15. obÄinski praznik 16

16 

brezplačno glasilo OBČINE MUTA 

maj 2009 letnik VI številka 16 

občina 

javni zavodi 

društva 

župnija 

gospodarstvo 

kmetijstvo 

intervju 

mladi talenti 

kultura 

nekoč in danes 

obletnice 

križanka 

Občina Muta vabi na 

prireditve ob 15. občinskem prazniku 

15. OBČINSKI PRAZNIK

uvodnik 

Spoštovane občanke, cenjeni občani občine Muta! 

Letos naša občina praznuje že 15. 

občinski praznik. Že pred časom smo 

ugotavljali, da prvotni termin občinskega 

praznika ni bil najbolj posrečen, in 

glede na to, da ste občani in občanke 

zelo pozitivno sprejeli novi termin, smo 

se tudi tokrat odločili, da občinski praznik 

občine Muta obeležimo v zadnjih 

dveh vikendih v mesecu maju. Tudi za 

letošnji občinski praznik je odbor pripravil 

zelo pester program z željo, da 

bi zadovoljil čim večje število občank 

in občanov, tako tistih, ki se navdušujejo 

nad športnimi prireditvami in v 

njih uživajo, kot tudi tistih, ki so željni 

obogatiti svojega duha s kulturo. Naj 

omenim, da smo tokrat namenili veliko 

pozornosti predvsem mladini iz 

naše osnovne šole, tako se še tesneje 

povežemo in tako okrepimo dobro sodelovanje 

med lokalno skupnostjo in 

javnimi zavodi. 

Na kulturnem področju velja omeniti 

velik projekt: 9. srečanje pevskih 

zborov Koroško-šaleške pokrajinske 

zveze društev upokojencev. Občinski 

praznik bosta popestrili tudi obe naši 

godbi in simfonični orkester učencev 

Glasbene šole Melodija. Vsekakor pa ne 

smemo pozabiti tudi prve samostojne 

razstave akademskega slikarja g. Karla 

Pečka na Muti. 

Tudi na športnem področju bo pestro 

in zanimivo, saj se bodo odvijale 

številne aktivnosti, kot so tradicionalni 

pohod na Bricnik, prireditev Vsi kolesarimo, 

invalidi se bodo pomerili v 

tekmovanju v pikadu, vneti kolesarji se 

bodo lahko povzpeli na Sv. Jernej nad 

Muto, taborniki pa bodo tekli tradicionalni 

45. taborniški tek. 

Spoštovani, občinski praznik je 

tudi priložnost, da spregovorimo še 

o načrtih, ki smo si jih zadali s sprejetim 

proračunom za leto 2009, ki znaša 

3.712.073,26 € in je glede na rebalans iz 

leta 2008 povečan za 13 %. 

Tudi v letu 2009 je glavnina investicijskih 

sredstev namenjena prometu 

in komunalni ter komunikacijski infrastrukturi 

(projektna dokumentacija). 

Zavzelo bi veliko prostora, če bi podrobno 

naštel vse investicije, ki jih planiramo 

v letu 2009, pa vendar dovolite, 

da omenim nekaj najpomembnejših: 

I. Investicijsko vzdrževanje in 

gradnja občinskih cest 

• Cesta sp. Muta–Sv. Primož (Tu gre za 

nadaljevanje rekonstrukcije lokalne 

ceste regionalnega pomena iz leta 

2008. Projekt bo končan v letošnjem 

letu.) 

• Projekt ceste »Flisova« – projektna 

dokumentacija in odkup zemljišča 

• Projekt ceste Gortina (nad Sezamom), 

izdelava projektne 

dokumentacije 

Dokončanje parkirišča na sp. Muti 

Ureditev ceste ob Bistrici 

• Protiprašna izvedba na cesti Sv. 

Jernej in Mlake 

• Ureditev Levstikove ulice na sp. Muti 

Protiprašna izvedba Sv. Primož 

• 

Izdelava projektne dokumenta- 

• 

cije za kolesarsko stezo Trbonjski 

most–Vrata 

• Ureditev avtobusnih postajališč 

II. Področje gospodarstva 

Obrtna cona Gortina (nadaljevanje 

• 

aktivnosti v obrtni coni na Gortini: 

cesta, vodovod, kanalizacija, TF 

postaja) 

Spodbujanje razvoja turizma (Pro- 

• 

jekt Drava kot priložnost: ureditev 

športno-rekreacijsko-turističnega 

centra ob izlivu Bistrice v reko Dravo, 

večji del projekta bo zaključen v 

letu 2009.) 

III. Varovanje okolja 

• Sanacija odlagališča odpadkov na 

Gortini 

• Sofinanciranje izvedbe regijskega 

odlagališča odpadkov – KOCEROD 

• Nadaljnja ureditev in dopolnitev 

ekoloških otokov 

IV. Aktivnosti na področju odpadnih 

voda 

• Projekti za čistilno napravo in 

vodooskrbo 

• Dokončanje kanalizacije ceste Ob 

potoku (takse za obremenjevanje 

voda) 

• Ureditev hudournikov (Koparčev 

graben, Vaukmanov in Karničnikov 

most) 

V. Prostorsko planiranje stanovanjske 

in komunalne dejavnosti 

Skupni regionalni inšpektorat 

• 

Nadaljevanje prostorskega plana 

• 

občine Muta 

Vodooskrba – sofinanciranje 

• 

izgradnje individualnih vodovodov, 

sofinanciranje vodovoda Ob Bistrici 

27, Gortinska cesta 4, 6, 8 in na 

Pernicah 

Spodbujanje stanovanjske izgradnje 

• 

– novo naselje Ob polju – SE3 

Nakup stanovanja za invalide 

• 

Izdelava mansardnih stanovanj 

• 

(Glavni trg 22, 27) 

VI. Zdravstveno varstvo 

Sofinanciranje logopedov 

• 

Sofinanciranje dežurne službe in 

• 

NMP 

VII. Kulturne, športne in nevladne 

organizacije 

• Vzdrževanje spominskih obeležij in 

kapelic 

• Sofinanciranje kulturnih društev – 

KUD Muta 

• Sofinanciranje športa in prostočasnih 

aktivnosti 

Mučan

uvodnik 

VIII. Izobraževanje 

• Nabava opreme – Vrtec Muta (ureditev 

peskovnikov, ureditev dveh 

igralnic) 

• Adaptacija telovadnice (garderobe 

in sanitarije) 

Nabava opreme za OŠ Muta 

Nabava opreme za OŠPP Muta 

• Sofinanciranje glasbenega 

izobraževanja 

IX. Socialno varstvo 

Tudi v letu 2009 imamo v proračunu 

za namene socialnega varstva planirana 

znatna sredstva, vendar ocenjujem, 

da bi kazalo zaradi vse težje situacije, 

ki se pojavlja zaradi gospodarske krize, 

ob rebalansu sredstva za te namene še 

povečati. 

Omenjene so bile največje in najpomembnejše 

investicije. Podrobneje pa 

so opredeljene po postavkah v tekstualnem 

in finančnem delu proračuna za 

leto 2009. 

Gospodarska kriza, ki je zajela celotno 

gospodarstvo v svetu, Evropi in ne 

nazadnje tudi v Sloveniji, se kaže tudi 

na področju lokalnih skupnosti, kljub 

povečanju primerne porabe s strani 

države lokalnim skupnostim bodo nekatere 

občine znatno oklestile svoje 

proračune z rebalansom. 

Proračun, ki smo ga sprejeli v mesecu 

marcu, je uravnotežen in realen. 

V kolikor bomo na prihodkovni strani 

realizirali vse, kar smo planirali, in če bo 

tudi država izpolnila svoje obveznosti, 

potem ne vidim bojazni, da tudi proračun 

za leto 2009 ne bi bil realiziran, 

tako kot smo načrtovali. 

Glede na recesijo, ki se močno kaže v 

Koroški regiji in tudi v zgornji Dravski dolini, 

bi kazalo ob obravnavi rebalansa več 

pozornosti posvetiti vsem oblikam pomoči 

tistim občinam, ki so pomoči najbolj 

potrebne in so na robu preživetja. 

Kazalo bi razmisliti tudi o spremembi 

pravilnika o dodeljevanju socialnih 

pomoči iz proračuna občine. Še posebno 

aktivno se mora vključiti »socialna« 

komisija in budno spremljati socialni 

položaj občanov in na osnovi ugotovi- 

tev predlagati ukrepe za socialno najbolj 

ogrožene. 

Priznati moramo, da je gospodarska, 

ekonomska in socialna situacija izredno 

težka in zapletena, vendar ne smemo 

obupati, kajti za vsakim dežjem posije 

sonce in verjamem, da bomo s skupnimi 

močmi premagali krizo in da bo čim 

prej posijalo sonce za vse nas. 

Spoštovane občanke in občani, iskrena 

hvala za dosedanje sodelovanje, 

čestitke ob 15. občinskem prazniku, 

hkrati pa vas iskreno vabimo, da se prireditev 

udeležite v čim večjem številu, 

se poveselite in pozabite na težave, s 

katerimi se trenutno srečujemo. 

Župan Boris Kralj 

Beseda urednice 

Spoštovani! 

Živimo v času, ko nas z vseh koncev 

obsipavajo z najrazličnejšimi informacijami, 

ko naše nabiralnike polnijo še 

pred nekaj leti nepredstavljive količine 

raznega reklamnega materiala, ko nam 

na vsakem koraku ponujajo in vsiljujejo 

celo paleto le najboljših izdelkov za nas 

in našo družino … Ob tem pa pogosto 

ne znamo več izluščiti bistva, utapljamo 

se v poplavi tehničnih pripomočkov, 

ki naj bi nam olajšali življenje, ob 

tem pa pogosto izgubljamo stik s sabo 

in drug z drugim. In čas nam polzi med 

prsti … 

Sredi tega zapletenega časa, dragi 

bralci, vam pošiljamo že šestnajsto 

številko Mučana. Mnogo lepih in pomembnih 

dogodkov se je zvrstilo v 

prvih mesecih letošnjega leta, številni 

posamezniki si zaslužijo, da jih posebej 

omenimo in jim čestitamo ob njihovih 

dosežkih. Ker je pred nami občinski 

praznik, vam v prilogi predstavljamo 

Mučan 

program prireditev in dobitnike občinskih 

priznanj. 

Seveda pa vas še vedno vabimo 

k sodelovanju. Ker mnogi dogodki 

tako hitro in dostikrat neopazno drsijo 

mimo nas, je prav, da vsaj drobce preživetega 

in doživetega iztrgamo pozabi 

časa in jih tako tudi ohranimo našim 

zanamcem. Pri tem nam lahko prav vi 

zelo pomagate. 

Veselimo se vaših prispevkov, ki 

jih lahko še naprej pošiljate na elektronski 

naslov: obcina.muta@muta.si 

ali pa jih oddate osebno na Občini 

Muta. 

Majda M. Lesjak 

Izdajatelj: Občina Muta. 

Glavna in odgovorna urednica: 

Majda M. Lesjak. 

Člani uredništva: Lidija Verdnik, 

Marija Omulec, Kristl Valtl. 

Lektoriranje: Majda M. Lesjak, prof. 

Fotografije: Drago Verdnik, Rudi Koležnik, 

Kristl Valtl, arhivi organizacij in 

družinski arhivi. 

Na naslovnici: Izdelovanje velikanske 

butare na Gortini (foto: Rudi Koležnik). 

Produkcija: Exfer, d. o. o. 

Naklada: 1300 izvodov. 

Leto: maj 2009. 

Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, 

izbire in krajšanja člankov ter 

spremembe naslovov. 

Glasilo je vpisano v razvid medijev 

Ministrstva za kulturo pod št. 764. 

1

vrtec 

Ekobralna značka že v vrtcu 

V Vrtcu Muta smo se strokovne 

delavke odločile za sodelovanje 

v republiškem projektu 

Ekovrtec. Zavedamo se, 

da je knjiga v vseh življenjskih 

obdobjih sredstvo, preko 

katerega se učimo, spoznavamo, 

spodbujamo miselne 

procese in še in še. Vsakodnevno 

branje in pripovedovanje 

zgodb, pravljic in drugih 

literarnih del pripomore 

k ustvarjanju predstav, dogajanj, 

doživljanj, spoznanj. 

Otroke smo preko lutke 

Skupaj smo prebirali knjige z 

ekološko vsebino 

Toma, glavnega junaka našega 

projekta, spodbudile k 

pogovoru o skrivnostih in o 

načinu, kako s svojimi dejanji 

ohraniti naše okolje čisto. Lutka Tom in njegova prijateljica Lili 

sta bila ves čas prisotna pri ogledovanju knjig in sta sledila 

njihovim dejanjem v ekološkem kotičku. 

Preko ogleda naše šolske knjižnice so otroci še bližje spoznavali 

knjige, poslušali zgodbe ter spoznavali ravnanja z njimi. 

Knjižni kotiček za izposojo smo si uredili kar v vrtcu. Tako 

so otroci imeli priložnost izposoje knjig z namenom, da se 

tudi starši z branjem zgodb svojim otrokom aktivno vključijo v 

naš projekt. Ob vsebinah smo spoznavali, kako lahko s svojimi 

dejanji prispevamo k ohranjanju čiste narave in kako je poslušanje 

literarnih del pomembno za vse življenjske generacije. 

Medse smo povabili domačinko, gospo Marijo Mrakič, ki 

nam je z branjem svojih pesmi popestrila naše druženje. Naučili 

smo se tudi eno njenih pesmi z ekološko vsebino, z naslovom 

Čuvaj naravo. Za druženje smo ji nadvse hvaležni in si še 

nadalje želimo sodelovanja. 

Ogledali smo si zabojnike na ekoloških otokih 

Ogledovali smo si zabojnike na ekoloških otokih občine 

Muta, ugotavljali barve pokrovov na zabojnikih, oznake na njih 

in pomen ločevanja. Ob literaturi in zgoščenki Komunalnega 

podjetja Radlje smo spoznavali proces ločevanja, odvoza in 

reciklaže odpadnih materialov. Tudi v vrtcu smo pri vzgojnem 

delu star papir uporabili za igro, ustvarjanje in izdelavo lutk, 

šele nato pa ostanke oddali v primerno škatlo z odpadki. Pripravili 

smo ekokotiček, kjer smo uredili ločeno zbiranje izrabljenih 

baterij, praznih kartuš, plastičnih zamaškov in starega 

papirja. V naravi smo spoznavali nepravilnosti pri ravnanju z 

odpadki in se pogovarjali, kako bi sami skupaj s starši pripomogli 

k ekološki ozaveščenosti nas vseh. Otroci so imeli glede 

tega veliko idej: 

»Da ne bi metali odpadke v gozd.« 

»Plastenke moramo dat v zabojnik z rumenim pokrovom in ne 

na tla.« 

»Škatle iz kartona ne smemo metat v smeti.« 

»Voda mora bit čista, da jo pijemo, se umivamo in rabimo za 

kuhanje.« 

»Ribica rabi vodo, da lahko diha.« 

»Ne smemo metat smeti v Bistrico, da pol plavajo, pa ni lepo.« 

»Da ne bi metali kaj strupov v vodo.« 

»Hodit bi blo treba peš, ne pa se tolk vozit.« 

»Blo bi fajn, če bi se vozli s picikli.« 

»Da se ne bi tak kadilo od avta po zraku, da pol kašljamo.« 

Aktivno vključevanje otrok in staršev pri dejavnostih, zbiranju 

in ločevanju odpadkov, prebiranju knjig z ekološko 

vsebino, samostojno zaznavanje nepravilnega odlaganja odpadkov 

v okolju, pobiranje odpadkov v naši okolici in pravilno 

sortiranje v zabojnike z določeno vsebino ter izvedba akcije 

»Peš v vrtec skupaj s starši«, ekološki dan – vse to so pozitivni 

učinki našega projekta. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za 

sodelovanje in pomoč pri njegovi izvedbi. 

Gospa Marija Mrakič je z branjem svojih pesmi popestrila 

naše druženje 

Vzgojiteljica: Martina Črešnik 

Pomočnica vzgojiteljice: Vesna Kota 

Pripravnica: Karmen Vimer 

2 Mučan

vrtec 

Dan z drugačno igračo 

ovijali poškodovane noge in si celo izdelali svoje reševalno 

vozilo. Če vas kaj boli, pa nas obiščite! Lepo vas bomo oskrbeli. 

Vzgojiteljica: Tanja Osrajnik 

Pomočnica vzgojiteljice: Simona Harnik 

Tudi igra s škatlami in tulci je zabavna 

S polic sva pospravili igrače in jih napolnili s škatlami in 

tulci različnih velikosti in oblik. Otroci so se z njimi dolgo 

igrali. Raziskali so, kaj je v njih; jih uporabili za daljnogled; napolnili 

z drugimi, manjšimi škatlami; potiskali; vlekli; zgradili 

grad ali preprosto zlezli vanje in uživali ob mirni igri. 

Ustvarjanje iz odpadnega 

materiala 

Vse leto že zbiramo star papir in kartuše. Sedaj pa smo se 

dogovorili, da bomo zbirali tudi škatle – velike in male. Otroci 

so v vrtec prinesli veliko škatel in ker smo se pogovarjali 

o dinozavrih, smo se dogovorili, da bomo iz škatel izdelali 

velikega dinozavra. 

Vzgojiteljica: Elica Repnik 

Pomočnica vzgojiteljice: Urška Miklavc 

Zdravniki v vrtcu 

Tako je nastajal naš dinozaver 

Kar poglejte nas, najmlajše! 

Pomladni kihci so otroke pogosto popeljali k zdravniku. 

Zdaj smo zopet vsi zdravi in dobre volje. Polni »zdravniških 

izkušenj« smo se tudi sami igrali zdravnike in bolnike. Kar 

poglejte nas, najmlajše! Oblekli smo prave zdravniške kape, 

Mučan 

Najprej so se otroci s škatlami igrali, nato pa sem jih spodbudila, 

da so začeli sestavljati dinozavra. Oblekli so likovne 

majice, vzeli v roke lepilo Mekol in začeli lepiti škatle eno na 

drugo. Pozabili niso niti na oči in usta. Za usta so si izbrali 

škatlo, ki se je odpirala samo na eni strani. 

Drugi dan pa smo našega dinozavra še prebarvali z vodenimi 

barvami. Izgledal je kot pravi dinozaver – velikan. Postavili 

smo ga v naš ekokotiček, da so si ga lahko ogledali še 

drugi otroci v vrtcu in njihovi starši. Bili smo zelo ponosni na 

svoj izdelek. 

Vzgojiteljica: Olga Čeru 

Pomočnica vzgojiteljice: Renata Dvornik 

3

vrtec 

Od nekoč do danes 

Z otroki raziskujemo našo preteklost. Obiskali smo muzej, 

nato pa smo ustvarjali. In kaj so otroci narisali? 

Otroci so tudi doma poiskali veliko zanimivih predmetov iz 

preteklosti. Med njimi je bila tudi zelo stara knjiga z naslovom 

Dedek je pravil, ki nam jo je za nekaj časa zaupala Anja. 

Otrokom sem pokazala to staro knjigo in jim povedala, 

Obiskali smo muzej, nato pa smo ustvarjali 

Martin: »Narisal sem velika vrata od muzeja, zid in mojo 

mamo, ko ima velik muzejski ključ.« 

Leja: »Gasilski avto z otroki v muzeju, tam, ko smo mi bili.« 

Nika: »Ker se mi je najlepši zdel, sem narisala gasilski avto, 

pa ključ, da lahko gremo v muzej.« 

Timi: »Narisal sem gasilski avto s pajčevino, to pomeni, 

da je star, 100 let.« 

Nejc: »Ker mi je bilo najbolj všeč, sem narisal: ključ, žlico, vilico, 

veliko skledo in male skodelice.« 

Nina: »Tista vrata sem narisala, ko vodijo ven iz muzeja in 

stopnice do občine.« 

Nadja: »Narisala sem muzejski ključ, ko odpira tista velika 

vrata.« 

Aneja: »Jaz sem narisala staro policijsko obleko, staro šalco, ko 

se še ven kadi dim, stare štemplke pa dinar stari, pa še ključ.« 

Amadeja: »Narisala sem muzejska vrata, da prideš do starih 

stvari.« 

Metka: »Narisala sem muzejski ključ, ko odpira muzej. Tote 

pike okrog pa sem tak s prsti delala.« 

Tadeja: »To sem narisala, ko sem si najbolj zapomnila in mi je 

bilo všeč. Denarje, štempiljke, ključ, vrata.« 

Tina: »Jaz sem pa tako drugačno kapo narisala, ko jo ma moj 

ata, ko je gasilec.« 

Suzana: »Narisala sem gasilsko jopo, kravato in hlače, pa tisto 

za štopat.« 

Matej: »Narisal sem denarje, pa ključ, pa kuhlo, pa vlata, pa 

stempilke.« 

Tadej: »Narisal sem avto, gasilski, ko mi je bil zelo všeč. Zelo 

fajn se mi je zdelo, ko sem ga lahko malo vozo. 

Ko bom velik, bom policija.« 

Anja: »Jaz sem pa dans tisto staro knjigo prnesla.« 

da bo čez dve leti stara sto let, zato jo bomo poimenovali 

»stoletna knjiga«. Iz knjige smo prebrali pripovedko Marinka 

in škrateljčki, nato pa v besedilu iskali stare besede, razložili 

njihov pomen in iskali nove izraze zanje. 

Ko smo se pogovarjali o preteklosti, smo iskali tudi slovenska 

imena naših dedkov in babic in tudi stare besede, ki 

jih otroci pogovorno še slišijo (šefla, talir, piglajzl, kinderpet, 

širhakl, pojštr, kuhla, šuhi, žajfa, firanki, repa, koreje, goti, gotica 

…). 

S tem pa naše raziskovanje preteklosti še ni zaključeno. 

Igramo se stare gibalne igre, rajalne plese, skrivalnice in rešujemo 

uganke. Ogledali si bomo stare objekte, hiše v našem 

kraju. V garderobi vrtca pa nam bo spregovorila tudi stara 

omara. Raziskovali bomo njeno preteklost in jo narisali. 

Vzgojiteljica: Anita Klug 

Pomočnica vzgojiteljice: Jasmina Antonijević 

4 Mučan

vrtec, osnovna šola 

Na razstavi 

presenečenje in nagrada za vse, ki so si tega dne vzeli čas 

in s svojo udeležbo pripomogli k bogatenju medsebojnih 

odnosov, skrbi za sočloveka, za naravo in okolje. 

Podpis ekolistin 

Ker Sanjo Repnik zelo dobro poznamo, smo nastopali 

na odprtju njene razstave 12. marca v knjižnici na Muti. Naš 

nastop, njene umetnine ter Tinkarino igranje na flavto, so 

razveselili številne obiskovalce. 

Vzgojiteljica: Elica Repnik 

Letošnji ekodan pa je bil še posebno slovesen, saj so se 

učencem pridružili tudi otroci Vrtca Muta in učenci OŠPP 

Muta, ki že drugo leto sodelujejo v projektu Ekokovrtec oz. 

Ekošola kot način življenja in so si na podlagi izpolnjenih 

sedmih korakov prislužili ekozastavo ter tega dne tudi podpisali 

ekolistino. 

Z njo so se v vrtcu zavezali, da bodo skrbeli za zdravo 

življenje (zdrava prehrana, pitje vode, gibanje), vzgajali za 

okoljsko odgovornost (ločeno zbiranje odpadkov, varčevanje 

z vodo in energijo, skrb za urejenost), ekološko osveščali 

otroke, starše in ostale ljudi v kraju (internetna stran, mediji, 

prireditve), vsako leto pa ponovno poskrbeli za doseganje 

ekorezultatov. 

Že drugi ekodan na 

OŠ Muta 

Ni nam vseeno, kam hiti naš svet, 

ni nam vseeno, kako bomo živeli mi in naši otroci. 

Zato želimo biti dober vzgled in pokazati, da nam je mar. 

OŠ Muta je v soboto, 9. maja 2009, že drugo leto organizirala 

ekodan z naslovom Šport in špas – dan druženja in gibanja 

treh generacij. Namen prireditve je medgeneracijsko 

sodelovanje in spoštovanje ter ekološko ozaveščanje vseh 

generacij o pomenu kvalitete življenja. 

Tega dne so se zvrstile družabne in športne aktivnosti, ki 

so se jih udeležili številni krajani, prijatelji in sorodniki naših 

učencev. 

Program aktivnosti je poleg domačih društev (PD Bricnik, 

PGD Muta, LD Muta, društvo gobarjev Ježek) obogatilo tudi 

ekološko društvo Za boljši svet, ki je ob podpori Ministrstva 

za okolje in prostor učencem pripravilo predstavo Rešimo 

Zemljo in ekološke delavnice za učence zadnje triade. Druženje 

vseh udeležencev na pohodu ter srečanje s predstavniki 

društev je marsikomu še polepšalo sončen majski dan. 

Ves čas prireditve se je izvajala meritev krvnega tlaka, vsi 

udeleženci pa so lahko sodelovali v kvizu ŠPORT – EKO – 

ZDRAVO = ZA ZABAVO. Potekala je tudi humanitarna akcija 

Pismo srca. Vsak udeleženec je prinesel kilogram odpadnega 

papirja kot osebni prispevek k fundaciji. Nastop glasbenega 

gosta Milana Kamnika na zaključni prireditvi pa je bil pravo 

Mučan 

S tem dogodkom smo se tudi učenci in učitelji OŠPP Muta potrdili kot 

prave ekoface. Poglejte nas! 

Tudi učenci in učitelji OŠPP Muta so si celo šolsko leto s 

številnimi ekološkimi aktivnostmi zelo prizadevali izvesti vseh 

sedem korakov, da bi si prislužili ekozastavo in s tem tudi oni 

pridobili naziv ekošola. 

Podpis ekolistin je bil zelo slavnosten – učenci OŠPP so za 

to priložnost pripravili kratek kulturni program z ekohimno in 

ekozaobljubo, s katero so se zavezali, da bodo še naprej skrbeli 

za ohranjanje narave in ozaveščanje svojega okolja o pomenu 

skrbi za zdrav način življenja in varčno ravnanje z vodo, 

energijo ter za ločeno zbiranje odpadkov. 

Otroci vrtca so za podpis ekolistine prav tako spesnili ekohimno, 

oblikovali ekoznak vrtca in se naučili nekaj pesmi z 

ekološko vsebino. Po prisrčnem kulturnem programu so tudi 

oni odšli na krajši pohod in izvajali družabne ter gibalne igre. 

5

osnovna šola 

Prireditve in podpisa ekolistin so se udeležili tudi vabljeni 

gostje: Mirko Topler, podžupan občine Muta, Dane Katalinič, 

nacionalni koordinator ekošol, in Alojz Komše, predstavnik 

Surovine. 

Zadovoljni obrazi številnih udeležencev letošnjega ekodneva 

le potrjujejo, da morajo biti varovanje našega zdravja, 

gradnja lepših odnosov ter odgovorno ravnanje z naravo in 

okoljem, v katerem živimo, naša skupna skrb in da želimo vsi 

živeti in ustvarjati v prijaznem, čistem in urejenem okolju. 

Ekošola je način življenja in ekodan je eden izmed mnogih 

aktivnosti OŠ Muta, kjer se gradijo vrednote, ki so temelj 

za odgovoren način življenja na našem planetu. 

Zapisali: Franja Razdevšek, Olga Čeru in 

Valentin Črešnik. 

Evropska vas tudi letos na 

OŠ Muta 

Učenci in učitelji OŠ Muta smo tudi letos sodelovali v 

projektu Evropska vas. Osnovni cilj tega projekta je spoznavanje 

držav Evropske unije, vzpodbujanje medkulturnega 

razumevanja, tolerance, solidarnosti in hkrati zavedanje lastne 

kulturne identitete. 

Na OŠPP Muta so raziskovali Luksemburg 

naše šole. Naučili smo se veliko novega. Pri delu smo uživali, 

saj so bile oblike dela zelo inovativne. 

Na podoben način so učenci OŠPP Muta raziskovali Luksemburg, 

pod vodstvom koordinatorice Mete Fras. 

Projekt smo zaključili 8. maja 2009 s prireditvijo v počastitev 

dneva Evrope na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. 26 

osnovnih in srednjih šol ter vrtcev Koroške regije, ki smo v 

tem projektu sodelovali, je na stojnicah predstavilo vse, kar 

je med letom nastalo. Prireditev s pestrim kulturnim programom 

je potekala pod okriljem Šole za ravnatelje in Evropskega 

socialnega sklada. 

Z medsebojnim druženjem ter izmenjavo mnenj in materialov 

smo dobili občutek, da je Evropa naš skupni prostor. 

Nada Jeznik, šolska koordinatorica 

Red je vedno pas pripet 

Tako smo predstavili Poljsko 

Na začetku šolskega leta smo se dogovorili, da bomo 

letos raziskovali Poljsko. Spoznali smo zgodovino Poljske, 

njene geografske in etnične značilnosti, kulturo in jezikovne 

značilnosti države ter običaje, kulinariko, glasbo, poljske 

znanstvenike in športnike. Izdelali smo poljske zastave, grbe 

in razglednice s poljskimi mesti, iz modelirne mase pa junake 

poljskih risank. Brali smo poljske pripovedke, risali risbice 

in napisali poljsko-slovenski slovar. Izdelali smo veliko plakatov, 

na katerih smo predstavili rezultate našega raziskovalnega 

dela. 

V projektu so sodelovali vsi učenci in večina učiteljev 

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike 

Slovenije sodeluje v mednarodnem projektu za spodbujanje 

uporabe otroških varnostnih sedežev, katerega namen 

je spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev 

ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Otroci 

v Sloveniji poznajo akcijo pod imenom priljubljene figurice 

Pasavček. 

Zaščita otroka v avtu je eden najbolj učinkovitih ukrepov 

za izboljšanje varnosti. Tako smo skupaj z ostalimi sodelujočimi 

državami pripravili skupni preventivni projekt, ki ga je 

finančno podprla tudi Evropska unija, Generalna direkcija za 

promet in energijo. Vsebinsko se akcija navezuje tudi na aktivnosti 

v okviru širše akcije Varnostni pas – vez z življenjem, 

ki teče pod okriljem Ministrstva za promet RS. V letošnjem 

letu sodeluje v projektu Euchires – Pasavček že 14 evropskih 

držav. 

Že drugo leto smo se projektu priključili tudi učenci prve 

triade OŠ Muta. Že ob začetku šolskega leta smo pričeli s 

seznanjanjem s prometno varnostjo. Prvi šolski dan nam je 

policist g. Kreuh pripravil prometne napotke za učence in za 

6 Mučan

osnovna šola 

starše. Starši so skupaj z otroki prisluhnili predavanju o varnosti 

na cesti, spremljanju otroka v šolo, varni šolski poti … 

Učenci so prejeli brošure in knjižico Red je vedno pas pripet 

ter kresničko in rumeno rutico. Ob naslednjem obisku nas 

je g. Kreuh pri predmetu spoznavanje okolja popeljal peš 

skozi naš kraj, nam pokazal varne poti ter nam pomagal pri 

učenju prečkanja ceste v domačem kraju. Skozi celo leto in 

kadar gremo na izlete, učiteljice vedno znova opozarjamo 

otroke na varno hojo v koloni na cesti, po pločniku in predvsem 

na varno prečkanje ceste. Posebej moramo biti odrasli 

pozorni na svoje obnašanje v prometu in biti s svojim ravnanjem 

otrokom dober vzor. 

Podrobno smo spoznavali prometne znake v našem kraju, 

še posebej prometne znake v naši šolski okolici. Spoznali 

smo, kdo je sopotnik v vozilu (avtobus, avto, kombi) in kakšno 

mora biti sopotnikovo vedenje v različnih prevoznih 

sredstvih. 

Na prireditvi je otroke presenetil tudi »pravi« Pasavček 

otroke je bil zanimiv tudi poligon – vožnja z avtomobilčki, 

kjer so se skozi igro naučili nekaj osnovnih prometnih pravil. 

Seveda je otroke na prireditvi presenetil tudi »pravi« Pasavček, 

za katerega so vsi znali povedati, da pravi: »Red je vedno 

pas pripet!« Obiskal nas je tudi policist g. Izak, ki je otrokom 

Otroci so ustvarjali ob Pasavčku in svoje izdelke razstavili 

Otroci so risali sebe, pripetega v avtomobilu, izdelovali 

Pasavčka – kopitljačka, barvali pobarvanke, izpolnjevali razpredelnice, 

kjer so označevali, kolikokrat so se pri vožnji z 

avtomobilom pripeli z varnostnim pasom, brali brošure in 

letake, zbirali fotografije, peli in pisali pesmice s prometno 

vsebino, izdelovali avtosedeže, brali in pisali spise, zgodbice 

s prometno vsebino … 

Dopoldan, 23. aprila 2009, je potekala na OŠ Muta prireditev 

ob zaključku projekta Pasavček. V goste smo povabili 

vrtec in osnovno šolo s prilagojenim programom. Pred pričetkom 

prireditve so si lahko starši in ostali gostje ogledali 

razstavo likovnih izdelkov otrok na temo Pasavčka v garderobnih 

prostorih. Na prireditvi, ki so se je udeležili starši in 

otroci, so se predstavili učenci prve triade s svojim glasbenim, 

plesnim in animacijskim programom. 

Starši in otroci so se lahko tudi aktivno preizkusili na demonstracijskih 

napravah, s pomočjo katerih so se prepričali, 

da je uporaba varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev 

med vožnjo nujna za varnost. Obiskovalci so tako pod 

vodstvom demonstratorjev lahko preizkusili posebne tehtnice 

za prikaz naletne teže, se poučili o pravilni uporabi varnostnih 

pasov ter različnih otroških varnostnih sedežev. Za 

Mučan 

Učenci so na odru dokazali osvojeno znanje o prometu 

in staršem prikazal kratek film o tem, kaj se zgodi, če osebe 

v avtomobilu niso pripete. 

Prireditev je tako uspešno zaključila opravljeno večmesečno 

projektno delo v osnovni šoli pod vodstvom učiteljic, 

kjer so se otroci ter posredno tudi njihovi starši učili o pravilni 

uporabi otroških sedežev ter varni vožnji otrok v avtomobilih. 

Učiteljice prve triade OŠ Muta 

7

osnovna šola 

Regijsko tekmovanje mladih tehnikov na 

Osnovni šoli Muta 

9. aprila je na Osnovni šoli Muta, 

enoti s prilagojenim programom, potekalo 

regijsko tekmovanje mladih 

tehnikov celjsko-koroške regije. Na 

našo šolo so prišli učenci in mentorji 

iz sedmih osnovnih šol s prilagojenim 

programom, in sicer iz OŠ Glazija Celje, 

3. OŠ Rogaška Slatina, Centra za vzgojo, 

izobraževanje in usposabljanje Velenje, 

iz OŠ Primoža Trubarja, OŠ Juričevega 

Drejčka Ravne, 3. OŠ Slovenj Gradec, 2. 

OŠ Žale, na tekmovanju pa so seveda 

sodelovali tudi učenci in mentorji naše 

enote s prilagojenim programom. 

Učenci so se pomerili v osmih 

tehničnih panogah: v obdelavi papirja, 

obdelavi kovin, lesa, usnja, v ciciCadu, 

Lego Dacti in šivanju vzorca na karton. 

V slednji panogi so tekmovali učenci 

oddelkov vzgoje in izobraževanja na 

2., 3. in 4. stopnji posebnega programa 

izobraževanja. 

V znanju in tehničnih spretnostih se 

je pomerilo 47 učencev. Prvo- in drugouvrščeni 

učenci se bodo udeležili 

državnega tekmovanja v mesecu maju 

v Ljubljani. 

Poklicni kažipot 

Tekmovanja se je udeležilo 47 učencev 

Na OŠ Muta smo učencem in mentorjem 

pripravili prisrčen pozdrav in 

sprejem, prijetne pogoje za tekmovanje, 

ogled znamenite muške rotunde 

ter zanimivo predstavitev letalskih modelov 

s strani članov modelarskega kluba 

Radlje - Podvelka. 

Vsi udeleženci so prejeli praktične 

nagrade, ki so jih prispevali donatorji in 

sponzorji. 

Jelka Furman, vodja enote s prilagojenim 

programom na OŠ Muta 

Kam nameravaš po osnovni šoli? 

Osmošolci OŠ Muta so 23. 4. 2009 

obiskali poklicni sejem v športni dvorani 

v Slovenj Gradcu, devetošolci pa 

so si poklicni sejem ogledali že v jeseni 

v Velenju. Na zaposlitvenem sejmu so 

sodelovala podjetja in srednje šole, ki 

so predstavljala svojo ponudbo prostih 

delovnih mest in poklicev, ki se na trgu 

dela iščejo sedaj in v prihodnje. 

Dragi osmošolec! 

Zdaj je čas, da začneš premišljevati o 

šoli, v katero se boš vpisal. Ta odločitev 

je zelo pomembna za vsakogar. Učitelji, 

šolski svetovalni delavci in poklicni 

svetovalci zavodov za zaposlovanje ti 

lahko pomagajo, da boš dobil prave in- 

Učenci so se lahko v »poklicu« tudi praktično preizkusili 

8 Mučan

osnovna šola 

formacije o šolah, predmetih, sposobnostih, 

poklicih in vsem, kar potrebuješ 

za pravilno odločitev. 

Nekatere informacije pa si lahko 

pridobiš tudi sam, tako da obiščeš šolsko 

knjižnico ali šolsko svetovalno delavko 

in si izposodiš knjige, ki govorijo 

o različnih poklicih; obiščeš Center za 

informiranje in poklicno svetovanje – 

CIPS (v Slovenj Gradcu) ali Zavod za zaposlovanje 

ali si ogledaš spletno stran 

www.moja izbira.si. 

Poklicne informacije ti bodo v pomoč 

pri odločitvi za nadaljne šolanje in poklic. 

Pogovarjaj se s sošolci, prijatelji in 

sorodniki o svojih razmišljanjih. Morda 

bodo prišli na dan predlogi, na katere 

še pomislil nisi. 

Marija Lisec, 

šolska svetovalna delavka 

Pomembne informacije: 

Zaupni telefon otrok in mladostnikov: 

pokličeš lahko, kadar imaš željo, da bi se pogovarjal, 

• 

pa nimaš nikogar, ki bi mu lahko zaupal , kadar si 

zaljubljen in imaš težave, kadar imaš težave s prijatelji, 

s starši, kadar imaš težave pri učenju … 

Anonimen in brezplačen telefon: 

• TELEFON TOM (Ljubljana): 080 1234 , vsak dan od 

12.00 do 20.00. 

• Zaupni telefon PETER KLEPEC (Slovenj Gradec): 

080 15 52 , 24 ur. 

Skozi oko učencev 

Na šolskem odru 

Na OŠ Muta dramski krožek aktivno 

deluje že nekaj let. Krožek obiskujemo 

učenci, ki imamo radi gledališče in se radi 

»igramo« ter vživljamo v like različnih junakov 

iz pravljic ali resničnega sveta. 

Veliko znanja z gledališkega področja 

smo nekateri pridobili pri izbirnem predmetu 

gledališki klub, kjer smo spoznali 

osnove gledališke govorice, pripravljali 

»male predstave«, improvizirali, recitirali 

in se seznanjali s temeljnimi gledališkimi 

pojmi in dejavnostmi gledališča. 

Pridobljene veščine igranja in nastopanja 

pa nadgrajujemo pri dramskem 

krožku, kjer pod mentorstvom učiteljice 

Franje Razdevšek pripravljamo prave 

gledališke predstave. 

V lanskem šolskem letu smo učenci 

8. in 9. razreda pripravili predstavo Piflarji 

ali kako postati frajer, skupina učencev iz 

5. in 7. razreda pa je odigrala igrico Žigovi 

prijatelji. Obe skupini sta se predstavili 

tudi na območnem srečanju otroških 

gledaliških skupin v Vuzenici. Dobre 

ocene s strani strokovne ocenjevalke 

Andreje Kovač so izbrale predstavo Piflarji 

ali kako postati frajer za regijsko 

srečanje gledaliških skupin, ki je bilo na 

Ravnah na Koroškem. 

Tudi letos se je k dramskemu krožku 

prijavilo veliko učencev od 6. do 9. 

Mučan 

razreda. Zaradi velikega števila prijavljenih 

učencev nas je mentorica razdelila v 

dve skupini in izbrala besedila, v katerih 

smo lahko igrali in nastopali vsi učenci, 

ki smo se prijavili h krožku. 

Srečevali smo se dvakrat tedensko v 

popoldanskih urah. Z bralnimi vajami 

smo začeli v začetku novembra in potem 

nadaljevali z delom na odru, kar je 

pri nastajanju predstave najbolj zahtevno 

in tudi zabavno. Veliko časa pa smo 

namenili tudi pripravi scene, rekvizitov 

in izdelavi kostumov. 

V prvi skupini dramskega krožka OŠ 

Muta sodelujejo učenci 5., 6. in 7. razreda. 

Nekaj učencev je v dramskem krožku 

sodelovalo že lansko šolsko leto, za 

nekatere je bila letošnja predstava prva 

izkušnja z gledališčem. 

Za uprizoritev smo izbrali besedilo 

Roalda Dahla Matilda, ki ga je priredila 

Jakobina Bračič. 

Učenci 5., 6. in 7. razreda so za uprizoritev izbrali besedilo Roalda Dahla Matilda 

9

osnovna šola, srednja šola 

Skrivnosti iz šolskega veceja v uprizoritvi učencev 8. in 9. razreda 

Matilda je nadpovprečno nadarjena 

deklica, ki zna poleg tega ušpičiti tudi marsikatero 

norčijo doma in v šoli. Prav zato je 

navdušila že mnoge mlade bralce in tudi 

člane našega dramskega krožka. 

Iz knjige je izbranih nekaj dogodkov, ki 

so razdeljeni na 13 krajših prizorov (v knjižnici, 

doma pri Pelinovih, v šoli …). Poleg Matilde 

spoznamo tudi njene starše, ki pa se v 

tej vlogi ne izkažejo najbolje, prijazno učiteljico 

Medico, Matildine sošolce in sošolke in 

seveda ravnateljico Volovškarico, ki je strah 

in trepet za vse učence na šoli. Celotno dogajanje 

pa temelji na goljufijah očeta Pelina 

in Volovškaričini nepoštenosti ter grdem 

ravnanju z učenci. Ampak ker je Matilda 

dobra, pametna in prijazna deklica, ji na 

pomoč priskoči nenavaden prijatelj … 

Skupaj najdeta rešitev iz težav in ušpičita 

goljufom marsikakšno nevšečnost. 

Zgodba se razplete v dobro Matilde, učiteljice 

Medice in seveda v dobro vseh učencev. 

V drugi skupini dramskega krožka OŠ 

Muta sodelujejo učenci 8. in 9. razreda. 

Za uprizoritev smo izbrali besedilo 

Olge Paušič Skrivnosti iz šolskega veceja. 

Gre za mladinsko veseloigro, ki smo jo 

razdelili na štiri prizore. Vsi se odvijajo na 

šolskem dekliškem veceju, kjer se dogaja 

marsikaj vznemirljivega in zanimivega. 

Tam pa se razkrijejo tudi mnoge stvari, ki se 

dogajajo na šoli in za katere je pri razkritju 

najbolj zaslužna detektivka Diana. Učenci 

sami razkrijejo, kdo so največji nepridipravi 

na šoli, ki uničujejo šolsko opremo, izsiljujejo 

mlajše … in jih tudi sami na spreten 

način ujamejo v past. 

Poleg te osnovne zgodbe je prisotna še 

vrsta manjših motivov in težav, s katerimi 

se soočajo najstniki v šoli in tudi doma. 

Premiero obeh predstav smo imeli 12. 

marca 2009. Zaigrali smo ju našim sošolcem 

in učiteljem. V petek, 13. marca, pa 

smo se predstavili na regijskem srečanju 

otroških gledaliških skupin v Vuzenici. 

Navdušeni gledalci in pohvale strokovne 

ocenjevalke so bili naše največje zadovoljstvo 

po odigranih predstavah. 

Mentorica Franja Razdevšek nas je 

vseskozi spodbujala k ustvarjalnosti, 

upoštevala je našo kreativnost, da smo 

odigrali svoje vloge tako, kot jih doživljamo 

v vsakdanjem življenju. 

Biti član dramskega krožka je zelo 

lepo in pomembno, saj lahko bogatimo 

svojo domišljijo, čustva, besedni zaklad, 

ob vsem tem pa razvijamo pozitivno 

samopodobo, komunikacijo in socializacijo. 

Spoznali smo, da smo radi gledališčniki 

in da se pri tem tudi veliko naučimo. 

Naša želja pa je, da bi dramska skupina, v 

kateri sodelujemo devetošolci, nadaljevala 

z delom tudi naslednje leto, ko ne 

bomo več osnovnošolci. 

V okviru občinskega praznika, 

v soboto, 23. maja, ob 16. in ob 18. 

uri, se bomo predstavili tudi v kraju. 

Upamo, da si bo predstavi ogledalo 

čim več ljubiteljev gledališča. 

Melanija Rogina in Katja Hamler, 

9. razred 

Okoljevarstveniki Srednje šole Muta odkrivajo … 

Okoljevarstveniki Srednje šole Muta 

odkrivajo marsikatere napake, ki jih povzročamo 

okolju nezavedno, pri vsem 

pa je najhuje, ko ugotovimo, da večino 

povzročimo zavedno. Dijaki spoznavajo, 

da razreševanje okoljskih problemov 

ni le tehnološka, temveč tudi etična, 

psihološka, sociološka in ekonomska 

kategorija. 

Okoljsko vzgojo v izobraževalnem 

procesu pojmujemo kot vzgojo odgovornosti 

do vseh živih bitij in vzgojo za 

trajnostno prihodnost. Pomembno je, 

da so dijaki od vsega začetka vključeni 

v proces učenja in tudi sami prispevajo 

svoje poglede in rešitve ter se navajajo 

razmišljati kritično. 

Gre torej za med seboj prepletene cilje 

s spoznavnega, čustvenega, akcijskega 

in vrednostnega področja, kar zahteva 

tudi posebne didaktične izpeljave 

in poudarke. Zato za čim večjo pestrost 

strokovno delo okoljevarstvenikov v 

večini poteka v obliki projektnega dela. 

Projektno učno delo obsega dalj časa 

trajajočo medpredmetno obravnavo 

kakšnega okoljskega problema, vse od 

zasnove do predstavitve rezultatov šoli, 

staršem, krajevni javnosti; pomembna 

sestavina je sodelovanje dijakov (lahko 

tudi v mednarodnem merilu) pri 

zbiranju in urejanju informacij o stanju 

določenega elementa v okolju (stanje 

onesnaženosti voda ...) ali o stališčih 

prebivalcev do določenega okoljskega 

vprašanja, problemov ali rešitev. 

Do sedaj so bodoče okoljevarstvenice 

in okoljevarstveniki raziskovali globalno 

segrevanje, izračunavali porabo 

vode, predstavili svoj ekološki odtis, 

razglabljali o krutostih z živalmi v projektu 

Farme groze, v mesecu aprilu 

10 Mučan

srednja šola 

odkrivali razlike med tradicionalnimi in 

ekološkimi oblikami kmetovanja, s katerimi 

so se praktično seznanili na ekološki 

kmetiji Sivčnik v Vuzenici, in še veliko 

drugega. 

Pri raziskovanju osveščenosti kupcev 

in trgovcev o gensko spremenjenih organizmih 

v domačih občinah so prišli 

do zanimivih rezultatov. Raziskava je 

pokazala, da je večina ljudi seznanjena 

z gensko spremenjenimi organizmi. V 

večini trgovin izdelkov ni bilo opaženih. 

Trgovce, ki imajo možnost izobraževanja, 

na seminarjih obveščajo o spremembah 

na tem področju, žal pa je 

takšnih z možnostjo izobraževanja zelo 

malo. Nekaj več kot polovica vprašanih 

kupcev se zaveda posledic vnosa gensko 

spremenjene hrane v organizem, še 

vedno pa jih kar 36 odstotkov s tem ni 

seznanjeno. Kljub dokaj visokemu odstotku 

seznanjenosti s posledicami bi 

več kot polovica vprašanih pri cenovno 

ugodnejših izdelkih še vedno raje posegla 

po gensko spremenjeni hrani. 

S projekti dijaki praktično spoznavajo 

svoje lokalno okolje in osveščenost prebivalcev. 

Ob zaključku leta jih čaka še 

veliko zanimivih aktivnosti: raziskovanje 

prometnic v projektu Kako dlje z manj 

goriva in izračunavanje porabe energije 

v projektu Energetska dieta. 

Projektno učno delo obsega tudi predstavitev rezultatov šoli, staršem, okolju … 

Pri izobraževanju okoljevarstvenih 

tehnikov v Sloveniji vidimo tudi veliko 

odprtih možnosti mednarodnega 

sodelovanja z drugimi okoljskimi šolami 

po Evropi. Uspešno pot smo v tem 

šolskem letu že ubrali v botaničnem 

projektu skupaj z učenci iz Avstrije, iz 

Arnfelsa. 

Izobraževanje o okolju lahko promoviramo 

kot način razmišljanja in ravnanja 

oz. način sožitja z naravo, promocijo 

zdravega okolja v evropski prostor, kot 

način življenja ljudi na občutljivih območjih 

in način dolgoročnega sonaravnega 

razmišljanja. Med promocijskimi 

strategijami za implementacijo trajnostnega 

sonaravnega razvoja sodi torej 

na prvo mesto izobraževanje na vseh 

ravneh in ozaveščanje najširše javnosti. 

Jana Sterže, prof. 

Osemnajstletniki v vrtcu 

Dijakinje in dijaki Srednje šole Muta 

(vzgojno-izobraževalni program vzgojitelj 

predšolskih otrok) začnejo v 2. letniku 

obiskovati vrtce ter tam spoznavajo 

delo, ki ga bodo nekoč opravljali. 

V 3. letniku s tem nadaljujejo in tako 

imajo vsak mesec na urniku obisk vrtca 

v kraju bivanja ali čim bližje temu. 

Pred odhodom se na obisk pripravijo, 

tam jih sprejme in spremlja mentorica 

ali mentor, v tednu po hospitacijah pa 

poročajo o tem, kar so v vrtcu videli in 

doživeli. Opazujejo pa pravzaprav vse, 

kar se v skupini dogaja – od rutinskih 

opravil (higiena, dnevni počitek, prihod, 

odhod) do vseh dejavnosti, povezanih 

z matematiko, naravo, družbo, 

umetnostjo, gibanjem in jezikom. Ker je 

delo z otroki zanimivo in pestro, ker so 

pogosto nepredvidljivi, ker so navihani 

Veliko se naučimo o življenju in za življenje 

Mučan 

11

srednja šola 

in ustvarjalni, je poslušanje teh poročil 

pravi užitek. In takšna je tudi razprava po 

tem. 

Ena izmed dijakinj, Sanja Tacer, se je 

svoje razmišljanje odločila deliti z vami. 

»V vsakem oddelku od Brezna do 

Mežice in Slovenj Gradca se otrokom in 

vzgojiteljicam vsak tretji petek v mesecu 

pridružimo malo večji otroci. To smo dijaki 

in dijakinje Srednje šole Muta, ki obiskujemo 

3. letnik smeri predšolska vzgoja. 

Z veseljem zamenjamo svoje šolsko 

okolje in se preselimo v otroške kotičke, 

med punčke in avtomobilčke. Po svojih 

najboljših močeh in s svojim že usvojenim 

znanjem skušamo biti v pomoč našim 

mentorjem. Trudimo se biti najboljši 

»praktikanti«, čeprav nam še marsikdaj 

kaj spodleti. Še sreča, da se na napakah 

učimo. 

Na hospitacijah, kot se imenujejo naši 

obiski vrtcev, uporabljamo predvsem 

znanje, pridobljeno pri pouku pedagogike, 

psihologije, glasbe in plesa, kjer se 

poleg splošnih značilnosti razvoja otroka 

in načinov vzgajanja naučimo veliko uporabnih 

stvari, ki jih bomo med najmlajšimi 

s pridom uporabili. 

V vrtcu počnemo vse, kar počnejo 

otroci in vzgojiteljice, in hkrati opazujemo 

dogajanje, saj je naša glavna naloga poiskati 

vse, kar je pozitivno za otrokov umski, 

telesni in duševni razvoj, ter opazovati 

elemente dejavnosti kurikuluma za vrtce. 

Tudi če ne bomo nadaljevali šolanja v 

tej smeri, smo se že in se še bomo veliko 

naučili o življenju in za življenje. To nam 

bo v veliko pomoč tudi pri vzgoji naših 

otrok, da bodo zrasli v samozavestne in 

ponosne ljudi. 

Naša vrata niso zaprta in če vas zanimamo, 

ste vabljeni v prijetne prostore, 

nabite s pozitivno energijo, v krog bodočih 

vzgojiteljev. 

In … med pogovorom sedemo na 

tla, pojemo o ptičkah in rožicah, brcamo 

žogo, kot da je jajce, vežemo ne 

le svoje vezalke, brišemo tuje noske in 

packamo po vodi ter mivki v peskovniku. 

In všeč nam je!« 

Jasmina Pečovnik, prof. 

Sanja Tacer, dijakinja 

Uspešno izpeljan mednarodni 

projekt Srednje šole Muta 

V okviru mednarodnega projekta 

z delovnim naslovom »Ukrojimo si 

boljšo prihodnost« smo profesorice 

tekstilne usmeritve Srednje šole Muta, 

enote Šolskega centra Slovenj Gradec, 

v letošnjem šolskem letu preživele nekaj 

delovnih dni na šolah s sorodnimi 

programi v Avstriji in Nemčiji. Izvedba 

projekta je bila v celoti financirana s 

strani evropskega programa za področje 

izobraževanja in kulture Leonardo 

da Vinci. 

Vlasta Špringer, Veronika Sušnik, 

Alenka Brišnik Perkuš, Irena Šmid Jeram, 

vse učiteljice strokovnoteoretičnih predmetov 

in praktičnega pouka na tekstilni 

usmeritvi, in Natalija Eršte, profesorica 

nemščine, smo tako v novembru 2008 

pet oz. deset delovnih dni preživele 

med avstrijskimi kolegicami v Celovcu 

na Srednji oblikovalski tekstilni šoli, die 

WIMO. 

Večino časa smo preživele na šoli, 

kjer smo prisostvovale pouku teorije in 

prakse in si podrobneje ogledale strokovno 

knjižnico. Udeležile smo se strokovnih 

ekskurzij v Mestno galerijo in 

Mestno gledališče. Povabljene smo bile 

na strokovno voden ogled mesta, generalko 

gledališke predstave in pokušino 

mladega vina v mesto Šentvid na Glini. 

V lastni režiji smo obiskale delavnico in 

trgovino bivše dijakinje, danes uspešne 

obrtnice. 

Prosti čas smo izkoristile za iskanje in 

oglede knjigarn s strokovno literaturo in 

trgovin z osnovnim in pomožnim tekstilnim 

materialom, kar nam bo koristilo 

Ogled tovarne KBC v Lőrrachu v Nemčiji 

pri pripravi prihodnjih modnih revij. S 

tem obiskom smo uspešno zaključile 

prvi del projekta. 

Drugi del projekta je bil izveden konec 

marca letos v Nemčiji, ki smo jo obiskale 

Vlasta Špringer, Alenka Brišnik Perkuš 

in Veronika Sušnik ter tam preživele 

12 Mučan

srednja šola, društva 

prijeten teden med kolegi na Obrtni šoli 

v Schopfheimu. 

Poleg časa, preživetega na šoli, 

smo si ogledale kar nekaj velikih in 

uspešnih tekstilnih tovarn v pokrajini 

Baden Würtenberg, izvenšolsko izobraževalno 

ustanovo Gatex in dva tekstilna 

muzeja. Za nas so organizirali 

oglede zgodovinskega Freiburga in 

Schwarzwalda, Basla in manjših okoliških 

mestec. 

Z učitelji, ki smo jih spoznali ob 

obisku naše šole, smo navezale še 

tesnejše stike ob pogostitvi v njihovi 

zbornici. Ob tej priložnosti smo snovali 

načrte za prihodnji projekt, na katerega 

smo se prijavili februarja. 

Vse udeleženke smo si na ta način 

s praktičnim usposabljanjem izboljšale 

svoje poklicno znanje, spoznavale 

nove dežele, kulture, običaje, izboljšale 

znanje tujega jezika, sklepale nova 

poznanstva in utirale pot za naslednje 

projekte, projekte mobilnosti, v katere 

bodo vključeni tudi dijaki. 

Vlasta Špringer, 

koordinatorica projekta 

Mladinsko društvo Gortina 

Obujamo stare 

običaje 

Mladinsko društvo Gortina je bilo 

ustanovljeno 14. januarja 2007 in je 

ob ustanovitvi štelo 31 članov. Predsednik 

društva je Blaž Lipuš. Društvo je 

neprofitno, njegove naloge so predvsem 

povezovanje, druženje in organizacija 

različnih prireditev. 

Člani društva smo aktivni pri organizaciji 

športnih prireditev, miklavževanja 

s kulturnim programom in obdaritvijo 

otrok, prireditev za 1. maj, 

organizaciji pohodov, piknikov, pustovanja 

... 

Občina Muta je v Družbenem 

domu Mladinskemu društvu za sestanke 

in ostala druženja odstopila 

prostor, ki smo ga ob pomoči občine 

obnovili in se uporablja tudi za ostale 

namene, uporabljali so ga pevci z 

Gortine, tu potekajo tudi volitve, sestanki 

vaških odborov ... To je tudi edini 

večnamenski prostor na Gortini. 

V društvu si zelo prizadevamo pridobiti 

zemljišče za športno igrišče na 

Gortini in upamo, da nam bo to s pomočjo 

Občine Muta uspelo v bližnji 

prihodnosti. 

Ker menimo, da je lepo obujati stare 

običaje, smo letos na cvetno nedeljo 

izdelali »pegel« ali butaro večje 

dimenzije, kar je bilo v starih časih 

običaj cvetne nedelje. Skupaj s starejšimi 

Gortinčani, ki se starih običajev 

spominjajo in »pegle« še znajo izdelovati, 

smo izdelali »pegel«, dolg 10,7 

m, in ga peš odnesli k blagoslovu v 

cerkev na Muto. 

V Mladinskem društvu se bomo 

Mučan 

»Pegel« smo peš odnesli v cerkev na Muto 

Skupaj gremo tudi na pohode 

še naprej trudili organizirati različne 

prireditve, ki bodo popestrile življenje 

na Gortini, zato vabimo čim več 

mlajših in starejših Gortinčanov, da se 

nam pridružijo. 

Upravni odbor MDG 

13

društva 

Društvo gobarjev Ježek 

Še vedno zelo aktivni in uspešni 

Leto 2008 je bilo za naše društvo 

zelo aktivno in uspešno. V marcu smo 

izvedli začetni tečaj za determinatorja 

– pripravnika. Vodil ga je naš častni 

član, g. Jože Kovše. Predavanja so bila 

odprtega tipa in brezplačna. Izpit za 

determinatorja – pripravnika je opravilo 

pet naših članov, ki so uspešno 

prepoznali 75 vrst gliv. 

Meseca aprila smo se podali na 

ekskurzijo k našim prijateljem iz gobarskega 

društva Štorovke iz Hočevja. 

Peljali so nas v Dobropoljsko dolino 

do Ponikev, kjer smo si ogledali cerkev 

in baročni oltar, nato nas je pot vodila 

do Jakličevega doma v Vidmu. V Podgori 

pri Koritu pa so nam postregli s 

čvičkom in bogračem. Ogledali smo 

si tudi učno pot, Krško jamo in izvir 

Krke. Od tam pa smo nadaljevali pot 

na Muljavo, kjer smo obiskali Jurčičevo 

domačijo, ter v Rašico, kjer smo postali 

na domačiji Primoža Trubarja ob 500- 

letnici njegovega rojstva. Ekskurzijo 

smo zaključili z večerjo in prijetnim 

druženjem. Kljub celodnevnemu dežju 

smo se nato odpeljali polni lepih 

vtisov in doživetij nazaj proti domu. V 

mesecu oktobru pa smo naše gostitelje 

povabili med nas, da bi jim tudi mi 

pokazali lepote našega kraja. Ogledali 

smo si Muto, muzej, cerkev sv. Janeza 

Krstnika, ekološko kapelo v Bistriškem 

jarku, podali smo se na dvourno vožnjo 

s flosom ter druženje zaključili na 

perniški lovski koči. 

V preteklem letu smo se udeleževali 

tudi mednarodnih srečanj, in sicer 

16. Marohijade v Delnicah, 1. Blagijade 

v Zagrebu, 10. Smrčkijade v Čakovcu in 

3. mednarodnega srečanja gobarjev 

na Rogli. 

Ker v našem društvu dajemo tudi 

velik poudarek izobraževanju svojih 

članov, smo, kot vsako leto do sedaj, 

v jesenskem času izvedli že šesto izobraževanje 

na Sv. Primožu na Pohorju, 

tokrat na temo »Poznavanje in 

prepoznavanje najbolj razširjenih gob 

pri nas«, pod strokovnim vodstvom 

determinatorja g. Jožeta Kovšeta iz 

Zreč. Prav tako smo v obdobju velike 

rasti gob organizirali še izobraževalno 

delavnico v Hodošu, na temo »Raziskava 

mikorize na Goričkem«, ki sta jo 

vodila determinatorja g. Jože Kovše in 

g. Zlatko Ivec. Podali smo se tudi na 

spoznavanje mikorize na sosednjo 

Madžarsko. Gob je bilo precej, zato je 

bilo skupno nabiranje, pa tudi samo 

ogledovanje drugih vrst gob, ki jih 

nismo nabrali, pravi užitek. Pripravili 

smo razstavo, ki so se je udeležili tudi 

tamkajšnji prebivalci. Vsekakor bomo 

z izobraževanji nadaljevali, saj so le-ta 

zanimiva za vse; tako za vse tiste, ki izvedo 

veliko novega, kot tudi za tiste, ki 

svoje znanje le obnovijo in utrdijo. 

Izvedli smo tudi že tretjo Ježkarijado 

– »Lov na zlatega ježka«, to je tekmovanje 

društev oz. posameznikov, ki 

najdejo največjega ježka – to je goba, 

ki je posodila ime našemu društvu. 

Uspela je na mednarodnem nivoju, saj 

so se Ježkarijade udeležili naši prijatelji 

iz Našic, pa tudi Gobarsko društvo Lisička 

Maribor, Gobarsko društvo Šmartno 

pri Slovenj Gradcu in še kdo. 

Aktivno sodelujemo tudi z Osnovno 

šolo Muta, OŠPP Muta in Osnovno 

šolo Vuzenica, kjer pripravljamo razstave 

in naravoslovne dneve za naše 

nadebudne šolarje, ki jih vodita člana 

našega društva, ga. Helena Hribernik 

in g. Hubert Ploč. 

Ob koncu bi se rada zahvalila Občini 

Muta, županu g. Borisu Kralju, ravnateljici 

OŠ Muta ge. Aniti Ambrož, častnim 

članom, posebej pa še članom 

upravnega in nadzornega odbora ter 

tudi vsem drugim članom našega društva 

za aktivno sodelovanje. Hkrati pa 

vabim vse, ki še niste naši člani, da se 

nam pridružite, da skupaj dosežemo 

večjo stopnjo varovanja narave, naravnih 

znamenitosti in mikoflore pri nas 

in drugje, kjer se izobražujemo in nabiramo 

gobe. 

Anemarija Kotnik, 

predsednica društva 

Determinacija in predavanje o nabranih gobah na koči Planinc 

14 Mučan

društva 

Planinsko društvo Bricnik 

Pred nami je še veliko pohodov 

Udeleženci pohoda na Bohor sredi aprila 

Aktivnosti v društvu smo v letu 2009 

pričeli z obiskom vrha, ki je našemu 

društvu dal ime – Bricnik. Zelo vesel bi 

bil, če bi lahko udeležbo na vseh letošnjih 

pohodih po številčnosti primerjal 

s tem prvim izletom. Nabralo se nas je 

lepo število, »štimunga« je bila obisku 

in vremenu primerna – vrhunska. Edino, 

kar sem pogrešal, je bila udeležba 

ostalih krajanov naše občine. Povabilo 

na plakatih je veljalo vsem, ne samo 

planincem. Pa je bilo tistih drugih komaj 

za peščico. To pa še ni razlog za 

obup, saj se vedno tolažimo, da bo v 

naslednjem letu bolje. Poskusili bomo 

z osebnimi povabili, ta običajno še najbolj 

zaležejo. 

Po spodbudnem začetku leta je 

sledilo predavanje o zastoju srca in o 

pravilni uporabi defibrilatorja, ki smo 

ga ob pomoči naše članice Slavice Urnaut 

priredili v gasilskem domu. Tudi 

to je bilo namenjeno vsem občanom. 

Obisk je bil kar dober, poleg planincev 

smo med slušatelji opazili tudi nekaj 

gasilcev. 

Sledil je nočni pohod, tokrat na Sv. 

Jernej. Ob precej hladnem vremenu 

in polni luni skoraj nismo rabili svetilk, 

Mučan 

šestnajst planincev smo takrat našteli. 

Na zimskih kulturnih srečanjih desetega 

januarja smo bili zaradi lepega 

vremena precej bolj številčni kot lani, 

kar dvaindvajset se nas je podalo v hladno 

jutro in na vrh Uršlje gore poslušat 

ubrano petje Vresovcev s Prevalj. 

Konec januarja smo vodniki društva 

odšli na interno zimsko izpopolnjevanje 

na Kope. Tokrat smo obdelali iskanje 

zasutih pod plazom, naredili smo 

presek snežne odeje in izdelovali sidrišča, 

se ustavljali na strmini s pomočjo 

cepina. Letos bo sneg v gorah dolgo 

obležal, zato moramo biti pripravljeni 

tudi na presenečenja. 

Za nami sta že tudi nočni pohod na 

Pernice in zimski pohod na Peco, skratka, 

vse teče po zastavljenem programu. 

Tudi pohoda na Šmohor in Bohor 

sta zelo lepo uspela. Na izletu na Bohor, 

ki nam je lani zaradi obilice novozapadlega 

snega odpadel, se nas je nabralo 

kar za avtobus in kombi. 

Morda še nekaj besed o pomembnejših 

pohodih, ki bodo še sledili v letošnjem 

letu. Načrtujemo pet avtobusnih 

izletov. Najpomembnejši in najbolj obiskan 

je še vedno izlet v neznano. Tudi 

abrahamovanja naših članov v juniju ne 

bomo opustili. Priprave nanj že tečejo. 

Nočni pohodi na naše tri vrhove bodo 

potekali po ustaljenem redu. Obiskali 

bomo še Zirbitzkogel v sosednji Avstriji 

– ta izlet prirejamo skupno z našim pobratenim 

društvom iz Lipnice. Podali 

se bomo na Strelovec v Logarski dolini, 

na Olševo, pa na Stüdlhütte pod Grossglocknerjem, 

na Geisslkopf, Briceljk in 

Obir, priredili bomo kostanjev piknik za 

naše člane in še mnogo drugega. 

Upamo tudi, da bosta planinski skupini 

na osnovni šoli in v vrtcu dosegli 

svoje cilje, in če nam vse to uspe, bomo 

ob koncu leta zadovoljno rekli, da smo 

res nekaj storili zase, za svoje zdravje in 

boljše počutje. 

Da pa vse našteto spravimo »pod 

streho«, je v veliki meri odvisno tudi 

od vremena. Zato vsem planincem in 

občanom Mute želim čim več sončnih 

dni, predvsem pa zdravja in varen rekreacijski 

korak tako letos kakor tudi v 

bodoče. 

Ernest Preglav 

15

društva 

Rogisti Lovske družine Muta 

Predstavili smo naš kraj – zopet 

Več kakor 30 držav se je predstavljalo 

in konkretno sodelovalo z bogato 

ponudbo na bienalnem lovsko-ribiškem 

sejmu v Gornji Radgoni. Sobota, 

18. aprila, je bila po svoje nekoliko bolj 

naša ali še bolj natančno, bolj koroška 

kot drugače. Poleg sosedov Hrvatov, 

vsaj na lovsko-ribiškem (seveda pa ne 

morskem) področju smo pravi prijatelji, 

so prišli še pohorski lovski rogisti, drugače 

pa smo bili na prizorišču v glavnem 

Korošci, najbrže veste, da imamo 

kar tri odlične pevske zbore iz lovskih 

vrst: v Mislinji, v Kotljah in v Mežici. 

Naši lovski rogistI so tako zopet predstavljali 

naš kraj, našo občino in poželi 

lep aplavz. Tako so opazni pravi ambasadorji 

kulture, še posebej glasbene, iz 

naših krajev. 

kv 

Sadjarsko društvo Bobovec 

Trinajsto in trinajstega 

Pri kmetu Glavarju na Primožu nad Muto je bilo na velikonočni 

ponedeljek, torej trinajstega aprila, že trinajsto zaporedno 

ocenjevanje mošta, sadnega soka in kisa. 

Ocenjevalci so tega dne ocenili 46 vzorcev mošta, 10 

vzorcev soka in še 15 vzorcev kisa, skupaj kar 71 vzorcev. Trdo 

delo, ki se je zavleklo kar malce v popoldan. 

Na ocenjevanju je tokrat sodeloval tudi radeljski župan 

in poslanec državnega zbora Alan Bukovnik. Brez naše »moštne 

dečve« Kristine Adamič pa seveda tudi ni šlo. 

Rezultati vsako leto kažejo, da se kvaliteta izboljšuje. 

Samo pet vzorcev je tokrat ostalo brez priznanja. Sodček za 

najboljši mošt je pripadel Tomažu Gmajnerju, za najboljši 

sok Damjanu Smolaku in za najboljši kis Karliju Tertineku. 

Ocenjevanje pa so člani društva Bobovec tokrat obogatili 

tudi s fotografsko razstavo o delu društva v preteklih letih. 

Rezultati vsako leto kažejo, da se kvaliteta izboljšuje 

kv 

Koroško-šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev 

9. srečanje pevskih zborov tokrat na Muti 

Koroško-šaleška pokrajinska zveza s 

sedežem v Slovenj Gradcu združuje 24 

društev upokojencev z okrog 1600 člani. 

Glavna naloga zveze je povezovati 

aktivnosti med društvi upokojencev, 

pokrajino in Zvezo društev upokojencev 

v Sloveniji. Sproti seznanja društva 

upokojencev s problemi, ki zadevajo 

socialno in zdravstveno varnost 

upokojencev in starejših ljudi ter tudi 

opozarja na predvidene zakonske spremembe 

pokojninskega in invalidskega 

zavarovanja. 

Na področju rekreacije in športa organizira 

tekmovanja v smučanju, šahu, 

pikadu, streljanju z zračno puško, kegljanju, 

ruskem kegljanju, balinanju, 

športnem ribolovu in namiznem tenisu. 

Zmagovalne ekipe tekmujejo kasneje 

na državnem tekmovanju. Ženska 

ekipa Društva upokojencev Muta se bo 

letos borila za naslov državnega prvaka 

v pikadu, zato naše članice pridno vadijo 

v društvenih prostorih. Zaželimo jim 

čim več dobrih metov. 

Tudi na področju kulture je dejavnost 

pokrajinske zveze pestra. S srečanji, 

različnimi razstavami, literarnimi 

večeri in drugim poskrbijo za druženje, 

kjer se srečujejo nekdanji sošolci, sodelavci 

in ljudje dobre volje, s tem pa 

pozabijo na tegobe, ki jih prinašajo leta 

staranja. 

Še posebno odmevna pa je vsakoletna 

revija pevskih zborov društev 

upokojencev, saj v 17-ih zborih prepeva 

kar okoli 300 pevcev. Največ prepevajo 

ljudske pesmi, veliko tudi v pristnem 

domačem narečju, in s tem ohranjajo 

avtohtono slovensko besedo. Ženski 

pevski zbor Klasje bo tudi letos kot vsa 

leta doslej prepeval na srečanju, ki ga 

organizira Društvo upokojencev Muta. 

Vabim občane, da s svojo udeležbo 

nagradite pevce na 9. srečanju 

pevskih zborov Koroško-šaleške 

pokrajinske zveze, ki bo v 

četrtek, 28. maja 2009, ob 18. uri 

v telovadnici Osnovne šole Muta. 

Naj nas pesem združuje, potrudimo 

se biti dobri gostitelji. 

Marjana Jerčič, 

predsednica DU Muta 

16 Mučan

društva, župnija 

Kulturno-umetniško društvo Muta 

Vabljeni na prireditve ob občinskem prazniku 

Svoj prispevek k programu ob letošnjem občinskem prazniku 

bo kot vsako leto dodalo tudi Kulturno-umetniško 

društvo Muta. 

Ženski pevski zbor Klasje bo nastopil v četrtek, 28. 

maja, ob 18. uri v telovadnici na Muti, na srečanju pevskih 

zborov Koroško-šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev. 

Slavnostno sejo občinskega sveta, ki bo v petek, 28. 

maja, ob 17. uri v večnamenski dvorani v OŠPP Muta, 

bo tokrat popestril Mešani pevski zbor Zvon. 

Čas za kulturno dogajanje je rezerviran v soboto, 30. 

maja, od 14. ure dalje na prireditvenem prostoru 

pred telovadnico na Muti. 

Rogisti LD Muta vas bodo v uvodu v kulturno dogajanje 

tega popoldneva, ob 14. uri, z glasbo povabili k stojnicam 

in druženju. Lovski rogovi so res posebni inštrumenti, zato 

so tudi melodije, ki jih izvajalci ustvarijo, posebne melodije. 

Ne čisto vsakdanje, ampak take, ki nas stapljajo z gozdom in 

njegovim prebivalstvom. 

Literarna skupina Utrip zgornje Drave, oziroma nekaj 

njenih ustvarjalnih članov, bo predstavila svoje novejše 

literarne sestavke. Vabijo vas, da jim prisluhnete in morda še 

sami preizkusite svoje zbrane misli preliti na papir ali jih celo 

predstaviti. Zapisana beseda ima večjo težo in ostaja dalj 

časa ter se tudi lažje pokaže. 

Ansambel Diaton s svojo narodno in ljudsko muziko 

ustavi marsikateri korak mimoidočih. V soboto popoldne 

okoli 16. ure vas vabijo, da jim prisluhnete, saj bodo posebej 

za vas zaigrali kakšno poskočno. 

Pihalni orkester Muta bo ob 18. uri izvedel koncert v 

telovadnici. Gotovo bo imeniten, zato ga nikar ne zamudite 

in uživajte. 

V nedeljo, 31. maja, ob 15. uri se bo pred šolo zgodil 

še en koncert, zaradi katerega se boste še bolje počutili. 

Kmečka godba Pernice bo za vse, ki jih radi poslušate, in 

za vesel zaključek prazničnih dni na Muti pripravila pester 

promenadni koncert. 

Srečati se na takih prireditvah daje dober občutek, da 

smo kultura ljudje. Lepo vabljeni, naj se v nas zbudi tisti košček 

bitja, ki nas bo zbližal za kakšen kulturni trenutek ob 

občinskem prazniku. Pa veselo praznujte! 

Marija Omulec 

Iz življenja naših župnij 

Dekanijski dan mladih 

Približno sto mladih iz naše dekanije 

se je 14. marca zbralo v mučkem župnišču 

na dekanijskem dnevu mladih. 

Naslov srečanja je bil »On med nami«. 

Poleg dobre družbe, petja in animacije 

smo jim ponudili različno udejstvovanje 

v delavnicah, katehezo in mladinsko 

sv. mašo. 

Med mladinsko sv. mašo 

Mučan 

17

župnija 

Na mladih svet stoji 

Tudi v Cerkvi! Naš vrhovni »šef« je res Bog, ampak brez 

mladih ne gre. Zato je 18. aprila ob škofijski gimnaziji v Mariboru 

potekalo srečanje mladih – »Škofijafest«. To je shod 

mladih naše škofije, kjer se mladi družimo v različnih delavnicah 

(eno smo vodili tudi mi!), v petju, molitvi … Iz naših 

štirih župnij se ga je udeležilo šestnajst mladih. Zakaj na 

tovrstna srečanja, je povedala ena izmed naših udeleženk: 

»Najbolj se mi je vtisnila v spomin ta povezanost, ki jo je 

bilo čutiti med nami vsemi in z Jezusom skozi celoten dan. 

Vse nas je spremljalo veliko dobre volje, veselja in petja. V 

delavnicah, ki so potekale preko celotnega dneva, smo spoznali 

nove stvari. Odločila sem se za obisk misijonske delavnice, 

kjer sem spoznala kulturo življenja ljudi v Angoli. Škofijafest 

mi je ostal v lepem spominu in se ga nameravam 

udeležiti tudi prihodnje leto.« (Janja) 

Naši mladi na Škofijafestu 

Birma na Muti 

Štiriindvajset osmošolcev je 1. maja prejelo zakrament sv. birme. Birmovanje je vodil g. stolni kanonik Jože Goličnik. Našim 

birmancem želimo, da bi jim darovi Sv. Duha dali čim več moči za vztrajnost v krščanskem načinu življenja. 

Obnovljen kip Marije Romarice na Sv. Jerneju 

Med podobami Device Marije v cerkvah naših štirih 

župnij je nekaj posebnega letos obnovljen kip v cerkvi 

sv. Jerneja. Od kod izhaja, ni povsem znano. Starodavni 

ustni viri nakazujejo, da naj bi jo s seboj prinesli neki 

romarji, ki so prihajali k Sv. Jerneju; od tod tudi ime kipa, 

»Marija Romarica«. Tudi ni povsem znano, koliko je kip 

star; glede na obleko in ornamente bi jo lahko umestili 

približno v leto 1730. Do nedavnega je jernejska Marija 

pozdravljala vernike v bolj žalostni podobi. To so opazili 

dobri ljudje, ki jih korenine vežejo na ta kraj; sami so 

dali pobudo in sredstva za obnovo. Iskrena hvala! 

Njeno lepoto smo skoraj tri tedne občudovali v 

mučki župnijski cerkvi in pred njo molili za Jernejčane 

v želji, da bi postala nova duhovna vez med planino in 

dolino. 2. maja smo kip blagoslovili in postavili nazaj 

na njeno staro mesto. 

Župnik Marko Drevenšek 

Marijo Romarico smo tri tedne občudovali v 

župnijski cerkvi na Muti 

18 Mučan

gospodarstvo 

Predstavljamo dejavnost 

Cvetličarna Mira 

Cvetje igra pomembno vlogo v življenju 

človeka od rojstva do smrti. Ob 

rojstvu s cvetjem počastimo prihod novega 

družinskega člana in s cvetjem se 

poslavljamo od svojih bližnjih. Rože so 

tudi primerno darilo ob mnogih priložnostih, 

okna brez rož so prazna in pusta. 

Na Muti se po rezano cvetje in lončnice 

pogosto odpravimo v Cvetličarno 

Na Muti se po rezano cvetje in lončnice pogosto odpravimo v Cvetličarno Mira 

kega spektra listnatih in cvetnih lončnic, 

zemlje za rože, semen, sadik, dekorativnih 

spominkov, žalnega in poročnega 

programa ter aranžiranja poslovnih prostorov 

svojim strankam v cvetličarni nudijo 

tudi brezplačno svetovanje o vzgoji 

rastlin. 

V času vedno večje osveščenosti in 

naraščajočih pričakovanj kupcev je tudi 

v cvetličarstvu, aranžerstvu in dekoriranju 

nujno slediti novim trendom, zato 

v Cvetličarni Mira skrbijo za redno izobraževanje 

zaposlenih, se udeležujejo 

seminarjev in raznih delavnic. Osnovno 

vodilo podjetja so po besedah Mateje 

Senica zadovoljni kupci, ugodne cene in 

kvaliteta storitev. S svojim delom se tako 

želijo čim bolj približati željam kupcev in 

jim ponuditi kar največ kakovostnih artiklov 

po ugodnih cenah. 

Delo v cvetličarni je razgibano, tako 

zaradi stalnih in številnih stikov z ljudmi 

kot tudi zaradi sprememb sezonskega 

cvetja v skladu z letnimi časi. Danes ponudniki 

cvetja dostavljajo sveže cvetje 

vsak dan, tako da je to vedno na zalogi. 

Čeprav imajo tudi v Cvetličarni Mira 

svoj uradni delovni čas, so tudi izven 

njega vedno dosegljivi in pripravljeni 

priskočiti na pomoč v primeru izrednih 

priložnosti. 

M. M. Lesjak 

Mira, ki od septembra 1998 ponuja svoje 

storitve na Glavnem trgu 7. Podjetje je 

bilo ustanovljeno že leta 1991, ko je Marija 

(Mira) Štruc po upokojitvi odprla cvetličarno 

v domači hiši. Ker je bila pred 

tem zaposlena v drevesnici in cvetličarni 

Florina na Muti, ji izkušenj ni manjkalo 

in povpraševanje je bilo veliko. Zaradi 

potrebe po širitvi prostorov je dejavnost 

čez sedem let preselila v center Mute, 

kjer jo je v začetku leta 1999 nasledila 

vnukinja Mateja Senica, ki je očitno po 

babici podedovala ljubezen do rož, saj 

je že kot otrok oboževala rože in rada 

skrbela zanje. Po osnovni šoli se je vpisala 

v srednjo vrtnarsko šolo v Celje, kjer je 

pridobila dovolj znanja za nadaljevanje 

družinske tradicije. 

Poleg lastnice Mateje Senica je v cvetličarni 

zaposlena še Andreja Kristan. V 

cvetličarni občasno opravljajo prakso 

V Cvetličarni Mira poskrbijo tudi za cvetje na porokah 

dijaki srednje trgovske šole iz Slovenj 

Gradca in srednje vrtnarske šole iz Celja. 

Poleg prodaje rezanega cvetja ter širo- 

Mučan 

19

kmetijstvo 

Predstavljamo kmetije 

Kmetija Primož na Sv. Jerneju 

Kmetijo Primož na Sv. Jerneju poznamo 

tudi pod imenom »Pri Nantlnu«, 

čisto preprosto in domače, kakor 

so preprosti in domači prejšnji in današnji 

lastniki. 

Posestvo leži na nadmorski višini 

1023 metrov in meji z Avstrijo. Kmetijo 

najbolj poznajo planinci, pohodniki, kolesarji, 

pravzaprav vsi tisti, ki smo kdajkoli 

bili na lepi nedelji na Sv. Jerneju. 

Na dvorišču stoji mogočna zaščitena 

lipa, ki je celo tretja po velikosti v Sloveniji 

in je seveda predstavljena v publikaciji 

Pot orjaških lip. Prav pri Primožu se 

najde planinski žig, saj potekata mimo 

kozjaška planinska pot in planinska pot 

Bricnik. Tam mimo vodi tudi mednarodna 

kolesarska pot Biciklland. 

Kot gotovo veste, je bil pri Primožu 

že pred leti registriran kmečki turizem, 

ko sta goste zelo gostoljubno sprejemala 

gospa Frida in gospod Ferdo Črešnik 

- Nantl. Prav zaradi tega se ljudje k 

Primožu še danes radi vračajo, nekateri 

pa so si v bližini zgradili vikende. 

Po letih težkega kmečkega dela sta 

gospodarja Črešnik leta 1993 posestvo 

predala vnuku Bojanu Preglavu, ki se 

je iz doline, od Davharja, tik ob Dravi, 

pogumno preselil na vrh Sv. Jerneja. Z 

ženo Marjano imata sina Grega, ki zaključuje 

devetletko, in hčerko Katjo, ki 

je šestošolka. 

Ekološka kmetija, ki meri 32 hektarjev 

kmetijskih površin, je razdeljena 

na polovico obdelovalnih površin in 

travnikov ter polovico gozda. Na enem 

hektarju imajo letos posejano rž, na 

okoli tridesetih arih so posadili krompir, 

ostalo pa so travniki. Ker je kmetija 

ekološka, nujno kolobarijo in pred sejanjem 

zemljo dobro pripravijo, da njiva 

ni zapleveljena, saj nikakor ne uporabljajo 

škropiv ali umetnih gnojil. Torej 

dosledno brez strupov. 

V lanskem letu so dogradili nov hlev, 

kjer se živali prosto gibljejo in sedaj redijo 

trinajst govedi, od tega nekaj krav 

dojilj. So v polnem zagonu, kar se tiče 

načrtov in gradenj. Postaviti morajo 

strojno lopo, splanirati pet hektarjev 

pašnikov in urediti hišo, da bo po vseh 

standardih spet primerna za sprejem 

gostov. Gospodinja Marjana si je namreč 

že pridobila znanje za nosilca turistične 

dejavnosti na kmetiji. Ker se na 

tej lokaciji vsaj v poletju srečuje dosti 

ljudi, bi bila oživitev kmečkega turizma 

zopet dobrodošla. 

Za napredek na kmetiji je poleg volje 

in vztrajnega dela vsekakor pomemben 

tudi denar, zato se gospodar vozi v 

Gospodar Bojan z ženo Marjano, hčerko 

Katjo in sinom Grego 

službo v dolino. Vsakodnevna dela pa 

družina skupno opravi. 

Ob koncu naj zaželim vsem Primoževim 

dovolj delovne vneme in energije, 

da se postavljeni cilji kaj kmalu 

uresničijo. 

Marija Omulec 

Oživitev kmečkega turizma bi bila vsekakor dobrodošla 

20 Mučan

priloga 

Občina Muta vabi na prireditve ob 

15. občinskem prazniku 

Sobota, 23. maj 2009 

8.00 

Pohod na Bricnik. 

16.00 

Avla OŠ Muta. Predstava »Matilda« v izvedbi dramske 

skupine učencev OŠ Muta. Mentorica: Franja Razdevšek. 

Četrtek, 28. maj 2009 

17.00 

Knjižnica Muta. Projekt Vau – dobra knjiga. Zaključek čajank 

ob knjigah s kulturnim programom učencev OŠ Muta. 

Predstava »Matilda« 

17.00 

Športni park pri OŠ Muta, teniško igrišče. Promocijska vadba 

za občane pod strokovnim vodstvom, košarka – srečanje 

generacij. 

18.00 

Avla OŠ Muta. Predstava »Skrivnosti iz šolskega veceja« 

v izvedbi dramske skupine učencev OŠ Muta. 

Druga čajanka ob knjigah 

na OŠ Muta 

18.00 

Telovadnica OŠ Muta. 9. srečanje pevskih zborov Koroško-šaleške 

pokrajinske zveze društev upokojencev. 

Petek, 29. maj 2009 

17.00 

Večnamenska dvorana v OŠPP Muta. Slavnostna seja Občinskega 

sveta Občine Muta. 

19.00 

Avla OŠ Muta. Otvoritev razstave likovnih del akademskega 

slikarja Karla Pečka. Posebna gostja večera bo 

Darja Švajger, na klavirju jo bo spremljal Jaka Pucihar. Pogovor 

z avtorjem bo vodil profesor Andrej Makuc. 

Sobota, 30. maj 2009 

Predstava »Skrivnosti iz 

šolskega veceja« 

20.00 

Igrišče ob izlivu reke Bistrice. Zabava za mlade z ansamblom 

Faltan. 

10.00 

Telovadnica OŠ Muta. Tekmovanje v pikadu članov društev 

invalidov in upokojencev. 

Nedelja, 24. maj 2009 

10.00 

Pred Občino Muta. Vsi kolesarimo. Start pred Občino 

Muta, do mejnega prehoda v Bistriškem jarku in nazaj do 

športnega parka pri OŠ Muta, kjer je predviden zaključek. 

14.00 

Igrišče ob izlivu reke Bistrice. Nogomet med zaselki občine 


Mučan 

10.00 

Kolesarski vzpon na Sv. Jernej nad Muto. 

Članice Društva upokojencev 

Muta – letošnje medobčinske 

prvakinje v metanju 

pikada 

14.00–17.00 

Pred OŠ Muta in telovadnico. Predstavitev Kulturnoumetniškega 

društva Muta. 

A

priloga 

15.00 

Telovadnica OŠ Muta. Koncert simfoničnega orkestra in 

učencev Glasbene šole Melodija. 

18.00 

Telovadnica OŠ Muta. Koncert Pihalnega orkestra 


20.00 

Telovadnica OŠ Muta. Zabava z ansambloma Štajerski 

baroni in Potepuhi. 

Nedelja, 31. maj 2009 

9.00 

Športni park pri OŠ Muta 45. taborniški tek. 

12.00–18.00 

Športni park pri OŠ Muta. Zabava z ansamblom Veritas. 

15.00 

Športni park pri OŠ Muta. Nastop Kmečke godbe Pernice. 

Kmečka godba Pernice 

na letošnjem Jožefovem 

koncertu 

44. taborniški tek 

V središču 

Otvoritev razstave likovnih del 

akademskega slikarja Karla Pečka 

Akademski slikar Karel Pečko je del svojega življenja preživel v 

občini Muta 

B 

Dragi Mučani in Mučanke, z velikim veseljem vas ob 

našem občinskem prazniku vabimo na odprtje razstave likovnih 

del velikega slovenskega slikarja in človeka, ki je bil 

gonilna sila galerijske dejavnosti na Koroškem, akademskega 

slikarja Karla Pečka. 

Nedavno je za svoje delo prejel tudi visoko avstrijsko državniško 

priznanje: avstrijski častni križ za znanost in umetnost 

prvega reda, in sicer za zasluge pri sodelovanju med 

državama in za vodenje galerije. 

Mnogi med nami ne vedo, nekateri vsaj dolgo nismo 

vedeli, da je Karel Pečko del svojega življenja preživel na 

Muti. Kar nekaj njegovih del nosi odsev, podobe Mute ali 

ljudi z Mute. 

Velikokrat pogovori o našem kraju in dosežkih kraja, občine 

privedejo do pomembnih ljudi, ki živijo ali so živeli na 

Muti. Vse premalo vemo o njih , vse premalokrat se zavedamo, 

da je zaradi njih tudi naša samopodoba kot občanov 

in občank te občine boljša. Ko o svojem kraju razlagamo 

prijateljem in sorodnikom od drugod, jih radi omenimo. 

Ne zaradi tega, predvsem zaradi vsega, kar so v življenju 

pomembnega ustvarili in je ustvaril Karel Pečko, 

Mučan

priloga 

vas vabimo, da pridete na odprtje razstave ali si razstavo ogledate 

v vikendu po večeru odprtja. 

Naša dograjena osnovna šola nam daje veliko priložnost in možnost 

postavitve večje razstave. In velike stvari uspejo tudi s podporo 

ljudi. Na tem mestu omenjam predvsem kolektiv osnovne 

šole, ravnateljico Anito Ambrož in našega župana Borisa Kralja, ki 

je ne samo ljubitelj umetnosti, tudi sam, če še niste vedeli, slika. Pri 

tem moram omeniti seveda še predano delo Ludvika Jerčiča pri 

pripravi razstave. 

Potrudili smo se in povezali vse moči in energijo, da bo na tem 

osrednjem dogodku našega letošnjega občinskega praznika nastopila 

tudi priljubljena slovenska umetnica. 

Pridite in doživite večer s Karlom Pečkom in si oglejte njegovo 

delo. In naj omenim še posebno presenečenje – del razstave je 

namenjen delom avtorja iz obdobja, ko je živel na Muti. 

Vljudno vabljeni. 

Uršlja gora, ni datirano, pastel 

Petra Placet 

Občina Muta 

podeljuje priznanja ob 15. občinskem prazniku 

Na slavnostni seji občinskega sveta bodo zaslužnim občanom podeljena naslednja priznanja: 

PISNO PRIZNANJE OBČINE MUTA bosta za svoje delo prejela Marija Tandler in Blaž Krajnc. 

Marija Tandler je neločljivo povezana z nastankom in razvojem 

Osnovne šole s prilagojenim programom na Muti, kjer se je kot specialna 

pedagoginja zaposlila leta 1974. Šola se je z njeno pomočjo razvijala, rasla 

in širila svoj program. 

Marija Tandler je ves čas svojega službovanja z veseljem prisluhnila 

željam in potrebam otrok in njihovih staršev. Skrbela je tudi za prepoznavnost 

šole z organizacijo odmevnih športnih in drugih prireditev ter s 

sodelovanjem na različnih krajevnih ter občinskih prireditvah. Trudila se 

je, da bi okolje sprejelo šolo in učence za svoje, da bi bilo vsem otrokom 

omogočeno obiskovanje tistih programov, ki bi jih lahko uspešno končali, 

in da bi se vsi učenci, ki so bili vključeni v katerikoli program na OŠPP 

Muta, čim bolje znašli v življenju. 

Pomagala je mnogim družinam in sodelovala v društvu Sožitje. Ves 

čas se je dodatno izobraževala in svoje bogato strokovno znanje prenašala 

na mlajše kolege v zbornici, na študijskih skupinah, na srečanju 

mentorskih šol, organizirala je tudi predavanja za učitelje drugih šol in 

jih seznanjala s pomenom izobraževanja in pomoči otrokom s posebnimi 

potrebami. Pripravila in zbrala je ogromno internega učnega gradiva, 

sama izdelala različne učne pripomočke … 

Mučan 

C

priloga 

Blaž Krajnc je že več kot 23 let zelo aktiven član Kmečke godbe Pernice. 

Kljub napornemu delu na kmetiji si rad vzame čas za vaje in nastope 

ter za delo v upravnem odboru. Nepogrešljiv je pri tudi organizacijah 

raznih prireditev na Pernicah. 

Že drugi mandat je svetnik občine Muta, predsednik Odbora za kmetijstvo 

in predsednik Vaškega odbora Pernice. Tako skrbi za razvoj in napredek 

infrastrukture na Pernicah, vzpostavlja stik in obvešča krajane o 

dogajanjih v kraju in celotni občini Muta. 

Blaž Krajnc je soustanovitelj Pohodnega društva Pernice, ki je krajane 

Pernic in okolice še bolj povezalo med seboj. Za svoje delovanje in druženje 

so s pomočjo občine prostore bivše šole preuredili v dom krajanov. 

Prevzel je tudi delo cerkvenega ključarja v župniji na Pernicah. 

PISNO PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE MUTA bo prejela Finika Kričej. 

Finika Kričej je svojo upokojitev pričakala v tehničnem oddelku današnje 

Kovačije Štruc na Muti. Leta 1995 se je vključila v Društvo upokojencev 

Muta. Vse od ustanovitve je predsednica ženskega pevskega 

zbora Klasje, ki predvsem zaradi njene zagnanosti obstaja še danes in bo 

drugo leto praznoval 15-letnico delovanja. 

Finika Kričej je aktivna tudi pri ročnodelskem krožku Trobentice, je 

članica Društva invalidov in Planinskega društva Bricnik – prepeva tudi 

v njihovem zboru. O svoji ljubezni do pesmi je zapisala: »Pesem nam 

pevkam daje polet. Sodelovati v zboru in prepevati lepo domačo pesem, 

pomeni poslušalcem lepoto, nam pa veliko zadovoljstvo. Koliko ur, koliko 

truda je za to potrebnih, vedo le tisti, ki so v zboru sodelovali. Toda kakšen 

je okus uspeha, vedo le tisti, ki so stali na odru in gledali zadovoljne, 

ploskajoče poslušalce. Tedaj zbledi vse hudo, ostane le občutek sreče. 

Sreče, ki jo deliš z nekom.« 

Uredila Majda M. Lesjak. 

Mateja Senica, s. p. 

Glavni trg 7, Muta 

02 87 6 14 93, 041 544 203 

Odpiralni čas: 

pon.–pet.: 8.–18. ure, sobota: 8.–12. ure 

D 

Mučan

muto so ponesli v svet 

Intervju 

Anton Repnik: »Kljub bolezni sem zelo srečen človek. 

Svet je čudovit.« 

Likovni kritiki ga pogosto označujejo za enega 

največjih in najprepoznavnejših slovenskih 

naivnih slikarjev 

Na večer turobnega deževnega 

dne mi je posijalo toplo sonce, ko 

sem se v Repnikovi galeriji pogovarjala 

z Antonom Repnikom, velikim 

in priznanim umetnikom. Likovni 

kritiki ga pogosto označujejo za 

enega največjih in najprepoznavnejših 

slovenskih naivnih slikarjev. 

V bistvu pa njega ne zanima, v kateri 

predalček ga bodo umestili, v 

svoji rahločutnosti je vedno želel le 

izpovedati globoka čustva, motive 

in ideje, ki so se ob doživljanju socialnih 

krivic in težkega življenja preprostega 

kmeta in delavca nabirali v 

njem. Trpljenje in čutenje z ljudmi je 

v njem že od nekdaj porajalo ustvarjalni 

nemir, globoko željo po umetniškem 

iztisu nakopičenih čustev, 

hkrati pa ga je garaško življenje in 

delo v otroštvu in mladosti vzgojilo 

v spoštovanja vrednega človeka 

z izrednim posluhom za vse, kar je 

živega. Topli toni njegovih umetnin 

izžarevajo neomajno vero v življenje, 

ki je dragocen in čudovit dar 

Mučan 

človeku. Prijetna in pristna domača 

beseda boža uho slehernega Repnikovega 

sogovorca, iz nje pa veje izključno 

ljubezen do tistega pravega 

maternega jezika, narečja, ki je največje 

bogastvo naroda. 

Anton Repnik rad pove, kako je 

pred leti, ko je bil še povsem brez 

izkušenj, ko še ni znal slikati na platno 

– imel je samo talent in zbirko 

risb na papirju – potrkal na vrata 

slovenjegraške galerije in dobil od 

akademskega slikarja Karla Pečka 

spodbudo in marsikateri praktičen 

nasvet. Prvič je razstavljal leta 1963, 

prvo samostojno razstavo pa je pripravil 

leta 1965 v Mariboru. Sledile 

so številne razstave, samostojne in 

skupinske, doma in po Evropi ter 

celo v Ameriki. Za likovno ustvarjanje 

je prejel mnogo nagrad in priznanj, 

leta 2005 pa je bil imenovan 

za častnega občana občine Muta. O 

Povštertanc, olje na platnu, 1999 

njegovem življenju in delu je TV Ljubljana 

posnela dokumentarni film 

Žareče oči. 

Kadar Anton Repnik ne ustvarja, 

zbira starine. Trenutno svojo zbirko 

dopolnjuje s starimi gumbi. Poleg 

starin in številnih njegovih slik, kjer 

v zadnjem času izstopa hudomušno 

odzivanje na aktualne politične razmere, 

pa galerijo Repnikov že dolga 

leta krasijo tudi umetnine njegovega 

sina Janeza Repnika. 

Najzgodnejša leta ste preživeli v 

Žebrakovi bajti … 

Da, rodil sem se v Žebrakovi bajti na 

Šentvidu. Ljudje me včasih vprašajo, 

kdo je bil moj oče, jaz pa imam navado 

reči, da sveti duh. Ko sem bil star dve leti 

in pol, se je mama poročila k Pogaču, 

prav tako na Šentvidu. Potem so prišli 

bratje pa sestri, skupaj nas je bilo sedem 

otrok. 

21

muto so ponesli v svet 

Kako daleč v otroštvo sežejo Vaši 

spomini? 

Iz obdobja pred vojno so se v meni 

ohranili le posamezni prebliski. Zelo živo 

pa se spominjam začetka vojne. Bila je 

cvetna nedelja in iz cerkve domov sem 

nesel »pegel«, ko sem dva- ali trikrat slišal 

nekaj močno počiti. Doma so mi povedali, 

da se je začela vojna. Odšel sem 

na »Pisterkogel« in videl, kako je gorel 

most in kako so primarširali nemški vojaki. 

Iz kasnejših vojnih let mi je v spominu 

ostalo, kako sem se nekoč ponoči 

do doma priplazil po vseh štirih, ker so 

mi začeli švigati streli mimo ušes. 

Kaj pa šolanje? Verjetno niste 

imeli velike izbire … 

Sedem let sem obiskoval osnovno 

šolo v Vuzenici. Med vojno v šoli nismo 

slišali slovenske besede. Nato sem si želel 

iti v gimnazijo, a doma ni bilo denarja 

za dolgo šolanje, zato sem obiskoval 

obrtno šolo na Muti in se izučil za čevljarja, 

vendar nisem videl prihodnosti v 

tem poklicu. Nato sem nekaj let opravljal 

zemeljska dela pri gradnji elektrarne 

v Vuzenici, potem pa sem se zaposlil 

v kovačiji na Muti, kjer sem delal 17 let. 

Zatem pa ste se posvetili slikanju 

… Kaj je botrovalo Vaši odločitvi? 

Takrat sem iz neznanega razloga nenadoma 

ohromel in šele po približno 

štirih tednih začel migati s prstom na 

nogi. Dolgo sem okreval in se nato pri 

35. letih invalidsko upokojil. Potem sem 

se res posvetil samo še slikanju. Sicer pa 

sem že pred tem veliko slikal. Dopust 

sem vedno preživel s čopičem v rokah. 

Kjer je človek najraje, tam pač mora preživeti 

dopust. 

In tisti čisto prvi začetki so bili 

verjetno še zgodnejši … Kdaj ste 

pravzaprav začutili, da je v Vas umetniška 

žilica? 

Že kot otrok sem rad slikal. Prve barvice 

sem po naključju dobil od avstrijskega 

oficirja na začetku vojne, ko sploh 

še nismo poznali partizanov. Ko me je 

oficir zagledal, se je spomnil svojih otrok 

na Dunaju in iz žepa potegnil zame neprecenljiv 

zaklad. Sicer pa smo se težko 

Leta 2005 je Anton Repnik postal častni občan občine Muta 

preživljali, trdo smo delali in očetu ni 

bilo všeč, ker sem veliko presedel pred 

knjigami in slikarijami. Zelo rad sem tudi 

bral. Prebral sem vse, kar mi je prišlo v 

roke, tudi sveto pismo in mašne bukve, 

čeprav niso bile zanimive, bral sem pa 

vendarle. 

Že v otroštvu sem veliko razmišljal o 

človeku, naravi, svetu. Spoznaval sem 

veličino človeškega duha, spoznaval, da 

moj svet ni omejen in da moje misli lahko 

potujejo čez vse meje, kar mi je bilo všeč 

v svetu, ki me je omejeval na vsakem koraku. 

Opažal sem razlike med revnimi in 

bogatimi, razmišljal o smislu vojne … 

In vse to ste kasneje upodobili … 

S svojimi slikami sem res želel prikazati 

krivice, socialne razlike, ki sem jih 

videl in doživljal tudi na svoji koži. Prav 

je, da človek trdo dela in trpi, da lahko 

loči dobro od slabega, da sploh lahko 

razume svet in ljudi. 

Kdor se ukvarja z umetnostjo, mora 

živeti med ljudmi, z njimi trpeti, kot na 

primer Cankar in Prežih. 

Čutenje z ljudmi pa poraja ustvarjalni 

nemir? 

Da, saj slikanje ni le obrt, ampak je 

predvsem izpoved. To pa je zahtevno. 

Močni občutki, čustva … Biti moraš 

močan, da ne obupaš, da vzdržiš … Če 

ne bi slikal, bi pisal, samo da bi šlo to 

globoko čustvo iz mene. 

Motivi so se v meni vedno kar množili, 

le redko sem bil brez idej. Če sem bil 

prazen, pa sem moral čakati, da se je v 

meni kaj nabralo, da sem kaj doživel ... 

Sicer pa je slikanje čudovito, prinaša 

veliko lepih trenutkov. Zadovoljstvo, ko 

se ti slika posreči. Dobra, uspešna razstava 

prinaša še večje zadovoljstvo. Zaradi 

slikanja sem srečal imenitne ljudi, našel 

prijatelje iz različnih delov sveta. 

Slikate predvsem ljudi … 

Rad slikam ljudi in sončnice, ki se 

obračajo za soncem kot jaz, v njih je 

polno zrnja, v meni pa polno idej. V slikanju 

hiš na primer nisem nikoli videl 

nečesa umetniškega, umetnina je zame 

nekaj več kot le posnemanje, nekaj več 

kot fotografija. Danes slikam absurdne 

politične razmere (nore krave, recesija, 

siva eminenca – tajkuni), ker koscev 

ne vidim več. Rad pa slikam tudi krave. 

Krava ima večjo dušo kot človek, ni si izmislila 

vojne, ampak se razdaja za ljudi 

– daje nam mleko, maslo, smetano in 

nazadnje še meso. 

Ljudje … In kaj danes, po vseh intenzivnih 

doživetjih in umetniškem 

izpovedovanju, menite o ljudeh in o 

življenju? 

Življenje me je vzgojilo. Kljub bolezni 

sem zelo srečen človek. Svet je čudovit. 

Zato slikam v toplih barvah. Včasih sem 

bil temen in se mi je življenje zdelo težko. 

Po hudi preizkušnji, bolezni, se uvidel, 

da je življenje čudovito. In z leti vse 

bolj cenim življenje. Žal mi je vsakega 

trenutka, ki gre v nič. In rad imam ljudi. 

22 Mučan

muto so ponesli v svet, mladi talenti 

Na zemlji živimo kot v raju ali v peklu – 

to pa je odvisno predvsem od nas samih 

in ne toliko od oblasti. Oblast mora sicer 

zagotoviti pogoje za življenje, največ pa 

je odvisno od nas samih. Pomembno 

je, da mislimo pozitivno. Zato bi morali 

tudi ulice poimenovati z nadčasovnimi 

poimenovanji, ki bi v ljudeh spodbujala 

dobro, kot na primer: ulica dobrih ljudi, 

ulica rož, ulica v raj … 

Človek največ pridobi, ko se rodi. Sam 

si izbere svojo pot. Vsak ima v sebi dva 

pola – dobro in slabo, od vsakega posameznika 

pa je odvisno, katerega razvije. 

Sam sem ponosen, da sem vedno ostal 

človek, da lahko mirno spim in vsakomur 

pogledam v oči. To je čudovito. 

Žal pa so ljudje pogosto kot ovce, ne 

mislijo s svojo glavo, ne gledajo s svojimi 

očmi … 

Ste kdaj pogrešali formalno izobrazbo? 

Pogrešam predvsem znanje jezikov, 

po svetu so namreč čudoviti ljudje, 

smisel človeka pa je, da se pogovarja z 

ljudmi in o njih dobro govori. Potem se 

pozitivna energija širi med ljudmi. 

Sem pa nekoč šel na predavanje nekega 

profesorja, da bi pridobil dodatna 

znanja o slikarski umetnosti, a sem se 

tam dolgočasil. Ugotovil sem, da pridobim 

dosti več, če grem poslušat starčka, 

ki govori o svojem življenju. To, da sem 

samouk, je hkrati tudi prednost, tako 

sem sam razvil svoj stil in nikoli nisem bil 

v nevarnosti, da pridem pod tuj vpliv. 

Radi živite na Muti? 

Zelo rad. Ko stopim iz hiše, sem v naravi. 

Sicer pa je vsa Slovenija zelo lepa, je 

pravi raj na zemlji. Polna je skritih kotičkov. 

Celo življenje lahko hodiš po Sloveniji, 

a je ne odkriješ v celoti. 

Tu, na Koroškem, je ogromno starih, 

neverjetno lepih besedil in ljudskih pesmi, 

ki jih premalo cenimo. Koroška je 

nasploh zibelka slovenstva in na to sem 

ponosen. 

G. Anton Repnik, hvala Vam, da 

ste svoje globoke misli in spoznanja 

o življenju delili z nami. Želim Vam 

še veliko zdravja in mnogo zadovoljstva 

ob ustvarjanju. 

Za vas se je pogovarjala 

Majda M. Lesjak. 

Kdo ga še ne pozna? 

Jaroš Miklavc – obetaven veleslalomist 

Jeseni prvošolček, letošnjo zimo 

pa kar 53-krat na snegu. Njegovo 

življenje je že več kot tri leta, 

odkar so ga starši prvič postavili 

na smuči, tesno povezano s smučanjem. 

Je član Smučarskega kluba 

Vuzenica in v minuli sezoni je 

v starostni kategoriji 2002 in mlajši 

nanizal preko deset uvrstitev na 

stopničke in se tako na tekmovanjih 

za koroški pokal in zlato lisičko 

skupno uvrstil na odlično drugo 

mesto. 

Pozimi trenira na snegu tri ali 

celo štirikrat na teden, ob vikendih 

pa tekmuje. Preizkusil se je 

že na številnih bližnjih smučiščih, 

največkrat pa smuča na Kopah, v 

Ribnici in na Peci v Avstriji. Ob tem 

ima enkrat tedensko še trening v 

telovadnici. Da ohranja moč rok in 

nog, poleti trenira judo. 

Takšen tempo gotovo zahteva 

veliko vztrajnosti, predvsem 

pa vzpodbude staršev in trenerjev, 

povezan pa je tudi s številnimi 

stroški (smučarska oprema, 

vozovnice) … Sicer pa je najin pogovor 

tekel takole … 

Mučan 

Kdo je tvoj vzornik? 

Bode Miller. Poznam pa tudi Tino 

Maze. 

In kakšni so tvoji načrti? 

Rad bi še naprej vozil veleslalom. 

Ali rad treniraš? 

Ja, ko gre hitro, zelo uživam. Rad pa 

se tudi vozim s kombijem in sem skupaj 

s prijatelji. 

In kdo skrbi za tvoje smuči? 

Stric Janez in stric Tine. 

Na tekmovanjih za koroški pokal in zlato lisičko se je Jaroš v letošnji sezoni skupno uvrstil na 

odlično drugo mesto 

23

mladi talenti 

Imaš že veliko pokalov? 

Ja, precej. Ko dobim pokal, doma vsi 

pijemo in jemo kosmiče iz njega. 

In kaj sicer najraje ješ? 

Po treningu grem vedno na hot 

dog, drugače pa imam najraje lazanjo 

in sok. 

Želiš še kaj dodati? 

Rad bi pozdravil prijatelje in trenerje 

iz Smučarskega kluba Vuzenica. 

Jarošu želimo še veliko hitrih 

voženj pa čim manj padcev in naj 

si čez poletje nabere veliko novih 

moči za prihodnjo sezono. In za 

uspešen vstop v prvi razred, seveda. 

Kaj pa rad počneš, kadar ne 

smučaš? 

Rad se igram z lego kockami, sestavljam 

gradove. 

Da ohranja moč rok in nog, 

poleti trenira judo 

M. M. Lesjak 

Mladi šahisti 

Drugi na državnem prvenstvu 

18. aprila je v Ponikvi potekalo 12. ekipno 

državno osnovnošolsko prvenstvo 

v šahu, v kategoriji do dvanajst let. Šahisti 

Osnovne šole Muta (Jernej Mrakič, 

Dejan Krautberger, Žiga Harnik in Tadej 

Božič) so se odlično odrezali – zasedli 

so drugo mesto med 53 ekipami. Boljši 

od naših asov so bili le šahisti Osnovne 

šole Žalec. 

Izjemen uspeh mladih šahistov pa 

nikakor ni muha enodnevnica, saj je 

ista ekipa že pred dvema letoma v Ljubljani 

osvojila tretje mesto, medtem ko 

se lani tekmovanja zaradi bolezni niso 

mogli udeležiti. 

Letošnji rezultat je vsekakor sad večletnega 

dela in se je nakazoval že na 

koroških osnovnošolskih in klubskih prvenstvih, 

kjer fantje že dolgo dosegajo 

izjemne uspehe. Tako so v kategoriji do 

dvanajst let že štiri leta koroški prvaki, v 

letošnjem februarju pa je ista ekipa (s 

pomočjo Mateja Krautbergerja) že drugič 

zapored osvojila naslov koroškega 

prvaka tudi v kategoriji do petnajst let. 

Člani sedanje zmagovite ekipe zasedajo 

najvišja mesta tudi na koroških posameznih 

prvenstvih in v koroški ligi, tudi 

v konkurenci avstrijske Koroške. 

Ivan Harnik, mentor uspešnih šahistov, 

sicer pa tudi sam član šahovske 

ekipe v drugi slovenski ligi, je prepričan, 

da igranje šaha ne prinaša le lovorik na 

tekmovanjih, ampak pomembno prispeva 

k razvijanju logike in miselnosti, 

hkrati pa navaja mlade, da se znajo 

spopasti z igro, porazom in zmago. Poleg 

vaje pa je za uspeh v šahu seveda 

potrebna tudi nadarjenost igralcev in 

po prepričanju mentorja imamo trenutno 

na Muti zelo sposobno generacijo 

mladih šahistov. 

Vsem tekmovalcem in mentorju ob 

izjemnem uspehu iskreno čestitamo! 

M. M. Lesjak 

Mladi šahisti z Mute (na desni) v akciji 

24 Mučan

kultura 

Tokrat že šestič 

Krajani Sv. Jerneja so se 11. januarja 

po maši zbrali pri kmetu Primožu in z 

navdušenjem poslušali že šesti trikraljevski 

koncert, ki ga že tradicionalno 

otvorijo godbeniki Kmečke godbe Pernice. 

Njihov kapelnik Sandi Pungartnik 

jim vedno pripravi ravno pravšnjo mešanico 

privlačnih melodij, ki jim ljudje 

radi in z užitkom prisluhnejo. Kot vedno 

so tudi letošnji koncert požlahtnili še 

pevci mešanega pevskega zbora Zvon 

z Mute, seveda pa so zapeli tudi domači 

trikraljevski koledniki in predstavili ta 

stari običaj naših krajev, pa še mladi talenti 

s Sv. Jerneja so prijetno presenetili 

in potegnili mehove še pozneje, ko so 

pihalci že pospravili inštrumente. 

Jernejčani so se izkazali tudi s pogostitvijo 

za vse udeležence koncerta, bilo 

je dovolj golaža, seveda pa ni manjkalo 

niti pijače. Še v pozno popoldne je bilo 

pri Primožu veselo. 

Nastopili so tudi domači trikraljevski koledniki 

Pa še nekaj, tudi vodenje, napovedovanje 

in celo ozvočenje je bilo v rokah 

domačinov, točneje: domačink. In 

ta del svojega dela so res odlično opravile, 

bi zapisali, za čestitke! 

kv 

Gostovanje dramske skupine KD Kapla na Muti 

Tako kot že nekaj let zapovrstjo 

so tudi letos krajane Mute in okolice 

dodobra nasmejali člani Kulturnega 

društva Kapla, ki so gostovali v avli 

OŠ Muta z gledališko igro Moža je zatajila. 

Igra sicer neznanega avtorja, ki 

Moža je zatajila 

jo je režiral Igor Glasenčnik, govori o 

pravkar poročenem mladem paru, ki 

ugotovi, da pride na obisk teta, ki ne 

mara moških. Zato tudi ljubljena žena 

ne sme izdati, da je že poročena, saj bi 

tako izgubila dediščino po teti. 

Burka je napisana v treh dejanjih, 

premierna predstavitev igre pa je bila 

31. januarja 2009 na Kapli. 

Še posebej je potrebno predstaviti 

igralsko zasedbo. V glavni vlogi so 

se tokrat odlično znašli Majda Pipuš v 

vlogi tete, Almira Pavlič v vlogi mlade 

žene in nečakinje ter njen mož Ivan 

Verčko. V ostalih vlogah so nastopili še 

Slavica Robnik, Tone Altenbaher, Janez 

Robnik in Igor Glasenčnik. 

Igra se seveda razplete v dobrobit 

mladega para, saj teta spozna, da svoji 

nečakinji ne more izbirati moža, pa 

še sama se zaljubi v nikoli pozabljeno 

ljubezen iz mladosti, in tako končno z 

oficirjem postaneta srečen par. 

Dramska skupina Kulturnega društva 

Kapla se že vrsto let vsako leto 

predstavi s svojo novo gledališko igro, 

s katero gostujejo širom koroške regije, 

udeležujejo pa se tudi srečanj odraslih 

gledaliških skupin, ki jih prireja Javni 

sklad za kulturne dejavnosti, Območna 

izpostava Radlje ob Dravi. 

Mučan 

25

kultura 

Vse dosedanje igre je režiral tamkajšnji 

župnik Igor Glasenčnik, ki ima prav 

poseben čut za to obliko kulturnega 

izražanja in udejstvovanja kakor tudi 

čut za ohranjanje kulturne dediščine v 

kraju in širše. 

Igralska zasedba je dobro uigrana, 

igralci se med igro dobro dopolnjujejo, 

gotovo pa tudi na vajah, ki so pogostejše 

v zimskem času, ko nastaja 

večina njihovih iger. 

V prihodnje nameravajo z igro 

Moža je zatajila gostovati še v nekaj 

krajih, tudi izven Dravske doline, v jesensko-zimskih 

mesecih pa jih čaka 

zopet nova igra. 

Lidija Verdnik 

Srečanje pritrkovalcev na zvonove na 

Sv. Primožu nad Muto 

V drugi polovici aprila je na Sv. Primožu 

nad Muto v tamkajšnji cerkvici 

potekalo že sedemnajsto tradicionalno 

srečanje pritrkovalskih skupin Slovenije, 

ki ga je tudi letos organiziral 

Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna 

izpostava Radlje ob Dravi, skupaj 

s Kulturno-turističnim društvom 

Sv. Primož nad Muto. 

Srečanja se je tokrat udeležilo osem 

pritrkovalskih skupin: pritrkovalska 

skupina iz župnije Rogatec in Sv. Anton 

v Slovenskih Goricah, župnije Dob 

ter podružnic Krtina in Sv. Kancian, 

pritrkovalska skupina iz župnije Brdo 

pri Lukovici, iz Šmartnega ob Paki ter 

iz župnije Vuhred. Nekatere med njimi 

se tega srečanja udeležujejo vsako 

leto. 

Pritrkovalske skupine so se najprej 

predstavile na improviziranih učnih 

zvonovih, predvsem z lastnimi pritrkovalskimi 

melodijami, ritmičnimi vzorci, 

ter prikazale različne tehnike pritrkovanja. 

Srečanja se je udeležil tudi dolgoletni 

pritrkovalec ter mnogim učitelj 

pritrkovanja na zvonove, Peter Vidmar 

iz Ljubljane, ki že od svojega sedmega 

leta dalje živi z melodijo zvonov, poleg 

tega pa se srečanj na zvonove tukaj v 

Dravski dolini udeležuje že vrsto let. 

Svoje znanje je posredoval že mnogim 

mladim navdušenim pritrkovalcem na 

zvonove širom po Sloveniji. 

Zanimivo je tudi dejstvo, da so 

med pritrkovalci tudi ženske. Dolgoletni 

staž v pritrkovalski skupini iz Šmartnega 

ob Paki ima Zdenka Kolenc, ki 

se je v skupini znašla povsem naključno, 

sprva kot pomočnica pri organizaciji 

srečanj pritrkovalcev, kasneje pa 

je tudi sama poskusila z igranjem na 

zvonove in tako postala pritrkovalka. 

Razveseljivo je, da se s to zvrstjo 

glasbene tehnike ukvarja vedno več 

mladih, ki iz zvonov tudi na nekoliko 

svojevrsten način izvabljajo različne 

znane melodije. Mladi se med zvonovi 

kar dobro znajdejo in tako so tudi 

na primoških zvonovih prav ubrano 

zveneli. Vse pritrkovalske skupine so 

se namreč po uradni predstavitvi na 

učnih zvonovih predstavile še v zvoniku 

cerkve. 

Začetek prireditve so popestrili 

tudi člani Pihalnega orkestra Muta, ki 

so zaželeli dobrodošlico vsem obiskovalcem 

in pritrkovalcem. V kulturnem 

programu po sveti maši, ki jo je vodil 

domači župnik Marko Drevenšek, je 

sodeloval tudi kvartet flavt Kmečke 

godbe Pernice in vokalna skupina z 

Remšnika, vse skupaj pa so popestrili 

tudi domači pevci s Sv. Primoža nad 

Muto, prireditev pa je v celoto povezala 

Marjetka Placet. 

O prvih začetkih srečanj pritrkovalcev, 

ki so sprva potekala v župnijski 

cerkvi na Muti, je spregovoril tudi domačin 

Jože Uršnik, kajti začetki pritrkovanja 

na Muti so se pravzaprav začeli iz 

vrst članov Pihalnega orkestra Muta. 

Tokratnega srečanja se je poleg 

pritrkovalcev udeležilo tudi precej 

obiskovalcev, ki so z navdušenjem 

prisluhnili melodijam zvonov, tako da 

prireditve ni zmotilo niti nekoliko slabše 

vreme. 


Srečanja se je tokrat udeležilo osem pritrkovalskih skupin 

26 Mučan

kultura, ustvarjajo za vas 

Že šestnajsti Jožefov koncert 

Tako pa izgleda zares nabito polna telovadnica 

Res ne vem, kako začeti. O kmečki 

godbi Pernice je bilo že toliko napisanega, 

da bi, če bi še kaj dodajala, samo 

povzemala besede svojih predhodnikov. 

Sedanja zasedba godbe je pretežno 

mlada, kar je velik plus za vse nas, saj 

nas bodo lahko še dolgo razveseljevali 

s svojimi koncerti, budnicami in popestrili 

slovesnosti lepih nedelj. 

V mesecu marcu vsako leto prirejajo 

Jožefov koncert, ki je bil letos že šestnajsti 

po vrsti. Vedno znova nas presenetijo 

z novimi gosti, ki popestrijo program. 

Letos so si privoščili celo medijsko zelo 

znano napovedovalko Jasno in druge 

znane goste. Udeležba je bila tokrat tolikšna, 

da je presenetila celo prireditelje. 

Sama sem se k sreči še pravi čas odpravila 

od doma in še dobila prosti sedež. 

Malo bolj poznim obiskovalcem pa se 

je zgodilo tisto, česar sem se bala zase. 

Namesto udobnega sedeža so dobili 

za isto ceno vstopnice udobno stojišče 

in še teh je primanjkovalo. Resnično 

presenečeni organizatorji so se seveda 

opravičevali za to neljubo doživetje in 

vem, da jim je bila to dobra šola. Geslo 

Nič nas ne sme presenetiti bodo odslej 

jemali še bolj zares. 

Res zelo pohvalno za obiskovalce, ki 

so se resnično potrudili napolniti telovadnico 

do zadnjega kotička. Zanima 

me, le kaj je pritegnilo tolikšno množico. 

Ženske najbrž mladost naših vrlih 

muzikantov, moške pa kratka krilca Turbo 

angelčkov. Pa ne mi zameriti malo 

šale, tudi če je delček resnice vmes. 

»Za svojih 106 let fantje zelo dobro 

izgledajo!« jim je dejala Jasna v uvodni 

napovedi in ostali smo s ploskanjem to 

trditev potrdili. Res je, letos so stari toliko, 

ampak ne fantje, temveč perniška 

godba. Da ne bo pomote, prosim! Če 

pa bi sešteli njihova leta, bi se številka 

malo le povišala. 

Ko je dirigent dvignil taktirko, je v 

dvorani nastala tišina in vsi smo prisluhnili 

njihovim inštrumentom. Ti fantje 

in dekleta znajo iz njih izvabiti prijetne 

zvoke, ki božajo ušesa. Jaz uživam 

v poslušanju, pa naj igrajo starejše ali 

modernejše skladbe. Občudujem njihovo 

vztrajnost, ki ji sledi mnogo odrekanja. 

Odrekanja za nekaj, kar je njim 

v izredno veselje in zadovoljstvo. Nekaj 

njihovih članov se ukvarja še z drugačno 

glasbo: petjem in igranjem pri narodno-zabavnih 

ansamblih. Ljubezen 

do glasbe mora pri njih prehajati že v 

strast, da lahko zdržijo vse napore, izpolnijo 

vse obveznosti. 

Nimam namena hvaliti vsakega nastopajočega 

posebej, le to naj povem, 

da je bilo prijetno. Zato, hvala vam, 

člani te velike glasbene družine, za vaš 

trud, ki ga s svojim ustvarjanjem razdajate 

drugim. Hvala vam, da razvijate 

kulturno dediščino in jo nadaljujete. 

Vaši predniki, ustanovitelji te godbe bi 

bili več kot ponosni na vas. Tudi vi ste 

lahko nanje, da so vam začrtali pot, po 

kateri je lažje hoditi, ko je že utrjena. 

Bernarda Jerič 

Za najmlajše 

Plesoča muca 

Mučan 

Muca Tačka je nekaj časa že dremala 

pri hiši, ko se je domislila zabavnejšega 

opravila. Čisto po mačje se je pretegnila 

in odšla na travnik. Na travniku so letali 

metulji, brenčale čebele in v zraku 

žvrgolele ptice. Muca je poskakovala 

po zadnjih nogah, da bi ulovila kaj za 

igro. Skočila je za čebelico, a ji je še pravi 

čas ušla na rumen regratov cvet. Tudi 

nožice čebele so bile obtežene z rumenim 

cvetnim prahom. Metulj na modri 

zvončnici je le za tanko metuljevo krilo 

odnesel svoje življenje. In še sreča, da 

so bile ptice visoko v zraku. Tako visoko 

muca pač ni znala skočiti. Nekajkrat 

se je še zavrtela in presenečena ugotovila, 

da menda zna plesati. Tako ji je 

bilo všeč, da je kar plesala in odplesala 

s travnika na rob gozda. »Nemogoče,« 

je bila sama nad seboj navdušena, »da 

se znam tako dobro vrteti. A kaj mi pomaga, 

saj me nihče ni videl in mi nihče 

ne bo verjel.« 

Muca se je ustavila, da bi pogledala 

okrog, če jo vendarle kdo opazuje in 

ustavila se je tudi zato, ker so jo bolele 

noge. To bi že morala priznati, seveda, 

če bi jo vprašali. Saj plesa nikoli ni trenirala. 

Tekala je resda veliko in lovila miške 

in nekolikokrat je morala tudi bežati 

pred velikimi psi. Majhnih kužkov se 

muca Tačka ni ustrašila. Postavila se jim 

27

ustvarjajo za vas, nekoč in danes 

je nasproti, dvignila rep visoko pokonci 

in nasršila dlako. O, tako je bila naša plesoča 

muca šele videti strašna. 

No, zdaj je Tačka zašla že v gozdiček, 

rada je raziskovala. Tam je bilo vedno 

kaj novega. Nekoč je naletela na majhno 

ptičico, ki je padla iz gnezda. Saj bi 

jo njam, njam, pa je prav tedaj nekaj 

počilo in jo je urno ucvrla vstran. Sedaj 

bo spet poskusila zaplesati, morda jo 

le opazi kakšen gozdni prebivalec. Postavila 

se je na zadnje noge, poskočila, 

enkrat in še enkrat, a ples ni bil več tako 

eleganten kot prej. Nič od plesa ni bilo 

več, še slabše, pogrnila je po tleh, kakor 

je bila košata njena dlaka. Da bi bila 

nesreča še večja, je padla v lužo, ki je 

morala biti ravno tam. Kaj se je zgodilo 

prav tedaj? Izza leskovega grma je zaslišala 

strašen krohot. 

»Kdo se tako zlobno smeje?« se je 

nenadoma junaško oglasila muca, čeprav 

ni vedela, kje naj si začne trebiti 

dlako. 

»Ha, ha, ha … ho, ho, ho … hi, hi, hi …« 

sta se za trebuščka držala njena dobra 

prijatelja kužek Kihec in zajček Repek. 

»Kaj se režita, mogoče še nista 

videla nikogar, ki bi padel po tleh!« ju je 

ozmerjala muca. 

»Seveda sva videla, toda, muco, 

plesočo muco, ki pade v lužo pa še res 

nisva videla, Ha, ha, hi, ho, ho …« se 

nista nehala smejati prijatelja. 

»Kaj nista več moja prijatelja, Kihec, 

in ti, Repek, tudi ne?« je žalostno vprašala 

muca. 

Kužek in zajček sta se prenehala 

smejati. Malo jima je bilo žal, saj sta šele 

sedaj videla, da je bila mucina dlaka 

precej umazana. 

»Sem slišala, da sta rekla plesoča 

muca. Sta me videla, kako sem plesala 

tam med travo? Sta me res videla plesati?« 

je spraševala Tačka. 

»Seveda, krasno si se vrtela, sploh 

te nisva hotela motiti,« sta odgovorila. 

»Čestitava ti, plesoča muca,« sta ji od 

srca čestitala. 

Prijatelji vedno čestitajo od srca. 

Tudi od srca se nasmejejo majhnim nerodnostim 

drugih. Takoj nato pa pomagajo, 

kakor sta potem Kihec in Repek 

pomagala očistiti muco. Tačka je bila 

zadovoljna, samo da sta jo videla plesati, 

čeprav je potem padla v lužo. Če 

so se potem skupaj naučili plesati, pa 

še ne vem. 

Marija Omulec 

Povejmo po naše 

Kak sma se pred petdesetimi liti ženla 

Jengovi svati so prišli h jemu, pal 

so pa z Pernic črez hribe čres pa h Plazniku 

prišli po men. Muzikonti so bli 

pa koj tisti, ko so te navodno špilali po 

ovsetih: Pihler, Šrajner Gustl, pale je bil 

menda ni Gros Franc, pa še Štiglvirt. Ko 

so prišli po nivesto, so meli cirkus. So 

prvo drugo nevesto vunta spustli. So 

rekli damoči svoti, da tak niso prav prišli, 

ko je en moški zuna fejst koso klepo. 

So sprašvoli muzikonti, če se je tistiga 

pa tistiga leta tu pr titi hiši ena lipa roža 

zasadila, da je prišo ze en ženin po jo, 

da jo bo vtrgo. 

Meli smo tud comara pa družico, 

da sta pomola ovset gar držet. Ko so 

le dobli pravo nevesto s hiše, smo pa 

šli veda peš h vezngi na Sv Primož. Vezal 

nojo je guspod župnik Klančnik. Po 

vezngi smo šli na moj dom, tam je bla 

vesela ovset neki do jutra. Je bla vredi 

veznga, da že petdeset let drži. 

Po pripovedovanju Kristine Božič 

zapisala Marija Omulec. 

28 Mučan


Sin kulaka – režimski 

oporečnež 

Kot dijaka četrtega letnika Gimnazije Ravne so me leta 

1946 poklicali v pisarno upravnika dijaškega doma. Poleg 

upravnika sta bila prisotna dva preverjena dijaka. Stal sem, 

ko so mi rekli: »Po preverbi smo dognali, da si sin kulaka, ki 

so nasprotniki naše socialistične oblasti, zato nimaš pravice 

do malice, tudi bivanje v domu naj oče plača v celoti, saj je 

kulak.« 

Za ime kulak sem prvič slišal, da pa sem nasprotnik nove 

oblasti, pa je bila gola laž in nesramna goljufija. 

Jaz nasprotnik, ko sem celo leto sodeloval s terenci (političnimi 

partizani) in vodstvom Lackovega odreda, jih seznanjal 

in obveščal o tem, kje se nahaja sovražnik, bil kurir za 

pošto in goreč privrženec partizanskega gibanja. Naša (Hermanova) 

hiša je nudila skrivališče devetim članom politične 

skupine Lackovega odreda. Njihova naloga je bila priprava 

načrta premikov in časa bivanja pri posameznikih za celotni 

odred. Poleg tega so določali tudi, komu odrediti nasilni 

odvzem hrane, živine in oblačil. To so bili ljudje, osumljeni 

simpatiziranja s sovražnikom. 

Sin kulaka … S takšno dozo razočaranja sem konec tedna 

z Raven prišel domov. 

Doma doživim po očetu še večje razočaranja nad novo 

»urdningo«. »Spet sem se pustil 'nasrati'!«, pravi oče. »Kaj vse 

so nam obljubljali ti partizani, ki smo jih skrivali, nosili glave 

naprodaj pri Nemcih in jih eno leto zastonj 'futrali'! Ne bo 

Skrivališče terencev pri Hermanu 

Mučan 

Protirežimski plakat za volitve v jeseni 1946, motiv: brezglavo posilstvo 

slovenskega naroda iz ozadja, avtorja: Rudi (besedilo) in Franc Pečnik 

(podoba) 

davka, vzel boš lahko, kolikor boš hotel, nobenega strahovanja. 

Škrati nebeški, zdaj pa obvezna oddaja, za kubik lesa 

iztržim ceno litra vina, nobeden na oblasti pa noče slišati, da 

smo jih skrivali. Žal mi je, da sem pripomogel, da ta del Mlak 

ni avstrijski.« 

Brat Rudi pa: »Dala jim bova 'bage'! V nedeljo so volitve. Ti 

nariši plakat, tekst je moj.« 

Šest plakatov sem upodobil in v jutranjih urah sva jih »pripopala« 

na cesti Bistriški jarek–Muta. 

Spomin na to dejanje mi je ponovno oživil novinar Kristl 

Valtl, ki mi je na obisku pokazal plakat in dejal: »Dva dni me 

je imela udba na zasliševanju zaradi suma, da sem avtor plakata 

jaz. Na koncu so ugotovili, da moj stil risanja in pisave 

ne ustreza podobi na plakatu. Mislim pa, da je avtor plakata 

Boštjan z Raven, ki je na obisku pri Hermanu plakat upodobil.« 

»Pa to sem bil jaz in brat,« sem mu dejal in tako je bila 

šestdesetletna skrivnost odkrita. 

Hermanovih udba ni sumila, saj smo veljali za zavedne 

pristaše režima, niso pa »pogruntali«, da smo bili razočarani 

udeleženci sprememb oblasti. 

Oznaka, da sem sin kulaka, me je spremljala tudi na fakulteti, 

pri doktorskem študiju in v službi. Vse stroške izobrazbe 

sem nosil sam. Hvaležen sem Bogu za nadarjenost, da sem 

imel toliko volje in moči, da sem lahko vse ovire premostil 

brez državne pomoči. 

Franc Pečnik 

29


Pohod po poteh 

zgodovine 

Še ne tako davno smo radi zapisali 

»v počastitev junaškega upora proti 

okupatorju« ... Danes pa, kakor da se 

je ta naš mali slovenski svet postavil 

na glavo, je trpljenje in so žrtve naših 

očetov, bratov ... skorajda bogokletne, 

se, da s tem orjejo neko njivo, na kateri 

raste novo vsiljeno sovraštvo, ki ga vsaj 

v naših krajih skorajda ni bilo. 

V miru smo v počastitev tega našega 

odpora in v tiho zahvalo žrtvam, ki 

niso bile neki rokovnjači, temveč čisto 

navadni ljudje, pripravili 26. aprila spominsko 

slovesnost na Pernicah. Skupaj 

s simpatizerji slovenstva in dostojanstva, 

ki so peš prišli iz Dravograda, čez 

Košenjak, in so na poti postali pri pomnikih 

spopadov, kjer so se nekoč lepe 

Dostojno smo počastili spomin na žrtve 

Veliko vas je prišlo, nismo še pozabili 

… Ne pozabimo! Življenje si imamo 

pravico ustvarjati sami, če ne bomo, 

nam ga bodo drugi. Pa saj veste, »dokler 

konja loviš ...« 

Mnogi so se udeležili spominske slovesnosti na Pernicah 

kv 

skoraj. Skorajda več ne vemo, da so goreli 

naši domovi; Škorjančevo, Kohovo, 

Bogatčevo … Nekateri ne verjamejo, 

da so v hišah zgoreli živi ljudje. Grdo 

se je plazila sovražnikova zver po teh 

naših krajih, morila, davila, požigala. Ne 

bi drezali preveč v te stare rane, prihranimo 

otrokom tovrstne grde dogodke, 

če le zmoremo, ohranimo le spoštljiv 

spomin, kot ga zaslužijo vsi pokojni. Ne 

bomo iskali zdrah, ki jih iščejo prav naši 

»kostokopi«, in nam, kolikokrat po vrsti 

že, ponujajo nekakšno spravo. Bojimo 

domačije spreminjale v pepel in so 

goreli ljudje. Z Mute so se tega dne na 

pohod proti Pernicam podali planinci, 

taborniki in drugi občani. 

Na spominski slovesnosti so nam 

zaigrali Perničani, zapele pevke, igralo 

in govorilo se je brez očitkov in velikega 

politiziranja. Dostojno smo počastili 

spomin na vse, ki so jim bila odvzeta 

življenja v času, ko je bila vsa Evropa v 

ognju. Povedali smo, da se ne dovolimo 

izenačevati s tistimi, ki so tolkli po 

svojem narodu. 

Popravek 

V prejšnji številki smo objavili članek 

Franca Ajtnika Mladina nekoč 

in danes, v katerem pa je prišlo 

do napake: v njegovem času se 

mladina pod pokroviteljstvom 

tovarne na izlete ni vozila z avtobusi, 

ampak s tovornim avtom. 

Avtor članka se vsem bralcem za 

napako iskreno opravičuje. 

Člani študijskega krožka Lesena hiša na Kozjaku 

smo se predstavili študentom arhitekture 

Ljudje, ki so ali še živijo v lesenih hišah, 

imajo o tej stavbni dediščini veliko 

znanja. Nekateri še znajo opravljati posamezna 

dela, kot so cepljenje »šintlov« 

in pokrivanje z njimi, tesanje tramov in 

»tumplanje« – vezanje sten, izdelava 

»rušta« in podobno. Prav te ljudi smo 

želeli zbrati, da posredujejo svoje bogato 

znanje in izkušnje našim naslednikom. 

Zbiramo se v študijskem krožku v 

okviru Zavoda za gozdove, ki poteka na 

Pernicah že od lanskega leta. Pogovarjamo 

se o arhitekturi in gradnji lesenih 

hiš, poseben poudarek pa dajemo lesu 

in lastnostim lesa, ki jih je treba upoštevati, 

da lesena hiša dočaka starost sto 

in več let. 

30 Mučan


Posebej je študente zanimal križni vez – »lastovičji rep« 

Bogate izkušnje, ki so jih posredovali 

tu živeči ljudje, smo nadgradili z znanjem 

energetskega svetovalca in predstavitvijo 

projekta Pohorska eko-etno 

hiša s strani Gozdnega gospodarstva 

Slovenj Gradec. Ogledali smo si tudi 

podobno arhitekturo lesenih hiš v Logarski 

dolini in proizvodnjo lesenih hiš 

v Gornjem Gradu. 

V letošnjem letu smo na srečanje 

povabili arhitekta, ki nam je podal strokovno 

znanje o značilnostih stavbne 

dediščine našega kraja, napotke, kako 

prenavljati hiše in ohraniti značilne arhitekturne 

elemente naše pokrajine. 

Povezali smo se tudi z zadrugo za 

razvoj podeželja – LAS MDD. V okviru 

skupine LAS, ki izvaja projekt Identiteta 

koroške hiše, je minuli teden potekala 

arhitekturna delavnica prav na to temo. 

Delavnice so se udeležili študentje arhitekture 

iz Slovenije in Italije pod vodstvom 

prof. dr. Žive Deu. Proučevali so 

arhitekturne značilnosti koroške hiše 

in snovali ideje za vzorčne modele hiš 

našega okolja. V okviru delavnice so 

bila izvedena tudi zanimiva predavanja 

s področja arhitekture in izkušenj o 

gradnji lesenih hiš z avstrijske Koroške. 

Srečanj so se udeležili tudi naši mojstri 

in člani študijskega krožka: Ivan Krajnc, 

Franc Placet in Tone Lesjak. 

V sklopu arhitekturne delavnice je 

bil pod vodstvom prof. dr. Žive Deu in 

Brine Bric, koordinatorke LAS, v sodelovanju 

s člani študijskega krožka minuli 

petek izveden terenski del. Študentje 

in njihovi mentorji so si ogledali dve 

Mučan 

značilni leseni stavbi, Erjavčevo »kajžo« 

in Žavcerjevo bajto na Sv. Primožu nad 

Muto. Skupaj s profesorico so ugotavljali 

ohranjenost hiš, spremembe, posebej 

pa so želeli prepoznati še ohranjene 

značilne elemente podeželske 

arhitekture. 

Lastniki hiš, Jani Stipanič ter Berta in 

Franc Placet, so doživeto pripovedovali 

o starosti njihovih hiš, dosedanji rabi, 

spremembah, obnovi in rabi le-teh v 

prihodnje. Prav zato je bil ogled te dediščine 

še toliko zanimivejši. Žavcerjeva 

bajta je bila prenovljena in še ohranja 

značilne arhitekturne elemente lesene 

hiše tega podeželja. Ugotovitev, kako je 

bila prenova praktično izvedena (vstavljanje 

sten …), je bila za študente prava 

zanimivost. 

Ogled Erjavčeve kajže 

Posebnost dneva je bila predstavitev 

cepljenja »šintlov«, izdelave lesenih 

tramov – sten in prikaz potrebnega 

orodja. Franc, kot zelo izkušen mojster 

cepljenja »šintlov«, je lepo predstavil 

to že skoraj pozabljeno delo in ob tem 

pripovedoval o posebnostih »šintlov« 

ter »šintlskih« streh. Cepljenja kozjaških 

»šintlov« se je lotila tudi prof. dr. Živa 

Deu in pohvalno opravila svojo preizkušnjo. 

Ivan, Tone in Blaž so prikazali ročno 

tesanje ter izdelavo lesene stene – trama. 

Zanimiv je bil prikaz vezanja tramov. 

Posebej je študente zanimal križni 

vez – »lastovičji rep«. 

Ob prikazovanju veščin in prijetnem 

vzdušju se je razvil sproščen razgovor, s 

katerim so študentje zaključili tedensko 

delavnico. 

Ob koncu smo ugotovili, da je potrebno 

s to obliko sodelovanja nadaljevati. 

Predstavniki LAS so naše mojstre 

in člane študijskega krožka povabili 

k sodelovanju tudi v prihodnje. To je 

priložnost, da svoje spretnosti pokažejo 

še drugim in se vključijo v izvedbo 

omenjenih del. 

Za uspešno izveden dan se kot 

mentorica študijskega krožka zahvaljujem 

vsem mojstrom – sodelujočim 

članom krožka, posebej pa družinama 

Erjavc in Žavcer za sprejem na domačiji 

in gostoljubje. 

Zdenka Jamnik, 

mentorica študijskega krožka 

31

običaji, obletnice 

Tradicionalni prvomajski kres znova tudi na Muti 

Na predvečer praznika dela so po 

številnih krajih po Slovenije zagoreli 

prvomajski kresovi. Tako je bilo tudi 

na Muti, kjer se je kresovanje, kot je to 

že običaj preteklih let, pričelo s krajšim 

koncertom Pihalnega orkestra Muta. Ta 

je pod dirigentsko palico Vojka Trnjeka 

zaigral nekaj skladb v centru spodnje 

Mute, nato pa se je sprevod z baklami 

nadaljeval proti izlivu reke Bistrice v 

Dravo, kjer je bil pripravljen kres. 

Kresovanje je letos v sodelovanju z 

Občino Muta organiziral Športni klub 

spodnja Muta. Samo prireditev je precej 

zmotilo slabo vreme, kljub temu pa 

so bili vsi udeleženci kresovanja deležni 

golaža, ki je prav tako značilen za 

prvomajska srečanja. 


Kresovanje je tokrat precej zmotilo slabo vreme 

Čestitamo 

Zlatoporočenca Oto in Rozika Krajnc 

Na naslovu Sv. Primož 35 domujeta 

letošnja zlatoporočenca Oto in Rozalija 

Krajnc. 

Gospod Oto se je rodil leta 1932 

pri Kozjaku na Sv. Primožu, imel je še 

eno sestro, gospa Rozika, z dekliškim 

priimkom Kovač, pa leta 1939 pri 

zgornjem Reberniku na Pernicah v 

veliki družini, kot najstarejša med 

desetimi brati in sestrami. Naključje 

je naneslo, da se je potem, ko se je 

Oto z mamo preselil v Skacedonikovo 

žago, na Kozjakov dom vselila Rozikina 

družina. 

Oba sta morala veliko delati že v 

mladosti. Takrat so poznali še mnogo 

bolj težaška opravila kot danes. Ampak 

ljubezen je bila pred petdesetimi 

leti enaka. Zbližala ju je in 10. januarja 

leta 1959 sta sklenila civilno poroko 

na Muti. Cerkveno sta se poročila leta 

1961, prav tako na Muti. 

Gospod Oto je po štiridesetih letih 

delovne dobe v kovačiji na Muti odšel 

v zasluženi pokoj. Gospa Rozika je imela 

doma dovolj dela in skrbi, saj je tudi 

mama petim otrokom, Otu, Marini, 

Dragici, Ireni in Mirku. Ko so otroci malo 

Zlatoporočenca Oto in Rozika Krajnc 

32 Mučan

obletnice 

odrasli, je tudi ona odšla na delo, prav 

tako v kovačijo. Medtem so se preselili 

na Muto in ob skromnih zaslužkih ter 

s pridnimi rokami sta zgradila hišo ob 

reki Bistrici v lepi bistriški dolini. Leta 

1988 je družina zaživela v svojem novem 

domu. 

Delo jemlje moči in bolezen prerada 

in prekmalu pride, a kljub temu 

da je gospod na invalidskem vozičku, 

mu ne manjka dobre volje. Posebno 

radost babici in dedku prinaša dvanajst 

vnukov in trije pravnuki. Dolgčasa 

ne poznata, ker jima čas krajšata 

mali vnukinji, saj živi sin Oto z družino 

poleg njiju. 

Slavljenca sta najbolj zadovoljna, da 

so si otroci ustvarili družine in se tudi 

vsi dobro razumejo. Veliko hudega sta 

že prestala in se kdaj sprašujeta, kako 

je sploh mogoče vse to preživeti … 

Zaobljubo drug drugemu sta ponovno 

potrdila 10. januarja 2009 na 

matičnem uradu na Muti. Naše uredništvo 

jima iskreno čestita in želi dobrega 

zdravja. 

Marija Omulec 

Čestitamo 

Zlata poroka zakoncev Božič 

Slavljenca Kristina in Janez Božič danes 

živita na Muti, na Glavnem trgu 2. 

Tukaj sta od leta 1968. Pred tem je še 

dolga zgodba, kakor zgodbe vseh iz 

njunih generacij. 

Gospa Kristina je bila rojena leta 

1936 pri Fivčniku, na Sv. Primožu nad 

Muto. Družina se je preselila nedaleč 

vstran na kmetijo Plaznik. Kristina, njen 

dekliški priimek je bil Kolč, je živela še s 

štirimi sestrami. Med njeno otroštvo in 

mladost se je prepletalo trdo kmečko 

delo in jo razvilo v trdno žensko, ki je 

bila mogoče tudi zato kos poznejšim 

nelahkim opravilom v kovačiji na Muti. 

Gospod Janez pa je bil rojen leta 

1930 pri zgornjem Reberniku na Pernicah 

med osmimi otroki. Prav tako je ob 

vseh kmečkih opravilih okusil trdo pridelan 

kruh v kovačiji na Muti. S Kristino 

sta se srečala na lepi nedelji v Vižingi 

in se leta 1959 tudi poročila, civilno na 

Muti, v četrtek, cerkveno pa v soboto, 

4. 4. 1959, na Sv. Primožu nad Muto. 

Po poroki sta še nekaj let živela pri zg. 

Reberniku in otroci so kmalu napolnili 

majhne prostore, zato so se preselili na 

Kristinin dom. Jelka, Srečko, Cveta, Janko 

in Jože pa so poskrbeli zato, da imata 

letošnja zlata dedek in babica sedem 

vnukov in tri pravnuke. 

Njuno vodilo skozi življenje je predstavil 

gospod Janez: »Najboljše je, če se 

imata dva rada, pa gre.« 

Gospe Kristini zelo veliko pomeni, da 

so otroci tako dobri. Hudih stvari, ki so 

Mučan 

se jima godile, se nerada spominjata. 

Osemnajstega aprila sta potrdila 

svojo petdesetletno ljubezen pred matičarjem 

in pred oltarjem na Muti. 

Iz uredništva glasila pa jima lahko 

Zlatoporočenca Kristina in Janez Božič 

samo pritrdimo in zaželimo še veliko 

zdravja, z željo, da bi se imela rada še 

veliko let. 

Marija Omulec 

33

spominjamo se jih 

Kmetica, ki je spala na žuljih 

Pred koncem lanskega leta so se 

Perničani na domačem pokopališču 

poslovili od Otove Štefke. Lahko bi rekli 

tudi Razpotnikove Štefke, precejšen del 

svojega pelinovega življenja je namreč 

pretolkla na Razpotnikovem, precej 

časa povsem sama, kakor zakleta v planini. 

Rodila se je kot prva na, za tisti čas 

mogočni Otovi kmetiji. Pri njih je mnoge 

stroje poganjala voda, celo mlin je 

stal kar na dvorišču, ločeni svinjski hlevi, 

pri hiši poleg volov še par močnih konj. 

Zgoraj pod vrhom v planini pa še ena 

kmetija – Razpotnikovo. Le kje so bile 

dobre rojenice, da je prišla k njeni zibelki 

samo tista, ki ji je namenila le delo 

in delo in od mladih bosih nog žuljave 

roke? Dobrih ni bilo! 

Oče ji je prekmalu umrl, vojna za 

vojno je ropala kmetijo. »Fura« drv je 

bila zadostno opravičilo v šoli, Štefkine 

roke so potrebovali doma in dekle se ni 

naučilo niti pisati, čemu tudi, saj je pridna, 

gospodaril in »komandiral« jo bo 

že »dedec«. 

Predolgo je ostala sama na podirajoči 

Razpotnikovi kmetiji. Strehe so že 

kazale rebra, stene lezle v zemljo. Bil je 

tudi sicer čas, ko so stoje umirale planinske 

kmetije, posebej te ob meji, bile 

kot prikazni, samo dim nad jutranjimi 

strehami je govoril o življenju. Končno 

je našla partnerja, ki pa je s sabo pripeljal 

tudi svoje otroke. Bila jim je dobra 

mati, mati kakor svojim, saj je nosila s 

sabo spomin na očima, trudila se je, da 

bi bila celotni osemčlanski družini ljubeča 

in zaupanja vredna duša, h kateri 

se lahko stisnejo, če se jim zamajejo 

tla. 

Podobno kakor oče ji je tudi mož 

prehitro umrl. Zopet je ostala sama z 

veliko družino. Preselila se je na rodno 

Otovo. Veliko prepozno se je preselila 

in prepozno so zapihale bolj prijazne 

sape za kmete. Pa se je vendarle, takrat 

z že deloma odraščajočo družino, odločila 

za prenovo, za novogradnjo hiše, 

popravila hlevov, kmetovanje. In na 

kraju vendarle uspela. 

In tudi če ne bi naredila nič drugega, 

kakor ponudila svoje toplo srce vsem 

otrokom, je naredila več kakor dovolj 

za dolg in lep spomin otrokom, za lep, 

spoštovanja vreden spomin in materinski 

vzor. 

Le redki se je bodo spominjali tudi 

kot matere, ki je po napornem dnevu 

položila spat svoje otroke, si oprtala na 

rame vrečo žita in se v noči napotila 

pol ure strmega hoda do Rebernikovega 

mlina, da bi napol v dremežu opravila 

nočno mletev. Jutranje sape so ji 

hladile potno čelo, ko je spešila domov, 

in opoldne so otroci zagrizli v slastni 

dišeči, tisti domači kmečki rženi kruh. 

»O mati!«, je zapisal Cankar, nam pa se 

je Štefka zapisala, zarasla v spomin kot 

zadnja nepismena kmetica z velikim 

toplim srcem za vse in vsakogar, ki je 

bil v nejevolji. Takšna je bila ta naša Perničanka, 

Razpotnikova in hkrati Otova 

Štefka. 

kv 

Naša zadnja interniranka 

Na veliko sredo smo od Rebernika 

šli za krsto še ene znane kmetice, hkrati 

zadnje interniranke tega območja. Rebernikova 

gospodinja Micka se je pred 

86 leti rodila na sosednji Smovnikovi 

domačiji v družini s štirinajstimi otroki. 

Že v mladosti, v času druge svetovne 

vojne, je doživela grozote, ki so jo 

zaznamovale za vse življenje. Tako se je 

zgodilo, da so Nemci hoteli med vojake 

brata Ivana, ta pa se je kljub pozivu 

odločil, kot je rekel, »za naše« in odšel v 

partizane. Posledica tega je bila, da je 

prišla nemška vojska in pred hišo postavila 

vse domače pa še nekaj sorodnikov, 

prednje so postavili mitraljez in 

vprašali, kje so banditi. Hkrati so iz hleva 

potegnili vso živino in samo čakali 

so lahko, kdaj bo zagorelo. Če kdaj, potem 

jih je takrat vendarle rešilo znanje 

nemščine. Prepričali so poveljujočega 

oficirja, da je bil Ivan odpeljan na silo, 

ko je že bil na poti v nemško vojsko. Ta 

se je odločil, da bodo, vse dokler se sin 

ne javi v nemški vojski, zaprli njegovo 

mater. Ker je bila ta že zelo bolehna, sta 

se v zameno ponudili hčerki Micka in 

Lojzka. Tako sta preživeli dve leti v taborišču 

v Šterntalu. 

Po vojni se je Micka poročila na 

sosednjo Rebernikovo kmetijo. Z 

možem Tončem sta podarila življenje 

trem dekletom in trem fantom, od 

katerih pa je prvi umrl še kot dojenček. 

34 Mučan

spominjamo se jih 

Z vso ljubeznijo pa je Micka skrbela 

tudi za moževega sina Jožeta. 

Kljub takratni kolektivizaciji in ubijajočim 

oddajam sta z možem s pomočjo 

pridnih otrok skrbno in uspešno 

kmetovala. Rebernikovo je bila solidna 

kmetija z mlinom, ki je Perničane reševal 

v mnogih stiskah, samo tu so lahko 

»prešali« oljarice, gospodarja pa nista 

bila, kot so rekli, »odrta«, le kakšno dnino 

ob košnji ali žetvi sta želela v povračilo. 

Ko je leta 1982 kmetijo prevzel sin 

Slavko, sta se z možem umaknila v leseno 

kajžo, kjer sta dolga leta živela v 

slogi in medsebojnem razumevanju. 

Oktobra 2001 pa ji je mož umrl in njegova 

smrt jo je zelo prizadela, a se je 

kljub temu privadila na samoto in se v 

svoji kajži zelo veselila obiskov sorodnikov, 

prijateljev, sosedov … Vsakogar je 

sprejela z odprtim srcem in njej lastno 

dobroto. 

Rebernikovo gospodinjo Micko so 

mnogi Perničani pospremili na zadnji 

poti. Najbrž so ji tudi tako izkazali zadnjo 

čast, izrazili hvaležnost za marsikaj 

dobrega, kar je izhajalo iz nje in iz Rebernikove 

domačije. 

kv 

V spomin Lipanovemu Francu 

Prve dni meseca decembra 

2008 smo se poslovili tudi od 

Franca Veneka, Lipnikovega Franca 

iz Bistriškega jarka. Možakar, ki 

ste ga v devetdesetem letu starosti 

še vedno srečevali na mirnem 

sprehodu ob Bistrici, pa nikakor 

ni imel tudi tako mirnega 

življenja. 

Že v rani mladosti je postal 

pastir, kasneje hlapec in bil poznan 

kot priden konjar, torej furman 

pri mnogih kmetih in takratnih 

veleposestnikih. Delavec za 

najmanjši denar. 

Že leta 1941 ga je pograbil prvi 

val mobilizirancev in mož je polnih 

pet let nosil pravo vojaško suknjo. 

Bil je Romlov vojak v Afriki 

in jih tudi sam enkrat grdo skupil. 

Za tem se je ponudila priložnost, 

Mučan 

da so se predali Angležem. 

Če se je hotel izogniti taborišču 

ujetnikov, je lahko 

kot Slovenec vstopil med 

»prekomorce« in se med 

prvimi izkrcal v Italiji. Po 

bojih na slovenskih tleh se 

je polagoma še enkrat ranjen 

vrnil domov. 

Nimamo točnih podatkov, 

ampak menda smo se 

s Francem poslovili tudi od 

našega zadnjega borca – 

prekomorca. 

Takoj po vojni se je lotil 

dela, ki ga je najbolje poznal. 

Zopet je vozil, tokrat 

za državno gozdno upravo. 

Kasneje pa se je zaposlil v tovarni 

na Muti. Sleherni dan, ponoči 

ali podnevi, odvisno od izmene, 

se je s kanglico malice podal šest 

kilometrov, najprej peš, kasneje 

s kolesom, v službo, da sta s pridno 

ženo Micko preživela šest 

lačnih ust. 

Bil je naš borec, ki se nikoli ni 

kitil s svojimi zaslugami, češ hudič 

naj vzame to prekleto vojsko, 

je pa s svojimi otroki vedno skrbel 

za cvetje in okolico spomenika 

v Bistriškem jarku, kar je jemal 

kot nekakšen dolg do tovarišev, 

ki so imeli manj sreče kakor on. 

Tak je pač bil naš Lipanov 

Franc, z dobrimi in slabimi sencami, 

kakor mi vsi! 

kv 

V spomin Ludviku Moriju ob 

peti obletnici njegove smrti 

To pomladno cvetje sem nabrala zate, 

ga v kito povezala, 

da z njim bi počastila tvoj spomin 

in s tem vsej deželi sporočila: 

pet je že minilo let, 

kar zaspal v večnost ponosen slovenske matere je sin. 

Tvoja mati te je dete v zibel položila 

in pesmi svoje lepe domovine te peti je učila, 

zato si znal z vsem srcem svojim jo ljubiti, 

preplesti besede v drobne niti 

in s tem vse vrednote in njih lepoto ohraniti. 

In sled peresa stekla po belem je papirju … 

Z njo se nanj je zlivalo srce, 

srce preprosto, ki bílo v tem drobnem je kurirju, 

ki bil je sel, popotnik in glasnik besede domače, 

ki tujim je ušesom zvenela smešno in drugače … 

A se je nisi sramoval, z dvignjeno glavo si se na pot 

podal, da mnogo bi ohranil za svoj narod in svoj rod. 

A nenadoma trudne svoje si zaprl oči, 

je zajela te tema in sen noči, 

telo, utrujeno od borbe, je v večnost omahnilo 

in spokojnost je na lica legla … 

Zato naj ta droben cvet na tvoje vzglavje položim 

in z njim vse svoje misli in zadnje ti pozdrave izročim. 

Le telo smo k večnemu počitku položili, 

tebe in vsa tvoja dela v srcih svojih vedno 

bomo vsi nosili. 

Ugasnila je luč, ki gorela na oltarju je življenja, 

in obrnil se je ključ, ki zaprl je vrata tvojega hotenja. 

Bernarda 

35

Nagradna križanka 

nagradna križanka 

Nagrade: 1. lonnica Cvetliarne Mira v vrednosti 40 evrov; 2. dve uri praktine vožnje pri Avtošoli 

Relax; 3. knjiga. 

Nagrade: 1. lončnica Cvetličarne Mira v vrednosti 40 evrov;2. dve uri praktične vožnje pri Avtošoli Relax; 3. knjiga. 

OZNAKA ZA 

NEZNANCA 

TOVARNA 

AVTOMOBILOV 

SARAJEVO 

UGOTAVLJANJE 

IDENTITETE 

RIMSKO 

ŠTEVILO 500 

RIMSKO 

ŠTEVILO 50 

ZADNJA 

RKA 

ABECEDE 

UDAV 

19. RKA 

ABECEDE 

DITINGER 

ANICA 

13. RKA 

ABECEDE 

DUŠIK 

DOLINA V 

ITALIJI 

BAVARSKI 

VOJVODA 

JAMA ZA 

STROJENJE 

KOŽ 

GL. M. INDIJSKE 

DRŽAVE 

MADHJA PRADEŠ 

URA ZA 

BUJENJE 

ALBANSKI 

KOMUNIST 

(FADIL) 

ALOJZ 

GREBENC 

RIMSKA 

BOGINJA JEZE 

PROGRAMSKO 

OKOLJE 

JEZIKA ADA 

IME ROMUNSKEGA 

PESNIKA FLORE 

OTO 

RAMŠAK 

ALKOHOLNA 

PIJAA IZ 

GROZDJA 

AVTOMOB. 

OZNAKA 

POSTOJNE 

PROD. LOV. IN 

RIB. OPREME 

V CELJU 

ŽVEPLO 

RIMSKO ŠTEVILO 

ENA 

ELDA 

VILER 

DRŽAVNA 

BLAGAJNA 

ODREZEK 

SPORAZUM MED ZDA IN SZ 

O OMEJITVI JEDRSKEGA 

OBOROŽEVANJA 

OTOK PRI 

KAIRU 

DELOVNI 

NALOG 

AVTOM. 

OZNAKA 

ZA ITALIJO 

FRANC. FIZIK IN 

ZDRAVNIK (FELIX) 

SLOVENSKI RTV 

VODITELJ (ADEL) 

SILICIJ 

OSRAJNIK 

JANKO 

FREKVENNO 

MULTI- 

PLEKSIRANJE 

LANTAN 

ŽENSKA 

OSEBA IZ 

REKLAME ZA 

TELEFON 

(HALO ...) 

ORANJE 

EŠKI 

PEDAGOG 

(JIRI) 

AVTOM. OZN. 

ZA GRENLANDIJO 

IME DIRKAA 

FORMULE ENA 

LAUDE 

MILIJON 

MILIJONOV 

JUDOVSKI 

NAGOVOR 

ZA BOGA 

PRVI 

JAPONSKI 

IZDELOVALEC 

MEEV 

(8. STOL.) 

TINA 

URNAUT 

EGIPANSKI 

BOG 

SONCA 

GOLJATOV 

NASPROTNIK 

OZNAKA 

ZA 

AMPER 

STARA 

MERA ZA 

VINO (50 L) 

ANDREJA 

LIKAR 

NAJVIŠJA 

ZMAGA 

PRI 

TAROKU 

OZEK 

KONEC 

POLOTOKA 

ITALIJANSKI 

ATLET 

(ALBERTO) 

GLAVNO 

MESTO 

FILIPINOV 

GREBENC 

IVAN 

IME 

SLOVENSKEGA 

SLIKARJA 

ŠUBICA 

GREGOR 

ROZMAN 

EGIDIJ, 

TILEN 

ERNA 

JEZNIK 

IVAN 

LESJAK 

TANDLER 

MATEJA 

PRVA 

RKA ABECEDE 

NAJNIŽJE KRIŽNO 

JADRO NA 

ZADNJEM 

JAMBORU 

VULKAN 

NA 

SICILIJI 

SESTAVIL: 

ALOJZ 

ERŠTE 

INDIJSKI 

ASTRONOM IN 

MATEMATIK 

EFEKTEN 

KONEC 

ŠAHOVSKE 

PARTIJE 

SLOVAREK: 

SLOVARČEK: 

OATILO – bavarski vojvoda; vojvoda; BHOPAL BHOPAL – gl. – m. gl. indijske m. indijske države države Madhja Madhja Pradeš; Pradeš; APSE APSE – programsko – programsko okolje jezika okolje ADA; jezika IOAN ADA; – ime IOAN romunskega – ime romunskega slavista Bog- 

slavista 

Bogdana; NOLD NOLD – prodajalna – prodajalna lovske lovske in ribiške in ribiške opreme opreme v Celju; v Celju; SALT SALT – sporazum – sporazum med ZDA med in ZDA SZ o omejitvi in SZ o omejitvi jedrskega jedrskega oboroževanja; oboroževanja; SAVART SAVART – francoski – fizik francoski 

fizik in zdravnik; in zdravnik; FDM FDM – frekvenčno – frekvenno multipleksiranje; multipleksiranje; KN – avtomobilska KN – avtomobilska oznaka Grenlandije; oznaka Grenlandije; ADONAI ADONAI – judovski – nagovor judovski za nagovor boga v molitvi; za boga AMAKUNI v molitvi; AMAKUNI 

– prvi 

– japonski prvi japonski izdelovalec izdelovalec mečev; meev; JIGGER JIGGER – najnižje – najnižje križno jadro križno na jadro zadnjem na zadnjem jamboru; jamboru; AČARJA AARJA – indijski astronom – indijski in astronom matematik; in matematik; DJUTOVIČ DJUTOVI – slovenski rtv – 

slovenski voditelj; ADAMIRA RTV voditelj; – češki ADAMIRA pedagog. – eški pedagog. 

Gesla Gesla na na oznaenih označenih poljih poljih pošljite pošljite na na Obino Občino Muta, Muta, Glavni Glavni trg trg 17, 17, 2366 2366 Muta, Muta, najpozneje najpozneje do do 10. 10. avgusta avgusta 2009. 2009. 

Rešitev iz iz 15. 15. številke: TRIDESETLETNICA ROGISTOV ROGISTOV LD MUTA; LD MUTA; BLAGOSLOVITEV BLAGOSLOVITEV OBNOVLJENIH OBNOVLJENIH ORGEL NA SVETEM ORGEL JERNEJU; NA SVETEM JERNEJU; 

VRTEC JE JE ZAKLJUČIL ZAKLJUIL ŠOLSKO ŠOLSKO LETO. LETO. 

Nagrade prejmejo: 

Nagrade 1. Marija Šater, prejmejo: Mariborska cesta 20, Muta (družinsko kosilo); 

1. 2. Marija Jure Pongrac, Šater, Mariborska Trubarjeva ulica cesta 2, 20, Muta Muta (dve (družinsko motouri); kosilo); 

2. 3. Jure Olga Pongrac, Kos, Glavni Trubarjeva trg 18, Muta ulica (zgoščenka). 2, Muta (dve motouri); 

3. Vsem Olga nagrajencem Kos, Glavni trg čestitamo! 18, Muta (zgošenka). 

Vsem nagrajencem estitamo! 

36 Mučan

otroci 

Naši sončki 

Tokrat vam predstavljamo naslednje sončke: 

Nejca in Tadeja Šantla, Gašperja in Alešo Hribernik, Luka in Najo Pavlič, 

Mateja in Kajo Eršte, Brino Kuster ter tilna in žana štifterja. 

Nejc in Tadej Šantl 

Matej in Kaja Eršte 

Gašper in Aleša Hribernik 

Brina Kuster 

Luka in Naja Pavlič 

Tilen in Žan Štifter 

Še naprej se veselimo 

vašega sodelovanja! 

Mučan 

37

Vsi, ki boste obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) 

in ste v zadnjem letu imeli 50-odstotni bonus, ste odslej upravièeni do 55 % bonusa. 

Odkup bonusa pri prvi škodi 

Z dodatnim zavarovanjem za odkup bonusa pri prvi škodi 

kljub povzroèeni prometni nesreèi v tekoèem zavarovalnem 

letu ne izgubite bonusa. 

Brez toèk! 

Èe se vam zgodi, da naberete najvišje število izreèenih 

kazenskih toèk in vam odvzamejo vozniško dovoljenje, vam 

z zavarovanjem Brez toèk! krijemo stroške ponovnega 

opravljanja vozniškega izpita. 

Pravna zašèita vozniškega dovoljenja in 24-urna 

pomoè na cesti za samo 1 cent 

Ob sklenitvi AO in AOplus si lahko samo za 1 cent doplaèila 

zagotovite pravno zašèito vozniškega dovoljenja in 

24-urno pomoè na cesti. 

Denar na roko 

Poškodovanci v prometnih nezgodah svoj škodni primer 

rešite v enem dnevu! 

www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 

Gradbena mehanizacija 

Srečko Peruš, s. p. 

Sv. Primož nad Muto 46 a, 2366 Muta 

priprave za asfalt 

vse vrste zemeljskih izkopov 

izkop gozdnih vlak 

• kamnite zložbe 

Tel.: 02 87 63 070 

GSM: 041 642 346

15. obÄinski praznik 16 - ObÄina Muta

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

15. obÄinski praznik 16 - ObÄina Muta

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?

15. obÄinski praznik 16 - ObÄina Muta