Sodræina

Sodræina 

2 Uvod 

3 Bolesti na rasad 

5 Bolesti na gradinarskite kulturi 

6 Bolesti na plodovi kulturi 

6 Plamenica na domati i kompiri (Phytophthora infestans) 

9 Crna damkavost (Alternaria solani) 

11 Lisna muvla (Cladosporium fulvum) 

13 Plamenica na piperkata (Phytophthora capsici) 

15 Sivo gniewe (Botrytis cinerea) 

18 Plamenica na krastavici (Pseudoperonospora cubescens) 

20 Pepelnica na krastavica (Erysiphe cichorachearum, Shaerotheca fuliginea) 

22 Bolesti na zelkovi kulturi 

22 Crna lisna damkavost na zelkovi kulturi (Alternaria brasicae) 

23 Plamenica na zelkovi kulturi (Peronospora brassicae) 

24 Bolesti na lukoviËesti kulturi 

24 Plamenica na kromid, luk i praz (Peronospora destructor) 

25 Sivo gniewe (Botritys squamosa) 

27 Bolesti na listen zelenËuk 

27 Plamenica na salata (Bremia lactucae) 

28 Bela gnileæ (Sclerotinia sclerotariorum) 

29 Sivo gniewe (Botritys cinerea) 

30 Ostanati bolesti na gradinarskite kulturi 

30 Lisna damkavost (Alternaria dauci) 

31 Pepelnica (Erysiphe beraclei) 

32 Belo gniewe (Sclerotinia sclerotiorum) 

34 R|a na grav (Uromyces appendiculantus) 

35 Virozi na gradinarskite kulturi 

35 Bronzena damkavost na domati i piperki 

36 Æoltilo na krastavici 

37 ©tetnici na gradinarskite kulturi 

38 Cveten trips (Frankliniella occidentalis) 

Tutunov trips (Trips tabaci) 

41 Belokrilka (Trialeurodes vaporariarum, Bemisia tabaci) 

43 Koprivino pajaËe (Tetranichus urticae) 

45 R|av pajak (Aculops vasates) 

46 Lisni voπki (Myzus periscae, Aphis gossypii, Aphis fabae, Macrosiphum 

euphorbiae, Brevicoryne brassicae...) 

48 Listen miner (Liriomiza spp.) 

50 Zelkovi bolvaËi (Phyllotreta nemorum, Ph. atra, Ph.nigripes, Ph. Undulate) 

51 Gasenici 

51 A - Zemjiπni sovici 

52 B - Lisni sovici 

53 Zelkar (Pieris brasicae) 

54 Zelkova sovica (Mamestra brasicae) 

55 Kromidova muva (Hylemia antique) 

56 Zelkova stenica (Euridema spp.) 

57 Zemjiπni πtetnici: raËka, æiËeni crvi, grËici, sovici 

59 Kompirova zlatica (Leptinotarsa decemlineata) 

60 Izbor na preparati za zaπtita na gradinarskite kulturi 

80 Programi za zaπtita na gradinarskite kulturi

UVOD 

Vo Makedonija odgleduvaweto na zelenËuk e znaËajna granka na 

zemjodelieto i pretstavuvuva izvor za egzistencija na golem broj 

farmeri i vraboteni vo industrijata za prerabotka na zelenËuk. 

Najgolem znaËaj imaat gradinarskite kulturi koi se odgleduvaat 

vo zaπtiten prostor i se nameneti za izvoz (domati, krastavici, 

piperki, lubenica, zelka, kromid). Noviot svetski trend na integrirana 

zaπtita se poveke se primenuva i vo Makedonija, pred se 

poradi strogite kriteriumi za kvalitet pri izvoz na sveæi i 

konzervirani gradinarski proizvodi vo Evropa. Pesticidite na 

Syngenta - ©vajcarija se originalni, so garantiran evropski ekokvalitet 

i lesno se vklopuvaat vo programite na bioloπka 

zaπtita i korisni insekti opraπuvaËi. Od poseben znaËaj, za 

gradinarskoto proizvodstvo karakteristiËno so Ëesti berbi, se 

naπite pesticidi so izvonredno kratki karenci koj ovozmoæuvaat 

berba samo 1-3 dena posle tretiraweto. PreporaËanite programi 

za zaπtita se vklopuvaat vo perspektivnoto integrirano 

proizvodsvo na zdrava eko-hrana so dozvoleni minimalni nivoa na 

rezidui. Poradi specifiËniot intenziven naËin na odgleduvawe, 

gradinarskite kulturi se podloæni na napad na golem broj 

bolesti, πtetnici i pleveli. Efikasnata zaπtita od bolesti i 

πtetnici bara struËno poznavawe na priËinitelot, samata pojavata, 

nejziniot razvoj i simptomite. 

Naπa cel e da ve zapoznaeme so kluËnite bolesti i insekti, i Vi 

ovozmoæime da pravovremeno reagirate i primenite adekvatna 

zaπtita na Vaπeto skapo gradinarsko proizvodstvo. Seto ova 

moæe da se postigne so integrirana preventivna programa za 

zaπtita i primena na pesticidite od paletata na Syngenta. 

Ovaa broπura ima namena da Vi gi pretstavi poblisku najvaænite 

bolesti i πtetnici, kako i da vi gi ponudi naπite pesticidi i 

programi za zaπtita na gradinarski kulturi. So dolgogodiπno 

iskustvo na terenot firmata Syngenta steknala struËno znaewe 

za determinacija na problemite i primena na programata za 

zaπtita so cel najdobro da se iskoristat kvlitetite na naπite 

pesticidi. PoËituvani proizvoditeli sekogaπ ste dobredojdeni 

so praπawa na koi ¸e vi odgovorime i pomogneme vo ramkite na 

naπite sposobnosti i moænosti. 

BOLESTI NA RASAD 

Bolestite na rasad se predizvikani od golem broj na fitopatogeni 

gabi od koj najznaËajni i najπtetni se: Pythium debarianum, 

Phytophthora sp, Botrytis cinerea, Sclerotinia sclerotiorum, Rhozoctonia solani, 

Verticilim sp., Fusarium sp., i dr. Simptomite na ovie paraziti Ëesto se 

sliËni i za toËna determinacija na predizvikuvaËot potrebna e 

labaratorijska analiza so mikroskopirawe. Najπtetni 

predzvikuvaËi na propaÛawe na rasadot preku stvarawe gnileæ 

na korenot i osnovata na stebloto se od familijata Phycomyceteae: 

1. Pythium debarianum 

2. Phytophthora parasitica 

Ovie fitopatogenite gabi prvite infekcii gi izvrπuvaat uπte 

pri rteweto i nikneweto na rastenijata i nanesuvaat znaËajni 

πteti vo celiot tek na odgleduvawe na rasadot. Dokolku se 

koristi inficiran rasad ili se rasaduva na nedizinficirana 

poËva ovie paraziti moæat da predizvikuvaat πteti i vo tek na 

celiot period na odgleduvawe na stalno mesto. 

1. Pythium debarianum 

Ovaa patogena gaba gi napaÛa skoro site gradinarski rastenija 

koi se odgleduvaat preku rasad, a poretko kulturi pri direktna 

setva na niva. Najosetlivi se mladite rastenija vo tek na rteweto 

i nikneweto, πto doveduva do proredeno niknuvawe ili 

pokasno paÛawe-polegawe na πtotuku izniknatite rastenija. Kaj 

napadnatite rastenija na hipotelot na nivo na poËvata se zapazuva 

vodenesta æolta do kafeava nekroza koja brzo se πiri niz 

celoto rastenie. TipiËna pojava kaj napad na gust rasad od Pythium 

debarianum e sozdavawe na beliËesti konËiwa od splet na 

micelija koi se πirat po poËvata i gi zafa¸aat sosednite rastenija. 

Gabata se odræuva vo poËvata vo rastitelnite ostatoci vo 

oblik na oospori koi vo uslovi na optimalna vlaga i temperatura 

rtat vo brojni zoospori koi vrπat infekcii. Kaj krastavicite 

koi vo zaπtiten prostor se odgleduvaat vo uslovi na Ëesto orosuvawe 

i navodnuvawe, moæe da dojde do inficirawe i na 

postari rastenija vo tek na celiot period na odgleduvawe. 

Infekciite se ostvaruvaat na nivo na supstratot kade doaÛa do 

na osnovniot del na stebloto, poradi obilno prisustvo na voda i 

povisoki temperaturi. Simptomite se izrazuvaat so povrπinska 

vlaæna gnileæ poËetno æolta, a pokasno po nekrotiraweto i 

svetlo kafeava boja. Ovaa vlaæna gnileæ se πiri kako vo 

stebloto, taka i nadolu vo korenot. Poradi prekinuvawe na 

2 

3

sproveduvawe na voda doaÛa do postepeno venewe na vrvniot del 

na rastenieto, a nabrzo i do celosno venewe i propaÛawe. 

2.Phytophthora parasitica 

Bolesta se manifestira so naglo venewe i brzo suπewe i 

propaÛawe na rastenijata, koe e pointenzivno kaj pomladite 

rastenija. Parazitira na golem broj rastenija, a od odgleduvanite 

kulturi najgolemi πteti nanesuva na domatite i krastavicite, 

posebno pri proizvodstvo na rasad. Vo osnovata na stebloto se 

pojavuva karakteristiËna vodenesta temno zelena damka koja 

brzo preminuva vo kafeavo-siva nekroza. Ovaa nekroza go 

opfa¸a steblenceto prstenesto i toa se stesnuva i splosnuva 

straniËno, po πto doaÛa do propaÛawe na rastenieto nad mestoto 

na infekcija. Ovoj simptom e poznat kako "presmukuvawe" ili 

"topewe" na rasadot, πto najËesto se pojavuva vo lokalni 

æariπta, a potoa brzo gi zafa¸a site rastenija vo leata od gust 

rasad. Kaj postarite rastenija (pikirani ili rasadeni) razvojot 

na bolesta e po baven i parazitot se spuπta vo korenot i πiri 

nagore po stebloto, no krajniot efekt e propaÛawe na rastenijata. 

Parazitot se odræuva i do nekolku godini vo rastitelnite 

ostatoci vo poËvata i prestavuva opasen potrencijal za zarazi 

posle setva, pikirawe i rasaduvawe vo nedizinficirani supstrati. 

Vednaπ po setvata, pri povolni uslovi na zagrevawe i 

navodnuvawe, organite za odræuvawe: micelijata i hlamidosporite 

se aktiviraat i sozdavaat konidii. Vo kapka voda 

konidiite rtat vo zoospori koi lesno se raznesuvaat niz poËvata 

i vrπat brojni infekcii na steblenceto na nivo na poËvata. 

©ireweto na parazitot od rastenie do rastenie e obiËno pri 

navodnuvawe preku konidii ili zoospori koi plivaat vo voda. 

Suzbivawe: Polivawe na substratot pred ili posle setva, pikirawe i 

rasaduvawe so Ridomil Gold combi 45 WG 0,2-0,25% so koliËina od 3-6 

l/m2 lea, 50-100 ml/rasad vo saksija ili 200-300 ml/ rastenie na stalno 

mesto. Prskawe so sistemiËni fungicidi Ridomil gold MZ 68 WG i 

Ridomil Gold combi 45 WG 0,3-0,35% na 7-10 dena, koi preku lisnata 

masa se spuπtaat bazipetalno vo stebloto i korenot kade obezbeduvaat 

zaπtita od infekcii i razvoj na Pythium debarianum i Phytophthora 

parasitica. Vo programot na preventiva i suzbivawe na bolestite na 

rasad se preporaËuva da se vkluËi i kontaktniot fungicid Bravo so 

naizmeniËni prskawa posle primena na sistemiËnite fungicidi. 

Fungicidot Bravo i kontaktnite komponenti od sistemicite 

folpet i mankozeb go proπiruvaat spektarot na deluvawe i na drugi 

fitoparazitni gabi predizvikuvaËi na bolesti na rasadot: Botrytis, 

Sclerotinia, Rhizoctonia, Alternaria i dr. 

4 

5

BOLESTI NA 

PLODOVI 

KULTURI 

Plamenica na domati i 

kompir 

Phytophthora infestans 


simptomi na plod 

Phytophthora infestans e opasna fito-parazitna 

gaba koja predizvikuva plamenica - 

najπtetnata bolest na domatite i kompirot. 

SpecifiËnite simptomi na "brz 

plamenest prigor" se javuvaat na listot, 

plodot i stebloto, pri πto doaÛa do nivno 

brzo propaÛawe, a pokasno odumira i celoto 

rastenie. Vo zaπtiten prostor poËetni 

simptomi se javuvaat na mladite listovi i 

plodovi na vrvnite delovi od rastenijata 

kade se kondenzira rosa i kape voda od 

tavanot na foliite. Simptomite se izrazuvaat 

poËesto na mladite delovi na rastenieto 

koi se poosetlivi zatoa πto 

infekciite se ostvaruvaat preku 

aktivnite stomini otvori ili direktno niz 

potenkata kutikulata. Kapka voda ili 

vozduπna vlaga nad 90% i optimalna temperatura 

od 17-23 0 S, se osnovni uslovi za 

rtewe na konidiite i ostvaruvawe na 

infekcija vo tek na 6-12 Ëasa. Ovie 

infekcioni usluvi vo klimatskit region na 

Makedonija se ostvaruvaat vo periodot 

april-maj i oktomvri-noemvri koga ima 

zgolemena vlaænost i optimalna temperatura.TipiËnite 

poËetni simptomi se manifestiraat 

so krupni maslinesto-vodeni 

damki so nepravilen oblik na site nadzemni 

delovi od rastenijata. Po nekolku dena 

se sozdavaat jaki dlaboki nekrotiËni 

damki kade gabata fruktificira vo oblik 

na beliËesta prevlaka od konidii na 

plodot, stebloto ili na opaËinata na listot. 

So pomoπ na veter konidiite brzo ja 

πirat plamenicata vo samiot posev, kako i 

vo sosednite folii i nivi na pogolemo 

rastojanie. Na otvoreno prvite simptomite 

na plamenica se javuvaat po rabot na dolnite 

listovi, poradi zgolemenata 

vlaænost pokraj poËvata i blizinata na 

izvorot na zaraza. Kaj kompirot konidiite 

od lisnata masa se ispiraat vo poËvata 

kade gi zarazuvaat krtolite. Pri rani 

zarazi i zgolemena poËvena vlaænost doaÛa 

do propaÛawe na krtolite pred berbata, a 

poslabo zarazenite krtoli gniat pokasno 

za vreme na Ëuvaweto. Fitpatogenata gaba 

Phytophthora infestans se odræuva kako micelija 

vo krtolite na kompirot i zarazenite 

rastitelni ostatoci vo poËvata, a konidiite 

lesno se prenesuvaat so veter na golemi 

rastojanija. 

Suzbivawe: Poradi nenadejnite napadi i brzoto 

propaÛawe na rastenijata, suzbivaweto 

na plamenicata posle nejzinata pojava e 

izvonredno teπko i mnogu skapo. Zatoa se preporaËuvaat 

kompleksni i pravovremeni preventivni 

merki koi ¸e spreËat pojava i razvoj na 

ovaa πtetna bolest. So preventivni prskawa 

treba da se poËne uπte vo tekot na odgleduvawe 

na rasadot i da se prodolæi so tretirawe 

i po rasaduvawe na stalno mesto. Pri 


simptomi na list 

6 7

Crna 

damkavost 

Alternaria solani 



uslovi nepovolni za pojava i razvoj na plamenica 

se preporaËuvaat preventivni prskawa so 

kontaktni fungicidi Bravo 0,3% na 10-14 

dena. Pri buen porast i uslovi na visoka relativna 

vozduπna vlaænost i zadræuvawe na 

rosa na rastenijata, neophodno e koristewe na 

sistemiËniot fungicid Ridomil gold 0,30% so 

preventivni prskawa na 10 dena. Pri pojava na 

prvi simptomi se preporaËuvaat 2-3 udarni 

prskawa na 5-7 dena so maksimalna koncentracija 

0,35% za da se spreËi ponatamoπno 

πirewe. Vo periodot na zreewe i berbi najdobro 

se iskoristuvaat kvalitetenite svojstva 

na fungicidot Quadris, koj ima dolgotrajno 

deluvawe no kratka karenca od 1-3 dena. 

Crnata damkavost se manifestira na na 

site nadzemni organi na rastenijata steblo, 

list i plod, a najπtetna e na cvetnite 

i plodovi drπki. 

Glaven izvor na infekcijata se zarazenite 

rastitelnite ostatoci vo poËvata, a sekundarno 

se prenesuva so konidii preku veter. 

Prvite infekcii nastanuvaat na mladite 

rastenija uπte vo rasadot i po rasaduvaweto, 

koga parazitot go napaÛa korenoviot 

vrat i osnovata na stebloto. Ovie 

damki se golemi i ovalno izdolæeni, i 

brzo go prstenuvaat mladoto rastenie koe 

zaostanuva vo porast, a pokasno vene i se 

suπi. TipiËen simptom na gabata Alternaria 

solani se sivo-crni damki so nepravilen 

oblik, so specifiËni koncentriËno rasporedeni 

potemni zoni. 

Pri povlaæno vreme vo centarot na ovie 

damki se formira rastresita temno siva 


8 

9

Lisna 

muvla 

Cladosporium fulvum 

barπunesta prevlaka od konidiofori i 

konidii na ovaa gaba koj se raznesuvaat so 

veter i sekundarno ja πirat zarazata. Pri 

izrazito jak napad se javuvaat golem broj 

damki na listovite koj brzo se spojuvaat, a 

listovite nekrotiraat i opaÛaat. 

Plodovite najËesto se zarazuvaat pokraj 

drπkata kade se zadræuva rosa, i po 

pojavata na karakteristiËniot simptom 

ostanuvaat sitni, predvreme sozrevaat, 

gnijat i opaÛaat. 

Optimalna temperatura za infekcija e 

18-25 0 S i koga bolesta e ve¸e prisutna 

vo posevot ne e direktno zavisna od 

vlaænosta. Zatoa Alternaria solani e parazit 

na suvi topli godini, so povremeni 

doædlivi periodi i obilni rosi. 

simptomi na plod 

Suzbivawe: Za zaπtita od fitopatogenata 

gaba Alternaria solani se prska preventivno so 

Bravo uπte vo rasadot i ponatamu posle 

rasaduvaweto vo tekot na celata vegetacija 

na 10-14 dena. Pri pojava na prvite simptomi 

na crna damkavost se koristi sistemikot 

Score koj moæe da ja zaleËi bolesta ako se primeni 

vo koncentracija od 0,05-0,07% so 2-3 

prskawa. Vo faza na zreewe i berba se 

prodolæuva so prskawa so Quadris. 

Bolesta najËesto se javuva na poosetlivi 

sorti domati odgleduvani pri vlaæni 

uslovi vo slabo provetreni folii. 

Se manifestira samo na lisnata masa so 

brojni okrugli poËetno svetlo zeleni 

do æolto-kafeavi damki koi pokasno 

nekrotiraat. Pri vlaæni uslovi brzo doaÛa 

do sporulacija na gabata vo oblik na siva 

prevlaka od micelija i konidii na opaËinata 

na listot. Na eden list moæe da se 

razvijat golem broj na damki koi brzo se 

spojuvaat i nekrotiraat, a listovite se 

svitkuvaat, suπat i opaÛaat. Pri visoka 

vlaænost i rani zarazi brzo propaÛa lisnata 

masa i se namaluva asimilativnata 

povrπina, po πto znaËajno opaÛa prinosot 

i kvalitetot na plodovite. Bez ogled πto 

ne gi parazitira direktno plodovite, 

πtetite od ovaa bolest moæat da bidat 

golemi, poradi teπkoto suzbivawe pri rana 


10 

11

Plamenica na 

piperkata 

Phytophthora capsici 

pojava i visoka vlaænost vo zaπtiten 

prostor kade ne se zatopluva. 

Gabata Cladosporium fulvum brzo se πiri preku 

konidiite na, koi lesno se prenesuvaat 

so veter i kontakt pri rabota. Konidiite 

ja zadræuvaat rtlivosta i do 9 meseci, πto 

e dovolno parazitot da se prenese na 

rastenijata od slednoto proizvodstvo. 

Za rtewe na konidiite potrebna e kapka 

voda ili relativna vozduπna vlaænost nad 

85%, taka da namaluvaweto na vlagata 

vo zaπtiteniot prostor znaËitelno go 

olesnuva suzbivaweto na ovaa parazitna 

gaba. 

Suzbivawe: Bolesta ima spor razvoj i postepeno 

πirewe, no koga ednaπ ke se proπiri, 

mnogu e teπka za suzbivawe. Poradi ova 

potrebna e primena na kompleksna i organizirana 

integralna zaπtita, koja vkluËuva 

preventivni agrotehniËki merki i hemisko 

suzbivawe. Preventivni prskawa so kontakti 

fungicidi Bravo 0,3-0,35% na 10-14 dena. Pri 

pojava na prvi simptomi na Cladosporium fulvum se 

preporaËuva prskawe so sistemiËni fungicidi 

kako Switch 0,1% 2-3 pati na 7-10 dena. 

Najπtetna bolest na piperkata, poradi koja 

vo nekolku regioni vo Makedonija 

(Strumica, Demir Kapija, Tetovo) nejzinoto 

odgleduvawe e ograniËeno i ekonomski 

neisplativo. Prvite infekcii se ostvaruvaat 

uπte na rasadot vo leite, kade poradi 

gustiot sklop i zgolemenata vlaænost, 

bolesta brzo se πiri i doaÛa do celosno 

propaÛawe na mladite rastenija. 

Kaj piperkata infekciite od Phytophthora 

capsici nastanuvaat preku osnovata na stebloto 

i preku pazuvata na letorastite ili 

lisnata drπka kade se zadrzuva voda od 

rosa ili doæd. Na mestoto na infekcija se 

sozdava temno-crvena do kafeava lokalna 

nekrotiËna damka koja se πiri i spreËuva 

sproveduvawe na voda po πto doaÛa do 

venewe i propaÛawe na delot nad infekcijata. 

Pri vlaæno vreme doaÛa do gniewe na 

napadnatoto tkivo na rastenieto i soz- 

©teti od Phytophthora 

capsici 

12 

13

Sivo 

gniewe 

Botrytis cinerea 

davawe na beliËasta prevlaka od konidii. 

So navodnuvawe po brazdi konidiite i 

micelijata linijski se πirat nizvodno po 

redovite i niz celiot posev. Bolesta prvo 

se javuva lokalno vo æariπta, a pokasno 

celosno se proπiruva na site rastenija koi 

brzo venat i propaÛaat. Pri lokalno - 

ograniËeni infekcii na listovite i 

plodovite se javuvaat nekrotiËni damki 

i gniewe, rastenijata ne propaÛaat, no 

kvalitetot i prinosot znaËajno se namaluvaat. 

Parazitot se odræuva vo inficiranite 

rastitelni ostatoci vo poËvata i 

lesno se prenesuva so navodnuvawe po 

brazdi, a so veter na pogolemi rastojanija. 

©teti od Phytophthora 

capsici 

Suzbivawe: So suzbivaweto na ovoj parazit 

treba da se poËne uπte od odgleduvaweto na 

rasad so naizmeniËni polivawa so sistemiËen 

fungicid Ridomil gold combi i prskawa so 

Ridomil gold ili Bravo. Po rasaduvawe na niva 

se preporaËuvaat 2-3 prskawa na 10-14 dena so 

sistemiËni fungicidi koj sistemiËno se 

πirat niz celoto rastenie i gi spreËuvaat 

ranite infekcii na korenoviot vrat koi se 

naj πtetni. 

Ovaa fitopatogena gaba e mnogu πtetna. 

Zatoa πto e πiroko rasprostraneta vo 

prirodata i preæivuva na mrtvi tkiva od 

kade gi napaÛa i parazitira skoro site 

rastitelni vidovi. Botrytis cinerea e parazit 

na rani, mrtvi tkiva i zaslabeni rastenija, 

a ne moæe direktno da inficira 

zdravi, jaki i vitalni organizmi. 

Rastenijata moæat da bidat napadnati vo 

tekot na celata vegetacija dokolku se 

ostvarat povolni uslovi za prodor i 

infekcija. Dokolku rasadot ili posevot se 

odgleduvaat vo loπi uslovi na niski 

temperaturi, pregolema vlaænost, namalena 

osvetlenost i zgolemenia nagubrenost so 

azot, rastenijata zaslabuvaat i direktno se 

podlæni na infekcija. NajËesto infekcijata 

se ostvaruva indirektno preku rani i 

mrtvo tkivo nastanati od napad na insekti, 

©teti od Botritys cinarea 

14 

15

Simptomi na list 

bolesti, grad i veter ili oπtetuvawa od 

nekoi redovni agrotehniËki merki: berba, 

filizewe, krπewe list, nepravilno 

navodnuvawe i dr. Gabata Botrytis cinerea 

rasadot moæe da go napadne preku ranite 

na mestoto kade se otpadnati kotiledonskite 

livËiwa, a plodovite preku mrtvoto 

tkivo od tolËnikot i cvetnite livËiwa 

ostanati posle oploduvaweto. Pri prodor 

vo zdravo tkivo na plodot na domati 

infekcijata e stopirana i lokalizirana od 

strana na odbrambeniot sistem vo oblik na 

srebrenest prsten. Bez ogled πto ne doaÛa 

do ostvaruvawe na infekcija i gniewe, 

poradi prstenestite damki koi ostanuvaat 

æolti i na zrelite plodovi, nivnata 

pazarna vrednost e znaËajno namalena. 

NajËesti i najπteni infekcii se na stebloto, 

plodot i listot. 

TipiËen simptom na listot e izdolæena 

sivo-kafeava damka vo oblik na "plamen 

na sve¸a" koja nastanuva po infekcija 

preku kapka voda niz hidatodata na 

glavniot nerv na listot i se πiri kon 

osnovata na listot. Infekciite na listovite 

ne nanesuvat golemi πteti, no po 

fruktifikacijata na Botritys cynerea na lisnata 

masa se sozdava znaËaen inokulacionen 

potencijal od konidii za ostvaruvawe 

zarazi na plodovite i stebloto. 

Na stebloto infekciite se ostvaruvaat 

preku rani od filizewe, krπewe list 

i berba ili povreda od insekti. 

NekrotiËnata damka brzo se πiri i koga ¸e 

go opfati stebloto prstenesto, doaÛa do 

venewe i celosno propaÛawe na delot od 

rasteneto nad mestoto na infekcija. 

Najgolemi direktni πteti nastanuvaat na 

plodovite kade prvo se javuva tipiËna 

vodenesta damka koja po fruktifikacijata 

nekrotira i se prepokriva so sivo-kafea- 

va prevlaka od konidii so koncentriËni 

krugovi. Micelijata brzo razrastuva niz 

celot plod koj gnie i golem broj od 

plodovite opaÛaat so πto direktno se 

namaluva prinosot. Vo uslovi na zgolemena 

relativna vlaænost gabata izobilno fruktificira 

i sozdava prevlaka od konidii, 

koi so veter brzo se raznesuvaat i ja πirat 

zarazata na golemi rastojanija. 

Na krastavicite i piperkite sivoto 

gniewe nanesuva neπto pomali πteti, kade 

predizvikuva gniewe na vrvniot del na 

plodot ili gniewe na stebloto pri πto se 

suπi rastenieto nad mestoto na infekcija. 

Suzbivawe: osven agrotehniËki merki koi 

spreËuvaat sozdavawe rani i mrtvo tkivo i ja 

zgolemuvaat vitalnosta na rastenijata, 

neophodno e i primena na hemisko suzbivawe so 

preventivni prskawa so Bravo i Chorus. Pri 

nepovolni vremenski uslovi i pojava na prvi 

simptomi treba da se koristi Switch 2- 3 pati 

vo intervali od 7 dena. Se preporaËuva da i 

posle mehaniËki oπtetuvawa od vremenski 

nepogodi ili filizewe i krπewe list se izvrπ 

i edno prskawe so Switch za dezinfekcija na 

ranite. 

Vo uslovi na zaπtiten prostor i na otvoreno 

vo Makedonija zarazite od sivoto gniewe se 

javuvaat vo periodot april-juni i septemvrinoemvri 

koga i bi trebalo da se primenat 

gorepreporaËanite merki na zaπtita. 

Simptomi na plod 

16 

17

Plamenica na 

krastavici 

Pseudoperonospora cubescens 

rani, a prinosot i kvalitetot znatno se 

namaluvaat. Ako ne se prevzemat preventivni 

i efikasni merki za zaπtita, celiot 

posev na krastavici kompletno propa|a za 

kratko vreme od samo 7 do 10 dena. 

Suzbivawe: Poradi specifiËni uslovi na 

odgleduvawe na krastavicite pri zgolemena 

vozduπna vlaga i orosuvawe, neophodni se 

redovni preventivni naizmeniËni prskawa so 

kontaktni Bravo i sistemiËni fungicidi 

Ridomil gold na sekoj 10-14 dena. Pri prva pojava 

na bolesta potrebni se nekolku udarni tretirawa 

na 5-7 dena so sistemiËni fungicidi 

Ridomil gold koristeni vo maksimalna doza i 

koncentracija.Vo vtoriot del na vegetacija i 

pri poËesti berbi se preporaËuva Quadris koj 

ima dolgo dejstvo i kratka karenca. 

18 


Simptomite na plamenicata na krastavicite 

se manifestira samo na listovite 

so krupni mozaiËno rasporedeni 

aglesti æolti damki ograniËeni so lisnata 

nervatura. 

Vo uslovi na povisoka relativna vlaga na 

opaËinata na listot vo ramkite na ovie 

damki se sozdava retka sivkasta prevlaka 

od konidiofori i konidii koi lesno se 

raznesuvaat so veter. Pri jak napad na plamenica, 

vo povolni uslovi na visoka 

vozduπna vlaga i rosa, doaÛa do pojava na 

golem broj damki na listovite, koi brzo se 

spojuvaat i ja nekrotiraat lisnata masa za 

kratok period. Bolesta moæe da se javi 

uπte vo rasadot vednaπ po nikneweto, pri 

πto napadnatite listovi brzo propaÛaat, a 

rastenijata zakrlælavuvaat i odumirat. 

Kaj rasadenite rastenija poradi znaËajno 

gubewe na asimilativnata lisna povrπina, 

plodovite ostanuvaat sitni i deformi- 

19


Pepelnica na krastavica 

Erysiphe cichorachearum, Shaerotheca fuliginea 

Pepelnicite se bolesti na suvo i toplo 

vreme poradi πto se javuvaaat i razvivaat 

vo periodot od april do noemvri. 

Ovaa e moæno poradi toa πto za ostvaruvawe 

na infekcija ne e potrebna kapka 

voda ili visoka relativna vlaænost kako 

kaj drugite fitopatogeni gabi. Konidiite - 

oidii rtat i na relativna vlaænost 

poniska od 20%, a suviot vozduh i visokite 

temperaturi ja zaslabuvaat otpornosta na 

rastenijata. 

Po zasnovawe na infekcijata na liceto na 

listovite se obrazuvaat beli, praπkasti i 

okrugli epifitni kolonii na gabata, koj 

pokasno se spojuvaat i ja prepokrivaat 

celata lisna povrπina. Nabrzo napadnatite 

listovi brzo æolteat, nekrotiraat, 

se suπat i opaÛaat. Najgolemi πteti nanesuva 

na krastavicite, kade lisnata masa 

brzo propaÛa so πto i direktno se namaluva 

prinosot i kvalitetot na plodovite. 

Pepelnicite se ektoparaziti Ëija micelija 

se razviva na povrπinata na listot, a vo 

mezofilot na listot navleguvaat haustorii 

so koj se izvlekuvaat asimilati za 

ishrana na gabata. Pepelnicite brzo i 

obilno fruktificiraat formirajki brojni 

oiidii otporni na visoki temperaturi i 

suv vozduh, so koj pararzitot so veter se 

raznesuva na golemi rastojanija i pove¸e od 

nekolku kilometri. Kaj domatite i 

piperkata poËesto se javuva specifiËen 

endogen tip na pepelnica Leveilula taurica 

koja se razviva vo mezofilot na listot. 

Taa sozdava karakteristiËni okrugloovalni 

æolti damki, a beliËastata 

prevlaka tipiËna za pepelnica se javuva 

pokasno samo na opaËinata na listot. 

Pri jaki napadi golemiot broj na damki se 

spojuvaat i predizvikuvaat nekrotirawe i 

propaÛawe na lisnata masa. Pogolemi 

πteti predizvikuva pri esensko proizvodstvo, 

koga gi napaÛa πtotuku rasadenite 

mladi rastenija i moæe kompletno da go 

kompromitira prinosot. 

Suzbivawe: Vo poËetokot na vegetacijata i 

pri buen porast potrebni se redovni preventivni 

prskawa so Topas 0,30% 10-12 dena, a pri 

pojava na pepelnica na sekoj 7 dena. Vo faza na 

zreewe i berbi se preporaËuva koristewe na 

Quadris. 

Suzbivaweto na pepelnicite osven so neophodnite 

prethodno navedeni hemiski tretmani, 

se potpomaga i preku odræuvawe visoka optimalna 

vozduπna vlaænost nad 80% so redovno 

navodnuvawe i orosuvawe i namaleno provetruvawe. 

20 

21

BOLESTI NA 

ZELKOVI 

KULTURI 

Crna lisna damkavost na 

zelkovi kulturi 

Alternaria brasicae 

NajËesto se javuva na zelka, karfiol i 

brokola kade na nadvoreπnite stari 

listovi predizvikuva sivo-crni koncentriËni 

krugovi. Pri jak napad damkite se 

spojuvaat, listovite nekrotiraat i opaÛaat 

so πto znaËajno se namaluva kvalitetot i 

prinosot. Golemi πteti ovaa bolest 

predizvikuva pri proizvodstvo na semenski 

materijal, poradi napadod i upropastuvawe 

na cvetnite drπki, cvetovite i 

semenskite Ëauri na brokolite i karfiolot. 

Suzbivawe: Se preporaËuvaat naizmeniËni preventivni 

prskawa so Bravo i Score 

Plamenica na zelkovi 

kulturi 

Peronospora brassicae 

Ovaa plamenica najËesto se javuva vo po 

ladni i vlaæni uslovi na odgleduvawe na 

zelkovi kulturi na rano prolet ili vo 

esen. Se πiri pri poniski temperaturi od 

drugite plamenici, zatoa πto optimalna 

temperatura na rtewe na konidiite e 10- 

15 0 S, a za razvoj na bolesta 15-19 0 S. Prvite 

simptomi se bledozeleni damki na 

listovite na Ëija opaËina pokasno 

se javuva pepelasto-sivkast rastresit 

sporonosen nalep. Damkite nekrotiraat, 

listovite pregoruvaat, a rastenijata 

zakræluvaat i davaat poniski prinosi i 

loπ kvalitet. NajËesto stradaat nadvoreπnite 

stari listovi, no bolesta moæe 

da ja zafati i glavicata, koja pokasno gnie. 

Moæe da se javi mnogu rano uπte vo rasadot 

i dokolku postojat povolni uslovi (vlaga i 

poniski temperaturi) gi sledi zelkovite 

kulturi vo tekot na celata vegetacija. 


Suzbivawe: Se preporaËuva preventivna 

upotreba na preparatot Bravo vo intervali 

od 8-12 denovi. Po pojava na plamenica se prska 

so sistemik Ridomil Gold MZ ili Ridomil Gold 

Combi. Vo period pred berba se koristi 

Quadris. 


22 

23

BOLESTI NA 

LUKOVI»ESI 

KULTURI 

Plamenica na kromid, luk i 

praz 

Peronospora destructor 

so veter na pogolemi rastojanija i za 

kratko vreme od 1-2 nedeli propaÛa celiot 

posev. Osven zimskite oospori koj se 

odræuvaat vo rastitelnite ostatoci vo 

poËvata, znaËaen izvor na zaraza moæe da 

bidet i zarazenite glavici zaostanati od 

prethodnata vegetacija. Poretko se javuvaat 

i sistemiËni infekcii so celosno 

hlorotiËni, poveneti i krælavi rastenija 

zarazeni direktno od inficiran rasad ili 

arpaxik. 

Simptomi na plamenica 

na kromid 

Izvonredno opasna bolest koja pri nepvolni 

vremenski uslovi na obilni i Ëesti 

vrneæi moæe potpolno da go uniπti 

posevot. Naprolet pri zgolemuvawe na 

temperaturata doaga do rtewe na zimskite 

oospori i infekcija na vrvniot del na 

listovite. Prvite simptomi se manifestiraat 

so sitni ovalno-izdolæeni bledo 

æolti damki koi pokasno se zgolemuvaat i 

spojuvaat. Zarazenite listovi æolteat, 

omeknuvaat, gubat turgor i se prekrπuvaat. 

Vo uslovi na zgolemena vozduπna vlaga 

gabata fruktificira i se sozdava retka 

violetova prevlaka od konidii i konidiofori. 

Podocna listovite nekrotiraat, gnijat i se 

naseluvaat od saprofitni gabi Alternaria i 

Stemphylium po πto listot dobiva crna boja. 

Slednite sekundarni letni infekcii se 

ostvaruvaat so konidii koi se raznesuvaat 

Suzbivawe: preventiven program za zaπtita 

vkluËuva koristewe na kontakten fungicid 

Bravo vo poËetniot period po rasaduvawe. Vo 

uslovi na buen porast i obilni doædovi se preporaËuvaat 

sistemiËniot fungicid Ridomil 

Gold 2-3 pati. 

Vo poslednata fenofaza na smalen porast na 

lisnata masa i goewe na glavicata se iskoristuvaat 

kvalitetnite svojstva na Quadris koj 

ima izvonredno dolgo deluvawe. Intervalite 

megu prskawata se odreduvaat spored vremenskite 

uslovi i ne treba da bidat podolgi od 

10-14 dena. 

Sivo gniewe 

Botritys squamosa 

Na prolet vo vlaæni uslovi prvi simptomi 

se mnogubrojni sitni vdlabnati damki na 

vrvniot del na lisjata so vodenest del 

okolu mestoto na infekcijata. Ovie simptomi 

se sliËni so oπtetuvawa od ubodi od 

insekti, oæegotini od herbicidi ili 

mehaniËki povredi. Pokasno damkite se 

zdruæuvaat, nekrotiraat i pokrivaat so 

gust siv nalep. 

Pri vlaæni periodi infekcijata se πiri i 

Simptomi na botritis 

na glavica 

24 

25

Plamenica na 

salata 

Bremia lactucae 

BOLESTI NA 

LISTEN 

ZELEN»UK 


vo bazalniot del na lisjata od kade se 

zarazuva na lukovicata. Infekciite na 

vratot na lukovicata se vrπat i preku rani 

ili mrtvo tkivo nastanati od plamenica, 

"gazewe na lisna masa" i pri vadewe na 

glavicite. Truleæot na osnovniot del na 

stebloto i lukovicata najmasoven e vo 

vtoriot del na vegetacijata vo fenofaza 

na goewe i zreewe, a najπteten pokasno pri 

Ëuvawe vo skladiπte. Infekcijata se πiri 

prema bazalniot del na lukovicata pri πto 

truli mesnatiot del, a ostanuvaat samo 

suvite luspi. Pri Ëuvawe vo vlaæni i 

topli skladiπta gabata brzo i obilno 

sporulira vo siv nalep i sklerocii pod 

nadvoreπnite luπpi. Pod vnatreπen 

pritisok na obilniot nalep od micelija i 

spori doaÛa do pukawe na luπpite i i 

πirewe na infekcijata na okolnite zdravi 

glavici. Gnileæot na lukovicite pred 

berba i pri Ëuvawe vo skladiπte osven od 

Botrytis squamosa moæe da bide predizvikan i 

od drugi fitopatogeni gabi i bakterii. 

Simptomite se sliËni, a predizvikuvaËite 

moæe da se razlikuvaat po bojata na 

prevlakata od micelija i spori na mestoto 

od gniewe : 

1. Fusarium oxysporum - rozovo- bela gnileæ 

2. Sclerotinia cepivorum - bela gnileæ so sklerocii 

3. Penicilium expansum - sino-zelena gnileæ 

4. Aspergilus niger - crna gnileæ 

5. Erwinia carotovora, - bakterijska vlaæna 

gnileæ 

Naj πtetno zaboluvawe na salatata, posebno 

odgleduvana vo zaπtiten prostor, 

poradi redovnata pojava i πirokata 

rasprostranetost. Plamenica na salata e 

bolest na ladno i vlaæno vreme od esen do 

prolet, πto se sovpaÛa i so periodot na 

odgleduvawe na salatata. Prvite simptomi 

se javuvaat rano uπte vo gustiot rasad, koga 

hlorotiËnite damki brzo se spojuvaat, a 

mladite rastenija poæoltuvaat i naglo 

propaÛaat. Na starite rasadeni rastenija, 

se javuvaat brojni svetlo æolti okrugloovalni 

damki oiviËeni so sekundarni 

nervi. Pri vlaæno vreme na opaËinata, a 

Ëesto i na liceto na listot vo ramkite na 

damkite gabata fruktificira vo beliËesta 

prevlaka od spori. Pri jak napad 

damkite se spojuvaat, nekrotiraat i lisnata 

masa gnie i brzo rastenieto celosno 

propaÛa. Parazitot Bremia lactucae se odræuva 

vo oblik na oospori vo zarazenite 

rastitelni ostatoci vo poËvata od kade se 

vrπat primarnite infekcii, a pokasno vo 

tekot na vegetacijata sekundarnite 

infekcii se ostvaruvaat preku konidii 

raznesuvani so veter. 

Suzbivawe: NaizmeniËno polivawe na rasad so 

Ridomil Gold kombi 45 WG i prskawe so Bravo. 

Po rasaduvawe potrebni se redovni preventivni 

prskawa so Bravo i Ridomil gold.Vo tek 

na berba se preporaËuva koristewe na Quadris. 


Suzbivawe: Se preporaËuva upotreba na specifiËen 

botriticid Switch, ili Chorus, a 

potrebni se i preventivni tretirawa so 

Bravo. 


26 

27

Bela gnileæ 

Sclerotinia sclerotariorum 

Sivo gniewe 

Botritys cinerea 


Najosetliva gradinarska kultura od site 

rastenija doma¸ini na belo sklerocinijsko 

gnieewe e salatata, pred se poradi periodot 

na odgleduvawe vo ladno i vlaæno 

vreme i neænite listovi. Simptomite se 

javuvaat vo tekot na celata vegetacija, no 

najgolemi πteti parazitot nanesuva vo 

periodot na odgleduvawe na rasad, po 

formirawe na glavici, kako i vo semeproizvodstvo. 

Patogenot se odræuva dolgo 

vreme vo poËvata vo oblik na sklerocii 

koi fruktificiirat vo askospori koj gi 

inficiraat korenoviot vrat i korenot na 

rasadot ili starite listovi pokraj samata 

poËva. Na listovite se javuvaat svetli 

vodenesti damki, koi se spojuvaat i listot 

celosno se suπi. Preku listovite zarazata 

se prenesuva na stebloto i korenot kade se 

obrazuva bela prevlaka, a vo sræta na 

zabolenoto steblo se stvaraat krupni crni 

sklerocii. Delot na rastenieto nad inficiranoto 

steblo brzo vene i se suπi, pri 

πto nastanuvaat golemi πteti, posebno pri 

seme proizvodstvoto. Bolesta pobrzo se 

razviva pri povisoki temperaturi 24 - 27 0 S 

i preobilno poËvena i vozduπna vlaga i za 

razlika od plamenicata pogolemi πteti 

nanesuva pri rana esen i kasno na prolet. 

Suzbivawe: Se preporaËuvaat 3 preventivni 

prskawa so Switch ili Chorus: posle niknewe, 

fenofaza 4-5 listovi i pred zatvarawe na 

glavicata. 

©iroko rasprostraneto zaboluvawe koe e 

naj πtetno vo rasado-proizvodstvoto i vo 

fenofazata na tehnoloπka zrelost pred 

berba. Na starite nadvoreπni listovi se 

obrazuvaat prvo æolti koj pokasno 

nekrotiraat vo kafeavi damki prekrieni 

so siva prevlaka. Prvite damki se javuvaat 

periferno po ivicite kade listot se 

dopira do poËvata, a po propaÛawe na 

listot parazitot se πiri na stebloto 

i vnatreπnite mladi listovi. Ovaa 

fitopatogena gaba se odræuva kako sklerocii 

i micelija vo rastitelni ostatoci vo 

poËvata, od kade posle obilno sporonosewe 

masovno se prenesuva so kapki voda od 

doæd i navodnuvawe ili aerogeno so 

veter. Kako bolest na rani i slabost Botritys 

cinerea polesno gi napaÛa oπtetenite od 

insekti i zaslabeni rastenija odgleduvani 

vo nepovolni agrotehniËki uslovi. 

Suzbivawe: Sclerotinia sclerotiorum i Botritys 

cinerea predizvikuvaËi na belo i sivo 

gniewe na salatata pripaÛaat na ista familija 

fitopatogeni gabi i zatoa se suzbivaat 

so isti fungicidi botriticidi. 

PreporaËuvame redovni preventivni prskawa 

so Bravo, a po poja na prvi simptomi koristewe 

na sistemicite Chorus i Switch. 


28 

29

OSTANATI 

BOLESTI NA 

GRADINARSKI 

KULTURI 

Lisna damkavost 

Alternaria dauci 

Bolesta se javuva skoro sekoja godina i e 

glaven priËinitel na suπeweto na lis- 

Pepelnica 

Erysiphe beraclei 

Plamenicata se javuva na podzemnite 

delovi od rastenieto. ObiËno se javuva vo 


tovite na korenoviot zelenËuk. Najgolemi 

πteti pravi vo docnite letni ili rani 

esenski denovi koga relativnata vlaænost 

na vozduhot e pogolema. Najgolemi πteti 

pravi na postarite listovi no gi zafa¸a i 

mladite. Na listovite se javuvaat prvo 

mali svetlo crveni damki koi postepeno se 

zdruæuvaat i dobivaat reËisi crna boja, pa 

se dobiva vpeËatok na "paleæ". 

Suzbivawe: Otkako ¸e se pojavi bolesta suzbivaweto 

e teπko, pa se preporaËuva preventivno 

tretirawe so fungicidot Bravo. Ako 

prvite simptomi se ve¸e pojaveni se preporaËuva 

tretirawe so Score ili Topas, a ako vremenskite 

uslovi pogoduvaat za razvoj na bolesta 

treba da se povtori prskaweto. 

uslovi na topla i suva klima. ObiËno 

prvite simptomi se javuvaat vo topla 

prolet koga na postarite listovi se javuva 

bela prevlaka. Od tamu zarazata pominuva 

i na novite listovi i korenot so πto 

znaËajno go namaluva kvalitetot na 

prinosot. 

Suzbivawe: Posle pojava na prvite simptomi 

da se tretira so Topas ili Score, a ako 

uslovite za razvoj na bolesta se pogodni togaπ 

treba da se povtori tretmanot. 

Pepelnica na morkov 

30 

31

Belo 

gniewe 

Sclerotinia sclerotiorum 

vata. Prethodno opiπanite simptomi 

na stebloto se javuvaat na domatite, 

piperkite i krastavicite, kade infekciite 

na postarite rastenija se ostvaruvaat 

preku rani naneseni so filizewe, krπewe 

list, berba i oπtetuvawa od insekti. 

Beloto gniewe kaj salatata i zelka se 

javuva na korenoviot vrat i na dolnite 

stari listovi. TipiËni simptomi se 

vodenesti damki, gniewe i sozdavawe 

sneæno bela micelija so crni sklerocii. 


Fitoparazitna gaba so mnogu πirok spektar 

na doma¸ini, a najgolemi πteti nanesuva na 

salata, krastavici, domati i zelka. 

PripaÛa na ist red gabi kako i Botrytis cinerea 

i polesno gi napaÛa zaslabenite rastenija 

odgleduvani vo nepovolni uslovi i 

prodira niz rani i mrtvo tkivo. Gabata se 

odræuva vo poËvata vo oblik na sklerocii 

i micelija vo rastitelnite ostatoci od 

kade gi vrπi prvite infekcii na 

korenoviot vrat na rasadot ili tek 

rasadenite rastenija. Prvo se javuva 

vodenesta damka koja se πiri i prstenesto 

go opfa¸a stebloto, po πto delot na 

rastenieto nad mestoto na zaraza vene i 

brzo propaÛa. Damkata nekrotira i gnie, a 

vo vlaæni uslovi se sozdava sneæno bela 

micelija ispolneta so crni sklerocii. 

Sklerociite se organi za konzervacija i 

dolgogodiπno odræuvawe na gabata vo poË- 

Suzbivawe: Se preporaËuvaat 3 preventivni 

prskawa so Switch ili Chorus : posle niknewe, 

fenofaza 4-5 listovi i pred zatvarawe na 

glavicata. Za salata i zelka se preporaËuvaat 

preventivni prskawa so Bravo. Kaj plodovite 

rastenija (domati, piperki i krastavici) se 

preporaËuvaat redovni preventivni prskawa, 

osobeno pri agrotehniËki merki pri koi se sozdavaat 

rani (filizewe, krπewe list ili 

berba) i pri vlaæno i ladno vreme. 

Simptomi na steblo 

32 

33


RÛa na 

grav 

Uromyces appendiculantus 

RÛata se pojavuva na mnogu kulturi, a najgolemi 

πteti predizvikuva na meπunkasti 

kulturi. Beluzlavite damki, koi se pojavuvaat 

na mladite listovi pred cvetaweto 

obiËno ne gi primetuvame. Ecidosporite od 

tie damki rtat na listot vo vid na 

praπkasti "bradavici" koi se izvor na 

proletni zarazi. Ako uslovite za razvoj na 

bolesta se pogodni, brojot na rÛavi damki e 

golem, pa listot postepeno se suπi i 

otpaÛa. Obilno Ûubrewe so azotni Ûubriva i 

difuzna svetlost go potpomagaat razvojot 

na bolesta. Rastitelnite ostatoci od 

zarazeni posevi morame da gi odstranime i 

zapalime. 

Bronzena damkavost na domati 

i piperki 

TipiËni simptomi se sitni plitki bronzavi 

damki na liceto na gornite mladi 

listovi. 

Inficiranite listovi se bledo æolti i 

povieni nagore, a vrvniot del na rastenieto 

zakræluva i prestanuva da raste. 

Bronzestite damki se πirat i spojuvaat, 

listovite venat, se suπat i propaÛaat. 

Mladite rastenija inficirani vo rasadot 

propaÛaat, postarite pokasno zarazeni 

preæivuvaat no prinosot e minimalen i 

nekvaliteten. Na mladite plodovi se 

sozdavaat dlaboki zeleno-crni damki, 

potoa plodovite se deformiraat, a pred 

zreewe se javuvaat specifiËni okruglo 

prstenesti æolti damki. Kaj piperkite se 

manifestiraat sliËni simptomi kako kaj 

domatite, no ima specifiËni pravilno 

okrugli damki na listovite i jako 

deformirani plodovi. Ovaa viroza 

nanesuva ogromni ekonomski πteti vo 

gradinarskoto proizvodstvo i teπko se 

suzbiva ako ne se prezemat strogi i 

kompleksni agrotehniËki i hemiski merki 

na suzbivawe. Virusot predizvikuvaË se 

odræuva vo golem broj pleveli i prenesuva 

so insektite Trips spp. posle ishrana od samo 

10 minuti. 

Suzbivawe: Suzbivaweto na Bronzena 

damkavost e indirektno preku suzbivawe na 

insektot vektor na trips so pravovremeni i 

Ëesti prskawa so: Vertimec 0,12-0,2%, Match 

0,2%, Actelic 0,1% i Karate 0,04%. 

VIROZI NA 

GRADNARSKITE 

KULTURI 


Suzbivawe: Preventivno prskawe spored programot 

za prskawe so fungicidot Bravo i 

Topas. 

34 

35

Æoltilo na krastavici 

KarakteristiËni 


Mnogu πtetno virusno zaboluvawe na krastavicite 

koe poslednite 10 godini redovno 

nanesuva golemi ekonomski zagubi vo 

oranæeriskoto i foliskoto proizvodstvo 

na krastavici i korniπoni. Prvite simptomi 

se javuvaat na najstarite dolni listovi 

koj æolteat i dobivaat karakteristiËni 

zeleni kontrasni okrugli damki. Ovie 

æolti listovi se krti, zadebeleni, 

povieni nadolu, a podocna ja gubaat asimilativnata 

mo¸. Simptomite go sledat 

porastot na rastenieto i æoltilo se πiri 

nagore, filizite i vrvniot del se bez 

siptomi. Rastenijata ja namaluvaat bujnosta,izbivaweto 

na filizi se reducira, a 

brojot na cvetovi i zavrzani plodovi e 

minimalen.Retkite plodovi se bledoæolti,mali, 

iskriveni i so tenok vrv. Vo 

vtoriot del na vegetacija koga od krastavicite 

se oËekuvaat maksimalni prinosi, 

porastot stopira, cvetovite abortiraat i 

rastenijata postepeno propaÛaat.Virusot 

predizvikuvaË na æoltiloto na krastavicite 

se prenesuva so vektorot 

belokrilka. Pojavata na simptomi na 

æoltilo e vo direktna korelacija so prenamnoæuvaweto 

i go prati πireweto na 

belokrilkata. 

Suzbivaweto na ovaa πtetna viroza na krastavicite 

e indirektno so kompletno i navremeno 

uniπtuvawe na belokrilkata so: Actara 

0,04%, Chess 0,1-0,12% i Actelic 0,1%. 

KarakteristiËni 


36 

37

©teti na list 

Cveten trips 

Frankliniella occidentalis 

Tutunov trips 

Trips tabaci 

Tripsite se polifagni πtetnici koi se 

ishranuvaat na golem broj odgleduvani rastenija 

ili pleveli. Frankliniella occidentalis 

poËesto gi napaÛa domatite, piperkata i 

krastavicite, a Trips tabaci zelkata i 

lukovite. Tripsite se æolto-kafeafi 

sitni insekti (1-2 mm) so izdolæenosplesnato 

telo i dva para tenki dolgi 

krila so resi po ivicite. 

Imaat usten aparat za bodewe i smukawe so 

koj smuka rastitelen sok od parenhimot koj 

brzo se razgraduva. Epidermisot ostanuva 

neoπteten, a prazniot meÛuprostor od razgradeniot 

parenhim se ispolnuva so vozduh. 

Pri toa se stvaraat karakteristiËni svetlo-staklesti 

do srebrenikavo-beli 

damki ispolneti so sitni crni zrnca od 

izmet. 

Se odræuva vo poËvata vo stadium na imago 

ili kako imago i larva na okolnite 

pleveli. 

Prvo gi napaÛa postarite listovi blizu do 

poËvata, a pokasno so prenamnoæuvawe se 

πiri na celoto rastenie. NajËesto æivee 

vo zaπtiteni skriπni mesta kako cvetni 

papki, cvet, cvetni livËiwa na mladi 

plodovi i opaËina na list. Razvojot na 

edna generacija trae kratko 10-14 dena, 

taka da ima golem broj generacii (10-14), a 

se prenamnoæuva pri suvo i toplo vreme vo 

periodot od april do oktomvri.Vo 

zaπtiten prostor vo uslovi na zagrevawe i 

niska relativna vozduπna vlaga rapidno se 

mnoæi vo tekot na celata godina.Izrazito 

polifagni insekti koi napaÛaat nad 70 

zeljesti gradinarski rastenija i 

pleveli.Pri prenamnoæuvawe na krastavicata 

moæe da napravi golemi πteti na 

lisnata masa, kade stvara golem broj 

nekrotiËni damki, koi se πirat i spojuvaat, 

po πto doaÛa do deformirawe i propaÛawe 

na listovite. Silno napadnatite mladi 

rastenija zakræluvaat i propaÛaat predvremeno. 

Na plodovite moæe da predizvika 

deformacii, krivewe i nekrotiËna 

rapavost na epidermisot, πto direktno go 

vloπuva izgledot i kvalitetot. Na 

piperkata se naseluva i ishranuva vo cvetovite 

kade go poremetuva oploduvaweto i 

gi deformira i nekrotira πtotutku 

zavrzanite plodovi. Na domatite pravi 

samo indirektni πteti kako vektor na 

najopasniot virusot na bronzava damkavost 

koj brzo potpolno go uniπtuva posevot. 

Virusot na bronzava damkavost inficira 

golem broj gradinarski kulturi, a najgolemi 

πteti nanesuva na domati, piperka, salata, 

tutun i dr. Tripsot izrazeni oπtetuvawa 

38 

39

Belokrilka 

Trialeurodes vaporariarum, 

Bemisia tabaci 

pravi i na lukovite rastenija (kromid, luk 

i praz) kade se sozdavaat sipmptomi vo 

oblik na izdolæeni crtesti damki koji 

podocna se spojuvaat. Rano napadnatite 

mladi rastenija brzo propaÛaat, a podocna 

napadnatite postari rastenija preæivuvaat, 

no prinosot i kvalitetot e znaËitelno 

namalen. 

Imago 

Zaπtita: Poradi skrieniot naËin na 

æiveewe i teπkiot pristap na insekticidite, 

kako i brzoto prenamnoæuvawe mora 

da se primenuva kompleksen preventiven program 

na zaπtita. Na krastavicata, lukovite 

kulturi i zelkata kade ne prenesuva virusi 

negovata brojnost se odræuva so prskawa na 10- 

14 dena pod nivoto na ekonomskiot prag na 

πtetnost. No poradi brzoto i lesnoto prenesuvawe 

na virusot na bronzava damkavost so 

ishrana na domatite i piperkata vo tek na 

samo 10 minuti, suzbivaweto na tripsot teba 

da bide 100 % pred da poËne da se ishranuva i 

izvrπi infekcija. Pri toa se primenuvaat 

kontaktni insekticidi vo kratki intervali 

od 5-8 dena, koj brzo go uniπtuvaat site razvojni 

oblici na insektot pred da poËne da se 

ishranuva. So pravovremeni i programirani 

tretirawa na osnova na pratewe na pojava na 

tripsot, treba da se zapoËne uπte od niknewe 

na rastenijata i prodolæi vo tekot na celata 

vegetacija. OdliËna zaπtita se postignuva 

so dve poËveni aplikacii so Actara: prvo 

polivawe na rasadot i vtoro teretirawe 

preku sistem kapka po kapka 2-3 nedeli po 

rasaduvawe. Sistemot na programirano preventivno 

prskawe treba da bide so naizmeniËno 

koristewe na Vertimec, Match i Actelic vo 

intervali od 7-10 dena. 

Belokrilkata e siten, mnogu aktiven 

insekt od familijata na lisni voπki koja 

se ishranuva na golem broj odgleduvani 

kulturi i pleveli. Kako tipiËen πtetnik 

na gradinarskite kulturi koj se odgleduvaat 

vo zaπtiten prostor kade brzo se 

prenamnoæuva i pravi ogromni πteti. 

Belokrilkata prezimuva vo site stadiumi 

na razvoj vo zaπtiten prostor, kako i na 

otvoreno pri blagi zimi. 

Vo tekot na sezonata na odgleduvawe gradinarski 

kulturi vo zaπtiten prostor, 

belokrilkata ima golem broj na generacii 

(15-20), a posebno vo topliot period od maj 

do noemvri. Imagoto obiËno se naseluva na 

vrvnite mladi listovi kade polaga jajca na 

opaËinata na listot, a brzo ispilenite 

larvi se fiksiraat i poËnuvaat so ishrana. 

Belokrilkata nanesuva direktni πteti so 

Masoven napad 

40 

41

zaslabuvawe na rastenijata preku smukawe 

na asimilati od floemot na listot. 

Pogolemi se indirektnite πteti koi nastanuvaat 

so izlaËuvawe na "medena 

rosa" koja nakapuva na lisnata masa i 

plodovite. Vo "medenata rosa" se razviva 

gabata Capnodium sp. predizvikuvaË na 

"Ëadlivost" so πto se namaluva asimilativnata 

aktivnost na lisnata masa i 

kvalitetot i prodaænata vrednost na 

plodovite. Belokrilkata e vektor prenesuvaË 

na opasni virusi predizvikuvaËi na: 

æoltilo na krastavicite i æolta 

"uvienost" na listovite na domatite. Preku 

gorenavedenite direktni i indirektni 

πteti belokrilkata znatno go namaluva 

prinosot i kvalitetot na domatite i krastavicite, 

a pri jaki napadi Ëesto doaÛa i 

do propaÛawe na rastenijata. 

Koprivino 

pajaËe 

Tetranichus urticae 

Belokrilka Trialeurodes 

vaporariorum 

Zaπtita: So suzbivawe na belokrilkata 

treba da se poËne pravovremeno, uπte od faza 

na rasad i pri pojava na prvi belokrilki. 

Poradi teπkoto suzbivawe na larvite koi se 

pokrieni so vosoËen sloj, po efektivno e 

redovno da se suzbivaat imagata i so toa da ne 

se dozvoli polagawe na jajca i pilewe na larvi. 

PreporaËuvame kombinacija na 2 insekticidi: 

Kontakten: Actelic 0,07-0,1% ili Karate 0,06% 

i eden sistemiËen: Actara 0,04% ili Chess 0,1- 

0,15% so potroπuvaËka na voda od 400-1000 l/ha. 

Efikasna zaπtita obezbeduvaat redovnite 

preventivni prskawa na 10-14 dena, a pri 

jak napad 2-3 udarni tretmani na 7 dena. 

SistemiËniot insekticid Actara moæe da se 

primeni i so poËvena aplikacija vo doza od 0,8 

kg/ha so πto se obezbeduva efikasna i dolgotrajna 

zaπtita od 3-5 nedeli. Najpogodni 

metodi na poËvena aplikacija se prskawe so 

inkorporacija pred rasaduvawe ili polivawe 

preku sistem kapka po kapka 2-3 nedeli od 

rasaduvawe. Vo rasad Actara 25 WG vo koncentracija 

od 0,02% odnosno 20 g/100 l i se aplicira 

so polivawe 50 ml rastvor po rastenie vo 

saksija ili so 3-6 l/m2 za gust rasad vo leja. 

Polifagen insekt koj redovno pravi golemi 

πteti na krastavicite, lubenicite, 

piperkata i modriot patlixan, posebno vo 

suviot i topliot del od godinata od maj do 

noemvri. Prvi simptomi se zabeleæuvaat 

na starite listovi kade doaÛa do poËetno 

mramorno æolteewe na osnovata na liskata 

pokraj lisnata drπka. Na opaËinata na 

napadnatite listovi se zabeleæuvaat 

sitni (1 mm) svetlo æolti pajaËiwa so 

Ëetiri noze i dve temno crveni toËki na 

grbot. Po prenamnoæuvawe se sre¸avaatsite 

razvojni oblici: brojni svetlo æolti 

okrugli jajca, æolti larvi i crveni imaga 

proprateni so pajaæina. ©teta pravat 

mobilnite oblici: larvite i imagata koi 

smukaat sokovi i go razgraduvaat tkivoto 

na listot koj ja gubi asimilativnata 

aktivnost, æoltee i se suπi. Pri povolni 


42 

43

Imago 

uslovi na visoki temperaturi, dobra 

osvetlenost i niska relativna vozduπna 

vlaænost razvojot od jajce do adult e 

kratkotraen 8-12 dena. Ova rezultira vo 

mnogubrojni (20-30) i isprepleteni generacii. 

Mobilnite πtetni oblici æiveat do 30 

dena i edna æenka nese okolu 200 jajca. 

Seto ova doprinesuva do izvonredno brzo 

prenamnoæuvawe i πirewe i nanesuvawe 

ogromni πteti. 

PajaËiwata brzo se πirat na gornite mladi 

listovi i okolnite rastenija pri πto doaÛa 

do suπewe na lisnata masa i naglo 

propaÛawe na posevot. Prvo prenamnoæuvawe 

se primetuva lokalno vo æariπta na 

lokacii so niska relativna vlaænost 

(okolu vratite, ventilacionite otvori i 

okolu grejnite tela), od kade brzo se 

proπiruva niz celiot zaπtiten prostor. Vo 

esen, poradi namalenata svetlina pri 

pokratkite denovi i zgolemenata 

vlaænost, vozrasnite pajaËiwa se povlekuvaat 

vo skrieni mesta kade prezimuvaat 

kako imaga ili zimski jajca. 

Suzbivawe: Se preporaËuva preventiven program 

na suzbivawe koj onevozmoæuva pojava i 

razvoj na kopriviniot pajak koj izvonredno 

teπko se suzbiva posle prenamnoæuvaweto. 

Najdobri rezultati se postignuvaat so akaricidot 

Vertimec 1,8 EC 0,05-0,07% koj ima 

translaminaren efekt i i gi uniπtuva pajaËiwata 

i na opaËinata na listot koj ne se direktno 

tretirani. Sporedno deluvawe ima i kontaktniot 

insekto-akaricid Actelic, no 

iskluËivo vo preventivni prskawa. 

RÛav pajak 

Aculops vasates 

Mnogu siten insekt 0,1-0,2 mm, teπko 

vidliv so golo oko, æoltenikavo-kafeav, 

so izdolæeno-ovalen crvolik oblik. 

Tesno specijaliziran na domatite, kade se 

stvara tipiËni simptomi na rÛava oboenost 

bazalniot del na stebloto, dolnite listovi 

i cvetnite drπki i plodovite od 

prvata kitka. Najdolnite listovi brzo 

æolteat, nekrotiraat i se suπat, a rÛaviot 

pajak i simptomite se πirat kon vrvniot 

del na rastenieto.Napadnatite plodovi 

imaat karakteristiËen plutast i rÛav 

izgled poradi brzata nekroza na epidermarmilnite 

kletki od drπkata kon vrvot. 

Plodovite zaostanuvaat vo porast, pukaat, 

opaÛaat i nemaat nikakva upotrebna vrednost. 

Pokraj domatite, gi napaÛa i drugite 

rastenija od familijata Solanaceae, kako 

piperka, kompir i petunija, no nanesuva 

pomali πteti. Za razlika od crveniot 

pajak, nema zimska dijapauza i vo zaπtiten 

prostor se razviva vo tek na cela 

godina.Isto taka negoviot razvoj ne e tolku 

zavisen od klimatskite uslovi, pa se πiri 

i vo uslovi na povisoka relativna 

vozduπna vlaænost, namalena svetlina i 

poniski temperaturi.Vo poËetok se javuva 

vo lokalni æariπta na nekolku rastenija, 

no ako ne se prezemat soodvetni merki na 

suzbivawe, brzo se proπiruva niz celiot 

posev i teπko se uniπtuva. 

Suzbivawe: So hemiski tretmani treba da se 

zapoËne vednaπ pri zapazuvawe na prvite simptomi 

vo osnova na stebloto i dolnite lisja. 

Najefikasno se suzbiva so nekolkukratni 

prskawa so Vertimec 0,05-0,1%, no so kvaltetno 

prskawe na stebloto i pazuvite na lisjata so 

pogolema koliËina voda. 

©teti na plod kaj domati 

44 

45

Masoven napad na lisni 

voπki 

Lisni voπki 

Myzus periscae, Aphis gossypii, Aphis 

fabae,Macrosiphum euphorbiae, Brevicoryne 

brassicae... 

Polifagni πtetnici koi se ishranuvaat so 

smukawe rastitelen sok na ogromen broj 

rastenija domakini. Lisnite voπki se 

sitni insekti od 2-6 mm so ovalnoizdolæen 

oblik, najËesto se zeleni, no gi 

ima i so crna, siva, kafeava, rozova i drugi 

boi. Vozrasnite migratorni oblici imaat 

krila i se preseluvaat na novi domakini. 

Vo æivotniot razvoen ciklus, lisnite 

voπki imaat karakteristiËno sloæeno 

razmnoæuvawe i smena na domakinot. 

NajËesto prezimuvaat vo oblik na zimski 

jajca na povekegodiπni ovoπni rastenija, 

od kade rano na prolet migriraat na mladi 

gradinarski kulturi. NajËesto se naseluvaat 

na mladite rastitelni organi, 

vrvnite delovi na izdancite i opaËinata 

na listovite. Ovde tie smukaat rastitelen 

sok i predizvikuvaat direkti πteti: 

zaslabuvawe na rastenijata, nivna deformacija 

i namalen ili stopiran porast. 

Poradi znaËajno reducirawe na asimilativnata 

lisna povrπina, se namaluva pri- 

nosot i vloπuva kvalitetot na plodovite. 

Ne pomali se i indirektnite πteti koi 

lisnite voπki gi predizvikuvaat so 

izlaËuvawe na "medena rosa" i 

prenesuvawe na brojni mnogu opasni virusni 

zaboluvawa. Na obilno izlaËenata 

"medna rosa" na listovite, se naseluvata 

gabata Capnodium spp. predizvikuvaË na 

Ëadlivost, koja go namaluva prodorot na 

sonËevata svetlina, a so toa i asimilacijata 

na hranlivi materii. »adlivata medna 

rosa, na takanareËenite nakapeni plodovi 

direktno im go vloπuva izgledot i prodaænata 

vrednost, a podocna doveduva i do 

nivno gniewe. Lisnite voπki se vektori 

prenositeli na nad 50 fitopatogeni virusi 

koi na site vrsti gradinarski kulturi 

predizvikuvaat mnogu opasni virusni 

zaboluvawa od tipot na mozaik, æoltilo, 

damkavost, nekrotiËnost, krælavost i dr. 

Najgolemi πteti virozite preneseni so 

lisni voπki nanesuvaat na piperkite i 

kompirot, kade osven namaluvawe na prinosot 

i kvalitetot, kompletno go kompromitiraat 

proizvodstvoto na seme i 

posadoËen materijal. Vo gradinarskoto 

proizvodstvo prisutni se nad 30 vidovi 

lisni voπki od koi naj πtetni se slednite: 

Myzus persicae, Aphis fabae, Brevicoryne brassicae, 

Macrosiphon solani i drugi. 

Suzbivawe: Poradi golemiot broj generacii 

15-25, posebno vo zaπtiten prostor vo uslovi 

na zatopluvawe, suzbivaweto na lisnite 

voπki treba da bide pravovremeno i konstantno 

vo tekot na celata sezona. Pri 

primetuvawe na prvite lisni voπki treba da 

se koristi nekoj od insekticidi: Karate, 

Actelic ili Basudin. Pri prenamnoæuvawe po 

pojava na prvi kolonii i zgrËuvawe la listovite, 

najdobri rezultati davaat sistemicite 

Actara ili Chess. Sistemicite se 

raznesuvaat niz celoto rastenie i indirektno 

gi uniπtuvaat nedostapnite lisnite 

voπki koj smukaat od floemot na zgrËeni listovi. 


voπki 


voπki 

46 

47

Listen 

miner 

Liriomiza spp. 

se ranite napadi vo rasad, koga larvata od 

kotiledonskite livËiwa niz lisnata 

drπka preminuva vo steblenceto i brzo go 

uniπtuva celoto rastenie. Golemi πteti 

pravi pri napad po rasaduvaweto, koga 

seuπte neprifatenite rastenija imaat 

mala lisna masa, spor razvoj i poslaba 

odbranbena mo¸. Posle zavrπuvawe na 

razvojot larvata izleguva od minata i se 

kukli na povrπinata na listot, a poËesto 

vo poËvata. Prvite imaga izletuvaat od 

kuklite koga ¸e se zapoËne so navodnuvawe 

i zagrevawe na poËvata, kako i stimulacija 

od mirisot na πtotuku niknatite, odnosno 

rasadenite rastenija. Ima nekolku (3-5) 

jasno razdvoeni generacii godiπno. 


Opasen polifagen πtetnik od redot Diptera 

- muvi.koj gi napaÛa site gradinarski kulturi. 

Imagoto e mala crna muπiËka so 

karakteristiËna æolta toËka na grbot. 

Larvata e bledo æolta, mala 2-3 mm i bez 

noze i jasno vidliva glava, a kuklata e 

temno kafeava, ovalno izdolæena. 

Prezimuva vo stadium na kukla vo poËva, a 

imagoto izletuva nabrgu posle setva, 

odnosno rasaduvawe. Oplodenata æenka 

pri dopolnitelna ishrana pravi karakteristiËni 

sitni beli ubodi na liceto od listot, 

a vo nekoi od niv nese jajca. Posle 

pileweto larvata se ishranuva so parenhimskoto 

tkivo meÛu gorniot i dolniot 

epiderm na listot, pravejki specifiËni 

krivulesti hodnici - mini. Pri pojak napad 

se naoÛaat pove¸e mini na eden list, poradi 

πto lisnata masa propaÛa, a prinosot i 

kvalitetot znaËajno namaluva. Naj πtetni 

Zaπtita: preventivno suzbivawe na imagoto 

pri masoven let i polagawe jajca so Karate 

0,05% ili Vertimec 0,05-0,1%. Direkto suzbivawe 

na larvi po prva pojava na prvi mini so: 

Trigard 0,01-0,03% ili Vertimec 0,05-0,1%. Pri 

jaki napadi prskaweto se povtoruva posle 7 

dena i se koristat povisokite koncentracii. 

Larva 

48 

49

Zelkovi bolvaËi 

Phyllotreta nemorum, Ph. atra, Ph.nigripes, Ph. 

undulata 

Sitni 2-3 mm crni sjajni insekti od redot 

Coleoptera, koj skokaat karateristiËno 

kako bolva. Specijalizirani se na ishrana 

na odgleduvani kulturi i plevelite od grupata 

zelkovi rastenija. Imagata se 

ishranuvaat na lisjata pravejki tipiËni 

sitni okrugli dupki, pri πto dolniot epidermis 

ostanuva neoπteten. Pri jak napad 

lisjata æolteat i opaÛaat, a rastenijata 

krælavt i brzo propaÛaat. Najgolemi πteti 

pravat imagata na mladiot rasad i πtotuku 

rasadenite rastenija, posebno ako se 

ishranuvaat na mladite listovi i vrvniot 

meristem. Zelkovite bolvaËi imaat edna 

generacija godiπno, a prezimuvaat vo poËvata 

ili pod rastitelnite ostatoci. Tie se 

insekti na toplo i suvo vreme i pogolemi 

πteti pravat na slabo navodnuvani 

zelkovi kulturi vo tek na letoto. 

GASENICI 

Pieris sp., Mamestra sp., Plutella sp., 

Brojni i opasni πtetnici od redot 

Lepidoptera koi gi napaÛaat site gradinarski 

kulturi. Razvojniot oblik gasenica 

pravi znaËajni πteti na site rastitelni 

organi. Spored morfologijata i naËinot na 

æiveewe klasificirani se vo dve grupi: 

A-Zemjiπni sovici 

Peperutki so krila vo oblik na krov - 

temno sivi gasenici koi preku denot se 

krijat vo poËvata blizu korenot, a preku 

no¸ta se ishranuvaat na nadzemniot del na 

rastenieto. Najgolemi πteti pravat so presekuvawe 

na πtotuku rasadenite mladi 

rastenija po πto znaËajno se proreduva 

sklopot na posevot. Kaj postarite rastenija 

se ishranuvaat i na drugite organi na 

rastenieto: list, cvet i plod. 

Imago 

Suzbivawe: Naj znaËajni se redovnite prskawa 

vo rasad i vednaπ porasaduvawe koga nastanuvaat 

najgolemi πteti. Se preporaËuva 

prskawe so Basudin, Actara i Karate na sekoj 7-10 

dena. 

©teti od gasenici 

50 

51

©teti od gasenici 

B-Lisni sovici i gasenici 

Vo tekot na celiot svoj razvoj se naoÛaat na 

nadzemniot del od rastenijata kade se 

ishranuvaat na listovite i plodovite ili 

se vbuπuvaat vo stebloto i plodovite. 

Biologija na razvoj: peperutkite polagaat 

jajca na site delovi od rastenijata. 

Ispilenite gasenici se ishranuvaat so 

lisnata masa i epidermisot na plodovite. 

Najgolemi πteti nanesuvaat gasenicite koi 

se vbuπuvaat vo stebloto i plodovite, po 

πto doaÛa do suπewe na vrvniot del od 

stebloto i gniewe na plodovite. Vbuπenite 

gasenici teπko se suzbivaat so insekticidi, 

zatoa se preporaËuva pravovremeno 

prskawe pri polagawe na jajca i na mladi 

larvi (L1-L2) (od 1 do 2 sm) pred vbuπuvawe. 

Pojaki napadi od gasenici moæe da se 

oËekuvaat od maj do noemvri, posebno kaj 

domati, piperka i zelka. Imaat pogolem 

broj na generacii, i vo eden posev moæe 

istovremeno da se javat pove¸e vrsti. 

Naj πtetna e gasenicata na pËenkarniot 

molec koja najËesto se vbuπuva vo stebloto 

i plodovite, po πto teπko se suzbivaat 

i predizvikuvaat znaËajni πteti. 

Osven na plodovite kulturi, gasenicite, 

znaËajni πteti nanesuvaat i na lisnite, 

posebno zelkovite kulturi kade najzastapeni 

se: 

Zelkar 

Pieris brasicae 

Suzbivawe: Osnovno pravilo vo programot za 

suzbivawe e pravovremeno preventivno 

tretirawe so adekvatni insekticidi. So 

redovnite preventivni prskawa ne se dozvoluva 

da preminat vo postari larveni stadiumi 

koga se pootporni na insekticidite ili se 

vbuπat vo stebloto i plodovite kade se 

nedostapni na tretmanite. So insekticidot 

Match 050 EC se suzbivaat gasenicite L1-L2, 

isprskanite jajca, jajca poloæeni na isprskana 

povπina, a gi pravi sterilni peperutkite koi 

doaÛaat vo kontakt so tretirana povrπina. 

Golema efikasnost vo suzbivawe i na pokasnite 

larveni stadiumi imaat kontaktnite 

insekticidi: Karate, Basudin, Vertimec, 

Ultracid i Chromorel D. 

Vo poËetokot na april se pojavuvaat 

peperutkite na zelkarot koi poËnuvaat so 

polagawe na jajcata na opaËinata od 

listovite na rastenijata od familijata 

"krstocvetni". Jajcata gi polagaat vo 

pogolemi grupi. Posle pribliæno deset 

denovi se pilat larvite i poËnuvaat so 

ishrana 3 do 4 nedeli, a na kraj se kuklat. 

Godiπno zelkarot ima 2 do 3 generacii. 

Pri topla esen pravi πteti na esenskata i 

zimskata zelka i vo tek na noemvri i 

dekemvri. 

Peperutka 

Kolonija jajca 

52 

53

Zelkova sovica 

Mamestra brasicae 

Kromidova muva 

Hylemia antique 

©teti na plod 

Sovicite se pove¸eto no¸ni peperutki so 

kafeavkasta boja, koi se pojavuvaat vo 

pogolem broj vo tekot na april i maj. Lesno 

moæat da preletaat pogolemi rastojania i 

da poloæat jajca na posevite. NajËesto 

izbiraat obilno Ûubreni i gusti sklopovi 

na posevi za polagawe na svoite jajca. 

Gasenicite se so intenzivno zelena boja, 

mnogu se podviæni i obilno se hranat so 

πto predizvikuvaat golemi πteti. 

Gasenicite na sovicite se dosta otporni na 

hemisko suzbivawe, osobeno vo ponaprednite 

larveni stadiumi (pogolemi od 20mm). 

Suzbivawe: Kako i kaj drugite πtetni insekti 

osnovno pravilo vo programot za suzbivawe 

e pravovremeno preventivno tretirawe so 

adekvatni insekticidi. So redovnite preventivni 

prskawa ne se dozvoluva da preminat vo 

postari larveni stadiumi koga se pootporni 

na insekticidite ili se vbuπat vo stebloto 

i plodovite kade se nedostapni na tretmanite. 

Noviot insekticid Match 050 EC gi 

suzbiva gasenicite L1-L2, isprskanite jajca, 

jajca poloæeni na isprskana povπina, a gi pravi 

sterilni peperutkite koi doaÛaat vo kontakt 

so tretirana povrπina. Golema 

efikasnost vo suzbivawe i na pokasnite 

larveni stadiumi imaat kontaktnite insekticidi: 

Karate, Basudin, Vertimec, Ultracid i 

Chromorel D. 

©tetite gi predizvikuvaat larvite, koi gi 

parazitiraat podzemnite organi na kromidot 

i drugite lukovi kulturi, luk i praz. 

Kaj mladite rastenija tie go oπtetuvaat 

centralnoto steblence po πto brzo doaÛa 

do deformacii i zgrËuvawe na lisnata 

masa, koja venee, æoltee i se suπi, a rastenieto 

propaÛa. Kaj postarite rastenija 

larvite se spuπtaat vo glavicata i tie go 

preæivuvaat napadot. Pri ishrana na 

pogolem broj larvi, vo napadnato tkivo se 

naseluvaat brojni gabi i bakterii, doaÛa do 

gniewe na glavata kromid, koja nema nikakva 

upotrebna i prodaæna vrednost. 

Kromidovata muva ima 3-4 generacii, a 

prvata generacija pri topla zima moæe da 

se javi uπte vo fevruari-mart. Prezimuva 

vo stadium na kukla vo poËvata na 

dlaboËina od 10-20 sm. Sivkasto-srebrenestite 

muvi polagaat jajca vo osnovata na 

stebloto vo pazuvite na listovite ili na 

poËvata neposredno do steblenceto. 

Ispilenite larvi preku pazuvata na listovite 

se vbuπuvaat vo korenovoto steblo, 

po πto mladite rastenija brzo propaÛaat. 

Larvite od pokasnite generacii se 

spuπtaat vo ve¸e formiranata kromidova 

glavica i taa postepeno gnie i propaÛa. Pri 

odgleduvawe na kromid "srebrewak", 

poslednata generacija na kromidovata 

muva, pri topla esen moæe da go napadne 

rasadot vo avgust-septemvri ili rasadeniot 

kromid vo septemvri - noemvri. 

Larva 

©teti na plod 

Suzbivawe: Najdobri rezultati vo suzbivawe 

na kromidovata muva obezbeduvaat insekticidite 

Actara 0,04% ili Basudin 0,15% koj 

osven folijarno, imaat i efikasno poËveno 

deluvawe. Vo faza na rasad se primenuvaat 

preku dve polivawa vo lea so 3-5l/m2. Najbitno 

e polivaweto 2-3 dena pred rasduvaweto koe 

obezbeduva dolgotrajna zaπtita posle rasaduvaweto 

vo period od 20-30 dena. Po rasaduvawe- 

54 

55

ZEMJI©NI ©TETNICI: 

raËka, æiËeni crvi, grËici, 

sovici 

to, zavisno od pojavata na lukovata muva, se 

preporaËuva nekolkukratno prskawe so Actara 

0,04% ili Basudin 0,15%. Pri toplo vreme so 

prvo prskawe treba da se poËne uπte vo fevruari 

i prodolæi so tretmani na 2-3 nedeli se do 

pred berba. 

Zelkova stenica 

Euridema spp. 

Euridema 

Euridema 

Mali 10 mm ovalni spleskani temnocrveni 

insekti so crni "lenti". 

Prezimuvaat imagata vo poËva ili pod 

rastitelni ostatoci od kade na prolet 

(april-maj) se naseluvaat na rastenija od 

grupata zelkovi rastenija. Po kratka 

dopolnitelna ishrana, se parat i polagaat 

jajca na rasadot ili proletnata zelka. 

Ispilenite larvi smukaat kletoËen sok od 

listovite, po πto se stvaarat æolto-beli 

damki, a pokasno listovite se deformiraat, 

suπat i opaÛaat. Ako zelkovite 

stenici se ishranuvaat na centralniot 

list i vegetativniot vrv vo rasadot ili na 

πtotuku rasadenite rastenija, tie brzo i 

kompletno propaÛaat. Pri podocna ishrana 

na glavicite od postari rastenija, 

znaËitelno go namaluvaat nivniot 

kvalitet i pazarna vrednost. Najgolemi 

πteti nastanuvaat pri suvo i toplo vreme i 

pri retko navodnuvawe i posiromaπno 

Ûubrewe. 

Suzbivawe: Vednaπ pri pojava na zelkovite 

stenici treba da se izvrπat 2-3 prskawa na 7- 

10 dena so Basudin, Karate ili Actelic. 

Opπto prisutni vo gradinarski poËvi 

redovno Ûubreni so arsko Ûubre i koristeni 

za monokultura so 2-3 kulturi vo sezona. 

Najgolemi πteti nanesuvaat pri napad na 

rasadot na gradinarskite kulturi kade go 

uniπtuvaat semeto, rkulecot i golem 

procent od mladite rastenija. Mnogu 

osetlivi se i πtotuku rasadeni mladi rastenija 

koga zemjiπnite insekti brzo go 

proreduvaat posevot. NajËesto go oπtetuvaat 

korenoviot sistem i plodovite na 

korenestite (morkov, cveklo) i krtolestite 

(kompir) odgleduvani kulturi. Po oπtetuvaweto 

na korenoviot sistem nadzemniot 

del stagnira i pokasno propaÛa. Zemjiπnite 

insekti Ëesto pravat i direktni πteti na 

nadzemniot del presekuvaj¸i go stebloto vo 

samata osnova (sovici, raËka) ili ishranuvaj¸i 

se i na lisnata masa i vegetativniot 

vrv (sovici). Teleniot crv ne gi uniπtuva 

brzo gradinarskite kulturi, no pravi πteti 

GrËici 

56 

57

Kompirova 

zlatica 

Leptinotarsa decemlineata 

Teleni crvi 

vo tekot na cela vegetacija i go namaluva 

prinosot posebno na bostan i domati ili 

kvalitetot na kompirite. Povredite naneseni 

od zemjiπnite πtetnici pretstavuvaat 

idealno mesto za prodor na mnogu 

fitopatogeni gabi i bakterii koj predizvikuvaat 

sekundarni πteti i propaÛawe na 

rastenijata. Zemjiπnite πtetnici se naj 

prisutni na tipiËni gradinarski poËvi, 

osven æiËeniot crv koj bara zbieni i 

vlaæni tereni. Zavisno od temperaturata i 

vlagata tie migriraat vertikalno vo poËvata, 

ili horizontalno po potraga na rastenija 

doma¸ini. 

Suzbivawe: Pravovremeno inkorporirawe na 

zemjiπni insekticidi vo sredno vlaæna poËva 

5-7 dena pred setva ili rasaduvawe,se osnovni 

uslovi potrebni za nivno aktivirawe i 

uniπtuvawe na zemjiπnite insekti. Actara 0,8 

kg/ha - prskawe so inkorporacija ili polivawe 

preku kapka po kapka. Actara deluva 3-5 nedeli 

kako na zemjiπni insekti, taka i na nadzemnite 

insekti preku sistemiËna akropetalna 

migracija vo lisnata masa. 

Basudin 4-5 l/ha - prskawe so inkorporacija 

preku kultivirawe na 20 sm ili so orosuvawe. 

Kompirova zlatica e najπteten insekt na 

kompirot i modriot patlixan, a se odræuva 

i na drugi odgleduvani rastenija i 

pleveli od familijata Solanaceae. 

Prezimenoto imago se aktivira koga na 

prolet temperaturata na poËvata se pokaËi 

nad 13 0 S vo tek na 10 dena. Imagoto dopolnitelno 

se ishranuva, pari i po 7-10 dena 

poËnuva da polaga 400 - 800 jajca na opaËinata 

na listot vo tek na 3-4 nedeli. Brzo 

posle pileweto, mladite larvi se 

ishranuvaat so dolniot epidermis i parenhim, 

a pokasno i so celiot list. Ako ne se 

prezemat adekvatni merki na suzbivawe, 

larvite brzo i kompletno gi izbrstuvaat 

site listovi, taka da ostanuvat samo stebloto 

i grankite. Ako ovie katastrofalni 

©teti nastanat rano na mladi rastenija, 

tie propaÛaat, a kaj postarite prinosot i 

kvalitetot e znatno namalen. Kompirova 

zlatica ima 2-3 generacii vo tekot na vegetacijata 

i najËesto se preseluva od raniot 

kompir od foliite na docniot kompir, 

modriot patliqan i domatite. 

Suzbivawe: najefikasni rezultati se 

postignuvaat so prskawe so sistemiËniot 

insekticid Actara so koncentracija od 0,02%, 

odnosno 100 gr/ha so 500 l/ha. Ovoj insekticid 

ima dolgo deluvawe od 2-3 nedeli i so eden 

tretman se suzbiva edna generacija, a istovremeno 

gi suzbiva i lisnite voπki vektori na 

opasni virusni zaboluvawa. 

Masoven napad od zlatica 

58 

59

FUNGICIDI 

QUADRIS 25 SC 

Sodræi aktivna materija Azoxystrobin koja pripaÛa vo grupata na 

strobilurini. Poradi πirokata moænost za upotreba i visokata 

efikasnost strobilurinite se pove¸e se prisutni vo zaπtitata na 

rastenijata, a meÛu niv Quadris stanuva najraπireniot fungicid 

na pazarot vo svetot. Quadris ima izvonredno πirok spektar na na 

deluvawe na site 4 glavni redovi gabi. Deluva na gabite vo 

razliËni stadiumi na razvojot, no najdobri rezultati ima pri 

preventivna upotreba so koja go iskoristuvame izvonrednoto 

dejstvo na Azoxystrobin vo poËetnite stadiumi na razvojiot od 

gabite : rtewe i dvæewe na zoosporite i rast na miceliumot. 

Posle tretiraweto silno se vrzuva za povrπinata od rastenieto 

od kade poleka prodira, preku kutikulata na epidermisot i ramnomerno 

se rasporeduva niz celiot list i drugite rastitelni 

organi. Poradi umerenata sistemiËnost postepeno i ramnomerno 

se distribuira vo tkivoto na tretiranite delovi na rastenieto i 

deluva dolgo vreme i do 2-3 nedeli. Del od fungicidot prodira 

vo listot i go stopira razvojot na micelijata vo parenhimot i 

mezofilot, a del ostanuva nadvor i go πtiti od novi infekcii. 

Vlaæeweto na listot od doæd ili rosa dodatno ja stimulira distribucijata 

na Quadris po povrπinata na listot i ovozmoæuva 

reapsorpcijata - nov prodor vo listot. Quadris izvonredno se 

prilepuva i dolgo odræuva na povrπinata od listot i dava na 

efikasna zaπtita na rastenieto vo period od 2-3 nedeli. Poradi 

umerenata sistemiËnost se preporaËuva negova upotreba vo vreme 

na umeren rast vo vtoriot del na vegetacijata, koga e vaæna 

pogolema perzistentnost i spora distribucija na aktivnata 

materija. Kratkata karenca od 1-3 dena ovozmoæuva negova 

upotreba pred samata berba, no pri toa istovremeno obezbeduva i 

dolgotrajna zaπtita na rastenijata vo vreme na periodot na 

berbite od 2-3 nedeli. Poradi posebniot naËin na dejstvo 

Quadris odliËno se vklopuva vo antirezistentniot program za 

zaπtita na rastenijata, posebno koga se koristi vo naizmeniËni 

prskawa posle upotreba na Bravo i Ridomil gold. Ima dobri ekotoksikoloπki 

svojstva i ne e πteten za korisnite insekti. 

Bolesti: Plamenici, crna damka - Alternaria, siva i bela gnileæbotritis, 

pepelnica 

60 

61

Kultura Bolest Doza 

Domati, piper, modar Alternaria, plamenici, 1,0 l/ha (10ml/10l 

patlixan siva i bela gnileæ, voda/100m 2 ) 

pepelnica 

Krastavici, tikvici Pepelnica, plamenica, 0,75 l/ha (7,5ml/10l 

voda/100m 2 ) 

Didymella 

RIDOMIL GOLD MZ 68 WG 

0,75 - 1,0 l/ha(7,5- 

10ml/10l voda/100m 2 ) 

LukoviËesti kulturi Plamenica 1,0 l/ha (10ml/10l 

voda/100m 2 ) 

Korenesti kulturi Lisna damkavost 1,0 l/ha (10ml/10l 

voda/100m 2 ) 

Lisni kulturi Lisna damkavost, rÛa 1,0 l/ha (10ml/10l 

voda/100m 2 ) 

Jagodesti kulturi Pepelnica, 0,8-1,0 l/ha (8 -10ml/10l 

voda/100m 2 ) 

Colletotrichum spp., 

1,0 l/ha (10ml/10l 

voda/100m 2 ) 

Ukrasni rastenija Pepelnica, rÛa 1,0 l/ha (10ml/10l 

voda/100m 2 ) 

Ridomil Gold e sostaven od dve aktivni materii metalaxyl - M i 

mancozeb. SistemiËnoto dejstvo na metalaxyl-M ovozmoæuva 

zaπtita na celoto rastenie πto e mnogu vaæno vo vreme na najbujniot 

rast vo prviot del na vegetacijata. Kontaktniot del 

mankozeb mu dava dolgo preventivno dejstvo na Ridomil Gold i 

onevozmoæuva rtewe i ostvaruvawe na infekcii. Za vreme od 1-2 

Ëasa posle tretiraweto, Metalaxyl - M vleguva vo tkivoto vo 

dovolni koliËini za da go zaπtiti rastenieto pred infekcijata. 

Posle ova vreme doædovite ne moæat da go ispiraat. Ridomil Gold 

ima najdolgo kurativno dejstvo vrz gabite od site sistemiËni 

fungicidi - 2 dena po poËetokot na infekcijata. Tuka doaÛa do 

izraz uπte edno dobro svojstvo na Ridomil Gold koj go spreËuva 

razvojot na bolesta i koga uslovite za infekcija se pojavile i 

2-3 dena pred aplikacijata. OdliËnoto kurativno dejstvo 

na Ridomil Gold dava i golema fleksibilnost za izborot na vreme 

za prskawe. Svojstvata na metalaxyl-M kako: brz vlez vo rastenieto, 

kurativnost i silnoto sistemiËno dejstvo mu davaat 

na Ridomil Gold moænost upotreba pri dolgi intervali (8-12 

denovi). Za vreme na povolni uslovi za infekcija, prisustvo rosa 

na rastenijata i golem prirast intervalot se skratuva na 7 dena. 

Preporaka za upotereba na Ridomil Gold e vo ranite fazi na buen 

porast i pred ostvaruvawe na infekcijata = preventivno. Pri 

povisoki temperaturi najdobro e da se prska pokasno poruËek, 

taka da lisnata masa ne se isuπi brzo i sistemikot Ridomil Gold 

prodre kompletno vo tekot na nokta. Poradi izrazito bazipetalno 

dejstvo - spuπtawe nadolu vo stebloto i korenot, ovozmoæuva 

dobra zaπtita od zemjiπni gabi Pythiym i Phytophthora, so πto se 

spreËuva propagawe na rasadot i presmukuvawe na tek rasadenite 

rastenija. 


Domati, modar Plamenica, lisna 3,0-3,5 l/ha (30-35 

patlixan damkavost g/10l voda/100m 2 ) 

Krastavici, tikvici, Plamenica 2,8 kg/ha (28 g/10l 

bostan voda/100m 2 ) 

LukoviËesti kulturi Plamenica 2,5-3,0 kg/ha (25-30 

g/10l voda/100m 2 ) 

Lisni kulturi Plamenici 2,5 kg/ha (25 g/10l 

voda/100m 2 ) 

Jagodesti kulturi Plamenici, 2,5 kg/ha (25 g/10l 

voda/100m 2 ) 

gnileæ na koren i rizomi 5kg/ha (50 g/10l 

voda/100m 2 ) 

Ukrasni rastenija Plamenici 2,5 kg/ha (25 g/10l 

voda/100m 2 ) 

TOPAS 100 EC 

Sodræi aktivna materija penkonazol koj se razlikuva od drugite 

triazolni fungicidi po izvonrednoto dejstvo na pepelnicite i 

sistemiËno πirewe niz celoto rastenie. Prednost na Topas e vo 

brzoto sistemiËnoto dejstvo, vo rastitetlnoto tkivo brzo naleguva 

i po 2 Ëasa doædovite ne go ispiraat. Vaæno svojstvo e i πto ne 

predizvikuva oæegotini, damki i ne go stopira razvojot na rastenieto. 

So pogolema doza se prodolæuva vremeto na 

deluvawe.Povisokite koncentracii treba da se koristat pri 

uslovi povolni za pojava na pepelnica (niska vozduπna vlaga) i 

pri pojava na prvi simptomi. Preporaki za prskawe so Topas se 

preventivna i poËesta upotreba, posebno vo prvite razvojni fazi. 

62 

63

64 


Domati, piper, 

SWITCH 62,5 WG 

Pepelnica voda/100m 2 ) 0,25-0,5 l/ha (2,5-5 ml/10l kromid) 

Krastavici, tikvici, Pepelnica 

0,25-0,5 l/ha (2,5-5 ml/10l 

bostan voda/100m 2 ) 

Korenesti kulturi Pepelnica, Alternaria 0,5 l/ha (5 ml/10l voda/100m 2 ) 

Jagodesti kulturi Pepelnica 0,25-0,5 l/ha (2,5-5 ml/10l voda/100m 2 ) 

Ukrasni rastenija Pepelnici, rÛi 0,25-0,5 l/ha (2,5-5 ml/10l 

voda/100m 2 ) 

Botriticidot Switch pokaæa neosporno vrvno dejstvo na sivoto i 

belo gniewe vo razliËni kulturi (gradinarski, vinova loza, 

ovoπtarstvo i jagodesto ovoπje). Se sostoi od dve aktivni materii 

cyprodinil i fludoxonil, koi se potpolno razliËni po naËinot na 

deluvawe i ja spreËuvaat pojavata na rezistencija. I po naËinot na 

vlez i vrzuvawe so rastitelnoto tkivo aktivnite materii se 

razliËni. Cyprodinil po vrzuvawe za vosoËnite sloevi na listot ili 

plodot, poleka prodira vo vnatreπnosta, kade umereno sistemiËno 

se distribuira. Fludioxonil se odlikuva so izvonredno jako vrzuvawe 

za povrπinata na rastitelnite organi i dolgo odræuvawe na 

istite. Protiv sivo i belo gniewe e neophodno da se napravi preventiven 

program za zaπtita i istovremeno da se smalat uslovite 

koi doprinesuvaat za infekcija. Pokraj glavnoto dejstvo na sivo i 

belo gniewe ima i silno sporedno deluvawe na mnogu drugi bolesti 

(Cladosporium, Monilia). Preporaka za prskawe e koristewe vo poslednite 

denovi pred berba zatoa πto pokraj dobrata zaπtita od gniewe 

obezbeduva i dobra zaπtita pri skladirawe i podobra transportabilnost. 


LukoviËesti Sivo gniewe 1,0 kg/ha (10g/10l 

kulturi voda/100m 2 ) 

Lisni kulturi Sivo i belo gniewe 0,5-0,8 kg/ha (5-8 g/10l voda/100m 2 ) 

Krastavici Belo gniewe 1 kg/ha (10g/10l voda/100m 2 ) 

Domati, piper, modar Sivo i belo gniewe 0,8 kg/ha (8g/10l voda/100m 2 ) 

patlixan, tikvici 

Jagodesti kulturi Sivo gniewe 0,8 - 1,2 kg/ha (8-12 g/10l voda/100m 2 ) 

Ukrasni rastenija Sivo gniewe 1,0-1,5 kg/ha (10 - 15g/10l voda/100m 2 ) 

CHORUS 

Botriticidot Chorus ima izvonredno dejstvo na sivoto i belo 

gniewe vo razliËni kulturi (gradinarski, vinova loza, i 

jagodesto ovoπje). Sodræi aktivna materija cyprodinil. Cyprodinil po 

vrzuvawe za vosoËnite sloevina listot ili plodot, poleka 

prodira vo vnatreπnosta, kadeumereno sistemiËno se distribuira. 

Protiv sivo i belo gniewe e neophodno da se napravi 

preventiven program za zaπtita i istovremeno da se smalat 

uslovite koi doprinesuvaat za infekcija. Pokraj glavnoto dejstvo 

na sivo i belo gniewe ima i silno sporedno deluvawe na 

mnogu drugi bolesti (Cladosporium, Monilia). Preporaka za prskawe e 

koristewe vo poslednite denovi pred berba zatoa πto pokraj 

dobrata zaπtita od gniewe obezbeduva i dobra zaπtita pri 

skladirawe i podobra transportabilnost. 


LukoviËesti Sivo gniewe 40 - 50 g/100 voda 

kulturi 

Lisni kulturi Sivo i belo gniewe 40 - 50 g/100 voda 

Krastavici Belo gniewe 40 - 50 g/100 voda 

Domati, piper, modar Sivo i belo gniewe 40 - 50 g/100 voda 

patlixan, tikvici 

Jagodesti kulturi Sivo gniewe 40 - 50 g/100 voda 

Ukrasni rastenija Sivo gniewe 40 - 50 g/100 voda 

SCORE 250 EC 

Score pomeÛu site triazoli ima najdobro dejstvo na 

razliËni vidovi damkavost meÛu rodovite Alternaria i 

Septoria.Triazolite se sistemici koi mnogu brzo se πirat vo rastenieto, 

no aktivnata materija difenokonazol za razlika od drugite 

najsporo se prerasporeduva, no zatoa i poramnomerno i deluva 

podolgotrajno. Poradi toa Score ima najdolgo preventivno dejstvo 

od fungicidite vo grupata na triazoli. Dejstvoto na Score e najsilno 

na miceliumot koj se rasprostranuva vo subkutikularniot sloj i 

parenhimot, a i pokasno koga gabata sporulira. Zaradi takov naËin 

na deluvawe Score meÛu triazolite ima najdolgo i najsigurno dejstvo. 

Ekstremnite temperaturi vrz dejstvoto na Score najmalku vli- 

65

jaat vo odnos na drugite triazoli. Temperaturata ne vlijae na maksimalnoto 

nivo na apsorbirana aktivna materija vo rastenieto. 

Zatoa ima odliËna efikasnost i pri πirok dijapazon na temperaturi 

Slabo isparuva i na povrπinata ostanuva dovolna koliËina 

aktivna materija od kade se redistribuira i deluva na infekcijata 

i sporulacija. Se translocira akropetalno i translaminarno. Se 

koristi vo koncentracija od 0,05-0,07% ili 5-7 ml/10l voda 

.Najefikasno suzbiva Alternaria spp. predizvikuvaË na crna damkavost 

na golem broj gradinarski kulturi. Deluva i na golem broj drugi 

gabni zaboluvawa: pepelnici, lisna muvla - Cladosporium fulvum, rÛa, 

itn. 


Lisni kulturi Lisni damki 0,3-0,5 l/ha (3-5ml/1-5l 

voda /100m 2 ) 

Domati Lisni damki, pepelnica 0,5 l/ha (5ml/10l voda/100m 2 ) 

LukoviËesti RÛa, damkavost 0,5 l/ha (5ml/10l voda/100m 2 ) 

kulturi 

Krastavici Crno gniewe na steblo 0,5 l/ha (5ml/10l voda/100m 2 ) 

Korenesti kulturi Pepelnica, damkavost 0,3-0,5 l/ha (3-5ml/1-5l 

voda /100m 2 ) 

Jagodesti kulturi Pepelnica 

BRAVO 500 SC 

0,3-0,5 l/ha (3-5ml/1-5l 

voda /100m 2 ) 

doædovi). Posle doædovite se redistribuira zaedno so vodata na 

drugite delovi od listot organite na rastenieto so πto ja zgolemuva 

pokrivnosta so fungicidot. Dolgotrajnoto odræuvawe na 

rastitelnite organi ovosmoæeno e poradi stabilnosta na temperaturi 

i ultravioletno razgraduvawe. Ima povolen efekt vrz 

korisnite insekti. 


Krastavica, Plamenici, lisna 2,5-3,0 l/ha (25-30 ml/3-5 

kompir damkavost l voda/ 100m 2 ) 

Domati Plamenica, crna lisna damkavost, 3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/ 

rÛava damkavost, gniewe na korenot 100m 2 ) 

i antraknoza, okrugla lisna 

damkavost, sivo gniewe i Lisna muvla 

LukoviËesti Plamenica, sivo gniewe 2,5 l/ha (25ml/3-5 l voda/ 

kulturi 100m 2 ) 

Lisni kulturi Plamenica, crna lisna 

3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/ 

damkavost, bela rÛa, 100m 2 ) 

Piperka Plamenica 3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/100m 2 ) 

Korenesti Lisna damkavost 3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/ 

kulturi 100m 2 ) 

Jagodesti Sivo gniewe kulturi 3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/100m 2 ) 

Meπunkasti Plamenica, lisna 3,0 l/ha (30 ml/3-5 l voda/ 

kulturi damkavost, sivo gniewe, rÛa 100m 2 ) 

Ukrasni Sivo gniewe, 2,5-3,0 l/ha (25-30 ml/3-5 

rastenija plamenici, damkavost, ... l voda/ 100m 2 ) 

Poznat vo svetot kako kontakten fungicid so najπirok spektar na 

deluvawe bidej¸i gi pokriva site 4 redovi na gabi. Vo gradinarstvoto 

obezbeduva zaπtita od najπtetnite bolesti: site vrsti 

plamenici, crnata damka, sivoto i belo gniewe, i lisnata muvla. 

Deluva i na Rhizoctonia, Septoria, Didimella. Na patogenite deluva na 

pove¸e mesta vo kletkata, taka nareËeno pove¸e-strano deluvawe 

(multi-site), so πto ja onevozmoæuva pojavata na rezistentnost. 

Rastenijata izvonredno go podnesuvaat i zatoa e registriran 

vo pove¸e od 100 razliËni kulturi vo celiot svet. Aktivnata 

materija hlortalonil e jak preventiven fungicid koj vo prv red go 

spreËuva rteweto i mobilnosta na zoosporite kako i sporulacijata. 

Bidej¸i nema kurativno svojstva mora da se koristi preventivno, 

pred pojava na bolesta. Jakata otpornost na ispirawe od 

doædovi mu ovozmoæuva i dolgo rezidualno dejstvo (posle 

suπewe na depozitot reËisi e nevozmoæno da se izmie i od jaki 

66 

INSEKTICIDI 

ACTARA 25 WG - 

mali dozi - visoka efikasnost 

Izrazito sistemiËen insekticid koj sodræi 250 g/kg tiamethoxam. 

SpaÛa vo vtorata generacija na neonikotinoidi i pretstavuva 

Ëekor napred vo zaπtitata na rastenijata od πtetnici. Deluva na 

izvonredno πirok spektar πtetnici, no poradi naËinot na dejstvo 

ne doaÛa do rezistencija.Ima πiroka primena vo gradinarstvo 

i ukrasni rastenija, a registriran e vo golem broj kulturi.Se 

koristi folijarno, a uπte podobri efekti ima preku poËvata 

(prskawe vo brazda, polivawe na rasadot pred rasaduvawe, polivawe 

preku sistem kapka po kapka ). Mnogu brzo se prima vo ras- 

67

tenieto i dobro se rasporeduva i ve¸e posle 2 Ëasa ne se ispira 

od doædovi.Poleka se razgraduva i ima dolgo rezidualno dejstvo, 

a ako se primeni preku poËva dejstvoto silno se prodolæuva na 3- 

5 nedeli. Dejstvoto pri folijarno tretirawe mu e 3-4 nedeli 

(kompirova zlatica) odnosno 10-14 dena (lisni voπki i 

belokrilka). Pri tretirawe preku poËva e potpolno bezopasen za 

korisni insekti i bumbari opraπuvaËi.Se preporaËuva prskawe 

vednaπ pri zabeleæuvawe na prvite imaga pred da poËnat so 

polagawe na jajca bidej¸i e izrazit adulticid. 

68 

Razvoj na populacijata πtetnici pri poËvena upotreba 

Intenzitet na napad na πtetnikot 

Folijarna primena na Actara 

PoËvena primena na Actara. 

Netretirano 

Upotreba na Actara 

preku poËva 

Prag na πtetnost 

Kultura Bolest Doza Karenca 

(dena) 

Domati, piper, l.voπki, zlatica 150-200 g/ha (1,5-2 g/100m2) 

tikvici belokrilka 400 g/ha (4 g/100m 2 ) 

Zelki BolvaËi, 150-200 g/ha (1,5-2 g/100m 2 ) 

l.voπki 

Salata Lisni voπki 200 g/ha (2 g/100m 2 ) 

Kompir l.voπki, zlatica 80-100 g/ha 

Domati, piperka, tikvici 

Pred, za vreme ili posle presaduvawe so pomala koliËina na 

voda (200-300l/ha) ramnomerno isprskajte, a potoa e poæelna 

3 

5 

7 

14 

Δas 

plitka inkorporacija, so doza od: 

- 400 g/ha (4g/100m dolæni) - protiv lisni voπki, zlatica 

- 700-800 g/ha (7-8 g/100m dolæni) - protiv trips i belokrilka 

Podocna mladite rastenija okolu korenot polijte gi so rastvor 

na preparat vo koliËina od pribliæno 50-100ml po rastenie so 

doza od : 

- 400-500 g/ha (4-5 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki i zlatica, 

koga rastenijata se pomladi od 6 sedmici. 

- 800 g/ha (8 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki i zlatica, koga 

rastenijata se postari od 6 sedmici 

- 800 g/ha (8 g/100m dolæni) - protiv trips i belokrilka 

Zelki 




- 300-400 g/ha (2-3 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki 

- 600 g/ha (4 g/100m dolæni) - protiv bolvaËi 

Podocna mladite rastenija okolu korenot polijte gi so rastvor 

na preparat vo koliËina od pribliæno 50-100ml po rastenie so 

doza od : 

- 400 g/ha (3 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki, koga rastenijata 

se pomladi od 6 sedmici 

- 600 g/ha (4 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki, koga rastenijata 

se postari od 6 sedmici 

- 600 g/ha (4 g/100m dolæni) - protiv bolvaËi 

Salata 




- 250-500 g/ha (1-2 g/100m dolæni) - protiv lisni voπki 

CHESS 50 WG - najefikasen 

sistemik za belokrilka 

Sodræi aktivna materija pymetrozin koja e jak sistemik i 

akropetalno i bazipetalno se rasporeduva vo celoto rastenieto. 

Ima jako svojstvo za akumulacija vo rastitelnoto tkivo 

πto mu dava dolgo rezidualno dejstvo. Potpolno e ne πteten za 

korisnite insekti i moæe da se upotrebuva i pri bioloπka 

zaπtita. Poradi razliËniot naËin na deluvawe e idealen 

partner za integrirana zaπtita na rastenijata. Na lisnite 

voπki deluva taka da posle primaweto tie prestanuvaat so 

69

ishrana i umiraat od glad posle 3-4 dena. Na lisnite voπki 

deluva 2-3 nedeli, a na belokrilkata 10-14 dena. 

Insekticidot Chess e vaæen del e od preventivniot program za 

zaπtita od belokrilkata kade doaÛa do izraz negovata sistemiËnost 

i perzistentnost. Se preporaËuva prskawe pri pojava 

na prvite adulti pred polagawe jajca, bidej¸i e izrazit 

adulticid. Ako belokrilkata e prenamnoæena se preporaËuvaat 

2-3 udarni prskawa na 7 dena vo zgolemena koncentracija 

od 0,15% i vo kombinacija so kontaktniot insekticid Actelic. 

Ne e πteten za korisnite insekti i bumbarite opraπuvaËi i se 

vklopuva vo programite na integralna zaπtita pri proizvodstvo 

na zdrava hrana. 

zatvorenata oranæerija ili folija. Poradi brzoto udarno, no 

pokratko deluvawe (3-5 dena), se preporaËuva kombinirana 

primena so sistemiËni insekticidi so πto se obezbeduva osven 

efikasna poËetna i dolgotrajna zaπtita. Ovie kombinacii na 

Actelic so sistemiËnite insekticidi Actara i Chess ovozmoæuvaat 

izvonredno efikasno suzbivawe na belokrilkata so tretmani 

na sekoj 10 - 14 dena. Poradi slabata otrovnost za lugeto 

i brzata degradacija ima kratkata karenca 2-3 dena i moæe da 

se koristi i vo periodot na Ëesti berbi tipiËni za gradinarskoto 

proizvodstvo. Se koristi vo koncentracija od 0,05- 

0,1%. 

Kultura ©tetnik Doza 

Site 

gradinarski 

kulturi 

Site 

vidovi lisni voπki 

ACTELIC 50 EC - insekticid za 

brzo uniπtuvawe belokrilka 

0,2-0,4-0,6 kg/ha (2-4-6 g/10l 

voda/100m2) 

Sodræi aktivna materija pirimifos - metil od grupata na organo 

fosforni soedinenija. Actelic ima πirok spektar na deluvawe 

na golem broj insekti: belokrilka, lisni voπki, trips, stenici, 

koprivin pajak i dr. Deluva na tri naËini: kontaktno, 

æeludeËno i inhalaciono.Kontaktnoto dejstvo e inicijalno 

brzo i mnogu jako, kako na insekti koi se direktno isprskani 

ili pokasno doagaat vo dopir so insekticidot. ÆeludeËnoto 

dejstvo nastapuva so truewe po ishrana so delovi od tretiranite 

rastenija. Inhalacionoto deluvawe specifiËno za Actelic 

nastanuva so vdiπuvawe na parite na insekticidot koj e fumigant, 

odnosno ima relativno brza isparlivost. Fumigantnoto 

svojstvo na lesna isparlivost ovozmoæuva deluvawe i na 

skrieni insekti nedostapni pri direktno prskawe. Ova se 

koristi pri prskawe vo zaπtiten prostor (oranæerii, folii, 

skladiπta) i uniπtuvawe na insekti skrieni vo nepristapni 

delovi na konstrukcijata ili vo zgrËeni listovi. Se preporaËuva 

da posle prskaweto kasno poruËek, zaπtiteniot prostor 

kompletno se zatvori, da bi se zgolemila i podolgo odræala 

visoka toksiËna koncentracija na preparatot vo vozduhot vo 

tekot na no¸ta. So ova istovremeno se spreËuvaat insektite da 

go napuπtat zaπtiteniot prostor i kompletno se uniπtuvaat vo 

KARATE 2,5 EC - najefikasen 

piretroid 

SpaÛa vo grupata piretroidi i ima πirok spektar na deluvawe. 

Aktivnata materija lambda cyhalotrin deluva kontaktno - 

æeludeËno i e poznata po brzo dejstvo "nok- daun" efekt. Bez 

ogled πto temperaturata ne deluva mnogu na visokata efikasnost, 

podobro e da se prska rano nautro ili kasno poruËek. Ova 

vreme na upotreba se sofpaÛa i so najgolema aktivnost na 

insektite, a ima najmalo isparuvawe na preparatot 

(rastvorot). Na mnogu πtetnici ima jako i sigurno deluvawe, pa 

populacijata na πtetnici i za podolgo vreme ne se podiga nad 

pragot na πtetnost. Deluvaweto na imagoto na belokrilka e 

brzo i sigurno, no pri primena na povisoki koncentracii 0,05%. 

Poradi golem broj na generacii kaj belokrilkata i teπko 

dostapnite larvi zaπtiteni so vosoËniot sloj, potrebno e da se 

primeni preventiven program. Pri toa treba da se vkluËat 

insekticidi od razliËni grupi so razliËni naËini na dejstvo 

(Chess, Actara, Actelic). Za lisni voπki e bitno da se prska pred 

da se zgrËi listot, bidej¸i poraddi kontaktnoto dejstvo ne 

moæe da gi uniπti skrienite insekti. Poradi toa πto nekoi 

insekti (gasenici, sovici) se mnogu osetlivi vo ranite fazi na 

razvojot, treba da se koristi porano (vo ranite fazi od 

nivniot razvoj = prvite larveni stadiumi). 

70 

71

Kultura ©tetnik Doza 

Domati, piperka l.voπki, l. sovici, zlatica 0,1-0,15 l/ha (1-1,5 

ml/10l voda/100m 2 ) 

belokrilka 0,2-0,3 l/ha (2-3 

ml/10l voda/100m 2 ) 

Modar patlixan l.voπki,l. sovici, zlatica, 0,1-0,15 l/ha (1-1,5 

trips ml/10l voda/100m 2 ) 


ml/10l voda/100m 2 ) 

Meπunkasti l.voπki, l. sovici, trips 0,1-0,15 l/ha (1-1,5 

kulturi ml/10l voda/100m 2 ) 

Lisni kulturi Zelkov molec, l.voπki, 0,15-0,2 l/ha (1,5-2 

zelkar, sovici, trips ml/10l voda/100m 2 ) 

Belokrilka 0,2-0,3 l/ha (2-3 

ml/10l voda/100m 2 ) 

Krastavici l.voπki, l.sovici, trips 0,1-0,15 l/ha (1-1,5 

ml/10l oda/100m 2 ) 


ml/10l voda/100m 2 ) 

Korenesti l.voπki, trips 0,1-0,15 l/ha (1-1,5 

ml/10l voda/100m 2 ) 


ml/10l voda/100m 2 ) 

Jagodesti Lisni voπki 0,1-0,15 l/ha (1-1,5 

kulturi ml/10l voda/100m 2 ) 

MATCH 050 EC - nova generacija 

eko-insekticid 

Aktivnata materija lufenuron spaÛa vo grupa inhibitori na razvoj 

na insektite so specifiËno dejstvo. Match deluva na sveæo 

poloæenite jajca i site stadiumi larvi so spreËuvawe na sinteza 

na hitinot i blokirawe na presvlekuvaweto. Deluva i indirektno 

na imagata koj po tertmanot polagaat sterilni jajca. Posebniot 

naËin na dejstvo mu garantira najsigurno dejstvo so rani tretmani 

pri polagawe na jajca i vo ranite stadiumi na razvoj na gasenicite 

od redot lepidoptera (L1 - L2). Deluva i na jajca i larvi na kompirova 

zlatica. Ima odliËna efikasnost vo suzbivawe na jajca i 

larvi na trips koi se ishranuvaat. Vo prorama na naizmeniËni 

prskawa so Vertimec koj deluva i na imagata i larvite se suzbivaat 

site stadiumi na tripsot i se izbegnuva sozdavawe na rezistencija. 

Bidej¸i hitin sozdavaat samo larvenite stadiumi na 

insekti, ne deluva na adulti i vo isto vreme ne e πteten za 

korisnite insekti. MeÛu site inhibitori na razvoj ima najdolgo 

72 

deluvawe i izvonredno e otporen na ispirawe. NaËinot na deluvawe 

(ovicidno, larvicidno) i golemata perzistentnost mu ovozmoæuva 

pogolema prilagodlivost za vremeto na aplikacija, no 

sekogaπ e podobro porano i preventivno za da se smali moænosta 

na greπka. Zatoa za postignuvawe na podobra efikasnost i optimalno 

iskoristuvawe na svojstvata na Match, mnogu e znaËajno e da 

se izvrπi prskaweto vednaπ po zapazuvawe na poloæeni jajca ili 

prvi stadiumi na larvi. 

Kultura ©tetnik Doza Vreme na upotreba 

Lisni Zelkar, sovici 0,4 l/ha (4 ml/3-6l Ednaπ vo sezona, 

kulturi voda/100m2) posle pojava na prvite jajca 

Piper Trips, 2.0 l/ha (20 ml/3- Tri pati vo sezona 

6l voda/100m2) na 7-14 dena 

pËenkaren molec, 2.0 l/ha (20 ml/3- Ednaπ vo sezona 

6l voda/100m2) 

Sovici 1.0 l/ha (10 ml/3- Ednaπ vo sezona 

6l voda/100m2) 

Modar Trips 2.0 l/ha (20 ml/3- Dva pati vo sezona 

patliqan 6l voda/100m2) na 7-14 dena 

Zlatica 0,4 l/ha (4 ml/3-6l Ednaπ vo sezona vo 

voda/100m2) 

faza L1-L3 

Sovici 0.6 l/ha (6 ml/3-6l Ednaπ vo sezona 

voda/100m2) 

posle pojava na jajca 

Domati Trips 2.0 l/ha (20 ml/3- Dva pati vo sezona 

6l voda/100m2) na 7-14 dena 

Sovici 0.6 l/ha (6 ml/3-6l Ednaπ vo sezona 

voda/100m2) 

posle pojava na jajca 

Ukrasni Trips 2.0 l/ha (20 ml/3- Tri pati vo sezona 

rastenija 6l voda/100m2) na 7-14 dena 

VERTIMEC 1,8% EC - deluva na 

Ëetiri naj πtetni insekti 

Akaricid i insekticid koj sodræi aktivna materija abamectin i 

na πtetnicite deluva kontaktno i æeludeËno. Na povrπinata od 

rastenijata jako se vrzuva vo vosoËniot sloj, od kade vleguva vo 

listot i prodira do opaËinata (translaminarno). Na insektite 

deluva taka da tie brzo prestanuvaat so ishrana, a umiraat najdocna 

za 2 dena. Deluva efikasno i na najtvrdokorni πtetnici, no 

poradi spreËuvawe na rezistentnosta potrebno e da se koristi vo 

preventivnite programi so drugi insekticidi (Match, Trigard, 

Actelic). Na povrπinata od listot pri jaka svetlina brzo se raz- 

73

graduva, pa zatoa za dobri rezultati se preporaËuva prskawe pri 

oblaËno vreme ili vo predveËernite Ëasovi, so πto se ovozmoæuva 

aktivnata materija da se vnese vo listot (preku no¸) kade 

depozitot dava prodolæeno dejstvo na stadiumite na insektite 

koj se ishranuvaat. Vertimec e insekticid so πirok spektar na 

deluvawe na naj πtetnite insekti vo gradinarstvoto: listen 

miner, trips, koprivin i rgav pajak, gasenici i dr.Pri suzbivawe 

na lisniot miner deluva i na imagata i larvite, pa se preporaËuva 

prskawe pri pojava na prvi imaga i ubodi ili prvi mini. Kako 

insekto-akaricid vo suzbivawe na kopriviniot pajak ima brzo 

poËetno i izvonredno dolgotrajno deluvawe i terba da se primenuva 

pri pojava na prvi pajaËiwa. Insekticidot Vertimec gi 

suzbiva site vrsti trips i deluva brzo kontaktno i digestivno na 

imagata i larvite pred da nanesat πteti ili prenesat virusi. 

Poradi trenslaminarniot prodor go uniπtuva i cvetniot trips koj 

se ishranuva vo zaπtiteni mesta (cvet, cvetni papki). Deluva i na 

prvite larveni stadiumi na golem broj vrsti gasenici znaËajni 

πtetnici vo gradinarstvoto. Prednosta za brzo raspaÛawe na 

povrπinata od listot ovozmoæuva vnos na nekoi korisni insekti 

vo posevot ve¸e po 24 Ëasa. 

Zavisno od vrstata na insekt koja ja suzbivame se koristi vo koncentracija 

od: 

0,04-0,07% za koprivin i rÛav pajak 

0,05-0,1% za listen miner i gasenici 

0,12-0,2% za trips 

TRIGARD 75 WP - najefikasen 

insekticid za listen miner 

TRIGARD 75 WP sodræi aktivna matrija ciromazin koja ima svojstvo 

na jako sistemiËno prodirawe vo rastitelnite organi. Se 

koristi za suzbivawe na lisniot miner Liromyza spp. vo site gradinarski 

kulturi. Se primenuva vo niska koncentracija 0,01-0,03%, 

odnosno vo doza od 0,1-0,3 kg/ha vo site fenofazi na odgleduvawe 

na gradinarskite kulturi. PreporaËuvame da se koristi pri pojava 

na prvite mini, a dokolku se zakasni i pri jaki napadi, tretmanot 

treba da se povtori po 7-10 dena. Za suzbivawe na edna generacija 

dovolni se dve prskawa. Osven folijarno, deluva i preku 

poËva, no vo pogolemi dozi. Ne se meπa so drugi pesticidi i se 

prska posebno. 

BASUDIN 600 EW - ©irok 

spektar na dejstvo 

Insekticidot Basudin so aktivna materija diazinon od grupata na 

organo-fosforni pesticidi naoga πiroka primena vo gradinarstvoto. 

Deluva kontaktno i stomaËno na πirok spektar insekti 

koj grizat i smukaat: gasenici, lisni voπki, trips, stenici, 

kako i na site poËveni πtetnici. Pri folijarni prskawa se 

koristi vo koncentracija od 0,1-0,12%. Vo zaπtiten prostor se 

primenuva vo poniska koncentracija i pri poniski temperaturi 

kasno poruËek. Basudin ima jako i prodolæeno poËveno deluvawe 

na zemjiπnite insekti (æiËen crv, sovici, grËici) pri πto se 

koristi doza od 4-5 l/ha. Najefikasen naËin na primena pred 

setva, odnosno rasaduvawe e uniformno prskawe na poËvata, po 

πto se vrπi inkorporacija so kultivirawe ili orosuvawe. 

Najvaæno e tretmanot da se izvrπi na sredno vlaæna poËva i 3- 

5 dena pred setva ili rasaduvawe za da ima vreme da se aktivira 

i deluva na insektite. Dokolku insektite se javat pokasno vo 

tek na vegetacijata ili se vo pokasni larveni stadiumi podobri 

rezultati se dobivaat so polivawe preku kapka po kapka ili so 

otvoren bren na prskalkata. Basudin vo kombinacija so Actara 

suzbiva golem broj na poËveni i nadzemni insekti vo period 4-6 

nedeli. So tretmanite se poËnuva uπte od faza na rasad, a najbitno 

e polivaweto 2-3 dena pred rasaduvaweto, so πto se 

obezbeduva dolgotrajna zaπtita po rasaduvaweto na stalno mesto. 

Naj πiroka primena naogaat vo suzbivawe na larvite-crvite na 

lukovata, zelkovata i morkovata muva so 1-2 prskawa po generacija. 

Redovnite prskawa ili polivawa po rasaduvawe na 

bostanot, domatite i drugite gradinarski kulturi davaat 

efikasna i dolgotrajna zaπtita na mladite rastenija od 

zemjiπni insekti i mravki. 

PLEVELI VO GRADINARSTVOTO 

Plevelite se vaæen ekonomski problem vo gradinarstvoto, koj 

znaËajno go namaluva prinosot i vloπuva kvalitetot, Ëesto pati 

komletno go kompromitira proizvodstvoto. Plevelite direkto 

πtetno deluvaat na odgleduvanite gradinarski rastenija, 

vospostavuvaat dominantni konkurentni odnosi, odzimaj¸i i im go 

æivotniot prostor, hrana, voda i svetlina.Ne pomali se i indirektnite 

πteti koj nastanuvaat poradi zgolemenata relativna 

vlaænost, uslov za pojava i razvoj na golem broj fitopatogeni gabi 

i bakterii. Plevelite istovremeno se i domakini na brojni 

74 75

insekti πtetnici na gradinarskite kulturi ili pretstavuvaat 

izvor na mnogu opasni virusi.Poradi site gorenavedeni problemi 

i πteti koj plevelite gi nanesuvaat na gradinarskite rastenija, 

ne se dozvoluva ni minimalno prisustvo na pleveli vo posevite, 

posebno vo zaπtiten prostor. Pri potencijalna moænost na prenos 

na virozi so insekti vektori od zarazenite pleveli na gradinarskite 

kulturi, se preporaËuva obavezno uniπtuvawe na 

plevelite vo ramkite na -izolacionen pojas od 10-30 m. Ova 

istovremeno spreËuva prenamnoæuvawe i odræuvawe na πtetni 

insekti (belokrilka, lisni voπki, trips) na bliskite pleveli od 

kade vo povolni uslovi preminuvaat vo gradinarskite posevi. So 

adekvatna i pravovremena primena na herbicidi, se izbegnuvaat i 

nepotrebnite troπoci za dopolnitelni kultivirawa za 

uniπtuvawe na plevelite i se ovozmoæuva polesno izveduvawe na 

agrotehniËkite merki (zaπtita, navodnuvawe, berba). Syngenta 

poseduva kvalitetna paleta na herbicidi koj naogaat πiroka 

upotreba kaj skoro site gradinarski kulturi i moæe da se primenat 

vo razni fazi na nivniot razvoj. 

HERBICIDI 

FUSILADE FORTE - selektiven 

za site gradinarski kulturi 

fazi na buen porast (intenzivno dviæewe na sokovi) na razvoj na 

plevelite, koga herbicidot pobrzo se usvojuva i sistemiËno 

translocira vo rizomite. Prskaweto so Fusilade, posle navodnuvawe 

ili vrneæi koga ima intenzivno dviæewe na sokovi vo 

plevelite i kasno popladne ovozmoæuva da se apsorbiraat 

pogolemi koliËini aktivna materija preku no¸ta i distribuiraat 

niz celoto rastenie. 

DUAL GOLD 960 EC - primena vo golem 

broj gradinarski kulturi 

Deluva na πirok spektar tesnolisni ednogodiπni pleveli i na 

nekoi ednogodiπni πirokolisni pleveli. Aktivnata materija 

metolahlor deluva samo poËveno i plevelite ja primaat preku 

rkulcite i propaÛaat pri niknewe. Se upotrebuva po setva, a pred 

niknewe kaj morkov, magdanos, karfiol, graπok, grav, kompir, 

spana¸ luk,kromid i dr. 

Pred rasaduvawe se koristi kaj domati,piperka, krastavici, 

kromid srebrewak i dr. Naj πiroka primena vo gradinirastvoto 

naoga vo odgleduvawe na kompirot, kade se koristi po sadewe, a 

pred niknuvawe vo kombinacija so Gesagard. Dozata varira od 0,5 

- 1,8 l/ha zavisno od vrstata na odgleduvano gradinarsko 

rastenie, tipot na poËva i prethodniot stepen na zaplevenost. 

SistemiËen selektiven herbicid - graminicid za uniπtuvawe 

edno i pove¸e godiπni trevni pleveli vo mnogubrojni πirokolisni 

kulturi. Sodræi aktivna materija fluazifop -P- butyl koja deluva 

folijarno preku lisnata masa i se translocira niz celoto rastenie.Deluva 

folijarno preku zelenite rastitelni organi i se 

prska po niknewe na plevelite, najdobro vo faza na buen porast i 

visina od 10-30 sm. Specijalnite dodatoci vo formulacijata t.n. 

"izolink", go podobruvaat deluvaweto i efikasnosta na herbicidot: 

ja zgolemuvaat brzina i intenzitet na vnos i translokacija na 

aktivnata materija vo rastenieto, obezbeduvaat sporo ispirawe, 

kako i selektivnost i kompatibilnost so drugi herbicidi. Dozata 

na upotreba se dviæi od 0,8 -2,0 l/ha, zavisno od vrstite 

plevelite koi se prisutni. Pogolemi dozi se primenuvaat za 

uniπtuvawe na pove¸egodiπnite pleveli (troskot, pirevina, div 

sirak), poradi potreba za uniπtuvawe na podzemnite organi 

(rizomi). Poniskite dozi 0,8-1 l/ha se koristat za uniπtuvawe na 

ednogodiπnite pleveli, povekegodiπnite pleveli niknati od 

seme, kako i za samoniknato æito vo postrni kulturi (zimska 

zelka, kromid srebrewak). Potrebno e da se koristi vo vitalni 

GESAGARD 500 FW - za πirokolisni 

pleveli vo kompir, morkov i grav 

Gesagard 500 FW 

Selektiven herbicid so aktivna materija prometrin koja deluva 

preku poËva i lisna masa. Pri poËveno dejstvo spreËuva niknewe 

na plevelite, a pri folijarno ja spræuva lisnata masa i vegetativniot 

vrv na porast. Vo gradinarstvoto naoga πiroka primena 

pri odgleduvawe kompir, grav, graπok i morkov za suzbivawe na 

ednogodiπni πirokolisni pleveli. Kaj kompirot Gesagard se tretira 

po sadewe, a pred niknewe. Zaradi proπiruvawe na spektarot 

na deluvawe se kombinira so Dual gold koj suzbiva golem 

broj tesnolisni pleveli. Vo uslovi na zaedniËko odgleduvawe na 

grav vo pËenka se prska po setva, pred niknewe. Kaj poËveni tretmani 

efikasnosta na herbicidot se zgolemuva ako se vnese vo 

povrπinskiot sloj so prskawe na vlaæna poËva, odnosno ako po 

tretmanite se navodnuva ili ima vrneæi. Pri odgleduvawe na 

morkovot primenata na Gesagard e pofleksibilna i moæe da se 

tretira po setva-pred niknewe i nekolku pati po niknewe. 

Prvoto tretirawe po niknewe na morkovot e posle faza 2-3 pravi 

lista. Tretmanite po niknewe se korekcioni, za suzbivawe na 

76 77

plevelite koj ne se uniπteni so prethodnite prskawa. 

Izniknatite pleveli se najosetlivi na Gesagard vo ranite fenofazi 

od 2-4 lista, odnosno 5-10 sm visina. So folijarnite 

prskawa se uniπtuvaat i nekoi povekegodiπni πirokolisni 

pleveli poniknati od seme, a samo privremeno stopira razvojot na 

pove¸egodiπnite pleveli so podzemni organi. Gesagard se primenuva 

vo doza od 1,5-3 l/ha so primena od 300-500 l voda/ha. 

TOUCHDOWN system 4 - 

najefikasen totalen sistemik 

Totalen neselektiven sistemiËen herbicid koj vo gradinarstvoto 

moæe da se upotrebuva samo pred setva, odnosno rasaduvawe ili 

posle zavrπetokot na sezonata. 

Ne deluva preku poËvata, no samo preku zelenite rastitelni 

delovi, taka da nema ograniËuvawa za setva i rasaduvawe posle 

tretiraweto. 

Aktivnata materija na TOUCHDOWN system 4 e sulfosat, so ist mehanizam 

na deluvawe kako drugite herbicidi od grupata glifosati. 

Prednosta na TOUCHDOWN system 4 nad drugite glifosati e specijalnata 

formulacija koja obezbeduva pogolema efikasnost ovozmoæuvajki 

pobrz prodor i translokacija. Poradi zgolemenata 

efikasnost se koristat na pomali dozi za 20% (2-7 l/ha) πto 

ovozmoæuva ekonomiËno koristewe na ovoj herbicid. 

Dozata zavisi od vrstata na pleveli koj gi suzbivame: 

2-3 l/ha za ednogodiπni pleveli 

4 l/ha za pirevina, gluvarËe, kiselec 

5 l/ha a div sirak, osjak= 

7-8 l/ha za troskot,povivka, poponec, palamida, kapina. 

Poradi neselektivnosta na TOUCHDOWN system 4 treba strogo da se 

pazi da pri i posle prskaweto ne dojde vo kontakt so gradinarskite 

kulturi. 

Poradi toa ne smee da se prska vo blizina na gradinarski posevi 

po æeπko i vetrovito vreme koga moæe da dojde do isparuvawe i 

drift- zanesuvawe i nivno oπtetuvawe. 

GRAMOXONE 50 EC - 

hemiska motika 

Neselektiven totalen herbicid so kontaktno folijarno dejstvo 

na zelenite rastitelni organi. Poradi neselektivnosta 

Gramaxone se koristi vo gradinarstvoto pred niknewe i rasaduvawe 

ili po zavrπetok na vegetacijata. PraktiËna primena naoÛa 

vo korekcija na poniknatite pleveli pri poslaboto dejstvo na 

prethodno primenetite poËveni rezidualni herbicidi vo uslovi 

na suπa. Vo rasadoproizvodstvo ili setva na otvoreno se koristi 

2-3 dena neposredno pred samoto niknewe na rasadot, no ne na 

pesoklivi poËvi. Pri oranæerijsko proizvodstvo na krastavici, 

se primenuva za suzbivawe na poniknatoto æito na supstrat od 

balite slama. Se prska 1-2 pati so koncentracija od 0,5% i nema 

nikakvo rezidualno πtetno dejstvo na pokasno rasadenite krastavici. 

Gramaxone naoga naj πiroka primena vo suzbivawe na 

plevelite vo neposredna okolina na oranæeriite i foliite, so 

πto se onevozmoæuva prenamnoæuvawe na insekti i prenesuvawe 

na fitopatogeni virusi. Se koristi 1-2 pati porano naprolet 

(mart-maj) za uniπtuvawe na ednogodiπnite pleveli, a pokasno 

(juni-avgust) so Touchdown se suzbivaat i pove¸egodiπnite. 

Gramaxone se koristi i za desikacija - uniπtuvawe na lisnata 

masa na kompir za polesno mehanizirano vadewe na krtolite. 

Prvite simptomi na deluvawe se javuvaat za 4-7 dena kako poËetno 

æolteewe i povenuvawe, a najkasno za 10-15 dena plevelite 

nekrotiraat i celosno propagaat. 

Po tretirawe na pove¸egodiπni pleveli so rizomi i dlaboki 

koreni, povrπinata ne smee da se obrabotuva 3 nedeli, period 

potreben da se uniπtat kompletno i podzemnite organi.Plevelite 

se najosetlivi vo fenofazata na buen porast i zgolemeno sokodviæenie, 

a posebno posle vrneæi ili navodnuvawe. Plevelite so 

rizomi i dlaboki koreni moæe da se prskaat i vo pokasni fazi (po 

cvetawe i formirawe seme) koga rastitelnite sokovi gi prenesuvaat 

rezervnite materii od lisnata masa vo podzemnite organi. 

Ova se koristi za zgolemena translokacija na pogolemi koliËini 

aktivna materija vo rizomite i kompletno uniπtuvawe na 

povekegodiπnite pleveli. 

78 79

©EMA ZA TRETIRAWE KRASTAVICI, TIKVICI I BOSTAN PROTIV BOLESTI 

Bolesti 

Plamenica 

BRAVO RIDOMIL GOLD QUADRIS 

BRAVO 

Pepelnica 

TOPAS QUADRIS 

Crna gnileæ na steblo 

i Crna damkavost BRAVO SCORE QUADRIS 

BRAVO 

Belo gniewe i Sivo 

gniewe BRAVO, CHORUS SWITCH, CHORUS CHORUS BRAVO 

Legenda: • Tikvici • Krastavici • bostan 

80 81

©EMA ZA TRETIRAWE NA PLODOV ZELEN»UK 

PROTIV BOLESTI 

Bolesti 

Pepelnica 

TOPAS 

SCORE 

Plamenica na domat 

RIDOMIL GOLD 

Crna lisna damkavost 

SCORE 

Okrugla lisna damkavost 

BRAVO BRAVO 

RÛava damkavost 

Gnileæ na koren 

Plamenica na piper 

RIDOMIL GOLD 

Sivo gniewe 

Belo gniewe 

SWITCH, CHORUS 

QUADRIS 

QUADRIS 

Legenda: • Domati • Piper • Modar patlixan 

QUADRIS 

82 

83

Design: Tanja ©eme 

Za site ponatamoπni informacii obratete se na: 

HROMOS-PESTICIDI d.o.o. 

Skopje, ul.: Dame Gruev 5/3 

Tel.: 02 3113 292 

Faks: 02 3115 061 

e-mail: hrompest@mt.net.mk

Sodræina

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template ?