21.11.2015 Views

008 (2000) Hazarni igri (p.802)

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Prof. d-r Zoran SULEJMANOV<br />

HAZARDNI IGRI<br />

(SOCIOKULTURNI, PRAVNI I KRIMINOLO[KI ASPEKTI NA DOZVOLENITE I<br />

NEDOZVOLENITE HAZARDNI IGRI)<br />

1


RECENZENTI:<br />

Prof. d-r Jovan Proevski<br />

Prof d-r Nelko Stojanovski<br />

Izdava~:<br />

Institut za sovciolo{ki i<br />

politi~ko-pravni istrauvawa<br />

Za izdava~ot:<br />

Prof. d-r Pande Lazarevski<br />

CIP Katalogizacija vo publikacija<br />

Narodna i univerzitetska biblioteka<br />

"Sv. Kliment Ohridski", Skopje<br />

174.6<br />

343.56<br />

316.624.794.9<br />

SULEJMANOV, Zoran<br />

Hazardni <strong>igri</strong> (Sociokulturni, pravni i kriminolo{ki aspekti<br />

na dozvolenite i nedozvolenite hazardni <strong>igri</strong> / Zoran Sulejmanov.<br />

- Skopje: Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa,<br />

2001. - 793 str. ; 24 sm<br />

ISBN 9989-633-17-7<br />

a) Hazardni <strong>igri</strong> - Pravni aspekti<br />

b) Hazardni <strong>igri</strong> - Sociokulturni aspekti<br />

2


Prof. d-r Zoran SULEJMANOV<br />

HAZARDNI IGRI<br />

(SOCIOKULTURNI, PRAVNI I KRIMINOLO[KI ASPEKTI<br />

NA DOZVOLENITE I NEDOZVOLENITE HAZARDNI IGRI)<br />

Skopje, <strong>2000</strong><br />

3


4


S O D R @ I N A<br />

UVOD<br />

I. OSNOVNI ZABELE[KI ...................................................................... 15<br />

II. TEORETSKI OSNOVI NA ISTRA@UVAWETO ......................... 17<br />

III. POIM NA HAZARDNITE IGRI I NIVNO PRAVNO<br />

REGULIRAWE ........................................................................................... 22<br />

1. Nedozvoleni (protivpravni) hazardni <strong>igri</strong> i protivpravno<br />

oblo`uvawe ........................................................................................... 22<br />

a) Komarot kako krivi~no delo ....................................................... 24<br />

aa) Neovlasteno organizirawe komar ili druga igra<br />

na sre}a koja e zabraneta (~l. 398 st. 1 KZ) ......................... 24<br />

ab) Ovozmo`uvawe igrawe komar za nagrada<br />

(~l. 398 st. 2 KZ) ........................................................................ 25<br />

av) Primamuvawe drugi na komar (~l. 398 st. 2 KZ) .................. 26<br />

ag) Komarxiska izmama (~l. 398 st. 3) ........................................... 27<br />

b) Komarot kako prekr{ok ............................................................... 29<br />

2. Dozvoleni hazardni <strong>igri</strong> i dozvoleno oblo`uvawe ....................... 30<br />

IV. ZNA^EWE NA ISTRA@UVAWETO ............................................... 34<br />

V. PREDMET, CELI I HIPOTEZI NA ISTRA@UVAWETO ...... 38<br />

VI. METODOLO[KI PRISTAP NA ISTRA@UVAWETO ............ 41<br />

1. Izvori na soznanija ............................................................................... 41<br />

2. Istra`uva~ki metodi ............................................................................ 42<br />

3. Primerok i dinamika na istra`uvaweto ......................................... 43<br />

I DEL<br />

SRE]A I IGRI<br />

I. OSNOVI NA SRE]ATA ......................................................................... 47<br />

1. Poim i osnovni formi na sre}ata ...................................................... 47<br />

2. Kritika na nekoi postulati na sre}ata ............................................ 56<br />

a) Sre}ata i rezignacijata (pomiruvawe so sudbinata) ............. 56<br />

b) Sre}ata i svrtuvaweto kon bezgri`na sega{nost .................. 60<br />

v) Sre}ata i ~uvstvoto na grev ......................................................... 62<br />

g) Sre}ata i duhovnite i materijalnite (telesnite)<br />

zadovolstva ...................................................................................... 65<br />

d) Parite i sre}ata ............................................................................ 67<br />

da) Bogatstvoto .................................................................................. 67<br />

db) Siroma{tvoto ............................................................................. 70<br />

dv) Umerenosta (Teorija na zlatnata sredina) ........................... 70<br />

|) Dodeka nekomu ne mu se stemni, na drug<br />

ne mo`e da mu se obdeni ................................................................ 73<br />

5


e) Sre}ata i zavista ............................................................................ 74<br />

`) Sre}ata i svrtuvaweto na interesot od sebe kon<br />

nadvore{nosta ................................................................................ 78<br />

3. Mestoto na sre}ata vo opredeluvaweto na ~ovekovoto<br />

povedenie vo teorijata na utilitarizmot ..................................... 81<br />

II. OSNOVI NA IGRITE ............................................................................ 87<br />

1. Su{tinski elementi na igrata ........................................................... 87<br />

2. Klasifikacija na <strong>igri</strong>te ...................................................................... 89<br />

6<br />

II DEL<br />

IGRI NA SRE]A, KOMAR I ZABAVNI IGRI<br />

Glava I<br />

IGRI NA SRE]A (DOZVOLENI HAZARDNI IGRI)<br />

1. Pojava i razvoj na <strong>igri</strong>te na sre}a ...................................................... 95<br />

2. Osnovni karakteristiki na <strong>igri</strong>te na sre}a.................................... 98<br />

3. Igrite na sre}a i oblo`uvaweto kako obligacioni<br />

dogovori ............................................................................................... 100<br />

4. Negativni strani na igrata na sre}a ............................................... 102<br />

Glava II<br />

KOMAR (NEDOZVOLENI HAZARDNI IGRI)<br />

1. Pojava i razvoj na komarot ................................................................. 105<br />

2. Osnovni karakteristiki na komarot ............................................... 108<br />

3. Komarot kako sociopatolo{ka pojava ............................................ 108<br />

4. Komarxiski vlogovi ............................................................................ 112<br />

5. Predmeti i vidovi na komarot .......................................................... 114<br />

a) Kocki (zarovi) ............................................................................... 114<br />

b) Sportski oblo`uvawa i oblo`uvawe na pobednikot .......... 117<br />

v) Rulet ................................................................................................. 119<br />

g) Karti ................................................................................................ 121<br />

ga) Poker ........................................................................................... 121<br />

gb) Bakara (Baccarat) ....................................................................... 122<br />

gv) Vist (Whist) ................................................................................. 124<br />

gg) Skat .............................................................................................. 125<br />

gd) Brix .............................................................................................. 125<br />

g|) Kanasta ......................................................................................... 128<br />

ge) Preferans ................................................................................... 131<br />

g`) Kvinto......................................................................................... 132<br />

d) Predmeti koi ne se nameneti za komar i specifi~ni<br />

vidovi komar .................................................................................. 133<br />

|) Vrtewe na metalni pari~ki ...................................................... 134<br />

e) Oblo`uvawa od tipot "par-nepar" ........................................... 134<br />

`) Sinxir na sre}a ............................................................................ 134


6. Obem na pojavata ................................................................................... 135<br />

7. Negativni strani na komarot ............................................................ 138<br />

a) Komarxiski izmami ...................................................................... 140<br />

b) Komarot i negovata povrzanost so krimiminalitetot ....... 146<br />

ba) Komarot i imotnite delikti ................................................. 149<br />

bb) Komarot i vr{eweto zakani i uceni ................................... 149<br />

bv) Komarot i nedozvolenata trgovija ....................................... 150<br />

bg) Komarot i organiziraniot kriminalitet .......................... 150<br />

8. Problemot na legalizacija na komarot .......................................... 152<br />

Glava III<br />

ZABAVNI IGRI<br />

OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA ZABAVNITE IGRI ......... 161<br />

III DEL<br />

ETIOLOGIJA NA KOMAROT<br />

I. TEORETSKI KONCEPT ZA ETIOLOGIJATA NA<br />

KRIMINALITETOT ............................................................................ 167<br />

II. KRIMINOGENI FAKTORI ............................................................. 178<br />

1. Egzogeni faktori .................................................................................. 189<br />

a) Industrijalizacija i urbanizacija .......................................... 189<br />

aa) Vovedni zabele{ki ................................................................... 189<br />

ab) Migracii .................................................................................... 194<br />

b) Sistemot na kulturni vrednosti i zaostanati sfa}awa ..... 198<br />

ba) Ne gledaj {to pravam, slu{aj {to zboruvam ...................... 198<br />

bb) Pravi kako {to pravat drugite ............................................ 201<br />

v) Specifi~ni, krizni, nevoobi~aeni i vonredni<br />

okolnosti ....................................................................................... 203<br />

g) Nevrabotenosta i zanimaweto ................................................... 205<br />

d) Obrazovanieto i kulturnoto nivo ............................................ 207<br />

|) Degradirano i insuficientno semejstvo ................................ 208<br />

e) Vljanie na sredstvata na masovnata komunikacija ............... 210<br />

2. Endogeni faktori ................................................................................ 214<br />

1. Vovedni zabele{ki ....................................................................... 214<br />

2. Teorijata na sre}ata kako deterministi~ka sfera na<br />

~ovekovoto povedenie.................................................................. 218<br />

3. Motivi na ~ovekovoto povedenie .............................................. 221<br />

IV DEL<br />

KRIMINOLO[KI ASPEKTI NA HAZARDNITE IGRI<br />

I. ISTRA@UVA^KI REZULTATI ....................................................... 231<br />

1. Prostorna rasprostranetost na hazardnite <strong>igri</strong> ......................... 231<br />

7


2. U~esnici vo hazardnite <strong>igri</strong> spored polot .................................... 233<br />

3. U~esnici vo hazardnite <strong>igri</strong> spored vozrasta ............................... 233<br />

4. U~esnici vo hazardnite <strong>igri</strong> spored nacionalnosta ................... 235<br />

5. U~esnici vo hazardnite <strong>igri</strong> spored {kolskata sprema ............. 236<br />

6. U~esnici vo hazardnite <strong>igri</strong> spored zanimaweto ........................ 237<br />

7. U~esnici vo hazardnite <strong>igri</strong> spored vrabotenosata .................... 238<br />

8. U~esnici vo hazardnite <strong>igri</strong> spored bra~nata sostojba ............. 239<br />

9. Stavovi za rasprostranetosta na <strong>igri</strong>te na sre}a ........................ 240<br />

10. Stavovi za rasprostranetosta na komarot ................................... 241<br />

11. Najrasprostraneti vidovi <strong>igri</strong> na sre}a ...................................... 243<br />

12. Najrasprostraneti vidovi komar .................................................... 244<br />

13. U~estvo vo <strong>igri</strong>te na sre}a i komarot ........................................... 245<br />

14. Stavovi za nekoi drugi aspekti na <strong>igri</strong>te na sre}a i komarot 249<br />

15. Za~estenost i pri~ini na igraweto komar .................................. 255<br />

16. Stavovi na neposrednata sredina kon komarot ........................... 257<br />

17. Vlogovi i dobivki, osnosno gubitoci od komarot ...................... 262<br />

18. Izmami pri komarot .......................................................................... 264<br />

19. Mesto (prostor) na igraweto komar .............................................. 266<br />

II. TEMNA BROJKA NA HAZARDNITE IGRI ................................. 269<br />

III. SUZBIVAWE NA HAZARDNITE IGRI ...................................... 275<br />

ZAKLU^OCI .............................................................................................. 281<br />

APPENDIX<br />

I. POZITIVNI ZAKONSKI PROPISI ........................................... 291<br />

1. Zakon za <strong>igri</strong>te na sre}a i za zabavnite <strong>igri</strong> ................................ 293<br />

2. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot za <strong>igri</strong>te<br />

na sre}a i za zabavnite <strong>igri</strong> ............................................................ 319<br />

3. Pravilnik za na~inot, uslovite i rokovite na utvrduvaweto<br />

na tehni~kata ispravnost na avtomatite za <strong>igri</strong> na sre}a i<br />

aparatite za zabavni <strong>igri</strong> i formata na ispravata za<br />

tehni~kata ispravnost ..................................................................... 325<br />

4. Pravilnik za tehni~kite, tehnolo{kite i prostornite<br />

uslovi za prireduvawe na <strong>igri</strong> na sre}a i stru~nata<br />

osposobenost na licata anga`irani vo izveduvaweto na<br />

<strong>igri</strong> na sre}a ....................................................................................... 329<br />

5. Pravilnik za izmenuvawe i dopolnuvawe na pravilnikot za<br />

tehni~kite, tehnolo{kite i prostornite uslovi za<br />

prireduvawe na <strong>igri</strong> na sre}a i stru~nata osposobenost na<br />

licata anga`irani vo izveduvaweto na <strong>igri</strong> na sre}a .............. 335<br />

6. Pravilnik za na~inot na vodewe evidencija, registarot,<br />

formata i sodr`inata na plo~kata za ozna~uvawe i<br />

registracija ........................................................................................ 339<br />

8


7. Naredba za vidot i oblikot na `igot za tehni~ki ispravnite<br />

avtomati za <strong>igri</strong> na sre}a i aparati za zabavni <strong>igri</strong> ................ 341<br />

8. Uredba za na~inot i postapkata za izdavawe na licenci<br />

odnosno odobrenija za prireduvawe <strong>igri</strong> na sre}a .................... 343<br />

9. Objava ...................................................................................................... 347<br />

10. Odluka za rasporeduvawe na prihodite od <strong>igri</strong>te<br />

na sre}a i od zabavnite <strong>igri</strong> vo 1999 godina ................................ 349<br />

II. PRAVILA ZA IGRI NA SRE]A NA PROMET-TUTUN<br />

LOTARIJA ................................................................................................ 351<br />

1. Pravila za igrata na sre}a Loto ...................................................... 351<br />

2. Licenca za postojano prireduvawe na igrata na sre}a Loto...... 365<br />

3. Pravila za dopolnitelnata igra na sre}a Xoker ......................... 367<br />

4. Pravila za izmena i dopolnuvawe na Pravilata za<br />

dopolnitelnata igra na sre}a Xoker............................................ 377<br />

5. Pravila za izmena i dopolnuvawe na Pravilata za<br />

dopolnitelnata igra na sre}a Xoker............................................ 379<br />

6. Pravila za igrata na sre}a tombola "TV Super Bingo" ............. 381<br />

7. Pravila za izmena na Pravilata za igrata na<br />

sre}a tombola "TV Super Bingo" .................................................. 389<br />

8. Pravila za izmena i dopolnuvawe na pravilata za<br />

igrata na sre}a tombola "TV Super Bingo" ................................ 393<br />

9. Pravila za igrata na sre}a instant - lotarija<br />

"skuteromanija" ................................................................................. 395<br />

III. PRAVILA ZA IGRI NA SRE]A NA LOTARIJA NA<br />

MAKEDONIJA ........................................................................................ 399<br />

1. Pravila za irata na sre}a Loto 7 od 39 ........................................... 399<br />

2. Pravila za igrata na sre}a Loto 5 od 45 ......................................... 411<br />

3. Pravila za instant lotarija "Milenium" ...................................... 423<br />

4. Pravila za igrata na sre}a Sportska prognoza so 11<br />

natprevaruva~ki dvojki .................................................................... 429<br />

5. Pravila za igrata na sre}a tombola "TV Bingo" ......................... 439<br />

IV. INSTRUMENTI NA ISTRA@UVAWETO .................................. 451<br />

1. Instrument 1: Plan za sobirawe objektivni podatoci za<br />

komarot kako krivi~no delo i kako prekre{ok i negovite<br />

storiteli za periodot 1991-1998 na podra~jeto na<br />

SR Makedonija ................................................................................... 451<br />

2. Instrument 2: Pra{alnik za popis na obele`jata na<br />

krivi~noto delo komar, izre~enata sankcija i<br />

karakteristikite i tretmanot na osudenite lica {to vo<br />

periodot od 1991-1998 izdr`uvale kazna zatvor vo kaznenopopravnite<br />

ustanovi vo SR Makedonija ....................................... 455<br />

3. Instrument 3: Pra{alnik za stavovite, povedenieto i<br />

tretmanot na osudenite lica za krivi~no delo komar koi vo<br />

momentot na istra`uvaweto izdr`uvale kazna zatvor vo<br />

kazneno-popravnite ustanovi vo SR Makedonija ...................... 475<br />

9


4. Instrument 4: Potsetnik za intervju so vospituva~i i<br />

stra`ari za povedenieto i tretmanot na osudeni lica {to<br />

izdr`uvale kazna za krivi~noto delo komar vo kaznenopopravnite<br />

ustanovi vo SR Makedonija ....................................... 489<br />

5. Instrument 5: Pra{alnik za ispituvawe na stavovite na<br />

gra|anite kon <strong>igri</strong>te na sre}a i komarot i ispituvawe na<br />

temnata brojka na komarot .............................................................. 491<br />

TABELI ........................................................................................................ 503<br />

KORISTENA LITERATURA ................................................................. 790<br />

10


Istra`uva~ite i prakti~arite vo odnos na problemite<br />

na hazardnite <strong>igri</strong>, kako i drugite sociopatolo{ki<br />

pojavi se na samiot po~etok na eden pat na neizvesnost,<br />

lutawe i te{kotii. Kade vodi toj pat, ne se znae. Na koj<br />

na~in posuspe{no da se sovlada u{te pomalku e poznato.<br />

Potrebni se mnogu sili, volja i iskustvoto za da se dojde<br />

makar i do najskromni, me|utoa provereni i potvrdeni<br />

soznanija. Pa sepak da se potsetime na zborovite na Openhajmer:<br />

"I ~ovekot od naukata i ~ovekot od umetnosta<br />

sekoga{ `iveat na rabot na tajnata opkru`eni so nea; i<br />

dvata kako merilo na svoeto tvore{tvo deluvaat vrz usoglasuvawe<br />

na ona {to e novo so toa {to e poznato ... so<br />

borba da sozdadat delumen red vo totalniot haos". Toa vo<br />

ovaa situacija bi mo`elo da ni bide i potik i patokaz.<br />

Vladan A. Vasilijevi}<br />

11


12


UVOD<br />

13


14


I. OSNOVNI ZABELE[KI<br />

Poradi dobli`uvawe do okolnostite {to go opredeluvaat zna-<br />

~eweto na prou~uvawe na hazardnite <strong>igri</strong> (<strong>igri</strong>te na sre}a i komarot)<br />

nu`no e da se sogledaat determinantite {to go predizvikuvaat nau-<br />

~niot i prakti~niot interes na subjektite i organite koi se zanimavaat<br />

so razli~nite aspekti na ovie pojavi vo oblasta na krivi~noto<br />

pravo, kriminologijata, kriminalnata politika i penologijata. A za<br />

seto taa kako prioritetna zada~a se nalo`uva konkretnoto opredeluvawe<br />

na poimot na hazardnite <strong>igri</strong> (<strong>igri</strong>te na sre}a i komarot) i nivnoto<br />

mesto vo sistemot na kaznivite povedenija.<br />

Vo postavuvaweto na ovaa zada~a trgnavme od toa deka mora da<br />

se vodi smetka pomot na hazardnite <strong>igri</strong>, pred sî, da se opredeli i<br />

inkorporira vo op{tiot poim na sociopatolo{kite pojavi kade {to<br />

pokraj ovie povedenija na ~ovekot kako takvi se tretiraat i vo na{ata<br />

literatura glavno se posmatraat: alkoholizmot, narkomanijata, vagabunda`ata,<br />

prostitucijata, homoseksualizmot, samoubistvata i sli~ni<br />

op{testveni pojavi. Vo ovaa smisla <strong>igri</strong>te na sre}a i komarot se sfa-<br />

}aat kako ~ovekovo povedenie {to predizvikuva opredelena reakcija<br />

od difuznata op{testvena sredina, za{to im se sprotivstavuvaat na<br />

del od moralnite normi koi vladeat vo nea. Takvoto opredeluvawe na<br />

<strong>igri</strong>te na sre}a i komarot samo so posredstvo na sistemot na sociopatolo{kite<br />

pojavi me|utoa, ne e dovolno od ednostavna pri~ina {to<br />

me|u niv se sre}avaat pove}e heterogeni pojavi {to vo sebe krijat niza<br />

specifi~nosti kako vo pogled na svojata etiogeneza taka i vo pogled<br />

na vidot i intenzitetot na obemot na svoite negativni posledici, silata<br />

na op{testvenata reakcija i brojni drugi obele`ja {to se povrzani<br />

so nivnoto vrednuvawe i opredeluvaweto na nasokite za nivno spre-<br />

~uvawe. Od tie pri~ini se nalo`uva potrebata od sledniot ~ekor sfaten<br />

kako barawe za precizno opredeluvawe na posebnoto mesto na <strong>igri</strong>te<br />

na sre}a vo sitemot na sociopatolo{kite pojavi i uspe{noto razgrani~uvawe<br />

na nivnite karakteristiki. Duri potoa mo`e da se premine<br />

vrz poleto na kaznivoto, odnosno na opredeluvaweto na nedozvolenite<br />

hazardni <strong>igri</strong> (komarot) kako specifi~no negativno povedenie<br />

na koe op{testvoto nadovrzuva prekr{o~ni ili krivi~ni sankcii.<br />

Na toj na~in se otvora seta slo`enost na hazardnite <strong>igri</strong> kako negativno<br />

op{testveno odnesuvawe, za{to edno isto povedenie na ~ovekot<br />

vo opredelen slu~aj se vrednuva kako sociopatolo{ko odnesuvawe na<br />

koe se nadovrzuva reakcijata na difuznoto op{testvo vo vid na moralen<br />

prekor, a vo drugi slu~ai, vo zavisnost od ispolnuvaweto na opredeleni<br />

okolnosti, istoto povedenie se pojavuva i vrednuva kako pre-<br />

15


kr{ok ili krivi~no delo za{to tuka stapuva vo dejstvo reakcijata na<br />

organiziranoto op{testvo. Me|utoa, vo opredeleni slu~ai hazardnite<br />

<strong>igri</strong> mo`e da se pojavat i kako sosema dozvoleno povedenie na koe op{-<br />

testvoto ne nadovrzuva nikakva reakcija so {to u{te pove}e se uslo-<br />

`nuva problematikata okolu ovaa pojava. Toa e slu~aj so poedini formi<br />

na ovie <strong>igri</strong> (loto, bingo, sportska prognoza i sl.), {to gi organiziraat<br />

ovlasteni op{testveni organi, koi, i pokraj posebniot naziv -<br />

<strong>igri</strong> na sre}a, ne se ni{to drugo tuku poseben vid na tn. legaliziran<br />

komar. 1 Ottuka proizleguva novo pra{awe: Koi od ovie aspekti na<br />

hazardnite <strong>igri</strong> i natamu treba da se istra`uvaat, i dali e voop{to<br />

mo`no takvo razgrani~uvawe {to nema da mu odi na {teta na otkrivaweto<br />

na vistinskata su{tina na ovaa pojava. Na{e stojali{te e deka<br />

sekoe istra`uvawe {to ima nau~ni pretenzii mora da se zafati so celinata<br />

na pojavata. Pritoa e sigurno deka ne e potreben poseben misloven<br />

napor da se sfati deka edinstveno preku zafa}aweto na site<br />

aspekti na pojavata mo`e da se sogledaat atributite na hazadrnite<br />

<strong>igri</strong>, karakteristikite na nejzinite nositeli i posledicite od nivnoto<br />

ostvaruvawe. Toa se razbira, pred sî, za{to vo site povedenija le-<br />

`at napolno identi~ni faktori na kauzalno i deterministi~koto<br />

opredeluvawe. Od tie pri~ini vo studijata {to ja nudime }e se obideme<br />

da gi zafatime site pojavni oblici na hazardnite <strong>igri</strong> (<strong>igri</strong>te na<br />

sre}a i komarot) i da gi otkrieme etiolo{kite faktori {to go uslovuvaat<br />

nivnoto javuvawe vo sekoe op{testvo na koe treba da mu e tu|o<br />

postoeweto na vakvi odnesuvawa.<br />

Pri opredeluvaweto na poimot na hazardnite <strong>igri</strong> smetavme<br />

deka e najispravno ako pojdeme od analiti~ko razdeluvawe i prethodno<br />

definirawe na negovite pojavni oblici. Ottamu gi izvlekovme slednive<br />

razliki i obele`ja:<br />

1. Hazardnite <strong>igri</strong> kako protivpravna igra i protivpravno<br />

oblo`uvawe (zabranet komar), i<br />

2. Hazardnite <strong>igri</strong> kako dozvolena igra na sre}a i dozvoleno<br />

oblo`uvawe (<strong>igri</strong> na sre}a ili dozvolen komar).<br />

1<br />

"Su{tinata na <strong>igri</strong>te na sre}a se sostoi vo opredelena dvoli~nost<br />

na na{iot op{testven moral koj nekoi od <strong>igri</strong>te na sre}a gi dozvoluva, a drugite<br />

gi goni. Celite na <strong>igri</strong>te na sre}a se sli~ni, toa zna~i, deka sekoga{ se<br />

raboti za odnosot vlog-dobivka. Op{testvoto me|uto dozvoluva <strong>igri</strong> {to gi<br />

organiziraat op{testveno priznati organizacii, a gi zabranuva i kaznuva<br />

<strong>igri</strong>te me|u poedincite. Psiholo{kite, socijalnite i ekonomskite osnovi na<br />

site <strong>igri</strong> na sre}a me|utoa sekoga{ se sli~ni ili ednakvi, samo {to vo oddelni<br />

<strong>igri</strong> se posokrieni, pomalku voo~livi i pomalku konkretno op{testveno<br />

negativno oceneti". Brinc, F. Igre na sre}u kao dru{tveno negativna pojava i mogu-<br />

~nosti njenog spre~avanja kod omladine, JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 446-447.<br />

16


Vo dvata slu~ai se raboti za ona {to pretstavuva komarot vo<br />

negovata vistinska pojmovna smisla, so taa razlika {to ~ovekovite dejstvija<br />

od prviot vid, op{testvoto prekr{o~no i krivi~no gi sankcionira,<br />

a dejstvijata od vtoriot vid, naj~esto smeta deka ne treba nitu<br />

moralno da gi osudi.<br />

Od niv treba da se razlikuvaat onie odnesuvawa {to vo sebe gi<br />

sodr`at site elementi na igrata i oblo`uvaweto dokolku od niv e<br />

isklu~en ekonomskiot moment, odnosno zarabotuva~kata na nivnite<br />

u~esnici. Ovie dejnosti se vklu~eni vo poimot - zabava (razonoda).<br />

I. TEORETSKI OSNOVI NA ISTRA@UVAWETO<br />

Osnovnoto pra{awe {to ovde si go postavuvame glasi: smee li<br />

~ovekot ostvaruvaweto na svojata egzistencija i individualna sre}a da<br />

gi bara nadvor od svojata generi~ka su{tina (trudot) i postapuva li<br />

toj iracionalno naso~uvaj}i gi svoite sili kon hazardnite <strong>igri</strong>.<br />

Odgovorite na ova pra{awe mo`e da bidat razli~ni. Koj od niv<br />

me|utoa, }e bide najblisku do realnosta zavisi od toa na koj na~in }e<br />

bide sfaten fenomenot na igrata voop{to. Od tie pri~ini se nalo-<br />

`uva potrebata najprvin nakratko da se zadr`ime na ova pra{awe.<br />

Za <strong>igri</strong>te voop{to kako svoevidna op{testvena pojava, barem<br />

kaj nas, malku e pi{uvano. Postoi me|utoa, soglasnost deka nejzinata<br />

su{tina najdobro mo`e da se izrazi kako "dobrovolna aktinost koja se<br />

ostvaruva vo ramkite na nekoi utvrdeni vremenski i prostorni granici,<br />

spored dobrovolno prifateni no, i bezisklu~itelno zadol`itelni<br />

pravila ~ija cel e vo nejze samata, a ja sledi ~uvstvo na napnatost i radost<br />

kako i svest deka taa e ne{to drugo od obi~niot `ivot". 2<br />

Vo osnovata na ovaa naj~esto citirana definicija se izdvoeni<br />

su{testvenite elementi na igrata. Spored niv igrata e takva ~ove~ka<br />

aktivnost {to e:<br />

- slobodna - na koja u~esnikot ne mo`e da se prisili, a so toa<br />

igrata da ne ja zagubi svojata privle~nost,<br />

- izdvoena - ograni~ena so precizni vremenski i prostorni,<br />

odnapred utvrdeni granici,<br />

- neizvesna - nejziniot tek i ishod ne mo`at odnapred da se predvidat,<br />

bidejki na inicijativata na u~esnikot vo igrata zadol`itelno<br />

mu se dava izvesna sloboda na izmisluvawe,<br />

- neproduktivna - so igrata ne se sozdavaat novi materijalni<br />

vrednosti tuku sopstvenosta samo se premestuva me|u nejzinite u~esnici,<br />

- propi{ana - podlo`na na odnapred utvrdeni pravila, i<br />

2<br />

Huizinga, J. Matica hrvatske, Zagreb, 1970, str. 40.<br />

17


- fiktivna - sledena so specifi~na svest za nekoj vid na vtorostepena<br />

realnost ili za celosna nerealnost vo odnos na `ivotot<br />

{to e vo tek.<br />

So ova sumarno izlagawe za poimot i elementite na igrata voop{to,<br />

se dopreni najgolemiot broj od nejzinite obele`ja. Od niv so<br />

pravo se izostaveni arbitrite i publikata, za{to pretstavuvaat takvi<br />

okolnosti {to kaj igrata mo`at, no ne mora sekoga{ da bidat prisutni.<br />

Na ova mesto }e gi ostavime na strana podlabokite analizi {to i<br />

te kako mo`at da bidat od interes za nekoi poopstojni eti~ki, sociokulturni<br />

i kriminolo{ki istra`uvawa. Me|utoa so ogled na na{iot<br />

interes za hazardnite <strong>igri</strong> kako posebni formi na igrata ovde e nu`no<br />

pove}e da se zadr`ime na dva momenti:<br />

1. Najprvin mora da se podvle~e deka se raboti za takva aktivnost<br />

na u~esnicite vo igrata {to e nezavisna od ~ovekoviot trud.<br />

Ottuka spored nas, samo vo taa smisla celta na igrata e vo nea samata,<br />

vo ne{to {to e povrzano so ostvaruvaweto na ~ovekovata rabotna sila<br />

i nejzinite rezultati, i<br />

2. Deka igrata vo svojata su{tina sekoga{ e svoeviden natprevar<br />

vo koj se bara samopotvrduvawe na li~nosta za smetka na drug, naj~esto<br />

porazeniot vo igrata. Vo toa samopotvrduvawe spored nas le`i<br />

osnovnata smisla, psiholo{kiot supstrat na igrata kako streme` na<br />

poedinecot da se istakne me|u ostanatite i da mu se dade posebno priznanie<br />

i prepi{e osobena va`nost. Ovoj vtor element e karakteristika<br />

{to smetavme deka mora da se dodade so ogled deka neosnovano se<br />

ispu{ta vo definicijata na Huizinga.<br />

Koga se znae ova se postavuva slednoto pra{awe - {to treba da<br />

pretstavuva cel na igrata odnosno, dali vakvata su{tina na igrata í<br />

odgovara na prirodata na ~ovekot. Dali igrata vo svojata su{tina treba<br />

da bide rabotno neutralna i preku neja da se ostvaruva samopotvrduvaweto<br />

na li~nosta, ili, pak, taa treba da bide ne{to drugo {to pove-<br />

}e í odgovara na humanata priroda na ~ovekot i op{testvoto vo koe<br />

{to toj `ivee.<br />

Ad. 1. Koncepcijata na igrata nezavisna od trudot na nejzinite<br />

u~esnici vo dosega{nata ~ovekova istorija bila nepoznata samo vo besklasnoto<br />

op{testvo. 3 Za site klasni op{testva e karakteristi~no<br />

3<br />

"Integriran vo mre`ata na rodovsko-plemenskite i sosedski odnosi<br />

ispolnet so obredno-magi~na igra, trudot vo prvobitnoto op{testvo ne se javuva<br />

kako neoddeliva i izdiferencirana vrednost. Ako kon toa se dodade deka<br />

vo uslovi na `ivot na primitivnite rodovski organizacii najgolemiot del od<br />

vremeto na nivnite ~lenovi bilo koristeno za obezbeduvawe na gola egzistencija<br />

toga{ prisustvoto i vlijanieto na igrata moraat da se posmatraat vo<br />

neposredna vrska i zna~ewe so samiot trud, so samata egzistencionalna zavisnost<br />

na ~ovekot od prirodata. Nezavisno od vremeto na nejzinoto javuvawe,<br />

nesporno e deka igrata vo primitivnite op{testva nastanuvala vo okolnosti<br />

18


podvojuvaweto na trudot i igrata, odnosno na ~ovekot kako homo faber<br />

(~ovek koj raboti) i homo ludens (~ovek koj se igra). Vakvata podvoenost<br />

ja ovozmo`i slobodnoto vreme koe vo sovremeni uslovi sî pove}e<br />

se zgolemuva na smetka na rabotnoto. Toa e proces {to ~ovekot svesno<br />

i volevo go izbral i postojano go sledi za da si ovozmo`i prostor za<br />

site onie dejnosti {to pokraj trudot mo`at da gi zadovolat negovite<br />

potrebi i interesi i da mu pri~inuvaat posebno zadovolstvo. Vo toj<br />

prostor zna~ajno mesto zazema igrata i vo taa smisla }e ja zadr`i svojata<br />

izdvoenost se dotoga{ dodeka trudot ja zadr`uva svojata serioznost<br />

kako proces od bitno zna~ewe za ~ovekovata egzistencija i napredok.<br />

A vo onoj moment koga trudot nema da bide toa (ako e toa voop{to<br />

mo`no) i samiot }e se pretvori vo igra.<br />

Ad. 2. Sekoja igra, a me|u niv i hazardnite <strong>igri</strong>, e zasnovana na<br />

sprotivstavuvaweto na ~ovekot na ~ovek. Igrite se taka ustroeni {to<br />

vo niv mo`e da postigne uspeh samo eden, ili samo nekolku od nejzinite<br />

u~esnici. So samoto toa uspehot na poedinecot vo igrata ve}e odnapred<br />

zna~i potisnuvawe na drugite u~esnici kako pomalku vredni vo<br />

natprevaruva~kiot sistem. Takviot uspeh vo igrata, vsu{nost, i mo`e<br />

da se postigne so posebna fizi~ka ili psihi~ka izdr`livost, ume-<br />

{nost, znaewe, upornost i drugi osobini na poedinecot, a kaj hazardnite<br />

<strong>igri</strong> uspehot vo najgolem obem zavisi od slu~ajot no, ne e dokraj<br />

isklu~en i udelot na nekoi od gorenavedenite osobini na li~nosta.<br />

Od ova proizleguva deka <strong>igri</strong>te pru`aat osnova za sprotivstavuvawe<br />

i postignuvawe opredelena op{testvena neednakvost me|u lugeto.<br />

Vo toa sprotivstavuvawe, vo doka`uvaweto na svojata individualnost<br />

i superiornost preku igrata ~ovekot nao|a opredeleno zadovolstvo<br />

koe {to mu dava smisla na konkretnata igra. Ottuka samopotvrduvaweto<br />

se pojavuva kako glavna cel, koja {to iako ne e sekoga{<br />

dovolno vidliva, mu dava prividna serioznost na sekoja igra. Bez ovoj<br />

element sekoja igra bi go izgubila svoeto zna~ewe i so ogled na toa bi<br />

se ukinala. Satisfakcijata vo igrata ja nosi doka`uvaweto vo nea,<br />

odnosno nade`ta deka toa doka`uvawe }e se ostvari. Eventualniot<br />

"poraz" vo igrata silno gi pottiknuva strastite kon nov obid za doka-<br />

`uvawe. Tvrdewata pak, deka e va`no u~estvoto vo igrata, a ne i uspehot<br />

vo nea, e ~ist larpurlartizam {to ne mu e svojstven na ~ovekovata<br />

priroda. Od tie pri~ini sekoe insistirawe vrz igrata {to vo sebe go<br />

nema streme`ot za samopotvrduvawe e ~ista utopija, za{to sekoga{<br />

na borba za samoodr`uvawe i bila protkaena so trudot. Daleku od dejnost da<br />

bide sama za sebe, takvata igra ja kinela ili vo najmala mera ja sveduvala sprotivnosta<br />

me|u trudot i igrata... Igrata vo primitivnoto op{testvo ne mo-<br />

`e{e da se oddeli ne samo od trudot tuku i od obredite i ceremoniite, kako<br />

ni od kultot". Bo`ovi}, R. Metamorfoza igre, Kultura i dru{tvo, Beograd, 1972, str.<br />

140 i 142.<br />

19


mora da se znae za{to se igra, a iluzorno e da se igra zaradi afirmacija<br />

na drug. 4<br />

[to se odnesuva do zabavata (razonodata), razvivaweto na duhovnite<br />

i fizi~kite sposobnosti, vospostvavuvaweto socijalni kontakti,<br />

ostvaruvaweto ekonomska korist i sli~no, tuka stanuva zbor za<br />

efekti {to bilo poedine~no ili vo opredelena kombinacija, mo`at da<br />

gi sledat site <strong>igri</strong>. Dokolku nekoi od ovie efekti, {to uslovno mo`at<br />

da se nare~at sporedni celi na igrata, dobijat dominantno mesto i na<br />

toj na~in vo nea go isklu~at ili potisnat samopotvrduvaweto na li-<br />

~nosta, toga{ doa|a do iskrivuvawe na osnovnata smisla na igrata. Toga{<br />

se gubi ona {to pretstavuva osnovata na igrata i su{tinata na ~ovekovata<br />

priroda - postignuvaweto na li~na afirmacija vodena od `elbata<br />

za doka`uvawe, pobeda, triumf, presti`. Vo igrata ~ovekot go<br />

bara ona {to ne mo`el ili ne uspeal da go najde na drugo mesto. Igrata<br />

za nego e pole za iska`uvawe na svojata individualnost, posebnite<br />

kvaliteti {to treba da go kompenziraat ona {to ne e postignato vrz<br />

planot na prioritetnoto podra~je na li~nata i op{testvenata afirmacija<br />

{to go nudi trudot.<br />

Od vakviot pristap kon igrata mo`e da se dolovi i odgovorot<br />

na osnovniot problem. Problemot ne e vo toa {to igrata e odvoena od<br />

trudot i {to vo nejzinata su{tina dominira samopotvrduvaweto na<br />

li~nosta. Bitieto na problemot e vo toa dali ~ovekot vo ostvaruva-<br />

4<br />

"Vo komunisti~koto op{testvo igrata na sre}a nema da se oddr`i<br />

bidej}i ~ovekot od op{testvoto }e go dobiva ona {to denes go dobiva so slu-<br />

~aj no, {to }e bide so sportot (podobro re~eno so sportskite i ostanatite natprevari)?<br />

Jasno e deka najgolemiot broj sportski disciplini isto taka }e<br />

is~eznat. ^ovekovoto deluvawe }e bide tolku bogato, a op{testvenoto priznanie<br />

tolku normalno, {to na poedinecot nema da mu treba nikakva samopotvrda<br />

vo oblik na iska`uvawe na nadmo} nad drugite (podvlekol E.V). Nemu<br />

naprotiv }e mu bide drago {to drugite (podvlekol E.V.) predni~at vo ne{to<br />

poradi toa {to ~ovekot oti{ol napred, a i zatoa {to i nemu mu se pru`a mo-<br />

`nost da u~estvuvavo toj napredok: taka i sam dokolku dojde do nekoi rezultati,<br />

toa vedna{ so radost }e go podeli so drug ~ovek. Nakuso, lu|eto permanento<br />

zaemno }e se zbogatuvaat namesto da se sprotivstavuvaat. Zatoa }e dojde<br />

do (zasega apsurdna) situacija, {to lu|eto }e ~uvstvuvaat sram dokolku dojdat<br />

do pomisla deka se posuperiorni od drugi ili toa so nekoj akt go poka`at.<br />

Vaka gledano sportot (kako i bilo koja druga ~ovekova dejnost) nikoga{ nema<br />

da mo`e da se pretvori vo natprevar, za{to ~ovekovoto deluvawe vo prv red<br />

}e bide motivirano od interesot za afirmacija na drug ~ovek (~ove~ki<br />

intere) {to, so drugi zborovi zna~i deka natprevaruvaweto (istaknuvaweto<br />

na sopstvenata nadmo}) }e bide nedostojno za ~ovekot". Vlajki, E. Igre dru{tvenog<br />

komuniciranja, NIPRO Mladost, Sarajevo, 1962, str. 19. Na{e mislewe e deka<br />

denes nikoj razumen ne bi se ni obidel da se slo`il so vakvite stavovi na<br />

Vlajki.<br />

20


weto na svojata egzistencija i sre}a smee da gi bara isklu~ivo vo igrata,<br />

vo iracionalnoto iscrpuvawe na svoite sili nadvor od rabotata.<br />

Ovoj problem se javuva kaj site ~ovekovi <strong>igri</strong>, a osobeno kaj hazardnite<br />

<strong>igri</strong>.<br />

Op{testvoto zasega iskristaliziralo sopstven stav kon ovoj<br />

problem. Taka na primer kaj <strong>igri</strong>te {to zna~at profesija (profesionalen<br />

sport, gluma, tanc i sl.) toa sozdalo materijalna osnova i drugi<br />

pretpostavki za nejzino ostvaruvawe kako rabotna aktivnost sui generis.<br />

U~esnikot vo ovie <strong>igri</strong> se nao|a vo specijalen raboten odnos i na<br />

toj na~in zarabotuva za sebe i za svoeto semejstvo. 5 Negovata igra<br />

op{testvoto ja prifa}a kako rabota i ja valorizira na toj na~in {to<br />

preku razni oblici se pojavuva kako nejzin organizator i posrednik.<br />

Od tie pri~ini ovie <strong>igri</strong> pretstavuvaat dejnost na koja ne mo`e ni{to<br />

da í se prefrli se dotoga{ dodeka se ostvaruvaat so posredstvo na<br />

op{testvenite institucii i ne se kr{at nivnite pravila.<br />

Vakviot odnos kon <strong>igri</strong>te donekade e prisuten i kaj site ostanati<br />

<strong>igri</strong>, me|u koi i kaj hazardnite <strong>igri</strong>. I kaj niv pojavata na op{testvenite<br />

institucii i ne kr{eweto na pravilata na igrata se elementite<br />

od koi zavisi nivnata prifatenost ili neprifatenost, so taa<br />

razlika {to na u~esnicite na igrata im se priznava svojstvoto samo na<br />

obi~ni u~esnici vo igrata koi vo nea mo`at da ja baraat svojata egzistencija<br />

i sre}a.<br />

Situacijata me|utoa, od koren se menuva koga vo ostvaruvaweto<br />

na <strong>igri</strong>te e isklu~eno posredni{tvoto na op{testvenite institucii<br />

(dr`avata). Za prifatenosta na ovie <strong>igri</strong> op{testvoto izgradilo drug<br />

odnos spored koj i ovde e bitno da ne se kr{at pravilata na igrata. No,<br />

pred sî, u~esnicite vo igrata da gi sledat svoite streme`i samo kon<br />

ostvaruvaweto na svojata razonoda, kon opredeleno psihi~ko zadovolstvo,<br />

a ne i kon ostvaruvaweto na svojata egzistencija i sre}a.<br />

5<br />

"Za profesionalnite bokseri, velosipedisti, glumci, natprevarot<br />

ili prepravaweto prestanale da bidat razonoda nameneta za odmor ili promena<br />

po monotonijata na te{kata i zamorna rabota. Toa e vsu{nost nivnata<br />

rabota, neophoden za odr`uvawe na `ivotot, postojana i naporna aktivnost,<br />

polna so pre~ki i problemi, od koi tie se odmaraat tokmu posvetuvaj}i im se<br />

na drugi <strong>igri</strong> koi ne gi obvrzuvaat ni na {to. Za glumecot i dramskata pretstava<br />

e privid. Toj se {minka, oblekuva kostim, igra, recitira. Me|utoa<br />

koga }e padne zavesata, koga }e se izgasnata svetlata na binata, toj i se vra}a<br />

na stvarnosta. Podvoenosta na dvata sveta ostanuva celosna. Isto e i so profesionalniot<br />

velosipedist, bokser, teniser ili fudbaler: sredbata, me~ot,<br />

trkata ostanuvaat formalnni, propi{ani natprevari. [tom tie }e zavr{at,<br />

publikata brza kon izlezot. [ampionot povtorno se predava na svoite sekojdnevni<br />

gri`i, toj mora da gi brani svoite interesi, da smisluva i ostvaruva<br />

politika koja }e mu obezbedi {to pobezgri`na idnina". Kajoa R. Igre i ljudi,<br />

Nolit, Beograd, 1965, str. 77-78.<br />

21


Na ovoj na~in se izdvojuvaat dve situacii {to mo`at da va`at<br />

za site <strong>igri</strong> voop{to:<br />

Prvo, <strong>igri</strong> so posredstvo na dr`avata vo koi ne se postavuva<br />

problemot na ~ovekot, na negovoto isklu~ivo ili dominantno barawe<br />

na svojata egzistencija i sre}a, i<br />

Vtoro, <strong>igri</strong> vo koi otsustvoto na dr`avnoto posredni{tvo se<br />

pojavuva kako zna~ajna okolnost {to doveduva do negativno vrednuvawe<br />

kako na toa povedenie, taka i na ~ovekot kako otu|ena i dezorganizirana<br />

li~nost.<br />

II. POIM NA HAZARDNITE IGRI I NIVNO PRAVNO<br />

REGULIRAWE<br />

1. NEDOZVOLENI (PROTIVPRAVNI) HAZARDNI IGRI I<br />

PROTIVPRAVNO OBLO@UVAWE<br />

Komarot e vsu{nost igra na sre}a 6 ili oblo`uvawe. 7 Ako se<br />

trgne od toa deka komarot e igra na sre}a toga{ mo`e slobodno da se<br />

ka`e deka toj pretstavuva neproduktivna igra vo koja spored odnapred<br />

utvrdeni pravila, eden nasproti drug, so opredelen vlog u~estvuvaat<br />

dve ili pove}e lica so cel da se steknat so materijalna korist, pri<br />

{to poedine~niot uspeh vo igrata e neizvesen za{to vo golema mera<br />

zavisi od slu~ajot. Od ovoj poim proizleguva deka:<br />

- komarot pretstavuva neproduktivna igra {to zna~i deka vo<br />

nejziniot tek ne se sozdavaat novi materijalni vrednosti,<br />

- komarot se odviva spored odnapred utvrdeni pravila {to ne<br />

smeat da se povreduvaat vo tekot na igrata,<br />

- vo komarot u~estvuvaat najmalku dve lica od sprotivni pozicii.<br />

Ovoj element e ispolnet i toga{ koga na poedinecot mu e sprotivstaven<br />

komarxiski aparat,<br />

6<br />

Spored Kambovski pod komar (igra na sre}a, hazardna igra) se podrazbira<br />

akt, dejnost od ~ij{to nepredvidliv tek onie {to u~estvuvaat vo igrata<br />

pravat zavisen nekakov zgoditok ili gubitok, igra kaj koja rezultatot sosema<br />

ili vo osnova zavisi od slu~ajot i ima za zgoditok nekoja ne zanemarliva imotna<br />

korist. Toa e, so drugi zborovi, igra ~ij rezultat ne zavisi od sposobnosta,<br />

ve{tinata na nejinite u~esnici. Kambovski, V. Kazneno pravo, poseben<br />

del, Prosvetno delo, Skopje, 1997, str. 571<br />

7<br />

Poimot na komar go opfa}a i oblo`uvaweto, ako istoto se odnesuva<br />

na nekakov iden fakt {to zavisi od slu~ajot... Ne e komar oblo`uvaweto {to<br />

se odnesuva na fakt od minatoto ili sega{nosta {to mo`e da se utvrdi, a ne<br />

im e poznat na u~esnicite, kako i opkladata vo vrska so iden fakt vrz ~ie nastapuvawe<br />

mo`e da se vlijae so ve{tina ili znaewe (taka ako nekoj se oblo`i<br />

deka }e postavi rekord vo ne{to). Kambovski, V. op. cit. str. 571.<br />

22


- u~esnicite vo komarot nastapuvaat so opredeleni vlogovi.<br />

Vlogovite se glavno materijalni vrednosti, vo prv red pari, podvi`ni<br />

i nepodvi`ni predmeti, no mo`e da bidat i ~inewa {to se od korist za<br />

nekoj od u~esnicite vo igrata. Ne e bitna visinata na vlogot so koj se<br />

u~estvuva vo igrata 8 nitu pak negovata forma (na primer dali se upotrebuvaat<br />

`etoni ili drugi predmeti kako zamena za pari).<br />

- rezultatot od igrata treba za nekogo da pretstavuva dobivka<br />

(zgoditok, "}ar"), a za drug gubitok ("zijan") na nekoi vrednosti,<br />

- uspehot vo igrata treba da e nepredvidliv, odnosno vo celost<br />

ili vo osnova da zavisi od slu~ajot (hazardot, sre}ata), a ne od sposobnostite<br />

na nejzinite u~esnici. Treba me|utoa, da se ima predvid<br />

deka, spored ispravnoto tvrdewe na pove}e avtori, komarot ne e isklu-<br />

~ivo neizvesna igra na sre}a, za{to vo onie <strong>igri</strong> {to vo osnova se <strong>igri</strong><br />

na sre}a ~estopati e mo`no prisustvoto na elementi na znaewe, ve-<br />

{tina, posebni fizi~ka i psihi~ka podgotvenost i izdr`livost, sposobnost<br />

za memorirawe, kombinirawe i predviduvawe. Ottuka vo situacii<br />

koga vo komarot u~estvuvaat lica so golemi razliki vo sposobnostite<br />

i poznavaweto na igrata ovie okolnosti i osobini imaat re{ava~ko<br />

zna~ewe za nejziniot rezultat (ishod). Toga{ uspehot ili neuspehot<br />

ne se prete`no usloveni od slu~ajot tuku se odnapred predopredeleni.<br />

Od tie pri~ini nekoi avtori neosnovano smetaat deka vo vakvi<br />

situacii ne se raboti za komar 9 , odnosno deka se raboti za nekoj oblik<br />

na izmama {to treba da se utvrdi vo sekoj konkreten slu~aj. Spored<br />

na{e mislewe ovde se raboti za komar, se razbira dokolku vo igrata se<br />

prisutni site drugi nejzini elementi.<br />

Dosega gi razrabotivme site elementi na komarot no, ne i ona<br />

{to ovie ~ove~ki dejnosti gi diferencira od dozvolenite <strong>igri</strong> na sre-<br />

}a i dozvolenite oblo`uvawa, a toa se protivpravnosta (zabranetosta,<br />

nedopu{tenosta na dejstvieto). Taa protivpravnost e opredelena so:<br />

- ~l. 398 KZ koga se raboti za komarot kako krivi~no delo, i<br />

8<br />

Spored Milutinovi} "komarot pretstavuva eden od vidovite na socijalnata<br />

patologija... i se sostoi vo igra za pari ili drugi vrednosti vrz<br />

osnova na opredeleni pravila, vo forma na hazarderstvo, oblo`uvawe ili sl.,<br />

vo `elba ne{to da se dobie za ni{to ili mnogu za malku (podvlekol Z.S.), a<br />

{to zavisi od stek na slu~ajni okolnosti". Milutinovi}, M. Kriminologija, Savremena<br />

administracija, Beograd, 1976, str. 325. Sli~no na toa i Eliot, M. Zlo~in u savremenom<br />

dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962, str. 133.<br />

9<br />

Taka Kambovski. Spored nego ne pretstavuva komar igra ~ij rezultat<br />

zavisi od ume{nosta, znaeweto, izdr`livosta i sl. (kako {to e, na primer,<br />

{ahot, nekakov sportski natprevar). Bi trebalo da se zeme deka postoi komar<br />

i vo slu~aj, koga vo igrata u~estvuvaat partneri so isto znaewe, ve{tini,<br />

izdr`livost, taka {to rezultatot pak zavisi od slu~ajot. Kambovski, V. op.<br />

cit. str. 571. Na sli~en na~in i Lazarevi}, Lj. Krivi~no pravo, posebni deo,<br />

Savremena administracija, Beograd, 1983, str. 417.<br />

23


- ~l. 36 od Zakonot za - prekr{ocite protiv javniot red i mir<br />

koga se raboti za komarot kako prekr{ok.<br />

a) Komarot kako krivi~no delo<br />

Odredbite {to go opredeluvaat komarot kako krivi~no delo vo<br />

na{iot Krivi~en zakonik ("SV RM", 1996/37) so mali izmeni, vsu-<br />

{nost, se prezemeni od Krivi~niot zakon na SFRJ od 1951 godina. So<br />

pogled na zakanetata kazna komarot ("kockawe","hazardna igra") se pojavuva<br />

vo tri osnovni (neovlasteno organizirawe komar ili druga igra<br />

na sre}a {to e zabraneta, ovozmo`uvawe na igrawe komar i primamuvawe<br />

drugi na komar) i eden kvalificiran vid - komarxiska izmama<br />

(izmama pri komarot).<br />

Kriminalnopoliti~kite pri~ini poradi koi dejstvijata od ~l.<br />

398 KZ se tretiraat za krivi~no delo se sostojat vo nivnata op{testvena<br />

opasnost i {tetnite posledici. Vo ovaa smisla obi~no se istaknuva<br />

deka:<br />

- so komarot se podr`uva i stimulira neraboteweto (parazitizmot)<br />

i se zatapuva ~uvstvoto na odgovornost na ~ovekot kako ~len na<br />

op{testvoto,<br />

- so koncentracijata vrz komarot slabeat i li~nite i op{testvenite<br />

interesi na poedincite {to vodi kon op{testvena degradacija<br />

na nivniot moral.<br />

- so komarot se doa|a do imotna korist bez rabota so {to se ru-<br />

{i osnovnoto na~elo spored koe samo trudot i rezultatite od trudot<br />

pretstavuvaat osnova i merilo za op{testvenata polo`ba na ~ovekot,<br />

- komarot, od druga strana, mu odi na {teta na golem broj na<br />

negovite u~esnici. Za nego se tro{at ogromni sumi pari so {to vo<br />

pomala ili pogolema mera se naru{uva ekonomskata sostojba na semejstvoto,<br />

- komarot e povrzan i so drugite oblici na kriminalitetot. So<br />

nego se sozdavaat posebni uslovi za razli~ni izmami so koi se iskoristuva<br />

lekomislenosta i naivnosta na golem broj u~esnici. Zagubite<br />

na komar pak ~esto se pri~ina za nivno nadopolnuvawe po pat na kra-<br />

`bi, proneveri, grabe`i, falsifikati i sl.<br />

24


aa) Neovlasteno organizirawe komar ili druga igra na sre}a koja e zabraneta<br />

(~l. 398 st. 1 KZ)<br />

Igraweto komar pretstavuva kolektivno krivi~no delo 10 , koe<br />

postoi toga{ koga nekoe lice so povtoruvawe na igrata ima namera da<br />

ostvari nekakov izvor na prihodi. Elementot neovlasteno organizirawe<br />

e konstitutivno obele`je na ova krivi~no delo. Za negova prisutnost<br />

stanuva zbor toga{ koga poedinecot neovlasteno organizira komar<br />

ili druga igra na sre}a koja e zabraneta. Pritoa ne e bitna dol`inata<br />

na vremenskiot period vo koj se pravi toa: redovno (~esto), vo<br />

podolg period, ili pointenzivno vo pokusi vremenski intervali. Bitno<br />

e da se do{lo do neovlasteno organizirawe na igratata najmalku<br />

edna{ so namera taa da bide izvor na prihodi. Za postoewe na ova delo<br />

ne e nu`no poedinecot pove}e pati neovlasteno da organiziral komar<br />

ili druga igra na sre}a koja e zabraneta, tuku deka toa mo`e da bide<br />

samo edna{ ako od utvrdenite okolnosti se gleda deka storitelot imal<br />

namera (gotovnost) da go povtoruva toa dejstvie zaradi ostvaruvawe<br />

izvor na prihodi.<br />

Deloto pretpostavuva so nego da se ostvari izvor na prihodi.<br />

Ne e potrebno toj izvor da bide traen ili neovlastenoto organizirawe<br />

na komarot ili druga igra na sre}a koja e zabraneta nekomu da mu<br />

pretstavuva edinestven ili glaven izvor na prihodi. Ne e bitna ni visinata<br />

na mo`niot ili ostvareniot prihod, nitu prihodot da bide navistina<br />

ostvaren.<br />

Za postoewe na ova delo ne e od zna~ewe mestoto na dejstvieto<br />

na organiziraweto na komarot ili druga igra na sre}a koja e zabraneta<br />

(javno mesto, privatni ili op{testveni prostorii, otvoren prostor i<br />

sl.).<br />

Vo pogled na vinata potrebna e umisla, a zakanetata kazna e pari~na<br />

ili zatvor do edna godina. 11<br />

10<br />

"Fenomenot na dejstvieto kako kompleksen akt se javuva i kaj konstrukcijata<br />

koja pove}e povtoreni izvr{uvawa na edno isto krivi~no delo gi<br />

tretira kako edno edinstveno krivi~no delo, a koi {to teorijata (sosema<br />

neumesno!) ja narekuva "kolektivno krivi~no delo". Velime "neumesno" za-<br />

{to ovoj izraz pove}e sugerira krivi~no delo vo ~ie {to izvr{uvawe u~estvuvale<br />

pove}e lica, odo{to pove}e istorodni krivi~nio dela na eden storitel".<br />

Marjanovi}, \. Krivi~no pravo, Studentski zbor, Skopje, 1988, str. 128.<br />

11<br />

Toj {to neovlasteno organizira komar ili druga igra na sre}a {to<br />

e zabraneta, }e se kazni so pari~na kazna ili so kazna zatvor do edna godina<br />

(~l. 398 st 1 KZ).<br />

25


ab) Ovozmo`uvawe igrawe komar za nagrada (~l. 398 st. 2 KZ)<br />

Dejstvieto na izvr{uvaweto na ovoj vid komar kako krivi~no<br />

delo e ovozmo`uvawe igrawe komar so stavawe na raspolagawe prostorii<br />

za igrawe komar za nagrada, ili na drug na~in za nagrada ovozmo-<br />

`uvawe na igrawe komar.<br />

Stavaweto na raspolagawe prostorii za igrawe komar zna~i<br />

nivno otstapuvawe za ovaa namena za opredeleno pokuso ili podolgo<br />

vreme. Deloto mo`e da se izvr{i i na drug na~in kako na primer, so<br />

izvestuvawe na poedini u~esnici za mestoto i vremeto na igraweto komar,<br />

nabavuvaweto na karti, zarovi ili drugi sredstva za igrawe, obezbeduvawe<br />

na u~esnicite vo igrata od eventualni iznenaduvawa od strana<br />

na policijata (~uvawe stra`a i sl.), otvorawe privatni nelegalni<br />

kockarnici i sl. Pritoa ne e bitno dali se raboti za prostorii vo<br />

op{testven objekt (hotel, preprijatie) ili vo privatna sopstvenost<br />

(stan, gara`a, podrum i sl.).<br />

Ovozmo`uvaweto igrawe komar treba da se vr{i za nagrada.<br />

Nagradata po pravilo mu se dava na storitelot vo pari i toa fiksno<br />

ili procentualno ("piksla") na po~etokot, vo tekot ili na krajot od<br />

igrata. Nagradata me|utoa, mo`e da se sostoi i vo predmeti od vrednost<br />

na primer, zlaten prsten, ra~en ~asovnik i sl.) kako i vo ~inewa<br />

(nekoj od u~esnicite se obvrzal so sopstveno vozilo da mu prenese ne-<br />

{to na storitelot, da mu ja izora nivata i sl.).<br />

Spored svoeto subjektivno bitie, ovoj vid na deloto e identi-<br />

~en so pomagaweto.<br />

Deloto e dovr{eno koga igrata {to ve}e zapo~nala, nagradata e<br />

dogovorena ili primena. Pritoa ne mora da se raboti za igrawe komar<br />

vo vid na zanaet tuku za igra komar od bilo koj vid ako ovozmo`uvaweto<br />

na igrata se vr{i za nagrada, osven koga so posebni propisi (Zakonot<br />

za <strong>igri</strong>te na sre}a i za zabavnite <strong>igri</strong> "SV RM", 1997/10 12 ) e isklu-<br />

~ena protivpravnosta na deloto za organizirawe na opredeleni dozvoleni<br />

<strong>igri</strong> na sre}a.<br />

Vo pogled na vinata potrebna e umisla, a kaznata za ova delo e<br />

pari~na kazna ili kazna zatvor do edna godina.<br />

av) Primamuvawe drugi na komar (~l. 398 st. 2 KZ)<br />

Primamuvaweto drugi na komar e uspe{no naveduvawe drugo<br />

lice na igrawe komar. Ovde, vsu{nost, dejstvieto na pottiknuvawe se<br />

sostoi vo sozdavawe raspolo`enie, odnosno volja i posebna strast za<br />

igrawe komar me|utoa, ne za storitelot na ova delo tuku za treto lice.<br />

Toa mo`e da se stori so ubeduawe, predo~uvawe na mo`nata dobivka od<br />

komarot, so la`no prika`uvawe na igra~kite sposobnosti na drug, so<br />

12<br />

Vo natamo{niot tekst ZISZI.<br />

26


pottiknuvawe i jaknewe na imanentni `elbi i nade`i, sozdavawe<br />

natprevaruva~ki duh i sl. Pritoa primamuvaweto mo`e da se sostoi vo<br />

sozdavawe volja kaj edno ili pove}e lica za igrawe komar so treto<br />

lice {to igra komar vo vid na zanaet, a koe so storitelot za toa se<br />

dogovoril. Dokolku pak nekoe lice se primamuva za igrawe komar voop{to,<br />

ne se raboti za ova krivi~no delo. Ottuka primamuvaweto pretstavuva<br />

pomagawe na treti lica za ostvaruvawe na nekakva korist vo<br />

vrska so igraweto komar: pronao|awe "klienti" za lice koe iznajmuva<br />

prostorii za igrawe komar ili "`rtvi" za lice koe igra komar vo vid<br />

na zanaet.<br />

Vo vrska so dovr{enosta na ova delo postojat dve sfa}awa. Deloto<br />

e dovr{eno so samoto naveduvawe na igrawe komar bez ogled na<br />

toa dali toa pristapilo kon komarot. 13 Objasnuvaweto na ova se bara<br />

vo gramati~koto tolkuvawe na zakonskata odredba "toj {to primamuva<br />

drugi na komar", za{to dokolku zakonodavecot smetal poinaku }e go<br />

upotrebel izrazot "toj {to }e primami drugi na komar".<br />

Spored drugo sfa}awe deloto e dovr{eno toga{ koga namamenite<br />

lica vlegle vo igra. 14 Ovoj stav e mnogu poblizu do stvarnosta<br />

odnosno do rezonot na inkriminacijata, za{to nejzinata su{tina e vo<br />

spre~uvawe na pomagaweto na u~esnicite vo komarot vo vid na zanaet i<br />

onie koi od nego izvlekuvaat korist na drug na~in .<br />

Izvr{itel na ovoj vid na komar e lice koe gi pottiknuva i gi<br />

vovlekuva drugite na igrawe komar ili so treto lice {to igra komar.<br />

[to se odnesuva pak do vovle~enite igra~i site ili samo nekoi od niv<br />

mo`at da odgovaraat za prviot vid na komar ili voop{to da ne odgovaraat.<br />

Vo pogled na vinata potrebna e umisla, a zakanetata kazna i<br />

ovde e pari~na kazna ili zatvor do edna godina.<br />

ag) Komarxiska izmama (~l. 221 st. 3 KZ)<br />

Ovde se raboti za delo {to postoi koga nekoj od u~esnicite vo<br />

igrata se poslu`i so la`ni karti ili druga izmama. Toga{ komarot<br />

prestanuva da bide igra na sre}a za{to nejziniot ishod pove}e ne zavisi<br />

od slu~ajot (aleatornosta) tuku od efikasnosta na izmamni~kite<br />

povedenija na storitelot.<br />

So ova delo e inkriminirana izmamata kaj sekoj vid na komar<br />

nezavisno od toa dali igraweto komar pretstavuva krivi~no delo ili<br />

ne. Ottamu celta na inkriminacijata ne e vo intencijata da se suzbie<br />

igraweto komar, tuku, pred sî, za{tita na edni od izmamni~kite povedenija<br />

na drugi u~esnici vo igrata.<br />

13<br />

Taka: Radovanovi}-\or|zevi} op. cit. str. 303, Atanackovi}. D. op. cit.<br />

str. 552.<br />

14<br />

Taka: Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 553 i Lazarevi} Lj. op. cit. str. 539.<br />

27


Me|u izmamni~kite povedenija zakonot izri~no gi naveduva poslu`uvaweto<br />

so la`ni karti, a toa se odbele`ani karti pred ili vo<br />

tekot igrata so prepoznatlivi belezi samo za storitelot ili negoviot<br />

ortak, ili pak karti {to ne se vo igrata no sepak ve{to se ufrluvaat<br />

vo nea. Izmamata na komar mo`e da se vr{i i na drug na~in kako na<br />

primer so koristewe na ogledalo, drugo sredstvo ili sufler so ~ija<br />

pomo{ se ima uvid vo kartite na protivnikot, mestewe ("pakuvawe")<br />

na kartite pri delewe, postoewe dogovor me|u dvajca ili pove}e u~esnici<br />

za me|usebno izvestuvawe so pomo{ na posebni znaci i prifa-<br />

}awe na opredeleno povedenie vo tekot na igrata, upotreba na specijalno<br />

napraveni zarovi podobni da go dadat sakaniot broj vo tekot na<br />

igrata, upotreba na specijalno napraveni zarovi podobni da go dadat<br />

sakaniot broj so pomo{ na posebno frlawe ili upotreba na magnet,<br />

prepravawe broevi na kartoni za tombola, {teluvawe na rulet ili<br />

drugi aparati za komar itn.<br />

Gestikulacii i la`ni tvrdewa ("blefirawe") za ja~inata na<br />

kartite {to se poseduvaat ne pretstavuvaat dejstvie na izvr{uvaweto<br />

na ova krivi~no delo za{to naj~esto se dozvoleni so pravilata na<br />

igrata.<br />

Deloto e dovr{eno so prezemawe na bilo koe dejstvie {to mo-<br />

`e da se smeta za izmama na drugite u~esnici vo igrata. Pritoa ne e<br />

potrebno izmamata da vlijaela i na rezultatot (ishodot) na igrata,<br />

odnosno dobivkata na storitelot ili na negoviot ortak.<br />

Deloto pretstavuva poseben oblik na izmama pa so ogled na toa<br />

ne e mo`en stek so krivi~noto delo od ~l. 161 KZ.<br />

Vo pogled na vinata potrebna e umisla. So ogled pak na toa deka<br />

se raboti za pote`ok vid na komar zakanetata kazna e zatvor od edna do<br />

pet godini i pari~na kazna.<br />

Na krajot od razgeduvawata za komarot kako krivi~no delo nu-<br />

`no e da se ka`e deka predmetite na komarot (karti, zarovi, aparati<br />

za komar i sl) zadol`itelno se odzemaat. Pritoa kako pari zateknati<br />

pri komarot treba da se smetaat samo onie pari {to vo momentot na<br />

otkrivaweto na igrata bile od nea upotrebeni. Istoto va`i i za predmetite<br />

{to bile upotrebeni kako vlog vo igrata.<br />

Parite i predmetite od vrednost {to u~esnicite gi imale kaj<br />

sebe, a ne bile zateknati na lice mesto pri otkrivaweto na deloto od<br />

strana na organite za vnatre{ni raboti (na primer, pari {to se nao|ale<br />

vo xep, ~asovnik ili prsten {to se nao|alna raka) ne mo`at da se<br />

odzemat. Nivnoto odzemawe me|utoa, e mo`no podocna so primena na<br />

~l. 68 KZ.<br />

Na ova mesto e interesno da se spomne i toa deka na{eto porane{no<br />

zakonodavstvo poznava{e u{te eden kvalificiran oblik na<br />

komarot - igrawe komar ili ovozmo`uvawe igrawe komar so lice koe<br />

do pari do{lo so krivi~no delo (~l. 221 st. 4 od porane{niot KZ).<br />

Deloto postoe{e koga nekoe lice igra komar ili ovozmo`uva igrawe<br />

28


komar so drugo lice za koe se znae ili mo`elo da se znae deka do pari<br />

za komar do{lo so izvr{uvawe na krivi~no delo.<br />

Dejstvieto na izvr{uvaweto e igrawe komar ili ovozmo`uvawe<br />

igrawe komar. Pritoa kaj prvoto dejstvie (igraweto komar) ne mora{e<br />

da se raboti za komar vo vid na zanaet tuku za bilo kakvo igrawe komar,<br />

a kaj vtoroto dejstvie (ovozmo`uvaweto igrawe komar) ne se<br />

bara{e da bide izvr{eno za nagrada. Me|utoa, neophodno be{e storitelot<br />

da igra komar so lice koe do parite za komar do{lo so izvr{uvawe<br />

na krivi~no delo ili na toa lice da mu se ovozmo`uva igrawe<br />

komar. Ne be{e od zna~ewe so koe krivi~no delo bile pribaveni tie<br />

pari, nitu postoeweto sudska odluka so koja e utvrdeno izvr{uvaweto<br />

na deloto: be{e dostatno postoeweto objektivni okolnosti od koi<br />

mo`e{e osnovano da se zaklu~i deka parite bile pribaveni so krivi-<br />

~no delo.<br />

Izvr{itel na ovoj vid na deloto mo`e{e da bide kako u~esnik<br />

vo igrata taka i lice koe ovozmo`uva igrawe komar pod uslov da znaelo<br />

(umisla) ili mo`elo da znae (nebre`nost) deka parite za komar se<br />

pribaveni so krivi~no delo.<br />

Zakanetata kazna be{e zatvor od edna do pet godini i pari~na<br />

kazna.<br />

2. Komarot kako prekr{ok<br />

Napred vidovme deka komarot pretstavuva krivi~no delo samo<br />

ako neovlasteno se organizira igra i ako se koristat nedozvoleni sredstva<br />

ili na~ini na igra. Site ostanati vidovi komar {to ne se opredeleni<br />

kako krivi~ni dela, a se zasnovaat na zarabotuva~ka bez rabota<br />

na nivnite u~esnici, pretstavuvaat prekr{oci.<br />

Komarot kako prekr{ok e normiran so ~l. 36 od Zakonot za prekr{ocite<br />

protiv javniot red i mir: "Koj igra komar ili na drug na~in<br />

ovozmo`uva hazardna igra, }e se kazni so pati~na kazna od 1.000 do<br />

50.000 denari, ili so kazna zatvor od 30 do 60 dena. Za Prekr{okot od<br />

st. 1 na ovoj ~len }e se kazni i preprijatieto i druga ustanova ili drugo<br />

pravno lice i samostoen ugostitel so pari~na kazna od 10.000 do<br />

300.000 denari, a odgovornoto lice vo preprijatieto ili ustanovata<br />

ili drugo pravno lice so pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari". 15<br />

Od navedenata kratka zakonska odredba eksplicitno proizleguva<br />

deka pod komarot kako prekr{ok se podrazbira sekoja komarxiska<br />

igra vo pari ili vo drugi predmeti i uslugi. Smetajki pak, na op{-<br />

testvenata {tetnost na igraweto komar zakonodavecot predviduva<br />

prekr{o~na sankcija bez ogled na mestoto na izvr{uvawe na deloto.<br />

15<br />

Kaznite vo ovoj ~len se usoglaseni so ~l. 13 st. 1 i 2 od Zakonot za<br />

prekr{ocite ("SV RM", 1997/15, vo sila od 11 april 1997).<br />

29


Poseben vid prekr{oko postoi koga na bilo koj na~in se ovozmo`uva<br />

hazardna igra. Dejstvieto na izvr{uvaweto na ovoj prekr{ok<br />

e sekoe ~inewe ili ne~inewe so koe se ovozmo`uva izvr{uvaweto na<br />

prekr{okot komar, a pod prostorija bilo koj prostor vo sopstvenost<br />

ili vo vladeewe na izvr{itelot {to e podesen za igrawe komar.<br />

Kaj dvata vidovi prekr{oci za{titniot objekt e javniot red, a<br />

posledicite se negovoto naru{uvawe po pat na spomenatite dejstvija.<br />

Vakvata opredelba na zakonodavecot vo odnos na komarot kako<br />

prekr{ok vo golem del e opravdana kako od pozicija na pravnata dr`ava<br />

taka i od stojali{te na kriminalnata politika. Takviot pristap<br />

proizleguva od potrebata na poseben na~in da se izdvojat najlesnite<br />

delikti, ona {to ne e kriminalno vo vistinska smisla na zborot, i na<br />

opredelen na~in posebno da se tretiraat, nadvor od sistemot koj va`i<br />

za krivi~nite dela odnosno nadvor od ona {to se narekuva kriminalno<br />

povedenie. So pomestuvaweto na nekoi formi na kaznivite dejstvija<br />

od najlesna priroda pod lupata na nekriminalnoto kaznuvawe se postignuva<br />

krivi~noto pravo da se ograni~i na onie op{testveni dejstvija<br />

{to navistina se {tetni, {to sekako pretstavuva va`no barawe<br />

na sovremenata kaznena politika. Na toj na~in se postignuva kako<br />

delinkventi da se tretiraat samo onie koi toa navistina go zaslu-<br />

`uvaat so ogled na storenoto delo. Ona {to so prifa}aweto na potrebata<br />

za izdvojuvawe na prekr{ocite od op{tiot sistem na krivi~nite<br />

dela i nivnoto posebno nekriminalno tretirawe me|utoa, ne smee da<br />

se zaboravi e deka i kaj niv e nu`no po~ituvaweto na garanciite i<br />

principite koi va`at za site merki na kaznenata prisilba na dr`avata.<br />

Nakratko, kaznenite delikti se razlikuvaat spored stepenot na<br />

nepravoto. Prekr{ocite se kaznivi dejstvija, del na materijata na<br />

dr`avnoto pravo na kaznuvawe, no kaznivo nepravo od pomal intenzitet.<br />

Poa|aj}i od kriminalnopoliti~kite pri~ini na na~elota na pravnata<br />

dr`ava site delikti se diferenciraat na linijata na kriminalno<br />

i nekriminalno tretirawe. Me|utoa so ogled na barawata i potrebite<br />

da ne se tretiraat na ist na~in kako krivi~ni dela, da se tretiraart<br />

" nekriminalno", prekr{ocite po toa se su{tinski razli~ni od<br />

krivi~nite dela. Taa ideja na razli~no tretirawe na krivi~nite dela<br />

i prekr{ocite ne samo {to mo`e tuku i mora da se prenese duri i na<br />

samiot sistem na krivi~nite dela taka {to vo ramkite na toj sistem,<br />

na linijata na razlikuvaweto na bagatelni krivi~ni dela od vistinski<br />

{tetnite dela treba da se isklu~i dvokratnoto kaznuvawe sekoga{<br />

koga navistina nema nikakvi razliki vo vrednuvaweto na edno<br />

isto povedenie. Izvr{uvaweto na nivnoto vistinsko diferencirawe,<br />

vsu{nost, zna~i pomestuvawe na edno povedenie samo vo sferata na<br />

prekr{o~noto ili samo vo krivi~noto kaznuvawe. Za toa e me|utoa potrebno<br />

izgraduvawe na prethoden jasen stav {to }e go opredeli mestoto<br />

na odredeni dobra, vrednosti i interesi na op{testvoto vo<br />

smisla na povredata na nivnata vistinska vrednost za poedinecot i za-<br />

30


ednicata. Na{ stav e samo koga toa }e se stori mo`e da se otvora patot<br />

za celosno usoglasuvawe na diferencijacijata me|u ona {to pretstavuva<br />

pomal i pogolem prekor i na sekoj poedinec mu ja pribli`uva<br />

jasnata pretstava za toa.<br />

2. DOZVOLENI HAZARDNI IGRI I DOZVOLENO OBLO@UVAWE<br />

Komarot e igra na sre}a ili oblo`uvawe {to za razlika od zabavata<br />

sekoga{ slu`i za ostvaruvawe na nekakva imotna korist i kako<br />

{to vidovme po pravilo e zabranet. Velime po pravilo, za{to od opredeleni<br />

pri~ini samata dr`ava dozvoluva igrawe komar. Se razbira za<br />

nekoi <strong>igri</strong> na sre}a i oblo`uvawa {to imaat karakrer na komar vo<br />

vistinska smisla na toj poim me|utoa so poseben akt - Zakon za <strong>igri</strong>te<br />

na sre}a i za zabavnite <strong>igri</strong> e isklu~ena nivnata protivpravnost. So<br />

ovoj zakon komarot e dozvolen i staven pod kontrola na dr`avata so<br />

ogled na toa {to preku nego se pribiraat ogromni sredstva za: 16<br />

- za Buxetot na Republikata.<br />

- za prireduva~ot na igrata,<br />

- za finansirawe na opredeleni godi{ni programi i zada~i na<br />

zdru`enija na gra|ani (programite na zdru`enija na hendikepirani<br />

lica),<br />

- za Crveniot krst na Republika Makedonija<br />

- za razvoj na sportot i fizi~kata kultura, kako i<br />

- za stopanska reklama,<br />

Pod <strong>igri</strong> na sre}a vo smisla na ovoj zakon se podrazbiraat <strong>igri</strong>te<br />

vo koi u~estvuvaat pogolem broj gra|ani i vo koi na u~esnicite<br />

pokraj zabava im se dava mo`nost za steknuvawe so dobivka vo pari ili<br />

predmeti, ili vo pravo na besplatni uslugi pri koi krajniot rezultat<br />

na igrata ne zavisi od znaeweto i ume{nosta na u~esnicite vo igrata<br />

tuku od slu~ajot. Vo ovaa ne{to poinakva definicija od onaa {to prethodno<br />

ja navedovme za komarot se zabele`uva ista sodr`ina. Razlikata<br />

e samo vo toa {to ovde zakonodavecot go upotrebil izrazot<br />

"<strong>igri</strong> na sre}a" so namera so nego da se istakne neprekorlivosta na<br />

edno vo su{tina isto ~ove~ko povedenie. Pritoa ovoj poim zakonot go<br />

vklopuva i oblo`uvaweto.<br />

Vo zakonot natamu taksativno se navedeni vidovite <strong>igri</strong> na sre-<br />

}a koi mo`at da bidat op{ti i posebni. Op{tite <strong>igri</strong> na sre}a se<br />

delat na tri vida: 1. <strong>igri</strong> so izvlekuvawe (loto, sportska prognoza,<br />

lotarija, instant (ekspres) lotarija i tombola), 2. oblo`uvawe na<br />

sportski natprevari i 3. nagradni <strong>igri</strong>. Posebni <strong>igri</strong> na sre}a se: 1.<br />

16<br />

Postojat avtori (Milutinovi}. M, op. cit. str. 326) koi neuspe{no se<br />

obiduvaat ovoj oblik na komarot da go opravdaat so pretpostavkata za negoviot<br />

zabaven karakter. Toa me|utoa ne e ispravno za{to zabavata e podednakvo<br />

prisutna i kaj zabranetite vidovi na komarot.<br />

31


<strong>igri</strong> {to se prireduvaat vo igra~nici - kazino (bauche, black jack 21,<br />

bacceara - chemin defer, trente et quarante poker i dr.), i 2. <strong>igri</strong> na avtomati<br />

za <strong>igri</strong> na sre}a.<br />

Pokraj toa sekoja igra na sre}a mora da ima sopstveni pravila<br />

na igrata. So tie pravila spored zakonot se utvrduvaat: imeto i vremetraweto<br />

na igrata, na~inot na prireduvawe i uslovite za u~estvo vo<br />

igrata, mestoto vo koe se prireduva igrata, odnosno podra~jeto na koe<br />

se vr{i uplatata za u~estvo vo igrata, visinata na vlogot, odnosno<br />

cenata na lozot, kombinacijata, tombolskata karti~ka ili `etonot,<br />

kako i krajniot rok za u~estvo vo igrata, vidot na dobivkata i na~inot<br />

na isplata, na~inot na izvlekuvaweto odnosno opredeluvaweto na dobivkite,<br />

na~inot, mestoto i rokot na objavuvaweto na rezultatiote od<br />

igrata, vremeto i mestoto na isplatata odnosno izdavaweto na dobivkata,<br />

krajniot rok za isplata odnosno izdavawe na dobivkite i zastarenosta<br />

na pravoto za naplata odnosno priem na dobivkite, javnost na<br />

izvlekuvaweto na dobivkite, garanciite i obvrskite na prireduva~ot<br />

sprema u~esnicite vo igrata. Pokraj ovie pravila od ~l. 31 za poedini<br />

<strong>igri</strong> na sre}a so ~l. 33 od Zakonot na <strong>igri</strong>te na sre}a i za zabavnite<br />

<strong>igri</strong> se predviduvaat i posebni uslovi (pravila), a vo ~l. 10 i 11 e<br />

daden konkreten opis za toa na koj na~in se odviva sekoja od op{tite<br />

<strong>igri</strong> na sre}a.<br />

Kon komarot kako dozvolena igra na sre}a, vo koja, kako {to vidovme,<br />

spored zakonot e vklu~eno i dozvolenoto oblo`uvawe, se javuvaat<br />

dve strani: prireduva~ot na igrata i u~esnicite vo igrata. Tie<br />

strani nastapuvaat od sprotivni pozicii vo pogled na ostvaruvaweto<br />

na dobivkata. Toa me|utoa, ne zna~i deka eden nasproti drug ne stojat i<br />

u~esnicite vo igrata {to e osobeno slu~aj kaj posebnite <strong>igri</strong> na sre}a.<br />

Kaj ostanatite dozvoleni vidovi komar, taa sprotivnost me|u u~esnicite<br />

na igrata e pomalku vidliva i ima poinakov karakter za{to se<br />

ostvaruva na posreden na~in, preku prireduva~ot na igrata.<br />

[to se odnesuva do prireduva~ite na igrata vo zakonot izri~no<br />

e navedeno deka toa mo`at da bidat samo: 1. trgovsko dru{tvo za postojano<br />

prireduvawe na op{ti i posebni <strong>igri</strong> na sre}a i 2. zdru`enija<br />

na gra|ani od oblasta na fizi~kata kultura, tehni~kata kultura i<br />

hendikepiranite lica vrz osnova na odobrenie za povremeno prireduvawe<br />

<strong>igri</strong> na sre}a. Povremeno mo`at da se prireduvaat <strong>igri</strong>te na<br />

sre}a: lotarija, tombola, oblo`uvawe na sportski natprevari i sportska<br />

prognoza. Stranski pravni i fizi~ki lica ne mo`at samostojno<br />

da prireduvat <strong>igri</strong> na sre}a, osven vo slu~aite predvideni vo ~l. 44 i<br />

52 ZISZI.<br />

Za postojano prireduvawe <strong>igri</strong> na sre}a, ako se ispolneti uslovite<br />

od ~l. 18, a za kazino i od ~l. 42 ZISZI, mo`e da se izdade licenca<br />

na dru{tvo so ograni~ena odgovornost od strana na Vladata na<br />

Republika Makedonija. Licenca se dava za vreme najdolgo od 6 godini.<br />

32


Za povremeno prireduvawe na <strong>igri</strong> na sre}a, ako se ispolneti<br />

uslovite od ~l. 20 ZISZI mo`e da se dade odobrenie (vo vid na re-<br />

{enie) na zdru`enie na gra|ani od strana ministertot za finansii.<br />

Odobrenieto se izdava za period od devet meseci i ne mo`e da se prodol`i,<br />

odnosno obnovi vo tekot na kalendarskata godina.<br />

U~esnik vo <strong>igri</strong>te na sre}a mo`e da bide sekoe lice. Vo zakonot<br />

imeno ne e opredeleno nikakvo ograni~uvawe vo pogled na vozrasta<br />

i dr`avjanstvoto osven kaj posebnite <strong>igri</strong> na sre}a od koi so posebna<br />

odredba se isklu~eni maloletnite i uniformisani lica. 17<br />

Na krajot Zakonot go opredeluva i organot nadle`en za sproveduvawe<br />

nadzor za pravilno sproveduvawe na <strong>igri</strong>te i kazneni odredbi<br />

vo slu~aj na kr{ewe na odredbite na zakonot.<br />

Vrz osnovana dosega ka`anoto za nivnite pojavni oblici mo`eme<br />

da pristapime i kon utvrduvawe na op{tiot poim na hazardnite<br />

<strong>igri</strong>. Vo taa smisla smetame deka nema da se pogre{i ako gi opredelime<br />

kako <strong>igri</strong> na sre}a (i/ili oblo`uvawe) i komar (i/ili oblo-<br />

`uvawe) vo koi dobivkata ili gubitokot prete`no zavisat od slu~ajot<br />

bez ogled dali takvata aktivnost na ~ovekot e dozvolena ili zabraneta.<br />

Vakvoto opredeluvawe na hazardnite <strong>igri</strong> e od osobeno zna~ewe za<br />

prodlabo~en pristap kon pojavata, otkrivawe na nejzinata su{tina i<br />

sodr`ina od site aspekti na vistinata. Site ostanati tvrdewa od<br />

tipot - hazardot e samo ona {to dr`avata }e re~e deka e hazard, ili -<br />

sporednoto dobro {to go nosi odredena pojava mo`e da ja opravda su-<br />

{tinata i posledicite na zloto od istata, imaat nebulozen prizvuk i<br />

ne mo`at da go napravat pozitivno ona {to vo svojata su{tina e negativno.<br />

Da rezimirame. Vo ova istra`uvawe site <strong>igri</strong> na ~ovekot vo<br />

koi se pojavuva ekonomskata korist od igrata gi delime vo dve osnovni<br />

grupi: 1. <strong>igri</strong> koi pretstavuvaat profesija, i 2. hazardni <strong>igri</strong>. Vo nemawe<br />

na drug posoodveten termin hazardnite <strong>igri</strong> gi opredelivme kako<br />

op{t poim so ~ija pomo{, vo zavisnost od kriteriumot dali se pojavuva<br />

ili otsustvuva elementot na prisustvoto na dr`avata vo nivnoto<br />

regulirawe, isto taka se delat na dva vida: 1. <strong>igri</strong> na sre}a, i 2. komar.<br />

Pritoa <strong>igri</strong>te na sre}a (vklu~itelno i na oblo`uvaweto), go pretstavuvaat<br />

poleto na tn. dozvoleni hazardni <strong>igri</strong> zatoa {to se ostvaruvaat<br />

so posredstvo na dr`avata. Od druga strana komarot (vklu~itelno<br />

i na oblo`uvaweto), go pretstavuvaat poleto na tn. nedozvoleni<br />

(protivpravni) hazardni <strong>igri</strong>, za{to se ostvaruvaat bez posredstvo na<br />

dr`avata. Zaedni~}i elementi (karakteristiki) i na dvata vida na ~ovekovoto<br />

povedenie se: 1. deka pretstavuvaat neproduktivni <strong>igri</strong>, 2.<br />

deka se ostvaruvaat spored odnapred utvrdeni pravila, 3. deka vo niv<br />

u~estvuvaat namalku dve sprotivstaveni strani, 4. deka edna od stranite<br />

ili obete strani mora da u~estvuvaat so soodvetni vlogovi vo<br />

17<br />

V. ~l. 45 i 56 st. 2 ZISZI.<br />

33


igrata, i deka 5. rezultat od igrata e dobivka ili gubitok na pari, materijalni<br />

vrednosti ili uslugi. Posledniot element - uspehot vo igrata<br />

e nepredvidliv (zavisi od slu~ajot, sre}ata) kaj <strong>igri</strong>te na sre}a i<br />

komarot e razli~en. Kaj <strong>igri</strong>te na sre}a nepredvidlivosta (hazardot,<br />

slu~ajot, sre}ata) e celosno ili dominantno prisuten element, a kaj<br />

komarot toj element e promenliv: zavisi od vidot na konkretnata igra<br />

i obi~no mnogu malku e prisuten, a mo`e i celosno da otsustvuva.<br />

IV. ZNA^EWE NA ISTRA@UVAWETO<br />

1. Edna od okolnostite {to go privlekuva nau~niot interes za<br />

istra`uvawe na dozvolenite i nedozvolenite hazardni <strong>igri</strong> e nivnata<br />

masovnost. Se pretpostavuva deka <strong>igri</strong>te na sre}a i komarot se najrasprostranetite<br />

od site sociopatolo{ki i zabraneti povedenija. 18 Vo<br />

niv u~estvuvaat milioni luge nezavisno od nivnata vozrast, nivniot<br />

ugled, socijalna i materijalna polo`ba. Nivnata prisutnost kaj site<br />

op{testveni grupi i sloevi se objasnuva so neverojatnata sposobnost<br />

bilo kako strast ili kako zanimawe da gi privlekuva svoite `rtvi.<br />

Kon toa sekako pridonesuva i brojnosta na raznovidnite oblici na<br />

organiziran i neorganiziran hazard. 19<br />

2. Ona {to natamu go opredeluva zna~eweto na istra`uvaweto<br />

na hazardot se negovite {tetni posledici {to vo osnova se odrazuvaat<br />

kako negativni promeni i vlijanija: vrz li~nosta na u~esnicite, vrz<br />

nivnite semejstva i vrz op{testvenata zaednica.<br />

a) Komarxiite mora da gi stavat na kocka i parite i du{ata 20 , a<br />

strastveniot komarxija sekoga{ go ~eka te`ok kraj 21 . Ako vo ovie dve<br />

rimski maksimi ima barem malku vistina, a nema ni najmala pri~ina<br />

da se somnevame vo toa, toga{ hazardot odnosno streme`ot kon nego vo<br />

golem obem ja odrazuva alienacijata na ~ovekot.<br />

Navra}ajki se na ona {to ponapred go ka`avme osnovna cel na<br />

<strong>igri</strong>te na sre}a i komarot e samopotvrduvaweto na li~nosta, a krajna<br />

cel e dostignuvawe individualna sre}a. Vo ostvaruvaweto na ovie<br />

18<br />

Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 325.<br />

19<br />

"Spored nekoi znaci bi mo`ele da zaklu~ime deka vo na{ata op{testvena<br />

sredina krugot na <strong>igri</strong>tena sre}a se pove}e se pro{iruva. Verojatna<br />

pri~ina za toa e usvojuvaweto modeli od zapadnata kultura, a na opredelen<br />

na~in kon toa pridonesuvaat i na{ite sopstveni kulturni i ekonomski priliki<br />

koi {to ne im dozvoluvaat na poeedincite na sopstven i adekvaten na~in<br />

sekoga{ da se vklu~at vo op{testvenoto proizvodstvo i ostanatite oblici na<br />

op{testveniot `ivot i na toj na~in da gi zadovolat svoite biolo{ki i socijalni<br />

potrebi". Brinc, F. Igre na sre}u kao dru{tveno negativna pojava i mogu~nosti<br />

njihovog spre~avanja kod omladine. JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 446.<br />

20<br />

"Lasori cupido semper gradis exitus instant"<br />

21<br />

"Lasori nuomos animos quoque ponere debent"<br />

34


celi poedincite gi vodat dve posebni pri~ini: 1. doa|aweto do materijalni<br />

dobra zardi obezbeduvawe ili podobruvawe na svojata materijalna<br />

egzistencija (<strong>igri</strong>te na sre}a i komarot kako zanaet) i 2.<br />

strastvenata `elba da se u~estvuva vo igrata kako takva, da se doka`e<br />

nejzinata privle~nost, povodlivost i rizikot (psihi~kata napnatost i<br />

zadovolstvo) {to go nosi so svojata nestabilnost (<strong>igri</strong>te na sre}a i<br />

komarot kako strast). Vo dvata slu~ai 22 bilo poedine~no ili zaedno<br />

najgolemiot broj od op{testvenite vrednosti i `ivotni interesi na<br />

poedinecot se pot~inuvaat na ovie streme`i. Na edna strana se razviva<br />

{iroka dietaza kon komarot i pritoa naj~esto ne se biraat sredstva<br />

za nejzinata realizacija, a od druga strana se zapostavuvaat rabotnite<br />

i drugite op{testveno korisni naviki i streme`i, se izopa~uva moralot<br />

i se izobli~uvaat emocionalnite vrski i pozitivnite svojstva na<br />

li~nosta. Nakratko, hazardot gi negira pozitivnite vrednosti, go dehumanizira<br />

~ovekot i go odvra}a od vistinskata afirmacija na negovata<br />

generi~ka su{tina i poedine~ni sposobnosti. 23<br />

b) Negativnite promeni kaj li~nosta na u~esnicite vo <strong>igri</strong>te<br />

na sre}a i komarot imaat ogromen udel vo degradiraweto i razoruvaweto<br />

na nivnite semejstva. Neposrednata pri~ina za toa e vlogot {to<br />

e potreben za igrata. Toj vlog mora da se obezbedi i izdvoi za da se<br />

vleze i ostane vo igrata. Retki se me|utoa poedincite za koi toa ne e<br />

problem za{to imaat dobar izvor na prihodi ili po~estvo dobivaat vo<br />

igrata. Se pretpostavuva me|utoa, deka e mnogu pogolem brojot na onie<br />

koi nemaat takov izvor na prihodi i po~esto gubat vo igrata {to osobeno<br />

e slu~aj kaj organiziranite oblici na komar koi se taka ustroeni<br />

najgolemiot iznos od parite da ostane za prireduva~ot na igrata 24 , i<br />

kaj onie lica {to neorganiziraniot komar naivno go smetaat isklu~ivo<br />

kako igra na sre}a. Slepo vodeni od privle~nosta na komarot (zaludnata<br />

nade` deka vo naredniot obid }e bidat posre}ni) i stimulativniot<br />

primer na sre}nite dobitnici, ovie lica postapuvaat na najra-<br />

22<br />

"Koga komarot se posmatra kako strast komarxijata skoro isto kako<br />

i alkoholi~arot stanuva negov rob i od nego ne mo`e da se oslobodi duri i vo<br />

najdobra volja. Istoto se slu~uva i toga{ koga so komarot se zanimava kako so<br />

zanaet. Me|u komarot od strast i komarot kako zanaet te{ko e da se opredelat<br />

pozicioni granici, a nivnite {tetni posledici vrz li~nosta na komarxijata<br />

vo dvata slu~ai doveduvaat do gotovo ednakvi promeni". Vasilijevi}, A. V. op. cit.<br />

str. 97.<br />

23<br />

"Igrata na sre}a ne go osloboduva ~ovekot, tuku vladee so nego, go<br />

stesnuva negoviot `ivoten interes, go menuva negoviot karakter, kaj nego gi<br />

bri{e site pozitivni ~ove~ki vrednosti, ja ko~i sekoja druga kreativna i konstruktina<br />

dejsnost", Brinc, F. op. cit. str. 417.<br />

24<br />

"Se smeta deka profesionalniot rakovoditel na komarot so razni<br />

mestewa i na drug na~in vo igrata za sebe zema i do 95% od vlo`enite pari."<br />

Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 97.<br />

35


zli~ni na~ini koi me|utoa, sekoga{ se na {teta na nivnite semejstva.<br />

Nekoi od niv zapa|aat vo dolgovi {to retko koga mo`at da gi vratat,<br />

drugi posegnuvaat kon semejniot buxet namenet za redovnite potrebi,<br />

treti obezbeduvaweto na sredstva go gledaat vo izvr{uvawe na krivi~no<br />

delo, ~etvrti odat do tamu {to neuspesite vo komarot gi kompenzitaat<br />

so begstvo vo alkohol, droga i drugi socijalni procesi {to<br />

isto taka zafa}aat golem del od materijalnite sredstva na semejstvoto.<br />

Vo site ovie slu~ai brakot i semejstvoto trpat najprvin na<br />

ekonomsko ramni{te {to podocna se odrazuva niz razni netrpelivosti,<br />

otpor, kapricioznost, raspravii, tepa~ki, napu{tawa i sl.<br />

v) Promenite vo li~nosta na u~esnicite vo komarot i problemot<br />

na nivnite semejstva se i neposredni i zagri`uva~i op{testveni<br />

konsekvenci. Vo taa smisla obi~no se veli deka komarot e povrzan so<br />

oddavaweto kon bezdelni~ewe, alkohol i droga. Isto taka se tvrdi<br />

deka me|u komarxiite se sre}avaat izvr{iteli na krivi~ni dela: kra-<br />

`bi, zatajuvawa, grabe`i, odzemawe na tu|i predmeti, izmami, iznudi,<br />

uceni, zloupotrebi na slu`bena polo`ba ili ovlastvuvawe, izmami vo<br />

slu`bata, falsifikuvawe i uni{tuvawe na slu`beni ispravi, knigi<br />

ili spisi, iznesuvawe na slu`bena tajna, proneveri, poslugi, primawe<br />

na potkup, a ne{to poretko i krivi~ni dela protiv `ivotot i teloto. 25<br />

Iako vo osnova mo`e da se naseti vistinatana ova i sli~ni tvrdewa,<br />

na{e mislewe e deka vo niv se sodr`ani preteruvawa i proizvolni<br />

ocenki {to treba empiriski da se utvrat. 26 Vo toa me|u drugoto e i<br />

zna~eweto na ova istra`uvawe koe treba da dade realna slika za ovaa<br />

povrzanost.<br />

3. Istra`uvaweto na <strong>igri</strong>te na sre}a i komarot e osobeno zna-<br />

~ajno i so ogled na iznao|aweto vistinski re{enija {to treba da gi<br />

nadminat razlikite vo stavovite vo odnos na negovoto pravno regulirawe.<br />

Vo ovoj pogled denes se glavno se izdiferencirani dve stojali-<br />

{ta: edno, koe se zalaga za legalizacija, i drugo, koe e protiv legalizacijata,<br />

odnosno za zabrana na sekakov komar. Postoi me|utoa, i edno<br />

pomirlivo eklekti~ko stojali{te koe e vo soglasnost so na{ata pozitivna<br />

regulativa za tn. me{ovit sistem, {to ne e ni za celosna zabrana<br />

nitu za celosna legalizacija na komarot.<br />

25<br />

Taka: Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 98.<br />

26<br />

Taka na primer vo edno istra`uvawe na rakovoditelot na ovoj proekt<br />

se dojde do zaklu~ok deka komarot nema nikakvo vlijanie vo javuvaweto na<br />

ubistvata. Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, Studentski zbor, Skopje,<br />

1995, str. 141. Do sli~ni rezultati do{ol i Vukovi}, [. Krvni delikti u Srbiji.<br />

Spored podatocite navedeni na str. 96-100 i 200 vo negovata studija, od ispitanite<br />

sudski predmeti se zabele`ani samo dve te{ki telesni povredi i edno<br />

ubistvo od strana na lica {to se oddavale na komar.<br />

36


Spored privrzanicite na idejata za legalizacija na komarot 27<br />

obi~no se istaknuva deka se raboti za takvo masovno op{testveno zlo<br />

{to, so ogled na uslovite vo sovremenoto op{testvo i dlabokata povrzanost<br />

so ~ovekovite strasti, ne mo`e da se otstrani so imperativni<br />

normi i deka so takvi zafati op{testvoto bi imalo pogolema {teta<br />

odo{to korist. 28<br />

Vo argumntacijata na stavot protiv legaliacijata na komarot<br />

naj~esto se naveduvaat pogolem broj od negovite {tetni posledici i<br />

toa, pred sî, onie {to se manifestiraat vrz planot na individualnata<br />

devijacija.<br />

[to se odnesuva pak do zalagawata za tretiot - me{ovitiot sistem<br />

za pravno regulirawe na komarot moe mislewe e deka so ogled na<br />

utvrdeniot poim na komarot i pomiruvaweto so status quo opredelbata<br />

vo ovaa oblast treba da va`i praviloto tertium non datur. 29 Razre{uvaweto<br />

na dilemata za ili protiv komarot ne e lesna zada~a. Za toa e potrebno<br />

re{avawe na edno prejudicielno pra{awe. Imeno, smetam deka<br />

op{testvoto edna{ mora da se da ras~isti so toa dali komarot }e go<br />

ocenuva kako moralen delikt, prekr{ok ili krivi~no delo. Osnovna<br />

pre~ka za diferencirawe na ovoj stav zasega e razli~nata op{testvena<br />

svest i stav kon komarot vo ~ie odr`uvawe zasega vo golem obem mu odi<br />

vo prilog i nere{eniot stav na zakonodavecot. To~no e deka na{eto<br />

zakonodavstvo vo princip treba da se pridr`uva do prose~niot stepen<br />

na op{testvenata svest za {testnosta na ovaa pojava. Me|utoa ni oddaleku<br />

nemo`e da bide to~no tvrdeweto deka "zakonodavecot samo ja<br />

odrazuva taa svest, a ne mo`e bitno da ja preteknuva" 30 , dokolku negovite<br />

odredbi stojat na racionalni, nau~no i iskustveno provereni<br />

osnovi. Ottuka glavniot problem ne e vo toa dali e mo`na i ostvarliva<br />

zakonska zabrana ili legalizacija na komarot tuku: dali se ra-<br />

27<br />

Najgolemiot broj privrzanici na ova stojali{te se nao|aat me|u<br />

amerikanskite avtori kako na primer: E. Xonson, Barns i Titers i dr. Na teritorijatana<br />

biv{iot jugoslovenski prostor za ova stojali{te se izjasnuva-<br />

{e Milan Milutinovi}.<br />

28<br />

Vo ovaa smisla obi~no se istaknuva deka komarot postojano se odr-<br />

`uva i pokraj negoviot progon, deka zabranata mo`e a dovede i doveduva do<br />

ilegalni formi na komar {to se op{testveno poopasni, deka vo dr`avite<br />

{to go legalizirale komarot poka`uva tendencii na zgolemuvawe, deka legaliziraniot<br />

komar donesuva za~itelni finansiski sredstva od koi ne mo`e<br />

dr`avata lesno da se otka`e i sl.<br />

29<br />

Eden od avtorite {to se zalaga za me{ovitiot sistem e Vasilievi},<br />

i pokraj toa {to i samiot e svesen " deka toj sistem e izvor namnogu sprotivnosti<br />

i deka vo osnova ima negativno vlijanie vrz usilbite {to se vlo`uvaat<br />

za toa kolku tolku da se otstranat {tetnite posledici od komarot". Vasilijevi}.<br />

A. V. op. cit. str. 93.<br />

30<br />

Brinc. F. op. cit. str. 446.<br />

37


oti za pojava koja spored svojata su{tina i izrazenite posledici zna-<br />

~i nedopu{teno delo sprema koe treba da se rea|ira so site raspolo`ivi<br />

represivni sredstva.<br />

4. Vo vrska so prethodnoto se povrzuva i zna~eweto na istra`uvaweto<br />

zaradi iznao|awe optimalni sredstva za spre~uvawe i suzbivawe<br />

na komarot. Dokolku se ubedime vo toa deka komarot e samo moralen<br />

delikt, vo taa nasoka }e se dvi`i i predlogot za op{testvenata reakcija.<br />

Istoto va`i i za na~inot i instrumentalnoto rea|irawe ako<br />

se vostanovi deka komarot e prekr{ok ili krivi~no delo, ili pak seto<br />

toa zaedno.<br />

Sledejki go ona {to dosega go iznesovme, mo`e da se zaklu~i<br />

deka komarot kako poseben op{testven fenomen pretstavuva podra~je<br />

od {irok nau~en interes so cel da se najdat op{tite, posebnite i<br />

individualnite faktori {to ja determiniraat ovaa pojava i pati{tata<br />

za nejzino spre~uvawe i suzbivawe. Pritoa {to se odnesuva do na-<br />

{ata dr`ava mo`e slobodno da se ka`e deka vrz toj plan dosega ne e<br />

ni{to storeno. Zasega ne postoi nitu edno istra`uvawe so fundirana<br />

nau~na analiza {to bi ni dala makar pribli`na slika za aspektite na<br />

ovaa pojava. Od tie pri~ini smetame deka e nau~no opravdano da mu se<br />

obrne opredeleno vnimanie na sociokulturnite, pravnite i kriminolo{kite<br />

aspekti na dozvolenite <strong>igri</strong> na sre}a i komarot so eden po-<br />

{irok interdisciplinaren pristap vo koj sepak }e dominiraat negovite<br />

kriminolo{ki elementi.<br />

V. PREDMET, CELI I HIPOTEZI NA ISTRA@UVAWETO<br />

1. Pri opredeluvaweto na operacionalnata definicija na hazardot<br />

kako osnova za postavuvawe na na{eto istra`uvawe pojdovme od<br />

devizata deka zloto nikoga{ ne smee da mu slu`i na dobroto. Takviot<br />

pristap nesporno mo`e da poslu`i fenomenot na hazardni <strong>igri</strong> kako<br />

posebna op{testvena pojava da ne se izvlekuva od podra~jeto kade {to<br />

realno mu e mestoto - oblasta na onie povedenija {to se karakteriziraat<br />

so opredelen stapen na prekorlivost. Spored na{e mislewe preku<br />

vaka sfateniot op{t poim na hazardot mo`e da se sogledaat site<br />

subjektivni i objektivni okolnosti {to se povrzani so negovoto javuvawe,<br />

alienacijata na li~nosta i degradacijata na op{testveniot moral.<br />

Tokmu od tie pri~ini so predmetot na na{eto istra`uvawe }e bidat<br />

opfateni kako zabranetiot taka i dozvoleniot hazard vo site negovi<br />

oblici i obele`ja na negovite u~esnici.<br />

2. Trgnuvaj}i od elementite {to go opredeluvaat op{testveniot<br />

i nau~niot interes i zna~eweto na istra`uvaweto na ovaa negativna<br />

op{testvena pojava i ramkite vo koi e odreden nejziniot predmet,<br />

celite na istra`uvaweto se struktuirani kako op{ti i posebni.<br />

Op{tata cel se sostoi vo osvetluvawe na vrskite i vlijanijata<br />

na site op{testveni i li~ni faktori {to nekoi lica gi doveduvaat vo<br />

38


situacija da se re{at za <strong>igri</strong>te na sre}a i igraweto komar, kako i<br />

odrazot na ovie soznanija vrz procesot na konstruktivnite regulirawa<br />

ili suzbivaweto na pojavata i novnoto usoglasuvawe so predvidenite<br />

i mo`nite merki za ostvaruvawe takva kriminalna politika {to<br />

}e gi otstrani {tetnite posledici kaj u~esnicite na komarot, nivnite<br />

semejstva i op{testvoto vo celost. Ili so drugi zaborovi, op{tata<br />

cel na istra`uvaweto e ovozmo`uvawe kompleksno sogleduvawe na<br />

<strong>igri</strong>te na sre}a i komarot i negovite storiteli vo opredeleni prostorni<br />

i vremenski granici i vo vrska so dobienite rezultati da se<br />

izvle~at zaklu~oci i nasoki za efikasno preventivno i represivno<br />

deluvawe.<br />

Vo vrska so na vakov na~in postavenata op{ta cel se izdvojuvaat<br />

i posebnite celi {to treba da se ostvarat niz razrabotka na opredeleni<br />

delovi od istra`uvaweto. Zatoa gi fundiravme vrz takvi pretpostavki<br />

{to davaat osnovana nade` dobienite rezultati da odgovorat<br />

kako na po~etnite taka i na site drugi aspekti na pojavata. Posebnite<br />

celi na istra`uvaweto, vsu{nost, vo prv red }e se fokusiraat<br />

na onie momenti {to mo`at da dadat i najmal pridones vo utvrduvaweto<br />

i unapreduvaweto na postojnata praktika na op{testvenoto rea|irawe<br />

sprema komarot. Vo ovaa smisla }e se obideme da otvorime i nekoi<br />

dosega samo marginalno dopreni teoretski pra{awa dokolku se vo<br />

funkcija na zada~ite {to voop{to ni se postavuvaat. So ogled na seto<br />

toa, me|u posebnite celi na istra`uvaweto na ova mesto zaslu`uva da<br />

se istaknat slednite:<br />

- da se istra`at pojavnite oblici na <strong>igri</strong>tena sre}a vo nivnata<br />

potesna i po{iroka smisla,<br />

- da se utvrdi obemot (za~estenosta) i dinamikata na nivnoto<br />

javuvawe,<br />

- da se sogledaat tendenciite na <strong>igri</strong>te na sre}a i komarot, vo<br />

odnos na poedini prostori, nivnata razvienost ili nerazvienost,<br />

urbanost ili ruralnost, sfa}awata na sredinata i sl., vo odnos na<br />

istoriski, vremenski i sezonski karakteristiki, vo odnos na polot,<br />

vozrasta i pred sî, op{testvenata polo`ba na negovite nositeli, vo<br />

odnos na negovata organiziranost ili neorganiziranost, porane{noto<br />

povedenie, recidivizmot i drugi osobini na li~nosta povrzani so<br />

op{testvenite uslovi i odnosi.<br />

- da se navleze vo podlabokata su{tina na <strong>igri</strong>tena sre}a i komarot<br />

so toa {to }e se osoznaat op{testvenite stavovi za igrata, na-<br />

~inot na nejzinoto ostvaruvawe i merkite na nepre~eno odvivawe, sistemot<br />

spored koj se igra i odlu~uva za ishodot na igrata, vidot i karakterot<br />

na odnosite {to se vospostavuvaat me|u u~esnicite vo igrata,<br />

na~inot na vlo`uvaweto i vidot na vlo`enite dobra.<br />

- da se utvrdi obemot i te`inata na posledicite od dozvolenite<br />

<strong>igri</strong>na sre}a i komarot i nivniot vistinski odraz za vrednuvaweto na<br />

stepenot i karakterot na individualnata devijantnost,<br />

39


- da se sogleda sostojbata vo odnos na toa dali u~esnicite vo dozvolenite<br />

<strong>igri</strong> na sre}a i komarot se isklu~ivite vinovnici za razoruvaweto<br />

na nivnite semejstva ili pak, nestabilnoto semejstvo e toa<br />

{to poedinecot go tera kon takvi povedenija,<br />

- da se istra`at i ocenat zaemnite vrski i vlijanija me|u igraweto<br />

na dozvolenite i nedozvolenite oblici i ostanatite sociopatolo{ki<br />

i kriminalni odnesuvawa i nivnoto vistinsko dejstvo vrz op{-<br />

testvenata dezorganizacija,<br />

- da se utvrdat relevantniote okolnosti {to se od zna~ewe za<br />

vrednuvaweto na postojniot normativen sistem so koj se reguliraat<br />

<strong>igri</strong>te na sre}a i komarot; negovata usoglasenost so op{testvenite<br />

stavovi i so pravnite potrebi na na{ata sredina: dali e vo funkcija<br />

na efikasnoto otkrivawe i preventivno i represivno spre~uvawe na<br />

komarot, dali ima potreba za negova promena i voveduvawe poinakvi<br />

op{testveni merki ili samo sredstva i metodi {to }e stojat na linijata<br />

na negovoto podobruvawe.<br />

Vaka postavenite celi treba da pretstavuvaat osnova za prezemawe<br />

na konkretni op{testveni akcii za uspe{no razre{uvawe na negativnite<br />

sostojbi i procesi {to proizleguvaat od strastvenoto predavawe<br />

kon dozvolenite i nedozvolenite <strong>igri</strong> na sre}a.<br />

3. Op{ta pretpostavka od koja se poa|a vo istra`uvaweto e deka<br />

pri~inite, uslovite i povodite za opredelenoto negativno odnesuvawe<br />

na poedincite se sociokulturno usloveni i vo krajna instancija vo zavisnost<br />

od karakterot na op{testveno-ekonomskite priliki na konkretnoto<br />

op{testvo. Zatoa osnovnite faktori {to pridonesuvaat za<br />

pojavata i razvojot na hazardnite <strong>igri</strong> treba primarno da se baraat vo<br />

ekonomskite i socijalnite odnosi, a ottamu }e proizlezat i prioritetnite<br />

sredstva, na~inot i metodite {to ovozmo`uvaat najefikasni<br />

rezultati vo namaluvaweto na pojavata i represijata, resocijalizacijata<br />

i readapracijata na nivnite nositeli.<br />

Od ovaa op{ta proizleguvaat i pove}e poedine~ni hipotezi:<br />

- op{testveno ekonomskite i socijalnite faktori go opredeluvaat<br />

obemot, strukturata i dinamikata na <strong>igri</strong>tena sre}a i komarot<br />

na razli~en na~in vo razani sredini {to poka`uvaat poinakvi sociokulturni<br />

vrednosti,<br />

- strastvenoto oddavawe kon <strong>igri</strong>te na sre}a i komar prestavuva<br />

sostaven del na sfa}aweto na poedinecot za pati{tata vo ostvaruvaweto<br />

na svojata egzistencija i sre}a, taka {to faktorite {to go<br />

opredeluvaat stavot za na~inot na `ivot vo po{itoka smisla, vo isto<br />

vreme go opredeluvaat i odnosot na poedinecot kon ovie povedenija,<br />

- posebni faktori od sociokulturna priroda ja opredeluvaat<br />

egzistancijata i manifestiraweto na razli~ni oblici i vidovi dozvoleni<br />

i nedozvoleni hazardni <strong>igri</strong>,<br />

40


- posebni ekonomski i sociokulturni faktori ja opredeluvaat<br />

prirodata na <strong>igri</strong>te na sre}a i komarot i negovata pravilnost vo opredeleni<br />

vremenski i teoretski prostori,<br />

- komarot e takva pojava {to se sostoi vo opredelena zavisnost<br />

od karakteristikite na poedincite {to se javuvaat kako negovi u~esnici.<br />

Vo taa smisla komarxiite se javuvaat kako psihosocijalno negativno<br />

oboeni li~nosti {to na opredelen na~in se otu|eni od op{testvenite<br />

barawa i o~ekuvawa, me|utoa, ne i do tolku izopa~eni za da<br />

im se nametnuvaat raznovidni i proizvolni etiketi i stigmati,<br />

- sociodemografskite obele`ja, kako na primer polot, vozrasta,<br />

{kolskata sprema, zanimaweto, vrabotenosta, bra~natai semejnata<br />

sostojba i sl., imaat karakteristi~no vlijanie kako vrz obemot i vidot<br />

na <strong>igri</strong>te na sre}a i komarot taka i vrz odbiraweto i primenata na<br />

op{testvenite i individualnite postapki {to zna~at odvra}awe od<br />

niv,<br />

- porane{noto sociopatolo{ko povedenie i recidivizmot na<br />

komarxiite se nu`na pretpostavka so ogled na karakterot i masovnosta<br />

na ovaa pojava,<br />

- u~esnicite vo dozvolenite hazardni <strong>igri</strong> i vo komarot poka-<br />

`uvaat poseben odnos kon op{testvenite vrednosti, semejstvoto i drugite<br />

op{testveni grupi, kako i kon vrednuvaweto na sopstvenoto povedenie<br />

i vrz nego nadovrzanata pasivnost ili ispravnost na op{testvenata<br />

reakcija.<br />

- posledicite od <strong>igri</strong>te na sre}a i komarot re~isi podednakvo<br />

se odrazuvaat vo site sferi na pojavata bez ogled dali se raboti za<br />

nejzinite zabraneti ili dozvoleni oblici i nivnite posebni vidovi,<br />

- vo pogled na odmeruvaweto na vidot i visinatana kaznata vo<br />

vrska so zabranetiot oblik na hazardot, sudovite nemaat izgradena<br />

edinstveni i voedna~ena kaznena odnosno prekr{o~na politika,<br />

- so osudenite lica za krivi~no delo komar vo kazneno-popravnite<br />

ustanovi voop{to ne se raboti, a zatvorekiot op{testven sistem,<br />

barem zasega, ima samo negativni efekti vrz nivnoto prevospituvawe<br />

i vrz spre~uvaweto na {ireweto na krinminalnata infekcija<br />

kaj drugite osudenici,<br />

Iznesenite hipotezi kako i drugite dosega{ni konstatacii<br />

pretstavuvaat samo prva i po~etna orientacija vo istra`uvaweto {to,<br />

se razbira, natamu }e se ravivaat, modificiraat i dopolnuvaat.<br />

VI. METODOLO[KI PRISTAP NA ISTRA@UVAWETO<br />

1. IZVORI NA SOZNANIJA<br />

Istra`uvaweto se temeli vrz slednive izvori na soznanija:<br />

- Zakonski propisi {to se odnesuvaat na predmetot na ova istra`uvawe,<br />

a pred sî: Krivi~niot zakonik ("SV RM", 1996/37), Zakonot<br />

41


za prekr{ocite protiv javniot red i mir ("SV RM", 1984/8 ), Zakonot<br />

za <strong>igri</strong>te na sre}a i zabavnite <strong>igri</strong> ("SV RM", 1997/10) i Zakonot za<br />

izvr{uvawe na sankciite ("SV RM", 1997/3).<br />

- Podatoci za <strong>igri</strong>te na sre}a {to po slu`bena dol`nost gi<br />

vodi Ministerstvoto za finansii,<br />

- Statisti~ki podatoci {to se vodat vo Republi~kiot zavod za<br />

statistika, Ministerstvoto za pravda, Ministerstvoto za vnatre{ni<br />

raboti i Republi~kiot sovet za prekr{oci za dvi`eweto na kriminalot<br />

voop{to, i za komarot posebno, kako krivi~no delo i prekr{ok,<br />

kako i drugite povedenija {to se odnesuvaat na naselenieto na Republika<br />

Makedonija.<br />

- Krivi~ni i prekr{o~ni predmeti za komarot kako krivi~no<br />

delo od strana na sudovite vo Makedonija.<br />

- Podatoci {to se vodat vo kazneno-popravnite ustanovi vo Republika<br />

Makedonija (zatvorski dosieja, li~ni kartoni, socijalni anamnezi,<br />

psiholo{ki naodi i mislewa, medicinski bele{ki, razni spisoci<br />

i sl). Od niv se koristeni podatocite za telesnoto i du{evnoto<br />

zdravje na licata {to izdr`uvale ili izdr`uvaat kazna za prekr{ok<br />

ili krivi~no delo komar, soznanijata za psiholo{kata struktura na<br />

li~nosta i dinami~kite sili na nejzinata aktivnost, za sociopatolo-<br />

{kite povedenija na u~esnicite vo komarot pred doa|aweto vo ustanovata,<br />

za nivnoto u~estvo vo takvi <strong>igri</strong> za vreme na izdr`uvaweto na kaznata<br />

kako i podatoci za formite i metodite na prevospitnite procesi<br />

{to bile primeneti vrz niv.<br />

- Podatoci {to se vodat vo "Lotarija na Makedonija", "Promet-<br />

Tutun" i drugi ovlasteni prireduva~i na <strong>igri</strong>te na sre}a za brojot i<br />

vidot na <strong>igri</strong>te na sre}a i nivnite u~esnici, za sumite na vlogovite,<br />

ostvarenite prihodi, nivnoto koristewe i isplata na vlogovite i sl.<br />

- Vo istra`uvaweto se koristeni i drugi podatoci dobieni preku<br />

istra`uva~kite instrumenti koi se dadeni vo prilog na ova istra-<br />

`uvawe.<br />

2. ISTRA@UVA^KI METODI<br />

Za uspe{no realizirawe na postavenite celi vo istra`uvaweto<br />

bea primeneti slednive istra`uva~ki metodi i postapki:<br />

- anketa so odreden broj na osudenici za prekr{ok i krivi~no<br />

delo komar kako i so opredelen broj na gra|ani,<br />

- standardiziran i nestandardizirani intervjua so osudenici za<br />

krivi~no delo komar i kompetentni subjetki {to se zanimavaat so<br />

prevencija i suzbivawe na komarot,<br />

- neposredno posmatrawe na opredeleni vidovi na dozvoleni i<br />

zabraneti <strong>igri</strong> na sre}a,<br />

42


- analiza na sodr`ina na presudite, re{enija i drugi dokumenti<br />

kako i na postojnata literatura (nau~na i kni`evna) i pe~atot za problemite<br />

{to se od interes za predmetot na istra`uvaweto,<br />

- analiza na podatoci od sekundarni izvori,<br />

- za prodlabo~ena analiza na obele`jata na storitelite i metodot<br />

na individaulen slu~aj.<br />

Pri obrabotkatana empiriskiot materijal bea koristeni i statisti~ki<br />

metodi na presmetuvawe na kvotata na kriminalitetot, metodi<br />

na korelacija i sl., a pri interpretacijata na istra`uva~kite rezultati<br />

glavno metodite na deskripcija, indukcija i dedukcija.<br />

3. PRIMEROK I DINAMIKA NA ISTRA@UVAWETO<br />

Vo istra`uvaweto so poseben popisen pra{alnik be{e planirano<br />

da bidat opfateni karakteristikite na site u~esnici na komarot<br />

i nivnite obele`ja {to vo poslednive godini izdr`uvale kazna zatvor<br />

za prekr{ok ili krivi~no delo. So cel da se obezbedi pogolema reprezentativnost<br />

na primerokot, sogleduvaweto na osnovnite okolnosti na<br />

nastanuvaweto i dinamikata na pojavata kako i karakteristikite na<br />

nivnite storiteli, so istra`uvaweto be{e opfaten vremenski period<br />

od 8 godini (1991-1998). So prostornite ramki na istra`uvaweto bea<br />

opfateni site vidovi na dozvolenite <strong>igri</strong> na sre}a i komarot storeni<br />

na podra~jeto na Republika Makedonija i site negovi u~esnici {to<br />

imale postojano mesto na `iveewe na ovaa teritorija.<br />

So istra`uvaweto be{e planirano da bide opfatena i celata<br />

osudeni~ka populacija za prekr{ok i krivi~no delo komar na koja í<br />

bila izre~ena kazna zatvor, a vo vremeto na realizacijata na empiriskiot<br />

del na istra`uvaweto (1999 godina) se nao|ale na izdr`uvawe na<br />

kaznata zatvor vo kazneno-popravnite ustanovi vo Republikata.<br />

Preku osnovata na razgovor so primerokot na istra`uvaweto<br />

be{e planirano da bidat opfateni i site onie subjekti koi najneposredno<br />

rabotat na ispolnuvaweto na zada~ite od izdr`uvaweto na<br />

kaznata zatvor.<br />

[to se odnesuva do neposrednoto posmatrawe na opredelen broj<br />

dozvoleni i zabraneti <strong>igri</strong> na sre}a, poradi niza objektivni okolnosti,<br />

te{kotii i pre~ki koi doa|aat do izraz osobeno kaj kaj nivnite<br />

zabraneti oblici, istra`uvaweto se ograni~i na posmatrawe<br />

bez u~estvo i na onie slu~ai kade {to toj prbiv be{e navistina mo-<br />

`en, a koj sepak se dr`e{e vo ramkite na edno pretpazlivo i prifatlivo<br />

nau~no nivo.<br />

Na kraj istra`uvaweto na opredeleni stavovi vo vrska so komarot<br />

i ispituvaweto na temnata brojka na ovaa pojava be{e sprovedeno<br />

so posebna baterija na pra{awa vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni<br />

istra`uvawa.<br />

43


44


I DEL<br />

SRE]A I IGRI<br />

45


46


I. OSNOVI NA SRE]ATA<br />

1. POIM I OSNOVNI FORMI NA SRE]ATA<br />

Nesporen fakt e deka serioznosta na edno istra`uvawe kakvo<br />

{to e na{eto nesmee da ja zapostavi raspravata za sre}ata na ~ovekot.<br />

Za toa postojat dve krucijalni pri~ini: prvata, sre}ata e kategorijalen<br />

poim opredelen kako `ivotna cel, kako odrednica na sekoe povedenie<br />

so koj vo na{iot osnoven teoretski pristap se nastojuva da se<br />

objasnat i asocijalnite, antisocijalnite i kriminalnite odnesuvawa<br />

na poedinecot, i vtorata, ne pomalku zna~ajna pri~ina, e deka sre}ata<br />

e nu`en del na poimot <strong>igri</strong> na sre}a: su{tinski element na edna pojava<br />

poradi koja taa pojava e tokmu toa {to e, i ottamu pretstavuva predmet<br />

na na{iot neposreden interes na nau~no pru~uvawe.<br />

Za toa {to pretstavuva sre}ata i negoviot antipod nesre}ata<br />

lu|eto razmisluvale od pojavata na prvite oblici na op{testvenata<br />

svest. Pritoa bez ogled na toa dali stanuva zbor za nejzinoto lai~ko<br />

ili filozofsko-nau~no poimawe, sekoga{ se doa|a do sudir na mislewa<br />

za toa koi se osnovite na sre}ata, kade se krie osnovniot supstrat<br />

na sre}ata, odnosno koi se okolnostite {to lugeto gi pravat sre}ni<br />

ili nesre}ni, i dali edni isti okolnosti vo zavisnost od li~nosta na<br />

poedinecot mo`at da imaat sigurno ili ambivalentno dejstvo. Odgovorite<br />

na ova pra{awe se razli~ni i mo`e slobodno da se ka`e deka |i<br />

ima tolku kolku {to ima i luge na zemjinata topka. Ottamu sekoj obid<br />

da se iznajde edna sigurna i prifatliva definicija za sre}ata se ~ini<br />

e odnapred osuden na neuspeh. Obidite vo toj pogled me|utoa ne smeat<br />

da se potcenuvaat i da se zazema agnosti~ko stojali{te za edna pojava<br />

od nesomneno zna~ewe za opredeluvawe na ~ovekovoto povedenie od<br />

aspekt na toa kakvo e toa povedenie i kakvo treba da bide. Ottamu sekoe<br />

proniknuvawe vo okolnostite {to ja so~inuvaat i obezbeduvaat<br />

sre}ata na ~ovekot pretstavuva golem pridones vo dosegnuvaweto na<br />

vistinata koja ne mora da bide edna{ zasekoga{ dadena, no koja sekako<br />

mo`e da pretstavuva polezna osnova i nasoka za nejzino natamo{no<br />

sledewe i usovr{uvawe.<br />

Navedenoto ne obvrzuva najprvin da se zadr`ime na nekoi osnovni<br />

filozofsko-eti~ki stavovi za sre}ata izrazeni od onie {to najmnogu<br />

se zanimavale so nejzinoto utvrduvawe. Na ova mesto gi izdvojuvame:<br />

Epikur, Epiktet, Ciceron, Holbah i Rasel.<br />

Lu|eto, veli Epikur (341-171), prirodno se stremat kon dobroto,<br />

a dobro e ona {to predizvikuva zadovolstvo i prijatnost, odnosno<br />

izbegnuvawe na bolkata. Na pra{aweto za{to treba da se bara za-<br />

47


dovolstvo i da se povlekuva od bolkata ne se potrebni nikakvi dokazi:<br />

toa se ~uvstvuva kako {to na primer, se ~uvstvuva deka ognot e `e`ok,<br />

snegot bel, a medot sladok. Nema zadovolstvo ako ne e posreduvano so<br />

sre}a pa ottamu i umot e najgolemo dobro za{to nî u~i deka vo zadovolstvo<br />

ne mo`e da se `ivee ako istovremeno ne se `ivee umno, no i<br />

obratno, ne mo`e da se `ivee umno, a da ne se `ivee vo zadovolstvo.<br />

Spored toa ne e najgolemo u`ivawe i sre}a, kako {to u~e{e klasi~nata<br />

{kola od Sokrat do Aristotel, vo celosnata predadenost na du{ata<br />

i doblesta, vo ona {to e vnatre{no vo ~ovekot, zna~i mora da se vodi<br />

smetka i za li~nata sre}a, za{to koga ~ovekot e ispolnet so sloboda<br />

od bolka i strav se rastopuva zimata vo negovata du{a. 31 Ednostavno,<br />

samata doblest nema smisla i vrednost ako so nejzina pomo{ ne se obezbedi<br />

sre}a.<br />

Postignuvaweto na zadovolstvoto e krajna cel na `ivotot pa so<br />

ogled na toa pravilata na moralnosta imaat vrednost samo dokolku<br />

pridonesuvaat za ostvaruvawe na sre}en `ivot. Epikur vr{i klasifikacija<br />

i stepenuvawe na zadovolstvata na duhovni i fizi~ki i im<br />

dava prednost na duhovnite za koi smeta deka predizvikuvaat pogolema<br />

prijatnost.<br />

Pred da se ka`e bilo {to za Epiktet (50-130) nu`no e sosema<br />

nakratko da se potsetime na u~eweto na stoi~arite. Stoi~kata filozofija<br />

okolu 300 godina pred. n. e. ja osnoval Zenon (336-264). 32 Za predmet<br />

na svoeto izu~uvawe i podu~uvawe na narodot so zbor, primer i<br />

delo, stoi~arite go zele prakti~not moral. Nivnata osnovna ideja e<br />

deka doblesta i sre}ata na ~ovekot po~iva vo ne~uvstvitelnosta na du-<br />

{ata sprema zadovolstvoto i bolkata. Ottamu se zalagaa za izdignuvawe<br />

nad sekakov strav, sekoja slabost i sekoe meku{tvo, kako i za toa<br />

deka edinstvenoto vistinsko dobro za ~ovekot e vo doblesta, a edinstveno<br />

vistinsko zlo vo gri`ata na sovesta. Site raboti na svetot se<br />

delat na onie koi zavisat od nas i onie koi ne zavisat od nas. ^ovekot<br />

ima bo`enska slobodna i volja, i ako im gi pot~ini na taa volja onie<br />

raboti koi zavisat od nego, a ostanatite gi ostavi da doa|aat kako {to<br />

doa|aat, ni{to ne mu pre~i da bide sre}en. ^ovekot mo`e da se podigne<br />

do viso~inite na stoi~kiot ideal edistveno i samo so svojata volja i<br />

zatoa voljata treba da se razviva i gri`livo da se neguva. ^ovekot tre-<br />

31<br />

Tadi}, Lj. Filozofija prava, Naprijed, Zagreb, 1983, str. 38.<br />

32<br />

Zenon (Zenon od Kitija na Kipar ne treba da se me{a so Zenon Elea~anin)<br />

e u~enik na Diogenoviot sledbenik Kratas od Teba. Prtviot u~enik<br />

na Zenon be{e Kleant, a najzna~aen Hrisip (281-208) koj go so~uval i obnovil<br />

Zenonovoto duhovno nasledstvo. Svojata dejnost stoi~kata filozofija ja prodol`uva<br />

vo Rim. Taa e prisutna vo delata na Seneka (3-65) koj vo otkrivaweto<br />

na "sovesta"(consientia) ja pronajde idejata za "bla`en `ivot" vo vnatre{nosta<br />

na ~ovekot, a potoa kaj robot Epiktet i imperatorot Marko Aurelie (121-<br />

128). v. Tadi}, Lj. op. cit. str. 39-42.<br />

48


a da e nezavisen od sudbinata, sekoga{ i postojano svoj gospodar, nepristapen<br />

za poroci i nesre}i. I dodeka moralot na Epikur mo`e da<br />

se definira kako na~in da se bide sre}en, stoi~arite, kako i Sokrat,<br />

moralot go zasnovaat na psihologijata. Sokrat veli: "Poznavaj se sebesi<br />

i dokolku se spoznae{, do tolku }e bide{ podoblesen". Na ovoj<br />

na~in moralot napolno svesno se izedna~uva so naukata. Da se pravi<br />

dobro za Sokrat i za stoi~arite e isto {to i da se znae. Da se znae {to<br />

e dobro, toa e isto kako i da se pravi dobro. Koj znae {to e dobro toj i<br />

pravi dobro. Zlostornikot e samo roden slepec koj ne se poznava samiot<br />

sebesi. 33<br />

Za Epiktet vo literaturata so pravo se tvrdi deka e najprakti-<br />

~niot i najjasniot stoi~ar za ~ii osnovni stavovi mo`e slobodno da se<br />

primeni poznatata fraza na vojvodata od Levis: "Koga otporot e zaluden,<br />

ludosta se buni, slabosta se tu`i, niskosta se dodvoruva i laska,<br />

a ponosot mudro podnesuva i mol~i". 34 Epiktet, za kogo se znae samo<br />

deka e roden vo Hileopolis (Grcija) i deka bil rob kaj Epafrodita koj<br />

vo {ega ili za kazna mu ja skr{il nogata, vo celost gi podr`uva principite<br />

i na stoi~kata {kola. Toa se principite: "Treba da se `ivee<br />

vo soglasnost so prirodata na ~ovekot i so celokupnata priroda" koi<br />

nalo`uvaat da se poznava svojata priroda i op{tiot red vo svetot.<br />

Koga e vo pra{awe ~ovekovata priroda, sekoe povedenie treba da bide<br />

sledeno od sopstveniot razum i so odbegnuvaweto da im se povinuvame<br />

na site strasti, a koga e vo pra{awe nadvore{niot svet i rabotite koi<br />

ne zavisat od nas, treba da se prezira sî {to ne zavisi od na{ata volja,<br />

sî {to e la`no, slu~ajno i nepredvideno, za{to toa kako i na{ite<br />

strasti vodat kon rastrojstvo na na{iot `ivot. 35<br />

Spored Epiktet ~ovekot raspolaga so apsolutno slobodna volja<br />

koja kako i umot, mu e dadena od bo`enstvata. Bogovite isto taka gi sozdale<br />

site luge da bidat sre}ni, a tie se nesre}ni samo poradi nivna<br />

gre{ka. Ottamu ~ovekot vo sekoja rabota i vo sekoja prilika treba da<br />

se pravi samo ona {to zavisi od nego, a {to se odnesuva na ostanatoto<br />

treba da se bide napolno miren i spokoen (pot~inetost i apsolutno<br />

pokoruvawe na prirodniot red na rabotite). Toj nema na {to da se<br />

33<br />

V. Epiktet i Marko Aurelije, Obrasci voqe i sre¢e, Uvod na Furtuni¢,<br />

D. Izdava~ka kwi`arnica Napredak, Beograd, 1922, str. 13-14.<br />

34<br />

Ibid, str. 19.<br />

35<br />

"Koj ~ovek e nepobediv? Onoj koj e postojan i koj ne mo`e da bide<br />

raskoleban so nitu edna rabota koja ne e vo negova vlast. Jas go zamisluvam<br />

kako bora~: ene, ja izdr`a prvata borba; dali }e ja izdr`i i drugata. Mu odolea<br />

na parite, mo`e li da odolee na ubava `ena? Odoleal dewe pred svetot,<br />

mo`e li da odolee koga e sam i no}e? Mo`e li da í odolee na slavata, na klevetite,<br />

na pofalbite, na smrtta? Nakratko, gi pobeduva li svoite soni{ta i<br />

svoite streme`i. Takov bora~, takov pobednik baram" Ibid, str. 27.<br />

49


`ali, tuku prifa}ajki ja svojata op{testvena polo`ba i uloga 36 treba<br />

samo da ja aktivira svojata volja za: 1. da gi skroti i ubla`i bolkata,<br />

stravot, gnevot, lakomosta, zavista, pakosta, skr`avosta, meku{tvoto<br />

i neumerenosta, 37 2. da ne gi zagubi sramot, dobrinata (bezgrani~no milosrdie<br />

kon onie koi trpat i stradaat), ~uvstvoto na vernost i pravda,<br />

38 3. da se pomiri so nevoljite (hrabrost vo podnesuvaweto na stradawata),<br />

kako i 4. da go posakuva samo ona {to zavisi od nego i prezira<br />

rabotite koi ne zavisat od nego 39 . Onoj {to }e go postigne seto ova e<br />

navistina sre}en.<br />

Spored Pol Holbah (1723-1789) sre}ata e na~in na postoewe<br />

~ie traewe go po`eluvame i so koe sakame da se odr`ime. Sre}ata se<br />

meri so svoeto traewe i so svojata sila. Najgolema sre}a e onaa koja e<br />

najtrajna. Minlivata ili krakotrajnata sre}a se narekuva zadovolstvo.<br />

Kolku {to e posilna i pominliva, za{to na{ite oseti se podobno samo<br />

za izvesna koli~ina na dvi`ewe, toa zadovolstvoto koe ja nadminuva<br />

ovaa koli~ina se pretvora vo bolka. Neumerenoto zadovolstvo go<br />

sledat kaewe, dosada i odvratnost. Minlivata sre}a se pretvora vo<br />

trajna nesre}a. Spored ovoj princip se gleda deka ~ovekot koj vo sekoj<br />

monent na svoeto traewe ja bara sre}ata, treba koga e umen, da gi umeri<br />

svoite zadovolstva, sebesi da si gi skrati site onie zadovolstva koi bi<br />

mo`ele da se pretvorat vo stradawe, i da se potrudi da gi stekne najpostojanite<br />

blagosostojbi.<br />

36<br />

"Na {to se `ali{? Bo`enstvoto te obdalilo so ona {to go imalo<br />

kako najvisoko, najplemenito i najkralsko. Ti daruvalo sposobnost dobro da<br />

gi upotrebi{ svoite misli i da ja najde{ vo samiot sebe svojata sre}a i svoeto<br />

vistinsko dobro. [to bara{ pove}e? Imaj na um deka si ti glumec vo drama<br />

kade {to pisatelot te vovel na podolgo ili na kratko vreme. Ako toj saka<br />

ti da ja igra{ ulogata na prosjak, treba da ja igra{ kako {to najdobro umee{.<br />

Isto taka ako toj saka da ja izigra{ ulogata na kuc ~ovek, uloga na knez ili<br />

bilo koja druga uloga. Tvoe e dobro da ja igra{ ulogata na li~nosta koja ti e<br />

dodelena, a izborot na taa li~nost mu pripa|a na sosema drug." Epiktet i<br />

Marko Aurelije, op. cit. str. 38.<br />

37<br />

V. ibid. str. 39.<br />

38<br />

"Dali e nesre}en kowot zatoa {to ne mo`e da pee? Ne, bi bil nesre}en<br />

koga ne bi mo`el da tr~a. Dali e nesre}en pesot {to ne mo`e da leta?<br />

Ne, bi bil nesre}en koga ne bi go imal setiloto za miris. Dali e nesre}en ~ovek<br />

{to ne mo`e vedna{ da zadavi lav, i da pravi ~uda? Ne, zatoa {to ne e sozdaden<br />

za toa. No, ~ovekot e nesre}en ako go izgubi sramot, dobrinata, ~uvstvoto<br />

na vernost i pravda i koga bo`enskite crti koi bogovite gi vtisnale<br />

vo negovata du{a, za navek se izbri{ani." Ibid, str. 39.<br />

39<br />

"^uvaj se dobro koga }e vidi{ nekoj obvien so po~esti, velam ~uvaj<br />

se dobro, zaveden od tvojata fantazija, da ne go nare~e{ sre}en"... "Dostoinstvoto<br />

i polo`bite ne go pravat ~ovekot sre}en, tuku sposobnosta, sovesnoto<br />

vr{ewe na dol`nostite i korisnata rabota" V. ibid, str. 38.<br />

50


Sre}ata ne mo`e da bide ista za site su{testva na ~ovekoviot<br />

rod. Isti zadovolstva ne mo`at ednakvo da gi potresuvaat lugeto so<br />

razli~en sklop. Eto, bez somnenie, zo{to pove}eto moralisti ne se soglasile<br />

vo toa {to ja so~inuva sre}ata, kako ni vo toa koi se sredstvata<br />

za nejzinoto ostvaruvawe. Me|utoa, sre}ata izgleda deka voop{to e<br />

trajna ili momentna sostojba so koja se soglasuvame, za{to cenime<br />

deka odgovara na na{eto bitie. Ovaa sostojba proizleguva od soglasuvaweto<br />

me|u ~ovekot i okolnostite vo koi prirodata go stavila, ili,<br />

ako sakate, sre}ata e koordinacija na ~ovekot so pri~inite koi na<br />

nego deluvaat. 40<br />

Zemaj}i go ~ovekot, negovite interesi, negovata sre}a i negovata<br />

sloboda za centar i cel, utvrduvaj}i deka interesite, sre}ata i<br />

slobodata na ~ovekot mo`at da se postigna edinstveno so ostvaruvaweto<br />

na interesite, sre}ata i slobodata na celokupnoto op{testvo<br />

Holbah natamu veli: Korisnosta mora da bide edinstvenata mera na ~ovekovite<br />

rasuduvawa. 41 Da se bide korisen zna~i da se pridonesuva za<br />

sre}ata na drugite lu|e, da se bide {teten zna~i da se pridonesuva za<br />

nivnata nesre}a. Ako ~ovekot ja bara svojata sre}a vo sekoj moment na<br />

svojot `ivot toga{ toj mo`e da go odobri samo ona {to mu sozdava<br />

sre}a ili pru`a sredstva da dojde do nea . 42 Korisnosta pak, ne e ni{to<br />

drugo tuku vistinska sre}a, da se bide korisen zna~i da se bide doblesen,<br />

a da se bide doblesen zna~i da se pravat lugeto sre}ni. 43<br />

Vo nedostig na volja da se po~ustvuva deka edno razumno su{testvo<br />

ni za moment ne mo`e da go izgubi od vid svoeto sopstveno samoodr`uvawe,<br />

svojot vistinski ili fiktiven interes, svojata cvrsta ili<br />

minliva blagosostojba, so eden zbor svojata vistinska ili la`na sre-<br />

}a, vo nedostig na zemawe vo vid na okolnostite deka `elbite i srastite<br />

se su{tinski dvi`ewa, prirodni i nu`ni na na{ata du{a, vo nedostig<br />

na seto toa lekarite na lu|eto im pretpostavuvaa natprirodni<br />

pri~ini na nivnite lutawa i na ~ovekovite maki primenile samo beskorisni<br />

i opasni <strong>igri</strong> so zborovi. Govorej}i im deka treba da gi zadu{at<br />

svoite `elbi, da se borat protiv svoite sklonosti, da gi uni-<br />

{tat svoite strasti, tie im pru`ale samo takvi upatstva koi se jalovi,<br />

40<br />

Holbah, P. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950, str. 95.<br />

41<br />

"Sre}ata koja ni se pru`a e postojana i nu`na mera na na{ite ~uvstva<br />

sprema su{testvata od na{iot vid, sprema predmetite koi gi po`eluvame,<br />

sprema mislewata koi gi usvojuvame, sprema delata za koi donesuvame<br />

svoj sud. @rtvi sme na svoite predrasudi sekoga{ koga propu{tame so ovaa<br />

mera da se poslu`ime pri donesuvaweto na svoite sudovi. Nikoga{ ne bi bile<br />

vo opasnost da se izla`eme, koga sekoga{ bi razledale kakva e vistinskata<br />

korist koja za na{iot vid, za religijata i za zakonite proizleguva od site<br />

ustanovi, pronajdoci i dela na lu|eto. Ibid, str. 221.<br />

42<br />

Ibid, str. 203.<br />

43<br />

Ibid, str. 221.<br />

51


matni i koi ne e mo`no da se sprovedat vo praktikata ... Ovie empirici,<br />

rakovodeni samo so slepa rutina ne zabele`aa deka ~ovekot so samoto<br />

toa {to `ivee e sozdaden da ~uvstvuva da po`eluva, da ima strasti<br />

i da gi zadovoluva spored energijata koja negovata organizacija mu<br />

ja dava. Tie ne zabele`aa deka navikata gi vkorenuvala ovie strasti,<br />

deka vospituvaweto gi seelo i javnoto mislewe gi odobruvalo, deka<br />

iskustvoto gi pravelo nu`i vo ~ovekovite srca, deka gi zasiluvale porocite<br />

na vlasta, deka da im se ka`e na taka sozdadenite lu|e da gi<br />

uni{tat svoite strasti e da se frlat vo o~aj, ili toa bilo da im se<br />

nalo`i da zemat takvi lekarstva koi premnogu gi bunat za da bi mo-<br />

`ele so niv da se soglasat. Vo dene{nata sostojba na na{ite bogati<br />

op{testva da mu se ka`e na eden ~ovek koj od iskustvo znae deka bogatstvo<br />

pru`aat site zadovolstva, deka ne treba da se po`eluvaat, deka<br />

ne treba da pravi usilbi za steknuvawe na bogatstva, deka treba da im<br />

se sverti grbot, taka da im se zboruva e da se uveruva deka sebesi treba<br />

da se napravi nesre}en. Da mu se ka`e na eden ambiciozen ~ovek da ne<br />

saka vlast i golemina, a sî se zagovorilo da mu poka`e kako vo toa e<br />

ba{ vrvot na stre}ata, e da mu se nalo`i na mig da gi promeni svojot<br />

voobi~aen sistem na sfa}awa, toa e da mu se govori na gluv. Da mu se<br />

ka`uva na zaqubeniot koj e so brz temperament kako treba da ja zadu{i<br />

svojata strast sprema predmetot koj go opsednuva, e za nego da mu se<br />

objasnuva kako treba da se otka`e od svojata sre}a. Da mu se zabranat<br />

strastite na lugeto e da im se zabrani da bidat lu|e. Da mu se sovetuva<br />

na edno lice so brzi me~taewa da gi umeri svoite `elbi e da mu se sovetuva<br />

da go promeni svojot organizam - da mu se nalo`i na negovata<br />

krv posporo da te~e. Da mu se ka`e na eden ~ovek da se otka`e od svoite<br />

naviki e da se bara od eden gra|anin koj naviknal na sebe da ima<br />

obleka da se slo`i da odi sosema gol. Toa bi bilo isto kako od nego da<br />

se bara da gi promeni crtite na svoeto lice, da go uni{ti svojot temperamet,<br />

za ja zgasne svojata fantazija, da ja izmeni prirodata na svoite<br />

telesni sokovi. Seto toa e isto kako i da mu se nalo`i da gi nema<br />

onie strasti koi mu odgovaraat na negovata prirodna energija ili da<br />

mu se nalo`i da se otka`e od strastite koi navikata i negovite okolnosti<br />

mu gi vleale i gi pretvorile vo potreba. 44 Ottuka za Holbah<br />

samo strastite se vistinska protivte`a na strastite: ne treba da barame<br />

na~ini kako da gi uni{time tuku treba da se potrudime so niv da<br />

upravuvame. 45 Umot i moralot ne bi imale nikakva vlast nad lugeto<br />

44<br />

Ibid, str. 230-231.<br />

45<br />

Umot koj e plod na iskustvoto e samo ve{tina na odbirawe na onie<br />

strasti koi treba da gi poslu{ame zaradi svojata sopstvena sre}a. Vospituvaweto<br />

e ve{tina na seewe i odgleduvawe na korisni strasti vo srcata na<br />

lu|eto. Zakonodavstvoto e ve{tina da se vozdr`uvaat opasnite strasti, a da<br />

se pottiknuvaat onie koi mo`at da mu bidat od korist na javnoto dobro. Ibid,<br />

str. 232.<br />

52


koga na sekoj poedinec ne bi mu poka`ale deka negoviot vistinski<br />

interes e vrzan za povedenieto koe mu koristi na nego samiot. A ova<br />

povedenie da bi bilo korisno mera da mu obezbedi naklonestost na<br />

su{testvata koi se nu`ni na negovata sopstvena sre}a. Ottuka vospituvaweto<br />

mora od ranoto detstvo da ja razgori fantazijata sprema<br />

op{tiot interes ili koristite na ~ovekoviot rod, i sprema po~ituvaweto,<br />

qubovta i prednostite koi ottamu proizleguvaat. Navikata<br />

treba da im gi napravi bliski sredstvata so koi ovie prednosti }e gi<br />

dostignat. Javnoto mislewe treba na lugeto ovie prednosti da im gi<br />

napravi dragi, a li~niot primer treba da gi povede kon niv. Vlasta so<br />

pomo{ na nagradi treba da gi pottikne lugeto da go povedat svojot<br />

`ivot oglasno so toj plan, a so pomo{ na kaznata bi trebalo da se zapla{at<br />

onie koi bi sakale ovoj plan da go naru{uvaat. Taka nade`ta<br />

vo vistinskata blagosostojba i stravot od vistinskoto zlo }e bidat<br />

strasti sposobni da im pru`at protivte`a na onie strasti koi bi mu<br />

na{tetuvale na op{testvoto. Poslednite strasti bi stanale barem<br />

mnogu retki koga, namesto lu|eto da se kqukaat so nerazbirlivi spekulacii<br />

i zborovi bez kakva i da e smisla, bi im se zboruvalo za realni<br />

raboti i koga bi im se poka`uvale nivnite vistinski interesi. 46<br />

A eve kakov, spored Holbah treba da bide poedinecot koj raboti<br />

na svojata sopstvena sre}a. Bidi umeren, naso~en, umen ako saka{ vo<br />

`ivotot da se odr`i{. Ne bidi rasipnik vo zadovolstvoto ako saka{<br />

da go napravi{ trajno. Vozdr`i se od sî {to mo`e da ti na{teti na<br />

tebe samiot i na drugite. Bidi vistinski razumen, te. nau~i da se saka{<br />

sebesi, da se ~uva{ sebesi, da ja izvr{uva{ celta koja vo sekoj moment<br />

si ja postavuva{ sebesi. Bidi doblesen ~ovek za da bide{ cvrsto<br />

sre}en, za da u`iva{ po~ituvawe i pomo{ od su{testvata koi prirodata<br />

gi napravila neophodni za tvojata sopstvena sre}a. Ako se tie nepravedni,<br />

napravi se dostoen samiot sebesi da si odobruva{ i samiot<br />

sebesi da se saka{ i `ivee{ zadovolen, vedrinata nema da ti bide<br />

zamatena. Krajot na tvojata sevkupnata `ivotna dejnost koja ostanala<br />

bez gri`a na sovest, kako i tvojot `ivot nema da go kleveti ona {to si<br />

go pravel. Smrta za tebe }e bide vrata na novo postoewe vo eden nov<br />

red. Ti i tuka }e bide{ pot~inet, kako {to si i sega, na ve~nite zakoni<br />

na sudbinata koja bara sre}ni da sozdava{ za vo ovoj svet sre}no da<br />

`ivee{. 47<br />

Spored @il Pajo (1859) sre}ata se sostoi vo vedar i ednostaven<br />

`ivot i vo zdrava rabota od koi teloto i umot stanuvaat zdravi i<br />

silni. Sre}ata e vo vistinskiot odmor koj se sostoi vo dvi`ewe i pokoruvawe<br />

na dlabokite zakoni na `ivotot. Spasot e vo tih prijaten,<br />

miren `ivot vo semejstvoto i me|u prijatelite. Sre}ata e vo sozavaweto<br />

harmonija so prirodata, vo umetnosta, vo kni`evnosta, vo nauka-<br />

46<br />

Ibid, str. 232-233.<br />

47<br />

Ibid, str. 239.<br />

53


ta, vo istorijasta i vo filozofijata. 48 Taa se nao|a vo mislite oslobodeni<br />

od ona {to nî poni`uva. Sre}ata e vo su{tinata na ~ovekot vo<br />

celosna smisla na zborot.<br />

Pretpostavkite za postignuvaweto na sre}ata spored Pajo zavisat<br />

od toa: a) dobrite misli i ~uvstva da se naveduvaat kon toa da go<br />

dadat najgolemiot obem na ona {to e prijatno i b) na mra~nite misli i<br />

~uvstva da im se spre~i, ako ne sekakov pristap vo ~ovekovata svest,<br />

toga{ barem da im se dade najtesen prostor. Sre}en e onoj koj e gospodar<br />

na svoeto vnimanie, na svojata volja. Sekoj ~ovek e kova~ na svojata<br />

sre}a, a ako ne e sre}en toa e samo zatoa {to ima slaba volja. 49 I<br />

tokmu zatoa treba da se najdat sredstva so ~ija pomo{ mo`at da se sozdadat<br />

ili podr`at dobrite ~uvstva, a da se uni{tat ili otstranat<br />

site ~uvstva koi se neprijatelski vo sovladuvawe na samiot sebesi. Takvite<br />

sredstva treba da se naso~at kon glavnite uslovi za postignuvawe<br />

na sre}ata, koi se naogaat vo slednive devet podra~ja: 1. zdravjeto,<br />

2. rabotata, 3. moralnata sloboda, 4. zdraviot op{testven `ivot, 5.<br />

ignoriraweto na parite, 6. dobrata postavenost na dr`avnite institucii,<br />

7. harmoni~en brak i semejstvo, 8. vospostavuvaweto vistinski<br />

odnos so prirodata i 9. vospituvaweto i obrazovanieto (umnoto razvivawe).<br />

Spored Bertrand Rasel sre}ata delumno zavisi od nadvore{nite<br />

okolnosti i delumno od samite nas. Vo svoeto poznato delo Osvojuvawe<br />

na sre}ata 50 toj zboruva za sre}ata {to zavisi od nas i zaklu~uva<br />

deka receptot za nea e mnogu ednostaven. Za sre}ata na pove}eto<br />

lu|e se neophodni opredeleni ednostavni raboti: hrana, pokriv, zdravje,<br />

qubov, uspe{na rabota i po~it sprema drugite lu|e. Za nekoi lu|e<br />

roditelstvoto e isto taka su{testveno. Tamu kade {to nedostasuvaat<br />

ovie raboti samo isklu~itelen ~ovek mo`e da postigne sre}a no, onamu<br />

kade {to tie se u`ivaat, ili mo`at da bidat postignati so dobronaso~ena<br />

usilba, ~ovekot koj sepak e nesre}en strada od nekoe du{evno<br />

rastrojstvo koe, ako e mnogu te{ko, mo`e da bara intervencija od<br />

psihijatar, no vo obi~nite slu~ai mo`e da bide izlekuvano i od samiot<br />

pacient, pod uslov da se postapi kon toa na pravilen na~in. Tamu kade<br />

{to nadvore{nite okolnosti ne se definitivno nepovolni, ~ovekot<br />

bi trebalo da bide sposoben da ja postigne sre}ata, pod uslov negovite<br />

48<br />

Pajo, @. Ve{tina biti ~ovek, Srpska kwi`evna zadruga. Beograd,<br />

1922, str. 203.<br />

49<br />

"Sre}ata e pra{awe na zdraviot um, razvivawe na jasnotija, logi~en<br />

red. Nesoglasuvaweto doa|a od nedoslednosta, od nemaweto vistinska volja, od<br />

toa dali ne{to se saka ili ne se saka... Vistinskata volja postoi toga{ koga<br />

~ovekot iskreno go prima izborot {to go napravil so site posledici i koga<br />

misli samo na toa na koj na~in od toa }e go izvle~e ona {to e najdobro. Da se<br />

raboti poinaku e podlost, laga i glupost". Ibid. str. 124.<br />

50<br />

Rasel, B. Osvojuvawe na sre}ata, Na{a kniga, Skopje, 1988.<br />

54


strasti i interesi da se naso~eni kon nadvor, ne kon vnatre. Spored<br />

toa, na{a dol`nost i vo obrazovanieto i vo obidite da se prisposobime<br />

sebesi sprema svetot, bi trebalo da bide da nastojuvame da gi<br />

odbegneme kon sebe svrtenite strasti i da se zdobieme so onie naklonosti<br />

i so onie interesi koi }e ne spre~at ve~no da se zanimavame so<br />

samite sebe. Ne e vo prirodata na pove}e luge da bidat sre}ni vo zatvor,<br />

a strastite koi ne zatvaraat nas vo samite sebe e eden zatvor od<br />

najlo{ vid. Me|u takvite strasti edni od naj~estite se stravot, zavista,<br />

~uvstvoto na grev, samoso`aluvaweto i samovoshitot. Vo site ovie<br />

na{ite `elbi se svrteni kon nas: nema vistinsko interesirawe za nadvore{niot<br />

svet tuku samo gri`a da ne nî povredi na nekoj na~in ili<br />

da prestane da go pothranuva na{eto ego. 51<br />

***<br />

Ona {to vo osnova mo`e da se zaklu~i od site ovie razmisluvawa<br />

e deka sekoj razumen sre}ata ja gleda kako ~ovekovo dobro, vrednost<br />

i doblest kon {to ima pravo sekoj da se stremi i da ja naso~uva<br />

svojata `ivotnata energija. Taa vistina e i na{ata po~etna osnova od<br />

koja poa|ame vo utvrduvawe na nejzinoto zna~ewe za opredeluvaweto na<br />

~ovekovoto povedenie na {to pove}epati }e se navra}ame. Me|utoa,<br />

pred toa mora da ras~istime so toa deka sre}ata na ~ovekot mora da se<br />

posmatra od dva aspekti: od aspekt na nejzinata virtuelnost i nejzinata<br />

trajnost kako zaedni~ki kriterium za nejzinoto dosegawe. Vo ova<br />

smisla na{iot stav e jasno izdiferenciran i se sostoi vo toa deka sre-<br />

}ata mo`e da se razbere samo ako se posmatra vo nejzinite dve formi:<br />

sre}ata kako dosegnuvawe na "~udo" i sre}ata kako obezbeduvawe nu-<br />

`no sekojdnevie i sigurna idnina.<br />

1. Sre}ata kako dosegnuvawe na "~udo", na ne{to retko, isklu-<br />

~itelno, nevozmo`no: da se padne od deseti sprat i da se ostane `iv,<br />

sre}no izvlekuvawe od osobeno te{ka nelagodna situacija, sre}no<br />

izbegnuvawe na zaslu`enata kazna i sl.<br />

2. Sre}ata kako obezbeduvawe nu`no sekojdnevie i sigurna<br />

idnina obezbeduvawe na momentni ili trajni ~ovekovi potrebi kako<br />

vrednosti za koi treba da se `ivee: sre}na materijalna i duhovna egzistencija,<br />

sre}no detstvo, sre}en brak, sre}en `ivot, sre}na idnina<br />

itn.<br />

Da se doka`uva deka vakvoto opredeluvawe na sre}ata e vo osnovata<br />

na ~ovekovata priroda i deka kon nea sekoj ~ovek sekoga{ se stremel<br />

i deka }e se stremi dodeka postoi ~ovekoviot rod e samo izgubeno<br />

vreme. Ottamu i vo dvete na{i formi na sre}ata smetame deka ednakvo<br />

va`i praviloto na Epikur. Ottamu sre}ata ja zemame i posmatrame<br />

kako `ivotna cel na sekoj poedinec, kako najgolema i doka`ana vre-<br />

51<br />

Ibid, str.168-169.<br />

55


dnost od koja {to nema otstapuvawe. No, taa e i vrednost kon koja se<br />

stremat i ni ja posakuvaat na{ite najbliski, na{ite prijateli pa duri<br />

i na{ite op{testveni institucii. Vo ovaa smisla na{e e samo da potsetime<br />

deka ne postoi ~ovek na kogo barem edna{ vo `ivotot ne mu e<br />

re~eno: "Sre}na Nova Godina!", "Sre}en rodenden!", "Sre}en praznik!",<br />

"Sre}en pat!", ili ednostavno "Aj, so sre}a!". Za da se sfati<br />

seto ova ne e potrebna nikakva nauka, dovolno e, kako {to smeta i Holbah,<br />

najednostavnoto `ivotno iskustvo.<br />

56<br />

2. KRITIKA NA NEKOI POSTULATI NA SRE]ATA<br />

a) Sre}ata i rezignacijata (pomiruvawe so sudbinata)<br />

Posakuvaj go i pravi go samo ona {to zavisi od tebe i pomiri se<br />

so nesre}ata, se glavnite principi na teorijata na sre}ata kako svrtuvawe<br />

kon sudbinata. Ili poinaku ka`ano, vo `ivotot treba da se posakuva<br />

ona {to go o~ekuva{, a da se prifati ona {to }e se slu~i. A eve<br />

od {to se sostojat ovie postulati.<br />

Sre}ata i `elbite nikoga{ ne odat zaedno veli Epiktet. 52 Koj<br />

saka nikoga{ da ne bide izmamen od svoite `elbi, toa lesno }e go postigne<br />

ako se posakuva samo ona {to zavisi od nego. 53 Toj {to saka negovata<br />

`ena i negovite prijateli ve~no da `iveat toj e lud, za{to toa<br />

ne e ni{to drugo tuku posakuvawe rabotite koi nikako ne zavisat od<br />

nego, da zavisat tokmu od nego. Na toa e ednakvo koga se posakuva slugata<br />

nikoga{ da ne pogre{i, za{to toa bi zna~elo: porokot da ne bide<br />

porok tuku ne{to drugo. Vo sekoja rabota i vo sekoja prilika treba da<br />

se pravi samo ona {to zavisi od nas. [to se odnesuva na ostanatoto<br />

treba da se bide napolno miren i spokoen. 54 Ottamu ~ovekot treba da se<br />

52<br />

"Ne go `alosti ~ovekot siroma{tvoto tuku `elbata"... "Deteto }e<br />

ja vovle~e rakata niz tesniot otvor od grne so le{nici i smokvi. ]e ja napolni<br />

kolku {to mo`e pove}e i ne mo`ejki taka napolneta da ja izvle~e<br />

zapo~nuva da pla~e. Dete moe, ostavi polovina i }e ja izvle~e{ rakata sî<br />

u{te polna! I vozrasniot ~esto e kako ova dete: koga posakuva premnogu, ni-<br />

{to ne postignuva. Neka posaka pomalku, }e postigne"... "Sre}ata bratko nikako<br />

ne se sostoi vo toa da se stekne i da se u`iva, tuku vo toa da ne se posaka,<br />

za{to tokmu vo toa da ne se posaka se sostoi vistinskata sre}a i sloboda".<br />

Epiktet i Marko Aurelije, Obrasci voqe i sre¢e, Izdava~ka kwi`arnica<br />

Napredak, Beograd, 1922. str. 37, 47 i 56.<br />

53<br />

Ibid, str. 40.<br />

54<br />

"Jas, na primer, treba da se ka~am na brod i da patuvam. [to treba da<br />

storam. Treba da go izberam brodot, krmarot, mornarite, godi{noto vreme,<br />

den i veter - zna~i seto ona {to zavisi od mene. [tom sum se otisnal vo moreto<br />

se slu~uva stra{na bura: toa ne e moja rabota, toa e rabota na kapetanot<br />

i krmarot. Brodot tone: {to treba da storam? Go pravam toa {to zavisi od


zafa}a samo so ulogi koi mo`e da gi ostvari. Ako se prifa}a uloga<br />

koja e nad negovite mo`nosti, ne samo {to }e se odigra lo{o, tuku so<br />

ne }e se napu{i onaa koja lesno mo`e da se izvr{i i koja mo`e da donese<br />

sre}a. 55 Ti mo`e{ sekoga{ da bide{ nepobediv, ako ne prezema{<br />

i ne vleguva{ vo nikakva borba vo koja nikako ne zavisi od tebe samiot<br />

da pobedi{. 56<br />

Vo ova smisla zboruva i Rasel: "Mudriot ~ovek iako nema da<br />

sedi so skrsteni race vo presret na nesre}i koi mo`at da se spre~at,<br />

nema da tro{i vreme i ~uvstva za onie {to se neizbe`ni, pa duri i na<br />

onie koi se sami po sebe odbeglivi }e im se pokori, ako vremeto i trudot<br />

potrebni za nivnoto odbegnuvawe mo`at da go popre~at vo izvr{uvaweto<br />

na nekoja pova`na rabota. Mnogu lu|e stanuvaat nevni ili besni<br />

za sekoja mala rabota koja ne odi kako {to treba, a na ovoj na~in<br />

gubat eden golm del od energijata {to mo`e da bide mnogu polezno upotreben.<br />

Duri i koga se zanimavame so navistina va`na rabota ne e mudro<br />

da bideme tolku dlaboko emotivno vovle~eni taka {to pomislata<br />

na mo`en neuspeh da stane postojana pre~ka na du{evniot mir. 57<br />

Za Rasel sre}ata ne e ne{to {to vi pa|a v usta, kako zrelo ovo-<br />

{je, so samiot sklop na sre}ni okolnosti, veli toj, osven vo mnogu retki<br />

slu~ai. Zatoa {to vo svetot tolku ispolnet so izbe`ni i neizbe`ni<br />

nesre}i, so bolest i psiholo{ki rastrojstva, so borba i beda<br />

i lo{a volja, ma`ot i `enata koi treba da bidat sre}ni moraat so napor<br />

da gi iznajdat na~inite za sovladuvawe na brojnite ~initeli na<br />

sre}ata. Me|utoa, iako mu pridava opredeleno zna~ewe na naporot vo<br />

osvojuvaweto na sre}ata, a tokmu toa e ona {to sakame ovde da go istakneme<br />

nasproti site onie teorii koi primatot í go davaat isklu~ivo<br />

na rezignacijata, kone~niot stav na Rasel e sepak deka "Stavot {to se<br />

bara e da se napravi sî {to e vo na{a mo} dodeka drugoto da i se prepu-<br />

{ti na sudbinata". Spored nego rezignacijata se pojavuva vo dva vida:<br />

ednata so koren vo o~ajot, drugata vo neosvoivata nade`. Prvata e lo-<br />

{a, vtorata e dobra. ^ovek koj do`iveal tolku dlabok poraz {to se<br />

otka`al od seta nade` za seriozni potfati mo`e da ja zapoznae rezignacijata<br />

na o~aot, i ako go stori toa, toj }e krene race od sekoja seriozna<br />

rabota. Toj mo`e da go prikriva svojot o~aj so religiozni frazi<br />

ili so doktrinata deka kontemplacijata e vistinskiot kraj na ~ovekot,<br />

mene: ne vikam, ne se ma~am. Jas znam deka se ona {to e rodeno {to `ivee, mora<br />

edna{ da umre: toa e op{t nu`en zakon. Treba zna~i da umram. Jas ne sum<br />

ve~nost: jas sum samo eden ~ovek, del na svetot, kako {to eden sat e del od<br />

denot. Satot doa|a i pominuva, jas isto taka doa|am i proa|am. Na~inot na koj<br />

se proa|a, e veruvajte mi sosema od sporedno zna~ewe: bilo od treska, bilo od<br />

me~ ili od voda - seedno e. Ibid, str. 32-33.<br />

55<br />

Ibid, str. 32.<br />

56<br />

Ibid. str. 33.<br />

57<br />

Rasel, B. op. cit. str. 163.<br />

57


no seedno na koj na~in se opredeluva da go skrie svojot vnatre{en poraz,<br />

toj }e ostane su{tinski bespolezen i dlaboko nesre}en . ^ovekot<br />

~ija rezignacija se potpira vrz neosvoiva nade` se odnesuva na sosema<br />

razli~en na~in. Nade`ta koja treba da bide nedosti`na mora da bide<br />

golema i bezli~na. [to i da pravam mo`e da me porazi smrtta ili nekakva<br />

bolest; mo`e da bidam sovladan od moite neprijateli; mo`e da<br />

sfatam deka sum na pogre{en pat {to ne mo`e da vodi do uspehot. Propasta<br />

na li~nite nade`i mo`e da bide neizbe`na na iljada na~ini no,<br />

ako li~nite streme`i se del od pogolemi nade`i za ~ove{tvoto go<br />

nema onoj istiot poraz koga }e dojde neuspehot. 58 Ova se slu~ai vo koi<br />

rezignacijata e najte{ka, no ima i takvi slu~ai vo koi taa e mnogu polesna.<br />

Toa se slu~ai vo koi samo sporednite celi do`ivuvaat neuspeh,<br />

dodeka glavnite `ivotni celi i natamu prodol`uvaat da se pribli`uvaat<br />

kon uspehot. Na primer, ~ovek koj{to se zafatil so va`na rabota<br />

}e go odbere pomalku po`elniot vid na rezignacija ako od rabotaa go<br />

odvrati bra~nata nesre}a; ako navistina e obzemen so od rabotata na<br />

takvi incidentni nevolji na patot treba da gleda kako na vrne`liv<br />

den, odnosno kako na glupost za koja e budalesto da se pravi zbrka. 59<br />

Ne{to pozamrsena no, vo osnova potprena vrz rezignacijata e i<br />

teorijata na Kjerkegor (Seren Kjerkegor 1813-1855). Bez da se vpu-<br />

{tame vo najraznovrsnite tolkuvawa na negovite teoretski osnovi, vo<br />

koi, vpro~em, ne mo`at da se snajdat ni najdobrite filozofi, na ova<br />

mesto poso~uvame na edne od negovite pojasni stavovi koj eklatatno<br />

ka`uva na na{ata konstatacija. Spored Kjerkegor "Sî se vrti okolu<br />

vrednostite. Jas so sopstvenata sila mo`am da bidam rezigniran<br />

sprema sî {to stoi pred mene i potoa da najdam mir i spokojstvo vo<br />

bolkata, jas na sî mo`am da se prilagodam, duri i ako ovoj grozen<br />

demon, postra{en od smrta koj lugeto gi pla{i, duri i ako bezumieto<br />

koe e pred moite o~i bi maftalo so luda~ka ko{ula, a jas spored<br />

negoviot izgled bi razbral deka sum tokmu toj {to bi trebalo da ja<br />

oble~e. Jas sî u{te mo`am da ja spasam svojata du{a, dokolku pove}e mi<br />

e stalo vo mene da pobedi mojata qubov sprema Gospod odo{to mojata<br />

ovozemska sre}a. Vo toj posleden moment ~ovekot sî u{te mo`e svojata<br />

du{a da ja naso~i na eden edinstven pogled kon Neboto, od koe go nao|a<br />

sekoj dobar podarok, a ovoj pogled toj samiot i onoj kogo toj go bara<br />

treba da go sfatat kako znak deka toj sepak ostanuva veren na svojata<br />

qubov. Toga{ toj mirno bi mo`el da ja navle~e luda~kata ko{ula.<br />

Onoj ~ija du{a ne go poseduva ova romanti~no ~uvstvo, ja prodal<br />

svojata du{a, bilo za nea da dobil celo kralstvo ili nekolku skapani<br />

srebrewaci. Me|utoa, jas so svojata sopstvena sila ne mo`am da go<br />

dobijam ni najsitnoto od ona {to spa|a vo svetot na kone~nosta; za{to<br />

silata mene neprestano mi e potrebna za, nasproti na sî, da bidam<br />

58<br />

Rasel. B. op. cit. str. 164.<br />

59<br />

Ibid, str. 165.<br />

58


ezigniran. Jas mo`am da se otka`am od princeza so sopstvena sila, i<br />

nema zatoa da bidam mrzovolen, tuku }e najdam radost, mir i spokojstvo<br />

vo svojata bolka, no so sopstvena sila jas povtorno ne mo`am da ja<br />

dobijam, za{to mene silata mi e potrebna tokmu zatoa da bidam<br />

rezigniran. Me|utoa vo verata, veli mojot ~udesen vitez, vo verata ti<br />

treba povorno da ja dobie{ so silata na apsurdot". 60<br />

Ona {to ovie stavovi mo`e da se izvle~e e deka ovde se raboti<br />

za ambivaletna koncepcija vo odnos na hazardnite <strong>igri</strong>. Od edna strana<br />

proizleguva deka tie treba da bidat celosno isklu~eni od pomislata<br />

na sekoj ~ovek no, od druga strana istovremeno se ostava {irok prostor<br />

za nivnata primena. So tvrdeweto deka ~ovek treba da se zafati<br />

samo so ona {to zavisi od nego se isklu~uvaat <strong>igri</strong>te na sre}a, no ne i<br />

na onie hazardni <strong>igri</strong> vo koi ume{nosta ima dominantna zna~ajna uloga.<br />

Od druga strana od stavot deka ako gri`ata, jadot i nerviraweto, da<br />

re~eme za izgubenite pari na komar, ne slu`at za nikakva cel, za komarxijata<br />

koj go nadminal carstvoto na gri`ata, so pravo mo`e da se ka-<br />

`e deka e onoj koj `ivotot najdobro go procenil kako ne{to mnogu poveselo<br />

od onoj koga bil postojano razdrazliv. Vakvite teorii nesomneno<br />

natamu ostavaat i prostor za veruvawe vo natprirodni sili i<br />

nu`no go ra|aat praznoverieto (sueverieto). Ostavaj}i gi na strana<br />

site formi na praznoverie so koi e povrzan obi~niot `ivot na ova mesto<br />

}e se zadr`ime samo vrz negovite pojavni oblici kaj hazardnite<br />

<strong>igri</strong>. I sre}ata i nesre}ata vo igrata imale svoi pravila vo obi~noto<br />

praznoverie velat Gizicki i Gorni. Taka na u~esnikot }e mu donese nesre}a<br />

i gubitok vo igrata ako za vreme na igrata jade crn leb ili sedi<br />

pod trem. Najlo{o }e pomine onoj igra~ koj e svrten so grbot kon mese~inata.<br />

Naprotiv, sigurno vo igrata }e ima sre}a onoj koj pozajmuva<br />

pari za samata igra. Podrobni upatstva obezbeduvaat dobivka vo igrata:<br />

koj pokraj sebe na to~no opredeleno mesto nosi palec od kradec sigurno<br />

}e ima neo~ekuvan uspah. Na levata raka mo`e da se privrze so<br />

crven konec srce od liljak ili da se stavi pod paltoto taka {to nikoj<br />

nema da go zabele`i. Srce od sokol, grbna koska od liljak i glava od<br />

pupavec gotovo sigurno }e go za{titat u~esnikot od nesre}a. Sre}no<br />

}e <strong>igri</strong> i }e dobie i onoj koj }e odgrizne glava na krt ili so sebe }e ponesi<br />

mlad tatreb. Poednostavno }e dobie igra~ koj sedi na stolot {to<br />

so naslonot e svrten kon masata ili toj {to }e se poslu`i so karti koi<br />

pred igrata gi imal zavitkano vo de~ji peleni. Pozamrseni se podgotovkite<br />

za sre}na igra na velindenska no}. Nave~er od 11 do 12 ~asot<br />

treba nemo da se le`i, i ne smee nitu da se nasmee ni da da prozbori<br />

bilo {to i da se slu~i, a potem mora so najneobi~en obred nemo da<br />

trgne doma. 61<br />

60<br />

Kjerkegor, S, Strah i drhtanje,BIGZ, Beograd, 1975, str. 89-90<br />

61<br />

Grizycki, J. i Gorny, A. op. cit. str. 387.<br />

59


60<br />

b) Sre}ata i svrtuvaweto kon bezgri`na sega{nost<br />

Ovoj postulat na na{eto podnebje e poznat po maksimite: "Kupi<br />

den pomini" ili "@iveam od denes za utre".<br />

"Seto ona {to go namaluva umot i du{evnata energija e lo{o.<br />

Preteranata gri`a za ona {to }e bide utre gi odnela mnogumina vo<br />

grob. Za da go utvrdime so nesiguren na~in neizvesniot `ivot vo neizvesnata<br />

idnina, nie go uni{tuvame sigurniot `ivot vo poznatata sega{nost."<br />

62 Ova razmisluvawe koe im e svojstveno na mogumina filozofi<br />

go podr`uva i Rasel vo oblik na razvivawe na tn. mentalna disciplina<br />

koja se sostoi vo potisnuvawe na svesnoto vo nesvesnoto. 63<br />

Spored nego postojat razli~ni vidovi na zamor, od koi nekoi pove}e í<br />

pre~at na sre}ata. ^istiot fizi~ki zamor, ako ne e preteran, pove}e<br />

od sî e pri~ina za sre}a; toj vodi kon zdrav son i dobar apetit i dava<br />

pottik za zadovolstvata koi se mo`ni za vreme na praznicite. No ako e<br />

preteran toj stanuva zlo. Drugiot vid na zamor {to e najseriozen vo<br />

momentov vo naprednite zemji e nervniot zamor. Ovoj vid zamor, veli<br />

natamu Rasel, koga voobi~aeno se javuva od naporna rabota za leb i vo<br />

golema mera denes se dol`i na zagri`enosta, a zagri`enosta mo`e da<br />

se spre~i so podobra `ivotna filozofija i so malku pove}e mentalna<br />

disciplina. 64 Mudriot ~ovek misli na svoite nevolji samo toga{ koga<br />

toa e polezno; drugpat toj misli na drugi raboti, ili ako e no}, toj ne<br />

misli na ni{to. 65 Spored nego sosema e mo`no da se isklu~at obi~nite<br />

nevolji vo obi~nite denovi, osven koga treba da se re{at. I natamu,<br />

62<br />

Pajo, @. op. cit. str. 66.<br />

63<br />

"Jas li~no veruvam deka svesna misla mo`e da bide vsadena vo nesvesnoto<br />

ako vo toa se vnese dovolno koli~estvo na re{itelnost i upornost". Rasel,<br />

B. op. cit. str. 52.<br />

64<br />

"Pove}eto ma`i i `eni se mnogu nedosledni vo kontroliraweto na<br />

svoite misli. Lu|eto legnuvaat so gri`ite od rabota, a vo no}nite ~asovi<br />

koga treba da si ja povratat energijata za da mo`at da se soo~at so utre{nite<br />

gri`i, tie odnovo i odnovo gi prevrtuvaat vo glavata problemite za koi vo<br />

momentot ne mo`at ni{to da storat, mislej}i na niv ne na na~in na koj }e dojdat<br />

do utre{niot stav kon niv, no na nezdrav na~in karakteristi~en za voznemirenite<br />

razmisluvawa pri bessonica. Del od polno}noto ludilo treperi nad<br />

niv do utroto, zatemnuvaj}i go nivnoto rasuduvawe, rasipuvaj}i im go raspolo`enieto<br />

i gi tera da se rabesnat od sî". Rasel, B. op. cit. str. 49.<br />

65<br />

Ibid, str. 49. Ova "genijalno otkritie"izrazeno vo formulata na<br />

Rasel: da ne se misli na ni{to! mi li~i na vicot so Hogar Stra{niot. Toj dodeka<br />

sedel na kamen vo poleto bil pra{an od sin mu {to misli. Na toa Hogar<br />

poso~il brojni primeri me|u koi i onoj - Mo`at li ednovremeno da se nosat<br />

dve lubenici pod edna mi{ka, za da po seto toa odgovori: Kakvo e toa idiotsko<br />

pra{awe, "Zarem mo`e ednovremeno da se sedi i da se misli".


mnogu nevolji mo`at da se namalat ako se sfati neva`nosta na ona {to<br />

ja predizvikuva zagri`enosta. Na golem del od nervniot zamor mo`e<br />

da mu se prio|a na vakov na~in. Ona {to go pravime ne e tolku va`no<br />

kolku {to ni se ~ini nam; na{ite uspesi i gre{ki najposle i ne se tolku<br />

va`ni. Duri i golemata taga mo`e da bide nad`iveana; nevoljite,<br />

za koi ni se ~inelo deka }e ja dokraj~at sre}ata i vo na{iot `ivot so<br />

vreme izblednuvaat i na krajot odvaj mo`eme da si pripomneme za nivnata<br />

gor~ina. No nad ovie razmisluvawa naso~eni kon sebe e faktot<br />

deka na{eto "jas" ne e mnogu golem del od svetot. ^ovek koj e sposoben<br />

da gi naso~i svoite misli i nade`i kon ne{to {to e von nego mo`e da<br />

najde odreden mir vo sekojdnevnite nevolji na `ivotot {to e nevozmo`no<br />

za vistinskiot egoist. 66 Kako lek za seto ova Rasel ja prepora~uva<br />

navedenata mentalnata higiena - navikata da se misli za rabotite<br />

vo soodvetno vreme. Ova si ima svoe zna~ewe, veli toj, poradi<br />

toa {to ni ovozmo`uva da ja rabotime dnevnata rabota so pomalo tro-<br />

{ewe na mislata, vtoro poradi toa {to ovozmo`uva lek protiv besonicata,<br />

treto poradi toa {to ja zgolemuva efikasnosta i mudrosta vo<br />

donesuvaweto na odlukite. Tehnikata za otstranuvawe na zagri`enosta<br />

od najrazli~en vid navodno e ednostavna: "Koga }e dojde do nekoja nezgoda,<br />

seriozno i svesno razmisluvate koja e najlo{ata mo`na posledica<br />

{to mo`e da se slu~i. Otkako }e se soo~ite so ovaa mo`na nezgoda,<br />

dajte si sebesi zdravi pri~ini da mislite deka najposle toa i ne<br />

bilo tolku stra{na nesre}a. Takvi pri~ini sekoga{ postojat, bidej}i<br />

i najlo{oto {to mo`e nekomu da mu se slu~i nema nikakva va`nost za<br />

vselenata. Ako nekoe vreme ste bile soo~eni so najlo{ata mo`nost i<br />

ste si rekle sebesi so vistinsko uveruvawe: - Pa dobro, najposle toa ne<br />

bilo va`no, }e vidite deka va{ata gri`a vo golema mera is~eznala.<br />

Mo`ebi }e bide potrebno da se povtori postapkata nekolku pati, no<br />

na krajot, ako ne ste se pla{ele da se soo~ite i so najlo{oto, }e otkriete<br />

deka va{ata gri`a sosema is~eznala, a zameneta e so nekov vid na<br />

veselost". 67 No, ova e samo del od postapkata za izbegnuvawe na stravot.<br />

68 Gri`ata e vid na strav, a site vidovi na strav predizvikuvaat<br />

zamor. ^ovek koj nau~il da ne ~uvstvuva strav }e vidi deka zamorot od<br />

dnevniot `ivot vo golema mera e namalen. Stravot vo svojot najstra-<br />

{en vid, se pojavuva tamu kade {to ima nekoja opasnost so koja ne sme<br />

raspolo`ni da se soo~ime. Vo odreden moment u`asni misli ni minuvaat<br />

niz glavata; kakvi, zavisi od li~nosta, no sekoj ima nekoj pri-<br />

66<br />

Ibid, str. 50.<br />

67<br />

Ibid, str. 50.<br />

68<br />

"Sekoj vid na hrabrost, dali kaj ma`ite ili kaj `enite, treba da se<br />

ceni isto kako i fizi~kata hrabrost kaj vojnikot. So pove}e hrabrost bi imalo<br />

pomalku gri`i, a so toa i pomalku zamor; za{to golem del od nervniot zamor<br />

od koj i ma`ite i `enite denes stradaat se dol`i na stravot, svesen ili<br />

nesvesen". Ibid, str, 54.<br />

61


krien strav. Kaj nekogo toa e rak, kaj drug finansiska propast, kaj tret<br />

- otkrivaweto na nekoja neprijatna tajna, ~etvrtiot go ma~i qubomorno<br />

somnevawe, na petiot, pak, mu se nametnuva mislata deka onie<br />

kladi za koi mu se raska`uvalo vo detstvoto mo`e da postojat. Verojatno<br />

site ovie lu|e koristat pogre{na postapka vo odnos na stravot;<br />

sekoga{ koga toj im doa|a na um, tie se obiduvaat da mislat na ne{to<br />

drugo; tie gi odvra}aat svoite misli so zabava, so rabota 69 i so {to<br />

u{te ne. Sega sekoj vid strav stanuva polo{ so toa {to ne mu se gleda v<br />

o~i. Naporot za odvra}awe na mislite poka`uva kolku e stra{no ona<br />

od koe go svrtuvame pogledot; najispravniot odnos kon sekoj vid strav<br />

e da mislime na nego razumno i mirno, no so golema koncentracija, dodeka<br />

ne ni stane sosema blizok. Kone~no bliskosta }e go napravi pomalku<br />

stra{en, celata taa rabota }e stane zdodevna, a na{ite misli }e se<br />

otrgnat od nego, ne kako vo po~etokot so napor na voljata, no so gubewe<br />

na interesirawe za taa rabota. Ako se fatite sebesi deka ste oddadeni<br />

na misli za ne{to, {to i da e toa, najdobriot plan sekoga{ da mislite<br />

na toa duri i pove}e otkolku {to obi~no bi mislele, sî dodeka na krajot<br />

ne is~ezne negovata bolna privle~nost" 70 . Ednostavno zarem ne!<br />

Samo {to mene mi se ~ini dodeka so ovaa tehnika se nau~ite da ne se<br />

pla{ite mo`ebi }e umrete, isto onaka kako {to umrelo magareto na<br />

Nasredin koe tamam se nau~ilo da ne jade.<br />

v) Sre}ata i ~uvstvoto na grev<br />

Spored Rasel ~uvstvoto na grev vo svoite glavni formi e edno<br />

od najva`nite psiholo{ki pri~ini za nesre}ata kaj vozrasnite luge.<br />

Toa e ne{to {to ima koreni vo potsvesnoto, a ne se javuva vo svesta<br />

kako strav od neodobruvaweto na drugite lu|e. Odredeni vidovi dela<br />

vo svesta se obele`ani kako grev, nerazbirlivi za kakvo i da e samoispituvawe.<br />

Koga ~ovek gi pravi ovie dela se ~uvstvuva neprijatno bez<br />

da znae zo{to. 71 Izvorot na seto toa e moralnoto u~ewe koe ~ovekot go<br />

primil do {estgodi{na vozrast vo racete na majkata ili neguvatelkata.<br />

Pred taa vozrast toj nau~il deka e grdo da se pcue, a i deka ne e ba{<br />

ubavo da se slu`i so jazik so koj ne se slu`at damite, deka samo lo{ite<br />

luge pijat i deka tutunot e nepomirliv so najvisokata doblest. Toj nau-<br />

~il deka nikoga{ ne treba da se la`e. I, pred sî nau~il deka sekoe<br />

69<br />

"Koga bi bil lekar, bi mu prepi{al odmor na sekoj pacient koj ja<br />

ceni svojata rabota za va`na. Nervniot slom koj se ~ini deka e predizvikan<br />

od rabota, vsu{nost, vo sekoj slu~aj {to jas li~no sum go znael, e posledica na<br />

nekoj emocionalen problem {to pacientot se obiduva da go izbegne so rabota.<br />

Toj odbiva da ja prekine rabotata, za{to ako go stori toa, }e nema {to da go<br />

odvle~e od mislite za nesre}ata, kakva i da e taa" Ibid, str. 51.<br />

70<br />

Ibid, str. 53.<br />

71<br />

Rasel, B. op. cit. str. 66.<br />

62


interesirawe za polnite raboti e gnasno delo. Toj znael deka toa e<br />

gledi{teto na negovata majka i veruval deka toa e gledi{te na negoviot<br />

Sozdatel. Najgolemoto zadovolstvo vo negoviot `ivot bila ne-<br />

`nosta na negovata majka, ili na negovata neguvatelka ako majkata go<br />

zapostavuvala, a taa ne`nost mo`el da ja po~uvstvuva samo ako se znaelo<br />

deka ne e gre{nik spored moralniot zakonik. Poradi ova toj mu<br />

pridaval ne{to neodredeno stra{no na sî ona koe{to negovata majka<br />

ili neguvatelka ne bi go odobrile. Postepeno, kako {to stanuval povozrasen,<br />

toj zaboravil od kade poteknuva negoviot moralen zakonik i<br />

koja bila prvobitnata kazna za nepo~ituvawe na toj zakonik, no toj poradi<br />

toa ne go otfrlil moralniot zakonik, nitu pak prestanal da ~uvstvuva<br />

deka ne{to stra{no mo`e da mu se slu~i vo kolku ne se pridr-<br />

`uva do nego. 72<br />

Posledicite od egistencijata na ~uvstvoto na takviot iracionalen<br />

grev se gubeweto na samopo~itta i lo{ `ivot. Toa go pravi ~ovekot<br />

nesre}en i go tera da se ~uvstvuva inferioren. Poradi toa {to e<br />

nesre}en, sklon e mnogu da bara od lugeto, a toa mu pre~i da u`iva vo<br />

sre}ata vo li~nite odnosi. A poradi toa {to se ~uvstvuva inferioren<br />

stanuva gneven na onie koi mu se ~inat podobri od nego. Te{ko mu e da<br />

se odu{evuva, a lesno }e mu bide da zaviduva. 73 Krajniot zaklu~ok e<br />

deka treba da se otfrli ~uvstvoto na grev za da se bide sre}en.<br />

Na koj na~in mo`e da se postigne toa? Mo{ne ednostavno veli<br />

Rasel: "Sekoga{ koga }e po~nuvate da ~uvstvuvata gri`a na sovesta za<br />

ne{to {to ste go storile, a va{iot razum vi zboruva deka toa ne e lo-<br />

{o, preispitajte gi pri~inite poradi koi ~uvstvuvate gri`a na sovesta<br />

i podrobno ubedete se vo nivnata apsurdnost. Dozvolete va{ite<br />

svesni veruvawa da bidat `ivi i nedvosmisleni za da mo`at da vlijaat<br />

vrz nesvenoto dovolno silno za da se sprotivstavat na vpe~atocite<br />

{to na vas gi ostavile va{ata neguvatelka ili majka koga ste bile<br />

dete." 74 Ili nakratko, bidete svoj psihoanaliti~ar.<br />

Nekoj mo`ebi }e se zapra{a {to i nedostasuva na ova teorija.<br />

Nie bi rekle premnogu ne{ta. Najprvin pre~i nabrzina sro~enata<br />

ednostava zamena na praroditelkiot so tn. roditelski grev od koj natamu<br />

se izvlekuva nekoj drug tn. patolo{kiot nesvesen grev kako svoevidna<br />

"kazna" {to í se protivi na sre}ata. Za soxvakuvawe na ovaa teorija<br />

i te kako pre~i i tvrdeweto deka stravot od gubeweto na ne`nosta<br />

{to mo`e da se javi poradi nepo~ituvawe na opredeleni "bo`emni"<br />

moralni pravila {to ni go prenele "na{ite duhovno podredeni<br />

maj}i" navistina ima takva mo} i tolkavi lo{i posledici najprvin da<br />

se zapadne vo patologija, a potoa i vo nesre}en `ivot. Nebare, majkite<br />

do na{ata {estgodi{na vozrast trebalo da ne u~at na nekoi drugi po-<br />

72<br />

Ibid, str. 67.<br />

73<br />

Ibid, str. 72.<br />

74<br />

Ibid, str. 70.<br />

63


vozvi{eni moralni principi 75 koi se navistina edinstvenata brana za<br />

da ne se zapadne vo patologijata na grevot.<br />

Bez da navleguvame vo podrobnosti koi otkrivaat i bezbroj drugi<br />

nelogi~nosti na vakviot psihoanaliti~ki stav za sre}ata, na{ zaklu~ok<br />

e deka sre}ata mo`e da se dosegne i bez zadol`itelnoto obra-<br />

}awe vo neuropsihijatriski kliniki tolku moderni na zapad, nitu pak,<br />

kon prira~nici od tipot - "Bidi sam svoj neuropsihijatar" vo koi,<br />

vpro~em mo`e so sigurnost da se pomesti i dobar del od filozofijata<br />

na Rasel.<br />

Ona na {to me|utoa, ovde vo sekoj slu~aj morame u{te malku da<br />

se zadr`ime e stavot na Rasel za edeno drugo ~uvstvo na grev predizvikano<br />

od tn. strav da ne se bide isklu~en od stadoto koj se potkrepuva so<br />

neposreden primer od oblasta na komarot. Spored nego ~ovek koj mami<br />

na karti ili ne gi pla}a svoite dolgovi na ~esta nema ni{to vo sebe<br />

{to bi go odobrilo stadoto koga }e bide otkrien. Ovie lu|e, i pokraj<br />

neprijatelstvoto na stadoto, ne se ~uvstvuvaat gre{ni, no ~ovekot koj<br />

napolno go prifa}a moralot na stadoto dodeka postapuva sprotivno od<br />

nego ~uvstvuva golema nesre}a koga go gubi svoeto mesto vo stale`ot, a<br />

stravot od ovaa propast, ili od bolkata koja }e se slu~i, lesno mo`e da<br />

go navede na pomisla deka negovite postapki se gre{ni." 76 Spored taa<br />

logika ispa|a deka ottamu {to ne mo`at da postignat ~uvstvo na tn.<br />

patolo{ki grev komarxiite, vsu{nost, se sre}ni lu|e, za razlika od<br />

onie nesre}nici koi go prifa}aat moralot na stadoto. Ili poinaku<br />

re~eno podobro e da se stane komarxija za da se izbegnat eventualnite<br />

posledici od stravot da ne se bide isklu~en od stadoto. Istiot zaklu-<br />

~ok proizleguva i od tn. strav da ne se bide otkrien: podobro e da se<br />

bide profesionalen kradec odo{to "prestapnik koj zaslu`uva po-<br />

75<br />

Rasel se obiduva duri i da gi poso~i tie moralni principi. Toj<br />

veli: "Seriozno zapra{ajte se sebesi dali svetot e podobar zaradi moralnoto<br />

u~ewe na koe mladite bile podu~uvani. Poglednete od kolku nefalsifikuvano<br />

sueverie se gradi konvencionalniot doblesen ~ovek i razmislete za toa,<br />

deka, dodeka se vnimavalo na bo`emnite moralni opasnosti so glupavi ograni~uvawa,<br />

vistinskite moralni opasnosti na koi vozrasniot ~ovek e izlo`en,<br />

prakti~no ne se ni spomnati. Koi se navistina {tetnite raboti na koi prose~niot<br />

~ovek e izlo`en? Ne~esnosta na rabota koja ne se kaznuva so zakon,<br />

grubost na onie na koi im sme pretpostaveni, svirepost kon `enata i decata,<br />

zlonamernost kon konkurentite, surovost vo politi~kite sudiri - ovie se navistina<br />

{tetni grevovi koi se voobi~aeni me|u onie za po~it dostojni i po-<br />

~ituvani gra|ani. So ovie grevovi ~ovekot {iri beda vo svojata neposredna<br />

okolina i pridonesuva za uni{tuvawe na civilizacijata. Sepak, koga e bolen,<br />

ovie raboti ne go naveduvaat da da se zamisluva sebesi kako otpadnik koj go<br />

izgubil pravoto na bo`ja milost. Ova ne se raboti koi mu sozdavaat ko{mar<br />

vo koj ja gleda svojata majka kako go gleda so prekor". Ibid str.<br />

76<br />

Ibid, str. 66.<br />

64


~it" 77 za{to samo vtoriot mo`e da se "sozdade `iva slika za ogromnosta<br />

na nivniot grev".<br />

g) Sre}ata i duhovnite i materijalnite (telesnite) zadovolstva<br />

Ima dva vida sre}a, veli Rasel, iako se rabira, ima i sredni<br />

stepeni. Dvata vida na koi{to mislam mo`at da se razlikuvaat kako<br />

ednostavna i me~tatelna, ili `ivotinska i duhovna, ili od srceto i od<br />

glavata. Edniot vid mu e dostapen na sekoe ~ove~ko su{testvo, a drugiot<br />

samo na onie koi znat da ~itaat i pi{uvaat. 78 Ottamu ima i dva vida<br />

na zadovolstva: ednoto duhovno, na koe ne postoi mudrec koj ne mu<br />

dava prednost, i drugoto, materijalni ili telesno zadovolstvo koe naj~esto<br />

se potcenuva. Vo taa smisla ovde }e navedeme samo eden avtor<br />

koj veli: Du{evnite golemini se tolku nad materijalnite {to ne se<br />

merat so ne{to drugo osven spored toa kolku u~estvuvaat vo du{evniot<br />

`ivot. Toa vo isto vreme dava to~en metod spored koja se ocenuvaat ~ovekovite<br />

vrednosti i ka`uva na koj na~in treba da se odnesuvame vo<br />

`ivotot. 79<br />

Vakvata teza me|utoa ne e vo celost to~na. Za mnogumina e i te<br />

kakvo zadovolstvo da mu se zalepi na ~elo (so plunka) 100 DM na svira~<br />

vo kafana {to mu ja pogodil ili po nara~ka mu ja sviri sakanata<br />

pesna. Se razbira deka e toa duhovno zadovolstvo so ista sila kako i<br />

ona da se prisustvuva na koncert na novokomponirana narodna muzika.<br />

Treba li da se osporuva ova zadovolstvo kako pomalku vredno ako na<br />

poedinecot koj u`iva vo nego mu pri~inuva sre}a. Na{e mislewe e<br />

deka ne treba. Sekoe zadovolstvo koe od aspekt na `elbite i intersite<br />

na poedinecot za nego pretstavuva dobro, treba kako takvo i da se prifati<br />

no samo do onoj moment dodeka nikomu ne mu pre~i. Vo taa smisla<br />

veli Holbah: Vo zabluda sme koga idejata za sre}ata ja povrzuvame so<br />

predmetite koj mo`at da ni {tetat, bilo neposredno bilo so svoite<br />

natamo{ni posledici koi sme nesposobni da gi predvidime. 80 Vo taa<br />

smisla i Rasel: Sekoe zadovolstvo koe ne im pri~inuva {teta na drugite<br />

lu|e, a nie bi dopolnile i na samiot sebe, treba da se ceni kako<br />

vredno. 81 Vo taa nasoka treba da se procenuva davaweto prednost na du-<br />

77<br />

Prestapnici koi zaslu`uvaat po~it spored Rasel se na primer, "direktor<br />

na banka koj izvr{il pronevera vo momentot koga bil pod nekoj pritisok,<br />

ili sve{tenik kogo go izmamila nekoja strast". Ibid, str. 66.<br />

78<br />

Rasel, B. op. cit. str. 99<br />

79<br />

Pajo, @. op. cit. str. 65.<br />

80<br />

Holbah, P. op. cit, str. 92<br />

81<br />

Rasel, B. op. cit. str. 106. I natamu: "Vo racionalnata etika pofalno<br />

bi bilo da mu se pri~ini zadovolstvo komu i da e, duri i sebesi, pod uslov da<br />

ne im se nanese bolka na drugite ili na sebesi. Idealno doblesniot ~ovek bi<br />

65


hovnite nad materijalnite zadovolstva. Toj {to na primer, preferira<br />

dobro da se najade ili da vodi qubov so ubava `ena, mo`e da bide ednakvo<br />

sre}en kako i onoj {to nemo`e svojot `ivot da go zamisli bez posetuvawe<br />

na teatarski pretstavi. Otamu nema nikakva smisla da se ubeduva<br />

onoj koj saka narodna da saka seriozna muzika ili xez, ili onoj koj<br />

postojano saka da se penteri po planini, da saka da le`i i da ~ita dobra<br />

kniga. Ili poednostavno, vrednosta na sekoe zadovolstvo treba da<br />

se procenuva spored ona {to go ispolnuva konkretniot poedinec. Golema<br />

zabluda e da se generalizira materijalnoto (telesnoto) kako pomalku<br />

vredno vo odnos na duhovnoto zadovolstvo, ako vtoroto nekogo<br />

voop{to ne go ispolnuva. Seto toa se razbira ako ne se zaborava glavniot<br />

uslov: od zadovolstvoto na eden da ne proizleguva {teta ili nezadovolstvo<br />

za drug. A tuka e vo pravo @il Pajo koga veli: Ne prezirajte<br />

gi zadovolstvata, no ne gi odvojuvajte od posledicite. Piejte<br />

koga ste `edni, jadete koga ste gladni, tr~ajte po ~ist vozduh, za{to<br />

toa se zadovolstvo koi zad sebe ostavaat ~uvstvo na sila... Zarem ima<br />

pozdravi i poprosto zadovolstvo od ova: da se pie koga ~ovek e `eden,<br />

da se jade koga ~ovek e gladen, da se gree pokraj ogan koga }e se dojde<br />

doma namokren, da se odmori koga ~ovek rabotel... Me|utoa, da se posakuva<br />

da se razdeli u`ivaweto od negovite posledici bi bilo isto<br />

taka koga ~ovekot bi sakal da ja uni{ti svojata senka koga odi po sonce.<br />

Da se odmara e dobro: od premnogu odmarawe boli glava. Vo telesnite<br />

nasledi se sveduva na merka, na vistinska merka. Sekoj za sebe<br />

ima svoja mera... Zadovolstvata brzo se pretvoraat vo zamor, bolka. ^ovekot<br />

brzo od niv se zasituva, pa bara se ponovi i posilni sredstva za<br />

"otvorawe na apetitie".... Umerenosta naprotiv gi ~ini zadovolstvata<br />

silni... Zarem ne e dol`nost na ~ovekoviot razum da gi ceni site dobra<br />

spored vistinskata vrednost. Toga{ bi videle deka pijan~eweto, komarot<br />

i bludni~eweto ne se ni{to drugo tuku la`ni u`ivawa. Tie bi<br />

se uverile deka bi ja "dobil igrata onoj koj bi prestanal da igra". Tie<br />

bi videle kako rasipanite luge se ma~at baraj}i novi u`ivawa. Tie bi<br />

prona{le kolkavi jadosti, maki i razo~aruvawa im donesuva nivnata<br />

preterana verba vo mo}ta na u`ivaweto... Mudrost e da se neguvaat svoite<br />

`ivotni sokovi, da ne se bega od zadovolstvata, tuku da se oceni<br />

nivnata vistinska vrednost i da se dr`i takva sostojba koe od `ivotot<br />

}e sozdade radost. 82<br />

Sepak treba da se sfati deka zadovolstvata ne se patot koj vodi<br />

do sre}ata, iako sî dodeka tie radosti ne ni se dostapni `ivotot odvaj<br />

se podnesuva bez zadovolstva. Vo takva situacija edinstveno {to umen<br />

~ovek mo`e da go stori za da se vrazumi sebesi, e da ne si dozvoluva tabil<br />

~ovek koj si dozvola u`ivawe vo site dobri ne{ta sekoga{ koga toa ne<br />

ostava lo{a posledica koja }e go potisne u`ivaweto. Rasel, B. op. cit. str. 68.<br />

82<br />

Pajo @. op. cit. str. 36-37.<br />

66


kvi zadovolstva koi }e mu go naru{at zdravjeto ili }e mu pre~at vo<br />

rabotata. 83 ^ovek naviknat na premnogu vozbduvawa (zadovolstva, Z.S.)<br />

e kako ~ovek naviknat na luti piperki, komu najposle i najlutata piperka<br />

ne mu e dovolno luta. 84 Problemot e vo toa {to zadovolstvata do<br />

koi naj~esto doa|ame i koi ni izgledaa najprivle~ni naj~esto se takvi<br />

{to ni gi to{at nervite. 85<br />

Da zaklu~ime: ^ovekot kako ~uvstvitelno su{testvo nu`no se<br />

stremi kon zadovolstvo. Nesporno e pritoa deka takvoto su{testvo<br />

prestanuva da se stremi kon zadovolstvo {tom po~ne intrapsihi~ki da<br />

se bori od takvoto zadovolstvo da ne proizleze nekoe zlo. Ottamu nesporna<br />

vistina e deka zadovolstvoto e plod koj raste samo na stebloto<br />

na doblesta. Spored toa onoj koj vo svoite sopstveni sili }e go bara i<br />

najde zadovoluvaweto na svoite potrebi, bez ogled dali tie potrebi se<br />

od duhovna ili materijalna priroda, }e bide vistinski zadovolen.<br />

d) Parite i sre}ata<br />

Parite se prokletstvo za{to na onie koi gi imaat im nosat bogatstvo,<br />

onie koi gi nemaat - nu`no se siromasi, a na onie koj gi imaat<br />

tolku kolku {to im se potrebni im ovozmo`uvaat sre}en `ivot. I natamu:<br />

prvite i vtorite poradi nivoto pogolemo prisustvo ili otsustvo<br />

se odavaat na asocijalni, antisocijalni i kriminalni povedenija, a<br />

tretite se ~esni, pravedni, dobri, mirni, pametni i sî drugo "naj" so<br />

pozitven predznak. Interesen predmet na diskusija, za milioni napi-<br />

{ani stranici, raspravi i polemiki vo brojni eseisti~ki, novinarski,<br />

filozofski no, i Boga mi i nau~ni istra`uvawa i doka`uvawe<br />

me|u koi "zna~aen" izvor na svojot interes go pronajdoa i socijalnata<br />

patologija i kriminologijata.<br />

ga) Bogatstvoto<br />

Za parite, odnosno bogatstvoto, kako {to ve}e poso~ivme, obi-<br />

~no se tvrdi deka ima bezbroj lo{i vlijanija i posledici. Vo taa smisla<br />

naj~esto se tvrdi deka:<br />

- Bogatstvoto ne e sekoga{ vistinsko dobro i naj~esto e so kratok<br />

vek. 86<br />

- Bogatstvoto, osven vo retki isklu~oci, lo{o vlijae na umot i<br />

karakterot na lugeto. 87<br />

83<br />

Rasel, B. op. cit. str. 55.<br />

84<br />

Ibid. str. 42.<br />

85<br />

Ibid. str. 54.<br />

86<br />

Epiktet i Marko Aurelije, op. cit. str. 47.<br />

87<br />

"Malku se pro~uenite kni`evni i umetni~ki dela, malku se nau~nite<br />

otkritija {to se postignati od deca na bogata{i", za{to navodno "Ne<br />

67


- Bogatstvoto gi li{uva lugeto od prijatnoto dru{tvo na onie<br />

koi rabotat i gi voveduva vo izve{ta~en `ivot vo koj se ru{i energijata<br />

i vistinskiot um se zamenuva so zborlivost i mislewe samo na<br />

sporedni raboti (na oblekata, qubovni do`ivuvawa, u`ivawe, zabava i<br />

sl.) vo koi nema novi ~uvstva. 88<br />

- Bogatite baraat u`ivawe samo vo najniskite zadovolstva, vo<br />

dobrata kujna, vo staroto i dobro vino, vo luta prepe~enica i sl. I tie<br />

nivni u`ivawa gi pla}aat skapo, so bolesti ili so namalen i trom<br />

`ivot. Pa barem da jadat od nekoe posuptilno ~uvstvo, za{to epikurejstvoto<br />

ne zna~i da se najade{ kako sviwa! Ne, tie jadat da gi zadovolat<br />

svoite nepca, jadat samo zaradi hranata, pijat samo zaradi pijalokot. 89<br />

- Bogatstvoto gi razoruva semejnite ~uvestva: bogatite luge<br />

mnogu pove}e odo{to onie koi rabotaat, gubat sekakva pretstava za<br />

zaemnost i me|usebno pomagawe koi mo`at da egzistiraat kako ~uvstva<br />

samo ako se ve`baat vo borbata so siroma{tijata i bedata. 90<br />

- Bogatstvoto gi nagrizuva vozvi{enite ~uvstva taka {to voljata<br />

na bogatiot mo`e da ja potikne samo gramezlivosta, bolnata `elba<br />

da se ima {to pove}e: taa strast e istrajna. 91 So presu{uvaweto na tie<br />

vozvi{enite ~uvstva, se presu{uva osnovata na vistinskiot i zaedni-<br />

~}i izvor na sre}ata.<br />

- Bogatstvoto gi ru{i ~ovekovata ~esnost i dostoinstvo. 92 Siroma{tvoto<br />

i zakonot na trudot mu propi{uvaat na ~ovekot eden pat,<br />

koga ~ovekot }e stane bogat za nego ne postoi ni brana ni cel. So prekinuvaweto<br />

na navikite za rabota ~ovekot go gubi kompasot i e sposoben<br />

(spremen) na sî: 93 na vr{ewe zlo i nepravdi.<br />

Od vakvite predrasudi se izvlekuva natamo{ni zaklu~oci koi<br />

vo osnova se sveduvaat deka na bogatite nikoj ne im zaviduva so ogled<br />

se u~i da se pliva bez so pomo{ na pojas za spasuvawe". Nakratko, parite vo<br />

du{ata na mladite i dobri lica ja ubivaat energijata so koja nekoi od niv bi<br />

stanale pogolemi od obi~nite luge: kaj onie od sredna vozarast gi ubiva tvore~kite<br />

usilbi. Parite se vistinski razoruva~na voljata na lugeto". "Tie,<br />

tokmu zatoa {to se kiselina koja ja rastvora ~ovekovata volja, go upropastuvaat<br />

zdravjeto i umot na bogatiot. Pajo, @. op. cit. str. 89 i 91.<br />

88<br />

Bogatite luge "go pome{uvaat razumot so duhovitosta, so te~noto<br />

zboruvawe; a ovie dve raboti se falsifikati na umot". Pajo, @. op. cit. str. 92<br />

89<br />

Pajo. @. op. cit. str. 94<br />

90<br />

Ibid. str. 93.<br />

91<br />

Ibid. str. 95<br />

92<br />

"Juda Iskariotski ne be{e ni{to polo{ od drugite srebrolubci:<br />

toj den koga vide {to napravi, toj se obesi. A kolku bogati luge koi im gi predavat<br />

na smrtta ili vr{at ubistvo nad svoite `rtvi bez da trepnat so oko.<br />

Samo tie ne se samoubivaat so besewe. Juda vrede{e pove}e odo{to vredat<br />

tie. Ibid. str. 92.<br />

93<br />

Ibid. str. 96<br />

68


deka tie sekoga{ se nesre}ni. Vo toj kontekst najprvin se veli deka<br />

bogatite ne mo`at da steknat mudrost, da bidat ispolneti so duhoven<br />

`ivot isto tolku kolku {to na siromasite im e te{ko da steknat bogatstvo.<br />

94 Na sekoj koj se dru`i so bogata{ite ne mu e te{ko da zabele`i<br />

deka bogatstvoto ~ini premnogu, a ne donesuva nikakva vistinska radost.<br />

Bogatstvoto ne ja pru`a nitu radosta na tvore~kiot `ivot, ni zaslu`en<br />

odmor, ni zdravje. Toa ne sozdava nitu vlast nad sebesi, ni roditelska<br />

radost, ni prijatelstvo, ni simpatii nitu vrski na ramna<br />

noga so lugeto. Bogatstvoto ne donesuva ~uvstvo za ubavinata na prirodata,<br />

ni razbirawe na remek delata na muzikata, skulptustvoto, vajarstvoto<br />

i delata na golemite pisateli i filozofi. 95 Pametniot ~ovek<br />

sfa}a deka ne smee da se preuveli~uva vrednosta na parite: ako e umeren<br />

vo nivnoto posakuvawe 96 }e sfati deka so toa ja izbegnuva dosadata<br />

koja e neizbe`na posledica na bezbrojnite i zbrkani zadovolstva na<br />

bogatiot.<br />

Bogatstvoto ima i drugi nedostatoci koi se manifestiraat na<br />

psiholo{ko ramni{te. Mnogumina smetaat deka me|u niv osnovano mo-<br />

`at da se pomestat raznite stresovi koi mo`at da bidat predizvikani<br />

od nagloto zbogatuvawe. Vo taa smisla se poso~uvaat primeri na nenadejno<br />

"{eknuvawe" ili duri i umirawe po soznanieto deka e dobieno<br />

neo~ekuvano golemo nasledstvo, ili premija od igra na sre}a. Ovaa<br />

opasnost se povrzuva i so komarot. Taka na primer, spored nekoi avtori,<br />

pomislata deka mo`e odedna{ da se stane bogat, deka ima izgledi<br />

bez maka da se dobijat golemi pari~ni iznosi, mo`e poedinecot zafaten<br />

so igra~ka treska da go dovede vo postojana sostojba na vozbudenost<br />

sli~no na drogiranosta. Ponekoga{ kako posledica na silnata nervna<br />

napnatost, kaj u~esnikot se javuvaat rastrojstva, depresivni sostojbi i<br />

du{even slom, i toa ne samo po golemi gubitoci vo igrata tuku naprosto,<br />

zaradi pregolemoto i ednostrano nervno optovaruvawe. 97<br />

94<br />

Epiktet natamu tvrdi: "Ti si steknal mnogu ubavi predmeti, ima{<br />

mnogu zlatni i srebreni sadovi, ti si bogat. No, ona {to e najdobro tebe ti<br />

nedostasuva: karakter, doslednost, pot~inetost na bo`jite naredbi, smirenost<br />

na duhot, otsustvo na sekakov strav i somnevawe, spokojstvo na du{ata.<br />

[to se odnesuva pak do mene, iako sum siroma{en pobogat sum od tebe. Ni najmalku<br />

ne se pla{am da stanam ne{to na dvorot, ni najmalku ne se gri`am {to<br />

}e mu ka`at na kralot za mene i ne mu laskam ama ba{ nikomu. Ti ima{ zlato<br />

i srebro, no site tvoi misli, site tvoi `elbi, site tvoi soni{ta, sekoja tvoja<br />

sklonost, sekoe tvoe delo e ovozemskoi polzi po pra{inata." Epiktet i Marko<br />

Aurelije, op. cit, str. 48.<br />

95<br />

Pajo, @. op. cit, str. 97.<br />

96<br />

Ibid, str. 97.<br />

97<br />

Gizicky, J. i Gorny, A. ^ovek i hazard, Prosveta, Zagreb, 1973, str. 17.<br />

69


gb) Siroma{tvoto<br />

"Starite imaa opredelena filozofija za {tetnoto dejstvo na<br />

na izobilstvoto vo bilo koja forma da se javuva. Tie bea na mislewe<br />

deka robstvoto go rasipuva robovlasnikot, diktatorot diktaturata,<br />

pobedata pobednikot, a prekumernoto bogatstvo bogata{ot. Platon i<br />

bogatstvoto i siroma{tijata gi obele`i kako dva neprijateli na dobrata<br />

dr`ava protiv koi zakonodavecot treba ednakvo da se bori.<br />

Prvoto ja rasipuva du{ata na ~ovekot so so `ivotot i rasko{nosta, a<br />

drugoto po pat na tegobi go goni vo celosna besmrtnost. Deka zlostorstvoto<br />

mo`e da rezultira od preterana blagosostojba i nekontrolirani<br />

ovlastuvawa se poka`a vo nekoi od najpoznatite krivi~ni slu-<br />

~ai. Preterano povlasteno dete e isto taka golem problem kako i nedovolno<br />

povlastenoto dete, odnosno dete li{eno od osnovnite prava".<br />

98<br />

Siroma{tvoto e te{ko za{to patot po koj odi sekoga{ vodi pokraj<br />

otvorenata bezdna na bedata vo koja sekoj moment mo`e da se padne,<br />

vo bolest ili vo prerana smrt. Ottamu moralnata vrednost na parite<br />

se sostoi samo vo toa da se obezbedi semejstvoto od bolesti, od<br />

smrt, od starost, a decata od bedata, neznaeweto i moralnata propast. 99<br />

Siroma{tvoto me|utoa mo`e da bide duri i vrednost, ne{to<br />

dobro i korisno, tvrdat nekoi filozofi. "Siroma{tvoto ja ~eli~i<br />

~ovekovata energija. Koga mnogu mu se pomaga na ~ovekot negovata volja<br />

zaboluva, slabee. Sekoga{ e podobar onoj pliva~ koj pomalku se<br />

slu`i so pojas za spasuvawe". 100 Ottamu se odi i vo drugi krajnosti i se<br />

izvlekuvaat zaklu~oci deka duri i asketizmot, bolesta i nesre}ata mo-<br />

`at da bidat korisni navodno zatoa {to ~ovekot vo takvi okolnosti<br />

ima vreme i mo`e da razmisluva za ona {to vo `ivotot e va`no, odnosno<br />

sporedno!? 101<br />

^inam edvaj deka ima potreba da se doka`uva nevistinitosta na<br />

ovie, kako i na prethodnite tvrdewa. Sepak, za volja na vistinata, mora<br />

da se ka`e deka vo niv se krie racionalizacija ~estopati krenata<br />

vo rang na svoevidna masovna opsednatost so onie koi {to vo sekoe<br />

op{testvo so~inuvaat edna pomala grupa od naselenieto. Da se doka-<br />

`uva deka e kiselo grozjeto (bogatstvoto) i sprotivno na toa deka e<br />

sladok limunot (siroma{tvoto) ne e ni{to drugo tuku mehanizam na<br />

zamajuvawe od strana na onie koi kako Rasel, uspokoeni so site pogodnosti<br />

{to mo`e da gi pru`i `ivotot i opkru`eni so gradinari go-<br />

98<br />

Henting, H. Zlo~in, uzroci i uslovi,Veselin Masla{a, Sarajevo, 1959, str. 26.<br />

99<br />

Ibid, str. 86<br />

100<br />

Pajo, @. op. cit. str. 66<br />

101<br />

Vo ovaa smisla se veli deka "Platon sto pati ima{e pravo deka<br />

podobro e da se stori odo{to da se primi nepravda". Ibid, str. 66.<br />

70


tva~ki i drugi slugi stalo`eno nao|aat za zgodno da prodavaat demagogija<br />

(da umuvaat kolku e lo{o bogatstvoto).<br />

gv) Umerenosta (Teorija na zlatna sredina)<br />

Mudrite znaat deka parite imaat vrednost, samo tie ne ja preuveli~uvaat<br />

- tie znaat deka sekoj se fa}a na lepakot na nadvore{niot<br />

sjaj. Mudriot brzo otkriva deka tri ~etvrtini od ona {to nie posakuvame<br />

da go imame e {tetno, a deka bi mo`elo da se pomine i bez ona<br />

edna ~etvrtina {to ostanuva. Parite ne se sekoga{ seta sre}a. 102 Parite<br />

se neprocenlivi samo toga{ koga mu nosat bezbednost na smejstvoto,<br />

koga ja obezbeduvaat idninata, koga obezbeduvaat od bolesti, od smrt,<br />

od mo}nicite na ovoj svet. Parite se obezbeduvawe za eden skromen,<br />

obi~en `ivot, bez onie ~esti bezdelni~ewa. 103 Tie se izvonredni koga<br />

kon niv lugeto gi pottiknuva rabotata: tie predizvikuvaat rabota i<br />

umstveni usilbi me|utoa, pretstavuvaat opasnost koga }e stanat cel<br />

namesto sredstvo za povozvi{en, poplemenit i pocelosen `ivot. Cicija{tvoto<br />

i lakomosta go zatapuvaat ~ovekot. Roditelskoto bogatstvo<br />

kaj decata go uni{tuva ~uvstvoto za siroma{tija bez koe tie ne<br />

mo`at da gi sfatat okolnostite vo koi se nao|aat negovite bliski 104 .<br />

I natamu, sekoj mudrec znae deka vistinskoto bogatstvo e vo samiot<br />

~ovek. [tom parite prestanat da mu koristat na du{evniot napredok,<br />

tie se {tetni. Nema ni{to po`alosno od onoj amerikanski lov na milioni.<br />

Toj lov go goltnuva i go poni`uva celiot ~ovek i zatoa `ivotot<br />

na mnogu amerikanski gra|ani ~esto e mnogu dosaden. 105<br />

I taka redum site golemi filozofi trgnuvaj}i od parite go<br />

stavaa i sî u{te go stavaat na kantar, go merat i go sporeduvaat bogatstvoto<br />

i siroma{tvoto za ottamu da go izvle~at golemiot izum deka i<br />

ednite i drugite ne se sre}ni, a samo onie koi imaat tolku pari kolku<br />

{to im se potrebni za normalen `ivot "pukaat" od sre}a. Re{enieto<br />

{to bezmalku go nudat e onie {to imaat pove}e da se otka`at od parite<br />

vo korist na onie {to gi nemaat, a toga{ site na zemjinata topka<br />

}e bidat sre}ni. Problemot e samo {to ~ovekovata priroda ne dozvoluva<br />

toa da se slu~i. Zgora na toa, namesto da se sru{at razlikite {to<br />

gi sozdavaat parite, re~isi celosno se sru{i socijalizmot koj vakviot<br />

ideal, daleku od toa da go dosegne, barem sesrdno go podr`uva{e i<br />

propagira{e.<br />

I taka vo nedogled. Pritoa karakteristi~no e deka site ovie<br />

iskazi imaat po nekoja nedoslednost. Prvata e pogre{nata primesa<br />

deka bogatstvoto sekoga{ e ramno na nerabota, ne~esnost i nepravda,<br />

102<br />

Ibid, str. 97.<br />

103<br />

Pajo. @. op. cit. str. 97.<br />

104<br />

Ibid, str. 66.<br />

105<br />

Ibid, str. 88.<br />

71


deka e ne{to {to nikoga{ ne mo`e da bide zaslu`eno. Vo takvite razmisluvawa<br />

za ulogata na parite vo opredeluvaweto na sre}ata na ~ovekot<br />

ednostavno izostanuva potrebata prethodno samoto bogatstvoto<br />

da se apstrahira i jasno da se razgrani~i od protivpravni dejnosti. Za-<br />

{to e sigurno deka vrednosta na parite dobiva sosema drug prizvuk ako<br />

se stavat vo zavisnost od toa na koj na~in se steknati.<br />

Vtorata nedoslednost e vo toa {to vrednosta na parite, vo<br />

opredeluvaweto na sre}ata i povedenieto na ~ovekot koe {to nu`no e<br />

povrzano so nea, ~esto se gleda odvoeno od to {to se saka da se postigne<br />

so niv. Vo otsustvo na ovoj, kako vpro~em i na prethodniot element,<br />

mo`e so sigurnost da se tvrdi deka parite ne stojat vo nikakva<br />

korelacija so sre}ata. Vistinata e deka poseduvaweto na parite, kako,<br />

vsu{nost, i sî drugo {to se poseduva kako materijalna, pa duri i kako<br />

duhovna vrednost 106 , zavisi od toa na koj na~in se upotrebuva. Sre}ata<br />

zavisi od toa za {to se tie koristat, za{to parite vredat spored ona<br />

za {to se tro{at. Otamu ne pretstavuva nikakov grev tie da se posakuvaat<br />

nitu, ako se ~esno zaraboteni, da se imaat: da se bide bogat.<br />

Problem e me|utoa ako zaradi niv se tro{i celokupnata energija vo<br />

makotrpna rabota bez da se ostavi bilo kakov prostor tie i umno da se<br />

upotrebat za postignuvawe na svojata i sre}ata na svoite najbliski.<br />

Ako pravilno se upotrebat tie doveduvaat izbegnuvawe na bolka i zadovolstvo:<br />

onoj koj znae da gi koristi znae da `ivee. Parite ne treba<br />

da prestavuvaat `rtvuvawe na sre}ata za preku bolka i nezadovolstvo<br />

da se dojde do niv, tuku vistinski izvor na sre}ata i ottamu ne se nikakvo<br />

zlo samo po sebe, tuku samo toga{ ako ne se koristat (cicija{tvo)<br />

ili ako pogre{no se koristat (se rasfrlaat na ne{to nepotrebno<br />

ili za rakala{en `ivot, za protivpravni i nemoralni celi i<br />

bezdelni~ewe (otfrlawe na sekakva rabota otkako ve}e }e se steknat).<br />

Tretata nedoslednost vo procenuvaweto na ulogata na parite e<br />

voop{tuvaweto na nivnoto negativno vlijanie vrz site {to gi poseduvaat.<br />

Ovaa nedoslednost proizleguva ottamu {to namerno se zapostavuva<br />

individualnosta na ~ovekot, negovite osobini i potrebi. Za<br />

sekoj poedinec oddelno parite, kako i se drugo vo `ivotot, mo`e da<br />

pretstavuva dobro, vrednost i ottamu sre}a vo zavisnost od karakteristikite<br />

na negovata li~nost. Ottamu e nepotrebno sekoe izma~uvawe<br />

so umuvawe od tipot na sporeduvawata dali materijalnoto ili<br />

duhovnoto pretstavuvaat pogolemo dobro. Duhovnoto ili materijalnoto<br />

(telesnoto) zavisi od psihofiziolo{kito sklop na poedinecot, negovite<br />

momentalnite potrebi i od nadvore{nite okolnosti. Vpro~em,<br />

ne postoi ~ovek {to samo duhovnoto ili samo materijalnoto zadovolstvo<br />

go pravi sre}en. [to }e nadvladee vo opredelena situacija toa<br />

se posakuva.<br />

106<br />

Znaweto, ume{nosta, mo}ta, ubavinata i brojni drugi svojstva na<br />

~ovekot i te kako mo`at da se upotrebat za lo{i celi.<br />

72


Koga se ima predvid sevo ova ni najmalku ne treba da se prekoruva<br />

`elbata na hazarderite da dojdat do pari. Tie gi posakuvaat i<br />

treba da gi posakuvaat parite kako i sekoj drug ~ovek. Tie se duri i poracionalni<br />

od mnogumina drugi, za{to do parite sakaat da dojdat bez<br />

vistinski usilbi za da im ostane mnogu pogolem prostor da gi iskoristat<br />

za zdravje i `ivot. Me|utoa, ako ne go pravat toa, ako ne se<br />

gospodari na svoite pari, ako parite ne gi tro{at za ona {to im e potrebno,<br />

toga{ i tie nerazumno ja opredelile svojata `ivotna cel i<br />

otamu zaslu`uva prekor kako i sekoj drug obi~en smrtnik {to vo parite<br />

edinstveno zagri`eno gleda sredstvo da se dojde do niv, i toa samo<br />

zaradi niv.<br />

|) Dodeka nekomu ne mu se stemni na drug ne mo`e da mu se obdeni<br />

Denes, ednakvo kako i porano od niza pri~ini, na koi poopstojno<br />

}e se osvrneme podocna, vladee uveruvawe deka svetot e megdan na<br />

koj treba da se uni{tat svoite protivnici. Da se najde sre}a, koristej}i<br />

se so nesre}ata na drug za mnogumina e cel {to ednostavno treba<br />

da se dostigne, pa makar "po mene potop". Sekoj u{te od mali noze<br />

kopnee da bide makar minister: pa zarem tolku luge ne rabotej}i ni-<br />

{to ne uspeale da se iska~at na najvisoki polo`bi. 107 Problemot doa|a<br />

od op{to prifatenata `ivotna filozofija spored koja `ivotot e<br />

natprevar (borba za opstanok, borba za uspeh) vo koj se po~ituva pobednikot.<br />

108<br />

Vo ostvaruvaweto na sovremenata devizata "@iveej i pu{ti<br />

drugite da umrat" (Live and let die) sigurno ima golema uloga i trkata po<br />

pari. [to se odnesuva do mene ona {to go o~ekuvam od parite e miren i<br />

bezbri`en `ivot, veli Rasel. No ona {to tipi~no moderen ~ovek go<br />

o~ekuva od parite e tie da mu donesat pove}e pari, za da mo`e da se<br />

rasfrla, da bleska i da gi nadmine ramnite na sebe. Vo Amerika op{-<br />

testvenata skala e neodredena i postojano promenliva. Spored toa<br />

107<br />

"Vlasta koja gi zadovoluva najgrdite ~ovekovi nagoni, majmunskata<br />

sueta i kopne` za gospodarewe gi opsednuva mladite luge. Ako nekoj ~ovek<br />

znae od temel edna granka na upravata, ako ima jasni misli kako bi mo`ele da<br />

se izvedat dobri reformi, ako poradi toa vleguva vo Sobranieto, ni{to nema<br />

poprirodno od ova. Za onie koi vo toa baraat prilika da sozdadat i izvr{at<br />

ne{to, neuspesite pottiknuvaat. Neuspehot ne mo`e da go sobori toj {to raboti<br />

rabota za narodot. Me|utoa, ako se vleguva vo Sobranieto pred da se<br />

rabotelo i razmisluvalo petnaeset ili dvaeset godini trpelivo, zna~i ako se<br />

vleguva nevoru`en so pamet, toga{ zna~i da se vleze nepoznavaj}i ni{to od<br />

`ivata slo`ena stvarnost: zna~i da se vleze samo zatoa ~ovek da ja zadovoli<br />

suetata ili da ja zadovolie onaa `ed, onoj strastven nagon za vlast nad<br />

drugite". Pajo. @. op. cit. str. 99.<br />

108<br />

Rasel, B. op. cit. str. 37.<br />

73


site snobovski emocii se ponemirni vo sporedba so zemjite vo koi<br />

op{testvenata skala e odredena, iako parite ne gi pravat lugeto golemi,<br />

te{ko e da se bide golem bez pari. Duri e i prifateno praviloto<br />

pametot da se meri so pari. Onoj {to zarabotuva mnogu pari e umen<br />

~ovek, onoj {to ne zarabotuva ne e umen. 109 Korenot na nevoljata e vo<br />

pregolemoto naglasuvawe na natprevaruva~kiot uspeh kako glaven<br />

izvor na sre}ata. Ne odrekuvam deka ~uvstvoto na uspeh ni ovozmo`uva<br />

pove}e da u`ivame vo `ivotot, veli natamu Rasel. Da re~eme, eden<br />

slikar, koj vo mladosta bil nezabele`an, sekako deka }e bide posre}en<br />

ako negoviot talent se priznae. Ne go odrekuvam i toa, deka parite, do<br />

izvesna mera mo`at da ja zgolemat sre}ata, no ne i preku taa mera. Ona<br />

{to go tvrdam e deka uspehot mo`e da bide samo edna sostojka na sre-<br />

}ata, a premnogu e platen ako mu se `rtvuvani site drugi sostoj}i na<br />

sre}ata. 110<br />

Na ovie stavovi }e ostavime da odgovori Holbah za{to negovite<br />

stavovi iako izneseni u{te vo 1770 godina, ednakvo se aktuelni i<br />

denes. Vie mi zabranuvate, }e re~e skr`avecot, da gi sakam parite i da<br />

baram sredstva so koi }e gi steknam? Pa sepak, zarem se na ovoj svet ne<br />

mi zboruva deka parite se najgolemi me|u dobrata, sosema dovolni da<br />

nî napravat sre}ni? Zarem vo svojaat zemja ne gi gledam site svoi sogra|ani<br />

kako kopneat za bogatstva i kako ne biraat sredstva so ~ija<br />

pomo{ }e dojdat do niv? [tom se zbogatat na na~ini koi vie ne gi odobruvate,<br />

zarem tie ne im se na site mili, faleni i po~ituvani? So kakvo<br />

pravo mi zabranuvate, zna~i, da natrupuvam bogatstva na istite<br />

onie na~ini koi gi odobruva vladetelot, dodeka vie gi narekuvate valkani<br />

i zlostorni~ki? Vie zna~i sakate jas da se odre~am od sre-<br />

}ata". 111<br />

e) Sre}ata i zavista<br />

^esto se veli deka zavista e zlo i ottamu golem neprijatel na<br />

~ovekot. Vo taa smisla se isprepleteni i najrzli~ni poraki upateni<br />

do onie koi treba da ja nadminat. Ke navedeme samo nekoi od niv. Dve<br />

raboti, od koi ~ovek mora da se ~uva se zavista na prijatelot i omrazata<br />

na neprijatelot (Svift). Zavista e rodena sestra na omrazata<br />

(Maron). Zavista e bes koj ne go podnesuva tu|oto dobro (La Ro{fuko).<br />

Zavista koja zboruva i vika sekoga{ e nespretna; treba da se ~uvame od<br />

zavista koja mol~i (Rivalor). Zavista ne umee da se sokrie, taa optu-<br />

`uva i sudi bez dokazi, taa gi zgolemuva manite, taa ogromno gi zgolemuva<br />

i najsitnite gre{ki, nejzinot jazik e poln so `ol~, pol so preteruvawe<br />

i navredi. Taa uporno i besno nasrnuva na o~igledna zasluga.<br />

109<br />

Ibid. str. 34.<br />

110<br />

Ibid, str. 34.<br />

111<br />

Holbah, P, op cit, str. 135<br />

74


Taa e slepa, zanesena, luda i surova (Vovnarg). Ako ti se ~ini deka ne e<br />

dovolno toa {to go ima{, }e bide{ nesre}en i ako celiot svet bide<br />

tvoj (Seneka).<br />

Fakt e deka kako edna od ~ovekovite strasti zavista dobiva<br />

zna~ajno mesto vo povrzuvaweto so ostvaruvaweto na negovata sre}a,<br />

odnosno nesre}a. Nejzinata bitna uloga vo toj proces ja zabele`uva i<br />

Rasel koj konstatira deka po stravot taa e edna od najpotencialnite<br />

pri~ini za nesre}a. Od site karakteristiki na obi~nata ~ove~ka priroda<br />

zavista e najnesre}na; ne samo {to zavidliviot ~ovek mu po`eluva<br />

nesre}a i na drug i toa go pravi sekoga{ koga mo`e da ostane nekaznet,<br />

no toj isto taka stanuva nesre}en poradi zavista. Namesto da<br />

izvle~e zadovolstvo od ona {to go ima toj izvlekuva bolka od ona {to<br />

drugite go imaat. Ako mo`e, toj gi li{uva drugite od nivnite prednosti,<br />

koi za nego se isto tolku po`elni kako koga toj samiot bi gi<br />

imal. 112 Od vakvoto poimawe na zavista nu`no proizleguva baraweto na<br />

najdobrite na~inite koi }e dovedat do nejzinoto iskorenuvawe a so toa<br />

i do pogolema sre}a. Osnovnata gre{ka {to vo tie nastojuvawe me|utoa,<br />

naj~esto se pravi e baraweto na lekot protiv zavista, pred sî, vrz<br />

planot na individualnite osobini na ~ovekot. Ottamu se izvlekuva pogre{en<br />

zaklu~ok deka spasot od zavista (nejzinoto potisnuvawe) e mo-<br />

`no so aktivirawe na usilbite kon: 1. potisnuvawe na `elbite i navikata<br />

da se razmisluva so pravewe sporedbi i 2. razvivaweto na strasta<br />

{to ja kompenzira zavista - odu{evuvaweto. Vo ovaa smisla poznatiot<br />

filozof Seneka veli: "Na{ata sre}a neka nî raduva bez sporeduvawe<br />

so tu|a: nikoga{ nema da bide sre}en onoj kogo go ma~i toa {to drug e<br />

posre}en od nego" 113 I natamu: "Nikoj ne e zadovolen so ona {to go ima<br />

ako go gleda tu|oto: ottamu im se lutime duri i na bogovite zatoa {to<br />

nekoj ne preteknuva, zaboravaj}i kolku lu|e se zad nas, a kolkumina pak<br />

zavista gi sledi zad grbot na onoj koj im zaviduva na maliot broj na<br />

onie pred sebe. Eve takva e ~ovekovata bezobzirnost: kolku i da primile<br />

tie se ~uvstvuvaat navredeni zatoa {to smetaat deka mo`ele da<br />

primat u{te pove}e. Pomisli kolku se onie pred koi ti odi{ odo{to<br />

onie zad koi odi{. Dali ispituva{ koj e tvojot najgolem porok? Pogre{no<br />

smeta{: ona {to si go dal go precenuva{, ona {to si go primil<br />

go potcenuva{". 114 Ili, "Pomalku imam odo{to sum se nadeval: me|utoa,<br />

mo`ebi pove}e sum se nadeval odo{to sum zaslu`il". 115<br />

Vo taa smisla i Rasel: "Navikata da se razmisluva so pravewe<br />

sporedbi e pogubna. Koga ne{to prijatno se slu~uva treba vo nego do<br />

kraj da se u`iva, a ne da mislime deka toa ne e tolku prijatno kako ne-<br />

112<br />

Ibid. str. 58.<br />

113<br />

Seneka, O gnevu, Rad, Beograd, 1983, str. 95.<br />

114<br />

Ibid, str. 96.<br />

115<br />

Ibid, str. 95.<br />

75


{to drugo {to mo`elo da mu se slu~i na nekoj drug... Mudriot ~ovek<br />

u`iva vo ona {to go ima i pokraj toa {to nekoj drug ima ne{to drugo.<br />

Zavista e vsu{nost eden vid porok, delumno moralen, delumno intelektualen,<br />

koj se sostoi vo toa {to rabotite ne gi gledame takvi kakvi<br />

{to se, tuku zavisno od nivnite odnosi. Da re~eme deka jas zarabotuvam<br />

plata dovolna za moite potrebi. Bi trebalo da bidam zadovolen, no doznavam<br />

deka nekoj drug za kogo mislam deka vo ni{to ne e podobar od<br />

mene zarabotuva dvapati pogolema plata od mojata. Vedna{ ako sum zavidliv,<br />

zadovolstvoto od ona {to go imam potemnuva i jas po~nuvam da<br />

se grizam sebesi so ~uvstvoto na nepravda. Za seto ova vistinski lek e<br />

mentalnata disciplina, navikata da ne mislime na raboti od koi nemame<br />

polza. Najposle na {to mo`e da pove}e da mu se zaviduva osven na<br />

sre}ata? I ako mo`am da se izvle~am od zavista jas }e stanam sre}en i<br />

}e mi zaviduvaat. ^ovekot koj {to ima dvapati pogolema plata od mojata<br />

nesomneno go ma~i mislata deka nekoj drug ima dvapati pogolema<br />

plata od negovata itn. Ako posakate slava, mo`ete da mu zaviduvate na<br />

Napoleon. No Napoleon mu zaviduval na Cezar, Cezar mu zaviduval na<br />

Aleksandar, a Aleksandar, bi rekol, mu zaviduval na Herkul koj nikoga{<br />

ne postoel. 116 Zna~i, ne mo`ete da se oslobodite od zavista so pomo{<br />

na uspehot, za{to sekoga{ vo istorijata ili legendata nekoja<br />

li~nost }e bide pouspe{na od vas. Mo`ete da se oslobodite od zavista<br />

so u`ivawe na zadovolstvata {to stojat pred vas, so vr{ewe na rabotata<br />

{to morate da ja storite i so izbegnuvawe na sporedbi so onie<br />

koi gi zamisluvate deka se, mo`ebi sosema pogre{no, posre}ni od<br />

vas." 117 Zavista i te kako ima svoi prednosti vo osvojuvaweto na sre}ata<br />

ako se posmatra: 1. kako osoznavawe na novi potrebi na lugeto (na-<br />

116<br />

Avtorot na ovoj tekst ne bil nikoga{ narcis koj bilo koga pomislil<br />

deka so svojot li~en uspeh mo`e da se oslobodi od zavista kon li~nosti<br />

od istorijata i od legendite. Te{ko mi e duri i da zamislam deka kaj nas<br />

(osven nekolku isklucoci za koi li~no znam deka se raboti za rastroenost na<br />

nivniot um) deka ima drugi luge koi se zanesuvaat so takvi sporedbi. Ako<br />

nekoga{ sum mu zaviduval nekomu, a nesomneno deka kako i kaj sekoj drug smrtnik<br />

toa bilo slu~aj, zavidlivosta sekoga{ bila naso~ena kon lugeto od sega-<br />

{nosta i od moeto neposredno opkru`uvawe. Pritoa moram da priznam deka<br />

odamna sum se oslobodil od nekoi vidovi zavist. Toa vo prv red se odnesuva na<br />

zavista koja sum ja ~uvstvuval sprema nekoi od moite nadueni kolegi, tuku<br />

duri i od onie {to sebesi sî u{te se smetaat za nenadminlivi vo svojata oblast<br />

i ottamu uporno sozdavaat cehovski odnosi od svojata profesija. A toa, nasproti<br />

tvrdeweto na Rasel, sum go posttignal isklu~ivo so pomo{ na makotrpna<br />

rabota. Denes, proizlezeniot uspeh od toa nesomneno mi e valorizran,<br />

ako ne so ni{to drugo, barem so sega{nata zavist na onie na koi jas nekoga{<br />

odamna sum im zaviduval. Ponekoga{ e dovolno i toa.<br />

117<br />

Rasel. B. op. cit. str. 60.<br />

76


~in na koj mo`e da se oceni {to e dobro, a {to lo{o ako ovie kategorii<br />

ne se sporeduvaat so drugi: mo`no e deka nekoj bil vo samo zabluda<br />

deka e sre}en), 2. kako postojana `elba da se odi napred (kako<br />

spre~uvawe na individualniot du{even i materijalen progres: odbegnuvawe<br />

rezignacija i letargija) i 3. kako mo`nost da se dojde do<br />

pravda.<br />

Na ova mesto mora da se priznae deka Rasel ja sogleduva ulogata<br />

na zavista vo sozdavaweto na pravdata 118 me|utoa, avtomatski ja otfrla<br />

kako dobra mo`nost od pri~ini koi spored na{e mislewe nemaat vistinska<br />

potkrepa. Ne treba da da se pretpostavuva, veli Rasel, deka od<br />

takvo golemo zlo kakvo {to e zavisa deka bi mo`elo da se rodi nekakvo<br />

dobro kakvo {to e pravdata. 119 Me|utoa, ako vakvoto razmislvawe<br />

se prifati kako eti~ko neopravduvawe na dosegnuvawe na pravdata, toga{<br />

ednakvo treba da se postavi i pra{aweto za eti~kata neopravdanost<br />

na site zla koi doveduvaat do nekakvo dobro, kako na primer, na<br />

revolucionerna vojna, na kaznata sfatena kako zlo naso~eno kon postignuvawe<br />

na resocijalizacijata na pretapnikot i sl.<br />

Da rezimirame. Na{ stav e deka zavista e ~ovekova prirodna<br />

osobina, strast koja {to koga e vo granicite na dozvolenoto, ne mo`e,<br />

nitu treba da se iskoreni i ottamu pretstavuva nu`en del na sekoja ~ovekova<br />

individualna egzistencija. Da se ~uvstvuva zavist e ~ove~ka<br />

osobina, |avolski e me|utoa lo{o da se u`iva vo tu|ata nesre}a. Vpro-<br />

~em, koga zavista e naso~ena kon postignuvawe na sre}ata i najgolemite<br />

protivnici na ovaa strast, posredno ili neposredno priznavaat<br />

deka samo faktot {to drugite im zaviduvaat, za mnogumina ve}e<br />

pretstavuva pomala ili pogolema sre}a. Vo taa smisla se dovolni i za<br />

mo`at da poslu`at samo za po~it mudrite izreki karakteristi~ni za<br />

na{eto podnebje "Podobro e da mi zaviduvaat odo{to da me so`aluvaat"<br />

i "Ne gledaj koj ima pomalku, gledaj koj ima pove}e".<br />

118<br />

"Na{eto vreme e vreme vo koe zavista igra osobeno va`na uloga.<br />

Siroma{nite im zaviduvaat na bogatite, posiroma{nite narodi im zaviduvaat<br />

na pobogatite, `enite im zaviduvaat na ma`ite, ~esnite `eni im zaviduvaat<br />

na onie koi iako ne se ~esni ostanuvaat nekazneti. Vistina e deka zavista<br />

e glavna dvi`e~ka sila koja vodi kon pravdata kako me|u razli~ni klasi,<br />

taka i me|u razli~nite narodi i razli~nite polovi, no istovremeno vistina e<br />

i deka vidot na pravda, koj se o~ekuva kako rezultat od zavista verojatno e najlo{iot<br />

mo`en vid na pravda, imeno onaa koja se sostoi pove}e od namaluvawe<br />

na zadovolstvata na sre}nite otkolku od zgolemuvawe na zadovolstvata na nesre}nite".<br />

Ibid, str. 62.<br />

119<br />

Ibid, str. 62<br />

77


`) Sre}ata i svrtuvaweto na intereot od sebesi kon nadvore{nosta<br />

Spored Rasel ~ovekot ~ii interesi se svrteni kon sebesi }e ~uvstvuva<br />

zdodevnost, }e se so`aluva ili }e zapadne vo samovoshit odnosno,<br />

kon ~uvstva koi podednakvo mu se protivat na sre}niot `ivot. Tajnata<br />

na sre}ata spored nego e vo svrtuvaweto na na{ite interesi kon<br />

nadvore{nosta: va{ite interesi (`elbi) neka bidat {to e mo`no po-<br />

{iroki, a va{ite reakcii na predmetite i licata neka bidat kolku<br />

{to e mo`no mnogu poprijatelski otkolku neprijatelski 120 . Ili, za<br />

kolku pove}e raboti ~ovekot se interesira, za tolku se pogolemi negovite<br />

mo`nosti za sre}a. 121 So drugi zborovi ~ovekot koj so polet 122 postojano<br />

iznao|a najrazli~ni intersni ne{ta vo stvarnosta i koj nao|a<br />

zadovolstvo (u`iva) vo niv e nad ~ovekot koj ne nao|a zadovolstvo vo<br />

tie ne{ta. 123 Na primer ~ovekot {to saka jagodi, da gleda fudbalski<br />

natprevari ili da ~ita e superioren vo odnos na onoj koj toa ne go<br />

saka, za{to ima zadovolstva koj drugiot gi nema i zatoa negoviot `ivot<br />

e poprijaten i podobro se prilagoduva kon svetot vo koj mora da<br />

`ivee. Pritoa za Rasel e biten kvantitetot na interesirawata. Za nivniot<br />

kvalitet skoro i da ne se izjasnuva osven deka ona za {to ~ovekot<br />

se interesira e dobro dokolku toa se saka, odnosno ne e dobro za<br />

onoj {to toa ne{to ne go saka. Treba ednostavno da se najde zadovolstvo<br />

vo pogolem broj ne{ta od ona {to ne opkru`uva i da se bide<br />

umeren vo toa. Pritoa umerenosta ja posmatra kako edna od osnovnite<br />

doblesti. Vo dobriot `ivot mora da ima ramnote`a me|u razli~nite<br />

aktivnosti i niedna ne treba da preovladuva do taa mera da gi napravi<br />

drugite nevozmo`ni. 124 Principot na ova e mo{ne jasen: site na{i po-<br />

120<br />

Rasel, B. op. cit. str. 108<br />

121<br />

Ibid, str. 110.<br />

122<br />

"Ona {to e gladot vo odnos na hranaat toa e poletot vo odnos na<br />

`ivotot". Ibid, str. 110.<br />

123<br />

Eden ~ovek mo`e da se interesira za pticite, drug za vegetacijata,<br />

drug, pak, za geologijata, nekoj drug za zemjodelstvoto itn. Sekoja od ovie raboti<br />

e interesna dokolku ve interesira i bidejki i drugite raboti se podednakvo<br />

takvi ~ovekot koj se interesira za koja i da e od niv e podobro prilagoden<br />

na svetot okolu ~ovekot koj ne se interesira. Vo site ovie razli~ni situacii<br />

~ovekot {to ima polet za `ivot ima prednost vo odnos na onoj {to go<br />

nema. Se raduvam {to sum ja pomirisal kineskata tolpa lu|e i edno sicilijansko<br />

selo iako ne mo`am da tvrdam deka moeto zadovolstvo bilo golemo<br />

vo momentot... Avanturistite sakaat brodolomi, buri, zemjotresi, sudiri i<br />

sekakvi neprijatni iskustva pod uslov da ne im {tetat na zdravjeto. Tie na<br />

primer, si velat pri nekoj zemjotres, "Zna~i taka izgledal zemjotres", a ova<br />

im sozdava zadovolstvo poradi toa {to go pro{irile svoeto soznanie za svetot<br />

so ova novo do`ivuvawe". Ibid. str. 113<br />

124<br />

Ibid. str. 114.<br />

78


tsveni interesi (vkusovi i `elbi) treba da odgovaraat na op{tata<br />

ramka na `ivotot. Za da bidat izvor na sre}a tie mora da se sovpa|aat<br />

so potrebite na na{eto zdravje, so naklonetosta na onie {to gi sakame<br />

i da go po~ituvaat op{testvoto vo koe `iveeme. Na nekoi strasti mo-<br />

`eme da im se prepu{time skoro do beskra bez da gi premineme nivnite<br />

granici, na drugi ne mo`eme. ^ovekot koj, da re~eme, go saka {ahot,<br />

ako e slu~ajno ergen i materijalno nezavisen, ne treba da ja ograni~uva<br />

svojata strast do nikakov stepen, dodeka ako ima `ena i deca i<br />

materijalno e zavisen, toj }e mora seriozno da ja ograni~i svojata<br />

strast. Pijanicata i gurmanot, duri iako nemaat socijalni obvrski, ne<br />

postapuvaat mudro od sopstveno gledi{te, bidej}i nivnoto oddavawe<br />

na strastite im pre~i na zdravjeto, a im nudi ~asovi na beda kako vozvrat<br />

na minutite na zadovolstvoto. Izvesni raboti pravat ramki vo koi<br />

oddelni strasti moraat da ostanat za da ne stanat izvor na beda. Takvi<br />

raboti se zdravjeto, vladeeweto so sebe, dovolniot prihod da se obezbedi<br />

nu`noto, a najva`ni doblesti se onie kon `enata i decata. ^ovekot<br />

koj site ovie raboti gi `rtvuva za {ah e isto tolku lo{ kolku i<br />

pijanicata. Edinstvena pri~ina poradi koja ne go osuduvame taka strogo<br />

e taa {to toj e poretka pojava i poradi toa {to samo ~ovek so retki<br />

sposobnosti mo`e da bide ponesen od edna takva intelektualna igra.<br />

Gr~koto pravilo za umerenosta prakti~no gi pokriva ovie slu~ai. ^ovekot<br />

koj tolku mnogu go saka {ahot {to cel den za vreme na rabotata<br />

misli na {ahovskata partija koja }e ja odigra ve~erta e sre}en, no ~ovekot<br />

koj se otka`uva od rabotata za da igra {ah ja izgubil doblesta na<br />

umerenosta. 125<br />

I tuka po~nuvaat problemite na ovaa teorija na Rasel, za{to<br />

ako vo negoviot primer go zamenime strastveniot {ahist so strastven<br />

komarxija, so siot respekt za nu`nite ograni~uvawa {to samiot Rasel<br />

gi postavuva, izleguva deka interesot za komar e rabota koja vodi kon<br />

sre}en `ivot. 126 Za da se izvle~e od takvata analogija Rasel se obiduva<br />

da vnese tri novi ograni~uvawa, prvoto e statusot na li~nosta, vtoroto<br />

blagorodnosta na izvesni postapki i treto - elementot na zaborav<br />

so koi, vsu{nost, nesvesno zapa|a vo novi problemi.<br />

Kako primer za prviot slu~aj Rasel go naveduva Tolstoj koj vo<br />

svoite pomladi i poro~ni denovi bil nagraden so medal za hrabrost na<br />

bojnoto pole, no koga do{lo vreme da mu bide vra~en, toj bil tolku zanesen<br />

vo edna partija {ah {to re{il da ne odi za da go primi medalot.<br />

Nie odvaj mo`eme da mu zabele`ime na Tolstoj vo ovoj slu~aj, veli natamu<br />

Rasel, za{to toj mo`el da bide ramnodu{en kon toa dali }e dobie<br />

125<br />

Ibid, str. 115.<br />

126<br />

Istot rezultat se dobiva i od primerot na Rasel so ~ovekot koj ima<br />

zdrav odnos kon hranata. Ottamu proizleguva deka e sre}en onoj koj na komarot<br />

mu pristapuva so interes, mu se raduva na igrata, igra dodeka mu e dovolno<br />

i potoa prestanuva.<br />

79


voeno odlikuvawe ili ne, no da stanuva zbor za pomalku zna~aen ~ovek<br />

takva postapka bi bila ludost. 127 Na{ komentar: ludost e pove}e da se<br />

zadr`uvame vrz vakvoto razmusluvawe.<br />

Kako vtoro ograni~uvawe Rasel go nalo`uva prifa}aweto deka<br />

nekoi postapki se smetaat tolku blagorodni {to go opravduvaat `rtvuvaweto<br />

na sî, za smetka na niv. Spored Rasel ~ovekot koj go gub `ivotot<br />

vo odbrana na svojata zemja ne go prekoruvame ako `enata i decata<br />

mu se ostaveni bez pari. ^ovekot koj se odal na opiti za da dojde do<br />

nekoe golemo nau~no otkritie ili pronajdok potoa ne go prekoruvame<br />

za siroma{tijata koja negovoto semejstvo ja podnesla poradi nego, pod<br />

uslov negovite napori da bidat krunisani so kone~en uspeh. Sepak, ako<br />

toj nikoga{ ne uspee da dojde do otkritieto ili do pronajdokot na koj<br />

rabotel, javnoto mislewe go osuduva kako nesmasnik, {to se ~ini deka<br />

ne e fer, bidej}i nikoj pri takov potfat ne mo`e odnapred da bide siguren<br />

vo uspah. Za vreme na prviot milenium na Hristijanskata era<br />

~ovekot koj go napu{til svoeto semejstvo zaradi isposni~i `ivot bil<br />

pofaluvan, iako denes bi se mislelo deka bi trebalo prvin da go obezbedi<br />

svoeto semejstvo. 128 So drugi zborovi ako se raboti za ispolnuvawe<br />

na moralni ideali od op{ta korist za site (bez ogled na nivniot<br />

kone~en efekt), a ne i za sebe i svoeto semejstvo, treba da tvrdime<br />

deka toa e eti~ko dobro, a rabotite koi ne go sodr`at toa treba moralno<br />

da se osudat. Prevedeno na komarxijata toa bi zna~elo deka osnovno<br />

e toj da ne smee da go ostavi svoeto semejstvo vo siroma{tija zaradi<br />

svoite li~ni interesirawa no, koga postojano bi dobival vo komarot<br />

ili koga bi igral komar za op{ta korist, da re~eme za da ja doka`e<br />

teorijata na golemite broevi, toa bi bilo moralno ispravno i<br />

opravdano duri i toga{ koga bi gi ostavil vo beda za{to nikoj osobeno<br />

pri takov potfat ne mo`e odnapred da bide siguren vo uspeh.<br />

Tretoto ograni~uvawe e zaboravot. Negovoto opravduvawe go<br />

bara vo kni`evniot primer na ~ovekot koj ja izgubil svojata `ena na<br />

koja í bil veren i ottamu po~uvstvuval deka `ivotot mu stanal zaluden.<br />

No po~nal da se interesira za kineski natpisi na filxani za ~aj i<br />

na kutii za ~aj i za taa cel nau~il kineski. Na toj na~in do{ol do zaborav<br />

za izgubenata `ena i do novo interesirawe vo `ivotot. Toj vsu-<br />

{nost na{ol aktivnost koja nema {tetni posledici vrz nego tuku koja<br />

ja podobruva negovata inteligencija i negovoto znaewe. Na takvi formi<br />

na begstvo nema {to da im se zabele`i, veli natamu Rasel, za ottamu<br />

da go izvle~e krunskiot zaklu~ok deka poinaku e so ~ovekot koj<br />

bara zaborav vo piewe ili komar, ili vo koja i da e druga forma na nepolezno<br />

({tetno) vozbuduvawe. Vistina e i toa deka ima neodredeni<br />

slu~ai. [to da se ka`e za ~ovek koj se izlo`uva na opasnosti vo avion<br />

i na planinski vrvovi zatoa {to `ivotot mu se sma~il? Ako rizikot<br />

127<br />

Ibid, str. 115-116.<br />

128<br />

Ibid, str. 116.<br />

80


na koj se izlo`uva ima nekoja javna cel, nie mo`eme da mu se voshituvame,<br />

no ako ne e taka, nie }e treba da go podredime samo malku nad kategorijata<br />

na komarxija ili pijanica. 129 Vistinskiot polet, a ne onoj<br />

{to vo su{tina bara zaborav, e del od prirodnite osobini na ~ovekovite<br />

su{testva osven ako ne bil uni{ten od nekoj nesre}en slu~aj. 130<br />

Ne e te{ko od seto ova da se izvle~e zaklu~ok deka Rasel site onie<br />

{to igraat komar, a toa e ogromna brojka na lu|e, smeta deka vo komarot<br />

isklu~ivo baraat zaborav, deka vo su{tina se izopa~eni luge koi<br />

go izgubile svoeto prirodno interesirawe za nadvore{niot svet poradi<br />

ne{to {to sakaat da go zaboravat. Bezmalku site komarxii se neuropsihijatriski<br />

slu~ai koi samo poradi nekakva nesre}a vo `ivotot<br />

se odavaat na komar.<br />

3. MESTOTO NA SRE]ATA VO OPREDELUVAWETO NA ^OVEKOVOTO<br />

POVEDENIE VO TEORIJATA NA UTILITARIZMOT<br />

Pra{aweto za mestoto na sre}ata vo opredeluvaweto na ~ovekovoto<br />

povedenie vo su{tina e osnovnata odrednica od koja mora da se<br />

trgne vo nastojuvaweto da se doprat i osoznaat endogenite faktori na<br />

na asocijalnite, antisocijalnite i kriminalnite povedenija na poedinecot.<br />

Tokmu zatoa ova pra{awe bilo predmet na brojni razmisluvawa<br />

koi, so ogled na nivnata razli~na teoretska zasnovanost, na ova mesto<br />

ni oddaleku ne mo`eme, nitu imame namera da gi prika`eme. So ogled<br />

na predmetot i celite na ova istra`uvawe toa ne e ni neophodno. Toa e<br />

razbirlivo ako se trgne od na{ata osnovnata teoretska orientacija za<br />

koja se zalagame vo ovj trud. Ottamu e sosema dovolno ako se prika`e<br />

samo ona stojali{te koe e najblisku do taa orientacija ili poprecizno,<br />

koe pretstavuva{e na{a pojdovna pozicija vo izgraduvaweto na<br />

edna celosna teorija so koja sakame da go objasni potekloto i genezata<br />

na sociopatolo{kite i kriminolo{kite pojavi voop{to i na hazardnite<br />

<strong>igri</strong> posebno. Taa osnova mo`e da se najde vo razrabotenata utilitaristi~ka<br />

teorija na Xon Strjuard Mil (1806-1873). Vo nea e sodr`ano<br />

seto ona {to e najblisku do na{eto poimawe na deterministi-<br />

~kata sfera na ~ovekovoto odnesuvawe i ottamu zaslu`uva da ja prika`eme<br />

vo celost.<br />

Spored veruvaweto koe ja usvojuva korisnosta ili principot na<br />

najgolemata sre}a kako fundamentalen princip na moralot, veli Mil,<br />

na{ite dejstvija se ispravni dokolku vodat kon unapreduvawe na sre-<br />

}ata, a neispravni dokolku vodat kon proizveduvawe na ne{to sprotivno<br />

na sre}ata. Pod sre}a se podrazbira zadovolstvo i otsustvo na bolka;<br />

pod nesre}a - bolka i otsustvo na zadovolstvo. Zadovolstvoto i<br />

slobodata od bolka pretstavuvaat edinstveni raboti koi mo`at da se<br />

129<br />

Ibid, str. 113, 116-117.<br />

130<br />

Ibid, str. 117.<br />

81


posakuvaat kako celi i spored koi site po`elni raboti se po`elni<br />

ili poradi zadovolstvoto {to im e inherentno ili kako sredstvo za<br />

postignuvawe na zadovolstvo i izbegnuvawe na bolkata. 131<br />

Pretpostavkata spored koja `ivotot nema (kako {to tie za toa<br />

se izrazuvaat) nikakva cel povisoka od zadovolstvoto - nikakov podobar<br />

i povozvi{en predmet na na{ite `elbi i streme`i - protivnicite<br />

na utilitarizmot ja ozna~uvaat kako krajno niska i prosta~ka:<br />

kako doktrina dostojna edinstveno na sviwite, so koi mnogu rano so<br />

omalova`uvawe se sporedeni sledbenicite na Epikur. Na vakvite napadi<br />

epikurejcite sekoga{ odvra}aa deka ~ovekovata priroda ne ja<br />

prestavuvaat vo poni`uva~ka svetlina tie, tuku nitnite tu`iteli, za-<br />

{to nivnata optu`ba se zasnova na pretpostavkata deka ~ove~kite su-<br />

{testva ne se sposobni za drugi zadovolstva osven za onie za koi se<br />

sposobni sviwite. Sporeduvaweto na epikurejskiot na~ina na `ivot<br />

so na~inot na `ivot na `ivotnite izgleda poni`uva~ki tokmu zatoa<br />

{to zadovolstvata na edno `ivotno ne odgovaraat na ~ovekovite poimi<br />

za sre}ata. Vsu{nost, ne treba posebno da se doka`uva, deka ~ove-<br />

~kite su{testva imaat sposobnosti koi se povozvi{eni od `ivotinskite<br />

potrebi, i deka koga edna{ }e stanat svesni tie ne go smetaat za<br />

sre}a ni{to {to ne go sozdr`i nivnoto zadovoluvawe. 132<br />

[to se odnesuva na kvalitativnata razlika me|u zadovolstvata<br />

utilitarizmot nao|a deka od dve zadovolstva e popo`elno ona na koe<br />

site, ili gotovo site koi i dvete gi do`iveale, mu davaat prednost<br />

nezavisno od nekoe ~uvstvo na moralna obrska toa da go storat. 133 Isto<br />

taka nesporen e faktot deka onie koi podednakvo gi poznavaat i dvete<br />

zadovolstva i koi se ednakvo sposobni da gi ocenat i vo niv da u`ivaat,<br />

mu pridavaat najgolemo prednost na onoj na~in na `ivot koj gi<br />

anga`ira nivnite povisoki sposobnosti. 134<br />

131<br />

Mil, S. \. Utilitarizam, Kultura, Beograd, 1960. str. 9.<br />

132<br />

Ibid, str. 10<br />

133<br />

"Na pra{aweto koe od dve zadovolstva najpove}e vredi da se ima i<br />

koj od dva na~ini na `ivot najpove}e odgovra na na{ite ~uvstva nezavisno od<br />

nivnite moralni atributi i od nibvnite posledici, kako kone~en mora da se<br />

priznae sudot na onie koi vrz osnova na svoeto poznavawe na dvete zadovolstva,<br />

odnosno na~ini na `ivot, edinstveno se povikani za toa, ili ako tie se<br />

razijduvaat, sudot na mnozinstvoto od niv... So koi sredstva mo`eme da opredelime<br />

koja od dve dadeni bolki e najsilna ili koe od dve prijatni ~uvstva e<br />

najintenzivno, ako toa ne e zaedni~kiot izvor na onie koi dobro se zapoznale<br />

so niv... Kako mo`e da se odlu~i dali nekoj opredeleno zadovolstvo zaslu`uva<br />

da se postigne na {teta na nekoja opredelena bolka, ako ne vrz osnova na ~uvstvoto<br />

ili sudot na onoj koj gi iskusil". Ibid, str. 14.<br />

134<br />

Vo ovaa smisla Mil natamu veli "Malku se ~ove~kite su{testva<br />

koi bi se slo`ile da se pretvorat vo bilo koe i da e `ivotno od ponizok vid<br />

poradi vetuvawe deka kako celosen nadomest za toa }e gi dobijat zadovo-<br />

82


Koj i da pretpostavuva deka ova davawe prednost se javuva so<br />

`rtvuvawe na sre}ata - deka povisokoto su{testvo pod donekade isti<br />

okolnosti ne e posre}no od poniskoto su{testvo - toj me{a dva mnogu<br />

razli~ni poimi: poimot na sre}ata i poimot na zadovolstvoto. Nesporno<br />

e deka ona su{testvo ~ii sposobnosti za u`ivawe se mali ima najgolemi<br />

mo`nosti celosno da gi zadovoli: a nekoe visoko obdareno<br />

su{testvo sekoga{ }e ~uvstvuva deka sekoja sre}a koja ~ovekot mo`e da<br />

ja o~ekuva, spored ona kako {to e ureden svetot, e nesovr{ena. No toj<br />

mo`e da se navikne da gi podnesuva nejzinite nesovr{enstva ako se od<br />

takov vid {to voop{to mo`at da se podnesuvaat: taa nema da napravi<br />

toj da mu zaviduva na ona su{testvo koe navistina ne e svesno za tie<br />

nesovr{enstva, no samo zatoa {to toa voop{to ne go ~uvstvuva dobroto<br />

koe tie nesovr{enstva gi ograni~uvaat. Porobro e da se bide nezadovolno<br />

~ove~ko su{testvo odo{to zadovolna sviwa, podobro e da se<br />

bide nezadovolen Sokrat odo{to zadovolna budala. I ako budalata i<br />

sviwata imaat poinakvo mislewe, toa e ottamu {to tie toa pra{awe<br />

go poznavaat isklu~itelno od svoja strana. Vtoriot ~len od sporedbata<br />

gi znae dveet strani. 135<br />

Me|utoa, mo`e da se zabele`i deka mnogumina koi se sposobni<br />

za povisoki zadovolstva, ovde-onde pod vlijanie na isku{enieto tie<br />

zadovolstva gi podreduvaat na poniskite. No toa stoi vo celosna soglasnost<br />

so celokupnata ocenka za su{tinskata superiornost na vi-<br />

{ite. ^esto lugeto poradi slabosta na karakterot biraat dobro koe<br />

im e poblisku iako znaat deka spored vrednosta e ponisko: i toa isto<br />

taka koga koga se raboti za izbor me|u dve telsni zadovolstva kako i<br />

koga e vo pra{awe izborot me|u edno telesno i edno duhovno zadovolstvo.<br />

Tie me|utoa toa ne go pravat za{to go pretpostavuvaat ova na<br />

ona zadovolstvo, tuku deka lugeto gi gubat povisokite streme`i kako<br />

{to gi gubat svoite intelektualni sklonosti zatoa {to nemaat vreme<br />

ili priliki da im se posvetat. Tie im se posvetuvaat na poniskite zadovolstva<br />

ne zatoa {to promisleno gi pretpostavuvaat, tuku 1. ili<br />

zatoa {to tie zadovolstva im se edinstveno pristapni ili 2. zatoa {to<br />

se edinstveni za ~ie do`ivuvawe sî u{te se sposobni.<br />

lstvata na `ivotnoto; nitu edno ~ove~ko su{testvo ne bi se soglasilo da bide<br />

budala, nitu edna obrazovana li~nost da bide neznajko, nitu edna li~nost koja<br />

~uvstvuva deka ima sovest da bide sebi~na i ne~esna, duri i toga{ koga bi<br />

bila uverena deka budalata, neznajkoto i neranimajkoto se pozadovolni so<br />

svojata sudbina odo{to e toj so svojata. Takvite li~nosti ne bi se odrekle od<br />

ona {to za razlika od budalata, neznajkoto i neranimajkoto go poseduvaat, ni<br />

za najcelosno zadovoluvawe na site svoi `elbi koi im se zaedni~ki so `elbite<br />

na ovie. A ako bilo koga bi zamislile deka toa sepak bi go storile, toa bi<br />

bilo samo vo slu~ai na nekoja tolku golema nesre}a zaradi {to nejzinoto<br />

izbegnuvawe pobrzo }e ja zamenat svojata sudbina za sekoja druga". Ibid, str. 11.<br />

135<br />

Ibid, str. 12.<br />

83


Dosega{nite objasnuvawe uka`aa na poimot na korisnosta ili<br />

sre}ata posmatrani kako direktno pravilo na ~ovekovoto povedenie.<br />

Megutoa, toa vo nikoj slu~aj ne e neophoden uslov a usvojuvawe na utilateristi~koto<br />

merilo, za{to toa merilo ne e najgolemata sre}a na<br />

onoj koj deluva, tuku najgolemiot iznos na sre}ite na site. Po principot<br />

na najgolemata sre}a krajnata cel vo odnos na kogo i zaradi kogo<br />

site drugi raboti se po`elni (bilo da go imame vo vid na{eto sopstveno<br />

dobro ili dobroto na drugite luge) e eden `ivot koj {to e mo`no<br />

pove}e e osloboden od bolka i koj {to e mo`no pove}e e pobogat so<br />

u`ivawa (bolka i u`ivawe zemeni so ogled na kvantitetot i kvalitetot).<br />

Pritoa testot na kvalitetot i praviloto spored koe toj se meri<br />

nasproti kvantitetot e prednosta koja ja ~uvstvuvaat onie koi vo iskustveni<br />

priliki se najdobro snabdeni so sredstva za sporeduvawe, na<br />

{to mora da se dodadat nivnite naviki na samosvesnost i samoposmatrawe.<br />

Toa so ogled na utilitaristi~koto sfa}awe e cel na sekoe ~ovekovo<br />

povedenie, e nu`no i merilo na moralnosta. Moralitetot spored<br />

toa mo`e da se definira kako pravila i propisi za ~ove~koto postapuvawe<br />

ako sakame na site lu|e da im bide obezbeden sre}en `ivot i<br />

toa vo najgolema mo`na mera, i ne samo na site lu|e tuku, vo obem {to<br />

go dopu{ta prirodata na rabotite, i na site su{testva koi ~uvstvuvaat.<br />

136 Me|utoa, protiv ova u~ewe se podigna edna druga grupa na kriti~ari<br />

koi tvrdat deka sre}ata vo nitu edna forma ne mo`e da pretstavuva<br />

razumna cel na ~ovekoviot `ivot i povedenieto, za{to pred<br />

sî, taa ne e dostapna. Protiv ovaa zabele{ka utilitaristite so pravo<br />

istaknuvaat - ako pod sre}a se podrazbira neprekinato traewe na nekoe<br />

mnogu ugodno vozbuduvawe, toga{ e dovolno jasno deka toa e nevozmo`no.<br />

Filozofite koi u~ele deka sre}ata pretstavuva cel na ~ovekoviot<br />

`ivot bea isto taka svesni za toa kako i onie koi za toa o{tro<br />

gi prekoruvaa. Sre}ata koi tie ja imaa vo vid ne se sostoi vo nekoj `ivoten<br />

voznes, tuku vo momenti na takov `ivot, vo `ivot koj go so~inuvaat<br />

mali i pominlivi bolki, mogu i raznovrskni zadovolstva so re{ava~ko<br />

preovladuvawe na aktivnite zadovolstva nad pasivnite. Takov<br />

`ivot duri i denes go imaat mnogumina vo tekot na zna~itelniot del<br />

od svoeto postoewe. Sega{noto lo{o vospituvawe i lo{ite op{testveni<br />

grupirawa prestavuvaat edinstvena vistinska pre~ka toj da<br />

bide dostapen na site. A {to se odnesuva do kritikite deka lugeto mo-<br />

`at da deluvaat i bez sre}a, utilitaristite vozvra}aat - nespono deka<br />

e mo`no ~ovekot da mo`e deluva bez ogled na sre}ata. Na toj na~in se<br />

odnesuvaat devetnaeset dvaesetinki od lugeto duri i vo onie delovi od<br />

sovremeniot svet koi najmalku potonale vo varvarstvo, a na toj na~in<br />

dobrovolno mora da deluvaat herojot ili ma~enikot zaradi ne{to {to<br />

go cenat pove}e od svojata li~na sre}a. No, {to e toa ako ne sre}a na<br />

136<br />

Ibid, str. 14-15<br />

84


drugite ili nekoe sredstvo za toa? Plemenita rabota e koga nekoj e<br />

sposoben napolno da se otka`e od svojot udel vo sre}ata ili izgledite<br />

na nea. Me|utoa, na krajot na krai{tata toa samo`rtvuvawe mora da<br />

ima nekakva cel, i koga nekoj ni ka`e deka celta na samo`rtvuvaweto<br />

ne e sre}ata tuku doblesta koja pove}e vredi od sre}ata, toga{ treba<br />

da se zapra{ame dali herojot ili ma~enikot }e podnesuvaa `rtvi da ne<br />

bile uveren deka so toa na drugi nema da im za{tedat sli~ni `rtvi.<br />

Nakratkio, utilitaristi~kiot moralist priznava deka vo ~ove~kite<br />

su{testva postoi sposobnost od `rtvuvawe na sopstvenoto najgolemo<br />

dobro zaradi dobroto na drugite. Toj edinstveno odbiva da dopu{ti<br />

deka `rtvuvaweto e samo po sebe dobro. @rtvata {to ne go zgolemuva<br />

celokupniot iznos na sre}ata ili ne slu`i za nejzinoto zgolemuvawe<br />

toj gi smeta za zaludni. 137<br />

Rezimirajki go svoeto utilitaristi~ko u~ewe Mil ~uvstvuva<br />

potreba da naglasi deka sre}ata koja slu`i kako utilitaristi~ko merilo<br />

za ona {to e ispravno vo postapkite na ~ovekot ne e li~nata sre-<br />

}a na onoj koj deluva, tuku sre}ata na site onie na koi se odnesuvaat negovite<br />

postapki. Vo taa smisla toj natamu veli deka vo zlatnoto pravilo<br />

na Hristos od Nazaret go nao|ame celokupniot duh na etikata na<br />

korisnosta. Pravi go ona {to saka{ drugite tebe da ti go pravat i sakaj<br />

go svojot blizok kako samiot sebe - toa go so~inuva idealnoto izvr{uvawe<br />

na utilitaristi~kiot moralitet. Kako sredstvo so ~ie posredstvo<br />

mo`e najbrzo da se dojde do ovoj ideal korisnosta bi prepora~ala<br />

prvo, po pat na zakoni i socijalnoto ureduvawe da se vospostavi<br />

{to e mo`no potesna harmonija me|u sre}ata ili (kako {to bi mo-<br />

`elo da se ka`e od prakti~no stojali{te) interesot na sekoj poedinec<br />

i interesot na celinata i, vtoro, vospituvaweto i javnoto mislewe<br />

koe ima ogromna mo} nad ~ovekoviite karakteri, treba da ja upotrebi<br />

korisnosta taka {to vo svesta na sekoj poedinec }e se zacvrsti neoddelivata<br />

vrska me|u negovata sopstvena sre}a i dobrata na celinata,<br />

a osobeno me|u negovata sopstvena sre}a i vr{eweto na takvi postapki,<br />

pozitivni i negativni, kakvi {to gi propi{uva obzirot sprema<br />

op{tata sre}a, taka {to ne samo toj da ne e vo sostojba da ja sfati mo-<br />

`nosta na negovata li~na sre}a koja bi bila vo soglasnost so postapuvaweto<br />

sprotivno na op{toto dobro, tuku i vo sekoj poedinec direkniot<br />

pottik za unapreduvaweto na op{toto dobro da stane eden od<br />

negovite voobi~aeni motivi na postapuvawe i ~uvstvata koi stojat vo<br />

vrska so toa da zazemaat prostrano i glavno mesto vo ~uvstvitelnosta<br />

na sekoe ~ove~ko su{testvo.<br />

Protivnicite na utilitarizmot se obiduvaat da go osporat ova<br />

merilo proglasuvj}i go za pogre{no za{to e premnogu visoko za ~ove-<br />

{tvoto. Tie tvrdat deka e i premnogu despotski sekoga{ od lugeto da<br />

se bara da rabotat pottiknati od unapreduvaweto na op{toto dobro.<br />

137<br />

Ibid, str. 15-19.<br />

85


Me|utoa, spored Mil, toa zna~i deka tie pogre{no go sfa}aat vistinskoto<br />

zna~ewe na moralnoto merilo i deka go me{aat praviloto na<br />

povedenieto so negoviot motiv. Zada~ata na etikata, veli Mil, se sostoi<br />

vo toa da ni ka`e koi se na{ite dol`nosti, ili vrz osnova na koj<br />

test mo`eme da gi znaeme, me|utoa nitu eden eti~ki sistem ne bara<br />

edinstveniot motiv na se {to rabotime deka treba da bide ~uvstvoto<br />

na dol`nosta. Naprotiv, deveeset i devet procenti na site na{i dejstvija<br />

se izvr{eni od drugi motivi, a se ispravi ako pravilata na<br />

dol`nosta ne gi osuduvaat. So toa utilitaristi~kite moralisti so<br />

pravo tvrdat deka motivot na dejstvieto nema nikakva vrska so negovota<br />

moralnost, iako motivot stoi vo tesna vrska so vrednosta na onoj<br />

koj deluva. 138<br />

138<br />

Taka "onoj koj go spasuva svojot blizok od davewe pravi ne{to<br />

moralno ispravno bez ogled dali negoviot motiv e ~uvstvo na dol`nost ili<br />

nade` deka }e dobie nagrada za svojot trud. Onoj koj }e go izmami svojot<br />

prijatel koj mu veruva, vinoven e duri i toga{ ako toa go storil za da mu<br />

pomogne na drug prijatel sprema koj ima pogolemi obvrski". Ibid, str. 21<br />

86


II. OSNOVI NA IGRITE<br />

1. SU[TESTVENI ELEMENTI NA IGRITE<br />

Vo sociokulturnata teorija se smeta deka prviot avtor {to celosno<br />

go definiral poimot na igrata e rektorot na Lajdenskiot univerzitet<br />

Johan Huizinga. Spored nego, kako {to ve}e imavme prilika da<br />

vidime, vo pogled na formata igrata mo`e da se defnira kako slobodna<br />

akcija koja ja prifa}ama kako fiktivna i izdvoena od sekojdnevniot<br />

`ivot, koja e me|utoa sposobna celosno da go obzeme u~esnikot;<br />

aktivna bez nikakov materijalen interes i korisnost; i koja se odviva<br />

vo namerno ograni~eno vreme i prostor po redot predviden spored dadeni<br />

pravila pottiknuvaj}i gi vo `ivotot odnosite me|u grupite koi<br />

namerno opkru`eni so misterija ili prepravawe ja predizvikuvaat<br />

svojata isklu~itelnost vo odnos na ostanatiot svet. Na ovaa definicija<br />

koja Huizinga ja izlo`i vo svoeto pro~ueno delo Homo ludens od<br />

1938 godina me|utoa í se prigovora deka e istovremeno premnogu<br />

op{ta i premnogu tesna. Ovoj prigovor so pravo í go upatuva francuzinot<br />

Ro`e Kajoa koj najprvin smeta deka vo nea ne treba da ima mesto<br />

za poimite tajna, zagonetnost i prepravawe za{to <strong>igri</strong>te im se sprotivstavuvaat<br />

na ovie funkcii ~ie postoewe igrata nu`no ja pretvaraat<br />

vo institucija. 139 Od druga strana sosema e ispraven i negoviot<br />

stav deka so insistiraweto na igrata kako dejstvie oslobodeno od sekakov<br />

materijalen interes od navedenata definicija neopravdano se<br />

isklu~uvaat oblo`uvawata i <strong>igri</strong>te na sre}a, koi, za `al ili za sre}a,<br />

zazemaat zna~ajno mesto vo stopanstvoto i sekojdnevniot `ivot na razni<br />

narodi. 140 Vo potkrepa na ovoj stav Kajoa tvrdi deka igrata duri i<br />

toga{ koga se igra za pari ne zna~i deka ostanuva strogo neproduktivna.<br />

Sumata na dobivkite vo najdobar slu~aj mo`e samo da bide ednakva<br />

na gubitocite na ostanatite igra~i. Me|utoa, dobivkata skoro sekoga{<br />

e pomala zaradi raznite to{oci na odr`uvawe, porezot i prihodite<br />

na prireduva~ite, edinstveniot koj ne igra i ~ija igra e za{titena<br />

od slu~ajnost so zakonot na golemite broevi. Ovde vsu{nost, se raboti<br />

za prenos na sopstvenosta, no ne i za proizvodstvo na dobra. Igrata<br />

tokmu i se karakterizira so toa deka ne sozdava bogatstvo nitu nekoe<br />

delo so {to se razlikuva od rabotata i umetnosta. Taa e prilika za<br />

~isto tro{ewe na vreme, energija, imaginacija, ve{tini i ~esto na pari<br />

za kupuvawe na rekviziti ili eventualno za zakup na lokal. Nakra-<br />

139<br />

V. Kajoa, R. Igre i ljudi, Nolit, Beograd, 1965, str. 34.<br />

140<br />

V. ibid, str. 35.<br />

87


tko i trgovijata ne se sozdava nikakva nova vrednost, pa sepak se istaknuva<br />

i opredeluva kako zna~ajna stopanska granka. 141<br />

[to se odnesuva do ostanatite elementi od navedenata definicija<br />

stavot na Kajoa glavno se poklopuva so navodite na Huizinga, no<br />

vo nekoi delovi ne dokraj i so na{ite gledi{ta za nekoi zna~ajni momenti<br />

na igrata. Toa vo prv red se odnesuva na tvrdeweto deka <strong>igri</strong>te<br />

sekoga{ pretstavuvaat slobodna i dobrovolna aktivnost. Imeno i spored<br />

Kajoa igrata e sosema slobodna i dobrovolna aktivnost i ottamu<br />

izvor na radost i zadovolstvo. Igrata vo koja bi morale da u~estvuvame<br />

brzo bi prestanala da bide igra: taa bi stanala prisilba, kuluk<br />

od koja sekoj bi pobrzal {to pobrgu da se oslobodi. Taa postoi samo<br />

tamu kade {to u~esnicite sakaat da igraat i ja prifa}aat i toga{ koga<br />

se raboti i najzamorna i krajno iscrpuva~ka igra so cel da se razonodat<br />

i da izbegaat od sopstvenite gri`i, odnosno da se trgnat od sekojdnevniot<br />

`ivot. Nakratko, igrame edinstveno ako sakame i koga sakame,<br />

ili vo vreme koga sakame. 142<br />

Krakteristi~no i mo{ne zna~ajno univerzalno obele`je na<br />

igrata e deka taa po svojata su{tina e posebno zanimawe, gri`livo<br />

odvoeno od ostanatiot `ivot koja glavno se odviva vo to~no utvrdeni<br />

vremenski i prostorni granici. Postoi poseben prostor za igra zavisno<br />

od slu~ajot: {ahovska tala ili tabla za igrawe dama, stadion, pista,<br />

borili{te, ring, scena, arena itn. Sekoe namerno ili po gre{ka<br />

izleguvawe od krugot povelkuva diskvalifikacija ili kazna. Isto e i<br />

so vremeto: igrata po~nuva i zavr{uva na opredelen znak i nejzinoto<br />

traewe e ~esto odnapred opredeleno. Ne~esno e da se napu{ti ili prekine<br />

bez zna~ajna pri~ina, a po potreba mo`e da se prodol`i 143<br />

Igrata natamu podle`i na to~no utvrdeni i neotpoviklivi<br />

pravila koi mora da se prifatat. Duri i izmamnikot koj gi kr{i tie<br />

pravila barem se preprava deka gi po~ituva. Toj ne go doveduva vo pra-<br />

{awe praviloto tuku ja zloupotrebuva lojalnosta na ostanatite u~esnici<br />

vo igrata. Ottamu proizleguva stavot deka ne~esnosta na igra~ite<br />

ne ja upropastuva igrata. Vistinski naru{uva~ na igrata e samo onoj<br />

koj ja negira so uka`uvawe na apsurdnosta na pravilata, na nivnata ~isto<br />

konvencionalna priroda i koj odbiva da u~estvuva vo nea za{to taa<br />

za nego nema nikakva smisla. 144<br />

Za igrata e karakteristi~no i toa {to e neizvesna. Nejziniot<br />

ishod treba da ostane neizvesen do samiot kraj na igrata. Koga vo partija<br />

karti ve}e e vidliv siguren ishod igrata prestanuva. Kaj lotarijata<br />

i ruletot se vlo`uva na eden broj koj mo`e no, ne mora da se pojavi.<br />

Pri sportstki natprevar silata na protivnicite mora da bide<br />

141<br />

V. ibid, str. 35.<br />

142<br />

V. ibid, str. 36 i 37.<br />

143<br />

V. ibid, str. 36 i 37.<br />

144<br />

V. ibid, str. 37.<br />

88


izedna~ena taka {to sekoja strana bi mo`ela da gi brani svoite izgledi<br />

do negovoto zavr{uvawe. Nakratko, odnapred poznatiot tek na igrata,<br />

koj ne dopu{ta mo`nost za gre{ki ili iznenaduvawa i ~ii rezultat<br />

odnapred se znae se nespoivi so prirodata na igrata. Potrebno e postojano<br />

obnovuvawe na situaciite koi ne mo`at da se predvidat {to se<br />

slu~uva pri sekoj napad i ili odbrana vo fudbalot, ili pri sekoj potez<br />

vo {ahot. Igrata, vsu{nost, se sostoi vo potrebata da se najde, neposredno<br />

da se izmisli odgovor koj e sloboden vo granicite na pravilata.<br />

145<br />

So ogled na izlo`enoto Kajoa ja nudi slednava op{ta definicija<br />

- "Igrata e aktivnost: 1. slobodna: na koja u~esnikot ne mo`e da se<br />

prisili a so toa igrata nabrzo da ne ja zagubi svojata priroda na privle~na<br />

i vesela razonoda, 2. izdvoena: ograni~ena so precizni vremenski<br />

i prostorni, odnapred utvrdeni granici, 3. neizvesna: ~ii {to<br />

tek i ishod ne mo`at odnapred da se predvidat so ogled deka na inicijativata<br />

na u~esnicite zadol`itelno im se dava izvesna sloboda koja<br />

proizleguva od potrebata za izmisluvawe, 4. neproduktivna: za{to ne<br />

sozdava nitu dobra ni bogatstva ili bilo kakov vid novi elementi,<br />

osven prenesuvawe na sopstvenosta vo krugot na u~esnicite i ~ii rezultat<br />

e identi~en na onoj na po~etokot na igrata, 5. propi{ana: podlo`ena<br />

na odredbi koi gi ukinuvaat obi~nite zakoni i za moment<br />

voveduvaat nova, edinstveno va`e~ka zakonitost i 6. fiktivna: sledena<br />

so specifi~na svest za nekoj vid vtorostepena realnost ili za celosna<br />

nerealnost vo odnos na tekovniot `ivot". 146<br />

Vo ovaa definicija kako {to vedna{ mo`e da se zabele`i deka<br />

otsustvuva elementot na samopotvrduvaweto.<br />

2 KLASIFIKACIJA NA IGRITE<br />

Ovde }e se zadr`ime samo vrz kratok prikaz na celosnata i minuciozna<br />

klasifikacija na <strong>igri</strong>te {to ja dava Ro`e Kajoa. Spored nego<br />

site <strong>igri</strong> da se delat vo ~etiri kategorii vo zavisnost od toa dali vo<br />

niv preovladuva Agon (natprevar, soparni{tvo borba, strategija), Alea<br />

(slu~aj, komar), Mimicry (gluma, pretvarawe, imitirawe, iluzija) i<br />

Ilnex (voznes, vrtlog, vrtoglavica, ekstaza). Kon ovaa klasifikacija<br />

Kajoa dodava i dva poimi so koi se ozna~uva osnovniot impuls na igrata<br />

i nejzinoto zna~ewe za poedinecot. Toa se poimite Paidia - elementarna<br />

~ove~ka potreba za veselost, brkotnica i bu~ava, izvor na igrata<br />

kako prvobitna sloboda, potreba za odmor na nervite i istovremeno za<br />

razonoda, imaginacija i fantazija. Paidia e vsu{nost primitiven oblik<br />

na igrata - igra vo koja dominira spontanoto i nepravilnoto. Vtoriot<br />

poim e Ludus koj ja dopolnuvawe paidata, slu`i za nejzino disciplini-<br />

145<br />

V. ibid, str. 38.<br />

146<br />

Ibid, str. 40.<br />

89


awe i zbogatuvawe, trening i steknuvawe na opredelena ve{tina, sposobnost<br />

za iznao|awe na re{enija za strogo konvencionalni problemi.<br />

Ludusot e oblik na iga koja bara red i ume{nost. 147<br />

Vo kategorijata Agon e pomestena golema grupa na <strong>igri</strong> kako natprevari,<br />

odnosno kako borba vo koja ve{ta~ki se sozdadeni ednakvi<br />

izgledi protivnicite da se sretnat vo idealni uslovi koi na triumfot<br />

na pobednikot mo`at da mu pru`at precizna i neotpovikliva vrednost.<br />

Ovde, vsu{nost, stanuva zbor za rivalstvo koe se odnesuva na opredelena<br />

osobina (brzina, izdr`livost, snaga, pomnewe, ve{tina, imaginacija<br />

i sl), koja se ispoluva vo opredeleni granici i bez bilo kakva<br />

pomo{ od nadvor. Takvoto pravilo na sportskite natprevari e pri~ina<br />

poradi koja tie se podeleni spored toa dali se natprevaruvaat dvajca<br />

poedinci ili dve ekipi (tenis, fudbal, me~uvawe itn.), ili se natprevaruvaat<br />

neograni~en broj na u~esnici (kros, atletika, strela-<br />

{tvo, golf i tn.). Pritoa nastojuvaweto na po~etokot da se izedna~at<br />

izgledite na protivnicite e osnovno na~elo na rivalstvoto. Toa izedna~uvawe<br />

se postignuva so vodewe smetka na proporcionalnosta relevantnost<br />

na silite na u~esnicite. Fakt e me|utoa deka apsolutna ednakvost<br />

ne mo`e da se postigne (kaj nekoi <strong>igri</strong> na primer vo {ahot, prednos<br />

vo igrata ima u~esnikot so beli figuri, vo avtomobilski trki<br />

onoj koj ima popovolna strana pozicija, vo slu~aj na nepovolni vremenski<br />

uslovi - onoj koj ja dobil popovolnata strana za igra i sl.). Taa<br />

neramnote`a se ubla`uva so `reb ili frlawe na kocka.<br />

Pobudata vo natprevarite se sostoi vo `elbata na sekoj konkurent<br />

da mu se priznawe deka e podobar vo opredeleniot domen. Ottamu<br />

oddavaweto kon natprevarite podrazbira napregnato vnimanie, posebno<br />

prilagoden trening, posebni usilbi i `elba za pobeda. Seto toa<br />

pak nalo`uva disciplina i postojanost. Nakratko, Agonot se javuva<br />

kako ~ista forma na vrednostite na poedinecot i slu`i za nejzino<br />

istaknuvawe. 148<br />

Alea na latinski zna~i igra so kocki. Spored Kajoa ovde se raboti<br />

za site <strong>igri</strong> koi se ne zavisat od odlukata na u~esnikot i na koja<br />

toj ne mo`e da ima nikakvo vlijanie i, spored toa, kade pomalku se raboti<br />

za dobivka vo igra so protivnikot tuku povee}e za igra so sudbinata.<br />

Poprecizno ka`ano, sudbinata e edinstven faktor na pobedata, a<br />

taa koga se raboti za rivalstvoto, isklu~itelno zna~i deka pobednikot<br />

imal podobra sre}a od pobedeniot. Najdobri primeri za ovaa kategorija<br />

na <strong>igri</strong> mo`at da se najdat kaj komarot, ruletot, lotarijata, bakarata.<br />

Ovde ne samo {to ne se insistira vrz eliminiraweto na nepravednosta,<br />

tuku naprotiv tokmu taa proizvolnost pretstavuva i edinstven<br />

pottik za igrata. 149<br />

147<br />

V. ibid. str. 44-45<br />

148<br />

V. ibid, str. 44-45.<br />

149<br />

V. ibid. str. 47.<br />

90


Aleata ja ozna~uva i ja otkriva naklonetosta na sudbinata. Tuka<br />

u~esnikot e napolno pasiven i negovite odluki i sposobnosti, prednostite<br />

na negovata ve{tina, silata na muskulite i inteligencijata ne<br />

doa|aat do nikakov izraz. Toj go rizikuva vlogot. Aleata gi negira rabotata,<br />

trpenieto, ve{tinata, kvalifikacijata; taa gi eliminira profesionalizmot,<br />

vrednosta, to~nosta i trenigot. Taa e apsolutno ili -<br />

ili. Me|utoa kaj izvesni <strong>igri</strong> kako {to se domino, pogolemiot del<br />

<strong>igri</strong> so karti gi kombiniraat agonot i aleata: slu~ajot re{ava kakvi<br />

karti }e dobie sekoj od u~esnicite, a potoa u~esnikot, spored sopstvenite<br />

sili {to e mo`no podobro go koristi ona {to sudbinata<br />

slepo mu go dodelila. Vo igrata kako {to e brixot znaeweto i mo}ta<br />

na rasuduvawe se edinstvena odbrana na u~esnikot i tie mu ovozmo`uvaat<br />

da izvle~e najpove}e {to mo`e od dobienite karti. Vo <strong>igri</strong>te od<br />

vidot na poker pova`na e proniclivosta i poznavaweto na psihologijata<br />

i karakterot na protivnikot. Zemeno voop{to ulogata na parite<br />

ovde e dotolku pozna~ajna kolku {to se nivnite iznosi pogolemi i soglasno<br />

na toa odbranata na u~esnikot e poslaba. Celta na igrata ne e<br />

da im ovozmo`i na pointeligentnite da zarabotat pari, tuku sprotivno<br />

na toa - da gi ukine prirodnite i steknatite prednosti na poedinecot<br />

za sekoj da se postavi vo polo`ba na apsolutna ednakvost pred<br />

slepata presuda na sre}ata. 150<br />

Mimicy mo`e da se sostoi ne samo vo razvivawe na nekoja aktivnost<br />

ili pokoruvawe na sudbinata vo nekoja fiktivna sredina tuku i<br />

vo toa li~no da staneme nekoja izmislena li~nost i soglasno na toa da<br />

se odnesuvame. Taa proizleguva od sklonosta na lugeto da se prepravaat,<br />

da se preoblekuvaat, da nosat maski i da imitiraat nekoja li-<br />

~nost. Celta na ovie <strong>igri</strong> e da go promeni izgledot na u~esnikot ili da<br />

se zapla{at drugite. 151<br />

I najposle vo kategorijata Ilinx (gr~ki izraz za voden vrtlog) se<br />

pomesteni site onie <strong>igri</strong> koi se zasnovaat na predizvikuvawe vrtoglavica<br />

i se sostojat vo obidot barem za moment da se razni{a stabilnosta<br />

na percepciite i na jasniot razum da mu se nalo`i nekoj vid na slasdostrastno<br />

naru{uvawe. Vo site slu~ai se raboti za dospevawe vo<br />

nekoj vid gr~, voznes ili vrtoglavica koi momentno ja bri{at stvarnosa.<br />

152 Toa na primer, se postignuva so brzo vrtewe okolu sebe, so<br />

odewe po `ica, so pa|awe ili isfrlawe vo prostor, so lizgawe, so<br />

podlo`uvawe na golema brzina i sl.<br />

150<br />

V. ibid. str. 48<br />

151<br />

V. ibid. str. 50-51.<br />

152<br />

Ibid, str. 54.<br />

91


92


II DEL<br />

IGRI NA SRE]A, KOMAR I ZABAVNI IGRI<br />

93


94


Glava I<br />

IGRI NA SRE]A (DOZVOLENI HAZAREDNI IGRI)<br />

1. POJAVA I RAZVOJ NA IGRITE NA SRE]A<br />

Ako e vistina, a kako {to imavme prilika da vidime, nie toa<br />

apodikti~no go tvrdime, deka nepostoi igra {to se igra zaradi igra,<br />

toga{ e lesno da se opredeli poimot na <strong>igri</strong>te na sre}a. Toj poim e<br />

mnogu star i dosega daleku vo minatoto. Imeno, kako {to ispravno<br />

tvrdat opredeleni avtori, igrata na sre}a po~nala da se razlikuva od<br />

op{tata pretstava za igrata vo onoj moment koga na prvobitno nedol`nite<br />

<strong>igri</strong> na ume{nost i snaga, na koi celta im bila samo razonoda,<br />

im bil pridodaden igra~ki vlog koj ja zasiluva napnatosta vo pogled<br />

na rezultatot na borbata. Nabrzo, velat natamu istite avtori, materijalnata<br />

sila na igrata preovladeala, pri {to dobivkata vo igrata ne<br />

moralo nu`no da bide pari~na vrednost ili nekoj predmet {to trebalo<br />

da mu se vra~i na pobednikot. Taa dobivka mo`ela da se sostoi i<br />

vo obvrskata porazeniot vo korist na dobitnikot da stori nekoe odnapred<br />

dogovoreno dejstvo. 153 Na toj na~in dobivkata mnogu brzo zaigra<br />

va`na uloga vo "razonodata". Momentot na zgolemuvaweto na napnatosta<br />

na igrata so stavaweto na osobeno pari~ni vlogovi ~esto ja pretvora<br />

igrata od bezazlena zabava vo razdrazlivo vozbuduvawe. 154<br />

Igrite na sre}a vo najgolemiot broj jazici se narekuvaat hazardni<br />

<strong>igri</strong>. Zborot hazard ili hasard, azard, azart e od arapsko poteklo<br />

izveden od zvorot az-zahr {to na arapski ozna~uva igrawe so kocka.<br />

Zborot hazard najprvin zna~i slepa sudbina, prilika, slu~aj, sre}a.<br />

Zborot rizik doa|a od istiot izvor i zna~i {pekulirawe na povolen<br />

rezultat, doveduvawe vo opasnost na samiot sebesi. Ottamu pod poimot<br />

hazardirawe, odavawe na hazard, strast kon hazard se podrazbitra ~ovek<br />

koj vo igrata se podreduva na odlukite na sudbinata, ili u{te pove}e<br />

deka toj odlukata vo igrata ili vo razni drugi rizi~ni potfati<br />

mu ja prepu{ta na slu~ajot: da se priznae rizikot zna~i da se otka`e od<br />

mo`nosta na svesno vlijanie i vo tekot na nastanot da mu se prepu{ti<br />

153<br />

Gizycki, J. i Gorny, A. ^ovek i hazard, Prosveta, Zagreb, 1973, str. 13.<br />

"Napnatosta poradi izgledite na dobivka, neizvesnosta, mo`nosta da imame<br />

sre}a, seto toa ve}e mnogu rano za igra~ite bilo dopolnitelna dra`, koja vo<br />

mnogu <strong>igri</strong> se zgolemuvala, a najgolemiot broj na <strong>igri</strong> bez nea ne mo`e ni da se<br />

zamisli", Ibid, str. 13.<br />

154<br />

V. Ibid, str. 14.<br />

95


na nesre}en ili sre}en slu~aj. 155 Toa se zna~i takvi <strong>igri</strong> vo koi za dobivkata<br />

odlu~uva sudbinata i slu~ajot a ne sopstvenite sposobnosti.<br />

Spored Gizicki i Gorni vo klasi~nite hazardni <strong>igri</strong> vleguvaat<br />

<strong>igri</strong>te so kocki (kockaweto), ruletot, lotarijata i bakarata.<br />

Vo brojni vidovi na oblo`uvawe i razni oblici na totalizatori<br />

rezultatot na <strong>igri</strong>te ne e napolno zavisen od slu~ajot tuku vrz<br />

nego vlijajat nekolku odredeni elementi kako {to se kondicija na natprevaruva~ot,<br />

na kowot ili na fudbalskata ekipa. I drugi nadvore{ni<br />

uslovi kako {to se lo{a trka~ka staza, navla`neto igrali{te,<br />

nepovolno vreme, sopstven ili tu| teren - seto toa se okolnosti na koi<br />

smetaat oblo`uva~ite. Takvite okolnosti pri oblo`uvaweto samo<br />

laik napolno }e gi zapostavi i ottamu samo za nego oblo`uvaweto e<br />

~ista hazardna igra. Vpro~em koga se upotrebuva zborot hazard toj e<br />

mnogu posilen od izrazot "<strong>igri</strong> na sre}a" i so nego vedna{ se povrzuva<br />

seto ona {to e zlo i pogubno vo igrata na sre}a, a "igrata na sre}a" se<br />

zamisluva mnogu pobezazleno... So vreme so izrazot hazard ne se ozna-<br />

~uvani samo <strong>igri</strong>te na sre}a vo stroga smisla na zborot tuku i takvi<br />

<strong>igri</strong> koi na u~esnicite im se zakanuvaat so opasnosta od golemi gubitoci,<br />

<strong>igri</strong> vo koi vlo`enite golemi iznosi na pari se ostra sprotivnost<br />

so potrebnite sposobnosti. Taka na primer, pokerot so pravo se<br />

smeta za edna od najopasnite <strong>igri</strong> na sre}a: edno edinstveno delewe na<br />

kartite mo`e nekogo da go upropasti ili zbogati. No i pokraj toa pokerot<br />

ne e isklu~ivo hazardna igra vo vistinska smisla na toj zbor,<br />

tuku igra koja osven sre}ata bara i sposobnost za kalkulacija, presmetuvawe<br />

na izgledite, psihologizirawe i ume{nost. 156 Nasproti toa<br />

lotarijata e ~isto hazardna igra.<br />

Prvata forma na <strong>igri</strong>te na sre}a pretstavuvala `rebuvaweto.<br />

Za `rebot kako pravilo za delba na zemjata me|u sedumte izraelski<br />

plemiwa za prv pat se zboruva vo Biblijata no se pretpostavuva deka<br />

toj obi~aj bil rasprostranet i vo stariot Egipet, Indija, Grcija i Persija.<br />

Vo V vek perd. n. e. vo anti~ka Grcija so Klistenovite zakoni<br />

ve}e be{e predviden ostrakizmot (~esno progonstvo) kako model na<br />

pravorazdavawe so frlawe na kocka.<br />

Spored drevnata tradicija bo`icata na sre}ata Fortuna koja e<br />

za{titnica i na site <strong>igri</strong> i nivnite u~esnici bila opremena so trkalo<br />

na sre}ata so pove}estrano simboli~no zna~ewe. Vo sredinata na<br />

trkaloto (Fortuna rota) sedi krunisanata Fortuna i go dvi`i trkaloto<br />

na koe se prika`ani likovite na nejzinata naklonetost, koi postojano<br />

se voznemiruvaat. Na vrvot na toa trkalo na sre}ata kle~i i nego vo<br />

toj moment go obo`avaat: regno (vladeam). Trkaloto se vrti i ve}e mo-<br />

`e da se pro~ita regnavi (vladeev), a onoj koj {totuku go obo`avaa posega<br />

kon svojata kruna i sî u{te ja ima pred o~i. Me|utoa trkaloto se<br />

155<br />

Ibid, str. 14.<br />

156<br />

Ibid, str. 15.<br />

96


spu{ta ponisko, krunata mu ispa|a i toj ve}e mora da ka`e: sum suine<br />

regno (bez kralstvo sum), toj gr~evito se fa}a za dolnata strana na<br />

trkaloto bez bilo kakvi i da e izgledi deka }e se odr`i. Me|utoa trkaloto<br />

poleka povtorno se diga nagore i toj se nadeva gledaj}i ja Fortuna:<br />

regnabo (}e vladeam). Malku potoa povtorno se dostignuva nivoto na<br />

koe ne mo`e da se odr`i: regno. Nakratko, sudbinata go vrti trkaloto<br />

na sre}ata. 157<br />

Najstariot oblika na lotarija poteknuva od rimskoto carstvo<br />

vo vid na zalo`na lotarija naj~esto organizirana od samite carevi.<br />

Ovoj prv oblik na tn. organizirana lotarija se sostoel vo javna delba<br />

na mali tabli~ki (missilia) na koi bil ozna~en nekakov podarok od pomala<br />

vrednost. Takvite lozovite se delele bez nadomest. Poznato e i<br />

toa deka ponekoga{ ovie tabli~ki Neron gi vrzuval za nozete na razni<br />

ptici taka {to masata narod se odavala na bezobziren lov na tie<br />

ptici. Od vremeto pak na Marko Aurelie postoi zapis za taksativno<br />

precizirana dobivka {to bila dodeluvana od lotariite {to toj gi<br />

organiziral. Spored toj zapis edna sre~ka na dobitnikot mu donesuvala<br />

deset me~ki, deset gluvci, deset par~iwa salata ili deset funti<br />

zlato.<br />

Vo srednovekovna Firenca se zabele`ani prvite pojavni oblici<br />

na stokovna lotarija koja podrazbirala pari~en vlog i opredelen<br />

rizik, a potoa osobeno od XV vek masovno se pro{irila niz cela Evropa.<br />

Ve}e vo XVI vek e vospostaven sistem na pi{ani pravila so vodewe<br />

na delovni knigi, opredeluvawe na datumi na javno izvlekuvawe i<br />

spisoci na dobitnicite. Poznatoe e i deka prvata dr`avna lotarija e<br />

organizirana vo Firenca vo 1530 godina so vlog od eden zlatnik i sre-<br />

~ka koja se narekuvala polizza. Nejzinata cel bila popolnuvawe na dr`avnata<br />

blagajna. 158 Vo 1539 godina vo Pariz e organizirana prvata francuska<br />

dr`avna lotarija pod naziv Blankue, 159 a potem vo Holandija<br />

(1549) 160 , Germanija (1610) 161 i duri vo 1769 162 vo Anglija. Karakteristi~no<br />

e deka prihodite od lotarijata vo Holandija i Germanija vo prv<br />

red se koristele vo dobrotvorni celi, a vo Anglija za razvoj na kulturata.<br />

Za razlika od lotarijata prviot oblik na igrata loto nastana<br />

duri vo 1620 godina vo \enova i so mnogu mali izmeni se zadr`a duri<br />

do denes. Poznato e i toa deka igrata loto za prv pat e priredena vo<br />

Germanija vo 1763 godina vo korist na vladetelot. 163<br />

157<br />

Ibid, str. 118.<br />

158<br />

Ibid, str. 130.<br />

159<br />

V. ibid, str. 130<br />

160<br />

V. ibid, str. 131.<br />

161<br />

V. ibid, str. 132<br />

162<br />

V. ibid, str. 133.<br />

163<br />

V. ibid, str. 145 i natamu.<br />

97


2. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA IGRITE NA SRE]A<br />

Komarot se manifestira kako nedozvolena (neorganizirana)<br />

ili dozvolena (organizirana) igra na sre}a. Pritoa nedozvolenata<br />

igra na sre}a e kaznivo povedenie, a dozvolenata igra na sre}a - nekaznivo<br />

povedenie. Pod komar kako nedozvolena igra na sre}a se podrazbiraat<br />

"poniskite" vidovi komar kako {to se: uli~en rulet ("~i-<br />

~ino"), frlawe pari~ka na linija, vrtewe na pari~ka ("petka -<br />

korna"), igra so kibrit~iwa, <strong>igri</strong> so karti vo pari na otvoren prostor<br />

vo razni zatvoreni prostorii i sli~ni <strong>igri</strong> koi se zabraneti tokmu<br />

zatoa {to ne se organizirani od dr`avata. Pokraj ovie neorganizirani<br />

postojat i dozvoleni (organizirani) vidovi komar. Toa se<br />

"elitni" vidovi komar {to se igraat vo privatni ili dr`avni kockarnici<br />

ili na mesta specijalno opredeleni za oblo`uvawe ili uplata<br />

na vlogot - lotarii, sportski prognozi, loto, i sl. Celokupnata<br />

organizacijata na ovie vidovi komar í e prepu{tena na dr`avata<br />

(Vladata) ili, kako {to e slu~aj vo oddeleni zamji, na "komarxiski<br />

sindikati" bez ogled na zakonskata regulativa na soodvetnata zemja.<br />

Organiziraweto na ovie tn. legalni ili organizirani oblici na komar<br />

vo Republika Makedonija se opravduva so toa deka ne se raboti so<br />

vidovi komar so elementi na profesionalizam i preteran komercijalizam,<br />

tuku za tn. <strong>igri</strong> na sre}a koi vo prv red imaat svojstvo na<br />

zabava i razonoda. Ottamu vo ZISZI se veli deka <strong>igri</strong>te na sre}a se<br />

"<strong>igri</strong>te vo koi u~estvuvaat pogolem broj na lica i vo koi na u~esnicite<br />

pokraj zabava im se dava mo`nost da ostvarat dobivka vo pari,<br />

predmeti ili prava, pri {to krajniot rezultat na igrata ne zavisi od<br />

znaeweto i od ume{nosta na u~esnicite vo igrata". Od ovaa definicija<br />

proizleguva deka zabavata e prioritetna cel na igrata, a mo`nosta<br />

da se ostvari dobivkata ne{to dopolnitelno i sporedno vo odnos<br />

na zabavata. I {tom taka rekol zakonodavecot toa mora da e taka, i<br />

samo na toj na~in mora da go ~uvstvuva ne samo u~esnikot vo ovie <strong>igri</strong><br />

tuku i celokupnata javnost.<br />

Za da se opravda ona {to vo osnova ne mo`e da se pravda, kon vo<br />

osnova proma{eniot stav na zakonodavecot, se nadovrzuvaat i opredeleni<br />

u{te pobizarni teoretstki razmisluvawa. Takov e na primer<br />

obidot opravduvaweto na <strong>igri</strong>te na sre}a da se najde vo okolnosta deka<br />

tie navodno pretstavuvaat "sigurnosen ventil" {to gi kanalizira komarxiskite<br />

impulsi i porivi na opredelen broj lica od masovnata populacija<br />

i deluva takvite lica da ne se vpu{tat vo so zakon zabranetite<br />

<strong>igri</strong> na komar, tuku da ostanat na podra~jeto na dozvolenite formi<br />

na <strong>igri</strong> na sre}a. 164<br />

164<br />

Igrite na sre}a ostvaruvaat (i) efekst na "sigurnosen op{testven<br />

ventil", vid na razonoda i zabava, koja sozdava idoli i obo`avateli, ja kanalizira<br />

natalo`enata agresivnost i destruktivnata energija (osobeno signi-<br />

98


Od gornata opredelba na ZISZI sleduva i toa deka za postoewe<br />

na <strong>igri</strong>te na sre}a e potrebno pove}e lica da u~estvuvaat vo igrata<br />

(najmalku dve lica), {to zna~i deka igrata vo koja u~estvuva samo<br />

edno lice ne mo`e da se smeta za igra na sre}a za{to bi se rabotelo za<br />

igra vo koja liceto bi igralo samo protiv sebe. Nakratko, definicijata<br />

uka`uva deka igrata na sre}a e takva igra koja se ostvaruva po<br />

odnapred utvrdeni pravila, deka rezultatot na igrata zavisi od slu~aj<br />

i deka na u~esnicite im se pru`a mo`nost da dobivka, no i za gubitok<br />

vo igrata.<br />

Vo teorijata natamu se veli deka <strong>igri</strong>te na sre}a pretstavuvaat<br />

surogat ili supstitut na klasi~nite komarxiski <strong>igri</strong> i deka kaj najgolemiot<br />

broj u~esnici gi zadovoluvaat nivnite nesvesni komarxiski<br />

strasti i potrebata za hazard. Me|utoa, za razlika od komarot, pretpostaveniot<br />

vlog vo igrata na sre}a e nezna~itelen. Pokraj toa vlogot<br />

vo <strong>igri</strong>te na sre}a go nema karakterot na vlogot vo komarot koj e<br />

podlo`en na momentalnata volja na ostanatite u~esnici, tuku odnapred<br />

i trajno e opredelen i ne mo`e vo tekot na igrata da se zgolemuva.<br />

Od tie pri~ini igrata na sre}a privlekuva ogromno mnozinstvo na<br />

u~esnici bez da gi stava vo pozicija da izgubat golemi iznosi na pari.<br />

So drugi zborovi normalniot vlog vo <strong>igri</strong>te na sre}a, osven vo isklu-<br />

~itelni patolo{ki slu~ai, ne gi optovaruva li~nite primawa i semejniot<br />

buxet, ne vodi kon finansiska propast i ne pottiknuva kon<br />

vr{ewe krivi~ni dela i prekr{oci zaradi steknuvawe sredstva za<br />

irata (nema kriminogeno vlijanie). Vo toj prilog e i frekvencijata na<br />

<strong>igri</strong>te na sre}a koi voobi~aeno se vr{at vo ednonedelni ciklusi za<br />

razlika od komarot kade {to ritamot na igrata nalo`uva vlogot vo<br />

igrata da se povtoruva mnogu brzo, ponekoga{ duri i na sekoi 5 do 10<br />

minuti.<br />

So ogled na prethodnoto se konstatira deka i pokraj svojata masovnost<br />

<strong>igri</strong>te na sre}a sodr`at minimalen ili samo teoretski stepen<br />

na op{testvena {tetnost. Ottamu za u~estvuvaweto vo <strong>igri</strong>te na sre}a<br />

vladee {iroko rasprostraneto uveruvawet deka ne pretstavuva inkriminiran<br />

model na odnesuvawe, povedenie {to e sprotivno na osnovnite<br />

kulturni obrasci i vo kolizija so osnovnite sfa}awa na sredinata.<br />

Zgora na toa se tvrdi deka <strong>igri</strong>te na sre}a ne sozdavaat duri ni<br />

psiholo{ka zavisnost kako {to e toa slu~aj kaj komarot.<br />

fikantno kaj sportskite oblo`uvawa), go naso~uva masovnoto vnimanie i gi<br />

potpira elementarnite ideolo{ki, eti~ki i vrednosni sistemi, {to sigurno<br />

pretstavuvalo (pokraj evidentniot finansiski efekst) zna~ajna pri~ina za<br />

legalizacija i podr`uvawe na <strong>igri</strong>te na sre}a i nivnoto masovno pottiknuvawe,<br />

i {to e osnoven model prifaten vo praktikata na sovremenite zemji bez<br />

ogled na ideolo{kiot, politi~kiot ili ekonomskiot predznak. Janji}, D. Kocka<br />

i kriminalitet, doktorska disertacija, Pravni fakultet, Beograd, 1987, str. 57 i 76.<br />

99


Vrz osnova na dosega izlo`enoto vo teorijata naj~esto se zaklu-<br />

~uva deka <strong>igri</strong>te na sre}a pretstavuvaat op{testveno dozvolena i op{-<br />

testveno po`elena i prifatena pojava koja ima za pretpostavena cel<br />

smaluvawe na povedenijata koi pretstavuvaat vpu{tawe vo komarot<br />

kako antisocijalna i protivpravna dejnost. 165 Sledovatelno na toa natamu<br />

se tvrdi deka zakonodavstvata na sovremenite zemji poa|aat od<br />

stojali{teto deka <strong>igri</strong>te na sre}a i model za op{testven na~in na kanalizirawe<br />

i sublimirawe na postoe~kite porivi, potrebi i `elbi na<br />

poedincite za hazard i deka pozitivniot efekt na nevpu{taweto vo<br />

komarxiska aktivnost se ostvaruva mnogu poizrazeno odo{to sprotivnata<br />

mo`nost: <strong>igri</strong>te na sre}a da pretstavuvaat uvod vo komarot {to<br />

navistina ne i e nepoznato na kriminalisti~kata praktika, me|utoa e<br />

dosta retko kako vistinski model na kriminogenizacija i toa patolo-<br />

{ka, za{to otstapuval od pretpostaveniot i vo stvarnosta reliziran<br />

model na generalna supstitucija {to go nudat <strong>igri</strong>te na sre}a. 166<br />

3. IGRITE NA SRE]A I OBLO@UVAWETO KAKO OBLIGACIONI<br />

DOGOVORI<br />

Igrite na sre}a podrazbiraat u~estvo vo igrata na pogolem<br />

broj luge koi me|u sebe stojat vo specifi~en praven odnos. Toj odnos<br />

me|u u~esnicite vo <strong>igri</strong>te na sre}a e od gra|anskopravna priroda i<br />

pretpostavuva poseben vid na obligacioneni dogovori na sre}a.<br />

Dogovorite na sre}a, vsu{nost, se dvostrani pravni raboti pri<br />

koi, po spogodba, predvidenata korist ili gubitok za ednata ili dvete<br />

dogovorni strani zavisi od nekoj neizvesen nastan, od sre}a. Nastanot<br />

ne mora da bide iden, me|utoa za stranite mora da bide neizvesen. Pri<br />

toa ne se bara isklu~ivo objektivna neizvesnost. Za aleatornosta e dovolno<br />

ve}e i obostrana subjektivna neizvesnost. Spored toa nastanot<br />

koj na dogovorot mu dava karakter na aleatornost ne e identi~en so<br />

uslovot. Uslovot imeno sekoga{ e samo idna i neizvesna okolnost. Toa<br />

zna~i deka dogovorite na sre}a ne se nu`no pravni raboti sklu~eni<br />

pod uslov. Od druga strana dogovorite na sre}a se razlikuvaat od tn<br />

komutativni dogovori. Kaj dogovorite na sre}a stranite svesno otstapuvaat<br />

od na~eloto na ramnomernost na prestaciite (ekvivalencija) i<br />

ne mo`at da se `alat ako nastapuvaweto na dotoga{ neizvesniot nastan<br />

dovel do nesrazmerna korist na ednata i gubotok na drugata strana,<br />

za{to dogovornite strani tokmu vo takov slu~aj vrz sebe go prezele<br />

rizikot na nesrazmernost. Toa vo isto vreme zna~i deka kaj dogovorite<br />

na sre}a nema mesto na baraweto za o{tetuvawe preku polovina." 167<br />

1970, str. 1205.<br />

165<br />

Ibid, str. 77.<br />

166<br />

Ibid, str. 77.<br />

167<br />

V. Pravni leksikon, drugo izdanje, Savremena administracija, Beograd,<br />

100


Lotarijata, loto, sportskata prognoza i sl. se poseben vid na<br />

aleatoreni dogovori so koi ednata strana (kompaciscentot) se obvrzuva<br />

daka }e mu isplati opredelena dobivka (na pari ili predmeti) na sekoj<br />

donositel na talonot koj }e go ima brojot vostanoven so izvlekuvaweto.<br />

Spored svojata pravna konstrukcija dogovorot za lotarija e vsu-<br />

{nost kupuvawe na nade` (emptio spei). 168 U~esnikot e kupuva~ na talonot,<br />

a dobitokot zavisi od slu~ajot. Samiot talon od izvlekuvaweto e<br />

dokazna isprava deka dogovorot e zaklu~en i deka cenata za talonot e<br />

platena. Izvle~eniot talon se pretvora vo hartija od vrednost na donositel.<br />

Vo slu~aj prireduva~ot da pristapi kon organizirawe na lotarija,<br />

loto, sportska prognoza i sl. vrz osnova na zakonsko ovlastuvawe<br />

({to e slu~aj kaj nas) isplatata na dobivkite stanuva tu`iva<br />

(stanuva civilna obligacija {to zna~i deka mo`e sudski odnosno prisilno<br />

da se ostvari). Osven toa imatelot na sre~kata e ovlasten da<br />

bara da se pristapi na vetenoto izvlekuvawe bez ogled na brojot na<br />

prodadenite sre~}i, osven ako prireduva~ot izvlekuvaweto ne go uslovil<br />

so bojot na prodadenite sre~}i. Ako uslovot ne se ispolni prireduva~ot<br />

e dol`en da ja vrati kupovnata cena na sekoj donositel na<br />

hartijata.<br />

Bitno e i toa deka dogovorite za igra na sre}a se konsensualni<br />

dogovori. Toa zna~i deka tie se zaklu~uvaat me|u u~esnicite vo igrata<br />

so neformalna soglasnost na voljite za bitnite elementi na dogovorot,<br />

odnosno vakva soglasnost na voljite postoi koga stranite se so-<br />

168<br />

Kupuvaweto nade` e obligacionen dogovor so koja kupuva~ot za<br />

opredelena cena kupuva iden predmet bez ogled na toa dali toj voop{to }e<br />

nastane, no i toga{ ako nastane bez ogled na toa kolkav }e bide. Na toj na~in<br />

postoi neizvesnost vo momentot na zaklu~uvaweto na ovoj dogovor dali predmetot<br />

na dogovorot voop{to }e nastane i so kakov kvalitet i kvantitet, dodeka<br />

kupoproda`nata cena e opredelena i vo sekoj slu~aj mora da se isplati<br />

(na primer, kupuvawe za 1.000 denari na site ribi {to ribarite }e gi izvle-<br />

~at vo edna mre`a, bez ogled na toa kolku i kakvi ribi }e bidat izvle~eni i<br />

dali voop{to }e gi ima. Kaj ovie dogovori ne postoi odgovornost zaradi<br />

o{testuvawe preku polovinata na vrednosta na eden od dogovornite strani,<br />

za{to se vbrojuvaat vo tn. aleatorni dogovori ili dogovori na sre}a. Od ovie<br />

dogovori treba da se razlikuva dogovorot za tn. kupuvawe na nadevani predmeti<br />

(emptio rei speratea). Vo ovoj slu~aj stanuva zbor za eden modalitet na<br />

kupoproda`en dogovor, kaj koj vo momentot na negovoto zaklu~uvawe e neizvesen<br />

samiot kvalitet na kupeniot predmet koj treba da se proizvede odnosno<br />

da nastane (na prier, kupuvawe na 1.00 kg. grozje za opredelena cena od<br />

godine{nata berba od opredeleno lozje). Sepak i kaj ovie dogovori e mo`no<br />

da se dogovorat izvesni modaliteti (na primer, za minimumot i maksimumot<br />

na ona {to ednata na drugata strana í go dava, za razni uslovi na davawe i sl.),<br />

a karakterot na ovoj dogovor so toa sepak da ne se promeni. Pravni leksikon,<br />

drugo izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1970, str. 246 i 444.<br />

101


glasile vo pogled na okolnostite od koi zavisi dobivaweto na nekakva<br />

imotna korist i za posledicite na ispolnuvaweto odnosno nesipolnuvaweto<br />

na tie okolnosti.<br />

"Oblo`uvaweto e aleatoren dogovor so koj sekoja strana se obvrzuva<br />

na isplata na dobivka za koja ne se znae na koja strana }e í pripadne,<br />

za{to okolnosta od koja zavisi isplatata sî u{te ne e poznata.<br />

Okolnosta ne mora da bide nitu idna, ni objektivno neizvesna. Me|utoa,<br />

oblo`uvaweto ne e polnova`no ako stranata koja dobiva ve}e<br />

odnapred znaela za vistinskata sostojba na okolnostite ili za o~ekuvaniot<br />

rezultat, pa toa na protivnata strana dolozno í go zataila.<br />

Ako pak toa od {to zavisi oblo`uvaweto odnapred í bilo poznato na<br />

stranata koja gubi, takvata strana se smeta za darodavec. Od dopu{tenoto<br />

oblo`uvawe proizleguva prirodana obligacija, ako dobivkata ne<br />

e predadena ili deponirana kaj tret. Toa zna~i deka obvrskata od<br />

oblo`uvaweto ne mo`e da bide predmet nitu na novacija, ni na poramnuvawe."<br />

169<br />

Ovde treba da se ima vo vid deka oblo`uvaweto kako vpro~em i<br />

komarot kako obligacioni dogovori gi imaat istite karakteristiki<br />

kako i dogovorot na <strong>igri</strong>te na sre}a. Ona {to zna~ajno gi odvojuva e<br />

toa deka prestavuvaat dogovori koi za dol`nikot sozdavat prirodna<br />

(naturalna ) obligacija, a toa zna~i deka izvr{uvaweto ne mo`e da se<br />

bara po sudski pat. Dolgovite od komar se dolgovi na ~estta i otamu<br />

takvite odnosi ~esto se narekuvaat i odva`ni dogovori. Sepak ako dol`nikot<br />

dobrovojno ja izvr{i dadenata obligacija se smeta deka izvr-<br />

{il ne{to {to bil dol`en da go izvr{i. Ottamu ne mo`e da se povikuvana<br />

isplata na ne{to {to ne go dolguval i da bara povra}awe na<br />

dadenoto. Toa natamu zna~i deka takviot obligacionen odnos pokraj<br />

moralnata sankcija e sleden i so nekoja posredna pravna sankcija.<br />

102<br />

4. NEGATIVNI STRANI NA IGRITE NA SRE]A<br />

Spored Bo`ovi}, "od celosnata sloboda spontano izrazena vo<br />

igrata do pravilata koi go otkrivaat nejziniot institucionalen karakter,<br />

igrata, kako {to e utvrdeno, se javuva kako svoevidna aktivnost<br />

vo koja imaginacijata i improvizacijata, kako poseben vid na razonoda,<br />

ovozmo`uvaat da dojde do izraz vnatre{nata strana na ~ovekoviot<br />

`ivot i negovata polna avtonomija... Prisustvioto na edni, a ne na<br />

drugi <strong>igri</strong>, mo`e da bide eden od bitnite indikatori na osnovnata naso~enost<br />

na kolektivniot `ivot, za{to vo niv vo golema mera e sodr`ana<br />

smislata na odnosot li~nost - op{testvo. Taka <strong>igri</strong>te na sre}a<br />

gi podrivaat osnovnite ~ovekovi tvore~ki aktivnosti. Uslovite koi<br />

ja sozdavaat takvata li~nost koja za sredi{te na svoeto najsu{testve-<br />

str. 710.<br />

169<br />

Pravni leksikon, drugo izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1970,


no interesirawe ja prifa}a igrata na kocka, poka`uva kolku takvata<br />

li~nost e oddelena od vistinskata ~ovekova sredina i kolku e daleku<br />

od uslovite koi gi vospostavuvaat i razvivaat vistinskite vrednosti,<br />

vklu~uvaj}i ja tuka, pred sî vrednosta na ~ovekoviot trud." 170<br />

"Ve}e so samoto toa {to se soglasila da se realizira nadvor od<br />

~ovekovite mo`nosti i sposobnosti", veli natamu Bo`ovi}, "igrata<br />

na sre}a nema da ja potvrdi svojata "samostojnost" kako samocel. Prekinuvajki<br />

ja potesnata vrska so avtenti~nite vidovi na igra, so nejzinata<br />

vistinska vnatre{na vrednost, <strong>igri</strong>te na sre}a se izlo`uvaat na<br />

opasnosta da ja izvrtat svojata humana smisla vo svoja sprotivnost, da<br />

gi dobedat vo pra{awe samite temeli i aspiracii na igrata. Infertalnite<br />

i prevrtlivite, utilitarni pottici, koi ve}e sami po sebe<br />

deluvaat protiv osnovnite principi na igrata, stanuvaat skladni sledbenici<br />

na ovie `ivotni oblici i onie "na~ini na `ivot" koi vo op{-<br />

testvenata stvarnost se iska`uvaat kako op{testvena svest koja{to vo<br />

prv plan gi stava ekonomskite motivi, svest koja kapitulira pred nalo`enite<br />

okolnosti. I kolku i da vakvata igra ne e vklopena vo<br />

ekonomsko-strukturalniot razvoj na op{testvoto, i bez ogled kolku vo<br />

svojata su{tina e sprotivna na hegemonijata na ekonomijata i ekonomskite<br />

odnosi, igrata na sre}a vo svojata osnovna namera, vo svojata<br />

otu|ena predmetnost, ostanuva isklu~ivo vo funkcija na ekonomijata<br />

kako svet na reifikacija. I koga takvata igra ne bi bila posledica na<br />

onie ~ove~ko-op{testveni odnosi i na op{testveniot `ivot vo koi<br />

krizata na ~ovekovata egzistencija se o~ituva vo toa {to lugeto stanuvaat<br />

obi~ni i bespomo{ni posmatra~i na svojata sudbina i na svojot<br />

`ivot, sigurno nema{e da bide potrebno da se svrtuva vnimanieto na<br />

nejzinite degenerativni svojstva. Vaka, sepak ostanuva da se zabele`i<br />

deka <strong>igri</strong>te na sre}a nastanati kako svoevidno protivewe na ~ovekovata<br />

aktivnost, na naporot i sposobnosta, ja poni{tuvaat sopstvenata<br />

cel kako ~ove~ka vrednost. Takvata igra se potpira i nadovrzuva na<br />

op{testvenata stvarnost koja ne ostava dovolno prostor za ~ovekovite<br />

antisudbinski usilbi vo nadminuvaweto na bezizglednosta." 171<br />

"Istra`uvawata na vidovite na ostvaruvawe na <strong>igri</strong>te poka-<br />

`uvaat deka preku nea se vospostavuvaat `ivotni kontakti kakvi {to<br />

ne e mo`no da se realiziraat vo stvarnosta. Me|utoa, toa e samo edna<br />

strana na medalot, za{to igrata vo svoeto nastojuvawe celosno da zavladee<br />

so u~esnikot ima i svoja ni oddaleku svetla opa~ina. Preku takvata<br />

igra se ostvaruva i aktivnost li{ena od smisla ili realna vrska<br />

so svetot ~ija posledica e otu|uvawe na sovremeniot ~ovek. Dimazdije<br />

go otkriva procesot na otu|uvaweto na li~nosta niz igrata vo koja fiktivniot<br />

`ivot doa|a na mestoto na realniot so ambicija da go zameni.<br />

170<br />

Bo`ovi}, R. Metamorfoze igre, Kulturno-prosvetna zajednica Srbije, Beograd,<br />

1972. str. 162<br />

171<br />

Ibid, str. 162-163.<br />

103


Ottuka ako igrata doa|a kako vid na osloboduvawe od toj `ivot, niz<br />

celosno otfrlawe na kulturnite usilbi i ramnodu{nost kon sekakva<br />

obvrska, `ivotot kako igra se razviva na {teta na celokupniot anga-<br />

`iran `ivot. Samoto opsesivno do`ivuvawe na imaginarnoto koe }e<br />

se ot~ituva kako neramnote`a vo odnos na stvarnosta i vo odnos na ~ovekoviot<br />

psihi~ki integritet }e go napravi toa do`ivuvawe otu|eno<br />

so sprotivnosta koja vo svojata oddale~enost i bez`ivotna odelenost<br />

ne mo`e da dospee do organska me|uzavisnost so realniot svet, ne mo`e<br />

da zastane na koordinantata ~ovek - svet. Na~inot na koj vakvata igra<br />

li{ena od bitnosta na vdahovenieto i tvore~ka inventivnost na koj }e<br />

se sprotivstavi na svetot na realnosta }e ja poka`e ne samo nesvesnata<br />

potreba na nejzinite u~esnici koja e oslobodena od dlabo~ina i<br />

smisla, tuku i nivnata celosna neadaptiranost vo odnos na svetot na<br />

realnosta i vo odnosot na svetot na igrata. Ostanuvaj}i bez verodostojna<br />

sodr`ina i smisla, osudena na beskrajno lutawe, izgoneta od<br />

carstvoto na mo`nostite, taa se opredeluva za ne~itlivo pa|awe na<br />

voljata, za temnite ponori na neplodnata osamenost i du{evna pusto{.<br />

Toa e i pri~inata {to vakvata igra ne mo`e da ja izbegne svojata grda<br />

sudbina na bezusloven poraz. Nemo}na da ja fiksira svojata realnost,<br />

da se ogradi od svetot i da ja pretska`e svojata avtonomija, slaba da<br />

vospostavi bilo kakva "energetska reverzibilnost", ovaa igra vo svojata<br />

sprotivstavenost na svetot stanuva edno napregnato traewe bez<br />

kraj. Vo toa traewe `estinata na `elbata za izdvojuvawe se pretvora<br />

vo besmisleno nasilstvo i bespredmeten pritisok, vo zabludeno ~uvstvo<br />

na strast koe ja poni{tuva i `ivotnosta i nevinosta na igrata.<br />

Granicite na ovaa igra, pomesteni kon samata bezdna na nerazbirliva<br />

"bezbri`nost" ja li{ija igrata i od fleksibilnosta i intenzivnoto<br />

~uvstvuvawe na svetot. Nejzinata "vnatre{na oddale~enost" od stvarnosta,<br />

vsu{nost, bez svoja volja, go relativizirala i svetot od kogo<br />

trgnala i sopstveniot svet vo koj se zagubila. Taa igra ne e ve}e vo mo-<br />

`nost nitu da ja nagovesti onaa sodr`ina i onaa smisla koja bi mo`ela<br />

da bide smislen `ivot. I ako bi sakale so polna naklonetost da go<br />

opravdame vakvoto kr{ewe i "neposlu{nost" na ovaa igra, bi go videle<br />

nejzinoto svrtuvawe kon ponorite na besmislata kako svoevidno<br />

namiruvawe so neprekidnoto determinirawe na ~ovekot od svetot, no<br />

i toga{ ne bi mo`ele da doka`eme deka taa e ogledalo, duri ni zatemneto,<br />

na ~ovekoviot bunt protiv site mnogubrojni vazalstva. Nejzinata<br />

destrukcija e daleku od od "dosegnuvaweto na smislata" i zatoa<br />

ovaa igra za ~ovekot e izgubena." 172<br />

172<br />

Ibid. str. 165-166.<br />

104


Glava II<br />

KOMAR (NEDOZVOLENI HAZARDNI IGRI)<br />

1. POJAVA I RAZVOJ NA KOMAROT<br />

Prvite pi{ani podatoci za eden vid igra komar mo`at da se najdat<br />

vo drevna Kina. Stanuva zbor za igrata vei - ~ei od 2300 godina pred<br />

na{ata era ~ii pravila do denes se so~uvani no, ne i podatoci za nejzinata<br />

rasprostranetost. Staroegipetskata civilizacija isto taka ne<br />

bila imuna na komarot. Naprotiv, vo vremeto na staroto carstvo postoele<br />

golem broj komarxiski <strong>igri</strong>. Prvi tragi na zabrana na poedini<br />

vidovi <strong>igri</strong> komar me|utoa, mo`at da se sretnat duri vo staroegipetskata<br />

civilizacija i se povrzuvaat so nivnata neusoglasenost so toga-<br />

{nite verskite postulati.<br />

Prvite pi{ani tragi za komarot vo indiskata civilizacija<br />

zboruvaat za oblo`uvaweto na trki so borbeni koli. Eden od najstarite<br />

indiski epovi, "Mahabharata" (4 vek p. n. e.) pak, zboruva za komarxiskiot<br />

gubitokot koj dovede do dvoboj na semejstvata Pandui i Kurui<br />

i ottamu do stradaweto na golema masa narod. Vo istiot mit, vo pesnata<br />

"Nal i Damajanti" eden gubitok na komar me|u dvajca bra}a bil pri-<br />

~ina ne samo za na sakanata `ena, tuku i za gubitok na kralstvo i<br />

odeweto vo progonstvo. Seto toa zboruva deka komarot se igral me|u<br />

najuglednite vladeteli i nivnite semejstva i deka vlogovite ne bile<br />

samo golemi iznosi od materijalna priroda, tuku se sostoele i vo<br />

stavawe na komar duri i na svoite `eni. Posledicite od toa bile celosno<br />

osiroma{uvawe no i semeen razdor, gubitok na ~esta i ugledot i<br />

site op{testveni pozicii, pa duri i na vlasta.<br />

Vo mitolo{kata svest na anti~ka Grcija se zboruva za trite<br />

hierarhiski postaveni vrhovni bo`enstva: Zevs, Posejdon i Had koi go<br />

podelile celiot svet na nebo, zemja i podzemen svet so pomo{ na komarot.<br />

Spored toj mit prvi~nata podelba na vlasta e izvr{ena so pomo{<br />

na astragal - dolgnavestata kocki~ka so numerirani strani koja<br />

{to bila ~esto koristena vo toga{na Grcija. 173 Vo eden drug gr~ki mit<br />

se zboruva za potekloto na komarot. Od qubovnata vrska na Zevs i<br />

bo`icata Tiha bila rodena }erkata koja vo Panteon bila zadol`ena za<br />

smisluvawe na novi hazardni <strong>igri</strong> i za pottiknuvawe na lugeto da se<br />

oddavaat kon niv. Ovaa bo`estvo imalo duri i takva uloga da gi naveduva<br />

na samoubistvo site onie koi go izgubile celokupniot imot na<br />

173<br />

V. Grejvs, R. Gr~ki mitovi I-II, Nolit, Beograd, 1969<br />

105


komar. Za starogr~kata civilizacija e me|utoa su{testveno deka za<br />

prv pat se javuva potrebata za zakonsko regulirawe na komarot. Na toa<br />

uka`uvaat Solomonoviot i Drakonoviot zakon koi za igraweto komar<br />

predviduvaa kazna zatvorawe vo temnica.<br />

Vo knigata "Istorija na obi~aite na stariot Rim" Ludvig Fridlender<br />

dava periodizacija i kategorizacija na <strong>igri</strong>te na sre}a i komarxiskite<br />

<strong>igri</strong> vo tekot na istorijata na Rimskata dr`ava. Se tvrdi<br />

deka strasta i pojavnite oblici (trik-trak, zarovi, lotarija, frlawe<br />

na pari~ka) sprema komarot rimjanite gi nasledile od Etrurcite. Rimskoto<br />

zakonodavstvo vo periodot na imperijata dozvoluvalo potpolno<br />

slobodno igrawe komar samo vo vreme na saturnaliite, koga i<br />

inaku mnogu zakoni bile von sila. Vo latinskiot govor zborovite alea<br />

(kocka) i aleator (kockar) imale pe`orativen prizvuk, a zakonite vo<br />

periodot na imperijata ne predviduvale mo`nost za naplata na dolgot<br />

sozdaden pri komar. Naprotiv, gubitnicite na komar vo soglasnost so<br />

zakonot mo`ele da go povratat svojot gubitok. Komarot bil zabranet<br />

za robovite, strancite, maloletnite lica i licata bez gra|anski prava.<br />

Treba me|utoa da se ima vo vid deka vo stariot Rim komarot bil<br />

{iroko rasprostraneta pojava, a kaznite za igrawe komar bile pove}e<br />

isklu~ok odo{to pravilo. Komarot bil osobeno omilena "zabava" na<br />

rimskite imperatori kako na primer, Avgust, Domicijan, Kaligula,<br />

Klaudie, Neron i drugi koi stradale tokmu od svojata komarxiska<br />

strast.<br />

Vo periodot na proglasuvaweto na rimskata republika zakonodavniot<br />

tretman na komarot i na negovite u~esnici donekade e izmenet.<br />

Golem del od <strong>igri</strong>te na sre}a i komar bea zabraneti a kaznite za<br />

naru{uvaweto na tie zabrani bile ~etvorokraten iznos od dobitokot<br />

na komar. Vo toa vreme e donesen poznatiot zakon Lex talaria ( Zakon za<br />

komar). Pretoroviot edikt od toj period predviduva{e stroga kazna za<br />

sopstvenik na kockarnica i vovede nova inkriminacija - naveduvawe<br />

drugo lice na komar. Predvidenata kazna bila dvokratna pari~na kazna<br />

i rabota na kamenolom (lautumiae) ili kazna zatvor (vincula publica).<br />

Celosnata zabrana na <strong>igri</strong>te na sre}a }e ja vovede Justinijan.<br />

Komarot bil omilena igra i kaj germanskite plemiwa. Vo literaturata<br />

se tvrdi deka dobivkata od grabe`ite tie ja delele so<br />

frlawe kocka i deka na ist na~in ~esto go opredeluvale voda~ot na<br />

svoeto pleme. Poznato e isto taka deka igrale komar vo svojot ili tu|<br />

`ivot, vo teloto na svoite `eni ili nevinosta na svoite kerki.<br />

Hristijanskata religija ima{e negativen stav i odnos kon komarot.<br />

Toa me|utoa ne zna~i deka vo ovoj period komarot ne postoe{e.<br />

Naprotiv, od faktot {to i samata biblija go spomenuva komarot i<br />

odlu~uvawe vrz osnova na frlawe na kocka postoeweto na komarot be-<br />

{e zna~itelno kaj site sloevi na naselenieto, pa duri i me|u sve{tenstvoto.<br />

Ottamu e prisutno i donesuvaweto zakoni so koi se te`nee{e<br />

barem da se ograni~i igraweto komar. Poznato e deka angliskiot kral<br />

106


Ri~ard I i francuskiot kral Filip II Ogist skoro istovremeno se<br />

obidele normativno da gi ograni~at barem iznosite vo koi e dozvoleno<br />

igraweto komar i da gi opredelat licata na koi im e dozvoleno<br />

toa da go pravat. Taka spored ovie zakoni samo licata so plemensko<br />

poteklo (od princ do vitez) mo`ele da igraat komar vo pari i toa vo<br />

ograni~eni iznosi (vlogot smel da iznesuva najpove}e 60 {ilinzi vo<br />

tekot na 24 saati). Za prekr{uvaweto na ovie zabrani bila predvidena<br />

pari~na kazna, odzemawe na komarxiskiot vlog, 100 {ilinzi globa vo<br />

korist na crkvata i javno {ibawe. 174<br />

[to se odnesuva do lotarijata kako glavna i masovna igra na<br />

sre}a vo srednovekovniot period se istaknuva deka taa imala {iroka<br />

podr{ka kako od crkvata taka i od dr`avata so ogled deka prestavuvala<br />

dobar izvor na dopolnitelni prihodi. Vo prilog na ovoj stav kako<br />

primer se naveduva okolnosta deka odeweto na prvite angliski iselenici<br />

vo Amerika vo 1612 godina bilo finansirano od sredstvata steknati<br />

od lotarija. Isto taka se smeta deka najrasprostranet vid na finansiska<br />

lotarija najverojatno datira od periodot na angliskata kralica<br />

Ana (18 vek), na koja lotarijata i slu`ela za isplata na nacionalnite<br />

dolgovi, plati na dr`avnite slu`benici, izvedbata na grade-<br />

`nite raboti vo prestolninata i za sli~ni celi.<br />

Kako refleksija na sostojbata so komarot vo sredniot vek vo<br />

evropskite zamji mo{ne ilustrativno mo`at da poslu`at slednive navodi<br />

na Erazmo Roterdamski. Vo svoeto pro~ueno delo "Pofalba na<br />

ludosta" od 15 godina toj veli: "[to se odnesuva do kockarite, i samata<br />

se dvoumam (se misli na ludosta) dali treba da gi priklu~am kon<br />

mojata dru`ina. Sekako deka e glupava i sme{na gletkata koga }e vidi{<br />

kako na nekoi, napolno predadeni na igrata, samo {to }e go slu-<br />

{nat tresokot na zarovite, srceto vedna{ }e im zaigra i zatreperi.<br />

Podla`uvani od nade`ta za dobivka, tie go gubat siot svoj imot i koga<br />

korabot }e im se razbie od grebenot na zarot, koj ne e pomalku stra{en<br />

od Malejskiot, pa re~isi goli isplivuvaat i poskoro kogogode }e go<br />

izmamat, odo{to onoj, {to go ograbil, za da ne gi smetaat za nesre-<br />

}nici. [to da re~am za poluslepite starci, {to si stavaat o~ila za da<br />

mo`at da igraat? Najposle, koga ostriot revmatizam }e im gi zdrobi<br />

koskite, si iznao|aat zamenik, koj za pari }e gi frla zarovite mesto<br />

niv. Ova igra navistina e zabavna, samo da ne preo|a mnogu ~esto vo besnilo,<br />

pa zatoa pove}e spa|a vo delokrugot na furiite a ne vo mojot" 175<br />

Ovoj lapidaren opis na Roterdamski zboruva za razmerite na<br />

komarot, negovite u~esnici i dava luciden opsis na op{testvenite,<br />

moralnite i psiholo{kite efekti na igraweto komar vo periodot za<br />

koj stanuva zbor.<br />

174<br />

V. Jnji}, Dragan. Kocka i kriminalitet, doktorska disertacija, Pravni fakultet,<br />

Beograd, 1987, str. 32.<br />

175<br />

Rorerdamski, E. Pofalba na ludosta, Kultura, Skopje, 1990, str. 69<br />

107


108<br />

2. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KOMAROT<br />

Komarot isto taka e vid na igra kade {to pravilata na igrata<br />

se odnapred opredeleni i vo koja u~esnicite na komarot dobrovolno gi<br />

prifa}aat tie pravila. Pravilata na igrata se opredeleni vo zavisnost<br />

od poedine~nite vidovi na igrata. Toga{ koga }e se otstapi od pravilata<br />

stanuva zbor za komarxiska izmama.<br />

Osnovata {to go opredeluva komarot e principot na vlog - dobivka<br />

(gubitok) kako mo`nost za koja se pretpostavuva deka e ramnopravna<br />

i pod isti uslovi dostapna na site u~esnici vo igrata. Ovaa mo-<br />

`nost me|utoa, zna~i deka samo nezna~itelno mal broj na u~esnici<br />

ostvaruva dobivka i toa na smetka na sumata na vlogovite na nesrazmerno<br />

pogolemiot broj na u~esnici vo igrata. Ottamu i dobivkata voobi~aeno<br />

e zna~itelno povisoka (nesrazmerna) vo odnos na vneseniot<br />

vlog na u~esnikot koj ja ostvaruva istata.<br />

Slednata karakteristika na komarot e negovoto funkcionirawe<br />

vrz osnova na slu~aj, {to zna~i vo otsustvo na znaewe, umeewe i<br />

sli~ni obele`ja na u~esnikot vo igrata.<br />

Mo{ne zna~ajno obele`je na komarot e i toa deka pretstavuva<br />

aktivnost vo koja ne se sozdavaat novi vrednosti (proizvodi i dobra)<br />

tuku na protivpraven na~in samo se menuva sopstvenosta nad materijalnite<br />

vrednosti.<br />

Komarot e grupna aktivnost koja vklu~uva pove}e u~esnici vo<br />

igrata vo bilo koe svojstvo no naj~esto na dve sprotivstaveni kategorii<br />

- dobitnici i gubitnici (`rtvi).<br />

Osnovna konstatacija e deka ni edna od <strong>igri</strong>te komar kako<br />

vsu{nost nitu edna od <strong>igri</strong>te na sre}a ne zna~i pozitivna stimulacija<br />

i vospitna rekreacija na poedincite, ni edna od niv ne osloboduva<br />

~ove~ka energija na op{testveno prifatliv na~in i ni edna od<br />

takvite <strong>igri</strong> ne gi re{ava ~ovekovite tenzii niti gi eliminira<br />

negovite karakterni pre~ki.<br />

3. KOMAROT KAKO SOCIOPATOLO[KA POJAVA<br />

Vo obidite da se opredeli poimot na komarot kako eden od vidovite<br />

na sociopatolo{ko povedenie osnovnoto poa|ali{te mora da e<br />

zasnovano vrz stavot za toa {to pretstavuva op{tiot poim na sociopatolo{kite<br />

pojavi. Vsu{nost, vo zavisnost od toa na koj na~in e<br />

opredelen toj poim edinstveno e i mo`no da se utvrdat su{tinata i<br />

elementite {to go so~inuvaat poedine~niot poim na komarot kako takva<br />

negativna pojava.<br />

Vo otkrivaweto na su{tinata na komarot kako sociopatolo{ka<br />

pojava mo`eme da trgneme od bilo koja teorija {to gi opredeluva ovie<br />

odnesuvawa. Stanuva zbor za niza najrazli~ni teoretski stojali{ta<br />

koi sepak vo osnova mo`at da se supsumiraat na slednoto. Sociopato-


lo{ki se onie pojavi koi {to, kaj pomala ili pogolema grupa na luge<br />

pod vlijanie na opredeleni endogeni i egzogeni faktori, nekoi od nivnite<br />

potrebi (poreba za igra, seksualni potrebi, potreba za patuvawe,<br />

potreba za so~uvuvawe na zdravjeto i sl) gi preobrazuvaat vo dominira~ki<br />

motiv na povedenieto. Vo takvi slu~ai ona {to bilo zadovolstvo<br />

stanuva iskol~eno, izvitopereno povedenie i se javuva pod<br />

razli~ni nazivi kako na primer: socijalna izopa~enost, 176 devijacija, i<br />

sl.<br />

So ogled na toa komarot e aktivnost vo koja kako {to se tvrdi,<br />

pred sî, se vpu{taat socijalno neadaptirani, asocijalni i antisocijalni<br />

li~nosti, psihi~ki i emotivno nezreli poedinci, pripadnici na<br />

marginalni i sli~ni grupi i sloevi. Toj pretstavuva vid protivpravno<br />

povedenie koe, dokolku ve}e ne e okarakterizirano kako krivi~no<br />

delo ili prekr{ok, pretstavuva grani~no povedenie ili neporeden<br />

pat kon kriminalna dejnost.<br />

Za razlika od drugite sociopatolo{ki pojavi koi se vrzani ili<br />

za opredelena strast na nivniote nositeli (u`ivaweto na alkoholot i<br />

drogata), ili pretstavuvaat redovno zanimawe (prostitucijata), komarot<br />

e istovremeno i zanimawe i strast. Strasta za igrawe ne e priroden<br />

nagon (kako glad ili seks), nitu gol afekt (kako kaj deliktite na<br />

nasilstvo). Taa na interesen na~in e protkaena so opredeleno studenilo,<br />

so razumski momenti vo tolku pove}e {to so uporna presmetanost<br />

pretstavuva najgolema strast za delikti. So zavidna upornost dostojna<br />

za podobra cel komarxijata presuduva i kalkulira sekoga{ iljada pati{ta<br />

i na~ini za doa|awe do dobivkata. Celiot negov `ivot e vsu-<br />

{nost beskone~na redica na "partii" koja se zavr{uva samo so bolest,<br />

strast ili smrt. Zbogatuvaweto e sekako eden od motivite za komar, no<br />

imame dva vida na igra~i. Edni igraat zaradi privle~nost (menuvawe<br />

na afekti). Kolku {to u`ivaweto e pogolemo se zgolemuva i potrebata<br />

toa da se povtoruva: strastvenite komarxii igrat komar poradi<br />

samiot komar pa duri i koga postojanio gubat. Komarot so izmama e<br />

parazitsko iskoristuvawe na ovaa strast od strana na dosetlivi izmamnici."<br />

177<br />

Od prethodnoto proizleguva deka li~nosta na komarxijata e<br />

mo{ne slo`ena. Vo prv red nego na patot kon komarot go naveduva `elbata<br />

da dojde do dobivka vo igrata i na toj na~in da gi re{i svoite<br />

materijalni priliki, obezbeduvaj}i ja ili podobruvajki ja egzistencijata,<br />

a kaj mnogu oblici na komarot i polo`bi vo igrata, nivnata<br />

nestabilnost i povodlivost. Koga komarot se posmatra kako strast,<br />

komarxijata re~isi kako alkoholi~arot stanuva negov rob i od nego ne<br />

mo`e da se oslobodi duri i so najdobra volja toa da go stori. Istoto se<br />

slu~uva i koga so komarot se zanimava kako so zanaet. Me|u komarot<br />

176<br />

Milosavljevi}, B. Socijalna patologija, Svjetlost, Sarajevo, 1986, str. 122.<br />

177<br />

Vodineli}, V. i Aleksi}, @. op. cit. str. 181).<br />

109


kako strast i komarot kako zanimawe te{ko e da se opredeli poprecizna<br />

granica, a negovoto postojano vlijanie vrz li~nosta na komarxijata<br />

doveduva re~isi do istovidni promeni. Tie promeni se mnogu dlaboki.<br />

Site op{testveni vrednosti i steme`i vo `ivotot mu se pot~inuvaat<br />

na silniot streme` da se dostigne odredena cel na igrata: na<br />

lesen na~in da se ostvarat materijalni sredstva od {to pogolemi razmeri.<br />

Karakteristi~no e za komarxiite deka dobivkata gi stimulira<br />

na natamo{na igra ili duri i pove}e, kako i postojano prisutnata nade`<br />

deka }e dobijat, nade` koja gi goni da ja zapo~nat igrata i da<br />

istrajat vo nea i pokraj gubitokot. Niv ona {to neprekinato go sledi<br />

sekoe nivno povedenie e pohlepnost bez granici. No istovremeno i radoznalosta<br />

da se ispita {to donesuva igrata, postojano prisutniot<br />

streme` na ~ovekot da rizikuva, da se vpu{ta vo neizvesnost i da se<br />

bori za go dosegne ona {to vo po~etokot ne mu e poznato. Taa sklonost<br />

pridonesuva toj da stane lesno `rtva, od edna strana, i od druga strana<br />

da se poslu`i so skoro sekoe sredstvo koe }e mu se stori deka vo dadenata<br />

situacija e pogodno, bez ogled dali e ili ne e dozvoleno. Za da<br />

mo`at da igraat tie se li{uvaat od mnogu, voobi~aeni za normalen<br />

~ovek potrebi i interesirawa. Obi~no gi zapostavuvaat obvrskite<br />

kon op{testvoto, sprema potesnata i po{irokata op{testvena sredina<br />

i vo golema mera im se svrtuvaat na krugot na soigra~ite za koi e<br />

vrzan dobar del od nivnite aktivnosti.<br />

Ostravaruvaj}i ja osnovnata cel na igraweto komarxijata ne se<br />

vozdr`uva da se poslu`i so bilo koe sredstvo: spremen e da izmami, za<br />

zatajuvawa, da gi kr{i principite na igrata da se zdru`uva so eden soigra~<br />

za da obezbedi dobivka od drugiot itn.<br />

I koga igra na sre}a isto taka ~esto se sozdava `elba za postojano<br />

u~estvo vo igrata spored razraboteni planovi, so mogu li{uvawa<br />

i sklonost da se trgne po nedozvolen pat za da se dobie, za da se ispravi<br />

rezultatot od prethodnata igra itn.<br />

Nakratko, kaj licata koi se oddavaat na komar vo bilo koja forma,<br />

jasno e manifestirano izobli~uvaweto na osnovnite svojstva na<br />

li~nosta, zapostavuvawe na rabotnite i voop{to op{testveno korisnite<br />

naviki. Na vrednite op{testveni aktivnosti i na tvore~kata rabota<br />

im se pretpostavuvaat moralna iskol~enost i parazitstvo. Tuka<br />

nastanuva edna svoevidna potkultura i toa ne samo kako rezultat na deluvaweto<br />

na pojavata, tuku i kako faktor koj koj mu odi na raka na nejzinoto<br />

nastanuvawe i natamo{en razvoj.<br />

Komarot zna~i predizvikuva alienacija na ~ovekot, gi uni-<br />

{tuva negovite pozitivni ~ove~ki osobini i li~ni vrednosti i ja prodlabo~uva<br />

negovata alienacija. Ili kako {to ubavo veli eden avtor:<br />

"Igrata na sre}a gi negira pozitivnite vrednosti, go dehumanizira<br />

~ovekot i go odvra}a od negovata su{tina. Igrata na sre}a pretstavuva<br />

osloboduvawe od vnatre{nata ~esto neurotska napnatost, ovozmo`uva<br />

samo odredena aktivnost na ~ovekot, me|utoa nikoga{ ne ja razre{uva<br />

110


osnovnata napnatost vo ~ovekot tuku istata u{te pove}e ja zgolemuva,<br />

kao vo slu~aj koga hazarderot dobiva, no u{te pove}e vo slu~aj koga<br />

gubi. So igrata na sre}a ~ovekot ni{to ne sozdava, ne ja realizira<br />

svojata li~nost, ne ja do`ivuva uspe{nosta na svojata rabota nitu takvata<br />

igra mo`e da gi afirmira ~ovekovite sposobnosti. "Produktot"<br />

na igrata sekoga{ e ist, pari ili nivniot supstitut (`eton) koji stanuvaat<br />

osnovna cel na igra~ot dodeka site ostanati vrednosti za nego<br />

gubat sekakvo zna~ewe. Igra~ot ne mo`e da do`ivee radosta na uspehot<br />

na svojata rabota za{to ni{to ne raboti, samo pasivno ~eka na rezultatot<br />

na igrata koja ne zavisi od negovite nastojuvawa, od negovite<br />

sposobnosti i kvaliteti. Igra~ot stapuva vo odnos so avtomati koi ne<br />

baraat ~ove~ki emocii. Na toj na~in toj se pove}e gi gubi osobinite<br />

(se depersonalizira), sî pove}e i pove}e se otu|uva od sebesi i lugeto<br />

vo svojata okolina. Sredinata po~nuva da go vrednuva ne spored negovite<br />

~ove~ki vrednosti i osobini tuku spored toa dali gubi ili dobiva<br />

na trkaloto na sre}ata. Site negovi li~ni kvaliteti se reflektiraat<br />

niz samo eden zbor: "pari". Taka postepeno igra~ot go gubi odnosot<br />

sprema lu|eto i so svojot celokupen motivaconen mehanizam e svrten<br />

samo kon avtomatot koj prima i vra}a "pari", a ~ovekot-hazarder<br />

na toj na~in stanuva ma{ina koja mu slu`ui na drug mehanizam, dodeka<br />

e posrednik i sredstvo na me|usebnite kontakti isklu~ivo se parite".<br />

178 Igrata na sre}a ne go osloboduva ~ovekot, tuku vladee so nego,<br />

go stesnuva negoviot `ivoten interes, go menuva negoviot karakter,<br />

kaj nego gi bri{e site pozitivni ~ove~ki osobini, ja sopira sekoja<br />

druga kreativnost i konstruktivna dejnost. Igrata preststavuva rabota<br />

bez kakva i da e socijalna komponenta so ogled na toa deka igra-<br />

~ot ne stapuva so drugite lu|e vo li~ni, intimni odnosi." 179<br />

So ogled na vakvite svojstva na komarxijata, neizvesno e vo koja<br />

mera kaznata izre~ena za inkriminiraniot komar ima preventivno dejstvo.<br />

Komarxijata pobrgu treba da se le~i vo socijalna smisla, naj{iroko<br />

sfateno trpelivo da se bara najsigurniot pat da se otstranat<br />

promenite do koi do{lo. Poznatite na~ini da dejstvuvawe naj~esto ne<br />

davaat zadovolitelni rezultati. Taa okolonost nedvosmisleno uka`uva<br />

do koja mera nastojuvawata vrz planot na suzbivaweto i spre~uvaweto<br />

na komarot, poa|ajki od promenite vo li~nosta na komarxijata<br />

momentno ne se sigurni i kolku se slo`eni zada~ite koi vo natamo-<br />

{noto barawe na metodite stojat pred teoreti~arite i parkti~arite.<br />

180 178<br />

Brinc, F. op. cit. str. 447.<br />

179<br />

Ibid. str, 447.<br />

180<br />

Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 97<br />

111


112<br />

4. KOMARXISKI VLOGOVI<br />

Za da se ostvaruva igrata komar vo osnova treba da postojat tri<br />

elementi: u~esnici vo komarot, dejstvie na samata igra i soodveten<br />

vlog koj ja opredeluva su{tinata i mu dava smisla na igrata.<br />

Vlogot vo igrata vsu{nost e eden od su{testvenite elementi na<br />

komarot. Toj e obligatoren element na igrata komar za{to vo negovo<br />

otsustvo ne postoi ni komarot. So drugi zborovi dokolku vo igrata od<br />

bilo koj vid ne postoi vlog (koj preminuva vo sopstvenost od eden na<br />

drug u~esnik vo igrata) ne mo`e se zboruva za ovoj vid na igra tuku za<br />

razonoda, za zabavna ili op{testveno rekreativna igra. Postoeweto<br />

na vlogot, vsu{nost, go ovozmo`uva gubitokot ili dobivkata vo igrata<br />

i so toa go sozdava motivot na u~esnicite da pristapat kon igrata.<br />

Pritoa sekoj u~esnik vleguva vo igrata so nade` ili so odnapred presmetanata<br />

verojatnost (mo`nost) deka }e dobie, a ne deka }e izgubi vo<br />

igrata.<br />

Istorijata na komarot i negovite sovremeni vidovi uka`uvaat<br />

na enormen broj najrazli~ni vidovi na komarxiski vlogovi koi vo<br />

osnova mo`at da se podelat na vlogovi koi imaat pomala ili pogolema<br />

materijalna vrednost i vlogovi koi imaat samo simboli~na vrednost.<br />

Me|u niv obi~no se sre}avaat: pari; materijalni vrednosti kako soodvetni<br />

supstituti ili surogati na parite; materijalni predmeti kako<br />

nesoodvetni supstituti na parite; materijalni predmeti i objekti<br />

~ija vrednost mo`e da se izrazi vo pari; prava, obvrski i uslugi; besmisleni<br />

predmeti, vrednosti od simboli~en karakter i obvrski za<br />

izvr{uvawe na besmisleni dejstvija; prava, obvrski i uslugi; delovi od<br />

~ovekovo telo, teloto ili `ivotot na ~ovek i uslugi od strana na<br />

treto lice koe ne e u~esnik vo komarot obi~no od protivpravna priroda.<br />

Pari. Patite imaat dominantno mesto kako vlog vo komarot i<br />

kako takvi se javuvaat od momentot na nivnoto nastanuvawe. Nivnata<br />

po`elnost kako vlog vo komarot ja nosat redica prednosti i pogodnosti<br />

kako {to se anonimnosta na nivnoto poteklo i ednostavno prenesuvawe<br />

na sopstvenosta vrz niv kako i mo`nosta poradi nivniot mal<br />

volumen lesno da se prenesat i iskoristat. Nivnata visina kako vlog<br />

varira vo zavisnost od konkretniot slu~aj i se dvi`i od simboli~ni<br />

do enormo visoki iznosi. Isklu~ok pretstavuvaat poedini formi na<br />

institucionaliziran komar koi go limitiraat vlogot, i analogno na<br />

toa dobivkata. Me|utoa, duri i kaj tie limiti koi po pravilo se dosta<br />

visoki postoi mo`nost za nivno nadminuvawe ili otstranuvawe ako<br />

toa e regulirano so `elbata na u~esnikot i internite pravila na<br />

igra~nicata.<br />

Materijalni vrednosti kako soodvetni supstituti ili surogati<br />

na parite. Kaj komarot ~esto se prisutni i supstituti na parite koi<br />

obi~no se javuvaat vo vid na `etoni. Ovie supstituti pretstavuvaat


tehni~ki sredstva koi igra~nicite gi osloboduvaat od opasnosta za<br />

kra`bi, ufrluvawe falsifikuvani pari vo igrata i vr{ewe drugi<br />

krivi~ni dela. Pokraj toa supstitutite na parite imaat i izvonredno<br />

golema psiholo{ka funkcija koja mu odi na raka na organizatorite na<br />

igrata. Imeno pisustvoto na golemi iznosi na pari pri komarot<br />

najprvin ostava vpe~atok deka vo igra~nicata nebare se igra komar<br />

tuku deka u~esnicite ednostavno se zabavuvaat, i vtoro, {to e osobeno<br />

zna~ajno, prisustvoto na `etonite namesto pari u~esnikot go<br />

osloboduva od serioznosta na igrata i stravot deka zaglibuva so novi i<br />

pogolemi vlogovi i mu nudi privid deka vo racete dr`i ne{to pomalku<br />

vredno, pa duri i bezvredno. Dr`ejki gi v raka raznobojnite `etoni<br />

u~esnikot vo igrata ne e svesen deka tro{i pari tuku nekakvi plasti~ni<br />

predmeti koi vizuelno mu izgledaat kako igra~ki so koi toj<br />

navistina samo si igra.<br />

Materijalni predmeti kako nesoodvetni supstituti na parite.<br />

Vo situacija koga u~esnikot vo nedozvolenite <strong>igri</strong> na sre}a }e ostane<br />

bez pari, naj~esto se slu~uva kako vlog koj }e mu ovozmo`i da ostane vo<br />

igrata da ponudi predmeti {to gi ima pri sebe. Vidot na tie predmeti<br />

zavisi od situacijata odnosno od toa {to se ima pri sebe: ra~en<br />

~asovnik, zlaten prsten, narakvica ili lanec, vredni o~ilila i sl.<br />

Karakteristi~no e pritoa deka vrednosta na ovie predmeti, dokolku<br />

bidat prifateni kako vlog, obi~no se procenuva mnogu ponisko od<br />

nivnata vistinska vrednost. Pritoa obezvrednuvaweto na vlogot naj~esto<br />

e sledeno i so omalova`uvawe na li~nosta na u~esnikot koj go<br />

vnesuva i, se razbira, na negovite igra~ki kvaliteti.<br />

Materijalni predmeti i objekti ~ija vrednost mo`e da se izrazi<br />

vo pari. Me|u materijalnite predmeti so pogolema vrednost naj~esto<br />

se javuvaat nedvi`nosti (ku}a, stan, zemji{te) ili podvi`ni<br />

predmeti: vozilo, zlaten nakit i drugi skapocenosti, ~ekovi i drugi<br />

hartii od vrednost. Osnovna karakteristika na ovie predmeti e {to<br />

mo`at da se prodadat iako pritoa imaat prili~no namalena vrednost.<br />

Ovoj vid na vlogovi e ~esto prisuten kaj nedozvolenite oblici na komarot<br />

(obi~no pri igrawe karti) i toa me|u lica koi dobro se poznavaat<br />

i ottamu prisutnata verba deka "dolgot" lesno }e se naplati ili<br />

iznudi.<br />

Prava obvrski i uslugi. Ovoj vid na vlogovi ne e ~est i glavno<br />

se javuva kaj amateri vo nedovoleni <strong>igri</strong> komar.<br />

Besmisleni predmeti, vrednosti od simboli~en karakter i<br />

obvrski za izvr{uvawe na besmislednni dejstvija. Osnovnata smisla<br />

na ovie vlogovi e da se omalova`i i poni`i u~esnikot koj e gubitnik<br />

vo igrata. Vlogovite {to imaat mo`nost da go predizvikaat toa ~uvstvo<br />

se najraznovrsni. Takov karakter mo`at da imaat prisiluvaweto<br />

da se smeta za vlog slekuvaweto na kondurite na gubitnikot za da se<br />

natopat vo voda ili frlat vo kanta za otpadoci, slekuvaweto na nekoj<br />

del od oblekata (pantoloni, ko{ula i sl.) za potem da se iskine i<br />

113


frli, deset obikolki okolu zgrada samo vo dolna obleka ili bez obleka,<br />

iljada otvorawa i zatvorawa na vrata, polzewe, kvi~ewe kako sviwa,<br />

izvr{uvawe na nekoja bizarna kra`ba na re~isi bezvreden predmet<br />

od nekoe javno mesto, pcuewe, dofrluvawe na nepristojni zborovi ili<br />

udirawe {amar na slu~aen minuva~ osobeno od sprotiven pol i sl.<br />

Delovi na teloto ili `ivot. Ovde se raboti za osobeno op{-<br />

testveno {tetni dejstvija, za{to ne samo {to vlogot za u~estvo vo komarot<br />

e bizaren, morbiden i dekadenten tuku ~esto e doveden vo kontekst<br />

so vr{ewe na krivi~ni dela povrzani so nasilstvo, nanesuvawe na<br />

telesni povredi i drugi vidovi na destrukcija, pa duri i so li{uvawa<br />

od `ivot. Takvite vlogovi se sostojat vo samosakatewe, samoubistvo<br />

("ruski rulet").<br />

Uslugi od strana na treto lice koe ne e u~esnik vo komarot.<br />

Ovde vsu{nost se raboti za "igrawe komar vo drugo lice" od strana na<br />

u~esnici vo igrata so izrazeno zatapeni moralni i socijalni ~uvstva.<br />

Tretoto lice koe slu`i kako vlog vo igrata vsu{nost e staveno vo pozicija<br />

da izvr{i nekoja usluga ili da prezeme nekoja obvrska vo zavisnost<br />

od ishodot na igrata. Imeno za u~esnikot koj dobiva vo igrata,<br />

opredeleno treto lice koe ne u~estvuva vo komarot, od gubitnikot vo<br />

igrata (so kogo obi~no e vo opredeleni bliski odnosi), se zadol`uva<br />

da napravi nekoe besmisleno ili protivpravno dejstvo. Toa dejstvie<br />

ili usluga se sostoi, na primer, od pominuvawe na opredeleno vreme na<br />

niska temperatura vo nesoodvetna obleka, vo razgoluvawe, vr{ewe na<br />

sitni prestapi i drugi besmisleni dejstva, vr{ewe na pote{ki protivpravni<br />

dejstvija, pa duri i na stapuvawe vo seksualni odnosi so dobitnikot<br />

i sl.<br />

114<br />

5. PREDMETI I VIDOVI NA KOMAROT<br />

a) Kocki (zarovi)<br />

Kockite se najrasprostraneti predmeti ~ija namena vo prv red<br />

e komarot no, i na <strong>igri</strong>te na sre}a. Prvite kocki bea od najrazli~ni<br />

vidovi po~nuvaj}i od piramidalen oblik, oblik na spleskana topka,<br />

poslo`eni geometriski tela so pove}e od {est povr{ini pa se do dene{nata<br />

standardna {estopolna osmoagolna kocka ~ii zbir na broevi<br />

na sprotivnite poliwa sekoga{ iznesuva sedum.<br />

Vo vremeto na rimjanite najrasprostranet vid na kocka bil poznat<br />

pod imeto astragal: izgledal kako dolgnavesta kocka so ~etiri<br />

podolgi i dva paralelni strani vo oblik na kvadrat. 181 Nejzinata upo-<br />

181<br />

Astragalite bile "mali kocki od ~etiri dolgnavesti, me|usebno<br />

razli~ni strani i dve pomali strani na koi astragalot nikoga{ ne mo`el da<br />

padne. Sekoja strana koja imala svoevidna forma se narekuvala poinaku i poinaku<br />

bila bodirana. Vo najgolem del astragalite gi pravele od `ivotinski


treba bila vkoreneta vo rimskata kultura me|u site strukturi na<br />

naselenieto od robovite do strancite i osobeno me|u vojnicite koi so<br />

neja go skratuvale vremeto pri dolgotrajnite voeni pohodi. Poznato e<br />

i toa deka ni imperatorite ne bile imuni na kockite i deka nekoi od<br />

niv ~esto gi upotrebuvale duri i za donesuvawe na najva`ni dr`avni<br />

odluki pa i takvi kako {to se odluki za vojna ili mir 182 ili pak za `ivot<br />

smrt na osudenicite.<br />

I vo sredniot vek kockaweto bilo edna od najomilenata razonoda<br />

na obi~niot ~ovek vo Evropa, me|utoa i plemstvoto ne go preziralo.<br />

Sekoj spored svojata imotna sostojba igral vo razli~no visoki<br />

vlogovi i pri toa bil upotrebuvan skapocen pribor: pozlateni kocki,<br />

izrezbareni pehari za nivno me{awe, i ubavo ukraseni plo~i ili masi<br />

za kockawe. Postoele i razli~ni vidovi na <strong>igri</strong> i site igra~i gi<br />

poznavale nivnite svojstva i matemati~ki osobenosti. Osven izrazito<br />

komarxiski <strong>igri</strong> bile neguvani i <strong>igri</strong> na plo~i koi po~ivale na<br />

kombinacii na broevi i pomestuvawe na kamewa i figuri {to e ne{to<br />

sli~no na dene{nata igra "dama". 183<br />

Kockite naj~esto se pravat od kilibar, slonova ili druga koska.<br />

Poretko se pravat od aluminium i tvrdo drvo, kau~uk i drugi plasti~ni<br />

materii {to ja imaat potrebnata cvrstina. Vo kazneno-popravnite<br />

ustanovi se slu~uva komarxiite da napravat kocki od kreda ili<br />

od izxvakan leb koj potoa se pe~e vo vrela pe~ka ili na kibrit, a<br />

brojkite se odbele`uvaat so jaglen. Goleminata na kockite ne e precizno<br />

opredelena me|utoa naj~esto se javuvaat kocki so re~nik od 10 do<br />

12 mm. Rabovite na kockite ne se zaobleni zaradi nivno podobro trkalawe.<br />

Kockite mo`at da bidat raznovidni spored bojata kako i spored<br />

nivniot broj. Profesionalnite komarxii obi~no pri sebe imaat po<br />

tri kompleta kocki, od koi samo edniot par se ispravni. Ostanatite<br />

materijal, od koski (mnogu ~esto od koskite na svodot na stopaloto), no i od<br />

kamen i od drvo. Kockaweto so astragali osobeno go sakale `enite i mladinata.<br />

Za niv toa bilo nekoj vid ve`bawe na ume{nost. No taa igra ja smetale i<br />

za igra na sre}a, pri {to namesto osum kocki upotrebuvale samo ~etiri. Za da<br />

se izbegnat nesoglasuvawa stranite na astragalot se ozna~uvale so to~ki as,<br />

tri ~etri i {est. ^etiri asa pravele "pes", a najdobroto frlawe "Venera" go<br />

so~inuvale eden as i tri ostanati ozna}i." Grizycki, J. i Gorny, A. op. cit. str. 63.<br />

Na na{ive prostori astragalot e poznat pod imeto a{ik.<br />

182<br />

Vo ovaa smisla e mo{ne poznata izrekata na Cezar po minuvaweto<br />

na Rubikon "Alea iacta est". "So tie zborovi na vojnicite toj slikovito im ja<br />

izrekol svojata odluka na vojnicite. So ogled deka dosta ~esto so zadovolstvo<br />

se kockal, kockite mu bile postojan pridru`nik i od niv toj nastojuval da<br />

zazklu~i dali go o~ekuvaat dobri ili lo{i denovi. Pred da ja pomine rekata<br />

Rubikon, smetaj}i deka kockata e odraz na stvarnosta toj ja istra`uval nivnata<br />

polo`ba se dodeka }e mu nagovestele uspeh". Ibid, str. 75<br />

183<br />

V. ibid, str. 77 i natamu<br />

115


dva para obi~no se prepraveni na toj na~in edniot da dava povolni, a<br />

drugiot nepovolni rezultati.<br />

Vo dene{ni uslovi postojat pogolem broj <strong>igri</strong> so kocki. Me|utoa,<br />

kockite ne se nitu dominantno, ni zna~ajno sredstvo za komar osobeno<br />

ne pri legaliziranite (dozvolenite) vidovi na <strong>igri</strong> na sre}a (komar).<br />

Igrite so kocki se najbliski do ~istiot hazard dokolku, se razbira,<br />

ne se raboti za izmamni~ki <strong>igri</strong>. Igrite so niv se mnogu ednostavni<br />

bez ogled na slo`enosta na ustroenite pravila za{to obi~no se<br />

raboti za nivno frlawe i o~ekuvawe da se pojavi sakanata kombinacija<br />

od broevi, a ciklusot na igrata postojano se povtoruva taka {to<br />

procesot na vlog - dobivka/gubitok e mnogu brz. Za ovie <strong>igri</strong> se smeta<br />

deka se od ponizok red i deka vo niv u~estvuvaat poneinteligentni komarxii<br />

so ogled na toa deka samata igra ne bara posebna intelegencija:<br />

pomnewe na prethodnata igra. Omilena e me|u mornari, vojnici, {verceri,<br />

zatvorenici kako poradi svojata ednostavnost i brzinata so<br />

koja mo`e da se dojde do dobivka, taka i poradi toa {to predmetite na<br />

komarot se samo dve mali kocki~ki koi lesno mo`at da se nosat so<br />

sebe, a po potreba i lesno da se sokrijat.<br />

Edna od najsilnite hazardni <strong>igri</strong> so kocka koja e istovremeno i<br />

najpodesna za vr{ewe izmami kaj nas e barbutot. Za ovaa komarxiska<br />

igra se potrebni najmalku dva igra~i. Se zemaat dve kocki koi se stavaat<br />

vo mala obi~na ili prikladno napravena ~a{ka. So ednata raka se<br />

pokriva ~a{kata a so drugata se zatresuva zaradi me{awe na kocki-<br />

~kite i potoa se rasturaat na masa pokriena so ~ar{av, ~oja ili }ebe.<br />

Dobitni kombinacii vo igrata se {est - {est, {est - pet, pet - pet, tri<br />

i tri, a gubitni kombinacii: eden - eden (kecovi), ~etiri - ~etiri<br />

(prozori), dva - eden, dva - dva. Nere{eno e seto ostanato - "ni{to". Da<br />

pretpostavime deka vo komarot u~estvuvaat ~etiri lica. Eden gi zema<br />

kockite i gi pra{uva ostanatite so koja suma "vleguvaat". Prviot na<br />

primer vleguva so 500, vtoriot so 1.000 a tretiot so 200 denari. Potoa<br />

gi frla kockite i ako, da pretpostavime ispadnala kombinacijata<br />

"pet - pet" u~esnikot {to gi frlil kockite dobiva 1.700 denari,<br />

odnosno celata suma na vlogovite. Ako se pojavila kombinacija eden -<br />

eden toga{ toj dava od svojot xep suma 1.700 denari koja ja rasoporeduva<br />

na trojcata igra~i vo visina na nivnite poe~ine~ni vlogovi. Koga<br />

"frla~ot" }e izgubi negov partner vo igrata stanuva nov frla~ koj se<br />

obra}a so zborovite: "so kolku izlefuva{"? Dokolku bilo nere{eno<br />

igraat starite partneri se do re{avaweto. Pasivni igra~i mo`e da<br />

ima pove}e, a aktivni samo dvajca i toa po sledovatelen red. Ako<br />

prviot igra~ izleze "nere{eno" frla~ stanuva drugiot. I taka se<br />

menuvaat se do gubitok ili dobivka. Koga noviot vtor frla~ }e izgubi<br />

kockite gi zema tretiot po red. Eden "frla~" se dodeka dobiva ne gi<br />

predava kockite. Koga na primer vtoriot frla~ }e izgubi gi predava<br />

kockite na sledniot po sebe koj ja prezema ulogata da go pra{a prviot<br />

do sebe: "so kolku izleguva{"? Ostanatite soigra~i mo`at, no ne<br />

116


moraat da u~estvuvaat vo sekoe frlawe na kockite dodeka ovoj do nego<br />

mora toa sekoga{ da go pravi. Onoj koj izgubil mo`e da "duva". 184<br />

Najdrasti~en vid na komarxiska igra so kocki vo sovremeniot<br />

svet e tn. ameri~ki dvoboj kade {to vlogot e sopstveniot `ivot; gubitnikot<br />

e obvrzan da izvr{i samoubistvo.<br />

b) Sportski oblo`uvawa i oblo`uvawe na pobednikot<br />

U{te od najstari vremiwa e poznata pojavata u~esnicite vo<br />

opredelen natprevar, borba ili dvoboj da polo`at zalog vo pari ili<br />

vo druga vrednost koj po zavr{uvaweto na nastanot mu pripa|al na pobednikot.<br />

Ovoj vid zalog go polo`uvale isklu~ivo natprevaruva~ite.<br />

Toga{ koga vakviot zalog od natprevaruva~ite preminal vrz nivnite<br />

posmatra~i (publikata) se odoma}inil kako sovremen oblik na oblo-<br />

`uvawe i vo sovremni uslovi e karakteristi~en za site sportovi vo<br />

site delovi na svetot. Ovoj vid na oblo`uvawe se zasnova na elementot<br />

na slu~aj koj se sostoi vo procekata (predviduvawe) na pobednikot vo<br />

natprevar vo koj u~estvuvaat luge ili `ivotni. Mo`en e kaj site vidovi<br />

na natprevari me|u lugeto (avtomobilski, velosipedski i dr.<br />

trki, boks me~evi, fudbal itn. itn.), a od natprevarite vo koi u~estvuvaat<br />

`ivotni naj~esto e prisuten kaj borbite na petli, borbi na ku-<br />

~iwa, trki na kowi i ku~iwa i sl.).<br />

Borbi na petli. Borbite so petli se najomilena zabava na ma-<br />

`ite na sredozemnite ostrovi vo Evropa i vo Meksiko. Ovie borbi<br />

koi se poznati u{te od stara Kina i Grcija se sostojat vo sprotivstavuvawe<br />

na dva petli dresirani i naoru`ani so kanxi za borba, ~estpati<br />

i do smrt, pred nasobrana masa na gleda~ie koi vo borbata na<br />

pobednikot stavaat soodvetni vlogovi. I pokraj nivnata oficielna<br />

zabrana, ovie borbi i denes so nesmalena `estina vo oblo`uvaweto<br />

egzistiraat vo Francija i Flandrija (Belgija).<br />

Trki so zapre`ni koli. Na sovremeniot vid trki na kowi im<br />

prethodele trkite so kowski zapregi so koli na dve trkala koi bile<br />

mo{ne popularni vo vremeto na Rimskoto carstvo. Vo ovie trki u~estvuvale<br />

imotnite gra|ani so svoi zapregi i robovi. Iako na tie natprevari<br />

pobednikot se steknuval so venec koj nosel golema slava, neposrednite<br />

natprevaruva~i (upravuva~ite na kolite) naj~esto poteknuvale<br />

od poniskite sloevi na naselenieto. Toa bile slobodwaci i<br />

robovi ottamu {to vo po~etokot se smetalo da se bide "sportist" za<br />

zabava na publika e ne{to nisko i nedostojno. Me|utoa, nabrzo pobednicite<br />

vo ovie trki stanale milenici na publikata koi bile opsi-<br />

184<br />

V. Vodineli}, V. i Aleksi}, @. Kriminalisti~ka metodika (skripta)<br />

Centar za obrazovanie na kadri za bezbednost i op{testvena samoza-<br />

{tita - "Elisie Popovski - Marko, Skopje i Fakultet za bezbednost i op{testvena<br />

samoza{tita, Skopje, 1988, str. 188-189.<br />

117


pani so po~esti, naslovi i ~est. Za niv bile pi{uvani epigrami, nivnite<br />

likovi bile klesani vo kamen i bile slaveni na razni na~ini.<br />

Od tie pri~ini formiranite stranki 185 koi vo celost go organizirale<br />

ovoj vid natprevaruvawe se trudele da anga`iraat najdobri upravuva~i<br />

na koli, a tie od svoja strana poneseni od slavata i parite {to gi dobivale<br />

kako nagrada za pobedite stanuvale se pouvereni vo svojata nu-<br />

`nost i nepovredivost. Od tie pri~ini ~esti si dopu{tale razvraten<br />

`ivot.<br />

Trkite se ostvaruvale ne samo vo Rim tuku i vo Carigrad. Poligoni<br />

bile toga{nite areni na cirkusite kade {to istovremeno se<br />

trkale po edna, dve ili tri dvopre`ni (bigae), tropre`ni (triguae) ili<br />

~etvoropre`ni (quadrigae) koli na sekoja od stankite. Samata trka se<br />

voobi~aeno se sostoela vo pominuvawe na sedum propisani krugovi.<br />

Sopstvenicite na kowite i kolite se natprevaruvale za vredna nagrada,<br />

a upravuva~ite na kolite za plata, slava i za eden del od golemite<br />

pari~ni nagradi. 186 Podgotvuvaweto na trkite bilo gri`livo sproveduvano.<br />

Narodot bukvalno `iveel za ovie nastani i vo gr~ gi o~ekuval<br />

rezultatite na trkite kako zaradi vozudata {to tie ja nosele<br />

taka i zaradi oblo`uvaweto koe na niv bilo redovna pojava. Za taa cel<br />

bile konsultirani vra~evi i astrolozi i se pravele obidi so ma|ii<br />

(vo grobovi se stavale bakarni plo~i i se zayiduvale duhovi koi upravuva~ite<br />

na kowite }e gi sopiraat ili oslabat so nekakva bolest) da se<br />

vlijae na trkite. Nasproti toa na kowite im se stavale yvon~iwa i<br />

drugi amajlii koi }e gi za{titat od raznovidnite ma|ii. 187<br />

Trki so kowi. Vo literaturata se smeta deka prvite trki so kowi<br />

se prireduvale vo stepite na najstara Mongolija a potoa vo Kina,<br />

Japonija, Turcija i Persija. Za ovie trki e karakteristi~no {to imale<br />

~isto sportski karakter so opredelena nagrada za pobednikot koja<br />

obi~no se sostoela vo kowi, ovci, kamili, skapocena obleka, oru`je i<br />

sl. Me|utoa, oblo`uvaweto na ovie trki na pobednikot ne bilo poznato.<br />

Istoto bilo slu~aj i so podocna vovedenite trki so kowi (na 23-<br />

ta olimpijada - 676 godina god.) vo Grcija kade {to nagradite trebalo<br />

da go unapredat odgleduvaweto na kowite i da go zabrzaat nivnoto dresirawe<br />

za u~estvo vo vojnite.<br />

185<br />

"Boite {to ovie stranki gi odbrale za svoi obele`je bile: bela,<br />

crvena modra i zelena". Gizycki, J i Gorny, A. op. cit. str. 174<br />

186<br />

"Nekoj upravuva~ na kola na modrata stranka, Arapot Krescencie,<br />

ve}e vo triesetata godina na `ivotot po~nal da upravuva ~etvoropreg. Za<br />

deset godini (me|u 115 i 124 godina) nastapil vo 686 trki vo koi 47 pati<br />

pobedil, 130 pati bil vtor, a 111 pati dobil treta nagrada i seto toa vkupno<br />

iznesuvalo 1.558.366 sesestercii {to odgovara na vrednosta na 100.000 dolari.<br />

Diokles kako upravuva~ na kola vo period od 24 godini zarabotil 35 milioni<br />

sestercii". Gizycki, J. i Gorny, A. op. cit. str. 173.<br />

187<br />

V. pove}e Gizycki, J. i Gorny, A. op. cit. str. 172-182..<br />

118


Oblo`uvaweto na pobednikot i <strong>igri</strong>te na sre}a tesno povrzani<br />

so java~kiot sport se izum na angli~anite duri vo 18 vek, koga se zapo-<br />

~nalo so odgleduvawe na specijalni kowi koi osven za tr~awe ne bile<br />

korisni za vr{ewe na nikakva druga rabota. Toa vpro~em se slu~ilo<br />

toga{ koga za pobednikot nagradata bila dovolno privle~na so ogled<br />

na potrebata da se isplati dolgogodi{noto odgleduvawe i dresirawe<br />

na kowite, odnosno toga{ koga prireduva~ot, so odbitokot na propi-<br />

{aniot procent od vkupniot promet na oblo`uvawata na tie trki,<br />

mo`el da obezbedi pari za odr`uvawe na ovie skapi sportski manifestacii.<br />

Mnogumina, me|u koi i dr`avnata vlast, so pogolema blagonaklonetost<br />

gi posmatraat oblo`uvawata na kowskite trki i smetaat<br />

deka tuka se raboti za pojava {to e pomalku moralno {tetna od <strong>igri</strong>te<br />

so karti, loto i <strong>igri</strong>te vo kazina. U~esnikot vo oblo`uvaweto na<br />

trkite ne e samo hazarder. Toj vo prv red e posmatra~ na eden napnat<br />

sportski natprevar koj pokraj toa pominuva pove}e ~asovi na sve`<br />

vozduh vo prijatna zabava. Zna~ajno e i toa deka ciklusite na vlo`uvawata<br />

ne se golemi so ogled na podolgotrajnoto traewe na trkite<br />

(obi~no 50 minuti po trka), postoi ograni~uvawe na polo`uvaweto na<br />

vlogovite i najposle, ottamu {to naj~esto se vlo`uva vo pobedata na<br />

favoritot vo trkata, mnogumina se dobitnici, a samite dobivki ne se<br />

astronomski (ili poto~no - retko se astronomski) kako kaj nekoi drugi<br />

<strong>igri</strong> na sre}a. Vo prilog na ovie oblo`uvawa se istaknuva i toa<br />

deka ovde prireduva~ot dobiva 12% do 25% od vlogovite i toj iznos<br />

isklu~ivo se koristi za odgleduvawe na rasni kowi, za razlika od, na<br />

primer, kaj igata loto kade {to prireduva~ot dobiva 40% - 50% od<br />

uplatenite vlogovi.<br />

Spletkite, prete{ki ili oslabeni kowi, dopingot, tajnoto dogovarawe<br />

i ednostavno prodadenata trka, ~estopati u~esnicite gi ostavale<br />

bez nivnite imoti, pari i ku}i. 188<br />

v) Rulet<br />

Ruletot 189 e najpoznata i najrasprostraneta igra vo kockarnicite<br />

{irum svetot. Se sostoi od trkalezna podvi`na plo~a na koja vo<br />

sprotivna nasoka se vrti top~e od slonova koska koe zastanuva vo eden<br />

od 37 ili 38 otvori (36 otvori so redni broevi i eden ili dva otvori so<br />

brojot nula). U~esnikot koj }e stavi vlog (`eton) na eden broj mo`e da<br />

go izgubi vlogot ili da dobie triesetipet pati pogolema vrednost od<br />

188<br />

V. pove}e Gizycki, J. i Gorny, A. op. cit. str. 194<br />

189<br />

Pronao|aweto i konstruiraweto na ruletot mu se prepi{uva na<br />

francuskiot filozof i matemati~ar Blez Paskal (XVII vek) koj ovaa sprava<br />

ja koristel isklu~ivo zaradi prou~uvawe na zakonot na verojatnosta. Vo kockarnicite<br />

e voveden polovina vek po negovata smrt.<br />

119


vlogot. [irokata rasprostranetost na ruletot se dol`i na ednostavnosta<br />

na pravilata na igrata, visokata frekventnost na komarxiskite<br />

ciklusi, povolniot soodnos na vneseniot vlog i visinata na dobivkata<br />

i mo`nosta da se izbere vid na igra vo zavisnost od pari~nite<br />

sredstva so koi se raspolaga.<br />

Samata igra se odviva na masa spored slednive pravila. Vlogot<br />

mo`e da se stavi na krst: na eden broj (tn. "plein"), na crtata {to gi<br />

deli dvete sosedni poliwa ("a cheval"), {to zna~i igrawe na dve brojki.<br />

Vlogot natamu mo`e da se smesti na strana na vodoravniot stolb ("celosna<br />

transferzala") i taka da zaposedne tri brojki, potoa na mestoto<br />

kade {to se sostavuvaat trijagolnicite na ~etri poliwa ("carre", igrawe<br />

na ~etri broevi), i na strana po granicata na dva sosedni vodoravni<br />

stolbovi ("ednostavna transferzala", zaposednati se {est brojki).<br />

Osven toa vlogot mo`e da se polo`i pod eden od trite vertikalni stolbovi<br />

(igrawe na 12 broevi), ili na poliwa, oblo`uvaj}i se na prvite,<br />

vtorite ili tretite dvanaeset broevi, t.e. na nizata od 1 do 12, od 13 do<br />

24 ili od 25 do 36. Kone~no vlogot mo`e da se stavi na golemite poliwa<br />

nacrtani od dvete strani so broj~ani stolbovi - tn. ednostavna<br />

{ansa, {to zna~i na boi: crvena ili crna (po 18 broevi im pripa|aat<br />

na sekoja od tie boi), na "mali" brojki ("manque", do 18) i "golemi"<br />

("Pase", od 19 natamu), na parni i neparni broevi. Trieset i sedmata<br />

brojka "zero" ne im pripa|a nitu na ednostavnite {ansi ni na stolbovite,<br />

ni na iljadarkite. Koga top~eto }e padne vo pregradata so brojot<br />

"zero", vlogot go gubat stolbovite i iljadarkite, a vlogovite polo`eni<br />

na ednostavni {ansi gubat polovina od vrednosta. Vo vlogovite na<br />

broj~ani kombinacii "zero" e brojka kako i sekoja druga. Vrz nea mo`e<br />

da se polo`i "plein", "a cheval" (0-1, 0-2, 0-3), transferzali" (0-1-2) ili<br />

(0-2-3) pa i "carre" (0-1-2-3).<br />

Dobivkata se isplatuva spored {ansata, no taka (a toa e zna-<br />

~ajno) kako vo igrata da u~estvuvaat samo 36 broevi. Toa zna~i koj stavi<br />

vlog na edna brojka ima mo`nost da dobie 1 : 36, no bankata isplatuva<br />

sepak triesetiipetkraten iznos (imeno vlogot se povlekuva pa<br />

dobivkata iznesuva samo edna triesetpetina). Pri igraweto na dve<br />

brojki - {ansata e 1 : 18 - isplatata e osumnaesetkratna (dobivka na 17<br />

edinici), na tri broevi {ansata e 1 : 12, na ~etiri 1 : 9, na {est brojki<br />

1 : 6, na dvanaeset brojki 1: 3, na osumnaeset 1 : 2 dodeka isplatite se<br />

dvanaesetkrani, {estokrani, trokratni i dvokratni. Bez "zero" isplatite<br />

bi bile eksponantni na vlo`niot rizik, pa ruletot bi bila naj~esta<br />

pa duri i filantropska igra koja so naizmeni~ni isplati bi imala<br />

uloga samo na posrednik. Dopolnitelnata tieset i sedma brojka ja menuva<br />

situacijata vo korist na bankata. Neisplateniot ostatok ostanuva<br />

1/37, {to zna~i okolu 2,7%. Na oko mnogu nizok procent vo sporedba<br />

so igrata loto, lotarijata i razli~nite <strong>igri</strong> so bojki i tokmu toj procent<br />

naveduva (mami) kon igrata. Pri ednostavni {ansi toj procent se<br />

odbiva za polovina (za{to se igra na 18 broevi protiv osumnaeset i<br />

120


pol: imeno "zeroto" ne go zema celiot vlog tuku samo polovinata) i toga{<br />

odbitokot iznesuva samo 1,35%. 190<br />

g) Karti<br />

Iako se mo{ne rasprostraneti i se javuvaat vo golem broj oblici<br />

<strong>igri</strong>te so karti vo Evropa se poznati duri od XIV vek. Igrite so<br />

karti vo osnova se zasnovani na slu~ajot me|utoa, podrazbiraat posvetuvawe<br />

na zna~itelno vnimanie na partnerite vo igrata, na nivnoto<br />

povedenie i ja~inata na nivnite karti, a so toa nalo`uvaat pristustvo<br />

na razum, inteligencija, procenka, ume{nost, poznavawe na pravilata<br />

na igrata i sl. Igrite so karti vo prv red se zabavna igra. Tie stanuvaat<br />

komar duri toga{ koga vo niv se vnesat elementite vlog -<br />

dobivka/gubitok.<br />

Kartite koi denes se vo upotreba vodat poteklo od staroegipetskite<br />

karti koi bile izraboteni na papirus i koi slu`ele za gatawe<br />

i vra`bini. Vo toa vreme za site ostanati lica kartite pretstavuvale<br />

tabu taka {to nikoj ne smeel da bide vo kontakt so niv. Nivniot<br />

broj iznesuval 52 karti i bile vo tesna vrska so 52-te nedeli vo<br />

godinata. ^etirite osnovni boi vo kartite (karo, pik, tref i herc) gi<br />

simbolizirale ~etirite godi{ni vremiwa, a nivnata hierarhiska gradacija<br />

ja pretstavuvala avtokratskata zasnovanost na op{testvoto. 191<br />

So ogled na zastapenosta na hazardot vo niv site <strong>igri</strong> so karti<br />

vo osnova mo`at da se podelat vo dve grupi: poniski <strong>igri</strong> kako {to se<br />

"dvaeset i eden", "bakara" i poker vo koi e prisutna brza promena na<br />

igra~kite ciklusi i povisoki ili plemeniti <strong>igri</strong> 192 kako {to se<br />

"brix", "whist" (vist), "vint", "L'ombre" ili preferans so podolgo traewe<br />

na <strong>igri</strong>te odnosno, ciklusot na <strong>igri</strong>te. Postojat i <strong>igri</strong> koi vo prv<br />

red se nameneti za zabava no, koi mo`at da se pretvorat vo komarxiski<br />

<strong>igri</strong>. Me|u niv se pomesteni <strong>igri</strong>te: "{eeset i {est"i "tarok" koi{to<br />

so posebni karti se igraat vo Italija, kako i <strong>igri</strong>te "skat".<br />

ga) Poker<br />

Igrata po}er poteknuva od Soedinetite Amerikanski Dr`avi,<br />

a vo Evropa e prezemena od Kalifornija. Se smeta deka vo vremeto na<br />

poznatata zlatna tresaka pokerot bil igra koja idealno i prilegala na<br />

190<br />

Gizycki, J. i Gorny, A. op. cit. str. 227-228.<br />

191<br />

V. ibid, str. 289<br />

192<br />

"Igrite na sre}a od plemenit vid se onie <strong>igri</strong> so karti vo koi nasproti<br />

momentot na sre}ata i slu~ajot stojat izvesno znaewe, spretno re{enie<br />

na procesot na nudewe i na igrata, analizirawe na sostavot na kartite i<br />

sposobnost vo opredelena situacija da se izbere najdobar na~in na igrawe"<br />

Ibid, str. 353.<br />

121


atmosferata na toga{nite nastani i deka so nea se odu{evuvale kopa~ite<br />

na zlato vo Kalifornija i na Aqaska. 193 Golemata privle~nost<br />

na ovaa igra se sostoi vo mo`nite kombinacii, vo promenlivata mo-<br />

`nost na dobivkata so "kupuvaweto" novi karti i, {to e specifi~no<br />

za ovaa igra, vo mo`nosta na tn. blef (doveduvawe vo zabluda na protivnikot<br />

so opsenuvawe deka se poseduvaat posilni karti odo{to e<br />

pravata vistina) i prividen blef (doveduvawe vo zabluda na protivnikot<br />

deka se poseduvaat poslabi karti). Taa neprekinata borba so neizvesnost,<br />

nesigurnost za sostavot na kartite na soigra~ot mu dava na<br />

pokerot silen element na vozbudlivost. Opasnosta pak na ovaa igra e<br />

sokriena vo negovata "komorna priroda". Na pokerot ne mu e potrebno<br />

nitu kazino, ni igra~nica. Pokerot i vo mnogu po~edna atmosfera<br />

predizvikuva silna napnatost na nervite. 194<br />

"Pokerot, za razlika od ednostavnite hazadrni <strong>igri</strong> so karti,<br />

im pripa|a na <strong>igri</strong>te vo koi udelot na slu~ajot i sre}ata e povrzan so<br />

agresija, psiholo{ka taktika i znaewe na matemati~ki pravila {to<br />

upravuvaat so sostavot na kartite. Toa e o{tra, vozbudliva igra so<br />

mo`nost neposredno vo sekoja sredba da se vlo`at ne samo pari nameneti<br />

za igrata, tuku i posilni karti vo mobilizirawe na rezervata. 195<br />

Vo SAD pokerot se igra so 52 karti, a vo Evropa so 32, od sedumka<br />

pa nagore. Dobiva onoj igra~ koj (po "kupuvaweto" na karti) vo<br />

svoite pet karti ima podobar sostav. Redosledot na sostavot spored<br />

svojata ja~ina e sleden: par, dva para, trojka, strit (street - sekvenca na<br />

karti so razli~ni boi, no vo niza spored bodovite), boja (site karti se<br />

od ista boja), ful (full - trojka i par), ~etvorka i kone~no poker (strit<br />

vo ista boja). Spored evropaskite pravila koja se igra so 32 karti, trojkite<br />

se povredni od stritot.<br />

gb) Bakara (Baccarat)<br />

Bakara e isklu~itelna igra na sre}a vo koja igra~ite ~esto `estoko<br />

se borat za prili~no visoki vlogovi. Vo ovaa igra re~isi ne se<br />

va`ni ve{tinata ili razmisluvaweto, komarxiskata darba ili darbata<br />

na kombinirawe, za{to rezultatot zavisi samo od slu~ajot, a pravilata<br />

lesno mo`at da se nau~at. Glavno obele`je na igrata e zarabotuva~kata.<br />

Vo igrata aktivno u~estvuvaat samo tri igra~i, a ostanatite<br />

se oblo`uvaat na poedinite igra~i i polo`uvaat vlogovi ednakvo<br />

kako soigra~ite. Vo bakarata sekoga{ igra bankarot sam protiv svoite<br />

dva direktni protivnici i protiv site onie koi stavaat vlogovi<br />

so niv. So ogled deka na masata ima dvanaeset slobodni mesta protiv<br />

bankarot mo`at da igraat edinaeset lica, no zatoa bankarot ima gole-<br />

193<br />

V. ibid, str. 333.<br />

194<br />

V ibid, str. 333<br />

195<br />

V. ibid, str. 331.<br />

122


mi prihodi. Vo klubovite i igra~nicite obi~no ima poseben krupie<br />

koj ja vodi finansiskata strana na igrata, gi prezema vlogovite, dava<br />

znak za prekin na vlo`uvawata i gi isplatuva dobivkite.<br />

Obi~no se igra so dva {pila karti, pri {to ne se vredni boite,<br />

tuku samo broevite. Asot se broi kako eden, likovite i desetkite ne se<br />

brojat, a ostanatite karti se brojat sprema broevite na kartata. Koga<br />

bankarot }e gi izme{a kartite gi polo`uva na tn. sanka na sredinata<br />

na masata aktivnite i pasivnite igra~i mo`at da gi polo`at vlogovite<br />

do momentot koga bankarot (ili krupieto) ne dadat znak za zavr-<br />

{uvawe. Potoa bankarot na dvajcata svoi protivnici im dava po dve<br />

karti od sankata i toa najprvo na onoj od desno, pa na onoj od levo i<br />

najposle sebesi. So dvete karti treba da se postigne zbir od devet,<br />

odnosno broj najblizok do devet. Ako se pre~ekori zbirot od devet od<br />

vkupniot zbir treba da se odbie deset taka {to onoj koj ima dvojka i<br />

osmica, vpro~em nema ni{to. Ako nekoj od igra~ite od po~etok ima<br />

samo "ni{to" (na primer, xandar i dama koi ne brojat ni{to) }e gi<br />

frli kartite i ke vikne "bac" i igrata ne vredi duri i koga drugiot<br />

igra~ mo`ebi ima zbir devet. Toga{ vlogovite ne se vra}aat tuku ostanuvaat<br />

za idnata igra. Igrata ne vredi ni toga{ koga nekoj od igra~ite<br />

ima osum ili devet bodovi, a drugite igra~i ne najavat "bac". U~esnikot<br />

toga{ ne dobiva tuku ja otkriva svojata karta so "bac", pa igrata<br />

po~nuva nanovo. Ako nema "bac" igrata prodol`uva so tretata karta<br />

{to sekoj igra~ mo`e po `elba da ja dobie od bankarot. Taa karta<br />

me|utoa bankarot na u~esnikot mu ja predava otvorena. Spored<br />

presmetkata na verojatnost retko deka u~esnikot so tretata karta }e<br />

ima pove}e sre}a. Samo koga zbirot na prvite dve karti e mnogu nizok<br />

(eden, dva ili najve}e tri) kupenata karta mo`e da bide od korist. Povisokite<br />

karti zaedno so tretata glavno davaat zbir pogolem od devet,<br />

pa otkako povtorno }e se odbie deset, kone~niot zbir }e bide ponizok<br />

od prethodniot.<br />

Bankarot koj posleden dobiva karti e vo prednost pred svoite<br />

protivnici ottamu {to ja znae pribli`nata sila na protivnicite spored<br />

toa dali pobartale treta karta ili ne. Spored toa donesuva odluka,<br />

koja sekako ne zna~i sigurna pobeda. Bankarot i voditelot na igrata<br />

prvi gi otkrivaat svoite karti i gi sporeduvaat svoite so bodovite<br />

na protivnikot. Ako protivnikot ima pove}e bodovi od nego, protivnikot<br />

i onie pasivni soigra~i koi vlo`ile pari na dobitnikot dobivaat<br />

dvotkraten vlog. Ako bankarot ima najpove}e bodovi gi zema<br />

vlogovite na site u~esnici na igrata, t.e. i na pasivnite soigra~i koi<br />

polo`ile vlog na onoj koj izgubil. Ako bankarot i eden protivnik<br />

imaat ednakov broj bodovi, dobiva bankarot ako tie bodovi ne gi postignal<br />

so pove}e karti od partnerot.<br />

123


Partijata obi~no trae dotoga{ dodeka ne bidat potro{eni site<br />

kaerti od sankata, za{to po sekoe delewe pominatite karti se trgaat<br />

na strana. 196<br />

gv) Vist (Whist)<br />

Igrata vist (whist) iako se javuva duri vo XVII vek pretstavuva<br />

najstara plemenita igra. Ovaa igra poteknuva od Anglija, a nejziniot<br />

naziv zna~i "pst"! ili "ti{ina", za{to bara osobena koncentracija. 197<br />

Vistot se igra so 52 karti. Delitelot na kartite se izbira so izvlekuvawe<br />

na karti od {pilot koj lepezno e ra{iren na masata. Kartite<br />

gi deli onoj koj }e izvle~e najniska karta. Delitelot izbira mesto i<br />

partner (onoj koj spored redot ja izvlekol vtorata najniska karta) koj<br />

sednuva nasproti nego. Vistot se igra vo ~etvorka. Sekoj od poedine-<br />

~nite igra~i dobiva po 13 karti. Leviot sosed na delitelot od vtoriot<br />

{pil na karti izvlekuva boja na adutot ili taa boja ja opredeluva samiot<br />

delitel stavj}i ja svojata posledna karta na masa otvorena. Bojata<br />

na adutot vo vistot e posilna od ostanatite boi i vrednosti. Najvisoka<br />

karta e as, najniska dvojka. Vo vistot postoi prisilba za vozvra-<br />

}awe na boja. Se igra vo partii i roberi (roober). U~esnikot steknuva<br />

rober koga dobie dve partii vo koi mora da osvoi po deset bodovi. Sli-<br />

~no kako i kaj brixot bodovite se steknuvaat so markirawe na honerite<br />

(honneur - pet najvisoki adutovi karti) i trikovi. Najprvin se dobivaat<br />

bodovi ako vo raka se najdat opredeleni karti: tri visoki aduti davaat<br />

dva honeri, ~etiri - ~etiri honeri, a pet - {est honeri. Za sekoj<br />

"{tih" nad nad 6 "{tiha"se dobiva po eden bod. Koga nekoja strana ja<br />

dobie prvata partija, protivni~kata strana po~nuva nanovo od nula.<br />

So ogled deka partijata zavr{uva so deset bodovi, pri devet bodovi<br />

treba da se zavr{i so trik, za{to honerite zapo~nuvaat duri so dva<br />

boda. Koga edna strana koja i taka bila vo prednost dobie rober toga{<br />

stanuva zbor za "golem rober". Ako do rober dojde stranata koja zaostanuva<br />

toj rober se narekuva "mal rober". Maliot rober dobiva<br />

poniska ocenka od golemiot rober, so tri ili pet bodovi sprema pet<br />

ili sedum bodovi. Osven toa se pla}a i za tn. mal "{lem" (koga protivni~kata<br />

strana ima samo eden "{tih") i za golem "{lem" (koga<br />

protivni~kata strana nema nitu eden "{tih"). Koli~estvoto na bodovite<br />

e opredeleno so pravila koi mo`e i da se menuvaat. 198<br />

Vistot kako igra ima pove}e svoi podvidovi koi vo osnova gi<br />

sodr`at osnovnite pravila na ve}e opi{anata igra.<br />

196<br />

Ibid. str. 350-352.<br />

197<br />

Ibid, str. 353.<br />

198<br />

Ibid, str. 354.<br />

124


gg) Skat<br />

Skatot postoi okolu sto i {eeset godini, a za prv pat se pojavil<br />

vo Germanija vo Altenburg. Skatot e te{ka igra koja obi~no se<br />

igra so tri u~esnici. Vo nea eden igra~ igra protiv dvajca partneri.<br />

Za igrata se potrebni 32 karti. Po asot kako najvisoka karta se ni`at<br />

po sledniot redosled: desetka, kral, dama, xandar, devetka, osmica, sedmica.<br />

Xandarite, po pravilo, vredat kako adutite koi gi pobivaat<br />

site drugi figuri. Kartite najprvin se vrednuvaat sprema bojata: trefot<br />

vredi najpove}e, sledat pikot, srceto i na kraj karoto. Najvisokata<br />

karta asot dava 11 bodovi, desetkata - 10, damata - 3, xandarot dva<br />

boda. Kartite ozna~eni so brojki ne brojat ni{to. Celata igra ima<br />

vkupno 120 bodovi od koi za da se izdejstvuva pobeda treba da se dobijat<br />

najmalku 61 boda. Ako na krajot na igrata bodovite na dvete strani se<br />

ednakvi (sekoja strana ima po 60 boda) igrata ja gubi samo u~esnikot. 199<br />

gd) Brix<br />

Brixot koj zna~i most, za{to partnerite sedat eden nasproti<br />

drug, se razvil od stariot vist. Iako e mnogu mlada igra nema nitu<br />

edna verodostojna verzija kade i od kogo e izmislen i koj ovoj razvien<br />

oblik na vint i vist go narekol brix. Se pretpostavuva deka brixot<br />

sepak nastanal vo Anglija kon krajot na XIX vek i slobodno mo`e da se<br />

ka`e deka denes va`i za edna od najra{irenite i najubavi <strong>igri</strong> so<br />

karti. Od samiot po~etok brixot go sledi izvesna ekskluzivnost i<br />

fama deka e isklu~itelno te{ka igra. Najstrastrvenite igra~i na<br />

brixot se regrutiraat od intelektualnite krugovi, osobeno od slobodnite<br />

profesii i umetni~kiot svet. Brixot se igra vo zatvoreni klubovi<br />

i na golemi turniri i natprevari. Isto taka potreben e zna~itelen<br />

intelektualen napor za da se pronikne vo vo negovta matemati~ka<br />

logika i strategija.<br />

Osnovite na nau~nata teorija na brixot gi postavil amrikanecot<br />

Venderbilt, me|utoa poslaven stanal negoviot zamenik Eli Kulberston<br />

koi vo triesetite godini od dvesetiot vek, svojata teorija na<br />

brixot ja izlo`il na preku 700 stranici vo tn. sina kniga (The Blue<br />

Book).<br />

Celosnoto ime na ovaa igra e kontakt brix (contact btridge). Vo<br />

samoto ime e naglasena su{tinata na igrata. Ira~ite koi sedat eden<br />

nasproti drug (nivnite tradicionalni imiwa se sever i jug, istok i<br />

zapad) i koi sostavuvaat eden tim, vo tekot na prvata faza na igrata<br />

(licitacija) treba sklu~at svoeviden dogovor (kontrakt) za toa koja<br />

boja }e pretstavuva adut vo tekovnata partija kako i za najmaliot boj<br />

na {tihovi {to se obvrzuvaat da gi zemat. Vo drugata faza na igrata<br />

199<br />

V. Ibid, str. 358 i natamu<br />

125


ekipata koja imala najvisoka licitacija i so toa ja opredeleila bojata<br />

na adutot i brojot na {tihovite koi treba da gi zeme se trudi toj<br />

dogovor da go ispolni dodeka zada~ata na protivni~kata ekipa e vo toa<br />

da gi spre~i.<br />

Brixot se igra so ~etiri igra~i koi formiraat dve ekipi. Ekipite<br />

se formiraat ili po dogovor ili sekoj igra~ izvlekuva po edna<br />

karta, pa igra~ite koi izvle~at najmali karti ja so~inuvaat ednata<br />

ekipa (sever-jug), a ostanatite dva igra~i drugata ekipa (istok-zapad).<br />

Ako dvajca ili pove}e igra~ izvle~at karti so ista vrednost, pretstvuva<br />

bojata. Kako i za ovaa cel taka i vo tekot na celata igra boite<br />

se gradirani na sledniot na~in: pikot e najsilna boja, a potoa sledat<br />

hercot, karoto i trefot.<br />

Se igra so {pil od 52 karti. Prv deli u~esnikot koj ja izvlekol<br />

najvisokata karta, potem u~esnikot od negovata leva strana itn. Kartite<br />

se delat vo nasoka na dvi`ewe na strelkite na satot edna po edna<br />

naizmeni~no na sekoj igra~, taka da na krajot sekoj dobie po 13 karti -<br />

{to zna~i deka }e ima i 13 {tihovi. Ekipata koja ja vodi igrata (koja<br />

go odredila adutot) mora da odnese pove}e od polovinata od {tihovite,<br />

{to zna~i najmalku 7. Sedum osvoeni {tihovi pravat eden trik,<br />

osum {tihovi - dva trika, itn. do 13 {tihovi koi pravat 7 trikovi. Dogovorot<br />

koj go sklu~uvaat dva ~lena na edna ekipa se sostoi vo toa deka<br />

vo opredelena boja koja e izlicitirana kako adutska }e se zeme opredelen<br />

broj na trikovi (na primer, dogovor "3 herc" zna~i deka vo taa<br />

partija hercovite }e bidat aduti i deka stranata koja odigruva treba<br />

da osvoi najmalku tri trika - 10 {tihovi).<br />

Do samaat vrednost na dogovorot se doa|a so licitirawe. Prv<br />

licitira igra~iot koj gi delel kartite Toj vrz osnova na vrednosta na<br />

kartite {to gi ima soop{tuva koj e negoviot adut i kolku {tihovi se<br />

obvrzuva deka negovata ekipa }e odnese dokolku negovata licitacija se<br />

prifati. So ogled deka licitacijata e edinstvena forma na spogoduvawe<br />

vo tekot na igrata po`elno e u~esnikot so svojata licitacija da mu<br />

soop{ti na partnerot {to pove}e informacii. So ogled deka vo tekot<br />

na licitacijata, koga povtorno dojde na red, sekoj igra~ }e ima pravo<br />

povtorno da licitira, nikoj ne mora da brza vedna{ da ja soop{ti<br />

svojata krajna cel. Sekoj sleden igra~ ima tri mo`nosti pri licitiraweto:<br />

da ka`e "natamu" - da ja prepu{ti licitacijata na u~esnikot<br />

levo od sebe, da soop{ti pogolema licitacija odo{to bila onaa na<br />

prethodnikot i da mu dade kontra odnosno rekontra na protivnikot.<br />

Ako na samiot po~etok na licitacijata site igra~i ka`at "natamu",<br />

kartite povtorno se delat. Ako vo tekot na licitacijata tri igra~i<br />

eden po drug re~at "natamu", licitacijata e zavr{ena i vrednosat na<br />

igrata ja odredil onoj koj posleden ja povisil licitacijata. Najniska<br />

licitacija e 1 tref (u~esnikot se obvrzva deka, dokolku nema povisoka<br />

licitacija, negovta ekipa so trefot kako adut }e odnese eden trik - 7<br />

{tihovi). Posle 1 tref, spored ja~inata sleduvaat 1 karo, 1 herc i 1<br />

126


pik, pa 1 bez adut (osvojuvawe na eden trik vo partijata vo koj nema da<br />

ima adutska boja). Potoa vo ist redosled na boite sleduvaat licitacii<br />

na 2 trika i taka natamu. Najsilna mo`na licitacija e zna~i 7 bez<br />

adut. Sekoja sledna licitacija mora da bide posilna od prethodnata so<br />

{to e obezbedeno licitiraweto da ne se otegne beskone~no.<br />

Dokolku u~esnikot smeta deka ekipata na negoviot prethodnik<br />

nema da bide vo sostojba da osvoi onolku trikovi kolku {to ovoj gi<br />

izlicitiral, mo`e da mu dade kontra. Vo ovaa situacija poenite koi se<br />

smetaat vo slu~aj na ispolnet dogovor se dupliraat (odnosno im se<br />

prepi{uvaat na protivnicite dokolklu stranata koja }e izigra ne go<br />

ispolni dogovorot). Sledniot igra~ koj mu pripa|a na ekipata koja dobila<br />

kontra, mo`e dokolku smeta deka negovata ekipa sepak }e go<br />

osvoi licitiraniot broj na trikovi, da dade rekontra. Poenite koi se<br />

smetaat vo slu~aj na kontra, vo slu~aj na rekontra se dupliraat. Dokolku<br />

sledniot igra~ izlicitira posilna igra (ponudi osvojuvawe na ist<br />

broj {tihovi so posilna boja kako adut ili osvojuavwe na pogolem broj<br />

na {tihovi bez ogled na adutskata boja) prethodno dadenata kontra i<br />

rekontra ja gubat va`nosta.<br />

Licitacijata stanuva dogovor koga po nea tri sledovatelni<br />

igra~i }e re~at "natamu". Ekipata ~ija ponuda na toj na~in e prifatena<br />

se narekuva ekipa na predizvikuva~i, dodeka drugata ekipa e ekipa<br />

na odbrana. U~esnikot koj prv predlo`il boja koja e izlicitirana za<br />

adutska stanuva igra~ predizvikuva~, dodeka negoviot partner e spija~.<br />

Zada~ata na ekipata na predizvikuva~ite e da osvoi najmalku<br />

tolku trikovi kolku {to izlicitirala.<br />

Igrata zapo~nuva taka {to u~esnikot levo od predizvikuva~ot<br />

(koj í pripa|a na ekipata na odbranata) prv frla karta. Po nego igra<br />

spija~ot ~ija uloga natamu e mnogu skromna. [tom }e ja frli svojata<br />

prva karta spija~ot treba da da gi svrti svoite karti so liceto nagore<br />

i da gi polo`i na masata. Natamu, sekoga{ koga spija~ot treba da igra,<br />

namesto nego (se razbira so negovite otvoreni karti) igra predizvikuva~ot.<br />

Vrz bojata koja ja povel prviot igra~ mora da se odgovori so<br />

karta od ista boja. Ako toa ne e mo`no zadol`itelno e da se se~e (dokolku<br />

u~esnikot ima adut), a dokolku nema nitu adut (ili tekovnata<br />

partija se igra bez adut) mo`e da se frli karta od bilo koja boja.<br />

Najsilnata karta (kartite od najsilnaat sprema naslabata se opredeleni<br />

so slediov redosled: kec, kral, dama, xandar, 10, 9... 3, 2) nosi<br />

{tih. Dokolku eden ili pove}e igra~i presekle so adut, najsilniot<br />

adut nosi {tih. Borbata za sledniot {tih }e ja povede u~esnikot koj go<br />

odnel prethodniot.<br />

Bodirawe. Osvoenite bodovi se zapi{uvaat na list od hartija<br />

podelen so vertikalna linija na dve koloni (voobi~aeno obele`uvawe<br />

na kolonite e NIE i TIE). Dopolnitelnata horizontalna linija na<br />

sredinaat na listot gi razdvojuva bodoviet pod linijata i bodovite<br />

nad linijata. Pod linijata se zabele`uvaat samo bodovite koi odne-<br />

127


senite trikovi gi osvoila ekipata na predizvikuva~ot. Ekipata ja dobiva<br />

igrata (gem) koga }e osvoi 100 ili pove}e bodovi pod linijata. Za<br />

toa e potrebno edno ili pove}e delewa) po {to pod tie bodovi se povlekuva<br />

nova linija pod koja se zapi{uvaat bodovite pod linijata na<br />

sledniot gem. Ekipata koja dobila dva gema osvoila raber. Po osvojuvaweto<br />

na raberot se vr{i presmetka vrz osnova na bodovite nad<br />

linijaat koi se zapi{ani vo tekot na prethodnite gemovi. Potoa obi-<br />

~no sleduva revan{.<br />

128<br />

g|) Kanasta<br />

Kanasta pretstavuva porazviena forma na rem. Toa e igra so<br />

karti od ponov datum i vo prv red e nameneta za igrawe vo parovi. Potekloto<br />

i e od Urugvaj (kanata na {panski zna~i korpa), a stanala popularna<br />

osobeno po II Svetska Vojna.<br />

Vo igrata se koristat dva {pila od po 52 karti i ~etiri xokeri<br />

(vkupno 108 karti). Site ~etiri xokeri i site osum dvojki pretstavuvaat<br />

"divi karti" - ne mo`at da se sparuvaat, me|utoa mo`at da zamenat<br />

bilo koja od kartite. Za razlika od remot, koga u~esnikot vo tekot<br />

na igrata dobie karta na ~ie mesto stavil "diva karta" ne mo`e da ja<br />

zameni edna za druga. Trojkite isto taka imaat posebna uloga.<br />

Celta na igrata e igra~te da sostavuvaat setovi, odnosno kanasti.<br />

Set pretstavuva najmalku tri isti karti, a kanastata e {est od<br />

najmalku sedum karti. Setot mora da sodr`i najmalku dve obi~ni karti,<br />

a najpove}e tri "divi karti", dodeka kanastata mora da ima najmalku<br />

~etiri obi~ni karti. Kanastata koja se sostoi samo od obi~ni<br />

karti se narekuva prirodna, a kanastata koja sodr`i i obi~ni i "divi<br />

karti", me{ana kanasta. Parnerite ne mo`at da "izlezat", odnosno da<br />

da ja zavr{at igrata dodeka ne napravat najmalku edna kanasta. Na sekoja<br />

izlo`ena kanasta mo`at da se dodavaat dve karti bez ograni~uvawe.<br />

Ako "diva karta" se dodade na prirodna kanasta, kanastata stanuva<br />

me{ana. Ova se pravi dosta retko, so ogled deka me{anata kanasta<br />

donesuva pomal broj poeni od prirodnata. Kartite se poentiraat vo<br />

korist na u~esnikot samo ako se vo setovi odnosno vo kanati se izlo-<br />

`eni na masa. Ako mu ostanat vo raka, duri i ako se slo`eni vo setovi,<br />

nivnata vrednost se smeta protiv u~esnikot. Xokerite vredat 50 poeni,<br />

kecot i dvojkata po 20, site karti od kralot do osumka po 10, a kartite<br />

od sedmicata do crnite trojki 5 poeni. Crvenite trojki imaat<br />

posebna vrednost. Pokraj vrednosta na kartite od koi se sostoi, kanastata<br />

donesuva u{te 500 poeni ako e prirodna, 300 poeni ako e me{ana.<br />

Formiranite setovi so pomalku od sedum isti karti nosat poeni samo<br />

za kartite koi gi so~inuvaat. Igrata ja dobiva stranata koja prva }e<br />

sobere 5000 poeni.<br />

Obi~no igraat ~etiri igra~i koi sostavuvaat dve ekipi. Partnerite<br />

sedat eden nasproti drug. Otkako kartite dobro }e se izme-


{aat, sekoj igra~ dobiva edna po edna, vkupno 11 karti. Ostanatite<br />

karti go formiraat {pilot. Gornata karta od {pilot se svrtuva i se<br />

stava na masata pokraj {pilot. Vrz ovaa karta vo tekot na igrata }e<br />

bidat stavani kartite koi igra~ite gi otfrlaat. Ako po nekoj slu~aj<br />

ovaa karta e xoker, dvojka ili crvena trojka treba da se pokrie so narednata<br />

karta od {pilot. Ako i drugata karta e edna od navedenite, taa<br />

se vra}a vo sredinata na {pilot i potem se izvlekuva nova. Od ova jasno<br />

proizleguva deka kartata koja se zema od vrvot na {pilot mora da<br />

bide obi~na karta za da po~ne igrata.<br />

Potoa sekoj igra~ po red zema edna karta od vrvot na {pilot, gi<br />

slo`uva i mo`e, no ne mora, gi izlo`uva setovite i kanastite, i na<br />

vrvot na kupot kade se odlo`uvaat kartite so liceto na gore, ja isfrla<br />

kartata {to najmalku mu e potrebna. Kako zemaweto taka i isfrluvaweto<br />

na kartite e zadol`itelno. Kartata ne mora da se otfrli edinstveno<br />

vo slu~aj ako u~esnikot ja zavr{uva igrata formirajki set ili<br />

kanasta od poslednite karti od raka ili dodavaj}i gi na ve}e formiranite<br />

setovi ili kanasti, vrz svoite ili vrz kartite na svojot partner.<br />

Ako pri deleweto ili izvlekuvaweto na kartite od {pilot<br />

nekoj igra~ dobie edna ili pove}e od crvenite trojki, za sekoja dobiva<br />

po 100 poeni. Sekoja crvena trojka mo`e da donese i po 200 poeni, pod<br />

uslov site ~etiri da se kaj ednata ekipa. So niv me|utoa, ne mo`e natamu<br />

da se igra, tuku mora da se ostavat otvoreni na masata. Namesto na<br />

sekoja crvena trojka {to na vakov na~in e odlo`ena od u~esnikot, se<br />

izvlekuva nova karta od vrvot na {pilot.<br />

Nitu eden od igra~ite ne mo`e po prv pat da se izlo`i ako vrednosta<br />

na negoviot kompletiran set ili kanasta e pomala od predvidenata,<br />

koja se razlikuva vo zavisnost od sostojbata na rezultatot. Ako<br />

nekoja od stranite ima samo negativni poeni za nea nema ograni~uvawe;<br />

ako ima pod 1500 poeni, vrednosta na setovite mora da bide najmalku<br />

50, ako ima preku 1500 - 90, a ako ima preku 3000 -120 poeni. Koga<br />

eden od partnerite }e go izlo`i setot (kanastata) koja go zadovoluva<br />

ova ograni~uvawe, dvata igra~i mo`at da izlo`uvaat novi setovi bez<br />

ogled na nivnata vrednost. Otkako }e izlo`i barem eden set (kanasta)<br />

sekoj igra~ mo`e so svoite karti da gi dopolnuva svoite ili izlo`enite<br />

setovi (kanasti) na partnerot.<br />

Vo opredeleni okolnosti u~esnikot mo`e, namesto kartite od<br />

vrvot na {pilot da gi zema site karti od kupot na koj se odlo`uvaat<br />

isfrlenite karti. Ovoj kup mo`e da se zeme samo ako ne e"zamrznat" i<br />

ako u~esnikot koj go zema mo`e so pomo{ na kartite na vrvot na kupot<br />

da izlo`i nekoj set ili da dopolni ve}e postoe~ki set. Kupot e zamrznat<br />

za sekoja ekipa se dodeka nekoj od partnerite ne izlo`i barem<br />

eden set. Kupot isto taka se zamrznuva i koga vrz nego se isfrli crna<br />

trojka. Posebnata uloga na crnata trojka vsu{nost i se sostoi vo zamrznuvaweto<br />

na kupot, za{to crnite trojki (osven na krajot na igrata<br />

129


koga u~esnikot treba da izleze, te. celiot da se izlo`i) ne mo`at da se<br />

slo`uvaat vo set. Crnata trojka samo momentno go zamrznuva kupot.<br />

Vakvata sostojba trae dodeka naredniot igra~ od vrvot na kupot ne<br />

otfrli nekoja od svoite karti. Me|utoa, nekoga{ i toa e dovolno dolgo,<br />

za{to ira~ot od protivni~kata ekipa e spre~en da go zeme kupot i<br />

da se izlo`i so pomo{ na negovata gorna karta. Kupot isto taka e zamrznat<br />

i ako vrz nego se isfrli bilo koja "diva karta". Divata karta<br />

koja go zamrznuva kupot treba da se polo`i taka {to }e bide vidliva i<br />

koga preku nea slednito igra~ ja odlo`uva svojata karta. U~esnikot sepak<br />

mo`e da ja go zeme kupot i koga e zamrznat, no pod uslov, so pomo{<br />

na kartata od vrvot ili u{te najmalku dve karti od raka, vedna{ potoa<br />

da napravi nov set so najmalku dve prirodni karti.<br />

Sekoga{, koga e vo mo`nost, po`elno e u~esnikot da go zeme celiot<br />

kup, za{to so pogolem broj karti vo race steknuva i pogolemi mo-<br />

`nosti za pravewe novi setovi i dopolnuvawe na ve}e izlo`enite. Dokolku<br />

nekoj se osuduva da reskira, mo`e duri i da gi otfrla kartite<br />

koi ima namera da gi izlo`i. takviot potez kaj protivnikot nemo`e da<br />

predizvika vpe~atok deka tie karti ne mu trebaat pa i toj slobodno da<br />

otfrli edna ili dve karti od ista vrednost. Me|utoa, vo opredelen moment,<br />

koga protivnicite toa go storile, a sprotivnata strana ima mo-<br />

`nost da go zeme celiot kup, toj kup se zema zaedno so zarobenite karti<br />

vo nego.<br />

Deleweto na rundata se zavr{uva koga edniot od igra~ite }e<br />

izleze, t.e. koga }e gi izlo`i svoite karti, ili site karti osven edna<br />

koja ja isfrla vrz kupot pokraj {pilot. Koga u~esnikot izlegol pove-<br />

}e nikoj ne izvlekuva karta, tuku vedna{ se pristapuva kon presmetuvawe<br />

na poenite. A za eden igra~ da mo`e da izleze, negovaat strana<br />

mora da ima najmalku edna izlo`ena kanasta. Isto taka toj mo`e da<br />

bara i da dobie dozvola od svojot partner.<br />

U~esnikot koj ima dve crni trojki se razbira ne mo`e da<br />

izleze: ako ima edna, izleguva taka {to }e ja otfrli na kupot, ako ima<br />

tri ili ~etiri crni trojki, mo`e da kompletira i izlo`i set - sekoja<br />

crna trojka izlo`ena vo set vredi 5 poeni. U~esnikot koj }e handira<br />

t.e {to }e gi izlo`i site svoi karti bez porethodno delumno izlo-<br />

`uvawe, za toa dobiva 200 poeni, namesto voobi~aenite 100 poeni koi<br />

se dobijaat za izleguvawe so prethodno izlo`uvawe na kartite.<br />

Pokraj ve}e spomnatitite poeni vo igrata postojat i kazneni<br />

(negativni) poeni: 500 za sekoja crvena trojka koja }e se zate~e vo racete<br />

na u~esnikot otkako eden od soigra~ite izlegol, 100 za nemo`nosta<br />

da se izleze otkako e barna i dobiena dozvola od partenrot, 100 za obid<br />

da se izleze bez dozvola na partnerot.<br />

Retko se slu~uva da se potro{at site karti od {pilot, a dotoga{<br />

ni eden od igra~ite da ne izlegol. Vo toj slu~ajot igrata natamu<br />

te~e na sledniot na~in. U~esnikot koj ne mo`e da zeme karta od {pilot<br />

zatoa {to celiot {pil e potro{en, mo`e dokolku pravilata toa<br />

130


mu go dozvoluvaat, da go zeme kupot vrz koj se odlo`uvani otfrlenite<br />

karti. Ako ne e vo sostojba da go stori toa igrata zavr{uva. Ako pak go<br />

zel celiot kup i ne uspeal da izleze sekoj nareden igra~ mo`e da ja<br />

zeme karta koja prethodnikot ja otfrlil (ovaa karta sega go pretstavuva<br />

kupot i se zema spored pravilata za odzemawe na kupot) za da da gi<br />

kompletira ili dopolni setovite ili kanastite i ako ne mo`e da izleze<br />

da otfrli edna karta. [tom u~esnikot na kogo e redot ne e vo mo-<br />

`nost da zeme karta koja negoviot prethodnik ja otfrlil igrata zavr{uva.<br />

Ako rundata e zavr{ena na ovoj na~in, se presmetuvaat poenite<br />

(se razbira nikoj ne dobiva poeni za izleguvawe) i se prisatpuva na<br />

slednoto delewe. Deli u~esnikot levo od prethodniot delitel.<br />

Kanastata mo`e da se irga vo trojca ili dvajca. Vo prviot slu-<br />

~aj se delat po trieset, a vo vtoriot po petnaeset karti. Sekoj od igra-<br />

~ite igra za sebe, sekoj igra~ vodi evidencija za osvoenite poeni i od<br />

nikogo ne mora da bara dozvola za da izleze. Pri igrata so dvajca, za<br />

u~esnikot da mo`e da izleze mora prethodno (ili dokolku handira, pri<br />

izleguvaweto) da izlo`i najmalku dve kanasti. Ostanatite pravila se<br />

isti kako i vo igrata so ~etvorica.<br />

ge) Preferans<br />

Preferansot nastanal vo Francija, vo prvata polovina na XIX<br />

vek. Igrata e rasprostraneta vo mnogu evropski zemji, pa duri i kaj<br />

nas. Preferansot spa|a vo tn. plementiti <strong>igri</strong> i va`i za dosta slo-<br />

`ena, sodr`ajna i te{ka igra iako e poednostavna od brixot.<br />

Preferansot se igra so tri igra~i, a se igra so 32 karti naredeni<br />

spored ja~inata od kec kako najsilna do sedmica kako najslaba karta.<br />

Igra~ite sedat vo polo`ba na trijagolnik. So eden od voobi~aenite<br />

metodi se opredeluva prviot delitel koj najprvin gi me{a kartite<br />

i mu gi dava na svojot lev sosed da gi prese~e. Potoa kartite gi<br />

deli sprotivno od nasokata na strelkite na satot - na sekoj igra~ po<br />

pet karti, dve karti vo talon na sredinaat na masata, i povtorno sekomu<br />

po pet karti.<br />

Igrata se sostoi vo borba za {tihovi koi gi ima vkupno 10. Borbata<br />

za prviot {tih ja zapo~nuva u~esnikot koj prv dobil karti.<br />

Igrata natamu ja vodi u~esnikot koj prv go odnel prethodnito {tih.<br />

Koga }e se odnese i posledniot, deseti {tih igra~ite gi presmetuvaat<br />

osvoenite bodovi i poeni, a potoa se pristapuva kon novo delewe.<br />

Na po~etokot na igrata site igra~i se zadol`uvaat so opredelen<br />

broj na bodivi (naj~esto so po 60 ili 100). Vo tekot na igrata tie<br />

treba da go smaluvaat i da go anuliraat ovoj dolg, a najuspe{nite da<br />

prejdat i vo plus. Za sekoja igra vo koja pomine (osvoi najmalku {est<br />

{tihovi ili ne osvoi nitu eden {tih pri igraat betl) u~esnikot koj ja<br />

vodel igrata simnuva opredelen broj bodovi, a za sekoja vo koja }e pa-<br />

131


dne (ne pomine) u~esnikot se ka~uva, t.e. na po~etniot dolg mu se dodava<br />

soodveten broj bodovi.<br />

Borbata za sekoj {tih se odviva taka {to sekoj igra~ frla na<br />

sredinaat na masata po edna karta, pri {to najsilnata karta nosi<br />

{tih. Na boja mora da se odgovari so karta od ista boja, ili ako se<br />

nema povedenata boja, mora da se se~e so karta od adutska boja. Dokolku<br />

u~esnikot ja nema nitu baranata boja, ni adut, mo`e da frli bilo koja<br />

karta. Kako i najslabata karta so adutska boja e posilna od najsilnata<br />

karta od nekoja druga boja, u~esnikot koj presekol so adut, dokolku<br />

tret igra~ ne go natsekol (frlil pojaka karta vo adutskata boja) nosi<br />

{tih.<br />

Vedna{ po zavr{enopto delewe se pristapuva kon licitacija.<br />

Kako vo brixot taka i vo preferansot licitacijata e va`en del od<br />

igrata. Vo tekot na licitacijata vo zavisnost od mo}ta na zaklu~uvawe<br />

i analiza mo`at da se doznaat va`ni informacii za ja~inata na kartite<br />

na protivnikot. Isto taka so dobitokot na licitacijata se steknuva<br />

pravo da se kupat dve karti od talonot (so {to se podobruvaat<br />

kartite koi se dobieni so deleweto) kako i pravo vo taa partija da se<br />

vodi igrata (so {to se streknuva {ansa vo slu~aj na uspe{na igra da se<br />

simne odreden broj na bodovi). Vo preferansot postojat {est <strong>igri</strong>, pa<br />

so ogled na toa i {est razli~i mo`nosti za licitacija. Toa se ~etiri<br />

<strong>igri</strong> na boja (pik, karo, herc, tref - onaa boja koja e izlicitirana stanuva<br />

adut) betl (igra vo koja u~esnikot ne smee da osvoi ni eden {tih) i<br />

sans. Igrite se poredeni spored silinata od pik kako najslaba do sans<br />

kako najsilna. Igrita na boja se adutskite, a betl i sans se igraat bez<br />

adut. Vo site <strong>igri</strong> osven vo sansot prv odi u~esnikot koj prv dobil karti.<br />

Za da pomine, u~esnikot koj ja vodi igrata mora, osven kaj igrata<br />

betl, da osvoi najmalku {est {tihovi. Site ovie <strong>igri</strong> mo`at da se<br />

igraat so kupuvawe na dve karti od talonot ili od raka, t.e. bez kupuvawe.<br />

132<br />

g`) Kvinto<br />

Kvinto e igra so ~etiri u~esnici. Se igra vo parovi so {pil od<br />

52 karti i eden xoker.<br />

Igrata zapo~nuva na toj na~in {to najprvin prvite pet karti<br />

od {pilot se odlo`uvaat (zatvoreni - so liceto na dole) na strana.<br />

Tie ne smeat da se dopirat do krajot na partijata, koga }e i pripadnat<br />

na onaa strana koja }e go osvoi posledniot {tih. Ostanatite karti<br />

edna po edna mu se delat na sekoj u~esnik taka {to na krajot na deleweto<br />

site imaat po 12 karti.<br />

Kranata cel na igrata e da se soberat 250 poeni, i stranata na<br />

koja toa í pojde od raka pobeduva. Inaku cel na sekoja partija e osvojuvawe<br />

na {tihovi i toa osobeno na onie koi se sostojat od karti koi<br />

so~inuvaat opredeleni kombinacii, tn. kvinti. Osven xokerot koj se


narekuva kvint rojal i nosi 25 poeni koga e odnesen vo nekoj {tih, kvinti<br />

u{te se i: a) petkata i site ~etiri boi, b) bilo koi dve karti ~ii<br />

zbir e 5 (kec i ~etvorka, dvojka i trojka). Iako kvintot e igra bez adut<br />

site ~etiri boi nemaat ednakva vrednost. Najslab e pikot, a sleduvaat<br />

tref, karo i hercot kako najsilna boja. Ottamu i kvintite imaat<br />

razli~ni vrednost: kvint vo herc donesuva 20, vo karo 15, vo treg 10 i<br />

vo pik 5 poeni. Iako igrata ne e adutska koj nema soodvetna boja mo`e<br />

da go prese~e: pikot so tref, trefot so karo, karoto so herc. Edinstveno<br />

hercot kako najsilna boja ne mo`e da se se~e.<br />

Kvintite vedna{ se bodiraat, a {tihovite na krajot na partijata.<br />

Sekoj osvoen {tih donesuva 5 poeni, a stranata koja go odnela posledniot<br />

{tih gi dobiva i pette karti koi na po~etokot bea odlo`ni<br />

na strana - zna~i dobiva u{te eden {tih, odnosno u{te 5 poeni. Pred<br />

po~etokot na igrata, a po deleweto na kartite, stranata koja misli<br />

deka }e gi odnese pove}eto {tihovi mo`e da go duplira odnosno ~etirikratno<br />

da ja zgolemi nivnata vrednost. Najprvin u~esnikot levo od<br />

delitelot, a potoa po red do delitelot kako posleden, za toa se izjasnuvaat<br />

site u~esnici. U~esnikot mora samiot da donese odluka - ne smee<br />

da se konsultira so partnerot. Ako eden od igra~ite ja dupliral vrednosta<br />

na {tihovite, samo u~esnikot od protivni~kata ekipa smee da<br />

ja zlolemi na ~etirikratna vrednost. Dokolku ekipata koja ja zgolemila<br />

vrednosta na {tihovite ne uspeala da osvoi pove}e {tihovi od<br />

protivnikot (7 ili pove}e {tihovi) za sekoj {tih {to i fali, protivnikot<br />

dobiva dopolnitelnio 10 poeni (20 ako vrednostta na {tihot<br />

bila zgolemena ~etirikratno).<br />

Igrata ja vodi u~esnikot levo od delitelot koj prv gi dobil kartite<br />

Na boja mora da se odgovara so karta od ista boja, a dolkolku<br />

ira~ot ja nema povedenata boja, mo`e da se~e so posilna boja. Ako nikoj<br />

ne se~el, {tihot go nosi nasilnata frlena karta. Kartite se poredeni<br />

od kecot kako najsilna do dvojkata kako najslaba.<br />

Po sekoj {tih igrata ja vodi u~esnikot koj go odnel {tihot. So<br />

xoker ne mo`e da se nosi {tih, no eden od partnerite mo`e da go otfrli<br />

koga e uveren deka negoviot soigra~ }e go odnese {tihot (a so nego<br />

i xokerot koj vredi 25 poeni). U~esnikot, odnosno ekipata koja na krajot<br />

na partijata dobil talon od 5 karti, osven 5 poeni za toj {tih ima<br />

pravo na poeni i za sekoja kvinta koja eventualno se nao|a me|u tie<br />

karti.<br />

d) Predmeti koi ne se nameneti za komar i specifi~ni vidovi komar<br />

Opredeleni zabrani i zakonski ograni~uvawa na komarot ~estopati<br />

ja razvivaat imaginacijata na lugeto taka {to golem broj predmeti<br />

koi spored svojata priroda voop{to ili vo prv red ne se nameneti<br />

za igrawe komar kako i redica aktivnosti koi nemaat primarna<br />

uloga da bidat komarxiska igra stanuvaat toa. Imeno lugeto koi se<br />

133


nakloneti kon komarot se vo postojana potraga da bidat vo kontakt so<br />

nego duri i toga{ koga postojat zabrani i strav da dojdat pod udar na<br />

strogi sankcii. Vo otsustvo, smalena dostapnost ili zabrana za upotreba<br />

na standardnite predmeti na komarot (karti, rulet i sl.) i zabrana<br />

na komarxiski <strong>igri</strong> se sozdavaat supstitutite ili surogati bilo<br />

na samite <strong>igri</strong> bilo na predmetite na komarot, pa duri i na ednite i<br />

drugite zaedno.<br />

134<br />

|) Vrtewe na metalni pari~ki<br />

Eden od takvite supstituti na komarxiskite predmeti pretstavuva<br />

vrtewe na metalni pari~ki zaradi predviduvawe na stranata na<br />

koja }e padne ("korna-petka" ili "pismo-glava") ili nivno frlawe na<br />

linija zaradi steknuvawe na pravoto za nivno vrtewe.<br />

Opredeleni <strong>igri</strong> kakvi {to se {ah, dama, domino, ne luti se<br />

~oveku i sl. vo prv red slu`at za zabava i baraat ume{nost, razmisluvawe,<br />

predviduvawe, taktika i strategija vo igrata. Toa se <strong>igri</strong> koi se<br />

nameneti za komar no, i pokraj toa se koristat za taa namena. Vo niv<br />

me|utoa ne dominira hazardniot element (golemi vlogovi-dobivki/ gubitoci)<br />

so ogled deka ciklusot na <strong>igri</strong>te e dolg.<br />

e) Oblo`uvawa od tipot "par-nepar"<br />

Oblo`uvawata od tipot "par-nepar" isto taka pretstavuvaat<br />

eden od suragatite na predmetite i na samata igra komar. Vo nea<br />

vsu{nost celosno mo`at da otsustvuvaat predmetite na komarot za{to<br />

toa mo`at da bidat broevi od najrazli~ni predmeti, pojavi i nastani.<br />

Toa e igra koja se sostoi vo pogoduvawe na parnosta ili neparnosta na<br />

primer, na avtomobilski tabli~ki, na pojavuvaweto na luge na ulica,<br />

povtoruvawe na opredelen gest, zbor ili fraza na nekoja sosema slu-<br />

~ajno izbrana li~nost koja se nao|a vo prostorijata ili nastapuva na<br />

radio ili televizija itn. Elementot na hazardnosta vo ovie <strong>igri</strong> mo`e<br />

da bide golem so ogled na visinata na vnesenite vlogovi i brzinata na<br />

povtoruvawe na igrata. Vo ovaa smisla mo`at vo nedogled da se nabrojuvaat<br />

i site drugi oblo`uvawa od tipot deka vo odreden moment }e<br />

se slu~i ili nema da se slu~i ili pojavi ne{to {to edniot od igra~ite<br />

go pretpostavuva, a drugiot ili drugite go negiraat.<br />

`) Sinxir na sre}a<br />

Sinxir na sre}a pretstavuva eden vid kombinacija na komarxiska<br />

igra, igra na sre}a i izmama izmislen od nekoi ameri~ki studenti<br />

koi na toj na~in doa|aa do pari za patuvawe niz svetot. Ovoj vid na, vo<br />

osnova izmamni~ka igra, se organizira von instituciite na sistemot<br />

od strana na poedinci koi nemaat nitu mo`at da dobijat dozvola za ne-


jzino organizirawe. Vo igrata sepak se vklu~uvaat golem broj na lekoverni<br />

luge bez svest deka dobivkata zavisi od enormniot broj na u~esnicite<br />

koi po niv treba da se vklu~at vo igrata i neprekinuvaweto na<br />

igrata, odnosno od pretpostavki koi vo osnova nikoga{ ne mo`at do<br />

kraj da se ostvarat.<br />

6. OBEM NA POJAVATA<br />

Komarot go privlekuva interesot i vnimanieto na stru~wacite,<br />

prakti~arite i teoreti~arite od golem broj pri~ini. Ona {to pritoa<br />

e naj~est predmet na interes e negovata fenomenologija, odnosno<br />

negovata pojavnost na opredeleni prostori. 200 Vo kriminolo{kata teorija<br />

e nesomneno utvrdeno deka komarot e mo{ne rasprostraneta pojava<br />

re~isi podednakvo vo site op{testveni grupi bez ogled na nivniot<br />

materijalen i socijalen status. So nego se zanimavaat lugeto od<br />

site vozrasti i od site obrazovni kategorii i zanimawa. Pokraj toa<br />

komarot se javuva vo pove}e organizirani ili neorganizirani oblici.<br />

Seto toa se fenomenolo{ki karaktreristiki na komarot od zna~ewe<br />

za objasnuvawe na pojavata na komarot vo nejzinata celina. Me|utoa, za<br />

`al kaj nas ne mo`e da se zboruva za rasprostranetosta na komarot vrz<br />

osnova na sredeni i celosni podatoci za{to sistemot spored koj aktuelno<br />

se sledat delinkventite toa ne go dozvoluva. Evidencijata na krivi~nite<br />

dela sodr`i samo mal broj na najosnovni pokazateli za krivi-<br />

~noto delo komar, a edinstvena obrabotka na prekr{ocite sî u{te ne<br />

postoi. Ako kon ova se dodade deka politikata na gonewe e nedovolno<br />

usoglasena, a stru~nite slu`bi koi podnesuvaat prijavi za prekr{oci<br />

ne se uredno izvesteni od strana na sudiite za prekr{ocite za ishodot<br />

na postapkata, toga{ seta skromnost na momentnite soznanija za rasprostranetosta<br />

na komarot i na negovite vistinski vlijanija ne zaslu-<br />

`uvaat da bidat predmet na podrobni objasnuvawa. 201 Vo toa se ubedivme<br />

i nie vo ramkite na ova istra`uvawe.<br />

Za da dojdeme do osnovnite pokazateli za rasprostranetosta na<br />

komarot vo na{ata zemja se obrativme do Republi~kiot zavod za statistika,<br />

Ministerstvoto za pravda i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.<br />

[to se odnesuva do izvr{enite krivi~ni dela komar spored ~l.<br />

398 KZ za periodot 1991-1988 od Republi~kiot zavod za statistika i od<br />

Ministerstvoto za pravda dobivme identi~ni podatoci, spored koi sostojbata<br />

so pojavata komar e slednata:<br />

200<br />

Barnes and Teeters, New Horizons in Criminology, Third Edition,<br />

Prentice-Hall, INC. Englewood Cliffs, N. J. 1961, str. 29-37.<br />

201<br />

Vasilijevi}, A, V. op. cit. str. 94.<br />

135


Krivi~no<br />

delo komar<br />

Prijaveni<br />

lica<br />

Osudeni lica<br />

Od 1 do 2<br />

godini<br />

Od 6 do 12<br />

meseci<br />

Od 3 do 6<br />

meseci<br />

Od 2 do 3<br />

meseci<br />

Pari~na<br />

kazna<br />

Prijaveni i osudeni polnoletni lica spored krivi~noto delo komar i<br />

izre~enata sankcija 202<br />

1991<br />

~l. 221 st. 1<br />

~l. 221 st. 2<br />

1992<br />

~l. 221 st. 1 2<br />

1993<br />

~l. 221 st. 1 1<br />

1994<br />

~l. 221 st. 1<br />

~l. 221 st. 4<br />

1995<br />

~l. 221 st. 1<br />

~l. 221 st. 3<br />

1996<br />

~l.221 st. 1<br />

~l. 221 st. 2<br />

~l. 221 st. 3<br />

1997<br />

~l. 398 st. 1<br />

~l. 398 st. 2<br />

1 3<br />

2<br />

1<br />

1<br />

2<br />

4<br />

1<br />

2 2<br />

4 1 3<br />

11<br />

1<br />

1998<br />

~l. 398 st. 1 1<br />

Vkupno: 29 11 1 3 2 5<br />

1<br />

1<br />

2<br />

1<br />

2<br />

Se ~ini deka edvaj ima porteba da se komentira ovaa tabela,<br />

osven da se ka`e deka o~igledno na na{ive prostori pojavata za koja<br />

govorime nitu se goni niti se osuduva. Vakviot zaklu~ok proizleguva<br />

od nesrazmerno maliot broj na podneseni krivi~ni prijavi i na u{te<br />

pomaliot broj na osudeni polnoletni lica za ova krivi~no delo.<br />

202<br />

Izvor, Republi~ki zavod za statistika.<br />

136


A eve kakvi podatoci dobivme od Ministerstvoto za vnatre{ni<br />

raboti.<br />

Godina<br />

Vkupen broj na podneseni<br />

prekr{o~ni prijavi za<br />

komar<br />

Vkupen broj na krivi~ni<br />

dela komar<br />

1991 86 1<br />

1992 129 1<br />

1993 48 2<br />

1994 47 2<br />

1995 52 3<br />

1996 32 3<br />

1997 25 /<br />

1998 12 3<br />

Bkupno 431 15<br />

Ona {to vedna{ mo`e da se zabele`i od ovaa tabela e nerazmerno<br />

pogolemiot broj na prekr{o~ni prijavi za komarot kako prekr{ok<br />

od strana na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo odnos na<br />

prijavite za komarot kako krivi~no delo koj se pojavuvaat vo srazmer<br />

431 : 29. Vakviot soodnost o~igledno poka`uva deka komarot kako prekr{ok<br />

zna~itelno pove}e se goni odo{to komarot kako krivi~no delo.<br />

Megutoa, so ogled deka ne mo`evme da dobieme podatoci za toa na kolku<br />

od ovie prekr{o~ni prijavi se nadovrzala prekr{o~na kazna, nemame<br />

nikakva prtstava za represivnata politika vo ovaa oblast. Ovde<br />

e interesno da se uka`e samo u{te na razlikata vo pogled na osudenite<br />

lica za krivi~no delo komar. Kako {to imavme prilika da zabele`ime<br />

tie podatroci se razlikuvaat. Spored podatocite {to gi<br />

dobivme od Republi~kiot zavod za statistika vkupno osudeni lica za<br />

ova krivi~no delo vo navedeniot period bile 11, ili vo prosek 1,4<br />

lica godi{no, a spored podatocite od Ministerstvoto za vnatre{ni<br />

raboti toj broj iznesuva 15, ili vo prosek 1,9 lica godi{no.<br />

Vakvite skromni soznanija za rasprostranetosta na komarot ni<br />

oddaleku ne se dovolni za donesuvawe bilo kakvi zaklu~oci za negovite<br />

osnovni karakteristiki. Duri i koga bi bile pocelosni, ovie podatoci<br />

ostanuvaat samo broevi koi re~isi ni{to ne mo`at da ka`at za<br />

vistinskite karakteristiki i dvi`eweto na pojavata, a najmalku za<br />

osobinite i svojstvata na nejzinite nositeli. Edno {to me|utoa, so sigurnost<br />

mo`e da se izvle~e kako zaklu~ok od ovie podatoci e toa deka<br />

komarot bilo kako krivi~no delo ili kako prekr{ok nevoobi~aeno<br />

malku se goni i kaznuva vo na{ata dr`ava. 203<br />

203<br />

Samo zaradi sporedba naveduvame opredeleni podatoci za pojavnosta<br />

na ovaa pojava za Republika Srbija od 1968 godina {to gi iznesuva Vasili-<br />

137


138<br />

7. NEGATIVNI STRANI NA KOMAROT<br />

Od najstari vremiwa hazardnite <strong>igri</strong> sekoga{ bile posledica<br />

na op{tata naklonetost vo po~etokot na bezazleni <strong>igri</strong> na sre}a i<br />

zabavuvaweto voop{to. Pobrgu ili podocna so igrata se budi streme`<br />

za oblo`uvawe, bilo so pari~en vlog bilo bez nego. Natamo{niot razvoj<br />

te~e sli~no. Igrata za pari predizvikuva igra~ki strasti, a strasta<br />

sozdava igrawe i igra~i od navika a potem i profesionalni igra-<br />

~i. Igrite na sre}a bile pri~ina na nastanuvaweto na industrijata na<br />

koja najpogubni pridru`nici se igra~nicite kade nabrzo svojata dejnost<br />

ja razvivaat izmamnicite vo igrata. Razlikata me|u bezalenoto<br />

igrawe i kobnoto hazardirawe se pove}e se prodlabo~uva kolku {to<br />

strastvenite igra~i ja predizvikuvaat svojata sudbina. Zapo~nuva da se<br />

prireduvaat <strong>igri</strong> na sre}a, da se vr{at oblozu`vawa i da se igra komar<br />

do tolku {to od razonodata ne ostana nikakva traga. Hazardot celosno<br />

ovladuva so umot i misleweto na onoj koj mu se predal.<br />

Komarot go sledat cela niza na inkriminirani i neinkriminirani<br />

dejstvija: razni krivi~ni dela, prekr{oci i drugi sociopatolo-<br />

{ki pojavi. Me|u niv se sozdavaat pocvrsti zaemni vrski, {to vo zna-<br />

~itelna mera ja zgolemuvaat opasnosta na osnovniot oblik na {tetnata<br />

aktivnost. 204 Komarot kako forma na socijalnata patologija vo zna-<br />

~itelna mera e povrzanost so ostanatite pojavni oblici na socijalnojevi}.<br />

Spored nego za krivi~noto delo komar vkupno bile osudeni 102 polnoletni<br />

lica - ma`i (`eni nemalo). Od toa na kazna zatvor bile osudeni 30 lica,<br />

dodeka 67 lica bile pari~no kazneti. Izvr{uvaweto na izre~enite kazni<br />

zatvor bilo odlo`eno vrz osnova na toga{niot ~l. 48 KZ. vo 17 slu~ai. Vo<br />

istiot period se vodeni i zavr{eni postapki protiv ~etiri maloletnici. Na<br />

dve maloletni lica im e izre~ena kazna maloletni~ki zatvor, a ne dve - ukor.<br />

[to se odnesuva do prekr{ocite, za odavaweto na komar bile podneseni 2776<br />

prekr{o~ni prijavi, od koi se podneseni 2700 barawa za vodewe na postapka.<br />

Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 95. [to se odnesuva do sostojbite kaj nas, spored dosega<br />

edinstveniot obid da se istra`i ova pojava, za periodot 1973-1979 godina<br />

iako samo za podra~jeto na GUVR Skopje, sostojbite se re~isi sli~ni na na-<br />

{ite. Posmatrano po godini spored prijavenite i osudenite lica se navedeni<br />

slednite podatoci: 1973 - 33 prijaveni i 8 kazneti, 1974 - 1 prijaveno lice, a 11<br />

kazneti, 1975 - 6 prijaveni, 3 kazneti, 1976 - 24 prijaveni, 4 kazneti, 1977 - 9<br />

prijaveni, 2 kazneti, 1978 - 15 prijaveni, 5 kazneti i 1979 - 8 prijaveni, a nitu<br />

edno kazneto lice. Zaklu~ok na avtorot: vo prosek godi{no se vr{at 4 krivi~ni<br />

dela komar, a samo na 1/3 od prijavenite storiteli im se izrekuva osuditelna<br />

presuda. v. Angelovski, M. Komarot i negovata povrzanost so kriminalitetot,<br />

Bezbednost, Skopje, 1981/6, str..545 i 546.<br />

204<br />

Vasilijevi}, A. V. Kocka kao dru{tveno-patolo{ka pojava, JRKKP, Beograd,<br />

1970/1, str. 91


patolo{koto odnesuvawe kako {to se bezdelni~eweto, parazitskiot<br />

na~in na `ivot, alkoholizmot i vagabunda`ata. Ottamu komarot e i<br />

pogodna po~va za nastanuvawe i razvoj na ovie i drugi sociopatolo{ki<br />

kako i na kriminalni povedenija. Kako takva pojava komarot natamu<br />

pokraj vrz li~nosta na samiot u~esnik mo{ne nepovolno vlijae vrz negovite<br />

op{testveni, semejni i profesionalni relacii i destruktivno<br />

se reperkutira vrz povedenieto na ~lenovite na negovoto semejstvo i<br />

negovata najneposredna mikrozaednica. Li~nosta koja se oddava na komar<br />

ve}e e oddale~ena i nesposobna za vr{ewe na roditelskite ulogi,<br />

svoite socijalni funkcii i sli~no. 205<br />

Nelegalnoto organizirawe na komarot privlekuva lica koi se<br />

skloni na vr{ewe krivi~ni dela i prekr{oci i vo golem obem e pod<br />

vlijanie na drugite vidovi na organiziraniot krimanalitet. Takvata<br />

povrzanost na komarot se ogleda vo negovata protkaenost so raketarstvo,<br />

nelegalnata prostitucija i prodavaweto na opojni drogi pod<br />

pokrovitelstvo na razni "sindikati" i drugi oranizirani zlostorni-<br />

~ki organizacii od tipot na mafijata.<br />

Opredeleni oblici na komar po pravilo se vr{at na javni mesta<br />

(ulici, parkovi, kafeani i sl.). Na toj na~in, komarot stanuva podostapen<br />

i za lica koi voobi~aeno ne se vpu{taat vo vakvi <strong>igri</strong>. Poradi<br />

takviot karakter komarot se pojavuva kako provokativen faktor i<br />

tokmu zatoa prekr{o~no e kazniv. Nelegalno organiziranite oblici<br />

na komarot pretstavuva konstantna zakana na mirot na gra|anite i ja<br />

zagrozuva nivnata sigurnost osobeno na mesta kade se sobira golem<br />

broj na gra|ani (`elezni~ki i avtobuski stanici, masovni priredbi i<br />

manifestacii i sl).<br />

Komarot gi iskol~uva zdravite moralnio pogledi na `ivotot i<br />

obvrskite sprema zaednicata, {to obi~no silno se ispoluva kaj sekoj<br />

~ovek {to }e go zafati komarxiskata strast ili, u{te polo{o, koj se<br />

205<br />

"Komarot ima mnogu negativni posledici. Toj go paralizira ~uvstvoto<br />

na odgovornost na ~ovekot kako ~len na op{testvoto. Komarxijata<br />

postojano demne prilika da ja proba sre}ata i sebesi da se izlo`i na rizik.<br />

Koncentracijata vrz komarot gi slabee negovite drugi li~ni i op{testveni<br />

obvrski i interesi. Nakratko, komarot vodi kon op{testvena degradacija na<br />

poedinecite koi mu se odaavat na komar i koi na toj na~in stanuvaat neprilagodeni<br />

lica. Na komar se tro{at ogromno sumi na pari so {to vo pomala<br />

ili pogolema mera se smaluvaat semejnite buxeti na u~esnicite vo komarot i<br />

na toj na~in se doveduva vo pra{awe materijalnata osnova na nivnite semejstva,<br />

{to e karakteristi~no za licata od poniskite op{testveni sloevi. Me-<br />

|utoa, deka najte{ka posledica od komarot e sekako negovata povrzanost so<br />

kriminalitetot, odnosno so drugite formi na kriminalno povedenie, dokolku<br />

i samiot ne e inkriminiran." Milutinovi}, M. Kriminologija, {esto izdanje,<br />

Savremena Administracija, Beograd, 1990, str. 378.<br />

139


odava na komarot kako kon zanaet. 206 Me|utoa glavnite negativni<br />

strani na komarot sepak mo`at da se situiraat vrz planot na izmamite<br />

{to se ~esta pojava vo re~isi site formi na komarot kako i vrz opasnosta<br />

od negovoto povrzuvawe so kriminalitetot. Od tie pri~ini<br />

smetame deka ima potreba da se zadr`ime malku pove}e vrz ovie dve<br />

konstatacii.<br />

a) Komarxiski izmami<br />

1. Napred vidovme deka eden od su{testvenite elementi na<br />

igrata e nejzinata propi{anost odnosno po~ituvaweto na opredeleni<br />

pravila na igrata. U~esnicite vo igrata striktno i neotpoviklivo se<br />

pridr`uvaat na pravilata i nivnata prethodna soglasnost so tie pravila<br />

e edinstven uslov za edna izolirana i napolno konvencionalna<br />

aktivnost kako {to e igrata voop{to. Ako ovaa konvencija nenadejno<br />

pove}e ne se prifa}a ili pove}e ne se smeta za takva, ako pove}e ne se<br />

po~ituva izdvoenosta, toga{ e sigurno deka ni formite ni slobodata<br />

na igrata ne mo`e da se odr`i. Toga{ ostanuva nagliot i tiranski<br />

stav koj dovel do prifa}awe na taa igra, a ne nekoja druga. Da se potsetime<br />

deka ima ~etiri takvi stava vrz osnova na koi mo`at da se razlikuvaat<br />

<strong>igri</strong>te. Toa se: streme`ot za triumf blagodarejki mu samo na<br />

zaslugata i propi{anite pravila na natprevarot (agon), neanga`irawe<br />

na voljata vo korist na pasivniot i celosen strav od is~ekuvaweto na<br />

odlukaat na sudbinata (alea), sklonosta kon prepravawe vo nekoja druga<br />

li~nost (mimicry), kone~no potragata za vrtoglavica. Kaj agonot u~esnikot<br />

smeta samo na sebe, se naprega i gori; kaj aleata toj smeta na sî<br />

osven na sebe i im se predava na nemu nedosti`ni sili, kaj mimicrijata,<br />

toj zamisluva deka e nekoj drug i izmisluva nekoj fiktiven svet; kaj<br />

ilnixot toj ja zadovoluva `elbata za privremeno naru{uvawe na stabilnosta<br />

i ramnote`ata na telot za da ja izbegne tiranijata na sopstvenata<br />

percepcija, za da predizvika poraz na sopstvenata svest. Koga se<br />

otfrli sekoja konvencija, koga svetot na <strong>igri</strong>te prestane da bide neproboen<br />

ona {to bilo zadovolstvo vo igrata stanuva fiks-ideja, ona<br />

{to bilo begstvo stanuva realnost, ona {to bilo realnost stanuva<br />

strast, opsesija i izvor na stradawa. Principot na igrata e izobli~en.<br />

Pritoa treba da se ima vo vid deka toa ne e zaradi postoeweto na izmamnici<br />

ili profesionalni igra~i tuku zaradi zarazuvawe so stvarnosta.<br />

Vo su{tina nema izobli~uvawe na igrata, se raboti samo za zastranuvawe<br />

i davawe na pogre{na nasoka na eden od ~etirite osnovni<br />

pottici koi so niv upravuvaat. Ova se pojavuva sekoga{ koga posmatraniot<br />

instinkt ne naide vo opredelena kategorija igra na disci-<br />

206<br />

Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 93.<br />

140


plina i pribe`i{te koi bi go privrzale, ili sekoga{ koga odbie se da<br />

se zadovoli so takviot privid. 207<br />

Vo soglasnost so prethodnite, za nas sosema prifatlivi stavovi<br />

na Kajoa, na{iot neposreden interes ovde e naso~en kon toa kakva e<br />

pozicijata na izmamnikot vo <strong>igri</strong>te komar. I odgovorot na ova pra-<br />

{awe mo`e da se najde vo lapidarno sro~enite stavovi na ovoj francuski<br />

avtor. Spored nego izmamnicite ostanuvaat vo svetot na igrata.<br />

Izmamnikot gi izneveruva pravilata no, barem se preprava deka gi po-<br />

~ituva. Toj e ne~esen, me|utoa e licemer. So takviot stav toj ja {titi<br />

i zastapuva vrednosta na konvenciite {to gi naru{uva, za{to nemu mu<br />

odi vo prilog barem ostanatite u~esnici da im se pokoruvaat na tie<br />

konvencii. Tie od svoja strana, ako go zabele`at, go isfrlaat od igrata<br />

bez da ja promenat nejzinata priroda. Isto taka onoj koj od igrata<br />

pravi profesija (zanaet) toj nikako ne ja menuva nejzinata priroda.<br />

Toj pove}e ne igra, toj si ja vr{i svojata profesija. 208<br />

Neophodno e me|utoa ovde da se znae deka kaj <strong>igri</strong>te na sre}a<br />

istovremeno postoi i iskrivuvawe (izobli~uvawe) na principite na<br />

<strong>igri</strong>te {tom u~esnikot prestane da go po~ituva principot na slu~ajnost,<br />

odnosno prestane da ja smeta za bezli~na i neutralna pobuda, bez<br />

srce i pomnewe, ~ist mehani~ki efekt na zakonot koj odlu~uva za rasporedot<br />

na sre}ata. Iskrivuvaweto na aleata se ra|a so sueverieto. Za<br />

onoj {to i se predava na sudbinata navistana e primamlivo da se obide<br />

da ja predvidi nejzinata odluka i da si ja obezbedi sebesi nejzinata<br />

naklonost. U~esnikot mu pridava va`nost na pretska`uvaweto na sekoj<br />

vid na pojava, sredaba ili ~uudo za koe misli deka mu pretska`uvaat<br />

dovbra ili lo{a sre}a. Toj bara amajlii koi najefikasno }e go za-<br />

{titat. Se vozdr`uva na najmala opomena na sudbinata navestena i na<br />

son, na pretska`uvawe ili pred~ustvo. Najposle, za da gi otstrani kobnite<br />

vlijanija, toj ~ita ili bara da mu se ~itaat site mo`ni vra`bini<br />

i baja~ki. 209<br />

207<br />

V. Kajoa, R. str. 75-77.<br />

208<br />

Identi~na e situacijata i kaj natprevaruva~kite <strong>igri</strong>. "Prirodata<br />

na natprevarite i prizorite ni najmalku ne e izmeneta dokolku sportistite<br />

ili glumcite profesionalci koi igraat za plata, a ne se amateri koi vo igrata<br />

edinstveno baraat zadovolstvo. Ovaa razlika gi pogoduva niv samite". Ibid,<br />

str. 77<br />

209<br />

Ibid, str. 78-79. Onoj koj izgubil doverba vo sopstvenite sili, veli<br />

natamu Kajoa, doa|a vo situacija da mora da veruva vo sudbinata. Preteranata<br />

grubost na natprevaruvaweto go obeshrabruva pla{liviot i go naveduva da se<br />

potpre na sopstvenite sili. So poznavawe i so koristewe na mo`nostite koi<br />

mu gi pru`a neboto, toj se obiduva da dobie satisfakcija za koja se somneva<br />

deka }e ja postigne so sopstveni re{enija, so naporna rabota, so trpenie i<br />

trudoqubivost. Namesto da ostane uporen na neblagodarnata rabota, toj<br />

pobrzo se obra}a kon kartite i zvezdite tie da go izvestat za momentot<br />

141


2. Izmamni~ki komar postoi tamu kade {to komarot odnapred e<br />

organiziran na na~in da se izvr{i izmamata odnosno ishodot na komarot<br />

da ne mu se prepu{ti na slu~ajot. Spored toa osnovnata smisla na<br />

izmamni~kiot komar e - isklu~uvawe na hazardniot element na komarot.<br />

Pritoa, po pravilo, sekoja takva igra zadol`itelno zapo~nuva na<br />

regularen na~in bez izmami ili so po~etno namerno plansko gubewe.<br />

Toa e osnovno pravilo na izmamnicite vo komarot. Vakvoto povedenie<br />

na komarxiite izmamnici ima za cel ostanatite u~esnici vo igrata da<br />

se uverat vo negoviot ~esen pristap kon igrata, da se amortizira nivnata<br />

budnost i da se privle~at kako `rtvi so podgrejuvawe na nivnite<br />

komarxiski strasti so po~etnite dobivki vo igrata. Samata izmama<br />

pri komar mo`e da ja vr{i edno ili pove}e dogovoreni lica (ortaci -<br />

pomaga~i) so odnapred podgotveni i organizirani planski dejstvija.<br />

Zna~aen element e i postoeweto na pogodna `rtva odnosno nedovolno<br />

upaten i naiven u~esnik vo igrata koj, zaradi polesno doveduvawe vo<br />

situacija na gubitnik ne taka retko vo tekot na igrata, od strana na<br />

opredeleni izmamnici, se naveduva duri i kon konzumirawe na alkohol<br />

ili mu se podmetnuvaat opojni sredstva i drogi. [to se odnesuva do<br />

dejstvijata na pomaga~ite vo izmamni~kiot komar nivnata uloga mo`e<br />

da bide povekestrana: u~estvo vo igrata samo zatoa da se ostvari potrebniot<br />

broj na igra~i, organiziraat sredbi, dogovaraat termini i prostor<br />

za komar, pronao|aat potencialni `rtvi, vr{at obezbeduvawe na<br />

izmanikot (telohtraniteli) i sl.<br />

Naj~estite i osnovni izmami kaj <strong>igri</strong>te so kocki se vr{at so<br />

upotreba na prepraveni kocki koi se izraboteni od stru~no lice ili<br />

od samiot izmamnik. Prepravaweto na kockite se sostoi vo nivno prilagoduvawe<br />

postojano da davaat nepovolna ili povolna kombinacija.<br />

Prviot vid na takvite kocki ve{to im se podmetnuvaat na `rtvata vo<br />

tekot na igrata, a vtoriot se koristi od samiot izmamnik. Zamenata na<br />

kocki~kite se vr{i pri nivnoto frlawe od raka ili od ~a{ka so koristewe<br />

na izve`bani tehniki (manipulacii) i takvo povedenie {to<br />

go odvlekuva vnimanieto na protivnikot. Vo tie dejstvija na zamena na<br />

vistinskite i prepravenite kocki, vsu{nost, se sostoi i samata komarxiska<br />

izmama. 210<br />

[to se odnesuva do <strong>igri</strong>te so karti mo`e slobodno da se ka`e<br />

deka kaj niv denes se razvieni najgolemiot broj na izmamni~ki dejstvija<br />

koj vo osnova mo`at da se podelat na slednive:<br />

1. prepoznavawe na karti,<br />

pogoden za negoviot potfat. Na toj na~in sueverieto se ispoluva kako<br />

iskrivernost, t.e. primena na realnosta na ovoj princiop na igrata, aleata<br />

koja se sostoi vo toa ni{to da ne se o~ekuva od sebe samiot tuku se da mu se<br />

prepu{ti na slu~ajot. Ibid, str. 81.<br />

210<br />

Za varietetot na izmamni~kite dejstvija so kocki kaj barbutot v.<br />

Vodineli}, V i Aleksi}, @, op. cit. str. 189-194.<br />

142


2. davawe znaci vo tekot na igrata,<br />

3. izmami so pomo{ na staklo ili ogledalo,<br />

4. "pakuvawe" na karti i<br />

5. izmami pri transportiraweto na kartite.<br />

Ad. 1. Prepoznavaweto na kartite pretpostavuva prethodno planirana<br />

upotreba na prikladni karti koi od strana na u~esnikot se<br />

predlo`eni za samata igra ili dopolnitelno se vneseni vo nea. Vo ovoj<br />

slu~aj se raboti za prepoznavawe na kartite ottamu {to izmanikot<br />

prethodno gi odbele`il na na~in {to samo toj i eventualno negoviot<br />

partner mo`e da gi prepoznae.<br />

Na~inite na prethodnoto odbele`uvawe na kartite mo`at da<br />

bidat najraznovrsni. Naj~esti na~in na nivno odbele`uvawe se sostojat<br />

vo: uboduvawe (so koristewe na tupa igla); sozdavawe na ispup~enija<br />

na pozadinata na kartata (so pritisnuvawe na prednata strana<br />

na kartata na nekoj ostar predmet prethodno natopen vo vosok); zagrebuvawe<br />

na rabovite od kartite (so koristewe na `ilet); sozdavawe<br />

rapavi mesta na zadnata strana na kartite (brusewe so prav od sin<br />

kamen); stavawe to~ki ili linii na {arite ili crte`ite, nanesuvawe<br />

boja ili bezboen lak, kako i izbleduvawe ili zasen~uvawe na oddelni<br />

delovi na zadnata strana na kartite; so podsekuvawe na rabovite na<br />

kartata (bezotirawe) pa duri i nanesuvawe na fosvor i drugi poosebni<br />

hemiski supstancii nevidlivi so golo oko koi me|utoa izmamnikot<br />

mo`e lesno da gi zabele`i samo so koristewe na posebno izraboteni<br />

dioptrii na nao~arite.<br />

Sistemot na znakovi {to pri odbele`uvaweto se nanesuvaat na<br />

zadniot del od kartite naj~esto se izmisleni i zavisat od imaginacijata<br />

i mo}ta za percepcija na izmanikot i eventualno na negoviot<br />

sou~esnik vo igrata. Samite znaci podocna izmamnikot gi prepoznava<br />

so pomo{ na ~uvstvoto za dopir ili vid pri {to ~estopati za toa mu se<br />

neophodni i posebni uslovi - mestopolo`bata na drugite u~esnici vo<br />

igrata i osvetlenosta na prostorijata.<br />

Mo`en i mnogu ~est e me|utoa i slu~ajot igrata da zapo~ne so<br />

sosema novi ispravni karti koi izmamnikot }e gi odbele`i i ottamu<br />

}e gi prepoznava vo tekot na samata igra. Toa se pravi na na~in {to<br />

izmamnikot sekoja na karta {to }e pomine niz negovite race vo tekot<br />

na igrata (a toa e slu~aj so site karti po samo nekolku nivni delewa)<br />

so pomo{ na prstot (svitkuvawe) ili noktite (grebnuvawe) }e ostavi<br />

mal no, za nego vidliv trag na odreden del od zadnata strana na kartata.<br />

Prepoznavaweto na kartite od strana na iskusni komarxii spored<br />

nesovr{enosta na {arite i boite koi se izraboteni na zadnata strana<br />

na oddelni karti, {to uspal da gi zabele`i vo tekot na samata igra,<br />

iako za nego pretstavuva zna~itelna prednost za ishodot vo natamo-<br />

{nata igra, ne pretstavuva komarxiska izmama, tuku ume{nost na koja<br />

treba da smeta sekoj u~esnik koj se vpu{ta vo igrata.<br />

143


Ad. 2. Davaweto znaci vo tekot na igrata e izmamni~ko dejstvie<br />

koe pretpostavuva prethoden dogovor za sorabotka barem na dve lica<br />

od koi samo edno ili i dvete lica u~estvuvaat vo igrata. I ovie znaci<br />

mo`at da bidat najrazli~ni, pod~uknuvawe na soodveten na~in so noga,<br />

opredeleno dejstvie ili gestikulacija: davawe znaci so o~i ili so<br />

odreden broj trepnuvawa, davawe znaci so prsti, 211 pod{mrknuvawe so<br />

nos, soodvetno mrdawe na usnite, vegite, racete pa duri i so u{ite, so<br />

izgovarawe na odreden zbor sokrien vo podolga re~enica, so upa|awe<br />

vo razgovor, so potpevnuvawe na odnapred dogovorena pesna, so ~ukawe<br />

na moreozova azbuka ili drugi izmisleni kombinacii, so dopirawe na<br />

opredelen predmet (ili nivno pomestuvawe ili stavawe vo opredelen<br />

red kako na primer, od levo na desno zapalkata, cigarite, penkalo), so<br />

dopirawe na delovi od liceto i teloto, so nasmevnuvawe, potka{luvawe,<br />

i bezbroj drugi znaci ili kombinacii od znaci .<br />

Ad. 3. Izmani~kite destvija {to se vr{at so pomo{ na staklo,<br />

ogledalo i drugi predmeti {to davaat odblesok mo`at da se podelat na<br />

ednostavni i slo`eni. Ednostavnite izmami se lesno voo~livi i so<br />

niv glavno se slu`at poniskorazrednite komarxii. Megu niv se pomesteni<br />

postavuvawe i gledawe vo staklo ili zadskrieno ogledalo koe se<br />

nao|a zad sou~esnikot. Slo`enite ili elitni izmami od vakov vid pretstavuvaat<br />

koristeweto na specijalno izraboteni prsteni ili drugi<br />

predmeti so mazna povr{ina, minijaturni ogledala ili lupi zamaskirani<br />

vo opredelen predmet {to voobi~aeno se dr`i i koristi vo tekot<br />

na igrata i obi~no se nao|a na masa (po principot najdobro e sokrieno<br />

ona {to ne e sokrieno), postavuvawe na precizno orientiran sitem na<br />

ogledala i sl.<br />

Ad. 4. Pakuvaweto na karti mo`e da se javi pri nivnoto me{awe,<br />

se~ewe i delewe (filirawe, redewe). Izmamni~koto dejstvie koe<br />

se sostoi vo opredeluvawe na rasporedot na kartite (doa|awe na nepovolni<br />

karti vo racete na protivnikot, a povolni karti vo racete na<br />

izmamnikot) pretpostavuva prehodno odbele`ani karti i izvonredna<br />

spretost na izmamnikot. Izmamnikot, vsu{nost, ne go me{a, odnosno<br />

presekuva ve}e od nego prethodno podeseniot redosled na kartite, taka<br />

{to izmamata go opfa}a samoto ne me{awe odnosno ne se~ewe na kartite<br />

pred nivnoto delewe. Pakuvaweto na kartite pri delewe (`onglirawe,<br />

filirawe, fila`) se sostoi vo toa {to izmamnikot so<br />

odnapred istrenirani slo`eni dejstvie, spretno go vlijae vrz nivniot<br />

redosled. Samoto dejstvie se sostoi vo naizmeni~no delewe na gornite<br />

211<br />

Kombinaciite na poka`uvawe ili soodvetno pomestuvawe na prstite<br />

dodeka se dr`at kartite mo`at da bidat najrazli~ni. Dvajca ortaci vo<br />

igrata na primer mo`at da se dogovorat ako edniot od u~esnicite istakne<br />

eden prst od levata raka deka treba da mu se dofrli dama, a so prstite od<br />

drugata raka kakva treba da bide damata: pik, tref, karo ili herc.<br />

144


ili dolnite karti od {pilot, odnosno vo zadr`uvawe za sebe na prethodno<br />

podredenite ili momentno prepoznaenite karti. 212<br />

Ad. 5. Izmamite po pat na transportirawe na karti se dosta ~esto<br />

dejstvie vo komarxiskite <strong>igri</strong>. Toa dejstvie isto taka pretpostavuva<br />

zavidno nivo na ve{tina i ume{nost vo manipuliraweto so kartite<br />

no, i namalena vnimatelnost na ostanatite u~esnici vo igrata. Izmamata<br />

se sostoi vo povlekuvawe na edna ili pove}e odbrani karti od<br />

{pilot i nivno vra}awe vo igrata vo onoj moment koga toa za izvr{itelot<br />

na izmamata e najpogodno. Poprimitiven oblik na ovaa izmama e<br />

davaweto pogolem broj karti od propi{aniot so pravilata na konkretnata<br />

igra za potoa da se vr{i izbor me|u niv, a vi{okot nezabele-<br />

`ano se vra}a vo samiot {pil ili vo igrata. Na~inite na izvr{uvawe<br />

na transportirawe na kartite isto taka se mnogubrojni i zavisat od<br />

imaginacijata i ume{nosta na u~esnikot {to ja vr{i izmamata. Poedini<br />

izmamnici od ovoj vid se tolku ve{ti {to vo tekot na igrata mo-<br />

`at da go zamenat duri i celiot {pil so koj zapo~nala igrata so nov<br />

odbele`an {pil na karti.<br />

Od komarxiskata praktika se zabe`ani i opredeleni izmami<br />

kaj ruletot. Takvite izmami od strana na u~esnicite vo prv red se<br />

odnesuvaat na falsifikuvawe na `etonite, a od strana na prireduva-<br />

~ite na <strong>igri</strong>te vo tehni~ko podesuvawe na samiot aparat {to go so~inuva<br />

ruletot da go zadr`uva top~eto na opredeleni broevi.<br />

Profesionalnite komarxii kaj nas so pomo{ na kocka naj~esto<br />

igraat barbut, a so karti nekoja od slednive vidovi <strong>igri</strong>: munte, ajnc,<br />

poker, {laga, darde, klapka, ferbuqa, (ferbal), {naps i raubu. 213<br />

3. [to se odnesuva do karakteristikite na izmamnikot pri komar<br />

vo literaturata se tvrdi deka stanuva zbor za li~nost koja naj~esto<br />

e so natprose~na inteligencija, li~nost koja ne uspeala da<br />

ostvari povisoko obrazovno nivo. 214 Toa se obi~no izvonredno spretni,<br />

rafinirani i lukavi poedinci koi `iveat na marginite na socijalnata<br />

zaednica na koja í pripa|aat. Naj~esto se raboti za lica bez zanimawe<br />

i bez postojana vrabotenost. Vo nivnata li~na istorija ~esto<br />

212<br />

"Ira~ot koj filira se prepoznava spored toa prsti deleweto neprekinato<br />

gleda vo kartite {to gi dr`i vo raka. Toa obi~niot igra~ nikoga{<br />

ne go pravi. Ako se zabele`i deka delitelot neprekinato zjapa vo kartite<br />

{to gi deli toga{ e re~isi sigurno deka toj e izmanik. Da se doka`e deka<br />

nekoj mami vo igrata najprvin treba da se utvrdi dali kartite se ozna~eni. A<br />

toa ne e ednostavno". Gizycki, J. i Gorny, A, op. cit. str. 378.<br />

213<br />

Vodineli}, V i Aleksi}, @. op. cit. str. 185<br />

214<br />

Komarxiite izmamnici mo`at da se opi{at kako ve{ti i podvi`ni<br />

luge koi vo svojata mladost ni{to ne rabotele, vo `ivotnata borba do`iveale<br />

slom, mrzlivi se za ~esna rabota, premnogu ~udno nastroeni, nestrplivi<br />

vo nema{tina i dostatno nesovesni na drugite da im odzemat srazmerno na<br />

nivnata lekovernost i nestrplivost. Ibid, str. 182.<br />

145


mo`e da se najdat `ivotni proma{uvawa i serii od neuspesi od najranata<br />

mladost, indolentnost i neistajnost vo prifa}aweto i zadr`uvaweto<br />

na edna profesija. Tie se nestabilni, povr{ni i hedonisti~ki<br />

nastroeni i so ogled deka ne se zadovoluvaat so voobi~aenite prihodi<br />

vo `ivotot, so izmamni~kiot komar vo prv red se stremat da dojdat do<br />

golema materijalna korist {to }e im ovozmo`i podolgi periodi na<br />

bezbri`en `ivot. Najgolemiot broj od ovie lica se od ma{ki pol i na<br />

starosnata grupa me|u 30 i 50 godini. U~estvoto na pomladi luge i<br />

starosnata kategorija nad 50 godini vo ovoj vid na kriminalitet e zanemarlivo<br />

{to e i razbirlivo so ogled na nivnoto neiskustvo (nedostig<br />

na predznaewa i uve`banost), odnosno otapenost na ~uvstvata i<br />

namaluvawe na sposobnosta za izveduvawe na opredeleni tehni~ki operacii<br />

i psiholo{ko gradewe na strategijata na igrata (pomnewe, blefirawe,<br />

navlekuvawe na `rtvi i sl.). Nakratko, vo izmani~kiot komar<br />

nema mesto za nedou~eni i amateri i samo najve{tite i najtalentiranite<br />

izmamnici uspevaat da istrajat vo ovoj zanaet vo koj e naglasena<br />

konkurencijata i isklu~itelo ostra prirodna selekcija. 215<br />

Pred izmamnikot ako ne e po~etnik, nemo`e nikoj da se so~uva.<br />

Izmamnikot ima mnogu srodni crti so ma|ioni~arot, no i drskost<br />

nadarenost so mo} za percepcija. Toj mo`e da go privle~e celoto vnimanie<br />

na partnerot vo igrata za da gi prikrie svoite dvi`ewa. 216<br />

b) Komarot i negovata povrzanost so kriminalitetot<br />

Edna od celite {to si ja postavivme vo ovoj trud be{e i utvrduvaweto<br />

na neposrednite i posrednite vrski me|u komarot i kriminalitetot.<br />

Takvata zada~a vo prv red proizleguva ottamu {to komarot<br />

pretstavuva grani~en oblik me|u sociopatolo{ka pojava i kriminalno<br />

odnesuvawe i kako takov pogodna osnova za javuvawe na redica pojavni<br />

oblici na sociopatolo{ki i kriminalni povedenija.<br />

1. Takvata povrzanost najprvin treba da se bara i sogleda vo posrednoto<br />

i neposrednoto vlijanie na komarot vrz drugite oblici na<br />

socijalnopatolo{kite pojavi kakvi {to se: alkoholizmot, prostitucijata,<br />

uni{tuvawe na semejniot `ivot, psihofizi~ko i du{evno propa|awe,<br />

otapuvawe na ~uvstvoto za po~ituvawe na moralnite i socijalnite<br />

normi i sl. Vo objasnuvaweto na ovaa povrzanost logikata na<br />

zdravorazumskite razmisluvawa najprvin e pomestena vrz okolnosta<br />

deka kaj golem broj lica komarot e va`na faza vo steknuvaweto na devijantna<br />

kariera. Vakvite zaklu~oci se zasnovaat na nedovolno empisriski<br />

potvrdenata realnost, a ~estopati, za `al duri i vo otsustvo na<br />

bilo kakvi empiriski pokazateli, deka me|u komarxiite ~esto se sre-<br />

}avaat lica skloni kon vr{ewe na asocijalni povedenija, prekr{oci,<br />

215<br />

Jani}, D. op. cit. str. 226.<br />

216<br />

Vodineli}, V i Aleksi}, @. op. cit. str. 186-187.<br />

146


osudeni lica i lica koi se vo neposreden kontakt so svetot na kriminalcite<br />

i deka ottamu za niv opredelena doza na sigurnost mo`e da<br />

se tvrdi deka }e se odadat na devijantni povedenija i kriminal. I<br />

obratno deka komarot ~esto e dominanten model na koristewe na vremeto<br />

na licata koi se skloni na asocijalno i antisocijalno odnesuvawe<br />

i kriminal, osobeno na profesionalnite kriminalci koi se pripadnici<br />

na organizirani kriminalni zdru`enija. Vo potkrepa na seto<br />

toa se obvinuvaat duri i mestata kade {to se igra komar. Vo toj kontekst<br />

se veli deka tie po pravilo pretstavuvaat prostor kade {to<br />

koncentracijata na lica so doka`ani ili latentni kriminalni odnesuvawa<br />

e najgusta i deka brojot na takvite lica na tie mesta znae da<br />

bide nadreden nad brojot na site ostanati lica. 217<br />

2. Na terenot na poizrazena op{testvena {tetnost kako za poedinecot<br />

taka i za op{testvoto le`i neposrednata i posrednata povrzanost<br />

na komarot so ostanatite oblici na krimninalnoto povedenie.<br />

Vo ovaa smisla komarot mo`e da bide inicijalno-po~etno krivi~no<br />

delo, a mo`e da pretstavuva i pri~ina za izvr{uvawe na prethodnoto<br />

krivi~no delo. Odnosite {to ja potkrepuvaat ovaa povrzanost glavno<br />

se istite onie relacii koi ja objasnuvaat prethodnata vrska me|u komarot<br />

so socijalno patolo{kite povedenija.<br />

Spored Milutinovi}, povrzanosta na komarot i kriminalitetot<br />

doa|a do izraz vo razni pojavni oblici. Toj e povrzan so kra`bi,<br />

razbojni{tva i drugi sli~ni dela koi osobeno se javuvaat vo vreme<br />

koga doa|a do pogolemi gubitoci na pari na komar. Komarot ~esto se<br />

istaknuva kako va`na faza vo stekuvaweto na "kriminalna kariera".<br />

Istra`uvawata poka`uvaat deka biografiite na mnogu kriminalci go<br />

sodr`at i nivnoto profesionalno zanimavawe so komar. Od redot na<br />

komarxiite se regrutira poseben tip na tn. kockar-izmamnik, koj so<br />

razni ma|ioni~arski i drugi trikovi, t.e. na izmamni~ki na~in zema<br />

pari od naivniot svet. Tuka doa|a i korumpiraweto na bankarski ~i-<br />

217<br />

"Kriminogenosta na mestoto kade se igra komar, poto~no komarot<br />

kako protivpravna dejnost, e od kauzalen tip i direkten model na deluvawe:<br />

licata koi ne bi pristapile kon izvr{uvawe na krivi~no delo koga ne bi<br />

do{le vo kontakt so komarxiskata aktivnost, pod nejzino vlijanie pristapuvaat<br />

kon nivno izvr{uvawe. Osnovnite modeli na kauzalnost na ovie modeli<br />

se dva: op{toto slabeewe na moralnite, eti~kite i op{testvenite normi {to<br />

e evidentno vo komarxiskite aktivnosti, a se odnesuva na op{tata dejstvitelna<br />

stvarnost za nevr{eweto na krivi~ni dela i odbegnuvawe na kriminalnoto<br />

povedenie, i direktna kauzalnost na vpu{tawe vo kriminalitet poradi<br />

pri~insko-posledi~nite vrski, kade {to po pravilo se javuva edna grupa na<br />

krivi~ni dela ~ie izvr{uvawe e vo neposredna funkcija na komarot (imotni<br />

delikti zaradi pribavuvawe sredstva za komar, odavawe na prostitucija, poedini<br />

formi na nedozvolena trgovija, trgovija so narkotici itn.). Janji}, D.<br />

op. cit. str. 257- 258.<br />

147


novnici, javni slu`benici i na policijat, koe osobeno go prezemaat<br />

organizatorite na komar {to e posebno karakteristi~no za ilegalniot<br />

komar vo nekoi zapadni zemji. 218<br />

Spored drugi avtori "komarot e `eri{te na redica drugi krivi~ni<br />

dela, pretstavuvaj}i nivna pojdovna to~ka. Tuka, osobeno doa-<br />

|aat predvid delikti so golem obem na izmama. Gledano kriminalisti-<br />

~ki komarot so niv e vo najblisko srodstvo, kako vo pogled na samoto<br />

delo taka i vo pogled na li~nosta na izvr{itelot. Na kartite za<br />

igrawe le`at moralni ne~istotii, nesre}a, a ponekoga{ i krv. Igra-<br />

~ite vo pogolem broj slu~ai pripa|aat na krugovite od koi se regrutiraat<br />

lihvari, izmamnici, jataci, faksifikatori na ispravi i<br />

pari, lica koi dozvoluvaat da gi izdr`uvaat prostitutki ("relipteri").<br />

Vo komarxiskata atmosfera spa|aat: ubistva, telesni povredi,<br />

izmami, kra`bi, potkup, la`no svedo~ewe. Komarxiite ja gubat<br />

tatkovinata i lesno stanuvaat sorabotnici na razni {piunski slu`bi.<br />

So pravo na komarxiite im se pripi{uvaat sposobnostite za te{ki<br />

krivi~ni dela. Strasta za igra raste so sekoj akt na komar, bez ogled<br />

dali donesuva gubitok ili dobivka. Koj se predal na komarot navistina<br />

mu se prepu{til na demonot na uni{tuvawe. Vra}aweto na komarxijata<br />

vo op{testvoto (negovata resocijalizacija) e izvonredno te-<br />

{ko. Vo po~etokot na ovaa psihi~ka zaraza kolku i da e kulturen, talentiran<br />

i so konstruktivni nameri u~esnikot mo`e celosno da se<br />

izmeni vo ista mera vo koja }e go obzeme strasta. Toa }e dovede do<br />

raspa|awe na negovata moralna li~nost. Kaj nego postepeno }e se gubat<br />

site kulturni interesi, toj ponatamu }e `ivee samo za komarot. 219<br />

Vakvite i drugi uka`uvawa na povrzanosta na komarot i kriminalitetot<br />

postojano se prisutni vo kriminolo{kata literatura.<br />

Vrz niv nesomneno deka treba da se pomesti opredelen interes i kon<br />

niv da se ima poseriozen pristap. I pokraj toa {to naj~esto ne se potkrepeni<br />

so soodvetni empiriski podatoci, vakvite razmisluvawa sepak<br />

dobivaat zna~ewe i vo na{to istra`uvawe, vo koe, mora da priznaeme,<br />

isto taka izostana sigurna empiriska potkrepa. Toa, za `al, se<br />

dol`e{e na niza objektivni okolnosti {to i avtorot na ovoj tekst go<br />

stavija vo pozicija nu`no da se potpre vrz dve zna~ajni referenci.<br />

Ednata, deka i otsustvoto na verodostojni podatoci, se isto taka<br />

podatoci i vtorata, deka opredeleno zdravorazumsko povrzuvawe vo<br />

oblasta na nau~noto poznavawe e nu`na ramka vo koja treba da se pomestat<br />

i posmatraat odnosite me|u op{testvenite pojavi i procesit,<br />

osobeno toga{ koga ne postoi validen i dokraj siguren metodolo{ki<br />

instrumentarium za postignuvawe na o~ekuvanite rezultati.<br />

218<br />

Milutinovi}, M. Kriminologija, {esto izdanje, Saremena administracija,<br />

Beograd, 1990 str. 378<br />

219<br />

Vodineli}, V. i Aleksi}, @. op. cit. str. 180<br />

148


Nadovrzuvaj}i se na ka`anoto smetame deka glavnite vrski na<br />

komarot mo`at da se najdat so vr{eweto slednite krivi~ni dela: imotni<br />

delikti, zakani i uceni, poedini formi na nedozvolena trgovija i<br />

organiziranite vidovi na kriminalitet.<br />

ba) Komarot i imotnite delikti<br />

Za komarot slobodno mo`e da se ka`e deka dominantno e povrzan<br />

so site vidovi na imotni delikti kade so izvr{uvaweto na krivi-<br />

~noto delo vo prv red se pribiraat sredstva neposredno nameneti za<br />

samoto igrawe komar. Pojavnite oblici na tie dela se razli~ni i ne<br />

mo`e da se ka`e deka nekoi od niv se poza~esteni vo odnos na ostanatite.<br />

Stanuva zbor za krivi~nite dela kra`ba, razbojni{tvo, zloupotreba<br />

na slu`bena polo`ba, falsifikuvawe, uni{tuvawe na slu-<br />

`beni ispravi, pronevera, zatajuvawe i sl. Site ovie dela se povrzani<br />

so komarot so ogled na toa {to so niv se pribavuvaat materijalni sredstva<br />

koi vo zna~itelna mera gi nadminuvaat redovnite prihodi na<br />

najgolemiot broj na komarxiite. Niv im e potreben postojan priliv na<br />

pari za{to po samata priroda na komarot vo nego naj~esto se gubi.<br />

Site onie koi se vpu{taat vo komar so isklu~ok na mal broj profesionalni<br />

komarxii-izmamnici se prisileni kon iznao|awe dopolnitelni<br />

sredstva za u~estvo vo komarot. Nivnite po~etni gubitoci na<br />

komar na najprvin se nadomestuvaat so proda`ba na podvi`ni i nepodvi`ni<br />

predmeti od sopstveniot imot ili imotot na svoite bliski<br />

(roditeli, sopru`nik i sl). Me|utoa, koga toa o~igledno ne e dovolno<br />

golem broj od strastvenite komarxii znaat da posegnat i kon vr{ewe<br />

na krivi~ni dela so koi istovremeno sakaat da go nadomestat gubitokot<br />

vo igrata kako i imotot koja vo me|uvreme drasti~no go raskr~mile.<br />

Ovoj vid na krivi~ni dela prestavuvaat naj~esti i najbrojni<br />

krivi~ni dela povrzani so komarot. Me|utoa, so ogled na raspolo`ivite<br />

podatoci takvata hipoteza ne mo`evme da ja doka`eme vo ova<br />

istra`uvawe.<br />

bb) Komarot i vr{eweto zakani i uceni<br />

Zakanite i ucenite pretstavuvaat postojani pridru`nici na<br />

nedozvolenite formi na komarot {to prete`no gi vr{at onie lica<br />

koi zaradi komarot i vo vrska so komarot vo zna~itelna mera gi izgubile<br />

svoite moralni i socijalni ~uvstva. I ovie krivi~ni dela po<br />

prvilo se vrzani so nemo`nosta da se dojde do sredstva za komar i ve}e<br />

napravenite komarxiski dolgovi. I ovaa hipoteza od ve}e navedenata<br />

pri~ina vo ova istra`uvawe ne mo`e{e nitu da ja doka`e nitu da se<br />

negira.<br />

149


150<br />

bv) Komarot i nedozvolenata trgovija<br />

Nesomneno e deka i brojnite oblici na nedozvolena trgovija,<br />

trgovijata so droga, preprodavaweto na umetni~ki predmeti, pa duri i<br />

proda`ba belo robje i otstapuvawe na maloletni deca, proda`bata na<br />

stopanski, dr`avni i voeni tajni, se zasnovaat na ve}e poso~enite<br />

pri~insko-posledi~ni odnosi i ottamu ne baraat nekoi posebni objasnuvawa.<br />

Na ova mesto e dovolno samo nivnoto odvojuvawe i istaknuvawe<br />

kako edna od po~estite virtuelni povrzanosti na relaciijata<br />

komar - kriminalitet.<br />

bg) Komarot i organiziraniot kriminalitet<br />

Vo dene{ni uslovi vo dobar del od svetot prireduvaweto na komarxiskite<br />

aktivnosti naj~esto e vo racete na organiziranite grupi<br />

na kriminalci. Vpro~em, nesporen fakt e deka vo sovremeniot svet<br />

najorganiziranite oblici na kriminalni zdru`enija kako {to se tn.<br />

"mafii", "sindikati" i sl. svoite glavni izvori na prihodi gi zasnovaat<br />

tokmu vrz komarot, prostitucijata i proizvodstvoto i proda-<br />

`bata na narkoti~ni sredstva, a mnogu ~esto i vrz site niv zaedno. Vo<br />

taa smisla se izjasnuvaat mnogubrojni avtori, a nekoi od niv so sigurnost<br />

tvrdat deka komarot sepak e najplodnoto pole na organiziraniot<br />

kriminalitet. 220 Toa proizleguva ottamu {to organiziranite grupi ne<br />

samo {to go sobiraat glavniot prihod od legalno i ilegalno organiziranite<br />

kockarnici, tuku se steknuvaat i so tn. ekstra profit preku<br />

pru`awe za{tita (raketirawe) na mestata kade se vr{at komarxiskite<br />

aktivnosti, od patronatot vrz pogolem broj profersionalni<br />

komarxii-izmamnici, od zelena{kata kamata koja se dobiva na parite<br />

pozajmani za u~estvo vo igrata komar ili za vr}awe na komarxiskite<br />

dolgovi i od brojni drugi aktivnosti koi posredno ili neposredno se<br />

povrzani so komarot, oblo`uvaweto pa duri i so <strong>igri</strong>te na sre}a.<br />

Spored Eliot "komarot e verojatno najrasprostraneta od site<br />

zabraneti dejnosti, glavno ottamu {to postojano gi privlekuva svoite<br />

220<br />

"Krupnite kriminalci gotovo sekoga{ se prisutni vo kockarnicite<br />

i komarxiskite mesta vo koi organiziraat kriminalni aktivnosti. Organiziraniot<br />

komar ~esto slu`i kako sprega me|u politi~arite, javnite ~inovnici<br />

i kriminalcite, kade se razviva korupcija vo golema mera. Taa sprega<br />

osobeno do{la do izraz vo SAD, kade{to organiziraniot komar stoi pod kontrola<br />

na gansteri i reketari koi se slu`at so poznati metodi za pru`awe na<br />

za{tita, eliminirawe na konkurencijata i opozicijata, iznajmuvawe na komarxiski<br />

aparati koi donesuvaat golemi prihodi i koi imaat zna~aen efekt<br />

vo trgovijata, i kade{to organiziraniot komar dobiva karakter na ilegalno<br />

organiziran biznis. Milutinovi}, M. Kriminologija, {esto izdanje, Savremena<br />

administracija, Beograd, 1990, str. 378.


`rtvi. Tie posakuvaat da dobijat ne{to za ni{to i pokraj faktot {to<br />

komarxijata retko dobiva. Komarot istovremeno e tesno povrzan so<br />

alkoholnite pijaloci, so prohibicijata i so zabranetata proda`ba na<br />

narkoti~ni sredstva. Ovie dejnosti se tesno povrzani, barem vo podzemjeto<br />

na gradovite". 221 Vo ova smisla se osobeno {tetni organiziranite<br />

oblici na komar. Kriminalnite grupi od ovoj vid za vreme na prohibicijata<br />

rabotele kako krium~ari na alkoholi pijaloci, dodeka denes<br />

svojata aktivnost gangsterite glavno ja prenesoa vrz planot na komarot<br />

so istovremeno vr{ewe na golemi aktivnosti vo oblasta na hotelierstvoto,<br />

restoranite i drugite so zakon dozvoleni preprijatija.<br />

Del od ovie grupi vo luksuzni odmarali{ta ~esto prilo`uvat zna-<br />

~itelni iznosi vo korist na mesnite dobrotvorni ustanovi kako {to<br />

se Crveniot krst i dr. So toa sozdavaat svoi sopstveni "op{testveni<br />

vrski" i obezbeduvaat opredelena trpelivost na onie luge koi se zainteresirani<br />

da dobroto na zaednicata. 222<br />

Vo ovaa smisla na podra~jeto na Soedinetite Amerikanski<br />

dr`avi od po~etokot na triesetite godini na XX posebno e vek e karakteristi~no<br />

bukmekerstvoto. "Bukmekerstvoto e izraz koj se primenuva<br />

na ona {to mo`e da se nare~e organizirano i nezakonito oblo-<br />

`uvawe, obi~no vo pogled na ishodot na kowski trki, atletski natprevari<br />

i ostanatite sportski nastani ~ii rezultati se teoretski neizvesni,<br />

a na koi se stavaat vlogovi. Bukmekerstvotovo slu~ajot na kowski<br />

trki, vsu{nost, seriozno se potpira, na izvestuvawa primeni od<br />

xokeite ili drugi lica koi vo izvesni slu~ai se vo sostojba da vlijaat<br />

na podesuvawe na trkata. Vo sportskite natprevari ishodot ponekoga{<br />

go podesuvaat komarxii koi gi podmituvaat u~esnicite nespretno da<br />

rakuvaat so topkata i da ja zagubat igrata vo korist na svoite soparnici.<br />

Sepak kowskite trki ja so~inuvaat glavnata rabota na bukmekerite.<br />

Vo SAD edinetveno zakonito oblo`uvawe na trki e na onie<br />

trka~ki stazi kade {to e dozvoleno oblo`uvawe po sistemot na totalizatori.<br />

Tuka qubitelite na trkite mo`at da se oblo`uvaat na pobednikot,<br />

na kowot koj }e stigne vtor itn. Treba da se ka`e deka prijatelskite<br />

oblo`uvawa ne se bukmekerstvo. Bukmekerstvoto e pravewe<br />

na zanimawe od oblo`uvaweto: lice koe gi prima oblo`uvawata gi zadr`uva<br />

parite dodeka onoj koj se oblo`il ne dobiva, a obi~no taka e<br />

podeseno da dobivaa relativno mal broj na onie koi se oblo`uvaat.<br />

Delovnosta na oblo`uvaweto se potpira na izvestuvata koi novina-<br />

221<br />

Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962,<br />

str. 133. Vo ovaa smisla, veli natamu Eliot, opasnostite od komarot vo prv red<br />

se odnesuvaat na "`oltokquncite", onie koi vlo`uvaat pari so tolku malku<br />

izgledi za dobivka. Profesionalniot komarxija vsu{nost retko igra komar.<br />

So trikovi, podvali, "pakuvawe" na karti so podesen komar itn. toj gi<br />

podesuva <strong>igri</strong>te "na sre}a" vo svoja korist. str. 140.<br />

222<br />

V. ibid. str. 133.<br />

151


skite agencii po pat na zakupeni telegravski ili telefonski linii<br />

im gi ispra}aat na distributerite, koi gi prenesuvaat na poddistributeri,<br />

a ovie natamu na svoite pod - distributeri ili bukmekeri.<br />

Vsu{nost, distributerite (nare~eni "bomboni") i poddistributerite<br />

isto taka se bukmekeri. Iznosite koi gi primaat za svoite uslugi po<br />

pravilo zavisat od brojot na mu{teriite na koi im se prenesuvaat<br />

izvestuvawata. 223<br />

U{te poopasen vid na bukmekerstvo e izmamni~koto bukmekerstvo.<br />

Vo ovoj slu~aj bukmekerskiot zavod naveduva `rtvi za koi se<br />

znae deka imaat pari da se oblo`uvat vo ogromni iznosi na "sigurni"<br />

dobitnici, a duri potoa da otkrijat deka izdale ~ekovi na nivnata celokupna<br />

gotovina i deka nemaat nitu najmali izgledi deka bilo koga }e<br />

dobijat bilo kakov nadomest. Vakviot oblik na bukmekerstvo se narekuva"lora".<br />

224<br />

8. ZA PROBLEMOT NA LEGALIZACIJA NA KOMAROT<br />

Site zakoni koi gi pravno reguliraat ili zabranuvaat opredelenite<br />

vidovi dejnosti kako krivi~ni dela toa go pravat ottamu {to<br />

postoi op{ta soglasnost deka takvoto povedenie e {tetno za op{testvoto.<br />

[tetata od komarot kako {to pove}epati imavme prilika da<br />

vidime e vo toa {to profesionalnite komarxii gi iskoristuvaat onie<br />

koi gi primamuvaat vo igrata komar i gi li{uvaat od parite za koi<br />

tie ne dobivaat ni{to kako protivvrednost. Obi~no lugeto koi najmalku<br />

mo`at da podnesat da gi zagubat svoite pari najpove}e se eksploatirani.<br />

Od op{testven aspekt, najgolemiot broj <strong>igri</strong> na sre}a mo`at<br />

da se ozna~at kako oblik na izmama. 225 Nakratko, site op{testva vo<br />

istorijata na civilizacijata negativno go vrednuvale komarot opredeluvaj}i<br />

go kako kontrakulturna pojava, a negovite u~esnici kako kontrakulturna<br />

grupa. Ottamu vo site op{testva komarot bil tretiran<br />

kako negativna pojava koja mu se sprotivstavuva na interesite na op{-<br />

testvoto, na negovite idei, osnovni na~ela i pravila na povedenie.<br />

Takviot odnos kon ovaa pojava sekoga{ bil potkrepen i so vrednosniot<br />

stav na javnosta deka se komarot e bolest, bolna strast, grev, porok,<br />

ili patologija koja ja zarobuva ~ovekovata imaginacija i tvore~ka<br />

inicijativa. Nasproti vakvite stojali{ta stojat onie razmisluvawa<br />

koi glavno gi priznavaat negativnite strani na komarot, no ne se<br />

uvereni vo mo`nosta lesno da se iskoreni ova op{testveno zlo i otamu<br />

predlagaat drugi sredstva za spas od negovite negativni posledici.<br />

Od tie dva pola na razmisluvawe vo vrska so pravnoto regulirawe na<br />

komarot vo literaturata se iskristazizirani tri osnovni stavovi.<br />

223<br />

Eliot, M. op. cit. str. 136.<br />

224<br />

Ibid, str. 137.<br />

225<br />

Ibid, str. 134.<br />

152


Prviot stav e naso~en kon zabrana na komarot: komarot ne treba<br />

da se legalizira. Spored ova mislewe komarot {tetno vlijanie na<br />

lugeto, na nivniot moral, na izvr{uvaweto na obvrskite sprema semejstvoto<br />

i op{testvenata zaednica i ottamu treba da se zabrani. Vo potkrepa<br />

na ova natamu se veli deka profesionalniot komar i profesionalnata<br />

izmama na komar se mo{ne bliski iako prvata pojava e mo`na<br />

i bez vtorata. 226 Od iskustvo, zagubite se pravilo kaj pasioniranite<br />

igra~i. Tie ne umeat da izlezat od igrata vo momentot koga dobivaat.<br />

Natamo{na opasnost na profesionalniot komar se gleda vo toa {to vo<br />

sekoja igra svojstvena e `elbata za izmama. Komarot gi podgotvuva slabite<br />

luge za izmama. Koga edna{ }e se razgori strasta za igrawe, a se<br />

javi nu`da, u~esnikot ~esto }e se trudi so site dozvoleni i nedozvoleni<br />

sredstva " samo malku da ja ispravi svojata sre}a". Od komarot do<br />

izmamata na komar e samo eden mal ~ekor. Posebnata privle~nost na<br />

hazardnite <strong>igri</strong> odamna e predmet na kriminolo{ko-psiholo{kite<br />

istra`uvawa. Niv gi sledat intenzivni efekti: strast, nade`, ~uvstva,<br />

napnatost i olesnitelno iznenaduvawe. Tie se posilni odo{to kaj<br />

bilo koja druga igra. Hazardot e borbena igra. U~esnikot ja predizvikuva<br />

"sudbinata". Komarot vo sebe nosi tendencija na ve~no traewe<br />

zaradi ~uvstvoto na u`ivawe. Postoi op{to psihi~ko pravilo deka<br />

~ovek, nesvesno i svesno nastojuva ne samo da go predizvika tuku i {to<br />

pove}e da gi prodol`i prijatnite sostojbi. 227<br />

Ottamu op{testvoto e povikano da go suzbiva komarot kako sociopatolo{ka<br />

pojava isto kako i alkoholizmot, narkomanijata, prostitucijata<br />

i drugite asocijalni povedenija. Glavnata pri~inata za<br />

toa se nao|a i vo okolnosta deka komarot e nepo`elna pojava vo op{testvo<br />

vo koe taa pretstavuva parazitska dejnost koja{to izleguva od ramkite<br />

na zabavata i razonodata i se zasnova na steknuvawe pari na<br />

sre}a.<br />

Stavovite na protivnicite na legalizacijata na komarot nao|aat<br />

na {iroka podr{ka, no te{ko e da se opredeli {to preovladuva vo<br />

svetot, so ogled deka se javuvaat brojni nevoedna~enosti ve}e kaj obidot<br />

poprecizno da se razgrani~at vidovite na <strong>igri</strong>te koi bi bile komarxiski<br />

i kako takvi zabraneti, od onie za koi ne bi imalo mesto vo<br />

226<br />

"Protivnicite na legalizacijata istaknuvaat deka komarot kako i<br />

site <strong>igri</strong> na sre}a se naso~eni na {teta na u~esnicite na komarot, deka site<br />

sistemi na kockawe se podeseni taka {to matmati~kata vrednost im odi vo<br />

prilog na sopstvenicite i organizatorite na komarot, deka u~esnicite imaat<br />

mali {ansi za dobivka, deka komarxiskata aktivnost ~esto se zasnova na falsifikati,<br />

izmami i sl, deka e povrzana so zgolemuvaweto na kriminalitetot,<br />

deka nejzinata legalizacija vodi kon degradacija na zdraiot moral i, na kraj,<br />

kon poni`uvawe na celata civilizacija". Milutinovi}, M. Kriminologija, {esto<br />

izdawe, Savremena administracija, Beograd, 1990, str. 377.<br />

227<br />

Vodineli}, V. i Aleksi}, @. op. cit. str. 180<br />

153


taa grupa, veli Vasilievi}. Nesporno e, veli natamu ovoj avtor, deka<br />

gotovo vo site zemji e dozvolen organiziraniot oblik na hazardni<br />

<strong>igri</strong>, deka toj im donesuva dobri prihodi na dr`avite, kako i deka nekoi<br />

<strong>igri</strong> na sre}a (na primert sportskite oblo`uvawa, lotariite) so<br />

razrabotka na sistemi za u~estvo vo niv, vlo`uvaweto na golemi pari~ni<br />

sredstva, mesteweto na rezultatite itn. se pretvoraat vo komar<br />

od zna~itelni razmeri. 228<br />

Vtoriot stav e radikalno sprotiven na prviot - komarot treba<br />

da se legalizira. Privrzanicite na ovoj stav istaknuvaat deka ne postojat<br />

mo`nosti komarot kako op{testveno zlo da se iskoreni i ottamu<br />

go predlagaat nejzino legalizirawe kako najkorisno re{enie. Taka,<br />

spored eden avtor, vo SAD za vreme na triesetite godini na minatiot<br />

vek dr`avite koi vo toa vreme bea organizirani vo najgolem del donele<br />

zakoni koi go zabranuvale igraweto komar: Wujork, Masa~usets i<br />

Pensilvanija bea prvite dr`avi koi usvoile takvo zakonodavstvo. Me-<br />

|utoa, zakonite ne mo`at da zagarantiraat deka komarot }e prestane da<br />

postoi. Tie samo go pravat nezakonit i na komarxiite im davaat silen<br />

pottik da gi pominat granicite. 229 Vo smisla deka komarot ne mo`e da<br />

se iskoreni i ottamu deka negovata legalizacija pretstavuva najkorisno<br />

re{enie se izjasnuvaat i drugi kako amerikanski (na pr. Xonson,<br />

230 Barns i Titers, 231 Higins 232 ) taka i drugi kriminolozi od site<br />

prosori. 233 Privrzanicite na legazlizacijata na komarot natamu ista-<br />

228<br />

Vasilijevi}, A, V. op. cit. str. 93<br />

229<br />

Vo najgolemiot broj dr`avi vo SAD, veli natamu Eliot, komarot e<br />

zabranet so toa {to vo dr`avata Nevada u{te od 1931 godina e dozvolen. Eliot,<br />

M. op. cit. str. 134<br />

230<br />

Johnson, E. Crime Corection and Society, Homewood, Illinois, 1964, str.<br />

304.<br />

231<br />

Barnes, Harry Elmar and Teeters, Nagly K. New Horizons in Criminology,<br />

Third Edition, Prentice-Hall, INC. Englewood Cliffs, N. J. 1961, str. 29-37.<br />

232<br />

Higgins, Fitzpatrick, Criminology and Crime Prevention, Milwauke, 1958,<br />

str. 128.<br />

233<br />

"Pojavata na <strong>igri</strong>te na sre}a, onaka kako {to tie se manifestraat,<br />

prestavuva sekako del na op{testvenata svest. Isto taka samo del na op{testvenata<br />

svest se i obi~aite, moralot i zakonodavstvoto koi se odnesuvaat na<br />

ovaa pojava. Toa zna~i deka zakonodavstvoto mora da se prilagoduva na prose~niot<br />

stepen na op{testvenata svest za korisnosta odnosno {tetnosta na<br />

ovaa op{testvena pojava. Zakonodavecot samo ja odrazuva ovaa svest, no ne<br />

mo`e bitno da ja preteknuva, nitu zad nea da zaostanuva. Negovata zada~a<br />

mo`e da bide samo so sopirawe da vlijae na najniskiot stepen na op{testvenata<br />

svest za ovaa pojava i da nastojuva taa svest da ja izdigne na povisok stepen.<br />

Od toa zaklu~uvame deka zakonskata zabrana na hazardnite <strong>igri</strong>, dodu{a<br />

formalno e mo`na, dokolku vo zakonodavniot dom bi dominirale onie poedinci<br />

koi bi umeele so sebe da gi povedat site ostanati koi (sî u{te) nemaat<br />

154


knuvaat deka komarot ne mo`e da se suzbie so ogled na toa deka kaj mnogumina<br />

se razvieni naviki i sklonosti vo taa nasoka, deka komarot se<br />

odr`uva i pokraj negovoto duri i ostro progonuvawe, deka zabranata<br />

doveduvaat do sprotivni efekti, odnosno do pojava i razvivawe na negovite<br />

ilegalni formi, kako i toa deka legaliziranite formi na komar<br />

í nosat zna~itelni prihodi na dr`avata od koi taa ne mo`e da se<br />

otka`e.<br />

Tretiot stav se javuva kako kompromisno re{enie na prethodnite<br />

dva stava. Toa tn. e me{ovit sistem spored koj treba da se dozvoleni<br />

samo opredeleni organizirani formi na komarot, a da se zabranat<br />

site vidovi na komar koi se grani~at so profesionalizmot, izmamni~kite<br />

vidovi komar i naveduvaweto drugi lica na komar. Toj stav e<br />

prifaten vo najgolemiot broj na dr`avi me|u koi i vo na{ata. Pritoa,<br />

kako {to ispravno naglasuva Vasilijevi}, mora da se ima vo vid deka<br />

me{ovitiot sistem e izvor na mnogu sprotivnosti i deka vo osnova<br />

ima nepovolno vlijanie na usilbite koi se vlo`uvaat vo smisla kolkutolku<br />

da se otstranat {tetnite posledici na igraweto komar. 234<br />

Na{ata zemja se svrstuva vo zemjite koi so odredeni ograni-<br />

~uvawa vo zakonodavno pravna smisla go zabranuvaat komarot, so toa<br />

{to kako isklu~ok se dopu{ta postoeweto na opredeleni organizirani<br />

oblici od vidot na lotarii, loto, sportska prognoza i kazina. Pokraj<br />

zakonskoto regulirawe na komarot protiv ovaa {tetna pojava na-<br />

{eto op{testvoto se bori i so sproveduvawe na opredelena kaznena<br />

politika koja se sostoi vo gonewe, izrekuvawe i izvr{uvawe na krivi-<br />

~ni sankcii i resocijalizacija na prestapnicite.<br />

Politikata na gonewe zakonodavecot vo prv red ja opredeluva<br />

preku trajna podelba na deliktite na krivi~ni dela i prekr{oci. Me-<br />

|u ovie dva vida na delikti postoi kvalitativna razlika {to proizleprose~en<br />

stepen na op{testvena svest za ovaa pojava. Sepak vakvata zakonska<br />

zabrana ne bi mo`ela posu{testveno da vlijae na nastanite vo realniot<br />

`ivot. Hazardnite <strong>igri</strong> bi cvetale i natamu, samo bi se menuvale nivnite<br />

oblici od sega{nite vidovi ili pomalku legalni vo ilegalni {to bi povleklo<br />

golema grupa na lu|e vo ilegalna dejnost, vo organizacija na "podzemjeto",<br />

vo sozdavawe na subkultura i vo vrska so toa vo podra~jeto na nu`nite sledovatelni<br />

negativni pojavi. Toa zna~i deka hazardnite <strong>igri</strong> vo na{ite sega{ni<br />

priliki ne e mo`no po kratok pat da se zabranat so ogled na toa deka zakonodavecot<br />

mora sekoga{ da prezema svoi merki uva`uvaj}i ja postoe~kata sostojba,<br />

postoe~kiot prose~en stepen na op{testvena svest bez ogled na toa dali<br />

ovaa svest spored sfa}aweto na poedincite i grupite koi gi formiraat pravnite<br />

normi e korisna ili {tetna za po{irokata op{testvena zaednica i za<br />

poedincvite koi se odaavaat na hazardot" Brinc,F. Igre na sre}u kao dru{tveno<br />

negativna pojava i mogu~nosti njihovog spre~avanja kod omladine, JRKKP, Beograd,<br />

1974/3, str. 446.<br />

234<br />

Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 93.<br />

155


guva i od navedenite poimi. Taka krivi~noto delo e op{testveno {tetno<br />

delo ~ii obele`ja se opredeleni so krivi~niot zakonik, a prekr-<br />

{ocite se povredi na javniot poredok utvrdeni so zakon za koi se predviduvaat<br />

administrativni kazni i merki na bezbednost.<br />

Poa|ajki od izlo`enite poimi na ovie delikti zakonodavecot<br />

vo osnova dosta uspe{no gi klasificiral konkretnite napadi vo soodvetni<br />

grupi. Me|utoa rabotata se komplicira so okolnosta deka poedini<br />

napadi istovremeno i skoro so identiti~ni obele`ja se predvideni<br />

kako krivi~ni dela i kako prekr{oci. Takov e slu~ajot i so komarot.<br />

Ottamu se postavuvaat dve pra{awa: 1. dali klasifikacijata na<br />

poedini napadi na pravnite dobra koja ja pravi zakonodavecot so opredeluvawe<br />

na krivi~ni dela i prekr{oci e pravilna i adekvatna na nivnata<br />

su{tina, ili se neophodni odredeni korekcii taka {to nekoi<br />

napadi predvideni kako krivi~ni dela treba da se prefrlat vo vo<br />

prekr{oci, ili obratno i 2. dali navistina e neophodno edni isti napadi<br />

da se propi{uvaat kako razli~ni vidovi delikti i {to treba da<br />

se prezeme razgrani~uvaweto me|u niv vo takvi slu~ai da ne sozdava<br />

te{kotii kako {to sega e slu~aj.<br />

Na ovie pra{awa }e se obideme da odgovorime sogleduvajki ja<br />

relacijata na komarot niz osnovnite kriminalnopoliti~ki postulati<br />

{to minuociozno gi opredeluva eden hrvatski avtor.<br />

1. Na~inot na koj edna zemja gi tretira svoite delinkventi najdobro<br />

zboruva za stepenot i sostojbata na nejzinata civilizacija, kultura<br />

i demokrati~nost. Krivi~noto pravo sekoga{ bilo del na op{-<br />

tata politi~ka i kulturna istorija na sekoj narod i na celokupnoto<br />

~ove{tvo. Toa e barometar na op{tata politi~ka i moralna klima i<br />

najefikasen instrument na pravnata i socijalnata dr`ava vrzan za<br />

globalniot koncept na dadenata dr`ava, za nejzinata pravna i politi-<br />

~ka filozofija vo koi sekoga{ centralnoto pra{awe bilo - mestoto<br />

na ~ovekot vo op{testvoto, odnosot na ~ovekot i dr`avata i kolku ~ovekot<br />

e merilo na site vrednosti. Vo taka zacrtanite {iroki ramki na<br />

krivi~noto pravo treba da se baraat determinantite na negovata dr`avna<br />

politika na kaznuvawe. Duri jasnite soznanija vo dene{na smisla<br />

na celite, celta i opravduvaweto na na{eto krivi~no pravo i negovite<br />

sankcii, za pati{tata za ostvaruvaweto na tie celi, za bitnite<br />

komponenti na na{ata kriminalna politika voop{to, ovozmo`uvaat<br />

da se ka`e {to spa|a a {to ne spa|a vo krivi~noto pravo, {to novo<br />

treba da vleze vo nego, dali se nalo`uva potreba od trasirawe na novi<br />

granici i novi imperativi na op{t plan i vo sferata na inkriminaciite,<br />

{to zna~i za na{eto pravo inflacijata na krivi~nopravnite<br />

normi, kakvi se {ansite za depenalizacija i dekriminalizacija, kakvi<br />

156


se mo`nostite za vonkrivi~ni sistemi na rea|irawe na devijantnite<br />

povedenija. 235<br />

2. "Dr`avnoto pravo na kaznuvawe (ius puniendi) ne e nikakvo subjektivno<br />

i neograni~eno pravo na dr`avata i toa samo po sebe ne<br />

mo`e nitu da go zasnova ni da go opravduva dr`avnoto pravo na kaznuvawe.<br />

Tokmu gor~livite iskustva so totalitaristi~kite re`imi poka-<br />

`aa deka toa pravo ima i mora da ima svoi granici. Tie neprikosnoveni<br />

barieri vo prv red se pravednosta i po~ituvaweto na dostoinstvoto<br />

na ~ovekot i integritetot na negovata li~nost, uva`uvawe od<br />

strana na dr`avata na op{tite moralni barawa i vrednosti". 236<br />

3. Sekade kade {to toa e mo`no treba da se isklu~i dr`avnoto<br />

regulirawe na op{testvenite odnosi, pravnite normi da se zamenat so<br />

op{testveni, samoto op{testvo so najrazli~ni formi na svojata vnatre{na<br />

organizacija da ja potisnuva i zamenuva dr`avnata regulativa.<br />

4. Vo krivi~noto pravo ne e, i ne smee da bide dozvoleno sî ona<br />

{to od aspekt na za{titata na op{testvoto e celishodno. Ova zna~i<br />

neprifa}awe na devizata - celta ja opravduva sredstvoto: stav zna~aen<br />

i kako izraz na odredena filozofija i od stojali{te na zakonitosta i<br />

pravoto na sigurnost i vo opredeluvaweto na graniite na dr`avnata<br />

vlast na kaznuvawe. Prifa}aweto na takvata deviza kako osnova za<br />

izgraduvawe na sistemot na krivi~nite sankcii e pat vo edno ne~ove-<br />

~ko, varvarsko, teroristi~ko i nedemokratsko krivi~no pravo. Na<br />

krivi~noto pravo ne mu e dopu{teno sî {to e korisno i efikasno za<br />

suzbivawe na nedopu{tenite povedenija: celta da se spre~at krivi-<br />

~nite dela ne ja opravduva sekoja kaznena prisilna mera na dr`avata.<br />

So toa se otsranuva makevijalisti~kiot utilitarizam kako nespoiv so<br />

liberalnoto krivi~no pravo... Toa bi zna~elo izedna~uvawe na pravoto<br />

so silata, sfa}awe na pravoto kako obi~en instrument za izvr{uvawe<br />

na vlasta. Poredokot koj ja po~ituva slobodata prima rizik slobodata<br />

da bide i zloupotrebena, a ne odi kon toa zaradi tie eventualni<br />

zloupotrebi da ja gu{i samata sloboda. Demokratskite i humanisti-<br />

~kite dr`avi ne mo`at da dozvolat svojot mir i svojata sigurnost da ja<br />

postignuvaat po bilo koja cena... Toa zna~i deka se {to se prezema vo<br />

krivi~noto pravo nikoga{ ne smee da odi preku onoj prag koj zna~i<br />

po~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo, op{topriznaenite prava i<br />

slobodi. 237<br />

5. Op{testvoto mo`e da ja koristi kaznata samo koga i vo mera<br />

koga toa e nu`no i neizbe`no za negova za{tita. Za kaznena interve-<br />

235<br />

Ba~i}, F. Granice represije u svetlu kriminalne politike na{eg<br />

socijalisti~kog dru{tva, Materijal sa XI Savetovanja Udru`enja za krivi-<br />

~no pravo i kriminologiju Jugoslavije, Pula, 1973, str. 2-3.<br />

236<br />

Ibid, str. 20.<br />

237<br />

Ibid, str. 23.<br />

157


ncija da ima mesto samo toga{ koga se zagrozeni esencijalnite `ivotni<br />

interesi na op{testvoto, za{to kaznata nikoga{ ne e cel samata<br />

na sebe tuku sekoga{ sredstvo za postignuvawe na opredelena cel. 238 A<br />

celta na krivi~noto pravo mo`e da bide samo za{tita na op{testvoto.<br />

Pritoa so ogled deka raspolaga so najte{ki sankcii na pravniot<br />

poredok, toa treba da intervenira duri toga{ koga }e zatajat drugite<br />

pravni sredstva, koga tie ne pru`aat dovolna za{tita. Treba da se<br />

poa|a od toa deka pote{kata merka ne e opravdana dodeka so polesna<br />

mo`e da se postigne ist efekt i cel. Vo toa e smislata na tn. sekundarna<br />

priroda na krivi~noto pravo... Krivi~noto pravo treba da gi<br />

otstranuva onie inkriminacii koi opfa}aat povedenija koi navistina<br />

se moralno nedopu{teni, no koi malku ili nezna~itelno go tangiraat<br />

socijalniot poredok. Toa ednostavno mora da bara kriteriumi za pocvrsto<br />

i po~isto razlikuvawe na antisocijalnoto i amoralnoto. Na<br />

taa osnova treba da se razmisluva za opravdanosta na inkriminiraweto<br />

na komarot kako krivi~no delo i kone~no da se ras~isti so stavovite<br />

deka sistemot na inkriminaciite treba da odgovara na<br />

moranite sfa}awa, na obi~aite i sl. 239<br />

6. Dekriminalizacijata 240 na komarot treba da se gleda i od<br />

aspekt na inflacijata na inkriminaciite. Inflacijata na inkrimi-<br />

238<br />

"Poa|ajki od taa op{ta platforma bi mo`ele da se istaknat slednite<br />

momenti zna~ajni za politikata na kriminalizacijata: da se vodi smetka<br />

za kapacitetite na krivi~niot aparat, da ne se inkriminiraat povedenija<br />

koi mo`at da postignat razvoj na so niv povrzani drugi nedopu{teni povedenija,<br />

da se vodi smetka dali inkriminiraweto pridonesuva za re{avawe na<br />

odnosniot problem, voop{to da se vodi smetka koristite od inkriminiraweto<br />

na socijalen i individualen plan da se pogolemi od negativnite strani, da<br />

se otstranuvaat inkriminacii koi na po{iroka osnova gi pogoduvaat socijalno<br />

najslabite sloevi na naselenieto, da ne se inkriminiraat povedenija koi<br />

se mnogu rasprostraneti a ne se posebno opasni, da ne se inkriminiraat povedenija<br />

koi {irokite grupi na gra|ani gi smetaat za dozvoleni i da ne se<br />

inkriminiraat povedenija koi se rezultat na posebno te{ki psihi~ki ili socijalni<br />

sitiacii". Ibid, str. 25.<br />

239<br />

Ibid, str. 23<br />

240<br />

"Koga se zboruva za dekriminalizacija (i depenalizacija) se misli<br />

na promeni vo krivi~noto pravo, vo politikata na kaznuvaweto, koi se sostojat<br />

vo otstranuvawe ili smaluvawe na klasi~nata represija, vo promenite vo<br />

sistemot na krivi~nite sankcii vo smisla na depenalizacija vo modalitetite<br />

na izrekuvaweto i izvr{uvaweto na sankciite. Od edna strana, se raboti vo<br />

opredeluvawe za drugi, vonkrivi~ni sistemi na za{tita (gra|anskopravni,<br />

administrativni, vonpravni sistemi - socijalna pomo{, medicinski merki i<br />

dr.), a od druga strana za modifikacii vo ramkite na samiot sistem na krivi-<br />

~nite sankcii (pra{aweto na smrtnata kazna, ograni~uvawe na kazniite li-<br />

{uvawe od sloboda, novi vidovi na sankcii kako zamena za tie kazni, sankcii<br />

158


naciite ima za posledica ogromen broj lu|e da se pojavuvaat pred sudovite<br />

kako delinkventi, da se kaznuvaat i zapi{uvaat vo kaznenite<br />

registri. Krivi~noto pravo so toa dobiva na {iro~ina, me|utoa gubi<br />

na efektot: op{testvenata osuda slabee vo o~ite na javnosta, golem<br />

broj na delikti i delinkventi ostanuvaat nadvor od interesot na javnosta,<br />

se ru{i vrednosta na kazneniot sistem, se devalviraat krivi-<br />

~nite sankcii. Zaradi vakvata svoja ekspanzija krivi~noto pravo go<br />

gubi presti`ot i efikasnosta (nekorisnite zakoni ja slabeat silata<br />

na nu`nite zakoni). Sigurno e deka kaznata ne e univerzalen lek za<br />

op{testvenite te{kotii i rasprostranetata tendencija da se smeta na<br />

kaznata kako na sredstvo za otstranuvawe na socijalnite problemi ne<br />

vodi i kon vistinsko re{avawe na tie problemi. ^estoto svrtuvawe<br />

kon kaznata spre~uva da se baraat drugi alternativi. Ne se vodi smetka<br />

za mnogu poizrazenite i pozna~ajnite negativni efekti na krivi-<br />

~nite sankcii na nivo na op{testvoto i poedinecot, za visokata cena<br />

koja op{testvoto ja pla}a slu`ej}i se so krivi~ni sankcii.<br />

7. Od prifa}aweto na principite na pravednost, retributivna<br />

kazna i vina kako va`e~ki vrednosti na na{ata kriminalna politika,<br />

kako na~elni stavovi od posebno zna~ewe za obemot na dr`avnata kaznena<br />

intervencija se nalo`uva: deka vinata e moralna individualna<br />

odgovornost za storenoto krivi~no delo (so {to se otstranuva mo`nosta<br />

vinata, kako edna od va`nite determinanti na kaznata da se koncipira<br />

kako vina spored karakterot i sl.), deka se raboti za odgovornost<br />

i osuda za odredeno delo, za odredeno kriminalno dejstvie, a ne za<br />

osuda za celokupnata li~nost, i natamu deka kaznata ne smee da ja pomine<br />

granicata opredelena so masata na vinata, deka od preventivni<br />

pri~ini ne smee e da se pre~ekorat granicite na pravedna kazna. Seto<br />

toa se principielni barieri neophodni za za{tita na poedinecot od<br />

neograni~enoto {irewe na dr`avnata kaznena intervencija. 241<br />

od tipot na opomena, dlaboki promeni vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii).<br />

Pritoa, ovie vtori promeni vo ramkite na samiot sistem na sankciite<br />

mo`at da dovedat i do dekriminalizacija: zamena so kazneni merki . Site<br />

vakvi procesi na dekriminalizacija i depenalizacija redovno se ostvaruvaat<br />

po zakonski pat, no ~esto i fakti~ki (deluvawe na policijata i obvinitelstvoto<br />

vo smisla negonewe za opredeleni krivi~ni dela, odreduvawe na sudsko<br />

tolkuvawe, organizacija na merki na samoza{tita i sl). Posebno sudovite<br />

so svojata praktika, so svoite tolkuvawa na zakonite, so {iroko koristewe<br />

na brojni instrumenti za individualizacija vo kaznuvaweto vo oblasta<br />

na primenata na krivi~nite sankcii vospostavuvaat svoja linija na kaznuvawe<br />

za koja e karakteristi~no deka tendira kon najpovolni re{enija za storitelot,<br />

i so natamo{ni poniski granici na represija ({iroka primena na<br />

ubla`uvawe na kaznata, uslovnata osuda i pari~nata kazna i sl)". Ibid, str. 32-<br />

33.<br />

241<br />

Ibid, str. 26<br />

159


Nakratko treba "odlu~no da se napu{tat site preostanati podra~ja<br />

na inkriminirawe koi ja nemaat za kriterium op{testvenata<br />

{tetnost, antisocijalniot karakter na povedenieto i, ako e potrebno,<br />

za toa da se baraat kako zamena drugi modeli i intervencii, vo demokratskoto<br />

op{testvo poedincot da ima {iroki slobodi, bez da mu na-<br />

{tetuva na drugite, da go izbira svojot na~in na `ivot, i vo vrska so<br />

toa negovite eventualni sudiri so op{tiot moral, so dobrite obi~ai i<br />

sl, ne treba zadol`itelno da bidat predmet na krivi~nopravna intervencija.<br />

Ottamu e potrebno da se preispitaat delata vo oblasta na semejnata<br />

za{tita i javniot moral (osobeno delata vo vrska so pornografija<br />

i prostitucija, seksualni vrski so maloletnici, inkriminacii<br />

vo vrska so pometnuvaweto, toksikomanijata, alkoholizmot, komarot i<br />

sl.). 242 242<br />

Ibid, str. 34<br />

160


Glava III<br />

ZABAVNI IGRI<br />

POIM I OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA ZABAVNITE IGRI<br />

Zabavnite <strong>igri</strong> zakonodavno se opredeleni kako: "<strong>igri</strong> na smeta~i,<br />

simulatori, videoavtomati, fliperi, pikado, bilijardi i na drugi<br />

sli~ni napravi {to se stavaat vo pogon so pomo{ na metalni pari,<br />

`etoni ili so naplata, a vo koi u~esnikot ne mo`e da ostvari dobivka<br />

vo pari, predmeti ili prava, osven pravo na edna ili na pove}e nagradni<br />

<strong>igri</strong> na napravite za zabava" 243<br />

Dozvolenite i nedozvolenite <strong>igri</strong> na sre}a imaat opredeleni<br />

sli~nosti me|utoa i razliki vo odnos na zabavnite <strong>igri</strong>. Za razlika od<br />

komarot vo zabavnata igra mo`e da u~estvuvaat pove}e, no i samo edno<br />

lice bez da se zagubi nejziniot zabaven karakter. Kako kaj komarot<br />

u~estvoto vo zabavnata igra podrazbira vlog za da se stapi vo zabavnata<br />

igra, me|utoa za razlika od komarot, vo zabavnata igra ne postoi<br />

mo`nost za dobivka vo pari, predmeti ili uslugi. Vo ovie <strong>igri</strong> vlogot<br />

se iska`uva kako nadomest, a negovata visina kako cena za pru`enite<br />

uslugi za zabavata, a ne kako vlogot kaj komarot so mo`nost za nesrazmerna<br />

dobivka. Edinstvenata mo`na dobivka kaj zabavnata igra e mo-<br />

`nosta za prodol`uvawe na igrata (dobivawe na edna ili pove}e<br />

besplatni novi <strong>igri</strong>) vo vid na nagrada za uspe{nosta na prethodnata<br />

igra. So drugi zborovi, komarot ne e e identi~en so zabavnite <strong>igri</strong><br />

iako najgolemiot broj na komarxiski <strong>igri</strong> mo`at da se koristat kako<br />

zabavni <strong>igri</strong> za{to kaj zabavnite <strong>igri</strong> nedostasuva su{tinskata odrednica<br />

vlog nasproti dobivka koja e izrazena vo materijalna vrednost.<br />

So pravo me|utoa zabele`uva Vasilijevi} deka e otvoreno pra-<br />

{aweto na <strong>igri</strong>te na sre}a gledano od stojali{te na pravnoto regulirawe<br />

na komarot koga sportskata prognoza, loto, lotarija se izzemaat<br />

od komarot i se smetaat za zabava. Tuka sekoga{ se steknuvaat site<br />

elementi bitni za komarot: vlog, pravilo na igrata i cel koj se saka da<br />

se postigne. Zatoa poprikladno bi bilo vrz niv da se gleda kako na pomalku<br />

ili pove}e opasni oblici na komar i da se dozvoluvaat samo<br />

toga{ koga postojat dovolni pri~ini nivnata op{testvena opasnost da<br />

se smeta za nezna~itelna. Ova pred sî, ottamu {to tuka mnogu ~esto se<br />

razvivaat celi sistemi za igrawe, se zdru`uvaat sredstva za so plansko<br />

predviduvawe na rezultatite se sozdadat {to pogolemi izgledi za<br />

243<br />

^l. 3 ZISZI.<br />

161


uspeh, za dobitok na premii povekekratno pogolemi od vlo`enite<br />

iznosi na pari. Zabavata vo tie uslovi re~isi celosno ja potisnuvaat<br />

materijalnite momenti. Isklu~iva cel na ispolnuvaweto na tiketite<br />

stanuva da se dosegne dobivkata. Ne e retkost igrata na prognoza i<br />

loto da stanale redovno i dopolnitelno zanimawe. Ottamu, iako op{-<br />

testvenopoliti~kata zaednica od tie <strong>igri</strong> ostvaruva zna~itelni prihodi<br />

preku porezot, ne smee da se izgubi od vid deka tie spored svojata<br />

rasprostranetost i poradi seto ona {to so sebe go nosat, se isklu~itelno<br />

opasni i {tetni i deka e neizvesno vo koja mera zakonodavecot<br />

gi obezbedil uslovite so cel uspe{no da im se sprotivstavuva. 244<br />

Na{e stojali{te e deka zabavnite <strong>igri</strong> pretstavuvaat edna od<br />

formita na ~ovekovata dru{tvenost (dru`equbivost). Do ovoj poim<br />

dojdovme so edostavno prevrtuvawe na teorijata na dru{tvenosta na<br />

poznatiot pretstavnik na formalnata sociolo{ka teorija - germanecot<br />

Xorx Zimel (Geogr Zimel), odnosno od negoviot stav deka<br />

dru{tvenosta na lugeto pretstavuva samo eden oblik na apstraktna<br />

igra. Samata teorija me|utoa ni oddaleku ne e ednostavna i bara ne{to<br />

po{iroka eksplikacija.<br />

Spored Zimel "op{testvoto e realitet vo dvojna smisla. Od<br />

edna strana se nao|aat poedinci vo svojata egzistencija koja mo`e neposredno<br />

da se percepira, nositeli na procesot na zdru`uvaweto koi<br />

so tie procesi se soedineti vo povisoko edinstvo nare~eno "op{testvo".<br />

Na drugata strana se nao|aat interesite koi - daluvaj}i vo poedincite<br />

- go motiviraat takvoto soedinuvawe: ekonomski i idealni,<br />

voinstveni i erotski, religiski i dobrodetelni. Vo funkcija na zadovoluvaweto<br />

na takvite streme`i i postignuvawe na takvite celi<br />

nastanuvaat bezbrojni oblici na socijalniot `ivot, site eden-so-drug,<br />

eden-za-drug, eden-protiv-drug, i eden-niz-drug, vo dr`ava vo op{tina,<br />

vo crkva, vo ekonomskite zdr`uenija vo semejstvoto i vo klubovite.<br />

Me|usebnite efekti na energijata na atomite ja doveduvaat materijata<br />

vo bezbrojni oblici koi nie gi gledame kako "predmeti" (strukturi,<br />

Z.S). Tokmu na toj na~in impulsite i interesite koi ~ovekot vo sebe<br />

gi ~uvstvuva i koi go vodat sprema drugite luge gi predizvikuvaat site<br />

formi na zdu`uvawe so ~ija pomo{ od prost zbir na odvoeni poedinci<br />

nastanuva "op{testvoto". Vo taa konstelacija nare~ena op{testvo,<br />

ili od nea, se razviva edna osobena sociolo{ka struktura korespondentna<br />

so strukturite na umetnosta i igrata, koi dobivaat svoi formi<br />

spored ovie pojavi, no ja ostavaat nivnata realnost zad sebe. Spored<br />

Zimel, vo sekoja igra ili umetni~ka aktivnost e sodr`an izvesen zaedni~ki<br />

element koj e nezavisen od individualnite sodr`inski razliki.<br />

Vo gimnastikata kako i vo igraweto karti, vo muzikata i vajarstvoto,<br />

se nao|a izvesen rizidum na satisfakcija koj pretstavuva<br />

ne{to {to nema nikakva vrska so osobinite na samata muzika ili va-<br />

244<br />

Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 94.<br />

162


jarstvoto, tuku samo so faktot deka i ednoto i drugoto se umetnost,<br />

kako {to se i gimnastikata i igrata so karti - igra. Izvesen zaedni-<br />

~ki element, izvesna sli~nost na psiholo{ka reakcija i potreba se<br />

nao|a vo site tie razli~ni predmeti, i mo`e lesno da se razlikuva od<br />

osobenata privle~nost koja sekoja od niv ja oddeluva od ostanatite...<br />

Vo taa smisla mo`e da se zboruva za impulsot za dru{tvenost kaj ~ovekot.<br />

245 Sekako deka lugeto se zdru`uvaat vo ekonomski zdru`enija ili<br />

krvni bratstva, vo kultni zdru`enija ili razbojni~ki bandi zaradi<br />

osobeni potrebi i interesi, me|utoa, nad i nadvor od nivnite posebni<br />

sodr`ini, site tie zdru`enija se sledeni so ~uvstvo na naklonetost<br />

ili zadovoluvawe so samiot fakt deka ~ovekot e zdru`en so drugi i<br />

deka negovata osamenost e trensformirana vo zaedni{tvo, edinstvo so<br />

drugite. Sekako, toa ~uvstvo vo oddelni slu~ai mo`e da bide poni-<br />

{teno so sprotivni psiholo{ki faktori - zdru`enosta mo`e da se ~uvstvuva<br />

kako ni{to drugo tuku kako tovar, koj se podnesuva zaradi sopstvenite<br />

vistinski celi. No, za site efektivni motivi za zdru`uvawe<br />

sepak e tipi~no deka sodr`i ~uvstvo za vrednosta na zdru`uvaweto<br />

kako takvo, nagon koj prisiluva na takva forma na egzistencija i<br />

~esto duri podocna predizvikuva nastanuvawe na onaa objektivna sodr`ina<br />

koja so sebe ja donesuva posebniot tip na zdru`uvawe... Igrite<br />

od stvarnosta na `ivotot gi crpat svoite golemi temi: lov, lukavstvo,<br />

stavawe na proba na fizi~kata i duhovnata mo}, natprevar i potpirawe<br />

na sre}ata i naklonetost na silite vrz koi ne mo`e da se vlijae.<br />

Oslobodeni od sodr`inata so koja tie aktivnosti ja imitiraat serioznosta<br />

na `ivotot, igrata ja postignuva svojata vedrina, me|utoa, isto<br />

taka i simboli~ko zna~ewe so koe se razlikuva od ~istata razonoda. A<br />

tokmu seto toa se pove}e i pove}e se poka`uva kako su{tina na dru-<br />

{tvenosta, kako ona {to od brojnite fundamentalni oblici na seriozni<br />

odnosi me|u lugeto ja sozdava nejzinata supstitucija, koja me|utoa<br />

e slobodna od konfliktnite odnosi na vistinskiot `ivot. 246 Spored<br />

toa dru{tvenosta e oblik na igra na zdru`uvawe i ottamu sprotivno<br />

na toa, igrata e oblik na dru{tvenost "koja vo svojot ~ist vid nadvor<br />

od sebe nema nikakva cel, nikakva sodr`ina i nikakov rezultat: taa vo<br />

celost se orientira sprema li~nostite". Ottamu, parafrazirajki go<br />

Zimel, mo`e slobodno da se ka`e so ogled deka vo zabavnite <strong>igri</strong> ne<br />

treba da se postigne ni{to drugo osven zadovoluvaweto na impulstot<br />

za dru{tvenosta: prirodata na zabavnite <strong>igri</strong> (kako vpro~em i na site<br />

drugi op{testveni zdru`uvawa) ja odreduvaat li~nite osobini na<br />

qubeznosta, vospituvaweto, srde~nosta i privle~nosta od site vidovi.<br />

Me|utoa, spored Zimel "tokmu zatoa {to sî e orientirano kon niv,<br />

245<br />

Parsons, Talkot i dr. Teorije o dru{tvu, Osnovi savmermene sociolo{ke teorije,<br />

prva knjiga, Vuk Karadi}, Beograd, 1969. (v. Zimel, Georg. Sosiologija dru{tvenosti).<br />

str. 155.<br />

246<br />

V. ibid, str. 156.<br />

163


li~nosta ne smee preterano individualno da se istaknuva"... "Vo dru-<br />

{tvenosta, (pa spored toa i vo zabavnite <strong>igri</strong> kako edna od nejzinite<br />

formi, Z.S.) ne smee da se vme{a ni{to od ona {to pretstavuva objektivno<br />

zna~ewe na li~nosta, nitu edna karakteristika koja e naso~ena<br />

sprema ne{to {to e nadvor od op{testveniot krug (sozdaden so igrata,<br />

Z.S.). Bogatstvoto i socijalnata polo`ba, znaeweto i slavata, isklu-<br />

~itelnite sposobnosti i vrednosti na poedinecot ne igraat nikakva<br />

uloga vo dru{tvenosta, ili vo najdobar slu~aj pretstavuvaat bezna-<br />

~ajna nijansa na onaa nematerijalnost so koja stvarnosta edinstveno se<br />

naso~uva da prodre vo artificielnata struktura na op{testvenosta".<br />

247 Koga nekoja vrska (zabavna igra) zapo~nata na op{testveno<br />

nivo - vrska koja nu`no mora da bide povr{na i konvencionalna - na<br />

krajot stane pomestena na li~nite vrednosti, taa go gubi su{tinskoto<br />

svojstvo na dru{tvenost i se pretvora vo zdru`enie determinirano so<br />

sodr`inata sli~no na deloven ili religiski odnos vo koj dopirot,<br />

razmenata i razgovorot pretstavuvaat samo sredstvo za postignuvawe<br />

na drugi celi, za razlika od dru{tvenosta (zabavnite <strong>igri</strong>, Z.S.) kade<br />

tie ja so~inuvaat celokupnosta na zna~eweto i sodr`inata na socijalniot<br />

proces". 248 A "dokolku impulsot na dru{tvenosta se sfati kako<br />

izvor ili isto taka i kako supstancija na dru{tvenosta, principot<br />

spored koj taa se konstituira e: toj impuls treba kaj sekoj poedinec da<br />

bide zadovolen vo onaa mera vo koja toa e vo soglasnost so zadovolstvoto<br />

na toj impuls kaj site ostanati. Ako toa ne go izrazime so poimot<br />

na impulsot tuku pobrzo so poimot na uspehot, principot na dru-<br />

{tvenosta mo`e da se formulira na sledniov na~in: sekoj treba da mu<br />

go obezbedi na drugiot onoj maksimum na vrednosti na dru{tvenosta<br />

(radost, olesnuvawe, vedrina) koe vo soglasnost so maksimumot na vrednostite<br />

koi samiot gi prima... Kako {to pravdata na kantovska osnova<br />

e so napolno demokratski karakter, isto taka i ovoj princip ja poka`uva<br />

demokratskata struktura na sekoja dru{tvenost... i me|u<br />

nejzinite u~esnici pretstavuva igra. Dru{tvenosta sozdava eden<br />

idealen sociolo{ki svet za{to vo nea, soglasno so navedenite principi<br />

- zadovolstvoto na poedinecot sekoga{ zavisi od zadovolstvoto<br />

na drugite. Ovoj svet na dru{tvenosta e edinstveniot vo koj demokratijata<br />

me|u poedincite e mo`na bez trvewe, eden ve{ta~ki svet sostaven<br />

od su{testva koi se otka`ale i od objektivnite i od ~isto<br />

subjektivnite svojstva na `ivotnata dlabo~ina i {irina za me|u sebe<br />

da sozdadat ~ista interakcija, slobodna od bilo kakov materijalen<br />

akcent {to bi ja naru{uval" 249<br />

Natamu Zimel veli deka dokolku dru{tvenosta pretstavuva<br />

apstrakcija na zdru`uvaweto - apstrakcija koja ima karakter na ume-<br />

247<br />

Ibid, str. 156.<br />

248<br />

Inid, str. 157.<br />

249<br />

Ibid, str. 157.<br />

164


tnost ili igra - taa bara naj~ist, najotvoren, najprivle~n vid na<br />

interakcija - onaa do koja doa|a me|u ednakvite. Taa, po samata svoja na<br />

prirodata mora da pretpostavi su{testva koi se odrekuvaat od tolkav<br />

del od svojata objektivna sodr`ina, ~ie zna~ewe - i nadvore{no i<br />

vnatre{no - e vo tolkava mera e modificirano da pretstavuvaat me|usebno<br />

op{testveno ednakvi i sekoj od niv da mo`e da se zdobie so vrednosta<br />

na dru{tvenosta samo pod uslov, i ostanatite vo interakcija so<br />

nea da mo`at isto taka da gi zdobijat. Toa e igra vo koja se "igra" kako<br />

site da se ednakvi, kako da sekoj sekogo osobeno go uva`uva. Toa isto<br />

taka po malku pretstavuva laga kako i igrata ili umetnosta vo site<br />

svoi otstapuvawa od stvarnosta; no vo momentot koga intenciite i nastanite<br />

na prakti~nata stvarnost stapat vo razgovor i odnesuvawe vo<br />

oblasta na dru{tvenosta, toa navistina stanuva laga, isto kako {to<br />

toa stanuva slikata koga se napravi obid panoramata da se da se pretstavuva<br />

kako stvarnost. Ona {to e ispravno i prikladno vo zasebniot<br />

`ivot na dru{tvenosta, koj se zanimava samo so neposrednata igra na<br />

svoite oblici, stanuva laga koga go nadmine obi~noto pretvarawe koe<br />

vpro~em ne e rakovodeno so namerite na dru{tvenosta tuku od sosema<br />

drugi celi, ili koga se upotrebi za da se prikrijat takvite celi.; vsu-<br />

{nost, dru{tvenosta mo`e lesno da se zaplete so vistinskiot `ivot.<br />

O~igledna posledica na toa e pod dru{tvenosta da mo`e da se<br />

sumpsumira seto ona {to mo`e da se nare~e sociolo{ki oblik na igra,<br />

koja ima golema uloga vo dru{tvenosta na site epohi. Izrazot "socijalna<br />

igra" e zna~aen vo podlaboka smisla od onoj {to go navedov. Celokupniot<br />

kompleks na interakcii i zdru`uvawa me|u lugeto: `elbata<br />

za steknuvawe na prednosti, trgovijata, obrazuvaweto na partii i `elbata<br />

ne{to da se dobie od drug, dvi`eweto me|u sprotivstavuvaweto<br />

i sorabotkata, nadmudruvaweto i odmazdata - seto toa {to vo serioznite<br />

pra{awa na stvarnosta e ispolneto so zastra{uva~ka sodr`ina<br />

`ivee vo igrata odr`uvano isklu~ivo i celosno so potik koj doa|a od<br />

tie funkcii. Za{to duri i vo slu~ai na <strong>igri</strong> so pari~en nadomest taa<br />

nagrada - do koja do koja vpro~em bi mo`elo da se dojde na mnogu drugi<br />

na~ini - ne prestavuva specifi~na cel na igrata. Privle~nosta za vistinskiot<br />

igra~ le`i vo dinamikata i mo`nostite na toj sociolo{ki<br />

smislen oblik na samata aktivnost. Socijalnata igra ima edno podlaboko<br />

dvojno zna~ewe: ne samo taa da se igra vo op{testvoto kako nejzin<br />

nadvore{en nositel, tuku vpro~em so op{testvoto da se igra"op{testvo. 250<br />

Da zaklu~ime. Zabavnite <strong>igri</strong> treba pred sî da se sfatat kako<br />

tro{ewe na slobodnoto vreme. Pritoa e sigurno e deka zabavnite <strong>igri</strong><br />

proizlegle od potrebata za dru{tvenost i razonoda, za telesna i duhovna<br />

relaksacija i deka odavaweto na niv mo`e da pru`i zadovolstvo<br />

sli~no na ona {to go dava momentot vo procesot na sozdavaweto. No ne<br />

e samo toa. I zabavnata igra proizleguva i slu`i i za ispoluvawe na<br />

250<br />

Ibid, str. 158.<br />

165


streme`ot za mo} nad drugite, a ne samo nad samiote sebe, kako i<br />

potrebata na drugite da im poka`eme {to znaeme. Toa zna~i deka<br />

samopotvrduvaweto e nu`en element i na ovie <strong>igri</strong>.<br />

166


III DEL<br />

ETIOLOGIJA NA KOMAROT<br />

167


168


I. TEORETSKI KONCEPT ZA ETIOLOGIJATA NA<br />

KRIMINALITETOT<br />

Ako se pojde od faktot deka etiologijata pretstavuva centralno<br />

podra~je na sekoe kriminolo{ko istra`uvawe najprvo e nu`no da<br />

se sogleda poimot na kriminalnata etiologija i sistematizacijata na<br />

nejzinata materija. [to se odnesuva do prvoto pra{awe vo kriminologijata<br />

kako posebna nau~na disciplina so poimot etiologija se ozna~uva<br />

ona nejzino podra~je {to se zanimava so utvrduvaweto na kauzalnite<br />

vrski i zakonitostite na kriminalitetot: etiologijata pretstavuva<br />

nauka (logos) za pri~inite (aitia) na kriminalnite povedenija na ~ovekot.<br />

Od povrzuvaweto na ovoj poim so negovata funkcija i zna~ewe<br />

za prou~uvaweto na kriminalnite povedenija mo`e lesno da se izvede<br />

i odgovorot na vtoroto pra{awe - za sistematizacijata na etiolo{kata<br />

materija. Vo ovaa smisla problemite {to gi prou~uva kriminalnata<br />

etiologija mo`e da se sistematiziraat na sledniov na~in: kriminalnata<br />

etiologija treba da gi osvetli i da gi objasni kauzalnite vrski i<br />

odnosi me|u razli~nite negativni vlijanija od objektiven i subjektiven<br />

karakter i pojavata kako individualna i masovna op{testvena<br />

pojava. Vo taa nasoka taa treba da gi spoznae zakonitostite na javuvaweto<br />

na krivi~nite dela preku utvrduvaweto na dejstvoto na op{tite<br />

(korenite), neposredmite i drugite determinanti na kriminalnata pojava<br />

vo opredeleni prostorni, vremenski i socijalni ramki.<br />

Etiologijata na kriminalitetot, vsu{nost, treba da odgovori<br />

na slednive pra{awa:<br />

1. Koi se tie objektivni i subjektivni okolnosti (pri~ini i<br />

uslovi) {to go predizvikuvaat i ovozmo`uvaat kriminalitetot kako<br />

poedine~na i masovna pojava vo svetlina na materijalisti~kiot filozofski<br />

poim na kauzalitetot vo oblasta na socijalnite pojavi.<br />

2. Zo{to kriminalitetot se javuva vo opredelena sredina i pokraj<br />

postoeweto na krivi~nopravni normi, sankcii i drugi merki za<br />

negovo represivno i preventivno spre~uvawe.<br />

Utvrduvaweto na pri~inskite vrski za pojavata i razvojot na<br />

odredena op{testvena pojava ima svoe humano, mobilizatorsko i prakti~no<br />

zna~ewe. Toa im ovozmo`uva na lu|eto da gi sfatat zakonitostite<br />

{to vladeat vo manifestiraweto na op{testvenite pojavi i so<br />

ogled na toa da prezemat akcii {to }e ovozmo`at nivno menuvawe, usovr{uvawe<br />

ili spre~uvawe. Brz poznavaweto na pri~inskite vrski i<br />

odnosi i zakonitostite vo nivniot razvoj ne mo`at da se objasnat i<br />

169


predvidat op{tetsvenite pojavi, nitu pak da se planira menuvaweto na<br />

op{testvenata stvarnost. Ottuka utvrduvaweto na kauzalitetot na<br />

kriminalnite kako svoevidna negativna op{testvena pojava se nametnuva<br />

kako mnogu zna~aen problem vo istra`uvawata. Od tie pri~ini<br />

kriminalitetot voop{to i negovite posebni oblici bile predmet na<br />

postojan interes na mnogubrojni kriminolo{ki istra`uvawa. Me|utoa,<br />

so ogled na toa koi faktori se smetale i istaknuvale kako prioritetni,<br />

su{tinski i re{ava~ki vo nivnoto predizvikuvawe i so<br />

ogled na toa od koj osnoven metodolo{ki pristap mu se prio|alo na<br />

ovoj problem, vo kriminolo{kata literatura dosega se razvile pove}e<br />

razli~ni u~ewa koi vo osnova mo`at da se svedat na dve: gra|anski i<br />

marksisti~ki.<br />

Vo prou~uvaweto na determinizmot na kriminalnite odnesuvawa<br />

vo gra|anskite teorii glavno se razvile dva osnovni metodolo{ki<br />

pristapi koi vo ovaa oblast se prezemeni od drugite op{testveni nau-<br />

}i. Soglasno prviot pristap se razvile tn. faktorski teorii. Spored<br />

ovie teorii vo objasnuvaweto na pri~inite na kriminalitetot se trgnuva<br />

od ~etiri osnovni grupi kriminogeni faktori: biolo{ki, psiholo{ki,<br />

psihosociolo{ki, psihopatolo{ki i socijalni. Na toj na~in<br />

se razvile posebni u~ewa za kriminalitetot so mnogubrojni vnatre-<br />

{ni varijanti. 251 Za site ovie teorii e karakteristi~no toa {to tie ja<br />

simplificiraat pojavata na kriminalitetot i so ogled na toa ne mo-<br />

`at da dadat nejzino celosno i validno objasnuvawe. Od nivni aspekt<br />

pri~inite na kriminalitetot se sogleduvaat samo vo dejstvuvaweto na<br />

eden (monisti~ko gledi{te) ili grupa (pluralisti~ko glawe ili multifaktorski<br />

pristap) apsolutizirani faktori od opredelena oblast<br />

na stvarnosta. 252 Nivnite protagonisti ne mo`at ili ne sakaat da sfa-<br />

251<br />

Vrz osnova na ovoj pristap se razvile biolo{kite teorii (teorija<br />

na biokonstitucionalnata uslovenost, za nasleduvaweto, endokrinolo{kata<br />

teorija, rasnata teorija, za povrzanosta na telesnata konstitucija so kriminalitetot,<br />

za nenormalnosta na hromozomite i biosocijalnata teorija), psiholo{kite<br />

teorii (teorija na inteligencijata, na neprisposobenosta, na frustracijata,<br />

na uslovuvaweto i psihoanaliti~kite teorii), psihopatolo{kite<br />

teorii i sociolo{kite teorii (za socijalnata sredina, za grupite, za<br />

socijalnata diferencijacija i diferencijalnata identifikacija, za op{testvenata<br />

dezorganizacija, za kulturniot konflikt i ras~ekor, za subkulturata<br />

i kontrakulturata, za anomijata i sl.)<br />

252<br />

Poradi nesomneno utvrdenite rezultati od opredeleni empiriski<br />

istra`uvawa i proverkite {to poka`aa deka nekoi faktori se nedovolni da<br />

gi objasnat site vidovi kriminalitet, nekoi protagonisti na ovie u~ewa postepeno<br />

gi napu{tija svoite ekstremni sfa}awa vo pogled na nivnoto dejstvuvawe.<br />

Toa e slu~aj osobeno so ponovite varijanti na ovie teorii koi na opredelen<br />

na~in go zafa}aat i dopolnuvaat vlijanieto na faktorite {to doa|aat<br />

od drugite oblasti na prirodata i op{tetstvenata stvarnost. Me|utoa, i<br />

170


tat deka kriminalitetot e slo`ena op{testvena pojava {to mo`e da ja<br />

predizvikuvaat samo slo`eni pojavi i pri~ini, odnosno mnogubrojni<br />

faktori od site oblasti na objektivnata stvarnost preku svoeto zaemno<br />

i isprepletenio dejstvo. Niv im e tu| sekoj obid da navlezat vo<br />

seopfatnata povrzanost na pojavite i podlabokite pri~inski vrski so<br />

ogled nakarakterot i intenzitetot na nivnoto vlijanie, a najmalku da<br />

gi sogledaat po{irokite op{testveni procesi i odnosi duri i toga{<br />

koga kriminalitetot go posmatraat od socijalen aspekt. Bez ogled na<br />

toa dali se javuvaat vo svojot monisti~ki ili pluralisti~ki vid, site<br />

ovie terorii se zadovoluvaat samo so istaknuvaweto na dejstvoto na<br />

opredelen broj faktori i ne navleguvajki vo nivnata analiza ne zboruvaat<br />

za pri~inski faktori tuku za konstelacija na faktori. Vo taa<br />

smisla nivnata vrednost e deskriptivna a ne kauzalna osobeno ako se<br />

zeme deka osvetluvaweto na kauzalnite vrski bara me|u drugoto postoewe<br />

na edna cvrsto zasnovana op{testveno teoretska osnova koja{to<br />

ovie teorii ja nemaat. I bidejki mehani~koto dejstvuvawe na ovie raznovidni<br />

faktori go prou~uvaat bez da go osmislat vo nekoi poopstojni<br />

teoretski ramki, kriminalitetot go doveduvaat vo vrska samo so<br />

osobinite na poedinci i na toj na~in go posmatraat i go opredeluvaat<br />

kako isklu~itelno poedine~na pojava. Toa izu~uvawe se sveduva na<br />

utvrduvawe na postoeweto na opredelni empiriski okolnosti i statisti~ki<br />

korelacii od zna~ewe za kriminalnoto povedenie. 253 Trgnuvaj}i<br />

od idejata da go objasnat i da go predvidat kriminalnoto povedenie<br />

samo vo individualni slu~ai, mnogu ~esto se zafa}aat so konstruirawe<br />

na prognosti~ki tablici {to re~isi sekoga{ imaat somnitelna<br />

nau~na vrednost.<br />

Od seto {to be{e navedeno za ovie teorii, mo`e slobodno da se<br />

ka`e deka se ednostrani, nerealni i nesigurni i kako takvi ne mo`e da<br />

pretstavuvaat pojdovna osnova za objasnuvawe na kriminalitetot voop{to,<br />

nitu pak na negovite posebni oblici. Ili, poinaku re~eno, tie<br />

ne mo`at da poslu`at kako sigurna nau~na i metodolo{ka osnova za<br />

pokraj toa, tie sepak se potpiraat vrz opredelen broj prioritetni okolnosti<br />

na koi im davaat dominantno zna~ewe. Povikuvaweto na drugite vlijanija nim<br />

im slu`i samo kako dopolnitelen argument za potvrduvawe na osnovnite pojdovni<br />

stojali{ta. Tipi~en primer na vakvo tolkuvawe zastapuva klini~kata<br />

kriminologija.<br />

253<br />

Taka Lawel-Lavastin vo deloto "Kratok pregled na kriminologijata"(str.124)<br />

velat deka nekoi avtori smetaat oti nepismenosta e kriminogen<br />

faktor, dodeka drugi takvo zna~ewe í pridavaat na pismenosta. Na sli~en na-<br />

~in se istaknuvaat siroma{tvoto i bogatstvoto. Zatoa kriminologot treba da<br />

bide pretpazliv pri tolkuvaweto na statisti~kite podatci. Ottuka navedenite<br />

avtori istaknuvaat deka pri objasnuvaweto na kriminalitetot ne treba<br />

da se zboruva za negovite pri~ini tuku za zaemnite odnosi na faktorite preku<br />

koi edinstveno mo`e da se sfati zlostorni~kata pojava.<br />

171


utvrduvawe na kauzalnite faktori na kriminalitetot, odnosno na<br />

bilo koj nivni poseben i ~esto izrazen oblik. Nivnata svetla strana<br />

se sostoi edinstveno vo toa {to podrobno go razrabotile vlijanieto<br />

na opredeleni kriminofgeni faktori i primenata na analiti~kiot<br />

metod na prou~uvaweto na kriminalitetot.<br />

Vo neuspehot na ovoj na~in da se objasnat site podra~ja na kriminalnoto<br />

povedenie vo gra|anskata teorija se baraat novi pati{ta za<br />

re{avawe na ovoj slo`en op{testven problem Zatoa kako edna od mo-<br />

`nite solucii za re{avawe na pra{aweto na kriminalniot determinizam<br />

se nudi funkcionalizmot 254 i negoviot metod na funkcionalna<br />

analiza. 255<br />

Spored ovoj teoretski pristap so pomo{ na modelot na op{testveniot<br />

sistem (kako osnovna analiti~ka edinica so negovite delovi<br />

i funkcii) i so metodot na funkcionalnata analiza mo`at da se objasnat<br />

site op{testveni pojavi, pa i kriminalnoto povedenie. Za osnoven<br />

predmet na svoite istra`uvawa funkcionalizmot go zema globalnoto<br />

op{testvo koe {to go narekuva op{testven sistem. Toj op{testven<br />

sistem, koj pretstavuva apstrakten model za objasnuvawe na site<br />

op{testveni pojavi, e edna zatvorena organizirana celina (organizaciski<br />

sistem) ili struktura sostavena od harmoni~no povrzani delovi<br />

koi vo negovite ramki funkcioniraat (dejstvuvaat) usoglaseno zaradi<br />

zadovoluvawe na op{testvenite potrebno na celinata. Globalnoto<br />

op{testvo, spored toa, e sostaveno od niza delovi (strukturni elementi)<br />

i niza op{testveni funkcii. 256 Op{testveniot sistem e samo posledica<br />

od dejstvuvaweto na funkciite. Me|utoa tie funkcii vo prv<br />

red zavisat od op{testveniot sistem, bidejki toj pretstavuva edinstvena<br />

sila {to e vo mo`nost da gi oblikuva i da gi naso~uva. Otuka vo<br />

objasnuvaweto na op{testvenite pojavi ovoj pristap poa|a od primarnosta<br />

na op{testveniot sisetm smetaj}i deka toj gi determinira negovite<br />

delovi koi se nabquduvaat od gleda to~ka na svoite dejnosti so<br />

koi pridonesuvaat za odr`uvawe na op{tetstvoto. Funkcionalizmot,<br />

vsu{nost, go interesira samo vlijanieto na globalnoto op{testvo<br />

254<br />

Funkcionalizmot e sociolo{ka teorija {to nastana kako reakcija<br />

na bihejvioristi~kiot pravec vo gra|anskata sociologija. Negovi najzna~ajni<br />

pretstavnici se: Bronislav Malinovski, A. R. Radklif - Braun, Talkot Parsons,<br />

Kurt Levin i dr.<br />

255<br />

Fukcionalnata analiza pretstavuva metod so ~ija primena se utvrduvaat<br />

funkciite na elementite na op{testvenata struktura (socijalniot<br />

sistem).<br />

256<br />

Delovite na op{testveniot sistem se oddelni organizirani i<br />

difuzni op{testveni grupi koi so svojata polo`ba vo op{testvoto vr{at<br />

opredelena pozitivna funkcija. Funkciite pak, pretstavuvaat korisni i<br />

celesoobrazni dejnosti na delovite {to ja sozdavaat strukturata na op{testvoto<br />

i ja odr`uvaat negovata stabilnost.<br />

172


sfateno kako normativen izraz na zaedni~kata volja (konsenzusot) na<br />

negovite elementi vrz poedinite op{testveni pojavi i nivnoto vlijanie<br />

vrz odr`uvaweto na op{testveniot sistem po analogija so funkciite<br />

na biolo{kiot organizam. Pritoa akcentot na nivnoto prou-<br />

~uvawe se stava, pred sî, vrz ulogata {to tie poedine~ni op{testveni<br />

pojavi ja imaat vo odr`uvaweto na sistemot. Niv gi interesiraat<br />

"evfunkcionalnite op{testveni pojavi", 257 a ne i sistemot kako celina,<br />

za{to toj prosto-naprosto se zema i se posmatra onakov kakov {to<br />

e: kako stati~no i bezkonfliktno op{testvo koe pri pojava na raznovidni<br />

rastrojstva (disfunkcionalni odnosi) 258 e sposobno so soodvetni<br />

mehanizmi da se vrati vo sostojba na ramnote`a. So vakviot<br />

pristap kon objasnuvaweto na op{testvenite pojavi se gubi interesot<br />

za objanuvawe na kauzalnite vrski i odnosi. Na toj na~in funkcionalizmot<br />

se sveduva samo na konstatirawe na nadvore{noto dejstvo<br />

na raznovidnite nadvore{ni pojavi i nivnata funkcionalna me|uzavisnost.<br />

Toa objasnuvawe se naso~uva kon funkcionalnite vrski i<br />

odnosi, kon na~inot na povrzanosta na funkcionalnata zavisnost na<br />

delovite od socijalniot sistem, a toa zna~i deka pri analizata na<br />

op{testvenite pojavi ovoj pristap se zadovoluva samo so deskripcija<br />

na povr{inskite vrski i posledicite na pojavite vo konkretniot op{-<br />

testven sistem. 259 So ogled na toa {to ne stanuva zbor za pri~inite na<br />

pojavata, tuku samo za nivnite funkcionalni odnosi, ovoj pristap ne e<br />

vo sostojba da gi objasni podlabokite vrski i zakonitostite vo javuvaweto<br />

na op{testvenite pojavi i kriminalitetot, koj so ogled na ovoj<br />

koncept, pretstavuva disfunkcionalna op{testvena pojava. So ogled<br />

na izlo`enoto mo`e da se ka`e deka ovaa teorija pretstavuva nedovolna<br />

i ednostrana koncepcija za objasnuvaweto na kriminalnite odnesuvawa.<br />

Nejzinata ednostranost se sostoi vo sfa}aweto na op{testvoto<br />

kako celina {to raspolaga so sopstveni mehanizmi za odr`uvawe na<br />

257<br />

Vo zavisnost od ulogata {to ja imaat vo odr`uvaweto na sistemot<br />

za da mo`e uspe{no da egzistira i da dejstvuva op{testvoto kako celina,<br />

op{testvenite pojavi mo`at da bidat funkcionalni i evfunkcionalni dokolku<br />

go podr`uvaat toj sistem ili pak, disfunkcionalni dokolku ne pridonesuvaat<br />

za odr`uvawe na negovata stabilnost (ramnote`a).<br />

258<br />

Op{testvenite rastrojstva pretstavuvaat disfunkcionalni odnosi<br />

{to se stremat kon naru{uvawe i potkopuvawe na sistemot. Tie mo`at da<br />

proizleguvaat od samiot sistem, od drugi sistemi ili od sudirot na li~nosta<br />

so normite na op{testvoto. [to se odnesuva do posledniov izvor na disfunkcionalnite<br />

odnosi, tie sudiri ne se rezultat od op{testvenite neednakvosti,<br />

tuku se izraz na ~ovekovata priroda.<br />

259<br />

"Funkcionalnata analiza po pravilo se zasnova vrz povr{inski zabele`uvawa,<br />

vrz slu~ajni koincidencii i paralelizmi na razni pojavi i<br />

vrski {to gi registrira samoto iskustvo". Milutinovi}, M. Kriminologija, Savremena<br />

administracija, Beograd, 1976, str. 265.<br />

173


negovata ramnote`a analogno na homeostazata svojstvena na biolo-<br />

{kite organizmi. Takvoto sfa}awe nu`no gi naveduva protagonistite<br />

na ovaa teorija kon ispituvawe na funkcionalnite odnosi od stojali{teto<br />

na potrebite i preduslovite za odr`uvawe na stati~kata<br />

ramnote`a: opstanokot i stabilnosta na globalniot op{testen sistem,<br />

a ne i od aspekt na specifi~nite potrebi na negovite delovi.<br />

Strukturnite elementi na sistemot ne se gledat kako relativno samostojni<br />

delovi {to imaat sopstvena sila i vlijanie vo predizvikuvaweto<br />

na op{testvenite pojavi i reverzibilno vlijanie vo op{testveniot<br />

sistem. Tie delovi za niv se samo prosta kopija na op{testvoto i gi sodr`at<br />

site negovi karakteristiki (homeolo{ko sfa}awe na celinata<br />

i na nejzinite delovi). Op{testveniot sistem e sfaten kako model koj<br />

edinstveno ima kauzalno dejstvo, a delovite se samo negova pasivna<br />

emanacija. Soglasno na toa, funkcionalizmot ne gi utvrduva strukturnite<br />

elementi na negovite delovi koi proizleguvaat od specifi-<br />

~nosta na negovite potrebi i funkcii, {to kako svoeviden totalitet<br />

~esto mo`at da bidat vo sprotivnost so op{tite potrebi i funkcii na<br />

op{testveniot sistem. Nakratko, funkcionalizmot go prenaglasuva<br />

mehani~koto dejstvo na op{testveniot sistem pri otkrivaweto i objasnuvaweto<br />

na op{testvenite pojavi a go potcenuva vlijanieto na delovite<br />

{to isto taka mo`at da imaat aktivna uloga i kako takvi da pretstavuvaat<br />

pri~ina za pojavata na odredeni op{testveni povedenija. 260<br />

Od sevo ova proizleguva deka vo svojata idejnopoliti~ka smisla<br />

funkcionalizmot e konzervativna teorija so koja se nastojuva da se soprat<br />

revolucionernite aktivnosti - klasnata borba so koja vo op{testvoto<br />

se nastojuva da se izmenat postojnite eksploatatorski odnosi, i<br />

zatoa spored niv site "disfunkcionalni i patolo{ki aktivnosti"<br />

mora energi~no da se soprat.<br />

Primenata na ovaa koncepcija vo oblasta na kriminalitetot<br />

zna~i nesogleduvawe na negoviot klasen karakter i so ogled na toa ne<br />

povrzuvawe na negovite koreni so op{tite uslovi na op{testveniot<br />

`ivot. Kriminalitetot e samo disfunkcionalen proces ili pojava<br />

{to go razdvojuva i naru{uva op{testveniot sistem - pri~ina za negoviot<br />

raspad. A kako takov mo`e da bide rezultat samo od neuspehot<br />

260<br />

Poradi toa {to ne se interesira za dejstvuvaweto na poedine~nite<br />

pri~inski procesi ovoj pristap go potcenuva i negira vlijanieto na svesnite<br />

i celesoobraznite odnosi na individualnoto i op{testvenoto povedenie na<br />

~ovekot koe nu`no se odlikuva so opredeleni vnatre{ni osobenosti i potrebi.<br />

"^ovekot kako poedinec vo funkcionalizmot igra sosema podredena uloga,<br />

toj mu e napolno podreden na sistemot {to preku najrazli~ni institucii i<br />

grupi mu go opredeleuva kako prostorot, taka i sodr`inata na dejstvuvaweto".<br />

Gori~ar, J. Sociologija, str. 106. Sored toa ovoj pristap ne mu ostava na<br />

~ovekot nikakva uloga vo sozdavaweto i razvojot na strukturata na op{testveniot<br />

sistem.<br />

174


vo procesot na socijalizacijata: psihi~kite procesi kako proizvod na<br />

"te{kotiite da se dejstvuva vo soobraznost so pravilata koga tie go<br />

ote`nuvaat ispolnuvaweto na izvesni li~ni potrebi" i traumi {to<br />

nastanuvaat koga poedinecot e izlo`en na konfliktni normi" 261 .<br />

Na krajot mora da se ka`e i toa deka funkcionalnata analiza<br />

oslobodena od nekoi primesi na gra|anskata teorija mo`e da poslu`i<br />

kako soodvetno sredstvo i pojdovna osnova za pri~insko objasnuvawe<br />

na op{testvenite pojavi i kriminalitetot. 262<br />

Najposle uviduvaj}i deka kriminalitetot e slo`ena op{testvena<br />

pojava uslovena od mnogubrojni faktori i vlijanija izvesni gra|anski<br />

teoreti~ari 263 zastanaa na skepticisti~ki i agnosti~ki stojali-<br />

{ta vo odnos na utvrduvaweto na negovite pri~ini. Spored zastapnicite<br />

na ovie stojali{ta pri~inite na prestapni{tvoto ne mo`at da se<br />

utvrdat i so ogled na toa kriminolo{kite istra`uvawa ne treba da se<br />

zanimavaat so niv tuku samo so problemite {to pridonesuvaat za negovo<br />

re{avawe.<br />

Stojali{tata {to poa|aat od marksisti~koto u~ewe za op{testvoto<br />

nastojuvaat kauzalnite i po{irokite deterministi~ki uslovenosti<br />

na kriminalitetot da gi utvrdat i objasnat trgnuvaj}i od pojdovnata<br />

osnova sodr`ana vo istoriskiot materijalizam. Vo istoriskiot<br />

materijalizam kako op{ta teoretska orientacija i generalen metod na<br />

marksizmot vo objasnuvaweto na op{testvenite pojavi se poa|a od poimot<br />

na op{testvoto sfateno kako temelen fenomen vo ~i{to sklop<br />

postojat dve osnovni kategorii na pojavi: pojavite na op{testvenata<br />

baza i pojavite na op{testvenata nadgradba. Pomesten vo tie ramki<br />

kriminalitetot pretstavuva pojava na nadgradbata. A kako takva pojava<br />

toj vo prv red e usloven od me|usebnite odnosi na lugeto vo procesot<br />

na materijalnoto proizvodstvo kako najsu{testveni op{testveni<br />

procesi {to slu`at za objasnuvawe na site poedine~ni op{testveni<br />

pojavi, a so toa i na op{testvoto kako celina. Na toj na~in marksisti-<br />

~kiot pristap nudi najsigurno merilo kako za razbirawe na op{testvenata<br />

struktura i zakonitostite na nejziniot razvoj, taka i za<br />

razgrani~uvawe na op{testvenite pojavi na onie {to imaat su{testveno<br />

i primarno zna~ewe vo javuvaweto na kriminalitetot od raznite<br />

sekundarni i nesu{testveni vlijanija. A seto toa otvora mo`nost<br />

za sogleduvawe na kauzalnite vrski i odnosi me|u op{testvenite poja-<br />

261<br />

Navedeno spored Ja{ovi}, @, Kriminologija maloletni~ke delinkvencije,<br />

Nau~na knjiga, Beograd, 1978, str. 194-195.<br />

262<br />

Za neodr`livosta na gra|anskiot funkcionalisti~ki pristap i negoviot<br />

metod i potrebata od negovo menuvawe so cel da se osmisli nivnata<br />

nau~na vrednost vo ispituvaweto na op{testvenite pojavi i vo tie ramki na<br />

kriminalitetot vidi: Mili}, V. Sociolo{ki metod, str. 235-246 i 659-678.<br />

263<br />

Manhajm, Vilkins, Negel i drugi teoreti~ari od anglosaksonskoto<br />

podra~je.<br />

175


vi. Ovoj pristap, vsu{nost, ovozmo`uva da se formira opredelen broj<br />

konkretni metodolo{ki principi {to slu`at kako rakovodna osnova<br />

za celosni kriminolo{ki istra`uvawa. Tie principi pretstavuvaat<br />

most me|u op{tata teoretska orientacija od edna strana i konkretnite<br />

nau~ni metodi, od druga strana, i na toj na~in ovozmo`uvaat da<br />

ne se zaboravi celinata na procesot na nau~noto poznavawe kako edinstvo<br />

na teorijata i metodite. So ogled na nivnoto zna~ewe i ambicijata<br />

na ovie izlaga`a na ova mesto sosema nakuso }e gi poso~ime<br />

slednive principi:<br />

a) Princip na dejstvuvawe na site faktori vo oblasta na op{-<br />

testvenata stvarnost ili princip na seop{ta povrzanost i zaemna<br />

uslovenost. Spored ova na~elo krminalitetot pretstavuva rezultat od<br />

vlijanieto na site pojavi i procesi vo sferata na biolo{koto, psiholo{koto<br />

i socijalnoto podra~je na stvarnosta. Vo nastanuvaweto na<br />

kriminalnite pojavi, imeno se vkrstuva dejstvuvaweto na site vidovi<br />

determinizam {to voop{to postojat kako relativno samostojni podra-<br />

~ja na stvarnosta. Site tie ostvaruvaat opredeleno vlijanie no toa ne<br />

zna~i i deka se podednakvo zna~ajni za pojavata na kriminalnoto povedenie.<br />

Osnovnata zada~a na kriminalnata etiologija mora da bide naso~ena<br />

kon izu~uvawe na povrzanosta, me|usebnite odnosi i vlijanija<br />

na site deterministi~ki sferi, no so ogled na toa {to kriminalitetot<br />

pretstavuva op{testvena pojava, ulogata na ovie deterministi-<br />

~ki spletovi treba prioritetno da se razgleduva vo svetlinata na nivnata<br />

op{testvena uslovenost.<br />

b) Princip na iznao|awe na site vrski i odnosi na kriminalnoto<br />

povednie. Pri izu~uvaweto na kriminalitetot kako proizvod na<br />

zaemnoto vlijanie na site faktori od prirodnaat i op{testvenata<br />

stvarnost nu`no e sogleduvaweto i utvrduvaweto na site vrski bilo da<br />

se od kauzalen, funkcionalen ili korelativen karakter.<br />

v) Princip na primarnost na utvrduvaweto na kauzalnite vrski<br />

i odnosi. Za kriminolo{kite istra`uvawa {to imaat podlaboki nau-<br />

~ni pretenzii ne e dovolno da se prifati samo principot na seop{tata<br />

povrzanost i zaemna uslovenost do koj, vsu{nost se izdigaat i<br />

sovremenite gra|anski teorii na faktori i funkcionalizmot. Materijalisti~koto<br />

objasnuvawe na kriminalitetot mora da navleze vo<br />

otkrivaweto na kauzalnite vrski i toj napor da go sfati kako prioritetna<br />

zada~a so ogled na nivnoto dominantno zna~ewe vo poznavaweto<br />

na zakonitostite na op{testvenite pojavi. Samo preku otkrivawe<br />

na kauzalnite vrski e mo`no uspe{no navleguvawe vo podlabokite<br />

sloevi na uslovenosta i diferencirawe na vlijanijata od aspektot na<br />

nivnoto zna~ewe za predizvikuvawe na kriminalnite povedenija. Toa<br />

zna~i deka so kauzalnoto objasnuvawe na kriminalitetot se nastojuva<br />

od op{tiot splet na deterministi~ki vlijanija da se izdbvojat uslovite<br />

{to se nu`ni i dovolni za negovoto nastanuvawe. Na toj na~in<br />

kauzalitetot se pojavuva kako potesen, no centralen del od determini-<br />

176


zmot, ili podobro re~eno - kako negovo dinami~no jadro so ~ija pomo{<br />

mo`at da se objasnat su{testvenite vrski i vlijanija na opredelena<br />

op{testvena pojava.