Moja zemja NOEMVRI (MK):Layout 1.qxd

YREDNI^KI ZBOR 

renata.naumovska@ffrm.org.mk 

Spisanieto „Moja zewja” izleguva wese~no i e 

vo sopstvenost na Fedepacijata na fapwepi vo 

Republika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kako 

opganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003 

godina, a od dekewvpi 2006 godina se dist pi - 

bu ipa kako wese~no specijalizipano spisanie 

za zewjodelstvo i pupalen pazvoj. 

Moja zemja 

noewvpi 2008 

Izdava~: 

Fedepacija na fapwepite 

vo Republika Makedonija 

Yl. Ligo Mixajlovski 

bp.3, 1000 Skopje 

tel / faks: 02/ 3099042 

e- mail: kontakt@ffrm.org.mk 

Bpoj na `-swetka: 

210-0570486301-53 

Banka dep.: NLB Tutunska Banka 

Menaxer i 

glaven i odgovoren urednik 

Renata Nauwovska 


Urednik 

Todop Stoj~evski 

todor.stojcevski@ffrm.org.mk 

Marketing 

Blagoj~e Najdovski 

pcelaveles@yahoo.com 

Antoaneta Diwova 

antoaneta_dim@yahoo.com 

Izvr{en direktor 

Tpajan Diwkovski 

trajan.dimkovski@ffrm.org.mk 

Lektor: 

Vepica Nedelkoska 

Preveduva~i 

Sowa Kitanovska, Edita Ja{api 

Novinari: 

Monika Taleska 

Stru~ni sorabotnici: 

Ppof. d-p Qup~o Mixajlov 

Ppof. d-p Xpisula Kippijanovska 

Sorabotnici: 

Sowa Tpajkova 

Nediw Kasawi 

Nakil Elezi 

Savka Mapkudova 

Magdalena Blaèvska 

Pan~e Lokvenec 

@enata - powa` i od wa`! 

Da ne Ve zbuni naslovot na ova obpa}awe: ova wi 

be{e upateno wene, zatoa {to go odpàv zbopot, daden 

pped nekolku weseci, od eden gospodin kogo wnogu 

go po~ituvaw. Moèbi i zatoa go sfativ kako kowpliwent 

i sakaw da go spodelaw so u{te wnogu èni 

koi go zasluùvaat toa, vo ~est na Me|unapodniot 

den na pupalnata èna, 15 oktowvpi, koj ppvpat go 

pposlavivwe godinava vo Laàni, ppilepsko. 

Deka e powa` i od wa` bi pekla za Kiweta [abanovi} 

od Laàni, ~ija ppikazna dlaboko we tpognuva sekoga{ koga }e ja slu{naw. 

Koga wi paskaùva{e kako ènite od nejzinoto selo pe{ile da pegistpipaat 

koopepativa za sobipawe wleko za da zapabotuvaat i da woàt da si gi sobepat 

waìte i sinovite od gupbet, nejzinite sosetki, soselanki, kole{ki 

vo ovoj potfat, gi bpi{ea solzite i dopolnuvaa: „Nie swe celo selo èni, 

pe~isi cela godina sawi. Sakawe da bidewe zaedno“. Denes, nejzinata koopepativa 

„Lejla„ iwa nad 300 ~lena, a taa paboti so nekolku wladi devojki 

na nivnoto usovp{uvawe, koi bi $ powagale i bi stanale nejzini nasledni~ki. 

Deka e powa` i od wa` bi pekla i za Olga Stoiwenova od Istibawa, vini~ko. 

Taa wakedonskite pakotvopbi gi ppetvopi vo ppofitabilen biznis, koj na 30 

èni od ovoj pegion iw nosi zapabotuva~ka i go ppetstavuva najsuptilnoto 

od wakedonskiot folklop. Istoto bi go pekla i za Nadica Cekovska od Pex~evo, 

koja ppezewaj}i go sewejniot biznis, go dovede jabolkoviot ocet do zlaten wedal 

za kvalitet na novosadskiot saew, a sega investipa i vo ppo{ipuvawe na 

biznisot. Bi go kaàla i za Len~e Kliwoska od Leskoec, oxpidsko, od koja u~aw 

za cvpstinata, istpajnosta i neskp{livosta koi sawo èna woè da gi pokaè. 

A, kalapot za vakvite èni, izgleda, e ist nasekade niz svetot. Neodawna, 

na edna takva èna $ go ~estitavwe zawinuvaweto vo penzija. Anet Xelstpow 

}e ostane zapawetena vo Fedepacijata na fapwepite vo Republika Makedonija 

kako siwbol za xpabpost, cvpstina, ppofesionalnost i toplina. Mislaw 

deka site onie koi glasno negoduvaat pped ppedizvicite od ìvotot, zanewea 

pped tivkata bopba na Anet, koja i pokpaj li~nata bopba so bolesta, bopba 

za sopstveniot ìvot, nesebi~no bdee{e nad edna fapwepska opganizacija 

vo Makedonija, za koja wnogu nejzini sogpa|ani vo [vedska ne ni slu{nale. 

Na site niw i na site onie koi ne suw gi zapoznala vo ìvotot, a se kako 

ovie pet koi gi nabpojav, Vi blagodapaw sawo zatoa {to postoite. 

Neka ni e ~estit ppaznikot! 


SODR@INA 

Vo prilepsko Laàni 

MEGA-TIKVI NA 

NIVATA NA UGQANIN 

Spaseno moèbi 

poslednite bivoli 

vo Makedonija 

BIVOLSKOTO STADO 

E GORDOST NA 

SEMEJSTVOTO SINANOSKI 

Ulogata na 

medonosnite p~eli 

PÊLITE I KORISTAT 

NA CELATA ZAEDNICA 

31 

36 

49 

Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje 

Pe~ati: Ppopoint - Skopje 

Spisanieto e finansiski poddpàno od [vedskata agen ci ja za 

we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi i od di pektno ppe - 

ne suvawe na iskustvata i znaewata od fapwepite vo [vedska na 

fapwepite vo Makedonija ppeku ppoektot Poddp{ka na zew - 

jodelskite zdpuènija vo Re pub lika Makedonija - SFARM.

Ajvarijada 

2008 

Izbor na najvkusniot ajvar v 

FESTIVAL 

Vi go ppetstavuvawe: 

Najvkusniot ajvar vo Makedonija vo 2008 

Na 5 oktowvpi vo Ki~evo se odpà ppvata Ajvapijada, na koja gi ppetstavivwe 

na{ite najtpadicionalni vkusovi, zvuci i folkop 

Desette najuspe{ni dowa}inki, ~ii pecepti bea izbpani na kon kup - 

sot objaven vo spisanijata “Moja zewja” i “Toka Ime”, na plo{tadot vo 

Ki~evo, go ponudija svojot ajvap za degustacija so vkusnoto lep~e na 

„@ito Kapaopwan” i 

„@ito Luks” i vkusnoto 

sipewe na wle - 

kapnicite „Bistpa” 

i „Zdpavje Radovo”. 

Degustacijata na 

na{eto najtpadicio - 

nalno jadewe, pod 

pokpovitelstvo na 

Ministepstvoto za 

zewjodelstvo, {u wap - 

stvo i vodo sto pan - 

stvo i eksklu ziv niot 

sponzop „Flo piol”, 

ppepasna vo vesel 

festival, so wnogu 

opa, pesni i so 

tpadicionalni 

weseni, slatki 

soleni jadewa. 

i 

Eden od natppevapuva~ite, koj sespdno $ powaga{e na svojata soppuga, 

gopdo wu nudi na winistepot Spasenoski da ppoba od nivniot 

ajvap 

@enite od zew jo - 

del sko to zdpu è nie 

„Iz vop”, ki ~ev sko, 

pe{ija lo kal nata 

pposlava na 

we|unapodniot Den 

na pupalnata èna 

da go ppispojat kon 

festivalot. 

Za atwosfepata na plo{tadot 

ppidonese i izlo`bata 

“Vo dvopot na baba” - 

Ppezentacija za pazvoj na 

pupalen tupizaw vo Makedonija, 

ekolo{ki ppoizvodi 

i wakedonska gastponowska 

tppeza - vo opganizacija na 

univepzitetot MIT.


Makedonija vo 2008 vo ~est na brendiraniot makedonski recept za ajvar 

SO VKYS NA TRADICIJATA 

Ajvapot se podgotvuva{e vo Bogowila na 29 i 30 septewvpi. 

I tuka iwa intepesna ppikazna. Vo podgotovkata 

na ajvapot u~estvuvaa dvaesetina studenti od Tupcija, 

ê{ka, Spbija, Rowanija, Yngapija, Polska, [panija, 

Italija, Rusija, Bugapija, Xpvatska, Ykpaina i Slova~ka, 

koi ppistignaa vo Makedonija za da ja nau~at najppo~uenata 

ve{tina vo wakedonskata kujna vo opganizacija na 

BEST- Bopdot na evpopski studenti 

Rosio Mulep Lewote, Madpid, [panija 

Student na fakultet za zewjodelstvo 

NAUÎV DA GOTVAM VO 

MAKEDONIJA 

Ova e iwppesivno. Ppvpat u~estvuvaw na nastan od vakov 

kapaktep, kade {to osven zabava, ppavi{ ne{to dobpo 

i ppakti~no. Y~iwe ne{to {to }e go pawetiwe cel 

ìvot. Nastanot e povpzan i so wojata ppofesionalna 

oppedelba, zewjodelstvoto, i da bide{ na 

nastan so dpugi lu|e koi se zaniwavaat so 

zewjodelstvo zna~i pazwena na iskustva i 

znaewa. Ova woe iskustvo, steknato vo Makedonija, 

}e go ppenesuvaw i vo svojata zewja. 

Vepuvajte, ova e wojot ppv pecept za gotvewe. 

Moè da kaàw deka nau~iv da gotvaw vo Makedonija. 

Ajvapot woè i tpeba da se populapizipa 

kako “gvakawapeto” vo Meksiko. Vo 

[panija newawe ni{to sli~no na ovaa xpana. 

Tawu ppaviwe sawo sos od dowati (salca). Navistina, 

ajvapot odzewa wnogu vpewe, no e gpupna 

aktivnost. Intepesno e i toa {to ne e poentata 

ovoj ppoizvod da go kupi{ vo supepwapket, 

tuku da go nappavi{ dowa. 

Dewip Bapana{i}, Zagpeb, Xpvatska 

Student na Ppexpanbeno-biotexnolo{kiot fakultet 

Qubica Kapaka{ova, ppofesop na Fakultetot za zewjodelski 

nauki i xpana 

Kowisija za sledewe na ppocesot na podgotovka na ajvapot 

AJVAROT E NA[ PROMOTOR 

Ova e dobpa tpadicija na ppoizvodstvo na dowa{niot bpend - ajvapot. 

Taa tpeba da ppodolì na u{te povisoko nivo, zatoa {to ajvapot e na{ 

ppowotop. Iwa{e wnogu studenti od stpanstvo, koi ova iskustvo na tpadicionalno 

podgotvuvawe na ajvapot }e go ppezentipaat vo svoite 

evpopski zewji. Tie bea ppisutni i u~estvuvaa vo celokupniot ppocess 

na ppoizvodstvo. Na kpajot, go vkusija ajvapot i dadoa odli~ni pozitivni 

ocenki. Zatoa, sledniot pat, potpebno e opganizipawe na povisoko nivo, 

vo stpu~na swisla na zbopot, odnosno pogolewo u~estvo na lu|e koi iwaat 

iskustvo vo ppocenuvawe na kvalitetot na ajvapot. 

DOMA[NIOT SE RAZLIKUVA OD INDUSTRISKIOT AJVAR 

Mnogu kpeativna aktivnost i wo`nost za wnogu lu|e od pazni delovi na Evpopa da vidat kako se ppavi ajvapot. Toa, za wene, 

e ppilog kon site jadewa i ne swee da se ispu{ti od weni. Ajvapot go kupuvaw vo ppodavnicite niz Xpvatska, no nikoga{ ne suw 

ppavel. Ova e edinstvenata wo`nost da u~estvuvaw vo negovata podgotovka i, navistina, dowa{niot se pazlikuva od industpiskiot 

ajvap. Dowa{niot ne e stepilen, tuku iwa vkus i gustina. 

Od dpuga stpana, celiot ppoces na podgotovka e dpu{tven i iwa socijalna kowponenta. Site sedat okolu }uwbiwata, ~istat 

pipepki, vadat sewki, we{aat. Podgotvuvaweto gi zbliùva lu|eto, iako stanuva zbop za wakotppen fizi~ki ppoces. No, kpajniot 

pezultat e kvaliteten, dobap ajvap. 

NOEMVRI 2008 | 5

Ajvarijada 

2008 

Izbor na najvkusniot 

ajvar vo Makedonija 

Deset tegli od site pecepti bea 

odbeleàni so bpoevi za 

~lenovite na Kowisijata da 

woàt da dodelat od 1 do 10 boda. 

Desetkata e “najvkusno”. 

Kowisijata sostavena od \oko Danailov, ppetsedatel na 

Fedepacijata na fapwepite vo Republika Makedonija, Pap 

Fpowling, glaven i odgovopen upednik na zewjodelskiot wagazin 

“ATL” od [vedska, Diw~e Kitanovski, dekan na Fakultetot 

za biotexni~ki nauki vo Bitola, Ilija Kitanoski, 

ppatenik vo Sobpanieto na Republika Makedonija i Petap 

Isipov, wapketing-dipektop na “EupoTpejd” (distpibutepi na 

wasloto za gotvewe “Flopiol” i ekskluzivni sponzopi na nastanot) 

ja izvp{ija degustacijata na site 10 pecepti i gi izbpaa 

najdobpite: Milena Stoj~eska od Makedonski Bpod, Suzana 

Mapkovska od Ki~evo i Lopdana Ruf~evska od Skopje. 

„POBEDNI^KI RECEPT 

15kg piper se pe~e, lupi, ne se cedi. Se 

mele na ma{ina za meso i se stava odma da 

se prì. Vo tek na prèweto se dodava 

100ml vinski ocet (moè i jabolkov), 100gr 

{e}er, sol po èlba, postepeno se dodava 

1,5l zejtin. Se prì 1 ~as i 50 min. Ako 

sakate luto dodadete feferoni. 

Gordana Ruf~eska 

Pokrovitel: 

„ 

Generalen 

sponzor: 

Ministepstvoto za zewjodelstvo iw dodeli 

plaketi za najubav pecept za ajvap od Ajvapijada 2008 

na site deset èni. Ostanatite nagpadi so koi iw 

be{e oddadeno ppiznanie na najvkusnite tpi pecepti 

za ajvap bea paketi ppoizvodi od ekskluzivniot sponzop 

“EupoTpejd”, papi~ni nagpadi od Fedepacijata 

na fapwepite vo Republika Makedonija: 5000 denapi 

za Lopdana Ruf~evska, ~ij ajvap be{e ppoglasen za 

najvkusen, 4000 denapi za Suzana Mapkovska, koja go 

osvoi vtopoto westo i 3000 denapi za Milena 

Stoj~eska, koja go osvoi tpetoto westo. “Vippo” 

obezbedi paket svoi ppoizvodi za ppvite dve dobitni~ki. 


Sponzori:

Vesna Vidas, ppetstavnik na Vivai Cooperativi Rauscedo - VCR 

Kvalitetniot kalem 

e kopen na dobpoto vino 

Vesna Vidas, ppetstavnik na 

Vivai Cooperativi Rauscedo - VCR 

Najgolemiot svetski proizvoditel na lozovi kalemi Vivai 

Cooperativi Rauscedo sklu~i dogovor so Skovin za distribucija 

na lozovi kalemi vo Makedonija. Skovin im ovozmoùva 

na site lozari, so sertificiran kalem da si go podobrat 

kvalitetot i koli~inata na proizvedenoto grozje 

Vivai Cooperativi Rauscedo - VCR e najgolew 

ppoizvoditel na lozov kalew 

vo svetot. Vkupnoto ppoizvodstvo 

e okolu 70 wilioni kalewi koi se distpibuipaat 

niz celiot svet 

po~nuvaj}i od Latinska Awepika, 

Avstpalija, Sevepna 

Awepika Evpopa pa se do 

Dale~niot Istok i Kina. Vo 

onie zewji kade {to iwavwe 

capinski bapiepi za uvoz, 

kako {to se na ppiwep Sevepna 

Awepika i Avstpalija, 

otvopivwe svoi lokalni 

ku}i koi ja pabotat ppo da` - 

ba ta, a takvi dopolnitelno otvopivwe 

i vo Bopdo vo Fpancija, vo [panija 

i vo Lpcija. Sekoja od niv se zaniwava 

so ppoizvodstvo na specifi~ni aftoxtoni 

sopti za toj pegion. 

Pokpaj toa {to e najgolew ppoizvoditel 

na lozov kalew koopepativata 

VCR iwa i najdolga tpadicija, godinava 

pposlavi 75 godini postoewe i uspe{na 

pabota i e edinstvena ku}a vo svetot koja 

iwa ppavo da se zaniwava so klonska selekcija. 

Siot watepijal koj }e se ppoizvede vo 

koopepativata e septificipan i otpopen 

na vipusi. Nie gapantipawe za zdpavstveniot 

kvalitet na na{ite kalewi bidej}i 

tie se oslobodeni od seduwte najpoznati 

vipusi i dopolnitelno vo ppocesot na 

klonskata selekcija koja se paboti i sanitapna 

i kaj vinskite sopti na enolo{ki 

kapaktepistiki. Na{ite klienti 

iwaat wo`nost da ja odbepat vo sekoj wowent 

ne sawo foltata tuku i klonskite 

tipovi koi najwnogu iw odgovapaat na 

nivnite potpebi. Na ppiwep 

nekoi klonovi se popogodni 

za wladi vina, dpugi klonovi 

zapadi svojata stpuktupa 

se popogodni za 

vina za dolgo odleùvawe 

i bapikipawe. Vo wowentov 

iwawe 290 na{i 

klonovi koi zapadi svojot 

kvalitet se ppiznati i 

poznati vo Evpopa. 

Vivai Cooperativi Rauscedo 

– VCR se ppisutni na ppostopite 

na biv{a Jugoslavija od osuwdesettite 

godini. Nie bevwe ppisutni i vo Makedonija 

no toa ppisustvo ne be{e tolku 

izpazeno zapadi toa {to be{e ppetxodno 

potpebna ppowena i vo wentalitetot 

na ppoizvoditelite. Vo toa na{e 

ppisustvo lidep be{e Skovin koj ppv 

pe{i da istapi od tpadicijata da se nabavuva 

posado~en watepijal koj doa|a od 

Spbija, koj e standapden watepijal bez 

septifikat, ~estopati obolen, so 

we{avina na sopti itn. Otkako ja zapo~navwe 

sopabotkata so Skovin, na{eto ppisustvo 

vo Makedonija se zgolewi i vo 

2007/2008 godina vo Makedonija vlegoa 

okolu 600.000 kalewi. Kako bi se obezbedile 

najwnogu beneficii za kpajnite 

kopisnici vo pogled na gapanciite 

Vivai Cooperativi 

Rauscedo – VCR e italijanska 

kooperativa 

koja e vo sopstvenost na 

lozari i se nao|a vo 

Ro{edo vo blizina 

na Udine. 

SKOVIN AD SKOPJE 

Jani Kuka 

Tel: 02/ 3175 939 

Faks: 02/3175 149 

e-mail: info@skovin.com.mk 

za uvoz i ostanatite ppocedupi, nie se 

dogovopivwe so Skovin da ni bidat distpibutepi 

za Makedonija. Ppi na{iot 

dogovop se soglasivwe deka walite ppoizvoditeli 

ne tpeba da bidat ogpani~eni 

ili o{teteni zapadi toa {to iwaat 

potpeba da uvezat powala koli~ina 

na posado~en watepijal ili iwaat nedostatok 

na infopwacii. Sega seto toa 

}e iw bide ovozwoèno ppeku Skovin na 

ponudeniot kontakt telefon. Skovin }e 

ni ovozwoì da doppewe do site wali i 

golewi lozapi vo Makedonija i so podobpuvaweto 

na posado~niot watepijal da 

ppidonesewe vo pazvojot na lozapstvoto 

vo Republika Makedonija. 

[to dobivaat loza - 

ri te so posado~niot 

materijal na VCR? 

Septificipani kalewi 

Kalewi otpopni na 5 vipusa 

i 2 fitoplazwi 

Zgolewen kvalitet na gpozjeto 

Zgolewena koli~ina 

Ynifopwnost na gpozdovite 

Izedna~enost na boite 

Pogolew ppocent na 

gpozje od ppva klasa 

Lapantipan ppiew od 98% (so 

nadopolnuvawe na s# {to e pod toa) 


INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO 

INTERVJU 

Profesor Emil Erjavec, 

Biotehni~ki fakultet pri 

Qubqanskiot univerzitet 

Evropskata 

politika - 

krajna stanica 

za Makedonija 

Modernoto zemjodelstvo e bimodalno. Na edna strana, golemi kompanii 

ili privatni farmeri (glavno, na Zapad), a na druga strana, golem broj 

mali i sredni farmeri, na koi zemjodelstvoto im e na~in na ìveewe. Taka 

e vo Amerika i vo Slovenija, a zasega i kaj Vas. Site mora da imaat pravo na 

poddr{ka i izedna~enost. Ne mi se dopa|a, kaj Vas, poddr{kata da odi 

samo na golemite. Evropski e nivnata poddr{ka da se smaluva, zatoa {to 

mora da bidat sposobni sami da se odrùvaat. Ovde, na Balkanot, a toa ne e 

samo vo Makedonija, s# pove}e se raboti na anti „robinhudovskata“ politika, 

zna~i davaj na onie koi ve}e ne{to imaat. Ne se soglasuvam so toa 

8 

| MOJA ZEMJA

Vaìte za ~ovek koj, preku zem - 

jodelstvoto, ja vnese Slo ve ni ja vo 

Evropskata Unija? Kako se slu ~i 

toa i zo{to go dobivte ovoj epi tet? 

Toa {to bev vo ekipata koja powogna 

kako zewja, ppeku ppegovopite, 

uspe{no da vlezewe vo Evpopskata 

Ynija i da dobiewe wnogu povolen pezultat 

za zewjodelstvoto, }e we 

ozna~uva do kpajot na ìvotot. Najwnogu 

popadi toa {to nosaw zna~ajno 

iskustvo vo sebe, koe ponatawu go 

ppenesuvaw na studentite, javnosta i 

na zewjite od Zapadniot Balkan. Slovencite 

ne ppavat nekakva golewa 

dpawa od ovoj fakt. Dodeka Poljacite 

Slovenskoto zemjodelstvo 

nema dobri prirodni 

i strukturni uslovi, 

no e zna~ajno za odrùvawe na 

nacionalnata kultura i zemjata. 

Kako Slovenci, imame 

i pozitiven odnos kon tradicionalnite 

kvaliteti 

na hranata. 

ppegovapa~ite gi ~ekaa na ulicite, nas 

ne n# ppiwi nitu ppetsedatelot na 

Vladata. Koga se spetnavwe po 

uspe{niot pefependuw za ppistap 

kon Ynijata, wi pe~e deka wnogu dobpo 

swe ppegovapale za zew jodelstvoto i 

deka toa e wnogu zna~ajno. 

Od {to se otkaà Slovenija (vo 

smisla na tradicija, obi~ai, zem - 

jodelski praktiki) za da pris - 

tapi kon evropskoto semejs t vo i 

{to dobi od ova semejstvo? 

Slovenskoto zewjodelstvo newa 

dobpi ppipodni i stpuktupni uslovi, 

no e zna~ajno za odpùvawe na nacionalnata 

kultupa i zewjata. Kako 

Slovenci, iwawe i pozitiven 

odnos kon tpadicionalnite 

kvaliteti na xpanata. 

Na{eto zewjodelstvo 

iwa skpowno, 

dvoppocentno, 

u~estvo vo bputodowa{niot 

ppoizvod. 

Ovoj wodel na 

zewjodelstvo ne 

woè da se odpùva 

bez poddp{ka od 

dpàvata. Zatoa, vepojatno, 

ppistapot kon Ynijata 

be{e edinstvena {ansa, 

ovoj wodel na odp`livo pazvojno zewjodelstvo 

da se poddpì. Fapwepite 

ova ne go sfa}aa i bea ppotiv ppistapuvaweto 

na Slovenija vo Evpopskata 

Ynija, no sega tie se onie koi 

najwnogu go poddpùvaat i se ppotiv 

sekakvi ppoweni na evpopskata politika. 

Na{ite fapwepi dobivaat 

okolu 300 wilioni evpa dipektna 

poddp{ka, a od toa 60% od Bpisel. 

Pped da po~newe so ppilagoduvawe na 

bapawata, buxetot na EY be{e pod 80 

wilioni evpa. No, doxodot po ppistapuvaweto 

se podobpi. Posebno 

zna~ajno e toa {to najdobpite povtopno 

po~naa da se pazvivaat. Vo 15 godini 

dobivwe fapwepi koi se na evpopsko 

pawni{te. Nopwalno, se nawaluva 

i bpojot na fapwepi i toa ne 

woè da se zaobikoli, no ppipodnite 

pesupsi se iskopistuvaat podobpo, a 

istovpeweno se za~uvuva ppipodnata 

okolina. 

Vie ste sovetnik na nekolku 

ministri za zemjodelstvo od 

balkanskite dràvi. [to, kon - 

kret no, go sovetuvate makedonskiot 

minister, Aco Spasenoski, 

za Makedonija polesno da go izodi 

patot kon Unijata? 

Da, pabotaw wnogu na Balkanot. 

Na wakedonskiot winistep Spasenovski 

wu pekov deka najva`no e sega 

da se postavi tpansfepzala od se - 

ga{ nata politika s# do ppistapot 

vo Yni jata. Toa zna~i deka }e iwate 

jasna pove}egodi{na ppogpawa so 

wepki, so koi }e se poddpùva zewjodelstvoto, 

na na~in {to tie }e 

ovozwoàt postepeno ppilagoduvawe 

na sistewite na EY. Llavni 

elewenti na ovaa ppogpawa wopa 

da bidat poddpùvawe na pazvojot 

vo swisla na investicii vo celiot 

lanec na ppoizvodstvo na xpana, 

kako i voveduvawe wepki so koi, 

celosno, }e se poddpì pazvojot 

na seloto. Ne suw ppewnogu zadovolen, 

zatoa {to so zgolewuvaweto na 

buxetot dojde do voveduvawe na 

nekoi wepki koi ne se ppiwenlivi vo 

Evpopskata Ynija i newaat pazvoen 

kapaktep. Toa e {tetno za pazvojot 

na zewjodelstvoto. Se gleda deka, s# 

u{te, go newate vistinskiot kowpas 

kon Ynijata. 

Podgotvena li e Republika Ma - 

kedonija i nejzinite zemjodelci 

da se soo~at so predizvicite 

na golemiot pazar, nare~en 

Evropa? 

Vo nekoi gpanki da, no za nekoi se 

potpebni golewi investicii, posebno 

vo swisla na dizajnipawe na standapdite, 

logistikata, wapketingot. 

Sekako, evpopskiot pazap ne e {ega. 

Do kade e Makedonija 

vo podgotovkite za 

IPARD programata? 

Ova ne e najspe}nata ppikazna na 

wakedonskoto zewjodelstvo. Mnogu 

se docni. Tuka, odgovopnosta, 

bapew zasega, e na vladinata 

stpana. Posebno, vo po~etokot, 

ovaa ppogpawa ne se sfati sepiozno, 

nejzinoto sppoveduvawe, 

no i sega ne odi kako {to tpeba. 

Se nadevaw deka ppvite ppoekti 

}e gi dobiete do kpajot na 

slednata godina, no se pla{aw 

deka do toa newa da dojde. Vladata 

wopa da wu posveti pogolewo 

vniwanie na ova ppa{awe, bidej}i 

i tuka se gleda kvalitetot 

na zewjata i nejzinata sposobnost 

za ppistap kon Ynijata. 

▼ 



▼ 

Ppitisocite doa|aat posebno ppeku 

golewite tpgovski lanci, koi nosat 

i svoja stoka. Taka, poptugalskoto zewjodelstvo, 

po ppistapuvaweto, izgubi 

wnogu, no od dpuga stpana, polskoto 

zewjodelstvo dobi wnogu. Sekako 

deka se potpebni dobpi podgotovki, 

a Vie, Makedoncite, iwate dobpi i 

kvalitetni pesupsi. 

Ppa{awe e sawo dali 

ste sposobni da gi 

iskopistite 

Sekako deka se 

potrebni dobri podgotovki, 

a Vie, Makedoncite, 

imate dobri i 

kvalitetni resursi. Pra - 

{a we e samo dali ste sposobni 

da gi iskoristite 

prednostite na evropskiot 

pazar. 

ppednostite na 

evpopskiot pazap. 

[to pretstavuva 

ZZP 

(CAP) - nejzinata 

va`nost, idejata, 

principite na 

koi se zasnova i {to 

po 2013 godina? 

Zewjodelskata zaedni~ka politika 

e podvi`na weta. Sega, povtopno, 

swe pped novi ppoweni. Po 2013 godina, 

sigupno }e bide edinstveno 

pla}awe po povp{ina i silna ppogpawa 

na pupalniot pazvoj. Seto toa 

kade {to Vie ste na po~etok na ppilagoduvaweto. 

Toa se wepki kade Makedonija 

woè da iwa kopist od EY, a 

fapwepite i dpàvata wopa da bidat 

podgotveni za toa. ZZP iwa wnogu pazli~ni 

sistewi. Za zewjite koi vleguvaat 

vo EY e pelativno ednostavno. 

Toa se pla}awa po povp{ina. Ednakva 

za site ili se deli pazli~no za opanici 

i pasi{ta. Potpebna e silna 

kontpola i sistew na aplikacija, 

koja ne dozvoluva izwawa. 

Dali hranata vo svetot }e po~ne 

da poevtinuva i koi bea pri ~i - 

nite za nejzinoto naglo poskapuvawe. 

Va{e mislewe? 

Cenata na xpanata nikoga{ pove}e 

newa da bide stabilna. Ovaa godina 

taa pa|a{e. Osven kaj p~enkata, ostanatite 

se na povisoko nivo od popano 

i takvoto nivo }e ostane. Sekako, 

sega{niot po~etok na dpàvna pecesija 

vo svetot, kade {to vkupnata 

wo} na pazapot pa|a, povtopno }e gi 

spu{ti cenite na u{te ponisko nivo. 

No, seto toa e neizvesno. 

Potrebno li e Makedonija, pre - 

ku pazarna regulacija i interven - 

Kako da gi potencirame 

na{ite agrarni 

specifi~nosti i osobenosti, 

prepoznatlivosti, 

vo 

evropski ramki? 

Kako {to pekov, zewete ja evpopskata 

politika kako kpajna 

cel i postepeno ppilagoduvajte 

se, a posebno davajte papi za pazvoj, 

vo novi fapwi, infpastpuktupa, 

ladilnici, ppepabotuva~ka 

industpija, zdpùvawe na 

ppoizveduva~ite, kako i poddpùvawe 

na pesupsite i fapwepite 

vo te{ki uslovi. Kaj Vas 

wopa da iwa politika i nota na 

bitka ppotiv sipowa{tijata. 

Ppofesop Epjavec dpì 

ppedavawe na Skopskiot saew 

ci ja, da go za{titi sopstvenoto 

zemjodelsko proizvodstvo i koi 

se efektite od celosnata liberalizacija 

na pazarot? 

Vie ve}e se libepalizipavte. Ocenuvaw 

deka toa e i ppebpzo. Ne znaw 

{to wislele va{ite koga go otvopaa 

pazapot tolku bpzo. No, toa ste go 

utvpdile so Svetskata tpgovska opganizacija 

i so dpugite, taka {to 

newa nazad. Sega wopa da go poddpùvate 

zewjodelstvoto so pazvoj, 

koe iako e pote{ko, na dolg pok, 

woè da bide i pouspe{no. 

[to gi sovetuvate va{ite studenti-idni 

agronomi od razli~ni 

evropski dràvi vo nasoka na 

proizvodstvo na organska hrana? 

Dali e toa vozmo`no, potrebno i 

ekonomski isplatlivo i za Makedonija? 

Lolew del od va{eto ppoizvodstvo 

e ekstenzivno i woè bpzo da bide 

klasificipano kako opganska xpana. 

No, Vie newate kupovna wo} da go kupuvate 

toj vid. Sekako e wo`no, vo nekoi 

pogolewi sistewi, da ppoizveduvate 

za izvoz na bogatite pazapi (i 

vo Slovenija, koja ne ppoizveduva 

dovolno). Toa go ppavat wnogu Tupci. 

Potpebni se ogpowni vloùvawa i dobap 

sistew na kontpola. No, jas suw 

skepti~en vo odnos na toa. Se pla{aw 

zatoa {to toa go zbopuvaat stpanskite 

konsultanti, koi nedovolno gi 

poznavaat va{ite ekonowski i socijalni 

uslovi. Mislaw deka pove}e 

{ansa iwate vo sistewi kade {to kontpolipate 

vnesuvawe na xewija, a 

dpìte do visoko nivo na kvalitet. 

Koi se konceptite za zemjodelskata 

politika po 2013 godina? 

Kade e Makedonija vo ZZP? 

Po 2013 godina, va`no ppa{awe vo 

EY e da se odgovopi kakva agpapna politika 

i e potpebna na novata 

ppo{ipena Ynija, vo novi uslovi, so 

kliwatski ppoweni, nestabilni ceni. 

Makedonija }e gi pe{i ppoblewite 

so sosedite, popano ili podocna, zatoa 

{to toa {to Vi go ppavat e necivilizaciski 

i newa dolgopo~na osnova. 

A, toga{, glavno ppa{awe }e bide 

dali ste sposobni da iwate wodepna 

dpàva, koja se bazipa na efikasna adwinistpacija, 

pazapna ekonowija i 

~ovekovi ppava. Ppowenite se vidlivi, 

no tpeba u{te wnogu. Sekako, optiwist 

suw i Ve gledaw vo sledniot 

kpug na ppo{ipuvawe po Xpvatska, nekade 

okolu 2015 godina. Ako se zalagate 

i go sakate toa, toa i }e se slu~i. Dokolku 

ne, }e Vi bide seedno i Vaw. Ne 

bapajte gi te{kotiite sawo kaj dpugite. 

T. Stoj~evski


ALRONOVOSTI 

Zarazeno ni{koto 

vinogorje 

Srbija 

Ni{kite lozapi ne gi uni{tile nasadite 

zapazeni so „fitoplazwa“ i popadi 

toa ovaa bolest se ppo{ipila. Lozovite 

nasadi vo okolinata na Ni{ se 

zapazeni so „fitoplazwa“ i Ministepstvoto 

za zewjodelstvo podgot vuva 

napedba, spoped koja ni{kite lozapi 

}e se obvpzat da gi uni{tat zapazenite 

lozovi nasadi. Sli~na napedba e donesena 

i pped dve godini, a se odnesuvala 

na ni{koto vinogopje i na vinogopjeto 

vo Aleksandpove~kata ùpa. 

Lozapite od @upa so kopa~ewe na zapazenite 

povp{ni pod lozovi nasadi 

ja iskopenile ovaa bolest, no vo 

ni{koto vinogopje ne bilo nappaveno 

ni{to i taa se ppo{ipila od 600 na 

1000 xektapi pod vinova loza. Popadi 

newapnosta na xobi-lozapite, stpadaat 

lozapite koi ppofesionalno se zaniwavaat 

so ovaa dejnost. 

Ve{ta~ko |ubre 

po polovina cena 

Srbija 

Ministepstvoto za zewjodelstvo na 

Spbija }e obezbedi, za polovina, poevtino 

ve{ta~ko |ubpivo za zewjodelcite. 

Stanuva zbop za 50.000 

toni |ubpe (tpi petnaeski, kako i 

8:16:24), pegpesipano so 20.000 dinapi 

za ton. Spoped Daniel Kova~i}, sovetnik 

vo Ministepstvoto, powo{ta 

}e iznesuva okolu 50 evpa po xektap. 

Vo we|uvpewe, genepalniot inspektopat 

na sppskoto Ministepstvo za 

zewjodelstvo, povle~e 2.000 toni 

winepalno |ubpe, zatoa {to ne odgovapalo 

na ppopi{anite standapdi. 

Inspektopatot ppezewa soodvetni 

zakonski wepki ppotiv osuw ppoizvoditeli 

i distpibutepi. So vonpednite 

kontpoli e utvpdeno deka 

sodpìnata vo vpe}ite ne odgovapa na 

ona {to e napi{ano na deklapaciite. 

Newa nitu edna ppi~ina da se dozvoli 

koj bilo da gi wawi zewjodelcite 

i toa vo ekot na esenskata seidba na 

p~enicata, naveduva genepalniot 

inspektopat. Vo povle~enoto |ubpe 

e otkpien nedostig na azot, fosfop 

i kaliuw, a iwalo i wnogu kawewa. 

Farmerite ne znaat {to 

}e pravat so bogatiot rod p~enka 

Hrvatska 

Slavonskite fapwepi 

ne znaat {to }e ppavat 

so godina{niot bogat 

pod p~enka, soja i 

waslodajni kultupi. Silosite 

i awbapite se 

polni od neppodadenata 

p~enica, na koja cenata 

i se dviì od 1,20 

do 1,30 kuni po kilogpaw. 

Od 400.000 xektapi 

pod p~enka se 

o~ekuva pod od 2,5 wilioni 

toni, {to e dovolno 

za zadovoluvawe 

na dowa{nite potpebi, no }e iwa i za izvoz. Popadi nedostigot od p~enka 

i nejzinata visoka cena, winatata sezona, fapwepite bea ppinudeni da 

ja ppodadat stokata. Kupuva~i na p~enka }e iwa, no ne se znae po koja cena. 

Isto taka, iwa najavi za bankpot na nekoi kowpanii, koi se zaniwavaat 

so ovaa oblast. So ogled na toa deka vleznite tpo{oci za p~enkata i p~enicata 

bea isklu~itelno visoki, vo Poègansko-slavonskata ùpanija, kako 

i vo cela zapadna Slavonija, se o~ekuva odli~en pod na soja koja se otkupuva 

po cena od 2,60 kuni po kilogpaw. Spoped ppedviduvawata na Ivan 

Lpbi}, ppetstavnik na ùpanijata za zewjodelstvo, taa }e se dviì od 70 

do 80 lipi po kilogpaw. Spoped nego, te{ko deka }e se postigne povisoka 

cena so ogled na faktot deka vo Yngapija taa iznesuva 60 lipi po kilogpaw. 

Spoped nego, na fapwepite iw ppeostanuva da ja welat p~enkata i da ja 

ppodavaat kako bpa{no se so cel da gi oslobodat silosite. 

Rekorden prinos na son~ogled 

Srbija 

@etvata na son~ogledot vo Spbija e ppi kpaj i ovaa godina e ostvapen 

pekopden ppose~en ppinos od 2,5 toni po xektap, veli Vladiwip Mikli}, 

uppavnik na oddelenieto za waslodajni kultupi na novosadskiot 

Institut za poljodelstvo i gpadinapstvo. Son~ogledot, godinava, bil zasean 

na okolu 180.000 xektapi, a dosega se o`neani okolu 470.000 toni. 

Spoped Mikli}, son~ogled }e iwa dovolno za dowa{nite potpebi, a odpedeni 

koli~estva }e bidat naweneti i za izvoz. Osven toa, p~enkata, do 

spedinata na oktowvpi, e o`neana na okolu 10% od zaseanite povp{ini 

i se o~ekuva vkupniot ovogodi{en pod da bide 5,5 wilioni toni, {to isto 

taka e dovolno za dowa{nite potpebi i za izvoz, objasnuva \op|e Jockovi}, 

uppavnik na oddelot za p~enka na ovoj institut. 


ALRONOVOSTI 

Zabrana za klonirawe 

ìvotni za ishrana 

Evropski parlament 

Zastapnicite na Evpopskiot paplawent 

pobapaa zabpana za klonipawe 

na ìvotni za ~ove~ka isxpana, pi{uvaat 

evpopskite wediuwi. So ednoglasno 

usvoenata pezolucija, tie bapaat ewbapgo 

za uvoz na klonipani ìvotni, nivnite 

potowci i kakvi bilo dpugi klonipani 

ppoizvodi. Evpopaplawentapcite 

se zagpièni popadi visokata 

stapka na swptnost kaj klonipanite 

ìvotni. „Klonipaweto e nevepojatno 

pasipni~ki na~in na ppoizvodstvo na 

xpana koj ppedizvikuva swpt na wnogu 

ìvotni za da se ppoizvede eden 

uspe{en klon“, veli Kepolajn Lukas, 

ppetstavni~kata na Zelenite vo Paplawentot. 

Dokaàno e deka ìvotnite 

koi }e go ppeìveat klonipaweto uwipaat 

popano od ostanatite ìvotni. 

„Sawo 8% od klonipanite ovci iwaat 

potowci ili ewbpioni koi woàt da 

ppeìveat. Kaj kpavite, toa e 15 do 20%, 

a kaj kozite powalku od 3%“, objasnuva 

taa. Vo pasppavata e izpazena zagpiènosta 

popadi toa {to klonipaweto 

woè da ja nawali genetskata paznovidnost 

na ìvotnite, dodeka awepikanskata 

nevladina opganizacija 

„Centap za bezbednost na xpanata“ 

ppeduppeduva deka kowpaniite, kako {to 

e „Monsanta“, so patentipaweto na 

klonipaweto ìvotni woàt da steknat 

kontpola na celi ìvotinski vidovi. Vo 

svetot, wowentno, ne se ppodavaat ppoizvodi 

od klonipani ìvotni, no po nekoi 

ppocenki, tie na pazapot bi se pojavile 

do 2010 godina. 

Finansiskata kriza se 

prefrli i na {ampawot 

Me|unapodnata finansiska kpiza se ppefpla 

i na vinoto „{awpaw“, ~ii ppoizvoditeli 

za ppvpat ovaa godina ppedviduvaat 

pad na ppoda`bata za 3%, objavija fpancuskite 

wediuwi. Svetski poznatoto penlivo 

vino od oblasta [awpaw postignuva{e pekopdi 

i lani ppoda`bata dostigna 338,7 wilioni 

{i{iwa. No, vo izwinatite osuw weseci 

izvozot opadnal za 2,6%. Ppitoa, ppoda`bata 

na dowa{niot pazap opadna za 

4,2%, a na toa otpa|a polovina od ppowetot. 

Najgolew pad na izvozot, od 22%, se beleì 

vo SAD i EY. Minatata godina, izvozot na 

{awpaw vo SAD padnal za 6,2%, no toa se 

dolèlo na slabiot kups na dolapot vo odnos 

na evpoto. Sega ppi~inata za padot na 

izvozot se dolì na ekonowskata kpiza. No, 

ne e s# tolku cpno. Vo Rusija, pot po {u va~ - 

kata, ovaa godina, e zgolewena i za 35% i se 

ppedviduva deka ovaa dpàva }e bide najgolewiot 

uvoznik na {awpaw kakva {to bila 

pped 100 godini. Isto taka, izvozot vo Kina 

se zgolewil za 10%, kako i vo sevepnoevpopskite 

zewji, izvozni~ki na nafta. 

12 | MOJA ZEMJA 

Cenata na p~enicata i ponatamu opa|a 

Svet 

Cenata na p~enicata i ponatawu opa|a, a kpeditnata kpiza vo SAD i 

nejzinoto vlijanie na globalnata ekonowija ppavi dopolnitelen ppitisok 

na pazapot. So nedostigot na bankapski kpatkopo~ni kpediti bi 

woèlo da se zabavi tpanspoptot na stoka od SAD, {to ppetstavuva negativen 

tpend. Svetskata eksponatna pobapuva~ka e wnogu aktivna, no 

Egipet ne go vklu~il SAD vo svoite posledni tpi tendepi, zatoa {to 

konkupencijata na dpugite izvoznici e wnogu silna. Llavnite uvoznici 

ja gledaat Rusija vo pegionot na Cpnoto Mope kako najkonkupenten 

izvoznik na p~enica. Vo zewjite na EY, cenata na p~enicata dostignala 

najnisko nivo vo poslednite 15 weseci. 

Nedostig i poskapo meso vo BiH 

@itelite na Bosna i 

Xepcegovina gi 

o~ekuva dopolnitelen 

skok na cenata 

na wesoto, zatoa {to 

ovaa dpàva newa sopstveno 

ppoizvodstvo 

na weso. Vesnikot 

„Ve~epwi list“ naveduva 

deka godinava wesoto vo 

Evpopskata Ynija, ppose~no, se 

poka~ilo za 31% vo odnos na winatata 

godina. Ppose~nata cena na ìva vaga iznesuva 

~etipi konveptibilni wapki {to e pove}e za 30% 

od winatata godina. June{koto weso vo podpa~jeto na Avpoazija poskapelo 

za 9%, taka {to vo Lpcija, za 100 kilogpawi june{ko weso, se pla}a i po 

324 evpa. Tpgovcite vo BiX, so weso se snabduvaat od Xpvatska, Spbija, 

Avstpija, Danska i Italija, no i na ovie pazapi se ~uvstvuva nedostig 

od weso, iako poskapuvaweto na wesoto ppedizvika i nawalena pobapuva~ka. 

P~elarskiot sojuz so 

nova ambalaà samo za ~lenovite 

Slovenija 

Svesni za vpednosta i kowpleksniot wapketing, pakovodstvoto na 

slovene~kiot p~elapski sojuz paspi{a konkups za dizajn na nova awbalaà 

za wed sawo za svoite ~lenovi. Izbpano e najdobpoto pe{enie 

i wedot vo novata awblaà, od neodawna, se nao|a vo ppoda`ba.


Zgolemen broj na neuhraneti lu|e 

Bpojot na neuxpaneti lu|e vo 2008 godina e 967 wilioni, 

{to e za 44 wilioni pove}e od winatata godina popadi pogolewiot 

popast na cenite na xpanata i na enepgijata. Finansiskata 

kpiza koja gi okupipa pazvienite zewji sawo 

dopolnitelno }e iw ote`ne na Vladite vo pazvoj da go 

za{titat svoeto najzagpozeno naselenie. Spoped ppocenkata 

na Svetskata banka, potpebno e da se ppiwenat wepki 

na pazni fopwi na subvencii za da iw se powogne na najsipowa{nite 

so cel da se izbegne wo`nosta nivnite deca da 

bidat ppinudeni da go napu{tat {koluvaweto. 

Zabranet uvozot na proizvodi 

{to sodràt mleko 

Rusija 

Rusija zabpani uvoz na bonboni i keksi, kako i na u{te 

iljada dpugi wle~ni ppoizvodi od Kina, objasni {efot na 

puskata slu`ba za kontpola na ppoizvodi, Lenadij Oni{enko. 

Vakvata odluka e donesena popadi tpueweto na wnogu deca 

so wle~ni ppoizvodi koi sodpàt welawin. „Nejasnosta na 

situacijata vo Kina i otsustvoto na ofocijalen stav na 

dpàvata gi ppinudi dpugite dpàvi da ppewinat kon kpajni 

wepki, odnosno da gi zabpanat site ppoizvodi od Kina 

koi vo sebe sodpàt wleko“, objasnuva Oni{enko. Slu`bata 

po~nala so kontpola na ppoizvodite vo ppodavnicite vo 

puskite oblasti koi se gpani~at so Kina. 

ON }e kupuvaat hrana direktno 

od malite farmeri 

Wujork 

Za da iw se powogne na walite fapwepi vo svetot, svetskata 

ppogpawa za xpana ppi Obedinetite Nacii }e zapo~ne 

otkup na xpana za potpebite na gladnite dipektno od walite 

fapwepi. Dosega, otkupot na xpana ode{e ppeku golewite ppoizvoditeli 

i tpgovci so xpana i toa gi stava{e walite fapwepi 

vo nepawnoppavna polo`ba. Na ovoj na~in, walite fapwepi 

}e dobijat povisoka cena za svoite ppoizvodi.

NASTAN 

Ogromni {teti i 

nemo}ni zemjodelci 


Me~ka se go{tevala so 

lubenici, grozje i kravi 

Gladnata me~ka po~nala 

da napa|a i ìvotni, da 

se {eta po asfaltot i da 

gi pla {i me{tanite. Tie, 

nemo}ni, ja pro teruvaat 

do atarot na svoeto selo, 

no ne kanetata gostinka gi 

voznemiruva ve}e nekolku godini. 

Bidej}i me~kite ne smeat da se otstreluvaat, 

me{tanite ne gledaat mo` - 

nost za pomo{ od dràvnite institucii, 

tuku go {titat svojot imot kako {to umeat 

Spoped Mipe Petkovski, 

ppetsedatel na dpu{tvoto 

za odgleduvawe, za{tita i lov 

na dive~ „Elen“, we~kata e tpajno 

za{titeno ìvotno i ne swee 

da se otstpeluva. [tetite {to 

taa gi ppavi na nivite tpeba da 

gi pokpiva dpàvata, a ne lovnoto 

dpu{tvo koe stopanisuva 

na odpedena tepitopija. 

Me~ka izela okolu tpi 

tona lubenici i wnogu 

gpozje od iwotot na 

vele{koto sewejstvo Kocevski, 

vo atapot na seloto 

Elovec. Vo poslednive tpi do 

~etipi godini taa e pedoven „gostin“ 

vo nivite na we{tanite, koi ne sweat 

da ja ubijat, tuku sawo ja ppotepuvaat 

we~kata. Diw~e Kocevski, sopstvenik 

na nivata so bostan, iwal dipektna 

spedba so we~kata koja se 

siwnuvala od okolnite planini. „So 

we~kata se vidovwe na okolu 40 wetpi 

dale~ina. Ne bev wnogu ispla{en 

oti ja o~ekuvav, no sepak, toa e we~ka. 

Taa jade od woite lubenici, bukvalno 

uìva i gi bipa najgolewite i najubavite 

pap~iwa. Otkako viknav, 

stana i zawina kon Melni~ka Planina“, 

paskaùva Diw~e. Spoped nego, 

godinava taa do{la walku podocna od 

voobi~aenoto, ppi kpajot na bepbata, 

no izela wnogu lubenici, diwi i 

gpozje. Ovoj zewjodelec ne e edinstveniot 

kowu we~kata wu nappavila 

{teta. Dosega taa napadnala desetina 

nivi, a spoped kaùvawata na selanite, 

winatiot wesec, vo sosednoto 

selo Melnica, udavila i dve kpavi. 

Po ova, selanite se zagpièni i 

za sopstvenite ìvoti, no ne ja ppijavile 

kaj nadle`nite. „Vo na{ite 

sela doa|aat lovxii, no lovat zajaci, 

divi sviwi i ppeletni ptici. 

Me~kata e tpajno za{titeno ìvotno 

i ne sweat da ja ubivaat. Zo{to 

toga{ bi peagipale do instituciite 

i {to }e nappavat tie? Nie wopa 

sawi da se ~uvawe“, veli Kocevski. 

Toj postavuva fenepi spede niva 

zatoa {to we~kata se pla{ela od svetlinata. 

Pped nekolku godini, negoviot 

tatko pe~isi 25 dena spiel na 

niva, so fenep i so wetalni kanti na 

koi tpopal za da ja izbpka we~kata. 

Edinstveniot spas Kocevski go gleda 

ili vo sudewe na we~kata za nappavenite 

{teti ili vo opganizipawe 

na we{tanite da ja izbpkaat od 

nivniot atap. „Selanite ja videle 

we~kata i okolu seloto. Taa odela po 

asfaltot, jadela divi jabolka, a 

napa|a i ìvotni“, veli Diw~e. Toj e 

svedok i na bopba we|u we~kata i negovite 

ku~iwa. „Dvete ku~iwa laeja 

i ja napadnaa. No, taa, so {epite fati 

edno i go otfpli dvaesetina wetpi. 

Ku~eto be{e sepiozno povpedeno, 

iwa{e tpagi od zabite na teloto, se 

ispla{i i ne saka{e da dojde na nivata 

pove}e od dva weseca“, zav p {u - 

va Kocevski. 

T. S. 

Kocevski so 

izedena 

lubenica 

od me~kata 

Sekojdnevna berba na lubenici, 

od rano nautro do docna vo no}ta 

Sewejstvoto Kocevski egzistipa 

od zewjodelstvo. Sekojdnevno, vo vpeweto 

na bepba, doa|aat pano nautpo 

na nivata i bepat lubenici do no}ta. 

Potoa, gi ppodavaat na pazapot vo Veles 

ili, so tpaktop, niz gpadot. Zatoa, 

veli Diw~e, newa vpewe da odi 

po instituciite i da peagipa za {tetite. 

Od dpuga stpana, vo bopbata za 

egzistencija, toj pla}a kazni za neovlasteno 

ppodavawe lubenici niz 

gpadot. Toj ja ppodolùva bitkata i 

na sopstvenite nivi sadi pazni 

ìtapki, iwa 150 p~elni sewejstva i 

vo slobodnoto vpewe paboti kako wetalostpugap 

na svojot dpebong. 

14 | MOJA ZEMJA

Swedmilk Makedonija so novi ppoizvodi 

So Perfect do 

sovp{enstvo 

Swedmilk Makedonija na wakedonskiot 

pazap za ppvpat izleze so nov 

ppoizvod Perfect {to go nosi pped - 

zna kot siwbiotski. Toa zna~i deka vo 

sebe gi iwa i ppebioticite i ppobioticite. 

Mnogu walku se znae za ovoj tip 

ppoizvodi na wakedonskiot pazap, 

so ogled na toa {to dosega bea 

ppisutni sawo ppobioticite kako 

ppoizvodi. Razlikata ne e sawo vo 

waslenosta od 0,1 ppocent i novite 

vkusovi, tuku i vo sostavot. Ppebioticite 

i ppobioticite woè da ja 

obnovat pawnoteàta na va{iot digestiven 

sistew. Ppobioticite se 

eden vid na „dobpi baktepii” koi ja 

dostignuvaat taa pawnoteà, a ppebioticite 

i powagaat na taa „dobpa 

baktepija” da se zadpì zdpava. Ne 

sawo {to se powaga vo digestivniot 

tpakt tuku se nawaluva wo`nosta 

od tpuewe so xpana ili se nawaluvaat 

efektite od alepgii. Kako dopolnuvawe 

e estpaktot od zelen ~aj koj sawo 

ppidonesuva za zgolewuvawe na pawnoteàta. 

So lansipaweto na noviot 

ppoizvod na pazapot Swedmilk Makedonija 

ja ppo{ipi svojata paleta na 

ppoizvodi, koja dosega dostigna bpojka 

od okolu 70-tina tipovi na te~ni 

wle~ni ppodukti. 



]e se sppoveduva pilot 

ppoekt za komasacija 

So uspe{noto sproveduvawe na proektot }e bide ostvarena negovata op{ta cel - 

dobivawe efikasna pomo{ pri restruktuiraweto na zemjodelskite stopanstva 

So potpi{uvawe na Mewopanduw 

za sopabotka we|u 

Ministepstvoto za zewjodelstvo, 

{uwapstvo i vodostopanstvo 

i xolandskata 

Dpàvna agencija za uppavuvawe 

so vodi i zewji{te, ppakti~no, 

po~nuva pealizipawe na pilot ppoektot 

za poddp{ka na wakedonskata 

Vlada vo kpeipaweto pazvojni politiki. 

Ppoektot e vpeden 200.000 

evpa. Mewopanduwot za sopabotka go 

potpi{aa zawenik-winistepot za 

zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo, 

Xpistijan Delev i awbasadopot 

na Xolandija vo Makedonija, Siwone 

Filipini. Celta na ppoektot e 

da se nadwinat ppoblewite so golewata 

fpagwentipanost na zewjodelskite 

povp{ini vo Makedonija. 

So uspe{noto sppoveduvawe na 

ppoektot }e bide ostvapena negovata 

op{ta cel - dobivawe efikasna 

powo{ ppi pestpuktuipaweto na zewjodelskite 

stopanstva, so etablipawe 

pefopwipana zewjodelska pupalna 

politika i postavuvawe na 

glavnite nasoki za pazvoj na seopfatna 

pupalna zewji{na pazvojna politika. 

Ppidobivka od ovoj ppoekt, 

spoped zawenik-winistepot Delev, }e 

bide i zajaknuvawe na kapacitetite 

na Ministepstvoto za podgotvuvawe 

i iwplewentipawe stpategija za zewji{na 

konsolidacija - kowasacija. 

Od ppoektot se o~ekuva da 

ovozwoì jaknewe na pupalnata ekonowija, 

vklu~uvaj}i poddp{ka za nezewjodelski 

aktivnosti ppeku obezbeduvawe 

ppistap do kpeditni linii, 

pazap i infpastpuktupna povp{ina, 

podobpuvawe na kowpatibilnosta 

na zewjodelskoto ppoizvodstvo i negov 

odp`liv pazvoj, kako i podobpuvawe 

na socijalnata sostojba so ppowovipawe 

novi wo`nosti za vpabotuvawe, 

zgolewen ppistap do socijalnite 

uslugi i pogolewa za{tita na 

ppipodnite pesupsi. 

Kako kpaen pezultat od kowasacijata 

se o~ekuva obnovuvawe na 

op{tinite niz zna~aen ekonowski i 

politi~ki pazvoj, za{tita i podobpuvawe 

na uppavuvaweto so ppipodnite 

pesupsi, istakna zawenikwinistepot 

za zewjodelstvo, {uwapstvo 

i vodostopanstvo, Delev. 


]e se pestpuktupipaat zewjodelskite stopanstva

Volkot ve}e ne e za{titen dive~ 

So izwenite na Zakonot za 

{uwapstvo i lovstvo se vpa}a stapoto 

pe{enie vo odnos na {tetite nappaveni 

od dive~. Spoped izwenite na 

zakonot, we~kite ppipa|aat vo tpajno 

za{titen vid, divite sviwi se vpeweno, 

dodeka volcite ne se za{titeni. 

Toa zna~i deka volcite woàt 

da se stpelaat i za sekoj otstpelan 

volk sleduva i nagpada od 3.000 denapi. 

Za {tetata nappavena od volkot 

sopstvenikot ne se obes{tetuva. 

Dokolku nastane {teta od dive~, 

sopstvenikot toa tpeba da go ppijavi 

vo podpa~nata edinica na Ministepstvoto 

za zewjodelstvo. Otkako 

}e se ppijavi {tetata, kowisija izleguva 

na tepen, sostavuva zapisnik 

i konstatipa dali {tetata ja nappavil 

tpajno za{titen dive~, vpeweno 

za{titen dive~ ili neza{titen 

dive~. Ako {tetata e nappavena od 

tpajno za{titen dive~, na ppiwep, 

we~ka, sopstvenikot podnesuva tu`ba 

po {to sledi sudska ppocedupa. Za nappavena 

{teta od vpeweno za{titen 

dive~ (diva sviwa), {tetata ja 

pla}a love~koto dpu{tvo. Za koj bilo 

dpug neza{titen vid ne se pla}a 

o{teta. 

Volcite woè da se stpelaat 

Isplata na subvencii 

za mleko i za drugi 

sto~arski proizvodi 

Vo tek e isplatata na subvenciite 

za wleko, za pastitelno i za sto~apsko 

ppoizvodstvo, velat od Agencijata 

za finansiska poddp{ka vo zewjodelstvoto 

i pupalniit pazvoj. Spoped 

Agencijata, se ispla}a poddp{kata za 

ppoizvedeno i ppodadeno wleko vo pepiodot 

od waj do juli godinava. Visinata 

na poddp{kata e dva denapi za 

litap wleko. Isto taka, vo tek e i isplatata 

na subvenciite za pastitelno 

i sto~apsko ppoizvodstvo. Papite 

se ispla}aat na tpansakciski swetki, 

a za datuwot koga se ppefpluvat 

papite, zewjodelcite }e bidat 

izvesteni ppeku podpa~nite edinici 

na Ministpestvoto za zewjodelstvo, 

{uwapstvo i vodostopanstvo.

SOSTOJBA 


Protestite vo miruvawe 

- sostojbite, povtopno, 

alapwantni vo wlekapstvoto 

Protesti, pregovori, redovni sostanoci na mlekarnicite i mlekoproizvoditelite. 

Sepak, nezadovolstvoto kaj individualnite 

zemjodelci - proizvoditeli na mleko povtorno raste. Mereweto na 

sostojbite se gleda na teren od masovnata pojava na proda`ba na 

govedata, niskite otkupni ceni i revoltiranosta kaj zemjodelcite 

Po ppekinuvaweto na ppotestite 

za ppoblewite so 

wlekoto, zewjodelcite se 

nadevaa na pepiod na podobpuvawe 

na sostojbata 

vo wlekapstvoto ppeku pedovnite 

spedbi we|u wlekapnicite i wlekoppoizvoditelite 

i ppeku sppoveduvawe 

na site ppetxodnodogovopeni 

paboti. 

Malo potsetuvawe za toa {to 

be{e dogovopeno: 

pedovnost vo isplatata na wlekoto 

(od 15-ti do 20-ti, so isplata za 

ppetxodniot wesec); 

pla}awe na zatezna kawata od 

stpana na wlekapnicite za zadocenti 

isplati, bidej}i dokolku 

zewjodelcite ne 

gi dobivaat pedovno papite 

{to gi ~ekaat za 

svoeto ppedadeno wleko, 

toga{ i tie ne woàt pedovno 

da gi podwipuvaat 

svoite obvpski kon finansiskite 

institucii 

i navpeweno da nabavuvaat 

sto~na xpana; 

navpeweno izvestuvawe 

na site zewjodelci 

za ppowenite vo cenata 

i dpugi politiki na wlekapnicata; 

pedovno zewawe na 

ppobi i dostavuvawe na 

pezultatite od labopatopiskite 

analizi; 

izdavawe na kantapni 

bele{ki. 

Iako sostojbata ne e 

sekade ista, odnosno 

iwawe pozitivni ppiwepi 

na podobpuvawe na 

koopepantskite odnosi 

powe|u wlekapnicite i 

wlekoppoizvoditelite, 


Kasawi ja objasnuva 

te{kata sostojba na 

wlekoppoizvoditelite 

sepak, glavnite dogovopeni 

to~ki od we|usebnite 

ppegovapawa ne se po~ituvaat. 

S# u{te iwa ppiwepi kade {to ne se 

izdavaat kantapni bele{ki, iwawe docnewe 

na isplatite od stpana na nekoi 

wlekapnici {to izleguva nadvop 

od dogovopenata vpewenska pawka, 

docnewe so dostavuvawe na spisocite 

do MZ[V za isplata na zewjodelcite, 

newawe pedovni analizi na wlekoto 

i dpugo. Najosetlivata to~ka, povpzana 

so winiwuw i waksiwuw cena za 

litap, ppegovapa~kiot tiw ne go dogovapa 

vo ppisustvo na ppetstavnik 

od Ministepstvoto, bidej}i vladini 

ppetstavnici vo pazapna ekonowija ne 

sweat da bidat vo uloga na pospednici 

vo fopwipawe na cenite. Za taa cel 

se fopwipaa posebni tiwovi koi }e 

ppegovapaat so sekoja wlekapnica 

poedine~no. Vakvite ppegovapawa se 

vo tek, a nekade ne se nitu zapo~nati. 

Iako cenata be{e najgolewiot ppoblew 

vo celata situacija, vo najgolew 

del s# u{te ne e postignat kowppowis 

i na tepenot iwawe isplati na wleko 

i po cena od 13 denapi za litap (cena 

za koja ne woè da se najde i winepalna 

voda). Zatoa, izlezot, spoped zewjodelcite, 

e vo ppodavawe na govedata. 

Dali e toa na{ata cel vo dosega{nite 

napopi da se postigne ne{to? 

Nedim Kasami, 

~len na Upravniot odbor na FFRM

TOP TEMA 

@itelite na ê{inovo - tradicionalni proizvoditeli na oriz 

Opizoppoizvoditelite o~ekuvaat 

dobpi ceni za opizot 

„Dobro utro i dobro 

vo nivata za dobap 

Me{tanite o~ekuvaat odli~na rodnost od 

orizot, iako pri fabrikuvawe od arpata se 

otstranuva lu{pata i se dobiva polovina rod 

Tpieset godini ppoizvodstvo 

i okolu 45 dekapi 

godi{no se bpojki koi go 

potvpduvaat ogpownoto 

iskustvo na Jopdan~o Manov, 

ppoizvoditel na opiz od ko~anskoto 

selo ê{inovo. Povp{inata ja 

obpabotuva zavisi od nivoto na voda 

vo bpanata „Kaliwanci“ i od 

pla}aweto na vodniot nadowest od 

ppoizvoditelite na opiz. Spoped 

obpabotenata povp{ina, toj e ppoizvoditel 

so spedna povp{ina pod 

opiz (iwa sogpa|ani so pogolewi, no 

i so powali povp{ini). Popadi dobpata 

podnost godinava, toj o~ekuva 

pet do {est tona po xektap opizova 

appa (so lu{pa). Ppi fabpikuvawe od 

appata se otstpanuva lu{pata i se 

dobiva beliot opiz so {to ppinosot 

se nawaluva za polovina. Ppoblew 

ppetstavuvaat pticite koi go 

napa|aat opizot i stapata wexanizacija 

koja go pastupa ili gi kp{i 

zpnata, no Manov e zadovolen od ppinosot 

od uvoznoto italijansko sewe 

„san andpea“. 

Zdruènie na orizoproizvoditeli „Bojkovci“ 

Za da ja re{at neaùrnosta pri pla}aweto za navodnuvawe, toj i 

u{te nekolku ìteli na ê{inovo formirale zdruènie na 

orizoproizvoditeli „Bojkovci“. Eden od uslovite za ~lenstvo e 

proizvoditelot da platil nadomest za voda. „Imame 15 ~lena 

vo zdruènieto, iako oriz proizveduva celo selo“, veli Manov. 

Toj apelira ìtelite redovno da pla}aat za vodata, koja treba 

da se ispora~uva vo dovolni koli~ini i navreme. Od druga strana, 

baraat dràvata da gi {titi od nelojalniot uvoz na oriz i 

da go ispituva semeto koe se uvezuva. 

Ra~no seewe i 

obrabotuvawe vo voda 

Obpabotkata na povp{inite za seewe 

na opizot po~nuva na 10 appil. Toga{ 

se po~nuva so opawe, se tawipa, se pawni 

povp{inata, povtopno se tawipa, se 

fpla |ubpe i se zavp{uva so dplawe. 

Manov fpla po edna vpe}a |ubpe 3x15 

po dekap, iako toj se sowneva vo kvalitetot 

na |ubpeto koe go fplil ovaa 

godina. Vpe}a |ubpe, veli toj, ~ini 

2.000 denapi, a sepak, lo{iot kvali- 

22 | MOJA ZEMJA


ve~er“ 

pod 

Zadovolstvo od ovogodi{nata otkupna cena 

Manov i dpugite ppoizvoditeli 

na opiz se zadovolni od 

sega{nata otkupna cena na opizot. 

Taa se dviì od 40 do 60 denapi 

po kilogpaw, a toa zavisi od 

vpeweto na ppoda`ba. Naj~esto, 

opizot go otkupuvaat tpgovcite 

ili fabpikite za ppepabotka, 

koi potoa go izvezuvaat. Ovoj 

ìtel na ê{inovo ne go kpie zadovolstvoto 

od uspe{nata godina. 

„Yslovite za ppoizvodstvo 

na opiz ja nawetnuvaat potpebata 

od nova i powo}na wexanizacija, 

no navistina e te{ko 

tet se odpazuva vpz podot. Zatoa, site 

ppoizvoditeli na opiz bapaat pogolewa 

kontpola ppi uvozot na ve{ta~ki 

|ubpiva. Ovie aktivnosti tpaat dvaesetina 

dena, a na po~etokot na waj 

po~nuva polnewe na povp{inite so 

voda. Sekoja niva tpeba da se napolni 

so 10 do 15 santiwetpi voda. Ppetxodno, 

nivata se zagpaduva so visoki we|i 

od zewja koi ja zadpùvaat vodata. Otkako 

dobpo }e se napolni, sopstvenikot 

vleguva vo nivata i gi pawni visokite 

westa. Papalelno, dva do tpi 

dena, seweto go stavaat vo bupiwa so 

voda, koga toa po~nuva da pti. So ova 

se ppovepuva dali seweto e suvo, bidej}i 

ako se posee suvo sewe, toa newa 

da dade pod i vodata }e go isfpli na 

povp{ina. Seeweto staptuva na ppvi 

waj i toa e isklu~ivo pa~no. Na dekap 

povp{ina Manov fpla od 25 do 30 kilogpawi 

sewe. 

Kontrola na nivoto na voda 

Po seeweto, opizoppoizvoditelot 

go kontpolipa nivoto na voda vo 

nivata. Ppitoa, toj vniwava na pojavata 

na ìvotnoto „papa|oz„ (polnoglavec), 

koe go pastupa seweto i ne 

wu dava da nikne. Zatoa, tie fplaat 

pesticidi. Po zavp{uvaweto na ovaa 

faza, spoped Manov, vo slednite 15 

dena „zewjodelecot tpeba da $ kaè 

dobpo utpo i dobpo ve~ep na nivata“. 

Po 20 dena, se ispu{ta celata voda 

da se dojde do nea. Lodinava kupiv 

tpaktop „Landini„ od [vajcapija 

koj, iako ne e nov, swetaw 

deka so negovata upotpeba }e go 

olesnaw ppoizvodstvoto. Dokolku 

dobpo se paboti, se pazbipa, 

}e ostane za zewjodelecot. 

Na{iot kvaliteten opiz se izvezuva 

vo Xpvatska, Tupcija, Spbija 

i vo dpugi zewji“, veli Jopdan~o. 

Sepak, toj i dpugite opizoppoizvoditeli 

ja ~ekaat vetenata 

powo{ od dpàvata (600 

denapi subvencija po dekap i 200 

denapi za nafta). 

od nivata i otkako }e se isu{i 

povp{inata, se po~nuva so ppskawe 

ppotiv div plevel. Toga{, opizot e na 

tpi do ~etipi lista. Dva dena po 

ppskaweto, povp{inata so opiz povtopno 

se polni so 10 do 15 santiwetpi 

voda i se po~nuva so ppixpana so 

upea. Od ova |ubpe Manov fpla po 15 

do 20 kilogpawi po dekap. „Po ova, 

sleduva pa~no plevewe dokolku ostane 

tpeva. Nivata ja ppixpanuvawe so 

wali koli~estva tapana vo juni ili 

juli. Ppi klaseweto, seweto se ~isti 

od dpugi vkpsteni sewiwa za da ostane 

sawo ~istiot klas. Divite klasovi 

se se~at i ostpanuvaat“, objasnuva 

Jopdan~o. 

@etva so kombajn so gasenici 

Sleduva povtopno ispu{tawe na 

vodata, vo fazata na poòltuvawe 

(zpeewe) na klasot i ppekopuvawe na 

povp{inata. Ovojpat, vodata se 

ispu{ta za da woè da vlezat kowbajnot 

so gasenici i tpaktopot za 

`neewe. @etvata na opizot e na 

po~etokot na oktowvpi i tpae okolu 

wesec i polovina, no seto toa zavisi 

od toa dali }e zavpne vo tekot na 

ètvata. @neeweto po~nuva okolu 11 

~asot napladne, otkako zpnoto dobpo 

}e se nape~e od sonceto. Otkako appata 

}e se o`nee, taa se nosi na nekolkudnevno 

su{ewe na betonipano 

guwno za da ne se vnese vla`na vo awbapot. 

Skladipana woè da stoi kolku 

{to saka sopstvenikot i dodeka ne 

dobie najdobpa cena. „Moè da ostane 

godina dena, no na sekoi 15 dena 

wopa da se ppevptuva za da ne dobie 

povisoka tewpepatupa i da ne se pasipe“, 

objasnuva Manov. 

T. Stoj~evski 

Su{ewe na opizot na sonce 


POLJODELSTVO Obrabotka na po~vata - orawe renata.naumovska@ffrm.org.mk 

Potpeben e soodveten 

odnos we|u dlabo~inata 

i {ipo~inata na bpazdata 

So procesot na prevrtuvawe na po~vata, ~esti~kite i rasti - 

telnite hranlivi elementi se vra}aat na nejzinata povr{ina. 

Osven toa, so oraweto se borime protiv plevelite 


Naj~estoppiwenuvana wepka ppi 

osnovnata obpabotka na zewjata 

e ppevptuvaweto na po~vata, odnosno 

opaweto. Ppitoa, dolniot del na 

plasnicata doa|a na povp{ina, a gopniot 

se zaopuva. So ppevptuvaweto se 

povpzani odpedeni ppoblewi, pa se postavuvaat 

ppa{awata dali sekoga{ 

toa e neopxodno ili woè da se izostavi 

i na koj vpewenski intepval e neopxodno 

povtopno da se izvp{i ppevptuvaweto. 

Ovaa potpeba za ppevptuvawe 

ja oppedeluvaat paznite agponowski 

intepesi, odnosno tpeba da se 

istaknat stpuktupata na po~vata i 

udelot na stabilni stpuktupni agpegati. 

Se sweta deka na povp{inskiot sloj 

od po~vata, zapadi gazeweto so pazli~na 

wexanizacija, se sozdava zbien 

nestpuktupen del, koj so ppevptuvaweto 

se zaopuva, a na povp{inata se 

isfpla dolniot stpuktupen del od 

opanicata. Odpedeni fizi~ko-xewiski 

ppi~ini, isto taka, ja istaknuvaat 

potpebata od ppevptuvawe. So dvièwe 

na gpavitacionata voda se ppowivaat 

koloidnite ~esti~ki i xpanlivite 

elewenti od po~vata i so toa se osipowa{uva 

povp{inskiot sloj. So ppocesot 

na ppevptuvawe na po~vata ovie 

~esti~ki i pastitelni xpanlivi elewenti 

se vpa}aat na nejzinata povp{ina. 

Osven toa, so opaweto se bopiwe i 

ppotiv plevelite, taka {to so ppevptuvaweto 

na po~vata se zaopuvaat plevelite 

na sewiwata na pogolewa dlabo~ina 

i so toa se gubi nivnata sposobnost 

za niknuvawe. Tuka uspe{no se 

pe{avaat i pove}egodi{nite pleveli 

so plitiki pizowi, koi koga }e se zaopaat 

na pogolewa dlabo~ina, newaat 

uslovi za povtopno pojavuvawe na 

povp{inata. Ova ppevptuvawe e neopxodno 

ppi zaopuvawe na stapi lucepi{ta, 

kako i vo slu~ai koga se zaopuvaat 

pastitelni ostatoci ili se |ubpi 

so opgansko (apsko) |ubpe. 

Nedostatoci pri 

prevrtuvawe na po~vata 

So ppevptuvawe na po~vata se 

tpo{i zna~itelno pogolewa enepgija 

vo spopedba so obpabotkata bez 

ppevptuvawe na ista dlabo~ina. Ppevptuvaweto 

zna~itelno ja zgolewuva 

evapopacijata (ispapuvaweto) i 

su{eweto na povp{inskiot sloj vo 

spopedba so obpabotkata so podpivawe. 

Toa, osobeno ako se ppavi vo 

wnogu su{ni po~veni uslovi, go zasiluva 

pazpu{uvaweto na stpuktupata, 

se sozdavaat ogpowni gputki i 

Da se opa ppi uwepena vla`nost 

doa|a do intenzivno pasppa{uvawe na 

po~vata. Osven ova, so opaweto, na 

povp{inata woè da se iznese neplodniot 

sloj. I toa woè da bide 

{tetno ako vo podlabokite sloevi se 

nao|aat {tetni soli, posebno kaj 

solenite i alkalni po~vi. 

Zatoa, sistewot na obpabotka tpeba 

da se usoglasi so po~venite i kliwatskite 

uslovi na lokalitetot 

kade {to se vp{i obpabotkata. Kvalitetot 

na opaweto, osven ppavilnata 

pegulacija na plugot i oblikot 

na plu`nata daska, zavisi i od odnosot 

we|u {ipo~inata i dlabo~inata 

na bpazdata, agolot na ppevptuvawe 

na po~venata lenta i bpzinata 

na dvièwe na plugot. 

Prof. Qup~o Mihajlov, 

Fakultet za zemjodelstvo, 

Univerzitet „Goce Del~ev“, [tip 

Vreme za orawe 

Ppavilnot izbop na vpeweto za 

opa we e zna~aen zapadi kva li - 

te tot na opawe, pot po {u va~ ka - 

ta na gopivo i zapadi kva li te - 

tot na povp{inskata ob pa bot - 

ka. Po~vata tpeba da se opa ppi 

uwepena sodpìna na vla`nost. 

Kaj taa sostojba, specifi~niot 

vle~en otpop e najwal, plasto - 

vi te lesno se we{aat i dpobat 

na powali gputki i so toa se 

olesnuva povp{inskata obpabotka. 

Ovaa sostobja na vla` - 

nost na po~vata, koga taa najdobpo 

i najkvalitetno se obpabotuva, 

se napekuva fizi~ka 

zpelost za obpabotka na po~ va - 

ta. Dlabo~inata i na~inite na 

opawe zavisat od kultupata 

{to }e se zastapuva, ppetkultupata, 

sistewot na obpabotka, 

tipot na po~vata, kako i od 

sostojbata vo koja se nao|a 

po~vata od aspekt na vla`nost, 

zaplevenost i stpuktupa.


Gravot kako me|ukultura so p~enkata 

LRADINARSTVO 

Proizvodstvo 

na „tetovec“ 

vo gostivarsko 

Otkako }e se 

sobere ro - 

dot, gravot 

se prostira 

na sonce da 

se isu{i za 

podobro da 

se otvori od 

me{unkata. 

Oddeluva we - 

to na zrnoto 

od me{unkata 

se vr{i 

ra~no ili 

ma{inski, a 

potoa gravot 

se ~isti i se 

skladira vo 

kni`ni vre}i 

do proda`ba 

Azis Elezi od selo âjle, gostivapsko, 

odgleduva gpav „tetovec„. 

Odgleduvaweto wu powaga 

vo obezbeduvaweto egzistencija 

za pet~lenoto sewejstvo. Ovaa godina 

poseal 1,5 xektap gpav, kako 

we|ukultupa so p~enkata. O~ekuval 

zadovolitelni ppinosi, 

no o~ekuvanoto, 

veli toj, te{ko deka 

}e se ostvapi. „Po- 

Za proizvod st - 

vo „tetovec“ neop - 

hodno e |ubrewe so prirodno 

arsko |ubre i toa vo 

koli~estvo od 20-25 toni 

po hektar. \ubreweto se 

vr{i pri osnovnata obrabotka 

na po~vata, a toa 

zna~i 3-4 nedeli 

pred seidba. 

padi golewata 

su{a koja ja pogodi 

zewjava, tpi 

weseci bez do`d, 

gpavot ne go dade 

o~ekuvaniot waksiwuw, 

iako go navodnivwe 

devet pati 

vo sezonata. Isto taka, 

go navodnuvaw od podzewni 

vodi, koi ne se inficipani i 

kontawinipani”, veli Elezi. Dokolku 

iwa povolni kliwatski i po~veni 

uslovi, woè da podi waksiwuw ~etipi 

do pet tona (zpno) po xektap. 

Lpavot go seat kon kpajot na appil, 

zaedno so p~enkata, kako we|ukultupa. 

Seeweto woè da se nappavi na tpadicionalen 

na~in, odnosno pa~no, na 

ppetxodnopodgotvena po~va, za {to 

e potpebno pove}e tpud, vpewe i 

lu|e. Isto taka, gpavot woè da se posee 

i wa{inski, {to e popovolen 

wetod za seewe na pogolewi povp{ini. 

„Ppi wa{inskoto seewe, pastojanieto 

powe|u zpnata se definipa vo zavisnost 

od toa na koja dale~ina zewjodelecot 

saka da bidat steblata na 

gpavot otkako }e niknat. No, najdobpo 

e pastojanieto powe|u steblata da 

bide 40 do 50 santiwetpi zapadi 

dobivawe pogolew ppinos“, 

veli Azis. Rastojanieto od 

eden do dpug ped tpeba da 

bide 65 do 70 santiwetpi 

za, po niknuvaweto, da 

woè da se powine so 

ppa{a~. Toj e ppiklu~en 

na tpaktop, so cel da se 

otkopnat plevelite koi }e 

niknat zaedno so gpavot. 

„Tetovecot“ bara navremeno 

navodnuvawe i pra{ewe 

Inaku, tetovskiot gpav ne bapa nekoja 

pogolewa gpià, osven ppa{eweto 

i navpewenoto navodnuvawe. Ppa{eweto 

se vp{i 3-4 pati godi{no, vo zavisnost 

od pojavata i pasppostpanetosta 

na plevelite, a navodnuvaweto ppi nopwalni 

kliwatski uslovi, isto taka, se 

vp{i 3-4 pati vo sezonata. Pogolewiot 

del od pabotata se izvp{uva ppi negovata 

bepba, ppi {to e potpeben 

anga`wan na pogolewa pabotna sila. 

„Bidej}i sawi ne woèwe da obepewe 

tolkava povp{ina, zewawe apgati“, paskaùva 

Elezi. Za eden paboten den apgatite 

napla}aat od 1.000 do 1.200 denapi, 

a ppitoa najwnogu woè da sobepat 

do 10 kilogpawi zpno gpav. Dokolku 

se nappavi kalkulacija kolku ~ini 

eden kilogpaw gpav (120-140 denapi za 

kilogpaw), izleguva deka pove}e od 

60% od podot go zewaat apgatite. Otkako 

}e se sobepe celiot pod, gpavot se 

ppostipa na sonce da se isu{i za podobpo 

da se otvopi od we{unkata. Oddeluvaweto 

na zpnoto od we{unkata se 

vp{i pa~no ili wa{inski. Po oddeluvaweto, 

gpavot se ~isti i se skladipa 

vo kni`ni vpe}i s# do ppoda`bata. 

Nakil Elezi 

RC Gostivar 

Kultura „lekovita“ 

za po~vata 

Spoped klasifikacijata, gpavot 

(Faseolus sp.) ppipa|a na fawilijata 

Fabaceae. Ovde spa|aat site we{unkasti 

kultupi koi se odgleduvaat 

za ppoizvodstvo na zpelo sewe, naweneti, 

pped s#, za isxpana na 

lu|eto. Lpavot, kako we{unkasta 

kultupa, e i azotofiksatop. Toa 

zna~i deka po~vata koja ppetxodno 

e zagadena od pesticidi i winepalni 

|ubpiva, vo pok od 2-3 godini, 

so odgleduvawe na gpav, se le~i. 


SOVETI 


[to s# e predmet na osiguruvawe 

vo zemjodelstvoto? 

Ppedwet na osigupuvawe woè da 

bidat site zewjodelski kultupi koi 

se nao|aat vo neo`neana i neobpana 

sostojba. Osigupenite opasnosti 

(pizici) se podeleni vo dve gpupi: 

osnovni pizici (gpad, poàp i gpow) 

i dopolnitelni pizici (ppoleten 

wpaz, poplava i luwa). Osigupuvaweto 

za dopolnitelni pizici se 

sklu~uva sawo dokolku osigupenikot 

sklu~il osigupuvawe za osnovnite 

pizici. Visinata na ppewiskite 

stapki se oppedeluva spoped kultupata 

i klasata na opasnost vo 

koja ppipa|a tepitopijata {to se osigupuva. 

Osigupuvaweto se vp{i nappolet, 

od appil, i tpae do 30 oktowvpi, 

odnosno do zavp{uvaweto 

na bepbata. 

Naplatata na ppewijata se vp{i 

taka {to se pla}aat 20% vo gotovo, 

ppi sklu~uvaweto na polisata, a 

ostanatiot ppocent se ispla}a po 

zavp{enata pekolta, najdocna do 20 

dekewvpi od tekovnata godina. So finansiskata 

poddp{ka od Vladata, 

osigupenikot pla}a 20% vo gotovo 

ppi sklu~uvawe na polisa, so 30% 

u~estvuva Vladata, a ostanatite 

50% se ispla}aat po 20 dekewvpi. 

Kaj ìvotnite, ppedwet na osigupuvawe 

woè da bidat zdpavi dowa{ni 

ìvotni koi se odgleduvaat vo soodvetni 

zooxigienski uslovi, ppavilno 

se iskopistuvaat i se vo oppedelena 

stapost. So osigupuvaweto se 

opfateni uginuvawe na ìvotnoto 

popadi bolest ili nespe}en slu~aj i 

ppinudno kolewe i kolewe od nu`da. 

Zna~i, vo osigupuvaweto ne se opfateni 

zapaznite bolesti koi se 

suzbivaat so zakon (tubepkuloza, infektivna 

anewija kaj kopitapite, 

ligavka i {ap, ~uwa kaj sviwi, leukoza 

i dpugi). Vo nespe}en slu~aj spa|a ubivawe 

ili uginuvawe na ìvotnoto od 

poàp, udap od gpow, eksplozija, poplava, 

lizgawe i odponuvawe na tepen, 

ppegazuvawe od vozila, we|usebno 

tepawe, davewe, udap od elektpi~na 

stpuja, tpuewe so xewiski 

otpovi i dpugo. 

So osigupuvaweto ne se opfateni 

slednive pizici: swpt popadi bolest 

za koja }e se utvpdi deka postoela 

pped sklu~uvawe na osigupuvaweto, 

uginuvawe popadi dolgotpajno, 

nepazuwno i ppetepano iskopistuvawe, 

popadi nenavpeweno lekuvawe 

i neppidpùvawe do upatstvata 

na vetepinapot, jalovost, nawalena 

wle~nost i slab ppipast, nedovolna 

i neppavilna isxpana, popadi 

kastpacija i ovapiotowija 

izvp{ena od nestpu~no i neovlasteno 

lice, popadi zewjotpes, nukleapna 

eksplozija, padioaktivna 

kontawinacija, popadi kpa`ba, zaguba 

ili wana na ìvotnoto, ako osigupenikot 

go zakole ili otepa ìvotnoto 

bez vistinska ppi~ina ili bez 

odobpenie na osigupuva~ot, popadi 

tpanspopt na ìvotnite, natovap, pastovap 

ili ppetovap i popadi ppinudno 

kolewe ili otepuvawe na 

ìvotnoto, izvp{eno po napedba na 

nadleèn opgan. Suwite za osigupuvawe 

za kpupen dobitok zavisat od vozpasta 

i pasata na ìvotnoto. Za kpavi 

i junici od kultupnite pasi 

(isto~no-fpiziska, xol{tajn-fpiziska, 

wontafonska i dpugi) }e se ppiwenuva 

suwa od 50.000 do 80.000 denapi, 

za podwladok za ppiplod od ovie 

pasi (junici koi ne se stelni) do 

30.000 denapi, za kpavi od dowa{nata 

pasa „bu{a“ do 30.000 denapi i za welezi 

do 45.000 denapi. 

Magdalena Blaèvska, 

Pan~e Lokvenec, 

Osiguruvawe „Vardar“ 

Navodnuvam piper na otvoreno 

so sistemot kapka po kapka. No, 

se javi problem, najverojatno, poradi 

visokite temperaturi. 

Toga{, vodata vo crevoto e premnogu 

vrela. Dali toa moè da 

predizvika {teta? 

Za kpavi i junici 

od kultupnite 

pasi 

(is to~ no-fpi - 

ziska, xol { tajnfpi 

zi ska, wontafonska 

i dpugi) 

}e se ppiwe 

nuva suwa 

od 50.000 

do 80.000 

denapi 

Kako ppvo, navodnuvaweto na kultupite 

tpeba da se vp{i vo panite 

utpinski ~asovi, koga tewpepatupite 

se najniski, i so toa }e se izbegne 

zatopluvaweto na vodata vo 

cpevata od sistewot za navodnuvawe. 

Osven toa, za pastenijata ne 

e dobpo da se navodnuvaat koga 

tewpepatupite se visoki (vo tekot 

na pladnevnite i popladnevnite 

~asovi). Isto taka, se ppepopa~uva 

po pasaduvaweto na kultupata (vo 

slu~ajot pipepka) cpevata da se 

postavat pokpaj pedovite i so 

ppvoto okopuvawe na pastenijata, 

tie da se nagplat so po~va za da se 

izbegne dipektnoto son~evo vlijanie 

vpz niv. No, ne se ppepopa~uva 

celosno dlaboko vkopuvawe vo 

po~vata, bidej}i vo blizina e kopenot 

koj woè da navleze vo sistewot 

i da go zapu{i ili o{teti. 

In`. agronom Savka Markudova 

Rakovoditel i sovetnik po poljodelstvo 

vo APRZ, RE Gevgelija 

26 | MOJA ZEMJA

POLJODELSTVO 

Proizvodstvo na seme za kromid 

Steblata se vpzuvaat 

so konop 

Kromidot se 

presaduva dva pati 

@itelite na gostivapskiot 

pegion (selata Lopna 

i Dolna Bawica) sawi 

ppoizveduvaat sewe od 

kpowid za slednata pekolta. Po sobipaweto 

na ovogodi{niot pod, vo tekot 

na ziwskiot pepiod, tie gi odvojuvaat 

poubavite i pojadpi glavici. 

Tie se ~uvaat na suvo, ppovetpeno 

westo. Sawata glavica se see vo 

obi~ni lei, vo wapt. Po seeweto se 

ppekpivaat so ov~o |ubpe. Za dve do 

tpi nedeli po sadeweto, kpowidot 

niknuva i istepuva steblo. Podocna, 

fopwipa cvet (topka). Za da ne dojde 

do kp{ewe na stebloto, se stavaat 

kol~iwa i se vpzuvaat steblata so konop. 

Mestoto se ~isti od plevel, od


Eden den so sobira~ite na mov 

POLJODELSTVO 

Od edna nasadena 

glavica kromid 

izleguvaat tri do 

~etiri cveta i se dobivaat 

do sto grama 

seme. So kilogram 

vakvo seme se sadat 

2,5 dekari povr{ina 

tpeva i pedovno se navodnuva. 

Oppa{uvaweto go ppavat p~elite, 

a seweto se sobipa naesen (vo septewvpi). 

Se ~uva na suvo, ppovetpeno 

westo i nappolet, so pa~no tpiewe, 

se oddeluva seweto od lu{pata. Po 

ova, seweto wopa da se ispepe so 

wlaka voda. Zna~i, se stava 

vo voda i ona {to 

ne e kvalitetno 

Me{tanite pred samoto 

seewe pravat 

opit za uspe{nosta na 

semeto. Odnosno, vo ~a{a 

so mlaka voda, se stava 

semeto i se gleda procentot 

na ‘rtlivost. 

za ‘ptewe izbiva 

na po v p {i- 

na ta, se sobipa 

i se 

fp la. Ona 

{to }e ostane 

na dnoto, 

toa povtopno 

se su{i i 

se dezinficipa 

od bolesti 

pped sawoto sadewe. 

Spoped ovie zewjodelci, ova, 

woèbi, e edinstveniot na~in na 

dobivawe sewe za kpowid vo zewjava bidej}i 

toj se ppesaduva dva pati, {to 

ne e slu~aj so dpugite delovi od 

zewjava kade {to seweto se see dipektno 

vo niva i ne se pasaduva. 

„Leb od 

planinata“ 

Za sobirawe mov, veli Zlata Karafiloska od selo 

Belica, potrebni se torba ili vre}a, ogromna 

volja, zdravje, seriozna èlba, leb i voda 

Pet nautpo. [eeset i tpi go - 

di{ na ta Zlata Kapafiloska 

se podgotvuva za sobipawe wov. 

Ja podgotvuva topbata za jadewe, 

stava leb i nekolku {i{iwa voda. Se 

oblekuva i zaedno so nekolku dpugi 

èni, go po~nuva svoeto pate{estvie 

po planinite okolu nejzinoto selo 

Belica. Taa e ppinudena da sobipa wov 

za da ppeìvee nejzinoto sewejstvo. 

Dvièj}i se kon podno`jeto na planinata, 

taa paskaùva deka, po vpnewe, 

ìtelite wasovno sobipaat wov 

od dab ili bop. Ova gabno pastenie 

(li{aj) go newa na visokite delovi po 

beli~kite planini, veli taa. 

„Movta paste sawa vo ppipodata. 

Naj~esto se bepe naesen, koga iwa i 

najwnogu vpneì od do`d. Koga vpeweto 

e suvo, toga{ wovta ne se sobipa 

za{to se poni na sitni pap~iwa. 

Taa bapa vla`ni uslovi“, veli Zlata. 

Movta se sobipa pa~no i se nosi 

vo obi~ni vpe}i. Sobipa~ite odat od 

gpanka na gpanka i so pacete, lizgaj}i 

po gpankata, go sobipaat plodot. 

Za sobipawe wov, veli ovaa ìtelka 

na bpodskoto selo Belica, potpebni 

se sawo topba ili vpe}a, ogpowna volja, 

zdpavje, sepiozna èlba, leb i voda. 

„Saw ne se odi vo planinata“, veli 

taa, „oti woè da se slu~at wnogu paboti“. 

Zatoa, kako i ovoj pat, se sobipaat 

po nekolku lu|e, odat po planinata 

i sobipaat po 15 kilogpawi dnevno. 

Vo tekot na edna sezona, spoped 

iskustvoto na ovie sobipa~i, woè da 

se donesat od 500 do 600 kilogpawi 

po ~ovek. Sepak, ne postoi wo`nost da 

se definipa sezonata na sobipawe wov, 

oti spoped Zlata, se sobipa vo tekot 

na celata godina. Otkako }e se sobepe, 

wovta se ~uva vo vpe}a. Taa ne bapa 

vla`ni uslovi kako ppetxodno, tuku 

woè da stoi kako seno. 

Ovie sobipa~i ne se gpiàt za otkupot 

na wovta. Toa go ppavat ppekupuva~i 

od dpugite gpadovi, koi potoa 

ja ppodavaat vo fapwacevtskata industpija. 

„Newawe ppoblew so tpanspoptot 

na wovta, oti sawite otkupuva~i 

ja zewaat od dvopovite“, veli 

Kapafiloska. êsto pati, nivnata qubeznost 

odela dotawu {to opganizipale 

ppevoz za sobipa~ite do punktovite 

od kade {to podocna ja otkupuvale 

wovta. 

Taka, zaedni~ki, niz pazgovop i postojano 

lizgawe po dpvjata, beli~ani 

go sobipaat svojot leb od planinata. 

Nasetuvaj}i go kpajot na denot, tie, 

so vpe}ite na pawo, poleka i swipeno 

se spu{aat kon seloto. A, toa, so 

site svoi ubavini, gi ppe~ekuva isto 

kako {to gi isppatilo i utpoto. 

T. S. 

Movta od dab e pokvalitetna 

i se pla}a pove}e 

Lu|eto ppeùvuvaat od toa 

{to iw go dala ppipodata 

Borovata mov e pokrupna, no Karafiloska 

nikoga{ ne ja sobirala 

za{to taa ne bila lesna za sobirawe. 

Ima sina boja i se prodava po okolu 

30 denari za kilogram. Od druga strana, 

dabovata mov e positna i mnogu 

pote{ko se sobira na kilaà. Za razlika 

od borovata, movta od dab e pokvalitetna 

i se pla}a pove}e, po 40 denari 

za kilogram. 


STOÂRSTVO 

Spaseno moèbi poslednoto semejstvo bivoli vo Makedonija 

Bivolskoto 

stado e gordost 

na semejstvoto 

Sinanoski 

So pomo{ na sre d - 

no {kolci i na 

{vaj carskata ambasada 

vo Makedo - 

nija }e bide 

so ~u vano moèbi 

poslednoto 

se mejstvo bivoli 

Sewejstvoto Sinanoski od 

ppilepskoto selo Deb pe{ - 

te godinava odbeleùva ju - 

bi lej, stogodi{na tpa di ci - 

ja na odgleduvawe bivoli. 

Radosta iw e dvojno pogolewa, zatoa 

{to del od waloto sewejstvo sega e i 

wa{kiot bivol za pasplod, podapok od 

{vajcapskata vlada. So ovaa donacija 

se ostvapuva sonot na sopstvenikot 

Dewip Sinanoski (39) da go ppo{ipi 

svoeto stado, za{to negovite 

ppadedovci bile nadaleku ppo~ueni 

po ppoizvodstvo na najkvalitetnoto 

bivolsko wleko. Toa se kopistelo 

kako lek za wnogu bolesti. „Mnogu 

lu|e doa|ale od pazni stpani, od 

wnogu gpadovi, pe{a~ele so denovi, 

sawo da dobijat po nekoja kapka 

kvalitetno, lekovito bivolsko wleko 

kako spas od bponxitis, bponxo pnev - 

wo nija, za podobpuvawe na kpvnata 

slika, za {to li u{te ne?! Bivolskoto 

stado bilo gopdost na na{eto sewejstvo. 

Moite ppadedovci se za ni wa va - 

le so odgleduvawe na ovoj dobitok, no 

iwa le obewno ppoizvodstvo“, se 

se}avaat Dewip i negoviot postap 

bpat, Ipfan. Lpiàta na Sinanoski 


Bivolskoto wleko - 

lek za wnogu bolesti 

sega e u{te pogolewa. Kevsep, sop pu - 

ga ta na Dewip, sekoe utpo pano doa|a 

da ja is~isti {talata, da iw ostavi 

xpana i da gi izwolzi bivolite. „Tie 

se naj~ist dobitok i zatoa se 

pazlikuvaat od site ostanati do wa{ - 

ni ìvotni. Ne tppat nikakva ne ~is - 

to tija. So niv tpeba da se odnesuvate 

so golewo vniwanie i qubov. Tie, 

nekako, se ppivpzuvaat do stopanot, 

taka {to ne woè koj bilo da iw 

ppistapi i da ja ppodolì gpiàta 

za niv“, veli Kevsep. 

I koga }e odat na pasewe vo atapot 

na seloto, kako {to veli wladiot 

ov~ap koj ne saka{e da go otkpie svojot 

identitet, bivolite bapaat sawo 

~isti ppedeli, kade {to newa 

wo~upi{ta. I koga se pazladuvaat vo 

letnata èga, odat vo ~ista voda, 

nastpana od dpugiot dobitok. 

Spoped vetepinapite, toa e 

ppi~inata popadi koja ovoj dobitok 

Od ova najzdravo mle - 

ko, proizvedeno vo pri ro - 

da ta, se pravi pre kva li tet - 

noto i barano na stranskite 

pa zari - pro~uenoto „mo ca re la“ 

sirewe. No, kaj nas re~isi ni koj 

ne go otkupuva, za{to ne ma 

proizvodstvo na vakvo si re we. 

Dràvata s# u{te ne na{ la 

soodvetno re {e-nie“, objasnuva 

Demir. 

wnogu petko ili nikoga{ ne se pazboluva. 

„Celiot woj ìvot od gl e d uvawe bivoli. 

Ne se se}avaw nekoga{ da bile bolni, da 

ppiwale le kap stva, antibiotici. Zatoa 

i wle ko to {to go davaat e najzdpavo, naj - 

kva li tetno i najbapano na stpanskite 

pazapi“, veli Ipfan. Toj tvpdi deka 

So powo{ do 

ppeìvuvawe


Sinanoski gopdi 

na dolgata tpadicija 

bivolskoto wleko od nivnoto stado iwa 

waslenost nad devet wle~ni edinici. 

Sinanoski so gopdost se se}avaat deka 

neodawna tokwu tupskiot awbasadop vo 

Makedonija, otkako ~ul za ovie bivoli, 

pobapal da wu dadat wleko za lek za 

negovata soppuga. 

Tpo{ocite za odgleduvawe na 

bivolskoto stado se ppegolewi, velat 

Sinanoski, zatoa {to bivolite 

konzuwipaat nekolku pati pove}e 

dobito~na xpana od kpavite. Cenata 

na xpanata postojano paste, a so toa 

i nivnite tpo{oci. Tie newaat dpuga 

egzistencija i, ewotivno vpzani za 

sewejnata tpadicija, ne znaat kade da 

bapaat spas. 

„Za da se obezbedi sigupen 

plaswan na stpanskite pazapi, tpeba 

golew obew na ppoizvodstvo, a uslov 

za toa e zgolewuvawe na stadoto. 

Nie finansiski ne swe wo}ni. Edinstven 

na~in e da podignewe bankapski 

kpediti, no kawatnite stapki se 

ppevisoki. Spoped toa, vo wowentov, 

newawe izlez“, velat Sinanoski. Tie 

bapaat i o~ekuvaat powo{ i poddp{ka 

od dpàvata i pesopnoto winis tep - 

st vo. Osven {vajcapskata donacija, }e 

dobijat i kawion so dobito~na xpana 

od ppilepskite spedno{kolci Siwona 

Idni genepacii bivoli 

Zeposka, Slavko Poposki, Aleksandpa 

Aceska i Katepina Nikoloska. Tie se 

~etipite u~eni~ki koi na nat ppe va - 

pot vo Letebopg, [vedska, godinava 

gi bpanea boite na Republika Ma ke - 

do nija. „Vo nevepojatno silna kon ku - 

pen cija od 375 u~ili{ta od 48 dp - 

àvi, na{iot ppoekt ja osvoi vtopata 

nagpada i u~enicite }e dobijat 

6.000 dolapi. Del od svoite papi }e 

odvojat za svoite galeni~iwa vo 

Debpe{te, na koi{to }e iw odnesewe 

kawion so xpana“, veli ppofesopkata 

Aceska. Sinanoski stpavuvaat deka 

bez dpàvna powo{, bavno i te{ko }e 

ja ppodolàt bitkata, no bapew 

zasega, velat, go ispolnile awanetot, 

ja za~uvale sewejnata tpadicija na 

odgleduvawe bivoli. 

Monika Taleska 

„Poslednite bivoli vo Makedonija“ 

Poradi nedostig na pari, semejstvoto Sinanoski podolgo vreme stravuvalo 

deka }e ja prekine semejnata tradicija na odgleduvawe bivoli. No, bitkata 

za nivno odrùvawe po~na koga mala grupa sredno{kolci od u~ili{teto 

„Orde ôpela“, vqubenici na prirodata, ìvotnite i èlni da se za~uvaat 

eko-sistemite vo dràvava, dozna za ovoj problem na Sinanoski i go zapo~na 

proektot „Poslednite bivoli vo Makedonija“. „Ova e proekt za za{tita na 

biodiverzitetot, za za{tita na bivolite od izumirawe. Nie koristevme 

sopstveni sili i resursi. U~enicite so ogromen interes sprovedoa 

kampawa za za{tita na poslednite bivoli vo Makedonija. Paralelno gi 

posetuvavme bivolite vo {talata, u~evme kako se pravat mle~ni proizvodi 

od bivolsko mleko I, na krajot, sami se raduvavme koga po tri godini se 

rodi na{eto mladen~e Hristina“, veli profesorkata Natalija Aceska, 

koordinator na proektot. 


OVÂRSTVO Vo familijata na Ziko Kostovski renata.naumovska@ffrm.org.mk 

Ov~arstvoto go 

prehranuva semejstvoto 

Minatata godina, Kostovski, bil „prinuden“ da prodade 110 grla 

poradi toa {to ne moè da najde ov~ar koj }e gi napasuva ovcite 

ûvaweto ovci e ìvotna opsesija vo sewejstvoto na 

kuwanovecot Ziko Kostovski od seloto Dobpe{ane. 

Od negovoto pa|awe, vo 1962 godina, veli toj, e so 

ovie ìvotni i wowentalno, ~uva 160 gpla. Iwal i 

pove}e, no popadi ppoblewite so koi se soo~uva ov~apstvoto 

vo zewjava, wopal da go nawali stadoto. Minatata 

godina, objasnuva Kostovski, bil „ppinuden“ da ppodade 

110 gpla popadi toa {to ne woè da najde ov~ap koj 

}e gi napasuva ovcite. Toj odi na pabota, a ov~apite koi 

uspeval da gi najwi, wu zawinuvale na pet-{est dena. „Iw 

davaw jadewe, piewe, iwaat kade da spijat i plata od 200 

evpa. No, ne znaw popadi koi ppi~ini ne ostanuvaat, a se 

àliwe deka iwawe ogpowen bpoj nevpaboteni. Sawo popadi 

ova, wopav da gi nawalaw gplata“, veli Kostovski. 

Kako qubitel na ovcite, investipal vo tplo od tvpda 

gpadba. Vo nego woè da ~uva okolu 300 ovci, iako nikoga{ 

ne uspeal da go napolni kapacitetot na tploto. Okolu 80% 

od gplata wu se od pasata AVASI i weles AVAS. Ja ~uva ovaa 

pasa popadi nivnata ppoduktivnost i Kostovski dobiva po15 

litpi wleko dnevno po ovca. Vo negovoto stado woè da se 

najde i po nekoja PRAMENKA. I plaswanot na wlekoto e obezbeden. 

Mlekapnicata „Kpi-kpi“, koja se nao|a vo seloto Dobpe{ane, 

wu gi otkupuva ppoizvedenite koli~ini i od niv 

ppoizveduvaat kiselo wleko, pavlaka, pazni jogupti, sladoledi. 

Za àl, sawo popadi newaweto ov~ap, toj ne woè 

da go pazpaboti ovoj biznis. 

Od odgleduvaweto ovci ìvee celoto sewejstvo. Soppugata 

na Kostovski ne paboti, a negovite sinovi u~at. 

Sepak, i tie powagaat vo ovaa fawilijapna „obvpska“. Tie 

se zadovolni od akcijata na dpàvata za vakcinipawe na 

ovcite ppotiv bpuceloza, iako posleden pat, veli Ziko, ja 

iwale vo 1993 godina. „Ne plativwe ni{to za akcijata oti 

toa e intepvencija od stpana na dpàvata. Vadea kpv od ovcite 

za da nappavat analiza, a na jagniwata iw stavaa vakcini 

za da ne se pazbolat od bpuceloza“, veli Kostovski. 

Sepak, toj i negovoto sewejstvo, i pokpaj site ppoblewi so 

koi se soo~uvaat, newa da se otkaàt od odgleduvaweto ovci. 

Ppvo, zatoa {to toa iw e ìvotna opsesija, a vtopo, zatoa {to 

iw go polni dowa{niot buxet. Kostovski se nadeva deka negovite 

sinovi }e go nasledat intepest za ov~apstvoto. 

T. S. 

Pomo{ vo hrana za stokata 

Subvenciite od dpàvata ne tpeba da se davaat 

vo papi, po 2 denapi za litap ppedadeno wleko vo 

ppepabotuva~ki kapacitet, tuku da se dava xpana 

za stokata, ppedlaga Kostovski. 

Ov~apstvoto 

go polni 

sewejniot 

buxet 

Makedonski paradoks 

I za ovoj odgleduva~ na ovci volnata e sepiozen ppoblew. 

Toj e ppinuden da gi {i{a ovcite, iako vakvata 

opepacija go ~ini pove}e od dobivkata. Minatata godina 

platil po 30 denapi za {i{awe za ovca, a kilogpaw 

volna ja ppodal po 18 denapi. Ili, kako {to 

paskaùva negovata soppuga, dale 10.000 denapi za 

{i{awe, a zapabotile iljada denapi powalku. 

32 | MOJA ZEMJA


TEXNOLOLIJA 

Za{teduva vreme i 

obezbeduva ~istota 

na mlekoto 

Mlekovod 

Dpagi Ne~evski od bitolskoto 

selo Lepa e eden od petkite 

sopstvenici na avtowatski sistew 

za wolzewe. So nego wolzi 25 kpavi. 

Osven toa, ~uva u{te 20 junici i teliwa. 

Sistewot go kupil pped dve godini 

za 16.700 evpa. Iwa kapacitet za wolzewe 

na osuw kpavi istovpeweno, iako Ne~evski 

ppose~no wolzi po ~etipi kpavi. Celokupniot 

ppoces na wolzewe, za site 

25 kpavi, tpae okolu 40 winuti (od dve 

do tpi winuti po kpava) i so negovata 

upotpeba se za{teduvaat 3 do 3 i pol 

~asa pa~no wolzewe 

Elementi 

Sistewot za wolzewe, kako {to objasnuva 

Ne~evski, e sloèn i e sostaven od 

wnogu elewenti. Odnosno, od wolzni 

[tala so 

kpavi 

apapati (iwpulsatopi), duovaci, pelizep, 

puwpa za pelizepot, wanovak, ppoxpowski 

cevki, ventili za cevkite za wolzewe, 

ekspanzionen sad za vozdux, kontpolop 

na vozduxot, wa{ina koja sozdava 

vakuuw, plasti~ni cevki niz koi 

kpuì vozduxot, westo za cedewe na wlekoto 

(filtep) i wotopi za nosewe na wlekoto 

ppeku cevkite do laktofpizepot. 

Duovak - apapat, sostaven od wolzna 

edinica, koj go pegulipa ppitisokot 

i bpzinata na wolzewe 

Manovak - poseben sad kade {to, dokolku 

ne se vklu~i sondata od pelizepot, 

wlekoto avtowatski se polni i za 

da ne vleze vo cevkite, se aktivipa wanovakot. 

Po negovoto aktivipawe, sistewot 

ve}e ne funkcionipa, odnosno, 

ne wolzi. Spoped Ne~evski, ova e sigupnosniot 

ventil koj detektipa deka 

iwa nekakov ppoblew. 

Kontpolen sistew za vozdux - toj e 

staven na plasti~nite cevki na po~etokot 

ili na kpajot na sistewot. Lo pegulipa 

vozduxot, odnosno ako iwa powalku 

vozdux, se zatvopa ventilot i se postignuva 

potpebnoto nivo. Ili, ako iwa 

pove}e vozdux otkolku {to e potpebno, 

Relisep 

Laktofpizep 

ventilot se otvopa i go ispu{ta nadvop. 

Ma{ina za vakuuw (wotop so boca) 

- ppoizveduva vozdu{en ppitisok od dvanaeset 

bapi, a za sistewot za wolzewe 

se potpebni sawo pet 

Filtep (westo za cedewe) - stoi do pelizepot. 

Pped da se stavi vo laktofpizepot, 

wlekoto se cedi niz ovie posebni 

filtpi za da bide waksiwalno ~isto. 

Procedura na molzewe 

Ppvo, veli Ne~evski, se wie viweto 

na kpavata, se su{i i se dezinficipa so 

specijalni spedstva za dezinfekcija. 

Potoa se westat apapatite za wolzewe. 

Kpavata se wolzi tpi do pet winuti, vo 

zavisnost od koli~estvoto na wleko {to 

go iwa. Se vadi apapatot i se stava na 

slednata kpava ~ie viwe, vo we|uvpewe, 

e izwieno, isu{eno i dezinficipano. 

Otkako }e se zavp{i so wolzeweto, zadolìtelno 

e povtopno dezinficipawe 

na viweto. Izwolzenoto wleko avtowatski 

se ppenesuva ppeku cevkite. 

Apapatot za wolzewe, ppeku odpedeni 

ventili koi se nao|aat we|u lei{tata 

na dve kpavi, se ppiklu~uva na ppoxpowskite 

cevki i wlekoto odi do pelizepot 

(ppoyipna topka). Toj e staklen 

i vo nego iwa sonda, koja po odpedeno 

nivo na wleko vo pelizepot, 

se aktivipa i go ispu{ta (ppeku 

odpedena puwpa) do laktofpizepot. 

Tuka stoi na tewpepatupa od winus 

~etipi celziusovi stepeni. 

Higiensko odrùvawe 

na sistemot 

Sistewot za wolzewe bapa xigiensko 

odpùvawe. Ne~evski objasnuva 

deka se potpebni 80 litpi 

topla voda za wiewe (okolu 70ºC). 

So powo{ na bazno ili kiselo 

spedstvo, avtowatski se izwiva 

celiot sistew. Vodata, so specijalni 

sun|epi, objasnuva ovoj odgleduva~ 

na kpavi, se pu{ta niz sistewot 

i se wijat cevkite. So baznoto 

spedstvo, wieweto tpae ~etipi 

dena, a so kiseloto tpi dena i 

ovaa ppocedupa se ppavi naizweni~no, 

na sekoi dva dena. Po sekoe 

wolzewe, sistewot wopa da se 

isplaknuva dva pati so po 80 litpi 

ladna voda. Zna~i, ppvo se pu{ta toplata 

voda. Potoa, se pu{ta ladna 

voda za da go is~isti sistewot od baznoto 

ili kiseloto spedstvo i tpetiot 

pat se pu{ta sawo ~ista voda. Seto ova 

se ppavi avtowatski, bez intepvencija 

na ~ovek. Sepak, veli Ne~evski, odpùvaweto 

na sistewot go ~ini po okolu 

15.000 denapi wese~no. 

T. Stoj~evski 



Evropski sorti jabolka vo bitolska Bistrica 

OVO[TARSTVO 

Novata podloga M9 

pootpopna na bolesti 

Novite nasadi, so M9 podloga, baraat dvapati pogolema 

investicija od standardnata, no taa se vra}a u{te vo 

prvite dve do tri godini, veli Vasil Manivilovski 

Vasil Manivilovski, ovo{tap od 

bitolskoto selo Bistpica, 

pazwisluva za opgansko ppo iz - 

vod stvo na jabolka, ppaski i kpu{i. Mowentno, 

toj gi ppoizveduva site ovie 

ovo{ni kultupi, no na 

tpadicio nalen na ~in. Vo 

svojot ovo{ tap nik, Mani - 

vilovski iwa ja bol ka od 

soptite „zlaten de li{es“, 

„ajdaped“, „wu co“. Toj, kako 

ppofesionalen ovo{tap, 

novite sopti „fuxi“, 

„gala“, „pinova“,“blekbupn“ 

gi sadi na nova podloga, 

M9. Poseduva okolu 

xektap i polovina vo 

kondicija i okolu polovina 

xektap wladi nasadi. 

Manivilovski pazwisluva 

za ppo{ipuvawe na svojot 

seween biznis, zatoa {to 

negovite jabolka se 

kvalitetni i bapani na 

evpopskiot pazap. „Ovaa 

godina nappaviv ppv opit 

so novite evpopski sopti 

kaj nas. Iwa{e dobap pod i 

toa vetuva. Li sadev winatata 

godina, a ovaa ve}e 

dadoa pod popadi novata 

podloga. Vtopata godina 

So nova podloga 

do podobap 

kvalitet 

Kako pegistpipan zewjodelec, 

Manivilovski kopisti papi od 

IFAD kpeditite, kako i od ppogpawata 

za pupalen pazvoj za investipawe 

vo wexanizacija. Toj i negoviot 

sin Stev~e se podgotvuvaat 

za IPARD ppogpawata. Nasadite 

na Manivilovski se pokpieni 

so sistew za navodnuvawe „kapka po 

kapka“, a po negovoto obnovuvawe, 

toj }e po~ne i so feptilizacija. 

Vasil objasnuva deka dadenite 

subvencii za ovo{tapstvoto, 

75.000 denapi po xektap, ne se dovolni 

za vakviot intenziven na~in 

na pabotewe. „Se zbopuva deka subvenciite 

}e dostignat i do 150.000 

denapi, no spoped wene, i toa e 

walku. Dovolni se od 200 do 250 iljadi 

denapi po xektap povp{ina“, 

objasnuva ovoj zewjodelec. 

iwaat 20 do 30%, a ve}e vo pettata 

godina se so poln pod. Na stapite 

podlogi, polniot pod go dostignuvaa 

dupi vo sedwata godina“, objasnuva 

Mani vil o vski. 

Novite sadnici gi sadi pogusto od 

2,5 do 3 iladi sadnici po xektap. So 

toa, spoped ovoj zewjodelec, se zgolewuvaat 

ppinosite, a se nawaluvaat 

site dpugi ostanati tpo{oci za 

nivno odpùvawe, kako {to se 

ppskawe, |ubpewe, tpo{oci za pezidba. 

Dpvcata iwaat wal past, so slabo 

bujni podlogi. Ne dobivaat na teìna, 

tuku vo pod. Newaat golewi gpanki 

(kpo{ni) i pa|aat nopwalno spoped 

dpugi podlogi. Isto taka, posigupni 

se vo odnos na napadi od bolesti, a 

toa zna~i dopolnitelno nawaluvawe 

na dava~kite za spedstva za za{tita. 

Investiciite vo ovo{tapnikot 

na Manivilovski ne zavp{uvaat so 

postavuvawe na novata podloga i 

{palip-sistewot. Toj pazwisluva da 

investipa vo za{tita od gpad i od izgopenici 

od sonceto. Vasil }e 

nabavi specijalizipana gpadobijna 

wpeà, stolbovi i sajli, so {to 

celosno }e go pokpie ovo{tapnikot. 

Ovaa dopolnitelna investicija }e 

go ~ini deset do dvanaeset iljadi 

evpa, no }e wu za{tedi wnogu vo 

podot, zatoa {to, spoped negovite 

kaùvawa, poslednive godini, popadi 

kliwatskite ppoweni, iwal 10 do 15% 

zaguba od izgopenicite od sonceto. 

Podlogata M9, veli 

Vasil, e pootpopna na 

bolesti. Sepak, ovaa 

podloga bapa konstpukcija 

od ìca i 

dpugi stolbovi ({pa- 

lip-sistew) na koi }e 

se dpàt jabolknicite. 

„Toa zna~i dvapati 

pogolewa investicija 

od standapdnata, no 

taa se vpa}a u{te vo 

ppvite dve do tpi godini. 

Ako za xektap, 

so podloga 106, se 

potpebni ~etipi do 

pet iljadi evpa, za ovaa 

podloga, M9, }e se 

potpo{at winiwuw 15 

iljadi evpa“, odgovapa 

Manivilovski. 

Ovoj pegistipan zew - 

jodelec e zadovolen od ppinosot, 

iako ne ja znae cenata po koja }e gi ppodade 

jabolkata. Taa, spoped nego, se 

fopwipa posledniot den pped da 

izleze na pazap i ppoizvoditelite se 

ppinudeni da go skladipaat podot vo 

wagacini. So toa iwaat dvojno pove}e 

pabota, iako e poisplatlivo vedna{ 

da se tovapaat vo kawioni i da se 

tpanspoptipaat na pazapite. Minatata 

godina Manivilovski iwal 

spe}a i jabolkata wu bile otkupeni 

u{te od dpvjata. Sega, negovite jabolka 

~ekaat kupuva~ za evpopskiot pazap. 

T. S. 


OD TERENOT 

Vo prilepsko Laàni 

Mega-tikvi 

na nivata 

na Ygqanin 

Semejstvoto Ugqanin, zaedni~ki, se griì za 

celokupniot proces na proizvodstvo, 

obrabotka i navodnuvawe na mega-tikvite, 

koi podocna gi koristat kako hrana za stokata 

Nivata na sewejstvoto Ygqanin 

gi pa|a, woèbi, najgolewite 

tikvi vo na{ata 

dpàva. Ppo se~ na ta te ì - 

na od 40 kilogpawi po 

pap~e govopi deka vo ova ppilepsko 

selo woè da se najde tikva od 15 do 

70 kilogpawi. Vo nivnoto ppoizvodstvo 

powaga celoto sewejstvo. Negovata 

soppuga Sanela se gpiì za seeweto 

i kopaweto na tikvata. Veli 

deka seweto go nabavuva od ppetxodnata 

sopstvena pekolta. „Se bipaat 

najgolewite tikvi i od niv se ostava 

za sewe. Edno pap~e e dovolno za polovina 

dekap“, objasnuva Sanela. 

Pped da se seat tikvite, voobi~aeno, 

vo tekot na appil, nivata se 

opa i fpezipa. Petnaesetina dena podocna, 

po niknuvaweto, taa wopa da 

se iskopa pa~no. Ygqanin ne gi navodnuvaat 

tikvite zatoa {to nivnata 

niva iwa dovolno vlaga za pastewe 

na ovoj zelen~uk. Dokolku gi navodnuvav, 

tie woèbi }e bea u{te pogolewi, 

no iwawe sepiozen ppoblew so 

SERIJAL POLJODELSKI KYLTYRI 

Tikva - Cucurbita L. Cucurbitaceae 

Voda i sonce za dobri tikvi 

Tikvata e ednogodi{no zeljesto 

pastenie so polzavo pebpesto i 

bodlikavo steblo, koe ~estopati, 

dostignuva dolìna od okolu 10 

wetpi. Listovite se ogpowni, so 

oblik na spce, pettodelni i nazabeni 

na pabovite. Cvetovite na tikvata se 

òlti, a wa{kite se pokpupni od ènskite. 

Plodot e ogpowen i negovata 

teìna dostignuva od 10 do nevepojatni 

80 kilogpawi kaj odpeden vid 

kaleweni tikvi. Kaj obi~nata tikva, 

bojata na plodot od nadvope{nata 

stpana e belo - sivkasta, a otkako }e 

se passe~e, od vnatpe{nata stpana e 

so poptokalova boja, wesnat i so~en. 

Vo vnatpe{nosta iwa {uplina vo 

koja se swesteni pogolew bpoj sewki. 

Tikvata cveta vo juli i avgust, a 

zpee vo septewvpi i oktowvpi. 


Plodot dostignuva i do osuwdeset kilogpawi

enata.naumovska@ffrm.org.mk 

vodosnabudavaweto“, veli Ygqanin. 

Plodovite pastat od appil do septewvpi. 

Vo ovoj pepiod newa ppskawe, 

nikakvi agpotexni~ki i wepki za 

za{tita“, veli tpies et itpi go d i { ni - 

ot ìtel na Laàni, Mepsiw Ygqanin. 

Na polovina dekap toj dobil okolu 

100 golewi tikvi. Po bepbata, 

plodovite gi ~uva dowa, vo suva ppostopija. 

Ppi skladipaweto, velat 

tie, tikvite ne sweat da se udipaat 

oti }e skapat. Isto taka, objasnuva 

Mepsiw, ne swee da se vadi dp{kata 

na plodot oti i toga{, woè da skape 

i ne woè da se upotpebuva. 

Tikvite gi jadat dvete kpavi na Ygqanin. 

Iw dava po edna tikva dnevno 

i so toa, kako {to objasnuva, powaga 

vo nivniot tov. Del od plodovite, 

~estopati, woè da se najdat i na 

dowa{nata tppeza oti decata go sakaat 

ovoj plod. Ygqanin ne pazwisluva 

za ppoda`ba na svoite tikvi zatoa 

{to tie newale otkup i dovolno visoka 

cena da gi pokpie tpo{ocite. 

T.S. 

]epkata na 

Ygqanin se paduva 

na ogpownite plodovi 

Stokata iwa 

obezbedeno xpana 

Tikvata kako kultupa po poteklo 

e od tpopskite delovi na Awepika. Kaj 

nas naj~esto se odgleduva kako 

we|uposev zaedno so p~enkata, no 

~esto ja iwa po gpadinite, dvopovite 

i na kpaevite od nivite. Iwa wnogu 

sopti, so pazli~en oblik i nijansi na 

boja, koi we|usebe se pazlikuvaat 

po vkus i golewina na plodot. Se 

kopisti za xpanlivata vnatpe{nost, 

no i za wo{ne vkusnoto sewe. Popano 

bila nezawenliv del od napodnata 

kujna i se sluèla pedovno kako 

xpana, no vo posledno vpewe taa se 

posluùva kako desept. Sé u{te 

postoi tpadicija i se posluùva za 

vpewe na Badnikovata ve~ep, kako 

del od posnata tppeza. 

Preduslovi za 

odgleduvawe na tikvata 

Tikvata kako kultupa iwa osobeno 

izpazena potpeba od toplina, a 

osobeno nekoi vidovi wuskatni tikvi. 

Mladoto steblo od tikva e wnogu 

~ustvitelna, dupi i na slabite 

ppoletni slani i niski tewpepatupi. 

Ppi no}na tewpepatupa poniska od 12 

stepeni celziusovi ne woè da se 

fopwipa plod. Optiwalnata tew pe pa - 

tu pa na pazvoj i plodonosewe e 25 do 

28 stepeni celziusovi. Osven ova, 

tikvata iwa potpeba od obilno 

navodnuvawe i dipektna son~eva 

svetlina. Taa najdobpo uspeva na 

dlaboki vla`ni i topli po~vi bogati 

so xpanlivi watepii. Osobeno e 

va`no pped sadewe, povp{inata 

dobpo da e na|ubpena so apsko 

|ubpivo. Kaj nas osobeno e ceneta 

takanape~enata „Bela tikva“, no vo 

posledno vpewe se pozastapena e i 

soptata „Raketa“. Od wuskatnite 

sopti na tikva, najdobpi ppinosi se 

dobivaat od wuskatnata sopta 51 - 17. 

Plodovite na tikvata zpeat za okolu 

130 dena od niknuvaweto. Ppose~en 

ppinos na optiwalno podgotvena 

papcela vo golewina od 100 wetpi kvadpatni 

e 350 do 400 kilogpawi plod. 

Koga i kade se sejat tikvite? 

Tikvite se sejat vo vtopata 

polovina na appil vo ku}i{ta kako i 

kpastavicite, diwite i lubenicite. 

Ako se odgleduvaat beli i wuskatni 

sopti tikvi, ku}i{tata se ppavat na 

pastojanie od 2,5 do 3 wetpa powe|u 

pedovi i wetap powe|u ku}i~kite vo 

pedot. Podocna, zapadi polesno 

navodnuvawe, se fopwipaat bpaz - 

di~ ki. Tikvata iwa sli~en ve ge ta ti - 

ven pepiod kako i diwata i lu be ni - 

cata, zapadi {to i na~inot na nega 

e pe~isi identi~en. Rastenijata 

tpeba da se ppixpanuvaat, se pazbipa, 

otkako povp{inata najnapped }e bide 

dobpo na|ubpena so apsko |ubpivo so 

okolu 3 kilogpawi awonieva {alitpa, 

4 do 5 kilogpawi supepfosfat i 2 do 

3 kilogpawi kaliuwovo |ubpivo na 100 

wetpi kvadpatni. Vo pepiod na su{a, 

belata i wuskatna tikva tpeba da se 

polevaat dva do tpi pati. Osobeno e 

va`no polevaweto vo pepiod koga se 

zafa}a plodot. Naj~esto, kako i 

kpastavicite i diwite, zaboluva od 

istiot vid bolesti, we|u koi naj~esta 

e antpaknozata i pepelnicata. Za 

ppeventiva se kopistat xewiski 

ppepapati i ppskawe. 


ALENCIJA ZA FINANSISKA PODDR[KA NA ZEMJODELSTVOTO I RYRALNIOT RAZVOJ 

Vie pra{uvate, Plate` 

Pra{awe: Odgleduvaw wle~ni kpavi 

i wlekoto go ppodavaw vo pegistpipana 

wlekapnica. Ypedno gi ppijaviv 

ppoizvodnite kapaciteti vo waj, 

no dosega newaw ppedadeno otkupni 

bele{ki za ppodadenoto wleko za 

ppva i vtopa faza vo ppopi{anite pokovi. 

Dali iwa wo`nost da dobijaw 

finansiska poddp{ka za ppopu{tenite 

fazi? 

Odgovor: Dokolku otkupnite 

bele{ki za ppodadenoto wleko za pe- 

Pove}e od 670 zewjodelci bapaat papi za pupalen pazvoj 

Ogromen interes za ruralen razvoj 

Vo Agencijata za finansiska poddp{ka 

vo zewjodelstvoto i pupalniot 

pazvoj se dostaveni 676 bapawa za kofinansipawe 

na investicii za finansiska 

poddp{ka na pupalniot pazvoj 

za 2008 godina. Ova ppetstavuva zgolewuvawe 

na bpojot na bapawa za 50% vo 

spopedba so winatata godina. Agencijata 

ppistapi kon sklu~uvawe na dogovopi 

so kpajnite kopisnici po osnov 

na odobpenite bapawa za kofinansipawe 

na investicii po wepka 2: Investicii 

za dopabotka, ppepabotka, 

skladipawe, pakuvawe i wapketing na 

zewjodelski ppoizvodi za 2008 godina. 

Od vkupniot bpoj dostaveni bapawa za 

finansiska poddp{ka (92), Agencijata 

potpi{a dogovopi za kofinasipawe so 

60 bapateli. Najgolew bpoj investicii 

se odnesuvaat na nabavka na 

oppewa za ppepabotuva~kite kapaciteti 

za ovo{je, zelen~uk, 

vinapstvo, ppoizvodstvo na wleko i 

wle~ni ppoizvodi i ppoizvodstvo 

na dobito~na xpana. Vkupnata suwa na 

odobpeni spedstva po odnos na investicii 

za dopabotka, ppepabotka, 

skladipawe, pakuvawe i wapketing na 

zewjodelski ppoizvodi iznesuva 

49.827.825,00 denapi. Isplatata na 

spedstvata po ovaa wepka }e se 

izvp{at po pealizacija na planipanite 

investicii, dostavuvawe na 

site finansiski dokuwenti za 

uspe{no zavp{uvawe na investiciite 

i pozitivni izve{tai od kontpolata 

na tepen za pealizacija na investicijata. 

Najgolew bpoj od podnesenite 

bapawa, odnosno 574, se odnesuvaat na 

wepkata 1, koja opfa}a investicii za 

podobpuvawe na konkupentnosta i 

wodepnizacija na zewjodelski stopanstva, 

vklu~itelno i akvakultupa. Od 

niv, najzastapeni se bapawata za kofinansipawe 

na zewjodelska ppiklu~na 

wexanizacija i oppewa za ppiwapno 

zewjodelsko ppoizvodstvo, potoa 

za kofinansipawe na izgpadba na wodepni 

i efikasni sistewi za navodnuvawe 

i kofinansipawe na investicii 

vo oppewuvawe na sto~apski fapwi. Najgolew 

bpoj odobpeni bapawa za kofinansipawe 

se odnesuvaat na investicii 

za podobpuvawe na konkupentnosta 

i wodepnizacija na zewjodelski 

stopanstva, vklu~itelno i akvakultupa 

so vkupna suwa na odobpeni spedstva 

okolu 126 wilioni denapi. Pobapuva~kata 

na spedstva po ovoj tip na investicii 

e dvojno pogolewa od planipanite 

spedstva po ppogpawata. 

Za wepkata 3, odnosno kofinansipawe 

na investicii za obnovuvawe 

i wodepnizacija na sistewite za 

navodnuvawe i za odvodnuvawe so koi 

pakovodat Vodnite zaednici, podneseni 

se okolu 10 bapawa i tie se vo 

ppoces na obpabotka. Ppednost ppi 

odobpuvawe na bapawata, soglasno 

Ypedbata za sppoveduvawe na politikata 

za pupalen pazvoj (Sl.Vesnik na 

RM bp.54/2008), iwaat wladi zewjodelci 

(na vozpast od 18 do 40 godini), 

fizi~ki lica pegistpipani soglasno 

zakon, èni-zewjodelci i planipani investicii 

vo nedovolno pazvieni podpa~ja 

ili selski spedini. 

38 | MOJA ZEMJA

nata agencija odgovara 

piodot od januapi do oktowvpi (za ppva 

i vtopa faza) gi dostavite zaedno so 

bele{kite za pepiodot od avgust do 

oktowvpi, }e woè da go ostvapite ppavoto 

za dobivawe finansiska pod - 

dp{ka vo visina od dva denapi po litap 

ppoizvedeno i ppodadeno wleko vo 

pegistpipani wlekapnici. 

Pra{awe: Sopstvenik suw na kpavi 

i dobienoto wleko go ppepabotuvaw 

vo sipewe. Dali }e dobijaw finansiska 

poddp{ka po gplo dobitok? 

Odgovor: Finansiska poddp{ka 

vo visina od 1.000 denapi za sekoe 

gplo govedo }e dobiete dokolku odgleduvali{teto 

na goveda e pegistpipano 

vo pidsko-planinsko, pogpani~no 

ili izpazito nepazvieno podpa~je 

i dokolku ne kopistite finansiska 

poddp{ka za ppoizvedeno i 

ppodadeno wleko. 

Pra{awe: Za koja kategopija ovci 

e ppedvidena finansiska poddp{ka 

i koga }e se isplati? 

Odgovor: So cel da se odpàt i 

zgolewat stadata so ovci, ovaa godina 

se ispla}a finansiska poddp{ka za 

ènskite jagniwata koi se za~uvani 

za ppiplod. Spedstvata se ispla}aat 

na fapwepi koi poseduvaat stada so 

winiwuw 50 gpla ovci od site kategopii 

koi se obeleàni i vneseni vo 

pegistapot. Isplatata se izvp{uva 

vo kontinuitet so obeleùvaweto i 

evidentipaweto od stpana na Yppavata 

za vetepinapstvo. 

Pra{awe: Sopstvenik suw na lozov 

nasad so vinski i deseptni sopti 

gpozje. Dali }e dobijaw finansiska 

poddp{ka za ppodadenoto gpozje? 

Odgovor: Finansiska poddp{ka 

za gpozje }e kopistat onie ppoizvoditelite 

na vinsko gpozje koi svoeto 

ppoizvodstvo go ppedale vo 

dowa{na pegistpipana vinapska vizba. 

Ovie isplati }e se izvp{at vo noewvpi, 

po zavp{uvaweto na bepbata 

i otkupot na gpozjeto. Za ppodadenoto 

deseptno gpozje ne e ppedvidena finansiska 

poddp{ka. 

Dizel-gorivo 

Zavp{i isplatata na finansiska 

poddp{ka za kowpenzacija na del od 

tpo{ocite za upotpeba na dizel-gopivo 

vo zewjodelstvoto za nepegistpipanite 

zewjodelci i pegistpipanite 

vp{iteli na zewjodelska dejnost. 

Za ppavnite lica, isplatata e 

vo tek i se izvp{uva kontinuipano so 

zavp{uvaweto na kontpolite na tepen. 

Najgolew intepes za ovaa wepka 

iwa{e vo kuwanovskiot, potoa vo bitolskiot 

i ov~epolskiot pegion. 

Vo ppilog e ppegledot na bpojot na 

podneseni bapawa za kopistewe na 

spedstva od site pegioni (tabela). 

Zavp{i isplatata na dizel gopivoto 



Posledno dostignuvawe na tehnologijata, John Deer W 660 

MEXANIZACIJA 

Kombajner kako 

pilot na avion 

Stanuva zbor za univerzalna ma{ina koja gi `nee re~isi site 

zemjodelski kulturi, osven hmeq, oriz, p~enka za silaà. So 

promena na hederot (adapter) za soodvetna kultura, moè da 

se `nee p~enica, ja~men, maslodajna repka, son~ogled 

@itniot kowbajn John Deer 

W 660 ~ini ppibli`no 

dveste iljadi evpa. Ovoj 

awepikanski wodel, kupen 

ovaa godina, go iwa Zewjodelskiot 

kowbinat „Pelagonija“, a spoped 

na{ite soznanija, vakov wodel ne 

poseduva nitu eden zewjodelec vo 

Makedonija. Ppi na{ata poseta na 

bitolskiot pegion, W 660 ja iwa{e ppvata 

ètva na p~enica. Stanuva zbop 

za univepzalna wa{ina koja gi `nee 

pe~isi site zewjodelski kultupi, osven 

xweq, opiz, p~enka za silaà. So 

ppowena na xedepot (adaptep) za soodvetna 

kultupa, woè da se `nee p~enica, 

ja~wen, waslodajna pepka, son~ogled. 

Kowbajnot postignuva visoki 

pezultati, odnosno winiwalni zagubi. 

Za deset ~asa woè da o`nee 150 

do 180 tona p~enica. Sawo negoviot 

bunkep za swestuvawe na kultupata 

koja se `nee iwa kapacitet od pet 

tona za pazlika od standapdnite 

kowbajni, koi sobipaat waksiwalno 

dva tona. Isto taka, pabotniot zafat 

za p~enicata e {est wetpi. Ova podpazbipa 

deka ovoj kowbajn woè da 

o`nee ppibli`no 30 xektapi za eden 

paboten den od deset ~asa, so 

ppose~en ppinos od pet tona. 

Ovoj wodel na kowbajn, kowpletno, 

e kowpjutepizipan. Toa podpazbipa 

deka pakuva~ot wopa da iwa vi{o 

obpazovanie ili ogpowno poznavawe 

i iskustvo za da woè da paboti so 

kowpjutepskiot bopd. Kowbajnot John 

Deer W 660 ne po~nuva so pabota s# 

dodeka ne dobie soodvetni kowandi 

(ppogpawipawe) i ppilagoduvawe za 

obpabotka na soodvetniot watepijal. 

Toj gi pokaùva bpzinite na dvièwe, 

zastoite, kolku `nee po odpedena 

povp{ina, go pokaùva i winiwalniot 

pastup (sawo 0,6%), kako i vpteìte 

na wotopot. Osven toa, vnatpe{nosta 

e so ppeubav dizajn (sli~no kako 

pilotska kabina), fpiìdep, kowpjutepski 

bopd i kliwa-uped. Popadi 

ova, uppavuva~ot woè da paboti 

cel den. Vo vpeweto na ètva, taa 

staptuva pano nautpo, vo osuw ~asot, 

i zavp{uva okolu 22 ~asot. Kowbajnepot 

se ~uvstvuva udobno i popadi 

Voza~ot wopa da iwa 

zavp{eno vi{o obpazovanie 

uslovite vo koi paboti, ne ~uvstvuva 

zawop. Ednostavno kaàno, toj 

sedi vo kadifeni sedi{ta. 

T. S. 

@itniot kombajn John Deer W 660 investicija 

na zemjodelskiot kombinat „Pelagonija“ 

Zemjodelskiot kombinat „Pelagonija“ go kupil ovoj kombajn zatoa {to 

ima 18.500 hektari obrabotliva povr{ina. Na niv odgleduva 7.500 hektari 

p~enica, 3.500 ha ja~men, 2.000 ha p~enka, 2.000 ha son~ogled, 500 

ha sirak, 150 ha semenski son~ogled, 100 ha semenska p~enka, 1000 ha lucerka, 

250 do 300 ha soja i okolu 700 ha gi ostava kako ugar. Kako kombinat 

postignuva prose~ni prinosi po kultura, odnosno okolu 4,5 tona p~enica, 

~etiri tona ja~men, {est do sedum tona p~enka zrno, 3 do 3,5 tona 

p~enka za silaà, isto tolku sirak, 1,7 do 1,8 tona son~ogled, 8 do 10 tona 

lucerka za seno. Osven ovie ìtni, kombinatot obrabotuva i razni gradinarski 

kulturi, kako i maslodajna repa, ima 1.800 molzni kravi i u{te 

tolku grla podmladok. Isto taka, 750 vraboteni imaat 200 ha ribnik, 

3.000 grla ovci, sviwarska farma so okolu 7.000 do 10.000 iljadi grla 

i seriozna priklu~na mehanizacija. 


NASTAN 

15 oktomvri - svetski den na ruralnata èna 

Ni{to bez rur 


Svetskiot den na pupalnite 

èni e ppoglasen od nekolku 

intepnacionalni nevladini 

opganizacii za vpewe 

na 4-konfpencija na 

èni vo Bejing-Kina. Rupalnite èni 

vo svetot iwaat glavna uloga vo obezbeduvaweto 

sigupna i zdpava idnina, 

vo pazvojot i odp`livosta na pupalnite 

spedini, iako nivniot tpud vo 

op{testvoto sekoga{ powinuva nezabeleàn. 

Celta na svetskiot den na 

pupalnite èni e da se ppoweni ova 

situacija, tie da se izvle~at od apsupdnosta 

bapew edna{ godi{no, da go 

potsetiwe op{testvoto kolku i dolì 

na pupalnata èna i da iw dadat 

va`nost na nivnata pabota 

Istopijata ja postavi ènata vo 

pozadinata na site golewi bitki. Idninata 

}e ja stavi na ~elo na site izvojuvani 

slobodi, zatoa {to taa 

woè da ~ekopi i toga{ koga se stoi 

okolu nea. @enata ja iwa silata, vepata, 

nade`ta i qubovta, vizijata 

istkaena od ppedivoto na na{ite 

ppababi, da ppodolì da ja tkae i da 

go kpeipa sovpeweniot lik na pupalnata 

èna. Lik ppepoznatliv po 

vnatpe{nata silina i ubavina, dupi 

i nebidninata da ja ppetvopi vo 

bidnina, doppena od Boìlakot 

Xon Barker, pretstavnik 

na misijata na Evropskata 

komisija vo Makedonija 

SRCETO KOE ÛKA VO 

RURALNOTO OP[TESTVO 

Li~no, do - 

a |aw od walo 

pupalno westo 

vo Anglija. 

Rabotaw 

za Evpopskata 

kowisija, 

no spceto 

wi e vo pupalnite 

spedini. 

Mojata 

wajka, iako 

iwa 80 godini, 

se u{te, 

pove}e od 60 godini, e aktivna vo 

dvièweto na pupalnata èna. Zatoa, 

pabotej}i za Kowisijata, woàw i powagaw 

vo pazvojot na ppavata na pupalnata 

èna. Evpopskata unija e 

posvetena na ednakvite ppava i 

wo`nosti na lu|eto. Rodovata pawnoppavnost, 

vsu{nost, e osnovno 

~ovekovo ppavo. Vie, pupalnite èni, 

ste speceto koe ~uka vo pupalnoto 

op{testvo i ovoj den, 15 oktowvpi, e 

vistinski wowent, nie waìte, da zbopuvawe 

vo va{a ~est. 

\oko Danailov, 

pretsedatel na FFRM 

DA SE ELIMINIRA 

DISKRIMINACIJATA 

NAD RURALNATA @ENA 

Edna ~e t - 

v ptina od 

svetskata 

populacija 

se pupalni 

èni, koi 

ppoizveduvaat 

okolu 

50% od vkupnata 

xpana 

vo svetot. 

Me|u niv se i 

wakedonskite 

pupalni 

èni, na koi tpeba da iw se obezbedi 

u~estvo vo izpabotka i sppoveduvawe 

na pazvojnite planovi, dipektno 

kopistewe na ppogpawite za socijalna 

za{tita, steknuvawe na site 

vidovi obuki i obpazovanie, opganizipawe 

gpupi za sawopowo{ i zadpugi 

za podobap ppistap do stopanskite 

dejnosti ppeku vpabotuvawe. Isto 

taka, da iw se ovozwoì u~estvo vo 

site aktivnosti na wesnite zaednici, 

dostapnost do zewjodelskite 

kpediti, olesneta ppoda`ba na 

ppoizvodstvoto i ednakov tpetwan vo 

zewjodelskata pefopwa, kako i adekvatni 

ìvotni uslovi, vo pogled na 

xigienskite uslovi, elektpi~nata enepgija, 

snabduvaweto so voda, soobpa}ajna 

povpzanost i dpugo. 

Ovoj den tpeba da bide iskopisten 

za ppowovipawe na ednakvosta na 

polovite, ~ovekovite ppava i fundawentalnite 

slobodi vo politi~ka, 

ekonowska, kultupna, gpa|anska ili 

koja bilo dpuga oblast. Na patot do 

va{iot uspex, Fedepacijata na 

fapwepi vo RM so site svoi pesupsi, 

Vi stoi na paspolagawe vo ostvapuvawe 

na va{ite celi i uspe{na pealizacija 

na va{ite idei.


alnata èna 

Lidija Miteva, 

Ministerstvo za zemjodelstvo, 

{umarstvo i vodostopanstvo 

RURALNATA @ENA - MOST ME\U 

TRADICIJATA I SOVREMIETO 

Ru pal na - 

ta èna vo 

Makedonija e 

wost we|u 

tpa dicijata 

i sov pe we ni - 

te tekovi. 

@e na koja go 

nosi tovapot 

na celoto sewejstvo 

na 

svoite ple}i. 

@enata koja 

e dowa}inka 

vo pupalnata spedina, ja ~uva slogata 

vo sekoe sewejstvo. Se gpiì za 

sewejstvoto, gi pa|a decata, gi 

vospituva, gi odgleduva. Sozdava 

zdpavi lu|e i zdpavi potowstva koi 

}e ja nosat Makedonija napped! 

@enata vo pupalnata spedina ne e 

sawo dowa, taa e sekade kade {to e 

potpebna. Koga tpeba e na niva, pawo 

do pawo, so svojot wa`, koga tpeba e 

dowa za da nosi padost i sloga vo 

sekoe wakedonsko sewejstvo. Koga 

tpeba taa e wudpa, vpedna, }utliva i 

polna so po~it i pazbipawe za site. 

No tpeba da stane silna i pobopna 

koga ne{tata ja zasegaat nea. Tpeba 

da po~newe od svojot dow. Tpeba da gi 

vospituvawe svoite deca da se 

po~ituvaat sebesi, a so toa }e ja 

po~ituvaat svojata wajka, sestpa, 

soppuga. Ministepstvoto za zewjodelstvo 

e sekoga{ otvopeno za 

podp{ka na ènata vo pupalnata 

spedina. 

Izudin Kari{i}, 

gradona~alnik na 

op{tina Dolneni 

AKTIVEN NOSITEL NA 

PROCESITE VO ZEMJAVA 

Rupalnata 

èna ne 

swee da os t - 

ane sawo wajka, 

do wa }in- 

ka, tuku tpeba 

da stane 

aktiven nosi 

tel na ppo - 

cesite vo 

Makedonija. 

Zatoa, li~no, 

Ve pot tiknuvaw 

da u~es - 

tvuvate vo op{testveniot i politi~kiot 

ìvot. Ovaa op{tina stoppocentno 

e pupalna i nejzinoto 

bogatstvo e wultietni~nosta, zatoa 

{to ìveat Makedonci, Albanci, 

Tupci, Bo{waci... I vo lokalnata 

sawouppava, otkako stanav gpadona~alnik, 

vpabotiv ~etipi dawi, koi 

uspe{no gi izvp{uvaat svoite obvpski. 

Dori 

Pavlovska - 

\orgioska, 

SFARM 3 

Celta na 

ovoj den e da 

se dade 

va`nost na 

wnogute ulogi 

koi gi igpa 

pupalnata 

èna vo 

op{testvoto 

i vo ìvotot. 

Taa vo wnogu ppidonesuva za obezbeduvawe 

na blagosostojbata na sewejstvata. 

No, i pokpaj ova, fakt e deka 

sawo 2% od zewjodelskoto zewji{te vo 

svetot e vo pacete na ènata, sawo 

eden ppocent od kpeditite, na globalno 

nivo, i se davaat na ènite. Zatoa, 

tpeba da se posveti pogolewo 

vniwanie ppi vospostavuvaweto podova 

pawnoppavnost. 

Pet uspe{ni 

ruralni èni, 

spored Federacijata 

na farmeri vo 

Republika 

Makedonija 

1. Kiweta [abanovi}, selo 

@ito{e, ppilepsko - wenaxep 

na koopepativa Lejla 

2. Lziwe Fejzi, Lostivap, wenaxep 

i sopstvenik na wlekapnica 

Fejzi 

3. Olga Stojwenova, selo Istibawa, 

Vinica - ppoizvoditel na 

napodni nosii 

4. Qubica Xoni}, selo Cpni~ani, 

Dojpan, ppoizvoditel na gpadinapski 

kultupi 

5. Nikolina Angelovska, selo 

Bpaj ~i no, Resen, paboti so selski 

tupizaw

enata.naumovska@ffrm.org.mk 

MEXANIZACIJA 

Ma{ini za sadewe 

i vadewe kompir 

Sa{o Lazov od seloto Kupija e 

eden od petkite sopstvenici na 

wa{ini za sadewe i vadewe 

kowpip. Veli deka taa e stapa, od 60- 

tite godini na winatiot vek i deka 

e uvezena od [vajcapija. 

Ma{inata za sadewe paboti na 

sopstven pogon. Taa se zaka~uva za kapdanot 

na tpaktopot i istovpeweno 

woè da pabotat ~etvopica lu|e koi 

go stavaat kowpipot na odpedeno 

westo. Ma{inata sawa opa i go stava 

kowpipot. Ppitoa, povp{inata za sadewe 

tpeba dobpo da bide isfpizipana, 

da newa gputki. 

Lazov iwa i wa{ina za vadewe 

kowpip, koja kako i ppetxodnata 

wa{ina za sadewe, se zaka~uva na 

tpaktopot i se vle~e niz nivata. I na 

nea pabotat ~etvopica. Taa iwa dva 

palnika so koi go pazopuva zewji{teto 

i go vadi kowpipot na povp{inata. 

Zna~i, ja opa zewjata pod kowpipot, na 

odpedena dlabo~ina (20 do 30 santiwetpi) 

i kowpipot avtowatski se 

ka~uva vo bapabanot. Bapabanot postojano 

vpti i ppitoa ja otstpanuva 

zewjata, a ~istiot kowpip odi na 

lentite za selekcija. Tuka se vp{i i 

klasipaweto na kowpipot. 

Ovie wa{ini se wnogu pentabilni 

zatoa {to zawenuvaat sepiozna 

~ove~ka sila, no nivnata isplatlivost 

se gleda sawo na golewi po vp {- 

i ni, odnosno 

dokolku se 

obpabotuva 

pove}e od xektap 

povp{ina. 

Kowpipot vo 

ovoj pegion se 

sadi vo appil, 

a se vadi nekade 

vo juli. 

Ovoj zewjodelec 

e podgotven 

da gi penta 

ovie 

wa{ini, no 

veli deka kaj 

lu|eto, s# 

u{te, ne postoi 

sepiozen 

intepes za 

nivna upotpeba. 

Od dpuga 

stpana, tie 

wenuvaat wnogu 

wanuelni paboti 

na nivata, kako {to se 

vadewe na kowpipot, negovo 

sobipawe i stavawe vo 

vpe}a, nosewe do kawion i selektipawe. 

Izpazeno niz bpojki, 

wa{inite wenuvaat 20 lu|e dnevno za 

xektap povp{ina. Sepak, waliot intepes 

za upotpeba na ovie wa{ini, objasnuva 

Sa{o, e i popadi ppoblewite 

Vo dvorot na 

ovoj qubitel na mehanizacija 

moè da se 

vidat u{te nekolku kombajni, 

kosa~ki, senoprevrtuva~ki 

i sobira~ki, 

plugovi, traktori, ma - 

{i ni za vadewe 

kromid. 

Ma{inata paboti na sopstven pogon i 

zawenuva ogpowna fizi~ka sila 

so cenata, skapoto sewe i 

plaswanot na kowpipot. 

„Seweto za kowpip ~ini 80 

denapi za kilogpaw. Na dekap 

se stavaat okolu 120 kilogpawi. Od 

dpuga stpana, cenata za kilogpaw 

kowpip e okolu 10 denapi, a od dekap 

se vadat tpi do pet toni pod. Ne e 

isplatlivo“, zavp{uva Lazov. 

T.S.

Va{ata prednost - To your advantage 

Inèwering, izrabotka na oprema i trgovija vo procesna industrija 

Engineering, production and trade in process industry 

Firmata Pecon d.o.o se zanimava so procesen inèwering, izrabotka na oprema i 

trgovija vo oblasta na procesnata industrija. Zastapeni sme vo skoro site granki 

na prehrambenata industrija, a osobeno vo mlekarstvoto. 

Vo oblasta na prerabotkata na mleko Pecon nudi: 

- Ma{insko i tehnolo{ko proektirawe na kompletni mini prerabotki vo 

soglasnost so zakonskite propisi 

- Kompletna oprema za mlekari od familijarni do industrijski postrojki 

- Poedine~na oprema za mlekarstvo, so naglasok na RAZLADNI REZERVOARI 

ZA MLEKO: 

Ceni osobeno povolni + razni pogodnosti za finansirawe! 

Kapacitet 100 – 10.000 litri (agregati za ladewe za 2 i 4 molzewa) 

Rok na isporaka vo period od 10 dena od Va{ata pora~ka! 

Dostava e vozmo`na na Va{ata adresa 

Pu{tawe vo rabota i „0”- ti servis se vklu~eni vo cenata 

Servis vo ramki na 24 ~asa od Va{iot povik + obezbeden sklad za rezervni delovi, 

vo garanten i vongaranten period 

Stru~na podr{ka i edukacija dostapna 24 ~asa na den! 

Proveren kvalitet na poveke od 200 laktofriza koi se ispora~eni na 

podra~jeto na Hrvatska! 

Dodatna oprema Mo`nost za vgraduvawe na CIP, na laktofrizi od 400 l i poveke 

` 

` 

100 - 300 l. 

400 - 2.000 l. 

Pecon d.o.o, Samoborska cesta 145; 10090 Zagreb 

Tel.: 01/ 3496 413; 3496 428; Fax.:01/3496 424; E-mail: pecon@pecon.hr; 

www.pecon.hr 

1.000 - 10.000 l.

SOVETI 


Vo {tipskiot region vinovata loza e mnogu zastapena. Prose~niot prinos 

se dviì od 12 do 15 toni po hektar. Lozarite naj~esto pra{uvaat: koe treba 

da bide otpimalnoto optovaruvawe na ~okotot i na~inot/metodot na koj 

toa se presmetuva. za da ne dojde do prekumerno optovaruvawe na penu{kata. 

So noviot zakon za vino, vinata 

spoped svojot 

kvalitet se podeleni vo ~etpi 

kategopii: vpvni, kvalitetni, 

pegionalni i tppezni vina. Vo 

koja kategopija }e ppipadne edno 

vino zavisi od wnogubpojni faktopi, 

iako dva se najzna~ajni: soptata 

i ppinosot. Pove}egodi{nite 

ispituvawa za vlijanieto 

na ppinosot vpz kvalitetot 

na vinoto dovedoa do soznanija, 

koi vo pazvienite lozapski 

zewji, se vklu~eni vo zakonskata 

pegulativa. Ppinosot 

e ogpani~en spoped kategopijata 

na vinata: vpvni vina do 10 

t/xa, kvalitetni vina 10-15 t/xa, 

tppezni pove}e od 15 t/xa. Vo 

su{tina, ppinosot e pezultat na 

dogovop powe|u vinapskata vizba 

i lozapite, a se oppedeluva so 

bpojot na ostaveni okca na edna 

loza ili xa so ziwska pezidba. 

Fopwulata za ppeswetuvawe na 

bpojot na okca na edna loza gi 

sodpì ppinosot vo kilogpawi, 

podelen so bpojot na lozi na 

eden xektap, podeleno so wasata 

na gpozdot vo kilogpaw, podeleno 

so bpojot na gpozdovi na eden 

lastap, podeleno so ppocentot 

na potepani okca. Ili poednostavno, 

bpojot na lozi pownoèn 

so ppinosot na edna loza go 

dava ppinosot na taa povp{ina. 

Ppinosot se oppedeluva i so 

wikposkopsko ispituvawe na okcata, 

so bpoewe na za~etocite na 

cvetovite ili ispituvawe na 

podnosta na okcata po dolìna 

na lastapot... 

Docent D-r Krum Bo{kov 

Katedra za 

lozarstvo i vinarstvo 

Fakultet za zemjodelski 

nauki i hrana Skopje 

FFRM organizira: Vtoro {kolo za lideri 

Fedepacijata na fapwepi vo Republika 

Makedonija go opganizipa vtopoto 

[kolo za wladi lidepi. Site 

zaintepesipani kandidati za u~estvo 

vo [koloto woè da se ppijavat do 24 

noewvpi 2008 godina. Obukata }e po~ne 

vo dekewvpi i }e se sppoveduva vo pet 

fazi. Ppavo za ppijavuvawe iwaat site 

~lenovi na zewjodelskite zdpuènija 

na vozpast od 20 do 35 godini. 

Aplikacionite listovi woè da 

gi dobiete vo glavnata i site pegionalni 

kancelapii na Fedepacijata 

vo Bitola, Lostivap, Ko~ani i 

vo Stpuwica.

pcelaveles@yahoo.com Ulogata na medonosnite p~eli PÊLARSTVO 

P~elite i kopistat 

na celata zaednica 

Vo pove}e zemji so razvieno zemjodelsko proizvodstvo, organiziranoto 

opra{uvawe na kulturite so p~eli se sproveduva kako redovna merka vo nivnata 

tehnologija na odgleduvawe. Sopstvenicite na nasadi ili parceli so soodvetna 

kultura (ovo{ki, son~ogled, maslodajna repa, lucerka i sli~no) za sproveduvawe 

na ovaa merka, iznajmuvaat p~elni semejstva od p~elari so koi 

sklu~uvaat dogovori so koi se utvrduvaat pravata i obvrskite na dvete strani 

Medonosnite p~eli (Apis mellifica L.) vo ppocesot na 

evolucija se ppisposobile kon isxpana so nektap i 

cveten ppav, {to ppidonelo do vzaewen odnos na adaptacija 

we|u niv i cvetovite na pastenijata - cvetovite iw 

ja nudat na p~elite neopxodnata xpana, a p~elite iw powagaat 

na cvetovite vo ppocesot na oppa{uvawe. 

Oppa{uvaweto e kpiti~en wowent vo pazvojot na pastenijata 

i ogpani~uva~ki faktop za dobivawe visoki i kvalitetni 

ppinosi. Posledicite od neuspe{noto oppa{uvawe ne 

woè da se kopigipaat podocna, popadi toa {to oppa{uvaweto 

e povpzano so fenofazata na cvetawe, koja tpae 

zna~itelno kpatko vpewe. 

[to, vsu{nost, e opra{uvaweto? 

Oppa{uvaweto woè da se definipa kako ppenesuvawe 

na polenovite zpna (wa{kite polovi kletki na cvetot) na 

ìgot od plodnikot (ènskiot del od cvetot) i ppetstavuva 

ppeduslov za uspe{no oploduvawe, odnosno zavpzuvawe 

plodovi. Za oploduvaweto da woè da se izvp{i potpebno 

e, na nekoj na~in, polenovite zpna da stignat do ìgot na 

plodnikot od cvetot. Vo zavisnost od toa na koj na~in }e 

se izvp{i toj tpansfep, postojat ~etipi gpupi pastenija: 

xidpofilni-tpansfepot go vp{i voda; anewofilni-polenot 

se ppenesuva so vetep; opnitofilni - polenot go ppenesuvaat 

ptici (voglavno kolibpi, vo tpopskite peoni) i 

entowofilni-polenot go ppenesuvaat insekti. 

Najgolew bpoj od pastenijata koi iwaat potpeba od 

oppa{uvawe se entowofilni. Za da gi ppivle~at insektite 

da dojdat i da iw powognat vo oppa{uvaweto, ovie pastenija, 

vo ppocesot na nivna evolucija, sozdale pove}e ppisposobuvawa 

(na ppvo westo, vo toj pogled e oddeluvaweto 

na nektap od nivnite nektapni `lezdi); obi~no iwaat kpupni 

cvetovi so jako oboeni vene~ni liv~iwa koi lesno se zabeleùvaat 

od insektite, a onie vidovi koi iwaat sitni cvetovi, 

fopwipaat socvetie vo koe se gpupipani wnogu golew 

bpoj cvet~iwa i povtopno stanuvaat atpaktivni (tipi~en 

ppiwep e son~ogledot). Pokpaj nektap od cvetovite la~at 

i apowati~ni watepii, a nekoi od niv zpa~at ultpavioletova 

svetlina vidliva za okoto na insektite). 

Koi insekti u~estvuvaat vo 

entomofilnoto opra{uvawe? 

Najgolewo zna~ewe za evolucijata na entowofilnite pastenija 

iwaat insektite od pedot na opnokpilcite (Hymenoptera), 

a od niv najppisposobeni se vidovite od fawilijata 

na p~elite (Apidae). Vo ovaa fawilija spa|aat okolu 

19.000 vidovi, we|utoa so najgolew ppocent vo ovoj ppoces 

u~estvuva wedosnata p~ela (okolu 85%). Dpugi pegistpipani 

oppa{uva~i na entowifilnite pastenija se i nekoi 

vidovi buwbapi, pepeputki, wuvi, osi, solitapni p~eli 

i dpugi. Nivnata uloga vo oppa{uvaweto e nezna~itelna, 

zatoa {to u~estvuvat vo wnogu wal ppocent, a nekoga{ nekoi 

od niv (cipestokpilni papaziti, buwbapi) woàt da nappavat 

pove}e {teta otkolku kopist. 

Toa {to wedonosnite p~eli ja iwaat glavnata uloga vo 

ppocesot na oppa{uvawe ppoizleguva od gpadbata na nivnoto 

telo i na~inot na ìvot (fopwipaat golewi sewejstva, vo 

koi bpojot na edinki za vpewe na cvetaweto na pove}eto entowofilni 

pastenija dostignuva nekolku desetici iljadi); 

wedonosnite p~eli se politpofni insekti (sobipaat nektap 

i polen od site dostapni entowofilni pastenija); 

na~inot na isxpana na p~elite nawetnuva potpeba od poseti 

na golew bpoj cvetovi (za da go napolni wedniot weup 

tpeba da poseti 80-150 cvetovi, a isto tolkav bpoj cvetovi 

tpeba da poseti i ppi sobipaweto polen za da napolni 

edna ko{ni~ka so polen). Isto taka, ppi posetata na cvetovite 

zapadi toa {to nivnoto telo e pokpieno so gusti 

vlaknenca, na niv se natpupuva golewo koli~estvo paznoobpazen 

polen; wedonosnite p~eli woàt da se odgleduvaat 

od stpana na ~ovekot, koj woè da go opganizipa 

oppa{uvaweto so obezbeduvawe na p~elni sewejstva vo nasadite 

za vpewe na cvetaweto na entowofilnite pastenija 

koi se odgleduvaat vo kultupa). 

Koj e efektot od organiziranoto 

opra{uvawe so p~eli? 

Opganizipanoto oppa{uvawe so p~eli vo golew ppocent 

gi zgolewuva ppinosite za pazlika od kultupite kaj koi 

oppa{uvaweto e slu~ajno, a isto taka vlijae i vpz kvalitetot 

na plodovite ili seweto od soodvetnata kultupa. Ova 

e potvpdeno so golew bpoj nau~ni istpaùvawa. Spoped Milovanki}, 

p~elite gi zgolewuvaat ppinosite kaj ovo{nite 

kultupi zavisno od soptata: 4-5 pati kaj jabolkata, 2.5-10 pati 

kaj kpu{ite, 4-12.5 pati kaj vi{nite, 4-5 pati kaj jagodestite 

kultupi, 4-7 pati kaj badewot a kaj ostanatite ovo{ni kultupi 

3-6 pati. Spoped Langridge and Goodman, efektot od 

oppa{uvaweto so p~eli kaj son~ogledot e 61,2% zgolewen ppo- 

▼ 


PÊLARSTVO Ulogata na medonosnite p~eli pcelaveles@yahoo.com 

▼ 

Oppa{uvaweto woè da se definipa kako ppenesuvawe 

na polenovite zpna (wa{kite polovi kletki na cvetot) 

na ìgot od plodnikot (ènskiot del od cvetot) i ppetstavuva 

ppeduslov za uspe{no oploduvawe, odnosno zavpzuvawe 

plodovi. Za da woè da se izvp{i oploduvawe, 

potpebno e, na nekoj na~in, polenovite zpna da stignat 

do ìgot na plodnikot od cvetot. 

se~en ppinos na sewe po cvetna glava i 

105,9% zgolewen ppose~en bpoj na sewki 

na santiwetap kvadpaten. Spoped Doull, 

K. kaj lucepkata, p~elite ovozwoùvaat 

zgolewuvawe na ppinosot za 56,6 %. 

Zgolewuvaweto na ppinosot od zewjodelskite 

entowofilni kultupi ovozwoùva 

i zgolewuvawe na ppixodot. 

Spoped McGregor, okolu 130 zewjodelski 

kultupi vo SAD se oppa{uvaat so 

p~eli, a spoped Robinson i dpugi, 

godi{nata vpednost na zgolewenite ppinosi 

od kultupite oppa{eni so p~eli se ceni na 9 bilioni 

awepikanski dolapi. Lodi{niot benefit od p~elooppa{uvaweto 

vo Kanada se ceni na okolu 443.000.000 kanadski 

dolapi, a istiot se ostvapuva ppeku pentawe na 47. 

000 p~elni sewejstva. Sekoj dolap potpo{en za pentawe na 

p~eli za oppa{uvawe vpa}a 41 dolap kaj jagodestoto ovo{je, 

a 182 dolapi kaj jabolkata (Scott-Dupree i dpugi). Spoped Carreck 

i Williams, vo Velika Bpitanija najwalku 40 pastenija 

koi se odgleduvaat za plodovi ili sewe se zavisni od p~elooppa{uvaweto, 

a vpednosta na ppinosite koi se postignuvaat 

se ceni na 202 wilioni funti. Borneck i Bricout i Borneck 

i Merle ja ocenuvale vpednosta na oppa{uvaweto izpazena 

ppeku ppinosite dobieni od 30 najzna~ajni zewjodelski 

kultupi vo Evpopskata Ynija i ja ocenile na 5 bilioni 

evpa. Od niv, 

4,3 bilioni se dobivaat 

kako pezultat 

na aktivnosta 

na wedonosnite 

p~eli. Spoped 

Veskovi}, 

vpednosta na zgolewuvaweto 

na 

ppinosot i podobpuvaweto 

na kvalitetot 

na plodovite 

i seweto 

kaj pastenijata 

koi se odgleduvaat 

vo kultupa 

iznesuva 20-40 

pati pove}e od 

vpednosta na site 

ppoizvodi koi se 

pezultat na ìvotnata aktivnost na p~elnite sewejstva (wed, 

polen, ppopolis, vosok, wati~en wle~ i p~elin otpov). 

So golewata i zna~ajna uloga {to ja iwaat p~elite kako 

oppa{uva~i, tie zna~itelno ppidonesuvaat za zgolewuvawe 

na pezultatite od zewjodelskoto ppoizvodstvo, od {to 

golewa kopist iwa po{ipokata op{testvena zaednica. Zatoa 

bi bilo sosewa kopektno, koga del od ostvapeniot ppixod 

vo fopwa na subvencii, stiwulacii i sli~no, sekoja godina 

iw se vpa}a na p~elapite, koi zafa}ajki se so ovaa blagopodna 

pabota - odgleduvawe na p~eli, indipektno powagaat 

vo ppoizvodstvoto na xpana i za~uvuvawe na divepzitetot 

na golew bpoj entowofilni pastenija. 

Prof. D-r Hrisula Kiprijanovska 

Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje 

VIDOVI NA GARANCII 

Garancii za kredit: za kompanii i fizi~ki lica koi zemaat 

zaem za zapo~nuvawe ili razvivawe na postoe~ki biznis. 

Garancijata pokriva do 60% od visinata na zaemot. 

Garancii za nabavki na oprema i repromaterijali od 

dobavuva~i: se izdavaat za nabavka na oprema i repromaterijali 

za kupuva~i koi gi ispolnuvaat uslovite na 

dobavuva~ite i Garanti Fond. Pred izdavawe na garancijata 

klientot pla}a min. 25% od vrednosta na opremata/repromaterijalite 

do dobavuva~ot. Za ostanatiot del 

koj klientot }e go pla}a na rati na dobavuva~ot, Garanti 

Fond izdava garancija do dobavuva~ot. 

Garancii za nabavki na oprema od dobavuva~i preku 

kredit: garancii za nabavki so zaem od banka (kombinacija 

od prvite dva vida). Klientot pla}a min. 30% od vrednosta 

na nabavkata do dobavuva~ot. Za ostanatiot del od 70% 

Garanti Fond izdava garancija na bankata od kade klientot 

}e zeme zaem so cel da se isplati opremata na dobavuva~ot. 

Adresa: Bul. Jane Sandanski 15/2/3, Skopje 

Tel/faks: ++389 2 2403-377 

++389 2 2403-378 

++389 2 2403-379 

E-mail: guarantee@gfund.com.mk 

www.gfund.com.mk

PÊLARSTVO 

P~elite ne smeat 

da gladuvaat 

Najubavi meseci se koga p~elite 

po~nuvaat da se rojat i da sobiraat 

med. Noemvri e mnogu 

vaèn bidej}i od ovoj period zavisi 

dali }e imame roevi i med. 

Na kraj, potrebno e da potsetime: 

ako ima topli denovi, ne e 

lo{o da se vidi dali zaednicata 

e obezbedena so hrana 

Poslednite povolni toplotni 

denovi vo noewvpi se osobeno 

va`ni za p~elapot, bidej}i 

ovozwoùvaat da gi izvp{i zavp{nite 

paboti okolu p~elnite zaednici i da 

gi podgotvi za ziwata. Dupi i vo najtoplite 

denovi vo na{ata zewja, od 

golewa va`nost e faktot deka p~elapot 

wopa da gi podgotvi p~elnite zaednici 

za ppeziwuvawe. Zatoa, p~elapot 

tpeba da posveti vniwanie na toa 

dali kapacite na sandakot se dobpo 

zatvopeni, a za pogolewa bezbednost, 

vpz niv tpeba da se postavat 

te{ki ppedweti kako {to se tuli ili 

kawewa. Ova se ppavi zatoa {to ~esto 

se pojavuvaat jaki vetpovi i kapakot 

woè da bide izwesten ili tupnat. 

Navaluvaweto na sandakot tpeba da 

bide takvo {to newa da dozvoli da se 

zadpùva voda. Ako se zabeleì otvop 

od kade {to woè da vleguva voda, potpebno 

e vedna{ da se zaweni. P~elapot 

ne swee da dozvoli vlagata da se 

zadpùva vo vnatpe{niot del. P~elite 

podnesuvaat niska tewpepatupa, no 

ne i vlaga. Bi bilo wnogu kopisno da 

se nappavat za{titni ogpadi od jaki 

vetpovi dokolku postoi wo`nost za 

toa. Tie gi voznewipuvaat p~elite i 

se nawaluva toplinata vo klubeto. 

Otvopot (letot) na sandakot tpeba da 

se osigupa, taka {to newa da dozvoli 

vleguvawe na pazni {tetnici 

kako {to se gluvci i sli~no. 

Vo noewvpi woè da padne sneg i da 

dojde do wpznewe, da se zatvopi otvopot 

(letot) na p~elite i tie da se 

zadu{at. So soodveten ppedwet tpeba 

da se ppovepi dali do izlezot ili pped 

izlezot na sandakot iwa izuwpeni 

p~eli. esto pati se slu~uva p~elite 

tokwu tuka da padnat i da go poppe~at 

ili zatvopat i onaka tesniot 

ppostop. Vo ovoj wesec tpeba da se ppovepat 

stapite ko{nici, tie da se poppavat, 

da se bojadisaat, stapite 

pawki da se selektipaat i stapoto 

sa}e da se stopi. Novite pawki tpeba 

da se stavat na suvo, ppovevno westo 

i da se za{titat od wolci i od dpugi 

{tetnici. Ovoj wesec e osobeno biten, 

bidej}i po~nuvaat da se ppavat planovi 

za slednata godina. Kaj nas, najubavi 

weseci vo godinata se onie koga 

p~elite po~nuvaat da se pojat i da sobipaat 

wed. Tpeba da znaewe deka noewvpi 

e wnogu vaèn bidej}i od ovoj pepiod 

zavisi dali }e iwawe poevi i wed. 

Na kpaj, potpebno e da potsetiwe: 

ako iwa topli denovi, ne e lo{o da se 

vidi dali zaednicata e obezbedena so 

xpana. Zaludni }e bidat site paboti 

ako zaednicata ne ja obezbediwe so 

xpana. Dokolku ne se dovolni zalixite 

na p~elnata zaednica, ppepopa~uvawe 

ppixpanuvawe so {e}epni poga~i. 

Ppepopaka do site p~elapi: „NE 

[TEDETE HRANA„ - p~elite ne sweat 

da gladuvaat. 

Z.P.Z. „NAPREDOK“, Skopje, 

stru~en tim za p~elarstvo

MASLODAJNA OD VELES 

GO VRA]A SONÔGLEDOT NA 

MAKEDONSKITE POLIWA 

Prehrambenata industrija “Blagoj \orev” AD, od Veles 

godinava slavi 85 godini postoewe. Formirana vo dale~nata 

1923 godina taa be{e edna od dvete najstari fabriki za 

industrisko proizvodstvo na maslo na Balkanot i po{iroko. 

Vo januari godinava preku dnevniot 

pe~at “Blagoj \orev” objavi deka na 

sekoj zemjodelec koj }e zasee 

son~ogled na svoite nivi mu 

garantira otkup po cena od 22 

denari po kilogram son ~og - 

ledovo seme i deka moè da 

dobie semenski materijal. 

Momentalno trae otkupot na 

son~ogledot i soglasno vetuvaweto, 

“Blagoj \orev” go otkupuva po 

utvrdenata cena od 22 denari za 

kilogram iako vo sosedstvo, vo 

Srbija i Bugarija poradi golemiot 

rod, cenite padnaa na 15 do 18 denari 

za kilogram. Ovaa cena vaì kako za 

onie zemjodelci koi sklu~ija 

dogovori, taka i za ostanatite. 

Kapacitetot na “Blagoj \orev” e 

za godi{na prerabotka na 70.000 

toni na son~ogledovo seme i ovoj kapacitet moè da gi 

zadovoli celokupnite potrebi od rafinirano maslo za 

jadewe na Makedonija. Toa vo minatoto i se slu~uva{e. 

Ima{e godini koga “Blagoj \orev” otkupuva{e me|u 40.000 

i 56.000 toni son~ogled od Makedonija (1986/87). 

Vra}aweto na son~ogledot }e ima pove}ekraten efekt 

vrz celokupnoto zemjodelie, a i stopanstvoto vo zemjava. 

Kako prvo son~ogledot e kultura dobra za plodorod i moè 

da pridonese da se zgolemat prinosite od drugite kulturi, 

posebno ìtnite - p~enicata, ja~menot . 

Kako vtoro, so prerabotkata na son~ogledot se dobiva i 

}ospe koe se koristi kako dobito~na 

hrana, odnosno se me{a so site smesi za 

dobivawe visokokvalitetna dobito~na 

hrana. 

Kako treto moè da pridonese za 

namaluvawe na trgovskiot deficit. 

Makedonija sekoja godina izdvojuva 40 

milioni evra koi odat za nabavka na 

surovo maslo od uvoz. Istite tie pari 

moàt da se vloàt vo agrarot i da 

imame pove}ekratna korist od toa. 

Makedonija prakti~no od 1990 godina 

tro{i kvalitetni devizni sredstva za 

uvoz na surovo maslo od stranstvo. 

I sekako so sopstveno proizvodstvo 

se dobiva i sigurnost po pogled na 

kvalitetot na dobienoto surovo maslo. 

Odnosno ne mora da postoi stravuvawe 

deka }e se uveze surovo maslo so 

somnitelen kvalitet {to be{e 

aktuelno izminative meseci. 

Zatoa, “Blagoj \orev” ja poddrùva inicijativata na 

Vladata vo odnos na stimulirawe na agrarot i se nadevame 

deka so zaedni~ka strategija tie povr{ini }e se vratat.

BERZANSKI INFORMACII 


izvop www.stips.minpoljsr.gov.yu 

Dvièwe na cenite na dekewvpiskiot fju~eps za p~enica na bepzata vo îkago vo pepidot 15.08 - 17.10.2008 

Dvièwe na cenite na dekewvpiskiot fju~eps za p~enka na bepzata vo îkago vo pepidot 15.08.-17.10.2008 

54 | MOJA ZEMJA

Moja zemja NOEMVRI (MK):Layout 1.qxd

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template ?