20.08.2015 Views

Tetratka 08-MAK - 05 - okno.mk

Tetratka 08-MAK - 05 - okno.mk

Tetratka 08-MAK - 05 - okno.mk

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

8 TEMANegovoto veli~estvo:Kire - MajtapotDEMOKRATIJA ILI EVROKRATIJA- DAJ MI JA, NA TI JA -


Negovoto veli~estvo:Kire - Majtapot!Prosto kako grav: dve iljadi evra plata,evtina i dobra kola, rabota so sedewe,dobri diskoteki, kafean~iwa... VivaEuropa!A Vie bi sakale vo Evropska unija??Dali sakam vo Evropska unija? Ne mi se doslu{uva - ajdeu{te edna{. A dali riba saka voda, dali dete sakaslatko, dali baba saka dedo? Ne da sakam... mi se vreskakolku sakam. A ti batka, da ne si padnat od Mars?A dali osven zabava i ubav `ivot Ve privlekuva i ne{to drugotamu? [to, vsu{nost, mislite za Evropskata unija… Normalno, ovaaobedinetava??Vidi. Mene mi e prekarot majtap a ne tebe. Kakva crna zabava? Mene meprivlekuva s$ tamu. Imaat demokratija kako bonbona. Policijata si jabrka rabotata fenomenalno, sudovite po~ituvaat zakoni, nikoj ne smeeda te maltretira, ako napravi{ dogovor ti se po~ituva, ima socijalnapomo{, pa ne mora da se pla{i{ kako kaj nas deka so iljada i petstotinidenari }e `ivee{ cel mesec, ima super zdravstvena za{tita i, u{tepova`no, i za siromasi i za bogati, ima standard... Ako ne drugo, znae{dali hranata e zdrava za jadewe ili ne e - tamu inspekciite si ja rabotatrabotata, potro{uva~ot e za{titen kako da e crn nosorog... A bre batka -ima s$ i s$ funkcionira. Narodecot ne znae nitu kako im se vikaatministrite i sekoj si ja brka svojata rabota. Ti ne gleda{ dekanovinarite tamu }e te fatat i da ukrade{ mebel, a ne kako kaj nas -ukradoa celi stanbeni blokovi. I ti me pra{uva{ dali sakam vo Evropskaunija?[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 83


A dali znaete zo{to e taka tamu??Oti im dojde umot, pa se fatija za rabota, oti postojano se trudat zapodobruvawe na demokratijata i oti politi~arite na svoi ple}i ja nosatodgovornosta ako ne go doteraat dokraj obedinuvaweto. Idealno nepostoi, samo pove}e rabotat.Saka{ da ti objasnam?Prvo: kako im dojde umot. Vidoa lu|eto deka xabe sklu~uvaat dogovori,koga na sekoi dvaeset-trieset godini povtorno vojuvaat. Gradi, gradi- paposle ru{i so vojni. Im dojde preku glava. Zatoa namesto da vojuvaat, tie}e se obedinuvaat.Vtoro: vidoa deka politi~arite samo go pla{at narodot so “opasnostiodnadvor” i deka se naoru`uvaat kolku za da gi tro{at parite i dazemaat provizii. No, koga ima{ oru`je, ima{ i generali, a tie ne znaatni{to osven da vojuvaat. Taka, narodot si odbra politi~ari {to se zaobedinuvawe, namesto za vojuvawe.Treto: golemite firmi na Zapadot baraat golem pazar, kade {to nema nasekoi sto kilometri da im zastane nekoj carinik i da go poka`uva“prazniot xeb”. Sega imaat golemi kompanii, koi se pregolemi zasopstveniot doma{en pazar. Ajde neka se obidat da go zatvorat pazarot -nema {ansi. Kapitalistite }e dadat mnogu pari za takvi politi~ki“mativodi” da pojdat vo predvremena penzija. Ne e toa Balkan papoliti~arite da pravat {to sakaat. Tamu mo}ta ne e samo vo racete napoliti~arite, ami i vo racete na berzite, kapitalistite, umetnicite...narodot.Komprende?Mnogu interesni mislewa. No, mora da Vi ka`amdeka Evropskata unija ne bila sekoga{ dobro mestoza `iveewe, iako so vekovi bila lulka na ekonomskiotnapredok, umetnosta, filozofijata,literaturata ili poinaku re~eno – taa bila glavnotomesto vo svetot, kade {to cvetala civilizacijata.4 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 8


Pa, i ne mo`ela dabide. Tolku mnogu umimalo vo taa na{anesre}na Evropa, asepak vladeele glupaviidei, vladetelskisueti, nerazumni `elbiza mo} i {irewe nateritoriite i nebroenomnogu vojni. Pa, mo`amda re~am deka sovekovi Evropa bila kakodenes Balkanot.?Da gospodine, `alno e toa, no jasiskreno se nadevam deka toa e zad nasi deka veterot najposle „}e duvne vona{ite edra” na patot kon ObedinetaEvropa. No, za toa treba vreme, kako {to ina Evropa & trebalo vreme da se organizira,ispodogovori, da gi napravizaedni~kite institucii i da se pretvorivo ona {to denes go gledame.Toa n$ vodi do:Istorijatot na formirawetona Evropskata unijaIdejata za sozdavawe nova, obedineta islobodna Evropa zapo~nuva so idejata na@an Mone i toga{niot minister za nadvore{niraboti na Francija Robert [uman,na krajot od u{te edna svetska kataklizma:Vtorata svetska vojna. Idejata bila da sesozdade zaedni~ki pazar za jaglen i ~elik.Ajde sega bidete ~esen ika`ete zo{to tokmu zajaglen i ~elik? Zo{to nebila zaednica za `ito ienergija??Pa, se znae. Vo toa vreme da se vodivojna zna~elo da se ima jaglen i~elik. So kontrola na proizvodstvotona jaglen i uvozot na ~elik i`elezna ruda od [vedska i drugite zemjimo`elo da se vidi koja zemja se podgotvuvaza vojna. ^esno ka`ano, poentata naevropskite sili bila vo toa da ne sedozvoli enormno naoru`uvawe na nekojazemja vo Evropa. Zna~i, Vtorata svetskavojna gi opametila toga{nite dr`avi.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 85


Ete, toa e poentata. Za prv pat voPrvata i Vtorata svetska vojnadr`avite {to vojuvale videledeka nema pove}e mali vojnikakvi {to se vodele dotoga{ - naodreden prostor i bez golemi`rtvi na civilnoto naselenie.So novite oru`ja vojnatastanala tolku u`asna, {to nitunajgolemite pobornici navojnata ne mo`ele da jaopravdaat.!Toa e vistina, no ima i ednodrugo gledawe na rabotite. Evropave}e bila podelena na „zonina vlijanie”, ednata pod dominacijana Amerika i zapadnite zemji, adrugata pod Sovetskiot Sojuz. Situacijatabila tolku zategnata {totreta svetska vojna bila „pred pragot”i }e se vodela najmnogu vo Evropa. No,da Ve potsetam: ve}e postoi atomskonaoru`uvawe i na ednata i na drugatastrana.!Ete, toa i jas sakav da go ka`am: do kade mo`e dadovede nerazumnata politika. Evropa navistina bilame|u ~ekanot i nakovalnata, podelena nademokratska Evropa i totalitarna Evropa,naoru`ana “do gu{a” so amerikanski i sovetskiatomski bombi vo Studenata vojna... Navistina, votoa vreme nikoj pet pari ne bi dal za takva Evropa.Sepak, Evropejcite go uvidele toa i re{ile da zapo~nat eden dolg itemelen proces na obedinuvawe. Prvo, tie sakale da najdat na~in kakove}e da ne vojuvaat me|u sebe, pa makar samo i demokratskiot del naEvropa.?A najmnogu mislitena Francija iGermanija, koi bileve~ni rivali?Nakratko, [umanoviot plan bil sledniov:1. Da se sozdade evropsko edinstvo prekusozdavawe zaedni~ki pazar za jaglen i ~elik.Imaj}i predvid deka vo toa vreme tie dveindustrii bile temeli na ekonomijata, bi sesozdala i zaedni~ka ekonomska baza i novzaedni~ki identitet.4446 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 8


4442. Najva`en ~ekor vo obedinuvaweto bilo da se pomirat i dase zbli`at Francija i Germanija, zemji {to so vekovi bilevo vojna edna so druga.Taka, na 18 april 1951 vo Pariz ministrite na 6 zemji:Francija, toga{na Zapadna Germanija, Italija, Holandija,Belgija i Luksemburg potpi{ale dogovor za sozdavawe Evropskazaednica za jaglen i ~elik - zaednica {to ima vlast povisokaod vlasta na nacionalnite dr`avi, no samo vo oblasta naproizvodstvoto i trguvaweto so jaglen i ~elik na teritoriitena {este zemji. Vo 1953 god. se formira zaedni~ki pazar, a vo1954 god. Evropskata zaednica za jaglen i ~elik za prvpat sepro{irila so vleguvaweto na Velika Britanija vo nea.Potoa im trgnaloso dogovorite ijakneweto nazaedni{tvotoprekudogovarawe zasite bitni ne{ta.! Sega da gi spomeneme tie glavni dogovori naEvropskata unija. Toa ti e ne{to kako Evropskiustav.Zakonodavstvoto na Evropskata unija pretstavuvazbir od mnogu dogovori. Nekoi od nivpretstavuvaat osnova na novata EU i davaatprostor za nejzino natamo{no razvivawe. Soprviot dogovor (Pariz, 1952) e formiranaEvropskata zaednica za jaglen i ~elik. Vtoriotdogovor (Rim, 1957) gi vospostavuva Evropskataekonomska zaednica (EEZ) i Evropskata zaednicaza atomska energija (EUROATOM). Zaedni~katanadvore{na i bezbednosna politika (ZNBP) ipro{iruvaweto na sorabotkata vo pravdata ivnatre{nite raboti se postignati so dogovorotsklu~en vo Mastriht, 1992 god. (izmenet voAmsterdam 1997).Ovie dogovori se narekuvaat Ustav na Evropskataunija. Tie se dopolneti so bezbroj drugi dogovorii site tie zaedno go so~inuvaat zakonodavstvotona Evropskata unija, koe denes ima nad 80 000stranici pi{an materijal.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 87


Ma{ala! Tamudiplomatite seiznadogovarale.!Pa, kako inaku bi sozdale zaedni~ki institucii,koi ne bi bile samo na hartija tukuiskreno bi rabotele na zaedni{tvoto. Ne elesno da se gradi zaedni{tvo koga do v~era stevojuvale. Da ne bile Studenata vojna i postojanatazakana od atomska vojna, sigurno pobrgu bi odeloi toa obedinuvawe, no treba da se bide realen.Pa, koi se tieinstitucii naEvropskataunija? Mnogu~esto sespomenuvaat poTV, no ne znamto~no zo{toslu`at i kakodr`avite naEvropskataunija zaedni~kivladeat prekuniv.!Kako {to vidovme, so dogovorot od Mastriht,Evropskata unija ima zaedni~ka nadvore{na ibezbednosna politika. Taa svoja politikaUnijata ja sproveduva preku sopstveni institucii.So prifa}aweto na dogovorite, zemjite-~lenkidelumno se otka`uvaat od svojata vlast vo korist nainstituciite na Evropskata unija. Ovie instituciigi poddr`uvaat i nacionalnite i zaedni~kiteinteresi. Instituciite se tesno povrzani me|u sebei zavisat edna od druga.Ova ne e tolku ednostavna rabota, zatoa {to dr`avite{to ja so~inuvaat EU i ponatamu si postojat kakodr`avi i si imaat sopstveni interesi.Evropskiot parlament e institucija preku koja sepretstaveni gra|anite od dr`avite-~lenki. Tojpretstavuva demokratski izraz na politi~kata voljana gra|anite na Unijata. Preku nego se pretstaveniinteresite na 373 milioni gra|ani, a vo svojatarabota ne se razlikuva mnogu od rabotata na drugiteparlamenti. Toj nosi pravni akti i ja kontrolirarabotata na izvr{nata vlast i vr{i kontrola nadbuxetot na Unijata.Evropskiot parlament ima 626 pratenici, koi seraspredeleni proporcionalno so goleminata na~lenkite na EU i se grupirani vo politi~ki partii.Toa zna~i deka, na primer, Germanija kako najgolemadr`ava ima 99 pratenici, a Luksemburg kako najmalasamo 6 pratenici.8 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 8


Zna~i li toa dekasekoja dr`ava odEU pretstavuva...kako da ka`am...kako edna izbornaedinica, no sorazli~en brojpratenici, vozavisnost od toakolku glasa~iima? I vo tieizborni edinicidr`avi,isto takase glasa zapoliti~ki partii.?Taka nekako mu doa|a.Potoa postoi Sovetot na ministri na EU.Toa e institucija vo koja se pretstaveni vladitena zemjite-~lenki. Toj ja ponesuva glavnata odgovornostvo oblasta na zaedni~kata nadvore{na ibezbednosna politika, kako i problemite nakriminalot, policijata i sli~no. Sovetot naministri gi deli nadle`nostite so Evropskiotparlament i e isto taka odgovoren za zakonodavstvotoi za buxetskite pra{awa. Sovetot sesostoi od po eden minister od sekoja zemja-~lenka,koj go pokriva resorot {to e na dneven red (naprimer, ministrite za zdravstvo, koga Sovetotdonesuva odluki za zaedni~kata zdravstvenapolitika, ministerot za kultura, koga se raboti zazaedni~kata kulturna politika…). So Sovetotpretsedava ministerot na zemjata-~lenka {to votoj moment pretsedava i so Evropskata unija.Pretsedatelstvoto se menuva od zemja na zemja nasekoi 6 meseci po ve}e utvrden redosled. Sovetot,vo zavisnost od problemot, re{ava ili so mnozinstvoili ednoglasno. Sekoja zemja-~lenka imaopredelen broj glasovi vo zavisnost od svojatagolemina.Evropskata komisija e osnovana kako nezavisno telo koe{to}e go pretstavuva zaedni~kiot interes na site zemji-~lenki naUnijata. Odgovornostite i nadle`nostite {to gi ima pridonesuvaattaa da bide vo centarot na procesot na sozdavawetona politikata na Unijata. Taa ja ima ulogata na vlada, so ogled natoa {to predlaga zakoni pred Evropskiot parlament i predSovetot na Evropskata unija. Vo svoi race taa gi ima izvr{uvawetoi odgovornosta za ostvaruvaweto na zaedni~kata politika.Isto taka, taa go raspredeluva i buxetot, a gi koordinira iaktivnostite na Unijata. Vo svojata rabota zna~itelno gi koristii uslugite na nacionalnite administracii na zemjite-~lenki.Ponatamu, Evropskata komisija ja pretstavuva Evropskata unijavo me|unarodnite odnosi i vr{i pregovori vo ime na Unijata.Komisijata e odgovorna pred Evropskiot parlament.444[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 89


444 Na ~elo na Evropskata komisija stoi pretsedatel, koj se izbiraod strana na Evropskiot sovet, koj e sostaven od {efovite nadr`avite i vladite na zemjite-~lenki na Evropskata unija. VoKomisijata ~lenuvaat i 20 komesari koi{to donesuvaatzaedni~ki odluki. Tie se nazna~eni od strana na 15 nacionalnivladi vo dogovor so pretsedatelot na Evropskata komisija.Zna~i, ova teloe kako nekojvid “grupenpretsedatel”na EU.Interesno.Evropski sovet ili Samit na {efovi na dr`avi ivladi na Evropskata unija ima za glavna cel dago pottiknuva razvojot na Evropskata unija i daja naso~uva politikata na dr`avite-~lenki vo taanasoka. Na ovie samiti liderite na zemjite-~lenki vodat raspravi za najva`nite pra{awa zaUnijata. Toa {to tie }e go utvrdat e obvrzuva~koza site drugi institucii na Evropskata unija.Ovie samiti se odr`uvaat najmalku dvapatigodi{no.! Sudot na pravdata na Evropskata unija ja imasudskata vlast vo svoi race i e odgovoren zasproveduvawe na zakonite na Evropskata unija. Toj gire{ava sporovite protiv zemjite-~lenki, me|uinstituciite na EU, me|u Unijata i nejzinite ~lenki,kako i me|u privatnite lica i Unijata. Toj, isto taka,gi objasnuva i zakonite dokolku ima nekakov sporokolu nivnoto zna~ewe.Sedi{teto na Sudot na pravdata na Evropskata unijae vo Luksemburg.?Ova mi e malku nejasno.Sakate da ka`ete dekasekoja dr`ava-~lenka naEU mora da se pokori nare{enijata na Sudot napravdata? Zar tie zemjinemaat sopstvenopravosudstvo?Site zemji imaat sopstvenopravosudstvo, no se znae {tore{avaat nacionalnite sudovi,a {to Sudot na pravdata.Sepak, presudite na Sudot na pravdatase obvrzuva~ki za site zemji iza site nacionalni zakonodavstva.10 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 8


?Dobro, mi objasnivte podetalno za instituciite na EU igledam deka toa navistina bile “zdravi” institucii i nebile pro-forma, no ne mi e dovolno jasno ona {to celovreme se zboruva na TV... Na primer, toj poim“evrointegracii”. [to zna~i toa? Zar EU ne e ve}e celosnointegrirana? Malku mi e i sram ova da go pra{uvam, no naeden prose~en gra|anin vo Makedonija, koj e optovaren sonedoverba, malku te{ko mu e da ja sfati taa doverba me|utie dr`avi-~lenki na EU. [to e toa {to tolku silno givrzuva... Bi rekol, koe e toa “lepilo” {to gi povrzuvadr`avite? Eve, sega ve}e gi nema Studenata vojna i opasnostaod atomska vojna, gi nema Sovetskiot Sojuz i zakanata od“izvoz na komunizam”, a sepak dr`avite-~lenki na EU sedr`at do toa svoe zaedni{tvo. Zar sega nema da im bidepodobro da si bidat kako porano - celosno nezavisni?Da mislat deka bi im bilo podobro da bidat nezavisni, tie toa odamnabi go napravile. A koga me pra{uvate za „lepiloto” {to evropskite zemjigi vrzuva da `iveat zaedno, jas bi rekol deka toa se zaedni~kiot pazar izaedni~kata valuta. Se misli deka so potpolnoto obedinuvawe na Evropa,taa }e bide najgolemata sila na svetot, i toa vo sekoj pogled. Taa golemavizija gi tera evropskite zemji da istraat vo toj svoj son. Nekoiekonomisti velat deka taa bi bila stopanski posilna od Amerika iJaponija zaedno. Zamislete {to bi zna~elo toa za standardot na lu|eto,za naukata, kulturata, za stabilnosta.Koga govorime za toa, nie vo su{tina govorime za integracii vo Evropa.Da napomeneme kakvi akcii se prezemeni okolu toa.Ekonomski integracii i monetarna unijaDenes Evropskata unija pretstavuva otvoren pazar od nad 350 milionipotro{uva~i. Na teritorijata na Evropskata unija site danoci seizedna~eni i e vovedena slobodna trgovija me|u zemjite-~lenki na Unijata.Toa vo golema mera gi zasiluva ekonomiite na zemjite-~lenki na EU i gopodobruva `ivotniot standard na gra|anite. Isto taka, Evropskata unijaima zaedni~ka nadvore{na dano~na politika sprema zemjite {to ne senejzini ~lenki. 444[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 811


444Ekonomskoto povrzuvawe na zemjite-~lenki e u{te pocvrsto bidej}ie ovozmo`eno slobodno dvi`ewe na kapitalot i na rabotnata silanasekade na teritorijata na Evropskata unija. Taka na primer,rabotnik od Italija mo`e da bara rabota vo Anglija ili vo Irska, ainvestitorite od Germanija mo`at da otvoraat rabotni mesta voFinska, vo Belgija, ili vo [panija. Posleden stepen na ekonomskataintegracija be{e voveduvaweto na zaedni~kata valuta za celaEvropska unija, evroto, koe be{e vovedeno vo 2002 godina.Site zemji-~lenki, osven Velika Britanija, [vedska i Danska, goprifatija evroto za svoja valuta.Sekako deka ekonomskata integracija i zaedni~kiot pazar ne semo`ni bez politi~ka unija i zaedni~ka nadvore{na ibezbednosna politika.Samata priroda na politi~koto povrzuvawe se gleda vo toa {toinstituciite va`at za site zemji-~lenki, a i preku toa {to sitedr`avi zemaat aktivno u~estvo vo rabotata na instituciite naEvropskata unija. Evropskata unija ima poseben vizen re`im zazemjite {to ne se nejzini ~lenki i na tie lu|e im treba viza za davlezat na teritorijata na koja bilo ~lenka na Evropskata unija (t.n.{engenski vizen re`im). Ova va`i za site zemji-~lenki na EU, osvenza Velika Britanija i Danska. Edna{ koga }e se vleze na teritorijatana drugite zemji-~lenki na EU, mo`e da se odi kade bilo. Toa vogolema mera go olesnuva dvi`eweto na lu|eto i otvora pove}emo`nosti za sekogo.Evropskata unija razviva i zaedni~ka nadvore{na i bezbednosnapolitika, {to najdobro se gleda od reagiraweto na Unijatasprema treti zemji, osobeno onie vo koi imakonfliktni situacii. Primer za toa e Makedonija.Makedonija e prvata zemja vo koja ovaa politika iprakti~no be{e isprobana na teren so doa|awetona zaedni~ki voeni sili.?Od druga strana, toa doveduva do golema nedoumica kaj gra|anite naRepublika Makedonija. Prvo, od kade sega taa gri`a na EU za Makedonija?Vtoro, kako voeniot anga`man na EU se sovpa|a so nivnite celi? Treto,dali “urnecite” na EU }e bidat sprovedeni i vo Makedonija? Nekoi sepla{at deka EU nema interes i sila da vovede red na Balkanot. Ba{ meinteresira Va{eto mislewe za toa. Ili, u{te podobro, odgovorete mi koise zaedni~kite vizii i celi na EU, {to se odnesuva do nivnata zaedni~kabezbednosna politika?12 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 8


Mo{ne dobri i su{tinski pra{awa. Prvo za zaedni~kiteceli na ZNBP za koi se dogovoreni site ~lenki na EU. Tie sedeklarirani:4 Da stane ~uvar na op{tite vrednosti, na temelniteinteresi, na nezavisnosta i integritetot na Unijata vosoglasnost so celite definirani so Povelbata naObedinetite nacii;4 Da ja zajakne bezbednosta na Unijata na site mo`ni na~ini;4 Da go za~uva mirot i da ja zajakne me|unarodnatabezbednost;4 Da promovira me|usebna sorabotka;4 Da gi razviva i da gi konsolidira demokratijata ivladeeweto na pravoto, kako i po~ituvaweto na ~ovekoviteprava i osnovnite slobodi.Pa toga{, mo`e li doa|awetona evro-silite vo Makedonijada se sfati kako nivna gri`aza sopstvenata bezbednost, sotoa {to }e gi smiri sudirite“vo nivnoto predvorje”, ilikako nivna gri`a zapodobruvawe i unapreduvawena demokratijata ivladeeweto na pravoto voMakedonija, ~ovekovite pravai slobodi? Ako e taka, toga{EU ne doa|a vo Makedonijazaradi nas, tuku zaradi sebe.Ne e li toa malku sebi~no odnivna strana: da ni velat dekanam ni pomagaat, a vo su{tinasi pomagaat sebesi??Navistina vi le`i prekarot,mo{ne xambaski i pametno gledatena rabotite. Eve, da se pra-{ame: {to bi baral nekoj da nipomaga ako nema sopstven interes votoa? Toa e politika, a tuka nemamnogu qubov tuku samo mnogu korist.Koga Evropejcite od EU }e dojdat kajnas – Evropejcite od Balkanot, tie}e tro{at pari na svoite dano~niobvrznici. Ne mo`at evro-komesariteda im re~at na svoite dano~niobvrznici deka vo Makedonijaidat od qubov, tuku deka toae interes i na Evropa. I navistina,Evropejcite od EU doa|aat kaj nasporadi toa {to i niv „gi boli zabot”kade {to n$ boli i nas. Pra{awetoe drugo:444[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 813


444Dali ona {to vo ovoj moment & koristi na EU nikoristi i nam?i u{te edno u{te pointeresno pra{awe:Dali nivniot sega{en interes e traen ili sokratok rok?Moe mislewe e deka doa|aweto na evro-silite nam mnogu ni koristi iodgovara, a {to se odnesuva do vremetraeweto na nivniot interes,mislam deka toj e traen i dolgoro~en. Evropskata unija ovoj del od svetotgo smeta kako svoj sostaven del i ima dolgoro~en i traen interes dapomogne kaj nas da se vospostavat mir, stabilnost, standardi i vistinskidemokratski sistem. Bi bile ludi ako toa ne go iskoristime.I posledno, vreme e da prestaneme da gi obvinuvame drugite za na{itenevoli. Da sakaa golemite sili da ja nema ovaa dr`ava, ili da sakaa taada se podeli, dosega }e bevme ~ista istorija.Zna~i, po Va{e, Evropa bisakala da ja vklu~i iMakedonija vo EU.Veruvate vo toa? Inaku,zo{to bi sakala kaj nas daima mir, demokratija,po~ituvawe na pravoto...Mislite deka Evropa eraspolo`ena kaj nas dapotro{i kup pari nana{iot standard, da n$“delka” so godini i nakrajot da n$ primi kako~lenka na EU??Tuka nema {to da se misli. Evropskataunija toa go deklarira i go sproveduva.Nitu drugi zemji vo EU ne veruvaa deka}e bidat primeni za ~lenki na EU, pa eve,sega se vo Evropskata unija. Pro{iruvawetona Evropskata unija e poznatarabota, jasno obznaneta, pa duri seodredeni i kriteriumi za priem. Toa nee sporno.Evropskata unija pretstavuva dinami~naorganizacija, koja postojano evoluira.Po~nuvaj}i od {este zemji-osnova~i vo1950 godina, taa prerasna vo unija od 15~lena vo 1995 godina. Dosega Unijata epro{iruvana ~etiri pati.Sega, na po~etokot od noviot milenium,taa e predodredena povtorno dvojno dago zgolemi brojot na svoite zemji-~lenki.Za Evropskata unija postojat mnogupredizvici vo nasoka na prifa}awe naovoj nov bran zemji od Centralna iIsto~na Evropa, Kipar, Malta zasega, ase nadevame vo dogledno vreme i Turcija,a od neodamna i zemjite od Balkanot,me|u koi i Makedonija. 44414 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 8


444No, potrebno e da se znae deka Evropskata unija mora da imobezbedi priem na novite zemji-~lenki, bez da gi naru{iprethodnite dostignuvawa. Dilemata e kako da se pristapi konpro{iruvawe na Unijata so novi ~lenovi bez da se sopreprocesot na prodlabo~uvawe na odnosite me|u postojnite.Navistina, vo EU mora da balansiraat me|u {ireweto so novizemji i odli~nite odnosi {to gi imaat so starite. Tamu ni{tone rabotat na sila, izbrzano.Noviot vek ja nudi {ansata za sozdavawe Evropska unija {to }ese prostira niz cela Evropa, unija koja{to celosno }e giodrazuva vrednostite na mirot, demokratijata i zaedni~kiotprosperitet. Sekoe uspe{no pro{iruvawe dosega im nose{egolema korist na gra|anite na EU, novi mo`nosti za evropskiotbiznis, kako i novi evropski normi vo za{titata na `ivotnatasredina, vo unapreduvaweto na ~ovekovite i na socijalniteprava.!Jas im se voshituvam na visokite standardi {to si gipostavija. Prosto neverojatno e kolku se tie visoki i kakova`at i za sudstvoto i za proizvodstvoto na avtomobili, i voGermanija isto kako i vo Grcija. So takvi standardi `ivototne mo`e da ti bide nekvaliteten.Ete u{te edna pri~ina zo{to EU ne saka da se balkanizira ibara povisoki kriteriumi za da primi nekoja zemja kako ramnana sebe. Glavni kriteriumi za priem vo EU nema kojznae kolkui tie se dosti`ni, so uporna rabota.Zna~i, ne mislite deka EUpostavuva mnogu visokikriteriumi za priem nanovi ~lenki, za tienikoga{ da ne mo`at da gidostignat.!Apsolutno ne! Duri malku i „gledaniz prsti” i pomaga tie standardida se dostignat. Eve, }e vi nabrojamnekolku, a Vie sami ocenete dali seprevisoki:444[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 815


4441. Kako politi~ki kriteriumi, najva`ni se: postoewe nastabilni institucii {to garantiraat demokratija, vladeewena pravoto, ~ovekovi prava i po~it i za{tita na malcinstvata.Iako, za volja na vistinata, Grcija i Francija, koi se ~lenkina EU, s$ u{te ja nemaat ratifikuvano Ra<strong>mk</strong>ovnata konvencijaza za{tita na nacionalnite malcinstva.2. Od ekonomskite kriteriumi, EU bara postoewe na funkcionalnapazarna ekonomija, kako i kapacitet za natprevaruvaweso ekonomskite sili od Evropskata unija i so pritisokot odkonkurencijata.?3. Kako pravni kriteriumi se bara kapacitet(znaewe, akti, vrvno obu~eni lica) za celosno dase prezemat odgovornostite {to doa|aat so~lenstvoto vo Evropskata unija, vklu~uvaj}i jai poddr{kata na celite na politi~kata,ekonomskata i monetarnata unija.Dali ova nema da n$ ograni~i vo na{ata vnatre{napolitika, koja nam ni odgovara? Mi se ~ini deka ovojposleden kriterium ne e napolno prifatliv za nas.Pa, ne odi EU na Balkanot, tuku Balkanot saka – vo EU.Od druga strana, kako bi funkcionirala EU ako site~lenki ne gi prifa}aat nejzinite osnovni principi?Mene mi se ~ini deka osnovnite barawa na EU se i na{vnatre{en prioritet. Ako bide poinaku, lesno mo`e dase slu~i procesite na odlu~uvawe vo instituciite naEU da bidat blokirani. EU i vo minatoto imala i imatakvi problemi i ne e pove}e raspolo`ena da gi trpikapricite na nekoi nejzini ~lenki ili idni ~lenki.Vo kraen slu~aj, sekoja dr`ava i ponatamu e suverena iima pravo na sopstveni stavovi i politika.Eve, ba{ da ja razgledame situacijata so RepublikaMakedonija i nejzinata jasna `elba da bide ~lenkana Evropskata unija.So napu{taweto na stariot re`im i proglasuvawetona nezavisnosta, Republika Makedonija kako svoja44416 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 8


444glavna strategiska cel si go postavi ~lenstvoto voEvropskata unija. Vo poslednive deset godini ne postoipoliti~ar ili politi~ka partija, t.e. politi~ka opcija, {tone go predviduva toa vo svojata programa. Me|utoa, treba{eda pominat 10 godini za da se dojde do prvata faza na na{etomo`no priklu~uvawe. Toa se slu~i na 9 april 2001 godinavo Luksemburg, koga be{e potpi{ana Spogodbata za stabilizacijai asocijacija me|u Republika Makedonija iEvropskata unija i nejzinite zemji-~lenki. Na 12 april 2002god. Sobranieto na Republika Makedonija ja odobrispogodbata. Vo momentov se odviva procesot na odobruvawena taa spogodba od nacionalnite parlamenti na zemjite-~lenki na EU.Zna~i, sekoja zemja-~lenka na EU treba dago prifatiprimaweto naMakedonija??Se razbira. EU ne e nekoja fiktivnazaednica, tuku zaednica na zemji-~lenki, koi ne se samo dekor.Sepak, pokraj `elbata i dozvolata na zemjite-~lenki na EU, najbitno e ispolnuvaweto nakriteriumite za priem, a tie se sostojat voopredeleni zakonski izmeni, prodol`uvawepo patot na tranzicijata, kako i prifa}awena evropskite demokratski vrednosti: zajaknuvawena instituciite, dosledna primenana pravoto, vladeewe na pravoto i po~ituvawena ~ovekovite prava i slobodi.?Mnogu meinteresirakakva e taaspogodba...Kakoizgleda...?Samiot dokument na spogodbata se sostoi od tri dela:politi~ki, praven i ekonomski.Vo politi~kiot del jasno stoi deka Makedonija e potencijalenkandidat, {to uka`uva deka {ansata za ~lenstvo eotvorena, no otkako }e se ispolnat site uslovi {to gipostavuva Evropskata unija. Eden od najva`nite politi~kiuslovi e baraweto od Makedonija da raboti na podobruvawena mirot vo regionot, kako i sorabotka so sosedite. Interesnoe deka ovie dva uslovi se postaveni kako najva`ni, {to zna~ideka za da se vleze vo Evropskata unija najprvin zemjite odna{iot region }e treba da sorabotuvaat na najvisoko nivopred da vlezat vo EU.[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 817


!E, toa bi bilo ne{to novo za nas, koi sme nau~eni samo daobvinuvame, da si rabotime zad grb i sl. A zamislete: sosedot enajva`en.Pravniot del ne e mnogu sporen, a se sostoi vo obvrskata postepeno dago usoglasime svoeto zakonodavstvo so ona na Evropskata unija. Toa zna~ideka ve}e spomnatite 80 000 stranici praven materijal treba ne samo dase prevedat i da stanat va`e~ki zakoni i pravni normi vo Makedonijatuku, u{te pova`no, da bidat implementirani i da funkcioniraat.?Toa e na{iot ve~en problem, zatoa {to nosime zakoni {to gi menuvamemo{ne brgu, nekoi ne funkcioniraat voop{to... Imam vpe~atok dekamnogu improvizirame so tie zakoni. Dali i Vie go delite ova mislewe?Celosno! ^estoto menuvawe zakoni e odraz na nesigurna dr`ava. Najgolemiposledici od toa trpime vo pogled na stranskiot kapital, koj ne doa|a akonema stabilen praven sistem.Ekonomskiot del. Ova e centralniot i verojatno za obi~nite gra|aninajva`en del od dogovorot, ako go imame predvid faktot {to so ovoj dogovorse regulira slobodnoto dvi`ewe na stoka, na proizvodi, na rabotna sila,na uslugi i kapital. Kako glavna cel vo idnina se postavuva sozdavawetona edna zona na slobodna trgovija me|u Republika Makedonija i EU. Istotaka, se predviduva ukinuvawe na site carini osven za proizvodite od~elik, od tekstil i za zemjodelskite proizvodi.!Zna~i, }e se poma~ime za tie dve iljadi evra plata, sigurna dr`ava i sitedrugi raboti koi{to Makedonija }e ja napravat ubavo mesto za `iveewe. Amo`ebi toa e i edinstveniot na~in da si izgradime ubava idnina ina{ite najvredni devojki i mom~iwa da ne mora da odat na pe~alba nizEvropa, koga mo`e Evropa da dojde kaj nas.Zboruvate za braindrain – kako {to modernogo narekuvaat„odlivot na mozoci”,odnosno na{ite najdobrikadri?!Ami za {to drugo. Mene “koski mi se rebrat”zatoa {to i sinot i }erkata sakaat da zaminatvo nekoja evropska zemja na pe~alba. Decata seso site desetki, vredni, pametni... a taa pamet}e ja koristi nekoj tamu po beliot svet... Da nezboruvam za toa {to mene srceto }e miprepukne {to nema da gi gledam tuka.18 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 8

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!