfe fcfjaben ben Sfecfern unb
SOBiefen. Ste gtfcber fangen bie ftifcfje mit 9?egen ober
mit Slrtgeftt. Sie ičaiferinen unb jfontginen baben ^ronen
auf bem £aupte. Sie 23Iumen unb SRofen meiner ©d)we»
fier ffnb auf jmei SBeeten im ©arten unferer 9žad)barin
gemacf)fen. Sie tfitbe, 3«egen nttb ©cvetne freffen ba*

* 3.
arbeiten fur, dtilajo za (m. b. 2lcc.). forgt fiir aUe,
skerbi za vse. .fatfer, cesar. Untertbatt, podložnik.
@ute — ftnb gegen it)re — freunbfid); dobri — so proti
(nt. b. Dat.) svojim — prijazni. ®ned)t, hlapec, 2. -pca.
©ienfibothe, posel, 2. -sla. ©rcffef, dr6zeg, 2. -zga
fdiaben, škodijo. SBetngarfen, vinograd, nograd, gorica,
frfjrecfeu fte, je strašijo. ,ft(apperniul)(e, klopotec, 2.
-tca. Sager, strelec, 2. -Ica, jager, 2. -gra. aber
fdjiegen (te, pa je streljajo. 3n, v'. jpoblroeg, klanec,
2. -nca. Slbgruitb, brčzden, 2. -dna gibt e§ .ffotl), je
blato, .froat, Hrovat. effen gern. radi jejo. 3tt>iebel,
luk. .fnobtaudj, česnik.
4.
Dd)fenftted)t, volar, ©djafbirt, ovčar, ©£f>n>etitbirt,
svinjar. ftnb attf — gegangen, so na (m. b. 2Jcc ) — šli.
3?od) bei, še za (nt. b. @en). ftnb geltern — gefommen,
nnb baben jtt>et — jerrtjfen, so včeraj — prišli, ino
dva — raztergali, Šdr, medved, 2. medveda. 9Bolf,
volk, volka, jjof, dvor. auč, iz (m. b. ®en.) 5Balb,
les, boršt. $unb, pes, 2. psa, ©refctjer, mlateč, 2.
-tca, mlatič. baben — erfcbfagen, so — vbili. ©refcf)*
fleget, cepec, 2. -pca. £afe, zaje, in ©teiernt. aud)
zavec, 2. -vca. eftf)eS tbr »on — erljaltett babet,
kteriga ste od (tn. b. @en.) — dobili unb gef)t jum,
ino pojd'te k' (m. b. Sat.). 3ofepb» Jožef, Jožep. unb
faget ibnen, ino jima recite, bag fte jum — fommett
follen, de naj k' — prideta, ^auf, Pavel, 2 -vla.
3acob, Jakob, Jakop.
5.
(šbrtfl, kristjan^ keršenik. beitigen, svetijo, ©onn«
tag, nedela 3ube, jitd, židov. ©amftag, sobota 3»aulttmrf,
kert, 2. kerta, kerta, kertti. fdjaben, škodijo.
Stcfer, njiva, gtfdjer, ribič fangett, lovijo. 9lc£, mreža,
ober, ali. Slnget, vodica, ternek. ^aifertn, cesarica.
$ontgtn, kraljica, baben — auf, imajo — na (m. b.
Soc.), .frone, krbna. #aupt, glava, ©lume, cvetica
12

©rač, ba$ auf ben 2Biefen, unb ben $iee, ber auf ben
2lecfern >vad)ft. ©er SMeiifct) Ijat #opf, #anbe unb gii^e.
«.
Scitie greunbin bat bem 5Betbe eine ©cfjere unb etne
©abet gebrarfjt. Ortne £iefe jtt>ifd)en jroei sBergen nennett
mir ein Xt)af. ®ie S3auern becfen it)re #aufer mit ©trot).
Šte 3Botfe erbatten mir »on ben ©cfjafen, unb ba$ 2Bad)3
unb ben jpontg »011 ben Stenen. £>te ©djnitfertnen fd)net«
ben ben ffieijett mit ber ©trfjel, unb bte SDidber mdt)en
bač ©rad mit ber ©enfe, roetdiež bie SRagbe mit bem
9ied)en umfebrett. 2lm $Eftittrood)e erfdjlug ber £>agef ben
SBeijeit auf ben Slecfern, uub bie Kofen auf ben Seeten
be$ ©artenč.
7.
3m SBinter tragt man #anbfd)uf)e, boppeite ©triimpfe,
unb etnen roarmen 3iocf. 'JDltt ©affer I6fd)ett mir ben
2>urft. 9IuS ben gid)ten unb ^obren quittt *Ped). Diefe
(5tt>et) §raueit ftnb gro§e 2Bobftbatertnen ber 2Gitmen
unb ffiaifen, aber eben fo grofje ^einbtnen ber £eud)(e»
rinen. X)er £>irt t)at eine |>trtentafd)e, unb roeibet mit
bem ©tabe in ber $anb -Jfittie, 3iegen «nb ©djafe auf
ben Sltpen.
S.
Sunglinge! etjret ba$ Sirter, liebef bte 2ugenb unb
bte grommigfeit, unb bematjret bie ©iigigfeit eineS retnen
©erotffettS. SKanner! tjaffet bte £runfent)eit uitb ?ugeti*
Ijaftigfeit, unb erfitllet bte g>fltd)teu eurtč ©tanbeč.

9tofe, roža rneiner, moje. ©djmejier, sestra, ftnb auf
jroet — geroacbfen, so na dvema — zrastle. 23ett,
greda. 9?ad)barin, sost ! da. $ut), krava Biege, koza.
©djroein, svinja, frejfen, jejo. ©raS, trava, baž, ktera.
jffee, detela, ber — mad)ji, ki — rase. £attb, roka.
gug, n6ga.
6.
Detne gteunbin, tvoja prijatlica. l)at — gebrad)t,
je — pernesla. ©eib, žčna. £iefe, dnika. nennen roir,
imenujemo, becfen , pokrivajo. tl)re, svoje §au6, hiša.
©trob, slama. 2BolIe , volna (liež: vouna, vtina.) be*
fomrnen mir, dobivamo, »on, od (m. b. ©ett.). ©cfyaf,
ovca. 3Bad)3, vosek, 2. -ska ^ioittg, med, sterdina.
SBiene, bčela, pčela, bučela. ©cbiiitterin, žanjica,
žnica. fdjttetbett, žanjejo, žnjejo. SBeijen, pšenica, ©i*
d)et, serp. SDidber, kosec, 2. -sca. tnaljen, kosijo,
sečejo. ©ra$, trava, ©enfe, kosa. roefdjeg ~ umfebrejt, v-.
ktero — obračajo. ®agb, dekla 2Jm, v' Cm. b. 21cc.).
aKittmod), sreda. erfd)(ug, je pobila. $agel, t6ča.
3m, po Cm. b. Soc.). SSBititer, zima. trdgt ntait,
nosimo #anbfd>ub, rokavica, boppefte, dvojne, ©trumpf,
nogavica, štunfa. roarmen, toplo. Dfacf, suknja. Io*
fd)en mir, si vgasimo. Burji, žeja. 2lu

©reife! laffet ben ©eij unb bie ©orgett fafjren, benfet on
©oft unb bie Grmtgfett, unb furcf)tet nicf)t bie ŠMtterfeiten
be$ £obeč. gfeig forbern mir »om ©cf)ii(er; ©efebrigfeit
»om Sungftnge, 90?utl) Bom ©ofbaten, ©tanbbaftigfeit
»om SJJanne, Xreue »om 3Beibe, @l)rftcf)feit »om .ffauf«
manne, unb ©eredjtigčeit »om giir|ten.
9.
Burd) ©ebulb unb @tanbf)aftigfeit uberminbett mir
SllleS. 9Keine ©cfcmefter ifi geftern fammt bfr grau
ter itt'3 ffiarmbab gefabren; untermegS merben (Te bie
Slante unb ibre (jmei) S£ocf)ter befucben. Ste £ocf)ter mei«
ner ©cfjmejler maren am ©onnabenbe unb am ©onntage
in ber $trd)e. Bie SDfiitter baben Cif>ren) Xbd)terit @rbs
beeren, $trfd)en unb Sirnen gebrad)t. Bie JJnodjeit finb
fiir bie $unbe, bie unter ben SSdnfen fiegen. Ser 9Jad)*
bar tfl auf bem ©cfjfitten ju einem ©djmaufe gefabren.
31u6 ben $efen brennt man SBranntmein.
IO.
Ste (grbe mit alfen 2Renfcf)en, Stotere«, Sduntett unb
©emdd)fen, mit alfen ^aifertbumern unb .fonigreid)en,
mit alleit ©tdbten unb Sorfern, @een unb SOJeeren, be*
megt ftd) in 24 ©tunben um fid) fefbft, mie bie ffiagen*
raber um bie 2ld)fe, unb im 3at)re ein S0?al)f um bte
©onne. 3m grubltnge tfl ber £tmmef f)eiter, bie Sogef
ffngen, bie 93dume bfiitjen, bie gefber unb ffliefcn, SBerge
unb £baler merben gritn, unb ber Sfttenfd) erinnert (Td)
mit banfbarem jjerjen anbie@ute beS attmddjtigen ©otteč.

2. slana, stanu. ©ret«, serec. faffet fal)ren, opustite,
©eij, skopost. ©orge, skerb. benfet an, mislite na.
Grroigfeit, večnost, fiircfjtet nicfjt, ne bojte se. 23itter*
feit, bridkost (©en ). be« £obe«, smertnih. g£eif5, marnost,
marljivost, flis. forbern mir, terjamo. oC, ©efet)rig*
feit, vučljivost. SDžutt), serčnost, vitežnost, pogum,
©olbat, žolnir, vojšak, soldak. ©tanbl)aftigfeit, stanovitnost-
Xreue, zvestost. @t)rlid)feit, poštenost, pravednost.
©eredjtigfeit, pravičnost, prfi, ladavec, 2.
-vca, knez, firšt.
9.
£>urd), z' (m. b. Snjir.). ©ebulb, poterpljirost,
poterpežljivost. uberminbeit mir 2llte«, vse premagamo.
Sfteinc, moja. ifi gefiem — gefat)ren, se je včeraj
— peljala, famuit, z' — vred. in'«, v' (m. b.Slcc.). unter*
roeg«, pojdoč. merbett fte - befudjett, bote — obiskale.
£ante, teta, tetica. tl)re, njeni, maren am, so bile v',
(m. b. 21 cc.). .Sirdje, cerkva, babeu — gcbrad)t, so —
pernčsle. (Srbbecre, jagoda, £trfd)e, črešnja. SBirite,
gniška, hruška, ftnb fiir, so za (m. b. 2lcc.). bie unter
— liegen , ki pod (m. b. 3njtr) — ležijo, ijl auf —
geTaljren, se je na (m. b. Soc.) — peljal. Slu«, iz (m.
b. ©en.), brennt man, žgčjo. ajranntmein, žgantca,
žganje.
lO.
@rbe, zemlja, mit allen, z' vsimi. Xbier, žival,
stvar, ©eroadt«, rastlinje (bletbt im ©ingular). .ftaifer«
tbum, cesarstvo, .fonigretd), kraljestvo. ber@ee, jezero.
SKeer, morie. bemegt ftd), se persuče. tn 24 ©tunben
um ftd) felbfi, v' štiri ino dvajsti vurah okoli (m. b.
©ett.) sebe. trne, kakor, ko. 3ld)fe, 6s, 2. ''si, osi.
3af)r, leto. etnmabl, enkrat, ©enne, sonce, griibftng,
mladletek, 2. -tka, pomlad, spiotletje, vigred,
valička. ifi — better , je — jasno. SSegel, ptič. fTngen,
pojejo. bliit)en, cvetijo gelb, polje, merbcn grun, se
zelenijo, erinnert ftd), se spomni, mit banfbaretn, z'
hvaležnim. Jperj, serce, serce. an, na (m b. 21«.).
©iite, dobrotljivost. be« allmddjtigett, vsigamogočniga.

11.
2lu« bem Grifen unb bem ©table fcfomteben bte ©djmiebe
Slmboge, £dmmer, 3«»tgen unb Sfleigel. ©eifter finb 2Be*
fen, bte retite Seiber tjaben. SOBir bettjen: SSaterunfer, ber
bu bijt tn bem jjimmel. @r benft an bte ©affen, bu an
bte gebern, unb mtr an bie unfdiulbtgett greubett ber 3u*
genb. 3cf) fprecfje »omffietter, »om ©ameit unb »on ben
©aaten. 3t)r t)abt gute 2Betne, aber fcf)lecf)te Stere.
1H.
©tr fet)en mit ben Slugen, unb boren mit ben Dt)ren;
obne Slugeit unb Oljren mdren mir bfinb unb taub, unb
obne Sungen unb Qeber mitfSteit mir fterben. Slu« 9J?ebl/
50?čfd) unbGrtertt bereitet man allerfet ©petfen. ©te^uljn«
(f)cn futtert ntait mit £nrfe, bte gerfel mit 9Wtld), bte
.Sfdlber intt $eu. 3luf ber SKtld) ift SKal)m COber«, ©afy
ne), ben bie .finber gern ejfen.
Ucl»cv J>ic &ecltuattc>n u. ^tet$ermtg fce*
C^ergt. %%. 13., 14 , 15.)
13.
@ttt trener gremtb ift ein grofer ©d)a£. 28ie »tet
fofiet ber fdjmarje 3Raittel unb ber aftešKocf? 3bre (jroei)
SSriiber ftnb burfiig, unb mbcf)ten gern frifdje« SBaffer
trtnfen. 3Bi(be £b'icre, fogar tobte $flanjen jatjJte man
unter bie d.qt)pttfd)cn &otttieitett. 3« Kbern ?anbe gtbt e«
gute unb bbfe SfKenfcben. Sen 2!rmen fctjeinen bte 9?etcftett
gtiitfltc^; aber nur ein gute« ©emiffen unb ein jufrtebe«

11»
2ltt$, iz (m. b. ©en.) @ifen, železo ©tabf, ocel,
2. -cla, jfiklo. fdjntteben, kujejo, kovajo. ©ctjmieb,
kovač. SImbof}, nakovalo, naklo. jpammer, kladivo,
kladvo 5D?ei^eI, dleto, ©eift, duh, 2. duha. (inb, so.
ffiefen, bistvo, bitje, bie fetne — fjaben, ki — nimajo.
2Bir betben, molimo 33ater unfer, oče naš. ber bu bift
in, kateri si v'.

neg £erj »erfcf)affet ung mabreg ©fitcf. Sit Staften gtbt
eg fiige ffietne, fd)6ne SSfumen uitb angenebme ©egenben.
Sunge ?ente foflen mit meifen 2ttdnnern umgeben.
14.
2?erfattgfl bu etmag »ott mtr? fragte ber berubntfe
SUeranber, .ftontg ber tapfern 9)?afeboneit, ben armen
Siogeneg, ber tn einem groben $age mobnte. 9?ein, ant*
roortete t'bm ber jf^ntfer, tcf) braucbe ntd)fg 5 nur bitte
teb btcf). gebe ein mentg auf bie anbere ©eite, baf} nttcf)
bie mobftbdtigen ©trajen ber ©onne befdjetnen fonnen.
(Sinige £of(eute beg mafebontfcben £e(bett b&rten bteg,
unb erftaunten iiber bie Sflebe beg DiogeneS. Ser $ontg
aber fagte: ffienn id) ntd)t fdjon Slferanber »dre, fo
molfte id) Siogeneg fepn.
15.
ffier reid) tfl, roare gern nocb reicfjer, unb aud) ber
retd)de tfl tnit bem, mag er bat, nief)t jufriebett. Sie aU
ten GEbriften roaren frommer, alg bie jefcigen. Sie fdjonfie
unter alfen SSfumen ift bte Dtofe. Sag ffiaffer ift gefun*
ber, afg ber befie 2Bein. ©te amerifanifdjen 93erge ftnb
bod), bober afg bie europdifcben, aber bie tibdjften ftnb
in Sttittefaften. 3tt grofjen ©tabten gibt eg fcbonere jjau*
fer unb grogere ^aldfie, afg tn fleinen. ©ie fprecfjeit gut
ffomentfcb, beffer afg metne ©djmefier, unb, mte icf) bore,
am beflen in ber ganjen ©tabt.
16.
3n ben reinften ©affern feben bie ffeinfteit Xbierd)en.
Sie @rbe ifl fletner afg bie ©ontte, aber groger afg ber
9Ronb. ®entt eg mdrrner mdre, mitrben mir fiiftere SBeitte
befommen. Sie (Sidjen ftnb t)of)ere unb ftarfere 23dume,
afg bte S3ucben. graitj bat ftcf) mtt etnem fcf>arfen,

fcbaffet un$, nam perpravi- roat)r, resničen, -čna, -čno.
©likf, sreča. 3n, na (m. b. ?oc) Stalten, Laško. an<
geneljm, prijeten, -tnn, -tno, vesel. ®egenb, kraj, 2.
kraja, follen — untgeljen, naj obhajajo, roetfe, moder.
14.
Berfaugft bu etma« »on mir, ali hočeš kaj od mene.
fragte, je vprašal, je baral, je pital, berubmt, slaven,
imen t tapfer, serčen, pogumen, hraber. 9Wafe*
bone, 31akedonc. Diogene«, Uiogen. ber — mobnte,
ki je - prebival. gag, sod. 9feiu, antroortete iljm ber
^nifer, id) braucl)e ntd>t«, ne, mu je odgovoril Kiničan,
nič mi ni treba ober nič ne potrebujem nur
bitte id) bicl), samo te prosim. get)e ein meuig auf, pojdi
nekaj na. anbere, uni. ©ette, stran, ba$ rnict) — be*
fdjetnen fonnen, de me — leliko obsinejo ©traljf, žar.
GČinige, neki. jpofoiann, dvornik. mafebonifd), makedonski.
jpelb, \itez, junak. l)6rten bieg, unb erjlaun*
ten, so to slišali, ino se zavzeli, uber, nad (m b.
Snjtr). be« Biogene«, Diogenov. aber fagte, pa je rekel.
2Benn id) nidjt fdjon —mare, fo molite id) — fe^n,
ako bi ne bil že —, hotel bi biti —.
15.
©er — ift, mare gern nod), kdor je — , bi rad
bil še — unb aud) - ift mit bem, maž er bat, nid)t —,
ino tudi — z'tim, kar ima, ni —. roaren, so bili.
fromin, briimen, pobožen, al«, kakor, ko. je§ig, zdajni,
sedanji, unter allen, med Cm b 3nftr.) vsimi. amerifa«
ntfd), amerikanski. S3erg, gora. europdifcf), evropejski.
Sfffittelajlen , sredn;a Azija spalajt, poslopje, palača,
flein, mali, majhen, ©ie fpredien, oni govorijo, flo*
menifcf), slovenski, unb, mie id) l)6rf, ino kakor
slišim ganj, cel.
10rein,
čist. leben, živijo. £t)tertf)en, živalica, stvarička
©onne, sonce. $žonb, mesene, luna. SBemt e«
— mdre, ako bi bilo —. miirben mir — befommen, bi
— dobili. Sidje, hrast, dob. 33ud)c, biikev $ranj,
Franz ®jatl)ia«, Matija. Matjaž, fdjarf, ojster. »JKeffer,

tt>ia« mit einem fdjarfereit, 3ot)ann mit bem fd)drfften
9Reffer gefctjnitteit. Die fleiftfgcn Cattbleufe »errict)ten mit
froljlic^em ^erjett bie fcfjroerftett Slrbeiten.
Uefccr fcte &al)ln>©t!te?.
($ergl. §§ 16 , 17 , 18., 19., 20 , 21., 22 , 23., 24.)
17.
Sin Dfegiment bat 3 23ataiUon, ba« Sataitton 3
35i»iftonen ober 6 Gjompagnien, bte Giompagnie 50 bB
(00 9Wattn. Der dentner i)at 100 ^Dfunb, ba0 @ran. Unfere tfird)e t>at 6 £f>ore, 3 Sljitrme, 4 tfa*
peKen, 17 Slttare. gin £l)tirm t)at 3, etner 6, ber britte
2 ©locfen. Slbam batte 2, 9toe aber o ©oljne. @in faif.
2>ucaten gilt 4 ©utben unb 30 .freujer. (Sin 3al)r bat
365 ober 366 Sage ober 12 SD?onatt)e, ber SJJonatt) 30
ober 31, aucft 28 ober 29 Sage, ber Zag 24 ©tunben,
bte ©tunbe 60 Minuten ober 2 fjalbe ©tunben.
18.
3l)Ki ift tteber mit 4, ttocf) mit 700 ©ulben geljotfen:
benn er i(i bem 9?ad)bar 19, bem ©djneiber 121, unb
bem ©cf)ufter 65 ©ttlben fcfjulbig Sflein »rttber ift 18,
unb metne (jmei) ©ctjmeftern ftttb 16 uttb 17 3abre alt.
2Gie met ORenfctjen (tnb auf ber 2Belt ? Ungefdbr 1000
SRiKtottett, ndljmltcb: ungefafjr 150 TOK ttt (žuropa, 500
fflltO. in Siffen, 100 STOiB. in Slfrifa, unb 300 mit. in
Slmerifa. 3n 9Ju(31anb t(l eč nicfjtž felteneč, roenn 3emanb
110 ober 120 3al)re alt ift; fo ftarbeit erft uor beilauftg
15 3at)ren in SKošfau etn SKann mit 162, unb fein 28etb
mit 159 Satjreu. ffieibe maren 130 3ab« mit etnattber
eljeltd) »erbunben, unb miirben tn 20 3al)ren bie britte
gofbene §od)jett gefeiert tjaben.
®er mit 30 3«l)ren nicbt ftarf, mit 40 mcf)t rcetfe,
unb mit 50 nicfit retcf) ift, ber ttnrb rceber (tarf, nocf)
roeife, nocf) reicf) merben. 2Btr (Tnb ju Sonftanttnopel im
3a!)re 1783, unb ju 9Ro6fau tm 3al>re 1812 geroefett.
Setbe ?lrmeen l)a6en ben 21. unb 22. SWat 1809 (m. b.

nož. bat fid) — gefdjnitten, se je — vrezal. fleifSig,
priden, ?anbmann, kmet. »errid)teu, opravljajo. frot)<
lid), vesel. 2lrbeit, delo.
17.
Regiment, regiment 23ataillon, bataljon. DicijTon,
divizjon. Sompagnie, kompanija. Senrner, cent. bat,
v a ga. 9>funb, funt, libra. ?otb, lot. Guentdjett, kvint,
kvintič ©ratt, gran utifer, naš. j?ird)e, cerkev. £bu*nt,
turen, 2. -rna. .fapeffe, kapela. Šiftar, oltar ©foefe,
zvon. batte, je imel faiferlid), cesarski Sucateu, zlat.
gift, velja, ©ulbeit, goldinar, rajniš, rajnšk. jJreu«
jer, krajcar, ©tunbe, viira SUinute, minuta, tjafbe
©tunbe, polviira
IS.
3f)ttt ift meber — nocf) — gef)offen, njemu ni ne
— ne — pomagano. benn er tfi — fcfjufbig, zakaj on
je — dolžen 9iacf)bar, sosed, 2. soseda, ©djneiber,
sainbol, žnidar. ©cfjufler, erevlar, šoštar. 5Bie »ief
5Uenfd)eit finb, keliko ljudi je 20elt, svet, 2. sveta.
Ungefdbr, okoli, nafjmftcf), namreč. Gruropa, 2ffTen,
Šlfnfa, Sfmerifa, Evropa, /*zija, Afrika, Amerika.
3n 3?uglaiib ijt e3 nicf)t$ felteneS, v' Riisii ober na Rusovskim
ni kaj redkiga. menn Sernanb tfl, če je kdo.
fo ftarben erft »or —, tak sta še pred (ui. b. 3nftr.)—
vmerla, SKožfau, Moskva, fein s IBeib, njegova žena.
maren mit einanber ebelid) »erbunben, sta bila poročena
miirben — gefeiert boben, bi bila — obhajala,
golben, zlat. jjod^eit, svatva
19.
5Ber nicfjt ift, kdor ni ber mirb meber — nocf) —
merben, ta ne bo ne — ne —. SSir finb - gemefett,
smo — bili Sonjtanttnopef, Carigrad Slrmee, armada,
vojska. b«ben — »erloren, ste — zgubile. majnik.
3Banu mirb er — bejablett, kda bo — plačal ©ein,

©en.) 30 taufenb 95?ann »erloren. Sffianrt rotrb er feine
©d)ulben bejal)len? ©etn ganješ SSermogen tfl 5 ©tilbett,
11 3roanjtger, 14 3ef)ner, 9©iebner, 7 3wctfer, 2.freu*
jer, 3 spfenntg unb 1 jpettcr.
3©.
3m brttten 9S)?onatl)e nad) bem neuen 3af)re fangt
ber gritbltng an, tm fecfjften ber ©ommer, tm neitntett
ber jjerbfl, unb etiblid) tm jroolften ber SBinter. Bte
(jmei) erflen SMenfdjen roaren 31bam unb @»a 9Kit 19
3at)ren gtng jperr 3?. jttnt 9Rilttar, mit 23 »erebe*
lid)te er ftd), mit 32 rourbe er jum jjauptmann befbrbert,
mit 43 itberfefcte man tfjn nad) Xrtefl unb fpater nad)
aSenebtg, mo er 65 Sabre alt flarb. ©agett ©ie mir:
3Bie »iel ifi 6 97?al)l 8? 48; unb 6 95?at)i 48? 3tf 288.
2Bie iJier 9>ferbe baben ©ie im©talle? 3d) Ijabe teren 6.
Serfaufen ©ie mir 2 ba»on, id) rotil 3b»i

njegov, ganj, ves, vsa, vse. 33ermogen, premoženje,
glešt. Sroattjiger, dvajsetica, dvajšica. desetica,
desetka. ©tebner, dvojača, sedmica. ©tebjebner,
petica. spfenntg, denar, penez. ipcKer, vinar, nežica.
20.
SKonatt), mesene, nad), po (m. b. ?oc.). fdngt an,
se začne, ©otntner, leto, polete. Sjerbft, jesen. enb*
lid), zadnič, SBinter, zima. moren, sta bila. gtng —
juni 9J?ilttdr, je — k'soidatam stopil. »eretjelidjte er
jtd), se je oženil, murbe er — beferbert, so ga — postavili.
jum, za (m. b. 2(cc.). ^auptntann, kapitan,
poglavar, iiberff^te man tl)n, so ga prestavili, nad),
v' (m. b. 9tcc.). Sriejt, Terst. fpdter, poznej. SSenebtg,
Benetke, mo er — jtarb, kjer je — vmerl. ©a«
gen ©ie mir, povejte mi. 9Bte vnel, keliko, koliko.
Ijabeit ©ie, imate, ©tali, štala. 3d) babe beren, jih
imam. 5Serfaufen ©ie mir bat>on, prodajte mi jih. td)
rotil 3f)tten — bafur gebeit, vam — za nju dam.
91.
ffitr agen, smo jedli. 2lpfel, jabelko. 23trtte, grriška.
mtr tranfett, smo pili. betltg, svet. ©djrift, pismo, tjl
fdjon — iiberfe&t, je že — prestavleno. ©prad)e jezik,
2. jezika. $abet it)r tmrgejtern nid)t — gefeljen, ali
predvceraj niste — vidili. 9iegenbogen, mavra, mavrica.
in ©teierm. božji stolec. ®eben ©ie mir, dajte mi.
Soffel, žlica, meld)en — uid)t ijtnldnglid) ijl, katerim —
ne dojde, ni dovolj. SJufcen, prid! hasek. Ijabett oft,
ima,o dostikrat, velikokrat, ©cbabe, škoda, ben ffc
bann — bemetnen, ktero tedaj. — objokujejo. t)at —
»erlaugnet, je - zatajil. 3d) Ijabe eS etid) — gefagt, sini
vam — povedal, ja ma$ fage id), pa kaj pravim, ©aaf,
setvo. gibt, daje. metjienž, naj večkrat, frudjtbar, rodoviten.
fanb, dežela. Slernte, žetva. ®r bat mir —
»ergolten, on mi je — povernil. empfangen, zadobljen.
mand)er, neki. Ijabeit, imajo. SSerftanb, pamet.
3d) tjabe — gefeljen, unb — gefprodjett, sim —
vidil, ino — govoril. ®r ld(5t — fagen, reče — po-

meti mtrb. £ier bin tcf), bi" ifi fte, bort ifi er. 3f)r Groei)
gfaubet ež nid)t, bag er mtd), fte ""b eud) betrogen br aber fiircbtet eucf), roeif er
unč (jmei) »erlaffett bat 3d) ftebebicf), tl)it unb eud). Sr
erbarmte ftd) feiner, unb nat)m it)n ju (Td). Si) b a & e ibm
baž anfiatt beiuer gegeben, mač bu tl)m »erfprodjen bafi.
5Btr neb men nitf)tč mit un$ 2Bir roerben ju ibm ober ju
il)r fommen.
«3.
®?ein Sruber unb metne ©cbmefier ftttbju £attfe; aber
rnetn Dnfef unb metne £ante finb mtt betner 5ERutter in
ben ©arten gegangen. 3* unb meinefjroet) šBriiber Ijaben
in unferen ©arten »tcf 3roctfcf)fett. ©aget eč enren ©e?
fdjmifiern, bag fte in unferen ©arten fommen foflett. Sfffe
metne ©efdjnnfier jtarben in it)rem fcbonfiett 2lfter. 50?etne
(jmei) aftefien 93riiber flarben tn tbrern fititfjelinfcn, meine
(jmei) jiingfien ©cbmefiern tn ibrem jmolften 3abre. 25er
©obn unferež 9iad)bar$ unb bte ©dimefier ettrer greunbin
ftnb f)eute angefommen, unb roerben morgett mit ettren
Sleftern bei meinem ©cf)t»ager ju 9JJittag fpeifen. 2Benn
il)r eure spfficfjt tl)ut, fo roerben eud) eure SSorgefefcten Ite*
ben. ©prid) mit einem Ungfitcfftdjen ntd)t »on beinem
©fitcfe. Unfer ?ebcn ifi furj, aber nocf) fitrjer unfere Sugenb.
24.
Scf) faufte jmei spferbc, einen ©djimmef unb ettten
Mappen; biefen merbe td) meinem dftern, jenett meinem
jtingern S3rnber gebett. Jfttffe entfieljen auž Sdrfjen, btefe
auS Guelfen; jene ergiegen ftcf) ttt'$ iKeer, biefe tn gfiiffe.
9>etru$ unb

vedati. ba$ er b e " te ~ fotnmen roirb, de bo dnes —
prišel. #ier, tu, tukej. bcrt, tam, tamkej. gfaubet ti
nidtf, ne verjeta, ne verjameta. ba$ er — betrogen
bat, de je — golufal (vkantl, ntiril, ociganil). ffiern
bafi bu eS gegeben, komu si dal. SCBer t)at — gefeben,
kdo — je vidi]. £aben (te — ba$ gebracfjt, ali so —
pernesli. roaS |Te — ert)aftett babett, kar so — dobili.
3d) nebme 2JUeS —, roač tctj — ftitbe, vse — vzamem,
kar — najdem, ©ebet, dajte arbeite, delam. fd)retb|t,
pišeš, roeif er — tterfaffett bat/ Ker je — zapustil. Grr
erbarmte |tdb, vsmilil se je čres Cm b Stcc.). u. nabm,
ino — je vzel. I)abe - baž anflatt — gegeben, sim —
namesto — dal. roaS — »erfprodjen tjaft, kar si — obljubil
Cobečal). SBtr nebmen md)t$, nič ne vzamemo.
2Btr roerben — fommen, bomo - prišli.
23.
©tnb ju jjaufe, sta doma. £ante, teta, tetica. jrnb
- gegangen, sta šla. Crotr) baben, imamo, »tet, dosti,
veliko Cm. b. ©en.). 3roetfd)fe, sliva, ©aget eg, pove.te.
©efdjroijier, bratje ino sestre, bag (Te — fommen fol*
ten, de — naj pridejo, (tarbeit, so vmerli, Cjt»ei) sta
vmerla. Sttfer, starost, jung, mlad. greunotn, prijatlica.
ftnb beute angefommen, sta dnes prišla, u. roer*
ben morgen - ju SDiittag fpeifen, ino bota jutro —
obed vala Ckosila). 2Benn itjr — tbut, ako — storite,
spflicbt, dolžnost, fo roerben — tiebett, bodo — ljubili.
SSorgefegter, naprejpostavljen. ©prid) ntd)t, ne govori,
ungliicfttd), nesrečen, - čna, - čno. ?eben, živlenje. aber
nodj, pa še. 3ugenb, mladost.
24.
3d) faufte, Ciez) sim kupil, ©djimmet, bel konj,
belko, bčlec, 2,-lca. DSappe, čern konj, černko, vranec,-
2. -nca icb roerbe geben, bom dal. gtug, reka, voda. ent*
jleben, postane,o. 33ad), potok, 2. potdka. Guelle,
vrele, zvir. Cfte) ergiefjen jtd), se izlijajo. SDleer, morje.
Cfte jroet) roaren, sta bila. ftarb, je vmerl. »or, pred
Cm. b 3«ftr). @d)icffat, sreča, jufrteben, zadovoljen,
fprad), je govoril, »on, od (m. b. ©en.), franf, bolen,
bolen, betežen. #inb, dete, 2. deteta, banbetn, storijo.

iefen fprttf), jene miffen nidjtč. Sicfe SSattern ftnb retrf),
benn ibnett geboren biefe SKeierbofe, btefe SDBtcfeit, mie
flttdE) alte jene £>erben, meldje ©te in biefen (jmet) £bd«
lem febett merben. ©oicben, bie fiigen, ift m'd)t$ ju gtau*
ben, fonbem nur jenett, bie bie 2Babrbeit fprecben.
25.
OBergt. inžbefonbere §. 30 , atfc, Fonnte bem Siebe nid)t nadjfaus
fen. Da ftng er faut ju meinen an. Sie SBadjter, mef«
d)en feiit Ungtiicf ju £erjen ging, bemitfeibeten ben 5D?ann,
tiber me(d)en ®ott ein fo grogež Ungfiicf gefcbicft batte.
Slmru fagte: 2IIS id) beute tn bie ©d)tacf)t ging, wetcf)e
(fo) fur ntid) ein fo ungfitcflicbeS Grnbe erreid)te, l>atte id)
100 ^amebfe, meldje nidjt b«nreid)ten (b. i. fo ibrer eč
nid)t genug mar), meinen ©pcifeoorratb fortjufd)ajfen, unb
biefett Stbenb bat ibn ettt Jjunbdjen in ber ©djnauje ganj
fortgetragen.
26.
9J?it mem fpracfjen ©te geftem ? mar etn grem«
ber, ber (fo) erft »or jmei £agen in biefe ©tabt gefom*
men ift. ffier (»on) end) (betben) bat biefen 23rtef ge«
fdjrieben. ®em ei @rnft ift, gefunb ;u bfeiben, (ber)
tebe ntdgig. 2Bem bie SKutbe (m. b. ®en.) feib tbut, (ber)

oeife, moder, befeljren, podvučijo. nid)t miterridjtet ift,
ni podvučen. n>tfi"en nid)t$, nič ne vejo. benn, zakaj,
geboren, slišijo, ober njih so. 9Keiert;of, pristava, marof.
nrie aud), kakor tudi. jperbe, čreda ©te — fel)ett rcer*
beit, bote vidili. fiigen, lažejo ift nicfjt« ju gfauben,
riič ni verjeti, fonbern nur, temuč le. 2Babrl)eit, resnica.
fpred)en, govorijo.
»5.
pl)rte .ftrieg, se je vojskoval, iiberroanb, u. —
rcerfeit fte§, ie premagal, ter — djati velel. Jferfer,
temnica, ječa. ju anbern 3eiten, inda. man — etnju*
fperreit pffegte, so zapirali. Stduber, tolovaj, razbojnik.
gegen, proti (m. b. £>at.). bun^erte, je gladovalo.
begeljrte ju effett, je jesti pogerval (terjal). 9)?ait
brad)te, so — pernesli. ©tiicf, kos. ftleifd), meso. um
e« jtcf) — ju braten, de bi si ga — &pekel. 211« (tel)
— bajtt anfdhtcFte, ko se je — k'teinu perpravljal.
fant, je prišel. £>unger, glad. eben fo feljr uberrodftigt
Ijatte, ravno tako prevzel, u. lief — ba»ott, ter je —
odbežal. man angefeffelt l)atte, so perpeli. fonnte —
nicfjt nacfjfaufeit, ni mogel za (m. b. 3nftr ) — dirjati.
£>a ftng er laut ju rcetneit an, tedaj se je začel na
glas jokati, ffidcfjter, čuvaj, stražavec, vahtar. ju
jjerjen gtng, bemttfeibeten, v' serce segla, so pomilovali.
uber, črez, nad (m. b. 91cc.). fo grof), tolik,
gefdjicft batfe, je bil poslal 2lfS id) beute — ging, ko
sim dnes — šel. ©cf)lad)t, bitva, bitka, fo, tak, tako.
Grnbe, konec, 2. -nca, erretcfjte, je vzela, tjatte id),
sim imel. j?atnel)f, belblod, kamela, e« ntd)t — genug
mar, ni bilo zadosti, ©peifettorratl), živež, fortjufcfjaf*
fert, dalje spraviti. l)at — fortgetragen, je odnesel.
5?unbcf)en, pesek, psiček ganj, ves, vsa, vse (2(cc.
SOIafc). ©djnauje, gobec, 2 - bca.
36.
©pradien ©ie, ste govorili, geftern, včeraj.
wat ein grember, ptujec je bil. erft — gefommen ijt,
še je — prišel.- oor, pred (m. b. Snjtr.) bat — gefd)riebett,
je — pisal. &rief, list, pismo, (žrnjt, resnica,
febentdgtg, naj merno živi. fetb tl)ut, se škoda zdi.
13

agt fetiten ©oi)n; mer il>it aber fiebt, (ber) jiidjtigt il>n:
fagt i>ie l)eit. ©djrift. ffienn bie Sugenb abeft, (ber) i(l
boppeft ebef. Ser 9Wann, bem td) (fo td) tfjtit) baS ©efb
gab, tfl mettt greuttb. Sen SUeranber, ben (fo ibn) fo
rnefe SBolfer unb .fonige nicf)t b fiegten, bejtegte ber 3om.
3Baž bafl bu jetiem »erfprodjcn, mit mefdjem (fo mit tl)tn)
bein S3ruber gefprocfjen bat?
«7.
3d) modjte geru mijfen, mte ftd) etma ijerr 3f. be*
ftnbet, unb maž er fo »on mir benft ? Su fragfl tmtner,
mem nur ber £ut gebbren mag; unb Sftientanben ift ti
unbefanut, ba§ il)tt unfer (bnber) Onfef t)ier »ergejfen
bat 3Bie? Sliemanben? (Si tfl ja mir unbefannt, ber (fo)
icb bod) 3emanb bin. (Sinem Siigner mirt 9?iemanb glau^
ben. 28em tmtner bu etma$ ju geben »erfprtd)fl, e$ fe^,
maž ti fe^, bem mufjt bu ež geben. SBon mem er etma
ba$ Q)apier ert)aften bat? »ttet.
(Serjjl. §§. 31—50.)
»8.
3d) bin gfiitfficf), meif td) mit bem jufrteben bin,
mač icb babe. »»ar geflern bet eurem
greunbe, unb eure ©cfjmefler ifl aucf) bet tf)tn gemefen.
2$Jo maret benn il)r? 3d) mar bet ber ©rofmutter.

agt, sovraži, aber liebt, pa ljubi, jitcfjtigt, strahtije.
Sugenb, krepost, čednost, abelt, ift boppelt ebel, žlaltniije
ober žlahni, je dvakrat žlahen id) gab, sini dal.
fo uiefe — Htd)t beflegten, beftegte toliko (m. b @ett.)
— nI preladalo, je preladala. 3ortt, jeza.
—
»erfprocfjen, si — obljubil, gefprodjett tjat, je govoril.
«7.
t
3d) mod)te gerit roiffen, jez bi rad vedel, ftd) —
beftnbet unb — benft, počutijo ino — mislijo, ©u fragjt
imnter, zmirej praštiš, vedno vprašuješ, preveno pitaš,
roent nur — geljorig mag, čigav le — je ift e$ unbe»
fanitt, nI neznano. baf? — »ergefTcn bat/ de so —
pozabili. e$ ift ja, saj je. Siigner, lažnivec, lažnik rotrb
gfauben, bo verjel, bu ju geben »erfprid)|t, dati obljubiš
(obečaš). fg eg fcp, naj je? kar je,
bu e$ geben, moraš dati. grau, siv. gemonnen — jer«
ronnen, perpravleno — razpravleno, prišlo — prejšlo.
»8.
gtiicflid), srečen, roeil, ker. jitfrieben, zadovoljen,
id) l)abe, itnatn. Ieicf)t, leliko ju fagett, rfiči. fdjroer,
tčžko, trnnter, vselej, vedno, zmirei. reid), bogat, folg*
Itd), tedaj, auf, na (m. b. Coc) ©aH, plčs, bal. £err,
gospod, ju jjiaufe, doma. bat geflopft, je terkal. ©d)we*
fter, sestra, roenn itf) nur roiifite, de bi le vedel. 8ru»
ber, brat. frobtid), vesčl. traurig, žalosten, -stna, -stno.
jefct, zdaj. geftern, včeraj, ^reunb, prijatel, prijatnik.
aucf), tudi. ®rof5mutter, babica.

5Bo fet)b it)f geroefen, feit td) eud) nid)t gefef)ett tjabe?
3d) bitt itt ?atbad) geroefen. 9iein, rnetn greunb, ba biit
td) nid)t geroefen; aber meine ©cfjroefler »»ar bort. 2Sor
einigett 3af)rett roaren roir (jroei) nid)t fo retcf), alž roir
je$t ftnb, unb rotr roaren bod) g(iicfltd)er, roetl roir ges
funb roaren. 2Btr (jroei) roerben gliicfltd) fet;tt, roenn it)r
(jroet) gefttnb fep roerbet. ©ep mein greunb! ©epe md)t
fo getjtg, roie jene (Tub. ©et)b imnter fo fleigig, alž tb>"
ež biž jefct geroefen feyb.

29.
feit, kar. icf) f)abe nicfjt gefetjen, nisiin vidil. 1'aibacf),
Ljubljana, ba, bort, tam. aber, pa. SOor, pred (m b.
Snjir.). eittige, eni. Saljr , leto. fo, tak, tako. bod),
vender, voner. gfucfficf), srdčen. gefunb, zdrav, rnenn,
če. getjtg, skop. fletjjig, marljiv, bi« jefjt, do zdaj.
Xocf)ter, hči. SKutter, mati. fomtnen ©te, pridite.
3©.
gruf)Itng, pomlad, mladldtek, protiletje, vigred,
valička. fommen, priti, pridem, gefb, polje, gritnen,
selendti, im. jtrtgen, pčti, pojem ober pčjem. ganj, ves,
vsa, vse. 9Jatur, natiira. (td) »erjiingen, pomladiti se,
im se. betfjen, moliti, molim, arbetten, delati, gern,
rad. feljen, viditi, im. fpredjen, govoriti, iin. frit^flitcfen,
kosilčati, in ©teierm. zajterkovati, tijem. befud)en,
obiskati, išem. ju SKittag effen, kositi, in ©teierm.
obedvati. ju 3fbenb effen, večerjati, effen, jesti, jedem
ober jem. trtnfen, piti, pijem, fdjfafen, spati, spim.
muffen, morati, fcfjiegen, streljati, fangett, loviti, im.
grembftng, ptujec, 2. -jca. fetjren, vučiti. jung, mlad.
S3ar, mčdved, 2. medveda, tanjen, plesati, šetn. beflen,
lajati, mieljern, herzati, žem (fiež: h'rzati). .Sjeitne,
kokoš, gacffen, kokodakati, am ober dačetn. 3iege,
koza. mecfern, merketati, am ober tnerkečem. tntanen,
mijavkati. benfen, tuliti, britlfen, rjoveti ober rjiiti,
rjovem. ©d)metn, svinja, gruttjen, kroliti, grofd), žaba.
quacfen, vegati^ regljati, kvakati. fdjmtmmen, plavati.
2Burm, červ. friecfjen, lesti, ležem.
31.
Dbfcfjon, desiravno, desilih, akoravno. fdjretbeit,
pisati, pišem. »erfpred)en, obljubiti, obečati. ermaljnen,
opomeniti. menn fd) itur geroig, de bi le za res (got6vo,
za gvišno). ttriffett, vediti, vem. bfetben, ostati,

mitb. ©efterit baben meine (jmef) @d)tt>e|tem ba$ 93ucf)
juritcf erbalten, metcbeS fie bem £errn 33. geliehen hattett,
unb nun merben (Te eS eud) letljen, rneit tbr ficfagt b fl bet'
bag tbr tč gern lefen mbd)tet. @tne grau, bte red)t mirtb*
fdiaftet, bte tbreu $žann unb ibre jjinber liebt, bie tmmer
reinlid) tfl, bie nie janft, ift ein groger ®d)«&. 3d) unb
mein ®d)mager miirbett btr ba« »erfprodjene ©elb ge«
fd)icft baben, menit mir gemugt Ijatten, bag bu e« fo be«
notbigeft.
3».
©eben mir (jmeij nad) £aufe, tbr (jroeO bletbet f>ter,
unb jene (jroei) foUen abmarten, biž ber .fnecfjt baž $Baf*
fer gebrad)t bat. faffet un$ betben unb arbeifen. ©terbenb
i)at er mid) gebettjen, bag id) ttjnt feine Ungeredjtigfetten
»erjeiben tnoge. pr ba6 SSaterlanb gib bereitrotlltg bein
Seben unb SSermogett, unb benfe nidjt, baf} bu fur btd)
aKetn, fonbem fur baS gattje S)?enfd)engefd)led)t gefdjaffen
btft. 9iid)t fiebenb ober ftfeenb, fonbem fnienb f>at er mid)
gebetben. (Sntbecfet SKiemanbeu, aa« ibr bei mir gefebeit
l)abt, unb t)iitt)et eud), ju erjabten, maS tbr geftern gebort
babet. SD?ag td) arbeifen unb forgeit, fo met id) fattn:
retd) merbe td) nie. ?ofd)e bte Jterje auž, unb gebe fc^la*
fen, bag bu morgen friit) letd)t aufftebejl.
33.
SKan fagt, bag t>euer ber SBetn nid)t fug merben
mirb. Slber ma$ fagt man nid)t Stile«! Dft meig man nid)t,
ma$ man anfangen, ober mač man fagen ober tbun folt.
9Han tobt tbn, tabett tbn, brobt tbm, firaft tbn; aber ma$
man aud) tbut, man ridjtet nid)td mit tbm au6. #err f. liigt
nie, mir liigen aud) ntd)t; altein biefe (jmet) alfeit 20ei*
ber fitgen immer Sie žKetdjen, bie 2lrmen, aud) bte .Jfin«
ber bemeinen feinen £ob; ja fogar biejenigen, »on benen
er nid)t gefannt murbe, ftnb betriibt. 5J?an folt jebem ge«
ben, ma$ man fd)ulbig ift. OKan bat fein Serbienft,
menn man btog feine greunbe liebt; tbun fetbft bie
§eiben. SDfan tnug felbft »on feinen gttuben »ortbcitb«ft
fpredjen, ober fdjmeigen. ©ebet btefe 3SeiM)en euren @d)t»e-fterit/
unb td) merbe biefe SKofen meinen SSritbern geben.

ostanem, juriicf erbalten, nazaj dobiti, im letbett,
pos6diti. [efen, brati, bčrem, aud) štčti, šte,em. grau,
gospodinja, žena. mtrtbfdjaften, gospodiniti. Iteben,
ljubiti, im. iutnter, vselej, zmirej, sploh. retnitd), snažen,
-žna, -žno. nie, nikdar, nikoli, janfen, prepirati
se. ©d)a$, zaklad, šac. ©cfjroager, svak, ©elb, (|narji,
-2. jev. fd)tcfen, poslati, pošlem, benotbigen, potrebovati,
lijem, aud) treba biti (komur česar).
3S.
©eben mir, p6jdem. bfetben, ostati, ostanem, ab<
marten, počakati, bt$, dokler, bringen, pernesti, sem.
©terbenb (b. t. im ©terbett), vmirati. bitten, prositi,
im. Ungered)tigfeit, krivica, »erjetben, odpustiti, im.
SSaterfanb, domovina, vlast. bereitmiHig, radovoljno.
feben, živlenje. Sertnogen, premoženje, benfen, misliti.
ba$ ganje 9JČenfd)engefcf)fecf)t, ves človeški rod. gefdjaf*
fen, stvarjen. fieben, stati, stojim. fTfceub, sedeti, im.
fonbern, temuč. fnienb, klečati, im. entbecfen, razodeti,
dčjem. fid) b«^«/ variti se. ^orett/ slišati, im. forgen,
skerbeti, im. fo Diet icb fann, keliko morem. auSfb*
fdjen, vgasiti, im. Met je, sv4ča. morgen friM), zjutraj,
aufflteben, vstati, vstanem.
33.
SOJan fagt, pravijo, se pravi. Ijeucr, letos, oft,
dostikrat, velikokrat, rotffen, vediti, vem. anfangen,
početi, čnem. foben, hvaliti, im. tabefn, grajati. brol)en,
pretiti, ober groziti se. firafen, kaštigati, štrajfati. auž<
rid)ten, opraviti, lugen, lagati, lažem. 9?eid)er, bogateč,
2. -tca. Štrmer, vb6žec, 2. -žca. beroeinett, objokovati,
tijem. j« fogar, tudi. fennen, poznati, am. betriibt,
žalosten, -stna, -stno. 5Ran bat fettt SSerbtenfl, nimamo
zaslužka, ober človek nima zasluženja. bfofj, samo.
fefbfl, tudi. #eibe, nevere , pagan. »ortijetlljaff, dobro,
fpredjen, govoriti, pber, «|i. fdbmetgen, molčati, im. SBeil*
d)en, vijolica. Sfofe, r6ža.

34.
9Jttl)en ©te au«, (meitte) ^erren! roemt man mube
ift, rubt man gern au

34.
. 2lu«rut)ctt, počiti se, ijem se, ober počiniti se,
nem se. niiibe, truden, -dna, -dno. ®fa«, krožica,
kozarc, glaž. frtfd), merzel, -zla, -zlo. 2Bal)rl)ett, resnica.
eben fo — al«, ravno tako — kakor, acfjten, štimati.
»eracfjten, zaničevati, ujem. (So fang, dokler, .ftinb
(etn unmunbtge«), dete, 2. deteta, (iiberbaupt) otrok,
2. otroka, $atfer, cesar. Untertf)an, podložnik. ©pradje,
jezik, 2. jezika. jDolmetfd), tolmač. menfdjlid), človeški,
©ebanfe, misel, an (ii)reit D£)reu) v'. ^)erle, bisera,
man (je gefet)en l)at) kdo, svet. fdjdfpeit, ceniti. SHorajt,
mužina, močvirje. Ufer, bereg. be« @ange«, gangezov.
fo grofl, ttilik. &ad)en, gerlje, aud), lape, 2. lap. auf*
red)t, raven, izravnan. i»elcf)e (gefeljen) nekteri. gug
(al« Cdngenmag) šolen, 2. -lna.
35.
2Son nun an, od zdaj. tdgltcf), vsaki den. jperren*
gaffe, gosposka vulica, aucl) gasa. ©tabtpfarrfirdje,
mestna farna cerkev, ober cerkev mestne fare. mot)*
nen, prebivati, aucf) stanovati, u ein. aufjteben, vstati,
vstanem. beute, dnes, dans. gejtern, včeraj. ,futfd)er,
kočjaš. SOBagen, voz. abbolen, po (kogar) priti. SKafen,
trata, jt^en, sedeti, im. SSad), potok, 2. potoka. jTd) er*
gej)en, prehajati se. bletben, ostati, ostanem. Iteber,
raji. ju Jjaufe, doma. e« ijt gar ju mtnbig, je preveč
vetra, ober preveč veter piha. bt« an, noter do. fd)la*
fett, spati, im. roecfen, zbuditi, im. Ijeller SKorgen, beli
den, ober rano jutro.
36.
2Bot)in, kam. fpater, poznej. ^oji, pošta, ^roatien,
Horvaško. ffiarmbab, toplice. fat)ren, peljati se. ©tatt,
stala. 3d) Ijabe beren fed)«, šest jih imam »erfaufen,
prodati, ba»on, b. i. »on iljnen, od njih. ©ulben, goldi-

getjen ? 9?ein, t d) merbe bie ganje SCBocfic ju jjaufe blet*
ben. 2Bie »tef spferbe fjabt jt)r tm ©taKe? 3d) babe beren
fediS. S3erfaufet mir jrnet ba»on; id) rotil eud) 700 @ul=
ben bafur geben. 3(i 3t)re ©djroefler fdion »ertjeiratbet?
Kod) nid)t, obroof)! (Te fd)on feit Dilem mit bem Sobne
beS feligen «Pbili>p »erlobt ift. ift angenetjin, tn ber
Slbenbbammerung ober jur 9?atf)tgjeit betm SKonbenfdjein
unterm freteit #tmmef, auf bett @benen jroifdten ben
Slecfern, ober tiber S3erge unb 5£l)dler, an ber £>anb eu
itež roetfen 9Ranne3 ju matibeln, unb ftd) mit iljm »on
©ott unb feiiten 5Berfen ju befpred)en.
^ 37,
SKan mitf? ftd) mel)r »or »erfitl)rertfd)en greunben,
al$ »or ofenen jjetnben butben- £er kolibri tn Slmertfa
ift fo flein alč eine £afelnuf); fein ?eib famntt ben gebern
ift ntd)t grbfSer alž ein SKaifdfer, unb in ber ©djonljett
ift er bem ^fatte gletdj: bte amerifantfdjen £)amen pfle»
gen il)n alS ©d)muc£ fiatt ber Dtjrgebdnge ju tragen.
Sffier tft glitcflidjer alč jener, ber (fo) mit feinent ©tanbe
jufrieben lebt, unb mer reidjer, al$ jene, bte (fo) ftd)
nad) nid)t$ febnen! ©eftern roarett im ©afiljofe jum roti«
ben SDlann meljrere t>oi)e ie Sicbemuortcr.
(®erg(. § 52.)
38.
3br tjabt bie #unbe Itfber alž bie .ffafcen. £altet
eu«r SBppt reblitf), ober if)r bitrfet pttd) "te befud)en.
£p?r liebt bip fleipignt Slrbeiter fft)* /> «ber bi« trdgefi
s IRufftggdnger t»trb er ffreng bffjrafen. £>ie SSBenftfoen finb
feffen'$uf?fe$en: roer roettig W> wod)fe gern feabett,

nar, rajniš, rajnšk. bafiir, b i. fur biefeibeit, za njti.
»erbeiratljen (ein Stfd&djen) oženiti, im. felig, tit Steterm.
pokojni, in $rain, rajnki, rajnca, rajnco. Dftern,
velika noč, tn ©teierm. and) vtizem, letnice, Uerloben,
zaročiti, im. 9lbenbbammerung, mrak. jur 9iad)t$jeit,
po noči. betm 9D?onbenfd)eine, kedar mesene s^eti, ober
ob mesenci. freter jpimmel. mili Bog. Grbene, ravnica,
planava. 53erg, gora. £t)af, dolina, d6l. an ber £anb,
kraj. maiibefn, pohajati. 2Cerf, delo, stvar. j7d) befpre*
d)en, se pogovarjati, se pomčnjati.
37.
SDian ntup ftd) — butf)en, moremo se — varovati,
»erfubrerifcf), zapelavljiv, zapeljiv, offenbar, očiten,
jčoftbri, kolibrid. flein (2>eminuti».), majckin, majčinek,
mincen. £afefnug, lešnik. Ceib (Semtnut.) telesce, gfe=<
ber (Šeminut.) peresce. SKaifafer, hroš. ©djonbett,
lepota, spfau, pav. gfeid), enak. Dame, gospa, ju tra*
geit pflegen, nositi, afč ©d)tnucf, za kinč D()rgebdnge,
navuhntca fid) feljnen, hrepeneti. ©a(l()of, ošterija.
bobe Jperrfdiaft, imenitni gospodje ino gospd. Q>artg,
Pariž. anfommen, priti, ffiien, Dunaj, Beč (nad) 3Bien,
na Dunaj, v' Beč). abretfen, odpotovati, oditi, odrajžati.
,Šned)t, hlaper. ju £ulfe fommeit, na pomoč
priti. 3Bolf, volk. ©d)af, ovca. ba»on tragen, odnesti.
38.
Jpunb, pes, 2. psa. $a£e, mačka, ^aften, deržati,
im. rebftd), zvdst, včren. biirfen, smeti. befudjen, obiskati.
fletgig, priden. 2frbeiter, delavec, trag, nemaren.
SKitffigganger, postopač, lenuh. (Ireng, 6jster. beftrafen,

utib mer fcfjoit »ief ()at, mocfjfe gertt ant meijten fcabc«.
3cf) fagte »orgeftern nteiner £ante, bag tcf) unfangft rneine
Ul)r bet it)f »ergejfen f)abc, unb itbermorgen tl>re ©cf)n>e«
(ter fetjen merbe, bte »teffeidjt nocf) tjeute ju ibr fommen
mirb. ©efje tn bte jpiitte bel Grfenbež, Ungebufbiger! fer«
ne(i bu bort nicfjt 3ufriebenl)ett, fo fernejl bu (te ntrgenb-
39.
2Bte brfinbet tfjr eucf)? 3d) beftnbe mtcf) recfjt gut.
3ft tt>nett marm? frtert eucf) etma? 3efct tfl mir marm,
aber ttt ber grube bat mtcf) recfjt gefroreu. ©efiern »are
ber 23atter 3. beinat)e erfrorett. 3Ber forgfdftig Slffež auf«
bemabrt, ma« tf)m »ieffeidt ctnft ntifceu mitrbe, (ber)
mirb tmmer frol) febeu, unb mabrljaftig frober, aB jene,
bte ba« »on ben Sfeftertt funtmerfid) ermorbene SBermogett
unnti& »erfdjmenbett. i(i bejfer Unredjt fetben, af« Un=
recfjt tbun. ©ute 3>ienfd)en »erjeifjen fogar ibren geinben
gern, unb »unftfjen ibnen aflejeit ttnb iiberaff affež ©ute.
4©.
2)ie Seiteti je£t unb einft, »on benen man fo »ief
fpridjt, finb tmmer btefefben; nur bie 9JJenfcf)ett ba^«
ftd) geanbert, unb merben (Tcf) gemif5 nocf) oft anbern.
#err ber beute anfam, mirb morgen mteber etne JKeife
antreten. 9?eitftcf) mar er tn 2Bien, unb geftern tn ?atbad);
jumeifen retfet er aud) nad) SWont ober ^arič, aber faft
nte nad) 9J?o6fau. ijerr fpridjt rcd)t gut ffomenifcf);
aber £err C., ben fte furj ju»or bter bet mtr gefeben b a*
ben, fpricfjt aud) etma« italtentfd). @r mad)t mandjntabf,
aber nte gefliffentftcf), fetne Sfrbeiten jtemftcf) oberfiacfjftdj,
menn er ndbmftd) un»erjugfidj fertig merben foff.
ttefce* &ie aSttifcettHJt-ter.
(SGcrgf. §. 53 )
41.
£>b fjeute 9?actjmittag bte ©onne fdjeuten mirb, ober
ob e« regtten mirb, mei$ nocf) 3?iemanb; benn ba« ffietter

kaštigati, štrajfati, U()r, viira. uergefien, pozabiti,
jjiitte, koča. Grlenb, revnost. Ungebuibtger, nepoterpljivec.
fernen, navučiti se (m. b. (Sen.). Bufriebenbeit,
zadovoljnost.
30.
jtd) beftnben, počutiti se, imeti se. roarm, topel,
vroč. frierett, zebsti, erfrtereit, zmerzniti. forgfaftig,
skerbeit. aufberoabren, zhranovati. niifcen, hasniti. frol),
vesel, fummerltcb, težaven, erroerben, perpraviti. SSer*
mogen, premoženje unniig, nemaren, zanikaren. »er*
fdjroenben, zapraviti, razpraviti. Unredjt, krivica, let*
ben, terpeti, im. tbun, storiti, »erjetben, odpustiti, roitn*
fdjen, želeti.
40.
SKan fpridbt, se govori, ober govorijo, jtcf) anbern,
plemeniti se, im se. eine D?etfe antreten, na dežele iti.
aCien, Dunaj, Beč (in Sffiten, na Dunaji, v' Beči).
Satbadb, Ljubljana. SRorn, Rim. $>arič, Pariž. Sftočfau,
Moskva, floroenifd), slovenski, italienifd), l&ški. mancf)*
mabl, včasi. gefltffentltd), nalaš. roenn er — fertig
roerben foU, kedar bi — gotov biti mogel, ober kedar
bi je — opraviti mogel.
41.
beute Kadbmittag, dnes popoldne, fcbetneit (»on ber
(Sonne.) sijati. regnen, dežiti, gemeintgf. dež iti; j. ŽB.

dnbert ftcf) in biefem SKonatl)e beinabe jebe ©tunbe 31 (e*
ranber ber ©roge mar erft 33 3abre aft, af« tbn ber
Xob binmegraffte. dietne (jmet) 93ruber ftnb franf: ©ie
merben fte Ijeute nicf)t fet)en, meit tbnen ber 3lrjt befol)ten
bat, tm SSette ju bteiben, biž fte gefunb merben. #err 9J?.
»erfprad) mtr bet feitter Št)te, bag er ju mtr fomrnen mtrb;
begmegen »crfaffc teb micf) auf fetn ffiort, meit er nie eine
Siige begebt. (Sben jefct ift er angefommen; menn tbr mof»
tet, fonnet ibr gletcf) mit tbm fprecben. 3b* erinnert eucf)
fetten eurer Sleltem, obfdjon btefe beflanbig an eucf) benfen.
4*.
@r mug fomobf iit SDiožfau atž aucf) in Sonflantino-pel
gemefen fetyn; foiift mitrbe er meber fo gut ruffifcf)
nocf) turfifd) fpred)ett. mag fiig fep, ffcf) ju radjett;
aber ei ift fuger, ju »erjeiben. 83effer etn ©perltng in
ber #anb, at« jmanjig ^rantdje auf bem Sacbe. ©er
»iet rebet, rnitg entmeber »iel miffen, ober »tet (itgen ;
fonfl fonnte er meber fo tang, nocf) fo »tet reben. SDb«
molji alte 9Kenfcf)eu Sriiber ftitb, unb einanber aucb brit«
berltcf) tieben foltten, fo bagt bod) oft eitter ben anbern,
meil fte entmeber ju un»erjtdnbig, ober ju bo^ljaft ftnb,
um ftcf) tn ©iite ju »ergleid)en. Sie ©eele beč SKenfdjen
ift ntd)t fterblid), fonbem unfterbticf). Ser 50?enfd) tebt
nitf)f, bauitt er effe, fonbem er igt, bamit er tebe.
ttefce? ftic Stjiitoj.
(SSergl. §§. 55-66 )
43.
Ste ©djmefler ber 90?agb fudjt ben 23ruber beč
^ned)tež 3d) merbe ben 3t»fet bem ©obne beč 9?ad)»
barž, bte 33ime ber ©cfjmefter bež SBalentin, unb bie
$irfd)en bem tiebenžmitrbigen .Rnaben geben, ber mid)
im ©arten beS SSaterč ermartet. ©ebt bem J?atfer, maS
be$ $aiferS, unb ©ott, ma$ ©otteS ift. Sie guten ©obne
bed ©regor baben mtdb bei ber £od)teV bed Dnfet« ge»
lobt. 2Bir baben ®rot, ftteifcf), ©afaf, Debf, itirfdjen,

. •; ; T
ež regttet, deži, gentetnigf. dež gre. (Td) anbern (»ott
ber 5Bttterung) prevroči se. l)inroegraffen (»om £obe)
vmoriti. biž (ie (jroet) gefunb roerben, dokler ne bota
zdrava, ober dokler ne ozdravita, (bei fettter) @f)re,
vera. (Td) »erfaffen, zanesti se. eine Sitge begeben, zlagati
se, zlažem se (Td) erinnern, spomniti se. Sleltern,
stariši.
4».
@r ntufji geroefen fetjn, je mogel biti. ruffifd), riisovski.
turfifd), turški, turški. (Šž mag — fet)n, morebiti
, de je —. (Td) radjen, maševati se. ©perfittg,
vrabel, vrabec. Vranici), žerjav. £)ad), streha, fonji
Jonnte er roeber — nod) —, sicer bi ne m6gel ne —
ne --. unb etnanber — Iieben fottten, ino bi se —
ljubiti mogli, fo l)agt bod) oft einer ben anbern, se vender
dostikrat sovražijo, ober vender dostikrat človek
človeka sovraži, um (Td) in ©itte ju »ergleid)en, de bi
se z' Ičpo pogodili, ober de bi se z' lčpim poravnali,
(ierbftd), vmerj6č. unlierbftd), nevmerj6č. leben, živeti,
im. effen, jesti, jedem ober jem.
43.
ber S0?agb, deklin, bež $ned)tež, hlapcev, bež 9fad)#
barž, sosedov, bež SSafentiit, Valentinov, (iebenžroiir*
big, ljubezniv, bež SSaterž, očetov, in ©teierm. aud)
očin. erroarten, čakati, bež ifatferž, cesarjev, ©oftež,

Slepfet, SSirtteii/ ©etb unb ftreunbe. @r (jat SRiige, 28eiu*
trau6en unb 3tt>etfdt)feri gefauft. @ffet itjr tieber roeige«
ober fdjroarje« 23rot? 2Betd)e« (®en.) ibr mtr geben
roottet. £>ie 2tufrtd)tigfett ber Deutfdjen, bie ©utljerjtg*
feit ber Stafiener, ber 2Bi(j ber graitjofen, bie Seur*
tl)eitung«Eraft ber (Sngtanber, bie ©a|lfreit)eit ber ©fa*
roen roerben mit 5Ked)t geriil)mt.
44.
.Satfer Sari V. iiabm nad) einer geroonnenett ©d)fad)t
grattj L, ^onig »on granfretd), gefangen. ipetnrtd), .fib*
nig »ott graitfretd)/ unb grtebrid), jtbntg »on ^reugett,
Ijaben ben SBetnabmen: »ber ©roge.« Stud) Dtto I., II.
uitb III., roefdje rbntifcf) *beutfd)e JJaifer roareit, merbeit
bie 3 grofjen Dttoneit genannt. 3tafien nennen mir beit
©arten »on (Suropa, unb 2Bippad) ba« sparabte« »on
.Rratn. 2)er grubtiitg, Sommer, jperbft unb 2Binter jlnb
bte »ier 3at)re«jeiteti. Ser SDieitfd) t)at funf ©inne: ba«
©effdjt, ba« @et>6r, ba« ©efiit)f, ben ®efd)macf unb ben
©erud). @in spfnnb ©eibe fojtete einft ein ^funb ®oIb.
ffieitn i()r mir 2 90?e|eu 553etjeu gebet, fo roerbe td) eud)
50 SOiag »on nteinem beften Sffieitte geben.
45.
2Ba« roiinfd)et if)r? 3d) mod)te gern ©etreibe, nat)in>
Hd) SKoggett, ©erfte, §afer, £irfe unb SDJat« (tttrftfd)eit
SBeijen) faufen. ©efiern roar ber SBinjer bet utt« , unb
bat ben SSater gebetben, er mbdjte it)nt 2 SSiertet (Srb:
iipfef, Dliiben unb SKotjren, unb etn bafbe« Sicrtel Sin*
fen unb SJoljnen teitjen, roeit er je§t fetn ©etb fjat, um
biefe Sadje, bte er fo nottjroenbig braud)t/ bejat)ten ju
Jbnnen. ffiarum fiird)tet if>r eud) »or bem 3Jid)ter, menit
tljr ntd)t« S3bfe« gett)an, unb ba« Uuredjt gemieben l)a-bet?
3roei Strme t)aben tneine 9Mutter um S3rot unb
ffiaffer gebettjen, unb fte t)at il)nen fo »ief gteifcf) unb
SGein gegeben, bag fie ftd) fatt agen unb fatt tranfen.
40.
(Sin ©utbeit ift nid)t »ief ©elb: roenn tfjn aber 3e*
mattb nid)t bat, ber itjn bebarf, bem fdjeint e« fetjr »tet
(ju fet)tt). 9Jtcf)t fed)«, fonbern einer ift gejtorben, obrool)!

ožji. SRufj, oreh, 2. oreha. SBeintrauben, grozdje (Sof*
fecti».). 5lufrid)tigfett, naravnost. ©eutfdjer, Nemec.
©utl)erjigfett, dobroserčnost, dobrovoljnost. Stafieiter,
Lah, Italjan ojstrovuinnost. 93eurtl)eifung$fraft,
razsodnost. Orugfanber, Ingležan, Angležan. ©afifrei*
l)eit, gostovnost. ©tanje, Slovenec, riiljmen, hvalili.
44.
(§arI, Karol. gefangen nebnten, vjeti, vjemem ober
vjamein. geroinnen, zadobiti. ©d)lad)t, bitka, bitva. »on
granfreicf), francoski, »on ^rengen, prajsovski. £>tto,
Oton. romifcf), rimski beutfd), nemški. Šeinabme, perimek
»on Suropa (©en. ©ing.), Evropa, »on kratit,
(©en. ©ing.), Krajna, Krajnsko. SSBippad), Vipava,
©tnn, čut, počiitek. ©eftd)t, vid, gled, aucf) pogled,
©ebor, sluh, posluh ©efiil)f, tip, potip. ©efdjmacf,
\kiis, pokiis, aud) tek. ©erud), voh, povoh, aud) dih,
podih, dišek. ©eibe, Žida. Slieijen, mecen.
45.
©etreibe, eigentftd) unb in kratit unb ^drnten
burcf)pet)enbS, žito, in ©teiertn. aucf) zernje. SKoggen,
eigentf. rež (fteS: r'ž), in ©teierm. aucf) žito. ©erjle,
ječmen, 2. ječmena, £afer, oves. ijirfe, proso. ®iaialb, hrastje.
14 .

eiitunb»ierjig franf maren. 3d) t>at>e jmet @td)mafber, unb
modjte gern nod) brci 23ud)* unb »ter 83irfenmafber fau*
fen. 5Benn eudj 7 gag SBein nottjig ftnb, tote tl)r mir »or
12 £agett gefagt l)abet, fo merbe td) eud) bei biefer @e«
legenbeit nocb ein gag fdjicfen, in mefdjem ein jebnjaf)*
riger ©ein ift. 3d) bin nid)t tn metnern, fonbern im
SJabmen meinež »erfiorbenen SBaterS gefommen
fanb bat feine ©ebraudje uub 9ftifjbraud)e. SBcr Ijat mei»
neit £ut genommen?
47.
9J?ertfo bat gerbinanb (šortej im 3af)re 1520/ 9>eru
granj $>ijarro im 3at)re 1527, unb (5l)ift Siego b'3ff*
ntagro im 3at)re 1534 entbecft. 2fud) ju trauern ift ein
gemiffeč aSergniigen: befonberž, menn man (Td) aučmeinen
faun an ber SSruft eineš greunbe«, ber unfere £l)ranen
biffiget, ober ti)ncn 9iad)jid)t jofft. 3Ber un$ ju fet)r
fd)met'd)e[t, ift nicfct unfer greunb Stiemanb fann unfere
©eefe tobten: baber forgen »erftčnbige 3!J?enfd)en fiir tbre
unfterblidje ©eefe mebr, afč fiir ttjren fierbftdjeit ?etb.
2Ber mit feinen Dbren beutfid) b&ren, mtt fetnen Slugen
fef)en, mit fetner 5Kafe tiecben, mit ber 3unge fdjniecfen,
unb am ganjen feibe fiiljfen fann, bat 5 gefunbe ©inne.
48.
ffiare fein ©cbiuerj in ber ffieft, fo murbe ber £ob
2!lfe$ aufreibeu. 28enn eine HBunte 3Jiemanben fd)merjte,
fo miirbe fte 3?iemanb bfifen, unb beinatje Me mttrben
baran fterben. — Gritt Gricnb ift fdjmerer ju ertragen,
menn mir feine greunbe baten, bie eč mit unč tbeifen;
aber mait jtnbet nid)t feid)t fofcfje treue greunbe, bte mit
unž ®?itfeiben babett, menn mir tljnen unfere 9Jotb ffa«
gen. — ©et) mttfeibig felbft gegen beine geinbe. SCenn
bu fte im Ungliicfe ftebfi, gebenfe nur, bag fte SKenfdjen
ftnb; ntd)t, bag fte betne geinbe ftnb. — Sftan ntujj bte
©otter nacf)af)men, fagt ©eneca, mefcfje nte aufb&ren,
mob!tl)dtig ju fetjn, obgfeid) man itjre 2BoI)ftf)aten »ergifit.

H
211
93ud)roafb, bukovje. S5irfcntt)afb, brezje. *) gafj, sod,
jet)njdl)rig, deset let star. »erftorben, f. v. a. feltg,
rajnki, in ©teterrn. aud) pokojni, ©ebraud), navada.
SKifJbraud), razvada.
4V.
SMerifo, Mčžiko, Mežikansko. (šortej, Kortez. $eru,
Perii, Peruansko. @l)ifi, Khili, Khiliansko. entbecfen,
iznajti, trauern, žalovati, fo geroifl, nekakšen. SŠergnu«
gett, radost, fid) aužrceinen fonnen, lahko se razjokati,
btlligen, pohvaliti. 3Jad)jTd)t jotten, perzan&sti. fd)mei*
djefn, perlizovati se. tobten, vmoriti. forgrn, skerbeti.
»erftdnbig, pameten, moder, beutttd), tenko. l)6ren, slišati.
feljen, viditi. ried)en, vohati. fd)meden, pokušati,
and) žmahovati. am, po. ganj, ves. feib, život, fu^ff«
fonnen, lehko čutiti.
48.
©djmerj, bolečina, tn, na. aufrciben, pokončati.
fd)merjen, boleti. Ijeifen, vračili, (šfenb, reva, nadloga,
ertragen, prenesti, preterpeti. tbeilen, deliti, foldjer,
takšen. SDJitfeiben, vsmilenje. 92ott), potreba, sila. uiit»
letbig, mil, aud) smilečen. gebenfeit, spomniti se. nad)*
aljmen, posnemati, nasledovati. aufl)bren, henjati.
*) 3n »jroei er, brci 23ud)= unb »ter SirEenroaiber«
roerben fiatt ber ©runbj-fjlen bte SBerfc^iebentjeit^
ober $ er»ie(faftigungSjaf>Ien gebraudjt, roafjrfdjein*
licf) befjroegen, roeil bie Sollectioa „hrastje, bukovje, kre^e"
feinen Obirat juiaffen, unb bafjer bie ©runbjaljlen nidjt
anroenbbar (tnb. 93ergt. © 46, §. 19, bef. 23em. 2., bte
9?ote, u. ©. 48, §. 20., bef. »em- 2

212 *Practifd)e Uebtingen
»
49.
2Baf)re 9EJ?enfd>cwfiebe fft allgemein, unb laft ftd) fo*
gar burd) Unbanf nid)t abl)aften, ©uteS ju tbuu. Ortn
©eijljalč ifl btr unglitcflidjfie SKenfd) »on ber 9Belt; benn
bet bem Ueberfluffe an allen ©tngen gfaubt er bod), ba£
er arrn fet). ®an fagt, ber Sorntge fe^ bltnb; attein man
fann and) fagen, baf er taub fe^, meti er ber SSernunft
ntdjt ®el)br gibt. SBenn mir glauben, feafi 9?eid)tbum ben
®?enfd)cn glitcfltd) mad)e, fo fonnen mir nidjt glitcf(irf)
fterben; benn mir fterben arm. 2Baš bir Semaitb gtbt,
menit er fterben muf, fann fitr feitte greigebtgfett gelten;
benn er gibt bir nur ba$, ma$ er nid)t mit ftd) nelymen
fann.
50.
di i ji uttgered)t, rotber bie 3Sorfe!)ung ju murren.
©ie ifl ttitS nicfjtč fdinlbig: alfo l)at fte aud) bie 9J?arf)t,
mtS mieber bie ©iiter ju neumen, bie fte unč gegeben
batte. 3Bie ftd) bod) bie geiten anbern! fprad) etnft Stri*
ftard): itufere SBater jaljlten ntd)t mel)r alš 7 ffietfe, unb
l)e»t ju Sage gibt e$ taum 7 SKenfdjett, bie ftd) nicf)t
meife bitnfen. 2Ber ftd) felbfi lobt, gibt baburd) ju erfen*
nen, baf? er feine SSerbienfte fiir fo fletn l)aft, bag fte.
»on Slttbern leidjt fonnten tiberfebett roerben. — 3>»et
Dtjren tjaben mir, unb nur eine 3u>tge: ba6 fott unč
bie grofk &Sal)rf)eit lebren, ba£ mir mel)r Ijorett, alč
fpredjett follen. — ,,@in Sag ift b««/" fo ft>"d) ju btr
an jebem Slbenb, ,,ttnb alle 3«t, bie bu anberž anroanb*
^jMft, alč brine fltd)tfn ju erfittten, ift »erforen."

40.
SRettfc^enliebe, človeška ljubezen. allgemein, p0pr
ek. Unbattf, nehvala, nehvaležnost. abbaften, zaderžati
ungliicfKd), nesrečen. Ueberjluf}, obilnost. jorntg,
jezen, bltnb, slep. taub, gluh. ©eb&r gebeit, slišati,
sliišati. gfiicftid) madjcit, osrečiti, srečniga storiti. Seutanb,
kdo. gteigebigfeit, darežljivost, darljivost.
SO.

II. ©ammlung bet jum ©preden notf)tt>enbigften
SSBorter.
# 1. SSoit be? SHeltgtott.
©Otf Bog
X>a$ £l;riftentt>um kristjanstvo,
©ott ffiater Bog oče
keršanstvo
©Otf ©o(?n Bog sin
©er G^rtfi keršenik, kristjan
©otf l;eil. ©eifi Bog sveti Duh — £at()oliE katolški kristjan
£eil. £>reifalfigfeif sveta Tro- — 3"be jud, Židov
jica
— lurfe turk
35er ©tfeopfer stvarnik, stva- — #ei6f pagan, gettt. ajd
ritel
S)a6 £)eibent£um paganstvo ,
— (Šrlofer odrešenik, odre- ajdstvo
ži tel
X)ie '^IbgiSfferei malikovanje,
— .£etlanb zveličar
malikovavstvo
— Sr6|ter troštar, odžalnik 35er 'Mgofterer malikovie &Otti>eit božanstvo, bo- — Slbgoft mAlik, molik
žestvo
— itefeer krivoverc, krivo-
— S3onfommettljeiten ©offeS vernik
bAžje popolnomosti £)te j?efeerei kriva vera, krivo-
— 9Euffer ©offe« mAti bAžja verstvo
aDer (Sngel angel, angele £>er 2iberglaube prazna vera,
3Die #eiligetl svetniki, svetnice prevera, babja vera
3Daž ieš sveti raj, svet- — ©fante vera
li raj, nebeški raj, paradiž — Unglau&e nevera , never-
3Die pekel
stvo *
2?aS gegefeuer ice, vlce ®ie (>eil. ©diriff sveto pismo
2Dct Sciifel vrag, hudič, hudir, £>aS alfe Seflamettf stan za-
zlodi, zlodej, čert
kon, stari testament
Sie 2lQmad)t vsigamogočnost — neue Jeftament novi zakon,
— SSorfejmng previdnost
novi testament
— SEBetS^eit modrost
— (Štfangelium Evangeli
. — ©ute, ©uftfjaf dobrota — ©ebott) zapoved
— ©ute, ©litigfeif dobrot- — ©efefe zakon, zapoved
ljivost
gemeintgl. postava
— ©eree&figfeit pravičnost £)ie ©ebofjje ©ofte§ bfižje za-
— SlUtpiffetljjeit vsigavednost povedi
— 21flgegentt>arf vsigaprič- — Sf>ri|lenle(jre keršanski nanost,
vsiganazočnost
vuk
— £eiligfeif svetost
35er JČatedjiSmuS katehizem
— Šdjopfung stvaritva ®er ©oftežbienil božja služba
— (Srlofung odrešitva
£)ie TOeffe meša, maša
— ©eligEeit zveličanje
— iJpferung ofranje , da-
— (SroigEeit večnost
rovanje

Sie SBanblung povzdigovanje
— (Sommunton obhajanje ,
obhajilo, aud) špižanje
— ^ce&igf prediga
Saš I;eilige ©acrament sveti
Sakramenc
Sie Saufe lierst
— Sirmun« firma, birma
Sa6 ()«[. ©acrament te« AU
tatS sveto rešnje Telo
Sie 33eid)t spoved
Ser 23ei

©er Jpcrbfl jesen
— ffitnftt zima
Saš 3af;r leto
— 3tf>unJert stoletje
©er SKonatJ) mesene
3anuar prosinc, prozimee,
novoletnik, januar
gebrttar svičan , februar
SSftdrj sušeč
2iprtf mali traven, april
SUfat velki traven , majnik
Snniltž rožen cvet, jiini
3llfiu0 mali serpan , juli
Vlugujt velki serpau, avgust
(September kimavec, kimdvc,
september
Ocfober kozaperjsk, oktober
Stottember listagnoj , listovgnoj,
november
©eeember gruden, december
©er Sag dan, den
©te SKatfcf noč
— SBodje teden, tjeden, lteden
©onnfag nedela
UJJonfag ponedelek
©inftag tork, vtork
®Mffn>c>dj sreda
©onnergfag četertek
greifag petek
©amftag sobota
©cunbonnetšfag velki četertek
cn nttb beit $|>etlett &e$
©er ®enfc& človek
©ie SKeitfd^eif človeštvo
©er Seib telo, telo, život
— .Rorper truplo
©ie £>auf k"6ža, polt
©a« "£aupf, ber £opf glava
©a$ 2ingeftcbt obličje
— ©eftcfcf lice
©ie ©tirne čelo
©as 2luge oko, oko
©er 2lugapfel serklo, punčica,
jedro
©ie 2iugenbraunen obervi
©aS Ofjr viiho
©ie $aare lasje
— 9tafe nos
— SRafenlocter nosnice
— ©djlafe osluhi, sence
©er ©cfcabel hubanja
©ie 21ugenn>impern vejice
©a« 2iugenlieb trepavnica
©er SNunb vusta
©ie Cippen vustne , vustnice ,
gem, žnabli, čdbe

Bi«„„
_ ffiange lice
jjOer ©aumen nebo
3abn zob, bie 3a(;ne zobje
Bie Cenben ledje, ledovje
— .£ufte kučet, livok
— 2Beicfje lakotnica, tišina
Baš 3af>nflciid> meso okoli Ber gujj noga
7ob, dlasna ! — ©cbenlel stegno, bedro
Bie 3unge jeziU | J^aS .Snie koleno
Bdž jiiun brada, podbradek, : ®te 2Babe meča, litki
skranja
Ber Jpalfi vrat, šinjak
BaS ©euicf tivnik, zativnik
Ber Sittnbacfen čeljust
Baš ©e(;irit možjani
— ®Jarf in ben &nod)en mo-
z e g
Bie ©cbeifet teme, 2. temena
— 21d)fel rama
— e .ipanb dlan
Ber (SObogen laket, komolc
— ginger perst
— Baumen palec, lieš: pave
— 3eigefi'nger kazavec I
— ŽRittelfinger sredni perst ,
srednik, velki perst |
— ©olbfhiger zlatni perst I
— čleine ginger mezinec, mali
perst
Bie ®pamte ped, peden
Ber l)ti(S cip
Bie SSrftjt persi
— 33riifie sesci, zizlii
Ber @d)00§ naroče, krilo
— SSuftn nedrije , nadrije
— S8au«fr trebuh, vamp, lamp
Bie Olippe rebro
— @eite stran
Ber OTagen želodec
"£er 9iabel pop , popek
*®ie (
BaS
— gujjfol)[e podplat
Baš ®d)ienbein, bie 5?niefd)ei6e
nožna cev, pišalo, iver
na koleni
Bie gerfe peta
Ber j?nbc&e[ gleženj, kolenec
— 2Bu$ zrast, rast
Baš (šingettjeibe vutroba, čreva,
drobovina, (um6 f»erj)
oserčje
— ^erj serce
Bie Ceber jetra, 2. jeter
— Sunge pliiča, 2. pluč
— SKilj slezena
— SJliere obist, ribica
Ba« 95(ut kri
Ber ©cbroeijš pot
— 2lfl)em sapa
Bte 2lber žila
— 93u(3aber cipla, serčna žila
— S5(utaber kervna žila
— gledjfe kita
Ber 9?er» kitica, kitka
Bie 0aOe želč,«žolč
— br sluh, posluh
Ber ©erud) voh, povoh
— ©efd)mac! vkfo, pokus,
tek, gem. žmah *
Ba§ ©efu&I tip, potip.
5. 230it bc« OtcmtU^evaften.
,«8 Ce6en živlenje
/ — ©ebadjfnig pimet,
pomnež
j Ber ©ebanfe misel
au

218 ©ammlung ber jum ©preifjcrt
Ser SSeeftanb viftn, razum
— ©ide volja
Sie Urf&eifdfraff razsodnost
Sa§ Salent pamet, glava
Sie £enntniffe znanosti
— SKcinuitg mena, meninga ,
misel
— 93ergeffenbeif pozabljenost
— 2()or()etf bedastvo, norstvo
— S3ergefjlicbfeit pozabnost,
pozabljivost
Ser 2trgroof;n sumlja , suma
Sie gurd)t strah, bojezen
— aSct-jrociflung obvup, obvupanje
l
Sie gteube veselje
— ižufibarfeif radost
— Sraurigfeit žalost
-- ©egierbe poželenje
— Cebfjaftigfeit živečnost, živ
nost
— SBerrounberung začudenje
Ser ©djlaf spanje, eigenfl. senj
— Srauill sanja, senja
Sie £ranfl;eit bolezen , beteg
— lugenb čednost , krepost
— Siirdjtfamfeit boječost
Ser Jcb smert.
O. SSprn fUlenfc^eit nad) bem 5llter unb bctt
a3ettt>aubtfdmft$jjtrtben.
Ser SDJann mož
Sa$ ®eib žena
Sie J?inbl)eif deteštvo, detinstvo,
otroštvo
Sa3 Sinb dete, Atrok
Sie Sttgenb mladost, mlajina,
mlajšina
SaS 2llter starost
Sie 3ungfrau diviea
Ser 3ungling mladenč
Sae ©labcfcen deklica, deklina,
punca
21Iter HJiaitit starec
2llfe$ aBeib starica , starka ,
baba
Ser GJreiS sčrec
©nabige grau žlahtna gospa,
gnAdljivka
©nabiger #err žlahtni gospod,
gnadljivec
Sie Samilie rod , rodbina,
rodovina
— S3ern>anbtfd)aft žlahta
Ser SSater oča, oče, otee
_ @ro§»afer dedek, dedej
— ©tiefuater očuh, očim
— £au$»afer hišni oča, gospodar
Sie SKutter mati
— (Srpfjmutfer babica
Sie ©fiefmutfec mačoha , pisana
mati, l.epristna
mati
— #aušrtiufter hišna mati ,
gospodinja
Ser ©eniafjt mož
Sie ©emaljlin žena
— 2teltern starši
Ser ©ofcn sin
— ©tieffofjn pastork, pasterk
— ®d)tt>efterfi>bn sestrin sin,
scslrič
— ©d>roiegerfo(m ?et
Sie Sodjter hči, hčer
— ©tieffocbter pasterka, pa
storkinja
— ©djroiegertocbter sneha,
sinova žena
Ser (Srftgebonte pervorojencc
-- ©itfel vnuk V
Sie (šnfeiiit vnuka
Ser ©cbroager svak
Sie ©cbroagerin svakinja
Sie ©d)»a'gerfd)aft svašina^
J
na /
Ser ©cbroiegemfer tast
Sie ©cbnnfgermutter tast
ša , in ©teierm. aud) p j
— Jbebamme babica
— Vlnverroanbten žlahta, ro
dovina, rodbinci

X>ie&efdwiflee bratje ino sestre
— @efd;roijterfinber bratanci,
sestranci
©er £>ntef ibeš BaterS 93ruber)
stric, (ber SJRufter 23ruber;
vujec
©ie 0Kul;me, Sanfe tetfca, (be$
stric S^au) strina, (beS
vujec grau) vujna
©er greunb prijatel, prijatnik
©ie Sreunbin prijatlica
©er geinb sovražnik
— SBitroer vdovec
©ie SBitroe vdova
— eleute zakonci
©er (ll)emann zakonski mož
©a$ (51;eroeit> zakonska žena
©er (Srbe odvctek, naslednik,
erbič
©a6 ffieftnbe družina , deržina
©er©iener služebnik , služeč,
sluga
©ie (šgroaare jestvina
— 9?a(?run

©eriebetteš ©erflel rlbanci,
ribana kaša
©ec (Sermmtbel kipnik
— ©rt>arnut>el (©cbarblaffel)
mlinci
£)ie £nobel cmoki
— 9Mcbfpeife mlečna jed
— 23ufter sirovo maslo, puter
©er 5fafe sir
©ie ©oljne bob
— (Srbfc grah
©er Ketf? riškaša
©aS firauf zelje
©a« ©auerfraut kislo zelje
©ie 9tube repa
— Mofbriibe rona
— ©rbapfel podzcmlii a, podzemlika,
laška repa, krompir
®et ©enf gorčica , mustarda
— ^Pfeffer perper
— ©cbroatnm gjoba
— ©afran žafran
— 3>»i«bel liik
— Šnoblaudj česnik
— ©ped? slanina , špe^li
©as ©d;ma'j maslo.
S. on beit &Ieibevn ber SDtanner.
©a« JJleib obleka
— Sucb sukno
©ie Oeinroanb platno
— SBolIe vovna
— ©aumrooHe pavola , drevna
vovna"
— ©eibe zida
©er £uf klobuk
©aS ^afstucb vratni robec,
ruta za vrdt, ruta okoli
šinjeka
©er SDtanfel plajš, meten, kolor
©ie 2Bef!e telovnik , pruštuf ,
lajbelc, brezrokavnik
— Unferl;ofe gače
— £ofe hlače
©er £ofenfrdger hlačnik
©ie ©frumpfe nogavico, štunfe
©ie ©dmfje šolni
— ©cbnallen zaponki
©38 £emb srajca, robača
Ser $efj kožuh
©ie Safcbe v&ržet, žep, majžar
— ^anbfcbu^e rokavice
©er SRiitg perstanj
©ie ©tiefel črevli, škornji
— ©poren ostroge
Ser ©focf palica
— ©abel sablja
Sie Ubr vura
— SabaEgbofe tabakerka , tabačnica
, škatla za tabak
©er £amm glavnik
©ie ŠiirjJe sčet, kertača
©aS ©cbnnpffud) žepni robec,
faconetel
©er tfnopf gumb, knof.
O. 2>ott ben 3?«attenae¥atl)f$

i o. SSon ben ^etleit be$ $eifV*atI>.
ICflrtC
Bie Sapefe tapeta
Ber 93or[;ang predvisilo, prcdgrinjalo
Baž aSett postelja
— £iffen zglavnik , zglavje
— 25etf=$ncb pert
Ber Xifd> miza
— ©pieget ogledalo, špegel
Bie ©d)rei6fhi$e pisArnja , pisArnica
Baž^>anbfu4) brisača, obrisač
Ber Šeu$fer svečnik
Bte Serje sveča
— Cidjfpufce vternjalec
— JŽo&len vogolje
Ba« Jbols derva
Bie 2lWe pepel
Baž Seuer ogenj
Ber Dtaud) dim
— Seuerflein kresi ven kamen,
ognjik
— ©djroefel žveplo
— gunfe iskra
— ©raffptej} rAienj
Baž ©eil vože
Ber SRofi rošt
— Becfel pokrivalo
— Socfclčffel kuhača, kuhlja
— SKorfer možar
— SBefen metla.
12. SSott ben (Sttibteit unb j

13. 33oit &e»t Derfcbtc&enen er^pPhtt rokodel,
rokodelavec
— Sunjilcr vmetnik
— ©udjbrucfer bukvotiskavec
— S8ud)(>anbler bukvoteržec,
knigar
— 25u:fcbinber bukvovezavec,
bukvoplatar
— gteifdjet mesar
©er 925irfj> kerčmar, oštir,
oštirjaš
— ©djufler črevlar, šoštar
— ©(tmeiber sambol, žnidar
— -Suitmacber klobučar
— ŠHuDer mlinar
— ©iaurer zidar
— Sifdjfer mizar
— 3im«ieti«ann tesar, cirnperman
— TBagner koUr
— garber farbar
— @d)liSffer ključenčar
— gifd>er ribič
— #u(jner()anbfer kokošar ,
pišetar
— Sanjer plesavec
©ie 9?a()fer>n šivilja, mojškra
©er £of;(er voglar
— Ceinroeber tkač, tkavec
- ©eiter vožar , vervar,
žalar
^faminfegec dimnikar.
14. 3$ptt ben fletfHtcfjcn Ce&remmtr&cu.
©er ^apfl papež
— ©arbtnal kardinal
— ^afriard) patriark
— SDtetropofit metropolit
— (Srjbifcbof prednji škof,
višji škof
— Sifcfrof škof
-r 21bf abat , opat
©ie Slebtiffin abatica, opatica,
opatinja
©er *Propfl prošt
— ecfcanf tehant
— ^Pfarrer
mešter
fajmošter, far-
— kaplan kaplan
— SDiondj samotnik, menili
.ffleruS duhovstvo
©ie Slonite nona , sainotnica
©erJŽufier cerkovnik, mežnar
15. 2>oit meltltdjen «tfeett.
©er SJKonard), ber ©elbfiljerr*
fd>er samoderžec , samoblastnik
— ^aifer cesar
— ©raf grof
©ie ©rafin grofica, grofinja
©er greiljerr svoboda , baron
©ie Šaiferin cesarica
©er £onig kralj
©ie 5t'onigin kraljica
Det ©rj&erjog višji vijvoda ,
prednji liercog
— -Serjog vajvoda , hercog _
— gtir(l knez, ladavec , vajvoda,
firšt
— (šbelmann žlahmik
— ©fafffjalter namestnik
— ©efanbte poslanik
— ^Jrajibent prezident.

16. SSon beit $ttge»bett ttttb gafletit.
Sie 2ugen& krepost, čednost
SaS 8afler . lost, pregreha,
spačnost
Si« ©OtteSfurcbt bogaboječost
— grommigfeit pobožnost ,
brumnost
— OTagiflFeit mernost
— ©ered;tigfeit pravičnost
— 33armI)er$igFetf smilečnost
— SlufridjtigFcit naravnost ,
razkritost
— Semufl) pohlevnost
— .£6f[icbfeif dvori jivost
— S3orftd>f previdnost
— SanEbarfeit hvaležnost
— SUieitfcblicbfeit človečnost
— Unfcbulb nedolžnost
— SreigebtgEeif darežljivost,
darljivost, darovitost
Ser ©eljorfam pokornost, pokoriina
Sic ©ebulb poterpljivost, poterpežljivost
— @c$atn£afltgEett sramežljivost
— Sapferfeit serčnost, vitežnost,
pogumnost
— URilbtljdtigfeit milodjanjost
— Sretltlbfc&aff prijatelstvo
Ser§Ieifj marljivost, mirnost,
pridnost , flis
£>ie ©rfa^rung zvednost, skušenost
— ireue zvestost, zvestoba
— ©lite dobrotnost, dobrotljivost
— ©oftloftgfeif brezbožnost
— 23i>8artigfeit hudobnost
— ©iinbe greh
Ser 5

224 ©ammfuitg ber jum ©preden
17. SSoit bet (Štabi mtb i&tett ZbeiUn.
©ie ©tabf mesto
©aš ©ebdnbe stanje
©ie SSorflabt predmestje, predmesto
— $aupfflabf prednje mesto,
poglavitno mesto
— SSriicfe most
©až ©fabfffjor mestne vrata
©ie ©cbanje zasip, obsip
©aS ©emduer zid.e, zidovina,
ozidje
©ie jžircfce cirkev, cirkva
©er 2()urm turen
©ie ©onneitul;t^oncna vura
— ©(ocfe zvo^T
— ©affe vulica
©te ©trage cesta
©aS JvranEen(>auS bolenišnica,
»pital
— 2lrmeni;au§ siromažčnica
— £fo|ter klošter
©er 3"Q harmica
©až 3°0bauž liarmična hiša ,
ha rini ca
©er 1>alaft palača , poslopje
©a§ ©efangnif) voza , ječa ,
temnica , tranča
— ©ajl&aug ošterija
— 3BtrH)š!)au0 kerčma
©ie Sleifdjbanf mesnica
— ®ht()[e mlin.
iS. 2Son ©ejjenjMttbeu auf bem Sattbe.
©aS ©orf vas, ves
©er Šliarftflecfen terg
— SBerg gora, hrib, in ©feier«
marf aucb breg
— Joiigel hrib, brežič
— gelS skala, pečina
©a« l^al dol, dolina
©er ©raben graben, graba
— 58al0 les, gojzd, gaj, hosta
, borit
©a$ ©ebufcb gerinovje
— pjTugbare l'anb oravna zemlja
, polje
©ie aBiefe travnik , senožet
©er SSacb potok
— Seicb ribnik
— ©ee jezero
— ©umpf muza, mužina,
močvirje
©ie Senjte, ber ©refcfcboben skedenj
, gumno
©er Ganbntann kmet, oratar
— j&irf pastir
— ©cbdfer ovčar
— ffieijen pšenica
©aš ©ras trava
— #eu seno
— ©rummef otava
©ie ©erfte ječmen
©er Jbirfe proso
— čiafer oves
— 9foggen rež (liež: r'ž), in
©feierm. žito
©aS ©trot) slama
©er SBeingarfen vinograd, no.
grad
— ŠBetnberg gorica
— Dtoggenačfer r'žiše
— ©erftenacfer ječmeniše
— ^irfeacfer prosfše
— ŠBeijenacfer pšeničiše.
10. »on Saumeit, ^flaitjeit mtb iyt*ud;te».
©er SSaum drevo
©ie Vflanje vsadica , zeliše
©er Vlit, ber 3t»eig veja
©aS Sta« list
©er 'Cauntflamm deblo
©ie Kinbe skorja
— SBurjel koren
— grud)f sad
©er J?irfd)baum crešnja , črešnjevo
drevo

Bor Slpfelbaum jablo, jablan
— ©irnbaum gruška, gruškovo
drevo
— 9?ufjf>aum 6reh , orehovo
ilrevo
— getgenbaum figa, figovo
drevo
— Oelbautn oljika
Bie Pinbe Hj>a
— (Sitfee hrast , c!ob
BaS Objl sad , sadje
Tin 5virfcbe črešnja , češnja
— Širne gruška, hruška
— 3Beid)fe( višnja
Ber "Jlpfel jabelko
Bie.geige figa, srnokva
Ber SBogel ptič, ptica
— ©djnabel Kljun
Bie gebern perje
Ber ©d;tt>an5 rep
Bie gtiiget perotnicc , letanice
, peroti
Ber 21Mer 6>cl
— £>abicbf jastreb
— j?ranid) žerjav
— ^Pfait pav
— ©cbroan labud
— 9tabe vrAn, krokar, krampač
Bie Saube golob , golobica
Ber -£>abn petelin, kokot
Bie £enne kokoš
Ber Šapauit kopun
Bie ©cbnepfe kljunač, šnef
Ber 9ifbbal;n jereb
Bie 9leb(>enne jerebica
— ©anS gos
—- (šnte raca , reca
Ber Srnff;al;n purman, puran,
kavrač
itotfjnjeitbtgfteit Sffiorfer. 225
SO. 3>ou ben SSogelit.
Bie 5!Kifpel nešpel
— Sftug oreh
— Saflanie kostanj
— Ctuitfe kutina
— (šrbbeere jagoda
— 5Beinfranf>e giozd
— 9)Mone dinja
— Čšidjel želod
— 9lofe roža
Baž SSeilcbcn vijolica
Bie Suipe tulipa
— fiilie Ijimbar, lelija
-- ©onnenblumme posončnica
Ber 5f!o(;n mak
Bie (b(aue) KoraMume modrlš.
Bie 9JadjtigaD slavič
— ©tile sova , vjer , čuk
Ber ©ucfuf kukovica
Bie 2erd)e škorjanc, sevka
— ©djrcuilbe lastovica
Ber ©pcrling vrabel
Bie 2Bad)feI prepelica , podperda
Ber ©tal;r škvorc
— 31 m mer sternad
Bie Jurfelfaube gerlica , ptutika
Ber £rammef$»ogel bernjuk,
brinovka , borovnjak
— 2Biebel)0pf vdeb , hiibliač,
mutec
Bie ©raSmticfe penica, pišanica
— Glfier sraka
— 23acbiWje pasterinka
— vrana
Ber JinE vzeba , Šinkovec
Bie ®feife senica.
»I. 2Jpit &cit trietfufHfleit Sfcieten.
Ba0 žival, živad, stvar
- roiibe £(>ier, 2Mb zver,
divja stvar
Ber 8ort)e oroslan, lev
— £iger ris
— (SlepOant 'Ion

226 ©ammf. ber jum ©predjett notf}wettb. Sffiorter.
©aS $attiei;l beljblod, kamela
— d)i vol, junec
©ie 5?uf) krava
©er ajuffelocbe bivol , bis
— (gtier bik
— 95ar medved
— 2BoIf volk
— gud)S lis , lisica , lisjak
— Čud>š bistrovid
— 21ffe opica, merkevca
— @fei A sel
— ®?auiefel mezeg
©as 9tel; serno
©er Mejjbpcf sernjak
— f>afe saje , iav»c
— f>unb pes^p
©ie Slabe mačka
©as garnm jagnje
— (Sdjaf orca
©er 93ocF k6zel
— J^ammet kaštrun
-- ŠBibber d ven
©ie 3iege k6ža
©er SDftaulmurf kert
©a« ©d)i»ein svinja
©er SKarber kuna
— ®ad>8 jazbec, jaivec
©ie 9taffe podgana
— ®iau« miJ
— giebermauS topir, netopir,
škeržabec, piroilek
©er Sif^cffer vidra.

III. © e f p t d d) e. *)
1.
©uten SOJorgett — guten Sag.
©d)on fo friil) auf ben S3ei*
nen?
Sel) nninfcfje 31)nen einen
guten SKorgen
©ie (Tnb friib — fpdt auf«
geftanben.
,$aben © ie mol)! gefd)lafen!
©uten Slbenb — gute 5Rad)t.
©djlafcn ©ie n>ot)l.
3d) miinfebe einen guten 2lp»
petit.
@Ieid)faUž - ebenfallž.
©in glutfltcbeS neueš
— glucflicfje geiertage.
©liicFlicbe Keife.
©ott fegne ©ie — ©ott be*
biitlje ©ie.
3(>r Siener, meiit jjerr.
UnterUjaniger

2Bte befinben ©te (td), mettt
$err?
3ct) beftnbe mid) gut, ©ott
fe^ £>anf.
Unb mie gebt eS 3l)nett,
metn £err?
©ut, 3bne« ju btctteu.
©el)r tt»ot)f/ ju Sb^en Siett*
fini.
freut mid), bieg ju »er«
neljmen.
SSergeben ©te mir, menn
td) mtgelegeit btn.
3d) bitte ©te tim SSergebuttg,
menn td) fo fret bin.
©rboften ©ie micfy tn 3fyrer
©itctbe.
3.
3b* Siener — gRdbdjen!
©e»n ©ie mir mififommen,
£err!
2Bie get)t eč mir ber
funbljeit ?
©ur — fct)r mobt — let«
bentitd) — fd)fed)t — ntdjt
gar gut — fo fo — fo l)in.
©te feben red)t gut anž.
ffiač febft 3bnen ?
©ie finb jn giitig.
©te feben nid)tant befien auč.
3d) »»ar etmač unpafHid).
Kako se počutijo, gospbd?
— Kako se imajo, gospod
?
Dobro se počutim, hvala
Bogu. — Dobro se imam,
bodi Bog zahvaljen.
Kako pa se oni počutijo,
gospod ?
Dobro, lepo zahvalim.
Lepo zahvalim, prav dobro.
Se mi veseli, de to slišim.
— Moje veselje,
de to slišim.
Odpušenje, če jih nadlegujem.
— Prosim za odpušenje,
če sim nadležen.
Naj mi odpustijo, ki se
podstopim.
Naj ostanejo mi milostni.
3.
Njihov sluga — deklica!
— Moja zapovednica
deklica!
Bog jih sprimi, gospod!
— Meni perporoeen gospod
!
Kako je z' zdravjem ? —
Kako je zdravie ?
Dobro — prav dobro — že
velja — hudo — ne clo
dobro — tako tako —
ko ko.
Prav zdravi so viditi.
Kaj jim je?
So predobri. — Preskerbni
so.
Niso prav zdravi viditi.
Sim bila nekaj boldhna.

tf)ut mir fetb. J Mi je žal.
.Sonttten ©ie mir gefattigft Ali mi ne morejo povčda-
fagen, mo ber Sfrjt
mo^nt?
ijier im erfleit ©tocfe — ju
ebener (Srbe.
3d) banfe tjoftidjft.
4.
3d) fretre bag ©te
glitcffid) jurucfgefommen
ftnb.

2Ba$, ©ie mof)i frfjoit getjfit ?
SSleiben ©ie noti) eiit mettig.
£abeu ©ie foldie &(e ?
3ct) mug geben; id) babe
bringenbe ®efd)Sfte.
3d) fpredje ganj aufricbtig.
3cf) boffe alfo, ein anberež
9Wal)f baS ©fiicf ju t)abeu
3n furjer Beit
©eben ©ie mir efter bie
@ljre.
6.
(g$ freut midi febr, ©ie fo
gefuiib ju fet>eii ?
3Bo maren ©ie ?
3d) mar eintge 3eit auf bem
Šaube.
ijabett ©ie fid) gut unter«
balten ?
D ja, mir baben unS berr«
ftd) unterijaften.
£>a$ freut ntiif) rccfjt febr.
t(l fdjon lange, ba(5 id)
mir »orgenommen, ©ie ju
befud)en.
3d) feibjt mar ffiiffeuč, ©ie
biefe Xage ju befucben;
id) beforgte faft, bag ©te
unpafjlid) mareu.
©ie feben febr gut auč, unb
merbett »oit £ag ju £ag
fetter.
Dtefe fuft fdjfagt mir feE)r
gut att.
7.
3Bo!)in getjen ©ie jefct?
Kaj, oditi žč hdčete?
Nekaj še ostanite.
Ali se vatn tak mudi?
Moram oditi: prav potrebne
opravila imam.
Prav na ravnost govorim.
V upam tedaj, de me bote
drugokrat osrečili.
V' kratkim — o kratkim.
Večkrat me počastite. —
Večkrat me naj počastijo.
6.
Se mi prav veseli, de tako
zdravih vidim.
Kje ste bili ?
Nekaj časa sim bil na
kinetli — na kmetih sim
bil.
Ste kaj dobre vole bili?
Ka pa de, prav dobre
volje smo bili — kakor
kralji smo se imeli.
To se mi močno veseli.
Doljjo ie je, kar sim sklenil,
vas obiskati.
Tudi jez sini imel na volji,
tedni vas obiskati; skoro
me je bila skerb, de
ste bolehni.
Prav zdravi ste viditi, ino
od dne do dne debelejši
— tolste, ši.
Toti zrak mi prav prav
luibi. — Luft mi dobro
dene — mi hasne.
7.
Kam zdaj idete — pojdete?

3cf) gef)» in bie JČird)e —
nad) jpanfe — tn« 5Birtt)«=
f)au«.
$Bol)er fontntett ©te ?
3d) fomrne »om 9Jiarfte —
»orn ijaufe.
3d) gef)eeinmenig fpajteren.
ffiotten ©ie mtr ©efefffdjaft
(eifien ?
©ef)r gern — wom' ganjen
Merjen.
aOaruut nid)t? Sa« fann
fetcf)t gefdjeljeit.
31jnen fann tcf) nicf)t« ab*
fd)fagen.
2Ba« ntad)t 3f>re grau
©djmefter?
#eute futjft (Te (Tcf) red)t
fd)fecf)t.
3d) f)offe, ba|5 e« nid)t »on
Sauer fetjn mirb.
©rugeu ©ie mir »ief ®iaf)f
bte grau 9Jlutter.
3cf) roerbe nicfjt ermangeftt,
e« au«juricf)tett.
8.
©ott junt ©rufj, roo getjen
©ie t)in ?
3d) gefje eine SBijTte ju ma>
cfjen, !inb bantt merbe icf)
tn« £f)eater geben.
(ž« mirb fel)t »off fet)n.
H8of)in geljen aber ©ie,
»enn id) fragen barf?
9Keine ©djmefier munfcfjt
aud), bag tcf) ju it)r farne ?
3cf) babe (Te furj juuor »or»
uber gefjen gefef)en.
V' c^rkvo — domo — v'
kerčmo idem (grčm,
pojdem).
Odi od pridete?
Od se ntii — od doma.
Grem neka' se sprehajat —
grem nekaj na sprehod.
Ali mi hočete pot posoditi*
Prav rad — iz serca rad.
Zakaj ne? To se lehko
zgodi.
Vam nič ne morem odreči.
Kaj vaša gospa sestra
dela ?
Dnes ji je prav hudo. -
D a ns se prav zlo počuti.
V upam, de ne bo dolgo
terpelo.
Gospo inater mi velikokrat
pozdravite.
Ne bom pozabil, jih pozdraviti.
8.
Bog vas »primi , kam
greste ?
Bom nekbgar obiskal, ino
potle v' teater šel.
Prav polno bode.
Kam pa vi greste, če smem
vprašati — pitati — barati
?
Tudi moja sestra bi rada
bila, de bi k'njej prišel.
Kratko poprej sim ,o vidil
mimo iti.

3d) merbe biefett Ibenb ju
3f)nen fommeit; mtr mer«
ben ^arten fpielen.
3d) ermarte ©te gerotg.
@rtnnern ©te ftd) beg Ser«
fpredjenč.
3d) gebe 3f)ttett mein 2Bort,
»or fedjčUbr fjter ju fetjn.
3d)babe»iel@elb tm ©ptele
»erloren.
3n mefebem ©aftljaufe mof)«
tten ©te?
3m meigen ffiolf.
£>arf td) ©ie um 3f)re 2(b<
brejfe bitten?
2BoHteit©ie morgeit bei mir
ju SKittag fpeifen?
3d) roeig uidjt, ob id) 3eit
babett merbe.
9Jid)ten ©ie ju £aufe ntetne
@mpfel)lung auč.
ffiaS befefjfen ©ie?
28a

IO.
2Ba$? maS fagen ©ie?
5Ba$ folt baž bebeuten ?
©er ift ber?
@r fommt mir befannt »or
— feitte ^>l>i)fTogttom£c ift
mir nicfjt Mnbefamtt.
3cf) babe ii)it auf berSunge.
2Bag faqen ©ie baju?
©oju bient baS ?
ŠBoriiber lacfjen ©ie?
3BaS bebeutet bteg ?
Slug melctjem Sanbe — au$
mefdjer ©tabt iflr er?
@r ift »on Saibad) — ©rafc
— .flagenfurt.
SBober finb ©ie gefommen?
3cf) fomme »on j?arnten, unb
merbe nad) .Sratn unb 3ta«
fien geben.
11
ffier ift biefer 5E«enfcf> ?
3Ba3 molfen ©ie, baj5 icf)
ibrn fagen fofl?
2Baž fann ečfdjaben ju»er«
fucl)en ?
Slber mer mei$?
Slber mie miffen ©ie eS ?
3BaS molfen ©ie tbnn?
SBeldje ftnb feine ©riinbe?
3Bem baben ©ie ežgegeben?
gitr men macfjen ©te ež?
£at er $u feben?
I O
Kaj? kai pravite? — Kaj
ste rekli?
Kaj ima to pomeniti?
Kdo je ta?
Znan se mi zdi' — njegovo
lice mi nf neznano.
V' vustah mi je.
Kaj vi k' temu rččete?
K' čemu je to ?
Čemu se smejite?
Kaj to pomeni ?
Iz ktere dežele — iz kt^riga
mesta je ?
Iz Ljubljane — iz Gradca
— iz Celovca ie
Odkod ste prišli?
Pridem izKoroškiga, ino
pojdem na Krajnskoino
Laško.
11.
Kdo je ta človek?
Kaj vbljite, de mu naj povem
? — Kaj hočete, de
bi mu povedal ?
Kaj bi škodilo, če poskusiva?
Pa kd6 ve?
Kako pa vi veste ?
Kaj hbčete storiti?
Kakšne ima vzroke?
Komu ste dali?
Za koga delate?
Ali ima za živež ? — Ima
živlenje ?

1».
#ter ift uicf)t« ju fageit?
£ier ift nicl)t« anber« ju tbun,
man mug ©ebulb Ijaben.
Grrtmterft bu 2)itl) feiner
nicf)t?
3d) erinnere micf) nur m tu
ne« Sruber«.
.Sjat er e« nid)t »on 3buen
ertjafteit ?
#at er e« m'(f)t »on 3l?»eit
getjort?
£>arf td) mijfen, mer e« 31)«
nen gefagt bat?
23on roent fjaben ©ie biefe«
gel)6rt?
Senilen ©ie biefen #errn ?
(Srtnnern ©ie flcft ntd)t, iljn
gefeljeit ju tjabeit?
3tf) glaube, bag er ein rect)t»
fd)affener 9Wann ift.
S3et metdjer ©elegentjeit tjat
er biefe« gefagt?
13.
20a« fur etn Sag ift tjeute ?
2Bie merben ©ie ben 9tact)*
mtttag jubringen?
3Bie bringen©iebte3eit ju?
5Bo mol)nen ©ie?
USarunt reben ©ie nicf)t?
©a« foll mait ba aufattgen?
9Ba« gebenfen©ie ju tbun?
5Bte ift bem ju t)elfen ?
®a« ift alfo ju tljun ?
3ft Jiiemanb ju £>aui"e?
jjoren ©ie einmat)l!
fBa« ju 3f)ren 93efet)len?
12.
Na to ni kaj reči.
Na to ni kaj driigiga storiti,
se more poterpeti.
Ali se ne spomniš njega
— na njega V
Samo le brata se spomnim.
Ali m' od vas dobil ?
Ali nf od vas slišal?
Smem li vediti, kdo vam
je povedal?
Od koga ste to slišali ?
Ali tega gospoda poznate?
Jeli se ne sp6mni(e, de
bi ga bili vidili ?
Viipam, de je pošten mož.
Per kleri perložnosti je fo
rekel?
13.
Kakšen den je dnčs?
Kaj bote po poldne delali ?
Kako čas preživite?
Kje stanujete?
Zakaj ne govorite?
Kaj ;e poodti ?
Kaj mislite vi storiti ?
Kako ;e temu pomagati ?
Kaj tedaj začnemo ?
Ali ni^oga ni doma?
Naj posluhnejo! — Posliihnite!
Kaj zapovete?

§abett ©te bie ©iite.
©er ruft ? ©aie»iefften (jabennnr?
15.
©a« gtbt eS 9?euež?
©ijfejt ©te mcf)t« Weue$?
3ct) babe ntdjtč geljort.
3d) i»ei$ ntcf)t«.
3d) »junbere mlcf), baj5 ©ie
ntd)t« getjijrt l)aben.
©a« fpridjt ntan ®itte6 tn
ber ©tabt?
Bodite tako dobri.
Kdo kliče — zdve? Kaj
hočete?
Kaj se je zgodilo?
14.
Kaj vam je rekel povedati
?
Zakaj glasno ne govorite?
Zakaj njemu ne rečete ?
Je li prišel o pravim času?
Kda je svojiga pri atla
obiskavat odišel?
Kako dolgo že je, kar je
odpotoval ?
Koliko milj je tam ta ?
Ali gotovo vete ?
Kdaj grede od doma ?
V' predmestji stanuje?
[

9
Scf) fantt 3f)tte« fct)r menig
erjablen.
SKan fpridjt, bag ber jfaifer
eine 9tetfe unternebmeit
merbe.
38amt glaubt man, bag er
abretfen merbe?
9Wan meig ntd)t.
3Bof)tn foll er geben?
@intge fagen: nad) Ungarn;
anbere: nad) ©teiermarf.
Unb ma« fagt bie 3?itung ?
3d) t)abc (Te nod) nid)t ge*
lefen.
jpaben ©ic feine 9Jad)rid)t
»on Sbrern S3ruber ?
Grr t)flt mtr netfftd) gefdjrie«
ben.
@r fdjrieb mir ttod) ntdjt,
feit er abgereift i|t.
16.
SCie met Ubr i(t ti ?
@

17.
$at ež fdjott jroolf gefdjla*
gen?
3a, meiit £err! ež ifi fcf)oit
Ijalb einž.
3fi ež mogftdj!
®až ifi ntct)t fpdt, baž ifi
it od) frut;
@ct)t 3bre Ubr redjt?
9iein, mein £err, fic getjt
um eine $8iertel|iunbe ju
friib-
Uitb bie nteinige gef)t um
eine l)albe ©tttnbe ju fpat.
Sietteidjt ifi fte fieijen ge*
blieben.
3it ber Xl)at, ©te (jaben
3?edjt.
3fi fte aufgejogen?
£oren ©ie, je£t fdjfdgt ež
einž.
©o febeit ©te tt>of)f; roir
effeit ©djtag e t n Utjr.
18.
3dt roiltige etn.
Som ganjen £erjen.
©ž freuet mid) unenbfidj,
3bnett tn etroaž nitl)ltdj
fetjn ju fonnctt.
3d) »erfpredje ež 3fynen,
jroetfeltt ©ie nidjt.
@ž ifi fiir mtdj ein befonbe«
rež SSergniigen, 3t)nen bie-nen
ju fonnen
£ter fiebe td) ju 3l)rett Sien*
fien.
17.
Ali je že poldne minilo ?
— Je li že vura dvanajst
odbila?
Že, gospod! je že pol
enoj. .
Ni mogoče!
To nt pozno, to še je
zgodej. . , „
Ali vaša vura prav kaze?
Ne, gospod, štertal vure
prerano kdže.
1 moja pa pol vure prepozno
kaže. — I moja
pa je pol vure zadi.
Morebiti se je vstavila.
Po pravici, tako je.
Je navreta?
Slišite, zdaj eno bije.
Tako srečno, tako z' Bo-
om ; ravno ob enoj občijemo
(k6simo).
f
18.
Dovoljim.
Iz serca rad. — Iz celiga
serca.
Je moje naj veči veselje,
če jim morem kaj na
hasek biti.
Jim obljubim, naj ne dvomijo
Za-md je posebno veselje,
de jim pomagati mbrem.
Tu sim k' njih službi.

ift meine spfKAt.
SSertrauen ©ic inir.
©fauben ©te mir, baf$ td)
barauf ntd)t »ergeffen
merbe.
3d) meij? nid)t, mač td) fa*
gen fotf; ©te befd)dmen
nttd).
©ott meifi, mte gern id)
3fynen btenen mod)te; aU
lein —
3d) bitte, ei nid)t ubet auf?
junetjnten , allein f)terin
»errnag id) tttd)tg jutl)un.
di tt)iit mir feib, bag biefeč
nid)t in meiner 9Wad)t jlel)t.
@ut, td) merbe metu S0?og=
Itd)fie6 tbun, td) merbe
fe^en.
19.
5Ba$ ift ju tbun ?
©a« ratl)en ©te mir?
©a« mollen ©ic, ba$ td)
tl)un folt ?
9J?ad;en mtr ež fo.
2Ba« mtd) betrijft, fo miirbe
id) fagen.
93enn id) an 3b*er ©telfe
mdre.
Unb mač nteitten ©te?
n, menn —
25erjeit)en ©ie, id) bitte um
©ebulb, alletn td) mit{5
3f)neit fagen / bag ©ie
«td)t 3?ed)t tbun.
H?ad) meiner @inftd)t mujiten
©ie fo tl)un.
3d) fage S^nett aufrtdjtig ,
t d) fiir m i d) mitrbe ti
nid)t tbun.
Je moia dolžnbst.
Naj mi zavtipa o.
Naj mi v^rjejo, de na to
ne bom pozabil.
Ne vem, kar bi rekel; me
na sram postavijo.
Bog je priča, kako rad
bi jim pomagal; al —
Prosim, ne za zlo vzeti,
pa v' temu nič ne premorem.
Mi je žal, de toni v'moji
m6či
Dobro, bom djal, kar bo
mog6če, bom vidil
19.
Kaj je začeti?
Kaj mi sv&vajo?
Kaj hočejo, de naj storim?
Tako narediva.
Kaj se mene dotiče, bi
rekel.
De bi namesto njih bil.
I kaj o n i menijo ?
Bolj bode, če —
Naj ne zamerijo, prosim
za poterplenje. ali pov^m
jim, de ne storijo
prav.
Po moji pdmeti bi mrigli
tako napraviti
Nardvnostjim povem, zabi
jez t^ga ne storil.

T>ai SSerniinftigfte roare.
9Dlan fann ei »erfudjen, bie
©efabr tfl ntcfjt fo grog.
ftnb ©ie gefonnen ju
tijun ?
20.
Slaufenb Danf.
3cf) banfe untertbdntgfi.
20te roerbe id) 3bnen eine
fo groge 3Bot)ftt)at je er*
roiebern fonnen?
3Bare 31)nen ein Ungiucf
begegnet?
9Bdre ti bod) roar, btffi —
93et meiner Streue.
©terben foU id), roenn id)
(iige.
3$ fdjroore ti eud) afč ein
etjrfidjer 9Wann.
2D?eirt ©ott!
©el)et, roeld) ein ©fitcfi
JBeroatjre miri; ©ott bafur.
»1.
Slber roie roijfen ©ie baž?
2>až fann id) faunt gtauben.
di fdjetnt mir mtmoglid).
©te roerben nidjt gut gebort
baben.
©lauben ©ie ež mtr.
©ie baben SHecfrt, id) babe
ti aucb gebort.
fann fepn, aber tcf) gfaube
ti ttidjt.
SOBenn id) ti mit eigenen
Slugen fdbt, fo roiirbe id)
ti nocf) nid)t gfauben.
Naj pametnejši bi bilo.
More se poskusiti, nevarnost
ni tako velika.
Kaj mislijo storiti'?
» O
Tavžent hvdlj. — Tivžentkrat
zahvalim.
Prav ponižno zahvdlim.
Kako bom zamrigel toliko
dobroto jim kdaj poverniti
?
Jih je kaj kakšna nesreča
najšla?
De bi bila le resnica, ki —
Per moji veri.
Naj vmerjem, ako lažem.
Zapersežem vam, kak sim
pošten mož
Moj Bog!
Glejte, kolika srečal
Bog me obvari. — Bog
me ohrdni.
»1.
Ali kako pa to vejo ?
To mi je komej verjeti.
Se mi zdi nemogoče
Morebiti niso prav slišali.
Naj meni v^rjejo.
Resnico govorijo, tudi jez
sim slišal.
Morebiti, pa ne verjdmem.
Akoravno bi sam vidil,
še le bi ne verjel.

9Ber fjfitte baž gefagt!
Slbcr fo getjt ež ! — fo gebt
eS auf ber SGMt!
ffietdje ©ebanfen!
aBe(ct)' ein munberltdjer
SEKenfd)!
«2.
2Ba$ fjaben ©ie gefagt?
3d) babe md)tS anberež ge<
fagt, ai6 ba§ —
SOfan bat mir gefagt.
SSKatt fagt ež fitr gemij5.
3a, itein.
3d) mette, ež ift fo — e$
tfl nicbt fo.
£aben ©ie bie ©efaltigčeit,
ein metttg ju marten.
©cf)erjen ©ie?
3d) gfaube eš nidjt, aber ež
fonnte bocb mabr fetjn.
©ie l)aben ee erratben.
25až ifl nid)t mogitd)
©acbte, facbte, greunb!
SBerjeiljeit ©ie, ež ifl nid)t
mabr.
(gg ifl gemig ein SDJaljrdjen,
eine Ciige.
(gž ifl »ergebenž, ein Sfteb*
rereč ba»on ju fprecben.
3d> babe fct)on »er«
ftanben. *
(gr tjat micf) ?iigett geflraffT
23.
jfommen ©ie einmenig ber.
3d) babe fetfon fange auf ©te
gemartet.
SDBarten ©ie ein meitig.
Kdo bi to bil rekel!
Pa tako se godi! — tako
se godi po svetu!
Kakšne misli!
Kako čuden človek!
22.
Kaj so rekli ?
Nič driigiga nisim rekel,
ko de —
So mi povedali. — Mi bilo
povedano.
Pravijo, de je resnica —
de je res.
Je, ne
Vaijkfm, de je tak6 — de
ni tako.
Naj se jim dopade, nekaj
počakati.
Jeli se šalijo?
Ne verjem, pa bi le moglo
res biti.
Oj^fso vganili.
Tojhi mogoče.
Pcič&si, počasi, prijatel!
N«j»ne zamerijo, ni res.
Gotfivo je marnja, laž.
Je^zastonj, kaj več od
tega govoriti.
SitŽ že vse vumčl (zastopn).
Me je na laž postavil.
23.
Enmalo naj sem pojdejo.
Dolgo že sim na njih Cikal.
Nekaj naj počakajo.

9ttan fropfet.
©efjen ©te, mer ež tjl —
mer flopft.
t(l Kiemanb ba.
tft ber £err ©., ber baS
©litcf ju babett vuunftf)«-,
fetne 2lufroartung
ju macfjen.
Sffiarten ©te auf rnid), id)
fomme gleid),
®e()en ©ie nt'd)t fo gefdjminb.
©efjen ©ie langfam.
24.
£ole ben 2lrjt, unb fage
tbm, er foll gfeid) font*
men.
@r mirb gleid) Ijier fe^n.
@eb, f)ole mir ben ©cfjttei«
ber — ben ©djufter.

25.
£ritt naber.
2Meibe nur bort jieljeit.
@cl)e jur Dted)ten, jur Ctnfen.
©precfje fin roenig lauter,
idb »erftelje ©td) nid)t.
©ic Xt)iir ift offen.
9)?ad)e bie £l)itre ju.
SKadje bie Xt)iire auf.
SOiadjen ©ie btefe« genfier
ju, unb ba« anbere auf.
2)iefe ©adje mug fo gemacfjt
roerben.
©o tfi e« redjt.
jjerr ffiirtt), rnadjen ©ie
unfere Sfledjttung.
3Ba« ftnb roir fdjutbig?
36.
353a« i jI Ijeute fiir ein 2Bet*
ter?
@« ift fd)bne« SSetter.
@« ift fd)(ed)te« ffietter.
fdjeint mir, bag roir tu
nen fiarfen 9Jebet tjaben.
Ser 9JebeI »ergel)t.
Ste ©onne fdjeint.
#eute ifi ein fdjoner £ag.
ifi tjelle«, l)eitere« 5Better.
tfi fdjmiit.
tfi meber ju mara, nod)
ju fatt.
ifi trocfen auf ber ©trage.
@« gibt biet ©taub.
S?.
3 ji e« marm?
(Š« fangt an,
ju merbeit.
»5.
Bliže stopi.
Le tam postoj.
Pojdi na pravo , na levo.
Nekaj glasnej govori, te
ne zastopiin.
Dveri so odperte.
Dveri zapri.
Dveri odpri.
To okno naj zaprejo, ino
tino naj odprejo
Ta reč se inora tak6 napraviti.
Tako je prav.
Gospod kerčmar, račun
nam povejte. (
Kaj smo dolžni? — Koliko
sva dolžna?
26.
Kakšno je dnes vreme?
Lepo vreme je.
Gerdo (hudo) vietne je.
Zdi se mi, de se zlo megla
kadi.
Megla se razkaja.
Sonce sija.
Dnes je lep dan.
Jasno , vedro (vreme) je.
Sparno je. — Sparica je.
Ni preteplo, pa ni premerzlo.
Po cesti je suho. — Cesta
je stiha.
Veliko prahu je.
Je li toplo?
fetjr marm Prav toplo se začenja.

t ftd).

3cf) gfaube ntdjt, ber Stegen
roirb bafb »oritber fepn.
©teben roir unter
r fott)tg.
29.
Sffia« fiir ein ©eroitter —
©turmroinb!
23ie e« buufef roirb!
@6 bonnert — e« bftgt.
(Si fjat eben eiitgefcf)fagen.
Ser 28inb gefyt furcf)ferfid).
©a« ©eroitter ift »oruber.
jDte ffioffen t>erjcf)roinben —
gerftrenen ffcf).
©tel) ba ben Dtegenbogen.
©a« jetgt fcfjone« 20etter an.
£>er£imtnef beitert ffcf> auf.
2)ie ©trafkn finb fetjr fo«
tl)tg.
30.
ift ein fefjr fdjrecfjteS
2Better.
2>iefe Slačit l)at e« gefrorejt.
X>ie £age neumen ab.
SDBtr nabern nn5 bem #erbfte.
SKorgeitS unb Slbenbč ift e$
redjt fitljl.
©iefen SKorgen gab ež 9ieif,
i?eute ift ein fafter £ag.
3cf) bin ganj etefalt.
SOTadje ein roenig geuer.
#efje ben E>fen redjt ein.
Ne verjem, dež bo skoro
henjal.
Pod streho st6piva.
Grozno blato je.
29.
Kakšna v ihta — kdkšen
vihar!
Kako tema nahaja!
Gromi' — bliska se.
Ravno jevdarilo (trdsnilo)
— je blisk vddril.
Veter strašno piha — pi*
strašno vlčče.
Vihta je minila.
Oblaki zginjajo — se razkajajo.
Glej božji stolec! — L^j
mavrico.
To pomeni lepo vrčme ~
kaže na lepo vreme.
Nebo se vedri — se jasni.
Ceste so polne bl&ta —
so zlo blatne.
30.
Prav hudo vrdine je.
Necoj je mraz bil — je
pomerznilo.
Dn^vi se krdtijo.
Bližamo se jeseni.
Po jiitrah ino večerih je
prav hladno.
Zjutraj je sldna bila.
Dnes je merzet dčn.
Sim merzel ko led.
Ognja naprdvi.
V r peč prav zakuri.

9?afjern ©ie fidj bem geuer
— bem £>fen.
Bie Xage (Tnb furj.
Um »ter W)r (Teljt man faum
mefjr.
@ž fdjeinf, ež motte fdjtteten.
SBergangene S«adjt if} fo »te(
©djrtee gefatfen, bag man
t»irb mit ©djfitten faljren
fonnen.
31
Beinem SBrnber fdjabet bte
.fdfte rnefjr, afž Sir.
Bu f>afl jtarf ben ©djnupfen.

5luf, auf! ffeibe ©id) an,
mir roerben im ©arten
fru!)Rit(fett, rneine ©d) roe*
flcr roirb aud) fommen.
3d) bin fo fpat ju SSette ge*
flangen, bag tcf) nod) »oli
©d)faf bin
Um roie ttiei Uf)r bijl ©u
ju ?5ette gegangen?
Um 4 Ubr na$ aKitternadjf.
©u roirfl »ermutbfich in ber
SHeboute geroefen fepit?
Grrratbeit. 3cb t)abe mir fejl
»orgenommen, nur ein
spaar ©tiinbrfien ju btei*
ben, allein einigegreunbe
t)aben mid) »erieitet, bag
id) bič nad) brei gebite*
ben bin.
£afl ©u gut aučgerubt.
3d) babe red)t gut gefcblafen.
34) babe bie gonje 3?ad)t
ununterbrod)en gefcblafen.
3rf) babe fetjr fd)(ed)t ge«
frfjfafen, tcf) ijabe bie
ganje 9?ad)t fein Sluge
gefd>fojfen
3d) fubte mtcf) nid)t roobf.
©č tbut mir febr fetb, ©u
follfl im S3ette bleiben.
SRetn, neirt/ in etnern Kugen«
blicte roerbe id) mit ©tr
geljen.
33.
ifi 3Jiemanb ba ?
3d) mug — id) roiff auf«
fleben.
SBte »iet Ubr iil ti ?
i jI acbt Ut)r.
Vstdni, vstani! obleci se,
bomo na vertu (v' ogradi)
zajterkovali, inoja
sestra tudi pojde.
Tako pozno sim spat šel,
ki še sim ves zaspan.
Ob k61ikih si spat šel ?
Ob štirih po polnoči.
Blez si v' rediiti bil ?
Prav tako. Za terdno sim
sklenil, le dve vtirici
ostati, ali neki prijatelj
so me zapeljali, de sitn
še dalj ko do treh ostal.
Si se prav naspdl.
Prav dobro sim spal.
Celo noč neprenehama (v'
eno mer) sim spal.
Zlo slabo sim spal, celo
noč nisim oka stisnil.
Ne počutim se dobro.
Mi je prav žal, boš mogel
v'posteli ostati.
Ne, ne, v' migi (ko bi
z' očmi vtrenil) bom z 'teboj
šel.
33.
He, nikoga ni tukej? —
He, nikogar ni V
Moram — hočem vstati.
Ob kolikih je?
Ob osmih.

Scfi gfanbtc, ete©etfe taiigt nidftž, man
brattdft eine t>albe ©tunbe,
um fte fcf)dumeit ju macbett.
£sie Šiaftrmeffer fdnteiben
nicfjt, trn mufit fte nod)
etn 9Kat)f fcfjfetfeit fajfett.
9Bert>en©iel)eutebenfd)mar«
jen 9Jocf anjteben?
9iein, ež ift ein roenig fut)£,
id) merbe ben bfauett 9Han«
tef netjmen, unbbenfdjmar«
jen #ut auffefceit.
34.
SSergeffen @uer ©nabett nid)t,
ba$ ©ie t)eute junt Ji. 32.
gelaben ftnb.
3d) meif5 ež, id) gef)e nur
auf furjeSeit in bač-ffaf*
feebauž.
3iid)te mir tnbeffen etn jpentb,
etn jjalčtud), etn ^aar
£anbfd)ube, ©d)ut)e unb
©triimpfe, unb metneit
neueit jjmt.
£)fr ©d)ut)mad)er tjat jmei
^)aar ©tiefet gebrad)t.
ffiotten ©te btefelbett attpros
biren'?
©ern; b« bamit.
StefeS spaar ift fet)r gut,
unb pajfett aud) gut; btefe
aber ftnb mir jueng, unb
briicfen mid).
Sitn mislil, de je že poznej.
Belo srajco mi daj.
Perntisi mi za britje potrebno.
Tudi tople vode mi pernesi.
Milo (žaifa) nič ne velja,
prej pol vure mine, ko
se peni.
Britve ne režejo, jih moraš
še enkrat nabrusit
dati.
Ali bodo dans belo suknjo
oblekli ?
Ne, dnis je nekaj hladno,
plavo (pruno) suknjo
bom oblekel, ino černi
klobuk na glavo djal.
34.
Žlahtni gospod, naj ne
pozabijo, de so dnes k'
J. J. povableni.
Vetn, le kratko časa v'
kavarnjo grem.
Perpravi mi tičas srajco,
ruto za vrat, rokavice ,
šolne ino nogavice, ino
moj novi klobuk.
Crevlar je dva pdra črevlov
pernesel.
Nje hočejo poskusiti?
Ivaj pa de; sem z' njimi.
Ta par je clo prav , ino
se tudi dobro vležejo;
ti pa so pretesni, ino
me tišijo.

aSfttn @te befefjleit, fo ja^le
td) tl)m baS eine 9)aar,
unb bač anbere gebe id)
ipnt jnriicf.
©o »irb e$ red)t fepn.
35.
3d) fange ait fd)ldfrtg ju
merben.
58ie »ter baben ©ie auf3f)«
rer Ubr?
©o eben l)at eš eilfgefd)fa«
gen.
©djon fo fpdt?
mirb balb balb jmolf
fd)lagen.
SDJetne Ut)r gef)t ju friit) —
ju fpat.
3d) ba^e »ergeffeit, (Te auf«
jujieben.
3d) l)abe fte nid)t aufgejo-geit,
roeil id) beit ©cfjliif
fel »erloren f)abe.
2Btr (Tnb ntd)t roeit »on
SEKitternadjt.
ifl fd)ott Beit, (Td) nad)
#aufe ju begeben
3d? mili 3bnen ntcfjt langer
befdjrcerfid) falleit.
fdngt an, fpat ju n>er«
ben, unb morgen friif)
rnufl td) bei Seiteit auf«
(ieben.
©ie »flegen alfo frufjjettig
aufjufteljen ?
36.
@el)ett mir fdjlafen.
3d) fann nttcf) ntd)t mel)r
»or bem ©djlafe ernpef)ren.
Ako velijo, mu par plačam
, ino tiniga nazaj
dam.
Tako bo prav.
35.
Dremota me ima — me
nahaja.
Ob kolikih iradjo na svoji
vtiri ?
Ravno zdaj je ednajst
odbila.
Že tako pozno ?
Skoro bo pol dvanajst bila.
Moja vtira prerano — prepozno
gre.
Sitn jo navreti pozabil.
Nisim je naverl, ker sim
kliiček zgubil.
Nimamo dolgo do polnoči.
Je že časa, se domo podati.
Jim nečem dalje nadlege
delati.
Se že pozni, ino zjutraj
inorain zgodaj vstati.
Tako tedaj rano vstajajo ?
36
Pojdiva (pojva) spat.
Ne mbrern se dalje spanju
braniti.

©i6 mir bte .ferje.
2Bo tfl bie ?icf)tpuge ?
Scge fie auf bett feuditer.
Bte^e mtr bie ©tiefel au$.
SRadje nttr bažSSett jurecfjt,
ež fdjeint mtr, nicf)t gut
aufgebettet ju fetjn.
3d) lobe mir ettt guteS Sett.
2>ai Sid)t ifl aužgelofdjt,
junbe nttr eine anbere
.fferje an.
Seudjte mir.
3d) mili mtcf) aužjtefjen.
9J?orgen mecfe mtd) um ^afb
fed)S Ubr auf.
©djfafen ©ie moljf.
31
©agen ©ie mtr, aber ol)ne
Umflanbe, baben ©ie fd)on
gefrubfliicft?
9iein, benn aufrtd)tig, td)
bin gefommen, um bei
3bnen ju frubfliicfen.
25až frent mtd).
©te fommen ebeit red)t.
2Bollen ©ie $affee ober
©djofofabe ?
9Rir ifl ež gteid).
3d) bin benJfaffee mit Sftild)
gemobitt.
3d) babe foflltdjen Id)*
rabm.
3Bo ftnb bie ©djafen?
SSeliebt iljnen fiif5 ober bit«
ter?
SBebienen ©ie (Td) mit 3uder.
ffio fpetfen ©ie t) e "* e J«
SDlittaa ?
3Bottett ©te mit meinem 28e»
nigen »orlteb neumen ?
©efpracfjf. 249
Svečo mi daj.
Kde je vternjalec?
Na svečnik io deni (ddj).
Črevle mi zui.
Posteljo mi popravi s zdi
se mi, de ni prav
stlana.po-
Dobra postelja je kaj
vredna.
Luč je vgasnila, drugo
svečo mi peržgi (vžgi).
Posveti mi.
H6čem se sl^či.
Zjutraj me ob pol šestih
zbudi.
Dobro naj spijo.
37.
Povejte mi, pa brez ovinkov
, ali ste že zajterkovali
?
Ne, zakaj na ravnost, sim
prišel, de bi per vas
zajterkoval.
To se mi veseli'.
Ravno prav pridete.
Ali hočete kave ali šokolade?
Meni je vse edno.
Jez sim kavi z' mlekarn
navajen.
Imam prav dobro smetano
(verhnje, mleko).
Kde so šalice?
Se vam poljubi sladka ali
bridka?
Z' ctikram se postrežite.
Kje bote dans ko.' ili (obedvali)?
Ali hočete z' mojo troho
za ljubo imeti?

gur fjeute btn tcf) fdjon ge
laben, aber ein anbere«
®Jal)l merbe id) bitten.
38.
2)ecfet bett £ifd).
šBringet ba« £ifcf)tud) unb
bie £eller.
©inb bie Ofleffer, ©abeln
unb Soffel rein?
©el) tn bie ^ud)e, 2Baffer
ju Ijolen, unbbannin ben
jfefler um ben 2Bein.
©pitfe bie ©Idfer au«.
3Bo tji ba« ©afjfag, ba«
£>ef, ber (Sffig unb ber
spfeffer?
Sil 3«cfer tn ber S3iid)fe?
S3ringe nod) einen ©ejfef?
ifi aufgetragen, gel)en
mir.
©age ber ^ran, bte ©uppe
fep aufgetragen.
3d) bitte, ftd) ju fegen.
39.
3fl e« fcfjon fang, bag ©ie
flomentfd) lernen?
SSKein £err, e« tji nur ein
batbe« 3al)r.
£)a« ift nidjt mogltcf).
©ie fpredjett ju gut fiir fo
rurje 3eit.
©ie fdjerjett, td) fann fajl
ttod) tttcf)t« fpredjeit.
3n ber £l)at, ©ie fpred)en
feljr gut.
Zadn^s sim žč povabljen,
pa drugokrat bom prosil.
38.
Mizo pokrijte,
napravite.
Pornčsite krtišnico
krožnike (talere).
Na mizo
ino
Ali so noži, vilice ino
žlice snažne?
Pojdi v'kuhnjo po vodč,
ino potle v' klet po vina
Glaže (kozarce, krožice)
poplahni
Kde je solnjak (solnfca),
oli, jesih (ocet, kis)
ino perper?
Je ctikra v'škatli?
Še en stol pernesi.
Na mizi je, pojdiva.
Itčci gospej, de je juha
(žiipa) na mizi.
Prosim, naj se vsedejo.
39.
Ali je že dolgo, kar se slovenski
vučijo?
Še le pol leta, gospod.
Ni mogoče.
Predobro govorijo za tako
kratek čas.
Oni se šalijo, še skoro nič
ne morem govoriti.
Za istino (po pravici), prav
dobro govorijo.

5Benn ei mabr mdre, fo
roiirbe tcf; miffen, ma«
td) nidjt meig.
©fauben ©ic mir, unb re*
ben ©ie nur oft.
3cf) uterfe nod) tdgficf), bag
td) gebfer madje.
Sad tfjut nicfttg
9)?an mug nicf)t furd)tfam
fepn.
5ct) furd)te, »er(acf)t ju
merben.
jtein ©femene facfjt iiber bie
gebfer Slnberer, fonbertt
er »erbeffert (te.
40,
SBerfteben ©te mobf 3ItTe«,
roaž tcf) 3b"en fage?
3d) »erflebe 3lUež febr mobf.
33er ift 3br ©pracf)tnetfler?
$err 31.
3cf) fenne t'bn,er tfl ein bra*
»er SDfann.
£at er 3b" e « gefagt/
bag ftcf) im 3teben
mann iibeit mug?
9Rit mem foff id) reben ?
Sflit 2llfen, bte mit 3b
fpredjen.
jDiejenigen, bie mir biefe
@b» antbun, jtnb gefd)tcf*
ter afS td).
Sad ifl ja gut fur (Te, beflo
mebr ferneu ©ie.
De bi td bila resnica, bi
vedel, kar ne vem.
Meni naj verjamejo, ino
po gostim govorijo.
Vsaki dan še blode zapazim
— še zmote zavaram.
To nie ne dene.
Nt se treba bati.
Se bojim, de bi se mi
smejali.
Noben Slovenec se ne
smeji čez drugih zmote,
ampak nje poboljša.
40.
Ali vse vtimijo (zastopijo),
kar govorim.
Vse prav dobro varnim.
Kdo je njih slovenski vučitel?
— Kdo jih vuči
slovanski ? Gospod I.
Ga poznam, je priden m6ž.
Ali jim ni povedal, de se
v' govorenju vsakoter
vdditi mora?
Z'kom bi govoril?
Tj vsilili, ki z' njimi govorijo.
Kteri mi to čast skažejo,
več znajo ko jez.
To je saj dobro za njih,
toliko več se nav učijo.

IV. UebungSfturfe jttm lleberfe|en iti3 $eutfdf)e.
1. Štirje letni časi po Slovenskim.
aj Vigred. *)
Zima je minila, prihaja vesela spomlad. Sever
molči, jug piha, ino sneg po gomilah') kopni. 3 )
Višej vstaja sonce, sdrec shrani veselo svoj čamar 4 ),
deca s ) se sončijo, ino po kopnim fi ) bregi skakaje 7 )
veselo grile lovijo. Zelenijo poljane, vinske gorice
gomeznijo 8 ) kopačev, travniki so pisani romanih
rožic. Zgodej golibar 9 ) pod nebam žvergoli, ino
kedar zvečer vmolkne , slaviček za germam prepeva.
Zarano pastirji po gojzdih piskajo, pohlevno
živina po zeleni trati skače; pasterice glasno per
čr^di pojo 1o ), iskaje belih binkoštnic ino dišečih vijolic.
Z' zelenim plajšam se ogrinja sveti Juri, črešnje
po zglavji, po znožji breskve cveto '*), vse v'
mladim cvetji ino zelenjiplava. Mladina! vigred vaših
dni dirja; ne zamudi se'tve žlahtniga navuka.
') Vigred, bet gtutjiing, in .Rdenfeii gcbraucfjlid), gleicbfam
ber 2luSgang bež SBinferž; fonft gerooimlicb spomlad,
protiletje , mladletek, um ©albenbofen am Sad)evgc=
birgc aucb valička, (»on valiti, bruten?).
J ) Gomiia , bet #ugel.
J ) Kopneti, fameljen, »ergeljen (»om ©cfcnee).
*) Čamar, bie

' bj Poletje.
Valička se je postarala, ino kar je dobriga izvalila,
po leti lepo zori. Sadunosniki ') ocveteli *)
se vesijo polni sadu; njive romenijo, ino klasje se
vetru perkldnja. Ob juterni zarji kosci po senožetih 3 )
kose brusijo, ženske pa za njimi travo trosijo, kedar
jo sonce obsije. Vročina je, de se čelo poti. 4 ) — Skerbna
gospodinja nfise ženjicam zreliga sadja, pa vsčdeniga
mldka 5 ) na polje. Berzno 6 ) se ženske z'snopjam
verte možki za njimi stave ddlajo, v'ostervi 8 )
zlagajo, ali pa tčzko povezane voze v' kozovce 9 ) peljdjo.
Debele megle vstajajo, zemlja razkopana želi
pohlevniga deža. ,0 ) Bliska se, od daleč gromi, ino
debelo naškraplja. "j Piš je mimo, burja ' 3 ) potihnila,
vse lepši raste ino zorf. M6ž! naj se ččlo poti, od
velike skerbf se beli naj glava; — težavna je tvoja
zetva, pa bogata
*) Sadunosnik, ber ©aumgarfen.
а
) Ocvetel, ocvetela, ocvetelo, tterbfuljf, ifi einež »on ben
roenigen "Parficipiis iel alS travnik, bie 28iefe.
Potiti se, uom ©djroeifje friefen.
4' , ©• 99 >
') Vsedeno mleko, fo Uie( al8 kislo mleko, faure SWi[c&.
б
) Berzno, fo toiel a^ vurno, hitro {mrtig, WneH.
7
) Verteti se , ftd) bremen.
8
) Osterv, bie £>ufet, ^ufetflange.
») Koz6vc, bie ©etreib^arpfe.
10
) Pohleven dež , ein fanfter SRegen.
") Naskrapljati, fropfen, fo bag man ba? 2iuffatlen ber etn«
jelnen Xropfen fcorf, 5. 25. bet einbce^enbem 9tegen.
") Piš, {jeffiger SOBinb.
"j Burja, ber ©furm, befonberS auf bem 50?eere.
cj Jesen.
Dobro letino imamo. Drevje, sadja polno, se
poviša; podpirati ga je potreba, de se ne pol6mi.
Polne jerbase ') jdbelk, grušek ino prtinih 3 ) sliv

nosijo pridne deklice na dom. Po goricah črto 4) prepeva
, berači grejo na bratvo. BrJntarji 5 ) hodijo po
vinogradih po dve gubi, po hramih preša poka, ino
sode nab/ja o, de po celi okolici 6 ) bobni. V'ž/ri ?)
trobijo po gorah svinjarji, po goricah rogdrji 8 ) klicaje
9 ) mejaše, desetnikam kleti odpirat. Dečaki :1 )
lovijo ptice po dolinah, čredniki ll ) polhe po planinah.
Slana brege pobeli, obletiije 1 ) drevje, žerjavi
letijo na ptiije Lastovice potihnejo, mraz diha, ino
vsaka pridna stvar za zimoskerbt. Ne mudi se, človek
! tudi ti, ker se tudi tebi zima bliža.
'} Letina, aud) letvina, ba5 3at;r in SBejug auf grucfcfbarfeif,
ter 3!>rgang.
3 ) Jerbas , etn geflodjfener i?or6.
3 ) Prun, pruna , pruno blau, ift im ©ailfijal in StivnUn
gebraucblid).
4 ) Črič , čriček , bte fogenannte ffieingrifle.
s ) Brentar, ber SButfentrager.
6 ) Okolica, bie Umgegenb.
Žir, bie ©cbroeinemaft in ben (Sicfc unb 23u4m>Iseif unb 2ibenbun«
terjjaltung, &ei ©elegen&eit beS SRefcgernS auf bem Canbe.

2 ) Gosti, ber ©djmaitS.
3 ) Predica, fo »tel a(S prelja, bie (gpittnerin.
*) Tenčica, feine Ceinroanb.
s ) Hodnik , gro&e Geinroanb.
6 ) Vsjati, baS

odpojd. Drugi ddn po kosili ,0 ) jčmle starašfna v'
imeni neveste od starišev, brdtov ino sčster, ino od
Vsih domačih slovo, tako lepo, de ga lehko m', ki
bi se ne posolzil. ") Objokano .vzemeta starašfna ino
ženin nevesto pod pasuho, jo peljaje na ženinov dom.
Tast ino taša sneho 2t ) na pragi pričakata, posodbo
vina ino hleb kruha' 3 ) v'rokah, ki jima roko poljubi
'"O, ino pervi dar prčjme. Švatje mlada zakonska
pošteno odarujejo, ino nekoliko ostankov pernesejo
domo.
\) Svat, bet £od)5eif$gaf}; v'svate priti, fo »iel al$ v'snoboke
priti, inš 25rauft»erben fommen.
Snubec, fo v»iel aB snob6k, ber SBrattfirerber.
3
) Poroka, bie Srauung.
4
) Dever, ber aSegleiter beS SrdufigamS.
s
) Kosilce, fo l>ief atš zajterk , boš gruijflutf. Starašina,
ber ^>od;jeif6birector.
6
) Kratek čas nam je, nur Ijaben tfurstpfile, unfer&affen
un6 gut.
Mormo, anfiaff moramo, ttur muffen.
s ) Vodila, bie U3raurfu£)rerin.
>) Ovenčan, ^articipium 5>erf. spaff. »on bem

Hleb kruha, ein Gaib 23rof; fonfl beijjf hleb aucb baS
SSrot, 5. 25. lileba mi daj , gib mir etit>a6 SSrot.
M ) Poljubili, fo Diet afš liušniti, fuffen.
3. Raj x ) pod lipoj.
Vsaka fara ino podfara *) v' Zilski dolini košato
lipo na vesi ima, na lipi goder 3 ) za godce, klopi
pod lipoj za goste 4 ) Kedar dojile cerkvanje 5 ) po
leti, se znidejo °) mladenči ino deklice, ino se po
opravili ?), kar jih je domače soseske, pod lipoj zbe- *
ro , ter mirno na zeleni trati poldne čakajo »Stranski
ino ptuji ljudje 8 ) le od daleč gledajo. Kedar zazvoni
9 ), se možki odkriejo, ino vse tiho moli. Zvon
vtihne, ino mlada družba zakrfkne '"), de se po celi
okolici glasi Godci zagodejo, mladenči ino deklice
naredijo krog lipe kolo, ino po svoji šegi rajajo, se
za roke derzeč. ') Na širokim prostori novo barig-
Iico la ) na kol l3 ) nasadijo, de se verti; verh kola
venec iz rožic visi Junaški mladdnči na berznih konjih
v'diri mimo prijahajo ,4 ), ter z'železnim kolam
bariglici dno izbijajo, de se krog kola posiiče. Kdor
pervi dno pretruple, 5 j njemu divica, tistiga shoda 1fi )
kraljica, venec na glavo dene, znanci ino znanke pa
srečo napijejo. Ptujc blizo ne sme, dokler mu starašfna
ne napije, ino: »Pomozi ti Bog!" '?) reče.
Tako so pristni Slovenci židane volje. l8 )
») Baj, ber Sanj, ber SKeigen.
s
) Podfara, Socbfecpfatre, gitiate.
3
) Goder, ba§ ©erufl.
*) Gost, ber ©ajt.
s
) Cerkvanje, ber Sircbfag.
«) Zniti se, ftdj uerfamnteln, jufammenfommen.
7
) Opravilo, bie SBerrtcbfung iti ber j?trc&e, ber ©offečbienjt.
8
) Stranski ljudje, finb bie ntdjf ein^eimifebett fieufe, bie
gremben au« ber Sftacbbarfcpaff; ptuji ljudje aber bie
ganj fremben Ceufe.
' ») Zazvoniti tfl ba$

12 ) Bariglka, aud) sodeč, liufa, ein gdfid;eu.
"j Kol, ber
14 ) V'diri prijahati, trn ©aflopp reifenb anEommen.
Pretrupiti, burct>fd>(agen, burct)bred)en.'
15 ) Shod, bie 3ufamnienfunft, ber (SoncurS.
Pomoči (i Bog! aud) Mazi ti Bog! ©off t>e\fc Sir!
©otf lajj 2)idj leben!
18 ) Pristni Slovenci, bie dcfcfen ©loroenen. Zidane volje,
fo ttiet alS dobre volje, gufer Sauue,
4. Pošteni Slove'»ci
Došel je popoten Englez ') pred nekimi latami
do sterme Ojstrice tned Rinko ino Raduho, ") kj^r
bistra Šavina 3 ) izvira, čudnih krajev ogledat Od
undod v'Ljubljano gre, ino po poti denarje zgubi,
nekaj v' popirji, per dvajset goldinarjev srebra v'
drobiši 4 ) Ovčar popi rje najde, ino jih na ravnost
duhovnimu odrajta. 5 ) Prihodno nedelo po oznantli
rejo sosedje ino do ene dvajsdtke srebro poberd ,
f
i ga je bii popotnik raztrosil; noben si nt beliča
najdeniga blaga osv6jil. 6 ) Srečen kraj, kjer takšni
ljudje prebivajo, naj si ravno cokle nosijo. ") Boljši
je poštenje, ko denar.
*) Englez , aud> Angležan , ein (Sngldnber.
') Ojstrica, oberOjsterca, bann Rinka unb Raduha, ftnbein-jelne
»Bergfpifcen bež ©u($&arf)er ©ebirgeS an ber ©ranje
oon ©teiermarf, Srain unb Sarnten.
») Savina, ber g(u§ ©an.
4 ) Drobiš, ©cfreibemunje.
s ) Duliovnimu odrajtati, bem (OrfSO OeifKicfcen »erred;nen.
«) Belič , ber £atler; osvojiti si, fid) jueignen.
') Cokle nositi, £ol$fcfcu£e fragen. Cokla f>ei|3t au$ ber
9iabfd)u(>.
5. Ober. l )
(Visoka gora na Koroškim.)
Pod jugam Korotana ") velika gora Ober stoj/.
Ojstrica 7, njena gola glava, po velikdnsko v'nebo

kupi. Po severni strani je samo pečovje, po južni 4 )
se črede pasejo* Verh gore vgledaš nove kraje,
štejes mesta, terge ino vest. Iz Vogerske zemlje ti
sonce prisije, na Krajnsko ino Laško za gore gre
Tvoj sosed je Štoržic, Kočna tvoja bližna soseda;
Peca od jutra, Kopa ino Dobrač 5 ) te večerno gledata.
Triglav iz Krajne, Zvonik 6 ) na Tir Iski in^ji
b^lo glavo v' nebo moli. Pod tvojimi nogami Drava
dčre, Glana inoKerka 7 ) se družite z' njoj. Celovško
jezero od večera, od jutra Zetarsko ino Klopansko bleši.
V Celovci visoke turne šteješ , na lčvi Belnk , Velikovec
*) na desni, čem Krajn za tebo na Sorškim
polji ležf. Rožni dol 9 ), Celovško pole ino Junska
dolina ") se odgrinja pred t* ojiini očmi Starih
gradov po višinah, novih grašin po ravninah, pa
tudi cerkev po hribih preštcl ne boš. Oko ne nagleda
se, ne nadovolji ' ) čudov božjih serce, ki jih
iz Ojstrice vidiš Težavne stopinje tebi dobro poplača
visok Ober.
*) Ober, ein [jojier 25erg in i?arnfen.
2 ) Borotan , fo »iet «(6 Koroško , bie

V' zahoda pod teboj je Lavantija ") z' sv&loj rekoj
prepisana, kteri je Labud 3 ) lepo imč. Sveti Andraš
prijazno iz doline gleda, stari Bolšpurg 4 ) od severja,
sveti Pavi od juga na straži sto,i, ino Svinja,
košata planina, od večera senco dela. Ozri se 5 ) na
Nemško zemljo, Gradec 6 ) se tebi od daleč smeji.
Po veliki širjavi je gradov, tergov ino cerkev, de
mi jih števila povedal ne boš. Kakor daleč oko donese,
gledaš p6lje, šume ino sela; v'meglenim Vogerskim
se Blatško morje 7 ) svetli'. Sapa je zdrava,
voda merzla ko led; ležej človek diha, ter ne občuti
tele'snih težav.
*) GolovcI, audj Golica, bei- fogenannfe SpciJEogel an ber
©ranje »on ©teiermarf unb jždrnten.
2 ) Lavantinska dolina, Lavantija, baš CaVanfftjal, 2a»aitf.
3 ) Labud, ber ©cbroan.
4 ) Bolšpurg, 933oIf§6erg.
s ) Ozreti se, fo »ief alš ogledati se.
6 ) Gradec, ©rafc, bie Joaupfftabt »on ©fetermarf.
') Blatško morje, ber ©ee 93afafon in Ungarn.
7. llogfička gora.
(Na ep&dnim Štijerskim.)
V'zelenim bukovji na sredi božjiga verta vidiš
Rogačko goro. Po lešji prideš na rušino '), kjer je
verh gore svoje dni cerkvica stala. Ogledaj se, kamor
ti rado 3 ), lepše kraje vidil boš. Na stari Rogatec
poglej! Hrovaški hribi so z'tersjam obsjani, gore
košate, rodovite poljane. Po gladkih cestah se gospoda
pelja, imenitne slatine 4 ) pit, ki v'bližni soseski
izvira. Uberni se sever u naproti: čudo zaliga
kraja boš vidil. Brez števila vinskih verhov krog
tvojih nog stoji, Haložanske gorice 5 ), kakor stave
ob žetvi na poli; za njimi Ptujsko polje ''), velika
ravnina, od vsih strani z'tersjam ograjena, kjer so
žlahtne vina doma. Od Konjic 7 ) šteje.š po veliki cesti
Bistrico 8 ), beli Marburg ino stari Ptuj; tudi v' Ormuž
9) lehko pogledaš. Košati Bcič, pa široko Pohorje
"), sta tvoja soseda, predptujska gora ") ti

oko pod&ja. Vse je lčpo, vse veselo, ino tožilo
bi se iz stermiga hriba, ako bi te še lepše doline
ne vabile, jih objiskat.
') Rogačka g6ra, ber 2>onati6erg in Unterfteieruiarf, unroetf
be« TOarffe« Koi;iffc&.
3 ) Rušina, ein 9tafenpfafc.
3) Kamor ti rado , fo »tef al« kamor se ti poljubi , l»o(|in
e« Dtc gefaOt, roofjin 2)u roiUfi.
*) Slatina, au# kisla voda, ber ©auerbrttmten.
S) Haložanske gorice, bie 5?o(ofer--235eingcMtge, bie man Vorn
Donati&erg au« ju feinen giijien f>at.
«) Ptujsko polje, bas ^ettauec gelb.
Konjice, ©onoroifc.
») Bistrica , Seiflci^.
») Ormuž, bie ©fabt griebau.
»o) Pohorje, ba« 23ad>ergebirge.
") Predptujska gora, aud) fc^lec^f^m Gora genanttf, ber
9Jfon«6erg aufjer ^ettau.
8. Plešivec.
(Med Koroškim ino sp6dnim Štajerskim.)
Ali čuješ iz visoke planine daljnih zvonov glas ?
Vidiš li romarjev verste po stermih stezah v' goro?
Pojdiva za n imi tudi midva na Goro. ") Cerkva,
ki iz doline kakor bela g6s na pečovji čepi, zdaj
prostorna pred nama stoji, sveti Uršuli posvečena.
Stari Slovenci so jo na terdo skalo pozidali, svete
v^re terden spomin. Trideset jarmov volov, pravijo,
je velki zvon na goro perpeljalo, de se kakor iz nebes
po planinah glasi. Vidiš pred seboj svetlo Savino,
kako od Mozirja do Cela 3 ) sija. Po Savinski
dolini Braslovče, Žavec 4 ) ino prijazno Cele lehko
pozdraviš; tudi belo cesto, po kateri vozijo [v' Ljubljano
ino Terst. 5 ) V' Slovenji Gradec bi skoro doklical;
Graška, Dožmerska ino zala Celska dolina %
pa griči do Hrovaške zemlje se pred teboj razlagajo.
Mala ino velika Poherska Kapa 7 ) se tebi odkrivate,
Merzlica te od juga temno gk ( da, lična Gorooljka )
te iz doline pozdravlja. Stopiš na verh goliga Plešivca,
vgledaš Podjunsko dolino 9); bližen Phberg ")

262 Ue&mtgžflMe junt
se ti iz gostiga smrečja kaže, ino Šoštajn ") globoko
pod tvojimi nogami leži. Na toliki gori včža
božja v'kateri se Bog časti « njegova presveta
volja oznaniije — kako lepo je to! Tako je c^l svet
tempel, božji, ino vsaka gora pod milim Bogam ' )
oltar. Čutim, de sim bližej nebčs, de lehkej "j pozemeljskim
željam serce odtergam, ino posvetim
Stvarniku v' dar.
Plešivec, ber Urfuta6erg an ber Oranje voit ^arnfen unb
ltnfer|teiermar6.
J ) Gdra ifi (jier ber Urfufa&erg.
3 ) Mozirje rafj&erg; Cele, 6iDt.
4 ) Braslovče, grafiiau; Žavee, ©acjifenfelb.
*) Ljubljana, Sai&ucfe ; Terst, Srieft.
6 ) Graška unb Celska dolina ftnb baS 2Binbif$*©rafeer unb
(SiHier 2&al*
Mala ino velika Poherska kapa finb jroei »orsiigtic&e S8erg»
fpi&en be6 iBadierge&irgeS, bie fleine unb grofje £appe
genanut.
s ) Gorooljk*a, ger»o^nlic& oljska gora, ber Oetberg.
9
) Podjunska dolina, baž Unferjaunffjat in .fiacntett.
l
°) Pliberg, S31ei6erg.
") Šoštajn , ©cfconflein.
") Veža božja, eigenfl. ber #of ©offes, b. i. ber Jernpel
©ottež, bie 5Žtrc^e.
13
) Pod milim Bogam, unfer fretem £immel.
'*) Lehkej, ber (Jomparafi» »on lehek, fo »iel alS ležej ,
ložej Ieii()(er.

Uef>erfe&ett titS ©eutfdje. 263
Slovo od mladosti. *)
Dni mojih lepši polovica , kmalo,
Mladosti leta, kmalo ste minule! ')
Mi nikdar dosti cvetja ni pognalo,
Še tega rož'ce so se Koj ostile. ")
Le r^dko upanja je sonce sjalo,
Viharjov so togote skozi rjule;
Mladost! vender po tvoji temni zsirji
Serce zdihvalo bode — Bog te obvarji!
Okusil zgodej sim tvoj sad, spoznanje!
Veselja dosti strup ? ) njegov je vmdril,
Sim zvedil, do vest čisto, dobro djanje
Svet zaničvati se je zagov6ril,
Ljubezen zvesto najti — kratke sanje!
Bežale ste, ko se je dan zazoril —
VSenost ), modrost, pravičnost, revno d'vice
Nesnubljene sim vidil bit' samice. 5 )
Sim vidil, de svoj čoln po sapi sreče,
Sovražna komur je, zastonj obrača.
De vedno mu nasprot' nje veter vldče,
V'zibeli kogar vidla je berača,
De le petica da ime sloveče,
Veljal de malo bo, kdor malo plača.
Sim vidil čislati 6 ) le to med nami.
Kar um slepi z' gol'fijami, lažami!
*) £>ie fotgcn&eit 5 met, burcb Originalitaf], d d) te erge£enben prcfaifceen Jluffdfce
finb nicbt »om ^Serfaffer ber ©rammatiE, fonbern au« ber
Seber einež atlgemein beliebten fIo»enif

Te vidit', gerji vidite napake,
Je sercu rane vsekalo kervave;
Mladosti jasnost vender misli take
Si kmalo iz serca spodi in glave,
Gradove svitle zida si v' oblake,
Vesele trate stavi si v' pušave ,
Nedolžnost mlada, sama seb' lažnjiva,
Iz rev pobegne vanje ?)» mir uživa.
Ne misli, sapica de perva bode
Poderla to, kar misli so stvarile,
Pozabi koj nesreč prestanih škode
In ran, ki so se koinej zacelile,'
Dokler, brez dna de smo polnili sode,
Zuče 8 ) nas v'starjih letih časov sile.
Zato, mladost! po tvoji temni zarji
Serce zdihvalo bode — Bog te obvarji!
Dr. P.
l ) Minul, a, o

Mnog'tere divice, mnog't(*re ženice
Oko je na skrivnim solze prelivalo,
Ker serce je Ijubiga Zal'ki se vdalo;
Al' Zal'ki je ljubih b'lo vedno premalo,
Kar slišala moških okoli slovet',
Skušala jih v' mreže razpdte je vjet'.
Je znala obljubit', je znala odreči,
In biti perljudna, in biti prevzetna,
Mladince unemat', ') bit' staršim perjetna;
V'zvijačah , ko nekdaj Arinida, umetna, )
Možake je dolgo vodila za nos,
Ga stakne na zadnje, ki bil ji je kos. 4 )
Na starimu tergu pod lipo zeleno
Popoldan so ene poletne nedele
Trobente, in gosli, in cimbale pele,
Plesale z'mladenči divice vesele;
B'la plesa kraljica je Zal'ka berhka, 5 )
Al' dolgo per volji plesati ni b'la.
Jih dosti jo prosi, al' vsak'mu odreče,
Prešerna se brani, in ples odlašiije,
Izgovore nove si vedno zmišljiije;
Že sonce je nizko, se mrak perbližuje,
Že osem odbila je ura in čez ,
Se jela 6 ) ravnati je Zal'ka na ples.
Al' ker se ozira 7 ), plesavca si zbira,
Zagleda per mizi rumeni junaka,
Enac'ga 8 ) pod soncam 11111 ni korenjsika,
Znjiin ra ati voši si deklica vsaka —
Rozal'ka ga zala omrežit' ,0 ) želi,
Zaljubljeno v' njega obrača očf.
To vidit' mladenič se Zal ki perbliža;
„Bi hotla li ) z' mano ") plesati?« ji pravi;
»Uzame ' ) ime tam kjer Donava Savi,
Od tvoje lepote zaslišal sim davi,
Rozal ka že zala pred tabo sim zdaj ,
Ilozal'ka prezala, perpravljen na raj."
i

To rčoe, in se ji globoko perklone
Se Zal'ka je zala sladko posmejala :
»Nobčne stopin'ce še nisim plesdla,
Bi rekla, de nalaš sim tebe čakala, *)
Zatorej le hitro mi roko podaj,
Lej sonce zahaja, jenjuje ,s ) žd raj!« —
Podal je mladenič prelepi ji roko ,
Sta z" urnim' petami po podu zletela,
Ko de bi lohke peretnice imela,
Ar bila brez trupla okop se vertela,
Ne vidi se, kdaj de pod noga udar', ,6 )
Plesala sta, ko bi jih nosil vihar.
To vid iti, drugi so vsi ostermeli,
Od čudeža godcam roke so zastale ;
Trobente glasova ker niso več dale,
Mladenča noge so terdo zaceptale:
»Ne maram," zavije, ,8 ) »za gosli, za bas,
Strun drugih, ko plešem, zapoje naj glas."
So berž perdervili se ' 9 ) černi oblaki,
Zasliši na nebu se strdšno gromenje,
Zasliši vetrov se sovražnih veršenje,
Zasliši potokov derečih šumenje,
Prič^čim po koncu so vstali lasje —
Oh, Zal ka prezala, zdaj tebi gorje! ")
»Ne boi se ti, ZaFka, le hitro mi stopi,
Ne boj se," ji reče, »ne bo se groinenja,
Ne boj se vetrov mi prijaznih veršenja,
Ne boj se potokov ti mojih šumenja;
Le urno , le urno oberni pete,
Le urno, le urno, ker pozno je že!"
•»Ah, majhno postojva, preljubi plesdvec!
Tolk de se oddahnem, de noga poči e."
»Ni blizo, ni blizo do dal ne Turčije,
Kjer v' Donavo Sava se bistra izlije,
Valovi šumeči te, ZaPka, žele, "')
Le urno, le urno oberni pete!"

To rčče, hitreji sta se zasukala,
In dalej, in dalej od poda spustila,
Na bregu Ljubljan'ce ") se trikrat zavila ,
Plesaje 23 ) v'valove šumeče planila.
Vertinc ,4 J so tam vidli čolnarji dereč,
Al' Zdlike vidil nobeden ni več
Dr. P.
I ) Sloveti, tm (gufeni Kufc (letenj so 'epe slovele, fte gal«
ten fur fdjott, fianben tm ftufe ber ©cbonl;eit.
J
) Unemati, fo »iel at8 vnemati, entjanben.
3
) Umeten, »erftdnbig; v'zvijačah umeten,
erfabren.
in beit Stanfen
4
> Stakniti
ko ar
C fi >> Semanb bie £>ber(;anb geroinnen.
Kos biti (komur), iiber Setnanb etroa8 »ermogen; mu
je kos, er Eann il;m etn>a8 anbaben, »ermag etroaS tiber
il;n; mu ni kos , er »ermag nicbfS uber iljn.
^ Berlika, fur berhka, t>on berhek, berhka, berliko ,
flattlicb. SSegen
bte dlote.
ber 2lccente8 »ergl. ©. 3i, i3,
«) Ueber jel, jela , jelo ftel; §. 44, ©• 108, bie jroeife fKott.
7) Ozirati se, fo »ief al8 ogledovati se, ogledovati se.
8) Enac'ga , fur enakiga. SBergl. 13, ©.33. bef. ©em. 6.
f) Korenjak, ein flarfer, rufliger OTann.
Omrežiti, fo Viel a!8 v'mreže vloviti.
Li, fur ali ober jeli , fteb §. 53, ©.
II
) Z'mano , fur z'menoj, mit mir.
>47/ ^ ">•
Uzeti, uzainein, fiir vzeti, vzamem ober vzemem, neumen«
»4) Sim čakala, fo biel alS sim čakali; ftel; ©. nO, §. ifi,
bie SRote. ^ ,
1J
) Jenjuje , bon jenjovati, jenjujem, fo ttiel a!8 henjovati
ober henjavati, nacblaffen, im 2lbnebmen fetjit.
Udar', fo »iet al8 udari,
x
i) Ostermeti , erftaunen.
vdari.
l8
) Zavpiti, fo ttiel al8 zakričati, an8rttfen.
»») Perderviti se, fteb i;erann>afjen.
J0
) Gorje ! roeb
al
) Žele , fur želijo. .
") Bre", ba8 Ufer; Ljubljanca, ber gtufj Saibacb tn j?ram.
Plesaje, baS ©erunbium bon plesati , fanjen.
") Vertinc, in ©feiermarE cmetk, ber ©frubet, ber ©icbel.

3 n I) a l t
OelementavUlfve,
©eite
i 1. SSoit ben ®ucf>|ta(>cn unb beren 21u3jVracf>e . . . 1
2. ®on ber @i;U>entreniimig 12
§. 3. 25om ion ober Jlccent 13
§. 4. @mtf)ei(uiig ber ®6rter nad) iljrer 93ebeutiwg . . 17
§. 5. ©a« ^auptmort. Slllgemeine @e|"(t>(ed)tSregeln . . 18
§. 6. ®on ber 3aM unb ben (Enbungen ber ^auptrcorter 20
§. 7. ©edination ber feauptrobrter 21
§. 8. (šrfle ©ecliuation 22
0. 3weite Secfimttiott 31
10. ©ritte ©eclination 34
§. 11. orte3 46
15. ©teigerung ber 23ein>orter 49
§. 16. 3len . , 65
§. 21. (5intf>ei(ungSjaI>ten 66
22. 3abl-Ibtterbien 66
§. 23. Unbejlimmte ober alfgemeine 3af)lroorter . . . . 68
§. 24. 3a!)l*©u(>fi«ntit>e 69
§. 25. giirmort 71

§. 26. TJerjMirfie Surmortcr . . . . 54
§. 27. 3mignenbe gurm&rter . . 60
§. 28. Slnjeigenbe prroorter 62
§. 29. gragenbe giirroorter . 64
§. 30. 93ejief>enbe prroorter . . . . 67
31. Baž 3eitn>ort. Sltfgemeine dintfjeiiung ber 3eitn>i>rter 68
§. 32. 9?eflexi»« 69
' §. 33. aSefonbtre orter . - 74
35. Die ( 75
36. Bie 3eit »ber baž tempu ž . . . . . . . . . 75
37. Bie Strt ober ber 2Eobu« . . . 78
38. Ba« £>u(f«»erbum biti „ , . i . . 80
§. 39. ©itbung ber 3eiten unb Strten 86
§. 40. SBilbung bež iJXaffi»um« , . . 90
§. 41. @onjug.ation«mujler fur ba« 3Tcti»um . 91
§. 42.

©citc
§. 62. Sugung td 93eiroortež 160
63. Siigung bež 3a!)lroorte3 161
§. 64. S«gung bcž 3eitroorte3 . 162
§. 65. ©ebraucf) ber *Partife(tt .169
§. 66. ®on ber 2Bortfo(ge . .171
7L n I) a n g.
I. ractifcf)e Uebungen sum lteberfe^en au« bem
D tu tf d) en in$ ©iorcenifc^e.
©eite
Ueber bie ©eclination ber £auptn>i>rter 174
Ueber bie ©eciination unb ©teigerung ber 23eirobrter . . 182
llfber bie giirreBrter 188
Ueber bie 3eit»»orter 194
tleber bie SSorroorter 200
Ueber bie Dfebenroorter 202
Ueber bie Sinberoorter 204
Ueber bie ©pntar * 206
II. ©ammtung ber jum ©preden n t> tf) ro e n bi g*
fl«n 58erter 214
III. ©efpradje 227
IV. Ue bttngSftu cfe jumUeber fe|en inSDeutfdje 252

aJerbeffmutflcii uu& 3$ertd>ttfluugein
getfe 3eile
6 (5 »on iinfen
7 13 » oben
17 2 » unfen
17 15 » »
52 3 » »
72 2 » »
77' 14 » »'
78 18 » oben
99 10 » »
ftaff foO (>ei|jen:
foU biti roegbleiben.
solncc solnce
*Parant(;efe a r e n t (; e f e
fotlen bieSBorte: »b ann b e r 91 u f f e«
roegbleiben.
fod ei f>ei fjc u : »Repar tfi nun nur
no tp dne ibeatifcbe OTuttje ber firainer
:c. Urfprungticfe mar e«
ber ©aisbur^er 91 it b ene r*
SBafceu »on 1494 (Vide g r i f ti)
SBorferbud? s. v.),
vsdigam v z d i gani
toaS ro a nt m
bos 1> o A
ba§ baj?.