proizvodnoposlovni
december - Regionalni center za razvoj Zasavje
december - Regionalni center za razvoj Zasavje
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Potrebujete<br />
prostor za<br />
udejanjanje<br />
vaših<br />
podjetniških<br />
idej?<br />
Če stopate na<br />
to pot, vam v<br />
podjetniškem<br />
inkubatorju<br />
ponujamo<br />
prostore za<br />
opravljanje<br />
dejavnosti.<br />
Z NAJNIŽJIMI<br />
NAJEMNINAMI!<br />
Prostori v<br />
RR centru<br />
(Podvine 36,<br />
Zagorje)<br />
in v<br />
<strong>proizvodnoposlovni</strong><br />
zgradbi<br />
nekdanje Iskre<br />
(Gabrsko 12,<br />
Trbovlje)<br />
so povsen<br />
preurejeni<br />
in imajo vso<br />
potrebno<br />
infrastrukturo.<br />
Za dobro mero<br />
bomo dodali<br />
še svetovalno,<br />
administrativno<br />
in pravno<br />
pomoč.<br />
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ d.o.o.<br />
Podvine 36, 1410 Zagorje ob savi,<br />
tel. : +386 (0) 3 56 60 500
Uvodnik<br />
Leto se končuje, in zato obračun,<br />
kako uspešni smo bili pri koriščenju<br />
sredstev zasavskega zakona. Ni stoodstotno,<br />
veliko manj pa tudi ne.<br />
Nekatera podjetja so med nami že<br />
dvesto let, druga, mlajša, uspešno preoblikujejo<br />
podjetniško podobo naših<br />
krajev. Splača se vztrajati in grizti.<br />
To zelo dobro vedo tudi sodelavci<br />
regijskega varstveno delovnega centra,<br />
ki so se novembra selili v nov objekt,<br />
najsodobnejšega v vsej državi.<br />
Kako bo obrodila jarina, kaj dobivamo<br />
z regionalnimi zasnovami prostorskega<br />
razvoja, kako je bilo na prazniku<br />
slovenskih pohodnikov, kaj nas lahko<br />
naučijo Finci in kaj lahko mi naučimo<br />
sodržavljane izpred dobrega desetletja?<br />
Orleki so se preigrali do petnajstletnice,<br />
litijski nogometaši so v evropskem<br />
vrhu, volitve pa so mimo. O tem in še<br />
čem v tokratnem Razvoju.<br />
Hvala vsem, ki ste ga pomagali oblikovati;<br />
tistim, ki bi se nam pridružili,<br />
pa prijazno vabilo k vsakršnemu<br />
sodelovanju.<br />
Časopis je brezplačno v branje<br />
postavljen na različnih javnih mestih,<br />
njegovo vsebino pa si lahko vedno<br />
ogledate tudi na spletni strani www.rcrzasavje.si.<br />
Zasavski zakon<br />
Sredstva skoraj v celoti porabljena<br />
IGM Zagorje<br />
Utemeljeni na dvestoletni tradiciji<br />
Kazalo<br />
4<br />
10<br />
Zadruga Jarina<br />
Zajeziti izseljevanje s podeželja<br />
16<br />
Levstikova pot<br />
Z dobrotami posejan pohod<br />
18<br />
Smiselna raba prostora<br />
Zasavje dobiva prostorski načrt<br />
20<br />
V deželi Nokie<br />
Finske izkušnje za zasavske šole<br />
22<br />
Izdajatelj: Regionalni center za razvoj d.o.o.<br />
Zagorje, Podvine 36,<br />
1410 Zagorje ob Savi<br />
Urednik: Roman Rozina<br />
Telefon: 03-56-60-515<br />
e-mail: roman.rozina@rcr-zasavje.si<br />
Mali nogomet<br />
Litijani presenetili Evropo<br />
32<br />
Izvedba: Piramida Zagorje<br />
Naklada: 3000 izvodov<br />
ISSN 1581 - 9957<br />
Elektronski Razvoj: www.rcr-zasavje.si<br />
ISSN 1581 - 9965<br />
Rde~i Revir<br />
Odšel je čas volitev, bratje<br />
34<br />
Časopis Razvoj je brezplačen
Zasavski zakon<br />
Romana Butolen<br />
Razpoložljiva sredstva<br />
skoraj v celoti porabljena<br />
V letu 2004 je Zasavje že četrto leto pridobivalo sredstva iz naslova tako<br />
imenovanega zasavskega zakona. Program ukrepov se je v letošnjem letu<br />
izvajal na podlagi triletnega programa ukrepov za razvojno prestrukturiranje<br />
regije ter letnega programa ukrepov, ki ga je slovenska vlada potrdila marca<br />
2004.<br />
V skladu z zakonom in triletnim programom je bilo za izvajanje programa<br />
letos namenjenih 850 milijonov tolarjev, vendar je bilo v državnem proračunu<br />
namenjenih deset milijonov tolarjev manj, skupaj torej 840 milijonov<br />
tolarjev.<br />
Idejna zasnova nove tovarne steklene embalaže. Iz<br />
sredstev zasavskega zakona bosta sofinancirani tako<br />
opremljanje obrtne cone Podkraj, kjer bo objekt stal,<br />
kot gradnja tovarne<br />
V letu 2004 so se tako kot prejšnja leta<br />
izvajali vsi trije ukrepi, tako prvi ukrep, ki<br />
spodbuja ustvarjanje prostorskih pogojev za<br />
razvoj novih dejavnosti v občinah, drugi, katerega<br />
cilj je vzpostavljanje razvojne infrastrukture<br />
za prestrukturiranje gospodarstva<br />
in pospeševanje podjetništva, in tretji<br />
ukrep, namenjen spodbujanju investicij v<br />
razvoj človeških virov.<br />
Gradnja dveh obrtno-industrijskih con<br />
V letu 2004 so imeli - takšna je bila<br />
odločitev sveta za razvoj, ki ga sestavljajo<br />
župani vseh vključenih občin, in programskega<br />
odbora - prednost pri sofinanciranju<br />
projekti, ki bodo dali čimvečje učinke v<br />
čimkrajšem času in bodo uspeli pridobiti<br />
tudi sredstva strukturnih skladov. Omenjene<br />
pogoje sta izpolnjevala dva projekta:<br />
urejanje obrtno-industrijske cone Podkraj<br />
v Hrastniku in obrtno-industrijske cone<br />
Nasipi - spodnji plato v Trbovljah. Za<br />
cono v Hrastniku je bilo iz strukturnega<br />
sklada odobreno sofinanciranje v višini<br />
petsto milijonov tolarjev, za obrtno cono v<br />
Trbovljah pa približno pol manj, natančneje<br />
245.409.221 tolarjev.<br />
Ob teh sta se iz prvega ukrepa letos<br />
sofinancirala še dva projekta, ki se zaradi<br />
pomanjkanja sredstev nista iz laskoletnega<br />
programa ukrepov: gre za širjenje in urejanje<br />
obrtne cone v Radečah in rekonstrukcijo<br />
ceste v Laškem.<br />
Poleg tega so se letos začele pripravljati<br />
Regionalne zasnove prostorskega razvoja<br />
Zasavja, za pripravo katerih je zadolženo<br />
na javnem razpisu izbrano podjetje Savaprojekt<br />
iz Krškega. Vse vključene občine -<br />
Hrastnik, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji,<br />
Trbovlje in Zagorje ob Savi - so v skladu<br />
s proceduro priprave tega dokumenta na<br />
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo že<br />
posredovale pobudo za pripravo regionalne<br />
zasnove prostorskega razvoja Zasavja. V<br />
mesecu novembru je bil podpisan dogovor<br />
med vsemi občinami, ki bodo sodelovale<br />
pri pripravi tega prostorskega dokumenta,<br />
ter vsemi ministrstvi, ki bodo sodelovala pri<br />
posameznih projektih. V mesecu decembru<br />
bo še prostorska konferenca.<br />
Projekt Aktivnosti Višina investicije<br />
v 2004 in<br />
2005<br />
OIC<br />
Podkraj,<br />
Hrastnik<br />
OIC<br />
Nasipi<br />
- spodnji<br />
plato,<br />
Trbovlje<br />
Skupaj<br />
Ukrep 1<br />
Projektna dokumentacija,<br />
nakup zemljišč in objektov,<br />
komunalno opremljanje<br />
zemljišč<br />
Projektna dokumentacija,<br />
nakup zemljišč in objektov,<br />
komunalno opremljanje<br />
zemljišč in nadzor<br />
nad tem<br />
Regionalna zasnova prostorskega<br />
razvoja Zasavja<br />
Višina investicije<br />
v 2004<br />
S sredstvi prvega ukrepa so se sofinancirala ureditvena dela v dveh obrtnih conah<br />
Predvideno sofinanciranje<br />
iz ukrepa 1<br />
v letu 2004<br />
Realizacija<br />
1.003.682.018 258.843.487 do 124.930.000 124.930.000<br />
559.228.087 192.123.333 do 124.930.000 124.846.896<br />
29.640.000 29.640.000 do 29.640.000 -<br />
1.592.550.105 480.606.820 do 279.500.000 249.776.896<br />
Predvideni učinki, konec<br />
leta 2005<br />
Komunalna opremljenost<br />
22.790 m 2<br />
obrtno-industrijske cone,<br />
210 novih delovnih mest<br />
Komunalna opremljenost<br />
31.250 m 2 obrtnoindustrijske<br />
cone, 119<br />
novih delovnih mest<br />
Razpoložljiva sredstva skoraj v celoti porabljena • stran 4
Projekt Aktivnosti Višina<br />
investicije v<br />
2004<br />
Rekonstrukcija<br />
ceste Brezno - II.<br />
faza, Laško<br />
Obrtna cona<br />
Obrežje, Radeče<br />
Predvideno<br />
sofinancira-nje v<br />
2004<br />
Realizacija<br />
Delna rekonstrukcija ceste<br />
in sanacija plazu nad njo 10.105.605 7.579.204 7.579.204<br />
Nakup zemljišča, izvedba<br />
elektro-komunalnih vodov,<br />
kanalizacije in črpališča za<br />
odpadno vodo<br />
34.989.952 26.001.600 26.001.600<br />
Skupaj 45.095.557 33.580.804 33.580.804<br />
Predvideni učinki<br />
Rekonstrukcija ceste<br />
(100m) in sanacija plazu<br />
(30m)<br />
Dokup 8.715m 2 zemljišča<br />
v coni in komunalna<br />
ureditev<br />
S sredstvi prvega ukrepa sta bila dodatno sofinancirana {e dva projekta v La{kem in Rade~ah<br />
227 milijonov tolarjev za spodbujanje<br />
naložb<br />
Za drugi ukrep je bilo letos namenjenih<br />
350 milijonov tolarjev, od tega 250 milijonov<br />
tolarjev za sofinanciranje začetnih<br />
investicij, osemdeset milijonov tolarjev za<br />
podjetniški inkubator in dvajset za razvoj<br />
turizma.<br />
Razpis za spodbujanje investicij v malih,<br />
srednje velikih in velikih podjetjih je bil<br />
razdeljen na štiri dele. Tako imenovani A<br />
del razpisa je zajemal investicije, večje od<br />
sto milijonov tolarjev, s pomočjo katerih bo<br />
v treh letih po zaključku investicije odprtih<br />
vsaj trideset novih delovnih mest. Nanj<br />
so se prijavila tri podjetja, vendar je vseh<br />
razpoložljivih devetdeset milijonov tolarjev<br />
dobilo podjetje, katerega projekt je zbral<br />
najvišje število točk.<br />
Na B del razpisa so se lahko prijavila<br />
podjetja, ki bodo investirala med štirideset<br />
in sto milijoni tolarjev ter odprla vsaj pet<br />
novih delovnih mest. Na ta del razpisa je<br />
kandidiralo dvanajst podjetij, sredstva pa je<br />
uspelo pridobiti dvema, katerih investiciji<br />
bosta znašali 156 milijonov tolarjev in bosta<br />
v treh letih po zaključku investicije odprli<br />
vsaj 33 novih delovnih mest.<br />
Podjetja, ki so se prijavila na C del razpisa,<br />
bodo izvedla investicije med desetimi<br />
in štiridesetimi milijoni tolarjev ter odprla<br />
vsaj tri nova delovna mesta. Tu je bilo kandidatov<br />
največ, kar devetnajst, uspešnih pa<br />
je bilo pet podjetij, katerih investicije bodo<br />
skupaj znašale skoraj 188 milijonov tolarjev,<br />
v treh letih po zaključku investicije pa bodo<br />
odprla vsaj 39 novih delovnih mest.<br />
Mala podjetja, ki bodo izvajala investicije<br />
v višini od treh do desetih milijonov<br />
tolarjev in bodo odprla vsaj eno delovno<br />
mesto, so se lahko prijavila na D del razpisa.<br />
Tu je kandidiralo osemnajst podjetij,<br />
skoraj vsa, ki so izpolnjevala pogoje, pa so<br />
bila uspešna. Izbrana dvanajsterica podjetij<br />
bo investirala 93 milijonov tolarjev, v treh<br />
letih po zaključku investicije pa odprla vsaj<br />
dvajset novih delovnih mest.<br />
Štiri podjetja odobrenih sredstev niso izkoristila,<br />
tako da je bilo skupaj porabljenih<br />
dobrih 227 milijonov tolarjev: šestnajst podjetij,<br />
ki so ta nepovratna sredstva prejela,<br />
mora v treh letih po zaključku investicije<br />
skupaj odpreti 143 novih delovnih mest.<br />
Porabljenih je bilo tudi vseh sto milijonov<br />
tolarjev, namenjenih podjetniškemu<br />
inkubatorju in dejavnosti centra za razvoj<br />
turizma. Podjetniški inkubator odslej deluje<br />
na dveh lokacijah: poleg prostorov v stavbi<br />
bivše Iskre v Trbovljah ima nekaj prostorov<br />
tudi v RR centru v Zagorju. Skupna<br />
površina poslovnih prostorov inkubatorja<br />
znaša 1.440 kvadratnih metrov, vanj pa<br />
je trenutno vključenih enajst podjetij. Njihovo<br />
število se bo z dokončno ureditvijo<br />
prostorov v Zagorju povečalo že v začetku<br />
prihodnjega leta. Vključena podjetja lahko<br />
poleg nizkih najemnin koristijo tudi storitve<br />
strokovnega svetovanja in različnih usposabljanj<br />
in izobraževanj.<br />
Dejavnosti centra za razvoj turizma<br />
izvaja Center za razvoj Litija, ki v tem programu<br />
zaposluje tri delavce. Letos so oblikovali<br />
nove turistične programe, zaščitili<br />
so skupno turistično blagovno znamko<br />
Posavsko hribovje, pripravili in izdali so<br />
nov promocijski material in Zasavje predstavili<br />
na turističnem sejmu.<br />
Za {tipendije že 80 milijonov tolarjev<br />
V okviru tega ukrepa, namenjenega<br />
spodbujanju investicij v razvoj človeških<br />
virov, je bil objavljen javni razpis za spodbujanje<br />
investicij v razvoj človeških virov<br />
v podjetjih na območju občin Hrastnik,<br />
Laško, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji,<br />
Trbovlje in Zagorje. Razdeljen je bil na dva<br />
dela: za sofinanciranje izdelave kadrovskih<br />
strategij in implementacijo projektov s<br />
področja razvoja človeških virov, drugi del<br />
pa je obsegal sofinanciranje izobraževanja<br />
in usposabljanja kadrov v podjetjih.<br />
V letošnjem letu je devet podjetij pridobilo<br />
sredstva za sofinanciranje izdelave šestih<br />
foto: Roman Rozina<br />
Družba Rudis je bila uspe{na na obeh javnih razpisih<br />
za spodbujanje vlaganj v ~love{ke sposobnosti<br />
kadrovskih strategij in implementacijo treh<br />
projektov s področja razvoja človeških<br />
virov. Za izobraževanje in usposabljanje<br />
zaposlenih pa je nepovratna sredstva pridobilo<br />
šestnajst podjetij. Ta so 1.100 svojih<br />
delavcev napotila na 140 tečajev, poleg tega<br />
pa je bilo petdeset zaposlenih vključenih v<br />
različne izobraževalne programe, kjer bodo<br />
pridobili predvsem višjo stopnjo izobrazbe.<br />
Sredstva v višini osemdeset milijonov<br />
tolarjev so bila namenjena za štipendiranje<br />
dosedanjih 142 štipendistov in štiridesetih<br />
študentov, ki so bili uspešni na razpisu<br />
za pridobitev štipendije v študijskem letu<br />
2004/2005. Razpis je bil tokrat namenjen<br />
samo tistim deficitarnim poklicem, ki so<br />
jih kot taka opredelila podjetja na podlagi<br />
kadrovskih potreb. Za to študijsko leto se<br />
pripravlja še en razpis: znova za poklice, po<br />
katerih povprašujejo podjetja v Zasavju.<br />
V letu 2004 se je prvič izvajal tudi projekt<br />
promocije regije. Na različne načine<br />
se je promocija regije in predvsem njenega<br />
gospodarstva izvajala tako doma kot v<br />
tujini. Na področju prostora se pripravlja<br />
baza podatkov o prostih poslovnih prostorih,<br />
kakor so opuščeni industrijski in<br />
ostali poslovni objekti ter obrtno-industrijske<br />
cone. Izdelujeta se katalog podjetij, katerega<br />
cilj je vzpostaviti ažurno podatkovno<br />
središče, in baza študentov-štipendistov, ki<br />
omogoča boljše povezovanje študentov in<br />
Razpoložljiva sredstva skoraj v celoti porabljena • stran 5
Podjetje Projekt Višina investicije<br />
Steklarna Hrastnikskupina<br />
d.d.<br />
Nova tovarna za proizvodnjo<br />
specialne steklene embalaže<br />
Odobreno<br />
sofinanciranje<br />
Realizacija<br />
Nova<br />
delovna<br />
mesta po<br />
pogodbi<br />
6.572.261.000,00 90.000.000,00 90.000.000,00 62<br />
Skupaj A del 6.572.261.000,00 90.000.000,00 90.000.000,00 62<br />
JE&GR d.o.o.<br />
Kovit projekti d.o.o.<br />
Odprtje proizvodnega obrata<br />
snežnih verig v Zagorju<br />
Nakup zemljišča in poslovnih<br />
prostorov<br />
75.000.000,00 24.520.833,00 22.355.410,94 15<br />
81.000.000,00 25.479.167,00 25.479.167,00 18<br />
Skupaj B del 156.000.000,00 50.000.000,00 47.834.577,94 33<br />
Trgotrans Trbovlje d.o.o. Proizvodnja gradbenih materialov 32.000.000,00 17.600.000,00 17.370.833,15 14<br />
Investicija v razvojno orodjarsko<br />
Orodjarna Trbovlje d.o.o.<br />
opremo<br />
Oria Computers d.o.o.<br />
Preoblikovanje Orie Computers v<br />
storitveno podjetje<br />
Visokotehnološka proizvodna linija<br />
Tovarna pohištva Trbovlje<br />
za površinsko obdelavo furniranega<br />
d.d.<br />
pohištva<br />
Eti gum d.o.o.<br />
Modernizacija proizvodnega<br />
procesa tesnil ventilskih stebel<br />
in zagotavljanje kakovosti po<br />
standardu ISO TS 16949<br />
39.700.000,00 15.000.000,00 0 6<br />
39.550.000,00 21.000.000,00 21.000.000,00 6<br />
39.800.000,00 18.500.000,00 18.500.000,00 7<br />
36.720.000,00<br />
Skupaj C del 187.770.000,00<br />
Sint d.o.o. servis,<br />
inženiring, trgovina<br />
Regionalni tehnološki<br />
center Zasavje d.o.o.<br />
Kamnoseštvo Šergan<br />
d.o.o.<br />
Alfa-mikra d.o.o.<br />
Trampuš Irena s.p.,<br />
Optika Optikus<br />
4.245.408,52<br />
+ 1.305.000,00<br />
76.345.408,52<br />
+ 1.305.000,00<br />
5.550.408,52 6<br />
62.421.241,67 39-6=33**<br />
Oddelek za periodiko 8.228.166,00 2.921.297,50 0 2<br />
Nabava opreme in preureditev<br />
prostorov za analizo trdnih in<br />
tekočinskih gorljivih snovi - odpadki<br />
Tehnološko-inovativna prenova v<br />
kamnoseštvu Šergan<br />
Pričetek nove dejavnosti: gostinstvo<br />
s kulturno in športno dejavnostjo<br />
Širitev dejavnosti, uvedba novih<br />
programov<br />
6.389.393,00 3.500.000,00 3.500.000,00 1<br />
10.000.000,00 4.000.000,00 4.000.000,00 2<br />
7.400.000,00 3.000.000,00 3.000.000,00 2<br />
10.000.000,00 1.500.000,00 0 1<br />
Vigit d.o.o. Nakup poslovnih prostorov 8.990.299,00 4.045.634,55 4.045.634,55 2<br />
Projektni biro Šafner &<br />
Anžur d.o.o.<br />
Pekarna Piškotek, Anica<br />
Berčon s.p.<br />
Gradbeni biro Repovž<br />
Jure, Repovž Jurij s.p.<br />
Jožef Smrkolj s.p.,<br />
Kovinostrugarstvo in<br />
toplotna tehnika<br />
Strips d.o.o.<br />
Nabava programske opreme za<br />
računalniško podprto projektiranje<br />
gradbenih konstrukcij<br />
7.194.096,00 3.000.000,00 2.268.921,75 1<br />
Posodobitev proizvodnje 3.072.576,50 1.382.659,43 1.382.659,43 2<br />
Nakup poslovnega prostora 7.900.000,00 3.000.000,00 3.000.000,00 1<br />
Investicija v novo razvojno in<br />
merilno opremo<br />
Investicija v orodja, naprave in<br />
certificiranje za OKOV E14/90<br />
9.992.000,00 1.500.000,00 1.500.000,00 1<br />
10.000.000,00 4.500.000,00 4.500.000,00 3<br />
Primož Fakin s.p. * Investicije v stroje in opremo 4.186.000,00 1.305.000,00 0 2<br />
Skupaj D del 93.352.530,50 33.654.591,48 27.197.215,73 20-5=15**<br />
SKUPAJ 7.009.383.530,50 250.000.000,00 227.453.035,34 143<br />
* Ker podjetnik ni pristopil k podpisu pogodbe, se je del sredstev z aneksom dodelil podjetju Etigum, ki mu zaradi porabe sredstev ni bila dodeljena celotna vrednost, ki bi mu sicer pripadala.<br />
** Manjše število novih delovnih mest, ker nekatera podjetja niso koristila odobrenih sredstev.<br />
[tiri podjetja, ki so na razpisu za spodbujanje investicij uspela, sredstev zatem niso koristila<br />
Razpoložljiva sredstva skoraj v celoti porabljena • stran 6
delodajalcev v regiji, katerega posledica bo<br />
izboljšana kadrovska struktura in zmanjšan<br />
beg možganov. Izdelana je monografija<br />
Zasavje, nekje sredi Slovenije, kjer so<br />
predstavljeni ljudje, kraji, navade, kultura,<br />
zgodovina, in različne druge predstavitve,<br />
predvsem zloženke in računalniške prezentacije,<br />
ki predstavljajo razvojne možnosti<br />
in priložnosti. Da bi predstavili zasavsko<br />
ustvarjalnost na različnih področjih<br />
delovanja, so bili pripravljeni različni<br />
poslovni in kulturni dogodki v Sloveniji<br />
in v tujini: obisk slovenske gospodarske<br />
delegacije na Irskem, Ulični festival Mat<br />
kultra, Srečanje Zasavčanov.<br />
96,7-odstotna realizacija programa<br />
Celotna realizacija programa ukrepov<br />
v letu 2004 je bila 96,7-odstotna, kar je<br />
nekoliko več kot v lanskem letu. Zelo dobra<br />
je bila realizacija prvega ukrepa, kjer je bil<br />
z izjemo sredstev za pripravo regionalne<br />
zasnove prostorskega plana porabljen ves<br />
razpoložljiv denar, poleg tega pa so bila za<br />
dve občini odobrena še dodatna sredstva.<br />
Pri drugem ukrepu je stoodstotna realizacija<br />
pri projektih ustvarjanja podpornega<br />
okolja - podjetniški inkubator in center za<br />
razvoj turizma - medtem ko je bila realizacija<br />
sredstev za sofinanciranje investicij<br />
nekoliko nižja. Štiri podjetja namreč niso<br />
porabila odobrenih sredstev.<br />
Pri tretjem ukrepu so v celoti porabljena<br />
sredstva za štipendije in promocijo Zasavja,<br />
nekaj težav pa je bilo pri kadrovskih strategijah<br />
- predvsem v primeru enega podjetja<br />
- in pri izobraževanju. Pri sofinanciranju<br />
izobraževanja in usposabljanja zaposlenih<br />
tako ugotavljamo, da nekatera podjetja pri<br />
načrtovanju izobraževanja in usposabljanja<br />
niso najbolj realna, zato do konca leta oziroma<br />
določenega roka ne uspejo uresničiti<br />
svojega plana ter predložiti ustreznih dokazil.<br />
Podjetje<br />
Višina<br />
investicije<br />
Odobreno<br />
sofinanciranje<br />
Realizacija<br />
Rudis d.d. Trbovlje 4.000.000,00 1.400.000,00 1.400.000,00<br />
Oria Computers d.o.o.* 8.420.000,00 3.789.000,00 3.789.000,00<br />
Eti Elektroelement d.d.* 8.600.000,00 3.010.000,00 3.010.000,00<br />
Eti gum d.o.o. 9.650.000,00 4.342.500,00 3.785.415,75<br />
Kamnoseštvo Šergan d.o.o.* 1.093.200,00 491.940,00 491.940,00<br />
Kum-plast d.o.o. 9.000.000,00 4.050.000,00 4.050.000,00<br />
Kaij d.o.o. 3.677.600,00 1.654.920,00 1.654.920,00<br />
Prototip cc d.o.o. 12.230.000,00 5.503.500,00 868.725,00<br />
Intima Fashion d.o.o. 2.630.000,00 758.140,00 758.140,00<br />
SKUPAJ 59.300.800,00 25.000.000,00 19.808.140,75<br />
* Sofinanciranje implementacije projektov s področja razvoja človeških virov<br />
Na razpisu za spodbujanje investicij v razvoj ~love{kih virov, sofinanciranje izdelave kadrovskih strategij in<br />
implementacija projektov s podro~ja razvoja ~love{kih virov je bilo uspe{nih devet podjetij<br />
Podjetje<br />
Regionalni tehnološki center<br />
Zasavje d.o.o.<br />
Višina<br />
investicije<br />
Odobreno<br />
sofinanciranje<br />
Realizacija<br />
1.396.383,00 731.272,35 726.427,50<br />
Jožef Smrkolj s.p. 1.479.334,00 803.950,30 726.500,30<br />
Avtohiša Malgaj d.o.o. 11.997.800,00 2.399.560,00 837.729,33<br />
Oria Computers d.o.o. 12.073.020,00 5.830.406,00 5.830.406,00<br />
Avtomatizacija d.o.o. 5.181.000,00 2.131.800,00 2.131.800,00<br />
Litijska mesarija d.d. 7.450.000,00 4.842.500,00 4.842.500,00<br />
Kamnoseštvo Šergan d.o.o. 1.923.000,00 1.144.950,00 1.144.950,00<br />
Eti gum d.o.o. 4.794.724,00 2.995.995,60 2.568.600,00<br />
Alfa-mikra d.o.o. 545.000,00 163.500,00 59.100,00<br />
Rudis d.d. Trbovlje 9.903.950,00 2.472.040,00 1.715.123,15<br />
Goltes d.o.o. Trbovlje 2.876.806,00 1.615.074,90 1.615.074,90<br />
Eho d.o.o. Laško 5.637.040,00 3.528.962,00 3.212.095,15<br />
Sil-ing d.o.o. Trbovlje 3.862.500,00 1.893.750,00 1.213.796,49<br />
Splošno gradbeno podjetje<br />
Zasavje Trbovlje d.d.<br />
2.170.000,00 1.270.500,00 1.006.106,75<br />
Forstek d.d. Hrastnik 5.440.000,00 2.207.750,00 703.280,00<br />
TKI Hrastnik d.d. 33.431.520,00 5.967.526,32 5.906.431,63<br />
SKUPAJ 76.730.557,00 39.999.537,47 34.239.921,20<br />
Letos so bila s sredstvi zasavskega zakona v {estnajstih podjetjih sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja<br />
foto: Roman Rozina<br />
Družba Je&Gr je uspela pridobiti sredstva za ureditev<br />
poslovnih prostorov za proizvodnjo snežnih verig<br />
Na~rt za leto 2005<br />
V prihodnjem letu bomo že peto leto izvajali<br />
zasavski zakon. Oktobra 2004 je zato<br />
programski odbor potrdil Program ukrepov<br />
za leto 2005, še isti mesec pa ga je potrdila<br />
tudi Vlada Republike Slovenije. Program<br />
ukrepov zajema ukrepe na treh ključnih<br />
področjih in v okviru projektov, ki so se<br />
izvajali tudi v letu 2004.<br />
Za prvi ukrep je namenjenih do 221 milijonov<br />
tolarjev, z njimi pa bo sofinancirano<br />
urejanje obrtno industrijskih con in ostalih<br />
površin in izdelava Regionalne zasnove<br />
prostorskega razvoja Zasavja.<br />
Pospeševanju podjetništva bo namenjenih<br />
nekaj več kot 350 milijonov tolarjev.<br />
Znova bo razpisanih 250 milijonov tolarjev<br />
za sofinanciranje začetnih investicij, dobrih<br />
osemdeset milijonov tolarjev za delovanje<br />
podjetniškega inkubatorja in njegovo širitev,<br />
dvajset milijonov tolarjev pa za Center za<br />
razvoj turizma.<br />
Tudi razdelilnik sredstev v okviru<br />
tretjega ukrepa, katerega cilj je razvijanje<br />
človeških sposobnosti, je podoben tistemu<br />
v letošnjem letu. Od skupaj 195 milijonov<br />
tolarjev bo dobra polovica namenjena<br />
štipendijam zasavskim študentom. Za promocijo<br />
je namenjenih štirideset milijonov<br />
tolarjev, dvajset oziroma 35 milijonov<br />
tolarjev pa bo razpisanih za sofinanciranje<br />
izdelave kadrovskih strategij in njihovo<br />
implementacijo ter za izobraževanje in<br />
usposabljanje zaposlenih.<br />
Razpoložljiva sredstva skoraj v celoti porabljena • stran 7
Od garaže do sodobnih poslovnih prostorov<br />
Kako v Trbovljah<br />
vendarle ni vse<br />
Jure Nagode<br />
~rno<br />
Zgodba o dveh manjših podjetjih, družbah Kalmer in Prototip CC, se lahko<br />
bere kot učbenik kako uspeti v podjetništvu. Prvo in najprej, treba je začeti<br />
skromno, se zatem širiti v mejah svojih zmogljivosti, se ne preveč zadolževati<br />
in, morda najpomembnejše, najti pravo tržno nišo.<br />
Dvema mladima trboveljskima podjetjema je to uspelo. Oba dokazujeta,<br />
da se da! In da tudi v Trbovljah ni več vse črno.<br />
Podjetji imata podobno zgodovino. Ta<br />
je sicer kratka: od garaže do sodobnih<br />
poslovnih prostorov, preko bitk na odprtem<br />
trgu do dobrih poslovnih rezultatov.<br />
Podjetji sta med seboj tudi poslovno in<br />
strateško povezani.<br />
V Kalmerju se ukvarjajo, kot pove že<br />
ime, s kalibriranjem in meritvami strojev<br />
in visokotehnoloških naprav, skratka vsega,<br />
kar ima mehanske vibracije in kar se da<br />
naravnati na središčno os ali uravnotežiti<br />
na mestu samem.<br />
Laično bi lahko rekli, da s preventivnimi<br />
meritvami pravočasno preprečujejo okvare<br />
naprav in strojev. Z merjenjem lahko<br />
namreč natančno ugotovijo, kje in zakaj<br />
na določeni napravi prihaja do škodljivih<br />
vibracij, in nato le-te odpravijo, še preden se<br />
ta naprava pokvari ali ustavi.<br />
S tem številnim poslovnim partnerjem<br />
zagotavljajo nemoteno delo in preprečujejo<br />
škodo, ki bi nastala ob nenačrtovanem<br />
izpadu proizvodnje. Podjetje Prototip CC<br />
se v ta posel vključuje z izdelavo raznih<br />
visoko kvalitetnih delov, izdelujejo pa tudi<br />
transportne valjčke in podobno.<br />
Kalmer<br />
»Začeli smo praktično iz nič, opravljali<br />
smo enostavne meritve vibracij. Partnerji so<br />
bili z našim delom zadovoljni, istočasno pa<br />
so od nas zahtevali vse več. Zato smo jim ponudili<br />
tudi zahtevnejše meritve in podobne<br />
storitve. Tako se je začelo z vlaganji tako v<br />
programsko kot tudi strojno opremo,« pravi<br />
direktor in solastnik podjetja s sedmimi<br />
redno zaposlenimi Borut Hodej.<br />
Leta 1999 so z lastnimi sredstvi kupili<br />
rudniško zemljišče, da bi si na njem uredili<br />
poslovne prostore. Z začetkom gradnje pa<br />
so kar nekaj časa odlašali, pravi Borut<br />
Hodej. »Nismo se hoteli preveč zadolževati.<br />
Lahko rečem, da smo nekaj let varčevali,<br />
šele nato smo začeli graditi. Letos smo<br />
končno zgradili stavbo, v kateri imata poleg<br />
Kalmerja svoje prostore še družba Prototip<br />
CC in Biro Pirnar in Savšek, s katerima<br />
smo od leta 2000 povezani. Del zgradbe je<br />
zidan, delavnice pa so montažne.«<br />
Prototip CC<br />
Nov poslovni objekt na Nasipih, v katerem imajo poslovne prostore Kalmer, Prototip CC in Biro Pirnar in Sav{ek<br />
foto: Jure Nagode<br />
»Na začetku ni bilo veliko posluha za<br />
našo dejavnost. Zato smo se v glavnem<br />
zanašali na lastna sredstva. Lahko pa<br />
povem, da so nam bili zelo pripravljeni<br />
pomagati na Regionalnem centru za razvoj<br />
in tudi na Banki Zasavje. Četrtino investicije<br />
smo pokrili s kreditom in si končno<br />
zgradili spodobne delavnice in poslovne<br />
prostore,« pravi Iztok Cenc, solastnik in<br />
direktor družbe.<br />
V tem podjetju je zaposlenih že trinajst<br />
ljudi. So največji slovenski proizvajalec<br />
transportnih valjčkov. Čeprav je uvoznikov<br />
veliko, se tuje konkurence ne bojijo. »S podjetjem<br />
Kalmer se lepo dopolnjujemo. Oni<br />
merijo, mi naredimo potrebne dele, nato pa<br />
jih skupaj vgradimo.«<br />
Kako v Trbovljah vendarle ni vse ~rno • stran 8
Tradicionalno doma~e znanje za novo<br />
tiso~letje<br />
Podjetji imata kljub relativno kratkemu<br />
času od ustanovitve že zelo imenitno<br />
referenčno listo podjetij, s katerimi pogodbeno<br />
sodelujejo; večinoma so dogovorjeni<br />
za daljše časovno obdobje.<br />
Borut Hodej pravi, da je med<br />
zanimivejšimi partnerji Tovarna sladkorja<br />
Ormož, saj je sodelovanje z njimi zelo<br />
specifično. »Gre za sezonsko proizvodnjo in<br />
vsaka okvara strojev za predelavo sladkorne<br />
pese bi lahko za njih pomenila katastrofo.<br />
S pravočasnimi meritvami vibracij strojev<br />
ter njihovo brezhibno pripravo, za katero<br />
poskrbimo mi, so kakršnekoli neprijetne<br />
situacije praktično izključene.«<br />
Podjetji sta zanimivi predvsem po<br />
strukturi zaposlenih. V Kalmerju dela kar<br />
sedem inženirjev, podjetje Prototip CC pa<br />
zaposluje ključavničarje. »Po domače povedano,<br />
ukvarjamo se s šloserajem za novo<br />
tisočletje«, pravi Iztok Cenc. Pri tem misli<br />
predvsem na to, da jim je uspelo tradicionalno<br />
znanje, ki ga je bilo v preteklosti v Zasavju<br />
dovolj, združiti s sodobno tehnologijo<br />
in se prilagoditi novim razmeram na trgu.<br />
Torej, šloseraj so nadgradili z znanjem<br />
in dokazali, da se da tudi na tradicionalnih<br />
zasavskih znanjih veliko narediti in dobro<br />
poslovati. Je pa tudi nekaj pelina. Iztok<br />
Cenc pravi, da ti kadri vse bolj izginjajo, da<br />
foto: Jure Nagode<br />
Borut Hodej, direktor in solastnik družbe Kalmer, je uspeh podjetja zgradil na znanju in veliki prilagodljivosti<br />
podjetja<br />
takšen profil izobrazbe mladih ne zanima.<br />
»Zdaj se v Zasavju vsako leto izšola na desetine<br />
frizerk in avtomehanikov, in dvomim,<br />
da bodo vsi ti dobili službe.<br />
Dobiti dobre kadre ni tako enostavno,<br />
kot se zdi, če pomisliš, koliko je bilo včasih<br />
tega kadra v Zasavju. Vse manj je tistih, ki<br />
znajo in so tudi pripravljeni delati. In to za<br />
dobro plačilo. Za ilustracijo lahko povem,<br />
da je k nam prišlo v štirinajstih letih za delo<br />
povprašati trinajst ljudi. Od teh jih je kar<br />
pet dobilo delo.«<br />
Tako Borut kot Iztok menita, da bo<br />
na področju izobraževanja oziroma ohranjanja<br />
teh znanj treba vendarle kaj narediti.<br />
Menita, da bo tudi poklic ključavničarja<br />
kvečjemu še pridobil na svoji veljavi.<br />
»Problem je v znanju. Še premalo se<br />
zavedamo, da je prav znanje tisto, ki nas<br />
rešuje. Pomembna pa je tudi prilagodljivost<br />
podjetja. In prav v tem je prednost obeh,<br />
tako Kalmerja kot Prototipa CC,« pravi<br />
Borut Hodej. In dodaja, da za obe podjetji<br />
velja, da so kadarkoli pripravljeni oditi na<br />
teren, pomagati, rešiti neprijetno situacijo.<br />
»Naj bo ura dve popoldne ali dve ponoči.«<br />
In s takšnim odnosom se da uspeti.<br />
V podjetju Kalmer merijo vibracije strojev s pomo~jo<br />
sodobne strojne in programske opreme. Oba grafa<br />
prikazujeta nepravilno delovanje naprave; vrh na<br />
sredini grafov predstavlja {kodljive vibracije, ki<br />
navadno pomenijo okvaro stroja in s tem poslovno<br />
{kodo. Desno od vrha je prikazano normalno<br />
delovanje naprave po remontu: negativne vibracije so<br />
odstranjene, naprava deluje normalno.<br />
foto: Jure Nagode<br />
Iztok Cenc, direktor in solastnik družbe Prototip CC, dokazuje, da je mo~ v novih razmerah uspevati tudi s<br />
tradicionalnimi znanji<br />
Kako v Trbovljah vendarle ni vse ~rno • stran 9
IGM Zagorje<br />
Emil [abanovi~<br />
Utemeljeni na<br />
dvestoletni tradiciji<br />
Z apnom so se naši predniki srečali že dvanajst tisoč let pred našim<br />
štetjem na območju današnje vzhodne Turčije. Uporabljali so ga predvsem<br />
v gradbene namene: za štukature na piramidah v Egiptu, v grških templjih. Z<br />
apneno malto je bil v glavnem grajen kitajski zid, veliko gradov, samostanov,<br />
cerkva in cest.<br />
V Zagorju ima pridobivanje apna bogato<br />
tradicijo, saj segajo začetki te dejavnosti<br />
daleč v preteklost. 3. oktobra 1804 je bil<br />
izdan reskript takratne oblasti o začetku<br />
dejavnosti in tako je v Zagorju skupaj z<br />
erarno opekarno pričela delovati erarna<br />
apnenica. O razsežnostih takratne industrije<br />
gradbenih materialov govori tudi spis<br />
Petra Grosa iz leta 1889, kjer je zapisal, da<br />
se v treh velikih opekarnah mnogo opeke<br />
za prodajo nažge, in je trinajst zidanih<br />
apnenic, v kateri večji del celo leto in dan<br />
apno za izvoz v druge kraje žgejo.<br />
Pridobivanje apna je doživelo gospodarski<br />
vzpon v prvem desetletju prejšnjega<br />
stoletja, kar se je odražalo v zidanju novih<br />
peči, v to industrijo pa so vstopali novi<br />
podjetniki. Poleg rudnika so bili večji<br />
apneničarji še Andrej Maver, katerega apnenice<br />
je kasneje kupil Ivan Taufer, Franc<br />
Weinberger in njegovi nasledniki, Ivan Šink<br />
in za njim Birollovi.<br />
Apnene peči so stale na levem bregu<br />
potoka Medija. To so bile poljske peči, ki so<br />
bile zakopane v zemlji. Žganje je potekalo<br />
na star način. V peč so naložili gorivo in<br />
apnenec, peči so nato zaprli in pustili le<br />
odprtine za zrak. Apno se je v peči žgalo<br />
kakšnih osem do deset dni. Ko se je peč<br />
ohladila, so jo izpraznili ter ponovili postopek.<br />
V takšnih pečeh so se žgali večji kosi apnenca,<br />
zato je bilo tudi apno bolj kvalitetno.<br />
Na začetku so peči kurili z lesom, kasneje<br />
pa z drobnim premogom. Z njim so kurili<br />
na vodoravnih rešetkah, ker so bile takratne<br />
peči še nizke.<br />
Industrijsko pridobivanje apna<br />
Del pisnega dokumenta, ki pri~a o dvesto let starih za~etkih apnarstva v Zagorju<br />
Trboveljska premogokopna družba je<br />
leta 1937 zgradila štiri peči jaškastega<br />
tipa, ki so prinesle nov način žganja apna.<br />
Apnenec so vlagali na vrhu peči, nato pa je<br />
šel skozi faze predgretja, žganja in na koncu<br />
hlajenja. Žgano apno so iz peči jemali na<br />
spodnjem delu, od koder so ga nalagali na<br />
vagone. Zdaj so lahko kurili manjvredne<br />
vrste premoga kot so premogov prah,<br />
Utemeljeni na dvestoletni tradiciji • stran 10
zdrob, grah.<br />
Weinberger je apno proizvajal tudi še po<br />
vojni, vse do leta 1948, ko so mu nacionalizirani<br />
obe peči. Istočasno so bile nacionalizirane<br />
tudi Cementnine. Oba obrata je<br />
povojna oblast združila v novo družbeno<br />
podjetje z imenom IGM - Industrija gradbenega<br />
materiala Zagorje ob Savi.<br />
Leta 1958 je prišlo do nove združitve,<br />
saj so omenjenemu podjetju priključili še<br />
rudniške peči: Industrija gradbenega materiala<br />
Zagorje ob Savi je tako postala največji<br />
apnarski obrat v takratni Jugoslaviji.<br />
Tri leta kasneje je bila v Zagorju zgrajena<br />
prva hidrarna, kateri je sledila modernizacija<br />
transporta in odpreme.<br />
Ker so imele stare peči z odprtimi<br />
kurišči majhno zmogljivost, hkrati pa<br />
visoko porabo toplotne energije, so jih<br />
nadomestili s tehnološko najsodobnejšimi<br />
zahodnonemškimi obročasto-jaškastimi<br />
pečmi za proizvodnjo apna Warmstelle<br />
Steine und Erden. Dve 150-tonski peči s<br />
spremljajočimi objekti so dogradili leta<br />
1971.<br />
Leta 1976 pa je bila zgrajena še ena peč<br />
z zmogljivostjo kar tristo ton apna dnevno.<br />
Hkrati z njenim zagonom so ustavili<br />
proizvodnjo apna v šestih starih rudniških<br />
pečeh.<br />
V tem obdobju so potekala tudi investicijska<br />
dela v kamnolomu Lipovica.<br />
Osemdeseta leta so bila precej krizna, saj<br />
je družbo, tako kot številne druge, prizadela<br />
težava pri oskrbi z energenti in reprodukcijskim<br />
materialom, pa tudi visoka inflacija,<br />
ob tem pa zamrznjene cene apna.<br />
Leta 1995 se je podjetje preoblikovalo v<br />
delniško družbo IGM Zagorje. V letu 2000<br />
smo po zamenjavi vodstva uspešno izpeljali<br />
sanacijo: prekinili smo obdobje izgube<br />
in končno začeli poslovati z dobičkom.<br />
Naslednje leto smo registrirali invalidsko<br />
družbo, kamnolom v Lipovici z vsemi objekti<br />
pa oddali v najem zasebniku. Podjetje<br />
je poslovno leto zaključilo z dobičkom,<br />
uspešno poslovanje pa se je nadaljevalo<br />
tudi lani in letos.<br />
IGM Zagorje danes<br />
Dejansko življenje je kompromis med<br />
želenim in idealnim, zato si v naši družbi prizadevamo<br />
biti sprejemljivi za vse dejavnike.<br />
Želimo zadovoljiti kupce, biti v dobrih odnosih<br />
z dobavitelji, korektni do zaposlenih<br />
in prijazni do neposrednega okolja, kjer<br />
delamo. Prepričani smo, da opravljamo<br />
koristno narodnogospodarsko funkcijo, da<br />
z naravnimi in neoporečnimi proizvodi<br />
vplivamo na manjšo onesnaženost v Sloveniji.<br />
Naš pozitivni vpliv pa še povečujemo.<br />
Koliko nam uspeva, boste, ocenjujoč naša<br />
dejanja in vizijo celovite posodobitve tovarne,<br />
ki jo že uspešno uresničujemo, lahko<br />
presodili sami.<br />
Tovarno smo začeli tehnološko in<br />
ekološko prenavljati, čeprav že izpolnjujemo<br />
zakonska merila o dovoljenem hrupu<br />
in prašenju. Naša proizvodnja je usklajena z<br />
evropskim standardom SIST EN 459, v letu<br />
2003 smo pridobili certifikat kakovosti ISO<br />
9001/2000, letos pa še okoljevarstveni certifikat<br />
ISO 14001. Ta ne le postavlja stroga<br />
merila pri škodljivih vplivih proizvodnje na<br />
okolje, katera že zdaj dosegamo, ampak<br />
narekuje tudi nadaljnje zmanjševanje teh<br />
vplivov.<br />
V podjetju proizvajamo apno in različne<br />
proizvode iz apna. Živo apno se uporablja<br />
v železarstvu, pri proizvodnji zidakov iz porobetona<br />
in za čiščenje odpadnih voda, hidrirano<br />
apno pa za pripravo malt, v kemični,<br />
steklarski in drugi industriji za čiščenje<br />
odpadnih voda.<br />
Naši proizvodi so še gašeno apno, ki<br />
se uporablja za beljenje apnenih ometov,<br />
za razkuževanje prostorov za živino in perutnino<br />
ter za pripravo škropiv v sadjarstvu<br />
in vinogradništvu. Zatem fina apnena<br />
malta, ki se uporablja za izdelavo gladkih,<br />
ravnih in posebnih zidnih površin, kar daje<br />
zidovom lepši izgled ter povečuje njihove<br />
toplotno-izolacijske značilnosti. Groba<br />
apnena malta je namenjena izdelovanju<br />
grobih ometov, teranova pa je industrijsko<br />
pripravljena malta na osnovi gašenega<br />
apna, belega cementa in mineralnih polnil.<br />
Pod imenom ekobela izdelujemo fasadno<br />
in notranjo barvo. Prva se uporablja za<br />
barvanje in dekoriranje novih in starih<br />
zunanjih površin, ki imajo za osnovo naravne<br />
materiale, ter za delo na spomeniško<br />
zaščitenih objektih, notranja apnena barva<br />
pa za barvanje suhih ometov, za barvanje<br />
kleti in notranjih površin v objektih pod<br />
spomeniškim varstvom. Delež apna, ki<br />
se porabi v gradbeništvu, se še vedno<br />
zmanjšuje, oziroma se povečuje raba v<br />
ekološke in tehnološke namene, ki dosega<br />
že osemdeset odstotkov.<br />
Poleg naštetega v podjetju proizvajamo<br />
še apnenčevo moko, ki je naravni anorganski<br />
material, uporaben v kmetijstvu,<br />
gradbeništvu, papirni in prehrambeni industriji<br />
ter v ekoloških procesih. Pri kme-<br />
foto: Roman Rozina<br />
Nagovor direktorja IGM Zagorje Emila [abanovi~a na<br />
sve~ani akademiji<br />
Utemeljeni na dvestoletni tradiciji • stran 11
tovanju in vrtnarstvu jo uporabljamo za<br />
fizikalno in kemično izboljšanje tal in varstvo<br />
rastlin, saj zmanjšuje kislost tal, veže<br />
prisotne težke kovine, izboljšuje strukturo<br />
tal in povečuje plodnost zemlje, v industriji<br />
pa za odžvepljevanje in kot polnilo za vrsto<br />
proizvodov.<br />
Drugi proizvodi so še apnenčevi granulati,<br />
glina, mivka in povsem nov proizvod:<br />
dolomitno apno.<br />
Obletnica<br />
Dvestoletnica je izjemen dogodek,<br />
kakršnega doživi le malo katero podjetje:<br />
častitljiv jubilej apnarstva je namreč tudi<br />
dvestoletnica družbe IGM Zagorje. Od ustanovitve<br />
prvega podjetja pa do danes se je<br />
resda zamenjalo že skoraj vse - ime, lastniki,<br />
organizacijska struktura, tehnologija, način<br />
razmišljanja in poslovanja, ljudje - a vendar<br />
gre za neprekinjen razvoj, ki je pripeljal do<br />
današnjega stanja. Brez te osnove in tega<br />
razvoja danes družbe IGM Zagorje ne bi<br />
bilo.<br />
Praznovanje 200 letnice razumemo kot<br />
dolgoročno poslovno naložbo in priložnost,<br />
da opozorimo nase, utrdimo odnose in si<br />
pridobimo zaupanje in naklonjenost vseh<br />
skupin, ki lahko pripomorejo k izboljšanju<br />
ali pa zavrejo naš razvoj.<br />
V okviru praznovanja smo pripravili<br />
kar nekaj dogodkov in akcij. Razpisali smo<br />
enoletne štipendije za otroke zaposlenih,<br />
ki se vpisujejo v prvi letnik srednje šole. V<br />
aprilu smo začeli z akcijo Polepšajmo svoj<br />
dom, v okviru katere smo vsem občanom<br />
Zagorja ponudili brezplačno fasadno barvo<br />
in nasvete. Akcija je trajala do 31. oktobra<br />
2004, fasade pa morajo biti urejene do 1.<br />
decembra. Povabilu so se odzvali lastniki<br />
165 objektov, doslej pa je bilo obnovljenih<br />
že 68. Da bo Zagorje lepše!<br />
V maju smo pripravili tekmovanje<br />
osmih razredov osnovnih šol v Zagorju,<br />
zmagovalnemu razredu iz Osnovne šole<br />
Ivan Skvarča pa omogočili končni izlet v<br />
slovensko Primorje. Prav tako v maju smo<br />
organizirali družinske športne igre, junija<br />
pa v sodelovanju s sindikatom v podjetju<br />
športne igre slovenskih gradbincev. V<br />
okviru občinskih tekmovanj v avgustu smo<br />
priredili turnir ulične košarke: kot darilo<br />
mladim in da bi jih pomagali usmerjati k<br />
pravim aktivnostim.<br />
Najpomembnejša in največja prireditev<br />
je bila slavnostna akademija ob dvestoletnici<br />
apnarstva, ki je 8.oktobra potekala v<br />
kulturnem centru Delavski dom v Zagorju.<br />
Njen častni pokrovitelj je bil predsednik<br />
republike dr. Janez Drnovšek, ki je v našem<br />
podjetju začel svojo delovno kariero.<br />
V okviru akademije je šest dijakov<br />
podpisalo slavnostno zaobljubo in prejelo<br />
enoletno štipendijo. Podelili smo priznanje<br />
najboljšima delavcema, Slavku Kovaču in<br />
Leonu Prašnikarju, ter štirim inovatorjem.<br />
Marjanu Žurga za predlog za čiščenje<br />
posameznih etaž peči s pomočjo gibljive<br />
cevi, ki bi jo napeljali iz cevovoda filtra,<br />
Romanu Medvedu za predlog za izdelavo<br />
in namestitev posebne naprave za polnjenje<br />
živo mletega apna v box palete ali plastične<br />
sode, Matjažu Mahkovicu za predlog za<br />
način dodajanja aditiva v proces mletja<br />
živega apna ter Valeriji Bunderšek in<br />
Matjažu Mahkovicu za predlog postavitve<br />
manjše mešalnice za niansirane fasadne<br />
barve.<br />
Posebno zahvalo za uspešno sodelovanje<br />
s podjetjem je prejel župan občine Zagorje<br />
ob Savi Matjaž Švagan, prejemnik zadnjega<br />
priznanja pa je bila naša družba: predsednik<br />
uprave Salonita Anhovo Jože Funda<br />
nam je svečano izročil okoljski certifikat<br />
ISO 14001.<br />
IGM Zagorje jutri<br />
Naša poslovna filozofija je utemeljena v<br />
geslu Spoštujem naravo. Moto obsega tako<br />
spoštljiv in partnerski odnos do naravnega<br />
kot tudi do poslovnega in družbenega<br />
okolja, kar se odraža v naših prizadevanjih<br />
po neoporečni proizvodnji, okolju prijaznih<br />
materialih, dobičkonosnem poslovanju,<br />
zadovoljstvu zaposlenih, korektnem<br />
poslovanju in aktivnem sodelovanju pri<br />
razvoju Zagorja in Zasavja.<br />
Naše poslanstvo temelji na dvestoletni<br />
tradiciji apnarstva, njegovo gibalo so sodobna<br />
tehnološka spoznanja in okoljevarstvene<br />
norme. IGM Zagorje je bil ustanovljen<br />
zato, da zagotavlja visokokakovostne, sodobnim<br />
tehnologijam prilagojene in okoljsko<br />
neoporečne materiale za uporabo v<br />
gradbeništvu, da nudi zaposlenim socialno<br />
varnost in zadovoljstvo pri delu, lastnikom<br />
pa primeren dobiček.<br />
Naš cilj je vzpostaviti okoljsko<br />
neoporečno proizvodnjo ter odlično<br />
in z evropskimi standardi usklajeno<br />
poslovanje. Ostati želimo najmočnejši in<br />
najkvalitetnejši proizvajalec tehnoloških,<br />
ekoloških in gradbenih apnenih materialov<br />
v regiji. Postati hočemo pomembno gibalo<br />
razvoja okolja, v katerem živimo: da bosta<br />
tudi zaradi nas Zagorje in Zasavje lepša,<br />
življenje pa boljše. To niso zgolj želje, to je<br />
vizija, ki jo že uspešno uresničujemo.<br />
Tako naj bi kmalu izgledala tovarna IGM<br />
Utemeljeni na dvestoletni tradiciji • stran 12
Varstveno delovni center Zagorje<br />
Ana Režun<br />
Pomembni smo vsi<br />
skupaj<br />
Kogar je že zaneslo v Zagorje in se je mimo tamkajšnje cerkve namenil po<br />
klancu navzdol, najbrž ni spregledal prijazne hiše, pozidane sredi strnjenega<br />
starega mestnega jedra. Hiša se bistveno ne razlikuje od drugih. A objekt, v<br />
katerega se je na pobudo treh zasavskih občin in po devetletnih prizadevanjih<br />
kolektiva osnovne šole s prilagojenim programom dr. Slavko Grum v januarju<br />
1984 trdno zasidral Varstveno delovni center za ljudi s posebnimi potrebami,<br />
zasluži vso pozornost. V njem je namreč kar 94 oseb našlo priložnost za<br />
delo ter ustvarjanje. Tako pozabijo na marsikdaj ožigosano drugačnost,<br />
samopodobo pa jim dviguje dejstvo, da je za njihovo delo, ki se ga lotevajo z<br />
dobro voljo in zagnanostjo, veliko zanimanja.<br />
Dvajset let je hiša sprejemala vedno<br />
nove prebivalce. Kar je bilo najprej toplo<br />
domače, je sčasoma postalo utesnjenost.<br />
Z adaptacijo je leta 1993 hiša postala<br />
udobnejša, a s svojimi 370 kvadratnimi<br />
metri še vedno premajhna. Zato se je leta<br />
1992 začela velika akcija za pridobitev<br />
novih prostorov: na Ministrstvo za delo,<br />
družino in socialne zadeve je romal prvi<br />
dopis, organiziran je bil dobrodelni koncert<br />
za našo hišo.<br />
Dopisi in koncerti so si stalno sledili<br />
vse do leta 1998, ko je Ministrstvo za<br />
delo, družino in socialne zadeve potrdilo<br />
investicijsko projektno nalogo ter prižgalo<br />
zeleno luč za izdelavo investicijskega<br />
programa. Takrat so tudi vsi trije zasavski<br />
župani podpisali pogodbo o sodelovanju.<br />
Decembra 1998 je bil izdelan prvi investicijski<br />
program, nato so sledili še štirje; zadnji<br />
je bil izdelan avgusta 2001. Vzrokov je bilo<br />
mnogo: sprememba lokacije, tej je sledil<br />
nov zazidalni načrt, nato je bilo potrebno<br />
spremeniti projekt, nazadnje je bilo treba<br />
uskladiti ceno projekta. Ministrstvo za<br />
delo, družino in socialne zadeve je nazadnje<br />
potrdilo investicijski program in ceno<br />
562.207.770 tolarjev.<br />
Od položitve temeljnega kamna 28. septembra<br />
2000 - gradnja se je začela oktobra<br />
2002 - do dokončanja objekta so minila<br />
dobra štiri leta gradnje. In dvanajst let<br />
prizadevanj, da je 22. novembra 2004 Varstveno<br />
delovni center Zagorje začel polno<br />
delovati na novi lokaciji.<br />
Gradbene more<br />
foto: Roman Rozina<br />
Dvanajstletna pot do cilja je, gledano<br />
nazaj, kar hitro minila. Zadnji dve leti,<br />
kolikor je trajala sama gradnja, pa je bilo<br />
za vse nas kot nočna mora. Zaradi slabo zasnovanega<br />
projekta - brez detajlov, površno<br />
in brez upoštevanja naročila uporabnika<br />
- je bila sama izvedba gradbenih del zelo<br />
otežena. Z dodatnim aneksom v višini 53<br />
milijonov tolarjev so se zato krili stroški<br />
projektantskih napak, ki bi jih sicer lahko<br />
porabili za bolj kakovostne gradbene materiale<br />
pri izdelavi strehe, fasade.<br />
Pot do cilja je bila tako dolga, da gradnje<br />
objekta nikakor nismo želeli prepustiti<br />
naključjem. Če pri gradnji ne bi tako odgovorno<br />
in zavzeto sodelovali, objekt verjetno<br />
ne bi bil tako funkcionalen in posamezna<br />
gradbeno-obrtniška dela ne tako natančno<br />
izvedena.<br />
Kljub temu pa nekatere bistvene napake<br />
izvajalci odpravljajo tudi še po vselitvi.<br />
Največja katastrofa je balkon, ki že več kot<br />
leto dni po vsej svoji dolžini prepušča vodo<br />
v notranje prostore. Sanacija se je pričela<br />
šele po enoletnem pregovarjanju, ko je<br />
na objektu narejeno že ogromno dodatne<br />
Gradnja novega objekta Varstveno delovnega centra Zagorje je trajala kar {tiri leta, prizadevanja zanj pa {e<br />
trikrat toliko let<br />
Pomembni smo vsi skupaj • stran 13
Za kulturni program ob otvoritvi so poskrbeli zaposleni in varovanci sami<br />
nepotrebne škode.<br />
No, Murphyja in njegove zakonitosti<br />
smo v celotni zgodovini gradnje dodobra<br />
spoznali, vendar smo ga z vztrajnostjo<br />
in zagnanostjo tudi premagali. Sodoben<br />
objekt s poslovnimi in proizvodnimi prostori<br />
je tako 22. novembra 2004 začel služiti<br />
svojemu poslanstvu. Naš zavod, ki je v<br />
strokovnem pogledu že celo desetletje na<br />
ravni evropskih standardov in normativov,<br />
je sedaj tak tudi glede na prostorske normative.<br />
foto: Roman Rozina<br />
Minister Vlado Dimovski je na otvoritvi novega<br />
varstveno delovnega centra povedal tudi, da se je<br />
že velikokrat prepri~al o domi{ljiji in ustvarjalnosti<br />
varovancev, da njihovi izdelki krasijo tudi pisarne in<br />
hodnike na ministrstvu<br />
Cenjeno je vsako delo<br />
foto: Roman Rozina<br />
Kakovost življenja naših varovancov,<br />
ki jih imenujemo kar sodelavci, je dnevno<br />
vidna v vsebinah in oblikah dela ter<br />
življenja, saj živijo po lastnih željah in<br />
predstavah in ne po meri nekoga tretjega.<br />
V našem zavodu se počutijo pomemben del<br />
družbe in ne njeno breme.<br />
Za tako vsebinsko preusmeritev dela v<br />
zavodu niso bila potrebna finančna sredstva,<br />
smo pa morali skupaj s sodelavci<br />
narediti premik v lastnih glavah: v središče<br />
svojega dela smo postavili konkretnega<br />
posameznika, ki mu Varstveno delovni<br />
center ponuja socialno varstveno storitev.<br />
Trenutno 94 sodelavcev skozi delo, ki<br />
ga opravljajo, gradi svojo osebnost. Dvajset<br />
varovancev s težjo in težko motnjo pa je<br />
osem ur v varstvu pod strokovnim nadzorom.<br />
Oboje, delo in varstvo, sodita v sklop<br />
dejavnosti vodenja, varstva in zaposlitve<br />
pod posebnimi pogoji. Poleg tega izvajamo<br />
posebne oblike priprav na zaposlitev za<br />
kategorijo težko zaposljivih oseb, za kar<br />
imamo pogodbo z Zavodom Republike<br />
Slovenije za zaposlovanje. Gre za program,<br />
za katerega tri četrtine sredstev prispeva<br />
Evropska unija. Preko Regionalnega centra<br />
za razvoj smo se vključili tudi v program<br />
Equal, katerega namen je usposabljanja<br />
težko zaposljivih oseb, ki iščejo zaposlitev.<br />
V preteklosti je bilo zaradi prostorske omejenosti<br />
v ta program vključenih le do dvanajst<br />
oseb, z večjim novim objektom pa so<br />
te številčne omejitve odpravljene.<br />
Vsebinsko je delo v Varstveno delovnem<br />
centru razdeljeno v dva delovna programa:<br />
kooperacija in lastni program. Ker smo si<br />
v dvajsetih letih delovanja pridobili velik<br />
ugled v zasavskem in širšem slovenskem<br />
prostoru, je za naše delo veliko zanimanja.<br />
Imamo deset večjih kooperantov, za<br />
katere opravljamo vse od preprostih ročnih<br />
del do zahtevnejših del pri sestavljanju<br />
izdelkov. Tovrstno delo koristi varovancem<br />
pri razvoju fine in grobe ročne motorike ter<br />
koordinacije gibov. Kljub temu, da so se kooperanti<br />
v vseh teh letih menjavali, z nekaterimi<br />
sodelujemo že vrsto let. Naši največji<br />
kooperanti so: Eti Izlake, Kumplast, Pak 4,<br />
Studio Moderna, Sloka… Zanje opravljamo<br />
različna pakiranja, obtrgovanja, sestavljanja,<br />
lepljenja kartonske embalaže in plastične<br />
galanterije za pohištveno industrijo.<br />
Med najbolj priljubljena dela, ki jih<br />
opravljamo, sodi sestavljanje kosmodiska<br />
in delo v celotnem programu, ki so del te<br />
zdravju prijazne blagovne znamke. Material,<br />
iz katerega je izdelan kosmodisk,<br />
je tako prijeten na otip, da verjamemo v<br />
njegovo zdravilno moč. Vpetost v delovni<br />
proces nastajanja izdelkov pod blagovno<br />
znamko kosmodik ima pozitiven vpliv na<br />
naše sodelavce z več vidikov; dejstvo, da<br />
sodelujejo pri nastajanju dobro znanega in<br />
prodajanega izdelka, varovancem dviguje<br />
lastno podobo in jim prinaša samopotrditev.<br />
To delo ima precejšen pomen tudi<br />
zaradi izobraževalnega učinka, saj se ob<br />
delu seznanjamo s značilnostmi držav, v<br />
katero se izdelek prodaja.<br />
Unikatni rokodelski izdelki<br />
Navzven se predstavljamo z izdelki<br />
lastnega programa, za katere smo v avgustu<br />
2003 prejeli certifikat obrtne zbornice<br />
Slovenije - izdelek domače obrti. Komisija<br />
pod predsedstvom prof. dr. Janeza Bogataja z<br />
veseljem pozitivno ocenjuje izdelke Varstveno<br />
delovnega centra Zagorje, ker predstavljajo<br />
kakovostno smer izdelovanja unikatnih<br />
rokodelskih izdelkov, piše na certifikatu.<br />
Vsem 25 izdelkom je skupna slovenska<br />
narodna vezenina, sama ali v kombinaciji<br />
z najrazličnejšim papirjem, lepenko. Vsi<br />
uporabljeni materiali so naravi prijaznega<br />
izvora.<br />
Izdelujemo tudi papirno galanterijo,<br />
ki obsega darilno embalažo, voščilnice za<br />
vse priložnosti, različne mape, kuverte z<br />
oblogo za pošiljanje občutljivih predmetov,<br />
navadne kuverte večjih dimenzij in<br />
podobno. S temi izdelki cenovno in izvedbeno<br />
uspešno konkuriramo na trgu, saj se<br />
prilagajamo željam naročnika. Uspeh pri<br />
prodaji dosegamo z visokokakovostnimi<br />
izdelki in ker se natančno držimo dogovorjenih<br />
rokov.<br />
Naši izdelki kot ročno delo najvišjega<br />
Pomembni smo vsi skupaj • stran 14
kakovostnega razreda potujejo v obliki<br />
poslovnih daril po domovini in tujini.<br />
Nenehno vračanje kupcev potrjuje pravilnost<br />
naše poslovne politike in nam vliva<br />
zaupanje v naše delo. Trgovina, ki ima prostore<br />
v novem varstveno delovnem centru,<br />
bo naše izdelke še približala vsem, ki bodo<br />
želeli kupiti nekaj posebnega, enkratnega<br />
zase ali kot darilo.<br />
Vzoren delovni elan dosegamo z izjemno<br />
pripadnostjo vseh zaposlenih zavodu. Vsak<br />
od zaposlenih opravlja po več delovnih<br />
nalog. Strokovni delavci imajo natančno<br />
določene delovne naloge, kar onemogoča<br />
kakršnokoli toleriranje brezdelja. Vsak sam<br />
mora v vseh pogledih odgovorno upravljati<br />
s svojim delovnim področjem.<br />
Vzpostavljen imamo krožni sistem<br />
vodenja, ne piramidnega. To nam omogoča<br />
podajanje misli, rok in dela, s čimer krepimo<br />
čut, da vsak zaposleni prispeva svoj<br />
delež tako pri viziji zavoda kot rezultatih<br />
dela.<br />
V zavodu je cenjeno in pomembno vsako<br />
delo, pomembni smo vsi skupaj. Dobri<br />
rezultati dvajsetletnega delovanja našega<br />
zavoda so tako zasluga vseh zaposlenih.<br />
Gradimo na sposobnostih vsakogar<br />
V slovenskem prostoru smo dokazali,<br />
da lahko v neprofitni organizaciji, ki<br />
je načeloma odvisna od proračuna, veliko<br />
sredstev pridobimo z lastnim delom. To je<br />
v slovenskem prostoru še vedno prej izjema<br />
kot pravilo. Z denarjem, ki ga zaslužimo<br />
s koristnim delom, nagradimo sodelavce<br />
- varovance, financiramo razvoj zavoda,<br />
omogočamo nadstandardne storitve za<br />
varovance in kupujemo material za lastni<br />
proizvodni program. V višji standard varovancev<br />
sodijo izleti, pikniki, športna in<br />
kulturna udejstvovanja, vključevanje v igre<br />
specialne olimpijade, abilimpiade, kvize,<br />
letovanje varovancev na morju…<br />
Mnogi se sprašujejo, od kje vsem zaposlenim<br />
toliko energije in moči. Če si dober<br />
strokovnjak, če resnično delaš s srcem<br />
in dušo, če si predan svojemu poklicu,<br />
potem te poklic uresničuje, samo delo te<br />
ne izčrpava, ampak daje še novo energijo.<br />
Tako pri nas ne poznamo izgorevanja na<br />
delovnem mestu.<br />
Reševanje problemov varovancev in njihovih<br />
staršev pomenijo osebju potrjevanje<br />
institucije kot celote. Vloženi trud nam<br />
vračajo rezultati dela in dejstvo, da je postal<br />
Varstveno delovni center Zagorje v teh letih<br />
prepoznaven v slovenskem prostoru.<br />
Zadovoljni so varovanci, njihovi starši,<br />
okolje nas je lepo sprejelo, zaposleni v<br />
zavodu smo del skupnosti, smo cenjeni.<br />
Starši nam prepustijo svoje odrasle otroke,<br />
katerih povprečna starost je 32 let, brez<br />
skrbi v varstvo, da se lahko posvetijo svojemu<br />
delu v službi oziroma se kot upokojenci<br />
razbremenijo. Naši varovanci v večini<br />
še živijo pri starših, v zavod pa hodijo na<br />
delo od šestih do dveh.<br />
Za pravilnost usmeritve našega dela smo<br />
dobili tudi soglasje staršev, tako da skupaj<br />
z njimi ustvarjamo dobro vsebino dela<br />
zavoda. Na varovance ne gledamo kot na<br />
ljudi s pomanjkljivostmi, temveč iščemo njihove<br />
sposobnosti in potem na njih gradimo.<br />
Pri svojem delu ne gledamo, kje in kdaj kdo<br />
naredi napako, temveč znamo ceniti, kar<br />
damo dobrega drug drugemu.<br />
Mirne duše lahko rečem, da stremimo<br />
k visokim ciljem. Ko se prebijamo do njih,<br />
vedno znova doživljamo veliko nepozabnih<br />
trenutkov, ki nas osrečujejo. V takšnem<br />
delovanju smo kot velika družina, za nas<br />
je pomemben vsak posameznik. Brez negovanja<br />
in širjenja čuta odgovornosti bi<br />
bila namreč ogrožena vsa naša prihodnost.<br />
Trdno verjamem, da moramo vsi zavestno<br />
razvijati čut odgovornosti, in se naučiti, ne<br />
delovati le zase, temveč v dobrobit celotne<br />
skupnosti in vsakega posameznika v njej.<br />
Z ljubeznijo, dobroto in odgovornostjo<br />
bomo delovali tudi naprej. V letu 2005<br />
bomo namreč predali svojemu namenu<br />
prvo stanovanjsko skupnost v Zasavju,<br />
kjer bo bivalo šestnajst stanovalcev. Morda<br />
nam uspe tudi to, da ustanovimo zaščitene<br />
delavnice oziroma socialno podjetje.<br />
foto: Roman Rozina<br />
foto: Roman Rozina<br />
Nastop folklorne skupine varstveno delovnega centra<br />
na otvoritveni sve~anosti<br />
Naše močno vodilo in stalni cilj je ohraniti<br />
in poglabljati naše sodelovanje s kooperanti.<br />
Zainteresirani smo tudi za uspešno<br />
trženje izdelkov lastnega programa, kar bo<br />
možno v naši novi trgovini.<br />
Nenazadnje, že vseskozi si prizadevamo<br />
in stremimo k temu, da si v bližnji<br />
prihodnosti kot socialni zavod pridobimo<br />
certifikat odličnosti. Tako po strokovni in<br />
končno tudi po prostorski strani imamo<br />
zdaj vse pogoje, da prejmemo ta za nas zelo<br />
pomemben certifikat.<br />
Direktorica Varstveno delovnega centra Zagorje Ana Režun se je tudi z izvirni izdelki varovancev zahvalila za<br />
pomo~ in podporo<br />
Pomembni smo vsi skupaj • stran 15
Zadruga za razvoj podeželja Jarina<br />
Zajeziti izseljevanje<br />
Tanja Garantini<br />
s podeželja<br />
Poklic kmeta, kmetice bi moral biti eden najbolj cenjenih poklicev vsake<br />
družbe, saj je tisti, ki prvi zagotavlja naš vsakdanji kruh, kot so imele navado<br />
reči naše babice. Pa je res tako?<br />
V današnji družbi, ko čas neizmerno hiti, pogosto pozabljamo na ta<br />
plemeniti poklic, na ljudi, ki še vedno, kljub globalizaciji trga z živili in nizkim<br />
odkupnim cenam pridelkov s kmetij, vztrajajo na svojih kmetijah in pridelujejo<br />
kakovostne in zdrave pridelke. Še več, veliko izmed njih se jih odloča za<br />
preusmeritev kmetij v ekološke ali za registracijo dopolnilne dejavnosti na<br />
kmetiji. Da bi dosegli še višjo kvaliteto in v upanju, da bodo dosegli višje<br />
prodajne cene. Pa se lahko ponovno vprašamo, ali se kot potrošniki dovolj<br />
zavedamo njihovega truda in kvalitete njihovih pridelkov?<br />
Center za razvoj Litija se je uspešno<br />
prijavil na javni razpis za sofinanciranje<br />
stroškov vzpostavitve in delovanja<br />
podeželskih razvojnih jeder na območju<br />
občin Posavskega hribovja: Dol pri Ljubljani,<br />
Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje<br />
ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče.<br />
Namen projekta Vzpostavitev razvojnega<br />
podpornega jedra za dvig kvalitete življenja<br />
na podeželju je soočanje s problemi kmetijstva<br />
in njihovo reševanje. Rezultat tega pro-<br />
Na predstavitvenih delavnicah razstavljeni izdelki<br />
jekta je tudi v letu 2004 nastala nova pravna<br />
oseba: Zadruga za razvoj podeželja Jarina.<br />
Zadruga Jarina<br />
Jarina je staro ime za mlado žito, ki<br />
simbolizira nekaj novega, mladega, nekaj,<br />
kar bo raslo in se razvijalo, postajalo vse<br />
močnejše, boljše in uspešnejše. Tako smo<br />
danes del osmih tovrstnih razvojnih jeder<br />
v Sloveniji, katerih skupni cilj je trženje<br />
kmetijskih proizvodov in storitev, dvig<br />
kvalitete življenja na podeželju, zajezitev<br />
opuščanja kmetijskih površin in izseljevanja<br />
s podeželskega prostora.<br />
Na Dolah pri Litiji, v tipičnem<br />
podeželskem okolju, kjer se zadnje čase<br />
veliko ukvarjajo prav s problemom<br />
izseljevanja mladih v mesta in posledično<br />
opuščanjem kmetij, si je zadruga Jarina uredila<br />
svoje poslovne prostore. V opuščenih<br />
spodnjih prostorih stare osnovne šole<br />
imamo tudi manjšo učilnico, ki sprejme<br />
kakšnih dvajset udeležencev, ter prostor, ki<br />
bo namenjen embaliranju izdelkov.<br />
Embaliranje izdelkov in njihovo trženje<br />
pod skupno blagovno znamko Jarina<br />
predstavlja zadnji del verige, kjer se bodo<br />
med seboj povezali vsi člani razvojnega<br />
jedra. Do trženja njihovih izdelkov pa čaka<br />
vsakega posameznika različno dolga pot, ki<br />
je odvisna predvsem od njegove odločnosti<br />
in že izvedenih aktivnosti.<br />
Trženje izdelkov je tesno povezano tudi<br />
z zagotavljanjem kakovosti, zato bodo za<br />
posamezne sklope izdelkov oblikovani<br />
pravilniki, ki bodo določali, kakšno kvaliteto<br />
morajo posamezni proizvodi dosegati.<br />
Da pa ne bo posameznik prepuščen sam<br />
sebi, mu Jarina skozi celoten proces<br />
priprave proizvoda za trg omogoča potrebne<br />
informacije ter strokovna svetovanja in<br />
izobraževanja, od splošnih usposabljanj do<br />
ozkih strokovnih znanj.<br />
Oblikovanje {estih skupin<br />
V letu 2004 smo s projektom in<br />
možnostmi vključevanja vanj seznanjali<br />
širšo javnost in animirali posameznike, da<br />
se vključijo v najrazličnejše aktivnosti.<br />
Glede na interese in znanja posameznikov<br />
je bilo oblikovanih pet ciljnih skupin. Te zajemajo<br />
predelavo sadja, peko kruha, potic,<br />
peciva in izdelovanje testenin, pridobivanje<br />
oglja na tradicionalen način, domačo<br />
in umetno obrt ter rejo drobnice. Šesta<br />
skupina pa je ostala odprta za vse, ki želijo<br />
razvijati kmetijo v katerikoli drugi smeri.<br />
Vsi vključeni prejemajo bilten Jarina,<br />
ki jih seznanja z aktualno tematiko,<br />
načrtovanimi usposabljanji, javnimi razpisi.<br />
Za ciljno skupino Domača in umetna<br />
obrt je bil oblikovan poseben program<br />
usposabljanj, kjer se posameznik seznani<br />
z osnovnimi poslovnimi funkcijami ter<br />
trženjem. Pri poslovnih knjigah je vsak<br />
izmed udeležencev spoznal enostavno knjigovodstvo,<br />
kako izdajati račune, deloma<br />
pa tudi to, kako vrednotiti izdelke. Vsak<br />
posameznik izdela tudi svoj poslovni načrt<br />
za obdobje štirih let.<br />
Na delavnicah mentor in posameznik<br />
kritično ocenita vsak izdelek ter pripravita<br />
predloge za izboljšave tako kakovosti kakor<br />
tudi izgleda. Ob koncu programa vsakemu<br />
udeležencu pripada dvajset svetovalnih ur<br />
za pripravo na registracijo osebnega dopolnilnega<br />
dela. Ta oblika registracije mu daje<br />
možnost za legalno prodajo doma izdelanih<br />
izdelkov domače in umetne obrti.<br />
V letošnjem letu se je tega programa<br />
udeležilo deset udeležencev, ki imajo danes<br />
že pripravljeno serijo kvalitetnih izdelkov<br />
za trg, pridobili pa so tudi znanja, s katerimi<br />
bodo lahko samostojno vodili svojo<br />
Zajeziti izseljevanje s podeželja • stran 16
dejavnost.<br />
Podobni programi so oblikovani tudi za<br />
druge ciljne skupine, kjer pa bodo usposabljanja<br />
nekoliko obsežnejša, saj se navezujejo<br />
na registracijo dopolnilne dejavnosti<br />
na kmetiji.<br />
Splošna usposabljanja pripravljamo na<br />
podlagi izraženega interesa. Največ zanimanja<br />
zaznavamo za krajše delavnice, kjer<br />
se predstavijo možnosti za kandidiranje na<br />
javnih razpisih, za pridobivanje nepovratnih<br />
sredstev iz strukturnih skladov, za predstavitev<br />
pogojev in možnosti registracije<br />
različnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.<br />
Pogosto pa je tudi povpraševanje po<br />
računalniških tečajih in tečajih angleškega<br />
jezika.<br />
Pomo~ pri pripravi vlog<br />
Registracija dopolnilne dejavnosti na<br />
kmetiji se zelo pogosto ustavi pri zagotavljanju<br />
ustreznih sanitarno-tehničnih pogojev.<br />
Za ustreznost prostorov je potrebno<br />
precej finančnih sredstev, ki jih investitorji<br />
v večini primerov ne morejo zagotoviti v<br />
celoti. Rešitev so nepovratna sredstva, ki jih<br />
je mogoče pridobiti prek javnih razpisov,<br />
vendar pa zahtevajo pripravo razpisne dokumentacije.<br />
Le-ta je zelo obsežna, saj zajema<br />
tehnično dokumentacijo, poslovni načrt in<br />
samo razpisno dokumentacijo, zato Jarina<br />
s skupino sodelavcev posameznikom nudi<br />
pomoč pri pripravi tovrstnih vlog. Le tako<br />
bomo lahko hitreje prišli do želenih registracij<br />
dopolnilnih dejavnosti in posledično<br />
proizvodov za trženje pod blagovno<br />
znamko Jarina.<br />
foto: Boris Skalin<br />
Če se odločate za preusmeritev<br />
kmetije, če razmišljate o registraciji<br />
dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če<br />
vas zanima kakršnokoli sodelovanje,<br />
če rabite pomoč…<br />
Veseli vas bomo vsak ponedeljek,<br />
torek in četrtek na Dolah pri Litiji.<br />
Lahko nas pokličete na telefonski<br />
številki (01) 89 62 712 ali (051) 312<br />
739, ali pa nam pišete na elektronski<br />
naslov: tanja.garantini@cr-litija.si<br />
Povečanje podjetniških aktivnosti na<br />
podeželju dolgoročno pomeni ustvarjanje<br />
novih delovnih mest in ustvarjanje<br />
dodatnega dohodka, posredno pa ohranjanje<br />
poselitve na demografsko ogroženih<br />
območjih ter večjo privlačnost našega<br />
podeželja, kar je globalni cilj Jarine.<br />
Projekt in vse aktivnosti, ki jih izvajamo,<br />
so plod partnerskega delovanja občin Litija,<br />
Šmartno pri Litiji, Trbovlje in Radeče,<br />
Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije<br />
- Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana,<br />
Kmetijsko gozdarske zadruge Litija, Kmetijske<br />
zadruge Trebnje, Zavoda republike<br />
Slovenije za zaposlovanje ter gospodarskih<br />
družb Litijska mesarija in Toneli. Struktura<br />
partnerjev tako pokriva področje vodenja,<br />
usposabljanj, promocije in trženja.<br />
Boljšega in hitrejšega razvoja podeželja<br />
ne bo brez tistih, ki največ prispevajo k<br />
razvoju podeželja: kmetic in kmetov, prebivalcev<br />
podeželja ter tistih, ki verjamejo, da<br />
so proizvodi iz slovenskega podeželja zares<br />
kakovostni in vredni svoje cene.<br />
Zajeziti izseljevanje s podeželja • stran 17
Osemnajsta Levstikova pot<br />
Z dobrotami<br />
Ana Potisek<br />
posejan pohod<br />
Levstikova pot je najbolj množična pohodniška prireditev v Sloveniji. Nastala<br />
je leta 1987, po literarnem vzoru Levstikovega Popotovanja od Litije do Čateža,<br />
v potopisno obliko skritega literarnega programa.<br />
Pisatelj se je na pot podal na Martinovo leta 1857, v precej intimni družbi,<br />
s prijateljem in starikavo babo, da nama je odnašala in pot kazala. Sodobniki<br />
pa se na pot odpravljajo precej bolj množično. Prvič se je na 22 kilometrov pot<br />
odpravilo kakšnih štiristo pohodnikov, pred leti pa se je ta številka povzpela<br />
že tja do dvajset tisoč. Letošnja deževna sobota ni bila naklonjena ustvarjanju<br />
številčnih rekordov, precej tisoč hodoljubov pa tudi ni odvrnila.<br />
Zbudili smo se v mokro megleno jutro in<br />
človek bi najraje ostal pod odejo. Iz postelje<br />
naju je dvignilo cingljanje telefona. Klical je<br />
brat Jože - z njim sva se menila za pohod<br />
- če dogovor velja. Odločitev je padla. Pobasala<br />
sva vsak svoj ruzak in marelo ter iz<br />
Selška pohitela proti Rodnemu vrhu, kjer<br />
naju je Jože že čakal z vročo kavo in šilcem<br />
žganja.<br />
Popotovanje smo pričeli kar tam, na<br />
Rodnem vrhu, približno osem kilometrov<br />
iz Litije. Tako nismo bili čisto uradni pohodniki,<br />
ker se naš pohod ni začel na startu<br />
v Litiji, kjer dobiš izkaznico, da se lahko<br />
kasneje po točkah poštempljaš.<br />
Ura je že minila osem, a je šlo že kar<br />
nekaj skupin pohodnikov mimo. Nekateri<br />
tihi, oviti v bunde in pelerine, drugi že<br />
veselo razpoloženi in brez strahu pred<br />
močo, ki jo je obetal vztrajni dež.<br />
Tudi mi smo se podali za njimi. Opazili<br />
smo, da so nekateri že dodobra oblateni.<br />
Hkrati smo se odločili, da jih čimveč prehitimo,<br />
z namenom, da pot pred nami ne bo<br />
preveč zmezgana. Vžgali smo zato precej<br />
hud tempo hoje. Kljub naloženemu ruzaku<br />
in z marelo v roki nam je kar dobro šlo.<br />
Pri zidanici Jožeta Zadražnika v Vinjem vrhu<br />
foto: Franci Mencinger<br />
V Biču pri Tomažičevih so ponavadi<br />
ponujali suho sadje, sušeno v stari domači<br />
parni ob poti. Letos te ponudbe ni bilo,<br />
svojo posebnost je razkazovala sama parna<br />
in marsikateri jo je ujel v fotografski objektiv.<br />
Le nekaj sto metrov dalje nas je<br />
pozdravil preko ceste razpet napis<br />
Dobrodošli. Liberški gasilci so pripravili<br />
pestro izbiro vsega mogočega. Poskočna<br />
domača glasba, prešerno nasmejani obrazi,<br />
vonj po pečenicah, kislem zelju in ostalih<br />
dobrotah so te kar vlekli pod njihove šotore.<br />
Stežka smo se odtrgali in nadaljevali pot<br />
proti Preski, kjer je bilo za tiste, ki jim je<br />
tekočina že pošla, zopet dovolj podpore v<br />
mladem doma pridelanem vinu.<br />
Proti koncu naselja smo naleteli na<br />
razcep trase. Smerokaz na meji je nakazoval<br />
dve poti. Zraven je stal čeden gospod,<br />
ki nam je obrazložil, da obstajata dve vari-<br />
Z dobrotami posejan pohod • stran 18
anti pohoda. Južna, v smeri Primskovega,<br />
ki je krajša, in druga na levo, čez Grmade.<br />
Ta pa je nekoliko daljša, a prava Levstikova.<br />
Odločili smo se za slednjo in zakoračili na<br />
mokro, blatno pot. Presneto dobro si moral<br />
gledati pod noge, da nisi ostal v blatu ali<br />
zagazil v kako z listjem prekrito lužo.<br />
Končno smo prišli do makadamske<br />
ceste, ki je vodila navzdol proti Gobniku,<br />
prijetnem porobnem naselju z vinogradi na<br />
pobočju. Že od daleč se je zaslišal glas harmonike,<br />
objel nas je prijeten vonj pečenega<br />
kostanja in mesnih dobrot. Vsakih nekaj<br />
metrov so domačini ponujali kaj posebnega.<br />
Pohodnikov se je tu zbralo že precej<br />
in dobre volje ob mladem vinu res ni manjkalo.<br />
Niti slabo vreme ni moglo pokvariti<br />
tega vzdušja.<br />
Ustavili smo se pri Bajčevi zidanici.<br />
Lačni smo bili že, zato smo si privoščili<br />
dober domač kruh iz krušne peči in zas’ko.<br />
Mhmm, kako je bilo dobro! Ob igranju<br />
domačih melodij v živo na Bajčevi terasi<br />
smo se tako podprli za nadaljevanje poti<br />
med vinogradi in dalje do Moravč. Tam<br />
je najbolj obiskana domačija Resnikovih,<br />
kamor je Levstik, pravijo, rad zahajal<br />
zaradi Tone, Resnikovega dekleta, ki mu je<br />
ogrevalo srce.<br />
Nekaj korakov dalje smo zavili desno,<br />
na travnik, mimo rastlinjaka Klinc. Hoja<br />
po travniku se je prav prilegala. Toda, glej<br />
ga, šmenta. Zaustavil nas je potok brez<br />
mostička ali vsaj brvi. Kaj pa sedaj? Nič.<br />
Preskočiti ga bo treba. Veliko smeha, malo<br />
pa tudi strahu pred namočeno zadnjico.<br />
Vzeli smo malo zaleta in je kar šlo. Zadnjo<br />
plat pa si je res namočil en gospodič za<br />
nami, ker mu je ob doskoku spodrsnilo. V<br />
takem vremenu in hladu je bila to, kljub<br />
obilici smeha, precej neprijetna zadeva.<br />
Ubrali smo jo mimo Mizarstva Gabrovka<br />
in naprej po dolini. Asfaltna cesta je bila<br />
malce ubijajoča, pa tudi noge so nas opozarjale<br />
na že prehojeno pot. Nismo se vdali.<br />
Zavili smo desno v klanec proti Čatežki<br />
gori. Hud hrib za že malo utrujene veseljake.<br />
Pa nič ne de, na vrhu nas je spet čakala<br />
okrepčilo: pijača, bučni kruh in pecivo.<br />
Nekoliko smo si oddahnili, ko smo izvedeli,<br />
da je do Čateža še kakih dvajset minut. Da<br />
ni več daleč, je bilo moč ugotoviti že po<br />
igranju, ki se je slišalo iz tiste smeri.<br />
Spustili smo se po klancu navzdol.<br />
Prehoditi smo morali še kos gozdne poti in<br />
končno zadnji klanec do Čateža.<br />
Ura je bila enajst in še nekaj, ko smo<br />
prispeli na cilj. Postavljenih je bilo polno<br />
stojnic s sladkimi in slanimi dobrotami,<br />
s čajem, kuhanim vinom. Ponudba vsake<br />
sorte. Vsega je bilo dovolj in še čez, le<br />
strehe, kamor bi se pred vztrajnim dežjem<br />
spravil na suho, nikjer. Mokri - znotraj<br />
od potu, zunaj od blata in dežja - smo<br />
zgubljeno tavali in iskali suh prostor, da<br />
bi se malo prislonili in sede morda pojedli<br />
topel golaž. Nič od tega. Edina streha je<br />
bila lastna marela. Mendrali smo in začelo<br />
nas je pošteno hladiti, zato smo jo porinili v<br />
gostilno Pri Tončki.<br />
Končno smo bili na suhem in na toplem.<br />
Še posebej nas je ogrela vroča goveja juha,<br />
pečenice in zelje. Seveda smo morali hitro<br />
pospraviti s krožnikov, kajti ljudje so kar<br />
drli v oštarijo in iskali prostor, da sedejo.<br />
Prav pusto nam je bilo stopiti ven na<br />
hladno, znova na dež in veter.<br />
Ura je bila šele poldan. Da nas ne bi<br />
zopet nahladilo, smo se odločili, da ne<br />
bomo čakali razhodnje in avtobusov,<br />
ki so bili predvideni za prevoz domov.<br />
Lastnonožno smo jo puhnili navkreber<br />
proti Zaplazu in se do cerkve na hribu že<br />
dobro ogreli.<br />
Odpravili smo se proti Primskovem.<br />
Nasproti so nam prihajali pohodniki, ki so<br />
ubirali južno traso. Nemalokateri se nam je<br />
čudil, da se že vračamo, in to kar peš.<br />
Noge nas res niso več najbolje ubogale<br />
in komaj smo prikrevsali do Vinjega vrha.<br />
Ustavili smo se pri Zadražnikovi zidanici,<br />
kjer je bil ob treh blagoslov vina. V vinski<br />
kleti je obred opravil šmarski župnik<br />
Marjan Lampret. Po končanem obredu je<br />
sledila bogata pogostitev, ki se je zavlekla<br />
v noč. Še sreča, da nas je od tam odpeljala<br />
svakinja Helena. Res si ne znam predstavljati,<br />
kako bi sicer prepešačili še pot preko<br />
Preske in Liberge do doma.<br />
Kljub naporu, še posebej zaradi<br />
deževnega vremena, je bil pohod enkraten.<br />
Bil je moj prvi po Levstikovi poti, čeprav<br />
je že dopolnil polnoletnost: prav letos je bil<br />
organiziran osemnajstič.<br />
Le če se udeležiš pohoda, spoznaš<br />
njegov čar in ugotoviš, kaj vse so domačini<br />
pripravljeni ponuditi za dobro počutje pohodnikov<br />
in za prešerno nasmejane obraze.<br />
Zagotovo je ob jasnem sončnem vremenu,<br />
ko te prevzemajo razgledi po okoliških hribovjih,<br />
navdih še mnogo večji.<br />
Povem vam, udeležujte se takih pohodov.<br />
Meni je žal, da se ga nisem že prejšnjekrate.<br />
Ruzake z malico pustite doma, s seboj<br />
vzemite le dobro voljo in pa fotoaparat, ki<br />
je nam letos prav gotovo manjkal. Za vse<br />
drugo poskrbijo domačini.<br />
foto: Jure Nagode<br />
Tudi blatne gazi niso bile ovira<br />
foto: Franci Mencinger<br />
Gasilci so pohodnikom na Libergi pripravili {otor<br />
foto: Jure Nagode<br />
V dežju je {e malicanje zahtevalo nekaj spretnosti<br />
foto: Franci Mencinger<br />
Zbor dežnikov na cilju na ^atežu<br />
Z dobrotami posejan pohod • stran 19
Skupno na~rtovanje prostora<br />
Zasavje dobiva<br />
Polona Ojster{ek Zor~i~<br />
prostorski na~rt<br />
10. novembra 2004 je bil v Trbovljah podpisan dogovor o skupnem<br />
načrtovanju prostorskih ureditev regionalnega pomena za regijo Zasavje.<br />
Predlog za podpis dogovora je, na osnovi pobude s strani regije, podal minister<br />
za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, podpisali pa so ga predstavniki<br />
udeleženih občin Hrastnik, Litija, Radeče, Šmartno pri Litiji, Trbovlje in Zagorje<br />
ob Savi, Agenciji Republike Slovenije za regionalni razvoj, Ministrstva za<br />
promet.<br />
Dogovor je podlaga za program priprave regionalne zasnove prostorskega<br />
razvoja, kar je naslednji pravno-formalni korak. Program sprejme programski<br />
svet, ki je odgovoren za vsebinsko usmerjanje izdelave regionalne zasnove.<br />
Sestavljajo ga predstavniki ministrstev, občin udeleženk, Regionalnega centra<br />
za razvoj in državne agencije za regionalni razvoj.<br />
Naštetim pripravljalnim aktivnostim sledi izbor izvajalca, pripravijo se<br />
strokovne podlage, določijo se izhodišča in cilji prostorskega razvoja regije.<br />
Izbiri najboljše variantne rešitve sledi zadnja faza, v kateri se obravnava in<br />
potrdi predlog regionalne zasnove prostorskega razvoja.<br />
foto: Polona Ojsteršek Zorčič<br />
Takšen je zelo grob opis aktivnosti, ki<br />
potekajo v času izdelave regionalne zasnove<br />
prostorskega razvoja. Postopek je razdeljen<br />
v štiri faze in lahko traja več let, kar potrjujejo<br />
tudi trije pilotni projekti, izvedeni v<br />
koroški in savinjski regiji ter v jugovzhodni<br />
Sloveniji.<br />
Zaradi pogostih vprašanj o razliki med<br />
regionalno zasnovo prostorskega razvoja<br />
in regionalnim razvojnim programom bom<br />
najprej opisala vsak dokument posebej, kar<br />
bo omogočilo lažje razumevanje pomena<br />
regionalne zasnove.<br />
Regionalni program in regionalna<br />
zasnova<br />
Regionalni razvojni program je dokument,<br />
ki je nastal na podlagi Zakona o<br />
spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.<br />
Kot temeljni programski in izvedbeni<br />
dokument opredeljuje, kje se regija nahaja<br />
danes, kaj želi doseči v prihodnosti in kako<br />
bo to dosegla.<br />
Vsebinsko se deli na strateški in izvedbeni<br />
del. V prvem delu je analizirano trenutno<br />
stanje v regiji, opredeljeni so vizija, cilji in<br />
strategije za dosego teh ciljev. V izvedbenem<br />
delu regionalnega razvojnega programa pa<br />
so opredeljeni konkretni programi oziroma<br />
projekti, ki se bodo izvajali na ravni regije,<br />
in s katerimi bodo doseženi v strateškem<br />
delu programa opredeljeni cilji.<br />
Dokument je hkrati podlaga in okvir<br />
za zagotavljanje finančnih sredstev za tiste<br />
projekte, ki so v dokumentu opredeljeni kot<br />
prednostni.<br />
Regionalna zasnova prostorskega razvoja<br />
je prostorski partnerski akt države in<br />
občin, planski dokument, katerega osnovni<br />
namen je izdelava prostorskega akta, ki<br />
pravno omogoča izvedbo projektov oziroma<br />
programov navedenih v regionalnem<br />
razvojnem programu.<br />
Z regionalno zasnovo se načrtujejo zasnove<br />
prostorskih ureditev in z njimi prostorsko<br />
in funkcionalno povezanih območij,<br />
za katere se država in občine udeleženke<br />
dogovorijo, da jih bodo načrtovale skupaj,<br />
zlasti pa prostorske ureditve državnega<br />
Zasavje dobiva prostorski na~rt • stran 20
pomena, omrežja komunalne infrastrukture<br />
in druge ureditve lokalnega pomena, ki so<br />
zaradi prostorske povezanosti in soodvisnosti<br />
s prostorskimi ureditvami državnega<br />
pomena skupnega pomena za državo in<br />
občine, prostorske ureditve, ki jih drugi<br />
predpisi določajo kot ureditve regionalnega<br />
pomena in območja naravnih vrednot<br />
državnega pomena, kar je osnova za<br />
zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo<br />
ohranjanje narave.<br />
Zakon o urejanju prostora v 47. členu<br />
pravi, da je regionalna zasnova dokument<br />
usmerjanja prostorskega razvoja, ki ob<br />
upoštevanju usmeritev strategije prostorskega<br />
razvoja Slovenije in v povezavi z drugimi<br />
razvojnimi dokumenti določa zasnove<br />
z državo in občinami usklajenih prostorskih<br />
ureditev. K temu zakonu je bil 4. marca<br />
letos sprejet še Pravilnik o podrobnejši vsebini,<br />
obliki in načinu priprave regionalne<br />
zasnove prostorskega razvoja ter vrstah<br />
njenih strokovnih podlag, ki natančneje<br />
določa kako in kaj se izvaja v postopku<br />
izdelave regionalne zasnove prostorskega<br />
razvoja.<br />
Kaj je regionalno?<br />
Eno izmed ključnih vprašanj je nedvomno,<br />
kaj sploh je regionalno, katere vsebine<br />
so regionalnega pomena? Seveda ne gre za<br />
preprosto seštevanje in odštevanje v slogu:<br />
prostorske ureditve državnega pomena<br />
plus/minus prostorske ureditve občin je<br />
enako prostorske ureditve oziroma vsebine<br />
regije.<br />
Upoštevati je potrebno, da morajo pri<br />
teh vsebinah imeti skupen interes tako vse<br />
občine udeleženke kot tudi država. Če ima<br />
občina X namen urediti novo glavno cesto<br />
med krajema A in B, je potrebno vedeti, ali<br />
imajo tudi občine Y, Z in W te regije kakšno<br />
korist zaradi te ureditve. In nenazadnje, kaj<br />
ima, razen zadovoljstva občanov v občini X,<br />
od tega država.<br />
Le v kolikor ta cesta pomeni boljšo<br />
povezanost občine X z občinami Y, Z, W,<br />
kar lahko pomeni boljši pretok delovne sile<br />
med sosednjimi občinami, lažji in hitrejši<br />
dostop do surovin, lažji dostop za turiste<br />
in drugo, kar povečuje gospodarsko rast<br />
občine in celotne regije, s tem pa posredno<br />
tudi države, je ta cesta vsebina regionalnega<br />
pomena.<br />
Podobne zgodbe se odvijajo na področju<br />
energetike, okolja in narave, komunalne<br />
infrastrukture.<br />
Regije: da ali ne<br />
Regija je pri uveljavljanju svojih interesov<br />
močnejša, kot je lahko posamezna občina.<br />
Dobro razvite regije prinašajo državi večjo<br />
gospodarsko rast, policentrični razvoj pa<br />
na različne načine - z razvojnimi programi,<br />
spodbudami in sofinanciranjem - spodbuja<br />
tudi Evropska unija.<br />
Sedanja ureditev neformalnih regij oziroma<br />
pokrajin je naredila veliko vrzel med upravljanjem<br />
na državnem in lokalnem nivoju.<br />
Ta se kaže na vseh področjih načrtovanja<br />
in upravljanja, najbolj pa je prizadeto prav<br />
prostorsko planiranje. Nenačrtovani ali<br />
slabo načrtovani posegi v prostor lahko<br />
pustijo trajne negativne posledice, kar<br />
je popolnoma v nasprotju z ideologijo o<br />
trajnostnem razvoju, načrtovanju v dobro<br />
današnje in prihodnjih generacij.<br />
Kljub temu se vprašanje, ali je na majhnem<br />
slovenskem prostoru potrebno imeti<br />
regije, še vedno pojavlja.<br />
Neformalne regije, ki ne izhajajo iz<br />
resničnih zaključenih prostorskih in gravitacijskih<br />
enot, ter se odvisno od dnevne<br />
politike celo spreminjajo, niso dobra<br />
osnova za načrtovanje uravnoteženega<br />
razvoja. Stabilnost regionalne delitve je<br />
enako pomembna kot kakovost programov,<br />
s katerimi želimo zagotoviti konkurenčnost<br />
regij v evropskem prostoru.<br />
Do zapletov na področju določanja<br />
območja ureditve, torej na prostorsko in<br />
funkcionalno zaokroženem območju, ki<br />
naj bi ga prostorski akt regionalna zasnova<br />
obravnaval, in določanju vsebin ne bi prihajalo,<br />
če bi bile regije institucionalizirane.<br />
Torej, če bi bila regija skupnost, ki bi urejala<br />
in upravljala svoje zadeve. S tem bi bil rešen<br />
tudi problem z izbiro prostorskih vsebin<br />
regionalnega pomena in še kaj, vendar<br />
predlog Zakona o spodbujanju skladnega<br />
regionalnega razvoja junija letos na vladi<br />
ni bil sprejet.<br />
Zasavska regija<br />
Slovenija je glede na uredbo Sveta evropske<br />
skupnosti o teritorialni členitvi za<br />
potrebe statistike po številu prebivalcev in<br />
velikosti obravnavana kot ena regija. Kako<br />
bo v prihodnje, je odvisno od naše politike.<br />
Vsekakor je za Slovenijo, njen enakomeren<br />
razvoj in zmožnost konkuriranja v svetu<br />
delitev na regije potrebna, vprašanje je le<br />
velikost oziroma število regij. Trenutno je v<br />
veljavi delitev na statistične regije.<br />
Regionalne zasnove prostorskega razvoja<br />
in regionalni razvojni programi vseh<br />
regij v Sloveniji so tako temeljili in se<br />
zaenkrat izvajajo v statističnih regijah. V<br />
Zasavju je situacija še nekoliko drugačna,<br />
saj je bil že pred sprejemom Zakona o<br />
urejanju prostora v veljavi Zakon o postopnem<br />
zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik<br />
in razvojnem prestrukturiranju regije. V<br />
ta zakon so poleg občin statistične regije<br />
Zasavje vključene še občine Laško, Litija in<br />
Radeče, od junija 2002 pa še Šmartno pri<br />
Litiji. To pri postopku izvajanja regionalne<br />
zasnove ni pomenilo nobene večje ovire, le<br />
občina Laško je, razumljivo, odstopila od<br />
dogovora, ker je že vključena v izvajanje<br />
regionalne zasnove Savinjske regije. Prav<br />
tako je bil že pred uveljavitvijo Zakona o<br />
urejanju prostora izbran izvajalec, družba<br />
Savaprojekt, ki je in bo, zaradi poznavanja<br />
prostorskih aktov in načrtovanja, z Regionalnim<br />
centrom za razvoj in Uradom<br />
za prostorski razvoj Ministrstva za okolje,<br />
prostor in energijo, sodelovala pri vseh<br />
pripravljalnih aktivnostih.<br />
Kljub nezaupljivosti lokalnih skupnosti<br />
do regionalizma je zakonodaja pred nekaj<br />
leti ustvarila dovolj dobro sistemsko ureditev,<br />
ki je omogočila nastanek regionalnih<br />
razvojnih programov. Ti se bolj ali manj<br />
uspešno izvajajo v vseh slovenskih regijah.<br />
Programi so večinoma dobro začrtali razvojne<br />
projekte, s katerimi želijo odpraviti<br />
največje pomanjkljivosti v regijah in zagotoviti<br />
njihov razvoj. Težave pa se pojavljajo,<br />
ker je za izvedbo teh projektov potrebna<br />
tudi regionalna zasnova prostorskega razvoja,<br />
ki pa je v večini slovenskih regij še<br />
vedno v fazi nastajanja ali se še sploh ni<br />
začela izvajati.<br />
Med manjšino tistih regij, ki so pričele s<br />
postopkom, je končno tudi Zasavje.<br />
foto: Polona Ojsteršek Zorčič<br />
Zasavje dobiva prostorski na~rt • stran 21
V deželi Boži~ka in Nokie<br />
Mateja Golouh<br />
Romana Vozelj<br />
Zvezdana Lamov{ek Golob<br />
Fuad Behari~<br />
Tatjana Zupanc<br />
Barbara Kaluža<br />
Finske izku{nje za<br />
zasavske {ole<br />
Regionalni center za razvoj je v okviru projekta mobilnosti Leonardo da<br />
Vinci od 2. do 17. oktobra na Finskem organiziral usposabljanje Znanje za<br />
poslovanje. Izmenjave smo se udeležili predstavniki Gimnazije in srednje<br />
ekonomske šole Trbovlje, Gimnazije Litija, Regionalnega centra za razvoj,<br />
Srednje šole Zagorje in Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje. Vsi smo<br />
v svojih okoljih aktivno vključeni v mednarodne projekte, v spodbujanje<br />
podjetništva ter v sodelovanje s podjetji v Zasavju.<br />
Udeleženci smo svojim delodajalcem redno poro~ali<br />
o na{em delu<br />
foto: Tatjana Zupanc<br />
Intenziven, pester in skoraj do sekunde<br />
natančno načrtovan dvotedenski program<br />
smo povsem uresničili, saj so bili finski<br />
partnerji - sodelovali smo z eno njihovih<br />
najboljših politehniških šol Vocational<br />
Teacher Education College - pri njegovem<br />
izvajanju požrtvovalni in dosledni. Predstavili<br />
so nam številne projekte, ogledali<br />
smo si različne izobraževalne in druge razvojne<br />
ustanove v osrednji regiji in njenem<br />
glavnem mestu Jyväskylä.<br />
Tako smo se seznanili z uspešnim finskim<br />
načinom povezovanja izobraževalnih<br />
ustanov in gospodarskih družb, ki bi jih<br />
lahko koristno uporabili tudi v našem<br />
lokalnem okolju. Isto velja za njihove<br />
izkušnje pri prilagajanju strokovnih šol<br />
zahtevam trga in pri krepitvi socialnega<br />
partnerstva v regiji.<br />
Prav tako smo pridobili nova znanja<br />
ter spoznali njihove oblike in metode<br />
dela na področju poklicnega vodenja in<br />
svetovanja dijakom ter študentom rednega<br />
izobraževanja in pri izobraževanju odraslih.<br />
Fincem smo predstavili slovenski sistem<br />
izobraževanja, sami pa spoznali njihovega<br />
s številnimi horizontalnimi in vertikalnimi<br />
možnostmi za prehode med programi.<br />
Izmenjali smo izkušnje pri različnih tehnikah<br />
poučevanja kot so učenje na osnovi<br />
projektov, učenje na praktičnih primerih,<br />
spoznavali posebne načine in pristope v<br />
okviru Team Academy.<br />
Ob predstavitvi Internacionalizacije v<br />
poklicnem izobraževanju učiteljev, ki sodi<br />
med projekte udejanjanja vizije o Evropi<br />
brez meja, smo spoznavali njihove izkušnje<br />
in iskali možne rešitve pri prostem pretoku<br />
delovne sile, kapitala, blaga in storitev. Program<br />
nam je omogočal aktivno sodelovanje<br />
v okviru rednih predstavitev ali posebnih delavnic,<br />
kjer smo spoznavali, kako je stalnica<br />
vseh vsebin uveljavljanje vseživljenjskega<br />
učenja, mrežno povezovanje in učenja na<br />
daljavo.<br />
Usposabljanje je vključevalo tudi obisk<br />
in predstavitev Regionalnega sveta osrednje<br />
Finske ter ogled tehnološkega parka<br />
in inkubatorja. Spoznali smo, kako v<br />
regiji deluje socialno partnerstvo, navezali<br />
smo stike z izobraževalnimi in razvojnimi<br />
ustanovami ter podjetji, s katerimi bomo<br />
morda skupaj uresničevali naslednje<br />
mednarodne projekte.<br />
Finska je po velikosti šesta evropska<br />
država - je kar štirinajstkrat večja<br />
od Slovenije - ima pa 5, 2 milijona<br />
prebivalcev. Nizka gostota poselitve<br />
je posledica tega, da kar tretjina<br />
njenega ozemlja leži onkraj severnega<br />
tečajnika, površino pa pokriva tudi<br />
več kot šestdeset tisoč jezer. Zato ni<br />
čudno, da je izvirno ime Finske Suomi,<br />
kar pomeni dežela jezer in barij.<br />
Svojo identiteto si je morala Finska<br />
izboriti na prepihu dveh velikih<br />
narodov, ki sta jo ves čas ogrožala,<br />
a ji hkrati dala pomemben pečat. Na<br />
eni strani so Švedi, od katerih so se<br />
Finci ločili šele v začetku 19. stoletja,<br />
ko so se podali pod zaščito Rusije.<br />
Tam pa so decembra 1917 izkoristili<br />
notranjepolitične težave Rusije in<br />
razglasili neodvisnost.<br />
Danes je Finska demokratična republika,<br />
ki od drugih evropskih držav<br />
izstopa tudi po tem, da je predsednik<br />
ženska, Tarja Halonen. Med skandinavskimi<br />
državami je najbolj naklonjena<br />
evropskemu povezovanju. Članica<br />
Evropske unije je postala leta 1995, za<br />
razliko od drugih dveh skandinavskih<br />
članic je takoj prevzela tudi skupno evropsko<br />
valuto. Leta 2006 bo skupaj z<br />
Avstrijo predsedovala Evropski uniji.<br />
Finske izku{nje za zasavske {ole • stran 22
Kako to po~nejo Finci<br />
Tudi na Finskem se dijaki neradi odločajo<br />
za nekatere poklice. Podobno kot pri nas so<br />
med ogroženimi poklici mizar, ključavničar,<br />
kuhar, natakar, oskrbnik, medicinska<br />
sestra… Da bi povečali priljubljenost teh<br />
poklicev, so ob finančni podpori Ministrstva<br />
za šolstvo izdali zgoščenko, ki vključuje<br />
pesmice, s katerimi skušajo že najmlajšim<br />
na zabaven način predstaviti in priljubiti te<br />
poklice<br />
Zanimiv je projekt, namenjen učiteljem,<br />
ki že vrsto let učijo v poklicnih šolah. S<br />
pomočjo projekta jim je bilo omogočeno, da<br />
so se imeli možnost za obdobje treh mesecev<br />
zaposliti v zasebnem podjetju v panogi,<br />
za katero izobražujejo svoje dijake. Odzivi<br />
učiteljev so bili zelo pozitivni, glavni prednosti<br />
takšnega dela pa sta, da so na takšen<br />
način vzpostavili osebne stike z ljudmi, ki<br />
delajo v podjetjih, kamor pošiljajo dijake<br />
na prakso, in pridobili izkušnje, kaj vse naj<br />
bi se dijaki naučili. Pomembna prednost<br />
je tudi, da so kljub težavam, s katerimi se<br />
srečujejo pri delu, dobili moč in pogum, da<br />
še naprej vztrajajo v svojem delu.<br />
Navdušeni smo bili nad projektom<br />
Podjetništvo kot del vseživljenskega<br />
učenja, v katerem sodelujejo dijaki in<br />
mentorji različnih srednjih šol. Dijaki ustanovijo<br />
podjetje, ki deluje eno šolsko leto,<br />
šola pa jim zagotovi prostor in ustrezne<br />
pripomočke, pri čemer nekatere prispevajo<br />
tudi dijaki sami. Svoje izdelke ali storitve<br />
ponujajo na trgu, zaslužek pa si razdelijo.<br />
Če želijo, lahko delajo tudi popoldne, po<br />
končanem pouku in med vikendi. Podjetje<br />
uradno ni registrirano, ima pa odprt<br />
bančni račun in plačuje zahtevane davke.<br />
Cilj projekta je, da dijaki na lastni koži<br />
izkusijo realnost podjetništva ter pridobijo<br />
ključna podjetniška znanja in spretnosti:<br />
kako pričeti s samostojno dejavnostjo, registracija<br />
podjetja, vodenje poslovnih knjig,<br />
pridobivanje strank, zaprtje podjetja…<br />
Jyväskylä je deveto največje finsko<br />
mesto. Leži v osrčju centralnega<br />
področja. V tej regiji živi več kot 160<br />
tisoč prebivalcev, polovica v samem<br />
mestu. Od Helsinkov je oddaljena 270<br />
kilometrov. Je najhitreje razvijajoče se<br />
področje Finske, ki je znano po svoji<br />
poslovni odličnosti in visoki kvaliteti<br />
življenja. Zato se sem ne priseljujejo<br />
posamezniki iz vse Finske in tudi<br />
tujine.<br />
Mednarodna mešanica tradicionalnih<br />
in visoko tehnoloških podjetij<br />
ustvarja okolje, ki je središče inovacij<br />
in mrežnih povezav. Na drugi strani<br />
je Jyväskylä tudi zelo živahno<br />
študentsko mesto, saj je že vsak tretji<br />
mimoidoči študent. Na njenih priznanih<br />
izobraževalnih ustanovah, kot<br />
so Univerza, Politehnika in Inštitut za<br />
poklicno izobraževanje, študira kar<br />
35 tisoč študentov, med njimi tudi<br />
Slovenci.<br />
Razvojno delo je v veliki meri<br />
usmerjeno na področje poklicnega<br />
izobraževanja, kar izraža tudi njihov<br />
slogan Spretna Centralna Finska.<br />
Da pridobijo konkretne posle, obiskujejo<br />
različna podjetja in samozavestno predstavljajo<br />
svojo ponudbo. Sprva, to je v nižjih letnikih<br />
so jim zaupane bolj enostavne naloge,<br />
na primer pošiljanje pisem strankam,<br />
urejanje lastne internetne strani, z leti, ko<br />
imajo več znanja, pa pridobivajo vse bolj<br />
zahtevne naloge.<br />
V Team Academy nimajo učiteljev, ki bi<br />
bili odgovorni za njihovo delo, ampak mentorje,<br />
ki jih samo vodijo in usmerjajo. Team<br />
ima dvakrat tedensko sestanek, na katerem<br />
razpravljajo o različnih temah. Včasih temo<br />
določi mentor, včasih študentje sami.<br />
Menijo, da je najboljši način učenja dialog.<br />
V primeru, ko kakšen študent ne želi<br />
delati v tempu, kot ga narekuje skupina, ga<br />
preprosto izločijo. Zato morajo biti študenti<br />
visoko motivirani in samodisciplinirani, saj<br />
mentor in kolegi nikakor ne podpirajo<br />
njegove lenobe. Če študent sprevidi, da<br />
mu takšen način šolanja ne ustreza, ali pa<br />
ga skupina izloči, se raje vključi v običajno<br />
izobraževanje.<br />
Študenti se že v prvem letniku dogovorijo,<br />
da bodo ves zaslužek podjetja<br />
namenili za potovanje okoli sveta, ki se ga<br />
udeležijo vsi člani skupine. Ob zaključku<br />
izobraževanja napišejo esej, s katerim<br />
dokažejo svoje znanje in sposobnosti.<br />
Po končanem izobraževanju lahko podjetje<br />
posluje naprej. Po njihovih izkušnjah<br />
približno tretjina študentov nadaljuje z<br />
delom v teh podjetjih.<br />
Opisani in še nekateri drugi projekti,<br />
ki so nam jih predstavili, kažejo,<br />
da izobraževanje na Finskem vključuje<br />
povezovanje med šolo, podjetji in drugimi<br />
ustanovami, spodbuja podjetništvo in<br />
skupinsko delo pri mladih ter jih navaja na<br />
vseživljenjsko učenje.<br />
Team Academy<br />
Zelo zanimiv primer, kako spodbujati<br />
podjetništvo, skupnisko delo in odgovornost,<br />
je Team Academy. Študentje, ki obiskujejo<br />
Jyväskylä Polytechnic, imajo možnost,<br />
da se kot redni študentje izobražujejo na<br />
precej drugačen način - tako, da ustanovijo<br />
pravo podjetje. Skupine sestavijo na podlagi<br />
testov osebnosti, tako da združujejo osebe<br />
različnih sposobnosti, običajno pa je v vsaki<br />
do petnajst članov.<br />
Študentje sami zberejo in uredijo vso dokumentacijo.<br />
Potrebna znanja pridobivajo<br />
iz knjig, saj morajo na teden predelati do<br />
dve knjigi s seznama zahtevane literature.<br />
foto: Antti Laitinen<br />
Skupinski portret udeležencev in gostiteljev na Politehniki Jyväskylä<br />
Finske izku{nje za zasavske {ole • stran 23
Finsko pestijo podobni problemi kot<br />
Slovenijo: nizka rodnost, staranje prebivalstva,<br />
preseljevanje ljudi iz obrobja v večja<br />
mesta, visoka stopnja brezposelnosti… Ker<br />
se zavedajo, da bodo ti problemi precej<br />
vplivali na njihovo prihodnost, se poskušajo<br />
že danes pripraviti na njihove posledice.<br />
Zgleden izobraževalni sistem<br />
Pri oblikovanju slovenskega izobraževalnega<br />
sistema smo se v marsičem zgledovali<br />
po nordijskih sistemih, tudi finskem, ki v<br />
krogu razvitih slovi kot eden uspešnejših in<br />
kakovostnejših.<br />
Finski šolski sistem je po strukturi<br />
zelo podoben slovenskemu, po vsebinah<br />
pa zelo drugačen. Otroci se vključijo v<br />
obvezno izobraževanje pri sedmih letih,<br />
osnovnošolsko izobraževanje pa praviloma<br />
traja devet let. Tako osnovno šolanje pri<br />
šestnajstih letih. Manj uspešni učenci imajo<br />
na voljo še deseto leto, v katerem dokončajo<br />
svoje obveznosti, ki jim jih ni uspelo v<br />
rednem času. Pri tem imajo po zakonu<br />
pravico do dodatne pomoči.<br />
Osnovno izobraževanje je popolnoma<br />
brezplačno, vključuje pa tudi dnevni topli<br />
obrok.<br />
Srednje šole trajajo le tri leta, prav tako<br />
kot pri nas pa se delijo na splošne in poklicne.<br />
Sistem opravljanja izpitov je popolnoma<br />
drugačen kot v Sloveniji. Dijaki lahko<br />
sami odločajo, koliko izpitov in katere<br />
bodo poskušali opraviti v določenem času,<br />
seveda pa morajo v obdobju treh let opraviti<br />
vse izpite, ki jih šola določi.<br />
Izpitni sistem je dokaj podoben izrednemu<br />
študiju v Sloveniji: šest tednov predavanj,<br />
katerim sledi teden izpitov. Kdo<br />
ne opravi izpita, ponovno posluša le predavanja,<br />
kjer je bil negativno ocenjen, in mu<br />
ni treba ponavljati celotnega letnika. Dijaki<br />
se odločajo predvsem na podlagi svojih<br />
sposobnosti.<br />
Predmetniki v osnovnih in srednjih<br />
šolah so podobni slovenskim: matematika,<br />
materin jezik, tuji jeziki, fizika, zgodovina,<br />
geografija, kemija, podjetništvo...<br />
Na Finskem uporabljajo sistem<br />
točkovanja, ko dijaki in nato tudi študentje<br />
z različnimi projekti, seminarskimi<br />
nalogami in predstavitvami zbirajo tako<br />
imenovane kreditne točke. S pomočjo teh<br />
točk opravljajo tudi selekcijo pri vpisu v<br />
nadaljnje šolanje.<br />
Po končani srednji šoli se lahko dijaki<br />
vpišejo na univerzo ali na politehniko, kar<br />
je skupno ime za visoke strokovne šole s<br />
področja turizma, podjetništva… Študij na<br />
univerzi traja tri ali pet let, na politehniki pa<br />
tri leta in pol ali štiri leta in pol.<br />
Finci so upravičeno ponosni na svoj<br />
sistem izobraževanja in na uspehe, ki jih<br />
dosegajo. Zavidanja je vreden podatek, da<br />
ima približno dvajset odstotkov ljudi na<br />
Finskem univerzitetno izobrazbo, odstotek<br />
pa bi bil še višji, če bi k njim prišteli še tiste,<br />
ki so končali visoke strokovne šole<br />
Finski izobraževalni sistem velja za<br />
foto: Tatjana Zupanc<br />
Med tujci prevladuje mnenje, da so<br />
Finci zadržani, molčeči in zaprti vase,<br />
da se znajo razveseliti le, kadar pregloboko<br />
pogledajo v kozarec. Vendar<br />
je ta predsodek že po nekajdnevnem<br />
druženju izginil, saj so nas očarali s<br />
svojo gostoljubnostjo in prijaznostjo.<br />
Finci, umeščeni na rob Skandinavskega<br />
polotoka, se po koreninah<br />
ločijo od svojih sosedov, saj skupaj<br />
z Estonci in Madžari sodijo v ugrofinsko<br />
skupino narodov. Finščina se<br />
zelo razlikuje od drugih jezikov, ki<br />
jih poznamo, vendar je v Jyväskyli<br />
skoraj nemogoče srečati osebo, ki ne<br />
bi pogovorno obvladala angleškega<br />
jezika.<br />
Odlikuje jih njihova neposrednost,<br />
kar povedo, pa prej dvakrat premislijo,<br />
tako da se na njihovo besedo res lahko<br />
zaneseš.<br />
zglednega, ker je enostaven, jasen, pregleden<br />
in, kar je najpomembnejše, daje zelo<br />
dobre rezultate. Cilj izobraževalne politike<br />
pa je udejanjanje koncepta vseživljenjskega<br />
učenja, nadaljnje dvigovanje splošnega<br />
izobrazbenega standarda in izboljševanje<br />
kakovosti.<br />
S samo izvedbo projekta, toplim sprejemom<br />
in ustrežljivostjo finskega partnerja<br />
smo bili zelo zadovoljni, saj so bila predavanja<br />
in predstavitve dobro organizirane in<br />
izvedene. Z osebnim pristopom in novimi<br />
prijateljstvi je mit o pregovorno hladnih<br />
severnjakih povsem skopnel.<br />
Zadovoljni smo tudi, ker smo se začele<br />
zasavske srednje šole in Regionalni center<br />
za razvoj tesneje povezovati med seboj.<br />
Nekatera pridobljena znanja, izkušnje<br />
in ideje bomo lahko prej, druga pa kasneje<br />
prenesli v naše okolje, kjer je stopnja povezanosti<br />
med izobraževalnimi institucijami<br />
in gospodarskimi družbami relativno šibka.<br />
Na ta način bi lahko prispevali k večji medsebojni<br />
prilagodljivosti zasavskih šol in podjetij,<br />
dolgoročno gledano pa tudi h krepitvi<br />
socialnega partnerstva v regiji.<br />
Dragoceno pa je tudi, da poznamo<br />
številne nove možnosti, da smo bolje<br />
pripravljeni na izzive, ki jih bo prihodnost<br />
zagotovo prinesla.<br />
Ob koncu projekta smo udeleženci ocenili program in naredili analizo prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj<br />
Finske izku{nje za zasavske {ole • stran 24
Mednarodna razvojna konferenca<br />
Dejan Zupanc<br />
Zanimanje za zasavske<br />
izku{nje in znanje<br />
V Zagorju je od 21. do 23. septembra<br />
potekala mednarodna poslovna konferenca,<br />
ki se jo je udeležilo 25 predstavnikov regionalnih<br />
agencij ter služb, ki se ukvarjajo z<br />
regionalnim razvojem v vseh delih nekdanje<br />
Jugoslavije: iz Bosne in Hercegovine, Črne<br />
Gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije in<br />
Srbije. Organizacija konference sodi v sklop<br />
Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evrope,<br />
hkrati pa predstavlja nadgradnjo številnih<br />
študijskih potovanj ter medsebojnih stikov.<br />
U~inkoviti na~ini spodbujanja<br />
regionalnega razvoja<br />
Konferenco z naslovom Učinkoviti<br />
načini spodbujanja regionalnega razvoja sta<br />
simbolično odprla, z nagovorom v slovenskem<br />
jeziku, veleposlanik Irske v Sloveniji<br />
Gary Ansbro ter vodja predstavništva Evropske<br />
komisije v Sloveniji Erwan Fouéré.<br />
Oba sta poudarila, da je cilj Evropske unije<br />
povezovanje in odpravljanje razvojnih<br />
razlik med državami unije in državami<br />
jugovzhodne Evrope. Slovenijo sta izpostavila<br />
kot zgleden primer delovanja na<br />
tem področju. Udeležencem konference sta<br />
sporočila, da naj vztrajajo pri razvoju svojih<br />
okolij, pri tem pa obilo izkoriščajo izkušnje,<br />
ki jih imajo Regionalni center za razvoj in<br />
druge razvojne ustanove.<br />
Po koncu uradnega dela je Tomo Garantini<br />
predstavil regijo Zasavje ter Regionalni<br />
center za razvoj, področja njegovega dela<br />
in uspehe, ki jih je dosegel na področju<br />
podjetniškega razvoja, razvoja človeških<br />
sposobnosti in pri prostorskem razvoju.<br />
V naslednjih treh dneh so sledile<br />
predstavitve posameznih področij dela in<br />
Celotna ekipa udeležencev je na konferenci<br />
dobila dober vpogled v delovanje<br />
razvojne agencije ter možnosti nadaljnega<br />
sodelovanja, za katerega smo zelo<br />
zainteresirani.<br />
Amra Jaganjac, RDA Tuzla<br />
podpornega okolja, ki je v Zasavju že vzpostavljeno<br />
in uspešno deluje, delavnice,<br />
kjer so se udeleženci seznanjali z delovanjem<br />
posameznih razvojnih orodij ter mehanizmov,<br />
ter ogledi tehnološkega centra<br />
in podjetniškega inkubatorja. udeleženci<br />
so se tako imeli priložnost dobro seznaniti<br />
z garancijskimi shemami, regionalnim<br />
tehnološkim centrom, skladom dela ter drugimi<br />
oblikami razreševanja brezposelnosti,<br />
s pomenom mednarodnega sodelovanja in<br />
kulturno-promocijskih projektov.<br />
Predstavljenih nam je bilo veliko<br />
različnih, zanimivih tem. Vsi predavatelji<br />
znajo in želijo razložiti temo ter<br />
odgovoriti na zastavljena vprašanja.<br />
Marjan Novak, MPC Čakovec<br />
Prenos znanj v vzhodno Evropo<br />
Regionalni center ima že nekajletne<br />
dobre izkušnje z organizacijo podobnih<br />
srečanj. Le-ta predstavljajo odlično<br />
izhodišče za predstavitev znanja in uspehov,<br />
za izmenjavo mnenj in izkušenj, za<br />
navezovanje poslovnih odnosov in prihodnje<br />
sodelovanje na različnih področjih.<br />
Načelo regionalizma ter s tem povezanega<br />
regionalnega razvoja je namreč na večini<br />
območij bivših jugoslovanskih republik še v<br />
povojih, zato vsem tistim, ki se tam ukvarjajo<br />
s to politiko, izkušnje pri uresničevanju<br />
trajnostnega in stabilnejšega regionalnega<br />
razvoja pridejo pošteno prav. Na tem<br />
področju vidimo v Regionalnem centru za<br />
razvoj veliko poslovno priložnost tudi v<br />
prihodnosti.<br />
Ob zaključku konference so udeleženci<br />
predstavili razmere v svojih okoljih, kot<br />
veliko vrednost konference pa izpostavili<br />
prav možnosti prihodnjega sodelovanja. Po<br />
njihovem mnenju lahko Regionalni center<br />
za razvoj kot ena izmed slovenskih razvojnih<br />
agencij, ki je v času vstopanja Slovenije<br />
v Evropsko unijo pridobila številna dragocena<br />
znanja in izkušnje, veliko prispeva<br />
k širjenju teh znanj v njihovih državah in<br />
sodeluje pri vzpostavljanju razvojne infrastrukture.<br />
Udeležence so najbolj zanimale finančne<br />
vzpodbude ter instrumenti za pospeševanje<br />
razvoja podjetništva in malega gospodarstva<br />
na regionalni ravni. Kot zanimivo so ocenili<br />
predstavitev Regionalnega tehnološkega<br />
centra Zasavje ter njihovega dela na<br />
področju mehatronike. Želijo si sodelovanja<br />
in pomoči pri pripravi projektov za razpise<br />
Strukturnih skladov ter ostalih programov<br />
Evropske unije, na obeh straneh pa obstaja<br />
velik interes za sodelovanje na kulturnem<br />
področju.<br />
Udeležence konference je pozdravil vodja predstavni{tva<br />
Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouéré<br />
Sodelujo~i iz vseh delov nekdanje Jugoslavije so bili s<br />
konferenco zelo zadovoljni<br />
Zanimanje za zasavske izku{nje in znanje • stran 25
Sindikat brezposelnih Slovenije<br />
Renata Žnidar<br />
Pomagati želimo<br />
brezposelnim<br />
Regionalni center za razvoj je sredi<br />
septembra gostil javni pogovor z naslovom<br />
Brezposelnost na piedestalu, ki ga je<br />
pripravil Sindikat brezposelnih Slovenije.<br />
Ta deluje na nacionalni ravni, zadnji dve<br />
leti pa intenzivneje predvsem v štirih<br />
statističnih regijah: zasavski, celjski, podravski<br />
in pomurski. Člane ima tudi iz<br />
ostalih slovenskih krajev, vendar na drugih<br />
področjih Slovenije zaenkrat organizirano<br />
še ne deluje.<br />
Z okroglo mizo, ki so se je udeležili<br />
predstavniki države, med njimi državna<br />
sekretarka Staša Baloh Plahutnik z Ministrstva<br />
za delo, družino in socialne zadeve,<br />
Igor Strmšnik s Službe Vlade Republike<br />
Slovenije za strukturno politiko in regionalni<br />
razvoj, direktor Pospeševalnega<br />
centra za malo gospodarstvo Božo Marot,<br />
predstavniki zavoda za zaposlovanje,<br />
občin, centrov za socialno delo in številni<br />
predstavniki političnih strank, so želeli<br />
brezposelni opozoriti na probleme z delodajalci,<br />
ki ne spoštujejo delovno-pravne<br />
zakonodaje, na ciljne in še bolj ogrožene<br />
skupine brezposelnih, kot jih pozna statistika<br />
zavodov za zaposlovanje, na številne<br />
krivice in na neenakopravnost iniciative, ki<br />
naj bi jo imeli brezposelni.<br />
Predstavniki države so skušali odgovoriti<br />
na številna vprašanja - predvsem je<br />
bilo veliko težav in z njimi povezanih pobud<br />
namenjenih predstavnici Ministrstva za<br />
delo, družino in socialne zadeve, državni<br />
sekretarki Staši Baloh Plahutnik, ki je obljubila,<br />
da bo nekaj pobud skušala vnesti v<br />
nacionalni akcijski program zaposlovanja<br />
za leto 2005.<br />
Statisti~na podoba<br />
Statistika kaže, da je bilo konec oktobra<br />
na republiškem zavodu za zaposlovanje<br />
prijavljenih 92.538 brezposelnih oseb.<br />
V primerjavi s septembrom se je njihovo<br />
število povečalo za dva odstotka, v primerjavi<br />
z lanskim oktobrom pa zmanjšalo za<br />
6,5 odstotka. Med temi je bilo 46,3 odstotka<br />
brezposelnih že več kot leto dni, 27,9<br />
odstotka je bilo iskalcev prve zaposlitve,<br />
28,1 odstotka pa mlajših od 26 let.<br />
V oktobru je zaposlitev našlo 5045 brezposelnih<br />
oseb, kar je 16,7 odstotka manj kot<br />
v septembru ter 3,7 odstotka več kot v oktobru<br />
2003, je zapisano na spletnih straneh<br />
zavoda. Oktobra se je na zavodu prijavilo<br />
11.770 oseb, kar je 18,9 odstotka več kot v<br />
septembru. Med na novo prijavljenimi so<br />
največjo skupino predstavljali iskalci prve<br />
zaposlitve. Skupni odliv iz brezposelnosti<br />
je v oktobru štel 9917 oseb, od katerih se<br />
foto: Roman Rozina<br />
Pomagati želimo brezposelnim • stran 26<br />
jih je 5045 zaposlilo, 4745 oseb je bilo<br />
odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo<br />
zaposlitve, 127 oseb pa je bilo prenesenih<br />
v evidenco oseb, prijavljenih pri zavodu na<br />
podlagi drugih zakonov.<br />
Skupni priliv v brezposelnost je v<br />
letošnjih prvih desetih mesecih znašal<br />
79.040 oseb, kar je pol odstotka več kot<br />
v primerljivem obdobju leta 2003. Največ<br />
jih je kot razlog brezposelnosti navedlo<br />
iztek zaposlitve za določen čas, takih je<br />
bilo 26.199 oseb, 22.326 oseb je bilo iskalcev<br />
prve zaposlitve, 11.123 oseb je bilo<br />
trajno presežnih delavcev in stečajnikov,<br />
preostalih 19.392 oseb pa se jih je prijavilo<br />
iz drugih razlogov. Iz evidenc so med januarjem<br />
in oktobrom izbrisali 82.495 oseb, od<br />
katerih se jih je večina, to je 46.552 ljudi,<br />
zaposlila.<br />
Po zadnjih podatkih o stopnji registrirane<br />
brezposelnosti, ki jo izračunava<br />
državni statistični urad, je bilo septembra<br />
brez dela 10,3 odstotka aktivnega prebivalstva,<br />
kar je enako kot mesec dni prej.<br />
Predstavniki Sindikata brezposelnih<br />
Slovenije so še pred slabi dve uri trajajočim<br />
pogovorom podelili priznanja štirinajstim<br />
organizacijam in ustanovam, ki so jim<br />
že doslej pomagale pri njihovem delu.<br />
Posebne zahvale so prejeli Regionalni<br />
center za razvoj, Zavod Republike Slovenije<br />
za zaposlovanje in njegovi območni enoti<br />
Maribor in Trbovlje, Nova kreditna banka<br />
Maribor in Banka Zasavje, trgovske družbe<br />
Era, Koloniale in Mercator, občini Celje<br />
in Trbovlje ter gospodarske družbe Cetis<br />
Celje, Večer Maribor in Telekom Slovenije.<br />
Kot je po pogovoru povedala vodja<br />
projektnega sveta pri omenjenem sindikatu<br />
Jolanda Lešnik, so bili organizatorji z<br />
udeležbo zadovoljni, prav tako pa tudi z<br />
večino odgovorov in pobud. Tudi v drugih<br />
slovenskih regijah bodo nadaljevali s podobnimi<br />
prireditvami, predvsem pa želijo<br />
uresničiti zastavljene načrte, pridobiti vsa<br />
morebitna sredstva, ki so in bodo na voljo,<br />
dobro sodelovati z državo in resornim<br />
ministrstvom ter predvsem pomagati vsem,<br />
ki se zaradi izgube dela najdejo v nezavidljivem<br />
položaju.
Skupina Orlek<br />
Z okusom<br />
Vlado Poredo{<br />
po premogu<br />
Predno sem se lotil pisanja tega članka, mi je rojilo po glavi, kako sploh<br />
začeti, kakšni so bili vzroki za nastanek skupine Orlek, s kakšnimi cilji smo<br />
ustanovili ansambel, in tako dalje in tako dalje.<br />
No, vse skupaj se je začelo nekega mrzlega novembrskega večera pred<br />
petnajstimi leti - v zdaj že rajnki Jugoslaviji in ob zdaj že rajnkem prazniku<br />
republike - natančneje, 29. novembra 1989 v avli Delavskega doma v<br />
Zagorju.<br />
Spomnim se, da smo z enim avtomobilom<br />
pripeljali kar nekaj fur opreme v avlo,<br />
vse skupaj s strahom začeli postavljati ter se<br />
pripravljati na prvi nastop. Vsi smo bili še<br />
zelo neizkušeni v tem poslu. Edini, ki nas je<br />
hrabril in nam vlival upanje na uspeh, je bil<br />
Nande Razboršek, tedanji direktor ustanove<br />
in človek, ki nam je dovolil nastop v avli.<br />
To je bil po dolgi ledeni dobi rock dogajanja<br />
v Zasavju sploh prvi koncert tovrstne<br />
glasbe. Bili pa smo tudi prvi domači rock<br />
band po zelo dolgem času, ki je nastal v<br />
Zasavju in ki je doma tudi koncertiral. Sam<br />
nastop je minil dokaj hrupno, s kar lepim<br />
številom obiskovalcev, pokazalo pa se je, da<br />
avla Delavskega doma, seveda, zaradi akustike,<br />
ni primerna za to zvrst glasbe.<br />
Nastop smo dobro prestali in v reakcijah<br />
obiskovalcev dobili nekaj samozavesti,<br />
katero smo kasneje krvavo potrebovali. Od<br />
tiste prve zasedbe smo po petnajstih letih<br />
ostali štirje, in sicer brata Tori, Bojan Bergant<br />
in avtor članka.<br />
Po nastopu se je pojavilo vprašanje, kaj<br />
sedaj, kako naprej in kaj sploh ustvarjati. Po<br />
tehtnem premisleku in po nekaj sestankih<br />
smo se odločili, da štartamo z avtorsko<br />
glasbo, oprto na specifičnost okolja v<br />
katerem živimo. Ta prostor in njegove<br />
posebnosti so edinstvene v Sloveniji in<br />
Iz osebne izkaznice<br />
Skupina Orlek ima svoj domicil v<br />
Zagorju ob Savi, v osrčju Slovenije.<br />
Ime je ansambel povzel po hribu na<br />
obrobju Zagorja. Njihova glasba je<br />
mešanica rock’n’rolla, nekakšna folkpunk-polka-rock<br />
glasba, pestra instrumentalna<br />
zasedba jih uvršča v etnofolk<br />
glasbo, besedila pa so praviloma<br />
socialno in humorno obarvana.<br />
Orleki so uspešno nastopali po festivalih<br />
širom sveta: Tanz & Folk Fest<br />
v nemškem Rudolstadtu, poljski Folk<br />
Fiesta, slovenska Druga godba, Musikfest<br />
v ameriškem Bethlehemu, Folkherbst<br />
v nemškem Plauenu, Fringe<br />
festivali po Avstraliji in Novi Zelandiji,<br />
koncertirali so po Madžarski, Avstriji,<br />
Bosni in Hercegovini, Makedoniji in,<br />
seveda, Sloveniji.<br />
Za album Adijo knapi so prejeli<br />
Zlato ptico, nagrado Liberalne<br />
akademije Slovenije in Maršev gojzar<br />
za band leta - nagrado študentskega<br />
radia Maribor. Album je bil nominiran,<br />
prav tako tudi Melodije smoga in premoga,<br />
za Zlatega petelina, ki pa so ga<br />
kasneje prejeli za album Salamurca in<br />
skladbo Na Kum. Risani videospot<br />
za skladbo Perkmandeljc z albuma<br />
TETovirani 3 - delo Dušana Kastelica<br />
- je bil zelo uspešen na številnih festivalih<br />
po vsem svetu.<br />
Danes skupino sestavljajo pevec in<br />
kitarist Vlado Poredoš, harmonikar in<br />
klaviaturist Jure Tori, kitarista Bojan<br />
Bergant in Matej Fele, basist Mitja<br />
Tori, bobnar Miha Koritnik in pihalci:<br />
Miran Mars s saksofonom, Ečo Matko<br />
s pozavno in Janez Tori s trobento.<br />
Orleki na jubilejnem koncertu ob petnajstletnici delovanja v Delavskem domu Zagorje<br />
foto: Roman Rozina<br />
so nam dajale možnosti uspeha. Ker je v<br />
dolini doma pleh muzika, smo jo tako rekoč<br />
morali vključiti v svoj sestav in tako smo<br />
dobili svojo današnjo podobo.<br />
Kasneje se je izkazalo, da smo ubrali<br />
pravo pot.<br />
Z okusom po premogu • stran 28
Adijo knapi (Vlado Poredoš)<br />
Samo nekaj let je še ostalo,<br />
in gverk se bo zaprl,<br />
za njim ostal bo spomenik na trgu<br />
in ob njem zarustan hunt,<br />
donferca ne bo vozila,<br />
kolma na štacjon,<br />
ampak bo utrujena krasila<br />
nov ajzenpon.<br />
Dvesto let je rod za rodom grizel v to<br />
zemljo,<br />
Dvesto let je rod za rodom preklinjal<br />
pod zemljo.<br />
Pesem krampov bo zamrla<br />
in kamerati se bodo razšli,<br />
nekam v kot v muzej se bo zadigal<br />
v štil popljuvan herc.<br />
Kdo odslej bo štrajke delal<br />
in kdo ferdinste klel<br />
kdo odslej bo fano nosil<br />
ko kak hajer bo umrl.<br />
Dvesto let je rod za rodom grizel v to<br />
zemljo,<br />
dvesto let je rod za rodom preklinjal<br />
pod zemljo.<br />
Skozi vašhav bo le vahtar hodil,<br />
skozi gezenke bo vlekel prepih,<br />
nihče ne bo več huntov rajdal<br />
in nihče po hofu klel,<br />
pesem krampov bo zamrla<br />
in kamerati se bodo razšli<br />
in ko se zadnji zajbrovc bo na britof<br />
znajdu<br />
z njim umrl bo še spomin.<br />
Dvesto let je rod za rodom grizel v to<br />
zemljo,<br />
dvesto let je rod za rodom preklinjal<br />
pod zemljo.<br />
očitno iskreni v tem kar delamo. To je bila<br />
dokončna potrditev pravilno izbrane glasbene<br />
usmeritve.<br />
Začele so se koncerti po Sloveniji, intervjuji<br />
po radijskih postajah, prvi nastopi<br />
na Televiziji Slovenija. Skratka, začelo se<br />
je dogajati v velikem slogu. Tudi takratna<br />
oblast v občini se je začela zanimati za našo<br />
dejavnost in zelo hitro smo našli skupen<br />
jezik. Še z večjo vnemo smo se vrgli v delo.<br />
Plod tega sodelovanja je bil prelomni album<br />
Adijo knapi, ki je pošteno zaznamoval ne le<br />
zagorsko dolino, ampak kar celo Zasavje.<br />
Ta album je nastal v zelo kritičnem, če<br />
ne v kar usodnem času za Zasavje. Zlomila<br />
se je stoletna tradicija, pa kaj samo tradicija,<br />
zlomila sta se eksistenca in prihodnost<br />
doline - zaprli so rudnik. Ugasnil je po 240<br />
letih: si lahko zamišljate, koliko rodov je<br />
prestalo to Golgoto, koliko žuljev, koliko<br />
hercev se je premetalo v teh letih.<br />
Sredi vsega tega smo se znašli tudi mi, in<br />
nikoli ne bom pozabil nastopa na ploščadi<br />
pred muzejem narodnoosvobodilnega boja<br />
v Zagorju, kjer smo na dan zmage, 9. maja,<br />
prvič zaigrali skladbo Adijo knapi. Po nekaj<br />
sekund tišine so se razlegli huronski vzkliki.<br />
Dva upokojena rudarja sta prišla k meni<br />
s solzami v očeh in mi povedala, da sem<br />
ta prav. Znašli smo se na pravem mestu v<br />
pravem času.<br />
Na tuje<br />
Z vsakim novim albumom smo zoreli,<br />
prišle so prve nagrade, priznanja, tako<br />
občinske kot na ravni države. Zanimanje<br />
za skupino je raslo, raslo je tudi število<br />
nastopov in navsezadnje se je pojavilo tudi<br />
zanimanje preko državnih meja. Takrat se<br />
je pojavil problem: pojemo namreč v slovenskem<br />
jeziku, za povrh še v zasavskem<br />
dialektu: kdo nas bo razumel?<br />
Na prvo potovanje na severovzhod<br />
Nemčije, v mesto Plauen, smo šli s sila<br />
mešanimi občutki. Vračali smo se z dobrimi:<br />
jezikovne pregrade so premostljive,<br />
vse se da razumeti, če so ljudje pripravljeni<br />
sodelovati. To je bilo poslej naše vodilo, ko<br />
smo nastopali v tujini.<br />
Koncerti in turneje so se le še stopnjevali,<br />
tako da smo prepotovali dobršen del<br />
Evrope v vseh smereh. Pot nas je zanesla<br />
tudi v Avstralijo in Novo Zelandijo, pa na<br />
drugo stran Atlantika, v Združene države<br />
Amerike. Nastopili smo na pomembnem<br />
in velikem festivalu v Betlehemu-PA in<br />
nazadnje - kar je vsaj zame krona kariere - v<br />
slovitem klubu CBGB v New Yorku.<br />
Vmes smo izdajali nove albume, snemali<br />
videospote, med katerimi zaseda častno<br />
mesto Perkmandeljc avtorja Dušana Kastelica,<br />
ki je doživel vsesvetovno slavo.<br />
Lahko bi še našteval stvari, katere so nas<br />
osrečevale in plemenitile, vendar se mi zdi,<br />
da je največji dosežek toa, da so nas za svoje<br />
vzeli ljudje, tako mladi kot tisti starejši, da<br />
so s ponosom rekli: Orleki so pa naši! Tu<br />
se najlepše vidi, da petnajstletni trud ni bil<br />
zaman: pustili smo sledi v kulturi Zasavja,<br />
pustili sledi v ljudeh, ki so nas podpirali in<br />
nas še vedno.<br />
Petnajstletnica, ki smo jo praznovali<br />
20. novembra v Delavskem domu Zagorju<br />
je tako izzvenela v bolj intimnem vzdušju<br />
med prijatelji, tako med glasbenimi gosti<br />
kot poslušalci.<br />
Adijo knapi<br />
Začelo se je obdobje ustvarjalnega<br />
zagona, pesmi so dobesedno vrele iz nas.<br />
Porabili smo vse, kar je ponujalo naše<br />
okolje, od izgleda, navad do knapovskega<br />
slenga, ki je vseskozi dajal dinamiko našim<br />
nastopom.<br />
Prišlo je snemanje prve kasete Funšterc<br />
in jetrnice, nato prve promocije na Plazu,<br />
ki je bila za nas prvi pravi šok, saj se je<br />
zbralo toliko ljudi, da nismo mogli verjeti<br />
očem. Takrat se nam je posvetilo, da ljudje<br />
stojijo za nami, da verjamejo v nas, da smo<br />
foto: Roman Rozina<br />
Z okusom po premogu • stran 29
Umetnostna obrt<br />
Boža Herek<br />
Mojstra Oblaka<br />
oklepi<br />
V prostem času ljudje počno marsikaj. Nekateri posedajo pred televizorjem<br />
in nergajo, kako jim gre vse v življenju narobe, drugi si krajšajo čas z branjem<br />
knjig, nekateri pa prosti čas preživljajo zelo aktivno. Kiparijo, raziskujejo, se<br />
ukvarjajo z lokalno zgodovino, sredi mrzle zime stikajo za vrbovim šibjem in<br />
pletejo košare, koše. No, Martin Oblak iz Svibnega pa ima zelo redek hobi:<br />
je kovač, ki izdeluje oklepe in meče.<br />
V Svibno, vas, ki je bila znana že v srednjem<br />
veku, morda takrat celo bolj kot kasneje,<br />
se pride z dveh strani doline Sopote<br />
po ovinkasti in strmi cesti. Nekoliko poseben<br />
kraj je Svibno, do prišleka vsaj prvi hip<br />
ni najbolj prijazen. A tako je res le nekaj<br />
prvih hipov, ko človek nekajkrat vdihne<br />
ostrejši svež zrak, ko ti močan veter skoraj<br />
vzame sapo, saj tam na vrhu pobočja rad<br />
močno piha. Ko pa se do sitega nadihaš, se<br />
ti zdi, da si prišel pod domači krov. Počutiš<br />
se - kaj veš, zakaj - kot jezdec, ki je premagal<br />
še en greben na poti skozi Posavsko hribovje,<br />
ki je že močno utrujen od poti, zato<br />
svojemu konjiču dovoli, da se napije čiste<br />
studenčnice, spočije in okrepča.<br />
Podobe preteklosti<br />
Kliče te Grajski hrib z ostanki svibenskega<br />
gradu, posejan z redkim in dragocenim<br />
rastlinjem: krajnskim šebenikom, spomladi<br />
bi tam gotovo našel dišeči volčin ali pa zlato<br />
jabolko, kranjsko lilijo, širokolisto lobodiko,<br />
božje drevce in še katerega od številnih rastlinskih<br />
posebnežev.<br />
Tistim, ki bolj malo vidijo ali slišijo,<br />
se zdi, da prepadni Grajski hrib sameva<br />
pust in sam, pozornejšega opazovalca pa<br />
neke sile zvabijo nekaj stoletij nazaj; in<br />
kar mimogrede vidiš, kako bodo zdaj zdaj<br />
čez ozko lino vrgli nepokorno, ponosno<br />
dekle, ki bo utegnila le še zavpiti: Sveti<br />
Križ božji!, da bo čez nekaj desetletij na<br />
mestu, kjer je obležala, menda celo živa,<br />
prav zato zrasla cerkev sv. Križa. V duhu<br />
vidiš mogočni grad, zapravljivo gospodo,<br />
ki kupčka z novci in razmišlja, kje bi lahko<br />
komu še kaj vzela, pa razvratno gospodo,<br />
ki se pozno v noč krohota neslanim šalam,<br />
in ljudstvo tam spodaj - ne uboge dninarje,<br />
pač pa kmete ponosno dvignjenih glav - ki<br />
je pač pripravljeno dati Bogu kar je božjega<br />
in oblasti, kar ta od njih terja.<br />
Tako se zdi prišleku, ki je o Svibnem<br />
kdaj kaj prebral in se potem odločil, da si<br />
mora ta z zgodovino tako bogat kraj ogledati<br />
tudi z lastnimi očmi.<br />
Martin Oblak, možakar na levi strani, srednjeve{ke oklepe izdeluje že skoraj dvajset let<br />
foto: Boža Herek<br />
To je kraj, kjer je vse postavljeno<br />
skoraj navpično v breg, kjer je bilo in je<br />
še poglavitno orodje koš, kjer se je moral<br />
človek pač dvakrat, trikrat bolj potruditi,<br />
da si je ustvaril približno toliko kot nekdo<br />
v dolini. In prav zato so ljudje morda tam<br />
videti nekoliko drugačni. Tudi prišleka prvi<br />
hip pogledajo malo od strani, saj vsak dan<br />
tja pač ne stopi tujec, a ko ta pove, zakaj<br />
je prišel, z njim že hvaležno spregovorijo;<br />
še zlasti, če poznajo koga od njegovih<br />
domačih ali če prišleka zanima kakšna<br />
svibenska posebnost.<br />
Tudi originalov med njimi ne manjka.<br />
Eden od njih je zagotovo kovaški mojster<br />
Martin Oblak.<br />
Da bi se v takšnem kraju kovaški mojster<br />
ne lotil izdelave predmetov iz srednjega<br />
veka, bi bilo kar čudno. Dovolj je bilo,<br />
da je znanec iz sosednje vasi poizvedoval<br />
za mojstrom, ki bi znal narediti kakšen<br />
srednjeveški predmet. Pa je naletel na Martina<br />
in ta je že začel vihteti težko kovaško<br />
kladivo.<br />
Mojstra Oblaka oklepi • stran 30
Martin bo kova~<br />
Martin Oblak se je kovaškega poklica<br />
izučil že leta 1945. Doma je bil z velike<br />
kmetije v Svibnem, kjer je bilo devet otrok,<br />
šest bratov in tri sestre. Čeprav je bilo pri<br />
hiši veliko delovnih rok, pa je vsak par<br />
moral znati narediti kaj drugega. In to zelo<br />
dobro. Tako se je vsak izmed njih izučil<br />
svojega poklica. »Naš oče je skoraj vse znal<br />
narediti sam, le kovač ni bil, pa sem se jaz<br />
odločil za ta poklic«, razmišlja.<br />
Delal je vedno zelo rad; vzgojili so jih<br />
tako, da je delati pač treba, saj na trdi<br />
svibenski zemlji ni šale. Zato je bil Martin<br />
presrečen, ko je dobil zaposlitev v radeškem<br />
prevzgojnem domu, kjer je bil vse do upokojitve<br />
inštruktor in vodja delavnice.<br />
Čeprav še kot zaposlen ni imel veliko<br />
časa, pa si je že tedaj rad odtrgal kakšno<br />
urico in se lotil obdelovanja pločevine.<br />
Saj ni tak človek, da bi mu bilo dolgčas,<br />
a za vsak slučaj se je že tedaj pripravljal<br />
na upokojenska leta, se učil za hobi, ki ga<br />
bo takrat zaposloval. Tako je že takrat rad<br />
vihtel težko kovaško kladivo.<br />
Ko se je upokojil, tega pa je že skoraj<br />
dvajset let, se je začel resno ukvarjati z<br />
oblikovanjem pločevine. Tako zdaj številne<br />
ure - teh skoraj nikoli ne šteje - preživi v svoji<br />
kovaški delavnici. In tam je res kaj videti!<br />
Samo veliko različnih kladiv in orodij je<br />
toliko, da bi bila vsa revija premalo, če bi<br />
hoteli vsaj približno popisati vsa.<br />
mesec dni. Preden pa nastane velik oklep,<br />
mine kar nekaj mesecev.<br />
V začetku ni bilo občudovalcev njegovega<br />
početja, še domači so bolj kot ne vihali<br />
nosove in nejeverno ogledovali njegovo<br />
početje. Le kaj se bo izcimilo iz kosa<br />
vlečene pločevine, so ugibali, ali bo špičasto<br />
ali ploščato? No, potem, ko je nastalo, kar je<br />
moralo nastati, je bilo ugibanj konec. In so<br />
kmalu vedeli po Svibnem kaj počne Martin,<br />
potem je šel glas po Radečah in nato so<br />
zvedeli še drugje, tudi v beli Ljubljani.<br />
Zdaj bi morali tisti, ki bi želeli potešiti<br />
radovednost, kaj zna kovaški mojster oklepov<br />
iz Svibnega, v gostilno k Jurmanu v<br />
Ljubljano. Tam je kaj videti! Poleg oklepov,<br />
ki so že kar Martinova zaščitna znamka, so<br />
na ogled še grbi, ščiti, helebarde, bodala,<br />
kiji in mali ter veliki meči.<br />
Težko jih je le prodati<br />
Več njegovih izdelkov, predvsem čelad,<br />
je tudi na gradu Turjak. Po gradovih in<br />
grajskih prireditvah je Martin svoj čas<br />
tudi veliko nastopal. »Pri moji stojnici je<br />
bilo vedno največ gledalcev, ki so bili zelo<br />
navdušeni nad tem, kar so videli. V kupčije<br />
pa to veliko navdušenje žal ni preraslo«.<br />
Dandanes tako ročno delo nima cene. S<br />
prodajo je nasploh križ. Kmalu po tistem,<br />
ko se je lotil izdelovanja srednjeveških predmetov,<br />
je imel še tri družabnike, vendar je<br />
skupni posel kmalu propadel.<br />
Njegovi oklepi so bili nekaj časa razstavljeni<br />
tudi v prostorih radeške občinske<br />
stavbe. Delovali so mogočno, oblastno, kot<br />
oklepom pritiče. Vendar tudi z domačo,<br />
radeško občino Martin ni prav dolgo<br />
sodeloval. Kmalu je videl, da je najbolje, če<br />
oklepe, ki so bili razstavljeni po občinskih<br />
hodnikih, pospravi.<br />
Je pač tako, da imajo pri nas tisti, ki<br />
se ukvarjajo s turizmom, podjetništvom<br />
in takimi rečmi, polna usta besedi, kako<br />
je treba spodbujati izvirno ponudbo in<br />
pridne roke, pa dajati ljudem na podeželju<br />
možnost, da si prislužijo kak tolar. A ko naj<br />
bi besede meso postale, je klenih pripovedi<br />
hitro konec.<br />
Tistim, ki delajo, pride nekaj drobtinic,<br />
onim, ki prodajajo, pa polni žepi. Je potem<br />
kaj čudnega, če je tak ročni izdelek za<br />
kupce predrag!<br />
Mojstrovi oklepi<br />
Za vsako resno obrtno znanje je najprej<br />
potrebno veselje, potem pa leder zic, kot se<br />
lepo po slovensko reče obilici potrpljenja,<br />
da se nečesa naučiš. Če je Martin sprva<br />
dolge ure strmel v svetlo vlečeno pločevino<br />
in si delal kroje na papir, se je z leti tako<br />
usposobil, da do te faze zdaj pride kar mimogrede.<br />
Tako se pri takšni kovaški obrti namreč<br />
začne: kroj narišeš na papir, ga položiš na<br />
pločevino in zarežeš. Martin se spominja,<br />
da je včasih porabil veliko noči, da je naredil<br />
kroj na papirju. Dandanes pa po sliki<br />
naredi marsikaj, skoraj je ni stvari, ki se<br />
je ne bi lotil in je tudi naredil. Posebej ponosen<br />
je na svoje dvoročne meče, ki jih, kot<br />
pravi, ne zna narediti vsak.<br />
Izdeluje male oklepe za otroke, stare od<br />
deset do dvanajst let, pa miniaturne oklepe<br />
in seveda tiste velike: eden je v višino<br />
meril kar dva metra. Navadno pa velik<br />
oklep v višino meri 170 centimetrov. Če ga<br />
vprašate, koliko časa porabi za kak oklep,<br />
je v zadregi. A po premisleku sešteje, da za<br />
majhen oklep, ob drugem delu, kar kakšen<br />
foto: Boža Herek<br />
Zanimanje za Martinove izdelke je veliko med majhnimi in velikimi<br />
Mojstra Oblaka oklepi • stran 31
Mali nogomet<br />
Litijani presenetili<br />
Stane Kokalj<br />
Evropo<br />
Slovenski mali nogomet, drugje znan pod imenom futsal, je po uvrstitvi<br />
članske vrste na evropsko prvenstvo v malem nogometu pred dvema letoma<br />
ponovno zabeležil velik uspeh. Aktualni državni prvaki v malem nogometu,<br />
ekipe Svea Lesna Litija, se je uvrstila med osem najboljših evropskih ekip.<br />
Dosežek, ki ni odmeval le doma, ampak tudi drugje v Evropi.<br />
Zagotovo gre za največji dosežek slovenskega klubskega malega<br />
nogometa, saj je to prva tako visoka uvrstitev katerega izmed slovenskih<br />
klubov. In tudi veliki brat, čeprav je primerjava nemogoča, se ni nikoli približal<br />
podobni uvrstitvi.<br />
Želja po igranju malega nogometa se je v<br />
letih, ko so dozorevali, sprevrgla v potrebo<br />
po športnem udejstvovanju in doseganju<br />
čim boljših rezultatov. Njihove vrste so se<br />
širile iz tedna v teden, kvaliteta iger se je<br />
dvigovala. Ljubiteljsko igranje nogometa<br />
je rodilo ekipo, ki je želela svoje znanje<br />
pokazati tudi izven občinskih meja. Zato<br />
so sodelovali na različnih turnirjih širom<br />
takratne države in pri tem osvajali tudi zelo<br />
vidne uvrstitve in končne zmage.<br />
Evropsko klubsko prvenstvo, ki ga vodi<br />
Evropska nogometna zveza, UEFA, je<br />
nekakšna liga prvakov, ki je nastala pred<br />
štirimi leti. V njej imajo pravico nastopa<br />
le prvaki posameznih držav, ob njem pa<br />
le še aktualni evropski prvak. Tekmovanje<br />
poteka po turnirskem sistemu: najprej<br />
predkrog, nato osem četrfinalnih turnirjev,<br />
iz katerih se le zmagovalci uvrstijo v dve<br />
polfinalni skupini, za konec pa veliko finale<br />
zmagovalcev obeh polfinalnih skupin.<br />
V vseh dosedanjih štirih tekmovanjih je<br />
Slovenijo zastopala Svea Lesna Litija, saj<br />
je vsa ta leta osvojila naslov najboljšega<br />
v državi. Vedno pa je pristala v skupini z<br />
najvišje rangiranimi ekipami in dlje kot do<br />
drugega mesta ni šlo. To pa je pomenilo<br />
slovo od nadaljnjega tekmovanja.<br />
Tudi letošnji žreb je bil podoben dosedanjim:<br />
nosilec in nesporni favorit skupine<br />
je bil italijanski prvak Arzignano Grifo - mimogrede,<br />
Italija je aktualni prvak Evrope<br />
- z nekaj italijanskih reprezentantov in<br />
naturaliziranih Brazilcev. Za nameček pa se<br />
je naša, sedma skupina pomerila v daljnem<br />
Azerbajdžanu, preostala udeleženca pa<br />
sta bila domači prvak Turan Air in prvak<br />
Latvije Bugroff iz Rige.<br />
Ker je pot v glavno mesto Baku ogromen<br />
strošek za amaterski klub, kot je slovenski<br />
prvak, so dolgo razmišljali, da tja sploh ne<br />
bi šli. Odločili so se tik pred zdajci, ko jim je<br />
na pomoč priskočila občina Litija.<br />
Nagrada za zaupanje je bila neprecenljiva:<br />
zmaga na turnirju in uvrstitev med osem<br />
najboljših ekip stare celine. Oslabljena<br />
ekipa - zaradi ogromnih stroškov je na pot<br />
odšlo manj igralcev kot sicer, bili so tudi<br />
brez potrebne zdravniške službe - je dosegla<br />
tisto, v kar niso morda verjeli niti sami, pri<br />
čemer jih na tem neverjetnem pohodu nista<br />
mogla ustaviti niti bolezen niti zastrupitev<br />
s hrano<br />
Kdo sploh je Svea Lesna Litija<br />
Klub malega nogometa Svea Lesna Litija<br />
je skupinica zagnancev uradno ustanovila<br />
24. decembra 1982 v Vačah, nedaleč stran<br />
od geometričnega središča Slovenije v<br />
Spodnji Slivni. Čisto pravi začetki pa segajo<br />
v čas prvomajskih praznikov leta 1976, ko<br />
se omenjeni zagnanci niso zadovoljili le z<br />
gledanjem privlačnega nogometa.<br />
Ne moremo mimo primerjav o<br />
materialnih možnostih, ki jih ima<br />
klub Svea Lesna Litija in njegovi<br />
konkurenti. Vse ekipe v vrhu evropskega<br />
malega nogometa so profesionalne,<br />
zanje igrajo poklicni igralci, klubski<br />
proračuni so nepredstavljivo visoki (v<br />
Rusiji tudi do pet milijonov dolarjev).<br />
Nekateri igralci z igranjem malega<br />
nogometa letno zaslužijo tudi krepko<br />
več kot sto tisoč evrov. Naši fantje pa<br />
so večinoma dijaki in študentje, tisti, ki<br />
so se že prebili skozi šolanje, pa so zaposleni,<br />
ki v mali nogomet vlagajo svoj<br />
prosti čas in tudi kakšen dan dopusta.<br />
V samostojni Sloveniji je klub postal<br />
eden resnično vodilnih v državi, si pridobil<br />
spoštovanje prav vseh nasprotnikov. Osvojil<br />
je številne zmage na najmočnejših slovenskih<br />
turnirjih: do vključno leta 1995 si je<br />
tako priboril več kot petsto pokalov. Hkrati<br />
s samozavestjo je rasla tudi želja po širši<br />
uveljavitvi, klub se je začel spogledovati z<br />
nastopi v tujini.<br />
V sezoni 1995/1996 je nogomet dobil<br />
domicil pod okriljem Nogometne zveze<br />
Slovenije. Litijani so že v prvi sezoni postali<br />
pokalni prvaki Slovenije, v državnem prvenstvu<br />
pa so zasedli četrto mesto.<br />
Litijani presenetili Evropo • stran 32
Naslednjo sezono, takrat z imenom<br />
sponzorja Assaloni Cosmos, so prvič<br />
postali državni prvaki Slovenije. To jim je<br />
dalo novih moči in iz leta v leto stopnjevalo<br />
njihovo uspešnost. Do danes so zbrali šest<br />
naslovov državnih prvakov in pet pokalnih<br />
lovorik. Kar v treh sezonah so pobrali<br />
dvojno krono.<br />
Prek slovenskih meja<br />
V letu 2000 se je zgodila Evropa:<br />
Evropska nogometna zveza je namreč<br />
mali nogomet uvrstila med svoja uradna<br />
tekmovanja, s čimer se je zanimanje za ta<br />
šport zelo povečalo. Žal tega dejanja niso<br />
spremljali tudi domači sponzorji in donatorji.<br />
Stroški pa so iz leta v leto skokovito<br />
naraščali in v klubu so se le s težavo prebijali<br />
z sredstvi zlatih sponzorjev.<br />
Klub se je tega leta uspel dogovoriti za<br />
dolgoročno sodelovanje z domačim podjetjem<br />
Lesna industrija Litija. To ime se je<br />
po lastniški spremembi v podjetju dopolnilo<br />
v današnje, Svea Lesna Litija.<br />
Čeprav so v začetku tega leta za nekaj<br />
časa ostali brez te sponzorske naveze, so<br />
sezono pod tem imenom pošteno odigrali<br />
do konca in bili spet najboljši.<br />
Pri iskanju novega sponzorja, ki bi<br />
jim dal tudi ime, se je ponovno ponudila<br />
možnost naveze z Sveo. Dogovor je bil<br />
kar hitro sklenjen in tako so v Evropo in<br />
domače prvenstvo odšli z novim-starim<br />
sponzorjem. Za klub je bila ta odločitev<br />
podjetja zelo pomembna: ne samo zaradi<br />
finančne situacije, temveč zaradi tega, ker<br />
je ime Svea Lesna Litija postalo v štirih<br />
letih prepoznavno v Evropi.<br />
V klubu so prepričani, da so tako podjetje<br />
kot občino dostojno predstavili Evropi,<br />
da jih pozna celotni nogometni svet. In ta<br />
ni majhen, kar dokazujejo številna povabila<br />
- nekatera tudi s plačanimi storitvami - na<br />
razna tekmovanja širom Evrope. Nekaterih<br />
so se lahko udeležili, drugim so se morali<br />
zaradi pomanjkanja denarja odpovedati. Velikokrat<br />
so bili na Češkem, v Slovaški, Italiji,<br />
Hrvaški, Franciji. Bili so tudi v Novem<br />
Urengoyu v Rusiji in še marsikje. Vabil je<br />
tudi danes veliko, a se na mnoga, žal, zaradi<br />
suše v blagajni, ne morejo odzvati.<br />
Uvrstitev med osem najboljših evropskih<br />
ekip v malem nogometu je vrhunski<br />
tekmovalni uspeh, hkrati pa prinaša klubu<br />
ogromne finančne obveznosti. Ne glede na<br />
to, ali bodo dobili organizacijo polfinala v<br />
Litiji ali bodo spet morali v svet - znano<br />
je, da gredo lahko v Španijo, Lizbono ali<br />
Charleroi - je to velik dodatni finančni zalogaj,<br />
ki ga bodo le s težavo zmogli. Morda<br />
bo tokrat le nekoliko lažje, saj bo polfinalne<br />
boje z neposrednimi prenosi spremljala tudi<br />
televizija, kar je lahko magnet za morebitne<br />
sponzorje. Mediji, predvsem televizija,<br />
so namreč tisti, ki lahko zanimanje to<br />
športno zvrst dvignejo na višjo raven, na<br />
raven, ki si jo z vsemi uspehi v zadnjih letih<br />
mali nogomet in litijski klub nedvomno<br />
zaslužita.<br />
Uspehi tudi z mladimi<br />
V zadnjih letih so v klubu uspešno gradili<br />
tudi mladinsko ekipo. Njeni uspehi so se v<br />
zadnjih letih stalno povečevali in sledili uspehom<br />
članske vrste: tako so bili že trikrat<br />
povsem na vrhu slovenskih tekmovanj za<br />
mlajše kategorije.<br />
Strokovni kader sestavljajo večinoma<br />
nekdanji igralci, ki so po uspešni karieri<br />
nadaljevali z delom na trenerski klopi.<br />
Zaradi takšnega pristopa v zdajšnji generaciji<br />
igrajo fantje, ki so zrasli v domačem<br />
okolju, kar klubskim delavcem nudi posebno<br />
zadovoljstvo. Za nameček domači igralci<br />
ne igrajo stranskih vlog, ampak so že tudi<br />
člani reprezentance Slovenije.<br />
Kdo so ljudje, ki vsa ta leta vodijo<br />
klub? Že od začetka za vsem stoji<br />
Tone Vrhovec, ki zna s svojo avtoriteto<br />
voditi klub skozi takšne in drugačne<br />
zgode ter nezgode. Njegov brat Andrej<br />
Vrhovec, nekoč tudi igralec državne<br />
reprezentance, je sedaj trener v klubu.<br />
Za papirologijo skrbita Marko Jurjevec<br />
in Stane Kokalj. Predsedniško funkcijo<br />
trenutno opravlja Simon Rusjan, ne<br />
dolgo tega zaposlen v Svei, kjer delo<br />
tehničnega direktorja v litijskem delu<br />
delniške družbe opravlja tudi kapetan<br />
ekipe Borut Kristan.<br />
Litijski mali nogomet je na sploh precej<br />
povezan z reprezentančnim futsalom,<br />
lahko bi celo rekli, da začetki slovenske<br />
malonogometne reprezentance segajo<br />
v Litijo. Tu so, iz svojih vrst, prvi predlagali<br />
selektorja izbrane vrste, in Dušan<br />
Razboršek je s še nekaj litijskimi fanti oral<br />
reprezentančno ledino, od porazov do tudi<br />
odmevnih zmag. Ko so drugi nadaljevali<br />
njegovo delo, so bili igralci litijskega kluba<br />
vedno med nosilci izbrane vrste.<br />
V nadaljevanju sezone<br />
Vsekakor največji trenutki v zgodovini<br />
kluba in igralcev šele prihajajo. Marca bo<br />
na sporedu polfinale evropskega klubskega<br />
prvenstva, ki bo višek vsega dosedanjega<br />
dela Znani so že nasprotniki naših prvakov,<br />
ne pa tudi mesto igranja, za kar se borijo<br />
tudi Litijani. Nasprotniki pa so aktualni evropski<br />
prvak Interviu Boomerang iz Madrida,<br />
portugalski prvak Sporting iz Lizbone<br />
in prvak Belgije ter že dvakratni finalist lige<br />
prvakov Action 21 iz Charleroia.<br />
Ob tem pa Litijane čaka še pohod k,<br />
morda, novemu naslovu v domačem prvenstvu.<br />
Le-to je že deseto uradno prvenstvo<br />
pod vodstvom Nogometne zveze Slovenije.<br />
V vseh teh letih so Litijani sestavljali<br />
mozaik, ki je v letošnjem oktobru z uvrstitvijo<br />
med osem najboljših ekip Evrope dobil<br />
enega izmed najbolj dragocenih drobcev.<br />
Je mogoče storiti še več, je možno poseči<br />
še višje? Pravi športnik bo odgovoril pritrdilno,<br />
mi pa se pustimo presenetiti.<br />
Litijani presenetili Evropo • stran 33
Zadnji brevir<br />
Rde~i Revir<br />
Od{el je ~as<br />
volitev, bratje<br />
Minil je praznik in zastave<br />
povsod že snemamo z drogov,<br />
črepinj vse polno od proslave<br />
in dan kot vsak, čeprav je nov.<br />
je zapisal Franci Lakovič, saj so bile<br />
volitve mimo. In se je ljudstvo oddahnilo,<br />
saj je predvolilni čas vedno zelo naporen.<br />
Iz vseh panojev so se v nič hudega sluteče<br />
sprehajalce zaletavale velike, nasmejane<br />
buče, čeprav je bil Halloween na sporedu<br />
šele čez mesec dni. V poštnem predalu so<br />
se vsako jutro drenjali listi, iz katerih so se<br />
vsipale neverjetne količine jutrišnjih dobrot.<br />
Neprevidni, ki so v takšnih izrednih razmerah<br />
zapuščali svoja bivališča, so tvegali sladkorno<br />
bolezen ali vsaj povišan holesterol,<br />
saj so na vsakem trgu na nič hudega sluteče<br />
prežali aktivisti s skodelico golaža v desni in<br />
palačinko v levi.<br />
O tem, kdaj se je to volilno obredje<br />
začelo, obstaja več teorij, čeprav je jasno<br />
kot beli dan, da so volitve stare toliko kot<br />
človeštvo. Tudi če ste se dokopali samo<br />
skozi prvih nekaj poglavij knjige knjig, bi<br />
vam to moralo postati jasno.<br />
Znano je, da je Bog na prvih volitvah<br />
dobil nič glasov, Satan pa dva. Pred volitvami<br />
je bolje kazalo Bogu, ki je bil takrat<br />
na oblasti, vendar je opozicijski Satan zvito,<br />
s podarjenim jabolkom, pridobil Adama in<br />
Evo, takrat edina vpisana v volilni seznam.<br />
Do prenosa oblasti resda ni prišlo, saj<br />
je Bog oba volivca nagnal iz obljubljene<br />
dežele, opozicijskega prvaka pa stlačil nazaj<br />
v pekel; ampak to je že tema druge razprave<br />
za kdaj drugič.<br />
Iz tistih časov strategom volilnih<br />
kampanj ostaja spoznanje, da se volivce<br />
najboljše na pečene vole, golaž, palačinke<br />
in proviant nasploh lovi.<br />
Mojzes je poročal tudi z naslednjih volitev,<br />
ko je Abel v predvolilnem boju daroval<br />
meso, Kajn pa zelenjavo. Zmagal je Abel,<br />
ki pa je zmago drago plačal, saj je Kajn<br />
slabo prenašal poraze in je tekmeca likvidiral.<br />
Tudi ta razplet si kdaj drugič zasluži<br />
posebno obravnavo, tokrat zabeležimo le<br />
marketinško spoznanje, da je želeno, če v<br />
kotel poleg klorofila tudi kaj stopi.<br />
In so potem Orleki zažagali:<br />
Prvi mahal je z levico,<br />
drugi žugal je desnico,<br />
tretji nudil je resnico,<br />
a mi smo čakali veselico.<br />
Tedaj je rekel Gospod Noetu: »Pojdi v<br />
ladjo ti in vsa tvoja družina; kajti videl sem<br />
te pravičnega pred seboj v tem rodu! Od vseh<br />
čistih živali si vzemi po sedmero, samca in<br />
samico; od živali pa, ki niso čiste, po dvoje,<br />
samca in samico, tudi od ptic pod nebom po<br />
sedmero, samca in samico, da ohraniš pri<br />
življenju zarod po vsej zemlji!<br />
Takrat je Noe dobro zvozil, letošnjega<br />
oktobra so se mu pa stvari precej slabše<br />
izšle. Je imel kar precej težav s štetjem,<br />
verjetno je bil tudi malo v šoku, ker je nanj<br />
padla težka odgovornost in se je obetala<br />
tolikšna moča. Tako se je zgodilo, da jih ni<br />
jemal po sedem in po parih, ampak jih je<br />
vzel 29 od Slovenske demokratske stranke,<br />
23 od Liberalne demokracije Slovenije,<br />
deset od Združene liste socialnih demokratov,<br />
devet od Nove Slovenije, sedem od<br />
Slovenske ljudske stranke, šest od Slovenske<br />
nacionalne stranke, štiri od Demokratične<br />
stranke upokojencev. Šele potem se je vzel<br />
nekoliko v roke in je pobral dva od narodnih<br />
skupnosti, njo in njega, Pozsoncevo in<br />
Battellija.<br />
In ko jih je bilo devetdeset na krovu,<br />
kolikor je znašala nosilnost barke, so dvignili<br />
sidro in odpluli. Za tisoč in še nekaj<br />
tistih, ki se niso uspeli zriniti na krov in so s<br />
solznimi pogledi plavali za ladjo, pa je zapel<br />
Oto Pestner.<br />
Že dneve, in tedne, in leta<br />
stojim na postaji<br />
in čakam kot toliko drugih…<br />
Pomladi 1907 so v Avstriji priredili prve<br />
državnozborske splošne volitve po načelu<br />
en volivec en glas. V volilnem okraju Litija<br />
- Višnja gora - Radeče se je socialdemokrat<br />
Ivan Cankar udaril s Francem Povšetom<br />
iz Slovenske ljudske stranke. Cankarja je<br />
štirinajst dni pred dnevom D - ki se mu<br />
je takrat bogsigavedi kako reklo, ker so se<br />
zavezniki v Normandiji izkrcali nekaj deset<br />
let prepozno, da bi ga tako poimenovali že<br />
takrat - udarilo spoznanje:<br />
Eh, Štefka, težko je biti kandidat, posebno<br />
če propadeš!<br />
Mislim si že: teh petsto glasov bom dobil<br />
tako in tako, tudi če ne letam po deželi kakor<br />
norec. Kaj moram prav v Ljubljani čakati, da<br />
propadem?<br />
Še eno neumnost sem napravil: na Dunaju<br />
si nisem pustil rasti brade. Šele sedaj vem, kaj<br />
pomeni lepa brada! Moj pobožni nasprotnik<br />
je postaven star mož z lepo sivkasto brado in<br />
častitljivo plešo. Njemu sploh ni treba govoriti:<br />
od sramu in žalosti se že vderem v zemljo, če<br />
se le prikaže. Kaj mi potem pomaga moj rožni<br />
venec?<br />
Lofflerjeva Štefka je tako dva tedna pred<br />
drugimi zvedela, da s Cankarjevo poslansko<br />
kariero ne bo nič. Kar so v začetku maja<br />
izvedeli tudi drugi pa je bilo: Lovše je pokasiral<br />
4507 glasov, Cankar pa 1302.<br />
Na letošnjih jesenskih volitvah je Matjaž<br />
Han, socialdemokrat iz Radeč, nabral 1276<br />
glasov. To mu je zadoščalo le za tretje mesto<br />
v laško-radeškem okraju, ker pa mu je uspel<br />
najboljši zasavski približek legendarnemu<br />
Cankarjevemu izidu, je za nagrado prejel<br />
sedež v parlamentu.<br />
Cankarju se lahko za izvolitev zahvali<br />
tudi Aleš Gulič, liberalec iz Trbovelj,<br />
ki je očitno temeljito preštudiral njegove<br />
zapiske; ne le tistega, že zgoraj zapisanega,<br />
o sivi bradi.<br />
Piše Cankar: … tam sem stoje popil brinjevec<br />
… nato sem si privoščil kuhanega vina<br />
… da mi danes malo po glavi brni … in je dal<br />
Gulič alkoholu dvojko.<br />
Piše Cankar: … gazil sem po globokem<br />
blatu … moji spremljevalci so bili vsaj v<br />
škornjih, jaz pa v svojih čevljih na trakove …<br />
še danes so mi čevlji popolnoma premočeni …<br />
in si je Gulič nataknil cokle.<br />
Piše Cankar: … navsezgodaj sem se z<br />
vlakom odpeljal v Zagorje … potem smo<br />
korakali celi dve uri po čevelj visokem snegu<br />
… sem bil do smrti truden … zato sem si v<br />
Zagorju najel voz za ves dan … in si je Gulič<br />
kupil motor.<br />
Od{el je ~as volitev, bratje • stran 34
Končna lestvica je po letošnjih volitvah<br />
izgledala takole:<br />
Tekmovalec<br />
Ekipa<br />
Odstotek<br />
zadetih<br />
Matjaž Švagan LDS 50,92<br />
Miran Jerič LDS 44,65<br />
Bogdan Barovič SNS 29,38<br />
Anton Kovič SDS 28,97<br />
Aleš Gulič LDS 25,76<br />
Franci Rokavec SLS 20,10<br />
Mirko Kaplja LDS 19,28<br />
Sedem veličastnih je tako skupaj nabralo<br />
kar 219,06 odstotka, kar je vrhunski rezultat.<br />
Ker je to več kot dve celoti, so s tem<br />
dali v koš tudi legendarnega Poldrugega<br />
Martina, za katerega je, če gre verjeti Franu<br />
Milčinskemu, njegova mati trdila: Moj<br />
sinek, ta ima glavo na pravem toporišču, ta<br />
je pameten skoraj za dva, za poldrugega pa<br />
gotovo.<br />
Še več, v hrbet jih mora gledati še ena<br />
legenda, Tantadruj, čigar ime je sestavljenka<br />
iz ta in ta in drug, ki mu je njegov<br />
osebni trener Ciril Kosmač takole slavo<br />
pel: Tantadruj je bil zelo drobno bitje in tudi<br />
pamet je imel drobceno, njegova dušica pa je<br />
bila dovolj prostorna…<br />
Ah, ja, Tantadruj je pravljica o sreči.<br />
sta bila še Dante, ki je predlagal Opustite<br />
vsako upanje, vi, ki vstopate, kar se je članom<br />
komisije zdelo preveč depresivno, in<br />
Svetokriški, ki je predlagal Zakaj delo svojih<br />
rok boš užival in dobro se ti bo godilo. Komisija<br />
se je že skoraj odločila zanj, vendar so<br />
še pravočasno ugotovili, da gre za prevod<br />
ukradene misli Labores manuum tuarum,<br />
quia manducabis, beatus es, et bene tibi erit,<br />
in so predlagatelja izločili. Po kuloarjih se je<br />
potem šušljalo, da jih niti ni toliko motilo,<br />
da so bile kršene avtorske pravice, ampak<br />
predvsem tiste roke; če bi jih zamenjali z<br />
usti, da bi menda šlo.<br />
In so vstopili. In povedali, kdo so in od<br />
kod prihajajo. In je rekel Gulič, da bi rad, ko<br />
bi se novi oblastniki vsaj malo dotaknili tudi<br />
tistega dela prebivalstva, ki živi v postindustrijskih<br />
časih in industrijskih krajih. Se pravi,<br />
v krajih, iz katerih prihajam. Tam seveda<br />
ni samo cvetje in skakajoči zajčki, ampak<br />
tudi kaj drugega. In je krstni poslanski<br />
nastop zabelil s tem, da smo pri nas malo<br />
drugačni.<br />
In je nato stopil na oder Švagan in je<br />
bil tudi drugačen. Molčeči labod se je<br />
preobrazil v klepetavega račka. Je v enem<br />
mesecu govoril več kot prej ves mandat. In<br />
je rekel, da tudi v stranki ne cvetijo samo<br />
rožce in da so tudi nekateri zajčki bolj<br />
slabotno poskočni. In bodo menda o teh<br />
aktualnih vprašanjih slovenske flore in favne<br />
razpravljali tudi na decembrskem kongresu.<br />
Tam zanesljivo ne bo Matije Kastelca, ker<br />
je njemu pripadalo sedemnajsto stoletje,<br />
danes smo pa že nekoliko naprej. Morda<br />
se bo pa kdo vseeno razdajal za narodov<br />
blagor z njegovimi besedami.<br />
Kaj je ta posvitna čast inu oblast? En dim,<br />
ena muja, enu vsakdanje vojskovanje, ena<br />
velika skrb… Ah, kuliku je krajlov, firštov,<br />
oblastnikov, kateri bi rajši lačni inu žejni<br />
sedeli v eni tesni kamrici, kakor na kralevim<br />
stoli!... Ti ob pamet greš, kateri mejniš, de<br />
kadar k oblasti prideš, bodeš brez skrbi u<br />
miru živil.<br />
Naše poslance je medtem volilna barka<br />
varno odložila v državnozborskem pristanu,<br />
kjer jim je turistično vodnik Pero<br />
Lovšin najprej razkazal kje je kaj.<br />
Včasih grem pred parlament,<br />
včasih k maš’ po zakrament …<br />
Poslanke in poslanci, čuteč spet trdna tla<br />
pod nogami, so se po kratki vožnji razigrali,<br />
se pregledali in prešteli. In so videli, da na<br />
ladji niti za vseh sedem veličastnih iz Revirjev<br />
ni bilo dovolj prostora, da so se Litijani<br />
nekje izgubili. Tako ni bilo Rokavca, za katerega<br />
so prej domnevali, da pride peš, ker iz<br />
Jevnice tudi peš ni daleč, pa Kaplje ni bilo,<br />
ki je včasih v parlamentu sveče prižigal,<br />
za Koviča pa so nekateri vedeli, da morda<br />
kasneje še pride.<br />
Zato pa so se toliko bolj razveselili gastarbeiterjev:<br />
Cukjatija, ki so ga vkrcali na<br />
Vrhniki, in dveh nacionalistov, Žgajnarjeve,<br />
ki jih je kar v Ljubljani počakala, in Prijatelja<br />
iz Sežane.<br />
Portal vrat, ki so vodila v razkošni hlad<br />
palače, je bil opremljen s svežim napisom:<br />
Resnično ti povem: še danes boš z menoj v<br />
raju!<br />
Že pred njihovim prihodom so namreč<br />
zaposleni v palači pripravili interni razpis<br />
za najboljšo dobrodošlico novopečenim in<br />
pogretim poslancem. Zmagal je Luka z že<br />
omenjenim pozdravom. V ožjem izboru<br />
foto: Jure Nagode<br />
Kot je razvidno iz fotografije, je bilo treh predstavnikov starih parlamentarnih sil dovolj v hla~ah, da so se prebili<br />
tudi med nove parlamentarne sile<br />
Od{el je ~as volitev, bratje • stran 35
Change language