muÄan Å¡tevilka 12, oktober 2007

ezplačno glasilo OBČINE MUTA 

oktober 2007 letnik IV številka 12 

občina 

javni zavodi 

društva 

župnija 

gospodarstvo 

kmetijstvo 

intervju 

mladi talenti 

kultura 

nekoč in danes 

križanka 

priloga: 60 let srednjega šolstva na Muti

uvodnik 

Drage občanke, 

spoštovani 

občani! 

Pred vami je 12. številka našega 

glasila Mučan. Poletje se je bliskovito 

prevesilo v jesen in za nami je že 

skoraj eno leto delovanja novega 

občinskega sveta, odborov in 

komisij. 

Ugotavljam, da so odbori 

kvalitetno in strokovno sestavljeni, 

tako s strani članov občinskega sveta 

kakor tudi s strani zunanjih članov, 

kar se že kaže v dosedanjem delu leteh. 

Tudi proračun za leto 2007 je bil 

smelo zastavljen in ugotavljam, da 

bo v celoti realiziran na določenih 

področjih (predvsem komunalna 

infrastruktura) pa celo presežen. Več 

o investicijah na področju 

infrastrukture prinaša sama vsebina 

glasila. 

Pred koncem proračunskega leta 

čaka svet in odbore še veliko dela, saj 

moramo pregledati, obravnavati in 

sprejeti rebalans proračuna za leto 

2007, prav tako pa pričnemo s 

pripravo osnutka proračuna in 

načrtov razvojnih programov za 

obdobje 2008–2010. Tako bo 

potrebno veliko usklajevanja in 

strokovnega dogovarjanja, 

pričakujem tudi vaše ideje, 

sugestije in predloge, dragi 

občanke in občani občine Muta, z 

željo, da bo proračun za leto 

2008 čimbolj razvojno naravnan 

in kar najbolj po meri in v 

zadovoljstvo nas vseh. 

Spoštovani, prepričan sem, da 

je tudi 12. številka Mučana pestra 

in zanimiva, zato upam, da ga 

boste tudi tokrat z veseljem 

prebirali. 

Župan 

Boris Kralj 

Beseda urednice 

Spoštovani! 

Kar nekako navadili smo se že, da 

je začetek vsakega letnega časa tudi 

čas za novo številko našega glasila. 

Tokratna jesenska v prilogi 

prinaša pregled zgodovine 

srednjega šolstva na Muti. 

Industrijska kovinarska šola (IKŠ) na 

sp. Muti je bila ustanovljena leta 

1947 in od takrat je v kraju 

dokaj kontinuirano potekalo 

izobraževanje za zelo različne 

poklice, odvisno od potreb hitro 

razvijajočega se gospodarstva. 

Srednja šola Muta, ki se tudi danes 

prilagaja interesom osnovnošolcev 

ter zahtevam sodobnega časa, bo 

prav v teh dneh slavnostno obeležila 

šestdesetletnico delovanja srednjih 

šol v kraju in spodobi se, da ta visoki 

jubilej ustrezno odseva tudi na naših 

straneh. 

Kot nalašč je tudi letošnji častni 

občan Hrabroslav Sterdin zelo 

povezan s tokratno osrednjo temo. 

Bil je namreč predavatelj in vodja 

Mučan 

delavnic na IKŠ, kot predsednik 

Občine Radlje je posebno skrb 

posvečal izgradnji nove srednje šole 

na Muti in bil v kasnejših letih tudi 

član Sveta Srednje šole Muta, 

vseskozi pa z vsem srcem zavezan 

našemu kraju in njegovemu 

napredku. Zastavili smo mu torej 

nekaj vprašanj … 

Od preteklosti pa k prihodnosti. 

Na mladih svet stoji, radi rečemo. In 

veliko je mladih s posebnimi talenti, 

veliko tistih, ki bi si zaslužili svojo 

predstavitev. Začenjamo torej z novo 

rubriko Mladi talenti, v kateri za 

začetek predstavljamo malodane 

vsakemu domačinu poznanega 

harmonikarja Rudija Breznika. 

Sicer pa tudi tokrat nadaljujemo z 

že ustaljenimi rubrikami, ki so vam, 

upamo, že »zlezle pod kožo«. 

Prijetno branje vam želimo! Pa pišite 

kaj! 

Zadnji rok za oddajo člankov 

za naslednjo številko je petek, 

23. november. Članke lahko 

oddate (po možnosti na disketi 

ali zgoščenki) ali pošljete na 

naslov: Občina Muta, Uredništvo 

glasila, Glavni trg 17, Muta 

(elektronski naslov: 

obcina.muta@muta.si). 

Izdajatelj: Občina Muta. 

Glavna in odgovorna urednica: 

Majda M. Lesjak. 

Člani uredništva: Lidija Verdnik, 

Marija Omulec, Kristl Valtl. 

Lektoriranje: Majda M. Lesjak, prof. 

Fotografije: Drago Verdnik, Petra Verhnjak, 

Kristl Valtl, Jože Berginc, Dušan Knez, 

Marko Faletič, arhivi organizacij in 

družinski arhivi. 

Na naslovnici: Srednja šola Muta 

(foto: Drago Verdnik). 

Produkcija: Exfer, d. o. o. 

Naklada: 1300 izvodov. 

Leto: oktober 2007. 

Urednica Majda M. Lesjak 

Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in 

krajšanja člankov ter spremembe naslovov. 

Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za 

kulturo pod št. 764.

občina, zavod za gozdove 

Cestna 

infrastruktura 

pomemben del 

občinskih 

investicij 

V zadnjih nekaj mesecih se je na 

področju cestne infrastrukture na 

območju celotne občine Muta 

dogajalo precej vzdrževalnih in 

obnovitvenih del, predvsem na 

segmentih, kjer so bila dela res nujno 

potrebna. 

Prav gotovo je potrebno omeniti 

rekonstrukcijo ceste sp. Muta– 

Gumpat, kjer je zaključena prva faza 

del v dolžini 1100 m, sledila je 

preplastitev odseka ceste sp. 

Muta–Kemping, ki bo morda prav 

zato ponovno privabila večje število 

sprehajalcev do Kempinga. Nova 

preplastitev ceste je potekala tudi v 

naselju Gortina ter na odseku ceste G1 

– Pungartnik v dolžini 100 m. Izvedli 

so še rekonstrukcijo ceste sp. Muta– 

Kuster v dolžini 250 m. 

Seveda je to le del tega, kar so si v 

občinski upravi zadali v planu investicij 

v letošnjem letu, v načrtu so namreč še 

številni drugi projekti. 

Kar pa se tiče ureditve cest, 

nameravajo v naslednjih mesecih 

urediti še cesto med igriščem in 

Prešernovo ulico, rekonstruirati ceste v 

Vorančevi in Cankarjevi ter Trubarjevi 

ulici. Ena večjih investicij pa je tudi 

ureditev igrišča na spodnji Muti. 

Otvoritev 

gozdne učne 

poti Grašin 

V soboto, 22. 9. 2007, smo uradno 

predali namenu gozdno učno pot 

Grašin na Muti. Sočasno z otvoritvijo 

je bila o gozdni učni poti izdana tudi 

zloženka. 

Pot je nastala s skupnim delom 

različnih organizacij in služb: Občine 

Muta, Zavoda za gozdove Slovenije – 

Krajevne enote Radlje, Osnovne šole 

Muta, Planinskega društva Bricnik 

Muta, Turističnega društva, Lovske 

družine Muta in občinskega Odbora 

za turizem. Predstavniki navedenih 

inštitucij in društev smo se povezali v 

Kot je povedal Sašo Pavlič, ki na 

občini med drugim skrbi tudi za 

koordinacijo del na področju 

komunalne in cestne infrastrukture, je 

v delu priprava tehnične in 

investicijske dokumentacije za čistilno 

napravo, kanalizacijo in oskrbo s pitno 

vodo, za pridobitev evropskih in 

državnih finančnih sredstev. 

Lidija Verdnik 

študijski krožek, ki si je za cilj postavil 

pripraviti gozdno učno pot. Člani 

krožka smo bili: Silva Skutnik, Jožica 

Krajnc, Olga Golob, Franja Razdevšek, 

Marija Ribič, Janez Peklar, Ernest 

Preglav, Srečko Pongrac, Zdenka 

Jamnik in mentorica Jerneja Čoderl. 

Pri izvedbi poti so z nami sodelovali še 

upokojeni radeljski gozdar Ivan Hafner 

in člani planinskega društva. 

Projekt gozdne učne poti smo 

lahko izvedli, ker so s tem soglašali 

lastniki zemljišč, preko katerih pot 

teče. V imenu vseh uporabnikov poti 

se jim zahvaljujem za podporo. 

Gozdna pot, ki se prične ob 

Kovačiji Struc, nas ob robu gozda vodi 

do opuščene drevesnice, nato se 

pričnemo vzpenjati skozi gozd proti 

Urediti bo treba še 

cesto na Trubarjevi ulici 

Otvoritev ceste na 

Sv. Primož 

Potekajo dela na 

Vorančevi in Cankarjevi ulici 

ruševinam nekdanjega gradu. Grajska 

pot ni tlakovana, je preprosta gozdna 

vlaka, ki tik pred gradom preide v ožjo 

stezo. Za napor ob blagem vzpenjanju 

smo bogato poplačani, ko se ustavimo 

na razgledni točki, preden pridemo do 

grajskih ruševin. Razgledišče nam 

omogoča pogled na Muto, vidimo 

dolino reke Drave daleč v smeri 

Maribora, s te točke so očem zanimive 

tudi Radlje z okolico. Na desnem 

bregu Drave je dobro vidno naselje Sv. 

Vid nad Vuzenico, malo dlje Vuhred, 

na desni strani obzorja se v nebo dviga 

cerkev sv. Antona na Pohorju. Pogled 

lahko usmerimo na vrhove 

pohorskega slemena. Da se laže 

razgledamo po prelepem prostoru 

gozdnate krajine tega dela Dravske 

doline, sta na razgledni točki 

Mučan

zavod za gozdove, osnovna šola 

nameščeni klopi. 

Razvaline gradu na najvišji točki 

gozdne pohodne poti so skrivnostne. 

Nekdanji grad na Grašinu je gozd 

vsrkal vase. Ruševine molče pričajo o 

nekem drugem času, ki je zdavnaj 

minil. So dokaz velikih dejanj in 

sposobnosti človeka preteklosti. 

Ko se vračamo, zavijemo na drugo 

stran hriba in ob robu pristovškega 

travnika dosežemo cesto. Kam sedaj? 

Označena pot vodi navzdol, vodi nazaj 

do nekdanje drevesnice in do 

izhodišča poti pred kovačijo. Korak pa 

je mogoče usmeriti tudi drugače. 

Kmetija Matij (Breznik) sprejme 

lačnega, žejnega in utrujenega 

popotnika. 

Če smo v družbi vedoželjnih 

osnovnošolcev ali pa smo le ljubitelji 

dišečega kruha iz krušne peči, se 

odpravimo do kmetije Karbel. O 

domačem, kmečkem kruhu bomo na 

kmetiji izvedeli marsikaj. Gospodinja 

nam bo pojasnila skrivnosti peke 

kruha in potic, poskusili bomo lahko 

njene dobrote. 

Ko smo popotniki po Grašinu nad 

Muto, vsak na svoj način doživljamo 

gozd in gozdni prostor. Snovalci smo 

poti želeli dati več vsebin: 

naravoslovno, gozdarsko, 

Potek gozdne učne poti Grašin 

rekreacijsko, zgodovinsko, vzgojno, 

turistično. 

Gozd omogoča mislim prosto pot, 

ne glede na ponujene vsebine na 

posameznih točkah gozdne poti. Le 

odpraviti se moramo v njegovo okrilje, 

naš korak mora odmevati po gozdni 

poti in odkrili bomo delček iz življenja 

gozda. 

Na gozdni učni poti smo označili 24 

stojišč in dve večji tabli s skico poti na 

začetku pri Kovačiji Struc ter pod 

ruševinami gradu na Grašinu. 

Namestili smo šest klopi za umirjen 

počitek sredi gozda ter pot opremili s 

stopnicami in mostičkom. 

Vabimo vse, ki vam gozd ni tuj in ki 

radi preživljate proste trenutke v 

naravi, da se čim prej podate po 

gozdni učni poti na Grašin. 

Jerneja Čoderl, mentorica 

študijskega krožka 

Pogled nazaj 

za uspešno 

delo 

v prihodnje 

Že dodobra smo zakorakali v novo 

šolsko leto in prav je, da pogledamo, 

kje smo bili uspešni v preteklem in kaj 

bomo v novem šolskem letu nadgradili 

ali izboljšali. Rdeča nit minulega 

šolskega leta je bil projekt 

fleksibilnega predmetnika, ki je našo 

šolo povezal še z ostalimi 27-imi 

izbranimi šolami v Sloveniji in je 

potekal skozi celo šolsko leto. Pa si 

oglejmo nekaj dosežkov. 

Tekmovanja: 

Naši učenci so svoje znanje 

dokazali na številnih tekmovanjih in 

dosegli naslednje rezultate: 

& matematično tekmovanje – 91 

bronastih, tri srebrna in eno zlato 

priznanje; 

& tekmovanje za Cankarjevo 

priznanje – šest bronastih in eno 

srebrno priznanje; 

& tekmovanje iz nemškega jezika – 

sedem bronastih, dve srebrni in 

eno zlato priznanje; 

& tekmovanje iz angleškega jezika – 

eno bronasto priznanje; 

& tekmovanje za Proteusovo 

priznanje iz znanja biologije – dve 

bronasti priznanji; 

& tekmovanje iz fizike za Stefanovo 

priznanje – deset bronastih in štiri 

srebrna priznanja; 

& tekmovanje iz zgodovine – štiri 

bronasta priznanja; 

& Preglovo tekmovanje iz kemije – 

dve bronasti priznanji; 

& tekmovanje iz Vesele šole – 

dvanajst bronastih in devet 

srebrnih priznanj. 

Na športnih tekmovanjih so se naši 

učenci najbolje odrezali pri šahu, kjer 

so osvojili prvo mesto ekipno na 

regijskem tekmovanju in tretje mesto 

na ekipnem državnem tekmovanju 

osnovnih šol v kategoriji dečkov do 

dvanajst let. Naši uspešni šahisti so: 

Žiga Harnik, Matej in Dejan 

Krautberger, Tadej Božič in Jernej 

Mrakič. 

Naši učenci so letos prvič sodelovali 

tudi na tekmovanju iz juda in dosegli 

na področnem tekmovanju prvo 

(mlajše učenke) in tretje mesto ekipno 

2 

Mučan

osnovna šola 

(starejši učenci). V namiznem tenisu so 

osvojili drugo mesto ekipno na 

področnem tekmovanju. Učenci in 

učenke pa so se udeležili še tekmovanj 

v malem nogometu in odbojki ter na 

taborniškem teku na Muti. 

Tudi tokrat, kot že vsa leta doslej, 

so naši učenci pridno brali, in sicer v 

slovenščini, nemščini in angleščini. 

Bralno značko na področju 

materinega jezika je osvojilo 174 

učencev, nemško bralno značko 80 

učencev, angleško bralno značko pa 

109 učencev. 

Projekti: 

V preteklem šolskem letu smo 

izvajali številne projekte: 

& FLEKSIBILNI PREDMETNIK – je 

projekt, pri katerem so učenci s 

svojo aktivnostjo sooblikovali pouk 

in s tem poleg znanja pridobivali 

spretnosti, sposobnosti in veščine, 

ki jih bodo v življenju potrebovali. 

& EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA – 

tudi v tem šolskem letu smo 

pridobili ekozastavo, izvedli pa smo 

tudi ekodan z naslovom Trudimo se 

za lepše okolje. 

& Projekt RAZVESELIMO STAREJŠE – 

učenci so obiskovali starejše 

občane v Domu upokojencev v 

Črnečah. 

& Projekt POMLADNI DAN V EVROPI. 

& Na razredni stopnji pa so učenci 

sodelovali v športnih projektih: 

Naučimo se plavati, Zlati sonček, 

Krpan in v smučarski šoli. 

Sodelovali smo tudi na različnih 

likovnih in literarnih natečajih v 

slovenskem in nemškem jeziku in 

dosegli zavidanja vredne rezultate. 

Devetošolci so poleg številnih 

priznanj dosegli tudi zelo dober učni 

uspeh, na nacionalnem preverjanju 

znanja pa rezultat, ki je nad 

slovenskim povprečjem. Kar 14 

devetošolcev od 34 je šolanje 

zaključilo z odličnim uspehom, od 

tega se jih je deset zapisalo v zlato 

knjigo odličnjakov, ker so bili odlični 

vseh osem let. To so: Blaž Haberman, 

Janja Izak, Maja Jeznik, Špela 

Ramšak, Anja Palko, Natalija 

Palko, Aleksandra Mesner, Senta 

Uran, Miranda Vajs in Laura Vajs. 

Devetošolki, ki sta dosegli vsaka 

po dve najvišji priznanji, sta: Maja 

Mazgan, ki je osvojila srebrno 

priznanje iz nemškega jezika in vse 

možne točke na nacionalnem 

preverjanju iz nemškega jezika, in 

Miranda Vajs, ki je osvojila srebrno 

Cankarjevo in srebrno Stefanovo 

priznanje iz fizike. 

Preteklo šolsko leto si bomo 

zapomnili po prvem zlatem priznanju 

iz matematike v zgodovini osnovne 

šole na Muti, ki ga je dosegel Nejc 

Babič, po najboljših rezultatih naših 

mladih šahistov, po začetku izvajanja 

fleksibilnega predmetnika, s katerim 

je vodstvo šole skupaj z učitelji dobilo 

večjo avtonomijo, in po največjem 

številu učencev – bralcev v angleškem 

jeziku. 

Iskrene čestitke vsem vam, dragi 

učenci, ki ste s svojim delom in 

prizadevnostjo dosegli odlične 

rezultate. Hvala vam, spoštovani 

sodelavci, saj brez vaše spodbude, 

strokovnosti in ljubezni do dela z 

mladimi ne bi dosegli vsega 

omenjenega. In zahvala tudi vam, 

spoštovani starši, za vaše 

konstruktivno sodelovanje z nami, 

vašo podporo in pomoč pri šolskem 

delu. Le z dobrim sodelovanjem med 

starši in šolo bomo ustvarili ugodne 

pogoje za celostni razvoj naših otrok. 

V novo šolsko leto smo tako vstopili 

polni novih idej, ciljev in želje, da na 

Muti poskrbimo za kvalitetno 

osnovnošolsko izobraževanje. 

Pomemben korak na poti do tega smo 

naredili že lansko šolsko leto z 

vključitvijo v projekt fleksibilnega 

predmetnika, s katerim se bomo 

intenzivno ukvarjali tudi letos. 

Ravnateljica 

Anita Ambrož 

Devetošolci odličnjaki na 

sprejemu pri županu 

Mučan 

3

osnovna šola 

Fleksibilni 

predmetnik na 

Osnovni šoli 

Muta 

Na pobudo vodstva šole, učiteljev 

in s stoodstotno podporo staršev 

učencev, ki so v lanskem šolskem letu 

obiskovali 7., 8. in 9. razred, se je na 

Osnovni šoli Muta v šolskem letu 

2006/2007 začel izvajati projekt 

fleksibilnega predmetnika, ki ga bomo 

nadaljevali tudi v tem šolskem letu, 

zato vam predstavljamo rezultate, ki 

so se pokazali v enoletnem izvajanju, 

in naš model izvajanja tega projekta. 

Od 448 osnovnih šol v Sloveniji je 

bila Osnovna šola Muta med 28 

izbranimi šolami, ki so v preteklem 

šolskem letu poskusno uvedle 

fleksibilni predmetnik in bodo z njim 

nadaljevale tudi letos. 

Najpomembnejše ugotovitve 

po enoletnem izvajanju 

projekta 

Analiza in spremljava izvajanja 

projekta, ki jo izvaja Zavod Republike 

Slovenije za šolstvo in ki smo jo 

spremljali tudi na naši šoli, je potrdila 

zastavljene cilje. Nova fleksibilna 

organizacija dela šoli omogoča: 

& Medpredmetno povezovanje in 

sodelovanje. 

& Funkcionalnejšo rabo sodobne 

učne tehnologije. 

& Doslednejše izvajanje učne 

diferenciacije in individualizacije. 

& Pouk temelji na aktivnem 

sodelovanju učencev, 

pridobivanju znanja in spretnosti. 

(Večja motiviranost učencev.) 

& V učnem procesu je spremenjena 

vloga učitelja, saj ni več prenašalec 

znanja, ampak je usmerjevalec, 

mentor, moderator … (več dela 

ima v fazi priprave na učno uro). 

& Daljše časovne učne enote (90- 

minutne ure) so priložnost za 

problemsko zasnovan pouk, ki 

spodbudi pri učencih razvoj 

4 

divergentnega mišljenja in razvoj 

vseh vrst znanj in spretnosti. 

& Poveča se uporaba sodobnih 

metod in oblik pri pouku 

(sodelovalno učenje, 

eksperimentalno delo, problemski 

pouk, terensko delo – črpanje 

znanj iz okolice …). 

Učenci pozitivno ocenjujejo 

sprotno učenje, manjše število 

predmetov v enem časovnem 

obdobju, lažje torbe, strnjene učne 

ure, ki naredijo pouk zanimivejši (več 

poskusov, sodelovalno učenje, timsko 

delo), in medpredmetne povezave, ki 

dajejo smisel učenju za življenje, ter 

manj domačih nalog. 

Opozarjajo pa tudi na 

pomanjkljivosti, ki so: problem daljše 

odsotnosti učitelja ali učenca, prehitra 

obravnava snovi, nevarnost 

nasičenosti enega predmeta, 

pozabljanje snovi in velika količina 

snovi za učence s posebnimi 

potrebami. 

Skupna ugotovitev je: Vse 

spremembe, ki so posledica izvajanja 

poskusa fleksibilnega predmetnika, so 

kakovostne, kar se kaže v neposredni 

učni praksi, v boljšem in trajnejšem 

znanju učencev in posledično v boljših 

ocenah učencev. 

Izvajanje projekta na Osnovni 

šoli Muta v šolskem letu 

2007/2008 

Projekt se bo tudi letos izvajal v 7., 

8. in 9. razredu. Šolsko leto smo 

razdelili na dve ocenjevalni obdobji. 

V sedmem razredu bodo učenci 

namesto 14 predmetov skozi vse 

šolsko leto poslušali 10 ali 11 

predmetov . V osmem razredu bodo 

imeli učenci namesto 16 predmetov, 

ki bi se izvajali skozi celo šolsko leto, v 

prvem polletju 12 ali 13 predmetov in 

v drugem polletju 11 ali 12 predmetov, 

odvisno od izbire učencev. V devetem 

razredu pa se bo namesto 14 

predmetov skozi vse šolsko leto izvajal 

pouk iz 10 ali 11 predmetov v prvem 

polletju in iz 11 ali 12 predmetov v 

drugem polletju. Število izbirnih 

predmetov smo razdelili na polovico, 

kar pomeni, da se bo polovica izbirnih 

predmetov izvajala v prvem, druga 

polovica pa v drugem polletju. 

V novem šolskem letu pa bomo na 

strokovni ravni namenili več 

pozornosti naslednjemu: 

& Bolj se bomo posvetili izvajanju 

individualizacije in diferenciacije 

pri učnih vsebinah in ciljih ter pri 

domačih nalogah. 

& V letnih pripravah učiteljev smo 

načrtovali diferencirane domače 

naloge za učence, kjer je to možno 

in smiselno. 

& Z medpredmetnim 

povezovanjem se bomo več 

ukvarjali na srečanjih vsak 

ponedeljek, kjer se bodo učitelji 

povezovali pri vsebinah in oblikah, 

ki jih bodo potem v prihajajočem 

tednu obravnavali pri pouku v 

posameznem razredu. 

& Učno snov, ki jo narekuje učni načrt 

za posamezni predmet, bomo 

poskušali aktualizirati in popestriti 

s terenskim delom in s še večjim 

povezovanjem s krajem. 

& Še naprej bomo načrtovali 

dejavnosti učencev, ki so nujno 

potrebne za doseganje ciljev 

sodobne šole in za pridobivanje 

vseživljenjskih znanj, to so delo z 

viri in literaturo, delo z 

računalnikom, uporaba interneta, 

timsko delo … 

Da smo se na projekt že lansko leto 

dobro pripravili in ga strokovno izvedli, 

dokazuje poleg rezultatov tudi to, da 

smo naš model predstavili na 

sestanku ravnateljev osnovnih šol 

koroške regije ter učiteljskemu zboru 

na Prvi in Drugi osnovni šoli Slovenj 

Gradec. 

Vodstvo in strokovni delavci šole 

se trudimo za najkvalitetnejšo 

osnovnošolsko izobraževanje. 

Verjamemo, da nam bo skupaj z 

ustanoviteljem, ki nam zagotavlja 

dobre materialne pogoje, in s 

sodelovanjem staršev to tudi uspelo. 

Ravnateljica 

Anita Ambrož, prof. 

Mučan

osnovna šola 

Muta in njeni 

prebivalci 

Pričelo se je novo šolsko leto in 

učenci OŠ Muta so spet sedli v šolske 

klopi. S pomočjo učiteljev si bodo 

nabrali novih znanj, pridobili nove 

izkušnje in sooblikovali podobo svoje 

šole. Da pa bi bilo delo čimbolj pestro, 

smo se na šoli odločili za pripravo 

večjega projekta, ki bo povezan z 

Muto in njenimi prebivalci in bo 

potekal v času pred novim letom. 

Z delom programa bomo sodelovali 

tudi v TV-oddaji Šport – špas, ki jo bo 

snemala TV Slovenija na naši šoli. 

Tako smo pripravili anketo, da bi z 

njo povabili vse: učence, starše, 

sorodnike, znance, oziroma vse, ki 

karkoli vedo o Muti, njenih 

prebivalcih, njihovih navadah nekoč in 

danes, znanih osebnostih in še o čem, 

da nam priskočijo na pomoč. 

Prosimo vse, ki so nam 

pripravljeni na kakršenkoli 

način pomagati ali sodelovati z 

nami, da se oglasijo na šoli ali 

svojo informacijo posredujejo 

preko elektronske pošte: 

group1.ossgmu@quest.arnes.si. 

Veseli bomo, če si boste vzeli 

čas in s koristnimi podatki 

izpolnili naslednji vprašalnik: 

Vprašalnik: 

1. Ali morda v vaši bližini živi kakšna pomembna oseba, ki se ukvarja z glasbo, pisateljevanjem, likovnim ustvarjanjem, s 

športom in še s čim ter je s svojim delom že uveljavljena? Prosimo, zapišite ime in priimek osebe in morda še podrobnejše 

podatke o njej. 

2. Poznate morda osebe, ki so se uveljavile v širšem slovenskem prostoru ali izven njega (v svetu) na kateremkoli področju in 

so se rodile na Muti ali v njeni okolici? Zapišite o njih čim več podatkov. 

3. Ali poznate koga, ki ima nenavaden talent ali se ukvarja z nenavadno dejavnostjo (npr. je čarodej, imitator, igra redek 

instrument (ljudsko godalo) ali se ukvarja z nenavadnim športom)? Na črto zapišite ime in priimek, naslov ter dejavnost. 

4. Zanima nas, če poznate v kraju osebe, ki znajo pripraviti dobrote iz preteklosti, ki so značilne za Muto in njeno okolico. 

Prosimo, zapišite čim več podatkov o njih. 

Hvala za vaše sodelovanje! 

Erika Rejec 

Prvošolčki 

Se vam ne zdi, da so še včeraj bili 

majhne štručke, kepice, zavite v 

plenicah, v vozičkih? Sedaj pa so že 

stopili v domači, prvi hram prave 

učenosti. Za vsak primer, vsaj prvi dan 

še stisnjeni v mamino naročje, s 

pogledom na očka ob strani. 

Žal, tako malo jih je, komaj 

šestindvajset prvih torbic smo našteli. 

Želimo in prepričani smo, da so prišli v 

strokovno usposobljene roke, ki jih 

bodo oblikovale v značajne osebnosti. 

Starejši vemo, da jim sploh ni lahko, saj 

jih potiskamo v vse manj obzirno, 

tekmovalno družbo. 

Veliko upanja pa je tudi v naših 

najmlajših: kakšnih devetdeset jih je 

prišlo v vrtec na zgornji in spodnji Muti. 

kv 

Čisto prvi šolski dan 

Mučan 

5

zavod za zdravstveno varstvo 

Tudi vas zanima, 

kakšno vodo 

pijete? 

Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) 

Ravne je javni zdravstveni zavod. Je 

osrednja preventivna regijska 

ustanova, katere poslanstvo je na 

podlagi znanstveno-medicinskega in 

družboslovnega znanja opravljanje 

dejavnosti s področja epidemiologije, 

higiene, zdravstvene ekologije, 

zdravstvene informatike, promocije 

zdravja in socialne medicine ter 

koordiniranje omenjene dejavnosti na 

območju koroške regije. 

Zgodovina Zavoda sega v leto 1946 

z delovanjem Okrajne higienske 

postaje, najprej v Slovenj Gradcu, nato 

pa na Ravnah na Koroškem. Od 

ustanovitve pa do danes je Zavod 

menjal tako imena kot prostorske 

lokacije. Razvoj je bil v različnih časih 

različno hiter, vedno pa je šel v smeri 

potreb prebivalstva. Sprva so bile 

naloge usmerjene predvsem v 

zajezitev hudih nalezljivih bolezni, 

danes pa je večji poudarek na 

obvladovanju nalezljivih, 

zmanjševanju kroničnih nenalezljivih 

bolezni in izvajanju dejavnosti, ki 

vplivajo na razvoj in stanje zdravstva 

ter zdravja prebivalstva v naši regiji. 

Zavod pristopa k ljudem torej 

predvsem v želji ohranjanja in 

izboljševanja njihovega zdravja. In od 

vsega začetka je naša skrb tudi zdrava 

pitna voda na Koroškem, zato bomo 

danes spregovorili nekaj besed o tem, 

kako z enostavno metodo nadzirati 

nekatera tveganja v tem večnem 

vrelcu življenja. 

Voda 

Zdrava in kakovostna pitna voda v 

ustreznih količinah ima pomembno 

vlogo v človekovem življenju. Z 

naraščajočim onesnaževanjem okolja 

se kvaliteta vode manjša in vsako leto 

je na razpolago manj kakovostne 

pitne vode. Na velikih sistemih za 

oskrbo s pitno vodo so potrebni vedno 

novi ukrepi za izboljšanje kakovosti 

vode, pri individualni oskrbi s pitno 

vodo pa je glavni problem 

pomanjkanje vode v sušnih obdobjih 

in iskanje novih ustreznih virov. 

Ko govorimo o kakovostni pitni 

vodi, mislimo predvsem vodo, katere 

pitje ne predstavlja tveganja za zdravje 

uporabnikov in je ni potrebno 

dodatno čistiti. Kdaj lahko rečemo, da 

je voda takšne kakovosti? Nekaj nam 

da vedeti že sam izgled vode: biti mora 

bistra, brez barve in vonja. Pomaga 

nam tudi opazovanje vodnih virov. Bolj 

kakovostna je navadno voda, ki 

priteče iz globine in teče enakomerno 

brez hitrih sprememb v pretokih v času 

padavin. 

Poleg naštetega kakovost vode 

najlažje potrdimo z laboratorijskimi 

preskusi vzorcev vode. Z njimi iščemo 

najbolj tipična tveganja v vodi za 

zdravje uporabnikov. Ta tveganja so 

največkrat posledica človekove 

dejavnosti in v tesni povezavi z 

zaledjem vodnega vira. 

V osnovi delimo tveganja na: 

& mikrobiološka: bakterije, glive, 

plesni; 

& kemijska: pesticidi, težke kovine, 

dušikove soli, razne kemikalije; 

& fizikalna: drobci peska, zemlje, 

stekla ... 

Čeprav je možno v vodi najti 

praktično vsako snov in izmeriti tudi 

radioaktivnost vode, se redne 

preiskave omejujejo na manjše število 

parametrov, saj se je potrebno 

osredotočiti na najbolj smiselne. 

V vodi se najpogosteje pojavljajo 

mikrobiološka tveganja, zato se 

največkrat izvajajo mikrobiološke 

preiskave vode. Te so usmerjene na 

mikroorganizme, ki so v blatu ljudi in 

toplokrvnih živali prisotni v velikem 

številu, in na metode odkrivanja, ki so 

sorazmerno enostavne. Kot 

najprimernejši pokazatelji fekalnega 

onesnaženja so se pokazali 

Escherichia coli (E.coli) in koliformne 

bakterije. 

Kadar želimo poznati le 

najosnovnejše podatke o kakovosti 

vode, si lahko pomagamo tudi z 

raznimi testi. Eden takšnih testov je 

tudi indikatorski test mikrobiološke 

kakovosti vode HACH, ki ga 

uporabljamo na ZZV Ravne. Gre za 

kvalitativni test na prisotnost 

koliformnih bakterij in bakterij E.coli. 

Po domače povedano, s testom 

ugotavljamo, če je voda onesnažena z 

bakterijami iz okolja in/ali fekalnimi 

bakterijami. 

Test je sicer manj natančen od 

standardiziranih laboratorijskih 

preiskav vode, zato pa je precej hitrejši 

in cenejši, ponudi pa tudi osnovno 

informacijo o tem, kakšno vodo 

pijemo. Pri uporabi vode iz lastnih 

virov si navadno zapletenih in dragih 

preiskav vode ne moremo privoščiti in 

v takšnih primerih so hitri testi še toliko 

bolj dobrodošli. 

Za ZZV Ravne: 

Helena Pavlič. 

6 

Mučan

zdravstveni dom 

Hoja - ni ji kaj 

očitati! 

Hoja je osnovna naravna oblika 

gibanja, je poceni in organizacijsko 

nezahtevna ter varna. Že desetletja je 

primarna 

športno-rekreativna 

dejavnost. Povedano preprosto: hoja 

je zdrav ljudski šport. 

Še pred nekaj leti nas je pogled na 

ljudi, ki so hiteli s palicami po gozdnih, 

makadamskih ali asfaltnih poteh, kar 

priznajmo si, malo silil na smeh. Danes 

pa je slika precej drugačna. Nordijska 

hoja je priznana in vedno pogostejša 

športna aktivnost. In kako se je 

začelo? 

Začetki nordijske hoje segajo v 

začetke 90-ih let 20. stoletja na 

Finskem. Finci so nordijsko hojo 

sprejeli za nacionalni šport. 

Organizirali so posebne izobraževalne 

tečaje, kjer so se lahko ljudje naučili 

pravilne tehnike nordijske hoje. 

Nordijska hoja je hitro postala 

priljubljena med Finci, kaj hitro se je 

razširila v Švico, Avstrijo, Nemčijo, 

nedolgo nazaj je val priljubljenosti 

nordijske hoje zajel tudi Slovenijo. 

Nordijska hoja s palicami pomeni 

gibanje v naravi, na svežem zraku. 

Pomeni hojo izpred praga hiše, po 

ravnini, navkreber in navzdol. Lahko bi 

rekli, da pomeni nordijska hoja »letni 

tek na smučeh«. 

Primerna je za vse starostne 

skupine, športnike, utrujene hodce, 

tiste, ki veliko sedijo na delovnem 

mestu, predvsem pa za tiste, ki še niso 

vključili telesne dejavnosti v svoj 

vsakdanjik, tudi za tiste, katerih 

zdravje je že nekoliko načeto 

(rehabilitacijski nameni npr. pri srčnožilnih 

boleznih, lajša simptome 

periferne žilne bolezni, pomaga 

ohranjati sposobnosti samostojnega 

funkcioniranja v poznem življenjskem 

obdobju) … Eden izmed razlogov za 

priljubljenost nordijske hoje je 

predvsem ta, da je nordijska hoja zelo 

učinkovita, poceni in ima velik 

sociološki učinek medsebojnega 

povezovanja ljudi. Pomeni dobro skrb 

za zdravje, dobro počutje in telesni 

izgled. 

Strokovnjaki navajajo, da: 

& se pri izvajanju nordijske hoje 

aktivira 90 % naših mišic; 

& redno izvajanje pravilne tehnike 

nordijske hoje manjša bolečine v 

vratu in ramenih; 

& med izvajanjem nordijske hoje se 

posamezniku dvigne srčni utrip za 

5–17 udarcev; 

& poraba kalorij pri izvajanju 

nordijske hoje je za 46 % večja kot 

pri navadni hoji, pri hoji s 

pohodnimi palicami pa je poraba 

kalorij nekje 20 % večja kot pri 

klasični hoji; 

& poveča se gibljivost hrbtenice in 

zgornjega dela trupa; 

& krepi mišice podlahtnice, prsne in 

hrbtne mišice; 

& varuje skočni in kolenski sklep; 

& z uporabo palic povečamo varnost 

na drsečem in nevarnem terenu. 

Kaj potrebujete za izvajanje 

nordijske hoje? Predvsem primerno 

obleko, ki vas ščiti tudi v vetru in 

morebitnem dežju, in športne copate, 

ki ne drsijo. Poskrbite tudi za varnost v 

megli, somraku, tako da si nadenete 

odsevne trakove ali kresničke. 

Potrebujete palice za nordijsko 

hojo, ki so drugačne od pohodnih 

palic. Palice za gorsko hojo – pohodne 

palice so zložljive, imajo konico in 

služijo predvsem razbremenitvi 

sklepov in kot pomoč pri hoji v hribe. 

Pri hoji jih zabadamo navpično pred 

sabo. Pri nordijski hoji palic ne 

zabodemo navpično pred sabo, 

ampak so palice pod posebnim kotom 

ob telesu – izmenično roka – noga in 

ne presežejo višine našega popka. 

Palice za nordijsko hojo so iz 

kompozitnega materiala (steklenih 

vlaken in karbona), zato so tudi lažje, 

čvrste in vzdržljive. Namen palic je, da 

se ublažijo tresljaji in ne utrujajo sklepi, 

pravilna tehnika hoje pa poskrbi, da se 

aktivira 90 % mišic (vratne mišice, 

ramenski obroč, prsne mišice, mišice 

medenice, noge …). 

Telo palice ni deljeno, ima ročaj, ki 

dobro vpija vlago, ne drsi in se dobro 

prilega v vašo dlan. Na ročaju palice je 

pašček, ki omogoča pritrditev palice 

na roko, vendar samo toliko, da 

omogoča prost pretok krvi in sproščen 

odriv od paščka. Konica palice je 

jeklena in nameščena pod posebnim 

kotom. Za asfaltne površine se na 

konico namesti gumijast nastavek, ki 

omogoča varno hojo po asfaltnih 

poteh, brez drsenja. 

Pri nakupu palic upoštevajte 

priporočila, dolžino palic si izberete 

tako, da od svoje telesne višine 

odštejete 50 cm, oziroma ko postavite 

palice pravokotno na podlago, mora 

biti kot v komolcu približno 90 stopinj. 

Pomembna je pravilna tehnika 

izvajanja nordijske hoje, ki zajema 

osnovo – nošenje, vlečenje, vbod in 

potisk palic. V Zdravstvenem domu 

Radlje organiziramo tečaje 

nordijske hoje, vse informacije 

dobite na telefonski št. 87 70 821. 

15. oktober je svetovni dan hoje, 

morda tudi vaš začetek nordijske 

hoje? Za začetek potrebujete 

predvsem voljo in malo spodbude, 

začetno znanje in palice, ki vam ji na 

tečaju posodimo mi. Vaša vztrajnost 

pri izvajanju nordijske hoje pa vas bo 

pripeljala do izboljšanega 

življenjskega sloga (ohranjanja ali 

izboljšanja zdravja)! 

Še oklevate!? Začnite – »začetek je 

polovica dela!« Korak za korakom 

pripelje do velikih uspehov! 

Pozdravljeni do prihodnjič! 

Za Zdravstveni dom Radlje: 

Danica Ladinek (v. m. s., 

zdravstvena vzgoja). 

Mučan 

7

društva 

Pohodno društvo Pernice 

Perničani na 

Peci 

Perničani, sem prištevamo tudi 

prebivalce Mlak in višinskega dela 

Gortine, so že lani registrirali svoje 

pohodno društvo. Za njimi je že lepo 

število prijetnih pohodov, med drugim 

so se letos odpravili tudi na najvišjo 

koroško planino, na Peco. Pravijo pa, 

da bo Triglav še malo počakal. 

Kljub dejstvu, da so vsak dan v 

"planinski prestavi" in v pogonu, je 

baje nadvse prijetna sprememba, ko 

se skupaj odpravijo na daljše ali krajše 

pohode. Tudi po trideset se jih zbere. 

Radi se odpravijo proti Urbanu, na 

Košenjak, po vrhovih Radvanja na 

drugi strani meje, bili pa so tudi že na 

Kremžarci. 

Judo klub Muta 

Pot na Peco je bila kar zahtevna, a dosegli smo cilj 

Mnogi, ki so se preselili v dolino, 

gredo radi z rojaki na pot, saj so skupni 

pohodi svojstven oddih in dobrodošla 

sprememba napornega vsakdanjika. 

Pogosto gredo z njimi tudi otroci. 

Tovrstna dejavnost gotovo 

združuje ljudi in jih tudi priklepa na 

domače hribovje. In prav je tako, prav, 

da so naši hribi, ko se znoči, še vedno 

polni luči, da je živa pokrajina in te še 

sprejme prijazna beseda gorjana. 

Mlajši judoisti JK Muta 

kv 

Judo klub Muta je bil ustanovljen 

januarja 2007. Predsednik kluba in 

hkrati tudi trener je Ruslan Yankovskyy, 

drugi trener pa je Borut Marošek. 

Podpredsednik kluba je Sašo Pavlič. 

Treningi potekajo na Osnovni šoli 

Muta po naslednjem razporedu: 

& začetniki (torek in četrtek, 

15.45–16.30); 

& tekmovalni judo (torek in četrtek, 

16.30–18.00, na Muti; petek, 

18.00–20.00, v Slovenj Gradcu). 

Predstavljamo vam nekaj 

rezultatov s tekmovanj v letu 

2007: 

Državno prvenstvo OŠ (Koper, 

februar): 

5. mesto: Samo Krivc. 

Državno prvenstvo starejših 

dečkov/deklic (Ravne, april): 

5. mesto: Samo Krivc; 

5. mesto: Marcel Kvasnik; 

7. mesto: Nina Štruc; 

7. mesto: Jolanda Jeromelj. 

Državno prvenstvo mlajših 

dečkov/deklic (Oplotnica, marec): 

2. mesto: Alojz Varšnik; 

3. mesto: Jože Preglav; 

3. mesto: Vanesa Topler; 

5. mesto: Lucija Gosak. 

Pokal Lendave (februar): 

3. mesto: Nina Štruc. 

Palijev Memorial (Ljubljana, maj): 


Pokal Bežigrad (Ljubljana, junij): 

3. mesto: Nina Štruc. 

Mednarodni pokal Rijeka (junij) - 

10 držav, 700 tekmovalcev: 


Mednarodni pokal Kup Jadrana 

(junij) - 15 držav, 500 tekmovalcev: 

2. mesto: Alojz Varšnik; 

2. mesto: Tadej Štruc; 

3. mesto: Samo Krivc, Nina Štruc, 

Jolanda Jeromelj. 

JK Muta se zahvaljuje g. Aniti 

Ambrož, ravnateljici OŠ Muta, Športni 

zvezi Muta in sponzorju, restavraciji Pri 

mesarju, za sodelovanje pri ustanovitvi 

in delovanju kluba. 

Informacije o klubu dobite na tel. 

št. 031 316 454 ali na elektronskem 

naslovu: ruslan.yankovskyy@siol.net. 

Upravni odbor JK Muta 

8 

Mučan

društva 

Zbor borcev 

Pri Matiju na Sv. Primožu so se 

zbrali na letnem zboru borci NOB, 

izseljenci in tisti, ki se trudijo za 

ohranjanje zgodovinske tradicije 

partizanskega odpora. Zelo malo jih je 

še, le nekaj znanih obrazov iz vojnih 

časov, le še nekaj tistih, ki so jih v 

desetih minutah zmetali na kamione 

in odpeljali v izgnanstvo, in nekaj onih, 

brez katerih pač odpor sploh ne bi bil 

mogoč, torej ljudi, pri katerih so borci 

našli hrano in zatočišče. 

Kar precej so postorili v minulem 

letu: obnovili spomenik v Bistriškem 

jarku, v teku pa so pripravljalna dela za 

Pernice. Vse z zelo skromnimi sredstvi 

in z veliko osebnih prizadevanj, tako 

da nam ti častni pomniki ne delajo 

sramote. 

Opozorili so, da so zelo nepoštena 

in nevarna gibanja, ki hočejo 

poveličati in morda celo nagraditi tiste, 

ki so bili z orožjem na okupatorski 

Kako malo nas je 

strani, češ da so se tudi oni borili za 

domovino, vendar za drugačno, 

čeprav proti svojim ljudem, proti 

Slovencem. Tu in v tem je meja, preko 

katere tudi v imenu mlajših rodov borci 

ne dovolijo, saj bi takšne odločitve, 

torej priznanja in odškodnine plačevali 

naši otroci, ki s tem nimajo nič. 

Pustimo jim živeti njihovo življenje in 

jih ne obremenjujmo s preteklostjo, 

dovolj je, če jim povemo resnico, so 

prepričani. 

kv 

Mošt, veterani, 

častniki in … 

Ob letošnjem občinskem prazniku 

smo doživeli pravo množico raznih 

prireditev, ki pa jih nikakor ni bilo 

preveč, morda so bile le nekoliko 

preveč raztresene: kmetje z moštom 

ob izlivu Bistrice, gobarji v nekem 

kotičku ob šotoru, tretji v šotoru … 

Člani Sadjarskega društva Bobovec 

so pripravili svoj dan. Postavili so 

stojnice ob izlivu Bistrice in ponudili 

nekaj svojih izdelkov, predvsem 

seveda mošt: takšen in drugačen, 

filtriran, nefiltriran, sladek … Ponudili 

so tudi sadje ter v slikah in tabelah 

Mučan 

predstavili svoje delo. Lahko bi rekli, da 

so svojo podobo na ogled (in tudi 

obilno na pokušino) postavili. Ni 

manjkalo tistih zastonj kozarčkov in – 

kot se spodobi – niti ne pohval. Suškov 

Karli in vsi sodelujoči so prijetno 

popestrili naše praznovanje. 

Istočasno je nad 150 veteranov in 

rezervnih častnikov opravilo 

rekreativni pohod. Spoznali so lepote 

našega Primoža, poslušali kratko 

predstavitev kraja, nato pa preživeli še 

nekaj lepih uric ob vojaškem golažu v 

šotoru. V prijetno družbo so povabili 

tudi naše planince, kolesarje in 

pohodnike. 

kv 

Dobra malica, kozarček piva in nepozabno druženje 

Mešani pevski zbor Zvon 

9. Zvonarjada 

na Muti 

Pevci Mešanega pevskega zbora 

Zvon na Muti smo bili v svojem 

jubilejnem letu gostitelji devetega 

srečanja pevcev in pevk iz različnih 

krajev Slovenije, ki jim je skupno ime 

Zvon. Zvonarjado smo uvrstili v 

prireditve ob občinskem prazniku 

občine Muta. Našemu vabilu so se 

odzvali: Vokalna skupina Triglavski 

zvonovi iz Mojstrane, Komorna 

skupina Zvon iz Jakobskega Dola, 

Mešani pevski zbor Tratarski zvon iz 

Gorenje vasi, Moški pevski zbor 

Savinjski zvon iz Šempetra v Savinjski 

dolini in Pevsko društvo Zvon iz 

Šmartna pri Litiji. Žal sta zaradi 

dopustov svoj obisk odpovedala 

Mešani pevski zbor Zvon iz Lukovice in 

Moški pevski zbor Zvon iz Mengša. 

Goste smo najprej sprejeli v 

prireditvenem šotoru na sp. Muti, jim 

postregli dobrote, ki so jih pripravile 

naše pevke, in jih nato popeljali na 

ogled rotunde in predstavitev kmečkih 

del vse do izliva Bistrice. Naši gostje so 

9

društva 

bili nad dogajanjem navdušeni in so ga 

takoj popestrili tudi s svojo pesmijo. 

Sledila je generalka skupnih pesmi in 

nato priprave na nastop. 

Vsak zbor se je na prireditvi 

predstavil s tremi skladbami, vrhunec 

prireditve pa je bil prav gotovo skupni 

program vseh zvonov, ki ga je 

spremljala Kmečka godba Pernice. 

V tako prijetnem vzdušju, pesmi in 

plesu se je druženje nadaljevalo še 

dolgo v noč oziroma jutro, ko smo se 

od svojih gostov poslovili in si rekli na 

svidenje na 10. Zvonarjadi, ki bo v 

Mojstrani. 

Člani zbora smo desetletnico 

delovanja obeležili v soboto, 29. 

septembra, v avli OŠ Muta. Zbor se je 

Zadonela je skupna pesem Zvonov 

na koncertu predstavil z izbranimi 

ljudskimi in zabavnimi skladbami, ki 

smo jih prepevali v desetih letih 

svojega delovanja. 

Prisrčna hvala vsem ljubiteljem 

zborovskega petja in prijateljem 

zbora, ki so se nam na našem 

praznovanju pridružili. 

Člani MePZ Zvon Muta 

ŽPZ Klasje 

Ponovno na 

Taboru 

slovenskih 

pevskih zborov v 

Šentvidu pri 

Stični 

Članice ŽPZ Klasje se trudimo, da bi 

čim bolje predstavile ljudsko pesem 

skozi vse leto v našem kraju in izven. 

Do julija smo tako opravile že deset 

nastopov, od tega dva koncerta, 

enega v cerkvi sv. Marjete na Muti, 

drugega ob občinskem prazniku v 

rotundi sv. Janeza Krstnika na spodnji 

Muti. Bile smo tudi v Pamečah na 

snemanju za Koroško televizijo, ki je v 

mesecu septembru predstavila utrip 

Društva upokojencev z Mute. 

Že osmo leto zapored pa smo se 

udeležile Tabora slovenskih pevskih 

zborov v Šentvidu pri Stični, kjer je 

letos nastopilo 180 zborov. Ob svojih 

številnih nastopih smo morale biti zelo 

vestne, da smo se naučile pesmi za 

Stično. Toda želja, da se udeležimo 

tabora, je bila velika. 

V nedeljo, 17. julija, ob peti uri 

zjutraj smo se s kombijem odpravile 

ŽPZ Klasje v Stični 

proti Šentvidu pri Stični. Postanek na 

Trojanah, ob »krapu« in kavici, in 

potem naprej. V Šentvid smo prispele 

ob osmi uri. Sledila je sponzorska 

malica s kozarčkom rujnega vinca, 

nato generalka, ki je trajala uro in pol. 

Ob dvanajstih se je pričela povorka 

skozi majhen, toda lep Šentvid. Pestro 

povorko, iz katere se je slišala pesem, 

tu in tam harmonika in vriskanje, je s 

ploskanjem spremljalo občinstvo, vse 

do prireditvenega prostora. Tabor v 

živo spremlja tudi RTV Slovenija. 

Čeprav se je v začetku ulil dež, 

pevcev to ni motilo. Pesem je donela 

naprej in kmalu se je zjasnilo. Domača 

slovenska pesem je zvenela iz približno 

štiri tisoč grl, kar je edinstven občutek 

in prevzame te želja, da bi bil naslednje 

leto zopet del tega. 

Vožnja proti domu je potekala 

sproščeno, seveda v znamenju petja, 

saj nam v hitrem tempu življenja prav 

tega manjka. 

Vse ljubiteljice petja vabimo, da se 

nam v novi sezoni pridružijo. 

Finika Kričej 

10 

Mučan

župnija, gospodarstvo 

Oratorij 2007 

Preklopi sanje 

na dejanje 

Tudi letošnje počitnice smo na Muti 

popestrili z oratorijskimi dnevi, že 

tretje leto zapored. Z ekipo dvanajstih 

animatorjev smo pričeli oratorij že 

nekaj mesecev prej s pripravljalnimi 

srečanji, intenzivno pa smo se nanj 

pripravljali teden dni; se poglabljali v 

program, »žicali« sponzorje, 

pripravljali razne igre, molili, 

pripravljali »kolišče«, kot se je 

imenovalo oratorijsko prizorišče, 

pojedli kar nekaj čokolade … 

V dneh od 31. julija do 3. avgusta je 

okrog 50 otrok vsak dan poskušalo 

PREKLOPITI SANJE NA DEJANJE. 

Osnovna zgodba je bila vzeta iz knjige 

Bobri pisatelja Janeza Jalna, 

postavljena v čas izpred 4000 let v 

Ljubljansko barje. Osnovni program je 

bil podoben kot na drugih oratorijih: 

himna, dvig zastave, molitev, lutkovna 

uprizoritev zgodbe, delo po skupinah, 

malica, delavnice, igre, spust zastave 

in odhod domov. A vendar so bili ti 

dnevi enkratni, zelo posebni, polni 

veselja, molitve, igre, medsebojne 

ljubezni … 

Bilo je živahno in poučno 

Izredno radi smo hodili tudi pred 

»Nevidnega«, pred Najsvetejše, se 

pogovarjali z njim in tako je molitvena 

lestev (naše prošnje in zahvale), ki smo 

jo gradili, merila kar dvakratno dolžino 

naše cerkve. Tudi delavnice so bile zelo 

zanimive, saj smo izdelovali svoj 

osebni grb in bobrovo sestavljanko, v 

delavnici »spretni prstki« smo 

ustvarjali zapestnice in verižice, v 

misijonski delavnici pa smo s prodajo 

le-teh pa tudi igračk, ki so jih prinesli 

otroci, zbirali denar za misijon v 

Beninu, za p. Pepija, ki tam deluje … 

Otroci so bili zelo navdušeni tudi nad 

velikimi igrami pa nad filmom Sezona 

lova, nad ročnim nogometom, nad 

slastno malico… 

Skratka, otroci, animatorji in starši 

smo zelo hvaležni vsem, ki ste nam 

pomagali, da so bili ti oratorijski dnevi 

tako čudoviti. Poskušali jih bomo 

vnovčiti v šolskem in veroučnem letu, 

ki je pred nami, skratka, poskušali 

preklopiti sanje na dejanje! 

Dominika Verhnjak, 

pastoralna asistentka 

Predstavljamo dejavnost 

Kamnoseštvo 

Nobe, Novica 

Tonić, s. p. 

Kamnoseštvo Nobe letos praznuje 

30 let svoje dejavnosti, ob svoji osebni 

60-letnici pa se Novica Tonić, lastnik 

obrtne delavnice, spominja svojega 

prihoda v Slovenijo in svojih skromnih 

začetkov kamnoseštva. 

Leta 1974 je zapustil svoj rodni kraj 

v Srbiji, vasico Hum pri Nišu, kjer se je 

tudi izučil svoje obrti. Slovenj Gradec 

je bil njegova prva postaja, zaposlil se 

je v takratnem Gradisu, malo kasneje 

pa še v Tovarni usnja. L. 1976 je 

spoznal sedanjo ženo Marijo, se k njej 

preselil in se zaposlil v takratni kovačiji 

Tovarne Muta. Da ne bi pozabil svoje 

obrti, je l. 1977 odprl popoldansko 

obrt kamnoseštva. Prva delavnica je 

bila skromna uta na Nahbergerjevem 

posestvu poleg cerkve na Muti in 

nekaj osnovnega orodja za obdelavo 

kamna. Ob pridnem delu in skrbnem 

varčevanju obeh sta se z ženo odločila 

odkupiti Špilmanovo domačijo, ki sta 

jo obnovila in poleg nje zgradila 

Novica Tonić se je dokazal s 

pridnim delom in podjetnostjo 

delavnico. Vse več je bilo naročil in s 

tem tudi dela, zato se je l. 1995 Novica 

Tonić odločil za polno zaposlitev, kot 

samostojni podjetnik. 

Danes je v delavnici zaposlen še 

dodaten delavec, spomeniki 

Kamnoseštva Nobe pa so prepoznavni 

po vsej Koroški, kajti vsak izdelek je 

pravzaprav unikat in umetniško delo, 

saj zahteva kamnoseška dejavnost še 

vedno veliko ročnega dela. Da seže 

dober glas Kamnoseštva Nobe tudi 

izven koroških meja, dokazujejo 

številna naročila, največ iz sosednje 

Avstrije, kjer je takšno delo zelo 

cenjeno in iskano. 

Novica Tonić se je tudi sicer 

uspešno vključil v okolje ter družabno 

življenje naših krajev, predvsem Mute 

in Sv. Jerneja, začenši s taborništvom 

na Muti. Danes rad zahaja na koncerte 

pevskih zborov in pihalnih orkestrov, z 

ženo Marijo pa pogosto sponzorirata 

dejavnosti in pridobitve cerkvenega in 

družabnega življenja na Sv. Jerneju. 

Mučan 

11

gospodarstvo, kmetijstvo, muto so ponesli ... 

Zaradi povečanega obsega naročil je v 

delavnici zaposlen tudi nečak Ivan Tonić 

Na praznovanju 

dvojnega jubileja je 

bilo veselo 

Ob prihodu v Slovenijo se Novica Tonić ni dokazal le s pridnim delom in 

podjetnostjo, napisal je tudi več pesmi, večinoma polnih spominov in nostalgije 

po domu. Eno od teh objavljamo v originalu in prevodu na naslednjih straneh 

glasila. 

Ob poslovnem in osebnem jubileju izrekamo Novici Tonić iskrene čestitke. 

Jože Ošlak 

Predstavljamo kmetije 

Pri Pihlerju 

Če bi kdo iz prejšnjih časov iskal 

Pihlerjeve na spodnji Muti, bi kar malo 

osupnil. Kjer je pred slabim 

desetletjem mogočno poslopje 

Pihlerjeve domačije dopolnjevalo 

celoto, danes zija neprijazna praznina. 

V našem okolju se ne dogaja prav 

pogosto, da se kmetijska posestva v 

celoti selijo na druge lokacije. Prav 

zato sem se odločila v nekaj stavkih 

predstaviti pogumne in delovne člane 

Brezovnikove družine. 

Ljudje smo bitja, ki si od časa do 

časa želimo sprememb, seveda si 

želimo naša življenja spremeniti na 

bolje. Tako sta tudi gospodarja Vili in 

Štefka Brezovnik dolgo premišljevala, 

kako bi izboljšala delo in posodobila 

kmetovanje pri Pihlerju. Tisti, ki 

poznamo Muto, vemo, da na parceli 

obstoječe kmetije (prav ob vznožju zg. 

Mute res ni bilo mogoče širiti 

kakršnekoli proizvodnje z živino. Prej 

sem omenila pogum, res ga je treba v 

polni meri, da se odločiš za preselitev 

kmetije. Novo Pihlerjevo posestvo 

meri vsega 8 hektarjev, a kljub temu da 

je to mala površina, so z delovno 

vnemo postavili nov hlev že leta 1997, 

ob njem pa prav tako novo 

stanovanjsko hišo. V njej se življenjskih 

uspehov veselijo že pet let. Seveda 

12 

Pogled na Pihlerjevo domačijo danes 

moram omeniti otroka, oba sta 

namreč pridna študenta, sin Janez in 

hčerka Martina. Mama Štefka pravi, 

da se na novi lokaciji (to je na naslovu 

Cesta na Gradišče 31, Mučanom bolj 

poznanem kot Kemping), odlično 

počutijo, kot bi bili že od nekdaj tu. Ob 

vseh užitkih ali bolje pred tem, je treba 

trdo delati. Ukvarjajo se s pitanjem 

govedi in prašičev v kooperaciji. 

Gospodar Vili opravlja tudi delo pri 

strojnem krožku, za kar so potrebni 

vedno novejši stroji. Tudi te je treba 

kupiti. 

Štefka se poleg vsakodnevne 

službe nikakor ne dolgočasi. Poznamo 

jo tudi tisti, ki radi dobro jemo. Pri hiši 

pa je še vedno doma muzika, kakor je 

bila nekoč. Zato skrbita Vili in sin 

Janez. Mislim, da bo Pihlerjevo za 

vedno ostalo Pihlerjevo, čeprav so 

spremenili naslov. Nikakor pa ne svojih 

dobrih lastnosti. 

Naj vam vse, česar se boste še lotili, 

dobro »rata«. Hvala za sprejem! 

Marija Omulec 

Intervju 

Hrabroslav 

Sterdin – 

častni občan 

Ob letošnjem občinskem 

prazniku je bilo podeljenih precej 

priznanj in zahval, štirje bronasti 

grbi (dobitniki: Rudolf Vaukman, 

Matic Slodej, Štefan Smolar, Tenis 

klub Muta) in en zlat grb Občine 

Muta (dobitnik: Športno društvo 

Muta). 

Najvišjo nagrado, naziv 

častnega občana občine Muta, pa 

je prejel Hrabroslav Sterdin, 

upokojeni strojni inženir, nekdaj 

gonilna sila gospodarskega 

razvoja Mute in velikega dela 

Dravske doline, ki je januarja letos 

dopolnil osemdeset let. Rojen v 

Lovrencu na Pohorju se je po 

opravljeni državni delovodski šoli 

zavezal Muti in njenemu 

napredku. Med letoma 1949 in 

1951 je bil predavatelj strokovnih 

predmetov na Industrijski 

kovinarski šoli na Muti, nato pa 

obratovodja Livarne Muta. Kmalu 

je postal šef livarne na Muti in 

novozgrajene livarne v Vuzenici, 

ki se je pod njegovim vodstvom 

Mučan

muto so ponesli v svet 

mehanizirala in razvila v sodobno 

livarno sive litine. Leta 1969 je 

končal izredni študij na Višji 

tehnični šoli v Mariboru in bil 

imenovan za direktorja Tovarne 

poljedelskega orodja in livarne 

Muta. Pod njegovo taktirko se je 

tovarna leta 1971 priključila 

Gorenju, proizvodnja je skokovito 

narasla in kraj je doživel pravi 

razcvet. 

Hrabroslav Sterdin je leta 1978 

postal predsednik Izvršnega sveta 

Občine Radlje, leta 1982 pa še 

predsednik Skupščine Občine 

Radlje. Leta 1983 je prevzel 

sanacijo Lesne Slovenj Gradec, od 

leta 1986 do upokojitve pa je 

predsedoval gradbenemu 

podjetju KOGRAD Dravograd. 

Za svoje delo je prejel več 

priznanj in nagrad, med drugim 

tudi dve občinski plaketi za 

dosežke v gospodarstvu Občine 

Radlje ob Dravi in državno 

priznanje red dela z zlatim 

vencem. 

Rodili ste se v Lovrencu na 

Pohorju? Kakšni spomini Vas 

vežejo na rojstni kraj? 

Rojen sem na Krecenbaherjevi 

kmetiji kot najmlajši izmed petih 

otrok. To so bili slabi časi, časi 

gospodarske krize in živeli smo zelo 

skromno. Že zgodaj sem moral 

poprijeti za delo, bil sem pastir. Do šole 

je bilo pozimi uro hoda. Če primerjam 

svoje otroštvo z današnjim življenjem, 

je seveda očitno, da gre za ogromen 

napredek. 

Se radi vračate domov? 

Da, kar pogosto grem v Lovrenc, v 

hišo, ki sta jo moja starša dobila za 

preužitek. Rad urejam okolico hiše in 

uživam ob ribniku. V mojih letih človek 

pač moraš migati, da še lahko 

normalno živiš. 

Kako to, da ste v mladosti za 

svoj dom izbrali ravno Muto? 

Po končani državni delovodski šoli 

me je ministrstvo z dekretom 

razporedilo v Litostroj, jaz pa sem želel 

biti bliže domu in sem uspel dobiti 

zamenjavo. Dve leti sem predaval na 

Industrijski kovinarski šoli na Muti, ki 

pa je bila leta 1951 zaradi 

centralizacije šol ukinjena. Dobil sem 

dekret za mariborsko livarno, a me je 

Tovarna Muta zadržala in mi ponudila 

mesto obratovodje v stari livarni. 

Kakšen vtis pa je ob prihodu na 

Vas naredila Muta? In ljudje? 

Vsi dotedanji lastniki kapitala so bili 

večinoma tujci, ki pa jim je bil v 

ospredju seveda dobiček, zato se ni 

skoraj nič investiralo v tovarno in 

pripadajoča stanovanja. Starejši ljudje 

so takrat večinoma še govorili 

nemško. 

Videl in občutil sem, da so ljudje 

dobri in zainteresirani za razvoj, zato je 

bilo treba zanje nekaj narediti. 

In to Vam je tudi odlično 

uspelo … 

Da, kljub zastarelosti smo s 

skupnim pridnim delom do leta 1956 

uspeli zgraditi novo livarno v Vuzenici, 

ki je bila prvotno predvidena v 

Mariboru. Preusmerili smo se na 

tankostenske ulitke za elektro in 

avtomobilsko industrijo ter uvedli nov 

izdelek: jekleni granulat. 

Na pobudo, ki sva jo dala z 

generalnim direktorjem Gorenja, g. 

Atelškom, se je Tovarna Muta (takrat 

sem bil že direktor) leta 1971 vključila 

v Sestavljeno organizacijo Gorenja. 

Čez dve leti, ob 400-letnici obstoja 

tovarne, smo tako še na Muti odprli 

novo tovarno jeklenega granulata. 

Nadaljevali smo z modernizacijo 

kovačije in livarne ter zgradili novo 

tovarno kmetijske mehanizacije na 

Karavaningu, soinvestirali smo v 

Hypos. Istočasno smo začeli 

pripravljati nov program za nerjavne 

armature in uspeli najti soinvestitorje: 

Železarno Ravne in izvozno podjetje 

Tehnoimpex iz Ljubljane. V tem času je 

bilo tako na Muti odprtih skupno okoli 

800 novih delovnih mest. 

Vse to je pomenilo velik korak 

naprej v vsesplošnem razvoju 

kraja … 

Da, proizvodnja in zaposlenost sta 

iz leta v leto skokovito naraščali. 

Uvedenih je bilo več avtobusnih prog 

(od Ožbalta do Dravograda) za prevoz 

delavcev. Hkrati se je povečalo 

štipendiranje novih kadrov, začela so 

rasti naselja individualnih hiš na zg. in 

sp. Muti, pospešila se je gradnja 

stanovanjskih blokov, dobili smo novo 

pošto, nov gasilski dom, banko, 

bencinsko črpalko, ustanovili muzej … 

V tem času je bil uveden tudi 

znameniti »Zeleni program« … 

Kakšni so spomini? 

Gorenje je prvotno želelo, da bi 

bila prireditev v Rdeči dvorani v 

Velenju, a na to nismo pristali. Spomini 

na to prireditev so nepozabni. Trajala 

je do deset dni, zaključila pa se je z 

vsakoletno parado »Sreča v zelenju in 

cvetju«, ki je privabila na tisoče 

obiskovalcev ter predstavnikov 

trgovskih in industrijskih podjetij iz 

cele Jugoslavije. 

Govor direktorja H. Sterdina ob 

400-letnici tovarne na Muti 

Vse življenje ste ostali zvesti 

Muti in Dravski dolini. Prepričala 

Vas ni niti ponudba iz tujine … 

Res je. Še pred upokojitvijo sem 

želel menjati službo. Ponudili so mi 

odgovorno delovno mesto v okviru 

predstavništva Gorenja v Münchnu. 

Takrat me je Občina Radlje prepričala, 

Mučan 

13

muto so ponesli v svet, mladi talenti 

da potrebujejo kader v gospodarstvu. 

Ponudili so mi mesto predsednika 

Izvršnega sveta Občine Radlje in 

odločil sem se, da ostanem in se še 

naprej zavzemam za pospešen razvoj 

kovinske in lesnopredelovane 

industrije, kmetijstva, obrti, trgovine, 

gostinstva in turizma. 

Kaj menite o gospodarski in 

siceršnji razvitosti našega 

področja danes? 

Vsa Koroška žal gospodarsko 

močno zaostaja za osrednjo Slovenijo 

in razvitejšimi območji v svetu. Po 

osamosvojitvi so velike tovarne v 

glavnem razpadle. Žalostno je, da 

morajo mladi po šolanju večinoma 

zapustiti domove in iskati službo v 

oddaljenih krajih. S tem se praznijo 

obmejni kraji in propadajo kmetije. Na 

veliko se odpirajo le še trgovine … 

(Smeh.) 

Kje vidite vzroke za vse to? 

Predvsem v razpadu velikih 

podjetij, ki so po letu 1991 čez noč 

izgubila trg, država pa jim je pri tem 

premalo pomagala. Tudi danes so 

poleg manjših podjetij in obrtnikov 

potrebna velika podjetja, ki nudijo 

kooperacijo manjšim in zaposlujejo 

množico ljudi (ne le fizičnih delavcev, 

ampak tudi pravnike, finančnike, 

ekonomiste, inženirje …). 

Država in občine bi morale 

nameniti več sredstev za razvoj 

gospodarstva in tudi za oddaljene 

H. Sterdin je na slavnostni seji Občinskega sveta 

Občine Muta junija letos prejel naziv častni občan 

zaselke, asfaltirati ceste … S tem bi 

morda deloma preprečili padanje 

prebivalstva v obmejnih krajih. 

V svojem življenju niste bili 

aktivni le na področju 

gospodarstva, ampak ste 

sodelovali tudi v številnih 

društvih. Med drugim ste leta 1953 

ustanovili taborniško organizacijo 

na Muti in bili prvi starešina. Kaj 

vas je pri tem vodilo? 

Predvsem želja mladih. 

Danes ste častni član PGD Muta 

in Pihalnega orkestra Muta, ki ste 

mu 30 let tudi predsedovali. Ste 

tudi sami po duši glasbenik? 

Z glasbo se posebej nisem ukvarjal, 

sem jo pa vedno rad poslušal. Rekel 

bi, da sem po duši veseljak. Spomnim 

se, kako smo v okviru Zelenega 

programa plesali kar po ulicah. 

Občina Muta Vam je ob 

letošnjem občinskem prazniku 

podelila naziv častnega občana. 

Kaj Vam to pomeni? 

Na to sem zelo ponosen, 

zadovoljen sem, saj je moj trud 

poplačan. Dostikrat se ob takih nazivih 

namreč pozablja na gospodarstvo. 

Gospod Hrabroslav Sterdin, 

najlepša hvala za Vaš čas. Želim 

Vam še mnogo srečnih in aktivnih 

let v jeseni življenja. 

Za vas se je pogovarjala 

Majda M. Lesjak. 

Kdo ga še ne pozna? 

Rudi Breznik 

Vsak od nas ima svoje poslanstvo in 

svoje talente. Ampak včasih se zdi, da 

so nekateri kot rojeni za svoje 

področje in da so jim nekatere stvari in 

talenti preprosto dani. 

Morda pa imajo tudi nekaj sreče, 

sreče in poguma, da sledijo tistemu, 

kar jih veseli. In to področje s svojo 

pridnostjo, odpovedmi in garanjem 

gradijo in nadgrajujejo. In potem 

naravnost zasijejo v tem, v čemer so 

najboljši. 

Ena takih osebnosti je naš Rudi 

Breznik. Rudi je še zelo mlad fant, pa 

vendar ga vsi poznamo in skoraj vsi 

smo se že veselili ob njegovem igranju 

in pripovedovanju šal. Bodisi na 

prireditvi bodisi zasebni zabavi ali ko 

smo ga gledali na lokalni televiziji. 

Rudi je rojen 3. 3. 1997. Prvo 

harmoniko je dobil za rojstni dan od 

staršev. Zdaj ima že drugo, Rutarjevo. 

Prvih prijemov na diatonični harmoniki 

ga je učila bivša članica Ansambla 

Diaton, Metka Verdinek. Njegova 

mentorica, učiteljica in odlična 

vzpodbuda je že od samega začetka 

njegovega igranja glasbenica Lidija 

Poročnik. Prav tako tudi njena sestra 

Dušanka in vsa njuna družina. 

Zares nastopati je začel z osmimi 

leti. Od takrat je nastopil že na 

številnih prireditvah v naši občini in 

drugod (na Jožefovem koncertu, kot 

gost Ansamla Diaton in drugih). 

Obožuje narodno-zabavno glasbo, ki 

jo ima rada tudi njegova družina. Mi 

smo mu, da zvemo kaj o njem in 

njegovih ciljih ter načrtih, postavili 

nekaj vprašanj. 

14 

Mučan

mladi talenti, kultura 

Katere so tvoje najljubše 

skladbe? 

Moje najljubše skladbe so »Tam 

dom je moj«, »Iz Bohinja« od 

Avsenikov in »Kraljestvo naše sreče« 

od Čukov. 

Kakšne cilje imaš na glasbenem 

področju? 

Rad bi dosegel naslov svetovnega 

prvaka, rad bi veliko nastopal in 

igranja učil tudi druge. 

Zelo si želim nastopiti v kakšni 

oddaji, kot je bila na primer Pri Joževcu 

z Natalijo. 

Pa tekmovanja? 

Tekmovanj v igranju harmonike se 

še ne udeležujem, si pa želim, da bi 

kmalu šel na kakšno tekmovanje. Rad 

bi imel tudi svojo spletno stran. 

Kdo so tvoji vzorniki? 

… Robert Gotar, Boštjan Konečnik, 

Lidija Poročnik in Metka Verdinek. 

Koliko pravzaprav vadiš? 

Vadim vsak dan vsaj pol ure in na 

vajah enkrat na teden pri Robertu 

Gotarju in enkrat pri Lidiji Poročnik. 

Lahko smo 

ponosni 

Imaš še kake druge konjičke? 

Ja, šport, tek, treniram judo. Rad 

imam tudi gimnastiko. 

Kako pa tvoje igranje 

spremljajo tvoji sošolci? 

Sošolci so veseli, vedno me 

vzpodbujajo. 

Poslušaš še druge zvrsti glasbe? 

Ja, popevke, najraje hrvaške. 

Kje pa najraje nastopaš? 

Na prireditvah, kot so v Vuzenici ali 

kot je miklavževanje na Sv. Jerneju. 

Rudi Breznik se uči še igranja orgel. 

K možnosti za učenje tega posebnega 

glasbila je, kot je povedal Rudi, veliko 

prispeval g. Anton Šeruga. Tako nam 

je Rudi odgovoril na nekaj vprašanj in 

na koncu pogovora posebej poudaril 

še, da ga njegova družina na njegovi 

poti zelo vzpodbuja in da jim je zelo 

hvaležen. 

Rudi ni samo fant, ki zna razveseliti 

in zna, kot je na letošnjem Jožefovem 

koncertu, dvigniti razpoloženje v do 

zadnjega kotička polni telovadnici na 

Muti, je fant, ki spoštuje vsakega, ki 

mu pomaga, vzpodbuja, in ga ne 

pozabi. 

Petra Placet 

Res, na vse tiste naše ljudi, ki so 

bodisi med nami bodisi razkropljeni po 

Sloveniji in celo svetu, vendar po svoje 

predstavljajo našo občino, smo lahko 

ponosni. Kolikokrat lahko preberemo, 

slišimo ali vidimo, kako ustvarjalno 

delajo. Beremo npr. o uspehih 

Vitrihove Vesne, slikarke in modne 

kreatorke, prejeli smo vabilo na prvo 

povsem samostojno likovno razstavo 

Andreje Blimen, ki je končala likovno 

akademijo, v Velenju je nedavno dobil 

priznanje med številnimi umetniki tudi 

Ludvik Jerčič za svojo železno "večno 

rožo", galerijo v sosednji Soboti krasi 

tudi lepa slika Rejakovega Jake s 

Pernic. Če listamo po nemških likovnih 

pregledih, najdemo ime našega Darka 

Lesjaka s spodnje Mute. 

Na spodnji Muti smo si lahko ob 

občinskem prazniku pogledali 

izjemno zbirko starih fotografij, veliko 

delo sta opravila Maksimiljan Pavličič 

in Špela Železnik. Istočasno je bila ob 

Mučan 

Ludvik Jerčič in Rajmund Poročnik sta poleti na sp. Muti pripravila kovaški večer 

slapu na Bistrici, ob stari "žlajfariji", 

razstava lepih del, pretežno instalacij, 

reliefov in mozaikov. Tako smo srečali 

umetnike: Emila Scheiberja iz 

Unterburga, Darija Tedeška iz Kopra, 

Sama Abramiča iz Nove Gorice in 

domačina Ludvika Jerčiča. Jerčič in 

Rajmund Poročnik sta nam kasneje 

pripravila tudi poseben kovaški večer, 

ki je bil prikaz in nostalgija po starih 

časih. Menda smo res lahko ponosni 

na naše, včasih tudi (pre)skromne 

ljudi. 

kv 

15

kultura 

Ustvarjajo za vas 

Noč 

Še en dan, 

še ena noč, 

v duši nemir, 

tesnoba, nemoč. 

Luna in zvezde, 

le one vedo, 

kje je mir 

nevidni obzir 

ali neba sinjine, 

nemoč bolečine. 

Malčka Kvasnik 

Snubec 

Po planinah sem hodil, 

po strmih poteh, 

tam dekle sem ljubil, 

čeprav bil je to greh. 

Sem prijel jo za roko, 

ji pogledal v oči, 

iz njih je prebrala, 

kar srce govori. 

»Ne smeva!« mi je boječe dejala, 

a vendar naprej je z menoj še ostala, 

sem jo objel in šepetal na uho: 

»Ko bi ti vedela, 

kako mi je brez tebe hudo!« 

Se vstran je obrnila, 

ljubko nagnila glavo, 

se mi od srca nasmejala, 

da me kar sram je bilo. 

»Fantič, oj fantič, premlad se mi zdiš, 

ko ti brki porastejo, me uloviš, 

sedaj pa le pojdi in nabrusi pete, 

da stroga te mati pri meni ne ulove!« 

Sem povesil oči in žalosten pogled, 

solza spolzela po licih je spet, 

preveč sem si upal in bil zaverovan, 

sedaj sem obupan in pred njo 

me je sram. 

Bernarda Jerič 

Majko 

Kada mi dođeš u posetu majko, 

opanke obuj, 

čarape debele, 

otkane od lana. 

Ruke, nemoj oprati od zemlje, 

ja ču jih poljubiti. 

One imaju miris oranice, 

patnje, bede i očajanja, 

zbog koje če nanovo 

proklijati žito. 

Košulju svoju obuci, 

na njoj sam ostavio 

svoje jezive dane. 

Kada mi dođeš u posetu majko, 

naberi rukolet trave, 

klasova žita, 

klasje kukuruza donesi, 

da se poigram čobanovanja, 

ovde u gradu na asfaltu. 

Novica Tonić 

Mati 

Ko prideš na obisk, mati, 

opanke obuj, 

nadeni nogavice debele, 

stkane 'z lanu. 

Rok si ne umij od zemlje, 

poljubil jih bom. 

Imajo duh zorane njive, 

trpljenja, bede in otožnosti, 

od katerih bo ponovno vzklilo žito. 

Haljo svojo obleci, 

na njej sem pustil 

vso ihto otroštva 

in solze svoje. 

Ko prideš na obisk, mati, 

natrgaj šop trave, 

klasje žita, 

snop koruze, prinesi, 

da se poigram pastirčka, 

sredi trdega, mestnega asfalta. 

Novica Tonić 

Prevod: Jože Ošlak 

Za najmlajše 

Prijatelji si 

pomagajo 

Muca Mjavkica se je prebudila v 

sončno jutro in skočila na okensko 

polico. Na dvorišču pred svojim 

blokom je videla živahno druščino. 

Tam je bil njen pasji prijatelj od včeraj 

in še eden mnogo večji kuža. Nekaj sta 

se prepirala in renčala drug na 

drugega. Mjavkica je sklenila, da bi 

bilo dobro, če bi bila malo bliže. 

Mogoče bo prijatelj potreboval njeno 

pomoč. Skočila je s police in stekla k 

vratom ter neusmiljeno mijavkala: 

»Daj, spusti me že ven!« 

»Kako si neučakana, takoj ti bom 

odprla. In ne hodi predaleč,« ji je 

lastnica odprla vrata. 

Muca je stekla po stopnicah in 

zmotila kužka, ki sta se prav grdo 

gledala. Njen prijatelj, dajmo mu že 

ime, torej Pikec, je takoj pritekel k njej. 

Vendar se je za njim zapodil drugi pes. 

Kakor je kazalo, bi bilo hudo narobe, 

če se Mjavkica ne bi postavila pred 

Pikca. Naredila se je huda, kakor se je 

najbolj znala. Bilo je dovolj, da se je 

pasja hudoba malo umirila. Ker je 

muca kar pihala in pihala vanj, se je 

naveličal čakati, da bi lahko spet 

napadel. 

»Počakaj, nekoč te bom že dobil, 

takrat te namrščene mačke ne bo 

zraven,« je jezen odšel dalje. 

Kuža Pikec ni vedel, kako bi se 

zahvalil muci, da ga je rešila. Malo ga 

je bilo tudi sram, ker se ni mogel sam 

otresti tistega psa. 

»Mjavkica, res sem vesel, da si 

prišla. Zdaj te bom povabil k sebi 

domov. Tam bom že staknil kaj 

dobrega za pod zob,« ji je bil 

hvaležen. 

»To me zares veseli, bom vsaj 

videla, kje si doma. Menda ni daleč.« 

Kuža ji je razložil, po katerih 

stezicah hodi, in potem sta odšla. 

Kmalu zatem sta zagledala lepo hiško 

ob poti in prav tam je ležal tisti pes, ki 

ga je muca prej pregnala. Delal se je, 

kot da spi, ko pa sta prišla blizu, ju je 

tako grozno prestrašil, da tudi zbežati 

nista utegnila. 

16 

Mučan

kultura, poglejmo v preteklost 

Sedaj je bil pes zadovoljen: »No, 

sem rekel, da te bom prestrašil. Naj ti 

bo, samo ne hodi več tod okoli.« 

Mjavkica je samo pogledala Pikca 

in umaknila sta se skozi grmovje. Še 

nekaj lužic in kamnov sta preskočila, 

potem je Pikec veselo oznanil: »Vidiš, 

tam je moja kočica. Ti je všeč?« 

Mjavkica je bila navdušena: »Veš, 

da mi je, najraje pa imam posodico s 

hrano, če nimaš nič proti.« 

Pikec je imel muco vedno rajši in ji 

je dovolil jesti pri sebi: »Samo izvoli, če 

ti diši.« 

Potem se je muca do sitega 

najedla. Sonček jo je premamil in 

zahotelo se ji je spanja: »Veš, Pikec, 

zadremala bi rada, lahko tu pri tebi.« 

Kužek ji je rad pokazal prijetno 

senčko: »Poglej, pri tistem bršljanu je 

vedno udobno. Kar izvoli, jaz bom 

pazil nate.« 

Kdo? Kdaj ? Kje? 

Kako? 

Pozdravljeni zopet v novi izdaji 

Mučana! 

Mislili smo že, da nam o starih 

fotografijah, objavljenih v prejšnji 

številki glasila, ne boste mogli podati 

kakšnih informacij, ampak smo se 

zmotili. 

Veliko podatkov nam je posredoval 

g. Anton Vitrih z Gortinske ceste, saj 

je tudi sam sodeloval v akciji, ki jo 

prikazujeta sliki. Povedal je, da so na 

zgornji fotografiji: on sam – torej 

g. Anton Vitrih, star 15 let, in njegova 

mama, ga. Kristina Vitrih, na bregu pa 

stoji g. Simon Štruc. Ostali, ki 

pomagajo, žal niso vidni in 

prepoznavni. 

Na spodnji sliki pa so: g. Jože Kefer, 

ga. Jožefa Kefer, g. Rudolf Mesner in 

na bregu g. Simon Štruc. Ostalih g. 

Anton Vitrih ni prepoznal. Na obeh 

slikah je v ozadju vidna Mlinaričeva 

(Verdinekova) hiša. 

Tudi g. Rado Kefer je potrdil že 

prej navedene podatke in med drugim 

povedal, da sta na spodnji fotografiji 

tudi njegova starša, g. Jože in ga. 

Jožefa Kefer, in da je bilo to leta 1963, 

ko se je na Muti kopalo za vodovod. 

Slika je bila posneta blizu njegovega 

doma na Gortinski cesti. Saj poznate 

hišo Keferjevih, ki smo ji včasih rekli 

»tam na koncu Mute, tista lesena 

Muca se je s smrčkom dotaknila 

Pikca: »Hvala ti, sploh se mi ne zdi, da 

si pes, tako rada te imam.« 

Potem sta se oba ulegla v senco in 

hiška«, kamor smo k čevljarju nosili v 

popravilo čevlje. 

Ja, tako se je delalo včasih skupaj 

in složno, zato pa se je dalo marsikaj 

narediti. 

Obema gospodoma se prisrčno 

zahvaljujemo. 

Tudi tokrat smo pobrskali po 

fotoarhivu in našli fotografijo ene 

izmed starih stavb Mute, ki je imela na 

hrbtni strani letnico 1954. Sprašujemo 

vas, katera stavba je to. Posebej 

zanimivo bi bilo, če kdorkoli pozna 

kakšno zanimivo zgodbo, povezano s 

to hišo. 

na hudobnega psa čisto pozabila. 

Se nadaljuje ... 

Marija Omulec 

Vabljeni torej k sodelovanju. 

Vse podatke nam lahko 

posredujete pisno na naslov: 

Občina Muta, Glavni trg 17, 2366 

Muta ali pa pokličete na tel. št. 88- 

79-600. Lahko se seveda tudi 

osebno zglasite na sedežu občine. 

Med odgovori bomo izžrebali 

nekoga, ki bo prejel knjižno 

nagrado. 

Do prihodnjič! 

Angelca Mrak 

Mučan 

17

nekoč in danes 

Povejmo po naše 

Prešaje sodja 

pr Lišniki 

Je šlo v pozabo 

Morda ste o tem še slišali od 

babice, dedka, od starejših, saj še ni 

tako davno … Še nekako do sredine 

minulega stoletja je bil na planinskem 

na mizi tudi na večer vernih duš, toda 

takrat brez noža. Ponekod je bil na 

mizi tudi ob kresnem večeru, skupaj z 

blagoslovljeno vodo in kozarcem 

studenčnice, za srečo čez zimo, so 

rekli. Če si komu poklonil hlebec za 

Na maji rojstni domačiji pr Lišniki je 

včosi roslo vejko sodja. Č je doro 

obrodivo, smo mogli bit fejst pridni, da 

smo vse kup sprajli. Tepke so rosle 

visako. Ača so jih šli klotit, da smo jih 

domoči pruti pobrali. Če so ble 

mahke, se niso več dale stisnit, je bil 

mošt bili. Večr pa vjutro zguda smo pa 

prešali. Mlin smo meli tok na vejke 

komne. Edn je mogu sodje cu fulat, 

dvo sta pa goniva. Sodje je šlo movo 

laži, krš je blo pa ž bol težko goniti. 

Ača so mlito sodje bosali v vedrico, 

edn je pa nosu na kaš. Na mlito sodje v 

košu so položli težkiga lisiniga bidra, 

nastajli gar polc, tak podložli pod 

klodo polc, pa začeli stiskat. Da je 

kloda pritisnala na polc pa na bidra, je 

blo triba težek komon s šravfom gar 

zagnati tak visoko, da je bil komon 

prece v lufti. Pal je šele mošt fejst 

prteko. Mi smo rekli, pod prešo je bil 

postavlen velek škaf, da je mošt natr 

teko. Od tam smo pa sladki mošt nosli 

v klit v plajoke. Smo rode vole prešali, 

saj smo meli pale pozimi pa črez leto 

kaj pit. 

Včosi je sodje vejko bol grotavo, so 

ble tepke, lesnike, vse surte joboke. 

Lipe za hronit smo tudi obirali. 

Za zimo smo jih hitro v jesen hronli 

v ta vejko hišo, tam se ni nitlo, pred 

mrozom smo jih dali v klit. Po japkeh je 

čudno fajn dišavo. 

Sodje smo sušili, pa štrukl pekli. 

Joboke smo meli za tinstaje, za vičirjo, 

so moti naredli, pa turske župe na vrh. 

Hlopcu, ko je pr nas služu, se mu je 

tejko dopodvo, je reko, da še nikir ni 

tejko tinstanih jobok pojedo ko pr 

Lišniki. Toko jesti si še zej roda nardim. 

Z Marijo Omulec 

je spomine na prešanje delila 

Javšnikova Trezika. 

Najprej smo pojedli kruh – takšnega ni vsak dan 

podeželju hlebček kruha ali štručka za 

otroke najlepše darilo. Darovali so ga 

za rojstni dan, za god in za druge 

slovesne priložnosti. Hlebček je bil na 

mizi na predvečer Sv. treh kraljev, kot 

"mizjenk", poleg "šartla" je bil vedno 

tudi navaden kruh. Hlebec je moral biti 

So 

ropotale 

žage in ... 

Več kakor štiri stoletja je voda 

poganjala kolesa, nam mlela žito, 

gnala jarme na žagah, »geple« pri 

hišah, mehove za kovačije in prve 

turbine. Pri nas, prav posebej pri nas 

pa še tiste že pozabljene manjše in 

večje repače. Tako nam je prav voda 

pisala zgodovino vse v naš čas, v dobo 

drugačnih energij. Že ob lanskem 

občinskem prazniku smo v Bistriškem 

jarku še videli delček tega, kar smo 

oteli pozabi in propadu. Saj težko 

verjamemo, pa je vendarle res: na 

našem območju smo imeli in zabeležili 

god ali rojstni dan, je morala biti na 

njem obvezno tudi sveča, za otroke 

navadno krstna. Še danes redki to 

ohranjajo. 

kv 

nekaj nad 150 vodno gnanih objektov. 

Danes imamo samo še en vodno gnani 

mlin. Tudi tovrstnim spominom se čas 

izteka. 

Naša rojakinja Ravnikova Zdenka 

pa je v okviru študijskega krožka s 

številnimi sodelavci temeljito, celo 

kartografsko predstavila žage in mline 

v vuzeniškem jarku. Na predstavitev je 

povabila še živeče mlinarje, žagarje in 

kmete. Občina Vuzenica in Zavod za 

gozdove, enota Slovenj Gradec, pa sta 

to izjemno brošuro izdala in 

zagotovila, da ta napor ne bo potonil v 

pozabo. 

kv 

18 

Mučan

nekoč in danes, spominjamo se jih 

Podarili 

so nam sliko 

Ne zgodi se vsak dan, da te nekdo 

pokliče in ti želi nekaj podariti. Podariti 

z željo, da bi stvar prišla v prave roke, 

predvsem pa na pravo mesto. 

In vendar se je zgodilo. Na Občino 

Muta je v začetku meseca julija 

poklical g. Martin Modrušan iz Švice in 

povedal, da bi občini oziroma našemu 

muzeju rad podaril sliko - akvarel stare 

kovačije, ki je bila last njegove pokojne 

žene. In tako nas je deževnega dne v 

avgustu pot peljala na Bled, kjer smo 

se srečali z g. Modrušanom, ki je s 

svojo sorodnico potoval na dopust v 

Istro ter nam izročil sliko. 

Prijetno smo se zaklepetali ob 

kavici, kjer nam je skoraj 80-letni g. 

Martin povedal, da je bila slika prvotno 

last g. Milka Bremca, ki je bil skupaj s 

sodelavci prvi zasnovalec kovačije na 

Muti, poleg podobne tovarne v Zrečah 

(menda današnji Unior Zreče), rojen je 

bil okoli leta 1890. Po smrti g. Bremca 

je to sliko dobila v dar njegova žena, 

Akvarel stare kovačije si je odslej moč ogledati v muzeju 

bila je sorodnica Bremčeve žene, ki pa 

je pred kratkim preminula. Zato je bila 

njegova želja, da se slika vrne v kraj, 

katerega predstavlja. Avtor tega 

akvarela je g. Karel Pečko, podpisan 

kot Drago Pečko, slika je nastala 

leta 1951. 

Za plemenito gesto se g. Martinu 

Modrušanu iskreno zahvaljujemo. 

Petra Verhnjak 

Ernest Brezovnik 

Zadnje vaje s 

Pihalnim 

orkestrom Muta 

Sredi petkovih vaj Pihalnega 

orkestra Muta je omahnil s stola in za 

vedno prenehal igrati naš dober 

glasbenik, prijatelj Ernest Brezovnik z 

Mute. 

Trije zdravniki, nekateri glasbeniki 

in njegov sin Uroš so se zaman trudili 

obujati srce našega Ernesta z umetnim 

dihanjem. Pretreseni smo ga lahko le v 

krsto položili in odnesli iz prostorov 

glasbenega doma, kamor je tako rad 

zahajal. 

Pokojni Ernest se je rodil leta 1948 

na Št. Janžu nad Radljami pri Škurniku. 

Osnovno šolo je obiskoval v Radljah, 

nato pa se je podal v Velenje, kjer se je 

izučil za rudarja in se hkrati vključil v 

velenjsko rudarsko godbo. 

Po odsluženju vojaškega roka se 

je zaposlil v takratni Tovarni 

Mučan 

poljedelskega orodja in livarni Muta, 

kjer je delal vse do svoje invalidske 

upokojitve. Pri nesrečnem padcu na 

smučišču si je poškodoval nogo, tako 

da so mu jo morali kasneje odrezati in 

zamenjati z leseno. Vendar ga to ni nič 

motilo pri njegovi ljubezni do glasbe, 

igranja … 

Vsa leta je vestno in požrtvovalno 

sodeloval v Pihalnem orkestru Muta. 

Igral je tudi v mnogih ansamblih ter bil 

umetniški vodja Ansambla Diaton 

Muta-Vuzenica. S potrpežljivostjo je 

učil mlade godbenike pri pihalnem 

orkestru. 

Za svoje dolgoletno delo v kulturi je 

prejel številna priznanja in pohvale, 

bronasto, srebrno in zlato Galusovo 

značko ter priznanje Občine Muta. 

Ernest je bil dober glasbenik, 

pedagog ter dober prijatelj v 

Ansamblu Diaton in v Pihalnem 

orkestru Muta. Pogrešamo te! 

Avgust Šrajner 

19

nagradna križanka 

Nagrade: 1. družinsko kosilo; 2. dve uri praktične vožnje pri Avtošoli Relax; 3. zgoščenka. 

14. JULIJ 2007 

2007. 

Nagrade prejmejo: 

1. družinsko kosilo na kmetiji Matij: Lidija Verdinek, Glavni trg 32, Muta; 

2. dve uri vožnje: Franci Slapnik, Apno 98, Cerklje na Gorenjskem; 

3. zgoščenko: Majda Forneci, Gortina 78, Muta. 

Vsem nagrajencem čestitamo! 

20 

Mučan

otroci 

Naši sončki 

S tokratne številke Mučana sijejo naslednji 

sončki: Manja, Denisa in Mellany Hrastnik, 

Urška Čas, Lana Krajnc, Alen Palko, Eva in 

Domen Harnik. Vsem želimo še veliko 

nasmejanih in brezskrbnih trenutkov v 

objemu njihovih najdražjih. 

Manja, Denisa in Mellany Hrastnik 

Lana Krajnc 

Eva in Domen Harnik 

Urška Čas 

Alen Palko 

Še naprej pa vas, dragi starši, vabimo k sodelovanju. Izberite najzanimivejšo fotografijo svojega zaklada in 

jo pošljite na naš naslov. Ob koncu leta vas čakajo privlačne nagrade. 

Mučan

AC PODRZAVNIK 

Matijas Podrzavnik s.p. 

Mariborska 15, 2366 Muta 

Tel.: 02 87 61 000 

Prodaja in servis vozil 

Volkswagen 

IZLETNIŠKA KMETIJA MATIJ 

Sv. Primož nad Muto 24 

Tel.: 02 87 61 252 

Vsi, ki se boste v 

Avtošolo Relax 

vpisali do 

30. 11. 2007, 

lahko 

uveljavljate 

darilni kupon 

za eno uro 

brezplačne 

praktične vožnje. 

Vsak lahko uveljavi 

le en kupon.

priloga 

60 let 

srednjega šolstva na Muti 

Začetki poklicnega izobraževanja na Muti segajo v čas pred drugo svetovno vojno. V knjigi »Stalež šolstva 

in učiteljstva ter prosvetnih in kulturnih ustanov v Dravski banovini« iz leta 1934 zasledimo podatek, da sta 

obstajala na Muti dva razreda Obče obrtne nadaljevalne šole s 33-imi učenci. V šoli na Muti in podobni v 

Radljah je do leta 1941 končalo šolanje skupno 120 učencev. V času okupacije šole ni bilo. 

Šola po drugi 

svetovni vojni 

Prvi začetki 

Po drugi svetovni vojni je že leta 

1945 ponovno oživela Obrtna 

nadaljevalna šola na sp. Muti, v 

prostorih bivše Dobnikove hiše. V prvi 

obči razred se je vpisalo 57 učenk in 

učencev. Izučiti se je bilo možno za kar 

13 poklicev: ključavničar, klepar, 

kovač, livar, kolar, mizar, krojač, šivilja, 

trgovec, brivec, mesar, čevljar in 

pisarniška vajenka. Teoretični pouk je 

potekal ob torkih in petkih popoldan 

ter ob nedeljah dopoldan, praktični 

pouk pa vse delovne dneve v tednu. 

Zanimiv je bil predmetnik, ki je 

vseboval: vedenje, slovenščino, obrtno 

spisje, obrtno računstvo, kalkulacijo, 

knjigovodstvo, strokovno risanje, 

zgodovino, zemljepis, kovinsko 

tehnologijo, blagoznanstvo in 

V Dobnikovi hiši so izobraževali za kar 13 poklicev 

higieno. Učenci kovinarske, livarske in 

lesarske stroke so od strokovnih 

predmetov poslušali kovinsko 

tehnologijo, ostali pa blagoznanstvo. 

Dijaki pred IKŠ Muta 

Leta 1947 je bila na spodnji Muti 

ustanovljena Industrijska 

kovinarska šola (IKŠ) z internatom, 

obratom prehrane in učno delavnico. 

Šola, internat in obrat družbene 

prehrane so bili na spodnji Muti v 

prostorih kasnejše knjižnice in v 

Dobnikovi hiši. Učna delavnica je bila 

v poslopju kovačije nasproti 

kinodvorane. Zanimivo je, da so učenci 

Mučan 

A

priloga 

prišli iz vseh krajev Slovenije pa tudi iz 

Hrvaške in Bosne in Hercegovine, 

takrat svobodnega tržaškega ozemlja, 

eden pa je bil celo Francoz. Vpisalo se 

je 56 učencev za poklice ključavničar, 

livar in mizar, naslednje leto pa celo 

108. 

Učenci z učiteljem Hrabrom Sterdinom 

in livarskim mojstrom Francem Sahornikom 

v šolskem letu 1949/50 

Obnova stare šole na 

zg. Muti 

Leta 1951 je bila IKŠ ukinjena, 

ustanovljena pa je bila Šola za 

učence raznih strok v 

gospodarstvu s sedežem v stari 

osnovni šoli na Muti. Ime šole se je 

v naslednjih letih večkrat 

spreminjalo. Konec leta 1964 je 

bila ukinjena, ker ni bilo vpisa. 

Srečanje vajencev poklicne šole na Muti ob štiridesetletnici (maj 1998) 

B 

Mučan

priloga 

Hiter razvoj 

šolstva 

Do leta 1971 na Muti ni bilo 

poklicne šole. Tega leta je bil na 

pobudo ter materialno podporo bivših 

štirih koroških občin ter kmetijskih 

zadrug in gozdnih gospodarstev 

Koroške ustanovljen dislociran 

oddelek Kmetijskega izobraževalnega 

centra Celje in Poklicne šole za 

kmetovalce Šentjur z imenom 

Poklicna šola za kmetovalce Muta. 

Leta 1989 je oddelek prenehal 

obstajati, saj je bil vpis zadnji dve leti 

zelo slab. V teh letih je končalo šolanje 

215 kmetic in kmetijcev, ki so danes 

večinoma gospodarji vzornih kmetij 

po vsej Koroški. 

Prva generacija dijakov Poklicne šole za kmetovalce Muta 

na srečanju julija letos 

V hitro razvijajoči se industriji 

Tovarne Muta, ki se je leta 1971 

priključila Gorenju iz Velenja, so se 

kazale vedno večje potrebe po 

dokvalifikacijah in prekvalifikacijah 

obstoječega kadra in novih kadrih. 

Tako je bila leta 1972 na zahtevo 

Združenega dela v občini Radlje 

ustanovljena Poklicna kovinarska 

šola Muta kot dislocirana enota 

Rudarskega šolskega centra Velenje. 

Teoretični pouk je potekal v 

popoldanskem času v prostorih 

Osnovne šole Muta, praktični pa v 

delavnici kovačije na spodnji Muti. 

Učitelji praktičnega pouka so bili do 

leta 1978 na plačilni listi Tovarne 

Muta. Prvo leto se je v šolo vpisalo 22 

učencev, naslednji dve pa po 37 

učencev. V šolskem letu 1973/74 je 

bila v okviru izobraževalnega centra 

Tovarne Muta ustanovljena šola za 

metalurške delavce, ki je v dveh letih 

vpisala 34 učencev. 

Dijaki Poklicne kovinarske šole Muta pred učno delavnico na sp. Muti, leta 1973 

Mučan 

C

priloga 

Leta 1973 je Delavska univerza 

Radlje formirala oddelek tehniške 

srednje šole za odrasle kot dislocirani 

oddelek Tehniške srednje šole 

Maribor. Vpisalo se je 28 slušateljev, za 

organizacijo pouka je skrbel Herman 

Tomažič. 

Hiter razvoj tekstilno-konfekcijske 

industrije na Koroškem je iskal šivilje in 

krojače, ki so se zaradi oddaljenosti od 

doma zelo redko odločali za šolo v 

Mariboru in Celju. Tako je bil leta 1980 

na pobudo Območne gospodarske 

zbornice za Koroško in konfekcijskih 

podjetij (TUS Prevent Slovenj Gradec, 

Okus Radlje, TIO Otiški vrh, Kroj 

Vuzenica) ustanovljen dislociran 

oddelek konfekcionarjev, ki je bil v 

sestavi Šolskega centra za oblačilce in 

Dijaki pred obnovljeno staro šolo na zg. Muti 

frizerje Maribor. Pouk je potekal v 

obnovljeni stari šoli na Muti, zaradi 

pomanjkanja prostora pa tudi v 

prostorih učilnice ob kinodvorani na 

spodnji Muti, v jedilnici stare livarne in 

prostorih današnje Občine Muta. 

Splošne predmete so poučevali učitelji 

šole, strokovno-teoretične pa inženirji 

iz tekstilnih podjetij. Praktični pouk so 

učenke opravljale v podjetjih, kjer so 

dobivale štipendije. 

Leta 1983 je bila zgrajena nova šola na Karavaningu, čez dve leti pa še dom za učence. Rešeni so bili prostorski 

problemi, poleg kovinarskih smo dobili tudi prvo pravo tekstilno delavnico. Delavnice so opremili Tovarna Muta in koroška 

tekstilna podjetja. 

Dijaki so pomagali 

pri gradnji nove šole 

na Karavaningu 

Dijaki pred novo šolo na Karavaningu 

D 

Mučan

priloga 

Kovinarska delavnica 

Tekstilna delavnica v prostorih nove šole 

Medobčinski gospodarski zbornici 

za Koroško, gradbenim podjetjem 

Koroške (Kograd Dravograd, GP 

Radlje, Gradis TOZD Ravne) in šoli na 

Muti je z velikimi težavami uspelo leta 

1989 dobiti oddelek zidarjev in 

tesarjev, katerih matična šola je bila 

Srednja gradbena šola Kranj. Leta 

1995 je z izobraževanjem končala 

zadnja generacija gradbincev. Razlog 

za ukinitev programa je bil predvsem v 

nezanimanju za ta poklica zaradi 

splošne krize gradbeništva v Sloveniji. 

Leta 1998 smo na šoli ponovno pričeli 

z izobraževanjem gradbincev, tokrat 

prvič po dualnem sistemu. Vpisali smo 

en oddelek zidarjev, ki so čez tri leta z 

izobraževanjem zaključili. Ponovnega 

vpisa ni bilo. 

Pomembno je tudi leto 1988, ko je 

postala samostojna kovinarska 

usmeritev, leta 1992 pa še tekstilna. 

Tega leta je tudi Vlada Republike 

Slovenije izdala Odlok o ustanovitvi 

javnega vzgojno-izobraževalnega 

zavoda Srednja šola Muta. 

Gotovo je bilo prelomno tudi leto 

1997. Uvedena sta bila dva nova 

programa, prvič celo eden za 5. 

stopnjo. To sta bila programa 

podjetniško poslovanje in 

konfekcijski modelar. 

Leta 1998 je Srednja šola Muta kot 

edina tekstilna šola v državi pričela z 

izobraževanjem šivilj in krojačev po 

dualnem sistemu. V okviru tekstilne 

usmeritve smo v preteklih letih 

uspešno izvedli številne modne revije, 

se z lastnimi kolekcijami odlično 

odrezali na mnogih tekmovanjih in 

natečajih ter sodelovali z osnovnimi 

Utrinki z modne revije Srednje šole Muta 

Mučan 

E

priloga 

šolami ter muzeji po Sloveniji. Tako 

smo izdelali oblačila za stalne razstave 

Splavarskega muzeja Javnik, 

Rudarskega muzeja Mežica in muzeja 

v Libeličah in druge, v preteklem 

šolskem letu pa sodelovali s Koroškim 

pokrajinskim muzejem v odmevnem 

projektu »Od vsakdanega do 

nediewnega«. V letošnjem šolskem 

letu poteka triletno poklicno 

izobraževanje po prenovljenem 

programu izdelovalec oblačil, za 

katerega upamo, da bo za mlade 

privlačnejši. 

Srečanje tekstilnih šol 

Slovenije na Muti, 

leta 2005 

F 

Poklicna šola iz Wolfsberga 

je leta 2004 

Srednji šoli Muta 

podarila »most povezovanja« 

Leta 2002 smo na šoli pričeli 

izvajati program ekonomske 

gimnazije, v katerega se je vpisal 

en oddelek dijakov in dijakinj 

domala iz vseh koncev zgornje 

Dravske doline. Pohvalimo se lahko 

s številnimi uspešno izpeljanimi 

projektnimi nalogami, med 

katerimi je v ospredju projekt 

Kolesarske poti v zgornji Dravski 

dolini. Šola uspešno sodeluje tudi s 

sosednjimi poklicnimi šolami iz 

Avstrije. V letih po prvem vpisu je 

Mučan

priloga 

zanimanje za ekonomski program 

upadalo, upada pa tudi število 

šoloobveznih otrok. Posledično je 

manjše tudi zanimanje za 

ekonomske programe, ki se tako 

na šoli počasi iztekajo. 

Uspešno smo izvedli 

projekt Kolesarske poti v 

zg. Dravski dolini 

Leta 2006 se je 34 dijakinj in dijakov vpisalo v nov izobraževalniprogram predšolska vzgoja, ta program se na šoli 

tako izvaja že v drugi generaciji in je pri dijakinjah in dijakih dobro sprejet. 

Dijaki prvega letnika programa predšolska vzgoja so ob koncu 

preteklega šolskega leta pripravili zanimiv program za starše 

Mučan 

G

priloga 

Novi načrti in 

izzivi 

Zaradi nenehnega upadanja števila 

otrok, krize izobraževanja za tekstilne 

in ekonomske poklice in novega 

načina financiranja na dijaka 

posameznika je bilo nujno 

povezovanje z večjim šolskim 

centrom. 6. septembra 2007 je Vlada 

RS sprejela sklep o združitvi Srednje 

šole Muta in Šolskega centra Slovenj 

Gradec. Srednja šola Muta je tako 

postala šesta enota Šolskega centra 

Slovenj Gradec. 

Srednja šola Muta se je septembra letos združila s Šolskim centrom Slovenj Gradec 

Tako so pred zaposlenimi, pa tudi 

pred dijaki in dijakinjami novi izzivi in 

načrti. V šolskem letu 2008/2009 

nameravamo na Srednji šoli Muta 

izobraževati po novem programu 

okoljevarstveni tehnik, pri pripravi 

katerega smo tudi sami aktivno 

sodelovali. Program bo prav gotovo 

pritegnil mlade, ki želijo spoznavati 

okolje na terenu, ekskurzijah, izvajati 

meritve emisij, analizirati kakovost 

prsti, vode, ugotavljati 

okoljevarstvene tehnologije in drugo. 

Z opravljeno poklicno maturo so 

odprte tudi možnosti nadaljnjega 

izobraževanja na višjih in visokih 

strokovnih šolah ter nekaterih 

fakultetah. 

Zaščitni znak programa 

okoljevarstveni tehnik 

Prizadevanja pa bodo tekla tudi v smeri pridobivanja prenovljenega štiriletnega tekstilnega programa (tekstilni tehnik) 

ustvarjalec modnih oblačil. 

V več kot 60-tih letih zgodovine je Srednja šola Muta doživljala številne organizacijske, kadrovske in 

vsebinske spremembe. Nikoli nam ni bilo lahko in nič nam ni bilo podarjenega. V okviru Šolskega centra 

Slovenj Gradec se tako odpirajo nove možnosti na področju srednješolskega izobraževanja, kar daje upanje 

in zagotovilo za nadaljnji obstoj in razvoj Srednje šole Muta. 

Bogomir Likar, ravnatelj 

H 

Mučan

muÄan Å¡tevilka 12, oktober 2007 - ObÄina Muta

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

muÄan Å¡tevilka 12, oktober 2007 - ObÄina Muta

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?

muÄan Å¡tevilka 12, oktober 2007 - ObÄina Muta