PODNAREČJE V PORABJU NA MADŢARSKEM

PREKMURSKO GORIČKO
PODNAREČJE V PORABJU NA
MADŢARSKEM
Akad. prof. dr. Zinka Zorko
Monošter, 1. 10. 2009

CILJI
• Osvetliti današnjo podobo
slovenskega Porabja z dvema
govoroma – gornjeseniškim in
števanovskim – prekmurskega
goričkega podnarečja.
• Predstaviti glasoslovno in
oblikoslovno ravnino ter izbrano
besedje v števanovskem govoru.
• Prikazati pisno in ustno podobo
porabskega jezika.
Števanovci.

SLOVENSKO PORABJE
• Med avstrijsko in slovensko mejo v
Ţelezni ţupaniji.
• Geografsko: del prekmurskega
Goričkega.
• S podpisom trianonske pogodbe
med antanto in Madţarsko je 9
slovenskih vasi ob Rabi ostalo na
Madţarskem.
• V obdobju med obema vojnama niso
skrbeli za ohranitev in razvoj
narodnostnih skupnosti, slovenščino
sta ohranjali le cerkev in druţina.
Vir risbe: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/dd/Slovensko_Porabje.jpg

SLOVENSKO PORABJE
• Tri ţupnije: Gornji Senik (od 1698),
Dolnji Senik in Števanovci.
• Najstarejši šoli sta gornjeseniška
(17. stoletje) in števanovska (18.
stoletje).
• V začetku je bil povsod pouk v
materinščini, 1908. leta pa je
madţarščina postala učni jezik,
slovenščina le še predmet.
• Danes obiskujejo porabski Slovenci
tri osnovne šole: gornjeseniško,
števanovsko in monoštrsko.

Foto: Anja Benko

PREKMURSKO GORIČKO
PODNAREČJE V PORABJU
• Prekmurska narečja ne poznajo intonacijskih opozicij,
naglas je jačinski, dolg ali kratek.
• Dolgi in kratki naglašeni zlogi so moţni v vseh besednih
zlogih večzloţnih besed.
• Besedni naglas kot je v večini slovenskih narečij in v
knjiţnem jeziku.
• Po naglasnem umiku sta e, o še kratka: sèstra, kòsa,
kratki polglasnik ima odraz e: mègla; v sedanjiški
glagolski spregatvi tipa nesem in berem je ohranjeno
končniško naglaševanje: na'sé:n, be'ré:n; v 1. moški in
1. ţenski sklanjatvi se veliko samostalnikov sklanja po
mešanem naglasnem tipu.

FONOLOŠKI SISTEM
• V Porabju obstajata dva temeljna govora: na Gornjem
Seniku in v Števanovcih.
• Razlikujeta se zlasti v samoglasniškem in soglasniškem
sistemu.
• V razpravi bo natančneje predstavljen števanovski
govor.
• Sinhroni sistem dolgih naglašenih samoglasnikov
sestavljajo v Števanovcih monoftongi in diftongi:
i:, ü:/ü:, u:, é:, ó:, é:, ó:ú, a:, a:ú, a: in ®:.

DOLGI NAGLAŠENI SAMOGLASNIKI
• Dolgi naglašeni i se sliši v redkih slovenskih besedah, v
prevzetih madţarskih in nemških besedah in v imenih: 'di:van,
Ma'ri:ja.
• Dolgi diftongični é: z ozkim e-jem je nastal iz praslovanskega
dolgega i: 'bé:jo, do 'bé:jo, do 'jé:jo.
• Fonem ü:/ü: je nastal iz dolgega u: 'čü:jen, 'dü:ša.
• Dolgi u je redek glas, saj niso vsi vokalični l prešli v u:.
• -olt ó:únt-: 'pu:n, 'ču:n, 'ku:čt'e ´kolki´.

DOLGI NAGLAŠENI SAMOGLASNIKI
• Fonem a: je naslednik stalno dolgega ě: g'ra: ´greh´,
k'la:št ´klop´.
• Fonem a:ú je nastal iz dolgega etimološkega o in iz
stalno dolgega nosnega Ø: 'ba:úg, 'ma:úč, 'na:úč.
• Dolgi ozki e je pogost fonem. Nastal je iz etimološkega
padajočega e, stalno dolgega nosnega Æ in iz dolgega
padajočega polglasnika: na'sé:n, pr„'dé:n, za'bé:,
ta'čé:n.

DOLGI NAGLAŠENI SAMOGLASNIKI
• Dolgi ozki o je redek; pojavlja se v poziciji pred r, m, n,
j, na koncu besede in v prevzetih besedah: g'nó:j,
'tó:rba, m'ló: ´mlel´.
• Dolgi odprti a je nastal iz stalno dolgega a; govori se
tudi v prevzetih besedah: 'a:te, d'va:, ko'ša:r,
po'ka:panje ´pogreb´.
• Vokalični r„ se izgovarja z rahlim prizvokom polglasnika:
'br„van, 'čr„f, 'dr„va; skupina trl tråo, d'råo.

KRATKO NAGLAŠENI
SAMOGLASNIKI
• Sistem kratkih naglašenih samoglasnikov: i, ü, u, ie,
ö, uo, e, å.
• Kratki naglašeni i zastopa akcentuirani i, umično
naglašeni i, kratko naglašeni i v zaprtem zlogu in
akcentuirani i v prevzetih besedah: ko'pita, la'sica, 'lipa.
• Kratki naglašeni ü je refleks akcentuiranega u,
pozicijsko pa tudi i za m, b, v in pred m: 'bük, 'ümo.

KRATKO NAGLAŠENI
SAMOGLASNIKI
• Kratki naglašeni u je redek; zastopa akcentuirani Š:
'buja, 'žuna.
• Diftongični kratki ie je zelo frekventen, saj je zastopnik
novoakutiranega polglasnika, kratkega polglasnika v
zaprtem zlogu, umično naglašenega polglasnika,
akcentuiranega jata, akutiranega nosnega Æ,
novoakutiranega e in umično naglašenega e: 'mieša,
'piesja, 'sienja ´semenj´.

KRATKO NAGLAŠENI
SAMOGLASNIKI
• Glas ö je pozicijska varianta za e, u v poloţaju za v ali
pred r, j: d'vöma ´dvema´, k'röi ´kruh´, 'möja ´muha´.
• Diftongični kratki ozki uo je nastal iz akcentuiranega
nosnega Ø, novoakutiranega o, umično naglašenega o
in iz kratko naglašenega o v zadnjem zaprtem zlogu:
'guoba, 'tuoča, 'nuoša.
• Široki kratki e je redek: 'edan.
• Kratki labializirani å je nastal iz akcentuiranega a in iz
kratkega a v zaprtem ali zadnjem zlogu; izgovarja se
rahlo diftongično oa: 'båba, 'fåra, k'råva.

NENAGLAŠENI VOKALI
• Nenaglašeni vokali so i, u, e, o, a in r„.
• Zanje je značilno, da se zelo redko reducirajo, saj je
samoglasniški upad opaziti le ob zvočnikih.

SOGLASNIKI
• Konzonanti: p, b, t, t’, d, d’, k, g, f, s, z, š, ž, j, c, č, v, ú,
m, n, nj (palatalni n´), l, r, j/.
• Mehkonebni pripornik x je postal zveneč in je onemel;
v poziciji za vokalom pred pavzo ga je zamenjal j.
Izginja tudi j v končnici tipa -ajo- v 3. os. mn.
• Zveneči konzonanti so pred pavzo ohranjeni (izjemna
redkost med slovenskimi govori).

SOGLASNIKI
• Končni -m variira z -n kot v vseh prekmurskih govorih.
• Palatalizacija k v c pred nekdanjo mnoţinsko končnico
-i, ki jo je kasneje zamenjala moška končnica -je; ta se
izgovarja za nezvenečimi soglasniki kot mehki -t´e, za
zvenečimi pa kot mehki -d´e: d'vó:rnict'e, 'la:šnjact'e.
• G pred e da d': 'ånd'eo, 'uod'enj.
• J pred zadnjimi vokali je dal d' in prav tako pred e, če je
pred j zvočnik ali če je j v začetku besede: 'd'å, 'd'åblan,
'd'a:jca.

SOGLASNIKI
• V poziciji za nezvenečimi konzonanti in pred sprednjimi
samoglasniki pa se j razvije v t': d'vórnict'e, 'sü:knict'e.
• kj t': 'vielt'e ´veliko´, 'u:nut'a ´vnuka´.
• -ške šte: 'muošt'e, člo'viešt'e, na'bešt'e.
• Skupina -šč -št': gošt'ica ´koščica´, g'ruobišt'e.
• V se pred samoglasniki in pred zvenečimi soglasniki
izgovarja kot ustničnozobni glas, pred nezvenečimi
soglasniki in na koncu zloga ali pred pavzo izgubi zven
in se premenjuje s f, vendar je v -ov, -ouv v sklanjatvi
zveneč. Primeri: 'čr„f, 'čr„čefka ´sodra´.

SOGLASNIKI
• V je tudi proteza: 'vüjec, 'vöja.
• Velarni Š l, na koncu zloga pred pavzo pa -o: z'jó:
´zjedel´.
• Lj se je depalataliziral in se razvija kot končni -l:
m'råvla, 'kåšao, k'ra:o.
• N je povečal svojo frekvenco na račun -m: v 1. osebi
ednine glagolske spregatve: na'sé:n; v orodniku ednine
moškega spola: s s'tiebron; v leksemih: 'vüzen, t'ra:n
´tram´.

SOGLASNIKI
• Poseben razvoj je v nekaterih besedah doţivela skupila
-olt ó:út ó:únt; pojavil se je sekundarni nosni
n, pred b pa m: 'gó:únčati, s'kó:únza.
• Palatalni n’ je v števanovskem govoru ohranjen (zapis
z nj): gr„'ba:nja, gos'tüvanje.
• Soglasniške diferenciacije
• tl kl: mek'la:ú, k'lå;
• dn gn, n: g'nies, 'tr„no;
• tm km: k'mica;
• sv stv: st'va:úra ´svora´.

• 1. moška sklanjatev
SKLANJATVE
• Nepremični, mešani in končniški naglasni tip (kla'pa:č-Ø,
s'va:t, 'ma:úst, 'pies).
• Posebnosti: a: v dativu in lokalu sg.; -on v or. ed. in daj.
mn. iz -om v izglasju; naglašeni -åj -ax v mestniku
mnoţine; -a:ma v dvojini, -åmi v or. mn. poleg /-i/-a:úvi;
naglašeni -a: v imenovalniku mnoţine.
• 1. ţenska sklanjatev
• Nepremični, mešani in končniški naglasni tip ('ra:úž-a,
g'la:va, 'i:gla, 'kuosa).
• Dvojina se ne uporablja.

SKLANJATVE
• 2. ţenska sklanjatev
• Nepremični in mešani naglasni tip ('me:š, k'la:t, 'vöš
´uš´, b'rieskef).
• 1. srednja sklanjatev
• Nepremični, premični, mešani in končniški naglasni tip
('miesto, se'na:ú, ma'sa:ú, tas'ta:ú, k'lå, 'tiele, d'ra:vo).

PRIDEVNIKI
• Izgubili moţnost razlikovanja oblike.
• Prevladuje določna oblika tudi za izraţanje
nedoločnosti.
• Nekaj pridevnikov: 'se:vi, 'pe:sani, 'čr„en, ri'dé:č,
'žó:únti.
• Stopnjevanje lastnosti se najpogosteje opisuje z 'buola,
'nåj'buola, poznajo pa tudi stopnjevanje z obrazilom -ši,
-ejši; preseţnik se tvori opisno s primerniško obliko:
'la:pi – 'liepši – 'nåj'buola 'liepši;
• Elativno stopnjevanje: 'tr„no 'duobri ´zelo´, sploj 'duobri
´najbolj´.

ZAIMKI
• Osebni: 'd'å 'miene me 'mieni mi 'miene me 'mieni
'mienov/'mienon …
• Svojilni: 'muoj, t'vuoj, nje'gó:v, n'jé:n, od 'na:ja, od
'va:ja, 'nåš, 'våš, n'je:gvi.
• Kazalni: 'ta:, 'ta:ú, 'te:sti, 'tåk, 'vielt'i.
• Vprašalni: s'tuo, 'kuoga, 'kuomi, 'kuoga, 'kuomi, s
't'a:m, 'kå (nima sklanjatve), s'té:ri, 'kåk, 'čid'an.
• Oziralni: s'tó:, 'kå, s'té:ri.
• Nedoločni in drugi: s'toj ´kdo´, 'kå, 'nikaj, 'nikoga,
'nikši, 'ne:sterin, 'ništ'e, 'såk, 'såkši, 'se: ´vsi´.

ŠTEVNIKI
• Glavni: 'edan, d'va:/d'va:, t're:, š'ti:ri, 'pé:t, 'šiest,
'sieden, 'uosan, 'edenajst, d'våjsti, d'våd'våjsti, t'ra:sti,
š'tirit'ra:sti, š'tirideset d'vå, s'ta:ú, 'diezero, mil'ja:ún,
š'ti:ri mil'ja:úne, 'pé:t mil'ja:ún.
• Vrstilni: 'pr„vi, d'rügi, če'tr„ti, 'a:úsmi.
• Ločilni in mnoţilni števniki so redki.

GLAGOL
• Števanovski glagol se v glagolskih oblikah, osnovah,
časih, naklonih in načinih bistveno ne razlikuje od
glagola v slovenskem knjiţnem jeziku.
• Poudarjene in nepoudarjene oblike pomoţnika: 'be:ti,
'sån/san si d'e/'d'este/je/'neje, 'na:ga …
• V 1. osebi dvojine je ohranjena končnica -va.

PRISLOVI
• Pogosto rabljene besede.
• Prislovi kraja se pogosto uporabljajo ob glagolih, pri
katerih ţe predpona napove gibanje v določeno smer.
• Imajo nekatere starejše končaje: -e, -ar, -oma.
• Krajevni: do 'ma:ú, do'ma:, 'u:zork ´zadaj´.
• Časovni: f'čåsi, 'då ´kadar´, 'råno.
• Načinovni: 'fu:rtoma, 'ra:dko, s'pa:útjov.
• Vzročni: za 'niega 'vuolo, 'té:ko, za'kåj, 'za:to.

MEDMETI
• Zanimivi so razpoloţenjski medmeti – kletvice.
• Pa'ru:n te v'da:ri!
• Ti pr„k'lé:ti 'du:dež!
• T'vuojga vra'ga:!
• Z'la:údi 'oj te 'ta: na'sé:!
• Na 'mó: 'dü:šo!
• Idi f 'piet'eo!
• Idi vra'ga:ún!
• 'D'å sa 'duobar, v'råg je 'lågvi, 'kå me 'ta: na'sé:!

FONOLOŠKE RAZLIKE MED GORNJESENIŠKIM IN
ŠTEVANOVSKIM GOVOROM
• V gornjeseniškem narečju so dolgi samoglasniki: i:, ü:,
u:, e:, o:ú, é:, ó:, a: in r„:; kratki naglašeni pa: i, ü, u, é,
/ö/, ó, e, a, r„.
• Razlike v samoglasniškem in soglasniškem sistemu.

FRANCEK MUKIČ: GARABONCIJAŠ
• “Porabska legenda”.
• 2005 – roman v
prekmurskem knjiţnem
jeziku.
• 2007 – roman,
prestavljen v slovenski
knjiţni jezik, naslov:
Črnošolec.

PRIPOVED IRENE BARBER
Irena Barber, rojena Irena
Talaber (madţarsko Barbér Irén)
slovenska pisateljica in
novinarka na Madţarskem,
* Verica (danes Verica-
Ritkarovci), 9. februar 1939;
† Sombotel, 1. maj 2006.

PRIPOVED IRENE BARBER
STARI STARIŠKE
»Lidge so tak mislili, ka paver aj ostane paver, sploj pa ženska. Moj
stari oča so na tau ovak gledali, pa so držino prtisnili zato ka:
»Mlajši včite se! Če te sa včili, te nete tak žmetno živeli, kak sa dja v
Meriki mogo delati žmetno, pa tü doma tö moran delati. Vej de van
lažejše.« Moj stari oča je zato na tau pozitivno gledo, zato ka je on
1900 odišo v Meriko. Tan je vido, kak sa da živeti. Etak je on cejlak
z drügin mišlenjon prišo domau. Doma smo strašno po siromačkon,
leko povejn, zaostanjeno živeli.«
Odlomek iz knjige Barber, Irena, Pšajd, Jelka, 2007: Če klonkaš, sa ti opre: življenjske
zgodbe iz Porabja. Murska Sobota: Pokrajinski muzej.

LONČAR KAREL DONČEC
• Karel Dončec (madţarsko
Doncsecz Károly).
• * 30. maj 1918, Andovci, † 12.
november 2002, Kermendin
(Körmend), Madţarska.
• Bil na Madţarskem ţiveči
slovenski lončar, umetnik ljudske
obrti.
• Ţivel in deloval je v Verici-
Ritkarovci (madţarsko Kétvölgy,
Ţelezna ţupanija).

Vir: http://prekmurje.si/wp-content/gallery/strki/IMG_8191.jpg/