20.08.2015 Views

Tetratka 05-MAK - 11 - okno.mk

Tetratka 05-MAK - 11 - okno.mk

Tetratka 05-MAK - 11 - okno.mk

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

5 TEMANegovoto veli~estvo:Nane - MercedesDEMOKRATIJA,ILI [TO DA SE PRAVI?


SECTION 5:Risk MatrixRISK RANKING WITH EXISTING CONTROLS IN PLACELIKELIHOD DESCRIPTIONLIKELIHOODThe event mayoccur only inexceptionalcicumstancesNot expectedbut the eventmay occur atsome timeThe eventcould occurat some timeThe event willprobably occurin mostcircumstancesThe event is expectedto occur or hasoccurred and iscontinuing to impactIMPACTSLikelihood LevelHealth and SafetyMultiple fatalities.Permanent TotalDisabilityCatastrophicHighly Unlikely Unlikely Possible Likely Highly LikelyExtremeCONSEQUENCE DESCRIPTIONSingle fatality.Permanent TotalDisabilityLost Time Injury>10 days.Incidentreportable torelevantAuthorities.Lost Time injury


?Pa, toa e toa. Ne mo`eme od s$ da pravime bauk. Normalno deka politikatae ve{tina na upravuvawe so dr`avata. Nekoj da mo`e da se spraviso site onie raboti i da ostane normalen, ne e lesno. Videte kakvi problemiima, da po~ne{ od ste~ajci, pa da zavr{i{ so imeto na dr`avata.Zatoa postojat institucii, za da gi vodat tie raboti - nema jas od taksivosega da im ja rabotam rabotata. I jas vodam politiki so {efot, kogabaram da mi dade podobra smena. Normalno, da ne pomislite deka gime{am rabotite. Ne e isto da se vodi cel sistem i da se vozi taksi.Ete, ba{ se setiv da pra{am. Politi~ki sistem si postoe{e i porano...Ma postoel i vo rimsko vreme, a sega - eve, ja zedovme demokratijatakako na~in na vodewe na politikata, no edno ne mi e jasno: kako mo`e dafunkcionira taa koga gledame deka mnogu postapki ne se vo red, polnise vesnicite so toa, zo{to lu|eto bi sakale da ja branat demokratijatakoga lo{o `iveat vo nea i kako taa mo`e da opstoi koga site lu|egledaat samo za sebe - sebi~no?Mnogu interesno pra{awe, no sam si dade odgovor: sebi~no! Demokratijatafunkcionira zatoa {to taa ne e samo ideologija, kako onaa porano.Taa se `ivee sekojdnevno, a lu|eto mora da ja ~uvaat zaradi sebe - zaradislobodite {to taa gi obezbeduva. Zna~i, demokratijata e i op{t interesna site, no i sebi~en interes na sekoj poedinec. Da se bide demokrati~enne zna~i da ne se bide sebi~en.Demokratijata e eden na~in na kolektivno nosewe odluki i zatoa jaodreduvame kako del od politikata.Demokratijata funkcionira preku:Demokratski politi~ki sistemToa e organiziraweto na edna dr`ava spored demokratski principi i sodemokratski institucii. Demokratskiot politi~ki sistem e organiziranacelina na politi~kata dejnost i politi~kite odnosi, politi~kite organizacii,institucii i na politi~kata kultura. Toa e ra<strong>mk</strong>a kade {to se odvivapoliti~kiot `ivot na edna demokratska zemja. Korenite na politikata ipoliti~kiot sistem se ednakvi i tuka ne treba da ima zabuni.A pra{aweto kako “raboti” demokratijata e mo{ne interesno. Prvo, ja imametrojnata podelba na vlasta.4 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5


Gospodine, jas ne summnogu po demagogijata.I mojot sin veli dekapatikite od 6.000 }etraele 10 godini, no jasznam deka nema. Taka i“trojnata podelba” navlasta. Se znae dekasite tie “podeleni”mo`at da bidat odedna partija.?Mnogu ostroumno, no neto~no.Demokratijata se “gradi” za da odgovara na~ovekoviot karakter. Taa go poznava gra-|aninot kako sopstveniot xeb i znae deka `elbatada se vladee e mnogu golema kaj site tie “podeleni”.Duri i da do{le od ista partija - zna~i,duri i da e napravena “dalavera” vo izborot, sitetie sakaat da vladeat i za odredeno vreme nikojnikogo ne mora da slu{a, ako toa ne mu go nalo`izakonot. Taka, tie sakale - ne sakale }e si stanatkonkurenti vo deleweto na vlasta, {to zna~i dekavlasta e sepak podelena i vo najlo{ite slu~ai.?Zna~i, celata rabota e vo konkurencijata me|u lu|eto??Ima vistina, no toa ne e celata vistina!No, so red. Dali nema da ti pre~i prvo da zavr{ime so trojnata podelba navlasta?Toa ne zna~i deka ne postoi i poinakva podelba na mo}ta, no ovaa podelbafunkcionira re~isi vo site dr`avi na svetot. Za ovaa podelba e mnogugovoreno i site ja znaat: zakonodavna, sudska i izvr{na vlast.No, takva podelba na vlasta postoi sekade, a postoe{e i vo socijalizmot. Zar etoa dovolno za da se ima demokratija?Toa ne e dovolno edno op{testvo da se nare~e demokratsko. Mora da postojat idrugi ne{ta, pa da gi napomenam.4 Redovna proverka na mandatot na tie {to vladeat preku slobodni, pluralnii demokratski izbori.? Da, to~no. Porano ima{e podelba na vlasta, no kako da bira{ lu|e koga se odedna ista partija sekoga{? Mislam... nema logika.Nitu smisla, nitu logika! Da prodol`ime, za da ne “gu{am” dolgo:4 gra|anite treba da u~estvuvaat vo izborot na idnite rakovoditeli, no istotaka i vo kontroliraweto na nivnata rabota. Ova poteknuva od statusot nagra|anite, koi nikoga{ ne mo`at da se otka`at od mo}ta {to im pripa|a;4 site gra|ani mora da imaat isti propi{ani prava i dol`nosti;4 gra|anite mora da ja zadol`at vladata da im objasni {to vsu{nost raboti,a ako toa ne e dovolno, da im objasni u{te edna{. Isto taka, vladata morada se gri`i da gi obrazuva svoite gra|ani za da mo`at da razberat {topravi taa. Edukacijata na gra|anite za site aspekti na demokratskiotsistem e obvrska na vladata. Toa se narekuva: prosveteno razbirawe.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 55


?Zna~i, vladatamora da ginau~igra|anite ikako nea da jakontroliraat -pametno, nozo{to taa bi gopravela toa?Poradi principot: ako so demagogija se obide{ daostane{ na vlast, toga{ nekoj so demagogija }e sebori protiv taa vlast. Edna vlada najdobro vladeeako ne mora celo vreme da se brani od napadite naopozicijata. Poradi toa, podobro e da postavi dobrakontrola na sopstvenoto rabotewe od gra|anite, otkolkuda ostava mnogu “bri{an prostor” na opozicijata, kojanema da govori samo za gre{kite na vladata tuku inejzinite dobri potezi }e gi stava vo ist ko{ sogre{kite.Dali ti e ova poznato?!Ne da mi e poznato tuku preku glava mi e od toa. Imam vpe~atok dekasvetot stana crno-bel so ovie politi~ari.U{te pred izborite, politi~kite partii mora da objasnat so kakvizalagawa nastapuvaat, {to mislat da podobrat, kako da go napravat `ivototna gra|anite polesen i pobogat. Potoa mora da objasnat kako tie svoizalagawa (so koi pobedile na izborite) }e gi realiziraat i za toa morada objavat planovi. No, duri i gra|anite i sekoj poedinec da im gikritikuvaat tie planovi, vladata mora da gi brani - ako misli deka se vored, ili da gi izmeni - vo soglasnost so ona {to go vetila na izborite.Toa se narekuva “kontrola na agendata”. S$ {to nosi dr`avata kako zakon,uredba... mora da mo`e da se kontrolira.?Pa, ne mo`eba{ s$,gospodine.Kako da gikontrolira{dr`avnitetajni? Nituedna dr`avane go davatoa javno.Da, no toa mo`e da va`i za zakonite. Vo kraen slu~aj,postojat parlamentarci izbrani od narodot, koimo`at da imaat uvid vo pogolem del od tie dokumenti.Ponatamu, vo donesuvaweto na odlukite, vladata mora daobjasni koj del od nivnite planovi go ostvaruva, kako, sokolku sredstva, i da go sledi misleweto na gra|anite, dalijavnosta toa go odobruva. Na primer, za da se donese edenzakon, taa bi trebalo da go znae misleweto na gra|anite zatoj zakon. Misleweto na gra|anite mo`e da se dobie nanajrazli~ni na~ini (anketi, dneven pe~at, mislewa naistaknati stru~ni lica, lideri na mislewe, opozicija isl.).6 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5


?Mnogu interesno. No, kako do{lo do toa? Zar e potrebna tolku golemanedoverba vo ~ovekot? Kako mo`eme da funkcionirame kako demokratskoop{testvo so tolku nedoverba?Ne e toa samo nedoverba, makar {to i toa go ima. Istorijata poka`aladeka ovoj na~in na dr`avno ureduvawe ostava malku mesto za slu~ajnosta.A kako mo`eme nie da bideme sigurni deka odreden ~ovek imademokratska kultura i deka nema da ja uzurpira vlasta?Za trojnata podelba na vlasta mo`eme da mu zablagodarime naliberalizmot, koj se javuva prvo vo Anglija, a potoa i vo site drugievropski zemji vo devetnaesettiot vek. Site ovie pra{awa, za koi nierazgovarame, im bile pred o~ite na tie prvi liberalno nastroenimisliteli i tuka e “udrena” ideologijata na liberalizmot. Zatoa, kratkoza tie liberalni idei.!Liberalizam,toa go slu{amesekoj den na TV!Liberalno ova,liberalnoona... Mislamdeka e dostanepoznat zbor imislev dekapoliti~kitepartii goupotrebuvaatza da gozbunuvaatnarodot.I toa e to~no. Partiite ovoj poim go upotrebuvaat mnogunesoodvetno.Liberalizmot e ideologija, na~in na gledawe na ureduvawetona dr`avite i na~elo na gra|anskoto op{testvo, koe se baziravrz4 sloboda na sovest,4 sloboda na veroispoved,4 sloboda na misli i javen zbor,4 sloboda na zdru`uvawe,4 sloboda od premnogu golema mo} na vlasta,4 pravo na sopstvenost, bez ogled kolkava e,4 sloboden natprevar za steknuvawe bogatstvo,4 dr`avata da ne se “pletka” vo ekonomskite raboti,4 dr`avata treba da go {titi toj fer natprevar i pravotona privatna sopstvenost.Modelot na liberalna dr`ava so trojna podelba na vlasta esmislen vo Anglija vo 17 vek i pretstavuva mnogu va`en delod istorijata i demokratijata, koja nie sega ja imame. Idejatana liberalizmot se sostoi vo pra{aweto: kako vlasta da seograni~i za da ne mo`e da ti nosi zakoni, pa samata da si gisproveduva tie zakoni i na krajot da ima u{te pravo da ka`ei presudi dali taa i drugite gra|ani tie zakoni dobro giprimenuvaat i po~ituvaat.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 57


!Narodot bi rekol: “Kadija te sudi, kadija te tu`i”. Da mo`elo taka, vladatabi si donela zakon so koj }e mo`e da pravi {to saka. Vaka, toa nema da im sedopadne ni na pratenicite vo sobranieto, ni na sudiite po sudovite.To~no taka!Poradi toa e osmislen ovoj sistem vo koj onoj {to nosi zakoni ne smee i dagi sproveduva, onoj {to gi sproveduva ne smee i da nosi zakoni, a i ednitei drugite ne smeat da sudat dali zakonite dobro se primenuvaat, koj seogre{uva sprema niv i kakvi kazni }e im bidat “dodeleni” na prekr{itelite.Ova bilo potrebno za da se zapo~ne so ograni~uvaweto na vlasta navladetelite. No, glavnata cel bila dr`avata, pa koja i da e i kakva sakaneka bide, da ne smee da gi naru{uva spomenatite prava i osobeno da ne seme{a vo ekonomijata i nea da im ja prepu{ti na gra|anite. Se razbira dekanikomu ne mu e lesno da se otka`e od “zlatnata koko{ka” na upravuvawe sodr`avata, no vremeto na carevite pominalo, a soznanijata na toga{natabur`oazija ka`uvale deka mora da ima “fer natprevar” vo ekonomijata, akosakame dr`avite da napreduvaat zabrzano. A kako mo`e da se postigne brzrazvoj, osven so konkurencija na lu|e, idei i proizvodi. Sovr{enoliberalno op{testvo e ona op{testvo kade {to dr`avata e mnogu malkuvidliva, a rabotite si gi re{avaat gra|anite.!E, sega ova ne mi e jasno. Se veli deka demokratijata funkcioniraporadi toa {to gra|anite se slobodni i tie taa sloboda si jabranat preku instituciite i kontrolata vrz vlasta. Toa mi ejasno. No, kako sega interesite na poedincite se stavaat predinteresite na site gra|ani? I drugo! Zo{to mora da se dozvolida ima tolku mnogu bogati {to ne znaat {to da pravat so parite,a nekoi da bidat vo beda? Jas znam deka demokratijata zna~ivladeewe na mnozinstvoto, a ne na bogatite. Ako e taka,demokratijata nema da funkcionira.Demokratijata - kako “vladeewe na narodot” i liberalizmot kako “na~inna ograni~uvawe na vladeeweto vo ime na narodot” se vo postojan odnosi re~isi sekoga{ se na ista strana. No, razliki ima, a se slu~uvaponekoga{ demokratijata da ne e sojuznik so liberalizmot. Eve nekoirazliki: 4448 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5


444DemokratijaTrgnuva od gra|anitePravo na mnozinstvotoZakonski reguliraGi ograni~uva poedinciteGo bara op{totoOdreduva op{ti interesiLiberalizamTrgnuva od gra|aninotZa{tita na poedine~notoProveruva {to zna~i toavo praktika za poedinecotJa ograni~uva vlastaOp{toto da ne mu pre~i naposebnotoVnimava tie da bidat iinteresi na poedinecotLiberalizmot e, isto taka, na~in na razmisluvawe za toa kakodemokratijata da ne se pretvori vo tiranija na mnozinstvoto. Vo tojslu~aj, demokratskata dr`ava bi gi izgubila site prednosti preddrugite sistemi, bi stanala centralizirana, poedinecot bi go zagubilzna~eweto {to inaku go ima, bi se namalile inovativnosta, podvi`nostavo op{testvoto i sl.!Toa sakav i jas da go ka`am. Misli{deka mnogu sakam da go akammercedesot po dupki i kaldrmi?Mislite li deka ne sakam da si sedamdoma i da gledam natprevar, namesto darabotam po dvanaeset ~asa? No, moramda se boram za `ivotot da mi bidepodobar. “Dr`avnite” taksi slu`biimaa i bazi i koli, dispe~eri, vrski...Sepak, nie privatnicite “gizatvorivme”, a toa be{e mo`no samoporadi na{ata pogolema podvi`nost,~esnost so klientite, inovativnost,novi finti {to gi privlekoamu{teriite kaj nas. A i raka na srce,sekoj mu{terija pove}e saka za isti parida se povozi so mercedes otkolku vonekoja kanta od kola. Toa Vi e,gospodine, inovativnost, podvi`nost... ine znam {to drugo.Pravoto na mnozinstvotoda donese odluka preku svoiteizbranici ne smee dase postavi nad pravoto na~ovekot - gra|aninot i negoviteprava da misli, zboruva i rabotivo soglasnost so svoiteubeduvawa, normalno, ako ne gikr{i zakonite. Osnovnite principise:ne pravda, tuku pravo i ona {tone e zabraneto e dozvoleno.Ponekoga{ liberalniot konceptvo edna demokratska dr-`ava mo`e da ima i negativniposledici, no i toa e podobrootkolku da po~neme so linijarotda gi pravime site “ednakvi”.444[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 59


Demokratijata ne smee da se sfati kako “kolektivizam”. Kolektivniterazmisluvawa se odamna minata rabota. Kako da se {titi pravoto nagra|anite ako ne se zapo~ne so poedinecot? Kako i zo{to da se ograni~ipravoto na eden ~ovek da se trudi da bide bogat? Bogateweto vo najgolembroj slu~ai zna~i i novi rabotni mesta, mnogu danok vo dr`avnite kasi,razvoj... A siroma{tijata? Taa ima vrska so slabite lideri, korupcijata,kriminalot, “mativodite” od site vidovi i od site boi.!Da, toa e to~no. Kaj nas ima edno mnogu lo{o mislewe dekasite {to se zbogatile toa go napravile preku kriminal. Da,ima mnogu takvi i mislam deka e zada~a na dr`avata da gidovede vo red. No, jas znam desetina primeri, kade {to lu|esteknale bogatstvo so te{ka, mudra i po`rtvuvana rabota.A, vo kraen slu~aj, postojat izbori na koi navistina treba davnimavame koi i kakvi gi odbirame.E, toa e, gospodine Nane, su{tinata na demokratijata i tokmu poraditoa taa funkcionira. Nekoi avtori izborite gi poistovetuvaat sodemokratijata. Politi~koto organizirawe i politi~kite izbori, sokoi se biraat gra|ani za sostavuvawe na parlamentot, demokratiite gipravi parlamentarni demokratii. Nekoi gi narekuvaat i “pluralni”.Sepak, praktikata poka`ala deka ne se dovolni samo izborite i trojnatapodelba na vlasta za da se ostvari edno vistinsko demokratsko iliberalno op{testvo. Ureduvaweto na dr`avata i kako vlasta japraktikuva vlasta e postojan proces, koj ja dvi`i demokratijata kon s$podobra regulativa i demokratska kultura.!Videte gospodine, Vie dosta mi iznaka`avte, no jas mo`amda ja vidam demokratijata i kako taa funkcionira samo vopraktikata, a toa zna~i preku instituciite. Xabe na nekogo}e mu ka`uvate za demokratija. Toj nekoj gleda kako sipominuva na {alterite, kako sudovite sudat, kakogeodetite merat, kako dano~noto “se~e”... Mene li~no meinteresiraat instituciite, kako tie rabotat i kako jas sipominuvam pred niv. Ne mo`ete da mi zboruvate zademokratija ako jas eden mesec se akam vo policija za daizvadam nov paso{, vo imotno-pravni me pra}aat odkancelarija vo kancelarija...10 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5


Mnogu vistinito, gospodine. Ubavo e koga vaka si zboruvame, nopoinaku e vo praktika i jas sum prv za toa rabotata nainstituciite da se podobri i tie da im nudat podobri uslugi nagra|anite.Inaku, za da se govori za red, zakon i dr`ava, ne mo`eme a da nespomeneme deka svojata volja gra|anite mo`at da ja vospostavatsamo preku instituciite. Od toa kakvi se tie, }e znaeme kakonie }e `iveeme.Demokratijata, instituciite i liberalizmotZa sovremena dr`ava mo`eme da zboruvame toga{ koga }e se vospostavatinstitucii preku koi gra|anite ja ostvaruvaat svojata volja. Ako se tiedemokratski institucii i sozdadeni spored principite na demokratijata(gi navedovme porano), toga{ velime deka imame demokratska dr`ava(demokratski sistem).No, kako instituciite stanuvaat demokratski?Preku izborite, preku stru~nosta, preku doverbata {to ja imaat kajgra|anite, preku nivnata efikasna rabota... Vodeweto na tie institucii erabota na vladata. Vrabotenite vo instituciite se gra|ani, koi se tamuvraboteni poradi svojata stru~nost i kompetentnost.Zna~i, gra|anite izbiraat vrvni donesuva~i na odluki, koi }e nosat odluki{to potoa samite gra|ani }e gi sproveduvaat vo `ivot. Toa e isto takaliberalen koncept.!Da, toa e toa. Ne mo`e{da mu bide{ poslu{enna nekoj {to “ti padnalod nebo”. Nie od taksizdru`enieto so godiniizbirame eden ist ~ovek,zatoa {to - da ne be{etoj, nie u{te }e ~ekavmena edno mesto zamu{terii. No, ako ne ni~ini ponatamu - se znae.Vo biznisot i vopolitikata nema mnogu~uvstva.Instituciite treba da rabotat javno i dagi opfa}aat pove}eto delovi na javniot`ivot na eden gra|anin. Ottuka, celta nainstituciite vo demokratijata e da go odr`uvaattoj sistem na na~in {to }e ima {topogolema efikasnost (dobri uslugi za gra-|anite) i pogolemo po~ituvawe na zakonite.Demokratijata ne se potpira samo vrz politi~kiteili vladinite institucii. Pokraj niv,tuka spa|aat i site onie institucii od javniotsektor koi{to im ovozmo`uvaat na lu|etona~ini da gi ostvarat svoite interesi ivrednosti i niv gi narekuvame institucii nagra|anskoto op{testvo.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5<strong>11</strong>


!Jas najdobro znam {to se toa institucii. Najmnogu od lu|eto {to gi vozam,gi vozam do institucii: do po{ti, do banki, do “socijalno”, do muzei, do“op{tina”, do sudovite, a ba{ pred nekoj den vozev i dvajca parlamentarcina sednica. Mojot prv bratu~ed go ima vozeno sega{niot na{ pretsedatelna dr`avata, u{te koga ne be{e pretsedatel. Da znael deka }e stanepretsedatel, }e se sprijatelele - }e go odvedel na pija~ka.Odli~en ispadna muabetot okolu instituciite. Zamislete, bratu~ed Vivozel cela institucija.?Molam? Ne, ne razbravte: ne vozel institucija, tuku vozel do institucija.Vo pravo ste, toga{ s$ u{te gospodinot ne bil pretsedatel, a da bil, toga{bi vozel institucija. Da Vi objasnam, zatoa {to funkcioniraweto nademokratijata e pove}e rabota na demokratski institucii otkolku na s$drugo zaedno.[TO SE TOA INSTITUCII?Toa ne se samo zgradi. Na primer, i brakot e institucija... Parite seinstitucija, no isto taka i sudovite, bankite, mlade{kiot bunt, muzeite,pretsedatelot na dr`avata... Nejasno? Dali prvata bra~na no} einstitucija?Instituciite se vostanoveni obi~ai {to gi ~uvstvuvaat najgolemiot delod gra|anite i koi{to se razvile za da reguliraat, za da slu`at i dasproveduvaat funkcii vo ime na op{testvoto ili na grupi koi{to se delod nego.Site politi~ki sistemi imaat sopstveni institucii. Instituciitedonesuvaat odluki za najrazli~ni pra{awa {to se od javen interes ipritoa imaat predvid deka lu|eto imaat razli~ni i ~esto sprotivstavenipobaruvawa. Celta na instituciite, pokraj onaa “da slu`at na gra|aninoti dr`avata”, e neotpo~nuvawe konflikti preku pomiruvawe ili re{avawena razli~nite interesi i `elbi.!Sega mi e jasno {to sakavte... Institucija e organizacija {to lu|eto ja smetaatkako institucija, {to zna~i deka tie ne se dadeni otsekoga{, tuku mo`at i danastanuvaat, no i da “gasnat”.Malku narodski ka`ano - da. No, instituciite {to gi oformuva nekojadr`ava mora da imaat nekoi zaedni~ki karakteristiki i “ne ba{ tolkulesno da se gasnat...”. Demokratskite institucii imaat zaedni~kikarakteristiki so site institucii vo svetot. 44412 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5


444a. Instituciite naj~esto postojat dolgo vreme i rabotat vo soglasnost soprethodno vospostaveni pravila. Ovaa trajnost i red pridonesuvaat zadoverbata {to ja u`ivaat, kako i za predvidlivosta na nivnata rabota.Toa e regularnost i predvidlivost na instituciite.!Pa, toa i jas go o~ekuvam koga }e pojdam vo katastarot, na sud, vodano~no, “imotno-pravni”... Da rabotat regularno i da znam dekatamu denes }e zavr{am rabota. No, toa ne va`i samo za mene. Trebainstituciite da se odnesuvaat sekoga{ ednakvo, a ako ne{to sepromeni kaj niv, prvo mora da n$ zapoznaat so promenite. I drugone{to... Mora i kradecot da znae {to “}e dobie” od sudovite, imitomanot, i ve}e edna{ da se znae: ako napravi{ taka i taka, odinstituciite ti sleduva ova i ova. Taka nikoj nema da go kr{izakonot. Toa e predvidlivost. Ne mo`e institucijata so mene da seodnesuva vaka, a so tebe taka, pa narodot da si veli “ajde da si japrobam sre}ata iako nemam pravo”.Pa, toa e su{tinata!No, da prodol`ime.b. Instituciite imaat neograni~en `ivoten vek. I pokraj toa {tolu|eto {to rabotat vo niv doa|aat i si odat, instituciite mo`atda traat dolgo i da povrzuvaat razli~ni generacii. Ottuka,instituciite mo`at da mu dadat smisla na postojanost i nadolgove~nost na op{testvoto. Toa ti e kontinuitet i izdr`livost.!Interesno! Sega razbiram zo{to koga se smeni sistemot instituciite siostanaa da si funkcioniraat. Toa e dobro. Ne smee da se ~epka voinstituciite, kako komu }e mu tekne. A Vie gospodine, mislam... ako ste odvlasta... da im ka`ete na kolegite da ne gi ~epkaat ili partiziraatinstituciite.Jas ne sum od vlasta, no koga prv pat }e imam kontakt so nekogo “od vlasta” }e gopozdravam i od Va{e ime.v. So tekot na vremeto, instituciite razvivaat sopstvena memorija. Toa sepravi so zapi{uvawe, sobirawe i arhivirawe na podatoci, no i prekutradiciite, istorijata, dokumentacijata, kako i preku dolgogodi{natarabota na poedinci. Ovaa memorija obezbeduva na~ini za prenesuvawe nasteknatoto znaewe, stru~nosta i mudrosta. I se razbira deka za rabota voinstitucija e potrebna stru~nost, a ne partiska podobnost ili “prvibratu~edi”, kom{ii i “patnici-namernici”. Zatoa tolku mnogu reagiraatgra|anite koga }e se postavi ~ovek {to ne odgovara za nekoe rabotno mesto.I toa e na~in kako funkcionira edna demokratija.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 513


!Pa sega, koga go ~uv ova, mo`am da ka`am deka jas sum golem ~uvar nademokratijata. Jas ne mol~am za takvi raboti, pi{uvam pisma do vesnici,do televizii, redovno se javuvam na radio emisii, gi kudam “partiskitefaci” koga gi vozam... Ama recka ne im udiram! Ne me birale tie mene tukujas niv i ima da slu{aat. I da znaete: slu{aat i guveat kako nevesti na blagarakija. Nema tribina na koja ne sum bil. Ma, bile tamu i dene{ni ministrii ministri od minatata vlada, pratenici, direktori{ta vakvi i takvi. Jassi go ~ekam zborot i }e si ka`am {to imam. Edna{ duri cela salarakopleska{e koga go pra{av eden od niv dali negoviot bratu~ed be{enajdobar izbor od site kandidati. Ne znae{e da ja najde vratata da sizamine.g. Ramnote`a. Instituciite isto taka mo`at da se natprevaruvaat edni sodrugi i so toa pridonesuvaat za ramnote`a na mo}ta {to, od svoja strana,pridonesuva za razli~nost i sloboda. Toa zna~i deka “mo}ta e podelenana razli~ni na~ini”, no postoi i institucionalna podelba na mo}ta.Toa se narekuva “nadle`nosti na instituciite”.?A kakvi vidoviinstituciipostojat? Malkuima zabuna vo ovaVa{e smetawe nainstituciite. Nemo`e sekojainstitucija da bideisto va`na za toakako demokratijatafunkcionira.Nekoi se pobitni, abez nekoi se mo`e.Zar ne?Jas mo`am da Vi ka`am samo kakvi tipovi instituciipostojat, no za va`nosta... Pa, i za va`nostamo`e da se ka`e po ne{to.a. Kako institucii postojat razni organizacii, ireligiski, dobrotvorni organizacii, u~ili{ta iuniverziteti, voeni sili, granki na vlasta kako {tose na primer: sobranieto, vladata i sudovite.Primeri vo Makedonija: Sobranie na RM, Islamskaverska zaednica, Armija na RM, politi~kite partii,mediumite...b. Potoa, za institucii mo`at da se smetaat i sekojdnevniprocesi kako “vladeewe po pat na mnozinskodonesuvawe odluki”. Na primer: mnozinstvoglasovi vo Parlamentot, ili pak mnozinstvo naop{ti izbori. Primeri vo Makedonija: dobivaweparlamentarno mnozinstvo so dobivawe mnozinstvoglasovi na parlamentarnite izbori.!Zna~i, nekoi osnovni principi mo`at da se smetaat kako institucii.Zatoa velat “institucija glasawe” - sega razbiram. Eden moj prijatelmisle{e deka postoi ministerstvo za glasawe.14 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5


v. Pa, kako institucii se smetaat i vospostavenite vrski. Na primer, brak,prijatelstvo, vrskata me|u doktor i pacient, politi~ki sojuzi, me|unarodnisojuzi i koalicii. Iako ne postoi “ministerstvo za prijatelstvo”,sepak prijatelstvoto mo`e da bide pojako od mnogu drugi raboti.Zna~i, ne se misli naprijatelstvoto na Janko iPetko, tuku naprijatelstvoto op{to, kakopojava, kako fakt, kakoinstitucija. Ili ne se mislina brakot na odredeni lu|e,tuku na brakot kakoinstitucija, kako seprisutnaforma na zaedni~ki `ivotna eden ma` i na edna `ena.Taka e?? APSOLUTNO!g. Usvoeni na~ini na odnesuvawe kakoinstitucii. Ako se gleda na dr`avata, toabi bile primeri kako: potpirawe vrzsoveti na ministri, podnesuvawe ostavka poizglasana nedoverba (primer vo Makedonijae Vladata na ~ie ~elo be{e Nikola Kqusev).Vo sekojdnevniot `ivot ima mnogu primeri:bontonot, ubavoto oblekuvawe za proslavi,u~eni~koto “buntuvawe” protiv postaritepreku pravewe gluposti...!Zna~i, treba da nau~at parlamentarcite... Odnosno - ajde po Va{e: da steknatnavika da izglasuvaat nedoverba na vladata ako raboti lo{o i toa mo`e dabide institucija. Toa e ne{to kako kultura na odnesuvawe. E, takva kulturaim treba na na{ite parlamentarci: da zaboravat od koja partija se i dagledaat dali vladata raboti demokratski. Jas sum “za”! Taka }e imame novainstitucija, koja vlasta }e ja napravi povnimatelna vo svojata rabota.A koga sme kaj parlamentot i vladata, me interesira kako treba da se delivlasta, koga ednite ni{to ne rabotat osven {to nosat zakoni, a drugite samorabotat, a ne nosat zakoni? Malku mi e toa....Pa, toa e Nane!Podelba na vlasta vo demokratijataInstituciite na vlasta ne se nameneti samo da im slu`at na potrebite nalu|eto, tie mora da ostvaruvaat i drugi funkcii, neophodni za sekojdnevnotoopstojuvawe na demokratijata. Zatoa sekoja vlast ima tri posebnifunkcii {to se me|usebno povrzani, se kontroliraat i se ograni~uvaatedna so druga, so cel da se ostvari su{tinata na demokratskiot sistem, atoa e slobodniot poedinec. Za toa malku govorevme.444[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 515


444 a. Zakonodavna vlast (samiot zbor ka`uva: “dava zakoni”) vo Makedonija eParlamentot, ~ii ~lenovi gi izbiraat gra|anite i so toa e pretstavenanarodnata volja. Parlamentot ima za zada~a da sozdava zakoni, da raspravaza problemite na op{testvoto, da ja nadgleduva rabotata na vladata ivladinite tela, da ja soop{tuva sopstvenata rabota na javnosta. Vo sekojademokratija parlamentot ja ima i mo}ta na “}eseto”, zatoa {to go odobruvabuxetot na vladata.!Da, toa e osobeno interesno koga premierite se potat da dobijat {topove}e pari za svoite ministerstva, da gi rasporedat - vo koe ministerstvokolku pari da se soberat, pa i da vovedat nekoe novo dano~e...b. Izvr{na vlast kaj nas se Vladata na Republika Makedonija i pretsedatelotna dr`avata. Taa gi sproveduva zakonite ili “gi izvr{uva”. Vo su{tina, ovaavlast gi podgotvuva zakonite {to & se potrebni za da mo`e da rabotinepre~eno i da gi podnesuva do parlamentot kako predlog-zakoni nausvojuvawe. No, ne zna~i deka pratenicite }e prifatat nekoj zakon. Tie mo`atda go prifatat, da go otfrlat, da go izmenat, da predlo`at nov... Izvr{natavlast mo`e da bide organizirana na razli~ni na~ini. Na primer: premier,pretsedatel, dr`aven sovet, {ef na dr`ava i dr. Izvr{nata vlast direktnozavisi i od doverbata vo parlamentot.Pa, toa e toa{to gozboruvavpredmalku.No, dali ipretsedatelotna dr`avatamo`e dabide smenetodparlamentot,kako {tomo`e dabide smenetpremierot??Ne! Pretsedatelot na dr`avata e izbran direktno od gra|anitei nikoj {to e izbran so direktno glasawe ne mo`e da bidesmenet. Na primer, ima dr`avi vo koi parlamentot mo`e dabide raspu{ten so odluka na pretsedatelot. Potoa, zapretsedatelot i negovata odgovornost odlu~uva ustavniot sud.No, da prodol`ime.v. Sudskata vlast e odgovorna za pridr`uvaweto napoedincite i instituciite kon propi{anite zakoni ipravila. Seto toa treba da bide ostvareno preku fer inepristrasen sudski proces. Sudstvoto obezbeduvare{avawe na sporovite i nedorazbirawata po miren pat,vo soglasnost so zakonite. Pred sudovite mo`at da nastapati poedinci i grupi, pa duri i malcinskite grupi mo`at dase `alat na odlukite od mnozinstvoto, dokolku smetaat dekaim se naru{eni osnovnite prava.16 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5


?Dobro, ova se mnogupoznati raboti {tosekoj gi znae. No, kakoda se obezbedi sudoviteda ne pravat gre{ki,za{to ako sudot tidosudi, mo`e da tezapusti. Mo`e celisemejstva da do`iveatlo{a sudbina ako sesudi nepravi~no.Pa, toa e glavnata pri~ina zo{to sudovitese taka organizirani - kako {to se. Tiemora da bidat podeleni na pove}e nivoa zada obezbedat pregleduvawe i ocenuvawe nasudskite odluki, so cel da mo`e da se proveratprethodnite gre{ki ili zloupotrebata na mo}ta.Toa e edno, no kontrolata na vlasta prekusudstvoto e druga rabota. Preku sudstvoto lu|etoimaat i institucionalni na~ini da gi preispitaati da gi kontroliraat aktivnostite navlasta.!Jasno! Jas ja tu`ev dr`avata za eden pogre{no odzemen imot od mojot dedo.Ako e dr`ava, ne e sveta dr`ava. Ne be{e lesno, no ja dobiv. Prvo “padnav” naop{tinski sud. Mi nosi presuda: “se odbiva tu`benoto barawe...”. Se odbiva?Advokatot mi re~e deka ima lek, kako da sum na doktor, a toa ne bil lek, tuku“praven lek”. Pa, ajde na Apelacionen sud so `alba na presudata. S$ u{te imavverba vo sudovite i se nadevav deka presudata }e ja otfrlat, no toga{ midoa|a deka “presudata na op{tinskiot sud se potvrduva”. “Vakvi pravnilekovi, advokate?” Da vidite toga{, gospodine! Advokatot taka go primi setotoa na srce i napi{a `alba do Vrhovniot sud. Mi se vrati verbata vosudovite... Iskreno vi ka`uvam. Presuda na Vrhovniot sud “kako bonbona”. S$im ukina, im re~e odnovo s$ da se preispita, im “sole{e” kako mo`ele tolkuda ja utnat rabotata... pa povredi na materijalnoto pravo, pa fakti~ki lo{outvrdena sostojba... Ja udrija cela dr`ava od patos.Sakav jas toa da go ka`am, no Va{eto iskustvo ka`a s$. Jas treba samo dadodadam deka kaj nas gi imame tie TRI NIVOA na sudskata vlast:op{tinski sudovi, apelacioni sudovi i Vrhoven sud na RepublikaMakedonija.Kako {to postojat ovie sudovi, taka i za zakonite ima sud. Toa e Ustavniotsud, koj donesuva odluka dali zakonite {to se nosat se vo soglasnost soUstavot na RM, bidej}i Ustavot na RM e najvisok praven akt i site drugizakoni treba da bidat vo soglasnost so nego.?Toa e dobro vo demokratijata: i nad kadijata imakadija.No, jas li~no ne sum soglasen site odluki da se nosat voeden centar. Ne mo`e za sekoja sitnica da se patuva doSkopje. Pa, zo{to postojat op{tini?[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 517


E, toa be{e sledno za {to }e razgovarav so Vas.!Slobodno! Eve i jas }e go isklu~am taksimetarot.Vlasta vo demokratijata mo`e da se izvr{uva na dva na~ina:4Centralizirano: site institucii se sobrani vo eden centar i tamu se nosatsite odluki. Vo takov slu~aj, vo op{tinite ima samo nekoi lokalnipretstavni{tva na instituciite, na primer podra~ni edinici naministerstvata. Ovoj na~in go pravi polesno kontroliraweto i upravuvawetoso dr`avata. Vo svetot vladee mislewe deka ova ne e dobar na~inna funkcionirawe na vlasta. Zatoa pove}eto go pretpo~itaat:4Decentraliziraniot na~in na vladeewe. Toa e voedno i na~in na podelbana vlasta, za koj nie tolku razgovaravme. Vo ovoj slu~aj, na op{tinite im sedavaat pogolemi ovlastuvawa. Vo Republika Makedonija so noviot Zakonza lokalna samouprava op{tinite dobivaat pove}e ovlastuvawa. Ova trebada ovozmo`i polesno re{avawe na sekojdnevnite problemi na lu|eto.Inaku, za Va{a informacija, vo svetot e prifaten principot: kolku {to evlasta geografski poblizu do narodot - vlasta e podobra. So toa, lokalnatasamouprava se smeta za podobra vlast od centralnata uprava.?IzboriPa, da! Kako {to ima parlamentarni izbori, pretsedatelski izbori, takaima i lokalni izbori. Ne mo`e onoj od Skopje podobro da znae {to ni trebanam vo Gevgelija.Demokratskite institucii i izborite se glavni ne{ta za funkcionirawena demokratijata. Taa ne e mo`na bez tie dve raboti.Izborite za demokratijata slu`at za preslikuvawe na narodnata volja. Zademokratija se potrebni otvoreni, slobodni, fer i regularni izbori.Rezultat na izborite ne e samo izborot na politi~kite partii {to }e jadobijat vlasta. Isto takam, izborite go pottiknuvaat vnimanieto nagra|anite vrz javnite raboti, kako i vrz problemite i potrebite na nivnatazaednica.Isto taka, izborite se glavniot instrument preku koj lu|eto ja kontroliraatsvojata vlada, nagraduvaj}i gi politi~arite koi{to mu se dopa|aat nanarodot i kaznuvaj}i gi i smenuvaj}i gi onie {to ne mu se dopa|aat.18 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5


!Ja ne bi rekol deka “im se dopa|aat”. Pove}e bi rekol deka gledaat so koj od nivna vlast bi im bilo podobro. Inaku, za dopa|awe, neka bide na vlast najubavatadevojka vo Makedonija... Ako ne vidime air, barem da & se nagledame.To~no! Glasaweto mora da bide mudro i ne so srceto, tuku so glavata.^estite i redovni izbori, no fer i regularni, sozdavaat sredina {to giprinuduva izbranite politi~ari da ja po~ituvaat voljata na narodot zatoa{to prodol`uvaweto na nivniot mandat zavisi isklu~ivo od narodot.Za da glasaat, lu|eto treba da bidat zapi{ani vo izbira~kiot spisok i dase na opredelena vozrast.Vo Republika Makedonija glasaat lu|eto {to imaat nad 18 godini, koi imaatpostojano `iveali{te na teritorijata na Republika Makedonija i tie lu|ese zapi{ani vo izbira~kiot spisok. Vo Republika Makedonija sekojgra|anin ima pravo samo na eden glas, {to zna~i deka eden gra|anin ne smeeda glasa za grupa lu|e.!Ajde ne{to {to ne znam. Ova go znae i malo dete.Ne go mislam jas toa. Na~inot na glasawe e dobro poznata rabota voMakedonija.Sigurno znaete i toa kakvi vidovi izbori postojat.!Malku e zdodevno ova de, no da vi ka`am, da ne me mislite za politi~kineobrazovan.Op{tite izbori se glavnoto sredstvo preku koe gra|anite glasaat. Op{tiizbori se onie na koi se izbiraat golem broj pretstavnici vo razniinstitucii. Vo Republika Makedonija se sproveduvaat op{ti izbori zapratenici vo Sobranieto na RM, lokalni izbori (izborite za gradona~alnicii sovetnici vo op{tinskite sobranija) i izbori za pretsedatel na RepublikaMakedonija. Eve - ne bole{e.Odli~no. Siguren ste deka ne ste studirale ne{to drugo? No,postojat i izbori vo posebni uslovi. Ovie izbori ovozmo`uvaatizrazuvawe na voljata na lu|eto za nekoi su{testveni raboti iliproblemi {to se javuvaat me|u op{tite izbori kako na primer, zapopolnuvawe mesta napu{teni poradi ostavka ili zamena naizbranata funkcija so druga (na pr., od pratenik nekogo gonazna~ile za ambasador), ili poradi smrt na vr{itelot naizbranata funkcija.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 519


?A {to e so referendumot? Siguren sum deka vo zakonite i toa postoi.Postojat i drugi vidovi izbori na koi ne se biraat funkcioneri tuku tieslu`at za da se slu{ne glasot na narodot. Ovie izbori mo`at da seorganiziraat i od strana na gra|anite, i toa sekoga{ koga ima potreba zatoa. Takov e slu~ajot so referendumot. Preku nego gra|anite direktno jaizrazuvaat svojata volja za nekoe pra{awe ili nekoja zakonska norma.Odlukata {to }e ja donese mnozinstvoto gra|ani e zadol`itelna zazakonodavnata vlast. Referendum mo`e da organizira vlasta, ili toj da seorganizira po barawe na gra|anite. Na primer, referendumot za nezavisnostna RM vo 1992 godina i refendumot za voveduvawe tramvaj vo Skopje.No, toa ne e s$. Kako drugi na~ini na izjasnuvawe na gra|anite, predvidenise i inicijativite. Toa se sredstva preku koi opredelen broj gra|ani mo`atda predlo`at merki {to }e stanat zakon ako se odobrat od mnozinstvotoglasovi na izbira~ite.Se razbira, tuka se i vonrednite izbori i toa e mo`nost na izbira~ite da sepopravat i da gi trgnat od vlast onie za koi gra|anite smetaat deka ne jazaslu`ile nivnata doverba.Jas imam dobro pamtewe. Neli rekovme deka IZBORITE se INSTITUCIJA??Zna~i, izbori se i: izborite za pretsedatel na klasot, na mesnazaednica, na rakovoditel na nekoi raboti... Izborite se princip nademokratijata. Ako ne sum u~estvuval vo izborot na nekoj ~ovek, tojnema da pretstavuva avtoritet za mene.Sega }e mi zboruvate za izbornite modeli. Taka?Gospodine, legenda ste. Vie gi znaete rabotite mnogu dobro.?Pa, decata se u~at na ne{to, avozrasnite spodeluvaatznaewa. Ajde “raspalete”.Postojat dva modela za izbor na vr{iteli na javni funkcii: mnozinskiot iproporcionalniot izboren model. So mnozinskiot model glasa~ite seopredeluvaat za oddelni kandidati na politi~kite partii. Funkcijata jadobiva onoj kandidat {to dobil najmnogu glasovi. 44420 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5


444Vo proporcionalniot izboren model glasa~ite glasaat spored predloglistina politi~kite partii. Pobeduva politi~kata partija {todobila najgolem procent glasovi. Kolku {to dobile glasovi, tolkavprocent partiite dobivaat i od mestata vo parlamentot.Vo Makedonija imavme me{an izboren sistem (mnozinski i proporcionalen),{to zna~i deka Makedonija be{e podelena na 85 izborniedinici od koi se izbira{e po eden pratenik, no lu|eto glasaa i zalisti preku koi se delea 35 prateni~ki mesta.Za lokalnite izbori gradona~alnicite se izbiraat spored mnozinskiotmodel, dodeka sovetnicite se izbiraat na proporcionalnilisti. Pretsedatelot na Republika Makedonija sekoga{ se izbira namnozinski izbori, zatoa {to e nevozmo`no za edna li~nost da se glasaspored proporcionalniot sistem.Izborite vo Makedonija gi organiziraat izbornite organi. Toa se:dr`avnata izborna komisija, izbornite komisii i izbira~kiteodbori. Tie se gri`at i za regularnosta na izborite, ka`uvaat kako dase odvivaat izborite, gi pe~atat glasa~kite liv~iwa, gi informiraatgra|anite i gi brojat glasovite.Noviot parlamentaren izboren model vo Makedonija e proporcionalenmodel. Makedonija e podelena na {est izborni edinici, glasa~ite odsekoja edinica izbiraat po 20 pratenici. Kolku {to procenti naglasovi }e dobie partijata vo edna izborna edinica - tolku prateniciod taa izborna edinica }e ima vo parlamentot.Seto ova e vo red. Samopoinaku izgleda{e setotoa za vreme naizborite. Mislam dekase se}avate {to seslu~uva{e na izborite.Ima li ne{to {to mo`eda pomogne pove}e da negledame takvi sceni ilipartiite da giprifatat rezultatiteod izborite bezpravewe golemi dramii vozbudi??I sega ima zakoni {to senaso~eni tokmu kon toa!Sekoj gra|anin vo RepublikaMakedonija, koj imapravo na glas, mo`e da se `aliako smeta deka na mestoto kade{to glasal imalo nepravilnostiili manipulacii voglasaweto. Svojata `alba gra-|aninot ja dostavuva do izborniteorgani, a ako ne e zadovolen,potoa mo`e da se `alii do Vrhovniot sud na RM.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 521


!No, da Vi ka`am ne{to i jas okolu seto toa. Partiite mora da sfatatdeka ne im ja kupil dr`avata tatko im, pa da mo`at da gi polnatinstituciite so partiski kadri. Toa e smrt za demokratijata i taaednostavno ne mo`e da funkcionira.Toa e ve~na borba i partiite na toa treba da obrnat najgolemo vlijanie. Nopartiite, dr`avnite institucii i voop{to vlasta mora da se natera dafunkcionira vo duhot na demokratijata i preku gra|anskoto op{testvo.!Od ona {to go narekuvaat “gra|ansko op{testvo”, “nevladin`ivot” se misli i na nevladinite organizacii - taka? Normalno,vo sodejstvo so mediumite. Tie mo`at da zavr{at dosta raboti.Mene mi se dopa|a toa {to tie izgledaat kako ne{to takaneformalno, no udiraat tamu kade {to treba. Dobro e toa {to negi finansira vladata, pa mo`at da bidat samostojni.Gra|anskoto op{testvo nudi golem broj koristi za demokratskitesistemi i pretstavuva ~uvar na pravata na gra|anite. Ova ne e samo fraza.[to nudi gra|anskoto op{testvo?4Ograni~uvawe i natprevaruvawe so mo}ta na vladata preku sozdavawe iodr`uvawe na golem broj razni centri na mislewa i dejstvuvawe. Tuka spa|aatnajrazli~nite organizacii i poedinci {to dejstvuvaat nezavisno. So vakvatarabota gra|anskoto op{testvo osiguruva deka vladata, ili nekoja politi~kapartija ili religiska organizacija, ne mo`e da ima monopol vrz izvoritena informacii, monopol vrz ideite, sredstvata i sli~no. No, ova }e gopojasnime. Nevladiniot `ivot nudi kontinuirana edukacija na gra|anite zana~inite kako da se vlijae vrz vlasta, kako da se organiziraat grupi gra|ani{to }e izvr{at vlijanie vrz vladata ili drugi institucii, no isto taka tiemo`at da ja naso~at vladata vo nekoj pravec, preku davawe na nekoi uslugi{to se korisni za nea ili za gra|anite;4Razvivawe na li~nite i gra|anskite potencijali na gra|anite preku u~estvovo razni vidovi aktivnosti, na primer, razvivawe ve{tini za debata, zapregovarawe, za edukacija, organizatorski sposobnosti i voop{to ve{tini{to eden iden lider }e go nau~at na ve{tinite na odlu~uvawe, no i na 44422 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5


444demokratskiot na~in. Potoa, tuka e otkrivaweto na sposobni lideri iobu~uvawe na site gra|ani vo na~inite za politi~ko u~estvo;4Posredni~ka uloga na nekoi nevladini organizacii {to }e se postavatme|u vladata i poedincite, bilo da sakaat da ja objasnat rabotata navladata, bilo da ja kritikuvaat. No, isto taka, na iznenaduvawe na golembroj gra|ani, koi sfa}aat deka nevladinite organizacii ne smeat da seme{aat vo politikata, ovie organizacii mo`at direktno da u~estvuvaatvo politi~kiot proces so toa {to }e se obidat da vlijaat vrz javnatapolitika. Toa ne zna~i deka smeat da se stavat vo slu`ba na nekoja partija.Vlijanieto na del od ovie organizacii mo`e da gi za{titi nivnite~lenovi od mo}ta na vladata, koja mo`e premnogu da im se nametne napoedincite.Vo sopstvenata rabota nevladinite organizacii mora da gi informiraat ikoristat mediumite. No, i da ne e mo`no toa, nevladinoto op{testvo mora danajde na~in za komunicirawe me|u site delovi na javniot `ivot. Za edenmedium da bide navistina vo slu`ba na demokratijata, mora da bidenezavisen, objektiven, odgovoren, kvaliteten, dostapen i da znae {to raboti,a ne da go vodi stihijata. Koga }e imame pove}e takvi mediumi, toga{ }e imamei raznovidnost, pa gra|aninot mo`e slobodno da izbere i da ima pristap dosite informacii. Toa e najsilen na~in na funkcionirawe na demokratijata.Mo`ebi nevladiniot sektor e najnapredniot element vo dr`avata.?Mislitepoliberalen?Se {eguvam.Moeto mislewe sekoga{ bilo deka mediumite,nevladinite organizacii, liderite na mislewe,vrvnite intelektualci i politi~kitedisidenti se najgolemite ~uvari na demokratijata.Mo`ebi ne se mo}ni vaka - }e si re~e{ “obi~ni~ove~iwa”, no veruvam deka nave~er politi~kitemativodi go molat boga da ne se pro~itaat nautrokako yvezdi na dnevniot pe~at.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 523

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!