Selniške novice
Selniške novice Srečno NOVO leto 2008 - Občina selnica ob Dravi
Selniške novice Srečno NOVO leto 2008 - Občina selnica ob Dravi
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 1<br />
<strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong><br />
Glasilo občine Selnica ob Dravi | DECEMBER 2007|številka: 1 .|leto :1 .|<br />
Foto Anka Holcman<br />
Srečno NOVO<br />
leto 2008
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 2<br />
NAŠA OBČINA<br />
22. novembra 1998 se je na osnovi določil<br />
Zakona o lokalni samoupravi in odločitvi na<br />
referendumu Občina Ruše razdelila na tri<br />
občine in tako se je Selnica ob Dravi oblikovala<br />
kot samostojna občina.<br />
Staska kaže, da ima okoli 4850 prebivalcev<br />
in približno 1600 gospodinjstev. Meri<br />
64,5 km 2 , v Občinskem svetu pa deluje 15<br />
svetnikov.<br />
Središče občine predstavlja vas Selnica ob<br />
Dravi, katerega gručasto vaško jedro z nadstropnimi<br />
hišami ob gotski cerkvi Sv. Marjete<br />
je v osnovi nastalo v 18. in 19. stoletju<br />
ter spada v nepremičninsko kulturno<br />
dediščino. V občino spadajo še naslednja<br />
naselja: Sv. Duh na Ostrem vrhu, Vurmatdel,<br />
Gradišče na Kozjaku, Črešnjevec ob<br />
Dravi, Janževa gora, Fala, Spodnji Slemen,<br />
Zgornji Slemen-del, Spodnja Selnica,<br />
Zgornja Selnica, Zgornji Boč, Spodnji Boč in<br />
Veliki Boč.<br />
Naravno in kulturno dediščino na območju<br />
naše občine predstavlja tudi območje Sv.<br />
Duha na Ostrem vrhu, viltuški grad pa tudi<br />
cerkev Sv. Janeza Krstnika na Janževi gori.<br />
V Dobravi pri Johanesu, kot pravimo domačini,<br />
stoji kip Janeza Nepomuka, zaščitnika<br />
splavarjev. Falska elektrarna pa je del<br />
slovenske tehnične dediščine.<br />
Zgodovina nas uči, da je bila Dravska<br />
dolina poseljena že v 6. stoletju, kraj Celnitz<br />
(Selnica) pa se prvič omenja leta 1093,<br />
ko je benediknski samostan iz Št. Paula v<br />
Labotski dolini dobil tu dve kmeji.<br />
Do 13. stoletja so tu prevladovale raztresene<br />
kmetje. Število prebivalcev se je<br />
pomembneje povečalo šele po letu 1780,<br />
ko se je tudi začel povečeva vpliv industrializacije.<br />
Velikega pomena je bila leta 1863 gradnja<br />
obdravske železnice Maribor – Dravograd -<br />
Celovec, ki pa ni zatrla transportnega pomena<br />
reke Drave. Pro koncu 19. stoletja, se<br />
je okrepilo gozdno gospodarstvo. Najmočnejšo<br />
vlogo v nadaljnjem oblikovanju<br />
pokrajine pa so imeli steklarstvo,<br />
rudarstvo, gozdarstvo, oglarstvo in<br />
železarstvo.<br />
Izjemno pomemben dogodek v zgodovini<br />
naših krajev je imela gradnja HE Fala. Gradi<br />
so jo pričeli že leta 1913, s prvimi<br />
pemi agrega pa je začela delova maja<br />
1918. Elektrarna Fala je najstarejša elektrarna<br />
na slovenskem delu reke Drave. Bila<br />
je tudi izrednega pomena za Tovarno<br />
dušika v Rušah. Z zaključkom obnovitvenih<br />
del sredi 90 let pa se je iztekel čas obratovanja<br />
starih agregatov, ki so se ustavili za<br />
vedno, še danes pa predstavljajo veliko<br />
vrednost kot del bogate tehnične<br />
dediščine prve slovenske hidroelektrarne<br />
na Dravi.<br />
O naši občini obstajata dve pomembni<br />
monografiji - knjigi. Leta 1993 je izšla<br />
monografija z naslovom Selnica ob Dravi:<br />
zbornik ob 900 – letnici kraja, ki jo je uredil<br />
izr. prof. dr. Bernard Rajh, 1997 pa je ob<br />
200. obletnici šole v Selnici izšla tudi<br />
monografija, ki jo je skupaj z drugimi uredila<br />
dolgoletna ravnateljica osnovne šole<br />
gospa Greta Nahgal, prof.<br />
Ob 60. obletnici športnega društva Turbina<br />
je leta 2006 uredila poseben zbornik naša<br />
študentka Fakultete za šport Tina Pajančič.<br />
Vsako takšno delo je vredno posebne pozornos,<br />
zato bomo v prihodnje še posebej<br />
podpirali ste, ki se bodo loli tovrstnih<br />
študij.<br />
Ponosni smo lahko na to, da ima naša<br />
občina obnovljeno in sodobno opremljeno<br />
osnovno šolo z oddelki vrtca in dvema podružnicama.<br />
V šoli že dolga leta poteka<br />
tudi nižja glasbena šola.<br />
2 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 3<br />
Imamo svojo pošto, zdravstveni dom,<br />
močno in tradicionalno uspešno prostovoljno<br />
gasilsko društvo, enoto RK Slovenije,<br />
uspešno Kmejsko zadrugo, številna druga<br />
uspešna podjetja in obrtnike, zaenkrat Ie<br />
eno prehrambeno trgovino in Ie eno s tekslnimi<br />
izdelki, imamo tudi lekarno, papirnico<br />
in cvetličarno, kabelsko TV in tudi Moj<br />
TV.<br />
Imamo nekaj izjemno uspešnih gosšč,<br />
razvija se kmečki turizem, športna društva<br />
in dva športna centra, več kulturnih<br />
društev, turisčno društvo, imamo svojo<br />
vodo in edino prejo slovenske ovčje volne.<br />
Za Selnico je značilna mizarska in kovaška<br />
tradicija, fotografska dejavnost in seveda<br />
kmejstvo in gozdarstvo.<br />
Še posebej pomembna je bila vedno tudi<br />
kulturna, dramska, pevska in likovna dejavnost<br />
Tu so doma priznani visokošolski<br />
profesorji, vrhunski ekonomis, glasbeniki<br />
itd.<br />
Znani so uspehi naših radioamaterjev,<br />
športnikov (košarka, rokomet, odbojka,<br />
tenis, smučanje, planinci ltd). Imamo edinstveno<br />
etnološko znamko, to je Selniški<br />
pležuh.<br />
V Selnici ob Dravi se je 1916 rodil dramski<br />
in gledališki igralec Arnold Tovornik, ki je<br />
za svoje delo prejel številne, tedaj najpomembnejše<br />
jugoslovanske nagrade. Za<br />
svoje igralsko delo je prejel nagrado<br />
Prešernovega sklada, Sterijinega pozorja,<br />
leta 1972 pa Borštnikov prstan za življenjsko<br />
delo.<br />
Tukaj živi in ustvarja priznana znanstvenica<br />
in izredna članica Slovenske akademije<br />
znanos in umetnos red. prof. dr. Zinka<br />
Zorko, ki je tudi častna občanka naše<br />
občine.<br />
Z nazivom Slovenka leta 2001 je bila nagrajena<br />
gospa Marija Zakušek, nesebična rejnica.<br />
Selnico so preučevali številni Selničani iz<br />
različnih zornih kotov: zgodovinskega, geografskega,<br />
demografskega, ekološkega,<br />
socialnega, zdravstvenega, kmejskega,<br />
šolskega. Preučevali so jo učenci iz osnovne<br />
in srednjih šol v svojih raziskovalnih<br />
nalogah, strokovnjaki in znanstveniki v<br />
specialisčnih in znanstvenih raztskavah<br />
(na primer zdravnik Franc Beigot, dr. med.<br />
spec., red. prof. dr. Zinka Zorko in drugi).<br />
Za vzgojno in izobraževalno delo v najširšem<br />
smislu seveda gre izjemna zahvala<br />
vsem učiteljem, učiteljicam in vzgojiteljicam,<br />
pa tudi obema duhovnikoma.<br />
Glede na dolgo in bogato zgodovino rela-<br />
vno majhne vasi je prav, da si postavimo<br />
visoke želje in cilje tudi v bodočnos.<br />
Potrudili se bomo podpre nove ideje<br />
kmetov, podjetnikov, obrtnikov, intetektualcev<br />
tako, da bodo v bodoče naše gospodarstvo,<br />
kmejstvo, šolstvo, zdravstvo in<br />
sociala delovali še bolj kakovostno, v dobro<br />
otrok, mladine in odraslih.<br />
Želimo, da bi vsi dojeli nujnost stalnega<br />
učenja zato, da bomo lahko uspešno izkorisli<br />
vse priložnos za nadaljnji razvoj in<br />
skupaj ustvarjali nove priložnos.<br />
Potrudili se bomo tudi za ohranjanje<br />
zdravega naravnega okolja.<br />
Še posebej se bomo zavzemali za:<br />
- nadaljnji razvoj obr, malih in srednjih<br />
podjej in za ustanavljanje novih,<br />
- pridobivanje sredstev iz domačih in<br />
evropskih razvojnih skladov,<br />
- povezovanje naravnih, kulturnih in<br />
športno - rekreavnih potencialov s čim<br />
bolj kakovostno turisčno ponudbo,<br />
- izboljšanje komunalne urejenos vseh<br />
krajev naše občine,<br />
- izboljšanje razmer za prepoznavnost Selnice<br />
ob Dravi v Sloveniji in v tujini.<br />
Skupaj z občinsko upravo, s podporo<br />
občinskih svetnikov in vseh krajanov lahko<br />
dosežemo zastavljene cilje in uresničimo<br />
naše vizije.<br />
Spoštovane občanke in spoštovani občani:<br />
leto 2007 se počasi vendar vztrajno<br />
končuje. V prihajajočem letu vam želim<br />
zdravja in družinske sreče, naj se vam in<br />
vašim najdražjim izpolni čim več skrih<br />
želja.<br />
Jurj Lep, univ. dipl. inž.<br />
župan<br />
VSEBINA<br />
Naša občina 2<br />
Beseda odgovornega 4<br />
urednika<br />
Intervju z Damijanom<br />
Koletnikom 5<br />
Stanje projekta ČHE na<br />
Kozjaku in daljnovodne<br />
povezave ČHE–RTP Maribor 6<br />
Elektromagnetna sevanja<br />
(EMS) in njihov vpliv na<br />
okolje – pogovor z<br />
doc. dr. Petrom Gajškom 8<br />
Iz ruševin v svetlo prihodnost 9<br />
Naše komunalne pridobitve<br />
v zadnjem letu 10<br />
» DOBRA LETINA« KD PAVZA 16<br />
Ko te prevzame dialekt 17<br />
Karate klub Selnica ob Dravi 18<br />
25 let OOZ Ruše 19<br />
Utrip šole 20<br />
Dramska skupina M2JS<br />
se predstavi 21<br />
Slovenec sem 22<br />
Jezikovne drobnice 23<br />
12.Tradicionalni spust 24<br />
s pležuhi<br />
SELNIŠKE NOVICE so javno glasilo Občine Selnica ob Dravi.<br />
Izdajatelj: Občine Selnica ob Dravi<br />
Odgovorni urednik: Slobodan Tatalovič<br />
Uredniški odbor: dr. Terezija ZORKO, mag. Karin JURŠE, Donataja MA-<br />
LINIČ, Milan FRAS, Janez URBAS, Katja BLAŽIČ<br />
Lektoriranje: Dr. Terezija ZORKO<br />
Oblikovanje in priprava na sk: Agencija NOVELUS, Katja Blažič s.p.<br />
Tisk: Tiskarna Liera picta d.o.o.<br />
Naklada: 1400 izvodov<br />
Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo.<br />
Javno glasilo Občine Selnica ob Dravi prejmejo brezplačno vsa<br />
gospodinjstva ter javne instucije in zavodi na območju občine Selnica<br />
ob Dravi.Posamezni izvodi se dostavijo sosednjim občinam in<br />
javnim knjižnicam.<br />
Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (DDV) sodi<br />
javno glasilo <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> med proizvode, za katere se DDV obračunava<br />
po stopnji 8,5 %.<br />
Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov, sprememb<br />
naslovov in razporejanja prispevkov glede na aktualnost vsebin.<br />
DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 3
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 4<br />
BESEDA ODGOVORNEGA UREDNIKA<br />
Slobodan TATALOVIČ, odgovorni urednik<br />
V občini smo že dalj časa tuhtali, kako in<br />
na kakšen način se lo neke povsem<br />
nove oblike lokalnega časopisa. O novi<br />
obliki časopisa smo razmišljali zato, ker<br />
je prevladala ocena, da je potrebno<br />
naredi nekaj novega z novim zunanjim<br />
videzom, z novo vsebino in z novim<br />
imenom. Če pričnem s slednjim, moram<br />
poveda, da smo kar nekaj energije<br />
porabili za to, da smo prišli do rešitve.<br />
Našemu časopisu smo nazadnje dali ime<br />
“SELNIŠKE NOVICE”. To ime je na več<br />
načinov simbolično. Ko smo iskali ime<br />
našega časopisa, so nekateri menili, da<br />
bi ime <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> preveč spominjalo<br />
na prejšnje občinsko glasilo, a je prevladalo<br />
mnenje, da to samo po sebi ni<br />
nič slabega in da je morda celo dobro, da<br />
je tako.<br />
Časopis “SELNIŠKE NOVICE” ima 32<br />
strani, je skan na kvalitetnem papirju<br />
in ponuja kvalitetne prispevke, ki jih<br />
boste prav gotovo z zanimanjem prebrali.<br />
Prepričani smo, da se bo za vsakega<br />
našlo zanimivo branje. Časopis “SEL-<br />
NIŠKE NOVICE” bo izhajal šrikrat na<br />
leto, in sicer konec marca, konec junija,<br />
konec septembra in sredi decembra.<br />
Uredniški odbor časopisa bo oblikoval<br />
vsebino glasila in člani uredniškega odbora<br />
smo trdno odločeni, da časopis ne bo<br />
postal poligon za poliične prepire in<br />
podobno. Polike torej v našem novem<br />
časopisu ne bo!<br />
Tudi žaljivih ali kako drugače<br />
neprimernih prispevkov ne bomo objavljali.<br />
To nikakor ne pomeni cenzure ali<br />
samocenzure. Nasprotno, v uredniškem<br />
odboru bomo zelo veseli vsakega<br />
prispevka, ki bo na primeren način<br />
prikazal življenje in delo v občini.<br />
Že sedaj vas vabim, da nam v uredništvo<br />
pošljete do konca februarja 2008 vaše<br />
prispevke, da jih bomo lahko objavili v<br />
marčevski številki časopisa.<br />
Sedaj pa je čas, da vam predstavim ste,<br />
ki bodo ustvarjali novi časopis – uredniški<br />
odbor časopisa “SELNIŠKE NOVICE”<br />
torej. Odgovorni urednik je moja<br />
malenkost, člani pa so dr. Terezija<br />
ZORKO, mag. Karin JURŠE, Donataja MA-<br />
LINIČ, Katja BLAŽIČ, Milan FRAS in Janez<br />
URBAS. Zelo smo veseli, da nam je uspelo<br />
sestavi takšen uredniški odbor, še<br />
posebej pa smo veseli, da smo k sodelovanju<br />
pritegnili tudi našo častno občanko<br />
dr. Zinko ZORKO. Kot velika strokovnjakinja<br />
za jezikoslovje bo poskrbela za lektoriranje<br />
prispevkov, kot velika<br />
strokovnjakinja za slovenska narečja pa<br />
bo s svojimi občasnimi prispevki poskrbela<br />
za zanimivo branje.<br />
V tej prvi številki časopisa “SELNIŠKE<br />
NOVICE” se boste poleg uvodnih misli<br />
župana Jurija LEPA lahko seznanili s<br />
predvideno gradnjo črpalne hidrocentrale<br />
Kozjak, prebrali pa boste lahko še<br />
prispevke o občinskem svetu, delu<br />
odborov Občinskega sveta, o novih pridobitvah<br />
na področju komunale, o usodi<br />
viltuškega gradu, o utripu na naši osnovni<br />
šoli …..<br />
Naj na koncu zaželimo vsem obilo prijetnega<br />
branja, vesele božične praznike ter<br />
mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva<br />
v prihajajočem letu 2008.<br />
WWW.SELNICA.SI<br />
V prihajajočem letu 2008 nameravamo<br />
posebno pozornost nameni<br />
našim spletnim stranem. Že<br />
sedaj smo na njih objavljali vsa<br />
gradiva za seje občinskih svetov in<br />
pa javne razpise, v prihodnos pa<br />
želimo ustvari resničen informacijski<br />
portal, kjer bi tudi z vašimi<br />
prispevki omogočili čim boljšo informiranost<br />
javnos o dogajanjih v<br />
občini. Vaši predlogi in mnenja so<br />
zelo dobrodošli, zato vas vabimo,<br />
da nam jih sporočite po telefonu<br />
(02)6730 208 (202) ali po elektronski<br />
poš karin.jurse@selnica.si.<br />
Spoštovane bralke in bralci !<br />
Naslednja številka Selniških <strong>novice</strong><br />
bo izšla konec meseca marca 2008.<br />
Zato vas že sedaj vabimo, da nam<br />
do konca meseca februarja 2008<br />
pošljete svoje prispevke.<br />
Prispevke nam pošljite na naslov<br />
Občina Selnica ob Dravi, Slovenski<br />
trg 4, 2352 Selnica ob Dravi.<br />
Prispevke lahko pošljete tudi na<br />
elektronski naslov info@selnica.si<br />
ali obcina.selnica@triera.net . Za<br />
vsa morebitna pojasnila smo<br />
dosegljivi na tel. številki (02)6730-<br />
202 ali (02)6730-204.<br />
Uredništvo Selniških novic<br />
4 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 5<br />
Intervju z Damijanom Koletnikom,<br />
direktorjem DEM<br />
Na kateri stopnji je projekt izgradnje ČHE<br />
Kozjak? Vemo, da ste projekt predstavili<br />
pred le in zdaj spet decembra na<br />
občinskem svetu.<br />
Pred le smo bili zelo zgodni. Pri ljudeh v<br />
Selnici ob Dravi smo namreč želeli preveri,<br />
ali je za zamisel o črpalni hidroelektrarni<br />
na Kozjaku vsaj osnovno soglasje.<br />
Veseli smo bili, da v njej vsi vidimo<br />
priložnost. Danes je enako. Medtem se res<br />
ni zgodilo veliko, razen da smo opravili geološke<br />
raziskave. Ko nas je župan gospod<br />
Lep poklical, da pridemo projekt predstavit<br />
svetnikom, smo malo dvomili, saj ni<br />
povedal veliko novega. Ljudje, v tem<br />
primeru občinski svetniki, zahtevajo jasne<br />
odgovore, mi pa jih v tem trenutku ne<br />
moremo da, saj jih še nimamo, strokovne<br />
podlage pa šele nastajajo. To smo jim na<br />
predstavitvi tudi povedali. Pogosto zaradi<br />
zapletenos prihaja do nerazumevanja<br />
postopka in nezaupanja. Nekdo lahko napačno<br />
razume, da kaj skrivamo ali da česa<br />
nočemo poveda. Take reakcije skušamo<br />
razume. Dolžni smo da vse odgovore in<br />
jih bomo tudi dali. Nekatere od njih pa<br />
bomo gotovo iskali skupaj. Zdaj pa jih še<br />
nimamo.<br />
Na občinskem svetu je bilo večkrat sliša<br />
željo po večji informiranos. Kako jo<br />
boste izpolnili?<br />
Zavedamo se, da gre za pomembno<br />
izkazano zaupanje ljudi, da smo projekt<br />
sploh lahko začeli. Občinskim svetnikom<br />
smo še enkrat zatrdili, da jih bomo o vsem<br />
pravočasno obveščali. Rekli smo, naj nas<br />
povabijo kamor koli in prišli bomo. Predstavitev<br />
projekta smo pripravili za zadnjo<br />
številko Selniških novičk, ki je izšla. Komaj<br />
smo čakali, da izidejo te. Z županom sva že<br />
obiskala tudi nekatere družine. Ves čas komunikacija<br />
poteka na različnih ravneh, ves<br />
postopek umestve v prostor pa vodi ministrstvo<br />
za okolje. Že pred letom in pol smo<br />
tako v vaši občini odprli informacijsko pisarno,<br />
kjer projekt lahko spremljate od začetka.<br />
Posodobili smo tudi predstavitveno<br />
spletno stran. Ne nazadnje smo za predstavnike<br />
občinskega sveta organizirali<br />
srečanje s predstavniki občine Kanal ob<br />
Soči, da se na primeru izgradnje črpalne<br />
hidroelektrarne Avče čim bolj stvarno seznanijo<br />
s tem, kaj jih čaka in kaj lahko od<br />
tovrstnega objekta pričakujejo.<br />
Kako pomembna je ČHE Kozjak za DEM?<br />
Z našega stališča lahko povem, da je objekt<br />
s tehnološkega vidika edinstven v Evropi.<br />
Brez dvoma gre tudi za izredno pomemben<br />
projekt. Ne le za DEM, temveč tudi za<br />
nacionalni energetski sistem. Še vedno<br />
smo v Sloveniji neto uvozniki električne<br />
energije. Pomemben je vsak proizvodni<br />
projekt, črpalna elektrarna toliko bolj, saj<br />
gre za specifičen objekt, ki lahko v zelo<br />
poenostavljenem smislu energijo celo<br />
skladišči. Energija vode je eden bolj prijaznih<br />
virov, ki jih poznamo.<br />
Kako pomembna je elektrarna za Selnico<br />
ob Dravi, torej kraj, kamor jo želite<br />
umes?<br />
To vprašanje je treba zastavi občini. Projekt<br />
bo zaradi svoje edinstvenos občino<br />
zagotovo uvrsl na zemljevid Evrope. Kako<br />
to izkoris, bo predvsem naloga občine.<br />
To je načeloma zelo preprosto. Vsako<br />
lokalno okolje ima željo, kako se razvija in<br />
ki je pogosto kompromis številnih interesov.<br />
S tehničnega vidika bomo naredili<br />
vse, da bo objekt kar se da prilagojen<br />
vašim zamislim in ciljem razvoja, seveda v<br />
mejah, ki so zakonsko dovoljene. Na predstavitvi<br />
pred nekaj dnevi sem se na<br />
občinskem svetu pošalil, če si bo občina<br />
želela kolesarsko stezo na desnem bregu<br />
reke Drave, tega v okviru izgradnje ne bo<br />
mogoče uresniči. Kolesarska steza okrog<br />
vodnega bazena pa je povsem stvarna in<br />
uresničljiva zamisel, seveda če bo to v<br />
skladu s smernicami trajnostnega razvoja<br />
v občini. Raziskava pravkar poteka.<br />
Ali lahko kar koli projekt izgradnje ogrozi?<br />
Naredili bomo vse, da do tega ne pride.<br />
Največji izziv bo zagotovo daljnovod, saj<br />
elektrarne brez povezave v omrežje seveda<br />
ni. Tu bo zaupanje med nami kot investorjem<br />
in ljudmi na največji preizkušnji.<br />
Čeprav je daljnovoda po prvih ocenah le za<br />
okoli dvajset kilometrov, bo njegovo<br />
umeščanje v prostor gotovo zelo zahtevno.<br />
Ministrstvo čaka težko delo predvsem<br />
glede strokovnih priprav, saj bo javnost<br />
verjetno nezaupljiva. Svojo nalogo kot investor<br />
razumemo tako, da bomo javnost<br />
skušali kar najbolje informira in jo<br />
opremi z najnovejšimi znanji na tem področju.<br />
Tudi sami smo se tu pusli poduči<br />
in se še učimo, saj gre za vedno nova spoznanja.<br />
Iskreno si želimo, da bomo na koncu<br />
vzorčni primer korektnega dialoga. Zakaj<br />
pa ne?<br />
Invescija je visoka. Je zaradi njene vrednos<br />
projekt lahko ogrožen?<br />
Menim, da so možnos za to zelo majhne,<br />
čeprav je nekaj poskusov, da se projekt ustavi,<br />
že bilo in verjetno še bodo. Veliko je<br />
občin, ki se na podlagi izkušenj pri gradnji<br />
tovrstnih projektov ščijo v ospredje tudi<br />
na škodo drugih občin, saj vidijo priložnost<br />
za polnjenje občinskih proračunov. Ne le<br />
med izgradnjo, tudi po njej. Vendar to ni<br />
kakršen koli projekt, ki bi ga bilo mogoče<br />
prestavlja sem ter tja. Dobro je tudi, da<br />
je projekt v resoluciji o nacionalnih razvojnih<br />
projekh in da ima svoje mesto med<br />
prednostnimi projek HSE. Dokler bomo v<br />
mejah predvidenih sredstev, bo vse v redu.<br />
Kakšen je vaš odnos z občino in njenimi<br />
predstavniki do zdaj?<br />
Zelo korekten, za kar se vsem v imenu<br />
Dravskih elektrarn Maribor iskreno zahvaljujem.<br />
Odlično ste se organizirali. Takoj<br />
ste organizirali odbor za spremljanje izgradnje,<br />
ki je nemudoma stopil v sk z<br />
nami. To, da ste nas sprejeli kot partnerja<br />
v dialogu, je gotovo tudi posledica dejstva,<br />
da so ljudje vajeni žive z elektrarno. HE<br />
Fala, s katero je bil preko zaposlitve ali<br />
kako drugače povezan velik del lokalnega<br />
prebivalstva, namreč drugo leto praznuje<br />
90 let. Ko ste poslali jasne smernice za projekt,<br />
ste s tem pokazali, da ste zahteven sogovornik.<br />
Zavedamo se, da ste danes<br />
partner, ki se bo že jutri spremenil v ostrega<br />
pogajalca. Takrat bo pomembno, da<br />
ohranimo dialog.<br />
Za konec morda priporočilo …<br />
Pravzaprav priporočila nimam. Želim si<br />
partnerskega odnosa, razumevanja in<br />
spoštovanja. To je vse. Če bi bil projekt<br />
slab, nam ga pod omenjenimi pogoji nikoli<br />
ne bi uspelo izpelja. Trdno sem prepričan,<br />
da je dober, zato sem opmist, da nam ga<br />
bo skupaj pod danimi pogoji uspelo izpelja.<br />
DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 5
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 6<br />
Stanje projekta ČHE na Kozjaku in<br />
daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor<br />
Zahtevni postopki umeščanja v prostor<br />
Projekt črpalne hidroelektrarne na Dravi<br />
(ČHE) na območju Kozjaka in daljnovodne<br />
povezave ČHE–RTP Maribor je trenutno še<br />
vedno v postopku umeščanja v okolje in<br />
prostor, ki ga vodi Ministrovo za okolje in<br />
prostor Republike Slovenije. Želja Dravskih<br />
elektrarn Maribor (DEM), ki v projektu<br />
nastopajo kot investor, je, da vse<br />
potrebne postopke in izgradnjo izpeljejo<br />
do konca leta 2012, ko je tudi predviden<br />
začetek obratovanja.<br />
Postopki umeščanja so se zaradi spremembe<br />
Zakona o prostorskem načrtovanju<br />
letos aprila nekoliko spremenili. Novi<br />
zakon namreč namesto druge prostorske<br />
konference predpisuje obravnavo najboljše<br />
različice objekta ČHE in poteka<br />
daljnovoda, ki jo je predlagala strokovna<br />
recenzija projekta. To pomeni, da je najugodnejša<br />
različica izbrana na podlagi<br />
primerjalnih kriterijev prostora, narave,<br />
okolja in tehnike, predstavniki lokalnih<br />
skupnos (župani) pa so bili o opravljenem<br />
izboru obveščeni 31. maja 2007. Tej seznanitvi<br />
bo sledila še javna predstavitev<br />
predvidenega posega v prostor, torej javna<br />
razgrnitev, ki jo organizira ministrstvo za<br />
okolje in kjer bo javnost seznanjena s<br />
poročilom o vplivih na okolje. Po novem<br />
zakonu to pomeni tudi možnost in<br />
priložnost za povratno informacijo pri zaključku<br />
umeščanja v prostor, torej ob javni<br />
razgrnitvi državnega prostorskega načrta<br />
(DPN).<br />
Daljnovodna povezava ČHE–RTP Maribor<br />
Izbrana različica daljnovodne povezave bo<br />
speljana preko Kozjaka do trase 400-kV<br />
daljnovoda Kainachtal–RTP Maribor.<br />
Omenjena različica je bila namreč z ocenjevanjem<br />
in primerjanjem po vseh izbranih<br />
skupinah kriterijev opredeljena kot najustreznejša,<br />
predvsem zaradi prostorskega<br />
vidika in z vidika manjših vplivov na infrastrukturo.<br />
Katere dejavnos so bile do zdaj že izpeljane<br />
Kljub temu da je do izgradnje ČHE Kozjak<br />
in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor<br />
še dolga pot, se v družbi DEM na projekt<br />
intenzivno pripravljajo. Na terenu so<br />
zato že izvedli geološko-geomehanske<br />
raziskave, na podlagi katerih bo pripravljena<br />
projektna dokumentacija.<br />
Posebna pozornost je namenjena obveščanju.<br />
Tako že od junija 2006 v prostorih<br />
Občine Selnica ob Dravi deluje<br />
posebna informacijska pisarna.<br />
Na spletnem portalu<br />
hp://www.dem.si/slo/razvojnemoznos-<br />
dem/crpalnahenadravi<br />
so v DEM pripravili vsebinsko dopolnjeno<br />
spletno stran, ki obiskovalcem nudi informacije<br />
o projektu, opremljena pa je tudi z<br />
najpogostejšimi vprašanji in odgovori o objekh<br />
ČHE in daljnovoda. V sodelovanju s<br />
Forumom EMS so konec lanskega leta<br />
poskrbeli tudi za izobraževalne dejavnos<br />
na področju elektromagnetnih sevanj<br />
(EMS).<br />
Odbor za spremljanje izgradnje<br />
Željo po čim večji informiranos o projektu<br />
ČHE na reki Dravi na območju Kozjaka in<br />
daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor<br />
so na prvi prostorski konferenci izrazili tudi<br />
občani občine Selnica ob Dravi in njihovi<br />
predstavniki. Zato so v občini marca 2006<br />
ustanovili poseben odbor za spremljanje<br />
izgradnje ČHE na Dravi, ki budno spremlja<br />
vse dejavnos. Z omenjenim strokovnim<br />
telesom želi občina zagotovi čim lažji pretok<br />
informacij med investorjem, občinskimi<br />
organi in lokalnimi prebivalci.<br />
Tovrsten sistemačni pristop občine k projektu,<br />
ki je znana praksa pri večjih projekh<br />
v Sloveniji (tak odbor spremlja tudi izgradnjo<br />
elektrarn na Savi), so DEM pozdravile<br />
in ob tem izrazile svojo pripravljenost za<br />
vsakršno sodelovanje.<br />
Občinski svetniki obiskali občino Kanal na<br />
Soči, kjer se gradi ČHE Avče<br />
Dravske elektrarne Maribor so za svetnike<br />
občine Selnica ob Dravi sredi lanskega leta<br />
organizirale tudi srečanje s svetniki občine<br />
Kanal ob Soči, katerega namen je bila predvsem<br />
izmenjava informacij in izkušenj o<br />
možnosh sodelovanja lokalnih skupnos<br />
v tovrstnih energetskih projekh.<br />
Na vrs so izdelave različnih strokovnih<br />
podlag<br />
Potem ko je v okviru projekta že izdelano<br />
in revidirano okoljsko poročilo, se na podlagi<br />
izhodišč iz smernic soglasodajalcev<br />
pripravljajo tudi posamezne strokovne<br />
podlage, ki bodo izdelane za področje<br />
kmejstva, gozdarstva, turizma in trajnostnega<br />
razvoja ter prometa in drugih področij.<br />
Omenjena področja bodo seveda<br />
obdelana kar se da celostno, kar pomeni,<br />
da bodo na primer v prometno raziskavo<br />
ob infrastrukturi zaje tudi hrup, obremenitve,<br />
dostopi do objektov itn. Po zaključku<br />
teh strokovnih podlag bo na vrs<br />
skupna ocena vplivov na okolje za izdelavo<br />
dopolnitve osnutka državnega prostorskega<br />
načrta (DPN). Ob dopolnitvi DPN<br />
bo na podlagi teh in še nekaterih drugih<br />
raziskav, ki bodo naročene naknadno,<br />
dopolnjen idejni projekt.<br />
6 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 7<br />
V prostorih Občine Selnica ob<br />
Dravi že več kot leto dni<br />
informacijska pisarna<br />
21. junija je minilo leto, odkar je v prostorih Občine Selnica ob<br />
Dravi začela delova posebna informacijska pisarna za ČHE na<br />
Kozjaku in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor. Njen namen<br />
ni samo informiranje vseh zainteresiranih o poteku projekta,<br />
temveč tudi želja, da se lokalno prebivalstvo v celoten postopek<br />
načrtovanja in izgradnje dejavno vključi ter s tem vzpostavi partnersko<br />
sodelovanje pri iskanju najboljših skupnih rešitev.<br />
Vrata pisarne bodo do nadaljnjega odprta vsak prvi in tretji<br />
ponedeljek v mesecu med 15. uro in 17.30. Za vse informacije se<br />
lahko občani in občanke obrnejo na informatorja, strokovnega<br />
sodelavca DEM, opremljena pa je tudi z različnimi predstavitvenimi<br />
in razlagalnimi gradivi. Zunaj odpiralnega časa pisarne lahko<br />
vsi zainteresirani svoja vprašanja, mnenja in predloge oddajo v<br />
posebno skrinjico pred vhodom, kadar koli pa lahko svoja<br />
vprašanja pošljejo tudi po elektronski poš na naslov<br />
dravske.elektrarne@triera.net.<br />
GOSTOVANJE V<br />
INFORMACIJSKI PISARNI<br />
V ponedeljek, 4. februarja 2008, bo v informacijski pisarni<br />
med 15. uro in 17.30 gostoval doc. dr. Peter Gajšek. Poleg<br />
tega, da je koordinator projekta Forum EMS, je tudi direktor<br />
Inštuta za neionizirana sevanja. Vrsto let je opravljal raziskave<br />
na področju EMS (elektromagnetnih sevanj) v uglednih laboratorijih<br />
po svetu, je član številnih mednarodnih organizacij na<br />
področju EMS, prav tako pa tudi avtor več kot 130 objav v<br />
znanstveni in strokovni periodiki.<br />
Doc. dr. Peter Gajšek bo kot gost informacijske pisarne odgovarjal<br />
na vsa vprašanja o elektromagnetnih sevanjih in njihovem<br />
vplivu na zdravje. Ta dan si boste v pisarni lahko<br />
izposodili tudi posebno merilno napravo, s katero lahko sami<br />
izmerite elektromagnetna sevanja doma in v vaši okolici.<br />
VLJUDNO VABLJENI!<br />
Pri vzpostavitvi daljnovoda<br />
DEM sodeluje s Forumom EMS<br />
V izvedbo projekta ČHE na reki Dravi na območju Kozjaka in<br />
daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor je družba DEM že<br />
na zgodnjih stopnjah snovanja projekta vključila tudi različne<br />
strokovnjake, ki so pripravljeni posredova svoja znanja in<br />
izkušnje različnih panog in dejavnos ter zainteresirano<br />
javnost tako seznanja z najnovejšimi ugotovitvami na številnih<br />
področjih. Rezultat tega prizadevanja je tudi članstvo<br />
družbe DEM v projektu Forum elektromagnetna sevanja<br />
(kratko Forum EMS; www.forum-ems.si), ki skrbi za objek-<br />
vno, nepristransko in strokovno podprto komuniciranje o<br />
problemaki EMS (elektromagnetnih sevanjih), svoje delo pa<br />
utemeljuje izključno znanstveno in sledi izhodiščem vodilnih<br />
mednarodnih ustanov na področju varovanja zdravja in okolja<br />
pred EMS. V sodelovanju z njimi so DEM 16. novembra 2006<br />
predstavnike medijev in drugo zainteresirano javnost povabile<br />
na poseben strokovni seminar, ki ga je Forum EMS pripravil<br />
pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje. Na omenjenem<br />
seminarju z naslovom »Elektromagnetna sevanja in zdravje«<br />
so govorili o izzivih umeščanja novih energetskih objektov v<br />
prostor, s katerim so udeležence želeli seznani z možnostmi<br />
za čim manjše tveganje pri vzpostavitvi načrtovanega<br />
daljnovoda.<br />
Rezultat njihovega delovanja na področju EMS sta tudi leta<br />
2007 izdani informavni brošura in zloženka, obe z naslovom<br />
»Elektrika in zdravje«. Namen publikacij je ozaveščanja širše<br />
javnos o vplivih nizkofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj v<br />
našem bivalnem okolju, ki so posledica delovanja gospodinjskih<br />
naprav, daljnovodov in transformatorskih postaj na<br />
okolje in človeka. Vsebina obeh publikacij se opira na stališča<br />
najpomembnejših mednarodnih organizacij in uglednih<br />
znanstvenih ustanov na področju preučevanja vplivov EMS na<br />
zdravje ljudi, s konsenzom pa jo je potrdil tudi strokovni svet<br />
v okviru Foruma EMS. Obe publikaciji sta za vse zainteresirane<br />
na voljo tudi v informacijski pisarni črpalne hidroelektrarne<br />
na Dravi.<br />
GOSTOVANJE V<br />
INFORMACIJSKI PISARNI<br />
Kot gostja informacijske pisarne bo v ponedeljek, 21. januarja<br />
2008, med 15. uro in 17.30 na vsa vprašanja v zvezi s potekom<br />
raziskave trajnostnega razvoja občine Selnica ob Dravi odgovarjala<br />
prof. dr. Ana Vovk Korže, koordinatorica raziskave trajnostnega<br />
razvoja občine Selnica ob Dravi, sicer pa vodja<br />
Mednarodnega centra za ekoremediacije (MC ERM) na Filozofski<br />
fakulte Univerze v Mariboru. Ukvarja se z raziskavami naravnih<br />
virov in možnos njihove uporabe za varovanje in<br />
obnovo okolja. Ekoremediacije ali sonaravne tehnologije prenaša<br />
v družbo preko izobraževanja in promocije. Deluje kot<br />
mediator med lokalnimi skupnostmi in ministrstvi, s ciljem<br />
udejanjanja trajnostnega razvoja v praksi. Doktorirala je iz<br />
pokrajinske ekologije.<br />
VLJUDNO VABLJENI!<br />
DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 7
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 8<br />
Elektromagnetna sevanja (EMS) in njihov vpliv na<br />
okolje – pogovor z doc. dr. Petrom Gajškom<br />
Zaradi vedno večje uporabe električnih in elektronskih naprav je med prebivalstvom čedalje bolj razširjen tudi strah pred morebitnimi<br />
negavnimi vplivi električnih in magnetnih polj nizkih frekvenc 50 Hz, torej smi, ki jih umetno povzroča človek. Prizvok<br />
nevarnos ter pomanjkanje obveščanja in konstrukvnega dialoga večinoma ustvarita tudi zaskrbljenost zaradi uporabe elektronskih<br />
naprav in odklonilna stališča javnos o umestvi novih virov elektromagnetnih sevanj (daljnovodov, transformatorskih postaj)<br />
v prostor. Za pojasnila posameznih negotovos glede elektromagnetnih sevanj (EMS) smo na pogovor povabili strokovnjaka na področju<br />
EMS in koordinatorja projekta Forum EMS doc. dr. Petra Gajška.<br />
Kateri so glavni povzročitelji elektromagnetnih<br />
sevanj (EMS) v okolju?<br />
Elektromagnetna sevanja niso nov pojav.<br />
Vsem znan primer iz narave je na primer<br />
sončna svetloba ali zemeljsko magnetno<br />
polje. Duhove je začel buri šele prihod<br />
umetnih elektromagnetnih sevanj, izpostavljenost<br />
katerim pa se v 20. stoletju<br />
tudi nenehno povečuje s povečano<br />
potrebo po porabi električne energije,<br />
razvojem novih tehnologij in spremenjenimi<br />
socialnimi potrebami ljudi. Njihove vire<br />
najdemo skoraj vsepovsod. To so električna<br />
omrežja, električni motorji, gospodinjske<br />
naprave, naprave v industriji za<br />
obdelavo različnih materialov, računalniki,<br />
telekomunikacijske naprave, radijski in<br />
televizijski oddajniki, medicinske naprave<br />
in radarji.<br />
Kako pa je z EMS v naših domovih in<br />
katere naprave v domovih oddajajo največ<br />
električnih in magnetnih tokov?<br />
K sevalnim obremenitvam doma prispevajo<br />
številni dejavniki: število električnih<br />
naprav v stanovanju, jakost toka v<br />
ozemljitvenem vodu sistema distribucije,<br />
poraba energije v celotni soseski, razdalja<br />
med vašim in sosedovim stanovanjem,<br />
oddaljenost od tokovodnikov itn. V skoraj<br />
vsakem domu se jakost magnetnega polja<br />
spreminja glede na porabo električne energije<br />
v soseski, medtem ko je električno<br />
polje precej stabilno. Magnetno polje je<br />
tako po navadi najvišje med 20. in 23. uro<br />
zvečer, najnižje pa med 24. in 5. uro zjutraj.<br />
Mnogi ljudje so presenečeni, ko se zavejo<br />
različnih magnetnih polj, ki obdajajo<br />
posamezne električne naprave. Poljska<br />
jakost namreč ni odvisna od velikos,<br />
zapletenos, moči in glasnos naprave.<br />
Celo med na prvi pogled podobnimi<br />
napravami se jakos magnetnih polj zelo<br />
razlikujejo. Tako na primer nekateri sušilniki<br />
za lase in sesalniki oddajajo zelo<br />
močna polja, medtem ko na primer računalnik<br />
zelo šibka.<br />
8 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007<br />
Kakšna je torej razlika med sevanjem<br />
sušilnika za lase in daljnovoda?<br />
Nekatere gospodinjske naprave med delovanjem<br />
oddajajo zelo visoke jakos magnetnih<br />
polj in skoraj 100-krat presegajo<br />
polja, ki jih v neposredni bližini lahko<br />
povzročajo daljnovodi. To velja tudi za<br />
sušilnik. Ko si s sušilnikom za lase urejamo<br />
pričesko, aparat po navadi držimo zelo<br />
blizu glave, tako da je del glave lahko izpostavljen<br />
magnetnemu polju do 1000 mT.<br />
(Kot veste, električno polje izrazimo z električno<br />
poljsko jakostjo v volh na meter<br />
(V/m), medtem ko magnetno polje izrazimo<br />
z gostoto magnetnega pretoka (B) v<br />
teslih (T) oziroma v praksi v mikroteslih<br />
(milijoninka) µT.) Za primer naj navedemo,<br />
da je to v povprečju 10-krat več od sevalnih<br />
obremenitev neposredno v bližini 400-<br />
kV daljnovoda in mejnih vrednosh<br />
ICNIRP. Zaradi električnega ožičenja in<br />
elektrifikacije naših domov je stalno prisotno<br />
magnetno polje (t. i. ozadje) okrog<br />
0,2 mT.<br />
Kaj je znanega o vplivih električnih in<br />
magnetnih polj na zdravje ljudi in kakšno<br />
je stališče vodilnih mednarodnih organizacij<br />
o možnih škodljivih vplivih<br />
nizkofrekvenčnih polj na zdravje?<br />
Po skoraj 30 leh raziskav o možnih vplivih<br />
polj na zdravje ljudi ni na voljo trdnih dokazov<br />
o negavnih vplivih. Številne epidemiološke<br />
raziskave, ki predstavljajo<br />
pomemben delež raziskav, so raziskovale<br />
morebitno povezavo med magnetnimi<br />
polji in levkemijo pri otrocih. Rezulta<br />
kažejo, da je povečano tveganje za pojavnost<br />
levkemije pri otrocih mogoče sta-<br />
sčno poveza s precej visokimi jakostmi<br />
magnetnih polj, katerih 24-urna<br />
povprečna vrednost presega 0,4 mT<br />
(mikrotesla). Svetovna zdravstvena organizacija<br />
(SZO) je na podlagi pregleda do zdaj<br />
objavljenih raziskav v znanstvenih revijah<br />
ugotovila, da človekova dolgotrajna izpostavljenost<br />
magnetnim poljem nizkih<br />
jakos, ki jih najdemo v bivalnem okolju<br />
(navadno 24-urno povprečje ne presega<br />
0,1 mikrotesla), ne vpliva na zdravje. Ker je<br />
nekaj vrzeli v znanju, pa SZO podpira<br />
nadaljnje raziskave, s katerimi bo mogoče<br />
bolje opredeli tveganje. Omenjeno stališče<br />
podpirajo tudi druge ključne organizacije<br />
tako doma kot v svetu.<br />
Kateri so potrebni odmiki daljnovodov od<br />
ljudi glede na slovensko uredbo?<br />
Predpisane varnostne razdalje v številkah<br />
ni, so pa zato določene največje dovoljene<br />
sevalne obremenitve zaradi daljnovoda, ki<br />
jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju<br />
(UL RS 70/96). Pri analizi pskih<br />
primerov se je za daljnovode napetostnih<br />
nivojev 400 kV, 220 kV in 110 kV izkazalo,<br />
da predpis postavlja nova merila v<br />
dosedanji praksi projekranja. Poleg upoštevanja<br />
s tehničnimi normavi predpisane<br />
varnostne višine in varnostne<br />
oddaljenos vodnikov je treba pri novih<br />
vodih upošteva tudi oddaljenost, na kateri<br />
so dosežene mejne vrednos električnega<br />
in magnetnega polja za nove vire<br />
sevanja. Mejne vrednos, ki jih določa zakonodaja<br />
za nove vire, so 10- oz. 20-krat<br />
strožje od mejnih vrednos za obstoječe<br />
vire sevanja: 0,5 kV/m za električno polje<br />
in 10 µT za magnetno polje. Potrebni<br />
odmiki na območjih povečanega varstva<br />
pred EMS so torej za 400 kV 45 m, 220 kV<br />
24 m in 110 kV 14 m.<br />
Ali je v Sloveniji zakonsko določen nadzor<br />
nad sevanji daljnovodov?<br />
Da. Vlada Republike Slovenije je leta 1996<br />
sprejela Uredbo o elektromagnetnem sevanju<br />
v naravnem in življenjskem okolju<br />
(UL RS 70/96), ki natančno določa največje<br />
dovoljene sevalne obremenitve za vse vire<br />
sevanja, tudi za daljnovode, kablovode in<br />
transformatorske postaje. Za nove posege<br />
v prostor so z uredbo z dodatnim preven-<br />
vnim dejavnikom zaščitena najbolj<br />
občutljiva območja (v to prvo območje<br />
povečanega varstva pred EMS se na primer<br />
uvrščajo bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice).<br />
Za ta območja veljajo desetkrat<br />
strožje omejitve kot v Evropski uniji. Za<br />
drugo območje varstva pred EMS, kamor<br />
spadata območje brez stanovanj, namenjeno<br />
industrijski ali obrtni ali drugi podobni<br />
proizvodni dejavnos, in območje, namenjeno<br />
javnemu cestnemu ali železniškemu<br />
prometu, pa veljajo v Sloveniji enake omejitve<br />
kot v Evropski uniji. Najpomembneje<br />
pri umeščanju tovrstnih objektov v prostor<br />
je dosledno spoštovanje zakonodaje, ki upošteva<br />
tudi vse vidike možnih tveganj.<br />
Več informacij o tem je tudi na posebni spletni strani družbe DEM hp://www.dem.si/slo/razvojnemoznosdem/crpalnahenadravi/497,<br />
ki je prav tako nastala v sodelovanju s projektom Forum EMS.
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 9<br />
Iz ruševin v<br />
svetlo prihodnost<br />
Eden najlepših gradov daleč naokrog je naš selniški grad Viltuš,<br />
za katerega so doslej že mnogi snovali lepšo prihodnost. V vseh<br />
teh leh, odkar je zapuščen, je postal prava razvalina. Ta prekrasni<br />
baročni lepotec v svoji šristoletni zgodovini najbrž še nikoli ni<br />
kazal tako klavrne podobe kot danes.<br />
O nekoč imenitni graščini, zgrajeni v 17. stoletju, v 19. stoletju<br />
pa prezidani v historično-romančnem slogu, danes govorijo le<br />
še posamezni detajli, tako imeniten strop v nekoč najbrž razkošni<br />
dnevni sobi, slno oblikovani okvirji vrat, ostanki kaminov, omar<br />
in parketov. Danes povsod naokrog ležijo razbita stekla in izruvan<br />
parket.<br />
Omeni moram, da v sklop gradu Viltuš še spadajo baročna kapel<br />
in klet s stanovanjskim nadstropjem ter masiven stolp. Dvorec je<br />
najbolj celovita zgodovinska grajska stavba v Sloveniji. Drevesni<br />
park graščine Viltuš je bil zavarovan z odločbo sveta vlade LRS že<br />
leta 1952.<br />
Z graščino so imeli mnogi velikopotezne načrte vsaj na deklara-<br />
vni ravni, dejansko pa je vladalo veliko zašje, zavlačevalo se je<br />
s denacionalizacijskimi postopki, z ugotavljanjem državljanstev<br />
upravičencev tako na upravni eno Ruše kakor na raznih ministrstvih,<br />
zlas na ministrstvu za kulturo.<br />
Leta 1994 po nastanku nove lokalne skupnos občine Ruše smo<br />
nekateri začeli na občinskem svetu opozarja na nevzdržno stanje<br />
našega gradu. Posebna točka dnevnega reda občinskega sveta je<br />
bila namenjena gradu Viltuš. Na sejo je bil povabljen tudi načelnik<br />
upravne enote Ruše. Zagotovljeno nam je bilo, da se bo grad zaščil<br />
in, da se bo pričela invescija za potrebe glasbene šole itd.<br />
Nastala so velika nesoglasja o tem, kdo je zadolžen za prazno<br />
stavbo sredi nekdaj lepo urejenega parka, pa tudi to ni prineslo<br />
konkretnih rezultatov, grad je vedno postajal vedno bolj prazen.<br />
Napisal sem vrsto apelov in jih naslovil na pristojne organe in ustanove,<br />
vendar ni bilo odziva. Z Danico Ksela, novinarko POP-TV,<br />
sva organizirala okroglo mizo na temo grad Viltuš in tudi tri posnete<br />
oddaje so pričale o stanju gradu. Javnost je bila in še je zelo<br />
nezadovoljna z blokadami, ki so se ves čas dogajale, saj ves ta čas<br />
nisem vedel, ali sem bedak ali junak, če nekoliko grobo opišem<br />
trnovo pot, ki sem jo prehodil.<br />
Priložnost sem dobil po zadnjih lokalnih volitvah, ko mi je župan<br />
Jurij Lep kot podžupanu Selnice ob Dravi zaupal reševanje gradu<br />
Viltuš. Projekt Viltuš je bil za me velik izziv in hkra velika odgovornost.<br />
K sodelovanju sem povabil go. dr. Vlasto Krmelj, svetnico<br />
občine Selnica ob Dravi. Najina strategija je bila, da še v tem letu<br />
prideva do končne rešitve. Najprej je bil temeljit pogovor z denacionalizacijskim<br />
opravičencem oz. njegovim zastopnikom. Na upravni<br />
eno Ruše je bilo potrebno ugotovi, v kateri fazi tečejo<br />
postopki. Letos septembra sva pri ministru za kulturo g. Simoniju<br />
predstavila vizijo reševanja gradu Viltuš. Ministra je zanimala zgolj<br />
vsebina in ne lupina. Zavedamo se, kako je tako lepe stavbe škoda,<br />
da tako propada. Direktor direktorata na ministrstvu za zaščito<br />
kulturne dediščine je dobil nalogo, da skupaj z občino Selnica ob<br />
Dravi, ki bo odtlej partner v postopku, izpeljemo vse potrebno,<br />
da grad Viltuš končno dobi dolgoročnega upravljalca. Predstavniki<br />
ministrstva za kulturo so v mesecu septembru obiskali grad Viltuš.<br />
Našo občino sva predstavljala z gospo dr. Vlasto Krmelj, prisoten<br />
je bil tudi zastopnik denacionalizacijske upravičenke. Dogovor je<br />
bil, da že v mesecu oktobru opravimo cenitev. Izbrana je bila<br />
nepremičninska družba Do-doma, ki je cenitev opravila skupaj s<br />
predstavniki ministrstva za kulturo, občino Selnica ob Dravi pa sva<br />
predstavljala midva z Vlasto, navzoč je bil tudi predstavnik upravičenke.<br />
Firma Do-doma se je držala roka in konec oktobra obdelala<br />
cenitev in je predala ministrstvu za kulturo. Ministrstvo za<br />
kulturo jo je posredovalo vsem instucijam za odločanje in sicer:<br />
Državnemu pravobranilstvu, slovenski odškodninski družbi ( SOD)<br />
in Vladi republike Slovenije. 22. novembra letošnjega leta je vlada<br />
odločila, da gradu ni možno vrača v naravi, pač pa ima Republika<br />
Slovenija interes, da grad Viltuš zadrži v svoji las, ker je najbolj<br />
celovita grajska stavba v Sloveniji. Tudi denacionalizacijska upravičenka<br />
se strinja, da se ji grad ne vrača v naravi, pač pa da dobi<br />
pravično odškodnino. Upravičenka nima potrebnih sredstev za<br />
obnovo in revitalizacijo gradu. Po končanem denacionalizacijskem<br />
postopku namerava Republika Slovenija odda grad v dolgoročni<br />
zakup stemu, ki bo najboljši ponudnik. Zanimanje za vlaganje<br />
domačih in tujih družb je veliko. Te so pred kratkim že obiskale<br />
občino Selnico ob Dravi. Čakamo še odgovor SOD in državnega<br />
pravobranilstva. Občina Selnica ob Dravi bo imela ne glede na dejavnost<br />
v gradu pravico do uporabe prostorov. Naša občina je<br />
pristopila tudi k revitalizaciji reke Drave in je sopodpisnica odločitve<br />
za širitev plovnos reke Drave do elektrarne Fala. Mariborski<br />
arhitek so pripravili idejno zasnovo za grad Viltuš s<br />
povezavo do reke Drave. Na Dravi pod gradom želijo, da se zgradi<br />
pristan za priveze manjših plovil in tako poveča turisčno<br />
ponudbo. ki bi služile za turisčno ponudbo. To zasnovo sem<br />
predstavil na okrogli mizi letos avgusta v Selnici.<br />
Grad Viltuš in drevesni park bosta končno dobila novo podobo.<br />
V naslednji izdaji v mesecu marcu 2008 bom poročal o nadaljnjih<br />
ukrepih.<br />
Milan FRAS<br />
Podžupan občine Selnica ob Dravi<br />
DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 9
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 10<br />
NAŠE KOMUNALNE PRIDOBITVE<br />
Nekaj več denarja v proračunu za leto 2007<br />
in pravočasno sprejet proračun v začetku<br />
leta je bil razlog, da smo v občini lahko začeli<br />
realno razmišlja o nekoliko večjem<br />
obsegu komunalnih invescij. Seveda<br />
samo ta dva razloga nista dovolj za začetek<br />
invesranja. Potrebno je bilo določi tudi,<br />
česa se sploh lo. Odločitve, kaj dela, so<br />
že nekaj časa narekovale potrebe, sledili pa<br />
smo tudi realnim možnosm za pridobitev<br />
državnega in evropskega denarja. Tudi že<br />
začete invescije je bilo potrebno konča.<br />
Seveda smo potem pravočasno pridobili<br />
projekte, pravočasno izvedli razpise, ki jih<br />
narekuje Zakon o javnih naročilih, in<br />
pripravili vse potrebno za kandidiranje na<br />
evropskih in državnih razpisih za pridobitev<br />
finančnih sredstev.<br />
Iz tega se vidi, da je potrebno napravi<br />
dos stega, česar na zunaj najprej ni<br />
vide. Vse to se opazi šele, ko na terenu<br />
zabrnijo prvi stroji, ki pokažejo, da se je začelo<br />
zares.<br />
Po obsegu finančnih vložkov v posamezne<br />
projekte je bil letos poudarek na rekonstrukcijah<br />
lokalnih cest, invescijah v<br />
vodovod in na gradnji kanalizacije pri<br />
pripravah na kandidaturo v evropskem kohezijskem<br />
skladu. To so trije glavni sklopi<br />
letošnjih občinskih invescij. Seveda pa je<br />
hkra teklo kar nekaj manjših invescij, kot<br />
je javna razsvetljava in podobno.<br />
Prvi stroji so zabrneli že konec meseca<br />
maja. Začela se je invescija na delu ceste,<br />
ki povezuje Sv. Duh na Ostrem vrhu z<br />
naseljem Vurmat in v dolini z Ožbaltom in<br />
Gradiščem na Kozjaku. Ta dela pomenijo<br />
nekakšen zaključek leta 2000 začete inves-<br />
cije in pomenijo proprašno ureditev približno<br />
400 m dolge trase na prej omenjeni<br />
občinski ces. Z gradbenega vidika je ta invescija<br />
dokaj nezahtevna in tudi najmanjša<br />
od načrtovanih, zlas glede na<br />
vremenske razmere, ki so lahko na 900 m<br />
nadmorske višine tudi hitro zelo neugodne.<br />
Zato je bila ta invescija prva od<br />
vseh načrtovanih, rok za dokončanje<br />
rekonstrukcije pa je bil konec meseca junija.<br />
Dela so potekala zelo hitro in invescija<br />
je bila dokončana že v začetku junija.<br />
Naslednji ces, na katerih se je sočasno začela<br />
rekonstrukcija, sta bili Selniška graba<br />
in cesta Habidov jarek (na Slemen). Obe invesciji<br />
sta tudi največji v letošnjem letu,<br />
tako po obsegu kot tudi po finančnem<br />
vložku. V Selniški grabi se je najprej uredilo<br />
odvajanje meteornih vod. To je pri naših<br />
hribovskih cestah bistvenega pomena za<br />
dolgo življenjsko dobo neke ceste. Šele<br />
nato je v dolžini 1 km sledilo asfalranje.<br />
Tako je sedaj asfalran del <strong>Selniške</strong> grabe<br />
od Selnice ob Dravi prek Šojevega klanca –<br />
v dolžini 2,5 km. Dela v Selniški grabi so<br />
bila nekoliko bolj zahtevna tudi zaradi tega,<br />
ker se je iz Vodovodne ulice v Selnici ob<br />
Dravi zgradil nov vodovod v dolžini 300 m.<br />
Dela v Selniški grabi so bila uspešno<br />
končana v začetku avgusta.<br />
Cesta v Habidovem jarku ali natančneje<br />
njen zgornji, do letos še makadamski del<br />
ceste je bila letos najdaljša in finančno najzahtevnejša<br />
rekonstrukcija kakšne ceste v<br />
naši občini. Dela so potekala od starega asfalta<br />
do križišča k šoli in kmečkemu turizmu.<br />
Tudi tukaj je bilo potrebno najprej<br />
uredi tamponsko osnovo, uredi odvodnjavanje<br />
meteornih vod, zgradi mulde in<br />
drenažo. Šele nato se je lahko začelo asfalranje.<br />
Glede na težavnost terena je bila<br />
ta invescija kar precej zahtevna. V celo<br />
je bila zaključena v mesecu oktobru.<br />
Sočasno z navedenima invescijama pa sta<br />
potekali še dve. Ena je bila cesta Robič –<br />
Raziskava trajnostnega<br />
razvoja občine<br />
Selnica ob Dravi<br />
Slavnostni trak sta prerezala župan Jurij LEP in predsednik<br />
VO Sv. Duh na Ostrem vrhu Dušan POKERŽNIK<br />
V občini Selnica ob Dravi poteka pomembna raziskava trajnostnega<br />
razvoja občine Selnica ob Dravi, s katero bodo občani dobili<br />
konkretne predloge za spremembo in dopolnitev razvoja plana<br />
občine in s tem vizijo razvoja na ekonomskem, socialnem in<br />
okoljskem področju. Gre za prvi tovrsten projekt v Sloveniji, na<br />
podlagi katerega bodo občani s soodločanjem prišli do želenih<br />
smernic za nadaljnji razvoj svoje občine, kar bo tudi podlaga za<br />
pripravo posebnih programov pridobitve državnih in evropskih<br />
sredstev za razvojno obdobje 2007–2013.<br />
Celotna raziskava je zasnovana tako, da intenzivno vključuje<br />
civilno prebivalstvo, njihove predloge in poglede na razvoj območja.<br />
Zato so že bile izvedene tudi posamezne javne delavnice<br />
in organizirani tematski sestanki, vključno s koordinacijskimi razgovori<br />
z županom občine.<br />
Na podlagi analize raziskave bodo evidenrani novi potenciali območja<br />
ČHE Kozjak in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor. S<br />
temi smernicami bosta investor (DEM) in občina dobila<br />
potrebne informacije o vseh nadaljnjih potrebnih dejavnosh v<br />
projektu.<br />
Na otvoritvi odseka se je zbralo precej domačinov in gostov.<br />
10 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:17 Page 11<br />
V ZADNJEM LETU<br />
Pogled z začetka ceste<br />
Poseben gradbeni zalogaj so bile dvojne strme serpenne<br />
Kar precej strmi del ceste Robič - Krivec<br />
Lepo urejen Slovenski trg<br />
Krivec, druga pa od glavne ceste G1/1<br />
Maribor –Dravograd pro Črešnjevcu.<br />
Tudi na ces Robič – Krivec je bilo<br />
potrebno najprej uredi tamponsko osnovo,<br />
uredi odvodnjavanje meteornih<br />
vod, zgradi mulde in drenažo. Če posveš<br />
več pozornos odvodnjavanju meteornih<br />
vod, cesta vzdrži dalj časa. Če tega ni, so<br />
kar hitro potrebna popravila.<br />
Cesta v Črešnjevec poteka po ravnem in<br />
nižinskem predelu naše občine, zato tudi<br />
ni bilo potrebno nekaterim delom<br />
posve toliko pozornos. Dela na tej ces<br />
pa so bila zahtevnejša predvsem zaradi<br />
tega, ker cesta poteka skozi strnjeno<br />
naselje in zato, ker je bilo sočasno<br />
potrebno zgradi tudi del javnega<br />
vodovoda<br />
Pro koncu leta se je pokazala priložnost,<br />
da se v komunalno uredi tudi Slovenski trg<br />
v središču Selnice ob Dravi. Kar hitro po<br />
tem, ko so zabrneli prvi stroji in bili opravljeni<br />
prvi izkopi, je bilo jasno, da se bo delo<br />
nekoliko zavleklo, predvsem zaradi dotrajanos<br />
komunalni vodov. Najprej je bilo<br />
potrebno sanira ali pa kar zamenja le-te<br />
in šele nato smo lahko pristopili k nadaljnjemu<br />
urejanju. Vsekakor pa je sedaj, ko so<br />
dela zaključena, pogled na naš osrednji trg<br />
popolnoma drugačen in lepši.<br />
V letošnjem letu je bilo opravljeno večje<br />
škarpiranje v Široki ulici. Razširila se je tudi<br />
javna razsvetljava v Ulici 4. novembra.<br />
Opravljena so bila tudi manjša vzdrževalna<br />
dela na področju vodooskrbe.<br />
Na razpisu Službe Vlade RS za lokalno<br />
samoupravo in regionalno poliko je<br />
občina uspešno kandidirala za pridobitev<br />
državnih sredstev za večja dela pri zamenjavi<br />
še zadnjih ostankov azbestnih<br />
cevovodov. Tako so bila letos opravljena<br />
obsežna dela zamenjave vodovodnih<br />
cevovodov v Selniški ces, Ulici Ob ribniku,<br />
v Kratki ulici in v Selniški grabi.<br />
Med manjše invescije na področju kanalizacije<br />
lahko omenimo še ureditev<br />
fekalnega kanala na Janževi gori.<br />
Do leta 2015 morajo občine v Sloveniji<br />
zgradi kanalizacije z ustreznimi čislnimi<br />
napravami. V Občini Selnica ob Dravi smo<br />
se tega zelo velikega projekta loli<br />
pravočasno. Občinski svet je še v prejšnji<br />
sestavi sprejel dokument idenfikacije projekta<br />
(DIP), ki je prvi definiral grobe obrise<br />
bodoče kanalizacije. Sledili so še drugi<br />
dokumen, ki so potrebni za kandidiranje<br />
pri pridobivanju evropskih in državnih<br />
sredstev – idejni projekt in študija upravičenos<br />
vlaganja sredstev v projekt.<br />
Občina Selnica ob Dravi se je v ta namen<br />
povezala z občinami Dravograd, Muta,<br />
Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka. Skupaj<br />
s temi občinami in v tesnem sodelovanju<br />
z Ministrstvom za okolje in prostor<br />
je bila uspešno vložena kandidatura za pridobitev<br />
sredstev iz kohezijskega sklada<br />
Evropske unije. Od tam se upravičeno<br />
nadejamo finančne pomoči v višini slabih<br />
80 % celotne invescije, ki je 13 milijonov<br />
EUR. Vidimo torej, za kako zelo velika sredstva<br />
gre. Ravno v času nastajanja tega<br />
članka je bila z Ministrstvom za okolje in<br />
prostor podpisana pogodba za pridobitev<br />
sredstev iz državnega proračuna, ki se<br />
bodo porabila za izdelavo projektne dokumentacije.<br />
V letu 2008 bodo vsi napori usmerjeni<br />
v pridobivanje projektne<br />
dokumentacije.<br />
Občina Selnica ob Dravi se je v letošnjem<br />
letu prijavila na razpis pri Službe Vlade RS<br />
za lokalno samoupravo in regionalno poli-<br />
ko za pridobitev sredstev za tranzitni<br />
vodovod Selnica – Jelovec in ta vodovod<br />
bo osnova za nadaljevanje vodovoda po<br />
Bistriški grabi navzgor.<br />
Občina Selnica ob Dravi se je skupaj z<br />
drugimi občinami in Mestno občino Maribor<br />
kot nosilko projekta prijavila na razpis<br />
s projektom »regionalnega katastra gospodarske<br />
javne infrastrukture«. Projekt je bil<br />
od Službe Vlade RS za lokalno samoupravo<br />
in regionalno poliko odobren.<br />
Že v začetku decembra letos spreje proračun<br />
za leto 2008 daje upanje, da bo intenzivnost<br />
na področju komunalnih<br />
invescij tudi naslednje leto takšna, kot je<br />
bila letos.<br />
Slobodan TATALOVIČ<br />
DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 11
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 12<br />
Društva prejela<br />
proračunska sredstva<br />
za leto 2007<br />
Tradicija društvenega udejstvovanja naših občanov se intenzivno<br />
nadaljuje tudi v novem desetletju. Na Upravni eno Ruše je<br />
trenutno registriranih nekaj več kot 30 društev, ki se ukvarjajo z<br />
različnimi dejavnostmi. Med akvnimi društvi še posebej<br />
izstopajo društva, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, športom<br />
in razvojem turizma v kraju.<br />
Tako kot vsako leto je občina tudi v letu 2007 namenila kar nekaj<br />
sredstev za njihovo delovanje. Prvič so bili izvedeni javni razpisi za<br />
razdelitev proračunskih sredstev, na katerih so lahko kandidiralI<br />
vsi zainteresirani, ki so izpolnjevali pogoje razpisov. Nekaj več kot<br />
20.000 EUR smo razdelili med 7 društev s področja ljubiteljske<br />
kulture, skoraj 40.000 EUR je prejelo 6 športnih društev, med<br />
društva, ki se ukvarjajo s turizmom in promocijo kraja, pa smo<br />
razdelili 8.400 EUR.<br />
Svetniki sprejeli<br />
proračun za leto 2008<br />
Prvič v zgodovini samostojne Občine Selnica ob Dravi se lahko pohvalimo,<br />
da smo sprejeli proračun za leto 2008 že v začetku decembra.<br />
Prvo obravnavo so svetniki Občinskega sveta in člani<br />
posameznih delovnih teles izvedli že v oktobru. Proračun smo dali<br />
v javno razpravo, tako da je bil dostopen našim občanom in zainteresirani<br />
javnos na oglasni deski občine ter na spletni strani<br />
občine. Na osnovi konstrukvnih predlogov, zlas svetnikov in<br />
članov delovnih teles, je občinska uprava na čelu z županom<br />
pripravila proračun za drugo branje. Svetniki so ga soglasno sprejeli<br />
na svoji 9. seji 6. decembra 2007. V letu 2008 načrtujemo<br />
3,182.490,00 EUR prihodkov in 3,291.602,00 EUR odhodkov.<br />
Poraba sredstev po posameznih področji je prikazana v diagramu.<br />
Kako naprej?<br />
Prve izkušnje z javnimi razpisi so pokazale, da bo potrebno v letu<br />
2008 spremeni obstoječe pravilnike in točkovne sisteme, na osnovi<br />
katerih se razdeljujejo sredstva. Vsa društva s področja ljubiteljske<br />
kulture in športa smo že pozvali, da nam sporočijo svoje<br />
predloge za nove točkovne sisteme. Tudi vse druge, ki imate<br />
kakšne koristne ideje, vabimo, da nam jih sporočite, saj bo v prihodnjih<br />
leh financiranje društev potekalo izključno prek javnih<br />
razpisov. Na razpisih lahko kandidirate in pridobite sredstva, kolikor<br />
izpolnjujete razpisne pogoje in kolikor seveda izpolnite ter<br />
oddaste prijavo. Saj poznate sto priliko o loterijski srečki in Bogu.<br />
Ne morete zade, če ne kupite srečke.<br />
Karin Jurše<br />
Podeljene štipendije<br />
za šolsko leto 2007/2008<br />
Na javni razpis za dodelitev špendij za nadarjene<br />
in socialno ogrožene dijake in študente za<br />
šolsko leto 2007/2008 je prispelo 6 vlog.<br />
Špendije so prejeli vsi, ki so izpolnjevali<br />
razpisne pogoje. Podeljene so bile 3 špendije<br />
za študente v mesečnem znesku 125,19 EUR in<br />
ena špendija za študentko v znesku 83,46 na<br />
mesec. Vsem prejemnikom špendij želimo uspešno<br />
opravljanje šolskih in študijskih obveznos.<br />
Nada Hölzl<br />
Simona Grušovnik<br />
12 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 13<br />
Pridružite se nam v<br />
Lokalni akcijski skupini<br />
(LAS)<br />
Vlada Republike Slovenije je v okviru Programa razvoja podeželja<br />
za obdobje 2007 - 2013 sprejela Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi<br />
(Uradni list RS, št. 94/2007). Medtem ko bodo sredstva v okviru<br />
1. in 3. osi namenjena posameznim upravičencem (kmejskim<br />
gospodarstvom in skupinam proizvajalcev) za namene usposabljanja<br />
za delo, posodabljanja kmej, povečevanja gospodarske<br />
vrednos gozdov, za mlade prevzemnike kmej, za zgodnje upokojevanje<br />
kmetov, za diverzifikacijo v nekmejske dejavnos, za<br />
podporo nastanku mikro podjej na kmejskih gospodarstvih<br />
ipd., bodo ukrepi 4. osi – pristop LEADER – lokalne razvojne strategije,<br />
čezmejno in medregijsko sodelovanje namenjeni lokalnim<br />
akcijskim skupinam.<br />
Zakaj je pristop LEADER pomemben za razvoj naše občine?<br />
Pristop LEADER pomeni celovito podporo razvoju podeželja skozi<br />
razvojne strategije za trajnostni razvoj podeželskih območij. Ne<br />
gre le za ozko opredeljen razvoj kmejstva, temveč za vse ste<br />
neločljive pogoje bivanja in življenja ljudi, ki omogočajo<br />
kakovostni življenjski standard naših občanov. Pristop LEADER je<br />
usmerjen k spodbujanju podeželskih prebivalcev, da razmislijo o<br />
dolgoročnem razvojnem potencialu njihovega okolja, kar se kaže<br />
v lokalni razvojni strategiji in njeni izvedbi.<br />
Naši prvi koraki<br />
V mesecu novembru smo v okviru priprave strategije trajnostnega<br />
razvoja občine že izvedli delavnice na Slemenu, v Gradišču, pri Sv.<br />
Duhu in v Selnici. Vsi sodelujoči občani so svojimi idejami in<br />
mnenji sooblikovali nabor projektov, s katerimi bo lahko občina<br />
kandidirala na bodočih razpisih za državna in evropska sredstva.<br />
S tem smo v praksi dokazali, da je možno uresniči pristop "od<br />
spodaj navzgor" in da je načelo "vsi mislimo in vsi delamo" mnogo<br />
boljše, kot "eni mislijo, drugi delajo" (ponavadi nasprotno od tega,<br />
kar si želi večina).<br />
Z delavnice v Gradišču na Kozjaku<br />
Naslednji korak bo narejen, ko bomo ustanovili Lokalno akcijsko<br />
skupino, ki bo potrdila in vodila izvedbo projektov ter lokalne<br />
razvojne strategije. LAS mora bi sestavljen iz vseh akterjev<br />
poslovnega in družbenega življenja v občini, to pomeni, da k sodelovanju<br />
vabimo vsa društva, kmete, podjetja, podjetnike in instucije,<br />
ki imajo sedež oz. bivališče v občini. Vaše sodelovanje v<br />
LAS-u ni povezano s finančnimi obveznostmi, čim širša podpora v<br />
lokalnem okolju pa nam veča možnost, da nam ministrstvo naš<br />
LAS tudi potrdi. Vsi, ki verjamete, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo<br />
več, nas, prosim, pokličite na telefon (02)6730 208 (202).<br />
Marica Praznik in Karin Jurše<br />
Tudi javni delavci<br />
pomembno prispevajo pri<br />
aktivnostih v občini<br />
Čeprav mogoče celo kdo med vami meni, da so javni delavci neki<br />
nebodijihtreba, je potrebno jasno poveda, da ni tako. Z javnimi<br />
deli država in lokalne skupnos poskušajo vpliva na trg dela z<br />
zaposlovanjem sh brezposelnih ljudi, ki iz takšnih ali drugačnih<br />
razlogov ne morejo dobi zaposlitve. V programe javnih del so<br />
vključeni predvsem nezaposleni ljudje iz različnih, težje zaposljivih<br />
skupin, kot so mladi brez delovnih izkušenj, starejši nad petdeset<br />
let staros ali s z nižjo stopnjo izobrazbe.<br />
Namen javnih del je ohranitev delovnih navad in sposobnos, pridobitev<br />
novih znanj in spretnos ter navezava novih skov v delovnem<br />
okolju. Poleg tega pomeni javno delo tudi ohranitev<br />
minimalne socialne varnos za nezaposlene, ki se vključijo v tak<br />
program.<br />
Občina sofinancira izvajanje javnih del v različnih instucijah (osnovna<br />
šola, dom upokojencev, center za socialno delo), ob tem pa<br />
tudi sama izvaja dva programa javnih del. V preteklih leh je<br />
prešlo iz javnih del v redno zaposlitev kar nekaj oseb, trenutno<br />
pa so v javnih delih, ki jih izvaja občina, vključeni Milan Viltužnik,<br />
Miroslav Marčič, Ivan Volmajer, Gregor Stopar in Andreja Adam.<br />
Tudi zaradi njihovega dela smo v dobro vseh nas lahko bolje izpeljali<br />
nekatere občinske naloge. Za leto 2008 smo ponovno prijavili<br />
dva programa javnih del s šesmi vključenimi osebami in verjamemo,<br />
da nam bo na državnem razpisu ponovno uspelo.<br />
Marica Praznik<br />
Radio CB klub Selnica<br />
Tako kot vsako drugo leto je tudi letos potekalo klubsko evropsko<br />
prvenstvo. Udeležili smo se ga tudi člani Radio CB kluba Selnica.<br />
Tekmovanje je potekalo v Bernu v Švici. Na sporedu so bile tri discipline,<br />
in to v vzpostavljanju zvez , DX in lov na lisico. V dveh disciplinah<br />
smo osvojili prvo mesto , v eni pa drugo,.skupno pa prvo<br />
mesto. Tako smo postali klubski evropski prvaki. Domov smo se<br />
vrnili s pokalom kot dokazom za lep osvojeni uspeh.<br />
Potekalo je tudi tekmovanje za celinski pokal , ki smo se ga tudi<br />
udeležili. Tekmovanje je potekalo v sedmih državah. Štelo je šest<br />
najboljših rezultatov.Dosegli smo pet prvih uvrstev in eno tretjo,<br />
skupno pa prvo mesto.Zaključek tekmovanja je bil v Salzburgu v<br />
Avstriji , kjer smo prejeli pokal za skupno prvo mesto.<br />
Udeležili smo se tudi nekaj mednarodnih tekmovanj in tekmovanj<br />
v domovini.Na teh tekmovanjih smo dosegli lepe uspehe.<br />
Vse , ki bi se nam radi pridružili oziroma vas naše delo na kakršen<br />
koli način zanima, prisrčno vabimo, da se nam priključite.<br />
Vsem občanom in občankam Občine Selnica ob Dravi želimo<br />
srečno in uspešno prihajajoče leto 2008.<br />
Predsednik: Zdenko Petelin<br />
1 SE 003 – CB Pajo<br />
DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 13
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 14<br />
Kmetijstvo v novi<br />
finančni perspektivi<br />
2007 – 2013<br />
Čeprav so nam naši pogajalci v predpristopnem času približevanja<br />
Slovenije Evropski uniji zagotavljali, da se za naše kmejstvo ne<br />
obetajo večje spremembe, sedanja situacija kaže, da vsaj za male<br />
kmete in hribovite kmeje to ne velja. Z novim pravilnikom o<br />
razdeljevanju sredstev za področje kmejstva, ki smo ga morali<br />
spreje v naši občini, so bistveno okrnjene subvencije, ki jih je<br />
lahko posamezno kmejsko gospodarstvo pridobilo po javnih<br />
razpisih v preteklih leh (npr. ukinjene so subvencije za prevoze<br />
mleka). Nov način razdeljevanja tako imenovanih "državnih pomoči"<br />
ima ob omejitvah glede namenov, za katere se lahko dodeljujejo,<br />
tudi omejitev, ki se nanaša na porabo teh sredstev. Kljub<br />
temu smo med 21 kmejskih gospodarstev v letu 2007 po javnem<br />
razpisu razdelili 19.300 EUR proračunskih sredstev.<br />
Naši otroci so okrasili<br />
občino in novoletno jelko<br />
Otroci iz Vrtca Selnica ob Dravi in Osnovne šole Selnica ob Dravi<br />
so s svojimi izdelki okrasili prostore občine in novoletno jelko, ki<br />
ima že tradicionalno častno mesto v središču Selnice. Pod spretnimi<br />
prstki ter budnim očesom mentorjev in seveda ob sodelovanju<br />
staršev so mali umetniki izdelali okraske iz različnih<br />
materialov. V petek, ko nas je obiskal dedek Mraz, smo lahko njihove<br />
stvaritve tudi kupili na božično-novoletnem sejmu. Turis-<br />
čno društvo Selnica ob Dravi, ki je prireditev organiziralo, je z<br />
bogam kulturnim program, v katerem so sodelovali otroci Osnovne<br />
šole Selnica ob Dravi, učiteljski pevski zbor in pevski zbor<br />
KUD Pavza, ponovno dokazalo, da nam v našem kraju ne manjka<br />
sposobnih ljudi.<br />
Marica Praznik<br />
Po novem mora občina najprej objavi razpis za državne pomoči,<br />
na katerega se prijavijo kmejska gospodarstva s svojimi predračuni,<br />
predpogodbami ipd. Šele ko kmejsko gospodarstvo prejme<br />
sklep o odobritvi sredstev, lahko gre v invescijo, nakup ali<br />
izvedbo akvnos. Prav zato bo občina v letu 2008 objavila razpis<br />
za državne pomoči, ki bo odprt do porabe sredstev, že takoj v začetku<br />
leta. To pomeni, da bo komisija sprotno odpirala vloge in<br />
predlagala razdelitev sredstev med vlagatelje, ki bodo izpolnjevali<br />
razpisne pogoje. Sredstva državnih pomoči, ki jih razpisuje občina,<br />
bodo namenjena za: naložbe, plačilo zavarovalnih premij, pomoči<br />
za zaokrožitev zemljišč in spodbujanje kakovos kmejskih<br />
proizvodov, zagotavljanje tehnične podpore ter varstvo tradicionalne<br />
krajine in stavb.<br />
Priložnost v dopolnilnih dejavnosh<br />
In ker je v vsaki stvari tudi nekaj dobrega, ne moremo mimo<br />
novos, ki se nanaša na sofinanciranje dopolnilnih dejavnos na<br />
kmejskih gospodarstvih. Po novem lahko vlagatelji dobijo povrnitev<br />
do 100% upravičenih stroškov. Razpis v letu 2008 bo namenjen<br />
naložbam, trženju in promociji v dopolnilnih dejavnosh in<br />
izobraževanju za dopolnilne dejavnos. Po naši oceni je to tudi<br />
priložnost za ohranitev in razvoj naših kmej.<br />
V letu 2008 bo za kmejstvo namenjenih 22.500 EUR<br />
Že v letošnjem letu smo na Slemenu, v Gradišču, pri Sv. Duhu in<br />
v Selnici organizirali srečanja s kmetovalci, kjer smo pojasnili nova<br />
pravila, ki veljajo za pridobitev sredstev po javnih razpisih. Kolikor<br />
bodo zainteresirani kmetje to želeli, bomo takšna srečanja organizirali<br />
tudi v prihodnjem letu. V začetku leta se torej obeta razpis<br />
za državne pomoči, ki bo odprt do porabe sredstev, pred poletjem<br />
pa še razpis za sredstva za dopolnilne dejavnos, ki bo odprt predvidoma<br />
do sredine oktobra. V proračunu občine so za te namene<br />
predvidena sredstva v skupni višini 22.500 EUR.<br />
Karin Jurše in Gordana Svenšek<br />
KMETIJSTVO – odpr razpisi<br />
Ministrstvo za kmejstvo, gozdarstvo in prehrano je 7. 12.<br />
2007 objavilo dva razpisa:<br />
- Javni razpis za ukrep 311 – diverzifikacija v nekmejske dejavnos.<br />
Sredstva so namenjena za diverzifikacijo v nekmejske<br />
dejavnos, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih<br />
dejavnos na kmejah. To bo omogočilo začetek ali<br />
posodobitev opravljanja nekmejske dejavnos, spodbudilo<br />
ustvarjanje novih delovnih mest in dodatnih virov dohodka na<br />
kmejah. Hkra bo prispevalo k izboljšanju socialnih in<br />
ekonomskih razmer na kmeji.<br />
- Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednos kmejskim in gozdarskim<br />
proizvodom iz PRP 2007-2013. Sredstva so namenjena<br />
za predelavo in trženje kmejskih proizvodov. Seznam<br />
kmejskih proizvodov je objavljen na spletnih straneh www.arsktrp.gov.si<br />
in www.mkgp.gov.si.<br />
Vse informacije o razpisih lahko dobite na ARSKTRP, Klicni center<br />
tel.: 01/580 77 92, e-pošta: aktrp@gov.si, spletna stran:<br />
hp://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/.<br />
14 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 15<br />
Podjetništvo ni muha<br />
enodnevnica<br />
Na večno vprašanje, ali se podjetnik naredi<br />
ali rodi, še vedno ne znamo odgovori z<br />
gotovostjo. Res je, da smo v naši regiji prav<br />
z nastajanjem malih podjej po propadu<br />
velikih industrijskih gigantov uspeli zmanjša<br />
brezposelnost in še večjo socialno<br />
krizo. Številna novonastala delovna mesta<br />
so tako rezultat podjetniške iniciave in<br />
poguma mnogih, ki so se podali v podjetniške<br />
vode. Tudi v naši občini smo se odločili,<br />
da pomagamo pri nastajanju novih<br />
malih in srednjih podjej. V letu 2007 smo<br />
tako sprejeli nov pravilnik za sofinanciranje<br />
podjetništva in izvedli dva javna razpisa: za<br />
samozaposlovanje in naložbe. Skupaj smo<br />
S podjetniško idejo do uspeha – zakaj pa<br />
ne?<br />
Skupaj s podpornimi instucijami za podjetništvo<br />
nameravamo v bodoče izvaja različne<br />
delavnice. Prvo smo že izvedli v začetku<br />
decembra, ko je občina skupaj s<br />
podjetniškim inkubatorjem Tovarno podjemov<br />
iz Maribora organizirala brezplačno<br />
podjetniško delavnico. Na njej so se podjetniki<br />
in s, ki bi to želeli posta, seznanili<br />
s tem, kako pri do podjetniške ideje<br />
in kako pripravi poslovni načrt. Za vse<br />
ste, ki se delavnice niste mogli udeleži,<br />
naj povemo, da vam je na spletni strani Tovarne<br />
podjemov hp://www.tovarnapodjemov.org/dokumen/dokument.asp?id=<br />
492 na voljo brezplačno orodje, s katerim<br />
lahko sami pripravite svoj poslovni načrt.<br />
KO MLADI<br />
PREVZAMEJO<br />
SVET<br />
Včasih se človek vpraša, kam gre ta svet?!<br />
Nekateri strmijo k boljšemu jutri, nekateri<br />
iščejo svojo korist v celotni zgodbi, nekateri<br />
ostanejo neopredeljeni. Pa vendar,<br />
tako kot so že neštetokrat poudarili številni<br />
misleci, svet stoji na mladih! In res je tako.<br />
Življenje je sestavljeno iz treh razvojnih obdobij.<br />
Najpomembnejše je vsekakor mladostniško<br />
obdobje, kjer začnemo kreira<br />
svoje mnenje, kjer začnemo razmišlja s<br />
svojo glavo, ko postanemo odgovorni za<br />
svoja dejanja. In to je treba izrazi. Vsaka<br />
ideja je dobrodošla in vsaka ideja se mora<br />
zapisa na papir, kjer ne bo zbledela,<br />
ampak bo vedno znova zaživela in delala<br />
ta svet bogatejši, razvitejši, predvsem pa<br />
prijaznejši.<br />
Tudi v Selnici bomo počasi začeli skrbe za<br />
naš podmladek. Nekoliko krično moramo<br />
prizna, da se do sedaj ni kaj veliko delalo<br />
na tem področju. Da mladi nismo imeli<br />
besede pri ustvarjanju za boljšo in lepšo<br />
občino, kakorkoli kdo to vzame.<br />
A stvari so se začele premika. Premikajo<br />
se na našo stran, na stran, ki bo čez nekaj<br />
deset let krojila usodo našemu kraju.<br />
razdelili 19.600 EUR proračunskih sredstev<br />
med 8 selniških podjetnikov oziroma podjej,<br />
ki so se prijavila na razpisa. V letu<br />
2008 bo za te namene na razpolago 20.000<br />
EUR. Pred poletjem bomo objavili tri<br />
razpise, in sicer za samozaposlovanje, za<br />
naložbe in za zagon novih podjej.<br />
Ko ideje lahko postanejo posel …<br />
Z vnašanjem potrebnih podatkov v program<br />
boste prišli do poslovnega načrta, ki<br />
bo združeval vsebinski del vašega posla s<br />
finančnimi projekcijami in kalkulacijami.<br />
Tako narejen poslovni načrt lahko uporabite<br />
za predstavitev potencialnim investorjem<br />
ali strateškim partnerjem ali pa z<br />
njim samo preverite smiselnost vaše<br />
poslovne ideje.<br />
Karin Jurše<br />
Odločitev o vstopu na pot obr in podjetništva je za vsakega bodočega podjetnika,<br />
kakor tudi za že uveljavljenega obrtnika, velik izziv. Na začetku se srečujejo s<br />
številnimi težavami in vprašanji, nanje pa pogosto ne najdejo pravih odgovorov. Zanimajo<br />
jih pogoji registracije, kdo jim pri tem lahko svetuje, kako pridobi zanimivo<br />
poslovno idejo ter seveda možnost pridobitve nepovratnih sredstev za začetek dejavnos.<br />
Vsaka informacija, nasvet ali pomoč je več kot dobrodošla. Povem lahko, da<br />
pri svojem delu ugotavljam, da samostojni podjetniki ter mala in srednja podjetja<br />
delujejo predvsem na lokalnem nivoju in so tako bistveno bolj navezana in povezana<br />
z lokalnim okoljem, zato si delavnic, kakršna je bila ta, želimo še v večjem številu.<br />
Z veseljem lahko sporočim, da bomo mladi<br />
imeli v prihodnjem letu (in tudi kasneje)<br />
polne roke dela. Pripravlja se zanimiv projekt,<br />
ki seveda vabi vse mladostnike in vse<br />
zainteresirane, da se ga udeležijo in pripomorejo<br />
k boljšemu jutri za naš kraj. Kaj več<br />
vam ne morem izda, vsekakor pa si želim<br />
vaše podpore in podpore vseh občanov, da<br />
nam prisluhnejo in z nami sodelujejo.<br />
Tokrat bom končala tako, da vas povabim k<br />
branju naših in vaših novic, da nam čim<br />
več sporočate dobrih in slabih ocen, da<br />
nam pomagate ustvari prihodnost, ki je<br />
za nas zelo pomembna. Še enkrat pa bi<br />
rada nagovorila vse mlade, da naj<br />
ponudijo Selnici drugo luč, ki bo svela<br />
močneje in prodorneje skozi okno v svet.<br />
doma<br />
Tatjana Kocmut, sekretarka OOZ Ruše<br />
DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 15
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 16<br />
» DOBRA LETINA« KD PAVZA<br />
Ti zapisi o boga »leni« KD Pavza za mnoge niso ravno novica, so<br />
pa še en poskus, da z dejavnostjo društva seznanimo čim širši krog<br />
občanov, se jim predstavimo in jih povabimo k sodelovanju. K poznavanju<br />
pestre in bogate dejavnos KD Pavza pa bo zagotovo<br />
prispevala tudi naša spletna stran. Kliknite na hp://kd-pavza.si/<br />
in izvedeli boste več oziroma skoraj vse o KD Pavza.<br />
Vaje zbora ob ponedeljkih, slikarska delavnica ob torkih, vaje<br />
dramske sekcije ob sredah, to so stalnice našega delovanja. Da<br />
pripraviš nastop, koncert ali razstavo, je potrebno veliko dela.<br />
Včasih trdega in nič kaj prijetnega.<br />
Naših dokazovanj je bilo tudi letos veliko. Začeli smo z nastopom<br />
v Münchnu, pri slovenskem zdomskem društvu Lipa. Pripravili<br />
smo jim lepo celovečerno prireditev z zborom, Poki in pozdravom<br />
v imenu naših ljudi ter jim opisali naše kraje in jih povabili, da<br />
nas obiščejo.<br />
Letni koncert je za društvo vsako leto velik zalogaj. Dela za vse je<br />
čez glavo. Pomagali so mnogi z delom in sredstvi in uspeli smo. Ob<br />
pripravah zbora, ki je letos s koncertom počasl 25-letnico delovanja,<br />
smo gosli še prijatelje iz Feuchta pri Nürnbergu.<br />
Glasbena skupina POKI<br />
Gostje iz Feuchta<br />
oziroma ansambel »POKI« in pevski zbor.<br />
Društvo posebej dobro sodeluje s Turisčnim društvom in<br />
Društvom vinogradnikov iz Cerkvenjaka, saj tam večkrat na leto<br />
nastopimo na njihovih prireditvah; sodelovanje je dobilo dimenzije<br />
pobratenja občin. Tam si tega želijo in so tako pobratenje tudi<br />
predlagali. Pa mi? Občina? Ne vem!<br />
Trgatev pri Brezniku je delovna akcija društva, kjer se pojejo<br />
napitnice in podoknice tako kot v Pesnici na marnovo.<br />
Izredno dejavna likovna sekcija je z nekaterimi člani sodelovala<br />
na mnogih slikarsko- kiparskih kolonijah po Sloveniji, posebej še<br />
Maksimiljan Sternad Milč, ki je za svoja dela letos prejel številna<br />
priznanja in tudi prve nagrade. Pregledna razstava ob koncu leta<br />
govori o kvalitetni ras članov sekcije.<br />
Še več se je zgodilo vsega, marsikaj pripravljamo za prihodnje<br />
mesece, zlas če bomo imeli srečo in zdravje; to iskreno želimo<br />
vsem občanom, posebej pa še prijateljem; simpazerjem in sponzorjem<br />
KD Pavza v novem letu 2008.<br />
Janez LISJAK<br />
Pavze po koncertu ni. Vrsjo se manjši, vendar pomembni nastopi<br />
v občini in zunaj nje; za vsak nastop se je potrebno vestno<br />
pripravlja.<br />
Oddih za akvne člane društva se začne s poletnim taborjenjem.<br />
Letos smo taborniški vikend, skupaj z mnogimi prijatelji društva,<br />
preživeli v Bači pri Mostu na Soči. Lepo je bilo. Neizmerno so uživali<br />
otroci, saj je bilo v taboru veliko možnos za njihovo igro.<br />
Tako kot šolarji smo v jeseni zopet pričeli s vajami pa tudi nastopi.<br />
Zgodila se je slikarska kolonija na Slemenu z gos iz Ruš. Na Slemenu<br />
smo nastopili na srečanju zamejskih zborov pod imenom<br />
»Golaž«, tudi s posrečenim družabnim delom kuhanja golaža.<br />
Škoda, da za to prireditev izve tako malo občanov.<br />
Tudi »Praznik jabolk« je lepa in že tradicionalna prireditev v<br />
občini. Žal se je prav takrat zgodil dan žalovanja in svojega programa<br />
z gos iz Črešnjevca pri Sl. Bistrici nismo mogli izves.<br />
Sodelovali pa smo na razstavi sadja z likovnimi deli . Na nedeljski<br />
prireditvi kronanja kraljice jabolk je nastopila glasbena sekcija<br />
Pevski zbor Pavza<br />
16 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 17<br />
KO TE PREVZAME DIALEKT<br />
ZNANI OBČANI SELNICE<br />
Čeprav smo majhen kraj ob reki Dravi, med Kozjakom in Pohorjem, imamo zadovoljivo število prebivalcev. Predvsem raznoličnih<br />
ljudi; med nami so odlični obrtniki, vrhunski športniki, kulturni ustvarjalci in še bi lahko naštevala. Vsak izmed teh si zasluži pozornos<br />
tudi v našem kraju. In v ta namen vam bomo v vsaki številki predstavili kakšen znan obraz Selnice, o njem povedali zanimivos<br />
in posebnos, stvari, ki jih morda še niste vedeli.<br />
Tokrat bomo nekoliko jezikovno obarvani. Obiskala sem občanko, ki ima za seboj že pestro zgodovino, ki je za naš kraj naredila izjemno<br />
veliko in se še sedaj intenzivno ukvarja s svojim poklicem ter je znana po vsej Sloveniji in tudi v tujini.<br />
Spregovorila sem z zaslužno profesorico dr. ZINKO ZORKO, izredno članico Slovenske akademije znanos in umetnos.<br />
Če začnemo na samem začetku vaše<br />
po, ko ste kot otrok pogledali v ta<br />
širni svet, kaj nam lahko zaupate?<br />
» Luč sveta sem ugledala 24. februarja<br />
1936 na Kapli na Kozjaku v stanovanju<br />
takratne osnovne šole kot pe otrok.<br />
Oče Jurij je imel na Kapli mizarsko<br />
delavnico v bližini današnjega pokopališča,<br />
mama Alojzija pa je imela šiviljsko<br />
obrt, kjer se je izučilo veliko dobrih<br />
šivilj. Kasneje smo se preselili v Ožbalt,<br />
k Dravi, v bližino železnice in velike<br />
ceste, kar je pomenilo pot v svet. Radi<br />
smo se vračali k babici in dedku na Kaplo,<br />
danes pa obiskujemo še edinega strica in<br />
teto in se tako v spominih vračamo v mladost.«<br />
Zaupajte nam, kaj je sto, kar vam je od<br />
vsega najbolj ostalo v spominu iz šolskih<br />
let.<br />
» Na prva leta osnovnega šolanja v Ožbaltu<br />
imam bridke spomine. Šola je bila samo<br />
nemška, učitelji so nas za vsako slovensko<br />
besedo pošiljali v kot in nam delili »packe«<br />
po dlaneh. Ostal mi je spomin na profesorja<br />
matemake, ki nas je učil teorijo<br />
množic, mi, nehvaležni, pa smo mu jo<br />
zagodli enkrat z veverico, ki jo je imel<br />
sošolec pod suknjičem, pri tabli, ko ni znal<br />
računa, pa jo je spusl v profesorja, drugič<br />
je prinesel belouško in z njo prestrašil<br />
učitelja. V nižji in višji gimnaziji mi je bila<br />
slovenščina najljubši predmet. Rada sem<br />
pisala šolske spise, včasih se je tudi<br />
porodila kakšna pesem. Prehajanje iz<br />
narečja v knjižni jezik mi je povzročalo<br />
težave, zlas v govornih nastopih. Na II.<br />
gimnaziji sem dobila Prešernovo nagrado<br />
za razpravo o Ani Karenini. V teh leh sem<br />
prebirala kolikor in karkoli je bilo mogoče.«<br />
Kdaj in zakaj Vas je pot zanesla v svet<br />
slovenskega jezika kot snov za preučevanje?<br />
In zakaj ravno dialektologija?<br />
» Leta 1956 sem se vpisala na Filozofsko<br />
fakulteto v Ljubljani, in sicer na smer<br />
slovenščina – ruščina. Za študij književnos<br />
so me navdušili takratni mladi asisten. Že<br />
v drugem letniku pa me je profesor za<br />
slovensko dialektologijo, dr. Tine Logar, s<br />
svojimi ognjevimi predavanji tako navdušil,<br />
da je usmeril mojo raziskovalno življenjsko<br />
pot v slovensko narečjeslovje.<br />
Častna občanka Občine Selnica ob Dravi<br />
Dr. Terezija ZORKO<br />
Najprej sem napisala celotno narečno<br />
slovnico kapelskega govora za diplomsko<br />
delo in na Prešernov dan, leta 1961, so mi<br />
za to podelili Prešernovo nagrado. Profesor<br />
mi je ponudil mesto asistentke na univerzi,<br />
a sem raje izbrala poučevanje<br />
slovenščine v šolskem centru na Ravnah<br />
na Koroškem, na gimnaziji pa sem poučevala<br />
tudi ruski jezik. Po deseh leh sem<br />
se spet vrnila k dialektologiji, ko so me<br />
izvolili na takratni Pedagoški akademiji za<br />
asistentko. Vpisala sem se na podiplomski<br />
študij in v Ljubljani 1976 magistrirala in<br />
1986 doktorirala iz slovenskega<br />
jezikoslovja – dialektologije. Leta 1996 sem<br />
bila izvoljena v naziv redna profesorica za<br />
dialektologijo in zgodovino slovenskega<br />
jezika, leta 2003 pa so mi na univerzi<br />
podelili naziv zaslužna profesorica. Istega<br />
leta so me izvolili na Slovenski akademiji<br />
znanos in umetnos v naziv izredna članica<br />
SAZU.«<br />
Kako ste in še kombinirate študij, službo<br />
in družinsko življenje?<br />
»Mož mi je pri mojem študiju zelo pomagal.<br />
Velikokrat mi je vozil v kraje mojega<br />
raziskovanja, ko pa ni mogel, pa sem pot<br />
ubrala z avtobusom in vlakom. Veliko sta<br />
mi pomagala moja mama in stric Miha, ki<br />
sta bila najboljša informatorja, ko sem<br />
raziskovala govor svoje rojstne vasi.«<br />
Kam vse vas je zanesla pot raziskovanja?<br />
»Prehodila sem severno Pohorje, Mežiško<br />
in Mislinjsko dolino, obmejno Dravsko hribovje<br />
od Ojstrice do Maribora, čez Haloze<br />
od Borla do Žetal, celo Prlekijo, številne<br />
prekmurske vasi, vse porabske vasi na<br />
Madžarskem, slovenske štajerske vasi<br />
v Avstriji, južno Pohorje, srednještajersko<br />
govoreče vasi in še bi lahko naštevala.«<br />
Kateri dialekt vam je najbolj pri srcu<br />
in zakaj?<br />
»Vsi dialek so zame dragoceni, res pa<br />
je, da globinsko najbolj obvladam svoj<br />
koroški dialekt in v pogovoru z domačini<br />
se takoj prestavim v svojo<br />
izvirno materinščino.«<br />
Kje vse si lahko to preberemo in se o tem<br />
malo poučimo?<br />
»Številne raziskave sem objavljala v različnih<br />
revijah in monografijah doma in v<br />
svetu ter v dveh knjigah. Sedaj pripravljam<br />
že tretjo narečjeslovno monografijo.«<br />
Kaj vam osebno pomeni to delo, ki ga<br />
opravljate?<br />
»Narečjeslovno delo zahteva veliko študija,<br />
snemanj in popisovanj na terenu. Ta<br />
raziskovanja dajejo globlji smisel mojemu<br />
življenju. Vesela sem, da lahko o svojih odkritjih<br />
poročam na posameznih sestankih<br />
v Sloveniji, pa tudi na Finskem, v Italiji,<br />
Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem in v<br />
Makedoniji.«<br />
Kaj želite sporoči našim bralcem?<br />
»V Selnici ob Dravi, v kraju, kjer prebivam<br />
na moževi domačij že več kot trideset le,<br />
govorijo štajerski kozjaški govor, ki sem ga<br />
raziskala in tudi objavila, še vedno slišim<br />
pristno govorico, zlas med starejšimi<br />
občani. Pri mlajših je vpliv medijev bolj<br />
opazen in je njihov jezik pogosto narečen.<br />
V javnem nastopanju se skušajmo približa<br />
knjižnemu jeziku, zasebno pa ohranjajmo<br />
svojo govorico, saj nam je pomagala<br />
prežive več kot soč let. Slovenščina je v<br />
21. stoletju postala enakovreden jezik<br />
drugim jezikom v Evropi. Ponosna sem na<br />
to, da mi je Občina Selnica ob Dravi 23.<br />
maja 2004 podelila naziv častne občanke<br />
za moj prispevek k uveljavljanju in dialektološkemu<br />
spoznavanju Selnice ob Dravi in<br />
Dravske doline v širšem in svetovnem prostoru.«<br />
doma<br />
DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 17
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 18<br />
KARATE KLUB SELNICA OB DRAVI<br />
SELNIŠKI KARATEISTI V NO-<br />
VEMBRU ODLIČNI<br />
Selniški karateis v letošnjem šolskem letu<br />
ponovno nizajo odlične rezultate, tako na<br />
državnem kot mednarodnem nivoju.<br />
4.11.2007 Mednarodni<br />
turnirj v Siofoku na<br />
Madžarskem<br />
1. mesto Žan IGREC, kate, kade;<br />
2. mesto Paskal STERNAD, borbe -65kg, ml.<br />
kade;<br />
3. mesto Žan PINTAR, kate, dečki 12 – 13<br />
let;<br />
3. mesto Željko PANZALOVIČ, kate, ml.<br />
kade;<br />
3. mesto Žan IGREC, borbe +70kg, kade<br />
borbe +75kg, kade.<br />
10.11.2007 Žalec v organizaciji<br />
KK Nestor državno prvenstvo<br />
do 21 let<br />
1. mesto Blaž TOPLAK, borbe -80kg, mladinci;<br />
3. mesto Paskal STERNAD, borbe -70kg, ml.<br />
mladinci;<br />
5. mesto Mac AMON, kate, ml. dečki;<br />
5. mesto Nino ŠKET, kate, ml. dečki;<br />
5. mesto Eva LEP, kate, st. deklice;<br />
5. mesto Žan PINTAR, kate, st. dečki;<br />
5. mesto Žan IGREC, kate, kade;<br />
5. mesto Željko PANZALOVIČ, kate, ml.<br />
kade;<br />
5. mesto Žan IGREC, BALATON CUP 2007,<br />
SIOFOK, MADŽARSKA.<br />
17.11. 2007 Hajdina pri Ptuju -<br />
mednarodni turnir Euroeast<br />
1. mesto Mac MORI, kate, 4 – 5 razred;<br />
1. mesto Paskal STERNAD, borbe absolutno,<br />
8 – 9 razred;<br />
1. mesto Žan IGREC, kate, kade;<br />
2. mesto Željko PANZALOVIČ, kate, kade;<br />
3. mesto Asej FRAS PEČLIN, kate, 1 – 3<br />
razred;<br />
3. mesto Nino ŠKET, kate, 6 – 7 razred;<br />
3. mesto Žan IGREC, borbe absolutno,<br />
mladinci;<br />
5. mesto Željko PANZALOVIČ, borbe absolutno,<br />
mladinci.<br />
17.11. Hypo pokal v Sevnici<br />
2. mesto Žan PINTAR, kate, 13 let;<br />
3. mesto Sara KETIŠ, kate, 11 let;<br />
3. mesto Michel MALINIČ, kate, 12 let;<br />
5. mesto Nik PUŠNIK, kate, 13 let;<br />
5. mesto Klemen KOS, kate, 13 let.<br />
24.11. 2007 Mednarodni<br />
turnir Ljubljana open<br />
Blaž Toplak je zmagal v borbah člani +80kg.<br />
Zmaga je še toliko vrednejša, saj je v finalu<br />
premagal tretjeuvrščenega z letošnjega<br />
mladinskega evropskega prvenstva<br />
Tabakoviča iz Velenja.<br />
BLAŽ TOPLAK DRŽAVNI<br />
PRVAK<br />
Dvajsetletni Blaž Toplak je karateju zvest<br />
že 16 let. Pričel je, ko je bil star šri leta,<br />
sprva bolj na željo mame, a mu je hitro<br />
postalo zanimivo. Na treninge v Ruše sta<br />
hodila skupaj s sestro Vanjo, a ostal je le<br />
on, vse do leta 1995, ko so v Selnici ustanovili<br />
nov karate klub. Že kot majhen je<br />
s tekmovanj nosil priznanja, medalje in<br />
pokale. Trenerji so kmalu ugotovili, da je<br />
fant nadarjen, predvsem pa resen in<br />
odgovoren. »Blaž je resen, zavzet, delaven<br />
in prilagodljiv, sicer pa njegovi rezulta<br />
zgovorno pričajo o tem.« z navdušenjem<br />
pove trener Branko Vališer.<br />
In takega ga poznajo vsi, tako trenerji kot<br />
drugi člani: »Izjemno rad grem z Blažem na<br />
tekmovanja, saj z njim nimam nobenih<br />
skrbi, le pes moram sska, in sicer da<br />
mu bo žreb pri izbiri nasprotnika naklonjen,<br />
v vsem drugem pa mu stoodstotno zaupam.<br />
Takih tekmovalcev si želim še več,«<br />
ga pohvali trener Kamil Fras. Blaž je v vsej<br />
svoji karieri le enkrat pomislil, da bi odnehal.<br />
Takrat je bil star 15 let in je pričel<br />
obiskova srednjo šolo v Mariboru. Pa ni<br />
bil razlog pomanjkanje volje, pač pa je imel<br />
pouk popoldan in ni mogel več trenira z<br />
drugimi. A je to leto kondicijo vzdrževal<br />
sam, se prešolal in ponovno pričel trenira,<br />
takrat še z večjo zagnanostjo. Da je<br />
fant skromen, je jasno takoj, ko se z njim<br />
pričneš pogovarja. Medalj in pokalov ne<br />
šteje več, saj jih je preveč, najdražjega<br />
nima, saj so vsak zase dosežek. Je pa zelo<br />
ponosen na letošnji naslov državnega<br />
prvaka, to pa zato, ker je bil državni prvak<br />
nazadnje leta 2003. Karate ima rad, pa ne,<br />
ker bi ga zanimali pretepi, pač pa ohranjanje<br />
kondicije in zdrav način življenja in<br />
nenazadnje priložnost, da obiščeš države,<br />
ki jih morda nikoli ne bi videl. Tako je bil že<br />
na Poljskem, Madžarski, Avstriji, Italiji,<br />
Hrvaški, Makedoniji in pred kratkim na<br />
svetovnem mladinskem prvenstvu v<br />
Turčiji. Zelo pa si želi vide domovino<br />
karateja Japonsko, kjer bo prihodnje leto<br />
svetovno prvenstvo. Ob dobrih rezultah<br />
in uvrstvi v državno reprezentanco, in<br />
seveda sponzorjih, se mu bodo sanje<br />
morda le uresničile.<br />
Danica Ksela<br />
foto: Jani Dolinšek<br />
Selniški karateis sodijo med najboljše slovenske klube<br />
foto: Jani Dolinšek<br />
Blaž Toplak:<br />
želim si vide Japonsko<br />
18 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 19<br />
25 let OOZ Ruše<br />
Obrtna zbornica Slovenije je ob 25-letnici Območni obrtni zbornici Ruše<br />
podelila srebrno plaketo OZS.<br />
Območna obrtna zbornica Ruše je 1. decembra<br />
v prostorih Doma obrambne vzgoje<br />
Pekre ob 25-letnici organizirala<br />
srečanje obrtnikov OOZ Ruše, obeleženo s<br />
podelitvijo priznanj, kulturnim programom<br />
in družabnim srečanjem.<br />
Svečanos so se poleg obrtnikov zbornice<br />
udeležili številni gostje.<br />
Najprej so prisotne pozdravili župani občin,<br />
na območju katerih deluje Območna<br />
obrtna zbornica Ruše. Vili Rezman, župan<br />
občine Ruše, je spregovoril o razvoju obr<br />
v Rušah in o odličnem sodelovanju občine<br />
z obrtno zbornico.<br />
Za prihodnje je napovedal izgradnjo dveh<br />
obrtno - poslovnih con in novega<br />
smučarsko turisčnega centra. Jurij Lep,<br />
župan občine Selnica ob Dravi, je poudaril<br />
pomen vrednotenja obr ter menil, da so<br />
obrtniki danes vse bolj cenjeni. Glede<br />
ruške zbornice pa je poudaril, da imajo<br />
danes svoje lastne prostore, dobre kadre<br />
in znanje, zato meni, da bodo kot organizacija<br />
preživeli. Franc Ladinek, župan<br />
občine Lovrenc na Pohorju, je zaradi<br />
odsotnos poslal svojo poslanico.<br />
O razvoju Območne obrtne zbornice Ruše<br />
je nato spregovoril Marijan Herš,<br />
predsednik te zbornice. Začetki so bili<br />
skromni. Tako je peščica ruških obrtnikov<br />
na zboru obrtnikov občine Maribor Ruše<br />
daljnega leta 1982 ustanovila Obrtno<br />
združenje občine Maribor Ruše, ki je delovalo<br />
v sklopu šesh obrtnih združenj občin<br />
Maribora v skupnih poslovnih prostorih v<br />
Mariboru. Spremembe so narekovale tudi<br />
statusna preoblikovanja.<br />
Tako je od leta 1991 ruške obrtnike povezovala<br />
Obrtna zbornica Ruše, od leta 1996<br />
pa Območna obrtna zbornica Ruše. Za<br />
celotno obdobje obrtnega združevanja je<br />
značilnih kar nekaj pretresov, tako poli-<br />
čnih kot zakonodajnih. Tako je za ruške<br />
obrtnike prav gotovo pomemben mejnik<br />
razpad Jugoslavije, s tem pa izguba trga velikih<br />
industrijskih obratov na območju Ruš,<br />
posledično pa seveda tudi delovnih mest.<br />
Ruše so tako postale občina z največjo<br />
brezposelnostjo po številu prebivalcev v<br />
Sloveniji.<br />
Takratne razmere so narekovale odprtje<br />
obrtnih obratovalnic in tako je število ustanavljanja<br />
malih enot postopoma<br />
naraščalo. Od leta 1990, ko je zbornica<br />
združevala zgolj 160 obratovalnic, imamo<br />
sedaj 350 subjektov tako fizičnih oseb s<br />
statusom samostojnega podjetnika kot<br />
pravnih oseb, ki opravljajo obrtne, obr<br />
podobne dejavnos oz. dejavnost domače<br />
in umetnostne obr. Prednostne naloge<br />
ruške zbornice za akvnejši razvoj podjetniškega<br />
okolja so ureditev komunalno<br />
opremljenih zemljišč za poslovno obrtne<br />
cone, finančna pomoč pri prvem odpiranju<br />
dejavnos, sodelovanje zbornice pri javnih<br />
razpisih na področju razvoja podjetništva,<br />
pri oddajanju javnih naročil, na področju<br />
izobraževanja in informiranja kot tudi pri<br />
razvoju VEM - točke. Območna obrtna<br />
zbornica Ruše želi z navedenimi pobudami<br />
in predlogi doseči boljše pogoje za delo<br />
sedanjih in bodočih obrtnikov ter ustavi<br />
trend upadanja števila obrtnikov.<br />
Jubilejno priznanje za 10-letno uspešno<br />
opravljanje obr so nato prejeli Danilo Ditmajer,<br />
Benjamin Grahor, Zvonko Ipavec,<br />
Marn Iršič, Andrej Kopše, Janez Korošec,<br />
Danilo Peruš in Pantelija Savič. Priznanje<br />
za 20-let uspešnega opravljanja obr so<br />
prejeli Anton Golja, Bojan Sever in Zdravko<br />
Šarh, za 30-let pa Olga Kores. Posebno<br />
priznanje s plaketo za 35-let obrtniške po<br />
pa je prejel Srečko Šarh mlajši.<br />
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije<br />
Miroslav Klun in predsednik organizacijsko<br />
kadrovske komisije OZS Franc Vesel sta<br />
podelila priznanja OZS zaslužnim članom iz<br />
Območne obrtne zbornice Ruše. Diplomo<br />
OZS so prejeli Anton Pokeržnik iz Selnice<br />
ob Dravi, ki je samostojno obrtno<br />
delavnico odprl leta 1965 v garaži svoje<br />
hiše in ki je že leta 1967 skonstruiral novo<br />
peč za centralno ogrevanje s horizontalnimi<br />
preka. Srečko Šarh iz Ruš je obratovalnico<br />
odprl leta 1966, njena posebnost<br />
je bilo tesno prepletanje velike kmeje in<br />
obr. Leta 1972 se je na samostojno obrtniško<br />
pot podal tudi njegov sin. Srečko<br />
Šarh je obrtno dejavnost prenesel na<br />
vnuka Tineta Šarha, ki kot tretji rod<br />
nadaljuje družinsko tradicijo. Priznanje je<br />
prejel še Alfonz Šumer. Obrtna zbornica<br />
Slovenije je ob 25-letnici podelila srebrno<br />
plaketo OZS Območni obrtni zbornici Ruše.<br />
Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice<br />
Slovenije, je ob tem še izpostavil zgodovinski<br />
trenutek položaja obr, saj uresničujejo<br />
obrtniki danes naloge, ki so si jih naložili<br />
nekoč. In kakšne temelje so si zastavili v<br />
teh dokumenh? V ospredju je članstvo,<br />
trud, da spremenijo negavno javno<br />
mnenje o obrtništvu, da postanejo vzor<br />
mladim, kaj obrtniki so konji, ki vlečejo ta<br />
voz. Bistveno se je znižala članarina ob<br />
tem, da je članstvo ostalo obvezno. Čakajo<br />
torej pomembne naloge – dogovor o<br />
delitvi članarine, doseči vrnitev olajšav za<br />
male, za ustreznejši kadilski zakon, reši je<br />
treba perečo prevozniško problemako,<br />
sodelovali pa bodo tudi pri projektu<br />
odpravljanja administravnih ovir v Evropski<br />
uniji.<br />
Ob koncu je zbrane pozdravil še Ljubo Germič,<br />
poslanec državnega zbora, ki se je zavzel<br />
za ohranitev kakovos obrtniških<br />
storitev ob nižanju izobrazbenih zahtev in<br />
standardov za odprtje obrtnega obrata.<br />
V kulturnem programu je poleg glasbenice<br />
na gongih nastopil še Obrtniški pevski zbor<br />
OOZ Ruše.<br />
DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 19
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:18 Page 20<br />
UTRIP ŠOLE<br />
Ekipa Mišmaša pred nastopom v Rušah<br />
smo se odločili, da bomo tudi v šolskem<br />
letu 2007/2008 nadaljevali z dobro prakso.<br />
Tokrat smo projekt poimenovali Leto knjižnih<br />
junakov. Ideja za tovrstno poimenovanje<br />
je povezana s prednostno nalogo<br />
letošnjega šolskega leta, to je dvigom<br />
bralne pismenos pri učencih. In ker knjižne<br />
junake najdemo v knjigah, se nam je<br />
zdela to še ena izmed možnos za razvijanje<br />
bralne kulture na naši šoli. Vsak<br />
razred oziroma oddelek si je izbral svojo<br />
knjigo/knjižnega junaka, ki ga bo skušal<br />
skozi leto ob različnih priložnosh in<br />
prireditvah tudi predstavi.<br />
Šola meni, da morajo bi pri oblikovanju<br />
šolskega dela enakovredni partnerji tudi<br />
V šolskem letu 2006/2007 smo se loli<br />
projekta Leto kulture. Na naši šoli je ta projekt<br />
zelo lepo zaživel. Učenci so predstavljali<br />
države sveta ter značilnos slovenskih<br />
pokrajin. S tem projektom je dihala vsa<br />
šola in ga zaključila z uspešno predstavo<br />
Pekarna Mišmaš, v kateri so moči združili<br />
učenci in učitelji. Predstavo smo uspešno<br />
predstavili učencem, staršem in krajanom<br />
ob zaključku šolskega leta.<br />
Igra je doživela velik odziv in zato smo z<br />
njeno predstavitvijo nadaljevali tudi v<br />
šolskem letu 2007/2008. Z njo smo se<br />
predstavili v Cankarjevem domu na Fesvalu<br />
tretjega življenjskega obdobja. Na<br />
predvečer dneva učiteljev smo jo uprizorili<br />
še v Domu kulture v Rušah vsem učiteljem<br />
OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Janka Glazerja<br />
Ruše in GSKŠ Ruše.<br />
Zaradi uspešnos omenjenega projekta<br />
Nastop pevskega zbora učencev in učiteljic<br />
Novoletne delavnice<br />
starši. V ta namen smo staršem na voljo na<br />
tedenskih in mesečnih pogovornih urah<br />
ter roditeljskih sestankih, družimo pa se<br />
tudi ob manj formalnih priložnosh. V<br />
mesecu oktobru je bil na primer organiziran<br />
kostanjev piknik, na katerem smo<br />
se učenci, učitelji in starši sladkali z vročimi<br />
kostanji in sladkim moštom, starši in<br />
učitelji pa smo svoje moči pomerili tudi v<br />
odbojki in nogometu.<br />
Eno izmed takih srečanj so bile tudi decembrske<br />
delavnice, na katerih so učenci<br />
skupaj z razredniki in starši ustvarjali<br />
izdelke za novoletni sejem na vasi. Ti so bili<br />
izdelani glede na vsebino knjige, ki si jo je<br />
posamezni razred oziroma oddelek v Letu<br />
knjižnih junakov izbral za svojo. Tako so se<br />
prav vsi razredi s svojo stojnico in izdelki<br />
20 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:19 Page 21<br />
predstavili na novoletnem sejmu na vasi.<br />
Praznični utrip je bilo mogoče na šoli začu že v mesecu novembru,<br />
ko smo učenci in učitelji izdelovali božično-novoletne voščilnice<br />
ter se ob tem družili, pogovarjali in zabavali. Voščilnice so<br />
letos naše ročno delo in imajo zaradi tega še večjo vrednost.<br />
Letos decembra smo se učitelji spomnili tudi na izdajo knjige O<br />
šoli in času 1797–1997, ki jo je naša šola izdala ob dvestoletnici<br />
šolstva v Selnici ob Dravi. Po deseh leh smo knjigo želeli predstavi<br />
vsem učencem šole ter nanjo spomni oziroma seznani z<br />
njo starše ter druge obiskovalce naše šole. Ob tej priložnos smo<br />
pripravili razstavo in otvoritev le-te povezali z decembrskimi<br />
pogovornimi urami.<br />
Vse omenjeno smo popestrili z uvodnim kulturnim programom,<br />
na katerem so se predstavili vsi trije pevski zbori naše šole –<br />
otroški, mladinski in pevski zbor učiteljic ter naši petošolci. Ob<br />
tem smo zopet pokazali, da učenci in učitelji naše šole ob različnih<br />
priložnosh znamo in zmoremo združi svoje moči.<br />
Dramska skupina M2JS<br />
se predstavi<br />
Smo šri mlada, navihana, radovedna dekleta, polna energije, in<br />
sestavljamo dramsko skupino M2JS. Naše ime je sestavljenka iz<br />
začetnic naših imen: Maja, Maja, Janja, Sara. Naši začetki segajo<br />
v december 2006, ko smo odigrale komedijo Božičkove ljubice,<br />
pod okriljem Alfa teatra. V letu 2007 smo se osamosvojile in<br />
danes nastopamo kot samostojna dramska skupina. Naše delo<br />
predstavljajo komedije in igre za otroke, ob katerih najbolj uživamo.<br />
V oktobru 2007 smo se udeležile snemanja kuharske oddaje<br />
Dober tek, Slovenija, ki je bila posneta v gosšču Pri lipi na Mu<br />
in predvajana na programu Tv Pika. Ker se je bližala Noč čarovnic,<br />
smo svoje delovanje predstavila v preobleki čarovnic in poskusile<br />
pripravljene dobrote iz buč s tamkajšnjimi gos.<br />
M2JS kot čarovnice na Mu<br />
Knjiga O šoli in času 1797–1997<br />
V našo sredino spada tudi vrtec. Letos ima najstarejša skupina<br />
otrok iz vrtca svojo igralnico v prostorih šole. Otroci so se šole privadili<br />
in tudi »ta veliki« so jih lepo sprejeli. V mesecu novembru<br />
so otroci vrtca dobili novo igralo – plezalo, ki so ga bili zelo veseli<br />
in se radi igrajo na njem in ob njem.<br />
Na šoli se dogaja veliko. Upamo, da bo tudi prihodnje leto lepo,<br />
uspešno in pestro.<br />
V prihodnjem letu si želimo veliko ustvarjalnih in uspehov polnih<br />
trenutkov.<br />
Rade se preizkušamo v novih izzivih, zato smo se odločile, da<br />
preizkusimo svojo srečo in znanje v oddaji Družinski dvoboj na<br />
TV3. Pomerile smo se s tremi nasprotnimi ekipami in dve izmed<br />
njih celo premagali; to je bil za nas velik uspeh.<br />
Nadaljevale smo našo tradicijo in pripravile Božični večer z zanimivimi<br />
gos in zaigrale našo božično igro, ki se je zaključila s prihodom<br />
Božička. Tega so se najbolj razveselili naši najmlajši, saj<br />
so prejeli majhna presenečenja. Tudi starejši občani so se ob<br />
našem programu razvedrili in se do solz nasmejali.<br />
Tudi v novem letu 2008 se nas ne boste »znebili«. Pripravljamo<br />
nove projekte in obljubljamo, da nas boste še marsikje srečali.<br />
VAŠE M2JS<br />
(Maja, Maja, Janja, Sara)<br />
Najmlajši na igralu<br />
Na snemanju oddaje Družinski dvoboj<br />
DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 21
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:19 Page 22<br />
SLOVENEC SEM<br />
Splet okoliščin je bil, da smo leta 2002 ustanovili<br />
kulturno - izobraževalno društvo,<br />
ki smo ga poimenovali po Janezu Urbasu<br />
(Juder), zadnjem in nadvse zaslužnem županu<br />
Selnice ob Dravi pred 2. svetovno<br />
vojno. Skoraj hkra smo navezali ske z zamejskimi<br />
Slovenci v Avstriji, Italiji in na<br />
Madžarskem. Začetni koraki so vedno<br />
težavni in tudi mi smo imeli veliko težav pri<br />
navezovanju skov in pridobivanju zaupanja.<br />
Veliko srečo smo imeli, da med<br />
nami živi vplivna in nadvse ugledna prof.dr.<br />
Zinka Zorko, z njeno pomočjo in karizmo<br />
so nam bila odprta vsa vrata pri Slovencih<br />
v zamejstvu. Takrat smo spoznali, kako<br />
pomembno delo je opravila oziroma<br />
opravlja za dobro vsega slovenstva. Naše<br />
delo je bilo samo to, da ji stopimo ob stran<br />
in hodimo po po, ki jo je začrtala. Nobenemu<br />
članu društva ni žal, da smo naredili<br />
ta korak, na pravi po smo.<br />
Plod vseh skov in sodelovanj z zamejci je<br />
tudi tretje srečanje (sedaj že tradicionalno)<br />
z zamejskimi Slovenci v občini Selnica ob<br />
Dravi. Srečanje je potekalo v soboto, 29.<br />
septembra 2007, na Sp. Slemenu. Rdeča<br />
nit vseh srečanj je tekmovanje v kuhanju<br />
divjačinskega golaža v kotlu na odprtem<br />
ognju. Na ta način vnesemo tudi nekaj tekmovalnega<br />
vzdušja v samo druženje, ki pa<br />
je vedno popestreno tudi s spremljajočo<br />
prireditvijo. Letošnje leto je to bila razstava<br />
SLOVENEC SEM. Na njej je bilo predstavljeno<br />
življenje in delo zamejskih Slovencev<br />
skozi čas.<br />
Koroški Slovenci so se nam predstavili z<br />
razstavo Oblačilna kultura slovenskega<br />
kmečkega prebivalstva od Zilje prek Roža<br />
do Podjune, ki jo je pripravila dr. Marija<br />
Makarovič. Na razstavi je bila predstavljena<br />
dokumentacija pražnje in delovne<br />
oblačilne kulture dvojezičnega prebivalstva<br />
na podeželju južne Koroške, kakršno je bilo<br />
v navadi v 19. stoletju in prvi polovici 20.<br />
stoletja. Regionalno različna delovna in<br />
pražnja oblačila pa tudi njihove funkcije so<br />
bile pod vplivom srednjeevropskih mest in<br />
trgov. Moda se je v podeželskem okolju<br />
nenehno spreminjala in ravno to smo<br />
lahko na zelo slikovit način videli na tej<br />
razstavi. Očitno je bilo. kako so vplivale finančne<br />
možnos na posameznika in na<br />
vaške norme oblačenja. Noša oziroma<br />
oblačila na podeželju niso imela enake<br />
podobe, spreminjala so se od vasi do vasi.<br />
Razstavo je postavila in uredila ga.<br />
Michaela Fugger ob nepogrešljivi pomoči<br />
Magde Urbas.<br />
Zamejski Slovenci iz Italije so se predstavili<br />
z dvema razstavama. Fotografska razstava<br />
fotografa Maria Magajna, rojenega v Trstu<br />
1916, se je imenovala Barve otroštva v<br />
črno – belem. Predstavljala je otroke na<br />
robu preživetja, nasmejane, umazane in<br />
zanemarjene. Fotografije so bile posnete v<br />
Trstu v obdobju 1945 – 1955. To obdobje<br />
je bilo za Trst zelo pomembno, takrat se je<br />
pisala povojna zgodovina za Slovence onstran<br />
meja.<br />
Druga razstava se je imenovala Pesniki<br />
dveh manjšin. Ta razstava je zaključek istoimenskega<br />
projekta, ki ga je organizirala<br />
Zveza slovenskih kulturnih društev in Italijanske<br />
unije, pod pokroviteljstvom<br />
Evropske unije v okviru Intereg III A Italija<br />
– Slovenija 2000- 2006. Na visoki kulturni<br />
ravni poglablja bogato področje manjšinske<br />
stvarnos na Primorskem območju<br />
z zrcalnega pogleda Slovencev v Italiji in<br />
Italijanov v Sloveniji. Razstava predstavlja<br />
izbrano liriko šriindvajseh pesnikov in<br />
podrobne, krično opremljene opise njihovega<br />
ustvarjalnega dela. Izbor avtorjev<br />
sta strokovno izvedla prof. Miran Košuta in<br />
prof. Elis Deghengi Olujić. Razstava pa je<br />
bila popestrena z odličnimi fotografijami<br />
pesnikov avtorja Andreja Furlana.<br />
Naši, sedaj že lahko rečemo stari znanci in<br />
nadvse dragi prijatelji Porabski Slovenci so<br />
se pri nas že večkrat predstavili, nazadnje<br />
na Porabskem dnevu v občini Selnica ob<br />
Dravi, nastopu pevk in uspešni komediji v<br />
kulturnem domu.<br />
Tokrat so se nam predstavili s fotografsko<br />
razstavo avtorja Karla Holeca, fotografa,<br />
novinarja, polika in vidnega kulturnega<br />
delavca v Porabju. Na posebno slikovit<br />
način je predstavil življenje in delo v<br />
samem Porabju. Z ogledom razstave smo<br />
lahko spoznali Porabje v vsem njegovem<br />
sijaju, žalos in veselju. Spoznali smo<br />
porabskega človeka in njegov vsakdan,<br />
videli nasmejane otroke in zaskrbljene<br />
22 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:19 Page 23<br />
matere, videli žuljave roke in delovne žene. Porabje je čas, ki smo<br />
ga mi že dali v pozabo, tam ga še vedno živijo. Ljudje pa so zato<br />
veliko bolj prijazni in zadovoljni z vsem, kar jim življenje ponuja.<br />
Mi pa se lahko samo zamislimo in pri tem obujamo spomine.. Fotografije<br />
so bile resnično vredne ogleda in samo upamo lahko, da<br />
nas bo Karel Holec v bližnji prihodnos razveselil z novo razstavo<br />
fotografij iz svojega bogatega ustvarjalnega opusa.<br />
Najpomembnejši del dneva pa je bila otvoritev razstave, ki je bila<br />
nekaj posebnega in po mnenju mnogih vrhunec dneva in vzgled<br />
za vse ostale organizatorje različnih prireditev. Po pozdravnem<br />
nagovoru župana Jurija Lepa in slikovi predstavitvi celotne<br />
prireditve dr. Boruta Holcmana so se pod spretnim vodstvom<br />
voditeljice otvoritvene slovesnos Anite Rihter menjavali govorniki:<br />
predstavniki ministrstva za kulturo, zamejskih Slovencev<br />
in nastopajoči. Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na<br />
Madžarskem, nam je predstavil manjšino in izrazil veliko veselje<br />
vseh v Porabju ob skorajšnji ukinitvi meja in s tem združenju z<br />
mačno domovino. Dr. Janko Zerzer, predsednik KKZ iz Celovca,<br />
je predstavil predvsem kulturno življenje na Koroškem in veliko<br />
željo po še večjih skih in sodelovanju z mačno domovino.<br />
Marino Maršič, predsednik Slovenskih kulturnih društev v Italiji,<br />
je z velikim veseljem sporočil, da je bil sprejet zaščitni zakon za<br />
Jezikovne drobtinice<br />
Stalne besedne zveze v<br />
Dr. Zinka Zorko<br />
slovenščini<br />
Iz frazeološkega slovarja slovenskega jezika avtorja Janeza Kebra<br />
(Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2003) sem izpisala najbolj značilne<br />
stalne besedne zveze – frazeme, ki jih poznamo tudi v naših krajih.<br />
Sreča Abrahama 'dožive 50 let'; abrahamovec 'petdesetletnik.<br />
Frazem je svetopisemskega izvora. Judje so rekli Jezusu: »Še petdeset<br />
let nimaš in si videl abrahama?«<br />
Abraham je po stari zavezi živel v 18. stoletju pred Kristsom; bil je<br />
praoče Judov, sin Tare, mož Sare, stric Lota in ohranitelj vere v<br />
edinega boga.<br />
Močan (glavni, zadnji) adut 'učinkovito sredstvo, dober pripomoček'.<br />
Frazem izhaja iz jezika kvartopircev, v katerem je adut 'klicana<br />
barva pri kvartanju, ki jemlje'.<br />
Močen kot bik 'premočen'; sopomenka močen kot konj, močen<br />
kot medved, močen kot vol.<br />
Primera temelji na biku kot veliki in močni živali; znana je tudi v<br />
češčini, poljščini in ruščini.<br />
Blažev žegen 'kar je neučinkovito'. Frazem je povezan s sv.<br />
Blažem, škofom in mučencem iz Sebaste v Mali Aziji (v koledarju<br />
je 3. februarja). Besedna zveza Blažev blagoslov izhaja iz legende<br />
o čudežni ozdravitvi dečka. Ob tem blagoslovu duhovnik s<br />
prekrižanima svečama pod vratom govori verniku: »Po priprošnji<br />
svetega Blaža, škofa, mučenca, te varuj Gospod bolezni v grlu in<br />
vsakega drugega zla …«<br />
Bob ob steno meta 'opravlja nekoristno delo, zaman se trudi'.<br />
Frazem je nastal po predstavi o nesmiselnem metanju boba<br />
ob/v steno. Pomeni tudi 'bi brez uspeha, zaman'.<br />
Slovence v Italiji, in to je pomemben mejnik v uveljavljanju njihovih<br />
pravic. Zvrsli so se nastopajoči, ki so nas preseneli z veliko<br />
mero profesionalnos in kvalitetnimi nastopi. To so bili:<br />
moška vokalna skupina Srake (Gorica), pevski zbor Skala KD Slovan<br />
(Trst), ljudske pevke Zveze Slovencev Števanovci, skupina<br />
Nomos (Celovec), Pevski zbor Ruše, MPZ Pavza iz Selnice ob Dravi.<br />
Ob zaključku so vsi nastopajoči, skupaj z gos in obiskovalci<br />
družno zapeli pesem SLOVENEC SEM.<br />
Razstavo je svečano odprla ena najzaslužnejših domačink dr.<br />
Zinka Zorko. V mesecu dni, kolikor je bila razstava odprta, si jo je<br />
ogledalo precejšnje številom obiskovalcev, večinoma iz Maribora,<br />
žal pa zelo malo Selničanov.<br />
Po zaključni slovesnos je naša svetnica dr. Vlasta Krmelj povabila<br />
predstavnike ministrstva za kulturo in prisotne poslance<br />
državnega zbora, da si ogledajo grad Viltuš in njegovo klavrno<br />
stanje. Danes že lahko rečemo, da je dr. Vlasta Krmelj bila zelo<br />
uspešna pri tej in še mnogo drugih predstavitvah problemake<br />
gradu. Razlog več, da smo lahko zadovoljni s takšnimi prireditvami,<br />
saj pripomorejo tudi k ugledu naše občine.<br />
V sodelovanju z zamejskimi Slovenci vidimo veliko priložnost za<br />
našo občino tako na kulturnem, gospodarskem kot na poličnem<br />
področju. Korak je narejen, potrebno je podat še samo še roko<br />
in sodelovanje lahko steče.<br />
Pri na boben 'dožive prisilno dražbo, gospodarstvo propas'.<br />
Frazem je nastal po nekdanjem načinu razglasitve rubeža z bobnom.<br />
Boben se je nekdaj uporabljal tudi za razglasitev vojnega<br />
stanja.<br />
Drža se (sta) kot lipov bog 'bi neroden, molčeč, negiben, tog'.<br />
Jedro primere je lipov bog s prvotnim pomenom 'kip boga, Jezusa<br />
ali svetnika iz lipovega lesa'. Pri tem je lahko dobil tudi prenesen<br />
pomen 'nerodnež, okornež, nespretnež, molčečnež'.<br />
Boj z mlini na veter 'spopadanje z namišljeno nevarnostjo'.<br />
Frazem je nastal po preoblikovanju sestavine bojeva se v boj,<br />
izhaja pa iz boja z mlini na veter naslovnega junaka don Kihota v<br />
romanu španskega pisatelja Servantesa.<br />
Ta je pa bosa 'to ni res, to je izmišljeno'. Ženska oblika pridevnika,<br />
tj. bosa, je nastala po izpustu besed trditev, novica, tj. neosnovana,<br />
neutemeljena, neresnična.<br />
Ime kaj za bregom 'skriva, taji kaj; skrivaj pripravlja, namerava<br />
stori kaj'. Breg je naravni objekt, za katerega človekov<br />
pogled ne more seči. Skrivanje za njim je tako postalo prispodoba<br />
namernega skrivanja, tajenja, pripravljanja neprijetnega,<br />
nepričakovanega.<br />
DECEMBER 2007 - <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> 23
Selnica:Selnica 17.12.2007 2:19 Page 24<br />
12. TRADICIONALNI<br />
SPUST S PLEŽUHI<br />
IN SREČANJE STARODOBNIH<br />
PREVOZNIH SREDSTEV NA SNEGU<br />
SOBOTA 23. 2. 2008 OD 15. URE DALJE<br />
Pridružite se nam na eni najbolj obiskanih etnoloških prireditev<br />
na Snežnem stadionu pod mariborskim Pohorjem, ki<br />
pritegne vsako leto številne obiskovalce, sodelujoče in<br />
medije: srečanju starodobnih prevoznih sredstev na snegu –<br />
pležuhi, poki, drdelci, smuči, sani…<br />
Selniški plejžuhar'i, združeni v Društvo za ohranjanje<br />
ljudskega izročila – Country club Selnica ob Dravi, že 12. leto<br />
pripravljamo prireditev, ki se bo odvijala v treh sklopih:<br />
* etno spust – spust s starodobnimi prevoznimi sredstvi,<br />
* največji ksiht – najbolj zabavni pležuharji<br />
* VIP spust – znani Slovenci na starodobnih prevoznih sredstvih<br />
Več informacij najdete ne naši spletni strani: www.plezuh.net<br />
trije župani in kraljica jabolk<br />
24 <strong>Selniške</strong> <strong>novice</strong> - DECEMBER 2007