Orjaška zlata rozga Solidago gigantea

More documents

Recommendations

Info

Območje naravne razširjenosti: Severna Amerika Poti vnosa in širjenje: Orjaško zlato rozgo so v 18. stoletju prinesli v Evropo kot okrasno rastlino. Približno 100 let kasneje se je začela širiti z vrtov v naravo. Hitrost širjenja je ocenjena na 910 km 2 /leto. Pojavljanje v Sloveniji: Prvi podatek o pojavljanju vrste v Sloveniji je iz leta 1852. Gre za primerke iz herbarijske zbirke botanika Plemla, ki je orjaško zlato rozgo nabral v Dobrovem pri Beli Cerkvi (herbarijska pola je shranjena v herbariju LJU). S preloma 19. v 20. stoletje so znani še podatki iz Ljutomera, Maribora, Gorice, Senožeč, Kostanjevice. Ekološke značilnosti Habitat: Orjaška zlata rozga je zelo nezahtevna vrsta kar se tiče rastišč. Ustrezajo ji zelo različni tipi rastišč ne glede na vlažnost prsti, količino dušika v tleh, teksturo tal ali osvetljenost. V Severni Ameriki, kjer so njena naravna nahajališča, uspeva predvsem na bogatih, vlažnih tleh, na dobro osvetljenih mestih. V Evropi pa je glede pogojev za rast bistveno manj zahtevna. Prav tako kot v njenem prvotnem območju uspevanja je tudi tu pogosta na vlažnih bregovih voda in na gozdnih robovih, zelo velike strnjene sestoje pa tvori tudi na sušnejših rastiščih ob cestah, železnicah in na drugih ruderalnih mestih. V Evropi se vrsta uspešno širi tudi na senčna in s hranili revnejša mesta. Na bogatih tleh so sestoji gostejši, rastline višje z bogatejšimi socvetji. Sestoji se ob ugodnih pogojih hitro širijo. Razmnoževanje in življenjski cikel: Orjaška zlata rozga je zelnata trajnica. Ima zelo doge in trpežne korenike, ki prezimijo. Korenike služijo tudi vegetativnemu razmnoževanju, saj iz njih poganjajo novi in novi nadzemni poganjki. Na ta način rastlina tvori obsežne in goste sestoje, lahko celo s preko 150 poganjki na kvadratni meter. Rastlin se s pomočjo korenik tudi širji na daljše razdalje, saj se lahko majhni delčki korenike, ki jih voda ali drugi prenašalci prenesejo na nova primerna mesta, hitro ukoreninijo in zasnujejo nov sestoj. Vrsta cveti pozno poleti. Prve cvetoče rastline se pojavijo konec julija. Vrhunec cvetenja je avgusta. Vrsta je žužkocvetka. Rastline po oprašitvi in oploditvi tvorijo velike količine plodov, ki se lahko zaradi šopov laskov z vetrom širijo na dolge razdalje. Ugotovili so, da se orjaška zlata rozga na krajše razdalje širi predvsem s pomočjo korenik, na daljše pa s prenosom semen. Vplivi tujerodne vrste Vplivi na biotsko raznovrstnost: Orjaška zlata rozga zaradi vegetativnega načina razmnoževanja tvori zelo goste sestoje. Sestoji so trajni, v njih pa ne more uspevati nobena 2
druga rastlinska vrsta. Z mest, kjer uspevajo sestoji orjaške zlate rozge je izrinjena vsa avtohtona (domorodna) flora. Vplivi na zdravje ljudi: Niso poznani. Vplivi na gospodarstvo: Orjaška zlata rozga je ugodna pozno poletna paša za čebele, ki na njenih obsežnih sestojih nabirajo nektar in cvetni prah, kar prispeva k boljši ohranitvi družin čebel in tako boljši razvoj zimskih čebel. Ukrepi Preventivni ukrepi: Prepoved gojenja v okrasne, čebelarske in druge namene, zasajevanje brežin rek in drugih območij podvrženim človekovemu delovanju s samoniklimi vrstami, ter ozaveščanje javnosti o invazivnosti te vrste. Vrsto še vedno občasno najdemo med okrasnimi trajnicami v vrtnih centrih, kar bi bilo zaradi njene invazivnosti treba prepovedati. Odstranitev ali nadzor vrste: V naravnem okolju v Severni Ameriki prekomerno širjenje vrste dobro nadzorujejo različne žuželke, ki se hranijo z orjaško zlato rozgo. V Evropi teh herbivorov ni, ali pa imajo na širjenje vrste zelo majhen vpliv. Glede na veliko pogostost orjaške zlate rozge je možnosti za njeno popolno odstranitev praktično ni. Širjenje manjših, lokalno razširjenih populacij bi lahko zaustavili s košnjo ali odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem. S tem bi se preprečilo vnašanje novih semen v talno semensko banko in s tem kalitev novih rastlin. Z redno in pravočasno košnjo se sčasoma izčrpajo zaloge hranil v korenikah in s tem rastline propadejo. Različni viri navajajo, da košnja dvakrat letno (maja in avgusta) več let zapored lahko zelo zmanjša gostoto sestoja zlate rozge. Študija nadaljnjega možnega širjenja areala orjaške zlate rozge v Evropi je pokazala, da ima vrsta glede na ekološke zahteve velik potencial za nadaljnje širjenje predvsem proti jugu in vzhodu. Prav na teh območjih, kjer vrsta še ni pogosta in se pojavlja v manjših populacijah, je možnost nadzora nad širjenjem večja. Viri Povezave do informacij na spletu: http://www.zaplana.net/flowers/Asteraceae/SolidagoGigantea(OrjaskaZlataRozga)/si_SolidagoGigantea(Orj askaZlataRozga).asp http://www.floraweb.de/neoflora/handbuch/solidagogigantea.html http://www.slovenski‐cebelarji.com/index.php?option=com_content&task=view&id=88&Itemid=91 http://plants.usda.gov/java/profile?symbol=SOGI 3
Page 1: Informativni list 5b Orjaška zlata
Page 5: 5

Orjaška zlata rozga Solidago gigantea

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?