Zoran Sulejmanov - Klasifikacija na osudeni lica (p.127)

Zoran Sulejmanov 

KLASIFIKACIJA NA OSUDENI LICA 

1

2

ZORAN SULEJMANOV 

KLASIFIKACIJA NA 

OSUDENI LICA 

- magisterski trud - 

Skopje, 1982 

3

4

S O D R @ I N A 

UVODNI ZABELE[I .................................................................................. 7 

Glava I 

TRI FAZI VO INDIVIDUALIZACIJATA NA KRIVI^NITE 

SANKCII 

1. Zakonska individualizacija .................................................................... 11 

2. Sudska individualizacija ......................................................................... 18 

3. Izvr{na individualizacija ..................................................................... 21 

Glava II 

KRITERIUMI ZA KLASIFIKACIJA NA OSUDENITE LICA 

KAKO SREDSTVO ZA OSTVARUAVWE NA IZVR[NATA 

INDIVIDUAALIZACIJA 

1. Sistem na izvruvawe na kaznata li{uvawe od sloboda i principot 

na individualizacija i klasifikacija na osudenite lica ............... 25 

2. Principot na izvr{nata individualizacija vo vrska so 

klasifikacija na osudenite lica vo na{ata zemja ............................. 28 

2.1. Celi na ispituvaweto na li~nosta na osudenite lica ............... 28 

2.2. Individualizacvijata i strukturata na li~nosta na 

prestapnikot ........................................................................................ 29 

2.3. Aspekti na ispituvaweto na li~nosta na osudenoto lice ......... 30 

Glava III 

KRITERIUMI ZA KLASIFIKACIJA AN OSUDENITE LICA 

1. Poim i zna~ewe na klasifikacijata na osudenite lica ................... 33 

2. Vidovi na klasifikacija na osudenite lica i kriteriumi 

za nivno sproveduvawe ............................................................................... 35 

2.1. Horizontalna klasifikacija na osudenite lica ......................... 36 

a) Pol na osudenite lica ................................................................... 37 

b) Vozrast na osudenite lica ............................................................ 39 

v) Dolìna na izre~enata kazna na osudenite lica .................... 40 

g) Zdravstvena sostojba na osudenite lica .................................... 41 

d) Stepen na obezbedenost na kazneno-popravnite ustanovi .... 43 

|) Kriminalno minato na osudeniet lica ...................................... 44 

2.2. Vertikalna klasifikacija na osudenite lica ............................. 44 

5

3. Klasifikacija spored porane{niet i pozitivnite propisi na 

na{ata zemja ................................................................................................. 45 

4. Ostvaruvawe na klasifikacijata na osudenite lica ......................... 52 

4.1. Opservacioni centri.......................................................................... 53 

4.2. Priemni oddelenija ............................................................................ 55 

a) Kadrovska opremenost na priemnite oddeleniaja .................. 57 

b) Izbor na slu~ai na izu~uvawe na li~nosta vo priemnite 

oddelenija ......................................................................................... 58 

v) Obem i granici na ispituvawe na li~nosta vo priemnite 

oddelenija ......................................................................................... 60 

g) Priemni oddelenija ili opservacioni centri ........................ 61 

d) Organi nadle`ni za klasifikacija na osudsenite lica ....... 63 

5. Za problemot na homogeni ili heterogeni klasifikacioni 

grupi............................................................................................................... 64 

6. Dinami~nost na klasifikacijata ........................................................... 67 

7. Nu`nost od tipologija na kriteriumite za klasifikacija na 

osudenite lica ............................................................................................. 70 

Glava VI 

KLASIFIKACIJA NA OSUDENITE LICA VO KPD 

IDRIZOVO 

1. Kategorizacija na kazneno-popravnite usatnovio kako 

pretpostavka za ostvaruvawe na klasifikacijata ................................. 77 

2. Osnovni pretpostavki za klasifikacija na osudenite lica ............ 79 

2.1. Pretpostavki povrzani so efikasnoto ostvaruavwe na 

individualiziran tretman ................................................................ 80 

2.2. Pretpostavki za spre~uvawe na kriminalnata infekcija ........ 84 

2.3 Pretpostavki za odrùvawe na disciplinata ............................... 84 

3. Kriteriumi za klasifikacija na osudenite lica vo 

KPD Idrizovo ................................................................................................ 86 

4. Ostvaruvawe na klasifikacijata na osudeni lica ............................. 94 

4.1. Ostvaruvawer na klasifikacijata vo Priemnoto ..................... 94 

oddelenie na Domot .................................................................................... 94 

a) Prostorni uslovi na Priemnoto oddelenie ............................ 96 

b) Organizaciona postavenost i kadrovska opremenost na 

Priemnoto oddelenie .................................................................... 98 

v) Metodi so koi se koristat stru~wacite od Priemnoto 

oddelenie ........................................................................................ 100 

g) Odlu~uavwe i kone~no ostvaruvawe na klasifikacijata na 

osudenite lica vo KPD Idrizovi ............................................ 101 

4.2. Ostvaruvawe na reklasifikacijata .............................................. 107 

ZAKLUÔCI I PREDLOZI .................................................................. 111 

KORISTENA LITERATURA .................................................................. 117 

6

UVODNI ZABELE[I 

Istoriski gledano, krajnata cel na propi{uvaweto, izrekuvaweto 

i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii vo site dosega{ni klasni 

op{testveno-ekonomski formacii bila ista - spre~uvawe na osobeno 

op{testveno opasni dejnosti. Me|utoa, op{testvenata reakcija protiv 

kriminalnite povedenija odnosno, razli~ite metodi i sredstva za nivno 

spre~uvawe (suzbivawe) i voop{to razvitokot na sistemot na izvr{uvaweto 

na krivi~nite sankcii, zavisele od teoretsko-nau~niot 

koncept za kaznuvaweto i negovto zna~ewe za suzbivaweto na kriminalitetot, 

bidej}i krivi~ite sankcii gi karakteriziraat odredeni specifi~nosti 

vo odnos na celite {to im gi postavuvaat odredeni op{testva. 

Izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, a me|u niv i na kaznata 

zatvor, {to za nas e od poseben op{testven interes, vo toj pogled gi 

karakterizira razvoen pat {to odi od idejata za retributivna kazna 

kon sfa}aweto za op{testveno popravawe i resocijalizacija na delinkventite. 

Imeno, u{te od svojata pojava, klasnoto op{testvo im postavi 

zada~a na "javnite kazni," preku odmazda za storenoto zlo da predizvikaat 

stradawe, zastra{uvawe i onevozmoùvawe na izvr{itelite 

na krivi~nite dela toa da go povtoruvaat i vo idnina. Kaznata toga{ 

ima{e teolo{ka (stradawe), politi~ka, zastra{uvawe i socioekonomska 

(ugnetuvawe) cel. 1 Oblicite na op{testvenata reakcija vo robovladetelstvoto 

i feudalizmot se ostvaruvaa preku surovi i brutalni 

telesni i smrtni kazni, metodi na op{testvena degradacija, pari~ni 

kazni, progonstvo i deportacija. 2 Vakvata koncepcija za kaznuvaweto i 

negovite celi provejuva se do krajot na XVIII vek, koga se legalizira 

zatvoraweto kako kazna za storenoto krivi~o delo. No, i vo po~etokot 

na primenata na kaznata li{uvawe od sloboda kako novo sredstvo na 

krivi~nata represija, odmazdata i zastra{uvaweto ostanaa - sega kako 

celi sami na sebe, so stradaweto kako nu`na posledica od nivnata 

primena, a pod vlijanie na klasi~nata {kola vo krivi~noto pravo, 3 

koja{to se zalaga{e za apsraktnata pravednost i ednakvost pred zako- 

1 

Kaznatra mu sluè{e na toa so nejzinata primena da se ublaì 

gnevot na bogovite {toe predizvikan so zlostorstvoto i da se za{titi javniot 

red i mir. Za toa vidi pove}e Ansel (38) 

2 

Pove}e za toa vidi Eliot (347-352) 

3 

Istaknuvaweto na odmazdata kako osnovna cel na kaznata e karakteristika 

ma apsolutite teorii, [to posebno gi zastapuvaa Kant i Hegel vo ramkite 

na klasi~nata {kola na krivi~noto pravo. 

7

not. Vo ovoj dolg period dominira{e eden represivno-preventiven 

koncept za koj slobodno moè da se kaè deka ne uspea da go namali 

kriminalitetot. Naprotiv, toj u{te pove}e se {ire{e i toa so silata 

na povrat. 4 

Poradi toa {to represivnata koncepcija vo suzbivaweto na 

kriminalitetot ne pokaà vidni rezultati, sredstvata za borba protiv 

kriminalitetot, novite {koli na krivi~noto pravo gi pobaraa na 

druga strana. Imeno, vnimanieto se svrtuva kon delinkventot kako nositel 

na kriminalnata aktivnost. Taka, spored pozitivistite, reakcijata 

treba da se prilagodi spored storitelot na krivi~noto delo, a toj 

treba da se podloì na specijalen tretman zavisno od sostojbata na 

negovata li~nost, za da se ostvari nejzinata cel - odbrana na op{testvoto 

od kriminalitetot preku prevencija, izolacija i popravawe na 

delinkventot. I sociolo{kata {kola se zalaga{e za popravawe na delinkventot, 

a vo toj pravec poseno insistiraa "Novata op{testvena 

odbrana" preku zalagaweto za efikasna borba za za{tita na op{testvoto 

od kriminalitetot i za popravawe i prevospituvawe na delinkventite. 

Site ovie {koli izniknaa i se razivaa vo epohata na kapitalizmot, 

koj, kako i site drugi klasni op{testva osnovnata socijalna funkcija 

na krivi~noto pravo i na kaznata ja gleda{e vo za{tita na klasnata 

i politi~kata struktura {to i odgovara{e na vladea~kata klasa. 

Me|utoa, vo soglasnost so progresivnite idei i interesi na kapitalisti~kata 

klasa so namera i poreba od napu{tawe na retribucijata 

vo izrekuvawe na kaznata. Vrz tie promeni nu`no vlija{e, pred se, zabrzaniot 

razvoj na proizvodnite sili i na op{testveno-ekonomskite 

odnosi, kako i tendencijata kon demokratizacija na politi~kite 

odnosi od koi, iako formalno, proizleze potrebata za po~ituvawe na 

na~elata na ednakvo u~estvo na site gra|ani vo socijalniot ìvot, ramnopravnosta 

i li~nite i politgi~kite slobodi na gra|anite. Na toj 

na~in za prv pat e deklarirano poinakvo mesto na ~ovekot vo op{testvoto 

vo nasoka {to zna~i humanizacija na odnosite me|u lu|eto, bidej}i 

ne moè{e da se zaobikoli faktot deka ~ovekot vo novite uslovi 

stanuva se pove}e gospodar na prirodata, na op{testvenite tekovi i na 

samiot sebesi. Vo pravec na ublaùvawe na krivi~nata represija i 

ostrinata na izvr{uavweto na kaznata pridonese i se pogolemoto jaknewe 

i osvestuavawe na rabotni~kata klasa i nejzinata borba za ostvaruvawe 

na vistinska ekonomska i socijalna sloboda. Tuka treba da se 

dovede i nezamenlivoto vlijanie {to so sebe go donese burniot razvoj 

na nau~nata misla, osobeno na marksisti~kata teorija, sociologijata i 

drugite nauki za op{testvoto i za ~ovekot kako biopsiholo{ka i socijalna 

edinka. 

4 

Za toa pove}e vidi: Pinatel (301-302) 

8

Vakviot evolutiven pat na op{testvoto i na nau~nata misla dovede 

do toa vo sovremenite op{testva osnovnata cel na kaznata da se 

vrzuva za delinkventot i potrebata sprema nego da se prezemaat soodvetni 

merki na tretman {to vodat kon negova resocijalizaija. So ostvaruvaweto 

na taa cel se postignuva najefikasna za{tita na op{testvoto 

5 i li~nosta na delinkventot. Poradi toa krivi~noto pravo, kriminalnata 

politika i penologijata se stremat kon izgradba na instituti 

i humanizirai merki za tretman i pomo{ na delinkventite so koi 

se ovozmoùva kreirawe na op{testveno pozitivni li~osti {to }e 

moàt lesno da go najdat svoeto mesto vo op{testvoto i koi{to ve}e 

nema da vr{at krivi~i dela. Me|utoa, ne smee da se zaboravi deka krivi~nite 

sankcii (a vo nivni ramki i kaznata zatvor) imaat polivalentna 

funkcija 6 za ~ie ostvaruvawe treba postojano da se vodi smetka. 

Potenciraweto i istaknuvaweto na preden plan na prevospituvaweto 

ne zna~i celosno ukinuvawe na retribucijata, koja {to se pojavuva 

kako vnatre{na komponenta na prevencijata generalna i specijalna, 

od koja op{testvoto ne moè da se otkaè bidej}i pretstavuva nu`nost 

{to izvira od potrebata za za{tita na op{testvoto i negovata potreba 

da go izrazi svojot moralen prekor i neodobruvawe na kriminalitetot 

kako negativen oblik na op{testveno povedenie. 7 Me|utoa, 

5 

So toa kaznata se pretvora vo efikasna merka na op{testvena za{- 

tita. Vo sekoj drug slu~aj op{testvoto e za{titeno samo privremeno dodeka 

osudenikot e izoliran od op{testvoto i se nao|a vo zatvorot. Ottuka zatvoraweto 

i izoliraweto {to ne se sledeni so cel - resocijalizacija, moàt da 

zna~at samo privremena za{tita, privremena represivna prevencija i poradi 

toa fakti~ki nemaat smisla. Milutinovi}, I, (7) 

6 

Me{ovitite (spoeni, eklekti~ki) teorii za celite na kzanuvaweto 

prevencijata ja kombiniraat so odmazda. Kaznuvaweto treba da im odgovori na 

celite na prevencijata i retribucijata (punitur quia pecatum est et ne peccatur). 

7 

Postoeweto elementi na retributivnost se opravduva i so toa {to 

delinkventnoto povedenie se vrednuva kako op{testveno opasno, negativno, a 

naukata i praktikata ne poznavaat metodi za izvr{uvawe na kaznata vo koi 

tie nema da se provlekuvaat. I vo na{eto op{testvo postoeweto na represivnost 

e realnost, na {to ukaùva postoeweto na smrtnata kazna, konfiskacijata 

na imotot i pari~nata kazna vo ~ija su{tina, vsu{nost, e vgradena represijata 

i vo ~ii ramki prakti~no ne postojat mo`nosti za primena na merki 

naso~eni kon prevospituvawe na storitelite na krivi~nite dela. Ovie elementi 

se prisutni i kaj kaznata li{uvawe od sloboda (zatvor). Toa se gleda, 

pred se, vo toa {to nivnoto izrekuvawe e povrzano so teìnata i zna~eweto 

na krivi~noto delo, {to nivnoto izvr{uvawe e povrzano so izolacija i re- 

ìm prosleden so mnogubrojni deprivacii i frustracii, {to osudenite lica 

nu`no go doìvuvaat kako represija. Kaj izvr{uvaweto na kaznata zatvor: **? 

kategorizacija na kazneno-popravnite ustanovi i klasifikacija na osudenite 

lica "najdobar dokaz za realnosta na retributivnosta na kaznata e vo na{ata 

9

iako represijata ne se sfa}a vo svojata porane{na smisla kako barawe 

za odmazda, vra}awe na zlo so zlo so cel za stradawe, tuku kako eden 

priroden refleks na socijalnata psihologija, 8 kako zadovoluvawe na 

~uvstvoto na spravedlivost, taka sepak se javuva kako sredstvo {to vo 

praktikata go sopira ostvaruvaweto na progresivnite celi i idei na 

kaznuvaweto. Poradi toa sovremenite kazneni sistemi se stremat kon 

iznao|awe novi re{enija {to kaj krivi~nite sankcii }e gi ublaàt 

posledicite od neposrednata egzistencija na prevospituvaweto i retribucija 

preku voveduvaweto i se po{iroka primena na drugi krivi- 

~ni sankcii, osobeno takvi {to }e ja zamenat kaznata zatvor, kako {to 

se: parapenalnite sankcii (uslovnata osuda i sudskata opomena), zatvor 

vo prazni~nite denovi, poludneven zatvor, pari~ni kazni sankcii 

{to se sostojat vo ograni~uavwe na nekoi drugi prava na gra|aniet i 

sli~no. 

So istata cel i vo ramkite na kaznata zatvor se pravat napori 

za ograni~uvawe na represijata i za {iroko otvorawe na pati{tata za 

razvivawe na procesite na prevospituvaweto vo tekot na nejzinoto 

izdrùvawe. Vsu{nost, se odi kon postojano ograni~uvawe i potisnuvawe 

na represijata se do nejzino nadminuvawe i otstranuvawe kako 

istoriska kategorija. Kaj dolgotrajnite kazni zatvor za toa postojat 

realni mo`nosti {to gi iskoristuvaat mnogu zemji preku ublaùvawe 

na reìmot na nivnoto izdrùvawe (unifikacija na kaznata zatvor, 9 

ublaùvawe na disciplinata, 10 i se po{iroko koristewe na uslovniot 

otpust, za da dojdat do izraz sredstvata {to najmnogu i odgovaraat na 

resocijalizacijata na osudenite lica. Od druga strana, se pravat se pogolemi 

usilbi ìvotot na zatvorenicite {to pove}e da se pribliì 

do ìvotot na slobodniot ~ovek. 11 Postoi streme` za napu{tawe na 

sistemot na segregacija (odvojuvawe i otfrlawe na osudenicite od 

op{testvoto) i za primena na sistem na simbioza pome|u delinkventite 

i nedelinkventnoto naselenie 12 so {to se postignuva normalizacija 

na ìvotot na zatvorenicite. Vo moderniot sistem na izvr{uvawe 

na kaznata zatvor toa e conditio sine qua non za da se ublaì, pa duri i 

regulativa tn. usloven otpust." Marjanovi}, III, (316). Taka i Kambovski I 

(155). 

8 

Kup~evi} - Mladjenovi}, (67) 

9 

Unifikacijata na kaznata zatvor e barawe {to pridonesuva za ubla- 

ùvawe na zatvorskiot reìm i eliminirawe na retributivnite elementi vo 

nejzinoto izvr{uvawe. Vo vrska so toa sporedi: [urbanovski, II (55) 

10 

Vidi: Pinatel (305) 

11 

Ako sakame da go prevopspitame delinkventot i od nego povtorno da 

napravime sloboden ~len na op{testvoto treba da se organizira edna kazneno-popravna 

postapka {to }e go podgotvi za vakov ìvot i dosledno na toa 

koja, {to e mo`no pove}e }e mu se pribliì. Kornil (64) 

12 

Vidi: Pinatel (301-303). 

10

nadmine paradoksot {to vo sebe krie rizik da ne moè da se otstvarat 

celite na resocijalizacijata na delinkventite, bidej}i op{testveno 

neprilagodeni lica sakame da gi prevospitame i akmodirame na ìvot 

i rabota na sloboda drèj}i gi vo uslovi na dolgotrajna izolacija, 13 

Vo taa smisla se pravat usilbi za pribliùvawe na ìvotot na osudenite 

lica do ìvotot na sloboda preku razvivawe na sistemot na poluotvoreni 

i otvoreni kazneno popravni ustanovi i oddelenija, preku 

pogolema grià za pro{iruvawe na pravata i pogodnostite na zatvorenicite, 

podosledno ostvaruvawe na osudeni~koto samoupravuvawe i 

drugi merki na human tretman i se pogolema grià u{te vo kaznenopopravnite 

ustanovi za postpenalno prifa}awe na otpu{tenite osudeni 

lica. Ottuka proizleguva deka vrz adekvatniot tretman na osudenite 

lica odnosno, vrz merkite na negovoto sproveduvawe, {to trgnuvaat 

pred se od storitelot na krivi~noto delo, leì glavniot tovar za uspe{no 

ostvaruvawe na prevospitnite procesi vo penitencijarnite 

ustanovi. Poradi toa se odi kon se pogolema individualizavija na toj 

tretman, kon negovo prilagoduvawe na li~nite karakteristiki na osudenite 

lica vo nastojuvaweto primenetite merki da se soobrazat so 

potrebite na sekoj delinkvent. 

I na{eto socijalisti~ko samoupravno op{testvo pri kaznuvaweto 

trgnuva pred se od doverbata vo ~ovekot i resocijalizacijata ja 

sfa}a kako kompleksen proces na izgradba na ~ovekovata li~nost preku 

razgraduvawe na pogre{nite i negtivni stavovi na neakomodiranata 

li~nost i formirawe novi socijalno prilagodeni stavovi {to vo 

krajna linija ja ovozmoùvaat reintegracijata na osudenoto lice vo 

op{testvoto. 14 Takvoto sfa}awe na resocijalizacijata kaj nas nao|a na 

13 

Dolgotrajnite kazni zatvor se koncipirani vrz idejata na prevospituvawe 

na osudenite lica no tie ostvaruvaat i niza {tetni vlijanija vrz zatvorenicite 

i ostavaat posledici {to se izrazuvaat na fizi~ki, zdravstven i 

socijalen plan (stanovi{te {to dojde do izraz na II Me|unaroden kongres za 

kriminologija vo Pariz, 1950). Istraùvaweto na zatvorskite uslovi, zatvorskata 

sredina, odnosite vo nea kako i tretmanot na taa specifi~na populacija 

ukaùvaat od etiolo{ka gledna to~ka deka zatvorot pretstavuva kriminogen 

faktor. Me|utoa, na dene{niov stepen od op{testveniot razvoj kaznite 

li{uvawe od sloboda (zatvor) se u{te postojat (duri go zazemaat i glavnoto 

mesto vo sistemot na krivi~nite sankcii) i dodeka ne bidat zameneti so 

podobri merki, edinetsvena solucija e vrz nau~na osnova da se racionalizira 

penitencijarniot sistem. Mora, zna~i, da se iznao|aat takvi re{enija, zatvorot 

da moè da stane vistinski faktor vo borbata protiv kriminalitetot i 

da im odgovori na barawata {to moàt efikasno da ja ispolnat negovata funkcija, 

a za toa se potrebni postojani empiriski istraùvawa. 

14 

Sfatena bilo kako proces, bilo kako cel resocijalizacijata ne e 

ni{to drugo tuku povtorna resocijalizacija ili socijalizacija vo pravec 

{to zna~i prifa}awe na vladea~kiot normativen sistem od strana na poedi- 

11

osobena i edinstvena potkrepa vo su{tinata na socijalisti~kite demokratski 

odnosi {to obezbeduvaat takva polo`ba na ~ovekot koj, 

osloboden od sekakva eksploaatciaj i raznovidni samovolija stanuva 

osnoven faktor na op{etstevnite odnosi i procesi. Vo na{ata zaednica 

se poa|a od ~ovekovata li~nost kako nositel na svoite i sevkupnite 

interesi vo site domeni od op{testvenata i ekonomskata stvarnost. 

Vo taa smisla nemu ustavno mu se garantirani takvi prava i slobodi 

{to se dostojni na ~ovekovata priroda i mu se pruàt site uslovi 

na negovo vistinsko osloboduvawe za humanizirawe na negovata li~nost 

i negovite odnosi. Pravoto na fizi~ki integritet, na po~ituvawe 

na negovata li~nost so site atributi na ~est i dostoinstvo, kako i 

site drugi prava {to pretstavuvaat uslov za negovata li~na, ekonomska 

i socijalna sigurnost i izrazuvawe na negovoto politi~ko bitie 

vo procesot na odlu~uvaweto i vlasta, ja potvrduvaat negovata osnovna 

i neprikosnovena polo`ba {to se zasnova vrz op{testvenata sopstvenost 

nad sredstvata za proizvodstvo i samoupravuvaweto na rabotniot 

~ovek. Imaj}i ja predvid vakvata polo`ba na ~ovekot, za{titata na 

na{eto op{testvo go nao|a svoeto opravduvawe preku za{titata pred 

se na pravata, slobodite i interesite na sekoj pooedinec. Vo taa smisla 

vo site sferi na op{testvenoto ìveewe ~ovekot se istaknuva 

kako najgolema vrednost na op{testvoto vo koja mora da se vodi grià 

duri i pri izgraduvaweto i realiziraweto na sistemot na kaznite, vo 

koj pri izdrùvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda, na resocijalizacijata 

na osudenite lica i se posvetuva posebno vnimanie. Toa zna~i 

deka i kaj nas e prifaten preventivno-prevospitniot koncept {to 

smeta deka so primenata na soodvetni socijalno-terapeutski merki 

moè da se postigne vra}awe na delinkventot vo op{testvoto kako negov 

korisen i ramnopraven ~len. Se trgnuva od toa deka kaznata zatvor 

svoeto pozitivno dejstvo vo odnos na konkretniot delinkvent i za{titata 

na op{testvoto moè da gi ostvari samo ako e prilagodena na toj 

koncept, {to, od svoja strana, ja nametnuva nu`nosta od dobro poznavawe 

na li~nosta na delinkventot so site nejzini mniogubrojni i raznovidni 

individualni svojstva. Nu`no e zna~i, prethodno ispituvawe na 

li~nosta na delinkventot {to ovozmoùva, pred se, pravilen izbor na 

kaznata, a potoa nejzino odmeruvawe vo zavisnost od svojstvata i okolnostite 

na konkretniot delinkvent i karakteristikite na krivi~noto 

delo zaradi iznao|awe adekvatni sredstva i metodi za resocijalizacija. 

Toa ukaùva deka so istaknuvaweto na prevospituvaweto na delinkventot 

kako osnovna cel na kaznata, li~nosta na delinkventot }e 

go potisnuva krivi~noto delo vo vtor plan. Na toj na~in kone~no se 

necot koj kako regulator na svoeto povedenie prifatil drug normativen sistem: 

zlostorni~ki, antisocijalen, t.e. sprotiven na vladea~kiot, nadminat i 

sl. (Gramatica); socijalizacija na asocijalnite i resocijalizacija na antisocijalnite. 

Kambovski, III (308). 

12

napu{ta sfa}aweto deka borbata protiv kriminalitetot moè da se 

vodi preku odmazda i zastra{uvawe bez da se po~ituva li~nosta na delinkventot 

i visoko se istaknuva principot na individualizacijata 

(zakonska, sudska i izvr{na) na krivi~nite sankcii, kako svetilnik 

{to mora da se sledi za da ne se potone vo baraweto spas od kriminalitetot 

koj od den na den se pove}e se razbranuva. Problemot na individualizacijata 

vo naj{iroka smisla na zborot, zna~i, se postavuva kako 

eden od faktorite {to mora da bide bezuslovno po~ituvan za da moàt 

da dojdat do izraz sovremenite koncepcii za celite na kaznuvaweto. 

Od site ovie teoretskiu i prakti~ni napori jasno se gleda obidot, 

preku razvivaweto na odredeni principi, sredstva i tretmani 

sprema li~nosta na storitelot na krivi~noto delo, da se pridonese 

kon usovr{uvawe na kaznata za taa da moè poefikasno da gi ostvaruva 

celite {to vo sovremenite uslovi i se postavuvaat, Me|utoa, i pokraj 

tie napori, kaznata takva kakva {to e denes, se u{te ne vlijae vrz 

otstranuvaweto na pri~inite i uslovite na kriminalitetot. Zatoa e 

potrebno teì{teto na borbata protiv kriminalnite odnesuvawa da 

se postavi vrz edna po{iroko sfatena op{testvena prevencija od 

strana na dràvnite i op{testveni organi i gra|anite, {to }e bide 

naso~ena kon prezemawe na ekonomski, socijalni, kulturno-prosvetni 

i zdravstveni merki so koi }e se otstranuvaat neposrednite izvori na 

kriminalitetot. Trgnuvaj}i od sega{nite uslovi i mo`nosti, tie zada~i 

vrz sebe ne moè da gi prezeme kaznata, bidej}i nejzinata su{tina 

e sepak prisilbata {to deluva post factum. Me|utoa, na dene{noto nivo 

od razvienost na nau~nata misla vo krivi~nopravnite nauki, kriminologijata 

i penologijata, kaznata se u{te se vrednuva kako najmo}no 

sredstvo za suzbivawe i spre~uvawe na kriminalitetot. Duri i onie 

op{testva {to se izgraduvaat vrz demokratski, socijalisti~ki i samoupravni 

osnovi vo koi se sozdavaat pretpostavki za ostvaruvawe na ~ovekot 

kako celosno slobodna li~nost, i tie vo ramkite na usvoeniot 

koncept za etiologijata na kriminalitetot kako op{testveno negativna 

pojava, ne moàt da se otkaàt od uslugite na kaznata duri i pri sostojba 

na, kako {to vidovme, nejzini negativni vlijanija. Preku nejzinoto 

razrabotuvawe, modificirawe i usovr{uvawe, na izvesen na~in 

se ublaùvaat nejzinite negativni efekti. Me|utoa, poradi toa {to 

kaznata, vo samoto svoe bitie ne moè da ne bide protivre~na so sovremenite 

celi {to i se posatvuvaat, tie negativnosti ne moàt do kraj 

da se nadminat. Na toj na~in i pokraj site napori za prilagoduvawe na 

kaznata kon li~nosta na osudenoto lice, doa|a do izvesni kontroverzi 

okolu kaznata, bidej}i od nea denes se bara da go obezbedi ostvaruvaweto 

na disciplinata vo kazneno popravnite ustanovi, a vo isto vreme 

i prevospituvaweto na osudenite lica. Na toj na~in, poradi uslovite 

vo zatvorot i poradi posledicite {to kaznata gi ostvaruva vrz li~nosta 

na osudenikot, se nametnuva potrebata od kategorizacija na kazneno-popravnite 

ustanovi i klasifikacija na osudenite lica. 

13

Kako sovremeni pridobivki na penolo{kata misla, kategorizacijata 

na kazneno-popravnite ustanopvi i klasifikacijata na osudenite 

lica nerazdelno se povrzani so individualizacijata i se pojavuvaat 

kako posledici na zakonskata i sudskata individualizacija i pretpostavki 

na izvr{nata individualizacija, bidej}i objektivno ne e 

mo`no da se prezeme napolno individualiziran tretman sprema site 

osudeni lica. Oddeluvaweto na oddelni kategorii na osudeni lica so 

ogled na nivnite objektivni i subjektivni obele`ja se pojavuva kako 

lajt motiv {to treba nu`no da se sledi za da bide mo`no spre~uvaweto 

na kriminalnata infekcija me|u osudenite lica i za da se odrì nivnata 

disciplina, kako uslovi {to }e gi spre~at negativnite efekti na 

kaznata zatvor. Me|utoa, pred ovie instituti se postavuva u{te edna 

zada~a koja, so ogled na svoeto zna~ewe e primarna, no, koja e nezamisliva 

bez prethodnoto obezbeduvawe na uslovite {to zna~at spre~uvawe 

na kriminalnata zaraza i odrùvawe na disciplinata vo kaznenopopravnite 

ustanovi. Taa zada~a se sostoi vo izveduvaweto na procesot 

na resocijalizacijata koja {to vo formiraweto osudeni~ki grupi 

so istovetni potrebi od individualen tretman nao|a blagoprijatna po- 

~va za svoe efikasno ostvaruvawe. 

Se dodeka ne se pojavi idejata za resocijalizacija na osudenite 

lica, vsu{nost, i nema{e potreba od klasifikacija na ustanovite i na 

osudenite lica. So pojavata na ovaa ideja se pojavi potrebata od kategorizacija 

na ustanovite i klasifikacija na osudenite lica, a seto toa 

za da se namali kriminalitetot i da se ostvari poefikasna za{tita na 

op{testvoto na toj na~in {to }e se deluva vrz otstranuvaweto na kriminalitetot, 

za da se ublaì represijata i za da se razre{at protivre~nostite 

me|u slabostite na kaznata i potrabata taa da se zadrì. 

Za site ovie da moàt da se ostvarat, potrebno e dosledno pridrùvawe 

na konceptot na kategorizacija na ustanovite i klasifikacija na 

osudenite lica i negovo bezrezervno primenuvawe i usovr{uvawe. 

Samo na toj na~in ovoj koncept moè da odgovori na nau~nite i op{testvenite 

o~ekuvawa {to vo nego se polagaat i poradi koi i go analizirame 

vo ovoj trud. 

Poradi svoeto efikasno dejstvo vo ostvaruvaweto na celite na 

kaznata, kategorizacija na kazneno-popravnite ustanovi i klasifikacija 

na osudenite lica denes se op{toprifateni instituti vo site penitencijarni 

sistemi {to ja sledat linijata na prifa}awe na nesomnenite 

dostreli na penolo{kata nauka i praktika. Toa e orientacijata 

i na na{iot penitencijaren sistem, koj ostanuva dosleden na sovremenite 

tekovi, iako pri nivnoto sledewe nu`no se sre}ava so odredeni 

te{kotii od teoretska i prakti~na priroda. Imeno, vo pogled na 

ostvaruvaweto na kategorizacijata na kazneno-popravnite ustanovi i 

klasifikacijata na osudenite lica postojat mnogubrojni problemi i 

nere{eni pra{awa, me|u koi i odredeni lutawa vo opredeluvaweto na 

nivnata funkcija, nesoglasuvawa vo pogled na toa dali e podobro da se 

14

formiraat homogeni ili heterogeni grupi, nedorazbirawa vo pogled 

na sostavot i rabotata na klasifikacionite komisii i drugi problemi 

od organizaciona i tehni~ka priroda. Me|utoa, od osobeno zna~ewe 

e problemot koj se sostoi vo iznao|awe soodvetni kriteriumi {to trgnuvaj}i 

od li~nosta na oddelni kategorii na delinkventi }e i odgovorat 

na potrebata od opfa}awe so klasifikacioni grupi na onie osudeni 

lica za koi dijagnozata i socijalnata prognoza se najneophodni. Posledniov 

problem e predmet na ovoj trud, bidej}i vo teorijata i praktikata 

se u{te ne postojat izedna~eni gledawa vo toj pogled, a spored 

na{e mislewe, od negovoto razre{uvawe vo golema mera zavisi odgovorot 

na pra{aweto - dali proklamiranite na~ela na sovremenite sistemi 

moàt efikasno da se ostvaruvaat. 

15

16

G l a v a I 

TRI FAZI VO INDIVIDUALIZACIJATA NA KRIVI^NITE 

SANKCII 

Od prethodnite razgleduvawa moème da zaklu~ime deka baraweto 

za individualizacija na krivi~nite sankcii zavise{e od sfa}awata 

za pri~inite na kriminalitetot i usvoeniot koncept za celite 

na kaznuvaweto. Toa pridonese ovoj princip razli~no da se koncipira 

i da se prenaglasuva bilo negovata objektivna ili subjektivna strana, 

{to }e re~e krivi~nite sankcii da se prilagoduvaat na karakteristikite 

na storenoto krivi~no delo - na negoviot vid i priroda, na okolnostite 

pod koi e storeno (mesto, vreme, sredstva i na~in na izvr{uvawe) 

na teìnata na posledicite i negovoto zna~ewe vo konkretite 

op{testveni uslovi, ili pak - krivi~nite sankcii da se prilagoduvaat 

na karakteristikite na storitelot na krivi~noto delo, t.e. na svojstvata 

i okolnostite od subjektivna priroda. Na borbata na krivi~nopravnite 

{koli i go dolìme kristaliziraweto na moderniot poim na 

objektivno-subjektivnata individualizacija kako princip pod koj vo 

naj{iroka smisla se podrazira prilagoduvawe na krivi~nite sankcii 

na posebnite karakteristiki na storitelot i na krivi~noto delo za da 

se ostvarat celite na krivi~ite sankcii. Toa zna~i deka za sovremenite 

sfa}awa na individualizacijata se podednakvo zna~ajni objektivnite 

elementi na krivi~noto delo i li~nosta na storitelot. I na{eto 

krivi~no pravo trguva tokmu od edna vakva koncepcija i vo taa smisla 

gi nadgraduva principite na zakonskata, sudskata i izvr{nata individualizacija. 

1. ZAKONSKA INDIVIDUALIZACIJA 

Poradi samata priroda na zakonskite propisi{to mora da bidat 

op{ti i apsraktni, vo literaturata se smeta deka zakonskata individualizacija 

ne e toa vo vistinskata smisla na zaborot, bidej}i ne se 

zasnova vrz konkretnite okolnosti na krivi~noto delo. 15 Pa sepak, 

krivi~niot zakon pretsatvuva osnova za individualizacijata na krivi- 

~nite sankcii, bidej}i pri inkriminiraweto na odredeni povedenija 

kako krivi~ni dela go odreduva vidot i visinata na krivi~ite sankcii 

i sodrì niza instituti {to ovozmoùvaat nivna modifikacija i prakti~no 

prilagoduvawe na konkretniot storitel. Taka, na primer, vo 

15 

Vidi êjovi}, IV (368) i Radovanovi}, IV (245) 

17

na{iot krivi~en zakon se predvideni mnogubrojni mo`nosti za individualizacija 

na krivi~nite sankcii niz slednite instituti: grupirawe 

na krivi~nite dela po glavi spored objektot na za{titata; predviduvawe 

razli~ni krivi~ni sankcii: kazni, merki na bezbednost, vospitni 

merki i parapenalni sankcii vo zavisnost od vozrasta, krivi- 

~nata odgovornost i opasnosta na storitelot i celite na krivi~nite 

sankcii; razli~no kaznuvawe za umisla i nebre`nost, za dovr{eno i 

krivi~no delo vo obid, za podgotvitelni dejstvija i dobrovolno otka- 

ùvawe od obid, propi{uvawe na alternativni i kumulativni kazni; 

prifa}ewe na sistemot na relativno odredeni kazni; predviduvawe 

odredbi za pote{ka posledica (~l. 15 KZ SFRJ) i sli~no. Me|utoa, za 

ostvaruvawe na principot na individualizacija imaat posebno zna~ewe 

odredbite za odmeruvawe na krivi~nite sankcii i toa: op{tite 

pravila (~l. 41 kz SFRJ), kako i posebnite pravila {to se odnesuvaat 

na ublaùvawe na kaznata (~l. 42 i 43 KZ SFRJ), osloboduvawe od kazna 

(~l. 44 i 45 KZ SFRJ), odmeruvawe na kaznata za slu~aj na povrat 

(~l. 41 st. 2 i 46 KZ SFRJ), odgovornost za osobeno teòk slu~aj (~l. 47 

KZ SFRJ), odreduvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek (~l. 48 KZ 

SFRJ), odmeruvawe na kaznata za osudeni lica (~l. 49 KZ SFRJ), odmeruvawe 

na kaznata maloletni~ki zatvor (~l. 78 KZ SFRJ). 

2. SUDSKA INDIVIDUALIZACIJA 

Sudskata individualizacija se sostoi vo izbor na vidopt i visinata 

na krivi~nata sankcija sprema konkretnito storitel na krivi- 

~oto delo od strana na sudot vo zavisnost od mo`nostite predvideni 

vo krivi~niot zakon so cel najdobro da se ostvarat celite na kvivi~nite 

sankcii. Istaknuvaweto na potrebata da se ostvarat site celi na 

krivi~nite sankcii zna~i deka, pokraj generalnata i specijalnata prevencija 

mora da se po~ituva i pricipot na pravednost, interesot na 

`rtvata i barawata na javnoto mislewe. Vo taa smisla smetame deka se 

pogre{i onie definicii na sudskata individualizacija {to za nejzina 

cel ja istaknuvaat samo specijalnata prevencija 16 

Za da moè da se ostvari sudskaat individualizacija se koristat 

ve}e spomnatite instituti na krivi~niot zakon po prethodno ispituvawe 

na li~nosta na delinkventot vo vrska so okolnostite na krivi~noto 

delo. Vo taa smisla, isto taka, e potrebno da bidat jasno opredeleni 

celite na kaznuvaweto i nivniot me|useben odnos, sudiite da 

bidat vo tek so dostigawata vo oblasta na nau}ite {to go prou~uvaat 

~ovekot i negovaat li~nost, kako i da go poznavaat procesot na izdr- 

ùvaweto na kaznata. 

Zaradi pousper{no ostvaruvawe na sudskata individualizacija 

vo teorijata se sre}ataat razmisluvawa za voveduvawe odredeni lega- 

16 

Taka, na primer, Kobe, II (4340). 

18

lni tipovi na delinkventi {to vrz baza na sigurni i provereni nau~ni 

istraùvawa }e gi konstruira kriminologijata. 17 Vo èlbata mnogubrojnite 

svojstva na li~nosta da se svedat na pomal broj u{te so pozitivistite 

zapo~na da se formiraat odredeni tipovi na li~nosti - delinkventi, 

pri {to se zemaat razli~ni kriteriumi: kriminolo{ki, 

psiholo{ki, psihijatriski, biosocijalni, prognosti~ki, stepenot na 

op{tesvenata opasnost i sli~no. Tipolo{kite klasifikacii, me|utoa, 

doesga niedna{ ne uspeale da dobijat dijagnosti~ka ili prognosti~ka 

potvrda, bidej}i, kako {to veli eden avtor toa se apstrakcii 

{to imaat samo orientaciona vrednost, a i netipi~ite svojstva na li- 

~nosta se isto taka va`ni i igraat uloga za koja e mnogu malku poznato. 

18 Isto taka, svojstvata i karakteristikite na li~nosta se dinami- 

~ni, mnogubroni i raznovidni so bezbrojni mo`nosti za nivna kombinacija 

kaj edna konkretna li~nost pri nivna interakcija so op{testvenite 

vlijanija. Na dene{nito stepen na razvoj na naukite za ~ovekot 

tie fakti onevozmoùvaat da se izgradat cvrsti tipovi na delinkventi 

{to vo sebe nema da krijat opasnost od zoupotrebi. Od ovie pri~ini 

kako i poradi toa {to vakvite klasifikacii moàt da dovedat do pregolema 

stigmatizacija na delinkventite, bidej}i prete`no se svrteni 

kon li~nosta na storietlot, nie sme protiv legaliziraweto na novi 

tipovi delinkventi, {to, od druga strana, ne zna~i, deka sme i protiv 

istraùvawata za formirawe kriminolo{ki tipovi na delinkventi, 

no so edinstvena cel takvite napori da pridonesat kon pobzo osvetluvawe 

na pri~inite na kriminalitetot, a ne za nivna legalizacija. I 

{to e najva`no, od argumentacijata na onie {to se zalagat za legalizirawe 

na novi tipovi delinkventi, ne moème da gi sogledame stvarnite 

prednosti vo odnos na odmeruvaweto na kaznata, bidej}i mo`nostite 

za individualizacija pri izrekuvaweto na presudata se, vsu{nost, 

mnogu pomali odo{to obi~no se pretpostavuva. Ova ne zna~i deka sme 

i protiv klasifikacijata na osudenite lica vo procesot na izdrùvaweto 

na kaznata li{uvawe od sloboda, koja spored razli~ni kriteriumi 

se izveduva so cel za nivna resocijalizacija i koja, kako {to }e 

vidime podocna, pretstavuva ne{to sosema drugo. 

Koga se zborva za sudskata individualizacija vo teorijata i 

praktikata se postavuvaat i mnogubrojni drugi pra{awa me|u koi osobeno 

vnimanie zasluùvaat: 1. koga da se zapo~ne so ispituvawe na li~nosta 

na optuènite lica, 2. izbor na slu~ai za ispituvawe na li~nosta 

i 3. granici na ispiruvawe na li~nosta. 

Ad. 1. Vo vrska so ova pra{awe vo literaturata postojat glavno 

dve stojali{ta. Prvoto {to go proklamira {kolata na op{testvenata 

odbrana e inspirirano od anglosaksonskata podelba na krivi~nata po- 

17 

Taka: Ba~i}, VII (618), Tahovi} (450), Kobe, II (22). 

18 

Vidi: Lopez-Rey, III (60) 

19

stapka, 19 a drugoto e na privrzanicite na kontinentalniot sistem na 

krivi~nata postapka, spored koi, so ispituvawe na li~nosta treba da 

se zapo~ne u{te pred utvrduvaweto na krivi~nata odgovornost za storenoto 

krivi~no delo. 20 Prvoto stojali{te za na{ata praktika e neprifatlivo 

poradi poinakvata podelba na na{ata krivi~na postapka, 

dodeka poradi toa {to ne go po~ituva principot na nevinost (~l. 181 

st. 4 od Ustavot na SFRJ), drugoto zadira vo pravata i slobodite na 

gra|anite i kako takvo treba da se otfrli. Na{iot zakon za krivi~nata 

postapka se odlu~il ispituvaweto na li~nosta na delinkventot 

da zapo~ne u{te vo prethodnata postaka "pred zavr{uvaweto na istragata." 

21 Vakviot stav na zakonodavecot predizvika mnogubrojni dilemi 

vo teorijata. 22 Smetame deka e najisprano ona stojali{te {to se zalaga 

za ispiutuvawe na li~nosta duri po zavr{uavweto na istragata, 23 bidej}i 

na toj na~in koga verojatnosta deka storitelot e vinoven e najgolema, 

se namaluva rizikot od zloupotrebi na pravata i slobodite na 

gra|anite, a vo isto vreme se ovozmoùva individualizacijata na vidot 

i visinata na krivi~nite sankcii. 

Ad. 2. Od prakti~ni, 24 kadrovski i finansiski pri~ini i potrebata 

od brza i efikasna procedura, vo krivi~naat postapka ne e mo`no 

da se ispituvaat site obvineti lica. Koe lice }e se opservira e fakti- 

~ki pra{awe {to treba da go re{ava sudot. 25 No, za da se spre~at nepotrenite 

lutawa vo teorijata se pravat obidi da se izgradat kriteriumi 

26 za izbor na delinkventite ~ija{to li~nost treba da se prou~i. 

Me|u niv se naveduvaat: teìnata i vidot na krivi~oto delo, na~inot 

na negovoto izvr{uvawe, recidivizmot, specifi~ni svojstva na li~nosta 

i sl. Taka, se predlaga, sekoga{ prioriteto da se ispuva li~nosta 

na slednive obvineti lica: onie {to izvr{ile te{ki krivi~i dela, 

delinkventi {to projavile agresivnost vo izvr{uvaweto na krivi~- 

19 

Vo prviot del na krivi~nata postapka se utvrduva krivi~noto delo 

i vinata na storitelot, a vo vtoriot del se odreduvaat krivi~ite sankcii po 

prethodno prou~uvawe na li~nosta. Vidi: Ansel (60-62). 

20 

Ova stojali{te dojde do izraz vo praktikata na Francija i SSSR. 

Pove}e za toa vidi Vodopivec i dr. (140) i Stapi~ev (420-421). 

21 

Vidi ~l. 172 od Zakonot za krivi~nata postapka ("SL SFRJ," br. 

4/1977). 

22 

Postojat avtori {to se soglasuvaat so postojnoto re{enie na ZKP. 

Taka na primer, Proevski, II (38-39). 

23 

Taka Petrovi} - Coti} (150) i Cari} (66). 

24 

Ansel, (60) 

25 

Poradi gorenavedenoto smetame deka ne e prifatliva idejata {to ja 

zastapuvaat Petrovi} - Coti} (168) so koja se zalagaat na storitelite na izvesen 

broj na krivi~ni dela ispituvaweto na li~nosta odnapred da se predvidi so 

zakon. 

26 

Pove}e za toa vidi: Vodopivec i dr. i Petrovi} - Coti} (168). 

20

noto delo, onie {to izvr{ile krivi~ni dela protiv ìvotot i teloto 

so umisla, seksualnite delinkventi, alkoholi~arite, recidivistite, 

nepresmetlivite i namaleno presmetlivite lica i sl. Vo taa smisla 

vo Rezolucijata na ~etvrtoto sovetuvawe na Jugoslovenskoto zdruènie 

za krivi~no pravo i kriminologija vo to~ka 1. se prepora~uva: 

"Sestranoto izu~uvawe na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo 

vo sorabotka so stru~waci - psihijatri, psiholozi, sociolozi, socijalni 

rabotnici, pedagozi itn. bi trabalo da se sproveduva sekoga{ koga 

toa e mo`no, vo slu~aite koga takvoto prou~uvawe se poakùva potrebno 

i korisno so ogled na specifi~nite okolnosti na krivi~noto delo 

i storitelot, a osobeno koga storitelite na krivi~nite dela se maloletnici, 

mladi polnoletni lica i povratnici. 27 Zna~aen i prifatliv 

e kriteriumot - vidot na krivi~nata sankcija i na~inot na nejzinoto 

izvr{uvawe (dali storitelot e voop{to sposoben protiv nego da se 

izvr{i odredena krivi~na sankcija). 

Ad. 3. Koga stanuva zabor za individualizacijata na krivi~nite 

sankcii treba da se ima predvid deka krivi~noto delo i den-denes ostanuva 

centar na krivi~noto pravo i pretstavuva osnovna granica na 

principot na zakonskata i sudskata individualizacija. Vodeweto smetka 

za krivi~noto delo (objektivna individualizacija), od svoja strana 

odreduva vo kolkava mera moè da se zasega vo li~nosta na storitelot 

(subjektivna individualizacija). So pravo se smeta deka taa treba da 

zavisi od toa kolku karakteristikite na taa li~nost, preku stepenot 

na krivi~nata odgovornost (vinata) i nivnata opasnost, do{le do 

izraz vo izvr{enoto delo i toa ne zemeni sami za sebe tuku samo vo 

vrska so toa delo, bidej}i ~ovekot odgovara za ona to go storil, a ne 

poradi kvalitetot na svojata li~nost. Vo ovaa smisla treba da se tolkuva 

i odredbatata od ~l. 172 ZKP pri sproveduvaweto na kriminolo- 

{kata ekspertiza. 

3. IZVR[NA INDIVIDUALIZACIJA 

Izvr{nata individualizacija se sostoi vo toa {to izvr{uvaweto 

na krivi~nite sankcii po prethodno ispituvawe na li~nosta na 

osudenikot se sproveduva spored negovite potrebi od strana na organite 

{to gi izvr{uvaat krivi~nite sankcii so cel za resocijalizacija i 

reintegracija na delinkventot. 

Od samiot poim na izvr{nata individualizacija vedna{ se zabeleùva 

deka nejzinata edinstvena cel e resocijalizacija i reitegracija 

na delinkventite. Takvoto sfa}awe vo ovaa faza na individualizacijata 

ovozmoùva li~nosta na delinkevntot da se uvaùva neograni~eno 

za razlika od prethodnata faza, kade, kako {to vidovme, pokraj 

nea moè da se uvaùvaat i drugi principi. Ovde pricipot na indivi- 

27 

Vidi: Kobe, I (12). 

21

dualizacijata doa|a do poln izraz i nemu, kako primaren, mu se podredeni 

site drugi principi na kaznata li{uvawe od sloboda. Me|utoa, vo 

ovaa faza individualizacijata mora da ima izvesni granici {to }e 

pretstavuvaat garancija deka kaznata nema da go zagubi svojot karakter 

na op{testvena osuda za storenoto krivi~no delo. Imeno spored sfa- 

}awata na nekoi avtori, individualizacijata ne smee da dovede do spu- 

{tawe na taraeweto na kaznata li{uvawe od sloboda pod nejzinite dolni 

granici odredeni so ulovniot otpust. 28 

Izvr{nata individualizacija se ostvaruva preku prodlabo~eno 

stru~no prou~uvawe na li~nosta na osudenoto lice vo specijalizirani 

kazneno-popravni ustanovi i toa vo ramkite na klasifikacioni grupi 

vo koi se prezemaat programirani i planirani merki i metodi na tretman 

za resocijalizacija na osudenite lica. Taa se ostvaruva i so drugi 

sredstva kako {to se: pogodnostite, disciplinskite kazni, nagradite, 

uslovniot otpus itn. Me|utoa, od posebno zna~ewe e toa {to izvr{nata 

individualizacija se sproveduva niz klasifikacioni grupi, bidej}i 

ne e prakti~no izvodlivo da se oezbedi posebno individualiziran tretman 

za sekoe osudeno lice, nitu pak toa e potrebno, za{to postojat 

golem broj dobro prilgodeni lica za koi indivcidualniot tretaman, 

odnosno prevospituvaweto ne e neophpodno. 29 Vo taa smisla klasifikacijata 

voop{to e pomo{en instrument i metod za prakti~no sproveduvawe 

na principot na individualizacijata. 30 

Izvr{nata individualizacija, spored na{ata teorija i zakonodavstvo 

e zamislena kako princip {to treba da ovozmoì postignuvawe 

na celta na prevospituvaweto na osudenoto lice, odnosno nego voosposobuvawe 

po pu{taweto na sloboda da ìvee i raboti vo soglasnost 

so zakonot, da gi ispolnuva do`lnostite na ~ovek i gra|anin na 

socijalisti~kata samoupravna zaednica i ve}e da ne vr{i krivi~ni 

dela. 31 Ostvaruvaweto na prevospituvaweto koe vsu{nost presttavuva 

vospituvawe kako kontinuiran i edinstven proces na razvivawe pozitivni 

svojstva kaj ~ovekot i ednovremeno prevospituvawe, odnosno korekcija 

na seto ona {to kaj nego odudira od osnovniot trend 32 e krajnata 

cel na penolo{kata individualizacija. No, pokraj toa, so izvr{- 

28 

Pove}e za toa vidi: Kambovski, I, (163-164) 

29 

Vo literaturata obi~no se smeta deka takov individualiziran tretman 

ne e potreben, pred se, za primernite delinkventi storitelite na nebre`ni 

i slu~ajni krivi~ni dela. 

30 

Sekoja klasifikacija e, vsu{nost, grupirawe na razli~ni li~nosti 

sprema koi bi moèlo da se prezemat sli~ni postapki na prevospituvawe. Toa 

zna~i otstapuavwe od principot na individualizacijata {to od prakti~ni 

pri~ini e nu`no, no teoretski e pogre{no poimot na klasifikacija da se 

identifikuva so poimot na individualizacijata. Vodopivec i dr. (154) 

31 

Vidi ~l. 10 st. 1 ZIS ("SV SRM," br. 19/1979). 

32 

Vidi: Ja{ovi}, I (272) 

22

nata (penolo{ka) individualizacija se te`nee ìvotot na osudenite 

lica vo zatvorot da im se napravi polesen i da se sozdadat uslovi upravata 

polesno i poefikasno da gi izvr{uva svoite zada~i. Na toj na~in 

se pojavuvaat elementi {to se vo me|usebna kontradiktornost, bidej}i 

seto toa predizvikuva osudenikot ~esto da zazema konformisti~ki 

stav vo odnos na barawata da projavuva principielno povedenie. Me|utoa, 

prevospituvaweto kako dinami~en proces od osudeniot bara aktiven 

stav kon svoeto prevospituvawe. Zatoa vrz klasifikacijata na osudenite 

lica i vo nejzinite ramki sprovedenata individualizacija na 

tretmanot leì edno od osnovnite barawa koe {to treba da |i usoglasi 

naporite, pred se, kon toa zatvorenicite da se osposobat za ìvot 

na sloboda, kako svesni i aktivni graditeli na novoto op{testvo, a ne 

da ostanat negovi pasivni posmatra~i preku izigruvaweto na "dobri 

zatvorenici." Novite oblici na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii 

i merkite {to zna~at prilagoduvawe na zatvorskite uslovi kon onie 

na sloboda i razvivaweto na osudeni~koto samoupravuvawe se stremat 

tokmu kon izmena na konformisti~kiot stav i odnos na osudenite lica 

{to so sebe go dovedoa principite na individualizacijata i humanizacijata 

na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. 

Vo taa smisla klasifikacijata na osudenite lica i izvr{nata 

individualizacija treba da pomogne site progresivni merki na kaznata 

li{uvawe od sloboda da moè da ja ostvarat nivnata zamislena funkcija 

vo nasoka {to }e ovozmoì pod prevospituvawe na osudenite 

lica da ne se podrazbira prilagoduvawe (ili poto~no - ne samo prilagoduvawe), 

za{to ~ovekot, spored negovoto najbitno svojstvo pretstavuva 

aktiven tvore~ki subjekt vo site sferi od svojot ìvot, i spored 

toa, negovata uloga e pred se vo kreativno menuvawe na toj ìvot, a ne 

vo prilagoduvaweto. 33 

33 

Pove}e za toa vidi: Samolov~ev - Muratbegovoi} (131) 

23

24

G l a v a II 


KAKO SREDSTVO ZA OSTVARUAVWE NA IZVR[NATA 

INDIVIDUAALIZACIJA 

1. SISTEM NA IZVRUVAWE NA KAZNATA LI[UVAWE OD 

SLOBODA I PRINCIPOT NA INDIVIDUALIZACIJA I 

KLASIFIKACIJA NA OSUDENITE LICA 

Penitencijarnite reformatori kon krajot na XVIII vek uspeja 

da izdejstvuvaat voveduvawe keliski sistem na kaznata li{uvawe od 

sloboda. 34 Negovite osnovni karakteristiki se celosna fizi~ka izlolacija 

na zatvorenicite vo kelii bez bilo kakva rabota za nivno prevospituvawe. 

Se trgnuva{e od potrebata preku izolacija na osudenite 

lica da se spre~i kriminalnata infekcija, begstvata i buntovite vo 

kazneno-popravnite zavodi i drugi negativni iskustva od zaedni~koto 

izdrùvawe na kaznata, a seto toa so cel zatvorenicite da se prepu{- 

tat sami na sebe i preku religiozni obredi i ~itawe religiozna literatura 

da se ovozmoì nivno stradawe, pokajuvawe i moralen preporod. 

Vakviot sistem otvora{e novi nadeì za spre~uvawe na kriminalitetot 

i zatoa so izvesni modifikacii be{e prifaten vo Francija 

(1848), Anglija (1842), Germanija (1871). Me|utoa, ne be{e potrebno 

dolgo vreme za da se uvidat negovite golemi nedostatoci. Na niv jasno 

ukaùvaa brojnite samoubistva i du{evni zaboluvawa kaj osudenite 

lica za vreme na nivniot prestoj vo zatvorite, kako i zagubata na smisla 

za kolektiven ìvot po nivnoto otpu{tawe. Tie fakti kako i edna 

gre{ka pri izgradbata na zatvorot vo Obern, 35 ovozmoìja da se prejde 

na eden ublaèn model na ovoj sistem, t.e. sistem na mol~ewe. Preku 

nego na izvesen na~in }e se ublaàt posledicite od celosnata izolacija 

na zatvorenicite, no zabranata na sekakov razgovor i surovite i 

strogi kazni za prekr{itelite na tie zabrani ne dovedoa do vidni podobruvawa 

na uslovite vo kaznenite zavodi, koi, kako {to veli eden 

34 

Poradi svojata pojava vo Filadelfija (1790), a potoa vo Pensilvanija 

(1828) i Belgija (1854), ovoj sistem vo literaturata ~esto se sre}ava i 

pod imiwata - filadelfiski, pensilvaniski i belgiski sistem. Isto taka i 

obernskiot sistem ili sistem na mol~ewe, pretstavuva edna varijanta na keliskito 

sistem. 

35 

Pove}e za toa vidi: Kornil, (86). 

25

avtor, nalikuvaa na kafezi za opasni, divi ìvotni. 36 Naprotiv poradi 

raznovidnite i ~esti zloupotrebi od strana na upravite, voveduvaweto 

poseben reìm na oblekuvawe (prugasta obleka), okovi i lanci, 

bri~ewe na glavite, numerirawe, stroga disciplina i sli~no doa|a{e 

do u{te posilno fizi~ko i psihi~ko propa|awe na zatvorenicite. Li- 

~nosta na zatvorenikot voop{to ne be{e zemana predvid, nitu pak za 

toa postoea bilo kakvi uslovi. "Site zatvorenici bea samo zatvorski 

broevi napolno ednakvi i obespraveni." 37 Poradi nepostoeweto prevospiten 

tretman ne postoe{e ni individualizacija vo izvr{uvaweto na 

kaznata, a soodvetno na toa ni potreba za klasifikacija na osudenite 

lica. Rabotata {to ja vovede obernskiot sistem be{e motivirana od 

industriska dobivka, a poradi nea bea vovedeni izvesni podelbi na 

zatvorenicvite, pri {to se zemaa predvid vidot i teìnata na krivi~noto 

delo. Me|utoa, toa be{e praveno so edinstvena cel da se spre~i 

kriminalnata infekcija za da se odrì disciplinata na zatvorenicite. 

Slabostite na ovoj sistem predizvikaa ostri kritiki od strana 

na pozitivisti~kata {kola na ~elo so Feri, koj vele{e deka tie pretstavuvaat 

najgolema zabluda na devetnaesettiot vek. Vo taa smisla bea 

i kritikite od strana na sociolo{kata i neoklasi~nata {kola vo krivi~noto 

pravo, koi {to se zalagaa za toa izvr{uvaweto na kaznata li- 

{uvawe od sloboda da bide prilagodeno kon li~nosta na delinkventot 

i potrebata od negovo prevospituvawe. Seto toa pridonese da se vovedat 

novi penitencijarni sistemi vo koi principot na individualizacijata 

}e dobioe svoja po{iroka i podosledna primena. 

Progresivniot sistem pretstavuva oìvotvoruvawe na vakvite 

sfa}awa vo praktikata {to zapo~na kon sredinata na XIX vek. 38 Niz 

ovoj sistem zapo~na vo golem obem da se po~ituva li~nosta na delinkventot 

vo procesot na izdrùvaweto na kaznata. Imeno, vakviot sistem 

zapostavuvaj}i gi represivnite elementi na kaznuvaweto, teì{- 

teto go svrti vrz prevospituvaweto {to treba da se ostvari niz tri, 

odnosno ~etiri stadiumi vo izdrùvaweto na kaznata, 39 koi zatvoreni- 

36 

Vidi: Eliot, (489-492). 

37 

êjovi}, (213). 

38 

Ovoj sistem za prv pat go primeni angli~anecot Makonoki (1840) na 

avstraliskiot ostrov Norfolk. Toa be{e t.n. Makonokiev ili marken, bodoven 

progresiven sistem. Spored nego osudenicite kaznata ja izdrùvaa vo tri 

fazi: 1. rabota pod stroga disciplina, 2. rabota vo grupi od 6-7 lu|e - osudenici 

koi me|u sebe sami se odbirale i, 3. samostojna rabota. Osudenite lica vo 

sekoja od ovie fazi zarabotuvale odreden broj bodovi {to im ovozmoùvaa da 

si ja vratat izgubenata sloboda. 

39 

Drgata varijanta - angliskiot progresiven sistem, za prv pat e voveden 

vo 1853. Ovoj sistem se karakterizira so tri stadiumi na izvr{uavwe: 

faza na keliski zatvor, faza na zaedni~ki zatvor i faza na usloevn otpust. 

26

kot treba{e da gi mine pred da izleze na sloboda. Na toa be{e pottiknuvan 

so raznovidni pogodnosti ~ie steknuvawe zavise{e od negovoto 

povedenie, kako i od negovoto zalagawe i izvr{uvaweto na rabotnite 

zada~i vo kazneniot zavod. Sistemov saka{e kaj zatvorenicite da razvie 

eden motivacionen mehanizam {to }e pridonese kon razbivawe na 

monotonijata na osameni~kiot ìvot, a so toa i pribliùvawe kon 

onie stadiumi {to zna~at podobar materijalen status i polesen zatvorski 

reìm, odnosno postepeno pribliùvawe do ìvotot {to nalikuva 

na onoj na slobodnite gra|ani, a so krajna cel da se stekne usloven 

otpust. 

So prifa}aweto na prevospituvaweto kako cel na kaznata li- 

{uvawe od sloboda, individualizacijata vo fazata na nejzinoto izvr- 

{uvawe i klasifikacijata na osudenite lica vo progresivniot sistem 

dobivaat nova smisla i sodrìna. Za razlika od porane{niot obernski 

sistem, kade{to ima{e samo izvesni elementi na objektivna individualizacija 

i klasifikacija, barawata za tretman na osudenite lica 

sega nametnuvaat da se vodi smetka i za nivnite subjektivni karakteristiki 

so cel da se postigne nivno socijalno prilagoduvawe. Taka, pokraj 

kriteriumite: pol, starost, porane{na osuduvanost, priroda na 

krivi~noto delo i sli~no, golemo vnimanie mu se pridava i na stepenot 

na obrazovanieto, motivite {to go navele da go izvr{i krivi~noto 

delo, negovata sposobnost za izvr{uvawe na odredeni rabotni zada~i 

i sli~no. Na toj na~in, i vo praktikata na izvr{uvaweto na kaznata 

li{uvawe od sloboda bea nadminati ~isto represivnite stojali- 

{ta i se zapo~na so primena na humanizirana postapka, ~ii{to sovremeni 

tendencii }e gi prikaème preku izlagawata za na{iot penitencijaren 

sistem. Na krajot e nu`no da se spomne deka site ovie penitencijarni 

sistemi, vklu~uvaj}i go i sovremeniot se nadovrzuvaat eden 

na drug vo zavisnost od napredokot na nau~nata misla vo krivi~oto 

pravo i penologijata. Nivna karakteristika e {to toe ne se napu{taat 

celosno, sekoj nareden sistem ne go ukinuva nu`no prethodniot. 

Prvata faza od ovoj sistem vo celost e izedna~ena so pensilvaniskiot, so toa 

{to vo ovaa faza od progresivniot sistem osudenite lica ostanuvaat od 9 do 

12 meseci, imaat obvrska da rabotat i toa so zadolìtelna nadomest, no nemaat 

pravo na pogodnosti. Vo vtorata faza tie postepeno se naviknuvaat na 

zaedni~ki ìvot i rabota so toa {to no}e se izoliraat vo }elii ili posebno 

pregradeni prostorii. Ako osudenikot pruì dovolno dokazi deka primerno 

}e se odnesuva vo tretata faza se pu{ta na usloven otpust. Ovoj progresiven 

sistem e voveden vo 1854 godina vo Irska, pa ottamu i negovoto ime "irski 

sistem." Toj pretstavuva usovr{en angliski sistem na izdrùvawe na kaznata 

li{uvawe od sloboda, bidej}i kako svoja nova, dopolnitelna faza go ima slobodwa~koto 

oddelenie {to mu prethodi na uslovniot otpust. Taa faza pretstavuva, 

vsu{nost, za~etok na idejata za voveduvawe poluotvoreni i otvoreni 

kazneno-popravni ustanovi. 

27

2. PRINCIPOT NA IZVR[NATA INDIVIDUALIZACIJA VO 

VRSKA SO KLASIFIKACIJA NA OSUDENITE LICA VO 

NA[ATA ZEMJA 

Jugoslovenskio sistem na izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od 

sloboda se vklu~uva vo redot na najnaprednite penitencijarni sistemi 

vo svetot Za nego slobodno moème da kaème deka |i po~ituva site 

napredni sfa}awa za izvr{uvaweto na kaznata {to baraat prou~uvawe 

na li~nosta na delinkventot, specijalizacija na kazneno-popravnite 

ustanovi i klasifikacija na osudenite lica, kako glavni instrunmenti 

za ostvaruvawe na penitencijarnata individualizacija. Trguvaj}i 

od socijalisti~kiot humanizam i po~ituvaweto na principot na zakonitosta, 

na{iot sistem vo mnogu raboti zna~i ~ekor napred kon pouspe{na 

resocijalizacija i pobezbolna reintegracija na osudenite lica 

vo op{testvoto. 

No, za da moème podobro i vo celost da ja sfatime progresivnosta 

na ideite {to gi proklaira na{iot sistem na izvr{uvawe na kaznata 

li{uvawe od sloboda, morame da trgneme od negovite osnovi. 

2.1. CELI NA ISPITUVAWETO NA LI^NOSTA NA OSUDENITE 

LICA 

Ako glavnata cel na kaznata li{uvawe od sloboda e prevospituvawe 

na osudenite lica i nivno vra}awe vo op{testvoto, toga{ nesomneno, 

toa najdobro se postignuva ako se izbere tretman {to najpove}e 

}e i odgovara na nejzinata li~nost. Za da se postigne pak takva 

individualizacija, nu`no e da se zapoznaat svojstvata na li~nosta na 

sekoj osudenik. Ottuka, ispituvaweto na li~nosta ima za cel ovozmoùvawe 

na ostvaruvawe na penitencijarnata individualizacija na osudenite 

lica zaradi pouspe{no ostvaruvawe na prevospitniot proces. 40 

Vo toa leì golemoto zna~ewe i interesot za prodlabo~eno nau~no 

ispituvawe na li~nosta na osudenite lica. 41 So dijagnozata na kriminalnata 

situacija i prognozata za idnoto povedenie na osudenoto lice 

40 

Bez poznavawe na li~nosta na osudenite lica, na nivnite psiholo{- 

ki i psihosocijalni osobini bez utvrduvawe na konkretnite pri~ini na izvr- 

{uvawe na krivi~noto delo, ne moè da ima pravilna klasifikacija, tretman 

i resocijalizacija. Vukadinovi} (385) 

41 

Pra{aweto za opravdanosta na ispituvaweto na li~nosta e razgleduvano 

na Me|unarodniot kriminolo{i kurs (Hag, 1912 i Paiz, 1952), na XII 

Kongres za krivi~no pravo i kazneni ustanovi (Had, 1950), Evropskiot seminar 

za ispituvawe na delinkventite, organiziran od strana na Organizacijata 

na Obedinetite nacii (Brisel, 1951), na III i VIII Me|unaroden kongres za 

op{testvena odbrana (Sent Marin 1951 i Pariz 1971). 

28

}e zavisi vo koja prevospitna grupa toa }e bide prerasporedeno, vidot 

i merata na individualniot i grupniot tretman, primenata na institutot 

usloven otpust, postpenalnoto prufa}awe na osudenikot i sl. 

Poradi toa, preku postapka {to vo teorijata se narekuva "opservacija," 

takvo ispituvawe se vr{i so samoto doa|awe na osudenoto lice vo 

kazneno-popravnata ustanova i prodolùva sistematski da se izveduva 

vo tekot na izdrùvaweto na kaznata. Pritoa, za pouspe{no ostvaruvawe 

na ispituvaweto na osudenite lica vo golema mera se koristat i 

ispituvawata {to ve}e se izvr{eni vo tekot na krivi~nata postapka 

(dkolku voop{to bile izvr{eni). Zaradi poodgovoren odnos na sudiite 

vo pogled na vr{eweto na takvi ispituvawa i poaùrno dostavuvawe 

na rezultati, vo zakonot za izvr{uvawe na krivi~ite sankcii na 

SR Srbija ("SL SRS," 26/1077) vo ~l. 86 se veli: Sudot {to ja donel 

odlukata vo prv stepen e dolèn, zaedno so izvr{nata odluka so koja 

izrekol kazna zatvor, na organot nadleèn za izvr{uvawe da mu gi dostavi 

site podatoci za li~nosta na osudenikot pribaveni vo tekot na 

postapkata i od zna~ewe za izvr{uvawe na kazanata zatvor (podatoci 

za porane{noto vr{ewe na krivi~ni dela, naodite na ve{takot, psihijatarot 

i drugi, socijalnata anketa i sli~no). Vakva odredba ne sodr- 

àt zakonite za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii na drugite republiki. 

So ispituvaweto na li~nosta na osudenoto lice treba da se sozdadat 

pretpostavki da se dobijat odgovori (i) na pra{awata svrzani so 

etiologijata na kriminalitetot. 

2.2. INDIVIDUALIZACIJATA I STRUKTURATA NA LI^NOSTA NA 

PRESTAPNIKOT 

Zaradi pravilno ostvaruvawe na gorenavedenite celi, nu`no e 

da se poznava ~ovekovata li~nost. 42 Vo literaturata postojat razli~ni 

sfa}awa za elementite {to ja so~inuvaat strukturata na li~nosta i za 

toa koi fakti i so kakvi metodi treba da se utvrdat pri nejzinoto ispituvawe. 

Vo taa smisla se izgraduvaat mnogubrojni teorii i definicii 

za li~nosta. Za nas e najprifatliva definicijata {to li~nosta ja 

sfa}a kako edinstvena i dinami~ka organizacija na svojstvata na ~ovekot 

{to se formiraat pod vlijanie na organizmot i socijalnata sredina. 

43 Taa gi opfa}a site komponenti na li~nosta vo dijalekti~ko edinstvo 

(nejzinata psiholo{ka, biolo{ka i socijalna struktura). Pritoa, 

psiholo{kata struktura se sfa}a kako osobena organizacija na 

42 

[to se odnesuva do li~nosta na delinkventot, va`no e da se spomne 

deka taa vo osnova e isto {to i li~nosta na ~ovekot voop{to. Razlikata leì 

vo devijacijata na stavovite na delinkventot sprema socijalnite odnosi. Pe- 

{i}, III (227). 

43 

Pe{i}, II (143) 

29

svojstvata na temperamentot, karakterot, sposobnostite i dinami~kite 

crti kako dviè~ki sili na ~ovekovata aktivnost. Biolo{kata 

struktura na li~nosta ja so~inuvaat nejzinata zdravstvena sostojba, 

organskite svojstva i funkcii, a socijalnata - raznovidnite socijalni 

interakcii vo koi stapuva taa li~nost. 

2.3. ASPEKTI NA ISPITUVAWETO NA LI^NOSTA NA OSUDENOTO 

LICE 

Od prethodnite razgleduvawa se nametnuva zaklu~okot deka zaradi 

uspe{no ostvaruvawe na penitencijarnata individualizacija, 

klasifikacijata na osudenite lica i tretmanot vo kazneno-popravnite 

ustanovi, li~nosta na osudenoto lice mora da se isputuva preku 

utvrduvawe na osobenostite {to pretstavuvaat elementi na negovite 

tri strukturi zemeni vo nivno dijalekti~ko edinstvo. Pritoa, treba 

osobeno da se vnimava, toa ispituvawe da se vr{i {to e mo`no pove}e 

vo vrska so aktivnosta {to osudenoto lice ja manifestiralo pri izvr- 

{uvaweto na krivi~noto delo. 44 Vo taa smisla vo penitencijarnata 

praktika se sproveduva kriminolo{ka ekspertiza pod koja se podrazbira 

ispituvawe na li~nosta od psiholo{ki, psihijatriski, medicinski 

i socijalen aspekt. So toa se ovozmoùva zapoznavawe na li~nosta 

na osudenoto lice vo celinata na objektivnite i subjektivnite faktori 

{to ja odreduvaat li~nosta na osudenoto lice i negovata kriminalna 

dejsnost. 

Taka psiholo{kata ekspertiza gi opfa}a slednive komponenti: 

1. Utvrduvawe i ocenka na stavot i povedenieto na osudenoto 

lice od gledi{te na moralnite i socijalnite normi (stepenot na negovata 

eti~ka i socijalna zrelost), odredenosta na negovata celna dejnost, 

vidot i konstelacijata na negovite karakterni crti (hrabrost, 

nesebi~nost, ~esnost, ~ove~nost, vnimatelnost, iskrenost, rabotlivost 

skromnost, samokriti~nost, sigurnost, re{itelnost, upornost, 

discipliniranost i sl.), doslednost i cvrstina na karakterot, dali se 

raboti za dobar ili lo{ karakter, stepenot na individualnost i sli- 

~no. 

2. Utvrduvawe i ocena na stepenot na negovata emocionalna 

zrelost, odnosot kon emocionalnite impulsi, brzinata so koja gi sledi 

svoite volevi procesi, kvalitetot na negovoto raspoloènie za vreme 

na izvr{uvaweto na krivi~noto delo i vo momentot na ispituvaweto 

(prisustvo na prijatno ili neprijatno raspoloènie i stepenot na negovoto 

projavuvawe) i sl. 

44 

Kriminolo{kata ekspertiza nema zada~a samo zapoznavawe na biopsihosocijalnata 

li~nost na delinkventot, tuku treba da odgovori na pra{aweto 

kako do{lo do izvr{uvawe na krivi~noto delo i zo{to storitelot vo 

dadenata situacija rea|iral na delinkventen na~in Cari}, (68). 

30

3. Utvrduvawe na negovite op{ti i posebni intelektualni sposobnosti, 

kako, na primer: koeficientot na inteligencijata, sposobnost 

za vnimanie, ~uvstvitelnosta, pamteweto, percepciite i asocijaciite, 

reprodukcijata, misleweto, rasuduvaweto i zaklu~uvaweto, 

kako i nivnite eventualni rastrojstva. 

4. Utvrduvawe i ocena na negovite vrodeni i steknati nagoni, 

li~nite i grupnite stavovi i predrasudi (sprema primarnite grupi i 

po{irokata op{testvena sredina, sprema deloto i o{teteniot, sprema 

materijalnite dobra i sl. kako i ispituvawe na cvrstinata, doslednosta 

i dominantnosta na nivnite stavovi, odnosno predrasudi), interesi, 

vrednosti, strasti, afekti i site drugio dviè~ki sili na ~ovekovata 

aktivnost. Me|u niv osobeno mesto zazema motivacionata struktura 

na li~nosta, osobeno nejzinata manifestacija pri izvr{uvaweto 

na deloto. Vo vrska so nea, posebno treba da se istakne ispituvaweto 

na nivoto na nejzinata tolerancija na frustrira~ki i depresivni vlijanija 

i dominantnite odbranbeni mehanizmi vo rea|iraweto na niv. 

Site ovie ispitvawa gi vr{i psiholog vo priemnoto oddelenie 

na kazneno-popravnata ustanova koriste}i se so interjua i pogodni testovi. 

Po izvr{enoto ispituvawe toj go oformuva psiholo{kiot naod 

i mislewe, {to sodràt dijagnoza i prognoza za klasifikacija i tretman 

na osudenoto lice. Za àl, kako {to }e vidime podocna, tuka se 

prekinuva negoviot kontakt so osudenoto lice i realizacijata na 

tretmanot vo celost mu se prepu{ta na vospituva~ite. 

Medicinskata i psuhijatriskata ekspertiza go zafa}a ispituvaweto 

na zdravstvenata (duhovna i fizi~ka) sostojba na osudenoto 

lice. I toa: organite, morfolo{kite i fiziolo{kite sostojbi i funkcii 

na organizmot, sostojbata i funkcijata na nervniot sistem, rastrojstvata 

na telesnata konstitucija, polot i biolo{kaat vozrast, neuroti~ni, 

psihoneuroti~ni i psihoti~ni sostojbi i sl. Pritoa, za 

op{tiot medicinski pristap ne e potrebno da postojat vidlivi simptomi 

na nekoja bolest, dodeka psihijatriskata ekspertiza moè da se 

izvr{i samo vrz onie lica za koi so sigurnost se pretpostavuva deka 

ne se du{evno zdravi. 

Socijalnata ekspertiza treba da dade odgovor na pra{aweto 

koi socijalni vlijanija pridonesle za izvr{uvawe na krivi~noto delo 

kaj konkretnoto osudeno lice. Vo taa smisla treba da se utvrdat i ocenat: 

negovata semejna sostojba, socijalnoto poteklo, kulturno obrazovnoto 

nivo, ekonomskite, stambenite i drugite uslovi na negovoto semejstvo, 

vnatre{nite problemi kako i odnosot na osudenoto lice kon 

semejstvoto, negoviot odnos kon obrazovanieto, rabotata, slobodnoto 

vreme, negoviot ìvoten razvoj i sli~no. Ovaa ekspertiza ja vr{at 

socijalni rabotnici na kazneno-popravnite ustanovi preku t.n. socijalni 

anketi {to treba da se pravi mo`{ne pretpazlivo preku intervjua 

so osudenoto lice i negovata pobliska ìvotna sredina. Site ovie 

ekspertizai za li~nosta se sintetiziraat vo rabotata na kriminoloz- 

31

ite na kazneno-popravnite ustanovi. Imeno, krivinologot vo priemnoto 

oddelenie na odredena kaznano-popravna ustanova go prou~uva kriminalnoto 

povedenie na osudenoto lice kako poedine~na i op{testvena 

pojava i toa od site negovi aspekti (socijalni, biolo{ki, psiholo{- 

ki), pritoa vodej}i smetka deka, pred se, se raboti za edna op{testveno 

determinirana pojava. So tie prou~uvawa toj go opfa}a kriminalniot 

fenomen kako pojava vo ìvotot na op{testvoto, no i kako individualna 

kriminalna akcija, a posebno ja zema li~nosta na delinkventot za 

da gi objasni vlijanijata na neposrednite kriminogeni faktori vo 

procesot na negovata kriminalizacija, seto toa so cel da se ovozmoì 

izbor na merki na tretman preku koi vo penitencijarnite ustanovi }e 

se suzbivaat vlijanijata {to go ra|aat kriminalitetot. 

32

G l a v a III 


1. POIM NA I ZNAÊWE NA KLASIFIKACIJATA NA 

OSUDENITE LICA 

Po sestranoto ispituvawe na li~nosta se pristapuva kon utvrduvawe 

na individualen tretman na sekoe osudeno lice. Od zaklu~okot 

na poedine~nite eksperti za zapoznavaweto na li~nosta na osudenikot 

i pri~inite za negovata delinkvencija na zaeni~ki sostanok na opseracioniot 

tim se oformuva sinteza kako zbiren sud za negovata popravlivost 

(prognoza) i orientacionen plan za postapuvawe na na~in {to 

najmnogu }e i odgovara na negovata li~nost. Me|utoa, od objektivni 

pri~ini od kadrovska i materijalna priroda proizleguva nemo`nosta 

za apsolutna primena na individualizirani postapki vo kazneno-popravnite 

ustanovi i zatoa osudenite lica se rasporeduvaat vo grupi so 

isti ili sli~ni potrebi od tretman. Na toj na~in se pojavuva potrebata 

na klasifikacijata {to zaedno so opservacijata na osudenite 

lica pretstavuva edna od najzna~ajnite pridobivki na sovremenata penologija. 

Klasifikacijata na osudenite lica pretstavuva metod za podelba 

na osudenite lica po kazneno-popravni ustanovi i vo grupi vnatre 

vo niv so cel da se sozdadat povolni uslovi za individualiziran 

tretman, no i zaradi spre~uvawe na me|usebnite vlijanija kaj zatvorenicite 

i odrùvawe na nivnata disciplina. 

Za oformuvawe na vaka sfateniot sovremen poim na klasifikacijata 

na osudenite lica be{e potreben eden dolg period vo koj niz 

borbata na {kolite principot na individualizacija gi probi barierite 

{to ja popre~uvaa negovata afirmacija i pridonese zna~eweto na 

klasifikacijata na osudenite lica kako neizbeèn problem da se postavi 

na dneven red na mnogubrojni me|unarodni sostanoci. Taka ve}e 

na porviot Kongres za krivi~no pravo i kazneni ustanovi (Pariz, 

1895) e raspravano za klasifikacijata na osudenite lica. Toga{ e zaklu~eno 

deka najprvin treba da se odvojat najlo{ite osudeni lica od 

drugite zatvorenici. Na osmiot Konres na istoto zdruènie (Budimpe{ta, 

1905) e prepora~ana moralna klasifikacija na osudenite lica. 

Tamu e zaklu~eno deka pri klasifikacijata na osudenite lica treba da 

se izdvojat najlo{ite i mladi osudeni lica, a preostanatite da se podelat 

vo tri kategorii i toa: osudenici so primerno, dobro i somnite- 

33

lno povedenie. 45 Na devetiot Kongres (London, 1925), pome|u drugoto, 

stana zbor i za toa kako da se uredat kazneno-popravnite ustanovi za da 

se sprovede efikasna klasifikacija. Vo svoite zaklu~oci kongresot 

go podvle~e zna~eweto na odvojuvaweto poradi spre~uvawe na {tetnoto 

vlijanie od strana na polo{ite na podobrite zatvorenici. Po 

osnovnata podelba spored polot, starosta i du{evnoto zdravje, treba 

da se zemat predvid karakterot i sposobnostite na sekoe osudeno lice, 

Osudenicite na kratki kazni treba da se odvojuvaat od drugite. 46 Kako 

posebno pra{awe klasifikacijata na osudenite lica be{e raspravano 

i na dvanaesetiot Kongres (Hag, 1950), koga e usvoena i definicijata 

spored koja pod klasifikacija na osudenite lica treba da se podrazbere 

grupirawe na razli~ni klasi na prestapnici vo specijalizirani 

ustanovi vrz osnova na starost, pol, povrat, du{ena sostojba, itn., a 

potoa natamo{na podelba na razli~ni grupi vo ramkite na sekoj dom. 

Ima i drugi sfa}awa na poimot na klasifikacijata. Taka, taa vo Soedinetite 

Amerikanski Dràvi se odreduva vo ne{to po{itoka i nedovolno 

jasna smisla. Imeno tamu klasifikacijata se definira kako 

organizira proces niz koj dijagnozata, tretmanot, planiraweto i izvr- 

{uvaweto na programata za tretman zaemno se koordinirani i soobrazeni 

so individualniot slu~aj. Spored ovaa definicija klasifikacijata 

ne e sredstvo za postignuvawe na cel, tuku metod za selektirawe 

na dijagnozata, prognozata i penitencijarnata postapka vo tekot na celokupnoto 

vlijanie vrz osudenoto lice. Spored amerikanskata koncepcija, 

klasifikacijata glavno ne e podelba na opsudenite lica na grupi, 

tuku individualno izbrana programa za sekoj osudenik. 47 

Po reformiraweto na komisijata na krivi~no pravo i kazneni 

zavodi nejzinata dejnost preo|a vo nadle`nost na specijaliziranite 

organi na Organizacijata na Obedinetite nacii. taka na prviot kongres 

na OON za prevencija na krivi~nite dela (@eneva, 1955) e usvoen 

Zbirot na minimalnite pravila za postapuvawe so osudenite lica, vo 

koi zna~ajno mesto i be{e dadeno na pra{awata za penitencijarnata 

individualizacija i klasifikacija na osudenite lica. Edna od pozna- 

~ajnite odredbi na Zbirot na minimalnite pravila za postapuvawe so 

osudenite lica sekako pretstavuva ~l. 8 vo koj se veli: Razli~nite kategorii 

na zatvorenici treba da bidat smesteni vo odvoeni kazneni zavodi 

ili vo oddelni oddelenieja na kaznenite zavodi, vodej}i smetka za 

nivniot pol, nivnite godini na starost, nivniot porane{en ìvot, 

pri~inite na nivnoto zatvorawe i potrebata od postapuvawe so niv. 

Taka: a) Ma{kite i ènskite lica treba da bidat zatvoreni, dokolku e 

toa mo`no vo razli~ni zavodi; vo zavodite kade {to se smestei i ma{- 

kite i ènskite lica site prostorii odredeni za ènski lica treba da 

45 

Vidi: Popovi}, V (177) 

46 

Vukadinovi}, (381). 

47 

Kramari} (88) 

34

idat napolno oddeleni, b) Zatvorenicite vo izvid iistraga treba da 

bidat oddeleni od ostanatite lica, c) Licata zatvoreni poradi dolgovi 

ili osudeni na drug vid civilen zatvor treba da bidat oddeleni od 

licata {to se zatvoreni poradi krivi~ni dela, d) Maloletnite zatvorenici 

treba da bidat oddeleni od vozrasnite. 48 Pra{aweto za klasifikacija 

na osudenite lica be{e raspravano i na seminarot na Me|unarodnata 

fondacija za krivi~no pravo i kazneni zavodi (Strazbur, 

1959) kade {to se zastapuva{e stojali{teto deka osudenite za nebre`ni 

krivi~ni dela i primarnite osudenici treba da se izdvojat od drugite 

osudeni lica. 

Site ovie me|unarodni sostanoci pridonesoa da se dojde do soznanieto 

deka bez klasifikacija na osudenite lica ne moè da se o~ekuva 

ostvaruvawe na celite {to se postavuvaat pred izdrùvaweto na 

kaznata li{uvawe od sloboda. Poradi toa, vo teorijata i praktikata, 

trgnuvaj|i od opredeleni kriteriumi se te`nee da se izdvojat onie kategorii 

na osudeni lica sprema koi, so ogled na nivnite zaedni~ki 

svojstva i karakterni crti, }e bide mo`no ostvaruvaweto na procesot 

na prevospituvaweto, spre~uvaweto na kriminalnata infekcija i odr- 

ùvaweto na disciplinata so nu`no po~ituvawe na principot na izvr- 

{nata individualizacija, Ovie klasifikacii treba, zna~i, da ja potpomognat 

realizacijata na principot na individualizacijata vo izvr- 

{uvaweto na kaznata i utvrduvaweto na adekvaten tretman spored svojstvata 

na li~nosta {to kako kategorija gi poseduvaat osudenite lica 

rasporedeni vo ista kazneno-poravna ustanova ili klasifikaciona 

grupa vo ramkite na ustanovata. Od seto ova proizleguva deka bez prilagoduvawe 

na kazata li{uvawe od sloboda na individualnite i grupnite 

potrebi na osudenite lica, odnosno bez primena na principot na 

individualizacijata ne e mo`no ni ostvaruvaweto na idealot na resocijalizacijata. 

2. VIDOVI NA KLASIFIKACIJA NA OSUDENITE LICA I 

KRITERIUMI ZA NIVNO SPROVEDUVAWE 

Vo evropskiot poim na klasifikacijata, {to e prifaten i vo 

na{ata zemja lesno se zabeleùva prisustvo na dve fazi: grupirawe i 

klasifikacija na osudenite lica, ili poinaku kaàno, izbor na kazneno-popravna 

ustanova za odredeni kategorii na osudeni lica i nivno 

natamo{no rasporeduvawe vo taka izbranata ustanova. 

48 

Vidi gi sl. 63, 67, 68 i 69 od Zbirot na minimalnite pravila za postapuvawe 

so osudenite lica, kade {to se zboruva za individualizacija na fazata 

na izvr{uvaweto i klasifikacijata na osudenite lica. 

35

2.1. HORIZONTALNA KLASIFIKACIJA NA OSUDENITE LICA 

Prvata faza od klasifikacijata na osudenite lica se sre}ava 

pod razli~ni imiwa, kako eksterna ili nadvore{na klasifikacija 

(bidej}i se vr{i spored nadvore{ni, objektivni obele`ja na osudenite 

lica i krivi~noto delo), negativna (celta i e spre~uvawe na negativnite 

vlijanija me|u zatvorenicite), op{to rasporeduvawe, grupirawe, 

serijacija ili horizontalna klasifikacija (bidej}i odvojuvaweto 

na osudenite lica se vr{i po razli~ni kazneno-popravni ustanovi) i 

specijalizacija ili kategorizacija na kazneno-poprani ustanovi. Vo 

ovaa faza na klasifikacijata za koja vo natamo{niot tekst }e go upotrebuvame 

poimot horizontalna klasifikacija, podelbata na zatvorenicite 

se bazira vrz objektivni kriteriumi (objektivni obele`ja na 

krivi~noto delo i objektivnite karakteristiki na osudenoto lice). 

Taa e primarna po svoeto zna~ewe, bide}i se javuva kako nu`na pretpostavka 

za vtorata faza na t.n. vertikalna klasifikacija. Se misli 

deka samo so oddeluvaweto na odredeni kategorii na osudeni lica i so 

primena na adekvatni korekcioni procesi vnatre vo niv, {to nema da 

bidat popre~uvani od negativnite efekti na kriminalnata infekcija 

moè da se ostvari resocijalizacijata na delinkventite. Zatoa nasekade 

vo svetot se odi kon gri`livo realizirawe na {irok sistem od 

specijalizirani kazneno-poprani ustanovi vo koi }e se ovozmoì diferenciran 

pristap kon ostvaruvaweto na prevospitnite procesi. Pritoa, 

ne se raboti za nekakvi legalni tipovi na delinkventi, tuku za 

odredeni kategorii osudeni lica i nivna klasifikacija uslovena od 

potrebata za iznao|awe na onie nivni svojstva {to ja ovozmoùvaat 

izvr{nata individualizacija, odnosno takov tretman sprema osudenite 

lica, {to pred se, }e odgovori na potrebata za nivnoto najefikasno 

prevospituvawe i vra}awe vo op{etstvoto. 

Vo taa smisla re~isi vo site zemji se ostvaruva podelba na kaznenite 

zavodi na onie vo koi kaznata li{uvawe od sloboda }e ja izdr- 

ùvaat odvoeno: maìte od ènite; psihopatite, fizi~ki i du{evno 

bolnite od ostanatite zatvorenici, recidivistite od primarnite storiteli, 

kako i osudenicite na kratkotrajni od onie {to se osudeni na 

dolgotrajni kazni li{uvawe od sloboda. Vo nekoi zemji pokraj kriteriumite 

za vakva podelba na zatvorenicite se trgnuva i od prirodata 

na kaznata, pa vo posebni ustanovi kaznata li{uvawe od sloboda ja izdrùvaat 

osudenicite na obi~en zatvor, strog zatvor, robija, zato~uvawe 

i relegacija. Me|utoa, ako sakame da gi sumirame ste kriteriumi 

spored koi se vr{i horizontalnata klasifikacija bi moèle da kaème 

deka toa se glavno: a) polot na osudenite lica, b) vozrasta, v) dol- 

ìnata na izre~enata kazna, g) zdravstvenata sostojba na osudenite 

lca, d) stepenot na obezbeduvaweto na kazneno popravnata ustanova i 

|) kriminalnoto minato (recidivizmot) na osudenite lica. 

36

a) Pol na osudenite lica 

Fizi~oto oddeluvawe na ènskite od ma{kite osudeni lica vo 

po~etok vo posebni prostorii i krila na kaznenite zavodi, pretstavuva 

eden od prvite ~ekori vo ostvaruvaweto na klasifikacijata na 

osudenite lica voop{to. Vo dene{nite penitencijarni sistemi kriteriumot 

na polot bezuslovno se po~ituva vo site civilizirani zemji, so 

nastojuvawe za osudenite lica od razli~en pol da postojat posebni kazneno-popravni 

ustanovi. Za ova ima mnogu pri~ini, me|utoa, kako 

osnovna naj~esto se istaknuva potrebata od spre~uvawe na seksualnite 

odnosi me|u zatvorenicite. Na toj na~in fizi~koto oddeluvawe na polovite 

pretstavuva osnovna brana {to go {titi moralot vo kaznenopopravnite 

ustanovi, no i element preku koj, poradi deprivacijata na 

polovite kontakti, doa|a vo golem obem do izraz i represivniot element 

na kaznata. Poradi ova, kako i poradi razlikite {to proizleguvaat 

od biopsiholo{kata struktura na li~nosta so koja se odlikuvaat 

polovite, nivnoto oddeluvawe se pojavuva kako neophoden uslov za 

diferenciran i efikasen tretman i vo toj pogled vo penolo{kata teorija 

ipraktika glavno ne postojat protivre~ni mislewa. 

b) Vozrast na osudenite lica 

Vozrasta na ~ovekot pretstavuva biolo{ka kategorija {to vo 

literaturata se istaknuva kako eden od mnogu zna~ajnite faktori so 

golemo vlijanie vrz ostvaruvaweto na prevospitnite procesi sprema 

osudenite lica. Nejzinoto zna~ewe vo procesot na izvr{uvaweto na 

kaznata e nerazdelno povrzano so nejzinoto kriminolo{ki i krivi~nopravno 

zna~ewe vo ~ija {to osnova leì soznanieto deka ~ovekot e 

su{testvo podobrno za menuvawe. Zatoa ne e seedno dali onie {to gi 

naru{ile najva`nite op{testveni odnosi, vrednosti i interesi na 

edno op{testvo se maloletnici, mladi maloletni lica ili polnoletnici. 

Vo sekoj od ovie periodi svojstvata i karakteristikite na negovata 

li~nost se formiraat i manifestiraat vo zavisnost od biolo{kite 

i psiholo{kite uslovenosti na vozrasta vo me|usebno vlijanie so 

nejzinite op{testveni determinanti. Taka koga stanuva zbor za maloletnite 

osudeni lica so sigurnost e utvrdeno deka tie se nao|aat na 

vozrast vo koja silno e projaven nivniot streme` kon osamostojuvawe 

i potvrduvawe na svojata li~nost preku otfrlawe na sekakvi avtoriteti, 

kon nedovolno odgovorno odnesuvawe, a seto toa bidej}i nivnata 

reakcija na nadvore{ni nastani se naj~esto sociolo{ki oboeni, a poradi 

nedovolnoto ìvotno iskustvo, socijalnite vrednosti nedovolno 

sfateni. 

Soznanieto za ovie i mnogu drugi faktori {to deluvaat vrz formiraweto 

na li~nosta i povedenieto na maloletnicite, ovozmoì 

niv da im se dade privilegira status vo krivi~nopravniot, procesniot 

37

i penolo{kiot tretman. Vo taa smisla vo nivnite devijantni i delinkventni 

odnesuvawa im se izrekuvaat vospitni merki, a vo isklu~itelni 

slu~ai, i toa samo za povozrasnite maloletnici i kazna li{uvawe 

od sloboda. I ovaa kazna, me|utoa poradi svojata prete`no prevospitna 

funkcija pove}e li~i na vospitnite merki. Taka, taa se izdrùva vo 

posebni kazneno-popravni ustanovi kade najefikasno moàt da dojdat 

do izraz pred se za{titata i pomo{ta na maloletnicite vo nivniot 

pravilen razvoj, vo koj griàta za vsaduvawe ~uvstvo na li~na odgovornost 

ima dominantno mesto. Na toj na~in, poradi poinakvitge celi na 

kaznata maloletni~ki zatvor {to vo najgolem del e li{ena od represivni 

elementi, se nastojuva maloletnicite da bidat oddelno tretirani 

vo posebni kazneno-popravni ustanovi kade {to nema da bidat izloèni 

na negativnite vlijanija od vozrasnite osudenici. 

Glavno od sli~ni pri~ni se nametnuva i potrebata od poseben 

tretman sprema kategorijata na pomladite polnoleti lica. Razli~noto 

postapuvawe so niv i nivnoto oddeluvawe vo poseni kazneno-popravni 

ustanovi i ovde se zasnova, pred se, vrz razli~nite biopsihi~ki 

karakteristiki na ovie lica. Periodot na mladoto polnoletstvo pretstavuva 

stadium pome|u pubertetot, odnosno maleoletstvoto i nastanuvaweto 

na polnata zrelost. Poradi toa mladite polnoletnici pokaùvaat 

izvesi specifi~nosti vo pogled na biolo{kiot i psihi~kiot razvoj 

{to kaj niv ne go dostignal onoj stepen na fizi~ka i duhovna zrelost 

koj se sre}ava kaj povozrasnite polnoletni lica, a so toa i izvesni 

specifi~osti vo pogled na nivnata socijalna zrelost. Toa se lica 

{to ~esto se u{te ne se sposobni da go potisnat ~uvstvoto na zavisnost 

od roditelite i da se afirmiraat kako vozrasni lu|e, bidej}i im 

nedostiga sigurnost i doverba vo sebe. Ponekoga{ ~uvstvuvaat srav od 

idninata i od prifa}aweto na op{tetsvenite odgovornosti, {to vo 

ovoj period pred niv izniknuvaat vo vid na samostojno vr{ewe profesija, 

steknuvawe prihodi, formirawe brak i semejstvo itn. 

Zatoa i za ovaa kategorija na osudeni lica se rezervira poseben 

status {to vo penitencijarnite ustanovi im obezbeduva poseben tretman, 

individualiziran spored potrebite na nivnata li~nost. 

Nakratko, posebnite kazneno-popravi ustanovi za kategorijata 

na maloletnicite i pomladite polnoletni lica go spre~uvaa nivnoto 

pa|awe pod lo{i vlijanija od drugite povozrasni osudenici i go ovozmoùva 

prilagoduvaweto na posebni metodi za nivno tretirawe, posebno 

da se vnimava na nivnoto vospituvawe, profesionalno osposobuvawe, 

pointenzivno koristewe na formite i metodite na kulturnozabaviot 

i sportskiot ìvot, i, {to e najva`no ovozmoùva pove}e 

kontakti so nadvore{niot sloboden svet. 

Ako se znae deka osudeni~kata rabota ima golemo zna~ewe za 

procesot na vospituvaweto i prevospituvaweto, treba osobeno da se 

vnimava na rabotniot tretman na maloloetnicite i pomladite polnoletni 

lica, bidej}i kaj niv se javuva potreba od poinakov obem, orga- 

38

nizacija i sodrìna na rabotata. So ogled na nivnata obi~no nedovolna 

stru~na osposobenost i poslabo izrazeni rabotni naviki, se nametnuva 

potrebata od nivno izdvojuvawe so cel da se postigne pointenziven 

raboten tretman {to kaj niv }e gi razvie rabotnite navi}i i }e gi 

osposobi za koristewe na samostojna rabota na sloboda. 

v) Dolìna na izre~enata kazna na osudenite lica 

Eden od op{toprifatenite kriteriumi za odvojuvawe na osudenite 

lica vo posebni kazneno-popravni ustanovi e i dol`ninata na 

izre~enata kazna: vo posebni kazneno-popravni ustanovi se izdrùvaat 

kratki kazni li{uvawe od sloboda (od 6 do 12 meseci) a vo drugi podolgotrajni 

kazni. Ovoj kriterium e od golemo zna~ewe, za{to dolìnata 

na kaznata gi determinira mo`nostite i sodrìnata na metodite 

i oblicite na tretmanot na osudeniet lica. 

Pra{awata svrzani za izvr{uvaweto na kratkite kazni li{uvawe 

od sloboda se osobeno interesni od penolo{ki aspekt poradi postojanoto 

provlekuvawe na dilemata dali kratkite kazni se vo sostojba 

da ja ostvaruvaat resocijalizacijata na osudenite lica. Vo teorijata 

obi~no se istaknuva deka kratkite kazni gi prekinuvaat ~vekovite 

vrski so op{testvoto, negativno ja stigmatiziraat li~nosta i ostavaat 

negativni posledici vrz ekonomskite, semejnite i profesionalnite 

odnosi za vreme i po izdrùvaweto na kaznata. Pritoa, zatvorenicite 

ovoj vid kazna ja izdrùvaat vo prinudno bezdelni~ewe, so {to e zapostaveno 

osnovnoto sredstvo za prevospitnite procesi. Pokraj toa vo 

penolo{kata literatura se istaknuvaat i mnogubrojni drugi argumenti 

protiv ovie kazni, 49 koi vo strukturata na kaznite zazemaat najgolem 

prostor. 50 

Pokraj site slabosti na kratkite kazni li{uvawe od sloboda 

smetame deka e sosema ispravno {to najgolemiot broj teoreti~ari ne 

se zalagaat za nivno ceosno ukinuvawe, za{to kaj ovie kazni so nu`ni 

49 

Taka, na primer, postojat sfa}awa deka poradi svoeto kuso traewe 

kratkite kazni li{uvawe od sloboda ne se pogodni za prezemawe na voobi- 

~aeni i provereni postapki na tretman, deka poradi "pe~atot na blagost" go 

gubat svoeto zastra{uva~ko dejstvo, ili pak, obratno deka tie vo su{tina ne 

se humani poradi toa {to se izrekuvaat za dela so pomalo op{testveno zna- 

~ewe, za "bagatelni dela." bez da im se dade mo`nost na tie lica da se popravat 

na sloboda, deka vo niv e sodràna opasnosta od kriminalna infekcija, 

deka tie barat zna~itelni finansiski sredstva, a zaedno go onevozmoùvaat 

sproveduvaweto na specijalizacijata na kazneno-popravnite ustanovi kakoi i 

klasifikacijata i opservacijata na osudenite lica, itn. 

50 

Vo na{ata zemja na kratkite kazni do 6 meseci vo periodot od 1961- 

1970 otpa|ale preku 80,0% od site izre~eni kazni li{uvawe od sloboda. Pove}e 

za toa vidi: Lazarevi}, Desanka (33). 

39

modifikacii, ili, podobro re~eno, so reforma na na~inot na nivnoto 

izvr{uvawe vo posebni kazneno-popravni ustanovi, moàt da se ubla- 

àt negativnostite vo nivnata primena. Od druga strana, opravdano se 

istaknuva deka ovie kazni moàt da posluàt kako sredstvo za t.n. 

"{ok terapija," a opravdani se i razmisluvawata na onie {to trgnuvaat 

od "siroma{nosta" vo brojot i vidot na kaznite i potrebata od nivnata 

individualizacija vo fazata na izrekuvaweto, kako i od postoeweto 

na prestapnici sprema koi primenata na kratkite kazni ima svoe 

opravduvawe za{to za niv ne e potreben tretman. 

40 

g) Zdravstvena sostojba na osudenite lica 

I kriteriumot zdravstvena sostojba na osudenite lica pretstavuva 

edno od op{to prifatenite merila za odvojuvawe na onie kategorii 

na osudenici, sprema koi poradi nivnata starost, bolest ili drugi 

prihi~ki ili organski rastrojstva se nametnuva potrebata od nivna 

za{tita i lekuvawe. Trgnuvaj}i od humanisti~kite idei so koi {to e 

protkaena sovremenata penolo{ka teorija i praktika vo posebni kazneno-popravni 

ustanovi ili oddelenija se izdvojuvaat licata koi boleduvaat 

od odredeni zarazni bolesti, fizi~ki hendikepiranite i stari 

osudeni lica nesposobni za rabota, alkoholi~ari, narkomani i sl. 

Posebem problem vo ovaa smisla pretstavuva iznao|aweto specifi~en 

tretman za zatvorenicite {to ja so~inuvaat kategorijata na 

psihopatite li~nosti koi poradi svoite posebni psihi~ki svojstva te- 

{ko se vlkopuvaat vo socijalnata sredina. Iako nivnite intelektualni 

sposobnosti se za~uvani, poradi o{tetuvawata na podra~jeto na 

~uvstvata nagonite, temperamentot i navikite, nivnite aktivnosti se 

neadekvatno motivirani, ~esto se naso~eni kon zadovoluvawe na svoite 

hedonisti~ki potrebi na prete`no agresiven na~in bez sposobnost 

za samokontrola i adekvatno rezonirawe. Toa se lica {to nemaat dovolno 

razvieno ~uvstvo na vina i strav, lica {to gi preziraat op{testvenite 

normi na povedenie i vospostavuvaweto trajni i bliski socijalni 

vrski, so slaba volja i sposobnost za u~ewe i izvr{uvawe na rabotni 

zada~i, poradi {to vo golema mera e ote`nato korigiraweto na 

nivnoto povedenie i na li~nosta kako celina. Seto toa go nametnuva 

baraweto za nivno odvojuvawe vo posebni kazneno-popravni ustanovi 

{to raspolagaat so kvalifikuvan kadar dovolno sposoben, trpeliv i 

uporen vo realizacijata na zada~ite {to im se dovereni vo rabotata na 

ovaa kategorija na osudeni lica. 

[to se odnesuva do alkoholi~arite i narkomanite (koi ~esto 

se sre}avaat vo zatvorite poradi toa {to mnogu ~esto vo svetot pa i 

kaj nas, merkata za nivno lekuvawe se sproveduva za vreme na izdrùvaweto 

na kaznata i po pravilo vo ramkite na kazneno-popravnata ustanova) 

poradi nivnite karekteristi~i svojstva i potrebata od nivnoto 

lekuvawe i tie naj~esto se odvojuvaat od drugite osudenici vo posebni

kazneni ustanovi ili oddelenija pri op{tite kazneo-poprani ustanovi. 

Op{ta karakteristika na ovie osudeni lica e vo toa {to nivnoto 

minato i sega{no povedenie se nao|a vo kauzalen odnos so sklonosta 

kon prekumerna upotreba na alkohol ili opojni sredstva, a tokmu taa 

sklonost go popre~uva ostvaruvaweto na prevospitnite procesi vo penitencijarnite 

ustanovi. Poradi dietazata kon opojni sredstva i alkohol 

i poradi posledicite od nivnata upotreba ovie lica obi~no se 

egocentri~ni, povodlivi, so zatapeni moralni ~uvstva, oslabnata iteligencija, 

so vidlivi manifestacii na vozdrànost strav i nemir. 

Takvata sostojba kaj niv doa|a do izraz osobeno neposredo po nivnoto 

li{uvawe od sloboda poradi psiholo{kiot {ok od zatvoraweto i naglata 

apstinencija od alkohol ili opojni sredstva. Seto toa gi doveduva 

ovie lica vo posebna sostojba na psihi~ka nervoza i napnatost {to 

se manifestira preku kr{eweto na zatvorskata disciplina, sudiri i 

netoleranten odnos sprema drugite zatvorenici i zatvorskiot personal, 

nastojuvawe na sekoj na~in da se dojde do alkohol ili opojni sredstva 

i sl. Seto ova nalaga ovaa kategorija osudeni lica vo sekoj slu~aj 

da se odvoi od ostanatite osudenici, bidej}i samo na toj na~in e ostvarliv 

nivniot poseben tretman. Za da se postigne stabilizacija na 

nivnata sostojba, {to e mo`no pogolema resocijalizacija i vra}awe vo 

op{testvoto, treba da se izle~at so primena na medikamentozni sredstva 

i psihoterapeutski postapki (terapeutska zaednica) dopolneti so 

drugi merki na tretman (rabota, stru~no usovr{uvawe, vospituvawe 

itn). 

d) Stepen na obezbedenost na kazneno-popravnite ustanovi 

Zavisno od stepenot na nivnata op{testvena opasnost osudenite 

lica se rasporeduvaat vo ustanovi od zatvoren, poluotvoren i otvoren 

vid. 51 Ovoj kriterium poa|a od potrebata osudenite lica da se 

izdvojat vo zavisnost od stepenot na nivnata op{testvena opasnost vo 

takvi ustanovi kade {to so ogled na reìmot na izdrùvaweto na kaznata, 

nema da pretstavuvaat poseben problem za personalot na ustanovata 

i za ostanatite osudeni lica. Ova od druga strana zna~i deka na 

osudenite lica koi, poradi karakteristikite na svojata li~nost pret- 

51 

Klasifikacijata na otvoreni, poluotvoreni i zatvoreni kaznenopopravni 

ustanovi ~esto pogre{no se identifikuva so klasifikacijata na zavodi 

so maksimalno, sredno i minimalno osiguruvawe. Tuka se raboti za razli~ni 

ne{ta. Taka, na primer, poluotvorenata e takva ustanova kade {to obezbeduvaweto 

e svedeno na minimum, dodeka vo zavodot so sredno osiguruvawe 

merkite na obezbeduvawe se u{te se zna~ajni. Od druga strana otvorenite ustanovi 

pretstavuvaat celosna negacija na site merki na osiguruvawe, koi, me- 

|utoa, se u{te postojat vo zavodite so minimalno osiguruvawe. Lopez-Rey, I, 

(262). 

41

stavuvaat mala opasnost za svojata okolina treba da im se obezbedi popovolen 

reìm so poslobodno dvièwe i maksimalno dobliùvawe do 

uslovite na slobodniot ìvot so rabota {to naj~esto se vr{i nadvor 

od ustanovata i, po pravilo, bez straàrski nadzor. 

Zatvorenite kazneno-popravni ustanovi gi karakterizira postoewe 

na fizi~ki materijalni i drugi sredstva za obezbeduvawe od begstvo 

na osudenite lica. Tie moàt da bidat so obi~no, maksimalno 

ili supersigurnosno obezbeduvawe. Poslednite dva vida se konstrukcija 

na amerikanskata teorija i praktika, iako se sre}avaat i vo drugi 

zemji vo koi odredeni pri~ini ja nametnuvaat potrebata od nivna egzistencija. 

52 Taka, na primer, zatvori so maksimalno obezbeduvawe se 

vo SAD (Folsom, Sen Kventin, Sing-Sing), Danska (Vridslosel), [vedska 

(Kumla), Francija (Sante). Maksimalniot stepen na obezbeduvawe 

vo ovie zatvori se ogleda vo toa {to so visoki yidovi vrz koi {to e 

postaven bodlikav tel, vyiano staklo ili elektri~na struja. Pokraj 

toa postojat straàrnici so vooruèna straà na koja i stojat na raspolagawe 

mnogubrojni sredstva za kontrola, {to pretstavuvaat posleden 

zbor na tehnikata (TV-kameri, senzorni aparati, toki-voki uredi, 

alarmni uredi i sl.) Re~isi site vrati se otvoraat preku elekti~ni 

mehanizmi, a prozorcite se za{ttetni so re{etki, ~eli~ni mreì ili 

samo so neprobojnio staklo. Strogata kontrola na vleguvaweto, ~estoto 

prebrojuvawe na zatvorenicite i strogata kontrola na nivnoto dvi- 

èwe i discipinata vo ovozmoùvaat vnatre{noto obezbeduvawe na 

ovie ustanovi. 

Zavodite so maksimalen stepen na obezbeduvawe se bremeni so 

golem broj slabosti {to go onevozmoùvaat ostvaruvaweto na prevospitnite 

procesi, iako vo niv se sproveduvaat individualizirani tretmani 

bazirani vrz vnatre{na klasifikacija na osudenite lica. Strogata 

disciplina i otsustvoto ili namaleniot broj na pogodnosti koi 

{to ovozmoùvaat kontakti so nadvore{niot svet doveduvaat do avtomatizam 

i razni drugi psihi~ki napnatosti poradi {to se javuvaat 

52 

Celta na zatvorite so maksimalno osiguruvawe ne se sostoi vo toa 

da se napavi postrogo izvr{uvaweto na kaznata. Nivnata edinstvena cel ne e 

da se onevozmoì begstvo, tie voedno pretstavuvaat i sredstvo, preku strogata 

disciplina onie zatvorenici {to ne moàt da se dràt bez {teta vo obi~nite 

zatvori, da se spre~at da ne si na{tetat na sebesi ili na svoite soosudenici. 

Nivnata cel e da se ovozmoì najgolema mo`na sigurnost i da se oddelat 

onie zatvorenici sprema koi e nu`no potrebna stroga disciplina. Vo 

zatvorite vo SAD brojni zatvorenici se sretnuvaat so opasnosta na represalii 

od strana na svoite soosudenici zaradi {to se potreni zatvori so vakov 

stepen na obezbeduvawe. Isto taka, i {efovite na bandi se spre~uvaat vo 

svoite kriminalni aktivnosti {to moàt da gi ostvaruvaat po pat na izdavawe 

naredbi od pomalku obezbedenite ustanovi. Za seto toa vidi: Lamers (71- 

74). 

42

mnogubrojni buntovi karakteristi~ni za ovoj tip na zavodi, osobeno 

ako se toe od golem kapacitet. Toa se sogleduva i vo zemjite vo ~ija 

praktika e vkluen vakviot tip na zavodi i zatoa se otkaùvaat od natamo{na 

izgradba na vakvi ustanovi. (Od tie pri~ini vo 1962 godina, vo 

SAD be{e ukinat poznatiot supersigurnosen zatvot Alkaraz). 

Poradi seto ova sovremenite penitencijarni sistemi im davaat 

prednost na poluotvorenite kazneni zavodi ili oddelenija. Vo ovie 

ustanovi se upatuvaat osudeni lica koi pruàat dovolna garancija 

deka nema da go zloupotrebat popovolniot reìm i otsustvoto na materijalnite 

pre~ki za begstvo. 53 Takvi lica se upatuvaat na izdrùvawe 

na kaznata i vo otvoreni kazneni ustanovi i oddelenija 54 vo koi vo najgolema 

mo`na mera se otstraneti elementite na obezbeduvawe, trgnuvaj}i 

od idejata "deka najdobro se zatvoreni onie vrati {to moàt da 

se dràt otvoreni." Osnovnata karakteristika na ovie ustanovi se sostoi 

vo realizacija na prevospitnite programi preku primena na 

individualizirani postapki {to }e ja razvijat li~nata odgovornost i 

samodisciplinata na osudenite lica i vo isto vreme }e gi otstranat 

posledicite od razli~nite deprivacii vo ustanovite i na najdobar na- 

~in }e go podgotvat osudenoto lice za ìvot na sloboda. 

|) Krininalno minato na osudeniet lica 

Kriminalnoto minato na osudenite lica, odnosno porane{nata 

osuduvanost na osudenite lica, pretstavuva kriterium spored koj tie 

se izdvojuvaat vo dve kategorii: primarni osudenici i recidivisti. I 

ovaa podelba trgnuva od op{testvenata opasnost na osudenicite, {to 

vo ovoj slu~aj, vo fokusot na svojot interes gi stava povratnicite. 

Imeno, ovde se raboti za edna takva kategorija na osudeni lica kaj koi 

ne e dovolno razviena individualnata svest i odgovornost. Storuvaweto 

na krivi~noto delo kaj povratnicite ne budi re~isi nikakvo neprijatno 

~uvstvo, bidej}i ovie nedovolno cvrsto op{testveno formirani 

li~nosti krivi~ite dela naj~esto gi sfa}aat kako oblik na normalno 

povedenie. Poradi nivnite navi}i i sklonosti za vr{ewe krivi~ni 

dela, tie ne ~uvstvuvaat strav od sudeweto, tuku go prifa}aat kako nu- 

èn rizik i neizbe`no zlo. Tie lica se obi~no so nedovolno obrazovanie 

nedovolna istrajnost vo vr{eweto na rabotnite zada~i, slab interes 

za odrùvawe socijalni vrski i sklonost kon lesno i povr{no raspolo`nie. 

Site svojstva na ovaa kategorija osudenici doa|aat do 

53 

Vidi: Davidovi} i dr. (141). 

54 

Vo teorijata e op{to prifateno misleweto deka vo otvoreni ustanovi 

treba da se upatuvaat, pred se, primarni storiteli na polesni krivi~ni 

dela, storiteli od nebre`nost ili slu~ajni izvr{iteli na krivi~ni dela 

kako i lica so poslabo zdravje, stari lica i maloletnici i pomladi polnoletni 

lica. Radovanovi}, II (308) 

43

izraz vo kazneno-popravnite ustanovi za vreme na izdrùvaweto na kaznata 

{to prestavuva golem problem pri izveduvaweto na prevospitnite 

procesi. Tokmu zatoa i za ovie osudenici naj~esto se odi kon formirawe 

posebni ustanovi kade {to oddelno }e ja izdrùvaat kaznata 

li{uvawe od sloboda. 

2.2. VERTIKALNA KLASIFIKACIJA NA OSUDENITE LICA 

Drugata faza na klasifikacijata pretstavuva natamo{na podelba 

na osudenite lica po oddelenija, grupi i podgrupi vo ramakite na 

edna kazneno-popravna ustanova zaradi ostvaruvawe na prevospitniot 

proces. Za ozna~uvawe na ovaa faza od klasifikacijata vo teorijata se 

upotrebuvaat mnogubrojni izrazi: pozitivna, interna ili vnatre{na 

klasifikacija vo potesna smisla na zborot i podklasifikacija. Zaradi 

pojano prika`vawe na nejzinata su{tina i diferencirawe od prethodnata 

klasifikacija nie }e go upotrebuvame izrazot "vertikalna 

klasifikacija." Pritoa, ovde mora da se istakne i sekoga{ da se ima 

predvid faktot deka ovie dva vida klasifikacija se nao|aat vo dijalekti~ko 

edinstvo, povrzani, pred se, preku svojata glavna zaedni~ka cel 

- efikasna resocijalizacija na penitencijarnata individualizacija 

kako sredstvo za uspe{no prevospituvawe na osuenite lica. Ili, poinaku 

re~eno, toa se samo dve razli~i postapki za ostvaruvawe na isti 

celi koi mora oddelno da se analiziraat za da moèt polesno da se 

sfati nivnata realizacija i problemite {to vo vrska so toa pred niv 

se postavuvaat. 

Pretpostavka za izveduvawe na vertikalnata klasifikacija e 

edna prodlabo~ena opsevacija na osudenite lica. Duri potoa vo posebnite 

ustanovi se sozdavaat pomali klasifikacioni formi vo koi se 

rasporeduvaat osudenite lica za koi se utrdeni isti ili mnogu bliski 

potrebi od tretman. Vo taa smisla se izgraduvaat kriteriumi {to vo 

osnova poa|aat od subjektivnite svojstva i karakteristiki na osudenite 

lica i pridonesuvaat da se izdvojat takvi kategorii na osudenici 

sprema koi, so ogled na nivnite osobini }e moè polesno i poefikasno 

da se izveduvaat korektivnite procesi i vo maksimalna mo`na 

mera da se anuliraat negativnite posledici od zatvorskata zaednica. 

Me|utoa, iako vo teorijata postojano se istaknuvaat individualnite 

svojstva na li~nosta kako op{t i glaven patokaz za oformuvawe na 

razraboten sistem od merila {to }e ja oblagorodat vertikalnata klasifikacija, 

vo svetot, a i kaj nas na toj plan e mnogu malku storeno. 

Vakvoto razmisluvawe ni se nametnuva, pred se, poradi toa {to vo penolo{kata 

teorija i praktika i pokraj bezbrojnite varijacii na obele`jata 

na ~ovekovata li~nost, za vertikalnata klasifikacija se izgradeni 

glavno samo slednive kriteriumi: profesionalna pripadnost 

na osudenite lica, nivno povedenie za vreme na izdrùvaweto na kaznata, 

stepenot na nivnata socijalna i du{evna zrelost, potrebata od 

44

nivnoto stru~no obarzovanie i sposobnosta za nivna resocijalizacija. 

Spored ovie kriteriumi vo odredeni kazneno-popravni ustanovi se 

izdvojuvaat osudenite lica vo posebni rabotni edinici: vo grupi na 

dobri, prose~ni i lo{i osudenici so razli~ni prava i pogodnosti ~ie 

{to steknuvawe zavisi pred se od nivnata gotovnost da gi po~ituvaat 

pravilata na ku}niot red vo grupi vo koi so razli~en intenzitet se 

primenuvaat vospitnite i prevospitnite procesi, vo klasifikacioni 

grupi vo koi osudenoto lice se vklu~uva spored oblikot na svojata potreba 

od obrazovanie i vo klasifikacioni grupi vo koi se sproveduva 

odnosno ne se sproveduva prevospiten tretman. 

Iako malubrojni ovie kriteriumi nao|aat na polna realizacija 

vo kazneno-popravnite ustanovi, bidej}i od objektivni pri~ini se otstapuva 

od fizi~koto oddeleuvawe pa spored tie kriteriumi formiranite 

kategorii osudeni lica, {to pretstavuva osnoven preduslov za 

ostvarvawe na smislata na vertikalnata klasifikacija. Od druga 

strana, pri ostvaruvaweto na vertikalnata klasifikacija vo praktikata 

~esto se zemaat i napred spomenatite kriteriumi na horizontalna 

klasifikacija bazirai vrz objektivni elementi. Vo taa smisla se 

koristat: stepenot na obezbeduvaweto, polot i vozrasta na osdudenite 

lica, nivnoto kriminalno minato, a mnogu ~esto i vidot i teìnata na 

krivi~noto delo. Zamaweto predvid samo na objektivno ili pome{ano 

so parcijalno koristewe i na subjektivni kriteriui za vakva klasifikacija, 

seto toa vo uslovi na nemo`nost za realno oddeluvawe na odredeni 

kategorii na osudenici, ne pretstavuva solucija {to go opravduva 

postoeweto na ovaa faza na klasifikacijata. Vo ovaa smisla nu`no e 

korigirawe i precizno determinirawe na vertikalnata klasifikacija 

{to, po na{e mislewe moè efikasno da i odgovori na svojata funkcija 

samo ako se bazira vrz {irok spektar na subjektivni kriteriumi 

za podelba na zatvorenicite i nivno celosno fizi~ko oddeluvawe pri 

izdrùvaweto na kaznata. 

3. KLASIFIKACIJA SPORED PORANE[NITE I 

POZITIVNITE PROPISI NA NA[ATA ZEMJA 

Vo na{ata penolo{ka literatura e voobi~aeno kazneno-popravniot 

sistem na Jugoslavija da se posmatra niz tri razvojni periodi i 

toa: prviot od 1918 do 1930 godina, vtoriot od 1930 do 1945 godina i 

tretiot od 1945 do denes. 

Vo prviot period, 55 od sozdavaweto na Kralstvoto na SHS do 

donesuvaweto na Krivi~niot zakonik i Zakonot za izvr{uvawe na kaznite 

li{uvawe od sloboda od 1930 godina, vo na{ata zemja postoea 

{est pravni podra~ja na koi kaznite li{uvawe od sloboda se izvr{u- 

55 

Za osobenostite na kazneno-popravniot sistem na oddelni podra~ja 

od ovoj period vidi Popovi}, Vidak (39-50). 

45

vaa na sosema razli~en na~in. Za ovoj period, me|utoa, moè da se kaè 

deak ima{e i edna zaedni~ka karakteristika - postoewe na, glavno asocijacionen 

sistem na izdrùvawe na kazanata li{uvawe od sloboda, 56 

vo koj postoea i izvesni elementi na objektivna klasifikacija na osudenite 

lica. Imeno, vo kaznenite zavodi bea smestuvani odvoeno maìte 

i ènite i od niv maloletnicite, a pripadnicite na posebnite 

klasi, isto taka, moèa da bidat odvoeni od drugite zatvorenici. Postoe{e 

i izvesna podelba na podobrite od polo{ite zatvorenici za 

koi se obezbeduva{e poslobodno dvièwe. 57 

So Zakonot za izvr{uavwe na kazata li{uvawe od sloboda od 

1929, {to stapi vo sila vo 1930 godina i negovoto dopolnuvawe od 1931 

godina vo biv{a Jugoslavija e zaveden edinstven sistem na izvr{uvawe 

na kaznata li{uvawe od sloboda. Vo ovoj period od razvojot na na{iot 

penitecijaren sistem ve}e im se posvetuva pogolemo vnimanie na prevospitnite 

barawa {to na{iroko se primenuvaa vo svetot, Pome|u 

drugoto se te`nee{e i kon razivawe na kategorizacija na kaznenite 

ustanovi, za {to vo Zakonot bea postaveni kriteriumite: pol, starost, 

kriminalno minato na delinkventite i nivnata zdravstvena sostojba, 

dolìnata i vidot na kaznata. Spored dolìnata na izre~enata kazna 

bea predvideni kazneni zavodi i zatvori. Vo zatvorite se izdrùva{e 

kaznata vo traewe do edna godina, a robijata, zato~uaweto, strogiot i 

obi~niot zatvor vo traewe podolgo od edna godina se izdrùvaa vo kaznenite 

zavodi. Iako kako kriterium za podelba na kaznenite zavodi 

be{e predvideno i zemaweto predvid na li~nosta na osudenoto lice, za 

nego vo praktikata ne se vode{e smetka. Vsu{nost, vo ovoj period pogolemo 

vnimanie i se posvetuva{e na klasifikacijata na osudnite 

lica vo ramkite na kazneniot zavod, {to se vr{e{e spored irskiot 

siste na izdrùvawe na kaznata. Osudenicite se delea vo grupi {to ja 

izdruvaa kaznata vo: kelii, zaedni~ki zatvor (kade {to ponatamu bea 

podeleni po oddelenija, grupi i podgrupi vo zavisnost od izvesni, prete`no 

objektivni kriteriumi) i vo oddelenija za slobodwaci. Vo odredena 

faza ili oddelenie, grupa ili podgrupa vo ramkite na ist stadium 

na izvr{uvawe na kaznata se doa|a{e vo zavisnost od protekot na izvesen 

period na kaznata i vo zavisnost od povedenieto na osudenite lica. 

Pritoa, osobeno vnimanie se obrnuva{e na potrebata od odrùvaweto 

na redot i discipinata vo zavodite, bidej}i vo niv ne postoea uslovi i 

mo`nosti za izvr{uvawe na korekcioni procesi. 58 

Po osloboduvaweto na na{ata zemja bea sozdadeni realni uslovi 

za podosledno prifa}awe i primena na sovremenite penitencijarni 

56 

Vo Hrvatska i Slovenija od 1978 godina e voveden irskiot, a vo Slovenija 

i Dalmacija be{e prifaten keliskiot sistem na izdruvawe na kaznata 

li{uvawe od sloboda. 

57 

Vidi: Popovi}, Vidak (43). 

58 

Vidi: Davidovi} i dr. (57-60). 

46

na~ela. Taa nasoka permanentno se sledi do den-denes, {to najdobro se 

gleda od dinami~nosta na na{ite zakonski i podzakonski propisi so 

koi se regulira ovaa materija. Tie nastojuvawa kaj nas zapo~naa so Zakonot 

za vidovite na kaznite 59 i Privremenoto upatstvo za izvr{uvawe 

na kaznite od 1945 godina. Vo 1947 godina e donesen Pravilnikot za 

ku}niot red na kazneno-popravnite domovi i okru`nite i okoliskite 

zatvori 60 i Upatstvoto za nastavno-vospitnata rabota i kulturno-prosvetnata 

rabota vo kaznenite ustanovi. Vo 1948 godina e donesen Zakonot 

za izvr{uvawe na kaznite (SL FNRJ, 92/1948), a potoa Zakonot 

za izvr{uvawe na kazneni merki na bezbednost i vospitno-popravni 

merki (SL FNRJ, 47/1951). 61 Zakonot za izvr{uvawe na krivi~ite sankcii 

(SL. SFRJ, 24/1961). Zakonot za izmeni i dopolnuvawe na ZIKS 

(SV. SFRJ, 7/1964 - pre~isten tekst SL SFRJ, 9/1964), Zakonot za izmeni 

i dopolnuvawa na ZIKS (SL SFRJ, 15/1968 - pre~isten tekst SL 

SFRJ 3/1970). Vo site ovie zakoni na odreden na~in be{e regulirana 

materijata za kategorizacija na kazneno-popravnite ustanovi i za klasifikacija 

na osudenite lica so postojan trend kon nivno usovr{uvawe. 

Taka vo pogled na horizotalnata klasifikacija Zakonot od 1948 gi 

prifa}a slednive kriteriumi, teìna na kaznata, pol, starost, gravidnost 

kaj ènata. Zakonot od 1951 godina, pokraj ovie, voveduva u{te 

eden kriterium, zdravstvenata polo`ba na osudenite lica predviduvaj- 

}i vo ~l. 11 zdravstven kazneno-popraven dom za osudenici {to boleduvat 

od te{ki hroni~i bolesti. Zakonot od 1961 godina i poseti daleku 

pogolemo vnimanie na kategorizacijata na osudenite lica po kaznenopopravni 

ustanovi i gi istakna slednive kriteriumi: dolìna na kaznata, 

stepen na obezbeduvawe, pol, starost i posebni potrebi na 

oddelni kategorii na osudenici. 

Kako kriterium za vertikalna klasifikacija zakonot od 1948 

godina gi istakna: vidot na krivi~noto deli, vidot na kaznata, traeweto 

na kaznata i li~ite svojstva na osudenite lica (~l. 8). Spored Zakonot 

od 1951 godina, tie kriteriumi bea: li~nite svojstva na osudenikot, 

negoviot ìvot i povedenie pred osudata, povedenieto pred 

izdrùvaweto na kaznata, mo`nosta za primenuvawe zaedniki merki za 

prevospirtuvawe i alkoholiziranosta na osudenite lica (~l. 34). Trgnuvaj}i 

od odredbata na ovoj zakon, klasifikacijata na osudenite lica 

5959 

Ovoj zakon koj {to e objaven vo SL DFJ, br. 48/1945 predviduva 

samo dve kazni li{uvawe od sloboda i toa so obi~na i prinudna rabota. 

60 

So ovoj pravilnik be{e predvideno kaznata li{uvawe od sloboda 

ènite da ja izdrùvaat odvoeno od maìte, maloletnicite od polnoletnite, 

a licata od istraèn zatvor, odvoeno od osudenite lica. 

61 

Osobeno zna~ajno za ovoj zakon (objaven vo SL FNRJ, br. 47/1951) e 

{to vo nego za prv pat kaj nas e regulirana materijata za postpenalnata za{- 

tita na osudenite lica po pat na formirawe odbori na gra|ani pri okoliskite 

i gradskite odbori. 

47

vo ramkite na edna kazneno-popravna ustanova be{e vr{ena vo tri grupi. 

Sekoja od ovie grupi be{e ponatamu podelena u{te na tri podgrupi. 

Vo prvata grupa bea rasporedeni povratnicite, profesionalnite 

delinkventi i site drugi osudenici {to {to so svoeto povedenie bi go 

popre~uvale prevospituvaweto na drugite zatvorenici. Vo vtorata 

grupa bea smestuvani zatvorenicite so isti moralni svojstva kako i 

osudenicite od prvata grupa, no koi ne pretstavuvaa nekoja posebna 

opasnost za prevospituvawe na opstanatite osudeni lica. Vo tretata 

grupa se smestuvaa osudenici so dobro i pozitivno minato {to svoite 

krivi~ni dela gi storile od nebre`nost. Zakonot od 1961 godina vo 

svojot ~l. 43 veli: "Vo po~etokot na izdrùvaweto na kaznata li{uvawe 

od sloboda vo kazneno-popravniot dom se posvetuva posebno vnimanie 

na zapoznavaweto na li~nosta na osudeniot poradi klasifikacija 

i utvrduvawe na orientaciona programa za postapuvawe so nego." Toa 

zna~i deka Zakonot kako glaven kriterium za klasifikacija na osudenite 

lica gi zema svojstvata na li~nosta na storitelot. Na toj na~in, 

so ovoj zakon kaj nas e vovedena stru~na opservacija bazirana vrz ednostepeno 

empirisko posmatrawe. Zakonot od 1968 vo ~l. 13 istaknuva: 

"Pri klasifikacijata se zemaat predvid li~nite svojstva na osudenite, 

prirodata na krivi~noto delo, vidot i visinata na kaznata, porane{niot 

ìvot, zdravstvenata sostojba i godinite na ìvot na osudenikot. 

Poslediniot od ovie zakoni prestana da vaì na 31 dekemvri 

1973, soglasno so ustavnite promeni {to kaj nas nalagaa zakonodavstvoto 

za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda da prejde vo 

nadle`nost na republikite (pokrainite). 

[to se odnesuva do na{ata republika, vo po~etokot be{e donesen 

Zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii (SV SRM, 47/1973) 

{to prestana da vaì so donesuvaweto na Zakonot za izvr{uvaweto na 

sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi (vo natamo{niot 

tekst ZIS), objaven vo "SV SRM," br. 19/1979 godina. Trgnuvaj}i od 

principot na penitencijarnata individualizacija i celite na izvr- 

{uvaweto na kaznata zatvor, 62 vo ~l. 12 ZIS se veli: "So osudenite 

lica se postapuva na na~in koj vo najgolema mo`na mera odgovara na 

li~nosta na osudenikot, vodej}i smetka za postignatiot uspeh vo negovoto 

vospituvawe i prevospituvawe (st. 1). So taa odredba, kako glaven 

kriterium za klasifikacija na osudenite lica voop{to, ZIS gi 

postavi svojstvata na li~nosta na osudenoto lice i istovremeno ja 

62 

Celta na izvr{uvaweto na kaznata zatvor e osposobuvawe na osudenoto 

lice, po otpu{taweto na sloboda, da ìvee i raboti vo soglasnost so Zakonot, 

da gi ispolnuva do`nostite na ~ovek i gra|anin na socijalisti~kata 

samoupravna zaednica i pove}e da ne vr{i krivi~ni dela." (~l. 10 st. 1 ZIS). 

Ovaa odredba pretstavuva doprecizirawe na edna od celite na kaznuvaweto 

predideni vo ~l. 33 od Krivi~iot zakon na SFRJ. 

48

odredi funkcijata na klasifikacijata kako metod na uspe{no vr{ewe 

na vospitni i prevospitni procesi sprema osudenite lica vo kaznenopopravite 

ustanovi. 63 Zakonodavecot na SR Makedonija u{te edna{ se 

navra}a na ovie pra{awa za vo ~l. 102 st. 1 da kaè deka celite na klasifikacijata 

(pritoa najverojatno se misli samo na vertikalnata klasifikacija) 

e i "odrùvaweto na disciplinata" na osudenite lica. 

Smetame deka istaknuvaweto na celite na klasifikacijata voop{tgo, 

ne smee da se raspar~uva i pritoa da se zaborava edna od nejzinite bitni 

komponenti - spre~uvaweto na lo{ite vlijanija pome|u zatvorenicite. 

64 Za pravilnata kategorizacija na kazneno-popravnite ustanovi i 

formiraweto oddelenija, grupi i podgrupi vo niv, nu`no e u{te vo 

op{tite odredbi na zakonskiot tekst jasno da se istakne funkcijata na 

klasifikacijata voop{to. Spored nas, taa sodrì tri komponenti: 

prezemawwe istovidni merki na prevospituvawe na osudenite lica, 

zadovoluvawe na potrebata od spre~uvawe na negativnite vlijanija 

me|u zatvorenicite i odrùvawe na disciplinata vo kazneno-popravnite 

usatnovi. Ako na vaka precizen na~in se odredi funkcijata na 

klasifikacijata, se izbegnuvaat raznovidnite lutawa vo oformuvaweto 

na edinstveni i cvrsti kriteriumi za nejzinata uspe{na realizacija. 

[to se odnesuva do horizontalnata klasifikacija na osudenite 

lica, ZIS ja istaknuva op{toprifatenata podelba {to vo na{ata zemja 

trgnuva od kriteriumite: dolìna na izre~enata kazna, stepen na 

obezbeduvawe i vid na kazneno-popravniot dom. Spored prviot kriterium, 

postojat kazneni ustanovi kade {to se izvr{uva kaznata vo podolgo 

traewe od {est meseci, dodeka od druga strana, kratkite kazni 

zatvor se izdrùvaat vo zavodi {to vo na{ata republika gi ima trinaeset 

i toa vo slednive gradovi: Skopje, Kriva Palanka, [tip, Tetovo, 

Struga, Ohrid, Strumica, Bitola, Ki~evo, Titov Veles, Kumanovo, Gevgelija 

i Prilep. Takvoto razlikuvawe e predvideno samo za ma{kite 

osudeni lica, bidej}i vo SR Makedonija ne postojat uslovi za izdrùvawe 

na kratkite kazni li{uvawe od sloboda i za osudenicite od 

63 

Vidi: Zakon o izvr{ewu krivi~nih sankcija ("SG SRS, 26/1977, ~l. 

11), Zakon o izvr{ewu krivi~ih sankcija i prekr{ajnih sankcija (SL SR 

BIH, 34/1977, ~l. 12), Zakon oizvr{ewu krivi~nih i prekr{ajnih sankcija 

(Narodne novine SRH, 21/1974 ~l. 15), Zakon o izvr{ewu krivi~ih sankcija 

(SL SRCG, 21/1979, ~l. 10). 

64 

Spre~uvaweto na lo{ite vlijanija pome|u zatvorenicite kako cel 

na klasifikacijata voop{to ne se spomenuva vo ZUS. Identi~en e slu~ajot i 

so ostanatite zakoni za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii na drugite republiki 

vo na{ata zemja. Edinstveno vo zakonskiot tekst na SR Hrvatska se 

istaknuvaat site celi na klasifikacijata, pa i celta {to ovde ja razgleduvame. 

Vo taa sisla vidi ~. 25 st. 1 i 110 st. 1 od Zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite 

i prekr{o~nite sankcii na SR Hrvatska. 

49

ènski pol. 65 Spored vtoriot kriterium, ZIS vo ~l. 25, koj e vo soglasnost 

so ~l. 38 KZ SFRJ go predviduva postoeweto na zatvoreni, poluotvoreni 

i otvoreni kazneno-popravni ustanovi i go odreduva nivniot 

poim. Taka spored ~l. 26 ZIS "kazneno-popravni ustanovi od zatvoren 

vid imaat fizi~ko i materijalno obezbeduvawe kako {to se: 

vooruèna straà, ogradni yidovi ili ograda od ìca, tehni~ki sredstva 

i drugi merki na obezbeduvawe koi pretstavuvaat pre~ki za begstvo 

na osudenite lica (st. 1). Kazneno-popravite ustanovi od poluotvoren 

vid imaat vooruèna straà ~ija osnovna dol`nost e da go kontroliraat 

dvièweto na osudenite lica (st. 2). I na kraj, kaznenopopravnite 

ustanovi od otvoren vid nemaat fizi~ko i materijalno 

obezberduvawe koe bi pretstavuvalo pre~ka za begstvo na osudenite 

lica. Postapuvaweto na osudenite lica vo niv se zasnova vrz samodisciplinata 

i li~nata odgovornost, a nadzorot nad nivnoto dvièwe i 

rabota go vr{at vospituva~i i instruktori (st. 3). Vo vrska so ovoj 

problem ZIS go regulira i pra{aweto za toa koi kategorii na osudeni 

lica moà da se upatuvaat vo otvoreni kazneno-poprani ustanovi. 

Taka spored ~l. 35 st. 1 "vo kazneno-popravni ustanovi od otvoren vid 

se upatuvaat osudeni lica za koi osnovano moè da se o~ekuva deka postapuvaweto 

vo ovie ustanovi }e odgovara na potrebata na nivoto prevospituvawe, 

deka zadrùvaweto vo ovie ustanovi povolno }e vlijae 

vrz natamo{niot proces na prevospituvaweto i deka vrz ~uvstvoto na 

li~na odgovornost tie }e gi vr{at svoite obvrski i nema da go zloupotrebuvaat 

otsustvoto na straàri i merki na obezbeduvawe, a osobeno 

osudenite lica koi za prv pat se osudeni na kratkotrajni vremenski 

kazni, ako storile krivi~o delo od polesen vid i krivi~ni dela od nebre`nost. 

So st. 2 i 3 od istiov ~len se predviduva mo`nosta vo vakvi 

ustanovi ili vo otvoreni oddelenija da se upatuvaat i osudeni lica 

koi ve}e izdràle del od kaznata vo kazneno-popravna ustanova od drug 

vid, odnosno vo oddelenie od otvoren vid na op{ta kazneno-popravna 

ustanova. 

Naposle, {to se odnesuva do vidot na kazneno-popravite domovi, 

ZIS predviduva postoewe na op{ti i posebni kazneno-popravni 

domovi. Op{tite kazneno-popravni domovi se nameneti za izdrùvawe 

na kaznata zatvor za pove}e kategorii na osudeni lica (~l. 27 st. 1), i 

vo niv se upatuvaat osudeni lica za koi so rasporedot ne e predvideno 

upatuvawe vo poseben dom (~l. 3 st. 6). Od druga strana, posebni kaz- 

65 

Celite na klasifikacijata na osudenite lica gi regulira Zbirot na 

minimalnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite vo ~l. 67, kade {to se 

veli: "celite na klasifikacijata treba da bidat a) odvojuvawe na zatvorenicite 

koi poradi svoeto kriminalno minato ili lo{ite sklonosti bi vr{ele 

{tetno vlijanie vrz drugite zatvorenici, b) rasporeduvawe na zatvorenicite 

vo grupi za da se olesni postapuvaweto so niv vo pogled na nivnoto povtorno 

prilagoduvawe na op{testvoto. 

50

neno-popravni domovi se nameneti za oddelni kategorii na osudeni 

lica, a osobeno na lica koi za prv pat se osudeni, za storiteli na 

krivi~ni dela od nebre`nost, za povtornici, za pomladi polnoletni 

lica, za maloletnici i za bolni osudeni lica. Po potreba moàt da se 

osnovaat i drugi vidovi na kazneno-popravni domovi (~l. 27 st. 2). Vo 

vrska so rasporeduvaweto na osudenite lica vo posebi kazneno-popravni 

ustaovi, so ZIS toa e regulirano samo za pomladite polnoletni 

lica i maloletnicite, trgnuvaj}i od kriteriumot - vozrast na osudenite 

lica. 66 

So ZIS isto taka e predvideno kaznata zatvor da ja izdrùvaat 

oddelno licata od razli~en pol i pritvorenicite od osudenite lica 

(~l. 14 st. 3 i 5). 

Vo vrska so klasifikacijata na osudenite lica, na ova mesto e 

va`no da se spomne i toa deka vo kazneno-popravnite ustanovi ja izdr- 

ùvaat, po pravilo, kaznata zatvor lica osudeni na teritorija na Republikata, 

kako i osudeni lica koi vo vremeto na povikuvaweto na 

izdrùvawe na kaznata imaat ìveali{te na nejzinata teritorija (~l. 

23 st. 1 ZIS), a "upatuvaweto na osudenite lica vo kazneno-popranite 

ustanovi se vr{i spored rasporedot na republi~iot sekretar za pravosudstvo" 

(~l. 34 ZIS). 

[to se odnesuva do vertikalnata klasifikacija na osudenite 

lica, na{iot ZIS ja regulira nejzinata sodrìna vo dve na~elni odredbi 

od svojot ~l. 102. Taka, spored st. 1 na ovoj ~len, "osudenite lica vo 

kazneno-popravite ustanovi, spored linite svojstva se rasporeduvaat 

vo oddelenija koi }e ovozmoàt prezemawe na istovidni merki za prevospituvawe 

i odrùvawe na disciplinata. Vo st. 2 na istiov ~len se 

veli: "vo oddelenijata osudenite lica spored nivnoto odnesuvawe mo- 

àt da se delat vo grupi so razli~ni pogodnosti. 

[to se odnesuva do prvata odredba, lesno se zabeleùva deka 

kriteriumot "spored nivnata sostojba" e premnogu voop{tena formulacija 

od koja proizleguva zklu~okot deka materijata za odreduvawe na 

kriteriumite za ostvaruvawe na vertikalnata klasifikacija na osude- 

66 

Spored ~l. 33 st. 4 Z, vo kazneno-popraven dom za pomladi polnoletni 

lica, odnosno vo posebno oddelenie za pomladi polnoletni lica od op{t 

kazneno-popraven dom se upatuvaat osudenite lica {to vo vremento na upatuvaweto 

se polnoletni, no koi ne napolnile 23 godini. Ako osudenikot vo ovoj 

dom ne ja izdrì kaznata do napolnuvaweto na 27 godini, se upatva ostatokot 

od kazata da go izdrì vo op{t kazneno-popraven dom. [to se odnesuva do rasporeduvaweto 

na maloletnicite vo ~l. 35 st. 5 se veli: Vo kazneno-popraven 

dom za maloletnici, odnosno vo poseno oddelenie za maloletnici na op{t 

kazneno-popraven dom se upatuvaat lica na kazna maloletni~ki zatvor, ako vo 

vremeto na upatuvaweto se maloletnici. Ako osudenikot vo vremeto e polnoleten, 

maloletni~kiot zatvor go izdrùva vo kazneno-popraven dom za pomladi 

polnoletni lica, odnosno vo posebno oddelenie od st. 4 na ovoj ~len. 

51

nite lica im se prepu{ta na kazneno-popravite ustanovi, odnosno na 

nivnite podzakonski propisi. Me|utoa, zakonodavecot ne ostanal dosleden 

na ovaa ideja, bidej}i vo ~l. 102 st. 2 predvidel eden konkreten 

kriterium za vakvata klasifikacija i ostanal samo na nego. So vakvoto 

re{enie na zakonodavecot ne moème da se soglasime, bidej}i ispa- 

|a deka kriteriumot - odnesuvawe na osudenite lica pri izdrùvaweto 

na kaznata li{uvawe od sloboda, koj prakti~no zna~i pasivno po~ituvawe 

na ku}niot red poradi steknuvawe privilegii, e glaven i nezaobikoliv 

kriterium za vertikalnata klasifikacija na osudnite lica 

iako vo teorijata postojano se kritikuva negovoto postoewe i se predlaga 

negovo celosno ili delumno otfrlawe. 67 Poradi toa, smetame 

deka ispravna solucija vo pogled na ova pra{awe e celosno zakonsko 

regulirane na kriteriumite za vertikalna klasifikacija na osudenite 

lica, bidej}i sega{noto parcijalno re{enie ne ukaùva na konkretite 

nasoki vo koi taa treba da se dviì i sozdava sostojba {to vo ovoj 

pogled ni oddaleku ne gi zadovoluva barawata {to taa treba da gi ostvari. 

Ili, ako ne toa, barem da se ostane na voop{tenata formulacija 

od ~l. 102 st. 1 so toa {to na kazneno-popranite ustanovi }e im se dadat 

konkretni nasoki {to treba da zna~i i koi elementi da se zemat 

predvid pri formiraweto na kriteriumite {to za svoja osnova }e gi 

imaat li~nite svojstva na osudenite lica. 

4. OSTVARUVAWE NA KLASIFIKACIJATA NA OSUDENITE 

LICA 

Horizontalnata i vertikalnata klasifikacija moàt uspe{no 

da se ostvarat samo ako prethodno se dobie uvid vo li~nite svojstva i 

drugite karakteristiki {to ja so~inuvaat strukturata na li~nosta na 

zatvorenicite. Toj uvid se sproveduva preku zapoznavaweto na objektivnite 

i subjektivnite osobini na li~nosta na osudenoto lice vo 

vrska so negovoto krivi~no delo preku postapkata {to vo sovremenata 

penologija se narekuva posmatrawe ili opservacija. Opservacijata 

pretstavuva neophodnost kako dijagnoza za pri~inite na kriminalnoto 

povedenie i prognoza za popravlivosta na osudenoto lice. Taa go ovozmoùva 

ostvaruvaweto na klasifikacijata na osudenite lica sprema 

koi, soglasno so principot na individualizacijata, moàt da se primenuvaat 

najefikasni preospitni postapki. So ogled na toa kade se ostvaruva, 

vo penolo{kata nauka se razlikuvaat ednostrana i dvostrena 

opservacija, a nejzinoto realizirawe im e prepu{teno na opservacionite 

centri i na priemnite oddelenija. 

67 

Vidi: Davidovi} i dr. (195) 

52

4.1. OPSERVACIONI CENTRI 

Dvostepena e onaa opservacija {to se vr{i vo opservacioni 

centri. Taa se sproveduva na po~etokot na izdrùvaweto na kaznata 

li{uvawe od sloboda vo poseben centar, a potoa vo specijalizirana 

ustanova vo tekot na nejzinoto izvr{uvawe. Ovde, vsu{nost stanuva 

zbor za dve opservacii na osudenite lica od koi prvata, prethodnata 

opservacija ima za cel {to podosledna horizontalna klasifikacija, a 

vtorata, prodolènata opservacija, pridonesuva za vnatre{noto grupirawe 

na osudenite lica i za korigirawe (menuvawe, dopolnuvawe 

ili ukinuvawe) na prethodnata opservacija dokolku se nasetat promeni 

kaj li~osta na osudenikot {to go nametnuvaat toa. 

Vo opservacionite centri se vr{i opservacija so primena na 

najsovremeni nau~ni metodi na ispituvawe na li~nosta na osudenoto 

lice. Tie se sre}avaat vo mnogu zemji vo svetot pod razli~ni imiwa, 

kako na primer, Institut za kriminologija (île), Kriminolo{ki 

kliniki (Brazil, Argentina), Institut za op{testvena odbrana (Luksemburg), 

Dijagnosti~ki i opservacioni centri (SAD) i sl. 68 Me|u 

niv kako najpoznati se izdvojuvaat Nacionalniot centar za posmatrawe 

vo Fresnes (Francija) i Nacionalniot centar za opservacija pri 

kazneno-popravniot zavod Rabibija vo Italija. 69 Prviot centar ~esto 

se zema kako primer za ugled. Osovan e vo 1950 godina kako dijagnosti~ko 

trijaèn centar za opservacija i klasifikacija na osudenici, a 

se nao|a pokraj Centralniot zavod vo Fresnes, odale~en 15 km. od Pariz. 

Vo nego se opserviraat polnoletni lica od ma{ki pol osudeni na 

podolgotrajni kazni li{uvawe od sloboda, a ne i lica od ènski pol 

za koi vo Francija postojat samo dve kazneni ustanovi, nitu licata na 

vozrast od 18 do 21 godina, za koi postojat posebni ustanovi i te{ko 

bolnite, kako ni postarite osudenici {to nadminuvaat 65 godini vozrast. 

Osudenicite {to treba da se opserviraat se upatuvaat vo centarot 

vedna{ po izrekuvaweto na kaznata i se smestuvaat vo poedine~ni 

kelii vo koi im se obezbeduva rabota so isklu~uvawe na sekakov me- 

|useben kontakt. So vleguvaweto vo zavodot za sekoe osudeno lice poedine~no 

se oformuva dosie {to sodrì: podatoci od sudska priroda, 

podatoci od medicinska priroda, socijalna anketa i podatoci od kazneno-pravna 

priroda. 

Osudenite lica vo centarot ostanuvaat {est meseci i za toa 

vreme se vr{at temelni i pove}estrani biolo{ki, psihijatriski i 

psiholo{ki ispituvawa {to gi sproveduva tim sostaven od vospituva~, 

psiholog, psihoanaliti~ar, lekar od op{ta praktika, psihijatar i 

{ef na nadzornata slu`ba. Po zavr{uvaweto na dijagnosti~kata pos- 

68 

Navedeno spored: Zlatari}, II (66-67) 

69 

Za ovoj opservacionen centar vidi pove}e: Putnik, Runko (322327). 

53

tapka se sostavuvaat soodvetni poedine~ni ekspertizi od strana na 

stru~wacite {to u~estvuvale vo prou~uvaweto na li~nosta na osudeniot. 

Potoa na zaedni~ki sostanok komisijata za klasifikacija dava 

predlog za upatuvawe na osudenoto lice vo opredelen specijaliziran 

kaznen zavod. Taa komisija e sostavena od direktorot na zavodot, ~etiri 

specijalisti i pretstavnik na Ministerstvoto za pravosudstvo ~ii- 

{to zbor e re{ava~ki pri kone~noto odreduvawe na kaznenata ustanova 

vo koja treba da se upati osudenoto lice. Vo konkretnata kaznenopoptavna 

ustanova osudenite lica se upatuvaat zaedno so site podatoci 

od izvr{enoto ispituvawe, predlogot i nasokite za prezemawe na najoptimalen 

tretman. Me|utoa, taa klasifikacija ne mora vo sekoj slu- 

~aj i kone~na. Postoi mo`nost osudenoo lice da bide vateno vo opservacioniot 

centar poradi dopolnitelno posmatrawe i klasifikuvawe. 

[to se odnesuva do reklasifikacijata na osudenite lica vo kaznenite 

ustanovi, taa e vo nadle`nost na sudijata za izvr{uvawe na kaznite, 

koj se pojavuva kako specifi~nost na francuskiot penitencijaren 

sistem. Na kraj nu`no e da se spomne deka dopolnitelno posmatrawe 

i klasifikuvawe vo opservacioniot centar vo Fresnes se vr{i 

vrz baza na kriteriumite {to vaàt i za primarnata klasifikacija. 

Tie kriteriumi se: dolìna na kaznata, vid i teìna na krivi~noto 

delo, opasnosta na osudenikot za negovata okolina, negovata semejna 

sostojba i geografskata oddalenost na kazennata ustanova vo koja {to 

se upatuva od negovoto ìveali{te, mo`nostite za negovoto profesionalno 

osposobuvawe i negovata porane{na osuduvanost. 70 Na sli- 

~en na~in kako {to toa e storeno vo Fresnes, organizaciono se postaveni 

i drugite opseravcioni centri vo svetot. 71 

Me|utoa, koga se raboti za opservacionite centri na Zapad, nu- 

`no e da se spomne deka li~nosta na delinkventot vo niv se prou~uva 

od pozicija na klini~kata kriminologija ~ija{to cel e da go oceni 

izu~uvaniot prestapnik, da formira hipotezi za negovoto podocne`no 

povedenie i da izraboti programa na pogodni merki {to }e go odvratat 

od mo`niot povrat. Vo tie prou~uvawa se koristat klini~ki metodi, 

koi, vedna{ treba da se naglasi, se ograni~eni vo mo`nosta za 

otkrivawe na socijalnite pri~ii na kriminalitetot. Imeno, koristej}i 

se, vo prv red so medicinski, psiholo{ki i psihijatriski ispituvawa 

se nastojuva da se utvrdat {to pogolem broj individualni determinanti 

na kriminalitetot. So pomo{ na ovie prou~uvawa moè da 

se osvetlat karakteristikite na li~nosta na delinkventot {to vo penitencijarnata 

praktika pretstavuvaat neophoden uslov za nivna klasifikacija 

i individualizacija na tretmanot. Me|utoa, kako {to veli 

70 

Za funkcioniraweto i organizacijata na ovoj centar vidi pove}e 

Izve{taj (345-347), Zlatari}, II (66-68), Gartner (122-123) i Periay (340,341 i 345). 

71 

Za rabotata na opservacioniot centar vo Vekevil (Kalifornija) 

vidi: Davidovi} i dr. (40-43). 

54

eden avtor, dobrite strani na klini~kata kriminologija vo sferata na 

socijalnata prevencija i resocijalizacijata moè da dojdat vo pra{awe 

dokolku taa ne se oslobodi od razni tradicionalni sfa}awa za biopsihokonstitucionalnite 

elementi na porane{noto intuitivno nivo 

na klini~kite istraùvawa. 

4.2. PRIEMNI ODDELENIJA 

Vo zemjite vo koi ne se organizirani opservacioni centri 

ispituvaweto na nivnata li~nost se vr{i so nivnoto doa|awe vo kazneno-popravnite 

ustanovi. Toa e t.n. ednostepeno posmatrawe {to 

moè da bide empirisko ili nau~no, a go vr{at slu`bi {to vo svetot 

se sre}avaat pod razli~ni imiwa. 

I vo na{ata zemja e voveden vakov na~in na opservacija na osudenite 

lica so Upatstvoto za organizacija i rabota na priemnite oddelenija 

na kazneno-popravnite domovi od 4 juli 1960 godina, izdadeno od 

strana na Sojuzniot Sekretarijat za vnatre{ni raboti. 72 Za organizacijata 

na sovremen na~in na opservacija na osudenite lica vo priemnoto 

oddelenie vo golema mera pridonese i Zakonot za izvr{uvawe na 

krivi~nite sankcii od istata godina. 73 

Materijata za postavenosta i funkcijata na priemnite oddelenija 

vo ZIS e regulirana so ~l 29, 50 st. 3, 100 i 1001. Taka spored ~l. 

29, vo kazneno-popravna ustanova moè da se osnova priemno oddelenie 

za ispituvawe na li~nosta na osudeniot. Vo vrska so ovaa op{ta odredba 

stoi ~l. 50 st. 3 vo koj se veli: Za ispituvawe na li~nosta na osudenikot 

vo slu`bata za prevospituvawe postoi stru~en tim sostaven od 

72 

So ova Upatstvo pri sekoj kazneno-popraven dom se odreduva da se 

osnova priemno oddelenie {to }e se smesti vo posebna prostorija za da se 

izbegne kontaktot na novo primenite so ostanatite osudenici. Vo tie oddelenija 

treba da postojat i posebni prostorii za smestuvawe na osudenici koi 

treba da se pu{tat na sloboda no nivnoto smestuvawe ne treba da ovozmoì 

kontakt so ostanatite od priemnoto oddelenie. Taka ova oddelenie stana, vsu- 

{nost priemno-otpusno oddelenie. So Upatstvoto se odreduva personalot na 

priemnoto oddelenie da go so~inuvaat: {ef, lekar, psihijatar, psiholog, socijalen 

rabotnik i administratievn slu`benik. 

73 

Vo ~l. 43 od Zakonot se veli: a po~etokot na izdrùvaweto na kaznata 

li{uvawe od sloboda vo kazneno-popravniot dom i pogolem zatvor u se 

posvetuva osobeno vnimanie na zapoznavaweto na li~nosta na osudenite lica 

poradi nivna klasifikacija i utvrduvawe na orientaciona programa za postapuvawe 

so niv. Zaradi celosno ispituvawe na li~nosta na osudenite spored 

nau~ni metodi, pokraj oddelni kazneno-popravni ustanovi ili samostojno 

moè da se osnovaat posebni centri za ispituvawe na li~nosta na osudenite 

lica. Ovie centri gi osnova sojuzniot ili republi~kiot sekretarijat za vnatre{ni 

raboti. 

55

pedagog, psiholog, socijalen rabotnik, neuropsihijatar, lekar i drugi 

stru~ni rabotnici. A vo ~l 100 stoi: Po priemot vo kazneno-popranata 

ustanova osudeoto lice se zadrùva odredeno vreme vo priemno-otpusnoto 

oddelenie. Prestojot vo priemno-otpusnoto oddelenie trae 30 

dena. Vo priemno-otpusnoto oddelenie se vr{i ispituvawe na li~nosta 

na osudenikot spored nau~ite metodi od kriminolo{ko, medicisnko, 

psiholo{ko i psihijatgrisko gledi{te, a potoa se vr{i klasifikacija 

na osudenoto lice i se odreduva na~inot na postapuvawe. Upatstvo 

za klasifikacija na osudenoto lice donesuva upravitelot na kazneno-popravnata 

ustanova vo soglasnost so republi~kiot sekretar za 

pravosudstvo. 

Od site ovie odredbi proizleguva deka najva`nata funkcija 

{to treba da se ostvari vo priemnoto oddelenie e sestranoto ispituvawe 

na strukturata na li~nosta na osudenoto lice za da se zadovolat 

barawata na principot na izvr{nata individualizacija, klasifikacijata 

na osudenite lica i primenata na najoptimalni merki i oblici 

na niven tretman. Me|utoa, priemnoto oddelenie ima i drugi funkcii. 

Taka kako negova vtora funkcija se nametnuva odgovaraweto na potrebata 

na {to podosleden na~in da se izvr{i prifa}aweto na osudenoto 

lice, bidej}i za nego toa e naj~esto prv kontakt so zatvorskata zaednica. 

Poradi toa nu`no e na osudenite lica da im se ostavi eden odreden 

period za akomodirawe na zatvorskite uslovi i na na~inot na izdrùvaweto 

na kaznata. 74 Priemnoto kako otpusno oddelnie pretstavuva 

edna skala na koja se zadrùva osudenoto lice pred negovoto otpu{tawe 

poradi negovo polesno podgotvuvawe za polesno i pobezbedno vklu- 

~uvawe vo slobodniot ìvot. Vo teorijata se istanuva i u{te edna zada~a 

na priemnite oddelenija za koja {to mora postojano da se vodi 

smetka, a za koja vo praktikata e storeno mnogu malku. Se raboti za 

gri`livoto pribirawe, sreduvawe i obrabotka na dobienite podatoci 

od izvr{enite ispituvawa na osudenite lica kako sredstvo za ostvaruvawe 

na odredeni nau~ni celi svrzani so objasnuvaweto na etiologijata 

i fenomenologijata na kriminalitetot i unapreduvaweto na metodite 

za prou~uvaweto na li~nosta na storitelite na krivi~nite dela. 

74 

Vo vreska so ovaa zada~a na priemnite oddelenija vo ~l. 101 ZIS se 

veli: Za vreme na prestojuvaweto vo priemno otpusnoto oddelenie vo koe se 

vr{i ispituvawe na li~nosta, osudenoto lice se zapoznava so ku}niot red, 

pravata i dol`nostite {to gi ima za vreme na izdrùvaweto na kaznata, so 

na~inot na koj moè da gi ostvaruva svoite prava i so disciplinskite kazni 

{to moè da mu se izre~at. Na osudenoto lice za vreme na prestojuvaweto vo 

priemno-otpusnoto oddelenie treba da mu bidat dostapni site propisi {to ja 

reguliraat negovata polo`ba, pravata i dol`nostite za vreme na izdrùvaweto 

na kaznata zatvor. Vo vrska so ovoj problem vidi pove}e: Ogrizovi}, I (53- 

54 i 56-58). 

56

Od ostvaruvaweto na site ovie zada~i i funkcii na priemnite 

oddelenija, a pred se na onie {to vo vrska so klasifikacijata na osudenite 

lica vo golema mera zavisi efikasnoto ostvaruvawe na natamo- 

{niet zada~i na penitencijarnite ustanovi. Toa ne e te{ko da se voo~i 

i zatoa vo taa nasoka se dviàt permanentnite napori na penolo- 

{kata praktika, me|utoa poradi mnogubrojnite problemi {to pred nea 

se postavuvaat ne moème da bideme zadovolni od dosega{nite rezultati. 

Me|u tie problemi osobeno se istaknuvaat: a) problemot na kadrovskaat 

ekipiranost na priemnite oddelenija, b) izbor na slu~ai za 

izu~uvawe na li~nosta vo priemnite oddelenija, v) obemot i granicite 

na ispituvaweto na li~nosta vo priemnite oddelenija, g) priemni 

oddelenija ili opservacioni centri i d) problemi vo vrska so nadle- 

`niot organ za klasifikacija na osudenite lica. 

a) Kadrovska opremenost na priemnite oddeleniaja 

Vrz osnova na iskustvoto i dolgogodi{nite sogladuvawa na teoretski 

plan, denes vo na{ata penolo{ka literatura i praktika ne e 

sporeno deka opservacioniot tim treba da go so~inuvaat: pedaog, psiholog, 

socijalen rabotnik, lekar, neuropsihijatar i kriminolog. Sekoj 

od ovie stru~ni profili treba maksimalo da se angaìar i da gi koristi 

najsovremenite soznanija od svojata nau~na specijalnost za da izvr{i 

prodlabo~ena analiza na osudenikot i so svojot opservacionen 

naod da predloì adekvatna klasifikaciona grupa vo koja na najefikasen 

na~in }e se vr{i osudeni~kata rabota i drugite oblici na tretman 

na osudenite lica. 

Vo sproveduvaweto na ovie suptilni dejstvija stru~wacite mo- 

àt da se koristat so: intervju, testovi (testovi na inteligencija, 

Ror{ahov test, test na tematska apercepcija i sl.), metod na ispituvawe 

na individualnite slu~ai i klini~ki metod. Ovie metodi naj~esto 

se koristat vo zapadnite zemji), posmatrawe, analiza na sodrìna, 

sociometriski metod, psihoanaliti~ki metodi i raznovidni medicinski 

metodi i pregledi. Me|utoa, od osnovaweto do denes, vo na{ata penitencijarna 

praktika se sre}avame so problemot na kadrovska nekompletnost 

(neekipiranost) na priemnite oddelenija, kako i so nedostatok 

na sredstva za izveduvawe na gorenavedenite metodolo{ki postapki. 

Poradi obemot na rabotata i potrebata nekoi od ovie stru~waci 

da u~estvuvaat ne samo vo sproveduvaweto na opservacijata i klasifikacijata, 

tuku i vo izvedbata na tretmanot na osudenite lica se nametnuva 

potrebata od pogolem broj psiholozi i socijalni rabotnici vo 

kazneno-popravnite ustanovi, No, namesto toa, vo kaznenite ustanovi 

naj~esto se sre}avame so nedostatok od oddelni stru~waci, a ponekade 

gi sre}avame kako vraboteni samo vo honoraren raboten odnos. Vakvata 

sostojba ja onevozmoùva sistematskata rabota i interdisciplinaoto 

koristewe na site nau~ni metodi ~ija {to primena treba da dov- 

57

ede do nau~no fundirana i kompleksna analiza na site aspekti na li~nosta 

na osudenite lica. Od druga strana poradi toa se doa|a i vo situacija 

da ne moàt da se sledat promenite kaj li~nosta na osudenite 

lica i vo sorabotka so drugite prevospitni slu`bi vo kazneno-popravnata 

ustanova da se prezemaat novi, poinakvi raspreduvawa vo klasifikacioni 

grupi {to }e im odgovaraat na izmenetite okolnosti na 

li~nosta na osudenoto lice. Vo takvite uslovi na kadrovska neekipiranost 

za dopolnitelno opservirawe na osudenite lica ne moème ni 

da pomislime, ili poradi dinami~nata struktura na sekoja li~nost, 

takvata opservacija ednovremeno se pojavuva kako nu`nost bez koja ne 

moè da se zamisli natamo{noto prezemawe merki, nitu pak verifikacija 

na na nau~nite soznanija za etiologijata na prestapni~koto povedenie 

i povedenieto za vreme na izdrùvaweto na kaznata. 

Poradi seto toa, mislime deka e krajno vreme da se kompletira 

stru~niot kadar na priemnite oddelenija kako edno od osnovnite barawa 

za koe postojat realni uslovi vo na{eto op{testvo, a na {to postojano 

se insistira i ukaùva. 75 

b) Izbor na slu~ai za izu~uvawe na li~nosta vo priemnite oddelenija 

Poradi spomenatata nekompletiranost na priemnoto oddelenie 

so kvalifikuvan kadar i nedostigot od sredstva za pravilno izvr{uvawe 

na nivnite zada~i, vo penitencijarnata praktika se pojavuva problemot 

na izbor na slu~i za izu~uvawe na li~nosta ili selekcija na osudenici 

vrz koi }e se primeni opservacija vo priemnite oddelenija na 

kazneno-popravnite ustanovi. 

Iako kako osnovno barawe na penitencijarnata individualizacija 

se pojavuva potrebata od prou~uvawe na sekoe osudeno lice {to 

doa|a vo kaznanata ustanova, od navedenite pri~ini vo praktikata toa 

ne se pravi. 76 Vo priemnite oddelenija se odi kon opservacija samo na 

odredeni kategorii na osudeni lica pri {to se konstruiraat odredeni 

kriteriumi {to naj~esto ne trgnuvaat od potrebite na li~nosta i procesot 

na prevospituvaweto, tuku od potrebata upravata na kaznenata 

ustanova da si ja vr{i svojata rabota, odnosno na personalot od priemnoto 

oddelenie da mu se ovozmoì koga ve}e objektivno ne moè da 

75 

Vidi: Rezolucija i Zaklu~ocite od vtoroto sojuzno sovetuvawe na 

slu`bata za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii, Ni{, 11.12 i 134 noemvri 

1967 godina. 

76 

Site osudeni lica minuvaat niz priemnoto oddelenie, no site ne se 

opserviraat. Brojot na onie {to se opserviraat e usloven od prilivot na 

novi osudenici vo domot, od brojot i strukturata na kadrite vo priemnoto 

oddelenie i drugi okonosti vo domot. Vo kazneno-popravnite domovi so pomal 

kapacitet procentot na opserviraweto e mo{ne visok, a vo onie so pogolem 

kapacite, brojot na opserviranite se dviì okolu 20%. Davidovi} i dr. (204) 

58

gi opservira site osudeni lica, toa da go stori barem delum. Na toj na- 

~in personalot na priemnoto oddelenie vo soglasnost so upravata na 

kaznano-popravnata ustanova prakti~no samovolno izgraduva kriteriumi 

spored koi }e go izvr{i izborot na osudenite lica za sproveduvawe 

na opservacijata. Vo taa smisla kako naj~esti kriteriumi za 

izbor se zemaat: teìnata na krivi~noto delo, dolìnata na izre~enata 

kazna, recidivizmot, starosta i psiholo{kite svojstva na li~nosta. 

Trgnuvaj}i od niv, vo kazneno-popravnite ustanovi glavno ne se opserviraat: 

slu~ajnite storiteli na krivi~ni dela, storitelite na krivi- 

~ni dela od nebre`nost (osobeno soobra}anite delinkventi, licata 

osudeni na kazna zatvor od edna godina, primarnite storiteli {to 

imale dobro minato, lica postari od 50 godini i sl. 

Vedna{ se zabeleùva deka glavno ne se opserviraat onie lica 

za koi, poardi nivnite li~ni svojstva i okolnostite pod koi e izvr- 

{eno krivi~noto delo, personalot vo priemnoto oddelenie smeta deka 

ne e potrebno prezemawe posebni merki na tretman. Vo vrska so toa ni 

se nametnuvaat dve pra{awa: zna~i li toa deka za ovie lica ne e potrebna 

resocijalizacija i koga ve}e vrz niv se sproveduva opservacija, 

kako se vr{i nivnata klasifikacija? Vo praktikata na kazneno-popravnite 

ustanovi vo na{ata zemja ne postoi kriterium za horizontalna 

ili vertikalna klasifikacija spored koj bi se opredelile licata 

sprema koi ne e potrebno prezemawe postapki za nivna resocijalizacija 

a toa zna~i deka klasifikacijata na osudnicite {to ne bile opservirani 

vo priemnoto oddelenie se vr{i spored kriteriumite {to 

vaàt i za drugite (opserviranite) osudeni. Poradi seto ova, po na{e 

mislewe za razlika od ispituavweto na li~nosta na obvinetiot vo 

krivi~nata postapka, ovde edinstveno ispravno e da se opserviraat 

site osudeni lica, {to zna~i i onie koi spored navedenite kriteriumi 

zasega vo praktikata ostanuvaat neopservirani. Pozitivnite svojstva 

na li~nosta se isto taka zna~ajni kako i nivnite negativni osobini, 

bidej}i uspe{noto ostvaruvawe na klasifikacijata ne moè da se zamisli 

bez opservacija. Zatoa ne treba da se trgnuva od ponapred spomenatite 

kriteriumi pri opservacijata na osudenie lica, bidej}i iako 

tie imaat svoe opredeleno opravduvawe {to go nametnuva dene{nata 

sostojba na priemnite oddelenija, tie kriteriumi ne se re{enie za 

uspe{no formirawe na klasifikacionite grupi vo koi navistina }e 

vlezat onie osudeni lica za koi ne e potrebno prevospituvawe ili pak 

onie vrz koi }e moè da se sprovedat istovetni merki na tretman i 

kade }e bide spre~eno nivnoto me|usebno negativno vlijanie so nu`no 

odrùvawe na zatvorskata disciplina. Edisntvena solucija e zna~i, 

sozdavawe takvi uslovi vo koi }e moè da se opserviraat site osudeni 

59

lica, 77 za{to samo taka moè da se odgovori na celite na klasifikacijata 

na osudenite lica i celite na izdrùvaweto na kaznata voop{to. 

v) Obem i granici na ispituvawe na li~nosta vo priemnite oddelenija 

Bez ogled na toa koga se ispituva li~nosta na storitelot na 

krivi~noto delo, ne smee da se zaboravi faktot deka ispituvaweto se 

sproveduva za da se utvrdat i ocenat pri~inite {to go navele na kriminalno 

povedenie. Vo krivi~nata postapka toa se pravi za da se odmeri 

adekvatna krivi~na sankcija, dodeka vo tekot na izvr{uvaweto na kaznata 

li{uvawe od sloboda za merkite na tretman da se prilagodat kon 

negovite svojstva so cel da se ostvari negovata resocijalizacija. Ottuka 

implicitno se nametnuva zaklu~okot deka opservacijata na li~nosta 

sekoga{ se vr{i so ogled na izvr{enoto delo, {to gi nametnuva i 

granicite vo koi treba da se dviìme pri utvrduvaweto na negovite 

osobini. Li~nosta na osudenoto lice treba da se da se ispituva samo vo 

vrska so negovoto delo. Toa treba da gi odreduva granicite na{eto 

prodirawe vo negoviot li~en i semeen ìvot. Pritoa, od osobena va`nost 

e po~ituvaweto na negovoto dostoinstvo i negovata soglasnost za 

prodirawe vo negoviot intimen ìvot. Edinstveno so takvata soglasnost 

e uslovena i upotreblivosta na dobienite podatoci, bidej}i osudenikot 

pretstavuva najva`niot, a ~esto i edinstveniot izvor kade 

{to moàt da se crpat podatocite za negovoto pravilno zapoznavawe. 

Poradi toa, vo priemnoto oddelenie pome|u stru~niot tim i osudenoto 

lice treba da se vospostavi doverba {to }e ovozmoì aktivno u~estvo 

na osudenoto lice vo ostvaruvaweto na zada~ite na opservacijata. Od 

golemo zna~ewe e prviot kontakt na osudenoto lice i sozdavaweto 

uslovi {to stimulativno }e deluvaat taa obrabotka postojano da se 

unapreduva, bidej}i osudenoto lice vo zatvorot doa|a ispla{eno, stigmatizirano, 

a vo priemnoto oddelenie treba da se opu{ti, oslobodi od 

napnatosta i da se podgotvi da stane pogodno za prifa}awe na vlijanijata 

vo tekot na tretmanot. Od zainteresiranosta na osudenoto 

lice da dojde do pravilna prestava za negovata li~nost vo celost bi 

77 

Vo ovoj pogled smetame deka e sosema ispraven stavot na Ba~i}, II, koj 

veli: Bez isklu~ok sekoj zatvorenik koj doa|a vo kazneno-popravniot dom bi 

trebalo da se podlòi na opservacija. Toa sleduva ottamu {to opservacijata 

e biten i neizosraven del na sekoja resocijalizacija. Sekako deka toa ne zna- 

~i deka i na site zatvorenici vo pogled na opservacijata treba da im se posveti 

isto vnimanie. Posebno zgolemeno vnimanie treba da im se posveti na 

odredeni kategorii na osudenici, kako {to se: na primer, pomladite polnoletni 

lica, licata osudeni na pove}e krivi~ni dela {to stojat vo odredena povrzanost, 

povtornici, storiteli na krivi~ni dela koi po pravilo imaat patolo{ka 

zadnina (ubijci, seksualni delinkventi i dr), neuroti~ari, psihopati. 

60

moèlo da zavisi, na primer, steknuvaweto na izvesni pogodnosti, no 

vo nikoj slu~aj negovoto kaznuvawe. 

g) Priemni oddelenija ili opservacioni centri 

So zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii od 1961 godina 

kaj nas za prv pat be{e predvidena mo`nosta za osnovawe posebni 

opservacioni centri. Vakvata odredba ja zadràa i podocne`nite sojuzni 

zakoni za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii. 78 Za nivnoto voveduvawe 

se zalagaa i mnogubrojnite nau~ni sobiri vo na{aat zemja, 79 Penolo{kite 

teoreti~ari vo ovoj pogled predlagaat pove}e re{enija. 

Edni se zalagaat za formirawe eden opservacionen centar {to bi gi 

zadovoluval potrebite na site kazneno-popravni domovi vo Jugoslavija. 

80 Drugi smetaat deka so ogled na geografskata polo`ba i soobra}ajnite 

priliki za na{ata zemja bi bilo dovolno osnovaweto na tri opservacioni 

centri vo gradovite Beograd, Zagreb i Sarajevo. 81 Treti 

smetaat deka opservacioni centri bi trebalo da postojat vo sekoja republika. 

82 Vo argumentacijata na svoite stavovi, ovie i drugi avtori 

istaknuvaat deka od formiraweto vakvi centri moàt da proizlezat 

mnogubrojni koristi vo slu~aj da postoi razgraneta mreà na kaznenopopravni 

ustanovi, specijalizirani za izveduvawe tretman vrz odredeni 

kategorii delinkventi. Vo ovie centri od strana na golem broj 

stru~waci bi bile prou~uvani odreden broj osudeni lica so koristewe 

najsovremeni sredstva i metodi. Osudenicite {to ne bi minale niz 

centarot bi se opservirale vo priemnite oddelenija vo koi isto taka 

bi se dopolnuvala opseravacijata na ve}e posmatraite osudenici vo 

centarot dokolku kaj tie lica vo tekot na izdrùvaweto na kaznata se 

nasetat promeni {to baraat poinakva klasifikacija i postapuvawe. 

Na toj na~in bi se ovozmoìlo dvostepeno posmatrawe {to bi dovelo 

do posigurno formirawe na zaklu~ocite vo vrska so dijagnozata i prognozata 

na osudenite lica. 

78 

Vidi go ~l, 49 st. 2 od Zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii 

(SL SFRJ," 3/1970). [to se odnesuva do pozitivnite republiki zakoni za 

izvr{uvawe na krivi~nite sankcii tie ne sodràt odredbi so sli~na sodrìna. 

Edisntveno Zakonot za izvr{uvawe na krivi~ite sankcii na Crna Gora 

vo ~l. 36 veli: Zaradi celosno ispituvawe na li~nosta na osudenicite spored 

nau~ni metodi vo kazneno-popravniot dom moè da se osnova poseben centar 

za ispiutuvawe na li~osta na osudenite lica ("SL CG," 38/1974). 

79 

Vidi gi zaklu~ocite od vtoroto sojuzno sovetuvawe na slu`bata za 

izvr{uvawe na krivi~nite sankcii i Rezolucijata od ~etvrtoto sovetuvawe 

na jugoslovenskoto zadruènie za krivi~o pravo i kriminologija 

80 

êjovi}, II (11). 

81 

Popovi}, Vidak (176) 

82 

Sobotin~i}, JRKKP, Beograd, 1974/4, str. 500. 

61

Me|utoa, od druga strana vo teorijata se pojavuvaat i razmisluvawa 

{to se naso~eni protiv voveduvaweto na opservacioni centri. 

No, po na{e mislewe, nivnata argumentacija nema nikakva realna osnova. 

83 Taka, nekoi avtori istaknuvaat deka so voveduvaweto na opservacioni 

centri bi se izgubila vrskata pome|u onie {to ja izvr{uvaat 

opservacijata i onie {to go sproveduvaat tretmanot. Me|utoa, se zaborava 

deka taa vrska moè na mnogu podobar na~in da se ostvari ako 

stru~wacite od priemnite oddelenija, poradi namaleniot obem na svojata 

rabota vo vrska so opservacijata, se vklu~at vo ostvaruvaweto i 

sledeweto na tretmanot, kako vo dopolnuvaweto na dijagnozata i predlo`niot 

tretman od strana na centrite. Koga se kritikuvaat onie {to 

se zalagaat za opservacionite centri se zaborava, isto taka, deka privrzanicite 

na ovie centri ne se zalagaat za slabeewe, tuku naprotiv, 

za istovremeno jaknewe i usovr{uvawe na priemnite oddelenija. 84 Poradi 

seto ova nie se priklonuvame kon onie teoreti~ari {to se zalagaat 

za formirawe opservacioni centri, bide}i samo so nivna pomo{ 

moè da se dojde do optimalni rezultati vo sproveduvaweto na klasifikacijata 

na osudenite lica. Po na{e mislewe, vo najskoro vreme 

treba da se formiraat opservacioni centri i toa vo sekoja republika. 

Zasega toa go spre~uva edinstveno nedostigot na finansiski sredstva, 

no toa vo nikoj slu~aj ne e nere{liv problem. 

d) Orgai nadle`ni za klasifikacija na osudenite lica 

Horizontalnata klasifikacija vo na{ata zemja se vr{i od 

strana na sudijata {to ja izrekuva kaznata. Po izre~enata presuda osudenoto 

lice se upatuva vo kazneno-popravna ustanova od op{t ili 

otvoren vid, vo kazneno-popraven dom za pomladi polnolenti lica i 

kazneno-popraven dom za maloletnici. 

[to se odnesuva do vertikalnata klasifikacija, spored ~l. 102 

st 3 ZIS, rasporedot na osudenicite vo posebni grupi go vr{i upravitelot 

na kazneno-popravnata ustanova po predlog na slu`bata za prevospituvawe. 

Vo ovaa slu`ba vleguva i stru~niot tim {to go vr{i 

ispituvaweto na li~nosta na osudenoto lice. 85 Od vakvata odredba {to 

~esto e kritikuvana vo teorijata proizleguva deka priemnite oddelenija 

se samo od sovetodaven karakter, bidej}i kone~ata odluka za toa 

kade }e bide rasporedeno osudenoto lice donesuva upravitelot na kazneno-popravnata 

ustanova i toa na predlog na edna po{iroka komisija 

83 

Poradi svojata povr{nost osobeno iznenaduva argumentacijata protiv 

voveduvaweto na opservacionite centri {to ja izneduva Tucakovi}, I (456- 

469). 

84 

Za takvite zalagawa protiv opservacionite centri vidi: Davidovi} i 

dr. (134-135). 

85 

Davidovi} i dr. (135-136). 

62

vo koja vleguvaat i lica {to ne u~estvvale vo sproveduvaweto na opservacijata. 

Smetame deka e sosema ispravno misleweto, spored koe, postoeweto 

na edna vakva komisija nad stru~wacite od priemnoto oddelenie, 

{to moè da gi izmeni nivnite predlozi, ili duri i da gi anulira 

e znak na administrativno i lai~ko vodewe na edna ustanova kakva 

{to e kazneno-popraviot dom. 86 Pri vakvoto odlu~uavwe se vpletuvaat 

i mnogubrojni drugi interesi {to ja zaobikoluvaat klasifikacijata 

koja najpove}e im odgovara na potrebite na osudenite lica. 

Od vakvoto zakonodavno re{enie proizleguva u{te eden golem 

nedostatok na postapkata za odreduvawe na klasifikacionata grupa na 

osudenite lica. Imeno ni se nametnuva pra{aweto dali e ispravno 

eden organ {to ne u~estvuva vo opservacijata na osudenite lica da ima 

re{ava~ki zbor pri kone~oto rasporeduvawe na osudenite lica. Vakvoto 

re{enie, vsu{nost, e diskreciono pravo na veto koe {to mu se 

dava na upravitelot na domot. Smetame deka takvata solucija im e 

sprotivna na ustavnite na~ela i na praktikata na na{iot samoupraven 

socijalizam. Poradi toa predlagame ova pra{awe, de lege ferenda poinaku 

da se regulira. Upravitelot na kazneno-popravnata ustanova bi 

ostanal vo komisijata kade {to, pokraj nego, bi vleguvale u{te samo 

stru~wacite od opservacioniot tim na priemnoto oddelenie so cel 

kako rakovoditel na komisijata za klasifikacija da dade odredeni nasoki, 

da ukaùva na mo`nostite {to gi ima domot vo pogled na klasifikacijata 

na osudenite lica i da ja koordinira i vodi postapkata 

pri odlu~uvaweto i glasaweto. Upravitelot, vsu{nost, bi trebalo da 

pretstavuva sovetodaven organ, a ne obratno (kako {to e sega). ^lenovite 

na komisijata bi ja donesuvale odlukata so nadglasuvawe po 

prethodno soslu{uvawe na osudenoto lice. Prisustvoto na samiot 

osudenik pred ovaa komisija se nametnuva kako nu`nost za da se sogledaat 

negovite sfa}awa i èlbi na toj na~in {to }e mu se ovozmoì da 

diskutira za seto ona {to spored negovo mislewe e od zna~ewe za negovoto 

rasporeduvawe. Toa, od druga strana, ne zna~i deka Komisijata 

treba da se soglasi so negovite predlozi, no vo sekoj slu~aj, toa pretstavuva 

biten faktor za izvlekuvawe korisni nasoki {to ukaùvaat 

na potrebata na osudenoto lice onaka kako {to toa gi sga}a. Smetame 

deka i za voveduvaweto na edno vakvo humano i progresivno na~elo vo 

na{ata penitencijarna praktika ne bi trebalo da postojat pogolemi 

per~ki. 

5. ZA PROBLEMOT NA HOMOGENI ILI HETEROGENI 

KLASIFIKACIONI GRUPI 

Homogenite i heterogenite osudeni~ki grupi gi poseduvaat 

site konstitutivni elementi na organizirani op{testvenio grupi. 

86 

Davidovi} i dr. (135-136) 

63

Toa se "kohezivni, struktuirani i podvi`ni tvorbi sostaveni od pove- 

}e lu|e, koi, poradi svoite potrebi u~estvuvaat vo zaedni~ki dejnosti, 

pritoa stapuvaat vo razli~ni me|seni odnosi i ostvaruvaat elementi 

na zaedni~ka kultura." 87 Obete grupi se so specifi~na funkcija pot- 

~ineti na avtoritetot na upravata kako i na posebnite uslovi za nivno 

obrazuvawe i sozdavawe na imeto i drugi znaci na raspoznavawe. 88 

Me|utoa, moè da se re~e deka nivnoto razlikuvawe se sostoi vo toa 

{to homogeite osudeni~ki grupi pretstavuvaat takov zbir na lu|e {to 

se sozdava vrz osnova na edno ili pove}e ednakvi obele`ja na licata 

{to izvr{ile krivi~ni dela, dodeka heterogenite osudeni~ki grupi 

gi so~inuvaat osudenici {to se odlikuvaat so razli~ni obele`ja od 

objektivna i subjektivna priroda zna~ajni za nivnata klasifikacija 

vo kazneno-popravnite ustanovi. 

Vo penolo{kata teorija na ponovo vreme se sre}avame so dilemata 

- dali klasifikacijata na odusenite lica treba da se zasnova vrz 

homogeni ili heterogeni osudeni~ki grupi. Ottuka, pra{aweto {to 

treba da se re{i ni se postavuva vo slednava forma: ako od osudeni~kite 

grupi se o~ekuva efikasno da gi sovladuvaat sloènite zada~i vo 

ostvaruvaweto na resocijalizacijata i drugite celi na kaznuvaweto, 

dali za grupata vo celinta i za nejzinite ~lenovi kako poedinci e popovolno 

koga tie grupi se homogeni ili heterogeni. Odgovorot na ova 

pra{awe moè mnogu lesno da se dobie ako se trgne od celite na klasifikacijata 

vo onaa smisla vo koja ponapred gi postavivme. Trgnuvaj- 

}i od niv, insistiraweto za sozdavawe heterogeni grupi ni izgledaat 

malku ~udni. [to pretstavuva klasifikacijata na osudenite lica ako 

ne nivno oddeluvawe poradi ostvaruvawe na penitencijarnata individualizacija, 

za{to svojski se zalagaat i privrzaicite na heterogenite 

grupi. Zo{to sluì opsevacijata na osudenite lica, insistiraweto 

vrz principot na penitencijarnata individualizacija i horizontalnata 

i vertikalnata klasifikacija na osudenite lica? Neli realnata 

potreba od prezemawe na individualizirani tretmani, odrùvaweto 

na disciplinata vo kazneno-popravnite domovi i spre~uvaweto na negativnite 

vlijanija me|u zatvorenicite kako neizostavni uslovi gi postavija 

site onie barawa vrz koi se temeli i gradi soremenata penologija 

i penitencijarna praktika. Ako idejata i logikata na klasifikacijata 

e osudenite da se rasporeduvaat spored zaedni~kite svojstva vo 

kompaktni i funkcionalni grupi kade {to polesno }e se sproveduva 

individualniot i grupniot tretman, zarem so insistiraweto vrz heterogeni 

grupi ne se doa|a vo kontradikcija i sudir so principot na 

individualizacijata i resocijalizacijata. Po na{e mislewe, toa se 

osnovnite argumenti vo prilog na sozdavaweto na homogeni osudeni- 

~ki grupi {to treba da se formiraat preku opservacijata na odreden 

87 

Gori~ar (300) 

88 

Ibid (306) 

64

oj na pova`ni i postabilni svojstva na li~nosta na osudenicite koi 

}e posluàt kako kriteriumi pri izborot na ~lenovite na grupata. 

Izedna~uvaweto na grupata so ogled na mnogubrojni svojstva ne e mo- 

`no, nitu e neophodno nitu pak e neophodno. Kako kriteriumski svojstva 

treba da se koristat site onie obele`ja {to gi naveduvame zboruvaj}i 

za horizontalnata i vertikalnata klasifikacija, bide}i so niv 

se utvrduvaat sodrìnata na potrebite i sredstvata i metodite {to 

doveduvaat do ostvaruvaweto na celiet na kaznata. Toa zna~i deka resocijalizacijata 

vo odredeni homogeni grupi }e se ostvaruva na razli- 

~ni na~ini i so razli~ni sredstva i intenzitet vo zavisnost od kriteriumskite 

svojstva. Za nekoi od tie grupi }e bide potreben pogolem 

anga`man od strana na razni stru~waci i specijalisti, kako na primer, 

kulturno-prosvetnata i fiskulturnata rabota, politi~ki predavawa 

i sl. a za drugi, strukturata na grupite i nivnite potrebi od 

prevospituvawe, toa }e go naloùvaat vo pomal obem. So takvoto oddeluvawe 

vo ramkite na homogenite grupi se sozdava povolna atmosfera 

poradi zaemnata privle~ost na ~lenovite, prijatelskite odnosi, sigurnosta, 

usoglasenosta na celite so nivnite zaedni~ki potrebi, vredosti, 

interesi i stavovi. Vo povolnite socijalni odnosi {to se sozdavaat 

Me|u niv se nao|a edna od osnovnite pretpostavki za poaùrno 

prezemawe na grupni i individualni aktivnosti za postignuvawe pogolemi 

uspesi vo resocijalizacijata, a vo starata izreka simile simile 

gaudent, se krijat stremeìte na osudenicite za me|useno sfa}awe, podrùvawe, 

pomagawe, naso~uvawe i kuraèwe vo ostvaruvaweto na sekojdnevnite 

zada~i. Me|utoa, pokraj seto toa sekoga{ treba da se ima 

predvid deka dobro formiranite homogeni grupi ne zna~at avtomatski 

povolni efekti na planot na resocijalizacijata. Sekako deka, pokraj 

toa e potrebno da ne izostanat naporite od strana na penietncijarnite 

stru~waci koi postojano treba da ja osmisluvaat i specijalizairaat 

svojata rabota vo zavisnost od sostavite na ovie grupi. 

Spored argumentacijata na privrzanicite na heterogenite grupi 

vo prilog na nivnoto formirawe se istaknuva faktot deka ako 

odreden broj osudenici so izrazito negativni svojstva se vklu~at vo 

grupa {to e vo sostojba da vr{i pozitivo vlijanie vrz nivnata li~nost 

so pritisok {to tvore~ki se izrazuva, toga{ se doa|a do pogolem uspeh 

vo nivnata resocijalizacija, se razbira ako pritoa grupite ne se pretvorat 

vo svoja sprotivnost. Vakvoto rasporeduvawe, spored niv, ovozmoùva 

ìvotot na zatvorenicite da bide sli~en na uslovite i ìvotot 

na slobodnite gra|ani, bidej}i vo takvite klasifikacioni grupi 

vleguvaat lica koi po svojot sostav se sre}avaat i nadvor od zatvorot. 89 

Poradi toa, se nastojuva vo isto oddelenie ili grupa vo kaznenite za- 

89 

Predost na formiraweto na heterogenite grupi bez da go argumentiraat 

svojot stav vo dovolna mera vo na{ata penolo{ka literatura mu davaat 

Popovi} Vidak (180) i Kobe, III (23). 

65

vodi da se smestuvaat osudenici na podolgi kazni so onie na pokusi, 

mladite so postarite itn. {to, pokraj drugoto ovozmoùva da se izbegnat 

napnatostite vo izvr{uvaweto na kaznata. 90 Spored na{e mislewe, 

vakvite razisluvawa koi trgnuvaat od opredeleni opravdai soznanija 

ne se prifatlivi, pred se, bidej}i pravat analogija so socijalnite interakcii 

{to vladeat vo slobodniot ìvot, a pritoa zaboravaat ili gi 

ostavaat po strana specifi~nostite na penitencijarnite ustanovi i 

ìvotot vo niv. Dodeka slobodnite gra|ani svoite interakcii gi usoglasuvaat 

so èlbite i interesite i relativno slobodno se opredeluvaat 

za odrùvawe ili formirawe novi socijalni vreski, pri formiraweto 

na heterogenite grupi ne se po~ituva voljata na osudenicite 

kako bitna pretpostavka za odrùvawe na kohezivnosta i dobroto funkcionirawe 

na grupata. Imeno, mnogubrojnite istraùvawa pokaùvaat 

deka i pokraj prostornata bliskost na zatvorenicite odredeni 

delinkventi osudeni za polesni krivi~ni dela gi izbegnuvaat sekakvite 

kontakti so osudenicite za polesni krivi~ni dela, a situacionite 

izvr{iteli so recidivistite i sl. Seto toa zboruva deka vo zatvorskite 

uslovi se pojavuvaat sili {to go spre~uvaat razvivaweto na socijalnite 

vrski me|u ~lenovite na heterogenite grupi, odnosno sili 

{to gi naru{uvaat socijalnite komunikacii, sorabotkata i zaemnata 

pomo{, tolerancijata i podrùvaweto i identifikacijata pri ostvaruvaweto 

na procesot na resocijalizacijata. Tie sili naj~esto se: 1. 

konfliktite me|u ~lenovite poradi nivnite razli~ni vrednosni orientacii 

kako i poradi razli~niot pristap kon ~lenovite vo ostvaruvaweto 

na zaedni~kata cel - nivnoto prevospituvawe, i 2. agresivnosta 

na ednite kon drugite poradi rivalstvoto okolu statusot i naru{enite 

me|u~ove~ki odnosi. Takvite konflikti, kako i site drugi {to se 

pojavuvaat po odnos na interesite, vrednostite i uveruvawata na ~lenovite 

na heterogenite grupi ja namaluvaat privle~nosta na grupata za 

~lenovite kako i nivnata motiviranost za usvojuvawe i izvr{uvawe na 

grupniet zada~i i celi, a so toa vlijae vrz zagubata na doverbata i ~uvstvoto 

na sigurnost kaj zatvorenicite. Od druga strana, privrzanicite 

na heterogenite grupi zaboravaat na faktot deka strukturata na 

osudeni~kata populacija ne ovozmoùva sozdavawe na obmisleni i vramnoteèni 

heterogeni grupi {to nema da se pretvorat vo svoja sprotivnost. 

Na primer, nikoja, ili moèbi retko koja ustanova moè da 

odgovori na baraweto na nekolku nebre`ni izvr{iteli na krivi~ni 

dela da dojde eden kradec, silexija i sl. odnosno osudenici so podevijantni 

svojstva na svojata li~nost. 

Seto gorenavedeno ukaùva deka zasega (dodeka sociolo{kite 

istraùvawa na zatvorskata zaednica ne go dokaàt sprotivnoto i do- 

90 

Vidi: Pinatel (105). Spored, na{e mislewe paradoksalno e da se o~ekuva 

od istite uslovi {to ja sozdavaat napnatosta me|u zatvorenicite vo kaznenite 

ustanovi da se o~ekuva deka moè i da ja iskorenat. 

66

deka ne se sozdadat popovolni uslovi za nadminuvawe na posledicite 

{to so sebe gi nosi ìvotot na zatvorskoto op{testvo) homogenite 

grupi se edinstveniot ispraven pat za ostvaruvawe na penitencijarnata 

individualizacija i resocijalizacija na osudenite lica. 91 Spored 

na{e mislewe, vo taa nasoka treba da se dviì i izgradbata na kriteriumite 

za klasifikacija za{to samo na toj na~in e mo`no ostvaruvaweto 

na celite na izvr{uvaweto na kaznata. 

6. DINAMI^NOST NA KLASIFIKACIJATA 

Po izvr{enata opservacija osudenite lica se rasporeduvaat po 

oddelenija i grupi vo koi, so ogled na nivnite karakteristiki e mo`na 

primenata na istovidni merki na tretman. Na toj na~in osudenikot 

prinidno vlegva vo edna, nova, za nego poinakva sredina vo koja }e 

mora da pomine del od ìvotot. Toa e zatvorskata sredina {to pred 

osudenoto lice postavuva sopstveni barawa. Ottuka proizleguva deka 

osudenikot {to doa|a vo ustanovata mora da bide mnogu fleksibilna 

li~nost, za{to novata sredina se odlikuva so mnogubrojni sloèni 

odnosi, poinakvi op{testveni vrednosti i normi na povedenie {to 

nastanuvaat kako posledica na posebniot reìm i uslovi pod koi se 

odviva ìvotot na zatvorskata populacija. Osudenoto lice se vklu~uva 

vo edna izolirana sfera vo koja kako conditio sine qua non na negoviot 

"opstanok" se pojavuva prifa}aweto na kulturata {to se formira 

vo zatvorskata zaednica. Taa zatvorska kultura pretstavuva reakcija 

na zatvorskite neprijatnosti koi {to vo zatvorski uslovi gi predizvikuvaat 

deprivaciite na slobodata, heteroseksualnite odnosi, materijalnite 

dobra i uslugi, avtonomijata i ~uvstvoto na sigurnost. Vo 

odbegnuvaweto na tie neugodnosti na zatvorenicite im stojat na raspolagawe 

raznovidni na~ini na adaptacija na zatvorskata situacija 

(begstvo, psiholo{ko povlekuvawe, bunt, inovacija, konformizam, ritualizam, 

manipulacija i kritizerstvo) 92 ili prifa}awe na razni zatvorski 

ulogi preku koi osudenite lica ja projavuvaat, isto taka, svojata 

reakcija na posledicite {to gi predizvikuvaat zatorskite uslovi. 

93 

Me|utoa, site zatvorenici ne se podednakvo fleskibilni li~nosti 

koi vedna{ i bez posledici moàt da se prilagodat na novonas- 

91 

Sli~no gledi{te vo polza na homogenite grupi zastapuva i Milutinovi}, 

III (522-523 i 530-531). 

92 

Vidi: Dìni} (97-108). 

93 

Naj~estite ulogi {to zatvorenicite gi prifa}aat vo zatvorskata 

zaednica se: tasteri, homoseksualci (kako reakcija na deprivacijata na heteroseksualnite 

odnosi), gorila i trgovci (kako reakcija na deprivacijata na 

materijalnite dobra i usluhi) buntovnik i vistinski ~ovek (kako reakcija na 

deprivacijata na avtonomijata) i sli~no Ibid, (11-139) 

67

tanatata situacija. Kaj golem broj od niv, doa|aweto vo novata sredina 

{to se odlikuva so mnogubrojni sudiri i pritisoci, pobrgu ili podocna 

predizvikuva t.n. "psiholo{ki {ok" i razovidni frustracii {to 

od svoja strana osudenoto lice go doveduvaat vo situacija {to se manifestira 

kako anskioznost ili agresivnost. Kaj nekoi od zatvorenicite 

kako posledica na frustraciite moàt da se javat duri i psihoti~ni 

sostojbi, neurozi ili zatvoreni~ki reaktivni sostojbi. 94 Poradi 

seto toa, sodrìnata na dijagnozata i prognozata od izvr{enata opservacija 

na osudenite lica i nivniot raspored vo oddelna klasifikaciona 

grupa ne moàt nikoga{ da se smetaat za kone~ni. Tie ne moàt 

da se odredat edna{ za sekoga{, bidej}i li~nosta na osudenoto lice, 

kako i na sekoj ~ovek, vpro~em, e vo postojano dvièwe i menuvawe. 

Poradi toa vo kazneno-popravniet ustanovi postoi mo`nost za prerasporeduvawe 

(reklasifikacija) na osudenite lica od edno vo drugo 

oddelenie ili grupa, ili pak, od edna vo druga kazneno-popravna ustanova. 

Pritoa, celta na reklasifikacijata ne treba da se sfati kako 

te`nenie osudenoto lice da se prilagodi na zatvorskata situacija, 

tuku kako edno od sredstvata za nejzino menuvawe. So reklasifikacijata, 

vsu{nost, se te`nee da se izbegne adaptiraweto kon zatvorskata 

kultura od strana na onie zatvorenici za koi toa prilagoduvawe moè 

da pretstavuva pre~ka vo ostvaruvaweto na nivnoto prevospituvawe. 

Takvite osudenici treba da se prefrlat vo popovolna sredina (oddelenie, 

grupa i sl.) {to pove}e }e odgovara na potrebata za nivno prevospituvawe. 

Na toj na~in vo site ovie slu~ai kade {to zataile site 

drugi sredstva predvideni za menuvawe na zatvorskata kultura na neformalniot 

sistem, reklasifikacijata treba da ovozmoì takvi uslovi 

{to }e pridonesat opsudenikot da stane ~ovek dostoen za po~it, a ne 

poedinec prilagoden na zatvorskata situacija koj prakti~no e izguben 

za op{testvoto. 

Reklasifikacijata treba da ja ostvaruva priemnoto oddelenie 

na toj na~in {to negoviot stru~en tim, otkako }e ja izvr{i opservacijata 

na osudenite lica i }e ja napravi nivnata klasifikacija, nema da 

prestane so svojata rabota. Negova zada~a e kontinuirano sledewe na 

94 

Kako reakcija na zatvorskata situacija moàt da se javat raznovidni 

psihi~ki reaktivni spostojbi. Tie moàt da se manifestiraat kako pravi 

psihozi, psihoti~ni sostojbi ili kako zatvorski reaktivni psihoti~ni sostojbi. 

Posledicite od zatvorskite reaktivni psihoti~ni sostojbi moàt da se 

javat vo slednive oblici: psiho~ni nemirni sostojbi, psihogeni sostojbi na 

promenlivi afekti, psihogeni halucinativni sostojbi, psihogeni voobrazuvawa 

i opsednatost so naumni~avi idei, psihogeni mra~ni sostojbi (pseudodemencija, 

puerilismus, faksen i ganzer sindrom). Koga kaj zatvorenikot }e se javat 

vakvi reaktivni sostojbi se nametnuva baraweto od dopolnitelno psihijatrisko 

posmatrawe poradi opredeluvawe poinakov tretman vo druga klasifikaciona 

grupa ili ustanova. Za seto toa vidi poive}e: Jevti}, II. 

68

procesot na ostvaruvawe na resocijalizacijata za da moè da se vlijae 

vrz korekcioniot proces i da go zabeleùva site promeni kaj osudenite 

lica {to davaat signali za prezemawe novi merki na tretman. Edinstveno 

taka moè da se proveri i po potreba da se menuva postavenata 

dijagnoza i prognoza i ispravnosta na klasifikacijata i na prevospitnite 

postapki. Stru~wacite od priemnite oddelenija taa zaa~a ja ostvaruvaat 

vo sorabotka so stru~nite slu`bi na kazneno-popravnata 

ustanova, a osobeno so slu`bata za prevospituvawe {to e vo naj~est 

slu~aj so osudenite lica poradi samata priroda na nejzinata rabota. 

Site zabeleàni zna~ajni promeni vo povedenieto na osudenite lica, 

bilo da se produkt na napnatostite i frustraciite predizvikani od 

nedovolnata prilagodenost na zatvorskata situacija, bilo poradi simulacijata 

na osudenikot pri opservacijata vo priemnoto oddelenie, 

treba vedna{ da im se ukaàt na stru~wacite od priemnite oddelenija 

za tie da moàt da interveniraat. Taa intervencija moè da se sostoi 

vo prezemawe dopolnitelni opservacii i klasifikacii so predlagawe 

nov, poinakov tretman. Ova vpro~em go dopu{ta vtorata re~enica od 

~l. 102 st. 3: "vo zavisnost od odnesuvaweto, zalagaweto vo rabotata i 

disciplinata moè da se vr{i premestuvawe na osudenite lica od edna 

vo druga grupa ili oddelenie (reklasifikacija). Vo vrska so toa vo ~l. 

36 st. 1 e re~eno: "osudenoto lice koe nema da ja opravda ukaànata doverba, 

}e se premesti od kazneno-popravna ustanova od otvoren ili poluotvoren 

vid vo kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid, odnosno 

od oddelenie od poluotvoren ili otvoren vid vo oddelenie od zatvoren 

vid na istata ustanova." 

[to se odnesuva do organot koj ja vr{i reklasifikacijata i 

ovde se sre}avame so diskutabilnoto pra{awe {to ve}e ni se postavi 

kaj kasifikacijata na osudenite lica. Imeno, reklasifikacijata na 

osudenite lica od edno vo drugo oddelenie ili grupa vo ramkite na 

edna kazneno-popravana ustanova mu se prepu{ta na upravitelot na 

kazneno-popravniot dom, dodeka reklasifikacijata, ili podobro re~eno, 

premestuvaweto na osudenoto lice od edna vo druga kazneno-popravna 

ustanova mu e prepu{teo na republi~kiot sekretar za pravosudstvo. 

95 Po moe mislewe i vo dvata gorenavedeni slu~ai se raboti za donesuvawe 

odlu}i od strana na lica {to ne moè da ja poznavaat li~nosta 

na osudeniot, pa zatoa ne se vo mo`nost i da donesuvaat pravilni 

odluki za vakvi suptilni pra{awa. [to se odnesuva do reklasifikacijata 

na osudenite lica vo ramkite na edna kazneno-popravna ustanova 

taa dejsnot bi moralo da im se prepu{ti na stru~wacite od priemnite 

oddelenija dodeka za premestuvawe na osudenite lica od edna 

vo druga kazneno-popravna ustanova, vo idnina bi trebalo da odlu~uva 

opservacionen centar na predlog na priemnoto oddelenie na ustanov- 

95 

Vidi: ~l. 36 st. ZIS. 

69

ata vo koja se nao|a osudenoto lice. Me|utoa, so ogled na toa {to vo 

ovoj moment vo na{ata republika ne postoi opservacionen centar, do 

negovoto formirawe toa premestuvawe bi trebalo da se sproveduva od 

strana na priemnoto oddelenie. 

7. NU@NOST OD TIPOLOGIJA NA KRITERIUMITE ZA 

KLASIFIKACIJA NA OSUDENITE LICA 

Problemot na horizontalnata i vertikalnata klasifikacija e 

mnogustrano usloven i sloèn problem. Toj zavisi od re{avaweto na 

mnogubrojnite pra{awa i dilemi za koi vo teorijata i praktikata se 

u{te ne postoi odgovor {to }e gi zadovoli site barawa na prevospitnite 

ustanovi so objektivnite mo`nosti na nivnoto adekvatno ostvaruvawe. 

Efikasnata klasifikacija na osudenite lica voop{to, pred se 

pretpostavuva razviena ekonomska baza na op{testvoto, odnosno dovolno 

finansiski sredstva za izgradba na odreden broj kazneno-popravni 

ustanovi so takov kapacitet i konstrukcija {to }e ovozmoì fizi~ko 

odvojuvawe na odredeni kategorii na osudeni lica. So finansiskite 

sredstva e povrzan i problemot na angaìraweto dovolen broj penolo- 

{ki rabotnici so koi {to }e se ovozmoì izvrduvawe na procesot na 

resocijalizacijata i nu`no po~ituvawe na site principi na izvr{uvaweto 

na kaznata li{uvawe od sloboda. Ovoj problem se javuva kako realnost 

{to vo dene{ni uslovi ne moè lesno da se nadmine i za koja 

mora da se vodi smetka za da ne bideme odvle~eni kon formirawe takvi 

klasifikacioni {emi {to nemaat realni uslovi za oìvotvoruvawe 

kaj nas. 

Toa e samo edna strana na problemot. Nie ve}e gi spomnavme 

pra{awata i problemite {to se pojavuvaat vo vrska so sistemot na 

organizacija i izvedba na opservacijata na osudenite lica. Od na~inot 

na koj }e se izvr{i zapoznavaweto na li~nosta na osudenite lica i od 

toa koi nivni obele`ja }e bidat najzna~ajni za nivnoto razlikuvawe 

}e zavisi brojot i obemot na klasifikacionite grupi i vidot na tretmanot 

{to mora da bide prilagoden na istovetnite potrebi na osudenite 

lica. Sekako deka brojot na tie klasifikacioni grupi ne moè 

da bide beskone~en, tuku soobrazen so gorenavedenite objektivni pretpostavki 

i tretmanski mo`nosti na ustanovata, bidej}i klasifikacijata 

na osudenite lica, vsu{nost, pretstavuva ramka {to go ograni~uva 

i racionalizira principot na penitencijarnata individualizacija. 

Brojot na osudenicite {to ja so~inuvaat grupata, zna~i, zavisi od osobinite 

{to so opservacijata se zemaat kako osnova za klasifikacija 

na osudenite lica, soobrazeni i ograni~eni so mo`nostite za primena 

na diferencirani tretmani vo kazneno-popravnata ustanova. So drugi 

zborovi, formite, metodite i sredstvata za tretman na osudenite lica, 

odnosno mo`nostite za nivna primena, vo krajna linija go uslo`nuvaat 

70

odbiraweto na elementite i obele`jata {to }e posluàt za formirawe 

na klasifikacionite grupi. 

Me|utoa, za da se utvrdat jasni i precizni kriteriumi {to }e 

ovozmoàt najoptimalna kategorizacija na kazneno-popravni ustanovi 

i klasifikacija na osudenite lica vo ramkite na sekoja od niv, mora 

da se trgne od celite na klasifikacijata voop{to. Tie celi se edakvi 

i za horizontalnata i za vertikalnata klasifikacija, a nie gi odredivme 

kako sozdavawe uslovi za primena na individualiziran tretman, 

spre~uvawe na "kriminalnata infekcija" pome|u zatvorenicite i odr- 

ùvawe na disciplinata. Ovie tri celi na klasifikacijata mora da 

bidat vo funkcionalno edinstvo. Samo ako se vodi vistinska grià za 

potrebite na osudenite lica vo odnos na nivnata resocijalizacvija i 

istovremeno za spre~uvawe na me|usebnite negativni vlijanija i za 

odrùvawe na redot vo kazneno-popravnata ustanova, moàt da se ostvarat 

celite na kaznata li{uvawe od sloboda. 

Vrz osnova na site ovie barawa i pretpostavki vo penolo{kata 

literatura se izgraduvaat objektivni i subjektivni kriteriumi za klasifikacija 

na osudenite lica. Kako elementi na tie kriteriumi vo na- 

{eto dosega{no zakonodavstvo voobi~aeno zemaweto predvid na: polot, 

starosta, vidot na krivi~noto delo, dolìnata na kaznata, fizi~kata 

i mentalnata sostojba na osudenikot, negovoto povedenie za vreme 

na izdrùvaweto na kaznata, razni pedago{ko-obrazovni aspekti, kriminalnoto 

minato, rabotnoto mesto i rabotnoto vreme na osudenikot 

vo kazneno-popranata ustanova i sl. Pritoa, za ostvaruvaweto na horizontalnata 

klasifikacija voobi~aeno e da se zemaat kriteriumi {to 

se temelat vrz objektivnite obele`ja na storitelite vo vrska so negovoto 

krivi~no delo (polot, starosta, dolìnata na izre~enata kazna, 

stepenot na obezbeduvawe na kaznenite ustanovi, kriminalnoto minato 

na osudenite lica i negovata zdravstvena sostojba), dodeka za 

vertikalnata klasifikacija na osudenite lica onie kriteriumi {to 

se zasnovaat vrz subjektivnite obele`ja na osudenoto lice, no pak vo 

vrska so negovoto krivi~no delo. Me|utoa, mnogu ~esto se slu~uva vo 

ednata, odnosno drugata faza na klasifikacijata da se zemaat pome{ano 

objektivni i subjektivni kriteriumi. Po na{e mislewe, takvoto 

me{awe na kriteriumite ne bi smeelo da se pravi, bidej}i na toj na~in 

se onevozmoùva doslednosta vo ostvaruvaweto na klasifikacijata na 

osudenite lica voop{to. Ako se vodi smetka za doslednosta kako osnovno 

barawe na sekoja klasifikacija, {to zna~i - site klasifikacioni 

grupi na site stepeni da se sozdavaat vrz osnova na isti kriteriumi na 

podelba nu`no doa|a do zbrka i do nedovolno potpolni i iscrpni klasifikacii 

{to poradi toa vo isto vreme ne moàt da gi zadovolat barawata 

na homogenost na klasifikacionite grupi. Zatoa smetam deka za 

horizontalnata klasifikacija treba da se zemaat isklu~ivo objektivni 

kriteriumi koi }e ovozmoàt primerna podelba na osudenite lica 

vo takvi golemi grupi {to }e pretstavuvaat ramka vo koja }e bide mo- 

71

`no izveduvaweto na vertikalnata klasifikacija vrz ~isto subjektivni 

kriteriumi. 

Vo Jugoslavija ima vkupno 20 kazneno-popravni domovi i mnogubrojni 

zatvori za izvr{uvawe na kratkite kazni. Od kazneno-popranite 

domovi osum se zatvoreni od op{t vid za maì i toa: Fo~a i Zenica 

(SR BIH), Veqe Brdo (SR CG), Idrizovo (SRM), Dob (SR Sl), 

Ni{, Poàrevac, Sremska Mitrovica (SRS). Tri kazneno-popravni 

domovi se zatvoreni od op{t tip za èni: Slavonska Poèga (SRH), 

Ig (SR Sl), Poàrevac (SRS). Dva kazneno-popravni domovi se od zatvoren 

vid za maloletnici: Ceqe (SR Sl) i Vaqevo (SRS). Eden kazneno-popraven 

dom e od poluotvoren tip - Butmir (SR BIH). Eden e za 

mladi polnoletni lica - Rab (SRH). Dva kazneno-popravni domovi se 

od otvoren tip: Valtura (SRH) i Maribor (SR Sl). I na krajot postoi 

eden kazneno-popraven dom za prvoprestapnici, psihopati i tuberkolozni 

lica vo Lepoglava (SRH), eden za recidivisti vo Stara Gradi{ka 

(SRH) i kazneno-popraven dom - Bolnica (SRS). 

Idealno bi bilo koga i postoel vakov spektar od kazneno-popravni 

ustanovi vo sekoja republika. Zatoa vo dene{ni uslovi najmalku 

ni se potrebni idelizacii {to nema da vodat smetka za realnite 

mo`nosti, tuku onamu kade {to nema uslovi za posebni kazneno-popravni 

ustanovi da se odi na otvorawe na oddelenija pri op{tite kazneno-popravni 

domovi {to }e odgovaraat na spomnatite objektivni 

elementi. Me|utoa, pritoa vo nikoj slu~aj ne bi smeelo da se zaobikoli 

baraweto tie oddelenija da bidat napolno oddeleni pome|u sebe za 

da se spre~i sekakov kontakt na osudenite lica od razli~nite oddlenija. 

96 

Vo na{ata praktika vaka naj~esto se re{avaat problemite vo 

prvata faza na klasifikacijata i zatoa ovde nema pove}e da se zadrùvame 

na ovie pra{awa. Mislime me|utoa, deka bi bilo potrebno da 

ukaème u{te edna{ na potrebata od posebno izdvojuvawe na povtornicite 

od primarnite osudeni lica. Ova go pravime od prostata pri~ina 

{to vo teorijata 97 i praktikata se u{te se sre}avame so sfa}awa 

{to otstapuvaat vo ovoj ili vo onoj pravec od op{toprifatenite mislewa 

za ovoj problem. Imeno, dominantno e misleweto deka poradi 

op{testvenata opasnost, li~nite i kriminolo{kite svojstva na povtornicite, 

sprema niv treba da se sproveduva poseben tretman so koj }e 

moè da se ostvarat potrebnite promeni na nivnata li~nost. Vo taa 

smisla osobeno vnimanie mu se posvetuva na prou~uvaweto na nivniot 

96 

Vo ~l. 28 st. 2 ZIS se veli: "Posebnite oddelenija se organiziraat 

taka {to da se onevozmoì kontakt na licata {to se nao|aat vo niv so drugite 

osudeni lica vo kazneno-popravnite domovi. 

97 

Vo ~l. 28 st. 2 ZIS se veli: "Posebnite oddelenija se organiuziraat 

taka {to da se onevozmoì kontakt na licata {to se nao|aat vo niv so drugite 

osudeni lica vo kazneno-popravnite domovi." 

72

karakteristi~en na~in na ìvot, stav kon lu|eto i op{testvenite 

vrednosti i se predlaga nivno zadolìtelno odvojuvawe od ostanatite 

osudeni lica zaradi obezbeduvawe poln uspeh vo nivnata resocijalizacija, 

spre~uvawe na nivnoto lo{o vlijanie vrz primarnite osudeni 

lica i vrz odrùvaweto na domskata disciplina. Vo vrska so recidivistite 

treba da se spomne i toa deka iako se raboti za li~nosti od 

koi {to kako kategorija so osobeno izrazena socijalna i moralna nezrelost 

i otu|enost se razlikuvaat ostanatite osudenici, tie ne se homogena 

grupa, pa ottamu i mnogubrojnite podelbi na recidivistite {to 

poa|aat od razli~ni kriteriumi. 98 Iako nekoi od niv moè da imaat 

prakti~no zna~ewe, poradi nivnata nedovolna prou~enost i cvrsta voobli~enost 

ne moàt da se zemat predvid pri natamo{nata klasifikacija 

na recidivistite. Od druga strana, se ~ini deka ne e ni potrebna 

preterano detalizirana klasifikacija na povratnicite (kako vpro- 

~em ni na drugite kategorii osudeni lica), bidej}i nivnoto razbivawe 

na golem broj homogeni grupi bara golem broj individualizirani tretmani, 

koi, so ogled na objektivnite mo`nosti ne se vo sostojba da gi 

ostvarat ni najbogatite zemji. Poradi toa, smetame deka e sosema umesno 

ako klasifikacijata se zadrì samo u{te na nivna podelba na multirecidivisti 

i obi~ni recidivisti. Vo prilog na vakvoto razmisluvawe 

zboruvaat i mnogubrojnite nau~ni istraùvawa za recidivizmot. 

[to se odnesuva do vtorata faza na klasifikacijata, prvo i 

osnovno barawe bi trebalo da bide utvrduvawe na faktot - na koi lica 

vo konkretnata kazneno-popravna ustanova im e potreben tretman, 

odnosno resocijalizacija, za da se izdvojat od onie osudeni lica sprema 

koi ne e potrebno prezemawe prevospitni postapki. Prvata grupa 

bi ja so~inuvale osudenite lica {to deloto go izvr{ile od nebre`nost, 

pove}e ili pomalku slu~ajno i voop{to site drugi osudenici koi 

izvr{ile takvo krivi~no delo {to so ogled na teìnata, posledicite, 

na~inot i vremeto i mestoto na izvr{uvawe ukaùva deka se raboti za 

socijalno prilagoedena li~nost koja se na{la vo isklu~itelna situacija. 

Ako preku opservacija na nivnata li~nost vo koja }e bide vklu- 

~ena i terenskata socijalna anketa se utvrdi nivnata porane{na lojalnost 

i celosna vklopenost i prifatenost od strana na socijalnata 

sredina, taa grupa osudeni lica, poradi nivnata prigodna li~na i op{- 

testvena situacija, treba da se izdvoi od ostanatite osudeni lica, pred 

se, zaradi spre~uvawe na lo{ite vlijanija vrz niv (spre~uvawe na kriminalnata 

infekcija) i zaradi odrùvawe na disciplinata vo kazneno-popravnata 

ustanova, {to moè da bide naru{ena poradi negativnite 

konsekvenci na zatvorskiot neformalen sistem. 

Za razlika od niv, vtorata grupa na osudenici se formira pred 

se, za vrz niv da se primenat diferencirani merki na individualiz- 

98 

Vidi: Milutinovi}, III (197-198) i Milosavljevi} (271-272). 

73

iran i grupen tretman. Me|utoa, sprema ovie osudenici ne e potrebno 

vnimanie od ist stepen, bidej}i se raboti za golema grupa na osudenici 

{to me|u sebe se razlikuvaat po mnogubrojni svojstva. Poradi toa, 

koga se raboti za ovaa grupa osudenici kako prioritetna zada~a se nametnuva 

potrebata od nivna natamo{na klasifikacija {to }e gi podeli 

so ogled na nivnite zaedni~ki potrebi od prevospituvawe, odnosno 

prezemawe istorodni postapki za prevospituvawe, no i zaradi ostvaruvawe 

na drugite celi na klasifikacijata. Vo ostvaruvaweto na tie 

zada~i treba da se trgne od subjektivni kriteriumi, odnosno od li~nite 

karakteristiki i svojstva na osudenite lica vo vrska so nivnoto 

krivi~no delo povrzano so mo`nostite za prezemawe diferenciran 

tretman. Vo taa smisla posebno treba da se izdvojat osudenicite: 1. 

sprema koi e potrebno edukativno i stru~no usovr{uvawe, 2. sprema 

koi treba da se prezemat terapeutski merki {to zna~at grupno sovetuvawe 

i grupna psihoterapija, 3. sprema koi e potrebno lekuvawe i 4. 

osudenici koi so ogled na motivite i teìnata na izvr{enoto krivi~o 

delo barat posebni merki na prevospiten tretman. Toa bi bile ~etiri 

osnovni kategorii na osudeni lica ili klasifikacioni grupi vo ~ii 

ramki e mo`no sproveduvawe na tretiot stepen na klasifikacija - t.n. 

subklasifikacija. Se razbira deka ovaa podklasifikacija ne mora da 

bide nu`na za site ~etiri klasifikacioni grupi. Toa }e zavisi od 

institucionalnite mo`nosti i nivniot izbor, {to vo krajna linija }e 

go sugerira strukturata na osudenikata populacija. Me|utoa, taa }e 

bide potrebna pred se za ~etvrtata grupa osudenici pri ~ija natamo{- 

na podelba bi se trgnuvalo isklu~ivo od slednive svojstva na psiholo{kata 

struktura na li~nosta, odnosno od stepenot na nivnata socijalna 

i moralna zrelost. Vrz osnova na ovoj kriterium subklasifikacijata 

vo sekoj kazneno-popraven dom bi se izvr{ila na onolku podgrupi 

kolku {to toa go dozvoluva brojot na osudenicite i objektivnite 

mo`nosti na domot. Vakva podklasifikacija e nu`na i za tretata 

grupa kade {to posebnite potrebi na lekuvawe }e gi izdvojat kategoriite 

na osudenici: stari, fizi~ki bolni, psihi~ki nenoramalni, psihopati, 

alkoholi~ari i narkomani. Na toj na~in bi bila sozdadena 

edna klasifikaciona {ema {to po na{e mislewe moè da go obezbedi 

ostvaruvaweto na funkcijata na klasifikacijata, no se razbira ako e 

ispolnet osnovniot uslov na koj posebno insistirame - da e onevozmo- 

èn sekakov me|useben kontakt pome|u osudenite lica od koja bilo 

klasifikaciona grupa ili podgrupa. 

Moème slobodno da kaème deka klasifikaciite {to vo na{- 

ata penitencijarna praktika za svoja osnova gi zemaat proizvodnata 

rabota i rabotnoto vreme na osudenicite i sistemot na privilegii nemaat 

realna smisla iako se mnogu ~esti. Spored prviot kriterium site 

osudenici {to rabotat vo ista rabotna edinica ili proizvodstvena 

smena so~inuvaat posebna klasifikaciona grupa. Vakvoto rasporeduvawe 

go uslovuvaat potrebite na domskoto stopasntvo, a ne potrebite 

74

od resocijalizacija na osudenite lica. Iako ostvaruvaweto finansiski 

efekti, odnosno ekonomskata korist ne treba da pretstavuva pre- 

~ka za resocijalizacijata na osudenite lica, so vakviot na~in na nivna 

klasifikacija na{ata praktika im se sprotivstavuva na pozitivnite 

sovremeni na~ela {to vo ovaa smisla gi proklamira{e Zbirot na minimalnite 

pravila za postapuvawe so zatvorenicite, a koi gi prifati 

i na{iot ZIS. 99 Poradi toa smetame deka e sosema pogre{na praktikata 

na vakvo klasificirawe na osudenicite i toa treba da se napu{- 

ti ako se saka da se ostane na linijata na sovremenite penolo{ki postulati. 

Vo vrska so vtoriot kriterium za klasifikacvija (so ogled na 

pogodnostite {to gi uìvaat osudenite lica od razli~ni klasifikacioni 

grupi) moème, isto taka, da konstatirame deka e zastaren i 

deka ne vodi smetka za prevospituvaweto na osudenite lica, koi, po 

na{e mislewe, site mo`ni pogodnosti bi trebalo da gi steknuvaat vo 

klasifikacionata grupa ili podgrupa. Osnovniot kriterium za klasifikacija 

vo ovoj sistem e po~ituvaweto na disciplinskite pravila na 

povedenie od strana na osudenite lica {to gi propi{ala odredena ustanova 

ili nekoj drug organ na zatvorskata administracija. Toa e zna~i 

disciplinsko pokoruvawe na osudenikot. Od nego se bara samo da ne 

kr{i odredeni pravila na povedenie vo domot, da bide "discipliniran" 

i odredeni privilegii mu sleduvaat. 100 

99 

Vo ~l. 72 st. 2 od Zbirot na minimalnite pravila za postapuvawe so 

zatvorenicite e proklamirano slednovo na~elo: "interesot na zatvorenikot 

i negovoto stru~no obrazovanie ne treba da bidat podredeni na èlbata da se 

ostvari dobivka od rabotata na zatvorenicite." Vo taa smisla vo ~l. 16 st. 4 

ZIS se veli: "Postignuvaweto na eknomskata korist od rabotata na osudenite 

lica ne smee da bide na {teta na ostvaruvaweto na celta na izvr{uvaweto 

na kaznata zatvor." 

100 

Davidovi} (195). 

75

76

G l a v a VI 

KLASIFIKACIJA NA OSUDENITE LICA VO KPD 

IDRIZOVO 

1. KATEGORIZACIJA NA KAZNENO-POPRAVNITE 

USATNOVI KAKO PRETPOSTAVKA ZA OSTVARUVAWE NA 

KLASIFIKACIJATA 

Sovremenoto penitencijarno zakonodavstvo i praktikata kaj 

nas i vo svetot nastojuvaat zaedni~kiot ìvot i rabota na osudenoto 

lice vo kazneno-popravnite ustanovi da go organiziraat na na~in {to 

ovozmoùva nepre~eno vr{ewe na nivnoto prevospituvawe. Baraweto 

so izvr{uvawe na kaznata da se postigne prevospituvawe na osudenite 

lica kako edna od celite na ovaa krivi~na sankcija pretpostavuva kategorizacija 

na penitencijarnite ustanovi kako preduslov za klasifikacijata 

na osudenite lica. Samo preku nejzino adekvatno ostvaruvawe 

moè navistina da se dràt odelno odredeni kategorii osudeni lica i 

vrz niv da se sproveduvaat takvi korekcioni procesi {to }e go popre- 

~uvaat prenesuvaweto na kriminalnoto iskustvo i druggite negativni 

konsekvencii na zaeni~koto izdrùvawe na kaznata. Imeno, poradi neophodnosta 

osudenite lica so sli~ni karakteristi~ni svojstva zaedno 

da ìveat i rabotat, nasekade vo svetot se odi kon gri`livo razvivawe 

na {irok sistem od specijalizirani kazneno-popravni ustanovi so koi 

se ovozmoùva diferenciran pristap vo ostvaruvaweto na prevospitnite 

procesi. Toj sistem se potpira vrz prethodno osmislen i razvien 

koncept na ustanovi {to se razgranuvaat i {to postojano se usovr{uvaat 

vo zavisost od strukturata na osudenite lica, postignatite rezultati 

vo nivnata resocijalizacija i natamo{niot razvoj na penolo{- 

kata misla i penitencijarna praktika. Vo tie nastojuvawa mora da se 

trgnuva isklu~ivo od objektivni kriteriumi {to se op{toprifateni 

vo penolo{kata teorija, a ovozmoùvaat opa}awe na onie kategorii na 

osudenici, koi so ogled na potrebite od postignuvawe na celite na 

kaznuvaweto, pretstavuvaat iscrpni i dovolno brojni grupacii so koi 

navistina moè efikasno da se raboti. 

Koga se raboti za vidot i osnovaweto na kazneno-popravnite 

ustanovi vo na{ata republika, zakonodavecot na SRM se obide da gi 

po~ituva sovremenite barawa. Imeno, zakonodavecot najprvin ja potvrdva 

podelbata na kazneno-popravnite ustanovi na kazneno-popravni 

domovi i zatvori, trgnuvaj}i od kriteriumot - dolìna na izre~enata 

kazna. Taka, denes kaj nas postoi eden KPD (Idrizovo) i 13 op{tinski 

77

i me|uop{tinski zatvori. Zakonot ja istaknuva mo`nosta vo na{ata 

republika da se osnovaat i posebno kazneno-popravni domovi za lica 

{to se osudeni za prv pat, za storiteli na krivi~ni dela od nebre`nost, 

za povratnici, za bolni osudeni lica (bolnica), a po potreba i za 

drugi kategorii na osudeni lica (~l. 27 st. 3). I na krajot vo duhot na 

sovremenite idei za potrebata od dobliùvawe na ìvotot na osudenite 

lica vo uslovite na sloboda, se predviduva osnovawe otvoreni i poluotvoreni 

kazneno-popravni domovi vo koi doverbata vo osudenite 

lica se istaknuva kako edinstveno ili glavno obezbeduvawe. Pri seto 

toa se trgnuva od glavnata pretpostavka deka edna vakva mreà od kazneno-popravni 

ustanovi vo moderniot sistem na izdrùvawe na kaznata 

se javuva kako izraz na prodiraweto na principot na izvr{nata 

individualizacija i drugite humanisti~ki idei i principi ~ija{to 

primena pruà golema prednost za ostvaruvawe na prevospituvaweto 

na osudenite lica kako primarna cel na kaznata i za potisnuvaweto na 

drugite zaedni~ki i nadminati celi. 

Me|utoa, so ogled na toa {to potrebnite materijalni sredstva 

i drugite pretpostavki za izgradba i funkcionirawe na edna vakva 

mreà od kazneno-popravni ustanovi vo na{ata republika se u{te ne 

postojat, ZIS dava mo`nost do nivnoto osnovawe, namesto posebni 

kazneno-poprani domovi, da se osnovaat posebni oddelenija pri op{- 

tiot kazneno-popraven dom. Taka vo kazneno-popravnite domovi od 

op{t vid se predviduva mo`nost za osnovawe oddelenija za pomladi 

polnoletni lica, odnosno za maloletni osudeni lica (~l. 27 st. 4), 

kako i otvoreno i poluotvoreno oddelenie (~l. 25 st. 2), a po potreba, 

moàt da se osnovaat posebni oddelenija i za drugi kategorii osudeni 

lica (~l. 28 st. 1), za {to odlu~uva republi~kiot sekretar za pravosudstvo 

(~l. 287 st. 3). Pritoa, spored ZIS, zadolìtelno e osnovaweto 

na otvorenite i poluotvorenite oddelenija, kako i na oddelenijata za 

pomladi maloletnici i maloletni lica, dodeka site drugi posebni 

oddelenija moàt da se osnovaat zavisno od konkretnite potrebi. 

Trgnuvaj}i od ovie zakonski odredbi, vo ramkite na KPD Idrizovo, 

kako edinstvena ustanova od op{t tip vo SRM, se osnovani slednive 

oddelenija: otvoreno, poluotvoreno, zatvoreno, maloletni~ko, 

ènsko i oddelnie za rabotno nesposobni i hroni~no bolni osudenici, 

{to zna~i namesto kategorizacija na kazneno-popravni ustanovi vo na- 

{ata republika e napraven obid vo ramkite na eden KP Dom da se 

ostvari necelosna kategorizacija na oddelenija za smetuvawe odredeni 

kategorii osudeni lica. Imaj}i ja predvid vakvata sostojba, a so ogled 

na organizacijata na sistemot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor kaj 

nas, vo ovoj trud se opredelivme da gi verificirame na{ite soznanija 

vo pogled na klasifikacijata na osudenite lica niz praktikata na 

KPD Idrizovo. Imeno, vo penitencijarnata teorija i praktika e 

op{to poznat faktot deka vo zatvorite vo koi se izdrùvaat kratkotrajnite 

kazni, so ogled na ograni~enite mo`nosti za sproveduvawe po- 

78

suptilen tretman, ne se vr{i nitu pak se prepora~uva klasifikacija 

na osudenite lica. Poradi toa ni ostanuva edinstveno mo`nosta da ja 

sledime klasifikacijata na osudenite lica vo uslovite vo koi taa se 

ostvaruva i tamu kade {to kaznata zatvor ja izdrùvaat najgolemiot 

broj na osudeni. Vo 1980 godina, vo koja go sledevme ostvaruvaweto na 

klasifikacijata, vo site zatvori vo SRM kazna li{uvawe od sloboda 

izdrùvale 2590 osudeni lica, dodeka vo istata godina samo vo KPD 

Idrizovo prestojuvale 1629 osudenici ili 50,6% od celokupnata osudeni~ka 

populacija vo SR Makedonija. Vakviot broj osudenici vo KPD 

Idrizovo ukaùva na toa deka vo ovoj Dom mu pripa|a mo{ne zna~ano 

mesto vo ostvaruvaweto na kaznenata politika, osobeno koga se znae 

deka vo nego se izdrùvaat kazni podolgi od edna godina. Kako KPD od 

op{t vid so kapacitet od preku 1200 osudenici vo nego mora da se vlo- 

àt ogromi napori za da se ovozmoì takva klasifikacija na osudeni 

lica {to }e pretstavuva realna platforma za oìvotvoruvawe na sovremenite 

barawa vo vrska so prevospituvaweto na osudenite lica i 

ostvaruvaweto na drugite celi na kaznata zatvor. Me|utoa, ako se ima 

predvid otsustvoto na kategorizacija na kazneno-popravnite ustanovi 

i zna~eweto {to so ogled na toa go dobiva Kazneno-popravniot dom 

Idrizovo, moème odnapred da ja postavime hipotezata deka vo edna 

vakva ustanova ne moè da se pokaè uspe{na klasifikacijata na osudenite 

lica, bidej}i ne se ostvareni osnovnite pretpostavki za nejzino 

realizirawe. Poradi vakvata sostojba na rabotite vo KPD Idrizovo 

egzistira ènskoto oddelenie kako "poseben zatvor" vo ramkite 

na Domot, bidej}i toa se nao|a vo vnatre{nosta na Domot izolirano so 

poseben ograden yid. Na ist na~in e re{en problemot i so poluotvorenoto 

i maloletni~koto oddelenie, koi {to zaedno isto taka se ogradeni 

so poseben yid od zatvorenoto i oddelenieto za rabotno nesposobni 

i hroni~no bolni lica. Edinstveno otvorenoto oddelenie se nao|a 

nadvor od krugot na Domot i pretstavuva zasebna i dobro uredena celina 

vo koja, so ogled na prostornite mo`nosti i drugiote uslovi edinstveno 

e mo`na interna klasifikacija na osudenite lica. So ogled na 

sevo ova na stranicite {to sledat }e se obideme da napravime celosna 

analiza na sostojbite i perspektivite {to gi pruà KD Idrizovo vo 

pogled na klasifikacijata na osudenite lica. 

2. OSNOVNI PRETPOSTAVKI ZA KLASIFIKACIJA NA 

OSUDENITE LICA 

Ve}e na nekolku mesta od ovoj trud gi spomnav celite na klasifikacijata 

na osudenite lica i gi odrediv kako sozdavawe uslovi za 

primena na individualizirani merki na tretman, spre~uvawe na kriminalnata 

infekcija pome|u zatvorenicite i odrùvawe na disciplinata. 

Na ova mesto }e se obidam poodblisku da ukaàm na osnovnite 

pretpostavki od koi zavisi efikaznoto ostvaruvawe na klasifikaci- 

79

jata, odnosno na nejzinite celi {to vo krajna linija se sveduvaat na 

edna osnovna - resocijalizacija na osudenicite. Treba najprvin da se 

ukaè deka ostvaruvaweto naprvata cel na klasifikacijata, sozdavawe 

na povolni uslovi za primena na individualizirani merki na tretman, 

pretstavuva osnoven i direkten uslov za ostvaruvawe na resocijalizacijata, 

dodeka drugite dve celi na klasifikacijata se samo dopolnitelni 

uslovi {to go potpomagaat ovoj proces. Poradi toa }e se obidam 

najprvin da gi sogledame pretpostavkite povrzani so uspe{noto 

ostvaruvawe na individualiziran tretman sprema osudenite. 

2.1. PRETPOSTAVKI POVRZANI SO EFIKASNOTO OSTVARUВАWE 

NA INDIVIDUALIZIRAN TRETMAN 

Kako sovremena teoretska misla i prakti~na akcija resocijacijata 

na osudenite lica pretstavuva dominantna ideja vo sistemot na 

izvruvaweto na kaznata od sloboda. Od nea se o~ekuva da go izmeni kvalitetot 

na li~nosta na zatvorenikot i da go vrati vo slobodnata zaednica 

so zajaknati socijalno eti~ki sfa}awa i rezistenten odnos kon 

raznite vlijanija {to vodat kon kriminal. Vo taa smisla za da se osposobat 

za uspe{no vklu~uvawe vo op{testvenite odnosi na na~in {to 

obezbeduva nivnoto idno povedenie da se ostvaruva vo soobraznost so 

elementarnite normi i op{testvenite vrednosti i stavovi, sprema 

osudenite lica treba da se primenuva prevospiten tretman prete`no 

vrz individualen plan. Tretmanot e zbir od postapki {to treba da go 

navedat osudenoto lice na lojalen odnos sprema op{testvenite dol`nosti 

so razvivawe na negovoto ~uvstvo na socijalna odgovornost. Pri 

toa treba da se istakne deka klasifikacijata na osudenite lica stoi 

vo organska povrzanost so sistemot na tretman koj {to treba da bide 

prilagoden na potrebite na sekoj osudenik vo ramkite na negovata klasifikaciona 

grupa, a vo vrska so toa mora da se vodi smetka i za pretpostavkata 

da se obezbedi takva organizacija na ispituvawe na li~nosta 

koja }e ukaè na vkupnosta na akcite {to od strana na penitencijarnite 

stru~waci treba da se prezemat sprema osudenite lica od edna 

klasifikaciona grupa. Imeno, so drugi zborovi, klasifikacijata 

mora da vodi smetka za objektivnite mo`nosti na individualiziraniot 

tretman. Seto toa zboruva deka resocijalizacijata e sloèn problem 

{to ne moè da se ostvaruva na ednakov na~in kaj site osudeni 

lica. Poradi toa se nametnuva potrebata od klasifikacija na osudenite 

lica kako instrument za identifikacija i izdvojuvawe na onie osudeni 

lica koi preku izvr{uvaweto na krivi~noto delo pokaùvaat podlaboki 

deformacii i promeni vo nivnata socijalizacija i sposobnost 

da se integriraat vo op{testvoto. Vakvite nivni karakteristiki 

preku nau~no fundirana kriminolo{ka ekspertiza se otkrivaat niz 

manifestaciite na kriminalnoto odnesuvawe na osudenoto lice i toa 

vo onaa mera vo koja na toa ukaùva krivi~noto delo vo sodnos so nego- 

80

vata li~nost. Na toj na~in, otkako }e se utvrdat osudeni~kite grupi i 

vidot na potrebnoto vlijanie za koe se smeta deka kaj niv }e gi otstrani 

individualnite pri~ini na kriminalitetot, se prioga kon primena 

na {irok spektar od diferencirani tretmani. Tie tretmani treba 

da bidat od takov obem i so takov kvalitet {to }e ovozmoì da se izvr{at 

nu`nite promeni vo osudenikovata li~nost, koj kako resocijaliziran 

subjekt }e gi koristi svoite sopstveni pozitivni mo`nosti pri 

vklu~uvaweto vo op{testveniot ìvot i svoevolno }e im se sprotivstavuva 

na isku{enijata da recidivira. Pri seto toa osnovna i vode~ka 

ideja e ìvotot vo kazneno-popravnata ustanova da se organizira i ostvaruva 

na na~in {to vo maksimalna mo`na mera }e se pribliùva do 

uslovite na ìvot {to vladeat na sloboda, bidej}i postojano nau~no se 

potvrduva faktot deka resocijalizacijata moè da se ostvaruva samo 

vo takvi uslovi. Poradi toa se odbiraat takvi sredstva i metodi za postapuvawe 

so osudenite lica preku koi ~ovekot }e moè vo edna ve{ta- 

~ka sredina da gi prilagoduva svoite sposobnosti za prifa}awe na 

osnovnite op{testveni vrednosti. Vo taa smisla sluì i ovozmo- 

ùvaweto na kontaktite so slobodniot svet {to preku sistemot na 

pravata i pogodnostite im se davaat na osudenite lica vo forma na 

poseti, dopi{uvawe, otsustva, odmori i poseben reìm {to vo taa smisla 

se obezbeduvaat preku otvorenite i poluotvorenite kazneno-popravni 

ustanovi. Brojnosta na odredbiet so koi se regulira ova pra{awe 

vo Zbirot na minimalnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite 

isto taka jasno ukaùva na golemoto zna~ewe na ova mnogu va`no 

podra~je za realizacija na procesot na reosvijalizacijata. 101 Taka ~l. 

60 t. 1 od ovie pravila veli: "Reìmot na izvr{uvaweto na kaznite 

treba da se stremi kon namaluvawe na razlikite {to postojat pome|u 

ìvotot vo zatvorot i slobodniot ìvot dokolku tie razliki pokaàt 

te`nenie da ja oslabat smislata na odggovornost." 

Me|utoa, resocijalizacijata kako osnovna ideja na sovcremenite 

penitencijarni sistemi e determinirana i od mnogubrojnite drugi 

faktori me|u koi od op{testveno-ekonomskite i klasno-socijalnite 

faktori, kako i od pravno-politi~kata i idejnata nadgradba na op{testvoto, 

faktori {to ja odreduvaat polo`bata na ~ovekot vo op{testvoto. 

Taa e determinirana i od osnovite na kriminalnata politika 

vrz koja se razrabotuva i idejata za kaznuvaweto, od prirodata na kriminalitetot 

kako op{testveno negativna pojava i od izgradenosta na 

sistemot na kaznano-popravnite ustanovi. 

Vo vrska so ova, ovde e od osobeno zna~ewe u{te edna{ da se podvle~e 

deka, koga se raboti za klasifikacijata na osudenite lica, mnogu 

~esto se postavuva pra{aweto za objektivnite pretpostavki za nejzinoto 

ostvaruvawe so ogled na materijalnite mo`nosti na edno op{t- 

101 

Vidi gi ~l. 37-39 i 79 od Zbirot na minimalnite pravila za postapuvawe 

so zatvorenicite. 

81

estvo, problem so koj se sudiraat i ekonomski najrazvienite op{testva. 

Toj se odnesuva na brojot i vidot na kazneno-popravnite ustanovi 

so ogled na nivniot karakter i konstrukcija, odnosno nivnata pogodnost 

za ostvaruvawe na resocijalizacijata na osudenite lica. Imeno, 

vo mnogu zemji vo svetot, pa i kaj nas, se sre}aavat zatvorski zgradi so 

golem kapacitet na osudenici i takvi prostorni uslovi {to go popre- 

~uvaat osvaruvaweto na sovremenite idei vo vrska so izvr{uvaweto na 

kaznata li{uvawe od sloboda. Poradi toa se vloùvaat ogromni materijalni 

sredstva za nadminuvawe na objektivnite sostojbi na kaznenopopravnite 

ustanovi pri ~ija {to izgradba se trgnuvalo od potrebite 

na porane{nite penitencijarni sistemi, a koi ne moàt da gi zadovolat 

sovremenite barawa. Za da se zadovolat tie barawa, ~ija {to krajna 

cel e prevospituvawe na osudenite lica se nametnuva potrebata od 

adaptacija na zastarenite kazneno-popravni ustanovi. Vo taa nasoka se 

dviàt i naporite za izgradba na novi zatvorski zgradi, me|utoa, toa 

poretko se slu~uva bidej}i potrebnite finansiski sredstva za toa se 

tolkavi {to retko koj gi ima. 

Vo penolo{kaat literatura se davaat odredeni nasoki za toa 

kakva treba da bide arhitekturata na kazneno-popravnite ustanovi i 

koi se barawa od politi~ka, ekonimska i socijalna priroda treba da 

bidat zadovoleni pri nivnata izgradba. Vo niv osobeno se sugerira 

pri izgradbata na kazneno-popravnite ustanovi da se vnimava sekoj zatvor 

da sluì za podolg vremenski period, da moè da se prilagoduva 

kon razli~nite kategorii osudeni lica i vo vrska so toa dopolnitelno 

da se pro{iruvaat, da postoi soodvetern razmer od 1:3 pome|u zgradite 

i otvorenite povr{ini da se izgraduvaat mali edinici namesto golemi 

i pove}ekatni zgradi i da se napu{ti smestuvaweto na osudenite vo 

golemi spalni vo korist na poedine~ni sobi ili vo nivno kombinirawe 

so spalni od po 4 do 6 osudeni lica. 102 Po moe mislewe ovie nasoki 

treba dosledno da se po~ituvaat i toga{ koga se raboti za readaptacija 

na ovie kazneno-popravni ustanovi. Ako ne postojat takvi mo`nosti, 

sekoe prilagoduvawe na tie ustanovi pretstavuva samo "Sizifova 

rabota," osobeno koga se raboti za ogromni zgradi so kapacitet od nad 

500 osudenici. 103 

[to se odnesuva do na{ata republika, kaj nas vo posledno vreme 

se izgradeni nekolku novi zatvori za izdrùvawe na kratki kazni 

li{vawe od sloboda (Gev|elija, Titov Veles, Struga) za koi slobodno 

moè da se kae deka vo pogled na funkcionalnosta goi zadovoluvaat 

sovremenite baarwa na penolo{kata nauka. Me|utoa, ne moème da se 

pofalime deka so toa kaj nas se re{eni problemite vo vrska so klasifikacijata 

na osudenite lica, bidej}i kaj nas postoi samo eden kazne- 

102 

Vidi: Lopez Rey, I (628-629). 

103 

Ibid, (629). Vo taa smisla vidi i ~l. 63 od Zbirot na minimalnite 

pravila za postapuvawe so zatvorenicite. 

82

no-popraven dom od op{t tip vo ~ii ramki funkcioniraat oddelenija 

{to inaku bi trebalo da pretstavuvaat posebni kazneno-popravni domovi. 

Imeno, poradi nemaweto dovolno finansiski sredstva za izgradba 

na novi kazneno-popravni ustanovi, zasega vo KPD Idrizovo kaznata 

li{uvawe od sloboda ja izdrùvaat pove}e kategorii na osudeni 

lica rasporedeni vo oddelenija. Oddelenijata se ogradeni so zaedni~ki 

yid koj {to na ovoj dom mu dava karakter na zatvorena kaznano-popravna 

ustanova. So toa namesto kategorizacija na kazneno-popravni 

ustanovi vo na{ata republika e sprovedena kategorizacija na oddelenija 

vo ramkite na op{tiot kazneno-popraven dom Idrizovo. Takvata 

sostojba e osnovnata pre~ka za ostvaruvawe na klasifikacijata na osudenite 

lica vo KP Domot Idrizovo. Klasifikacijata imeno bara fizi~ko 

odvojuvawe na odredeni kategorii osudenici za da vo ramkite na 

sekoja dobiena grupa da moè da se sproveduva natamo{na podelba na 

osudenite lica so ogled na potrebata za nivno prevospituvawe. 104 A 

taa osnovna podelba na Domot e napravena na toj na~in {to vo svoite 

oddelenija osudeni~kiet kategorii se odvoeni samo za vreme na spieweto, 

bidej}i prostornite mo`nosti za izedvawe na pro{etkaa i rekreacijata 

na osudenite lica vo Domot i edinstvenata organizacija na 

procesot na trudot, nu`no go nametnuvaat me|usebnoto me{awe na osudenite 

lica preku cel den. Vo takvi objektivni uslovi ne moè{e da 

se postapi poinaku od ona {to vo KPD Idrizovo prakri~no e ostvareno. 

Vo Domot edinstveno e spre~en kontaktot na ènite so maìte. 

Koga i drugite oddelenija vo Domot bi bile oddeleni na toj na~in vo 

nivnite ramki bi se sozdale realni mo`nosti za natamo{na klasifikacija 

na osudenite lica. No toga{ bi se postavilo pra{aweto - dali 

takvata solucija bi zna~ela napu{tawe na drugite principi na izvr{- 

uavaweto na kaznata zatvor. Odgovorot bez dvoumewe bi bil pozitiven: 

so edno vakvo re{eie bi se sozdal zatvor so super obezbeduvawe 

ili podobro re~eno "zatvor vo zatvor," {to osobeno ne bi moèlo da 

se zamisli vo poluotvorenoto oddelenie vo Domot, koe i sega e so pogolem 

stepen na obezbeduvawe od potrebniot. Na toj na~in bi se prekr{ile 

site ostanati na~ela na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, kako 

i napred spomenatite nasoki za izgradba i rekonstrukcija na kaznenoporavnite 

ustanovi, Poradi toa otkako }e ja otfrlime ova ideja, edinestvenoto 

{to ni ostanuva e i nie da go prifatime i predloìme 

op{to poznatoto re{enie {to sugerira izgradba na posebni kaznenopopravni 

ustanovi namesto sega{nite oddelenija na Domot. Me|utoa, 

nivnata izgradba, kako {to ve}e vidovme, e skapa rabota za koja vo dene{ni 

uslovi nema sredstva pa zatoa se pristapi kon adaptirawe na 

104 

Vo taa nasoka se i intenciite na zakonodavecot na SRM koj {to vo 

~l. 14 st. 1 veli: Osudenicite ja izdrùvaat kaznata zatvor po pravilo grupno 

i se rasporeduvaat vo grupi vo koi moàt da se primenuvaat merki na vospituvawe 

i prevospituvawe od ist vid. 

83

KPD Idrizovo na novo nastanatite potrebi. Od druga strana, seto ova 

ne zna~i deka ne treba da se predlagaat i prezemaat novi merki {to }e 

ja nadminat nepovolnata sostojba {to od toa proizleguva vo pogled na 

klasifikacjata na osudenite lica vo KPD Idrizovo. Poradi toa vo 

narednite poglavija preku analiza na sostojbata vo KPD Idrizovo }e 

se obideme da dojdeme do indikatori {to }e ni ovozmoàt komparacija 

na na{ata zakonska klasifikacija so onaa {to kako mo`na se primenuva 

vo KPD Idrizovo. Vrz taa osnova }e se obideme da gi verificirame 

na{ite soznanija vo ovaa oblast na penitencijarnata stvarnost 

vo nade` deka }e ni se nametnat re{enija {to vo ovoj moment se objektivno 

ostvarlivi. 

2.2. PRETPOSTAVKI ZA SPREÛVAWE NA KRIMINALNATA 

INFEKCIJA 

Resocijalizacijata na osudenite lica nikoga{ ne te~ela i ne 

te~e bez pre~ki i te{kotii. Edna od tie te{kotii e i t.n. "kriminalna 

infekcija" {to se sostoi vo negativni vlijanija na zakoravenite 

delinkventi vrz drugigite osudeni lica. Vo toj pogled se osobeno opasni 

"te{kite osudenici" koi kako nositeli na negativni pojavi im se 

sprotivstavuvaat na merkite na formalniot sistem pa poradi toa e 

potrebno od niv da se za{titat drugite osudenici. 105 Toa se obi~no povozrasni 

i iskusi recidivisti i multirecidivisti, organizatori na 

zlostorni~ki zdruènija i lica {to ne uspeale da steknat redovni zanimawa 

na sloboda, tuku vo vr{eweto na krivi~ni dela go gledale svojot 

edinstven izvor na prihodi. Vakvite lica moàt da izvr{at negativni 

vlijanija osobeno vrz onie zatvorenici koi poradi svojata labilna 

li~nost se gotovi da gi prifatat {ablonite na kriminalnoto povedenie 

i da se identifikuvaat so svoite "u~iteli" od redovite na onie 

{to gi otfrlile op{testevnite vrednosti. Zatoa edna od osnovnite 

pretpostavki za spre~uvawe na negativnite konsekvencii vrz procesot 

na resocijalizacijata e sozdavaweto na pogodna terapeutska klima vo 

ustanovite. Taa terapeutskata klima, po na{e mislewe najdobro moè 

da se ostvari preku klasifikacijata na osudenite lica kako faktor 

{to moè da gi spre~i site àri{ta na "kriminalnata infekcija." 

2.3 PRETPOSTAVKI ZA ODR@UVAWE NA DISCIPLINATA 

Vo zatvorski uslovi od osudenite lica se bara da go prilagodat 

svoeto povedenie na posebnite op{testveni normi i barawa na zatvorskata 

administracija, no i na normite {to gi nametnuva neformalniot 

zatvorski sistem kako zbir od nepi{ani pravila, koj isto taka raspolaga 

so prisilni merki na po~ituvawe. Taka, na primer, so Ku}niot 

105 

Milutinovi}, IV (99). 

84

ed na KPD Idrizovo vo ~l. 43-45 do maksimum se regulira odnesuvaweto 

na osudenite lica. Spored ovie odredbi na osudenite lica im e 

odredeno vremeto na stanuvawe, legnuvawe, obeduvawe, odewe i doa|awe 

od rabota, zadolìtelniot popladneven odmor, gledaweto televizija 

(TV Dnevnik), prebrojuvawe i sl. So Ku}niot red e reguliran i 

na~inot na nivnoto oblekuvawe, obra}awe i pozdravuvawe na zatvorskiot 

personal, odrùvaweto na li~nata higiena, ispolnuvaweto na naredbite. 

Niv im se zabranuva vikawe, drèwe na odredeni predmeti i 

nivna kupoproda`ba, podgotvuvawe hrana, ~uvawe pari, pu{ewe vo 

odredeni prostorii, nabavuvawe i upotreba na alkohol i sli~no. Seto 

toa presttavuva zbir na barawa za ~ie {to sproveduvawe se griì zatvorskito 

personal. 

Od drga strana osudeni~kiot "kodeks", {to sozdava neformalnata 

zatvorska zaednica, na osudenite lica im nametnuva drugi barawa 

i kaj niv gradi posebni stavovi i vrednosti na povedenie kako na primer: 

da se projavuva ma{kost (sila) i individualnost, nezavisnost, zatvoreni~ka 

solidarnost i sli~nio povedenija koi se sprotivstavuvaat 

na barawata {to gi nametnuva formalniot zatvorski sistem. Taka 

osudenite lica doa|aat vo situacija da mora da vr{at izbor pome|u dva 

normativni me|usebno protivre~ni sistemi. Toj fakt kako i faktot 

{to i dvata sistemi za osudenite lica zna~at raznovidni li{uvawa i 

ograni~uvawa kaj niv predizvikuvaat najrazli~ni neprijatnosti {to 

ja depersonaliziraat nivnata li~nost. Zatvorenicite nastojuvaat da 

gi otstranat ili ublaàt tie neprijatnosti na toj na~in {to izgraduvaat 

svoj specifien sistem na reakcii {to naj~esto se projavuvaat 

vo kr{ewe na redot i disciplinata vo kazneno-popravnite ustanovi. 

Poradi toa, normalnoto odvivawe na zaedni~kiot ìvot i pravilnoto 

i efikasno izveduvawe na resocijalizacijata ne moàt da se zamislat 

bez primena na odredeni sredstva so koi }e se odrùva redot i disciplinata 

i }e se sozdava penolo{ka klima {to }e odi vo prilog na 

prevospituvaweto. 

Za odrùvawe na redot i disciplinata zatvorskiot personal se 

sluì, pred se, so prevospitni merki {to zna~at vlijanie vrz osudenite 

lica kon aktivno razvivawe na nivnata samodisciplina i samostojno 

angaìrawe vo svoeto prevospituvawe. Me|utoa, za taa cel sluàt i 

sredstvata i metodite na prisilba {to se javuvaat vo forma na nadzor, 

opomena, zakana zabrana, naredba i kazna. 106 Pritoa, spored ZIS (~l. 

144 st. 2) za odrùvaweto na redot i disciplinata moàt da se upotrebat 

samo onie merki i ograni~uvawa {to se nu`ni za odrùvawe na 

bezbednosta i dobroto funkcionirawe na zaedni~kiot ìvot vo kazneno-popravnata 

ustanova. 107 Vo taa smisla, osobeno koga se raboti za 

106 

Pove}e za toa vidi: Ogrizovi}, I (155-161) 

107 

Vo taa smisla zboruva i ~l. 27 od Minimalnite pravila za postapuvawe 

so zatvorenicite. 

85

izrekuvaweto na disciplinskite kazni (~l. 149 i 150 ZIS), posebnite 

merki na bezbednost (~l. 152) i upotrebata na fizi~kata sila i ogneno 

oru`je (~l. 144 st. 3 i 4 i 146), se prepora~uva mnogu razumno i samo vo 

krajna linija da se vr{i nivnata primena, bidej}i vo sprotivno moè 

da imaat mnogubrojni negativni posledici po osudenoto lice. Imeno, 

postojat osudenici na koi ovie sredstva ne deluvaat, zatoa {to tie se 

prilagoduvaat na niv. Od druga strana, kaj nekoi zatvorenici retributivnata 

sodrìna na ovie sredstva predizvikuva negativni ~uvstva, 

osobeno ako tie li~no smetaat deka ne se vinovni i deka nesrazmerno 

se kazneti. Takvite lica poradi toa se ~uvstvuvaat celosno otfrleni, 

ja gubat doverbata vo zatvorskata ustanova, nastojuvaat {to pove}e da 

se odale~at od nea ili da dojdat vo otvoren ili skrien konflikt so 

nea. Seto toa go paralizira nivniot pridones kon sopstvenoto prevospituvawe. 

Trgnuvaj}i od toe negativni efekti na disciplinskoto kaznuvawe, 

{to osobeno se te{ki ako ~esto rutinski i {ablonski se primenuvaat, 

vo teorijata ne e retko misleweto deka kaj mnogu zatvorenici 

uspehot na prevospituvaweto e obratno proporcionalen so obimot na 

nivnata primena. Ottuka i zaklu~okot deka edna od bitnite pretpostavki 

za resocijalizacija na osudenite lica pretstavuva nivnata klasifikacija 

spored takvi li~ni obele`ja {to pridonesuvaat da se sozdadat 

osudeni~ki grupi vo koi nema da doa|a do naru{uvawe na redot i 

disciplinata. 

3. KRITERIUMI ZA KLASIFIKACIJA NA OSUDENITE LICA 

VO KPD IDRIZOVO 

[to se odnesuva do kriteriumite za klasifikacija na osudenite 

lica, kako {to vidovme zakonodavecot na SR Makedonija podrobno 

gi regulira samo onie elementi {to se odnesuvaat na kategorizacijata 

na kazneno-popravnite ustanovi. Vo pogled na kriteriumite za vnatre- 

{na klasifikacija ZIS sodrì samo dve na~elni odredbi vo ~l. 102. 

Me|utoa, su{tinata na formulacijata na ovoj ~len: "spored li~nite 

svojstva" i "spored nivnoto odnesuvawe," zakonodavecot ja ostavil bez 

odgovor, odnosno nejzinata konkretizacija mu ja prepu{ta na podzakonskite 

akti na kazneno-popravnite ustanovi {to bez pokonkretni 

nasoki vo taa smisla, po na{e mislewe, ne moàt da go razrabotat ona 

{to zaskonodavecot go ostavil matno. I toa osobeno vo pogled na osnovnoto 

barawe vo vrska so elementite {to zna~at ostvaruvawe na klasifikacija 

na osudenite lica spored kriteriumot koj trgnuva od li- 

~nite svojstva na osudenite lica. Se raboti, vsu{nost, za nedovolno 

definiran kriterium kako vo odnos na li~nosta, taka i vo odnos na 

metodite, sredstvata i reìmot na izdrùvawe na kaznata. 

Vo KPD Idrizovo vo tek e donesuvawe Upatstvo za klasifikacija 

na osudenite lica soglasno ~l. 100 st. 4 ZIS. Me|utoa, do negovoto 

86

donesuvawe klasifikacijata na osudenite lica se sproveduva spored 

Naredbata na upravitelot na KPD Idrizovo (vo natam{niot tekst 

naredbata) br. 01-4547/1 od 14 juli 1971 godina. Vo ~l. 1 od Naredbata se 

zboruva za celta na klasifikacijata, kriteriumite vrz koi taa se zanova 

i brojot na klasifikacionite kategorii. Zaradi prezemawe soodvetni 

merki na prevospoituvawe i odrùvawe na disciplinata, a 

imaj}i gi predvid li~nite svojstva na osudenite, prirodata na krivi- 

~nite dela, vidot i visinata na kaznata, porane{nito ìvot, zdravstvenata 

polo`ba, odnosot sprema trudot i op{testvenata izgradenost, 

osudenite lica vo KPD Idrizovo se klasifikuvaat vo ~etiri kategorii: 

I, II, III i IV kategorija. 108 Trgnuvaj}i od ovie kriteriumi vo ~l. 2 

i 3 od Naredbata se veli deka vo prvata kategorija }e se klasifikuvaat 

osudenite lica storiteli na krivi~ni dela od pomala op{testvena 

opasnost ili onie {to izdràle pogolem del od kaznata nezavisno 

od vidot na storenite krivi~ni dela, koi spored svoite biopsihi~ki 

kvaliteti, karakterni osobini i op{testvena izgradba posebno se 

istaknuvaat kako nositeli na rabotata i vonrabornata aktivnost i 

diciplinata vo Domot. Osudenite lica storiteli na krivi~ni dela: 

te{ko delo protiv narodot i dràvata, grabe`, pronevera, razbojni{- 

tvo, ubistvo, potkup, zloupotreba na slu`benata dol`nost protivpriroden 

blud i siluvawe na maloletno lice ili siluvawe od pove}e lica 

za koi e izre~ena kaznata strog zatvor, kako i storitelite na krivi~ni 

dela vo povrat, moàt da se vklopat vo prednata kategorija ako 

izdràle najmalku 2/3 od kaznata. Osudenite lica od prethodniot stav 

ne moàt da bidat klasifikuvani vo prvata kategorija direktno od 

priemnoto oddelenie. 

Me|utoa, ako se znae deka formalnopravniot osnov za dobivawe 

usloven otpust e 1/2, a po isklu~ok duri i 1/3 od izdrànata kazna (~l. 

34 KZ SRM), ni se ~ini malku ~udno baraweto da se izdràt 2/3 od kaznata 

za edno osudeno lice da moè da bide rasporedeno vo prvata kategorija. 

So vakvoto re{enie opredeleni osudeni lica odnapred se isklu~eni 

od prvata kategorija. Istiov zaklu~ok moè da vaì i za site 

storiteli na pote{ki krivi~ni dela, bidej}i so Naredbata ne e opredelena 

dolìnata na vremenskiot period za da moè da se razbere {to 

zna~i toa - da se izdrì pogolem del od kaznata. 

Vo vtorata kategorija se klasifikuvaat onie osudeni lica, nezavisno 

od storenite krivi~ni dela, {to posebno se istaknuvaat kako 

nositeli na rabotnata i vonrabotnata aktivnost i disciplinata vo 

domot (~l. 4 od Naredbata). I so ovaa odredba od Naredbata se bara 

protek na odredeno vreme za da moè osudenoto lice da bide raspore- 

108 

Ovei ~etiri klasifikacioni kategorii se predvideni za osudenite 

lica koi kaznata ja izdrùvaat vo zatvoreniot del na Domot, dodeka za osudenicite 

koi se smesteni vo otvorenoto ili poluotvorenoto oddelenie, postojat 

samo dve: I i II klasifikaciona grupa. 

87

deno vo vtorata kategorija. Pritoa, kako glaven i edinstven kriterium 

se zema rabotata i povedenieto na osudenoto lice, dodeka za klasifikuvaweto 

vo prethodnata grupa se zemaat predvid site kriteriumi 

(osven zdravstvenata sostojba) navedeni vo ~l. 1 od Naredbata. 

Vo tretata kategorija se klasifikuvaat glavno novodojdeni 

osudeni lica za koi vo tekot na prestojot vo Priemnoto oddelenie ne 

moè so sigurnost da se dade prognoza za nivnata li~nost i povedenie 

i koi vo tekot na izdrùvaweto na kaznata }e treba da ja potvrdat ili 

izmenat prognozata vo pozitivna ili negativna nasoka so mo`nost za 

prekvalifikuvawe vo popovolna kategorija (~l. 5 od Naredbata). I na 

kraj, vo ~etvrtata kategorija se klasifikuvaat osudeni lica skloni na 

begstvo i onie koi na sloboda imale lo{o povedenie ili vo tekot na 

izdrùvaweto na kaznata projavile izrazito lo{o drèwe kako vo 

slobodnata zaednica taka i na rabotnoto mesto (~l. 6 od Naredbata). 

Smislata na ovie kategorii e vo toa {to vo zavisnost od niv se 

odreduvaat pogodnostite na osudenite lica. Taka osudenicite rasporedeni 

vo prvata grupa, i toa nezavisno vo koe oddeleni (otvoreno, poluotvorenpo, 

maloletni~ko itn) moè da gi koristat slednive pogodnosti: 

po{iroko pravo na dopi{uvawe vo pogled na licata, poseti i 

poslobodno dvièwe nadvor od prostoriite na Domot, slobodno izleguvawe 

vo grad Skopje edna{ vo mesecot vo traewe od 7 ~asa, a vo isklu~itelni 

i opravdani slu~ai, po odobrenie na upravitelot na Domot, 

i do 24 ~asa izleguvawe vo grad grupno pod nadzor na vospituva~ poradi 

poseta na kulturnoprosvetni i sportski priredbi i koristewe na 

neprekinat odmor vo krugot na svoeto semejstvo (~l. 96 st. 1 od Ku}niot 

red na Domot). 

Za razlika od pretodnite, osudenicite klasifikuvani vo vtorata 

grupa moàt da koristat pomal broj pogodnosti. Obimot na pogodnostite 

za osudenicite od ovaa grupa zavisi od toa dali se raboti za 

nivno rasporeduvawe vo otvoreno, poluotvoreno ili zatvoreno oddelenie 

na Domot. Taka osudenicite od vtorata grupa na otvorenoto oddelenie 

go koristat istite pogodnosti kako i osudenicite od prvata kategorija 

so toa {to ne moàt da koristat neprekinat odmor vo krugot 

na svoeto semejstvo. Osudenicite od istata grupa na poluotvorenoto 

oddelenie moàt da gi koristat slednive pogodnosti: pro{ireno pravo 

na dopi{uvawe so ~lenovite na svoeto semejstvo, poseta so nadzor 

vo prostoriite na Domot dva pati vo mesecot, poseta bez nadzor vo 

prostoriite na Domot edna{ vo dva meseci vo traewe od 2 ~asa, slobodno 

izleguvawe vo grad Skopje edna{ vo {est meseci vo traewe od 7 

~asa i odsustvo od 7 dena vo krugot na semejstvoto edna{ vo 12 meseci 

(~l. 97 st. 1 od Ku}niot red na Domot). I na kraj, osudenicite od ovaa 

grupa na zatvorenoto oddelenie moàt da gi koristat slednive pogodnosti: 

pro{ireno pravo na dopi{uvawe so ~lenovite na potesnoto semejstvo, 

poseta bez nadzor vo prostoriite na Domot edna{ vo tri meseci 

vo traewe od 2 ~asa i pro{ireno pravo na poseta nadvor od pros- 

88

toriite na Domot dva pati vo eden mesec (~l. 98 od Ku}niot red na 

Domot). Osven toa, poslednata grupa na osudenici, samo vo isklu~itelni 

i opravdani slu~ai mnoè da prima poseti nadvor od prostoriite 

na Domot, poslobodno da se dviì slobodno da izleguva vo grad i da 

koristi otsustvo od 7 dena poradi prestojuvawe vo semejstvoto (~l. 98 

st 2 od Ku}niot red vo Domot). 

[to se odnesuva do momentot od koj moàt da se koristat pogodnostite, 

za prvata i vtorata kategorija osudenici rasporedeni vo 

otvorenoto i poluotvorenoto oddelenie na Domot, so Ku}niot red na 

Domot e predviden odreden protek na vreme. Imeno, ako osudenicite 

vo ovie oddelenija se rasporedeni direktno od Prienoto oddelenie, 

pravoto na koristewe na ovie pogodnosti go steknuvaat po istekot na 

90 dena od nivnoto rasporeduvawe vo navedenite grupi i oddelenija, 

osven pogodnostite: pro{ireno pravo na dopi{uvawe vo pogled na licata 

(~l. 96 st. 3 od Ku}niot red), odnosno so ~lenovite na potesnoto 

semejstvo (~l. 97 st. 2 od Ku}niot red), {to osudenite lica gi steknuvaat 

vedna{ po rasporeduvaweto vo svoite oddelenija. Dokolku pak 

se raboti za reklasifikacija na osudenicite vo ovie grupi i oddelenija 

od ponepovolni grupi i oddelenija, toga{ pravoto na koristewe 

na ovie pogodnosti go steknuvaat vedna{ po nivnoto rasporeduvawe. 

Od analizata na kriteriumite za rasporeduvawe vo prvata i vtorata 

kategorija vidovme deka niedno osudeno lice vo niv ne moè da bide 

klasifikuvao direktno od Priemnoto odddelenie, bidej}i so naredbata, 

molkum ili izre~no, se bara izminuvawe odreden vremenki period 

vo koj }e moè da se dade ocena za negovoto povedenie. Me|utoa, so 

ogled na toa {to za otvorenoto, poluotvorenoto i ènskoto oddelenie 

na Domot postojat samo prvite dve kategorii ili grupi vo praktikata 

direktno od Priemnoto oddelenie se rasporeduvaat storitelite na 

polesni krivi~ni dela i toa, kako {to }e vidime podocna, samo vo vtorata 

kategorija. Za da se ozvozmoì izvesna proba, iako ve}e rasporedeni 

vo taa kategorija, na osudenicite im se nametnuva ograni~uvawe 

vo rok od 90 dena da ne go koristat fondot na nejzinite pogodnosti. 

Vakvoto re{enie sodrì golem stepen na nedoverba sprema osudenoto 

lice {to vrz osnova na negovite ve}e utvrdeni pozitivni obele`ja e 

rasporedeno vo popovolna kategorija. Od druga strana, moè da se 

kaè deka tuka se krie i golema nedoverba vo dijagnozata i prognozata 

za idnoto povedenie na osudenoto lice {to ja dvaat stru~wacite od 

Priemnoto oddelenie. 

Osudenite lica {to se rasporeduvaat vo tretata grupa, spored 

~l. 99 st. 1 od Ku}niot red, moàt da gi koristat pogodnostite: ispra}awe 

i dobivawe na dve pismeni pratki vo tekot na eden mesec i 

edna poseta so nadzor vo prostoriite na domot. Ovaa grupa na osudenici 

moè da gi koristi i pogodnostite: pro{ireno pravo na dopi{uvawe 

vo pogled na licata, pro{ireno pravo na priem na pratki, pro- 

{ireno pravo na poseti bez nadzor vo pogled na brojot na posetite i 

89

licata i primawe na poseti bez nadzor vo prostoriite na Domot (~. 99 

st. 2 od Ku}niot red). Me|utoa, nivnoto koristewe e mo`no samo vo 

"izrazito specifi~ni slu~ai," {to zna~i mnogu retko. 

I najposle vo ~etvrtata grupa osudenici so Naredbata i Ku}niot 

red na Domot ne se predviduva mo`nost za koristewe na pogodnosti 

od srana na osudenite lica. 

Pred da premineme vrz razgleduvawe na prirodata i karakterot 

na ovoj normativno razraboten sistem od pogodnosti vo odnos na klasifikacijata 

na osudenite lica i nivnata resocijalizacija, smetame 

deka e nu`no da ukaème na o~igledniot ras~ekor i neusoglasenost na 

Ku}niot red na KPD Idrizovo so ZIS koga se raboti za odredbite 

{to se odnesuvaat na pravata i pogodnostite na osudenite lica. 109 So 

pravata i pogodnostite na osudenite lica se regulira eden mnogu va- 

èn aspekt na nivnata polo`ba za vreme na izdrùvaweto na kaznata. 

Tie imaat za cel olesnuvawe na zatvorskiot ìvot na osudenite lica i 

otstranuvawe na zatvorskite neprijatnosti zaradi ovozmoùvawe nivno 

efikasno prevospituvawe. Pritoa, pravata na osudenite lica, ako 

toa ne e posebno predvideno so Zakonot, ne moàt da im se ograni~at, 

dodeka pogodnostite uslovno im se dodeluvaat ako se dobie vpe~atok 

deka pozitivno }e deluvaat vrz nivnoto prevospituvawe. Poradi toa, 

pogodostite nikako ne smeat da se tretiraat kako nivno pravo (kako 

{to na pove}e mesta e istaknato vo Ku}niot red na KPD Idrizovo) 110 

koe osudenite lica avtomatski go steknuvaat so samiot fakt {to se 

rasporedeni vo odredena klasifikaciona kategorija. Takvoto sfa}awe 

vo sebe krie golema opasnost zatvorenicite samo po pat na formalno 

zalagawe da gi steknuvaat pravata za odredena klasifikaciona 

kategorija, a pritoa, vsu{nost, da ne gi izmenile svoite stavovi, naviki 

i povedenie. Pri davaweto pogodnosti vo kazneno-popravnite ustanovi 

treba sekoga{ da se trgnuva od pretpostavkata deka tie go olesnuvaat 

i stimuliraat napredokot na prevospituvaweto na osudenite 

lica. Od gornoto sfa}awqe, me|utoa, kako da proizleguva deka pogodostite 

se dodeluvaat bez da se vodi smetka za postignatiot stepen vo 

nivnoto prevospituvawe. Na toj na~in, vo otsustvo na drugi sredstva i 

metodi za prevospituvawe i pod vlijanie na staroto sfa}awe na osudenite 

lica da im se olesni izvr{uvaweto na kaznata zatvor, pogodnostite 

mnogu ~esto dobivaat poinakva smisla i sodrìna. 

Od druga strana, od osobena va`nost e da se spomne i toa deka vo 

ZIS se regulirani mnogubrojni prava na osudenite lica. 111 me|u koi 

109 

Ku}niot red e donesen vrz osnova na ~l. 48 ZIS ("SV RM," 19/1979) 

so Naredba na upravitelot br. 01-2190/1 od 2 april 1980 godina i vo soglasnost 

so Republi~kiot sekretar za pravosudstvo na SR Makedonija. 

110 

Vidi ~l. 96 st. 2 i 3 i 97 st. 2. 

111 

Taka, spored ZIS se predvideni slednive prava: pravo na rabota i 

nagrada za rabotata (~l. 116), pravo na osum~asoven odmor vo vreme od 24 ~asa 

90

pravoto na dopi{uvawe (~l. 135) i primawe poseti (~l. 136). So prvonavedenata 

odluka ne e ograni~eno pravoto na osudenite lica vo pogled 

na dopi{uvaweto so ~lenovite na nivnoto semejstvo (bra~niot 

drugar, decata, roditelite, bra}ata i sestrite, posvoitelot i posvoenikot, 

kako ni so site drugi lica za koi se pretpostavuva deka nema 

{tetno da vlijaat vrz niv. Edno vakvo humanisti~ki re{enie e golem 

~ekor napred vo prifa}aweto na sovremenite sfa}awa za potrebata od 

dobliùvawe na osudenite lica do nivnite bliski na sloboda. Me|utoa, 

vo toj slu~aj, "pro{itenoto pravo na dopi{uvawe vo pogled na 

brojot na licata," "pro{irenoto pravo na dopi{uvawe so ~lenovite 

na svoeto semejstvo" i "ispra}aweto i dobivaweto na dve pismeni pratki 

vo tekot na eden mesec," predvideno za prvata, vtorata i tretata 

kategorija osudenici vo Domot vo nikoj slu~aj ne moàt da pretstavuvaat 

pogodnosti kako {to se istaknuva so Ku}niot red, tuku nepravedno 

i protivzakonito ograni~uvawe na pravata na osudenoto lice. 

So ista vnimatelnost treba da mu se pristapi i na razgleduvaweto 

na ~l. 136 st. 2 ZIS, spored koj: "osudenoto lice, koe kaznata zatvor 

ja izdrùva vo kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid ili vo 

zatvoreno oddelenie na kazneno-popravna ustanova od op{t vid, ima 

pravo na edna poseta mese~no, a ako kaznata ja izdrùva vo kazneno-popravna 

ustanova od poluotvoren ili otvoren vid ili vo poluotvoreno 

ili otvoreno oddelenie vo kazneno-popravna ustanova od op{t vid, 

ima pravo na dve poseti mese~no." Vo toj slu~aj, "posetata so nadzor vo 

prostoriite na Domot dva pati vo mesecot," predvidena za osudenicite 

od vtorata grupa na poluotvorenoto oddelenie vo nikoj slu~aj ne moè 

da pretstavuva pogodnost kako {to toa e predvideno so ~l. 97 st. 1 od 

Ku}niot red, tuku pravo na osudenoto lice. Taka e i so predvidenata 

"edna poseta vo tekot na eden mesec" (~l. 99 st. 1 t. 2 od Ku}niot red) za 

osudenicite od tretata klasifikaciona grupa. Poradi seto toa smetame 

deka istaknuvaweto i pridavaweto golema vanost na ovie dve zabele{ki 

ne treba posebno da se dokaùva. Dovolno }e bide da ukaème 

(~l. 114 st 1), eden den odmor vo tekot na edna nedela (~l. 114 st. 1), neprekinat 

platen odmor od najmalku 18 dena (~l. 114 st. 3), besplatna zdravstvena 

za{tita (~l. 124), pravo na socijalno osigurivawe vo slu~aj na nesre}a pri 

rabotata ili profesionalna bolest (~l. 115 st. 2), pravo na primawe pratki 

(~l. 137), pravo na smestuvawe, ishrana i obleka (~l. 104-110), pravo na odredeno 

rabotno vreme (~l. 113 st. 1), pravo na HTZ pri rabotata (~l. 115 st. 1), 

pravo na podmiruvawe na nu`nite potrebi koga osudenite lica bez svoja vina 

ne rabotat (~l. 121 st. 1), pravo na polovina od nadomestokot za rabota vo slu- 

~aj na zaboluvawe pri rabota vo KPU (~l. 121 st. 2), pravo na svidetelstvo za 

zavr{eno u~ili{te (~l. 123 st. 1), pravo na priznavawe sta` za steknuvawe 

klasifikacija na sloboda (~l. 1234 st. 2), pravo na prestoj na ~ist vozduh najmalku 

2 ~asa dnevno (~l. 114 st. 2), pravo na pronajdoci i tehni~ki unapreduvawa 

vo tekot na izdrùvaweto na kaznata (~l. 120). 

91

deka, ako se imaat predvid gorenavedenite zakonski odredbi, kako i 

isklu~itelnosta na dodeluvaweto na pogodnostite spored ~l. 99 st. 2 

od Ku}niot red na Domot za tretata grupa osudenici, moè slobodno da 

se re~e deka za niv prakti~no ne se predvideni nikakvi pogodnosti, 

tuku toa samo se deklarira, odnosno, dokolku i gi ima, tie so mali otstapki 

se dviàt okolu ona {to, vsu{nost, pretstavuva nivno pravo. 

Ova e osobeno neopravdano ako se ima predvid faktot deka pogodnostite 

pretstavuvaat most kon slobodata i efikasno sredstvo za resocijalizacija 

i readaptacija na osudenite lica, bidej}i deluvaat vo pogolem 

broj, op{ti, biolo{ki i socijalni motivi, poradi {to vo teorijata 

i praktikata postojano se dokaùva deka nema opasnost ako {iroko 

se primenuvaat, Me|utoa, treba da se vnimava tie da bidat odredeni 

od potrebite na li~osta, negovoto semejstvo i negovata ìvotna 

sredina. Toa se postignuva ako sekoj slu~aj se razgleda i pogodnostite 

im se dodelat na osudenite za koi navistina }e bidat korisni. Vo niv 

treba da gledame merki na tretman {to treba da se sproveduvaat zavisno 

od ispolnuvaweto na odredeni kriteriumi koi treba postojano 

da se sogleduvaat i preispituvaat od strana na site strukturi na zatvorskata 

uprava i postojano da se pro{iruvaat za da da dobijat na svojata 

fleksibilnost i efikasnost. Poradi fakultativnosta na nivnoto 

dodeluvawe so niv treba vnimatelno da se postapuva i da se nastojuva 

tie da se dodeluvaat duri i toga{ koga objektivno ne treba da sledat, 

ako zatvorenikot gi o~ekuva li~no smetaj}i deka gi zasluìl za{to vo 

protivno doa|a do nedoverba kon zatrvorskata administracija prosledena 

so apati~nost sprema prevospitnite procesi, odnosno do pote{ki 

posledici odo{to koga bi bile dodeleni, Inaku pogodnostite se 

egzemparno navedeni vo ~l 139 od ZIS. pa zatoa praktikata mora postojano 

da iznao|a novi vidovi ne zadovoluvaj}i se samo so modifikacii 

na ve}e dadenite (kako {to e toa storeno vo Ku}niot red na 

KPD Idrizovo). 

Vo razgleduvawata vo prethodnite poglavija vidovme deka klasifikacijata 

e, pred se, zna~ajna za ostvaruvaweto na resocijalizacijata 

zardi odreduvawe na reìmot, sredstvata i metodite na postapuvawe 

so osudenoto lice. Vrz osudenicite od edna klasifikaciona grupa 

se primenuva {irok kompleks od razraboteni sredstva i metodi na 

tretman {to trgnuvaat od istovidnite potrebi za nivnoto zaedni~ko 

prevospituvawe. Vo tie ramki sekako deka i pogodnostite pretstavuvaat 

foram na tretman {to pridonesuva kon resocijalizacija na osudenite 

lica. Tie me|utoa, ni od daleku ne moè da pretstavuvaat faktor 

od koj primarno treba da se poa|a pri nivnata klasifikacija i 

ostvaruvaweto na nejzinite celi. Vo KPD Idrizovo kako primarno da 

se javuva tokmu rasporeduvaweto na osudenite lica vo odredeni klasifikacioni 

grupi, {to poa|a od fondot na pogodnostite so koi treba 

tie da raspolagaat, a otsastvuvaat sredstva i metodite na rabota vo 

niv. Preku niv se saka da se ostvaruva i meri stepenot na nivnata reso- 

92

cijalizacija. Vo pogled na vakvata klasifikacija ni se nametnuvaat 

dve pra{awa: vo kakov obem pogolemiot fond na pogodnosti stimulativno 

deluva vrz nivoto nastojuvawe da se najdat vo popovolna grupa, 

odnosno {to zna~i toj fakt vo odnos na dostignatiot stepen na resocijalizacijata 

i koga osudenoto lice ve}e e klasifikuvano vo ponepovolna 

grupa {to mu pruà taa grupa vo pogled na resocijalizacijata. 

Za da se odgovori na prvoto pra{awe mora da se trgne od kriteriumite 

od koi zavisi steknuvaweto pogolem fond na pogodnosti bidej}i 

toa pretstavuva indikator za ostvareniot uspeh na prevospituvaweto. 

Na po~etokot od ova poglavie vidovme deka tie kriteriumi spored 

Naredbata se: li~nite svojstva na osudenite lica, prirodata na nivnite 

krivi~ni dela, vidot i visinaat na kaznata, porane{niot ìvot, 

zdravstvenata sostojba, odnosot sprema trudot i op{testvenata izgradenost. 

Me|utoa, od nivnata analiza i od razgovorite so nekolku vospituva~i 

vo Domot dojdovme do soznanie deka odreduvaweto na klasifikacionata 

grupa i pogodnostite {to taa gi nosi se baziraat pred se 

vrz objektivni kriteriumi (krivi~noto delo, dolìnata na kaznata, 

vremeto pominato vo edna klasifikaciona grupa i sli~no) poradi {to 

zalagaweto na osudenikot re~isi i ne doa|a do izraz, bidej}i mu e dadeno 

sekundarno zna~ewe. Ottuka, proizleguva deka popovolnata klasifikaciona 

grupa ne moè da bide merilo za stepenot na resocijalizacijata 

na osudenite lica, tuku zna~aen faktor za doa|awe do odredeni 

privilegii vo zavisnost od ispolnuvaweto na odredeni, pred se, 

objektivni barawa i od stepenot na negovata snaodlivost. 

[to se odnesuva do vtoroto pra{awe novata klasifikaciona 

grupa za osudenite lica ne zna~i ramka vo koja }e se primeuva poinakov 

tretman. Takov tretman ne e predviden ni vo Naredbata, nitu pak 

vo Ku}niot red na Domot. Novata klasifikaciona grupa zna~i zgolemuvawe 

na mo`nostite za ostvaruvawe pogolem broj kontakti so nadvore{niot 

svet. Sekako deka tie kontakti pretstavuvaat zna~aen element 

za ublaùvawe na negovite tenzii vo Domot, me|utoa i samo edna 

alka na mehanizmot na negovata resocijalizacija. Taa alka ne moè da 

bide osnovnata dviè~ka sila na sloèniot mehanizam {to go narekuvame 

tretman, osobeno koga se znae deka tie pogodnosti po svojot broj i 

sodrìna vo KPD Idrizovo se mnogu ograni~eni. Imeno, spored Ku}- 

niot red na Domot za ~etvrtata klasifikaciona grupa ne se predvideni 

pogodnosti, za tretata klasifikaciona grupa se predviduvaat samo 

nekolku pogodnosti ~ie {to koristewe e mo`no "samo vo izrazeno 

specifi~ni slu~ai", a za prvite dve kategorii se predviduvaat samo 3 

do 5 pogodnosti, iako vo ZIS vo ~l. 139 samo kako primer se naveduvaat 

devet pogodnosti {to praktikata treba postojano da gi zbogatuva. 

Na krajot moè da se kaè deka kriteriumite za klasifikacija 

na osudenite lica predvideni vo Naredbata na Domot se baziraat vrz 

pome{ano zemeni subjektivni i objektivni elementi {to go onevozmo- 

ùvaat nivnoto sledewe pri formiraweto na site klasifikacioni 

93

grupi. Poradi toa, iako se nastojuvalo da se zafatat site kriteriumi 

na koi ukaùvaat sovremenite nau~ni soznanija, vo nivnata prakti~na 

realizacija moè da se o~ekuva da se ostvari edinstveno dodeluvaweto 

ili ograni~uvaweto na osudeni~kite privilegii. Me|utoa, ostanuvaj- 

}i na toa nivo, kako i poradi nedovolnata normativna usoglasenost 

me|u kriteriumite, pravata i privilegiite, moè slobodno da se zaklu~i 

deka KPD Idrizovo ne uspeal da ostvari osmislen sistem od klasifikacioni 

kategorii zaradi steknuvawe pogodnosti {to pomagaj}i 

go procesot na resocijalizacijata }e go opravdaat svoeto postoewe. 

4. OSTVARUVAWE NA KLASIFIKACIJATA NA OSUDENI 

LICA 

4.1. OSTVARUVAWE NA KLASIFIKACIJATA VO PRIEMNOTO 

ODDELENIE NA DOMOT 

Ve}e gi spomenavme kompleksnite zada~i na priemnite oddelenija 

vo koi{to, pred se, treba da se ostvaruva sestrano ispituvawe na 

li~nosta na osudenite lica zaradi ovozmoùvawe klasifikacija na 

osudenicite i oìvotvoruvawe na principot na penitencijarnata 

individualizacija. Zaradi ostvaruvawe na ovie prioritetni zada~i i 

vo KPD Idrizovo postoi priemno oddelenie vo koe {to se upatuva sekoe 

novodojdeno osudeno lice po prethodno utvrduvawe na negoviot 

identitet. 

a) Prostorni uslovi na Priemnoto oddelenie 

Priemnoto oddelenie vo KPD Idrizovo go so~inuvaat dve pomali 

zgradi {to se nao|aat vo vnatre{nosta na Domot. Edata zrada e nameneta 

za prestoj na osuenite lica i se sostoi od pet spalni, TV sala, 

trpezarija i {ah sala, a vo drgata zrada se nao|aat dovolen broj kancelariski 

prostorii vo koi se vr{i opsevacijata na osudenite lica. 

Pome|u ovie del zgradi se nao|a mal ureden park {to sluì za pro{etki 

na osudenite lica, a celiot toj kompleks e ograden so visok yid {to 

go spre~uva kontaktiraweto na novodojdenite so ostanatite osudeni 

lica. Kapacitetot na Priemnoto oddelenie e osumdeset osudeni lica, 

koi{to tuka doa|aat tri pati vo mesecot (na prvi, desetti i dvaesetti), 

a prestojuvaat od 21 do 30 dena. 

Novodojdenite osudenici vo ovie prostorii se smestuvaat zaedno. 

Vo penolo{kata literatura ~esto se sre}ava preporakata del od 

niv odreden vremenski period da go pominuvaat smesteni poedine~no, 

112 za da moè pouspe{no da se ostvari zapoznavaweto na nivnite 

svojstva, za{to koga se pojavuvaat karakteristi~ni slu~ai, odnosno 

112 

Vidi gi Zaklu~ocite od ve}e navedenoto Ni{ko sovetuvawe. 

94

osudenicite so posebni karakteristiki vo svoeto povedenie se nastojuva 

nivnata opservacija da se izveduva na toj na~in {to osudenoto lice 

se smestuva vo edna od samicite od zatvoreniot del na Domot. Me|utoa, 

so ogled na nivnata namena tie ni od daleku ne se vo mo`nost da ja ostvarat 

funkcijata {to im se postavuva vo poedine~nite sobi na priemnite 

oddelenija. Po na{e mislewe, toa bi trebalo da bidat posebno 

uredeni prostorii vo koi }e se smestuvaat osudenite na koi so ogled na 

sostojbata na nivnata li~nost im e potreben podolg period na prolagoduvawe 

kon novata sredina niz nivno doveduvawe vo takvi situacii 

{to zna~at samostojno sudirawe so svoite li~ni problemii samokriti~ko 

preispituvawe na svojata li~nost. Vo sega{nive objektivni 

prostorni mo`nosti me|utoa, za vakvo ne{to nema uslovi za ostvaruvawe. 

Od istive pri~ini vo Priemnoto oddelenie na Domot ne se 

ostvaruva ni kakva bilo klasifikacija na novodojdenite osudeni lica 

zaradi polesno izveduvawe na ispituvaweto na nivnata li~nost. 

I na krajot, smetame deka na ova mesto e potrebno da se zadrìme 

so nekolku zbora na ~l. 9 st. 2 od Ku}niot red vo koj se veli: "Za 

vreme na prestojot vo Priemnoto oddelenie, osudenoto lice moè da 

se upatuva na rabota so cel za {to popotpolno prou~uvawe i sogleduvawe 

na negovata li~nost, kako i za odrùvawe na nivnata kondicija 

kako podgotovka za prestonite raboti vo Domot."I pokraj toa {to pri 

formuliraweto na ovi odredbi se imalo predvid ostvaruvaweto na 

odredeni korisni celi, smetame deka vo sega{ite prostorni uslovi na 

Domot edno vakvo re{enie moè samo da mu na{teti na izvr{uvaweto 

an opservacijata na osudenite lica. Imeno, ovde kako da se zaborava 

deka edno od osnovnite barawa na prestojuvaweto na osudenoto lice vo 

Priemnototo oddelenie e spre~uvaweto na nivniot dopir so ostanatite 

osudeni lica. I najkratkoto izleguvawe od Priemnototo oddelenie 

zaradi rabotni aktivnosti zna~i kr{ewe na toa barawe, bidejki 

vo Priemnototo oddelenie ne moè da se organizira rabota. Na toj 

na~in, za da se izvr{at nekolku skromnio rabotni operacii, osudenicite 

nu`no doa|aat vo kontakt so ostanatite osudeni lica so {to se 

naru{uva va`nata funkcija na priemnoto oddelenie - karantin preku 

koj se spre~uva {ireweto na zarazni bolesti. Od druga srana, novodojdenite 

osudenici preku kontaktot so drugite osudeni lica se 

izloùvaat na golema opasnost od nivni negativni vlijanija {to mo- 

àt da go popre~at pravilnoto ostvaruvawe na opservacijata, a seto 

toa, vo krajna linija doveduva do takva sostojba kade {to negativnite 

konsekvencii moàt da gi nadminat predvidenite korisni efekti. 

b) Organizaciona postavenost i kadrovska opremenost na Priemnoto 

oddelenie 

Osnovna rabotna zada~a vo Priemnototo oddelenie e vrz osnova 

na podatocite dobieni od prou~uvaweto na li~nosta na osudenoto 

95

lice, stru~iot tim da sostavi predlog za klasifikacija, rabotno mesto 

i tretman za vreme na izdrùvaweto na kaznata (~l. 11 od Ku}niot 

red). Na postavuvaweto na ovoj predlog mu prethodat niza postapki od 

strana na specijalistite na stru~niot tim, koi gri`livo ja analiziraat 

li~nosta na osudenoto lice i toa sekoj od aspektot na svojata 

struka. Imeno, po prezemaweto na higiensko-preventivni merki sprema 

osudenite lica vo Priemnototo oddelenie se pristapuva kon ispituvawe 

na nivnata li~nost i povedenie i toa od strana na neuropsihijatar, 

psiholog, socijalen rabotnik i lekar (~l. 9 od Ku}niot red). Vo 

priemnoto oddelenie na KPD Idrizovo, vsu{nost rabotat: pedagog 

(kako rakovoditel na opservacioniot tim), socijalen rabotnik, psiholog 

i zdravstvena slu`ba. Zdravstvenata slu`ba ja so~inuvaat lekar 

od op{ta praktika i stomatolog (koi vo Domot se vo redoven raboten 

odnos) i neuropsihijatar, internist, rentgenolog, o~en lekar i hirurg 

(vo honoraren raboten odnos). [to se odnesuva pak, do stru~nata sprema 

osum specijalisti od stru~niot tim se so vi{oka {kolska sprema, a 

samo dvajca so vi{a, so dobri izlgedi naskoro i tie da ja zamenat so visoka 

bidej}i e vo tek nivnoto natamo{no usovr{uvawe. 

[to se odnesuva do rabotata na socijalniot rabotnik vo procesot 

na ispituvaweto na li~nosta na prestapnikot, vo teorijata e 

op{to prifateno misleweto deka negovata osnovna uloga se sostoi vo 

utvrduvaweto na etiolo{kite faktori {to dovele do negovoto prestapni~ko 

povedenie vo taa smisla socijalniot rabonik od priemnoto 

oddelenie na sekoja kazneno-popravna ustanova treba, pred se, da se 

vpu{ti vo prodlabo~eno prou~vawe na sredinata vo koja se razvival 

delinkvetot, vo odreduvawe na statusot na negovoto semejstvo vo dadenata 

sredina kako i vo site problemi so koi {to toa semejstvo se sre- 

}ava: negovata brojnost, starosna struktura i kulturno obrazovno 

nivo, zanimaweto na negovite ~lenovi, nivnata stambena i ekonomska 

sostojba, nivnata zdravstvena sostojba, pozitivnite ili negativnite 

interpersonalni odnosi i sl. So ogled na toa {to kriminalitetot ne 

se tretira samo kako socijalna pojava, tuku i kako manifestacija na 

li~nite obele`ja na poedinecot {to doveduvaat do razli~ni formi na 

reakcii i rezistentnost kon socijalnite kriminogeni vlijanija, ulogata 

na socijalniot rabotnik se sostoi vo ispituvawe na psihosocijalniot 

razvoj na sekoj poedinec, ispituvawe na negovite porane{ni kriminalni 

i devijantni manifestacii, odnosno negoviot kriminalen 

razvoj ispituvawe na motivite od koi gi storil pretodnite (dokolku 

gi ima) i sega{noto krivi~no delo i negoviot stav sprema deloto. Od 

seto toa treba da proizleze ocena za negovata socijalna zrelost kako 

indikator za vrednuvawe na negovata li~nost i odreduvaweto na formata 

na prevospitniot tretman. Pokraj ova, rabotata na socijalniot 

rabotnik treba da opfati i opservacija na adaptacijata i oblicite na 

spontanite povedenija na prestapnicite, obezbeduvawe mo`na dokumentacija 

i neformalni kontakti so prestapnicite, sledewe na inter- 

96

personalnite odnosi so negovoto semejstvo (dopi{uvawe i prat}i), 

anketirawe, primena na biografskata postapka ("moj ìvot"), prou~uvawe 

na dokumentacijata i prigodni intervjui, ispituvawe i izrabotka 

na naodot so kriminolo{ki pregled i u~estvo vo timskiot naod so 

kriminolo{ki pregled i u~estvo vo timskiot naod - kriminolo{ka 

dijagnoza, kako i odreduvawe na vospitno korektivniot tretman. 113 

Vaka ja vr{i svojata rabota i socijalniot rabotnik vo KPD 

Idrizovo. Taka toj, vrz osnova pred se, na intervjua so osudenite lica 

ja sostavuva tn. socijalna anamneza vo koja se notiraat vostanovenite 

obele`ja {to ja so~inuvaat socijalnata struktura na li~nosta. Vo ostvaruvaweto 

na svoite zada~i socijalniot rabotnik na Domot se koristi 

i so podatoci od presudata i avtobiografijata na osudenoto 

lice, a po isklu~ok, za nekoi karakteristi~ni slu~ai se obra}a i do 

centrite za socijalni raboti so cel da se zdobie so dopolnitelni soznanija 

za li~nosta na osudenoto lice preku socijalna anketa. Smetame 

deka ova isklu~itelno obra}awe na socijalniot rabotnik do centrite 

za socijalna rabota od podra~jeto na ìveewe na osudenikot e 

edinstveniot nedostatok vo rabotata na socijalniot rabotnik vo Domot. 

Me|utoa, toa ne e negova gre{ka, bidej}i obemnosta na rabotite 

{to gi vr{i ne mu dozvoluvaat po{irok anga`man na ova podra~je, 

{to ukaùva na potrebata vo KPD Idrizovo da se primi barem u{te 

eden socijalen rabotnik. 

Ulogata na psihologot vo kazneno-popravnaat ustanova bi trebalo 

da se sostoi vo ukaùvawe pomo{ pri prilagoduvawe na osudenoto 

lice kon institucionalniot reìm vo suzbivaweto na oblicite na 

neformalno povedenie {to go popre~uvaat procesot na resocijalizacijata 

i vo vlijanie vrz nivnite stavovi, nasoki i vrednosti. Me|utoa, 

vo na{ite kazneno-popravni ustanovi ulogata na psihologot naj~esto 

ja iscrpuvaat zada~ite {to pred nego gi postavuva priemnoto oddelenie 

vo vrska so ispituvaweto na psiholo{kata struktura na li~nosta 

na osudenikot, zaradi nivna adekvatna klasifikacija i opredeluvawe 

na potrebniot tretman. So oformuvaweto na psiholo{kiot naod i mislewe 

vo priemnoto oddelenie glavno se iscrpuva i ulogata na psihologot 

na KPD Idrizovo. 

Zravstvenata slu`ba na priemnoto oddelenie, po izvr{uvawe 

na site medicisnki ispituvawa i pregledi, svoite rezultati gi prezentira 

vo forma na medicisnka bele{ka vo koja se prezentirani izve{taite 

od psiholo{koto posmatrawe i sistematskiot pregled izvr{en 

sprema osudenoto lice vo zaklu~ok za negovata sposobnost za izvr{uvawe 

na rabotnite zada~i vo KPD Idrizovo, odnosno za negovoto 

vklu~uvawe ili nevklu~uvawe vo izverdba na rabotniot tretman. 

Rakovoditelot na priemnoto oddelenie ja vr{i pedago{kata i 

kriminolo{kata obrabotka na osudenoto lice na toj na~in {to spro- 

113 

Radovanovi}, (80) 

97

veduva posmatrawe i razgovori (nestandardiziran intervju) so osudenoto 

lice i so koristewe na podatocite od presudata. Pri kone~noto 

forulirawe na kriminolo{kata analiza, osobeno vo delot vo koj se 

iznesuvaat vpe~atoci za osudenoto lice, toj gi koristi i podatocite 

od ispituvaweto na drugite stru~waci od opservacioniot tim. 

Vo izvr{uvaweto na site ovie ispituvawa, odnosno po oformuvaweto 

na socijalnata anamneza, psiholo{kiot naod i mislewe, medicinskata 

bele{ka i kriminolo{kata geneza, na zaedni~ki sostanok na 

stru~niot tim se usoglasuvaat i kone~no se oformuvaat zaklu~ocite 

za natamo{noto postapuvawe so osudenite lica. Tie zaklu~oci se postavuvaat 

vo vid na predlog {to vo sebe go opfa}a na~inot na klasifikacija 

na osudenoto lice (odreduvawe kategorija, oddelenie i prostorno 

krilo vo koe }e bide smesteno osudenoto lice), odreduvawe na 

negovata rabotna aktivnost i drugi formi na negovoto prevospituvawe, 

kako i intenzitetot na prevospitnite merki. Vo slu~aj na potreba 

za oddelni osudenici se odreduvaat i posebni, zgolemeni merki na bezbednost. 

v) Metodi so koi se koristat stru~wacite od Priemnoto oddelenie 

Vo vrska so izneseniot pristap kon ispituvaweto na li~nosta 

na osudenikot se postavuva pra{aweto za negovoto prakti~no realizirawe 

vo Priemnoto oddelenie na KPD Idrizovo. Vo odgovorot na ova 

pra{awe se posluìvme so raspoloìvite statisti~ki podatoci na 

Domot. So nivna pomo{ dojdovme do odredeni obele`ja za osudenite 

lica od kriminolo{ka priroda, podatoci za nivnoto porane{no povedenie 

i krivi~oto delo, kako i do podaoci za izvesni nivni psihofizi~ki 

svojstva. So na{eto istraùvawe, vsu{ost, ja zafativme celokupnata 

populacija na osudeni lica koi do{le na izdrùvawe na kaznata 

vo periodot od 1 januari 1980 do 31 dekemvri 1980 godina i koi 

zadolìtelno prestojuvale vo Priemnoto oddelenie na Domot. Se raboti 

za reprezentativen primerok na osudeni~ka populacija koja, iako 

mala, po obem ovozmoùva podatoci {to pruàat bogati soznanija 

kako vo pogled na nivnite obele`ja taka i vo pogled na metodite na nivnoto 

ispituvawe. Preku interpretacija na tie podatoci ovde }e se 

obideme da ja sogledame sostojbata vo Domot i da predloìme odredeni 

re{enija vo pogled na klasifikacijata na osudenite lica. 

Analiziraj}i ja rabotata na stru~wacite od opservacioniot 

tim na priemnoto oddelenie na odreden na~in gi prezentirame i metodite 

{to tie gi koristat pri ispituvaweto na li~nosta na osudenoto 

lice. Zatoa ovde }e se zadrìme malku pove}e samo na nekoi metodolo{ki 

specifi~nosti vo rabotata na psihologot na KPD Idrizovo. 

Ispituvaweto na li~nosta na osudenoto lice psihologot na Domot 

go izveduva koristej}i gi slednive testovi: ravenovi matrici 

(test za merewe na inteligencijata), test na nedovr{eni re~enici 

98

(TNR) so koj se merat stavovite na osudenite lica i kornel indeks so 

koj {to se merat 11 neurotski tendencii na li~nosta. Vo posledno vreme 

e voveden i testot - profil indeks na emocii. Po izvr{enoto ispituvawe 

na li~nosta psihologot go formira svojot naod i mislewe vo 

koj {to na sistematiziran na~in se istaknuva psiholo{kata struktura 

na osudenikot i nejzinite komponenti bitni za negovata klasifikacija 

i tretman. Tie komponenti se odnesuvaat glavno na inteligencijata, 

karekterot, temperamentot, op{testveno-politi~kata informiranost 

na osudenoto lice kako i na nivnite patopsihi~ki belezi, 

nivniot alkoholizam i nivnata semejna sostojba. Psihologote se proiznesuva 

i za drugi svojstva na li~nosta za klasifikacijata i postapuvaweto 

so konkretnoto osudeno lice. 

Me|utoa, pri koristeweto na ovie metodolo{ki postapki, psihologot 

(sli~no kako i socijalniot rabotnik, pa i pedagogot vo Priemnoto 

oddelenie na Domot) se sudira so ve}e spomenatiot problem na 

mnogubrojnosta na osudenicite {to doa|aat vo Priemnoto oddelenie i 

ne e vo sostojba da gi opservira site osudeni lica. So na{eto istraùvawe 

dojdovme do podatoci {to ukaùvaat deka vo navedeniot period 

od edna godina niz Priemnoto oddelenie na Domot pominale vkupno 

638 osudeni lica. Od niv 53 ili 8,3% bile osudenici od ènski pol (za 

koi opservacijata se vr{i vo ènskoto oddelenie vo Domot), a ostanatite 

585 ili 91,7% osudenici od ma{ki pol, koi bez ogled na nivnata 

starosna struktura prestojuvale vo Priemnoto oddelenie na Domot od 

21 do 30 dena so cel da se ispita nivnata li~nost. So ogled na vakviot 

priliv na osudenicite, brojot na stru~wacite so odreden profil i 

brojot na nivnite rabotni denovi, kako i so ogled na toa {to osudenicite 

doa|aat vo grupi razli~ni po brojnost proizleguva potrebata od 

selekcija na osudenite lica spored odredeni kriteriumi za da se izdvojat 

onie ~ija{to li~nost treba zadolìtelno da se ispita. Vo Priemnoto 

oddelenie na KPD Idrizovo za taa cel sluàt kriteriumite: 

teìna na krivi~oto delo, i pred se, dolìnata na izre~enata kazna 

pri {to se trgnuva od faktot deka ovie kriteriumi pretstavuvaat 

osnovni indikatori za stepenot na antisocijalnoto odnesuvawe na osudenoto 

lice i potrebata od negovo prevospituvawe deka tie upatuvaat 

na nu`nosta od prou~uvawe na li~nosta na problemati~ite osudenici 

kako i na sredstvata i metodite {to treba da se primenat pri izvr{uvaweto 

na kaznata. 

Po na{e mislewe, vo Priemnoto oddelenie na Domot mora da se 

izu~uva li~nosta na sekoe novodojdeno osudeno lice. Re{enieto na 

ovoj problem ne treba da se bara vo izgraduvawe na posebni kriteriumi 

spored koi }e se vr{i nivnata opservacija, tuku vo vrabotuvawe 

pogolem broj na psiholozi, socijalni rabotnici i pedagozi. 

Trgnuvaj}i od gorenavedenite kriteriumi vo vrska so psihofizi~kite 

svojstva na osudenite lica, koi vo navedeniot period bile 

99

opservirani vo priemnite oddelenija, vrz osnova na rezultatite {to 

gi dobil psihologot vo svoite ispituvawa gi dobivme slednive tabeli 

Inteligencija na osudenite lica vo KPD Idrizovo opservirani vo 

periodot od 1 januari 1980 do 31 dekemvri 1980 godina 

Broj na osudeni lica 

- Lica so natprose~na inteligencija (49-55 IQ) 12 4,9% 

- Lica so prose~na inteligencija (37-48 IQ) 64 26,0% 

- Grani~ni slu~ai (23-36 IQ) 84 34,1% 

- Intelektualno inferiorni (do 23 IQ) 86 35,0% 

Vkupno: 246 100% 

Od navedenite podatoci se zabeleùva deka so testot na ispituvawe 

na inteligencijata (Ravenovi matrici) od vkupno 638 osudenici 

{to prestojuvale vo Priemnoto oddelenie, bile opfateni samo 246 

ili 38,5% osudeni lica. Toa se dolì na faktot {to poradi obemot na 

svojata rabota psihologot na Domot ne moè da gi opservira site osudeni 

lica, tuku samo onie na koi im e izre~ena kazna zatvor nad edna 

godina. Ne se opfateni ni osudenicite {to odbile da bidat testirani 

ili ne bile dovolno motivirani za toa. 

Od podatocite se gleda deka 12 ili 4,9% osudni lica se intelektualno 

superioni, 64 ili 26% se prose~no inteligentni, 84 ili 

34,1% se granini slu~ai i 86 ili 35% se intelektualno inferiorni. 

So intelektualno inferiornite osudeni lica mnogu te{ko se raboti 

na nivnoto prevospituvawe, osobeno vo grupa, a kako {to se zabeleùva 

tie pretstavuvaat 1/3 od celata opservirana osudeni~ka populcija. 

Me|utoa, opservacioniot tim pri opredeluvaweto na klasifikacioniet 

grupi ne vodi smetka za ovie obele`ja na osuenite lica. Podatocite 

za stepenot na inteligencijata na osudenite lica mu sluàt samo 

na vospituva~ot pri sproveduvaweto na individualnata rabota so niv, 

a pokraj toa, ako se raboti za intelektualno inferiorni osudenici, za 

del od niv se vnimava da ne bidat rasporedeni na rabotni mesta povrzani 

so komplikuvani operacii ili rabota povrzana so opasnost od povreduvawe. 

Neuroti~ni tendencii na osudenite lica vo KPD Idrizovo 

opservirani vo periodot od 1 januari 1980 do 31 dekemvri 1980 godina 


- Nemale neuroti~ni tendencii 93 43,0% 

- Imaat nazna~eni neuroti~ni tendencii 60 28,0% 

- Imaat izrazeni neuroti~ni tendencii 64 29,0% 

Vkupno: 217 100,0% 

100

Rezultatite vo ovaa tabela se dobieni preku kornel indeks so 

koj se meri anksioznosta, fobi~nosta, hipersenzitivnosta, inhibitornosta, 

gastrointestinalnosta, hipersenzitivnosta, impulsivnosta, paranoidnosta 

i opsesivno-kompulzivnite neuroti~ni tendencii na li~nosta. 

I so ovoj test ne se opfatenio osudenite lica na koi {to im 

bila izre~ena kaznata zatvor pomala od edna godina, osudenici {to 

odbile da bidat testirani kako i osudenici kaj koi se pojavuva "L" 

skala (ispitanikot ima tendencija na neiskreno odgovarawe. 

Pri oformuvaweto na ovaa tabela, vo grupata "imaat izrazeno 

neurotski tendencii" se pomesteni osudenici kaj koi se pojavuvaat 

najmnogu ~etiri izrazeni neurotski tendencii, vo grupata "imaat nazna~eni 

neurotski tendencii" osudenite lica {to imaat do ~etiri 

izrazeni neurotski tendencii, a vo grupata "nemaat neurotski tendencii," 

osudenite lica {to nemaat neurortska tendencija. 

Me|utoa, ni ovie obele`ja na osudenite lica ne pretstavuvaat 

osnova za klasifikacija vo Domot, tuku edinstveno se zemaat kako 

indikator, osobeno koga se raboti za lica so izrazeni neurotski tendencii 

za nivno sledewe vo tekot na izdrùvaweto na kaznata od strana 

na neuropsihijatarot i psihologot na Domot, so cel da se intervenira 

vo slu~aj na vlo{uvawe na nivnata psihi~ka sostojba. 

Vo primenata na svoite metodolo{ki postapki od kriteriumot 

visina na izre~enata kazna vo izborot na osudenicite sprema koi se 

vr{i ispituvawe na li~nosta, trgnuvaat i ostanatite stru~waci vo 

Priemnoto oddelenie na Domot. 

Visina na izre~enata kazna na osudenite lica vo KPD Idrizovo {to 

prestojuavle vo Priemnoto oddelenie vo periodot od 1 januari 1980 do 

31 dekemvri 1980 godina 


- do edna godina 282 44,0% 

- od 1 do 3 gosina 241 38,0% 

- od 3 do 5 godini 63 10,0% 

- od 5 do 10 godini 41 6,0% 

Bkupno: 638 100,0% 

Vo tabelata se gleda deka na 282 ili 44,0% osudeni lica im 

bile izre~eni kazni li{uvawe od sloboda vo traewe od edan godina, a 

toa e tokmu onoj mnogu golem broj na osudenici vo Domot {to ostanuvaat 

neopservirani iako toa e osnovna pretpostavka za ostvaruvawe na 

nivnata klasifikacija vo takvi grupi vo koi }e moè da se primenuva 

tretman {to }e vodi smetka za osobenostite na nivnata li~nost. Ovie 

osudeni lica vo praktikata na KPD Idrizovo se klasifikuvaat vo 

101

tretata kategorija kade {to ostanuvaat se dodeka vospituva~ot ne ja 

proceni nivnata li~nost i potrebata za reklasifikacija. Nivnoto neopservirawe 

e osobeno neopravdano ako se ima predvid povtorot, vozrasta, 

nivoto na obrazovanieto i drugi obele`ja od kriminalna priroda. 

Me|utoa poradi nemo`nosta da dobieme vkrsteni podatoci za osudenite 

lica na koi im bile izre~eni do edna godina so ogled na gorenavedenite 

obele`ja, ovie oble`ja gi prikaème vo odnos na celokupnata 

populacija {to vo navedeniot period minal niz Priemnto oddelenie 

na Domot. 

Trgnuvaj}i od kriminolo{kata opredelba na povratot, spored 

koja, "recidicvisti se onie lica koi izvr{ile pove}e od edno krivi~no 

delo od ist ili razli~en tip nezavisno od postoedweto na sudskata 

odluka pome|u izbr{enite krivi~i dela, izdrùvaweto na kazntata za 

porane{noto krivi~o delo i protekot na vreme pome|u izvr{uvaweto 

na ednoto i drugoto krivi~no delo," 114 vo KPD Idrizovo ja ustanovile 

slednava sostojba. 


- prv pat osudeni 447 73,1% 

- porano osuduvani 169 29,9% 

Vkupno: 638 100,0% 

Od ovie podatoci proizleguva deka edna tretina, odnosno 169 

ili 29,9% osudeni lica {to prestojuvale vo priemnoto oddelenie bile 

recidivisti. a niv, kako {to ve}e napomnavme, e nu`no organizirawe 

posebni prevospitni procesi i posebno smestuvawe, odnosno nivno 

oddeluvawe vo posebni klasifikacioni grupi. Za àl, morame da konstatirame 

deka vo KPD Idrizovo za recidivistite ne se predeviduva 

nikakva klasifikacija. 

Eden od bitnite elementi za klasifikacijata e i vozrasta na 

osudenite lica. Odvojuvaweto na oddelni starosni kategorii vsu{nost 

e mo{ne zna~aen element za ostvaruvawe na celite na kaznuvaweto. 

So ogled na godinite na starost na populacijata {to vo 1980 

godina pominala niz Priemnoto oddelenie i ja izdrùvalo kaznata vo 

KPD Idrizovo, ja utvrdivme slednava sostojba. 


- do 20 godini 59 9,0% 

- od 21 do 30 godini 311 49,0% 

- od 31 do 40 godini 138 22,0% 

- od 41 do 50 godini 86 13,0% 

- nad 51 godina 44 7,0% 

Vkupno: 638 100,0% 

114 

Milutinovi}, III (193). 

102

Bez ogled na relativno golemiot broj na maloletnnicite i pomladite 

polnoletnici, osven klasifikacijata {to trgnuva od pogodnostite, 

a vaì i za site drugi osudenici sprema ovie osudeni lica ne 

e izvr{ena nikakva druga klasifikacija i nivno fizi~ko oddeluvawe, 

a za toa {to zna~i vakvoto re{enie, odnosno kakvi se konsekvencii 

povlekuva vrz nivoto prevospituvawe, spre~uvaweto na kriminalnata 

infekcija i odrùvaweto na disciplinata, ve}e zboruvavme. 

Elementot na obrazovanieto i negovoto vlijanie vrz pozitivnoto 

formirawe na li~nosta e biten faktor za uspe{na resocijalizacija. 

Eve ja strukturata na osudenicite soglasno ovoj element. 


- do IV oddelenie 183 29,0% 

- od V do VIII oddelenie 239 37,4% 

- sredna {kolska sprema 197 32,0% 

- vi{a {kolska sprema 11 2,0% 

- fakultet 8 1,0% 

Vkupno: 638 100,0% 

Tabelata jasno ukaùva na potrebata od podignuvawe na stepenot 

na {kolskoto obrazovanie na golem broj osudenici. Vo taa smisla 

vo KPD Idrizovo se pravat napori i se ostvaruvaat dobri rezultati. 

Me|utoa, pri ostvaruvaweto na ovaa zada~a mora da se vodi smetka i za 

posebno klasificirawe na osudenicite za da im se ovozmoàt popovolni 

uslovi za sovladuvawe na nastavniot materijal, a vo isto vreme 

da ne se zapostavat i drugite oblici na tretman {to im se potrebni na 

ovie osudenici, 

[to se odnesuva do strukturata na ispituvanata populacija spored 

izvr{enoto krivi~no delo sostojbata vo navedeniot period izgleda 

vaka. 


1. protiv narodot i dràvata 93 43,0% 

2. ubistvo 18 2,8% 

3. ubistvo vo obid 11 1,7% 

4. ubistvo od nebre`nost 2 0,3% 

5. te{ka telesna povreda 32 5,0% 

6. lesna telesna povreda 5 0,8% 

7. razbojni{tgvo 8 1,2% 

8. nasilni~ko odnesuvawe 8 1,2% 

9. siluvawe 32 5,0% 

10. obquba 7 1,1% 

11. protivpreiroden blud 9 1,1% 

12. trgovija so zlato 4 0,6% 

13. te{ka kra`ba 125 19,6% 

103

14. kra`ba 65 10,0% 

15. te{ki dela protiv bezbednosta vo soobr. 118 18,5% 

16. nedozvolena trgovija 2 0,3% 

17. povredqa na alimentacija 3 0,5% 

18. grabe` 23 3,6% 

19. pronevera 52 3,6% 

20. falsifikuvawe 28 4,4% 

21. zloupotreba na rabotnoto mesto 6 0,9% 

22. posluga 4 0,6% 

23. tepa~ka 3 0,5% 

24. mito 5 0,8% 

25. izmama 32 5,0% 

26. odzemawe na motorno vozilo 11 1,7% 

27. davawe laèn iskaz 1 0,1% 

28. nesovesno rabotewe 2 0,3% 

29. prikrivawe 5 0,8% 

30. simnuvawe na pe~at 1 0,1% 

31. nezakonito posreduvawe 1 0,1% 

32. ~ek bez pokritie 6 0,9% 

33. trgovija so opium 2 0,3% 

Vkupno: 638 100,0% 

Najgolem broj lica bile osudeni za te{ki kra`bi 125 (19,6%). 

Po niv doa|aat onie osudenici {to storile te{ki dela protiv bezbednosta 

vo soobra}ajot 118 (18,5%), a na treto mesto se osudenicite za 

obi~ana kra`ba 65 (10,2%). So relativno pogolemo u~estvo se zastapeni 

samo u{te proneveritelite 52 (8,1%), osudenicite za storeni 

te{ki telesni povredi, siluvawe i izmami na ednakvo nivo od 5,0% i 

ubistvata 18 (2,8%). Site ostanati krivi~ni deka se dviàt so u~estvo 

od okolu 1%. Od ova proizleguva zaklu~okot deka vo 1980 godina vo 

KPD Idrizovo do{le pred se storiteli na krivi~ni dela protiv privatnata 

i op{testvenata sopstvenost i protiv ìvotot i teloto na ~ovekot. 

Ottuka i potrebata od posebno prodlabo~eno ispituvawe na nivnata 

li~nost zaradi prezemawe na zasileni merki za nivna resocijalizacija, 

za prezemawe pak na tie merki neosporno e bitna takva klasifikacija 

{to }e vodi smetka za obele`jata na li~nosta na osudenite 

lica, osobeno na onie {to manifestirale pogolema bezobzirnost, {to 

od svoja strana zna~i deka grupiraweto na osudenicite edinstveno 

sprema fondot na pogodnostite ne e koj znae kolku celishodno re{enie. 

Od ova kratko rezime za podatocite za strukturata na osudeni~kata 

populacija so ogled na na nivnite obele`ja i krivi~noto delo ne 

e te{ko da se zabeleì zgolemenata potreba za sproveduvawe vnimatelna 

klasifikacija na osudenite lica vo KPD Idrizovo kako uslov za 

ostvaruvaweto na prevospitnite procesi. Faktot deka 35,0% bile so 

potprose~na inteligencija, a 57,0% so neurotski tendencii zboruva za 

104

potrebata od trpelivo i gri`livo postapuvawe, a onamu kade {to toa 

e potrebno i od nivno lekuvawe. Ako se ima predvid deka na izdrùvawe 

na kaznata doa|aat prete`no mladi lu|e, pove}eto nepismeni ili 

so nisko obrazovanie, ne e te{ko da se sogleda zna~eweto na formiraweto 

takvi osudeni~ki grupi vo koi treba primarno da se raboti vrz 

podignuvawewto na nivnoto vospitno-obrazovno nivo. Pokraj toa, podatocite 

ukaùvaat deka so osobena vnimatelnost treba da se pristapi 

i na mo{ne brojnite povtornici. Iako ne poostoi zakonska obvrska za 

nivno oddeluvawe i zasebno tretirawe, vo teorijata i praktikata postojano 

se ukaùva na taa potreba zaradi nivnoto negativno vlijanie 

vrz drugite osudenici. I na krajot, treba da se vodi smetka za razvivaweto 

takvi oblici na tretman vo koi }e doa|aat do izraz planirani i 

usoglaseni aktivnosti za resocijalizacija na storitelite na onie krivi~i 

dela za koi naj~esto se doa|a vo Domot, a toa se kra`bite, soobra}ajnite 

delikti, proneverite kako i te{kite telesni povredi, siluvawata 

i izmamite. Pritoa, mo{ne zna~ajno e tie tretmani da se 

usoglasat so dolìnata na prestojot na osudenite lica vo domot, bidej}i 

od podatocite za visinata na izre~enata kazna se gleda deka na 82% 

osudeni lica im bile izre~eni kazni li{uvawe od sloboda vo traewe 

od 6 meseci do 3 godini. 

g) Odlu~uavwe i kone~no ostvaruvawe na klasifikacijata na 

osudenite lica vo KPD Idrizovi 

Po izvr{enoto ispituvawe na osudenite lica vo "Zaklu~ocite 

na stru~niot tim na Priemnoto oddelenie na Domot za natamo{no postapuvawe 

so osudenicite" e sodràn predlogot za nivnoto rasporeduvawe 

vo odredena klasifikaciona grupa. Po toj predlog natamu rasprava 

komisijata za klasifikacija na osudenite lica {to ja so~inuvaat 

stru~wacite od priemnoto oddelenie i dvata pomo{nici na upravitelot 

na Domot. Na zaedni~ki sostanok najprvin rakovoditelot na Priemnoto 

oddelenie referira za osnovite {to posluìle za formiraweto 

na konkretniot predlog, a potoa niz zaedni~ka diskusija u{te 

edna{ se usoglasuvaat mislewata i se dava odgovor na eventualnite zabele{ki 

postaveni od strana na pomo{nicite upraviteli za bezbednost 

i prevospituvawe. Na krajot obi~no se prifa}a onoj raspored na 

osudenite lica {to go predloìle stru~wacite od Priemnoto oddelenie. 

Kone~nata odluka za klasifikacija, kako i za rabotnoto mesto i 

drugite oblici na tretman na osudenite lica za vreme na izdrùvaweto 

na kaznata, ja donesuva upravitelot na Domot. 

So ogled na vakvoto odlu~uvawe od strana na Komisijata za klasifikacija 

na osudenite lica vo KPD Idrizovo e napraveno slednovo 

rasporeduvawe na osudenicite koi vo tekot na 1980 godina prestojuvale 

vo Priemnoto oddelenie na Domot. 

105

Raspored po oddelenija na KPD Idrizovo na osudenicite {to do{le 

vo periodot od 1 januari 1980 do 31 dekevri 1980 godina 


- zatvoreno oddelenie 471 73,8% 

- poluotvoreno oddelenie 14 2,2% 

- otvoreno oddelenie 69 10,8% 

- maloletni~ko oddelenie 15 2,3% 

- oddelenie za rabotno nesposobni i hroni~no 

bolni osudenici 16 2,5% 

Vkupno 638 100,0% 

Kako {to moè da se zabeleì, re~isi 2/3 od osudeni~kata populacija 

bila rasporedena vo zatvorenoto oddelenie na Domot. Samo 

14 ili 2,2.% osudenici bile rasporedeni vo poluotvorenoto oddelenie, 

a 69 ili 10,8% vo otvorenoto oddelenie. Vakviot raspored ukaùva 

deka na relativno mal broj osudenici im e dadena doverba za prestojuvawe 

vo poluotvorenoto i otvorenoto oddelenie. Ostanatite osudenici, 

trgnuvaj}i od objektivnite obele`ja - pol vozrast, zdravestvena 

sostojba, se rasporedeni na sledniov na~in: 15 ili 2,3% osudenici 

vo maloletni~koto oddelenie, 53 ili 8,3% vo ènskoto oddelenie i 16 

ili 2,5% vo oddelenieto za rabotno nesposobni i hroni~no bolni osudenici. 

Klasifikacija na osudenite lica po grupi vo KPD Idrizovo vo 

periodot od 1 januari 1980 do 31 dekevri 1980 godina 

I III III IV Vkpupno 

grupa grupa grupa grupa 

otvoreno oddelenie - 60 - - 60 

poluotvoreno odd. - 11 - - 11 

ènsko oddelenie - 10 43 - 53 

ostanati oddelenija - - 514 - 514 

Vkupno - 81 

12,7% 

557 

87,3% 

- 638 

1000,0% 

Od priloènata tabela se gleda deka 557 ili 83 osudenici bile 

klasifikuvani vo tretata grupa, {to zna~i deka priemnoto oddelenie 

za niv ne moèlo so sigurnost da dade prognoza vo pogled na osobiite 

na li~nosta i povedenieto vo pogled na izvr{uvaweto na kaznata. Od 

druga strana, samo 81 ili 12,7% osudneni lica bile klasifikuvani vo 

vtorata grupa, a vo prvata i vo ~etvrtata direktno od priemnoto oddelenie 

ne bilo klasifikuvano niedno osudeno lice. Vakvata sostojba 

ukaùva deka vo Domot, pred se, se vodi grià za rasporeduvawe na osu- 

106

denite lica po oddelenija, a {to se odnesuva do nivnata klasifikacija 

vo ramkite na oddelenijata se trgnalo od toa osudenicite da bidat rasporedeni 

vo poslednata grupa koga se raboti za otvorenoto i poluotvorenoto 

oddelenie, odnosno vo pretposlednata klasifikaciona grupa 

koga se raboti za osudenicite vo ostanatite oddelenija. Ovie grupi bi 

moèle da gi nare~eme po~etni bide}i vo niv osudenite lica se klasifikuvaat 

so cel nivnoto podocne`no povedenie da posluì kako indikator 

za reklasifikacija vo popovolna klasifikaciona grupa. 

4.2. OSTVARUVAWE NA REKLASIFIKACIJATA 

Mo`nosta za prerasporeduvawe na osudenite lica od edno vo 

drugo oddelenie ili klasifikaciona grupa ili pak od edna vo druga 

kazneno-popravna ustanova ja narekuvame reklasifikacija na osudenite 

lica. Ovaa postapka go ovozmoùva ostvaruvaweto na dinami~nosta 

na klasifikacijata. Vo vrska so nea nie ve}e gi spomnavme formulaciite 

{to vo taa smisla gi sodrì ZIS (~l. 36 i 102 st 3) "osudenoto 

lice koe nema da ja opravda ukaànata doverba" i "vo zavisnost od 

odnesuvaweto i zalagaweto vo rabotata i disciplinata." Po na{e mislewe, 

ovie dva kriteriumi se dovolna osnova za pravilno ostvaruvawe 

na funkcijata na reklasifikacijata pod uslov pri nejzinoto ostvaruvawe 

da se ~ue i misleweto na opservacioniot tim i, po mo`nost, da se 

sprovede dopolnitelna opservacija na osudenite lica za koi {to se 

predlaga reklasifikacijata. 

Me|utoa, vo Ku}niot red i vo praktikata na KPD Idrizovo se 

istaknuvaat u{te nekolku kriterumi {to sluàt za ovaa namena. Taka, 

spored ~l. 104 st. 1 od Ku}niot red "pokraj kaznata za povreda na disciplinata 

propi{ana so ZIS na osudenikot moè za storeniot disciplinski 

prestap da mu se skrati ili odzaeme pravoto za koristewe 

oddelni pogodnosti ili da bide prerasporeden od popovolno vo ponepovolno 

oddelenie vo Domot, ili reklasifikuvan vo ponepovolna grupa." 

Pritoa, izrekuvaweto na disciplinskata kazna - upatuvawe vo samica 

na odredeno osudeno lice - zna~i i negovo avtomatsko reklasifikuvawe 

vo ponepovolna grupa. a izrekuvaweto na ostanatite disciplinski 

kazni od ~l. 149 st. 2 ZIS moè, no nemora da sledi reklasifikacija. 

Od razgovorot so nekolku vospituva~i na Domot (vo nivna nadle`nost 

e davaweto predlog za reklasifikacija) doznavme, isto taka, 

deka pri formuliraweto na predlogot za reklasifikacija tie se sluàt 

so u{te dva dopolnitelni kriteriumi: teìnata na krivi~noto 

delo i protekot na odreden vremenski period - obi~no edna polovina 

od izdrùvaweto na kaznata. 

Primenata na ovie tri dopolnitelni kriteriumi, pokraj onie 

{to vo pogled na reklasifikacijata gi naveduva Zkonot, po na{e mislewe 

ne odgovara na potrebata za ostvaruvawe na celite na klasifika- 

107

cijata i prevospituvaweto na osudenite lica. Imeno, reklasifikuvaweto 

na osudenoto lice poradi izrekuvaweto disciplinska kazna pretstavuva 

dvokratno kaznuvawe na osudenoto lice, {to od andrago{ki 

pri~ini ne bi moèlo da se re~e deka e sosema opradano. Od druga strana, 

teìnata na krivi~noto delo ne mora sekoga{ da zna~i deka osudenoto 

lice, so ogled na negovite karakterni i drugi li~ni svojstva, 

ne zasluùva popovpolna klasifikaciona grupa. I na krajot, protekot 

na odreden vremenski period na izdrùvawe na kaznata kako uslov za 

reklasifikacija, li~i na vra}awe kon progresivniot sistem na izdr- 

ùvawe na kaznata od koja e isfrlena samo prvata faza (osamuvaweto). 

Vo takvi uslovi na ostvaruvaweto na klasifikacijata i reklasifikacijata 

so sozdavawe mo`nosti za prete`no pasivno steknuvawe na popovolna 

klasifikaciona grupa, se krie golema opasnost za ne moè da 

bide ostvareno prevospituvaweto na osudenoto lice. Vo takvi slu~ai 

podobra klasifikaciona grupa steknuvaat samo onie zatvorenici {to 

najdobro "znaat da igraat {ah," odnosno da go odigraat onoj potez so 

koj polesno se doa|a do pogodnostite {to so sebe gi nosi popovolnata 

klasifikaciona grupa. 

[to se odnesuva pak do ostvaruvaweto na reklasifikacijata, 

nea vo Domot ja izveduva Komisijata {to ja so~inuvaat vospituva~ot 

na osudenoto lice i pomo{nikot na upravitelot za bezbednost i prevospituvawe. 

Koga vospituva~ot }e zabeleì potreba od reklasifikacija 

na odredeno osudeno lice toj za nego najprvin pribavuva muislewe 

od stru~niot instruktor i rakovoditelot na vnatre{oto obezbeduvawe. 

Ako vrz osnova na ovie razgovori vo vrska so povedenieto na osudenoto 

lice se ubedi vo potrebata od reklasifikacija, pokrenuva postapki 

pred navedenata komisija od tri ~lena. Ovaa komisija e ovlastena 

da donese odluka za reklasifikacija, {to ja potvrduva upravitelot 

na Domot 

Se ~ini deka vakvoto odlu~uvawe ima svoi slabosti. Tuka mislime 

pred se na faktot deka vo postapkata na reklasifikacija ne sre- 

}avame ni eden stru~wak od opservacioniot tim. Zna~eweto na nivnoto 

prisustvo i odlu~uvaweto za edno vakvo suptilno pra{awe ne 

treba posebno da se dokaùva. Dovolno e samo ako se ukaè deka na vakov 

na~in se vr{i izmena na edna odluka bez da se konsultiraat faktorite 

{to se najkvalifikuvani za potvrduvawe na zabeleànite promeni 

kaj li~nosta od koi treba da zavisi reklasifikacijata. 

108

ZAKLUÔCI I PREDLOZI 

Sovremenata nau~no-teorestska misla i praktika za vrednuvaweto 

na penitencijarnite sistemi vo osnova trgnuva od dva bitni kriteriumi: 

prvo, od sozdadenite pretpostavki niz sistemot na krivi~nite 

sankcii da se ostvaruva idejata za resocijalizacija na osudenite 

lica kako edinstven pat kon suzbivaweto na kriminalitetpot i vtoro, 

od osposobenosta na sistemot na izvr{uvaweto na kazni da se ostvaruva 

na na~in na koj }e se obezbeduva ostvaruvaweto na celite na kaznata 

so sredstva i metodi so koi ednovremeno }e se obezbedi po~ituvawe na 

dostoinstvoto na li~nosta na osudenoto lice i ~ove~nost i humanost 

vo postapuvaweto, }e se ostvaruva proces na pozitivno naso~uvawe na 

li~nosta i negovo osposobuvawe vo idnina zadovoluvaweto na svoite 

potrebi i razre{uavweto na ìvotnite problemi da go ostvaruva vo 

soglasnost so vaè~kite op{testveni normi na odnesuvawe. 

Od stanovi{te na ovie kriteriumi na{iot sistem na izvr{uvawe 

na krivi~nite sankcii, posebno na kaznata li{uvawe od sloboda, 

spa|a vo redot na onie sistemi koi nosat karakteristiki na moderen 

sistem i gi akceptiraat nau~nite soznanija i iskustva na drugite, 

osobeno na onie koi niz pribliùvaweto na uslovite na ìvot vo kaznenite 

ustanovi kon ìvotot na sloboda niz humano i ~ove~no postapuvawe 

so osudenite lica obezbeduvaat nivna resocijalizacija. Vo tie 

stremeì osobeno mesto zazemaat sovremenite koncepcii {to zna~at 

re{enija koi gi ublaùvaat posledicite od naporednata egzistencija 

na prevospitnite i represivnite elementi na kaznata kako i onie 

re{enija {to ovozmoùvaat kaznata da ne bide kriminogen faktor, 

tuku merka preku koja se nastojuva ìvotot i rabotata vo kazneno-popravnite 

usatnovi da bide organiziran na toj na~in {to }e mu se pribliùvaat 

na ìvotot i rabotata na slobodnite gra|ani. Vo taa smisla 

se prifateni i osnovnite princpi na izvr{uvaweto na kaznata li- 

{uvawe od sloboda koi na{iot penitencijaren sistem denes go pravat 

eden od najdemokratskite i najhumani vo svetot. Principite na resocijalizacija, 

zakonitost, humanost, razvivawe na li~nata odgovornost, 

osudeni~koto samouravuvawe, grupnoto izdrùvawe na kaznata, postpenalnata 

za{tita na osudenite lica i sl., ovozmoùvaat da se trgnuva 

pred se od storitelot na krivi~noto delo vrz koj leì glavniot tovar 

za uspee{no ostvaruvawe na prevospitnite procesi vo penitencijarnite 

ustanovi. Poradi toa se odi kon se pogolema individualizacija 

na toj tretman, kon negovo prilagoduvawe na li~nite karakteristiki 

na osudenite lica. No, so ogled na toa {to objektivno ne e mo`no da se 

109

prezemaat napolno individualizirani tretmani sprema site osudeni 

lica principot na individualizacijata nerazdelno e povrzan so klasifikacijata 

na osudenite lica {to se pojavuva kako pomo{en instrument 

i metod za prakti~no sproveduvawe na individualizacijata. 

Site ovie idei {to poleka no sigurno si go probivaa patot i 

postojano se dooblikuvaa, dovedoa do sovremeniot poim na principot 

na individualizacijata i klasifikacijata na osudenite lica. Vo taa 

smisla moderniot poim na subjektivno-objektivnata individualizacija 

se sfa}a kako princip pod koj vo naj{iroka smisla na zborot se podrazbira 

prilagoduvawe na krivi~ite sankcii na potrenite karakteristiki 

na storitelot na krivi~noto delo za da moàt da se ostvarat 

nivnite celi. Od ovoj poim proizleguva i na nego se nadovrzuva 

klasifikacijata na osudenite lica koja pretstavuva metod za podelba 

na osudenite lica po kazneno-popravni ustanovi i vo grupi vnatre vo 

niv so cel da se sozdadat povolni uslovi za primena na individualiziran 

tretman, no i za spre~uvawe na me|usebnite {tetni vlijanija kaj 

zatvorenicite i za odrùvawe na disciplinata. 

Ostvaruvaweto na ovie zamisli, me|utoa, naiduva na niza te{- 

kotii od teoretska i prakti~na priroda. ]e se obideme da gi izdvoime 

najzna~ajnite problemi {to go popre~uvaat pravilnoto ostvaruvawe 

na postavkite vrz koi e postaveno izvr{uvaweto na kaznata i da dademe 

predlozi za nivno otstranuvawe de lege ferenda. 

1. Efikasnoto izvr{uvawe na krivi~nite sankcii prostavuva 

izgradba na realen model za klasifikacija na osudenite lica koj, za 

àl, vo zakonodavstvoto, teorijata i praktikata na na{iot peitencijaren 

sistem vo ovoj moment nedostasuva. Poadi toa vo domenot na izvr{uvaweto 

na kaznite kako prioritetno barawe se nametnuva nadgradbata 

na takov model na klasifikacija na osudenite lica {to }e se bazira 

vrz jasni i precizni kriteriumi. Toj mora da vodi smetka za objektivite 

mo`nosti za adekvatno ostvaruvawe na klasifikacijata kako i 

za perspektivite na nejziniot razvoj, me|utoa so sozdavawe dovolno 

prostor za korekcii i otfrlawe na takvi klasifikacioni {emi {to 

nemaat platforma za egzistencija vo praktikata. I najposle, pri utvrduvaweto 

na kriteriumite {to treba da ovozmoàt najoptimalna karegorizacija 

na kazneno-popravnite ustanovi i klasifikacijata na osudenite 

lica vo rakite na sekoja od niv mora da se vodi smetka da se ostvarat 

celite: resocijalizacija na osudenite lica, spre~uvawe na kriminalnata 

infekcija i odrùvawe na disciplinata se razbira preku 

predviduvaweto i se pogolema primena na diferencirani oblici na 

tretman. 

2. Horizontalnata klasifikacija na osudenite lica pretstavuva 

nivna podelba po odredeni specijalizirani kazneno-poravni ustanovi. 

Me|utoa, vo na{ata republika ovaa faza na klasifikacijata 

realno se ostvaruva samo vo pogled na kriteriumite: visina na izre~enata 

kazna i so ogled na toa dali se raboti za obvineti ili osudeni 

110

lica, iako vo toj pogled vo ZIS se predvideni i drugi kriteriumi. 

Rasporedot po ostanatite kriteriumi se pravi samo delumno, no vo ramkite 

na op{tiot KPD Idrizovo kade {to se predvideni posebni 

oddelenija za oddelni kategorii na osudeni lica. Tie oddelenija mora 

da pretstavuvaat posebni kazneno-popravni ustanovi ako sakame na{iot 

penitencijaren sistem da ostane na linijata {to moè da mu odgovori 

na sovremenite barawa na izvr{uvawe na kaznata. Na{eto op{testvo 

mora da izdvoi finansiski sredstva so koi }e moè stvarno da se 

ostvarat proklamiraite na~ela vo vrska so resocijalizacijata na osudenite 

lica, bidej}i vo sega{nite uslovi vo KPD Idrizovo ne postojat 

nikakvi uslovi za fizi~ko oddeluvawe na osudenicite. Na{eto zalagawe 

za otvorawe na posebni kazneno-popravni ustanovi i za site 

kategorii na osudeni lica za koi vo momentov vo KPD Idrizovo ne 

postojat ni posebni oddelenija, a toa se: recidivistite, pomladite polnoletni 

lica, psihopatite i alkoholi~arite i naromanite. 

3. Vertikalnata klasifikacija pretstavuva podelba na osudenite 

lica po oddelenija, grupi i podgrupi vo ramkite na edna kaznenopopravna 

ustanova. Kriteriumite za nejzinoto ostvaruvawe poa|aat od 

subjektivnie osobini i karakteristiki na osudenite lica za da vrz niv 

poefikasno i polesno se sproveduvaat istovidni prevospitni procesi. 

Me|utoa, ovie kriteriumi mnogu ~esto se zemaat pome{ano i objektivnite 

kriteriumi koi sluàt za ostvaruvawe na horizontalnata klasifikacija 

{to ne e re{enie koe {to moè da go opravda postoeweto na 

vertikalnata klasifikacija, a toa e potrebno da se koristat samo ~isto 

subjektivni kriteriumi i toa samo toga{ koga so niv se ovozmoùva 

fizi~ko oddeluvawe na formiranite kategorii na osudenici, bidej- 

}i vo sprotivno se onevozmoùva doslednosta, iscrpnosta i homogenosta 

na klasifikacionite grupi. 

Vo pogled na vertikalnata klasifikacija vo ZIS se predvideni 

kriteriumite: li~ni svojstva na osudenite lica i nivnoto odnesuvawe 

vo vrska so mo`nostite za steknuvawe na pogodnosti. Poradi svojata 

op{tost, za prviot kriterium moè da se re~e deka skoro na ni- 

{to pokonkretno ne ukaùva, dodeka vtoriot zna~i pasivno po~ituvawe 

na Ku}niot red zaradi steknuvawe na privilegii. Vo KPD Idrizovo 

vtoriot kriterium se pojavuva kako glaven i edinstven i se ostvaruva 

na toj na~in {to osudenicite vo Domot se rasporeduvaat vo ~etiri 

kategorii bez nivno fizi~ko oddeluvawe. Me|utoa ovoj kriterium 

kako {to ve}e vidovme e zastaren bidej}i ne vodi smetka za resocijalizacijata 

na osudenite lica koi spored na{e mislewe so site pogodnosti 

bi trebalo da se steknuvaat vo site klasifikacioni formi. 

Poradi seto toa vo pogled na vertikalnata klasifikacija na 

osudenicite vo sega{nite uslovi na KPD Idrizovo ja predlagame slednava 

klasifikaciona {ema. Klasifikacita bi trebalo da se ostvaruva 

na tri nivoa. Imeno, najprvin e neophodno da se izdvojat site osudenici 

na koi im e potreben tretman od onie na koi ne im e potreben. 

111

Pritoa, so ogled na mo`nite oblici na tretman sprema onie osudenici 

za koi {to toj e potreben, se nametnuva potrebata od nivna natamo- 

{na podelba. Kriteriumite za nivna natamo{na klasifikacija {to 

nie gi predlagame se: potrebata za {kolsko i stru~no usovruvawe, potrebata 

od prezemawe na posebni terapeutski merki vo oblik na grupno 

sovetuvawe i grupna psihoterapija, potrebata za lekuvawe i potrebata 

za prezemawe na posebni vospitni i prevospitni merki na tretman 

sprema site osudenici koi so ogled na motivite i teìnata na krivi~noto 

delo ukaùvaat na toa. Vo ramkite na grupite osudenici formirai 

vrz baza na ovie kriteriumi, po potreba i vo zavisnost od mo`nostite 

na Domot bi moèlo da se sprovede i t.n subklasifikacija (natamo{no 

rasporeduvawe na osudnite lica vo podgrupi spored odredeni 

dopolnitelni obele`ja na nivnata li~nost). 

Eden od problemite so koi se sudira na{ata penitencijarna 

praktika e i kadrovskata neekipiranost na priemnite oddelenija. Nedostatokot 

na oddelni stru~waci ili nivnoto vrabotuvawe samo vo honoraren 

odnos gi stesnuva mo`nostite za iskoristuvawe na site metodolo{ki 

postapki preku koi treba da dojde do prodlabo~enata analiza 

na site aspekti na li~nosta na osudenicite. Takvata nepovolna sostojba 

e osobenost i na KPD Idrizovo {to ukaùva na urgentnata potreba 

od prezemawe poangaìrani ~ekori za kompletirawe na negovoto 

preiemno oddelenie so neophodniot kvalifikuvan kadar kako iten 

preduslov za poefikasno ostvaruvawe na izvr{nata individualizacija 

na osudenite lica. Vo taa smisla e potrebno izgraduvawe jasen koncept 

na priemnoto oddelenie i razrabotka na metodite za opservacija na 

osudenite lica kako i vklu~uvawe na negovite stru~waci i vo izveduvaweto 

na tretmanot sprema osudenicite. 

5. Kadrovskata neekipiranost na priemnite oddelenija go nametnuva 

isto taka zna~ajniot problem na selekcija na site osudenici vrz 

koi }e se primeni opservacijata. Vo KPD Idrizovo za taa cel se koristat 

kriteriumite: dolìna na izre~enata kazna i teìna na krivi~noto 

delo. Spored na{e mislewe kako osnovno barawe na penitencijarnata 

individualizacija i biten i neizostaven del na sekoja resocijalizacija 

se pojavuva potrebata od prou~uvawe na li~nosta na site novodojdeni 

osudeni lica. zaradi toa vo praktikata treba da se iskoristi 

konstruiraweto na kriteriumi za izbor na osudernici vrz koi 

edinstveno }e se primenuva opservacijata {to ne zna~i deka pri nejzinoto 

izveduvawe na site osudenici treba da im se posveti isto vnimanie. 

Li~nosta na odredeni kategorii na osudenici }e se ispituva po 

prodlabo~eno, no sekoga{ so nu`no vnimanie i vo vrska so storenoto 

delo koe {to gi odreduva granicite na prodiraweto vo vo nivniot 

li~en i semen ìvot. 

6. Analizata na kompleksnite zada~i {to treba da se ostvarat 

vo priemnite oddelenija na kazneno-popravnite ustanovi predizvika i 

protivre~ni mislewa vo pogled na potrebata za osnovaweto na opser- 

112

vacioni centri. So formiraweto na eden opservacionen cetar vo na- 

{ata republika, spored na{e mislewe bi se zbogatila opservacijata 

na osudenite lica i verifikacijata na postavenata dijagnoza i prognoza 

za nivniot tretman, a so toa bi se do{lo i do popovolni rezultati 

vo pogled na sproveduvaweto na klasifikacijata. Formiraweto na takov 

opservacionen centar zasega go spre~uva edinstveno nedostigot na 

finansiski sredstva, no toa sekako ne e nenadminliv problem ako vo 

taa nasoka podosledno se angaìraat site nadle`ni faktori. 

7. Ako logikata na klasifikacijata e osudenite lica da se rasporeduvaat 

spored zaedni~kite svojstva vo kompaktni i funkcionalni 

grupi kade {to polesno }e se sprovede individualniot i grupniot 

tretman, homogenite osudeni~ki grupi se edinstveniot ispraven pat za 

ostvaruvawe na penitencijarnata individualizacija i resocijalizacija 

na osudenite lica. Vo homogenite osudeni~ki grupi koi se sozdavaat 

preku operacionalizavcija na odreden brpoj pova`ni i postabilni zaedni~ki 

svojstva na osudenicite se sozdava najpovolna atmosfera vo 

koja moè da se ostvari sproveduvawe na individualizirani tretmani, 

spre~uvawe na kriminalnata infekcija i odrùvawe na disciplinata 

kaj zatvorenicite. 

8. Poradi toa {to dijagnozata i prognozata od izvr{enata opservacija 

na osudenite lica i nivniot raspored vo odredena klasifikaciona 

grupa ne moàt da se smetaat za kone~ni, vo zakonodavstvoto e 

predvidena postapkata {to se narekuva reklasifikacija na osudenite 

lica. Reklasifikacijata vsu{nost, pretstavuva prerasporeduvawe na 

osudenite lica od edna vo druga kazneno-popravna ustanova ili pak, od 

edno vo drugo oddelenie, grupa ili podgrupa vo ramkite na ista kazneno-popravna 

ustanova. Ovaa postapka treba da ja ostvaruva stru~iot 

tim na priemnoto oddelenie vo sorabotka so ostanatite slu`bi od kazneno-popravnata 

ustanova, a ne upravitelot na Domot i republi~kiot 

sekretar za pravosudstvo kako lica koi ne ja poznavaat li~nosta na 

osudenicite, pa spored toa, i ne moàt da donesuvaat pravilni odluki 

za vakvi suptilni pra{awa. 

[to se odnesuva do kriteriumite za reklasifikacija tie kriteriumi 

soodvetno gi regulira ZIS so ~l. 36 i 112 koi se dovolna 

osnova za pravilno ostvaruvawe na nejzinata funkcija. Me|utoa, {to 

se odnesuva do dopolnitelnite kriteriumi {to gi konstruira praktikata 

tie, spored na{e mislewe, ne mu odgovaraat na potrebata za ostvaruvawe 

na nejzinite celi i poradi toa treba da se isklu~i nivnata 

primena. 

113

114

KORISTENA LITERATURA 

A 

Ansel, Mark Ansel, Karakteristi~na obeleàja moderne politike suzbijanja 

kriminaliteta, Zbornik fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1969/1. 

Atanackovi}, Dr. Dragoljub Atanackovi}, Kiteriumi odmeravanja kazne, 

Prosveta, Beograd, 1975. 

B 

Bavcon - Vodopivec, Dr. Ljubo Bavcon i Dr. Katja Vodopivec, Individualizacija 

kazn v praksi na{ih sodi{~, Ljubljana, 1960. 

Bavcon, Dr. Ljubo Bavcon, Noviji kriminalno-politi~ki pogledi na 

individualizaciju mera protiv delinkvenata, Narodna milicija, Beograd, 1958/6, 

str. 1-20. 

Ba~i} I, Dr. Franjo Ba~i}, Izvr{uvawe na kaznata li{uvawe 

od sloboda, Za{tita, Skopje, 1962/6, str. 599-617 i 1963/1 str. 25-46. 

II, istiot, Oganizacija i tok procesa prevaspitanja zatvorenika, 

JRKKP, Beograd, 1963/1, str. 31 

III, istiot, Nekolku napomeni za problemot na individualizacijata 

na maloletnite delinkventi, Pravna misla, Skopje, 1964/5-6, 

str. 46-53. 

IV, istiot, Oteàvaju~e i poo{travaju~e okolnosti u ka`njavanju u jugoslovenskom 

krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1964/2, str. 220-231. 

V, istiot, Novata op{testvena odbrana - sovremeno zapadno 

dvièwe vo kriminalnata politika (sumaren prikaz na nekolku osnovni 

kriti~ki zabele{ki), Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, 

Skopje, 1967, str. 105-130. 

VI, istiot, Kuda ide krivi~no pravo, JRKKP, Beograd, 1970/3, str. 

457-467. 

VII, istiot, Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitetska pe~atnica, 

Skopje, 1972. 

VIII, istiot, Krivi~no pravo - op~i deo, Informator, Zagreb, 1978. 

Beeley, Arthur Beeley, Kazniona kao labaratorij za prou~avanje prestupnika, 

Izbor, Zagreb, 1960/4, str. 423. 

Bo{kovi}, B. Bo{kovi}, Konfrontacija klasi~nog krivi~nog prava i 

dru{tvene odbrane, JRKKP, Beograd, 1965/2, str 249-257. 

Byerley, oseph Byerley, Teàk ka`njenik, Izbor, Zagreb, 1961/3, str. 

298-304. 

115

Brinc, Dr. Franc Brinc, Neke karakteristike korektivnog sistema u 

SAD, Penologija, Beograd, 1977/1, str. 24-42. 

C 

Cari}, Ante Cari}, Tretman prema multirecidivistima, Zbornik radova 

Pravnog fakulteta, Split, 1963, I, str, 59-78. 

^ 

êjovi} I, Bora êjovi}, Istoriski razvoj principa individualizacije krivi~nih 

sankcija, Arhiv, Beograd, 1971/2-3, str. 297-308. 

II, istiot, Opservacija osudjenih na kaznu li{enja slobode, 13 Maj 

Beograd, 1972/11, str. 3-12. 

III, istiot, Neka razmatranja o principu idividualizacije kazne li{enja 

slobode, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1, str. 213-226. 

IV, istiot, Krivi~no pravo, op{ti deo, Beograd, Privredna {tampa, 

1979. 

ûbinski, Dr Mihajlo ûbinski, Op{te karakteristike novih {kola u krivi~om 

pravu, Beograd, izd. Geca Kon, 1925. 

D 

Davidovi}, I, Dragomir Davidovi}, Klasifikacija osudjenih lica, materijali 

za VIII Savetovanje odràno od 22 do 25 maja na temu " Izvr{avanje krivi~nih 

sankcija institucionalnog karaktera." 

II, istiot, Neke karakteristike sistema izvr{enja kazni li{enja slobode 

u SAD, JRKKP, Beograd, 1968/1 str. 36. 

III, istiot, Klasifikacija osudjenih lica u SSSR-u, Pravni ìvot Beograd, 

1969/5, str. 39-45. 

IV, istiot, Zavoreni~ki sistem u Republici Zambiji, Penologija, Beograd, 

1975/2, str. 71-80. 

Davidovi} i dr. Dr. Dragomir Davidovi} i dr. Kategorizacija kazneno 

poravnih domova i klasifikacija osudjenih lica u Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 

1970. 

X 

Dzoki}, Velibor Dzoki}, U~e{~e osudjenih u organizovanju rada i ìvota 

u KPU-ma Srbije, Penologija, Beograd, 1973/1, str. 40-44. 

Djini}, Jelena [padijer Djini}, Zatvoreni~ko dru{tvo, IKKI Beograd, 

1973. 

116

E 

1962. 

Eliot, Mejel Eliot, Zlo~in u savremenom dru{tvu, Svetlost, Sarajevo, 

F 

Forrante, Franko Forrante, Psiho eti~ko ispitivanje i osoblje kaznenopopravnih 

ustanova, Izbor, Zagreb, 1958/4, str. 479. 

G 

Gartner, Branko Gartner, Karakteristike francuskog pernitencijarnog 

sistema, Penologija, Beograd, 1979/1-2, str. 105-126. 

Gutovi}, Vuka{in Gutovi}, Poznavanje li~nosti vaspitanika u okolnostima 

u kojima se on nalazi, Penologija, Beograd, 1976/2, str. 201-204. 

Gori~ar, Dr Joè Gori~ar, Sociologija, Izdava~ko preduze~e Rad, Beograd, 

1967. 

H 

Hinderer, Dr. Hans Hinderer, Li~nost povratnika, JRKKP, Beograd, 

1974/4. str. 659-669. 

Horvati}, Dr. @eljko Horvati}, Princip legaliteta i individualizacije u 

jugoslovenskom krivi~nom pravu prije i nakon dono{enja novih krivi~noh zakona, 

JRKKP, Beograd, 1971 str. 14-41. 

I 

Izzo, I, Domeniko Izzo, Primedbe na organizacione probleme Zavoda 

za posmatranje, Izbor, Zagreb, 1957/1, str. 82 

II, istiot, Komentar organizacionim problemima Zavoda za posmatranje, 


Izve{taj, Izve{taj talijanske komisije za psiholo}{ka prou~avanja o izvr{enim 

posetama u inozemstvu, Izbor, Zagreb, 1958. 

Ivan~i} i dr, S. Ivan~i} i dr, Rad sa porodicama le~enih alkoholi~ara u 

kazneno-popravnom domu u Lepoglavi, Penologija, Beograd, 1977/2. 

Ivo{evi}, Dr. Dejan Ivo{evi}, Drevno ka`njavanje, JRKKP, Beogard, 

1970/4, str. 695-708. 

J 

Jani~ijevi}, H. Jani~ijevi}, Problemi psihijatriske ekspertize okrivljenog, 

Pravni ìvot, Beograd, 1963/2. 

117

Jaspers, Karl Jaspers, Op{ta psihopatologija, Prosveta, Savremena 

administracija, Beograd, 1978. 

Ja{ovi}, I, Dr. @arko Ja{ovi}, Principi prevaspitavanja lica osudjenih 

na kaznu li{enja slobode, Pravni ìvot, Beograd, 1964/2, str. 22-32 

II, istiot, Uloga slobodnog vremena u resocijalizacii maloletnih prestupnika, 

Penologija, Beograd, 1974/1, str. 35-44. 

Jeroti}, V. Jeroti}, Li~nost, njen razvoj i posledice, JRKKP, Beogard, 

1974/3, str. 443. 

Jevti}, I, Du{an Jevti}, Sudska prihijatrija, Narodna knjiga, Beograd, 

1951. 

II, istiot, Sudska psihopatologija, Mediciska knjiga, Beograd-Zagreb, 

1960. 

Jovanovi}, Ljubi{a Jovanovi}, Krivi~no pravo, op{to deo, Savremena 

administracija, Beograd, 1980. 

K 

Kambovski I, Vlado Kambovski, Neka razmi{ljanja o individualizaciji 

kazni li{enja slobode, Penologija, Beograd, 1976/2, str. 153-166. 

II, istiot, Nekoi razisluvawa za individualizacijata na izvr- 

{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, Bezbednost, Skopje, 1977/5, 

str. 531 

III, istiot, Resocijalizacija i klasna su{tina krivi~nog prava, JRKKP, 

Beograd, 1976/3, str. 307-332. 

Kampanela, Tomazo Kampanela, Grad Sunca, Kultura, Beograd, 

1964. 

Kanapa, Dzakomo Kanapa, Kriminalna li~nost i tipologija delinkvenata, 

VIII Medzunarodni kongres za kriminologiju, Beograd, 1973. 

Kiehne, K. Kiehne, Profesionalni zlo~nci iz navike i njihovo plansko 

nadziranje, Izbor, Zagreb, 1965/2, str. 208. 

Kobe I, Petar Kobe, Nekoliko pogleda na individualizaciju krivi~nog 

postupka, Na{a zakonitost, Zgreb, 1959/11-12, str. 481-492. 

II, istiot, Tipolo{ke klasifikacije zlo~inaca, Narodna milicija, Beograd, 

1959/4, str. 7-29. 

III, istiot, Ispitivanje li~nosti u~inioca krivi~og dela kao nu`na posledica 

individualizacije pri izricanju krivi~ne sankcije i njenom izvr{enju, 

JRKKP, Beograd, 1964/4, str. 435-459. 

Komentar, Komentar krivi~nog zakona SFRJ, Savremena administracija, 

Beograd, 1978. 

Kramari}, Ivica Kramari}, Stanislav Ziembicki; Klasifikacija osudzenih, 


Kup~evi}, Rajka Kup~vi} - Mladzenovi}, Osnovi penologije, Svetlsot 

Sarajevo, 1972. 

Cornil, Paul Cornil, Kazna tamnice, Izbor, Zagreb, 1956/1, str. 84-96. 

118

Cote, Marin L. Cote, Medikosocijalno i psiholo{ko ispitivanje mladzih 

pounoletnika, Izbor, Zagreb, 1960, str. 293-299 

L 

Lamers, Ernes Lamers, Aktuerlni problemi takozvanog zatvora sa 

maksimalnom sigurno{~u, Izbor, Zagreb, 1956/1, str. 71 

Lazin, Dòrdè Lazin, Dragoljub Atanackovi}, Kriteriumi odmeravanja 

kazne, Penologija, Beograd, 1976/1, str. 75-81. 

Lazarevi} I, Ljubi{a Lazarevi}, Dru{tvena odbrana - Savremeni poziv 

u kriminalnoj politici, Na{a zakonitost, Zagreb, 1958/7-8. 

II, istiot, Poloàj mladzih punoletnika u krivi~nom peavu, IKKI, Beograd, 

1966. 

III, istiot, Poloàj nekih kriminolo{kih kategorija delinkvenata u 

savremenom krivi~nom pravu, Pravni ìvot, Beograd, 1966/2, str. 13-36. 

Lazarevi}, Desanka Lazarevi}, Kratkotrajne kazne zatvora, IKKI. Beograd, 

1974. 

Lazarevi} i dr, Ljubi{a lazarevi} i dr, Primena zavodskih vaspitnih 

mera prema maloletnicima, IKKI Beograd, 1965. 

Lopez-Ray, Manuel Lopez - Ray, Klasifikacija, karakter i konstrukcija 

kaznenih zavoda, Priru~nik, Zagreb, 1962/6, str. 624-632. 

II, istiot, Dana{nji kazneni zahtevi i savremena kaznena politika, 

Izbor, Zagreb, 1963/3, str. 300-319. 

III, istiot, Neki kriti~ki osvrti na neke osnovne oblike zavodskog 

tretmana osudènih, Ibor, Zagreb, 1965/1, str. 67-78. 

M 

Marina, Panta Marina, Krivi~na postapka na SFRJ, Kultura, 

Skopje, 1979. 

Mattia, Angelo Di Mattia, Li~nost izvr{ioca protivdru{tvenog pona- 

{anja, Izbor, Zagreb, 1956/4, str. 483. 

Mati} I, Olgica Mati}, Ispitivanje li~nosti maloletnika u priemnim 

odeljenjima vaspitno-popravnih domova, IKKI, Beograd, 1972/1, str. 228-255. 

II, istiot, Ispitivanje maloletnih delinkvenata, IKSI, Beograd, 1974. 

III, istiot, Svrha i obim ispitivanja maloletnih delinkvenata, 1978/1- 

2, str. 3 

Mati}, êdomir Mati}, O uslovima individualizacije kazne u KPD u 

NR Srbiji, Narodna milicija, Beograd, 1967/7-8, str. 369-372. 

Materijali, Materijali za Savetoivanje u Kuparima na temu "Nove krivi~no 

zakonodavstvo sa stanovi{ta primene u praksi, JRKKP, Beograd, 

1977/2. 

Mlinari}, Franjo Mlinari}, Uloga psihologa u kazneno-popravnim i vaspitno-popravnim 

ustanovama u procesu resocijalizacije, Penologija, Beograd, 

1975/1, str. 63-74. 

119

Mihalski-Weirzebiski, Wojcich Migalski i Piotr Weirzebiski, Osnovni 

problemi kazne li{enja slobode u Poljskoj , JRKKP, Beograd, 1980/1, str. 55- 

65. 

Milosavljevi}, Milosav Milosavljevi}, Problemi klasifikacije povratni~kog 

kriminala, Bezbednost, Beograd, 1972/3, str. 264-272. 

Milo{evi} I, Svetislav Milo{evi}, Sistem izvr{enja kazni u Danskoj, Penologija, 

Beograd, 1977/1, str. 87-112. 

II, istiot, Sistem izvr{enja krivi~nih sankcija u [vedskoj, Penologija, 

Beograd, 1979/1, str. 83-103. 

Miti} I, Svetislav Miti}, Uticaj grupnog savetovanja na menjanje stavova 

osudzenih lica, Penologija, Beograd, 1975/2, str. 44-50. 

II, istiot, Dileme u primeni psihoterapeutskih metoda u prevaspitavanju 

osudènih lica, Penologija, Beograd, 1977/2, str. 25-38. 

Milutinoci} I, Milan Milutinovi}, Savremene tendencije u oblasti penolo{ke 

misli i prakse, Penologija, Beograd, 1973/1, str. 6-18. 

II, istiot, Osnovne tendencije u savremenoj kriminologiji, Materijali 

VII Medùnarodnog kongresa za kriminologiju, Beograd, 1973. 

III, istiot, Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1976. 

IV, istiot, Penologija, Savremena administracija, Beograd, 1977. 

Mor, Tomas Mor, Utopija, Kultura, Beograd, 1964. 

Morison, L. R. Morison, Uloga zatvorskih psihologa, Izbor, Zagreb, 

1960/1, str. 49-59. 

N 

Novoselac, Petar Novoselac, Prilog kritici nove dru{tvene odbrane, 

JRKKP, Beograd, 1977/1, str. 83-93. 

O 

Ogrizovi} I, Mihajlo Ogrizovi}, Osnovi penolo{ke andragogije, Izd. 

[kole DSUP, Beograd, 1956. 

II, istiot, Osudzenik u prijemnom oddelenju, Priru~nik, Zagreb, 

1957/6, str. 556-567. 

P 

Palevi}, Branislav Pavlevi}, Klasifikacija osuzenih lica, Narodna milicija, 

Beograd, 1957/1, str. 11-14. 

Pihlar, Stanko Pihlar, Osnovne karakteristike krivi~nih sankcija u Srbiji 

XIX veka do kodifikacije iz 1860 godine, Penologija, Beograd, 1974/1, str. 

47-67. 

Pinatel, @an Pinatel, Nauka o izvr{enju kazni i kriminalna sociologija, 


120

Perdiau, Ander Perdiau, Najnoviji razvoj na podru~ju medicinskopsiholo{kog 

i dru{tvenog ispitivanja deinkvenata u Francuskoj, Izbor, Zagreb, 

1957/3, str. 330-355. 

Pe{i} I, Vuka{in Pe{i}, Istoriski razvoj kaznjavanja prestupnika, Pranvi 

zbornik, 1962/1, 2 i 3 i Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2, str. 191-237. 

II, istiot, Osnovi prakti~ne israìva~ke kriminolo{ke metodologije, 

IKKI, Beograd, 1969, 

III, istiot, Ispitivanje li~nosti delinkvenata u krivi~nim domenima, 13 

maj, Beograd, 1965/4, str. 267-280. 

IV, istiot, Funkcije i okolnosti krivi~nog dela u individualizaciji krivi~nih 

sankcija, Zbornik IKSI, 1962/1, str. 99-120. 

Platon, Platon, Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971. 

Petrovi}, Milica Petrovi}, Vrednosne orientacije delinkvenata, IKKI, 


Petrovi}-Coti}, Milica Petrovi} i Du{an Coti}, Ekspertiza li~nosti punoletnih 

okrivljenih lica pre izricanje krivi~ne sankcije, Zbornik IKSI, Beograd, 

1974/3, str. 131-170. 

Popovi}, Vidak Popovi}, Sistem izvr{enja kazni li{enja slobode u Jugoslaviji, 

Savez udruènja pravnika Jugoslavije, Beograd, 1966. 

Popovi}, Bo{ko Popovi}, O nekim psiholo{kim tuma~enjima prestupnika, 

JRKKP, Beograd, 1965/4. 

Pravna enciklopedija, Pravna enciklopedija, Savremena administracija, 


Primorac, Igor Primorac, Prestup i kazna (rasprava o moralnosti kazne), 

Velika edicija ideja, Beograd, 1978. 

Prohi}, I, Ibraim Prohi}, Psiholo{ki nalaz u kazneno-popravno, domu, 

Prnologija, Beograd, 1976, str. 187-192 

II, istiot, Neki aspekti povrata, Penologija, Beograd, 1977, str. 3-21. 

III, istiot, Prvi razgovor (intervju) vaspita~a i osudzenog lica, Penologija, 

Beograd, 1979/1-2, str. 55-68. 

Proevski I, Van~o Proevski, Sistem krivi~nih sankcija u krivi~nom pravu 

SFRJ, JRKKP, Beograd, 1977/2. str. 35. 

II, istiot, Ulogata na sudot vo zapoznavaweto na li~nosta na 

storitelot na krivi~noto delo, Zbornik od sovetuvaweto vo Skopje na 

tema, "Prou~uvawe na li~nosta, osnov za izbor i odmeruvawe na krivi- 

~nata sankcija i opredeluvawe na tretmanot," Skopje, 1970. 

III, istiot, Zbirka na propisi za izvr{uvawe na sankciite (so 

komentar), Slu`ben vesnik na SRM, Skopje, 1970. 

Prvan, Ljubo Prvan, Enriko Feri - Preet~a modernih ideja u krivi~nom 

pravu, Na{a Zakonitost, Zagreb, 1959/5-6, str. 237-245. 

Putnik, Du{an Putnik, Rukovodzenje prijemnim odeljenima u kazneno-popravnim 

ustanovama, Penologija, Beograd, 1963/4, str. 139. 

II, istiot, Ispitivanje li~nosti osudzenih u KPD Jugoslavije, Priru- 

~nik, Zagreb, 1966/4, str. 343-348. 

121

III, istiot, Problem klasifikacie osudzenih lica, 13 Maj, Beograd, 

1967/1, str. 40-46. 

Putnik-Runko, Du{an Putnik i R. Runko, Institut za posmatranje 

(opservaciju) u Rebibijy, Bezbednost, Beograd, 1961/4, str. 322-327. 

Putnik-[terni}, Du{an Putnik i Maksim [terni}, Zadatci i rad psiholo{ko 

psihijatriske i zdravstvene slu`be u kazneno-popravnim ustanovama u 

Jugoslaviji, Materijali za VIII savetovanja odrànog od 22 do 25 maja 1963 u 

organizaciji Jugoslovenskog udruènja za krivi~no pravo i kriminologiju, na 

temu "Izvr{enje krivi~nih sankcija institucionalnog karaktera." 

R 

Radi}, Mario Radi}, Neki problemi rada sa osudzenicima u penalnoj 

praksi, Penologija, Beograd, 1978/1-2, str. 59-67. 

Radoj~i}, Du{ko Radoj~i}, Uloga socijalnih radnika u kazneno-popravnim 

ustanovama i vaspitno-popravnim domovima u procesu resocijalizacije, 


Radovanovi} I, Milo{ Radovanovi}, Jedan nov pokret u nauci krivi~nog 

prava, Anali, Beograd, 1958. 

II, istiot, Otvorene kazneno-popravne ustanove, Anali, Beograd, 

1960/3-4. 

III, istiot, Razvoj i promene u kaznenoj politici na{e dràqve, Anali, 

Beograd, 1961/4, str. 632-646. 

IV, istiot, Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 

1975. 

Risti}, Aleksandar Risti}, O individualizaciji kazne, Pravni ìvot, Beograd, 

1959/1-2, str. 43-49. 

Rezolucija, Rezaolucija sa IV Savetovanja Jugoslovenskog udruènja 

za kriminologiju i krivi~no pravo, od 26-27 X. 1964, Sarajevo, JRKKP, Beogard, 

1964/4, str. 563-565. 

Rot, Nikola Rot, Psihologija li~nosti, Beograd, 1963. 

S 

Samolov~ev-Muratbegovi}, Borivoje Samolov~ev o Hakija Muratbegovi}, 

Op{ta andragogija, IRO Veselin Masla{a, Sarajevo, 1979. 

Singer I, Mladen Singer, Ispitivanje li~nosti okrivljenog sa osvrtom na 

mladze punoletne osobe, Na{a zakonitos, Zagreb, 1961/ 3-4. 

II, istiot, Nauka krivi~nog prava Franca Lista, JRKKP, Beograd, 

1970/2, str 219-336. 

Sobotin~i} I, Anton Sobotin~i}, Karakteristike penitencijarnih sistema 

nekih evropskih zemalja, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 240-256. 

II, istiot, Pobune i otpori u kazneno-popravnim ustanovama, Penologija, 

Beograd, 1973/2, str. 38-54. 

122

III, istiot, Neki kriminolo{ki, penolo{ki i socijalno-medicinski aspekti 

obaveznog le~enja alkoholi~ara, Penologija, Beograd, 1973/1, str. 21-38. 

IV, istiot, Racionalno koris~enje slobodnog vremena u kazneno--popravnim 

i odgojno-popravnim ustanovama, Penologija, Beograd, 1978/1-2, str. 

16-26. 

Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo 

SFRJ, op{ti deo, Beograd, 1978. 

Stai}, Alerksandar Stai}, Na~elo legaliteta i individualizacije kazne u 

krivi~nom pravu, , Arhiv Beograd, 1952/4, str. 445-457. 

Stapi~ev, S. Stapi~ev, Formi i metodi izu~avanja li~nosti prestupnika, 

Izbor, Zagreb, 1960, str. 519-422. 

Stojanovi}, Zoran Stojanovi}, Izvr{enje klazni li{enja slobode u Crnoj 

Gori u XIX veku, Penologija, Beograd, 1977/1, str. 47-59. 

Sulejmanov, Zoran Sulejmanov, Nau~no istraùva~kite soznanija 

za efikasnosta na kaznata li{uvawe od sloboda, Godi{nik 

ISPPI, Skopje, 1977, str. 171-181. 

Schnur, Alfred Shnur, Popravni sistem u SAD, Penologija, Beograd, 

1978/1, str. 119-130. 

[ 

[timac, Ivan [timac, Specifi~nosti grupnog rada u priemno otpusnom 

odjelu kazneno-popravnom domu Rab, Penologija, Beograd, 1973/2, str. 76- 

80. 

[ukovi}, Mijat [ukovi}, Uslovni otpust, IKKI, Beograd, , 1977. 

Tahovi}, Janko Tahovi}, Kontrola ovla{~enja sudije u utvrdzivanju 

kazni i mera bezbednosti, Anali, Beograd, 1957/4, str. 443-454. 

Todorovi}, Aleksandar Todorovi}, Primena sociolo{kih i socijalnopsiholo{kih 

metoda u prevaspitanju delinkvenata, Pravni ìvot, Beograd, 

1964/2, str. 2-9. 

Todorovi}, Milan Todorovi}, Dostignu~a i perspektive ostvarenja samoupravljanja 

u SR BIH, Penologija, Beograd, 1975/2, str. 5-12. 

Toma{evi}, Goran Toma{evi}, Pojam opasnosti u teoriji Enrika Ferija, 

Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1972, IX, str. 113-124. 

Tucakovi} I, Veselin Tucakovi}, Razmi{ljanja o resocijalizaciji osudzenih 

lica, JRKKP, Beograd, 1969/3, str. 4530469. 

II, istiot, "B" kategorija kao metod resocijalizacije osudènih lica, 


U 

Upoznavanje, Upoznavanje li~nosti krivi~og dela kao nu`na pretpostavka 

individualizacije pri izricanju krivi~ih sankciaja i njenom izvr{enju, IV 

Savetovanje Jugoslovenskog udruèrnja za krivi~no pravo i kriminologiju,Sarajevo, 

26 i 27 X. 1964, JRKKP, Beograd, 1964/4. 

123

V 

Vouk, Valentin Vouk, Za kriminolo{kata prognoza, Za{tita, 

Skopje, 1962/1, str. 30, 36. 

Vasiljevi}, Mirko Vasiljevi}, Odmeravanje kazne prema Krivi~om zakonu 

SFRJ, JRKKP, Beograd, 1977/2, str. 55-64. 

Vasilijevi}, Vladan Vasilijevi}, Vaspitni utivcaj kazne na u~inioce krivi~noh 

dela ugroàvanja javnog saobra~aja, Penologija, Beograd, 1974/2, str. 

23-40. 

Vasiljevi}, Tihomir Vasiljevi}, Savremeno krivi~no pravo i ispitivanje 

li~nosti okrivljenog, Anali, Beograd, 1970/1-2, str. 15-23. 

Vu~kovi} I, Vukosav Vu~kovi}, Neka poitanja obaveznpog le~enja toksikomana, 


II, istiot, Problemi psihopatskog pona{anja i tretman u penalnim 

ustanovama, Penologija, Beograd, 1977/1, str. 3-20. 

Vukadinovi}, Branko Vukadinovi}, Osvrt na klasifikaciju punoletnih 

osudzenih lica, Zbornik IKKI, Beograd, 1975/4, str. 379-390. 

Vinulovi}, Uro{ Vinuloivi}, Osnovi i mogu~nosti primene kolektivnog 

oblika rada u prevaspitnoj praksi, Penologija, Beograd, 1977/2, str. 41-52. 

Vodopivec, Kobal, Bavcon, Skalar, Vodopivec, Kobal, Bavcon, Skalar, 

Kriminologija I deo, Narodne novine, Zagreb, 1966. 

Z 

Zbir, Zbir na minimalnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite, 

Arhiv, Beograd, 1956, str. 492-503. 

Zbornik, Zbornik na trudovi od sovetuvaweto na tema "Prou~uvawe 

na li~nosta osnov za izbor i odmeruvawe na krivi~nata sankcija 

i opredeluvawe na tretmanot, Skopje, 1978. 

Zaklju~ci, Zaklju~ci VII Savetovanja udruènja za penologiju SR BiH, 


II, istiot, Zaklju~ci II Savetovanja udruènja za penologiju, Penologija, 

Beograd, 1979/1-2, str. 149-153. 

III, istiot, Zaklju~ci III Savetovanja Saeza udruènja za penologiju 

Jugoslvije, Penologija, Beograd, 1975/2, str. 93-100. 

IV, istiot, Zaklju~ci IV Savetovanja Saveza udruènja za penologiju 

Jugoslavije, Struga, 1978, Penologija, Beograd, 1978/1-2, str. 167-175. 

Zlatari}, Bogdan Zlatari}, Nove tendencije u savremenoj nauci krivi- 

~nog prava, Na{a zakonitost, Zagreb, 1954/4, str. 199. 

II, istiot, Orijentacioni centar za opservaciju osudènika u Francuskoj, 

Narodna milicija, Beograd, 1959/11, str. 66. 

III, istiot, Medzunarodni kolokvij "Dru{tveno abnormalni delinkventi," 

JRKKP Beograd, 1963/1, str. 118-122. 

124

IV, istiot, Uz pedesetogodi{njicu smrti Franca F. Lista, Zbornik 

Pravnog fakulteta u Zagreu, Zagreb, 1969/3-4, str. 481-496. 

Zlatari}-Daa{ka, Bogdan Zlatari} i Mirjan Dama{ka, Rje~nik krivi- 

~nog prava i postupka, Informator, Zagreb, 1966. 

@ivkovi}, Milan @ivkovi}, Problem dijagnosticiranja psihopatija u posebnim 

uvjetima kazneno-popravnih ustanova, Penologija, Beograd 1978/1-2, 

str, 43-55. 

@uèni}, J. @uèni}, Maloletnik kao izvor saznanja o svojoj li~nosti u 

krivi~nom postupku, JRKKP, Beograd, 1972, str. 81-97. 

125

Zoran Sulejmanov - Klasifikacija na osudeni lica (p.127)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template ?