PRODOL@UVA

TRAKTOR ZA
PROFISIONALNI
KORISNICI
oktomvri 2009 broj 48
www.ffrm.org.mk
cena: 50 den.
ODGLEDUVAWETO LE[NICI
- ISPLATLIV BIZNIS
MAKEDONSKI @ELKI
NA EVROPSKITE PAZARI
TRADICIJATA
PRODOL@UVA
Predlog-programa na FFRM za subvencionirawe 2010

UREDNI^KI ZBOR
Organizacija ili
dezorganizacija
Pomina glavnata berba. Se sobra grozjeto, gravot,
do matite, piperkite... No, nekako, berbata ne se odviva
naj dobro za zemjodelcite.
Lozarite izlegoa na protesti. Grozjeto im se ot kupu
va{e po mizerni ceni. „Najlo{a godina za nas”, velat
lo zarite.
Sli~en e stavot na site zemjodelci.
1. Kade e problemot, vo ekonomskata kriza ili vo na-
{a ta dezorganizacija?
To~no e deka golemo vlijanie ima recesijata, no
se pak pogolem udel ima dezorganizacijata.
Po trebna e strategija za re{avawe na proble mite
i otvorawe novi pazari.
2. No, dolgo vreme gi barame tie pazari i nikako da ja
ot vorime nivnata vrata?
Izgleda pri~inata e povtorno na{ata dezorganiza
cija. Ne reagirame navreme, tuku sekoga{ vo posle
den ~as. Re{enieto ne treba da se bara koga
za po~nuva berbata, toa se pravi nekolku meseci
po rano. Zatoa e potrebno zdru`uvawe i obedinuva
we na zemjodelcite.
3. Kolku se obedineti zemjodelcite vo RM?
Ima zdru`uvawa, ama nema organizacija. So farme
rite se manipulira od strana na lica koi ne
se zemjodelci. Tuka se pravi najgolemata dezorgani
zacija.
4. Kako pomagaat relevantnite institucii vo seto ova?
Sega se pregovara so site takanare~eni zemjodel
ski zdru`enija, bez da se vnimava dali se tie
zemjodelci ili biznismeni ili, pak, lica od sose
ma drugi profesii.
I povtorno imame dezorganizacija.
5. Na site pra{awa {to gi postaviv, nekako, se dobiva
od govor - dezorganizacija.
Ovoj zaklu~ok neka bide pottik
da se najde re{enie na dezorganizacijata
i kone~no da
imame plansko proizvodst vo
na zemjodelski kulturi, po kvali
tetni proizvodi, pogolemi
ko li~estva, siguren plasman i
real no utvrdeni ceni.
Neka ni e sre}no i be ri } etno
So po~it,
Biljana Petrovska - Mitrevska
Bamja
TE[KA I SPECIFI^NA,
NO ISPLATLIVA RABOTA
Qup~e Stankovski,
p~elar od Veles
SO SELEWE DO DOBAR
PRINOS
Nadnaslov
Nastani
FFRM partener -
organizacija na Kopa -
ko`eka
Zemjodelski biznis
OD PIPERKA DO
CRVEN PIPER
SODR@INA RUBRIKA
Agroalternativa
MAKEDONSKITE @ELKI
NA EVROPSKITE PAZARI
5
13
14
19
20
Spisanieto e finansiski poddr`ano od [vedskata
agencija za me|unaroden razvoj. Ovaa pomo{ se sostoi
i od direktno prenesuvawe na iskustvata i znaewata
od farmerite vo [vedska na farmerite vo Makedonija
preku proektot Poddr{ka na zem jodelskite
zdru`enija vo Republika Makedonija - SFARM.
Spisanieto „Moja zemja” izle
guva mese~no i e vo sopst
venost na Federacijata
na farmeri vo Repub lika
Ma kedonija. Prviot broj
iz le ze kako orga ni zaciski
bil ten na FFRM vo april
2003 godina, a od dekemvri
2006 se dis t ri bu ira kako
me se~ no spe cijalizirano
spi sa nie za zem jodelstvo i
ru ra len raz voj.
Moja zemja
oktomvri 2009
Izdava~:
FFRM Medija
Ul. Gigo Mijalovski
Br. 3, 1000 Skopje
Tel/Faks: 02 3099042
e-mail: trajan.dimkovski@ffrm.org.mk
Broj na `iro smetka:
250-0050000485-38 Invest banka
380-1-645333 001-46 Prokredit
banka
Izvr{en direktor i glaven i
odgovoren urednik
Trajan Dimkovski
trajan.dimkovski@ffrm.org.mk
Urednik i novinar
Biljana Petrovska Mitrevska
biljana.petrovska@ffrm.org.mk
Marketing i distribucija
Blagoj~e Najdovski 070/937132
blagojche.najdovski@media.ffrm.org.
mk, pcelaveles@yahoo.com
Foto vest - naslovna
Blagoj~e Najdovski
Lektor
Verica Nedelkoska
Novinari
Berta Kitinska
Julija Malinova
Almira Papi}
Antoanela Dimitrievska
Stru~ni sorabotnici
prof. d-r Dragi Tanevski
Rankica Bo`inoska
Pan~e Ivanov
Sorabotnici
\oko Danailov
Marija \o{eva Kova~evi}
Dajana Janeva
Stojan~e Anastasov
Dizajn
Brigada dizajn - Skopje
Pe~ati
Propoint Skopje
Moja zemja: mojazemja@gmail.com
Veb strana: www.ffrm.org.mk
OKTOMVRI 2009 | 3
Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra} ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So
toa } e vlijaete na kvalitetot na sodr`inata i } e dobiete informacii za va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na
sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate.

KOMENTAR
NOVI PAZARI -
RE[ENIE
ZA GROZJETO
Za da zapo~neme da gi
re{avame na{ite problemi,
mora da funkcionirame
strate{ki, so odnapred
definirani celi i aktivnosti
Pi{uva:
\oko Danailov,
pretsedatel na FFRM
Ovaa godina cenite na zemjodelskite proizvodi
se mnogu niski vo site zemjodelski sektori.
Za nekoi proizvodi, kako {to e grozjeto, cenata
ne se promenila 15 godini. Sekoga{ koga se
pregovara, na sostanocite so vinariite se dogovarame
edno, a vo realnosta se realizira drugo. Toa e taka
zatoa {to nemame dokument so koj{to }e se obvrzat
dvete strani da go po~ituvaat dogovorot i cenata koja
e opredelena. Toa treba da bide regulirano zakonski,
odnosno vo Zakonot za vino da ima odredba koja }e gi
obvrze dvete strani da sklu~at dogovor. Ovaa odredba
mnogu pomogna kaj tutunot, zatoa barame da bide del i
od Zakonot za vino.
Od druga strana, treba da zapo~neme da deluvame i
so aktivnosti za pogolem izvoz na makedonskite zemjodelski
proizvodi.
Vreme e da se otstrani starata praktika: uvozot da
e pogolem od izvozot. Toa mo`e da se napravi samo so
zaedni~ki sili vo koi }e bidat vklu~eni site zasegnati
strani.
Federacijata na farmeri vo Republika Makedonija
zapo~na da raboti na ovoj problem strate{ki, so cel
da se otvorat novi pazari.
Ostvareni se sredbi so bugarskata ambasada, albanskata
ambasada i ambasadata na Crna Gora so cel
da se izleze vo presret na re{avaweto na problemot
so niskata cena na vinskoto grozje, a ova da stane praktika
za site zemjodelski proizvodi. Na vakov na~in
zapo~navme so proces za vospostavuvawe na pogolemi
trgovski relacii so sosednite dr`avi.
Ambasadite izrazija podgotvenost da pomognat vo
delot na vospostavuvaweto vrski i obezbeduvaweto
kontakti so nivni trgovski partneri za da se olesni
izvozot na grozje i na drugi zemjodelski proizvodi.
Spored oficijalnite statisti~ki podatoci, Makedonija
bele`i negativen trend na izvoz na grozje vo
ovie dve dr`avi vo poslednite godini. Vo Albanija,
pred tri godini, bile izvezeni 4.516 toni grozje. Vo
2007 godina 3.539 toni, a lani samo 2.661 ton ili 1.855
toni pomalku od 2006 godina. Kaj isto~niot sosed,
pred dve godini bile izvezeni 6.159 toni grozje, {to
e za 2.000 toni pomalku sporedeno so 2008 godina,
koga izvozot iznesuval 4.155 toni. Bugarija e zna~aen
izvozen trgovski partner na grozje koj u~estvuva so
13,3 procenti vo vkupniot izvoz na grozje od zemjava i e
na vtoro mesto po izvozot na grozje vo Srbija so 26.417
toni.
Ova ne se slu~uva samo so grozjeto tuku i so golem
broj na drugi proizvodi.
Za da zapo~neme da gi re{avame na{ite problemi,
mora da funkcionirame strate{ki, so odnapred
definirani celi i aktivnosti. Toa zna~i aktivnostite
da se prezemaat porano, a ne vo tekot na berbata.
Samo slo`no, organizirano i so navremeno reagirawe
}e napravime zemjodelstvoto povtorno da bide
na{a gordost.
4 | MOJA ZEMJA

Predlog-programa za subvencionirawe 2010
NASTANI
Pravilna raspredelba na sredstvata
“Barame subvencionirawe po hektar i grlo, namesto
po kilogram i litar. Parite treba da se naso~at vo
sektori koi se strategiski i imaat potencijal”, veli
Nedim Kasami, zamenik-pretsedatel na FFRM
Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska
Federacijata na farmerite vo Republika Makedonija
(FFRM) izgotvi predlog-programa za finansiska
poddr{ka vo zemjodelstvoto za 2010 godina
so cel da im pomogne na zemjodelcite i relevantni te
institucii za podobruvawe na zemjodelstvoto vo Republika
Makedonija. Predlogot sodr`i alokacija na sredstvata
od vkupiot iznos za 2010 godina.
„Predlagame alokacija na sredstvata od vkupniot
iznos za 2010 godina so barawe za subvencionirawe po
hektar i grlo, namesto po kilogram i litar. Parite treba
da se naso~at vo sektori koi se strategiski
i imaat potencijal. Generalnoto misle
we na farmerite e deka finansiskata
poddr{ka e mnogu va`en instrument za razvoj
na zemjodelstvoto, no farmerite isto
taka istaknaa deka mnogu preduslovi treba
da bidat ispolneti so poddr{ka od Vladata
za da se dobijat pozitivni efekti od
subvenciite. Takvi preduslovi se: pogolema
inspekcija na kvalitetot na semeto i sadeniot
materijal, edukacija na farmerite za
intenzivno zemjodelstvo, voveduvawe novi
tehnologii, vospostavuvawe na laboratorii
za ispituvawe na po~vata, razvoj na
dogovornoto proizvodstvo, stimulirawe na
investitori za izgradba na ladilnici, fabrika
za jajca vo prav, mleko vo prav i drugo”,
izjavi Nedim Kasami, zamenik-pretsedatel na FFRM za
vreme na Glavniot forum za Predlog-programata za subvencionirawe
2010 godina.
FFRM bara registriranite zemjodelci da dobivaat
20% pogolema poddr{ka od neregistriranite zemjodelci
i da se napravat kriteriumi za legitimnite pretstavnici
na farmerite. Predlog-programata }e bide
dostavena do Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo
i vodostopanstvo.
FFRM vo poseta na Brisel
Partner-organizacija na Kopa - ko`eka
Pi{uva: Biljana Petrovska Mitrevska
Delegacija sostavena od farmeri na FFRM, Alijansata
na kooperativite na Makedonija (AKOM) i Nacionalnata
asocijacija na sopstvenicite na privatni {umi (NASPS)
podnesoa aplikacija do najgolemata zemjodelska lobi grupa Kopa-ko`eka
za dobivawe na status partner-organizacija i pobara
~lenstvo vo Evropskata asocijacija na sopstvenici na sumi.
“Na vakov na~in, so potpi{uvawe na dogovor }e se formalizira
sorabotkata so Kopa-ko`eka, koe e vo interes na razvojot
na makedonskoto zemjodelstvo. So samiot dogovor }e se ovozmo`i
pogolema transparentnost i razmena na informacii za razli~ni
zemjodelski sektori. Za da ja realizirame ovaa aktivnost FFRM,
Alijansata na kooperativi na Makedonija i Nacionalnata asocijacija
na sopstvenici na privatni {umi formiraa konfederacija
“KONFARM“ “veli pretsedatelot na FFRM, \oko Danailov.
Za vreme na prestojot vo Brisel pokraj rabotniot sostanok so
Kopa-ko`eka i Evropskata {umarska organizacija, se realiziraa
i drugi sredbi, me|u koi e sredbata so Stafan Nilson, pretsedatel
na Grupa 3 pri Evropskiot ekonomski i socijalen komitet,
sredbata so prestavnici so [vedskata federacija na farmeri,
sostanokot so Ramiro Gomez od generalniot direktorat za zemjodelstvo
Posetata i dogovorenite sredbi imaat za cel makedonskite
farmeri da razgovaraat so evropskite pretstavnici za temi povrzani
so makedonskiot zemjodelsko-prehramben sektor, da gi prenesat
i reafirmiraat svoite stavovi vo vrska so sostojbite so
makedonskoto zemjodelstvo i da se informiraat za predizvicite,
koi im prestojat.
Kancelarija
za sostanoci
na Kopako`eka
Sredba so
Evropskata
asocijacija na
sopstvenici
na {umi
\oko Danailov, FFRM
i Peka Penson -
generalen sekretar na
Kopa-ko`eka
OKTOMVRI 2009 | 5

AKTIVNOSTI
Istra`uvawe - konkurentnost na zemjodelstvoto
@itnite i fura`nite
kulturi najodgleduvani
45,2% od ispitanicite
potvrdile deka se
specijalizirani za
proizvodstvo na konkretni
kulturi, a 54,8% se
izjasnile deka se
proizvoditeli, no ne na
konkretna specijalizirana
kultura
Pi{uva: Dajana Janeva, analiti~ar na FFRM
Najgolem procent (61,3%) od farmerite
se evidentirani kako korisnici
na subvencii vo Registarot
na podra~nite edinici pri Ministerstvoto
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
Registrirani kako pravni lica
se izjasnile vkupno 32,3%, dodeka 22,6% se
registrirani kako individualni zemjodelci.
Farmeri koi samostojno si pla}aat penzisko
i socijalno osiguruvawe se 12,9%. Pod Biroto
za vrabotuvawe se vodat 9,7% od ispitanicite
{to zna~i deka voop{to ne se registrirani
kako farmeri.
Ova se del od rezultatite od istra`uvaweto
za utvrduvawe na konkurentnosta vo zemjodelstvoto,
napraveno od Federacijata na
farmerite vo Republika Makedonija. Anketata
e sprovedena vrz 31 farmer, koi se ~lenovi
na zemjodelski zdru`enija-~lenki na Federacijata
na farmerite vo Republika Makedonija.
Farmerite-ispitanici poteknuvaat
od razli~ni podra~ja i op{tini vo Republika
Makedonija.
Vo prosek od 7 ha naj~esto se zasadeni
povr{inite so `itni i fura`ni kulturi, pri
{to 90,3% od ispitanicite me|u drugite kulturi
naj~esto odgleduvaat p~enica, p~enka,
ja~men, lucerka, oriz i dr. Gradinarskite kulturi
na otvoreno kako {to se piperki, tikvi,
bostan se zastapeni so 32,3% na prose~na
povr{ina od 1,2 ha, ranogradinarskite kulturi
(domati, piperki) se zastapeni so 16,1% na
prose~na povr{ina od 0,5 ha, ovo{tarstvoto
so 16,1% na prose~na povr{ina od 2,2 ha, lozarstvoto
so 9,7% na prose~na povr{ina od
0,2 ha i industriskite kulturi so 3,2% so
prose~na povr{ina od 0,4 ha.
Na pra{aweto dali farmerite se specijalizirani
za proizvodstvo na odredena zemjodelska
kultura, 45,2% od ispitanicite
potvrdile deka se specijalizirani za proiz-
vodstvo na konkretni
kulturi, a 54,8% se izjasnile
deka se proizvoditeli,
no ne na konkretna
specijalizirana
kultura. Od 45,2% na
farmeri koi se specijalizirani
za proizvodstvo
na konkretna zemjodelska
kultura, 29,0%
se izjasnile deka se
specijalizirani za odgleduvawe
na `itni kulturi,
9,7% se specijalizirani
za proizvodstvo
na domati i krastavici,
3,2% za brokula i oriz.
29% od farmerite
izvr{ile promena na
edna zemjodelska kultura
poradi niska produktivnost
i taa kultura
e zameneta so druga od
koja dobivaat pogolem
prinos.
Pregled na zemjodelski kulturi koi se zameneti so drugi
Tip na zemjodelska kultura
Ja~men
p~enica
p~enica
piperki
maslodajna repa
krastavici
domati
piperki
7 hektari naj~esto
se zasadeni so
`itni kulturi
Zameneta zemjodelska kultura
lucerka
piperki
vi{na
jagoda
p~enica
domati
brokula
domati
6 | MOJA ZEMJA

Zdru`uvawe na zemjodelcite
STAV NA FFRM
Razdeli pa vladej
Za imixot na
Ministerstvoto za
zemjodelstvoto ne
mo`e da se zboruva
koga na vrvot na
najva`noto telo
za kreirawe na
zemjodelskata
politika,
agrosovetot, e
lice od medium so
ekskluzivno pravo
da u~estvuva na site
va`ni ministerski i
premierski sredbi.
Zakonski, vo sovetot
treba da ~lenuvaat
zemjodelski
zdru`enija,
prerabotuva~i,
Stopanskata komora,
Zdru`enieto
na potro{uva~i
i lokalnata
samouprava, no
ne i mediumi ili
direktori na
proekti.
Pi{uva:
Marija \o{eva Kova~evi}
Mnogumina se obiduvaat da razberat
{to se slu~uva so zdru-
`u vaweto na zemjodelcite, kategorija
vo na{eto op{testvo koja do
v~era be{e zanemarena sè dodeka ne se
osogleda potencijalot vo nejzino to
iskoristuvawe za politi~ki i biz nisigri.
Znaeme li {to zna~i zdru `uvawe
vo zemjodelstvoto? Iako ne koi nau~ni
lica se obidoa da dadat objasnuvawe,
no osven nekoi subjek tiv ni viduvawa,
odgovorot sepak go nema.
[ve|anite, koi go imaat razvieno
naj dobriot svetski model na zdru`uva
we na farmerite, dojdoa da ni pomog
nat da go kopirame istiot, da ni
objasnat {to e zdru`uvawe, da gi
po sta vat osnovite na Federacijata
na farmerite vo RM, da ja razvijat
de mokratijata vo nea i da gi nau~at
farmerite na liderstvo. Izgleda deka
i pokraj tolku u~ewe ne mo`eme da
razbereme deka site nie sme tie {to
mo `eme ne{to da napravime vo zemjodel
stvoto, a deluvaweto na zdru `e nija
ta mo`e da bide mnogu posilno ako
se odi preku edinstvena organizacija
ka ko {to e FFRM, koja ima razvieno
alat ki za lobirawe, komunicirawe,
us lugi i sli~no.
I vo ovoj moment koga sami pro dol-
`u vame na razvojot na organizacija ta
odnosno so pomala finansiska poddr{ka
od [vedskata federacija na
FFRM, ni stanuva jasno deka malkumina
ja pominaa so dobra ocenka {ko lata
na {vedskoto zdru`uvawe.
Izgleda deka i Ministerstvoto za
zem jodelstvo ne ja razbra ulogata na
sil noto zdru`uvawe i kanalizirawe
na komunikacijata so farmerite. Zamis
lete gi site zdru`enija, za koi se
pret postavuva deka se 200, da se pojavat
pred vratite na MZ[V so svoi barawa.
Toa zna~i deka sekoj raboten den
ministerot treba da pomine so ed no
zdru`enie. Da ne zboruvame za toa deka
i barawata i gledi{tata se raz li~ni
na zdru`enijata, pa i vetuva wa ta }e
mo ra da bidat razli~ni. I zamislete
ka ko }e izgleda toa! Na edni se vetuva
ce na na p~enicata od 10 denari, a na
drugi cena od 12 denari.
Postoi edna narodna pogovorka -
Razdeli pa vladej. Mo`ebi e toa pristapot
na Ministerstvoto so cel
postojano da ima izgovor deka farmerite
ne se dobro zdru`eni vo svoite
zdru`enija i organizacii, pa za toa
i ne mo`at da se dogovorat za klu~nite
pra{awa so niv ili u{te polo{ata
varijanta da bidat povikuvani
selektivno samo onie zdru`enija
koi se nakloneti kon odredena partija
ili mo`ebi televizija. Izgleda mu
napravivme dobra usluga na Ministerstvoto
za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo, za koe site se legitimni
pretstavnici na farmerite makar
i toa da se biznismeni, mediumi i
drugi koi si na{le odredena korist.
Za imixot na Ministerstvoto za
zem jodelstvoto ne mo`e da se zboruva
koga na vrvot na najva`noto telo za
krei rawe na zemjodelskata politika,
ag rosovetot, e lice od medium so eksklu
zivno pravo da u~estvuva na si te
va`ni ministerski i premierski sredbi,
za razlika od drugite me d iumi koi
~ekaat da im se smiluva ne koj i da im
dade izjava. No koj im e vi noven koga ne
si stavile direktori na proekt za zemjodelstvo.
Zakonski, vo sovetot treba
da ~lenuvaat zemjo del ski zdru`enija,
prerabotuva~i, Sto panskata komora,
Zdru`enieto na potro{uva~i i lokalnata
samoupra va, no ne i mediumi ili
direktori na pro ekti.
No, i pokraj vakvoto opkru`uvawe,
Fe deracijata prodol`uva da se gradi
ka ko profesionalna, nevladina i nepar
tiska organizacija, koja raboti vo
interes na zemjodelstvoto.
OKTOMVRI 2009 | 7

INTERVJU
Da se za{titi
TRADICIONALNOTO
PROIZVODSTVO
Razgovarala: Biljana Petrovska - Mitrevska
PRVIOT VPE^ATOK OD NA[ATA
KRATKA POSETA E DEKA
MAKEDONIJA IMA VISTINSKI
POTENCIJAL ZA ZEMJODELSKI
RAZVOJ. SE GLEDA DEKA VLEZOT
VO EVROPSKATA UNIJA E GOLEMA
MOTIVACIJA ZA FARMERITE, NO
GLAVNOTO PRA[AWE KOE[TO
SE POSTAVUVA E DALI TIE
NAVISTINA SE PODGOTVENI DA
GI PRIFATAT TE[KOTIITE SO KOI
TREBA DA E SOO^AT, VELI MARI -
ODIL TAVERNIE
Mari - Odil Tavernie,
lider na AFDI
Mari - Odil Tavernie e
li der na Agencijata na
fran cuskite farmeri
za me|unaroden razvoj
(AFDI). Taa ima svoja farma vo Francija
so 75 kravi, koja se prostira na
125 hektari. Mari e gradona~alnik
na op{tina i vo 2000 godina stanuva
pretsedatel na organizacijata.
Dvi` eweto AFDI e osnovano vo 1975
godina od zemjodelskite organizacii
(sojuzi, zadrugi itn.). Asocijacijata
gi anga` ira zemjodelcite i nivnite
organizacii od Normandija za da go
poddr` at ruralniot razvoj vo Mali,
Kamboxa i Kosovo preku razmena na
iskustva.
Kako e da se bide ` ena-lider na zemjodelcite?
Da stignam do ovaa funkcija mi pomogna moeto prethodno profesionalno
iskustvo. Da se bide lider-` ena na zemjodelcite zna~i da se prezemat
te{ki obvrski, koi obi~no im pripa|aat na ma` ite. Ovaa funkcija bara
golema anga` iranost, postojano doka` uvawe i branewe na vrednostite na
odr` liv razvoj. Zemjodelstvoto e vozbudliva profesija za koja se potrebni
pove} e kapaciteti i prezemawe na rizici. Isto taka, malku frustrira
vr{eweto na s# pove} e administrativni zada~i, kako odgovor na barawata
na Evropskata Unija. Se soo~uvame i so neredovni ceni koi glavno ne odgovaraat
na realnoto proizvodstvo.
So cel da napravat istra` uvawe
za na{eto zemjodelstvo, Mari so
tro jca pretstavnici od AFDI ja posetija
Makedonija.
Francija ima vospostaveno so rabotka
so Vladata na R. Makedonija,
odno sno stanuva zbor za institucionalnata
sorabotka me|u francuskiot
region na Dolna Normandija i
Republika Makedonija. Ovaa sora botka
vklu~uva brojni lokalni u~e snici,
kako {to se regionalni so veti, javni
institucii, u~ili{ta i zdru` enija.
Dosega celta be{e da se realiziraat
aktivnosti vo ob las ta na lokalnata
samouprava na razni poliwa, kako {to
se infor mati~kata tehnologija, mladite,
me diumite, kulturata. Kako del
od so rabotkata, regionalniot sovet
pre dlaga da se pro{irat aktivnostite
vo oblasta na zemjodelstvoto i
ishranata. Na ova pole, AFDI Dolna
Normandija se obvrza da izraboti
fizibiliti stu dija za Makedonija
vo 2009 g. Po konkretno, ovaa misija
treba da ovozmo` i da se sretneme so
glav nite akteri vo zemjodelstvoto i
ruralniot razvoj, odnosno zemjodelski
organizacii, institucii, NVO, so
cel da gi utvrdime oblastite za sorabotka
i potencijalnite partneri.
Za vreme na ednonedelniot prestoj
vo Makedonija poseti vte
fa rmi i proizvodstveni kapaciteti
za mle~ni proizvo di vo
Tetovo, Gostivar i Bito la. Koi se
va{ite generalni za klu ~o ci?
Prviot vpe~atok od posetata
e deka Makedonija ima vistinski
potencijal za zemjodelski razvoj.
Podobruvaj} i gi svoite praktiki i
organiziraj} i se, zemjodelcite } e
se soo~at so te{koto me|unarodno
opkru` uvawe vo koe{to ` iveeme
nie. Se gleda deka vlezot vo Evropskata
Unija e golema motivacija za
8 | MOJA ZEMJA

fa rmerite. No glavnoto pra{awe
ko e {to se postavuva e: dali tie se
na vistina podgotveni da gi prifatat
te{kotiite so koi treba da se
so o~at?
Spravuvawe so
mle~nata kriza
Problemi so cenata na mlekoto
ima i vo Francija. Za razlika od Make
donija, vo Francija problemot e
po inakov i e posledica od svetskata
eko nomska kriza. Problemite so
cenata na mlekoto se re{avaat vo
posebno ko ordinativno telo, ~ie
originalno ime e telo na me|uprofesii.
Toa e sos taveno od farmeri-mlekari
i pretstavnici od
pre rabotuva~kite kapa citeti. Ova
te lo e nezavisno i pomaga da se dojde
do kompromis pome|u dve te za segnati
strani.
Na kafe i med so farmerite
Va{ata poraka do na{ite
zemjodelci?
Zemjodelcite mora da se edu cira
at preku obuki i da bidat organizi
rani. Nie uvidovme deka se na
do bar pat. Uspehot zna~i prepoznava
we na interesite na zemjodelcite
kako i prisposobuvawe na politi
~kata okolina.
Druga prednost e tradicionalnoto
proizvodstvo, koe treba da se za-
~u va i da se nadgradi i za{titi.
Od na{eto iskustvo vo Franci ja,
zemjo delstvoto mo` e da stane visti
n ska profitabilna profesija so
ko ja mo` e da se gordeete. Za da se
pos tigne toa, potrebni se mnogu vol
ja, napori i vreme.
Kolku e va` no da postoi sorabotka
pome|u zemjodelskite organizacii
vo regionot?
Konkretno, na{ata poseta na Makedonija
e organizirana i poddr` ana
od IADK. Va` no e da dojde do zajaknuvawe
i sorabotka na zemjodelskite
organizacii. IADK i FFRM se dobar
primer za toa. Vo pogled na potencijalot
za proizvodstvo, Makedonija i
Zaedni~ka izjava so
pretsedatelot na FFRM
Kosovo imaat sli~nosti, no imate i
sli~ni problemi kako {to e te{kiot
i nesiguren pristap do zemji{teto.
Treba da se istakne potrebata od
ja knewe na poddr{kata za zemjodelstvo
i razvoj na proizvodstvoto,
kako i pristap do pazarot. Site
ovie se temi za zaedni~ka sorabotka
i komunikacija.
AFDI sorabotuva i so IADK
(Inicijativa za zemjodelski razvoj
vo Kosovo). Kakva e va{ata
sorabotka so ovaa organizacija?
Zapo~navme so sorabotka vo
2002 go dina. Celta na proektot
na AFDI vo Kosovo e da gi zajakne
kapacitetite na zemjodelskite organizacii
vo mlekoproizvodstvoto.
Fokusirani sme na tri glavni
oblasti. Prvata e da pomogneme vo
formiraweto na zemjodelska organizaciska
mre` a vo reonot na
Mitrovica. Na{ata pod dr{ka e
naso~ena kon tehni~ki po dobruvawa
i usovr{uvawa na zemjodelcite vo
tehni~kite i ekonomski te aspekti
na mlekoproizvo dstvoto. Isto taka,
se obiduvame da pomogneme vo
vos pos tavuvaweto podobra komunika
cija i razbirawe od strana na
lo kal nite vlasti, osobeno vo reorga
nizacijata i struktuiraweto
na sinxirite na hrana.
OKTOMVRI 2009 | 9

MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
Objaven nov oglas za davawe pod zakup
DR@AVNO ZEMJODELSKO ZEMJI[TE
Noviot, devetti po red za ovaa godina, oglas za davawe pod zakup dr` avno
zemjodelsko zemji{te se odnesuva za 1.402 hektari. Pravo da apliciraat za
dr` avnoto zemji{te koe {to se nao|a vo regionite [tip, Del~evo, Vinica i
Kratovo imaat doma{ni i stranski, fizi~ki i pravni lica.
Vremetraeweto na zakupot e razli~no zavisno od namenata. Za podigawe
dolgogodi{ni nasadi (lozja, ovo{tarnici, hmeq) e 30 godini, za maslinarnici
50, za livadi i za odgleduvawe drugi zemjodelski kulturi 15, za ribnici 20, a
za sportsko-rekreativni aktivnosti i ruralen turizam e 30 godini.
Fizi~kite lica treba da se registrirani vr{iteli na zemjodelska dejnost
ili da se trgovci-poedinci na koi zemjodelskoto proizvodstvo ili prerabotkata
na primarni zemjodelski proizvodi im e prete` na dejnost. Stranskite
pravni lica mo` e da apliciraat dokolku imaat registrirano podru` nici vo
Makedonija. Na doma{nite i stranskite pravni lica ili nivnite podru` nici
zemjodelskoto proizvodstvo ili prerabotkata na primarni zemjodelski proizvodi
treba da im bide prete` na dejnost ili zemjodelskoto zemji{te da im e
potrebno za vr{ewe na nau~no-istra~uva~ki dejnosti.
Podatocite za zemji{teto se vo soglasnost so katastarskata evidencija, a
uvid za sekoja povr{ina mo` e da se napravi na oglasna tabla vo Podra~nata
edinica na Ministerstvoto. Ponudite {to ne ja sodr` at potrebnata dokumentacija
i se podneseni po istekot na rokot ili od lice koe nema pravo da
aplicira, kako i ponudite {to ne se izraboteni spored uslovite utvrdeni vo
javniot oglas, nema da bidat razgleduvani.
Po~etnata cena na godi{nata zakupnina na zemjodelskoto zemji{te e 10
otsto od prose~niot prinos na p~enicata ostvaren vo regionot kade {to se
nao|a zemjodelsko zemji{te vo poslednite pet godini, izrazena vo denarska
protivvrednost presmetana po prose~nata otkupna cena vo Republika Makedonija
ostvarena vo prethodnata godina.
Na oglasot ne mo` e da se prijavat lica koi seu{te ne go platile zakupot
po prethodno sklu~enite dogovori, pravnite lica za koi e otvorena ste~ajna
postapka i neprofitni organizacii. Oglasot trae do krajot na septemvri.
Se zgolemi limitot za kreditite od
Zemjodelskiot krediten diskonten fond
Limitot za kreditite od Zemjodelskiot
krediten diskonten fond
(ZKDF) se zgolemi od 300 iljadi na
500 iljadi evra. Zgolemuvaweto e od
vremen karakter i so toa se izleguva
vo presret na barawata na vinarskite
vizbi, prerabotuva~ite na ovo{je
i zelen~uk, mleko, meso, pe~urki,
za~inski, lekoviti i aromati~ni
proizvodi za obezbeduvawe na povolni
finansiski sredstva za otkup
na surovina od zemjodelsko poteklo
nameneta za prerabotka.
Kreditnite sredstva od Zemjodelskiot
krediten diskonten fond
koi{to se administriraat preku
Ministerstvoto za finansii po povolni
uslovi mo` e da gi koristat zemjodelskite
stopanstva koi imaat podneseno
barawe za upis vo registarot
na zemjodelski stopanstva, mali i
sredni pretprijatija koi se zanimavaat
so primarno zemjodelsko proizvodstvo,
mali i sredni pretprijatija
koi vr{at prerabotka na primarni
zemjodelski proizvodi i mali i sredni
pretprijatija ~ija osnovna dejnost
e izvoz na primarni zemjodelski
proizvodi.
Soglasno celnata grupa na kreditokorisnici,
postojat tri kreditni
kategorii: krediti za primarno zemjodelsko
proizvodstvo do 100.000
EUR, krediti za prerabotka na zemjodelski
proizvodi do 500.000 EUR,
osven za melni~kite kapaciteti kade
{to limitot e 200.000 EUR i krediti
za izvoz na zemjodelski proizvodi do
200.000 EUR.
Namenata na ovie sredstva e za osnovni
i obrtni sredstva za primarno
zemjodelsko proizvodstvo, osnovni
i obrtni sredstva za prerabotki na
zemjodelski proizvodi i za osnovni
i obrtni sredstva povrzani so izvoz
na primarni zemjodelski proizvodi.
Za krediti plasirani preku
vklu~enite delovni banki, kamatnite
stapki iznesuvaat 4% na godi{no
nivo za kreditite nameneti za primarno
zemjodelsko proizvodstvo i 5%
na godi{no nivo za kreditite nameneti
za prerabotka ili trgovija. Za
krediti plasirani preku vklu~enite
{tedilnici, kamatnite stapki iznesuvaat
6% na godi{no nivo za kreditite
nameneti za primarno zemjodelsko
proizvodstvo i 6,5% na godi{no
nivo za kreditite nameneti za prerabotka
ili trgovija.
Vklu~eni finansiski institucii
se: NLB Tutunska banka, Investbanka,
Komercijalna banka, Stopanska banka
- Bitola, Stater banka, Stopanska
banka - Skopje, UNI banka, [tedilnica
Mo` nosti i {tedilnica FULM.
Drugite kreditni uslovi vo vrska
so potrebnata dokumentacija, rokot
na otplata, obezbeduvaweto itn. gi
utvrduva sekoja finansiska institucija
soglasno sopstvenata kreditna
politika i vo zavisnost od vidot
10 | MOJA ZEMJA

PRODOL@I PORIBUVAWETO NA
OHRIDSKOTO EZERO SO PODMLADOK OD
OHRIDSKA PASTRMKA
Ohridskoto Ezero se poribi so novi 300 iljadi
par~iwa podmladok na endemi~niot vid ohridska
pastrmka koi {to bea obezbedni od vesta~kiot
mrest. Za ovaa namena, odnosno za poribuvawe na
Ohridskoto Ezero so pastrmka, vo buxetot na Ministerstvoto
se predvideni deset milioni denari,
od koi dosega se realizirani poveke od 30 procenti.
Spored Programata izrabotena vo sorabotka so
Hidrobioloskiot zavod od Ohrid, poribuvaweto
} e se odviva soglasno predvidenata dinamika. Pri
poslednata poseta na Ohrid, ministerot za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski,
za idnata godina najavi u{te pove} e sredstva
za ve{ta~ko poribuvawe, no i za zajaknuvawe
na fizi~kata za{tita na ohridskata pastrmka, so
cel da se zgolemi ribniot fond na endemskiot vid
riba odnosno podignuvawe na brojot na edinki na
ohridskata pastrmka nad biolo{kiot optimum. Vo
periodot na prvite sedum meseci od ovaa godina se
uni{teni nad tri iljadi zapleneti mre` i i drug
vid oprema za krivolov, a vo poslednite tri godini
otkako e formirana Ribo~uvarskata slu` ba koja
funkcionira vo Ministerstvoto za zemjodelstvo,
dosega se zapleneti i uni{teni sedum iljadi mre` i.
Ribo~uvarskata slu` ba i natamu } e dejstvuva na
Ohridskoto Ezero za za{tita na ribata i se pravat
napori za vospostavawe zaedni~ki aktivnosti so
nadle` nite slu` bi od albanskata strana.
47. IZDANIE NA ME\UNARODNIOT SAEM ZA
ZEMJODELSTVO VO GORNA RADGONA, SLOVENIJA
i namena na investicijata, iznosot
na kreditot, uslovite na proizvodstvo
i drugo. Za investicioni krediti
rokot na otplata e najmnogu do
7 godini, grejs-period najmnogu do
2 godini (so isklu~ok i podolgo),
a za obrtni sredstva najmnogu do 3
godini so edna godina grejs-period,
so isklu~ok i podolgo.
Najgolem del od kreditite
za prerabotka na zemjodelski
proizvodi ve} e se iskoristeni
za nabavka na sovremena oprema i
podobruvawe na tehnologijata, investicii
vo kvalitetni prostori
za skladirawe na gotovite proizvodi,
otkup na surovina i pakuvawe
i etiketirawe.
Vkupniot raspolo` liv fond na
likvidni sredstva preku ZKDF vo
ovoj moment iznesuva okolu 5 milioni
evra, a od ve} e plasiranite sredstva
obnovliviot fond godi{no
pribira dopolnitelni 5 milioni
evra koi se stavaat na raspolagawe
na celnite grupi.
Bezbednosta na hranata be{e tema na
se mi narot {to vo organizacija na Evropskata
agen cija za bezbednost na hranata
se odr` a vo ramki na 47-to izdanie na
Me|unarodniot sa em za zemjodelstvo vo
Gorna Radgona na koj u~e stvuva{e ministerot
za zemjodelstvo, {uma rstvo i vodostopanstvo,
Qup~o Dimovski.
Obrakaj} i se pred prisutnite, toj najavi
de ka vo Makedonija } e se vovede integriran
pri stap vo primenata na rizikot analiza,
ri zi kot komunikacija i upravuvaweto so
rizik vo koj } e bidat vklu~eni site nadle` ni
orga ni od primarnoto proizvodstvo do kontrolata
na konsumacijata na hrana.
Kako {to istakna ministerot Dimovski,
ova } e bide ovozmo` eno so noviot zakon za
bez bednost na hranata i materijalite {to
do a|aat vo kontakt so hranata, koj e vo finalna
faza na izrabotka i se o~ekuva da se
do ne se do krajot na ovaa godina, a da po~ne
da se primenuva vo 2010 godina. Pri~inata
za voveduvaweto na vakviot integriran pristap
proizleguva od odredenite proble mi
{to se pojavile vo prakti~nata primena na
rizikot analiza pri postoeweto na dvojstvo
na instituciite, odnosno preku Upravata za
veterinarstvo i Direkcijata za hrana.
Vo momentov mo` eme da ka` eme deka vo
Re publika Makedonija ne postoi institucija
koja bi bila pandan na Evropskata
age ncija za bezbednost na hranata iako oddelni
nejzini funkcii se izvr{uvaat od
strana na Direkcijata za hrana, odnosno
Republi~kiot zavod za zdravstvena za{-
tita, kako i od Upravata za veterinarstvo,
ista kna ministerot Dimovski na semina rot
za procenka na rizicite od niva do trpeza.
Rabotniot del od posetata ministerot
Di movski go zapo~na so poseta i sredbi vo
opstinata Benedikt, uspesen primer za ruralen
razvoj. Slovenija e partner vo ed en
pilot-proekt za ruralen razvoj {to Makedonija
} e go sproveduva vo ki~evskoto se lo
Manastirski Dolenci, koe spored vklu~enite
vo proektot od slovene~ka strana, ima
potencijal za razvoj na selski turizam i ekoproizvodstvo.
Na Slovenija gledame ne samo kako na
part ner, tuku i na prijatel, koj ni podade
ra ka za da odime tamu kade {to se stremime
i kade {to treba da bideme, re~e na
sredba ta vo lokalnata samouprava ministerot
Dimo vski.
OKTOMVRI 2009 | 11

AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO
Za{tita
ROYAL MN-30 GO ^UVA
KROMIDOT SVE@
Pi{uva: Rankica Bo` inoska, APRZ Gostivar
Najgolem problem so koj se soo~uvaat
proizvoditelite na kromid e negovoto
skladirawe i ~uvawe. Vo Gostivarsko
kromidot se ~uva vo nesoodvetni objekti,
naj~esto toa se plemni i tavani, pokrien
so slama i p~enkarno lisje, kade {to ne
mo` e da se kontroliraat temperaturata
i vlagata na vozduhot. Poradi toa, u{te
vo ranite proletni meseci so zatopluvaweto
na vremeto doa|a do negovo poniknuvawe,
gniewe i kalirawe so {to se
namaluva kvalitetot i prinosot do 30%
vo zavisnost od klimatskite uslovi i
primenata na agrotehni~ki merki.
Za re{avawe na ovoj problem, Agencijata
za pottiknuvawe na razvojot na zemjodelstvoto
i Zemjodelskiot institut
sprovedoa aplikativno istra` uvawe so
upotreba na preparatot Royal MN-30.
Royal MN-30 e regulator na porast, koj
ja inhibira delbata na kletkite vo meristemskite
tkiva, a poseduva i izvesna
herbicidna aktivnost. Spa|a vo treta
grupa na otrovi i ne e otroven za p~elite.
Kaj merkantilniot kromid se upotrebuva
za da se spre~i poniknuvawe za vreme na
~uvaweto. Tretiraweto se izveduva dve
nedeli pred sobiraweto na kromidot
koga 50% od kromidot e polegnat, no
stebloto e s# u{te zeleno. Potrebnoto
koli~estvo e 12,5 l/ha odnosno 125 ml
na 100 m 2 . Vo tekot na godinata na ista
povr{ina mo` e da se upotrebi samo
edna{, osven ako vo interval od {est
~asa po tretiraweto ne padne do` d. Kromidot
tretiran so ova sredstvo uspeva
da go zadr` i kvalitetot i da ne ponikne
koga doa|a do zatopluvawe vo ranite proletni
denovi.
Najdobar na~in za za{tita
KOMPIROT SE ^UVA
VO ZEMJENI DUPKI
Pi{uva: Pan~e Ivanov, APRZ Kratovo
Po sobiraweto na kompirot od niva prestoi podolg period
na ~uvawe na kompirot (6-7 meseci) i za taa cel treba da se
obezbedat soodvetni prostorni uslovi. Vo op{tinite Kratovo
i Kriva Palanka kompirot se ~uva vo zemjeni dupki dlaboki od
1,5 do 2 metra, so pre~nik od 1,5 do 2 m. Otkako kompirot } e se
stavi vo dupkite, tie se pokrivaat so zemja i paprat.
Pri ~uvaweto treba da se obrne vnimanie kompirot da bide
suv, zdrav i neo{teten. Prostorijata vo koja{to se ~uva kompirot
treba da bide ~ista i dezinficirana. Pri vadeweto na
kompirot treba da se vnimava da ne se o{teti potko` icata.
USLOVI ZA ^UVAWE
Osnovni uslovi za ~uvawe na kompirot se temperaturata
i vla` nosta na vozduhot. Tie se obezbeduvaat po priroden i
ve{ta~ki na~in. Spored na~inot na koristewe (merkantilen za
jadewe, za seme ili industriski kompir), optimalnata temperatura
za ~uvawe e:
• Za merkantilen kompir 4-7 Celziusovi stepeni
• Za semenski kompir 2-4 Celziusovi stepeni
Vla` nosta na vozduhot treba da bide 85%. Va` no e da se znae
deka kompirot mrzne na temperatura od -2 celziusovi stepeni.
Ako temperaturata na vozduhot (vo prostorijata kade {to se
~uva kompirot) e povisoka od 1,4 Celziusovi stepeni od dozvolenata,
zagubite se golemi. Toa zna~i deka dol` inata na ‘rkulecot
e od 1 do 2 sm, zagubata vo te` ina 3-18%, zagubata vo skrob
iznesuva 0,5%, a taa se zgolemuva so poka~uvaweto na temperaturata.
Za spre~uvawe na masovnoto ‘rtewe na kompirot postojat
hemiski sredstva. “Tuberit” i “Tuberfon” se sredstva vo prav
(100-120G/100 kg kompir), a vo te~na sostojba se “Pertubir” i
“Luksan” (koli~ina od 1l za 50 toni kompir so zamagluvawe na
prostorijata).
Najgolemi zagubi pri ~uvawe na kompir ima naesen i
naprolet.
12 | MOJA ZEMJA

GRADINARSTVO
Odgleduvawe bamja
TE[KA I SPECIFI^NA,
NO ISPLATLIVA RABOTA
SO EDEN HEKTAR BAMJA MO@ E
DA SE OBEZBEDI EGZISTENCIJA
ZA EDEN MLAD BRA^EN PAR
Pi{uva:
Biljana Petrovska-Mitrevska
Vo skopskoto selo Inxikovo, na hektar i polovina,
Bo{ko Antovski ve} e 20 godini odgleduva
bamja.
„Otprvin se zanimavav so odgleduvawe na jagodi i malini
i toa be{e na{ semeen biznis. Sega se preorientirav
na odgleduvawe bamja i mo` am da ka` am deka poslednite
20 godini mnogu malku zemjodelci kaj nas odgleduvaat
bamja. Taa e te{ka i specifi~na za odgleduvawe”, objasnuva
Antovski.
Prvoto seme Bo{ko go nabavil od Ungarija i taka
zapo~nal so ovoj biznis. Toj veli deka optimalno vreme za
sadewe na bamjata e mesec maj, koga cvetaat bagremite. Taa
se sadi na topla i pesokliva po~va i bara mnogu voda. Zatoa
treba ~esto i da se navodnuva. Bamjata e osetliva na
insekti i pred cvetaweto treba da se prska. Berbata e vo
septemvri i oktomvri. Koga bamjata } e dostigne golemina
od 4 do 5 sm, se bere i toa sekojdnevno, veli Antovski.
Odgleduvaweto bamja e isplatliv semeen biznis. So
eden hektar bamja mo` e da se obebzedi egzistencija za
eden mlad bra~en par.
Spored Antovski, posebno vnimanie treba da se obrne
na prerabotuva~kata industrija, koja mo` e da dovede do
zgolemuvawe na proizvodstvoto na bamja.
Vo Makedonija ne postojat prerabotuva~ki kapaciteti
za konzervirawe bamja. Ovoj biznis e mnogu isplatliv i na
vakov na~in rabotat prerabotuva~kite kapaciteti vo Grcija
i Turcija, veli Bo{ko. Spored nego, koga Makedonija
bi imala vakvi prerabotuva~ki kapaciteti, pove} e zemjodelci
bi se orientirale na odgleduvawe bamja.
Brz vegetarijanski recept
Za podgotvuvawe na ovoj recept se potrebni 1
kg kompiri i 10 bamji. Kompirite se podgotvuvaat
za pe~ewe. 10 minuti pred kompirite da bidat dobro
ispe~eni se stava bamjata, za~inite i se ostava
da se dope~e.
Bo{ko Antovski,
odgleduva~ na bamja
Bamjata priroden afrodizijak
Bamjata e najdobro da se konsumira sve` a i taa e
najdobar priroden afrodizijak, veli Bo{ko. Od 5 do
10 bamji se se~at vo krugovi, se pravi salata i se jade.
Najdobro e da se konsumira vo utrinskite ~asovi.
SEPTEMVRI 2009 | 13

GRADINARSTVO
Zemjodelski biznis na semejstvoto Dumovi
„
Od piperka do
Pi{uva:
Biljana Petrovska-Mitrevska
Cel `ivot se zanimavame so zemjodelstvo, posebno vnimanie obrnuvame na crvenite
piperki od koi se pravi piper. Tie se na{a osnovna egzistencija. Odgleduvaweto
industriski piperki ne e lesno i bara ra~na obrabotka”, velat
Marijan i Silvana koi `iveat vo negotinskoto selo Pepeli{te
Celiot dvor na Dumovi e
rasposlan so crveni piperki
“
Na nekolku kilometri od Negotino
se nao|a seloto Pepeli{te so
okolu 1.500 `iteli. Zemjodelsko
mesto ~ie{to naselenie se
zanimava so gradinarstvo, lozarstvo i
ovo{tarstvo.
“Tuka rastat najblagite diwi i imame
plodna po~va, {to i da posadi{, se niknuva”,
velat me{tanite, koi qubezno ne
pre~ekaa.
Seloto Pepeli{te e mesto kade {to
`iveat i mladi lu|e. Edni od niv se i
bra~niot par Dumovi, koi ja obezbeduvaat
svojata egzistencija od zemjodelstvo.
Silvana i Marijan odgleduvaat industriski
piperki na polovina hektar
zemji{te, od koi se proizveduva crven
piper.
“Cel `ivot se zanimavame so zemjodelstvo,
posebno vnimanie obrnuvame na crvenite
piperki, koi se na{a osnovna egzistencija.
Poslednite nekolku godini
imame problem so bolest koja go su{i
korenot na piperkata, zatoa go prskame
so pove}e preparati. Odgleduvaweto na
ovoj vid piperki ne e lesno i bara ra~na
obrabotka”, velat Marijan i Silvana,
koi odgleduvaat tri vida na industriska
piperka, “orgu{“, “haes”, “gorogled”.
Semeto se see vo mart, se rasaduva vo
maj i se bere vo septemvri. Piperkite se
berat tri pati vo septemvri, koga }e dobijat
temnocrvena boja.
“Industriskite piperki baraat mnogu
vlaga i zatoa povr{inata se navodnuva
edna{ nedelno. Vo vreme na berba, po~vata
treba da bide vla`na i taka polesno se
bere”, objasnuva Marijan.
Minatata godina za vreme na otkupot
cenata na meleniot piper be{e 180 denari.
Ovaa godina }e bide poniska, okolu
140 denari. Za da ima dobra zarabotuva~ka,
potrebno e otkupnata cena da bide
200 denari”, veli Marijan, koj dodava
deka minatata godina bil zadovolen od
zarabotuva~kata i se nadeva deka i ovaa
godina se }e bide dobro.
14 | MOJA ZEMJA

crven piper
10 kg surova piperka
za 1 kg melen piper
“Otkako piperkite }e se soberat, deset dena se su{at na
sonce. Procesot na su{ewe prodol`uva vo furna, potoa
se gazat i na kraj se melat. Otkako }e se somele, se ostava
da se oladi i potoa se pakuva. Potrebno e 10 kg surova
piperka za 1 kg melen piper”, veli Marijan Dumov.
Pomo{ od jatrvata
Vo esenskiot period Cve tanka i pomaga
na Silvana okolu su {e we to i ni`eweto
pi pe r ki. Tie se jatrvi. Cve tanka e Makedonka
od Albanija, koja se oma `ila vo
Ma ke donija. Taa e treta nevesta vo Pepeli{ta
od Albanija.
So razgovor ni`eweto
odi pobrzo
Okolu ni`eweto pove}e e anga `irana
Silvana.
„Za da zavr{ime pobrzo, site ni -
`eme, deca, ma`i, rodnini i kom {ii.
Potrebna e igla i konop za perkite
da se nani`at. So muabet pobrzo
odi rabotata”, veli Silvana.
Su{alnica za piperki
i ~adeno meso
Toni Mu~ev odgleduva industriski
piperki za pravewe piper na sedum
dekari. Toj vo svojata su{ilnica gi
su{i svoite i piperkite na me{tanite.
“Su{ilnicata sobira 700 nizi. Raboti
na drva i piperkite vo nea se su{at
deset dena. Cenata za koristewe na
su{ilnicata e simboli~na i iznesuva
200 denari”, veli Toni Mu~ev.
Vo zimskiot period Toni ja koristi
su{ilnicata za ~adewe meso. Spored
nego, najvkusno e ~adenoto meso od
dive~.
„Meleweto piperki i loveweto se moja strast”
82-godi{niot Stojan Mickov go mele piperot na farmerite vo Pe peli{
ta. Po poteklo e od Ki~evo, no se preselil vo Pepeli{ta i 45 godini
se zanimava so melewe piper.
„Meleweto piperki i loveweto se moja strast. Sega okolu rabotata mi
po magaat i moite sinovi”, veli Stojan.
Toj objasnuva deka piperot treba dobro da se isu{i, da se izgazi i potoa
se mele. Dodeka trae procesot na su{ewe, toj gi posetuva svoite
mu{ terii za da im dade instrukcii.
Stojan se u{te go mele piperot na tradicionalen na~in, taka {to pipe
rot se stava pome|u dvata kamena i tie go melat.
„Ovaa melni~ka ma{ina raboti na struja, no dokolku ima voda mo`e da
ra boti i na voda, kako vodenica”, veli Stojan. Toj ne zema pari od svoite
mu{ terii, tuku napla}a vo natura.
„Imam okolu 80 mu{terii i ne im napla}am, se u{te rabotam po tradicio
nalniot na~in, odnosno 6% od koli~inata {to ja melam ostanuva za
me ne”, veli Stojan.
OKTOMVRI 2009 | 15

Na 9 septemvri vo hotelot „Holidej In” se odr`a
tretiot i posleden edukativen seminar za site operatori
so hrana od `ivotinsko poteklo koi s# u{te nema
at sprovedeno NASSR sistem ili se vo proces na imple
mentacija, vo sklop na informativno-edukativnata
kampawa „Zdrava hrana i to~ka!”, ~ij nositel e Upravata
za veterinarstvo, Ministerstvoto za zemjodelstvo,
{umarstvo i vodostopanstvo.
Na ovoj seminar prisustvuvaa pove}e od 20 pretstavnici
na makedonski kompanii koi treba da primenat
NASSR sistem, na koi preku teoretski predavawa
i rabotilnici vodeni od doma{ni i stranski eksperti
od oblasta na sistemite za bezbednost na hrana im bea
preneseni znaewa i iskustva za NASSR sistemot.
„Mislam deka mnogu im pomognavme vo sfa}aweto na
ona {to treba, {to se nivnite barawa i deka toa ne
e kompliciran sistem, deka e sistem {to ovozmo`uva
polesna rabota, pogolema kontrola vrz procesot i ne
se finansiite sekoga{ tolku golemi kako {to se ~ini.
Najgolemite finansii odat na renovirawe na starite
objekti i promenite vo nekoi infrastrukturi, samata
dokumentacija ne go optovaruva sistemot”, veli Kateri
na Kostadinova, eden od predava~ite na seminarot.
Firmite od mle~nata i mesnata industrija se svesni
deka bez ovoj sistem za bezbedna hrana ne mo`at da prodavaat
nitu na doma{niot nitu na stranskiot pazar.
„Se razbira deka NASSR sistemot ni dava mo`nost
za izvoz bidej}i sekade vo Evropa go baraat. Dosega ve} e
TRET NASSR EDUKATIVEN SEMINAR
NASSR SISTEMOT OVOZMO@ UVA
POLESNA RABOTA
sme izvezuvale, me|utoa sega o~ekuvame u{te pogolemi
pridobivki na toj plan” - Daniela Maren~eva, MIK
Sveti Nikole.
„NASSR sistemot e ve}e barawe na vremeto i toj mora
da se vovede za{to potro{uva~ite se ve}e zapoznaeni
so kvalitetot na proizvodite i site sakaat da znaat
od kade doa|a, koj go pravi, kako go pravi” - Quqzim
Fej zulai, Regionalno zdru`enie na odgleduva~i na
ovci od Zapadna Makedonija.
So ovoj seminar zavr{i edukativniot segment na
kampawata „Zdrava hrana i to~ka!”. Do krajot na septemvri
planirano e da se ostvarat ~etiri poseti vo
kompanii koi imaat primeneto NASSR sistem, so koi
e predvideno da se zaokru`i prakti~niot del od obukata
na operatorite so hrana od `ivotinsko poteklo.
OKTOMVRI 2009 | 17

P^ELARSTVO
Istra`uvawe za is~eznuvaweto na p~elite
Stresot gi ubiva p~elite
Is~eznuvaweto na p~elite e predizvikano od
namaluvaweto na nivnata sposobnost za sozdavawe
proteini, na nivo na ribozom, koj go
namaluva nivniot imunitet (pesticidi, neadekvatna
ishrana i patogeni), velat nau~nicite od „Studijata
na Nacionalnata akademija na naukite vo SAD” (PNAS).
Ova istra`uvawe e najnovo i gi istra`uva genite na
p~elite i nivnata rabota. Sindromot na is~eznuvawe
na p~elite ili (CCD) za prvpat se pojavi esenta 2006
godina i predizvika ogromna zaguba kaj p~elnite semejstva.
„Patogenite kako i stresnite faktori od okolinata,
vklu~uvaj}i gi pesticidite, se smetaat za najgolemi
vinovnici. No, sepak nemame konkretni dokazi
i utvrdeni mehanizmi koi imaat pridones za kolaps
na p~elnite semejstva” velat avtorite na najnovoto
istra`uvawe. Tie po~naa da gi sporeduvaat primerocite
od p~elite pred i po pojavata na CCD.
Digestivniot trakt e mestoto kade {to doa|a do
sredba pome|u p~elite i site nepovolni faktori,
mesto kade {to se vnesuvaat toksini. Digestivniot
trakt, isto taka, e mestoto kade {to doa|a do detoksikacija
na pesticidite i pretstavuva integralen
del od imunolo{kiot odgovor protiv patogenite,
raska`uvaat od PNAS.
Tie sledele osum predizvikuva~i na bolesti koi
mo`at da se pojavat kaj p~elite.
„Pokraj virusot deformirani krila i ka{mirskiot
virus, gi sledevme virusite na crni mati~waci, akutna
paraliza i virusot me{inasto leglo, Ascosphaera
apis, Nosema apis i Paenibacillus larvae koi se obilno
prisutni kaj CCD p~elnoto semejstvo. Virusot na deformiranite
krila e tesno povrzan so Kakugo virusot
i Varroa destruktor. Istra`uvaweto doka`a pogolemo
optovaruvawe so virusite (CCD) kaj semejstvata so
p~eli”, velat nau~nicite.
Spored istra`uvawata vo SAD, zagubata vo tekot
na zimata 2006/2007 godina iznesuva{e 23%, vo
2007/2008 godina nastradaa 36%, dodeka vo 2008/2009
godina nastradaa okolu 32% p~elni semejstva vo SAD.
Ptica - uni{tuva~ na p~eli
P~elarka (Merops Apiaster)
Pi{uva: Marjan Don~ev, PZ Matica - Vinica
P~elarkata e ptica koja gi
uni{ tuva p~elite. Kaj nas
ovaa retko ubava ptica e pozna
ta pod razni imiwa. Najpoznata e
kako p~elarka, no i kako bre gorka,
dozdarka, gligurka, trmarka i sl.
Taa e od rodot na lastovi
ci i `ivee vo kolonii.
Mno gu e ra{irena na teritori
jata na na{ata dr`ava.
P~e larkata e izrazito ubava
ptica, so sjajni {areni perduvi,
so melodi~en glas i
elegantno letawe. Taa e prepoznatliva
po toa {to zastanuva
na suvi visoki granki.
Taa `ivee vo site de lovi
na Makedonija do 1.500 metri
nadmorska visina.
Pareweto i praveweto na gnezdata
se odvivaat vo isto vreme.
Gnez data gi pravat vo miloviti
pre deli kade {to kopaat hodnici
dol gi preku eden metar. Periodot
na nesewe jajca e od 25 maj do 10 juni.
18 | MOJA ZEMJA
In kubaciskiot period trae 15 dena
i se odviva vo vtorata polovina
na juni. Po 1 juli vo site naseleni
gnez da ima samo mladi p~elarki.
Ce liot ciklus od pareweto do prole
tuvaweto trae 75 dena.
Pred periodot na gnezdewe p~elar
kite najmnogu lovat p~eli, bi dej-
} i vo maj nema dovolno drugi insekti.
Avgust e najkriti~niot mesec za
p~elite bidej}i p~elarkite zdru -
`eni vo golemi jata gi presret nuvaat
p~elite, a naj~esto nave~er
gi napa|aat i p~elite vo p~e larnicite.
Prose~no, spored ne koi
istra`uvawa, edna p~e lar ka se hrani
so 25 do 50 p~e li na den vo maj, vo
juni i juli po okolu 10 p~eli dnevno,
a vo av gust i septemvri od 25 do
50 p~eli na den. Zna~i, vo eden
den vo maj, avgust i septemvri edna
p~elarka uni{tuva od 750 do
1.500 p~eli-izletni~ki.
Prirodni neprijateli na
p~e larkata se: lasicata, kunata
(belka), smokot, ~ovekot. Vo
ju ni i juli p~elarite treba da
gi pronao|aat koloniite na
p~e lar ki i so krpi natopeni so
nekoj slab otrov da gi zatnuvaat
dupkite. Pri toa starite ptici
umiraat ob i du vaj}i se da gi oslobodat
mladite. Isto taka, vo ovoj period
e potrebno da se otstrelaat
izvesen broj stari ptici za da se
kontrolira nivniot broj.

Qup~e Stankovski, p~elar od Veles
So selewe do
dobar prinos
Pi{uva: Blagoj~e Najdovski
Qup~e Stankovski,
p~elar od Veles
„Seleweto mi e brzo i
lesno poradi faktot deka
ko{nicite se posebno
opremeni za selidba
so mre`esti podnici i
posebni kapaci. Mi trebaat
30 minuti za tovarawe na
dvaeset ko{nici vo kombito”,
objasnuva Stankovski
Mre`estata podnica e re{enie za problemot
so ventilacijata, seleweto, a
pri transport taa slu`i kako zbeg”, veli
Qup~e
Qup~e Stankovski
od Veles e
eden od retkite
p~elari koi redovno
gi selat svoite p~elni
ko{nici. Mati~niot
p~e larnik na Qup~e,
so staven od 130 p~elni
semejstva, se nao|a vo
blizina na seloto Nogaevci
pred naselbata
Gradsko. Tuka p~elite
zimuvaat.
„Po bagremo vata pa{a,
del od p~elarnikot
go odnesov vo atarot
na selo ^i~evo, kade
{to se odgleduva
son ~ogled, a potoa
sledea selidbi isto
na son~ogledova pa{a
vo prilepskoto selo
Erekovci i vo Ov~e
Pole na tri lokacii
vo blizina na Novo
Selo i Saramzalino.
Seleweto mi e brzo i
lesno poradi faktot
deka ko{nicite se
po sebno opremeni za
se lidba so mre`asti
pod nici i posebni kapa
ci. Mi trebaat 30
mi nuti za tovarawe
na dvaeset ko{nici
vo kombito”, objasnuva
Qup~e Stankovski.
Toj p~elari so fara rovi
ko{nici ve}e 12 godini
i poseduva svoja
stolarska rabotilnica,
kade {to sam gi
iz rabotuva svoite
ko{ nici. „Ovaa godina
imam prinos od proizvodnite
semejstva
pro se~no od 25 do 30
ki logrami med. Medot
mi e ve}e prodaden na
golemo po cena od 150
denari, taka {to sum
zadovolen”, veli Stankov
ski.
P~elarskata godina be-
{e isklu~itelno nepovolna
za p~elarewe
poradi slabiot razvoj
na p~elite i zatoa rana
ta bagremova pa{a ja
is koristija mal broj
p~e lni semejstva.
Mnogu polesno za manipulacija
e koga satonosecot e pomal na
kraevite, posebno vo zimno vreme
koga ramkite se izlepeni so
propolis.
Satnite osnovi za fararovite
ramki Qup~e gi pravi po nara~ka
od Probi{tip i so tolerancija
od eden milimetar, {to dava
odli~ni rezultati i p~elite
odli~no gi gradat.
SEPTEMVRI 2009 | 19

AGROALTERNATIVA
Isplatliv biznis
Makedonski ` elki na
evropskite pazari
Pi{uva:
Stojan~e Anastasov, FFRM, RC Ko~ani
Inkubator za jajca od ` elki
ISPLATLIVOSTA OD OVOJ
ZEMJODELSKI BIZNIS SE
DOBIVA PO 10 GODINI OD
SAMIOT PO^ETOK. POTREBNO E
DA SE DOJDE DO GENERACIJA F-2
(GENERACIJA KOJA E DOBIENA NA
FARMA), VELI ZORAN MITEVSKI,
KOJ JA IMA PRVATA FARMA SO
@ ELKI VO MAKEDONIJA
Zoran Mitevski od Pro bi-
{tip ve} e 25 godini se
zanimava so odgleduva we
` elki. N ego vata farma
se prostira na povr{ina od {est
hektari dr` av no zemji{te pod koncesija.
Mitev ski zapo~nal so odgleduvawe
malo mat i~ no stado vo
brojnost od 660 edi nki, sobrani
od prirodata, a denes ovaa brojka
ja zgolemil na 1.886 ` elki mati~no
stado, od koe sobira 5.000-6.000
jajca go di {no.
“Interesot za ovoj vid na proizvodstvo
potekna od kontaktite
so slovene~koto semejstvo Dular.
Za edni~ki formiravme firma so
me{o vit kapital. Celokupnoto
pro izvodstvo na ` elkite vo farmata
e sledeno od strana na Ministerstvoto
za ` ivotna sredina
i prostorno planirawe, koe vr{i
kon trola na brojnosta i dava dozvola
za izvoz. Od strana na nadle`
en inspektor se vr{i monitoring
na farmata, se vr{at razni
me rewa i se sledi zdravstvenata
sos tojba na edinkite. Kontrolite
i evidencijata se vr{at so cel
` elkite da ne se sobiraat od prirodata
{to mo` e da dovede do naru{uvawe
na nivniot biodiverzitet
vo prirodata. Na evropskite
pro stori ` elkata e proglasena za
re dok vid koj e vo is~eznuvawe“,
objas nuva Mitevski.
Pla smanot na ` elki se vr{i
na golemo, a se otkupuvaat za doma{
ni mileni~iwa. Destinacii
na plasman se zemjite od Evropa,
Amerika i Japonija. Transportot
do destinaciite se vr{i so kargo-
Koga pasijata
nosi profit
Zoran odgleduva dva vi da
na ` elki, Testudo He rmanni
(ridska ` elka) i Testudo
Graeka (polska ` e lka), koi
se proglaseni za avtohtoni
vidovi vo na {a ta dr` ava. Od
ovaa go dina, ima podneseno
ba rawe za registracija za
odgleduvawe na u{te eden
vid, Testudo Margina ta,
koja ja nema kaj nas vo priro
data. Sekoj od vidovite
na ` elki na farmata e od -
delen eden od drug vo po sebno
zagradeni parceli i po
generacii.
20 | MOJA ZEMJA

Pro{etka na ` elki
@enkata nesi 6-8 jajca i gi potru
puva vo svoeto leglo vo zemjata.
Vo ovoj period e potrebno da
se vr{i obele` uvawe na leglata,
so cel da bidat otkopani
jajcata {to gi ima polo` eno.
Dobivaweto na podmladokot e
po ve{ta~ki pat, so koristewe
na specijalni in ku batori vo
koi se stavaat sobranite jajca.
Po izleguvaweto od jajcata, mladite
se stavaat vo posebni pregradi,
odvoeni od dru gite ` elki
i baraat posebna nega.
avion, so {to se obezbeduva brza
isporaka, veli Mitevski. Spored
nego, odgleduvaweto ` elki ne e
ednostavna rabota i bara sekojdneven
anga` man. Isplatlivost od
ovoj zemjodelski biznis se dobiva
po 10 godini od samiot po~etok.
Potrebno e da se dojde do generacija
F-2 (generacija koja e dobiena
na farma), koja stanala polovo
zrela i producira jajca od koi
se dobivaat malite ` el~iwa.
Za zapo~nuvawe na ovoj biznis,
neophodno e poseduvawe na mati~no
stado, od koe } e bidat proizveduvani
edinkite za proda` ba. Izborot
na lokacijata na farmata,
isto taka, e zna~aen za pravilnoto
odgleduvawe na ` elkite. Farmata
treba da bide ogradena so mre` a i
lim vo visina od okolu 30 sm, koj se
stava so cel da gi {titi od povredi pri obidite da izlezat nadvor od
ogradeniot prostor. Isto taka, potrebno e da bide obezbedena so struja
i ~ista voda, za napojuvawe na ` elkite.
@elkite se aktivni vo periodot od april do sredinata na
no emvri, zavisno od temperatu rite. Potoa se vkopuvaat vo zemjata
i se vo hibernacija (zimski son). Zavisno od visinata na te m-
peraturite, izleguvaat od zem jata i porano, no nenadejni ot stud
i snegot doveduvaat do ni vno izumirawe. Se hranat so me ki trevi
kako: detelina, kopriva, mle~ka i drugo, a konsumiraat i lisja od
zelka, gra{ok, do mati, lubenica i drugo. Mladi te vo prvite meseci
po izveduvaweto se pothranuva at so vitamini, a vozrasnite bide
j} i se qubiteli na meso vo odredeni denovi dobivaat obro ci vo
koi ima i mali koli ~estva na meso.
@elkite ne baraat
mnogu hrana
OKTOMVRI 2009 | 21

OVO[TARSTVO Odgleduvaweto le{nici - isplatliv biznis
Kolku } e VLO@I[
tolku } e DOBIE[
Pi{uva:
Julija Malinova
ODGLEDUVAWETO LE[NICI
E ISPLATLIV BIZNIS. OD
^ETIRI HEKTARI LE[NICI
ZARABOTUVA^KATA E 4.000 EVRA
GODI[NO, VELI MLADIOT FARMER
VLADIMIR VELI^KOVSKI
Vladimir Veli~kovski i negoviot
prijatel Mete Georgievski
pred dve godini zapo~nale da se zanimavaat
so odgleduvawe le{nici
vo {tipskoto selo Lakavica. Finansiski
plod od ovaa investicija
} e dobijat po 7-8 godini, no toa
ne gi zagri` uva ovie dvajca mladi
farmeri. Tie napravile detalna
analiza za svojata investicija i
o~ekuvaat dobivka po osum godini.
“Se zdru` ivme i re{ivme da
investirame vo odgleduvaweto na
ovoj vid jatkasto ovo{je, kako na{
zaedni~ki proekt. Se odlu~ivme za
le{nici za konditorskata industrija
- toa se mali le{nici, koi se
upotrebuvaat vo ~okoladata. Na
Na~inot na odgleduvawe
Le{nikot uspeva na nadmorska viso~ina do 1.200 metri. Ova
drvo ima korenov sistem do 40 santimetri koj bara mnogu voda i
zatoa najdobro e da raste na mesta kade {to ima prirodna vlaga.
Rastenieto stanuva plodorodno po osmata godina. Dvaeset godini
ra|a le{nici, a potoa treba da se obnovi. Le{nikot mo` e
da porasne do ~etiri metri visina, a dava rod i do 37 kilogrami
od edno steblo.
“Za razlika od drugite kulturi, le{nikot e otporen na
bolesti i {tetni vlijanija. Ne bara prskawe, a sadnicite se
tretiraat samo preventivno. Le{nicite na dve godini se re` at
vo vid na kro{na“, raska` uva Vladimir.
hektar i polovina nasadivme 1.400
sadnici le{nik, koi gi nabavivme
od Italija. Sega se dvegodi{ni,
{koluvani sadnici, ~uvani vo
saksija vo posebni uslovi so razvien
koren. Vo nasadot mora da
ima tri do ~etiri razli~ni sorti
na sadnici le{nik, so toa {to
edna sorta treba da bide glavna
nose~ka kultura, a drugite slu` at
za opra{uvawe, isto kako i kaj orevot
koj se opra{uva so veter”, objasnuva
Vladimir. Cenata na sadnicite
iznesuva od 2 do 10 evra
vo zavisnost od toa dali stanuva
zbor za konzumni ili za le{nici
za vo konditorski proizvodi.
Vladimir i Mete koristat samo
arsko i magare{ko |ubrivo za sadnicite,
preraboteno po evropski
standardi, koi gi dobivaat kako
soveti od kompanijata vo Italija.
Odgleduvaweto le{nici e isplatliv
biznis. Od ~etiri hektari
le{nici zarabotuva~kata e 4.000
evra godi{no. Za isplatlivosta
na ovaa investicija velat deka
ima vreme. Na edinica hektar investirale
2.400 evra za sadnici,
a oddelno vleguvaat tro{ocite
za analiza na po~vata, obrabotka
na zemjata i mehanizacijata. Kolku
} e vlo` i{ tolku } e dobie{, zemjata
sekoga{ vra} a, veli Vladimir,
koj zaedno so svojot prijatel
planiraat da podignat u{te eden
nasad le{nici vo Svetinikolsko.
Vladimir le{nicite
gi re` e vo vid
na kro{na
22 | MOJA ZEMJA

Dejvid Pi~a, me|unarodno priznat Nadnaslov ekspert OVO[TARSTVO RUBRIKA
Posleberbenite merki
KLU^NI ZA IZVOZ
AgBiz programata na USAID organizira
edno dnevna obuka za po dobruvawe
na posleberbenite praktiki
i primena na tehnologii vo
sobiraweto, skla diraweto, ~uvaweto
i pakuvaweto na sve` o ovo{je i
zelen~uk, nameneto za izvoz. Na obukata
prisustvuva{e Dejvid Pi~a,
me|unarodno priznat ekspert za upravuvawe
i proda` ba na sve` o ovo{je
i zelen~uk, koj go prenese svoeto
iskustvo na prisutnite.
“Impresioniran sum od zemjodelstvoto
vo va{ata zemja! Imate mnogu
son~evi denovi i odli~ni klimatski
uslovi, povolni za odgleduvawe na
razni zemjodelski proizvodi, koi se
barani na pazarite na EU i SAD. So
skromni investicii vo zajaknuvawe
na merkite po berbata, makedonskite
proizvodi bi mo` ele uspe{no
da se plasiraat vo svetskite
maloproda` ni supermarketi”, veli
Pi~a, koja za vreme na prestojot vo
Makedonija posetil 16 firmi.
Na rabotilnicata, na koja{to
prisustvuvaa 20 pretstavnici na
makedonski firmi, be{e istaknato
deka nemaweto posleberbeni merki
go ograni~uva pazarot. Nivnata
pri mena, potencira Pi~a, ne e skapa
investicija.
Spored nego, makedonskite izvoznici
na sve` i proizvodi treba
da gi podobrat svoite merki po berbata,
vklu~uvaj} i:
• Za{tita na proizvodite od sonceto;
• Brz transport do pakovniot
centar;
• Minimizirawe na docnewa pred
ladewe, kako i temelno ladewe na
proizvodot {to e mo` no pobrzo;
• Odr` uvawe na proizvodot na optimalna
temperatura;
• Koristewe razladni oblasti vo
Dejvid Pi~a,
me|unaroden konsultant
tekot na tovareweto;
• Redewe na paletite kon centarot
na kamionot za podobra cirkulacija
na vozduhot;
• Da se izbegnat docnewa za vreme
na transportot i da se sledi
temperaturata na proizvodot za
vreme na transportot.
Goce ^u{kov Nadnaslov proizvoditel RUBRIKA na kru{i
SO INTENZIVEN KRU[KOV NASAD
MO@E PRISTOJNO DA SE @IVEE
Pi{uva:
Antoanela Dimitrievska
Goce ^u{kov od Veles ova leto i esen gi bere pr vite
plodovi od svoj ot kru{kov nasad, vo koj ima 480 drvca na
okolu 6 dekari. Vo negoviot ovo {tarnik, koj se nao|a vo
blizina na Veles vo me s nosta Re~ani ima nasadeno drvca
so kru{i od tri sorti “julska {arena“, “vija movka“ i
“kantarka“ ili me|u narodot poznata kako “kalu|erka“.
“Tuka porano so semej stvoto odgleduvav gla di oli“,
veli ^u{kov. Zadovo len e od prvite prinosi koi se
dvi` at po 14 do 20 ki lo grami od drvce. Godinava } e ima
pomalku bidej} i e prva rodna godina i ne sa kal da preforsira
kaj drv cata. Go zasadil nasadot na aluvijalna
po~va, ko ja dobro ja izoral i redovno ja navodnuva so voda
od rekata Vardar, a ima vo edeno i sistem kapka po ka pka
za {to dobil finansiski sredstva od Ministe rstvoto
za zemjodelstvo, {u marstvo i vodostopans tvo. Od ministerstvoto
da va at subvencii od 80 ila jdi denari za
eden hektar kru{ov nasad, a toa spo red agronom ^u{kov
e dovolno da se podigne kru {kov nasad. Okolu drvcata
^u{kov nasadil treva.
“Mora da ima treva za da e meko, za plodovite koga
pa|aat da ne se ostetat. Treba mnogu da se vnimava i na
sortite, koi treba da se postaveni vo sematski redovi,
za da ima potpolno kvalitetno opra{uvawe. Kaj kru{ata
e va` na preventivnata rabota i treba da bide kontrolirano.
Jas gi prskam kru{ite ~etiri do pet pati. Iako
dolgi godini imam iskustvo kako stru~wak- agronom sepak
za sekoj pogolem zafat vo mojot kru{karnik se sovetuvam
i so prof. dr. Branko Baltovski profesor po fitopatologija
i entomologija od Zemjodelskiot fakultet
od Skopje,vrven stru~njak kogo mnogu go cenam, a negovite
soveti zlato vredat““ veli Goce.
Najgolema opasnost po kru{ata e bolesta ervinija do
koja se su{i celoto drvce po~nuvaj} i od listot preku
stebloto pa se do do korenot.
Pred deset godini se isu{ija
brojnite kru{kovi nasadi vo zemjava.
“Momentalno vo Makedonija
ima nedostig od kru{a, pa zatoa
~esto i se uvezuva, a vo golemite
marketite ~ini i po 100 denari
za kilogram. No taa kru{a e samo
li~na, no go nema kvalitetot
i vkusot na kru{ata proizvedena
na makedonska po~va koja e
mnogu vkusna i so~na”. veli Goce
^u{kov. Spored nego od kru{ite
ne mo` e luksuzno da se ` ivee, no
edno standardno makedonsko semejstvo
od ovaa rabota mo` e da si
obezbedi pristojna egzistencija.
Vnucite gi
obo` avaat kru{ite

BIOLO[KA ZA[TITA
Organsko zemjodelsko proizvodstvo
Preparati od
rastitelno
poteklo
Pokraj hemiskite preparati, zemjodelskite
proizvodi mo`at da se za{titat i so preparati
od rastitelno poteklo. Na vakov na~in so
mali finansiski sredstva farmerite mo`at
da gi za[titat proizvodite od lisnite vo{ki, zelkoviot
molec i insekticidite koi se pojavuvaat kaj rastenijata.
Paprat - (Insekticid) Vo 10 litri voda se stava
1 kg sve` paprat ili suv 150 g i se ostava 24 ~asa da
stoi za da omekne.Posle toa masata se vari 30 minuti
i potoa te~nosta se cedi i ladi. Se upotrebuva
nerazbla`ena.Se prska vo zima na tivko vreme. Te~nosta
se ~uva vo drveno ili plasti~no bure.
Kopriva - (Lisni vo{ki) Vo sad od 10 litri se
stava sve`o nabrana kopriva vo koli~ina od 1kg ili
suva 150 g koja mo`e da bide vo faza na cvetawe,no bez
seme. Koprivata se preliva so voda i toa 4-5 cm nad
rastenieto.Po`elno e vodata da bide do`dovnica. Sadot
se poklopuva i se ostava da stoi 12 do 24 ~asa. Posle
toj period se cedi te~nosta i taka nerazbla`ena
se upotrebuva za prskawe. Mestata kade {to ima
vo{ki dobro se natopuvaat. Prskaweto se povtoruva
nekolku pati.Vo sve`o napravenata ~orba se nao|aat
sitni igli~ki od mravja kiselina koja gi uni{tuva
vo{kite. Ovaa ~orba se pravi brzo, lesno i e eftina.
Se prepora~uva koga napadot e mal, a dokolku e masoven
treba da se koristat efikasni sredstva
Domat - (Zelkov molec) Se zema 100 g
sve`i listovi od domat, i se polivaat so 1
litar voda. Tie se ostavaat da otstojat 3
~asa.Posle toa vodata se upotrebuva za prskawe.
Se prska sekoj vtor den dodeka trae
polagaweto na jajcata od zelkoviot molec.
Mirisot na domatot ja odbiva peperutkata
na zelkoviot molec.
Domat - (Insekticid) Se zema 2 kg
sitno ise~kan sve` list od domat i se preliva
so 10 litri 70% alkohol. Po~esto se
me{a i se ostava tri dena, potoa se cedi
ekstraktot. Se zema od ekstraktot 1 litar i
se me{a so 1 liter voda i so toj rastvor se
prskaat cve}iwata i zelen~ucite. Posebno
e dobar za rastenijata od familijata (Solanaceae-kompir
vo tek na napadot od kompirovata
zlatica).
Izvadok od knigata "Organsko zemjodelsko proizvodstvo od prof. dr.Vasko Zlatkovski
24 | MOJA ZEMJA

ISO
HACCP
GLOBALGAP
ИМПЛЕМЕНТАЦИЈА НА СТАНДАРДИ
9001:2008
22000:2005
Прехранбена индустрија
Угостители
Мало и Големо продажба
Свежо
Овошје
14001:2004
13485:2003
Житни култури
Семенски материјал
Стандард за управување со безбедност на храна,
комплементарен со НАССР системот, наменет за
HALAL
пазарите со население од исламска вероисповед.
Контролирано земјоделско производствто
Органско производство засновано на пропишани операции и контролирана
ограничена употреба на ѓубрива и средсва за заштита
ОБУКИ
Обуки за оценувачи на стандардите : ISO, HACCP, GLOBALGAP
Водени од акредитирани преведувачи од земјата и странство.
Присутните се здобиваат со сертификати
Актредитирани од: IRCA, RABQSA, FAS.

STO^ARSTVO
Sila`a - hrana
za pove}e mleko
Najdobro vreme za pravewe
sila`a e koga p~enkata }e
dostigne voso~na zrelost,
odnosno da ne bide nitu
suva nitu vodena
Pi{uva: Almira Papi}
Kire Kadinski od seloto Pa{inoruvci, Prilepsko,
sedum godini se zanimava so proizvodstvo
na sila`a, koja ja pravi so kombajn, specijalno
namenet za ovaa dejnost.
“Najdobro vreme za pravewe sila`a e koga p~enkata
}e dostigne voso~na zrelost odnosno da ne bide nitu
suva nitu vodena. Zna~i, zrnoto ne treba da prsnuva
koga }e se stisne, nitu da bide tvrdo, tuku da bide meko
i da ima leb (da ne bide prazno). Po `neeweto se nosi
so traktor do mestoto za pravewe sila`a. Se transportira
vo bazenot i se poprskuva so 1-1,5% gotvarska
sol od vkupnata masa, odnosno 10-15 kg na eden ton materijal
za sila`irawe. Gotvarskata sol se dodava samo
koga se vr{i sila`irawe na p~enka bez ko~ani za podobar
vkus. So pomo{ na traktori se gazi za da se vakumira.
Posebno vnimanie treba da se obrne na yidovite i
podot na bazenot so cel da nema nikakvo o{tetuvawe i
da ne se sozdadat vozdu{ni xebovi. Sila`iraniot materijal
treba ubavo da se pokrie so najlon, potoa so
zemja ili, pak, so pesok so debelina od 8-10 sm za da ne
dojde vo kontakt so vozduhot. Sila`ata treba da se ostavi
3-4 nedeli za da sozree”, objasnuva Kadinski.
Kolku pobrzo i poorganizirano se pravi, sila`ata
e pokvalitetna.
Kire veli deka kvalitetot na sila`ata se
poznava po mirisot, bojata i kiselosta. Ako
sila`ata e topla, taa ima pogolema to~ka na vriewe
i mo`e da se rasipe. Ako pak e ladna (okolu
20-30 celziusovi stepeni), toga{ e podobra.
Kire Kadinski, sila`ata ja pravi od p~enka,
gra{ok, ja~men i lucerka. Toj istaknuva deka postojat
dva vida na sila`a: visoka sila`a koja se
pravi od p~enka i niska koja se pravi od treva.
“Va`no za sila`ata e toa {to materijalot treba da
bide dobro ise~kan od 0,5 do 1,5 sm. Fino ise~kaniot
materijal za sila`irawe `ivotnite go konsumirat
vo pogolemo koli~estvo. Praveweto sila`a nema
ograni~en vremenski period. Taa zavisi od dovolnata
i neophodnata zrelost na rastenijata”, veli Kire, koj
sila`ata ja upotrebuva samo vo zimskiot period koga
nema zeleno sila`irana hrana. Dokolku sila`ata ne e
dobro napravena, mo`e da dojde do zakiseluvawe i do
bolest kaj dobitokot.
Kire naglasuva deka sila`ata doveduva do zgolemuvawe
na proizvodstvoto na mleko kaj kravite.
“Obrocite od sila`a {to im gi davam na molznite
kravi doveduvaat i do proizvodstvo na 15 litri mleko,
a za pogolema mle~nost se dava i koncentrat. Sepak,
konsumiraweto na sila`ata e ograni~eno i toa na 10-
20 kg po grlo”, veli Kadinski, koj ne prepora~uva so
sila`a da se hranat teliwa pomladi od dva meseca.
Sila`ata kako hrana sodr`i proteini, jaglehidrati
i p~enka. Pritoa, stokata nema problemi so varewe
na hranata oti proteinite, so samoto fermentirawe
na sila`ata, se pretvoraat vo aminokiselini.
Silo kombajn vo akcija
Sila`ata e odli~na i eftina hrana
26 | MOJA ZEMJA

CVE]ARSTVO
Nevoobi~aena sobirna ekonomija
,,Razubavuva~i”
NA CVE]E
Pi{uva:
Berta Kitinska
KOCEV PLANIRA DA NAPRAVI PAZAR ZA
CVE ] E I VO ZEMJAVA, KADE [TO SITE
CVE ]ARI OD MAKEDONIJA I OD
SOSEDSTVOTO (OD 5 ^ASOT DO 8 ^ASOT
NAUTRO) ]E GO PRODAVAAT SVOETO CVE]E I
ZELENILO, NE MA^EJ]I SE DA ODAT I DA GO
NUDAT PO CVE]ARNICITE
Leander, br{len, strelicija,
pana{ira i prunus se
“za~ini” vo cve} arstvo.
Toa e ukrasno zelenilo
bez koe ne mo` e da se napravi buket
ili da se ukrasi sala za ven~avka.
Bl agoj~e Kocev, ve} e sedum godini,
svoeto semejstvo go izdr` uva so sobirawe
vakov vid zelenilo. “Prodavav
cve} e vo Bugarija i dob iv
ideja za sobirawe zelenilo vo Make
donija, znaej} i deka izobiluva so
najrazli~ni vidovi. Po~nav da sobiram
listovi strelicija koi mo ` -
at da se najdat vo Gevgelisko. Niv
gi prodavav na pazarite vo Bugarija
kade {to nema vakvi listovi”,
ve li Kocev. 54-godi{niot Blagoj~e
ve } e go prodava svoeto zelenilo na
na{ iot cveten pazar, iako edna{
ne del no go posetuva bugarskiot
Od zeleniloto mo`e
da se zaraboti
pa zar na cve} e i snabduva 10 ekskluzivni
cve} arnici vo Sofija.
Toj objasnuva deka zeleniloto e
otporno na mraz i na drugi vremenski
uslovi, {to mu ja olesnuva rabotata
pri transportot so avtobus
do Bugarija. Naj~esto, zeleniloto
{to go nosi na bugarskiot
pa zar go pakuva vo golem najlon so
se dumdeset kitki. Edna kitka od
zelenilata ima 12 gran~iwa. Na
na{iot cveten pazar ja prodava
od 40 do 50 denari, vo zavisnost
od toa za koe rastenie stanuva
zbor, a na pazarot vo Sofija ja
prodava za 80 denari.
Osven {to sobira, Kocev gi sadi
ovie rastenija. “Vo momentov imam
nasadeno leander, br{len, prunus,
pana{ira vo Katlanovo. Za nivno
odgleduvawe ne e potrebno visoka
klasa na zemja, tuku tie baraat
posebno vnimanie. Na po~etok, baraat
mnogu voda, iako podocna mo` e
da se navodnuvaat dva pati vo godinata.
Zeleniloto se sadi edna{ i
trae so godini”, veli Kocev.
Za nego, Makedonija e balkanska
Kalifornija vo koja se sretnuvaat
najrazli~ni zelenila. Tuka vireat
{est do sedum egzoti~ni zelenila
za koi e potrebno za{tita od atmosferski
vlijanija.
Vo idnina, Kocev planira da
napravi pazar za cve} e i vo zemjava,
kade {to site cve} ari od
Makedonija i od sosedstvoto (od 5
~asot do 8 ~asot nautro) } e go prodavaat
svoeto cve} e i zelenilo, ne
ma~ej} i se da odat i da go nudat
po cve} arnicite. Duri lociral i
mesto kade {to mo` e da bide smesten
pazarot, a toa e @elezni~kata
stanica vo Skopje. “Ovaa ideja
ja predlo` iv do nadle` nite organi
i se u{te o~ekuvam odgovor.
Pred nekolku godini do mojata
op{tina dostaviv predlog-ideja
za na{eto maalsko napu{teno
igrali{ete da bide nameneto za
nekolkudneven saem za cve} e, kade
{to mo` e da se donesat cve} iwa i
da se razmenuvaat rastenija i informacii.
Isto taka, barav da ima
aukcija, a sobranite sredstva da
gi donirame vo dobrotvorni celi.
No, ovaa ideja ne e prifatena”,
zavr{uva Kocev.
28 | MOJA ZEMJA

HACCP

TRAKTOR GOLDONY Energy 80 niska verzija
MEHANIZACIJA
Vo strategiskiot razvoj na
makedonskoto zemjodelstvo
najgolema va`nost
se dava na lozarstvoto i
ovo{ tar stvoto kako granki koi
mo`at najmnogu da pridonesat
za podobruvawe na sostojbata vo
zemjodelstvoto preku izvoz na gotovi
proizvodi, glavno trpezno
grozje, praski, jabolka... Za ispolnuvawe
na ovaa nacionalno prifatena
strategija neminovno se
javuva potrebata od novi lozarski
i ovo{tarski nasadi, nova sovremena
mehanizcija i nov na~in i
razmisluvawe za obrabotka na
zemjata posebno kaj krupnite
lozaroovo{tari.
Traktor za
profesionalni
korisnici
Izolirana upravuva~ka platforma
Optimalen odgovor na vakvite
barawa mo`e da bide novata Energy
serija na traktori od italijanskiot
proizvoditel Goldony, vo makedonski
uslovi nameneta za profesionalni
korisnici. GOLDONY Energy
80 ima dve glavni karakteristiki:
nov, ~etiricilindri~en, dovolno
mo}en 75 KS VM motor razvien
vo sorabotka so poznatiot brend
DAIMLER CHRYSLER – Mercedes i
kompaktni dimenzii. Tokmu kompaktnosta
go pravi specijaliziran. Za
ovo{tarite e najbitna visinata
na traktorot (1350 mm do gornata
to~ka na volanot) poradi niskite
granki. Kaj lozarite e najbitna
{irinata na traktorot (1350 mm
krajna {irina) poradi {irinata na
lozovite nasadi koja kaj novite nasadi
sadeni po evropski standardi
zaradi pogolemi prinosi iznesuva
2100 mm. Bi go spomenal ovde u{te
i radiusot na vrtewe koj iznesuva
3 m.
Site sovremeni priklu~ni
ma{ini za lozarstvo i ovo{tarstvo
mo`at da se priklu~at na ovoj traktor
po~nuvaj}i od vle~en 1500 l atomizer
so pumpa so kapacitet od 150
l/min, re`a~ka za lastari od predna
strana kombinirana so ma{ina
za me|uredna obrabotka, a osobeno
e pogoden poradi visokiot klirens
i niskata visina za golemi mulceri
so dimenzii od 2,9 m so primena vo
ovo{tarstvoto. Bez problem vle~e
i gardova linija so sedum tela.
Predni tegovi
Cenata na ovoj traktor vo Makedonija
so vklu~eno 5% DDV iznesuva
20.000 evra. Ako se zeme predvid
poddr{kata od Vladata na RM so
programata za Ruralen razvoj i refundirawe
na sredstvata od 50%,
diskontniot fond i mo`nosta od
koristewe na sredstva so 4% kamata
- ovoj traktor pove}e ne pretstavuva
privilegija samo na golemite
proizvoditeli ili evropskite
farmeri.
Kabina
Pi{uva: Nikol~e Trampevski
tehni~ki podatoci
motor: VM DAIMLER CHRYSLER -
4 cilindri sila na motorot
55 Kw (75 KS) pri 2.600
vrt/min zafatnina na
motorot 3000 ccm
4 cilindri, vodeno laden
motor so direktno
vbrizguvawe na gorivoto
menuva~: 16 brzini
( 8 napred + 8 nazad)
pogon: 4 WD
sopira~ki: hidrauli~ni, so nezavisna
parking - sopira~ka
kardansko vratilo: vklu~uvawe preku
nezavisen kuplung
540 / 750 vrt/min
hidraulika: so regulator za hidraulika
i nivomat
gumi: nazad 320/70x24”,
napred 240/70x16”
dimenzii: dol`ina 3231 mm
{irina 1350 mm
klirens 330 mm
visina do volanot 1350 mm
te`ina: 2000 kg / 2150 so kabina
OKTOMVRI 2009 | 33

MEHANIZACIJA
Razvitok na `itnite kombajni
Avtomatsko vodewe
na kombajnot so
laserski
Pi{uva: Prof. d-r Dragi Tanevski
Avtomatskoto vodewe na `itnite kombajni so
laserski pilot e re{enie od ponov datum na
kompaniite Claas i New Holland. Laserskiot
ured kaj `itniot kombajn Claas se postavuva na
Laser-pilot kaj `itniot kombajn
New Holland
gorniot del od hederot nad leviot razdeluva~ na `itnata
masa, a kaj `itniot kombajn New Holland na levata
strana na gorniot del od kabinata
na kombajnot. Uredot
e sostaven od dva senzora
ili o~i koi se pomestuvaat
na levo i nadesno za {est
stepeni vo pravecot na dvi-
` e weto.
Leviot senzor e emiter,
koj gi upatuva infracrvenite
zraci so frekvencija
od 60 MHz na dale~ina od 14
m. Desniot senzor e prima~,
odnosno toj gi prima zracite
koi se reflektiraat od steblata
na `itnite kulturi
ili od samoto strni{te.
Oblasta na nabquduvawe
so laserskite senzori e na
dol`ina od 14 metri i {irina
okolu 3 metri. Za vreme
na rabotata na laserskiot
ured zracite reflektirani
od strni{teto podolgo
patuvaat za razlika od onie
od steblata na normalniot
posev.
34 | MOJA ZEMJA
Laser-pilot kaj `itniot kombajn Claas
pilot
Skeniraweto na posevot se vr{i
tri pati vo edna sekunda, a procesorot
ja presmetuva opti~kata sredina vrz osnova na
reflektiranite podatoci. Ako dobienite podatoci
se poklopuvaat so rabot na neokosenata `itna masa,
ne doa|a do korekcija na pravecot na dvi`eweto na
kombajnot. Vo momentot koga }e dojde do otstapuvawe
od rabot, upravuva~kata hidraulika dobiva naredba za
korigirawe na pravecot nalevo ili nadesno.
Pokraj prepoznavaweto na rabot na posevot po visina,
senzorot vr{i prepoz navawe i po bojata. Toa
ovoz mo`uva uspe{no kori stewe na laserskiot pilot za
vreme na kombajnirawe na polegnat i zapleven posev i
pri no}no kombajnirawe.
Laserskiot pilot obezbe duva avtomatsko vodewe
na kombajnot vo rabota so celokupniot raboten zafat,
{to najdobro doa|a do izraz kaj `itnite kombajni
so pogolem raboten zafat (nad 6 m). Me|utoa, osnovna
funkcija na avtomatskoto vodewe na kombajnot e osloboduvawe
na voza~ot od gri`ata za postojano sle d ewe
na {iro~inata na se~eweto, so {to mu se ovozmo`uva
sledewe na kvalitetot na rabotata na kombajnot.

REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Zgolemen izvozot na krastavici
od Makedonija
Iako izvozot na krastavici vo periodot 2002-2008
ne e tolku golem, toj sepak ima trend na rastewe.
Vo 2005 godina ima{e malo namaluvawe. Izvozot na
krastavici vo 2008 godina be{e za 25% pogolem otkolku
vo 2007 g. i iznesuva{e 7 milioni amerikanski
dolari, dodeka vo 2008 godina 8,8 milioni amerikanski
dolari. Glavniot izvozen partner za krastavici
kako i za pove}eto od drugite zemjodelski proizvodi e
Srbija, vklu~uvaj}i go i Kosovo. Spored statisti~kite
podatoci na ON, Makedonija e ~etvrta po red vo izvozot
na ovoj proizvod vo Evropskata Unija. Prva e Turcija
so 75%, odnosno 29% od izvozot vo EU i Rusija,
Maroko i Jordan so izvoz od 5% od vkupnata suma.
21%
Izvoz na makedonskite krastavici v o 2008 g odina
1%
9%
5%
0%
64%
Srbija
EU-27
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Albanija
Rusija
Statisti~ki podatoci od ON
Izvor: AgBiz
Zelen~ukot zazema 6% od evropskiot
pazar na hrana i pijalaci
Zapadnoevropskiot pazar iznesuva 66,4 milijardi
evra vo 2008 godina, spored studijata napravena od
Agencijata za istra`uvawa i pazari. Zelen~ukot zazema
6% od vkupniot pazar na hrana i pijalaci, vreden
1,111 milijardi evra. Izve{tajot predviduva deka pazarot
na zelen~uk }e se namaluva vo prose~na godi{na
stapka od 0,05% pome|u 2008-2011 godina. Sve`iot
zelen~uk u~estvuva so 49,1 milijardi evra ili 74% vo
vkupniot iznos na trgovija so zelen~uk. Izve{tajot
opfa}a 492 holding-kompanii, nezavisni i filijali,
koi zaedno so 547 kompanii i golemi brendovi se
podeleni po zemji i proizvodi. Studijata pokriva 15
zemji od Zapadna Evropa, Norve{ka i [vajcarija. Deset
kompanii-snabduva~i pokrivaat 16% od pazarot na
zapadnoevropski zemji. Nekoi od ovie top-kompanii se
“Bondej” (Bonduelle) so 4,5% od pazarot i so prisustvo
vo 32 od 64 zemji, potoa “Kopari Bretaw” (Coopari
Bretagne) so 2,7% i “Pomona” (Pomona) so 1,4%.
www.pepperstoday.com
Vkupniot pazar na zelen~uk vo E U za 2008 godina
12%
8% 6%
74%
Sve` zelen~uk
Zamrznat zelen~uk
Preraboten zelen~uk
Razladen zelen~uk
I pokraj dobrata berba, moldavskite
lozari se soo~uvaat so ste~aj
Niskite ceni na grozjeto im se zakanuvaat so ste~aj
na mnogu moldavski lozari i pokraj godina{nava dobra
berba. Vinarskite vizbi se prezasiteni so vino
od berbite vo prethodnite godini, sostojba koja pridonesuva
cenite na grozjeto da bidat niski. Vremeto
ovaa godina be{e mnogu podobro od minatata,
so pomalku vrne`i i pove}e sonce. Se o~ekuva deka
proizvodstvoto }e iznesuva od 640.000-670.000 toni,
od koi okolu 100.000-140.000 toni se planira da bidat
prodadeni vo Romanija i Ukraina. Berbata na vinsko
grozje minatata godina iznesuva{e 480.000 toni.
Vinarskite vizbi vo momentov imaat zalihi od okolu
24-28 milioni litri. Stru~nite lica predviduvaat
deka ovaa sezona vinskoto grozje }e se prodava po cena
od 10-15 centi od evro po kilogram, cena koja{to ne e
dovolna da se pokrijat tro{ocite. Moldavija zapo~na
so izvoz na vino vo Rusija vo 2007 godina. Prethodno
na Moldavija $ be{e zabranet izvozot vo Rusija poradi
isporaka na vino za koe se konstatira deka ne gi
ispolnuva ruskite standardi.
www.freshplaza.com
Holandija i Maroko, lideri vo izvozot
na ovo{je i zelen~uk
Holandija i Maroko se vode~kite izvoznici na
ovo{je i zelen~uk vo EU i vo zemjite nadvor od EU. Izvozot
na ovo{je i zelen~uk od Holandija e zgolemen
za 15,2%, so rekordni 7.705.600 toni od koi 2.325.404
ovo{je i 5.380.196 toni zelen~uk. Maroko, isto taka,
postigna rekord so izvoz od 970.287 toni vo 2008 godina
so {to izvozot e zgolemen za 34% vo period od
~etiri godini. Vo 2008 godina ovaa zemja ima izvezeno
621.771 ton zelen~uk i 348.516 toni ovo{je. Drugi
va`ni izvoznici koi{to ne se ~lenki na EU se Izrael
so 357.268 toni, Egipet so 310.664 toni i Turcija so
299.472 tona. Ju`na Afrika, Argentina, ^ile i Brazil
se drugite najgolemi izvoznici na ovo{je vo EU.
www.pepperstoday.com
Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi
izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden
Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi.
OKTOMVRI 2009 | 35

REGIONALEN RUBRIKA PAZAREN INFORMATOR Nadnaslov
Italijanskite proizvoditeli na jabolko
baraat pazari nadvor od EU
Pet od vode~kite firmi-proizvoditeli na jabolko
se zdru`ija vo nova trgovska organizacija za promovirawe
na proda`bata nadvor od granicite na EU. Noviot
entitet }e menaxira so marketing na proda`bata
na jabolko od „VOG“, „VI.P“, „Melinda“, „La Trentina“.
^etiri vode~ki imiwa na italijanskoto jabolko se od
severoisto~niot region na Trentino i ju`en Tirol.
Italijanskite proizvoditeli na jabolko razgleduvaat
mo`nosti za pro{iruvawe kon drugite, netradicionalni
pazari kako {to se Rusija, Sredniot Istok, Severna
Amerika i Indija. Vo oddelna aktivnost, ~etirite
vode~ki firmi postignaa dogovor za otvorawe
zaedni~ka kancelarija za proda`ba vo Moskva. Zaedno,
Trentino i Ju`en Tirol se proizvoditeli na 65% od
vkupnoto proizvodstvo na jabolka vo Italija.
www.fruitnet.com
Trgovijata so piperki bele`i
zgolemuvawe
Vkupnata trgovija so piperki vo EU vo 2008 godina,
kako {to mo`e da se zabele`i i vo grafikonot podolu,
iznesuva 894.404 toni i bele`i zgolemuvawe od 9% vo
sporedba so minatata godina. Trgovijata na piperki so
zemjite nadvor od EU iznesuva 213.227 toni i bele`i
zgolemuvawe od 5% vo sporedba so prethodnata godina.
www.pepperstoday.com
Vo milioni t oni
1000
900
800
700
600
500
400
300
200
100
0
Evolucija na t rgovijata s o piperki v o EU za 2002-2008
Uvoz na piperki vo EU
Vesti od pazarot vo Polska
Trgovija so piperki vo EU
Domat - Cenite na domatite od oran`erii se sli
~ni vo celata zemja. Vo prvata polovina od septemvri,
cenata na domati so B golemina, za koi ima najgolema
pobaruva~ka, iznesuva{e od 0,40-0,48 evra/kg
vo kartonska ambala`a. Cenite na BB i BBB domati se
pribli`no isti i iznesuvaat 0,44-0,48 evra/kg vo kartonska
ambala`a. Od ova mo`e da se vidi deka najgolema
e pobaruva~kata za domati so B golemina i nivnata
cena e ednakva (ponekoga{ i povisoka) od cenata na
domatite so pogolemi dimenzii. Piperki - Vo golemite
proizvodstveni regioni na blagi piperki (Przitik i
Mazovjetski) cenite na belite i zelenite piperki ostanuvaat
stabilni. Cenata na belite piperki vo kartonska
ambala`a iznesuva 0,61 evra/kg., dodeka cenata
na zelenite piperki 0,54 evra/kg. Cenata na crveni i
`o lti piperki bele`i blag pad i iznesuva 0,76 evra/
kg.
www.fresh-market.pl
36 | MOJA ZEMJA
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo septemvri
2009 (vo kuni)
Proizvodi Osijek Split Zagreb
Domati 5,53 5,00 4,50
Piperki 5,75 5,17 5,50
Piperki (babura) 3,83 4,33 4,50
Krastavici 4,00 4,83 4,00
Zelka 1,93 2,67 2,00
Pe~urki 20,67 22,50 18,00
Jabolko Ajdaret 3,53 5,17 4,00
Jabolko Jonagold 4,00 5,50 4,00
Jabolko Zlaten
deli{es
4,67 6,17 4,50
Grozje 8,80 6,50 8,50
1 Euro - 7.26 Kuna
Izvor: www.tisup.mps.hr
Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo septemvri
2009 (vo dinari)
Proizvod Poteklo Cena
Domati Doma{na 40
Piperki Doma{na 40
Piperki
(babura)
Doma{na 50
Krastavici Doma{na/Makedonija 30/25
Zelka Doma{na 20
Jabolko Ajdaret Doma{na 70
Jabolko Crven
Deli{es
Italija 100
Grozje belo Italija 80
Grozje crno Doma{na 80
1 Evro - 93 dinari
Izvor: www.stips.minpolj.rs.gov.yu
Golemoproda`ni ceni vo Albanija vo septemvri
2009 (vo Lek)
Proizvod Tirana Fier Kor~a
Jabolko sezonsko 56 47
Zlaten Deli{es 57 35 51
Domati 42 23 38
Piperki (zelena) 51 35 38
Zelka 24 60 20
Krastavici 40 32 48
1 Euro - 132 Lek
Izvor: www.mbumk.gov.al

Nadnaslov
RUBRIKA
Naslov
vo dve reda
Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo septemvri 2009
(vo Evra)
Proizvod Min Maks Prosek
Jabolko Ajdaret 1,00 1,00 1,00
Jabolko Zlaten
Deli{es
0,40 0,40 0,40
Trpezno belo grozje 0,75 1,05 0,90
Trpezno crno grozje
(kardinal)
0,70 0,80 0,75
Domati 0,35 0,58 0,47
Piperka 0,45 0,50 0,48
Piperka (babura) 0,60 0,80 0,70
Zelka 0,23 0,28 0,26
Krastavici 0,25 0,35 0,30
Izvor: www.amiscg.org
Naslov
vo dva reda
Golemoproda`ni ceni vo Kosovo vo septemvri, 2009
(vo Evra)
proizvod Pri{tina Uro{evac Pe}
Jabolko 0,75 0,53 0,90
Grozje 0,55 0,65 0,77
Domati 0,40 0,47 0,31
Piperki
(zelena)
0,38 0,45 0,31
Piperki
(somborka)
0,38 0,54 0,67
Zelka 0,24 0,27 0,14
Krastavici 0,33 0,60 0,46
Izvor: www.food-ks.org
Golemoproda`ni ceni vo Sofija vo septemvri 2009
(vo lev)
Proizvod Poteklo Cena
Domati Doma{no/Romanija/ Grcija 0.40/0.63/0.30
Piperki (zeleni) Doma{no 0,65
Piperki (crveni) Doma{no 1,20
Krastavici Doma{no/Grcija/Makedonija 0.95/1.05/1.25
Zelka Doma{no / Makedonija 0,43
Jabolko Doma{no/Grcija/ Makedonija 0.53/0.90/1.58
Grozje Doma{no/Grcija/ Turcija 1.15/2.00/1.15
1 Euro - 1.95 Lev
Izvor: www.slatina-bulgarplod.com
Tele 1-6
meseci
June 6-18
meseci
Jagniwa
do 18kg.
Jagniwa
nad 18kg.
Prasiwa
do 20kg.
Prasiwa
od 20-
35kg.
Goenica
od90-110kg
Jariwa
Ceni od dobito~nite pazari vo R. Makedonija
Kategorija
Sto~ni pazari Zabele.
Skopje Ko~ani Strumica Merka
min. 100 130 135 KG/@.m
maks. 120 150 155 KG/@.m
najzastap. 120 140 145 KG/@.m
min. 100 120 120 KG/@.m
maks. 120 140 125 KG/@.m
najzastap. 120 130 125 KG/@.m
min. 150 160 KG/@.m
maks. 190 180 KG/@.m
najzastap. 180 170 KG/@.m
min. 100 150 KG/@.m
maks. 150 170 KG/@.m
najzastap. 140 160 KG/@.m
min. 140 160 150 KG/@.m
maks. 160 200 180 KG/@.m
najzastap. 150 180 160 KG/@.m
min. 130 160 KG/@.m
maks. 150 180 KG/@.m
najzastap. 140 170 KG/@.m
min. 100 80 100 KG/@.m
maks. 110 100 120 KG/@.m
najzastap. 100 90 120 KG/@.m
min. 90 100 KG/@.m
maks. 110 120 KG/@.m
najzastap. 100 100 KG/@.m
Maloproda`ni ceni za septemvri vo
R.Makedonija
Proizvod Klasa
Min. Maks. Najzast
Domat
Prva 20 35 30
Vtora 15 20 20
Krastavica 15 25 20
Bel Piper 25 30 30
Crven Piper 30 40 35
Zelka 15 20 15
Praski 20 40 35
Slivi 15 30 25
Jabolki 25 40 30
Grozje crno 30 40 30
Grozje belo 40 40 40
Golemoproda`ni ceni za septemvri vo
R.Makedonija
Proizvod Klasa
Min. Maks. Najzast
Domat
Prva 15 20 20
Vtora 10 15 15
Krastavica 10 15 10
Bel Piper 20 25 22
Crven Piper 20 25 23
Zelka 10 20 13
Praski 25 35 28
Slivi 15 25 20
Jabolki 25 35 25
Grozje crno 20 35 22
Grozje belo 30 35 30
Izvor: www.mzsv.gov.mk ZPIS-Pazarni informacii
OKTOMVRI 2009 | 37

38 | MOJA ZEMJA