Sie wollen auch ein ePaper? Erhöhen Sie die Reichweite Ihrer Titel.
YUMPU macht aus Druck-PDFs automatisch weboptimierte ePaper, die Google liebt.
Etične implikacije razmerja med vero <strong>in</strong>znanostmiEthical Implications of the Relationbetween Faith and SciencesCelje, 2.-4. november 2006Celje, November 2 nd -4 th 2006Organizacija:Teološka fakulteta, Univerza v LjubljaniFaculty of Theology, University of Ljubljana
Etične posledice razmerja med vero <strong>in</strong> znanostmi 1Kazalo/Contents:Program/Program........................................................................................ 3Uvodnik/Introduction .................................................................................. 6Etične implikacije odnosa med vero <strong>in</strong> znanostmi .........................................6Ethical implications of the relation between faith and sciences ......................6Povzetki/Abstracts....................................................................................... 7Lieven Boeve .................................................................................................... 7Creation and Flood: A Contest between Science and Christian Faith? .............7Stvarjenje <strong>in</strong> potop: Spor med znanostjo <strong>in</strong> krščansko vero? .........................7Peter Dovč........................................................................................................ 8Is there a clash between religion and modern biotechnology? .......................8Ali obstaja nasprotje med religijo <strong>in</strong> sodobno biotehnologijo? ........................8Tomaž Erzar ..................................................................................................... 9The Relationship between Science and Faith <strong>in</strong> Psychology, Psychoanalysis, andPsychotherapy: Towards a better understand<strong>in</strong>g of human relationships........9Razmerje med znanostjo <strong>in</strong> vero, psihologijo, psihoanalizo <strong>in</strong> psihoterapijo: Napoti k boljšemu razumevanju medčloveških odnosov ....................................9Ottmar Fuchs.................................................................................................. 10Wenn Wissen die Weisheit verh<strong>in</strong>dert! ......................................................10Ko znanje ovira modrost! .........................................................................10Stanko Gerjolj................................................................................................. 11Beraterische und therapeutische Dimension der religiösen Erziehung – ReligiöseIntelligenz ..............................................................................................11Svetovalne <strong>in</strong> terapevtske razsežnosti religiozne edukacije..........................11Peter Hünermann............................................................................................ 12Der Glaube im postmodernen Zeitalter und se<strong>in</strong>e Relation zu den Wissenschaften.E<strong>in</strong>e dogmatische Reflexion auf den Glaubensbegriff ..................................12Vera v postmoderni dobi <strong>in</strong> njen odnos do znanosti. Dogmatično razmišljanje opojmu vere .............................................................................................12Janez Juhant .................................................................................................. 13Die Ethik als die Grundlage der Wissenschaft.............................................13Etika kot temelj znanosti..........................................................................13Branko Klun.................................................................................................... 13Phänomenologie des Glaubens und das Problem der wissenschaftlichenObjektivation ..........................................................................................13Fenomenologija religije <strong>in</strong> problem znanstvene objektivacije .......................14Avgušt<strong>in</strong> Lah................................................................................................... 14Glaube als anthropologische Kategorie des Menschen.................................14Vera kot antropološka kategorija človeka...................................................15Janek Musek................................................................................................... 15
Etične posledice razmerja med vero <strong>in</strong> znanostmi 3Program/ProgramProgram/ProgramČetrtek, 2. november/Thursday, November 2 ndprihod, namestitev udeležencev v Domu sv. Jožefa, Celje/arrival and accommodation ofparticipants at Home St. Joseph, Celje17.30 NAGOVOR PREDSEDNIKA PROGRAMSKEGA ODBORA PROF. DR. JANEZAJUHANTA/OPENING SPEECH OF THE PRESIDENT OF THE PROGRAM COMMITTEE PROF.DR. JANEZ JUHANTPLENARNO PREDAVANJE ::: KEYNOTE LECTURE18.00 JOŽE TRONTELJ (Slovenia): Respect for human dignity <strong>in</strong> biomedical research19.30 večerja/d<strong>in</strong>nerPetek, 3. november/Friday, November 3 rdPLENARNI PREDAVANJI ::: KEYNOTE LECTURES9.00-10.00 LIEVEN BOEVE (Belgium): Creation and Flood: A Contest between Scienceand Christian Faith?10.00-11.00 JANEZ JUHANT (Slovenia): Die Ethik als die Grundlage der Wissenschaft11.00-11.30 odmor/breakPREDAVANJA ::: LECTURES11.30-12.00 JANEK MUSEK (Slovenia): The theories of religion and spirituality <strong>in</strong>psychology and cognitive sciences12.00-12.30 PETER DOVČ (Slovenia): Is there a clash between religion and modernbiotechnology?13.00 kosilo/lunchPREDAVANJA ::: LECTURES15.00-15.30 STANISLAV SLATINEK (Slovenia): Der Glaube und die Wissenschaft <strong>in</strong>der Nichtigkeit des Eheprozesses
Etične posledice razmerja med vero <strong>in</strong> znanostmi 7Povzetki/AbstractsLieven BoeveKatholieke Universiteit Leuven, Belgiumlieven.boeve@theo.kuleuven.beCreation and Flood: A Contest between Science and Christian Faith?In 2005 the Department of Geology at the Catholic University of Leuven, organised ahigh-profiled exhibition, entitled “Leven <strong>in</strong> steen” (“Liv<strong>in</strong>g/life <strong>in</strong> Stone”). By display<strong>in</strong>g amultitude fossils vary<strong>in</strong>g from 4 billion to some thousands of years ago, this exhibitiontold the story of life on our planet. At the open<strong>in</strong>g of this exhibition, the organisersexplicitly referred to the ris<strong>in</strong>g of creationism and <strong>in</strong>telligent design theories, question<strong>in</strong>gthe scientific value of the theory of evolution. At the same occasion a book waspublished <strong>in</strong> which from various approaches <strong>in</strong> the natural sciences the com<strong>in</strong>g <strong>in</strong>tobe<strong>in</strong>g of life and its evolution were expla<strong>in</strong>ed and illustrated. In a time <strong>in</strong> which, at least<strong>in</strong> certa<strong>in</strong> parts of the (Western) world, these approaches are met with self-declaredcompet<strong>in</strong>g theories, conta<strong>in</strong>ed under the names of creationism and <strong>in</strong>telligent design,the organisers explicitly wanted to <strong>in</strong>volve also a theologian <strong>in</strong> their discussion. For, itwould appear that these latter theories, how sophisticated they <strong>in</strong> some cases mayseem, have more to do with religious claims than with scientific argumentation.Therefore, the question regard<strong>in</strong>g the precise relationship between science and Christianfaith, between scientific and religious discourses had to be posed.In our contribution, we will present the result of this <strong>in</strong>volvement. We first illustrate thequestion and po<strong>in</strong>t to the way <strong>in</strong> which biblical creation and flood narratives serve thecause of creationists <strong>in</strong> their refusal of evolution theories. Secondly we present, from aconcise historical and systematic perspective three models to th<strong>in</strong>k the relation betweenChristian faith and science. Consequently, we halt our presentation to evaluate ourtrajectory thus far, and analyse this relationship between both <strong>in</strong> terms of differ<strong>in</strong>gdiscourses rather than rivalry. Afterwards we discuss the conditions and ga<strong>in</strong>s of adialogue between both discourses, and conclude with a short comment on the biblicalcreation and flood narratives.Stvarjenje <strong>in</strong> potop: Spor med znanostjo <strong>in</strong> krščansko vero?Leta 2005 je Oddelek za geologijo Katoliške univerze v Luevenu organiziral visokoprofiliranorazstavo z naslovom »Leven <strong>in</strong> steen« (»Življenje v kamnu«). S predstavitvijoštevilnih fosilov starosti od 4 bilijone do nekaj tisoč let je ta razstava pripovedovalazgodbo o življenju na našem planetu. Na otvoritvi te razstave so se organizatorji posebejposvetili naraščanju kreacionizma <strong>in</strong> teorij <strong>in</strong>teligentnega ustvarjalca, pri čemer so sespraševali o znanstveni vrednosti evolucijske teorije. Ob isti priložnosti je izšla tudiknjiga, v kateri so razloženi <strong>in</strong> predstavljeni različni pristopi naravoslovnih znanosti kzačetkom življenja <strong>in</strong> njegovemu razvoju. V času, v katerem se, vsaj v nekaterih predelih
8 Ethical Implications of the Relation between Faith and Sciences(zahodnega) sveta, ti pristopi srečujejo s tekmovalnimi teorijami (za take se samedeklarirajo), ki se skrivajo pod imeni kreacionizem <strong>in</strong> <strong>in</strong>teligentni ustvarjalec, soorganizatorji izrazito želeli vključiti v svojo razpravo tudi teologe. Saj se je pokazalo, daimajo te zadnje teorije, ne glede na to, kako sofisticirane se zdijo, več opraviti zreligioznimi trditvami kot z znanstveno argumentacijo. Torej je potrebno postavitivprašanje o natančnem odnosu med znanostjo <strong>in</strong> krščansko vero, med znanstvenim <strong>in</strong>religioznim govorom.V svojem prispevku bom predstavil rezultat te vključenosti. Najprej predstavimvprašanje <strong>in</strong> pokažem nač<strong>in</strong>, na katerega biblijsko stvarjenje <strong>in</strong> zgodbe o svetovnempotopu služijo kreacionistom v njihovem zavračanju evolucijskih teorij. V nadaljevanju znatančne zgodov<strong>in</strong>ske <strong>in</strong> sistematične perspektive predstavim tri modele razmišljanja oodnosu med krščansko vero <strong>in</strong> znanostjo. Posledično izkoriščam svojo predstavitev zato,da bi ovrednotil svojo usmeritev <strong>in</strong> pot, ki sem jo do sedaj prehodil ter analiziral odnosmed obema v smislu raznolikosti razprave, raje kot rivalstva. V nadaljevanju razpravljamo pogojih dialoga med obema pristopoma. Zaključim s kratkim komentarjem biblijskegastvarjenja <strong>in</strong> pripovedi o potopu <strong>in</strong> o tem, kaj dobrega ta lahko pr<strong>in</strong>ese.Peter DovčUniversity of Ljubljana, Biotechnical FacultyIs there a clash between religion and modern biotechnology?Modern biotechnology offers technical solutions to some crucial problems <strong>in</strong>reproductive and developmental biology as well as methods for genetic modification ofplant and animal genomes which have great potential for agriculture and human andveter<strong>in</strong>ary medic<strong>in</strong>e. The majority of public concern related to this development isrelated to safety issues, which are mostly adequately regulated by legislation. However,the lay public is often <strong>in</strong>trigued by phantastic constructs about the cruelty which couldbe caused by biotechnologists, neglect<strong>in</strong>g the real potential and limits of noveltechnologies. The clash between reality and phantasy as well as ethic and religiousconsiderations of research potential <strong>in</strong> biotechnology will be addressed.Key words: biotechnology, genetic modification, clon<strong>in</strong>g, bioethics, biohazard.Ali obstaja nasprotje med religijo <strong>in</strong> sodobno biotehnologijo?Sodobna biotehnologija ponuja tehnične rešitve za nekatere odločilne probleme vreproduktivni <strong>in</strong> razvojni biologiji kot tudi metode za genetsko modifikacijo ratl<strong>in</strong>skih <strong>in</strong>živalskih genomov, ki imajo velik potencial za agrikulturo <strong>in</strong> veter<strong>in</strong>arsko medic<strong>in</strong>o. Skrbveč<strong>in</strong>e javnosti v odnosu do tega razvoja zadeva probleme varnosti, ki jih najustrezneje
Etične posledice razmerja med vero <strong>in</strong> znanostmi 9ureja zakonodaja. Vendar pa je laična publika pogosto zavedena z domišljijskimikonstrukti o krutosti, ki jo lahko povzročijo biotehnologi, spregleduje pa se pri temresnične potenciale <strong>in</strong> omejitve nove tehnologije. Prispevek se ukvarja z nasprotjem medstvarnostjo <strong>in</strong> domišljijo kot tudi etične <strong>in</strong> religiozne obravnave raziskovalnega potencialav biotehnologiji.Ključne besede: biotehnologija, genetska modifikacija, kloniranje, bioetika, biohazardTomaž ErzarTeološka fakulteta, Univerza v Ljubljani/Faculty of Theology, University of LjubljanaFrančiškanski druž<strong>in</strong>ski <strong>in</strong>štitut/Franciscan Family Institutetomaz.erzar@guest.arnes.si.The Relationship between Science and Faith <strong>in</strong> Psychology, Psychoanalysis,and Psychotherapy: Towards a better understand<strong>in</strong>g of human relationshipsIn his theory of science Otto Neurath attempted to comb<strong>in</strong>e a vision of social justicemodeled on Marxist proletarian revolution with a vision of scientific work and progressas exemplified <strong>in</strong> his boat metaphor. Decades later Kuhn made it clear that scientificrevolutions or paradigm shifts br<strong>in</strong>g along for those <strong>in</strong>volved a possibility of anemotional underm<strong>in</strong><strong>in</strong>g and narcissistic isolation. In the light of recent discoveries of thedepth of human connectedness and attachment <strong>in</strong> neuropsychology and neurology ofbra<strong>in</strong>, methods and results of classical paradigms <strong>in</strong> psychology turn out to be not only<strong>in</strong>complete and partial, but serve as tools of narcissistic denial and distortion of therelational core of human be<strong>in</strong>gs. This core acts as a source of constant changes and»revolutions«, and can only be modeled upon religious images of the relationshipbetween man and God.Key words: paradigm shift, <strong>in</strong>commensurability, narcissism, attachment theory, religiousmodels of relatedness.Razmerje med znanostjo <strong>in</strong> vero, psihologijo, psihoanalizo <strong>in</strong> psihoterapijo:Na poti k boljšemu razumevanju medčloveških odnosovOtto Neurath je v svoji teoriji znanosti združil vizijo socialne pravičnosti po zgledumarksistične proletarske revolucije <strong>in</strong> vizijo znanstvenega dela ter napredka, podprto sslavno metaforo o ladji. Mnogo let kasneje je Kuhn nakazal, da tudi revolucije v znanostiali menjave znanstvenih paradigem temeljijo na medosebnem čustvenem spodrezanju <strong>in</strong>narcisističnih obrambah. V luči novo odkrite glob<strong>in</strong>e medčloveške povezanosti vnevrologiji <strong>in</strong> nevropsihologiji se dosedanje znanstvene metode <strong>in</strong> rezultati v poljuodnosov ne izkažejo le za nepopolne <strong>in</strong> delne, ampak za orodja narcisističnega zanikanja<strong>in</strong> popačenja relacijske podobe človeka, ki nas vedno znova preseneti, še zlasti, ko joprimerjamo z religioznimi modeli odnosa med človekom <strong>in</strong> Bogom.
10 Ethical Implications of the Relation between Faith and SciencesKljučne besede: menjava paradigme, nesoizmerljivost, narcisizem, teorija navezanosti,religiozni modeli povezanosti.Ottmar FuchsUniversität Tüb<strong>in</strong>gen, Germanyottmar.fuchs@uni-tueb<strong>in</strong>gen.deWenn Wissen die Weisheit verh<strong>in</strong>dert!Die (post)moderne Wissensgesellschaft als akute Herausforderung für christlichesGlauben und Handeln.Wissen ist menschliches Handeln, das ethischen Fragestellungen ausgesetzt werdenmuss. Wenn es sich nicht mit Gewissen paart, hat es ke<strong>in</strong>e Chance, Weisheit zu werden.Wissen ist so nicht unmittelbar an Brauchbarkeit und Vermarktung zu b<strong>in</strong>den, sondernmuss auch ungezielte Freiräume des Denkens eröffnen und erhalten können. Erst sokann Wissen Alternativen und Vertiefung ermöglichen.Das theologische Nachdenken kann als e<strong>in</strong> nicht nur unmittelbar "nützendes" Wissenbestehende Praxis unterbrechen, kritisch gegenlesen und ihre Gnade bzw.Gnadenlosigkeit entdecken helfen. Erst wenn das säkulare Wissen das"Artikulationsniveau der eigenen Entstehungsgeschichte" (Habermas) und dar<strong>in</strong> se<strong>in</strong>ereligiöse Herkunft und Zukunft e<strong>in</strong>holt, öffnet es sich für die geschichtliche undlebensgestaltende Weisheit.Der schnelle Wissensaustausch und die mediale Wissensvermittlung lassen das Wissenhäufig auf das Anwendungswissen reduzieren. Vernachlässigt wird dasOrientierungswissen als das freie, unverzweckte Bildungswissen und das religiöseWissen. Das re<strong>in</strong>e Anwendungswissen aber kann Eigenschaften wieVerantwortungsbewusstse<strong>in</strong>, Urteilsvermögen, Selbstvertrauen, Liebesfähigkeit,Flexibilität, Mut und kritische Distanz nicht ermöglichen.Wissen wird dadurch selber zum Mythos, <strong>in</strong>dem es sich selbst zum Maßstab aller D<strong>in</strong>gemacht. E<strong>in</strong> das Wissen transzendierendes Moment wird verdrängt. Gerade dieseSelbstvergötzung des Wissens bedarf notwendig e<strong>in</strong>es theologisch kritischen Denkensund der religiösen Praxis, <strong>in</strong> der das 'andere' Wissen aufgehoben ist.Ko znanje ovira modrost!(Post)moderna družba znanja kot akutni izziv za krščansko vero <strong>in</strong> delovanjeZnanje je človeško delovanje, ki ga moramo podvreči etičnemu spraševanju. Če ne gre zroko v roki z vestjo, nima nobene možnosti, da bi postalo modrost. Znanja potemtakemne smemo vezati neposredno na uporabnost <strong>in</strong> trženje, ampak mora tudi zmoči odpirati<strong>in</strong> ohranjati svobodne prostore mišljenja. Šele tako lahko znanje omogoča alternative <strong>in</strong>poglobitev.
Etične posledice razmerja med vero <strong>in</strong> znanostmi 11Teološki premislek lahko kot znanje, ki ni neposredno “uporabno”, prelomi z obstoječoprakso; pomeni kritično ponovno branje <strong>in</strong> pomaga odkriti njeno milost oz.neusmiljenost. Šele ko sekularno znanje sprejme “Artikulacijski nivo lastne zgodov<strong>in</strong>enastanka” (Habermas) <strong>in</strong> v tem svoje religiozno poreklo <strong>in</strong> prihodnost, se odpre zazgodov<strong>in</strong>sko <strong>in</strong> življenje oblikujočo modrost.Hitra izmenjava znanja <strong>in</strong> medialno posredovanje znanja pogosto dopuščata, da seznanje reducira na uporabno znanje. Zanemarja se znanje, ki nam omogoča orientacijokot svobodno znanje, ki ni v službi kakšnega smotra <strong>in</strong> ki je znanje, ki oblikuje, terreligiozno znanje. Čisto uporabno znanje pa ne more omogočiti Lastnosti, kot so zavesto odgovornosti, zmožnost presojanja, samozaupanje, zmožnost ljubezni, fleksibilnost,pogum <strong>in</strong> kritična distance. S tem, ko se napravi za merilo vseh stvari, postane znanjesamo mit. Moment, ki presega znanje, je pregnan. Prav to samomalikovanje znanjanujno zahteva teološko kritično mišljenje <strong>in</strong> religiozno prakso, v kateri se vzdigne tisto“drugo” znanje.Stanko GerjoljTeološka fakulteta, Univerza v Ljubljani/Faculty of Theology, University of Ljubljanastanko.gerjolj@guest.arnes.siBeraterische und therapeutische Dimension der religiösen Erziehung –Religiöse IntelligenzIn der letzten Zeit gibt es zunehmend mehr Untersuchungen, die <strong>in</strong> verschiedenenKontexten herausheben, wie sich religiöse Lebensdimension auf die psychische Stabilitätdes Menschen positiv auswirken kann. Dementsprechend zeigen sich auch <strong>in</strong> Bereichender psychiatrischen und psychologischen Beratungstätigkeiten Tendenzen an, dass fürreligiöse Menschen die religiöse Dimension nicht nur wegzudenken ist, sondern diese <strong>in</strong>vielen Kontexten e<strong>in</strong>e sehr positive Rolle spielen kann. Applikative Vergegenwärtigungmancher Bibelgeschichten und Erzählungen deuten darauf h<strong>in</strong>, dass religiöseKommunikation sehr wohl zu Ressourcen führt, die <strong>in</strong> beraterischer und therapeutischenTätigkeiten unterstützend wirken und Lebenskräfte wecken, die für Verarbeitung vonmanchen Lebenskrisen hilfreich s<strong>in</strong>d. In vielen Jesusbegegnungen s<strong>in</strong>d z. B.therapeutische Kommunikationswege zu entdecken, die heute genauso wirksam s<strong>in</strong>dwie se<strong>in</strong>erzeit. Auch die Krisen und Grundformen der Ängste, <strong>in</strong> denen Jesus dieMenschen vorf<strong>in</strong>det und anspricht, haben sich <strong>in</strong> der Geschichte nicht wesentlichverändert. Somit kann davon ausgegangen werden, dass gesunde religiöse Erziehungund Kommunikation im Dienste des Lebens wirkungsvoll und hilfreich se<strong>in</strong> können.Svetovalne <strong>in</strong> terapevtske razsežnosti religiozne edukacijeV zadnjem času vedno več raziskav kaže na pozitivno vlogo religiozne razsežnosti prioblikovanju pozitivne <strong>in</strong> psihično stabilne osebnosti. Pri vernih ljudeh postaja takoreligiozna dimenzija življenja sestavni del svetovalne <strong>in</strong> terapevtske komunikacije, ki vmarsikakšni zapleteni življenjski situaciji zna odigrati nadvse pozitivno vlogo. Aplikativna
12 Ethical Implications of the Relation between Faith and Sciencesaktualizacija posameznih svetopisemskih pripovedi odpira poti do virov življenjskih moči,ki človeka v stiski opogumijo <strong>in</strong> ga podpirajo pri iskanju ustvarjalnejših oblikkomunikacije v predelovanju kriz <strong>in</strong> razreševanju zapletenih odnosov. V mnogihJezusovih čudežih naletimo npr. na značilne poteze terapevtske komunikacije, ki danesniso nič manj dejavne, kot so bile v njegovem času. Tudi življenjske dileme <strong>in</strong> temeljneoblike strahu se skozi zgodov<strong>in</strong>o niso bistveno spremenile, kar pomeni, da pozitivna <strong>in</strong>zdrava religiozna vzgoja v sodobnem svetu za vernega človeka ostaja enako pomembnaza zdravo življenje kot je bila v preteklosti.Peter HünermannUniversität Tüb<strong>in</strong>gen, Germanyhuenermann@uni-tueb<strong>in</strong>gen.deDer Glaube im postmodernen Zeitalter und se<strong>in</strong>e Relation zu denWissenschaften. E<strong>in</strong>e dogmatische Reflexion auf den Glaubensbegriff1. Postmodernes Zeitalter - Die Diagnose von J.F. Lyotard.2. Zur Situation der Wissenschaften - E<strong>in</strong> Fallbeispiel aus der Philosophie.3. Wie ist von Glauben zu sprechen?- Heutige Ansätze - E<strong>in</strong>e Skizze.- E<strong>in</strong> Rückgriff auf die Tradition.4. Der Glaube im Feld der Wissenschaften.- Die Grundzüge des Glaubens <strong>in</strong> der Zeit.- Theologie und Wissenschaften.Vera v postmoderni dobi <strong>in</strong> njen odnos do znanosti. Dogmatično razmišljanjeo pojmu vere1. Postmoderna doba – diagnoza J. F. Lyotarda.2. O položaju znanosti – primer iz filozofije.3. Kako naj se govori o veri?- Današnja zastavitev – skica.- Vračanje k tradiciji.4. Vera na področu znanosti.- Osnovne poteze vere v času.- Teologija <strong>in</strong> znanosti.
Etične posledice razmerja med vero <strong>in</strong> znanostmi 13Janez JuhantTeološka fakulteta, Univerza v Ljubljani/Faculty of Theology, University of Ljubljanajanez.juhant@guest.arnes.siDie Ethik als die Grundlage der WissenschaftEs wird die These vertreten, dass die Theologie als moral-ethische Verantwortung diemenschliche dialogische Urerfahrung zu verteidigen hat. Demnach ist der Mensch alsPerson und als freies Wesen offen für die Transzendenz. Damit bleibt er auch offen fürandere. Die Zusage der Gottesnähe an den Menschen wird, was auch mache Ethikerbetonen (Lev<strong>in</strong>as Vetlesen, Bauman), als die immerwährende Offenheit des Menschenfür den anderen erfahren und weiter getragen. Als unbed<strong>in</strong>gte Gabe Gottes wird das zurAufgabe und Grundlage der theologischen Ethik, die im Dialog und <strong>in</strong> der Offenheit derSprache gefördert wird. Die Moderne hat die Sprache wissenschaftlich-systematischfixiert und die neuscholastische Theologie versuchte sich dieser Systemlösung <strong>in</strong>Verteidigung gegen die modernen Systeme anzugleichen. Die postmoderne theologischeEthik soll sich heute <strong>in</strong> der Offenheit der Sprache bewähren und diesen Dialog lebendigmachen und pflegen, um so ihre theologische Aufgabe wahrnehmen zu können.Etika kot temelj znanostiTeologija kot moralno-etična odgovornost mora zastopati <strong>in</strong> se zavzemati za to, dauveljavlja človekovo dialoško pra-izkušnjo. Po njej je človek kot oseba <strong>in</strong> kot svobodnobitje odprt za transcendentno (za presežno) <strong>in</strong> torej tako tudi odprt za druge. Zagotovilobožje naklonjenosti človeku izpostavljajo tudi etiki (Lev<strong>in</strong>as, Vetlesen, Bauman) kotizkušnjo, ki stalno odpira človeka drugemu <strong>in</strong> tako se ta izkušnja prenaša tudi naprej.Kot vnaprejšnje delovanje Boga pa je ta izkušnja božji dar, ki lahko s strani človekapostane naloga <strong>in</strong> temelj teološke etike. Ta se lahko razvija v dialogu, v odprtostičloveške govorice. Moderna je to govorico znanstveno–sistematično zaprla. Tud<strong>in</strong>eosholastika se je skušala temu prilagoditi, tej sistemski rešitvi v obrambi modernimsistemom. Zato naj bi postmoderna teološka etika tako odpirala v govorici, da bi toizkušnjo znala znova oživljati <strong>in</strong> poglabljati ter tako upravičiti svoje teološko poslanstvo.Branko KlunTeološka fakulteta, Univerza v Ljubljani/Faculty of Theology, University of Ljubljanabranko.klun1@guest.arnes.siPhänomenologie des Glaubens und das Problem der wissenschaftlichenObjektivationSolange die wissenschaftliche Methode nicht ihren Absolutheitsanspruch auf Rationalitätund Wissenschaftlichkeit aufgibt und sich als e<strong>in</strong>e bestimmte Art und Weise derWelterschließung versteht, kommt ke<strong>in</strong> echter Dialog zwischen Wissenschaft undReligion zustande. Religion, vor allem <strong>in</strong> ihrer jüdisch-christlichen Ausprägung, lässt sich
14 Ethical Implications of the Relation between Faith and Sciencesnämlich schlechterd<strong>in</strong>gs nicht (durch Wissenschaft) theoretisch objektivieren, sondernverlangt e<strong>in</strong>e andere Zugangsweise. E<strong>in</strong>e Phänomenologie der Religion, wie sie etwabeim frühen Heidegger konzipiert wurde, bietet die Möglichkeit e<strong>in</strong>er das Eigene desreligiösen Lebensvollzuges bewahrenden Annäherung an das religiöse Phänomen.Schlüsselwörter: Phänomenologie der Religion, Wissenschaft, Theoretische E<strong>in</strong>stellung,Objektivierung, Geschichtlichkeit.Fenomenologija religije <strong>in</strong> problem znanstvene objektivacijeDokler se znanstvena metoda ne odpove svoji pretenziji po absolutni racionalnosti <strong>in</strong>znanstvenosti ter se ne razume kot en določen nač<strong>in</strong> razkrivanja sveta, ne more priti dopravega dialoga med znanostjo <strong>in</strong> religijo. Religije, zlasti v njeni judovsko-krščanskiobliki, namreč ni moč teoretično objektivirati, kot to počne znanost, temveč zahtevadrugačen pristop. Fenomenologija religije, kot jo je npr. zasnoval zgodnji Heidegger,nudi možnost, kako se približati religioznemu fenomenu <strong>in</strong> ohraniti to, kar je lastnoreligioznemu nač<strong>in</strong>u življenja.Ključne besede: fenomenologija religije, znanost, teoretična naravnanost, objektivacija,zgodov<strong>in</strong>skost.Avgušt<strong>in</strong> LahTeološka fakulteta, Univerza v Ljubljani/Faculty of Theology, University of Ljubljanaavgust<strong>in</strong>.lah@guest.arnes.siGlaube als anthropologische Kategorie des MenschenJe zahlreicher und tiefer das Wissen, die Erkenntnisse und Sachkenntnisse der Welt unddes Menschen s<strong>in</strong>d, desto ungewisser sche<strong>in</strong>t die Antwort, wer der Mensch sei, wor<strong>in</strong>liegt das Spezifikum des Menschen. Je mehr sich Objektivierung (Biologisierung,Genisierung, Psychologisierung, Sozialisierung usw.) des Menschen im Vordergrunddrängt, desto eher treten die Virtualisierung, das Entziehen aus der Realität und derenVerfälschung <strong>in</strong> das E<strong>in</strong>gebildete, Illusorische vor. Diesem Prozess ausgesetzt erweistsich der menschliche Glaube, das heißt die Möglichkeit des Menschen glauben zukönnen, als Ausdruck jener persönlichen Beziehungsqualität, die zu e<strong>in</strong>er Auffassungvon E<strong>in</strong>maligkeit und des Andersse<strong>in</strong>s des Anderen h<strong>in</strong>führt. Der Glaube kann dieEntdeckung vom S<strong>in</strong>n des E<strong>in</strong>zelnen sowie des Ganzen vom Seienden als auch desLebenss<strong>in</strong>ns des Menschen trotzt manchen S<strong>in</strong>nlosigkeiten, Verzweifeln und Unrechtenermöglichen. So ist der Glaube der Ausdruck für e<strong>in</strong>e grundlegende Orientierung undOffenheit auf das Transzendente h<strong>in</strong>. Diese Transzendenz offenbart sich über Dimensiondes Symbolischen als Anrede von ganz Anderen <strong>in</strong> dem die Kraft des Vertrauens, desGebens und des Nehmens <strong>in</strong> der Liebe trotzt allen Risiken begründet werden. Der
Etične posledice razmerja med vero <strong>in</strong> znanostmi 15Glaube erweist sich als spezifische Reichweite der Menschlichkeit des Menschen undgehört so zu den em<strong>in</strong>entesten anthropologischen Kategorien.Schlüsselwörter: Mensch, Glaube, Glaube als Beziehungsqualität, der Andere, S<strong>in</strong>n desLebens, Offenheit, Transzendenz.Vera kot antropološka kategorija človekaBolj ko se širijo <strong>in</strong> poglabljajo vedenje, spoznanje <strong>in</strong> poznavanja o svetu <strong>in</strong> človeku,manj, se zdi, je jasno, kdo je človek. V čem je njegova specifičnost. Bolj ko je po enistrani očitna objektivizacija (biologizacija, genizacija, psihologizacija <strong>in</strong> sociologizacija …)človeka, bolj se po drugi strani uveljavlja virtualizacija, umik iz realnosti <strong>in</strong> ponarejanjerealnosti v namišljeno, iluzorno, skonstruirano. V izpostavljenosti tem procesom sečlovekova vera, človekova možnost <strong>in</strong> zmožnost verovati kaže kot osebna odnosna(relacijska) kvaliteta, ki omogoča dojemanje enkratnosti <strong>in</strong> drugačnosti drugega;odkrivanje <strong>in</strong> sprejemanje smisla posameznosti <strong>in</strong> celote bivajočega ter iskanje <strong>in</strong>potrjevanje razlogov za vztrajanje v življenju kljub posameznim nesmislom, obupu <strong>in</strong>krivicam. Dalje je vera izraz temeljne naravnanosti <strong>in</strong> odprtosti človeka za presežno, kiga dojema v razsežnosti simbolnega kot nagovor popolnoma Drugega <strong>in</strong> Drugačnega, načemer je zasnovana moč zaupanja, darovanja <strong>in</strong> sprejemanja v ljubezni vsemu tveganjunavkljub. Vera tako tvori temeljni <strong>in</strong> specifični domet človeškosti človeka, je em<strong>in</strong>entnaantropološka kategorija človeka.Janek MusekFilozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani/Faculty Of Arts, University of Ljubljanajanek.musek@ff.uni-lj.siThe theories of religion and spirituality <strong>in</strong> psychology and cognitive sciencesS<strong>in</strong>ce the beg<strong>in</strong>n<strong>in</strong>gs, the mank<strong>in</strong>d is characterized by religious, spiritual andtranscendental experience. This experience attracted the <strong>in</strong>terests of many authorsdur<strong>in</strong>g the period of modern psychology and cognitive science, yet it has a rather shorthistory of empirical research. The first part of the article briefly outl<strong>in</strong>es the majordoma<strong>in</strong>s and directions <strong>in</strong> the research of religious and related phenomena <strong>in</strong>psychology, cognitive psychology and neuroscience. In the second part, the ma<strong>in</strong> resultsof our own empirical research have been reported <strong>in</strong>clud<strong>in</strong>g the analyses of therelationships between religiosity, spiritual <strong>in</strong>telligence, human values, personalitydimensions, and well-be<strong>in</strong>g.Key words: religious experience, spiritual <strong>in</strong>telligence, values, personality, well-be<strong>in</strong>g.Teorije religije <strong>in</strong> duhovnosti v psihologiji <strong>in</strong> kognitivnih znanostih
16 Ethical Implications of the Relation between Faith and SciencesŽe od samih začetkov je za človeštvo značilna religiozna, duhovna <strong>in</strong> transcendentalnaizkušnja. Ta izkušnja je pritegnila zanimanje številnih avtorjev v času modernepsihologije <strong>in</strong> kognitivne znanosti, čeprav je zgodov<strong>in</strong>a njenega empiričnegaraziskovanja kratka. Prvi del prispevka na kratko oriše poglavitna področja <strong>in</strong> smeriraziskovanja religioznih <strong>in</strong> podobnih pojavov v psihologiji, kognitivni psihologiji <strong>in</strong>neuroznanosti. V drugem delu so predstavljeni glavni rezultati naših lastnih empiričnihraziskav, vključno z analizo odnosov med religioznostjo, duhovno <strong>in</strong>teligenco, človeškimivrednotami, razsežnostmi osebe <strong>in</strong> zadovoljstva.Ključne besede: religiozna izkušnja, duhovna <strong>in</strong>teligenca, vrednote, osebnost,zadovoljstvo.Robert PetkovšekTeološka fakulteta, Univerza v Ljubljani/Faculty of Theology, University of Ljubljanarobert.petkovsek@guest.arnes.siDie Wahrheit <strong>in</strong> der Theologie und <strong>in</strong> der WissenschaftDer Wahrheitsbegriff ist e<strong>in</strong> analoger Begriff. Er ist von den verschiedenen Formen derErkenntnis abhängig. Schon Aristoteles hat zwischen dem theoretischen und dempraktischen Wissen unterschieden. Diese Unterscheidung ermöglicht uns, besser denPlatz der Wahrheit <strong>in</strong> der Theologie zu verstehen. Heidegger, der diese aristotelischeUnterscheidung übernommen hat, ordnet die Theologie dem praktischen Wissensgebiete<strong>in</strong>. Das heisst, dass man die Theologie nicht von der menschlichen Existenz trennenkann. Die Existenzweise bestimmt die theologische Erkenntnis; die theologischeErkenntnis bee<strong>in</strong>flusst die Existenz. Wegen ihrer praktisch-existenzialen Dimension hatdie Theologie e<strong>in</strong>e Schlüsselrolle <strong>in</strong> der universitas scientiarum: sie bereitet e<strong>in</strong>enrechten Gebrauch der Vernunft vor.Resnica v teologiji <strong>in</strong> v znanostiPojem »resnica« je analogičen pojem. Odvisen je od različnih oblik vedenja. Že Aristotelje razlikoval med teoretičnim <strong>in</strong> praktičnim vedenjem. To razlikovanje omogoča, da boljerazumemo mesto, ki ga ima resnica v teologiji. Heidegger, ki je prevzel Aristotelovodelitev, uvršča teologijo na področje praktičnega vedenja, to pa pomeni, da teologije nimogoče ločiti od eksistence. Eksistencialni nač<strong>in</strong> določa teološka spoznanja; teološkospoznanje vpliva na eksistenco. Zaradi svoje praktične, eksistencialne razsežnosti imateologija ključno vlogo v universitas scientiarum: pripravlja na pravilno rabo razuma.
Etične posledice razmerja med vero <strong>in</strong> znanostmi 17Mateja Pevec RozmanTeološka fakulteta, Univerza v Ljubljani/Faculty of Theology, University of Ljubljanamateja.pevec@guest.arnes.siIdentification of virtue with knowledgeThere are different and <strong>in</strong>compatible conceptions of virtue and through history we cansee that the relationship of virtues to the social order has changed. We can say thatvirtue is some k<strong>in</strong>d of disposition to behave rightly. The Socratic thesis of identificationknowledge with virtue is not a guarantee for act<strong>in</strong>g virtues. Knowledge (<strong>in</strong>teractionbetween universal knowledge and some appropriate piece of particular knowledge aboutthe situation <strong>in</strong> hand), the right reason (phronesis) and the state of will (personal freewill<strong>in</strong>g decision) are components which lead a person to the right (virtues) actions. Wealso agree with Aristotle’s belief that a view of how one should live is not codifiable; oneknows what to do, not only by apply<strong>in</strong>g universal pr<strong>in</strong>ciples but by be<strong>in</strong>g a certa<strong>in</strong> k<strong>in</strong>dof person: by be<strong>in</strong>g a virtues person.Key words: virtue, knowledge, identification, sensitivity, right reason (common sense).Enačenje vrl<strong>in</strong>e <strong>in</strong> znanjaSkozi zgodov<strong>in</strong>o etike zaznamo različne koncepte pojmovanja vrl<strong>in</strong>e. Lahko bi rekli, da jevrl<strong>in</strong>a neke vrste volja (usmerjenost) ravnati pravilno. Sokratova teza o identifikacijivrl<strong>in</strong>e z znanostjo še ne zagotavlja krepostnega delovanja. Znanje (<strong>in</strong>terakcijauniverzalnega <strong>in</strong> specifičnega vedenja), zdrava pamet <strong>in</strong> posameznikova svobodna voljaso komponente, ki vodijo posameznika k pravilnemu (krepostnemu) delovanju.Str<strong>in</strong>jamo se tudi z Aristotelovim prepričanjem, da pogleda, kako naj živimo, ne moremouzakoniti; posameznik ve, kaj storiti ne zgolj, ker mu tako ukazujejo univerzalni pr<strong>in</strong>cipi,temveč ker se sam odloči za (krepostno) dejanje.Ključne besede: vrl<strong>in</strong>a, znanje, identifikacija, dojemljivost, zdrava pamet.Stanislav Slat<strong>in</strong>ekTeološka fakulteta, Univerza v Ljubljani/Faculty of Theology, University of Ljubljanastanislav.slat<strong>in</strong>ek@guest.arnes.siDer Glaube und die Wissenschaft <strong>in</strong> der Nichtigkeit des EheprozessesDas kanonische Gesetz can. 1095 im neuen Gesetzbuch des kircklichen Rechts (CIC) ausdem Jahre 1983, behandelt die häufgsten Fälle, die die Nichtigkeit des Eheprozessesverursachen. Das kanonische Gesetz can. 1095 be<strong>in</strong>haltet zahlreiche wissenschaftlicheAbandlungen und Kommentare. Der päpstliche Rat hat zur Erörterung der gesetzlichenTexte 2005 e<strong>in</strong>e Anleitung Dignitas Connubi herausgegeben, und diese dem kirchlichemGesetz, die die Nichtigkeit des Eheprozesses behandeln, zugedacht. Diejenigen, die im
22 Ethical Implications of the Relation between Faith and Sciences2. Philosophie aus dem Grund des Staunens. Für Platon bildet das Staunen, dasanfängliche Sich-Verwundern (thaumaze<strong>in</strong>), den Anfangsgrund der Philosophie undgehört zum theore<strong>in</strong>, zur Bereitschaft, die D<strong>in</strong>ge reflektierend anzuschauen. ImTheaitetos schreibt er: „Denn gar sehr ist dies der Zustand e<strong>in</strong>es Freundes der Weisheit,das Staunen; ja es gibt ke<strong>in</strong>en anderen Anfang der Philosophie als diesen, und wergesagt hat, Iris sei die Tochter des Thaumas, sche<strong>in</strong>t die Abstammung nicht übelgetroffen zu haben” (Theait. 155d).3. Platons drei Maximen des wahren Philosophen. (a) Philosophieren heißt „sterbenlernen” (apothnéske<strong>in</strong> meletôs<strong>in</strong>). Da sich im Tod die Trennung der vernunftbegabtenSeele von der Erd-und S<strong>in</strong>nengebundenheit des Leibes vollzieht, wird die Seele frei zurre<strong>in</strong>en, nicht durch die S<strong>in</strong>ne getrübten Erkenntnis des Wahren und Eigentlichen. (b)Das zweite Leitwort beschwört die „Angleichung an Gott nach Möglichkeit” (homoiôsistheô kata dynaton), um „gerecht und fromm zu werden unter Leitung der Phronesis”(Theait. 176a). Dazu gehört der Begriff der „Erleuchtung”, e<strong>in</strong>e aus den Mysterien undder Mystik rezipierte Symbolik des Lichtes, die e<strong>in</strong>e heilsrelevante Erkenntnis bedeutet.(c) Das dritte Leitwort der vita philosophica im Geiste Platons ist das Streben nach demWissen dessen, was immer ist (epistemes órexis, Ps. Platon, def. 414b), um denkendbeim Immer-Seienden zu verweilen. Philosophie als e<strong>in</strong>e aus <strong>in</strong>niger Geme<strong>in</strong>schafterwachende Neigung (= phile<strong>in</strong>) strebt nach e<strong>in</strong>em Wissen von Ideen, und <strong>in</strong> letzterInstanz, nach der Ursache aller Ideen, der Idee des Guten als Grund der Wahrheit unddes Se<strong>in</strong>s.4. Die Theologie des Sonnengleichnisses Platons. Im sog. „Sonnengleichnis” <strong>in</strong> PlatonsPoliteia (resp. 506b-509c) führt der Philosoph uns an die Quelle e<strong>in</strong>er philosophischenTheologik und metathematischen Wahrheit: Wie die Sonne dem Sichtbaren durch ihrSche<strong>in</strong>en Wärme spendet und Wachstum ermöglicht, ferner als Quelle des LichtsSichtbarkeit schenkt, so schenkt die „Idee des Guten” dem Erkennbaren, den IdeenOffenbarkeit, und der vernunfthaften Seele aber Vernehmen. Dabei ist sie nur im Glanzihres Lichtes, nicht aber an sich selber sichtbar. Ähnlich transzendiert auch das Gute(agathón) die Fassungskraft der Vernunft, denn ihr Wesen hat e<strong>in</strong>en „transzendenten”Ursprung.5. Wirkungsgeschichte. Das Sonnengleichnis Platons hatte e<strong>in</strong>e langeWirkungsgeschichte. Es steht e<strong>in</strong>erseits Pate für die Theologik e<strong>in</strong>ertranszendentalkritischen theologia negativa des pr<strong>in</strong>zipiell unbekannten Gottes. Fernersteht es im H<strong>in</strong>tergrund der aristotelischen Theo-kosmo-logie, wo die übers<strong>in</strong>nlicheWesenheit e<strong>in</strong>er „noesis noeseos” als Energeia, als notwendig seiender unbewegterBeweger gedacht wird; ihm verdankt sich der terrestrische und siderische Kosmos undhat durch ihn Bestand. Auch die neuplatonische Mystik e<strong>in</strong>er unio mystica steht im Echodes Sonnengleichnisses: der Geist selbst wird Licht, <strong>in</strong>dem er die Zweiheit von Denkenund Gedachtem übersteigt und e<strong>in</strong>s wird mit dem Guten als dem E<strong>in</strong>haften.6. Logos mythicus. Die mythische Tradition war bei den Griechen der Antike religiös undphilosophisch bedeutsam, denn sie war e<strong>in</strong> wesentliches Stück der Wirklichkeitsdeutung.Als schöpferische Selbstentfaltung des Menschen will mythisches Denken etwasmitteilen, was sich oft dem rationalen Diskurs verschließt. Es hat e<strong>in</strong>en religiösen Wert
Etične posledice razmerja med vero <strong>in</strong> znanostmi 23und <strong>in</strong>nerhalb der Rationalität e<strong>in</strong>en eigenen Stellenwert als regulative Idee oder alsGegenstand e<strong>in</strong>er Sehnsucht. Im religiösen Horizont spiegelt sich im Mythos oft e<strong>in</strong> denKult begründendes Ur-Ereignis, das <strong>in</strong> e<strong>in</strong>er „Kultlegende” se<strong>in</strong>en erzählerischenNiederschlag f<strong>in</strong>det und tradiert wird sowie se<strong>in</strong>e rituelle Wiederholung undVergegenwärtigung. Mythische Erzählungen unterliegen auch den Weisen ihre Rezeptionund wandeln sich mit den sich wandelnden Situationen, Fragen und Erfahrungen.7. Der andere Weg: Salutologie der Mysterien. Gegenüber der Rechenschaftslegung desMenschen <strong>in</strong> der Welt (lógon didónai) geht es im Raum der Mysterien – nach e<strong>in</strong>emWort des Aristoteles (Frg. 15 R) – nicht um e<strong>in</strong> Lernen, sondern um e<strong>in</strong>e siche<strong>in</strong>weihende H<strong>in</strong>gabe. Die mediterranen Mysterienkulte, <strong>in</strong> die auch die Isis-Osiris-Mysterien e<strong>in</strong>mündeten, haben das menschliche Wohl und Wehe über den Tod h<strong>in</strong>ausim Blick (Demeter, Orphik, Dionysos, Attis). Als beglaubigter Garant dafür wird dasSchicksal der Gottheit angesehen. Das Wesen des zu errettenden Pr<strong>in</strong>zip aber ist dasGeistige (Verstand, Seele, Geist). Die antiken Mysterien wollen der <strong>in</strong>dividuellenHeilssicherung des Menschen dienen und ihn an e<strong>in</strong>e Gottheit b<strong>in</strong>den, die auch e<strong>in</strong>Schicksal hat. Sie tragen den Aspekt e<strong>in</strong>er Entscheidungsreligion des E<strong>in</strong>zelnen mit derE<strong>in</strong>weihung, die e<strong>in</strong>e besondere Zugehörigkeit zu e<strong>in</strong>er Gottheit schafft (vgl. telesthenaimit Gottesnamen im Dativ). Sie haben die Struktur e<strong>in</strong>es „rite de passage” mit derSymbolik von Tod und Leben sowie der über den Tod h<strong>in</strong>ausreichenden Erwartung vonHeil und Seligkeit des E<strong>in</strong>zelnen.8. Integration und das „Heilswissen”. H<strong>in</strong>ter all den Versuchen des Menschen, der nachPlaton im Grunde se<strong>in</strong>es Herzen e<strong>in</strong> ungetröstetes K<strong>in</strong>d ist, will der Mensch <strong>in</strong> Mythenund Philosophie sich e<strong>in</strong>en S<strong>in</strong>nh<strong>in</strong>tergrund theologischer, kosmologischer undanthropologischer Art geben und Wirklichkeit gleichsam <strong>in</strong> e<strong>in</strong>er allegorischenUnterweisung deuten. Mythen als Protophilosophie und Philosophie s<strong>in</strong>d Modi derHermeneutik der Wirklichkeit und der damit zusammenhängenden Fragen. FürSallustios, e<strong>in</strong>em Zeitgenossen des Kaisers Julian Apostata (vgl. Julian, Oratio IV undVIII), offenbaren und verhüllen sie zugleich. Sie s<strong>in</strong>d „theologisch”, „physisch”,„psychisch”, „materiell” oder „gemischt” und bedürfen der deutenden Erhellung (Kap. 3-4 <strong>in</strong> Sallustios: Über Götter und Kosmos / De diis et mundo). Er sagt: „Man kann denKosmos e<strong>in</strong>en Mythos nennen”; was der Mythos von Attis erzählt, „ist niemalsgeschehen, ist aber immer” (De diis et mundo 4). Die religiös-philosophische Spätformder S<strong>in</strong>ndeutung, die Gnosis, die aus e<strong>in</strong>er Gott-Suche hervorg<strong>in</strong>g, versprach, dasaufzuf<strong>in</strong>den, was ke<strong>in</strong>e Philosophie zu geben vermochte, nämlich gnosis theou,Erkenntnis Gottes, und zwar <strong>in</strong> dem doppelten S<strong>in</strong>ne: (a) als Erkenntnis Gottes, d.h. alsGegenstand der Erkenntnis, und (b) als das von Gott Erkannt-Se<strong>in</strong>, wobei Gott dasSubjekt des Erkennens ist (vgl. das Rufgeschehen von jenseits des Menschen). Denn dervon Gott Erkannte kann nicht dah<strong>in</strong>fallen.Enost <strong>in</strong> različnost antičnega sveta kot podlaga dialoga ali spora medrazličnimi antičnimi kulturami?Predavanje je razdeljeno na osem tematskih sklopov: 1. Začetno razmišljanje; 2.Filozofija iz razloga čudenja; 3. Platonove tri maksime resničnega filozofa; 4. TeologijaPlatonove prispodobe o soncu; 5. Zgodov<strong>in</strong>a njenega vpliva; 6. Logos mythicus; 7.
▪ Na kratko o simpoziju/General <strong>in</strong>formationMednarodni filozofski simpozijETIČNE IMPLIKACIJE RAZMERJA MED VERO IN ZNANOSTMICelje, 2.–4. november 2006Dom Sv. Jožefa, Duhovno-prosvetni center, Plečnikova 29, 3000 CeljeSlovenijaInternational Philosophical SymposiumETHICAL IMPLICATIONS OF THE RELATION BETWEEN FAITH AND SCIENCESCelje, November 2 nd –4 th 2006Home St. Joseph, Spiritual Educational Center, Plečnikova 29, SI-3000 CeljeSlovenia▪ Organizacija/OrganisationTeološka fakulteta, Univerza v Ljubljani/Faculty Of Theology, University ofLjubljanaOrganiz. odbor/Organiz<strong>in</strong>g committeedoc. dr. Bojan Žalec, Ljubljana(predsednik/president)izr. prof. ddr. Stanko Gerjolj, Ljubljanadoc. dr. Tomaž Erzar, Ljubljanadoc. dr. Stanislav Slat<strong>in</strong>ek, Ljubljanadr. Tadej Jakopič, LjubljanaProgram. odbor/Program committeeprof. dr. Janez Juhant, Ljubljana(predsednik/president)doc. dr. Bojan Žalec, Ljubljanaprof. dr. Peter Hünermann, Tüb<strong>in</strong>genprof. dr. Karl Mathäus Woschitz, Grazprof. dr. Janek Musek, Ljubljana▪ F<strong>in</strong>ančna podpora/F<strong>in</strong>ancial AidTeološka fakulteta/Faculty of TheologyAgencija za raziskovalno dejavnost RS/Slovenian Research Agency▪ Uredila/Editors: Bojan Žalec <strong>in</strong> Valerija Japelj▪ Jezikovni pregled/Proofread<strong>in</strong>g: Valerija Japelj▪ Prelom <strong>in</strong> tehn. oprema/Layout and design: Vojko Strahovnik