29.09.2015 Views

Selniške novice

Selniške novice Srečno NOVO leto 2008 - Občina selnica ob Dravi

Selniške novice Srečno NOVO leto 2008 - Občina selnica ob Dravi

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 1<br />

<strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong><br />

Glasilo občine Selnica ob Dravi | DECEMBER 2007|številka: 1 .|leto :1 .|<br />

Foto Anka Holcman<br />

Srečno NOVO<br />

leto 2008


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 2<br />

NAŠA OBČINA<br />

22. novembra 1998 se je na osnovi določil<br />

Zakona o lokalni samoupravi in odločitvi na<br />

referendumu Občina Ruše razdelila na tri<br />

občine in tako se je Selnica ob Dravi oblikovala<br />

kot samostojna občina.<br />

Staska kaže, da ima okoli 4850 prebivalcev<br />

in približno 1600 gospodinjstev. Meri<br />

64,5 km 2 , v Občinskem svetu pa deluje 15<br />

svetnikov.<br />

Središče občine predstavlja vas Selnica ob<br />

Dravi, katerega gručasto vaško jedro z nadstropnimi<br />

hišami ob gotski cerkvi Sv. Marjete<br />

je v osnovi nastalo v 18. in 19. stoletju<br />

ter spada v nepremičninsko kulturno<br />

dediščino. V občino spadajo še naslednja<br />

naselja: Sv. Duh na Ostrem vrhu, Vurmatdel,<br />

Gradišče na Kozjaku, Črešnjevec ob<br />

Dravi, Janževa gora, Fala, Spodnji Slemen,<br />

Zgornji Slemen-del, Spodnja Selnica,<br />

Zgornja Selnica, Zgornji Boč, Spodnji Boč in<br />

Veliki Boč.<br />

Naravno in kulturno dediščino na območju<br />

naše občine predstavlja tudi območje Sv.<br />

Duha na Ostrem vrhu, viltuški grad pa tudi<br />

cerkev Sv. Janeza Krstnika na Janževi gori.<br />

V Dobravi pri Johanesu, kot pravimo domačini,<br />

stoji kip Janeza Nepomuka, zaščitnika<br />

splavarjev. Falska elektrarna pa je del<br />

slovenske tehnične dediščine.<br />

Zgodovina nas uči, da je bila Dravska<br />

dolina poseljena že v 6. stoletju, kraj Celnitz<br />

(Selnica) pa se prvič omenja leta 1093,<br />

ko je benediknski samostan iz Št. Paula v<br />

Labotski dolini dobil tu dve kmeji.<br />

Do 13. stoletja so tu prevladovale raztresene<br />

kmetje. Število prebivalcev se je<br />

pomembneje povečalo šele po letu 1780,<br />

ko se je tudi začel povečeva vpliv industrializacije.<br />

Velikega pomena je bila leta 1863 gradnja<br />

obdravske železnice Maribor – Dravograd -<br />

Celovec, ki pa ni zatrla transportnega pomena<br />

reke Drave. Pro koncu 19. stoletja, se<br />

je okrepilo gozdno gospodarstvo. Najmočnejšo<br />

vlogo v nadaljnjem oblikovanju<br />

pokrajine pa so imeli steklarstvo,<br />

rudarstvo, gozdarstvo, oglarstvo in<br />

železarstvo.<br />

Izjemno pomemben dogodek v zgodovini<br />

naših krajev je imela gradnja HE Fala. Gradi<br />

so jo pričeli že leta 1913, s prvimi<br />

pemi agrega pa je začela delova maja<br />

1918. Elektrarna Fala je najstarejša elektrarna<br />

na slovenskem delu reke Drave. Bila<br />

je tudi izrednega pomena za Tovarno<br />

dušika v Rušah. Z zaključkom obnovitvenih<br />

del sredi 90 let pa se je iztekel čas obratovanja<br />

starih agregatov, ki so se ustavili za<br />

vedno, še danes pa predstavljajo veliko<br />

vrednost kot del bogate tehnične<br />

dediščine prve slovenske hidroelektrarne<br />

na Dravi.<br />

O naši občini obstajata dve pomembni<br />

monografiji - knjigi. Leta 1993 je izšla<br />

monografija z naslovom Selnica ob Dravi:<br />

zbornik ob 900 – letnici kraja, ki jo je uredil<br />

izr. prof. dr. Bernard Rajh, 1997 pa je ob<br />

200. obletnici šole v Selnici izšla tudi<br />

monografija, ki jo je skupaj z drugimi uredila<br />

dolgoletna ravnateljica osnovne šole<br />

gospa Greta Nahgal, prof.<br />

Ob 60. obletnici športnega društva Turbina<br />

je leta 2006 uredila poseben zbornik naša<br />

študentka Fakultete za šport Tina Pajančič.<br />

Vsako takšno delo je vredno posebne pozornos,<br />

zato bomo v prihodnje še posebej<br />

podpirali ste, ki se bodo loli tovrstnih<br />

študij.<br />

Ponosni smo lahko na to, da ima naša<br />

občina obnovljeno in sodobno opremljeno<br />

osnovno šolo z oddelki vrtca in dvema podružnicama.<br />

V šoli že dolga leta poteka<br />

tudi nižja glasbena šola.<br />

2 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 3<br />

Imamo svojo pošto, zdravstveni dom,<br />

močno in tradicionalno uspešno prostovoljno<br />

gasilsko društvo, enoto RK Slovenije,<br />

uspešno Kmejsko zadrugo, številna druga<br />

uspešna podjetja in obrtnike, zaenkrat Ie<br />

eno prehrambeno trgovino in Ie eno s tekslnimi<br />

izdelki, imamo tudi lekarno, papirnico<br />

in cvetličarno, kabelsko TV in tudi Moj<br />

TV.<br />

Imamo nekaj izjemno uspešnih gosšč,<br />

razvija se kmečki turizem, športna društva<br />

in dva športna centra, več kulturnih<br />

društev, turisčno društvo, imamo svojo<br />

vodo in edino prejo slovenske ovčje volne.<br />

Za Selnico je značilna mizarska in kovaška<br />

tradicija, fotografska dejavnost in seveda<br />

kmejstvo in gozdarstvo.<br />

Še posebej pomembna je bila vedno tudi<br />

kulturna, dramska, pevska in likovna dejavnost<br />

Tu so doma priznani visokošolski<br />

profesorji, vrhunski ekonomis, glasbeniki<br />

itd.<br />

Znani so uspehi naših radioamaterjev,<br />

športnikov (košarka, rokomet, odbojka,<br />

tenis, smučanje, planinci ltd). Imamo edinstveno<br />

etnološko znamko, to je Selniški<br />

pležuh.<br />

V Selnici ob Dravi se je 1916 rodil dramski<br />

in gledališki igralec Arnold Tovornik, ki je<br />

za svoje delo prejel številne, tedaj najpomembnejše<br />

jugoslovanske nagrade. Za<br />

svoje igralsko delo je prejel nagrado<br />

Prešernovega sklada, Sterijinega pozorja,<br />

leta 1972 pa Borštnikov prstan za življenjsko<br />

delo.<br />

Tukaj živi in ustvarja priznana znanstvenica<br />

in izredna članica Slovenske akademije<br />

znanos in umetnos red. prof. dr. Zinka<br />

Zorko, ki je tudi častna občanka naše<br />

občine.<br />

Z nazivom Slovenka leta 2001 je bila nagrajena<br />

gospa Marija Zakušek, nesebična rejnica.<br />

Selnico so preučevali številni Selničani iz<br />

različnih zornih kotov: zgodovinskega, geografskega,<br />

demografskega, ekološkega,<br />

socialnega, zdravstvenega, kmejskega,<br />

šolskega. Preučevali so jo učenci iz osnovne<br />

in srednjih šol v svojih raziskovalnih<br />

nalogah, strokovnjaki in znanstveniki v<br />

specialisčnih in znanstvenih raztskavah<br />

(na primer zdravnik Franc Beigot, dr. med.<br />

spec., red. prof. dr. Zinka Zorko in drugi).<br />

Za vzgojno in izobraževalno delo v najširšem<br />

smislu seveda gre izjemna zahvala<br />

vsem učiteljem, učiteljicam in vzgojiteljicam,<br />

pa tudi obema duhovnikoma.<br />

Glede na dolgo in bogato zgodovino rela-<br />

vno majhne vasi je prav, da si postavimo<br />

visoke želje in cilje tudi v bodočnos.<br />

Potrudili se bomo podpre nove ideje<br />

kmetov, podjetnikov, obrtnikov, intetektualcev<br />

tako, da bodo v bodoče naše gospodarstvo,<br />

kmejstvo, šolstvo, zdravstvo in<br />

sociala delovali še bolj kakovostno, v dobro<br />

otrok, mladine in odraslih.<br />

Želimo, da bi vsi dojeli nujnost stalnega<br />

učenja zato, da bomo lahko uspešno izkorisli<br />

vse priložnos za nadaljnji razvoj in<br />

skupaj ustvarjali nove priložnos.<br />

Potrudili se bomo tudi za ohranjanje<br />

zdravega naravnega okolja.<br />

Še posebej se bomo zavzemali za:<br />

- nadaljnji razvoj obr, malih in srednjih<br />

podjej in za ustanavljanje novih,<br />

- pridobivanje sredstev iz domačih in<br />

evropskih razvojnih skladov,<br />

- povezovanje naravnih, kulturnih in<br />

športno - rekreavnih potencialov s čim<br />

bolj kakovostno turisčno ponudbo,<br />

- izboljšanje komunalne urejenos vseh<br />

krajev naše občine,<br />

- izboljšanje razmer za prepoznavnost Selnice<br />

ob Dravi v Sloveniji in v tujini.<br />

Skupaj z občinsko upravo, s podporo<br />

občinskih svetnikov in vseh krajanov lahko<br />

dosežemo zastavljene cilje in uresničimo<br />

naše vizije.<br />

Spoštovane občanke in spoštovani občani:<br />

leto 2007 se počasi vendar vztrajno<br />

končuje. V prihajajočem letu vam želim<br />

zdravja in družinske sreče, naj se vam in<br />

vašim najdražjim izpolni čim več skrih<br />

želja.<br />

Jurj Lep, univ. dipl. inž.<br />

župan<br />

VSEBINA<br />

Naša občina 2<br />

Beseda odgovornega 4<br />

urednika<br />

Intervju z Damijanom<br />

Koletnikom 5<br />

Stanje projekta ČHE na<br />

Kozjaku in daljnovodne<br />

povezave ČHE–RTP Maribor 6<br />

Elektromagnetna sevanja<br />

(EMS) in njihov vpliv na<br />

okolje – pogovor z<br />

doc. dr. Petrom Gajškom 8<br />

Iz ruševin v svetlo prihodnost 9<br />

Naše komunalne pridobitve<br />

v zadnjem letu 10<br />

» DOBRA LETINA« KD PAVZA 16<br />

Ko te prevzame dialekt 17<br />

Karate klub Selnica ob Dravi 18<br />

25 let OOZ Ruše 19<br />

Utrip šole 20<br />

Dramska skupina M2JS<br />

se predstavi 21<br />

Slovenec sem 22<br />

Jezikovne drobnice 23<br />

12.Tradicionalni spust 24<br />

s pležuhi<br />

SELNIŠKE NOVICE so javno glasilo Občine Selnica ob Dravi.<br />

Izdajatelj: Občine Selnica ob Dravi<br />

Odgovorni urednik: Slobodan Tatalovič<br />

Uredniški odbor: dr. Terezija ZORKO, mag. Karin JURŠE, Donataja MA-<br />

LINIČ, Milan FRAS, Janez URBAS, Katja BLAŽIČ<br />

Lektoriranje: Dr. Terezija ZORKO<br />

Oblikovanje in priprava na sk: Agencija NOVELUS, Katja Blažič s.p.<br />

Tisk: Tiskarna Liera picta d.o.o.<br />

Naklada: 1400 izvodov<br />

Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo.<br />

Javno glasilo Občine Selnica ob Dravi prejmejo brezplačno vsa<br />

gospodinjstva ter javne instucije in zavodi na območju občine Selnica<br />

ob Dravi.Posamezni izvodi se dostavijo sosednjim občinam in<br />

javnim knjižnicam.<br />

Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (DDV) sodi<br />

javno glasilo <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> med proizvode, za katere se DDV obračunava<br />

po stopnji 8,5 %.<br />

Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov, sprememb<br />

naslovov in razporejanja prispevkov glede na aktualnost vsebin.<br />

DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 3


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 4<br />

BESEDA ODGOVORNEGA UREDNIKA<br />

Slobodan TATALOVIČ, odgovorni urednik<br />

V občini smo že dalj časa tuhtali, kako in<br />

na kakšen način se lo neke povsem<br />

nove oblike lokalnega časopisa. O novi<br />

obliki časopisa smo razmišljali zato, ker<br />

je prevladala ocena, da je potrebno<br />

naredi nekaj novega z novim zunanjim<br />

videzom, z novo vsebino in z novim<br />

imenom. Če pričnem s slednjim, moram<br />

poveda, da smo kar nekaj energije<br />

porabili za to, da smo prišli do rešitve.<br />

Našemu časopisu smo nazadnje dali ime<br />

“SELNIŠKE NOVICE”. To ime je na več<br />

načinov simbolično. Ko smo iskali ime<br />

našega časopisa, so nekateri menili, da<br />

bi ime <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> preveč spominjalo<br />

na prejšnje občinsko glasilo, a je prevladalo<br />

mnenje, da to samo po sebi ni<br />

nič slabega in da je morda celo dobro, da<br />

je tako.<br />

Časopis “SELNIŠKE NOVICE” ima 32<br />

strani, je skan na kvalitetnem papirju<br />

in ponuja kvalitetne prispevke, ki jih<br />

boste prav gotovo z zanimanjem prebrali.<br />

Prepričani smo, da se bo za vsakega<br />

našlo zanimivo branje. Časopis “SEL-<br />

NIŠKE NOVICE” bo izhajal šrikrat na<br />

leto, in sicer konec marca, konec junija,<br />

konec septembra in sredi decembra.<br />

Uredniški odbor časopisa bo oblikoval<br />

vsebino glasila in člani uredniškega odbora<br />

smo trdno odločeni, da časopis ne bo<br />

postal poligon za poliične prepire in<br />

podobno. Polike torej v našem novem<br />

časopisu ne bo!<br />

Tudi žaljivih ali kako drugače<br />

neprimernih prispevkov ne bomo objavljali.<br />

To nikakor ne pomeni cenzure ali<br />

samocenzure. Nasprotno, v uredniškem<br />

odboru bomo zelo veseli vsakega<br />

prispevka, ki bo na primeren način<br />

prikazal življenje in delo v občini.<br />

Že sedaj vas vabim, da nam v uredništvo<br />

pošljete do konca februarja 2008 vaše<br />

prispevke, da jih bomo lahko objavili v<br />

marčevski številki časopisa.<br />

Sedaj pa je čas, da vam predstavim ste,<br />

ki bodo ustvarjali novi časopis – uredniški<br />

odbor časopisa “SELNIŠKE NOVICE”<br />

torej. Odgovorni urednik je moja<br />

malenkost, člani pa so dr. Terezija<br />

ZORKO, mag. Karin JURŠE, Donataja MA-<br />

LINIČ, Katja BLAŽIČ, Milan FRAS in Janez<br />

URBAS. Zelo smo veseli, da nam je uspelo<br />

sestavi takšen uredniški odbor, še<br />

posebej pa smo veseli, da smo k sodelovanju<br />

pritegnili tudi našo častno občanko<br />

dr. Zinko ZORKO. Kot velika strokovnjakinja<br />

za jezikoslovje bo poskrbela za lektoriranje<br />

prispevkov, kot velika<br />

strokovnjakinja za slovenska narečja pa<br />

bo s svojimi občasnimi prispevki poskrbela<br />

za zanimivo branje.<br />

V tej prvi številki časopisa “SELNIŠKE<br />

NOVICE” se boste poleg uvodnih misli<br />

župana Jurija LEPA lahko seznanili s<br />

predvideno gradnjo črpalne hidrocentrale<br />

Kozjak, prebrali pa boste lahko še<br />

prispevke o občinskem svetu, delu<br />

odborov Občinskega sveta, o novih pridobitvah<br />

na področju komunale, o usodi<br />

viltuškega gradu, o utripu na naši osnovni<br />

šoli …..<br />

Naj na koncu zaželimo vsem obilo prijetnega<br />

branja, vesele božične praznike ter<br />

mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva<br />

v prihajajočem letu 2008.<br />

WWW.SELNICA.SI<br />

V prihajajočem letu 2008 nameravamo<br />

posebno pozornost nameni<br />

našim spletnim stranem. Že<br />

sedaj smo na njih objavljali vsa<br />

gradiva za seje občinskih svetov in<br />

pa javne razpise, v prihodnos pa<br />

želimo ustvari resničen informacijski<br />

portal, kjer bi tudi z vašimi<br />

prispevki omogočili čim boljšo informiranost<br />

javnos o dogajanjih v<br />

občini. Vaši predlogi in mnenja so<br />

zelo dobrodošli, zato vas vabimo,<br />

da nam jih sporočite po telefonu<br />

(02)6730 208 (202) ali po elektronski<br />

poš karin.jurse@selnica.si.<br />

Spoštovane bralke in bralci !<br />

Naslednja številka Selniških <strong>novice</strong><br />

bo izšla konec meseca marca 2008.<br />

Zato vas že sedaj vabimo, da nam<br />

do konca meseca februarja 2008<br />

pošljete svoje prispevke.<br />

Prispevke nam pošljite na naslov<br />

Občina Selnica ob Dravi, Slovenski<br />

trg 4, 2352 Selnica ob Dravi.<br />

Prispevke lahko pošljete tudi na<br />

elektronski naslov info@selnica.si<br />

ali obcina.selnica@triera.net . Za<br />

vsa morebitna pojasnila smo<br />

dosegljivi na tel. številki (02)6730-<br />

202 ali (02)6730-204.<br />

Uredništvo Selniških novic<br />

4 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 5<br />

Intervju z Damijanom Koletnikom,<br />

direktorjem DEM<br />

Na kateri stopnji je projekt izgradnje ČHE<br />

Kozjak? Vemo, da ste projekt predstavili<br />

pred le in zdaj spet decembra na<br />

občinskem svetu.<br />

Pred le smo bili zelo zgodni. Pri ljudeh v<br />

Selnici ob Dravi smo namreč želeli preveri,<br />

ali je za zamisel o črpalni hidroelektrarni<br />

na Kozjaku vsaj osnovno soglasje.<br />

Veseli smo bili, da v njej vsi vidimo<br />

priložnost. Danes je enako. Medtem se res<br />

ni zgodilo veliko, razen da smo opravili geološke<br />

raziskave. Ko nas je župan gospod<br />

Lep poklical, da pridemo projekt predstavit<br />

svetnikom, smo malo dvomili, saj ni<br />

povedal veliko novega. Ljudje, v tem<br />

primeru občinski svetniki, zahtevajo jasne<br />

odgovore, mi pa jih v tem trenutku ne<br />

moremo da, saj jih še nimamo, strokovne<br />

podlage pa šele nastajajo. To smo jim na<br />

predstavitvi tudi povedali. Pogosto zaradi<br />

zapletenos prihaja do nerazumevanja<br />

postopka in nezaupanja. Nekdo lahko napačno<br />

razume, da kaj skrivamo ali da česa<br />

nočemo poveda. Take reakcije skušamo<br />

razume. Dolžni smo da vse odgovore in<br />

jih bomo tudi dali. Nekatere od njih pa<br />

bomo gotovo iskali skupaj. Zdaj pa jih še<br />

nimamo.<br />

Na občinskem svetu je bilo večkrat sliša<br />

željo po večji informiranos. Kako jo<br />

boste izpolnili?<br />

Zavedamo se, da gre za pomembno<br />

izkazano zaupanje ljudi, da smo projekt<br />

sploh lahko začeli. Občinskim svetnikom<br />

smo še enkrat zatrdili, da jih bomo o vsem<br />

pravočasno obveščali. Rekli smo, naj nas<br />

povabijo kamor koli in prišli bomo. Predstavitev<br />

projekta smo pripravili za zadnjo<br />

številko Selniških novičk, ki je izšla. Komaj<br />

smo čakali, da izidejo te. Z županom sva že<br />

obiskala tudi nekatere družine. Ves čas komunikacija<br />

poteka na različnih ravneh, ves<br />

postopek umestve v prostor pa vodi ministrstvo<br />

za okolje. Že pred letom in pol smo<br />

tako v vaši občini odprli informacijsko pisarno,<br />

kjer projekt lahko spremljate od začetka.<br />

Posodobili smo tudi predstavitveno<br />

spletno stran. Ne nazadnje smo za predstavnike<br />

občinskega sveta organizirali<br />

srečanje s predstavniki občine Kanal ob<br />

Soči, da se na primeru izgradnje črpalne<br />

hidroelektrarne Avče čim bolj stvarno seznanijo<br />

s tem, kaj jih čaka in kaj lahko od<br />

tovrstnega objekta pričakujejo.<br />

Kako pomembna je ČHE Kozjak za DEM?<br />

Z našega stališča lahko povem, da je objekt<br />

s tehnološkega vidika edinstven v Evropi.<br />

Brez dvoma gre tudi za izredno pomemben<br />

projekt. Ne le za DEM, temveč tudi za<br />

nacionalni energetski sistem. Še vedno<br />

smo v Sloveniji neto uvozniki električne<br />

energije. Pomemben je vsak proizvodni<br />

projekt, črpalna elektrarna toliko bolj, saj<br />

gre za specifičen objekt, ki lahko v zelo<br />

poenostavljenem smislu energijo celo<br />

skladišči. Energija vode je eden bolj prijaznih<br />

virov, ki jih poznamo.<br />

Kako pomembna je elektrarna za Selnico<br />

ob Dravi, torej kraj, kamor jo želite<br />

umes?<br />

To vprašanje je treba zastavi občini. Projekt<br />

bo zaradi svoje edinstvenos občino<br />

zagotovo uvrsl na zemljevid Evrope. Kako<br />

to izkoris, bo predvsem naloga občine.<br />

To je načeloma zelo preprosto. Vsako<br />

lokalno okolje ima željo, kako se razvija in<br />

ki je pogosto kompromis številnih interesov.<br />

S tehničnega vidika bomo naredili<br />

vse, da bo objekt kar se da prilagojen<br />

vašim zamislim in ciljem razvoja, seveda v<br />

mejah, ki so zakonsko dovoljene. Na predstavitvi<br />

pred nekaj dnevi sem se na<br />

občinskem svetu pošalil, če si bo občina<br />

želela kolesarsko stezo na desnem bregu<br />

reke Drave, tega v okviru izgradnje ne bo<br />

mogoče uresniči. Kolesarska steza okrog<br />

vodnega bazena pa je povsem stvarna in<br />

uresničljiva zamisel, seveda če bo to v<br />

skladu s smernicami trajnostnega razvoja<br />

v občini. Raziskava pravkar poteka.<br />

Ali lahko kar koli projekt izgradnje ogrozi?<br />

Naredili bomo vse, da do tega ne pride.<br />

Največji izziv bo zagotovo daljnovod, saj<br />

elektrarne brez povezave v omrežje seveda<br />

ni. Tu bo zaupanje med nami kot investorjem<br />

in ljudmi na največji preizkušnji.<br />

Čeprav je daljnovoda po prvih ocenah le za<br />

okoli dvajset kilometrov, bo njegovo<br />

umeščanje v prostor gotovo zelo zahtevno.<br />

Ministrstvo čaka težko delo predvsem<br />

glede strokovnih priprav, saj bo javnost<br />

verjetno nezaupljiva. Svojo nalogo kot investor<br />

razumemo tako, da bomo javnost<br />

skušali kar najbolje informira in jo<br />

opremi z najnovejšimi znanji na tem področju.<br />

Tudi sami smo se tu pusli poduči<br />

in se še učimo, saj gre za vedno nova spoznanja.<br />

Iskreno si želimo, da bomo na koncu<br />

vzorčni primer korektnega dialoga. Zakaj<br />

pa ne?<br />

Invescija je visoka. Je zaradi njene vrednos<br />

projekt lahko ogrožen?<br />

Menim, da so možnos za to zelo majhne,<br />

čeprav je nekaj poskusov, da se projekt ustavi,<br />

že bilo in verjetno še bodo. Veliko je<br />

občin, ki se na podlagi izkušenj pri gradnji<br />

tovrstnih projektov ščijo v ospredje tudi<br />

na škodo drugih občin, saj vidijo priložnost<br />

za polnjenje občinskih proračunov. Ne le<br />

med izgradnjo, tudi po njej. Vendar to ni<br />

kakršen koli projekt, ki bi ga bilo mogoče<br />

prestavlja sem ter tja. Dobro je tudi, da<br />

je projekt v resoluciji o nacionalnih razvojnih<br />

projekh in da ima svoje mesto med<br />

prednostnimi projek HSE. Dokler bomo v<br />

mejah predvidenih sredstev, bo vse v redu.<br />

Kakšen je vaš odnos z občino in njenimi<br />

predstavniki do zdaj?<br />

Zelo korekten, za kar se vsem v imenu<br />

Dravskih elektrarn Maribor iskreno zahvaljujem.<br />

Odlično ste se organizirali. Takoj<br />

ste organizirali odbor za spremljanje izgradnje,<br />

ki je nemudoma stopil v sk z<br />

nami. To, da ste nas sprejeli kot partnerja<br />

v dialogu, je gotovo tudi posledica dejstva,<br />

da so ljudje vajeni žive z elektrarno. HE<br />

Fala, s katero je bil preko zaposlitve ali<br />

kako drugače povezan velik del lokalnega<br />

prebivalstva, namreč drugo leto praznuje<br />

90 let. Ko ste poslali jasne smernice za projekt,<br />

ste s tem pokazali, da ste zahteven sogovornik.<br />

Zavedamo se, da ste danes<br />

partner, ki se bo že jutri spremenil v ostrega<br />

pogajalca. Takrat bo pomembno, da<br />

ohranimo dialog.<br />

Za konec morda priporočilo …<br />

Pravzaprav priporočila nimam. Želim si<br />

partnerskega odnosa, razumevanja in<br />

spoštovanja. To je vse. Če bi bil projekt<br />

slab, nam ga pod omenjenimi pogoji nikoli<br />

ne bi uspelo izpelja. Trdno sem prepričan,<br />

da je dober, zato sem opmist, da nam ga<br />

bo skupaj pod danimi pogoji uspelo izpelja.<br />

DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 5


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 6<br />

Stanje projekta ČHE na Kozjaku in<br />

daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor<br />

Zahtevni postopki umeščanja v prostor<br />

Projekt črpalne hidroelektrarne na Dravi<br />

(ČHE) na območju Kozjaka in daljnovodne<br />

povezave ČHE–RTP Maribor je trenutno še<br />

vedno v postopku umeščanja v okolje in<br />

prostor, ki ga vodi Ministrovo za okolje in<br />

prostor Republike Slovenije. Želja Dravskih<br />

elektrarn Maribor (DEM), ki v projektu<br />

nastopajo kot investor, je, da vse<br />

potrebne postopke in izgradnjo izpeljejo<br />

do konca leta 2012, ko je tudi predviden<br />

začetek obratovanja.<br />

Postopki umeščanja so se zaradi spremembe<br />

Zakona o prostorskem načrtovanju<br />

letos aprila nekoliko spremenili. Novi<br />

zakon namreč namesto druge prostorske<br />

konference predpisuje obravnavo najboljše<br />

različice objekta ČHE in poteka<br />

daljnovoda, ki jo je predlagala strokovna<br />

recenzija projekta. To pomeni, da je najugodnejša<br />

različica izbrana na podlagi<br />

primerjalnih kriterijev prostora, narave,<br />

okolja in tehnike, predstavniki lokalnih<br />

skupnos (župani) pa so bili o opravljenem<br />

izboru obveščeni 31. maja 2007. Tej seznanitvi<br />

bo sledila še javna predstavitev<br />

predvidenega posega v prostor, torej javna<br />

razgrnitev, ki jo organizira ministrstvo za<br />

okolje in kjer bo javnost seznanjena s<br />

poročilom o vplivih na okolje. Po novem<br />

zakonu to pomeni tudi možnost in<br />

priložnost za povratno informacijo pri zaključku<br />

umeščanja v prostor, torej ob javni<br />

razgrnitvi državnega prostorskega načrta<br />

(DPN).<br />

Daljnovodna povezava ČHE–RTP Maribor<br />

Izbrana različica daljnovodne povezave bo<br />

speljana preko Kozjaka do trase 400-kV<br />

daljnovoda Kainachtal–RTP Maribor.<br />

Omenjena različica je bila namreč z ocenjevanjem<br />

in primerjanjem po vseh izbranih<br />

skupinah kriterijev opredeljena kot najustreznejša,<br />

predvsem zaradi prostorskega<br />

vidika in z vidika manjših vplivov na infrastrukturo.<br />

Katere dejavnos so bile do zdaj že izpeljane<br />

Kljub temu da je do izgradnje ČHE Kozjak<br />

in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor<br />

še dolga pot, se v družbi DEM na projekt<br />

intenzivno pripravljajo. Na terenu so<br />

zato že izvedli geološko-geomehanske<br />

raziskave, na podlagi katerih bo pripravljena<br />

projektna dokumentacija.<br />

Posebna pozornost je namenjena obveščanju.<br />

Tako že od junija 2006 v prostorih<br />

Občine Selnica ob Dravi deluje<br />

posebna informacijska pisarna.<br />

Na spletnem portalu<br />

hp://www.dem.si/slo/razvojnemoznos-<br />

dem/crpalnahenadravi<br />

so v DEM pripravili vsebinsko dopolnjeno<br />

spletno stran, ki obiskovalcem nudi informacije<br />

o projektu, opremljena pa je tudi z<br />

najpogostejšimi vprašanji in odgovori o objekh<br />

ČHE in daljnovoda. V sodelovanju s<br />

Forumom EMS so konec lanskega leta<br />

poskrbeli tudi za izobraževalne dejavnos<br />

na področju elektromagnetnih sevanj<br />

(EMS).<br />

Odbor za spremljanje izgradnje<br />

Željo po čim večji informiranos o projektu<br />

ČHE na reki Dravi na območju Kozjaka in<br />

daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor<br />

so na prvi prostorski konferenci izrazili tudi<br />

občani občine Selnica ob Dravi in njihovi<br />

predstavniki. Zato so v občini marca 2006<br />

ustanovili poseben odbor za spremljanje<br />

izgradnje ČHE na Dravi, ki budno spremlja<br />

vse dejavnos. Z omenjenim strokovnim<br />

telesom želi občina zagotovi čim lažji pretok<br />

informacij med investorjem, občinskimi<br />

organi in lokalnimi prebivalci.<br />

Tovrsten sistemačni pristop občine k projektu,<br />

ki je znana praksa pri večjih projekh<br />

v Sloveniji (tak odbor spremlja tudi izgradnjo<br />

elektrarn na Savi), so DEM pozdravile<br />

in ob tem izrazile svojo pripravljenost za<br />

vsakršno sodelovanje.<br />

Občinski svetniki obiskali občino Kanal na<br />

Soči, kjer se gradi ČHE Avče<br />

Dravske elektrarne Maribor so za svetnike<br />

občine Selnica ob Dravi sredi lanskega leta<br />

organizirale tudi srečanje s svetniki občine<br />

Kanal ob Soči, katerega namen je bila predvsem<br />

izmenjava informacij in izkušenj o<br />

možnosh sodelovanja lokalnih skupnos<br />

v tovrstnih energetskih projekh.<br />

Na vrs so izdelave različnih strokovnih<br />

podlag<br />

Potem ko je v okviru projekta že izdelano<br />

in revidirano okoljsko poročilo, se na podlagi<br />

izhodišč iz smernic soglasodajalcev<br />

pripravljajo tudi posamezne strokovne<br />

podlage, ki bodo izdelane za področje<br />

kmejstva, gozdarstva, turizma in trajnostnega<br />

razvoja ter prometa in drugih področij.<br />

Omenjena področja bodo seveda<br />

obdelana kar se da celostno, kar pomeni,<br />

da bodo na primer v prometno raziskavo<br />

ob infrastrukturi zaje tudi hrup, obremenitve,<br />

dostopi do objektov itn. Po zaključku<br />

teh strokovnih podlag bo na vrs<br />

skupna ocena vplivov na okolje za izdelavo<br />

dopolnitve osnutka državnega prostorskega<br />

načrta (DPN). Ob dopolnitvi DPN<br />

bo na podlagi teh in še nekaterih drugih<br />

raziskav, ki bodo naročene naknadno,<br />

dopolnjen idejni projekt.<br />

6 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 7<br />

V prostorih Občine Selnica ob<br />

Dravi že več kot leto dni<br />

informacijska pisarna<br />

21. junija je minilo leto, odkar je v prostorih Občine Selnica ob<br />

Dravi začela delova posebna informacijska pisarna za ČHE na<br />

Kozjaku in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor. Njen namen<br />

ni samo informiranje vseh zainteresiranih o poteku projekta,<br />

temveč tudi želja, da se lokalno prebivalstvo v celoten postopek<br />

načrtovanja in izgradnje dejavno vključi ter s tem vzpostavi partnersko<br />

sodelovanje pri iskanju najboljših skupnih rešitev.<br />

Vrata pisarne bodo do nadaljnjega odprta vsak prvi in tretji<br />

ponedeljek v mesecu med 15. uro in 17.30. Za vse informacije se<br />

lahko občani in občanke obrnejo na informatorja, strokovnega<br />

sodelavca DEM, opremljena pa je tudi z različnimi predstavitvenimi<br />

in razlagalnimi gradivi. Zunaj odpiralnega časa pisarne lahko<br />

vsi zainteresirani svoja vprašanja, mnenja in predloge oddajo v<br />

posebno skrinjico pred vhodom, kadar koli pa lahko svoja<br />

vprašanja pošljejo tudi po elektronski poš na naslov<br />

dravske.elektrarne@triera.net.<br />

GOSTOVANJE V<br />

INFORMACIJSKI PISARNI<br />

V ponedeljek, 4. februarja 2008, bo v informacijski pisarni<br />

med 15. uro in 17.30 gostoval doc. dr. Peter Gajšek. Poleg<br />

tega, da je koordinator projekta Forum EMS, je tudi direktor<br />

Inštuta za neionizirana sevanja. Vrsto let je opravljal raziskave<br />

na področju EMS (elektromagnetnih sevanj) v uglednih laboratorijih<br />

po svetu, je član številnih mednarodnih organizacij na<br />

področju EMS, prav tako pa tudi avtor več kot 130 objav v<br />

znanstveni in strokovni periodiki.<br />

Doc. dr. Peter Gajšek bo kot gost informacijske pisarne odgovarjal<br />

na vsa vprašanja o elektromagnetnih sevanjih in njihovem<br />

vplivu na zdravje. Ta dan si boste v pisarni lahko<br />

izposodili tudi posebno merilno napravo, s katero lahko sami<br />

izmerite elektromagnetna sevanja doma in v vaši okolici.<br />

VLJUDNO VABLJENI!<br />

Pri vzpostavitvi daljnovoda<br />

DEM sodeluje s Forumom EMS<br />

V izvedbo projekta ČHE na reki Dravi na območju Kozjaka in<br />

daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor je družba DEM že<br />

na zgodnjih stopnjah snovanja projekta vključila tudi različne<br />

strokovnjake, ki so pripravljeni posredova svoja znanja in<br />

izkušnje različnih panog in dejavnos ter zainteresirano<br />

javnost tako seznanja z najnovejšimi ugotovitvami na številnih<br />

področjih. Rezultat tega prizadevanja je tudi članstvo<br />

družbe DEM v projektu Forum elektromagnetna sevanja<br />

(kratko Forum EMS; www.forum-ems.si), ki skrbi za objek-<br />

vno, nepristransko in strokovno podprto komuniciranje o<br />

problemaki EMS (elektromagnetnih sevanjih), svoje delo pa<br />

utemeljuje izključno znanstveno in sledi izhodiščem vodilnih<br />

mednarodnih ustanov na področju varovanja zdravja in okolja<br />

pred EMS. V sodelovanju z njimi so DEM 16. novembra 2006<br />

predstavnike medijev in drugo zainteresirano javnost povabile<br />

na poseben strokovni seminar, ki ga je Forum EMS pripravil<br />

pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje. Na omenjenem<br />

seminarju z naslovom »Elektromagnetna sevanja in zdravje«<br />

so govorili o izzivih umeščanja novih energetskih objektov v<br />

prostor, s katerim so udeležence želeli seznani z možnostmi<br />

za čim manjše tveganje pri vzpostavitvi načrtovanega<br />

daljnovoda.<br />

Rezultat njihovega delovanja na področju EMS sta tudi leta<br />

2007 izdani informavni brošura in zloženka, obe z naslovom<br />

»Elektrika in zdravje«. Namen publikacij je ozaveščanja širše<br />

javnos o vplivih nizkofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj v<br />

našem bivalnem okolju, ki so posledica delovanja gospodinjskih<br />

naprav, daljnovodov in transformatorskih postaj na<br />

okolje in človeka. Vsebina obeh publikacij se opira na stališča<br />

najpomembnejših mednarodnih organizacij in uglednih<br />

znanstvenih ustanov na področju preučevanja vplivov EMS na<br />

zdravje ljudi, s konsenzom pa jo je potrdil tudi strokovni svet<br />

v okviru Foruma EMS. Obe publikaciji sta za vse zainteresirane<br />

na voljo tudi v informacijski pisarni črpalne hidroelektrarne<br />

na Dravi.<br />

GOSTOVANJE V<br />

INFORMACIJSKI PISARNI<br />

Kot gostja informacijske pisarne bo v ponedeljek, 21. januarja<br />

2008, med 15. uro in 17.30 na vsa vprašanja v zvezi s potekom<br />

raziskave trajnostnega razvoja občine Selnica ob Dravi odgovarjala<br />

prof. dr. Ana Vovk Korže, koordinatorica raziskave trajnostnega<br />

razvoja občine Selnica ob Dravi, sicer pa vodja<br />

Mednarodnega centra za ekoremediacije (MC ERM) na Filozofski<br />

fakulte Univerze v Mariboru. Ukvarja se z raziskavami naravnih<br />

virov in možnos njihove uporabe za varovanje in<br />

obnovo okolja. Ekoremediacije ali sonaravne tehnologije prenaša<br />

v družbo preko izobraževanja in promocije. Deluje kot<br />

mediator med lokalnimi skupnostmi in ministrstvi, s ciljem<br />

udejanjanja trajnostnega razvoja v praksi. Doktorirala je iz<br />

pokrajinske ekologije.<br />

VLJUDNO VABLJENI!<br />

DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 7


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 8<br />

Elektromagnetna sevanja (EMS) in njihov vpliv na<br />

okolje – pogovor z doc. dr. Petrom Gajškom<br />

Zaradi vedno večje uporabe električnih in elektronskih naprav je med prebivalstvom čedalje bolj razširjen tudi strah pred morebitnimi<br />

negavnimi vplivi električnih in magnetnih polj nizkih frekvenc 50 Hz, torej smi, ki jih umetno povzroča človek. Prizvok<br />

nevarnos ter pomanjkanje obveščanja in konstrukvnega dialoga večinoma ustvarita tudi zaskrbljenost zaradi uporabe elektronskih<br />

naprav in odklonilna stališča javnos o umestvi novih virov elektromagnetnih sevanj (daljnovodov, transformatorskih postaj)<br />

v prostor. Za pojasnila posameznih negotovos glede elektromagnetnih sevanj (EMS) smo na pogovor povabili strokovnjaka na področju<br />

EMS in koordinatorja projekta Forum EMS doc. dr. Petra Gajška.<br />

Kateri so glavni povzročitelji elektromagnetnih<br />

sevanj (EMS) v okolju?<br />

Elektromagnetna sevanja niso nov pojav.<br />

Vsem znan primer iz narave je na primer<br />

sončna svetloba ali zemeljsko magnetno<br />

polje. Duhove je začel buri šele prihod<br />

umetnih elektromagnetnih sevanj, izpostavljenost<br />

katerim pa se v 20. stoletju<br />

tudi nenehno povečuje s povečano<br />

potrebo po porabi električne energije,<br />

razvojem novih tehnologij in spremenjenimi<br />

socialnimi potrebami ljudi. Njihove vire<br />

najdemo skoraj vsepovsod. To so električna<br />

omrežja, električni motorji, gospodinjske<br />

naprave, naprave v industriji za<br />

obdelavo različnih materialov, računalniki,<br />

telekomunikacijske naprave, radijski in<br />

televizijski oddajniki, medicinske naprave<br />

in radarji.<br />

Kako pa je z EMS v naših domovih in<br />

katere naprave v domovih oddajajo največ<br />

električnih in magnetnih tokov?<br />

K sevalnim obremenitvam doma prispevajo<br />

številni dejavniki: število električnih<br />

naprav v stanovanju, jakost toka v<br />

ozemljitvenem vodu sistema distribucije,<br />

poraba energije v celotni soseski, razdalja<br />

med vašim in sosedovim stanovanjem,<br />

oddaljenost od tokovodnikov itn. V skoraj<br />

vsakem domu se jakost magnetnega polja<br />

spreminja glede na porabo električne energije<br />

v soseski, medtem ko je električno<br />

polje precej stabilno. Magnetno polje je<br />

tako po navadi najvišje med 20. in 23. uro<br />

zvečer, najnižje pa med 24. in 5. uro zjutraj.<br />

Mnogi ljudje so presenečeni, ko se zavejo<br />

različnih magnetnih polj, ki obdajajo<br />

posamezne električne naprave. Poljska<br />

jakost namreč ni odvisna od velikos,<br />

zapletenos, moči in glasnos naprave.<br />

Celo med na prvi pogled podobnimi<br />

napravami se jakos magnetnih polj zelo<br />

razlikujejo. Tako na primer nekateri sušilniki<br />

za lase in sesalniki oddajajo zelo<br />

močna polja, medtem ko na primer računalnik<br />

zelo šibka.<br />

8 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007<br />

Kakšna je torej razlika med sevanjem<br />

sušilnika za lase in daljnovoda?<br />

Nekatere gospodinjske naprave med delovanjem<br />

oddajajo zelo visoke jakos magnetnih<br />

polj in skoraj 100-krat presegajo<br />

polja, ki jih v neposredni bližini lahko<br />

povzročajo daljnovodi. To velja tudi za<br />

sušilnik. Ko si s sušilnikom za lase urejamo<br />

pričesko, aparat po navadi držimo zelo<br />

blizu glave, tako da je del glave lahko izpostavljen<br />

magnetnemu polju do 1000 mT.<br />

(Kot veste, električno polje izrazimo z električno<br />

poljsko jakostjo v volh na meter<br />

(V/m), medtem ko magnetno polje izrazimo<br />

z gostoto magnetnega pretoka (B) v<br />

teslih (T) oziroma v praksi v mikroteslih<br />

(milijoninka) µT.) Za primer naj navedemo,<br />

da je to v povprečju 10-krat več od sevalnih<br />

obremenitev neposredno v bližini 400-<br />

kV daljnovoda in mejnih vrednosh<br />

ICNIRP. Zaradi električnega ožičenja in<br />

elektrifikacije naših domov je stalno prisotno<br />

magnetno polje (t. i. ozadje) okrog<br />

0,2 mT.<br />

Kaj je znanega o vplivih električnih in<br />

magnetnih polj na zdravje ljudi in kakšno<br />

je stališče vodilnih mednarodnih organizacij<br />

o možnih škodljivih vplivih<br />

nizkofrekvenčnih polj na zdravje?<br />

Po skoraj 30 leh raziskav o možnih vplivih<br />

polj na zdravje ljudi ni na voljo trdnih dokazov<br />

o negavnih vplivih. Številne epidemiološke<br />

raziskave, ki predstavljajo<br />

pomemben delež raziskav, so raziskovale<br />

morebitno povezavo med magnetnimi<br />

polji in levkemijo pri otrocih. Rezulta<br />

kažejo, da je povečano tveganje za pojavnost<br />

levkemije pri otrocih mogoče sta-<br />

sčno poveza s precej visokimi jakostmi<br />

magnetnih polj, katerih 24-urna<br />

povprečna vrednost presega 0,4 mT<br />

(mikrotesla). Svetovna zdravstvena organizacija<br />

(SZO) je na podlagi pregleda do zdaj<br />

objavljenih raziskav v znanstvenih revijah<br />

ugotovila, da človekova dolgotrajna izpostavljenost<br />

magnetnim poljem nizkih<br />

jakos, ki jih najdemo v bivalnem okolju<br />

(navadno 24-urno povprečje ne presega<br />

0,1 mikrotesla), ne vpliva na zdravje. Ker je<br />

nekaj vrzeli v znanju, pa SZO podpira<br />

nadaljnje raziskave, s katerimi bo mogoče<br />

bolje opredeli tveganje. Omenjeno stališče<br />

podpirajo tudi druge ključne organizacije<br />

tako doma kot v svetu.<br />

Kateri so potrebni odmiki daljnovodov od<br />

ljudi glede na slovensko uredbo?<br />

Predpisane varnostne razdalje v številkah<br />

ni, so pa zato določene največje dovoljene<br />

sevalne obremenitve zaradi daljnovoda, ki<br />

jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju<br />

(UL RS 70/96). Pri analizi pskih<br />

primerov se je za daljnovode napetostnih<br />

nivojev 400 kV, 220 kV in 110 kV izkazalo,<br />

da predpis postavlja nova merila v<br />

dosedanji praksi projekranja. Poleg upoštevanja<br />

s tehničnimi normavi predpisane<br />

varnostne višine in varnostne<br />

oddaljenos vodnikov je treba pri novih<br />

vodih upošteva tudi oddaljenost, na kateri<br />

so dosežene mejne vrednos električnega<br />

in magnetnega polja za nove vire<br />

sevanja. Mejne vrednos, ki jih določa zakonodaja<br />

za nove vire, so 10- oz. 20-krat<br />

strožje od mejnih vrednos za obstoječe<br />

vire sevanja: 0,5 kV/m za električno polje<br />

in 10 µT za magnetno polje. Potrebni<br />

odmiki na območjih povečanega varstva<br />

pred EMS so torej za 400 kV 45 m, 220 kV<br />

24 m in 110 kV 14 m.<br />

Ali je v Sloveniji zakonsko določen nadzor<br />

nad sevanji daljnovodov?<br />

Da. Vlada Republike Slovenije je leta 1996<br />

sprejela Uredbo o elektromagnetnem sevanju<br />

v naravnem in življenjskem okolju<br />

(UL RS 70/96), ki natančno določa največje<br />

dovoljene sevalne obremenitve za vse vire<br />

sevanja, tudi za daljnovode, kablovode in<br />

transformatorske postaje. Za nove posege<br />

v prostor so z uredbo z dodatnim preven-<br />

vnim dejavnikom zaščitena najbolj<br />

občutljiva območja (v to prvo območje<br />

povečanega varstva pred EMS se na primer<br />

uvrščajo bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice).<br />

Za ta območja veljajo desetkrat<br />

strožje omejitve kot v Evropski uniji. Za<br />

drugo območje varstva pred EMS, kamor<br />

spadata območje brez stanovanj, namenjeno<br />

industrijski ali obrtni ali drugi podobni<br />

proizvodni dejavnos, in območje, namenjeno<br />

javnemu cestnemu ali železniškemu<br />

prometu, pa veljajo v Sloveniji enake omejitve<br />

kot v Evropski uniji. Najpomembneje<br />

pri umeščanju tovrstnih objektov v prostor<br />

je dosledno spoštovanje zakonodaje, ki upošteva<br />

tudi vse vidike možnih tveganj.<br />

Več informacij o tem je tudi na posebni spletni strani družbe DEM hp://www.dem.si/slo/razvojnemoznosdem/crpalnahenadravi/497,<br />

ki je prav tako nastala v sodelovanju s projektom Forum EMS.


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 9<br />

Iz ruševin v<br />

svetlo prihodnost<br />

Eden najlepših gradov daleč naokrog je naš selniški grad Viltuš,<br />

za katerega so doslej že mnogi snovali lepšo prihodnost. V vseh<br />

teh leh, odkar je zapuščen, je postal prava razvalina. Ta prekrasni<br />

baročni lepotec v svoji šristoletni zgodovini najbrž še nikoli ni<br />

kazal tako klavrne podobe kot danes.<br />

O nekoč imenitni graščini, zgrajeni v 17. stoletju, v 19. stoletju<br />

pa prezidani v historično-romančnem slogu, danes govorijo le<br />

še posamezni detajli, tako imeniten strop v nekoč najbrž razkošni<br />

dnevni sobi, slno oblikovani okvirji vrat, ostanki kaminov, omar<br />

in parketov. Danes povsod naokrog ležijo razbita stekla in izruvan<br />

parket.<br />

Omeni moram, da v sklop gradu Viltuš še spadajo baročna kapel<br />

in klet s stanovanjskim nadstropjem ter masiven stolp. Dvorec je<br />

najbolj celovita zgodovinska grajska stavba v Sloveniji. Drevesni<br />

park graščine Viltuš je bil zavarovan z odločbo sveta vlade LRS že<br />

leta 1952.<br />

Z graščino so imeli mnogi velikopotezne načrte vsaj na deklara-<br />

vni ravni, dejansko pa je vladalo veliko zašje, zavlačevalo se je<br />

s denacionalizacijskimi postopki, z ugotavljanjem državljanstev<br />

upravičencev tako na upravni eno Ruše kakor na raznih ministrstvih,<br />

zlas na ministrstvu za kulturo.<br />

Leta 1994 po nastanku nove lokalne skupnos občine Ruše smo<br />

nekateri začeli na občinskem svetu opozarja na nevzdržno stanje<br />

našega gradu. Posebna točka dnevnega reda občinskega sveta je<br />

bila namenjena gradu Viltuš. Na sejo je bil povabljen tudi načelnik<br />

upravne enote Ruše. Zagotovljeno nam je bilo, da se bo grad zaščil<br />

in, da se bo pričela invescija za potrebe glasbene šole itd.<br />

Nastala so velika nesoglasja o tem, kdo je zadolžen za prazno<br />

stavbo sredi nekdaj lepo urejenega parka, pa tudi to ni prineslo<br />

konkretnih rezultatov, grad je vedno postajal vedno bolj prazen.<br />

Napisal sem vrsto apelov in jih naslovil na pristojne organe in ustanove,<br />

vendar ni bilo odziva. Z Danico Ksela, novinarko POP-TV,<br />

sva organizirala okroglo mizo na temo grad Viltuš in tudi tri posnete<br />

oddaje so pričale o stanju gradu. Javnost je bila in še je zelo<br />

nezadovoljna z blokadami, ki so se ves čas dogajale, saj ves ta čas<br />

nisem vedel, ali sem bedak ali junak, če nekoliko grobo opišem<br />

trnovo pot, ki sem jo prehodil.<br />

Priložnost sem dobil po zadnjih lokalnih volitvah, ko mi je župan<br />

Jurij Lep kot podžupanu Selnice ob Dravi zaupal reševanje gradu<br />

Viltuš. Projekt Viltuš je bil za me velik izziv in hkra velika odgovornost.<br />

K sodelovanju sem povabil go. dr. Vlasto Krmelj, svetnico<br />

občine Selnica ob Dravi. Najina strategija je bila, da še v tem letu<br />

prideva do končne rešitve. Najprej je bil temeljit pogovor z denacionalizacijskim<br />

opravičencem oz. njegovim zastopnikom. Na upravni<br />

eno Ruše je bilo potrebno ugotovi, v kateri fazi tečejo<br />

postopki. Letos septembra sva pri ministru za kulturo g. Simoniju<br />

predstavila vizijo reševanja gradu Viltuš. Ministra je zanimala zgolj<br />

vsebina in ne lupina. Zavedamo se, kako je tako lepe stavbe škoda,<br />

da tako propada. Direktor direktorata na ministrstvu za zaščito<br />

kulturne dediščine je dobil nalogo, da skupaj z občino Selnica ob<br />

Dravi, ki bo odtlej partner v postopku, izpeljemo vse potrebno,<br />

da grad Viltuš končno dobi dolgoročnega upravljalca. Predstavniki<br />

ministrstva za kulturo so v mesecu septembru obiskali grad Viltuš.<br />

Našo občino sva predstavljala z gospo dr. Vlasto Krmelj, prisoten<br />

je bil tudi zastopnik denacionalizacijske upravičenke. Dogovor je<br />

bil, da že v mesecu oktobru opravimo cenitev. Izbrana je bila<br />

nepremičninska družba Do-doma, ki je cenitev opravila skupaj s<br />

predstavniki ministrstva za kulturo, občino Selnica ob Dravi pa sva<br />

predstavljala midva z Vlasto, navzoč je bil tudi predstavnik upravičenke.<br />

Firma Do-doma se je držala roka in konec oktobra obdelala<br />

cenitev in je predala ministrstvu za kulturo. Ministrstvo za<br />

kulturo jo je posredovalo vsem instucijam za odločanje in sicer:<br />

Državnemu pravobranilstvu, slovenski odškodninski družbi ( SOD)<br />

in Vladi republike Slovenije. 22. novembra letošnjega leta je vlada<br />

odločila, da gradu ni možno vrača v naravi, pač pa ima Republika<br />

Slovenija interes, da grad Viltuš zadrži v svoji las, ker je najbolj<br />

celovita grajska stavba v Sloveniji. Tudi denacionalizacijska upravičenka<br />

se strinja, da se ji grad ne vrača v naravi, pač pa da dobi<br />

pravično odškodnino. Upravičenka nima potrebnih sredstev za<br />

obnovo in revitalizacijo gradu. Po končanem denacionalizacijskem<br />

postopku namerava Republika Slovenija odda grad v dolgoročni<br />

zakup stemu, ki bo najboljši ponudnik. Zanimanje za vlaganje<br />

domačih in tujih družb je veliko. Te so pred kratkim že obiskale<br />

občino Selnico ob Dravi. Čakamo še odgovor SOD in državnega<br />

pravobranilstva. Občina Selnica ob Dravi bo imela ne glede na dejavnost<br />

v gradu pravico do uporabe prostorov. Naša občina je<br />

pristopila tudi k revitalizaciji reke Drave in je sopodpisnica odločitve<br />

za širitev plovnos reke Drave do elektrarne Fala. Mariborski<br />

arhitek so pripravili idejno zasnovo za grad Viltuš s<br />

povezavo do reke Drave. Na Dravi pod gradom želijo, da se zgradi<br />

pristan za priveze manjših plovil in tako poveča turisčno<br />

ponudbo. ki bi služile za turisčno ponudbo. To zasnovo sem<br />

predstavil na okrogli mizi letos avgusta v Selnici.<br />

Grad Viltuš in drevesni park bosta končno dobila novo podobo.<br />

V naslednji izdaji v mesecu marcu 2008 bom poročal o nadaljnjih<br />

ukrepih.<br />

Milan FRAS<br />

Podžupan občine Selnica ob Dravi<br />

DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 9


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 10<br />

NAŠE KOMUNALNE PRIDOBITVE<br />

Nekaj več denarja v proračunu za leto 2007<br />

in pravočasno sprejet proračun v začetku<br />

leta je bil razlog, da smo v občini lahko začeli<br />

realno razmišlja o nekoliko večjem<br />

obsegu komunalnih invescij. Seveda<br />

samo ta dva razloga nista dovolj za začetek<br />

invesranja. Potrebno je bilo določi tudi,<br />

česa se sploh lo. Odločitve, kaj dela, so<br />

že nekaj časa narekovale potrebe, sledili pa<br />

smo tudi realnim možnosm za pridobitev<br />

državnega in evropskega denarja. Tudi že<br />

začete invescije je bilo potrebno konča.<br />

Seveda smo potem pravočasno pridobili<br />

projekte, pravočasno izvedli razpise, ki jih<br />

narekuje Zakon o javnih naročilih, in<br />

pripravili vse potrebno za kandidiranje na<br />

evropskih in državnih razpisih za pridobitev<br />

finančnih sredstev.<br />

Iz tega se vidi, da je potrebno napravi<br />

dos stega, česar na zunaj najprej ni<br />

vide. Vse to se opazi šele, ko na terenu<br />

zabrnijo prvi stroji, ki pokažejo, da se je začelo<br />

zares.<br />

Po obsegu finančnih vložkov v posamezne<br />

projekte je bil letos poudarek na rekonstrukcijah<br />

lokalnih cest, invescijah v<br />

vodovod in na gradnji kanalizacije pri<br />

pripravah na kandidaturo v evropskem kohezijskem<br />

skladu. To so trije glavni sklopi<br />

letošnjih občinskih invescij. Seveda pa je<br />

hkra teklo kar nekaj manjših invescij, kot<br />

je javna razsvetljava in podobno.<br />

Prvi stroji so zabrneli že konec meseca<br />

maja. Začela se je invescija na delu ceste,<br />

ki povezuje Sv. Duh na Ostrem vrhu z<br />

naseljem Vurmat in v dolini z Ožbaltom in<br />

Gradiščem na Kozjaku. Ta dela pomenijo<br />

nekakšen zaključek leta 2000 začete inves-<br />

cije in pomenijo proprašno ureditev približno<br />

400 m dolge trase na prej omenjeni<br />

občinski ces. Z gradbenega vidika je ta invescija<br />

dokaj nezahtevna in tudi najmanjša<br />

od načrtovanih, zlas glede na<br />

vremenske razmere, ki so lahko na 900 m<br />

nadmorske višine tudi hitro zelo neugodne.<br />

Zato je bila ta invescija prva od<br />

vseh načrtovanih, rok za dokončanje<br />

rekonstrukcije pa je bil konec meseca junija.<br />

Dela so potekala zelo hitro in invescija<br />

je bila dokončana že v začetku junija.<br />

Naslednji ces, na katerih se je sočasno začela<br />

rekonstrukcija, sta bili Selniška graba<br />

in cesta Habidov jarek (na Slemen). Obe invesciji<br />

sta tudi največji v letošnjem letu,<br />

tako po obsegu kot tudi po finančnem<br />

vložku. V Selniški grabi se je najprej uredilo<br />

odvajanje meteornih vod. To je pri naših<br />

hribovskih cestah bistvenega pomena za<br />

dolgo življenjsko dobo neke ceste. Šele<br />

nato je v dolžini 1 km sledilo asfalranje.<br />

Tako je sedaj asfalran del <strong>Selniške</strong> grabe<br />

od Selnice ob Dravi prek Šojevega klanca –<br />

v dolžini 2,5 km. Dela v Selniški grabi so<br />

bila nekoliko bolj zahtevna tudi zaradi tega,<br />

ker se je iz Vodovodne ulice v Selnici ob<br />

Dravi zgradil nov vodovod v dolžini 300 m.<br />

Dela v Selniški grabi so bila uspešno<br />

končana v začetku avgusta.<br />

Cesta v Habidovem jarku ali natančneje<br />

njen zgornji, do letos še makadamski del<br />

ceste je bila letos najdaljša in finančno najzahtevnejša<br />

rekonstrukcija kakšne ceste v<br />

naši občini. Dela so potekala od starega asfalta<br />

do križišča k šoli in kmečkemu turizmu.<br />

Tudi tukaj je bilo potrebno najprej<br />

uredi tamponsko osnovo, uredi odvodnjavanje<br />

meteornih vod, zgradi mulde in<br />

drenažo. Šele nato se je lahko začelo asfalranje.<br />

Glede na težavnost terena je bila<br />

ta invescija kar precej zahtevna. V celo<br />

je bila zaključena v mesecu oktobru.<br />

Sočasno z navedenima invescijama pa sta<br />

potekali še dve. Ena je bila cesta Robič –<br />

Raziskava trajnostnega<br />

razvoja občine<br />

Selnica ob Dravi<br />

Slavnostni trak sta prerezala župan Jurij LEP in predsednik<br />

VO Sv. Duh na Ostrem vrhu Dušan POKERŽNIK<br />

V občini Selnica ob Dravi poteka pomembna raziskava trajnostnega<br />

razvoja občine Selnica ob Dravi, s katero bodo občani dobili<br />

konkretne predloge za spremembo in dopolnitev razvoja plana<br />

občine in s tem vizijo razvoja na ekonomskem, socialnem in<br />

okoljskem področju. Gre za prvi tovrsten projekt v Sloveniji, na<br />

podlagi katerega bodo občani s soodločanjem prišli do želenih<br />

smernic za nadaljnji razvoj svoje občine, kar bo tudi podlaga za<br />

pripravo posebnih programov pridobitve državnih in evropskih<br />

sredstev za razvojno obdobje 2007–2013.<br />

Celotna raziskava je zasnovana tako, da intenzivno vključuje<br />

civilno prebivalstvo, njihove predloge in poglede na razvoj območja.<br />

Zato so že bile izvedene tudi posamezne javne delavnice<br />

in organizirani tematski sestanki, vključno s koordinacijskimi razgovori<br />

z županom občine.<br />

Na podlagi analize raziskave bodo evidenrani novi potenciali območja<br />

ČHE Kozjak in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor. S<br />

temi smernicami bosta investor (DEM) in občina dobila<br />

potrebne informacije o vseh nadaljnjih potrebnih dejavnosh v<br />

projektu.<br />

Na otvoritvi odseka se je zbralo precej domačinov in gostov.<br />

10 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 11<br />

V ZADNJEM LETU<br />

Pogled z začetka ceste<br />

Poseben gradbeni zalogaj so bile dvojne strme serpenne<br />

Kar precej strmi del ceste Robič - Krivec<br />

Lepo urejen Slovenski trg<br />

Krivec, druga pa od glavne ceste G1/1<br />

Maribor –Dravograd pro Črešnjevcu.<br />

Tudi na ces Robič – Krivec je bilo<br />

potrebno najprej uredi tamponsko osnovo,<br />

uredi odvodnjavanje meteornih<br />

vod, zgradi mulde in drenažo. Če posveš<br />

več pozornos odvodnjavanju meteornih<br />

vod, cesta vzdrži dalj časa. Če tega ni, so<br />

kar hitro potrebna popravila.<br />

Cesta v Črešnjevec poteka po ravnem in<br />

nižinskem predelu naše občine, zato tudi<br />

ni bilo potrebno nekaterim delom<br />

posve toliko pozornos. Dela na tej ces<br />

pa so bila zahtevnejša predvsem zaradi<br />

tega, ker cesta poteka skozi strnjeno<br />

naselje in zato, ker je bilo sočasno<br />

potrebno zgradi tudi del javnega<br />

vodovoda<br />

Pro koncu leta se je pokazala priložnost,<br />

da se v komunalno uredi tudi Slovenski trg<br />

v središču Selnice ob Dravi. Kar hitro po<br />

tem, ko so zabrneli prvi stroji in bili opravljeni<br />

prvi izkopi, je bilo jasno, da se bo delo<br />

nekoliko zavleklo, predvsem zaradi dotrajanos<br />

komunalni vodov. Najprej je bilo<br />

potrebno sanira ali pa kar zamenja le-te<br />

in šele nato smo lahko pristopili k nadaljnjemu<br />

urejanju. Vsekakor pa je sedaj, ko so<br />

dela zaključena, pogled na naš osrednji trg<br />

popolnoma drugačen in lepši.<br />

V letošnjem letu je bilo opravljeno večje<br />

škarpiranje v Široki ulici. Razširila se je tudi<br />

javna razsvetljava v Ulici 4. novembra.<br />

Opravljena so bila tudi manjša vzdrževalna<br />

dela na področju vodooskrbe.<br />

Na razpisu Službe Vlade RS za lokalno<br />

samoupravo in regionalno poliko je<br />

občina uspešno kandidirala za pridobitev<br />

državnih sredstev za večja dela pri zamenjavi<br />

še zadnjih ostankov azbestnih<br />

cevovodov. Tako so bila letos opravljena<br />

obsežna dela zamenjave vodovodnih<br />

cevovodov v Selniški ces, Ulici Ob ribniku,<br />

v Kratki ulici in v Selniški grabi.<br />

Med manjše invescije na področju kanalizacije<br />

lahko omenimo še ureditev<br />

fekalnega kanala na Janževi gori.<br />

Do leta 2015 morajo občine v Sloveniji<br />

zgradi kanalizacije z ustreznimi čislnimi<br />

napravami. V Občini Selnica ob Dravi smo<br />

se tega zelo velikega projekta loli<br />

pravočasno. Občinski svet je še v prejšnji<br />

sestavi sprejel dokument idenfikacije projekta<br />

(DIP), ki je prvi definiral grobe obrise<br />

bodoče kanalizacije. Sledili so še drugi<br />

dokumen, ki so potrebni za kandidiranje<br />

pri pridobivanju evropskih in državnih<br />

sredstev – idejni projekt in študija upravičenos<br />

vlaganja sredstev v projekt.<br />

Občina Selnica ob Dravi se je v ta namen<br />

povezala z občinami Dravograd, Muta,<br />

Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka. Skupaj<br />

s temi občinami in v tesnem sodelovanju<br />

z Ministrstvom za okolje in prostor<br />

je bila uspešno vložena kandidatura za pridobitev<br />

sredstev iz kohezijskega sklada<br />

Evropske unije. Od tam se upravičeno<br />

nadejamo finančne pomoči v višini slabih<br />

80 % celotne invescije, ki je 13 milijonov<br />

EUR. Vidimo torej, za kako zelo velika sredstva<br />

gre. Ravno v času nastajanja tega<br />

članka je bila z Ministrstvom za okolje in<br />

prostor podpisana pogodba za pridobitev<br />

sredstev iz državnega proračuna, ki se<br />

bodo porabila za izdelavo projektne dokumentacije.<br />

V letu 2008 bodo vsi napori usmerjeni<br />

v pridobivanje projektne<br />

dokumentacije.<br />

Občina Selnica ob Dravi se je v letošnjem<br />

letu prijavila na razpis pri Službe Vlade RS<br />

za lokalno samoupravo in regionalno poli-<br />

ko za pridobitev sredstev za tranzitni<br />

vodovod Selnica – Jelovec in ta vodovod<br />

bo osnova za nadaljevanje vodovoda po<br />

Bistriški grabi navzgor.<br />

Občina Selnica ob Dravi se je skupaj z<br />

drugimi občinami in Mestno občino Maribor<br />

kot nosilko projekta prijavila na razpis<br />

s projektom »regionalnega katastra gospodarske<br />

javne infrastrukture«. Projekt je bil<br />

od Službe Vlade RS za lokalno samoupravo<br />

in regionalno poliko odobren.<br />

Že v začetku decembra letos spreje proračun<br />

za leto 2008 daje upanje, da bo intenzivnost<br />

na področju komunalnih<br />

invescij tudi naslednje leto takšna, kot je<br />

bila letos.<br />

Slobodan TATALOVIČ<br />

DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 11


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 12<br />

Društva prejela<br />

proračunska sredstva<br />

za leto 2007<br />

Tradicija društvenega udejstvovanja naših občanov se intenzivno<br />

nadaljuje tudi v novem desetletju. Na Upravni eno Ruše je<br />

trenutno registriranih nekaj več kot 30 društev, ki se ukvarjajo z<br />

različnimi dejavnostmi. Med akvnimi društvi še posebej<br />

izstopajo društva, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, športom<br />

in razvojem turizma v kraju.<br />

Tako kot vsako leto je občina tudi v letu 2007 namenila kar nekaj<br />

sredstev za njihovo delovanje. Prvič so bili izvedeni javni razpisi za<br />

razdelitev proračunskih sredstev, na katerih so lahko kandidiralI<br />

vsi zainteresirani, ki so izpolnjevali pogoje razpisov. Nekaj več kot<br />

20.000 EUR smo razdelili med 7 društev s področja ljubiteljske<br />

kulture, skoraj 40.000 EUR je prejelo 6 športnih društev, med<br />

društva, ki se ukvarjajo s turizmom in promocijo kraja, pa smo<br />

razdelili 8.400 EUR.<br />

Svetniki sprejeli<br />

proračun za leto 2008<br />

Prvič v zgodovini samostojne Občine Selnica ob Dravi se lahko pohvalimo,<br />

da smo sprejeli proračun za leto 2008 že v začetku decembra.<br />

Prvo obravnavo so svetniki Občinskega sveta in člani<br />

posameznih delovnih teles izvedli že v oktobru. Proračun smo dali<br />

v javno razpravo, tako da je bil dostopen našim občanom in zainteresirani<br />

javnos na oglasni deski občine ter na spletni strani<br />

občine. Na osnovi konstrukvnih predlogov, zlas svetnikov in<br />

članov delovnih teles, je občinska uprava na čelu z županom<br />

pripravila proračun za drugo branje. Svetniki so ga soglasno sprejeli<br />

na svoji 9. seji 6. decembra 2007. V letu 2008 načrtujemo<br />

3,182.490,00 EUR prihodkov in 3,291.602,00 EUR odhodkov.<br />

Poraba sredstev po posameznih področji je prikazana v diagramu.<br />

Kako naprej?<br />

Prve izkušnje z javnimi razpisi so pokazale, da bo potrebno v letu<br />

2008 spremeni obstoječe pravilnike in točkovne sisteme, na osnovi<br />

katerih se razdeljujejo sredstva. Vsa društva s področja ljubiteljske<br />

kulture in športa smo že pozvali, da nam sporočijo svoje<br />

predloge za nove točkovne sisteme. Tudi vse druge, ki imate<br />

kakšne koristne ideje, vabimo, da nam jih sporočite, saj bo v prihodnjih<br />

leh financiranje društev potekalo izključno prek javnih<br />

razpisov. Na razpisih lahko kandidirate in pridobite sredstva, kolikor<br />

izpolnjujete razpisne pogoje in kolikor seveda izpolnite ter<br />

oddaste prijavo. Saj poznate sto priliko o loterijski srečki in Bogu.<br />

Ne morete zade, če ne kupite srečke.<br />

Karin Jurše<br />

Podeljene štipendije<br />

za šolsko leto 2007/2008<br />

Na javni razpis za dodelitev špendij za nadarjene<br />

in socialno ogrožene dijake in študente za<br />

šolsko leto 2007/2008 je prispelo 6 vlog.<br />

Špendije so prejeli vsi, ki so izpolnjevali<br />

razpisne pogoje. Podeljene so bile 3 špendije<br />

za študente v mesečnem znesku 125,19 EUR in<br />

ena špendija za študentko v znesku 83,46 na<br />

mesec. Vsem prejemnikom špendij želimo uspešno<br />

opravljanje šolskih in študijskih obveznos.<br />

Nada Hölzl<br />

Simona Grušovnik<br />

12 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 13<br />

Pridružite se nam v<br />

Lokalni akcijski skupini<br />

(LAS)<br />

Vlada Republike Slovenije je v okviru Programa razvoja podeželja<br />

za obdobje 2007 - 2013 sprejela Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi<br />

(Uradni list RS, št. 94/2007). Medtem ko bodo sredstva v okviru<br />

1. in 3. osi namenjena posameznim upravičencem (kmejskim<br />

gospodarstvom in skupinam proizvajalcev) za namene usposabljanja<br />

za delo, posodabljanja kmej, povečevanja gospodarske<br />

vrednos gozdov, za mlade prevzemnike kmej, za zgodnje upokojevanje<br />

kmetov, za diverzifikacijo v nekmejske dejavnos, za<br />

podporo nastanku mikro podjej na kmejskih gospodarstvih<br />

ipd., bodo ukrepi 4. osi – pristop LEADER – lokalne razvojne strategije,<br />

čezmejno in medregijsko sodelovanje namenjeni lokalnim<br />

akcijskim skupinam.<br />

Zakaj je pristop LEADER pomemben za razvoj naše občine?<br />

Pristop LEADER pomeni celovito podporo razvoju podeželja skozi<br />

razvojne strategije za trajnostni razvoj podeželskih območij. Ne<br />

gre le za ozko opredeljen razvoj kmejstva, temveč za vse ste<br />

neločljive pogoje bivanja in življenja ljudi, ki omogočajo<br />

kakovostni življenjski standard naših občanov. Pristop LEADER je<br />

usmerjen k spodbujanju podeželskih prebivalcev, da razmislijo o<br />

dolgoročnem razvojnem potencialu njihovega okolja, kar se kaže<br />

v lokalni razvojni strategiji in njeni izvedbi.<br />

Naši prvi koraki<br />

V mesecu novembru smo v okviru priprave strategije trajnostnega<br />

razvoja občine že izvedli delavnice na Slemenu, v Gradišču, pri Sv.<br />

Duhu in v Selnici. Vsi sodelujoči občani so svojimi idejami in<br />

mnenji sooblikovali nabor projektov, s katerimi bo lahko občina<br />

kandidirala na bodočih razpisih za državna in evropska sredstva.<br />

S tem smo v praksi dokazali, da je možno uresniči pristop "od<br />

spodaj navzgor" in da je načelo "vsi mislimo in vsi delamo" mnogo<br />

boljše, kot "eni mislijo, drugi delajo" (ponavadi nasprotno od tega,<br />

kar si želi večina).<br />

Z delavnice v Gradišču na Kozjaku<br />

Naslednji korak bo narejen, ko bomo ustanovili Lokalno akcijsko<br />

skupino, ki bo potrdila in vodila izvedbo projektov ter lokalne<br />

razvojne strategije. LAS mora bi sestavljen iz vseh akterjev<br />

poslovnega in družbenega življenja v občini, to pomeni, da k sodelovanju<br />

vabimo vsa društva, kmete, podjetja, podjetnike in instucije,<br />

ki imajo sedež oz. bivališče v občini. Vaše sodelovanje v<br />

LAS-u ni povezano s finančnimi obveznostmi, čim širša podpora v<br />

lokalnem okolju pa nam veča možnost, da nam ministrstvo naš<br />

LAS tudi potrdi. Vsi, ki verjamete, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo<br />

več, nas, prosim, pokličite na telefon (02)6730 208 (202).<br />

Marica Praznik in Karin Jurše<br />

Tudi javni delavci<br />

pomembno prispevajo pri<br />

aktivnostih v občini<br />

Čeprav mogoče celo kdo med vami meni, da so javni delavci neki<br />

nebodijihtreba, je potrebno jasno poveda, da ni tako. Z javnimi<br />

deli država in lokalne skupnos poskušajo vpliva na trg dela z<br />

zaposlovanjem sh brezposelnih ljudi, ki iz takšnih ali drugačnih<br />

razlogov ne morejo dobi zaposlitve. V programe javnih del so<br />

vključeni predvsem nezaposleni ljudje iz različnih, težje zaposljivih<br />

skupin, kot so mladi brez delovnih izkušenj, starejši nad petdeset<br />

let staros ali s z nižjo stopnjo izobrazbe.<br />

Namen javnih del je ohranitev delovnih navad in sposobnos, pridobitev<br />

novih znanj in spretnos ter navezava novih skov v delovnem<br />

okolju. Poleg tega pomeni javno delo tudi ohranitev<br />

minimalne socialne varnos za nezaposlene, ki se vključijo v tak<br />

program.<br />

Občina sofinancira izvajanje javnih del v različnih instucijah (osnovna<br />

šola, dom upokojencev, center za socialno delo), ob tem pa<br />

tudi sama izvaja dva programa javnih del. V preteklih leh je<br />

prešlo iz javnih del v redno zaposlitev kar nekaj oseb, trenutno<br />

pa so v javnih delih, ki jih izvaja občina, vključeni Milan Viltužnik,<br />

Miroslav Marčič, Ivan Volmajer, Gregor Stopar in Andreja Adam.<br />

Tudi zaradi njihovega dela smo v dobro vseh nas lahko bolje izpeljali<br />

nekatere občinske naloge. Za leto 2008 smo ponovno prijavili<br />

dva programa javnih del s šesmi vključenimi osebami in verjamemo,<br />

da nam bo na državnem razpisu ponovno uspelo.<br />

Marica Praznik<br />

Radio CB klub Selnica<br />

Tako kot vsako drugo leto je tudi letos potekalo klubsko evropsko<br />

prvenstvo. Udeležili smo se ga tudi člani Radio CB kluba Selnica.<br />

Tekmovanje je potekalo v Bernu v Švici. Na sporedu so bile tri discipline,<br />

in to v vzpostavljanju zvez , DX in lov na lisico. V dveh disciplinah<br />

smo osvojili prvo mesto , v eni pa drugo,.skupno pa prvo<br />

mesto. Tako smo postali klubski evropski prvaki. Domov smo se<br />

vrnili s pokalom kot dokazom za lep osvojeni uspeh.<br />

Potekalo je tudi tekmovanje za celinski pokal , ki smo se ga tudi<br />

udeležili. Tekmovanje je potekalo v sedmih državah. Štelo je šest<br />

najboljših rezultatov.Dosegli smo pet prvih uvrstev in eno tretjo,<br />

skupno pa prvo mesto.Zaključek tekmovanja je bil v Salzburgu v<br />

Avstriji , kjer smo prejeli pokal za skupno prvo mesto.<br />

Udeležili smo se tudi nekaj mednarodnih tekmovanj in tekmovanj<br />

v domovini.Na teh tekmovanjih smo dosegli lepe uspehe.<br />

Vse , ki bi se nam radi pridružili oziroma vas naše delo na kakršen<br />

koli način zanima, prisrčno vabimo, da se nam priključite.<br />

Vsem občanom in občankam Občine Selnica ob Dravi želimo<br />

srečno in uspešno prihajajoče leto 2008.<br />

Predsednik: Zdenko Petelin<br />

1 SE 003 – CB Pajo<br />

DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 13


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 14<br />

Kmetijstvo v novi<br />

finančni perspektivi<br />

2007 – 2013<br />

Čeprav so nam naši pogajalci v predpristopnem času približevanja<br />

Slovenije Evropski uniji zagotavljali, da se za naše kmejstvo ne<br />

obetajo večje spremembe, sedanja situacija kaže, da vsaj za male<br />

kmete in hribovite kmeje to ne velja. Z novim pravilnikom o<br />

razdeljevanju sredstev za področje kmejstva, ki smo ga morali<br />

spreje v naši občini, so bistveno okrnjene subvencije, ki jih je<br />

lahko posamezno kmejsko gospodarstvo pridobilo po javnih<br />

razpisih v preteklih leh (npr. ukinjene so subvencije za prevoze<br />

mleka). Nov način razdeljevanja tako imenovanih "državnih pomoči"<br />

ima ob omejitvah glede namenov, za katere se lahko dodeljujejo,<br />

tudi omejitev, ki se nanaša na porabo teh sredstev. Kljub<br />

temu smo med 21 kmejskih gospodarstev v letu 2007 po javnem<br />

razpisu razdelili 19.300 EUR proračunskih sredstev.<br />

Naši otroci so okrasili<br />

občino in novoletno jelko<br />

Otroci iz Vrtca Selnica ob Dravi in Osnovne šole Selnica ob Dravi<br />

so s svojimi izdelki okrasili prostore občine in novoletno jelko, ki<br />

ima že tradicionalno častno mesto v središču Selnice. Pod spretnimi<br />

prstki ter budnim očesom mentorjev in seveda ob sodelovanju<br />

staršev so mali umetniki izdelali okraske iz različnih<br />

materialov. V petek, ko nas je obiskal dedek Mraz, smo lahko njihove<br />

stvaritve tudi kupili na božično-novoletnem sejmu. Turis-<br />

čno društvo Selnica ob Dravi, ki je prireditev organiziralo, je z<br />

bogam kulturnim program, v katerem so sodelovali otroci Osnovne<br />

šole Selnica ob Dravi, učiteljski pevski zbor in pevski zbor<br />

KUD Pavza, ponovno dokazalo, da nam v našem kraju ne manjka<br />

sposobnih ljudi.<br />

Marica Praznik<br />

Po novem mora občina najprej objavi razpis za državne pomoči,<br />

na katerega se prijavijo kmejska gospodarstva s svojimi predračuni,<br />

predpogodbami ipd. Šele ko kmejsko gospodarstvo prejme<br />

sklep o odobritvi sredstev, lahko gre v invescijo, nakup ali<br />

izvedbo akvnos. Prav zato bo občina v letu 2008 objavila razpis<br />

za državne pomoči, ki bo odprt do porabe sredstev, že takoj v začetku<br />

leta. To pomeni, da bo komisija sprotno odpirala vloge in<br />

predlagala razdelitev sredstev med vlagatelje, ki bodo izpolnjevali<br />

razpisne pogoje. Sredstva državnih pomoči, ki jih razpisuje občina,<br />

bodo namenjena za: naložbe, plačilo zavarovalnih premij, pomoči<br />

za zaokrožitev zemljišč in spodbujanje kakovos kmejskih<br />

proizvodov, zagotavljanje tehnične podpore ter varstvo tradicionalne<br />

krajine in stavb.<br />

Priložnost v dopolnilnih dejavnosh<br />

In ker je v vsaki stvari tudi nekaj dobrega, ne moremo mimo<br />

novos, ki se nanaša na sofinanciranje dopolnilnih dejavnos na<br />

kmejskih gospodarstvih. Po novem lahko vlagatelji dobijo povrnitev<br />

do 100% upravičenih stroškov. Razpis v letu 2008 bo namenjen<br />

naložbam, trženju in promociji v dopolnilnih dejavnosh in<br />

izobraževanju za dopolnilne dejavnos. Po naši oceni je to tudi<br />

priložnost za ohranitev in razvoj naših kmej.<br />

V letu 2008 bo za kmejstvo namenjenih 22.500 EUR<br />

Že v letošnjem letu smo na Slemenu, v Gradišču, pri Sv. Duhu in<br />

v Selnici organizirali srečanja s kmetovalci, kjer smo pojasnili nova<br />

pravila, ki veljajo za pridobitev sredstev po javnih razpisih. Kolikor<br />

bodo zainteresirani kmetje to želeli, bomo takšna srečanja organizirali<br />

tudi v prihodnjem letu. V začetku leta se torej obeta razpis<br />

za državne pomoči, ki bo odprt do porabe sredstev, pred poletjem<br />

pa še razpis za sredstva za dopolnilne dejavnos, ki bo odprt predvidoma<br />

do sredine oktobra. V proračunu občine so za te namene<br />

predvidena sredstva v skupni višini 22.500 EUR.<br />

Karin Jurše in Gordana Svenšek<br />

KMETIJSTVO – odpr razpisi<br />

Ministrstvo za kmejstvo, gozdarstvo in prehrano je 7. 12.<br />

2007 objavilo dva razpisa:<br />

- Javni razpis za ukrep 311 – diverzifikacija v nekmejske dejavnos.<br />

Sredstva so namenjena za diverzifikacijo v nekmejske<br />

dejavnos, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih<br />

dejavnos na kmejah. To bo omogočilo začetek ali<br />

posodobitev opravljanja nekmejske dejavnos, spodbudilo<br />

ustvarjanje novih delovnih mest in dodatnih virov dohodka na<br />

kmejah. Hkra bo prispevalo k izboljšanju socialnih in<br />

ekonomskih razmer na kmeji.<br />

- Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednos kmejskim in gozdarskim<br />

proizvodom iz PRP 2007-2013. Sredstva so namenjena<br />

za predelavo in trženje kmejskih proizvodov. Seznam<br />

kmejskih proizvodov je objavljen na spletnih straneh www.arsktrp.gov.si<br />

in www.mkgp.gov.si.<br />

Vse informacije o razpisih lahko dobite na ARSKTRP, Klicni center<br />

tel.: 01/580 77 92, e-pošta: aktrp@gov.si, spletna stran:<br />

hp://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/.<br />

14 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 15<br />

Podjetništvo ni muha<br />

enodnevnica<br />

Na večno vprašanje, ali se podjetnik naredi<br />

ali rodi, še vedno ne znamo odgovori z<br />

gotovostjo. Res je, da smo v naši regiji prav<br />

z nastajanjem malih podjej po propadu<br />

velikih industrijskih gigantov uspeli zmanjša<br />

brezposelnost in še večjo socialno<br />

krizo. Številna novonastala delovna mesta<br />

so tako rezultat podjetniške iniciave in<br />

poguma mnogih, ki so se podali v podjetniške<br />

vode. Tudi v naši občini smo se odločili,<br />

da pomagamo pri nastajanju novih<br />

malih in srednjih podjej. V letu 2007 smo<br />

tako sprejeli nov pravilnik za sofinanciranje<br />

podjetništva in izvedli dva javna razpisa: za<br />

samozaposlovanje in naložbe. Skupaj smo<br />

S podjetniško idejo do uspeha – zakaj pa<br />

ne?<br />

Skupaj s podpornimi instucijami za podjetništvo<br />

nameravamo v bodoče izvaja različne<br />

delavnice. Prvo smo že izvedli v začetku<br />

decembra, ko je občina skupaj s<br />

podjetniškim inkubatorjem Tovarno podjemov<br />

iz Maribora organizirala brezplačno<br />

podjetniško delavnico. Na njej so se podjetniki<br />

in s, ki bi to želeli posta, seznanili<br />

s tem, kako pri do podjetniške ideje<br />

in kako pripravi poslovni načrt. Za vse<br />

ste, ki se delavnice niste mogli udeleži,<br />

naj povemo, da vam je na spletni strani Tovarne<br />

podjemov hp://www.tovarnapodjemov.org/dokumen/dokument.asp?id=<br />

492 na voljo brezplačno orodje, s katerim<br />

lahko sami pripravite svoj poslovni načrt.<br />

KO MLADI<br />

PREVZAMEJO<br />

SVET<br />

Včasih se človek vpraša, kam gre ta svet?!<br />

Nekateri strmijo k boljšemu jutri, nekateri<br />

iščejo svojo korist v celotni zgodbi, nekateri<br />

ostanejo neopredeljeni. Pa vendar,<br />

tako kot so že neštetokrat poudarili številni<br />

misleci, svet stoji na mladih! In res je tako.<br />

Življenje je sestavljeno iz treh razvojnih obdobij.<br />

Najpomembnejše je vsekakor mladostniško<br />

obdobje, kjer začnemo kreira<br />

svoje mnenje, kjer začnemo razmišlja s<br />

svojo glavo, ko postanemo odgovorni za<br />

svoja dejanja. In to je treba izrazi. Vsaka<br />

ideja je dobrodošla in vsaka ideja se mora<br />

zapisa na papir, kjer ne bo zbledela,<br />

ampak bo vedno znova zaživela in delala<br />

ta svet bogatejši, razvitejši, predvsem pa<br />

prijaznejši.<br />

Tudi v Selnici bomo počasi začeli skrbe za<br />

naš podmladek. Nekoliko krično moramo<br />

prizna, da se do sedaj ni kaj veliko delalo<br />

na tem področju. Da mladi nismo imeli<br />

besede pri ustvarjanju za boljšo in lepšo<br />

občino, kakorkoli kdo to vzame.<br />

A stvari so se začele premika. Premikajo<br />

se na našo stran, na stran, ki bo čez nekaj<br />

deset let krojila usodo našemu kraju.<br />

razdelili 19.600 EUR proračunskih sredstev<br />

med 8 selniških podjetnikov oziroma podjej,<br />

ki so se prijavila na razpisa. V letu<br />

2008 bo za te namene na razpolago 20.000<br />

EUR. Pred poletjem bomo objavili tri<br />

razpise, in sicer za samozaposlovanje, za<br />

naložbe in za zagon novih podjej.<br />

Ko ideje lahko postanejo posel …<br />

Z vnašanjem potrebnih podatkov v program<br />

boste prišli do poslovnega načrta, ki<br />

bo združeval vsebinski del vašega posla s<br />

finančnimi projekcijami in kalkulacijami.<br />

Tako narejen poslovni načrt lahko uporabite<br />

za predstavitev potencialnim investorjem<br />

ali strateškim partnerjem ali pa z<br />

njim samo preverite smiselnost vaše<br />

poslovne ideje.<br />

Karin Jurše<br />

Odločitev o vstopu na pot obr in podjetništva je za vsakega bodočega podjetnika,<br />

kakor tudi za že uveljavljenega obrtnika, velik izziv. Na začetku se srečujejo s<br />

številnimi težavami in vprašanji, nanje pa pogosto ne najdejo pravih odgovorov. Zanimajo<br />

jih pogoji registracije, kdo jim pri tem lahko svetuje, kako pridobi zanimivo<br />

poslovno idejo ter seveda možnost pridobitve nepovratnih sredstev za začetek dejavnos.<br />

Vsaka informacija, nasvet ali pomoč je več kot dobrodošla. Povem lahko, da<br />

pri svojem delu ugotavljam, da samostojni podjetniki ter mala in srednja podjetja<br />

delujejo predvsem na lokalnem nivoju in so tako bistveno bolj navezana in povezana<br />

z lokalnim okoljem, zato si delavnic, kakršna je bila ta, želimo še v večjem številu.<br />

Z veseljem lahko sporočim, da bomo mladi<br />

imeli v prihodnjem letu (in tudi kasneje)<br />

polne roke dela. Pripravlja se zanimiv projekt,<br />

ki seveda vabi vse mladostnike in vse<br />

zainteresirane, da se ga udeležijo in pripomorejo<br />

k boljšemu jutri za naš kraj. Kaj več<br />

vam ne morem izda, vsekakor pa si želim<br />

vaše podpore in podpore vseh občanov, da<br />

nam prisluhnejo in z nami sodelujejo.<br />

Tokrat bom končala tako, da vas povabim k<br />

branju naših in vaših novic, da nam čim<br />

več sporočate dobrih in slabih ocen, da<br />

nam pomagate ustvari prihodnost, ki je<br />

za nas zelo pomembna. Še enkrat pa bi<br />

rada nagovorila vse mlade, da naj<br />

ponudijo Selnici drugo luč, ki bo svela<br />

močneje in prodorneje skozi okno v svet.<br />

doma<br />

Tatjana Kocmut, sekretarka OOZ Ruše<br />

DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 15


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 16<br />

» DOBRA LETINA« KD PAVZA<br />

Ti zapisi o boga »leni« KD Pavza za mnoge niso ravno novica, so<br />

pa še en poskus, da z dejavnostjo društva seznanimo čim širši krog<br />

občanov, se jim predstavimo in jih povabimo k sodelovanju. K poznavanju<br />

pestre in bogate dejavnos KD Pavza pa bo zagotovo<br />

prispevala tudi naša spletna stran. Kliknite na hp://kd-pavza.si/<br />

in izvedeli boste več oziroma skoraj vse o KD Pavza.<br />

Vaje zbora ob ponedeljkih, slikarska delavnica ob torkih, vaje<br />

dramske sekcije ob sredah, to so stalnice našega delovanja. Da<br />

pripraviš nastop, koncert ali razstavo, je potrebno veliko dela.<br />

Včasih trdega in nič kaj prijetnega.<br />

Naših dokazovanj je bilo tudi letos veliko. Začeli smo z nastopom<br />

v Münchnu, pri slovenskem zdomskem društvu Lipa. Pripravili<br />

smo jim lepo celovečerno prireditev z zborom, Poki in pozdravom<br />

v imenu naših ljudi ter jim opisali naše kraje in jih povabili, da<br />

nas obiščejo.<br />

Letni koncert je za društvo vsako leto velik zalogaj. Dela za vse je<br />

čez glavo. Pomagali so mnogi z delom in sredstvi in uspeli smo. Ob<br />

pripravah zbora, ki je letos s koncertom počasl 25-letnico delovanja,<br />

smo gosli še prijatelje iz Feuchta pri Nürnbergu.<br />

Glasbena skupina POKI<br />

Gostje iz Feuchta<br />

oziroma ansambel »POKI« in pevski zbor.<br />

Društvo posebej dobro sodeluje s Turisčnim društvom in<br />

Društvom vinogradnikov iz Cerkvenjaka, saj tam večkrat na leto<br />

nastopimo na njihovih prireditvah; sodelovanje je dobilo dimenzije<br />

pobratenja občin. Tam si tega želijo in so tako pobratenje tudi<br />

predlagali. Pa mi? Občina? Ne vem!<br />

Trgatev pri Brezniku je delovna akcija društva, kjer se pojejo<br />

napitnice in podoknice tako kot v Pesnici na marnovo.<br />

Izredno dejavna likovna sekcija je z nekaterimi člani sodelovala<br />

na mnogih slikarsko- kiparskih kolonijah po Sloveniji, posebej še<br />

Maksimiljan Sternad Milč, ki je za svoja dela letos prejel številna<br />

priznanja in tudi prve nagrade. Pregledna razstava ob koncu leta<br />

govori o kvalitetni ras članov sekcije.<br />

Še več se je zgodilo vsega, marsikaj pripravljamo za prihodnje<br />

mesece, zlas če bomo imeli srečo in zdravje; to iskreno želimo<br />

vsem občanom, posebej pa še prijateljem; simpazerjem in sponzorjem<br />

KD Pavza v novem letu 2008.<br />

Janez LISJAK<br />

Pavze po koncertu ni. Vrsjo se manjši, vendar pomembni nastopi<br />

v občini in zunaj nje; za vsak nastop se je potrebno vestno<br />

pripravlja.<br />

Oddih za akvne člane društva se začne s poletnim taborjenjem.<br />

Letos smo taborniški vikend, skupaj z mnogimi prijatelji društva,<br />

preživeli v Bači pri Mostu na Soči. Lepo je bilo. Neizmerno so uživali<br />

otroci, saj je bilo v taboru veliko možnos za njihovo igro.<br />

Tako kot šolarji smo v jeseni zopet pričeli s vajami pa tudi nastopi.<br />

Zgodila se je slikarska kolonija na Slemenu z gos iz Ruš. Na Slemenu<br />

smo nastopili na srečanju zamejskih zborov pod imenom<br />

»Golaž«, tudi s posrečenim družabnim delom kuhanja golaža.<br />

Škoda, da za to prireditev izve tako malo občanov.<br />

Tudi »Praznik jabolk« je lepa in že tradicionalna prireditev v<br />

občini. Žal se je prav takrat zgodil dan žalovanja in svojega programa<br />

z gos iz Črešnjevca pri Sl. Bistrici nismo mogli izves.<br />

Sodelovali pa smo na razstavi sadja z likovnimi deli . Na nedeljski<br />

prireditvi kronanja kraljice jabolk je nastopila glasbena sekcija<br />

Pevski zbor Pavza<br />

16 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 17<br />

KO TE PREVZAME DIALEKT<br />

ZNANI OBČANI SELNICE<br />

Čeprav smo majhen kraj ob reki Dravi, med Kozjakom in Pohorjem, imamo zadovoljivo število prebivalcev. Predvsem raznoličnih<br />

ljudi; med nami so odlični obrtniki, vrhunski športniki, kulturni ustvarjalci in še bi lahko naštevala. Vsak izmed teh si zasluži pozornos<br />

tudi v našem kraju. In v ta namen vam bomo v vsaki številki predstavili kakšen znan obraz Selnice, o njem povedali zanimivos<br />

in posebnos, stvari, ki jih morda še niste vedeli.<br />

Tokrat bomo nekoliko jezikovno obarvani. Obiskala sem občanko, ki ima za seboj že pestro zgodovino, ki je za naš kraj naredila izjemno<br />

veliko in se še sedaj intenzivno ukvarja s svojim poklicem ter je znana po vsej Sloveniji in tudi v tujini.<br />

Spregovorila sem z zaslužno profesorico dr. ZINKO ZORKO, izredno članico Slovenske akademije znanos in umetnos.<br />

Če začnemo na samem začetku vaše<br />

po, ko ste kot otrok pogledali v ta<br />

širni svet, kaj nam lahko zaupate?<br />

» Luč sveta sem ugledala 24. februarja<br />

1936 na Kapli na Kozjaku v stanovanju<br />

takratne osnovne šole kot pe otrok.<br />

Oče Jurij je imel na Kapli mizarsko<br />

delavnico v bližini današnjega pokopališča,<br />

mama Alojzija pa je imela šiviljsko<br />

obrt, kjer se je izučilo veliko dobrih<br />

šivilj. Kasneje smo se preselili v Ožbalt,<br />

k Dravi, v bližino železnice in velike<br />

ceste, kar je pomenilo pot v svet. Radi<br />

smo se vračali k babici in dedku na Kaplo,<br />

danes pa obiskujemo še edinega strica in<br />

teto in se tako v spominih vračamo v mladost.«<br />

Zaupajte nam, kaj je sto, kar vam je od<br />

vsega najbolj ostalo v spominu iz šolskih<br />

let.<br />

» Na prva leta osnovnega šolanja v Ožbaltu<br />

imam bridke spomine. Šola je bila samo<br />

nemška, učitelji so nas za vsako slovensko<br />

besedo pošiljali v kot in nam delili »packe«<br />

po dlaneh. Ostal mi je spomin na profesorja<br />

matemake, ki nas je učil teorijo<br />

množic, mi, nehvaležni, pa smo mu jo<br />

zagodli enkrat z veverico, ki jo je imel<br />

sošolec pod suknjičem, pri tabli, ko ni znal<br />

računa, pa jo je spusl v profesorja, drugič<br />

je prinesel belouško in z njo prestrašil<br />

učitelja. V nižji in višji gimnaziji mi je bila<br />

slovenščina najljubši predmet. Rada sem<br />

pisala šolske spise, včasih se je tudi<br />

porodila kakšna pesem. Prehajanje iz<br />

narečja v knjižni jezik mi je povzročalo<br />

težave, zlas v govornih nastopih. Na II.<br />

gimnaziji sem dobila Prešernovo nagrado<br />

za razpravo o Ani Karenini. V teh leh sem<br />

prebirala kolikor in karkoli je bilo mogoče.«<br />

Kdaj in zakaj Vas je pot zanesla v svet<br />

slovenskega jezika kot snov za preučevanje?<br />

In zakaj ravno dialektologija?<br />

» Leta 1956 sem se vpisala na Filozofsko<br />

fakulteto v Ljubljani, in sicer na smer<br />

slovenščina – ruščina. Za študij književnos<br />

so me navdušili takratni mladi asisten. Že<br />

v drugem letniku pa me je profesor za<br />

slovensko dialektologijo, dr. Tine Logar, s<br />

svojimi ognjevimi predavanji tako navdušil,<br />

da je usmeril mojo raziskovalno življenjsko<br />

pot v slovensko narečjeslovje.<br />

Častna občanka Občine Selnica ob Dravi<br />

Dr. Terezija ZORKO<br />

Najprej sem napisala celotno narečno<br />

slovnico kapelskega govora za diplomsko<br />

delo in na Prešernov dan, leta 1961, so mi<br />

za to podelili Prešernovo nagrado. Profesor<br />

mi je ponudil mesto asistentke na univerzi,<br />

a sem raje izbrala poučevanje<br />

slovenščine v šolskem centru na Ravnah<br />

na Koroškem, na gimnaziji pa sem poučevala<br />

tudi ruski jezik. Po deseh leh sem<br />

se spet vrnila k dialektologiji, ko so me<br />

izvolili na takratni Pedagoški akademiji za<br />

asistentko. Vpisala sem se na podiplomski<br />

študij in v Ljubljani 1976 magistrirala in<br />

1986 doktorirala iz slovenskega<br />

jezikoslovja – dialektologije. Leta 1996 sem<br />

bila izvoljena v naziv redna profesorica za<br />

dialektologijo in zgodovino slovenskega<br />

jezika, leta 2003 pa so mi na univerzi<br />

podelili naziv zaslužna profesorica. Istega<br />

leta so me izvolili na Slovenski akademiji<br />

znanos in umetnos v naziv izredna članica<br />

SAZU.«<br />

Kako ste in še kombinirate študij, službo<br />

in družinsko življenje?<br />

»Mož mi je pri mojem študiju zelo pomagal.<br />

Velikokrat mi je vozil v kraje mojega<br />

raziskovanja, ko pa ni mogel, pa sem pot<br />

ubrala z avtobusom in vlakom. Veliko sta<br />

mi pomagala moja mama in stric Miha, ki<br />

sta bila najboljša informatorja, ko sem<br />

raziskovala govor svoje rojstne vasi.«<br />

Kam vse vas je zanesla pot raziskovanja?<br />

»Prehodila sem severno Pohorje, Mežiško<br />

in Mislinjsko dolino, obmejno Dravsko hribovje<br />

od Ojstrice do Maribora, čez Haloze<br />

od Borla do Žetal, celo Prlekijo, številne<br />

prekmurske vasi, vse porabske vasi na<br />

Madžarskem, slovenske štajerske vasi<br />

v Avstriji, južno Pohorje, srednještajersko<br />

govoreče vasi in še bi lahko naštevala.«<br />

Kateri dialekt vam je najbolj pri srcu<br />

in zakaj?<br />

»Vsi dialek so zame dragoceni, res pa<br />

je, da globinsko najbolj obvladam svoj<br />

koroški dialekt in v pogovoru z domačini<br />

se takoj prestavim v svojo<br />

izvirno materinščino.«<br />

Kje vse si lahko to preberemo in se o tem<br />

malo poučimo?<br />

»Številne raziskave sem objavljala v različnih<br />

revijah in monografijah doma in v<br />

svetu ter v dveh knjigah. Sedaj pripravljam<br />

že tretjo narečjeslovno monografijo.«<br />

Kaj vam osebno pomeni to delo, ki ga<br />

opravljate?<br />

»Narečjeslovno delo zahteva veliko študija,<br />

snemanj in popisovanj na terenu. Ta<br />

raziskovanja dajejo globlji smisel mojemu<br />

življenju. Vesela sem, da lahko o svojih odkritjih<br />

poročam na posameznih sestankih<br />

v Sloveniji, pa tudi na Finskem, v Italiji,<br />

Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem in v<br />

Makedoniji.«<br />

Kaj želite sporoči našim bralcem?<br />

»V Selnici ob Dravi, v kraju, kjer prebivam<br />

na moževi domačij že več kot trideset le,<br />

govorijo štajerski kozjaški govor, ki sem ga<br />

raziskala in tudi objavila, še vedno slišim<br />

pristno govorico, zlas med starejšimi<br />

občani. Pri mlajših je vpliv medijev bolj<br />

opazen in je njihov jezik pogosto narečen.<br />

V javnem nastopanju se skušajmo približa<br />

knjižnemu jeziku, zasebno pa ohranjajmo<br />

svojo govorico, saj nam je pomagala<br />

prežive več kot soč let. Slovenščina je v<br />

21. stoletju postala enakovreden jezik<br />

drugim jezikom v Evropi. Ponosna sem na<br />

to, da mi je Občina Selnica ob Dravi 23.<br />

maja 2004 podelila naziv častne občanke<br />

za moj prispevek k uveljavljanju in dialektološkemu<br />

spoznavanju Selnice ob Dravi in<br />

Dravske doline v širšem in svetovnem prostoru.«<br />

doma<br />

DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 17


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 18<br />

KARATE KLUB SELNICA OB DRAVI<br />

SELNIŠKI KARATEISTI V NO-<br />

VEMBRU ODLIČNI<br />

Selniški karateis v letošnjem šolskem letu<br />

ponovno nizajo odlične rezultate, tako na<br />

državnem kot mednarodnem nivoju.<br />

4.11.2007 Mednarodni<br />

turnirj v Siofoku na<br />

Madžarskem<br />

1. mesto Žan IGREC, kate, kade;<br />

2. mesto Paskal STERNAD, borbe -65kg, ml.<br />

kade;<br />

3. mesto Žan PINTAR, kate, dečki 12 – 13<br />

let;<br />

3. mesto Željko PANZALOVIČ, kate, ml.<br />

kade;<br />

3. mesto Žan IGREC, borbe +70kg, kade<br />

borbe +75kg, kade.<br />

10.11.2007 Žalec v organizaciji<br />

KK Nestor državno prvenstvo<br />

do 21 let<br />

1. mesto Blaž TOPLAK, borbe -80kg, mladinci;<br />

3. mesto Paskal STERNAD, borbe -70kg, ml.<br />

mladinci;<br />

5. mesto Mac AMON, kate, ml. dečki;<br />

5. mesto Nino ŠKET, kate, ml. dečki;<br />

5. mesto Eva LEP, kate, st. deklice;<br />

5. mesto Žan PINTAR, kate, st. dečki;<br />

5. mesto Žan IGREC, kate, kade;<br />

5. mesto Željko PANZALOVIČ, kate, ml.<br />

kade;<br />

5. mesto Žan IGREC, BALATON CUP 2007,<br />

SIOFOK, MADŽARSKA.<br />

17.11. 2007 Hajdina pri Ptuju -<br />

mednarodni turnir Euroeast<br />

1. mesto Mac MORI, kate, 4 – 5 razred;<br />

1. mesto Paskal STERNAD, borbe absolutno,<br />

8 – 9 razred;<br />

1. mesto Žan IGREC, kate, kade;<br />

2. mesto Željko PANZALOVIČ, kate, kade;<br />

3. mesto Asej FRAS PEČLIN, kate, 1 – 3<br />

razred;<br />

3. mesto Nino ŠKET, kate, 6 – 7 razred;<br />

3. mesto Žan IGREC, borbe absolutno,<br />

mladinci;<br />

5. mesto Željko PANZALOVIČ, borbe absolutno,<br />

mladinci.<br />

17.11. Hypo pokal v Sevnici<br />

2. mesto Žan PINTAR, kate, 13 let;<br />

3. mesto Sara KETIŠ, kate, 11 let;<br />

3. mesto Michel MALINIČ, kate, 12 let;<br />

5. mesto Nik PUŠNIK, kate, 13 let;<br />

5. mesto Klemen KOS, kate, 13 let.<br />

24.11. 2007 Mednarodni<br />

turnir Ljubljana open<br />

Blaž Toplak je zmagal v borbah člani +80kg.<br />

Zmaga je še toliko vrednejša, saj je v finalu<br />

premagal tretjeuvrščenega z letošnjega<br />

mladinskega evropskega prvenstva<br />

Tabakoviča iz Velenja.<br />

BLAŽ TOPLAK DRŽAVNI<br />

PRVAK<br />

Dvajsetletni Blaž Toplak je karateju zvest<br />

že 16 let. Pričel je, ko je bil star šri leta,<br />

sprva bolj na željo mame, a mu je hitro<br />

postalo zanimivo. Na treninge v Ruše sta<br />

hodila skupaj s sestro Vanjo, a ostal je le<br />

on, vse do leta 1995, ko so v Selnici ustanovili<br />

nov karate klub. Že kot majhen je<br />

s tekmovanj nosil priznanja, medalje in<br />

pokale. Trenerji so kmalu ugotovili, da je<br />

fant nadarjen, predvsem pa resen in<br />

odgovoren. »Blaž je resen, zavzet, delaven<br />

in prilagodljiv, sicer pa njegovi rezulta<br />

zgovorno pričajo o tem.« z navdušenjem<br />

pove trener Branko Vališer.<br />

In takega ga poznajo vsi, tako trenerji kot<br />

drugi člani: »Izjemno rad grem z Blažem na<br />

tekmovanja, saj z njim nimam nobenih<br />

skrbi, le pes moram sska, in sicer da<br />

mu bo žreb pri izbiri nasprotnika naklonjen,<br />

v vsem drugem pa mu stoodstotno zaupam.<br />

Takih tekmovalcev si želim še več,«<br />

ga pohvali trener Kamil Fras. Blaž je v vsej<br />

svoji karieri le enkrat pomislil, da bi odnehal.<br />

Takrat je bil star 15 let in je pričel<br />

obiskova srednjo šolo v Mariboru. Pa ni<br />

bil razlog pomanjkanje volje, pač pa je imel<br />

pouk popoldan in ni mogel več trenira z<br />

drugimi. A je to leto kondicijo vzdrževal<br />

sam, se prešolal in ponovno pričel trenira,<br />

takrat še z večjo zagnanostjo. Da je<br />

fant skromen, je jasno takoj, ko se z njim<br />

pričneš pogovarja. Medalj in pokalov ne<br />

šteje več, saj jih je preveč, najdražjega<br />

nima, saj so vsak zase dosežek. Je pa zelo<br />

ponosen na letošnji naslov državnega<br />

prvaka, to pa zato, ker je bil državni prvak<br />

nazadnje leta 2003. Karate ima rad, pa ne,<br />

ker bi ga zanimali pretepi, pač pa ohranjanje<br />

kondicije in zdrav način življenja in<br />

nenazadnje priložnost, da obiščeš države,<br />

ki jih morda nikoli ne bi videl. Tako je bil že<br />

na Poljskem, Madžarski, Avstriji, Italiji,<br />

Hrvaški, Makedoniji in pred kratkim na<br />

svetovnem mladinskem prvenstvu v<br />

Turčiji. Zelo pa si želi vide domovino<br />

karateja Japonsko, kjer bo prihodnje leto<br />

svetovno prvenstvo. Ob dobrih rezultah<br />

in uvrstvi v državno reprezentanco, in<br />

seveda sponzorjih, se mu bodo sanje<br />

morda le uresničile.<br />

Danica Ksela<br />

foto: Jani Dolinšek<br />

Selniški karateis sodijo med najboljše slovenske klube<br />

foto: Jani Dolinšek<br />

Blaž Toplak:<br />

želim si vide Japonsko<br />

18 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 19<br />

25 let OOZ Ruše<br />

Obrtna zbornica Slovenije je ob 25-letnici Območni obrtni zbornici Ruše<br />

podelila srebrno plaketo OZS.<br />

Območna obrtna zbornica Ruše je 1. decembra<br />

v prostorih Doma obrambne vzgoje<br />

Pekre ob 25-letnici organizirala<br />

srečanje obrtnikov OOZ Ruše, obeleženo s<br />

podelitvijo priznanj, kulturnim programom<br />

in družabnim srečanjem.<br />

Svečanos so se poleg obrtnikov zbornice<br />

udeležili številni gostje.<br />

Najprej so prisotne pozdravili župani občin,<br />

na območju katerih deluje Območna<br />

obrtna zbornica Ruše. Vili Rezman, župan<br />

občine Ruše, je spregovoril o razvoju obr<br />

v Rušah in o odličnem sodelovanju občine<br />

z obrtno zbornico.<br />

Za prihodnje je napovedal izgradnjo dveh<br />

obrtno - poslovnih con in novega<br />

smučarsko turisčnega centra. Jurij Lep,<br />

župan občine Selnica ob Dravi, je poudaril<br />

pomen vrednotenja obr ter menil, da so<br />

obrtniki danes vse bolj cenjeni. Glede<br />

ruške zbornice pa je poudaril, da imajo<br />

danes svoje lastne prostore, dobre kadre<br />

in znanje, zato meni, da bodo kot organizacija<br />

preživeli. Franc Ladinek, župan<br />

občine Lovrenc na Pohorju, je zaradi<br />

odsotnos poslal svojo poslanico.<br />

O razvoju Območne obrtne zbornice Ruše<br />

je nato spregovoril Marijan Herš,<br />

predsednik te zbornice. Začetki so bili<br />

skromni. Tako je peščica ruških obrtnikov<br />

na zboru obrtnikov občine Maribor Ruše<br />

daljnega leta 1982 ustanovila Obrtno<br />

združenje občine Maribor Ruše, ki je delovalo<br />

v sklopu šesh obrtnih združenj občin<br />

Maribora v skupnih poslovnih prostorih v<br />

Mariboru. Spremembe so narekovale tudi<br />

statusna preoblikovanja.<br />

Tako je od leta 1991 ruške obrtnike povezovala<br />

Obrtna zbornica Ruše, od leta 1996<br />

pa Območna obrtna zbornica Ruše. Za<br />

celotno obdobje obrtnega združevanja je<br />

značilnih kar nekaj pretresov, tako poli-<br />

čnih kot zakonodajnih. Tako je za ruške<br />

obrtnike prav gotovo pomemben mejnik<br />

razpad Jugoslavije, s tem pa izguba trga velikih<br />

industrijskih obratov na območju Ruš,<br />

posledično pa seveda tudi delovnih mest.<br />

Ruše so tako postale občina z največjo<br />

brezposelnostjo po številu prebivalcev v<br />

Sloveniji.<br />

Takratne razmere so narekovale odprtje<br />

obrtnih obratovalnic in tako je število ustanavljanja<br />

malih enot postopoma<br />

naraščalo. Od leta 1990, ko je zbornica<br />

združevala zgolj 160 obratovalnic, imamo<br />

sedaj 350 subjektov tako fizičnih oseb s<br />

statusom samostojnega podjetnika kot<br />

pravnih oseb, ki opravljajo obrtne, obr<br />

podobne dejavnos oz. dejavnost domače<br />

in umetnostne obr. Prednostne naloge<br />

ruške zbornice za akvnejši razvoj podjetniškega<br />

okolja so ureditev komunalno<br />

opremljenih zemljišč za poslovno obrtne<br />

cone, finančna pomoč pri prvem odpiranju<br />

dejavnos, sodelovanje zbornice pri javnih<br />

razpisih na področju razvoja podjetništva,<br />

pri oddajanju javnih naročil, na področju<br />

izobraževanja in informiranja kot tudi pri<br />

razvoju VEM - točke. Območna obrtna<br />

zbornica Ruše želi z navedenimi pobudami<br />

in predlogi doseči boljše pogoje za delo<br />

sedanjih in bodočih obrtnikov ter ustavi<br />

trend upadanja števila obrtnikov.<br />

Jubilejno priznanje za 10-letno uspešno<br />

opravljanje obr so nato prejeli Danilo Ditmajer,<br />

Benjamin Grahor, Zvonko Ipavec,<br />

Marn Iršič, Andrej Kopše, Janez Korošec,<br />

Danilo Peruš in Pantelija Savič. Priznanje<br />

za 20-let uspešnega opravljanja obr so<br />

prejeli Anton Golja, Bojan Sever in Zdravko<br />

Šarh, za 30-let pa Olga Kores. Posebno<br />

priznanje s plaketo za 35-let obrtniške po<br />

pa je prejel Srečko Šarh mlajši.<br />

Predsednik Obrtne zbornice Slovenije<br />

Miroslav Klun in predsednik organizacijsko<br />

kadrovske komisije OZS Franc Vesel sta<br />

podelila priznanja OZS zaslužnim članom iz<br />

Območne obrtne zbornice Ruše. Diplomo<br />

OZS so prejeli Anton Pokeržnik iz Selnice<br />

ob Dravi, ki je samostojno obrtno<br />

delavnico odprl leta 1965 v garaži svoje<br />

hiše in ki je že leta 1967 skonstruiral novo<br />

peč za centralno ogrevanje s horizontalnimi<br />

preka. Srečko Šarh iz Ruš je obratovalnico<br />

odprl leta 1966, njena posebnost<br />

je bilo tesno prepletanje velike kmeje in<br />

obr. Leta 1972 se je na samostojno obrtniško<br />

pot podal tudi njegov sin. Srečko<br />

Šarh je obrtno dejavnost prenesel na<br />

vnuka Tineta Šarha, ki kot tretji rod<br />

nadaljuje družinsko tradicijo. Priznanje je<br />

prejel še Alfonz Šumer. Obrtna zbornica<br />

Slovenije je ob 25-letnici podelila srebrno<br />

plaketo OZS Območni obrtni zbornici Ruše.<br />

Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice<br />

Slovenije, je ob tem še izpostavil zgodovinski<br />

trenutek položaja obr, saj uresničujejo<br />

obrtniki danes naloge, ki so si jih naložili<br />

nekoč. In kakšne temelje so si zastavili v<br />

teh dokumenh? V ospredju je članstvo,<br />

trud, da spremenijo negavno javno<br />

mnenje o obrtništvu, da postanejo vzor<br />

mladim, kaj obrtniki so konji, ki vlečejo ta<br />

voz. Bistveno se je znižala članarina ob<br />

tem, da je članstvo ostalo obvezno. Čakajo<br />

torej pomembne naloge – dogovor o<br />

delitvi članarine, doseči vrnitev olajšav za<br />

male, za ustreznejši kadilski zakon, reši je<br />

treba perečo prevozniško problemako,<br />

sodelovali pa bodo tudi pri projektu<br />

odpravljanja administravnih ovir v Evropski<br />

uniji.<br />

Ob koncu je zbrane pozdravil še Ljubo Germič,<br />

poslanec državnega zbora, ki se je zavzel<br />

za ohranitev kakovos obrtniških<br />

storitev ob nižanju izobrazbenih zahtev in<br />

standardov za odprtje obrtnega obrata.<br />

V kulturnem programu je poleg glasbenice<br />

na gongih nastopil še Obrtniški pevski zbor<br />

OOZ Ruše.<br />

DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 19


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 20<br />

UTRIP ŠOLE<br />

Ekipa Mišmaša pred nastopom v Rušah<br />

smo se odločili, da bomo tudi v šolskem<br />

letu 2007/2008 nadaljevali z dobro prakso.<br />

Tokrat smo projekt poimenovali Leto knjižnih<br />

junakov. Ideja za tovrstno poimenovanje<br />

je povezana s prednostno nalogo<br />

letošnjega šolskega leta, to je dvigom<br />

bralne pismenos pri učencih. In ker knjižne<br />

junake najdemo v knjigah, se nam je<br />

zdela to še ena izmed možnos za razvijanje<br />

bralne kulture na naši šoli. Vsak<br />

razred oziroma oddelek si je izbral svojo<br />

knjigo/knjižnega junaka, ki ga bo skušal<br />

skozi leto ob različnih priložnosh in<br />

prireditvah tudi predstavi.<br />

Šola meni, da morajo bi pri oblikovanju<br />

šolskega dela enakovredni partnerji tudi<br />

V šolskem letu 2006/2007 smo se loli<br />

projekta Leto kulture. Na naši šoli je ta projekt<br />

zelo lepo zaživel. Učenci so predstavljali<br />

države sveta ter značilnos slovenskih<br />

pokrajin. S tem projektom je dihala vsa<br />

šola in ga zaključila z uspešno predstavo<br />

Pekarna Mišmaš, v kateri so moči združili<br />

učenci in učitelji. Predstavo smo uspešno<br />

predstavili učencem, staršem in krajanom<br />

ob zaključku šolskega leta.<br />

Igra je doživela velik odziv in zato smo z<br />

njeno predstavitvijo nadaljevali tudi v<br />

šolskem letu 2007/2008. Z njo smo se<br />

predstavili v Cankarjevem domu na Fesvalu<br />

tretjega življenjskega obdobja. Na<br />

predvečer dneva učiteljev smo jo uprizorili<br />

še v Domu kulture v Rušah vsem učiteljem<br />

OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Janka Glazerja<br />

Ruše in GSKŠ Ruše.<br />

Zaradi uspešnos omenjenega projekta<br />

Nastop pevskega zbora učencev in učiteljic<br />

Novoletne delavnice<br />

starši. V ta namen smo staršem na voljo na<br />

tedenskih in mesečnih pogovornih urah<br />

ter roditeljskih sestankih, družimo pa se<br />

tudi ob manj formalnih priložnosh. V<br />

mesecu oktobru je bil na primer organiziran<br />

kostanjev piknik, na katerem smo<br />

se učenci, učitelji in starši sladkali z vročimi<br />

kostanji in sladkim moštom, starši in<br />

učitelji pa smo svoje moči pomerili tudi v<br />

odbojki in nogometu.<br />

Eno izmed takih srečanj so bile tudi decembrske<br />

delavnice, na katerih so učenci<br />

skupaj z razredniki in starši ustvarjali<br />

izdelke za novoletni sejem na vasi. Ti so bili<br />

izdelani glede na vsebino knjige, ki si jo je<br />

posamezni razred oziroma oddelek v Letu<br />

knjižnih junakov izbral za svojo. Tako so se<br />

prav vsi razredi s svojo stojnico in izdelki<br />

20 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:19 Page 21<br />

predstavili na novoletnem sejmu na vasi.<br />

Praznični utrip je bilo mogoče na šoli začu že v mesecu novembru,<br />

ko smo učenci in učitelji izdelovali božično-novoletne voščilnice<br />

ter se ob tem družili, pogovarjali in zabavali. Voščilnice so<br />

letos naše ročno delo in imajo zaradi tega še večjo vrednost.<br />

Letos decembra smo se učitelji spomnili tudi na izdajo knjige O<br />

šoli in času 1797–1997, ki jo je naša šola izdala ob dvestoletnici<br />

šolstva v Selnici ob Dravi. Po deseh leh smo knjigo želeli predstavi<br />

vsem učencem šole ter nanjo spomni oziroma seznani z<br />

njo starše ter druge obiskovalce naše šole. Ob tej priložnos smo<br />

pripravili razstavo in otvoritev le-te povezali z decembrskimi<br />

pogovornimi urami.<br />

Vse omenjeno smo popestrili z uvodnim kulturnim programom,<br />

na katerem so se predstavili vsi trije pevski zbori naše šole –<br />

otroški, mladinski in pevski zbor učiteljic ter naši petošolci. Ob<br />

tem smo zopet pokazali, da učenci in učitelji naše šole ob različnih<br />

priložnosh znamo in zmoremo združi svoje moči.<br />

Dramska skupina M2JS<br />

se predstavi<br />

Smo šri mlada, navihana, radovedna dekleta, polna energije, in<br />

sestavljamo dramsko skupino M2JS. Naše ime je sestavljenka iz<br />

začetnic naših imen: Maja, Maja, Janja, Sara. Naši začetki segajo<br />

v december 2006, ko smo odigrale komedijo Božičkove ljubice,<br />

pod okriljem Alfa teatra. V letu 2007 smo se osamosvojile in<br />

danes nastopamo kot samostojna dramska skupina. Naše delo<br />

predstavljajo komedije in igre za otroke, ob katerih najbolj uživamo.<br />

V oktobru 2007 smo se udeležile snemanja kuharske oddaje<br />

Dober tek, Slovenija, ki je bila posneta v gosšču Pri lipi na Mu<br />

in predvajana na programu Tv Pika. Ker se je bližala Noč čarovnic,<br />

smo svoje delovanje predstavila v preobleki čarovnic in poskusile<br />

pripravljene dobrote iz buč s tamkajšnjimi gos.<br />

M2JS kot čarovnice na Mu<br />

Knjiga O šoli in času 1797–1997<br />

V našo sredino spada tudi vrtec. Letos ima najstarejša skupina<br />

otrok iz vrtca svojo igralnico v prostorih šole. Otroci so se šole privadili<br />

in tudi »ta veliki« so jih lepo sprejeli. V mesecu novembru<br />

so otroci vrtca dobili novo igralo – plezalo, ki so ga bili zelo veseli<br />

in se radi igrajo na njem in ob njem.<br />

Na šoli se dogaja veliko. Upamo, da bo tudi prihodnje leto lepo,<br />

uspešno in pestro.<br />

V prihodnjem letu si želimo veliko ustvarjalnih in uspehov polnih<br />

trenutkov.<br />

Rade se preizkušamo v novih izzivih, zato smo se odločile, da<br />

preizkusimo svojo srečo in znanje v oddaji Družinski dvoboj na<br />

TV3. Pomerile smo se s tremi nasprotnimi ekipami in dve izmed<br />

njih celo premagali; to je bil za nas velik uspeh.<br />

Nadaljevale smo našo tradicijo in pripravile Božični večer z zanimivimi<br />

gos in zaigrale našo božično igro, ki se je zaključila s prihodom<br />

Božička. Tega so se najbolj razveselili naši najmlajši, saj<br />

so prejeli majhna presenečenja. Tudi starejši občani so se ob<br />

našem programu razvedrili in se do solz nasmejali.<br />

Tudi v novem letu 2008 se nas ne boste »znebili«. Pripravljamo<br />

nove projekte in obljubljamo, da nas boste še marsikje srečali.<br />

VAŠE M2JS<br />

(Maja, Maja, Janja, Sara)<br />

Najmlajši na igralu<br />

Na snemanju oddaje Družinski dvoboj<br />

DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 21


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:19 Page 22<br />

SLOVENEC SEM<br />

Splet okoliščin je bil, da smo leta 2002 ustanovili<br />

kulturno - izobraževalno društvo,<br />

ki smo ga poimenovali po Janezu Urbasu<br />

(Juder), zadnjem in nadvse zaslužnem županu<br />

Selnice ob Dravi pred 2. svetovno<br />

vojno. Skoraj hkra smo navezali ske z zamejskimi<br />

Slovenci v Avstriji, Italiji in na<br />

Madžarskem. Začetni koraki so vedno<br />

težavni in tudi mi smo imeli veliko težav pri<br />

navezovanju skov in pridobivanju zaupanja.<br />

Veliko srečo smo imeli, da med<br />

nami živi vplivna in nadvse ugledna prof.dr.<br />

Zinka Zorko, z njeno pomočjo in karizmo<br />

so nam bila odprta vsa vrata pri Slovencih<br />

v zamejstvu. Takrat smo spoznali, kako<br />

pomembno delo je opravila oziroma<br />

opravlja za dobro vsega slovenstva. Naše<br />

delo je bilo samo to, da ji stopimo ob stran<br />

in hodimo po po, ki jo je začrtala. Nobenemu<br />

članu društva ni žal, da smo naredili<br />

ta korak, na pravi po smo.<br />

Plod vseh skov in sodelovanj z zamejci je<br />

tudi tretje srečanje (sedaj že tradicionalno)<br />

z zamejskimi Slovenci v občini Selnica ob<br />

Dravi. Srečanje je potekalo v soboto, 29.<br />

septembra 2007, na Sp. Slemenu. Rdeča<br />

nit vseh srečanj je tekmovanje v kuhanju<br />

divjačinskega golaža v kotlu na odprtem<br />

ognju. Na ta način vnesemo tudi nekaj tekmovalnega<br />

vzdušja v samo druženje, ki pa<br />

je vedno popestreno tudi s spremljajočo<br />

prireditvijo. Letošnje leto je to bila razstava<br />

SLOVENEC SEM. Na njej je bilo predstavljeno<br />

življenje in delo zamejskih Slovencev<br />

skozi čas.<br />

Koroški Slovenci so se nam predstavili z<br />

razstavo Oblačilna kultura slovenskega<br />

kmečkega prebivalstva od Zilje prek Roža<br />

do Podjune, ki jo je pripravila dr. Marija<br />

Makarovič. Na razstavi je bila predstavljena<br />

dokumentacija pražnje in delovne<br />

oblačilne kulture dvojezičnega prebivalstva<br />

na podeželju južne Koroške, kakršno je bilo<br />

v navadi v 19. stoletju in prvi polovici 20.<br />

stoletja. Regionalno različna delovna in<br />

pražnja oblačila pa tudi njihove funkcije so<br />

bile pod vplivom srednjeevropskih mest in<br />

trgov. Moda se je v podeželskem okolju<br />

nenehno spreminjala in ravno to smo<br />

lahko na zelo slikovit način videli na tej<br />

razstavi. Očitno je bilo. kako so vplivale finančne<br />

možnos na posameznika in na<br />

vaške norme oblačenja. Noša oziroma<br />

oblačila na podeželju niso imela enake<br />

podobe, spreminjala so se od vasi do vasi.<br />

Razstavo je postavila in uredila ga.<br />

Michaela Fugger ob nepogrešljivi pomoči<br />

Magde Urbas.<br />

Zamejski Slovenci iz Italije so se predstavili<br />

z dvema razstavama. Fotografska razstava<br />

fotografa Maria Magajna, rojenega v Trstu<br />

1916, se je imenovala Barve otroštva v<br />

črno – belem. Predstavljala je otroke na<br />

robu preživetja, nasmejane, umazane in<br />

zanemarjene. Fotografije so bile posnete v<br />

Trstu v obdobju 1945 – 1955. To obdobje<br />

je bilo za Trst zelo pomembno, takrat se je<br />

pisala povojna zgodovina za Slovence onstran<br />

meja.<br />

Druga razstava se je imenovala Pesniki<br />

dveh manjšin. Ta razstava je zaključek istoimenskega<br />

projekta, ki ga je organizirala<br />

Zveza slovenskih kulturnih društev in Italijanske<br />

unije, pod pokroviteljstvom<br />

Evropske unije v okviru Intereg III A Italija<br />

– Slovenija 2000- 2006. Na visoki kulturni<br />

ravni poglablja bogato področje manjšinske<br />

stvarnos na Primorskem območju<br />

z zrcalnega pogleda Slovencev v Italiji in<br />

Italijanov v Sloveniji. Razstava predstavlja<br />

izbrano liriko šriindvajseh pesnikov in<br />

podrobne, krično opremljene opise njihovega<br />

ustvarjalnega dela. Izbor avtorjev<br />

sta strokovno izvedla prof. Miran Košuta in<br />

prof. Elis Deghengi Olujić. Razstava pa je<br />

bila popestrena z odličnimi fotografijami<br />

pesnikov avtorja Andreja Furlana.<br />

Naši, sedaj že lahko rečemo stari znanci in<br />

nadvse dragi prijatelji Porabski Slovenci so<br />

se pri nas že večkrat predstavili, nazadnje<br />

na Porabskem dnevu v občini Selnica ob<br />

Dravi, nastopu pevk in uspešni komediji v<br />

kulturnem domu.<br />

Tokrat so se nam predstavili s fotografsko<br />

razstavo avtorja Karla Holeca, fotografa,<br />

novinarja, polika in vidnega kulturnega<br />

delavca v Porabju. Na posebno slikovit<br />

način je predstavil življenje in delo v<br />

samem Porabju. Z ogledom razstave smo<br />

lahko spoznali Porabje v vsem njegovem<br />

sijaju, žalos in veselju. Spoznali smo<br />

porabskega človeka in njegov vsakdan,<br />

videli nasmejane otroke in zaskrbljene<br />

22 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:19 Page 23<br />

matere, videli žuljave roke in delovne žene. Porabje je čas, ki smo<br />

ga mi že dali v pozabo, tam ga še vedno živijo. Ljudje pa so zato<br />

veliko bolj prijazni in zadovoljni z vsem, kar jim življenje ponuja.<br />

Mi pa se lahko samo zamislimo in pri tem obujamo spomine.. Fotografije<br />

so bile resnično vredne ogleda in samo upamo lahko, da<br />

nas bo Karel Holec v bližnji prihodnos razveselil z novo razstavo<br />

fotografij iz svojega bogatega ustvarjalnega opusa.<br />

Najpomembnejši del dneva pa je bila otvoritev razstave, ki je bila<br />

nekaj posebnega in po mnenju mnogih vrhunec dneva in vzgled<br />

za vse ostale organizatorje različnih prireditev. Po pozdravnem<br />

nagovoru župana Jurija Lepa in slikovi predstavitvi celotne<br />

prireditve dr. Boruta Holcmana so se pod spretnim vodstvom<br />

voditeljice otvoritvene slovesnos Anite Rihter menjavali govorniki:<br />

predstavniki ministrstva za kulturo, zamejskih Slovencev<br />

in nastopajoči. Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na<br />

Madžarskem, nam je predstavil manjšino in izrazil veliko veselje<br />

vseh v Porabju ob skorajšnji ukinitvi meja in s tem združenju z<br />

mačno domovino. Dr. Janko Zerzer, predsednik KKZ iz Celovca,<br />

je predstavil predvsem kulturno življenje na Koroškem in veliko<br />

željo po še večjih skih in sodelovanju z mačno domovino.<br />

Marino Maršič, predsednik Slovenskih kulturnih društev v Italiji,<br />

je z velikim veseljem sporočil, da je bil sprejet zaščitni zakon za<br />

Jezikovne drobtinice<br />

Stalne besedne zveze v<br />

Dr. Zinka Zorko<br />

slovenščini<br />

Iz frazeološkega slovarja slovenskega jezika avtorja Janeza Kebra<br />

(Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2003) sem izpisala najbolj značilne<br />

stalne besedne zveze – frazeme, ki jih poznamo tudi v naših krajih.<br />

Sreča Abrahama 'dožive 50 let'; abrahamovec 'petdesetletnik.<br />

Frazem je svetopisemskega izvora. Judje so rekli Jezusu: »Še petdeset<br />

let nimaš in si videl abrahama?«<br />

Abraham je po stari zavezi živel v 18. stoletju pred Kristsom; bil je<br />

praoče Judov, sin Tare, mož Sare, stric Lota in ohranitelj vere v<br />

edinega boga.<br />

Močan (glavni, zadnji) adut 'učinkovito sredstvo, dober pripomoček'.<br />

Frazem izhaja iz jezika kvartopircev, v katerem je adut 'klicana<br />

barva pri kvartanju, ki jemlje'.<br />

Močen kot bik 'premočen'; sopomenka močen kot konj, močen<br />

kot medved, močen kot vol.<br />

Primera temelji na biku kot veliki in močni živali; znana je tudi v<br />

češčini, poljščini in ruščini.<br />

Blažev žegen 'kar je neučinkovito'. Frazem je povezan s sv.<br />

Blažem, škofom in mučencem iz Sebaste v Mali Aziji (v koledarju<br />

je 3. februarja). Besedna zveza Blažev blagoslov izhaja iz legende<br />

o čudežni ozdravitvi dečka. Ob tem blagoslovu duhovnik s<br />

prekrižanima svečama pod vratom govori verniku: »Po priprošnji<br />

svetega Blaža, škofa, mučenca, te varuj Gospod bolezni v grlu in<br />

vsakega drugega zla …«<br />

Bob ob steno meta 'opravlja nekoristno delo, zaman se trudi'.<br />

Frazem je nastal po predstavi o nesmiselnem metanju boba<br />

ob/v steno. Pomeni tudi 'bi brez uspeha, zaman'.<br />

Slovence v Italiji, in to je pomemben mejnik v uveljavljanju njihovih<br />

pravic. Zvrsli so se nastopajoči, ki so nas preseneli z veliko<br />

mero profesionalnos in kvalitetnimi nastopi. To so bili:<br />

moška vokalna skupina Srake (Gorica), pevski zbor Skala KD Slovan<br />

(Trst), ljudske pevke Zveze Slovencev Števanovci, skupina<br />

Nomos (Celovec), Pevski zbor Ruše, MPZ Pavza iz Selnice ob Dravi.<br />

Ob zaključku so vsi nastopajoči, skupaj z gos in obiskovalci<br />

družno zapeli pesem SLOVENEC SEM.<br />

Razstavo je svečano odprla ena najzaslužnejših domačink dr.<br />

Zinka Zorko. V mesecu dni, kolikor je bila razstava odprta, si jo je<br />

ogledalo precejšnje številom obiskovalcev, večinoma iz Maribora,<br />

žal pa zelo malo Selničanov.<br />

Po zaključni slovesnos je naša svetnica dr. Vlasta Krmelj povabila<br />

predstavnike ministrstva za kulturo in prisotne poslance<br />

državnega zbora, da si ogledajo grad Viltuš in njegovo klavrno<br />

stanje. Danes že lahko rečemo, da je dr. Vlasta Krmelj bila zelo<br />

uspešna pri tej in še mnogo drugih predstavitvah problemake<br />

gradu. Razlog več, da smo lahko zadovoljni s takšnimi prireditvami,<br />

saj pripomorejo tudi k ugledu naše občine.<br />

V sodelovanju z zamejskimi Slovenci vidimo veliko priložnost za<br />

našo občino tako na kulturnem, gospodarskem kot na poličnem<br />

področju. Korak je narejen, potrebno je podat še samo še roko<br />

in sodelovanje lahko steče.<br />

Pri na boben 'dožive prisilno dražbo, gospodarstvo propas'.<br />

Frazem je nastal po nekdanjem načinu razglasitve rubeža z bobnom.<br />

Boben se je nekdaj uporabljal tudi za razglasitev vojnega<br />

stanja.<br />

Drža se (sta) kot lipov bog 'bi neroden, molčeč, negiben, tog'.<br />

Jedro primere je lipov bog s prvotnim pomenom 'kip boga, Jezusa<br />

ali svetnika iz lipovega lesa'. Pri tem je lahko dobil tudi prenesen<br />

pomen 'nerodnež, okornež, nespretnež, molčečnež'.<br />

Boj z mlini na veter 'spopadanje z namišljeno nevarnostjo'.<br />

Frazem je nastal po preoblikovanju sestavine bojeva se v boj,<br />

izhaja pa iz boja z mlini na veter naslovnega junaka don Kihota v<br />

romanu španskega pisatelja Servantesa.<br />

Ta je pa bosa 'to ni res, to je izmišljeno'. Ženska oblika pridevnika,<br />

tj. bosa, je nastala po izpustu besed trditev, novica, tj. neosnovana,<br />

neutemeljena, neresnična.<br />

Ime kaj za bregom 'skriva, taji kaj; skrivaj pripravlja, namerava<br />

stori kaj'. Breg je naravni objekt, za katerega človekov<br />

pogled ne more seči. Skrivanje za njim je tako postalo prispodoba<br />

namernega skrivanja, tajenja, pripravljanja neprijetnega,<br />

nepričakovanega.<br />

DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 23


Selnica:Selnica 17.12.2007 2:19 Page 24<br />

12. TRADICIONALNI<br />

SPUST S PLEŽUHI<br />

IN SREČANJE STARODOBNIH<br />

PREVOZNIH SREDSTEV NA SNEGU<br />

SOBOTA 23. 2. 2008 OD 15. URE DALJE<br />

Pridružite se nam na eni najbolj obiskanih etnoloških prireditev<br />

na Snežnem stadionu pod mariborskim Pohorjem, ki<br />

pritegne vsako leto številne obiskovalce, sodelujoče in<br />

medije: srečanju starodobnih prevoznih sredstev na snegu –<br />

pležuhi, poki, drdelci, smuči, sani…<br />

Selniški plejžuhar'i, združeni v Društvo za ohranjanje<br />

ljudskega izročila – Country club Selnica ob Dravi, že 12. leto<br />

pripravljamo prireditev, ki se bo odvijala v treh sklopih:<br />

* etno spust – spust s starodobnimi prevoznimi sredstvi,<br />

* največji ksiht – najbolj zabavni pležuharji<br />

* VIP spust – znani Slovenci na starodobnih prevoznih sredstvih<br />

Več informacij najdete ne naši spletni strani: www.plezuh.net<br />

trije župani in kraljica jabolk<br />

24 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!