Dejan Sulejmanov - Filozofija na pravoto (p. 909)

Doc. d-r Dejan Sulejmanov
FILOZOFIJA NA PRAVOTO

CIP - Каталогизација во публикација
Национална и универзитетска библиотека "Св. Климент Охридски", Скопје
340.12
СУЛЕЈМАНОВ, Дејан
Филозофија на правото / Дејан Сулејманов. - Куманово : Флексограф,
2013. - 909 стр. ; 24 см
Фусноти кон текстот. - Библиографија: стр. 893-909
ISBN 978-608-65427-1-9
а) Филозофија на правото
COBISS.MK-ID 93109514
2

Doc. d-r DEJAN SULEJMANOV
FILOZOFIJA
NA PRAVOTO
Skopje, 2012
3

4

NAMESTO PREDGOVOR
Nemoj da si misli{ deka si go zaslu`il ova delo, za{to ne si.
Jas go napi{av ~isto zaradi sebe, a ne zaradi tebe i ne mi e gri`a dali
}e ti se dopadne ili ne. Va`no e deka vo nego }e |i najde{ pate}ite po
koi nema da odi{, no za koi, barem }e po~ne{ da razmisluva{. Mo`ebi
da, a mo`ebi i ne. Moe e samo da ti prenesam...
Ako
najgolemoto dobro = sre}a
Stravot (za dobro koe {to na koj bilo na~in mo`e da se zagubi
ili da ne se dobie) ne ni dopu{ta da bideme sre}ni. Nemaweto strav ne
zna~i avtomatski imawe nade` - mo`na e indiferentnost.
Nade`ta (za dobro koe {to na koj bilo na~in mo`e da ne se
zagubi ili da se dobie) pridonesuva da bideme sre}ni. Nemaweto nade`
ne zna~i avtomatski imawe strav - mo`na e indiferentnost.
Toga{
dinamika
dvi`e~ki sili na ~ovekovata aktivnost kon ostvaruvawe na celta:
dobroto = sre}ata t.e.
deluvawe (storuvawe ili propu{tawe) zaradi:
neostvaruvawe na stravot i/ili ostvaruvaweto na nade`ta
Nakratko: ~ovek e motiviran samo od strav od zaguba na dobroto
= sre}ata, ili od nade` od doa|awe do dobroto = sre}ata. Ili ~ovek
se pravi ili propu{ta da napravi ili zatoa {to se pla{i ili zatoa
{to se nadeva na dobro. Toa pak dobro mo`e da bide sre}a za sebe, za
svoite najbliski, za svojata grupa, za svojata zaednica ili za ~ove{tvoto
voop{to.
statika
sostojba na miruvawe, ramnodu{nost, indiferentost kon celta:
dobroto = sre}ata t.e.
pasivnost zaradi:
ramnodu{nost kon stravot (~ovek koj ne se pla{i za{to nema ni{to -
nema {to da zagubi ili da dobie) i/ili ramnodu{nost kon nade`ta
(~ovek koj ne se nadeva, za{to ima se - nema {to da ne zagubi ili da ne
dobie)
5

Me|utoa
~ovek od iskustvo se uveril deka na ovoj svet trajno najgolemo
dobro, trajna, ve~na sre}a ne postoi (postoi samo postojana glad i `ed
za sre}a). A bidej}i postoi samo momentno, minlivo najgolemo dobro
(sre}a) negoviot streme` se naso~i kon posakuvanata ve~nost, kon ona
{to mo`e samo da se zamisli no vo materijalen oblik ne mo`e i da se
ostvari, kon ve~nosta, koja ako ja nema na ovoj, sigurno ja ima na nekoj
drug, na "onoj svet." Razumniot ~ovek od iskustvo se uveril i vo toa
deka ako na onoj svet ne mo`eme da se protneme kako materija, tamu ne
mo`eme da gi protneme nitu materijalnite dobra, tuku samo eventualno
na{iot duh i nematerijalnite duhovni dobra. Ednostavno na onoj
svet ne mo`e da odi teloto i so nego poivrzanite instinkti, nagoni i
strasti, odnosno bilo kakvi zadovolstva i bolki obremeneti od stav i
nade`. I ako e toa taka, toga{ samo ona {to trae ve~no - duhot mora da
e apsolutno dobro, a ona {to se raspa|a - materijata mora da e apsolutno
zlo. Zaklu~ok: najgolemoto dobro = sre}ata e samo toa {to e
ve~no - du{ata. Du{ata oslobodena od zadovolstvata i bolkite na teloto
i ottamu od svoite motivi za nego - stravot i nade`ta. Ili poinaku
du{ata e najgolemo dobro: du{a = najgolemo dobro = sre}a = ve~nost
(ve~nost vo koja ne vleguva pretstavata za vremeto, kako bezvremena
postojanost, kako trajna sre}na sega{nost celosno oslobodena od minatoto
i idninata, kako sre}na ~ista beskone~nost vo koja ne vleguva ni
pretstavata za prostorot - za po~etokot i krajot, nitu pak pretstavata
za dvi`eweto - za nastanuvaweto i is~eznuvaweto).
Arno ama
na ovoj svet postoele i }e postojat nepravedni du{i koi motivirani
od strav i nade` pravej}i dobro za sebe, pravele zlo za drugite!
Ottamu, ako site, t.e. i nepravednite du{i stanuvaat sre}ni so toa {to
}e se preselat vo ve~nosta, toga{ vo nea se preseluva i nepravdata, i
ottamu mora da va`i i ravenstvoto: sekoja du{a (pravedna i nepravedna)
= najgolemo dobro = sre}a = ve~nost.
Vo toj slu~aj propa|a potrebata da se bide praveden na ovoj, za-
{to site }e bidat sre}ni na onoj svet. No takvata zamisla e inkopatibilna
so na{iot um koj vpro~em i ja sozdal pretstavata za pravdata.
Zatoa e potrebno ili celosno bri{ewe na na{eto sfa}awe na poimite
pravda i nepravda ili itno preo|awe kon selekcija na du{ite za ispra}awe
na onoj svet spored nekoj drug, za nas dosega nepoznat bo`eststven
kriterium koj ne smee da bide - porane{nite motivi na du{ata i
nejzinite minati zaslugi koi i vremenski i prostorno bile, se, i }e
bidat predopredeleni od teloto (na{eto ili tu|o - seedno).
Te{ka zada~a zarem ne. Od nejzinoto re{avawe zavisi vistinata
za ona {to e i ona {to treba da bide, za pravoto i pravdata, vistina
koja mo`e da ja re{i samo filozofijata na pravoto.
6

S O D R @ I N A
PRELUDIUM
I. PRAVDATA I USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA ........................................................................................... 15
II. [TO E PRAVDA ........................................................................................ 61
VOVED
I. ZA DOBROTO I ZLOTO ........................................................................... 75
1. Za potrebata od razbirawe na zloto ................................................... 75
2. Podelba na dobroto i zloto .................................................................. 79
3. [to e dobro, a {to zlo (quid is bonum, quid est malum) ...................... 87
4. Dali ~ovekot e dobar ili zol ............................................................. 115
5. Zo{to pravime zlo (unde malum faciamus) ......................................... 123
6. Tipologija na zloto .............................................................................. 133
6.1. Demonsko zlo ................................................................................ 135
6.2. Instrumentalno zlo ................................................................... 140
6.3. Idealisti~ko zlo ........................................................................ 142
6.4. Plitkoumno zlo ........................................................................... 144
7. Opravduvawe na zloto (teodikeja) ..................................................... 145
7.1. Teorija na privacijata ............................................................... 147
7.2. Teorija na slobodnata volja ...................................................... 155
7.3. Irinejska teodikeja .................................................................... 163
7.4. Teorija na celinata .................................................................... 178
7.5. Estetska teorija .......................................................................... 188
8.Interes za zloto ..................................................................................... 189
8.1. Fenomenolo{ki aspekt ............................................................. 189
a) Prirodni kartastrofi............................................................... 189
b) Masovni zlostorstva .................................................................. 192
v) Kriminal ....................................................................................... 194
8.2.Poteklo na interesot za zloto ................................................. 194
a) Dobroto ku~e na Dragica ........................................................... 194
b) Lo{ite momci .............................................................................. 195
v) Dr`ete go kradecot ..................................................................... 195
g) Da mu umre kozata na kom{ijata (kletva i magija) .............. 197
d) Sekoe zlo za dobro ....................................................................... 210
|) Zavist i zloba ............................................................................... 210
e) Crn humor ...................................................................................... 215
`) Nekrolozi..................................................................................... 215
z) Avantura i identifikacija ....................................................... 216
i) Neutralizacija ............................................................................. 216
j) Razbivawe na dosadata ................................................................. 218
7

k) Qubopitnost ................................................................................. 219
9. [to da se pravi so zloto ...................................................................... 219
9.1. Na zloto treba da se vozvrati so dobro (pro{ka) ............... 219
9.2. Na zloto treba da se vozvrati so zlo (odmazda) ................... 223
II. BO@JA PRAVDA ..................................................................................... 229
1. Pravda vo Stariot zavet ...................................................................... 229
1.1. Pravedata i prvobitniot grev ................................................. 229
a) Kazna za prvobitniot grev......................................................... 230
b) Kazna za nepridr`uvawe do bo`jite zapovedi ..................... 234
v) Upotreba na zloto kako isku{enie ......................................... 236
1.2.Krivi~ni dela, na~ela na sudewe, kazni i nivnoto
izvr{uvawe ..................................................................................... 246
a) Povredi na moralot .................................................................... 246
b) Prestapi i prekr{oci ............................................................... 249
v) Na~ela na sudewe ......................................................................... 252
g) Kazni i nivno izvr{uvawe ........................................................ 255
d) Pravdata spored Stariot zavet ................................................ 261
1.3. Individualna odgovornost za naneseno zlo .......................... 269
1.4. @rtvuvawe .................................................................................... 270
a) @rtvuvawe na lu|e vo Biblijata .............................................. 275
2. Pravda vo Noviot zavet ....................................................................... 282
2.1.Filozofijata na Isus ................................................................. 282
2.2. Molitva i prostuvawe ................................................................ 293
2.3. Bo`ja pravda ili bo`ja milost ................................................ 298
3. Zaklu~ni razgleduvawa za bo`jata pravda ...................................... 310
8
PRV DEL
PRIRODNO I POZITIVNO PRAVO
G l a v a I
TEORII NA PRIRODNOTO PRAVO I PRAVDATA
I. ZA^ETOCI NA JUSNATURALIZMOT ........................................... 329
II. SOFIZAM ................................................................................................. 330
1. Protagora ................................................................................................ 333
2. Hipija ....................................................................................................... 334
3. Trazimah ................................................................................................. 335
4. Kalikle .................................................................................................... 341
5. Glaukon..................................................................................................... 344
6. Antifont................................................................................................. 346
III. KLASI^NA GR^KA FILOZOFIJA .............................................. 347
1. Sokrat ...................................................................................................... 347
2. Platon ...................................................................................................... 354
3. Aristotel ................................................................................................ 367
IV. EPIKUREJSKO-STOI^KA FILOZOFIJA ............................... 385

1. Epikur ...................................................................................................... 385
2. Stoi~ka Filozofija ............................................................................. 387
V. RIMSKIOT STOICIZAM ................................................................. 390
1. Seneka....................................................................................................... 390
2. Ciceron ................................................................................................... 392
3. Ulpijan ..................................................................................................... 405
VI. FILOZOFIJATA NA SREDNIOT VEK ....................................... 407
1. Hugo Grocius ........................................................................................... 408
VII. BIOLO[KO-RACIONALISTI^KA KONCEPCIJA ZA
PRIRODNOTO PRAVO ................................................................. 413
1. Tomas Hobs .............................................................................................. 414
2. Paskal ...................................................................................................... 427
3. Xon Lok .................................................................................................... 430
4. Tomasius................................................................................................... 442
5. Spinoza .................................................................................................... 442
6. Monteskie ............................................................................................... 448
7. Volter ...................................................................................................... 449
8. Didro ........................................................................................................ 452
9. Tomas Pejn ............................................................................................... 455
10. [openhauer ........................................................................................... 456
11. Herbert Spenser .................................................................................. 465
VIII. NENATURALISTI^KI STRUI VO FILOZOFIJATA NA
PRIRODNOTO PRAVO .................................................................. 467
1. Lajbnic ..................................................................................................... 467
2. Kant .......................................................................................................... 468
3. Hegel ......................................................................................................... 489
4. Ni~e .......................................................................................................... 492
IX. UTILITARISTI^KA PRIRODNOPRAVNA
KONCEPCIJA ......................................................................................... 495
1. Dejvid Hjum .............................................................................................. 496
2. Pol Holbah ............................................................................................. 504
3. Xeremi Bentam ....................................................................................... 513
4. Rudolf Jering ......................................................................................... 517
5. Xon Stjuart Mil .................................................................................... 525
6. Ludvig Foerbah ...................................................................................... 533
G l a v a II
TEORIJA NA POZITIVNOTO PRAVO I PRAVDATA
1. Bentam ...................................................................................................... 542
2. Ostin ........................................................................................................ 543
3. Hans Kelzen ............................................................................................ 546
9

G l a v a III
SOVREMENA FILOZOFIJA NA PRAVOTO
1. Gustav Radbruh ........................................................................................ 564
2. Mauricie Kuson ..................................................................................... 568
3. Aleksandar Ko`ev ................................................................................ 569
4. Xon Rouls ................................................................................................ 573
5. Herbert Hart .......................................................................................... 587
6. Tagendat ................................................................................................... 594
7. Eugen Pusi} ............................................................................................ 601
G l a v a IV
PRAVDATA I OP[TESTVENIOT DOGOVOR
G l a v a V
MO@NI KONSTATACII
VTOR DEL
PRAVDA I PRAVEDNOST
I. POIM NA PRAVDA - PRV ^EKOR .................................................... 647
II. POIM NA PRAVDA - VTOR ^EKOR ................................................ 680
III. POIM NA PRAVDA - TRET ^EKOR ................................................ 695
1. Pravdata e vrednost .............................................................................. 697
2. Pravdata kako vrednost zna~i zavisnost ......................................... 713
3. Strav i nade` - motivi na pravdata .................................................. 715
4. Pravdata kako prikriena zavist ....................................................... 736
5. Naso~enost kon drug ............................................................................. 745
6. Osnovni vidovi pravda ......................................................................... 748
7. Ednakvost ili ramnote`a.................................................................... 750
8. Nepristrasnost ...................................................................................... 768
9. Pravda i milost ..................................................................................... 773
IV.FUNKCIJA NA PRAVDATA ............................................................. 782
V. PROMENLIVOST NA PRAVDATA ................................................. 785
VI. OP[TA I POEDINE^NA PRAVDA ............................................. 789
1. Op{ta pravda .......................................................................................... 790
2. Poedine~na pravda ................................................................................ 792
3. Na~ela na pravdata ............................................................................... 797
4. Pravila na pravdata ............................................................................. 795
VII. SUDIRI NA PRAVOTO I PRAVDATA ....................................... 805
1. Ramni{te na op{toto ........................................................................... 816
2. Ramni{te na poedine~noto ................................................................. 820
VIII. IMA LI PRAVDA? ............................................................................ 851
10

TRET DEL
VLADEEWE NA PRAVOTO
I. FORMALEN KONCEPT NA VLADEEWE NA PRAVOTO ......... 863
1. Koherentnost, potpolnost, odredenost i dejstvo pro futuro
na site pravni akti ................................................................................... 865
2. Na~elo na podelba na vlasta .............................................................. 867
3. Postoewe na ograni~ena i kontrolirana dr`avna vlast ............ 868
4. Javna kontrola na dr`avnata vlast ................................................... 868
5. Dostapnost na sudovite ........................................................................ 868
6. Postoewe na nezavisno i kompetentno sudstvo .............................. 868
7. Pravna sigurnost na ~ovekot i gra|aninot ..................................... 870
7.1. Poim na pravnata sigurnost ..................................................... 870
7.2. Pravnata sigurnost i nejziniot odnos so pravdata i
celishodnosta ................................................................................. 875
8. Na~elo na sudska za{tita protiv zloupotrebita na vlasta i
nadomest na {teta vo slu~aj na takva zloupotreba .................... 886
9. Garantirawe na soodvetna pravnapostapka .................................... 886
II. MATERIJALEN KONCEPT NA VLADEEWETO NA
PRAVOTO ........................................................................................................
1. Primarno zna~ewe na ~ovekovite slobodi i prava ................ 888
2. Pravda i pravednost ...................................................................... 890
Koristena litertura ................................................................................ 893
11

12

PRELUDIUM
13

14

1. PRAVDATA I USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Vo pozitivnite zakoni na edna dr`ava se pomeseni redica normi
za koi se tvrdi deka se doneseni od soodveten organ i soodvetna
procedura i deka ottamu se legalni, no deka toa ne e dovolno dokolku
istite tie normi ne soodvetstvuvaat i so barawata na pravdata koja
najednostavno ka`ano pretstavuva zakon nad sekoj zakon. Ottamu se razbirlivi
i obidite za postojano podobruvawe pozitivnata zakonska
regulativa. Za taa cel, sekoga{ koga }e se po~uvstvuva deka vo sistemot
na normi postojat proma{uvawa za koi mo`e da se ka`e deka ne korespondiraat
so pravdata kako mo{ne delotvorno sredstvo se javuva
obra}aweto do Ustavniot sud so inicijativi {to gi lociraat potrebnite
zakonodavni promeni. Takvata mo`nost {iroko im e dadena na
gra|anite i vo na{iot praven sistem preku t.n. actio popularis so koja sekoj
i sekoga{ mo`e da go ospori seto ona {to go smeta za nepravedna
norma. Vo taa smisla, pred obi~nata moralna svest na gra|anite se postavuvaat
redica tvrdewa, me|u koi za primer gi naveduvame slednive:
1. So ~l. 26 od Zakonot za javno obvinitelstvo se ograni~uvaat
oddelni gra|ani da ne mo`at da bidat imenuvani za javni obviniteli i
zamenici javni obviniteli dokolku se vo brak ili vo rodninska vrska
vo prava linija ili vo strani~na linija do vtor stepen so lica vo nekoe
od ovie zvawa vo isto ili povisoko javno obvinitelstvo ili vo
pravosuden organ so ista stvarna ili mesna nadle`nost ili na advokat
od isto podra~je, so {to se doveduva vo pra{awe negovata soglasnost
so ~l. 9 od Ustavot.
2. So ~l. 4 od Tarifata za nagrada i nadomestok na tro{ocite
za rabotata na advokatite, gra|anite se stavaat vo neednakva polo`ba,
odnosno se vospostavuvale povratno dejstvo, {to ne bilo vo soglasnost
so ~l. 9 od Ustavot.
3. So ~l. 7 st. 1 t. 3 od Zakonot za dr`avjanstvo se vr{i diskriminacija
na licata koi imaat fizi~ki ili psihi~ki mani, a sakaat da
steknat dr`avjanstvo na Republika Makedonija, odnosno za site stranski
dr`avjani, pa i za dr`avjanite na republikite od porane{na SFRJ
se baralo dokaz za psihofizi~kata sostojba, kako {to bilo postapeno
i so soprugata na podnositelot na inicijativata, {to ne bilo vo soglasnost
so Ustavot.
4. ^lenot 5 st. 4 od Odlukata za uslovite, na~inot i kriteriumite
za dodeluvawe stanovi so koi raspolaga Republikata nameneti za
re{avawe na stanbenite potrebi na funkcionerite, rakovodnite rab-
15

otnici i rabotnicite vo republi~kite organi, ne e vo soglasnost so
ustavnoto na~elo na ednakvost na gra|anite nezavisno od nivnata imotna
i op{testvena polo`ba, zatoa {to ne se utvrdeni slu~aite pod koi
pri dodeluvawe na stanovite mo`e da se otstapi od kriteriumite za
ograni~uvawe na goleminata na stanot, nitu pak, se utvrdeni kriteriumite
i okolnostite od koi }e zavisi goleminata na stanot {to bi mu
se dodelil na funkcionerot.
5. Ne e vo soglasnost so Ustavot, toa {to site gra|ani vo Republika
Makedonija se zadol`eni da pla}aat nadomestok za koristewe
na radiodifuzni priemnici vo ednakov iznos - 4% od prose~nata plata
vo stopanstvoto vo Republikata, ne zemaj}i gi pritoa predvid prihodite
po ~len na semejstvoto i te{kata ekonomska polo`ba na oddelni
gra|ani vo Republikata.
6. ^len 24 st. 3 od Odlukata za kanalizacija na podra~jeto na
grad Bitola ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to so nea
gra|anite koi `iveat vo individualni stanbeni zgradi pla}aat nadomestok
za kanalizacija kako i gra|anite koi `iveat vo kolektivni stanbeni
zgradi iako odredena koli~ina na potro{ena voda ne zavr{uva
vo kanalizacija, so {to se naru{uva ustavnoto na~elo na ednakvost.
7. So ~l. 71 od od Zakonot za sudovite, se ograni~uva pravoto na
odreden broj gra|ani da bidat izbrani za sudii i sudii porotnici, odnosno
ova pravo im bilo ograni~eno na bliskite srodnici, {to ne e vo
soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.
8.^len 27 od Zakonot za vrabotuvawe ne e vo soglasnost so ~l. 9
od Ustavot, bidej}i so nego gra|anite se podeleni vo dve globalni kategorii
vo zavisnost od dol`inata na sta`ot na osiguruvawe i toa do 25
godini i pove}e od 25 godini sta` na osiguruvawe.
9. ^len 66 st. 2 od Zakonot za osnovnoto obrazovanie ne e vo soglasnost
so na~eloto na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot, za{to
gi izedna~uvaat nastavnicite - u~itelite so zavr{en pedago{ki fakultet
i pedago{ka akademija so diplomiranite pedagozi, odnosno bilo
predvideno i pedagozite kako nesoodveten kadar da bidat izbrani za
nastavnici vo oddelenska nastava, iako spored ~l. 66 st. 1 tie bile tretirani
kako stru~ni rabotnici, a fakultetot go zavr{ile po sosema
razli~ni nastavni planovi i programi, {to ne bile soodvetni za izveduvawe
na oddelenska nastava.
10. Poradi toa {to korisnicite na socijalna pomo{, so Odluka
na vladata, se podeleni na gradski i selski (primaat pomal iznos na
socijalna pomo{ od `itelite vo gradovite) se o{tetuvaat `itelite
na selata, a toa e vo sprotivnost so na~eloto na ednakvost na gra|anite,
utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot.
11. Propi{uvaweto obvrska {teda~ite ~ij {teden vlog e povisok
od 1.350.000,00 denari da go doka`uvaat potekloto na {tedniot
vlog, ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to so propi{uvaweto
edna kategorija {teda~i da go doka`uvaat potekloto na {tednite
16

vlogovi se povreduva pravoto na sopstvenost i {teda~ite se doveduvaat
vo neednakva polo`ba.
12.Odredbata od ~l. 27 st. 1 i 2 od Zakonot za vrabotuvaweto i
osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, ja ograni~uva slobodata na rabota
i pristapnosta na site dr`avjani na Republika Makedonija do rabotnite
mesta, odnosno dr`avjanite gi deli na povlasteni i diskriminirani.
Toa {to so Zakonote uredeno deka agencija za posreduvawe za
vrabotuvawe vo zemjata so naplata mo`e da osnova lice koe ima najmalku
VI stepen stru~na podgotovka kako i deka licata koi rabotat na
posreduvawe za vrabotuvawe vo agencijata isto taka treba da imaat najmalku
VI stepen stru~na podgotovka ne bilo vo soglasnost so ~l. 9 od
Ustavot.
13. So Zakonot za praznicite gra|anite na Republika Makedonija
se delat po verska osnova i se vr{i nivno selektirawe i razli~no
tretirawe, taka {to se opredeluvawe razli~ni denovi za praznuvawe
na verskite praznici na pripadnicite na hristijanskata, islamskata i
evrejskata veroispovest, so {to se sozdava neednakvost, poradi {to se
povreduva ~l. 9 od Ustavot. Osven toa, opredeluvaweto da ne se rabotat
i da se praznuvaat denovi na tri verski zaednici, a ne i na drugi verski
zaednici koi postojat i egzistiraat vo Republika Makedonija, gi
stavaat vo neednakva polo`ba pred zakonot.
14. So toa {to, na diplomiranite studenti na Fakultetot za bezbednost
i op{testvena samoza{tita pri Univerzitetot "Kiril i
Metodij" od Skopje ne im se ovozmo`uva da polagaat pravosuden ispit
se povreduva na~eloto utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot.
15. Mo`nosta pretsedatelot na Republikata, bez sproveduvawe
na postapka za pomiluvawe, a toa zna~i po slobodna ocena ili li~no
ubeduvawe, da vr{i pomiluvawe, ne e vo soglasnost so ustavnoto na~elo
na ednakvost na gra|anite od ~l. 9 od Ustavot.
16. So ~l. 17 st. 1 i 2 i ~l. 193-6 od Zakonot za penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe se utvrduvaat razli~ni uslovi za ostvaruvawe
na starosna penzija za ma` i `ena, odnosno razli~ni uslovi za
utvrduvawe na penziskata osnovica za ma` i `ena, {to ne e vo soglasnost
so ~l. 9 od Ustavot.
17. Ustavnata garancija za ednakvosta na gra|anite vo slobodite
i pravata i ednakvosta na gra|anite pred Ustavot i zakonite go obvrzuva
zakonodavecot dosledno da gi sprovede i so konkretnoto normirawe
na krivi~nopravnata za{tita na ugledot i ~esta na gra|anite da
obezbedi nivna za{tita pod ednakvi uslovi i na ist na~in. Osporenite
odredbi od KZ gi povreduvaat ovie ustavni na~ela zatoa {to krivi~niot
progon za krivi~nite dela predvideni vo ~l. 172, 173 i 174 od
Krivi~niot zakonik za opredelena kategorija na gra|ani, zavisno od
nivnata op{testvena polo`ba i funkcijata {to ja vr{at, se vr{i po
predlog na o{teteniot ili po slu`bena dol`nost, a ne po privatna
tu`ba kako i za drugite gra|ani na Republika Makedonija. So ogled na
17

toa {to spored osporenite odredbi krivi~noto gonewe go prezema javniot
obvinitel razli~niot na~in na pokrenuvawe na krivi~nata postapka
za isti krivi~ni dela i koga e vo pra{awe isto za{titno dobro,
vospostavuva neednakvost me|u gra|anite i obezbeduva povlastena polo`ba
na opredelena kategorija gra|ani zavisno od nivnata op{testvena
polo`ba. So prezemaweto na krivi~noto gonewe od strana na javniot
obvinitel za isti krivi~ni dela, so osporenite odredbi gra|anite
se stavaat vo neednakva polo`ba i vo pogled na rokovite predvideni
za podnesuvawe na privatnata tu`ba, odnosno po predlog ili po slu-
`bena dol`nost, vo pogled na tro{ocite (gra|aninot gi podnesuva sam
tro{ocite, dodeka koga krivi~noto gonewe go vr{i javniot obvinitel
tro{ocite pa|aat na tovar na Buxetot na Republika Makedonija, sam
da si sobira dokazi za faktite bitni za pravilno presuduvawe i drugo).
Od druga strana, na ovaa kategorija gra|ani im bilo skrateno pravoto
samostojno da ja ostvarat krivi~nopravnata za{tita od napad na
nivniot li~en integritet, pa spored toa tie se "deprivelegirani,"
odnosno im se skrateni prava {to gi u`ivaat site gra|ani.
18. So Zakonot za pravata na pretsedatel na Republika Makedonija
po prestanuvawe na funkcijata se povreduva na~eloto na ednakvost
na gra|anite predvideno vo ~l. 9 od Ustavot.
19. Odredbata 18-a st. 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot
red i mir ne e vo soglasnost so ~l. 9, 11 i 19 od Ustavot so koi se
garantira ednakvosta na gra|anite bez ogled na politi~koto uveruvawe,
moralniot integritet i slobodata na veroispovesta. Se smeta
deka taa odredba e relikt od minatoto i deka ne postoi kriterium po
koj nekoe lice, vo povoeniot period, mo`e da se ozna~i kako neprijatel
na NOB ili na op{testveno-politi~koto ureduvawe na Republika
Makedonija, a se pra{uva koj "faktor" toa bi mo`el da go utvrdi.
20. So odredbata od ~l. 60 st. 1 od Zakonot za semejstvo, deteto e
ograni~eno vo pravoto da mo`e da vodi postapka za utvrduvawe na tatkovstvo,
dodeka liceto koe se smeta za tatko e neograni~eno da vodi
postapka za utvrduvawe na tatkovstvo nezavisno od vozrasta na deteto.
Spored toa, re{enijata sodr`ani vo zakonot go doveduvaat vo neramnopravna
polo`ba deteto vo odnos na liceto koe se smeta za tatko na deteto
{to e sprotivno na ~l. 9 od Ustavot.
21. So predviduvawe dodatokot za posebni uslovi za civilnite
lica da iznesuva 20% a za voenite lica 30% od osnovnata plata, se povreduva
na~eloto na ednakvost, zagarantirano so Ustavot na Republika
Makedonija.
22. So predviduvaweto prioritet pri rasporeduvawe da mu se
dava samo na edna kategorija na rabotnici (nastavnicite, a ne i nadrugite
profili, profesii), koi `iveat vo grad a rabotat podolgo na
selo, a ne i na onie koi {to `iveat vo selo, a rabotat podolgo vo drugo
selo, mo`ebi pooddale~eno i od onoj {to `ivee vo grad, se povreduva
18

na~eloto na ednakvost utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija,
od pri~ini {to gra|anite se staveni vo neednakva polo`ba,
odnosno se delat na nastavnici i drugi, odnosno gra|ani od grad i gra|ani
od selo, pri {to prioritet imaat onie od gradot.
23. ^len ~l. 17 st. 1 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvaweo ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to gra|anite
gi stava vo neednakva polo`ba po odnos na polot.
24. Odredbata od ~l. 38-d od Krivi~niot zakonik e vo sprotivnost
so ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija, od pri~ina {to so
nea se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost na gra|anite pred Ustavot
i zakonite. Imeno, so osporenata odredba od Zakonot se pravi razlika
me|u gra|anite po osnov na imotnata sostojba, taka {to "bogatite"
storiteli na krivi~ni dela na koi im bila izre~ena kazna zatvor
do edna godina se stavaat vo nadredena polo`ba vo odnos na "siroma{nite"
storiteli na koi isto taka im e izre~ena kazna zatvor do
edna godina. Osven toa, slobodata e ne{to najsveto za sekoj gra|anin
bez razlika na pol, rasa, boja na ko`a, nacionalno i socijalno poteklo,
politi~ko i versko uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba
i vo nikoj slu~aj ne smee da se pravi razlika me|u gra|anite - storiteli
na krivi~nite dela koga e vo pra{awe slobodata. Imeno, so osporenata
zakonska odredba se vr{i diskriminacija po osnov na imotnata
polo`ba.
25. So odredbite od Zakonot za pratenici se povreduva ustavnoto
na~elo na ednakvost i ustavnoto na~elo na socijalna pravednost zatoa
{to pratenicite vo pogled na pravoto i visinata na starosnata
penzija se izdvojuvaat kako posebna kategorija na gra|ani koi samo
poradi nivniot status i polo`ba vo op{testvoto se izdvojuvaat od sistemot
na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe so {to se vospostavuva
nov sistem za ostvaruvawe na pravoto na penzija na pratenicite. 1
1
Osporeniot ~l. 40 od Zakonot za pratenicite ne se vo soglasnost so
~l. 9 st. 1 od Ustavot, zatoa {to poa|aj}i od ovaa ustavna imperativna odredba
zakonodavecot e dol`en pri ureduvaweto na uslovite za ostvaruvaweto na
pravoto na penzija pratenicite da gi stavi vo ista i ednakva polo`ba so site
drugi gra|ani koi ostvaruvaat pravo na penzija. Tokmu poradi toa {to so osporeniot
~len se propi{uva poinakva i razli~na polo`ba (privilegirana)
samo za edna kategorija na gra|ani, a ne op{tata {to e propi{ana za site gra-
|ani so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se povreduvalo i
na~eloto na vladeewe na pravoto kako temelna vrednost na ustavniot poredok.
Odredbite od ~l. 40, 41 i 42 od Zakonot za pratenicite ne se vo soglasnost
so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to so niv se opredeluvale povolnosti {to ne
se rezultat od uslovite za rabota koi bi se kategorizirale so zgolemen psi-
19

26. So predviduvaweto pretsedatel na ispitna komisijaza voza~
i ispituva~ na teoretski del da bide lice samo od opredeleni struki
(tehni~ki fakultet - soobra}ajna nasoka, policiska akademija, praven
ili pedago{ki fakultet) se stavaat vo neramnopravna polo`ba licata
od drugite struki koi rabotat vo ispitni komisii na avto {kolite.
27. Srodnik od prv nasleden red kako davatel na do`ivotnoto
izdr`uvawe se doveduva vo neednakva pravna polo`ba vo odnos na srodnik
od istiot nasleden red kako naslednik, odnosno kako primatel na
podarokot, zatoa {to se osloboduva od pla}awe danok samo za delot koj
bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe, dodeka naslednikot i
primatelot na podarokot se oslobodeni od pla}awe danok i za ostanatiot
del od nedvi`niot imot koj mu se prenesuval.
28. Odredbata so koja ~lenovite i vrabotenite vo Komisijata za
hartii od vrednost se oslobodeni od nadomest za posetuvawe na obuka i
polagawe na stru~en ispit, nema ustavna i zakonska osnova, zatoa {to
privilegijata za osloboduvawe od pla}awe nadomest se odnesuva samo
na ~lenovite i vrabotenite vo Komisijata za hartii od vrednost, a ne
za site gra|ani na Republika Makedonija, so {to se povreduva ednakvosta
na gra|anite pred Ustavot i zakonite od ~l. 9 od Ustavot.
29. So ogled na toa {to Ustavot i Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe ne predviduvaat mo`nost Vladata so svoj akt da
vr{i kategorizacija na korisnicite na penzija vo zavisnost od iznosot
na ostvarenata penzija i vrz taa osnova da opredeluva povisok procent
na usoglasuvawe na penziite, Odlukata vo taa nasoka ne e vo soglasnost
so ~l. 9 od Ustavot.
30. ^len 3 st. 3 od Zakonot za komunalni taksi e vo sprotivnost
so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to golem broj gra|ani ~ii doma}instva se
so mal broj na ~lenovi se dovedeni vo neramnopravna polo`ba so onie
gra|ani ~ii doma}instva bile so golem broj na ~lenovi.
31. Toa {to srodnikot od prv nasleden red kako davatel na do`ivotnoto
izdr`uvawe se doveduva vo neednakva pravna polo`ba vo
odnos na srodnikot od istiot nasleden red kako naslednik odnosno
kako primatel na podarokot, zatoa {to se osloboduval od pla}awe danok
samo za delot koj bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe,
dodeka naslednikot i primatelot na podarokot bile oslobodeni od
hofiziiki napor pri raboteweto, kako {to e toa slu~aj so kategorijata osigurenici
vo odbranata i vo organite za vnatre{ni raboti.
^lenovite 40, 41, 42, 43 st. 2, 44 i 45 st. 3 od Zakonot za pratenicite ne
se vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot, zatoa {to uslovite pod koi pratenicite
mo`at da se steknat so predvremena starosna penzija, visinata na predvremenata
starosna, invalidska odnosno semejna penzija, se sosema razli~ni i popovolni
od onie za drugite osigurenici koi gi ostvaruvaat ovie prava soglasno
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
20

pla}awe danok i za ostanatiot del od nedvi`niot imot koj mu se prenesuval,
ne e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.
Navedenite pra{awa se odraz na realnite potrebi za pridvi-
`ivawe kon pravdata, kon legalitetot na normite, kon vladeeweto na
pravoto koi {to gi nametnuva sovremeniot demokratski `ivot. Toa se
pra{awa koi {to zapo~nuvaj}i nekade od osamostojuvaweto na na{ata
dr`ava bile postavuvani pred Ustavniot sud na Republika Makedonija
vrz kogo le`el tovarot da gi dade vistinskite odgovori koi vodat ne
samo kon usovr{uvaweto na na{eto pravo, tuku i kon sozdavawe na
osnovnite pravni maksimi ili principi vrz koi }e se zasnova celokupnata
idna nadgradba na ona {to barem kaj nas }e se vika pravda. Toa
e zada~ata na koja{to treba da odgovorat najistaknatite pravnici izbrani
za sudii vo ovaa vrvna institucija {to ja {titi i garantira ne
samo zakonitosta i ustavnosta na pravnite normi, tuku, soglasno ~l. 9
od Ustavot, i nivnata pravednost. Ispravini pred taa zada~a sudiite
na Ustavniot sud se po~uvstvuvale obvrzani da dadat soodvetni odgovori.
Ad 1. So Odluka U. br. 6/1993 od 28. 04. 1993 godina, Sudot go
ukina ~l. 26 od Zakonot za javnoto obvinitelstvo, vo delot {to predviduva
za javen obvinitel i zamenik javen obvinitel da ne mo`e da
bide imenuvano lice koe na pretsedatel ili sudija na sud so ista stvarna
nadle`nost, kako i na advokat od isto podra~je, mu e bra~en drugar
ili e vo srodstvo vo prava linija ili vo strani~na linija do vtor stepen,
i istovremeno ja zapre postapkata za ocenuvawe na ustavnosta na
~l. 26 od Zakonot, vo delot {to predviduva za javen obvinitel i zamenik
javen obvinitel da ne mo`e da bide imenuvano lice koe na lice vo
nekoe od ovie zvawa vo isto ili povisoko javno obvinitelstvo, ili vo
Javnoto obvinitelstvo na Republika Makedonija mu e bra~en drugar
ili e vo srodostvo vo prava linija ili vo strani~na linica do vtor
stepen.
Obrazlo`enie na Odlukata. "Spored mislewe na Sudot, ~l. 26
od Zakonot pretstavuva ograni~uvawe za vr{ewe na javnoobvinitelska
funkcija za gra|anite koi se vo brak ili vo rodninska vrska so gra|ani
koi vr{at sudska funkcija vo sud so ista stvarna nadle`nost ili se
zanimavaat so advokatura na podra~jeto na deluvawe na javnoto obvinitelstvo.
Poradi toa, Sudot oceni deka vo ovoj del ~l. 26 od Zakonot
ne e vo soglasnost so ~l. 9, 23, 32 i 54 od Ustavot na Republika Makedonija.
Me|utoa, od ~l. 106 od Ustavot proizleguva deka javnoto obvinitelstvo
e edinstven i samostoen dr`aven organ koj gi goni storitelite
na krivi~nite dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela, poradi
{to javnoto obvinitelstvo svojata funkcija ja vr{i vrz principot
na organizaciono edinstvo i vertikalna povrzanost na site organizacioni
edinici na javnoto obvinitelstvo kako edinstven organ. So
ogled na toa, Sudot smeta deka vo zakonskoto ureduvawe na organizirawe
na javnoto obvinitelstvo i ostvaruvaweto na negovite funkcii
21

a~nata i rodninskata vrska na nositelite na taa funkcija mo`e da
se predvidi kako eden od uslovite za ograni~uvawe na nejzinoto vr{ewe,
zaradi obezbeduvawe garancijata za ostvaruvawe na pravata i slobodite
na gra|anite pred toj organ. Poradi toa, Sudot oceni deka takvite
ograni~uvawa predvideni so osporeniot ~len vo zakonot, vo delot
{to se odnesuvaat na javnoto obvinitelstvo, ne se vo nesoglasnost so
navedenite odredbi na Ustavot na Republika Makedonija.
Ad. 2. So Re{enie U. br. 115/1993 od 15. 09. 1993 godina, Sudot ne
povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na ~l. 4 od Tarifata
za nagrada i nadomestok na tro{ocite za rabotata na advokatite,
donesena od Advokatskata komora na Republika Makedonija na 27.
03. 1993 godina ("SV RM," br. 23/1993), spored koj, ako vo tekot na postapkata
se izmenila Tarifata edna{ ili pove}e pati, }e se primeni tarifata
{to e vo sila na denost na presuduvaweto, odnosno odlu~uvaweto.
Od denot na presuduvaweto, odnosno odlu~uvaweto do denot na
isplatata na iznosot na advokatskata nagrada i tro{oci se presmetuva
zakonska kamata. Spored st. 2 na ovoj ~len, neisplatenata nagrada i
tro{oci strankata sekoga{ gi pla}a na advokatot po tarifata {to e
vo sila na denot na pla}aweto (st. 1). So Tarifata se odreduva i visinata
na nadomestokot na tro{ocite i nagradata za dadena pravna pomo{,
odnosno precizno se opredeleni site dejstvija {to advokatite gi
prezemaat vo davaweto na pravnata pomo{. (st. 2).
Obrazlo`enie na Re{enieto. "So ogled na toa {to so osporenata
odredba se utvrduva na~inot za primena na tarifata i za ispolnuvawe
na obvrskite na strankite za nenavremeno pla}awe na nagradata
i tro{ocite za dadenata pravna pomo{, odnosno se utvrduva instrumentarium
so koj se obezbeduva da ne se obezvrednuva trudot na advokatot
za dadenata pravna pomo{, Sudot smeta deka so nea ne se naru-
{uva na~eloto na ednakvosta na graganite, poradi {to oceni deka ne
mo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.
Ad. 3. So Re{enie U. br. 168/1993 od 09. 09. 1993 godina, Sudot ne
povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 7 st. 1 t. 3 od Zakonot
za dr`avjanstvo na Republika Makedonija ("SV RM," br. 67/1992), so
koj se opredeleni uslovite za steknuvawe na dr`avjanstvo so priroduvawe,
odnosno uslovi za steknuvawe na dr`avjanstvo na Republika Makedonija
od strana na stranci, pri {to vo osporenata t. 3 od ovoj ~len
e predvideno liceto {to bara dr`avjanstvo na Republika Makedonija
da e psihofizi~ki zdravo.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Imaj}i go predvid ~l. 29 od Ustavot,
Sudot oceni deka ne postoi ustavna pre~ka so zakon da se utvrdat
posebni uslovi pod koi stranec mo`e da stekne dr`avjanstvo na Republika
Makedonija, a vo tie ramki, kako eden od uslovite da se predvidi
liceto {to bara dr`avjanstvo, da bide psihofizi~ki zdravo. So
ogled na iznesenoto Sudot smeta deka ustavnoto na~elo na ednakvost
22

utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot se odnesuva na gra|anite na Republika
Makedonija, a strancite - slobodite i pravata garantirani so Ustavot
na Republika Makedonija gi u`ivaat pod uslovi utvrdeni so zakon i so
me|unarodni dogovori, {to zna~i, deka za strancite so zakonot mo`at
da se predviduvaat posebni uslovi za steknuvawe na dr`avjanstvo na
Republika Makedonija, vodej}i smetka za pravata garantirani so me|unarodni
dogovori."
Ad. 4. So Odluka U. br. 120/1994 od 21. 12. 1994 godina, Sudot go
ukina ~l. 5 st. 4 od Odlukata za uslovite, na~inot i kriteriumite za
dodeluvawe stanovi so koi raspolaga Republikata nameneti za re{avawe
na stanbenite potrebi na funkcionerite, rakovodnite rabotnici
i rabotnicite vo republi~kite organi ("SV RM," br. 18/1993). So
~l. 5 od Odlukata be{e predvideno pri dodeluvaweto stanovi na koristewe
na funkcionerite, rakovodnite rabotnici i rabotnicite }e se
vodi smetka osobeno za funkcijata, odnosno rabotite i zada~ite {to
gi vr{at i rabotniot pridones vo re{avaweto na rabotite i rabotnite
zada~i, stanbenite uslovi, dol`inata na rabotniot sta`, nere{enoto
stanbeno pra{awe, brojot na ~lenovite na semejnoto doma}instvo,
zdravstvenata sostojba, invalidnost i sli~no. Goleminata na stanot
mo`e da iznesuva do 20m 2 po ~len na semejnoto doma}instvo, po isklu-
~ok za edno~leno semejstvo do 30m 2 , a za dvo~leno do 50m 2 , no ne pove}e
od 100m 2 bez ogled na ~lenovite na semejnoto doma}instvo. Spored osporeniot
st. 4 od ovoj ~len, po isklu~ok, na funkcioner po negovo barawe
mo`e da mu se dodeli pogolem stan, pri {to }e se vodi smetka za karakterot
na funkcijata, odnosno za rabotite i zada~ite {to toj gi
vr{i i za drugite pozna~ajni okolnosti {to se od zna~ewe za vr{eweto
na funkcijata. So osporenata odluka se uredeni i na~inot i postapkata
za dodeluvawe stanovi na koristewe.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "So ogled na toa {to so osporenata
odluka se dodeluvaat stanovi na koristewe vrz koi so zakonito
vseluvawe se steknuva stanarsko pravo, spored misleweto na Sudot na-
~eloto od ~l. 9 od Ustavot ja obvrzuva Vladata pri ureduvaweto na
odnosite, odnosno pri utvrduvaweto na uslovite za ostvaruvawe na ova
pravo tie uslovi da va`at ednakvo za site, bez ogled na nivnata op{testvena
polo`ba, odnosno kako za funkcionerite, taka i za rabotnicite,
poradi {to oceni deka odredbata od na ~l. 5 st. 4 od Odlukata ne e
vo soglasnost so navedenoto ustavno pravo."
Ad. 5. So Re{enie U. br. 135/1995 od 01. 11. 1995 godina, Sudot na
povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za radiodifuzijata ("SV RM," br. 2/
1995), spored koj nadomestokot za koristewe na radiodifuznite priemnici,
korisnikot go pla}a vo visina od 4% od prose~nata plata vo stopanstvoto
vo Republikata, isplatena vo posledniot mesec, objaven od
Zavodot za statistika".
23

Obrazlo`enie na Odlukata. "Od ~l. 33 od Ustavot proizleguva
obvrska za sekoj gra|anin da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi
na na~in utvrden so zakon. Ovaa obvrska ne zavisi od materijalnite
mo`nosti na gra|anite, odnosno gra|anite se dol`ni da ja namiruvaat
ovaa javna dava~ka nezavisno od nivnite materijalni mo`nosti.
Poa|aj}i od toa {to obvrskata za pla}awe na nadomestokot za koristewe
na radiodifuzen priemnik go ima za osnova poseduvaweto na radiodifuzen
priemnik, sekoj gra|anin e dol`en da go pla}a vo ednakov
iznos, poradi {to Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
za soglasnosta na osporenata odredba so ~l. 9 od Ustavot.
Ad. 6. So Re{enie U. br. 206/1995 od 20 . 09. 1995 godina, Sudot
ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta i zakonitosta na ~l. 24 st.
3 od Odlukata za kanalizacija na podra~jeto na grad Bitola, donesena
od Sobranieto na Op{tina Bitola na 12. 12. 1977 godina. Vo ~l. 24 od
Odlukata e utvrdeno deka za koristewe na uli~nata kanalizacija se
pla}a nadomestok. Nadomestokot e utvrden so tarifa koja ja donesuva
Upravata za izgradba i odr`uvawe na komunalni objekti - Bitola vo
soglasnost so Sobranieto na Op{tina Bitola. Vo osporeniot st. 3 e
utvrdeno deka nadomestokot se pla}a spored koli~estvoto na potro{ena
voda, odnosno po ~len na doma}instvoto pri nepostoewe na vodomer.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Od ~l. 9 od Ustavot proizleguva
deka so nego se zabranuva i se isklu~uva sekakva privilegija i oblik
na povlastuvawe od sekoj vid i po bilo koj osnov, odnosno se zabranuva
vospostavuvaweto na osnovni elementi na bilo kakvi razliki me|u lu-
|eto. Od druga strana, pak, so principot na ednakva pravna polo`ba na
subjektite na pazarot se zabranuva za ist vid subjekti na pazarot za ist
praven odnos da im se davaat razli~ni po vid i obem prava i obvrski.
So ogled na toa {to vo ~l. 24 st. 3 od osporenata odluka ne se
pravi razlika dali korisnicite na komunalnite uslugi, odnosno korisnicite
na uli~na kanalizacija `iveat vo individualni ili kolektivni
stanbeni zgradi, tuku kako edinstven kriterium za utvrduvawe
na nadomestokot e potro{enata koli~ina na voda, Sudot oceni deka ne
mo`e da se postavi pra{aweto za negovata soglasnost so ozna~enite
ustavni odredbi i so ~l. 15 od Zakonot za obligacioni odnosi.
Ad. 7. So Re{enie U. br. 277/1995 od 29. 11. 1995 godina, Sudot ne
povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 71 od Zakonot za sudovite
("SV RM," br. 36/1995). Vo osporeniot ~len e predvideno za sudija
ili sudija porotnik da ne mo`e da bide izbrano lice koe so sudijata
ili sudijata porotnik vo istiot sud e vo srodstvo vo prava linija ili
vo strani~na linija do tret stepen ili e negov bra~en drugar.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Vo Ustavot na Republika Makedonija
posebno mesto zazema podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr-
{na i sudska, {to e utvrdeno i kako temelna vrednost na ustavniot poredok
na Republika Makedonija (~l. 8 al. 4). Vo soglasnost so taka izvr{enata
podelba na vlasta soglasno ~l. 98 od Ustavot, sudskata vlast ja
24

vr{at sudovite kako samostojni i nezavisni organi koi sudat vrz osnova
na Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo
soglasnost so Ustavot. Organizacijata na sudstvoto e edinstvena, a vidovite,
nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot,
kako i postapkata pred niv se ureduvaat so zakon, {to se donesuva
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.
Od iznesenite ustavni odredbi proizleguva deka pra{awata za
vidot, nadle`nosta, osnovaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot
na sudovite se ureduvaat so zakon, pa vo tie ramki pravo e na zakonodavecot
da gi utvrdi i posebnite uslovi za izbor na sudii, a pri utvrduvaweto
na tie uslovi za odredena kategorija na gra|ani da utvrdi i
ograni~uvawe za izbor vo ist sud na sudii i sudii-porotnici koi se vo
srodstvo vo prava linija ili vo strani~na linija do tret stepen ili se
vo brak.
Od iznesenite ustavni odredbi, isto taka, prizleguva deka osnovno
na~elo vo vr{eweto na sudiskata vlast e samostojnosta i nezavisnosta
na sudovite.
Na~eloto na nezavisnost i samostojnot vo vr{eweto na sudiskata
funkcija zna~i garancija za objektivno, nepristrasno i sovesno
vr{ewe na sudiskata funkcija koja mora da bide imuna od vlijanieto
na poedinci ili instuticii.
So cel da se obezbedi nezavisnosta vo vr{eweto na sudskata funkcija,
sudovite i pravno i fakti~ki mora da u`ivaat celosna samostojnost.
Takva nezavisnost se obezbeduva pred se so izborot na sudiite
so neograni~en mandat, so sudskiot imunitet i drugi garancii.
Kako edna od garanciite so koja se obezbeduva samostojnosta i
nezavisnosta na sudiite i sudiite porotnici, spored misleweto na Sudot,
pretstavuva i ograni~uvaweto vo ist sud da bidat izbrani sudii i
sudii porotnici koi se vo srodstvo ili vo brak, so {to se onevozmo-
`uva da se vlijae na odredeni sudii od lica izbrani vo istiot sud, koi
koristej}i ja svojata funkcija i rodninskiot odnos se vo polo`ba da
vlijaat pri donesuvawe na odredeni odlu}i.
Sudot smeta i deka soglasno ~l. 23 od Ustavot vr{eweto na javni
funkcii ne e usloveno so ednakvi uslovi, od {to proizleguva deka
sekoj gra|anin pod uslovite utvrdeni so zakon, mo`e da vr{i javna funkcija,
a gra|anite {to se vo brak ili vo rodninski vrski so licata
koi ve}e vr{at sudiska funkcija vo istiot sud objektivno mo`e da se
dovedat vo privilegirana polo`ba, odnosno imaat objektivno popovolni
mo`nosti da vlijaat na donesuvaweto na sudskite odluki, so {to
bi se zagrozila samostojnosta i nepristrasnosta pri donesuvawe na
sudskite odluki.
Sudot, isto taka, smeta deka so osporenata odredba ne se ograni-
~uva pravoto da se vr{i sudiskata funkcija pod ednakvi uslovi, tuku
samo se ograni~uva taa funkcija da se vr{i vo ist sud kade {to ve}e e
25

izbrano lice koe vo srodstvo ili e bra~en drugar na liceto koe konkurira
za izbor na sudija.
So ogled na iznesenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na ~l. 71 od Zakonot so ozna~enite odredbi
od Ustavot i deka so nego ne se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost
utvrdeno vo ~l. 9 od Ustavot.
Ad. 8. So Re{enie U. br. 91/1996 od 17. 04. 1996 godina, Sudot ja
otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~l. 27 od Zakonot za vrabotuvawe ("SV RM," br. 32/1987, 18/
1989, 36/1989, 17/1991, 31/1991, 12/1993 i 78/1993).
Soglasno ~l. 27 od Zakonot, pari~en nadomestok na nevrabotenoto
lice se isplatuva: tri meseci ako ima sta` na osiguruvawe najmalku
devet meseci vo neprekinato traewe ili 12 meseci so prekin vo
poslednite 18 meseci; pet meseci ako ima sta` na osiguruvawe 15 meseci
vo neprekinato traewe ili 24 meseci so prekin vo poslednite tri
godini; sedum meseci ako ima sta` na osiguruvawe 30 meseci vo neprekinatoto
traewe ili 50 meseci so prekin vo poslednite pet godini; devet
meseci ako ima pet-sedum godini sta` na osiguruvawe; dvanaeset
meseci ako ima sedum-deset godini sta` na osiguruvawe; ~etirinaeset
meseci ako ima 10-13 godini sta` na osiguruvawe; {esnaeset meseci
ako ima 13-16 godini sta` na osiguruvawe; sedumnaeset meseci ako ima
16-19 godini sta` na osiguruvawe; dvaeset i eden mesec ako ima 19-22
godini sta` na osiguruvawe i dvaeset i ~etiri meseci ako ima 22-25
godini sta` na osiguruvawe. Na nevrabotenoto lice koe ima pove}e od
25 godini sta` na osiguruvawe, pari~niot nadomestok mu se isplatuva
do negovoto vrabotuvawe odnosno do nastapuvaweto na nekoi od osnovite
za prestanok na pravoto na pari~en nadomestok.
Oobrazlo`enie na Re{enieto. So Re{enie U. br. 54/1996 od 28.
02. 1996 godina, Sudot ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na
~l. 27 od Zakonot za vrabotuvawe. Pritoa, Sudot oceni deka vrabotenite
imaat pravo na materijalna obezbedenost za vreme na privremena
nevrabotenost i deka ova nivno pravo kako i drugite prava od raboten
odnos se ureduva so zakon i so kolektivni dogovori. Spored toa, pravo
e na zakonodavecot, ureduvaj}i go ova pravo da utvrdi i uslovi pod koi
}e se isplatuva pari~niot nadomestok. Pritoa, zakonodavecot so osporeniot
~l. 27 od Zakonot, nikomu ne mu go uskratil pravoto na pari~en
nadomestok, tuku go opredelil vremeto za koe se isplatuva ovoj nadomestok
vo zavisnost od dol`inata na sta`ot na osiguruvaweto. So ogled
na toa {to vremetraeweto na isplatata na pari~niot nadomestok e
vrzano so dol`inata na sta`ot na osiguruvawe i deka va`i za site korisnici
na ova pravo, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
za soglasnosta na ~l. 27 od Zakonot so ~l. 32 st. 1 od Ustavot.
...Od navedenoto proizleguva deka zakonodavecot so osporeniot
~l. 27 od Zakonot, nikomu ne mu go uskratuva pravoto na pari~en nadomestok
za vreme na privremena nevrabotenost, tuku opredeluvaj}i go
26

vremeto za koe se isplatuva ovoj nadomestok, kako edinstven kriterium
ja imal dol`inata na sta`ot na osiguruvaweto. Imaj}i predvid
deka ovoj kriterium va`i za site korisnici na ova pravo, Sudot smeta
deka ne se postavuva pra{aweto za neednakvost na gra|anite po bilo
koj osnov.
So ogled na toa {to Sudot ja cenel ustavnosta na ~l. 27 od Zakonot
vo odnos na negovata soglasnost so ~l. 32 st. 1 od Ustavot i ne povel
postapka, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe nitu vo odnos na
negovata soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.
Ad. 9. So Re{enie U. br. 111/1996 od 29. 05. 1996 godina, Sudot ne
povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 66 st. 2 od Zakonot za
osnovnoto obrazovanie ("SV RM," br. 44/1995). Vo ~l. 66 od Zakonot se
utvrdeni uslovite za ostvaruvawe na vospitno-obrazovnata dejnost vo
osnovnoto obrazovanie, pri{to vo st. 1 na ovoj ~len e predvideno deka
ovaa dejnost ja ostvaruvaat nastavnici, stru~ni rabotnici (pedagog,
psiholog, defektolog, socijalen rabotnik, bibliotekar) i vospituva-
~i. Od ovaa odredba e vidno deka pedagozite se svrsteni vo stru~ni rabotnici.
Me|utoa, vo osporeniot st. 2 na ~l. 66 od Zakonot e predvideno
deka nastavnik odnosno u~itel vo oddelenska nastava mo`e da bide
lice so zavr{en pedago{ki fakultet, filozofski fakultet - institut
za pedagogija i pedago{ka akademija - oddelenska nastava. Spored
st. 9 na ovoj ~len stru~en rabotnik vo osnovnoto u~ili{te mo`e da
bide lice so soodvetno vi{e odnosno visoko obrazovanie.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Sobranieto na Republika Makedonija
mo`e da donesuva zakoni, me|u drugoto, i za ureduvawe na odnosi
povrzani so ostvaruvaweto na pravoto na ~ovekot i gra|aninot na osnovno
obrazovanie. Zaradi posebniot karakter na vospitnoobrazovnata
dejnost postoi ustavna mo`nost so zakon da se propi{at uslovite pod
koi mo`e da se izveduva vospitnoobrazovnata dejnost vo osnovnoto
obrazovanie, vo smisla na utvrduvaweto na stru~nata podgotovka na
nastavnicite. Vo taa smisla, so Zakonot za osnovnoto obrazovanie, pokraj
drugoto, se ureduva deka taa dejnost vo osnovnoto obrazovanie
mo`at da ja vr{at u~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~ite.
Ponatamu, se utvrduvaat uslovite i na~inot na izborot
na tie lica.
Pritoa, spored misleweto na Sudot, rabota e na celesoobraznost
koj stepen i koj vid na obrazovanie }e bide odreden za vr{ewe
vospitnoobrazovna dejnost vo oddelenska nastava, odnosno dali za
vr{ewe na ovaa dejnost }e bide opredelen samo eden, dva ili i pove}e
stepeni i vidovi na obrazovanie. Spored toa, dali odreden vid na
obrazovanie e soodveten za izveduvawe na vospitno obrazovnata dejnost
vo osnovnoto obrazovanie e pra{awe {to go ocenuva zakonodavecot.
Od tie pri~ini, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto
za ustavnosta na osporenata zakonska odredba.
27

Ponatamu, trgnuvaj}i od pravoto na zakonodavecot da gi utvrdi
uslovite za vr{ewe na vospitnoobrazovnata dejnost, Sudot smeta deka
so Zakonot pod ednakvi uslovi e dadena mo`nost na site gra|ani {to
gi ispolnuvaat predvidenite uslovi da vr{at vospitno obrazovna dejnost,
so {to ne se povreduva ustavnoto na~elo na ednakvost utvrdeno
vo ~l. 9 od Ustavot.
Ad. 10. So Re{enie 231/1996 od 29. 01. 1997 godina, Sudot ne povede
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 2 od Odlukata za kriteriumite,
nivoata, na~inot i postapkata za utvrduvawe i ostvaruvawe
na socijalna pomo{, donesena od Vladata na Republika Makedonija
("SV RM," br. 31/1996). ^len 2 od osporenata odluka predviduva presmetuvawe
na nivoto na socijalnata pomo{ spored brojot na ~lenovite
na doma}instvoto i spored lokacijata, koja {to lokacija mo`e da bide
vo gradski ili vo selski podra~ja. Vo ~l. 3 od istata odluka e utvrdena
osnovicata na socijalnata pomo{ koja {to iznesuva 1.812,00 denari mese~no
za doma}instvata koi `iveat vo gradovite i 1.482,00 denari mese~no
za doma}instvata koi `iveat vo selata.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Sudot najde deka preku predvideniot
kriterium za utvrduvawe na nivoto na socijalnata pomo{ preku
lokacijata na doma}instvoto, ne se povreduva ~l. 9 od Ustavot, nitu
pak drugite ustavni odredbi so koi se garantiraat ekonomskite i socijalnite
prava na ~ovekot i gra|aninot. Imeno, gri`ata za socijalnata
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite e objektivno uslovena
od ekonomskata mo} na dr`avata i od na~eloto na socijalnata pravednost.
Dol`nost e na Republikata, vo ramkite na ekonomskite mo`nosti,
da obezbedi socijalna pomo{ na {to pogolem broj na korisnici
koi se na{le vo situacija na potreba od takva pomo{. Sledstveno na
ova, so Programata za za{tita na socijalno zagrozenoto naselenie za
1996 godina i so osporenata odluka, Vladata, vrz osnova na statisti~ki
podatoci dobieni od Zavodot za statistika na Republika Makedonija,
gi utvrdila minimalnite tro{oci za `ivot na godi{no nivo, koi {to
tro{oci, spored analizata na statisti~kite podatoci, se razli~ni za
doma}instvata koi `iveat vo gradovite od tro{ocite na doma}instvata
koi `iveat vo selata, poradi {to e utvrdeno i razli~no nivo na socijalna
pomo{ vo zavisnost od lokacijata na doma}instvoto. Preku
navedeniot na~in na utvrduvawe na nivoto na socijalnata pomo{ ne
doa|a do povreda na na~eloto na ednakvosta na gra|anite vo slobodite
i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i
socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i
op{testvenata polo`ba, nitu pak na na~eloto na ednakvosta na gra|anite
pred Ustavot i zakonite. Naprotiv, na ovoj na~in dr`avata obezbedila
eden objektiven kriterium za utvrduvawe na nivoto na socijalnata
pomo{ koja {to spored svojata su{tina ne se ispla}a pau{alno,
tuku treba da gi zadovoluva stvarnite minimalni potrebi na doma}i-
28

nstvata koi se na{le vo situacija da koristat vakva pomo{, a vo ramkite
na ekonomskite mo`nosti na dr`avata.
Ad. 11. So Odluka U. br. 166/1997 od 28. 01. 1998 godina, Sudot go
ukina ~l. 4 od Zakonot za obezbeduvawe sredstva vo forma na kredit za
predvremena isplata na del od pobaruvawata na gra|anite po osnova na
{tedni vlogovi ("SV RM," br. 35/1997), so koj se utvrduvaat obemot i
izvorite za obezbeduvawe sredstva vo forma na beskamaten kredit {to
go dava dr`avata preku koj bi se izvr{ila predvremena isplata na
{tednite vlogovi na gra|anite od {tedilnicite "TAT", "ALFA S" i
"LAVCI" spored opredeleni uslovi, potoa rokot na vra}awe na kreditot
i tehnikata na isplatata. Vo osporeniot ~l. 4 st. 1 i 2 od Zakonot,
se utvrduva deka za {teden vlog pogolem od 1.350.000,00 den. pravoto
na predvremena isplata spored ovoj zakon se ostvaruva so prethodno
doka`uvawe na potekloto na sredstvata deponirani vo {tedilnicata
so dokumenti od opredelen vid {to se podnesuvaat do ste~ajniot
upravnik.
Od obrazlo`enieto na Odlukata. So ogled na toa {to vo osporeniot
~l. 4 od Zakonot e propi{ano deka za ostvaruvawe na pravata
od zakonot {teda~ite ~ij {teden vlog e povisok od 1.350.000,00 denari
treba da go doka`uvaat potekloto na {tedniot vlog, iako se vo ista
polo`ba so drugite {teda~i vo pogled na kriteriumite za primena na
Zakonot, Sudot oceni deka so toa se sozdava neednakvost pome|u {teda~ite
po osnov na imotnata polo`ba.
Ad. 12. So Odluka U. br. 183/1997 od 24. 12. 1997, Sudot go ukina
~l. 27 st. 1 od Zakonot za vrabotuvaweto i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost
("SV RM," br. 37/1997) vo delot: "ima najmalku VI stepen
stru~na podgotovka." Spored ~l. 27 st. 1 od Zakonot, agencija za posreduvawe
za vrabotuvawe vo zemjata so naplata, mo`e da osnova lice koe
e dr`avjanin na Republika Makedonija, ima najmalku VI stepen stru~na
podgotovka i raspolaga so pogodni rabotni prostorii vo soglasnost so
zakon.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Odredbata od Zakonot spored
koja za osnova~ot se predviduva uslov da ima najmalku VI stepen stru-
~na podgotovka, Sudot oceni deka ja ograni~uva slobodata na pretpriemni{tvoto
na osnova~ot, koj vo konkretniot slu~aj e pretpriema~,
nadvor od mo`nostite za ograni~uvawe na slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto
utvrdeni so Ustavot. Imeno, osnova~ na agencija za posreduvawe
pri vrabotuvawe mo`e da bide sekoj gra|anin so bilo kakvo
obrazovanie koj }e ima obvrska da vraboti vo agencijata lica so soodvetna
stru~na podgotovka. Vo taa smisla se i odredbite od zakonot
spored koi odobrenie za vr{ewe na posreduvawe za vrabotuvawe so naplata
dava ministerot nadle`en za rabotite na trudot. Ova odobrenie
mo`e da bide odzemeno ako se utvrdi deka posreduvaweto se vr{i sprotivno
na odredbite na zakonot, a uvidot vo raboteweto na agenciite go
vr{i Ministerstvoto nadle`no za rabotite na trudot.
29

Ad. 13. So Re{enie U. br. 122/1998 od 07. 10. 1998, Sudot ne povede
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 4 od Zakonot za praznicite
na Republika Makedonija ("SV RM," br. 21/1998), spored koj se
praznuvaat i nerabotni se: prviot den na Bo`i} i vtoriot den na Veligden
za vernicite od hristijanskata veroispovest, prviot den na Ramazan
Bajram i prviot den na Kurban Bajram za vernicite od islamskata
veroispovest, prviot den na Jom Kipur za pripadnicite na evrejskata
zaednica.
Obrazlo`enie na Re{enieto. Imaj}i predvid deka pripadnicite
na razli~ni verski zaednici imaat razli~ni vrednosti vo koi veruvaat
ili, pak, veruvaat vo isti vrednosti no so razli~en prioritet,
kako i deka takvata sodr`inska razli~nost predizvikuva razli~no manifestirawe
na veruvaweto, odnosno razli~ni denovi na slavawe na
verskite vrednosti, proizleguva deka predviduvaweto (vo ~l. 4 od Zakonot)
razli~ni denovi da se nerabotni i da se praznuvaat od strana na
razli~ni verski zaednici e tokmu po su{tina obezbeduvawe ednakvost
na gra|anite po verska osnova (sekoj gi slavi svoite vrednosti).
[to se odnesuva, pak, do navodot vo inicijativata deka ~l. 4 od
Zakonot sozdava neednakvost pome|u hristijanskata, islamskata i
evrejskata veroispovest, od edna strana, i drugite verski zaednici vo
Republika Makedonija, od druga strana, i deka toa go pravi taka {to
opredeluva da ne se rabotat i da se praznuvaat samo praznicite zna~ajni
za prvite tri verski zaednici, Sudot oceni deka inicijativata ne
go doveduva vo pra{awe slaveweto na verskite praznici na trite verski
zaednici, tuku bara i drugite verski zaednici da imaat pravo da gi
slavat svoite praznici, a toa zna~i Sudot da ja dopolni osporenata zakonska
odredba, {to ne e vo nadle`nost na Ustavniot sud.
Ad. 14. So Re{enie U. br. 87/1999 od 07. 07. 19999, Sudot ne povede
postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 1 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za pravosudniot ispit ("SV SRM," br. 26/
1980 i 7/1988). So izvr{enite izmeni na ~l. 1 od Zakonot za pravosudniot
ispit osporenata odredba glasi: "pravosudniot ispit se polaga
zaradi proverka na stru~nata sposobnost na diplomiranite pravnici
na praven fakultet za samostojno vr{ewe na opredeleni dol`nosti,
raboti i zada~i."
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Imaj}i gi predvid ustavnite
odredbi kako i celinata na Zakonot za polagawe na pravosudniot
ispit, Sudot smeta deka pravosudniot ispit e stru~en ispit i ima za
cel proverka na stru~nite sposobnosti na diplomiranite pravnici na
pravniot fakultet za vr{ewe na opredeleni raboti i zada~i koi se
to~no utvrdeni so zakonot. Imeno, proverkata na stru~nite sposobnosti
preku polagawe na pravosudniot ispit se vr{i od predmetite koi
se zastapeni vo tekot na {koluvaweto na studentite na pravniot fakultet.
Studentite, odnosno diplomiranite pravnici na Fakultetot za
bezbednost studiraat. odnosno polagaat po drugi planovi i programi.
30

Vo planovite i programite za studentite na pravniot fakultet
i na Fakultetot za bezbednost vidno e deka samo odreden broj na predmeti
se istovetni na dvata fakulteti, pri{to predmetite {to se zastapeni
na dvata fakulteti, na Fakultetot za bezbednost se zastapeni
so pomal broj na ~asovi.
Spored toa, pravo e na zakonodavecot da opredeli kakva prethodna
stru~na podgotovka e potrebna, odnosno da opredeli koi diplomirani
studenti od koi fakulteti mo`at da go polagaat pravosudniot
ispit kako stru~en ispit koj e uslov za obavuvawe na opredeleni raboti
i rabotni zada~i.
Imaj}i go predvid iznesenoto, Sudot smeta deka so utvrduvaweto
deka pravo da polagaat pravosuden ispit imaat diplomiranite pravnici
na pravniot fakultet, a ne i diplomiranite pravnici na Fakultetot
za bezbednost i OSZ ne se povreduvaat navedenite na~ela na
ednakvost i dostapnost na obrazovanieto na sekogo pod ednakvi uslovi.
Ad. 15. So Re{enie U. br. 144/1999 od 15. 09. 1999, Sudot ne povede
postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 11 od Zakonot za pomiluvawe
("SV RM," br. 20/ 1993). So ~l. 11 od Zakonot e opredeleno pretsedatelot
na Republikata po isklu~ok da mo`e da dava pomiluvawe i bez
sproveduvawe na postapka za pomiluvawe propi{ana so ovoj zakon koga
e toa od interes za Republikata, ili koga posebni okolnosti {to se
odnesuvaat na li~nosta i na krivi~no delo uka`uvaat deka e toa opravdano.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "So ogled na toa {to so ~l. 11 od
Zakonot se opredeluvaat osnovite (dve situacii) i ramkite (dr`aven
interes ili specifi~ni okolnosti) na pravata i dol`nostite na {efot
na dr`avata, vo vrska so pomiluvaweto, takvata odredba ima ustavna
osnova na navedenite ~lenovi od Ustavot, pa analogno na toa zakonskata
odredba ne e vo nesoglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 (vladeeweto na
pravoto), ~l. 51 st. 1 (opredelbata za soglasnost na zakonite so Ustavot)
i ~l. 79 st. 3 od Ustavot (ovlastuvawata na {efot na dr`avata da
se opredeli so Ustavot i so zakon). Isto taka, zakonskata odredba ne e
vo nesoglasnost ni so ~l. 9 od Ustavot (na~eloto na ednakvost) bidej}i
sekoj subjekt koj }e se najde vo eden od navedenite dve situacii, mo`e
da bara pomiluvawe po toj osnov bez sproveduvawe na voobi~aenata postapka,
a toa {to za edni gra|ani e propi{ana redovna postapka, a za
drugi nema takva postapka, posledica e na razli~ni situacii, pa nema
neednakvost ako postojat razli~ni pravila za razli~ni situacii.
Ad. 16. So Re{enie U. br. 197/2000 od 21. 03. 2001, Sudot ne povede
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 17 st. 1 i 2 i ~len 193-6
od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br.
80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000 i 5/2001). Vo
osporeniot ~l. 17 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka osigurenikot steknuva
pravo na starosna penzija koga }e napolni 64 godini `ivot (ma`)
odnosno 62 godini `ivot (`ena) i najmalku 15 godini penziski sta`.
31

Vo st. 2 na ovoj ~l. od Zakonot e predvideno deka vo preodniot period
od 1. 09. 2000 do 31. 12. 2001 godina (ma`) odnosno do 31-12-2007 godina
(`ena) starosnata granica za steknuvawe pravo na starosna penzija
postepeno se zgolemuva za 6 meseci sekoja godina, pri {to se zadr`uva
razli~nata starosna granica za ma` i `ena. Vo ~l. 193-6 od Zakonot e
utvrdeno deka starosnata penzija za osigurenicite od ~l. 11, 12 i 13 od
ovoj zakon koi bile opfateni vo zadol`itelnoto penzisko osgiruvawe
do 1. 09. 2001 godina i koi ne izbrale da se vklu~at vo zadol`itelnoto
kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe i imaat ispolnet penziski
sta` od najmalku 15 godini, se utvrduva od penziskata osnova zavisno
od dol`inata na penziskiot sta` i iznesuva odreden procent i toa
za ma` po~nuvaj}i od 15 do 40 godini penziski sta` za ostvaruvawe na
penziska osnovica od 80%, a za `ena od 15 do 35 godini sta` za 80%
penziska osnovica.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Sudot smeta deka vo konkretniot
slu~aj razlikite vo pravata {to proizleguvaat od toa dali osigurenikot
e ma` ili `ena, ne go naru{uvaat principot na ednakvost na
gra|anite, nitu sodr`at diskriminatorski odnos kon osigurenicite od
ma{ki pol, tuku vsu{nost pretstavuvaat spravedlivo re{enie poradi
ponepovolnata polo`ba na `enata vo odnos na ma`ot koja proizleguva
od nejzinata posebna polo`ba vo ostvaruvaweto na ulogata na maj~instvo.
Vo taa smisla skratuvaweto na rabotniot vek na `enata - rabotnik
za ostvaruvawe na pravoto na starosna penzija e vo funkcija na
ostvaruvawe na ednakvost so ma`ot. So ogled na iznesenoto, Sudot
oceni deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 17
st. 1 i 2 i ~l. 193-b od Zakonot so Ustavot na Republika Makedonija."
Ad. 17. So Odluka 220/2000 od 30. 05. 2001, Sudot go ukina ~l. 184
st. 3 od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996 i 80/1999). Spored
~l. 184 st. 2 od Krivi~niot zakonik, ako delata od ~l. 172, 173 i 174 se
storeni sprema pretsedatelot na Republika Makedonija vo vrska so
vr{eweto na negovata funkcija, goneweto se prezema po predlog. Soglasno
~l. 184 st. 3 od istiot zakonik, ako delata od ~l. 172, 173 i 174 se
storeni sprema lice koe se nao|a na kandidatskata lista, za vreme na
izborite ili neposredno pred glasaweto, vo vreme koga ona {to se
iznesuva ili prenesuva ne mo`elo da bide javno negirano, goneweto se
prezema po slu`bena dol`nost. Spored ~l. 184 st. 4 od Zakonikot, ako
delata od ~l. 172, 173 i 174 se storeni sprema dr`aven organ ili negov
pretstavnik, sprema slu`beno ili voeno lice, vo vrska so nivnata
slu`ba ili ostvaruvawe na nivnata funkcija, goneweto se prezema po
predlog.
Obrazlo`enie na Odlukata. Pravoto na ednakvost koe Ustavot
go izrazuva preku garancijata deka gra|anite se ednakvi nezavisno od
polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo,
politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba
i deka gra|anite se ednakvi pred zakonite, e edno od najzna~ajnite
32

prava i kako takvo pretstavuva i temelna vrednost na ustavniot poredok
na Republikata i po svojata su{tina gi negira diskriminacijata,
privelegiite, povlastuvawata od sekakov vid i po site osnovi. Ramnopravnosta
i ednakvosta, nezavisno od op{testvenata polo`ba e obvrska
za dr`avata vo normativnoto ureduvawe na odnosite vo op{testvoto
da ne dopu{ti diskriminacija, nitu privilegii po osnov na obrazovanie,
imotna polo`ba nitu po osnov na funkcija. Principot "site
se ednakvi pred zakonot, posebno go obvrzuva zakonodavecot so zabrana
vo zakonite da vnesuva odredi so koi se pravi razlika me|u lu|eto,
kako i obvrska za organite pri primenata na zakonite, primenata da ja
vr{at ednakvo sprema site gra|ani {to zna~i vo isti slu~ai da donesuvaat
isti odluki, vodej}i smetka za osobenostite na slu~ajot, a ne spored
u~esnicite. Ustavnata garancija po~ituvaweto na dostoinstvoto i
ugledot na sekoj gra|anin predvidena vo ~l. 25 od Ustavot na sekoj gra-
|anin mu garantira za{tita na negoviot li~en i semeen `ivot, na dostoinstvoto
i ugledot tokmu zatoa {to toa se vrednosti imanentni za
~ovekot kako individua. Ottuka i potrebata za soodvetnoto kriminalnopoliti~ko
vrednuvawe na ~esta i ugledot kako dobra {to se od posebno
zna~ewe za li~nosta. Me|utoa, spored 184 st. 3 od Krivi~niot zakonik,
ako delata se storeni sprema lice koe se naoga na kandidatska
lista za vreme na izborite ili neposredno pred izborite, vo vreme
koga ona {to se iznesuva ili prenesuva ne mo`elo da bide javno negirano
goneweto da se prezema po slu`bena dol`nost, spored misleweto
na Sudot zna~i stavawe vo privilegirana polo`ba na ovie gra|ani vo
odnos na drugite gra|ani. Ovie gra|ani se vo ednakva polo`ba so drugite
gra|ani i samiot fakt {to se na kandidatskata lista ne go izrazuva
li~niot odnos na kandidatot kon storenoto delo, dali toa {to se
iznesuva e navreda ili napad na ~esta i ugledot. Ponatamu, ona {to se
iznesuva i prenesuva mo`e da bide negirano i po zavr{uvaweto na izborite
i gra|aninot svojata za{tita na ~esta i ugledot mo`e da ja ostvari
po privatna tu`ba. So drugi zborovi kandidatskata lista ne
mo`e da producira odnos kandidat - dr`ava, odnosno ne e vo pra{awe
za{tita na funkcija na gra|anin, pa vo taa smisla i goneweto da se
prezema po slu`bena dol`nost, poradi {to oceni deka ovaa odredba ne
e vo soglasnost so ~l. 9 od Ustavot.
Ad. 18. So Re{enie U. br. 6/2000 od 23. 05. 2000, Sudot ne povede
postapka za ocenuvawe ustavnosta na Zakonot za pravata na pretsedatel
na Republika Makedonija po prestanuvawe na funkcijata. ("SV
RM," br. 79/1999). Spored osporeniot zakon, na pretsedatel na Republika
Makedonija po prestanokot na funkcijata, mu se opredeluvaat:
pravo na pretsedatelska penzija vo visina na pretsedatelska plata;
pravo na kancelariski prostor i stru~na slu`ba; pravo na li~no obezbeduvawe
i protokolaren status; pravo na pogrebni tro{oci; pravo na
materijalni tro{oci vo visina od 8% od sredstvata utvrdeni vo buxetot
za pretsedatel na Republikata, a za ~lenovite na negovoto semej-
33

stvo i pravo na semejna penzija vo visina od 70% od pretsedatelskata
penzija.
Obrazlo`enie na Odlukata. "Razgleduvaj}i ja sodr`inata na
Zakonot od aspekt na navodite vo inicijativata za povreda na principot
na ednakvost, Sudot utvrdi deka so Zakonot, nesomneno, na pretsedatel
na Republika Makedonija po prestanokot na funkcijata mu se
utvrduvaat prava i polo`ba koi se razli~ni od polo`bata i pravata
na drugite gra|ani, na primer, po prestanokot na nivniot raboten
odnos. Me|utoa, za ocenuvawe na ovoj zakon od aspekt na principot na
ednakvosta nu`no e da se sogledaat pred se negovata funkcija i celi,
kako i da se ima predvid deka principot na ednakvosta funkcionira
sekoga{ pod ednakvi uslovi.
Spored misleweto na Sudot, supstratot na osporeniot zakon ne
e vo privilegiraweto na odredeno lice ili lica po prestanuvawe na
funkcijata pretsedatel na Republika Makedonija, tuku vo ureduvaweto
na statusot i dignitetot na samata funkcija pretsedatel na Republika
Makedonija, koi se izrazuvaat preku garantirawe na opredelena
polo`ba na li~nostite {to ja izvr{uvale.
Vo toj kontekst pra{aweto na ednakvosta na porane{nite pretsedaeli
na Republiki so drugite gra|ani ne mo`e da se ocenuva kako
apstrakten odnos nezavisno od posebnite uslovi {to doveduvat do razli~en
tretman. Takviot pristap bi postavuval nevozmo`ni sporedbi
koi proizleguvaat od Zakonot, kako na primer, zo{to porane{niot
pretsedatel na Republika Makedonija da ima li~no obezbeduvawe i
protokolaren status, a da nemaat drugite gra|ani. Sudot smeta deka
vr{eweto na funkcijata {ef na dr`ava, zaedno so svoite prakti~ni
posledici povrzani so dr`avni~koto iskustvo koe nikade ne se otfrla,
e osnov koj vo slu~ajot na osporeniot Zakon go nadminuva pra{aweto
na ednakvosta pome|u gra|anite i go postavuva odnosot na dr`avata
kon edna dr`avni~ka funkcija. Pravata {to proizleguvat od osporeniot
zakon prakti~no ovozmo`uvaat relativno aktivna polo`ba na
porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija, {to ne mo`e da se
osporuva kako eventualna cel na Zakonot.
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot zakon i so ~l. 9 od Ustavot
na Republika Makedonija, i odlu~i kako vo t. 1 od ova re{enie."
Ad. 19. So Odluka od 32/2000 od 12. 07. 2000, Sudot go ukina ~l.
18-a st. 2 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir ("SV
RM," br. 27/1972, 29/1983, 51/1988, 19/1990 i 26/1993), vo delot "grob ili
drugo," spored koj e predvideno so kazna zatvor od 40-60 dena da se kazni
toj {to na grob ili drugo javno mesto postavi natpis, fotografija
ili podigne spomen obele`je na lice koe go izgubilo `ivotot kako neprijatel
na NOB ili op{testveno politi~koto ureduvawe na Republika
Makedonija.
34

Obrazlo`enie na odlukata. "Sudot oceni deka taa, vo delot so
koj kako kaznivo povedenie go opredeluva istaknuvaweto fotografija,
natpis ili spomen obele`je na grobot na liceto {to go izgubilo `ivotot
kako neprijatel na NOB ili na op{testvenopoliti~koto ureduvawe,
ima implikacii vrz respektiraweto na ~ove~koto dostoinstvo
kako ustavna vrednost {to go protkajuva ustavniot koncept na ~ovekovite
prava i slobodi. Spored misleweto na Sudot, iznesenite ustavni
odredbi, i ne samo tie, ja istaknuvaat vrednosta i neprikosnovenosta
na ~ove~kata li~nost kako osnova i smisla na garantiraweto na ~ovekovite
prava. ^ove~koto dostoinstvo, vo taa smisla, ne e samo edno od
~ovekovite prava {to izre~no se prepoznava vo ~l. 25 od Ustavot, tuku
i nivna pretpostavka izrazena vo temelnata vrednost na humanizmot
vo ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot.
Iako ~ove~koto dostoinstvo e vrednost {to vo prv red bara za-
{tita koga se raboti za `ivite lu|e, Ustavniot sud smeta deka negoviot
doseg sekako gi opfa}a i umrenite. Iako izrazuvaweto na respektot
kon umrenite mo`e da ima razli~ni nivoa i formi osobeno vo javnata
sfera, Sudot smeta deka elementaren uslov za respekt na ~ove~koto
dostoinstvo e umreniot da bide pogreban onaka kako {to `ivite gi pogrebuvaat
umrenite spored va`e~kite obi~ajni i pravni pravila, nezavisno
od nivnite zaslugi ili grevovi gledani od aspekt na op{testvenata
zaednica. Vo isto vreme toa go podrazbira i pravoto na bliskite
(po bilo koj osnov) na umreniot da ne bidat popre~uvani da go pogrebat
na voobi~aen, bi se reklo, dostoen na~in.
Vo Republika Makedonija dostojnoto ili voobi~aenoto pogrebuvawe,
so odredeni razliki vo pogled na verskata ili nacionalnata
pripadnost, podrazbira i istaknuvawe znaci, fotografii, natpisi,
obele`ja ili nadgrobni spomenici, {to e izre~no dozvoleno so ~len
10 od Zakonot za grobi{ta ("SV SRM," br. 18/1973).
Vrz osnova na iznesenoto, Sudot smeta deka so toa {to osporenata
odredba od Zakonot kako kaznivo povedenie go opredeluva postavuvaweto
na fotografija, natpis ili spomen obele`je na grob na lice
koe go izgubilo `ivotot kako neprijatel na NOB ili na op{testvenopoliti~koto
ureduvawe na Republika Makedonija, se povreduva elementarnoto
dostoinstvo na ~ovekot preku uskratuvawe na pravoto da
bide pogreban na na~in kako {to se pogrebuvaat umrenite i se povreduva,
bez osnov, ispolnuvaweto na moralnata dol`nost na negovite
bliski da go pogrebat na takov na~in.
Ad. 20. So Odluka U. br. 15/2001 od 19. 09. 2001, Sudot go ukina
~l. 60 st. 1 od Zakonot za semejstvo ("SV RM," br. 80/1992 i 9/1996), vo
koj e predvideno deka deteto rodeno nadvor od brak tu`ba zaradi utvrduvawe
na tatkovstvo mo`e da podnese do navr{uvawe na 21 godina od
`ivotot.
Obrazlo`enie na Odlukata. "Od zakonski odredbi koi go reguliraat
pra{aweto na utvrduvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo na
35

dete rodeno nadvor od brak proizleguva deka na roditelite im e priznato
neograni~eno pravo vo tekot na `ivotot da mo`at da baraat utvrduvawe
na tatkovstvo, odnosno maj~instvo bez ogled na vozrasta na deteto,
pa duri i da go priznaat so testament. Od druga strana, pak, deteto
rodeno nadvor od brak pri utvrduvawe na tatkovstvo, odnosno maj~instvo
e ograni~eno i toa mo`e da bara utvrduvawe na tatkovstvo, odnosno
maj~instvo do navr{uvawe na 21 godina od `ivotot.
Pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenata zakonska odredba
od aspekt na na~eloto na ednakvost i ramnopravnost vo odnos na koi
istata i se osporuva so inicijativata, Sudot smeta deka treba pred sî
da se imaat predvid odnosite koi se reguliraat so Zakonot za semejstvo
vo celina, a posebno odnosite me|u roditelite i decata, kade kako
osnovni principi vrz koi se temeli semejnoto pravo se principot na
ednakvosta i ramnopravnosta, principot na za{tita na interesite na
decata i principot na za{tita na semejstvoto.
Imeno, Sudot smeta deka semejno pravniot odnos kako predmet
na semejnoto pravo pretstavuva specifi~na pravna kategorija vo koja
dominacija imaat li~no pravnite elementi, koi se sveduvaat na prava
i obvrski me|u ~lenovite na semejstvoto i tie se javuvaat kako prava i
obvrski od neimoten karakter (vernost, pomagawe, po~ituvawe i drugo)
i prava i obvrski koi se od imoten karakter (pravo na izdr`uvawe
me|u bra~nite drugari, kako i me|u roditelite i decata) me|u bra~nite
drugari i me|u roditelite i decata, pri {to utvrdenite rokovi vo
zakonot se me|a za zapo~nuvawe ili prestanuvawe na ostvaruvawe na
utvrdenite prava, me|utoa tie ne treba da pretstavuvaat pre~ka za ostvaruvawe
na odredeni prava.
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj kaj institutot na
utvrduvawe na tatkovstvo odnosno maj~instvo na dete rodeno nadvor od
brak, deteto e ograni~eno da go ostvari ova pravo do 21 godi{na vozrast
vo odnos na roditelite koi toa pravo go imaat vo tekot na celiot
svoj `ivot, Sudot oceni deka osporenata odredba ne e vo soglasnost so
na~eloto na ednakvost i ramnopravnost.
Ad. 21. So Re{enie U. br. 150/2003 od 24. 09. 2003, Sudot ne povede
postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~l. 240 st. 1 vo delot "20%" od
Zakonot za slu`bata vo Armijata na Republika Makedonija ("SV RM,"
br. 60/2002, 98/2002 i 25/2003). Soglasno ~l. 240 st. 1 od Zakonot, armiskiot
dodatok pripa|a zaradi posebnite uslovi vo slu`ba vo Armijata
i se presmetuva vo visina od 20% od osnovnata plata spored stepenot
na obrazovanieto i dol`nosta."
Obrazlo`enie na Odlukata. "Od sodr`inata na odredbite od
~l. 149 i 240 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija,
se gleda deka so niv se predviduva armiski dodatok zaradi posebni
uslovina slu`bata vo Armijata. A, tie posebni uslovi se odnesuvaat
za vr{ewe na rabota vo terenski uslovi; logoruvawe; trevoga;
u~estvo vo voeni ve`bi; komandno-{tabni voeni ve`bi, instruktor-
36

sko-metodski, pokazni i sli~ni ve`bi; privremena dislokacija na voeni
edinici i ustanovi; ga|awe; de`urstvo; ~uvarska slu`ba; stra`arska
slu`ba; rabota podolga od polnoto rabotno vreme vo rabotna nedela;
no}na rabota; rabota za vreme na nedelen odmor i praznici
utvrdeni so zakon; koristewe i prekin na godi{en odmor po potreba
na slu`bata; nemo`nost da se izbira rabotno mesto i mesto na vr{ewe
na slu`bata; premestuvawe; vr{ewe slu`ba vo site uslovi, kako i drugi
vonredeni situacii predizvikani so potrebite na borbenata gotovnost
na Armijata. Od tekstot na ovie odredbi, navidum, kako da proizleguvaat
isti zadol`enija za civilnite i voenite lica, me|utoa, fakti~ki,
odnosno vo praktikata sodr`inata na obvrskite e dijametralno
razli~na. Imeno, voenite lica ja pretstavuvaat uniformiranata
struktura povrzana so oru`je i oru`eno dejstvuvawe, dodeka civilnite
lica ne se vooru`eni i vsu{nost se vo usluga na uniformiranite lica.
Od toa proizleguva deka sodr`inata na obvrskite na uniformiranata
struktura e porizi~na i pote{ka. So drugi zborovi, spored Sudot,
obvrskata vo posebni uslovi na voenite i na civilnite lica e razli~na,
poradi {to za razli~ni vidovi na obvrski, zakonodavecot
predvidel i razli~na nagrada. Od tie pri~ini, Sudot oceni deka so
osporenata odredba od Zakonot ne se povreduva na~eloto na ednakvosta,
zagarantirano so Ustavot.
Ad. 22. So Odluka U. br. 14/2004 od 16. 06. 2004, Sudot go ukina
~l. 14 st. 1 al. 2 vo delot "pri {to prioritet imaat nastavnici koi `iveat
vo grad, a rabotat podolgo na selo" od Kolektivniot dogovor za
osnovno obrazovanie ("SV RM" br. 65/1995). Spored navedeniot ~len
rabotnikot vo tekot na traeweto na rabotniot odnos, spored potrebite
na procesot na rabota mo`e da bide rasporeden na drugo rabotno mesto
vo dejnosta koe odgovara na negoviot stepen na stru~na podgotovka,
kvalifikacija, odnosno sposobnost, me|u drugoto i ako rabotnoto mesto
na koe se rasporeduva rabotnikot e slobodno, odnosno uprazneto
(pri {to prioritet imaat nastavnici koi `iveat vo grad, a rabotat
podolgo na selo).
Obrazlo`enie na Odlukata. "Trgnuvaj}i od posebnoto ustavno
zna~ewe i karakter na vospitnoobrazovnata dejnost, postoi ustavna
mo`nost so poseben zakon da se propi{at uslovite pod koi mo`e da se
izveduva vospitnoobrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie, a vo
tie ramki da se utvrdat i odredeni kriteriumi za opredeluvawe na
prioriteti, me|u drugoto, i pri rasporeduvawe na rabotnik. Me|utoa,
razgleduvaj}i ja osporenata odredba od Kolektivniot dogovor, faktot
deka prioritet im se dava samo na edna kategorija na rabotnici, a toa
se nastavnicite, a ne i na drugite profesii kako {to se stru~ni rabotnici
i vospituva~i, Sudot utvrdi deka so nea odredena kategorija na
rabotnici se doveduva vo neednakva polo`ba {to e sprotivno na ~len
9 st. 2 i ~l. 32 st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija.
37

Ad. 23. So Re{enie 107/2004 od 29. 09. 2004 Sudot ne povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 17 st. 1 od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 14/1995, 71/
1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003 i 50/2004) spored koj, osigurenikot
steknuva pravo na starosna penzija koga }e napolni 64 godini
`ivot (ma`) odnosno 62 godini `ivot (`ena) i najmalku 15 godini
penziski sta`.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Spored mislewe na Sudot utvrduvaweto
na popovolni uslovi odnosno skratuvaweto na godinite na
starost na `enata rabotnik za ostvaruvawe na pravo na starosna penzija
e vo funkcija na ostvaruvawe na ednakvost so ma`ot, a ne deka
ma`ot se stava vo ponepovolna polo`ba, odnosno deka toj e vo diskriminirana
polo`ba vo odnos na `enata. Spored toa, Sudot smeta deka so
osporenata odredba spored koja osigurenikot `ena steknuva pravo na
starosna penzija porano od osigurenikot ma` vo su{tina se proklamira
principot na afirmativna akcija, odnosno principot na pozitivna
diskriminacija na `enata poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto
za nejzinata soglasnost so navedenite ustavni odredbi i me|unarodni
pravni akti."
Ad. 24. So Odluka U. br. 228/2005 od05. 04. 2006, Sudot go poni-
{ti ~l. 38-d od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996, 80/1999,
4/2002, 43/ 2003, 19/2004 i 81/2005). Spored ovaa odredba povisokiot sud
mo`e na barawe na storitelot na krivi~noto delo ako mu e izre~ena
kazna zatvor do edna godina, da ja zameni so pari~na kazna, imaj}i gi
predvid negovite li~ni priliki i negovoto odnesuvawe po storenoto
krivi~no delo, stepenot na krivi~nata odgovornost, pobudite od koi e
storeno deloto, kako i imotnata sostojba na storitelot, vodej}i pritoa
smetka za negovite drugi prihodi, za negoviot imot i za negovite
semejni obvrski. Izre~enata kazna zatvor od st. 1 ne mo`e da se zameni
so pari~na kazna, dokolku storitelot krivi~noto delo go storil vo
povrat. Pri zamenuvaweto na izre~enata kazna zatvor so pari~na
kazna od st. 1, sudot }e go zameni sekoj den zatvor so pari~na kazna vo
visina na dnevna globa, pri {to brojot na dnevnite globi za sekoj den
zatvor {to se zamenuva ne mo`e da bide pomal od 50 dnevni globi.
Pari~nata kazna so koja se zamenuva izre~enata kazna zatvor do edna
godina, ne mo`e pove}e da se zamenuva so druga kazna.
Obrazlo`enie na Odlukata. "Vo ramkite na gra|anskite i politi~ki
slobodi i prava Ustavot, pokraj drugoto, vo ~l. 9 st. 1, opredeluva,
odnosno utvrduva deka gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi
vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata,
nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,
imotnata i op{testvena polo`ba, a spored st. 2, gra|anite
pred Ustavot i zakonite se ednakvi.
38

Od ozna~enata ustavna odredba proizleguva deka Ustavot ne dopu{ta
diskriminacija, odnosno neednakvost na gra|anite vo nivnite
slobodi i prava po koj bilo osnov predviden vo ovaa ustavna odredba.
Trgnuvaj}i od faktot {to pari~nata kazna e sankcija od imoten
karakter, a od aspekt na navodite vo inicijativata, Sudot utvrdi deka
so osporenata zakonska odredba se pravi razlika me|u gra|anite po
osnov na imotna sostojba.
Imeno, od analizata na osporenata odredba vsu{nost proizleguva
deka do povisokiot sud barawe za zamena na izre~enata kazna zatvor
so pari~na kazna mo`e da podnesat onie storiteli na koi im e
izre~ena kazna zatvor do edna godina koi se vo mo`nost istata da ja
platat. Me|utoa, storitelite koi se so dobra imotna sostojba na ovoj
na~in se doveduvaat vo privilegirana sostojba za razlika od onie koi
se vo lo{a odnosno slaba imotna sostojba, so {to vsu{nost se naru{uva
na~eloto na ednakvost po osnov na imotna sostojba, predvideno vo
~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija.
Imeno, ednakvosta kako vrednosen ideal na demokratijata, zna-
~i ednakvost na gra|anite pred zakonite, odnosno u`ivawe ednakva za-
{tita od zakonite. Vo sekoe gra|ansko op{testvo prisutna e i neophodna
potrebata vo op{testvoto da postoi ednakvost, bidej}i neednakvosta
ra|a nezadovolstvo. Za za{tita na ~ovekovata sloboda, neophodno e
obezbeduvawe ramnopravnost, odnosno lu|eto da bidat ednakvi pred
pravnite normi, {to spored Sudot, so re{enieto vo osporenata zakonska
norma ne se ovozmo`uva.
Ad. 25. So Odluka U. br. 191/2005, od 12. 04. 2006, Sudot, me|u
drugoto, gi ukina ~l. 31 st. 1 al. 7 i ~l. 40, 41, 42, 43, 44 i 45 od Zakonot
za pratenicite ("SV RM," br. 84/2005).
1. Vo ~l. 31 od Zakonot za pratenicite koj e pomesten vo Glava
V t. 4 "Drugi li~ni primawa i nadomestoci na tro{oci" pratenikot
ima pravo na nadomestoci na tro{oci koi se odnesuvaat na prevoz do
rabota i od rabota, hranarina, selewe od mestoto na postojano `iveali{te
vo mestoto kade {to ja vr{i funkcijata pratenik, stru~no usovr{uvawe
i obrazovanie, pogrebni tro{oci vo visina na prosekot na
dvete posledni plati na po~inatiot pratenik, dnevnica za slu`beno
patuvawe vo zemjata bez tro{oci za no}evawe do 8% od prose~nata
plata po rabotnik isplatena vo stopanstvoto na Republika Makedonija
vo prethodnite tri meseci, tro{oci za no}evawe koi se priznavaat
spored prilo`enata smetka, osven vo hotelite od De-lux kategorija,
dnevnica za slu`beno patuvawe vo stranstvo, nadomestok za koristewe
na avtomobili vo li~na sopstvenost za slu`beni celi vo visiina od
30% od proda`nata cena na eden litar gorivo, spored izminat kilometar
za voziloto koe se koristi, nadomestok za odvoen `ivot od semejstvoto,
koj iznesuva 40% od prose~nata mese~na neto plata isplatena vo
Republika Makedonija vo prethodnite tri meseci i otpremnina pri
39

zaminuvawe vo penzija vo iznos od tri prose~ni mese~ni plati, ostvareni
vo prethodnite tri meseci.
Vo ~l. 31 st. 1 al. 7 od Zakonot e predviden nadomestok na tro-
{oci za prisustvo na sednici na Sobranieto i na rabotnoto telo na
Sobranieto vo visina na dnevnicata utvrdena za slu`beni patuvawa vo
zemjata.
Obrazlo`enie na odlukata vo odnos na navedeniot ~len. "So
Zakonot za plati i drugi nadomestoci na pratenicite vo Sobranieto
na Republika Makedonija i drugite izbrani i imenuvani lica vo Republika
Makedonija ("SV RM," br. 36/1990 i "SV RM," br. 38/1991, 23/1997
i 37/2005) se opredeleni nadomestoci za opredeleni materijalni tro-
{oci i drugi primawa na nositelite na javni funkcii. Ottuka, Sudot
utvrdi deka, vo ovoj zakon se predvideni skoro site nadomestoci na
tro{oci koi mo`at da gi primat nositelite na javnite funkcii kako
i pratenicite osven nadomestokot za prisustvo na sednica koj so Zakonot
za pratenicite e predviden samo za pratenicite.
Spored ~l. 64 od Ustavot pratenikot ima pravo na nadomestok
utvrden so zakon. Vo Zakonot za plati i drugi nadomestoci na pratenicite
vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani i
imenuvani lica vo Republikata, koj be{e donesen pred Ustavot na Republika
Makedonija i koj so odredeni izmeni se u{te e vo va`nost,
pratenikot za vr{ewe na prateni~kata funkcija imal pravo na plata
dokolku bil na postojana rabota vo Sobranieto. Dokolku, pak, toj ne
bil na postojana rabota vo Sobranieto imal pravo na nadomestok vo
visina na razlikata me|u platata {to ja ostvaruval od raboten odnos i
polniot iznos na plata na pratenik koj bil na postojana rabota vo
Sobranieto.
Pratenikot koj ne ostvaruval plata vo Sobranieto i ne dobival
nadomestok odnosno razlika na plata imal pravo na nadomestok vo
visina od 30% od polniot iznos na plata na pratenikot.
Od navedenoto nedvosmisleno proizleguva deka pratenikot ima
pravo i dol`nost da prisustvuva na sednica na Sobranieto na Republika
Makedonija i na rabotno telo za {to prima plata poradi {to vo
konkretniov slu~aj spored Sudot ne mo`e da se najdat argumenti koi
bi go opravdale ovoj vid na nadomestok koj edinstveno e predviden
samo za pratenicite, a ne i za drugite nositeli na javni funkcii koi,
isto taka, u~estvuvaat vo rabotata na organite ili telata vo koi se
izbrani, odnosno imaat ist status i se korisnici na sredstva od Buxetot.
Ottuka, Sudot oceni deka odredbata od ~l. 31 st. 1 al. 7 od Zakonot
ne korespondira, odnosno ne e vo soglasnost so na~eloto deka sekoj
vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka soglasno negoviot pridones
vo rabotata, kako i so na~eloto na ednakvost me|u nositelite na
javni funkcii.
2. Vo ~l. 40 od Zakonot za pratenicite e predvideno deka pratenikot
na kogo mu prestanal mandatot mo`e da ostvari pravo na pred-
40

vremena starosna penzija ako napolnil 25 godini penziski sta` i 55
godini starost (ma`), odnosno 25 godini penziski sta` i 53 godini starost
(`ena). Dokolku vo momentot na prestanok na mandatot pratenikot
nema navr{eno 25 godini penziski sta`, pravoto na predvremena
starosna penzija mo`e da go ostvari koga }e navr{i najmalku 25 godini
penziski sta` i 55 godini starost (ma`), odnosno 53 godini starost
(`ena).
Vo ~l. 41 od Zakonot za pratenicite e predvideno deka predvremenata
starosna penzija od ~lenot 40 na ovoj zakon se utvrduva vo visina
od 80% od prose~nata plata isplatena na pratenikot vo prethodnite
tri meseci.Pravoto od ovoj ~len go imaat i pratenicite koi
prethodno steknale penzija po druga osnova dokolku toa e popovolno za
niv.
Vo ~l. 42 od Zakonot za pratenicite e predvideno deka visinata
na invalidskata penzija kaj pratenikot so zagubena rabotna sposobnost
se opredeluva soglasno so ~l. 41 od ovoj zakon, dokolku taa e popovolna
vo odnos na penzijata utvrdena spored Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe.
Vo ~l. 43 od Zakonot za pratenicite e predvideno deka ~lenovite
na semejstvoto na pokojniot pratenik imaat pravo na semejna penzija
pod uslovi i na na~in utvrdeni so Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe.Osnovica za presmetuvawe na penzijata od st. 1 na
ovoj ~len pretstavuva penzijata {to pokojniot pratenik ja koristel
ili bi ja koristel spored ~l. 41 od ovoj zakon.
Vo ~l. 44 od Zakonot za pratenicite e predvideno deka penzijata
utvrdena so ovoj zakon se usoglasuva spored porastot na platite na
pratenicite vo Sobranieto.
Vo ~l. 45 od Zakonot za pratenicite na~inot i postapkata za
ostvaruvawe na predvremenata starosna, invalidska i semejna penzija
se sproveduvaat spored odredbite od ovoj zakon i Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe.
Penzijata ja presmetuva i isplatuva Fondot na penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe na Makedonija vo postapka utvrdena so
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.Sredstvata potrebni
za isplata na penziite ostvareni spored ovoj zakon do denot na
ispolnuvaweto na uslovite utvrdeni so Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, kako i sredstvata za razlikata me|u visinata na
penzijata opredelena spored ovoj zakon i penzijata opredelena spored
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe do ispolnuvawe na
tie uslovi se obezbeduvat od Buxetot na Republika Makedonija.
Obrazlo`enie na odlukata vo odnos na navedenite ~lenovi. "Za
celosno sogleduvawe za toa dali i do koj stepen Zakonot za pratenicite
otstapuva od op{tite pravila utvrdeni so Zakonot za penziskoto
i invalidskto osiguruvawe po odnos na utvrduvaweto na uslovite za
steknuvawe na penzija i visinata na starosnata, invalidskata i semej-
41

nata penzija, Sudot gi ima{e predvid odredbite od Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994,
14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 5/2001, 50/2001, 85/2003,
50/2004, 4/2005, 84/2005 i 101/2005) i ~l. 1, ~l. 2 st. 2, ~l. 8, ~l. 9, ~l. 32
st. 3, ~l. 34, ~l. 35, ~l. 61 st. 2, ~l. 64, ~l. 65, ~l. 66 i ~l. 68 od Ustavot.
Od navedenite ustavni, zakonski i delovni~ki odredbi proizleguva
deka pravata na pratenicite koi proizleguvaat od karakterot na
prateni~kiot mandat kako sloboden mandat mo`e da se grupiraat vo
prava koi pratenikot gi ostvaruva samostojno preku individualna aktivnost
i prava koi pratenikot gi ostvaruva kolektivno, a seto toa zaradi
ostvaruvawe na nadle`nosta na Sobranieto.
Imaj}i go predvid iznesenoto, nesporno mo`e da se konstatira
deka sodr`inata na osporenite odredbi od ~l. 40, 41, 42, 43, 44 i 45 od
Zakonot za pratenicite bitno otstapuva od op{to utvrdenite principi
za ostvaruvawe na pravata od oblasta na penziskoto i invaliskoto
osiguruvawe.
Nesporno e deka vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
isto taka, ima otstapuvawa od op{tite principi za steknuvawe
na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe za odredeni
kategorii na rabotnici i toa vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,
Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Kazneno-popravnite i
Vospitno-popravnite domovi. Imeno, istite mo`at pod popovolni,
odnosno razli~ni uslovi od op{tite da ostvaruvaat pravo na penzija i
toa poradi specifi~nosta, te`inata na rabotnoto mesto i uslovite
pod koi gi izvr{uvaat rabotite i rabotnite zada~i i obvrski.
Ottuka, Sudot oceni deka osporenite odredbi od Zakonot sami
po sebe i odnapred ne mo`e da bidat sprotivni na ustavniot princip
na ednakvost (~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija) ili principot
vladeewe na pravoto (~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot), zatoa {to zakonodavecot
utvrdil razli~ni - popovolni uslovi za predvremenata starosna
penzija za ovaa kategorija osigurenici. Me|utoa, spored Sudot,
vaka utvrdenite uslovi mora da se zasnovaat na opravdani pri~ini, da
bidat vo prifatliv soodnos so op{tite principi na regulirawe na
ovie prava vo ovaa oblast, bez osnovi da ne se izdvojuvaat od grupacijata
na osigurenici na koja i pripa|aat za da ne bi se dovela vo pra{awe
odredbata od ~l. 1 od Ustavot na Republika Makedonija so koja Republika
Makedonija e definirana kako demokratska i socijalna dr`ava
{to indirektno mo`e da se reflektira vrz ostanatite ustavni principi
ednakvost, vladeewe na pravoto i socijalna pravednost.
Vo obrazlo`enieto na Predlogot na zakonot takvi opravdani
pri~ini ne se dadeni pa soodvetno na toa, pri nepostoewe na takvi
pri~ini, se postavuva pra{aweto dali statusot, odnosno pravnata polo`ba
na pratenicite koja proizleguva pred sî od Ustavot, odnosno na-
~inot na steknuvawe na mandatot, pravnata priroda i vremetraeweto
na mandatot, pretstavni~kiot karakter na funkcijata, specifi~nosta
42

na pravata, dol`nostite i odgovornosta na prateni~kata funkcija, javnosta
vo rabotata, ograni~eniot mandat, nemo`nosta na pratenikot
da vr{i druga profesija, dol`nost ili profitna dejnost i dr., mo`e
da bide osnov, odnosno pri~ini do stepen za otstapuvawe na zakonodavecot
od na~eloto na ednakvost na pravata od oblasta na penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe.
Spored Sudot, iznesenata polo`ba, odnosno status na pratenikot
vo pravniot sistem na dr`avata ne mo`e da bidat opravdani pri~ini
ili uslovi za otstapuvawe od op{tite principi vo ovaa oblast do
stepen kako {to toa e napraveno vo osporeniot zakon.
Naprotiv, so samiot fakt {to zakonodavecot utvrdil pred sî:
mnogu nizok minimalen broj na godini na sta` na osiguruvawe i starost
za steknuvawe na popovolna starosna penzija za pratenicite nasproti
utvrdenite vo op{tiot zakon za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
za site gra|ani, potoa steknuvawe na pravo na predvremena
starosna penzija ne samo po osnov na vlo`en trud i godini na starost,
tuku i po osnov na prateni~ki mandat (najmalku 2 godini prateni~ki
mandat), utvrduvawe na visinata na iznosot na starosna penzija po popovolni
osnovi od postojanite i sli~no, za Sudot ne samo {to za toa ne
postojat opravdani pri~ini, tuku eklatantno e deka osporenite odredbi
otstapuvaat od op{tite principi i ne se pribli`ni nitu na onie
so koi zakonodavecot otstapil od ovie principi predviduvaj}i posebni
uslovi za penzionirawe na odredena kategorija na rabotnici.
Od druga strana, pak, imaj}i ja predvid celokupnata zakonska
regulativa so koja se utvrdeni pra{awata koi se odnesuvaat na pravata
i dol`nostite na drugite nositeli na javni funkcii, odnosno izbrani
ili imenuvani lica vo Republika Makedonija, a za niv ne se utvrdeni
vakvi prava, osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na ednakvosta na
nositelite na javni funkcii. Imeno, vo konkretniot slu~aj, Sudot
oceni deka so predviduvaweto na popovolni uslovi samo za odredena
grupa na nositeli na javni funkcii koi se vo ista op{testvena polo`ba
so ostanatite nositeli na javni funkcii zakonodavecot ima neednakov
tretman {to e na {teta na onie koi ne se opfateni so ovoj ili
drug zakon.
Pravoto na ednakvost e eden od temelnite pravni principi utvrdeni
vo Ustavot na Republika Makedonija. Ova pravo opfa}a dva elementi,
i toa prvo, deka site gra|ani imaat pravo da bidat ednakvo tretirani
pred zakonite i vtoro, deka zakonot ednakvo se primenuva kon
site gra|ani od strana na dr`avnite organi. So drugi zborovi, pravoto
na ednakvost pred zakonot zna~i za{tita na gra|aninot od sekakov vid
na diskriminacija vo u`ivaweto na pravata, no i vo ostvaruvaweto na
obvrskite.
Od analizata na navedenata ustavna odredba proizleguva deka
ustavnoto na~elo na ednakvost go obvrzuva zakonodavecot vo ureduvaweto
na odnosite na~eloto na ednakvost da go sogleda na konkreten, a
43

ne na apstrakten na~in preku praviloto deka so ednakvite ednakvo
treba da se postapuva, a so neednakvite neednakvo.
Ottuka, imaj}i go predvid iznesenoto Sudot oceni deka so osporenite
zakonski odredbi zakonodavecot utvrdil poinakvi uslovi i na-
~in na ostvaruvawe na predvremena starosna penzija koi vo osnova ne
mo`at da bidat ni{to drugo osven steknuvawe na prava pod privilegirani
uslovi i se odnesuvaat samo na pratenicite, a ne na site nositeli
na javni funkcii koi se vo ista op{testvena polo`ba ili na site gra-
|ani bez za toa da postojat opravdani osnovi, so {to zakonodavecot gi
stava gra|anite vo neednakva polo`ba, {to e vo direktna sprotivnost
so ~l. 9 od Ustavot na Republika Makedonija.
Ad. 26. So Re{enie U. br. 130/2007 od 21. 11. 2007, Sudot, me|u
drugoto ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 266 st. 1
al. 1, od Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata ("SV RM,
br. 54/2007). vo koj e predvideno deka pretsedatel na ispitnata komisija
od ~l. 265 st. 1 na ovoj zakon mo`e da bide lice koe pokraj op{tite
uslovi za zasnovawe na raboten odnos go ispolnuva i posebniot uslov
da ima zavr{eno visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet - soobra}ajna
nasoka, policiska akademija, praven ili pedago{ki fakultet).
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Pretsedatelot na ispitnata komisija
pokraj op{tite uslovi za zasnovawe na raboten odnos treba da
ima zavr{eno visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet soobra}ajna nasoka,
policiska akademija, praven ili pedago{ki fakultet (~l. 266 st.
1 al. 1). Za isputva~ po teoretski del e predvideno deka liceto pokraj
op{tite uslovi za zasnovawe na raboten odnos e potrebno da ima zavr-
{eno visoko obrazovanie (tehni~ki fakultet, soobra}ajna nasoka, policiska
akademija, praven ili pedago{ki fakultet).
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni odredbi, odredbite od
Zakonot za bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata nasprema osporenite
~l. 248 st. 1 al. 1, 266 st. 1 al. 1 i 267 st. 1 al. 1 od Zakonot, Sudot
oceni deka pravo e na zakonodavecot pri utvrduvawe na posebnite
uslovi za zasnovawe na raboten odnos za izvr{uvawe na odredeni zada-
~i da go utvrdi stepenot i vidot na obrazovanie, odnosno da utvrdi
dali za vr{ewe na odredeni raboti }e bide opredelen samo stepenot
na obrazovanie bez ogled na vidot na obrazovanieto ili }e opredeli
pove}e vidovi na obrazovanie od odreden stepen kako {to toa e napraveno
vo konkretniot slu~aj. So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka
ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi
so ustavnite odredbi na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata.
Ad. 27. So Re{enie 123/2008 od 26. 11. 2008, Sudot ne povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 25 st. 1 t. 5 vo delot "i toa
samo za delot na nedvi`nosta koj bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe
i bez davawe na izdr{kata," od Zakonot za danocite na imot
("SV RM," br. 61/2004, 92/2007 i 102/2008). Soglasno osporeniot ~l. 25
44

st. 1 t. 5 od Zakonot primatelot na nedvi`nosta po osnov na dogovor za
do`ivotna izdr{ka ne pla}a danok na promet na nedvi`nosta koga pravoto
na sopstvenost na nedvi`nosta se prenesuva na davatelot na do`ivotnoto
izdr`uvawe koj vo odnos na primatelot na izdr{kata se nao|a
vo prv nalseden red i toa samo za delot na nedvi`nosta koj bi go nasledil
spored Zakonot za nalseduvawe i bez davawe na izdr{ka.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Od analizata na ustavnite odredbi
kako i odredbite od Zakonot za danocite na imot proizleguva deka
pravo e na zakonodavecot da gi utvrdi danocite i drugite javni dava~ki
i deka ova pravo ne e ograni~eno nitu vo pogled na predmetot na odano~uvawe
nitu vo pogled na subjektite, pri {to, vo ramkite na ostvaruvaweto
na ova pravo zakonodavecot e dol`en voveduvaweto, na~inot
na presmetuvaweto, olesnuvaweto i osloboduvaweto da go uredi na na-
~in spored koj subjektite zadol`eni so odredena dava~ka nema da gi
dovede vo neednakva polo`ba. Trgnuvaj}i od navedenoto, a vo nasoka na
po~ituvawe na ustavnoto na~elo na ednakvost, Sudot oceni deka zakonodaveacot
so pravo kako dano~en obvrznik na danok na promet na nedvi`nosti
go utvrdil i davatelot na izdr{ka, odnosno primatelot na
nedvi`nosta od prv nasleden red za delot {to toj ne bi mo`el da go
nasledi soglasno Zakanot za nasleduvawe. Davatelot na izdr{ka od
prv nasleden red e oslobodenod danok na promet na nedvi`nost za delot
{to toj bi go nasedil i bez davawe na izdr{ka. Poa|aj}i od iznesenoto,
Sudot oceni deka vo konkretniov slu~aj ne mo`e da se postavi
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot del od ~l. 25 st. 1 t. 5 od Zakonot
so odredbite na Ustavot.
Ad. 28. So Odluka U. br. 209/2008 od 20. 05. 2009, Sudot go ukina
~l. 9-a od Pravilnikot za obuka i polagawe na stru~en ispit za rabotewe
so hartii od vrednost ("SV RM," br. 122/2006, 28/2008 i 84/2008),
spored koj, "~lenovite i vrabotenite vo Komisijata za hartii od vrednost
se oslobodeni od pla}awe na nadomest za posetuvawe na obukata i
polagawe na stru~niot ispit."
Obrazlo`enie na odlukata. "Od analiza na odredbite na Pravilnikot,
proizleguva deka so Pravilnikot, Komisijata go utvrdila
na~inot i uslovite za polagawe na stru~en ispit za rabotewe so hartii
od vrednost, propi{uvaj}i deka tro{ocite za sledewe na obukata i
polagawe na stru~niot ispit za rabotewe so hartii od vrednost gi podnesuvaat
kandidatite, so pla}awe soodveten nadomest utvrden so Tarifnikot
za sodr`inata i visinata na oddelnite nadomestoci {to gi naplatuva
Komisijata za hartii od vrednost. Me|utoa, so osporeniot ~l.
9-a od pravilnikot, Komisijata od vakvata obvrska za pla}awe nadomest
za sledewe na obukata i polagaweto na stru~niot ispit gi oslobodila
~lenovite i vrabotenite vo Komisijata za hartii od vrednost.
Pri vakva sostojba, se postavuva pra{aweto dali statusot na
~len ili vraboten vo Komisijata za hartii od vrednost, mo`e da pretstavuva
osnov za osloboduvawe od obvrskata za pla}awe odreden nado-
45

mestok za obuka i polagawe na stru~en ispit za rabotewe so hartii od
vrednost, koi gi organizira i sproveduva Komisijata, kako javno pravno
ovlastuvawe i dali so toa se povreduva na~eloto na ednakvost na
gra|anite pred Ustavot i zakon. Imeno, Zakonot za hartii od vrednost,
utvrduva deka polo`uvaweto na stru~niot ispit za rabotewe so hartii
od vrednost e uslov odredeno lice da stekne status na broker, pri {to
Komisijata za hartii od vrednost e ovlastena da gi propi{e na~inot i
uslovite za polagawe na ovoj ispit. So osporeniot pravilnik, Komisijata
utvrdila deka za polagawe na stru~niot ispit, prethodno se
organizira i sproveduva soodvetena obuka, pri{to propi{ala deka
tro{ocite za sledewe na obukata i za polagawe na stru~niot ispit za
rabotewe so hartii od vrednost gi podnesuvaat kandidatite, so pla}awe
soodveten nadomest {to go naplatuva Komisijata.
Spored Sudot, organiziraweto i sproveduvaweto na obukata i
stru~niot ispit od strana na Komisijata e javno ovlastuvawe na Komisijata
utvrdeno so Zakonot za hartii od vrednost, od kade proizleguva
deka site lica koi se vo situacija da ja sledat ovaa obuka i da go polagaat
stru~niot ispit, odnosno site lica nad koi se protega realizacijata
na ova javno pravno ovlastuvawe, imaat isti prava i obvrski i vo
delot na sledewe na obukata i pri polagawe na ispitot, no isto taka i
pri pla}awe na soodvetniot nadomestok za pokrivawe na tro{ocite na
raboteweto na Komisijata. Statusot na ~len ili vraboten vo Komisijata
ne mo`e i ne smee da bide osnov za utvrduvawe na razli~ni prava i
obvrski na ovie lica vo odnos na drugite lica koi ja sledat obukata i
go polagaat ispitot, {to zna~i deka osloboduvaweto na ovie lica od
obvrskata za pla}awe na nadomestokot za sledewe na obukata i polagawe
na stru~niot ispit, propi{ano so osporeniot ~l. 9-a od Pravilnikot,
nesporno pretstavuva privilegija za ovaa kategorija na gra|ani,
za koja nema osnov i koja vodi kon povreda na na~eloto na ednakvosta
na gra|anite pred Ustavot i zakonite. Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot
oceni deka ~l. 9-a od Pravilnikot za obuka i polagawe na stru~en
ispit za rabotewe so hartii od vrednost ne e vo soglasnost so ~l. 9 st.
2 od Ustavot."
Ad. 29. So Re{enie U. br. 33/2008 od 29. 10 2008, Sudot povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata za utvrduvawe
povisok procent na usoglasuvawe na penziite vo Republika
Makedonija za 2008 godina, donesena od Vladata na Republika Makedonija
("SV RM," br. 16/2008). Spored ~l. 1 na Odlukata, so ovaa odluka se
utvrduva povisok procent na usoglasuvawe na penziite za 2008 godina,
od procentot utvrden vo ~l. 37 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe.Spored ~l. 2 na Odlukata, zgolemuvaweto na penziite
}e se izvr{i vo zavisnost od iznosot na ostvarenata penzija i toa:
- za korisnici na penzija so ostvarena penzija do 6000,00 denari,
- za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 6000,00 denari
do 10.800,00 denari,
46

- za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 10.800,00
denari do 15.000,00 denari, i
- za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 15.000,00 denari.
Spored ~l. 3 od Odlukata, povisokiot procent na usoglasuvawe
na penziite se opredeluva vo visina od:
- 13,15% za korisnici na penzija so ostvarena penzija do 6000,00
denari,
- 8,3% za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 6000,00
denari do 10.800,00 denari,
- 5,4% za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 10.800,
00 denari do 15.000,00 denari, i
- 3,4% za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 15.000,
00 denari.
Soglasno ~l. 4 od Odlukata, sredstavata za isplata na povisokiot
procent na usoglasuvawe na penziite soglasno ~l. 3 od ovaa odluka
}e se obezbedat od Buxetot na Republika Makedonija.
Spored ~l. 5 od Odlukata, ovaa odluka vleguva vo sila so denot
na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e
se primenuva od 1. 01. 2008 godina.
Spored podnositelot na inicijativata osporenata odluka bila
sprotivna na ~l. 59 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 153/2007),
zatoa {to predviduvala povisok procent na usoglasuvawe na penziite
vrz osnova na visinata na ostvarenata penzija, a ne vrz osnova na dvi-
`eweto na indeksot na tro{ocite na `ivot i dvi`eweto na prose~no
isplatenata neto plata na site vraboteni vo Republika Makedonija
kako {to reguliral ~l. 37 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe i zatoa {to voveduvala ~etiri procenti na usoglasuvawe
na penzijata, a ne eden, edinstven procent za site korisnici na penzija,
so {to Vladata diskriminirala eden del od gra|anite (gra|anite so
pogolem iznos na ostvarena penzija dobivale pomal procent na usoglasenost
na penzijata) {to bilo vo sprotivnost so ~l. 9 od Ustavot.
Obrazlo`enie na odlukata. "Spored ~l. 59 od Zakonot za izmenuvawe
i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
("SV RM," br. 153/2007), od 1. 01. i od 1. 07. sekoja godina, a do
31. 12. 2009 godina Vladata na Republika Makedonija mo`e da utvrdi
povisok procent na usoglasuvawe na penziite od procentot na usoglasuvawe
utvrden soglasno so ~l. 37 od ovoj zakon.So ovaa odredba zakonodavecot
utvrdil praven osnov Vladata, vo period od dve godini, da
opredeluva povisok procent na usoglasuvawe na penziite od procentot
na redovnoto usoglasuvawe na penziite opredelen so Zakonot, so cel
da se ubla`i sostojbata predizvikana od faktot deka sekoja godina
u~estvoto na prose~nata penzija vo odnos na prose~nata plata se namaluva
so {to se namaluva realnata vrednost na penzijata. Imeno, spo-
47

ed podatocite od misleweto na Vladata na Republika Makedonija, dostaveno
do Ustavniot sud na Republika Makedonija, kako odgovor na
inicijativata (akt na Vladata br. 19-1407/1 od 23.03.2008 godina), platite
vo odnos na penziite, vo periodot 2004-2007 godina bile zgolemeni
za okolu 15% pove}e od porastot na penziite {to za istiot period
iznesuval 6%.
So osporenata odluka, Vladata na Republika Makedonija, vrz
osnova na prethodno navedeniot ~l. 59 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, utvrdila
povisok procent na usoglasuvawe na penziite vo Republika Makedonija
za 2008 godina, so toa {to zgolemuvaweto na penziite opredelila
deka }e se izvr{uva vo zavisnost od iznosot na ostvarenata penzija,
poradi {to opredelila ~etiri kategorii na ostvarena penzija, pa
vo zavisnost od ostvarenata penzija, za sekoja od ovie ~etiri kategorii
ostvarena penzija go opredelila povisokiot procent na usoglasuvawe
na penziite.
Navodite vo inicijativata za sprotivnosta na odlukata so Ustavot
i Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe poradi toa
{to osnovata za utvrduvawe povisok procent na usoglasuvaweto na
penziite pretstavuva iznosot na ostvarenata penzija, a ne dvi`eweto
na indeksot na tro{ocite na `ivot i dvi`eweto na prose~no isplatenata
neto plata na site vraboteni vo Republika Makedonija, kako
{to e utvrdeno vo ~l. 37 od Zakonot, Sudot gi oceni kako
neosnovani.Ova od pri~ina {to soglasno ~l. 59 od Zakonot za
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, Vladata na Republika Makedonija e ovlastena da mo`e da
utvrdi povisok procent na usoglasuvawe na penziite od procentot na
usoglasuvawe utvrden soglasno so ~l. 37 od Zakonot, od kade
proizleguva deka zakonodavecot ja ovlastil Vladata, da mo`e da
utvrdi povisok procent za usoglasuvawe na penziite od procentot do
koj se doa|a so primenata na ~l. 37 od Zakonot, no pritoa i prepu{til
na Vladata da go utvrdi mehanizmot za presmetka na povisokiot
procent. Toa zna~i deka Vladata, pri utvrduvaweto na povisokiot
procent za usoglasuvawe na penziite, treba da go ima predvid
procentot za usoglasuvawe na penziite presmetan spored ~l. 37 od
Zakonot, no samo kako podatok za toa nad koj iznos mo`e da go
opredeli pogolemiot procent za usoglasuvawe na penziite. Osven toa,
kriteriumite od ~l. 37 na Zakonot, se primeneti pri redovnoto
usoglasuvawe na penziite, a intencijata na zakonodavecot bila da se
zgolemat penziite nad toj iznos, {to e edinstveno mo`no so primena
na drug kriterium, razli~en od ve}e primenetiot.
Imaj}i predvid deka, soglasno ~l. 3 od osporenata odluka, sredstvata
za isplata na vaka presmetaniot pogolem procent na usoglasuvawe
na penziite se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija,
od edna strana, kako i mestoto i ulogata na Vladata vo organiz-
48

acijata na dr`avnata vlast, koja kako nositel na izvr{nata vlast e samostojna
i nezavisna vo utvrduvaweto na politikata na izvr{uvaweto
na zakonite i drugite propisi na Sobranieto, vo donesuvaweto na propisi
za izvr{uvawe na zakonite i vo vr{ewe na drugite raboti vrz
osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite, od druga strana, Sudot oceni
deka ovlastuvaweto na Vladata da utvrdi povisok procent na usoglasuvawe
na penziite za 2008 godina, podrazbira pravo Vladata da utvrdi
soodveten kriterium za presmetka na povisokiot procent i pravo
da go utvrdi samiot procent, vodej}i smetka za obezbeduvawe na socijalnata
sigurnost i socijalnata za{tita na gra|anite, vo ramkite na materijalnite
i finansiskite sredstva so koi raspolaga dr`avata i vo
ramkite na sistemot za penzisko i invalidsko osiguruvawe utvrden so
Zakonot. Poradi toa, Spored Sudot, opredeluvaweto na iznosot na ostvarenata
penzija kako kriterium od koj }e zavisi zgolemuvaweto na
penzijata za 2008 godina, ne e vo sprotivnost so odredbite na Zakonot
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na koi se povikuva inicijativata.
Me|utoa, utvrduvaweto so Odlukata na razli~ni procenti na
usoglasuvawe na penziite, vo zavisnost od ostvarenata penzija, spored
Sudot, mo`e da go dovede vo pra{awe sistemot na utvrduvawe i ostvaruvawe
na penziite utvrden so Zakonot za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe. Imeno, spored ~l. 19 st. 1 od ovoj zakon, starosnata penzija
se utvrduva od mese~niot prosek na platite {to osigurenikot gi
ostvaril za vreme na vkupnoto traewe na osiguruvaweto, a najrano od
1. 01. 1970 godina. Za utvrduvawe na penziskata osnova spored ~l. 21 od
Zakonot, se zemaat platite, pari~nite nadomestoci, odnosno osnovicite
na osiguruvawe {to osigurenikot gi ostvaril vo soglasnost so op{t
akt na rabotodavecot usoglasen so kolektivniot dogovor i so zakon.
Spored ~l. 33 st. 1 od ovoj zakon, starosnata penzija za osigurenicite
opfateni so zadol`itelno kalitalno finansirano penzisko
osiguruvawe se utvrduva od penziskata osnova vo procenti opredeleni
zavisno od dol`inata na penziskiot sta` koja za sekoja godina penziski
sta` iznesuva 0,75% (ma`), odnosno 0,86% (`ena) od penziskata
osnova, a za penziski sta` pokratok od 1 godina, a najmalku {est meseci
iznesuva 0,375 % (ma`), odnosno 0,43% (`ena) od penziskata
osnova.
Usoglasuvaweto na starosnata penzija, soglasno ~l. 37 st. 1 od
ovoj zakon, se vr{i spored dvi`eweto na indeksot na tro{ocite na
`ivotot vo visina od 50% i dvi`eweto na prose~no isplatenata neto
plata na site vraboteni vo Republika Makedonija vo visina od 50%.
Od navedenata zakonska regulativa proizleguva deka zakonodavecot
utvrdil sistem spored koj se utvrduva penzijata vo momentot na
steknuvaweto, kako i sistem za usoglasuvawe na penzijata spored dvi-
`eweto na indeksot na tro{ocite na `ivotot i spored prose~no isplatenata
neto plata na site vraboteni vo Republika Makedonija, od
49

kade mo`e da se konstatira deka zakonodavecot imal edinstven i ist
pristap kon na~inot na presmetuvawe na penziite za site osigurenici
(pri utvrduvawe na penziskata osnova) i edinstven i ist princip kon
usoglasuvaweto na penziite na site korisnici (isti kriteriumi i
edinstven procent za usoglasuvawe).
Imaj}i go predvid navedenoto, spored Sudot, ovlastuvaweto na
Vladata utvrdeno vo ~l. 59 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe treba da se podrazbere
kako mo`nost za dopolnitelno usoglasuvawe na penziite vo povisok
iznos od zakonski presmetaniot, no toa sepak treba da se sprovede
na na~in koj nema da go ru{i zakonski utvrdeniot sistem na steknuvawe
i ostvaruvawe na penzija. Ova osobeno zatoa {to stanuva zbor za
zgolemuvawe na penzijata, kako pravo od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe koe se ostvaruva vo soglasnost so zakon, a ne kako socijalna
pomo{ koja dr`avata ja pru`a na licata so niski primawa - penzii.
So ogled na toa {to so razli~nite procenti na usoglasuvawe na
penziite vo zavisnost od iznosot na ostvarenata penzija, kako {to e
opredeleno vo osporenata odluka, se otstapuva od zakonski utvrdeniot
sistem na presmetuvawe i ostvaruvawe na penzijata, Sudot oceni deka
vakvoto re{enie vo Odlukata osnovano mo`e da se dovede pod somnenie
vo odnos na soglasnosta so ~l. 9 i ~l. 51 od Ustavot, kako i so odredbite
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Me|utoa so Re{enie U. br. 33/2008, od 20. 01. 2009 godina, Sudot
ja zapre postapkata za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata
za utvrduvawe povisok procent na usoglasuvawe na penziite vo
Republika Makedonija za 2008 godina, donesena od Vladata na Republika
Makedonija ("SV RM," br. 16/2008).Ustavniot sud na Republika
Makedonija so Re{enie U. br. 33/2008 od 29 oktomvri 2008 godina povede
postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na Odlukata
za utvrduvawe povisok procent na usoglasuvawe na penziite vo Republika
Makedonija za 2008 godina, donesena od Vladata na Republika
Makedonija („SV RM," br. 16/2008), zatoa {to osnovano se postavi pra-
{aweto za nejzinata soglasnost so Ustavot i so Zakonot za penziskoto
i invalidskoto osiguruvawe. Sudot na sednicata utvrdi deka Odlukata
se odnesuva na utvrduvawe povisok procent na usoglasuvawe na penziite
za 2008 godina, {to zna~i deka istata ima vremensko va`ewe zaklu~no
so usoglasuvaweto na penziite za mesec dekemvri 2008 godina,
koga primenata na Odlukata se iscrpuva.
Spored ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija, Ustavniot
sud, pome|u drugoto, odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot,
kako i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori
so Ustavot i so zakonite. Soglasno ~len 47 od Delovnikot na Ustavniot
sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud }e ja zapre postapkata
ako vo tekot na postapkata zakonot, drugiot propis ili op{t akt
50

prestanal da va`i, a ne nao|a osnovi za ocenuvawe na negovata ustavnost
odnosno ustavnost i zakonitost vo vreme na va`eweto.
So ogled deka so isplatata na dekemvriskite penzii za 2008 godina
primenata na Odlukata e iscrpena, Sudot oceni deka se ispolneti
uslovite od ~l. 47 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija
za zapirawe na postapkata, poradi {to odlu~i kako vo t. 1 od
ova re{enie.
Ad. 30. So Re{enie 236/2007 od 13. 03. 2008, Sudot ne povede postapka
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 3 st. 3 od Zakonot za komunalni
taksi ("SV RM" br. 61/2004, 64/2005 i 92/2007). Spored ~l. 3 st. 3 od
Zakonot za komunalni taksi "pod korisnik na javno osvetluvawe od st.
1 t. 10 na ovoj ~len se podrabira sekoj imatel na broilo od kategorijata
doma}instvo" i sekoj imatel na broilo od kategorijata "ostanata
potro{uva~ka."
Spored navodite na podnositelot na inicijativata osporenite
odredbi ne bile vo soglasnost so ~l. 33 od Ustavot zatoa {to golem
broj gra|ani ~ii domakinstva bile so mal broj ~lenovi bile dovedeni
vo neramnopravna polo`ba so onie gra|ani ~ii domakinstva bile so
golem broj ~lenovi.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Spored ~l. 3 st. 1 t. 10 od Zakonot,
komunalni taksi, me|u drugoto, se pla}aat i za koristewe i odr-
`uvawe na javno osvetluvawe. Vo osporeniot ~l. 3 st. 3 e predvideno
deka, pod korisnik na javno osvetluvawe od st. 1 t. 10 na ovoj ~len se
podrazbira sekoj imatel na broilo od kategorijata doma}instvo i sekoj
imatel na broilo od kategorijata "ostanata potro{uva~ka." Spored
~l. 10 st. 4 komunalna taksa od ~l. 3 st. 1 t. 10 na ovoj zakon se pla}a
mese~no. Spored ~l. 20 tarifen broj 10 st. 1 od Zakonot "za koristewe
i odr`uvawe na javno osvetluvawe se pla}a komunalna taksa spored tipot
na potro{uva~kata i toa 0,4 KV (doma}instvo), po 25 KW/h, 0,4 KV
(objekti na trgovski dru{tva i zanaet~ii po 500 KW), 10 KV po 100
KW/h, 35 KV po 150 KW/h i 110 KV po 300 KW/h, po cena za javno osvetluvawe
za sekoe broilo za merewe na elektri~na energija.
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, odredbite od Zakonot
za komunalni taksi, a posebno osporenata odredba od Zakonot, nasprema
navodite vo inicijativata Sudot oceni deka tie se neosnovani.
Ova ottamu {to, spored Sudot pravo e na zakonodavecot da gi voveduva
danocite i drugite javni dava~ki za finansirawe na javnite potrebi i
da ja opredeluva nivnata visina. Imeno, so ogled na toa {to so Zakonot
za komunalni taksi vklu~itelno i so osporenata odredba se utvrduva
nadomestok za uli~no osvetluvawe, koe pretstavuva javna potreba,
{to treba da se namiruva od javnite rashodi, odnosno se utvrdeni obvrznicite
(pravni i fizi~ki lica) utvrdena e osnovicata (imatel na
broilo) visinata na taksata 25 KW/h po broilo za doma}instvo, kako i
na~inot na pla}awe na ovoj nadomestok, Sudot oceni deka ne mo`e da
51

se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so ustavnite
odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata. 2
Ad. 31. So Re{enie U. br. 123/2008 od 26. 11. 2008, Sudot ne povede
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 25 st. 1 t. 5 vo delot "i
toa samo za delot na nedvi`nosta koj bi go nasledil spored Zakonot za
nasleduvawe i bez davawe na izdr{kata" od Zakonot za danocite na
imot ("SV RM," br. 61/2004, 92/2007 i 102/2008). Spored ~l. 25 st. 1 t. 5
od Zakonot za danocite na imot, danok na promet na nedvi`nosti ne se
pla}a koga pravoto na sopstvenost na nedvi`nosta se prenesuva na davatelot
na do`ivotnoto izdr`uvawe, koj vo odnos na primatelot na izdr`uvaweto
se nao|a vo prv nasleden red i toa samo za delot na nedvi`nosta
koj bi go nasledil spored Zakonot za nasleduvawe i bez davawe
na izdr{kata.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Spored ~l. 17 st. 1 t. 1 od Zakonot,
danok na nasledstvo i podarok ne pla}a naslednikot, odnosno primatelot
na podarok od prv nasleden red.
Vo delot 3 "Danok na promet na nedvi`nosti" od Zakonot, odnosno
vo ~l. 19, predmet na odano~uvawe e opredeleno deka na ostvareniot
promet na nedvi`nost se pla}a danok na promet na nedvi`nosti.
Pod promet na nedvi`nosti, vo smisla na ovoj zakon se smeta prenosot
so nadomestok na pravoto na sopstvenost na nedvi`nost, zamena na
edna za druga nedvi`nost, kako i drug na~in na steknuvawe na nedvi`nost
so nadomestok me|u pravni i fizi~ki lica.
Vo ~l. 20 od navedeniot zakon vo koj e utvrdeno koj e obvrznik
na danokot na promet na nedvi`nosti vo t. 5 e utvreno "ako pravoto na
sopstvenost na nedvi`nosta se prenesuva vrz osnova na dogovor za do`ivotno
izdr`uvawe dano~en obvrznik e primatelot na nedvi`nosta.
Soglasno osporeniot ~l. 25 st. 1 t. 5 od Zakonot primatelot na
nedvi`nosta po osnov na dogovor za do`ivotna izdr{ka ne pla}a danok
na promet na nedvi`nosta koga pravoto na sopstvenost na nedvi`nosta
se prenesuva na davatelot na do`ivotnoto izdr`uvawe koj vo odnos na
2
Poednostavno: Spored ~l. 3 st. 3 od Zakonot golem broj gra|ani so
mal broj ~lenovi se doveduvaat vo neramnopravna polo`ba vo odnos na onie
gra|ani ~ii domakinstva se so pogolem broj ~lenovi. Ustavniot sud odgovari:
- Navedeniot ~l. 3 st. 3 od Zakonot za komunalni taksi e ustaven, {to zna~i
prvata grupa na gra|ani ne se vo neramnopravna polo`ba vo odnos na vtorata
grupa gra|ani, za{to - vnimavajte! - "pravo e na zakonodavecot da gi voveduva
danocite i drugite javni dava~ki za finansirawe na javnite potrebi i da ja
opredeluva nivnata visina." Ili nakratko: Ako gra|anin se po`ali za nekoja
nepravda (deka soglasno nekoj ~len od zakon e doveden vo neramnopravna polo`ba
vo odnos na drug gra|anin), odgovorot na Ustavniot sud e i sekoga{ }e
bide - "Ne e to~no: odredbata od toj i toj zakon ne ve pravi neramnopravni." A
ako pra{ate zo{to? - Ustavniot sud }e Vi odgovori - "Zatoa {to toa e pravo
na zakonodavecot" (!?). Vo taa smisla vidi, na primer, i U. br. 123/2008.
52

primatelot na izdr{kata se nao|a vo prv nalseden red i toa samo za delot
na nedvi`nosta koj bi go nasledil spored Zakonot za nalseduvawe
i bez davawe na izdr{ka.
Od analizata na ustavnite odredbi kako i odredbite od Zakonot
za danocite na imot proizleguva deka pravo e na zakonodavecot da gi
utvrdi danocite i drugite javni dava~ki i deka ova pravo ne e ograni-
~eno nitu vo pogled na predmetot na odano~uvawe nitu vo pogled na subjektite,
pri{to, vo ramkite na ostvaruvaweto na ova pravo zakonodavecot
e dol`en voveduvaweto, na~inot na presmetuvaweto, olesnuvaweto
i osloboduvaweto da go uredi na na~in spored koj subjektite zadol`eni
so odredena dava~ka nema da gi dovede vo neednakva polo`ba.
Trgnuvaj}i od navedenoto, a vo nasoka na po~ituvawe na ustavnoto
na~elo na ednakvost, Sudot oceni deka zakonodaveacot so pravo
kako dano~en obvrznik na danok na promet na nedvi`nosti go utvrdil
i davatelot na izdr{ka, odnosno primatelot na nedvi`nosta od prv nasleden
red za delot {to toj ne bi mo`el da go nasledi soglasno Zakonot
za nasleduvawe. Davatelot na izdr{ka od prv nasleden red e oslobodenod
danok na promet na nedvi`nost za delot {to toj bi go nasedil
i bez davawe na izdr{ka. Poa|aj}i od iznesenoto, Sudot oceni deka vo
konkretniov slu~aj ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na
osporeniot del od ~l. 25 st. 1 t. 5 od Zakonot so odredbite na Ustavot.
*
Napred poso~ivme niza odluki na Ustavniot sud za da dolovime
{to, spored misleweto na ovaa vrvna institucija pretstavuvaat pravedni,
a {to nepravedeni zakoni, no od nivite obrazlo`enija ne doznavme
nitu pak mo`eme da izvle~eme kakov i da e element {to }e ni go
objasni poimot pravda i nepravda, pravednost i nepravednost kako i
kavi bilo kriteriumi {to uka`uvaat na procenkata na Sudot vo
ednata ili vo drugata nasoka. Dosega navedenite odluki, za `al, namesto
da go objasnat, dopolnitelno go ote`nuvaat iznao|aweto kakva bilo
pretstava za poimot pravda i pravednost i ottamu za pojdovnata osnova
na soglasnosta ili nesoglasnosta na koja i da e zakonska odredba so ~l.
9 od Ustavot.
Vo ovaa smisla problemot dopolnitelno go zamagluvaat, ili
poto~no, u{te pove}e go kompliciraat stavovite na Sudot iska`ani
vo golem broj drugi negovi odluki. Od niv ovde izdvojuvame tri klu~ni
odluki. Toa se odlukite U. br. 20/1996, U. br. 243/2001 i U. br. 100/2001,
koi ovde vo celost gi naveduvame.
So Odluka 20/1996 od 09. 10. 1996, Sudot, me|u drugite go ukina
~l. 4 st. 2 vo delot {to glasi: "vodej}i smetka za principot na pravda i
pravi~nost," od Zakonot za sudovite ("SV RM," br. 36/1995). Spored ~l.
4 st. 2 od Zakonot, sudovite donesuvaat odluki zasnovani vrz Ustavot,
zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so
Ustavot, vodej}i smetka za principot na pravda i pravi~nost.
53

Spored podnositelot na inicijativata odredbata od ~l. 4 st. 2
od Zakonot za sudovite, kako osnovno na~elo, voveduva obvrska za sudot
da donesuva odluki zasnovani na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori,
vodej}i smetka i za principot na pravda i pravi~nost {to ne
bilo vo soglasnost so ~l. 98 st. 2 od Ustavot, spored koj sudovite sudat
vrz osnova na Ustavot, zakonite, me|unarodnite ratifikuvani dogovori.
Pravdata i pravi~nosta se apstraktni pojmovi i izraz na subjektivnite
~uvstva na ~ovekot i primenata na ovoj princip od strana na sudovite
pri presuduvaweto dava mo`nost za brojni zloupotrebi, a posebno
dava mo`nost sudot da ne go po~ituva Ustavot i zakonite. Primenata
na ovoj princip pri presuduvaweto ovozmo`uva i da ne se primenuva
odreden zakon, tuku konkretnata rabota da se presuduva po principot
na pravda i pravi~nost, a kako pak sudijata }e ja ~uvstvuval pravdata
i pravi~nosta bilo posebno pra{awe.
Obrazlo`enie na odlukata. "Ustavot i Zakonot za sudovite
sodr`at pravni normi {to go obezbeduvaat ustavnoto na~elo za samostojnost
i nezavisnost na sudovite. Ustavot na Republika Makedonija,
isto taka, kako temelna vrednost na ustavniot poredok na Republikata
ja utvrdil podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna izvr{na i sudska
(~l. 8 al. 4). Soglasno taka izvr{enata podelba na vlasta spored
~l. 98 od Ustavot sudskata vlast ja vr{at sudovite kako samostojni nezavisni
organi koi sudat vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite
dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.
Trgnuvaj}i od ustavnata i zakonskata opredelba deka vo ostvaruvaweto
na svoite celi i funkcii sudiite se vrzani edinstveno za
Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost
so Ustavot, Sudot smeta deka, sudovite pri donesuvaweto na odlukite
da vodat smetka za principot na pravda i pravi~nost, dava mo-
`nost sudijata vrz osnova na svoeto subjektivno sva}awe za pravdata i
pravi~nosta pri presuduvaweto da izleze nadvor od ramkite na Ustavot,
zakonite i me|unarodnite dogovori odnosno dava mo`nost za neobjektivno
i pristrasno presuduvawe vo konkretnite sporovi poradi
{to oceni deka ovoj del od odredbata na ~l. 4 st. 2 od Zakonot izleguva
od ramkite na ozna~enata ustavna odredba i e vo nesoglasnost so Ustavot.
So Re{enie U. br. 243/2001 od 03. 07. 2002, Sudot ne povede postapka
za ocenuvawe ustavnosta na: ~l. 122 st. 5, ~l. 129 st. 3 i st. 4, ~l.
131 st. 2 vo delot "ili koi inaku se nespravedlivi ili preterano strogi
prema nea," podnaslovot: "Odgovornost vrz osnova na spravedlivost,"
~l. 156, ~l. 171 st. 2, ~l. 189 st. 1 vo delot "spravedliv," ~l. 190
st. 1 i st. 3 vo delovite "spravedliv," ~l. 191 vo delot "spravedliv", ~l.
839 st. 2 i ~l. 862 st. 2 od Zakonot za obligacionite odnosi.
Spored navodite vo inicijativata, osporenite odredbi od Zakonot
za obligacionite odnosi ne bile soglasni so odredbite od ~l. 98
st. 2 od Ustavot na Republika Makedonija, spored koi sudovite sudat
54

vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani
vo soglasnost so Ustavot, a ne spored na~eloto na spravedlivost,
kako {to predviduvale osporenite odredbi od Zakonot za obligacionite
odnosi.
- Soglasno ~l. 122 st. 5 od Zakonot, ako izre~e raskinuvawe na
dogovorot sudot, na barawe od drugata strana }e ja obvrze stranata {to
go barala da nadomesti na drugata strana spravedliv del od {tetata
{to ja trpi poradi toa,
- Spored ~l. 129 st. 3, ako o{teteniot bara da se namali negovata
obvrska na spravedliv iznos, sudot }e go dozvoli takvoto barawe
ako e toa mo`no, a vo toj slu~aj dogovorot so soodvetnata izmena ostanuva
vo sila,
- Spored ~l. 129 st. 4 od Zakonot, o{teteniot mo`e da podnese
barawe za namaluvawe na obvrskata za spravedliv iznos vo rok od pet
godini do sklu~uvaweto na dogovorot,
- ^lenot 131 st. 2 predviduva sudot da mo`e da ja odbie primenata
na oddelni odredbi na op{tite uslovi {to ja li{uvaat drugata
strana od pravoto da stavi prigovor, ili onie vrz osnova na koi taa gi
gubi pravata od dogovorot ili gi gubi rokovite ili koi inaku se
nespravedlivi ili preterano strogi prema nea,
Osporeniot podnaslov glasi: "Odgovornost vrz osnova na spravedlivost,"
- Soglasno ~l. 156 vo slu~aj na {teta {to ja pri~inilo lice koe
za nea ne e odgovorno, a nadomestokot ne mo`e da se dobie od liceto
{to bilo dol`no da vodi nadzor nad nego sudot mo`e, koga toa go bara
spravedlivosta, a osobeno so ogled na materijalnata sostojba na {tetnikot
i o{teteniot, da go osudi {tetnikot da ja nadomesti {tetata napolno
ili delumno, a ako {tetata ja pri~inil maloletnik sposoben za
rasuduvawe koj ne e vo sostojba da ja nadomesti sudot mo`e, koga toa go
bara spravedlivosta, a osobeno so ogled na materijalnata sostojba na
roditelite i na o{teteniot, da gi obvrze roditelite da ja nadomestat
{tetata, napolno ili delumno, iako ne se vinovni za nea,
- Soglasno ~l. 171 st. 2 ako bara spravedlivosta, sudot mo`e takvoto
lice da go oslobodi od obvrskata da ja nadomesti {tetata;
- Soglasno ~l. 189 za pretrpeni fizi~ki bolki, za pretrpeni du-
{evni bolki poradi namaluvawe na `ivotnata aktivnost, nagrdenost,
povreda na ugledot, ~esta, slobodata ili pravata na li~nosta, smrt na
blisko lice, kako i za strav sudot, ako najde deka okolnostite na slu-
~ajot, a osobeno ja~inata na bolkite, stravot i nivnoto traewe go
opravduva toa, }e dosudi spravedliv pari~en nadomest, nezavisno od
nadomestot na materijalnata {teta, kako i vo nejzino otsustvo,
- Soglasno ~l. 190 st. 1 vo slu~aj na smrt na nekoe lice, sudot
mo`e da im dosudi na ~lenovite na negovoto potesno semejstvo (bra~en
drugar, deca i roditeli) spravedliv nadomest za nivnite du{evni bolki,
55

- Spored ~l. 190 st. 3 vo slu~aj na osobeno te`ok invaliditet na
nekoe lice, sudot da mo`e da im dosudi na negoviot bra~en drugar, decata
i na roditelite spravedliv pari~en nadomest za nivnite du{evni
bolki,
- Soglasno ~l. 191 pravo na spravedliv pari~en nadomest poradi
pretrpenite du{evni bolki, ima liceto koe so izmama, so prinuda ili
so zloupotreba na nekoj odnos na pot~inetost ili zavisnost, e navedeno
na kazniva obquba ili na kaznivo bludno dejstvie, kako i liceto
sprema koe e izvr{eno nekoe drugo krivi~no delo protiv dostoinstvoto
na li~nosta i moralot,
- Spored ~l. 839 st. 2 ako vo dadeniot slu~aj nadomestot e nesrazmerno
golem sprema izvr{enata rabota i postignatiot rezultat, sudot
mo`e na barawe od komitentot da go namali na spravedliv iznos,
- Soglasno ~l. 862 st. 2 ako vo dadeniot slu~aj nadomestot e nesrazmerno
golem sprema napravenata usluga, sudot mo`e na barawe na
nalogodavecot da go namali na spravedliv iznos.
Obrazlo`enie na Re{enieto. "Pri ocenuvaweto na ustavnosta
na ovoj zakon, Sudot pojde od stanovi{teto deka ne mo`e da se postavi
znak na ravenstvo me|u primenuvaweto na principot za pravda i pravi~nost,
voop{to pri rabotata na sudovite, i opredeluvaweto na spravedliv
iznos na sredstva na o{teteniot pri objektivnoto nepostoewe
mo`nost za izvr{uvawe na dogovorot.
a) Imeno, osporenata odredba od ~l. 122 st. 5 od Zakonot predviduva
dokolku sudot izre~e raskinuvawe na dogovorot, na barawe na stranata
({to raskinuvaweto ne go barala) da ja zadol`i stranata na ~ie
barawe dogovorot e raskinat, da nadomesti spravedliv del od {tetata
{to ja pretrpela so raskinuvaweto na dogovorot.
Spored Sudot ovaa odredba e soglasna so Ustavot poradi slednoto:
Odredbata spa|a vo glavata: "Raskinuvawe ili izmena na dogovor
poradi promeneti okolnosti."
Koga stanuva zbor za promeneti okolnosti, zakonodavecot e jasen
vo smisla {to gi opredeluva tie okolnosti: toa se okolnosti {to
go ote`nuvaat ispolnuvaweto na obvrskata na ednata strana, poradi
{to ne mo`e da se ostvari celta na dogovorot ili dogovorot, kakov takov,
pove}e ne im odgovara na dogovornite strani.
Zna~i, samo vo situacija na promeneti okolnosti koi ne go ote-
`nuvaat izvr{uvaweto na dogovorenata obvrska i koga ne mo`e da se
ostvari celta na dogovorot, taa strana mo`e da pobara raskinuvawe na
dogovorot.
Vo takov slu~aj, zakonodavecot e jasen vo smisla {to so imperativna
norma ne dozvoluva raskinuvawe na dogovorot ako pri negovoto
sklu~uvawe promenetite okolnosti mo`ele da se predvidat, izbegnat
ili sovladaat.
56

Ponatamu, uslov za dobivawe na spravedliv nadomest e, promenetite
okolnosti {to go ote`nuvaat izvr{uvaweto na dogovorot, da
ne nastapile po istekot na rokot za negovoto izvr{uvawe.
Vo slu~aite, pak, koga Sudot pri izrekuvaweto na raskinuvaweto
na dogovorot, }e ja obvrze strankata {to barala raskinuvawe da nadomesti
na drugata strana spravedliv del od {tetata {to ja trpi poradi
toa, Sudot oceni deka zakonodavecot poa|a od culpa levisin concreto
i zboruva za nadomestuvawe na spravedliv del od {tetata koja nastanala
poradi promeneti okolnosti koi ne mo`el da gi predvidi prose~en
~ovek, a poradi koi ne mo`e da se ostvari celta na dogovorot.
Od tie pri~ini, Sudot oceni deka ne mo`e osnovano da se postavi
pra{aweto za ustavnosta na Zakonot od ovoj aspekt.
b) Osporeniot ~l. 129 st. 1 od Zakonot predviduva pravo na o{teteniot
da bara da se namali negovata obvrska na spravedliv iznos i
mo`nost sudot da go dozvoli takvoto barawe ako e toa mo`no.
I ovaa odredba, spored Sudot, e soglasna so Ustavot, poradi
slednoto: ovoj ~len spa|a vo glavata "Lihvarski dogovori".
Poznato e deka lihvarski dogovor e takov vid dogovor so koj nekoj
(lihvarot) koristej}i ja sostojbata na nu`da ili te{ka materijalna
sostojba na drug, negovoto nedovolno iskustvo, lekomislenost ili
zavisnost }e dogovori za sebe ili za nekoj drug korist koja e vo o~igleden
nesrazmer so ona {to toj na drugiot mu go dal ili storil ili se
obvrzal da mu dade ili da mu stori (st. 1).
Vo takvi slu~ai, zakonodavecot predviduva mo`nost na o{teteniot
da mu se namali obvrskata za nadomest na spravedliv iznos, no pod
uslov da e toa mo`no i baraweto da se podnese vo rok od pet godini od
sklu~uvaweto na dogovorot.
Spored Sudot, ovaa odredba e soglasna so Ustavot. Imeno, zakonodavecot
predviduvaj}i gi lihvarskite dogovori, kako takvi, ednovremeno
i gi ograni~il vo odredeni ramki vo smisla {to za o{tetenata
strana predvidel smaluvawe na negovata obvrska na nivo na spravedliv
iznos, dokolku toa uslovite go dozvoluvaat i dokolku baraweto e podneseno
vo blagovremen zakonski rok.
Toa {to rokot za podnesuvawe na baraweto iznesuva pet godini,
spored misleweto na Sudot, odi samo vo prilog na o{teteniot vo smisla
{to zakonodavecot mu dava podolg vremenski interval za podnesuvawe
na barawe za namaluvawe na negovata obvrska na nivo na spravedliv
iznos.
“) ^lenot 131 st. 2 od Zakonot predviduva sudot da mo`e da ja
odbie primenata na oddelni odredbi na op{tite uslovi {to ja li{uvaat
drugata strana od pravoto da stavi prigovori, ili onie vrz osnova
na koi taa gi gubi pravata od dogovorot, ili gi gubi rokovite ili uslovite
koi, inaku, se nespravedlivi ili preterano strogi kon nea.
Ovaa odredba spa|a vo glavata "Op{ti uslovi na dogovorot,"
pri {to ovie uslovi se obvrzni za dogovornata strana ako i bile poz-
57

nati ili morale da i bidat poznati vo momentot na sklu~uvaweto na
dogovorot.
Vo taa konstelacija na odnosi, zakonodavecot, kako eden vid za-
{titen mehanizam, ja predvidel osporenata odredba opredeluvaj}i gi
slu~aite koga sudot mo`e da ja odbie primenata na oddelni odredbi od
op{tite uslovi, {to ja li{uvaat drugata strana od pravoto na prigovor
ili vrz osnova na koi taa gi gubi pravata od dogovorot, od rokovite
i sl.
Spored Sudot, ovaa zakonska odredba e soglasna so edna od temelnite
vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija, odnosno
vladeeweto na pravoto.
g) ^lenot 156 od Zakonot e smesten vo glavata "Odgovornost za
drug" i podglavata "Odgovornost vrz osnova na spravedlivost."
Vo Glava "Odgovornost za drug" kako podglavi se sodr`ani:
"Odgovornost za du{evno bolni i zaostanati vo umstveniot razvoj,"
"Solidarna odgovornost," "Odgovornost na drugo lice za maloletnik,"
i "Posebna odgovornost na roditelite."
Spored ocenkata na Sudot, ova e tipi~en slu~aj koga zakonodavecot
go upotrebuva kvalifikativot "spravedlivost."
Pri ocenuvaweto na ovoj ~len od Zakonot, Sudot ima{e predvid
deka vo pravoto e mo`no da dojde do sudir me|u principot na spravedlivosta
i pravnata norma i deka pozitivnoto pravo zastapuva stanovi{te
spored koe ne treba da se dozvoli neprimenuvawe na pravnata
norma vo odnos na spravedlivosta, zatoa {to so toa bi se ostvarile mo-
`nosti za zloupotreba.
Od tie pri~ini, pozitivnoto pravo go zastapuva stanovi{teto
deka vo pravniot sistem mo`e da se primenuva principot na spravedlivost
samo dokolku e toa izre~no predvideno so pozitivnoto pravo.
Kako {to se gleda od naslovenosta na glavata (odgovornost vrz
osnova na spravedlivost) i od sodr`inata na samata norma, ovoj princip,
vo slu~ajov, e izre~no zastapen, poradi {to Sudot oceni deka ne
mo`e da se postavi pra{aweto za nejzinata soglasnost so Ustavot na
Republika Makedonija.
d) Spored Sudot, goreiznesenoto pravno obrazlo`enie se odnesuva
i na ~l. 171 st. 1 od Zakonot koj spa|a vo glavata "Odgovornost
poradi nedavawe na neophodna pomo{" i glasi: "toj {to bez ospasnost
za sebesi nema da mu dade pomo{ na lice ~ij `ivot i zdravje se o~igledno
zagrozeni, odgovara za {tetata {to nastanala od toa, ako toj,
spored okolnostite na slu~ajot, moral da ja predvidi taa {teta.
|) Odredbite od osporenite ~l. 190 st. 1 i st. 3 i 191 od Zakonot,
spa|aat vo glavata "Nadomest na nematerijalna {teta".
Tie reguliraat pra{awa vo vrska so spravedliv nadomest na nematerijalna
{teta za pretrpeni fizi~ki i du{evni bolki, za smrt ili
te`ok invaliditet na liceto ili na ~lenovite na negovoto potesno se-
58

mejstvo ili kako satisfakcija poradi pretrpeni du{evni bolki na liceto
koe so izmama, prinudi i sl. e navedeno da izvr{i kaznivo delo.
Spored Sudot, ne mo`e da se postavi pra{aweto za ustavnosta
na ovie odredbi, zatoa {to i ova e slu~aj koga zakonodavecot e izre~en
pri utvrduvaweto da se dodeli pravi~en nadomest.
e) Isto taka, slu~ai na postoewe na izre~na odredba vo zakonot
za primena na principot na spravedliv nadomest se sre}avaat i vo ~l.
839 st. 2 i 862 st. 2 od Zakonot koi predviduvaat dokolku, vo dadeniot
slu~aj nadomestot e nesrazmerno golem sprema izvr{enata rabora i
postignatiot rezultat, odnosno nadomestot e nesrazmerno golem sprema
napravenata usluga, sudot da mo`e na barawe na komitentot, odnosno
na barawe na nalogodavecot, da go namali nadomestot na spravedliv
iznos, poradi {to spored Sudot ne mo`e da se postavi pra{aweto
za nivnata soglasnost so Ustavot.
So Re{enie U. br. 100/2001 od 30. 06. 2001, Sudot ne povede postapka
za ocenuvawe ustavnosta ~l. 32 vo delot "Pokraj ostvaruvawe na
pravdata" od Krivi~niot zakonik ("SV RM," br. 37/1996 i 80/1999).
Podnositelot na inicijativata naveduva{e deka osporeniot ~l.
32 od Krivi~niot zakonik ne bil vo soglasnost so ~l. 98 st. 2 od Ustavot
spored koj sudovite se samostojni i nezavisni i sudat vrz osnova na
Ustavot i zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost
so Ustavot. Pritoa ja naveduva Odlukata na Ustavniot sud na
Republika Makedonija U. br. 20/1996 so koja e ukinat ~l. 4 st. 2 vo
delot "vodej}i smetka za principot na pravda i pravi~nost" od Zakonot
za sudovite kako nesoglasen so ~l. 98 od Ustavot. Spored nego, ostvaruvaweto
na pravdata ne mo`elo da bide cel na kaznuvaweto bidej}i
se sozdavalo subjektivisti~ko i neobjektivno tolkuvawe na principot
"ostvaruvawe na pravdata".
Obrazlo`enie na Re{enieto. Spored osporeniot ~len "Pokraj
ostvaruvawe na pravdata, cel na kaznuvaweto e: 1) spre~uvawe na storitelot
da vr{i krivi~ni dela i negovo prevospituvawe i 2) vospitno
da se vlijae vrz drugite da ne vr{at krivi~ni dela.
Spored krivi~no pravnata teorija kaznata pretstavuva reakcija
na op{testvoto sprema storitelite na kaznivi dela za nivnoto kr{-
ewe na op{tite pravila na odnesuvawe. Pritoa, kaznivoto delo i kaznata
moraat da bidat opredeleni so zakon, a kaznata ja izrekuva nadle-
`en organ (sud) samo po utvrdena vina na storitelot. Ottuka, so zakon
se propi{uvaat site kazni i toa po vid i visina, se opredeluvaat soodvetni
kazneni ramki za sekoe krivi~no delo i za izrekuvawe na
opredelena kazna vrz osnova na isto taka, zakonski opredelni osnovi i
uslovi. Na toj na~in se isklu~uvaat obi~aite, podzakonskite akti i
analogijata kako izvori za vostanovuvawe na kaznite, a isto taka se
spre~uva voluntarizmot i sudskoto samovolie.
59

Seto ova e vo funkcija pravedno da se odmeri kaznata srazmerno
na storenoto krivi~no delo, a se so cel da se postignat sakanite
efekti i celi od kaznuvaweto.
Vrz osnova na iznesenoto, upotrebenite termini "Pokraj ostvaruvawe
na pravdata" vo ~l. 32 od Krivi~niot zakonik imaat za cel da
gi potenciraat tokmu uslovite i zakonskite determinirawa na krivi-
~nite dela i kaznite {to treba zadol`itelno da se imaat predvid pri
izrekuvaweto na kaznite i postignuvaweto na celite na kaznuvaweto.
Ottuka, Sudot oceni deka nivnata upotreba vo osporeniot ~len
ne e vo sprotivnost so ~l. 98 st. 2 od Ustavot, poradi {to ne mo`e da se
postavi pra{aweto za nivnata soglasnost so Ustavot.
Po seto ova ne uspeavme da doznaeme {to za Ustavniot sud na
Republika Makedonija pretstavuva poimot pravda.
II. [TO E PRAVDA
Ottamu se opredeliv da istra`am {to misli opredelena kategorija
lu|e za toa {to e pravda. Za taa cel se poslu`iv so prigoden
primerok na ispitanici od ~ii odgovori ovde gi prenesuvam vo obem
koj frla dovolno jasna svetlina za nivnoto sfa}aweto na ovoj poim.
Pra{aweto be{e postaveno najednostavno: "[to e pravda?" Pritoa,
iako se rabote{e za ispitanici so povisoko obrazovno nivo, dobiv
interesni, no sepak skromni odgovori koi vo osnova mo`at da se svedat
na onie od tipot za koi govori Avgustin: dodeka nekoj ne me pra{uva -
znam, no koga treba da objasnam nekoj poim - ne znam. 3 Smetam deka
narednive odgovori vo dovolna mera go potvrduvaat toj zaklu~ok.
1 - Pravdata pretstavuva moralno nivo koe odredena pojava,
aktivnost itn. koja se slu~uva, bi trebalo da go postigne za da nie kako
li~nosti go okvalifikuvame kako ispravno.
3
Takov, na primer, e poimot - vreme. V. Sveti Avgustin, Ispovesti, Grafos
Beograd. 1989, str. 13. Takov e primerot i so poimot ubavo. Celiot svet rezonira
za ubavoto: lu|eto mu se voshituvaat me|u tvorbite na prirodata i go baraat
vo proizvodite na umetnosta: taa osobina sekoj od nas na ne{to mu ja pridava
ili odre~uva. Me|utoa, ako lu|eto so najsiguren i najprefinet vkus gi
pra{ate {to e nejzinoto poteklo, priroda, opredelen poim, vistinskata pretstava,
to~nata definicija, dali e toa ne{to relativno ili apsolutno, postoi
li ve~no nepromenlivo ubavo koe e pravilo i primer na nemu podredenoto
ubavo, ili so ubavoto e isto kako i so modata - toga{ mislewata vedna{ se podvojuvaat
i dodeka edni go priznavaat svoeto neznaewe, drugi se frlaat vo
skepticizam. Kako e mo`no re~isi site lu|e da se soglasuvaat deka postoi
edno ubavo, deka me|u niv ima tolkumina koi `ivo go ~uvstvuvaat tamu kade
{to toa se nao|a, a tolku malku od niv znaat {to e toa? Didro, D. O poreklu i
prirodi lepoga, Rad, Beograd, 1962. str. 3.
60

2 - Vo sekojdnevniot `ivot postojano se sre}avame so poimot
pravda i re~isi kontinuirano se provlekuva re~enicata "nema pravda".
Pravdata kako poim e osnova na pravoto, poim {to se poistovetuva
so pravi~nosta, so sevkupnosta na site pozitivni i integrativni
procesi koi doveduvaat do celosno rasvetluvawe i otkrivawe na vistinata.
Utvrduvaweto na site fakti i okolnosti, objektivno i nezavisno,
nepristrastno bez bilo kakvo vlijanie, nadvore{no ili vnatre{-
no, subjektivno, doveduvaat do pravilno postavuvawe vo odnos na odredena
fakti~ka situacija i davawe na sopstvena ocena, stav i mislewe,
vo soglasnosta so objektivnata realnost, vo nasoka na utvrduvawe na
vistinata, so cel dostignuvawe na pravi~nosta, zadovoluvawe na osnovniot
kriterium na pravoto - pravdata.
3 - Streme`ot na lu|eto kon pravi~nost, pravi~no op{testvo,
od pojavata na ~ovekot, ja nametnuva potrebata od razmisluvawe za
poimot pravda. Pravdata i pravi~nosta ovozmo`uva ostvaruvawe na
bezbeden i siguren `ivot na lu|eto, bidej}i samo pravi~no op{testvo
e bezbedno op{testvo. Pravi~noto postapuvawe na ~ovekot e na~in na
ostvaruvawe na pravdata i najdobar na~in za otkrivawe na vistinata.
4 - Pod samiot poim pravda se podrazbira zbir na normi so koi
na ~ovekot ili gra|aninot na odredena dr`ava ili op{testvo mu se
garantiraat odredeni prava i slobodi preku koi gi realizira svoite
`ivotni potrebi, kako i pravi~no postapuvawe vo sredinata kade
`ivee. Koga vo edna dr`ava funkcionira pravdata taa na odreden
na~in go obvrzuva i samiot ~ovek da gi po~ituva i pravnite normi na
samoto pravo so koj se podrazbira opredelen vid normi i odnesuvawe
koi se sankcionirani so dr`avna prinuda.
5 - Sistem na potrebni i neophodni, direktni i indirektni elementi
koi u~estvuvaat vo procesot na dejstvija - izvr{uvawa, vo procesot
da gi spojat pozitivnite i negativnite koi ja davaat formata i
sodr`inata na pravdata koja ne zastanuva, tuku kako proizvod, povtorno
doa|a vo kontakt so drugi sistemi, mo`e da bide razdvoena na elementite
od kontaktot, i sekoga{ }e soedinuva so potrebnite elementi
koi so svojata forma i sodr`ina pak }e ja dadat - formata.
6 - Pravdata e sevkupnost od na~ela i principi na na~in na razmisluvawe
i odnesuvawe koi se vo soglasnost so religioznite, eti-
~kite i zakonskite stavovi i odredbi.
7 - Pravda e sostojba na ~ovekovata du{a koja vlijae na ~ovekoviot
razum da ne ja razboluva du{ata. Toa e edinstvo ili neprekinati
i postojani obidi za vospostavuvawe na edinstvo pome|u metafizi~koto
i racionalnoto, odnosno materijalnoto kaj ~ovekot. Pravdata
mo`eme da ja nare~eme i kako vtoro ime na vistinata i e izraz na iskonskata
cel na ~ovekot da se najde, a so svojot razum i da ja vospostavi
harmonijata vo prirodata. Pravdata, metafizi~ki, e sredstvoto koi
treba da ja smiri ~ovekovata du{a, bidej}i taa e postamentot vrz koja
stoi razumot.
61

8 - Pravda e koga lu|eto se odnesuvaat vo soglasnost so pravilata
koi se propi{ani so zakonskite i ostanatite pravni akti.
9 - Pravda e zadovoluvawe na odredeni pojavi i odnesuvawa na
lu|eto. ^esto se zapra{uvame dali pravdata e zadovolena. Za da bide
zadovolena pravdata postojat pove}e normi odnosno aspekti, vo zavisnost
od analiziraweto na problemot, slu~ajot, nastanot.
10 - Pravda e seto ona {to treba da go re{i na{iot pravosuden
sistem (i drugite pomo{ni institucii) preku instituciite na sistemot,
za sekoe ona {to e nepravo ili poto~no da se za{titi preku institucijata
pravda: `ivotot, dostoinstvoto, moralot, socijalata, kriminalnite
dejnosti i sé drugo {to e povrzano so nepravoto, a u{te poto~no
ako nekoj e vinoven, preku pravedno sudewe - proces, da se izre~e
pravi~na sankcija ili sli~no.
11 - Pravda kako poim e prili~no {irok i e nevozmo`no da se
odredi to~no bez da se zaluta vo subjektivizmot na negovoto odreduvawe.
Taka mo`e da zboruvame za pravda vo pravna smisla t.e po~ituvawe
na pravdata preku po~ituvawe na pravnite normii obratno postapuvawe
nepravedno so kr{ewe na postoe~kite pravni propisi vo edna
dadena dr`ava. Pokraj pravda od pravnoto gledi{te bi dodal deka postoi
i "li~na pravda" koja vo sebe gi sodr`i nu`no vrednostite
koi{to se vtemeluvaat vo samata li~nost i vo gradeweto na svesta za
pravdata preku obrazovanieto i vospitanieto koe{to go dobiva istata.
Koga ve}e bi trebalo da ja objasnime pravdata ili barem samo da ja
poso~ime analogno na pravdata vo smisla na pravnite propisi; pravdata
vo smisla na li~nata pravda mo`eme da ja poso~ime i op{testvenata
pravda koja{to vo sebe vpriema o~ekuvawata na zaednicata, op{testvoto
vo celina za toa {to e po`elno, prifatlivo kako i {to bi trebalo
da ~ini, pravi, a {to ne.
12 - Pravdata e objektivni i realno sogleduvawe na faktite za
edna situacija. Taa e najsvetata rabota vo `ivotot, da bide{ pravi~en
za mene zna~i da postoi{. Temelot na sekoj poedine~en `ivot, na semejstvoto,
organizaciite, instituciite i sekoja dr`ava mora da bide
pravdata.
13 - Pod pravda podrazbirame sistem na vrednosti, odnesuvawa,
moralni normi koi treba da gi poseduvaat poedincite. Za nekoj da bide
pravi~en i da mo`e da go po~ituva poimot pravda treba da gi poseduva
tie vrednosti i normi na odnesuvawe koi se prifateni vo dadenot
op{testvo. Me|utoa, op{testvoto treba da vozvra}a na tie poedinci
koi go po~ituvaat sistemot na normi i vrednosti, da se odnesuva pravi-
~no kon niv, da go nagraduva nivnoto odnesuvawe, da gi unapreduva, a ne
da gi unazaduva. Isto taka, smetam deka treba pravi~no op{testvoto da
se odnesuva kon poedincite koi so makotrpna rabota i trud stignale
do nekoja pozicija vo `ivotot, a ne so la`ewe i proneveri. Vo na{iot
op{testven sistem ne se po~ituva trudot na drugite, mo`ebi i zatoa
imame pote{kotii vo definiraweto na poimot pravda. Za da mo`e po-
62

uspe{no da se izveduvaat nekoi raboti vo na{eto op{testvo, treba i
da se primenuva, a ne samo da se zboruva za taa problematika. Istoto se
slu~uva i so pravdata. Smetam deka pravi~nosta treba da se nagraduva
i da se prifati kako moralna norma, mo`ebi toga{ pravdata }e mo`am
da polesno da ja definiram. Polesno bi mo`ela da ka`am {to e nepravda
- koga na nekoj poedinec mu se davaat priznanija koi{to ne gi
postignal toj, se vrednuva "negoviot trud", za koj {to se pogri`il
nekoj drug, zazemal mesto vo op{testvoto na poedinec koj so site sili
se borel da postigne ne{to. Za mene toa e nepravda. Pravda bi bilo
sprotivnoto - nagrada i davawe priznanie na poedincite koi navistina
go zaslu`ile toa.
14 - Poimot pravda e univerzalen poim so koj mo`eme da ozna-
~ime pravilno postapuvawe sprema nekogo, pravilno postapuvawe bez
diskriminatorski elementi. Pod poimot pravda mo`e da se ozna~i i
davawe na sekogo spored zaslugite t.e vo ramkite na edno op{testvo na
sekogo da mu bide dostapno i da mu se dade ona {to go zaslu`il. So toa
poimot pravda e tesno povrzan so poimite - pravi~no postapuvawe,
pravi~na dostapnost, pravo. Pravi~noto postapuvawe mora da bide vo
soglasnost so moralnoto na edna nacija pa potoa i vo soglasnost so
va`e~kite propisi.
15 - Pravda e toa ne{to {to e stoeno i se bara pravna razvrska
na vina vo toa na pravi~no so zakon se bori pravedna postapka za utvrduvawe
na storenoto {to e pravedno i na koja strana e vinata, dali e
pravdata zadovolena so presudata, dali se zemeni predvid site strani
na pravda. Na pravi~na postapka {to e storeno. Vo zavisnost na deloto
{to storeno, so zakon dali se utvrdeni site pravni merki za istoto
delo, dali ima vina na nekoja strana ili nema utvrdena so zakon za toa
delo pa se bara pravdata na drug na~in. Pravda e ne{to {to treba da se
zapazi dali pravdata e zadovolena, ima li pravda vo deloto {to e storeno
koj e storitelot na deloto.
16 - Pod poimot pravda mo`e da bidat dadeni mnogu tolkuvawa i
definicii, no nema edna univerzalna definicija. Imeno, {to za nekogo
e pravda, za drug e nepravda. Nekoi lu|e pravdata ja baraat od boga,
odnosno veruvaat deka e bog e edinstveniot koj mo`e da odredi {to e
pravda i {to e pravilno. Spored moe mislewe, pod pravda bi podrazbiral
pravilno tolkuvawe na ne{tata, ne~inewe na zlo i dela so zadni
nameri kon nekogo, neprimenuvaweto na kleveti i omalova`uvawe na
drugite. Pod pravda bi gi podvel i: neme{aweto vo `ivotot i rabotata
na drugite lu|e, vozdr`uvaweto od davawe na sud t.e mislewe (kritika)
za nekogo i sl. Ili generalno, pod pravda bi tolkuval najop{to
re~eno neizmerna po~it kon sé ona {to né opkru`uva, no i odbrana na
na{eto dostoinstvo.
17 - Pravda e po~ituvawe i vrednuvawe na trudot koj sekoj od
nas go vlo`il vo postignuvaweto na nekoja cel vo `ivotot, a pritoa
63

pred sé po~ituvaj}i gi site moralni i eti~ki vrednosti, kako i site
propi{ani zakonski pravila i propisi.
18 - Pravdata e ednakvost, po~ituvawe, razbirawe, vrednuvawe,
ozna~uvawe, va`nost, neisklu~uvawe nediskriminacija, pravila, propisi,
standardi. Koga ~ovekot }e bide tretiran i za nego imame viduvawe
i vrednuvawe za site negovi karakteristiki i koga kon nego vo
dadena situacija postapuvame pravi~no bez isklu~uvawe, razlikuvawe
i ja dademe soodvetnata procenka, ocenka, tretman ili mislewe po moe
mislewe e pravda - pravo.
19 - Pravda e pravoto, samo ne onaka kako se primenuva, tuku
onaka kako {to treba da bide, kako promotor na osnovnite ~ovekovi
slobodi i prava i vladeewe na pravoto. Pravda e, vo sistemot na
relativniot suverenitet da se po~ustvuva benefitot od pravilata na
igra. Pravdata e {iroka kategorija koja mo`e da se analizira od pove}e
aspekti. Pravda e da se bide pravi~en, da se emituva pozitivizam,
slobodno da se izrazuvame, da vladeeme vo ramkite na pravoto.
20 - Zborot - terminot pravda go podrazbiram kako termin koj
bi trebalo da se koristi za nastani i dela kade bi bilo iska`ano vistinitoto
bitie na odreden nastan, situacija i sl. Samiot zbor pravda
i terminot - pravna dr`ava go podrazbiram kako termin so koj bi se
ozna~ilo "mo`na" neprikosnovenost na funkcionirawe na instituciite
na dr`avata kade {to sekoj bi go dobil zaslu`enoto, odnosno sekoj
bi bil tretiran vistinito. Ottuka, zborot "pravda" go podrazbiram
kako utvrduvawe na vistinskata vistina.
21 - Pravda e svesno, nepristrastno i pravi~no postapuvawe vo
odnos na drugite, no i vo odnos na bilo koja op{testvena pojava i izvr-
{uvawe na celokupnata ~ovekova aktivnost sprema sekoj i sprema site,
so po~ituvawe na osnovnite moralni i zakonski normii osnovnite
pravila na ~ovekovoto odnesuvawe.
22 - Pravda kako poim te{ko mo`e da se definira. Imeno, ona
{to e pravi~no za edni mo`e da bide pogre{no ili nepravedno za drugi.
Tokmu poradi toa, pravdata kako poim i kategorija mo`e da postoi
samo vo odredena mera i toa vo onaa mera vo koja se nastojuva da se po~ituvaat
pravnite normi i zakonite od edna strana, no so zadol`itelno
po~ituvawe na osnovnite ~ovekovi prava, a so toa zadol`itelno i pravata
na drugite lu|e.
23 - Pravdata ja razbiram, odnosno zborot pravda go sfa}am
kako ne{to {to e realno i vistinito vo stvarnosta. Pravdata mo`e da
se razgleduva od pove}e aspekti. Zborot pravda vo pravoto mislam
deka zna~i pravednost, odnosno ne{to sprotivno od nepravda. Na primer,
pravda e koga sudijata }e donese odluka za odredeno krivi~no delo
so koja }e mu izre~e kazna zatvor na primer od 3 godini i so toa }e ja
zadovoli pravdata na ednata stranka, no dodeka za drugata stranka
mo`e da bide nepravda. I zatoa mislam deka pravdata nemo`e da se
definira, odnosno taa mo`e da bide i nepravda.
64

24 - Pravda e ona {to eden ~ovek go dobiva za prethodno odrabotena
rabota, odnosno sekoj da dobie ona {to go zaslu`il t.e kolku zaslu`il.
Za dobri raboti da bide nagraden, a za lo{i soodvetno kaznet.
25 - Pravda pretstavuva zadovoluvawe na ~ovekovite potrebi vo
odnos na nekoj problem ili odredena situacija.
26 - Pravdata e sprotiven poim od zborot nepravda. Pravdata za
mene pretstavuva ~esnost koja na sekoj ~ovek vo op{testvoto mu e
neophodna.
27 - Pravda pretstavuva svest koja treba sekoj ~ovek da ja ima.
28 - Praveden e onoj koj razmisluva pravedno za sé okolu nego,
koj donesuva pravilni odluki. Lu|eto treba da se borat za svojata pravda.
29 - Zborot pravda mo`ebi ne za sekoj gra|anin, a za mene e zbor
koj zna~i vistinitost, realnost, nepogre{livost, vo sekakov pogled
dali bilo da se izre~e pravda za storeno krivi~no delo ili bilo kade,
a da se bara pravdata. Bitno e deka se bara ona {to edukativnoto op{-
testvo znae {to e dobro a {to lo{o. Da znaeme da gi razgrani~ime tie
dve gore navedeni raboti za da bidam prvenstveno duhovno smireni zo-
{to ima golem udel za mene za da znam deka mojata pravda e zadovolena
na onakov zamislen na~in {to jas smetam deka sum uspeal da ja dobijam
pravdata.
30 - Pravda pretstavuva nekoe pravdano dejstvie. Primer, ako
nekoi se sudat za nekoj imot koj mu e odzemen na drugiot i toj, so regularno
dostavuvawe na dokumentite }e mu se vrati imotot.
31 - Pravdata pretstavuva postapuvawe na opredeleni li~nosti
koi se specijalizirani vo svoite oblasti spored ramkite vo zakonot i
ona {to toj go sodr`i. Generalno zemeno, nema pravi~en ~ovek i spored
toa, pravdata e samo poim koj se spomenuva, a retko koj go znae negovoto
zna~ewe i spored toa i ne postoi. Za nekoi pravdata e neopravdano
dejstvo.
32 - Pravdata e sprotivna na nepravdata. Jas mislam deka pravda
e koga nekoj nekoja rabota se obiduva da ja doka`e taka {to gi upotrebuva
site ~esni argumenti i fakti i da bide zadovolen od celata rabota,
odnosno da ne na{teti nikomu vo baraweto na pravdata. Pravda e
ako na nekogo ne{to mu e odzemeno nasilno ili ukradeno i so mnogu
maka i trud se obiduva da si go vrati odzemenoto i vo toa uspeva so
pomo{ na instituciite {to se nadle`ni i pomognale, odnosno presudile
ispravno i ja doka`ale pravdata na o{teteniot. Moe mislewe -
pravdata vo na{ata zemja mnogu te{ko se doka`uva.
33 - Pravdata pretstavuva stav so koj ~ovekot vo op{testvoto
saka da ja doka`e svojata pravi~nost, pravdata pretstavuva napredok vo
`ivotot, pravdata ni pretstavuva kakov e ~ovekot.
34 - Pravdata pretstavuva eden vid dobro delo, eden vid opstanok
vo `ivotot. Sekoj vo `ivotot se bori za pravda.
65

35 - Pravda e razmisluvawe za toa {to e pravi~no, a {to e pogre{no,
ili koi postapki se pravi~ni, a koi ne.
36 - Pravda pretstavuva koga nekoj }e izvr{i kazneno delo, sudskite
organi }e go kaznat za izvr{enoto kazneno delo. So toa {to }e
go kaznat storitelot }e bide zadovolena pravdata. Pravda postoi i
koga nema samo obi~nite gra|ani da bidat kaznuvani za opredeleni
dela, tuku }e se kaznuvaat i funkcionerite na razli~ni dr`avni organi,
zna~i koga site gra|ani }e se kaznuvaat ednakvo.
37 - Pravda e iska`uvawe na nevinost za nepravilno obvinuvawe
na storeno krivi~no delo. Toa zna~i vo slu~aj na pogre{no obvinuvawe
da se doka`e deka ste nevin.
38 - Pravda e donesuvawe na vistinskata odluka vo odredeni situacii.
Pod vistinska odluka se podrazbira odluka zasnovana vrz pravi~nost
t.e odluka koja ne celi kon na{tetuvawe na individuata, tuku
kon balans ili sredina vo dadena situacija. So pravdata mu se pomaga
na o{teteniot barem na psiholo{ko ramni{te da ne se ~uvstvuva
"celosno o{teten."
39 - Sekoe ~ovekovo povedenie koe ne e protivzakonsko, odnosno
koe e vo marginite na dozvolenoto, se smeta za pravno dejstvo. Pravdata
e ne{to realno, koe so svoeto funkcionirawe kako {to treba bi
go dovelo op{testvoto vo edna normala, za razlika od ova {to toa e denes.
Za da bide ostvarena pravdata treba da se pridr`uvame kon pi{anite
zakoni.
40 - Pravda e najbiten element {to pretstavuva (zna~i) ne{to
iskreno, vistinito ka`ano od nekogo, i isto taka, pretstavuva subjekt
na mnogu drugi elementi. Ne mora da zna~i deka pravdata sekoga{ mora
da bide zadovolena, no koga i da e pravdata }e izleze na videlina.
41 - Pravdata pretstavuva eden opredelen stav na ~ovekot so koj
toj samiot doka`uva deka ne storil ni{to negativno vo edno op{testvo.
Odnosno samiot toj se smeta deka e praveden. No, vo odredeni situacii
pak toj mo`e da ja bara pravdata.
42 - Pravdata pretstavuva situacija kade {to treba vistinata
da izleze na videlina so razni metodi i na~ini za da se, na nekoj na~in,
vozvrati za storenoto zlo i da se "zadovoli" o{teteniot za pretrpen
stres, zaguba i sl.
43 - Pravdata e osnovnoto ne{to so koja ~ovekot donesuva nekoi
odluki. Bez pravdata nema nikakva celina. Bez pravda nema idnina, bez
razlika dali pravdata }e zadocni, no sekoga{ pravdata pobeduva vo
bilo koj aspekt.
44 - Pravda e vistina za ne{to {to eden ~ovek mo`e da go doka-
`e, na primer, deka ne napravil ne{to lo{o za koe e na primer osuden
ili se goni za toa delo i so pravdata saka da doka`e deka e praveden.
45 - Pravdata pretstavuva op{to moralno razbirawe odnosno
sfa}awe na iznesuvaweto na pravi~nosta vrz odredeni op{testveni
problemi.
66

46 - Pravdata pretstavuva potreba kaj ~ovekot i op{testvoto za
podobar i pravreden so`ivot so gra|anite. ^esnosta t.e pravdata na
sekoj eden ~ovek mu e neophodna.
57 - Pravda e zadovoluvawe na nekoja realna situacija. Zna~i ne
davawe pravda po {ablon tuku spored zaslu`enata reakcija na poedinecot
t.e edinkata. Vo sekoe op{testvo ima pravila i normi spored
koi treba da go prilagodime na{eto odnesuvawe. Sekoj prestap makar
bil toj i najmal so koi poedinecot prekr{il nekoja vrednost, a so toa
zagrozil ili spre~il da se ostvari nekoe pravo na druga li~nost, zaslu`uva
sankcija. I tuka doa|a na red pravdata kako takva ili nepravdata.
Sekoja reakcija na op{testvoto koe }e umee da izre~e pravilna
sankcija i so toa da ja zadovoli pravdata na o{teteniot ili op{testvoto
e pravilno. No, toa }e se odnesuva za site lu|e podednakvo i
taa pravda da va`i za site podednakvo. Ako se pravi razliki me|u lu-
|eto spored nekoja rasna, materijalna, polova ili kakva bilo druga
razlika toga{ nemame pravda, tuku glumewe na pravda i pravna dr`ava.
58 - Pravdata e vrednost koja ovozmo`uva sekoj koj gi prekr{il
op{testvenite normi i pravil da mu bide izre~ena sankcija bez razlika
na negovata profesija, socijalna, ekonomska, politi~ka pripadnost.
Pravda zna~i ramnopravnost na site lu|e pred zakonot.
59 - Pravdata ja razbiram kako na~in na postapuvawe vo eden
sistem vo koj sekoj onoj {to }e postapi sprotivno od ona {to e poslu-
`ilo kako pravilno vo toj sistem i e za{titeno so odredeni normi i
pravila }e ja dobie soodvetnata sankcija {to e propi{ana za toa delo.
Ili ednostavno toa e na~in na funkcionirawe vo koj sekoj }e go dobie
ona {to go zaslu`il bilo vo pozitivna ili negativna smisla.
60 - Pravdata zna~i po~ituvawe na ednakvosta na lu|eto vo site
sferi na `iveeweto, nenametnuvawe na razliki, olesnuvawe na "patot"
na onie na koi od odredeni pri~ini im bil ote`nat ili zapren vo
odreden `ivoten period. Vo odredena smisla, pravdata mo`e da zna~i
ili da pretstavuva nadomest za odredena emocionalna, psihi~ka ili
fizi~ka zaguba, nadomest ili kompenzacija za storeno zlo. Da se bide
ednakvo "~ovek" kon site lu|e, da se namalat predrasudite deka na{ata
vistina treba da bide i vistina na drugite mo`e da pomogne vo sproveduvawe
na pravdata.
61 - Osnovata na funkcioniraweto na edna dr`ava se zakonite.
Bi po~nala od edna re~enica koja vo na{ava dr`ava e diskutabilna:
"Kadija te tu`i kadija te sudi." Donesuvawe na pravilna odluka i
pravilen sud za edna rabota po mene e premnogu te{ko. Zakonite se
napi{ani, zakonite treba da se po~ituvaat, me|utoa do koe nivo na
upotreba i zloupotreba na istite. Mo`e da se postavi pra{aweto za
toa dali za ne{to e pravilno odlu~eno, dali stranite se zadovoleni i
dali imame pravda (spored mene vo eden od slu~aite }e ima pravda vo
drugiot slu~aj }e se pojavi nepravda). Diskutabilno e pra{aweto na
doka`uvawe na pravdata kade {to skoro sekoga{ nepravdata e skriena
67

pod kapata na mo} na dr`avata i seto toa }e dobie nekoj kriv tek, }e
ima odluka koja navodno se donesuva vo imeto na pravdata, me|utoa seto
toa vsu{nost e nepravda.
62 - Jas nemam praven fakultet za da definiram pravda, me|utoa
}e probam da ka`am spored mene su{tinata na rabotite e da se gledaat
takvi kakvi {to se, a ne takvi kakvi {to ni ka`uvaat deka treba da bidat.
Site zakon se donesuvaat za da se kr{at i ni{to ne e ve~no nitu
dadeno edna{ zasekoga{ {to zna~i sé se menuva i pravdata }e bide takva
kakva {to nie }e ja postavime. Za nekoi pravda so mo} za nekoi
nepravda so prazen xeb.
63 - Pod pravda podrazbiram vladeewe na pravoto, sproveduvawe
na zakonite i va`ewe na zakonite podednakvo za site. Toa zna~i
deka site se isti pred zakonot. Postoeweto na pravdata e garancija
deka za site lu|e }e postojat isti pravila na odnesuvawe, a vo slu~aj na
povreda na istite }e postojat soodvetni mehanizmi koi }e gi vratat
rabotite vo kolosek. Pod pravda podrazbirame ednakvo postapuvawe
prema site za izvr{ena ista rabota, ednakvo nagraduvawe za izvr{enata
rabota ili pak ednakvo kaznuvawe za nezavr{uvawe na istata. Pravedno
e na sekoj da mu se ovozmo`at isti uslovi, na primer, za rabota,
`iveewe, ostvaruvawe na ~ovekovite prava i sl.
64 - Pravdara pretstavuva zadovoluvawe na osnovnite ~ovekovi
prava. ^uvstvo na ednakvost, pravi~nost, postignuvawe i zdobivawe na
nekoe pravo, {to nie mislime deka e na{e.
65 - Pod "pravda" podrazbiram po~ituvawe na pozitivnoto zakonodavstvo
vo dr`avata od strana na site institucii, organizacii i
gra|ani vo istata dr`ava iako postapkite na site gore navedeni, tie
samite gi branat i tolkuvaat, sepak dali se "pravda" ili "pravi~ni"
odgovorot }e go dobijat vo zakonite i podzakonskite akti na zakonodavstvoto
vo dr`avata.
66 - Pravda e zadovoluvawe na odredeni principi koi se zakonski
ragulirani. Pred sé, pravdata bi trebalo da pretstavuva zadovoluvawe
na potrebite za pravi~nost, ustavnost i zakonitost. Mo`e da
ka`eme deka pravdata e cel kon koja treba da se stremi eden sistem ili
op{testvoto da mo`e spored nejzinite vidovi da se razbere i kako zadovoluvawe
na odredeni prava (na primer: vo politikata, vo rabotnite
odnosi, vo op{testveniot `ivot voop{to).
67 - Pravdata e vo tesna vrska so pravi~nosta, a mo`e da se definira
i kako najvisoka vrednost na eden op{testven sistem, urnuvaj}i
gi barierite na preovladuvaweto na interesite, politi~kite vlijanija
i porocite koi go urivaat vrednosniot sistem i moralot.
68 - Pravda pretstavuva sostojba na vladeewe na pravoto vo edno
op{testvo, po~ituvawe na ~ovekovite op{testveni i moralni vrednosti,
nivno vrednuvawe, po~ituvawe na ~ovekovata li~nost. Dokolku
nekoj bide o{teten na bilo koj na~in, negovoto dostoinstvo da bide dovedeno
povtorno na pravobitniot stepen, dokolku nekoj napravi {te-
68

ta, da bide soodvetno sankcioniran. Da bide po~ituvano pravoto i pravniot
poredok vo eden op{testven sistem.
69 - Pravdata e sinonim na iskrenost, realnost, ~esnost, ~ove~nost.
Nepravdata izobilstvo na mnogu ne{ta koi go povreduvaat ~ovekovoto
bitie, go potisnuvaat ~ovekoviot identitet.
70 - Spored toa {to se zboruva za nekoja si pravda, veruvam deka
e toa nekoja zamisla, pozitivna vrednost, obratna na ovaa negativnava
{to sekojdnevno ni se slu~uva vo na{evo sekojdnevie, a ja narekuvame
nepravda. Se nadevam deka eden den navistina }e prestane so ovaa nepravda
vo site aspekti na na{ite `ivoti, i koga navistina }e ja do-
`iveeme pravdata }e mo`eme i polesno da ja definirame. Vo sekoj slu-
~aj toa e mnogu pozitivna vrednost kako za edno op{testvo taka i za
edna li~nost. Veruvam vo nea!
71 - Pravda e ne{to {to treba da go vodi (dvi`i) celiot svet i
za da postoi pravdata treba da ja ima vo srceto na sekoj ~ovek, a toa e
bez razlika na potekloto, religijata, bojata na ko`ata, statusot (bogat
ili siroma{en, pretsedatel ili prosjak) site da imaat isti prava i
tie prava da gi po~ituvaat vo odnos na drugite lu|e, site da bidat slobodni
i vo mo`nost da gi izvr{uvaat svoite osnovni `ivotni potrebi,
kako {to se semejstvoto i topliot dom, ishranata, {koluvaweto, zdravstvenite
uslugi, osnovna `ivotna profesija (rabota) itn. A za da go
imaat site toa, site treba da bidat pravedni, so dobro razvieni moralni
osobini i da ne bidat al~ni. I kako eden poeben aspekt, pravdata
koja posebno treba da e naglasena od strana na sudot i policijata koi
treba da gi poseduvaat najpozitivnite osobini i najgolemata dobrina
vo sebe za da ja sproveduvaat taa pravda koja mu nedostasuva na dene{-
niot svet.
72 - Pravda e stvarnost ili vistina za odredeni postapki vo sistemot
ili op{testvoto, pri realizirawe na odreden slu~aj, dali istiot
}e se realizira ili oceni od ovlasteni institucii, pravilno i
pravedno. Dokolku se raboti za sudska pravda potrebno e pravilno,
profesionalni i nepristrastno da se donese pravilna sudska odluka.
Sé {to e nepravedno e nedostoinstveno i nerealno i sekoga{ e potrebno
pravdata da izleze na povr{ina, odnosno vistinata i realnosta da
ne se negira i prekriva so laga i nevistina.
73 - Pravdata e nauka za vistinata i pravi~nosta. Nikoj ne treba
da se srami od vistinata i realnosta vo `ivotot i op{testvoto.
74 - Pod pravda podrazbiram odredeni normi koi se doneseni
kako vistinski koi se postaveni kako odreden balans koj ne smee da se
dvi`i vo pozitivniot smer e dozvoleno i opravdano, dodeka seto ona
{to pa|a pod pozitivnata granica e protiv pravdata i e neopravdano,
odnosno ne e dozvoleno spored postavenite normi, a se regulira so donesenite
zakoni, ukazi i normi.
75 - Ona odnesuvawe (dejstvuvawe) koe vo op{testvoto se odnesuva
zaklu~no so zakonskite kako i so op{testvenite normi, bi mo-
69

`elo da se definira kako pravda. Kako primer za nepravda go smetam
prekr{uvaweto na Zakonot za pu{ewe na javno mesto. So prekr{uvaweto
i nepo~ituvaweto na ovoj zakon smetam deka se zagrozuva zdravjeto
na nepu{a~ite. Smetam deka treba da se prevzemat pogolemi merki
vo vrska so toa.
76- Pravda e postapka koja treba da bide sprovedena od strana
na vrhovnata vlast ili sud vo nekoj slu~aj koga im se prekr{eni ustavnite
prava i zakoni na gra|anite kako i na celokupnoto op{testvo.
77 - Pravda e za sekoj ~ovek da si go dobie svoeto pravo {to mu
sleduva spored Ustavot i zakonite {to postojat vo taa dr`ava.
78 - Pravda e vo su{tina situacija, na primer koja ~ovekot e
nevin, a go proglasuvaat za vinoven. I toga{, toj bara pravda zna~i da
ispliva vistinata na povr{ina, da se doka`e vistinata. Ima situacii
kade {to pravdata postoi, a ima situacii kade {to pravdata ne postoi,
a toa e nepravda.
79 - Dokolku odredena li~nost so avtomobil udri nekoe lice i
vedna{ po nastanot izbega od mestoto na nastanot i ne bide pronajden
za da odgovara za storenoto delo e nepravda, no dokolku potoa bide
pronajden i odgovara za storenoto delo toa pretstavuva pravda.
80 - Jas mislam deka pravdata e ona {to sekoj od nas najmnogu go
posakuva. Mnogupati se borime za da dobieme nekoja pravda, no vo najgolem
procent toa ne uspeva. Spored mene, sekoj od nas znae {to e
pravda formalno, no nikoj ne postapuva taka. Ottuka, mo`am da ka`am
deka lu|eto se egoisti~ni i gledaat samo za sebe, prekr{uvaj}i gi
pritoa nekoi od normite. Pravda pretstavuva pojava koja ja bara sekoj
od nas, a najmnogu vo situacija koga smetame deka ne sme diskriminirani.
Nastan {to e praveden e onoj koj vo site bi se ~uvstvuvale ramnopravni,
ednakvi i bi nemalo nikakvo ~ustvo na diskriminacija (primer,
koga na edno dete }e mu kupat stan, a na drugoto ne mora stan, no da
bide so ista vrednost. Nepraveden nastan e onoj spored koj izrazito
sme diskriminirani (primer, koga na edno dete mu davaat sé, a na drugoto
ne mu davaat ni pola od toa {to mu davaat na prvoto).
81 - Zborot pravda go definiram kako zborovi {to ne so~inuvaat
lagi, kade ima pravedno delewe na rabotite, pravedno gledawe
kon lu|eto, pravedno sudewe i dr.
82 - Pravdata e mehanizam preku koj rabotite se delat na pravedni
i nepravedni - odnosno dobri i lo{i, zakonski ili sprotivni na
zakonot.
83 -Pravdata e izleguvawe na videlina na vistinata (isplovuvawe
na povr{ina na vistinata). Pravdata proizleguva od vistinata. Za
da bide validna potrebni se to~ni podatoci, no i lu|e koi znaat pravilno
da ja ocenat. Zna~i, pravda pretstavuva ne{to vistinito, to~no,
realno, bez lagi i izmami. No, ne sekoga{ pravdata izleguva na videlina.
70

84 - Pravdata pretstavuva akt na odmazda kon toj {to storil zlo
so cel zadr`uvawe na op{toto dobro, ~uvawe na redot i mirot, odnosno
sozdavawe na op{testvo vo koe sekoj bi mo`el da po~uvstvuva i da
ka`e - pravdata e zadovolena.
85 - Pod poimot pravda podrazbirame izedna~uvawe na dve ili
pove}e lica.
86 - Pravda e koga ednakvo }e se kaznat site voza~i koi vozele
brzo, a ne edniot da se kazni, a drugiot, zatoa {to se poznava so komandirot
na policijata, da ne se kazni.
87 - Pravdata e edno re{enie koe mo`e da se gleda od razli~ni
(dva ili pove}e) aspekti.
88 - Postoi pravda na pravdina i pravda na nepravdina. Pravda
na pravdina e koga cvrto tvrdime ne{to {to ne e vistina. Pravdana
nepravdina koga svesno ja ka`uvame nevistinata (la`eme), koga se bara
na~in da ne se doka`e vistinata.
89 - Nepravda e koga nekomu mu se tovari ne{to {to toj ne go
storil, primer, krivi~no delo za koe se proglasuva vinoven. Obratno
od nepravdata e pravda. Vo gorniot slu~aj ako za toj na koj mu e prilepeno
krivi~noto se najdat dokazi deka e nevin. Ili ako nekomu pri
rutinska kontrola policaecot zabele`i deka ne mu e registrirano voziloto
i mu izre~e globa od 500 evra, a na drug, zatoa {to mu e poznanik,
za istoto toa mu prosti. Nepravda mu e storena na onoj komu mu e
izre~ena kaznata. Pravda e ako, bez ogled na prijatelstvoto i dvajcata
voza~i bile kazneti.
90 - Pravda e koga dve strani na po~etokot potpi{at dogovor za
me|usebna sorabotka i celo vreme se pridr`uvaat do toj dogovor koj e
garancija za natamo{na rabota.
91 - Trgnuvaj}i od faktot deka sekoj na svoja ko`a ja ima po~uvstvuvano
negativnata strana na pravdata, odnosno nepravdata, mo`e da
se zaklu~i deka se {to odreden poedinec ne saka da mu se slu~i vo `ivotot
pretstavuva pravda. Za svetot da mo`e da postoi mora da ima nekoja
ramnote`a me|u rabotite, me|u dobroto i zloto, me|u po~etokot i
krajot, ubavinata i grdosta. Zarem bi imalo smisla postoeweto na
ednoto bez negovata sprotivnost. Kakvi lu|e bi bile koga na se bi se
odnesuvale ramnodu{no. Kakvo zna~ewe bi imala dobrinata, ako ne
sme go po~uvstvuvale zloto, kako }e se voodu{evuvame na ubavinata,
ako ne sme se zgrozile od grdosta... Pravdata se podrazbira kako ne{to
{to ~ovek saka vo sekoj moment da go do`ivuva, no dokolku bi bilo
taka, nikoga{ ne bi znael {to pretstavuva toa do`ivuvawe.
92 - Pravdata zna~i da im se pomaga na prijatelite, no isto taka
da da ne im se na{tetuva na neprijatelite. Pravedno e seto ona {to go
pravime, zboruvame i seto ona kon {to celime, a {to ne im na{tetuva
na drugite.
93. - Sekoj ~ovek, koj i da e, {tom pomisli deka e mo}en i sposoben
nekazneto toa da go pravi - pravi nepravda.
71

94. - Pravdata pretstavuva nepre~eno sproveduvawe na zakonite
i site drugi op{testveni propisi koi vo isto vreme se isti za site
lu|e.
95. - Pravda e nepristrasno prio|awe (bez pritisoci) kon pravnite
i drugite problemi pri {to se donesuva re{enie koe gi zadovoluva
i dvete strani.
*
Po izlagawata sodr`ani vo prethodnite dve poglavija mo`e da
se naseti {to bila glavnata pri~ina {to me navede da pristapam kon
pi{uvawe na ovoj trud, koj zaradi opfatot na izlo`enite problemi so
koi morav da se zafatam, ne go narekov "Pravda" kako {to mi be{e
prvi~nata zamisla tuku, "Filozofija na pravoto." 4
4
Nasproti juridi~kiot pozitivizam i legalizam, filozofijata na
pravoto u~i za natpozitivnoto, nadiskustvenoto pravo doveduvaj}i go vo relacija
so pozitivnoto pravo. 4 Predmet na filozofijata na pravoto e idejata na
pravoto, nadiskustvenoto, pravednoto, prirodnoto, kako i pozitivnoto pravo
(zakonot, negovata primena, spravedlivosta na odlu}ite vo konkretniot slu-
~aj), kako podra~je vrz koe se reflektira idejata na pravoto, odnosno pravednoto
pravo i negovite vrednosni kriteriumi! Kambovski, V. Filozofija
na pravoto, Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 2010, str.
27 i 29.
72

VOVED
73

74

II ZA DOBROTO I ZLOTO
1. ZA POTREBATA OD RAZBIRAWE NA ZLOTO
Pred da se ka`e {to i da e za ovoj problem, smetam za potrebno
da se potsetime na nekoi osnovni poimi povrzani so dobroto i zloto.
Vo taa smisla, pod moral podrazbirame zbir na pravila (moralni normi)
na odnesuvawe koi gi iska`uvaat vrednosnite sudovi za povedenieto
na lu|eto, za toa {to vo op{testveniot `ivot za zaednicata ili za
poedinecot e dobro, a {to lo{o. Tie na poedinecot mu nalo`uvaat da
pravi dobro, a da go propu{ta (da se vozdr`uva od) zloto. Moralni barawa
se: 1 0 da ne se la`e, 2 0 da se ispolnuvaat vetuvawata, 3 0 da se vra}a
pozajmenoto, i 4 0 da se po~ituva drugiot. Moralni zapovedi, pak, se:
mora{, (ne smee{), treba - za{to ne{to e lo{o (za razlika od moralnite,
pravni barawa koi se: ti nareduvam (imperativni), ti zabranuvam
(prohibitivni), ti dozvoluvam (permisivni normi) - za{to ne{to e zabraneto).
Moralna pozicija zastapuva samo onoj koj od drugite bara da
mislat isto (za toa mu se potrebni moralnite poimi: dobar, lo{, treba,
ispravno, dol`nost, pofalba i prekor). Eti~ki pra{awa se: 1. Od
kade poteknuva gri`ata na sovest? Kako se formira? Dali izrasnala
od nekoe poelementarno od prirodata dadeno ~uvstvo kako na primer
od simpatijata? Dali na ~ovekot od pridodata mu dadena osnova za doblest
ili e toa samo rezultat na vospituvaweto: deluvaweto na zaednicata
na poedinecot i naviknuvaweto? Mo`e li ~ovekot da stori doblesno
dejstvie zaradi nego samoto ili vo krajna linija doblesta ja ceni
za{to taa nemu mu od korist? 2. Koga ~ovekovoto povedenie zaslu`uva
da se nare~e vistinski moralno? Dali toga{ koga ~ovekot pravi dobro,
postapuva spored moralnite normi bez ogled dali na toa dejstvuvawe
go razdvi`ila nekoja li~na presmetka, uveruvawe deka so toa }e
si obezbedi nekoja korist, da izbegne {teta, da izbegne kazna ili mo`ebi
~ovekot e vistinski moralen duri toga{ koga pravi dobro od svesta,
od uverenieto deka dobroto treba da se pravi, bez ogled na posledicite
po nego li~no? 3. [to e dobro voop{to: od koi vrednosti ~ovekot
treba da se rakovodi, kon niv da se stremi?4. [to se toa moralni
prava? 5 I najposle moralen sud e koga smetame deka nekoe dejstvie e
5
Da imame nekoe zakonsko pravo na ne{to, toa zna~i da postoi sudska
institucija kaj koja toa mo`eme da go pobaruvame. Kaj zakonskoto pravo e jasno
deka nekoj ima nekoe pravo samo dokolku mu e dodeleno, vo ovoj slu~aj od
pravniot poredok. Za da se podvle~e okolnosta deka kaj moralnite prava se
75

dobro ili lo{o. Taka, upotrebata na zborot nemoralno e da, soodvetstvuva
na upotrebata na zborovite: toa e lo{o, lo{o e da, toa e nemoralno,
ne mo`e{ toa (da ne go dr`i{ vetuvaweto) da go pravi{.
Primer, ma~eweto na drug, lu|eto od ovoj ili onoj kulturen krug, ili
na ovaa ili na onaa op{testvena klasa go smetaat (ili go smetale) za
lo{o ili za osuda. Inaku, ~ovekovata moralnost ima dve dimenzii: objektivna
i subjektivna. Objektivna dobrina na sekoj akt mu ja dava negovata
sopstvena cel (finis operis - objektivno dobro - hranata slu`i za
odr`uvawe na `ivotot). Subjektivnata vrednost na deloto ja pravi namerata
na storitelot (finis operantis - subjektivno dobro - ako se opijam
i `deram, mu se protivam na objektivnata cel na hranata). Ako dvete
celi ne se poklopuvaat nastanuva moralen nered, zlo. Kaj eti~kiot sud
treba da se zemat predvid u{te i nadvore{nite okolnosti na deloto,
na primer, slobodata na volja na storitelot. Moralnoto povedenie
raboti za takvi prava koi gi "imame" i koi ne ni se dodeleni od nekoj praven
poredok, ranovekovnata tradicija na ~ovekovite prava zboruva{e za prirodni
prava. Toa zna~i deka so tie prava sme rodeni i kako da gi imame kako {to
imame organi ili deka kako zlatni zrna gi nosime vo svoite srca. Toj govor
mo`el da ima smisla vo najdobar slu~aj od teolo{ka perspektiva kako prava
dodeleni od gospod. Me|utoa, kaj posebnite i kaj zakonskite prava bitno e
institucijata koja tie prava gi dodeluva da e identi~na so onaa kaj koja tie
prava mo`at da se pobaruvaat. Me|utoa, pravata koi gi dodelil gospod ne mo-
`at da se pobaruvaat od nego. Teolo{koto sfa}awe na ~ovekovite prava kako
vtemeleni od gospod mo`e zna~i da ja ima samo taa smisla deka gospod go vtemelil
moralniot poredok vo celina {to zna~i ~ove{tvoto kako moralna zaednica
~ii ~lenovi mo`at zaemno da gi pobaruvaat tie prava edni od drugi: toj
go vtemelil celiot sistem na zaemni prava i dol`nosti. Me|utoa, pravata toga{
bi imale svoja specifi~na smisla kako prava samo so toa {to ~lenovite
na zaednicata zaedno gi priznavaat. No ne morame li toga{ da ka`eme deka
duri i spored toa teolo{ko sfa}awe pravata zaemno se dodeluvaat od ~lenovite
na moralnata zaednica koi gi priznavaat... Spored toa, dokolku mu se
podlo`uvame na moralot na univerzalnoto po~ituvawe, nie samite sme tie
koi na site lu|e im gi dodeluvame tie prava koi proizleguvaat od nego. I moralnite
prava se zna~i dodeleni prava, a instancata koja gi dodeluva, kantovski
re~eno e samoto moralno zakonodavstvo, odnosno nie samite dokolku mu se
podlo`uvame na toa zakonodavstvo. Poradi dvozna~nosta podobro e da se izbegnuva
govor za prirodnite prava: negovata dobra smisla se sostoi ednostavno
vo toa {to tuka se raboti za prava koi ako voop{to gi priznavame, va`at
pred sekoe postavuvawe na pozitivnoto pravo. Sekako deka sepak postoi ne-
{to {to kaj toa sfa}awe se gubi i sekoga{ imam povtorna prilika da se uveram
kako za toa mnogumina `alat: imeno toa deka moralot ja gubi potporata
za koj se ~ini deka ja poseduva dodeka se smeta deka e vtemelen od gospod, prirodata
ili umot. Me|utoa takvata potpora sekako deka e fiktivna. V. Tugendhat,
E. Predavanja o etici: Naklada Jesenski i Turk, Zagreb, 2003, str. 296-298.
76

obi~no se narekuva doblesno. Doblest e sinonim za dobro, vredno. Eti-
~kiot red se vospostavuva so razumna upotreba na nerazumnite `elbi.
Doblesniot go bira dobroto i go odbegnuva zloto, duri i toga{ koga
toa e te{ko i bolno. Pri svojot izbor doblesniot veli: Jas sakam dobro,
za{to e dobro, a nedoblesniot veli: Toa e dobro, za{to jas sakam
da e dobro. I na kraj, glavna moralna sankcija e sovesta ili superegoto-
glas na internaliziran avtoritet, sozdavawe pravila i zabrani
vo soglasnost so nekoj avtoritet: na roditelite, religijata, dr`avata.
Dokolku se zapra{ame zo{to e potrebno da se razbere zloto,
najkratkiot odgovor spored mene bil deka toa e bitno za da se razbere
su{tinata na samite poimi nepravda i pravda. Imeno, ako poimot nepravda
se sfati kako nezaslu`enoto zlo koi lu|eto go trpat od drugi
lu|e, od prirodata ili od gospod (ili, nezaslu`eno dobro koe lu|eto go
primaat od drugi lu|e, od prirodata ili od gospod), se {to e sprotivno
na toa mora da e sodr`ina na poimot pravda.
Vo uslovi koga sekojdnevno gledame zlo, pravime zlo i samite
sme izlo`eni na razli~ni vidovi zlo, sosema normalna e potrebataod
negovoto prou~uvawe. Nie treba da znaeme {to treba da se pravi so i
za so tie {to storile zlo, zaradi razbirawe na nas samite i obvrskite
{to gi imame kon drugite lu|e. 6 Iako dobroto i zloto se narazdelno
povrzani i od ednakvo zna~ewe za na{iot opstanok i dobar so`ivot
nau~niot interes pred se e svrten kon ova vtoroto. Potrebata od razbirawe
na zloto e prioritetna potreba i ottamu {to poradi ~uden
stek na okolnosti ~ovekot re~isi nikoga{ ne vo dilema pri ocenkata
na ne{tata {to se dobri, a sekoga{ se dvoumi ili se pravi nedoveten
koga treba da dade vistinska ocena na ne{tata {to se zli, iako, sekoj
}e se soglasi, ne treba posebna nadarenost za nekoj da sfati deka moralno
zlo se: progonstvata, izma~uvawata, gladot, ubistvata, nasilstvata,
zlostavuvawe na deca, vojni vo koi naslepo se ubivaat nedol`ni
lu|e so frlawe bombi, genocid, vr{ewe medicinski eksperimenti vrz
lu|e, ubivawe lu|e zaradi nabavuvawe ~erepi i skeleti za koristewe
vo nastavni celi vo anatomski instituti i labaratorii i sl.
Moe stanovi{te e deka sekoj znae {to e dobro, a {to zlo. So
toa ne tvrdam deka ~ovekot poseduva nekoe vnatre{no setilo so ~ija
pomo{ avtomatski go ocenuva toa, tuku samo deka so odreden stepen na
iskustvo sekoj {to ne e du{evno bolen mo`e da pravi jasna distinkcija
me|u ovie dva poimi. Me|utoa, bez ogled na toa, dol`ni sme za potrebite
na ovoj trud da opredelime {to pretstavuvaat ovie dva poimi.
Smetam deka za toa {to e dobro ili zlo mo`e da se dobie najednostavna
pretstava ako se uka`e na {to asociraat tie poimi. Ottamu veruvam
deka mnogumina }e se soglasat deka:
6
Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 10.
77

- dobro e po pravilo seto toa {to asocira na zadovolstvo, {to e
korisno, 7 vredno (validno, plemenito, skapoceno, prijatno, vkusno, ne-
{to {to vodi kon dobar `ivot: dobroto e sozdavawe na zadovolstvo i
uni{tuvawe na bolka (sre}a),
- zlo e po pravilo seto toa {to predizvikuva bolka, {to e {tetno,
nevredno (nevalidno), neplemenito, eftino, neprijatno, nevkusno,
ne{to {to go spre~uva ostvaruvaweto na dobar `ivot: zloto e sozdavawe
na bolkai uni{tuvawe na dobroto (nesre}a). 8
Ili, nakratko, dobro e seto ona {to go unapreduva `ivotot, a
zlo (lo{o) seto ona {to toj `ivot go popre~uva onevozmo`uva i ottamu:
dobro e seto ona {to go odobruvame, a zlo - seto ona {to go prekoruvame.
9 I u{te ne{to, od svireweto na gitara postanuvaat dobri ili
7
Spored Epiktet, na sekoe `ivo su{testvo mu e odredeno da se vardi
od se {to mu se ~ini deka e {tetno i {to mu pri~inuva {teta i da se odvra}a
od toa, a da go bara samo ona {to e korisno i na negovite pri~ini i mu se gordee
na seto toa. Zna~i, toj {to misli deka e o{teten ne e mo`no da mu se raduva
na onoj koj mu nanel {teta, kako {to ne e mo`no da mu se raduvame na samata
{teta. Taka se slu~uva sinot da go kara tatkoto koga toj ne mu dava stvari
za koi na sinot mu se ~ini deka se dobri. Toa Polinek i Etekle gi napravi
me|usebni neprijateli za{to tiranidata ja smetaa za dobro. Zaradi toa i zemjodelecot
i brodarot i trgovecot i onie koi izgubile `ena i deca kobat na
bogovite. Za{to, kade {to za niv e korista, tamu im e i pobo`nosta. Arijan, F.
Priru~nik Epiktetov, Kultura, Beograd, 1958, str. 37.
8
Nema ni{to poprirodno od toa: da se misli deka e dobro i da se saka
se {to predizvikuva zadovolstvo, kako i da se misli deka e zlo i da se mrazi
se {to e bolka i se {to predizvikuva bolka. Me|utoa vo prirodata na ~ovekot
e i toa deka: dobroto (zadovolstvoto) prestanuva da se ~uvstvuva (i ottamu
pravilno da se ocenuva i soodvetno na takvata ocena da se saka) koga 1. nekoj
}e se navikne na nego (koga neprekidno trae, koga poradi trajnosta na dobroto
nekoj oddamna ne po~ustvuval nikakvo zlo - toj {to ne znae {to e zlo, ne znae
nitu {to e dobro), i 2. koga premnogu lesno se doa|a do nego, kako {to i zloto
(bolkata) prestanuva da se ~uvstvuva (i ottamu pravilno da se ocenuva i soodvetno
na takvata ocena da se mrazi) koga 1. nekoj }e se navikne na nea (koga neprekidno
trae, koga poradi trajnosta na zloto nekoj oddamna ne po~ustvuval
nikakvo dobro - toj {to ne znae {to e dobro, ne znae nitu {to e zlo) i 2. koga
premnogu lesno se osloboduvame od nea.
9
Ednostavno, no toa ne e prifateno od site. Nepravedniot e bezbo`nik,
veli Marko Aurelije. Celokupnata priroda gi sozdala site razumni su-
{testva edni zaradi drugi, za da si pomagaat me|u sebe koga treba, da ne si nanesuvaat
zlo edni na drugi. Onoj {to pravi sprotivno na nejzinata volja o~igledno
gre{i protiv presvetite bo`estva. Onoj koj la`e postapuva bezbo`no
kon istata bo`ica.... Bezbo`nik e i onoj koj te`nee kon nasladata kako kon
dobro, a ja izbegnuva bolkata kako da e zlo. Koga takov ~ovek pomisluva deka
celokupnata priroda im dodelila i na dobrite i na lo{ite ne{to {to ne im
78

lo{i gitaristi (Aristotel), od na{iot odnos kon drugite proizleguva
pravda ili nepravda (stanuvame pravedni ili nepravedni li~nosti).
Pritoa, da si podobar od lo{ ~ovek ne zna~i deka si dobar, tuku samo
deka si pomalku lo{. No, da si polo{ od dobar ne zna~i deka si pomalku
dobar, tuku samo deka si lo{. Ili poinaku: podobar od lo{ = pomalku
lo{, polo{ od dobar = lo{.
2. PODELBA NA DOBROTO I ZLOTO
- Soglasno pri~inite {to go uslovuvaat se vr{i glavnata podelba
na zloto na moralno zlo i prirodno zlo. Pri~inite na moralnoto
zlo sekoga{ se nao|aat vo subjektot na slobodnoto deluvawe, dodeka na
prirodoto zlo vo deluvaweto na prirodnite pri~ini. Pritoa, slobodna
volja zna~i deka ~ovekot mo`el poinaku da postapi, a dokolku se raboti
za storeno zlo mo`e da bide obvinet {to ne postapil poinaku.
Soglasno gornata podelba vo sferata na ~ovekovoto moralno
odnesuvawe ~ovekovoto dobro gi pretstavuva pozitivnite ili moralno
prifatlivite aspekti na povedenieto i razmisluvaweto, pa kako:
poim - pretstavuva ona {to e vo soglasnost so dobroto, ne{to
dobro, lagodno (pravda, qubov, nesebi~nost, tvore{tvo...)
akt - pretstavuva vrednost,
nastan - pretstavuva prijatnost, zadovolstvo, sre}a,
~uvstvo - pretstavuva dobra volja, naklonetost, zdravje.
li~nost - su{testvo otelotvoreno vo angel, bog.
pripa|a, toj se buni protiv nea, bidej}i ~esto lo{ite u`ivaat vo radosti i
imaat mo`nosti za zadovolstva, dodeka dobrite go minuvaat `ivotot vo bolki
i so site ne{ta koi ja predizvikuavat bolkata. Onoj {to se pla{i od stradawe,
eden den }e se pla{i od se {to postoi. I ete ti bezbo`ni{tvo. Onoj {to
te`nee kon zadovolstvo, nema da se pla{i da napravi nepravda. Me|utoa treba
da ostanat potpolno ramnodu{ni kon ona koe celokupnata priroda go deli sekomu,
bidej}i ako taa pravela razlika me|u niv sigurno ne bi postapila taka.
Onie koi se rakovodat spored celokupnata priroda, tie se vo soglasnost so
nea i treba da bidat ramnodu{ni kon nejzinite postapki. Sekako bezbo`en e
i onoj koj ne e ramnodu{en kon bolkata i radosta, smrtta i `ivotot, slavata i
neslavata, voop{to kon rabotite koi prirodata gi deli podednakvo. A pod
toa deka deli podenakvo, jas podrazbiram deka se se slu~uva nezavisno i kako
posledica na ona {to prirodata podednakvo go deli i na sega{nite i na idnite
su{testva. Toa go pravi spored opredelen red i soglasnost so nekoja prapri~ina
na providenieto, spored koja u{te od po~etok go naso~ila ureduvaweto
na ovoj svet, taka {to soedinila odredeni osnovi za ona {to treba da bide
i gi odredila tvore~kite sposobnosti na sr`ta, nivnata promena i redosled.
Aurelij, M. Za samiot sebe, Tri, Skopje, 2005, str. 130-131.
79

cel - ne{to e dobro za opredelena cel, ne{to e dobro ako ja ispolnuva
celta na svoeto postoewe: penkaloto ako pi{uva, satot ako go
poka`uva to~no vremeto, pe~kata ako gree, sijalicata ako sveti.
Od druga strana pak, ~ovekovoto zlo gi pretstavuva negativnite
ili moralno neprifatlivite aspekti na povedenieto i razmisluvaweto
i kako:
poim - pretstavuva ona {to mu e sprotivno na dobroto, ne{to
lo{o, nelagodno (nepravda, omraza, sebi~nost, destrukcija...)
akt - pretstavuva porok, zlostor, protivnost na moralot.
nastan - uka`uva na bolka, nesre}a, tragedija, katastrofa.
~uvstvo - pretstavuva lo{a volja, zlobnost, bolest.
li~nost - su{testvo otelotvoreno vo lo{iot duh (vrag, |avol)
cel - ne{to e lo{o za opredelena cel, ne{to e dobro ako ja ispolnuva
celta na svoeto postoewe: penkaloto ako ne pi{uva, satot ako
ne go poka`uva to~no vremeto, itn.
Pritoa, mo`e da se ka`e deka zloto vo pravoto gi ozna~uva negativnite
ili neprifatlivite aspekti na ~ovekovoto povedenie, a vo
etikata i negativnite ili neprifatlivite aspekti na ~ovekovoto razmisluvawe.
Me|u takvi aspekti na negativno povedenie i razmisluvawe
mo`at da se pomestat: omrazata, sebi~nosta, nepravdata, agresivnosta,
destrukcijata.
Ako po ovie razgleduvawe se obideme da go pronajdeme ona {to
e zaedni~ko za dobroto i zloto vo odnos na odredeni poimi, dejstvija,
nastani i ~uvstva ne e te{ko da se sogleda deka so upotrebata na dobroto
i zloto vo navedenite nasoki nie samo ozna~uvame i na toj na~in
gi izrazuvame svojstvata, atributite na tie poimi, dejstvija, nastani i
~uvstva. Ottamu, dobroto i zloto ne se ni{to drugo, tuku atributi {to
im gi pridavame na lugeto, predmetite i pojavite i na se drugo {to ne
opkru`uva vo svetot. 10 Atributite "dobro" i "zlo" se samo ruvo za preoblekuvawe
so ~ija pomo{ sakame da ka`eme deka nekoj ili ne{to e
"prijatno" ili "neprijatno," "korisno" ili "{tetno," ili deka tie
zborovi gi izrazuvaat emociite. 11 Ili, poprecizno ka`ano, nema "zlo"
i "dobro" vo smisla na svojstva koi stvarno im pripa|aat na stvarite i
nastanite, postojat samo zadovolstva i neprijatnosti kako psihi~ki
sostojbi. 12 Spored toa, moj stav e deka dobroto i zloto mo`at da se razgleduvaat
samo kako osobini na lu|e, predmeti i nastani, a ne kako ne-
{to {to postoi samo po sebe. Vo taa smisla, se soglasuvame so gledi-
10
Taka od biolo{ki aspekt, dobroto mora da go sfatime kako "korisno
za sopstvenata reprodukcija," dodeka zloto mora da se sfati kako ona {to
vo taa smisla ne e korisno. Me|utoa, ni dobroto ni zloto ne se nao|aat vo
genite. I edenoto i drugoto, za nas pretstavuvaat samo ostvarlivi mo`nosti.
Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 21 i 22.
11
Kolakovski, L. Mini predavawa o maksi stvarimea, str. 135.
80
12
Ibid, str. 78.

{tata kako ona na Svensen, so koe ispravno se tvrdi deka dobroto i
zloto se odnosni poimi, ne{to e dobro i zlo, ne samo po sebe, tuku vo
odnos na ne{to drugo. Zloto (ili dobroto, m.z.) ne e supstanca, predmet,
tuku osobina na predmetite, nastanite i postapkite. Zloto ne e
ne{to odredeno ili dobro ograni~eno i nema su{tina. Zloto e {irok
poim koj go koristime da gi opi{eme delata i stradawata. Toj poim
uka`uva na mno`estvo fenomeni - na primer, na bolest, prirodni katastrofi,
smrt, vojna, genocid, terorizam, trgovija so droga, robstvo,
zlostavuvawe, nasilstvo nad deca itn. - od {to mo`e da se posomneva
deka e tolku {irok {to mu nedostasuva sodr`ina koja mo`e da se specificira.
Me|utoa, site tie zla se priznaeni kako zla koi gi pravime
nie lu|eto i otamu poimot na zloto e primenliv iako te{ko mo`e da
se uka`e na nepophodnite i dovolnite uslovi za negovata primena. Za
da se pomirime so postoeweto na ovie zla, taka {to postoeweto na svetot
}e izgleda opravdano i da postoi nade` deka }e se promeni kon
podobro, tragame za smislata na zloto. Za taa smisla se traga vo religijata,
13 vo verata vo gospod, 14 vo verata za napredok i vo politi~kite
ideologii. Na razli~ni na~ini se pravat obidi da se opravda zloto za
da se pomirime so stradawata vo svetot. Moj op{t stav, veli Svensen, e
deka zloto ne mo`e da se opravda i deka ne treba da go opravduvame i
deka sekoe pomiruvawe so stradaweto e la`no. Ako ja pogledneme istorijata
{to neposredno ni prethode{e, vekot koj {to tuku go ostavivme
zad sebe, ne mo`eme da najdeme nikakva smisla vo nebroenite tra|edii,
nikakva bo`ja proimisla ili aktivna istoriska sila koi bi mo`ele
da gi opravdaat. 15
Moj stav e deka dobroto i zloto ne se ni{to drugo tuku zadovolstvo
i bolka, odnosno ona {to vo nas predizvikuva ili ni donesuva
zadovolstvo i bolka. Spored toa, dobroto i zloto vo moralna smisla se
ednostavno soglasuvawa i nesoglasuvawa na na{ite volevi dejstvija so
13
Religijata ima trokratna funkcija: za celokupnoto ~ove{tvo uteha
za li{uvawata koi gi iziskuva `ivotot, za pogolemoto mnozinstvo lu|e ohrabruvawe
emocionalno da ja prifatat svojata klasna polo`ba, a za vladea~koto
malcinstvo osloboduvawe od ~uvstvoto na vina koja e predizvikana so
stradaweto na onie koi tie gi ugnetuvaat. Fromm, E. Dogma o Kristu, Zagreb,
1989, str. 23.
14
Luter veli deka verata e semo}na. Na onoj koj veruva mora se da mu e
mo`no. Za{to, verata pravi ona {to ne e ni{to da bide ne{to, i predmetite
so koi ne mo`e ni{to da se mo`e se... Verata veruva vo ~udo, zgora na toa verata
i verata vo ~udo se edno i isto... Verata, toa e veruvawe deka se e mo`no...
Bog ne mo`e da bide doka`an, vo nego mo`e samo da se veruva... Ako veruvam
deka bog postoi, toj i postoi, t.e. za mene: ako ne veruvam deka postoi, toga{
toj i ne postoi, za mene. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd,
1955, str. 215- 217.
15
Svensen, L, op. cit. str. 26.
81

nekoj zakon koj so pomo{ na voljata i mo}ta na zakonodavecot ni nanesuva
dobro ili zlo, u`ivawe ili bolka, koi po naredba na zakonodavecot
go sledat na{eto pridr`uvawe ili kr{ewe na zakonot, se ona
{to go narekuvame "nagrada" i "kazna." ...So ogled na toa {to ne e mo-
`no da se zamisli postoewe na nekoe pravilo koe ja opredeluva ~ovekovata
volja i deluva na slobodnite akcii, a da ne nosi so sebe prisilba
vo vid na dobro i zlo, zamisluvaj}i nekoj zakon, nie morame da zamislime
i nekoja nagrada ili kazna vrzana za toj zakon. Zaludno edno razumno
su{testvo bi se obidelo da upravuva so dejstvuvaweto na drugo, koga
ne bi mo`elo da go nagradi pokoruvaweto na toj drug kon svoeto pravilo,
odnosno da go kazni negovoto skr{nuvawe od toa pravilo, nanesuvaj}i
mu nekoe dobro ili zlo. 16 So drugi zborovi, bez nagrada (dobro) i
kazna (zlo), nikoj ne mo`e da se pottikne da dejstvuva ili da ne dejstvuva
soglano so nekoe pravilo. Ottamu i nagradata i kaznata se interesot
za postignuvawe dobro, odnosno, za odbrgnuvawe zlo.
- Vo etikata se ispituva: 1. {to e dobro ili vredno, nasproti
sekoe zlo, no i 2. {to e ispravno. 17 Vo taa smisla postojat: 1. teorii koi
opredeluvaat {to e dobro ili vredno: edna eti~ka teorija mo`e za
dobro (vredno) da ja proglasi na primer, li~nata sloboda, no i natamu
vo site situacii da ne e jasno kako treba da se postapi, i 2. teorii koi
opredeluvaat {to eispravno: zatoa (koga, na primer, nekoja politi~ka
grupacija se zalaga za smaluvawe na stepenot na slobodata) e potreben
vtoriot del na eti~kite teorii - delot koj opredeluva {to e ispravno.
Vo toj slu~aj se pojavuva interesno pra{awe: dali e vo soglasnost so
po~ituvaweto na li~nata sloboda na taa grupacija da i se dopu{ti nepre~eno
da deluva {to mo`e da dovede do toa, taa grupacija da dojde na
vlast i od taa pozicija da gi ograni~i li~nite slobodi. Ili pak, e so
soglasnost so unapreduvawe na li~nite slobodi da i se zabrani deluvaweto
zaradi nesakanite posledici {to mo`e da nastanat tokmu po
li~nite slobodi. Ovde stapuva na scena opredeluvaweto {to e ispravno.
So opredelbata {to e ispravno se odgovora na pra{aweto - kako
nekoj (poedinec ili grupa) treba da postapi koga rea|ira na dobro
(ili vredno). Postojat dva vida teorii {to se odnesuvaat na opredeluvaweto
na ispravnoto:
a) Deontolo{ki teoriji za ispravnoto se onie koi svoite sudovi
gi gradat spored postapkite nezavisno od posledicite koi gi predizvikuva
postapkata. Spored niv, najbitno e po~ituvaweto na vred-
16
Vidi: Tubi}, R. Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do
konca XIX vijeka, Svjetlost, Sarajevo, 1978, str. 166.
17
Etikata opfa}a tri u~ewa: 1. u~ewe za najvisokoto dobro kako najvisoka
cel na moralnata aktivnost, 2. u~ewe za doblesta kako dobro ostvareno
vo ~ovekot poedinec, i 3. u~ewe za dr`avata kako dobro ostvareno vo socijalniot
`ivot. \uri}, M. Istorija helenske etike, Zavod za u|beni}e i nastavna
sredstva, Beograd, 1987, str. 334.
82

nostite. Na primer, ako kako dobro se zeme neprikosnovenosta na ~ovekoviot
`ivot, toga{ sudot na toj {to sledi opredelena deontolo{ka
teorija bi mo`el da bide: "Ne e ispravno da se ubie nekoj ~ovek za da
se spasat iljada drugi, za{to pod nikakvi okolnosti ne e ispravno da
se ubie ~ovek."
b) Konsekvencijalisti~ki teorii za ispravnoto koi ispravnosta
na opredelena postapka ja ocenuvaat spored posledicite koi taa
postapka bi ja predizvikale vo dadeni okolnosti (bez ogled na ispravnosta
na taa postapka izvadena od kontekstot). Spored niv najbitno e
unapreduvaweto na vrednostite. Na primer, ako za dobro se zeme blagosostojbata
na lu|eto, toga{ sudot na nekoj koj ja sledi ovaa teorija bi
mo`el da izgleda vaka: "Ispravno e so godini da se stavaat na maki nekolku
ili iljadnici lu|e, ako e verojatno deka toa }e dovede do blagosostojba
na milijarda drugi lu|e).
Inaku, fakt e deka vo najgolem broj slu~ai za ispravno se smeta
ona {to go misli i ~uvstvuva mnozinstvoto, ona {to e logi~no ili ona
{to navleguva vo natprirodnoto, misti~noto.
Ona {to, me|utoa, od aspekt na ispravnoto za nas e interesno e
pra{aweto: dali sî {to e dobro i ispravno e i pravedno? Koe mesto go
zafa}a pravednosta, kade se nao|a pravednosta - pred, po, ili me|u
dobroto i ispravnoto? Toa e ona na {to sakam da najdem odgovor. Moj
stav e deka pravednoto e ne{to {to se nao|a me|u dobroto (vrednoto) i
ispravnoto. Ne{to mo`e da bide dobro (vredno), no ne i pravedno i
samo ottamu neispravno. Primer, dobro e nekogo pari~no da go nagradi{,
me|utoa ako taa pari~na nagrada bila opredelena samo za pobednikot
na nekoja trka, nagraduvaweto na posledniot namesto na prviot
e nepravedno i otamu neispravno odnesuvawe. Mo`na e me|utoa i situacija
koga ne{to, {to iako e zlo, samo poradi toa {to e pravedno da e
i ispravno. Primer, da se tepa samo neposlu{noto, od trite deca, ne e
dobro (tepaweto voop{to e zlo), a sepak e pravedno, a ottamu i ispravno.
Ili da izla`e{ za toa kade se krie nekoj {to drug saka da go ubie,
ne e dobro (la`eweto ne e vrednost) no mnogupati sepak e pravedno i
samo zatoa {to e pravedno e ispravno. 18 Pravdata zna~i ispravno pra-
18
Kako {to vedna{ mo`e da se zabele`i ovoj moj stav e sprotiven na
stavot Kant deka moralniot zakon mora da bide celosno nepromenliv. Koga }e
spoznam nekoj kategori~ki (moralen) imperativ, sum spoznal nekoe pravilo
koe nema isklu~oci. Vo esejot "Za tobo`noto pravo da se la`e od qubov kon
lu|eto," Kant mu odgovori na Benxamin Konstant. Da pretpostavime deka potencijalen
ubiec se raspra{uva za dvi`eweto na `rtvata {to ja izbral. I da
pretpostavime deka sme izla`ale za da ja spasime `rtvata. Ubiecot potem gi
sledi moite upatstva, no `rtvata bez moe znaewe se premestila tokmu tamu
kade {to go upativ ubiecot. Poradi toa ubistvoto e storeno kako posledica
na mojata laga, a jas sum odgovoren tokmu zatoa {to la`ev. Me|utoa da ja zboruvav
vistinata, ne bi mo`el da se smetam za odgovoren bez ogled na toa {to i
83

vo: pravda = ispravno pravo. 19 Nakratko, ne{to e ispravno ako e pravedno.
dobro /zlo pravedno/nepravedno ispravno/neispravno
So drugi zborovi, i dobroto i zloto - ako se pravedni - vodat
kon ispravno povedenie, no ako dobroto ili zloto ne se pravedni - nikoga{
ne mo`at da vodat kon ne{to {to mo`e da se nare~e ispravno.
Ottamu, mo`e slobodno da se ka`e, deka tokmu pravednosta/nepravednosta
(a ne dobroto/zloto - vrednosta/porokot) se najbitniot faktor
za doa|awe do odgovor {to e ispravno, tie e pokazatel za proodnost na
patot kon ispravnosta. Zna~i, pri sekoja procenka na moralnoto povedenie
treba da se po~ituva relacijata: dobro/zlo - pravedno - ispravno,
odnosno, dobro/zlo - nepravedno - neispravno. Ottamu, smetam deka
nikoga{ ne smee da se zaboravi, deka i dobroto i zloto ako se pravedni
mo`at da bidat ispravni ({to zna~i moralni povedenija), i obratno
ako se nepravedni da bidat neispravni ({to zna~i nemoralni povedenija).
- Ovde e vreme da se istakne i osnovnata razlika me|u etikata i
pravoto i ottamu razli~nata pozicijata na pravdata vo ovie dve disciplini.
Etikata e nauka za toa {to e X (moralno - dobro/vredno, pravedno,
ispravno,) i zo{to treba da se pravi X. Mo`ni odgovori se:
- za{to toa toa e bo`ja volja.
- za{to toa e tvoja dol`nost (nezavisno od i da e drugo: dol`nost
zaradi dol`nost, X zaradi X). Najdobar odgovorot na ova e pra-
{aweweto: A zo{to toa mora da go pravi{?
- za{to jas sakam taka da bide (li~na volja).
- za{to drug saka taka da bide (tu|a volja i sila).
- za{to toa e korisno za mene (vo moj interes).
- za{to toa e korisno za drugite (interes na drugite)
Nakratko: Za{to gi po~ituvame moralnite pravila koi nalagaat:
deluvaj dobro, pravedno i ispravno?
Vo na{ata priroda (interes za opstanok i sre}a) e da poseduvame
izvesni potrebi i `elbi i da se stremime kon nivno zadovoluvawe.
Ovie potrebi i `elbi se (i treba da se) podmiruvaat so podr`uvawe na
moralnite pravila. Otttamu proizleguva nivnoto objasnuvawe i oprada
se slu~ilo. Za{to moja do`nost e da go po~ituvam imperativot i da ne se
osvrnuvam na posledicite... Spored Kant, mojata dol`nost e moja do`nost bez
ogled na posledicite na ovoj ili na onoj svet. Vidi: Makintajer, A, Kratka
istorija Etike, str. 217-218.
19
"Pravdata zna~i ispravnost vo nejzinata naso~enost tokmu kon pravoto..."
Radbruh, G. Filozofija pava, Nolit, Beograd, 1980, str. 49.
84

vduvawe. Vo takviot opis nie sekako poa|ame od edno e i zavr{uvame
so edno treba. Pri {to:
~ovekova priroda = interes za opstanok i sre}a.
sre}a = sostojba i cel: korist, dobro, zadovolstvo (otsustvo na
bolka)
dobro = sekoe dobro i zlo ako e pravedno i ottamu ispravno.
Ottamu vistinski odgovor i samo na pra{aweto - Zo{to treba
da bidam praveden? Zo{to slu`i pravdata? e - Za{to e od moja korist,
za{to taa e sredstvo za ostvaruvawe na mojot so posredstvo na tu|ite
interesi, za{to ima dobri posledici - vodi kon sre}a (go zgolemuva
zadovolstvoto i ja namaluva bolkata). 20
dobro / lo{o
+ korisno
pravedno
dobro / lo{o
+ {tetno
nepravedno
Vakvoto stojali{teme|utoa treba da se sfati relativno, za{to
sekoe dobro i zlo, kako vpro~em i samata korist i {teta se relativni
poimi. Imeno, ~estopati se slu~uva motivite (namerite) i okolnostite
(vklu~itelno i vremeto) vo osnova go menuvaat zna~eweto na
delata koi na prv pogled se sli~ni. Nie zboruvame za razlika me|u
smrt od rakata na razbojnik, od lovec na koj `rtvata mu se storila
20
Klu~en poim na teorijata na odlu~uvaweto e poimot korisnost (utility),
pri {to me|u istra`uva~ite na ovaa oblast e prifaten stavot deka e mo-
`no site vrednosti da se podvedat pod ovoj poim. Da naglasime deka zna~eweto
na poimot "korisnost" vo teorijata na odlu~uvaweto ne implicira nu-
`no lakomost (grame`livost) ili ekonomska korist (iako tie ne se isklu~eni)
tuku dobivka, sfatena vo naj{iroka smisla. Vo na~elo, racionalna odluka
e onaa odluka ~ii ishod donesuva maksimala korisnost. Odlu~uvaweto naj~esto
e proces vo koj zemame predvid pove}e okolnosti (fakti), pri {to na sekoja
od okolnostite i pridavame pogolemo ili pomalo zna~ewe, odnosno pogolema
ili pomala te`ina. Pri donesuvaweto na odluki se potpirame na subjektivnata
procenka na korisnosta (subjective utility) so ogled na toa {to procenkite
na znaeweto i vrednosta na oddelni okolnosti koi u~estvuvaat vo donesuvaweto
na odlukata se usloveni so na{iot vrednosen sistem i preferencii.
Vrz odlu~uvaweto vlijaat i sostojbite na prirodata, t.e. okolnosti koi se mo-
`ni i ~esto nepredvidlivi i koi ne se pod na{a kontrola. Ako ne ja znaeme
nivnata verojatnost zboruvame za odlu~uvawe vo uslovi na neizvesnost, a ako
ni se poznati za odlu~uvawe vo uslovi na merliv neizvesnost (rizik). Ishodot
na odlukata e zna~i usloven od na{iot izbor i sostojbata na prirodata. So
vkrstuvaweto na ovie dve okolnosti dobivame matrica na odlukata. Kosti¢,
Aleksandar. Kognitivna psihologija, Zavod za uxbeniki i nastavna sredstva,
Beograd, 2006, str. 352, 363 i 367-368.
85

kako dive~, od strana na ludak ili dete, od ~ovek koj samo se branel od
svojot neprijatel ili od xelatot koj samo izvr{uval legitimna naredba,
od vojnik koj ja brani svojata zemja od invazija i vojnik koj ubiva
civili. Ubistvoto nekoga{ se kaznuva mnogu strogo (svirepo, od bezobyirna
odmazda), a nekoga{ blago (ubistvo od nebre`nost, ubistvo na
dete pri pora|awe, ubistvo na mig, eutanazija), nekoga{ se prostuva, a
nekoga{ se smeta za normalna dol`nost koja ne povlekuva ni osuda ni
pofalba, a ponekoga{ zaslu`uva duri i najgolemi po~esti. Poinaku
ka`ano, edno isto ne{to mo`e da ima edna{ vakvi, drugpat poinakvi
osobini. Toa go poka`uva i slednovo: Morskata voda e naj~ista i najvalkana:
za ribite pitka i `ivotvorna, a za lu|eto nepitka i pogubna.
Ognot e nu`en del od prirodata i ne se znae dali toj pove}e uni{tuva
ili sozdava (Heraklit). I zloto i dobroto se edno. Lekarite barem
koga se~at i palat na site mesta i svirepo gi tretiraat bolnite, barat
u{te i nagrada, iako ne ja zaslu`uvaat, za{to pravat isti dobra kako
bolestite, t.e. lekuvaweto na bolniot (dobro) e vrzano za nivnoto ~uvstvo
na bolki (zlo). Na takvata relativnost uka`uvaat i ovie navodi:
Za imeto pravda lu|eto ne bi znaele da nema nepravda, Za da se ~uvstvuva{
osamen potrebno e da postojat drugi lu|e. Bolesta go pravi zdravjeto
prijatno, gladot - sitosta, zamorenosta - odmorot. I obratno.
Ottamu za Lao Ce, dobroto ne e apsolutno, tuku e samo edna strana na
komplementarniot par na sprotivnosti. Kako {to nema svetlost bez
senka, taka nema ni dobro bez zlo. Ako site lu|e znaat deka dobroto e
dobro, toga{ ve}e postoi zlo... Ne postoi soglasnost vo vrska so dobroto
i zloto. Stanuva zbor za ne{ta koi razli~no se tolkuvaat vo ovie
ili onie vremiwa, odnosno na ova ili na ona mesto. 21 Ne se samo osobinite
relevantni, tuku i vrednostite. Samo na гospod se mu e ubavo i
dobro i pravedno, a lu|eto za edno smetaat deka e pravedno, a za drugo
deka e nepravedno. Od toa sleduva deka nema moral koj bi bil apsolutno
postojan. Eden e moralot vo edno vreme i vo edno mesto, a poinakov
vo drugo vreme i vo drugo mesto. Tie razliki gi proizveduva stepenot
na op{testveniot razvoj. Zatoa eti~kite normi mo`at da imaat samo
relativno, a nikoga{ apsolutno obele`je. Moralot, a vo negovi ramki
i pravdata kako moralna kategorija, e vo neprestano menuvawe - toa e
specijalen priroden proces vo odnos na socijalniot organizam. 22 Ottamu,
spored mene slobodno mo`e da se konstruira slednovo ravenstvo:
pravda = "kako kade, kako koga i kako za kogo."
Nakratko na{iot `ivot e poln so dejstvija ~ija dobra ili lo{a
sodr`ina e relativna. Zatoa, za toa {to e dobro ili zlo e potrebna
procenka na zakonot ili pravdata, {to zna~i soglasnost na mnozinstvoto,
a koga takva soglasnost izostanuva ili zad vidliviot rezultat
21
Vilhelm, R. Komentari na Lao C, Tao Te \ing, Knjiga smisla i `ivota, Babun,
Beograd, 2005, str. 37.
22
\uri}, M. Istorija helenske etike, str. 133.
86

na dejstvieto se krie druga namera - procenka na bog bez soglasnost
nitu na angelot, nitu na |avolot, pa ni na ~ovekot.
Ottamu, bog, zakon i pravda na ~ovek mu se potrebni tokmu poradi
relativnosta na dobroto i zloto. Koga me|u lu|eto ne postoi
ednakvost vo tolkuvaweto {to e dobro, a {to zlo na pomo{ najprvin se
povikuva 1. svoeto Jas, a vo otsustvo na sila da se nametne svoeto sopstveno
stojali{te, nekoe od slednive avtoriteti, 2. gospod, 3. zakonot, 4.
pravdata. Ottamu, mo`e da se ka`e deka pravdata e poslednoto sredstvo
so koe se meri, se opredeluva {to e dobro, a {to zlo vo svetot vo koj
`iveeme, i vo zavisnost od na{ite momentni `elbi, potrebi i sfa}awa,
(individualen i kolektiven interes) kakvo treba da bide nivnoto
mesto i nivniot soodnos (na koj na~in dobroto i zloto mo`at da go menuvaat
svoeto mesto) vo prostoreot i vremeto vo koi `iveeme.
Pravoto e nauka za regulirawe na povedenieto na lu|eto. Taa
dava odgovor na pra{aweto: Zo{to treba da go po~ituvame realniot
(pozitivniot zakon) i da se stremime kon idealniot zakon (pravdata,
ona {to treba da bide). Mo`ni odgovori se:
- za{to gi odobruva gospod,
- za{to gi propi{uva legitimna vlast,
- za{to e zakon, odnosno pravda (zakonot e zakon, pravda zaradi
pravda),
- za{to nivnoto po~ituvawe e sredstvo za postignuvawe na onie
formi na `ivot koi najmnogu ne zadovoluvaat,
- za{to, ako ne gi po~ituvame }e bideme kazneti ili na nekoj
drug na~in povredeni od strana na onie {to se na vlast.
- zaradi sopstveniot interes (samointeres, sopstvenata sre}a)
- zaradi op{to dobro (univerzalnata sre}a, sre}ata na drugi)
Od prethodnoto mo`e da se konstatira slednovo:
1. Pravdata kako moralno pra{awe e upatena kon poedinecot.
Ovde se postavuvaat pra{awata: Kako da `iveeam? [to da pravam?
a na odgovorot pravi toa i toa, sleduva i novo pra{awe - Za{to
da go pravam toa?
2. Pravdata kako pravno pra{awe e upatena kon dr`avata.
Ovde se postavuva pra{aweto: Za{to e potrebno idealno pravo
(pravda)? Toa se vsu{nost pra{awata od ednakov interes vo ovoj trud.
3. [TO E DOBRO, A [TO ZLO (QUID EST BONUM, QUID EST
MALUM)
Da se odgovori {to e dobro ili zlo navidum ne e voop{to te-
{ka zada~a ako se trgne od toa deka vo re~isi site op{testveni sredini
dobroto se povrzuva so zdovolstvo (u`ivawe), sloga (mir), i dobivka/}ar
(`ivot) - nakratko sre}a, a zloto so bolka (stradawe), sudiri
(vojna), i zaguba/{teta (smrt) - nakratko nesre}a. Fakt e deka se rabo-
87

ti za dualisti~ka kategorija: za dobroto i zloto kako za dva protivre~ni
poimi. Gornata zabele{ka sepak ne prestavuvala nikakva satisfakcija
za brojni misliteli poopstojno da se zafatat so nivnoto razgarani~uvawe.
- Taka, spored Demokrit (460-370 p.n.e.) najvisokoto dobro e
bla`enstvoto koe se sostoi vo trajna du{evna vedrina - eutimija, koja
toj ja narekuva i blagosostojba, harmonija, ramnote`a i duhovna nepopre~enost.
Eutimijata se zasnova vrz soznanieto i razlikuvaweto na zadovolstvata.
Za ~ovekot e najdobo ako svojot `ivot go pomine vo {to
pogolema du{evna vedrina i {to pomala zlobnost. Toa }e bide slu~aj
toga{ koga svoite zadovolstva nema da gi bara vo minlivite ne{ta,
zo{to onie koi od stomakot gi baraat svoite u`ivawa i ja nadminuvaat
merata vo jadeweto i pieweto ili vo qubovnite nasladi, za niv site
u`ivawa se kratki i ne traat dolgo, tuku samo dodeka jadat i pijat.
Bolkite od toa e mnogukrati, za{to kopne`ot za istite u`ivawa sekoga{
povtorno se pojavuva. Ottamu, glavniot uslov za postignuvawe na
eutimijata e odr`uvaweto na merka. So toa Demokrit na~elno go prifa}a
zadovolstvoto, no samo ona ~ii izvor e vistinaka merka i zatoa e
ubavo i nepreodno. Spored Demokrit, isto kako i Hipokrat pred nego
i Aristotel po nego, ubavo i privle~no e samo ona {to e so mera, a
odbivno seto ona {to pretstavuva prekumernost ili nedostig. Vtoriot
uslov za eutimijata za prv pat vo helenskata etika e ispolnuvaweto na
dol`nosta. Spored Demokrit, pri~inata poradi koja ~ovekot se vozdr`uva
od grev ne treba da bide stravot, tuku ~uvstvuvaweto na dol`nost.
Svojata moralna sila ~ovekot ja poka`uva osobeno koga vo nesre-
}a misli na toa {to go nareduva dol`nosta. Pravednosta se sostoi vo
ispolnuvaweto na svojata do`nost, a nepravednosta vo nejzinoto zapostavuvawe.
Ispolnuvaweto na dol`nosta e izvor na du{evnata vedrina,
na sila i spokojstvo, a zapostavuvaweto sozdava nezadovolstvo, nemir
i izma~uvawe na sebesi. 23 Podobar za doblesno odnesuvawe e onoj
koj deluva so pomisluvawe od srceto i so razborito uveruvawe, odo{to
onoj koj deluva spored zakonot i nu`nosta. Za{to, sigurno potajno }e
gre{i onoj kogo od nepravdata go odvra}a zakonot, a toj koj na dol`nosta
i prio|a so uveruvawe ne e mo`no da vr{i ni{to lo{o, ni tajno ni
javno. Dobar ne e onoj koj ne pravi nepravda, tuku onoj koj voop{to ne
saka da ja pravi. Zlo pak e da se ogleda{ na lo{ite, no i da ne se ogleda{
na dobrite. Zna~i, moralnoto dostoinstvo na ~ovekot zavisi od
pomisluvaweto vo srceto so koe ~ovekot mu pristapil na deluvaweto,
23
So toa {to bara ~ovekot vo svoeto moralno deluvawe se rakovodi
samo od dol`nosta, Demokrit potsetuva na osnovniot stav na Kantovata moralna
filozofija, spored koja edno dejstvi dobiva moralna vrednost samo toga{
koga ne se vr{i od naklonetost, tuku od dol`nost, a ova se sostoi vo vr{ewe
na moralno dejstvie od po~ituvawe na moralniot zakon. \uri}, M. Istorija helenske
etike, str. 168.
88

a ne od uspehot i zatoa i meriloto za ocenuvawe na moralnata validnost
na edno delo ne le`i tolku vo nadvore{niot uspeh, kolku vo motivot
koj go predizvikal, vo sakaweto i pomisluvaweto vo srceto. 24
Spored Demokrit, prijateli ne se site onie koi ni se srodni, tuku i
onie koi so nas se slo`ni vo toa {to e korisno. 25
- Spored Aristip (me|u 435-355 pne.), osnova~ot na hedonizmot,
se {to donesuva zadovolstvo e dobro, a se {to sozdava bolka e zlo: seto
ostanato e indiferentno. Dobroto, zna~i e istovetno so prijatnosta
ili so zadovolstvoto, a zloto so neprijatnosta ili so bolkata, a ona
{to ne predizvikuva ni zadovolstvo ni bolka, toa ne mo`e da se nare~e
nitu dobro, ni zlo. Zadovolstvoto se ~uvstvuva samo vo sega{nosta, za-
{to stvarnost e samo sega{nata sostojba: nam ni pripa|a samo sega{ -
noto zadovolstvo, no ne i minatoto ni idnoto, za{to prvoto ve}e ne
postoi, a vtoroto e neizvesno dali voop{to }e se ostvari. Ottamu proizleguva
zaklu~okot: treba da se saka i u`iva samo vo sega{niot moment.
Vo taa smisla Aristip pravel razlika me|u zadovolstvoto kako
cel i bla`enstvoto. Celta e samo poedine~no zadovolstvo, a bla`enstvoto
se sostoi samo vo zbir na poedine~nite ~uvstva na zadovolstvo i
samo vo nego se sodr`ani i minatoto i idnoto zadovolstvo. Samo za poedien~noto
zadovolstvo treba da se kopnee zaradi nego samoto, a za
bla`enstvoto ne zaradi nego samoto, tuku zaradi poedine~nite momenti
na zadovolstvo koi go so~inuvaat. 26
- Spored Sokrat, nevozmo`no e da se veruva deka strastite mo-
`at da go sovladaat umot. 27 Koga nekoj }e sogleda {to treba da pravi
toa eo ipso i go pravi i toa znaeweto mu nareduva i zatoa toj ne mo`e da
ne vr{i dobro. A koga pravi zlo toj go pravi zatoa {to misli deka toa
za nego e nekakvo dobro: ne go pravi od vrodeni lo{i sklonosti, tuku
poradi nerazbiraweto na vistinskite uslovi na sre}ata, od nepoznavawe
na patot koj vodi kon vistinskoto dobro. Nemoralnoto deluvawe,
zna~i e samo posledica na la`noto mnenie, na zabluda, neznaewe. Taka
Sokrat doa|a do nov forma na svojot prv formalen princip: nikoj ne
gre{i namerno, tuku sekoj gre{i za{to ne znae {to e dobro, a ne zatoa
{to ne go saka dobroto. Sokrat smeta{e deka so ~ovekovite dejstvija
ne upravuva ne{to drugo, tuku semo}niot um i zatoa toj go pobiva{e
sfa}aweto deka ima nekoja nevozdr`anost "za{to nikoj ne deluva protiv
ona {to e najdobro so znaeewe, tuku samo od neznaewe." Vo vrska so
24 Ibid, str. 169.
25 Ibid,, str. 169.
26 \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 307.
27 Za Sokrat osnovata na doblesta e vo sopiraweto na nagonite i strastite,
za{to bez vozdr`anost ne e mo`no janoto mislewe nitu sigurno soznavawe
na toa {to vistinski e korisno. Vozdr`anosta, a ne nejzinata sprotivnost
neumerenosta go donesuva bla`enstvoto - najtrajnoto i najgolemoto zadovolstvo.
V. \uri}, M. op.cit. str. 259.
89

toa e Sokratovoto tvrdewe: "koj so znaewe pravi zlo, toj e moralno podbar
otkolku onoj koj toa go pravi bez znaewe." Spored ovoj paradoks,
demek toj koj pravi zlo so znaewe go pravi isklu~itelno, spored prilikite,
a vo site drugi slu~ai }e deluva dobro, no onoj koj gre{i od neznaewe,
toj }e prodol`i da pravi zlo, za{to ne ja znae svojata zabluda.
Taka, spored nego, znaeweto e sredstvo i su{tina na moralot. Sepak se
slu~uva lu|eto da mislat deka mnogu znaat {to e najdobro, pa sepak
iako mo`at da go storat, toa ne go pravat, tuku rabotat drugo, za{to
im podlegnuvaat na strastite, t.e. gi sovladuvaat zadovolstvoto i bolkata.
Na pra{aweto {to se slu~uva so lu|eto koga velat deka gi sovladuvaat
strastite i deka ne go pravat ona {to e najdobro iako toa go
znaat, Sokrat odgovara deka im nedostasuva ve{tina na merewe koja im
ovozmo`uva procenka na ~uvstvoto na zadovolstvo i bolka spored nivnoto
vistinsko, a ne spored perspektivno odmereniot odnos na goleminite.
So drugi zborovi, koga ~ovek pravi zlo predavaj}i im se na kopne`ite
i strastite toa zna~i deka mu nedostasuvaat mere~ki ve{tini,
deka kaj nego nema jasno soznavawe na dobroto za{to toj ne se rakovodi
spored objektivnoto soznanie koe e posilno od se, tuku spored subjektivnoto
koje go obmanuva. Koga nekoj e sovladan od strastite, ili so
drugi zborovi koga e poslab od sebesi, toa zna~i deka zgre{il vo izborot
na zadovolstvoto i bolkata za{to nema vistinskoi znaewe. A koga
nekoj e posilen od sebesi, t.e. posilen od strastite, toa zna~i deka
umeel da go izbere vistinskoto zadovolstvo i dobro, za{to ima vistinsko
znaewe. Nikoj, zna~i nema so draga volja da odi vo zlo koga znae
deka e zlo. Na ~ovekot mu e vrodeno me|u dobroto i zloto da go izbira
dobroto, a me|u dve zla pomaloto. Stravot e o~ekuvawe na zlo. Zatoa
nikoj nema da odi so draga volja kon ona od {to se pla{i, koga smee da
odi kon ona od {to ne se pla{i. 28 Za Sokrat, me|u dobroto, ubavoto i
korisno postoi ravenstvo (se {to mu slu`i na odredena cel e dobro, a
ona {to e dobro e istovetno ne samo so ona {to e ubavo, tuku i korisno),
a korista i {tetata se merila za dobroto i zloto. Pokraj toa, postoi
razlika me|u dobroto i prijatnoto: dobroto sekoga{ e prijatno, a
prijatnoto ne sekoga{ e dobro. 29
- Na po~etokot i Platon, se soglasuva so Sokrat pa taka i za
nego dobroto e isto {to i korisnoto i prijatnoto, zna~i {to i zadovolstvoto.
Toj go usvojuva principot na korisnosta i zadovolstvoto
kako osnova i izvor na ~ovekovata dejnost. No, takviot negov stav e
ubla`en so umetni~kata strana, so ubavoto koe go poistovetuva so
korisnoto i dobroto, pa taka ubavoto, dobroto i korisnoto stanuvaat
istovetni poimi. Me|utoa vo Gorgija, Platon go otfrla sfa}aweto
deka prijatniot `ivot zna~i isto {to i ubav `ivot ili dobro. Dodeka
vo Protagora e usvoena oblagorodena i so intelektualizam spoena (do-
90
28
\uri}, M. op. cit. str. 255-257.
29
Ibid, str. 257-258.

lesta e znaewe koe mo`e da se nau~i) hedonisti~ka teorija, vo Gorgija
jadroto go so~inuva pobivaweto na hedonisti~kiot princip i vozdignuvawe
na dobroto kako cel na `ivotot. Tuka Platon doka`uva deka
zadovolstvoto i dobroto ne se istovetni i deka dobroto ne smee da se
saka zaradi zadovolstvoto, tuku toa i se drugo treba da se saka zaradi
dobroto. Sokrat go prisiluva Pol na priznanie deka pravdata, a ne
mo}ta e najvisoko dobro i deka e podobro nepravdata da se trpi odkolku
da se pravi. A od Sokratoviot razgovor so Kalikle proizleguva
deka smislata na `ivotot ne e u`ivaweto, tuku tvorewe spored ubava
ideja i podigawe na prvadata do `iva dr`avna mo}. 30
Vo vtorata faza, Platon go napu{ti u~eweto na Sokrat i go
izgradi svoeto u~ewe za ideite kako sredii{te na negovata celokupna
filozofija i ottamu na idejata na dobroto. Spored toa u~ewe, na primer,
idejata na ubavoto e toa {to pred se sekade postoi i {to niti nastanuva
niti propa|a, nitu se zgolemuva, niti se smaluva, {to ne e od
edan strana ubavo, a od druga strana grdo, ili denes ubavo a utre ne e,
ni sprema ova ubavo, a sprema ona grdo, ni ovde ubavo, tamu grdo kako
da e samo za edni ubavo, a za drugi grdo. I u{te ne{to: toa ubavo nema
da mu se poka`e kako nekakvo lice, ni kako race, ni kako {to i da e
drugo {to mu pripa|a na teloto, a nitu kako nekakov govor, ni kako nekakvo
znaewe, a ni kako ne{to {to e sodr`ano vo ne{to drugo, tuku
kako ne{to {to e samo po sebe i so sebe ednostavno i ve~no, a seto
ostanato {to e ubavo u~estvuva vo nego nakako na vakov na~in {to toa
ostanatoto nastanuva ili is~eznuva, a toa nitu vo ne{to se zgolemuva
nitu se smaluva, nitu inaku ne{to mu se slu~uva. Sekoja ~uvstvitelna
ili pojavna ubavina sprema idejata na ubavoto stoi kako slika sprema
stvarnosta 31 i samo onoj koj ja gleda taa vistinska ubavina mo`e da pra-
30
\uri}, M. Istorija helenske etike, str. 334.
31
Odnosot na stvarite sprema nivnite idei, Platon go odbele`uva
kako sli~nost. Me|utoa, sli~nosta ne e isto {to i ednakvosta; idejata nikade
ne se pojavuva sosema vo stvarite. Zatoa Platon odnosot na stvarite sprema
ideite go odbele`uva i kako imitacija: idejata e primer (uzor), a odelnata
pojavna stvar, slika, prilika, iluzija, senka na idejata. Idejite sekoga{ se
ednakvi, a pojavnite stvari nastanuvaat, se menuvaat i propa|aat. Toa se slu-
~uva na toj na~in {to stvarta vo eden moment ima del od idejata, a vo drug moment
nema. Dobroto na primer, e dobro dodeka ima del od idejata na dobroto, a
koga go nema, prestanuva da bide dobro... Se ~ini deka Platon vo Fedra i Gozba
najvisokoto mesto mu go dodeluva na idejata na ubavoto. Vo Sofist, kako
najvisoka ja odbele`uva idejata na bitieto i nejze im gi podreduva ideite na
dvi`eweto i miruvaweto, istovetnosta i raznovidnosta. Me|utoa, vo Dr`ava
najvisokoto mesto go dobiva idejata na dobroto. Za{to se kako {to postoi,
postoi za ne{to dobro, toa na idejata na dobroto ili na apsolutnata cel i se
podredeni site drugi ideji. Taka Platonovata filozofija dostignuva vrvna
to~ka vo etikata, za{to se treba da mu slu`i na ostvaruvaweto na dobroto;
91

vi vistinska doblest, a ne nejzinite senki. A so ogled na toa {to ne
samo vo "Gozba," tuku i vo predhodnite dijalozi ubavoto sekoga{ se
izedna~uva so dobroto, ova sfa}awe na idejata na ubavoto mo`e da se
prenese i na idejata na dobroto. 32 Soglasno idejata na dobroto, Platonovoto
u~ewe nudi dva eti~ki izlezi. Prviot izlez zna~i da se sledi
patot na ideite: odewe kon nepromenlivosta i neuslovenosta na svetot
na ideite, odnosno, otrgnuvawe od pojavniot svet i negovata minlivost
(Fedra, Gorgija, Teetet, Fejdon). 33 Vtoriot izlez (vsu{nost, treta
faza na negovoto u~ewe za dobroto) e patot na `ivotot, ostanuvawe vo
pojavniot svet koj, {to e mo`no pove}e, treba da se prilagodi kon idejata
na dobroto (Gozba, Dr`ava, Dr`avnik, Fileb).
Vo tretata faza, Platon poka`uva deka vistinskata vrednost
na `ivotot ne se sostoi nitu vo zadovolstvoto, ni vo umnata dejnost,
tuku vo izme{anosta na ednoto i drugoto kade{to umnata vlast ja ima
vlasta nad zadovolstvoto. Toa {to na taa pome{anost mu dava najvisoka
vrednost e spojot na merata, srazmernosta (uvabinata) i vistinata:
tri principi koi ja odreduvaat validnosta na taa me{avina. Taka nastanuva
skalata na bitnite momenti koi so svoeto me{awe go pravat ~ovekovoto
dobro. Toa se: 1. merata i se {to e srodno na ve~nata priroda,
2. srazmernosta, ubavinata, celishodnosta, 3. umot i umnata dejnost, 4.
naukite i ve{tinite i pravilnite prestavi, 5 zadovolstvata dokolku
se vistiniti i ~isti. Zavr{nite rezultati i odgovorot na glavnoto
pra{awe glasi deka umnata dejsnost mu e iljada pati pobliska na me-
{aniot `ivot, kako pobedonosen ideal, odo{to na zadovolstvoto. 34
- Za Aristotel nema dobro i vrednosti sami po sebe, tuku samo
takvi kako najsvisoki celi vo ~ovekoviot `ivot. Dobroto ne pretstavuva
ideja na dobroto od onaa strana na nevidliv svet, tuku realna mo`nost
koja se ostvaruva vo razli~ni individualni oblici. Ima beskrajno
mnogu mo`nosti i isto tolku razli~ni dobra: ma`ot i `enata, robot
i slobodniot ~ovek, zanaet~ijata i filozofot, Helenot i varvarinot
- sekoj od niv go ostvaruva ona dobro za koe e sozdaden. Vo tvrdeweto
deka te`i{teto na ~ovekovata sre}a le`i vo samiot ~ovek i deka
nad prirodnite zakoni se izdiga teleolo{kiot moment, nad bitieto na prirodata
stoi "bitieto" na dobroto, t.e. objektivnoto va`ewe na moralniot zakon...
Nakratko, idejata na dobroto treba da ja gleda i sledi sekoj koj saka razumno
da deluva bilo vo li~nite bilo vo javnite priliki. \uri}, M. Istorija helenske
etike, str. 336 i 340.
32
Ibid, str. 335-336.
33
Vo Teetet, Platon veli: "Nevozmo`no e Teodore zloto da propadne
za{to sekoga{ mora da postoi nekoja sprotivnost na dobroto, a ne e mo`no ni
toa zloto da se naseli kaj bogovite, tuku nu`no bara ~ove~ka priroda i se
mota okolu nas ovde na zemjata. Ottamu, treba da se stremime od ovoj svet {to
pobrgu da begame vo onoj. V. \uri}, M. Istorija helenske etike, str. 343.
34
Vidi: ibid. str. 343-344.
92

moralnata li~nost "samata na sebe e zakon," "pravilo i mera" za vistinata,
se sostoi imanentizmot na Aristotel. Celta na ~ovekovite
dejstvija e nekakvo dobro i toa ona dobro koe se postignuva so tie dejstvija.
Mnogu dobra, dodu{a imaat vrednost samo kako sredstvo za postignuvawe
na nekoe drugo dobro i ottamu nastanuva pra{aweto vo {to
se sostoi najvisokoto dobro, t.e. ona kon koe ne se stremime zaradi nekoe
drugo dobro, tuku samo zaradi nego samoto i koe samoto za sebe e
dovolno na `ivotot da mu dade najgolema vrednost. 35 Za da odgovori na
toa pra{awe Arsistotel se potpira na misleweto na celokupniot narod,
na consensus gentium i nao|a deka site se soglasuvaat vo toa deka
najvisokoto dobro se sostoi vo bla`enstvoto (sre}ata, m.z.). A {to e
bla`enstvoto, vo {to se sostoi, za toa nema soglasnost i tuka {irokite
narodni masi se razlikuvaat so mudrecite. Aristotel ne poa|a od
transcedentnata ideja na dobroto kako Platon, tuku od pojavite se vozdignuva
kon principite i nao|a deka taa nesoglasnost doa|a od razli~niot
na~in na `ivot. Edni smetaat deka najvisokoto dobro - bla`enstvoto
se sostoi vo u`ivaweto, drugi vo bogatstvoto, treti vo ~esta, ~etvrti
vo ne{to ~etvrto. ^estopati ist ~ovek vo razli~ni okolnosti
pod bla`enstvo podrazbira razli~ni ne{ta, na primer, pri bolest -
zdravjeto, pri siroma{tvo - bogatstvoto, pri ropstvo - slobodata. Na
toa pra{awe Arsitotel odgovora na sledniov na~in. Toa vo medicinata
e zdravjeto, vo strategijata pobedata, vo grade`ni{tvoto ku}ata,
vo drugite ve{tini pak ne{to drugo, so sekoe deluvawe i posakuvawe
na celta. Zaradi nego vsu{nost site deluvaat. Ako zna~i za sekoe ~ove~ko
deluvawe postoi nekakva cel, toga{ taa e dobroto koe treba da se
postigne so deluvaweto, a ako postojat pove}e celi, toga{ dobroto se
tie celi. A so ogled na toa {to nesomneno ima pove}e celi, od niv
izbirame nekoi samo zaradi nekoi drugi, na primer, bogatstvoto,
kavalite i voop{to oradijata. o~igledno e deka site tie ne pretstavuvaat
krajni celi, a najvisokoto dobro mora da bid krajna cel i ne{to
celosno. Ako zna~i ima samo edna krajna cel taa toga{ treba da bide
ona {to se bara, a ako gi ima pove}e, toga{ toa e onaa cel me|u niv
koja e krajna vo najvisoka smisla. Za krajna vo najvisoka smisla, pak ja
narekuvame onaa koja sekoga{ se izbira samo zaradi nejze, a nikoga{
zaradi druga. A takva cel pred se izgleda deka e bla`enstvoto, za{to
nego sekoga{ go izbirame samo zaradi nego, a nikoga{ zaradi ne{to
drugo, dodeka ~esta i u`ivaweto i umot i sekoja doblest, dodu{a gi
izbirame i zaradi niv samite (za{to duri i ako ne bi mo`ele ni{to
drugo da postigneme, sepak }e gi sakame sekoja od tie aktivnosti), tuku
gi izbirame zaradi bla`enstvoto, smetaj}i deka tokmu so nivno posredstvo
}e imame bla`enstvo. A bla`enstvoto nikoj ne go izbira zaradi
spomnatite dobra, niti voop{to zaradi ne{to drugo. Izgleda deka
toa proizleguva ottamu {to bla`enstvoto samo na sebe e dovolno.
35
\uri}, M. op. cit. 1987, str. 384.
93

Za{to, najvisokoto dobro izgleda deka mora samoto na sebe da bide dovolno....
Bla`enstvoto zna~i se pojavuva kako najgolemo dobro i samoto
na sebe dovolno, za{to e krajna cel na sekoe dejstvuvawe. 36 Samoto
pak bla`estvo se sostoi vo ona {to vo ist moment e najdobro, najubavo
i najprijatno.
Spoed Aristotel, veli Grejling, fakt e deka za poediencot e
dobro ona {to negovata priroda go goni da go posaka. Vtoriot fakt koj
proizleguva od ova e deka dobroto pretstavuva seto ona {to lu|eto go
sakaat i kon {to se stremat. Poistovetuvaj}i go dobroto so sre}ata,
Aristotel ima na um sosema odreden koncept na sre}a kogo go narekol
eudemonija. Pod toa podrazbiral aktivno pravewe dobro i u`ivawe vo
nego. U{te poprecizno, eudemonija zna~i napredna sostojba na duhot...
Sre}ata e kraen i najgolem interes na sekoj poedinec za{to e po`elna
sama po sebe: site ostanati dobra se samo instrumenti ~ija cel e da pomonat
da se dojde do sre}ata koja e ne{to celosno i samodovolno... A da
se bide ~ovek zna~i, da se rezonira, ili u{te pokonkreto, da se primeni
prakti~niot um za da se zaklu~i kako treba da se `ivee. So odgled
na toa {to za ~ovekot dobar `ivot e onoj koj se `ivee vo soglasnost so
~ovekovata su{tina, sleduva deka toa e `ivotot na "prakti~nata mudrost"
(fronezis). Takviot `ivot Arsistotel go opi{uva kako `ivot koj
se `ivee "vo soglasnost so doblesta." Pritoa, ~ovek poln so doblest
ne e ednostavno umeren ~ovek, tuku onoj koj `ivee vo skladnost so diktatot
na prakti~nata mudrost. Takvata mudrost dozvoluva soodvetno
izrazuvawe na potrebite i `elbite, za{to ponekoga{ navistina e prikladno
da se po~uvstvuva bes ili kopne` za odobruvawe od drugite
lu|e, kako i sram i gordost... Liceto koe `ivee vo soglasnost so parkti~nata
mudrost ja dostignuva eudemonijata i drugite go smetaat za
poln so doblesti, pri{to doblesta pretstavuva takvi osobini na karakterot
kako {to se hrabrost, umerenost dare`livost, pravdoqubivost
i ~esnost. 37
- Spored stoi~arite, ne samo najvisoka, tuku i edinstvena i apsolutna
vrednost e moralnoto dobro. Dodeka paripateti~arite i platonistite
razlikuvale tri vida na dobro: duhovni, telesni i nadvore{ni,
stoi~arite voop{to ne gi priznavale telesnite dobra, a nadvore{nite
dobra gi ograni~uvale na ona {to u~estvuva vo doblesta, na primer,
fini prijateli, roditeli i deca i dobra tatkovina. Se {to postoi e
ili dobro ili zlo, ili niedno od dvete. Se {to ne e dobro i {to ne e
zlo nema zna~ewe za vistinskata ~ovekova zada~a, toa e indiferentno
za{to ne mu pomaga nitu na bla`enstvoto nitu na nevoljata, na primer,
ubavina i grdost, bogatsvo i siroma{tvo, zdravje i bolest, ~est i
sram, snaga i slabost, `ivot i smrt. Osobina na dobroto e da donesuva
36
Nikomahova etika, 1097 a 16 - 1097 b 21.
37
Grejling E. K. [ta je dobro, potraga za najboljim na~inom `ivljenja, Laguna,
Beograd, 2007.str. 47-49.
94

korist, na zloto da donesuva {teta, a navedenite dobra i nivnite sprotivnosti,
ni koristat nitu na{tetuvaat, za{to toa {to mo`at da slu-
`at i za dobro i za zlo poka`uva deka sami po sebe ne se ni korisni,
nitu {tetni. Bogastvoto i zdravjeto mo`at na primer, ne samo da koristat,
tuku i da na{tetat i zatoa imaat samo relativna vrednost, za{to
odgovaraat na ~ovekovata animalna priroda. Me|utoa, toa ne zna~i
deka tie dobra i nivnite sprotivnosti se sosema indiferentni za ~ovekovoto
ekonomsko, socijalno i duhovno-fizi~ko postoewe i deka
me|u niv nema nikakvi vrednosni razliki. Od mno{tvoto indiferentni
ne{ta edni od samata priroda se pozitivni, a drugi negativni. Od
`ivotnite dobra koi le`at me|u doblestite i iskol~enostite i koi za
~ovekovata eti~ka vredost se indiferentni edni imaat povisoka vrednost
i prvenstvo, a drugi pomala vrednost i nemaat prevenstvo. Me|u
niv se nao|aat indiferentnostite vo apsolutna smisla (na primer,
odgovorot na trivijalnoto pra{awe dali brojot na na{ite vlakna vo
kosata se ~ift ili tek). Od ne{tata koi imaat prvenstvo edni se odnesuvaat
na du{ata, na primer, dobri sposobnosti, duhovni nadaresnosti,
pametewe, o{troumnost, drugi na teloto, na primer, zdravje, normalni
~ulni organi, a treti na nadvore{nite ne{ta, na primer, roditeli,
deca, ugled. 38 Spored stoi~arite, za da se ostvari du{even mir i vnatre{na
stabilnost potrebno e ~ovekot da `ivee vo soglasnost so dobronamernata
priroda. Ova se postignuva taka {to sekoj poedinec u~i
kako da `ivee razborito, odva`no i pravedno, no i so neophodna samokontrola.
Pritoa: razboritosta na ~ovekot mu ovozmo`uva da ja uvidi
razlikata me|u dobroto i zloto, odva`nosta mu poka`uva od {to treba,
a od {to ne treba da se pla{i, pravednosta mu govori kako na soodveten
na~in da se odnesuva sprema drugite, a samosovladuvaweto
(umerenosta, Platonovata sofrosina 39 ) mu dava mo`nost da gi dovede vo
38
\uri}, M. Istorija helenske etike, str. 477.
39
Koga vo op{ti poimi se posmatra kako etos, gr~kiot pogled na `ivot
se ~ini najzna~aen po toa {to ja uva`uva ubavinata, gi po~ituva razumot i
sposobnosta od donesuvawe logi~ni zaklu~oci, dozvoluva sloboda na misli i
~uvstva, otfrla kakov i da e misticizam i la`na sentimentalnost i prifa}a
humanizam, pluralizam i zdravi gledi{ta - a seto toa go naveduva ~ovek da pomisli
deka plemenitiot i bogat duhoven `ivot e glavna `ivotna cel. Vo deloto
na Platon eden aspekt na ovoj ideal e v~auren kako sofrosina, a nitu eden
angliski izraz ne go preveduva na sodveten na~in ovoj zbor. Obi~no se prevedva
kako umerenost, vozdr`uvawe ili mudrost. Vo "Dr`ava," poimot sofrosina
Platon go definira kako "dogovor na srastite deka treba da vladee razumot."
Ako kon ova se dodade mislata - koja go odrazuva najgolemiot del od ona
{to pokraj Palton go sfa}ale i drugite Grci - deka strastite i setilata se
isto taka va`ni, toga{ od ova proizleguva ne{to {to nalikuva na idealna
koncepcija na ~ovekoviot rascut. Grejling E. K. [ta je dobro, potraga za najboljim
na~inom `ivljenja, Laguna, Beograd, 2007. str. 26-27.
95

soglasnost svoite ~uvstva i `elbi, no i da presudi {to vo negovoto
`ivotno iskustvo e navistina od zna~ewe. 40
Dobroto i zloto pretstavuvale centralni temi vo site religiozni
doktrini. Ovde }e se zadr`am samo na del od niv.
- Su{tinata na zaroastrizmot mo`e da se svede na izrekata: Dobri
misli, dobri zborovi dobri dela. Spored Zaratustra (Zoroaster), 41
osnovata na na{ata egzistencija prestavuva kosmi~kata borba me|u
Vistinata i Lagata koja ~esto se prestavuva kako borba me|u dobroto i
zloto, temninata i svetlinata, vo podocne`niot zaroastrizam me|u
Ahura Mazda (Ormuzd, bog) 42 i Ahriman (|avol). 43 Ovoj motiv podocna
}e bide prezemen i vo hristijanstvoto vo Armagedon, 44 od Otkrovenieto
na Jovan.
40
Ibid,str. 70-71.
41
Zratustra bil dreven persiski filozof i prorok, osnova~ na mazdeizmot
- kult na mudosta i centralna figura na podocne`nata religija zoroastrizam.
Se smeta deka `iveel nekade me|u 2000-600 god.p.n.e. ili poverojatno
okolu 1200 god. p.n.e.
42
Ormuzd e persiski bog koj e pri~ina na site su{testva {to mu se nakloneti
na ~ovekot, bog na site korisni `ivotni, na site prijatni pojavi
kako {to se svetlosta, toplinata i sl.
43 Ahriman e bog koj e pri~ina na mrakot, na su{ata, na {tetnite `ivotni.
44 Armagedon (armagedon, apokalipsa, sudniot den, kraj na vremeto,
kataklizmi~ka bitka me|u dobroto i zloto) = Hermagedon, Her Megiddon,
brdo Megido (v. Otkrovenie, 16:13-16). Podrobnostite za nastanite koi neposredno
}e mu prethodat na Armagedonskata bitka se prika`ani vo Otkrovenie
6-16:15. Tie vklu~uvaat golemi zemjoteresi (6:12-17, 8:5, 11:13, 19), gromovi
(8:5, 11:19), grad i golemi po`ari (8:7, 11:19, 16:8-9), kometa ili asteroid (8:10-
11), delumno zatemnuvawe na sonceto i mese~inata (8:12), napliv na skakulci
(9:3-11), zaginuvawe na 1/3 od ~ove{tvoto so krv koja te~e 200 milji (9:15,
14:20), kowanici od 200 milioni (9:16), napliv na gnojni i bolni rani (16:2),
smrt na site `ivi su{testva vo moreto (16:3), pretvoruvawe na seta voda vo
rekite i izvori vo krv (16:4), celosna temnina (16:10), isu{uvawe na Eufrat
zaradi podgotvuvawe pat za kralevite od istok (16:12). Po bitkata otkako silite
na zloto }e bidat porazeni, lu|eto koi porano umrele kako ma~enici }e
se vratat vo `ivot i zaedno so Isus }e vladeat vo period od iljada godini.
(20:4-6). Po istekot na toa vreme, sotonata }e bide pu{ten od zatvorot i u{te
edna{ |e gi opseni narodite na svetot. Tie narodi, vklu~itelno i na Gogite i
Magogite, }e mar{iraat protiv Erusalim i vojskata na svetcite, no povtorno
}e bidat porazeni vo kone~nata borba me|u dobroto i zloto (20:7-10). Toga{
}e se slu~i sudniot den, site mrtvi }e stanat i }e im bide sudeno spored toa
{to storile (20:11-15) a potoa }e zapo~ne novata era (21:1-18). Taka, nasproti
op{toto veruvawe, bitkata koja treba da se vodi kaj Armagedon vsu{nost
nema da bide posledna koja koga i da e vodena, tuku pretposledna, koja se slu-
96

- Spored Lao Ce ("star u~itel," 570-470 god. p.n.e.) 45 koj se smeta
za avtor na klu~noto delo na taoizmot - Kniga za patot i doblesta (Tao
Te Xing), osnoven princip na taoizmot e nadrazumski, kvalitativno i
kvantitativno neopi{liv i neopfatliv pat - Tao. Toj pat nema ime
(patot e samo termin koj sme prisileni da go koristime za voop{to za
nego da zboruvame), a od nego nastanuvaat site ne{ta koi imaat ime.
Patot e nepromenliv i gi pretstavuva su{tinskite zakoni i temeli na
kosmosot. Onoj koj }e gi spoznae zakonite na kosmosot e prosvetlen. 46
Najva`niot od zakonite na kosmosot e deka site ekstremni svojstva vo
eden moment se pretvoraat vo svojata sprotivnost i za da se postigne
nekoja cel prvo treba da se trgne od negovata sprotivnost. Tao e nepromenlivi
e pred site stvari. Od nego poteknuvaat neboto i zemjata kako
dva pola. Ma{kiot princip Jang (duh, dobro, qubov, svetlo) i `enskiot
princip Jin (materija, zlo, omraza, temnina) koi zaedno go odr`uvaat
skladot na svetot vo neprestano menuvawe. Spored taoistite, Tao e
princip na kontinuitetot vo ve~no menuva~kiot univerzum.
- Vo hinduisti~kata misla ne postoi problemot na zloto. Konvencionalniot,
relativen svet e nu`no svet na sprotivnosti. Svetlinata
bi bila nesfatliva bez temninata, redot e bezna~aen bez bezredieto,
i na istiot na~in, gore bez dole, zvukot bez ti{inata, zadovolstvoto
bez bolkata. Spored zborovite na Ananda Kumarasvami: Za sekoj
onoj koj tvrdi deka bog go sozdade svetot, pra{aweto zo{to toga{ dopu{til
postoewe na zloto ili na lo{iot vo koj seto zlo e personificirano
e sosema besmisleno: ~ovek mo`e da pra{a i zo{to toj ne sozdal
svet bez dimenzii ili bez vremenski sled. (Vots, str. 67).
~uva vo tekot na prvata faza na kone~niot sudir. Vtorata bitka koja }e se
vodi kaj Erusalim po istekot na periodot na mir od iljada godini (20:7-10) }e
bide kone~nata bitka me|u dobroto i zloto.
45
Spored legendata Lao Ce se rodil sed, za{to provel 8 ili 80 godini
vo maj~inata utroba.
46
Taoizmot (ili Daoizam) e naziv za grupa na filozofski i religiozni
u~ewa koi se temelat vrz metafizi~ko tolkuvawe na kineskiot znak Tao
koj naj~esto se preveduva kako pat. Lao Ce pou~uval deka treba da se `ivee vo
soglasnost so prirodata: najdobar na~in na `ivot e da ne se prezemaat nikakvi
silni protivprirodni akcii. Site ne{ta nastanuvaat od Patot i od nego ja
dobivaat svojata su{tina - svojata doblest, odnosno T koj gi pravi ona {to se.
Prirodno, spontano deluvawe e sledeweto na svojata doblest bez napor. Takvoto
deluvawe se narekuva nedeluvawe ili nepreteruvawe vo deluvaweto. ^ovekot
spored toa svoeto deluvawe treba da go ograni~i na nu`noto i prirodnoto
i ednostavnosta da mu bide rakovodno na~elo vo `ivotot. Site zla na
svetot ne poteknuvaat od toa {to e premalku storeno na svetot, tuku zaradi
toa {to ve}e e premnogu storeno. Taoizmot kako religija se javuva mnogu podocna
- vo vtoriot vek od na{ata era.
97

- Vo Stariot i Noviot zavet i vo Kuranot osnovnata pretpostavka
e deka bog zapoveda, a deka nie mora da se pokoruvame na negovite
zapovedi. Nepokoruvaweto pretstavuva grev, 47 a bezuslovnoto pokoruvawe
- doblest, ili kako {to toa mnogu poslikovito se poka`uva na
primerot so islamot, celosnoto pot~inuvawe (zborot "islam" vsu{-
nost toa i zna~i). Vo ona {to hristijanite go narekuvaat Star zavet se
iska`ani dve zastra{uva~ki prikazni so moralna pouka so cel da se
istakne premisata deka bog zapoveda, a ~ovekot se pokoruva. Ednata od
niv zboruva za izgonuvaweto od rajot i kaznata koja ova izgonuvawe go
propratila. Zaradi nepokoruvaweto Adam i Eva i celokupata ~ove~ka
rasa koja poteknala od niv be{e osudena "lebot da go jade vo potta na
svoeto lice, da ima smrt i `enite da gi ra|aat decata vo najgolemi
ma}i." Najkusiot odgovor na ovaa prikazna e sodr`an vo stavot: Koga
nekoe bo`enstvo denes bi donelo sli~na presuda bi gi prekr{ilo site
odredbi na site konvencii za ~ovekovite prava so koi se zabranuva
prekumernoto i svirepo kaznuvawe. 48 Vtorata prikazna zboruva za pa-
47
Grevot se sostoi od tri elementi: vina, kazna i zaguba. Dobroto se
sostoi od tri elementi: pravi~nost, sre}a i korist. Pravi~nosta i soodvetstvuva
na vinata, sre}ata na kaznata, a korista na zgubata... Pri opredeleni okolnosti
ist grev mo`e da bide te`ok i lesen. Na primer, bluden mladi~ e razvratnik,
bluden starec e ludak. Za eden grev se veli deka e pogolem od drug poradi
negovata: pri~inost: kakov bil grevot na Lucifer, odvratnost: kakov
bil grevot na Adam i Juda, opasnost: kako {to e grevot na neznaeweto, neoddelivost:
kako {to e grevot na lakomost, sklonost: kakov {to e grevot na teloto,
navredata na bog: kako {to e grevot na idolatrija i neverstvo, te`inata
na negovoto iskorenuvawe: kako {to e grevot na drskosta, zaslepenosta na duhot:
kako {to e grevot na gnevot. Vidi: Institoris, H i Sprenger, J. Malleus Maleficarum,
op. cit. str. 119 i natamu.
48
Lesno im bilo na Avram (`iveel 175 godini) i na Noe (`iveel 950
godini) da bidat dobri i pravedni. Podocna koga `ivotot vek se svel na prose~enite
sedumdesetina godini, ~ovek po~nal prakti~no da razmisluva: za{to
da sum dobar i da se ma~am so usovr{uvawe na svoite doblesti koga `ivotot
pominuva duri re~am bri~, dodeka za toa vreme, onie {to ne se vozdr`uvaat od
kakvo i da e zlo, lagodno si go minuvaat svojot `ivot? Druga situacija bi
bila, velat tie, dokolku `ivotot be{e ve~en. Taka li! - se setile raznite bo-
`ji proroci - ako vo toa e bolkata - za{to da ne bide taka. I bidna. Kakov paradoks.
Vo uslovi vo koi nikoj `iv pove}e ne mo`el da se uveri deka mo`e da
se `ivee ni pribli`no blisku kolku {to `iveel Avram, a kamoli Noe, stanalo
mo`no uveruvaweto deka mo`e da se `ivee duri i podolgo - ve~no! Ne
povikuvaj}i se na avtoritetot na Platon, Hristos smetal deka toa poefikasno
}e go stori na sopstven primer. I ne pogre{il. Lesno gi ubedil site deka
najdolgo se `ivee toga{ koga }e se umre. I zarem e potreben pogolem dokaz za
toa deka so ve~niot `ivot, ostana da `ivee i samoto na~eloto: umri za da `ivee{!
Vo uslovi koga gospod ne poka`al nikakva namera da go otpovika heru-
98

dot na Satanata, nekoga{en angel od mnogu visok rang na neboto, ~ija
gordost (sakal samostojnost, nezavisnost i sloboda vo donesuvaweto na
odlukite) be{e pri~ina za negovoto isfrlawe od rajot. 49
Gospod gi kaznuva lu|eto zaradi nivnite i tu|i grevovi, 50 no
pritoa sve{tenikot vo svoite propovedi mora da se pridr`uva kon
slednata odredba od zakonot kako osnovno na~elo koe veli: "Nikoj ne
smee da bide kaznet bez vina, osven ako za toa postoi nekoja pri~ina."
Taa odredba vredi pred nebesniot, odnosno bo`jiot sud kako i pred
zemskite sudovi - svetovni i crkovni. Propovednikot mo`e da se povika
na sledniov iskaz za nebeskiot sud. Imeno, ima dva vida na bo`ja
kazna, duhovna i svetovna. Prvata sekoga{ pretpostavuva vina. Vtorata
ponekoga{ se izrekuva bez vina, no ne bez pri~ina.
Postojat tri vida duhovni kazni. Prvata e odzemawe na milosta,
{to grevot go pravi pote`ok, a taa kazna sekoga{ proizleguva od
vinata na stradalnikot. Vtorata kazna e na zaguba, odnosno odzemawe
na bla`enstvo, koja kaj vozrasnite nikoga{ ne se nanesuva bez posebna
vina, a so soglasna vina kaj deca rodeni od gre{ni roditeli. Tretata e
kazna na bolka, odnosno maki na pekolen ogan koja jasno proizleguva od
vinata. Ottamu, ona {to se veli vo Izlez, 30 - "Bog sum qubomoren. Go
kaznuvam grevot na tatovcite - na onie koi me mrazat - na decata do
tretoto i ~etvrtoto koleno..." treba da se protolkuva kako da stanuva
zbor za imitacii na zlostorstva na svoite tatkovci.
[to se odnesuva do vtorata, svetovnata bo`ja kazna: taa mo`e
da proizleguva od tu| grev ili duri bez li~en ili tu| grev (no ne bez
pri~ina), ili samo od li~en grev. A tie pri~ini zaradi koi bog go prekoruva
ili go kaznuva ~ovekot se slednive pet.
Prva pri~ina: zaradi sopstvenata slava, a toa se slu~uva koga
nekoja kazna ili nesre}a ~udesno }e is~ezne, kako {to mu se slu~ilo na
slepiot (Evangelie po Ivan, 9) ili Lazar koj voskrsnal.
Vtora pri~ina: zaradi steknuvawe na zasluga so trpenie i o~ituvawe
na drugi vnatre{ni, skrieni doblesti. Primeri se knigata za
Jov i Tobija.
Treta pri~ina: o~ituvawe na doblest preku poni`uvaweto na
kaznuvaweto. Primer pru`a Pavle koj vo Vtoroto poslanie na Korintjanite,
12 vaka zboruva za sebe: "Denot mi e trn vo teloto, angel sotvimot
koj so me~ go {titi pristapot do "drvoto na `ivotot," ne be{e te{ko
da se iskoristi negoviot naivni sin i posredno da se dojde do istata cel.
49 Grejling E. K. [ta je dobro, potraga za najboljim na~inom `ivljenja, Laguna,
Beograd, 2007.str. 85-86.
50
Pritoa, bez ogled na pri~inata poradi koja e kaznet, ~ovekot mora
trpelivo da gi podnesuva svoite stradawa, za{to inaku tie }e prerasnat vo
ma}i ~ija cel ne e o~istuvawe, tuku odmazda, t.e. kazna. Vidi: Institoris, H i
Sprenger, J. Malleus Maleficarum, (Malj koji ubija ve{tice), 1486, str. 126.
99

onin, a Remigija toj trn go tolkuva kako slabost na teloto. Toa se pri-
~ini koi ne proizleguvaat od li~nata vina.
^etvrtata pri~ina: ve~noto prokletstvo da zapo~ne na ovoj
svet za na gre{nicite da im se obznani kakvi maki gi o~ekuvaat vo pekolot.
Primeri se Herod (Dela apostolska, 12) i Antioh (Vtoar kniga
za Makabejcite, 9)
Peta pri~ina: ~ovekovoto o~istuvawe so poni{tuvawe i bri{-
ewe na negovata vina so stradawa... Vsu{nost, mo`e da se ka`e deka sekoja
kazna koja ja trpime proizleguva od na{iot li~en grev ili barem
od prviot grev so koj sme rodeni i koj e prapri~ina. 51
- Za Avgustin, spored kogo, bog e pri~ina na ne{tata -toj sozdava,
a samiot ne e sozdaden, 52 zloto ne postoi na ist na~in kako dobroto -
dobroto e samostojna ontolo{ka supstanija, dodeka zloto toa ne e. Zloto
e nedostig. Dobroto e bitie, a zloto nebitie. 53 Nakratko, celokupnoto
dobro poteknuva od gospod, a zloto e samo nedostig na dobro:
ili za postoeweto na dobroto e zaslu`en bog, a za postoeweto na zloto
se vinovni Adam i Eva. 54
- Zloto vo hristijanstvoto e vrzano so grevot, za moralniot neuspek
kon boga (so praroditelskiot ili prv grev - peccatum originale
originatum, akt na prekin na prvobitnata zaednica me|u bog i ~ovekot)
{to rezultira so oddeluvawe od nego. Ovoj nastan vlijael na sostojbata
na celiot ~ove~ki rod - jadewe na plodot od drvoto na poznanie-
51
Vidi: Institoris, H i Sprenger, op. cit. str. 127-128.
52
Avgustin, Avrelij, Za dr`avata bo`ja, Kultura, Skopje, 1997, str.
259.
53
Ottamu {to dobroto go poistovetil so bitieto, a zloto so nebitieto,
u{te Euklid kako i site strogi racionalisti, na primer Spinoza, Lajbnic,
tvrdel deka zloto ne postoi. Postoi samo dobroto, a nadvor od dobroto
(ona {to mu e sprotivno na dobroto) ne postoi ni{to.
54
Se zapo~na taka {to gospod, bog, go zede ~ovekot i go postavi vo
Edemskata gradina, za da ja obrabotuva i da ja ~uva. Gospod, bog, mu se zakani
na ~ovekot, velej}i: "Jadi slobodno od sekoe drvo vo gradinata, no ne i od drvoto
za poznavaweto na dobroto i zloto! Vo denot koga }e jade{ od nego }e
umre{!" (Bitie, 2:15-17). I `enata otkako vide deka rodot na drvoto e mil za
gledawe i dobar za jadewe i deka drvoto e drago zaradi znaeweto, nabra negov
plod i go vkusi, pa mu dade i na svojot ma` koj isto taka kasna od nego. Toga{
na Adam i Eva im se otvorija o~ite i sogledaa deka se goli, pa se sokrija od
gospod (Bitie, 3: 6-7). I re~e gospod, bog: "Ete, ~ovekot stana kako eden od nas,
znaej}i {to e dobro i zlo. A sega za da ne ja ispru`i rakata da nabere od drvoto
na `ivotot i da kasne pa da `ivee ve~no, gospod, bog go isprati nadvor od
Edemskata Gradina da ja raboti zemjata od koja e zemen. I go istera i naseli
~ovekot isto~no od Edemskata Gradina, a pred nejzinite vrati postavi heruvim
so ognen me~ koj se vrte{e na site strani za da go {titi patot kon drvoto
na `ivotot (Bitie, 3:22-24).
100

to, 55 odnosno poznanieto na boga preku konkretnata stvarnost na svetot.
56 Grevot ne po~nuva vo ~ovekot, tuku vo Lucifer i negovite angeli
koi vo bibliskata simbolika se prestaveni kako zmii (Otkrovenie,
12:5). Zloto e pred ~ovekot i nadvor od nego, no se pravi i so negova
volja.
Grevot ne e kako vo manihejskiot dualizam ontolo{ki princip
koj u~i deka ~ovekot na po~etokot go sretnal duhovno padnatiot svet.
Grevot e za~nat so slobodnata ~ovekova volja preku isku{enieto na |avolot,
no ne mu e svojstven. Kako po~etok na grevot se javuva neprirodnata
~ove~ka `elba da se bide kako bog. Sekoj e kriv za grevot na
Adam, 57 zo{to iako grevot bil li~no na Adam, vo Adamovata priroda
sogre{ile site koi ja primile taa priroda - so prirodno ra|awe od
prviot ~ove~ki par. Sostojbata na grevot zna~i se prenesuva na na{ata
priroda koja se individualizira vo sekoja li~nost: voljata i deloto na
55
Religijata ne poznava kalauzi. Postoi samo eden klu~ za poznanieto
- Isus. Toj bil spremen duri i da umre za da mo`e nesovr{enoto ~ove{tvo da
ima nade` za idninata.
56
Gospod odnapred go videl padot na ~ovekot i angelite vo grev i u{te
pred sozdavaweto na svetot bil spremen da im go prati svojot sin Isus kako
`rtva za grev. Ottamu, mnogumnina mislat deka tokmu toa {to gospod odnapred
znael za seto toa e pri~ina samiot da bide obvinet za padot na ~ovekot
vo grev. Vo taa smisla mnogumina so pravo se pra{uvaa i zo{to gospod sozdade
nesmasen }utuk {to }e kasne ovo{je od drvoto na soznanieto koga odnapred gi
videl posledicite: haosot, omrazta i bedata od seto toa. Odgovorot na teolozite
e zaradi toa i toa!? Glavnata zbrka vo nivnite odgovori, za mene ne se nao|a
vo nivnata nelogi~nost i transcedentalnost, tuku vo toa {to se od temporalen
karakter - va`at samo do vtoroto doa|awe na Isus koga so sigurnost }e
bide vospostavena apsolutna pravda. Ottamu, moe pra{awe e: Ako mo`e da se
vospostavi takva apsolutna pravda (pravda i blagosostojba vo koja ~ovek pove}e
nema da jade zabraneto ovo{je i da strada za toa) po vtoroto doa|awe na
Isus, zo{to toa ne bilo mo`no i toga{ koga semo}niot gospod za prvpat go
sodaval svetot. Ako ~ovekot poradi svojata slobodna volja samiot e vinoven
za site svoi stradawa, a ne bog, toga{ kako }e bide mo`no toa {to porano ne
bilo mo`no - da se uni{ti grevot bez da ne se uni{ti ~ovekovata slobodna volja
po vtoroto doa|awe na Isus? Ili mo`ebi vo carstvoto nebesno }e bide
mo`no negre{no (nekazneto) ne samo da se kasne, tuku i vo golemi koli~ini
da se jade zabraneto ovo{je (a mo`ebi i burek), za{to duri toga{ gospod }e
sozdade: "sloboda volja koja }e bide do tolku slobodna {to }e bide oslobodena
od pravewe grev." A ako gospod mo`e toa da go stori podocna (da sozdade
takva superslobodna volja), vinoven e, ako ne za drugo, barem zatoa {to toa ne
go storil porano.
57
Edinstveno Adam nema svoj tatko, kako {to edinstveno prvata pri~ina
nema svoja pri~ina. Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, Kultura, Beograd,
1955, str. 130.
101

na{ata priroda sorabotuvaat vo voljata i deloto na Adam. Site tela
potencijalno se opfateni vo Adam, tatkoto i korenot na site, zatoa
neposlu{nosta na Adam preku taa ontolo{ka solidarnost, stanuva neposlu{nost
na ~ovekoviot rod. So golem rizik da mi se slu~i istoto
{to i na Aha{vero{, 58 mene mi preostanuva samo da pra{am: Zo{to
gospod gi izlo`i Adam i Eva na isku{enieto na koe odnapred znae{e
deka tie nema da mu odoleat?
Vo starite originalni tekstovi na gr~ki grevot se vika "amartia"
so bukvalno zna~ewe "otstapuvawe od pravednosta" ili "proma{ena
cel." Se {to mislime, sakame i rabotime, {to ne e pravedno, {to ne
ne pravi sovr{eni kako na{iot tatko nebesen e grev (Mateja 5:48).
Vo pogled na na~inot na prenesuvaweto: nekoi smetaat deka ~ovekovata
priroda ne e doprena so grevot (karpokratovci, albigenezi,
anabaptisti), spored drugi, samo decata rodeni od hristijani nemaat
grev (Kalvin, Ducer), treti go me{aat potekloto na grevot so negovite
posledici, velej}i deka grevot se sostoi vo ignorirawe na vistinata i
naklonetosta na voljata kon zlo (Ilirikus), - ~etvrti, pak, mislat
deka grevot e samata su{tina na ~ovekovoto bitie. Palegije smetal
deka grevot se prenesuva so podr`uvawe ili prifa}awe. Praktikata
na kr{tevawe na decata se zasnova vrz u~eweto deka, iako mu be{e tu|
na ~ovekovata priroda, {tom ve}e se mu{nal so padot na prviot ~ovek
vo na{ata priroda, grevot sekoj vo sebe go prima so ra|aweto.
Vo hristijanskata religija dobroto se pretstavuva kako angel, a
zloto (grevot) kako |avol. Angelot (hebr. - malah i lat. angelus so zna~ewe
pratenik, glasnik) e natprirodno su{testvo koe mu slu`i na boga.
Angelite obi~no se pretstaveni kako bestelesni su{testva koine jadat
nitu pijat, ne se ra|aat i ne umiraat. Nivniot broj e golem. 59
Me|usebe se razlikuvaat spored slavata, dostoinstvoto i rangot vo
slu`bata. 60 Koga se pojavuvaat pred lu|eto toa go pravat vo ~ove~ka
58
Postoi legenda za Evreinot koj ne veruval vo Isus Hristos i go ismejuval.
Isus mu rekol deka }e go pogodi kletva spored koja nema nikoga{ da
umre, tuku zasekoga{ }e luta niz svetot do vtoroto doa|awe na Isus. Postoi i
veruvawe deka skitnikot Aha{vero{ bil viden vo razni zemji: posleden pat
vo 1868 bil sretnat od nekoj mormon vo Solt Lejk Siti. Spored le|endata negovoto
pojavuvawe mu prethodi na prirodni katastrofi. Legendata e sli~na
na Kain komu skitaweto mu bilo kazna za grevot - bratoubistvo.
59
Brojot na angelite e ogromen: postojat pove}e od dvanaeset legii
angeli (Matej, 26:53). Vo odnos na lu|eto angelite i denes gi ispolnuvaat zada~ite
{to im gi prepi{uval Noviot zavet. Tie se pomo{nici ("slu`beni
duhovi") na Isus pri spasenieto (Poslanie do Evreite. 1:14), garantiraat za
sigurnosta na lu|eto (Otkrovenie. 8:1-12 i 9:1-12), gi vodat du{ite na pravednicite
vo Rajot (Luka, 16:22), itn.
60
Angelite dobivaat ime spored svojata slu`ba, gi ima devet i se delat
vo tri klasi (vi{a, sreda i ni`a), so po tri ~inovi: 1. Serafimi - ~etvo-
102

forma, a mo`at da se pojavat i vo bezbroj drugi formi: ogan, svetlosen
stolb, oblak. Nivnata uloga e da bidat bo`ji pretstavnici. Tie na
lu|eto im nosat bo`ji podaroci i lu|eto gi zastapuvaat pred boga. Bog
go sozdade duhovniot svet - angelite za da go slavat, da go slu{aat, da
im pravat razni dobra na lu|eto, 61 da slu`at i ne{tata na ovoj svet da
gi odr`uvaatvo onoj red i poredok kako {to gospod toa go opredelil. 62
rokrilni ili {estokrilni simboli na svetlosta, 2. Heruvimi - ~uvari na rajot
koi prosvetvaat so svojata pregolema mudrost i poznavaweto na boga, 3.
Prestoli - razumni angeli koi ja izlevaat silata na pravosudstvoto vrz prestolite
na zemnite sudii i vladeteli, 4. Gospodstva - angeli koi gospodarat so
poniskite ~inovi im davaat sila i mudrost i gi u~at drugite da vladeat so
voljata i ~uvstvata, 5. Sili - nepokoleblivo ja sproveduvaat voljata na boga i
mu davaat sila na ~udata, 6. Vlasti - ja pretstavuvaat neuni{tivata harmonija,
gi skrotuvaat demonite i gi odbivaat isku{enija, 7. Na~ela - im davaat na~ela
na poniskite angeli i se gri`at za narodite i za svetovniot sud, 8. Arhangeli
- blagovestvuvaat, prorekuvaat i ja zakrepnuvaat verata, 9. Angeli - se
~uvari, vojska nebesna, duhovi koi gi javuvaat pomalite tajni i nameri na
boga, pottiknuvaat kon doblesti i stojat najblisku do lu|eto.
Ima osum arhangeli: 1. Mihailo - glava na arhangelite, 2. Gavrilo -
nositel na dobri vesti, 3. Rafailo - pomo{nik na lu|eto vo bolest, stradawe
i drugi bedi, 4. Urilo - angel na svetlosta koj gi ~isti i prosvetluva za da poznat
{to e vistina, 5. Salatilo - onoj koj gi naveduva lu|eto kon molitva kon
boga, 6. Jegudilo - go nagraduva sekogo koj za vreme na `ivotot se trudi da go
proslavi imeto na boga, 7. Varahilo - preku nego gospod pra}a blagoslov za
ra|awe deca i sreduvawe na smejniot `ivot, blagoslov za dobar rod i prihodi,
blagoslov na onie koi sakaat da po`iveat na zemjata za da storat pove}e dobra
na ~ove{tvoto, 8. Jeramilo - onoj koj mu pomaga na ~ovekot za vra}awe kon
boga.
61
Na denot na svojata kr{tevka sekoj hristijanin dobiva svoj Angel
~uvar koj go ~uva negoviot `ivot i zdravje i vnimava poradi svoeto neznaewe
ili nepromislenost da ne napravi nekakva gre{ka. Kako dobri ~uvari Angelite
ne go prisiluvaat ~ovekot, tuku go sovetuvaat, me|utoa go ostavat i se
odale~uvaat od nego koga namerno gre{i i koga pravi zlodela. Lu|eto go slu-
{aat glasot na angelot, a toa e onaa du{evna borba so samiot sebesi koga nekoj
se re{ava da napravi zlodelo, a angelot go odvra}a od toa, a go slu{a glasot
na Angelot koga }e stori nekoe dobro i plemenito delo, za{to toga{ e radosen
i zadovolen, a taa radost i zadovolstvo mu gi vleva tokmu Angelot.
Angelite se ~uvari i na celi gradovi, dr`avi, pokraini, crkvi i manastiri.
62
Melekite (An|elite) vo islamskata religija se ~esni su{testva koi
Alah gi sozdal od svetlosta za da ja izvr{uvaat negovata volja. Vo nivnata hierarhija
glavnoto mesto mu se pridava na Xabril (Gavrilo) koj e zadol`en za
dostavuvawe na bo`jata volja na vernicite. Mikail (Mihailo) e zadol`en za
do`dot i rastenijata. Israfiq e an|elot koj so duvawe od usta na kraj }e ja
uni{ti civilizacijata. Azraiq e angel koj gi zema ~ove~kite du{i vo momen-
103

\avolot vo hristijanskite spisi se definira kako oli~enie na
zloto, la`en obvinitel, protivenik, klevetnik, la`go, ubiec, zol,
onoj koj ja doveduva vo isku{enie verata i demnee nad koleblivite,
mrzitel, izma~uva~, voda~ na silite na zloto, kral na zlite du{i, vrag,
demon (gr~. dijablos, arapski - iblis), Lucifer ili Sotona, Satan, Satana
(hebrejski - aram, so prvobitno zna~ewe: protivnik, tu`itel pred sud,
lat. Satanas) vo hristijanskata religija pretstavuva personifikacija
na zloto, na nepravdata, neprijatel na ~ovekot i na boga, padnat angel,
ili pomalo bo`enstvo. 63 Istata ideja e pomestena i vo drugite religii.
64
Potekloto na zloto i negovata egzistencija se dol`i na |avolot(neprijatel,
klevetnik, isku{uva~, opsenuva~, 65 zol duh koj go oddeluva
~ovekot od gospod i potpaluva omraza, perfidnost i laga me|u
lu|eto). Imeno, vo po~etokot koga gospod go sozdava{e svetot, osven
tot na smrta. Za razlika od ~ovekot malekite ne posededuvaat slobodna volja.
Zatoa, iako se pobliski do boga, ne se superiorni vo odnos na ~ovekot, za{to
~ovek mo`e vistinski da go spoznae gospod.
63
Site ne~isti duhovi vo Svetoto pismo i govorot se narekuvaat diabolus,
od dia {to zna~i dva i bolus {to zna~i zalak, za{to toj ubiva dve ne{ta:
teloto i du{ata. Lo{iot duh obi~no se narekuva i demon, t.e. onoj koj e `eden
za krv. Go narekuvaat i Belijal, {to zna~i nepodjarmen ili bez gospodar, za-
{to se bori protiv onoj komu mu e pot~inet. Go nosi i imeto Beelzebub {to
zna~i "gospodar na muvite," odnosno du{a na gre{nik koj ja otfrlil vistinskata
vera na Isus. Go narekuvaat i Sotona, odnosno protivnik i Behemont,
odnosno yver, za{to gi naveduva lu|eto da im se odadat na yverski bludni~ewa.
Demonot na razvratot se narekuva Asmodej. Lo{iot duh na drskosta se narekuva
Levijatan, {to zna~i "nivno zgolemuavawe", za{to koga Lucifer gi
isku{val na{ite praroditeli, oholi im vetuval probo`anstvuvawe. A demonot
na lakomosta za bogatstvo se narekuva Mamon (Matej, 6). Institoris, H i
Sprenger, J. op.cit. str. 48.
64
Vo islamot poznat kako {ejtan (iblis), |avolot na po~etokot bil
angel koj mu bil veren na boga. Podocna, toj od ogan napraven angel-xin, mu se
sprotivstavil na Adem (vo hristijanstvoto - Adam) koj bil napraven od zemja
(glina). Toj go zavel Adem da go kasne jabolkoto, zabranetoto ovo{je koe bilo
simbol na razlikuvaweto na dobroto od zloto. Edinstveniot odgovoren za toa
bil {ejtanot, a ne Eva. Ottamu islamot ne go poznava izvorniot praroditelski
grev. Zaradi toa, ne ~ovekot, tuku {ejtanot e progonet od rajot (seedno
dali isto~no ili zapadno). I {ejtanot mo`e da gi izmami samo onie koi neveruvaat
vo Alah. Poradi negovata zlobnost muslimanite sekoja godina go kamenuvaat
pri axilakot vo Meka, odnosno stolbovite koi nego go prestavuvaat.
65
Demonite mo`at da gi op~inat ma`ite taka {to }e ja gledaat svojata
`ena poinakva odo{to e. Taka vo svojata fantazija umisluvaat deka soprugata
mu e odvratna i stra{na. Tie go mo`at i toa da go op~inat ma`ot da
misli deka mu e otstranet penisot. V. Institoris, H i Sprenger, J. op. cit. str. 101.
104

vidliviot materijalen, najprvin sozdade duhovniot nevidliv svet. Vo
po~etokot site duhovi bea dobri, no eden po ime Denica stana premnogu
gord i zanesen so golemata mo} koja gospod mu ja podari, posaka da
bide ednakov so gospod. Od tie pri~ini so sebe povle~e edna tretina
od angelite i na toj na~in stana Satana - protivnik na boga i |avol -
klevetnik na lu|eto. Na toj na~in angelite se podelija na dobri i
lo{i, na angeli i demoni. So pakosta i zavista na demonite vo svetot
vlegla smrtta, vo svetot koj gospod go sozdal za ve~nost i vo koj nema{e
seme na propasta. Vo Otkrovenie |avolot se javuva kako stra{en
yver koj pravi zlo. Na krajot na vekovite |avolot }e se koristi so
"Antihrist" (Otkrovenie, 13:2) za da gospodari kratko vreme po {to
}e mu se sudi i kone~no }e bide pobeden. Antihristoviot period e posledniot
obid da go svrti ~ovekot od negovata cel. \avolot ostanuva nadvor
od nas, no so gordosta, suetata, a osobeno preku ~uvstvata go zaveduva
~ovekot so dopu{tenie od boga koj na toj na~in saka da gi stavi na
proba doblestite. Taka, preku nego se ispolnuva golemata ikonomija. 66
Glavnoto oru`jeto protiv |avolot se molitvata i krstot ("Bega kako
|avol od krst"). 67
66 Akrivija (to~nost) zna~i strogo primenuvawe na kanonite vo slu~aite
kade doktrinata i tradicijata na Crkvata treba da bidat bezuslovno po~ituvani.
So tekot na istorijata ova preterana strogost preminala vo ikonomija
- ikonomija = akvirija (dva na~elni modaliteti so koi raspolaga Crkvata
vo vr{eweto na kanonskata vlast). Spored drugo zna~ewe, zna~eweto na
ovie termini e promisla, upravuvawe, rakovodewe, plan, nacrt: Bo`ji plan za
spasenie na ~ovekot (v. providenie, promisla).
67
Koga prv pat se pojavi vo Biblijata, Satana ne bil zol, a u{te pomalku
protiv boga. Naprotiv, vo Broevite i vo Knigata za Jov toj e eden od
bo`jite poslu{ni slugi - glasnik (hebrejski - maldak, gr~ki - angelos) ili
angel. Na hebreski angelite ~esto bile narekuvani "bo`ji sinovi" i bile zamisleni
kako golema armija podelena vo hierarhiski rangovi ili kako ~lenovi
na bo`jiot kralski dvor. Bo bibliskite izvori terminot satana ozna~uva
uloga na protivnik. Toa ime ne se odnesuva na poedine~na li~nost, tuku na koj
i da e angel praten od bog so zada~a da go popre~uva ili da spre~i nekoja ~ove~ka
aktivnost. Korenot "stn" zna~i "onoj" koj se protivi, popre~uva ili deluva
kako protivnik (gr~kiot termin diablos, podocna preveden kako |avol bukvalno
zna~i "onoj koj frla ne{to pred patot na nekogo"). Prisustvoto na
Satana vo prikaznite gi objasnuva neo~ekuvanite pre~ki ili promenata na
sre}ata. Hebrejskite raska`uva~i ~esto nesre}ata ja objasnuvaat kako posledica
na ~ovekoviot grev. Nekoi od niv, me|utoa se povikuvaat na satanata kako
na natprirodnata li~nost koj po bo`ja naredba nareduva ili dopu{ta, popre-
~uva ili gi spre~uva planovite i `elbite na ~ovekot. Me|utoa, ovoj glasnik
po definicija ne e zloben. Gospod go pra}a kako an|el na smrtta za da izvr{i
opredeleni zada~i koi na lu|eto mo`ebi ne im se po volja. Vo taa smisla
spored Nil Forst: "Ako patot ne ~ini, pre~kata e dobra." Taka, na primer,
105

gospod mo`e da prati satana za nekogo da go za{titi od polo{a nesre}a. Vo
prikaznata za Valaam se zboruva za ~ovekot koj saka da odi kade {to bog mu
naredil da ne odi. Koga Valam go osedlal svoeto magare i trgnal go predizvikal
bo`jiot gnev. Zatoa gospodov angel zastana na patot za da go spre~i, a
poradi zastanuvaweto Valaam go bie{e magareto se dodeka gospod ne mu ja
otvori ustata za da mu ka`e: "[to ti storiv pa me bie{ ve}e tripati," a
potem i o~ite na Vallam za da go vidi gospodoviot angel kako stoi na patot so
gol me~ vo rakata. (Broevi, 22:21-35). Knigata za Jov, isto taka, go opi{uva
satana kako natpriroden bo`ji glasnik Me|utoa, dodeka Valaam negoviot glasnik
go za{tituva od opasnost, satanata na Jov pove}e nalikuva na neprijatel.
Duri i samiot gospod priznava deka stanata, kako negov patuva~ki taen agent,
go pottiknal da deluva protiv Jov. Pejgels, E. Poreklo Satane, Hrumachis XI
Oaza, OT.O., Beograd, 2008, str. 27-28.
So pojavata na fariseite satanata postepeno stanuva bo`i protivnik,
nepriatel, pa duri i sopernik. Disidentite ogor~eni na drugite Evrei pove}e
odo{to na drugite narodi gi napa|aa svoite protivnici kako otpadnici so
obvinuvawa deka gi zavele silite na zloto koi gi narekuvaa so mnogu imiwa -
Satana, Belzebub (Baal Zebub), Semihazah, Azazel, Belijal, Princ na mrakot.
Spored nivnite prikazni angelskite sili nadueni od kopne` i drskost padnale
od neboto vo grev. Kako {to stanuva{e pova`en i se popersonifikuvana
figura prikaznite za potekloto na Satana se pove}e se mno`ele. Kako takov
se spomenuva vo Isaija: 14:12-15, a dvaipol mileniumi po Isaija negovata sjajna
Denica ~iie ime prevedeno na latiski kako Lucifer ("nositel na svetlost")
stanuva protagonist vo Miltonoviot "Zaguben raj." Spored Knigata na
~uvarite, kako del od zbirkata Prva Kniga na Ehoh, angelite ~uvari koi Bog
gi postavi da ja nadziraat (~uvaat) vselenata padnale od neboto. Po~nuvaj}i
od Broevi, 6:1-4, kade {to "bo`jite sinovi" kopneat po ~ove~kite `eni, se
kombiniraat dva prikazi za toa na koj na~in ~uvarite ja izgubile nebesnata
slava. Spored prviot, Semihazah, voda~ot na ~uvarite nateral dvestotini
angeli da mu se pridru`at vo zaverata za prekr{uvawe na bo`jiot red i da gi
zavedat ~ove~kite `eni. Ova lo{o spojuvawe go proizvede "rodot na kopiliwata,"
xinovite po ime nefilim ("onie koi padnaa") od koi nastanale "demonskite
duhovi." Demonskite duhovi donesuvaat nasilstvo na zemjata i go goltaat
negoviot narod. Vtkaena vo ovaa naracija e i vtorata verzija spored koja,
arhangelot Azazel gre{i so toa {to na lu|eto im ja otkril tajnata na metalurgijata.
Ova opasno otkritie gi pottikna lu|eto da pravat oru`je, a `enite
da se nakituvaat so zlato i srebro. Na toj na~in padnatite angeli i nivniot
demonski porod gi pottiknale ma`ite i `enite kon nasilstvo, al~nost i kopne`.
Ibid, str. 32-33.
Za |avolot mnogupati govori i samiot Isus. Koga na svoite sledbenici
im objasnuva deka ~ovekoviot rod (so isklu~ok na izbranite) e ve}e osuden,
a protivnicite go odbivaat negovoto u~ewe, Isus veli deka toa doka`uva
oti so niv vladee Satana. Vo parabolata za seja~ot Isus go identifikuva
zloto kako neprijatel koj go grabnal poseanoto seme i na toj na~in onevozmo-
106

Spored hristijanskata religija silata na |avolot se nao|a tamu
kade {to lu|eto najmnogu se odale~ile od boga - ottamu proizleguva
negovata mo} da gi vrzuva i bez nivna volja da koristi za sebe i za ostvaruvawe
na svoite celi. Od druga strana onie koi, poradi silnata volja
i qubov ne se odale~ile od boga i ne mu podlegnale na vlijanieto
na |avolot, imaat mo} nad |avolot i negovite sledbenici. Od posebnite
veruvawa vo mo}ta na |avolot se razvi posebna religiozno misti~na
sekta nare~ena satanizam. 68
\avolot ponekoga{ mo`e da bide i dobar, ili barem ne tolku
crn kako {to velat lu|eto. Toj ponekoga{ mo`e da im pomaga na lu|eto,
da im izlekuva nekoja draga li~nost, da nagradi ~ovekot {to mu go
spasil `ivotot, da go odr`i zborot iako toa nemoral da go stori i sl.
Onoj, pak, {to na lu|eto samo im dosaduva, im pravi sitni paskosti i
{egobijni zaka~ki (onoj komu mu prestavuvaat zadovostvo razni nes-
`il negovoto u~ewe da vrodi so plod (Matej, 13:19). Toj natamu ja raska`uva
parabolata za kakolot pri {to svoite protivnici gi identifikuva so porod
na Satanata: seja~ot na dobroto seme e sinot ~ove~ki, nivata e svetot, dobroto
seme se sinovite na carstvoto nebesno, a kakolot se sinovite na zloto.
(Matej 13:37-39).
68
Spiritualisti~kiot ili tradicionalen satanizam go obo`ava Satana
- Lucifer vo se gradi odnos na ~ovek so Lucifer. Toj odnos zavisi od individuata,
za{to satanizmot gi ceni slobodata na mislata i individualnosta.
Lucifer e najmo}en bog. Satanistite smetaat deka Jehova go mrazi ~ove{tvoto
i nemal ni{to so negoviot postanok. Tie smetaat deka Biblijata e polna
so kletvi, kazni, masovni ubistva i izma~uvawa naso~eni kon ~ove~nosta. Jehova
imal sin koj bil ma~en i zakovan na krst. Ako ova mu go pravi na svojot
sin, zamislete {to bi vi napravil vam, velat Satanistite. Negovite sledbenici
se nesre}ni i ta`ni. Neukata, siroma{na tinajxerka, majka na negovoto
kopile patuvala so kilometri na magare vo zadniot stadium na nejzinata bremenost.
Jehova nemal ni malku ~ove~nost da obezbedi soodvetno zasolni{te
na mladata devojka za{to krm~ite bile prepolni. Taa mora{e da go donese kopileto
na ovoj svet vo stara i ladna {tala kako `ivotno. Spored toa, Lucfer
e vistinskiot prijatel na ~ove{tvoto, Toj ni dava sila, gi ispolnuva svoite
vetuvawa, toj e dostoen i gri`liv. Dodeka drugite sakaat da ne porobat, toj
saka od nas da staneme kako bogovite. Lucifer ja podr`uva silata, mo}ta i
pravdata. Toj ni poka`uva deka nie sme su{testva koi zaslu`uvaat zadovolstvo,
sre}a i podobar `ivot. Toj e golem osloboditel na ~ove{tvoto.
Spored veruvaweto na satanisti~kata religija, sumerskiot bog Ea/
Enki e Lucifer. Toj e vrhoven i brilijanten bog, a ne angel. Toj e vistinskiot
tatko i vistinskiot kreator na ~ove{tvoto. Satan/Lucifer e poznat kako
bog buntovnik, bog koj na ~ove{tvoto mu donel znaewe za da go izdigne nad
nivoto na `ivotnite. Toj zaedno so Belzebub, A{tarot, Azezel, Bilijal, Mamon
i drugi bogovi se pobunil zaradi ~ove{tvoto.
107

ta{luci) ne e |avol, tuku obi~en {umski demon (kakvi {to, na primer,
bea gr~kite Satiri 69 i rimskite Fauni).
Angelite i |avolite, iako svojata egzistencija ja dobivaat od
ist tvorec i od kogo vo svojata dejnost se zavisni, se dva svetovi koi se
nao|aat vo me|usebna vojna.
- Vnesuvaweto na dobroto i zloto vo manihejstvoto se dol`i na
negoviot osnova~ Mani. 70 Mani u~el deka od ve~nosta postojat dve na~ela
- dobro i zlo, svetlost i mrak ili drvo na `ivot i drvo na smrtta
me|u koi postojat golemi sprotivnosti. Toa e deterministi~ka i materijalisti~ka
filozofija koja ja zastapuva tezata deka vo sekoj ~ovek
postojat dve materijalni du{i. Svetlata du{a po priroda e dobra, a
temnata du{a po priroda e zla. Povedenieto na ~ovekot e mehani~ki
rezultat na tie dve supstancijalni sili na du{ata. Mani, vsu{nost,
nastojuval u~eweto na Hristos, Buda i Zaratustra da gi spoi vo edno
u~ewe. Dualizam na dvata ve~ni principi dobroto i zloto, svetlosta i
temninata koi se nao|aat vo neprekinat sudir, vsu{nost, e prezemen od
iranskiot mazadizam.
Razgrani~uvaweto na dobroto i zloto se vr{i vrz osnova na neposredo
percepirawe: "ova e dobro," "ona e zlo." Vrz osnova na toa neposredno
percepirawe nie priznavame ili ~uvstvuvame deka ednoto zaslu`uva
odobruvawe i deka e dostojno za postoewe, a drugoto zaslu`uva
osuda i ne e dostojno za postoewe. Me|utoa, imaj}i rabota so slo`eniot
sodr`aen `ivot lesno e da se napravi gre{ka i da ne se zabele`i
zloto koe e maskirano so primesi na dobro vo sebe ili pak, da ne se
proceni samoto dobro koe vo zemskoto postoewe ne e li{eno od nedostatoci.
Ottamu, neophodno e da se najde apsolutnoto sovr{eno i seopfatno
dobro koe bi mo`elo da slu`i kako merilo i osnova za site
ostanati procenki, Toa najvisoko dobro e bog. 71
Dobroto e opravdano samo po sebe. Zloto samo po sebe e ne{to
nedostojno, ne{to {to zaslu`uva osuda, toa samo po sebe e sprotivno
na apsolutnata celosnost na bitieto kako apsolutno dobro. Me|utoa
zloto, za razlika od apsolutnoto dobro, ne e primarno i ne e samostojno.
Prvo, toa postoi samo vo materijalniot svet i toa ne vo prvobitnata
negova su{tina, tuku vo po~etokot kako sloboden akt na voljata
69 Satirite se {umski demoni (zamisleni kako polovina jarci i polovina
lu|e skloni kon muzika, vino i `elba za seks so nimfi) koi gi sledele
bogot Pan ili bogot Dionis.
70
Mani (Mones, 216-276) e osnova~ na manihejstvoto koe kako eres se
pojavilo kon krajot na III vek. Mani bil roden vo Selakvija - Persija vo vreme
na vladeeweto na carot Sapor I, kade {to vo 240 godina zapo~nal da go {iri
svoeto u~ewe koe prestavuvalo spojuvawe na hristijanskoto u~ewe so religioznoto
u~ewe na Zaratustra. Od negovite pi{ani dela se za~uvani dve: "Kniga
na gigantite" i "Osnovna poslanica."
71
Loski, N, Bog i svetsko zlo, Zepter, Beograd, 2001, str. 41.
108

na supstancionalnite akteri i izvedeno kako posledica na toj akt. So
drugi zborovi, zloto go nema vo od boga sozdadenata prvobitna su{tina
na svetot. Vtoro, zlite akti na voljata se vr{at pod pla{tot na dobroto
ottamu {to sekoga{ se naso~eni na avtenti~o pozitivna vrednost,
me|utoa vo takva korelacija so drugite vrednosti i sredstva za
nivno dostignuvawe {to dobroto se zamenuva so zlo: taka da se bide
bog e najvisoka pozitivna vrednost, no prisvojuvawe na taa doblest za
sebe od strana na materijata e najgolemo zlo. Treto, ostvaruvawe na negativna
vrednost ne e mo`no poinaku, osven preku iskoristuvawe na
silite na dobroto. Taa nesamostojnost i protivre~ost na negativnite
vrednosti posebno e zabele`itelna vo sferata na satanskoto zlo. 72
Vo deloto "Karakter na ruskiot narod," Loski veli deka osnovna,
najdlaboka crta na karakterot na ruskiot narod e negovata religioznost
i so nea povrzanata potraga za apsolutno dobro, zna~i za takvo
dobro koe e ostvarlivo samo vo carstvoto bo`je. Sovr{eno dobro bez
kakvi i da e primesi na zlo i bez mani postoi vo carstvoto bo`je, 73 za-
{to toa se sostoi od li~nosti koi vo svoeto povedenie vo celost gi
ostvaruvaat dvete zapovedi na Isus: qubi go gospod pove}e od samiot
sebesi i, qubi go svojot bli`en kako samiot sebesi. 74 ^lenovite na carstvoto
bo`je se celosno oslobodeni od egoizmot i zatoa sozdavaat
samo apsolutni vrednosti - moralno dobro, ubavina, poznavawe na vistinata
nedelivi i neuni{tivi blaga koi im slu`at na celiot svet. Relativni
blaga, t.e. onie ~ie koristewe za edni e dobro, a za drugi zlo,
72
Ibid, str. 44.
73
Navistina, sovr{eno dobro postoi samo vo carstvoto bo`je, toa e
nadzemno, pa spored toa, vo na{eto carstvo na egoisti~ni su{testva sekoga{
se ostvaruva samo poludobro, spoj na pozitivni vrednosti i nekakvi nesovr-
{enstva, t.e. dobro soedineto so nekakvi aspekti na zlo. Ibid, str. 141.
74
Posledica na taa qubov e ispraven odnos kon site vrednosti soglasno
nivniot rang i soglasno toa, moralno dobro povedenie vo sekoj pogled.
Osnovnoto primarno otstapuvawe od toj ispraven `ivoten pat se javuva tamu
kade {to materijalnata li~ost stapuvaj}i vo svetskiot proces i sremej}i se
kon apsolunna polnost na bitieto go po~nuva svojot `ivot so qubov kon sebesi
koja e pogolema od onaa kon boga i li~nostite koi Toj gi sozdal. Takvata
preterana qubov kon sebesi, pretpostavuvaweto na sebesi nad drugite li~nosti
e ve}e naru{uvawe na vrednostite: toa e primarno, osnovno moralno zlo,
isto~en grev na materijalnoto su{stestvo. Site ostanati vidovi na zlo, site
nesovr{enstva vo svetot se posledica na ova osnovno moralno zlo na samoqubie,
egoizmot. Ibid, str. 45. Site nesovr{enosti od op{testven karakter, na
krajot na krai{tata se poledica na osnovnoto moralno zlo. Imeno, na nedostigot
na na{ata qubov kon boga i drugite li~nosti koi toj gi sozdal. Ibid,
str. 56-57.
109

ne gi privlekuvaat ~lenovite na carstrvoto bo`je. 75 Poterata po niv e
sodr`ina na `ivotot na li~nosti so egoisti~en karakter, t.e. na li~nosti
koi ne poseduvaat sovr{ena qubov sprema bog i, ako ne sekoga{,
barem vo nekoi slu~ai, se pretpostavuvaat sebesi nad bli`nite. 76
So ogled na toa {to ~lenovite na carstvoto bo`je se celosno
oslobodeni od egoizmot, nivnoto telo ne e materijalno, tuku preobrazeno.
Navistina, materijalnoto telo e posledica na egoizmot: toa e rezultat
na osvojuvaweto na izvesen del na prostorot preku postap}i na
odbivawe, koi sozdavaat relativno neprobojna zapremnina. Takvoto
telo e podlo`no na ranuvawe i razoruvawe, toa e polno so nesovr{enstvo
i nu`no e povrzano so borba za opstanok. Preobrazenoto telo se
sostoi od procesi na svetlost, zvuk, toplina, miris koi gi sozdavaat
nebo`nici i slu`i kako izraz na nivnoto duhovno tvore{tvo koe tvori
apsolutnite vrednosti. Takvata duhovno-telesna celina poseduva
idealna ubavina. Nesodr`ej}i vo sebe postapki na odbivawe, preobrazenoto
telo ne mo`e da bide podlo`eno na otturnuvawe za{to e sposobno
da prodre preku site materijalni pre~ki, toa ne e podlo`no na
kakvi i da e ranuvawa i ne mo`e so ni{to da bide razurnato. Voop{to,
vo ova Carstvo nema nikakvi nesovr{enosti i nikakvi zla. Baraweto
na apsolutnoto dobro, sekako, ne ozna~uva deka ruskiot ~ovek, na primer
nekoj od prosto poteklo svesno se stremi kon carstvoto bo`je,
imaj}i go vo svojot um slo`eniot sistem na u~ewe za nego. Za sre}a vo
~ovekovata du{a postoi sila koja se stremi kon dobro i koja go osuduva
zloto nezavisno od stepenot na negovoto obrazovanie: taa sila e - glasot
na sovesta. 77
- Kuranot nalaga da se pravi dobro i da se izbegnuva zlo. Dobroto
i zloto ponekoga{ se vidlivi i celosni, a ponekoga{ relativni i
75
^ovekot vo svojot zemski `ivot poln o nesovr{enstvo gi ceni relativnite
vrednosti, t.e. takvite koi vo odnos sprema edno su{testvo se dobro, a
vo odnos na drugo - zlo. Ogromen del na na{ite postapki se naso~eni kon postignuvawe
samo na takvi relativni dobra: osvojuvaweto tvrdina vo vojna e
pozitivna vrednost za pobednikot, a negativna za pobedeniot; qubovta na Ana
Karenina sprema Vronski e dobro za Vronski, a zlo za Karenin i sl. Relativnata
vredost i za samata li~nost koja se stremi kon nea, mnogu ~esto stanuva
dobro ili zlo: na primer, vrskata so Ana Karenina za Vronski be{e pozitivna
vrednost dodeka ja sakal, no ve}e toga{ i zlo, t.e. negativna vrednost,
za{to mu {tetela na negovata op{testvena polo`ba. Ibid, str. 15.
76
Nie ne `iveeme vo Carstvoto Bo`je, tuku vo dekadentnoto carstvo
na pove}e ili pomalku egoisti~ni su{testva. Ne gospod, tuku nie samite so
svoeto egoisi~ko povedenie sozdadovme sistem na prirodata prepoln so nesovr{enosti
i razli~i vidovi zla, priroda vo koja su{tinsko zna~ewe ima materijalnata
telesnost, koja se javuva kako posledica na zaemno odbivawe na
su{testvata. Ibid, str. 135.
77
Ibid. 100-101.
110

delumni. Toa povlekuva petkratna podelba na pravnite pravila: kako
na zapovedite taka i na zabranite. 1. Toa {to e celosno e dobro e zadol`itelna
dol`nost - toa traba da se pravi. 2. Toa {to e pove}e dobro
otkolku lo{o e prepora~livo i pofalno. 3. Toa ~ii izgledi se ednakvi,
kade {to ne se istaknuva ni dobroto ni zloto im e prepu{teno na
voljata na poedincite. Za ova o~ite na zakonot se nezainteresirani. 4.
Toa {to e celosno lo{o e celosno zabraneto. 5. Toa {to e prete`no
lo{o e kaznivo i neprepora~livo.
[to se odnesuva do razlikuvaweto na dobroto i zloto, vo Kuranot
veli deka treba da se pravi maruf (bukvalno = pristojnost) i da
se vozdr`uvame od munker (bukvalno = sram). Toj go smeta za dobro seto
ona {to kako takvo e priznaeno so me|usebna soglasnost na lu|eto i
kako takvo e potvrdeno so razumot na seriozni i zreli umovi. Za zlo se
smeta se {to od zdraviot razum e zabraneto. 78
- Spored Spinoza, koj }e si pretstavi deka e uni{teno ona {to
toj go mrazi, }e se raduva... Koj }e si pretstavi deka ona {to toj go mrazi
e ispolneto so taga }e se raduva, ako, naprotiv si pretstavi deka toa
e ispolneto so radost, }e se nata`i. 79 ...Ona ne{to {to si go pretstavuvame
deka i se sprotivstavuva na radosta ili deka vodi kon taga, se trudime
da go otstranime ili da go uni{time. 80 Ovie i sli~ni ~uvstva na
omraza se sveduvaat na zavist koja, zaradi toa, ne e ni{to drugo osven
samata omraza, dokolku se smeta deka go odreduva ~ovekot taka {to toj
se raduva na zloto na drugiot, naprotiv, deka taguva poradi negovoto
dobro. 81 Koj nekogo mrazi, }e se trudi da mu napravi zlo, osven ako ne
se pla{i od toa da ne proizleze pogolemo zlo za nego samiot. A naprotiv,
koj nekogo saka, }e se trudi spored istata zakonitost, da mu napravi
dobro. 82 Spored nego, dobroto i zloto ne ozna~uvaat ni{to pozitivno
vo ne{tata i toa nabquduvani po sebe i ne se ni{to drugo osven
na~ini na mislewe, ili poimi {to gi obrazuvame so toa {to gi sporeduvame
ne{tata edni so drugi. Za{to, edno isto ne{o mo`e vo isto
vreme da bide dobro ili zlo, a isto taka i ramnodu{no, na primer, muzikata
e dobro za melanholi~arot, a lo{o za nata`eniot ~ovek, za gluviot,
pak, ne e nitu dobra, nitu lo{a. Ako treba sepak da se opredelat
ovie poimi, pod dobro treba da se podrazbere ona za {to sigurno znaeme
deka e vo soglasnost so ~ovekovata priroda, {to zna~i - ona za {to
sigurno znaeme deka ni e korisno, a zlo ona {to i protivre~i, t.e. ona
za {to sigurno znaeme deka ne spre~uva da poseduvame nekoe dobro. 83
78
Hamidullah, M. Uvod u islam, Stare{instvo islamske zajednice, III izdanie,
Sarajevo, 1989. str. 135.
79
Spinoza B. Etika, \ur|a, Skopje, 2010, str. 88.
80
Ibid, str. 90.
81
Ibid, str. 89.
82
Ibid, str. 93.
83
Ibid, str. 117-108.
111

Bidej}i razumot ne bara ni{to sprotivno na prirodata, toj samiot,
zna~i, bara sekoj samiot sebesi da se saka, da go bara ona {to mu e
korisno - ona {to navistina mu e korisno - i da se stremi kon seto ona
{to ~ovekot navistina go vodi kon pogolemo sovr{enstvo, i voop{to
sekoj da se trudi da go so~uva svoeto su{testvo, kolku {to mo`e da se
gri`i za nego. Ponatamu bidej}i doblesta ne e ni{to drugo osven da se
dejstvuva spored zakonite na sopstvenata priroda i bidej}i sekoj se
trudi svoeto su{testvo da go odr`i edinstveno spored zakonot na sopstvenata
priroda, od toa sleduva: 1. Osnovata na doblesta e samiot streme`
za odr`uvawe na sopstvenoto su{testvo i deka sre}ata se sostoi
vo toa {to ~ovekot mo`e da go odr`i svoeto su{testvo. 2. Sleduva
deka kon doblesta treba da se stremime zaradi nea samata i deka od nea
nema ni{to podobro ili ni{to {to bi bilo pokorisno za nas, zaradi
{to bi trebalo da se stremime kon toa. 3. Na krajot sleduva deka onie
koi se ubivaat sebesi se nemo}ni vo duhot i deka se sosema pobedeni od
nadvore{nite pri~ini koi i se sprotivstavuvaat na nivnata priroda.
Ponatamu, nadvor od nas egzistiraat mnogu ne{ta koi ni se korisni
i za koi, zaradi toa, treba da se stremime. Ottamu, na ~ovekot ni-
{to ne mu e pokorisno otkolku ~ovek. Povtoruvam, lu|eto ne mo`at da
si posakuvaat ni{to podobro za odr`uvawe na svoeto su{tetsvo otkolku
site vo se da se soglasuvaat taka {to duhovite i telata na site da
pravat eden duh i edno telo i site zaedno, kolku {to mo`e, da se trudat
da go odr`at svoeto su{testvo i site zaedno da baraat za sebe op{ta
polza. Od ova proizleguva deka lu|eto so koi upravuva razumot baraat
svoja korist spored vodstvoto na ne{to za sebe {to ne bi im go posakale
na drugite lu|e, pa deka spored toa tie se pravedni, sigurni (verni)
i ~esni.... Od seto ova, spored Spinoza, vo osnova na razumot stoi principot
- sekoj e dol`en da ja bara svojata korist, koja ne e osnova za nemoralnost,
tuku naprotiv za doblest i moralnost. Toa, vo prv red proizleguva
ottamu {to sekoj, spored zakonite na svojata sopstvena priroda,
na nu`en na~in se stremi kon ona, ili go prezira ona za {to sudi deka
e dobro ili deka e lo{o. Za{to, kolku {to nekoj pove}e se trudi i
mo`e da go bara ona {to mu e korisno, t.e. da go odr`uva svoeto
su{testvo, dotolku pove}e e nadaren so doblest, i obratno. 84 Spored
toa, ni{to drugo ne mo`e da bide dobro, osven ona {to se soglasuva so
na{ata priroda: ottamu kolku edno ne{to pove}e se soglasuva so
na{ata priroda dotolku e pokorisno i obratno. 85 Nakratko: koga ~ovek
najmnogu go bara ona {to mu e korisno, toga{ lu|eto najmnogu se
korisni edni na drugi. Bidej}i kolku pove}e sekoj go bara ona {to mu e
korisno i se trudi da se odr`i sebesi, tolku pove}e e nadaren so
doblest, ili {to e isto tolku pove}e e nadaren so pogolema mo} da dejstvuva
spored zakonite na svojata priroda, t.e. da `ivee spored vod-
112
84
Spinoza B. Etika, \ur|a, Skopje, 2010, str. 115-117.
85
Ibid, str. 120.

stvoto na razumot. A lu|eto po priroda najmnogu se soglasuvaat toga{
koga `iveat spored vodstvoto na razumot. Zna~i, lu|eto }e si bidat
najmnogu korisni edni na drugi toga{ koga sekoj najmnogu go bara ona
{to mu e korisno. Toga{ ~ovek na ~oveka mu e bog. 86 Kakov bog, takov
~ovek!
- Spored Hjum, da se ka`e deka ne{to e dobro zna~i da se ka`e
deka jas toa go odobruvam, a da se ka`e deka e lo{o, zna~i da se ka`e
deka jas toa ne go odobruvam... Spored ovaa teorija, dobroto, lo{oto,
ispravnoto i neispravnoto funkcioniraat kako terminite "prijatno"
i "neprijatno" (gadno). Mojot iskaz "pivoto e prijatno zna~i deka mi
se dopa|a. Va{iot iskaz "pivoto e odvratno" zna~i deka ne go sakate: i
dvata iskazi se vistiniti. Jas go sakam pivoto, a vie ne. Iskazite "pivoto
e prijatno" i "pivoto e odvratno" samo na izgled se odnesuvaat na
pivoto i samo naizgled si protivre~at eden na drug. Me|utoa tie zboruvaat
za mene i za vas i zaemno ni najmalku ne se isklu~uvaat. 87 Ili
ako nekoj ka`e "pravdata e dobra" toj ne zboruva za pravdata, tuku za
sebe, i veli deka ja odobruva, ja saka pravdata. Ili koga bi ka`al onaa
`ena e ubava, jas ne ka`uvam ni{to za nea, tuku za mene, a toa e deka
taa mene mu se dopa|a. Pa taka i iskazite - mojot: "ova e pravedno" i
tvojot: "ova e nepravedno" samo na izgled se odnesuvaat na pravdata i
samo naizgled si protivre~at eden na drug. I tie zboruvaat za mene i
za vas i zaemno ni najmalku ne se isklu~uvaat. 88 Za da se doznae {to e
dobro ili zlo nu`no e empirisko iskustvo. ^ovek mora najprvin da dopre,
vkusi, vidi, pomirisa, ~ue ili da po~uvstvuva (qubov, omraza
itn.), a ne metafizi~ki da zamisli. Vo taa smisla e onaa narodnata:
"Za kowot {to ne si go javal ne mo`e{ da ka`e{ deka e dobar ili
lo{." Zatoa, za da oceni{ dali ne{to e dobro ili zlo, mora da vidi{,
~ue{, dopre{, pomirisa{ i vkusi{. Neophodno e objektivno provereno
i proverlivo iskustvo, a ne metafizi~ka zamisla.
- Na pra{awata: [to e dobro? Ni~e odgovara - Se {to go zasiluva
~uvstvoto na mo}, voljata za mo}, mo}ta sama po sebe vo ~oveka.
[to e zlo? - Se {to izvira od slabosta. [to e sre}a? - ^uvstvoto deka
mo}ta se zgolemuva - deka otporot e nadvladean. Ne zadovolstvoto,
tuku pove}e mo}, ne mir po sekoja cena, tuku vojna, ne doblest, tuku
sposobnost (doblest vo renesansen stil, virtu, doblest osloboden od
otrovite na moralot). Slabite i potprose~nite }e is~eznat: toa e
prviot princip na na{eto milosrdie. I sekoj treba da im pomaga da
is~eznat. [to e po{tetno od koj i da e grev? - Prakti~noto so~uvstvo
so potprose~nite i so slabite - hristijanstvoto. 89
86
Spinoza B. Etika, \ur|a, Skopje, 2010, str. 121.
87
Mabbott, J.D. Uvod u etiku, Nolit, Beograd, 1981, str. 93.
88
Ibid, str. 93.
89
Ni~e, F. Antihrist, Krodo, Skopje, 2007, str. 8-9.
113

- Spored Uspenski, idejata za moralnosta e povrzana so idejata
za dobrite i lo{ite postapki. Idejata za dobroto i zloto, me|utoa,
otsegoga{ bila razli~na za razli~ni lu|e, sekoga{ e subjektivna vo
~ovekot broj eden, broj dva i broj tri i vrzana e samo za daden moment i
dadena situacija. Subjektivniot ~ovek ne mo`e da ima op{t poim za
dobroto i zloto. Za subjektivniot ~ovek zloto e seto ona {to e sprotivno
na negovite `elbi i interesi, odnosno na negovito poim na dobroto.
Mo`e da se ka`e deka za subjektivniot ~ovek zloto voopo{to
ne postoi, tuku deka postojat samo razli~ni sfa}awa na dobroto. Nikoj
nikoga{ namerno ne pravi ni{to vo interes na zloto, vo ime na
zloto. Sekoj postapuva vo interes na dobroto, onaka kako {to toj go
sfa}a. Lu|eto, zna~i me|useno se davat, se kolat i ubivaat vo interes
na dobroto. Pri~inata e ista, ~ovekovoto neznaewe i dlabokiot son vo
koj `iveaat lu|eto. Toa e tolku o~igledno {to ponekoga{ izgeda duri
~udno {to lu|eto za toa nikoga{ ne razmisluvale. Ostanuva me|utoa
faktot deka toa neuspevaat da go sfatat i deka sekoj smeta deka negovoto
dobro e edinstvenoto dobro, dodeka seto ostanato e zlo. Naivno e
beskorisno da se nadevame deka lu|eto koga i da e toa }e go sfatat i
deka }e razvijat nekoja op{ta i identi~na ideja za dobroto.
Me|utoa, zarem dobroto i zloto ne postojat za sebe nezavisno od
~ovekot? Postojat, rekol Gurxiev, samo mnogu e daleku od nas i momentno
ne vredi duri i da probate toa da go razberete. Naprosto, da se zapra{ame
slednovo: edinstvena postojana ideja na dobroto i zloto koja
e mo`na za ~ovekot e povrzana so idejata za evolucijata, sekako ne na
mehani~kata evolucija, tuku so idejata na ~ovekoviot razvoj preku
svesnite usilbi, promenata na negovoto bitie, sozdavaweto na edinstvo
vo nego i formiraweto na postojanoto jas.
Postojana ideja za dobroto i zloto vo ~ovekot mo`e da se formira
samo vo vrska so potojana cel i postojanoto razbirawe. Ako ~ovek
sfa}a deka spie i saka da se razbudi, toga{ seto ona {to mu pomaga
da se razbudi }e bide dobro, dodeka se {to go popre~uva, se {to go prodol`uva
negoviot son }e bide zlo. Na sosema ist na~in }e sfati i {to
e dobro i zlo za drugite lu|e. Ona {to im pomaga da se razbudat e dobro,
ona {to vo toa gi spre~uva e zlo. No toa e taka samo za onie koi
sakat da se razbudat, t.e. za onie koi sfa}aat deka spijat. Onie koi ne
sfa}aat deka spijat i koi ne mo`at da sakaa da se razbudat, ne mo`at
ni da go razerat dobroto i zloto. A ottamu {to mnozinstvoto lu|e ne
sfa}a i nikoga{ nema da sfati deka spie, za niv vsu{nost i ne postoi
dobro i zlo.
Ova mu protivre~i na op{toprifatenite idei. Lu|eto naviknale
da mislat deka dobroto i zloto za sekogo mora da bide isto, a pred
se deka dobroto i zloto za sekogo postojat. Vo stvarnosta, dobroto i
zloto postojat samo za malubrojni, za onie koi imaat odredena cel i
114

koi se stremat kon taa cel. Toga{ ona {to im pomaga vo postignuvaweto
na taa cel e dobro, a ona {to im pre~i e zlo. 90
4. DALI ^OVEKOT E DOBAR ILI ZOL
Otsekogaga{ kako i denes postojat dvojni ar{ini za toa kako
treba da izgleda ~ovek za da se nare~e dobar. Ednoto e humanisti~koto
stojali{te {to go nudi sekoja, makar i malku, seriozna eti~ka rasprava.
Toa e ona prestava za dobriot ~ovek koja vo ni{to ne se razlikuva
od sli~nite kni`ni raspravi, ne samo od anti~ko, tuku od koe i da e
vreme. Drugoto stojali{te za dobriot ~ovek e ona koe se prifa}a kako
alternativna procenka za prakti~na upotreba. Spored taa procenka
edno se idealnite doblesti, drugo se realnite barawa {to mu se bliski
na realnite potrebi. Ottamu,
Dobar profesor vo odnos na studentite e onoj koj na site studenti
im dava visoki ocenki bez ogled na odgovorot na ispitnite pra-
{awa, ili u{te podobar, bez voop{to da gi ispra{uava. Dobar profesor
vo odnos na svoite kolegi e onoj koj ne se istaknuva, se trudi da ne
napi{e nitu eden trud pove}e od svoite kolegi, ne u~estvuva na mnogu
seminari, ednostavno onoj koj se trudi da ne {tr~i.
Dobar kolega od rabota e onoj koj znae da ve trpi vo svojata kancelarija
onolku kolku {to vie imate `elba da ispiete kafiwa i da ja
razbivate svojata dosada, koj znae se za sekogo i koj od prva raka vi
ponudi pikantni informacii od privatniot `ivot na site vraboteni,
koj vo koe i da e vreme e spremen da vi se pridru`i koga vie sakata da
koristite pauza. Kolega koj }e ve ponudi i da vi go plati pojadokot, koj
e spremen vo sekoe vreme (rabotno, se razbira) da vi pravi dru{tvo dodeka
vie si gi pla}ate telefosnkite i drugi smetki, dodeka go registrirate
ili miete avtomobilot ili sakata da zavr{ite koja i da e privatna
rabota. Dobar kolega se razbira e toj koj edvaj ja poznava ili
u{te podobro, ne znae ni{to za materijata {to zaedno ja rabotite. Dobar
e i onoj kolega koj e qubezen so vas duri i toga{ koga }e go napravite
pa~avra, vol ili skuter.
Dobar rakovoditel e onoj koj znae so vas da ispie ~a{ka alkohol
i koj nikoga{ ne ve pra{uva za rabotata.
Dobri deca se samo poslu{nite deca, koj nema da ve odbijat ako
gi pratite da kupat ne{to od bliskata samoposluga.
Dobri kom{ii se samo onie kom{ii koi nikoga{ nema da vi se
pojavat na vrata, ne samo za da vo pobaraat ne{to, tuku i za da vi go ponudat
nivnoto dru{tvo.
Dobri prijateli se samo onie koi sekoga{ se spremni da vi se
najdat koga }e im se javite na telefon, i koi imaat razbirawe {to vie
str. 186-187.
90
Uspenski, D. P, U potrazi za ~udesnim, Metaphysica, Beograd, 2007,
115

toj ist telefon ne ste bile vo sostojba da go krenete, zo{to vi zvonel
vo vreme predvideno za odmot.
No da se vratime na na{eto osnovno pra{awe - dali ~ovekot e
dobar ili lo{? Nekoi smetaat deka ~ovekot po priroda e dobar, drugi
deka e zol. Me|u teoreti~arite ima i takvi koi smetaat deka ~ovekot
ne e nitu dobar nitu lo{, no i takvi, me|u koi se vbrojuva i avtorot na
ovoj trud, deka ~ovekot e i dobar i zol. "Normalno" e, veli Svensen, da
se bide zol (lo{). Me|utoa odbivame sebesi da se opi{eme kako zli.
Zli sekoga{ se onie drugite. 91
- Spored hristijanskata filozofija ~ovekot vo golema mera se
smeta za zol. "Gospod vide kolku e golema ~ovekovata rasipanost na zemjata
i deka sekoja misla vo negovata pamet sekoga{ e samo zlo." (Bitie,
6:5). Vo Prvata Kniga na Mojsie se veli i toa deka "...mislata na
srceto na ~ovekot e zla od mali noze." (Bitie, 8:21). Propovednikot
pak, veli: "Razmisluvav vo svoeto srce za se toa i sfativ deka i pravednicite
i mudrecite so svoite dela se vo bo`jata raka: i ~ovekot ne
razbira {to go ~eka: qubovta ili omrazata, i dvete se pred nego. Se im
se slu~uava na site ednakvo: na pravednikot kako i na ne~esniot, na ~istiot
i ne~istiot, na onoj koj `rtvuva kako i na onoj koj ne `rtvuva,
ednakvo na dobriot i na gre{niot, za onoj {to se zakolnuva kako i za
onoj {to se pla{i od zakletva. Najlo{oto od se {to se zbidnuva pod
sonceto e {to na site se im se slu~uava ednakvo, pa ~ove~koto srce e
polno so zlo, ludosta e vo srceto na lu|eto dodeka `iveat, a potoa im
se pridru`uvaat na mrtvite. Za{to koj }e bide izbran? Kaj site `ivi
ima nade`: i na `iviot pes mu e podobro otkolku na mrtviot lav. Za-
{to `ivite znaat deka }e umrat, a mrtvite ne znaat ni{to, nitu imaat
nagrada, za{to se zaborava i spomenot na niv. I nivnata qubov i nivnata
omraza i zavista is~eznaa i ve}e nemaat u~estvo vo ne{to {to se
slu~uva pod sonceto." (Propovednik, 9:1-8).
- Na istata linija se Makijaveli, Hobs i Montew. Spored Makijaveli,
lu|eto sekoga{ se zli, dokolku nu`data ne gi natera na doblest.
92 Pome|u toa kako se `ivee i toa kako bi trebalo da se `ivee postoi
takov ras~ekor {to ~ovekot koj, namesto ona {to obi~no se pravi
91
Svensen, L. Filozofija zla, Geopoetica, Beograd, 2006. str, 11.
92 Makijaveli nastojuva zloto da go istera so zlo, vo smisla namesto da
se izlo`uvame na zlo pobrgu da se odlu~uvame na storuvawe zlo. Najstra{no e
da se bide vo del dobar, a vo del zol. Toj smeta deka ~ovekot mora da se re{i
dali }e bide celosno dobar ili celosno zol. Zaradi toa {to lu|eto glavno se
zli, dobrinata vodi kon samouni{tuvawe. Edinstvena preostanata mo`nost e
da se re{ime za maksimalno zlo za{to toa, potpolno paradoklsalno, }e go
organi~i zloto. Toa se odnesuva na site oblasti na `ivotot, no vladetelot
mora da bide podgotven da primeni maksimalna brutalnost koga toa go nalaga
situacijata. Celata Makevijalisti~ka filozofija mo`e da se sumira vo {ablonot
za toa deka napadot e najdobra odbrana. Svensen, L. op. cit., 2006. str, 78
116

go pravi ona {to bi trebalo da se pravi, pobrgu }e propadne odo{to }e
se odr`i, za{to onoj koj sekoga{ vo sekoja prilika saka da bide dobar
me|u ostanatite koi ne se dobri, pobrgu ili podocna mora da propadne.
Zna~i vladetelot koj saka da se odr`i potrebno e da se navikne da ne
bide dobar, pa so toa spored potreba da se slu`i ili da ne se slu`i. 93
Hobs smeta deka lu|eto se ra|aat zli, a Montew deka ~ovekot po priroda
e sklon kon svirepost.
- Ruso zastapuva{e sprotivna teorija deka ~ovekot po priroda e
dobar. Spored nego lu|eto se ra|aat slobodni, ednakvi samodovolni i
bez predrasudi, me|utoa civilizacijata celosno gi preobrazuva. Prirodniot
~ovek e div, sre}en i dobar - civiliziraniot ~ovek e nesre}en
i nemoralen.
- Dali ~ovekot po priroda e dobar ili zol? Ni ednoto ni drugoto,
za{to ~ovekot po priroda ne e moralno su{testvo, toj stanuva toa
koga negoviot razum }e se vozdigne do poimite na dol`nostite i zakonite.
Me|utoa, mo`e da se ka`e deka vo nego ima sklonost kon poroci,
za{to ima instinkti koi go pottiknuvaat iako razumot go goni na
sprotivnata strana. Ottamu, toj mo`e da bide moralen samo so doblest,
zna~i so prisiluvawe na samiot sebesi. Porocite glavno poteknuvaat
od toa {to o~ove~enata sostojba i vr{i nasiltvo na prirodata, a na{-
ata opredelba kako lu|e e sepak da izlezeme od sirovata prirodna sostojba
vo koja se nao|a `ivotnoto. Sovr{enata priroda povtorno postanuva
priroda. 94
- Spored Hamidulah, lu|eto mo`at da se podelat na tri glavni
grupi. 1. Lu|e koi po priroda se dobri, koi isku{enijata ne mo`at da
gi rasipat, od ~ija priroda (instinktite) proizleguva samo dobrina i
milosrdie. 95 2. Lu|e koi se zli, nepopravlivi. 3. Lu|e koi i pripa|aat
na sredanta grupa, koi se odnesuvaat kako {to treba samo ako so nadzor
ili pritisok se prisileni na toa, a inaku si dopu{taat sebesi lo{i
dela i nepravdi prema drugite. Poslednava grupa e mnozinska grupa od
lu|eto, dodeka drugite dve se so~ineti od relativno mal broj pripadn-
93 Makijaveli, Vladalac, Rad, Beograd, 1999, str. 53.
94
Kant, I. Vaspitavawe dece, Beograd, 2020, st. 53.
95 Ovde moram vedna{ da zabele`am deka duri ni pod takvi uslovi na
milosrdie ne mo`e da se zboruva za avtenti~ni, ili po priroda doblesni lu|e.
Taka, spored edno pravilno razmisluvawe na eden avtor, ako siromav ~ovek
zamoli da mu dadam pari za ru~ek i jas mu gi dadam, pravam ne{to dobro. Ako
se opredeli da pla}am danok za zgri`uvawe na siroma{nite i onie koi imaat
posebni potrebi i jas go platam toj zadol`itelen danok, toga{ toa ne e nikakva
doblest, duri i ako siromaviot posredno od mojot danok go dobie istiot
pari~en iznos. Vo prviot slu~j jas mu davam dobrovolno, pa taka toa e akt na
milosrdie. Vo vtoriot slu~aj jas ja vr{am svojata dano~na obvrska i toa pove}e
ne e nikakva doblest, za{to toa moram da go storam. Smith, A. E. Wilder.
Siont. net. str. 15.
117

ici. Za prvata grupa (lu|e - maleki) nema potreba od kakvi i da e upatstva,
nitu za kakva i da e kontrola. Za drugata grupa lu|e (lu|e - {ejtani)
treba da se primenat site mo`ni sredstva za da se vozdr`at od zloto,
no nie treba osobeno da se pozanimavame so tretata kategorija lu|e
(obi~nite lu|e). Pripadnicite na ovaa treta grupa vo izvesen pogled
li~at na `iovotni: tie se mirni i zadovolni so ona {to go imaat se
dodeka kaj drugite ne zabele`at ne{to podobro, ili dodeka ne se posomnevaat
deka drugite sakat da im nanesat zlo. Toj lo{ instinkt koj
budi isku{enie pretstavuva od pamtivek gri`a na ~ovekovoto op{testvo:
tatkoto gi popre~uva svoite deca, stare{inite na semejstvoto,
plemeto, gradot-dr`ava ili na nekoja druga ~ove~ka grupa se trudat
svoite podredeni da gi prisilat da se zadovolat so ona {to go poseduvaat,
so sila da ne go grabnuvaat toa {to drugite go steknale na ~esen
na~in. ^ovekovoto op{testvo mo`ebi nema druga cel otkolku da da gi
kontrolira isku{enijata i da gi isprava zlodelata koi ve}e se storeni.
Site lu|e duri i vo ramkite na ista nacija, ne dostignuvaat edno
isto ramni{te na razvoj: plemenitiot duh e sklon kon `rtvi, milosrdie,
inteligentniot duh gleda podaleku, i posledicite koi bi ja poni-
{tile neposrednata dobivka go spre~uvaat da pravi zlo, a toj istovremeno
da ne e sklon da pravi `rtvi na svoja {teta. Obi~niot duh, ne
samo {to ne e sklon kon milosrdie, tuku si dozvoluva sebesi da se zbogati
na smetka na drugite so isklu~ok koga se pla{i od neposredna `estoka
reakcija od strana na svoite `rtvi, od strana na op{testvoto
ili od nekoja druga sila. Tupiot ~ovek nema da bide zadr`an duri ni od
takov strav i toj odi do kraj vo svojite kriminalni nastojuvawa se dodeka
ne bide spre~en vo svojata dejnost od strana na op{testvoto: so
smrt ili so zatvor. Site zakoni, site religii, site filozofii nastojuvaat
da gi uverat masite, srednata kategorija na lu|e da se odnesuvaat
kako {to treba i duri da pravat dobrovolni `rtvi so toa {to }e im
pomagaat na siroma{nite, na nesre}nite i na onie koi bez svoja vina
zapadnale vo nevolji i od niv ne mo`at da se izvadat. 96
Razli~nite stavovi vo odnos na ova pra{awe mo`at da se nabrojuvaat
vo nedogled, a sepak da ne se najde vistinskiot odgovor. Me-
|utoa, ako lu|eto se slobodni, a tie toa se za{to mo`at da izbiraat
me|u dobroto i zloto: najlogi~no e da se pretpostavi deka poradi taa
sloboda tie ponekoga{ se dobri, a ponekoga{ zli. Toa zna~i deka ~ovekot
e i dobar i zol, a ne samo dobar ili zol. Zloto e mo`nost koja site
ednakvo ja poseduvame, za{to sme slobodni, moralni su{testva. Zloto
e op{to~ove~ko, no takvo e i dobroto. Toa, ne zna~i deka site sme isti,
za{to e o~igledno deka ne sme - nekoi lu|e se polo{i od drugite - me-
|utoa site imame mo`nost da pravime dobro ili zlo. Presudno e kako
taa mo`nost se pretvora vo delo.
96
Hamidullah, M. Uvod u islam, Stare{instvo islamske zajednice, III izdanie,
Sarajevo, 1989. str. 103-104.
118

Jasno e i toa deka ~ovek mo`e da ima redica razli~ni motivi i
- ili re~isi voop{to da gi nema - da pravi zlo. Motivot, koj spored
mene ne postoi e porivot da se pravi zlo isklu~ivo zaradi nego samiot
(zlo zaradi zlo). Fakt e me|utoa deka ponekoga{ pravime zlo svesni
deka toa e lo{o, za{to so toa sakame da dojdeme do nekoe subjektivno
dobro. Pokraj toa, ne smeeme da zaboravime deka ima situacii koga vo
praveweto zlo ~ovekot e motiviran so idejata za objektivno dobro
(idealisti~ko zlo) ili pri praveweto zlo voop{to ne razmisluva za
dobroto i zloto (plitkoumno zlo). Treba da se istakne i toa deka nikoj
od nas ne e principielno imun od vr{ewe zlo. Site sme storile ne{to
lo{o vo nekoj od negovite oblici. 97
Celosno sum siguren, veli Svensen, deka poa|aj}i od ona {to
sum denes, ne bi postapil kako Ajhman, Hes, [tangl, no uviduvam deka
mo`am da postapam taka pod drugi uslovi. Nema ni{to vo mojata "priroda"
{to ja isklu~uva mo`nosta deka vo ista situacija ne bi postapil
isto. Kon pogre{en zaklu~ok vodi pretstavata na ~ovekot kako su{testvo
so apsolutna vlast nad samiot sebesi i svojata sudbina. Koj sum jas
vo golema mera zavisi od slu~ajnosta, od toa kade i koga sum roden, {to
vlijaelo na mene, itn. Mo`eme da ka`eme deka ~ovekoviot `ivot e determiniran
(usloven), me|utoa ~ovekot ima i sposobnost da gi promeni
uslovite na svojot `ivot. Taka, mo`eme da ka`eme deka ~ovekot e determiniran
i onoj koj determinira. ^ovekot e toj koj ima sposobnost da
razmisli za toa koj e i koj bi trebalo da bide, a ima i sposobnost za
izbor. Toj ne e strogo determiniran od okolinata, iako taa gi ograni~uva
mo`nostite na deluvawe. ^ovekot e sloboden, a toa podrazbira
deka sekoga{ mo`e da postapi poinaku. A tokmu zatoa {to sekoga{
mo`e da postapi poinaku, mo`e moralno da se obvinuva (kaznuva) i
fali (nagraduva) za svoite postapki. Sekoj koj izvr{il bilo kakvo zlo
mo`el da postapi poinaku (mo`el da bide dobar), isto kako {to sekoj
koj postapil dobro mo`el da postapi poinaku (mo`el da bide zol).
Vpro~em nie kaznuvame nekogo zatoa {to ne postapil (a mo`el da postapi)
dobro, a nagraduvame nekogo zatoa {to ne postapil (a mo`el da
postapi) lo{o. Ako nekoj nemal nikakva sloboda da postapi poinaku
osven lo{o, nema za {to da mu prefrlime i da go kaznime. Isto taka,
ako nekoj nemal nikakva sloboda da postapi poinaku osven dobro, nema
za{to da go pofalime i nagradime.
97
Zloto ne e rezervirano samo za "|avolite." Duri i najgolemiot del
od lu|eto koi vr{ele genocid se celosno obi~ni lu|e bez izrazena sklonost
kon sadizam. Site sme vo sostojba da napravime naju`asni raboti protiv
svoite bli`ni. Toga{ e mnogu va`no da se razbere za koi uslovi stanuva zbor.
Svensen, L. op. cit. str, 184-186.So toa Svensen e na linijata na ona {to i jas go
tvrdime, a toa e - sekoj mo`e da izvr{i ubistvo, a {to ima polo{o od toa da
se odzeme tu| `ivot.
119

Ne mo`e da se tvrdi deka site lu|e se samo zli. Toa {to pod
opredelni okolnosti ~ovekot mo`e da bide vo sostojba da ma~i drug
~ovek ne zna~i deka toa sekoj bi go storil... ^ovekot e sklon kon gre-
{ki (sekoj ~ovek gre{i). Pol Riker veli: "[to mislime koga ~ovekot
go narekuvame fali~en? Vo su{tina slednovo: deka mo`nosta od vr{ewe
moralno zlo e sostaven del na ~ovekovata konstitucija." Da se bide
~ovek zna~i da se ima mo`nost od pravewe zlo, no iako toa e samo mo`nost,
pobrgu odo{to nu`nost, takvoto upatuvawe na ~ovekovavta konstitucija
ne mo`e da funkcionira kako izgovor - vo krajna linija
mo`e da bide samo del od objasnuvawe... Antropologijata ka`uva deka
site sme vo sostojba da pravime zlo, da gre{ime, a etikata ne obvinuva
{to gre{ime sekoga{ koga toa go pravime - zatoa {to pokraj se imame
i mo`nost da ne pravime zlo... Samo onoj koj mo`e da bide vinoven
(kriv) mo`e da bide nevin (prav, nedol`en) - zatoa strogo zemeno nitu
novoren~eto ne e nevino, bidej}i ne mo`e da pogre{i vo moralna smisla.
Nevinosta e sostojba koja mu pripa|a na moralniot domen, no koja
nikoga{ ne postoi vo ~ist oblik. ^ista vina i ~ista nevinost se idealizacii
me|u koi site se nao|ame - site sme vinovni i site sme nevini,
no vo razli~ni stepeni. Vo religiozno jazi~no ruvo mo`e vo izvesno
pravo da ka`eme deka site sme gre{nici. Site sme gre{nici - ne zatoa
{to nasledivme grevot, tuku zatoa {to site nekoga{ ne{to sme zgre-
{ile.
[to se odnesuva do pra{aweto za sposobnosta za vr{ewe zlo,
moj stav e deka sekoj e sposoben za zlo. Na pra{aweto zo{to? najkratok
odgovor e zatoa {to polesno e da se pravi zlo, otkolku dobro. 98 Vo
ovaa smisal mo`ebi donekade e vo pravo Bodler koga veli: "Zlostorot
sprema koj `ivotnoto nare~eno ~ovek razvilo sklonost u{te vo maj~inata
utroba, vo svojata najdlaboka su{tina pretstavuva ne{to prirodno.
Nasproti toa, da se pravat dobri dela e neprirodno, natprirodno,
za{to odsekoga{ i kaj site nacii postoela potreba za bogovi i proroci
koi }e go vospituvaat `ivotnoto nare~eno ~ovek i zo{to ~ovekot
sam po sebe ne bi bil kadar da go otkrie dobroto. Zloto go vr{ime bez
napor, prirodno, neizbe`no, dobroto sekoga{ e rezultat na sposobnostite."
99 Nakratko - za da bide{ dobar treba da u~i{. Za da bide{ zol
ne ti treba nikakva uka.
Interesot e toa {to ~ovekot go pravi i dobar i lo{. Za onie
pak, koi po sevo ova ostana neubedeni, prigotviv test za samoproverka
od prisustvo na sopstvenoto zlo. Testot se sostoi vo ednostavno razmisluvawe
za toa {to jas, ti ili toj li~no bi napravile za sebe, za
svoite najbliski, a {to za svojot narod ili i ~ove{tvoto:
120
98
Svensen, L. Filozofija zla, str, 14
99
Navedeno spored Svensen, L. op. cit str, 101.

1. Ako najde{ prsten {to te pravi nevidliv kako onoj na Gig,
{to }e pravi{? 100 Dali }e stane{ "car," }e vr{i{ grabe`i, }e gi napastvuva{
`enite, ili mo`ebi }e se odlu~i{ celiot `ivot da go posveti{
pomagaj}i im na onepravdanite.
2. Kako }e postapi{ ako najde{ nov~anik poln so pari pri {to
nikoj ne te videl (povtorno si nevidliv)?
3. Koi }e bidat tvoite dela ako gi stekne{ sposobnostite na
Supermen, Betmen, Himen, Spajdermen (primeri na super sila, super
vid, super sluh, letawe, nepovredlivost - ni kur{um ne{to ti mo`e)?
Dali bi se razlikuval tvojot odnos kon mo}ta na Supermen, 101 Spajdermen,
Plastikmen, Betmen, Halk, Henkok, X-men... koga bi ja imal ti
li~no (`elba da se pravi zlo: da ograbuvaat banki, da se ubijat svote
neprijateli, da se vr{i kriminal), od onoj koga takva mo} bi ja imal
nekoj drug (`elba drugiot sekoga{ da pravi dobro: da spasuva lu|e, da
spre~uva katastrofi, da gasne po`ari, da go razoru`uva svetot od
nuklearni bombi i sl.).
4. [to bi pravel ako stekne{ sposobnost za odewe vo minatoto
i idninata? Dali vo takov slu~aj i ti kako junacite od filmovite
"Back Of The Future" (Vra}awe vo idninata) 102 i "Time Traveler's Wife"
(Soprugata na patnikot niz vremeto) 103 - }e pro{eta{ do idninata za da
ja otkrie{ dobitnata kombinacija na loto kako bi dobil milioni dolari
po vra}aweto vo sega{nosta, ili }e smisli{ nekoi drugi finti
za podobruvawe na tvojata sega{nost.
5. Zamisli pak, {to mo`e{ da stori{ dokolku stekne{ sposobnost
za avtomatska materijalizacija na tvoite `elbi? Dali vo situacija
vo koja se {to }e zamisli{ vedna{ ti se ostvaruva vo realniot
100
Neverojatno e {to se ~ovek mo`e da napravi koga ne mora da se
pogleda vo ogledalo (koga e nevidliv).
101
Me|utoa, duri i Supermen ima i slabi to~ki. Negovite slabi to~ki
otkrieni od Leks Lutor ili od general Zod se deka:
- Nikoga{ ne la`e! (sepak vo "Supermen II" na krajot na filmot toj
sepak la`e!).
- Gi saka lu|eto! Zatoa Zod ubiva lu|e za da go navle~e Supermen vo
stapica i da go ubie dodeka toj gi spasuva lu|eto.
- Ne mo`e da gleda preku olovo!
- Vo blizina na kriptonid (zelen kristal od Kripton) ja gubi seta mo}
i stanuva obi~en ~ovek kogo sekoj mo`e da go pretepa.
- Vo blizina na kriptonid stanuva lo{ (zol) - go gasne olimpiskiot
ogan, se pijan~i, stanuva slab kon `enite i zatoa ne im pomaga na lu|eto ili
zaradi `ena pravi zlo na lu|e (pr. istura nafta od tanker).
102
Stanuva zbor za filmot na re`iserot Robert Zamackis (vtor del) so
Michael J. Fox i Christopher Lloyd vo glavnite ulogi.
103
Se raboti za filmot na re`iserit Robert Schwentke, so Eric Bana i
Rackel McAdams vo glavnite ulogi, od 2008 godina.
121

svet, mo`ebi nema da posaka{ nekogo da go snema od ovoj svet kako {to
toa go posakuvaa junacite vo filmot Sphere (Sfera). 104
6. Kako }e postapi{ako najde{ stvari koi ispolnuvaat `elbi
(aladinova lampa, zlatna ripka...). Dali }e ja zloupotrebi{ ili upotrebi{
mo}ta na duhot od aladinovata lampa koj otkako }e ja protrie{
vedna{ ti nudi blanko usluga: "Va{ata `elba neka bide moja zapoved."
Ili, mo`ebi }e postapi{ kako Bil Gejts, ili pak, kako ~ovekot koj
ulovil zlaten kit. 105
7. Kako }e se manifestira tvoeto povedenie ako stekne{ sposobnost
za ~itawe na tugi misli. Nema li da zloupotrebe{ barem edna od
niv?
8. A {to ako poradi stek na opredleni okolnosti se najde{ vo
situacija da izbira{ lesno doa|awe do povolnosti za koi samo edna{
ti se pru`a prilika vo `ivotot? Dali }e postapi{ kako suprugite od
filmot "The Box" 106 (Kutija) - ako go prtisne{ kop~eto }e umre nekoj
{to tebe ne ti e poznat nekade na svetot, a ti }e dobie{ milion dolari.
107
9. Zamisli pak kolkava }e bide tvojata sila ako nau~i{ vistinski
da kolne{? Ili mo`ebi ve}e si u`ival vo toa {to nekomu si mu
upatil kletva da mu se slu~i nekakvo zlo (naj~esto smrt - da ne vidi
bel den! da mu se sotre semejstvoto! da mu umre najmiloto! Gospod da go
otepa!) na onoj kogo go mrazi{. Pritoa ne e lo{o da se potseti{, dali
nekoga{ si gi kolnel Kinezite i Fincite, ili samo lu|eto so koi si
bil vo nekakvi stvarni ili navidum lo{i odnosi.
104
Film na re`iserot Barry Levinson, so Dustin Hoffman, Sharon Stone i
Samuel. L. Jackson vo glavnite ulogi, od 1998 godina.
105
Bil Gejts fatil zlatna ripka koja go zamolila da ja vrati vo vodata.
Gejts ja frlil vo vodata, a taa mu doviknala: "Ej, a `elbata!" Na toa Gejts i
vozvratil: "Dobro de, izberi si tri `elbi - sigurno }e gi gi ispolnam." Nekoj,
pak, koj fatil zlaten kit, pa koga kitot mu rekol vrati me vo vodata }e ti
ispolnam tri `elbi, toj odgovoril: more kakvo vra}awe, vedna{ te nosam vo
zlatara!
106
Film na re`iserot Richard Kelly so Cameron Dias, James Marsden i
Frank Langella vo glavnite ulogi, od 2010 godina.
107 Idejata na filmot e deka sekoj misli za svoeto, a ne za op{to dobro
(sekoj }e go pritisne kop~eto) i za toa treba da bide kazneto celoto ~ove{tvo
(kaznata vo filmot: slobodno izbra - eve ti nova slobodna volja - biraj dali
sinot/}erakta }e ti ostane gluv/a i slep/a ili }e si ja ubie{ `enata/ma`ot, a
deteto }e ti ozdravi i so napolneti 18 godini }e gi dobie i dolarite so kamata
od banka). Poentata e deka ottamu {to ~ovekot ne e sposoben da raboti
za op{to dobro (op{t interes), tuku misli samo na sopstvenoto dobro (sopstveniot
interes) se samouni{tuva kako rod, pa ako e taka (ako ~ovek samiot
toa si go bara) toga{ treba nekoja natprirodna sila samo da mu "pomogne"
{to pobrgu ~ove{tvoto da se istrebi.
122

Vo funkcija na otkrivawe na sopstvenoto zlo, ne e lo{o sekoj
da go proveti i toa kako bi rea|iral:
10. Vo situacija na izbor - ti ili jas. Vo taa smisla e najkarakteristi~en
e primerot so karnaidasovata {tica, no povtorno i primerot
od eden film, filmot "Brothers" (Bra}a) 108 vo kojza da se spasi od
Avganistancite glavniot junak go ubiva svojot prijatel. Dali toa {to
se raboti za borba za opstanok, {to ja pe~e sovesta po koja pove}e ne
mo`e normalno da se `ivee, go opravduva taka nanesenoto zlo.
11. Kako vie rea|irate na gledawe tu|o zlo vo stvarnost ili na
film (katarza), na primer kon odmazdnikot so tu|o srce od filmot
"Tell Tale," 109 vo koj glavniot junak go ubiva ubiecot na negoviot donator
na srce, i toa go pravi bezmilosno so silni udari so noze na polno
zadovolstvo na gleda~ite. Vo ovaa smisla sekoj samiot za sebe treba
dlaboko da razmisli i za toa dali predizvikanoto zadovolstvo zaradi
ostvarenata odmazda vo koj i da e film ili vo stvarnosta proizleguva
ottamu {to taa go budi na{eto ~uvstvo za pravda ili na{eto skrieno
~uvstvo za u`ivawe vo destrukcija na drugi. 110
5. ZO[TO PRAVIME ZLO (UNDE MALUM FACIAMUS)
Postojat ~etiri tradicionalni objasnuvawa za potekloto na
zloto kaj ~ovekot: 1. Nekoja lo{a natprirodna sila gi obzema i zaveduva
lu|eto, 2. Lu|eto po svojata priroda se predestinirani (predopredeleni)
za opredelen vid povedenie koe mo`eme da go nare~eme zlo, 3.
Na formiraweto na lu|eto za vr{ewe zlo vlijae okolinata, 4. Lu|eto
imaat slobodna volja i izbiraat da deluvaat vo soglasnost so zloto. 111
1. Spored prvoto objasnuvawe, koe voedno i bibliskoto svedo~ewe,pri~initel
na zloto e |avolot. Site evangelija od Noviot Zavet, so
odredeni varijacii, go opi{uvaat iskustvoto na Isus kako kulminacija
na borbata me|u dobroto i zloto - me|u bog i satana - koja zapo~nala
od momentot na negovoto kr{tevawe. Zloto ne e ontolo{ko na~elo
(nema postoewe vo sebe), no mo`e da primi postoewe vo subjektot i toa
po volja na samiot subjekt. ^ovekot, zna~i nema vo sebe zlo kako su{-
108 Stanuva zbor za filmot na re`iserot Jim Sheridan so Tobey Maguire,
Jake Gyllenhaal i Natalie Portman vo glavnite ulogi, od 2009 godina.
109
Film na re`iserot Ridley Scott so Josh Lucas, Lena Headey i Brian
Cox vo glavnite ulogi, od 2009 godina.
110
Nesre}ata na lo{ite lu|e ~esto predizvikuva ~uvstvo na radost i
triumf, a nivniot uspeh `alost i ogor~enost. Ha~eson Fransis, v. Tubi}, R.
Britanska filozofija morala, Eri~ke teorije od XVII do konca XIX vijeka, Svjetlost,
Sarajevo, 1978, str. 286. Ili kako {to re~e nekoj drug: Nikoga{ ne sum ubil ~ovek.
Me|utoa, odsekoga{ so zadovolstvo gi ~itam site nekrolozi!
111
Svensen, L. op. cit. str, 13.
123

tina, no mo`e da se svrti kon zloto so svojata slobodna volja. 112 Takvoto
zlo e neposlu{nost, neslu{awe na gospod i pokoruvawe na |avolot.
Vo taa smisla vo Noviot Zavet se veli: De~iwa nikoj da ne ve zabluduva.
Koj vr{i pravda praveden e kako {to gospod e praveden. Koj
vr{i grev od |avolot e, za{to |avolot gre{i od po~etokot. Zatoa se
javi bo`jiot sin, za da gi razurne delata na |avolot. Sekoj koj e roden
od boga ne vr{i grev, za{to negovoto seme ostanuva vo nego, i ne mo`e
da gre{i za{to e roden od boga. Po ova se pozavaat bo`jite deca i |avolskite
deca: sekoj koj ne vr{i pravda i ne go qubi svojot brat, ne e od
boga. Zo{to ova e vesta {to ja ~uvte od po~etok: da se qubime eden so
drug. Ne kako {to Kain be{e od lukaviot i go ubi brata si. I zo{to go
ubi? Za{to negovite dela bea zli, a na brata mu - pravedni. Ne ~udete
se bra}a ako svetot ve mrazi. Nie znaeme deka preminuvame od smrtta
vo `ivot, za{to gi qubime bra}ata. Koj ne go qubi bratot svoj, toj
prebiva vo smrtta. Sekoj koj go mrazi svojot brat e ~ovekoubiec, a znaete
deka ni vo eden ~ovekoubiec ne prebiva ve~en `ivot. (Prvo Jovanovo
poslanie, 3:7-15).
\avolot e zloben ~ovekoubiec. 113 Pritoa, Biblijata otkriva
deka toa e vistinska li~nost, a ne zloto vo srceto na ~ovekot (Matej,
4:1-11). Iako prvobitno bil sozdaden kako praveden angel, toj ne stoel
cvrsto vo vistinata. 114 Prikladno e nare~en satana (Otkrovenie (12:9),
{to zna~i - protivnik, za{to mu se sprotivstavuval na Jehova. Ovoj
zlostornik e nare~en i |avol {to zna~i klevetnik, za{to bogohulno
go pretstavil boga na pogre{en na~in. Nego al~nosta go pottiknala
protiv bog - kopneel lu|eto da go obo`avaat kako Jehova. Na po~etokot
satana sam se pobunil protiv boga, no podocna i drugi angeli zastanale
na negova strana. Vo vreme na pravedniot Noe, nekoi od niv ja otfr-
112
^ovekovata slobodna volja ima izbor me|u dobroto i zloto: ottamu
~ovekot pred da stori grev ne{to mora da go naso~i kon zloto. A se ~ini deka
toa glavno e |avolsko delo, osobeno koga stanuva zbor za ve{terkite ~ija {to
volja e prilagodena za storuvawe zlo. Zna~i izgleda deka |avolskata zla volja
e pri~ina na zlata volja na ~ovekot, osobeno na ve{terkite. 112 Me|utoa, |avolot
ne gi pottiknuva site na{i zli misli, tuku tie ponekoga{ poteknuvaat od
na{eto li~no rasuduvawe. Institoris, H i Sprenger, J. op. cit. str. 50.
113 Nesporno e deka, zaradi svojata omraza kon ~ovekoviot rod, |avolot
bi go uni{til ~ove{tvoto koga gospod toa bi mu go dopu{til. Fakt e deka
gospod ponekoga{ mu dopu{ta da pravi zlo i deka so toa {to ponekoga{ vo
toa go predupreduva i spre~uva, jasno predizvikuva u{te pogolem prezir i
gnasewe kaj |avolot, za{to kolku mo`ebi i da mu e omrazeno toa, zaradi potvrduvawe
na svojata slava, gospod vo site ne{ta go koristi kako sluga i rob.
Ibid., str. 17.
114
A vistinata i toga{ kako i sega e seto ona {to e: 1. logi~no, 2. nelogi~no
- verata (kolku pove}e ne{to e nelogi~no, tolku e pogolema verata
deka e vistinito), ili 3. ona {to go misli mnozinstvoto.
124

lile svojata slu`ba na neboto i zele tela od meso za da gi zadovolat
svoite seksualni `elbi so zemnite `eni. Nema somnenie deka satana
izvr{il vlijanie vrz tie angeli da postapat taka neposlu{no. Toa dovelo
do ra|awe na edno hibridno potomstvo nare~eno Nefilimi koi
stanale nasilni silexii. Koga Jehova go predizvikal potopot vo nego
bilo uni{teno rasipanoto ~ove{tvo zadeno so ova neprirodno potomstvo
na neposlu{nite angeli. Buntovnite angeli go izbegnale uni{tuvaweto
na toj na~in {to gi napu{tile svoite tela od meso i se vratile
vo duhovnoto podra~je. No bog gi ograni~il ovie demoni tretira}i
gi kako progoneti koi }e `iveat vo edna duhovna temnina. 115 Me|utoa,
satana - vladetelot na demonite - zaedno so negovite zli angeli prodol`ile
so svojot bunt. 116 No, borbata protiv satanata, bog }e ja prodol-
`i taka {to najprvin }e go fati, }e go zavrze i }e go zatvori vo bezdna
za vreme od iljada godini. 117 Me|utoa, lu|eto }e se soo~at so posledniot
ispit koga na krajot od tie iljada godini, satana i negovite demoni
}e bidat za kratko oslobodeni i }e im bide dozvoleno da go vlo`at
posledniot napor da gi odvratat lu|eto od Jehova. Nekoi od niv }e gi
115
Koga lu|eto po~naa da se mno`at po zemjata i im se narodija ker}i
bo`jite sinovi gledaa deka ~ove~kite ker}i se ubavi, pa si gi zemaa za `eni,
koi }e gi izberea. Toga{ gospod re~e: mojot duh nema da ostane doveka vo ~ovekot,
~ovekot e telesen, pa vekot neka mu bide sto i dvaeset godini. Vo onie
vremiwa - a i podocna - na zemjata bea Nefili, koga bo`ite sinovi op{tea so
~ove~kite ker}i pa tie im gi ra|aa svoite deca. Toa se onie od stari vremiwa,
po sila pro~ueni lu|e. (Bitie, 6:1-5). Gospod prvin go izbavi narodot od Egipetskata
zemja; potoa gi pogubi onie koi ne poveruvaa, pa i angelite, koi ne go
zapazija svoeto prvo mesto, tuku go ostavija svoeto `iveali{te, gi zapazi so
ve~ni okovi pod mrak za sudot na velikiot Den, kako {to Sodom i Gomor i nivnite
okolni gradovi, koi na ist na~in kako i ovie se predadoa na bludstvo i
odea po drugi tela, stojat kako primer, trpej}i ja kaznata na ve~niot ogan.
(Juda, 5-6).
116
Isus edna{ isteruva{e duh koj be{e nem. A koga ne~esniot duh
izleze, nemiot progovori, a mo{tvoto se za~udi. A nekoi od niv rekoa: Toj gi
izgonuva ne~istite duhovi so pomo{ na Velzevul, na~alnikot na besovite.
(Luka 11:14-15).
117 Angel go fati zmejot, starata zmija koja e |avolot i satanata i go
vrza za iljada godini, i go frli vo bezdnata i go zaklu~i, ja zape~ati nad nego,
za da ne gi zaveduva narodite dodeka ne se navr{at iljada godini, potoa treba
da bide odvrzan za malku vreme... I tie koi ne mu se poklonija na yverot, ni na
negoviot lik i koi ne ja primija oznakata na svoeto ~elo i na svojata raka, tie
o`iveja i caruvaa so Hrista iljada godini. A drugite mrtovci ne o`iveja dodeka
ne se navr{ija iljada godini. Toa e prvoto voskeresenie. Bla`en i svet e
onoj koj ima del vo prvoto voskresenie, nad ovie vtorata smrt nema vlast, tuku
}e bidat bo`ji i Hristovi sve{tenici i }e caruvaat so nego iljada godini
(Otkrovenie, 20:1-6).
125

stavat neispranite `elbi pred qubota kon bog, no ovoj bunt }e bide
prekinat. Jehova }e gi gi pogubi ovie sebi~ni lica zaedno so satana i
negovite demoni i site tie }e is~eznat zasekoga{. 118 Do toga{, satana
i negovite privrzanici }e postojat. Ottamu, do kone~nata bo`ja presmetka
so niv, tie i natamu }e ni gi pravat glavnite problemi, pa zatoa
mora da se branime od niv. Najdobriot na~in da se spasime od satana e
molitvata upatena do boga 119 da ne ne naveduva vo isku{enie i da ne
izbavi od lukaviot (Mateja, 6:13). No, {to imame nie od taa, koga nedoverliviot
bog ne mo`e bez ispituvawe na lu|eto, bez taa surova
igra, koja tokmu zatoa {to e neprili~na i li~no ne mu dolikuva, ja doveruva
na nekoj zol - na satana. A zarem ne e igra koga istiot koj ni
veli da bideme pretpazlivi 120 i so vera da se go molime protiv isku{enieto,
od druga strana ni veli deka bla`en e samo ~ovekot koj podnesuva
isku{enie: ...Za{to koga }e bide ispitan, }e primi venec na `ivot
{to bog im go vetil na onie koi go qubat (Jakov, 1:12).
Na krajot mora da se znae deka, gospod mnogu ~esto im dopu{ta
na demonite da deluvaat kako negovi pomo{nici i slugi, 121 me|utoa
samo toj mo`e da im nanesuva bolka i samo toj mo`e da gi ozdravuva lu-
|eto, za{to: "Jas usmrtuvam i o`ivuvam. Jas udiram i isceluvam i nikoj
ne se izbavuva od mojata raka." (Vtorozakonie, 32:39) Na toj na~in zlite
angeli mo`at da ja izvr{uvaat voljata na gospod i toa navistina go
pravat. 122
118
A koga }e se navr{at iljada godini satanata }e bide pu{ten od svojot
zatvor i }e izleze da gi zaveduva narodite po ~etiri krai{ta na zamjata,
Goga i Magoga, i da gi sobira za vojna, ~ii broj e kako morski pesok. I izlegoa
na zemnata {irina i go opkru`ija logorot na svetite i vozqubeniot grad, i
sleze ogan od neboto, od Boga i gi progolta. A |avolot koj gi zabluduva{e,
be{e frlen vo ognenoto i sulfurnoto ezero, kade se i Yverot i la`niot prorok
i }e bidat ma~eni dewe i no}e do vek i vekov. (Otkrovenie, 20:7-10).
119
Vo taa smisla bog vo su{tina e su{testvo koe gi ispolnuva ~ovekovite
`elbi (Foerbah, L. Predavanja o su{tini religije, str. 304) ili sovremeno ka-
`ano - bog e `elboteka! Dovolno e samo da se sledi ona {to go veli Isus:
Molete se i }e vi se dade, barajte i }e najdete, ~ukajte i }e vi se otvori
(Matej, 7:7)
120 Bidete trezveni i bdejte, va{iot protivnik |avolot obikoluva
kako lav {to rika baraj}i nekogo da go progolta (Prvo Petrovo poslanie,
5:8).
121
Za izvr{uvawe na vol{ebni dela se neophodni tri ne{ta: demon,
ve{terka i soglasnost (dopu{tenie) na boga. Taka ve{terkite so vol{ebni{-
tvo mo`at da predivikaat: polova nemo}, (nemo`nost da se izvr{i poloviot
akt), nemo`nost da se za~ne, pometnuvawe na za~nato dete, a ako vo toa neuspeat
go jadat deteto ili mu go `rtvuvaat na demonot. Vidi: Institoris, H i Sprenger,
op. cit. str. 116.
122
Ibid, str. 14.
126

2. Vtoroto stanovi{te poa|a od ~ovekovata predopredelenost
da vr{i zlo. Orfi~arite, 123 Protagora i Empidokle, na pra{aweto od
kade poteknuva zloto vo svetot i zo{to ~ovekot mora da go trpi, odgovarale
deka svetskoto zlo e kazna koja treba da se trpi za grev, isto
kako {to i zlostornicite trpat kazna za svoite prestapi. So ogled na
toa {to du{ata e razli~na od teloto, taa e od bo`ensko poteklo i
samo zaradi grev i odevawe taa odi vo svojata temnica - teloto, koe ne
e ni{to drugo tuku grob na du{ata. Spored toa, vo samata du{a postoi
dobar i lo{ del i onoj posledniot gi pravi nepravdite i bezzakonijata
vo `ivotot.
Potekloto na zloto i nu`nosta od maki i rabota vo ~ove~kiot
`ivot Hesiod gi objasnuva so mitovite za Prometej i Pandora. Spored
prviot mit, Prometej od neboto im go donese na lu|eto ognot so {to i
i pokraj zabranata od bogovite im go razubavil `ivotot na lu|eto. Od
druga strana pak, Zevs silno se nalutil i od zavist re{il da im go zagor~i
`ivotot lu|eto. 124 Za kazna mu naredil na Hefes da ja sozdade
prvata `ena Pandora, a na drugite bogovite da ja daruvaat so razli~ni
podaroci, 125 a samiot toj i podaril kutija (bure, sad) polna so nebroeni
123
Stanuva zbor za orfi~kata religija zastapuvana od helenskata verska
sekta koja imala osobeni pravila za `ivotot i osobeno mislewe za du{ata
i `ivotot po smrtta. Spored nea, du{ata postojano se preseluva od edno vo
drugo telo so ogled na nejziniot postojan streme` da se osloboduva od ne~istite
tela. Soglasno ova u~ewe, Pitagora tvrdel deka ve}e odamna bil na zemjata
i toa kako Etalid, Euforb, Hermotim, Pir i najposle kako Protagora.
Kako Etalid dobil podarok od Herm da gi pameti site nastani kako vo `ivotot
taka i po smrta. Kako Euforb u~estvuval vo trojanskata vojna i zaginal
od Manelaj. Kako Hermotim oti{ol vo Arg i vo hramot na Apolon go poka-
`al {titot so {to doka`al deka ve}e bil `iv kako Euforb. Kako Pir bil
ribar na ostrovot Del. Koga Pir umrel stanal Pitagora i pameti se {to bil
porano. I Empidokle zboruva za sebe kako Pitagora: "Nekoga{ bev mom~e i
devojka i grmu{ka i ptica i riba {to skoka od moreto." Na ova se potsmeval
Ksenofont veliej}i deka koga proa|al pokraj nekoe maltretirano ku~e Pitagora
se so`alil i gi rekol: "Prestanete da go tepate, za{to toa e du{a na
eden moj prijatel koj go poznav otkako mu go ~uv glasot." V. \uri}, M. Istorija
helenske etike, str. 27-29.
124
Zevs najprvin go kaznil Prometej taka {to go okoval i mu go pratil
svojot svet orel da mu gi kolve xigerite koi pak, so ogled deka bil besmrten
sekoj den mu se obnovuvale. Na toj na~in toj sekojdnevno trpel u`asni
bolki se do momentot dodeka ne bil osloboden od Herkul.
125
Pandora na gr~ki - seobdarena (od pan= se i doron = podarok). Nejze
Atina (bo`ica na mudrosta i na zanaetite) i podarila prekrasna obleka,
Afrodita (bo`ica na ubavinata i qubovta) - ubavina, Apolon (bog na svetlosta,
muzikata, medicina, strela{tvo, kolonizacija, predska`uvaweto i poezijata)
- talent za muzika i isceluvawe, Demetra (bo`ica na `itotot i plodno-
127

zla od koi lu|eto dotoga{ bile po{tedeni i ja pratil kaj Epimetej 126 -
bratot na Prometej. Epimetej, ne obyirajki se na porane{nite predupreduvawa
od Prometej deka ako primi kakov i da e podarok od Zevs }e
mu se slu~i golemo zlo, ja primil i o`enil novosozdadenata `ena, a
taa vo `elba da mu gi poka`e podarocite ja otvorila kutijata i od neja
izlegle site bolesti, starosta, zavista, siroma{tijata, gladot, zlostorstvata,
ludosta, inaetot i redica drugi nevolji koi se razletale niz
celioit svet koj dotoga{ `iveel bez niv. Zastra{ena od demonskiot
lik na najrazli~nite bedotii i nevolji, Pandora uspeala da go zatvorila
kapakot na kutijata pred taa celosno da se isprazni. Me|utoa, vo
kutijata uspea da ja zadr`i samo Elpida (nade`ta). 127
Spored stoi~arite lu|eto kako umni su{testva mo`at da stanat
svesni na zakonot komu nu`no mu se soobrazuvaat, a doblesta se sostoi
vo svesno soglasuvawe, dodeka porokot vo nesoglasuvawe so neizbe`niot
poredok na ne{tata. [to zna~i ova podobro }e razbereme od stoi-
~kiot odgovor za problemot na zloto. So ogled na toa {to sî e sozdadeno
so bo`ji princip (Logos), 128 a toj princip celosno i bez pogovor e
dobar, sleduva deka vo svetot ne mo`e da se slu~i nikakvo zlo. Me|utoa,
zloto sepak se slu~uva. Na koj na~in toa e mo`no? Stoi~kiot odgovor,
vsu{nost, bi bil toj deka zloto ne se slu~uva navistina. Cel
zbir argumenti koi podocna }e se pojavat vo hristijanskata teologija,
sta, ~uvar na brakot i svetiot zakon) - talent za gotvewe, Posejdon (bog na moreto,
zemjotresite i kowite) - gerdan i mo} nikoga{ da ne potone i da se udavi,
Hermes (bog na trgovijata, na kradcite i pretska`uvaweto) - lukavost,
hrabrost i {arm, Zevs (vrhoven bog) ja napravil mrzliva, nemirna i budalesta,
Hera (sopruga na Zevs - bo`ica na brakot i na ma`enite `eni) ja napravila
qubopitna.
126
Titanot Epimatej, sin na Japet i Temida (vo prevod "onoj na koj
otposle mu teknuva") na `ivotnite im gi podaril dobrite osobini i ottamu
{to koga na red do{ol ~ovekot ne ostanala pove}e nitu edna dobra osobina,
Prometej re{il da im go podari ognot kako ne{to posebno {to go nema kaj
`ivotnite. Epimatej so Pandora gi dobil }erkite: Profazis (izvinuvawe) i
Matamalija (`alewe).
127
Spored drugi verzii na ovoju mit, koga videla deka svetot bez nade`
ne e dobar, Pandora povtorno ja otvorila kutijata od koja izlegla i nade`ta.
Na toj na~in na ~ove{tvoto, pokraj site ostanati zla, Pandora im ja donela i
nade`ta. Postoi i takva verzija spored koja, nade`ta bila najlo{oto od site
zla i deka so zatvoraweto na kutijata Pandora vsu{nost go spasila svetot od
najlo{ata {teta. Spored ovaa verzija zborot elpidos vo prevod zna~i "predviduvawe
na nesre}a."
128
Inaku, poimot logos koj poteknuva od stoi~arite vo anti~kata filozofija
ima pove}e zna~ewa: tvore~ka mo}, ogan, du{a na svetot, ureduavwe,
promisla, um, govor, objasnuvawe, fraza, argumentacija, rasuduvawe, merka,
pri~ina, logika, Zevs, Isus Hristos, itn.
128

za prvpat stapuvaat na podiumot vo stoi~ko ruvo. Hrisip obrazlo`uva{e
deka nitu eden ~len od parot na sprotivnostite ne mo`e da se zamisli
bez drugiot ~len, pa taka dobroto i zloto go baraat postoeweto
na onoj vtoriot. Ottamu, zloto kako nu`en uslov za pojavuvaweto na
dobroto, vo sklop na po{irokiot plan, voop{to ne e zlo. Ottamu, Hrisip
izvlekuva zaklu~ok za nemo`nosta od zadovolstvo bez bolka i doblest
bez porok. Hrabrosta ne bi mo`ela da se javi bez kukavi~lukot,
pravdata bez nepravdata. I navistina nie dejstvijata ne gi narekuvame
kukavi~ki ili nepravedni so ogled na samiot akt, tuku so ogled na namerata
na toj {to dejstvuva. Isto dejstvie vo smisla na isto povedenie
mo`e da bide kukakvi~ko dokolku e storeno so edna namera (nositelot
na dejstvieto ima edinstveno za cel da se spasi samiot sebesi), 129 a hrabro
dokolku e storeno so druga namera (nositelot na dejstvieto ima za
cel da ja predupredi borbata duri i po cena na sopstveniot ugled vo
pogled na hrabrosta). 130
Spored Avgustin, korenot na site zla e lakomosta za bogatstvo.
131 Bogatiot se izma~uva od stravovi, slabee od `al, gori od al~nost,
nikoga{ ne e siguren, sekoga{ e nespokoen, zabrevtan od nepristojni
sudiri so protivnicite. Vistina toj so ovie jadovi i go zgolemuva imotot
beskrajno mnogu, no kolku se tie pogolemi, tolku stanuvaat pogolemi
i pogor~livi negovite gri`i. Onoj, pak, koj e so sredna imotna sostojba,
komu {to mu e dovolen negoviot semeen imot, toj im e mil na
svoite bliski i prijateli, pobo`no e oddaden na religijata, dobrodu-
{en e, ima zdravo telo, {tedliv `ivot, ~ist karakter i ~ista sovest. 132
3. Tretoto stojali{te za potekloto na zloto go sre}avame u{te
kaj Platon. Spored nego nikoj ne e lo{ po svoja volja: lo{iot ~ovek
stanuva lo{ poradi nekoja lo{a telesna karakteristika, kako i poradi
nesodvetno vospituvawe, a toa sekomu mu e odbivno i nastanuva protiv
voljata... Za toa poprvo treba da se obvinat roditelite otkolku nivnite
deca, poprvo vospituva~ite otkolku vospituvanite. Preku vospiuvaweto
i obrazovanieto treba da se nastojuva da se odbegne zloto
i, kolku {to e toa mo`no, da se dojde do sprotivnoto. 133
Seto ona {to e dobro voedno e i ubavo, a ubavoto ne e mo`no bez
merka. Taka treba da se prifati deka i `ivoto su{testvo e dobro
edinstveno ako zadr`uva merka... Vo odnos na zravjeto i bolesta ili vo
odnos na doblestite i porocite, nitu eden vid na srazmernost i nesrazmernost
ne e pozna~aen od onoj na du{ata kon teloto. No koga eden
mnogu slab i mal telesen oblik ima mo}na i vo sekoj pogled golema
du{a ili koga istoto se pojavuva vo obratna smisla, nie ne mu posvetu-
129
Ottamu onoj Marfiev zakon - Hrabar e onoj koj se pla{i da izbega.
130
Vidi: Makintajer, A, Kratka istorija Etike, str. 126-128.
131
Avgustin, A. Za dr`avata bo`ja, Kultura, Skopje, 1997, str. 27.
132
Avgustin, A. op. cit. str. 189.
133
Platon, Timaj, \ur|a, Skopje, 2010, str. 114-115.
129

vame vnimanie na toa, nitu pak pomisluvame deka takvoto `ivo su{testvo
zameno vo celina ne e ubavo, bidej}i gi nema najva`nite oblici
na srazmernost. 134
Sakaj}i se da bide dobro i kolku {to e mo`no da nema zlo, bog
go zel seto ona {to se gleda i ne se nao|a vo sostojba na miruvawe, tuku
vo talkawe i konfuzno dvi`ewe i potoa od haos go dovel vo sostojba na
red, smetaj}i deka redot e podobar vo sekoj pogled. A na ona {to e najdobro,
ne mu bilo i ne mu e dadeno da postapuva poinaku osven na najdobar
na~in. Razmisluvaj}i, toj otkril deka kaj ne{tata koi po priroda
se vidlivi nitu edno delo {to e bez um ne mo`e da bide poubavo od ona
{to vo celost e umno: a umot mo`e da se pojavi nezavisno od du{ata, a
du{ata vo teloto i ja izgradil vselenata so namera da sozdade delo koe
bi bilo najdobro i najubavo vo prirodata. Na toj na~in, soodvetno na
govorot na verojatnosta, treba da ka`eme deka ovoj svet e `ivo su{testvo
koe vo vistinskata smisla ima du{a i um blagodarej}i na bo`jata
misla. 135 Sosema e verojatno deka onie ma`i koi se rodeni popla{livi i
koi vodele nepraveden `ivot, pri povtornoto ra|awe se pretvorile vo
`eni... @enite i se {to e od `enski rod e sozdadeno na ovoj na~in. Rodot
na pticite koi, namesto vlakna imaat krilja, nastanale so preobrazba
od lu|eto koi ne se lo{i, tuku lekomisleni: tie se zanimavaat so
nebesnite pojavi, no poradi svojata lekomislenost smetaat deka vo taa
oblast najsilen dokaz se vidlivite ne{ta. Rodot na suvozemnite `ivotni
i na yverovite nastanal od lu|e koi voop{to ne se zanimavaat so
filozofija, nitu pak poka`uvaat interes za kakva i da e nebesna priroda.
Tie ve}e ne se koristat so kru`nite dvi`ewa vo glavata, tuku se
vodeni od onoj del na du{ata koj se nao|a vo gradite... ^etvrtiot rod,
koj `ivee vo vodata, se rodil od lu|e koi bile napolno bezumni i sosema
nesozreani. Onie {to gi preobrazile smetale deka ne zaslu`uvaat
nitu ~ist vozduh, zatoa {to du{ata im bila sosema izvalkana od
lo{i dela... Ottuka proizlegle rodot na ribi, {kolki i na sekakvi
drugi vodeni su{testva koi za kazna poradi nesozreanost, dobile i najnisko
mesto na `ivot. Ottoga{ navamu, site `ivi su{testva se preobrazuvaat
edno vo drugo na vakov na~in, menuvaj}i se zavisno od toa dali
gubat ili steknuvaat um i bezumie. 136
Tretoto objasnuvawe me|utoa sepak e karaktersiti~no za Holbah,
spored kogo ~ovekot tolku ~esto e lo{, za{to skoro sekoga{ ~ustvuva
deka negov interes e takov da bide: neka gi napravat lu|eto poprosveteni
i posre}ni, pa }e gi napravat i podobri... ^esna i budna vlada
nabrzo bi ja ispolnila svojata dr`ava so ~esni gra|ani... ako nejzinite
vetuvawa i nejzinite zakani bidat verno ispolneti... Poro~nite
130
134
Ibid, str. 116.
135
Platon, Timaj, \ur|a, Skopje, 2010, str. 27-28.
136
Ibid, str. 120-122.

i lo{i lu|e se tolku ~esti na Zemjata, tolku tvrdoglavi, tolku vrzani
za svojata raskala{enost, za{to nema vlada koja }e gi napravi da ja
sfatat prednosta koja bi ja imale vo toa {to bi bile pravedni, ~esni i
bi pravele dobra. Naprotiv, sekade najmo}ni interesi gi povikuvaat
kon zlostor povlastuvaj}i gi sklonostite na rasipanata organizacija
na eden organizam koja ni{to ne ja ispravalo i kon dobro povelo.
4. ^etvrtoto objasnuvawe potekloto na zloto e vo oglasnost so
stavot za slobodnata volja na ~ovekot, odnosno negovata mo`nost da
izbira megu dobroto i zloto, iako mnogu filozofi tvrdat deka ~uvstvoto
na sloboda (slobodna volja) e iluzija so ogled na toa {to nikoga{
so izvesnost ne mo`e da se ka`e dali nekoe lice izvr{ilo akt na
volja, ili negovoto povedenie bilo avtomatsko ili usloveno. 137
Deka povedenieto e slobodanoisto e i kako da se ka`e deka
aktot (dejstvieto) se nao|a nadvor od sferata na pravnite normi. 138 Toj
e pravno indiferenten. Ni vr{eweto nitu nevr{eweto nemaat za rezultat
pravna reakcija: mojata sloboda da trgnam v {uma, da {etam po
ulica, da pu{am cigara ili da nosam crvena vratovrska - zna~i deka nemam
dol`nost da prezemam, nitu da ne prezemam bilo koe od tie dejstvija,
ili drugite nemaat takvo barawe kon mene
Nemo`at da se nabrojat slobodite koi im pripa|aat na li~nosta.
Sferata na slobodite se definira negativno kako sî {to ne e predmet
na pravna regulacija (~l. 8. st. 2 Ustav: "Vo Republika Makedonija
slobodno e sî {to so Ustavot i so zakon ne e zabraneto").
Nekoi slobodi sepak ~esto se naveduvaat spored nazivot:
a) za{to slobodata mu pripa|a samo na individualno lice - specijalna
sloboda ili privilegija. Toa se pravi od slednive pri~ini:
prva, za{to sopstvenikot ima privilegija da {eta po svoeto zemji{te.
Toj ima sloboda toa da go pravi i istovremeno drugite da se trgnat i
vtora, Ustavot im garantira na gra|anite razli~ni slobodi kako sferi
koi se za{titeni od zakonodavna intervencija (verski slobodi, sloboda
na pe~at i dr.)
b) za{to slobodata im pripa|a na site, me|utoa se javuva kako
isklu~ok od op{to prifatenoto pravilo - op{ta sloboda.
Koga, kako {to e voobi~aeno, slobodata e op{ta, nejzinata vrednost
za poedinecot mo`e da bide problemati~na. Mojata sloboda, zna-
~i deka drugite naemaat barawe protiv mene, t.e. deka ne mo`at da se
postavat pravni pre~ki koi bi mi onevozmo`ile da ja u`ivam taa sloboda.
Od druga strana, vo slu~ajot na slobodata ne postoi barawe protiv
drugite da mi pru`at polna {ansa da se odnesuvam onaka kako {to
sakam. Jas sum sloboden da sednam na klupa vo Hajd Parkot. Me|utoa
ovaa sloboda ne sleduva ako klupata e zafatena. Jas navistina nemam
137
Bennett J. Rizik i sloboda, Zlatni zmaj, Beograd, 2005, st. 156.
138
Ako povedenieto ne e zabraneto, toa e dopu{teno. Ako povedenieto
ne e zabarneto ni propi{ano, toa e slobodno.
131

arawe sprema drugite da mi go otstapat mestoto. Ako slobodata na
edno lice ne mo`e da se pomiri so slobodata na drugo, }e se javi sudir.
Opredeleno koli~estvo na regulacija na ovoj sudir, pa ottamu nekoja
za{tita na onoj koj prv zazel opredeleno mesto, ~esto ozna~uva odraz
na drugi barawa koi gi ograni~uvaat sredstvata za izmestuvawe na
drugoto lice. Ako na primer, sednam na klupata, jas sigurno nemam barawe
drugite da me ostavat da sedam. No jas imam barawe drugite da ne ja
napa|aat mojata li~nost pa ova ima refleksen rezultat da (pravno) ne
mo`am da bidam isteran od klupata po pat na sila.
Vo delovnite odnosi postoi {iroka sloboda da se deluva na pazarot
i da se bori za mu{terii. Nikoj nema barawe ostanatite da ne gi
prezemaat negovite mu{terii. No, ovde isto taka, pravniot poredok
postavuva granici so metodite na konkurentskata borba.
Liberalizmot e politi~ka ideologija koja bara maksimum slobodi
za gra|anite i minimum na pravna regulacija na `ivotot. Nasproti
ova stojat totalitarnite ideologii koi sakat sferata na slobodata
na privatnite lica da bide svedena na minimum. 139
5. Moj stav po ova pra{awe e deka ~ovekot pravi zlo od istite
pri~ini od koi pravi i dobro - zaradi svoe dobro ili dobro na svoite
bliski, zaradi sre}ata kon koja te`nee. Se {to pravime pravime za
ne{to dobro (iako mo`ebi toa e zlo), za ne{to {to ni nosi zadovostvo
ili izbegnuvawe na bolka.
Ako sakame da gi osoznaeme osnovite na zloto, (za{to se vr{i i
za{to se opravduva nanesenoto zlo) mora da sumirame deka zloto se
vr{i i opravduva poradi eden od dve pri~ini, a eventualno i poradi
kombinacija na dvete zaedno - stravot i nade`ta:
1 0 Kon nanesuvawe zlo se pristapuva dokolku liceto ili grupata
si pretstavuva realna, pomala ili pogolema opasnost i ottamu zakana
za sebe i za svoite bliski (onie koi gi sakame: onie so koi sme
spremni da se identifikuvame i so niv da sou~estvuvame) zaradi koja
nejzinite nositeli treba da se povredat ili uni{tat, i ottamu ovde
imame na~eloto koe glasi: Se pla{am deka }e zagubam ako ne postapuvam
lo{o. Ovde se raboti za uni{tuvawe na silite koi sozdavat
strav.
2 0 Kon nanesuvawe zlo se pristapuva dokolku liceto ili grupata
~uvstvuva otsustvo na kakva i da e opanost za sebe i za svoite bliski
(onie koi gi sakame: onie so koi sme spremni da se identifikuvame
i so niv da sou~estvuvame), tuku si pretstavuva mo} koja mu dopu{ta
povreda ili uni{tuvawe na drugite. Ovde se raboti za na~eloto
139
Ros, A. Pravo i pravda, CID, Podgorica, 1996, str. 191-193. Demokratijata
saka bezuslovno vladeewe na voljata na mnozinstvoto, liberalizmot bara
mo`nost voljata na poedinecot da dojde do izraz i nasproti voljata na mnozinstvoto
(Radbruh, str. 82).
132

koeglasi: Se nadevam deka mo`am da dobijam ako postapuvam lo{o.
Ovde treba da se afirmiraat silite koi sozdavaat nade`.
Seto ova e vo soglasnost so maksimata na koja pove}epati }e se
navra}am, deka osnovniot princip na ~ovekovoto povedenie glasi: Nikoj
bez pri~ina ne e ni lo{, nitu pak dobar. Lugeto se dobri ili lo{i
za{to im e vo interes da bidat takvi. 140
Zloto naj~esto go nanesuvame od strav deka `rtvata e dovolno
silna prva da ni nanese zlo, deka pretstavuva vistinska ili umislena
opasnost sprema na{ite interesi i zatoa treba da neutralizira, ili
od nade` deka `rtvata e dovolno slaba, da ni vozvrati so zlo, deka
pretstavuva lesen protivnik koj, za da se dojde do na{ite interesi,
treba da se pregazi. Od druga strana, dobroto naj~esto go pravime od
nade` deka primatelot e dovolno silen da ni vozvrati so dobro (zadovolstvo,
korist) koe e vo soglasnost so na{ite interesi, ili od strav
deka e dovolno silen da ni nanese zlo (bolka, {teta) koja ne e vo soglasnost
so na{ite interesi.
Ottamu, se postavuva ve~noto pra{awe: {to treba da se stori za
da namali zloto, a da se zgolemi dobroto vo me|usebnite odnosi na lu-
|eto. Moj stav e ni{to drugo osven da se sfati stravot i nade`ta na vistinski
na~in, da se ovozmo`i promena na slikata za niv, da se eliminiraat
kako pretpostavki, a da se prifatat kako realni, no relativni
kategorii za koi ne e taka lesna kakva i da e prognoza bez prethodno
vistinskoto poznavawe na okolnostite, mestoto, vremeto i merata vo
koi se pojavuvaat. Najgolem problem na ~ovekot ne e vi{okot na agresijata,
tuku nedostig na razmisluvawe {to mo`e da se vidi od analizata
na stravot i nade`ta kako pri~initeli na sekoe (instrumentalnoto,
idealisti~koto i plitkoumnoto) moralno zlo. Spored toa, se
~ini deka e vo pravo Svensen, koga tvrdi deka nedostigot vo razmisluvaweto
doveduva do toa ~ove{tvoto da prifa}a i duri da u~estvuva vo
napadi na svoite bli`ni. Egoizmot e vo osnovata na pomal broj ubistva
i napadi odo{to nepromislenoto, nesebi~no predavawe na "vi{i"
celi. A ramnodu{nosta e zaslu`na za u{te pove}e `rtvi - osobeno vo
odnos na lu|eto koi se nao|aat vo na{a neposredna blizina. 141
6. TIPOLOGIJA NA ZLOTO
Se veli deka ~ovekot e tolku kr{livo i slabo su{testvo {to
mo`e da go ubie samo edna mala "kapka." Lu|eto se skloni kon nesre}i
140
Nikoj bez pri~ina ne pravi zlo, no nikoj bez pri~ina ne pravi ni
dobro. Od druga strana i zloto i dobroto se pri~ina za iznaogawe sredstva za
iskorenuvawe na prvoto i unapreduvawe na vtoroto. Pravdata ne e ni dobro
ni zlo, tuku na~in za usoglasuvawe na ovie pojavi me|usebno i vnatre vo niv
na sekoja od niv poedine~no.
141
Svensen, L. op. cit. str. 222.
133

i bolesti pa na krajot mora da se soo~at so eden siguren fakt vo `ivotot,
a toa e smrtta. Kon ova treba da se dodadat stradawata koi lu|eto
si |i nanesuvaat edni na drugi. Od svetskite vojni do nekoi drugi nesre}i,
namerno ili slu~ajno, lu|eto si predizvikuvaat zaemna bolka. Ne
smeeme da go zaboravime i toa deka ~ovekoviot `ivot na zemjata vo
mnogu zavisi od prirodnite sili. ^estopati sme svedoci na razorni
elementari nepogodi (poplavi, zemjotresi, buri) koi im se slu~uvaat
na lu|eto i od koren im go menuvaat na~inot na `ivot. Toa poka`uva
deka postojat pove}e vidovi zla koi mo`at da se podelat spored razli~ni
tipologii.
So edna od niv Lajbic pravi razlika me|u: metafizi~ko, fizi-
~ko i moralno zlo. Metafizi~koto zlo se sostoi vo ednostavna nesovr-
{enost, fizi~koto zlo vo stradawe, a moralnoto zlo vo grevot. 142
Metafizi~koto zlo e nesovr{enosta na ~ovekovata prirodata.
Pod metafizi~ko zlo se podrazira ograni~enosta na materijalnite su-
{testva. Vo filozovskata tradicija ova zlo, vsu{nost i ne se tretira
kao zlo. Metafizi~koto prvobitno zlo ne postoi za{to ograni~eosta
na materijalnite su{testva ne e zlo i ne e nu`no povrzano so zloto.
Imeno, ~ovekot e ograni~en, nesovr{en, sklon kon grev i kon slabosti
pa metafizi~koto zlo upatuva na negovata gre{na struktura ve}e od
samoto za~nuvawe. Nesovr{enosta e karakteristika na na{eto sekojdnevie.
Fizi~koto ili prirodo zlo e stradaweto. Pod fizi~ko zlo se
podrazbiraat fizi~kite stradawa i nesovr{enosti. Fizi~koto zlo e
vistinsko zlo, koe, me|utoa, spored Lajbic: 1. ~esto e rezultat na individualni
gre{ki, kazna za neumerenost, imanentna pravda na koja nikoj
ne mo`e da i izbega, 2. apsolutno zlo, za{to mo`e da bide sredstvo za
pogolemo dobro, i 3. posledica na prirodnata nesovr{enost, usloveno
so bitnata struktura na sozdadeniot svet. Ova zlo go predizvikuvaat
nadvore{nite prirodni faktori.
Moralnoto zlo e grevot. Moralno zlo se narekuva grevot, t.e.
nar{uvaweto na moralnite normi. Toa e zloto koe proizleguva od ~ovekovata
volja i zavisi od ~ovekovite nameri. Toa zlo ~ovekot go pravi
namerno (svesno) i so toa predizvikuva stradawe na sebesi i na drugite
lu|e. 143 Ottamu {to toa e vrzanoza vinata, moralnoto zlo Lajbnic
go narekuva i malum culpae.Toa zlo mo`e da im se pripi{e edinstveno
na subjektite koi imaat sposobnost za samostojno odlu~uvawe. Nego go
predizvikuvaat lu|eto so nanesuvawe na zaemni bolki i stradawa.
Edna od podelbite na zloto e: zlo vo po{iroka i zlo vo potesna
smisla. Zloto vo po{iroka smisla (prirodno zlo) pretstavuva bolest,
smrt, katastrofa, a zloto vo potesna smisla (moralno zlo) e svesno i
142
Lajbnic, G.V. Teodikeja, PLATΩ, Beograd, 1993, str. 94.
143
Vidi: Kristina Polegubi}, Put Alvina Plantinge u dokazivanju Bo`jeg postojanja.
str. 12.
134

volevo (so umisla) naneseno zlo: vojna, genocid, terorizam, ropstvo,
zlostavuvawe, trgovija so droga i site drugi oblici na kriminal.
Postojat i drugi tipoliogii na zloto od koi za potrebite na
ovoj trud e najinteresna onaa {to ja pravi sovremeniot norve{ki filozof
La{ Svensen. Pri istra`uvaweto na zloto (kako vpro~em i na
sekoja druga pojava), veli Svensen, osnovna metodolo{ka gre{ka e sveduvaweto
na raznovidnite fenomeni na zloto na eden osnoven oblik.
Ako se ograni~ime samo na moralnoto zlo postojat ~etiri formi na