površinska litostratigrafska in tektonska strukturna karta območja t ...

Geometrijski položaj stratigrafskih enot (˝oblika poligonov˝
oz. potek litoloških mej) z OGK se ni spreminjal, ker je to možno le
z novim kartiranjem in laboratorijskimi analizami vzorcev
sedimentov in kamnin. Vseeno pa na območju Slovenskih Goric
nekaterih enot ni bilo mogoče enoznačno prevesti v formacije in
člene predlagane nove litostratigrafske razdelitve, ker je znotraj
ene stratigrafske enote OGK združenih več členov ali formacij. Ker
notranjih razmejitev med predlaganimi formacijami brez
terenskega kartiranja in laboratorijskih analiz ni mogoče opraviti,
sta avtorja na karti nakazala nerazmejena območja, kjer je
pričakovati potek litostratigrafskih mej med območjema
nedvoumno določene litostratigrafske pripadnosti. Največ
preglavic povzročajo sedimenti Ptujsko-Grajske, Murske in
Lendavske formacije, katerih sestava je dokaj podobna, izdanki pa
so redki. V Površinsko litostratigrafsko in tektonsko strukturno
karto severovzhodne Slovenije (območje T-JAM projekta) so
vnesena spoznanja desetletje in pol raziskovalnega dela avtorjev
Bogomirja Jelena in Helene Rifelj. Kljub omejitvam, ki izhajajo iz
zgodovine nastajanja te karte, je karta prepotrebna vstopna
začetna točka za vse, ki se ukvarjajo z geologijo neogenskih
sedimentov in kamnin v severovzhodni Sloveniji. Karta ponuja
predlog za rešitev stratigrafske zgradbe neogena SV Slovenije,
nakazuje geološke probleme, ki jih je potrebno še rešiti in
omogoča priložnosti in nadaljnja razmišljanja tudi za mlajše
raziskovalce, prvenstveno z detajlnim terenskim kartiranjem in
laboratorijsko analitiko na problematičnih območjih ter seveda s
končno sintezo v modernih geoloških modelih naslednje
generacije.
V doglednem času avtorja obljubljata tudi tolmač h karti, s
katerim se bo vrednost karte še povečala, predvsem pa bodo
postale razložene predlagane rešitve jasnejše in razumljivejše.
Sedanja vrednost karte je še v tem, da uvaja urejenost in
''harmonijo'' v prikaz geologije severovzhodne Slovenije in
predstavlja orientacijo za nadaljnje raziskave. Hkrati pa karta
omogoča tudi geologom nespecialistom novejši vpogled v
razširjenost različnih litoloških teles v zapolnitvi Mursko-Zalskega
sedimentacijskega bazena, tolmač pa jim bo omogočil boljše
razumevanje nastanka in razvoja zgornjepaleogenskih in
neogenskih sedimentov in kamnin v severovzhodni Sloveniji.
3