Moja zemja NOEMVRI (MK):Layout 1.qxd

ffrm.org.mk
  • No tags were found...

Moja zemja NOEMVRI (MK):Layout 1.qxd

YREDNI^KI ZBOR

renata.naumovska@ffrm.org.mk

Spisanieto „Moja zewja” izleguva wese~no i e

vo sopstvenost na Fedepacijata na fapwepi vo

Republika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kako

opganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003

godina, a od dekewvpi 2006 godina se dist pi -

bu ipa kako wese~no specijalizipano spisanie

za zewjodelstvo i pupalen pazvoj.

Moja zemja

noewvpi 2008

Izdava~:

Fedepacija na fapwepite

vo Republika Makedonija

Yl. Ligo Mixajlovski

bp.3, 1000 Skopje

tel / faks: 02/ 3099042

e- mail: kontakt@ffrm.org.mk

Bpoj na `-swetka:

210-0570486301-53

Banka dep.: NLB Tutunska Banka

Menaxer i

glaven i odgovoren urednik

Renata Nauwovska

renata.naumovska@ffrm.org.mk

Urednik

Todop Stoj~evski

todor.stojcevski@ffrm.org.mk

Marketing

Blagoj~e Najdovski

pcelaveles@yahoo.com

Antoaneta Diwova

antoaneta_dim@yahoo.com

Izvr{en direktor

Tpajan Diwkovski

trajan.dimkovski@ffrm.org.mk

Lektor:

Vepica Nedelkoska

Preveduva~i

Sowa Kitanovska, Edita Ja{api

Novinari:

Monika Taleska

Stru~ni sorabotnici:

Ppof. d-p Qup~o Mixajlov

Ppof. d-p Xpisula Kippijanovska

Sorabotnici:

Sowa Tpajkova

Nediw Kasawi

Nakil Elezi

Savka Mapkudova

Magdalena Bla`evska

Pan~e Lokvenec

@enata - powa` i od wa`!

Da ne Ve zbuni naslovot na ova obpa}awe: ova wi

be{e upateno wene, zatoa {to go odp`av zbopot, daden

pped nekolku weseci, od eden gospodin kogo wnogu

go po~ituvaw. Mo`ebi i zatoa go sfativ kako kowpliwent

i sakaw da go spodelaw so u{te wnogu `eni

koi go zaslu`uvaat toa, vo ~est na Me|unapodniot

den na pupalnata `ena, 15 oktowvpi, koj ppvpat go

pposlavivwe godinava vo La`ani, ppilepsko.

Deka e powa` i od wa` bi pekla za Kiweta [abanovi}

od La`ani, ~ija ppikazna dlaboko we tpognuva sekoga{ koga }e ja slu{naw.

Koga wi paska`uva{e kako `enite od nejzinoto selo pe{ile da pegistpipaat

koopepativa za sobipawe wleko za da zapabotuvaat i da wo`at da si gi sobepat

wa`ite i sinovite od gupbet, nejzinite sosetki, soselanki, kole{ki

vo ovoj potfat, gi bpi{ea solzite i dopolnuvaa: „Nie swe celo selo `eni,

pe~isi cela godina sawi. Sakawe da bidewe zaedno“. Denes, nejzinata koopepativa

„Lejla„ iwa nad 300 ~lena, a taa paboti so nekolku wladi devojki

na nivnoto usovp{uvawe, koi bi $ powagale i bi stanale nejzini nasledni~ki.

Deka e powa` i od wa` bi pekla i za Olga Stoiwenova od Istibawa, vini~ko.

Taa wakedonskite pakotvopbi gi ppetvopi vo ppofitabilen biznis, koj na 30

`eni od ovoj pegion iw nosi zapabotuva~ka i go ppetstavuva najsuptilnoto

od wakedonskiot folklop. Istoto bi go pekla i za Nadica Cekovska od Pex~evo,

koja ppezewaj}i go sewejniot biznis, go dovede jabolkoviot ocet do zlaten wedal

za kvalitet na novosadskiot saew, a sega investipa i vo ppo{ipuvawe na

biznisot. Bi go ka`ala i za Len~e Kliwoska od Leskoec, oxpidsko, od koja u~aw

za cvpstinata, istpajnosta i neskp{livosta koi sawo `ena wo`e da gi poka`e.

A, kalapot za vakvite `eni, izgleda, e ist nasekade niz svetot. Neodawna,

na edna takva `ena $ go ~estitavwe zawinuvaweto vo penzija. Anet Xelstpow

}e ostane zapawetena vo Fedepacijata na fapwepite vo Republika Makedonija

kako siwbol za xpabpost, cvpstina, ppofesionalnost i toplina. Mislaw

deka site onie koi glasno negoduvaat pped ppedizvicite od `ivotot, zanewea

pped tivkata bopba na Anet, koja i pokpaj li~nata bopba so bolesta, bopba

za sopstveniot `ivot, nesebi~no bdee{e nad edna fapwepska opganizacija

vo Makedonija, za koja wnogu nejzini sogpa|ani vo [vedska ne ni slu{nale.

Na site niw i na site onie koi ne suw gi zapoznala vo `ivotot, a se kako

ovie pet koi gi nabpojav, Vi blagodapaw sawo zatoa {to postoite.

Neka ni e ~estit ppaznikot!

Renata Nauwovska

SODR@INA

Vo prilepsko La`ani

MEGA-TIKVI NA

NIVATA NA UGQANIN

Spaseno mo`ebi

poslednite bivoli

vo Makedonija

BIVOLSKOTO STADO

E GORDOST NA

SEMEJSTVOTO SINANOSKI

Ulogata na

medonosnite p~eli

P^ELITE I KORISTAT

NA CELATA ZAEDNICA

31

36

49

Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje

Pe~ati: Ppopoint - Skopje

Spisanieto e finansiski poddp`ano od [vedskata agen ci ja za

we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi i od di pektno ppe -

ne suvawe na iskustvata i znaewata od fapwepite vo [vedska na

fapwepite vo Makedonija ppeku ppoektot Poddp{ka na zew -

jodelskite zdpu`enija vo Re pub lika Makedonija - SFARM.


Ajvarijada

2008

Izbor na najvkusniot ajvar v

FESTIVAL

Vi go ppetstavuvawe:

Najvkusniot ajvar vo Makedonija vo 2008

Na 5 oktowvpi vo Ki~evo se odp`a ppvata Ajvapijada, na koja gi ppetstavivwe

na{ite najtpadicionalni vkusovi, zvuci i folkop

Desette najuspe{ni dowa}inki, ~ii pecepti bea izbpani na kon kup -

sot objaven vo spisanijata “Moja zewja” i “Toka Ime”, na plo{tadot vo

Ki~evo, go ponudija svojot ajvap za degustacija so vkusnoto lep~e na

„@ito Kapaopwan” i

„@ito Luks” i vkusnoto

sipewe na wle -

kapnicite „Bistpa”

i „Zdpavje Radovo”.

Degustacijata na

na{eto najtpadicio -

nalno jadewe, pod

pokpovitelstvo na

Ministepstvoto za

zewjodelstvo, {u wap -

stvo i vodo sto pan -

stvo i eksklu ziv niot

sponzop „Flo piol”,

ppepasna vo vesel

festival, so wnogu

opa, pesni i so

tpadicionalni

weseni, slatki

soleni jadewa.

i

Eden od natppevapuva~ite, koj sespdno $ powaga{e na svojata soppuga,

gopdo wu nudi na winistepot Spasenoski da ppoba od nivniot

ajvap

@enite od zew jo -

del sko to zdpu `e nie

„Iz vop”, ki ~ev sko,

pe{ija lo kal nata

pposlava na

we|unapodniot Den

na pupalnata `ena

da go ppispojat kon

festivalot.

Za atwosfepata na plo{tadot

ppidonese i izlo`bata

“Vo dvopot na baba” -

Ppezentacija za pazvoj na

pupalen tupizaw vo Makedonija,

ekolo{ki ppoizvodi

i wakedonska gastponowska

tppeza - vo opganizacija na

univepzitetot MIT.


todor.stojcevski@ffrm.org.mk

Makedonija vo 2008 vo ~est na brendiraniot makedonski recept za ajvar

SO VKYS NA TRADICIJATA

Ajvapot se podgotvuva{e vo Bogowila na 29 i 30 septewvpi.

I tuka iwa intepesna ppikazna. Vo podgotovkata

na ajvapot u~estvuvaa dvaesetina studenti od Tupcija,

^e{ka, Spbija, Rowanija, Yngapija, Polska, [panija,

Italija, Rusija, Bugapija, Xpvatska, Ykpaina i Slova~ka,

koi ppistignaa vo Makedonija za da ja nau~at najppo~uenata

ve{tina vo wakedonskata kujna vo opganizacija na

BEST- Bopdot na evpopski studenti

Rosio Mulep Lewote, Madpid, [panija

Student na fakultet za zewjodelstvo

NAU^IV DA GOTVAM VO

MAKEDONIJA

Ova e iwppesivno. Ppvpat u~estvuvaw na nastan od vakov

kapaktep, kade {to osven zabava, ppavi{ ne{to dobpo

i ppakti~no. Y~iwe ne{to {to }e go pawetiwe cel

`ivot. Nastanot e povpzan i so wojata ppofesionalna

oppedelba, zewjodelstvoto, i da bide{ na

nastan so dpugi lu|e koi se zaniwavaat so

zewjodelstvo zna~i pazwena na iskustva i

znaewa. Ova woe iskustvo, steknato vo Makedonija,

}e go ppenesuvaw i vo svojata zewja.

Vepuvajte, ova e wojot ppv pecept za gotvewe.

Mo`e da ka`aw deka nau~iv da gotvaw vo Makedonija.

Ajvapot wo`e i tpeba da se populapizipa

kako “gvakawapeto” vo Meksiko. Vo

[panija newawe ni{to sli~no na ovaa xpana.

Tawu ppaviwe sawo sos od dowati (salca). Navistina,

ajvapot odzewa wnogu vpewe, no e gpupna

aktivnost. Intepesno e i toa {to ne e poentata

ovoj ppoizvod da go kupi{ vo supepwapket,

tuku da go nappavi{ dowa.

Dewip Bapana{i}, Zagpeb, Xpvatska

Student na Ppexpanbeno-biotexnolo{kiot fakultet

Qubica Kapaka{ova, ppofesop na Fakultetot za zewjodelski

nauki i xpana

Kowisija za sledewe na ppocesot na podgotovka na ajvapot

AJVAROT E NA[ PROMOTOR

Ova e dobpa tpadicija na ppoizvodstvo na dowa{niot bpend - ajvapot.

Taa tpeba da ppodol`i na u{te povisoko nivo, zatoa {to ajvapot e na{

ppowotop. Iwa{e wnogu studenti od stpanstvo, koi ova iskustvo na tpadicionalno

podgotvuvawe na ajvapot }e go ppezentipaat vo svoite

evpopski zewji. Tie bea ppisutni i u~estvuvaa vo celokupniot ppocess

na ppoizvodstvo. Na kpajot, go vkusija ajvapot i dadoa odli~ni pozitivni

ocenki. Zatoa, sledniot pat, potpebno e opganizipawe na povisoko nivo,

vo stpu~na swisla na zbopot, odnosno pogolewo u~estvo na lu|e koi iwaat

iskustvo vo ppocenuvawe na kvalitetot na ajvapot.

DOMA[NIOT SE RAZLIKUVA OD INDUSTRISKIOT AJVAR

Mnogu kpeativna aktivnost i wo`nost za wnogu lu|e od pazni delovi na Evpopa da vidat kako se ppavi ajvapot. Toa, za wene,

e ppilog kon site jadewa i ne swee da se ispu{ti od weni. Ajvapot go kupuvaw vo ppodavnicite niz Xpvatska, no nikoga{ ne suw

ppavel. Ova e edinstvenata wo`nost da u~estvuvaw vo negovata podgotovka i, navistina, dowa{niot se pazlikuva od industpiskiot

ajvap. Dowa{niot ne e stepilen, tuku iwa vkus i gustina.

Od dpuga stpana, celiot ppoces na podgotovka e dpu{tven i iwa socijalna kowponenta. Site sedat okolu }uwbiwata, ~istat

pipepki, vadat sewki, we{aat. Podgotvuvaweto gi zbli`uva lu|eto, iako stanuva zbop za wakotppen fizi~ki ppoces. No, kpajniot

pezultat e kvaliteten, dobap ajvap.

NOEMVRI 2008 | 5


Ajvarijada

2008

Izbor na najvkusniot

ajvar vo Makedonija

Deset tegli od site pecepti bea

odbele`ani so bpoevi za

~lenovite na Kowisijata da

wo`at da dodelat od 1 do 10 boda.

Desetkata e “najvkusno”.

Kowisijata sostavena od \oko Danailov, ppetsedatel na

Fedepacijata na fapwepite vo Republika Makedonija, Pap

Fpowling, glaven i odgovopen upednik na zewjodelskiot wagazin

“ATL” od [vedska, Diw~e Kitanovski, dekan na Fakultetot

za biotexni~ki nauki vo Bitola, Ilija Kitanoski,

ppatenik vo Sobpanieto na Republika Makedonija i Petap

Isipov, wapketing-dipektop na “EupoTpejd” (distpibutepi na

wasloto za gotvewe “Flopiol” i ekskluzivni sponzopi na nastanot)

ja izvp{ija degustacijata na site 10 pecepti i gi izbpaa

najdobpite: Milena Stoj~eska od Makedonski Bpod, Suzana

Mapkovska od Ki~evo i Lopdana Ruf~evska od Skopje.

„POBEDNI^KI RECEPT

15kg piper se pe~e, lupi, ne se cedi. Se

mele na ma{ina za meso i se stava odma da

se pr`i. Vo tek na pr`eweto se dodava

100ml vinski ocet (mo`e i jabolkov), 100gr

{e}er, sol po `elba, postepeno se dodava

1,5l zejtin. Se pr`i 1 ~as i 50 min. Ako

sakate luto dodadete feferoni.

Gordana Ruf~eska

Pokrovitel:


Generalen

sponzor:

Ministepstvoto za zewjodelstvo iw dodeli

plaketi za najubav pecept za ajvap od Ajvapijada 2008

na site deset `eni. Ostanatite nagpadi so koi iw

be{e oddadeno ppiznanie na najvkusnite tpi pecepti

za ajvap bea paketi ppoizvodi od ekskluzivniot sponzop

“EupoTpejd”, papi~ni nagpadi od Fedepacijata

na fapwepite vo Republika Makedonija: 5000 denapi

za Lopdana Ruf~evska, ~ij ajvap be{e ppoglasen za

najvkusen, 4000 denapi za Suzana Mapkovska, koja go

osvoi vtopoto westo i 3000 denapi za Milena

Stoj~eska, koja go osvoi tpetoto westo. “Vippo”

obezbedi paket svoi ppoizvodi za ppvite dve dobitni~ki.

Renata Nauwovska

Sponzori:


Vesna Vidas, ppetstavnik na Vivai Cooperativi Rauscedo - VCR

Kvalitetniot kalem

e kopen na dobpoto vino

Vesna Vidas, ppetstavnik na

Vivai Cooperativi Rauscedo - VCR

Najgolemiot svetski proizvoditel na lozovi kalemi Vivai

Cooperativi Rauscedo sklu~i dogovor so Skovin za distribucija

na lozovi kalemi vo Makedonija. Skovin im ovozmo`uva

na site lozari, so sertificiran kalem da si go podobrat

kvalitetot i koli~inata na proizvedenoto grozje

Vivai Cooperativi Rauscedo - VCR e najgolew

ppoizvoditel na lozov kalew

vo svetot. Vkupnoto ppoizvodstvo

e okolu 70 wilioni kalewi koi se distpibuipaat

niz celiot svet

po~nuvaj}i od Latinska Awepika,

Avstpalija, Sevepna

Awepika Evpopa pa se do

Dale~niot Istok i Kina. Vo

onie zewji kade {to iwavwe

capinski bapiepi za uvoz,

kako {to se na ppiwep Sevepna

Awepika i Avstpalija,

otvopivwe svoi lokalni

ku}i koi ja pabotat ppo da` -

ba ta, a takvi dopolnitelno otvopivwe

i vo Bopdo vo Fpancija, vo [panija

i vo Lpcija. Sekoja od niv se zaniwava

so ppoizvodstvo na specifi~ni aftoxtoni

sopti za toj pegion.

Pokpaj toa {to e najgolew ppoizvoditel

na lozov kalew koopepativata

VCR iwa i najdolga tpadicija, godinava

pposlavi 75 godini postoewe i uspe{na

pabota i e edinstvena ku}a vo svetot koja

iwa ppavo da se zaniwava so klonska selekcija.

Siot watepijal koj }e se ppoizvede vo

koopepativata e septificipan i otpopen

na vipusi. Nie gapantipawe za zdpavstveniot

kvalitet na na{ite kalewi bidej}i

tie se oslobodeni od seduwte najpoznati

vipusi i dopolnitelno vo ppocesot na

klonskata selekcija koja se paboti i sanitapna

i kaj vinskite sopti na enolo{ki

kapaktepistiki. Na{ite klienti

iwaat wo`nost da ja odbepat vo sekoj wowent

ne sawo foltata tuku i klonskite

tipovi koi najwnogu iw odgovapaat na

nivnite potpebi. Na ppiwep

nekoi klonovi se popogodni

za wladi vina, dpugi klonovi

zapadi svojata stpuktupa

se popogodni za

vina za dolgo odle`uvawe

i bapikipawe. Vo wowentov

iwawe 290 na{i

klonovi koi zapadi svojot

kvalitet se ppiznati i

poznati vo Evpopa.

Vivai Cooperativi Rauscedo

– VCR se ppisutni na ppostopite

na biv{a Jugoslavija od osuwdesettite

godini. Nie bevwe ppisutni i vo Makedonija

no toa ppisustvo ne be{e tolku

izpazeno zapadi toa {to be{e ppetxodno

potpebna ppowena i vo wentalitetot

na ppoizvoditelite. Vo toa na{e

ppisustvo lidep be{e Skovin koj ppv

pe{i da istapi od tpadicijata da se nabavuva

posado~en watepijal koj doa|a od

Spbija, koj e standapden watepijal bez

septifikat, ~estopati obolen, so

we{avina na sopti itn. Otkako ja zapo~navwe

sopabotkata so Skovin, na{eto ppisustvo

vo Makedonija se zgolewi i vo

2007/2008 godina vo Makedonija vlegoa

okolu 600.000 kalewi. Kako bi se obezbedile

najwnogu beneficii za kpajnite

kopisnici vo pogled na gapanciite

Vivai Cooperativi

Rauscedo – VCR e italijanska

kooperativa

koja e vo sopstvenost na

lozari i se nao|a vo

Ro{edo vo blizina

na Udine.

SKOVIN AD SKOPJE

Jani Kuka

Tel: 02/ 3175 939

Faks: 02/3175 149

e-mail: info@skovin.com.mk

za uvoz i ostanatite ppocedupi, nie se

dogovopivwe so Skovin da ni bidat distpibutepi

za Makedonija. Ppi na{iot

dogovop se soglasivwe deka walite ppoizvoditeli

ne tpeba da bidat ogpani~eni

ili o{teteni zapadi toa {to iwaat

potpeba da uvezat powala koli~ina

na posado~en watepijal ili iwaat nedostatok

na infopwacii. Sega seto toa

}e iw bide ovozwo`eno ppeku Skovin na

ponudeniot kontakt telefon. Skovin }e

ni ovozwo`i da doppewe do site wali i

golewi lozapi vo Makedonija i so podobpuvaweto

na posado~niot watepijal da

ppidonesewe vo pazvojot na lozapstvoto

vo Republika Makedonija.

[to dobivaat loza -

ri te so posado~niot

materijal na VCR?

Septificipani kalewi

Kalewi otpopni na 5 vipusa

i 2 fitoplazwi

Zgolewen kvalitet na gpozjeto

Zgolewena koli~ina

Ynifopwnost na gpozdovite

Izedna~enost na boite

Pogolew ppocent na

gpozje od ppva klasa

Lapantipan ppiew od 98% (so

nadopolnuvawe na s# {to e pod toa)

NOEMVRI 2008 | 7


INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

INTERVJU

Profesor Emil Erjavec,

Biotehni~ki fakultet pri

Qubqanskiot univerzitet

Evropskata

politika -

krajna stanica

za Makedonija

Modernoto zemjodelstvo e bimodalno. Na edna strana, golemi kompanii

ili privatni farmeri (glavno, na Zapad), a na druga strana, golem broj

mali i sredni farmeri, na koi zemjodelstvoto im e na~in na `iveewe. Taka

e vo Amerika i vo Slovenija, a zasega i kaj Vas. Site mora da imaat pravo na

poddr{ka i izedna~enost. Ne mi se dopa|a, kaj Vas, poddr{kata da odi

samo na golemite. Evropski e nivnata poddr{ka da se smaluva, zatoa {to

mora da bidat sposobni sami da se odr`uvaat. Ovde, na Balkanot, a toa ne e

samo vo Makedonija, s# pove}e se raboti na anti „robinhudovskata“ politika,

zna~i davaj na onie koi ve}e ne{to imaat. Ne se soglasuvam so toa

8

| MOJA ZEMJA


Va`ite za ~ovek koj, preku zem -

jodelstvoto, ja vnese Slo ve ni ja vo

Evropskata Unija? Kako se slu ~i

toa i zo{to go dobivte ovoj epi tet?

Toa {to bev vo ekipata koja powogna

kako zewja, ppeku ppegovopite,

uspe{no da vlezewe vo Evpopskata

Ynija i da dobiewe wnogu povolen pezultat

za zewjodelstvoto, }e we

ozna~uva do kpajot na `ivotot. Najwnogu

popadi toa {to nosaw zna~ajno

iskustvo vo sebe, koe ponatawu go

ppenesuvaw na studentite, javnosta i

na zewjite od Zapadniot Balkan. Slovencite

ne ppavat nekakva golewa

dpawa od ovoj fakt. Dodeka Poljacite

Slovenskoto zemjodelstvo

nema dobri prirodni

i strukturni uslovi,

no e zna~ajno za odr`uvawe na

nacionalnata kultura i zemjata.

Kako Slovenci, imame

i pozitiven odnos kon tradicionalnite

kvaliteti

na hranata.

ppegovapa~ite gi ~ekaa na ulicite, nas

ne n# ppiwi nitu ppetsedatelot na

Vladata. Koga se spetnavwe po

uspe{niot pefependuw za ppistap

kon Ynijata, wi pe~e deka wnogu dobpo

swe ppegovapale za zew jodelstvoto i

deka toa e wnogu zna~ajno.

Od {to se otka`a Slovenija (vo

smisla na tradicija, obi~ai, zem -

jodelski praktiki) za da pris -

tapi kon evropskoto semejs t vo i

{to dobi od ova semejstvo?

Slovenskoto zewjodelstvo newa

dobpi ppipodni i stpuktupni uslovi,

no e zna~ajno za odp`uvawe na nacionalnata

kultupa i zewjata. Kako

Slovenci, iwawe i pozitiven

odnos kon tpadicionalnite

kvaliteti na xpanata.

Na{eto zewjodelstvo

iwa skpowno,

dvoppocentno,

u~estvo vo bputodowa{niot

ppoizvod.

Ovoj wodel na

zewjodelstvo ne

wo`e da se odp`uva

bez poddp{ka od

dp`avata. Zatoa, vepojatno,

ppistapot kon Ynijata

be{e edinstvena {ansa,

ovoj wodel na odp`livo pazvojno zewjodelstvo

da se poddp`i. Fapwepite

ova ne go sfa}aa i bea ppotiv ppistapuvaweto

na Slovenija vo Evpopskata

Ynija, no sega tie se onie koi

najwnogu go poddp`uvaat i se ppotiv

sekakvi ppoweni na evpopskata politika.

Na{ite fapwepi dobivaat

okolu 300 wilioni evpa dipektna

poddp{ka, a od toa 60% od Bpisel.

Pped da po~newe so ppilagoduvawe na

bapawata, buxetot na EY be{e pod 80

wilioni evpa. No, doxodot po ppistapuvaweto

se podobpi. Posebno

zna~ajno e toa {to najdobpite povtopno

po~naa da se pazvivaat. Vo 15 godini

dobivwe fapwepi koi se na evpopsko

pawni{te. Nopwalno, se nawaluva

i bpojot na fapwepi i toa ne

wo`e da se zaobikoli, no ppipodnite

pesupsi se iskopistuvaat podobpo, a

istovpeweno se za~uvuva ppipodnata

okolina.

Vie ste sovetnik na nekolku

ministri za zemjodelstvo od

balkanskite dr`avi. [to, kon -

kret no, go sovetuvate makedonskiot

minister, Aco Spasenoski,

za Makedonija polesno da go izodi

patot kon Unijata?

Da, pabotaw wnogu na Balkanot.

Na wakedonskiot winistep Spasenovski

wu pekov deka najva`no e sega

da se postavi tpansfepzala od se -

ga{ nata politika s# do ppistapot

vo Yni jata. Toa zna~i deka }e iwate

jasna pove}egodi{na ppogpawa so

wepki, so koi }e se poddp`uva zewjodelstvoto,

na na~in {to tie }e

ovozwo`at postepeno ppilagoduvawe

na sistewite na EY. Llavni

elewenti na ovaa ppogpawa wopa

da bidat poddp`uvawe na pazvojot

vo swisla na investicii vo celiot

lanec na ppoizvodstvo na xpana,

kako i voveduvawe wepki so koi,

celosno, }e se poddp`i pazvojot

na seloto. Ne suw ppewnogu zadovolen,

zatoa {to so zgolewuvaweto na

buxetot dojde do voveduvawe na

nekoi wepki koi ne se ppiwenlivi vo

Evpopskata Ynija i newaat pazvoen

kapaktep. Toa e {tetno za pazvojot

na zewjodelstvoto. Se gleda deka, s#

u{te, go newate vistinskiot kowpas

kon Ynijata.

Podgotvena li e Republika Ma -

kedonija i nejzinite zemjodelci

da se soo~at so predizvicite

na golemiot pazar, nare~en

Evropa?

Vo nekoi gpanki da, no za nekoi se

potpebni golewi investicii, posebno

vo swisla na dizajnipawe na standapdite,

logistikata, wapketingot.

Sekako, evpopskiot pazap ne e {ega.

Do kade e Makedonija

vo podgotovkite za

IPARD programata?

Ova ne e najspe}nata ppikazna na

wakedonskoto zewjodelstvo. Mnogu

se docni. Tuka, odgovopnosta,

bapew zasega, e na vladinata

stpana. Posebno, vo po~etokot,

ovaa ppogpawa ne se sfati sepiozno,

nejzinoto sppoveduvawe,

no i sega ne odi kako {to tpeba.

Se nadevaw deka ppvite ppoekti

}e gi dobiete do kpajot na

slednata godina, no se pla{aw

deka do toa newa da dojde. Vladata

wopa da wu posveti pogolewo

vniwanie na ova ppa{awe, bidej}i

i tuka se gleda kvalitetot

na zewjata i nejzinata sposobnost

za ppistap kon Ynijata.


NOEMVRI 2008 | 9


INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO


Ppitisocite doa|aat posebno ppeku

golewite tpgovski lanci, koi nosat

i svoja stoka. Taka, poptugalskoto zewjodelstvo,

po ppistapuvaweto, izgubi

wnogu, no od dpuga stpana, polskoto

zewjodelstvo dobi wnogu. Sekako

deka se potpebni dobpi podgotovki,

a Vie, Makedoncite, iwate dobpi i

kvalitetni pesupsi.

Ppa{awe e sawo dali

ste sposobni da gi

iskopistite

Sekako deka se

potrebni dobri podgotovki,

a Vie, Makedoncite,

imate dobri i

kvalitetni resursi. Pra -

{a we e samo dali ste sposobni

da gi iskoristite

prednostite na evropskiot

pazar.

ppednostite na

evpopskiot pazap.

[to pretstavuva

ZZP

(CAP) - nejzinata

va`nost, idejata,

principite na

koi se zasnova i {to

po 2013 godina?

Zewjodelskata zaedni~ka politika

e podvi`na weta. Sega, povtopno,

swe pped novi ppoweni. Po 2013 godina,

sigupno }e bide edinstveno

pla}awe po povp{ina i silna ppogpawa

na pupalniot pazvoj. Seto toa

kade {to Vie ste na po~etok na ppilagoduvaweto.

Toa se wepki kade Makedonija

wo`e da iwa kopist od EY, a

fapwepite i dp`avata wopa da bidat

podgotveni za toa. ZZP iwa wnogu pazli~ni

sistewi. Za zewjite koi vleguvaat

vo EY e pelativno ednostavno.

Toa se pla}awa po povp{ina. Ednakva

za site ili se deli pazli~no za opanici

i pasi{ta. Potpebna e silna

kontpola i sistew na aplikacija,

koja ne dozvoluva izwawa.

Dali hranata vo svetot }e po~ne

da poevtinuva i koi bea pri ~i -

nite za nejzinoto naglo poskapuvawe.

Va{e mislewe?

Cenata na xpanata nikoga{ pove}e

newa da bide stabilna. Ovaa godina

taa pa|a{e. Osven kaj p~enkata, ostanatite

se na povisoko nivo od popano

i takvoto nivo }e ostane. Sekako,

sega{niot po~etok na dp`avna pecesija

vo svetot, kade {to vkupnata

wo} na pazapot pa|a, povtopno }e gi

spu{ti cenite na u{te ponisko nivo.

No, seto toa e neizvesno.

Potrebno li e Makedonija, pre -

ku pazarna regulacija i interven -

Kako da gi potencirame

na{ite agrarni

specifi~nosti i osobenosti,

prepoznatlivosti,

vo

evropski ramki?

Kako {to pekov, zewete ja evpopskata

politika kako kpajna

cel i postepeno ppilagoduvajte

se, a posebno davajte papi za pazvoj,

vo novi fapwi, infpastpuktupa,

ladilnici, ppepabotuva~ka

industpija, zdp`uvawe na

ppoizveduva~ite, kako i poddp`uvawe

na pesupsite i fapwepite

vo te{ki uslovi. Kaj Vas

wopa da iwa politika i nota na

bitka ppotiv sipowa{tijata.

Ppofesop Epjavec dp`i

ppedavawe na Skopskiot saew

ci ja, da go za{titi sopstvenoto

zemjodelsko proizvodstvo i koi

se efektite od celosnata liberalizacija

na pazarot?

Vie ve}e se libepalizipavte. Ocenuvaw

deka toa e i ppebpzo. Ne znaw

{to wislele va{ite koga go otvopaa

pazapot tolku bpzo. No, toa ste go

utvpdile so Svetskata tpgovska opganizacija

i so dpugite, taka {to

newa nazad. Sega wopa da go poddp`uvate

zewjodelstvoto so pazvoj,

koe iako e pote{ko, na dolg pok,

wo`e da bide i pouspe{no.

[to gi sovetuvate va{ite studenti-idni

agronomi od razli~ni

evropski dr`avi vo nasoka na

proizvodstvo na organska hrana?

Dali e toa vozmo`no, potrebno i

ekonomski isplatlivo i za Makedonija?

Lolew del od va{eto ppoizvodstvo

e ekstenzivno i wo`e bpzo da bide

klasificipano kako opganska xpana.

No, Vie newate kupovna wo} da go kupuvate

toj vid. Sekako e wo`no, vo nekoi

pogolewi sistewi, da ppoizveduvate

za izvoz na bogatite pazapi (i

vo Slovenija, koja ne ppoizveduva

dovolno). Toa go ppavat wnogu Tupci.

Potpebni se ogpowni vlo`uvawa i dobap

sistew na kontpola. No, jas suw

skepti~en vo odnos na toa. Se pla{aw

zatoa {to toa go zbopuvaat stpanskite

konsultanti, koi nedovolno gi

poznavaat va{ite ekonowski i socijalni

uslovi. Mislaw deka pove}e

{ansa iwate vo sistewi kade {to kontpolipate

vnesuvawe na xewija, a

dp`ite do visoko nivo na kvalitet.

Koi se konceptite za zemjodelskata

politika po 2013 godina?

Kade e Makedonija vo ZZP?

Po 2013 godina, va`no ppa{awe vo

EY e da se odgovopi kakva agpapna politika

i e potpebna na novata

ppo{ipena Ynija, vo novi uslovi, so

kliwatski ppoweni, nestabilni ceni.

Makedonija }e gi pe{i ppoblewite

so sosedite, popano ili podocna, zatoa

{to toa {to Vi go ppavat e necivilizaciski

i newa dolgopo~na osnova.

A, toga{, glavno ppa{awe }e bide

dali ste sposobni da iwate wodepna

dp`ava, koja se bazipa na efikasna adwinistpacija,

pazapna ekonowija i

~ovekovi ppava. Ppowenite se vidlivi,

no tpeba u{te wnogu. Sekako, optiwist

suw i Ve gledaw vo sledniot

kpug na ppo{ipuvawe po Xpvatska, nekade

okolu 2015 godina. Ako se zalagate

i go sakate toa, toa i }e se slu~i. Dokolku

ne, }e Vi bide seedno i Vaw. Ne

bapajte gi te{kotiite sawo kaj dpugite.

T. Stoj~evski


pcelaveles@yahoo.com

ALRONOVOSTI

Zarazeno ni{koto

vinogorje

Srbija

Ni{kite lozapi ne gi uni{tile nasadite

zapazeni so „fitoplazwa“ i popadi

toa ovaa bolest se ppo{ipila. Lozovite

nasadi vo okolinata na Ni{ se

zapazeni so „fitoplazwa“ i Ministepstvoto

za zewjodelstvo podgot vuva

napedba, spoped koja ni{kite lozapi

}e se obvpzat da gi uni{tat zapazenite

lozovi nasadi. Sli~na napedba e donesena

i pped dve godini, a se odnesuvala

na ni{koto vinogopje i na vinogopjeto

vo Aleksandpove~kata `upa.

Lozapite od @upa so kopa~ewe na zapazenite

povp{ni pod lozovi nasadi

ja iskopenile ovaa bolest, no vo

ni{koto vinogopje ne bilo nappaveno

ni{to i taa se ppo{ipila od 600 na

1000 xektapi pod vinova loza. Popadi

newapnosta na xobi-lozapite, stpadaat

lozapite koi ppofesionalno se zaniwavaat

so ovaa dejnost.

Ve{ta~ko |ubre

po polovina cena

Srbija

Ministepstvoto za zewjodelstvo na

Spbija }e obezbedi, za polovina, poevtino

ve{ta~ko |ubpivo za zewjodelcite.

Stanuva zbop za 50.000

toni |ubpe (tpi petnaeski, kako i

8:16:24), pegpesipano so 20.000 dinapi

za ton. Spoped Daniel Kova~i}, sovetnik

vo Ministepstvoto, powo{ta

}e iznesuva okolu 50 evpa po xektap.

Vo we|uvpewe, genepalniot inspektopat

na sppskoto Ministepstvo za

zewjodelstvo, povle~e 2.000 toni

winepalno |ubpe, zatoa {to ne odgovapalo

na ppopi{anite standapdi.

Inspektopatot ppezewa soodvetni

zakonski wepki ppotiv osuw ppoizvoditeli

i distpibutepi. So vonpednite

kontpoli e utvpdeno deka

sodp`inata vo vpe}ite ne odgovapa na

ona {to e napi{ano na deklapaciite.

Newa nitu edna ppi~ina da se dozvoli

koj bilo da gi wawi zewjodelcite

i toa vo ekot na esenskata seidba na

p~enicata, naveduva genepalniot

inspektopat. Vo povle~enoto |ubpe

e otkpien nedostig na azot, fosfop

i kaliuw, a iwalo i wnogu kawewa.

Farmerite ne znaat {to

}e pravat so bogatiot rod p~enka

Hrvatska

Slavonskite fapwepi

ne znaat {to }e ppavat

so godina{niot bogat

pod p~enka, soja i

waslodajni kultupi. Silosite

i awbapite se

polni od neppodadenata

p~enica, na koja cenata

i se dvi`i od 1,20

do 1,30 kuni po kilogpaw.

Od 400.000 xektapi

pod p~enka se

o~ekuva pod od 2,5 wilioni

toni, {to e dovolno

za zadovoluvawe

na dowa{nite potpebi, no }e iwa i za izvoz. Popadi nedostigot od p~enka

i nejzinata visoka cena, winatata sezona, fapwepite bea ppinudeni da

ja ppodadat stokata. Kupuva~i na p~enka }e iwa, no ne se znae po koja cena.

Isto taka, iwa najavi za bankpot na nekoi kowpanii, koi se zaniwavaat

so ovaa oblast. So ogled na toa deka vleznite tpo{oci za p~enkata i p~enicata

bea isklu~itelno visoki, vo Po`egansko-slavonskata `upanija, kako

i vo cela zapadna Slavonija, se o~ekuva odli~en pod na soja koja se otkupuva

po cena od 2,60 kuni po kilogpaw. Spoped ppedviduvawata na Ivan

Lpbi}, ppetstavnik na `upanijata za zewjodelstvo, taa }e se dvi`i od 70

do 80 lipi po kilogpaw. Spoped nego, te{ko deka }e se postigne povisoka

cena so ogled na faktot deka vo Yngapija taa iznesuva 60 lipi po kilogpaw.

Spoped nego, na fapwepite iw ppeostanuva da ja welat p~enkata i da ja

ppodavaat kako bpa{no se so cel da gi oslobodat silosite.

Rekorden prinos na son~ogled

Srbija

@etvata na son~ogledot vo Spbija e ppi kpaj i ovaa godina e ostvapen

pekopden ppose~en ppinos od 2,5 toni po xektap, veli Vladiwip Mikli},

uppavnik na oddelenieto za waslodajni kultupi na novosadskiot

Institut za poljodelstvo i gpadinapstvo. Son~ogledot, godinava, bil zasean

na okolu 180.000 xektapi, a dosega se o`neani okolu 470.000 toni.

Spoped Mikli}, son~ogled }e iwa dovolno za dowa{nite potpebi, a odpedeni

koli~estva }e bidat naweneti i za izvoz. Osven toa, p~enkata, do

spedinata na oktowvpi, e o`neana na okolu 10% od zaseanite povp{ini

i se o~ekuva vkupniot ovogodi{en pod da bide 5,5 wilioni toni, {to isto

taka e dovolno za dowa{nite potpebi i za izvoz, objasnuva \op|e Jockovi},

uppavnik na oddelot za p~enka na ovoj institut.

NOEMVRI 2008 | 11


ALRONOVOSTI

Zabrana za klonirawe

`ivotni za ishrana

Evropski parlament

Zastapnicite na Evpopskiot paplawent

pobapaa zabpana za klonipawe

na `ivotni za ~ove~ka isxpana, pi{uvaat

evpopskite wediuwi. So ednoglasno

usvoenata pezolucija, tie bapaat ewbapgo

za uvoz na klonipani `ivotni, nivnite

potowci i kakvi bilo dpugi klonipani

ppoizvodi. Evpopaplawentapcite

se zagpi`eni popadi visokata

stapka na swptnost kaj klonipanite

`ivotni. „Klonipaweto e nevepojatno

pasipni~ki na~in na ppoizvodstvo na

xpana koj ppedizvikuva swpt na wnogu

`ivotni za da se ppoizvede eden

uspe{en klon“, veli Kepolajn Lukas,

ppetstavni~kata na Zelenite vo Paplawentot.

Doka`ano e deka `ivotnite

koi }e go ppe`iveat klonipaweto uwipaat

popano od ostanatite `ivotni.

„Sawo 8% od klonipanite ovci iwaat

potowci ili ewbpioni koi wo`at da

ppe`iveat. Kaj kpavite, toa e 15 do 20%,

a kaj kozite powalku od 3%“, objasnuva

taa. Vo pasppavata e izpazena zagpi`enosta

popadi toa {to klonipaweto

wo`e da ja nawali genetskata paznovidnost

na `ivotnite, dodeka awepikanskata

nevladina opganizacija

„Centap za bezbednost na xpanata“

ppeduppeduva deka kowpaniite, kako {to

e „Monsanta“, so patentipaweto na

klonipaweto `ivotni wo`at da steknat

kontpola na celi `ivotinski vidovi. Vo

svetot, wowentno, ne se ppodavaat ppoizvodi

od klonipani `ivotni, no po nekoi

ppocenki, tie na pazapot bi se pojavile

do 2010 godina.

Finansiskata kriza se

prefrli i na {ampawot

Me|unapodnata finansiska kpiza se ppefpla

i na vinoto „{awpaw“, ~ii ppoizvoditeli

za ppvpat ovaa godina ppedviduvaat

pad na ppoda`bata za 3%, objavija fpancuskite

wediuwi. Svetski poznatoto penlivo

vino od oblasta [awpaw postignuva{e pekopdi

i lani ppoda`bata dostigna 338,7 wilioni

{i{iwa. No, vo izwinatite osuw weseci

izvozot opadnal za 2,6%. Ppitoa, ppoda`bata

na dowa{niot pazap opadna za

4,2%, a na toa otpa|a polovina od ppowetot.

Najgolew pad na izvozot, od 22%, se bele`i

vo SAD i EY. Minatata godina, izvozot na

{awpaw vo SAD padnal za 6,2%, no toa se

dol`elo na slabiot kups na dolapot vo odnos

na evpoto. Sega ppi~inata za padot na

izvozot se dol`i na ekonowskata kpiza. No,

ne e s# tolku cpno. Vo Rusija, pot po {u va~ -

kata, ovaa godina, e zgolewena i za 35% i se

ppedviduva deka ovaa dp`ava }e bide najgolewiot

uvoznik na {awpaw kakva {to bila

pped 100 godini. Isto taka, izvozot vo Kina

se zgolewil za 10%, kako i vo sevepnoevpopskite

zewji, izvozni~ki na nafta.

12 | MOJA ZEMJA

Cenata na p~enicata i ponatamu opa|a

Svet

Cenata na p~enicata i ponatawu opa|a, a kpeditnata kpiza vo SAD i

nejzinoto vlijanie na globalnata ekonowija ppavi dopolnitelen ppitisok

na pazapot. So nedostigot na bankapski kpatkopo~ni kpediti bi

wo`elo da se zabavi tpanspoptot na stoka od SAD, {to ppetstavuva negativen

tpend. Svetskata eksponatna pobapuva~ka e wnogu aktivna, no

Egipet ne go vklu~il SAD vo svoite posledni tpi tendepi, zatoa {to

konkupencijata na dpugite izvoznici e wnogu silna. Llavnite uvoznici

ja gledaat Rusija vo pegionot na Cpnoto Mope kako najkonkupenten

izvoznik na p~enica. Vo zewjite na EY, cenata na p~enicata dostignala

najnisko nivo vo poslednite 15 weseci.

Nedostig i poskapo meso vo BiH

@itelite na Bosna i

Xepcegovina gi

o~ekuva dopolnitelen

skok na cenata

na wesoto, zatoa {to

ovaa dp`ava newa sopstveno

ppoizvodstvo

na weso. Vesnikot

„Ve~epwi list“ naveduva

deka godinava wesoto vo

Evpopskata Ynija, ppose~no, se

poka~ilo za 31% vo odnos na winatata

godina. Ppose~nata cena na `iva vaga iznesuva

~etipi konveptibilni wapki {to e pove}e za 30%

od winatata godina. June{koto weso vo podpa~jeto na Avpoazija poskapelo

za 9%, taka {to vo Lpcija, za 100 kilogpawi june{ko weso, se pla}a i po

324 evpa. Tpgovcite vo BiX, so weso se snabduvaat od Xpvatska, Spbija,

Avstpija, Danska i Italija, no i na ovie pazapi se ~uvstvuva nedostig

od weso, iako poskapuvaweto na wesoto ppedizvika i nawalena pobapuva~ka.

P~elarskiot sojuz so

nova ambala`a samo za ~lenovite

Slovenija

Svesni za vpednosta i kowpleksniot wapketing, pakovodstvoto na

slovene~kiot p~elapski sojuz paspi{a konkups za dizajn na nova awbala`a

za wed sawo za svoite ~lenovi. Izbpano e najdobpoto pe{enie

i wedot vo novata awbla`a, od neodawna, se nao|a vo ppoda`ba.


pcelaveles@yahoo.com

Zgolemen broj na neuhraneti lu|e

Bpojot na neuxpaneti lu|e vo 2008 godina e 967 wilioni,

{to e za 44 wilioni pove}e od winatata godina popadi pogolewiot

popast na cenite na xpanata i na enepgijata. Finansiskata

kpiza koja gi okupipa pazvienite zewji sawo

dopolnitelno }e iw ote`ne na Vladite vo pazvoj da go

za{titat svoeto najzagpozeno naselenie. Spoped ppocenkata

na Svetskata banka, potpebno e da se ppiwenat wepki

na pazni fopwi na subvencii za da iw se powogne na najsipowa{nite

so cel da se izbegne wo`nosta nivnite deca da

bidat ppinudeni da go napu{tat {koluvaweto.

Zabranet uvozot na proizvodi

{to sodr`at mleko

Rusija

Rusija zabpani uvoz na bonboni i keksi, kako i na u{te

iljada dpugi wle~ni ppoizvodi od Kina, objasni {efot na

puskata slu`ba za kontpola na ppoizvodi, Lenadij Oni{enko.

Vakvata odluka e donesena popadi tpueweto na wnogu deca

so wle~ni ppoizvodi koi sodp`at welawin. „Nejasnosta na

situacijata vo Kina i otsustvoto na ofocijalen stav na

dp`avata gi ppinudi dpugite dp`avi da ppewinat kon kpajni

wepki, odnosno da gi zabpanat site ppoizvodi od Kina

koi vo sebe sodp`at wleko“, objasnuva Oni{enko. Slu`bata

po~nala so kontpola na ppoizvodite vo ppodavnicite vo

puskite oblasti koi se gpani~at so Kina.

ON }e kupuvaat hrana direktno

od malite farmeri

Wujork

Za da iw se powogne na walite fapwepi vo svetot, svetskata

ppogpawa za xpana ppi Obedinetite Nacii }e zapo~ne

otkup na xpana za potpebite na gladnite dipektno od walite

fapwepi. Dosega, otkupot na xpana ode{e ppeku golewite ppoizvoditeli

i tpgovci so xpana i toa gi stava{e walite fapwepi

vo nepawnoppavna polo`ba. Na ovoj na~in, walite fapwepi

}e dobijat povisoka cena za svoite ppoizvodi.


NASTAN

Ogromni {teti i

nemo}ni zemjodelci

renata.naumovska@ffrm.org.mk

Me~ka se go{tevala so

lubenici, grozje i kravi

Gladnata me~ka po~nala

da napa|a i `ivotni, da

se {eta po asfaltot i da

gi pla {i me{tanite. Tie,

nemo}ni, ja pro teruvaat

do atarot na svoeto selo,

no ne kanetata gostinka gi

voznemiruva ve}e nekolku godini.

Bidej}i me~kite ne smeat da se otstreluvaat,

me{tanite ne gledaat mo` -

nost za pomo{ od dr`avnite institucii,

tuku go {titat svojot imot kako {to umeat

Spoped Mipe Petkovski,

ppetsedatel na dpu{tvoto

za odgleduvawe, za{tita i lov

na dive~ „Elen“, we~kata e tpajno

za{titeno `ivotno i ne swee

da se otstpeluva. [tetite {to

taa gi ppavi na nivite tpeba da

gi pokpiva dp`avata, a ne lovnoto

dpu{tvo koe stopanisuva

na odpedena tepitopija.

Me~ka izela okolu tpi

tona lubenici i wnogu

gpozje od iwotot na

vele{koto sewejstvo Kocevski,

vo atapot na seloto

Elovec. Vo poslednive tpi do

~etipi godini taa e pedoven „gostin“

vo nivite na we{tanite, koi ne sweat

da ja ubijat, tuku sawo ja ppotepuvaat

we~kata. Diw~e Kocevski, sopstvenik

na nivata so bostan, iwal dipektna

spedba so we~kata koja se

siwnuvala od okolnite planini. „So

we~kata se vidovwe na okolu 40 wetpi

dale~ina. Ne bev wnogu ispla{en

oti ja o~ekuvav, no sepak, toa e we~ka.

Taa jade od woite lubenici, bukvalno

u`iva i gi bipa najgolewite i najubavite

pap~iwa. Otkako viknav,

stana i zawina kon Melni~ka Planina“,

paska`uva Diw~e. Spoped nego,

godinava taa do{la walku podocna od

voobi~aenoto, ppi kpajot na bepbata,

no izela wnogu lubenici, diwi i

gpozje. Ovoj zewjodelec ne e edinstveniot

kowu we~kata wu nappavila

{teta. Dosega taa napadnala desetina

nivi, a spoped ka`uvawata na selanite,

winatiot wesec, vo sosednoto

selo Melnica, udavila i dve kpavi.

Po ova, selanite se zagpi`eni i

za sopstvenite `ivoti, no ne ja ppijavile

kaj nadle`nite. „Vo na{ite

sela doa|aat lovxii, no lovat zajaci,

divi sviwi i ppeletni ptici.

Me~kata e tpajno za{titeno `ivotno

i ne sweat da ja ubivaat. Zo{to

toga{ bi peagipale do instituciite

i {to }e nappavat tie? Nie wopa

sawi da se ~uvawe“, veli Kocevski.

Toj postavuva fenepi spede niva

zatoa {to we~kata se pla{ela od svetlinata.

Pped nekolku godini, negoviot

tatko pe~isi 25 dena spiel na

niva, so fenep i so wetalni kanti na

koi tpopal za da ja izbpka we~kata.

Edinstveniot spas Kocevski go gleda

ili vo sudewe na we~kata za nappavenite

{teti ili vo opganizipawe

na we{tanite da ja izbpkaat od

nivniot atap. „Selanite ja videle

we~kata i okolu seloto. Taa odela po

asfaltot, jadela divi jabolka, a

napa|a i `ivotni“, veli Diw~e. Toj e

svedok i na bopba we|u we~kata i negovite

ku~iwa. „Dvete ku~iwa laeja

i ja napadnaa. No, taa, so {epite fati

edno i go otfpli dvaesetina wetpi.

Ku~eto be{e sepiozno povpedeno,

iwa{e tpagi od zabite na teloto, se

ispla{i i ne saka{e da dojde na nivata

pove}e od dva weseca“, zav p {u -

va Kocevski.

T. S.

Kocevski so

izedena

lubenica

od me~kata

Sekojdnevna berba na lubenici,

od rano nautro do docna vo no}ta

Sewejstvoto Kocevski egzistipa

od zewjodelstvo. Sekojdnevno, vo vpeweto

na bepba, doa|aat pano nautpo

na nivata i bepat lubenici do no}ta.

Potoa, gi ppodavaat na pazapot vo Veles

ili, so tpaktop, niz gpadot. Zatoa,

veli Diw~e, newa vpewe da odi

po instituciite i da peagipa za {tetite.

Od dpuga stpana, vo bopbata za

egzistencija, toj pla}a kazni za neovlasteno

ppodavawe lubenici niz

gpadot. Toj ja ppodol`uva bitkata i

na sopstvenite nivi sadi pazni

`itapki, iwa 150 p~elni sewejstva i

vo slobodnoto vpewe paboti kako wetalostpugap

na svojot dpebong.

14 | MOJA ZEMJA


Swedmilk Makedonija so novi ppoizvodi

So Perfect do

sovp{enstvo

Swedmilk Makedonija na wakedonskiot

pazap za ppvpat izleze so nov

ppoizvod Perfect {to go nosi pped -

zna kot siwbiotski. Toa zna~i deka vo

sebe gi iwa i ppebioticite i ppobioticite.

Mnogu walku se znae za ovoj tip

ppoizvodi na wakedonskiot pazap,

so ogled na toa {to dosega bea

ppisutni sawo ppobioticite kako

ppoizvodi. Razlikata ne e sawo vo

waslenosta od 0,1 ppocent i novite

vkusovi, tuku i vo sostavot. Ppebioticite

i ppobioticite wo`e da ja

obnovat pawnote`ata na va{iot digestiven

sistew. Ppobioticite se

eden vid na „dobpi baktepii” koi ja

dostignuvaat taa pawnote`a, a ppebioticite

i powagaat na taa „dobpa

baktepija” da se zadp`i zdpava. Ne

sawo {to se powaga vo digestivniot

tpakt tuku se nawaluva wo`nosta

od tpuewe so xpana ili se nawaluvaat

efektite od alepgii. Kako dopolnuvawe

e estpaktot od zelen ~aj koj sawo

ppidonesuva za zgolewuvawe na pawnote`ata.

So lansipaweto na noviot

ppoizvod na pazapot Swedmilk Makedonija

ja ppo{ipi svojata paleta na

ppoizvodi, koja dosega dostigna bpojka

od okolu 70-tina tipovi na te~ni

wle~ni ppodukti.

NOEMVRI 2008 | 15


INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

]e se sppoveduva pilot

ppoekt za komasacija

So uspe{noto sproveduvawe na proektot }e bide ostvarena negovata op{ta cel -

dobivawe efikasna pomo{ pri restruktuiraweto na zemjodelskite stopanstva

So potpi{uvawe na Mewopanduw

za sopabotka we|u

Ministepstvoto za zewjodelstvo,

{uwapstvo i vodostopanstvo

i xolandskata

Dp`avna agencija za uppavuvawe

so vodi i zewji{te, ppakti~no,

po~nuva pealizipawe na pilot ppoektot

za poddp{ka na wakedonskata

Vlada vo kpeipaweto pazvojni politiki.

Ppoektot e vpeden 200.000

evpa. Mewopanduwot za sopabotka go

potpi{aa zawenik-winistepot za

zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo,

Xpistijan Delev i awbasadopot

na Xolandija vo Makedonija, Siwone

Filipini. Celta na ppoektot e

da se nadwinat ppoblewite so golewata

fpagwentipanost na zewjodelskite

povp{ini vo Makedonija.

So uspe{noto sppoveduvawe na

ppoektot }e bide ostvapena negovata

op{ta cel - dobivawe efikasna

powo{ ppi pestpuktuipaweto na zewjodelskite

stopanstva, so etablipawe

pefopwipana zewjodelska pupalna

politika i postavuvawe na

glavnite nasoki za pazvoj na seopfatna

pupalna zewji{na pazvojna politika.

Ppidobivka od ovoj ppoekt,

spoped zawenik-winistepot Delev, }e

bide i zajaknuvawe na kapacitetite

na Ministepstvoto za podgotvuvawe

i iwplewentipawe stpategija za zewji{na

konsolidacija - kowasacija.

Od ppoektot se o~ekuva da

ovozwo`i jaknewe na pupalnata ekonowija,

vklu~uvaj}i poddp{ka za nezewjodelski

aktivnosti ppeku obezbeduvawe

ppistap do kpeditni linii,

pazap i infpastpuktupna povp{ina,

podobpuvawe na kowpatibilnosta

na zewjodelskoto ppoizvodstvo i negov

odp`liv pazvoj, kako i podobpuvawe

na socijalnata sostojba so ppowovipawe

novi wo`nosti za vpabotuvawe,

zgolewen ppistap do socijalnite

uslugi i pogolewa za{tita na

ppipodnite pesupsi.

Kako kpaen pezultat od kowasacijata

se o~ekuva obnovuvawe na

op{tinite niz zna~aen ekonowski i

politi~ki pazvoj, za{tita i podobpuvawe

na uppavuvaweto so ppipodnite

pesupsi, istakna zawenikwinistepot

za zewjodelstvo, {uwapstvo

i vodostopanstvo, Delev.

16 | MOJA ZEMJA

]e se pestpuktupipaat zewjodelskite stopanstva


Volkot ve}e ne e za{titen dive~

So izwenite na Zakonot za

{uwapstvo i lovstvo se vpa}a stapoto

pe{enie vo odnos na {tetite nappaveni

od dive~. Spoped izwenite na

zakonot, we~kite ppipa|aat vo tpajno

za{titen vid, divite sviwi se vpeweno,

dodeka volcite ne se za{titeni.

Toa zna~i deka volcite wo`at

da se stpelaat i za sekoj otstpelan

volk sleduva i nagpada od 3.000 denapi.

Za {tetata nappavena od volkot

sopstvenikot ne se obes{tetuva.

Dokolku nastane {teta od dive~,

sopstvenikot toa tpeba da go ppijavi

vo podpa~nata edinica na Ministepstvoto

za zewjodelstvo. Otkako

}e se ppijavi {tetata, kowisija izleguva

na tepen, sostavuva zapisnik

i konstatipa dali {tetata ja nappavil

tpajno za{titen dive~, vpeweno

za{titen dive~ ili neza{titen

dive~. Ako {tetata e nappavena od

tpajno za{titen dive~, na ppiwep,

we~ka, sopstvenikot podnesuva tu`ba

po {to sledi sudska ppocedupa. Za nappavena

{teta od vpeweno za{titen

dive~ (diva sviwa), {tetata ja

pla}a love~koto dpu{tvo. Za koj bilo

dpug neza{titen vid ne se pla}a

o{teta.

Volcite wo`e da se stpelaat

Isplata na subvencii

za mleko i za drugi

sto~arski proizvodi

Vo tek e isplatata na subvenciite

za wleko, za pastitelno i za sto~apsko

ppoizvodstvo, velat od Agencijata

za finansiska poddp{ka vo zewjodelstvoto

i pupalniit pazvoj. Spoped

Agencijata, se ispla}a poddp{kata za

ppoizvedeno i ppodadeno wleko vo pepiodot

od waj do juli godinava. Visinata

na poddp{kata e dva denapi za

litap wleko. Isto taka, vo tek e i isplatata

na subvenciite za pastitelno

i sto~apsko ppoizvodstvo. Papite

se ispla}aat na tpansakciski swetki,

a za datuwot koga se ppefpluvat

papite, zewjodelcite }e bidat

izvesteni ppeku podpa~nite edinici

na Ministpestvoto za zewjodelstvo,

{uwapstvo i vodostopanstvo.


SOSTOJBA

pcelaveles@yahoo.com

Protestite vo miruvawe

- sostojbite, povtopno,

alapwantni vo wlekapstvoto

Protesti, pregovori, redovni sostanoci na mlekarnicite i mlekoproizvoditelite.

Sepak, nezadovolstvoto kaj individualnite

zemjodelci - proizvoditeli na mleko povtorno raste. Mereweto na

sostojbite se gleda na teren od masovnata pojava na proda`ba na

govedata, niskite otkupni ceni i revoltiranosta kaj zemjodelcite

Po ppekinuvaweto na ppotestite

za ppoblewite so

wlekoto, zewjodelcite se

nadevaa na pepiod na podobpuvawe

na sostojbata

vo wlekapstvoto ppeku pedovnite

spedbi we|u wlekapnicite i wlekoppoizvoditelite

i ppeku sppoveduvawe

na site ppetxodnodogovopeni

paboti.

Malo potsetuvawe za toa {to

be{e dogovopeno:

pedovnost vo isplatata na wlekoto

(od 15-ti do 20-ti, so isplata za

ppetxodniot wesec);

pla}awe na zatezna kawata od

stpana na wlekapnicite za zadocenti

isplati, bidej}i dokolku

zewjodelcite ne

gi dobivaat pedovno papite

{to gi ~ekaat za

svoeto ppedadeno wleko,

toga{ i tie ne wo`at pedovno

da gi podwipuvaat

svoite obvpski kon finansiskite

institucii

i navpeweno da nabavuvaat

sto~na xpana;

navpeweno izvestuvawe

na site zewjodelci

za ppowenite vo cenata

i dpugi politiki na wlekapnicata;

pedovno zewawe na

ppobi i dostavuvawe na

pezultatite od labopatopiskite

analizi;

izdavawe na kantapni

bele{ki.

Iako sostojbata ne e

sekade ista, odnosno

iwawe pozitivni ppiwepi

na podobpuvawe na

koopepantskite odnosi

powe|u wlekapnicite i

wlekoppoizvoditelite,

18 | MOJA ZEMJA

Kasawi ja objasnuva

te{kata sostojba na

wlekoppoizvoditelite

sepak, glavnite dogovopeni

to~ki od we|usebnite

ppegovapawa ne se po~ituvaat.

S# u{te iwa ppiwepi kade {to ne se

izdavaat kantapni bele{ki, iwawe docnewe

na isplatite od stpana na nekoi

wlekapnici {to izleguva nadvop

od dogovopenata vpewenska pawka,

docnewe so dostavuvawe na spisocite

do MZ[V za isplata na zewjodelcite,

newawe pedovni analizi na wlekoto

i dpugo. Najosetlivata to~ka, povpzana

so winiwuw i waksiwuw cena za

litap, ppegovapa~kiot tiw ne go dogovapa

vo ppisustvo na ppetstavnik

od Ministepstvoto, bidej}i vladini

ppetstavnici vo pazapna ekonowija ne

sweat da bidat vo uloga na pospednici

vo fopwipawe na cenite. Za taa cel

se fopwipaa posebni tiwovi koi }e

ppegovapaat so sekoja wlekapnica

poedine~no. Vakvite ppegovapawa se

vo tek, a nekade ne se nitu zapo~nati.

Iako cenata be{e najgolewiot ppoblew

vo celata situacija, vo najgolew

del s# u{te ne e postignat kowppowis

i na tepenot iwawe isplati na wleko

i po cena od 13 denapi za litap (cena

za koja ne wo`e da se najde i winepalna

voda). Zatoa, izlezot, spoped zewjodelcite,

e vo ppodavawe na govedata.

Dali e toa na{ata cel vo dosega{nite

napopi da se postigne ne{to?

Nedim Kasami,

~len na Upravniot odbor na FFRM


TOP TEMA

@itelite na ^e{inovo - tradicionalni proizvoditeli na oriz

Opizoppoizvoditelite o~ekuvaat

dobpi ceni za opizot

„Dobro utro i dobro

vo nivata za dobap

Me{tanite o~ekuvaat odli~na rodnost od

orizot, iako pri fabrikuvawe od arpata se

otstranuva lu{pata i se dobiva polovina rod

Tpieset godini ppoizvodstvo

i okolu 45 dekapi

godi{no se bpojki koi go

potvpduvaat ogpownoto

iskustvo na Jopdan~o Manov,

ppoizvoditel na opiz od ko~anskoto

selo ^e{inovo. Povp{inata ja

obpabotuva zavisi od nivoto na voda

vo bpanata „Kaliwanci“ i od

pla}aweto na vodniot nadowest od

ppoizvoditelite na opiz. Spoped

obpabotenata povp{ina, toj e ppoizvoditel

so spedna povp{ina pod

opiz (iwa sogpa|ani so pogolewi, no

i so powali povp{ini). Popadi dobpata

podnost godinava, toj o~ekuva

pet do {est tona po xektap opizova

appa (so lu{pa). Ppi fabpikuvawe od

appata se otstpanuva lu{pata i se

dobiva beliot opiz so {to ppinosot

se nawaluva za polovina. Ppoblew

ppetstavuvaat pticite koi go

napa|aat opizot i stapata wexanizacija

koja go pastupa ili gi kp{i

zpnata, no Manov e zadovolen od ppinosot

od uvoznoto italijansko sewe

„san andpea“.

Zdru`enie na orizoproizvoditeli „Bojkovci“

Za da ja re{at nea`urnosta pri pla}aweto za navodnuvawe, toj i

u{te nekolku `iteli na ^e{inovo formirale zdru`enie na

orizoproizvoditeli „Bojkovci“. Eden od uslovite za ~lenstvo e

proizvoditelot da platil nadomest za voda. „Imame 15 ~lena

vo zdru`enieto, iako oriz proizveduva celo selo“, veli Manov.

Toj apelira `itelite redovno da pla}aat za vodata, koja treba

da se ispora~uva vo dovolni koli~ini i navreme. Od druga strana,

baraat dr`avata da gi {titi od nelojalniot uvoz na oriz i

da go ispituva semeto koe se uvezuva.

Ra~no seewe i

obrabotuvawe vo voda

Obpabotkata na povp{inite za seewe

na opizot po~nuva na 10 appil. Toga{

se po~nuva so opawe, se tawipa, se pawni

povp{inata, povtopno se tawipa, se

fpla |ubpe i se zavp{uva so dplawe.

Manov fpla po edna vpe}a |ubpe 3x15

po dekap, iako toj se sowneva vo kvalitetot

na |ubpeto koe go fplil ovaa

godina. Vpe}a |ubpe, veli toj, ~ini

2.000 denapi, a sepak, lo{iot kvali-

22 | MOJA ZEMJA


todor.stojcevski@ffrm.org.mk

ve~er“

pod

Zadovolstvo od ovogodi{nata otkupna cena

Manov i dpugite ppoizvoditeli

na opiz se zadovolni od

sega{nata otkupna cena na opizot.

Taa se dvi`i od 40 do 60 denapi

po kilogpaw, a toa zavisi od

vpeweto na ppoda`ba. Naj~esto,

opizot go otkupuvaat tpgovcite

ili fabpikite za ppepabotka,

koi potoa go izvezuvaat. Ovoj

`itel na ^e{inovo ne go kpie zadovolstvoto

od uspe{nata godina.

„Yslovite za ppoizvodstvo

na opiz ja nawetnuvaat potpebata

od nova i powo}na wexanizacija,

no navistina e te{ko

tet se odpazuva vpz podot. Zatoa, site

ppoizvoditeli na opiz bapaat pogolewa

kontpola ppi uvozot na ve{ta~ki

|ubpiva. Ovie aktivnosti tpaat dvaesetina

dena, a na po~etokot na waj

po~nuva polnewe na povp{inite so

voda. Sekoja niva tpeba da se napolni

so 10 do 15 santiwetpi voda. Ppetxodno,

nivata se zagpaduva so visoki we|i

od zewja koi ja zadp`uvaat vodata. Otkako

dobpo }e se napolni, sopstvenikot

vleguva vo nivata i gi pawni visokite

westa. Papalelno, dva do tpi

dena, seweto go stavaat vo bupiwa so

voda, koga toa po~nuva da pti. So ova

se ppovepuva dali seweto e suvo, bidej}i

ako se posee suvo sewe, toa newa

da dade pod i vodata }e go isfpli na

povp{ina. Seeweto staptuva na ppvi

waj i toa e isklu~ivo pa~no. Na dekap

povp{ina Manov fpla od 25 do 30 kilogpawi

sewe.

Kontrola na nivoto na voda

Po seeweto, opizoppoizvoditelot

go kontpolipa nivoto na voda vo

nivata. Ppitoa, toj vniwava na pojavata

na `ivotnoto „papa|oz„ (polnoglavec),

koe go pastupa seweto i ne

wu dava da nikne. Zatoa, tie fplaat

pesticidi. Po zavp{uvaweto na ovaa

faza, spoped Manov, vo slednite 15

dena „zewjodelecot tpeba da $ ka`e

dobpo utpo i dobpo ve~ep na nivata“.

Po 20 dena, se ispu{ta celata voda

da se dojde do nea. Lodinava kupiv

tpaktop „Landini„ od [vajcapija

koj, iako ne e nov, swetaw

deka so negovata upotpeba }e go

olesnaw ppoizvodstvoto. Dokolku

dobpo se paboti, se pazbipa,

}e ostane za zewjodelecot.

Na{iot kvaliteten opiz se izvezuva

vo Xpvatska, Tupcija, Spbija

i vo dpugi zewji“, veli Jopdan~o.

Sepak, toj i dpugite opizoppoizvoditeli

ja ~ekaat vetenata

powo{ od dp`avata (600

denapi subvencija po dekap i 200

denapi za nafta).

od nivata i otkako }e se isu{i

povp{inata, se po~nuva so ppskawe

ppotiv div plevel. Toga{, opizot e na

tpi do ~etipi lista. Dva dena po

ppskaweto, povp{inata so opiz povtopno

se polni so 10 do 15 santiwetpi

voda i se po~nuva so ppixpana so

upea. Od ova |ubpe Manov fpla po 15

do 20 kilogpawi po dekap. „Po ova,

sleduva pa~no plevewe dokolku ostane

tpeva. Nivata ja ppixpanuvawe so

wali koli~estva tapana vo juni ili

juli. Ppi klaseweto, seweto se ~isti

od dpugi vkpsteni sewiwa za da ostane

sawo ~istiot klas. Divite klasovi

se se~at i ostpanuvaat“, objasnuva

Jopdan~o.

@etva so kombajn so gasenici

Sleduva povtopno ispu{tawe na

vodata, vo fazata na po`oltuvawe

(zpeewe) na klasot i ppekopuvawe na

povp{inata. Ovojpat, vodata se

ispu{ta za da wo`e da vlezat kowbajnot

so gasenici i tpaktopot za

`neewe. @etvata na opizot e na

po~etokot na oktowvpi i tpae okolu

wesec i polovina, no seto toa zavisi

od toa dali }e zavpne vo tekot na

`etvata. @neeweto po~nuva okolu 11

~asot napladne, otkako zpnoto dobpo

}e se nape~e od sonceto. Otkako appata

}e se o`nee, taa se nosi na nekolkudnevno

su{ewe na betonipano

guwno za da ne se vnese vla`na vo awbapot.

Skladipana wo`e da stoi kolku

{to saka sopstvenikot i dodeka ne

dobie najdobpa cena. „Mo`e da ostane

godina dena, no na sekoi 15 dena

wopa da se ppevptuva za da ne dobie

povisoka tewpepatupa i da ne se pasipe“,

objasnuva Manov.

T. Stoj~evski

Su{ewe na opizot na sonce

NOEMVRI 2008 | 23


POLJODELSTVO Obrabotka na po~vata - orawe renata.naumovska@ffrm.org.mk

Potpeben e soodveten

odnos we|u dlabo~inata

i {ipo~inata na bpazdata

So procesot na prevrtuvawe na po~vata, ~esti~kite i rasti -

telnite hranlivi elementi se vra}aat na nejzinata povr{ina.

Osven toa, so oraweto se borime protiv plevelite

24 | MOJA ZEMJA

Naj~estoppiwenuvana wepka ppi

osnovnata obpabotka na zewjata

e ppevptuvaweto na po~vata, odnosno

opaweto. Ppitoa, dolniot del na

plasnicata doa|a na povp{ina, a gopniot

se zaopuva. So ppevptuvaweto se

povpzani odpedeni ppoblewi, pa se postavuvaat

ppa{awata dali sekoga{

toa e neopxodno ili wo`e da se izostavi

i na koj vpewenski intepval e neopxodno

povtopno da se izvp{i ppevptuvaweto.

Ovaa potpeba za ppevptuvawe

ja oppedeluvaat paznite agponowski

intepesi, odnosno tpeba da se

istaknat stpuktupata na po~vata i

udelot na stabilni stpuktupni agpegati.

Se sweta deka na povp{inskiot sloj

od po~vata, zapadi gazeweto so pazli~na

wexanizacija, se sozdava zbien

nestpuktupen del, koj so ppevptuvaweto

se zaopuva, a na povp{inata se

isfpla dolniot stpuktupen del od

opanicata. Odpedeni fizi~ko-xewiski

ppi~ini, isto taka, ja istaknuvaat

potpebata od ppevptuvawe. So dvi`ewe

na gpavitacionata voda se ppowivaat

koloidnite ~esti~ki i xpanlivite

elewenti od po~vata i so toa se osipowa{uva

povp{inskiot sloj. So ppocesot

na ppevptuvawe na po~vata ovie

~esti~ki i pastitelni xpanlivi elewenti

se vpa}aat na nejzinata povp{ina.

Osven toa, so opaweto se bopiwe i

ppotiv plevelite, taka {to so ppevptuvaweto

na po~vata se zaopuvaat plevelite

na sewiwata na pogolewa dlabo~ina

i so toa se gubi nivnata sposobnost

za niknuvawe. Tuka uspe{no se

pe{avaat i pove}egodi{nite pleveli

so plitiki pizowi, koi koga }e se zaopaat

na pogolewa dlabo~ina, newaat

uslovi za povtopno pojavuvawe na

povp{inata. Ova ppevptuvawe e neopxodno

ppi zaopuvawe na stapi lucepi{ta,

kako i vo slu~ai koga se zaopuvaat

pastitelni ostatoci ili se |ubpi

so opgansko (apsko) |ubpe.

Nedostatoci pri

prevrtuvawe na po~vata

So ppevptuvawe na po~vata se

tpo{i zna~itelno pogolewa enepgija

vo spopedba so obpabotkata bez

ppevptuvawe na ista dlabo~ina. Ppevptuvaweto

zna~itelno ja zgolewuva

evapopacijata (ispapuvaweto) i

su{eweto na povp{inskiot sloj vo

spopedba so obpabotkata so podpivawe.

Toa, osobeno ako se ppavi vo

wnogu su{ni po~veni uslovi, go zasiluva

pazpu{uvaweto na stpuktupata,

se sozdavaat ogpowni gputki i

Da se opa ppi uwepena vla`nost

doa|a do intenzivno pasppa{uvawe na

po~vata. Osven ova, so opaweto, na

povp{inata wo`e da se iznese neplodniot

sloj. I toa wo`e da bide

{tetno ako vo podlabokite sloevi se

nao|aat {tetni soli, posebno kaj

solenite i alkalni po~vi.

Zatoa, sistewot na obpabotka tpeba

da se usoglasi so po~venite i kliwatskite

uslovi na lokalitetot

kade {to se vp{i obpabotkata. Kvalitetot

na opaweto, osven ppavilnata

pegulacija na plugot i oblikot

na plu`nata daska, zavisi i od odnosot

we|u {ipo~inata i dlabo~inata

na bpazdata, agolot na ppevptuvawe

na po~venata lenta i bpzinata

na dvi`ewe na plugot.

Prof. Qup~o Mihajlov,

Fakultet za zemjodelstvo,

Univerzitet „Goce Del~ev“, [tip

Vreme za orawe

Ppavilnot izbop na vpeweto za

opa we e zna~aen zapadi kva li -

te tot na opawe, pot po {u va~ ka -

ta na gopivo i zapadi kva li te -

tot na povp{inskata ob pa bot -

ka. Po~vata tpeba da se opa ppi

uwepena sodp`ina na vla`nost.

Kaj taa sostojba, specifi~niot

vle~en otpop e najwal, plasto -

vi te lesno se we{aat i dpobat

na powali gputki i so toa se

olesnuva povp{inskata obpabotka.

Ovaa sostobja na vla` -

nost na po~vata, koga taa najdobpo

i najkvalitetno se obpabotuva,

se napekuva fizi~ka

zpelost za obpabotka na po~ va -

ta. Dlabo~inata i na~inite na

opawe zavisat od kultupata

{to }e se zastapuva, ppetkultupata,

sistewot na obpabotka,

tipot na po~vata, kako i od

sostojbata vo koja se nao|a

po~vata od aspekt na vla`nost,

zaplevenost i stpuktupa.


pcelaveles@yahoo.com

Gravot kako me|ukultura so p~enkata

LRADINARSTVO

Proizvodstvo

na „tetovec“

vo gostivarsko

Otkako }e se

sobere ro -

dot, gravot

se prostira

na sonce da

se isu{i za

podobro da

se otvori od

me{unkata.

Oddeluva we -

to na zrnoto

od me{unkata

se vr{i

ra~no ili

ma{inski, a

potoa gravot

se ~isti i se

skladira vo

kni`ni vre}i

do proda`ba

Azis Elezi od selo ^ajle, gostivapsko,

odgleduva gpav „tetovec„.

Odgleduvaweto wu powaga

vo obezbeduvaweto egzistencija

za pet~lenoto sewejstvo. Ovaa godina

poseal 1,5 xektap gpav, kako

we|ukultupa so p~enkata. O~ekuval

zadovolitelni ppinosi,

no o~ekuvanoto,

veli toj, te{ko deka

}e se ostvapi. „Po-

Za proizvod st -

vo „tetovec“ neop -

hodno e |ubrewe so prirodno

arsko |ubre i toa vo

koli~estvo od 20-25 toni

po hektar. \ubreweto se

vr{i pri osnovnata obrabotka

na po~vata, a toa

zna~i 3-4 nedeli

pred seidba.

padi golewata

su{a koja ja pogodi

zewjava, tpi

weseci bez do`d,

gpavot ne go dade

o~ekuvaniot waksiwuw,

iako go navodnivwe

devet pati

vo sezonata. Isto taka,

go navodnuvaw od podzewni

vodi, koi ne se inficipani i

kontawinipani”, veli Elezi. Dokolku

iwa povolni kliwatski i po~veni

uslovi, wo`e da podi waksiwuw ~etipi

do pet tona (zpno) po xektap.

Lpavot go seat kon kpajot na appil,

zaedno so p~enkata, kako we|ukultupa.

Seeweto wo`e da se nappavi na tpadicionalen

na~in, odnosno pa~no, na

ppetxodnopodgotvena po~va, za {to

e potpebno pove}e tpud, vpewe i

lu|e. Isto taka, gpavot wo`e da se posee

i wa{inski, {to e popovolen

wetod za seewe na pogolewi povp{ini.

„Ppi wa{inskoto seewe, pastojanieto

powe|u zpnata se definipa vo zavisnost

od toa na koja dale~ina zewjodelecot

saka da bidat steblata na

gpavot otkako }e niknat. No, najdobpo

e pastojanieto powe|u steblata da

bide 40 do 50 santiwetpi zapadi

dobivawe pogolew ppinos“,

veli Azis. Rastojanieto od

eden do dpug ped tpeba da

bide 65 do 70 santiwetpi

za, po niknuvaweto, da

wo`e da se powine so

ppa{a~. Toj e ppiklu~en

na tpaktop, so cel da se

otkopnat plevelite koi }e

niknat zaedno so gpavot.

„Tetovecot“ bara navremeno

navodnuvawe i pra{ewe

Inaku, tetovskiot gpav ne bapa nekoja

pogolewa gpi`a, osven ppa{eweto

i navpewenoto navodnuvawe. Ppa{eweto

se vp{i 3-4 pati godi{no, vo zavisnost

od pojavata i pasppostpanetosta

na plevelite, a navodnuvaweto ppi nopwalni

kliwatski uslovi, isto taka, se

vp{i 3-4 pati vo sezonata. Pogolewiot

del od pabotata se izvp{uva ppi negovata

bepba, ppi {to e potpeben

anga`wan na pogolewa pabotna sila.

„Bidej}i sawi ne wo`ewe da obepewe

tolkava povp{ina, zewawe apgati“, paska`uva

Elezi. Za eden paboten den apgatite

napla}aat od 1.000 do 1.200 denapi,

a ppitoa najwnogu wo`e da sobepat

do 10 kilogpawi zpno gpav. Dokolku

se nappavi kalkulacija kolku ~ini

eden kilogpaw gpav (120-140 denapi za

kilogpaw), izleguva deka pove}e od

60% od podot go zewaat apgatite. Otkako

}e se sobepe celiot pod, gpavot se

ppostipa na sonce da se isu{i za podobpo

da se otvopi od we{unkata. Oddeluvaweto

na zpnoto od we{unkata se

vp{i pa~no ili wa{inski. Po oddeluvaweto,

gpavot se ~isti i se skladipa

vo kni`ni vpe}i s# do ppoda`bata.

Nakil Elezi

RC Gostivar

Kultura „lekovita“

za po~vata

Spoped klasifikacijata, gpavot

(Faseolus sp.) ppipa|a na fawilijata

Fabaceae. Ovde spa|aat site we{unkasti

kultupi koi se odgleduvaat

za ppoizvodstvo na zpelo sewe, naweneti,

pped s#, za isxpana na

lu|eto. Lpavot, kako we{unkasta

kultupa, e i azotofiksatop. Toa

zna~i deka po~vata koja ppetxodno

e zagadena od pesticidi i winepalni

|ubpiva, vo pok od 2-3 godini,

so odgleduvawe na gpav, se le~i.

NOEMVRI 2008 | 25


SOVETI

renata.naumovska@ffrm.org.mk

[to s# e predmet na osiguruvawe

vo zemjodelstvoto?

Ppedwet na osigupuvawe wo`e da

bidat site zewjodelski kultupi koi

se nao|aat vo neo`neana i neobpana

sostojba. Osigupenite opasnosti

(pizici) se podeleni vo dve gpupi:

osnovni pizici (gpad, po`ap i gpow)

i dopolnitelni pizici (ppoleten

wpaz, poplava i luwa). Osigupuvaweto

za dopolnitelni pizici se

sklu~uva sawo dokolku osigupenikot

sklu~il osigupuvawe za osnovnite

pizici. Visinata na ppewiskite

stapki se oppedeluva spoped kultupata

i klasata na opasnost vo

koja ppipa|a tepitopijata {to se osigupuva.

Osigupuvaweto se vp{i nappolet,

od appil, i tpae do 30 oktowvpi,

odnosno do zavp{uvaweto

na bepbata.

Naplatata na ppewijata se vp{i

taka {to se pla}aat 20% vo gotovo,

ppi sklu~uvaweto na polisata, a

ostanatiot ppocent se ispla}a po

zavp{enata pekolta, najdocna do 20

dekewvpi od tekovnata godina. So finansiskata

poddp{ka od Vladata,

osigupenikot pla}a 20% vo gotovo

ppi sklu~uvawe na polisa, so 30%

u~estvuva Vladata, a ostanatite

50% se ispla}aat po 20 dekewvpi.

Kaj `ivotnite, ppedwet na osigupuvawe

wo`e da bidat zdpavi dowa{ni

`ivotni koi se odgleduvaat vo soodvetni

zooxigienski uslovi, ppavilno

se iskopistuvaat i se vo oppedelena

stapost. So osigupuvaweto se

opfateni uginuvawe na `ivotnoto

popadi bolest ili nespe}en slu~aj i

ppinudno kolewe i kolewe od nu`da.

Zna~i, vo osigupuvaweto ne se opfateni

zapaznite bolesti koi se

suzbivaat so zakon (tubepkuloza, infektivna

anewija kaj kopitapite,

ligavka i {ap, ~uwa kaj sviwi, leukoza

i dpugi). Vo nespe}en slu~aj spa|a ubivawe

ili uginuvawe na `ivotnoto od

po`ap, udap od gpow, eksplozija, poplava,

lizgawe i odponuvawe na tepen,

ppegazuvawe od vozila, we|usebno

tepawe, davewe, udap od elektpi~na

stpuja, tpuewe so xewiski

otpovi i dpugo.

So osigupuvaweto ne se opfateni

slednive pizici: swpt popadi bolest

za koja }e se utvpdi deka postoela

pped sklu~uvawe na osigupuvaweto,

uginuvawe popadi dolgotpajno,

nepazuwno i ppetepano iskopistuvawe,

popadi nenavpeweno lekuvawe

i neppidp`uvawe do upatstvata

na vetepinapot, jalovost, nawalena

wle~nost i slab ppipast, nedovolna

i neppavilna isxpana, popadi

kastpacija i ovapiotowija

izvp{ena od nestpu~no i neovlasteno

lice, popadi zewjotpes, nukleapna

eksplozija, padioaktivna

kontawinacija, popadi kpa`ba, zaguba

ili wana na `ivotnoto, ako osigupenikot

go zakole ili otepa `ivotnoto

bez vistinska ppi~ina ili bez

odobpenie na osigupuva~ot, popadi

tpanspopt na `ivotnite, natovap, pastovap

ili ppetovap i popadi ppinudno

kolewe ili otepuvawe na

`ivotnoto, izvp{eno po napedba na

nadle`en opgan. Suwite za osigupuvawe

za kpupen dobitok zavisat od vozpasta

i pasata na `ivotnoto. Za kpavi

i junici od kultupnite pasi

(isto~no-fpiziska, xol{tajn-fpiziska,

wontafonska i dpugi) }e se ppiwenuva

suwa od 50.000 do 80.000 denapi,

za podwladok za ppiplod od ovie

pasi (junici koi ne se stelni) do

30.000 denapi, za kpavi od dowa{nata

pasa „bu{a“ do 30.000 denapi i za welezi

do 45.000 denapi.

Magdalena Bla`evska,

Pan~e Lokvenec,

Osiguruvawe „Vardar“

Navodnuvam piper na otvoreno

so sistemot kapka po kapka. No,

se javi problem, najverojatno, poradi

visokite temperaturi.

Toga{, vodata vo crevoto e premnogu

vrela. Dali toa mo`e da

predizvika {teta?

Za kpavi i junici

od kultupnite

pasi

(is to~ no-fpi -

ziska, xol { tajnfpi

zi ska, wontafonska

i dpugi)

}e se ppiwe

nuva suwa

od 50.000

do 80.000

denapi

Kako ppvo, navodnuvaweto na kultupite

tpeba da se vp{i vo panite

utpinski ~asovi, koga tewpepatupite

se najniski, i so toa }e se izbegne

zatopluvaweto na vodata vo

cpevata od sistewot za navodnuvawe.

Osven toa, za pastenijata ne

e dobpo da se navodnuvaat koga

tewpepatupite se visoki (vo tekot

na pladnevnite i popladnevnite

~asovi). Isto taka, se ppepopa~uva

po pasaduvaweto na kultupata (vo

slu~ajot pipepka) cpevata da se

postavat pokpaj pedovite i so

ppvoto okopuvawe na pastenijata,

tie da se nagplat so po~va za da se

izbegne dipektnoto son~evo vlijanie

vpz niv. No, ne se ppepopa~uva

celosno dlaboko vkopuvawe vo

po~vata, bidej}i vo blizina e kopenot

koj wo`e da navleze vo sistewot

i da go zapu{i ili o{teti.

In`. agronom Savka Markudova

Rakovoditel i sovetnik po poljodelstvo

vo APRZ, RE Gevgelija

26 | MOJA ZEMJA


POLJODELSTVO

Proizvodstvo na seme za kromid

Steblata se vpzuvaat

so konop

Kromidot se

presaduva dva pati

@itelite na gostivapskiot

pegion (selata Lopna

i Dolna Bawica) sawi

ppoizveduvaat sewe od

kpowid za slednata pekolta. Po sobipaweto

na ovogodi{niot pod, vo tekot

na ziwskiot pepiod, tie gi odvojuvaat

poubavite i pojadpi glavici.

Tie se ~uvaat na suvo, ppovetpeno

westo. Sawata glavica se see vo

obi~ni lei, vo wapt. Po seeweto se

ppekpivaat so ov~o |ubpe. Za dve do

tpi nedeli po sadeweto, kpowidot

niknuva i istepuva steblo. Podocna,

fopwipa cvet (topka). Za da ne dojde

do kp{ewe na stebloto, se stavaat

kol~iwa i se vpzuvaat steblata so konop.

Mestoto se ~isti od plevel, od


todor.stojcevski@ffrm.org.mk

Eden den so sobira~ite na mov

POLJODELSTVO

Od edna nasadena

glavica kromid

izleguvaat tri do

~etiri cveta i se dobivaat

do sto grama

seme. So kilogram

vakvo seme se sadat

2,5 dekari povr{ina

tpeva i pedovno se navodnuva.

Oppa{uvaweto go ppavat p~elite,

a seweto se sobipa naesen (vo septewvpi).

Se ~uva na suvo, ppovetpeno

westo i nappolet, so pa~no tpiewe,

se oddeluva seweto od lu{pata. Po

ova, seweto wopa da se ispepe so

wlaka voda. Zna~i, se stava

vo voda i ona {to

ne e kvalitetno

Me{tanite pred samoto

seewe pravat

opit za uspe{nosta na

semeto. Odnosno, vo ~a{a

so mlaka voda, se stava

semeto i se gleda procentot

na ‘rtlivost.

za ‘ptewe izbiva

na po v p {i-

na ta, se sobipa

i se

fp la. Ona

{to }e ostane

na dnoto,

toa povtopno

se su{i i

se dezinficipa

od bolesti

pped sawoto sadewe.

Spoped ovie zewjodelci, ova,

wo`ebi, e edinstveniot na~in na

dobivawe sewe za kpowid vo zewjava bidej}i

toj se ppesaduva dva pati, {to

ne e slu~aj so dpugite delovi od

zewjava kade {to seweto se see dipektno

vo niva i ne se pasaduva.

„Leb od

planinata“

Za sobirawe mov, veli Zlata Karafiloska od selo

Belica, potrebni se torba ili vre}a, ogromna

volja, zdravje, seriozna `elba, leb i voda

Pet nautpo. [eeset i tpi go -

di{ na ta Zlata Kapafiloska

se podgotvuva za sobipawe wov.

Ja podgotvuva topbata za jadewe,

stava leb i nekolku {i{iwa voda. Se

oblekuva i zaedno so nekolku dpugi

`eni, go po~nuva svoeto pate{estvie

po planinite okolu nejzinoto selo

Belica. Taa e ppinudena da sobipa wov

za da ppe`ivee nejzinoto sewejstvo.

Dvi`ej}i se kon podno`jeto na planinata,

taa paska`uva deka, po vpnewe,

`itelite wasovno sobipaat wov

od dab ili bop. Ova gabno pastenie

(li{aj) go newa na visokite delovi po

beli~kite planini, veli taa.

„Movta paste sawa vo ppipodata.

Naj~esto se bepe naesen, koga iwa i

najwnogu vpne`i od do`d. Koga vpeweto

e suvo, toga{ wovta ne se sobipa

za{to se poni na sitni pap~iwa.

Taa bapa vla`ni uslovi“, veli Zlata.

Movta se sobipa pa~no i se nosi

vo obi~ni vpe}i. Sobipa~ite odat od

gpanka na gpanka i so pacete, lizgaj}i

po gpankata, go sobipaat plodot.

Za sobipawe wov, veli ovaa `itelka

na bpodskoto selo Belica, potpebni

se sawo topba ili vpe}a, ogpowna volja,

zdpavje, sepiozna `elba, leb i voda.

„Saw ne se odi vo planinata“, veli

taa, „oti wo`e da se slu~at wnogu paboti“.

Zatoa, kako i ovoj pat, se sobipaat

po nekolku lu|e, odat po planinata

i sobipaat po 15 kilogpawi dnevno.

Vo tekot na edna sezona, spoped

iskustvoto na ovie sobipa~i, wo`e da

se donesat od 500 do 600 kilogpawi

po ~ovek. Sepak, ne postoi wo`nost da

se definipa sezonata na sobipawe wov,

oti spoped Zlata, se sobipa vo tekot

na celata godina. Otkako }e se sobepe,

wovta se ~uva vo vpe}a. Taa ne bapa

vla`ni uslovi kako ppetxodno, tuku

wo`e da stoi kako seno.

Ovie sobipa~i ne se gpi`at za otkupot

na wovta. Toa go ppavat ppekupuva~i

od dpugite gpadovi, koi potoa

ja ppodavaat vo fapwacevtskata industpija.

„Newawe ppoblew so tpanspoptot

na wovta, oti sawite otkupuva~i

ja zewaat od dvopovite“, veli

Kapafiloska. ^esto pati, nivnata qubeznost

odela dotawu {to opganizipale

ppevoz za sobipa~ite do punktovite

od kade {to podocna ja otkupuvale

wovta.

Taka, zaedni~ki, niz pazgovop i postojano

lizgawe po dpvjata, beli~ani

go sobipaat svojot leb od planinata.

Nasetuvaj}i go kpajot na denot, tie,

so vpe}ite na pawo, poleka i swipeno

se spu{aat kon seloto. A, toa, so

site svoi ubavini, gi ppe~ekuva isto

kako {to gi isppatilo i utpoto.

T. S.

Movta od dab e pokvalitetna

i se pla}a pove}e

Lu|eto ppe`uvuvaat od toa

{to iw go dala ppipodata

Borovata mov e pokrupna, no Karafiloska

nikoga{ ne ja sobirala

za{to taa ne bila lesna za sobirawe.

Ima sina boja i se prodava po okolu

30 denari za kilogram. Od druga strana,

dabovata mov e positna i mnogu

pote{ko se sobira na kila`a. Za razlika

od borovata, movta od dab e pokvalitetna

i se pla}a pove}e, po 40 denari

za kilogram.

NOEMVRI 2008 | 29


STO^ARSTVO

Spaseno mo`ebi poslednoto semejstvo bivoli vo Makedonija

Bivolskoto

stado e gordost

na semejstvoto

Sinanoski

So pomo{ na sre d -

no {kolci i na

{vaj carskata ambasada

vo Makedo -

nija }e bide

so ~u vano mo`ebi

poslednoto

se mejstvo bivoli

Sewejstvoto Sinanoski od

ppilepskoto selo Deb pe{ -

te godinava odbele`uva ju -

bi lej, stogodi{na tpa di ci -

ja na odgleduvawe bivoli.

Radosta iw e dvojno pogolewa, zatoa

{to del od waloto sewejstvo sega e i

wa{kiot bivol za pasplod, podapok od

{vajcapskata vlada. So ovaa donacija

se ostvapuva sonot na sopstvenikot

Dewip Sinanoski (39) da go ppo{ipi

svoeto stado, za{to negovite

ppadedovci bile nadaleku ppo~ueni

po ppoizvodstvo na najkvalitetnoto

bivolsko wleko. Toa se kopistelo

kako lek za wnogu bolesti. „Mnogu

lu|e doa|ale od pazni stpani, od

wnogu gpadovi, pe{a~ele so denovi,

sawo da dobijat po nekoja kapka

kvalitetno, lekovito bivolsko wleko

kako spas od bponxitis, bponxo pnev -

wo nija, za podobpuvawe na kpvnata

slika, za {to li u{te ne?! Bivolskoto

stado bilo gopdost na na{eto sewejstvo.

Moite ppadedovci se za ni wa va -

le so odgleduvawe na ovoj dobitok, no

iwa le obewno ppoizvodstvo“, se

se}avaat Dewip i negoviot postap

bpat, Ipfan. Lpi`ata na Sinanoski

30 | MOJA ZEMJA

Bivolskoto wleko -

lek za wnogu bolesti

sega e u{te pogolewa. Kevsep, sop pu -

ga ta na Dewip, sekoe utpo pano doa|a

da ja is~isti {talata, da iw ostavi

xpana i da gi izwolzi bivolite. „Tie

se naj~ist dobitok i zatoa se

pazlikuvaat od site ostanati do wa{ -

ni `ivotni. Ne tppat nikakva ne ~is -

to tija. So niv tpeba da se odnesuvate

so golewo vniwanie i qubov. Tie,

nekako, se ppivpzuvaat do stopanot,

taka {to ne wo`e koj bilo da iw

ppistapi i da ja ppodol`i gpi`ata

za niv“, veli Kevsep.

I koga }e odat na pasewe vo atapot

na seloto, kako {to veli wladiot

ov~ap koj ne saka{e da go otkpie svojot

identitet, bivolite bapaat sawo

~isti ppedeli, kade {to newa

wo~upi{ta. I koga se pazladuvaat vo

letnata `ega, odat vo ~ista voda,

nastpana od dpugiot dobitok.

Spoped vetepinapite, toa e

ppi~inata popadi koja ovoj dobitok

Od ova najzdravo mle -

ko, proizvedeno vo pri ro -

da ta, se pravi pre kva li tet -

noto i barano na stranskite

pa zari - pro~uenoto „mo ca re la“

sirewe. No, kaj nas re~isi ni koj

ne go otkupuva, za{to ne ma

proizvodstvo na vakvo si re we.

Dr`avata s# u{te ne na{ la

soodvetno re {e-nie“, objasnuva

Demir.

wnogu petko ili nikoga{ ne se pazboluva.

„Celiot woj `ivot od gl e d uvawe bivoli.

Ne se se}avaw nekoga{ da bile bolni, da

ppiwale le kap stva, antibiotici. Zatoa

i wle ko to {to go davaat e najzdpavo, naj -

kva li tetno i najbapano na stpanskite

pazapi“, veli Ipfan. Toj tvpdi deka

So powo{ do

ppe`ivuvawe


pcelaveles@yahoo.com

Sinanoski gopdi

na dolgata tpadicija

bivolskoto wleko od nivnoto stado iwa

waslenost nad devet wle~ni edinici.

Sinanoski so gopdost se se}avaat deka

neodawna tokwu tupskiot awbasadop vo

Makedonija, otkako ~ul za ovie bivoli,

pobapal da wu dadat wleko za lek za

negovata soppuga.

Tpo{ocite za odgleduvawe na

bivolskoto stado se ppegolewi, velat

Sinanoski, zatoa {to bivolite

konzuwipaat nekolku pati pove}e

dobito~na xpana od kpavite. Cenata

na xpanata postojano paste, a so toa

i nivnite tpo{oci. Tie newaat dpuga

egzistencija i, ewotivno vpzani za

sewejnata tpadicija, ne znaat kade da

bapaat spas.

„Za da se obezbedi sigupen

plaswan na stpanskite pazapi, tpeba

golew obew na ppoizvodstvo, a uslov

za toa e zgolewuvawe na stadoto.

Nie finansiski ne swe wo}ni. Edinstven

na~in e da podignewe bankapski

kpediti, no kawatnite stapki se

ppevisoki. Spoped toa, vo wowentov,

newawe izlez“, velat Sinanoski. Tie

bapaat i o~ekuvaat powo{ i poddp{ka

od dp`avata i pesopnoto winis tep -

st vo. Osven {vajcapskata donacija, }e

dobijat i kawion so dobito~na xpana

od ppilepskite spedno{kolci Siwona

Idni genepacii bivoli

Zeposka, Slavko Poposki, Aleksandpa

Aceska i Katepina Nikoloska. Tie se

~etipite u~eni~ki koi na nat ppe va -

pot vo Letebopg, [vedska, godinava

gi bpanea boite na Republika Ma ke -

do nija. „Vo nevepojatno silna kon ku -

pen cija od 375 u~ili{ta od 48 dp -

`avi, na{iot ppoekt ja osvoi vtopata

nagpada i u~enicite }e dobijat

6.000 dolapi. Del od svoite papi }e

odvojat za svoite galeni~iwa vo

Debpe{te, na koi{to }e iw odnesewe

kawion so xpana“, veli ppofesopkata

Aceska. Sinanoski stpavuvaat deka

bez dp`avna powo{, bavno i te{ko }e

ja ppodol`at bitkata, no bapew

zasega, velat, go ispolnile awanetot,

ja za~uvale sewejnata tpadicija na

odgleduvawe bivoli.

Monika Taleska

„Poslednite bivoli vo Makedonija“

Poradi nedostig na pari, semejstvoto Sinanoski podolgo vreme stravuvalo

deka }e ja prekine semejnata tradicija na odgleduvawe bivoli. No, bitkata

za nivno odr`uvawe po~na koga mala grupa sredno{kolci od u~ili{teto

„Orde ^opela“, vqubenici na prirodata, `ivotnite i `elni da se za~uvaat

eko-sistemite vo dr`avava, dozna za ovoj problem na Sinanoski i go zapo~na

proektot „Poslednite bivoli vo Makedonija“. „Ova e proekt za za{tita na

biodiverzitetot, za za{tita na bivolite od izumirawe. Nie koristevme

sopstveni sili i resursi. U~enicite so ogromen interes sprovedoa

kampawa za za{tita na poslednite bivoli vo Makedonija. Paralelno gi

posetuvavme bivolite vo {talata, u~evme kako se pravat mle~ni proizvodi

od bivolsko mleko I, na krajot, sami se raduvavme koga po tri godini se

rodi na{eto mladen~e Hristina“, veli profesorkata Natalija Aceska,

koordinator na proektot.

NOEMVRI 2008 | 31


OV^ARSTVO Vo familijata na Ziko Kostovski renata.naumovska@ffrm.org.mk

Ov~arstvoto go

prehranuva semejstvoto

Minatata godina, Kostovski, bil „prinuden“ da prodade 110 grla

poradi toa {to ne mo`e da najde ov~ar koj }e gi napasuva ovcite

^uvaweto ovci e `ivotna opsesija vo sewejstvoto na

kuwanovecot Ziko Kostovski od seloto Dobpe{ane.

Od negovoto pa|awe, vo 1962 godina, veli toj, e so

ovie `ivotni i wowentalno, ~uva 160 gpla. Iwal i

pove}e, no popadi ppoblewite so koi se soo~uva ov~apstvoto

vo zewjava, wopal da go nawali stadoto. Minatata

godina, objasnuva Kostovski, bil „ppinuden“ da ppodade

110 gpla popadi toa {to ne wo`e da najde ov~ap koj

}e gi napasuva ovcite. Toj odi na pabota, a ov~apite koi

uspeval da gi najwi, wu zawinuvale na pet-{est dena. „Iw

davaw jadewe, piewe, iwaat kade da spijat i plata od 200

evpa. No, ne znaw popadi koi ppi~ini ne ostanuvaat, a se

`aliwe deka iwawe ogpowen bpoj nevpaboteni. Sawo popadi

ova, wopav da gi nawalaw gplata“, veli Kostovski.

Kako qubitel na ovcite, investipal vo tplo od tvpda

gpadba. Vo nego wo`e da ~uva okolu 300 ovci, iako nikoga{

ne uspeal da go napolni kapacitetot na tploto. Okolu 80%

od gplata wu se od pasata AVASI i weles AVAS. Ja ~uva ovaa

pasa popadi nivnata ppoduktivnost i Kostovski dobiva po15

litpi wleko dnevno po ovca. Vo negovoto stado wo`e da se

najde i po nekoja PRAMENKA. I plaswanot na wlekoto e obezbeden.

Mlekapnicata „Kpi-kpi“, koja se nao|a vo seloto Dobpe{ane,

wu gi otkupuva ppoizvedenite koli~ini i od niv

ppoizveduvaat kiselo wleko, pavlaka, pazni jogupti, sladoledi.

Za `al, sawo popadi newaweto ov~ap, toj ne wo`e

da go pazpaboti ovoj biznis.

Od odgleduvaweto ovci `ivee celoto sewejstvo. Soppugata

na Kostovski ne paboti, a negovite sinovi u~at.

Sepak, i tie powagaat vo ovaa fawilijapna „obvpska“. Tie

se zadovolni od akcijata na dp`avata za vakcinipawe na

ovcite ppotiv bpuceloza, iako posleden pat, veli Ziko, ja

iwale vo 1993 godina. „Ne plativwe ni{to za akcijata oti

toa e intepvencija od stpana na dp`avata. Vadea kpv od ovcite

za da nappavat analiza, a na jagniwata iw stavaa vakcini

za da ne se pazbolat od bpuceloza“, veli Kostovski.

Sepak, toj i negovoto sewejstvo, i pokpaj site ppoblewi so

koi se soo~uvaat, newa da se otka`at od odgleduvaweto ovci.

Ppvo, zatoa {to toa iw e `ivotna opsesija, a vtopo, zatoa {to

iw go polni dowa{niot buxet. Kostovski se nadeva deka negovite

sinovi }e go nasledat intepest za ov~apstvoto.

T. S.

Pomo{ vo hrana za stokata

Subvenciite od dp`avata ne tpeba da se davaat

vo papi, po 2 denapi za litap ppedadeno wleko vo

ppepabotuva~ki kapacitet, tuku da se dava xpana

za stokata, ppedlaga Kostovski.

Ov~apstvoto

go polni

sewejniot

buxet

Makedonski paradoks

I za ovoj odgleduva~ na ovci volnata e sepiozen ppoblew.

Toj e ppinuden da gi {i{a ovcite, iako vakvata

opepacija go ~ini pove}e od dobivkata. Minatata godina

platil po 30 denapi za {i{awe za ovca, a kilogpaw

volna ja ppodal po 18 denapi. Ili, kako {to

paska`uva negovata soppuga, dale 10.000 denapi za

{i{awe, a zapabotile iljada denapi powalku.

32 | MOJA ZEMJA


todor.stojcevski@ffrm.org.mk

TEXNOLOLIJA

Za{teduva vreme i

obezbeduva ~istota

na mlekoto

Mlekovod

Dpagi Ne~evski od bitolskoto

selo Lepa e eden od petkite

sopstvenici na avtowatski sistew

za wolzewe. So nego wolzi 25 kpavi.

Osven toa, ~uva u{te 20 junici i teliwa.

Sistewot go kupil pped dve godini

za 16.700 evpa. Iwa kapacitet za wolzewe

na osuw kpavi istovpeweno, iako Ne~evski

ppose~no wolzi po ~etipi kpavi. Celokupniot

ppoces na wolzewe, za site

25 kpavi, tpae okolu 40 winuti (od dve

do tpi winuti po kpava) i so negovata

upotpeba se za{teduvaat 3 do 3 i pol

~asa pa~no wolzewe

Elementi

Sistewot za wolzewe, kako {to objasnuva

Ne~evski, e slo`en i e sostaven od

wnogu elewenti. Odnosno, od wolzni

[tala so

kpavi

apapati (iwpulsatopi), duovaci, pelizep,

puwpa za pelizepot, wanovak, ppoxpowski

cevki, ventili za cevkite za wolzewe,

ekspanzionen sad za vozdux, kontpolop

na vozduxot, wa{ina koja sozdava

vakuuw, plasti~ni cevki niz koi

kpu`i vozduxot, westo za cedewe na wlekoto

(filtep) i wotopi za nosewe na wlekoto

ppeku cevkite do laktofpizepot.

Duovak - apapat, sostaven od wolzna

edinica, koj go pegulipa ppitisokot

i bpzinata na wolzewe

Manovak - poseben sad kade {to, dokolku

ne se vklu~i sondata od pelizepot,

wlekoto avtowatski se polni i za

da ne vleze vo cevkite, se aktivipa wanovakot.

Po negovoto aktivipawe, sistewot

ve}e ne funkcionipa, odnosno,

ne wolzi. Spoped Ne~evski, ova e sigupnosniot

ventil koj detektipa deka

iwa nekakov ppoblew.

Kontpolen sistew za vozdux - toj e

staven na plasti~nite cevki na po~etokot

ili na kpajot na sistewot. Lo pegulipa

vozduxot, odnosno ako iwa powalku

vozdux, se zatvopa ventilot i se postignuva

potpebnoto nivo. Ili, ako iwa

pove}e vozdux otkolku {to e potpebno,

Relisep

Laktofpizep

ventilot se otvopa i go ispu{ta nadvop.

Ma{ina za vakuuw (wotop so boca)

- ppoizveduva vozdu{en ppitisok od dvanaeset

bapi, a za sistewot za wolzewe

se potpebni sawo pet

Filtep (westo za cedewe) - stoi do pelizepot.

Pped da se stavi vo laktofpizepot,

wlekoto se cedi niz ovie posebni

filtpi za da bide waksiwalno ~isto.

Procedura na molzewe

Ppvo, veli Ne~evski, se wie viweto

na kpavata, se su{i i se dezinficipa so

specijalni spedstva za dezinfekcija.

Potoa se westat apapatite za wolzewe.

Kpavata se wolzi tpi do pet winuti, vo

zavisnost od koli~estvoto na wleko {to

go iwa. Se vadi apapatot i se stava na

slednata kpava ~ie viwe, vo we|uvpewe,

e izwieno, isu{eno i dezinficipano.

Otkako }e se zavp{i so wolzeweto, zadol`itelno

e povtopno dezinficipawe

na viweto. Izwolzenoto wleko avtowatski

se ppenesuva ppeku cevkite.

Apapatot za wolzewe, ppeku odpedeni

ventili koi se nao|aat we|u lei{tata

na dve kpavi, se ppiklu~uva na ppoxpowskite

cevki i wlekoto odi do pelizepot

(ppoyipna topka). Toj e staklen

i vo nego iwa sonda, koja po odpedeno

nivo na wleko vo pelizepot,

se aktivipa i go ispu{ta (ppeku

odpedena puwpa) do laktofpizepot.

Tuka stoi na tewpepatupa od winus

~etipi celziusovi stepeni.

Higiensko odr`uvawe

na sistemot

Sistewot za wolzewe bapa xigiensko

odp`uvawe. Ne~evski objasnuva

deka se potpebni 80 litpi

topla voda za wiewe (okolu 70ºC).

So powo{ na bazno ili kiselo

spedstvo, avtowatski se izwiva

celiot sistew. Vodata, so specijalni

sun|epi, objasnuva ovoj odgleduva~

na kpavi, se pu{ta niz sistewot

i se wijat cevkite. So baznoto

spedstvo, wieweto tpae ~etipi

dena, a so kiseloto tpi dena i

ovaa ppocedupa se ppavi naizweni~no,

na sekoi dva dena. Po sekoe

wolzewe, sistewot wopa da se

isplaknuva dva pati so po 80 litpi

ladna voda. Zna~i, ppvo se pu{ta toplata

voda. Potoa, se pu{ta ladna

voda za da go is~isti sistewot od baznoto

ili kiseloto spedstvo i tpetiot

pat se pu{ta sawo ~ista voda. Seto ova

se ppavi avtowatski, bez intepvencija

na ~ovek. Sepak, veli Ne~evski, odp`uvaweto

na sistewot go ~ini po okolu

15.000 denapi wese~no.

T. Stoj~evski

NOEMVRI 2008 | 33


pcelaveles@yahoo.com

Evropski sorti jabolka vo bitolska Bistrica

OVO[TARSTVO

Novata podloga M9

pootpopna na bolesti

Novite nasadi, so M9 podloga, baraat dvapati pogolema

investicija od standardnata, no taa se vra}a u{te vo

prvite dve do tri godini, veli Vasil Manivilovski

Vasil Manivilovski, ovo{tap od

bitolskoto selo Bistpica,

pazwisluva za opgansko ppo iz -

vod stvo na jabolka, ppaski i kpu{i. Mowentno,

toj gi ppoizveduva site ovie

ovo{ni kultupi, no na

tpadicio nalen na ~in. Vo

svojot ovo{ tap nik, Mani -

vilovski iwa ja bol ka od

soptite „zlaten de li{es“,

„ajdaped“, „wu co“. Toj, kako

ppofesionalen ovo{tap,

novite sopti „fuxi“,

„gala“, „pinova“,“blekbupn“

gi sadi na nova podloga,

M9. Poseduva okolu

xektap i polovina vo

kondicija i okolu polovina

xektap wladi nasadi.

Manivilovski pazwisluva

za ppo{ipuvawe na svojot

seween biznis, zatoa {to

negovite jabolka se

kvalitetni i bapani na

evpopskiot pazap. „Ovaa

godina nappaviv ppv opit

so novite evpopski sopti

kaj nas. Iwa{e dobap pod i

toa vetuva. Li sadev winatata

godina, a ovaa ve}e

dadoa pod popadi novata

podloga. Vtopata godina

So nova podloga

do podobap

kvalitet

Kako pegistpipan zewjodelec,

Manivilovski kopisti papi od

IFAD kpeditite, kako i od ppogpawata

za pupalen pazvoj za investipawe

vo wexanizacija. Toj i negoviot

sin Stev~e se podgotvuvaat

za IPARD ppogpawata. Nasadite

na Manivilovski se pokpieni

so sistew za navodnuvawe „kapka po

kapka“, a po negovoto obnovuvawe,

toj }e po~ne i so feptilizacija.

Vasil objasnuva deka dadenite

subvencii za ovo{tapstvoto,

75.000 denapi po xektap, ne se dovolni

za vakviot intenziven na~in

na pabotewe. „Se zbopuva deka subvenciite

}e dostignat i do 150.000

denapi, no spoped wene, i toa e

walku. Dovolni se od 200 do 250 iljadi

denapi po xektap povp{ina“,

objasnuva ovoj zewjodelec.

iwaat 20 do 30%, a ve}e vo pettata

godina se so poln pod. Na stapite

podlogi, polniot pod go dostignuvaa

dupi vo sedwata godina“, objasnuva

Mani vil o vski.

Novite sadnici gi sadi pogusto od

2,5 do 3 iladi sadnici po xektap. So

toa, spoped ovoj zewjodelec, se zgolewuvaat

ppinosite, a se nawaluvaat

site dpugi ostanati tpo{oci za

nivno odp`uvawe, kako {to se

ppskawe, |ubpewe, tpo{oci za pezidba.

Dpvcata iwaat wal past, so slabo

bujni podlogi. Ne dobivaat na te`ina,

tuku vo pod. Newaat golewi gpanki

(kpo{ni) i pa|aat nopwalno spoped

dpugi podlogi. Isto taka, posigupni

se vo odnos na napadi od bolesti, a

toa zna~i dopolnitelno nawaluvawe

na dava~kite za spedstva za za{tita.

Investiciite vo ovo{tapnikot

na Manivilovski ne zavp{uvaat so

postavuvawe na novata podloga i

{palip-sistewot. Toj pazwisluva da

investipa vo za{tita od gpad i od izgopenici

od sonceto. Vasil }e

nabavi specijalizipana gpadobijna

wpe`a, stolbovi i sajli, so {to

celosno }e go pokpie ovo{tapnikot.

Ovaa dopolnitelna investicija }e

go ~ini deset do dvanaeset iljadi

evpa, no }e wu za{tedi wnogu vo

podot, zatoa {to, spoped negovite

ka`uvawa, poslednive godini, popadi

kliwatskite ppoweni, iwal 10 do 15%

zaguba od izgopenicite od sonceto.

Podlogata M9, veli

Vasil, e pootpopna na

bolesti. Sepak, ovaa

podloga bapa konstpukcija

od `ica i

dpugi stolbovi ({pa-

lip-sistew) na koi }e

se dp`at jabolknicite.

„Toa zna~i dvapati

pogolewa investicija

od standapdnata, no

taa se vpa}a u{te vo

ppvite dve do tpi godini.

Ako za xektap,

so podloga 106, se

potpebni ~etipi do

pet iljadi evpa, za ovaa

podloga, M9, }e se

potpo{at winiwuw 15

iljadi evpa“, odgovapa

Manivilovski.

Ovoj pegistipan zew -

jodelec e zadovolen od ppinosot,

iako ne ja znae cenata po koja }e gi ppodade

jabolkata. Taa, spoped nego, se

fopwipa posledniot den pped da

izleze na pazap i ppoizvoditelite se

ppinudeni da go skladipaat podot vo

wagacini. So toa iwaat dvojno pove}e

pabota, iako e poisplatlivo vedna{

da se tovapaat vo kawioni i da se

tpanspoptipaat na pazapite. Minatata

godina Manivilovski iwal

spe}a i jabolkata wu bile otkupeni

u{te od dpvjata. Sega, negovite jabolka

~ekaat kupuva~ za evpopskiot pazap.

T. S.

NOEMVRI 2008 | 35


OD TERENOT

Vo prilepsko La`ani

Mega-tikvi

na nivata

na Ygqanin

Semejstvoto Ugqanin, zaedni~ki, se gri`i za

celokupniot proces na proizvodstvo,

obrabotka i navodnuvawe na mega-tikvite,

koi podocna gi koristat kako hrana za stokata

Nivata na sewejstvoto Ygqanin

gi pa|a, wo`ebi, najgolewite

tikvi vo na{ata

dp`ava. Ppo se~ na ta te `i -

na od 40 kilogpawi po

pap~e govopi deka vo ova ppilepsko

selo wo`e da se najde tikva od 15 do

70 kilogpawi. Vo nivnoto ppoizvodstvo

powaga celoto sewejstvo. Negovata

soppuga Sanela se gpi`i za seeweto

i kopaweto na tikvata. Veli

deka seweto go nabavuva od ppetxodnata

sopstvena pekolta. „Se bipaat

najgolewite tikvi i od niv se ostava

za sewe. Edno pap~e e dovolno za polovina

dekap“, objasnuva Sanela.

Pped da se seat tikvite, voobi~aeno,

vo tekot na appil, nivata se

opa i fpezipa. Petnaesetina dena podocna,

po niknuvaweto, taa wopa da

se iskopa pa~no. Ygqanin ne gi navodnuvaat

tikvite zatoa {to nivnata

niva iwa dovolno vlaga za pastewe

na ovoj zelen~uk. Dokolku gi navodnuvav,

tie wo`ebi }e bea u{te pogolewi,

no iwawe sepiozen ppoblew so

SERIJAL POLJODELSKI KYLTYRI

Tikva - Cucurbita L. Cucurbitaceae

Voda i sonce za dobri tikvi

Tikvata e ednogodi{no zeljesto

pastenie so polzavo pebpesto i

bodlikavo steblo, koe ~estopati,

dostignuva dol`ina od okolu 10

wetpi. Listovite se ogpowni, so

oblik na spce, pettodelni i nazabeni

na pabovite. Cvetovite na tikvata se

`olti, a wa{kite se pokpupni od `enskite.

Plodot e ogpowen i negovata

te`ina dostignuva od 10 do nevepojatni

80 kilogpawi kaj odpeden vid

kaleweni tikvi. Kaj obi~nata tikva,

bojata na plodot od nadvope{nata

stpana e belo - sivkasta, a otkako }e

se passe~e, od vnatpe{nata stpana e

so poptokalova boja, wesnat i so~en.

Vo vnatpe{nosta iwa {uplina vo

koja se swesteni pogolew bpoj sewki.

Tikvata cveta vo juli i avgust, a

zpee vo septewvpi i oktowvpi.

36 | MOJA ZEMJA

Plodot dostignuva i do osuwdeset kilogpawi


enata.naumovska@ffrm.org.mk

vodosnabudavaweto“, veli Ygqanin.

Plodovite pastat od appil do septewvpi.

Vo ovoj pepiod newa ppskawe,

nikakvi agpotexni~ki i wepki za

za{tita“, veli tpies et itpi go d i { ni -

ot `itel na La`ani, Mepsiw Ygqanin.

Na polovina dekap toj dobil okolu

100 golewi tikvi. Po bepbata,

plodovite gi ~uva dowa, vo suva ppostopija.

Ppi skladipaweto, velat

tie, tikvite ne sweat da se udipaat

oti }e skapat. Isto taka, objasnuva

Mepsiw, ne swee da se vadi dp{kata

na plodot oti i toga{, wo`e da skape

i ne wo`e da se upotpebuva.

Tikvite gi jadat dvete kpavi na Ygqanin.

Iw dava po edna tikva dnevno

i so toa, kako {to objasnuva, powaga

vo nivniot tov. Del od plodovite,

~estopati, wo`e da se najdat i na

dowa{nata tppeza oti decata go sakaat

ovoj plod. Ygqanin ne pazwisluva

za ppoda`ba na svoite tikvi zatoa

{to tie newale otkup i dovolno visoka

cena da gi pokpie tpo{ocite.

T.S.

]epkata na

Ygqanin se paduva

na ogpownite plodovi

Stokata iwa

obezbedeno xpana

Tikvata kako kultupa po poteklo

e od tpopskite delovi na Awepika. Kaj

nas naj~esto se odgleduva kako

we|uposev zaedno so p~enkata, no

~esto ja iwa po gpadinite, dvopovite

i na kpaevite od nivite. Iwa wnogu

sopti, so pazli~en oblik i nijansi na

boja, koi we|usebe se pazlikuvaat

po vkus i golewina na plodot. Se

kopisti za xpanlivata vnatpe{nost,

no i za wo{ne vkusnoto sewe. Popano

bila nezawenliv del od napodnata

kujna i se slu`ela pedovno kako

xpana, no vo posledno vpewe taa se

poslu`uva kako desept. Sé u{te

postoi tpadicija i se poslu`uva za

vpewe na Badnikovata ve~ep, kako

del od posnata tppeza.

Preduslovi za

odgleduvawe na tikvata

Tikvata kako kultupa iwa osobeno

izpazena potpeba od toplina, a

osobeno nekoi vidovi wuskatni tikvi.

Mladoto steblo od tikva e wnogu

~ustvitelna, dupi i na slabite

ppoletni slani i niski tewpepatupi.

Ppi no}na tewpepatupa poniska od 12

stepeni celziusovi ne wo`e da se

fopwipa plod. Optiwalnata tew pe pa -

tu pa na pazvoj i plodonosewe e 25 do

28 stepeni celziusovi. Osven ova,

tikvata iwa potpeba od obilno

navodnuvawe i dipektna son~eva

svetlina. Taa najdobpo uspeva na

dlaboki vla`ni i topli po~vi bogati

so xpanlivi watepii. Osobeno e

va`no pped sadewe, povp{inata

dobpo da e na|ubpena so apsko

|ubpivo. Kaj nas osobeno e ceneta

takanape~enata „Bela tikva“, no vo

posledno vpewe se pozastapena e i

soptata „Raketa“. Od wuskatnite

sopti na tikva, najdobpi ppinosi se

dobivaat od wuskatnata sopta 51 - 17.

Plodovite na tikvata zpeat za okolu

130 dena od niknuvaweto. Ppose~en

ppinos na optiwalno podgotvena

papcela vo golewina od 100 wetpi kvadpatni

e 350 do 400 kilogpawi plod.

Koga i kade se sejat tikvite?

Tikvite se sejat vo vtopata

polovina na appil vo ku}i{ta kako i

kpastavicite, diwite i lubenicite.

Ako se odgleduvaat beli i wuskatni

sopti tikvi, ku}i{tata se ppavat na

pastojanie od 2,5 do 3 wetpa powe|u

pedovi i wetap powe|u ku}i~kite vo

pedot. Podocna, zapadi polesno

navodnuvawe, se fopwipaat bpaz -

di~ ki. Tikvata iwa sli~en ve ge ta ti -

ven pepiod kako i diwata i lu be ni -

cata, zapadi {to i na~inot na nega

e pe~isi identi~en. Rastenijata

tpeba da se ppixpanuvaat, se pazbipa,

otkako povp{inata najnapped }e bide

dobpo na|ubpena so apsko |ubpivo so

okolu 3 kilogpawi awonieva {alitpa,

4 do 5 kilogpawi supepfosfat i 2 do

3 kilogpawi kaliuwovo |ubpivo na 100

wetpi kvadpatni. Vo pepiod na su{a,

belata i wuskatna tikva tpeba da se

polevaat dva do tpi pati. Osobeno e

va`no polevaweto vo pepiod koga se

zafa}a plodot. Naj~esto, kako i

kpastavicite i diwite, zaboluva od

istiot vid bolesti, we|u koi naj~esta

e antpaknozata i pepelnicata. Za

ppeventiva se kopistat xewiski

ppepapati i ppskawe.

NOEMVRI 2008 | 37


ALENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA NA ZEMJODELSTVOTO I RYRALNIOT RAZVOJ

Vie pra{uvate, Plate`

Pra{awe: Odgleduvaw wle~ni kpavi

i wlekoto go ppodavaw vo pegistpipana

wlekapnica. Ypedno gi ppijaviv

ppoizvodnite kapaciteti vo waj,

no dosega newaw ppedadeno otkupni

bele{ki za ppodadenoto wleko za

ppva i vtopa faza vo ppopi{anite pokovi.

Dali iwa wo`nost da dobijaw

finansiska poddp{ka za ppopu{tenite

fazi?

Odgovor: Dokolku otkupnite

bele{ki za ppodadenoto wleko za pe-

Pove}e od 670 zewjodelci bapaat papi za pupalen pazvoj

Ogromen interes za ruralen razvoj

Vo Agencijata za finansiska poddp{ka

vo zewjodelstvoto i pupalniot

pazvoj se dostaveni 676 bapawa za kofinansipawe

na investicii za finansiska

poddp{ka na pupalniot pazvoj

za 2008 godina. Ova ppetstavuva zgolewuvawe

na bpojot na bapawa za 50% vo

spopedba so winatata godina. Agencijata

ppistapi kon sklu~uvawe na dogovopi

so kpajnite kopisnici po osnov

na odobpenite bapawa za kofinansipawe

na investicii po wepka 2: Investicii

za dopabotka, ppepabotka,

skladipawe, pakuvawe i wapketing na

zewjodelski ppoizvodi za 2008 godina.

Od vkupniot bpoj dostaveni bapawa za

finansiska poddp{ka (92), Agencijata

potpi{a dogovopi za kofinasipawe so

60 bapateli. Najgolew bpoj investicii

se odnesuvaat na nabavka na

oppewa za ppepabotuva~kite kapaciteti

za ovo{je, zelen~uk,

vinapstvo, ppoizvodstvo na wleko i

wle~ni ppoizvodi i ppoizvodstvo

na dobito~na xpana. Vkupnata suwa na

odobpeni spedstva po odnos na investicii

za dopabotka, ppepabotka,

skladipawe, pakuvawe i wapketing na

zewjodelski ppoizvodi iznesuva

49.827.825,00 denapi. Isplatata na

spedstvata po ovaa wepka }e se

izvp{at po pealizacija na planipanite

investicii, dostavuvawe na

site finansiski dokuwenti za

uspe{no zavp{uvawe na investiciite

i pozitivni izve{tai od kontpolata

na tepen za pealizacija na investicijata.

Najgolew bpoj od podnesenite

bapawa, odnosno 574, se odnesuvaat na

wepkata 1, koja opfa}a investicii za

podobpuvawe na konkupentnosta i

wodepnizacija na zewjodelski stopanstva,

vklu~itelno i akvakultupa. Od

niv, najzastapeni se bapawata za kofinansipawe

na zewjodelska ppiklu~na

wexanizacija i oppewa za ppiwapno

zewjodelsko ppoizvodstvo, potoa

za kofinansipawe na izgpadba na wodepni

i efikasni sistewi za navodnuvawe

i kofinansipawe na investicii

vo oppewuvawe na sto~apski fapwi. Najgolew

bpoj odobpeni bapawa za kofinansipawe

se odnesuvaat na investicii

za podobpuvawe na konkupentnosta

i wodepnizacija na zewjodelski

stopanstva, vklu~itelno i akvakultupa

so vkupna suwa na odobpeni spedstva

okolu 126 wilioni denapi. Pobapuva~kata

na spedstva po ovoj tip na investicii

e dvojno pogolewa od planipanite

spedstva po ppogpawata.

Za wepkata 3, odnosno kofinansipawe

na investicii za obnovuvawe

i wodepnizacija na sistewite za

navodnuvawe i za odvodnuvawe so koi

pakovodat Vodnite zaednici, podneseni

se okolu 10 bapawa i tie se vo

ppoces na obpabotka. Ppednost ppi

odobpuvawe na bapawata, soglasno

Ypedbata za sppoveduvawe na politikata

za pupalen pazvoj (Sl.Vesnik na

RM bp.54/2008), iwaat wladi zewjodelci

(na vozpast od 18 do 40 godini),

fizi~ki lica pegistpipani soglasno

zakon, `eni-zewjodelci i planipani investicii

vo nedovolno pazvieni podpa~ja

ili selski spedini.

38 | MOJA ZEMJA


nata agencija odgovara

piodot od januapi do oktowvpi (za ppva

i vtopa faza) gi dostavite zaedno so

bele{kite za pepiodot od avgust do

oktowvpi, }e wo`e da go ostvapite ppavoto

za dobivawe finansiska pod -

dp{ka vo visina od dva denapi po litap

ppoizvedeno i ppodadeno wleko vo

pegistpipani wlekapnici.

Pra{awe: Sopstvenik suw na kpavi

i dobienoto wleko go ppepabotuvaw

vo sipewe. Dali }e dobijaw finansiska

poddp{ka po gplo dobitok?

Odgovor: Finansiska poddp{ka

vo visina od 1.000 denapi za sekoe

gplo govedo }e dobiete dokolku odgleduvali{teto

na goveda e pegistpipano

vo pidsko-planinsko, pogpani~no

ili izpazito nepazvieno podpa~je

i dokolku ne kopistite finansiska

poddp{ka za ppoizvedeno i

ppodadeno wleko.

Pra{awe: Za koja kategopija ovci

e ppedvidena finansiska poddp{ka

i koga }e se isplati?

Odgovor: So cel da se odp`at i

zgolewat stadata so ovci, ovaa godina

se ispla}a finansiska poddp{ka za

`enskite jagniwata koi se za~uvani

za ppiplod. Spedstvata se ispla}aat

na fapwepi koi poseduvaat stada so

winiwuw 50 gpla ovci od site kategopii

koi se obele`ani i vneseni vo

pegistapot. Isplatata se izvp{uva

vo kontinuitet so obele`uvaweto i

evidentipaweto od stpana na Yppavata

za vetepinapstvo.

Pra{awe: Sopstvenik suw na lozov

nasad so vinski i deseptni sopti

gpozje. Dali }e dobijaw finansiska

poddp{ka za ppodadenoto gpozje?

Odgovor: Finansiska poddp{ka

za gpozje }e kopistat onie ppoizvoditelite

na vinsko gpozje koi svoeto

ppoizvodstvo go ppedale vo

dowa{na pegistpipana vinapska vizba.

Ovie isplati }e se izvp{at vo noewvpi,

po zavp{uvaweto na bepbata

i otkupot na gpozjeto. Za ppodadenoto

deseptno gpozje ne e ppedvidena finansiska

poddp{ka.

Dizel-gorivo

Zavp{i isplatata na finansiska

poddp{ka za kowpenzacija na del od

tpo{ocite za upotpeba na dizel-gopivo

vo zewjodelstvoto za nepegistpipanite

zewjodelci i pegistpipanite

vp{iteli na zewjodelska dejnost.

Za ppavnite lica, isplatata e

vo tek i se izvp{uva kontinuipano so

zavp{uvaweto na kontpolite na tepen.

Najgolew intepes za ovaa wepka

iwa{e vo kuwanovskiot, potoa vo bitolskiot

i ov~epolskiot pegion.

Vo ppilog e ppegledot na bpojot na

podneseni bapawa za kopistewe na

spedstva od site pegioni (tabela).

Zavp{i isplatata na dizel gopivoto

NOEMVRI 2008 | 39


todor.stojcevski@ffrm.org.mk

Posledno dostignuvawe na tehnologijata, John Deer W 660

MEXANIZACIJA

Kombajner kako

pilot na avion

Stanuva zbor za univerzalna ma{ina koja gi `nee re~isi site

zemjodelski kulturi, osven hmeq, oriz, p~enka za sila`a. So

promena na hederot (adapter) za soodvetna kultura, mo`e da

se `nee p~enica, ja~men, maslodajna repka, son~ogled

@itniot kowbajn John Deer

W 660 ~ini ppibli`no

dveste iljadi evpa. Ovoj

awepikanski wodel, kupen

ovaa godina, go iwa Zewjodelskiot

kowbinat „Pelagonija“, a spoped

na{ite soznanija, vakov wodel ne

poseduva nitu eden zewjodelec vo

Makedonija. Ppi na{ata poseta na

bitolskiot pegion, W 660 ja iwa{e ppvata

`etva na p~enica. Stanuva zbop

za univepzalna wa{ina koja gi `nee

pe~isi site zewjodelski kultupi, osven

xweq, opiz, p~enka za sila`a. So

ppowena na xedepot (adaptep) za soodvetna

kultupa, wo`e da se `nee p~enica,

ja~wen, waslodajna pepka, son~ogled.

Kowbajnot postignuva visoki

pezultati, odnosno winiwalni zagubi.

Za deset ~asa wo`e da o`nee 150

do 180 tona p~enica. Sawo negoviot

bunkep za swestuvawe na kultupata

koja se `nee iwa kapacitet od pet

tona za pazlika od standapdnite

kowbajni, koi sobipaat waksiwalno

dva tona. Isto taka, pabotniot zafat

za p~enicata e {est wetpi. Ova podpazbipa

deka ovoj kowbajn wo`e da

o`nee ppibli`no 30 xektapi za eden

paboten den od deset ~asa, so

ppose~en ppinos od pet tona.

Ovoj wodel na kowbajn, kowpletno,

e kowpjutepizipan. Toa podpazbipa

deka pakuva~ot wopa da iwa vi{o

obpazovanie ili ogpowno poznavawe

i iskustvo za da wo`e da paboti so

kowpjutepskiot bopd. Kowbajnot John

Deer W 660 ne po~nuva so pabota s#

dodeka ne dobie soodvetni kowandi

(ppogpawipawe) i ppilagoduvawe za

obpabotka na soodvetniot watepijal.

Toj gi poka`uva bpzinite na dvi`ewe,

zastoite, kolku `nee po odpedena

povp{ina, go poka`uva i winiwalniot

pastup (sawo 0,6%), kako i vpte`ite

na wotopot. Osven toa, vnatpe{nosta

e so ppeubav dizajn (sli~no kako

pilotska kabina), fpi`idep, kowpjutepski

bopd i kliwa-uped. Popadi

ova, uppavuva~ot wo`e da paboti

cel den. Vo vpeweto na `etva, taa

staptuva pano nautpo, vo osuw ~asot,

i zavp{uva okolu 22 ~asot. Kowbajnepot

se ~uvstvuva udobno i popadi

Voza~ot wopa da iwa

zavp{eno vi{o obpazovanie

uslovite vo koi paboti, ne ~uvstvuva

zawop. Ednostavno ka`ano, toj

sedi vo kadifeni sedi{ta.

T. S.

@itniot kombajn John Deer W 660 investicija

na zemjodelskiot kombinat „Pelagonija“

Zemjodelskiot kombinat „Pelagonija“ go kupil ovoj kombajn zatoa {to

ima 18.500 hektari obrabotliva povr{ina. Na niv odgleduva 7.500 hektari

p~enica, 3.500 ha ja~men, 2.000 ha p~enka, 2.000 ha son~ogled, 500

ha sirak, 150 ha semenski son~ogled, 100 ha semenska p~enka, 1000 ha lucerka,

250 do 300 ha soja i okolu 700 ha gi ostava kako ugar. Kako kombinat

postignuva prose~ni prinosi po kultura, odnosno okolu 4,5 tona p~enica,

~etiri tona ja~men, {est do sedum tona p~enka zrno, 3 do 3,5 tona

p~enka za sila`a, isto tolku sirak, 1,7 do 1,8 tona son~ogled, 8 do 10 tona

lucerka za seno. Osven ovie `itni, kombinatot obrabotuva i razni gradinarski

kulturi, kako i maslodajna repa, ima 1.800 molzni kravi i u{te

tolku grla podmladok. Isto taka, 750 vraboteni imaat 200 ha ribnik,

3.000 grla ovci, sviwarska farma so okolu 7.000 do 10.000 iljadi grla

i seriozna priklu~na mehanizacija.

NOEMVRI 2008 | 41


NASTAN

15 oktomvri - svetski den na ruralnata `ena

Ni{to bez rur

42 | MOJA ZEMJA

Svetskiot den na pupalnite

`eni e ppoglasen od nekolku

intepnacionalni nevladini

opganizacii za vpewe

na 4-konfpencija na

`eni vo Bejing-Kina. Rupalnite `eni

vo svetot iwaat glavna uloga vo obezbeduvaweto

sigupna i zdpava idnina,

vo pazvojot i odp`livosta na pupalnite

spedini, iako nivniot tpud vo

op{testvoto sekoga{ powinuva nezabele`an.

Celta na svetskiot den na

pupalnite `eni e da se ppoweni ova

situacija, tie da se izvle~at od apsupdnosta

bapew edna{ godi{no, da go

potsetiwe op{testvoto kolku i dol`i

na pupalnata `ena i da iw dadat

va`nost na nivnata pabota

Istopijata ja postavi `enata vo

pozadinata na site golewi bitki. Idninata

}e ja stavi na ~elo na site izvojuvani

slobodi, zatoa {to taa

wo`e da ~ekopi i toga{ koga se stoi

okolu nea. @enata ja iwa silata, vepata,

nade`ta i qubovta, vizijata

istkaena od ppedivoto na na{ite

ppababi, da ppodol`i da ja tkae i da

go kpeipa sovpeweniot lik na pupalnata

`ena. Lik ppepoznatliv po

vnatpe{nata silina i ubavina, dupi

i nebidninata da ja ppetvopi vo

bidnina, doppena od Bo`ilakot

Xon Barker, pretstavnik

na misijata na Evropskata

komisija vo Makedonija

SRCETO KOE ^UKA VO

RURALNOTO OP[TESTVO

Li~no, do -

a |aw od walo

pupalno westo

vo Anglija.

Rabotaw

za Evpopskata

kowisija,

no spceto

wi e vo pupalnite

spedini.

Mojata

wajka, iako

iwa 80 godini,

se u{te,

pove}e od 60 godini, e aktivna vo

dvi`eweto na pupalnata `ena. Zatoa,

pabotej}i za Kowisijata, wo`aw i powagaw

vo pazvojot na ppavata na pupalnata

`ena. Evpopskata unija e

posvetena na ednakvite ppava i

wo`nosti na lu|eto. Rodovata pawnoppavnost,

vsu{nost, e osnovno

~ovekovo ppavo. Vie, pupalnite `eni,

ste speceto koe ~uka vo pupalnoto

op{testvo i ovoj den, 15 oktowvpi, e

vistinski wowent, nie wa`ite, da zbopuvawe

vo va{a ~est.

\oko Danailov,

pretsedatel na FFRM

DA SE ELIMINIRA

DISKRIMINACIJATA

NAD RURALNATA @ENA

Edna ~e t -

v ptina od

svetskata

populacija

se pupalni

`eni, koi

ppoizveduvaat

okolu

50% od vkupnata

xpana

vo svetot.

Me|u niv se i

wakedonskite

pupalni

`eni, na koi tpeba da iw se obezbedi

u~estvo vo izpabotka i sppoveduvawe

na pazvojnite planovi, dipektno

kopistewe na ppogpawite za socijalna

za{tita, steknuvawe na site

vidovi obuki i obpazovanie, opganizipawe

gpupi za sawopowo{ i zadpugi

za podobap ppistap do stopanskite

dejnosti ppeku vpabotuvawe. Isto

taka, da iw se ovozwo`i u~estvo vo

site aktivnosti na wesnite zaednici,

dostapnost do zewjodelskite

kpediti, olesneta ppoda`ba na

ppoizvodstvoto i ednakov tpetwan vo

zewjodelskata pefopwa, kako i adekvatni

`ivotni uslovi, vo pogled na

xigienskite uslovi, elektpi~nata enepgija,

snabduvaweto so voda, soobpa}ajna

povpzanost i dpugo.

Ovoj den tpeba da bide iskopisten

za ppowovipawe na ednakvosta na

polovite, ~ovekovite ppava i fundawentalnite

slobodi vo politi~ka,

ekonowska, kultupna, gpa|anska ili

koja bilo dpuga oblast. Na patot do

va{iot uspex, Fedepacijata na

fapwepi vo RM so site svoi pesupsi,

Vi stoi na paspolagawe vo ostvapuvawe

na va{ite celi i uspe{na pealizacija

na va{ite idei.


pcelaveles@yahoo.com

alnata `ena

Lidija Miteva,

Ministerstvo za zemjodelstvo,

{umarstvo i vodostopanstvo

RURALNATA @ENA - MOST ME\U

TRADICIJATA I SOVREMIETO

Ru pal na -

ta `ena vo

Makedonija e

wost we|u

tpa dicijata

i sov pe we ni -

te tekovi.

@e na koja go

nosi tovapot

na celoto sewejstvo

na

svoite ple}i.

@enata koja

e dowa}inka

vo pupalnata spedina, ja ~uva slogata

vo sekoe sewejstvo. Se gpi`i za

sewejstvoto, gi pa|a decata, gi

vospituva, gi odgleduva. Sozdava

zdpavi lu|e i zdpavi potowstva koi

}e ja nosat Makedonija napped!

@enata vo pupalnata spedina ne e

sawo dowa, taa e sekade kade {to e

potpebna. Koga tpeba e na niva, pawo

do pawo, so svojot wa`, koga tpeba e

dowa za da nosi padost i sloga vo

sekoe wakedonsko sewejstvo. Koga

tpeba taa e wudpa, vpedna, }utliva i

polna so po~it i pazbipawe za site.

No tpeba da stane silna i pobopna

koga ne{tata ja zasegaat nea. Tpeba

da po~newe od svojot dow. Tpeba da gi

vospituvawe svoite deca da se

po~ituvaat sebesi, a so toa }e ja

po~ituvaat svojata wajka, sestpa,

soppuga. Ministepstvoto za zewjodelstvo

e sekoga{ otvopeno za

podp{ka na `enata vo pupalnata

spedina.

Izudin Kari{i},

gradona~alnik na

op{tina Dolneni

AKTIVEN NOSITEL NA

PROCESITE VO ZEMJAVA

Rupalnata

`ena ne

swee da os t -

ane sawo wajka,

do wa }in-

ka, tuku tpeba

da stane

aktiven nosi

tel na ppo -

cesite vo

Makedonija.

Zatoa, li~no,

Ve pot tiknuvaw

da u~es -

tvuvate vo op{testveniot i politi~kiot

`ivot. Ovaa op{tina stoppocentno

e pupalna i nejzinoto

bogatstvo e wultietni~nosta, zatoa

{to `iveat Makedonci, Albanci,

Tupci, Bo{waci... I vo lokalnata

sawouppava, otkako stanav gpadona~alnik,

vpabotiv ~etipi dawi, koi

uspe{no gi izvp{uvaat svoite obvpski.

Dori

Pavlovska -

\orgioska,

SFARM 3

Celta na

ovoj den e da

se dade

va`nost na

wnogute ulogi

koi gi igpa

pupalnata

`ena vo

op{testvoto

i vo `ivotot.

Taa vo wnogu ppidonesuva za obezbeduvawe

na blagosostojbata na sewejstvata.

No, i pokpaj ova, fakt e deka

sawo 2% od zewjodelskoto zewji{te vo

svetot e vo pacete na `enata, sawo

eden ppocent od kpeditite, na globalno

nivo, i se davaat na `enite. Zatoa,

tpeba da se posveti pogolewo

vniwanie ppi vospostavuvaweto podova

pawnoppavnost.

Pet uspe{ni

ruralni `eni,

spored Federacijata

na farmeri vo

Republika

Makedonija

1. Kiweta [abanovi}, selo

@ito{e, ppilepsko - wenaxep

na koopepativa Lejla

2. Lziwe Fejzi, Lostivap, wenaxep

i sopstvenik na wlekapnica

Fejzi

3. Olga Stojwenova, selo Istibawa,

Vinica - ppoizvoditel na

napodni nosii

4. Qubica Xoni}, selo Cpni~ani,

Dojpan, ppoizvoditel na gpadinapski

kultupi

5. Nikolina Angelovska, selo

Bpaj ~i no, Resen, paboti so selski

tupizaw


enata.naumovska@ffrm.org.mk

MEXANIZACIJA

Ma{ini za sadewe

i vadewe kompir

Sa{o Lazov od seloto Kupija e

eden od petkite sopstvenici na

wa{ini za sadewe i vadewe

kowpip. Veli deka taa e stapa, od 60-

tite godini na winatiot vek i deka

e uvezena od [vajcapija.

Ma{inata za sadewe paboti na

sopstven pogon. Taa se zaka~uva za kapdanot

na tpaktopot i istovpeweno

wo`e da pabotat ~etvopica lu|e koi

go stavaat kowpipot na odpedeno

westo. Ma{inata sawa opa i go stava

kowpipot. Ppitoa, povp{inata za sadewe

tpeba dobpo da bide isfpizipana,

da newa gputki.

Lazov iwa i wa{ina za vadewe

kowpip, koja kako i ppetxodnata

wa{ina za sadewe, se zaka~uva na

tpaktopot i se vle~e niz nivata. I na

nea pabotat ~etvopica. Taa iwa dva

palnika so koi go pazopuva zewji{teto

i go vadi kowpipot na povp{inata.

Zna~i, ja opa zewjata pod kowpipot, na

odpedena dlabo~ina (20 do 30 santiwetpi)

i kowpipot avtowatski se

ka~uva vo bapabanot. Bapabanot postojano

vpti i ppitoa ja otstpanuva

zewjata, a ~istiot kowpip odi na

lentite za selekcija. Tuka se vp{i i

klasipaweto na kowpipot.

Ovie wa{ini se wnogu pentabilni

zatoa {to zawenuvaat sepiozna

~ove~ka sila, no nivnata isplatlivost

se gleda sawo na golewi po vp {-

i ni, odnosno

dokolku se

obpabotuva

pove}e od xektap

povp{ina.

Kowpipot vo

ovoj pegion se

sadi vo appil,

a se vadi nekade

vo juli.

Ovoj zewjodelec

e podgotven

da gi penta

ovie

wa{ini, no

veli deka kaj

lu|eto, s#

u{te, ne postoi

sepiozen

intepes za

nivna upotpeba.

Od dpuga

stpana, tie

wenuvaat wnogu

wanuelni paboti

na nivata, kako {to se

vadewe na kowpipot, negovo

sobipawe i stavawe vo

vpe}a, nosewe do kawion i selektipawe.

Izpazeno niz bpojki,

wa{inite wenuvaat 20 lu|e dnevno za

xektap povp{ina. Sepak, waliot intepes

za upotpeba na ovie wa{ini, objasnuva

Sa{o, e i popadi ppoblewite

Vo dvorot na

ovoj qubitel na mehanizacija

mo`e da se

vidat u{te nekolku kombajni,

kosa~ki, senoprevrtuva~ki

i sobira~ki,

plugovi, traktori, ma -

{i ni za vadewe

kromid.

Ma{inata paboti na sopstven pogon i

zawenuva ogpowna fizi~ka sila

so cenata, skapoto sewe i

plaswanot na kowpipot.

„Seweto za kowpip ~ini 80

denapi za kilogpaw. Na dekap

se stavaat okolu 120 kilogpawi. Od

dpuga stpana, cenata za kilogpaw

kowpip e okolu 10 denapi, a od dekap

se vadat tpi do pet toni pod. Ne e

isplatlivo“, zavp{uva Lazov.

T.S.


Va{ata prednost - To your advantage

In`ewering, izrabotka na oprema i trgovija vo procesna industrija

Engineering, production and trade in process industry

Firmata Pecon d.o.o se zanimava so procesen in`ewering, izrabotka na oprema i

trgovija vo oblasta na procesnata industrija. Zastapeni sme vo skoro site granki

na prehrambenata industrija, a osobeno vo mlekarstvoto.

Vo oblasta na prerabotkata na mleko Pecon nudi:

- Ma{insko i tehnolo{ko proektirawe na kompletni mini prerabotki vo

soglasnost so zakonskite propisi

- Kompletna oprema za mlekari od familijarni do industrijski postrojki

- Poedine~na oprema za mlekarstvo, so naglasok na RAZLADNI REZERVOARI

ZA MLEKO:

Ceni osobeno povolni + razni pogodnosti za finansirawe!

Kapacitet 100 – 10.000 litri (agregati za ladewe za 2 i 4 molzewa)

Rok na isporaka vo period od 10 dena od Va{ata pora~ka!

Dostava e vozmo`na na Va{ata adresa

Pu{tawe vo rabota i „0”- ti servis se vklu~eni vo cenata

Servis vo ramki na 24 ~asa od Va{iot povik + obezbeden sklad za rezervni delovi,

vo garanten i vongaranten period

Stru~na podr{ka i edukacija dostapna 24 ~asa na den!

Proveren kvalitet na poveke od 200 laktofriza koi se ispora~eni na

podra~jeto na Hrvatska!

Dodatna oprema Mo`nost za vgraduvawe na CIP, na laktofrizi od 400 l i poveke

`

`

100 - 300 l.

400 - 2.000 l.

Pecon d.o.o, Samoborska cesta 145; 10090 Zagreb

Tel.: 01/ 3496 413; 3496 428; Fax.:01/3496 424; E-mail: pecon@pecon.hr;

www.pecon.hr

1.000 - 10.000 l.


SOVETI

todor.stojcevski@ffrm.org.mk

Vo {tipskiot region vinovata loza e mnogu zastapena. Prose~niot prinos

se dvi`i od 12 do 15 toni po hektar. Lozarite naj~esto pra{uvaat: koe treba

da bide otpimalnoto optovaruvawe na ~okotot i na~inot/metodot na koj

toa se presmetuva. za da ne dojde do prekumerno optovaruvawe na penu{kata.

So noviot zakon za vino, vinata

spoped svojot

kvalitet se podeleni vo ~etpi

kategopii: vpvni, kvalitetni,

pegionalni i tppezni vina. Vo

koja kategopija }e ppipadne edno

vino zavisi od wnogubpojni faktopi,

iako dva se najzna~ajni: soptata

i ppinosot. Pove}egodi{nite

ispituvawa za vlijanieto

na ppinosot vpz kvalitetot

na vinoto dovedoa do soznanija,

koi vo pazvienite lozapski

zewji, se vklu~eni vo zakonskata

pegulativa. Ppinosot

e ogpani~en spoped kategopijata

na vinata: vpvni vina do 10

t/xa, kvalitetni vina 10-15 t/xa,

tppezni pove}e od 15 t/xa. Vo

su{tina, ppinosot e pezultat na

dogovop powe|u vinapskata vizba

i lozapite, a se oppedeluva so

bpojot na ostaveni okca na edna

loza ili xa so ziwska pezidba.

Fopwulata za ppeswetuvawe na

bpojot na okca na edna loza gi

sodp`i ppinosot vo kilogpawi,

podelen so bpojot na lozi na

eden xektap, podeleno so wasata

na gpozdot vo kilogpaw, podeleno

so bpojot na gpozdovi na eden

lastap, podeleno so ppocentot

na potepani okca. Ili poednostavno,

bpojot na lozi powno`en

so ppinosot na edna loza go

dava ppinosot na taa povp{ina.

Ppinosot se oppedeluva i so

wikposkopsko ispituvawe na okcata,

so bpoewe na za~etocite na

cvetovite ili ispituvawe na

podnosta na okcata po dol`ina

na lastapot...

Docent D-r Krum Bo{kov

Katedra za

lozarstvo i vinarstvo

Fakultet za zemjodelski

nauki i hrana Skopje

FFRM organizira: Vtoro {kolo za lideri

Fedepacijata na fapwepi vo Republika

Makedonija go opganizipa vtopoto

[kolo za wladi lidepi. Site

zaintepesipani kandidati za u~estvo

vo [koloto wo`e da se ppijavat do 24

noewvpi 2008 godina. Obukata }e po~ne

vo dekewvpi i }e se sppoveduva vo pet

fazi. Ppavo za ppijavuvawe iwaat site

~lenovi na zewjodelskite zdpu`enija

na vozpast od 20 do 35 godini.

Aplikacionite listovi wo`e da

gi dobiete vo glavnata i site pegionalni

kancelapii na Fedepacijata

vo Bitola, Lostivap, Ko~ani i

vo Stpuwica.


pcelaveles@yahoo.com Ulogata na medonosnite p~eli P^ELARSTVO

P~elite i kopistat

na celata zaednica

Vo pove}e zemji so razvieno zemjodelsko proizvodstvo, organiziranoto

opra{uvawe na kulturite so p~eli se sproveduva kako redovna merka vo nivnata

tehnologija na odgleduvawe. Sopstvenicite na nasadi ili parceli so soodvetna

kultura (ovo{ki, son~ogled, maslodajna repa, lucerka i sli~no) za sproveduvawe

na ovaa merka, iznajmuvaat p~elni semejstva od p~elari so koi

sklu~uvaat dogovori so koi se utvrduvaat pravata i obvrskite na dvete strani

Medonosnite p~eli (Apis mellifica L.) vo ppocesot na

evolucija se ppisposobile kon isxpana so nektap i

cveten ppav, {to ppidonelo do vzaewen odnos na adaptacija

we|u niv i cvetovite na pastenijata - cvetovite iw

ja nudat na p~elite neopxodnata xpana, a p~elite iw powagaat

na cvetovite vo ppocesot na oppa{uvawe.

Oppa{uvaweto e kpiti~en wowent vo pazvojot na pastenijata

i ogpani~uva~ki faktop za dobivawe visoki i kvalitetni

ppinosi. Posledicite od neuspe{noto oppa{uvawe ne

wo`e da se kopigipaat podocna, popadi toa {to oppa{uvaweto

e povpzano so fenofazata na cvetawe, koja tpae

zna~itelno kpatko vpewe.

[to, vsu{nost, e opra{uvaweto?

Oppa{uvaweto wo`e da se definipa kako ppenesuvawe

na polenovite zpna (wa{kite polovi kletki na cvetot) na

`igot od plodnikot (`enskiot del od cvetot) i ppetstavuva

ppeduslov za uspe{no oploduvawe, odnosno zavpzuvawe

plodovi. Za oploduvaweto da wo`e da se izvp{i potpebno

e, na nekoj na~in, polenovite zpna da stignat do `igot na

plodnikot od cvetot. Vo zavisnost od toa na koj na~in }e

se izvp{i toj tpansfep, postojat ~etipi gpupi pastenija:

xidpofilni-tpansfepot go vp{i voda; anewofilni-polenot

se ppenesuva so vetep; opnitofilni - polenot go ppenesuvaat

ptici (voglavno kolibpi, vo tpopskite peoni) i

entowofilni-polenot go ppenesuvaat insekti.

Najgolew bpoj od pastenijata koi iwaat potpeba od

oppa{uvawe se entowofilni. Za da gi ppivle~at insektite

da dojdat i da iw powognat vo oppa{uvaweto, ovie pastenija,

vo ppocesot na nivna evolucija, sozdale pove}e ppisposobuvawa

(na ppvo westo, vo toj pogled e oddeluvaweto

na nektap od nivnite nektapni `lezdi); obi~no iwaat kpupni

cvetovi so jako oboeni vene~ni liv~iwa koi lesno se zabele`uvaat

od insektite, a onie vidovi koi iwaat sitni cvetovi,

fopwipaat socvetie vo koe se gpupipani wnogu golew

bpoj cvet~iwa i povtopno stanuvaat atpaktivni (tipi~en

ppiwep e son~ogledot). Pokpaj nektap od cvetovite la~at

i apowati~ni watepii, a nekoi od niv zpa~at ultpavioletova

svetlina vidliva za okoto na insektite).

Koi insekti u~estvuvaat vo

entomofilnoto opra{uvawe?

Najgolewo zna~ewe za evolucijata na entowofilnite pastenija

iwaat insektite od pedot na opnokpilcite (Hymenoptera),

a od niv najppisposobeni se vidovite od fawilijata

na p~elite (Apidae). Vo ovaa fawilija spa|aat okolu

19.000 vidovi, we|utoa so najgolew ppocent vo ovoj ppoces

u~estvuva wedosnata p~ela (okolu 85%). Dpugi pegistpipani

oppa{uva~i na entowifilnite pastenija se i nekoi

vidovi buwbapi, pepeputki, wuvi, osi, solitapni p~eli

i dpugi. Nivnata uloga vo oppa{uvaweto e nezna~itelna,

zatoa {to u~estvuvat vo wnogu wal ppocent, a nekoga{ nekoi

od niv (cipestokpilni papaziti, buwbapi) wo`at da nappavat

pove}e {teta otkolku kopist.

Toa {to wedonosnite p~eli ja iwaat glavnata uloga vo

ppocesot na oppa{uvawe ppoizleguva od gpadbata na nivnoto

telo i na~inot na `ivot (fopwipaat golewi sewejstva, vo

koi bpojot na edinki za vpewe na cvetaweto na pove}eto entowofilni

pastenija dostignuva nekolku desetici iljadi);

wedonosnite p~eli se politpofni insekti (sobipaat nektap

i polen od site dostapni entowofilni pastenija);

na~inot na isxpana na p~elite nawetnuva potpeba od poseti

na golew bpoj cvetovi (za da go napolni wedniot weup

tpeba da poseti 80-150 cvetovi, a isto tolkav bpoj cvetovi

tpeba da poseti i ppi sobipaweto polen za da napolni

edna ko{ni~ka so polen). Isto taka, ppi posetata na cvetovite

zapadi toa {to nivnoto telo e pokpieno so gusti

vlaknenca, na niv se natpupuva golewo koli~estvo paznoobpazen

polen; wedonosnite p~eli wo`at da se odgleduvaat

od stpana na ~ovekot, koj wo`e da go opganizipa

oppa{uvaweto so obezbeduvawe na p~elni sewejstva vo nasadite

za vpewe na cvetaweto na entowofilnite pastenija

koi se odgleduvaat vo kultupa).

Koj e efektot od organiziranoto

opra{uvawe so p~eli?

Opganizipanoto oppa{uvawe so p~eli vo golew ppocent

gi zgolewuva ppinosite za pazlika od kultupite kaj koi

oppa{uvaweto e slu~ajno, a isto taka vlijae i vpz kvalitetot

na plodovite ili seweto od soodvetnata kultupa. Ova

e potvpdeno so golew bpoj nau~ni istpa`uvawa. Spoped Milovanki},

p~elite gi zgolewuvaat ppinosite kaj ovo{nite

kultupi zavisno od soptata: 4-5 pati kaj jabolkata, 2.5-10 pati

kaj kpu{ite, 4-12.5 pati kaj vi{nite, 4-5 pati kaj jagodestite

kultupi, 4-7 pati kaj badewot a kaj ostanatite ovo{ni kultupi

3-6 pati. Spoped Langridge and Goodman, efektot od

oppa{uvaweto so p~eli kaj son~ogledot e 61,2% zgolewen ppo-


NOEMVRI 2008 | 49


P^ELARSTVO Ulogata na medonosnite p~eli pcelaveles@yahoo.com


Oppa{uvaweto wo`e da se definipa kako ppenesuvawe

na polenovite zpna (wa{kite polovi kletki na cvetot)

na `igot od plodnikot (`enskiot del od cvetot) i ppetstavuva

ppeduslov za uspe{no oploduvawe, odnosno zavpzuvawe

plodovi. Za da wo`e da se izvp{i oploduvawe,

potpebno e, na nekoj na~in, polenovite zpna da stignat

do `igot na plodnikot od cvetot.

se~en ppinos na sewe po cvetna glava i

105,9% zgolewen ppose~en bpoj na sewki

na santiwetap kvadpaten. Spoped Doull,

K. kaj lucepkata, p~elite ovozwo`uvaat

zgolewuvawe na ppinosot za 56,6 %.

Zgolewuvaweto na ppinosot od zewjodelskite

entowofilni kultupi ovozwo`uva

i zgolewuvawe na ppixodot.

Spoped McGregor, okolu 130 zewjodelski

kultupi vo SAD se oppa{uvaat so

p~eli, a spoped Robinson i dpugi,

godi{nata vpednost na zgolewenite ppinosi

od kultupite oppa{eni so p~eli se ceni na 9 bilioni

awepikanski dolapi. Lodi{niot benefit od p~elooppa{uvaweto

vo Kanada se ceni na okolu 443.000.000 kanadski

dolapi, a istiot se ostvapuva ppeku pentawe na 47.

000 p~elni sewejstva. Sekoj dolap potpo{en za pentawe na

p~eli za oppa{uvawe vpa}a 41 dolap kaj jagodestoto ovo{je,

a 182 dolapi kaj jabolkata (Scott-Dupree i dpugi). Spoped Carreck

i Williams, vo Velika Bpitanija najwalku 40 pastenija

koi se odgleduvaat za plodovi ili sewe se zavisni od p~elooppa{uvaweto,

a vpednosta na ppinosite koi se postignuvaat

se ceni na 202 wilioni funti. Borneck i Bricout i Borneck

i Merle ja ocenuvale vpednosta na oppa{uvaweto izpazena

ppeku ppinosite dobieni od 30 najzna~ajni zewjodelski

kultupi vo Evpopskata Ynija i ja ocenile na 5 bilioni

evpa. Od niv,

4,3 bilioni se dobivaat

kako pezultat

na aktivnosta

na wedonosnite

p~eli. Spoped

Veskovi},

vpednosta na zgolewuvaweto

na

ppinosot i podobpuvaweto

na kvalitetot

na plodovite

i seweto

kaj pastenijata

koi se odgleduvaat

vo kultupa

iznesuva 20-40

pati pove}e od

vpednosta na site

ppoizvodi koi se

pezultat na `ivotnata aktivnost na p~elnite sewejstva (wed,

polen, ppopolis, vosok, wati~en wle~ i p~elin otpov).

So golewata i zna~ajna uloga {to ja iwaat p~elite kako

oppa{uva~i, tie zna~itelno ppidonesuvaat za zgolewuvawe

na pezultatite od zewjodelskoto ppoizvodstvo, od {to

golewa kopist iwa po{ipokata op{testvena zaednica. Zatoa

bi bilo sosewa kopektno, koga del od ostvapeniot ppixod

vo fopwa na subvencii, stiwulacii i sli~no, sekoja godina

iw se vpa}a na p~elapite, koi zafa}ajki se so ovaa blagopodna

pabota - odgleduvawe na p~eli, indipektno powagaat

vo ppoizvodstvoto na xpana i za~uvuvawe na divepzitetot

na golew bpoj entowofilni pastenija.

Prof. D-r Hrisula Kiprijanovska

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje

VIDOVI NA GARANCII

Garancii za kredit: za kompanii i fizi~ki lica koi zemaat

zaem za zapo~nuvawe ili razvivawe na postoe~ki biznis.

Garancijata pokriva do 60% od visinata na zaemot.

Garancii za nabavki na oprema i repromaterijali od

dobavuva~i: se izdavaat za nabavka na oprema i repromaterijali

za kupuva~i koi gi ispolnuvaat uslovite na

dobavuva~ite i Garanti Fond. Pred izdavawe na garancijata

klientot pla}a min. 25% od vrednosta na opremata/repromaterijalite

do dobavuva~ot. Za ostanatiot del

koj klientot }e go pla}a na rati na dobavuva~ot, Garanti

Fond izdava garancija do dobavuva~ot.

Garancii za nabavki na oprema od dobavuva~i preku

kredit: garancii za nabavki so zaem od banka (kombinacija

od prvite dva vida). Klientot pla}a min. 30% od vrednosta

na nabavkata do dobavuva~ot. Za ostanatiot del od 70%

Garanti Fond izdava garancija na bankata od kade klientot

}e zeme zaem so cel da se isplati opremata na dobavuva~ot.

Adresa: Bul. Jane Sandanski 15/2/3, Skopje

Tel/faks: ++389 2 2403-377

++389 2 2403-378

++389 2 2403-379

E-mail: guarantee@gfund.com.mk

www.gfund.com.mk


P^ELARSTVO

P~elite ne smeat

da gladuvaat

Najubavi meseci se koga p~elite

po~nuvaat da se rojat i da sobiraat

med. Noemvri e mnogu

va`en bidej}i od ovoj period zavisi

dali }e imame roevi i med.

Na kraj, potrebno e da potsetime:

ako ima topli denovi, ne e

lo{o da se vidi dali zaednicata

e obezbedena so hrana

Poslednite povolni toplotni

denovi vo noewvpi se osobeno

va`ni za p~elapot, bidej}i

ovozwo`uvaat da gi izvp{i zavp{nite

paboti okolu p~elnite zaednici i da

gi podgotvi za ziwata. Dupi i vo najtoplite

denovi vo na{ata zewja, od

golewa va`nost e faktot deka p~elapot

wopa da gi podgotvi p~elnite zaednici

za ppeziwuvawe. Zatoa, p~elapot

tpeba da posveti vniwanie na toa

dali kapacite na sandakot se dobpo

zatvopeni, a za pogolewa bezbednost,

vpz niv tpeba da se postavat

te{ki ppedweti kako {to se tuli ili

kawewa. Ova se ppavi zatoa {to ~esto

se pojavuvaat jaki vetpovi i kapakot

wo`e da bide izwesten ili tupnat.

Navaluvaweto na sandakot tpeba da

bide takvo {to newa da dozvoli da se

zadp`uva voda. Ako se zabele`i otvop

od kade {to wo`e da vleguva voda, potpebno

e vedna{ da se zaweni. P~elapot

ne swee da dozvoli vlagata da se

zadp`uva vo vnatpe{niot del. P~elite

podnesuvaat niska tewpepatupa, no

ne i vlaga. Bi bilo wnogu kopisno da

se nappavat za{titni ogpadi od jaki

vetpovi dokolku postoi wo`nost za

toa. Tie gi voznewipuvaat p~elite i

se nawaluva toplinata vo klubeto.

Otvopot (letot) na sandakot tpeba da

se osigupa, taka {to newa da dozvoli

vleguvawe na pazni {tetnici

kako {to se gluvci i sli~no.

Vo noewvpi wo`e da padne sneg i da

dojde do wpznewe, da se zatvopi otvopot

(letot) na p~elite i tie da se

zadu{at. So soodveten ppedwet tpeba

da se ppovepi dali do izlezot ili pped

izlezot na sandakot iwa izuwpeni

p~eli. esto pati se slu~uva p~elite

tokwu tuka da padnat i da go poppe~at

ili zatvopat i onaka tesniot

ppostop. Vo ovoj wesec tpeba da se ppovepat

stapite ko{nici, tie da se poppavat,

da se bojadisaat, stapite

pawki da se selektipaat i stapoto

sa}e da se stopi. Novite pawki tpeba

da se stavat na suvo, ppovevno westo

i da se za{titat od wolci i od dpugi

{tetnici. Ovoj wesec e osobeno biten,

bidej}i po~nuvaat da se ppavat planovi

za slednata godina. Kaj nas, najubavi

weseci vo godinata se onie koga

p~elite po~nuvaat da se pojat i da sobipaat

wed. Tpeba da znaewe deka noewvpi

e wnogu va`en bidej}i od ovoj pepiod

zavisi dali }e iwawe poevi i wed.

Na kpaj, potpebno e da potsetiwe:

ako iwa topli denovi, ne e lo{o da se

vidi dali zaednicata e obezbedena so

xpana. Zaludni }e bidat site paboti

ako zaednicata ne ja obezbediwe so

xpana. Dokolku ne se dovolni zalixite

na p~elnata zaednica, ppepopa~uvawe

ppixpanuvawe so {e}epni poga~i.

Ppepopaka do site p~elapi: „NE

[TEDETE HRANA„ - p~elite ne sweat

da gladuvaat.

Z.P.Z. „NAPREDOK“, Skopje,

stru~en tim za p~elarstvo


MASLODAJNA OD VELES

GO VRA]A SON^OGLEDOT NA

MAKEDONSKITE POLIWA

Prehrambenata industrija “Blagoj \orev” AD, od Veles

godinava slavi 85 godini postoewe. Formirana vo dale~nata

1923 godina taa be{e edna od dvete najstari fabriki za

industrisko proizvodstvo na maslo na Balkanot i po{iroko.

Vo januari godinava preku dnevniot

pe~at “Blagoj \orev” objavi deka na

sekoj zemjodelec koj }e zasee

son~ogled na svoite nivi mu

garantira otkup po cena od 22

denari po kilogram son ~og -

ledovo seme i deka mo`e da

dobie semenski materijal.

Momentalno trae otkupot na

son~ogledot i soglasno vetuvaweto,

“Blagoj \orev” go otkupuva po

utvrdenata cena od 22 denari za

kilogram iako vo sosedstvo, vo

Srbija i Bugarija poradi golemiot

rod, cenite padnaa na 15 do 18 denari

za kilogram. Ovaa cena va`i kako za

onie zemjodelci koi sklu~ija

dogovori, taka i za ostanatite.

Kapacitetot na “Blagoj \orev” e

za godi{na prerabotka na 70.000

toni na son~ogledovo seme i ovoj kapacitet mo`e da gi

zadovoli celokupnite potrebi od rafinirano maslo za

jadewe na Makedonija. Toa vo minatoto i se slu~uva{e.

Ima{e godini koga “Blagoj \orev” otkupuva{e me|u 40.000

i 56.000 toni son~ogled od Makedonija (1986/87).

Vra}aweto na son~ogledot }e ima pove}ekraten efekt

vrz celokupnoto zemjodelie, a i stopanstvoto vo zemjava.

Kako prvo son~ogledot e kultura dobra za plodorod i mo`e

da pridonese da se zgolemat prinosite od drugite kulturi,

posebno `itnite - p~enicata, ja~menot .

Kako vtoro, so prerabotkata na son~ogledot se dobiva i

}ospe koe se koristi kako dobito~na

hrana, odnosno se me{a so site smesi za

dobivawe visokokvalitetna dobito~na

hrana.

Kako treto mo`e da pridonese za

namaluvawe na trgovskiot deficit.

Makedonija sekoja godina izdvojuva 40

milioni evra koi odat za nabavka na

surovo maslo od uvoz. Istite tie pari

mo`at da se vlo`at vo agrarot i da

imame pove}ekratna korist od toa.

Makedonija prakti~no od 1990 godina

tro{i kvalitetni devizni sredstva za

uvoz na surovo maslo od stranstvo.

I sekako so sopstveno proizvodstvo

se dobiva i sigurnost po pogled na

kvalitetot na dobienoto surovo maslo.

Odnosno ne mora da postoi stravuvawe

deka }e se uveze surovo maslo so

somnitelen kvalitet {to be{e

aktuelno izminative meseci.

Zatoa, “Blagoj \orev” ja poddr`uva inicijativata na

Vladata vo odnos na stimulirawe na agrarot i se nadevame

deka so zaedni~ka strategija tie povr{ini }e se vratat.


BERZANSKI INFORMACII

pcelaveles@yahoo.com

izvop www.stips.minpoljsr.gov.yu

Dvi`ewe na cenite na dekewvpiskiot fju~eps za p~enica na bepzata vo ^ikago vo pepidot 15.08 - 17.10.2008

Dvi`ewe na cenite na dekewvpiskiot fju~eps za p~enka na bepzata vo ^ikago vo pepidot 15.08.-17.10.2008

54 | MOJA ZEMJA

More magazines by this user
Similar magazines