009 (2001) Kriminalna politika (p.509)
Uchebnik
Uchebnik
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Prof. d-r Zoran SULEJMANOV<br />
KRIMINALNA<br />
POLITIKA<br />
Fondacija "Fridrih Ebert"<br />
Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa<br />
Grafohartija<br />
Skopje, <strong>2001</strong><br />
1
RECENZENT<br />
Prof. d-r Van~o Proevski<br />
2
CIP Katalogizacija vo publikacija<br />
Narodna i univerzitetska biblioteka<br />
"Sv. Kliment Ohridski", Skopje<br />
343. 8 (075.8)<br />
343. 8 (497.17) (075.8)<br />
SULEJMANOV, Zoran<br />
<strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong>/ Zoran Sulejmanov. -<br />
- Skopje: Grafohartija, <strong>2001</strong>. - 509 str. ; 24 sm<br />
a) <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong> - U~ebnici<br />
b) <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong> - Makedonija - U~ebnici<br />
ISBN 9989-880-03-4<br />
3
4
P R E D G O V O R<br />
<strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong> pretstavuva prv u~ebnik vo Republika<br />
Makedonija od oblasta na represivnoto i preventivnoto suzbivawe na<br />
kriminalitetot so koj avtorot go zaokru`i triasot na izvonredno zna-<br />
~ajnite krivi~nopravni disciplini za koi voop{to nema sistematizirano<br />
u~ebno pomagalo vo na{ata zemja. Po objavuvaweto na penologijata,<br />
koja mnogu brzo go do`ivea i svoeto vtoro izdanie, kako i po<br />
prvata makedonska kriminologija, za avtorot be{e ne samo logi~en<br />
predizvik da se zafati so makotrpnata rabota vrz zaokru`uvawe na<br />
u{te eden del od problematikata koja se odnesuva na kriminalitetot,<br />
tuku i `elba za ispolnuvawe na svojata obvrska kon postdiplomcite na<br />
politikolo{kite studii vo Institutot za sociolo{ki i politi~kopravni<br />
istra`uvawa na koi, po~nuvaj}i od 1995 godina gi odr`uva<br />
predavawata po ovoj predmet.<br />
Vo nade` deka i ova kniga }e naide na dobar priem kaj vistinskite<br />
poznava~i na naukata, ja koristam ovaa prilika iskreno da mu<br />
se zablagodaram na uva`eniot profesor Jovan Proevski za nesebi~nata<br />
podr{ka na re~isi site moi nau~ni usilbi kako i na site onie<br />
dobri lu|e koi i ovoj pat finansiski go pomognaa izleguvaweto na<br />
ovoaa kniga.<br />
Avtorot, Skopje, Januari, <strong>2001</strong>.<br />
5
6
S O D R @ I N A<br />
_________________________________________________________________<br />
I DEL<br />
UVOD VO KRIMINALNATA POLITIKA<br />
Glava I<br />
POIM I PREDMET NA KRIMINALNATA POLITIKA<br />
I. POIM NA KRIMINALNATA POLITIKA ................................... 15<br />
II. PREDMET NA KRIMINALNATA POLITIKA .......................... 24<br />
III. PODELBA NA KRIMINALNATA POLITIKA......................... 26<br />
Glava II<br />
METODI I FUNKICIJA NA KRIMINALNATA POLITIKA<br />
I.. METODI NA KRIMINATA POLITIKA ...................................... 33<br />
II. CELI NA KRIMINALNATA POLITIKA ................................... 34<br />
Glava III<br />
KRIMINALNATA POLITIKA I NEJZINIOT ODNOS SO DRUGITE<br />
NAU]I<br />
I. KRIMINALNATA POLITIKA I KRIVI^NOTO PRAVO ..... 37<br />
II. KRIMINALNATA POLITIKA I KRIMINOLOGIJATA ..... 38<br />
III. KRIMINALNATA POLITIKA I PENOLOGIJATA ............. 40<br />
I DEL<br />
KAZNENA POLITIKA<br />
Glava I<br />
KAZNENATA POLITIKA KAKO POSEBNA<br />
OBLAST NA KRIMINALNATA POLITIKA<br />
I. POIM NA KAZNENATA POLITIKA ............................................. 43<br />
II. OSNOVNI NA^ELA NA KAZNENATA POLITIKA ............... 44<br />
1. Na~elo na na legalitet ......................................................................... 44<br />
2. Na~elo na legimitet .............................................................................. 51<br />
3. Na~elo na humanost ................................................................................ 54<br />
4. Na~elo na ednakvo i pravi~no postapuvawe .................................... 68<br />
5. Na~elo na individualizacija .............................................................. 74<br />
6. Na~elo na vodewe na edinstvena kaznena <strong>politika</strong><br />
na podra~jeto na dr`avata ................................................................. 76<br />
III. KRIMINALNATA POLITIKA I PRAVNATA DR@AVA ..... 78<br />
7
Glava II<br />
KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I KAZNENATA POLITIKA<br />
I. FUNKCIJA NA KRIVI^NITE NORMI ......................................... 85<br />
II. KRIMINALNOPOLITI^KATA ULOGA NA<br />
KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO ................................................. 86<br />
III. KRIZA I USOVR[UVAWE NA KRIVI^NOTO<br />
ZAKONODAVSTVO ................................................................................. 89<br />
Glava III<br />
KRIVI^NOTO PRAVOSUDSTVO I NEGOVOTO ZNA^EWE VO<br />
SUZBIVAWETO NA KRIMINALITETOT<br />
I. POIM NA SISTEMOT NA KRIVI^NOTO<br />
PRAVOSUDSTVO ..................................................................................... 99<br />
I. ORGANI NA KRIVI^NOTO PRAVOSUDSTVO ......................... 100<br />
1. Policija ................................................................................................. 100<br />
2. Sudovi ...................................................................................................... 116<br />
3. Obvinitelstvo ....................................................................................... 131<br />
4. Penitencijarni i sli~ni ustanovi .................................................. 135<br />
III. POLITIKA NA KRIVI^NO GONEWE....................................... 144<br />
1. Blago i stogo kaznuvawe ..................................................................... 144<br />
2. Adekvatnost na kaznenata <strong>politika</strong> ................................................ 147<br />
3. Na~in na opredeluvaweto na kaznite i op{ti pravila<br />
za nivnoto odmeruvawe (Odnos na zakanetite<br />
i izre~enite kazni) ........................................................................... 150<br />
3.1. Zakonsko odmeruvawe na kaznata ............................................ 151<br />
3.2. Sudsko odmeruvawe na kaznata ................................................ 160<br />
3.3. Op{ti pravila za odmeruvawe na kaznata ............................ 161<br />
3.4. Kriteriumi za odmeruvawe na kaznata .................................. 163<br />
3.5. Nekoi prakti~i aspekti na odmeruvaweto na kaznata ...... 166<br />
a) Stepen na krivi~nata odgovornost ......................................... 166<br />
b) Pobudi od koi e storeno krivi~noto delo ........................... 168<br />
v) Ja~ina na zagrozuvaweto ili povredata na za{titenoto<br />
dobro ........................................................................................... 169<br />
g) Okolnosti pod koi e storeno deloto ...................................... 170<br />
d) Pridonesot na `rtvata vo izvr{uvaweto na deloto .......... 172<br />
|) Porane{niot `ivot na storitelot ........................................ 172<br />
e) Li~nite priliki na storitelot .............................................. 173<br />
`) Dr`ewe na storitelot po izvr{enoto delo ........................ 174<br />
z) Dru|i okolnosti koi se odnesuvaat na li~nosta na<br />
storitelot ................................................................................. 177<br />
y) Imotnata sostojba na storitelot ............................................ 178<br />
3.6. Nekoi nedoslednostite od rabotata na sudot<br />
vo primenata na ~l. 39 KZ ................................................................ 179<br />
8
4. Nevoedna~enost (kolebawa i kontroverzi) vo kaznenata<br />
<strong>politika</strong> i praktika ......................................................................... 191<br />
5. Funkcija na olesnuva~kite i ote`nuva~kite okolnosti vo<br />
ostvaruvaweto na penitencijarnata individualizacija<br />
na kaznata ............................................................................................ 207<br />
6. Posebni pravila za odemruvawe na kaznata ................................... 212<br />
6.1. Ubla`uvawe na kaznata ............................................................. 215<br />
6.2. Osloboduvawe od kazna ............................................................. 220<br />
6.3. Poseben osnov za osloboduvawe od kazna .............................. 223<br />
6.4. Odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek<br />
(Odmeruvawe na edinstvena kazna)........................................... 224<br />
6.5. Odmeruvawe na kaznata na osudeno lice ............................... 245<br />
6.6. Presmetuvawe na pritvorot vo porane{nite kazni .......... 247<br />
Glava IV<br />
KRIVI^NITE SANKCII VO FUNKCIJA NA SUZBIVAWETO NA<br />
KRIMINALITETOT<br />
I. POIM, VIDOVI I OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA<br />
KRIVI^NITE SANKCII ................................................................. 249<br />
1. Poim na krivi~nite sankcii ............................................................. 249<br />
2. Vidovi na krivi~ni sankcii .............................................................. 249<br />
2.1. Kazni ............................................................................................. 250<br />
a) Kazna li{uvawe od sloboda ..................................................... 250<br />
b) Pari~na kazna .............................................................................. 252<br />
2.2. Parapenalni sankcii ili merki na predupreduvawe ........ 254<br />
a) Uslovna osuda ............................................................................... 254<br />
b) Sudska opomena ............................................................................ 257<br />
2.3. Merki na bezbednost .................................................................. 258<br />
a) Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo<br />
zdravstvena ustanova .............................................................. 258<br />
b) Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ........... 259<br />
v) Zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani ... 260<br />
g) Zabrana na vr{ewe profesija, dejnsot ili dol`nost ........ 261<br />
d) Zabrana na upravuvawe so motorno vozilo ........................... 261<br />
|) Odzemawe na predmeti ............................................................... 262<br />
e) Proteruvawe stranec od zemjata ............................................. 263<br />
2.4. Vospitno-popravni merki ........................................................ 264<br />
3. Osnovni karakteristiki na krivi~nite sankcii ......................... 265<br />
II. TEORII ZA OPRAVDANOSTA I CELITE NA KAZNATA .. 268<br />
1. Teorii za opravdanosta na kaznata .................................................. 268<br />
1.1. Idealisti~ki (metafizi~ki, spiritualisti~ki) teorii 268<br />
a) Teorija za bo`jata pravda ......................................................... 268<br />
b) Teorii za moralnata pravda ..................................................... 269<br />
v) Teorii za zakonskata pravda .................................................... 269<br />
9
1.2. Teorii na op{testveniot dogovor ......................................... 270<br />
1.3. Pravni (normativni teorii) ................................................... 270<br />
1.4. Sociolo{ki teorii ................................................................... 271<br />
II. BITIE, SU[TINA NA KAZNATA ................................................ 273<br />
III. TEORII ZA CELITE NA KAZNATA ........................................... 276<br />
1. Apsolutni (retributivni) teorii ................................................... 276<br />
1.1. Teorii za bo`jata pravda ......................................................... 277<br />
1.2. Teorii za moralnata pravda ..................................................... 278<br />
1.3. Teorii za zakonskata pravda .................................................... 277<br />
2. Relativni (utilitaristi~ki teorii) .............................................. 279<br />
2.1 Teorii na generalnata prevencija .......................................... 280<br />
a) Teorija na op{to zastra{uvawe so predviduvawe na<br />
kazni ........................................................................................... 280<br />
b) Teorija na op{to zastra{uvawe so primena na kazni ....... 281<br />
v) Teorija na predupreduvawe ....................................................... 281<br />
2.2. Teorii na specijalnata prevencija ........................................ 281<br />
a) Teorija na zastra{uvawe po pat na izvr{uvawe<br />
na kaznata .......................................................................................... 281<br />
b) Teorija na staratelstvo ............................................................ 282<br />
v) Teorija na popravaweto ............................................................ 282<br />
g) Teorija na resocijalizacija ..................................................... 282<br />
d) Spoeni relativni teorii.......................................................... 283<br />
2.3. Me{oviti (eklekti~ki) teorii .............................................. 283<br />
IV. OCENKA ZA TEORIITE ZA CELITE NA KAZNATA ...... 283<br />
V. CELI NA KRIVI^NITE SANKCII VO NA[ETO<br />
POZITIVNO ZAKONODAVSTVO ........................................... 287<br />
1. Specijalna prevencija .................................................................. 287<br />
2. Generalna prevencija ................................................................... 288<br />
3. Pravda .............................................................................................. 297<br />
4. Stav na zakonodavecot .................................................................. 305<br />
Glava V<br />
NOVI PROCESI VO SOVREMENOTO KRIVI^NO PRAVO I<br />
KAZNENATA POLITIKA<br />
I. HUMANIZACIJA, INDIVIDUALIZACIJA I<br />
RACIONALIZACIJA NA KAZNENITE MERKI .................... 309<br />
II. DEKRIMINALIZACIJA, DEPENALIZACIJA,<br />
DEJURIDIZACIJA I INKRIMINALIZACIJA .................... 314<br />
1. Dekriminalizacija ............................................................................... 315<br />
2. Depenalizacja i dejuridizacija ......................................................... 322<br />
3. Inkriminalizacija .............................................................................. 323<br />
III. UNIFIKACIJA I DEINSTITUCIONALIZACIJA NA<br />
KAZNATA LI[UVAWE OD SLOBODA ....................................... 326<br />
1. Unifikacija na kaznata li{uvawe od sloboda ............................ 326<br />
10
1.1. Argumenti vo prilog na diferencijacijata na kaznata<br />
li{uvawe od sloboda ................................................................... 327<br />
1.2. Argumenti vo prilog na unifikacijata ................................ 328<br />
2. Deinstitucionalizacija na kaznata li{uvawe od sloboda<br />
(Alternativi na kaznata li{uvawe od sloboda) ....................... 331<br />
2.1. Merki so koi se odbegnuva izrekuvaweto ili<br />
izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda<br />
(predsudski alternatrivi) ......................................................... 334<br />
a) Programi za onevozmo`uvawe ili ote`nuvawe na<br />
priodot kon kriminalniot akt (Diversion programmes) ... 334<br />
b) Uslovno zapirawe na krivi~nata postapka .......................... 335<br />
v) Kaucija za dobro odnesuvawe .................................................... 336<br />
g) Uslovna osuda ............................................................................... 336<br />
d) Sudska opomena ............................................................................ 337<br />
|) Osloboduvawe od kaznata .......................................................... 337<br />
e) Odlagawe na izvr{uvawe na kaznata ...................................... 338<br />
`) Garantna izjava (emstvo) .......................................................... 338<br />
2.2. Merki koi pretstavuvaat poinakvi sankcii od kaznata<br />
li{uvawe od sloboda (sudski alternativi) ........................... 338<br />
a) Pari~na kazna .............................................................................. 339<br />
b) Vr{ewe na op{testveno korisna (javna) rabota<br />
(community service) .................................................................... 342<br />
v) Restitucija (nadomest na {teta na `rtvata) ....................... 344<br />
g) Merki so koi se ograni~uvaat drugi prava i slobodi na<br />
~ovekot ....................................................................................... 346<br />
2.3. Merki so koi se modificira izvr{uvaweto na kaznata<br />
li{uvawe od sloboda (postsudski alternativi) ................... 347<br />
a) Polusloboda ili delumno izvr{uvawe na kaznata<br />
li{uvawe od sloboda (semidetention, part-time detention,<br />
semi-liberte "ab inito") ................................................................. 347<br />
b) Poluzatvor ili li{uvawe od sloboda so otpu{tawe na<br />
rabota (work release)................................................................. 348<br />
v) Zatvorawe kon krajot na nedelata (weekend detention) ........ 348<br />
g) Ku}en zatvor (house arest) .......................................................... 350<br />
d) Izdr`uvawe na kaznata vo nekoja ustanova von zatvorot . 350<br />
|) Elektronski nadzor (electronic monitoring) ........................... 350<br />
IV. MERKITE NA BEZBEDNOST I NIVNIOT ODNOS SO<br />
KAZNATA ................................................................................................. 351<br />
V. JAVNOTO MISLEWE ZA SOVREMENITE TENDENCII<br />
VO KRIMINALNATA POLITIKA ............................................... 356<br />
11
Glava VI<br />
KRIVI^NOPRAVEN TRETMAN I KAZNENATA POLITIKA SPREMA<br />
MALOLETNICI<br />
I. SPECIFI^NOST NA KAZNENATA POLITIKA<br />
SPREMA MALOLETNICITE ........................................................... 367<br />
II. SUDOVI ZA MALOLETNICI ......................................................... 368<br />
III. MALOLETNI^KI ZATVOR ............................................................. 372<br />
III DEL<br />
SOCIJALNA PREVENCIJA<br />
Glava I<br />
POIM I FUNKCIJA NA SOCIJALNATA PREVENCIJA<br />
I. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 379<br />
II. POIM NA SOCIJALNATA PREVENCIJA ............................... 404<br />
III. INSTITUCIONALIZACIJA NA SOCIJALNATA<br />
PREVENCIJA ......................................................................................... 406<br />
IV. NA^ELA, MERKI, PLANOVI I STRATEGIJA NA<br />
PREVENCIJATA ................................................................................... 407<br />
Glava II<br />
VIDOVI I TIPOVI NA SOCIJALNA PREVENCIJA<br />
I. OSNOVNI VIDOVI NA SOCIJALNATA<br />
PREVENCIJA ......................................................................................... 413<br />
1. Op{ta socijalna prevencija (primarna prevencija) ................... 415<br />
2. Posebna prevencija (sekundarna prevencija) ................................ 417<br />
3. Individualna prevencija (tercijalna prevencija) ...................... 420<br />
II. TIPOVI NA SOCIJALNATA PREVENCIJA ........................... 423<br />
1. Prevencija na stopanskiot kriminalitet .................................... 424<br />
2. Prevencija na organiziraniot kriminalitet ............................... 426<br />
3. Prevencija na ekolo{kiot kriminalitet...................................... 433<br />
4. Prevencija na maloletni~kata delinkvencija .............................. 436<br />
Glava III<br />
OSNOVNI NOSITELI NA PREVENCIJATA<br />
I. PREVENTIVNA FUNKCIJA NA SEMEJSTVOTO .................... 443<br />
II. PREVENTIVNA ULOGA NA U^ILI[TETO ............................. 445<br />
III. PREVENTIVNA ULOGA NA VRABOTUVAWETO ................... 475<br />
IV. KREATIVNO KORISTEWE NA SLOBODNOTO VREME ...... 476<br />
V. PREVENTIVNATA ULOGA NA MASOVNITE<br />
MEDIUMI ................................................................................................ 477<br />
VI. SPECIJALIZIRANI INSTITUCII ....................................... 483<br />
12
I DEL<br />
UVOD VO KRIMINALNATA POLITIKA<br />
13
14
G l a v a I<br />
POIM I PREDMET NA KRIMINALNATA POLITIKA<br />
I. POIM NA KRIMINALNATA POLITIKA<br />
1. Istoriskiot razvoj na op{testvoto poka`uva deka vo site periodi<br />
na toj proces postoele poedinci {to so svoeto negativno odnesuvawe<br />
gi naru{uvale ili se obiduvale da gi naru{at pravilata na<br />
op{testveniot `ivot. So nivnoto odnesuvawe bile zagrozuvani ili<br />
povreduvani najrazli~ni dobra, interesi, vrednosti i odnosi na op{-<br />
testvoto. Toga{ koga so ogled na op{testvenata opasnost na tie odnesuvawa<br />
bile napa|ani interesite na klasnite op{testva se javuva potebata<br />
od nivno inkriminirawe kako krivi~ni dela vrz koi se nadovrzuva<br />
op{testvena reakcija vo vid na opredelena krivi~na sankcija.<br />
Na toj na~in bea identifikuvani op{testveno {tetni pojavi nare~eni<br />
kriminalitet {to vo zavisnost od uslovite, mestoto i vremeto na<br />
nivnoto javuvawe se manifestirale vo najrazli~ni oblici i strukturi.<br />
Za spre~uvawe i suzbivawe na kriminalitetot voop{to vo sekoe<br />
op{testvo, vsu{nost, se prezemaat, brojni kriminalnopoliti~ki<br />
merki {to stojat vo nu`na zavisnost so op{tite op{testveni i politi~ki<br />
vrednosti i interesi na konkretnoto op{testvo. Tie merki<br />
naj~esto se vklopeni vo takov sistem na planirani i koordinirani dejnosti<br />
{to vo na{ata literatura voobi~aeno se delat na a) represivni<br />
merki ili merki na kaznenata <strong>politika</strong> i b) merki na socijalnata prevencija.<br />
a) Merkite na kaznenata <strong>politika</strong> ja so~inuvaat <strong>politika</strong>ta na<br />
represivno suzbivawe na kriminalitetot {to se realizira na tri ramni{ta:<br />
zakonodavno - preku opredeluvawe na uslovite spored koi nekoi<br />
~ove~ki povedenija se smetaat za kaznivi i uslovite na nivnata<br />
primena, potoa, preku akciite na pravosudnite organi naso~eni kon<br />
otkrivawe na krivi~nite dela i nivnite storiteli, pokrenuvawe i vodewe<br />
na soodvetni postapki i izrekuvawe na sankcii, i najposle, preku<br />
izvr{uvawe na krivi~nite sankcii.<br />
b) I kaj merkite na op{testvena prevencija stanuva zbor za<br />
brojni, sodr`inski razli~ni, dejnosti {to se ostvaruvaat na tri ni-<br />
15
voa: op{ta socijalna prevencija, posebna socijalna prevencija i individualna<br />
(poedine~na) prevencija. 1<br />
Nakratko, prvite merki ja so~inuvaat krivi~nopravnata borba<br />
protiv kriminalitetot. Nivnata sodr`ina e primena na represija<br />
koja e povrzana so kriminalnopoliti~kata strana na zakonodavnata dejnost<br />
i institucionalnite oblici i praktikata na organite na krivi-<br />
~noto pravosudstvo (otkrivaweto na krivi~nite dela i nivnite storiteli,<br />
krivi~noto gonewe, sudeweto i izrekuvaweto na krivi~nite sankcii<br />
kako i nivnoto izvr{uvawe). So probivaweto na soznanijata<br />
deka samo so represija ne mo`e uspe{no da se re{ava problemot na<br />
kriminalitetot vo sovremeni uslovi sî pove}e se afirmira i vtoriot<br />
krug na tn. merki na op{testvena prevencija. 2 Nivnata smisla e vo<br />
otstranuvawe na etiolo{kite faktori {to go predizvikuvaat kriminalitetot.<br />
2. Vakvata sosema prifatliva podelba na kriminalnopoliti-<br />
~kite merki se pravi so cel da se ovozmo`at teoretski analizi {to<br />
podlaboko }e navlezat vo sodr`inata na konkretno postavenite problemi<br />
i }e uka`at na optimalnite formi i metodi za ostvaruvawe na<br />
antikriminalnata praktika. Se raboti, vsu{nost, za dve podra~ja na<br />
borba protiv kriminalitetot, {to, iako pretstavuvaat zasebni celini<br />
nu`no vleguvaat vo edinstveniot sistem na na{ata kriminalna <strong>politika</strong>.<br />
Seto toa e vo soglasnost so op{to prifateniot stav deka vo<br />
suzbivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot mo`e uspe{no da se<br />
deluva samo toga{ ako represijata i prevencijata se povrzat vo edinstvena<br />
op{testvena akcija. Represijata i prevencijata vpro~em, pred<br />
sebe imaat edinstvena cel - uspe{na borba so kriminalitetot.<br />
Vakvata orientacija vo borbata protiv kriminalitetot e od nesomneno<br />
zna~ewe za spre~uvawe i suzbivawe na site oblici na protivop{testveno<br />
odnesuvawe. Ili, poinaku re~eno, kriminalitetot kako<br />
vkupnost na krivi~nite dela izvr{eni na opredelena teritorija za<br />
opredeleno vreme, e poseben op{testven problem za ~ie predupreduvawe<br />
i ograni~uvawe e potrebna zaedni~ka akcija na site op{testveni<br />
sili. Od tie pri~ini nu`no e nau~noistra`uva~ko sledewe na site segmenti,<br />
odnosi i procesi {to go opredeleuvaat sistemot na antikri-<br />
1<br />
Vidi: Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna <strong>politika</strong> u oblasti represije,<br />
JRKKP, Beograd, 1988/1-2, str. 34 i Milutinovi}, M. <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong>, Savremena<br />
administracija, Beograd, 1984, str. 145 i 306.<br />
2<br />
“Suzbivaweto na kriminalitetot e zada~a na celokupnoto op{testvo<br />
i samo {iroko organiziran sistem na preventivni merki ..., op{to podobruvawe<br />
na `ivotnite uslovi i kulturnoto nivo i podigaweto na op{testvenata<br />
svest - mo`e da dovede do zna~ajni rezultati vo postepenoto ograni~uvawe na<br />
kriminalitetot i do bitno smaluvawe na negoviot obem i intenzitet. Ho~evar<br />
- Kraus, Neka zapa`anja u primeni krivi~nih sankcija u na{oj praksi, JRKKP, Beograd,<br />
1966/2 str. 237.<br />
16
minalnata <strong>politika</strong>. So takviot pristap treba da se dojde do najpovolnite<br />
sredstva i metodi {to op{testvoto }e go za{titat od kriminalitetot<br />
na onie {to se kolebaat da izvr{at opredeleno krivi~no delo<br />
i }e go spre~at povratot kaj onie {to ne im odoleale na raznovidnite<br />
op{testveni pottici i li~ni isku{enija.<br />
3. Ako e nesomneno deka eden od osnovnite preduslovi za organizirana<br />
antikriminalna akcija e nau~noto objasnuvawe na kriminalitetot,<br />
toga{ dostigawata do koi doa|a kriminalnata <strong>politika</strong> se nu-<br />
`nost za site onie koi rabotaat vrz ostvaruvaweto na prakti~nite zada~i<br />
vo suzbivaweto na kriminalitetot. Vo tie odnosi e situirano i<br />
ogromnoto op{testveno zna~ewe na nau~noto poznavawe od oblasta na<br />
goneweto, izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, osobeno<br />
toga{ ako nivnoto unapreduvawe ne e naso~eno samo kon posledicite<br />
tuku i kon otstranuvaweto na del od pri~inite i uslovite na<br />
kriminalitetot kako evidentno op{testveno zlo. Spored toa mo`e da<br />
se ka`e deka profesionalniot interes za kriminalnopoliti~kite soznanija<br />
na organite na progonot, sudovite i organite {to najneposredno<br />
se zanimavaat so izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii e opredelen<br />
od potrebata za efikasno ostvaruvawe na nivnite rabotni zada~i. Po-<br />
{irokiot op{testven interes za ovaa problematika vo prv red e naso-<br />
~en kon sozdavawe neophodni uslovi i pretpostavki za ostvaruvawe na<br />
dejnosta na gorenavedenite organi, no i kon po{iroko mobilizirawe<br />
na site op{testveni faktori {to na bilo koj na~in mo`at da pridonesuvaat<br />
vo suzbivaweto na kriminalitetot. Vrz ovoj plan me|utoa,<br />
treba u{te mnogu da se raboti, za{to na po{irokata op{testvena<br />
antikriminalna akcija sî u{te ñ nedostasuva cvrsta podloga vo forma<br />
na izgradeno javno mislewe {to }e se zasnova vrz visoka pravna i op{-<br />
testvena svest. 3<br />
4. Vo literaturata vladee golema heterogenost vo pogled na<br />
opredeluvaweto na poimot na kriminalnata <strong>politika</strong>. Pojmovnoto<br />
opredeluvawe na kriminalnta <strong>politika</strong>, odnosno sfa}aweto na nejzinata<br />
sodr`ina i cel vo osnova varira vo zavisnost od tri okolnosti: a)<br />
od istoriskiot period vo koj se vr{i negovoto opredeluvawe, b) od poedine~niot<br />
pristap na oddelnite avtori koi se zanimavaat so ovoj problem,<br />
kako i v) od prostorna razmestenost, odnosno od zemjata vo koja<br />
{to se vr{i toa opredeluvawe.<br />
3<br />
Za ovoj problem na koj povtorno }e se navra}ame vidi: Lopez-Rey, M.<br />
Klasifikacija, karakter i konstrukcija kaznenih zavoda, Priru~nik, Zagreb, 1962/6, str.<br />
626-627, Ackerson, W. J, Za{to program odnosa sa javno{~u u preodgojnoj slu`bi,<br />
Izbor, Zagreb, 1967/4, str. 409-414, Bavcon, Lj, Uloga javnosti u suzbijanju kriminaliteta,<br />
JRKKP, Beograd, 1963/2, str. 183-203, Proevski, V. Mestoto i ulogata<br />
na faktorot op{testvena javnost vo izvr{uvaweto na kaznite i vospitnite<br />
merki, Pravna misla, Skopje, 1985/3, str. 219-249.<br />
17
a) So ogled na vremenskata opredelenost vo odnos na stavovite<br />
za poimot na kriminalnata <strong>politika</strong> treba da se ima vo vid deka ovoj<br />
poim za prv pat se sre}ava vo po~etokot na XVIII vek, so pojavata na kaznenite<br />
reformi i klasi~nata {kola vo krivi~noto pravo. Vo literaturata<br />
imeno ne postoi soglasnost okolu toa od kogo poteknuva terminot<br />
kriminalna <strong>politika</strong> so koj se ozna~uva ovaa nauka. Nekoi avtori<br />
smetaat deka ovoj termin za prv pat go upotrebil Henke vo svoeto delo<br />
od 1923 godina: "U~ebnik po krivi~no pravo i kriminalna <strong>politika</strong>".<br />
Spored drugi za kriminalnata <strong>politika</strong> u{te vo 1804 zboruva Anselm<br />
Foerbah vo svoeto delo "Versuch einer Kriminaljurisprudemzdes Koran."<br />
Toj prv go vospostavuva poimot kriminalna <strong>politika</strong> i gi opredeluva<br />
vrskite i zaemnite odnosi na kriminalnata <strong>politika</strong> i krivi~noto<br />
pravo. <strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> toj ja podrazbira kako samostojna nau~na<br />
disciplina koja e dol`na da predlaga izmeni vo zakonodavstvoto<br />
i vo organizacijata na krivi~noto pravosudstvo. Toj tvrdi deka prvata<br />
nauka e od golema korist za vtorata (taa mora na krivi~niot zakonodavec<br />
da mu gi dade osnovnite predlozi za podobra organizacija na krivi~noto<br />
pravosudstvo), no vo isto vreme zavisi od nea za{to e bezuslovno<br />
dol`na kako svoja pojdovna to~ka da go zeme poznavaweto na krivi-<br />
~nite zakoni koi postojat, makar {to svoite principielni osnovi gi<br />
zema od druga sfera. 4<br />
b) Trgnuvajki od avtorite koi se zanimavaat so ovoj problem<br />
mo`e slobodno da se ka`e deka sovremata literatura mo`at da se sretnat<br />
najrazli~ni definicii koi ~estipati me|usebno se mnogu oddale-<br />
~eni i kontroverzni. Vo ovaa prilika }e navedeme samo nekoi od niv.<br />
- <strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> pretstavuva sevkupnost na teoretskite<br />
i na~elnite politi~ki, ustavnopravni i zakonodavni opredeluvawa<br />
vo odnos na op{etstveno opasnite dejnosti, kako i celokupnost na prakti~nite<br />
merki za suzbivawe i spre~uvawe na vakvite dejnosti. 5<br />
- <strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> e sostaven del na seop{tata <strong>politika</strong><br />
pa i na na{eto op{testvo. Zgora na toa, vo kriminalnata <strong>politika</strong> na<br />
nekoja dr`ava najjasno i na najdopirliv na~in se izrazuva su{tinata<br />
na op{tata <strong>politika</strong> i politi~kiot sistem, t.e. karakterot na op{testvenite<br />
odnosi, odnosot me|u dr`avata, vlasta i ~ovekot kako poedinec,<br />
nakratko legitimnosta na merkite i granicite na represijata." 6<br />
- <strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> e ve{tina koja zakonodavecot ja iskoristuva<br />
vo prakti~nata borba so kriminalitetot (Feri).<br />
4<br />
Vidi: ^ubinski, M. <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong> (Pojam, sadr`aj i odnos<br />
prema nauci krivi~nog prava), Izdava~ko kwi`arsko preduzeÊe Geca Kon<br />
A.D. Beograd, 1937. str. 3.<br />
5<br />
Bavcon, Lj. <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong> socijalisti~kog samoupravnog dru{tva,<br />
JRKKP, Beograd, 1978/2-3, str. 14.<br />
6<br />
Problemi i dileme na{e kriminalne politike u doba ekonomske i socijalne<br />
krize, JRKKP, Beograd, 1984/3-4, str. 271.<br />
18
- <strong>Kriminalna</strong>ta politka e osmislena, organizirana i koordinirana<br />
op{testvena dejnost, ~ija cel e suzbivawe na kriminalitetot" 7<br />
v) So ogled na zemjata vo koja e izgraden opredelen zaokru`en<br />
koncept na kriminalnata <strong>politika</strong>, mo`e slobodno da se ka`e deka vo<br />
opredeleni zemji doa|a do izraz edna ili druga nasoka koi osnova se<br />
opredeleni od stepenot na izrazenosta ili otsustvoto na represivniot<br />
element vo nivnata sodr`ina. Toa e sosema normalno za{to e usloveno<br />
od op{testveno-ekonomskite, tradicionalnite, politi~kite, kulturnite<br />
i drugite karakteristiki na odelni zamji.<br />
5. Vrz osnova na gorenavedenoto smetame deka najblisku do su-<br />
{tinata sodr`ana vo poimot na kriminalnata <strong>politika</strong> }e bide ako ja<br />
definirame kako granka na naukata na krivi~noto pravo i prakti~na<br />
dejnost koja se zanimava so pra{aweto na najcelishodnoto ureduvawe<br />
na krivi~noto zakonodavstvo i toa ne samo vo odnos na represijata,<br />
tuku i na sredstvata koi se potrebni za prevencija na prestapite,<br />
ote`nuvawe na nivnoto pojavuvawe i spre~uvawe na nivniot porast.<br />
Pritoa mora vedna{ da se istakne deka denes re~isi nema avtor koj vo<br />
osnova ne se soglasuva deka terminot kriminalna <strong>politika</strong> e krajno<br />
neadekvaten vo odnos na poimot {to go izrazuva i deka vo toj pogled e<br />
mnogu pocelishodno da se zameni so izrazot - <strong>politika</strong> na spre~uvawe<br />
i suzbivawe na kriminalitetot. Od takviot izraz me|utoa site svesno<br />
se otka`uvaat, za{to e dosta glomazen i neracionalen za ~esta<br />
upotreba, Od istite pri~ini i nie, vo ovoj u~ebnik, sekade go upotrebuvame<br />
terminot kriminalna <strong>politika</strong>.<br />
a) <strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> kako nau~na disciplina (kako del na<br />
krivi~nopravite nauki) pretstavuva kriti~ka ocenka na postojnoto<br />
zakonodavstvo i negovata primena od aspekt na celishodnosta i iznao|aweto<br />
i nau~noto izu~uvawe na podobri metodi za suzbivawe na kriminalitetot.<br />
Kriminalata <strong>politika</strong> se zanimava so pra{aweto na najdobriot<br />
na~in na ureduvaweto na krivi~oto zakonodavstvo i so kaznuvaweto<br />
na storitelite na krivi~ni dela (represija) i so izborot na<br />
adekvatni sredstva za spre~uvawe na idnite kriminalni povedenija<br />
(prevencija). Taa e nauka {to se zanimava so sledewe, objasnuvawe i<br />
usovr{uvawe na merkite so koi se unapreduva praktikata. Kako i na<br />
sekoja nauka koja pretstavuva fond na postignatite znaewa za prirodata,<br />
op{testvoto i ~ovekot, osnovna cel na kriminalnata <strong>politika</strong><br />
kako nauka e da gi otkrie pri~inite na fenomenot so koj se zanimava, a<br />
so toa taa í pru`a {ansa na ~ovekovata praktika da zavladee so pojavata<br />
vo realnosta. 8<br />
7<br />
Vidi: Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna <strong>politika</strong> u oblasti represije,<br />
JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 36.<br />
8<br />
Taka i Lazarevi}: "Zemena vo svoeto teoretsko zna~ewe, kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> se sfa}a kako nau~na disciplina, koja so primena na razli~ni<br />
metodi, a pred sî so empiriski i fundamentalni istar`uvawa, gi sledi i gi<br />
19
Vo ovaa smila e mo{ne precizen i stavot na Ba~i}. Spored<br />
nego, kriminalnata <strong>politika</strong> kako nauka e del na politi~kite nauki,<br />
me|utoa vleguva i vo {irokoto podra~je na krivi~nopravnite nauki,<br />
onie koi go tretitraat pra{aweto na kriminalitetot i negovoto suzbivawe.<br />
Osnovnata zada~a na kriminalnata <strong>politika</strong> kako nauka e, poa|aj}i<br />
od opredelena op{ta politi~ka i filozofska orientacija na<br />
opredeleno op{testvo i nau~nite i prakti~nite dostigawa kako i od<br />
mo`nostite na zemjata - da gi opredeli celite na op{testvoto vo suzbivaweto<br />
na kriminalitetot i vo soglasnost so toa da izgradi i da go<br />
stavi vo funkcija celokupniot sistem na preventivni i represivni<br />
merki. Vo svojot krivi~nopraven sektor kriminalanta <strong>politika</strong> kako<br />
nauka odi kon toa da gi oformi ramkite na celokupniot sistem na<br />
dr`avnata kaznena prisilba - materijalnoto krivi~no pravo, procesnoto<br />
krivi~no pravo i pravoto na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii,<br />
t.e. na podra~jeto na krivi~noto pravo, i vo taa po{iroka smisla,<br />
da gi izrazi, ostvaruva i razviva vrednostite, principite i barawata<br />
na dadeniot op{testven i politi~ki poredok, i toa krivi~no<br />
pravo kako del na op{testveniot sistem na suzbivawe na kriminalitetot<br />
da go oblikuva i razviva vo soglasnost so karakterot i celite na<br />
op{testvoto: vrz taa osnova vo sferata na dr`avnata kaznena <strong>politika</strong><br />
da go definira odnosot na postavenite celi i sredstavata i pati-<br />
{tata za ostvaruvawe na tie celi na toj na~in {to na krivi~noto pravo<br />
}e mu obezbedi liberalen i demokratski karakter. 9<br />
<strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> kako {to vpro~em uka`uva i nejziniot,<br />
ne najsre}no izbran, naslov ne pretstavuva samo nauka tuku i <strong>politika</strong>,<br />
a toa go nalo`uva i baraweto na odgovorot i na nejzinoto opredeluvawe.<br />
10 Vo pogled na <strong>politika</strong>ta i nie se opredelivme za definicijaprou~uva<br />
merkite koi se primenuvaat vo borbata protiv kriminalitetot i<br />
nivnoto vlijanie kon suzbivaweto na ovaa pojava, i vrz osnova na nau~ii iskustveni<br />
soznanija gi inicira potrebite i mo`nostite na usoglasuvawe na preventivniet<br />
i represivnite merki spored prifatenite op{testveni celi." Lazarevi},<br />
Lj, Jugoslovenska kriminalna <strong>politika</strong> i njena nau~na zasnovanost, JRKKP,<br />
Beograd, 1988/1, str. 8.<br />
9<br />
Ba~i}, F. Neophodne promene u oblasti krivnje u Jugoslovenskom krivi-<br />
~nom zakonodavstvu, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 157-158.<br />
10<br />
"<strong>Kriminalna</strong>ta politka kako poiti~ka nauka se dvi`i vo ramkite<br />
na kategoriite, na~elata i voop{to koncepciite svojstveni na politi~kite<br />
nauki. Od tie pozicii, t.e. uva`uvaj}i gi op{tite postavki na politi~kite<br />
nauki, kako i onie posebni postavki koi se odnesuvaat na <strong>politika</strong>ta vo sferata<br />
na suzbivaweto na kriminalitetot, kriminalnata <strong>politika</strong> e vo pozicija<br />
da gi izrazi svoite avtonomni stavovi i koncepti za suzbivaweto na kriminalitetot.<br />
Me|utoa, poradi svojata povrzanost so krivi~noto pravo kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> - gradej}i go svojot koncept na dr`avna kaznena prisilba,<br />
mora da vodi gri`a za osnovnite na~ela na samoto krivi~no pravo, za negova-<br />
20
ta na Luki}, spored koja "vo po{iroka smisla na zborot sodr`ina na<br />
<strong>politika</strong>ta ja pretstavuvaat site op{testveno svesni dejnosti koi se<br />
stremat kon postignuvawe na opredeleni celi, a vo potesna smisla na<br />
zborot, takva dejnost koja se ostvaruva vo dr`avata, odnosno preku<br />
dr`avata." 11 Iako vo ovaa definicija <strong>politika</strong>ta se opredeluva kako<br />
svesna aktivnost, nekoi avtori opravdano predupreduvaat na okolnosta<br />
deka politi~kite odluki ne se zasnovaat edinstveno na pozitivnoto<br />
znaewe. Politi~kite odluki se orientirani i sprema izvesni ideolo{ki<br />
celi koi gi odrazuvaat vrednosnite kategorii, a pokraj toa<br />
treba da ja uva`uvaat i postojnata stvarnost (ekonomijata, stepenot na<br />
op{testvenata svest i sl). Spored toa <strong>politika</strong>ta stanuva umetnost vo<br />
ramkite na mo`noto. 12<br />
Vo kontekst na prethodnoto spored Vodopivec, mislewata na<br />
odnosot na naukata sprema <strong>politika</strong>ta se razli~ni. Edno od postojnite<br />
mislewa e deka se raboti za dva vida na op{testveni aktivnosti koi<br />
treba strogo da se razlikuvaat. Vtoro e misleweto na apstinencija,<br />
spored koe op{testvenite i kulturnite sistemi }e treba da se zemat<br />
takvi kakvi {to sî, za{to glavnoto vlijanie na ~ovekovata okolina }e<br />
se sproveduva vo monumentalni proporcii. Tretoto e stojali{te na tn.<br />
anga`irana nauka: se {to e mo`no da se postigne na intelektualen<br />
plan dobiva svoja smisla edinstveno ako se materijalizira vo stvarnosta<br />
so namera {to pove}e da se pribli`ime kon podobar i pohuman na-<br />
~in na `ivot. 13 Poslednoto stojali{te zna~i deka naukata treba da<br />
iznao|a pati{ta za realizacija na svoite dostigawa vo op{testvenata<br />
praktika. Istra`uvaweto na prirodata, op{testvoto i ~ovekot sami<br />
po sebe se op{testveni aktivnosti, a nivnite rezultati stanuvaat<br />
op{to dobro, bez ogled na toa dali nau~nikot go saka ili ne go saka<br />
toa. Nakratko naukata ne samo {to e dol`na da im gi stavi na raspolagawe<br />
rezultatite od svojata rabota, tuku treba i da se bori za nivnata<br />
primena vo praktikata. So drugi zborovi nau~nikot vo moderniot<br />
svet ne mo`e da se oslobodi od odgovornosta za primena na svoite<br />
rezultati vo op{testvenata praktika i ne mo`e da bide nezainteresiran<br />
za politi~kite odluki. A toa zna~i anga`iranost, t.e. takva<br />
ta struktura i zada~i, kako i za negovite razvojni tendencii. Toa, pred sî za-<br />
{to, kriminalnopoliti~kite celi, a toa zna~i i op{tite politi~ki celi, vo<br />
sferata na dr`avnata kaznena <strong>politika</strong> mo`at da se realiziraat samo na na-<br />
~in svojstven na krivi~noto pravo, po pat na negovite strukturi i institucii<br />
i so po~ituvawe na negovite osnovni principi. Ba~i}, F. op. cit. str. 158.<br />
11<br />
Luki}, R, Istorija pravnih i politi~kih teorija, Nau~na knjiga, Beograd, 1964,<br />
str. 23.<br />
12<br />
Vodopivec, K. Nau~no istra`ivanje i kriminalna <strong>politika</strong>, JRKKP, Beograd,<br />
1971/2, str. 214.<br />
13<br />
Ibid, str. 214.<br />
21
nauka koja }e se bori kako za primenata, taka i protiv zloupotrebata<br />
na svoite dostigawa.<br />
Pra{aweto {to se nadovrzuva na toj osnoven problem e osobeno<br />
pra{aweto za nasokite na sorabotkata me|u naukata i <strong>politika</strong>ta.<br />
Ne mo`e da postoi podelenost vo vrska so toa deka za opredelen razvoj<br />
na naukata í e potreben opredelen stepen na avtonomija. Kajzer prepora~uva<br />
takov model na koperacija na partnerite, sprema koj naukata na<br />
<strong>politika</strong>ta treba da í dade informacii i sovet, dodeka odlukata bi ja<br />
nosel politi~arot, koj istovremeno }e gi uva`i i drugite okolnosti<br />
na op{testvenata realnost. Edinstvena mo`nost koja mu ostanuva na<br />
nau~niot istra`uva~ e so pomo{ na svoite prilozi, pa duri i so razotkrivawe<br />
na ideolo{kite itrosti, da pridonesuva kon razumno odlu-<br />
~uvawe na podra~jeto na kriminalnata <strong>politika</strong>. 14<br />
b) <strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> kako prakti~na dejnost, pretstavuva<br />
racionalna i planska organizacija na op{testveni aktivnosti naso~eni<br />
kon suzbivawe na kriminalitetot so primena na preventivni i represivni<br />
merki. 15 Ili kako {to toa ubavo go veli germanskiot te-<br />
14<br />
Vo ova smisla i Lazarevi}: "Vo svojata op{testvena smisla kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> e "eden oblik na op{testvenite dejnosti naso~eni kon postignuvawe<br />
na opredeleni op{testveni celi. Ovaa, tn. prakti~na dimenzija<br />
na kriminalnata <strong>politika</strong> opfa}a sistem na planirani i koordinirani dejnosti<br />
koi, iako sodr`inski razli~ni, se stremat kon edinstvena cel - {to<br />
poefikasna za{tita na op{testvoto od kriminalitetot i drugite oblici na<br />
asocijalno povedenie. Vsu{not, stanuva zbor, za eden segment na op{tata<br />
op{testvena dejsnost, a so ogled na toa {to se raboti i za "<strong>politika</strong>" naso-<br />
~ena kon opredeleni op{testveni celi, taa se vklopuva i vo op{tata op{testvena<br />
<strong>politika</strong> i ottamu e izlo`ena na vlijanieto na op{testveno-ekonomskite<br />
i politi~kite odnosi vo ramkite na koi se sozdava i realizira."<br />
Lazarevi}, Lj, Jugoslovenska kriminalna <strong>politika</strong> i njena nau~na zasnovanost, JRKKP,<br />
Beograd, 1988/1, str. 7-8.<br />
15<br />
"Zemena vo svoeto aplikativno zna~ewe, kriminalnata <strong>politika</strong><br />
opfa}a sistem na svesno planirani i koordinirani op{testveni dejnosti naso~eni<br />
kon za{tita na op{testvoto od kriminalitetot. Na toj na~in sfatena,<br />
taa preststavuva sostaven del na op{tata <strong>politika</strong> na opredeleno op{testvo<br />
i ottamu e izlo`ena na vlijanieto na postoe~kite op{testveno-ekonomski i<br />
politi~ki odnosi. Preku nea, kako {to so pravo zabele`uva Prof. Bavcon,<br />
na opredelen na~in se reflektira vladea~kiot politi~ki sistem, odnosno negovata<br />
<strong>politika</strong>. Tie op{testveni dejnosti sodr`inski se razli~ni, so razli~ni<br />
subjekti kako negovi osnovni nosietli, me|utoa niv gi obedinuva<br />
edinstvoto na celta koja saka da se postigne i nu`nosta od koordinirawe i<br />
planskoto naso~uvawe. Samo vo smisla na edna teoretska analiza tie dejnosti<br />
mo`at da se klasificiraat na merki na preventivno deluvawe na kriminalitetot<br />
(opo{ta socijalna prevencija, posebna socijalna prevencija i individualna<br />
prevencija) i na represivni merki, odnosno na merki na kaznenata<br />
22
oreti~ar Roksin: "<strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> zazema sredna pozicija<br />
me|u naukata i op{testvenoto (socijalnoto) ureduvawe, me|u teorijata<br />
i praktikata. Od edna strana, taa kako nauka se zasnova na objektivnoto<br />
spoznavawe na zlostorot na negovite pravni i empiriski oblici na<br />
projavuvawe, od druga strana, taa saka da sproveduva opredeleni idei i<br />
interesi kako eden vid <strong>politika</strong>. Kako teorija taa se obiduva da razvie<br />
klu~na strategija protiv kriminalitetot, me|utoa prakti~noto<br />
sproveduvawe, kako vpro~em i vo <strong>politika</strong>ta, ~esto pove}e zavisi od<br />
postojnata stvarnost odo{to od logi~kata koncepcija. Toa najverojatno<br />
mo`e da se objasni so polo`bata na <strong>politika</strong>ta na kriminalot,<br />
deka site nejzini tezi vo krajnost se osporuvani, a prethodniot pravec<br />
relativno ~esto se menuva." 16<br />
Takvata kriminalna <strong>politika</strong> mora da e "realna, zasnovana na<br />
vistinskite mo`nosti na op{testvoto, oslobodena od fikcii i nerealna<br />
hipoteti~nost. Taa mora da bide kadra da gi voo~uva problemite<br />
i za niv da bara soodvetni re{enija na ramni{teto na taa realnost." 17<br />
Vo ova smisla i sprema Milutinovi}, koj poa|a od celta na kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> (suzbivawe i spre~uvawe na kriminalitetot), taa<br />
mo`e da se definira kako teoretska i prakti~na disciplina, koja ima<br />
dve dimenzii - edna teoretska i druga prakti~na. Teoretskata dimenzija,<br />
zemeno na~elno, se odnesuva na teoretskoto koncipirawe na kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> i razraboteniot sistem na rea|irawe na op{testveno<br />
opasnite povedenija, koj se ostvaruva vo soglasnost so op{testvenata<br />
stvarnost i vrz osnova na rezultatite na nau~nata misla vo<br />
oblasta na kriminologijata, sociologijata, socijalnata patologija,<br />
krivi~noto pravo i drugite nauki i koristeweto na postojnite iskustva<br />
vrz osnova na nivnoto vrednuvawe. Vo ramkite na ovoj teoretski<br />
pristap najprvin se poa|a od analizata, na ustavnite, zakonodavnite i<br />
politi~kite stavovi vo odnos na inkriminiranite povedenija i se<br />
dava ocenka za nivnoto kriminalnopoliti~ko zna~ewe so cel za nivno<br />
koncipirawe vo na~elni opredelbi i determinanti, vrz ~ija osnova se<br />
vr{i teoretsko osmisluvawe na metodite na uspe{noto vodewe na borbata<br />
protiv kriminalitetot i izgradba na koherenten prakti~en sistem,<br />
koj bi trebalo da se sproveduva vo antikriminalnata praktika.<br />
Tuka, se razbira, spa|a i vrednuvaweto na site tie na~elni stavovi i<br />
opredelbi vo odnos na op{testveno opasnoto povedenie, prou~uvawe<br />
<strong>politika</strong>. Denes me|utoa, nikoj ne ja osporuva preventivnata funkcija na krivi~nopravnite<br />
merki, pa vo taa smisla kriminalnata <strong>politika</strong> i se sfa}a<br />
kako edinestven sistem na merki na op{testveno reagirawe na kriminalnite<br />
povedenija." Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska <strong>politika</strong> u oblasti represije, JRKKP, Beograd,<br />
1986/1-2, str. 33-34.<br />
16<br />
Roxin, C. Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP, Beograd,<br />
1990/3-4. str. 3.<br />
17<br />
Milutinovi}, M. <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong>, str. 114.<br />
23
na vlijanieto na zakonodavstvoto, krivi~nopravnite instituti, primenetite<br />
metodi i merki i drugite faktori na kriminalnata <strong>politika</strong><br />
so cel za usovr{uvawe na ovoj sistem.<br />
Prakti~nata dimenzija na kriminalnata <strong>politika</strong> go opfa}a<br />
osmisluvaweto i sproveduvaweto vo `ivot na akciite, metodite i merkite<br />
od represiven i preventiven karakter, vrz osnova na izgradena<br />
teorija za celite na kriminalnata <strong>politika</strong> i mo`nostite {to gi pru-<br />
`a op{testvenata stvarnost. Toa e vsu{nost sproveduvawe vo `ivot na<br />
krivi~nite i profilakti~kite, odnosno op{testveno preventivnite<br />
merki, kako i naso~uvawe na administracijata na krivi~noto pravosudstvo<br />
i na drugite dr`avni i op{testveni organi i tela, vo nasoka<br />
na uspe{no sproveduvawe vo `ivot na metodite i merkite na prakti-<br />
~nata kriminalna <strong>politika</strong>. 18<br />
II. PREDMET NA KRIMINALNATA POLITIKA<br />
1. Od gorenavedenite okolnosti mo`at glavno da se voop{ti<br />
deka "pra{aweto - kako treba da se postapuva so lu|eto koi se ogre{uvaat<br />
vo pogled na osnovnite pravila na zaedni~koto op{testveno `iveewe<br />
i so toa go o{tetuvaat ili go zagrozuvaat poedincite ili ~ove-<br />
{tvoto voop{to, pretstavuva osnoven predmet na kriminalnata <strong>politika</strong>."<br />
19 Takvata opredeleba me|utoa treba da se konkretizira so stavot<br />
deka postojat dva osnovni pristapi kon opredeluvaweto na predmetot<br />
na kriminalnata <strong>politika</strong>: a) kriminalna <strong>politika</strong> lato sansu,<br />
i b) kriminalna <strong>politika</strong> stricto sansu.<br />
a) <strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> vo po{iroka smisla se odnesuva na<br />
site pravni i nepravni aktivnosti koi se prezemaat so cel za suzbivawe<br />
i spre~uvawe na kriminalitetot. Vo ovaa smisla taa e zbir na<br />
site metodi i sredstva za represivna borba protiv kriminalitetot i<br />
negovata prevencija. Ottamu vo predmetot na kriminalnata <strong>politika</strong><br />
mo`at da se pomestat slednive problemi:<br />
- koncipirawe na op{tite na~ela, principi i determinanti na<br />
kriminalnata <strong>politika</strong>,<br />
- usovr{uvawe na krivi~noto zakonodavstvo,<br />
- problemite na inkriminalizacija, dekriminalizacija, depenalizacija,<br />
dejuridizacija i dinstitucionalizacija,<br />
- razvivawe na institucionalnata baza na represivnata borba i<br />
aktivnostite na oddelni organi (sudovi, obvinitelstva, policija),<br />
- usovr{uvawe i dopolnuvawe na sistemot na krivi~nite sankcii,<br />
18<br />
Milutinovi}, M. <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong>, str. 135-136.<br />
19<br />
Roxin, C. Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP, Beograd,<br />
1990/3-4. str. 3.<br />
24
- razvivawe na sistemot na socijalna prevencija i negovata<br />
op{toop{testvena i institucionalna baza,<br />
- problemot na javnosta kako faktor na suzbivawe i spre~uvawe<br />
na kriminalitetot,<br />
- problemot na efikasnosta na krivi~nopravnite normi, krivi-<br />
~nite sankcii i metodite i merkite za suzbivawe i spre~uvawe na kriminalitetot<br />
i mehanizmite na socijalnata prevencija,<br />
- otstranuvawe na pri~inite i uslovite na kriminalitetot,<br />
b) <strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> vo potesna smisla nejziniot predmet<br />
go ograni~uva na krivi~nopravnata reforma i dr`avno-pravnata<br />
intervencija vrz kriminalnite povedenija. Spored ova stojali{te<br />
kriminalnata <strong>politika</strong> se sveduva na aktivnosti vo oblasta na: 1. pravnata<br />
regulativa (na planot na zakonodasvnata dejnost) i 2. i pravosudnata<br />
praktika - (na planot na deluvaweto na dr`avnite organi (organite<br />
na krivi~noto pravosudstvo). Na toj na~in kriminalnata <strong>politika</strong><br />
se ograni~uva na aktivnosti {to isklu~ivo se dvi`at vo represivnata<br />
sfera.<br />
Spored potesniot poim kriminalnata poltitika e naso~ena kon<br />
"kriti~ka analiza na ulogata na krivi~noto zakonodavstvo, krivi~noto<br />
pravo i pravosudstvo vo pogled na negovata podobnost vo borbata<br />
protiv kriminalitetot, a so cel za nivno usovr{uvawe i osposobuvawe<br />
za taa borba, kako i na analiza na kriminalnopoliti~koto organizirawe<br />
i povrzuvawe na aparatot na krivi~noto pravosudstvo so site<br />
negovi stepeni i so kriminalnite slu`bi." 20<br />
2. Vo soglasnost so prethodnoto se dvi`at i opredelbite za<br />
iznao|awe na mestoto na kriminalnata <strong>politika</strong> kako nau~na disciplina.<br />
Pritoa e razbirlivo deka konceptite za kriminalnata <strong>politika</strong><br />
koi se potpiraat vrz krivi~noto zakonodavstvo, krivi~noto pravo i<br />
aktivnostite na organite na krivi~noto pravosudstvo nu`no go uslovuvaat<br />
sfa}aweto spored koe kriminalnata <strong>politika</strong> pretstavuva krivi~nopravna<br />
disciplina. Ili pokonkretno, spored ova stojali{te koe<br />
glavno be{e zastapuvano od postarite avtori vo ovaa oblast (A. Fojerbah,<br />
Keppler, Mezger, D. de Vebras, ^ubinski), kriminalnata <strong>politika</strong><br />
pretstavuva samo granka na krivi~noto pravo.<br />
Od druga strana so se pogolemoto povrzuvawe na kriminalnopoliti~kite<br />
problemi so soznanijata {to í gi nudi kriminologijata se<br />
pojavija golem broj avtori spored ~ie sfa}awe kriminalnata <strong>politika</strong><br />
e samo del na kriminologijata. Od tie pri~ini vo golem broj, osobeno<br />
amerikanski i germanski trudovi kriminalnopoliti~kata problematika<br />
se tretira vo ramkite na u~ebni~kata literatura i istra`uva-<br />
~kite studii od kriminologijata.<br />
Nasproti ovie stojali{ta za kriminalnata <strong>politika</strong> kako granka<br />
na krivi~noto pravo ili na kriminologijata so koi se negira ne-<br />
20<br />
Milutinovi}, M. <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong>, str. 128.<br />
25
jzinata samostojnost, vo literaturata mo`at da se sretnat i takvi stojali{ta<br />
spored koi taa pretstavuva nau~na disciplina koja se pomestuva<br />
nad krivi~noto pravo i kriminologijata. Za ovie stojali{ta e<br />
karakteristi~no istaknuvaweto na nejzinata nezavisnost i nejzinoto<br />
vremensko pojavuvawe i pomestuvawe pred krivi~noto pravo i kriminologijata.<br />
Na toj na~in se odi vo druga krajnost so koja na opredelen<br />
na~in se odrekuva nivnata nu`na sukcesivna povrzanost vo ostvaruvaweto<br />
na glavnata zada~a - spre~uvawe i suzbivawe na kriminalitetot.<br />
Sovremenite sfa}awa za ovoj problem glavno se orientirani<br />
kon priznavawe na kriminologijata kako avtonomna nau~na disciplina.<br />
Vakvata opredelba me|utoa vo nikoj slu~aj ne ja negira nejzinata<br />
tesna povrzanost so krivi~noto pravo, kriminologijata i drugite nauki<br />
za kriminalitetot.<br />
26<br />
III. PODELBA NA KRIMINALNATA POLITIKA<br />
1. Govorejki za poimot na kriminalnata <strong>politika</strong> istaknavme<br />
deka kaznenata <strong>politika</strong> se ostvaruva so propi{uvawe na kaznivi povedenija,<br />
odreduvawe na sankcii, gonewe na storitelite na delata,<br />
izrekuvawe na sankciite i izvr{uvawe na izre~enite sankcii. 21<br />
21<br />
"<strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong>, opfa}a ili podobro ka`ano, treba da<br />
opfa}a planiran i koordiniran sistem na op{testveni dejsnosti, sodr`inski<br />
razli~ni i so razli~ni subjekti kako nivni nositeli, me|utoa obedineti<br />
preku edinstvoto na celta. Taa kordiniranost na merkite na kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> i nivnata nu`na povrzanost pretstavuva conditio sine qua non za sekoja<br />
op{testveno racionalna i efikasna kriminalna <strong>politika</strong>. Ottamu samo<br />
uslovno, i pove}e vo smisla na edna teoretska analiza, mo`e da se prifati<br />
podelbata na merkite na kriminalnata <strong>politika</strong> na onie ~ie deluvawe vo prv<br />
red e preventivno (merki na prevencija) i onie koi se realiziraat preku pravosudnite<br />
organi vo primenata na krivi~nite ili drugi sankcii sprema avtorite<br />
na asocijalnite povedenija (represivni merki). Za prvite e voobi~aeno<br />
e da se ka`e deka se primenuvaat ante delictum i deka osnovnata cel im e otstranuvawe<br />
na pri~inite i uslovite koi predizvikuvaat i im pogoduvaat na<br />
op{testveno negativnite povedenija, dodeka vtorite, se primenuvaat post delictum<br />
so osnovna namena da se deluva na storitelite na deloto da ne go povtorat<br />
kriminalnoto i drugoto asocijalno povedenie. Me|utoa, sekomu {to teoretski<br />
ili prakti~no se zanimaval so problemite na kriminalnata <strong>politika</strong>,<br />
mu e jasna artificielnosta na podelbata na ovie merki so ogled na nivnite<br />
op{ti i neposredni celi: mo`e da se zboruva samo za sodr`inski razliki<br />
usloveni vo prv red od op{testvenaat nu`nost, so ogled na sostojbata na op{-<br />
testveno-ekonomskite i politi~ki odnosi, da se reagira so razli~ni merki na<br />
kriminalnata <strong>politika</strong> vrz obemot i dinamikata na kriminalitetot i dr."<br />
Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna <strong>politika</strong> i njena nau~na zasnovanost, JRKKP,<br />
Beograd, 1988/1, str. 8.
Kaznenata <strong>politika</strong> kako sostaven del na kriminalnata <strong>politika</strong><br />
na opredelena zemja e racionalno naso~ena prakti~na dejnost na<br />
sudovite vo primenata na kaznata i drugite krivi~ni sankcii sprema<br />
storitelite na krivi~nite dela so ogled na op{testvenata opasnost na<br />
oddelni vidovi na kriminalitetot i konkretno storenoto krivi~no<br />
delo i so ogled na uva`uvaweto na li~nosta na storitelot. Taa pretstavuva<br />
racionalno naso~uvawe na prakti~nite dejnosti na policijata,<br />
obvinitelstvoto, sudovite i organite na izvr{uvaweto vo primenata<br />
na kaznite i drugite krivi~ni sankcii sprema storitelite na krivi~nite<br />
dela so ogled na op{testvenata opasnost na oddelni vidovi<br />
kriminalitet i konkretno storenoto krivi~no delo i so ogled na uva-<br />
`uvaweto na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo.<br />
Celta na kaznenata <strong>politika</strong> e so primena na prisilni merki<br />
predvideni vo krivi~noto zakonodavstvo da se deluva vo nasoka pouspe{no<br />
suzbivawe na kriminalitetot.<br />
Prevencijata pretstavuva organizirana op{testvena dejnost<br />
naso~ena kon otstranuvawe na etiolo{kite faktori {to go predizvikuvaat<br />
kriminalitetot. Imeno, dosega nebroeno pati e povtorena vistinata<br />
deka kaj nas vo suzbivaweto na kriminalitetot najva`noto mesto<br />
go zaema dejnosta na organite na pravosudstvoto vo po{iroka smisla<br />
(organite za vnatre{ni raboti, javnoto obvinitelstvo i sudot), a<br />
glavnoto sredstvo na na{ata kriminalna <strong>politika</strong> e postoeweto na<br />
krivi~nopravnite odredbi i primenata na krivi~nite sankcii, vo prv<br />
red na kaznite. Takvata dejnost glavno e ograni~ena na opredeleni<br />
dr`avni organi i na primena na edinstveni merki i ne e dovolna za<br />
uspe{na borba protiv kriminalitetot. 22 So samoto kaznuvawe ne e mo-<br />
`no vo posu{testvena mera da se vlijae vrz sovladuvaweto na kriminalitetot,<br />
nitu pak kaznuvaweto vo postojnite op{testveni uslovi mo`e<br />
da pretstavuva osnoven na~in na borba protiv kriminalnite pojavi.<br />
Naprotiv, novite op{testveni odnosi i nivniot postojan razvoj go<br />
ovozmo`uvaat i go postavuvaat baraweto za su{etstveni izmeni vo<br />
sredstvata i metodite na borbata protiv kriminalitetot, i toa na toj<br />
na~in aktivnosta na op{testvoto vo prv red da se naso~i kon otkri-<br />
22<br />
"Ako se ima vo vid deka etiolo{ki kriminalitetot bilo kako masovna<br />
ili poedine~na pojava prioritetno e determiniran od op{testvenite<br />
uslovi koi ~ovekot negativno go formiraat i orientiraat kon kriminalna<br />
aktivnost, vo toj slu~aj <strong>politika</strong>ta na suzbivaweto na kriminalitetot ne<br />
smee do kraj da se zasnova na represijata i nejzinoto posmatrawe, koe so ogled<br />
na objektivnite izvori na kriminalitetot vo slu~aj na zdravi i normalni<br />
prestapnici navistina i natamu }e pretstavuva zna~aen element na taa borba,<br />
tuku mora prioritetno i dominantno da se naso~uva vrz osnova na sistemski<br />
programi na socijalnata prevencija i rezultatite na sovremenite misli." Milutinovi},<br />
M. Aktuelna situacija i tendencije kriminalne politike u Jugoslaviji, JRKKP,<br />
Beograd, 1986/1-2, str. 13-30.<br />
27
vawe i postepeno eliminirawe na pri~inite na kriminalitetot, i na<br />
toj na~in te`i{teto na borbata protiv kriminalitetot da se prenese<br />
od represivnoto rea|irawe vrz preventivnoto suzbivawe na kriminalitetot.<br />
23 Od tie pri~ini od najgolema va`nost e da se povede sistematska<br />
i organizirana preventivna borba protiv kriminalitetot so<br />
aktivnirawe na {irokite op{testveni sili kon otkrivawe, ubla`uvawe<br />
i otstranuvawe na op{tite, posebnite i poedine~nite pri~ini vrz<br />
~ija osnova sekojdnevno niknuva noviot kriminalitet, kako i onie<br />
mnogubrojni uslovi, povodi i okolnosti koi mu odat na raka na kriminalnata<br />
dejnost. Borbata protiv kriminalitetot mora da stane daleku<br />
po{iroka op{testvena zada~a so usilbi koi treba vo prv red da bidat<br />
naso~eni kon pri~inite na pojavata a ne protiv nejzinite posledici.<br />
Vo taa smisla u~ili{tata i drugite vospitni i obrazovni ustanovi i<br />
organizacii, centrite za socijalni raboti, preprijatijata, masovnite<br />
mediumi kako i mnogubrojni op{testveni faktori mora da go najdat<br />
svoeto mesto i uloga vo sistemot na merkite na kriminalnata prevencija.<br />
2. So ogled na op{tiot stav sprema krivi~nata represija, a osobeno<br />
so ogled na nejzinata efikasnost vo suzbivaweto na kriminalitetot,<br />
vo sovremenata teorija i praktika glavno postojat tri stojali-<br />
{ta. Prvoto, poa|a od bezrezervnoto prifa}awe na stavot deka edinstveniot<br />
pat za suzbivawe na kriminalitetot e izrekuvaweto na strogi<br />
kazni i sproveduvaweto na strog re`im na nivnoto izvr{uvawe (kaznenata<br />
represija e osnovno i najefikasno sredstvo za borba protiv<br />
kriminalitetot). Vtoroto stojali{te se sostoi vo priznavaweto na<br />
kaznuvaweto kako va`na merka za suzbivaweto na kriminalitetot, me-<br />
|utoa so istovremeno dopu{tawe primena na op{ti, posebni i individualni<br />
preventivni merki (kaznenata represija e nu`na vo sega{nite<br />
op{testveni uslovi, no ne î, nitu edinstvenata ni najdobrata merka<br />
za suzbivawe na kriminalitetot). Najposle, tretoto stojali{te se zalaga<br />
za kompletna depenalizacija, odnosno za izmena na celokupniot<br />
pravosuden sistem vo nasoka {to zna~i socijalizacija na krivi~noto<br />
pravo (kaznenata represija treba celosno da se eliminira, ili vo najmala<br />
raka zna~itelno da se ograni~i, i da se baraat novi pati{ta vo<br />
suzbivaweto na kriminalitetot). So drugi zborovi, kaznenata <strong>politika</strong><br />
zavisi od op{tiot stav sprema krivi~nata represija kako sredstvo<br />
za borba protiv kriminalitetot.<br />
3. Soglasno gorenavedenite stavovi mo`e slobodno da se ka`e<br />
deka i sovremenata kriminalna <strong>politika</strong> voop{to, mo`e da se pomesti<br />
vo trite navedeni grupi: prvata, koja kaznenata represija ja smeta za<br />
23<br />
"Represijata sî pove}e pretstavuva destruktivna reakcija na op{-<br />
testvoto na destruktivnoto povedenie na poedinecot i kako takva stanuva nadminato<br />
sredstvo na borba protiv kriminalitetot." Atanackovi}, D. Kaznena<br />
poitika u SFRJ, JRKKP, Beograd, 1978/2, str. 94.<br />
28
osnovna merka za suzbivaweto na kriminalitetot; vtorata, koja kaznenata<br />
represija ja smeta za nu`na no, ne i za osnovna i edinstvena merka,<br />
i tretata grupa, koja bara celosna depenzalizacija so isklu~itelno<br />
dopu{tawe i na represijata.<br />
1 0 Koncepcijata koja kaznenata represija ja smeta za osnovna<br />
merka za suzbivaweto na kriminalitetot be{e karakteristi~na za<br />
klasi~nata {kola. Osnovnoto stojali{te na klasi~nata {kola be{e<br />
represivnata borba protiv kriminalitetot vo koe represijata ne<br />
mo`e da se odeli od nejzinata su{tina. A nejzinata su{tina e deka se<br />
raboti za sredstvo so koe se deluva od nadvor, sredstvo so koe ne se<br />
zadira vo otstranuvawe na pri~inite na kriminalitetot tuku vrz<br />
otstranuvaweto na posledicite od deluvaweto na tie pri~ini. Toa e<br />
op{ta osobina na klasi~nata kriminalnata <strong>politika</strong> vo koja pod vodstvo<br />
na na~eloto na legalitetot celokupnata reakcija na kriminalitetot<br />
e sodr`ana vo krivi~iot zakonik. Ottamu obiduvajki se da gi<br />
iznajde osnovnite kriminalnopoliti~ni postulati na klasi~nata<br />
{kola Mark Ansel so pravo ja dava slednava sumarna konstatacija:<br />
"Politikata na suzbivaweto na kriminalitetot na klasi~noto pravo<br />
ima tri su{testveni obele`ja: a) taa e legalisti~ka, b) taa e pravna, i<br />
v) taa e liberalna.<br />
a) Taa e legalisti~ka zatoa {to klasi~noto krivi~no pravo se<br />
zasnova na poimot na zakonitosta. Apsoluten primat mu se dva na zakonot.<br />
Sudijata go primenuva zakonot no ne go tolkuva. Monteskie rekol<br />
"nema zakon koj bi mo`e da se tolkuva protiv ~ovekot koga se raboti<br />
za negoviot `ivot, negovata ~est ili negovata sloboda".<br />
Vo toj sistem borbata protiv kriminalitetot se sostoi vo toa<br />
da se postavat uslovi i principi na odgovornosta, da se sostavi to~en<br />
i limitativen katalog na oddelni krivi~i dela i potoa odnapred da se<br />
odredi krivi~ata (zakonska) sankcija i samo taa sankcija mo`e da se<br />
primenuva.<br />
So toj sistem se saka da se obezbedi slobodata na gra|anite, za-<br />
{to dozvoleno e se {to ne e zabraneto "nullum crimen nulla poena sine<br />
lege": prestapnikot se kaznuva za{to go izbral zlostorstvoto, pa treba<br />
da ja plati negovata cena. Istovremeno so toj sistem se obezbeduva, ili<br />
barem se misli deka se obezbeduva generalnata prevencija po pat na<br />
kolektivno zastra{uvawe, pa kaznata odnapred se odreduva kako zastra{uvawe<br />
na mo`niot prestapnik.<br />
b) Taa <strong>politika</strong> e i celosno pravna. Op{testvoto po~iva na<br />
pravniot sistem i re`imot na legalitetot. Spored toa celokupnata<br />
reakcija protiv kriminalitetot vo klasi~niot sistem nu`no e sodr-<br />
`ana vo krivi~niot zakonik. Vo toj sistem zlostorstvoto e samo praven<br />
problem. Posledicata od toa gledawe e ako zlostornikot ne e svesen<br />
za svojot zlostor, ako ne mo`e da go razbere imperativot na zakonot<br />
{to mu se nalo`uva, toj logi~no e da izleguva od domenot na krivi-<br />
~noto pravo: zatoa kriminalitetot ne mora da se zanimava so du{evno<br />
29
olnite prestapnici. Klasi~noto pravo isto taka vo po~etokot, i ako<br />
taka mo`e da se ka`e vo negovata ~ista forma, ne ja poznava individualizacija<br />
na kaznata. Isto taka se te`nee, ista kazna da bide primeneta<br />
za isto delo: so mnogu te{kotii i mo{ne postepeno klasi~noto<br />
pravo }e go prifati olesnuva~kite okolnosti i uslovnata osuda, instiuti,<br />
koi ve}e pri samata pomisla go ispolnuvaa so u`as eden od protagonistite<br />
na neoklasi~noto pravo, golemiot italijanski kriminalist<br />
Carrare.<br />
Glavnata gri`a na klasi~nata <strong>politika</strong> e suzbivaweto na kriminalitetot,<br />
gri`a za pravnata tehnika. Bidej}i zlostorot vo su{tina<br />
e praven priblem, vo prv red treba da se podobri krivi~niot zakonik,<br />
taka {to pravnata tehnika ja opfa}a seta realnost na kriminalitetot.<br />
v) Taa e liberalna. Ovaa <strong>politika</strong> se sproveduva vo periodot od<br />
1830-1890 godina, t.e. vo liberalnoto op{testvo "laisser faire" koja ne se<br />
zanimava so ekonomija, tuku so <strong>politika</strong> i pravnata ednakvost na gra-<br />
|anite. Od tie pri~ini vo ovoj period sme soo~eni so postojani ubla-<br />
`uvawa na kaznite.<br />
Od perspektivata na liberalnata <strong>politika</strong> na suzbivaweto na<br />
kriminalitetot, osnovna kazna e kaznata li{uvawe od sloboda, me|utoa<br />
na taa kazna mu se pridava zna~ewe na op{etstven prekor. Koga }e<br />
se posatvat takvi principi, toga{ op{testvoto na poedinecot ne mu<br />
do`i ni{to pove}e od apstraktnata za{tita na zakonot; osudenikot<br />
pak, od svoja strana, ne mu dol`i na op{testvoto ni{to pove}e odo{to<br />
da go plati svojot dolg, t.e. da ja izdr`i kaznata. Vo osnova zna~i sistemot<br />
ne sodr`i prevospituvawe. Osobeno ne sodr`i pomo{ na prestapnikot."<br />
24<br />
Vo poslednive godini me|utoa vo SAD, Velika Britanija i nekoi<br />
drugi zemji povtorno se podvlekuva zna~eweto na represijata vo<br />
smisla na pravednost kako cel na kaznuvaweto koj se ozna~uva so izre-<br />
24<br />
Ancel M. Karakteristi~na obele`ja moderne politike suzbijanja kriminaliteta,<br />
Zbornik radova Pravnog faklulteta u Zagrebu, Zagreb, 1960/1, str. 6-7. Na toj<br />
na~in Mark Ansel vsu{nost razlikuva tri fazi vo razvojot na kriminalnata<br />
<strong>politika</strong>. Prvata faza se javuva so pozitivisti~kite konvcepcii od krajot na<br />
XIX vek za koj e karakteristi~na borba protiv opasnite zlostornici. Vtorata<br />
faza se odensuva na periodot me|u dvete svetski vojni {to se opredeluva<br />
vrz osnova na krivi~nite zakonodavstva od triesetite godini koncipirani<br />
vrz osnova na zadr`uvaweto na nekoi klasi~ni i prifa}awe na novi re{enija.<br />
Tretata faza go opfa}a periodot koj po~nuva po Vtorata svetska vojna,<br />
koja nasproti avtoritativnite zakonodavstva te`i{teto go pomestuva vrz po-<br />
~ituvaweto i za{titata na ~ovekovata li~nost i baraweto na poefikasni<br />
sredstva za suzbivawe na kriminalitetot vrz osnova na kriti~kite stavovi na<br />
dvi`eweto na kriminalnata profilatika od krajot na XIX i krajot na XX<br />
vek.<br />
30
kata "law and order" i "just desert" i koj dobiva oznaka na nov neoklasicizam"<br />
25 Toa e teorija na vladeewe na odmazdata spored koja kaznata vo<br />
prv red nema socijalni celi, tuku na ostvaruvaweto na idejata na pravednosta.<br />
Teorijata na odmazda ne nudi mo`nost da se otstranat psiholo{kite<br />
i socijalnite pri~ini na kriminalnoto povedenie, tuku vo<br />
kaznata gleda nametnuvawe na zlo bez ogled na negovite socijalni posledici.<br />
Me|utoa kriminalecot na kogo mu se nanesuva samo zlo (duri<br />
i ako toa e vo humaniterno podnosliva forma), na toa naj~esto }e rea|ira<br />
so inaet i ogor~enost, a kazneniot zavod }e go napu{ti ponesposoben<br />
i poopasen odo{to bil koga do{il vo nego. 26<br />
2 0 Koncepcijata koja kaznenata represija ja smeta za nu`na no,<br />
ne i za osnovna i edinstvena merka e dominatna i toa ne samo kaj nas<br />
tuku i vo svetot. Spored toa sfa}awe vo represivnata strana na kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> se gleda edna op{testvena nu`nost. Vo opredeleni<br />
slu~ai op{testvoto mora da se {titi od kriminalitetot i so<br />
primena na takvi merki kakvi {to se kaznite koi sprema storitelot<br />
sekako deluvaat represivno, me|utoa vo odnos na potencijalnite prestapnici<br />
imaat i opredelena preventivna funkcija. Ovoj represiven<br />
aspekt na kriminalnata <strong>politika</strong> doa|a do izraz tokmu zaradi otsustvoto<br />
na organizirana i koordinirana preventivna dejnost za koja, so<br />
ogled na nejzinite celi, voop{to i ne se postavuva pra{aweto dali<br />
pretstavuva glaven oblik na op{testvenoto deluvawe vo suzbivaweto<br />
na kriminalitetot. Imeno, poa|ajki od celite, sodr`inata na op{tata,<br />
posebnata i individualnata prevencija i mo`nostite od nejzinata<br />
primena, ne postoi nikakvo somnenie deka prevencijata treba da pretstavuva<br />
ne samo osnoven tuku i primaren oblik na sekoe antikriminalno<br />
deluvawe. Fakt e me|utoa, deka duri i denes taa sî u{te ostavuuva<br />
samo nedostignat ideal koj ne uspeale da go dostignatni najrazvienite<br />
zamji vo svetot. Vo taa smila se izjasnuva i Lazarevi}, koj<br />
istaknuva "iako nikoj ne go osporuva primarnoto zna~ewe na prevencijata,<br />
denes za nea pove}e ze zboruva kako za nau~na koncepcija, ideja,<br />
op{testven ideal, odo{to za op{testvena realnost," i natamu, "...<br />
izgradbata na koherenten i sodr`inski soodveten sistem na prevencija<br />
e dolg proces, povrzan so soodvetni materijalni i kadrovski<br />
uslovi, so izgraden stav na javnoto mislewe sprema osnovnite pravci<br />
na borbata protiv kriminalitetot i dr, a tie uslovi sî u{te ne se<br />
ostvareni vo na{eto op{testvo." 27<br />
25<br />
Vidi: Srzenti}, N. Shvatanja o resocijalizaciji u savremenoj kriminalnoj polotici,<br />
Zbornik radova o stranom i uporednom pravu, Institut za uporedno pravo, Beograd,<br />
1981, sveska 6, str. 285.<br />
26<br />
Roxin, C. op. cit. str. 4.<br />
27<br />
"Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna <strong>politika</strong> u oblasti represije, str.<br />
34.<br />
31
3 0 Koncepcijata koja bara celosna depenzalizacija so isklu~itelno<br />
dopu{tawe i na represijata vo osnova se vrzuva so stavovite na<br />
dvi`eweto na Novata op{testvena odbrana. Imeno, Novata op{-<br />
testvena odbrana se stremi kon otfrlawe na strogata koncepcija na<br />
retribucijata i ne ja priznava kaznata kako stradawe (kaznata kako<br />
zlo koe e potrebno za otstranuvawe na pogolemo zlo). Pritoa se potpira<br />
vrz rezultatite na naukata. Taa uka`uva na potrebata od koristewe<br />
na studii i eksperimentirawa vrz osnova na drugi disciplini koi se<br />
tesno vrzani za pravoto kako {to se: psihologijata, kriminologijata,<br />
sociologijata itn. Toa se nauki koi davaat korisni elementi za istra-<br />
`uvawe na pri~inite na fenomenot na prestapni{tvoto vo prv red po<br />
pat na prodalbo~eni analiza na li~nosta na prestapnikot. Nivnata<br />
cel e iznao|awe novi merki koi se odnesuvaat na metodite na tretman<br />
nadvor od kaznenite ustanovi i pro{iruvawe na vidicite na naukata<br />
koja se odnesuva na krivi~nata postapka osloboduvaj}i ja od ekcesite<br />
na strogiot praven formalizam i negovite preteruvawa - formalizmot<br />
koj, kako {to uka`uva samiot Mark Ansel "potpiraj}i se vrz fikcii<br />
i apstraktni rezonirawa mo`e ~esto da dovede i do toa krivi-<br />
~noto delo i vistinata za ~ovekot kriminalec da ostanat tajna." Vo<br />
vrska so toa dvi`eweto se zalaga (insistira) za primenata na resocijalizacijata<br />
so cel za op{testvena odbrana. Na prestapnikot treba<br />
da mu se prijde so najedakvatni merki na tretman i po~ituvawe na negovoto<br />
~ove~ko dostoinstvo.<br />
4. Makedonskata kriminalna <strong>politika</strong> se pomestuva vo vtorata<br />
grupa so ogled na toa {to se dvi`i vo granicite na tradicionalnite<br />
sfa}awa za ulogata i zna~eweto na krivi~nata represija. Toa e <strong>politika</strong><br />
koja poa|a od nu`nosta na ovaa represija za suzbivawe na kriminalitetot<br />
vo koja se veruva deka i samata zakana so represija ima<br />
vlijanie za suzbivaweto na kriminalitetot (generalna prevencija), a<br />
deka primenata na represijata sprema konkretno lice e od vlijanie za<br />
negovoto idno povedenie (specijalna prevencija). Me|utoa, smetaj}i ja<br />
krivi~nata represija kako nu`na za za{tita na ~ovekot i drugite<br />
op{testveni vrednosti, na{ata kriminalna <strong>politika</strong> represivnite<br />
merki ne gi smeta za edinstveni i najdobri za suzbivawe na kriminalitetot.<br />
Za toa svedo~at zakonskite mo`nosti za izrekuvaweto na admonitivnite<br />
sankcii, institutot osloboduvawe od kazna kako i prezemaweto<br />
na op{ti vospitni i drugi merki za spre~uvawe na site kriminalni<br />
dejnosti i posebnite merki za spre~uvawe na oddelni vidovi na takvite<br />
dejnosti. Natamo{na karakteristika na na{ata kriminalna <strong>politika</strong><br />
e deka e zasnovana vrz principite na legalitetot, legitimitetot,<br />
individualizacijata vo kaznuvaweto i deka e protkaena so human<br />
odnos sprema storitelite na krivi~nite dela.<br />
32
G l a v a II<br />
METODI NA I FUNKCIJA NA KRIMINALNATA POLITIKA<br />
I. METODI NA KRIMINALNATA POLITIKA<br />
Poznato e deka sekoja nau~na disciplina mora da raspolaga so<br />
metodi vrz osnova na koi go istra`uva i osoznava predmetot na svojot<br />
neposreden interes. Pritoa vo naukata odamna e ras~istena dilemata<br />
deka toa ne mora da bidat posebni metodi koi da se razlikuvaat od metodite<br />
na drugite nau~ni disciplini so koi konkretnata nauka e vo nu-<br />
`en dopir. Toa e osobeno slu~aj vo op{testvenite nauki kade {to se<br />
javuva neophodnosta od koristewe na soznanijata od drugite nauki. Toa<br />
e karakteristi~no i za kriminalnata <strong>politika</strong> kako nau~na oblast so<br />
interdisciplinaren karakter. I taa, vpro~em, kako i drugite op{testveni<br />
nauki, mora da se slu`i so metodite koi se zaedni~ki na site<br />
op{testveni nauki i, kako i ostanatite poedine~ni nauki, vo tie ramki<br />
da gradi specifi~ni metodi i metodolo{ki postapki koi bidat<br />
najblisku do ostvaruvaweto na nejzinite slo`eni zada~i. Toa vsu{-<br />
nost zna~i deka kriminalnata <strong>politika</strong> ne e dol`na da gradi nekoi posebni<br />
metodi tuku ve}e site onie koi se ve}e postoe~ki vo op{testvenite<br />
nauki da gi prilagoduva na svojot predmet na istra`uvaweto i da<br />
si soobrazuva so potrebata za negovoto pocelosno soznavawe vo funkcija<br />
na poefikasno ostvaruvawe na sistemot na kriminalnata <strong>politika</strong>.<br />
So ogled na navedenoto kaj ovaa nau~na disciplina ne mo`e da<br />
se zboruva za postoewe na nekoi posebni metodi i metodolo{ki postapki<br />
{to ne im se poznati na drugite op{testveni nauki, osobeno na<br />
onie koi stojat vo najbliska povrzanost so nea kako {to se krivi~noto<br />
pravo, kriminologijata i penologijata. Ovde stanuva zbor za na~ini na<br />
soznavawe na kriminalnite pojavi koi se prilagodeni na kriminalnopoliti~kite<br />
potrebi na nejzinite istra`uvawa.<br />
Spored toa, vo nastojuvawe na ova mesto da ja izbegneme op{irnata<br />
eksplikacija na ovoj problem, zainteresiranite za nau~noistra-<br />
`uva~ka rabota vo ovaa oblast gi upatuvame na soznanijata od soodvetnata<br />
literatura od oblasta na metodologijata na sociolo{kite nauki<br />
i kriminologijata koi mutatis mutandis va`at i vo kriminalnata <strong>politika</strong>.<br />
28 28<br />
Podrobno: Sulejmanov, Z. Makedonska kriminologija, Grafohartija,<br />
Skopje, 2000, str. 45-104.<br />
33
34<br />
II. CELI NA KRIMINALNATA POLITIKA<br />
1. Osnovna zada~a na kriminalnata <strong>politika</strong> e vrz osnova na<br />
opredelena politi~ka orientacija i nau~nite dostigawa vo ovaa oblast<br />
da gi definira celite na borbata protiv kriminalitetot i vo soobraznost<br />
so toa da izgradi efikasen sistem na preventivni i represivni<br />
sredstva i merki za taa borba. Nejzinata osnovna zada~a spored<br />
toa e da organizira efikasna borba i odbrana od kriminalitetot na<br />
dva sektori: 1. sektorot na krivi~nopravnata prevencija i represija i<br />
2. sekrtorot na op{tata socijalna prevencija. Imeno, vo literaturata<br />
postoi nepodeleno mislewe deka op{tite celi na kriminalnata <strong>politika</strong><br />
pretstavuvaat: za{tita na op{testvoto i negovite vrednosti od<br />
kriminalitetot i popravawe i prevospituvawe na prestapnicite.<br />
Op{ti celi na kriminalnata <strong>politika</strong> me|utoa na razli~en na~in se<br />
projavuvaat vo sferata na krivi~nopravnata borba protiv kriminalitetot,<br />
a na drug na~in vo oblasta na socijalno preventivnite aktivnosti.<br />
2. Vo oblasta na krivi~nopravnata borba protiv kriminalitetot<br />
(kaznena <strong>politika</strong>), te`i{teto se stava vrz procesite na inkriminiraweto<br />
na opredeleni povedenija, otkrivaweto na krivi~nite<br />
dela i nivnite storiteli i vrz izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite<br />
sankcii. Ovie celi vo prv red se postignuvaat so primena na<br />
represivni merki predvideni vo krivi~niot zakonik. Pritoa e op{to<br />
prifateno stojali{teto deka ovoj oblik na borba protiv op{testveno<br />
opasnite povedenija e neophoden i op{testveno opravdan, odnosno<br />
deka primenata na krivi~nite sankcii mo`at da poslu`at kako zna~ajno<br />
i efikasno sredstvo vo borbata protiv kriminalitetot, deka vo golema<br />
mera mo`at da vlijaat kon po~ituvawet na normiranite povedenija,<br />
vrz za{titata na op{testvenite vrednosti i slobodata na ~ovekot<br />
voop{to. Nakratko, denes re~isi bez isklu~ok se prifa}a stavot<br />
deka vo otsustvo na krivi~nopravna borba, op{testvoto ne mo`e uspe-<br />
{no da se za{titi od kriminalitetot. Toa me|utoa vo nikoj slu~aj ne<br />
zna~i i tvrdewe deka represivnata reakcija e i edinstvenot na~in na<br />
spre~uvawe i suzbivawe na op{testveno negatiniote povedenija.<br />
Op{tite celi na krivi~nopravnata borba protiv kriminalitetot<br />
se konkretiziraat preku posebnite zada~i i aktivnosti na oddelnite<br />
pravosudni organi. Taka, policiskite organi vo sferata na op{-<br />
tite kriminalnopoliti~ki aktivnosti se dol`ni da go spre~uvaat izvr{uvaweto<br />
na krivi~nite dela, brzo i efikasno da gi otkrivaat krivi~nite<br />
dela i ninite storiteli i da gi vr{at rabotite na istragata i<br />
ostanatite neophodni aktivnosti. Javnoto obvinitelstvo vo osnova e<br />
povikano da gi goni izvr{itelite na inkriminiranite povedenija i da<br />
se gri`i za ostvaruvaweto na ustavnosta i zakonitosta. Sudovite se<br />
dol`ni da gi za{tituvaat osnovnite op{testveni vrednosti od razni<br />
negativni povedenija i na nositelite na takvi povedenija da im izre-
kuvaat krivi~ni sankcii, kako i da vr{at drugi potrebni kriminalnopoliti~ki<br />
aktivnosti. Vra penitencijarnite ustanovi le`i obvrskata<br />
da go organiziraat izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda<br />
i na drugite sankcii od institucionalen karakter vrz osnova na<br />
sproveduvawe na na~elata na tretman, resocijalizacija i readaptacija<br />
koi se javuvaat kako prioritetni celi na izvr{uvaweto na krivi~nite<br />
sankcii od ovoj vid.<br />
Seto toa zna~i deka prvoto podra~je na kriminalnata politka<br />
se odnesuva na krivi~nopravnata borba protiv kriminalitetot. Vo ramkite<br />
na ova podra~je se opredeluva, istra`uva i osoznava funkcijata<br />
na organite, instituciite, procesite i aktivnostite koi doa|aaat do<br />
izraz vo antikriminalnata praktika. Toa se aktivnostite na krivi-<br />
~noto pravosudstvo i negovite organi, krivi~noto zakonodavstvo, krivi~nite<br />
sankcii i sl. Toa e poleto na tn. krivi~nopravna represija.<br />
3. Vtoroto podra~je - oblasta na socijalno preventivnite aktivnosti<br />
- se odnesuva na op{testvenata prevencija na kriminalitetot.<br />
Ova podra~je se pove}e dobiva prostor vo oblasta na kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> so ogled na sovremenite soznanija deka so pomo{ na represijata<br />
ne mo`e da se ostvari celosen uspeh vo re{avweto na problemot<br />
na inkriminiranite povedenija. Vakviot trend se dol`i na postojaniot<br />
razvoj na op{testvoto i posebno na krivi~nopravnata, kriminolo{kata<br />
i penolo{kata misla i naprednite tendencii kon humanizaci<br />
na op{testveniot `ivot karakteristi~ni od po~etokot na XIX<br />
vek. Spored tie soznanija "te`i{teto na borbata protiv kriminalitetot<br />
treba da le`i na edna {iroko prifatena op{testvena prevencija<br />
koja se zanova na prezemawe razni socijalni akcii i {iroko sfatena<br />
aktivnost na dr`avnite i op{testvenite organi i gra|ani koja<br />
prioritetno e naso~ena kon otkrivaweto na neposrednite objektivni<br />
i subjektivni pri~ini na kriminalitetot i drugite pojavi na socijalnata<br />
patologija. Stanuva zbor za prezemawe razni ekonomski, socijalni,<br />
vospitni, kurativni, zdravstveni, mentalno-higienski i drugi<br />
sli~ni merki so koi postepeno se otstranuvaat neposrednite izvori<br />
na kriminaliteto i drugite negativni op{testveni pojavi" 29<br />
Za postignuvawe na celite vo oblasta na socijalno preventivnite<br />
aktivnosti vo mnogu zemji vo svetot se prezemaat specijalni<br />
istra`uva~ki proekti i vrz osnova na niv se vr{at posebni empiriski<br />
istra`uvawa. Tie istra`uvawa mo`at da se podelat vo tri grupi. Vo<br />
prvata grupa spa|aat onie istra`uva~ki trudovi koi imat etiolo{ki<br />
karakter, so ~ija pomo{ se nastojuva da se soznaat objektivnite i<br />
subjektivnite pri~ini i determinanti na kriminalitetot. Vo vtorata<br />
grupa se pomesteni istra`uvawata koi se odnesuvaat na davawe ocenki<br />
za efikasnosta na odelnite oblici na tretman, na sudovite, na probacijata<br />
i uslovniot otpust, na zavodskiot re`im, grupnata terapija i<br />
29<br />
Milutinovi}, M. <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong>, str. 85.<br />
35
sl. Poslednata grupa ja so~inuvaat istra`uvawata koi se zanimavaat<br />
so predviduvawe na idnoto povedenie vo funkcija na otkrivawe na potencijalnite<br />
prestapnici i prezemawe na vospitni i drugi merki od<br />
preventiven karakter {to mo`e da gi spre~at vo vr{eweto na takvite<br />
povedenija.<br />
36
G l a v a III<br />
KRIMINALNATA POLITIKA I NEJZINIOT ODNOS SO<br />
DRUGITE NAU]I<br />
I. KRIMINALNATA POLITIKA I KRIVI^NOTO PRAVO<br />
Krivi~noto pravo i kriminalnata <strong>politika</strong> se isklu~itelno<br />
tesno povrzani nau~ni disciplini. Takvata povranost mo`e najdobro<br />
da se sogleda ottamu {to krivi~noto pravo i krivi~noto zakonodavstvo<br />
ja pretstavuvaat osnovnata podloga na opredeluvaweto na predmetiot<br />
na kriminalnata <strong>politika</strong> kako i celta i metodite za nejzinoto<br />
ostvaruvawe. Taa povrzanost ostanuva mo{ne zna~ajna i denes i<br />
pokraj toa {to kriminalnata <strong>politika</strong> sî pove}e se potpira vrz nerepresivni<br />
oblici na suzbivaweto na kriminalitetot i vo taa smisla<br />
vrz golem broj op{testveni okolnosti i vlijanija.<br />
Vlijanieto na krivi~noto pravo vrz kriminalnata <strong>politika</strong> se<br />
sostoi vo toa {to vo nego seoga{ se izrazeni opredleleni kriminalno<br />
politi~ki postulati na odredena zemja koi pridonesuvaat za osmisluvaweto<br />
na kriminalnata <strong>politika</strong>. Nakratko, kriminalnata <strong>politika</strong><br />
se formira i razviva vrz osnova na stavovite vneseni vo krivi~noto<br />
pravo, stavovi koi prestavuvaat po~etna osnova za sogleduvaweto i<br />
iznao|aweto posoodvetni kriminalnopoliti~ki re{enija. 30<br />
Od druga strana kriminalnata <strong>politika</strong> go ostvaruva svoeto<br />
vlijanie vrz oblikuvaweto i razvojot na krivi~noto pravo. <strong>Kriminalna</strong>ta<br />
<strong>politika</strong> imeno gi vrednuva krivi~nopravnite instituti, me-<br />
30<br />
"Krivi~nata dogmatika ne mo`e da gi zadovoli site potrebi na naukata,<br />
za{to taa, kako i sekoja primeneta nauka, ako vo svojata sfera saka da<br />
dade maksimum na korist za ~ove{tvoto, mora da raboti ne samo za sega-<br />
{nosta, tuku i za idninata, i da zboruva ne samo za toa {to ve}e postoi vo zakonodavstvoto,<br />
tuku i za toa {to mora da postoi krivi~noto zakonodavstvo da<br />
se izdigne na potrebnata visina kako i za toa vo skore{na idnina da se ostvari<br />
krivi~oto pravosudstvo na najpraveden na~in, najcelishodno i da donese<br />
rezultati vo nasoka na smaluvawe na kriminalitetot koi otsekoga{ se javuval<br />
i sega se javuva kako ogromno socijalno zlo. Toj element na naukata koj<br />
ima zada~a da raboti vo spomnatata nasoka se vika kriminalna <strong>politika</strong>."<br />
^ubinski, M. <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong> (Pojam, sadr`aj i odnos prema nauci krivi~nog<br />
prava), Izdava~ko kwi`arsko preduzeÊe Geca Kon A.D. Beograd, 1937.<br />
str. 2.<br />
37
ki, re{enija i praktikata i predlaga inovacii na krivi~noto pravo<br />
vo smisla na negova promena i podobruvawe. 31<br />
II. KRIMINALNATA POLITIKA I KRIMINOLOGIJATA<br />
I kriminologijata se nao|a vo tesna povrzanost i so kriminalnata<br />
<strong>politika</strong>. Taa povrzanost i ovde e opredelena od zaedni~kiot<br />
predmet na interes koj vo osnova se posmatra od razli~ni aspekti.<br />
Pra{aweto - kako treba da se postapuva so lu|eto koi gi povreduvaat<br />
osnovnite pravila na zaedni~koto op{testveno `iveewe i so toa gi<br />
o{tetuvaat ili gi zagrozuvaat poedincite ili ~ove{tvoto voop{to,<br />
pretstavuva osnoven predmet na kriminalnata <strong>politika</strong>. 32 Nejzinata<br />
osnovna zada~a e vrz osnova na opredeleni celi da se izgradi efikasen<br />
sistem na preventivni i represivni sredstva za suzbivawe na kriminalitetot.<br />
Osnovnite celi na taa borba vrz planot na op{tata, posebnata<br />
i individualnata prevencija gi definira kriminalnata <strong>politika</strong>.<br />
Vo taa smisla predlaga prezemawe raznovidni op{testveni merki<br />
i akcii od ekonomski, socijalen, vospiten, zdravstven, mentalno-higienski<br />
i drug za{titen karakter. Od druga strana celite {to treba da<br />
se ostvarat vo oblasta na kaznenata <strong>politika</strong> so propi{uvawe, izreknuvawe<br />
i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii na kriminalnata <strong>politika</strong><br />
ñ se dadeni od strana na krivi~noto pravo, kriminologijata i penologijata.<br />
Toa me|utoa, ne zna~i deka i samata kriminalna <strong>politika</strong><br />
ne mo`e da sugerira merki so poinakva generalnopreventivna i specijanopreventivna<br />
naso~enost. Naprotiv, mo`e slobodno da se ka`e deka<br />
toa e tokmu i nejzinata osnovna zada~a. Vo toa se krie i osnovnata pri-<br />
~ina zaradi koja ovaa nauka treba da raspolaga so istra`uva~kite soznanija<br />
za registerot i primenata, no i soznanijata za efikasnosta ili<br />
31<br />
"<strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> - kako <strong>politika</strong> - svojot koncept mora da<br />
go koordinira so celokupniot koncept na dr`avnite zada~i i funkcii, me|utoa<br />
mora da iskritalizira i svoi sopstveni celi i metodi, za{to taa e <strong>politika</strong><br />
na podra~jeto na suzbivaweto na kriminalitetot, na podra~jeto na krivi~noto<br />
pravosudstvo, pa mora da vodi smetka za toa deka nositel na <strong>politika</strong>ta<br />
na suzbivaweto na kriminalitetot vo sferata na represijata e tokmu<br />
krivi~noto pravo koe pak sledi i nekoi svoi vnatre{ni barawa i nekoja svoja<br />
sopstvena logika, tradicija, metodi i sl. Samata dogmatika, mora da se oslobodi<br />
od onaa svoja lo{a sudbina koja i ja nalo`uva pravniot pozitivizam,<br />
imeno - baraj}i gi svoite vistini vo svojot sistem, da ne se oddale~uva od `ivotnata<br />
vistina, za{to doa|a vo pozicija `ivotnite pra{awa da gi re{ava na<br />
na~in {to gi ukinuva (negira) kako pra{awa na `ivotot (realnosta)." Ba~i},<br />
F. Zna~aj materijalnog krivi~nog zakonodavstva za efikasnost krivi~nog pravosu|a,<br />
Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/2-3, str. 195.<br />
32<br />
Roxin, C, Prilog novijem razvoju kriminalne politike , JRKKP, 1990/4, str.<br />
3.<br />
38
neefikasnosta na oddelni krivi~ni sankcii {to gi pru`a ili mo`e<br />
da gi pru`i krivi~noto pravo i penologijata.<br />
So ogled na toa {to kriminalnata <strong>politika</strong> inicira niza pra-<br />
{awa od nau~en i prakti~en karakter za poefikasno spre~uvawe na<br />
kriminalitetot, taa treba da raspolaga i so empiriski soznanija za<br />
fenomenologijata i etiologijata na kriminalitetot. Zaradi soznavaweto<br />
na tie karakteristiki na kriminalitetot taa nu`no e upatena na<br />
kriminologijata. Ottamu, vo ostvaruvaweto na svojata prakti~na zada-<br />
~a - primena na najrazli~ni merki od preventivna i represivna priroda,<br />
kriminalnata <strong>politika</strong> vo golem del e zavisna pred sî od dostigawa<br />
na kriminologijata. "Konkretno ka`ano, za da mo`e da se prezeme<br />
efikasna op{testvena akcija protiv kriminalitetot neophodno e taa<br />
soznajno da se prodre vo karakterot na negovite koreni, pri~ini i<br />
uslovi vo dadenite socijalni, vremenski i prostorni ramki. Merkite<br />
na socijalnata prevencija mo`at da bidat do kraj uspe{ni samo ako<br />
prethodno se izu~eni i adekvatno primeneti vo srediinaat vo koja deluvaat<br />
sociogeno negativnite i drugite vlijanija, {to se postignuva<br />
vrz osnova na rezultatite na istra`uva~kata praktika i nau~nata analiza."<br />
33 Od druga strana kriminologijata gi koristi nau~nite rezultati<br />
do koi doa|a kriminalnata <strong>politika</strong>, za{to niz prakti~nata proverka<br />
na poedine~nite merki za suzbivawe na kriminalitetot na najdobar<br />
na~in se proveruva nau~nata relevantnost na kriminolo{kite soznanija.<br />
Ili kako {to veli poznatiot norve{ki kriminolog Andenes,<br />
kriminologijata e nauka koja ima za cel da ja opredeli sostojbata na<br />
prifatenite soznanija na podra~jeto na zlostorstvata i kaznata. Taa<br />
vo prv red ima za cel da go prou~uva kriminalitetot, negovata rasprostranetost,<br />
negovite manifestacii i pri~ini. Taa mora da dade odgovor<br />
na vakvi pra{awa: kakva e visinskata rasprostranetost na kriminalitetot<br />
vo odnos na zlostorstvata koi policijata gi zabele`ila i za<br />
koi gi dostavila predmetite do sudot? Kakva {teta kriminalitetot<br />
mu nosi na zaednicata? Kolkava e, na primer, materijalnata {teta {to<br />
ja predizvikuvaat kra`bite na avtomobili? Kolku soobra}ajni nesre-<br />
}i nastanale poradi pijanstvo zad volanot? Koi kategorii poedinci<br />
vr{at razni oblici na prestapni{tvo? Od koi sredini proizleguvaat?<br />
Kakvo e nivnoto op{to i profesionalno obrazovanie? Kakvo e<br />
nivnoto intelektualno nivo? Koi se emotivnite karakteristiki na<br />
nivnata li~nost? Koi faktori na op{testveniot `ivot mo`at da deluvaat<br />
vrz prirodata i rasprostranetosta na kriminalitetot, a osobeno<br />
kako deluva industrijalizacijata na razvojot na kriminalitetot. 34<br />
Kriminolo{koto istra`uvawe vo svojata su{tina nema nikakvi pre-<br />
33<br />
Milutinovi}, M. <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong>, str. 119.<br />
34<br />
Andeneas, J. Krivi~no pravo, kriminologija i kriminalna <strong>politika</strong>, Izbor,<br />
Zagreb, 1963/1, str. 56.<br />
39
drasudi. Toa rasprava za rabotite kakvi {to sî, a ne za rabotite kakvi<br />
bi morale da bidat. 35 Od druga strana kriminalnata <strong>politika</strong> mo`eme<br />
da ja definirame kako sovesna i planska obrabotka na sredstvata {to<br />
op{testvoto gi prifatilo za suzbivawe na kriminalitetot. 36 I kone-<br />
~no, osnovnata razlika koja treba da se vospostavi me|u naukata i <strong>politika</strong>ta,<br />
va`i i za odnosot me|u kriminologijata i kriminalnata <strong>politika</strong>.<br />
37<br />
Od dosega{nata zaemna upatenost na kriminologijata i kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> nakratko mo`e da se konstatira slednoto. Kriminologijata<br />
samo gi osmisluva konkretnite aktivnosti vo suzbivaweto na<br />
kriminalitetot, a kriminalnata <strong>politika</strong> slu`i za proverka na nau~nite<br />
postavki na prvata. Od takvata povrzanost pridonesot na kriminologijata<br />
vo kontrolata na kriminalitetot mo`e da se sogleda vo:<br />
ukinuvaweto na niza nepotrebni inkriminacii, reformata vo oblasta<br />
na vinosta, ostvaruvaweto na poseben re`im sprema nekoi kategorii<br />
na storiteli (maloletnici i du{evno rastroeni lica), voveduvaweto<br />
na merkite na bezbednost, ispituvaweto na li~nosta na prestapnikot<br />
vo krivi~nata postapka i sl.<br />
III. KRIMINALNATA POLITIKA I PENOLOGIJATA<br />
Penologijata e pravna, teoretska i empiriska nauka koja {to so<br />
nu`no koristewe na opredelni soznanija od drugite nauki go prou~uva<br />
izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii zaradi poefikasno ostvaruvawe<br />
na nivnite poedine~ni celi i nivnata op{ta op{testvena uloga vo represivnata<br />
broba protiv kriminalitetot. 38<br />
<strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> |i sledi penolo{kite istra`uvawa i<br />
penolo{kata praktika i go ocenuva nivniot kvalitet, odnosno vrednosta<br />
na primenata na odelni krivi~ni sankcii i tretmanski zafati koi<br />
gi evaluira od aspekt na resocijalizacijata i readaptacijata na osudenite<br />
lica, kako i od aspekt na postignuvaweto na ostanatite celi na<br />
krivi~nite sankcii. Od druga strana penologija e dol`na vrz osnova<br />
na postignatite rezultati vo ostvaruvaweto na site celi na krivi-<br />
~nite sankcii da pokrenuva pra{aweto na reforma vo sferata na krivi~noto<br />
zakonodavstvo.<br />
35<br />
Ibid, str. 58.<br />
36<br />
Ibid, str. 57.<br />
37<br />
Ibid, str. 59.<br />
38<br />
Vidi: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro dopolneto i izmeneto izdanie,<br />
Grafohartija, Skopje, 1999, str. 31.<br />
40
II DEL<br />
KAZNENA POLITIKA<br />
41
42
G l a v a I<br />
KAZNENATA POLITIKA KAKO POSEBNA<br />
OBLAST NA KRIMINALNATA POLITIKA<br />
I. POIM NA KAZNENATA POLITIKA<br />
1. Kaznenata <strong>politika</strong> se odnesuva na tri zna~ajni komplementarno<br />
povrzani oblasti koi prestavuvaat sistem na merki {to neophodno<br />
se potrebni za uspe{no vodewe na krivi~nopravnata borba<br />
protiv kriminalitetot. Kako {to ve}e imavme prilika da vidime toa<br />
se ostvaruva preku slednive oblasti: 1. zakonodavnata - opredeluvawe<br />
na uslovite spored koi nekoi ~ove~ki povedenija se smetaat za kaznivi<br />
i uslovite na nivnata primena, 2. aktivnostite na pravosudnite organi<br />
naso~eni kon otkrivawe na krivi~nite dela i nivnite storiteli, pokrenuvawe<br />
i vodewe na soodvetni postapki i izrekuvawe na sankcii, i<br />
3. izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Ili nakratko, kaznenata <strong>politika</strong><br />
se ostvaruva so primena, izrekuvawe i izvr{uvawe na dr`avnata<br />
kaznena prisilba.<br />
Prvoto ramni{te se odnesuva na krivi~noto zakonodavstvo i<br />
aktivnosti koi se povrzani so nego, kako {to se koncipiraweto na<br />
osnovnite principi vrz koi se zasnova krivi~noto pravo vo duhot na<br />
barawata na kaznenata <strong>politika</strong>, procesot na sozdavawe i izmena na<br />
krivi~nite normi i krivi~nopravnite instituti, ili nakratko - na<br />
<strong>politika</strong>ta i praktikata na principielnoto zasnovawe i normirawe<br />
na pozitivno pravnite inkrimininacii.<br />
Vtoroto ramni{te go opfa}a funcioniraweto na krivi~noto<br />
pravosudstvo so site negovi elementi, preku koe se konkretiziraat<br />
krivi~nopravnite merki vo praktikata na krivi~nopravnata borba<br />
protiv kriminalitetot. Tuka, od edna strana spa|aat problemite na<br />
organizacijata na pravosudniot sistem, me|usebnata povrzanost na negovite<br />
elementi, naso~uvaweto na kriminalnopoliti~kite aktivnosti,<br />
iniciraweto novi re{enija i sl. Od druga strana nerazdelno se<br />
vklopeni i aspektite na konkretnoto ostvaruvawe na ovoj sistem koi<br />
se sostojat vo otkrivaweto na krivi~nite dela i nivnite storiteli,<br />
krivi~noto gonewe za izvr{enite krivi~ni dela, primenuvaweto kako<br />
i izrekuvaweto na krivi~nite sankcii.<br />
Tretoto ramni{te go opfa}a izvr{uvaweto na krivi~nite<br />
sankcii.<br />
Sumarno zemeno vo ramkite na ostvaruvaweto na ova podra~je<br />
na kriminalnata <strong>politika</strong> se opredeluvaat i ostvaruvaat osnovnite<br />
43
celi na krivi~noto zakonodavstvo, krivi~noto pravosudstvo i izvr{uvaweto<br />
na krivi~nite sankcii. Ili pokonkretno, ovde stanuva zbor za<br />
antikriminalni dejnosti na dr`avnite organi koi se prezemaat na zakonodaven,<br />
pravosuden i izvr{en plan i koi vo prv red se naso~eni kon<br />
krivi~noto delo i krivi~nite sankcii.<br />
2. Vrz osnova na ovie elementi vo koi dominantno mesto i uloga<br />
dobivaat materijalnoto i procesnoto krivi~no pravo se gradi kaznenata<br />
<strong>politika</strong> na sekoja odelna zemja. Pri toa se razbira deka kazenopravniot<br />
sistem na oddelnite zemji zavisi od najrazli~ni okolnosti<br />
kako {to se: karakterot na konkretnoto op{testvo, negovata op{testveno-politi~ka<br />
orientacija i sostojbata na negovite op{testveni<br />
odnosi, sociokulturnite i moralnite vrednosti i osobenosti na opredeleno<br />
podra~je, sostojbata i dvi`eweto na kriminalitetot i stepenot<br />
na op{testvenata opasnost na negovite poedine~ni oblici i manifestacii,<br />
polo`bata na pravosudstvoto vo op{testveno-politi~kata<br />
struktura, razvojot na op{testvenata misla i posebno razvojot na naukata<br />
za ~ovekot i negovoto povedenie, razvojot i vlijanieto na krivi-<br />
~nopravnata i kriminolo{kata misla, sfa}awata i reakcijata na javnoto<br />
mislewe i aktivnostite na informativnite faktori i sl.<br />
Pritoa ne smee da se ispu{ti od vid i me|usebnoto vlijanie me|u oddelni<br />
zamji, vlijanieto na me|unarodnite organizacii i institucii kako<br />
i vlijanieto na univerzalnite kulturni dostignuvawa vo oblasta na<br />
socijalnite odnosi i procesi koi od svoja strana nagovestuvaat opredeleno<br />
pribli`uvawe vo kriminalno politi~kite stavovi na oddelni<br />
regionalni i po{iroki podra~ja.<br />
II. OSNOVNI NA^ELA NA KAZNENATA POLITIKA<br />
Krivi~nopravanata borba protiv kriminalitetot e organizairana<br />
dejnost {to mora da se zasnova vrz opredeleni idei koi pretstavuvaat<br />
osmislena nasoka za postignuvawe na nivnite celi. Me|u niv vo<br />
na{ata kaznena <strong>politika</strong> posebno mesto i zna~ewe dobivaat: 1. na~eloto<br />
na legalitet (zakonitost), 2. na~eloto na legitimitet, 3. na~eloto<br />
na humanost, 4. na~elo na pravi~no i ednakvo postapuvawe, 5. na~eloto<br />
na individualizacija, i 6. na~eloto na vodewe edinstvena kaznena <strong>politika</strong><br />
na podra~jeto na edna zemja.<br />
44<br />
1. NA^ELO NA LEGALITET<br />
1. Krivi~niot zakon propi{uva koe delo mo`e da bide kaznivo<br />
i na~inot na koj toa mo`e da se stori, i na toj na~in go brani ne samo<br />
op{testvoto i pravniot poredok, tuku i interesite na izvr{itelot na<br />
deloto kogo go {titi od omnipotencijata (semo}ta) na dr`avata, postavuvaj}i<br />
zakonski granici preku koi vlasta ne smee da pomine nitu<br />
vo prezemaweto na goneweto, ni vo kaznuvaweto. Na~eloto na zako-
nitosta se javuva: kako garancija na pravnata sigurnost (za{tita od samovolieto<br />
i arbitrernosta na pravosudnite organi) i kako samoograni~uvawe<br />
na dr`avnoto pravo na kaznuvawe (za{tita od samovolieto<br />
na dr`avnata vlast). Ottamu, toa pretstavuva osnova za za{tita na<br />
pravata i slobodite na ~ovekot, za{to opredeluvaweto na krivi~nite<br />
dela i sankciite za niv vo krivi~niot zakonik ne zna~i samo ograni-<br />
~uvawe na pravata i slobodite na gra|anite, tuku i garantirawe na nivnite<br />
prava i slobodi preku oddeluvaweto na ona {to e zabrato i kaznivo<br />
od ona {to e dopu{teno, nekaznivo, {to pretstavuva sfera na<br />
slobodno povedenie na gra|anite (seto ona {to ne e zabraneto, pretstavuva<br />
podra~je na slobodno, nekazneno povedenie). 39 Sumarno ka`ano,<br />
so nego se opredeluva op{testvenata polo`aba na ~ovekot i gra|aninot<br />
i prostorot na negovoto slobodno deluvawe.<br />
So ogled na toa {to vo osnova zna~i sprotivstavuvawe na sekakvo<br />
samovolie, na~eloto na zakonitosta povrzno so na~eloto na ustavnosta<br />
pretstavuva neizbe`na maksima na sekoja pravna dr`ava - edno<br />
od osnovnite na~ela na demokratskoto ureduvawe na op{testvoto i<br />
funkcioniraweto na pravnata dr`ava. 40 Toj princip vo isto vreme e i<br />
39<br />
"Na sekoj gra|anin bi trebalo da mu bide dozvoleno da go pravi seto<br />
ona {to ne mu se protivi na zakonite, a pritoa da ne se pla{i od nikakvi nepriliki<br />
osven od onie {to od samiot toj akt bi mo`ele da nastanat." Ili,<br />
"Jas ne dopu{tam nikakvi isklu~oci od op{tiot aksiom deka sekoj gra|anin<br />
treba da znae koga e vinoven a koga nevin." Beccaria, C. O zlo~inima i kaznama,<br />
Logos, Split, 1984, str. 79 i 83.<br />
40<br />
"Zakonitosta e edno od osnovnite na~ela na demokratskata organizacija<br />
na op{testvoto, princip bez ~ie po~ituvawe nema civilizirana zaednica,<br />
eden od osnovnite kriteriumi na vrednosta na vkupniot `ivot na edno<br />
op{testvo... Zakonitosta zna~i potvrda na postoeweto i nu`nosta na vladeeweto<br />
na pravoto nasproti arbitrernosta i samovolieto koga se vo pra{awe<br />
osnovnite vrednosti na ~ovekot i op{testvoto, a osobeno li~nata sloboda i<br />
drugite osnovni demokratski prava na ~ovekot i gra|aninot. Taa zna~i otstranuvawe<br />
na privilegiite i posebnite prerogativi i zabrana na sekoja diskreciona<br />
vlast vo korist na koj i da e dr`aven organ, osobeno na onoj koj raspolaga<br />
so instrumenti na kaznenata prisilba. Vo oblasta na primenata na dr`avnata<br />
kaznena prisilba, posebno vo materijalnoto krivi~no pravo, bez striktna<br />
zakonitost, tie propisi ja gubat prirodata na pravni normi, ostanuvaat<br />
i stanuvaat samovolie i ~ista gola prisilba, a samovolieto ovde e najte`ok<br />
oblik na perverzija na pravniot poredok... Na~eloto se vrzuva za konceptot<br />
na pravnata dr`ava, za demokratskoto politi~ko ureduvawe na op{testvoto,<br />
za pravnata sigurnost, podelbata na vlasta, za{titata na gra|anite od arbitrernosta<br />
na dr`avnite organi, a vo krivi~noto pravo u{te posebno i za za-<br />
{titata na ~ovekovoto dostoinstvo, integritetot na ~ovekovata li~nost i za<br />
ostvaruvaweto na generalnata prevencija" Ba~i}, F. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e<br />
i ustavnost i zakonitost, JRKKP, Beograd, 1987/4 str. 11 i 13.<br />
45
ana protiv proizvolnata, samovolnata i arbitrerna prisilba sprema<br />
~ovekot. Na~eloto na zkonitost e garancija za op{testvenata stabilnost<br />
i uslov za demokrati~nost na sekojdnevniot `ivot, za kulturno<br />
deluvawe i komunicirawe. Ili, najkratko, na~eloto na zakonitosta<br />
gi {titi slobodite i pravata na poedinecot i pretstavuva potvrda<br />
na postoeweto i nu`nosta na vladeeweto na pravoto nasproti arbitrernosta<br />
i samovolieto koga se vo pra{awe osnovnite vrednosti na ~ovekot<br />
i op{testvoto. 41<br />
2. Ova na~elo e postaveno vrz nekolku zna~ajni barawa sodr`ani<br />
vo Ustavot, vo Kravi~niot zakonik (vo natamo{niot tekst KZ) i<br />
Zakonot za izvr{uvawe na sankciite (vo natamo{niot tekst ZIS) na<br />
Makedonija.<br />
a) Na~eloto na zakonitost vo krivi~noto zakonodavstvo vo prv<br />
red se izrazuva preku stavot deka vo odnos na licata storiteli na krivi~ni<br />
dela mo`at da se izrekuvaat i izvr{uvaat samo onie kazni,<br />
parapenalni sankcii, merki na bezbednost i vospitno-popravni merki<br />
{to se propi{ani so zakon - Nullum crimen nulla poena sine lege. 42 Na~eloto<br />
na zakonitosta izrazeno preku maksimata nullum crimen nulla poena<br />
sine lege, sodr`i dve garancii: na gra|anite im se garantira deka<br />
mo`at da bidat sudeni i kaznuvani samo za onie povedenija koi vo zakonot<br />
se predvideni kako krivi~no delo i toa pred deloto da bide<br />
storeno (zakonitost na krivi~noto delo), i da bidat kazneti samo so<br />
kazna koja so zakon e predvidena za toa delo (zakonitost na kaznata).<br />
Toa e fundamentalen princip na sovremenoto krivi~no pravo koj, od<br />
edna strana, za gra|anite pretstavuva va`na garancija na nivnata pravna<br />
sigurnost (zacvrstuvawe na ~uvstvoto deka se `ivee vo op{testvo<br />
vo koe vladee praven poredok so propi{ani i garantirani prava i dol`nosti),<br />
a od druga strana, brana od sekakvo arbitrerno odnesuvawe<br />
41<br />
Taka: ^ubinski, M. op. cit. str. 20, Srzenti}, N. Principi krivi~nog zakonodavstva<br />
- osnovi za odre|ivanje krivi~ne represije, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu,<br />
Sarajevo, br. XXXVI. str. 278. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost,<br />
JRKKP, Beograd, 1987/4 str. 11 i 13, Lazarevi}, Lj. Osnovni pravci budu-<br />
}eg razvoja jugoslovenskog materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd,<br />
1989/4, str. 9.<br />
42<br />
Ova na~elo e sodr`ano vo ~l. 14 st. 1 od Ustavot na RM (SV RM<br />
1991/52) i ~l. 1 KZ ("Na nikogo ne mo`e da mu bide izre~ena kazna ili druga<br />
krivi~na sankcija za delo koe, pred da e storeno, ne bilo so zakon opredeleno<br />
kako krivi~no delo i za koe ne bila propi{ana kazna so zakon." So ogled na<br />
svoeto zna~ewe ovoj princip e pomesten i vo najrazli~ni me|unarodni deklaracii<br />
i konvencii. Za nego skoro identi~ni formulacii sodr`at: Univerzalnata<br />
deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948 (~l. 11 st. 2), Evropskata<br />
konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi od 1950 (~l.<br />
7 st. 1, prva re~enica), Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava<br />
od 1966 (~l. 15 st. 1) i sl.<br />
46
na dr`avnite organi (za{tita od samovolieto i zloupotrebata na<br />
organite na krivi~noto pravosudstvo i nositelite vlasta). 43<br />
Me|utoa, zna~eweto na ova na~elo ne mo`e da se svede samo na<br />
zakonitosta vo propi{uvaweto na delata i sankciite. Toa, kako {to<br />
prv uka`a Ba~i}, mora da se zame vo po{iroko zna~ewe, taka {to negovata<br />
primena treba da zadovoli pet barawa (pet poedine~ni na~ela):<br />
nullum crimen sine lege scripta; nullum crimen sine lege certa; nullum crimen<br />
sine lege praevia; nullum crimen sine lege stricta; i nulla poena sine lege. 44<br />
- Nullum crimen sine lege scripta (barawe zakonot da bide izvor na<br />
krivi~noto pravo) - samo so zakon mo`at da se propi{uvaat krivi~ni<br />
dela i krivi~ni sankcii za niv.<br />
- Nullum crimen sine lege stricta (barawe za zabrana na analogijata)<br />
- analogijata kako sredstvo za sozdavawe na krivi~niet dela, ne e<br />
dozvolena vo edno demokratsko krivi~no pravo.<br />
- Nullum crimen sine lege praevia (barawe za zabrana na retroaktivno<br />
dejstvo na krivi~nite zakoni).<br />
- Nullum crimen sine lege certa (barawe za jasni i cvrsti opisi na<br />
zakonskite bitija na krivi~nite dela) - zakonodavecot e obvrzan da<br />
dade jasni i precizni opisi na kaznivite povedenija vo krivi~niot zakonik:<br />
barawe za odredenost na krivi~nopravata norma, odnosno nedopu{tenost<br />
na neodredeni i nejasni zakonski bitija. 45 Pri postavuvaweto<br />
na zakonskite bitija mora da se vodi smetka i za toa, so ogled<br />
na bogatstvoto na situaciite vo praktikata, tie opisi vo izvesen stepen<br />
zadol`itelno da bidat voop{etni. 46<br />
43<br />
Samovolieto i arbitrernosta vo primenata na pravoto mo`e da proizleze<br />
poradi nepravilna primena na pravoto (poradi necelosnost na normativniot<br />
sistem, nepoznavawe na propisite, nivna nepreciznost ili nivno pogre{no<br />
tolkuvawe) ili poradi svesno i namerno kr{ewe na zakonot.<br />
44<br />
Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, JRKKP, Beograd,<br />
1987/4 str. 9.<br />
45<br />
"Ako se {iroki i difuzni bitijata na krivi~nite dela, ako od niv<br />
ne se gleda jasno {to se kaznuva i zo{to se kaznuva, ako tie ostavat edno {iroko<br />
pole za edno slobodno, diskreciono ocenuvawe od strana na sudijata, toga{<br />
niz takvite odredbi na Posebniot del vsu{nost e anulirana odredbata od<br />
Op{tiot del za zakonitosta na krivi~noto delo i kaznata." Ba~i}, F. Krivi-<br />
~no pravo, op{t del, Univerzitetska pe~atnica, Skopje, 1972, str. 159. "Zakonskite<br />
opisi na deloto traba da bidat takvi {to }e pretstavuvaat dovolno sigurna<br />
osnova za sudskata praktika, so redovnite metodi na tolkuvawe taa da<br />
mo`e da ja odredi nivnata smisla, sodr`ina i domet, da ovozmo`i ednoobrazno<br />
sudsko tolkuvawe." Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost,<br />
JRKKP, Beograd, 1987/4, str. 14-15.<br />
46<br />
"Vo teorijata na krivi~noto pravo ve}e od poodamna se istaknuva<br />
deka vo ovaa rabota zakonodavecot se nao|a me|u Scila i Haribda. Od edna<br />
strana e opasnosta da se zapadne vo kazuistika, a sepak da ne se opfatat site<br />
47
- Nulla poena sine lege (barawe samiot zakon da mora da ja propi-<br />
{e kaznata za sekoe krivi~no delo) - mo`e da bide kaznivo samo ona<br />
povedenie {to mu odgovara na odreden zakonski opis, no istovremeno i<br />
toa samata sankcija mo`e da se vrzuva isklu~ivo so krivi~noto delo<br />
(ne e dozvolena sankcijata ante delictum). 47<br />
Sekako deka ne smee da se zaboravi deka postoeweto na na~eloto<br />
na zakonitosta vo krivi~niot kodeks ne zna~i deka so samoto toa i<br />
navistina e obezbedena zakonitosta, istaknuva Ba~i}. Istiot avtor<br />
natamu prodol`uva: "Istorijata ni nudi mnogu primeri deka ova na~elo<br />
~esto bilo samo praven ukras, mrtva bukva. To~no e deka ima malku<br />
nedemokratski zakoni, me|utoa ima mnogu nedemokratska praktika.<br />
Vistinskite izvori na zakonitosta se vo celokupnata priroda na op{-<br />
testvoto i pravniot poredok, vo intenciite na politi~kite i dr`avnite<br />
organi, vo nivnite koncepcii za demokratijata, vo mestoto i polo`bata<br />
na gra|anite vo op{testvoto. Zna~eweto na tie momenti koi<br />
se nadvor od krivi~noto pravo, i op{tata demokratska klima, za na~eloto<br />
na zakonitosta e dotolku pogolemo {to samo vo ograni~ena mera<br />
mo`e da se proceni na~eloto na opredelenosta na zakonskoto bitie na<br />
deloto i {to primenata na krivi~niot zakon se ostvaruva so {iroko<br />
ovlastuvawe na sudot. Za zakonitosta mora da se bori celokupniot narod,<br />
za{to narodot koj se bori za zakonite, se bori za svojata sloboda.<br />
O`ivotvoruvaweto na na~eloto na zakonitosta zavisi od homogenosta<br />
na op{testvoto, od negovata kohezija, od toa na koj na~in vo op{testvoto<br />
se re{avaat temelnite pra{awa na ~ovekot, na koj na~in se po-<br />
~ituvaat humanite i moralnite normi koi mu slu`at na op{tiot ~ove-<br />
~ki napredok, kakva e op{ata demokratska klima i po~ituvaweto i<br />
avtoritetot na zakonite. Osven pette istaknati krivi~nopravni barawa,<br />
koi ja obezbeduvaat ispolnetosta na na~eloto na zakonitosta, za<br />
slu~ai od `ivotot, a od druga strana opasnosta na tn. "kau~uk paragrafi", vo<br />
tolkava mera apstraktni, voop{teni, generalizirani, {to da ne im se znae vistinskata<br />
smisla." Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, str. 159. "[to se<br />
odnesuva do baraweto za odredenost na normata, zakonot mo`e da se oceni<br />
kako uspe{en legislativen akt, ako najde vistinska mera me}u tehnikite na<br />
kazuistika i apstrakcija. Kazuistikata e opasna, za{to nu`no ostava pravni<br />
praznini i onevozmo`uva ispravna odluka vo grani~ni slu~ai, za{to toga{<br />
ovde sudot e vrzan za na~eloto na zabrana na analogija. Generalizacijata bara<br />
vozdr`anost, vodewe semetka merata na voop{tuvaweto da ne dovede do neodredenost."<br />
Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, str. 15.<br />
47<br />
Faktot deka mo`e da se predvidi ne~ie kriminalno povedenie ne<br />
zna~i deka toa delo nu`no }e se slu~i, osobeno ako se napravat prakti~ni usilbi<br />
za otstranuvawe na neadekvatnite uslovi za negovoto manifestirawe.<br />
Ottamu voveduvaweto na preddeliktni merki poradi nivnata golema opasnost<br />
za poedincite i op{testvoto te{ko prodira vo krivi~noto zakonodavstvo,<br />
osven vo nekoi zemji i toa vo specijalni slu~ai.<br />
48
negovata vistinska egzistencija, pokraj ve}e navedenoto, potrebno e<br />
u{te i slednoto: ova na~elo da se vrzuva za zakonot kako najvisok praven<br />
akt na demokratski izbraniot pretstavni~ki organ, krivi~nite<br />
sudovi da se vistinski nezavisni, da postoi demokratski konstruirana<br />
krivi~na postapka, da ne se dozvoluvaat prisilni zafa}awa sprema<br />
osnovnite prava na ~ovekot kako sankcii vo nekoja vonsudska postapka."<br />
48 b) Spored na~eloto na legalitetot vo krivi~nata postapka<br />
javniot obvinitel e dol`en da prezema krivi~no gonewe za krivi~ni<br />
dela za koi se goni po slu`bena dol`nost sekoga{ koga postojat<br />
opredeleni zakonski uslovi bez ogled na toa dali e toj li~no uveren vo<br />
celesoobraznosta i korisnosta od krivi~noto gonewe vo oddelni slu-<br />
~ai. Pritoa vo potkrepa na legalitetot vo krivi~noprocesnata teorija<br />
obi~no se istaknuva: legalitetot obezbeduva ednoobrazna primena<br />
na zakonite vo oblasta na krivi~noto gonewe i go isklu~uva neramnopravniot<br />
tretman na gra|anite, ja zacvrstuva pravnata sigurnost, ja<br />
osloboduva odlukata na javniot obvinitel od nadvore{ni vlijanija, od<br />
politi~ki intervencii i od subjektivna ocena, ja eliminira voljata<br />
na o{teteniot pri donesuvawe na odlukata za gonewe na storitelot na<br />
krivi~noto delo itn. Takvata uloga za legalitetot osobeno doa|a do<br />
izraz koga istiot }e se sporedi so svojata sprotivnost - so principot<br />
na oportunitetot, spored koj javniot obvinitel ima pravo, no ne i dol`nost<br />
da go inicira krivi~noto gonewe. 49<br />
Vo soglasnost so na~eloto na legalitetot vo krivi~nata postapka<br />
ne smee da se dovede vo pra{awe nitu edno pravo na osomni~enoto<br />
i obvinetoto lice prevideno so normite na krivi~nata postapka<br />
a koe se odnesuva na razre{uvaweto na materijalnata vistina vo vrska<br />
so izvr{enoto krivi~no delo. Toa se odnesuva na pravoto na obinetiot<br />
da bide soslu{an, na pravna pomo{, na pravo na `alba i drugi pravni<br />
sredstva, kako i na za{titata na site ostanati prava i interesi vo<br />
krivi~nata postapka.<br />
v) Istaknuvaweto i po~ituvaweto na ovoj princip vo fazata na<br />
izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii pretstavuva logi~ko prodol`enie<br />
na principot na legalitetot vo procesnata postapka vo koja<br />
nikomu ne mo`e da mu bide izre~ena kazna ili druga sankcija za delo<br />
koe pred da e storeno ne bilo utvrdeno so zakon kako krivi~no delo i<br />
za koe so zakon ne bila propi{ana krivi~na sankcija. Edinstveno taka<br />
izre~enata sankcija, na sudskite odluki im dava pravna sila i gi obvrzuva<br />
organite na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii tie odluki da<br />
48<br />
Ba~i}, F. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, JRKKP, Beograd,<br />
1987/4 str. 13.<br />
49<br />
Marina, P. Ostvaruvawe na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot<br />
vo krivi~nata postapka, Godi{nik na pravniot fakultet vo Skopje,<br />
1982, str. 126-127.<br />
49
gi sproveduvaat vo `ivot. Natamu e zna~ajno deka kon izvr{uvawe na<br />
krivi~nite sankcii mo`e da se pristapi samo toga{ koga odlukata so<br />
koja e izre~ena sankcijata }e stane pravosilna i koga ne postojat zakonski<br />
pre~ki za nejzino izvr{uvawe. 50 Izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii<br />
mora da se potpira vrz soodvetna pravna osnova - vrz sudska<br />
odluka izre~ena vo krivi~na postapka. Taa odluka mora da bide pravosilna<br />
{to zna~i deka se iscrpeni site redovni pravni lekovi {to protiv<br />
nea mo`at da se podnesuvaat. Pokraj toa treba da se raboti za sudska<br />
odluka koja stanala izvr{na na na~in {to e predviden so zakonot.<br />
So izvr{uvawe na krivi~nite sankcii mo`e da se otpo~ne i pred pravosilnosta<br />
na odlukata no, samo vo isklu~itelni slu~ai predvideni so<br />
zakon. Toa mo`e da bide slu~aj koga liceto koe se nao|a vo pritvor samoto<br />
pobara ili dobrovolno se soglasi u{te pred pravosilnosta na<br />
presudata da bide upateno na izdr`uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda.<br />
Od druga strana, iako toa ne e predvideno so zakon, nema nikakvi<br />
pravni pre~ki osudenikot da ja isplati pari~nata kazna, na primer, i<br />
pokraj toa {to odlukata so koja mu bila izre~ena sÒ u{te ne stanala<br />
pravosilna.<br />
Biten element bez koj principot na legalitetot ne mo`e da se<br />
odr`i se sostoi i vo obvrskata izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii<br />
da se sproveduva samo na na~in i vo postapka utvrdena so zakon ili<br />
drug propis zasnovan na zakon. 51 Vo na{iot sistem na izvr{uvawe na<br />
krivi~nite sankcii osnovno pravilo e najzna~ajnite pra{awa od ovaa<br />
materija da se reguliraat so zakon. Toa me|utoa, ne zna~i deka vo pogled<br />
na izvr{uvaweto na sankciite ne smeat da se donesuvaat i podzakonski<br />
propisi. Toga{ koga so razni pravilnici, upatstva, ku}ni redovi<br />
i sli~ni pravni akti mo`e da se nadmine op{tosta na zakonot i<br />
da se naglasat specifi~nostite na izvr{uvaweto na oddelni sankcii<br />
nema pre~ka za nivno postoewe. Glaven uslov e ovie propisi da bidat<br />
doneseni vrz osnova na zakon. Vo toj kontekst od nesmaleno zna~ewe e<br />
i baraweto so podzakonski propisi da se izbegnuva regulirawe na pra-<br />
{awa {to mo`at da bidat vo sprotivnost so osnovnite na~ela na izvr{uvaweto<br />
na sankciite, a osobeno onie {to se odnesuvaat na ~ovekovite<br />
prava i slobodi, za{to so takva regulativa ne mo`at da se obezbedat<br />
sigurni garancii za nivno po~ituvawe. Ova osobeno va`i vo slu-<br />
~ai koga ovaa materija se regulira so interni akti na penitencijanite<br />
ustanovi. Za{to kako {to pravilno zabele`uva eden avtor tie akti ne<br />
se objasnuvaat so slu`beno glasilo i ottamu ne se podlo`ni na kontrola<br />
od po{irokata javnost, a osudenite lica bilo od neznaewe ili od<br />
50<br />
Vidi: ~l. 2 st. 1 ZIS.<br />
51<br />
Vidi: ~l. 1 st. 1 ZIS.<br />
50
nemo} ne se vo sostojba da pokrenuvaat postapki za nivno zakonsko usoglasuvawe.<br />
52<br />
3. Od edna povr{na analiza na elementite {to go so~inuvaat<br />
principot na zakonitosta proizleguva deka se odnesuvaat na eden rakovoden<br />
princip naso~en kon onevozmo`uvawe na zloupotrebite na<br />
organite na vlasta i neposrednite slu`bi vo primenata na represijata,<br />
odnosno kon za{tita na slobodite i pravata na storitelite na<br />
krivi~ni dela od mo`nite samovolija i arbitrernosti na dr`avnite<br />
organi vo pogled na osnovite, obemot i na~inot na primenetata represija<br />
pri izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. So ova<br />
na~elo vsu{nost, se obezbeduva po~ituvawe na zakonite i drugite pravni<br />
normi od strana na dr`avnite organi, odnosno zakonsko postapuvawe<br />
kako eden od su{testvenite uslovi za ostvaruvawe na pravednosta,<br />
a kaj opredelen vid na sankcii i za uspe{nosta na resocijalizacijata.<br />
Nastojuvaweto da se izvr{uva samo onaa sankcija {to zakonski<br />
e izre~ena zna~i ednakvo da se po~uvstvuva op{testveniot prekor za<br />
storenoto, a ne ne{to {to e drasti~no pote{ko ili polesno od toa.<br />
Onamu pak, kade {to toa e mo`no, primenata na ovoj princip mo`e da<br />
gi obezbedi vistinskite pretpostavki {to vodat kon vospituvawe i<br />
prevospituvawe na osudenite lica.<br />
2. NA^ELO NA LEGITIMITET<br />
1. Su{tinata na ovoj princip e pri propi{uvaweto, izrekuvaweto<br />
i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii da se opredeli i primenuva<br />
onaa mera na represija {to vo dadeniot slu~aj e nu`na i opravdana.<br />
2. Principot na legitimitet vo prv red ima golemo zna~ewe<br />
ottamu {to slu`i za opredeluvawe na granicite na represijata vo fazata<br />
na propi{uvaweto na krivi~nite dela i krivi~nite sankcii. "So<br />
primenata na ova na~elo treba da se razgrani~i zonata na nu`nosta i<br />
opravdanosta na rea|iraweto so prisilni merki od mo`nata primena<br />
na drugi merki od ekonomski socijalen, ideen i obrazoven karakter.<br />
Legislativnot aspekt na ovoj princip se reflektira i na odreduvaweto<br />
na tn. zona na kaznivosta, {to prakti~no se sveduva na pra{aweto<br />
na opravdanosta na opredelen obem na sistemot na inkriminaciite<br />
odnosno mo`nostite za nivnoto stesnuvawe (dekriminalizacija),<br />
ili pak dopolnuvawe." 53 Zakonot e me~ so dve ostrici. Toj go za-<br />
52<br />
Vidi: Popovi}, V. Sistem izvr{enja kazni li{enja slobode u Jugoslaviji, Izd.<br />
Saveza udru`enja pravnika Jugoslavije, Beograd, 1966., str. 77-78.<br />
53<br />
Laza~evi}, Lj. Izmene i dopune krivi~nog zakona SFRJ, JRKKP, Beograd,<br />
1990/2, str. 9. Od istiot avtor vidi i: Jugoslovenska <strong>politika</strong> u oblasti represije,<br />
JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str. 40-42, Jugoslovenska <strong>politika</strong> i njena nau~na zasnovanost,<br />
JRKKP, Beograd, 1988/1, str. 18-19, i Osnovni pravci budu}eg razvoja jugo-<br />
51
{tituva op{testvoto od poedinecot no istovremeno go za{tituva poedinecot<br />
od arbitrernite postapki na dr`avata. Ottamu proizleguva<br />
deka vo prakti~nata primena na zakonot i vrz nego zasnovanite propisi<br />
ne smee da se odi podaleku od ona {to e nu`no i opravdano za<br />
ostvaruvaweto na prirodata (su{tinata, bitieto) i celite na sankcijata.<br />
Za taa cel najprvin vo ~l. 8 st. 2 od Ustavot se opredeluva: "Vo Republika<br />
Makedonija e slobodno sî {to so ustavot ili zakon ne e zabraneto",<br />
a so ~l. 2 KZ: "Za{titata na slobodite i pravata na ~ovekot<br />
i na drugite osnovni vrednosti i primenuvaweto na krivi~nopravnata<br />
prisilba koga e vo mera vo koja toa e nu`no za spre~uvawe na op{testveno<br />
{tetni dejstvija, pretstavuvaat osnova i granica za opredeluvawe<br />
na krivi~nite dela i propi{uvawe na krivi~nite sankcii."<br />
3. Na planot na prakti~nata primena na zakonot na~eloto na<br />
legitimitetot naj~esto se razre{uva vo postapkata na individualizacijata<br />
na krivi~nite sankcii, a na izborot i merkata na krivi~nata<br />
prisilba vlijaat niza objektivni i subjektivni okolnosti. Ottamu e<br />
te{ko da se opredeli kolkav e prakti~niot dostrel na ova na~elo vo<br />
kriminalnata politka na opredelena zemja. 54<br />
4. Zna~eweto na ovoj princip vo fazata na izrekuvaweto na sankciite<br />
se sostoi vo toa {to na subjektite {to u~estvuvaat vo toj proces<br />
ne im dopu{ta bilo kakvo menuvawe na polo`bata na storitelite<br />
na krivi~nite dela nadvor od zakonski utvrdenite ramki so dejstvija<br />
{to se dvi`at nad nivnite ovlastuvawa {to isto taka se opredeleni<br />
so zakon. 55<br />
5. Principot na legitimitet e zaedni~ki za izvr{uvaweto na<br />
site vidovi krivi~ni sankcii izre~eni od sud vo krivi~na postapka.<br />
Toa zna~i deka licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite mo`at da se<br />
li{at i ograni~at vo pravata i slobodite samo vo granicite neophodni<br />
za ostvaruvawe na "celta" na sankcijata vo soglasnost so zakon. 56<br />
slovenskog materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd, 1989/4, str. 16-<br />
17.<br />
54<br />
"Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna <strong>politika</strong> i njena nau~na zasnovanost,<br />
str. 18.<br />
55<br />
"Pred da se donese pravosilna presuda, slobodite i pravata na obvinetiot<br />
i drugite lica mo`at da bidat ograni~eni samo vo mera koja e nu`na i<br />
pod uslovi {to gi predviduava ovoj zakon." (~l. 1 st. 2 ZKP)<br />
56<br />
"Na storitelot na krivi~no delo vo izvr{uvaweto na krivi~nata<br />
sankcija mo`at da mu bidat ozemeni ili ograni~eni opredeleni prava samo vo<br />
mera koja im odgovara na prirodata i sodr`inata na taa sankcija i samo na na-<br />
~in so koj se obezbeduva po~ituvawe na li~nosta na storiteliot i na negovoto<br />
~ove~ko dostoinstvo" (~l. 5 KZ) .<br />
"Licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite se li{uvaat ili ograni-<br />
~uvaat vo pravata samo vo granicite neophodni za ostvaruvawe na celta na sankcijata,<br />
a vrz osnova na zakon." (~l. 3 ZIS).<br />
52
Ili, poinaku ka`ano, na osudenite lica mo`at da im se odzemat ili<br />
ograni~at samo onie prava {to gi zasega konkretnata krivi~na sankcija<br />
i samo vo onaa mera {to zakonot ja dopu{ta. Site ostanati prava<br />
{to so primenata na sankcijata osudenikot ne gi gubi, mora vo celost<br />
da bidat respektirani.<br />
Ova barawe proizleguva od karakterot na pravniot poredok vo<br />
koj po~ituvaweto na zakonitosta stanuva glavna obvrska na site organi,<br />
ustanovi i organizacii. Vo Ustavot na RM stoi deka: "Slobodite i<br />
pravata na ~ovekot i gra|anite mo`at da se ograni~at samo vo slu~aite<br />
utvrdeni so ustavot." 57 Toa se razbira se odnesuva i na osudenite<br />
lica koi imaat poseben status vrzan za ispolnuvaweto na opredeleni<br />
prava i obvrski. Ottamu vo pozitivnite propisi izri~no se predviduva<br />
pri izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii da mo`at<br />
da se odzemat ili ograni~at samo onie prava {to proizleguvaat od<br />
prirodata i namenata na dadenata sankcija. Na osudenite lica so toj<br />
princip od edna strana im se pru`a realna mo`nost da baraat za{tita<br />
na svoite prava vo slu~aj na nivna povreda. So principot na legimitetot<br />
od druga strana, organite na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii<br />
se obvrzuvaat da gi po~ituvaat normiranite prava na sekoj osudenik,<br />
a povisokite organi za izvr{uvawe na sankciite da vr{at postojana<br />
kontrola na nivnoto ostvaruvawe.<br />
6. Principot na legitimitet vo odnos na principot na legalitet<br />
ima komplementaren karakter. I dvata principi imaat ista pojdovna<br />
op{testvena i politi~ka osnova, zaemno se nadopolnuvaat i ottamu<br />
pretstavuvaat bitna odrednica za dostignuvawe na opredeleno nivo<br />
na moderniot ideal {to se vika pravna dr`ava. 58 Legalitetot i legitimitetot<br />
zna~at potvrda na postoeweto, nu`nosta i opravdanosta na<br />
vladeeweto na pravoto nasproti samovolieto od sekakov vid koga se vo<br />
pra{awe osnovnite slobodi i pravna na licata sprema koi se primenuva<br />
krivi~na sankcija. Vo dvata principi e zalo`en odnosot me|u<br />
dr`avnata vlast i poedinecot zaradi negova za{tita od op{testvenata<br />
mo}, od vlasta, od pravoto na posilniot, od birokratskoto samovlastie<br />
i arbitrernost na nadle`nite organi za izrekuvawe i izvr{uvawe na<br />
krivi~nite sankcii. 59 Nivnoto ostvaruvawe vo praktikata e komple-<br />
57<br />
Vidi: ~l. 54. st. 1 od Ustavot na RM.<br />
58<br />
Mo`e slobodno da se ka`e deka socijalnata dr`ava, dravata na blagosostojba<br />
(welfare state) i dr`avata na op{testveno izobilstvo (affluent society)<br />
se vsu{nost razli~ni modeli ili varijanti na pravnata dr`ava, koi se<br />
razbira, vo sebe sodr`at samo razli~na politi~ka filozofija.<br />
59<br />
"Upori{teto za ograni~uvawe na politi~kata vlast vo korist na<br />
~ovekovite prava mo`e da se najde ve}e kaj starogr~kite filozofi, osobeno<br />
vo stoi~kata koncepcija za ednakvosta na site ~ove~ki su{testvna, potem kaj<br />
starorimskite avtori kako {to se Cicetron i Seneka, pa i kaj samiot Ulpijan<br />
koj se obiduva da ja opravda apsolutisti~kata doktrina "quod principi pla-<br />
53
ksno pra{awe {to e vo neposredna zavisnost od onie pretpostavki koi<br />
se odnesuvaat na celokupniot praven poredok, stepenot na demokratizacijata<br />
i humanizacijata na konkretnoto op{testvo, od preciznoto<br />
razgrani~uvawe na sferata na ovlastuvawata na nositelite na vlasta,<br />
od otstranuvaweto na site vidovi na diskriminacija, od izdigaweto na<br />
stepenot na po~ituvaweto na ~ovekovite prava i slobodi i, se razbira,<br />
od usovr{uvaweto na zakonodavstvoto za izvr{uvawe na krivi~nite<br />
sankcii i negovoto usoglasuvawe so barawata na pravnata dr`ava.<br />
7. Kon ovie barawa nu`no e da se dodadat i onie pretpostavki<br />
{to se povrzani so usovr{uvaweto i afirmacijata na kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> kako organizirana i koordinirana op{testvena dejnost. Vo<br />
taa smisla e osobeno va`no da se vodi smislena <strong>politika</strong> na dekriminalizacija<br />
i depenalizacija na opredeleni krivi~ni dela, voveduvawe<br />
alternativni merki za zamena na neefikasnata represija i nejzino poop{testvuvawe<br />
vo onaa mera vo koja toa e vo soglasnost so vistinskite<br />
kriminalnopoliti~ki mo`nosti i potrebi. Vo ovaa smisla e nesporno<br />
prioritetnoto mesto i zna~ewe na organite za izvr{uvawe krivi~nite<br />
sankci i nivnata podgotvenost da ja ostvaruvaat svojata uloga vo soglasnost<br />
so sovremenite dostigawa vo ovaa oblast i vo doslednost so<br />
postulatite {to ottamu se vneseni vo penologijata. Uka`uvaweto na<br />
ovoj aspekt e od posebno zna~ewe za praktikata kade {to lesno mo`e<br />
da se slu~i opredeleni dejstvija na nadle`nite subjekti i organi formalno,<br />
pa duri i materijano, da bidat zakoniti, no od aspekt na legitimitetot<br />
voop{to da ne zadovoluvaat za{to vo konkretniot slu~aj<br />
upotrebenata represija ne bila nitu nu`na ni opravdana.<br />
54<br />
3. NA^ELO NA HUMANOST<br />
1. Principot na humanost vo izrekuvaweto i izvr{uvaweto na<br />
krivi~nite sankcii, odnosno vo primenata na krivi~no-pravnata represija,<br />
vo prv red e sodr`an vo Ustavot na RM kade se veli: "Se zabranuva<br />
sekoj oblik na ma~ewe, ne~ove~ko ili poni`uva~ko postapuvawe<br />
i kaznuvawe" (~l. 11 st. 2). Ovoj mo{ne zna~aen princip dobi svoja podrobna<br />
razrabotka i vo KZ, a osobeno vo pove}e odredbi na ZKP 60 i<br />
cuit, leges habet vigorem" so prenesuvaweto na zakonodavnata vlast na princepsot<br />
od strana na narodot... Idejata za ograni~uvaweto na politi~kata vlast<br />
najpregledno ja izrazi Suarez vo po~etokot na XVII vek so svojata izreka "lex<br />
iniusta non est lex". Zlatari}, B. Ljudska prava i Jugoslovensko krivi~no pravo, Arhiv<br />
za pravna i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 506.<br />
60<br />
Vo ZKP e predvideno deka ispituvaweto treba da se vr{i taka {to<br />
vo polna mera }e se po~ituva li~nosta na obvinetiot (~l. 210 st. 6). Sprema<br />
obvinetiot ne smeat da se upotrebat sila, zakana ili drugi sli~ni sredstva za<br />
da se dojde do negova izjava ili priznanie (~l. 210 st. 7). Sprema obvinetiot i<br />
svedokot e zabraneta primena na medicinski intervencii ili da im se davaat
ZIS. So niv se obvrzuvaat nadle`nite organi na progonot, izrekuvawe<br />
i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii so obvinetite i osudenite<br />
lica da postapuvaat ~ove~no, da ja po~ituvaat nivnata li~nost i ~ove-<br />
~ko dostoinstvo, da go obezbedat nivnoto pravo na li~na sigurnost, da<br />
vodat gri`a za za{tita na nivniot fizi~ki i moralen integritet,<br />
odnosno za~uvuvawe na nivnoto fizi~ko i du{evno zdravje i samopo-<br />
~ituvaweto na sopstvenata li~nost. Vo ovie obvrski na nadle`nite<br />
organi koi treba da se ostvaruvaat vo soglasnost so odredbite na zakonite<br />
i po~ituvaweto na me|unarodnite konvencii, vsu{nost, se zalo`eni<br />
glavnite barawa od koi se sostoi principot na humanost vo<br />
izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.<br />
2. Ma~eweto, ne~ove~koto ili poni`uva~ko postapuvawe, ili<br />
nakratko, torturata, e "sekoj akt so koj namerno se predizvikuva silna<br />
fizi~ka ili psihi~ka bolka ili stradawe od strana na oficielno<br />
lice ili po negova naredba, zatoa, od liceto koe e podlo`eno na takvoto<br />
postapuvawe ili kaznuvawe ili od treto lice, da se dobijat izvestuvawa<br />
ili priznanie so cel da se kazni za delo koe go izvr{ilo ili postoi<br />
somnevawe deka go izvr{ilo, ili so cel toa ili ostanatite lica<br />
da se zastra{at." 61 Ma~eweto ili torturata se sveduva na iskoristuvawe<br />
na ~ovekovoto svojstvo da ~uvstvuva i te{ko da ja podnesuva bolkata,<br />
so cel da se postigne nekoja racionalna ili iracionalna cel.<br />
Vo osnova ma~eweto e `elba da se pobedi drug ~ovek so toa {to ja<br />
iskoristuva navedenata slabost na ~ovekovoto telo.<br />
So navedenata definicija se opfateni dve formi na tortura: 1 0<br />
ma~ewe: a) poradi otkrivawe na skrieni izvestuvawa i misli i b) poradi<br />
izdejstvuvawe priznanie i 2 o ma~ewe poradi kaznuvawe.<br />
drugi sredstva so koi bi se vlijaelo vrz negovata volja pri davaweto na iskaz<br />
(~l. 251 st. 2). Sprema obvinetiot ne smee da se upotrebi izmama za da se dojde<br />
do negova izjava ili priznanie (~l. 211 st. 1). Pri soslu{uvaweto na svedokot<br />
ne e dozvoleno slu`ewe so izmama (~l. 224 st. 1). Naru{uvaweto na ovie prava<br />
e predupredeno so predviduvaweto na krivi~noto delo tortura (~l. 142 KZ).<br />
Natamo{na brana od nivnoto nepo~ituvawe e vrz osnova na iskazot na obinetiot<br />
ili svedokot dobien so sila, zakana ili so drugi sli~ni sredstva ne<br />
mo`e da se zasnova sudskata presuda (~l. 210 st. 9 i ~l 220 ZKP), a dokolku<br />
iskazot na obinetiot ili svedokot e dobien so izmama, toa pretsatvuva bitna<br />
povreda na odredbite na ZKP poradi {to presudata mo`e da se napa|a so<br />
`alba ako toa bilo ili mo`elo da bide od vlijanie vrz zakonitoto i pravilno<br />
donesuvawe na presudata (~l. 355 st. 2 ZKP).<br />
61<br />
Deklaracija za za{tita na site lica od ma~ewe i drugite oblici na<br />
svirepo, poni`uva~ko ili nehumano postapuvawa i kaznuvawa, usvoena so rezolucija<br />
na Generalnoto sobranie na ON, br. 3452 (XXX), od 9 dekemvri 1975.<br />
Vidi i Evropska konvencija za za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko ili poni`uva~ko<br />
postapuvawe i kaznuvawe, Strazbur, 26.11.1987. Sulejmanov, Z. Penolo-<br />
{ki kompendium, Grafohartija, Skopje, 1977, str. 139-142 i 363-371.<br />
55
1 0 Najprvin }e gi razgledame varijantite na prvata forma na torturata:<br />
tortura zaradi dobivawe izvestuvawa ili priznanie.<br />
a) Nezjinata prva varijanta, opredelena od streme`ot kon sovr-<br />
{ena bezbednost ima za cel da se dobie korisna informacija za planovi<br />
i dejnosti {to mo`at da ja zagrozat vlasta. Spomenatiot streme` go<br />
podrazbira poznavaweto na site opasnosti sprema re`imot, a pottikot<br />
za tortura e dotolku pogolem, dokolku re`imot se smeta posemo-<br />
}en. 62<br />
b) Vtorata varijanta na ma~ewe se sostoi vo streme`ot da se<br />
izdejstvuva priznanie {to }e se iskoristi kako dokaz protiv ma~enikot.<br />
Ovoj vid na tortura ima izrazito licemerno obele`je, za{to se<br />
sveduva na formata: nekoj, koj i onaka neminovno }e bide kaznet, se naveduva<br />
so sopstven iskaz toa da go opravda, iako sekoga{ ostanuva somnenieto<br />
deka iskazot e la`en, daden samo za da se prekine neizdr`livata<br />
bolka. 63<br />
Takvoto ma~ewe postoi vo robovladetelskite gr~ki dr`avi i<br />
Rim, za da se pretvori vo op{ta praktika na feudalnite dr`avi {to<br />
}e trae se do XIX vek. Na preodot vo XX vek, barem vo Evropa, se ~uvstvuva{e<br />
opa|awe na nejzinata primena no, denes povtorno pretstavuva<br />
problem za koj se bara kone~no re{enie. Nejziniot najsilen podem sepak<br />
se vrzuva za "Svetata inkvizicija", ustanova na katoli~kata crkva<br />
koja zaradi suzbivawe na eresot zapo~na da deluva vo XIII vek. Toa e<br />
vreme vo koe za eretnik, spored Avgustin se smeta{e sekoj "qui falsas<br />
vol novas opiniones gignit vel sequitur" (sekoj koj sozdava ili sledi pogre{ni<br />
ili novi mislewa), a priznanieto za najsilen dokaz vo krivi-<br />
~nata postapka. Takvata praktika na inkvizicijata i na sli~ni ustanovi<br />
so koi se proglasuvaa eretnici i ve{tici vode{e kon toa liceto<br />
koe e odbrano za `rtva da bide nepovratno izgubeno. Ako liceto izlo-<br />
`eno na ma~ewe dade priznanie, zna~elo deka e vinovno, a ako ne priznae<br />
(a toa retko se slu~uvalo, za{to ma~eweto mo`elo da trae beskone~no),<br />
toa bilo dokaz za toa deka se raboti za tvrdoglav i uporen prestapnik<br />
(deka |avolot dlaboko navlegol vo negovoto srce) koj ottamu<br />
zaslu`il da umre vo maki. 64<br />
62<br />
"Sekoja apsolutna vlast se stremi kon celosna kontrola i svoja sovr{ena<br />
bezbednost. Postoeweto na li~na tajna, avtonomnost na ~ovekovata<br />
psiha, e neprekinat i nepodnosliv predizvik za nea. Koga nema drugi sredstva<br />
da ja doznae ~ovekovata du{evna vnatre{nost, taa pribegnuva kon ona za {to<br />
smeta deka e najsilno i za koe smeta deka e nejzino osnovno svojstvo i glavna<br />
potpora - fizi~koto nasilstvo." Dimitrijevi}, V i dr. Tortura i njeno suzbijanje,<br />
Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1983/1-3, str. 2.<br />
63<br />
Ibid, str. 2 i 3.<br />
64<br />
Ibid, str. 4. Vidi isto taka: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro izmeneto<br />
i dopolneto izdanie, str. 66 i 252-255, Zlatari}-Dama{ka, Rjenik krivi~nog<br />
prava i postupka, Informator, Zagreb, 1966, str. 101, Monteskije, O duhu zakona,<br />
56
Vo uslovi koga so tortura mo`e{e da se izdejstvuva kakov i da e<br />
iskaz, mnogumina, makar i po cena da bidat osudeni na smrt, samo za da<br />
si gi skratat makite, priznavale i dela {to fizi~ki ne mo`at da se<br />
izvr{at. Toa e i vreme koga za ~ovekovaat sudbina zapo~na da odlu~uva<br />
denuncijacijata. Po doa|aweto vo mesto koe trbalo da se "is~isti" od<br />
eretnici i sli~ni nepodobni lica, na vratite od crkvite, inkvizitorite<br />
po pravilo postavuvale dostavni kutii. Toa be{e izvonredna prilika<br />
za podlite, zavidlivite, bolnite i budalestite da podnesuvaat<br />
prijavi, a na prijavenite im nemalo spas dokolku ne postoel nekoj koj e<br />
dovolno mo}en da gi za{titi. Ottamu i `rtvite na inkvizicijata pret`no<br />
bile od niskite sloevi na naselenieto, a skoro site "ve{tici"<br />
hendikepirani ili nepismeni `eni. 65 I kone~no, dolgogodi{nata primena<br />
na torturata zapo~na se pove}e da se zasnova na edna ~udna logika<br />
koja mo`e da se izrazi na sledniov na~in: kolku {to e pote{ko obvinenieto,<br />
mo`nosta na obinetiot e pomala, za{to na takviot te`ok potencialen<br />
vinovnik navodno ne mo`at da mu se dadat voobi~aenite<br />
pravni garancii. 66<br />
Raznite vidovi tortura, za `al, ne im se nepoznati i na sovremenoto<br />
op{testvo. Taa denes se primenuva vo golem broj zemji kako<br />
oficielna <strong>politika</strong> ili kako praktika na policiskite i pomo{nite<br />
aparati koja vlasta ja tolerira ili ne mo`e sekoga{ da ja spre~i (razlikata<br />
ne mo`e sekoga{ lesno da se utvrdi). Osven toa, iako fantazijata<br />
vo izmisluvaweto na makite otsekoga{ bila bogata, formite<br />
koi se primenuvaat denes se mnogu raznovidni i usovr{eni 67 Na ova mesto<br />
}e poso~ime samo na primerite na tortura {to gi naveduva Dimitrijevi},<br />
68 potsetuvaj}i deka sekoj den nosi i novoprimeneti izumi<br />
me|u koi zna~itelen broj zasekoga{ ostanuvaat nepoznati za javnosta.<br />
- Naj{iroko primenuvan oblik na tortura sî u{te pretstavuva<br />
tepaweto. Pritoa se koristat najrazli~ni spravi, od starinski stapovi,<br />
kam{ici i `ili do specijalni gumeni palki i remeni. Ma~itelite<br />
se naso~uvaat kon oddelni delovi na teloto, od koi osobeno se<br />
privle~ni tabanite. Posledniot metod vo Latinska Amerika se narekuva<br />
falanga, a so sigurnost se znae deka se primenuva i vo Saudiska<br />
Filip Vi}nji}, Beograd, Tom I, str. 212-215, i Beccaria, C. O zlo~inima i kaznama,<br />
Logos, Split, 1984, str. 88-92.<br />
65<br />
"Taka, na primer, edna `ena tu`ila druga zatoa {to od nea í bilo<br />
sovetuvano da mu dava ~aevi na svoeto bolno dete koi premnogu brgu go izlekuvale!<br />
Potoa sinot na optu`enata, dete od osum 8 godini "priznalo" deka majkamu<br />
"{uruva" so |avolot. Stavena na maki, otkako videla deka e izgubena<br />
"ve{tivcata" kako svoi "sou~esnici" gi poso~ila site onie so koi imala neras~isteni<br />
smetki, {to dovelo do petnaeeset smrtni presudi" Ibid, str. 5.<br />
66<br />
Ibid, str. 5.<br />
67<br />
Ibid, str. 10<br />
68<br />
Ibid, op. cit, str. 11-13.<br />
57
Arabija, Turcija, Pakistan, Libija, Kamerun i Iran. Telefon e metod<br />
na istovremeno udirawe na `rtvata po dvete u{i i prili~no e "popularen"<br />
vo Latinska Amerika, a osobeno vo ^ile.<br />
- Tepaweto se kombinira so posebna polo`ba na `rtvata. "Papagalska<br />
{ipka" (pau de arara) zna~i deka izma~uvaniot e obesen, so<br />
vrzani zglobovi na racete i nozete, za {ipka protnata vo prostorot<br />
me|u laktovite i kolenata. Se koristi vo Latinska Amerika, Ju`noafri~kata<br />
Republika, Xibuti i Haiti. Pokraj toa, vo ^ile i Ju`na<br />
Koreja na `rtvata i se turiva voda vo ustata i nosot i se izlo`uva na<br />
dejstvo na elektri~na struja. Na Filipinite e poznat metodot nare~en<br />
"most San Huaniko" sored imeto na vistinskiot most me|u ostrovot<br />
Samar i Lejte. @rtvata le`i me|u dve posteli taka {to glavata í e vrz<br />
ednata a stopalata vrz drugata. Ostatokot na teloto mora pod zakana<br />
na tepawe da se odr`uva vo ramna polo`ba. Postapkava vo Bolivija se<br />
narekuva "sviwa" (chancho). "Mala sviwa" zna~i stavawe na ispitanikot<br />
vo drveno sanda~e so metalna pregrada vo sredinata: so podvi`en<br />
kapak se zgolemuva pritisokot vrz grbot.<br />
- "Plat†n" vo Urugvaj, Haiti i Surinam zna~i prisiluvawe na<br />
`rtvata so sati da stoi vo stav mirno, a "zname" zna~i trajno besewe za<br />
racete pri {to nozete ne go dopiraat podot.<br />
- Drug ~est metod e spre~uvawe na di{eweto. "Kapewe" (pilleta)<br />
zna~i celosno potopuvawe vo voda koja obi~no e ne~ista i e izme{ana<br />
so fekalii. Dr`eweto na glavata vo takvata te~nost obi~no se narekuva<br />
"podmornica" (submarino) i e vo {iroka upotreba. "Suva podmornica"<br />
zna~i deka glavata na ispituvaniot e vo plasti~na, a "kapuqa~a"<br />
vo platena kesa {to se lepi za ustata i nosot i go ote`nuva di{eweto<br />
i toga{ koga glavata }e se izvadi od te~nosta.<br />
- @rtvite isto taka se polnat so ogromno koli~estvo voda i<br />
drugi te~nosti, pa duri i so benzin. Nekoj islednici vo Azija smetaat<br />
deka najdobro deluvaat gaziranite pijaloci (tn. "tehnika 7-Up", spored<br />
imeto na eden takov proizvod).<br />
- Dodeka ovie metodi se varijacii na so vekovi poznatite oblici<br />
na tortura, elektri~nata struja na sovremenite ma~iteli im otvori<br />
{iroko pole na inventivno deluvawe. Dodeka nekade strujata se koristi<br />
vo osnovniot na~in, vo drugi sredini se upotrebuvaat mnogu posovr{eni,<br />
za toa specijalno konstruirani spravi koi gi prizveduvaat<br />
i na policijata im gi prodavaat renomirani kompanii vo najrazvienite<br />
zemji. Pokraj toa, elektri~nite palki koi slu`at za poteruvawe<br />
na stoka (picana elestrica) od podamna se primenuvaat za izma~uva~ki<br />
celi vo Argentina, Bolivija, Paragvaj i Urugvaj.<br />
Po primerot na francuskite padobranci vo Al`ir, za koi se<br />
smeta deka se pioniri na elektri~ata tortura, strujnite udari naj~esto<br />
se naso~uvaat kon genitaliite. Polnite organi se osobeno privle-<br />
~i, zatoa {to dobar del od ma~itelite poka`uvaat znaci na seksualna<br />
iskol~enost i zatoa {to tie delovi na teloto ne samo {to se isklu~te-<br />
58
lno ~uvstvitelni na bolka, tuku predizvikuvaat ~uvstvo na isklu~itelna<br />
poni`nost i stav od sterilnost. Zakanata so kastracija e isto taka<br />
metod {to im e drag na ma~itelite.<br />
- Nepodnoslivi bolki se predizvikuvaat i na bezbroj drugi na-<br />
~ini kako {to se, zaboduvawe igli pod noktite (na primer, Ruanda i<br />
Bolivija), kornewe na noktite (osobeno vo vremeto na progonuvaweto<br />
na "titoistite" vo isto~noevropskite zemji, kako i vo Peru i Avganistan),<br />
kornewe kosa (na primer, Italija, Banglade{), palewe kibrit~iwa<br />
me|u prstite ili zdrobuvawe na prstite (na primer, Zair i<br />
Filipini), udiarawe so glavata napred ili nazad (na primer Izrael i<br />
Ju`na Koreja), prskawe na solzavec pravo vo liceto (na primer, SAD).<br />
Pokraj seto sleduva i nanesuvawe opekotini so cigara ({to re~isi e<br />
op{ta prasktika), so `ar od jaglen (na primer, Mauritanija), ili so<br />
sulfurna kiselina (na primer, vo Salvador).<br />
- Otpornosta na ispitanikot se smaluva so negovoto sistematsko<br />
izmoruvawe {to naj~esto se projavuva vo vid na skratuvawe na sonot,<br />
{to se spomenuva vo sovremenite izve{tai od Pakistan, Ju`na<br />
Afrika, Avganistan, Gvajana, Tajvan i Izrael. Nespieweto se povrzuva<br />
so neprekinato ispituvawe. Spored zapisite na pre`iveanite, ova<br />
bil redoven metod na stalinisti~kite islednici. Tie se smenuvale<br />
istapuvaj}i so ~asovi pred zatvorenicite koi povremeno se budele so<br />
ladna voda i bile prisileni da sedat na stol koj na mestoto na sedi{teto<br />
imal samo ramka (tn. konvejer). Pokraj toa sleduvalo i skratuvawe<br />
na hranata ili sosema slaba i zagadena hrana (tn. crna dieta vo<br />
zatvorite vo Gvineja), islo`uvawe na golem stud (na primer, vo Ju`na<br />
Afrika i Urugvaj) ili na `e{tini (na primer, vo Zair i Izrael).<br />
- Izma~uva~kite napadi vrz psihata se zasnovaat na postojani<br />
zakani, dr`ewe vo neizvesnost i poni`uvawa. Vo prv red, sekoga{ i<br />
re~isi sekade kade {to se primenuva torturata, se vr{i zakana so<br />
smrt, a vrv se la`nite egzekucii ili prisilnoto prisustvo na egzekucii<br />
na drugi, {to e ~esto vo Iran. Se vr{at zakani i so amputacija, a<br />
osobeno so kastracija (na primer, vo Izrael i Bolivija). Zakanite<br />
mo`at da se odnesuvaat i na ~lenovite na semejstvoto, osobeno od `enski<br />
pol (na primer, vo Ju`na Afrika i Libija).<br />
- Fantazijata na ma~itelite e nepresu{na i vo izmisluvaweto<br />
na~ini, pokraj nanesuvaweto na bolki, `rtvite í da se poni`at. Toa<br />
glavno se postignuva so nivno soblekuvawe za vreme na ispituvaweto<br />
dopolneto so komi~i dejstvija koi `rtvata mora da gi vr{i pred islednikot<br />
i druga "publika", pa duri i pred ~lenovite na svoeto semejstvo.<br />
Edna od niv se narekuva "odewe na patka": racete na zatvorenikot<br />
se vrzuvaat so lisici pod negovite noze i pod zakana na tepawe<br />
vo takva polo`ba se vr{i prisiluva da odi (na primer, Ju`na Afrika<br />
i Peru). Koga `rtvata }e se vrati vo kelijata i misli deka ma~itelskata<br />
sesija barem za toj den kone~no e zavr{ena, toga{ mo`e da se<br />
dr`i vo postajan strav taka{to bravata na kelijata povremeno se otvo-<br />
59
a i zatvora, poradi {to nikoga{ ne e sigurna deka mirno }e ja provede<br />
no}ta (tn. cerrojos). @rtvite na poni`uvawe se osobeno intelektualci<br />
i voop{to lica koi pri apseweto imaat opredelen op{testven<br />
ugled. Takvite situacii najte{ko gi pogoduvaat tokmu tie lica, a od<br />
druga strana najpove}e se zadovoluva op{testvenata zavist i popre-<br />
~enosta na ma~itelot.<br />
- Modernata tortura se potpira i na prisilno davawe droga.<br />
Glavno stanuva zbor za preparati koi deluvaat vrz psihata na zatvorenikot<br />
i koi, pod kontrolirani uslovi i vo opredelni dozi im se davaat<br />
na du{evno bolnite lica. Edna od niv e sulfazin so koj nekoga{ se lekuvala<br />
{izofrenijata. Pokraj psihi~koto dejstvo preparatot predizvikuva<br />
i ogromna temperatura. So terapija od insulinski {okovi ma-<br />
~eniot se doveduva vo hipoglikemi~ka koma, dodeka pentonalot, kako<br />
tn. "serum na vistinata" kaj `rtvata e presmetan od potrebata da dovede<br />
do popu{tawe na sekoja vnatre{na kontrola. Morfimumot glavno<br />
se koristi po nanesuvaweto golemi bolki: se smeta deka nenadejnoto<br />
ugodno ~uvstvo }e ja navede `rtvata da go ka`e ona {to islednicite<br />
sakaat da go slu{nat.<br />
2 0 Ma~eweto poradi kaznuvawe, ili podobro re~eno, primenata<br />
na kazni koi se sostojat vo fizi~ko ili psihi~ko ma~ewe, isto taka e<br />
poznato od brojni primeri vo istorijata. So izvr{uvawe na torturata<br />
se potignuvala odmazda, a preku nea zadovoluvawe na pravdata.<br />
Torturata vo vid na telesni kazni e poznata u{te od robovladetelskiot<br />
period. Kastracijata, otsekuvaweto na oddelni delovi od teloto,<br />
`igosuvaweto, okovuvaweto vo prangii, stavaweto na vratot `elezen<br />
jarem, damnacio ad metalum (upatuvawe na te{ka rabota vo rudnici),<br />
damnacio ad galium (upatuvawe na galii) itn. nemale za posledica<br />
smrt na osudenikot, tuku te{ko naru{uvawe na negoviot telesen<br />
integritet. 69<br />
Vo feudalizmot, osobeno pod vlijanie na hristijanstvoto, koga<br />
crkvata vo borbata protiv eretnicite ja prezede ulogata na sud, telesnite<br />
kazni imale za cel preku izma~uvaweto na du{ata na prestapnikot<br />
da se izvr{i pro~istuvawe na negovaat du{a od grevovite i negovo<br />
pomiruavwe so Gospod, zaradi toa da se odi ~ist na onoj svet. Sudskite<br />
procesi od toa vreme se karakteriziraat so tajnost, surovost, apsurdnost,<br />
insceniranost, bezobzirnost. 70 Inkvizicijata im pru`i model<br />
na sudovite koi vrz osnova na mo{ne slabi indicii istrajno progonuvaa<br />
lu|e koi na koj i da e na~in im pre~ea na vlastite. So voveduvaweto<br />
na torturata, favoriziraweto na potka`uvaweto, so istragata protiv<br />
obvinetite bez pravo na branitel, so iznuduvaweto priznanija po<br />
69<br />
Vidi: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro izmeneto i dopolneto izdanie,<br />
Skopje, Grafohartija, 1999, str. 70-83,<br />
70<br />
Za inkvizicionata postapka vidi: Foucault, M. Nadzor i kazna, ra|anje<br />
zatvora, Informator, Zagreb, 1994, str. 34-42.<br />
60
sekoja cena, so fizi~ka i psihi~ka prisilba, crkvata go zapre razvojot<br />
vo krivi~noto procesno pravo. Vo situacii koga srednovekovnata crkva<br />
ne mo`e{e da gi skr{i disidentite, im gi predava{e na svetovnata<br />
vlast so preporaka deka crkvata go prezira prolevaweto krv i molba<br />
za milosrdie: {to, vsu{nost, zna~e{e - ubiejte go ili osakatete go vinovnikot.<br />
71 A "pravosudstvoto koe mora da pribegnuva kon ma~ewe na<br />
obvinetiot za da dojde do priznanie, so samoto toa priznava deka e nemo}no<br />
da dojde do vistinata." 72<br />
Iako e ova period na dominacija na izrekuvaweto i surovoto<br />
izvr{uvawe na smrtnite kazni, ~esta e i primenata na telesnite kazni<br />
koi se tretiraat kako dobro {to se pravi vo imeto na bo`jata pravda.<br />
Me|u niv dominiraat: `igosuvaweto, oslepuvaweto, sakateweto (otsekuvawe<br />
nos, u{i, jazik, race, noze, polovi organi i sl., kornewe jazik,<br />
kosa, brada i drugi delovi od teloto), udirawe so stap, kam{ikuvaweto,<br />
i dr.<br />
So pojavata na kapitalizmot se probiva idejata za voveduvawe<br />
na kaznata li{uvawe od sloboda, 73 no i natamu, bilo samostojno ili<br />
kako nejzino dopolnuvawe, ostanuvaat i telesniet kazni. Kako samostojni<br />
vo prv red se zadr`ani: udiraweto so stap, kam{ikuvaweto (bi-<br />
~uvawe, {ibawe), no i nekoi od posurovite telesni kazni. Zaradi zgolemuvaweto<br />
na bolkite pri kam{ikuvaweto bile koristeni specijalni<br />
sredstva kako na primer: "ma~ka so devet opa{ki" (kam{ik so devet<br />
jazlesti remeni) {to se koristel vrz koso polo`eniot prestapnik<br />
pomesten vo specijalna za toa izrabotena ramka {to mu ja {titela<br />
samo glavata. Od silnoto udiraweto so "ma~kata" od teloto na prestapnikot<br />
redovno se razletuvale par~ina meso. Kam{ikuvaweto so ova<br />
sredstvo, vo ne{to ubla`ena forma vo pozitivnite propisi na Anglija<br />
e zadr`ano se do 1948 godina. Takvoto tepawe po grbot, i osobeno po<br />
razgoleniot zadnik na prestapnikot, {to bilo mo{ne zbavno za publikata,<br />
dolgo vreme bilo zadr`ano vo SAD, Kanada, Norve{ka (kalamus<br />
botum), i drugi zemji, a vo na{eto neposredno oprkru`uvawe vo Srbija<br />
71<br />
Vidi: Harrington, M. Suton kapitalizma, Globus, Zagreb, 1979, str. 49.<br />
Taka i Ba~i}: "Vistinsko licemerie e koga crkovnata vlast, koja zaklu~ila<br />
deka za eretnikot ne e dovolna ni najte{kata kazna (do`ivotna temnica na<br />
leb i voda), toj eretnik da go prepu{ta na svetovnata vlast za da go kazni so<br />
zaslu`enata kazna. Toa, kako {to veli Bajer e neve{to kamuflirana smrtna<br />
kazna izre~ena od crkovniot sud. Toa sekoga{ zna~e{e da se izre~e smrtna<br />
kazna." Ba~i}, F. Op}i pogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XI-XIV vjek), Zbornik<br />
pravnog fakulteta u Zgrebu, Zagreb, 1988/5, str. 693.<br />
72<br />
Lucka, E. Torquemenda ili Inkvizicija u [paniji, Nolit, Beograd, 1933, str.<br />
146.<br />
73<br />
Za toa podrobno: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro izmeneto i dopolneto<br />
izdanie, str. 158 i natamu.<br />
61
({iba i mrtva {iba). Obi~no se primenuvalo dodeka `rtvata se onesvesti,<br />
no ~esto "po gre{ka" i do smrt na prestapnikot.<br />
Kako mo{ne ilustrativen primer za upotrebata na telesnite<br />
kazni kako dopolnuvawe na kaznata li{uvawe od sloboda se istaknuva<br />
angliskiot "izum" nare~en "Trade-mil". Stanuva zbor za ogromnata<br />
sprava za ma~ewe sli~na na melni~ko trkalo. "Nepokornite" osudenici<br />
na kazna li{uvawe od sloboda, vo vreme od osum do devet ~asovi,<br />
bile prisiluvani neprekinato da go vrtat trkaloto. Pritoa, dokolku<br />
se proma{ela edna od stapkite na trkaloto, ostanatite stapki silno<br />
udirale po glavata na prestapnikot. Ovaa sredstvo za ma~ewe se primenulo<br />
kako te{ka telesna kazna za skrotuvawe na robija{ite, protiv<br />
onie osudenici koi ne se zalagale dovolno pri rabotata, protiv licata<br />
koi se obidele da izvr{at begstvo itn. Spored opredeleni podatoci,<br />
samo vo 1900 godina so ovoj na~in na ma~ewe bile kazneti 45.854<br />
osudenici.<br />
[to se odnesuva do smrtnite kazni, istorijata nedvosmisleno<br />
uka`uva deka osnovniot streme` pri nivnoto izvr{uvawe se sveduval<br />
na zgolemuvawe na bolkata, za{to se smetalo deka ednostavnoto odzemawe<br />
na `ivotot prestavuvalo premnogu malo stradawe za prestapnikot.<br />
Zaradi zadovoluvawe na potrebata za odmazda, odzemaweto na `ivotot<br />
treba{e da bide sporo, postepeno i svirepo. Pritoa, "za da se<br />
nare~e ma~ewe, kaznata mora da odgovara na tri glavni kriteriumi:<br />
najprvin mora da proizveduva soodvetna koli~estvo na stradawe koe,<br />
ako ne mo`e to~no da se meri, toga{ barem da se proceni, sporedi i hierarhizira;<br />
smrtta e ma~ewe vo onaa mera vo koja ne pretstavuva ednostavno<br />
li{uvawe na pravoto na `ivot, tuku prilika i kone~en stepen<br />
na presmetano stepenuvawe na stradawata: od otsekuvawe na glavata -<br />
so {to site stradawa se sveduvaat na edno edinstveno dvi`ewe i toa vo<br />
eden moment; kako nulten stepen na ma~ewe - pa se do ras~ere~uvawe so<br />
{to ma~eweto se prodol`uva do beskone~nost, a me|u niv stojat, beseweto,<br />
spaluvaweto i trkaloto na koi ~ovekot pominuva dolgotrajna<br />
agonija; smrta-ma~ewe e umeewe da se zadr`i `ivotot vo stradawe, negova<br />
podelba na "iljadnici gubewa na `ivotot" i postignuvawa na the<br />
most exquisite agonies, pred samoto prestanuvawe na postoeweto." 74 Za<br />
taa cel, smrtnata kazna se kombinira{e so telesnoto izma~uvawe koe<br />
se javuva{e vo najrazli~ni formi. Me|u brojnite primeri vo ovaa<br />
prilika gi izdvojuvame: spaluvaweto `eni vrz grobovite na nivnite<br />
ma`i, koe zaradi prequba se izvr{uva{e vo Hindustan sî do XIX vek;<br />
stavaweto vo v`e{teni statui na opredeleni bo`enstva; spaluvawe<br />
poradi eres, magioni~arstvo i vra`bini; dereweto na ko`ata itn.<br />
74<br />
Foucault, M. op. cit. str. 33.<br />
62
Natamo{ni karakteristiki na smrtnite, kako i na telesnite kazni<br />
vpro~em, bile javen i ritualen na~in na nivnoto izvr{uivawe. 75<br />
Kako {to mo`e{e da se zabele`i celta na ovaa tortura e ma~enikot<br />
da se kazni. Kaznata mo`e da se sostoi vo samoto nanesuvawe fizi~ka<br />
bolka, ili vo toa {to bolkata se dodava kon kaznata li{uvawe<br />
od sloboda ili smrtnata kazna za tie da bidat pote{ki. Torturata vo<br />
ovoj vid ~esto e povrzano i so poni`uvawe. Od `rtvata ne se bara<br />
ni{to, i kako kaj sekoja druga kazna, se veruva deka postigala nekakva<br />
cel, bilo da stanuva se raboti za odmazda, za zastra{uvawe na ma~enikot<br />
da ne go povtori deloto, ili deluvawe vrz drugi da ne se povedat po<br />
negoviot primer. 76<br />
Zabranata na tortura vo ovaa smisla vsu{nost opfa}a zabrana<br />
na svirepo i ne~ove~no kaznuvawe. Pritoa, kako {to pravilno zabele-<br />
`uva Dimitrijevi}, 77 poimite za toa {to e svirepo, a osobeno {to e<br />
ne~ove~no vo postapuvaweto so lu|eto i nivnoto kaznuvawe se nao|aat<br />
vo postojana evolucija i zavisat od kulturata i tradicijata. Dodeka od<br />
edna strana pod vlijanie na islamskiot fundamentalizam povtorno se<br />
istaknuva deka amputacijata na delovi od teloto, ako e izvedena na<br />
stru~en na~in (vo nekoi islamski zemji so asistencija na lekari i davawe<br />
anestezija) ne e svirepa, od druga strana se veruva deka dolgotrajnoto<br />
li{uvawe od sloboda osobeno pod opredeleni uslovi e ne~ove-<br />
~no. Poznato e ve}e tvrdeweto deka do`ivotniot zatvor e posurov od<br />
75<br />
Nekoi teoreti~ari me|utoa od javniot i ritualniot karakter na kaznite<br />
od XVII vek izvlekuvaat pogre{en zaklu~ok deka takviot sistem im<br />
pru`a prednost na osudenicite po dva osnovi. Prviot, relativno sigurna za-<br />
{tita od preteranata surovost, za{to nasobranata masa na posmatra~i so vnimanie<br />
ja sledela rabotata na xelatot taka {to nekompeteniot xelat koj na<br />
`rtvata i nanesuva nepotrebni bolki i stradawa rizikuval da bide rastrgnat<br />
od masata. I vtoriot, javnoto izvr{uvawe na kaznata na osudenikot mu pru`alo<br />
i mo`nost preku neposrednoto obra}awe na nasobraniot svet da dojde do<br />
opredelena moralna satisfakcija pa i do odbrana na svoite na~ela. Vidi:<br />
Ignatieff, M. A Just Measure of Pain: The Penitentiary in the Industrial Revolution,<br />
Macmillan, London, 1978, str. 24.<br />
76<br />
"Od sodr`inata na kaznite i od iska`uvawata vo sudskata praktika,<br />
kako cel na kaznuvaweto se istaknuva - zadovoluvawe na o{teteniot, a od neposredno<br />
javnite celi - smiruvawe na gnevot na boga, odmazda, zastra{uvawe<br />
na gra|aniet i storitelite na delata (preku talionskoto na~elo storitelot<br />
da go pogodi zloto koe toj go tokmel za drug), eliminirawe na storitelot,<br />
odnosno toj da se napravi ne{teten - {to odgovaralo na barawata i potrebite<br />
na `ivotot i se nametnuvalo kako nu`no, a bilo vo soglasnost so celokupnata<br />
toga{na op{ta kultura i dostignatoto kulturno ramni{te na samoto krivi-<br />
~no pravo." Ba~i}, F. Op}i pogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XI-XIV vjek),<br />
Zbornik pravnog fakulteta u Zgrebu, Zagreb, 1988/5, str. 705.<br />
77<br />
Dimitrijevi}, V i dr, op cit, str. 8.<br />
63
smrtnata kazna. Toa va`i i za senzornata deprivacija 78 i drugi postapki<br />
koi mo`at vo celost da ja izobli~at li~nosta.<br />
3. Principot na humanost e plod na dolg evolutiven proces potpren<br />
vrz vekovnite usilbi na naprednite umovi 79 ~ii genijalni misli<br />
bea naso~eni kon izgradba na pristojni op{testveno-politi~ki uslovi<br />
za podobar `ivot i razvoj na ~ovekot, za postojano zgolemuvawe na<br />
negovite prava i slobodi i negoviot pobrz tvore~ki napredok, za ~ovek<br />
{to vo podemokratski op{testveni odnosi odlu~uva za svojata sudbina<br />
i samostojno pridonesuva za svojata sre}a i idnina. Za negovata<br />
afirmacija vo oblasta za koja govorime sepak od posebno zna~ewe se<br />
zalo`bite izneseni na Prviot kongres na ON za suzbivawe na zlostorstvata<br />
i postapuvawe so zlostornicite (London, 1955). Glavnite stavovi<br />
prezentirani na ovoj kongres i nivnata razrabotka i dopolnuvawe<br />
so novi idei na narednite sobiri na me|unarodnite organizacii<br />
bea zna~ajna osnova za nivno preto~uvawe vo pove}e me|unarodni konvencii.<br />
Taka na primer, vo ~l. 5 na Univerzalnata deklaracija za<br />
~ovekovite prava od 10 dekemvri 1948 godina e pomesteno: "Nikoj ne<br />
smee da bide podlo`en na ma~ewe i svirepo, ne~ove~ko ili poni`uva-<br />
~ko postapuvawe ili na kazna". I vo ~l. 7 na Me|unarodniot pakt za<br />
gra|anski i politi~ki prava od 1966 80 stoi: "Nikoj ne mo`e da bide podlo`en<br />
na ma~ewe nitu na svirepo ili poni`uva~ko postapuvawe ili<br />
kaznuvawe. Posebno e zabraneto podlo`uvaweto na nekoe lice na medicinski<br />
ili nau~ni eksperimenti bez negova slobodna soglasnost."<br />
Vo ovoj pogled sli~ni odredbi mo`at da se najdat i vo Me|unarodnata<br />
konvencija za otstranuvawe na site vidovi rasna diskriminacija od<br />
1965 godina 81 , i posebno vo Deklaracijata za za{tita na site lica od<br />
tortura i drugi oblici na surovo, nehumano i poni`uva~ko postapu-<br />
78<br />
Senzornata deprivacija, postapka koja denes se primenuva vo porazvienite<br />
zemji (na primer, vo Germanija sprema osudenici za terorizam) podrazbira<br />
dr`ewe na zatvorenikot vo napoleno bela prostorija (kelija) vo<br />
koja ne prodira kakov i da e zbuk i kade celosno se isklu~eni site ostanati<br />
~ustvitelni drazbi {to neophodno mu se potrebni na sekoe ~ove~ko su{testvo.<br />
79<br />
Spored eden na{ mo{ne ugleden avtor za svesno istaknuvawe na humanosta<br />
mo`e da se zboruva duri od XIV - XV vek navamu kako progresiven<br />
pravec vo prv red vo filozofijata i umetnosta. Proevski, V. Na~eloto na<br />
humanizacijata vo krivi~noto izvr{noto zakonodavstvo, Pravna misla, Skopje,<br />
1982/4-5, str. 4. Za evolucijata na ovoj princip vidi: ibid, str. 6-8.<br />
80<br />
Generalnoto sobranie ja usvoi na 16 dekemvri 1966 so rezolucija<br />
22000 (XXI), a vleze vo sila na 23 mart 1976 godina.<br />
81<br />
Generalnoto sobranie ja usvoi na 21 dekemvri 1965 so rezolucija<br />
2106 (XX), a vleze vo sila na 4 januari 1969 godina.<br />
64
vawe ili kaznuvawe od 1975, 82 vo Pravilata za povedenie za lica vo<br />
slu`ba na zakonot od 1979 83 godina. Me|u instrumentite vo koi se sodr`ani<br />
standardi na ON vo ovaa oblast i voop{to pravata na ~ovekot<br />
relevantni za prevencijata na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite<br />
se i Minimalnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite<br />
84 , Na~elata na medicinskata etika va`ni za ulogata na zdravstveniot<br />
personal, posebno za lekarite vo za{tita na zatvorenite i pritvorenite<br />
lica od ma~ewe i drugo svirepo i ne~ove~ko i poni`uva~ko<br />
postapuvawe i kaznuvawe 85 i drugi dokumeti. 86<br />
82<br />
Usvoena so Rezolucija na Generalnoto sobranie 3452 (XXX) od 9<br />
dekemvri 1975). Vo ~l. 3 od Deklaracijata stoi: "Ni edna dr`ava ne smee da<br />
dopu{ti ili da tolerira tortura ili drugi oblici na svirepo, nehumano ili<br />
poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawe. Posebnite okolnosti kako {to se<br />
voenata sostojba ili zakanata so vojna, vnatre{na politi~ka nestabilnost<br />
ili bilo koj drug iten slu~aj, ne smeat da bidat opravduvawe za vr{ewe tortura<br />
ili nekoj drug na~in na postapuvawe so zatvorenicite ili za izrekuvawe<br />
na kazni".<br />
83<br />
Usvoeni so rezolucija na Generalnoto sobranie na ON so rezolucija<br />
34/169 od 17 dekemvri 1979 godina. Vo ~l. 5 od Pravilata se veli: "Nitu eden<br />
pretstavnik na zakonot ne smee da nanesuva, pottiknuva ili tolerira bilo kakov<br />
oblik na tortura ili nekoe drugo svirepo, nehumano ili poni`uva~ko postapuvawe<br />
ili kaznuvawe, nitu smee da se slu`i so povisoki naredbi ili isklu~itelni<br />
slu~ai kako {to se voena sostojba ili zakana so vojna, zakana vrz<br />
dr`avnata bezbednost, vnatre{na politi~ka nestabilnost ili bilo koj drug<br />
javen nastan, za da ja opravda torturata ili ostanatite svirepi, nehumani ili<br />
poni`uva~ki postapki ili kaznuvawa".<br />
84<br />
Usvoeni na Prviot Kongres na ON za prevencija na kriminalot i<br />
postapuvawe so prestapnicite, odr`an vo @eneva 1955 godina a odobreni od<br />
Ekonomskiot i Socijalniot sovet na 31 juli 1957 godina so rezolucija 663 S<br />
(XXIV). i 2076 (LXII) od maj 1977 godina. Vo niv, pokraj drugoto, e utvrdeno<br />
zadol`itelno zakonsko ili administrativno regulirawe na vidot na disciplinskite<br />
prekr{oci za koi se previduvaat kazni, nivniot tip, traeweto i<br />
organot {to gi opredeluva. Istoa taka, izri~no e navedeno vo koi isklu~itelni<br />
slu~ai mo`e da se primeni sila sprema zatvorenikot: vo slu~aj na samoodbrana,<br />
obid za begstvo i aktiven ili pasiven fizi~ki otpor sprema redot<br />
vo ustanovata zasnovan vrz zakonski propisi.<br />
85<br />
Usvoeni od strana na Generalnoto sobranie na ON so rezolucija<br />
37/194 od 18 dekemvri 1982 godina. Na~eleta vo prv red gi stavaat vo ista polo`ba<br />
na za{tita kako potencijalni bolni licata li{eni od sloboda i onie<br />
koi toa ne sî, a potem naveduvaat {to vo odnosite so pritvorenite lica se<br />
smeta za povreda na medicinskata etika: aktivno ili pasivno vovlekuvawe vo<br />
dejstvija koi pretstavuvaat u~estvo, sou~esni{tvo, pottiknuvawe ili obid da<br />
se izvr{i akt na tortura ili druga svirepa, ne~ove~na ili poni`uva~ka postapka;<br />
primena na svoite znaewa i ve{tini so cel da se pomogne pri soslu-<br />
65
Ako se frli samo eden pogled vrz barawata sodr`ani vo ovie<br />
dokumenti lesno e da se zabele`i deka nivnata sodr`ina e inkorporirana<br />
i vo na{eto zakonodavstvo. Toa vo prv red se odnesuva na humanata<br />
orientacija koja vo prv red e izraena vo baraweto za po~ituvawe na<br />
~ovekovata li~nost vo site fazi na krivi~nata postapka i vo postapkata<br />
na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Pritoa e bitno da se<br />
istakne deka humanosta vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii ne e<br />
sodr`ana samo vo predhodno navedenite zakonski odredbi. So ovoj princip<br />
e potkrepen celiot ZIS i toa bez ogled na vidot na sankcijata<br />
{to se primenuva. Vo oblasta na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe<br />
od sloboda ova na~elo {iroko e implementirano vo baraweto za grupno<br />
izdr`uvawe na kaznata, voveduvaweto na re`imot na otvoreni i<br />
poluotvoreni ustanovi, vo materijata koja se odnesuva na polo`bata na<br />
osudenite lica i na~inot na nejzinoto ostvaruvawe vo sistemot na pogodnostite<br />
i drugite merki {to zna~at normalizacija na `ivotot, vo<br />
streme`ot kon maksimalno eliminirawe na site okolnosti {to go<br />
ote`nuvaat toj `ivot i ostvaruvaweto na tretmanot vo kaznenopopravnite<br />
ustanovi. Nakratko, so primenata na ovoj princip kaj ovie kazni,<br />
no i kaj site drugi krivi~ni sankcii se nastojuva da se izbegnat<br />
nepotrebnite maki i stradawa na osudenite lica i onie okolnosti<br />
{to na bilo koj na~in ja vlo{uvaat i onaka mo{ne nepovolnata polo-<br />
`ba povrzana so izvr{uvaweto na sankciite. Vrven dostrel na ova na-<br />
{uvaweto na zatvorenicite na na~in koj mo`e da deluva nepovolno na nivnoto<br />
fizi~ko ili mentalno zdravje; svedo~ewe ili u~estvo vo svedo~ewe za<br />
zdravstvenata sposobnost na zatvorenikot za koj i da e vid na postapuvawe ili<br />
kaznuvawe koj mo`e nepovolno da vlijae na negovoto mentalno ili fizi~ko<br />
zdravje ili u~estvuvawe vo koja i da e takva postapka; u~estvo vo postapki na<br />
zadr`uvawe na pritvorenite vo centeri za detencija, osven ako vo toa ne bile<br />
rakovodeni od ~isto medicinski pri~ini.<br />
86<br />
Pokraj ovie instrumenti, standardi koi se odnesuvaat na pravata na<br />
~ovekot se sodr`ani i vo Nacrtot na na~elata za ednakvost vo krivi~noto<br />
pravosudstvo. Ovoj izve{taj e podelen na nekolku delovi: prava pri pritvorawe<br />
i li{uvawe od sloboda vo o~ekuvawe na sudewe; prava na obvinetite vo<br />
odnos na sudskata postapka; prava na osudenite lica; prava na site lica li{eni<br />
od sloboda na za{tita od tortura i drugi vidovi na surovi, nehumani ili<br />
poni`uva~ki postapki ili kazni; standardi na odnesuvawe za sudiite, advokatite,<br />
policijata i drugite slu`beni lica vo pravosudstvoto i na~ela na nediskriminacija<br />
po site osnovni pra{awa. Treba da potsetime i na toa deka na<br />
Me|unarodnata konferencija za pravata na ~ovekot odr`ana vo Teheran vo<br />
1968 godina im be{e prepora~ano na site vladi da prezemat potrebni merki<br />
da ne se odolgovlekuva neopravdano i nezakonito periodot na li{uvaweto od<br />
sloboda vo o~ekuvawe na podigawe na obvinenieto ili sudeweto (rezolucija<br />
XIV) kako i toa vladite da razvivaat seopfaten sistem na pravna pomo{ {to<br />
bi bil dostapen na site zainteresirani (rezolucija XIX).<br />
66
~elo kaj nas e ukinuvaweto na smrtnata kazna i logi~no na toa nepostoeweto<br />
normi za nejzino izvr{uvawe.<br />
4. Doslednoto po~ituvawe na na~eloto na humanost vodi kon pove}e<br />
celi. Me|u niv e zna~ajno toa {to vo oblasta na izvr{uvaweto<br />
prodre idejata deka ni{to ~ove~ko ne treba da ni e tu|o duri i vo<br />
odnos so onie {to osobeno te{ko go prekr{ile zakonot. Na toj na~in<br />
doa|a do izraz demokratskiot karakter na edno op{testvo koe tokmu<br />
vo oblasta na primenata na represijata mo`e da ja pronajde ili da ja<br />
zagubi svojata vrednost. Na druga strana se nao|aat efektite {to od<br />
primenata na ovoj princip obimno mu se vra}aat na samoto op{testvo<br />
toga{ koga osudenikot nema da se pojavi kako recidivist. I, najposle,<br />
vo ~uvstvitelnoto prekr{uvawe na humanosta vo svesta na samiot osudenik<br />
se krie ona {to za toj odnos e mo`ebi i najbitno, negovata verba<br />
barem vo nekoja vrednost na op{testveniot sistem i `elbata da ja jakne<br />
svojata spremnost da odgovori na, zasega za mnogumina samo virtuelnata,<br />
no vo su{tina stvarna karakteristika na pravednosta - na sekoe<br />
dobro da se odgovori so dobro.<br />
Sogleduvaweto na glavnite barawa i celi sodr`ani vo principot<br />
na humanosta kako {to ponapred be{e izlo`eno ni ovozmo`uva da<br />
dobieme jasna pretstava za negovoto nesomneno krivi~nopravno, penolo{ko<br />
a ottamu i kriminalnopoliti~ko zna~ewe. So toa me|utoa, ne<br />
mo`e da se izbegne obvrskata da se dade odgovor na prigovorot deka<br />
ovoj princip e vo protivre~nost so represijata zalo`ena vo sankcijata.<br />
Vo taa smisla se zabele`uva deka mo{ne demago{ki, pa duri i cini~ki<br />
zvu~i baraweto za primena na humanost pri izvr{uvaweto na vo<br />
osnova nehumani, represivni merki. Vo odgovorot na ovoj prigovor se<br />
povikuvame na onie razmisluvawa so koi se tvrdi "ako nehumaniot karakter<br />
na represivnite merki ne mo`eme apsolutno da go eliminirame,<br />
mo`eme da go reducirame na nu`na mera, mo`eme pove}e da gi primenuvame<br />
onie sankcii kaj koi retributivniot karakter pomalku e<br />
izrazen, mo`eme ograni~uvaweto na slobodite i pravata na osudenite<br />
lica da gi svedeme na racionalna i neophodna mera. "Samo vo taa smisla",<br />
veli Lazarevi}. "mo`eme da zboruvame za humanizirawe na krivi~nopravnata<br />
represija... kon koja treba da se opredeli sekoe demokratsko<br />
op{testvo." 87 Pritoa e zna~ajno i toa deka "po~ituvaweto na<br />
princiopot na humanosta e va`no duri i toga{ koga na podra~jeto na<br />
prestapni{tvoto se konstatiraat fenomeni koi svedo~at za porast na<br />
svireposta. Dr`avata koja mora da bide moralna formacija vo svojot<br />
sistem ne mo`e da voveduva metodi na sankcionirawe {to gi izmisli-<br />
87<br />
Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna <strong>politika</strong> i njena nau~na zasnovanost,<br />
JRKKP, Beograd, 1988/1, str. 20.<br />
67
le i spored koi se rakovodat kriminalcite, a koi im se sprotivni na<br />
principite {to taa gi usvoila." 88<br />
4. NA^ELO NA EDNAKVO I PRAVI^NO POSTAPUVAWE<br />
1. Slednoto na~elo koe e vo vrska so retributivnata priroda na<br />
sankcijata e na~eloto na ednakvo i pravi~no postapuvawe Ova izvonredno<br />
zna~ajno na~elo koe proizleguva od na~eloto na zakonitosta,<br />
sodr`i zabrana da se dosudi kazna koja so ogled na svojata strogost ne e<br />
vo srazmernost so te`inata na krivi~noto delo.<br />
Ponapred vidovme deka edna od zada~ite na krivi~noto i izvr-<br />
{noto pravo se sostoi vo toa da se za{titat eti~kite vrednosti vrz<br />
koi po~iva zaedni~kiot `ivot vo op{testvoto. Ovaa za{tita mo`e najdobro<br />
da se ostvari so orientacija kon interesite na op{testvoto:<br />
kon vinata na storitelot i pravedna, spravedliva odmazda. Sekoja sankcija<br />
koja ne e vo srazmernost so krivi~noto delo go navreduva individualnoto<br />
i kolektivnoto ~uvstvo za pravednost. Ako sankcijata e<br />
premnogu stroga ili premnogu blaga, taa ne vodi smetka za pravdata i<br />
ottamu e nemoralna i op{testveno neprifatliva. Izrekuvaweto i izvr{uvaweto<br />
na pravedna sankcija, sankcija {to mu e srazmerna na krivi~noto<br />
delo pretstavuva davawe na gra|anite eden korisen i moralen<br />
primer i pri~ina i natamu da ostanat ~esni lu|e koi se odnesuvaat vo<br />
soglasnost ne samo so ona {to mora (pravoto) tuku i so ona {to treba<br />
(moralot). Kon pravdata vodi primenata na odmazda, izrazuvaweto na<br />
socijalnoeti~ki prekor koj od svoja strana bara minimalna srazmernost<br />
me|u te`inata na deloto i te`inata na sankcijata. Samo takva sankcija<br />
vo koja e zalo`eno op{testvenoto neodobruvawe i osuda na nedozovolenite<br />
postapki e vo sostojba da gi so~uva i potvrdi op{testvenite<br />
vrednosti, povtorno da go vrati op{testvenoto ~uvstvo za dobroto<br />
i zloto, a ottamu i sigurnosta i op{testvenata solidarnost. So drugi<br />
zborovi pri ostvaruvaweto na krivi~nata pravda koja po~iva vrz<br />
odmazdata i primenata na sila, 89 mora da se vodi smetka za na~eloto na<br />
pravednost sfatena kako pravda primeneta na poedine~en slu~aj. 90<br />
88<br />
Kiraly, T. Evolucija metoda i sredstava krivi~nog prava (Generalni izve{taj<br />
za I sekciju), JRKKP, 1974/3, str. 395.<br />
89<br />
"Krivi~nata pravda se ra|a vo senka na odmazdata, a nejzinoto ostvaruvawe<br />
po~esto odo{to vo drugi slu~ai se vr{i so primena na sila" Cusson,<br />
M. Pravda, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 73.<br />
90<br />
"...Pravdata i pravednosta ne se razli~ni vrednosti, tuku razli~ni<br />
pati{ta da se dojde do edinstvena pravna vrednost. Pravdata na poedine~niot<br />
slu~aj gleda od stojali{te na op{ta norma. Pravednosta vo poedine~niot slu-<br />
~aj go bara negoviot sopstven zakon, {to, me|utoa, isto taka mora da bide mo-<br />
`no da se podigne na stepen na op{t zakon, za{to pravednosta kako i pravdata<br />
68
2. Principot na ednakvost i pravednost na site pri izrekuvaweto<br />
i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii e sostaven od tri pravila:<br />
a) retribucija spored te`inata na deloto (reciprocitet, ednakvost),<br />
b) za ednakvi ili sli~ni storiteli - ednakva ili sli~na sankcija<br />
(srazmernost, ekvivalentnost), 91 i v) neizbe`nost na retribucijata,<br />
ili poto~no, izbegnivawe na privilegiran odnos vo odnos na retribucijata.<br />
Od ovie pravila nejprvin proizleguva deka pravedna e onaa sankcija<br />
{to vodi smetka za ednakvo delo da se primeni ednakva represija<br />
vtoro, pravedna e onaa sankcija so koja poednakvo se postapuva so<br />
ednakvi (sli~ni) storiteli, odnosno osudenici i soodvetno na toa, neednakvo<br />
se postapuva so razli~ni storiteli, odnosno osudenici i treto,<br />
retribucijata e pravedna samo dokolku ne doveduva do priviligirawe<br />
na opredelni grupi gra|ani.<br />
Ad. a) Prvoto pravilo - retribucija spored te`inata na deloto<br />
ima svoj normativen izraz. Vo Ustavot na RM stoi: "Gra|anite na<br />
Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od<br />
polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo,<br />
politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo-<br />
`ba" (~l. 9). I natamu, "Gra|anite pred Ustavot i zakonite... (a toa<br />
zna~i i pred ZIS) ... se ednakvi" (~l. 9 st. 2). Vo ovaa smisla e i odredbata<br />
od ~l. 4 ZIS vo koja se veli: "1) Pravilata za izvr{uvawe na sankciite<br />
se primenuvaat nepristrasno. 2) Zabraneta e diskriminacija<br />
vrz osnova na rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, vrata, politi-<br />
~kite i drugite uveruvawa, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo,<br />
srodstvoto, imotnata i op{testvenata polo`ba ili nekoj drug status<br />
na liceto sprema koe se izvr{uva sankcijata. 3) Verskite ~uvstva, li-<br />
~noto uveruvawe i moralnite normi na licata sprema koi se izvr{uvaat<br />
sankciite mora da se po~ituvaat."So navedenata odreba koja za<br />
prv pat e vnesena vo na{eto zakonodavstvo e napraven krupen ~ekor<br />
kon celosno po~ituvawe na principot na pravednost. Na toj na~in kaj<br />
nas e normirano bitno pra{awe koe vo zemjite na Zapadna Evropa vo<br />
zadnive godini be{e posebno aktuelizirano. Toa e pra{aweto na legislativno<br />
i prakti~no obezbeduvawe na ramnopravnosta na gra|anite vo<br />
na krajot na krai{tata ima voop{tuva~ka karakter." Radbruh, G. op. cit, str.<br />
48.<br />
91<br />
Spored Pelerman "...edno delo e formalno (podvlekol H.P.) pravedno<br />
ako eden ~len na nekoja opredelena kategorija se tretira na na~in na koj<br />
treba da bidat tretirani site ~lenovi na taa kategorija". Pelerman, H. op. cit,<br />
str. 25. Vo ovaa smisla i Radbruh: "Idejata na pravoto ja najdovme vo pravdata<br />
(podvlekol G.R) i ja utvrdivma su{tinata na pravdata, distributivna pravda,<br />
kako ednakvost, kako podednakvo postapuvawe so ednakvi i shodno na toa, neednakvo<br />
postapuvawe so razli~ni lu|e i odnosi" Radbruh, G. op. cit, str. 94. Vo<br />
ovaa smisla mo`e da se tolkuva i vtoroto pravilo na pravdata {to go dava Rauls.<br />
Vidi: Rawls, J. Na~ela pravde, Na{e teme, Zagreb, 1990/6, str. 1428.<br />
69
site sferi na krivi~nata pravda. Ovie nastojuvawa dovedoa do toa na-<br />
~eloto na pravednost najprvin da bide pomesteno vo nekolku zna~ajni<br />
me|unarodni konvencii, 92 a so demokratizacijata na op{testveniot sistem<br />
i vo na{eto zakonodavstvo. Na toj na~in sovremenata penolo{ka<br />
nauka i praktika se zbogatija so eden izvonredno va`en, dosega nepravedno<br />
zapostavuvan princip koj ima dlaboka osnova vo ~ovekovata priroda<br />
i vo kolektivnata svest.<br />
Kako {to mo`e da se zabele`i ovoj princip se nadovrzuva na<br />
pravdata ili podobro re~eno na principot na zakonitosta 93 i zna~i negovo<br />
natamo{no dopolnuvawe. Imeno legalitetot na sankciite sfaten<br />
vo po{iroka smisla ne se sostoi samo vo zakonskata reguliranost na<br />
izrekuvaweto i izvr{uvaweto na sankciite tuku i vo ramnomerna, voedna~ena<br />
primena na site sankcii. So drugi zborovi principot na pravednost<br />
sodr`i zabrana na razli~na primena na represijata ne samo<br />
pri izrekuvaweto tuku i pri izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii i<br />
ottamu e vo funkcija na legalitetot. Zakonitosta na izvr{uvaweto ne<br />
zna~i samo opredeluvawe na na~inot na izvr{uvaweto na sankciite<br />
(formalna zakonitost) tuku i ednakvo (sli~no) stradawe na ednakvi<br />
(sli~ni) slu~ai vo praktikata (materijalna zakonitost). Ako za ednakvi<br />
i sli~ni slu~ai, ako za krivi~ni dela od ist ~len i stav na krivi-<br />
~niot zakon, izvr{eni pod isti ili sli~ni okolnosti, za koi od strana<br />
na sudovite se izre~eni ist vid na sankcii vo pribli`no ednakvi ramki,<br />
vo praktikata na izvr{uvaweto ima neednakvo tretirawe, 94 odnosno<br />
ako se pravat zna~ajni razliki vo pogled na primenetata represija,<br />
doa|a do golema neednakvost vo postapuvaweto so gra|anite, do nivno<br />
diskriminirawe od strana na nadle`nite izvr{ni organi {to sekako<br />
ne e pravedno.<br />
Ad. b) Ottuka se izvlekuva vtoriot element na pravednosta vo<br />
izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Po odnos na<br />
92<br />
Vidi: ~l. 7 od Univerzalnata deklaracija za pravata na~ovekot, ~l.<br />
14 od Evropaskata konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite<br />
slobodi, ~l. 26 od Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava i<br />
sl.<br />
93<br />
"Za pravedno mo`e da se nare~e primenata na nekoj zakon ili pokrenuvawe<br />
na toj zakon, no i samiot toj zakon. Onoj prv vid na pravda, posebno<br />
pravdata na sudijata koj go po~ituva zakonot podobro bi bilo da se nare~e zakonitost.<br />
Ovde vo sekoj slu~aj ne stanuva zbor za onaa pravednost koja se meri<br />
spored pozitivnoto pravo, tuku za onaa spored koja se meri pozitivnoto pravo"<br />
Radbruh, G. op. cit, str. 46.<br />
94<br />
Na ova mesto namerno se apstrahirame od nepravednosta sfatena vo<br />
po{iroka kriminalnopoliti~ka smisla do koja doa|a toga{ koga za krivi-<br />
~noto delo od ist ~len i stav na zakonot, izvr{eni pod pribli`no isti okolnosti,<br />
od razli~ni sudovi kako spored vidot, taka i spored merata se odmeruvaat<br />
zna~itelno razli~ni sankcii.<br />
70
praviloto: srazmernost na retribucijata (represijata) se zalagaa brojni<br />
misliteli u{te od najranite periodi na ~ovekovata istorija, kako<br />
na primer, Ciceron, Seneka, Horacie i dr. Horacie istaknuval deka<br />
podednakvoto kaznuvawe na krivi~nite dela od razli~na te`ina, i<br />
razli~ni kaznuvawe na podednakvi dela e {tetno i za moralot i za<br />
interesite na op{testvoto ("Sensus moresque repugnant atque ipsa utilitas").<br />
"Spored enciklopedistite, kako vrhoven kriterium se javuva<br />
korista za op{testvoto i slobodata na gra|anite. Vo vrska so toa se<br />
bara ednakvot voop{to a osobeno pred zakonot (vo prv red krivi~niot)<br />
i se otvora borba protiv sekakov vid na samovolie i tiranija pri<br />
{to se proglasuvaat opredeleni neotu|ivi prava na sekoja li~nost,<br />
duri i toga{ koga li~nosta e zlostornik. 95<br />
Ovoj element ili pravilo iako ne e vgradeno vo ZKP i ZIS dobiva<br />
posebno mesto vo praktikata na izrekuvaweto i izvr{uvaweto na<br />
sankciite. Toa e zna~ajno barawe koe zasega mu e ostaveno na svesniot<br />
pristap, na rasuduvaweto na subjektite nadle`ni za izrekuvawe i izvr{uvawe<br />
na krivi~nite sankcii. Toa me|utoa, ne zna~i deka vo toj pogled<br />
treba da ima tolku tolkuvawa kolku {to ima lica {to rabotat na<br />
ovie problemi. Vo rasvetluvaweto na ova pravilo, na koe, kolku {to<br />
mi e poznato, barem kaj nas ne mu e posveteno potrebnoto vnimanie,<br />
treba da se trgne od voop{tuvawe na konkretnoto iskustvo so dosledna<br />
pomo{ na teorijata, a dobienite soznanija treba da se prifatat kako<br />
zna~ajni eti~ki pravila koi, ako ni{to drugo, bi mo`ele da bidat voobli~eni<br />
i pomesteni vo nekakvo obi~ajno pravo.<br />
Ad. v) Praviloto na neizbe`nost na retribucijata (represijata)<br />
osobeno re{itelno go naglasuva Bekarija. Toj naveduva deka kaj<br />
postoeweto na osobeno slaba odgovornost na privilegiranite stale`i<br />
i te{kite kazni za prostiot narod se ru{at site poimi na pravednosta<br />
i dol`nostite i na nivno mesto doa|a pravoto na posilniot, koe podednakvo<br />
e opasno i za onoj koj go primenuva i za onoj koj od nego strada. 96<br />
Ova na~elo vo su{tina zna~i zabrana na razli~en tretman vo krivi~noto<br />
pravo {to ne e opravdan: zabrana na razli~na kriminalna <strong>politika</strong><br />
vo krivi~noto gonewe, kvalifikacijata na delata i tretmanot<br />
za vreme na izdr`uvaweto na kaznata vo zavisnost od socijalnite stavovi,<br />
nivoto na obrazovanieto nacionalnosta, verskata i nacionalnata<br />
pripadnost. Nakratko, na~eloto na ednakvost ne zna~i samo deka nikoj<br />
ne smee da bide kaznet za delo koe ne e opredeleno vo zakonot (na-<br />
~elo na legalitet), tuku i deka sekoj treba da bide kaznet za delo koe e<br />
opredeleno vo zakonot. 97 Nepridr`uvaweto kon ova na~elo vodi kon<br />
95<br />
^ubinski, M. op. cit. str. 71.<br />
96 Beccaria, C. O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, str. 80.<br />
97<br />
"... Ne e vo soglasnost so ova na~elo tn. selektivna <strong>politika</strong> na krivi~noto<br />
gonewe, odnosno izostanuvawe na krivi~no gonewe vo slu~ai koga za<br />
toa postojat i zakonski uslovi i op{testven interes..." Lazarevi}, Lj. Jugoslo-<br />
71
samovolie i arbitrernost koe ovde ne se sostoi vo primenata na represivnite<br />
merki, tuku vo otsustvo na nivna primena toga{ koga za toa<br />
ima zakonski osnovi i koga toa kriminalno politi~ki e opravdano.<br />
Takvata kriminalna politka (tn. "<strong>politika</strong> na nekaznuvawe")<br />
sprema mo}nite e nemo}na, a sprema slabite nemilosrdna: na privilegiranite<br />
im se pru`aat {iroki mo`nosti da se izvle~at od vistinskata,<br />
i {to e osobeno nepravedno, od kakva i da e kazna. Na toj na~in se<br />
naru{uva ustavnosta i zakonitosta, 98 i se gubi sekakva doverba vo krivi~noto<br />
pravosudstvo. A poznato e deka "krivi~noto pravo, i koga e<br />
najdobro, sepak e samo nu`no zlo, a koga e lo{o, toa e nepodnoslivo<br />
zlo." 99 Ili kako {to veli Lazaevi}, stanuva zbor za takvi pojavi koi ja<br />
nagrizuvaat zakonitosta na kriminalnata <strong>politika</strong>, sozdavaat ~uvstvo<br />
na neednakvost na gra|anite pred zakonot, vo golema mera ja slabeat<br />
funkcijata na generalnata prevencija, osobeno vo onoj del so koj se<br />
ostvaruva socijalnoeti~kata funkcija na krivi~noto pravo. 100<br />
Ottamu proizleguva pod ovoj princip da se podrazbira ne samo<br />
postoeweto na ustavnost i zakonitost, tuku i podveduvawe na site<br />
organi na vlasta i poedincite pod ustavot i zakonite, odnosno pot~inetost<br />
na pravniot poredok. Toa zna~i vladeewe na pravoto, barawe<br />
venska kriminalna <strong>politika</strong> i njena nau~na zasnovanost, JRKKP, Beograd, 1988/1, str.<br />
17.<br />
98<br />
"... Bi trebalo edna{ da se sfati deka sistemot na ustavnosta i zakonitosta<br />
vo pravnata dr`ava ne e seriozno zagrozen so poedine~nite krivi~ni<br />
dela, stopanski prestapi i prekr{oci na gra|anite ili pravnite lica, tuku<br />
so zloupotrebite na op{testvenata mo} i vlasta od strana na onie koi se nivni<br />
nositeli, so zloupotrebite koi naj~esto se pojavuvaat vo oblik na kr{ewe<br />
na zakonite i drugite pravni propisi iako toa se slu~uva vo ramkite na<br />
formalnata zakonitost. Koga na ovoj na~in se poglede vrz problemot na zakonitosta<br />
vo na{eto op{etstvo toga{ vedna{ se gleda deka sostojbata vo toj<br />
pogled nikoga{ nema da se popravi sama od sebe, za{to e jasno deka nositelite<br />
na op{testvenata mo} i vlasta nema da se odnesuvaat vo soglasnost so ustavot<br />
i pravniot poredok voop{to vo slu~aite koga toa e vo sprotivnost so nivnite<br />
grupni i li~ni interesi. Napredok vo toj pogled }e mo`e da se postigne<br />
samo ako nositelite na op{testveata mo} i vlasta se prisileni da se odnesuvaat<br />
vo soglasnost so ustavot i zakonite, za{to vo sprotiven slu~aj }e gi dosegne<br />
politi~ka i materijalna i na krajot duri i krivi~na odgovornost. Pa<br />
duri i toa te{ko }e mo`e da se postigne, za{to nositelite na op{testvenata<br />
mo} i vlasta ne se spremni samite sebesi ili ramnite na sebe da gi povikuvaat<br />
na odgovornost poradi kr{eweto na zakonitosta." Bavcon, Lj. Problemi i<br />
dileme na{e kriminalne politike u doba ekonomske i socijalne krize, JRKKP, Beograd,<br />
1984/3-4, str. 288.<br />
99<br />
Ba~i}, F. Op}i pogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XI-XIV vjek),<br />
Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1988/5. str. 700.<br />
100<br />
Vidi: Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska <strong>politika</strong> uoblasti represije, str. 40.<br />
72
koe mu se sprotivstavuva na samovolieto i gi pravi odgovorni i kaznivi<br />
postapkite nadvor od pravoto na site, pa i na nositelite na vlasta.<br />
Vladeeweto na pravoto vo ovaa smisla pretstavuva sprotivnost na<br />
apsolutizmot i arbitrernosta. Vo ova smisla, e mo{en opasen kriminalitetot<br />
vo samoto pravosudstvo, kaj nekoi nositeli na negovitevitalni<br />
funkcii i vo vr{eweto na tie funkcii, kriminalnite zloupotrebi<br />
od nekoi sudii, javni obvinitelstva, organite na vnatre{ni raboti,<br />
organite za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii, korupcijata vo nivnite<br />
redovi: {to }e re~e kriminalitet vo site su{testveni segmenti<br />
na krivi~noto pravosudtsvo koj ja naru{uva i podriva doverbata na javnosta<br />
vo ovie organi koi naprotiv treba da u`ivaat doverba kaj narodot<br />
i koi sekoga{ treba da bidat primer za ~esno odnesuvawe. Ne pomalku<br />
zloben sekako e i kriminalitetot vrz organite koj se sostoi vo<br />
grubi pritisoci od nadvor od strana na visoki nositeli na vlasta.<br />
Toga{, primenata na zakonite ~esto zavisi od dobrata volja na politi~kite<br />
forumi, od svesnoto odewe kon izigruvawe na zakonite, pri<br />
{to izostanuva sekakva politi~ka i pravna odgovornost na onie koi go<br />
kr{at zakonot i koi ne go primenuvaat. 101<br />
3. Zna~eweto na principot na pravednost mo`e da se sogleda na<br />
tri posebni ramni{ta: a) na planot na garatiraweto na sigurnosta na<br />
slobodite i pravata na gra|anite vrz koi se izvr{uva krivi~na sankcija<br />
(unapreduvawe na principot na zakonitost), b) na planot na spre-<br />
~uvaweto na preteranata strogost vo nivnoto izvr{uvawe (unapraduvawe<br />
na principot na legitimitetot) i v) na planot na po~ituvaweto<br />
na ~ovekovite li~ni vrdnosti i uveruvawa (unapreduvawe na principot<br />
na humanost). Ottamu se nametnuva logi~en zaklu~ok deka se raboti<br />
za princip za koj slobodno mo`e da se ka`e deka pretstavuva glavna<br />
alka so koja se dovedeni vo zaemna soglasnost ostanatite principi na<br />
izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Ona {to me|utoa, mo`e vedna{<br />
da se zabele`i e deka od ovoj usoglasen mehanizam na zaemno povrzani<br />
na~ela vo ostvaruvaweto na celite na sankciite navidum nedostasuva<br />
principot na individualizacijata. Prividnata pritivre~nost na<br />
individualizacijata so baraweto na pravednosta mo`e da se sogleda<br />
ottamu {to i ovoj princip mo`e lesno da se pomesti vo pravednosta<br />
dokolku se razgleduva od aspekt na distributivna pravda. Na toj na~in<br />
principot na individualizacijata dobiva zna~ewe na vrednosna kategorija<br />
so koja mo`e da se impregnira sekoj od osnovnite principi na<br />
sankciite i slu`i kako dobra za{tita od nivnoto raspa|awe, do koe<br />
mo`e da dovedat ekstremnite stavovi na strogite retributivnisti ili<br />
101<br />
Ottamu, u{te Bentam insistira{e na idejata site vraboteni vo<br />
organite na vlasta za svojata rabota da primaat dovolna nagrada, za{to vo<br />
sprotivno samata vlada go otvora patot za korupcija, zatajuvawa i voop{to za<br />
raznovidni zloupotrebi.<br />
73
stereotipnite barawa na op{testvenata javnost, koga slu~ajno ili namerno<br />
se poneseni od mnogu silnata `elba za odmazda.<br />
5. NA^ELO NA INDIVIDUALIZACIJA<br />
1. Ne e preteruvawe ako se ka`e deka celiot napredok vo krivi~noto<br />
pravo vo poslednite sto godini najmnogu e vrzan za prodiraweto<br />
i afirmacijata na idejata na individualizacijata, veli Ba~i}.<br />
So pravo e nekade re~eno, prodol`uva natamu istiot avtor, deka orientacijata<br />
na krivi~oto pravo kon uva`uvawe na li~nosta na prestapnhikot<br />
ima isto zna~ewe koe za navigacijata go ima izumot na kompasot.<br />
Krivi~noto pravo so toa dobi patokaz i fundament za svoite natamo{ni<br />
evolutivni dvi`ewa." 102 Vo taa smisla e se dvi`i stavot i na<br />
niza drugi avtori, me|u koi i na onie koi istaknuvaat deka denes naj~esto<br />
se zastapeni onie mislewa koi na individualizacijata í prio|aat<br />
vo prv red kako na imperativ na kriminalanta <strong>politika</strong>. Su{tinata<br />
na individualizacijata e vo ostvaruvawe na takvi mehanizmi koi }e<br />
ovozmo`at na storitelot na krivi~noto delo da se primeni onaa kazna<br />
koja vo konkretniot slu~aj e najadekvatna so ogled na karakteristikite<br />
na li~nosta na storitelot i izvr{enoto delo. 103<br />
2. Na~eloto na individualizacija vo propi{uvaweto, izrekuvaweto<br />
i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii (zakonska, sudska i izvr-<br />
{na individualizacija) se sostoi vo prilagoduvaweto na vidot i merkata<br />
na krivi~nite sankcii i na~inot na nivnoto izvr{uvawe sprema<br />
li~nosta na osudenikot, na negovite biopsihosocijalni osobenosti i<br />
potrebi, zaradi najdobro ostvaruvawe na celite na konkretnata sankcija.<br />
Primenata na ova na~elo pretpostavuva postoewe na opredeleni<br />
uslovi:<br />
- za negovata uspe{na realizacija sekako deka vo prv red e va-<br />
`no postoeweto na razgranet sistem na krivi~ni sankcii koj pretstavuva<br />
zakonska osnova za individualizacijata (zavisno od od obemot i<br />
strukturta na ovoj sistem se pro{iruvaat ili stesnuvaat granicite na<br />
individualizacijata),<br />
- na prethodniot uslov se nadovrzuvaat zakonskite mo`nosti so<br />
koi raspolaga sudot vo izborot na vidot i merata na sankcijata (primena<br />
na olesnuva~ki i ote`nuva~ki uslovi, ubla`uvawe na kaznata,<br />
oslobodubvawe od kazna, izrekuvawe na uslovna osuda, i dr.),<br />
- vo funkcija na individualizacijata se i ovlastuvawata na sudot<br />
vo izborot na vidot i merata na sankcijata (dokolku zakonskite<br />
102<br />
Ba~i}. F. Nekolku napomeni vo vrska so problemot na individualizacijata<br />
kaj polnoletnite delinkventi, Pravna misla, Skopje, 1964/5-6, str.<br />
46. Istava statija mo`e da se najde i vo JRRKP, Beograd, 1964/4, str. 514-517.<br />
103<br />
Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravpo SFRJ, op{ti deo, 1978, str. 372.<br />
74
ograni~uvawa vo toj pogled se pomali, pogolemi se mo`nostite da se<br />
izvr{i soodveten izbor).<br />
- pravilnata individualizacija vo golema mera zavisi i od razvienosta<br />
na sistemot na redovnite i vonrednite pravni lekovi,<br />
- mo{ne zna~aen uslov pretstavuva i postoeweto na nezavisno<br />
sudstvo (ovlastuvawe na sudot spored svoeto uveruvawe da raspolaga so<br />
zakonskite ovlastuvawa vo pogled na individualizacijata), kako i od<br />
soodvetniot izbor na sudiite i nivnoto visoko profesionalno kriminolo{ko<br />
obrazovanie,<br />
- vistinskata realizacija na ova na~elo vo golema mera e povrzano<br />
i od primenata na penolo{kite instituti koi go opredeluvaat<br />
individualniot tretman na osudenikot (opservacija i klasifikacija)<br />
- i kone~no, za pravilnaat individualizacija mo`e da pridonese<br />
i pravilnata priemna na institutot pomiluvawe.<br />
3. Ova sovremeno na~elo, na koe pove}epati }e se navra}ame, vo<br />
na{eto zakonodavstvo, me|u drugoto e sodr`ano i vo ~l. 5 ZIS kade se<br />
istaknuva deka "so licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite se<br />
postapuva na na~in koj vo najgolema mo`na mera odgovara na nivnata<br />
li~nost" (podvlekol Z.S.). Pritoa e o~igledno deka zakonodavecot ja<br />
izbegna porane{nata dodavka "vodej}i smetka za postignatiot uspeh vo<br />
vospituvaweto i prevospituvaweto" od ~l. 12 st. 1 na ZIS od 1979 so<br />
koja se stesnuva{e domenot na va`eweto na ovoj princip samo vrz<br />
sankciite od institucionalen karakter. Kaj niv, vsu{nost, edinstveno<br />
e mo`no sproveduvawe na tretman koj mo`e da poslu`i kako indikator<br />
za vrednuvawe i usoglasuvawe na ovoj proces so opredeleni dopolnitelni<br />
pokazateli {to gi pru`a procesot na tretmanot. Odbegnuvaweto<br />
da se dade op{ta formulacija so koja }e se istakne univerzalnoto<br />
zna~ewe na ovoj princip za site krivi~ni sankcii donekade be{e razbirlivo.<br />
Toa se procenuva{e so ogled na potrebata procesot na individualizacijata<br />
da se povrze so ostvaruvaweto na edukativnite celi<br />
onamu kade {to tie dobivaat dominanten izraz, {to zna~i so sankciite<br />
koi se sostojat vo li{uvawe od sloboda. Vakvoto reducirawe na va-<br />
`nosta i dosegot na ovoj princip me|utoa, vo nikoj slu~aj ne e prifatlivo<br />
ako koncepciski se povrzuva isklu~ivo so primenata na ovo<br />
vid sankcii. Principot navistina ima posebna uloga kaj sankciite koj<br />
koi postignuvaweto na resocijalizacijata e mo`no no, ne smee da se zaboravi,<br />
deka toj e od ednakvo zna~ewe i koj ostanatite sankcii, za{to<br />
negovata primena e osmislena i naso~ena kon postignuvawe na najgolem<br />
uspeh na site celi {to vo sekoja od niv mo`at da bidat sodr`ni.<br />
Toa zna~i deka pri izborot na merkata i sredstvata na represija so<br />
koja izvr{nite organi se rakovodat pri izvr{uvaweto na odelni sankcii<br />
sekoga{ treba da se vodi smetka ne samo za prevospituvaweto<br />
tuku i za site drugi celi na konkretnata sankcija, odnosno pri nejzinoto<br />
izvr{uvawe da se primeni onaa mera na represija koja so ogled na<br />
75
li~nosta na osudenikot vo daden slu~aj e najprifatliva. 104 So ogled<br />
pak na tesnata zaemna povrzanost na site principi na izvr{uvaweto<br />
na sankciite, osnoven uslov e da se vnimava primenata na ovoj princip<br />
da ne mu protivre~i na primenata na ostanatite principi. Po~ituvaweto<br />
na ovoj uslov ne e ni najmalku ednostavna i lesna zada~a. Ottamu<br />
se nalaga visoka stru~nost i nau~na podgotvenost i zaemna sorabotka<br />
na site subjekti nadle`ni za ostvaruvawe na individualizacijata<br />
i primenata na sankciite voop{to.<br />
6. NA^ELO NA VODEWE NA EDINSTVENA KAZNENA POLITIKA<br />
NA PODRA^JETO NA DR@AVATA<br />
1. Su{tinata na ova na~elo se sostoi vo ostvaruvaweto na potrebata<br />
od izbegnuvawe na kakvi i da e otstapuvawa od osnovnite postulati<br />
na kaznenata <strong>politika</strong> na oddelni podra~ja i me|u oddelnite<br />
sudovi vo ista dr`ava. Toa me|utoa ne zna~i deka na opredeleni podra-<br />
~ja vo nikoj slu~aj ne mo`e da dojde do razliki vo kriminalnopoliti-<br />
~kata opredelba na sudovite. Naprotiv, dokolku toa go nalo`uvaat<br />
opredeleni istoriski, tradicionalni, sociokulturni, regionalni i<br />
drugi specifi~nosti na konkretnoto podra~je, mo`ni se opredeleni<br />
otstapuvawa vo ostvaruvaweto na generalnata pravosudna praktika, no<br />
samo ako na adekvaten na~in ja odrazuvaat potrebata od poinakov pristap<br />
vo re{avaweto na opredeleni kriminalni povedenija vo funkcija<br />
na poefikasno ostvaruvawe na celite na kriminalanta <strong>politika</strong>.<br />
2. Pri opredeluvaweto na ova na~elo va`no e da se razgleda<br />
odnosot na na~eloto na legalitetot na kaznite i na~eloto na individualizacijata<br />
na kaznite. Su{tinata na toj problem e pra{aweto dali<br />
na podra~jeto na odmeruvaweto na kaznite koe zakonot mu go prepu-<br />
{til na ocenka na sudot (odmeravawe na kaznata vo ramkite na zakonskite<br />
granici) va`i principot na legalitetot na kaznite. Na prv pogled<br />
izgleda deka na ovoj na~in problemot e pogre{no postaven: za legalitetot<br />
na kaznite mo`e da se zboruva samo vo smisla na zakonskata<br />
opredelenost na kaznite, a na podra~jeto na odmeruvaweto na kaznite<br />
koe mu e prepu{teno na ocena na sudot nema zakonska odredenost na kaznata;<br />
tuka isklu~ivo va`i principot na individualizacijata na kaznata.<br />
Me|utoa, ako problemot se posmatra podlaboko, ispa|a deka taa<br />
kontradiktornost e prividna i deka sepak mo`e i mora da ima zako-<br />
104<br />
"Na~eloto na individualizacija funkcionalno e povrzano so na~eloto<br />
na legalitetot, za{to vo slu~aite koga koga primenata na krivi~nopravnata<br />
prisilba e legitimna, preku nego treba da se vospostavi logi~na relacija<br />
me|u celite i sredstvata za negovoto ostvaruvawe - vo suzbivaweto na kaznivite<br />
dejnosti da se koristi onaa mera na prisilba koja vo dadeniot slu~aj<br />
izgleda najefikasna i op{testveno najcelishodna" Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska<br />
kriminalna <strong>politika</strong> i njena nau~na zasnovanost, str. 19.<br />
76
nitost i na podra~jeto na odmeruvaweto na kaznite koe mu e prepu-<br />
{teno na sudot. Imeno, legalitetot na kaznite vo po{iroka smisla na<br />
zborot ne se sostoi samo vo zakonska odredenost na kaznite za oddelni<br />
krivi~ni dela, tuku i vo ramnomerno i voedna~eno odmeruvawe na kaznite<br />
vo praktikata na sudovite. Zakonitosta ne zna~i samo odredenost<br />
vo zakonot (formalna zakonitost), tuku i ednakvo tretirawe na<br />
ednakvi slu~ai vo praktikata (materijalna zakonitost). Ako ednakvi<br />
slu~ai vo praktikata bi se tretirale neednakvo, ako za krivi~no delo<br />
od ist ~len na zakonot, izvr{eno pod pribli`no sli~ni konkretni<br />
okolnosti, razli~ni sudovi bi odmeruvale zna~itelno razli~ni kazni,<br />
ne bi mo`elo da se zboruva za ednakvost na kaznuvaweto. Toa bi zna-<br />
~elo zna~itelna neednakvost vo tretiraweto na gra|anite pred sudot i<br />
pravosudstvoto bi bilo nepravedno. Ako ne bi imalo ednakvo kaznuvawe<br />
na pribli`no ednakvi slu~ai, pa spored toa ni pravilnost, t.e.<br />
zakonitost vo kaznuvaweto na podra~jeto na sudskoto odmeruvawe na<br />
kaznite, ne bi imalo ni edinstvena dr`avna kaznena <strong>politika</strong>: ne samo<br />
sekoj sud tuku i sekoj sudija bi vodel svoja posebna kaznena "<strong>politika</strong>".<br />
O~igledno deka okolnosta {to zakonot ja opredelil samo kaznenata<br />
ramka vo koja sudot treba da ja odmeruva kaznata za oddelno krivi~no<br />
delo i nekoi op{ti principi na odmeruvaweto na kaznata vo tie ramki,<br />
ne zna~i deka na podra~jeto koe kaj odmeruvaweto na kaznata mu e<br />
ostaveno na rasuduvaweto na sudot ne va`i na~eloto na zakonitosta.<br />
Zakonot toa podra~je ne go normiral samo zatoa {to zakonodavecot ne<br />
mo`el da gi predvidi site konkretni varijacii vo koi nekoe krivi~no<br />
delo se pojavuva vo praktikata, a koe spored op{tite na~ela na zakonot<br />
za odmeruvaweto na kaznata mora da vlijaat na toa odmeruvawe.<br />
Me|utoa, sudot vo praktikata sretnuva sli~ni slu~ai na krivi~ni dela<br />
od opredelenen ~len na zakonot, t.e. slu~ai na dela izvr{eni pod pribli`no<br />
ednakvi okolnosti koi vlijaat na visinata na kaznata i nu`no<br />
mora na sli~en na~in da gi tretiraat. Toa ne vredi samo za oddelen<br />
sud, tuku za site sudovi vo zemjata: site tie moraat da odmeruvaat pribli`no<br />
ednakvi kazni vo pribli`no ednakvi slu~ai. Na toj na~in,<br />
doa|a do zakonitost vo odmeruvaweto na kaznata, koja ne e uredena so<br />
zakonot, tuku so sudskata praktika.<br />
3. Za postignuvawe na gorenavedenite barawa e potrebno postowe<br />
od poseben instrument na voedna~uvaweto na kaznuvaweto od strana<br />
na razli~ni sudovi, za{to samiot zakon ne e takov instrument. Za toa<br />
najdobro mo`at da poslu`at sostanocite na sudiite na koi treba da se<br />
ustanovi vo koi konkretni oblici vo praktikata se pojavuva sekoe<br />
krivi~no delo, odnosno koi se konkretni okolnosti koi spored op{tite<br />
principi na KZ za odmeruvawe na kaznata vlijaat na toa odmeruvawe.<br />
Za sekoj od takvite "oblici" na konferencijata treba da se odredat<br />
kazni do koi treba da e dr`at site sudovi. Samo na toj na~in e<br />
mo`no da se vodi nekoja dr`avna kaznena <strong>politika</strong>. Sostojbata vo toj<br />
pogled, me|utoa ne e kakva {to bi trebalo da bide. Se slu~uva kaj odde-<br />
77
lni sudovi vo koi ima pove}e krivi~ni soveti nekoi od niv da se poznati<br />
kako "strogi", a nekoi kako "blagi", taka{to sudbinata na obvinetiot<br />
ponekoga{ zavisi od toa pred koj sovet }e dojde negoviot predmet.<br />
Me|u oddelni sudovi isto taka postojat zna~itelni razliki vo<br />
kaznuvaweto na oddelni krivi~ni dela izvr{eni pod pribli`no ednakvi<br />
okolnosti, za koi spored zakonskite principi zavisi strogosta na<br />
kaznata. Takvi razliki ne bi smeele da postojat i odmeruvaweto na kaznata<br />
bi trebalo da bide voedna~eno ne samo kaj ist sud tuku i kaj site<br />
sudovi. Ne sum siguren vo toa, veli Bajer, deka bi trebalo da postojat<br />
nekoi pozna~ajni razliki vo <strong>politika</strong>ta na kaznuvaweto na nekoe krivi~no<br />
delo vo razli~ni delovi na dr`avata. Rali~nata strogost vo kaznuvaweto<br />
na isto krivi~no delo vo razli~ni delovi na dr`avata, koi<br />
bi bile rezultat na svesna dr`avna kaznena <strong>politika</strong> bi mo`elo nekako<br />
i da se opravda, dokolku bi postoele osnovani pri~ini za takvite<br />
razliki, vo {to li~no ne sum uveren. Ne mo`at da se opravdaat ne samo<br />
zna~itelnite razliki vo strogosta na kaznuvaweto na isto krivi~no<br />
delo storeno pod pribli`no isti okolnosti koi spored op{tite zakonski<br />
principi vlijaat na odmeruvaweto na kaznata, ako takvite razliki<br />
ne se plod na svesna kaznena <strong>politika</strong>, tuku rezultat na slu~ajnost.<br />
105 Seto toa se pri~ini poradi koi treba da se prezemat merki za<br />
voedna~uvawe na kaznuvaweto bez {to, spored na{e mislewe, nema svesna<br />
promislena kaznena <strong>politika</strong>.<br />
III. KRIMINALNATA POLITIKA I PRAVNATA DR@AVA<br />
1. Pravnata dr`ava ili vladeewe na pravoto se pojavuva kako<br />
po`elno na~elo (na~elo na pravnodr`avnost) i mo`e najkratko da se<br />
definira kako "dr`ava koja vo svojot praven sistem go obezbedila vladeeweto<br />
na na~eloto na legalitet i letimitet do stepen {to se dvi`i<br />
vo granicite na op{testvenata tolerancija." 106<br />
105<br />
Bayer, V. Razmatranja o nekim problemima kriminalne politike, Priru~ik,<br />
Zagreb, 1958/3, str. 285-286.<br />
106<br />
Perovi}, S. Pravna dr`ava i kriza pravnog sistema, Pravna dr`ava, IKSI,<br />
Beograd, 1991, str. 118. I natamu: "Ako pod idealna pravna dr`ava se podrazbira<br />
dr`avata koja go obezbedila vladeeweto na na~elata na legalitetot i<br />
legitimitetot do stepen na zamislenata konsekvenca deka sekoj zakon e izraz<br />
na voljata na site i deka sekoj zakon vo sekoj slu~aj e primenet na pravi~en i<br />
"ednakov" na~in, toga{ takva dr`ava ne postoi, nitu koga i da e }e postoi. Vo<br />
taa smisla, zna~i nitu edna dr`ava ne e pravna. Za{to, ako zamislime deka<br />
taa mo`e da se ostvari vo taa "idealna" smisla, toga{ toa bi bila pove}e nekoja<br />
apostolska, a ne ~ove~ka tvorba. Ottamu vo obidot da se opredeli poimot<br />
na pravnata dr`ava, ovde vo samata definicija e istaknato tn. podra~je na<br />
op{testvenata tolerancija na koe vladee na~eloto na legalitet i legitimi-<br />
78
Poimot pravna dr`ava vo po{iroka smisla pretstavuva tvorba<br />
na liberalnata bur`uazija vo nejzinata borba so apsolutizmot, a samiot<br />
izraz "pravna dr`ava" (Rechhtsstaat) e germanska kovanica, ~ii koreni<br />
gi postavija Tomazius (Thomasius), Kant, a vo vtorata polovina na<br />
XVIII vek, kone~no go oformija Gnajst (Gneist), Gerber (Gerber), Laband<br />
(Laband) i Jelinek (Jellinek). Spored niv, vo pravnata dr`ava e obezbedeno<br />
po~ituvawe na na~eloto na zakonitosta i pravnata ednakvost<br />
na gra|anite pred zakonot, za{to upravata i sudstvoto se staveni pod<br />
"vlasta" na zakonodavstvoto. Vo nea e obezbeden kontinuitet na ustavnata<br />
konstitucija vrz osnova na legitimnata vlast na izbranite organi.<br />
107<br />
Vo vremeto koga vo germanskata pravopoliti~ka literatura se<br />
zasnovuva{e i izgraduva{e konceptot na pravnata dr`ava, vo Anglija<br />
ve}e be{e konstituirana i izgradena doktrinata za "vladeeweto na<br />
pravoto" (Rule or Supremacy of Law, Rule of Law). Taa teorija koja ja<br />
formuliral Dejsi (Dicey, 1899) i denes pretstavuva kamen temelnik na<br />
angliskiot konstitucionalizam. Spored ovaa teorija, vladeeweto na<br />
pravoto e sprotivstaveno na sekoj sistem na vlast koj na nositeli na<br />
javnite funkcii im ovozmo`uva vr{ewe na {iroki, arbitrerni i diskrecioni<br />
ovlastuvawa na prisilba. So ovaa teorija, vsu{nost se postatvuva<br />
brana na sekoe samovolie na vlasta i na poltiti~kiot voluntarizam.<br />
Vladeeweto na pravoto natamu osobeno insistira na na~eloto<br />
na pravnata ednakvost na site subjekti pred zakonot, bez ogled na<br />
nivnata politi~ka, imotna ili bilo koja druga polo`ba. Najposle,<br />
vladeeweto na pravoto zna~i i pravna sigurnost, koe vo precedentnoto<br />
pravo ima poinakva smisla vo odnos na kontinentalnoto pravo. 108<br />
2. Raspravata za odnosot na kriminalnata <strong>politika</strong> i pravnata<br />
dr`ava ne pretstavuva ni{to drugo osven potreba opredeleni kriminalnopoliti~ki<br />
i krivi~nopravni na~ela, koi otsekoga{ pretstavuvale<br />
osnoven predmet na ovie nauki, da se povrzat i ragleduvaat od aspektot<br />
na principite na pravnata dr`ava so cel da se usovr{at i integriraat<br />
vo modelot na pravnata dr`ava. 109 Ottamu {to za prvite natet.<br />
Koga }e se povredat granicite na toa podra~je, toga{ se simnuva od binata<br />
na pravnata dr`ava i se vleguva vo divite poliwa na antipravoto". Ibid.<br />
str. 111.<br />
107<br />
Vidi: Tadi}, Lj. Metamorfoze "pravne dr`ave", Pravna dr`ava, IKSI, Beograd,<br />
1991, str. 5-9. Perovi}, S. op. cit, str. 105,<br />
108<br />
Poop{irno: Perovi}, S. op. cit. str. 105, Tadi}, Lj. op. cit, str. 5, kako i<br />
Monteskije, O duhu zakona, Filip Vi}nji}, Beograd, Tom I, str. 175-186.<br />
109<br />
"... Pravnodr`avnosta mora da bide edno od osnovnite pravila na<br />
kriminalnata <strong>politika</strong>, a ostvaruvaweto na pravnodr`avnosta vo oblasta na<br />
krivi~noto zakonodavstvo nejzina osnovna obvrska." Stojanovi}, Z. Jugoslovenska<br />
kriminalna <strong>politika</strong> i krivi~no zakonodavstvo kao potvrda i negacija pravne dr`ave,<br />
Pravna dr`ava, IKSI, Beograd, 1991, str. 137.<br />
79
~ela ve}e govorevme, a zaradi podobro razbirawe na toj odnos i ona<br />
{to natamu sleduva, ~inam deka e nepohodno vedna{ da gi poso~ime i<br />
osnovnite pretpostavki ili na~ela za ostvaruvawe (za obezbeduvawe<br />
na funkcioniraweto) na pravnata dr`ava. Me|u niv vo literaturata<br />
naj~esto se poso~uvaat:<br />
- na~eloto na podelba na vlasta, 110 so prevlast na zakonodavnata<br />
vlast vo dr`avata, za{to zakonite kako najvisoki pravni akti ja<br />
obvrzuvaat izvr{nata i sudskata vlast i go propi{uvaat obemot na nivnite<br />
dejnosti,<br />
- demokratski izbrani pretstavni~ki organi (parlamentarna<br />
dermokratija),<br />
- politi~ki pluralizam (pove}epartiski sistem), 111<br />
- vladeewe na zakonot (ustavnost i zakonitost), ili celosno<br />
ostvaruvawe na na~eloto na zakonitosta vo smisla deka zakonot, odnosno<br />
pravoto gi obvrzuva ne samo poedincite tuku i dr`avnata uprava<br />
(zakonsko utvrduvawe na granicite na koristeweto na ovlastuvawata<br />
110<br />
"Doktrinata za podelbata na vlasta nastana vo vremeto koga za kontrola<br />
nad vlasta se borea opredeleni op{testveni grupi (kralot, plemstvoto<br />
i gra|anstvoto), koga ramnote`ata na op{testvenite sili bara{e raspredelba<br />
i ograni~uvawe na vlasta... Monteskie predupreduva{e na "ve~noto iskustvo"<br />
deka sekoj ~ovek koj ima vlast e sklon da ja zloupotrebi. So ogled na<br />
toa {to i samata doblest ima potreba za granica, dotolku pobrgu takva potreba<br />
ima i vlasta koja mo`e da bide ograni~na samo so druga vlast. Tadi}, Lj. op.<br />
cit, str. 9-11. Vidi: Monteskije, O duhu zakona, Filip Vi}nji}, Beograd, Tom I, str.<br />
175-186. "Podelbata na vlasta se zasnova na zaemna kontrola i spre~uvawe<br />
(checks and controls) na razli~ni potsistemi na dr`avnata vlast, a pred sî na<br />
zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast. Toa se postignuva na toj na~in<br />
{to na sekoj od vklu~enite potsistemi mu se priznava eden delokrug na javni<br />
zada~i vo ~ie izvr{uvawe delumno e zavisen, a delumno nezavisen od ostanatite<br />
potsistemi. Dijalektikata na podelbata na vlasta e tokmu vo razli~nite<br />
spregi na me|usebna zavisnost i nezavisnost na sprotivstavenite vlasti." Petrovi},<br />
M. Pravna dr`ava, Ideje, Beograd, 1980/6-7, str. 35.<br />
111<br />
"Pravoto kako samovolie e bitno obele`je na partiskata dr`ava.<br />
Toa va`i samo za poedinecot, dodeka dr`avata i nositelite na vlasta se nedopirlivi:<br />
dozvoleno im e sî, a eventualnata odgovornost doa|a toga{ koga se<br />
sozdava privid na pravdata koja im slu`i na za{titata na interesite na vladea~kite<br />
krugovi i ako od niv se otstranuvaat poedinci ili grupi koi se<br />
razijduvaat so zvani~nite stavovi i nastojuvawa. Pravoto slu`i ne da ja obvrzuva<br />
i dr`avata tuku isklu~itelno kako mehanizam za pot~inuvawe na gra-<br />
|anite. Naglasenata i ednonaso~na represivnost e su{tina na celiot sistem.<br />
Ottamu ovde e i otvoren golem prostor za isklu~itelno te{ki op{testveni<br />
devijacii ~ii zaedni~ki imenitel bi bil zlostorstvoto bez odgovornost."Vasilijevi},<br />
V. Prava ~oveka, dru{tvene devijacije u politici i isku{enja kriminalne<br />
politike, Pravna dr`ava, IKSI, Beograd, 1991, str. 226.<br />
80
od strana na nositelite na vlasta i odgovornost na dr`avnite organi i<br />
site nositeli na vlasta pred ustavot i zakonite),<br />
- ustavno sudstvo kako kontrola na ustavnosta i zakonitosta,<br />
- javna kontrola na dr`avnata vlast (sloboda na sredstvata za<br />
javno informirawe ili ostvaruvawe na na~eloto na demokratska javnost),<br />
- ustavno garantirawe na slobodite i pravata na ~ovekot<br />
(slobodarsko na~elo), 112<br />
- na~elo deka e dozvoleno sî {to ne e zabraneto, (obezbeduvawe<br />
na {to po{iroki prava i slobodi na ~ovekot ili sozdavawe upori{ta<br />
za slobodnata sfera na deluvawe na poedincite), 113<br />
- ograni~uvawe na dr`avnata prisilba so ustavot i zakonot,<br />
(ustavna vrzanost i ograni~uvawe na granicite na dr`avnata represija),<br />
- pravna sigurnost, (pravna za{tita na sopstvenosta i pravna<br />
za{tita na li~nosta i li~nite slobodi na poedinecot od samovolijata<br />
vo oblasta na kaznenata <strong>politika</strong>), 114<br />
- nezavisnost i kompetetnost na sudovite (sudstvo vrzano<br />
edinstveno so ustavot i zakonot), 115<br />
112<br />
"Pravnata dr`ava, vo prv red e dr`ava ~ii praven poredok gi {titi<br />
slobodite na poedinecot od dr`avnata vlast i toa taka {to na poedinecot<br />
mu dodeluva edno podra~je slobodno od dr`avniot pritisok i prisilba, podra~je<br />
~ii granici za nositelite na dr`avnata vlast se neprikosnoveni." Petrovi},<br />
M. op, cit. str. 32.<br />
113<br />
Ovde, vsu{nost se raboti za dve na~ela: "Prvo, dozvoleno e sî,<br />
osven ona {to so zakon e izri~no zabraneto: zakonskata zabrana ne pretstavuva<br />
samo nu`no ograni~uvawe na slobodata, tuku i garancija za slobodata, za-<br />
{to nadvor od nea ne mo`at da postojat nikakvi drugi ograni~uvawa. Vtoro,<br />
na dr`avata i na dr`avnite organi im e dozvoleno samo ona {to so ustavot i<br />
so zakonot im e decidno propi{ano vo nadle`nost i so toa ograni~eno" Kambovski,<br />
V. Pristup problemu uspostavljanja pravne dr`ave, Pravna dr`ava, IKSI, Beograd,<br />
1991, str. 24. Ili, poinaku: "Podra~jeto na slobodite na poedinecot<br />
principielno e neograni~eno, dodeka sekoe dr`avno ovlastuvawe na zadirawe<br />
vo slobodata e principielno ograni~eno". Petrovi}, M. op. cit. str. 34.<br />
114 Za toa kakov e spored Radbruh odnosot na pravnata sigurnost i obemot<br />
na pravnoto regulirawe, poka`uva negoviot praven aforizam: "Kolku<br />
{to ima pove}e granici (zaostreni restrikcii) dotolku pove}e ima grani~ni<br />
slu~ai, kolku {to se pove}e grani~nite slu~ai, dotolku pove}e ima sporni<br />
pra{awa, kolku {to se pove}e spornite pra{awa, dotolku pove}e ima pravna<br />
nesigurnost." Radbruh, G. Pravni aforizmi, Arhiv za pravne i dru{tvene nauke, Beograd,<br />
1978/3, str. 389.<br />
115<br />
"Posebno va`no obele`je na pravnata dr`ava pretstavuva nezavisnosta<br />
na sudstvoto. Pod nezavisnost na sudstvoto vo prv red se podrazbira<br />
81
- na~elo na sudska za{tita protiv zloupotrebita na vlasta i<br />
nadomest na {teta vo slu~aj na takva zloupotreba, (obezbeduvawe na<br />
poedinecot od samovolie od koj i da e vid, a osobeno od semo}ta na<br />
upravata koga e prisilena da deluva vo javen ili op{t interes), 116<br />
- ednakvost na gra|anite pred zakonot, (edankov tretman na site<br />
vo krivi~noto pravo nezavisno od nivniot op{testven status, nacionalna<br />
pripadnost, verski uveruvawa, politi~ko i sekoe drugo opredeluvawe),<br />
- ostvaruvawe na na~eloto na pravda i pravi~nost, 117<br />
deka vo vr{eweto na vlasta sudovite se samostojni, deka ne im se pot~ineti<br />
na drugite dr`avni vlasti. Me|utoa, nezavisnosta na sudstvoto istovremeno<br />
zna~i i nezavisnost na sudiite koja se obezbeduva so razli~ni na~ini na izbor<br />
i postojanosta na sudiite."Ko{tunica, V. Ustavnopravni razvoj u Jugoslaviji izme-<br />
|u dva rata i pravna dr`ava, Pravna dr`ava, IKSI, Beograd, 1991, str. 44.<br />
116<br />
Na toj na~in pravna dr`ava se vospostavuva kako sprotivnost na sekoja<br />
"dr`ava na privilegii". "Nekoja naredba, na koja duri i ne í e svojstvena<br />
voljata ednakvite da gi tretira ednakvo, a neednakvite neednakvo, mo`e da<br />
bide pozitivno va`e~ka, mo`e da bide celishodna, zgora na toa i nu`na a<br />
ottamu i apsolutno zakonska, me|utoa bi trebalo da í se uskrati imeto pravo,<br />
za{to pravo e samo ona {to barem e naso~eno kon toa da í slu`i na pravdata"<br />
Radbruh, G. op. cit. str. 384.<br />
117<br />
"Spored Radbruh, pravo vo polna smisla e samo ona {to kako vnatre{na<br />
sodr`ina i cel ja ima pravdata, koja e eden od trite su{testveni konstitutivni<br />
dela na svrhata na pravoto, pokraj pravnata sigurnost i celishodnosta.<br />
"Pravoto e stvarnost ~ija smisla e da í slu`i na pravdata". Kriteriumot<br />
dali nekoja norma e pravna ili ne e, ne se nao|a vo toa dali e obezbedena so<br />
dr`avna prisilba, tuku vo celta {to ja ispolnuva, pa za nego "pravoto e zbir<br />
na nalozi za zaedni~kiot `ivot na lu|eto". Pravdata e apsolutna vrednost,<br />
smeta Radbruh, vo taa smisla {to, isto kako i sli~nite vrednosti (na primer,<br />
vistinito, dobro, ubavo) ne se izveduvaat od nekoja druga vrednost, tuku pretstavuvaat<br />
izvorna vrednost. So ogled na toa {to pozitivnoto "pravo" mo`e<br />
da bide ne samo ispravno vo pogled na pravdata, tuku i nepravedno, Radbruh vo<br />
statijata "Zakonsko nepravo i nezakonsko pravo", se obide da go re{i sudirot<br />
me|u pravdata i pozitivnoto "zakonsko nepravo" taka {to pozitivnoto pravo<br />
bi se primenuvalo duri i toga{ koga sodr`inski e necelishodno i nepravedno,<br />
osven vo slu~aj koga toj stepen na nepravednost, odnosno sprotivstavuvaweto<br />
na pravdata do tolku e nepodnoslivo {to zakonskiot propis kako "neispravno<br />
pravo" mora da otstapi pred pravdata. Vo svoite aforizmi Radbruh<br />
ja iznesuva istata ideja: "Ova mora dlaboko da se vtisne vo svesta na narodot i<br />
pravnicite: mo`at da postojat zakoni so takov stepen na nepravednost i op{-<br />
ta {tetnost {to mora da im se odre~e va`eweto, dotolku pove}e, {to mora da<br />
im se odre~e pravniot karakter." Stankovi}, V. Pravni pozitivizam, relativizam i<br />
vrednosni neutralizam": Positove}ivanje legaliteta i legitimiteta, Pravni `ivot, Beograd,<br />
1986/10, str. 950-951.<br />
82
- po~ituvawe na integritetot i dostoinstvoto na ~ovekot,<br />
- sudska nadle`nost za izrekuvaweto na krivi~nite sankcii i<br />
toa vo so zakonot opredelena postapka, 118<br />
- pravnodr`avnost vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii,<br />
Koga pravoto, pravniot poredok, pa i krivi~oto pravo se sogleduva<br />
od stojali{te na jakneweto tekovite na demokratizacijata i ~ovekovite<br />
prava, za kaznenata represija se ve`ni i nekoi novi relacii<br />
nametnati so visokata tehnologija. 119 Vo ovaa sfera nekoi avtori, me|u<br />
drugoto, gi pomestuvaat slednite barawa:<br />
- da se bara ramnote`a me|u neposrednite interesi na ~ove{tvoto<br />
da ne se ograni~va nau~niot razvoj i nau~nite istra`uvawa i potrebata<br />
od po~ituvawe na opredeleni elementarni civilizaciski i<br />
humanitarni barawa,<br />
- na site dostapni na~ini da se potkrepi ostvaruvaweto i {ireweto<br />
na granicite na va`e~kite eti~ki sfa}awa so {to se podgotvuvaat<br />
pati{tata za novi pravni propisi,<br />
- da se rabotina na po{irok plan vrz eti~kite pravni nasoki -<br />
me|unarodno prifatlivite standardi,<br />
I toa ne e sî. Za uspe{noto ostvaruvawe na modelot na pravnata<br />
dr`ava se va`ni i brojni momenti od nepravna priroda, me|u koi,<br />
spored Ba~i}, nu`no treba da se pomestat: kohezivnosta na op{testvoto,<br />
demokratskiot duh i klima vo op{testvoto - demokratizacija kako<br />
na~in na sekojdnevniot `ivot, demokratizacija kako na~in na razmisluvawe,<br />
kako politi~ka kultura, kako otvorena atmosfera za dijalog,<br />
tolerancija i kult na zakonot, avtoritet na pravoto. 120<br />
2. Koga se zboruva za pravnodr`avnosta kako merilo na kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> potrebno e da se razlikuvaat barawata koi vo odnos<br />
na krivi~noto zakonodavstvo se postavuvaat od strana na pravnata<br />
dr`ava vo formalna i vo materijalna smisla.<br />
a) Pravnata dr`ava vo formalna smisla glavno se sveduva na<br />
na~eloto na zakonitosta, odnosno na garantnata funkcija na krivi-<br />
~niot zakonik, a nejzinata cel vo prv red e obezbeduvawe na pravna sigurnost.<br />
Krivi~noto pravo treba da gradi takvi normi koi na eden su-<br />
{testven na~in go odreduvaat koristeweto na dr`avnata kaznena prisilba<br />
vo edna pravna dr`ava, a toa zna~i: sozdavawe na krivi~no pravo<br />
kako krajno sredstvo vo za{titata na ~ovekot i op{testvoto, po~ituvawe<br />
na ~ovekovoto dostoinstvo, obezbeduvawe na ednakvost na lu|eto<br />
vo krivi~noto pravo, isklu~uvawe od sferata na primenata na dr`avnata<br />
prisilba na seto ona {to mo`e da go zagrozi integritetot na li-<br />
118<br />
Ba~i}, F. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, JRKKP,<br />
Beograd, 1987/4 str. 10.<br />
119<br />
Ba~i}, F. La fin de siÒcle: Krivi~no pravo i njegovo dru{tvo, Zakonitost,<br />
Zagreb, 1991/1, str. 38.<br />
120<br />
Ibid, str. 38.<br />
83
~nosta, {to go poni`uva ~ovekot, {to zna~i nehumano i svirepo postapuvawe,<br />
odnosono pristap kon ~ovekot kako slobodno, svesno i odgovorno<br />
su{testvo. Poradi dr`avnata prisilba so koja se slu`i kaznenata<br />
<strong>politika</strong> na krivi~noto pravosudstvo mora da bide zasnovano<br />
strogo vrz zakonot, so site onie atributi koi í se svojstveni na edna<br />
pravna dr`ava.<br />
b) Pravnata dr`ava vo materijalna smisla vo osnova se sveduva<br />
na baraweto deka krivi~nopravnata intervencija (represija) treba da<br />
se svede na nu`en minimum so cel da se za{titat najva`nite dobra,<br />
odnosi, vrednosti i interesi koi na drug na~in ne mo`at da se za{titat.<br />
Krivi~nopravnata prisilbata vo sproveduvaweto na kaznenata <strong>politika</strong><br />
~ija cel e suzbivawe na kriminalitetot, ne mo`e da bide kakva<br />
i da e prisilba. Ili kako {to toa ubavo go veli Ba~i}, "Taa ne mo`e<br />
da bide prisilba kako izraz i mera na edna apsolutno totalitarna <strong>politika</strong>,<br />
na eden avtoritativen politi~ki sistem. Sovremenite demokratski<br />
op{testva gi otfrlaat takvite modeli. Efikasnosta po sekoja<br />
cena za da se postigne perfektno obezbeduvawe na op{testvoto od kriminalitetot<br />
e neprifatliva, za{to e {tetna i nepodnosliva od stojali{te<br />
na po~ituvawe na ~ovekot, na negovite prava i slobodi kako i<br />
na drugite vrednosti svojstveni za progresivnoto op{testvo. Efikasnosta<br />
e va`na, me|utoa taa efikasnost koja se postignuva na drug na-<br />
~in a ne so surova, ne~ove~na represija." 121<br />
Nakratko i uprosteno ka`ano, pravnata dr`ava vo formalna<br />
smisla zna~i vrzanost i ograni~uvawe na dr`avata, na dr`avnata prisilba<br />
so pravoto, odnosno so zakonot kako i nejzina kontrola od strana<br />
na nezvisno sudstvo, dodeka vo materijalna smisla pravnata dr`ava<br />
se vrzuva za idejata na pravi~nost, pravdata. 122<br />
121<br />
Ba~i}, F. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, JRKKP,<br />
Beograd, 1987/4 str. 8.<br />
122<br />
Stojanovi}, Z. op. cit, str. 135.<br />
84
G l a v a II<br />
KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I KAZNENATA POLITIKA<br />
I. FUNKCIJA NA KRIVI^NITE NORMI<br />
1. Krivi~noto zakonodavstvo e edno od sredstvata so koi se slu-<br />
`i op{testvoto vo svoeto sprotivstavuvawe na kriminalitetot kako<br />
na negativna op{testvena pojava {to go zagrozuva socijalniot i pravniot<br />
poredok. Toa e organizirana dr`avana prisilba od poseben vid<br />
~ija {to krajna cel e za{tita na op{testvoto i pomo{ na prestapnikot<br />
da ne izvr{i novo krivi~no delo. Ottamu, kriv~noto pravo e sistem<br />
od zakonski propisi (normi) so koi opredeleni povedenija na lu-<br />
|eto se klasificiraat kako krivi~ni dela, a za nivnite storiteli se<br />
predviduva kazna ili druga krivi~na sankcija. 123<br />
So krivi~nopravnite normi se inkriminiraat op{testveno<br />
opasni i zabraneti povedenijata, se opredeluvaat uslovite na krivi-<br />
~nata odgovornost i se reguliraat drugi pra{awa {to se vo vrska so<br />
inkriminiranite povedenija. Me|u ovie aktivnosti osobeno e zna~ajno<br />
normiraweto na inkriminiranite povedenija kako posebni oblici na<br />
zabrani so koi gra|anite se predupreduvaat da se vozdr`at od izvr{uvawe<br />
na krivi~ni dela. Vo toa se izrazuva krivi~nopravnata prevencija<br />
na krivi~nopravnata norma.<br />
Takvata preventivna sila na krivi~nopravnite normi vo golema<br />
mera zavisi od okolnosta na nivnata podr{ka vo drugite socijalni<br />
normi. Dokolku takvata podr{ka postoi, osobeno od strana na moralnite<br />
normi, dokolku se prifateni od {irokata javnost nivnata sila<br />
e poizrazena. Vo sprotivno se doveduva vo pra{awe nivnoto preventivno<br />
dejstvo i mo`nosta za ostvaruvawe na kriminalnopoliti~kite<br />
celi. Toa so drugi zborovi zna~i deka za krivi~nopravnite normi e od<br />
su{testveno zna~ewe da stanat element na pravnata svest na gra|anite.<br />
Toa se postignuva ako se raboti za normi koi se vo soglasnost so temelnite<br />
vrednosti na op{testvoto, negovata socijalna struktura i<br />
celi, ako gra|anite gi prifa}aat vrednostite koi stojat zad opredelenata<br />
norma, ako se otelotvorat kako nivni vrednosni orientacii,<br />
odnosno ako se menuvaat i razvivaat vo soglasnost so op{testvenite<br />
promeni, ako go sledat razvojot na masovnata psihologija koja se javuva<br />
so socijalnite promeni.<br />
123<br />
Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitetska pe~atnica,<br />
Skopje, 1972, str. 1.<br />
85
2. Se razbira deka krivi~nopravnite normi pretstavuvaat i neophodno<br />
sredstvo za funkcionirawe na krivi~noto pravosudstvo. Vrz<br />
nivna osnova se donesuvaat odluki i re{enija koi zna~at primena na<br />
krivi~niot zakon vo praktikata na borbata protiv kriminalitetot.<br />
Na toj na~in se ostvaruva vrskata me|u krivi~nopravnata norma (krivi~noto<br />
zakonodavstvo) i pravosudniot sistem, odsnosno negovite<br />
organi koi se dol`ni da gi primenuvaat krivi~nopravnite normi vo<br />
ostvaruvaweto na kriminalnopoliti~kite celi na krivi~noto pravo.<br />
Ili poinaku ka`ano, krivi~nopravnite normi slu`at kako neophoden<br />
instrument za spre~uvawe i suzbivawe na kriminalitetot, kako osnovna<br />
cel na kriminalnaat <strong>politika</strong>.<br />
II. KRIMINALNOPOLITI^KATA ULOGA NA KRIVI^NOTO<br />
ZAKONODAVSTVO<br />
1. Osnovna zada~a na krivi~noto zakonodavstvo e za{tita na<br />
op{testveniot poredok i na osnovnite socijalnoeti~ki vrednosti na<br />
zaednicata me|u koi slobodata i pravata na ~ovekot imaat primerno<br />
zna~ewe (za{titna funkcija na krivi~noto zakonodavstvo). Za{titnata<br />
funcija na krivi~noto zakonodavstvo e osnovna funkcija na krivi~noto<br />
pravo koja sodr`i tri glavni karakteristiki. Prva karakteristika<br />
e nejzinata dvosmerna naso~enost - za{tita na ~ovekot i<br />
za{tita na op{testvoto. Pritoa e va`no deka sodr`inata na takvata<br />
opredelba na funcijata na krivi~noto zakonodavstvo e zavisna od<br />
odnosot na poedinecot i op{testvoto (gra|anin-dr`ava) i negovoto<br />
re{avawe vo zavisnost od politi~kiot sistem i organizacijata na<br />
dr`avata i op{testvoto. 124 "Kako postavuvawe na zabraneta zona okolu<br />
opredeleni osnovni individualnii op{testveni vrednosti i dobra,<br />
taa pretstavuva od edna strana, institucionalizirawe na dr`avnata<br />
prisilba vo odbranata na za{titenite dobra, a od druga strana, i akt<br />
na samoograni~uvawe na dr`avnata kaznena prisilba. 125<br />
124<br />
"Spored toa - kako e postaven toj odnos, dali e po{irok opfatot na<br />
za{titata na individualnite vrednosti, ili na op{tite, kolektivnite, zaedni~kite<br />
vrednosti, na koj od niv im e daden primat vo krivi~nopravnata za-<br />
{tita, mozina izvlekuvale i izvlekuvaat relevantni zaklu~oci za osnovnite<br />
karakteristiki na krivi~nopravniot sistem. Vrz toa se potpira i ocenkata<br />
za osnovnata kriminalnopoliti~ka fizionomija na krivi~noto pravo kako<br />
demokratsko, liberalno krivi~no pravo, zasnovano vrz primat na krivi~nopravnata<br />
za{tita na individualnite, ili avtoritarno, nedemokratsko krivi-<br />
~no pravo, zasnovano vrz preferirawe na op{tite, {to }e re~e -dr`avnite<br />
interesi i dobra." Kambovski V. Krivi~no-pravnata za{tita na slobodite i<br />
pravata na ~ovekot i gra|aninot, Pravna misla, Skopje, 1984/2, str. 81.<br />
125<br />
Ibid. str. 78.<br />
86
Vtorata karakteristika na za{titnata funkcija na krivi~noto<br />
pravo e deka taa se ograni~uva na za{tita na najva`nite vrednosti na<br />
`ivotot na zaednicata i poedinecot, {to zna~i deka pribegnuvaweto<br />
kon krivi~ni sankcii e ultima ratio (krajno sredstvo) na pravniot poredok.<br />
I treto, za{titnata funkcija na krivi~noto pravo ima fragmentaren<br />
i supsidieren karakter, {to zna~i za{tita samo od opredeleni<br />
napadi i napadi so opredelen intenzitet sprema osnovnite dobra,<br />
odnosi, vrednosti i interesi na op{testvoto i poedinecot. 126<br />
Za{titnata uloga na krivi~noto zakonodavstvo vo celina pretstavuva<br />
odgovor na potrebata od za{tita na op{etstvoto i poedinecot<br />
od kriminalitetot. Taa za{tita vo prv red se manifestira preku<br />
procesot na inkriminirawe na krivi~nite dela i propi{uvaweto na<br />
kazani za tie dela. So toa se opredeluvaat granicite na nedopu{tenoto<br />
povedenie, me|utoa i slu~aite koga tie granici ne se pre~ekoreni,<br />
odnosno koga ne se postignati uslovi za postoewe na krivi~na odgovornost<br />
- opredeluvawe na dopu{tenata zona, na slobodno povedenie na<br />
gra|anite (garantna funkcija na krivi~noto zakonodavstvo).<br />
Takvata postavenost na krivi~noto zakonodavstvo e zna~ajna<br />
alka za razvojot na kriminalnata <strong>politika</strong> na spre~uvaweto i suzbivaweto<br />
na kriminalitetot. Vsu{nost, so samoto donesuvawe na krivi-<br />
~nite normi zakonodavecot vodi opredelena kaznena <strong>politika</strong>. Taa <strong>politika</strong><br />
se izrazuva preku: 1. opredeluvaweto na krivi~nite sankcii<br />
koi mo`at da se primenat, 2. opredeluvaweto na minimalnata i maksimalnata<br />
mera na krivi~nite sankcii, 3. opredeluvaweto na vidot na<br />
kaznite za oddelni krivi~ni dela, 4. opredeluvawe na najgolemata i<br />
najmalata mera na kazni za oddelni krivi~ni dela, 5. opredeluvawe na<br />
na~inot na odmeruvaweto na kaznite, 6. opredeluvawe na uslovite za<br />
zamena na kaznata so uslovna osuda ili sudska opomena, 7. oprede-<br />
126<br />
"So ogled na toa {to raspolaga so najte{ki sankcii na pravniot<br />
poredok, krivi~noto pravo treba da intervenira duri toga{ koga }e zatajat<br />
drugite pravni sredstva, koga tie ne pru`aat dovolna za{tita. Treba da se poa|a<br />
od toa deka pote{kata merka ne e opravdana dodeka so polesna mo`e da se<br />
postigne ist efekt i cel. Vo toa e smislata na tn. sekundarna priroda na krivi~noto<br />
pravo... Krivi~noto pravo treba da gi otstranuva onie inkriminacii<br />
koi opfa}aat povedenija koi navistina se moralno nedopu{teni, no koi malku<br />
ili nezna~itelno go tangiraat socijalniot poredok. Toa ednostavno mora<br />
da bara kriteriumi za pocvrsto i po~isto razlikuvawe na antisocijalnoto i<br />
amoralnoto. Na taa osnova treba da se razmisluva za opravdanosta na inkriminiraweto<br />
na koe i da e krivi~no delo i kone~no da se ras~isti so stavovite<br />
deka sistemot na inkriminaciite treba da odgovara na moralanite sfa}awa,<br />
na obi~aite i sl. Ba~i}, F. Granice represije u svetlu kriminalne politike<br />
na{eg socijalisti~kog dru{tva, Materijal sa XI Savetovawa Udru`enja za<br />
krivi~no pravo i kriminologiju Jugoslavije, Pula, 1973, str. 23.<br />
87
luvawe na uslovite za osloboduvawe od kaznata, 8. opredeluvawe na<br />
uslovite za vonredno ubla`uvawe na kaznata, 9. opredeluvawe na uslovite<br />
za usloven otpust, 10. opredeluvawe na uslovite za zastarenost,<br />
11. opredeluvawe na uslovite za pomiluvawe, 12. opredeluvawe na mo-<br />
`nosta za davawe amnestija, 13. reguliraweto na primena na merkite<br />
na bezbednost, i 14. vo reguliraweto na primenata na krivi~nite sankcii<br />
sprema maloletnicite i mladite polnoletni lica. 127<br />
Krivi~noto zakonodavstvo inkriminira opredeleni povedenija<br />
so ~ija pomo{ se {titat poedinecot, op{testveno-politi~ka struktura<br />
i osnovni vrednosti vgradeni vo konkretnoto op{testvo. Spektarot<br />
na tie vrednosti e mnogu {irok i raznovrsen. Toa vo prv red se<br />
vrednostite koi imaat tradicionalen karakter kako {to se za{titata<br />
na `ivotot i teloto, ~esta, imotot i sli~ni dobra, me|utoa i novite<br />
vrednosti koi se javuvaat so razvojot na op{testvoto kako na primer,<br />
za{titata na ~ovekovite slobodi i prava, za{tita od aktivnosti so<br />
koi se doveduvaat vo pra{awe osnovnite ~ove~ki vrednosti (elektronsko<br />
prislu{uvawe, ozvu~uvawe na prostorii i telefoni, navleguvawe<br />
vo kompruterski sistemi i sl.), za{tita od birokratskoto samovolie<br />
i sl. Protoa, kako {to istaknavme, osobeno zna~ajno e deka vo krivi~nopravnata<br />
i kriminalnopoliti~kata literatura dominira stavot<br />
deka predmetot na taa za{tita se samo najva`nite dobra na poedincite<br />
i na zaednicata, deka taa za{tita ima fragmentaren karakter za{to se<br />
vr{i samo od najopasnite napadi na op{testvenite dobra, odnosi, vrednosti<br />
i interesi, i deka prestavuva krajno sredstvo (ultima ratio),<br />
odnosno deka se protega samo tamu kade {to nitu edna druga forma na<br />
sankcionirawe ne go obezbeduva vo dovolna mera objektot na za{tita.<br />
128<br />
2. Vrz osnova na prethodnoto mo`e da se zaklu~i deka vo procesot<br />
na inkriminalizacijata, op{testvenata opasnost kako materijalno<br />
obele`je na krivi~noto delo mora da postoi vo odredeno storuvawe<br />
ili propu{tawe, za{to vo sovremenoto krivi~no pravo kriminalnoto<br />
odnesuvawe se sostoi samo vo deloto, i toa vo delo storno od ~ovek,<br />
a ne od prirodata ili od `ivotni. Toa zna~i deka krivi~na sankcija<br />
mo`e da se izre~e samo za povedenie na ~ovek koe bilo manifestirano<br />
vo nadvore{niot svet, a ne i poradi "lo{i misli" kako {to<br />
toa be{e predvideno so kanonskoto pravo. Ovoj kriminalnopoliti~ki<br />
stav se izrazuva preku maksimata "cogitationis poenam nemo patitur " ili "<br />
nulum crimen sine actionis. Povedenieto mo`e da se sostoi vo ~inewe ili<br />
ne~inewe, so toa {to i vo dvata slu~ai toa mora da bide vo kauzalna<br />
vrska so nastanot, za{to bez toa deloto ne mo`e da mu se pripi{e na<br />
127<br />
\or|evi}, A. Krivi~no zakonodavstvo i kaznena <strong>politika</strong>, IKSI, Beograd,<br />
1973, str. 7.<br />
128<br />
Krivi~noto pravo e ultima ratio {to zna~i deka toa mo`e da se upotrebi<br />
samo ako ostanatite nejuridi~ki merki se pojavuvaat kako nedovolni.<br />
88
subjektot. "Op{testvenata opasnost mora da bide su{tinska odredba<br />
na na bitieto na opredeleno povedenie kako objektivna dadenost i<br />
osnova za sozdavawe na nova inkriminacija koja se javuva vo toj logi-<br />
~en redosled, so toa {to opasnosta, mora da bide takva da zavleguva vo<br />
osnovnite op{testveni vrednosti. Krivi~noto delo mora da bide dejstvie<br />
samo so materijalna sodr`ina a ne kakvo i da e sfa}awe, mislewe<br />
i opredeluvawe na ~ovekot." 129 Pri ostvaruvaweto na procesot na<br />
inkriminalizacijata, krivi~nite zakoni gi opredeluvaat i krivi-<br />
~nite sankcii za deloto kako i uslovite za nivnoto odmeruvawe vo konkretnite<br />
slu~ai. I ovie zakonski re{enija imaat opredelena kriminalnopoliti~ka<br />
tendencija zasnovana vrz svesna aktivnost na zakonodavecot.<br />
III. KRIZA I USOVR[UVAWE NA KRIVI^NOTO<br />
ZAKONODAVSTVO<br />
1. Sostojbata na sovremenoto op{testvo se karakterizira so<br />
ogromni promeni. Tie promeni se odrazuvaat vo site sferi na op{testvenoto<br />
`iveewe i mu davaat karakteristi~en beleg na vremeto vo<br />
koe {to `iveeme. Denes sme svedoci na tehni~ko-tehnolo{kata revolucija<br />
koja dovede do enormno zgolemuvawe na ekonomskite potencijali<br />
{to na golem del od porazvienite dr`avi im otvori prostor da go<br />
stabiliziraat svojot ekonomski i op{testven poredok. Nasproti sî<br />
pobrziot razvoj na naukite, osobeno na medicinata i vo nejzinite ramki<br />
na biohemijata i biomedicinata koi otvoraat novi filozovski,<br />
eti~ki i pravnni pra{awa, se slu~uva postojano zgolemuvawe na smrtnosta<br />
osobeno od sovremenata ~uma na dvesetiot vek - sidata. So razvojot<br />
na sovremenite sredstva na soobra}aj se ukinati prostornite i<br />
vremenski granici, no istovremeno se zgolemeni transnacionalnite<br />
oblici na kriminalitetot me|u koi se pove}e dominiraat najrazli~ni<br />
oblici na nasilstvo. Na politi~ki plan se urnaaa predrasudite na socijalizmot,<br />
se slu~i negoviot celosen raspad, a vo zapadnite zemji dojde<br />
do slabeewe na dr`avata na blagosostojba. Brojni vrednosti za koi<br />
se smeta{e deka ve}e se konsolidirani, denes se izlo`eni na razni napadi<br />
(preobrazuvawa vo sfa}aweto na moralot), zajaknuva nedoverbata<br />
sprema funkcionerite so netrpelivost kon postojnite nositeli na<br />
vlasta, pojavata na novi oblici na kriminalitetot kako i nasilstvoto<br />
i terorizmot se vo postojan porast a so toa i nemo}ta na dr`avata da<br />
gi spre~i i suzbie. Seto toa se samo nekoi pokarakteristi~ni promeni<br />
koi proizleguvaat od uslovite na op{testveniot `ivot, koi, me|u drugoto,<br />
predizvikuvaat nezadovolstvo od postojnoto krivi~noto pravo i<br />
krivi~noto pravosudstvo. Ottamu, osobeno vo nau~nata javnost, ~esto<br />
129<br />
Milutinovi}, M. <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong>, str. 200.<br />
89
se pojavuva i pra{aweto dali krivi~noto pravo i pravosudstvo se nao|aat<br />
vo kriza, za kakva kriza se raboti i koi se ~ekorite za nejzinoto<br />
nadminuvawe. Barawata na pravnata dr`ava za po~ituvawe na opredeleni<br />
prava i slobodi istaknati vo univerzalnite standardi na Obedinetite<br />
nacii i Sovetot na Evropa uka`uva na porastot na problemite<br />
na krivi~noto pravo so {to se dopolnuva potrebata od razre{uvawe<br />
na protivre~nostite koi ne se vo soglasnost so novoto vreme.<br />
Takvite promeni nu`no se reflektiraa i na planot na poedinecot.<br />
Vo baraweto odgovor za karakterot na tie promeni i nivniot<br />
odraz vrz stabilnosta i jakneweto na individualnosta na ~ovekot se<br />
iznesuvaat najrazli~ni mislewa me|u koi sepak dominiraat onie koi<br />
gi istaknuvaat nivnite negativni konsekvencii. Vo taa smisla spored<br />
eden avtor, bi mo`elo da se utvrdi deka sovremeniot poedinec e prete-<br />
`no okupiran so materijalnata sodr`ina na `ivotot, deka kaj nego e<br />
dominanten potro{a~kiot mentalitet, potro{a~kata psihologija so<br />
dosta egoizam i nedostig na solidarnost i, vo vrska so toa, deka ottamu<br />
e premalku zainteresiran za javnite op{toop{testveni problemi,<br />
deka nedovolno u~estvuva vo nivnoto re{avawe (a op{etstvoto nema<br />
interes da go potiknuva kon toa), deka e prisutna marginalizacijata<br />
ottamu {to ~ovekot sogleduva deka demokratskata praktika za gra|aninot<br />
e ne{to fiktivno. 130 Mo{ne blisku do vistina e i stojali{teto<br />
na amerikanskiot sociolog Maslov koj veli: "Kako osnovna bolest na<br />
na{eto vreme se javuva otsustvoto na vrednosti. Denes taa sostojba e<br />
poopasna od bilo koga vo istorijata. Ova sostojba na otsustvo na vrednosti<br />
ja narekuvaat razli~no, taa se opredeluva kako "anomija", amoralnost,<br />
soznanie za beskorisnot na ~ovekoviot `ivot, opusto{enost,<br />
beznade`nost, nepostoewe na bilo {to vo {to mo`e da se veruva i na<br />
{to mo`e da mu se odade". Moralniot nihilizam i cinizmot odat raka<br />
pod raka so egoizmot, ~uvstvoto na neodgovornost i streme`ot za<br />
zbogatuvawe. Bur`uaskiot individualizam predizvika demoralizirawe<br />
na li~nosta, nejzin nihilizam sprema normite na povedenie<br />
koi gi sozdala bur`uazijata. Ovaa sostojba na likvidirawe na eti~kite<br />
normi, ~uvstvoto na osamenost i izgubenost, du{even nemir i beznade`nost<br />
se patolo{ka osnova na maloletni~kata delinkvencija, (a<br />
nie bi dopolnile i na kriminalitetot voop{to). Vo konfliktot me|u<br />
streme`ite (osobeno) na mladiot ~ovek i "normi-ramkite" (granicite<br />
na povedenie) se dodeka postoi kapitalizmot, vladeat ideologijata i<br />
psihologijata na individualizmot, se pove}e postoi takva otu|ena li-<br />
~nost na koja í e svojstvena tendecija na povreda na norma-ramkite zaradi<br />
postignuvawe na egoisti~kite celi - ako poinaku ne se mo`e, toga{<br />
po pat na kriminalitetot. Vo dvaesetiot vek zabele`uvame dvostran<br />
karakter na kriminalitetot. Toj, od edna strana, e se poostar ko-<br />
130<br />
Ba~i}, F. La fin de siÒcle: Krivi~no pravo i njegovo dru{tvo, Zakonitost,<br />
Zagreb, 1991/1, str. 35.<br />
90
nflikt me|u li~nosta i oficielno priznaenite op{testveni interesi<br />
(anarhoindividualisti~ki protest), a, od druga strana, vo kapitalizmot<br />
stana edno od sredstvata za opstanok na samata vladea~ka klasa,<br />
{to mo`e edinstveno da se objasni so su{tinata na op{testveniot sistem"<br />
131 2. Navedenite op{testveni promeni sekako deka imaat svoj<br />
odraz i vrz sostojbata na krivi~noto zakonodavstvo. Ostavaj}i gi nastrana<br />
site delimi okolu zna~eweto na op{testveno politi~koto ureduvawe<br />
kako osnoven generator na kriminalitetot, denes koga i nie go<br />
prifativme kapitalizmot, vo kriminalnopoliti~kata teorija topkata<br />
se prefrla vrz razgleduvaweto na nedostatocite vo pravniot poredok<br />
i pritoa se smeta deka edena od glavnite pri~ni na krizata vo krivi~noto<br />
pravo le`i vo negovoto nekonsekventnoto soobrazuvawe so<br />
barawata na pravnata dr`ava. Ottamu, so istaknuvaweto vo preden<br />
plan na barawata na pravnata dr`ava se nastojuva da se pomogne vo re-<br />
{avaweto na ovaa kriza. Vo oddelni dr`avi vo koi se prezemaat ili<br />
ve}e se ostvareni koreniti reformi na krivi~noto zakonodavstvo,<br />
otvoreno se istaknuva deka nivnata cel e jaknewe na pravnata dr`ava.<br />
Vo nekoi drugi zemji toa se nazira od objasnuvaweto na celite i potrebite<br />
od donesuvawe novo zakonodavstvo koe bi go odrazilo duhot na novoto<br />
vreme i sosema izvesno, bi pridonelo za vospostavuvawe na pravnata<br />
dr`ava. 132 Ottamu i stavot: "Kako i da e, bilo da se to~ni ovie<br />
ili onie gledi{ta za sovremenoto op{testvo i negoviot poedinec, za<br />
dr`avnata sudska represija, za samoto krivi~no pravo, e mnogu va`no<br />
{to mo`e da se konstatira deka globalnite dvi`ewa dejstvuvaa markantno<br />
da se iskristaliziraat dve tendencii: procesite na natamo-<br />
{na demokratizacija na op{etstvoto kako i pogolemo po~ituvawe na<br />
~ovekovite prava i slobodi so {ireweto na registerot na tie prava i<br />
so nastojuvawe da se sozdadat me|unarodni mehanizmi za kontrola na<br />
po~ituvaweto na tie prava." 133 Na toa se nadovrzuva logi~niot zaklu-<br />
~ok deka nitu edna dr`ava ne mo`e da smeta na svojot avtoritet ako so<br />
svoite zakoni i svojata praktika gi potisnuva osnovnite ~ovekovi prava<br />
{to postojano treba da gi demokratizira i podobruva i deka kako<br />
sostaven del na toj makotrpen proces te~e i usovr{uvaweto na modelot<br />
na pravnata dr`ava. I kone~no, kako neizostaven del na seto toa,<br />
nu`no se nametnuva potrebata za usovr{uvawe na krivi~noto pravo i<br />
iznao|aweto na negovoto mesto vo modelot na pravnata dr`ava.<br />
3. Vrz osnova na navedenoto mo`e slobodno da se ka`e deka denes<br />
se insistira vrz usoglasuvaweto na krivi~noto zakonodavstvo so<br />
131<br />
Vodineli}, V. Prevencija maloletni~ke delikvenije i kriminaliteta odraslih,<br />
13 Maj, Beograd, 1976/2, str. 9.<br />
132<br />
Peri}, O. Reforma materijalnog krivi~nog zakonodavstva u funkciji uspostavljanja<br />
pravne dr`ave u Jugoslaviji, Pravna dr`ava, IKSI, Beograd, 1991, str. 157.<br />
133<br />
Ba~i}, F, La fin de siÒcle: Krivi~no pravo i njegovo dru{tvo, str. 37<br />
91
site postulati na pravnata dr`ava. Vo toj pogled sepak, vo prv red stanuva<br />
zbor za unapreduvaweto na legalitetot, ustavnosta na zakonot,<br />
sni`uvawe na nivoto na represivnosta, podobruvawe na polo`bata na<br />
`rtvata na krivi~noto delo i se rabira, po~ituvawe na osnovnite eti-<br />
~ki na~ela vo onaa mera vo koi tie se vo funkcija na unapreduvaweto<br />
na pravniot poredok<br />
1 0 Vo pogled na pra{aweto na legalitetot, za koe dovolno zboruvame,<br />
ne pre~i ako u{te edna{ se istakne deka individualnite slobodi<br />
i prava na ~ovekot ne mo`at so ni{to pote{ko i potrajno da bidat<br />
zagrozeni, odo{to so sudsko samovolie koe se slu`i so dr`avna<br />
prisilba. Ottamu, "krivi~noto pravo kako zakon i kako nauka, mora da<br />
izgradi svoj sopstven mehanizam na za{tita od samovolieto vo odnos<br />
sprema slobodata na ~ovekot, mora vo sistemot na krivi~nite zakoni<br />
da vgradi efikasni institucionalni brani, osigura~i protiv sopstvenite<br />
vnatre{ni devijacii: krivi~noto pravo na pravnata dr`ava mora<br />
da poseduva silen sistem na formalni garancii kako brana protiv<br />
arbitrernostite a poradi za{tita na individualnite prava i slobodi<br />
na ~ovekot (tn. garantna funcija na krivi~niot zakon). 134 Ili poinaku,<br />
vo pravnata dr`ava krivi~noto pravo e instrument na op{testvoto za<br />
borba so kriminalitetot, a ne instrument na nositelite na politi-<br />
~kata vlast. Vo takvoto op{testvo site nositeli na politi~kata vlast<br />
treba da mu bidat podlo`ni na silata na krivi~noto pravo, a ne negovi<br />
gospodari i pokraj toa {to i najgolemite optimisti se svesni deka<br />
kako vo prirodata taka i vo op{testvenite odnosi ne postoi sila {to<br />
ima takva mo} so koja mo`e da ja ograni~i sopstvenata sila.<br />
Vo vrska so adekvatnoto sproveduvawe na na~eloto na legalitetot,<br />
"od aspekt na op{testvenite interesi, no i vo odnos na pravata<br />
na storitelite, golem problem koj ja ~eka svojata pravna regulacija<br />
pretstavuva i jakneweto na pravnite aspekti na sudskoto odmeruvawe<br />
na kaznata." 135 Vo taa sfera, me|u drugoto, treba da dojde do revizija na<br />
postojnite nesoodvetni ramki na zakanetite kazni, 136 voveduvawe kriteriumi<br />
za odmeruvaweto na kaznata i davawe mo`nost na sudijata da<br />
134<br />
Ba~i}, F. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, JRKKP,<br />
Beograd, 1987/4 str. 13-14.<br />
135<br />
Ba~i}, F, La fin de siÒcle: Krivi~no pravo i njegovo dru{tvo, str. 42.<br />
136<br />
"Vo toj pogled, se steknuva vpoe~atok deka nema nikakov sistem<br />
nitu logi~nost, kako za sekoe delo kaznata da e propi{ana samostojno, nezavisno<br />
od kaznite propi{ani za drugite krivi~ni dela... Kaj pove}eto krivi-<br />
~ni dela e propi{an prili~no visok maksimum i minimum na kaznata, {to ~esto<br />
ne mu soodvetstvuva na apstraktnata op{testvena opasnost na ovie dela, a<br />
posebno ne, na nivnite konkretni pojavni oblici." Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska<br />
kazenna <strong>politika</strong> u oblasti represije, JRKKP, Beograd, 1986/1-2, str, 58.<br />
92
go opredeli izdr`uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda vo zatvorena,<br />
poluotvorena ili otvorena kazneno-popravna ustanova. 137<br />
2 0 [to se odnesuva do ustavnosta na zakonot, mora da se istakne<br />
deka "za ustavnosta i ustavnata kontrola na krivi~niot zakon, za<br />
pocelosen legitimitet i legalitet na krivi~niet normi, e va`no da e<br />
vospostavena skladnost me|u ustavot i krivi~niot zakon i da postoi<br />
mo`nost za ustavna kontrola nad toj zakon." 138<br />
3 0 Sni`uvawe na nivoto na represivnosta e pra{awe na doslednoto<br />
po~ituvawe i primena na legalitetot i odreduvaweto na granicite<br />
na krivi~nopravnata represija.<br />
4 0 Podobruvaweto na polo`bata na `rtvata na krivi~noto<br />
delo, e od zna~ewe za demokratskiot karakter na krivi~noto pravo vo<br />
prv red poradi po~ituvaweto na na~elata na humanost i pravednost.<br />
Ottamu, treba da se podr`at site onie zalo`bi koi vo matrijalnoto i<br />
procesnoto pravo se naso~eni kon iznao|awe poadekvatni re{enija<br />
{to zna~at op{testvena gri`a za `rtvata. Vo taa smisla se prifatlivi<br />
razisluvawata za eventualno vklu~uvawe na nadomestot na {tetata<br />
vo odredbite za celite na sankciite ili pak, koga op{testvoto ne e vo<br />
mo`nost vrz sebe da ja prezeme ulogata na faktor {to }e ja kompenzira<br />
{tetata na sekoja `rtva na krivi~no delo, predlogot - nadomestuvaweto<br />
na {tetata da se vospostavi kako sankcija.<br />
Vo ovaa smisla postojat i poradikalni, no razumni predlozi<br />
me|u koi sekako treba da se pomesti i onoj na germanskiot teoreti~ar<br />
Roksin, zasnovan vrz koncepcijata - povtorno pravewe dobro, za voveduvawe<br />
na "restitucioni sudovi", odnosno pretres pred tn. "restitucionen<br />
sudija." Takviot pretres, spored nego, bi se vodel sprema storiteli<br />
koi se spremni da se popravat (povtorno da pravat dobro). Vo<br />
toj proces vo koj }e bide isklu~ena glavnata krivi~nopravana rasprava,<br />
treba da se napravi obid za nadomestuvawe na pri~inetata materijalna<br />
{teta i pomiruvawe na storitelot i `rtvata dokolku storitelot<br />
ja priznal vinata i dokolku e podgotven za sorabotka. Predlogot<br />
poa|a od konstatacijata deka, dokolku im se nadomesti {tetata i ako<br />
pritoa storitelot im se izvini, golem broj lica {to bile `rtvi na<br />
krivi~nite dela kra`ba i izmama, glavno se zadovolni i ottamu ne sakaat<br />
da odat podaleku so odmazdata. 139 Predlogot zaslu`uva vnimanie,<br />
za{to ima realna podloga za ostvaruvawe za pogolem broj polesni i<br />
sredno te{ki krivi~ni dela, kako merka so pove}estrani efekti. Taa<br />
mo`e da poslu`i kako merka za uspe{no obe{tetuvawe na `rtvata,<br />
kako merka so koja maksimalno se spu{ta pragot na represivnosta (za-<br />
137<br />
Vo taa smisla i Ba~i}, F. Zna~aj materijalnog krivi~nog zakondavstva...<br />
str. 198.<br />
138<br />
Ibid, str. 43.<br />
139<br />
Vidi: Roxin, C. Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP, Beograd,<br />
1990/4, str. 10-12.<br />
93
mena na dr`avnata represija so individualna i socijalno delotvorna<br />
pomo{) i, sî razbira, kako nov vid alternativna merka za supstitucija<br />
ne samo na kaznata li{uvawe od sloboda, tuku (dokolku dr`avata e soglasna<br />
da se otka`e od del od svoite buxetski prihodi) i na pari~nata<br />
kazna. Potrebna e me|utoa natamo{na poprecizna dorabotka na site<br />
uslovi za nejzinoto izrekuvawe kako i pogolema hrabrost na zakonodavecot<br />
i pohumana svest na retributivno raspolo`enata op{testvena<br />
javnost.<br />
5 0 Sekoja pravna dr`ava se stremi kon toa celite na svojot poredok<br />
da gi dovede vo soglasnost so eti~kite na~ela, i ottamu se veli<br />
deka na pravoto vo koe ne vladee takva soglasnost so moralot, ili vo<br />
najmala raka celite ne se svrteni kon toa, ne mo`e da mu se priznae<br />
ispravnost. Toa va`i i za krivi~noto pravo koe se pojavuva kako sredstvo<br />
koe slu`i za dostigawe na moralnata zasnovanost na negovite<br />
celi. Vo ovaa smisla me|utoa u{te ^ubinski so pravo istaknuva{e<br />
deka: "Etikata se stremi kon ostvaruvawe na apsolutniot ideal, a pravoto<br />
kon ostvaruvawe na reativni ideali i, vo prv red, kon za~uvuvawe<br />
na mirot i pravedniot red vo op{testvoto. Pravosudstvoto koe slu`i<br />
na opredeleni i su{testveni potrebi na ~ove{tvoto ima svoi specijalni<br />
prakti~ni celi i ne mo`e nitu da vnimava samo na momentite na<br />
nemoralnosta, ni da se identifikuva so etikata. Poradi toa golem<br />
broj nemoralni dela ne vleguvaat vo sferata na krivi~noto pravo i ne<br />
se kaznuvaat i sprotivno, delata koi ne se nemoralni, a se opasni po<br />
op{testvoto mo`e da bidat zabraneti i kaznivi. Znaeme od minatoto,<br />
prodol`uva istiot avtor, kolkavi te{ki posledici donesuva{e me{aweto<br />
na krivi~noto pravo i moralot. Dovolno e da se navede srednovekovniot<br />
primer na inkvizicijata. Voop{to sekoja usilba naso~ena kon<br />
toa so pomo{ na kaznata i me{aweto na pravoto i moralot `ivotot da<br />
mu se prilagodi na moralniot ideal, kako {to e na primer asketizmot,<br />
sekoga{ donesuva{e bezbrojni i beskorisni stradawa i sozdava{e neverojatni<br />
pritisoci na slobodniot `ivot i {irokoto razvivawe na<br />
li~nosta. Na toj na~in pove}epati doa|a{e do apsurdno pro{iruvawe<br />
na sferata na kaznivite dela, i vo ime na visokiot ideal na pravednosta<br />
bea {titeni so najintimite i najlo{i propisi. Kaznuvaweto na<br />
mislite i ~itaweto vo srcata na lu|eto ja dopolnuva{e ovaa slika i<br />
postoe{e se dotoga{, dodeka ~ove{tvoto ne dojde do uveruvawe, deka<br />
sferite i celite na pravoto i moralot ne se istovidni, i deka duri i<br />
najrasipanite misli i nameri ne mo`at da se kaznat ako ne se izrazeni<br />
vo nadvore{no dejstvie koe poradi svojata {tetnost ili opasnost po<br />
op{testvoto e zabraneto so krivi~niot zakon. 140 Ottuka i mo{ne prisutnite<br />
barawa za dekriminalizacija i depenalizacija, za preispituvawe<br />
na stavot na zakonodavecot kon {iro~inata na kaznenata sfera,<br />
so cel za postavuvawe granici na krivi~nopravnata represija inspi-<br />
140<br />
^ubinski, M. op. cit. str. 162.<br />
94
irani pove}e so potrebata od za{tita na poedinecot i op{testvoto<br />
od op{testveno opasni dejstvija, odo{to od potrebata od konzervirawe<br />
na nekoi nebulozni, be`ivotni moralni dogmi (Anttila). 141 Vo taa<br />
smisla so pravo zabele`uva Kambovski, na na{eto krivi~no pravo treba<br />
da mu e tu|a moralizatorskata funkcija na preto~uvawe na normativnata<br />
etika vo krivi~nopravnite zabrani. Iako za krivi~noto pravo<br />
va`i postavkata deka pretstavuva "eti~ki minimum", koja se odnesuva<br />
i na seksualnite krivi~i dela, negovite zabrani ne mo`at da se<br />
identificiraat so nekoi apstraktni moralni sfa}awa. Negovata za-<br />
{titna funkcija e odnapred dimenzionirana so potrebata od za{tita<br />
na poedinecot i op{testvoto od op{testveno opasni povedenija. 142<br />
Me|utoa, {titej}i ja i oddeluvaj}i ja sferata na pravoto od<br />
sferata na moralot, sî u{te nemame dovolno osnova za zaklu~okot<br />
deka od krivi~noto pravo mo`e da se isfrli moralniot element... Germanskiot<br />
istori~ar Vilda i niza podocne`ni nau~nici sjajno doka-<br />
`aa, deka duri i vo damne{ni vremiwa ocenkata na krivi~nite dela<br />
nikoga{ ne mo`e{e da se zasnova isklu~ivo na objektivnata strana<br />
(koli~estvoto na pri~inetoto stradawe, {teta i sl.), za{to ve}e toga{<br />
se vode{e smetka i za subjektivnata strana (umisla, namera i sl.)<br />
vo koja sekoga{ vo pogolema ili pomala mera doa|a ocenkata na moralnata<br />
strana na deloto." 143<br />
4. Od prethodnite razgleduvawa imavme prilika da go utvrdime<br />
nesomene golemoto kriminalnopoliti~ko zna~ewe na krivi~noto zakonodavstvo.<br />
A tokmu toa obvrzuva na postojani usilbi za negovo neprestano<br />
razvivawe i usovr{uvawe. Ottamu kako nezaobikolliva programska<br />
naso~enost na sekoe op{tesetvo se postavuva e gri`ata za postojano<br />
podobruvawe na krivi~nopravnite normi i instituti. Ili<br />
kako {to veli Milutinovi}: "Krivi~noto pravo mora postojano da se<br />
nao|a vo funkcija na efikasna i uspe{na <strong>politika</strong> na suzbivawe na<br />
kriminalitetot. Toa obvrzuva na negova postojana promena vo soglasnost<br />
so razvojot na nau~nata misla i potrebite na kriminalnata <strong>politika</strong><br />
kako izraz na promenite vo nejzinite pogledi i stavovi. Spored<br />
toa kriminalnata <strong>politika</strong> ima golemo vlijanie vrz koncipiraweto<br />
i razvivaweto na krivi~noto zakonodavstvo i vrz formiraweto na<br />
sistemot na pravosudstvoto ... Spored toa ovoj proces na razvivawe na<br />
krivi~noto pravo i na zakonodavstvoto se vr{i za da se dobijat poefikasni<br />
krivi~nopravni re{enija vo praktikata na borbata protiv kriminalitetot.<br />
Ottamu e potrebno postojano sledewe i ocenuvawe na<br />
kriminalnopoliti~kite vrednosti na krivi~nopravnite normi i inst-<br />
141<br />
Citirano spored Kambovski, V. Krivi~nopravnata za{tita na slobodite<br />
i pravata na ~ovekot i gra|aninot, Pravna misla, Skopje, 1984/2, str.<br />
106.<br />
142<br />
Ibid, str. 106.<br />
143<br />
^ubinski, M. op. cit. str. 162.<br />
95
ituti koe bi poslu`ilo za takvi efikasni i pootvorni re{enija. Vo<br />
toa se sostoi su{tinata na poimot na usovr{uvawe na krivi~noto zakonodavstvo<br />
vo funkcija na kriminalnata <strong>politika</strong>" 144<br />
Navedeniot proces mo`e da se ostvaruva so posredstvo na pomali<br />
(toga{ koga se vr{at postepeni i parcijalni promeni) ili pogolemi<br />
izmeni (toga{ koga se menuvaat osnovnite porincipi i instituti<br />
na krivi~noto pravo) na krivi~noto zakonodavstvo. Edno e me|utoa sigurno<br />
deka za dostigawe na demokratskiot i liberalen lik na krivi-<br />
~noto pravo mora da se opredelat glavnite nasoki na kriminalnata <strong>politika</strong>.<br />
[to se odnesuva do tie naso}i, vo literaturata re~isi postoi<br />
op{ta soglasnost deka stanuva zbor za prezemawe posigurni ~ekori so<br />
koi }e se postigne:<br />
- preventivna orientacija na krivi~noto pravo {to nema da<br />
bide vo sprotivnost so modelot na krivi~oto pravo zasnovan vrz deloto<br />
i vinata (prevencija oplemeneta so pravednost),<br />
- krivi~noto pravo vistinski da prerasne vo posledna linija na<br />
frontot na op{testvoto vo borbata protiv kriminalitetot, krivi~no<br />
pravo kako ultima ratio na pravniot poredok,<br />
- inkriminalizacija, dekriminalizacija, depenalizacija, dejuridizacija<br />
i dinstitucionalizacija vo funkcija na smaluvawe na kaznenopravnata<br />
prisilba,<br />
- otstranuvawe na inflatorniot normativizam koj{to gi devalvira<br />
pozitivnite usilbi na krivi~noto pravo,<br />
- razvivawe na alterantivni formi na za{tita vo prv red kako<br />
zamena na kaznite li{uvawe od sloboda, i primena na zatvorot kako<br />
kazna samo koga e krajno nu`en i neizbe`en,<br />
- kaj kaznata li{uvawe od sloboda natamo{no opstojuvawe vrz<br />
idejata na resocijalizacijata,<br />
- jaknewe na ulogata i podobro ureduvawe na uslovite za primena<br />
na pari~nata kazna i redefinirawe na supletorniot zatvor,<br />
- {irewe na podra~jeto na primenata na admonitivnite sankcii,<br />
- principielno diferencirawe na kaznite i merkite na bezbednost,<br />
- podobruvawe na pozicijata na `rtvata vo materijalnoto i<br />
procesnoto pravo,<br />
- otstranuvawe na site surovi, ne~ove~ki i poni`uva~ki kazni,<br />
- po~ituvawe na na~eloto na individualizacijata no so istovremeno<br />
maksimalno nastojuvawe za nezjino usoglasuvawe so principite<br />
na pravda i pravi~nost, {to }e re~e, obezbeduvawe srazmernost me|u<br />
vinata i kaznata,<br />
- poostruvawe na represijata samo vo vrska so delata od organiziraniot<br />
i transnacionalniot kriminalitet (zloupotrebi na javni<br />
144<br />
Ibid, str. 202.<br />
96
ovlastuvawa, kriminalitet vo vrska so proizvodstvo i promet na droga,<br />
pereweto pari, terorizam, organiziran komar, trguvawe so belo robje,<br />
profesionalnite ubistva i sl.),<br />
- na planot na krivi~nata postapka obezbeduvawe na edinstvo<br />
na sudskata praktika i oficielno objavuvawe na sudskite odluki,<br />
- na planot na po~ituvaweto na pravata na osudenikot vo tekot<br />
na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda - po~ituvawe na pravoto<br />
na osudenikot da ja odbie resocijalizacijata (zabrana na prisilen<br />
tretman ili pravo na osudenikot da se podlo`i ili ne, na kakov<br />
i da e tretman) 145 i vistinsko za`ivuvawe na nadzornata uloga na sudijata<br />
za izvr{uvawe na kaznata,<br />
- podobruvawe na pozicijata na osudenikot po izdr`uvaweto na<br />
kaznata (sozdavawe realni pretpostavkiza funkcionirawe na postpenalna<br />
pomo{).<br />
Uvereni vo potrebata od navedenite promeni, se nadevame deka<br />
na stranicite {to sledat }e dademe prikladni odgovori i soodveten<br />
pridones {to nema da bide vo sprotivnost so osnovnite celi i funkcijata<br />
na na{ata kriminalnat <strong>politika</strong>. Pritoa seme svesni deka kriminalnata<br />
<strong>politika</strong> mo`e pravilno da se sfati i oceni samo ako se posmatra<br />
vo kontekstot na op{tata <strong>politika</strong>, kako eden nejzin del. Toa<br />
proizleguva od nejzinata uslovenost vo sodr`inska i organizaciona<br />
smisla od niza raznovidni faktori i toa vo prv red od stepenot na<br />
op{testveno-ekonomsliot i kulturniot razvoj, politi~kata organizacija<br />
na op{testvoto, sostojbata na op{testvenata svest i op{testveniot<br />
moral, od polo`bata na ~ovekot vo op{testvoto i, se rabira, od<br />
sostojbata na kriminalitetot i usvoenite osnovni koncepcii za negovoto<br />
suzbivawe. Vo taa smisla i na{ata kriminalna <strong>politika</strong>, se<br />
razviva, ili poto~no, treba da se razviva vo soglasnost so razvojot na<br />
na{eto op{etstvo i da gi izrazuva, no po potreba i da gi menuva politi~kite<br />
i individualnite vrednosti koi pretstavuvaat osnova na toj<br />
razvoj. Taa kako i sekoja druga posebna <strong>politika</strong> treba da poa|a od<br />
op{tite op{testven-politi~ki vrednosti i stavovi na na{eto op{testvo,<br />
od principi vrz koi se postaveni sredstvata i mehanizmite za nejzinoto<br />
funkcionirawe, no i od op{testvenata i politi~kata polo-<br />
`ba na ~ovekot vo toa op{testvo.<br />
145<br />
Toa proizleguva ottamu {to resocijalizacijata ne e kazna tuku pomo{<br />
so samopmo{ na osudenikot. Taa ne smee da bide stradawe za osudenikot,<br />
tuku pru`ena {ansa koja osudenikot mo`e, no nemora da ja prifati.<br />
97
98
G l a v a III<br />
KRIVI^NOTO PRAVOSUDSTVO I NEGOVOTO ZNA^EWE VO<br />
SUZBIVAWETO NA KRIMINALITETOT<br />
I. POIM NA SISTEMOT NA KRIVI^NOTO PRAVOSUDSTVO<br />
Krivi~noto pravosudstvo zazema posebno mesto vo oblasta na<br />
kaznenata <strong>politika</strong> koe e tesno povrzano so krivi~noto zakonodavstvo<br />
i negovite funkcii. Krivi~noto pravosudstvo go so~inuvaat dr`avnite<br />
organi i nivnite aktivnosti {to se prezemaat vo vrska so izvr{enite<br />
krivi~ni dela. Toa se policiskite organi, sudovite, javnite obvinitelstva<br />
i penitencijarnite i sli~ni ustanovi za izvr{uvawe na<br />
krivi~nite sankcii, a eventualno i drugi organi koi postapuvaat vo<br />
vrska so izvr{enite krivi~ni dela.<br />
<strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong> vo golema mera zavisi od praktikata<br />
na borbata na ovie organi protiv kriminalitetot so ~ija pomo{ se<br />
ostvaruvaat celite na taa <strong>politika</strong> opredeleni vo krivi~noto zakonodavstvo.<br />
Vo vr{eweto na pravosudnata funkcija ovie organi prezemaat<br />
najraznovidni aktivnosti koi vo osnova se sveduvaat na: otkrivawe<br />
na krivi~nite dela i na nivnite storiteli, ostvaruvawe na odbranata<br />
na obvinetite lica, aktivnosti na ve{tite lica i odmeruvawe i izvr-<br />
{uvaweto na krivi~nite sankcii. Stanuva zbor za brojni aktivnosti<br />
koi me|usebno se tesno povrzani i koi vodat kon edinstvena cel {to e<br />
opredelena vo krivi~noto zakonodavstvo.<br />
Pritoa se rabira deka za uspe{noto ostvaruvaweto na celite 146<br />
koi se postavuvaat pred organite na krivi~noto pravosudstvo treba<br />
odnapred da bidat sozdadeni uslovi {to }e im ovozmo`at brzo, efikasno<br />
i zakonito postapuvawe. Vo taa smisla e potrebna prethodno da bidat<br />
izgradeni i jasno definirani:<br />
146<br />
"Celta na krivi~noto pravosudstvo e kontrola nad krivi~nite<br />
dela zaradi obezbeduvawe mir, red i sigurnost vo op{testvoto. So drugi zborovi:<br />
suzbivawe na kriminalitetot." Takvoto pravosudstvo treba da bide<br />
efikasno. A "edna norma (i celokupniot praven poredok) e efikasna koga se<br />
postignuva soglasnost me|u povedenieto na lu|eto i soodvetnata norma, koga<br />
normata delotvorno vlijae na povedenieto na svoite adresanti vo sakanata<br />
nasoka," odnosno "koga postoi soglasnost na gra|anite so poredokot." Ba~i}, F.<br />
Zna~aj materijalnog krivi~nog zakonodavstva za efikasnost krivi~nog pravosu|a, Na{a<br />
zakonitost, Zagreb, 1987/2-3. str. 191 i 192.<br />
99
- adekvatno razvieni krivi~nopravni normi i instituti kako i<br />
soodvetno postavena dejnost na zakonodavnite organi,<br />
- adekvatni organizacioni re{enija na sekoj od posebnite podsektori<br />
na pravosudniot sistem i nivna funkcionalna povrzanost i<br />
usoglasenost vo edna koherentna i efikasna celina,<br />
- razviena pravna svest i psihologija na pravnicite koi rabotat<br />
vo pravosudenite organi, kako i<br />
- visoka pravna svest na naselenieto, razvieno javno mislewe i<br />
objektivno informirawe za ostvaruvaweto na specifi~nite zada~i na<br />
sekoja od navedenite organi oddelno kako i za nivnite zaedni~ki rezultati<br />
vo ostvaruvaweto na edinstvenata kriminalna <strong>politika</strong>.<br />
II. ORGANI NA KRIVI^NOTO PRAVOSUDSTVO<br />
1. POLICIJA<br />
1. Vo literaturata se smeta deka prvata poznata organizacija na<br />
policijata kako specijalna dr`avna slu`ba e re~nata policija na Nil<br />
vo Egipet, od 1340 godina p.n.e. Formirana so zada~a da ja obezbeduva<br />
plovidbata, taa ima{e pravo da vr{i pretres na somnitelni brodovi,<br />
da vr{i istraga sprema lica za koi se someva deka se kradci, da im<br />
izrekuva kazni i istite da gi izvr{uva. 147 Podocna, okolu I vek p.n.e.<br />
vo Rim se spomenuva postoeweto na tajni imperatorski agenti, koi<br />
kako ~lenovi na pretorijanskata garda imaa zada~a da go izvestuvaat<br />
imperatorot za site nastani i da gi zadu{uvaat buntovite. Se smeta<br />
deka ovoj oblik na policija vo sostav na voenite gardi, e zameneta so<br />
vistinska civilna policija koja í bila podredena na gradskite perfekti<br />
okolu 27 godina p.n.e. vo vremeto na vladeeweto na Avgust. 148<br />
Vo sredniot vek policijata ve}e se formirala kako poseben<br />
organ {to vo celost í pripa|al na dr`avata i gi {titel nejzinite<br />
interesi. Vo ovoj period ve}e zapo~nuva da se izdvojuva politi~kata<br />
od drugite vidovi policija i da se sozdavaat specijalni slu`bi za<br />
izvestuvawe, odnosno za {piona`a.<br />
Vo XI vek vo Francija e vospostavena nova policiska organizacija<br />
so sedi{te vo gradovite. Za vreme na vladeeweto na Filip I<br />
(1060-1108) vo Pariz i drguite gradovi na ~elo na policijata bea postavuvani<br />
visoki dr`avni slu`benici koi bile odgovorni za odr`uvawe<br />
na javniot red, za vr{ewe na sudski raboti, sobirawe na kralskiot<br />
porez i za rakovodewe so gradskata policija. Takvata organizacija na<br />
policijata so pomali izmeni ostanala do XVII vek, se do vladeeweto na<br />
Luj XIV. Toj izvr{il reorganizacija na pariskata policija so toa {to<br />
147<br />
Navedeno spored Davidovi}, D. Kriminologija, Vi{a {kola za unutra{nje<br />
poslove, Beograd, 1973, str. 99.<br />
148<br />
Ibid. str. 99.<br />
100
ja izdignal na povisok rang vo dr`avnata organizacija. Policijata<br />
imala pravo da go uapsi sekogo {to nosel oru`je, da gi apsi kradcite,<br />
da se gri`i za ~istotata na ulicite i plo{tadite i sl.<br />
Spored pove}eto avtori, kako najskap del na sovremeniot represiven<br />
mehanizam, policijata e ustanova za za{tita na op{testveniot<br />
poredok koja se javuva duri vo po~etokot na XII vek vo Anglija so<br />
formiraweto na institucijata na lokalnite {erifi koi bile ogovorni<br />
za odr`uvaweto na redot i mirot na svojata teritorija, fa}aweto<br />
i apseweto na kriminalcite i nivnoto predavawe na sudot kako i za<br />
sobiraweto na dava~kite za kralot. 149 Prvata dr`avna policija vo<br />
SAD bila vostanovena vo 1835 godina vo Teksas koga toj bil Republika.<br />
"Teksa{kite renxeri", kako {to be{e nare~ena taa policija,<br />
vo po~etokot bile grani~na patrola, no podocna stanale policija od<br />
op{t tip, vklu~uvaj}i go i otkrivaweto na krivi~nite dela. 150<br />
Policijata denes postoi vo site zemji vo svetot. Toa me|utoa ne<br />
zna~i deka me|u policiite na oddelni zamji ne postojat opredeleni razliki<br />
koi se odnesuvaat na op{testvenata polo`ba na policijata, nejzinite<br />
pojavni oblici, vidot i obemot na nejzinata organizaciona postavenost<br />
i nejzinite ovlastuvawa, kako i vo kakrakterot na nejzinoto<br />
funkcionirawe.<br />
2. Ulogata na policijata se sostoi vo ~uvawe na redot i mirot,<br />
spre~uvawe i otkrivawe na krivi~nite dela i nivnite storiteli i<br />
vr{ewe brojni zada~i vo vrska so izvr{enite krivi~ni dela. Taa gi<br />
registrira krivi~nite dela, ja ocenuva nivnata te`ina, ja sledi sostojbaat<br />
i te`inata na kriminalitetot na opredeleni podra~ja i metodite<br />
na postapuvawe na kriminalcite i vrz osnova na seto toa prezema<br />
opredeleni preventivni merki. Trgnuvaj}i od ocenkata na realnata sostojba<br />
na kriminalitetot policijata dava procenka na bezbednosnata<br />
sostojba na opredeleni regioni i za toa gi informira gra|anite preku<br />
sredstvata za javno informirawe. Vrz osnova na tie informacii se sozdava<br />
pretstava za bezbednosnata sostojba i se razviva ~uvstvo na sigurnost<br />
kaj gra|anite. Svoite analizi policijata gi koristi i za prognozirawe<br />
na kriminalitetot i opredeluvaweto na kriminalnata strategija<br />
i naso~uvawe na nejzinite preventivni aktivnosti kako i za formirawe<br />
i davawe prepora}i na drugite organi i ustanovi so cel za<br />
prezemawe na soodvetni preventivni i drugi merki od nivna strana.<br />
Delokrugot na zada~ite na policijata kaj nas e opredelen so ~l.<br />
1 od Zakonot za vnatre{ni raboti ("SV RM", 1995/19). Na policijata i<br />
e dovereno da gi ostvaruva slednive raboti: 1) za{tita na `ivotot, li-<br />
149<br />
"[erifite navistina bile vice-kralevi koi gi izvr{uvale kralskite<br />
naredbi. Tie vo sebe gi spojuvale funkciite na regionalen sudija, poreznik<br />
i voen zapovednik, a istovremeno gi gonele i fa}ale prestapnicite."<br />
Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962, str. 389.<br />
150<br />
Ibid, str. 388.<br />
101
~nata sigurnost i imotot na gra|anite, 2) spre~uvawe na vr{ewe krivi~ni<br />
dela, otkrivawe i fa}awe na storiteli na krivi~ni dela i nivno<br />
predevawe na nadle`ni organi, 3) za{tita na slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot zagarantirani so Ustavot, 4) spre~uvawe na<br />
nasilno urivawe na demokratskite institucii utvrdeni so Ustavot na<br />
Republika Makedonija, 5) odr`uvawe na javniot red i mir, 6) spre-<br />
~uvawe na razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska omraza ili netrpelivost,<br />
7) obezbeduvawe na opredeleni li~nosti i objekti, 8) regulirawe<br />
i kontrola na soobra}ajot na pati{tata i drugi raboti svrzani<br />
so bezbednosta na soobra}ajot na pati{tata, 9) kontrola na preminuvawe<br />
na dr`avnata granica, dvi`ewe i prestoj vo grani~niot pojas,<br />
10) prestoj i dvi`ewe na stranci, 11) utvrduvawe i re{avawe na<br />
grani~nite incidenti i drugi povredi na dr`avnata granica, 12) postavuvawe,<br />
kontrola i odr`uvawe na oznakite so koi se obele`uava<br />
grani~niot pojas na kopno i voda, 13) za{tita od po`ari i eksplozii,<br />
14) kontrola vo vrska so proizvodstvo, promet, nabavuvawe, poseduvawe<br />
i nosewe na oru`je, delovi za oru`je i municija, 15) proizvodstvo,<br />
promet, skladirawe i prevoz i za{tita od eksplozivni i drugi opasni<br />
materii i skladirawe i za{tita zapalivi te~nosti i gasovi, 16) kontrola<br />
na prijavuvawe i odjavuvawe na `iveali{teto i prestojuvali-<br />
{teto na gra|anite, 17) uka`uvawe na pomo{ pri otstranuvawe na posledicite<br />
od prirodni nepogodi i epidemii koi mo`at da go zagrozat<br />
`ivotot i zdravjeto na gra|anite i imotot, 18) istra`uvawe i razvoj<br />
vo oblastite od negova nadle`nost i 19) drugi raboti utvrdeni so zakon.<br />
Navedenite dejnosti koi se pomesteni vo nadle`nost na site<br />
policiski organi vo sovremeniot svet vo osnova mo`at da se svedat na<br />
slednive ~etiri grupi: 1) primana na zakonot, 2) odr`uvawe na redot,<br />
3) pribirawe na podatoci i 4) servisni dejnosti. Primenata na zakonot<br />
se sostoi sproveduvawe na vrz osnova na zakonot zasnovana prisilba<br />
(naj~esto apsewe) na licata koi so svoeto odnesuvawe gi naru{uvaat<br />
zakonskite normi. Odr`uvaweto na redot se sostoi vo prezemawe<br />
niza dejstvija vo nasoka na kontrola na nastanite so koi se naru{uva<br />
redot i mirot. Vo ovaa smila policijata mo`e da bide povikana da posreduva<br />
vo semeen sudir (raspravija, tepa~ka), da rasturi pogolema<br />
organizirana grupa na lu|e (demonstranti) ili da gi smiri onie koi<br />
bu~no se zabavuvaat. Pribiraweto na podatoci pretstavuva rutinsko<br />
informirawe za kriminalot, zemawe podatoci od `rtvite, registrirawe<br />
na krivi~nite prijavi i sl. Servisnite dejnosti se vsu{nost,<br />
kompleks od dol`nosti za pru`awe pomo{ na o{tetenite, davawe<br />
informacii za nesre}i, izgubeni lica i predmeti, vr{ewe razli~ni<br />
vidovi na kontrola, pomo{ pri po`ari i elementarni nesre}i i sl.<br />
3. Dejnosta na policiskite organi mo`e da bide represivna<br />
(post delictum) i preventivna (ante deliktum) vo zavisnost od toa dali se<br />
ostvaruva po ili pred izvr{enoto delo. Represivnata dejnost voobi-<br />
102
~aeno í e otstapena na uniformiraniot del na policijata i tn. kriminalisti~ka<br />
policija ~ii glavni nadle`nosti vo prv red se odr`uvaweto<br />
na redot, zastra{uvaweto na potencijalnite prestapnici, spre-<br />
~uvaweto na vr{ewe krivi~ni dela, otkrivaweto i fa}aweto na storitelite<br />
na krivi~nite dela i kriminalno-tehni~kite raboti.<br />
Za represivnata dejnost, odnosno za spre~uvaweto na zlostorot<br />
i fa}aweto na prestapnicite e mo{ne zna~aen efikasniot raspored<br />
na raspolo`iviot personal. Efikasniot raspored na policijata zna-<br />
~i: postavuvawe na najdobro ostru~enite policajci vo vreme koga policiskata<br />
za{tita navistina e najpotrebna. Najgolemiot del na provali<br />
se slu~uvaat me|u dva i ~etiri ~asot nautro. Grabnuvawe na ta-<br />
{ni vo najgolem del se slu~uva me|u samrakot i polno}. Vo toa vreme<br />
se slu~uvaat i najgolem broj seksualni napadi vrz `eni i seksualni<br />
ubistva. O~igledno e potrebno najsposobnite policajci da bidat vo<br />
no}ni smeni na patrola. Me|utoa, vo mnogu gradovi na no}na dol`nost<br />
ima pomalku policija odo{to vo dnevnite smeni. Duri i toga{ koga<br />
ist broj policajci se na dol`nost, najneprijatnite no}ni smeni im se<br />
prepu{taat na novajlii. 151<br />
Mo{ne zna~ajna e ulogata na policijata vo prethodnata krivi-<br />
~na postapka koja se sostoi vo otkrivawe na storitelite na krivi~nite<br />
dela. Pod otkrivawe na krivi~nite dela i storitelite na tie dela<br />
se podrazbira otkrivawe na najva`nite dokazi za vinata na obvinetiot,<br />
za{to nekoe delo mo`e da se smeta vo vistinska smisla otkrieno<br />
samo toga{ ako postojat dokazi deka e storeno i koj go storil. Za izvr{uvawe<br />
na taa funkcija se potrebni posebno organizirani dr`avni<br />
organi i posebno obrazovani policajci. Pritoa od niv tolku ne se<br />
bara da bidat dobro pravnici. Tie, voop{to i ne mora da bidat pravnici,<br />
tuku dobri policajci. 152<br />
Osobno zna~ajno podra~je na policiskata aktivnost sekako deka<br />
pretstavuva i prevencijata koja mo`e da se pojavuvuva vo razni vidovi.<br />
153 Stanuva zbor za: fizi~ko i tehni~ko obezbeduvawe na objekti i<br />
151<br />
Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962,<br />
str. 380.<br />
152<br />
Bayer, V. Razmatranja o nekim problemima kriminalne politike, Priru~ik,<br />
Zagreb, 1958/3, str. 288.<br />
153<br />
Za ulogata na policiskite slu`bi vo prevencijata na delinkvencijata<br />
na me|unarodno ramni{te za prv pat po{iroko e raspravano na Tretiot<br />
kongres na ON za prevencija na zlostorstvata i tretman na prestpnicite<br />
(Stokholm, 1965). "Poradi svojot razvoj i uloga koja ja vr{ela vo oddelni<br />
dr`avi dojde do naglasena oddelenost na policijata od naselenieto, a ne taka<br />
retko i do nedoverba i neprijatelstva zaradi izvr{enite zloupotrebi na policijata.<br />
Vo mnogu zemji (SAD, OAR, Izrael, Avstrija, Indija, [vedska...) na<br />
policijata í se dovereni zna~ajni preventivni zada~i vo odnos na mladinata.<br />
Pozitivno se oceneti nastojuvawata na policijata, me|utoa nekoi zemji izra-<br />
103
drug imot; razvivawe na re`imot transport, skladirawe i ~uvawe na<br />
eksplozivn i zapalivi materijali; za{tita od po`ari, eksplozii i havarii;<br />
unapreduvawe na bezbednosta na soobra}ajot; obezbeduvawe na<br />
zna~ajni politi~ki, sportski, kulturni i drugi manifestacii; prezemawe<br />
merki za bezbedno ostvaruvawe na turisti~kata sezona; obezbeduvawe<br />
efikasni slu`bi za vr{ewe nador i patrolirawe na terenot;<br />
jaknewe na vrskite so javnosta; identifikuvawe na mestata koi posebno<br />
se zagrozeni so opredeleni oblici na kriminalitetot; izgotvuvawe<br />
analizi za sostojbata na kriminalitetot na opredeleni podra~ja;<br />
davawe predlozi na drugi nadle`ni organi za prezemawe preventivni<br />
merki; davawe soveti na gra|anite zaradi nivna samoza{tita od kriminalitetot;<br />
organizirawe povremeni izlo`bi na koi se prezentiraat<br />
sovremeni tehni~ki dostigawa za obebeduvawe od krivi~ni dela,<br />
organizirawe povremeni sovetuvawa za prezemawe na opredeleni preventivni<br />
aktivnosti od strana na samite gra|ani, formirawe klubovi<br />
za pru`awe individualni soveti i pomo{, za nadzor nad opredeleni<br />
mladinci, organizirano koristewe na slobodnoto vreme, predupreduvawe<br />
na izvesni vidovi na momentno aktuelni krivi~ni dela preku<br />
masovnite mediumi ili predavawa vo u~ili{tata, i sl. 154<br />
Vakvite preventivni aktivnosti na policijata se osobeno indikativni<br />
vo oddelni zemji, me|u koi vo prv red vo Japonija, kade so sigurnost<br />
mo`e da se ka`e deka e postignat zna~aen uspeh vo namaluvawe<br />
na maloletni~kata delinkvencija. Imeno pogolem broj istra`uvawa<br />
poka`uvaat deka stapkata na maloletni~kata delinkvencija vo Japonija<br />
godini so red e pomala odo{to vo drugite industriski razvieni zemji<br />
kako {to se SAD, Italija, Francija i Germanija. Toa nesomneno se<br />
dol`i na podatokot deka vo 1978 godina, Japonija ima{e 62.000 policajci<br />
specijalizirani za rabota so maloletnici. Ovie policajci rabotat<br />
vo odelenija za maloletnici ili patroliraat po ulicite, osobeno<br />
vo blizinata na zabavni parkovi, `elezni~ki stanici, diskoteki,<br />
itn. Po pravilo, nadzorot se sostoi vo upatuvawe prekor i soveti na<br />
maloetnicite koi se ogre{ile sprema vladee~kite op{testveni (a ne<br />
samo zakonski) normi, potoa vo soveti na nivnite roditeli i izvezija<br />
somnenie vo toa dali tokmu policiskite formacii treba da osnovaat i da<br />
gi vodat konsultativnite i rekreativnite slu`bi vo oblasta na prevencijata<br />
na maloletni~kata delinkvencija. Zasilenoto u~estvo na policijata vo prevencijata<br />
vo nekoi zemji (Avstrija, Belgija, ^il, Indija, Italija Japonija...)<br />
dovede do sozdavawe na specijalni slu`bi na policijata koi se zanimavaat so<br />
maloletni~kata delinkvencija." Markovi}, T. Tre}i kongres Ujedinjenih naroda<br />
za prevenciju zlo~ina i tretman delinkvenata, Na{a zakonitost, Zagreb, 1965/6, str.<br />
457.<br />
154<br />
Za prevetivnite aktivnosti na policijata vo oddelni zemji podrobno:<br />
Hod`i}, A. Prevencija kriminaliteta u nekim zemjama u svetu i kod nas, Narodna<br />
milicija, Beograd, 1963/12, str. 33-53.<br />
104
stuvawe na nivnite nastavnici. Pravna postapka, po pravilone se pokrenuva.<br />
Pozornici (nare~eni {eta~i) isto taka vr{at nadzor nad maloletnicite<br />
na lice mesto. 155 I toa ne e sî. Sekoja pogolema policiska<br />
stanica ima sovetuvali{te za maloletnici vo koi rabotat iskusni policajci<br />
(bilo vo postojan raboten odnos ili honorarno, ili volonterski).<br />
Pokraj ovie sovetuvali{ta postoi i tn. telefonsko sovetuvali{te<br />
vo okolu 40 prefekturi. Osven toa, site policiski prefekturi<br />
imaat op{ti sovetuvali{ta. Gi narekuvaat: Komarigoto Sodan<br />
(Sovetuvali{te za problemi), Keisatsu Sodan (Policiski sovetuvali-<br />
{ta), Kaji Sodan (Sovetuvali{te za semejni problemi), itn 156 Vo Japonija<br />
postojat i razli~ni organizacii i zdru`enija na gra|ani koi se<br />
aktivni vo oblasta na prevencijata i kontrolata na maloletni~kata<br />
delinkvencija. Me|u niv posebno treba da se izdvojat: Centar za nadzor<br />
nad mladite, 157 Zdru`enie za prevencija na kriminalot, 158 Zdru`enie<br />
na policijaat i u~ili{teto, 159 Zdru`enie na policijata i rabotnite<br />
organizacii, 160 Dru{tvo na majki 161 i sl.<br />
155<br />
Saito, F. Karakteristike policiskog nadzora nad maloletnicima u Japanu,<br />
JRKKP, Beograd, 1985/1, str. 106.<br />
156<br />
Ibid, str. 107-108.<br />
157<br />
Toa se specijalizirani centri za maloletni delinkventi. Organizirani<br />
se vrz osnova na sorabotka me|u policijata, u~ili{tata, razni dobrovolni<br />
zdru`enija i administrativni slu`bi na opredelena teritorija. Vode-<br />
~kata uloga vo taa mre`a ja ima policijata, a nejzinata glavna zada~a e davawe<br />
soveti, nadzor nad maloletnicite na ulica, i podobruvawe na uslovite za `ivot<br />
na mladite. Centrite finansiski gi pomagaat lokalnite organi na vlasta<br />
(gradski ili provinciski), dodeka 203 centri (od vkupno 548) se buxetiraat od<br />
vladini izvori. Vo ovie centri vo 1979 godina rabotele 71.000 dobrovolni sovetnici<br />
za mladi. Ibid, str. 109.<br />
158<br />
Ovie zru`enija obi~no pokrivaat teritorija na edna policiska<br />
stanica i vo niv rabotat dobrovolci. Kon krajot na 1979 godina, postoeja<br />
1.234 zdru`nija so vkupno 660.000 dobrovolci, taka {to eden dobrovolec pokrival<br />
55 domakinstva, a ponovite podatoci poka`uvaat porast na brojot na<br />
zdru`enijata i na nivnite ~lenovi. Ovie zdru`enija organiziraat sopstveni<br />
patroli po ulici i sekoj ~len na patrolata nosi jasna oznaka. Obi~no patroliraat<br />
sami a ponekoga{ i so policajci. Mnogu ~lenovi na ovie zdru`nija se<br />
specijalirale za rabota so maloletnite delinkventi; davaat soveti, gi opomenuvaat<br />
maloletnicite ili gi izvestuvaat roditelite i u~ili{nite upravi<br />
za povedenieto na maloletnicite. Ibid, str. 109.<br />
159<br />
Ovie zdru`enija pretstavuvaat organizacija koja e osnovana so cel<br />
za sorabotka na {kolskite upravi i policijata vo oblasta na prevencijata i<br />
kontrolata na maloletni~kata delinkvencija. Se organiziraat seminari,<br />
predavawa, se {iri propaganden materijal ili ~lenovite na zdru`enieto go<br />
opomenuvaat maloletnicite na ulicite i gi sovetuvaat za odnesuvaweto. Vo<br />
105
Me|u ovie preventivni aktivnosti posebno se uka`uva i na prethodbnata<br />
operativna rabota kako oblik na ~ista policiska preventiva<br />
koja se praktikuva na mestata zagrozeni so kriminalitet. Policijata<br />
e dol`na da gi voo~uva tie `ari{ta i situacii pogodni za javuvawe<br />
na krivi~ni dela, da gi identifikuva kriminalnite grupi i da prezema<br />
merki za nivno fa}awe. Ovaa preventivna rabota e isto taka nu-<br />
`na za spre~uvawe na me|unarodnata organizirana trgovija so droga i<br />
oru`je, rasturawe na falsifikuvani pari, podgotvuvawe na teroristi~ki<br />
napadi i sli~ni krivi~ni dela. Taa se prezema koga postoi<br />
osnovano somnenie deka na opredelena teritorija se podgotvuvaat ovie<br />
dela, pa policijata e povikana da ja pokrie so svoite slu`bi, so informacii<br />
i telefonski signali. 162<br />
Nakratko, vakvite preventivni aktivnosti se plod na soznanieto<br />
deka kriminalitetot e izvonredno slo`en problem {to represivnite<br />
organi ne mo`at da go re{at bez po{iroka podr{ka i mobilizacija<br />
na brojni op{testveni organi. Vo ovaa smisla se pove}e e prisutno<br />
i soznanieto deka maloletni~kata delinkvencija e osnovniot problem<br />
koj treba vo prv red da se opfati so prevencijata, dokolku se saka<br />
da se re{i golem del od naplivot na celokupniot kriminalitet.<br />
4. Za uspe{noto ostvaruvawe na policiskata uloga od izvonredno<br />
zna~ewe e likot i stru~nosta na policaecot. Vo ovaa smisla Eliot<br />
veli: "Dobriot policaec mora da raspolaga so soodvetno znaewe od<br />
krivi~noto pravo za da znae vo {to se sostoi krivi~noto povedenie, i<br />
{to, kako policiski slu`benik, toj treba da prezeme pri apseweto<br />
ili pu{taweto na sloboda na osomni~enoto lice. Toj treba da ima<br />
inteligencija koja se grani~i so Solomonovata mudrost, za{to mora da<br />
re{i dali prestapnikot treba da se uapsi ili }e bide dovolen ukor za<br />
prekr{itgelot vo idnina da se dr`i vo granicite na zakonot. Policaecot<br />
mora da bide dobro izvesten da gi otkrie tragite vo slu~aj izvr-<br />
{itelot da izbegal pred da e otkrien negoviot prestap. Toj mora da<br />
bide telesno silen da go sovlada liceto koe mu se sprotivstavuva na<br />
apseweto kako i za da se za{titi sebesi i nevinite lica od vooru`enipo~etokot<br />
na 1979 godina ima{e 2.000 lokalni zdru`nija i okolu 36.000 u~ili{ta<br />
bile ~lenovi na nacionalnoto zdru`nie. Ibid, str. 109.<br />
160<br />
Ovde isto taka stanuva zbor za dobrovolni zdru`enija zasnovani na<br />
sorabotka na policijata i rabotnite organizacii vo koi se vraboteni mladi.<br />
Vo po~etokot na 1979 godina ima{e okolu 900 vakvi zdru`enija, a 32.300 rabotni<br />
organizacii go so~inuvaa nacionalnoto zdru`enie. Ibid, str. 109.<br />
161<br />
Ova zdru`nie e osnovano po Vtorata Svetska vojna so cel zgri`uvawe<br />
na siraci i spre~uvawe na "decata da odat po pogre{en pat." Denes glavno<br />
se zanimava so prevencija na maloletni~kata delinkvencija i sorabotuva so<br />
drugite organizacii, zdru`enija na gra|ani i so policijata. Brojot na ovie<br />
zdru`enija i ~lenovi ne e poznat. Ibid, str. 109.<br />
162<br />
Milutinovi}, M. <strong>Kriminalna</strong> <strong>politika</strong>, str. 163.<br />
106
ot prestapnik. Toj mora da gi poznava mestata kade {to verojatno }e<br />
dojde do izvr{uvawe na krivi~no delo i da go skoncentrira vnimanieto<br />
na site opasnosti. Nemu mora da mu se dr`at predavawa od policiskata<br />
tehnika i kriminologijata. O~igledno e me|utoa, prodol`uva<br />
istiot avtor, deka mal broj policajci mo`at da gi ispolnat ovie kriteriumi,<br />
osven onie uslovi vo pogled na dobroto telesno zdravje i prose~nata<br />
inteligencija." 163<br />
5. Vo ostvaruvaweto na svoite zada~i policijata e povikana i<br />
dol`na postojano da vospostavuva i da ja pro{iruva svojata sorabotka<br />
so gra|anite ~ija {to pomo{ mo`e da í bide od golema korist. Bez takvata<br />
tesna sorabotka so gra|anite taa vsu{nost i ne mo`e da izvr{uva<br />
golem del od svoite aktivnosti i da o~ekuva efikasno ostvaruvawe<br />
na svoite zada~i.<br />
Se rabira deka za takvo povrzuvawe so gra|anite na policijata<br />
kako prethoden uslov se javuva ostvaruvawe na celosna doverba vo nejzinata<br />
rabota. Taa doverba se steknuva koga policijata odgovorno i<br />
pravilno gi ostvaruva svoite zada~i, koga se izbegnuva sekakvo nezakonito,<br />
neodgovorno i pristrasno postapuvawe so gra|anite i koga vo nejzinata<br />
rabota ne se javuvaat profesionalni nedostatoci i proma{uvawa.<br />
Pritoa e osobeno va`no od policiskite aktivnosti da bidat<br />
otstraneti site vidovi na zloupotrebi vo odnesuvaweto koi vodat kon<br />
naru{uvawe na ~ovekovite slobodi i prava. 164<br />
163<br />
Eliot, M. op. cit. str. 382-383.<br />
164<br />
Vo ovaa smisla e zna~ajno da se istakne deka Generalnoto sobranie<br />
na ON na svoeto 34 zasedanie go usvoi Kodeksot na povedenie na slu`benite<br />
lica koi se odgovorni za primena na zakonot (Rezolucija 34/169 od 17. 12.<br />
1979). Vidi go tekstot na ovaa rezolucija: Sulejmanov, Z. Penolo{ki kompendium,<br />
Grafohartija, 1998, str. 181-187. Za ova pra{awe be{e diskutirano i<br />
na [estiot kongres na ON za suzbivawe na zlostorstvata i tretman so prestapnicite<br />
(Karakas, 1980).<br />
Vo policiskiot kodeks na MVR na RM, me|u drugoto se veli: "Mojata<br />
osnovna dol`nost kako policaec e da slu`am na Republika Makedonija, da gi<br />
po~ituvam Ustavot i zakonite, da gi branam `ivotite i imotot na gra|anite,<br />
da gi za{tituvam nevinite od izmami, slabite od zapla{uvawe, a miroqubivite<br />
od nasilstvo i bezredija, kako i da go po~ituvam zaedni~koto pravo na<br />
sloboda, ednakvost i zakonitost.<br />
Bez kompromisi sprema zlodelata, progonuvaj}i go kriminalot, zakonto<br />
}e go sproveduvam na ~ove~ki i soodveten na~in, bez strav, protekcija ili<br />
lo{a namera, nikoga{ ne koristej}i nepotrebna sila ili nasilstvo, nedopu-<br />
{taj}i da bidam potkupen.<br />
Svesen sum deka samo jas sum odgovoren za standardite na moeto profesionalno<br />
rabotewe i zatoa }e ja iskoristam sekoja razumna prilika da go<br />
zbogatam i podignam ramni{teto na moeto znaewe i stru~nost.<br />
107
Vo ramkite na takvoto povrzuvawe na policijata so kolektivite<br />
i javnosta voop{to spa|a i sorabotkata so slu`bite na centrite za<br />
socijalni raboti, zdravstvenata za{tita, obrazovnite institucii i<br />
drugite preventivni potencijali. Oblicite na takvoto povrzuvawe i<br />
sorabotka so javnosta vo oddelni zamji se javuvaat vo razli~ni oblici<br />
{to e usloveno od istoriskite, sociokulturnite i drugite uslovi na<br />
konkretnite podra~ja.<br />
6. Vo interes na uspe{nata borba protiv kriminalitetot od<br />
osobeno zna~ewe e i sorabotkata {to policijata ja ostvaruva na me|unarodno<br />
ramni{te. Toa e sorabotkata {to policijata vo prv red ja<br />
ostvaruva preku Me|unarodnata organizacija za kriminalna policija<br />
(INTERPOL), 165 Sovetot na Evropa i drugite me|unarodni organizacii<br />
kako i preku dvostrana ili pove}estrana sorabotkata me|u policiite<br />
na oddelni zamji. Stanuva zbor za izvonredno zna~ajna i nu`na<br />
sorabotka {to ja nalo`uva sovremeniot permanenten tehni~ko-tehnolo{ki<br />
podem i osobeno brziot razvoj na sredstvata na transport i komunikaciite<br />
koi, na poopasnite kriminalci im ovozmo`uvaat izbegnuvawe<br />
na nivnoto otkrivawe i fa}awe. Ottamu na Petiot kongres na<br />
ON za prevencija na kriminalitetot i tretman na prestapnicite e donesena<br />
preporaka za razvivawe na sorabotkata na policijata na me|unaroden<br />
plan po pra{awata na otkrivaweto na me|unarodnite zlostorstva<br />
i ekstradicija na zlostornicite koi se nao|aat vo begstvo.<br />
7. Za uspe{no suzbivawe na kriminalitetot policijata mora da<br />
bide tehni~ki opremena na sovremeno nivo. Toa vo prv red se odnesuva<br />
na koristeweto na kompjuteri i elektronski sistemi na informacii,<br />
na usovr{uvaweto na sistemot na komunikaciite so pomo{ na radio<br />
vrski, radari, satelitski sistemi i sl. Vo neposredna vrska so tehni-<br />
~ko-tehnolo{koto opremuvawe na policijata stoi i nejzinoto kadro-<br />
Nikoga{ nema da nastapuvam nametlivo ili da dozvolam na moite li-<br />
~ni ~uvstva, predrasudi, politi~ki uveruvawa i streme`i, na omrazata ili<br />
prijatelstvoto da vlijaat na donesuvawe na moite odluki.<br />
Mojata slu`bena legitimacija ja sfa}am kako simbol na doverbata na<br />
koja mi ja uka`uva javnosta i koja }e trae se dodeka se pridr`uvam na eti~kite<br />
na~ela na policiskiot poziv. Nema da u~estvuvam vo potkup i korupcija, nitu<br />
}e go toleriram takvoto odnesuvawe kaj drugite policajci."<br />
165<br />
INTERPOL gi koordinira aktivnostite na nacionalnite policii<br />
i ja olesnuva me|unarodnata razmena na izvestuvawa vo vrska so me|unarodnite<br />
zlostornici i ekstradicijata na kriminalci koi se nao|aat vo begstvo.<br />
Ovaa ograanizacija vr{i i drugi dejsnosti koi se odnesuvaat na obrazovanieto,<br />
usovr{uvaweto i tehni~koto opremuvawe i osposobuvawe na policijata.<br />
Taa isto taka organizira povremeni seminari vo vrska so trgovijata na<br />
opojni drogi, falsifikati i drugi pra{awa zna~ajni za uspe{no suzbivawe<br />
na kriminalitetot. Vidi: Babovi}, B. Me|unarodni status Iterpol-a, Jugoslovenska<br />
revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1986/2-3, str. 317-330.<br />
108
vsko ekipirawe, adekvatno obrazovanie i specijalizacija na policijata<br />
so istovremeno osloboduvawe od razni vidovi na primitrivizam i<br />
{ablonsko postapuvawe.<br />
8. Fakt e me|utoa deka vo ramkite na policiskite aktivnosti se<br />
javuvaat brojni devijacii i {tetni pojavi {to osobeno negativno se<br />
odrazuvaat osobeno koga policijata postapuva kako instrument na vladea~kite<br />
sili, koga isklu~itelno se stava vo nivna slu`ba zaradi podr`uvawe<br />
na zloupotrebite na vlasta preku naru{uvawe na ~ovekovite<br />
slobodi i prava. 166<br />
- Vtorata opasnost koja vo sovremeni uslovi dobiva se pogolem<br />
zamav se vika korumpiranost na policijata. Korupcijata doa|a osobeno<br />
do izraz vo zamjite vo koi e razvien organiziraniot kriminalitet so<br />
kogo taa stoi vo neraskinliva vrska. Vo takvi uslovi borbata protiv<br />
kriminalitetot vo najmala raka stanuva izvonredno te{ka zada~a<br />
ottamu {to namesto da gi otkriva krivi~nite dela policijata se javuva<br />
kako faktor za nivnoto prikrivawe.<br />
Me|u brojnite faktori koi pridonesuvaat za korupcijata vo policijata<br />
vo literaturata kako najva`ni se poso~uvaat: 1. nametnuvawe<br />
na partiskite interesi vrz policijata zaradi ostvaruvawe na nivnite<br />
izborni i drugi aktivnosti (korupcija koja doa|a od vlasta), 167 2. ponudite<br />
od strana na razni kriminalni strukturi zaradi za{tita na nivnite<br />
interesi (korupcija koja doa|a od podzemjeto) 168 , i, se rabira, 3.<br />
niskite plati i standardot na policiskite slu`benici.<br />
166<br />
"Policiskite organi se del na sistemot na represijata koj bi trebalo<br />
da im slu`i na site gra|ani, za{to tie kako poreski obvrznici go izdr-<br />
`uvaat. Me|utoa, na dominantnite op{testveni grupi vo golema mera im e do<br />
toa da gi stavat pod svoja kontrola, bidej}i (kako najoperativni, najelasti~en<br />
vid monopolirawe so sila) go smetaat za najpogodno sredstvo za odr`uvawe na<br />
stabilnosta i poredokot. Ottamu postoi opasnost ovie organi da stanat<br />
simbol na avrotitetot na vlasta poradi {to, namesto proklamiranata za{tita<br />
na site ~lenovi na op{testvoto, se pretvoraat vo za{titnici na onie koi<br />
poseduvaat mo}."Ignjatovi}, \, Kriminologija, str. 206.<br />
167<br />
Govorej}i za ovoj vid korupcija Eliot istaknuva: "Policijata dobiva<br />
upatstva da izvr{i simboli~ni apsewa na prostitutki i komarxii, me|utoa<br />
da gi ostavi na mira mo}nite organizacii na porokot. Na toj na~in kockarnicite<br />
cvetaat pod ime na no}ni klubovi, a slu`benicite na partijata na<br />
vlast i policajcite imaat udel vo "pikslata". Prostitutskite rabotilnici<br />
im prilo`uvaat iljadnici dolari na regionalniot ili gradskiot partiski<br />
klub i na policijata. Krijum~arite na pijaloci gi polnat xepovite na korumpiranite<br />
politi~ari. Site tie nedozvoleni dejnosti povlekuvaat dogovor so<br />
policijata." Eliot, M. op. cit. str. 400.<br />
168<br />
"Od druga strana, oddelni policajci primaat potkup za da {titat<br />
izvesni komarxiski ili prostitutski rabotilnici. Tie mo`at da primaat<br />
"honorari", kako {to e toa slu~aj so prodava~ite na ukradena stoka. Tamu<br />
109
Vidovite na korupcijata mo`at da bidat najrazli~ni: od prifa-<br />
}awe na mali koristi kako {to se besplaten pijalok ili ru~ek, preku<br />
primawe potkup od strana na prerkr{itelite na soobra}ajnite propisi,<br />
zado`itelnoto gledawe niz prsti na dejnosta na vlijatelni li~nosti<br />
za da ne se izgubi slu`bata, pa se do takov stepen na korumpiranost<br />
na celi slu`bi koja im ovozmo`uva na kriminalnite organizacii da ja<br />
kontroliraat rabotata na policijata vo oddelni gradovi ili podra-<br />
~ja. 169<br />
- Vo ramkite na policiskata aktivnost mo`at da se sretnat i<br />
brojni drugi negativni pojavi koi vo osnova ja naru{uvaat nejzinata<br />
efikasnost i ja pravat nesposobna da odgovori na svoite kriminalnopoliti~ki<br />
zada~i. Me|u niv vo prv red mora da se pomesti praktikata<br />
na poslu`uvawe so fizi~ki i psihi~ki sredstva na prisilba za iznuduvawe<br />
na potrebnite iskazi, {to se razbira e nespoivo so sovremenite<br />
humani demokratski tendencii vo bilo koe op{testvo. 170 Vo ovaa<br />
smisla vo dnevniot pe~at i nau~nata literatura mo`at da se sretnat<br />
podatoci za te{ki telesni povredi, pa duri i za golem broj na smrtni<br />
slu~ai. Ne pomalku seriozni se i slu~aite na nelegalno izvlekuvawe<br />
od strana na policijata na lica koi se nao|aat vo sudski pritvor ili<br />
duri i na izdr`uvawe na kaznata zatvor zaradi opredeleni "informativni<br />
razgovori". Takvata praktika, {to e osobeno tragi~no, ponekoga{<br />
doveduva duri i do do smrt na privedenite lica, ponekoga{<br />
u{te vo policiski kombiwa. Pritoa, za da se spasi ugledot na policijata,<br />
ne se retki slu~aite namesto da se javno da se osudi izvr{itelot<br />
na toa gnasno delo, da se pravat obidi za zabo{atuvawe na slukade<br />
{to cveta takva korupcija, policijata se razbira mora da poka`e nekakva<br />
dejnost i ottamu e sklona i za najmal prestap da gi svitkuva biv{ite osudenici<br />
koi se otpu{teni na zbor, ili gi apsi prostitutkite od "poniska klasa",<br />
odnosno "uli~arkite" zad koi ne stojat mo}ni bandi. Ili pak, apsi pristojni<br />
lu|e vrz osnova na la`nno obvinenie i gi kaznuva so globa, me|utoa ne<br />
gi objavuva nivnite imiwa se dodeka tie ne protestiraat." Ibid. str. 400.<br />
169<br />
"Policijata ~esto se stega da gi uapsi licata za koi znae deka se<br />
vme{ani vo seriozni krivi~ni dela, za{to za niv finansiski e podobro da<br />
sorabotuvaat so krupnite kriminalci." Eliot, M. op. cit. str. 48.<br />
170<br />
"Metodite na prisilba so koi se slu`at policajcite se razli~ni i<br />
zavisat od fantazijata na policajcite. Naj~esto sredstvo e "vareweto". Poradi<br />
neprekinatoto i postojano ispituvawe, nesre}nata `rtva go priznava<br />
krivi~noto delo koe ne go izvr{ila. Ili, ja stavaat vo oddelenieto za prepotuvawe,<br />
kade {to telesnata torura ja prisiluva da dadat priznanie za da ja<br />
izbegnat u`asnata `e{tina. Gi vrzuvaat ili tepaat so gumeno crevo dodeka ne<br />
ja priznaat vinata koja i ne postoi. @rtvata isto taka mo`e da go priznae i<br />
navistina izvr{eno krivi~no delo. Ovaa "inkvizicija pred sudeweto", kako<br />
{to ja narekuva Hopkins, proglasuva za vinovni pove}e lu|e odo{to na{ite<br />
sudovi." Eliot, M. op. cit. str. 403-404.<br />
110
~ajot so izmisleni pri~ini (privedenoto lice bilo bolno, "se obesilo<br />
vo samoodbrana"), se odologovlekuva utvrduvaweto na odgovornosta (so<br />
izjavi od tipot: postapkata za odgovornost e vo tek, postapkata e zaprena),<br />
a za policiskite tepa~i se baraat najrazli~ni opravduvawa<br />
{to treba da gi spasat od suspendirawe i krivi~no gonewe. Me|u takvite<br />
opravduvawata predni~at iskazite: deka e mal brojot na zanimawata<br />
vo koi od nivnite pripadnici se bara rabotata da ja vr{at po<br />
cena na sopstveniot `ivot, deka dodeka policijata ja vr{i dobro svojata<br />
rabota nikoj ne se interesira za nea i ne ja fali, deka se preoptovareni<br />
so slu`beni intervencii od opasen vid a za toa se slabo plateni<br />
i naj~esto go nemaat re{eno stambeno pra{awe, deka poradi svoeto<br />
specifi~no `ivoto iskustvo se frustrirani i deka ottamu sekoga{<br />
ne mo`at pribrano da interveniraat. Vo kontekst na seto toa ne e<br />
te{ko da se pretpostavi deka takvite situacii i opravduvawa ne vodat<br />
kon ni{to drugo osven kon silno naru{uvawe na potrebnata sorabotka<br />
na policijata i gra|anite vo zaedni~koto sprotivstavuvawe na kriminalitetot.<br />
- Na policijata í stojat na raspolagawe pogolem broj sredstva<br />
za prisilba. Vo taa smisla re~isi sekade vo svetot se raboti za upotreba<br />
na fizi~ka sila, slu`bena palka, sredstva za vrzuvawe, posebni<br />
vozila, dresirani ku~iwa, kowi, sredstva za popre~uvawe, hemiski<br />
sredstva (solzavec) i ogneno oru`je. 171 So ogled na mo`nite pre~ekoruvawa<br />
172 i zloupotrebi 173 pri nivnata primena site zakonodavstva<br />
opredeluvaat i situaciite koga e dozvolena nivnata upotreba i vo taa<br />
smisla opredeluva strogi ograni~uvawa. Kaj nas ovlastenoto slu`beno<br />
lice ima pravo da gi upotrebi pod uslovi i na na~in utvrdeni so poseben<br />
propis samo vo cel zaradi vospostavuvawe na naru{en javen red<br />
i mir vo pogolem obem, sovladuvawe na otporot na lice koe go naru-<br />
171<br />
Za upotrebata na ogneno oru`je, kako i vo site drugi zemji vo svetot,<br />
i kaj nas va`at u{te postrogi ograni~uvawa. Pri vr{eweto na svoite zada~i<br />
ovlastenoto slu`beno lice mo`e da upotrebi ogneno oru`je ako so drugi<br />
sredstva na prisilba ne mo`e: 1) da go za{titi `ivotot na gra|anite, 2) da<br />
odbie od sebe neposreden napad so koj se zagrozuva negoviot `ivot, 3) da odbie<br />
napad na objekt ili li~nost {to se obezbeduva i 4) da se spre~i begstvo na<br />
lice zate~eno vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor<br />
vo traewe od najmalku pet godini, kako i begstvo na lice li{eno od sloboda i<br />
lice za koe e izdaden nalog za li{uvawe od sloboda zaradi izvr{uvawe na<br />
vakvo krivi~no delo (Zakon za vnatre{ni raboti, ~l. 35).<br />
172<br />
Za pre~ekoruvawe na slu`benite ovlastuvawa stanuva zbor toga{<br />
koga opredeleni stedstva i postapki ne se upotrebeni vo soglasnost so pravilata<br />
so koi e regulirana nivnata primena.<br />
173<br />
Za zloupotreba na slu`benite ovlastuvawa stanuva zbor toga{ koga<br />
sredstvaat i postapkite se koristat za celi koi ne se povrzani so ostvaruvawe<br />
na slu`bata.<br />
111
{uva javniot red i mir ili lice koe treba da se privede, zadr`i ili<br />
li{i od sloboda, zaradi odbivawe napad od sebe, od drugo lice ili<br />
objekt {to se obezbeduva, zaradi prisilno otstranuvawe na lice od<br />
opredeleno mesto kako i lice koe ne postapuva po naredba od ovlastenoto<br />
slu`beno lice. 174<br />
Me|utoa, i pokraj vakvite strogi pravila, vo skoro site zamji<br />
vo svetot nesporen e faktot deka sredstvata na prisilba {to gi primenuvaat<br />
policiskite organi, povremeno stanuvaat edna od glavnite<br />
temi poradi koi se manifestira {iroko neodobruvawe od strana na<br />
javnosta. Imeno vo prakrikata se prisutna pojavi na brutalnost na policijata<br />
koja mo`e da bide naso~ena kon poedinci ili masa na gra|ani<br />
i mo`e da se sostoi vo nanesuvawe na fizi~ki povredi koi i ovde mo-<br />
`at da zavr{at so smrt na liceto protiv kogo se intervenira. Pri~inite<br />
za takvata brutalnost na policijata mo`at da bidat najrazli~ni,<br />
no vo osnova se sveduvaat na slednovo:<br />
a) Pogre{na procenka na situacijata i nu`nite merki {to treba<br />
da se prezemat. Pogre{nata procenka mo`e da bide opredelena od<br />
niza subjektivni i objektivni okolnosti kako {to se: neiskustvo, nestu~nost,<br />
strav, no i od okolnosti kakvi {to se slaba vidlivost,<br />
isklu~itelnata vrednost na dobrata ili objektot koi se za{tituvaat,<br />
dol`inata na vremeto za donesuvawe na odlukata i sl.<br />
b) Potrebata so upotrebenata sila da se povrati izgubeniot<br />
avtoritet i da se sozdade situacija {to mo`e da se kontrolira. Ovaa<br />
okolnost osobeno se odnesuva vo situacii koga intervencijata se vr{i<br />
vo prisustvo na gra|ani.<br />
v) Li~niot odnos na policaecot sprema deloto i storitelot.<br />
Toa se situacii vo koi kaj li~niot stav na policaecot e oprovaren so<br />
emocii ili predrasudi kako {to se prezir sprema opredelni storiteli,<br />
odiozniot stav kon nacionalnosta i drugi li~ni obele`ja na<br />
storitelot, zgrozuvaweto od ona {to e storeno, vklu~uvaweto i na<br />
li~noto ~uvstvo na odmazda ili delewe pravda.<br />
g) Specifi~nata interakcija me|u policiskite organi i nositelite<br />
na op{testvenata mo}. Se raboti za situacii koga nositelite<br />
na op{testvenata mo} nastojuvaat policijata da ja koristat isklu~ivo<br />
za ostvaruvawe na svoite celi so nekriti~ka primena na nasilstvo<br />
sprema izrazite na politi~ki bunt na svoite partiski protivnici,<br />
protestite na opredeleni rasni ili malcinski nacionalni grupi ili<br />
ekonomski marginalizirani gra|ani.<br />
- Pokraj navedenite najte{ki vidovi na pre~ekoruvawe na ovlastuvawata,<br />
postojat i drugi koi isto taka vlijaat vrz naru{uvaweto na<br />
doverbata vo policijata kaj gra|anite. Vo ovaa smisla vo prv red treba<br />
da se istakne otvoraweto na policiski dosieja na poedinci koi obi~no<br />
174<br />
Zakon za vnatre{ni raboti, ~l. 34.<br />
112
se politi~ki protivnici na vladea~kite garnituri, 175 no i raznite<br />
vidovi na neovlasteno zasegawa vo privatniot `ivot - prislu{kuvawa,<br />
povreda na tajnosta na pismata i drugite vidovi na komunicirawa,<br />
elektronski nadzor i sli~ni postapki. Stanuva zbor za aktivnosti so<br />
koi se regulirani so normite na Ustavot i materijalnoto i<br />
procesnoto krivi~no pravo, 176 so koi, osven vo izri~no predvideni situacii,<br />
se garantira pravoto na privatnost na gra|anite.<br />
Vavite postapki pridonesuvaat za sozdavawe silno ~uvstvo na<br />
strav {to gra|anite gi naveduva da distanciraat od organite na redot,<br />
namesto da gi do`ivuvaat kako svoi za{titnici.<br />
9. Na krajot od ovie razgleduvawa ~inam deka barem nakratko<br />
treba da se spomne problemot na dostavuva~ite i tn. institut agent<br />
provokator. Dostavuva~ot (potka`uva~, denuncijant, informant, cinkaro{,<br />
kodo{, {pion), igra zna~ajna uloga vo apseweto na golem broj<br />
prestapnici. Toa se obi~no lu|e so somnitelen karakter, mnogu ~esto<br />
duri i biv{i ili aktuelni prestapnici, koi od ne~esni motivi i lukrativni<br />
pri~ini (zaradi prefrluvawe na svojata vina vrz drug, zatoa<br />
{to im e luti na drugi prestapnici na koi nastojuvaat da im napakostat,<br />
zaradi pari~en nadomest i sl.) svoevolno ili prisilno se re{avaat<br />
na potka`uvawe. Tie, vsu{nost, se zavidlivi i moralno iskol~eni<br />
lica ~ii{to informacii retko se verodostojni. Toa e osobeno slu-<br />
~aj so lica koi se zame{ani vo trgovija so droga, komar i prostitucija,<br />
no ponekoga{ i vidni li~nosti koi poka`uvaat posebna sklonost kon<br />
denuncirawe na nevini lu|e. Od tie pri~ini site avtori koi se zanimavaat<br />
so ovoj problem, prepora~uvaat osobena pretpazlivost od koristeweto<br />
na takvi lica. So dostavuva~ite ne smeeat da se poistovetuvaat<br />
licata koi isklu~ivo po sopstvena volja prijavuvaat izvr{eni<br />
krivi~ni dela od op{testveno prifatlivi motivi {to se edinstveno<br />
vo funkcija na suzbivaweto na kriminalitetot.<br />
Na ova mesto treba vedna{ da se istakne deka e osobeno negativna<br />
pojavata od sozdavawe mre`a na dostavuva~i od strana na samata<br />
policija. 177 Vo nastojuvawe da si obezbedi svoj ~ovek vo opredelena<br />
175<br />
Vidi: ~l 18. od Ustavot na RM.<br />
176<br />
Stanuva zbor za na~eloto na po~ituvawe na intimniot, privatniot<br />
i semejniot `ivot, nepovredivosta na stanot i korespondencijata. Vidi: ~l.<br />
12 od Dreklaracijata za pravata na ~ovekot (1948), ~l 17 od Me|unarodniot<br />
pakt za gra|anskite i politi~kite slobodi (1966) i ~l. 8 od Evropskata<br />
konvencija za ~ovekovite prava i osnovnite slobodi (1950). Vo taa smisla i<br />
~l. 17 od Ustav na RM.<br />
177<br />
"Sistematskoto i orgaizirano koristewe na mre`a od informatori<br />
(dou{nici) e vrzano za imeto na francuskiot minister na policijata @ozef<br />
Fu{e (Joseph FouchÕ). Od upotrebata na informatorite - poznati u{te<br />
od najstari vremiwa - toj sozdade sistem vrz koj se zasnova{e policijata i koj<br />
nemu li~no mu ovozmo`i ~etiri pati da ja vr{i funkcijata na minister na<br />
113
kriminalna sredina, policijata naj~esto odbira "pogodna" li~nost na<br />
koja í nudi "popust" ili celosno progleduvawe niz prsti za site porane{ni<br />
kriminalni povedenija, se rabira dokolku ja prifati nalo`enata<br />
uloga. Dokolku "izbraniot" se sprotivstavi, sleduvaat niza policiski<br />
ubeduvawe {to se sostojat vo ~esti priveduvawa, zakani pa duri<br />
i lavina od nakalemeni prekr{o~ni i krivi~ni prijavi koi treba da<br />
pomognat opredeleno lice da se soglasi da bide do`ivotno veren sorabotnik<br />
na policijata.<br />
Koristeweto na dostavuva~ite e mo{ne diskutabilno pra{awe<br />
kako od eti~ki, taka i od aspekt na po~ituvawe na na~eloto na zakonitosta.<br />
Od moralen aspekt e iskol~eno sekoe zakonodavno re{enie ili<br />
praktika koga zaradi streme`ot da se otkrijat krivi~nite dela se kaznuva<br />
sekoe nedostavuvawe na informacii za krivvi~noto delo ili<br />
pak, koga kon denuncirawe se pottiknuva so pari~ni nagradi ili osloboduvawe<br />
od gonewe i kaznuvawe na u~esnici vo krivi~no delo {to }e<br />
gi potka`at svoite soizvr{iteli. Na toj na~in, kako {to pravilno zabele`uva<br />
^ubinski, se pottiknuva razvivawe na sebi~ni, koristoqubivi<br />
i voop{to niski instinkti, se zgolemuva navikata za denuncirawe<br />
i {piona`a, a seto toa vlijae {etno vrz svesta na gra|anite i so samoto<br />
toa podgotvuva nepovolni rezultati za krivi~noto pravosudstvo.<br />
178 U{te pozna~ajna e sprotivstavenosta na vakvata praktika na<br />
primenata na na~eloto na zakonitosta. Od ovoj aspekt te{ko deka nekoj<br />
razumen mo`e da ja odbrani pojavata dostavuva~ite, koi se edankvo<br />
vinovni kako i onie za koi tie gi dostavuvaat svoite informacii, da<br />
bidat za{titeni od strana na organite na dr`avnata vlast. Fakt e me-<br />
|utoa, deka toa redovno se pravi i deka dostavuva~ite sî u{te igraat<br />
zna~ajna uloga vo apseweto na prestapnicite i deka nitu edna policija<br />
vo svetot dosega ne se otka`ala od nivnata pomo{, vo uveruvawe deka<br />
bez niv bi im bile vrzani racete vo doznavaweto i sovladuvaweto na<br />
brojni povedenija od oblasta na klasi~niot i posebno od oragniziraniot<br />
kriminalitet.<br />
Agent provokator e u{te eden mo{ne kontroverzen institut.<br />
Negovata su{tina e vo toa {to, na mesta kade {to mo`e da se o~ekuva<br />
policijata na Francija i da se odr`i na vlast za vreme na vladata na Konventot<br />
(francuskata bur`uaska revolucija), za vreme na vladata na carot Napoleon<br />
i kone~no za vreme na povtorno vospostavenata kralska ku}a na Burbonne.<br />
Re`imite se menuvaa, a Fu{e ostanuva{e blagodarenie na izvonredno<br />
organiziranata mre`a na dou{nici i poverenici. Zatoa go smetaat za golem<br />
konspirator i organizator. Zloupotrebite i amoralnostite vo postapkite na<br />
Fu{e pridonesoa vo odnos na koristeweto na informatorite da se gleda kako<br />
na valkano, nedopu{teno i opasno sredstvo." Markovi}, T. Suvremena tehnika<br />
istra`ivanja krivi~nih dela (kriminalistika), Narodne novine, Zagreb, 1977, str. 366.<br />
178<br />
^ubinski, M. op. cit. str. 166.<br />
114
izvr{uvawe na opredeleno krivi~no delo, policiski organi ispra}aat<br />
provokatori snabdeni so soodvetna oprema za obezbeduvawe dokazi<br />
za negovoto izvr{uvawe. 179 Obi~no se raboti za odelni vidovi dela od<br />
organiziraniot kriminalitet koi na drug na~in lesno ne mo`at da se<br />
doka`at kako, na primer, korupcijata, trgovijata so droga i sl. Spored<br />
na{e uveruvawe ovde se raboti za zloupotreba koja ne e, nitu koga i da<br />
e smee da bide, dozvolena vo pravoto, a ottamu i vo praktikata na policijata.<br />
Toa zatoa {to so takvata aktivnost policijata vsu{nost samata<br />
e izvr{itel, ili vo najmala raka, barem soizvr{itel na provociranoto<br />
delo. 180 Policijata ima pravo da se somneva deka opredeleno<br />
delo mo`e da bide izvr{eno, no vo nikoj slu~aj ne i takvo pravo da gi<br />
naveduva licata kon nivnoto izvr{uvawe. Taka, na primer, vo na{i<br />
uslovi na relativno niski plati na dr`avnite slu`benici, te{ko<br />
deka nekoj }e mo`e da mu odolee na ponuden potkup od ramen, da re~eme<br />
(namerno preteruvam) so platata {to mo`e da se ostvari so dvaesetgodini{na<br />
makotrpna rabota.<br />
Nasproti gorniot stav stojat razmisluvawata deka koristeweto<br />
na agentot provokator treba da bide soodvetno normiran, za{to ne<br />
postoi drug na~in za uspe{no otkrivawe na opredeleni te{}i dela. Vo<br />
taa smila se tvrdi deka bi bilo dobro koga materijalnoto i procesnoto<br />
krivi~no pravo bi gi regulirale barem osnovnite pravila i bi gi<br />
opredelile granicite vo vrska so vidot na delata i obimot do koj vo<br />
nivnoto otkrivawe mo`at da se dvi`at aktivnostite na agentot provokator,<br />
i se razbira pod koi uslovi toa pribavenite dokazi mo`e da se<br />
smetaat relevantni, odnosno deka provokatorot ne ja sozdal namerata<br />
i odlukata za izvr{enoto delo. Na{ stav e deka takva regulativa odnapred<br />
e osudena na neuspeh kako so ogled na svojata moralna iskol~enost,<br />
taka i poradi protivre~niot karakter so osnovnite postulati na<br />
represijata koja vo prv red treba da bide zakonita i legitimna. A {to<br />
se odnesuva do postojanite `alopojki od strana na policijata deka vo<br />
otsustvo na ustavna i zakonodavna regulativa ne mo`at uspe{no da se<br />
179<br />
"Agent provokator (franc. agent-pottiknuva~) e policiski sorabotnik<br />
koj somnitelnoto lice go naveduva na izvr{uvawe krivi~no delo so cel<br />
toa da bide zate~no na delo i na toj na~in da bide kazneto." Zlaatri}-Dama{ka,<br />
Rje~nik krivi~nog prava i postupka, str. 18.<br />
180<br />
"Vo pogled na pravnata kvalifikacija na dejnosta na agentot provokator,<br />
mislewata vo naukata se podeleni. Spored edno stojali{te dejnosta<br />
na agentot provokator pretstavuva kaznivo pottiknuvawe, za{to negovata<br />
umisla ne go opfa}a dovr{uvaweto na krivi~noto delo, tuku samo navleguvaweto<br />
vo fazata na podgotvuvawe vo koja storitelot treba da bide zateknat i<br />
spre~en vo dovr{uvaweto na krivi~noto delo. Spored vtoroto stojali{te, dejstvieto<br />
na agentot provokator e kaznivo kako pottiknuvawe vo sekoj slu~aj<br />
koga provociranoto lice navleglo vo kaznivaat zona, t.e. izvr{ilo kazniv<br />
obid ili kaznivo podgotvitelno dejstvie."Ibid, str. 18.<br />
115
spravat so odredeni oblici na kriminalitetot, mora da í se pogledne<br />
vo o~i i na edna druga vistina, a taa e deka vo niv mnogu ~esto se krie<br />
samo opravduvawe za nivnata nesposbnost ili pak, prisustvoto na nekoi<br />
drugi ograni~uvawa na progonot na kriminalitetot koi, so ogled<br />
na toa {to potteknuvaat od najvisokite vrvovi na dr`avnata vlast, ne<br />
smeat ni da se spomnat, a kamoli da gi poso~at.<br />
116<br />
2. SUDOVI<br />
1. Sudovite se ustanovi koi gi razre{uvaat kaznivite dela, a<br />
toa kaj nas se krivi~nite dela i prekr{ocite. Vr{eweto na sudskata<br />
funkcija e slo`ena i odgovorna rabota ne samo poradi toa {to zakonot<br />
mu dava mo`nost na sudijata da gi re{ava predmetite vo opredeleni<br />
granici spored svojata ocenka i okolnostite na slu~ajot tuku i<br />
ottamu {to tolkuvaweto na zakonot e te{ka zada~a so ogled na toa<br />
{to nema takov zakonski tekst {to bi mo`el avtomatskio da se primeni.<br />
Sepak, sudskata funkcija se vr{i vrz osnova na edinstveni na-<br />
~ela, koi najglobalno, mo`at da se pomestat vo dve osnovni grupi: a)<br />
na~ela koi se odnesuvaat na organizacijata na vr{eweto na sudskata<br />
funkcija i b) na~ela koi se odnesuvaat na materijalniot vid na sudskata<br />
funkcija i koi se povrzani so izvesni individualni i kolektivni<br />
prava.<br />
Vo prvata grupa spa|aat slednive na~ela:<br />
- Sudovite se osnovaat so zakon (vidovite, nadle`nosta, osnovaweto,<br />
ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na sudovite, kako i postapkata<br />
pred niv se ureduvaat so zakon, {to se donesuva so dvotretisko<br />
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, ~l. 98 st. 5 od<br />
Ustavot).<br />
- Nezavisnost i samostojnost na sudskata funkcija (~l 98 od<br />
Ustavot). Ova na~elo zna~i garancija za objektivno, nepristrasno i<br />
sovesno vr{ewe na sudskata funkcija koja mora da bide imuna od vlijanieto<br />
na poedinci ili institucii. Smislata na ova na~elo e deka vo<br />
ostvaruvaweto na svojata funkcijata sudiite se slobodni od upatstvata<br />
na drug dr`aven organ i deka vo odlu~uvaweto se podlo`eni edinstveno<br />
na avtoritetot na zakonot. Ova na~elo kako plod na dolgotrajni<br />
zalo`bi na razni me|unarodni zdru`enija, tela i instituci 181 denes e<br />
181<br />
Vo ovaa smila treba da se spomne: Me|unarodnata advokatska unija<br />
(International Bar Association) koja na tri od svoite konferencii (Lisabon,<br />
1982, Erusalim, 1982 i Wu Delhi, 1982) izraboti i usvoi "Kodeks na minimalni<br />
standardi na sudska nezvisnost" (Code of Minimum Standards of Judical<br />
Independence); Deklaracijata na prvata svetska konferencija za nezavisnost<br />
na pravosudstvoto, tn. Universal Declaration on the Independence Of Justice (Montreal,<br />
1983); dejnosta na Instituto superiore internazionale di scienze criminali koe<br />
deluva vo Sirakuza pod pokrovitelstvo na Me|unarodnoto zdru`enie za kri-
prifateno vo site pravni sistemni na civiliziranite dr`avi koi mu<br />
davaat zna~ewe na vistinskata nezavisnost na sudiite.<br />
- Legalitet. Spored ova na~elo sudovite mo`at da se ustanovuvaat<br />
i da se ukinuvaat samo so zakon. Isto taka vo ramkite na ova na-<br />
~elo se sodr`ani principite na rabota na sudot spored koi sudovite<br />
sudat samo vrz osnova na ustanot i zakonite i me|unarodnite dogovori<br />
ratifikuvani vo soglasnost so ustavot.<br />
- Javnost na rabotata (~l. 102 od Ustavot). Spored ova na~elo<br />
raspravata pred sudovite i izrekuvaweto na presudata se javni. Javnosta<br />
vo rabotata na sudovite se obezbeduva so: javnost na raspravite, so<br />
objavuvawe na sostavite na sudskite soveti, so davawe izvestuvawa za<br />
tekot na sudskata postapka na zainteresiranite lica koi toa go baraat,<br />
so ovozmo`uvawe preku sredstvata za informirawe javnosta da se<br />
zapoznae so rabotaat na sudovite za tekot na postapkata, so objavuvawe<br />
na pova`nite sudski odluki preku pe~atot i drugite sredstva na javno<br />
komunicirawe i sl. 182<br />
Vo vtorata grupa se pomesteni na~elata:<br />
- U~estvo na gra|anite vo sudeweto. Su{tinata na ova na~elo e<br />
vo toa {to osven postojanite sudii, vo sudeweto u~estvuvaat i sudii<br />
porotnici (~l. 103 st. 3 i 4 od Ustavot).<br />
Vo odnos na u~estvoto na gra|ani koi ne se pravnici vo sudeweto<br />
183 se javuvaat postojat dve vo osnovna sprotivstaveni mislewa. Postojat<br />
avtori koi go doveduvaat vo pra{awe postoeweto na institutot<br />
porotata vo na{i uslovi, trgnuvaj}i ottamu deka se raboti za istoriski<br />
nadminata kategorija. Pritoa kako {to pravilno zabele`uva Krapac<br />
prigovorite koi mu se upatuvaat na u~estvoto na gra|anite nepravi~no<br />
pravo; Tokiskite principi za nezavcisnost na pravosudstvoto vo Lavaziskiot<br />
region (Tokyo Principles of the independence of the judiciary in the Lawasia<br />
region) od 1982 godina. Krajniot domet vo ovaa svera e sekako Univerzalnata<br />
deklaracija na ON za nezavisnosta na sudstvoto, usvoena na VII Me|unaroden<br />
kongres na ON za prevencija na zlostorstvata i postapuvawe so prestapnicite<br />
(Milano, 1985) i potvrdena so rezolucii na Generalnoto sobranie na<br />
ON 40/32 i 40/146 od 1985 god.<br />
182<br />
Od na~eloto na javnosta, koe ima golemo zna~ewe za za{tita na pravata<br />
na gra|anite vo krivi~nata postapka, mo`e da se otstapi samo vo slu~ai<br />
utvrdeni so zakon. Toa e isklu~itelna mo`nost, poradi ~uvawe tajna, ~uvawe<br />
na javniot red, za{tita na moralot, za{tita na li~niot i intimniot `ivot i<br />
za{tita na interesite na maloletnikot (v. ~l. 279-282 i 467 ZKP).<br />
183<br />
"Baraweto za u~estvo na gra|anite koi ne se pravnici vo sudeweto<br />
na evropskiot kontinent se pojavi po franscuskata revolucija 1789 godina,<br />
kako reakcija na slabostite na sudstvoto sostaveno od dr`avni slu`benici vo<br />
periodot na apsolutizmot i kako politi~ki imperativ na doktrinata za podelbata<br />
na vlasta. Krapac, D. Neki strukturni i funkcionalni aspekti suvremenog jugoslovenskog<br />
krivi~nog pravosu|a, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/2-3, str. 180.<br />
117
vnici vo vr{eweto na sudskata funkcija glavno se odnesuvaat na dvata<br />
najva`ni argumenti so koi se saka toa da se opravda: a) potrebata za<br />
kontrola nad pravosudstvoto na profesionalnite sudii i b) potrebata<br />
od participacija na narodot vo vr{eweto na funkcijata na sudskata<br />
vlast.<br />
Ad. a) Onie koi dejnosta na pravosudstvoto ja gledaat od aspekt<br />
na racionalno organizirana sudska birokratija se pra{uvaat kako voop{to<br />
e dopustlivo so pravnite subjekti, koi imaat pravo na toa da im<br />
sudi "u~en" sudija, da im sudi lice koe ne go poznava pravoto. Dali bi<br />
dopu{tile za va{ata operacija da re{ava kolegium sostaven od hirurg,<br />
doma}inka i oficir, ili va{eto dete na matura da go ocenuva sovet<br />
sostaven od profesor po matematika, ~ista~ka i penzioner, se pra{uva<br />
germanskiot pisatel B. d'Alber, sakajki na toj na~in da go poka`e<br />
apsurdot vo koja hirurg, domakinka i oficir navistina mo`at nekoe<br />
lica da go ispratat na dologodi{na robija, ili duri nekogo da go osudat<br />
na smrt. 184<br />
Nema nikakvo somnenie deka nedostigot na potrebnoto stru~no<br />
znaewe na sudijata porotnik i fakti~ki ja so~inuva slabata strana vo<br />
me{oviot sudski sovet. Toa go poka`uvaat brojni empiriski istra`uvawa.<br />
Za razmisluvawe se i posebnite kursevi so koi se saka na nepranicite<br />
da im se ovozmo`i steknuvawe na nekoe op{to poznavawe na<br />
pravoto: na toj na~in dobivame "mini pravnici" koi ne se ni stru~waci<br />
ni laici. Sporen e i argumentot deka sudiite porotnici kako skapocen<br />
element nosat so sebe `ivotno iskustvo: vo prete`en del slu-<br />
~ai, osobeno kaj te{kiot kriminal, tie se soo~eni so komplicirani<br />
`ivotni situacii {to samite ne gi do`iveale i koi im se ~inat tu|i i<br />
nerazirlivi - za razlika od sudijata profesionalec koj vo praktikata<br />
dobro ja zapoznal kriminalnata sredina.<br />
Ad. b) Politi~kata potreba na participacija na narodot pove-<br />
}e ne e do tolku aktuelna kolku {to be{e za vreme dodeka pravosudstvoto<br />
isklu~ivo bilo vo ramkite na profesionalniot slu`ben aparat<br />
na dr`avite od XIX vek. Tamu kade {to sudiite profesionalci gi<br />
bira narodot, u~estvoto na narodot vo vr{eweto na pravosudstvoto<br />
ve}e se realizira na poseben na~in. Od druga strana, empiriskite istra`uvawa<br />
ni poka`uvaat deka nitu na institutot sudija porotnik ne<br />
mo`e da se gleda kako na delotvorna forma na neposredna demokratija,<br />
za{to taa ustanova se primenuva na na~in koja gi isklu~uva atributi-<br />
184<br />
Vo taa smisla vo zemjite na zapadnata demokratija se razvija mehanizmi<br />
za zaobikoluvawe na pogolemoto vlijanie na porotnicite-laici vo sudeweto<br />
(tn. correctionnalisation vo Belgija i Francija, "zabrzana postapka" vo<br />
Italija, sostavavot na vtorostepeniot sud sekade osven vo Germanija i Italija<br />
vklu~uva samo profesionalni sudii" "Krapac, D. Odnos izme|u organizacije<br />
pravosu|a i krivi~nog postupka: prikaz III sekcije XIV Me|unarodnog kongresa<br />
za krivi~no pravo (Be~, 1-7. X 1089 godine), JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 81.<br />
118
te na reprezentirawe na po{irokata zaednica. Edno istra`uvawe<br />
sprovedeno vo SAP Vojvodina 185 poka`a deka, od edna strana, poradi<br />
finansiskite te{koti kaj sudovite doa|a do toa na sudewe da se povikuvaat<br />
"eftini" sudii porotnici (penzioneri, doma}inki, onie na koi<br />
im e blizu mestoto na `iveewe), a od druga strana, sudovite da se orientiraat<br />
kon povikuvawe na onie za koi e zabele`ano deka }e se otpovikaat<br />
na pokanata (duri dotamu {to vo sudovite se formira edna posebna<br />
lista na "sekoga{ spremni" sudii porotnici, "juri{ni odredi" i<br />
sl.). Na toj na~in, avtorite na toa istra`uvawe zaklu~ile deka su{tinata<br />
na porotata koja e zamislena kako sud na gra|aniet zemeni od naj{irokite<br />
i najrazli~nite op{testveni sloevi, celosno ja gubi svojata<br />
smisla." 186<br />
Nasproti gorenavedenite stojali{ta stojat onie koi smetaat<br />
deka porotata treba da se zadr`i pri sekoe meritorno odlu~uvawe<br />
ottamu {to vo nea gledaat celosna afirmacija na demokratijata i zasilena<br />
za{tita na op{testvoto od recidiviet na etatizmot. Me|u<br />
argumentite vo korist na toj institut obi~no se naveduvaat: deka toj<br />
pretstavuva barawe za demokratsko sudewe, izraz na idejata na neposrednoto<br />
u~estvo na gra|anite vo vr{eweto na vlasta, legitimacija na<br />
presudite izre~eni vo ime na narodot, jaknewe na doverbata i negoviot<br />
vospiten u~inok kaj masite, barawe od sudiite da ja vodat raspravata<br />
i da gi obrazlo`uvaat odlukite na edinstven i razbirliv na~in i<br />
sl. 187 Me|u osnovnite nedostatoci na porotata glavno se istaknuvaat<br />
argumentite deka kako sudii porotnici naj~esto se izbiraat lica koi<br />
ne se dorasnati za vr{ewe na taa rabota, deka samo formalno u~estvuvaat<br />
vo sudeweto, deka ~esto ne se otpovikuvaat na barawe na sudot da<br />
u~estvuvaat vo rabotata na sudot poradi {to se odlo`uvaat raspravite<br />
i se prodol`uva postapkata. Ottamu i prigovorite deka porotata stanuva<br />
samo demokratski dekor na pravosudstvoto koj ne e vo sostojba realno<br />
da pridonese za podobra primena na zakonite i voop{to za podobro<br />
i poefikasno vr{ewe na funkcijata {to im e doverena na sudiite.<br />
- Izbornost bez ograni~uvawe na traeweto na mandatot na nositelite<br />
na sudskata funkcija. (~l. 99 st. 1 od Ustavot). So ova na~elo se<br />
obezbeduva celosna samostojnost vo rabotata i im se dava pogolema<br />
sigurnost na sudiite vo vr{eweto na sudskata dol`nost. Sudijata<br />
mo`e da bide razre{en: 1. ako samiot toa go pobara, 2. ako trajno ja<br />
zagubi sposobnosta za vr{ewe na sudskata funkcija, {to ja utvrduva<br />
Republi~kiot sudskiot sovet, 3. ako gi ispolnuva uslovite za starosna<br />
penzija, 4. ako e osuden za krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor od<br />
185<br />
Vasiljevi}, T. Lazarevi}, Lj. Gruba~, M i Kuhajda V. U~e{}e gra|ana u<br />
su|enjuna teritoriju SAP Vojvodine, Novi Sad, 1975, str. 127, 133, 155 i sl.<br />
186<br />
Krapac, D. Neki strukturni i funkcionalni aspekti suvremenog jugoslovenskog<br />
krivi~nog pravosu|a, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/2-3, str. 181-182.<br />
187<br />
Ibid, str. 182.<br />
119
najmalku {est meseci, 5. zaradi pote{ka disciplinska povreda propi-<br />
{ana so zakon {to go pravi nedostoen za vr{ewe na sudiskata funkcija,<br />
{to ja utvrduva Republi~kiot sudski sovet, i 6. zaradi nestru~no i<br />
nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija {to vo postapka utvredna so<br />
zakon go utvrduva Republi~kioopt sudski sovet (~l. 99 st. 3 od Ustavot).<br />
- Inkopatibilnost na sudskata funkcija so vr{eweto na druga<br />
javna funkcija, profesija ili ~lenstvo vo politi~ka partija i zabraba<br />
na politi~ko organizirawe i dejstvuvawe vo sudstvoto (~l. 99 st. 2 i 3<br />
od Ustavot).<br />
- Sudski imunitet. Spored ova na~elo sodr`ano vo ~l. 100 st. 1<br />
i 2 od Ustavot, sudiite u`ivaat imunitet {to zna~i deka nikoj, koj{to<br />
u~estvuva vo sudeweto, ne mo`e da bide povikan na odgovornost za mislewe<br />
dadeno pri donesuvawe na sudskata odluka, a vo postapkata povedena<br />
poradi krivi~no delo storeno vo vr{eweto na sudskata funkcija<br />
ne mo`e da bide pritvoren bez odobrenie na Sobranieto na Republika<br />
Makedonija.<br />
- Kolegijalnost (zbornotst) vo sudeweto. Ova na~elo slu`i<br />
kako garancija na objektivnoto i zakonito donesuvawe na sudskite<br />
odluki. Toa zna~i deka sudiite sudat vo sovet vo koj pokraj postojnite<br />
sudii u~estvuvaat i sudii porotnici, odnosno samo pove}e postojani<br />
sudii. Ova na~elo nema apsoluten karakter za{to Ustavot predvidel<br />
deka " so zakon se utvrduva koga sudi sudija poedinec" (~l. 103 st. 1 i 2).<br />
- Upotreba na svojot jazik vo postapkata pred sudot. 188<br />
Vo ramkite na Ustavot i krivi~noto zakonodavstvo se izlo`eni<br />
i ostanatite zna~ajni principi za ostvaruvaweto na rabotata na<br />
organite na krivi~noto pravosudstvo. Me|u niv osobeno se naglasuva:<br />
- na~elo na sloboda i li~na sigurnost, koe vo sebe vklu~uva<br />
ostvaruvawe na pove}e prava: 1. pravoto na so zakon regulirana postapka<br />
za odzemawe i ograni~uvawe na slobodata, 2. pravo na izvestuvawe<br />
za pri~inite na zatvorawe i li{uvawe od sloboda i za osnovite na<br />
obvinenieto, 3. pravo na kontrola na zakonitosta na li{uvaweto od<br />
sloboda od strana na sudski organ, 4. pravo na brzo sudewe (pravo na<br />
obvinetiot da mu se sudi vo razumen vremenski rok) 189 i sl. 190<br />
188<br />
Slobodata na upotrebata na svojot jazik vo krivi~nata postapka e<br />
regulirana so ~l. 3-9 ZKP.<br />
189<br />
Vidi: ~l. 14 st. 3 t. c) od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki<br />
prava, ~l. 13. ZKP i ~l. 7 st. 2 od Zakonto za sudovite.<br />
190<br />
Vidi ~l. 12 od Ustavot na RM i ~l. 3, 4, 13 i 171 ZKP, kako i ~l. 9 i<br />
10 od Me|unatrodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava od 1966 i ~l. 5<br />
od Evropskaat konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi<br />
od 1950.<br />
120
- na~elo na ednakvost na site gra|ani vo za{titata na svoite<br />
prava pred sudot i zakonot (na~elo na ednakvo i pravi~no sudewe), 191<br />
- na~elo na pezumcija na nevinost, 192<br />
- na~elo na zabrana na tortura, 193<br />
- na~elo na nepostapuvawe po slu`bena dol`nost (ne procedat<br />
judex ex officio) koe zna~i deka inicijativata za vodewe na sudki proces<br />
vo akuzatornata krivi~na postapka ne mo`e da poteknuva od sudijata,<br />
za{to so toa toj bi se dovel vo uloga na tu`itel i arbitar.<br />
- na~elo obvinetoto lice da mo`e da se proglasi za vinovno za<br />
izvr{enoto krivi~no delo samo vrz osnova na pravosilna sudska presuda,<br />
- na~elo na odbrana koj se razrabotuva niz slednive na~ela: 1.<br />
na~elo na poznavawe na predmetot na obvinenieto koe od svoja strana<br />
podrazbira deka obvinetiot mora da se zapoznae so site fakti koi mu<br />
se staveni na tovar, za da mo`e da se brani, 194 2. na~elo na kontadiktornost,<br />
3. na~elo deka tovarot na doka`uvaweto le`i na tu`itelot, 4.<br />
na~elo na sloboda na izborot na na~inot na odbranata (obvinetiot<br />
mo`e da se brani aktivno ili so mol~ewe) 195 , 5 na~elo na garantirawe<br />
na zadol`itelna odbrana vo odelni so zakon regulirani slu~ai, kako i<br />
oprdeleni prava na obvinetiot: 1. pravo da se anga`ira branitel vo<br />
191<br />
Vidi: ~l. 9 od Ustavot, ~l. 10 od Univerzalnata deklaracija za pravata<br />
na ~ovekot. (1948). Na ova mesto e intresno da se spomene deka op{to<br />
prifatenata opredelba deka gra|anite se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno<br />
od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo,<br />
politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba,<br />
nekoi teoreti~ari, vo prv red ja pro{iruvaat na seksualnoto (?!) opredeluvawe.<br />
Marjanovi}, \, Odnos prema kaznenoj za{titi u pravnoj dr`avi i kriminalna<br />
<strong>politika</strong> autoritarnih sistema kao negacija pravne dr`ave, Pravna dr`ava, IKSI, Beograd,<br />
1991, str. 150.<br />
192<br />
Vidi: ~l. 13 st. 1 od Ustavot na RM, ~l. 2 st. 1 ZKP, kako i ~l. 11. st<br />
1 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot (1948), ~l. 14 st. 2 Me-<br />
|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava (1966), ~l. 6 st. 2 od<br />
Evropskata konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi<br />
(1950).<br />
193<br />
Pokraj ve}e ka`anoto vidi i ~l. 5 od Univerzalnata deklaracija za<br />
pravata na ~ovekot (1948), ~l. 7 Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite<br />
prava (1966), ~l. 3 od Evropskata konvencija za za{tita na pravata na<br />
~ovekot i osnovnite slobodi (1950).<br />
194<br />
Vidi: ~l. 9 st. 2 i ~l. 14 st. 3 t. a) od Me|unarodniot pakt za |ra|anskite<br />
i politi~ki prava (1966), ~l 5 st. 2 i ~l. 6 st. 3 od Evropskata konvencija<br />
za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi (1950), i ~l. 3 i<br />
218 st. 2 ZKP.<br />
195<br />
Vidi: ~l 14 st. 3 t g) od Me|unarodniot pakt za |ra|anskite i politi~ki<br />
prava (1966).<br />
121
tekot na celata krivi~na postapka, 196 2. pravo na obvinetiot da bide<br />
pou~en za toa deka mo`e da anga`ira branitel, 197 3. pravo da ima dovolno<br />
vreme za podgotvuvawe na odbranata i za kontakt so branitelot, 198<br />
4. pravo na zadol`itelen branitel vo opredeleni slu~ai, 199 5. pravo na<br />
predlagawe dokazi i prisustvo na procesnite dejstva, 200 i nekoi drugi<br />
prava. 201<br />
- na~elo na utvrduvawe na materijalnata vistina, 202<br />
- na~elo favor libertatis. Ova na~elo vo procesnoto pravo se ogleda<br />
vo negoviot osnoven princi favor rei - vo slu~aj na somnenie me|u jus<br />
puniendi na dr`avata i jus libertatis na poedinecot, prednost }e mu se dade<br />
na vtorito princip (in dubio pro reo). So drugi zborovi na pretpostavkata<br />
na nevinost mu se dava primat vo odnos na pretpostavkata na vinata.<br />
203 196<br />
Vidi: ~l. 14 st. 3 t. 3 od Me|unarodniot pakt za |ra|anski i politi~ki<br />
prava (1966), ~l. 14 st. 2 t. d) od Evropskata konvencija za za{tita na<br />
pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi (1950) i ~l. 63 ZKP.<br />
197<br />
Vidi. ~l. 14. st. 3 t. d) od Me|unarodniot pakt za |ra|anski i politi~ki<br />
prava (1966).<br />
198<br />
Vidi. ~l. 14. st. 3 t b) od Me|unarodniot pakt za |ra|anski i politi~ki<br />
prava (1966).<br />
199<br />
Vidi: ~l. 14 st. 3 t. d) od Me|unarodniot pakt za |ra|anski i politi~ki<br />
prava (1966).<br />
200<br />
Vidi: ~l. 14 st. 3 t. 1 od Me|unarodniot pakt za |ra|anski i politi~ki<br />
prava (1966), ~l. 6 st. 2 t. d) od Evropskata konvencija za za{tita na<br />
pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi (1950) i ~l.12 i 14 st. 2 ZKP.<br />
201<br />
Vidi: Zlatari}, B. Ljudska prava i Jugoslovensko krivi~no pravo, Arhiv za<br />
pravna i dru{tvene nauke, Beograd, 1968/4, str. 521-52523.<br />
202<br />
Vidi: Proevski, J - Krckovski, M. Zakon za krivi~nata postapka,<br />
Akademik, Skopje, 1997, str. 26-27.<br />
203<br />
Na~eloto in dubio pro reo (vo dvoumewe vo korist na obvinetiot)<br />
zna~i deka dilemata vo pogled na postoeweto na faktite treba da se re{i vo<br />
korist na obvinetiot. Toa e zna~i, pravno pravilo za toa kako treba da se postapi<br />
sudot koga ne mu e jasno dali postojat ili nepostojat opredeleni fakti,<br />
me|utoa mora da se opredeli vo edna nasoka, za{to krivi~niot predmet ne<br />
smee da ostane nere{en. Zlatari}-Dama{ka, Rje~nik krivi~nog prava i postupka,<br />
Informator, Zagreb, 1966, str. 97. Ili kako {to veli Ba~i}: "koga se iscrpeni<br />
site procesni dokazni sredstva a fakti~kata sostojba sepak do kraj ne e razjasneta,<br />
a od dokazite proizleguva deka vo toj krivi~en predmet doa|aat vo predvid<br />
pove}e fakti~ki mo`nosti, toga{ sudot se odlu~uva za dokaznite okolnosti<br />
koi se popovolni za obvinetiot (na primer, pra{aweto dali poedinecot<br />
e soizvr{itel ili pomaga~, dali postoi obid ili dovr{eno krivi~no<br />
delo, dali se raboti za osnovno krivi~no delo ili za negov kvalificiran<br />
oblik, dali e na primer samo bludno dejstvie ili obid za siluvawe). Ba~i}, F.<br />
Krivi~no pravosu}e i ustavnost i zakonitost, str. 20.<br />
122
- na~elo na za{tita na li~nata sloboda koe se sostoi vo baraweto<br />
sudijata da se odnesuva restriktivno pri donesuvaweto na odluki<br />
koi se odnesuvaat na merkite so koi se ograni~uva slobodata na poedinecot.<br />
- na~elo beneficioum cohaesionis (blagodet na spojuvaweto), 204<br />
- na~elo na zabrana na reformatio in peius, zaradi toa primenata<br />
na pravoto na `alba da ne se izrodi vo povreda na pravata na<br />
osudeniot. 205<br />
- na~elo na nadomest na {teta za neosnovana osuda, 206<br />
2. Ulogata na sudot se sostoi vo individualizacija na krivi~nata<br />
odgovornost i konkretizacija na krivi~nite sankcii vo soglasnost<br />
so krivi~noto zakonodavstvo i stavovite na krivi~noto pravo. Ili<br />
poinaku, negovata osnovna funcija e sproveduvawe vo praktikata na<br />
zakonskite re{enija vo pogled na suzbivaweto na kriminalitetot preku<br />
izrekuvaweto na krivi~nite sankcii.<br />
Dejnosta na sudot se potpira vrz normativnite re{enija {to<br />
zna~i deka koga sudijata rasprava opredelen predmet toj e dol`en me|u<br />
pove}eto alternativi da ja izbere onaa mo`nost koja e sodr`ana vo<br />
krivi~nopravnata norma, odnosno mo`nosta {to vo najgolem del e vo<br />
soglasnost so celite na kaznenata <strong>politika</strong>. Vo toj proces, dr`ejki se<br />
do normativnite ramki i intencii, sudijata e dol`en da gi zeme vo vid<br />
site objektivnite i subjetivnite elementi na deloto i storitelot.<br />
Sudskata funcija e isklu~itelno va`en, suptilen i slo`en<br />
proces vo koj se odlu~uva za su{testveni pra{awa na li~nosta i op{-<br />
testvoto i so ogled na toa ne podensuva proizvolnosti, arbitrernosti<br />
i konroverznosti.<br />
204<br />
Soglasno ova na~elo koga od pove}e obvineti opfateni so edna<br />
odluka samo eden ili nekoi od niv podnele pravno sredstvo (prigovor, redoven<br />
ili vonreden praven lek) protiv taa odluka, a pri~inite poradi koi sudot<br />
na{ol deka odlukata vo korist na toj e vo korist za drugi obvineti, }e zeme ex<br />
officio deka pravnoto sredstvo e podneseno i vo korist na toj, odnosno drugite<br />
obvineti. Vidi ~l. 266 ZKP.<br />
205<br />
"Ako e izjavena `alba samo vo korist na obvinetiot, presudata ne<br />
sme da se izmeni na negova {teta vo odnos na pravanata ocena na deloto i na<br />
krivi~nata sankcija"(~l. 369 ZKP).<br />
206<br />
Vidi ~l. 11 ZKP i ~l. 9 st. 5 i 14 st. 6 od Me|unarodniot pakt za gra-<br />
|anskite i politi~kite prava od 1966 i ~l. 5 st. 5 od Evropskata konvencija za<br />
za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi od 1950. Za ova pove}e: Vujaklija,<br />
D. Naknada {tete pri~injene neopravdanom osudom i neosnovanim li{enjem<br />
slobode, Pravni `ivot, Beograd, 1982/12, str. 1301-1314, Vujaklija, D. Dru{tvena rehabilitacija<br />
lica koja su neopravdano osu|ena i neosnovano li{ena slobode, JRKKP,<br />
Beograd, 1983/1-2. str. 83-102 i Vasiljevi}, T. Hronika sudske prakse, JRKKP, Beograd,<br />
1968/2, str. 287-296.<br />
123
3. Zaradi ostvaruvawe na pouspe{na borba protiv inkriminiranite<br />
povedenija vo sovremenata literatura se pove}e se potencira i<br />
preventivnata orientacija vo ostvaruvaweto na funkcijata na sudstvoto.<br />
Opravduvaweto na takvata orientacija se bara vo poaktivnata<br />
uloga na sudstvoto vo spre~uvaweto na op{testveno {tetnite pojavi<br />
preku zajaknuvawe na negovata inicijativnost vo prou~uvaweto i sledeweto<br />
na pojavite koi se od interes za ostvaruvawe na negovata funkcija.<br />
Preventivnata aktivnost na sudovite se ostvaruva vrz osnova<br />
na sledewe i prou~uvawe na kriminalnite pojavi, sostavuvawe i podnesuvawe<br />
na analizi i informacii na zainteresiranite ustanovi i<br />
asocijacii za sostojbata i dvi`eweto na kriminalitetot, pokrenuvawe<br />
na soodvetni temi i diskusii na opredeleni sovetuvawa, seminari i<br />
sli~ni sobiri za opredeleni problemi svrzani so kriminalitetot i<br />
sli~ni aktivnosti ~ija {to cel e da se uka`e na urgentnite podra~ja<br />
vo ~ii ramki treba da sleduvaat opredeleni ~ekori so kriminalnopoliti~ki<br />
implkacii.<br />
4. Napred poso~ivme deka eden od najva`nite elementi za ostvaruvawe<br />
na slo`enite zada~i {to se pojavuvaat pred sudstvoto sekako<br />
prestavuva obezbeduvaweto celosna nezavisnost na sudstvoto. Sudot<br />
mora dokraj da bide samostoen i nezvisen vo odlu~uvaweto, osloboden<br />
od razni dnevno politi~ki i prakticisti~ki direktivi i pritisoci<br />
koi mo`at da go dovedat vo pra{awe ispravnoto vr{ewe na sudskata<br />
funkcija i da go namalat negoviot ugled vo javnosta. Nakratko, edna od<br />
pretpostavkite za normalno funkcionirawe ne samo na mehanizmot na<br />
primenata na represijata, tuku i na celokupniot praven mehanizam e<br />
garantiraweto na nezavisnosta na sudstvoto vo odnos na site institucii<br />
i poedinci, koja se sostoi vo sloboda vo konkretniot krivi~en<br />
predmet da bide donesena odluka bez kakvo i da e vlijanie od strana.<br />
Nezavisnosta na sudot e pretpostavka za objektivno sudewe.<br />
Osnovnite na~ela koi se odnesuvaat na ova pra{awe se pomesteni<br />
vo Univerzalnata deklaracija na ON za nezavisnosta na sudstvoto.<br />
Vo t. 2 na ova deklaracija se naveduva: "Vo slu~aite koi se ragleduvani<br />
od sudot treba da se odlu~uva nepristrasno vrz osnova na fakti i vo<br />
soglasnost so zakonot, bez ograni~uvawa taka {to nema da bidat<br />
predmet na neposredno ili posredno nedostojno vlijanie, pottiknuvawe,<br />
pritisoci, zakani ili intervencii od strana na koj i da e i od bilo<br />
kakvi pri~ini." Pokraj navedenata odredba koja na stiliziran na~in e<br />
prezemena i vo na{iot Zakon za sudovite, 207 osnovnite na~ela na deklaracijata<br />
sodr`at i odredbi za isklu~itelnoto pravo na sudijata da<br />
207<br />
Vo ~l. 14 st. 2 od Zakonot za sudovite ("SV RM" 1995/36 i 1995/45) se<br />
veli: "Pri odlu~uvaweto vrz sudijata ne mo`at da se vr{at kakvi i da e ograni~uvawa,<br />
vlijanija potiknuvawa, pritisok, zakana ili me{awe, direktno ili<br />
indirektno, od koj i da e subjekt i poradi koja i da e pri~ina".<br />
124
odlu~uva za svojata jurisdikcija, za nemo`nosta odlukite na sudovite<br />
da se podveduvaat na revizija od strana na drugi organi, za pravoto na<br />
site da im sudat redovnite pravosudni organi vo so zakon uredena postapka,<br />
za dol`nosta na sudovite sudskite raspravi da gi vodat pravedno<br />
i pravata na site stranki da bidat po~ituvani i za dol`nosta na<br />
dr`avata da obezbedi sredstva za normalno vr{ewe funkcijata na sudovite.<br />
208 Nezavisnosta na sudskata funkcija se zasnova vrz ostvaruvaweto<br />
na zna~ajnata pretpostavka na postojanosta na sudijata. Ottamu<br />
osnovnite na~ela vo t. 17 sodr`at stav deka sudiite ne mo`at da bidat<br />
smeneti dodeka ne gi ispolnat godinite na starost potrebni za odewe<br />
vo penzija ili dodeka ne im istekne mandatot. Na ovaa linija se i na-<br />
{ite novi ustavni re{anija od ~l. 99 kade se naveduva deka sudiskata<br />
funkcija e postojana, odnosno deka sudijata se izbira bez ograni~uvawe<br />
na traeweto na mandatot. Sudiskata funkcija prestanuva koga sudijata<br />
samiot toa go pobara ili koga gi ispolni uslovite za starosna<br />
penzija. Isto taka se predvideni i isklu~itelnite okolnosti pod koi<br />
sudijata protiv svoja volja mo`e da bide razre{en od dol`nosta. Niv<br />
gi utvrduva Sudskiot sovet i za toa go izvestuva sobranieto na Republika<br />
Makedonija. Ovie re{enija se sodr`ani i razraboteni vo ~l. 21,<br />
37-44 i 66-72 od Zakonot za sudovite.<br />
Sumarno zemeno, nezvisnosta na sudstvoto vo sebe opfa}a ispolnuvawe<br />
na slednite osnovni komponenti: li~na, stvarna, interna i<br />
administrativna. Pritoa pod li~na nezavisnost se podrazbira takvo<br />
regulirawe na li~nata polo`ba na sudiite (izbor postavuvawe, trajnost<br />
na slu`bata do napolnuvaweto na godinite za penzionirawe, napreduvawe<br />
vo slu`bata, zabrana na smenuvawe i otpu{tawe osven pod<br />
strogo restriktivno opredeleni so zakon fiksirani uslovi za utvrduvawe<br />
na disciplinskata odgovornost, finansirawe, imunitet) koi na<br />
minumum ja sveduvaat mo`nosta preku donesuvawe odluki vo tie, za sudijata<br />
egzistencijalni pra{awa, pripadnicite na izvr{nata vlast da<br />
208<br />
Postapkata pred sudot e skapa. Za da se obezbedi u~estvoto na porotata,<br />
temelnoto raspravawe i dokaznata postapka (tro{oci za ve{ta~ewe,<br />
patni tro{oci i za nadomest na svedocite, itn), tro{oci koi proizleguvaat<br />
od posebniot na~in na koj se vr{i dostavuvaweto na sudskite akti, kako i potrebite<br />
da se obezbedi soodveten prostor i adekvatna oprema, potrebni se<br />
zna~itelni finansiski sredstva. "Poznato e (me|utoa) deka vo pove}eto zemji<br />
se izdvojuva mal, vsu{nost (vo sporedba so drugite dr`avni organi i vistinkite<br />
potrebi) premal iznos od dr`avniot buxet za funkcionirawe na krivi-<br />
~noto pravosudstvo (na primer, vo Avstrija 1, 50%, vo [panija 1,32%, vo<br />
Izrael 1,10%, vo Italija i Polska 1,25%, vo Portugal 3%, vo Holandija i Turcija<br />
4%. "Krapac, D. Odnos izme|u organizacije pravosu|a i krivi~nog postupka:<br />
prikaz III sekcije XIV Me|unarodnog kongresa za krivi~no pravo (Be~, 1-7. X 1089<br />
godine), JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 80.<br />
125
vlijaat vrz nivnoto povedenie vo vr{eweto na sudskata funkcija. 209<br />
Zaradi obezbeduvawe na funcioniraweto na vistinskata nezavisnost<br />
od sudiite se o~ekuva da se vozdr`at od nekoi aktivnosti vo odnos na<br />
koi, kako |ra|ani inaku bi imale celosno pravo. Se raboti za toa deka<br />
sudiite ne mo`at da vr{at privatna praksa, ne mo`at da bidat ~lenovi<br />
nitu da imaat funkciii vo politi~kite partii, ne mo`at da se<br />
zanimavaat so delovni aktivnosti so isklu~ok na ona {to e nu`no vo<br />
pogled na sopstveniot imot, ne mo`at da rabotat vo ramkite na izvr{nata<br />
i zakonodavnata vlast na nacionalno ili lokalno nivo, nitu<br />
kako pretsedava~i ili ~lenovi na izvr{ni komiteti (osven vo slu~ai<br />
koga se raboti za postapka vo koja se bara stru~nost vo iznao|aweto<br />
fakti i izveduvaweto na dokazi. 210 Internata nezavisnost ne e nekoj<br />
poseben vid nezavisnost, tuku pretstavuva za{tita na voobi~aenite<br />
standardi na li~nata i vistinskata nezavisnost od poseben vid zagrozuvawe<br />
koe doa|a od strana na samite kolegi sudii. I, kone~no, administrativnata<br />
(kolektivna) nezavisnost podrazbira slobodno upravuvawe<br />
so administracijata na sudot, u~estvuvawe vo donesuvaweto na<br />
pravosudnite buxeti, raspolagawe i vodewe smetka sa sredstvata {to<br />
mu se staveni na raspolagawe na sudot, kako {to se zgradite, name-<br />
{tajot i sl. Sekoe eventualno me{awe na organite na vladata vo tie<br />
vnatre{ni raboti na sudot bi zna~elo otvorawe na novi mo`nosti na<br />
vlijanie vrz sudovite. 211<br />
Interesno e da se napomene deka vrz sudskite odluki mo`at da<br />
ostvarat opredeleno vlijanie i nekoi drugi faktori me|u koi ovde sosema<br />
nakratko se zadr`uvame na dve situacii. Prvata se odnesuva na<br />
pritisokot na javnoto mislewe koe povremeno mo`e da ostvari osuda<br />
ili osloboduvawe na nekoe lice nezavisno od dokazite i negovata<br />
vina. Pri~inite za toa ne se samo od politi~ka priroda, tuku ~esto i<br />
nestru~noto i neobjektivnoto pi{uvawe na pe~atot. Vtorata situacija<br />
se odnesuva na, zasega za sre}a mnogu retkite, me|utoa sepak prisutni i<br />
mo`ni napadi na sudiite od strana na razni teroristi~ki grupi koi so<br />
predizvikuvawe na haoti~ni sostojbi na strav se stremat da izdejstvuvaat<br />
opredelena sudska odluka, naj~esto vo korist na pripadnicite na<br />
nivnata organizacija.<br />
5. Pokraj gorenavedenoto za uspe{noto ostvaruvawe na sudskata<br />
dejnost nesomneno e potrebno formirawe na takov lik na sudija koj<br />
mora da raspolaga so golemi znaewa od oblasta na krivi~noto pravo,<br />
kriminalnata <strong>politika</strong>, penologijata, no i od drugite vonkrivi~ni na-<br />
209<br />
Mr{evi}, Z. Uloga nezavisnog pravosu|a u za{titi ljudskih prava, Jugoslovenska<br />
revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1990/ 2-3, str. 176. Vo taa smisla i<br />
Gruba~, M. Za{tita prava ~oveka u Jugoslovenskom krivi~nom postupku, JRKKP, Beograd,<br />
1979/1, str. 126-127.<br />
210<br />
Ibid, str. 179.<br />
211<br />
Ibid, str. 180.<br />
126
uki kako {to se sociologijata, psihologijata. Pokraj toa sudijata treba<br />
da se odlikuva so sposobnosti da gi voop{tuva svoite znaewa i iskustva<br />
pri vr{eweto na svojata funkcija. Od sudijata natamu se bara da<br />
bide humanisti~ki orientiran i visoko moralna li~nost koj vo sekoj<br />
moment umee da im se sprotivstavi na raznovidnite pritisoci i sugestii<br />
od bilo koja strana {to go naru{uvaat negovoto slobodno sudisko<br />
uveruvawe i vo najgolem broj slu~ai lo{o vlijaat vrz naru{uvaweto<br />
na zakonitosta vo negovoto odlu~uvawe, a otamu i vrz gazeweto na pravdata<br />
i pravi~nosta.<br />
6. Slabosti na sudstvoto. Ne mo`e me|utoa da se porekne faktot<br />
deka vo sovremeni uslovi i sudstvoto go sledat golem broj slabosti<br />
koi, se razbira ostvaruvaat opredeleno negativno vlijanie vrz negovata<br />
aktivnost i doveduvaat do niza {tetni posledici. Me|u niv sekako<br />
deka treba da se istaknat sostojbite vo na{ata zemja koi sî u{te<br />
se sre}avaat opredeleni problemi od objektiven i subjektiven karakter.<br />
a) Me|u objektivnite faktori koi predizvikuvaat niza negativni<br />
implikacii za podobri organizacioni re{enija i poefikasna rabota<br />
na sudovite voop{to obi~no se naveduvaat:<br />
- ras~ekorot me|u dol`nostite koi sudot gi ima spored zakonot<br />
i materijalnite sredstva koi se obezbedeni za nivno izvr{uvawe, t.e.<br />
nezadovolitelnite finansiski sredstva za ostvaruvawe na redovnata<br />
dejnost i funkcionalnite rashodi,<br />
- nedovolna organizaciona postavenost i tehni~ka opremenost,<br />
- nedovolniot broj na sudii,<br />
- fluktuacijata na sudskite kadri,<br />
- neekspeditivnata rabota na drugite organi koi tesno sorabotuvaat<br />
so sudovite a koi gi pritiskaat istite problemi kako i sudovite,<br />
- otsustvo na soodveten nau~en pristap,<br />
- izrazena parizacija vo opredeluvaweto na kadrovskata struktura,<br />
- na sudovite vo golema mera im nedostasuvaat nu`ni informacii,<br />
- preoptovarenost na sudovite so golem broj predmeti poradi<br />
{to nivnoto re{avawe se sveduva na rutinsko postapuvawe. 212 Stanuva<br />
212<br />
Rutinskoto re{avawe na krivi~nite predmeti se sostoi vo {ablonsko<br />
zadovoluvawe na formata. "Se ~ini deka edinstveniot vistinski napor<br />
koi sudovite go pravat vo procesot na raspravaweto na eden krivi~en predmet<br />
se sostoi vo utvrduvaweto na fakti~kata sostojba koja e potrebno da se<br />
sumpsumira pod zakonskiot opis na deloto. Seto ostanatoto vo najmala raka<br />
se raboti {ablonski. Toa osobeno va`i za procesot na odmeruvawetpo na kaznata<br />
i odlu~uvaweto za primenata na drugite krivi~ni sankcii. Se steknuva<br />
vpe~atok deka sudovite smetaat deka nivnata glavna zada~a e da utvrdat dali<br />
127
zbor za nivna preoptovarenost so dela od mala op{testvena {tetnost<br />
{to gi spre~uva vo efikasnoto i kvalitetno vr{ewe na sudskata funkcija.<br />
Denes koga vladee nepodeleno mislewe deka za pravilnoto<br />
vr{ewe na sudskata funkcija od ogromno zna~ewe e dol`inata na postapkata<br />
da bide svedena vo prifatlivi ramki, sekoe oddol`uvawe na<br />
postapkata mo`e da dovede do nesoodvetni odluki kako od aspekt na<br />
generalnopreventivnite, taka i od aspekt na specijalnopreventivnite<br />
celi na krivi~nata sankcija.<br />
- koristewe na klasi~nata krivi~na postapka koja trae predolgo<br />
i poradi toa ja gubi svojata efikasnost i antikriminalnite efekti.<br />
Vakvata postapka doveduva do golema sporost vo fazata na sudeweto,<br />
a nejzinoto neopravdano dolgoto traewe doveduva do zaostanuvawe<br />
vo rabotata na sudovite. Poradi toa se pojavuva fenomenot na tn.<br />
zadocneta pravda koj tokmu ottamu mo`e da prtetstavuva izraz na nepravda,<br />
samovolie pa duri i izvor na kriminogeni vlijanija.<br />
- nevoedna~enosta na sudskata praktika e isto taka eden od zna-<br />
~ajnite problemi vo raboteweto na sudovite. Stanuva zbor za postapuvawe<br />
koe doveduva do izrekuvawe na razli~ni sankcii za srodni dela<br />
od strana na razli~ni sudovi, pa duri i od razli~ni soveti na isti sudovi.<br />
Toa e osobeno negativna praktika toga{ koga ne mo`e da se opravda<br />
so individualizacijata vo izrekuvaweto na kaznata, odnosno so te-<br />
`inata na deloto i subjektivite obele`ja na storitelot na deloto.<br />
Takvata nevoedna~enost doveduva do seriozni posledici {to vo prv<br />
red go naru{uvaat na~eloto na ramnopravnosta na gra|anite kako edno<br />
od temelnite na~ela koe ima i svoj ustavnopraven izraz. Imeno,<br />
pra{aweto za kriteriumite za izrekuvaweto na sankciite i nivnoto<br />
voedna~uvawe me|u oddelnite sudovi ne e samo prakti~no pra{awe,<br />
tuku problem koj zadira vo osnovite na pravosudstvoto i ustavnite<br />
principi za zakonitosta na kaznata i za ednakvosta na gra|anite pred<br />
zakonot. [to se odnesuva do na~eloto na zakonitosta nikoga{ ne e<br />
dovolno da se povtori deka so nego se obezbeduva opredelenost na krivi~noto<br />
delo i opredelenost na kaznata vo zakonot koj bil na sila vo<br />
momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. So nego istovremeno<br />
se obezbeduva izvesnosta vo pogled na bitnite obele`ja na krivi~noto<br />
delo, nemo`nost kaznata da se menuva ako toa so zakon ne e izri~no<br />
dozvoleno i zabrana na retroaktivnoto va`ewe na zakonot. Od druga<br />
strana zakonot ja garantira pravnata ednakvost na lu|eto kako<br />
potencijalni storiteli na krivi~ni dela. Vo momentot na izvr-<br />
{uvaweto na deloto taa individualnosta i posebnosta na poedinecot<br />
vo odnos na drugite i razli~nosta na okolnostite vo koi toj se opredeima<br />
uslovi na opredelen na~in da se primeni krivi~niot zakon, a potoa se<br />
mnogu pomalku zainteresirani toj zakon i navistina da se primeni na dadeniot<br />
slu~aj." Atanackovi}, D. Kaznena <strong>politika</strong> u SFRJ, JRKKP, Beograd, 1978/2,<br />
str. 99.<br />
128
luva za opredelen akt doa|aat do poln izraz. Ako na ist na~in i so ista<br />
mera bi se sankcioniorala taa vistinski postoe~ka neednakvnost na<br />
li~nosta i na okolnostite, proklamiranata ednakvost na lu|eto bi<br />
bila izigrana. Ottamu individualizacijata na kaznata e edno od neophodno<br />
potrebnite sredstva za ostvaruvawe na principot na ednakvosta.<br />
b) Kako subjektivni faktori naj~esto se istaknuvaat:<br />
- konzervativizmot vo praktikata, inertnosta, otsutnosta na<br />
inicijativa, sklonost kon {ablonska i rutinska rabota,<br />
- nedostig od vodewe na opredelena celishodna kadrovska <strong>politika</strong><br />
i gri`a za stru~no usovr{uvawe i specijalizacija na sudskite kadri,<br />
- otsutnost na vlijanie na dr`avnite organi vrz pravosudstvoto<br />
za formirawe i vodewe na racionalna <strong>politika</strong> sprema sudovite vo<br />
pogled na pomo{, sledewe na problematikata na nivnata rabota,<br />
voveduvawe na podobri i posovremeni re{enija za vnatre{nata<br />
organizacija na rabotata, itn.<br />
Seto toa mo`e da da pretstavuva golema opasnost {to odi dotamu<br />
golem broj opasni prestapnici da ne se izveduvaat pred sudot i da<br />
ostavuvaat nadvor od dosegot na pravdata, kako i kon toa ~esto da stradaat<br />
nevini lica. Navedenite slabosti vo sovremenata literatura se<br />
imenuvaat kako kriza na sovremeniot sistem na sudstvoto. Imaj}i gi<br />
predvid navedenite slabosti vo kriminalnata <strong>politika</strong> vo ovaa oblast,<br />
vo literaturata se naglasuva i zaostanuvaweto na sudstvoto zad socijalnite<br />
promeni i potrebi, za negovata neadekvatnost so sovremenite<br />
uslovi i tendenciite na op{testvenata stvarnost, za nivnata nedovolna<br />
efikasnost vo zadovoluvaweto na pravdata i obezbeduvaweto na<br />
sigurnosta na gra|anite, za gubewe na doverbata na gra|anite vo sudot<br />
i nivno oddale~uvawe od nego i sl. negativni implikacii koi vo osnova<br />
zna~at nivna neusoglasenost so tempoto na op{testveniot razvoj i<br />
sovremenite barawa za ostvaruvawe na efikasnata uloga na sudstvoto.<br />
Pritoa, se rabira deka negativnite pojavi od vakvata praktika pove-<br />
}estrano se multipliciraat vo onie situaci koga povisokite sudovi so<br />
svoite odlu}i propu{taat da vlijaat vrz izedna~uvawe na takvaat praktika.<br />
7. So vr{eweto na sudskata funcija vsu{nost se sproveduva kaznena<br />
<strong>politika</strong> na sudovite. Pritoa e zna~ajno deka kaznenata <strong>politika</strong><br />
na zakonodavecot ja dopolnuva i kaznenata <strong>politika</strong> na sudovite,<br />
taka{to i dvete vo celost ja izrazuvaat kaznenata <strong>politika</strong> na op{testvoto<br />
na planot na suzbivaweto na kriminalitetot. Toa se ostvaruva<br />
na toj na~in {to zakonodavecot gi dava ramkite i osnovnite nasoki na<br />
kaznenata <strong>politika</strong> na sudovite, dodeka preku kaznenata <strong>politika</strong> na<br />
sudovite se konkretizira kaznenata <strong>politika</strong> na zakonodavecot. Slu-<br />
`ej}i í na istata cel, kaznenata <strong>politika</strong> na zakonodavecot i kaznenata<br />
<strong>politika</strong> na sudovite treba me|usebno da se usoglasuvaat i do-<br />
129
polnuvaat. Ottamu e potrebno kaznenata <strong>politika</strong> na zakonodavecot da<br />
bide ne samo ramka na kaznenata <strong>politika</strong> na sudovite tuku i kriterium<br />
za nejzina realizacija. Od druga strana primenata na zakonskite<br />
re{enija vo praktikata vo izvesna smisla e i proverka na ispravnosta<br />
na stavovite na zakonodavecot i spored toa indikator na uspe{nosta<br />
na oddelni re{enija vo zakonodavstvoto na planot na realizacijata na<br />
opredelena kaznena <strong>politika</strong>. Me|utoa, sporeduvaweto na kaznenata<br />
<strong>politika</strong> na zakonodavecot i kaznenata <strong>politika</strong> na sudovite vo izvresni<br />
slu~ai poka`uva mo`en ras~ekor, odnosno uka`uva na postoewe na<br />
razli~ni stavovi za oddelni pra{awa na kaznenata <strong>politika</strong>. Toa glavno<br />
nastanuva od dve pri~ini: ili sudovite ne ja prifa}aat vo zakonot<br />
izrazenata kaznena <strong>politika</strong> ili zakonskite re{enija se neadekvatni<br />
ili nadminati so konkretnite potrebi na op{testvoto vo pogled na<br />
kaznenopravnata za{tita vo postoe~kite uslovi. Poradi toa sekoj takov<br />
ras~ekor treba da bide signal kako za zakonodavecot taka i za sudovite<br />
da gi razgledaat soodvetnite pra{awa od oblasta na kaznenata<br />
<strong>politika</strong> vo koja takvata nesoglasnost se izrazuva, i kaznenata<br />
<strong>politika</strong> na site faktori {to ja kreiraat da se usoglasi so potrebite<br />
i celite koi na planot na kaznenata <strong>politika</strong> vo op{testvoto treba da<br />
se ostvarat.<br />
Za da se otstrani mo`niot ras~ekor vo kaznenata <strong>politika</strong> na<br />
zakonodavecot i sudovite potrebno e da se utvrdi kade se nao|aat pri-<br />
~inite na taa neusoglasenost i na koja strana bi bile potrebni opredeleni<br />
korekcii. Pri~inite na neusoglasenosta vo kaznenata <strong>politika</strong><br />
na zakonodavecot i sudovite koi doa|aat od strana na zakonodavecot<br />
glavno se javuvaat vo dva slu~ai: ili zakonodavecot ne gi propi{al<br />
najcelishodnite re{enija za oddelni slu~ai, ili postoe~kite zakonski<br />
re{enija pove}e ne se vo soglasnost so potrebata na kaznenata <strong>politika</strong>...<br />
Vo takvi slu~ai zakonodavecot treba brzo da reagira i zakonskite<br />
propisi da gi prilagodi na konkretnite potrebi na op{testvoto<br />
vo daden moment i vo dadeni uslovi. Vo slu~aite koga pri~inata na<br />
neusoglasenosta na kaznenata <strong>politika</strong> na zakonodavecot i kaznenata<br />
<strong>politika</strong> na sudovite doa|a od vtorite, taka{to sudovite za oddelni<br />
pra{awa uporno sproveduvaat nekoja svoja kaznena <strong>politika</strong> koja se<br />
razlikuva od onaa koja ja opredelil zakonodavecot, zakonodavecot treba<br />
da ostane na svoite stavovi i so toa da im uka`e na sudovite deka<br />
tokmu postojnite zakonski re{enija odgovaraat na kaznenata <strong>politika</strong><br />
na op{testvoto, a dokolku toa ostanuva bez soodvetno dejstvo vrz sudovite,<br />
mo`e so soodvetni izmeni na propisite da go pottikne usvojuvaweto<br />
na svoite stavovi, pa duri i da im ja nametne na sudovite nivnata<br />
primena." 213<br />
213<br />
\or|evi}, M. Krivi~no zakonodavstvo i kaznena <strong>politika</strong>, JRKKP, Beograd,<br />
1986/1-2, str. 144-145.<br />
130
8. Na krajot na ovoj sosema sumaren prikaz na sudstvoto ne mo`e<br />
a da ne ja istakneme zna~ajnata institucionalna forma koja za prv pat<br />
se javuva kaj nas so Ustavot od 1991 godina. Stanuva zabor za Republi-<br />
~kiot sudski sovet koj se javuva kako organ {to vo svojot delokrug na<br />
prava i dol`nosti vo odnos na izborot i razre{uvaweto na sudiite,<br />
pridonesuva za zacvrstuvawe i ostvaruvawe na sudskata funkcija i dejstvuvaweto<br />
na sudstvoto. Kako organ na Republikaat toj ne e sud, iako<br />
dejstvuva vo ramkite na sudstvoto, kako {to ne e nitu organ na zakonodavnata<br />
ni na izvr{nata vlast, tuku samostoen i nezavisen organ koj<br />
dejstvuva vo ramkite na sudstvoto so oprecizno utvrden delokrug so koj<br />
ne se se naru{uva samostojnosta i nezavisnosta na sudstvoto.<br />
3. OBVINITELSTVO<br />
1. Javnoto obvinitelstvo e edinstven i samostoen dr`aven organ<br />
koj gi goni storitelite na krivi~nite dela i na drugi so zakon utvrdeni<br />
kaznivi dela i vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon (~l. 106 st.<br />
1 od Ustavot). Spored toa Javnoto obvinitelstvo e isklu~iv subjekt<br />
povikan i dol`en vo imeto na dr`avata i op{testvoto i vo niven<br />
interes da dava inicijativa za pokrenuvawe na krivi~no gonewe, da se<br />
gri`i za navremeno i efikasno otkrivawe na krivi~ni i drugi kaznivi<br />
dela i nivnite storiteli, da podnesuva barawe za poveduvawe na<br />
krivi~na postapka i postapka po drugi kaznivi dela, i vo ramkite na<br />
zakonot da prezema merki i aktivnosti zaradi pravilno naso~uvawe na<br />
postapkata, da zastapuva obvinenie, izjavuva redovni i vonredni pravni<br />
sredstva i dr.<br />
Institucijata na javnoto obvinitelstvo e povrzana so prifa}aweto<br />
na akuzatornoto na~elo vo krivi~nata postapka, spored koe funkcijata<br />
na sudeweto i obvinuvaweto (goneweto) se razdeluvaat vo<br />
interes na objektivnoto sudewe i sozdavaweto mo`nosti za donesuvawe<br />
zakoniti odluki. Funkcijata na javnoto obvinitelstvo ne se sveduva<br />
samo na gonewe na storitelite na krivi~ni dela i na ulogata na zastapnik<br />
na javniot poredok, tuku i na ostvaruvaweto na edinstvenata<br />
primena na zakonite i na za{titata na ustavnosta i zakonitosta. Za<br />
taa cel javnoto obvinitelstvo ima na raspolagawe razli~ni redovni i<br />
vonredni pravni sredstva koi gi koristi zaradi donesuvawe na meritorni<br />
odluki.<br />
Javniot obvinitel spored Ustavot go imenuva i razre{uva Sobranieto<br />
na Republika Makedonija za vreme od {est godini. Toj u`iva<br />
imunitet za koj isto taka odlu~uva Sobranieto. I negovata funkcija e<br />
inkopatibilna so vr{eweto druga javna funkcija, profesija ili ~lenstvo<br />
vo politi~ka partija (~l. 107 st. 3 od Ustavot).<br />
2. Organizacijata na javnoto obvinitelstvo ja karakterizira<br />
na~eloto na organizaciono edinstvo i vertikalna povrzanost na site<br />
organizacioni edinici na javnoto obvinitelstvo kako edinsteven<br />
131
organ za obezbeduvawe na zakonitosta. Organizacijata na javnoto obvinitelstvo<br />
ja sledi organizacijata na sudstvoto, taka {to funkcijata<br />
na javnoto obvinitelstvo ja vr{at: 1. javniot obvinitel na Republika<br />
Makedonija, 2. javnito obvinitel na vi{oto javno obvinitelstvo i, 3.<br />
javniot obvinitel na osnovnoto javno obvinitelstvo. Inaku, sekoj javen<br />
obvinitel mo`e da ima eden ili pove}e zamenici.<br />
Spored toa za organizacijata na javnoto obvinitelstvo se karkteristi~ni<br />
dve na~ela: centralizam i hierarhiska subordiniranost.<br />
Centralizmot e takov organizacionen princip, soglasno so koj,<br />
iako postojat pove}e vidovi razli~ni oviniteli, sepak tie pretstavuvaat<br />
edinstven organ na ~ie ~elo stoi najvisokiot javen ovinitel,<br />
komu site drugi javni obviniteli, vo pomala ili pogolema mera, mu se<br />
pot~ineti (subordinirani). Posledica na organizacijata izgradena<br />
vrz centraliti~kiot princip e deka site javni obviniteli se delovi<br />
na edno edinstveno telo i deka aktot na sekoj javen obvinitel go anga-<br />
`ira javnoto obvinitelstvo vo celina. 214<br />
Hierarhiskata subordiniranost kako organizacionen princip<br />
na javnoto obvinitelstvo se ogleda vo: 1. pot~inetosta na poniskite<br />
javni obviniteli na povisokite i nivnata obvrska da postapuvaat so<br />
izri~na ili mol~evna soglasnost so povisokiot javen obvinitel, i 2.<br />
monokratizmot, soglasno so koj titular - nositel na site funkcii e javniot<br />
obvinitel, a zamenicite se samo negovi pretstavnici. 215<br />
3. Osnovnata ulogata na javnoto obvinitelstvo se sostoi vo<br />
pokrenuvawe na krivi~nata postapka i zastapuvawe na obvinenieto<br />
pred sudot. Vo taa smisla osobeno zna~ajni se u{te dve na~ela: na~eloto<br />
na samostojnost i javnost vo rabotata na obvinitelstvoto.<br />
Javnoto obvinitelastvo e organ koj svojata dejnost ja vr{i samostojno.<br />
216 Toa zna~i deka obvinitelite vo vr{eweto na svoite ovlastuvawa<br />
se nezavisni od drugite organi i organizacii, odnosno deka se<br />
dol`ni op{testvenata opasnost na konkretnata negativna pojava da ja<br />
procenuvaat samostojno i samostojno da utvrduvaat dali e vo pra{awe<br />
krivi~no delo ili drugo kaznivo delo. Nivnata samostojnost me|utoa<br />
vo nikoj slu~aj ne zna~i isklu~uvawe na op{testvenata kontrola nad<br />
nivnata rabota. Samostojnosta isto taka ne zna~i oddelenost vo rabotata<br />
od drugite organi, {to zna~i za da mo`e obvinitelstvoto uspe-<br />
214<br />
Marina, P. i dr. Pravosuden sistem na SFRJ, Kultura, Skopje, 1981.<br />
str. 148.<br />
215<br />
Ibid, str. 149.<br />
216<br />
"Javnoto obvinitelstvo e edinstven i samostoen dr`aven organ koj<br />
gi goni storitelite na krivi~ni dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi<br />
dela i vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon" (~l. 106 od Ustavot).<br />
132
{no da gi ostvaruva svoite zada~i mora da sorabotuava vo prv red so<br />
drugite pravosudni organi. 217<br />
Vo ostvaruvaweto na svojata osnovna funkcija, javnoto obvinitelstvo<br />
spored prirodata na rabotite e izlo`eno na poseben interes<br />
od strana na javnosta, a so samoto toa i na nejziniot sud. Javnosta na<br />
rabotata na obvinitelstvoto e obezbedena so ustani na~ela i odredbi<br />
na Zakonot za javnoto obvinitelstvo so koi se normira deka obvinitelskata<br />
funkcija e javna i deka toa ja izvestuva javnosta za sostojbata na<br />
kriminalitetot i za drugite problemi i pojavi od op{to zna~ewe {to<br />
gi zabele`ilo vo svojata rabota, kako i toa deka vo granicite na zakonot<br />
i vo soglasnost so interesite na postapkata mo`e da ja izvestuva<br />
javnosta i za oddelni predmeti na koi raboti.<br />
Osven na navedeniot na~in javnosta na obvinitelstvoto se obezbeduva<br />
i so negovoto u~estvo vo javnata reasprava pred sudot na glavniot<br />
pretres i vo fazata na prethodnata, odnosno istra`nata postapka.<br />
Ostvaruvaweto na na~eloto na javnosta vo rabotata na javnoto<br />
obvinitelstvo i postapuvaweto vo soglasnost so toa na~elo ima nesporno<br />
zna~ewe ottamu {to kako oblik na projavuvawe na svesta, javnoto<br />
mislewe ima golema mo} koja ne mo`e da se prenebregne vo edno demokratsko<br />
op{testvo. Steknuvaweto uvid na javnosta vo rabotata na javnoto<br />
obviniteltvo i voop{to vo rabotata na pravosudnite organi e<br />
svoevidna kontrola i garancija na zakonitoto i a`urnoto postapuvawe<br />
na tie organi i toa ne samo poradi nivnaat svest deka rabotata im e<br />
podlo`ena na opredeleno vnimanie i kontrola, tuku i poradi sogleduvawe<br />
na op{testvenoto zna~ewe na dejnosta {to ja vr{at. Nivnata<br />
rabota kako predmet na postojan interes, nadgleduvawe, razmisluvawa,<br />
diskusii, odobruvawe ili kritika pretstavuva opredelen barometar<br />
na op{testvenata sostojba na podra~jeto na represivnoto suzbivawe na<br />
kriminalitetot. Tokmu zatoa e potrebna i opredelena pretpazlivost i<br />
selektivnost pri davaweto na informaciite {to, koga se raboti za<br />
oddelni predmeti, e predopredelen od po~ituvaweto na na principot<br />
pred donesuvaweto na kone~nata odluka da ne se predimenzionira i<br />
217<br />
Trgnuvaj}i od negovata golema uloga, na Osmiot kongres na ON za<br />
prevencija na kriminalitetot i posatpuvawe so prestapnicite (Havana, 1990)<br />
be{e doneseno Upatstvo za ulogata na obvinitelite, prifateno od strana na<br />
Generalnoto sobranie na ON so rezolucija 45/166 od 8 dekemvri 1990. Zemaj}i<br />
go predvid faktot deka obvinitelite igaat klu~an uloga vo administriraweto<br />
na krivi~nata pravda, Upatstvoto ima za cel da obezbedi i da ja<br />
promovira efikasnosta, nepristrasnosta i fer odnosot na obvinitelite vo<br />
krivi~nata postapka. Obvinitelite treba da bidat svesni za idealite i<br />
eti~kite dol`nosti na nivnata funkcija, ustavnata i zakonskata za{tita na<br />
pravata na osomni~eniot kako i ~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi<br />
priznati so nacionalnoto i me|unarodnoto pravo.<br />
133
prejudicira konkretniot slu~aj, odnosno da se poa|a od prezumcijata<br />
na nevinost kako i od soznanieto za te{kite reperkusii od difamiraweto<br />
na obvinetiot kako za nego samiot, taka i za negovite najbliski<br />
i, se razbira, poradi prakti~nata nemo`nost za kompenzacija za<br />
eventualno pretrpenata {teta. Toa zna~i pri izvestuvaweto na javnosta<br />
javniot obvinitel i drugite pravosudni organi treba da se skoncentriraat<br />
na okolnostite koi se odnesuvaat na isklu~ivo na onaa faza<br />
na postapkata vo koja predmetot se nao|a, odnosno na dotoga{ utvrdenite<br />
fakti.<br />
Prethodnoto go govorime ottamu {to e nu`no spre~uvawe na<br />
sozdavaweto i {ireweto na dezinformacii i mistifikacii po povod<br />
opredelen kriminalen nastan. Imeno, mol~eweto na nadle`nite organi<br />
za oddelni krivi~ni predmeti (obi~no vo fazata na prethodnata postapka<br />
ili istraga), kako i skusuvaweto na navremena i celosna informacija<br />
mo`e da bide podloga za razni konstrukcii i posegnuvawe po<br />
informaci od privatni kanali od strana na novinarite koi po sekoja<br />
cena nastojuvaat da go zadovolat zgolemenito interes na javnosta, ili<br />
podobro re~eno, svojot interes od pogolemiot tira` ili gledanost.<br />
Takvite informacii mo`at da predizvikaat brojni nesakani efekti<br />
preku voznemiruvawe na javnosta i sozdavawe na pogre{en vpe~atok za<br />
nesposobnosta ili neanga`iranosta na slu`benite organi. Ako kon<br />
seto ova se dodade i kazuisti~kiot pristap na sredstvata za javno<br />
informirawe vo koj dominiraat opisi na oddelni slu~i namesto interesot<br />
za redovnite informacii, analizi i izve{tai za strukturata na<br />
kriminalitetot, temelna analiza za op{testvenite pri~ini na kriminalitetot<br />
i kaznenata <strong>politika</strong> na pravosudnite organi. Vo taa smisla<br />
~estopati se davaat prilozi na neobjektiven, nestru~en ili senzacionalisti~ki<br />
na~in i, so predizvikuvawe na strasti i emocii, kako i<br />
sozdavawe v`esteno javno mislewe koe od javnoto obvinitelstvo i<br />
sudot o~ekuva odnapred opredelena odluka, se prejudicira nivnoto re-<br />
{avawe. Za takvata klima opredelena treba da im se prefrli i na samite<br />
pravosudni organi so ogled na toa {to re~isi isklu~itelno gi<br />
iznesuvaat javno svoite problemi i neuspesi i na toj na~in ja pottiknuvaat<br />
javnata nedoverba na gra|anite kon svojata rabota, osobeno toga{<br />
koga od niza pri~ini (vo koi sekako deka svoj udel imaat i pritisocite<br />
od razli~en vid) od me~ot na pravdata se izemaat vidni lu|e<br />
za te{ki kriminalni povedenija.<br />
Va`no e da se napomene i toa deka koga se raboti za na{iot<br />
krivi~nopraven sistem zada~ata na javnoto obvinitelstvo ne e samo da<br />
~eka krivi~ni prijavi i da postapuva po niv, tuku i da gi naso~uva<br />
organite na otkrivaweto, da ja koordiira taa akcija i so niza organizacioni<br />
i drugi merki da ja pottiknuva. Toa go postavuva baraweto<br />
obvinitelite da vr{at voop{tuvawe na op{testvenite odnosi koi vo<br />
daden moment treba da im se obezbedi za{tita i kon taa cel da ja naso~uvaat<br />
akcijata na organite na goneweto.<br />
134
4. Preventivnata naso~enost vo deluvaweto e zna~ajna karakteristika<br />
vo deluvaweto na obvinitelstvoto. Kako poseben organ na<br />
krivi~noto pravosudstvo obvinitelstvoto e dol`no da gi sledat i<br />
prou~uvaat op{testvenite odnosi i pojavi od zna~ewe za negovata rabota<br />
i za svoite prou~uvawa i zabele`uvawa da gi izvestuvaat nadle-<br />
`nite organi i organizacii {to se vo sostojba da prezemaat opredelni<br />
preventivni aktivnosti.<br />
4. PENITENCIJARNI I SLI^NI USTANOVI<br />
1. Za izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda i drugite sankcii<br />
od institicionalen vid vo site pravni sistemi vo svetot postojat<br />
soodvetni ustanovi vo koi se primenuvaat opredeleni tretmani za<br />
ostvaruvawe na resocijalizacijata. Tie ustanovi mo`at da bidat od<br />
op{t, me{ovit i specijaliziran vid. 218<br />
2. Ulogata na penitencijarnite i drugite ustanovi se sostoi vo<br />
realiziraweto na kaznenata <strong>politika</strong> vo fazata na izvr{uvaweto na<br />
kaznite li{uvawe od sloboda i vospitnite merki od zavodski vid.<br />
Imeno, ostvaruvaweto na celta na opredelna krivi~na sankcija ne zavisi<br />
samo od pravilniot, odnosno nepravilniot na~in na nejziniot<br />
izbor, tuku vo golema mera i od na~inot na nejzinoto izvr{uvawe. So<br />
drugi zborovi izvr{uvaweto na krivi~nata sankcija pretstavuva najdobar<br />
indikator preku koj se ovozmo`uva kontrola na nejziniot vistinski<br />
izbor. Toa zna~i deka poradi dolgovremniot neposreden kontakt<br />
so osudnicite, zatvorskata administracija e vo mo`nost najdobro da se<br />
zapoznae so nivnata li~nost i da oceni dali sprema niv e primeneta<br />
soodvetna krivi~na sankcija. Od druga strana, i vo slu~aj koga e pravilno<br />
izbrana krivi~nata sankcija, nejziniot neadekvaten na~in na<br />
izvr{uvawe mo`e da ja dovede vo pra{awe realizacijata na celite na<br />
kazenata <strong>politika</strong>.<br />
3. Denes postoi golema heterogenost vo sistemot na organizacijata<br />
na ustanovite za izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda i<br />
drugite merki od institucionalen karakter. Vo site sistemi se vr{i<br />
osnovna podelba na maloletni i vozrasni osudeni lica kako i na ma-<br />
{ki i `enski osudenici koi kaznata ja izdr`uvaat vo posebni ustanovi<br />
ili odelenija na op{ti kazneno-popravni ustanovi.<br />
Spored stepenot na obezbeduvaweto postoi podelba na ustanovi<br />
so maksimalna, sredna i minimalna bezbednost, i vo osnova razli~na<br />
od ovaa podelba, koja e prifatena i kaj nas na ustanovi od zatvoren, poluotvoren<br />
i otvoren vid.<br />
218<br />
Vidi: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro izmeneto i dopolneto izdanie,<br />
str. 512 i natamu<br />
135
Spored dol`inata na kaznata vo site sistemi se pravi razlika<br />
me|u ustanovite za izdr`uvawe na kratki i dol|i kazni li{uvawe od<br />
sloboda.<br />
Vo ramkite na navedenata institucionalna struktura osobeno e<br />
karakretisti~en razvojot na specijalizirani ustanovi za oddelni kategorii<br />
na osudenici. Prvite takvi ustanovi se pojavija u{te kon krajot<br />
na XVIII vek za fizi~ki i mentalno bolni prestapnici (zatvori bolnici<br />
i sl.) bez vremensko ograni~uvawe na tretmanot. Podocna se<br />
pristapuva kon otvorawe na ustanovi za lekuvawe na alkoholi~ari i<br />
narkomani koi se skloni kon vr{ewe na krivi~ni dela, a vo posledno<br />
vreme i posebni socijalno terapeutski ustanovi. Slednata tendencija<br />
kon sozdavawe na posebni ustanovi za opredeleni kategorii osudeni<br />
lica so ogled na potrebata na nivniot specifi~en tretman e oddeluvaweto<br />
na pove}ekratnite povratnici. Vrz taa osnova se javuvaat i poluotvorenite<br />
i otvorenite kazneno-popravni ustanovi, domovite za pomladi<br />
polnoletni lica i domovite za postari polnoletnici.<br />
4. Specijaliziranite ustanovi osobeno se primenuvaat za maloletnicite.<br />
Tie se javuvaat vo razli~ni vidovi kako na primer: borstal<br />
zavodi, zatvori, u~ili{ta, vospitni kolonii i sl. Vo na{iot sistem<br />
ne postoi posebna ustanova za izdr`uvawe na kaznata maloletni~ki<br />
zatvor, 219 no za izvr{uvawe na vospitnite merki postoi edna vospitna<br />
ustanova i eden vospitno-popraven dom.<br />
Borstalskite zavodi (Borstals) vovedeni so Criminal Justice Act,<br />
vo Velika Britanija privlekoa golemo vnimanie i odobruvawe poradi<br />
individualnata gri`a i nadzor nad mladite delinkventi od 16 do 21<br />
godini. Imeno najgolemiot broj mladi delinkventi osudeni na kazna<br />
nad 12 meseci li{uvawe od sloboda se ispra}aat vo ovie zavodi vo koi<br />
se prezemaat poseben vid na vospitni i obrazovni merki i tretmani.<br />
Vo Britanija postojat pove}e vakvi zavodi, me|u koi polovinata se od<br />
otvoren vid. 220 Ku}iot red vo niv e opredelen taka {to maloletnicite<br />
rabota 8 sati, dva sati se oddeleni za posetuvawe na nastava, gimnasti~ki<br />
ve`bi ili za zabavni aktivnosti po sopstven izbor, dva i pol<br />
sati za zemawe na obrocite i 9 sati za spiewe. Rasporedot e poinakov<br />
vo sabota, a nedelata e posvetena na posetuvawe na crkva, za izleti, ~itawe<br />
i koncentracija.<br />
219<br />
Prefrluvaweto na maloletnivcite od KPU Idrizovo vo KPU<br />
Ohrid ni odblizu ne pretstavuva re{enie na ovoj problem, odnosno sozdavawe<br />
posebna ustanova za izvr{uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor.<br />
220<br />
"Postojat 14 razli~ni Borstal-zavodi za mladi osudeni lica od ma-<br />
{ki i dva za lica od `enski pol. Me|u niv nekoi se od otvoren, a drugi od zatvoren<br />
vid, a vo pogled na dejnosta {to vo niv se ostvaruva, tie se od zemjodelski,<br />
industriski, zanaet~iski ili od drug karakter." Lazarevi}, Lj. Zavodsko<br />
postupanje sa mladim osu|enicima, Narodna milicija, Beograd, 1963/6-7, str. 12.<br />
136
Osudata na borstal-postapuvawe e vo neopredeleno traewe, me-<br />
|utoa ne mo`e da bide pokratka od 9 meseci, nitu podolga od 4 godini,<br />
so toa {to eden del (od 9 meseci do 3 godini) se izvr{uva vo nekoj od<br />
borstalskite zavodi, a drugiot del (razlika od vremeto pominato vo<br />
zavodot i ona do 4 godini) se izvr{uva pod nadzor na sloboda. Vistinskoto<br />
traewe na prviot del na kaznata go opredeluva zavodska komisija<br />
vrz osnova na rezultatite postignati vo prevospituvaweto na osudenicite<br />
vo tekot na zvodskoto postapuvawe. 221 Otpu{taweto od zavodot<br />
e uslovno, taka{to neispolnuvaweto na nalo`enite obvrski povlekuva<br />
povtorno upatuvawe vo zavod. Traeweto na povtorniot prestoj<br />
se dvi`i od 6 meseci do 3 godini i se izvr{uva vo specijalizirani<br />
ustanovi nare~eni "centri za otpovikuvawe." Vo niv se ostvaruva postroga<br />
disciplina i pote{ka i pointenzivna rabota.<br />
Za klasifikacija na osudenite lica isto taka postojat dva posebni<br />
borstal-zavodi koi imaat karakter na tn. opservacioni centri.<br />
Vo niv mora da prestojuvaat site mladi osudenici okolu 2 meseci zaradi<br />
medicinsko, psiholo{ko i sociolo{ko ispituvawe i analiza na<br />
nivnata li~nost vo funkcija na rasporeduvaweto koe se vr{i spored<br />
porane{nata osuduvanost, nivniot karakter, sposobnostite i potrebite<br />
za prevospituvawe.<br />
Oblicite i metodite na postapuvaweto so mladite osudenici se<br />
razli~ni vo oddelni zavodi. Me|utoa, vo nivnata osnova e primenata<br />
na individualiziran tretman {to treba da ovozmo`i razvivawe na fizi~kite<br />
i duhovnite sposobnosti, obrazovanieto, moralni kvaliteti i<br />
karakterot i, se razbira, na nivnata smisla za op{testveno korisen<br />
`ivot. Smestuvaweto e vo mali objekti od pavilionski tip so kapacitet<br />
do peesetina osudenici. So grupata rakovodat eden ili dvajca vospituva~i<br />
(hoemstmarets), nekolku pomo{nici i edna `ena koja treba<br />
da ja igra ulogata na majka na grupata nare~ena "semejstvo". Profesionalnoto<br />
ili op{toto obrazovanie im e dovereno na kvalifikuvani<br />
stru~ni lica, a so rabotata koja se sproveduva preku razni kursevi i<br />
prakti~na dejnost, vo ili nadvor od zavodot, i nema profiten karakter,<br />
rakovodat soodvetni instruktori.<br />
Zatvorite u~ili{ta pretstavuvaat poseben na~in na postapuvawe<br />
so mladite osudenici. Merkata se sostoi vo toa {to vo nekoi<br />
zemji krivi~niot sud izrekuva upatuvawe vo tn. zatvor-u~ili{te, a vo<br />
drugi, za toa odlu~uva zatvorskata administracija. Na~inot na koj se<br />
postapuva vo ovie ustanovi se razlikuva od klasi~niot na~in na izvr-<br />
{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda, vo niv ne se upatuvaat site<br />
mladi osudenici (upatuvawe vo zatvor-u~ili{te glavno se primenuva<br />
sprema osudeni lica na podolgi kazni li{uvawe od sloboda), a re`imot<br />
na izvr{uvawe e sli~en na onoj koj se ostvaruva vo poluotvoreni-<br />
221<br />
Inaku vistinskiot prestoj vo zavodot voobi~aeno se dvi`i od 12 do<br />
20 meseci. Ibid, str. 13.<br />
137
te kazneni ustanovi. Vo niv naj~esto se primenuva progresiven sistem<br />
na postapuvawe so faza na posmatrawe, faza na prevospituvawe i obrazovanie<br />
i faza na polusloboda koja naj~esto se sproveduva preku rabota<br />
nadvor od zatvorot-u~ili{te. So ogled na celta na zatvorot-u~ili{te<br />
i li~nite karakeristiki na osudenici koi tamu se upatuvaat, vo<br />
sudskata praktika se primenuva i osudi vo neopredeleno traewe.<br />
Najpoznati ustanovi od ovoj vid, za koi ostanuva sporno dali<br />
pretstavuvaat posebna krivi~na sankcija ili samo poseben na~in na<br />
izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda, se: Elmira vo SAD, za ma-<br />
{ki osudenici od 16 - 30 godini; Wittlich vo Germanija, za osudenici<br />
me|u 17 i 25 godini; Uitikon vo [vajcarija, za osudenici od 18 do 25 godini,<br />
Hoogstraten i Marnef vo Belgija, za osudenici od 21 do 25 godini,<br />
Leiria vo Portugalija, za osudenici od 16-23 godini, Sanas vo [vedska,<br />
za osudenici od 18-23 godini; Oermingen vo Francija, za osudenici od<br />
18 godini, ~ija vozrast po izdr`anata kazna nema da premine 25 godini<br />
i sl. 222 I za{titno postapuvawe pretstavuva poseben na~in na postapuvawe<br />
so mladite osudenici. Spored [vedskiot proekt na zakonot za<br />
za{tita od kriminalci od 1956 godina, na krivi~no odgovorni lica na<br />
vozrast od 18-21 godina, za delo za koe mo`e da se izre~e kazna zatvor,<br />
namesto zatvor sudot mo`e da im izre~e za{titno postapuvawe ako za<br />
toa postojat specijalni pri~ini.<br />
Za{titnoto postapuvawe opfa}a dve fazi: faza na zavodsko postapuvawe<br />
i faza na postapuvawe na sloboda. Celokupnata postapka ne<br />
mo`e da bide podolga od 5 godini, od koi najmnogu 3 godini mora da<br />
bidat pominati vo zavodot. Za{titnoto postapuvawe mo`e isklu~itelno<br />
da trae i 6 godini, so toa {to prestojot vo zavodot ne smee da premine<br />
4 godini. Postapuvaweto se sproveduva vo zavodi za maloletnici<br />
ili vo drugi soodvetni ustanovi i ima za cel da ostvari op{testvena<br />
rehabilitacija na mladite osudenici. Na postapuvaweto mu prethodi<br />
izrabotka na podroben plan od strana na upravata na zavodot za sekoj<br />
konkreten slu~aj. Izvr{uvaweto na vtorata faza na za{titnoto postapuvawe<br />
- sloboda pod nadzor, mu e dovereno na odborot za maloletnici<br />
koj e postojan kontakt so zavodot vo koj se sproveduva za{titnot<br />
postapuvawe. Odborot za maloletnicite go opredeluva rokot na traeweto<br />
na proveruvaweto vo ramkite na maksimalniot rok opredelen za<br />
za{titnoto postapuvawe. Sprema otpu{tenite lica se sproveduva ist<br />
re`im kako i sprema licata na koi im e izre~eena merka na nadzor na<br />
proba (probation). Tie se dol`ni da vodat ureden `ivot, da izbegnuvaat<br />
dru{tvo {to vrz niv ima negativno vlijanie i, voop{to, da gi izvr{uvaat<br />
naklo`enite obvrski. Neizvr{uvaweto na tie obvrski mo`e da<br />
bide osnov za otpovikuvawe na proveruvaweto i povtorno vra}awe vo<br />
zavodot.<br />
222<br />
Ibid, str. 13.<br />
138
Ovie i site drugi ustanovi vo koi se izvr{uvaat krivi~ni sankcii<br />
od institicionalen karakter slu`at za primena na soodvetni<br />
tretmani i ostvaruvawe na resocijalizacijata kako osnovna cel na kaznuvaweto.<br />
Takvata cel se postignuva so primena na razni pedago{ki,<br />
andrago{ki, psiholo{ki, psihoterapeutski, rabotni i drugi vidovi na<br />
tretman vo nasoka na postignuvawe na popravawe ili prevospituvawe<br />
na {titenicite, odnosno sozdavawe na rabotni naviki i podignuvawe<br />
na nivnite sfa}awa za op{testvenite vrednosti zaradi nivno neporo-<br />
~no vklu~uvawe vo `ivotot po izleguvawe na sloboda.<br />
5. Vo sovremenata penolo{ka literatura me|utoa sî pove}e se<br />
istaknuvaat brojni slabosti na penitencijarnite sistemi za koi se<br />
veli deka ne uspeea da odgovorat na svojata zamisla naso~ena kon ubla-<br />
`uvawe na kriminalitetot. Vo ovaa smisla vo prv red se istaknuva<br />
deka opredeleni empiriski indikatori uka`uvaat deka vo ovie ustanovi<br />
te{ko se ostvaruvaat sovremenite zamisli za uspe{na organizacija<br />
na tretmanot i deka vo golem obem izostanuva uspehot vo postignuvaweto<br />
na resocijalizacijata. Kako krunski dokazi za toa naj~esto<br />
se istaknuvaat okolnostite deka vo uslovi na na nesloboda ne mo`e da<br />
se o~ekuva osposobuvawe za `ivot na sloboda i postojaniot porast na<br />
penitencijarniot povtor koj vo opredeleni zemji go dostigna nivoto<br />
duri i nad 80 procenti. Ottamu potekna i golemata nedoverba vo konceptot<br />
na resocijalizacijata koja najsilno se manifestira{e vo sedumdesetite<br />
godini od XX vek, i toa vo prv red vo SAD, 223 skandinavskite<br />
zemji, a delumno i vo Germanija, Italija i drugi evropski<br />
zemji. Ottamu se zboruva za pojava na skepti~en odnos kon resocializacijata<br />
pa duri i za tn. internacionalna kriza na resocijalizacijata i<br />
potrebata da se iznajdat izvorite na taa kriza. Taka na primer, spored<br />
Ba~i}, nedoverbata sprema resocijalizacijata proizleguva otamu {to<br />
vo SAD pod udar na golema kritika se najdoa: neopredelnite osudi koi<br />
223<br />
Do "revolucionerno" svrtuvawe od kaznite so neopredeleno traewe<br />
(indeterminate sentence) koi go simboliziraa principot na resocijalizacijata<br />
kon voveduvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda vo odredeno traewe dojde<br />
vo 1984 godina (Minesota, Kalifornija, Pensilvanija, Ilinois i Indiana)<br />
so donesuvaweto na novoto federalno krivi~no zakonodavstvo (Comprehensive<br />
Crime Control Act -II glava od Sentencing Reform Act of 1984) vo oblasta na krivi~nite<br />
sankcii. So nego, iako principot na resocijalizacijata ne be{e napu{ten,<br />
mo`e da se ka`e deka re~isi celosno be{e zapostaven. Pritoa, vo<br />
ime na vistinata, treba da se istakne deka principot na resocijalizacijata ne<br />
be{e edinstvenata pri~ina za ukinuvaweto na kaznite vo neopredeleno traewe.<br />
Vtorata, mo`ebi pozna~ajna pri~ina, e nastojuavweto da se eliminira<br />
vlasta i vlijanieto na administrativnite organi vo opredeluvawweto na kaznata<br />
li{uvawe od sloboda. Vidi: Ve{ovi}, M. Svrha ka`njavanja i sistem krivi~nih<br />
sankcija u Jugoslovenskom krivi~nom pravu, Pravna misao, Sarajevo, 1987/5-6, str.13<br />
i 17.<br />
139
ostvarija golemi diskrecioni ovlastuvawa na komisiite za usloven<br />
otpust, {to rezultira{e so golema neednakvost vo pogled na traeweto<br />
na izvr{uvaweto na kaznata, a toa zna~i so golema neednakvost me|u<br />
osudenicite; nepovolnite istra`uvawa za povratni~kata stapka koja<br />
ostanuva{e ista bez ogled na kaznata, nejzinoto traewe i modaliteti;<br />
nepovolnata ocena na samite modeli na programite za resocijalizacija,<br />
posebno nivnata neostvarlivost vo lo{ite uslovi vo golem broj zatvori.<br />
Vo kritikata se vklu~ija i dvi`ewata za pravata na ~ovekot<br />
protiv site vidovi diskriminacija {to vklu~uva{e i borba za za{tita<br />
na pravata na zatvotrenicite. Vo ovaa smisla be{e zna~ajna i voznemirenosta<br />
na javnosta poradi za~estenite nemiri vo zatvorite. Na politi~ki<br />
plan, protiv resocijalizacijata bea i konzervativcite i liberalite,<br />
prvite - vo baraweto jaknewe na represijata, a drugite - vo<br />
zalo`bata za pravata na ~ovekot. Rezultati na seto toa, spored istiot<br />
avtor, bea preisituvawe na modelite na neopredelenite osudi (ponekade<br />
nivno ukinuvawe, a ponekade opredeluvawe na poracionalni granici);<br />
smaluvawe na ovlastuvawata na spomenatite komisii so jaknewe<br />
na ovlastuvawata na javniot obvinitel; potisnuvawe na resocijalizacijata<br />
(taa glavno ostanuva kaj probacijata, kaj otvorenite ustanovi i<br />
sl.); jaknewe na retribucijata i generalnata prevencija, odnosno neutralizacija<br />
na zatvorenicite; slabeewe na na~elata na individualizacijata<br />
vo izborot na vidot i merata na krivi~nata sankcija; vo zatvorite<br />
pogolema koncentriranost vrz {kolkite i profesionalnite<br />
programi vrz prevospituvaweto, vrz kulturnite aktivnosti i individualnata<br />
i grupnata psiohoterapija sekoga{ postaveni vrz dobrovolna<br />
osnova. 224 Ili kako {to veli Lazarevi}, stanuva zbor za tn. dvi`ewe<br />
"Law and Order" (zakon i poredok), ~ija osnovna smisla e deka resocijalizacijata<br />
e koncepciski somnitelna, a prakti~no neostvarliva,<br />
deka treba da se rehabilitira strogoto kaznuvawe i strogiot re`im na<br />
izdr`uvawe na kaznite, deka kaznata treba da mu soodvetstvuva na te-<br />
`inata na krivi~noto delo a ne na potrebite za popravawe na vinovnikot,<br />
deka uslovniot otpust treba da se isklu~i ili strogo da se<br />
ograni~i negovata primena. 225<br />
Spored Roksin 226 pri~inite na taa kriza treba da se baraat vo<br />
{est zna~ajni argumenti. Prviot poa|a od pretpostavkata deka zada~ata<br />
na krivi~oto pravo vo prv red e da gi za{tituva eti~kite vrednosti<br />
vrz koi se zasnova zaedni~kiot `ivot vo op{testvoto. Ova za{tita bi<br />
mo`ela najdobro da se obezbedi so orientacija kon interesite na op{-<br />
testvoto, kon vinata na storitelot i pravedanta odmazda (kazna), me|u-<br />
224<br />
Ba~i}, F. Zna~aj materijalnog krivi~nog zakonodavstva za efikasnost krivi~nog<br />
pravosu|a, Na{a zakonitost, Zagreb, 1987/2-3, str. 196<br />
225<br />
Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna <strong>politika</strong> u oblasti represije, str.<br />
49.<br />
226<br />
Vidi: Roxsin, C. op. cit. str. 5-10.<br />
140
toa ne vrz osnova na socijalno deficitarnata <strong>politika</strong> na kriminalot<br />
koja gi isklu~uva potrebite na storitelot. Vtoriot argument trgnuva<br />
od postavkata deka toj {to saka da ja uni{ti parlamentarnata demokratija<br />
i kapitalisti~kiot sistem, nema interes kaznetoto lice da se<br />
integrira vo `ivotot na edno takvo op{testvo, tuku }e se obide vo negovite<br />
o~i da go so~uva revolucionerniot potencijal na grupata od<br />
op{testveniot rab. Na ovie dva argumenti od op{topoliti~ka priroda,<br />
se nadovrzuvaat dva krimininalnopoliti~ki argumeti: edniot naso~en<br />
protiv kaznite vo neopredeleno traewe i drugiot protiv prisilniot<br />
tretman sfaten kako dozvolena konsekvencija na resocijalizacijata.<br />
Pettiot argument e sodr`an vo banalnoto tvrdewe deka za nea<br />
nema dovolno pari, a {estiot, deka site obidi za resocijalizacija dosega<br />
ostavnale bezuspe{en. Poslednite dva argumenti se od prakti~na<br />
priroda ottamu {to so niv se osporuva izvodlivosta na sproveduvaweto<br />
na krivi~no pravo i kriminalna <strong>politika</strong> zasnovani vrz konceptot<br />
na resocijalizacijata. 227<br />
Na{e uveruvawe e deka site izvori na navedenata kriza mo`at<br />
da se sumiraat vo dve osnovni grupi: doktrinerni i iskustveni pri~i-<br />
227<br />
Beyleveld zboruva za tri argumentite koi dovedoaa do razo~aruvawe<br />
vo konceptot na resocijalizacijata. Prvo, kritikata na pozitivizmot ja razni{a<br />
postavkata deka zlostorot e rezultat na individualnata patologija<br />
(Taylor, Walton and Yung, 1973) i so toa go dovede vo pra{awe modelot na kriminalnoto<br />
povedenie koe ja miniminizira ulogata na slobodniot ~ovekov<br />
izbor. Ako storitelot svesno i volevo samiot se opredeluva za izvr{uvawe<br />
na krivi~noto delo, toga{ tretiraweto na takviot storitel kako bolen e degradira~ko.<br />
Toa pretstavuva povreda na ~ovekovite prava. Ako me|utoa, krivi~noto<br />
delo pretstavuva rezultat na kalkuliraweto na storitelot za sopstveniot<br />
interes, toga{ primaren odgovor na negovoto povedenie bi trebalo<br />
da bide generalnata prevencija (deterrence). Vtoriot moment koj dovede do detronizacija<br />
na rehabilitacijata se odnesuva na permanentniot porast na kriminalitetot,<br />
odnosno na brojot na osudite. Na toj na~ini "empiriski e doka-<br />
`ano deka tretmanot ne funkcionira". Treto, (a toa ne e za potcenuvawe), ako<br />
se imaat vo vid oficielnite stavovi, toga{ mo`e da se konstatira op{ta tendencija<br />
na jaknewe na kriminalnopoliti~kata ostrica prema prestapnicite.<br />
Vo Velika Britanija, barem gradskiot terorizam, nasilstvoto na stadionite,<br />
zgolemenata upotreba na ogneno oru`je i sl, mnogumina gi tretiraat<br />
kako zgolemena zakana. Tretmanot ne odgovara nitu od toj aspekt. Pri seto<br />
toa, nastojuvaweto da se zdobie dovedbata na glasa~ite igra zna~ajna uloga i<br />
od svoja strana isto taka bara {to poitno i poefikasno iznao|awe nova kriminalnopoliti~ka<br />
platforma." Beyleveld, D. Generalnopreventivna strategija<br />
istra`ivanja kao osnova za generalnopreventivnu strategiju, JRKKP, Beograd,<br />
1990/2, str. 113-114.<br />
141
ni 228 i deka vo osnova ne pretstavuvaat nau~no verificirani postavki<br />
so koi mo`e da se ospori konceptot na resocijalizacijata za{to, kako<br />
{to pravilno se naveduva vo literaturata, ovde ne se raboti za kriza<br />
na samata ideja na resocijalizacijata, tuku za kriza na razvojot na taa<br />
ideja. 229 Nakratko, ovde stanuva zbor za zna~aen kriminalnopoliti~ki<br />
problem koj vo su{tina e nerazdelno povrzan so op{tata raspravata za<br />
tn. kriza na zatvorite. Sovremenite istra`uvawa imeno poka`uvaat<br />
deka:<br />
- nasekade vo svetot uslovite vo zatvorite sî u{te se te{ki,<br />
- za osudenite lica vo penitencijarnite ustanovi se vodi malku<br />
gri`a,<br />
- vo mnogu dr`avi pravata na osudenicite ne se jasno opredeleni<br />
i definirani ottamu {to izostanuvaat soodvetni za{titni mehanizmi<br />
za nivnoto ostvaruvawe taka {to tie ~esto ostanuvaat samo na deklarativno<br />
nivo,<br />
- spored sega{nata postavenost organizacijata na zatvorite i<br />
polo`bata na osudenite lica tie nemaat dovolno mo`nosti da se za-<br />
{titat od zloupotrebite i nekoi im se nanesuvaat vo penitencijarnite<br />
ustanovi od strana na zatvorskite slu`benici i stra`ari,<br />
- vo zatvorite na mnogu zemji se postapuva nehumano so zatvorenicite,<br />
odnosno deka vrz niv se primenuvaat razni sredstva za izma~uvawe,<br />
poni`uva~ki postapki, prisilna rabota i resocijalizacija,<br />
- vo mnogu zemji, vklu~uvajki ja i na{ata, sî u{te nedosledno se<br />
sproveduvaat Zbirot na minimaslnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite<br />
na ON, Evropskite zatvorski pravila, kako i brojnite<br />
rezolucii i preporaki koi se odnesuvaat na postapuvaweto so zatvorenicite,<br />
230<br />
- zatvorskite ustanovi se prenatrupani,<br />
- postojat golemi razliki vo primenata na kaznite li{uvawe od<br />
sloboda,<br />
- preterano se izrekuvaat kratkite kazni li{uvawe od sloboda,<br />
228<br />
Za toa podrobno: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro izmeneto i dopolneto<br />
izdanie, str. 425-466.<br />
229<br />
Ba~i}, F. op. cit. str. 197. Ili kako {to na drugo mesto ispravno istaknuva<br />
istiot avtor, na podra~jeto na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii<br />
"treba da se brani i odbrani idejata na resocijalizacijata, sfatena kako pru-<br />
`awe {ansa i pomo{ na osudenikot samiot toj da si pomogne, so isklu~uvawe<br />
na sekoja prisilba kon tretmanski postapki i so zabrana na tretmani koi zadiraat<br />
vo integritetot na li~nosta i dostoinstvoto na ~ovekot i negovoto<br />
pravo da bide onakov kakov {to e." Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost",<br />
str. 12.<br />
230<br />
Vidi: Sulejmanov, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija, 1997.<br />
142
- postoi predolgo zadr`uvawe na golem broj lica vo istra`nite<br />
zatvori taka {to se slu~uva nivniot pritvor ponekoga{ da bide podolg<br />
od izre~enata kazna li{uvawe od sloboda,<br />
- i natamu egzistira problemot, osobeno karakteristi~en za na-<br />
{ata zemja na neizdvoenosta na istra`niot zatvor od ustanovite za<br />
izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda,<br />
- postoi lo{o funkcionirawe na zatvorskite ustanovi {to<br />
vodi kon kriminalna infekcija, recidivizam i sl. negativni pojavi i<br />
procesi.<br />
- ostanuvaat protivre~nostite na formalniot i negormalniot<br />
zatvorski sistem, i sl.<br />
Stanuva zbor za nedoslednata vospostavenosta na takvi institucionalni,<br />
organizacioni i tretmanski re{enija za postapuvawe so<br />
osudenite lica koi poefikasno }e vodat kon nivnata resocijalizacija.<br />
Vo ovaa smisla izostanuva i po~ituvaweto na osnovnite na~ela na izvr{uvaweto<br />
na kaznata i tretmanot na osudenite lica kako {to se principot<br />
na humanost, zakonitost, individualizacija, razvivawe na li-<br />
~nata odgovornost kaj osudenoto lice, itn. 231 Vo taa nasoka se izdvojat<br />
i zabele`uvawata od podgotvitelniot kolokvium za XI Me|unaroden<br />
kongres za krivi~no pravo (Budimpe{ta, 1974) odr`an vo Varna od 28<br />
maj do 2 juni 1973 godina kade e navedeno slednoto:<br />
1 0 . Tradicionalniot sistem zasnovan vrz represijata i kaznata<br />
koj e izraz na retribucijata denes pove}e ne e efikasen i vo soglasnost<br />
so op{to usvoenenata humanisti~ka kriminalna <strong>politika</strong>; ottamu<br />
na vakviot sistem mu se stavaat sî pove}e i pove}e zabele{ki,<br />
2 0 . Sankcijata koja so sebe povlekuva li{uvawe od sloboda posebno<br />
e predmet na mnogu kritiki koi se sî pobrojni. Vo isto vreme nesporno<br />
e deka taa kazna e neizbe`na za sî pogolem broj slu~ai. Nejzinoto<br />
pole na primena treba da bide stesneto i modernata kriminalna<br />
<strong>politika</strong> treba da se stremi ovoj vid na kazni da se primenuvaat samo<br />
vo slu~aj koga sekoj drug na~in na rea|irawe protiv prestapni{tvoto<br />
ne e mo`en.<br />
3 0 . Od vakvite osnovni tezi mo`at da se izvle~at slednite zaklu~oci:<br />
a) Vo prv red e va`no da se baraat zameni za kaznata li{uvawe<br />
od sloboda; treba da se utvrdi koi se tie zameni i pod koi uslovi mo-<br />
`at da se koristat,<br />
b) Va`no e da se utvrdat, kako kriteriumite za primena na klasi~nata<br />
kazna i uslovi za odmeruvawe na kaznite, taka i kriteriumite<br />
za napu{tawe ili reducirawe na kaznata (toa {to obi~no se narekuva<br />
depenalizacija),<br />
231<br />
Za osnovnite na~ela na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii i na<br />
kaznite li{uvawe od sloboda: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro dopolneto i<br />
izmeneto izdanie, str. 392-405 i 467-480.<br />
143
v) Naporedno so kaznata li{uvawe od sloboda, treba da se pribegnuva<br />
i kon drugi sankcii koi mu pripa|aat na tradicionalniot krivi~en<br />
arsenal: pari~nata kazna, kaznata li{uvawe ili ograni~uvawe<br />
na opredeleni prava, nadomest na pri~netata {teta, opomenata i paradisciplinskite<br />
sankcii, me|utoa, isto taka, treba da se ispita i zna-<br />
~eweto koe denes mo`at da go imaat kaznite koi ve}e odamna se koristat,<br />
g) Pokraj ovie ve}e postoe~ki kazni, modernata kriminalna <strong>politika</strong><br />
se stremi da pribegne i kon izvesni novi sredstva za spre~uvawe<br />
na kriminalitetot koi imaat za cel rehabilitacija na prestapnicite<br />
kako ~lenovi na op{testvoto. Vo toj pogled treba da im se dade<br />
prioritet na intervenciite na socijalnite institucii, koi vo slu~aite<br />
na polesni krivi~ni dela mo`at sosema da gi zamenat sankciite od<br />
represiven karakter.<br />
d) Reformata na krivi~niot sistem mora da bide sledena so sozdavawe<br />
organizacii koi deluvaat naporedno so represivnite sredstva,<br />
nivnoto deluvawe treba da bide izdiferencirano i efikasno i<br />
vo nikoja mera administrativno. Tie organizacii treba da bidat integrirani<br />
vo krivi~iot sistem vr{ej}i zna~ajna uloga vo <strong>politika</strong>ta na<br />
reagiraweto protiv kriminalitetot.<br />
|) Va`no e da se ispita vo koja mera sredstvata i metodite na<br />
krivi~noto pravo mo`at da bidat koristeni poradi ostvaruvawe na<br />
ovie celi ili pak treba da bidat reformisani ili duri i napu{etni<br />
so ogled na barawata na krivi~noto pravosudstvo i vo vrska so toa podobro<br />
prilagodeni na potrebite na sovremenoto op{testvo. 232<br />
III. POLITIKA NA KRIVI^NO GONEWE<br />
1. BLAGO I STOGO KAZNUVAWE<br />
1. Krivi~niot zakonik gi opredeluva granicite vo koi sudijata<br />
mo`e da ja odmeri kaznata. Vo nastojuvaweto da go obezbedi po~ituvaweto<br />
na dvata su{testveni principi: zakonitosta i individualizacijata,<br />
zakonot na toj na~in na sudijata mu ovozmo`uva da ja prilagodi<br />
kaznata spored te`inata na deloto i li~nite obele`ja na storitelot.<br />
Pritoa se razbira deka pri izrekuvaweto na visinata na kaznata sudijata<br />
normalno treba da se stremi kon op{tiot i posebniot maksimum<br />
za pote{ki dela i poopasni storiteli, a i obratno kon minimumot toga{<br />
koga se raboti za polesno delo i pomalku opasen storitel. Vakvata<br />
logika spored Igwatovi}, e vgradena vo kazneniot sistem vo normalni<br />
okolnosti i me|u zakonodavecot i sudijata podrazbira da po-<br />
232<br />
Navedeno spored: Kiraly, T. Evolucija metoda i sredstava krivi~nog prava<br />
(Generalni izve{taj za I sekciju), JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 379-380.<br />
144
stoi ednakov stav vo pogled na stepenot na op{testvenata opasnost na<br />
konkretnoto povedenie. Nadvor od situaciite koi gi karakterizira<br />
brz porast na kriminalitetot, odnosno nekoj od negovite vidovi na koj<br />
mu pripa|a konkretnoto delo, na~elno zboruvaj}i bi trebalo kaznite<br />
da imaat tendencija da se dvi`at okolu prose~nata te`ina na zakanetite<br />
kazni. Dokolku kaznite poka`uvaat tendencija za pribli`uvawe<br />
do minimalnite vrednosti, zboruvame za ubla`uvawe, a dokolku se<br />
pribli`uvaat do zakanetiot maksimalen iznos, za postruvawe na kaznuvaweto.<br />
233<br />
2. Me|u glavnite argumeti {to se istaknuvaat vo prilog na <strong>politika</strong>ta<br />
na blagoto kaznuvawe vo literaturata obi~no se istaknuvaat:<br />
- Deka tradicionalnoto prisustvo na represijata i nejzinata<br />
ostrina nemale uspeh vo <strong>politika</strong>ta na suzvivaweto na kriminalitetot<br />
(kriza na represijata), osobeno toga{ koga bile zasnovani vrz kaznata<br />
kako edinstveno sredstvo vo taa borba.<br />
- Blagata kaznena <strong>politika</strong> proizleguva od ras~ekorot me|u merilata<br />
koi zakonodavecot gi upotrebuva pri propi{uvaweto na kaznata<br />
za oddelni krivi~ni dela i merilata vrz ~ija osnova sudot treba<br />
da ja izre~e konkretnata kazna. Zakonot, kaznata ja dozira vo prv red<br />
spored op{testvenata opasnost i te`inata, zna~i vrz objektivni i<br />
apstraktni kriteriumi, a sudot taa kazna pred sî treba da ja individualizira<br />
spored osobenostite na storitelite. Dodu{a i sudot treba<br />
da vodi smetka za ja~inata na zagrozuvaweto ili povredata na za{titenoto<br />
dobro i drugite objektivni okolnosti pod koi e storeno deloto,<br />
me|utoa daleku e pogolem broj na subjektivni okolnosti koi se<br />
odnesuvaat na storitelot, a koi sudot vo smisla na ~l. 38 KZ mora da gi<br />
zeme predvid pri konkretnoto odlu~uvawe za kaznata. Zakonodavecot<br />
zna~i bara od sudot da vr{i opredeleni ocenki koi toj samiot ne gi<br />
vr{i ili gi vr{i na apstrakten na~in, pa toga{ ne e ~udno ako kaznata<br />
{to zakonot ja predviduva za krivi~noto delo da bide vo ras~ekor<br />
so kaznata koja za toa delo ja izrekol sudot. Toj ras~ekor mo`e da bide<br />
vo dvete nasoki, me|utoa po~est e vo nasoka na ubla`uvawe na kaznata,<br />
{to e i prirodno koga se ima vo vid deka altruisti~kite momenti silno<br />
izbivaat na povr{ina vo procesot na odmeruvaweto na kaznata vo<br />
koj li~nosta na storitelot e osnoven kriterium. 234<br />
- Vidot i te`inata na kriminalitetot, odnosno faktot deka<br />
krivi~nite dela koi se vr{at vo na{ata zemja po pravilo se pomalku<br />
op{testveno opasni i od polesna priroda. Vo najgolem broj slu~ai toa<br />
se sitni imotni krivi~ni dela, navredi, kleveti i lesni telesni povredi,<br />
kako i nebre`ni krivi~ni dela. 235 Ovoj argument, koj ima{e smi-<br />
94.<br />
233<br />
Ignjatovi}, \, Kriminologija, str. 215.<br />
234<br />
Atanackovi}, D. kaznena poitika u SFRJ, JRKKP, Beograd, 1978/2, str.<br />
235<br />
Ibid, str. 94.<br />
145
sla dodeka na{ata zemja go podr`uva{e socijalisti~kiot sistem na<br />
op{testveno ureduvawe, denes vo celost otpa|a od pri~ini {to strukturata<br />
na kriminalitetot spored vidot i negovata te`ina vo celost<br />
se promeni.<br />
- Temnata brojka se naveduva vo smisla deka tamu kade {to taa e<br />
visoka stanuva neopravdano da se izrekuvaat strogi kazni sprema onie<br />
storiteli na krivi~ni dela koi imale nesre}a da bidat otkrieni, za-<br />
{to istovremeno golem broj na storiteli na krivi~ni dela ostanale<br />
nekazneti. Toa navodno vodelo kon za~uvuvaweto na ednakvosta na gra-<br />
|anite pred zakonot.<br />
3. Privrzanicite na strogoto kaznuvawe istaknuvaat deka so zaostruvaweto<br />
na kaznenata <strong>politika</strong>, {to zna~i so izrekuvaweto na pote{ki<br />
krivi~ni sankcii vo opredelena mera mo`e da mu se zastane na<br />
patot na porastot na kriminalitetot. Glavniot argument vo opravduvawe<br />
na vakviot stav se potpira vrz zdraviot razum, odnosno logikata<br />
deka op{toto preventivno vlijanie na kaznata se zgolemuva so zgolemuvaweto<br />
na stravot od nejzinata strogost. Spored zastapnicite na ova<br />
stojali{te najprvin se istaknuva deka blagata kaznena <strong>politika</strong> e vo<br />
direktna sprotivnost so interesite na zakonodavecot - deka dokolku<br />
bi izrekuvale poblagi krivi~ni sankcii sudovite bi postapuvale<br />
sprotivno na intencijata na zakonodavecot,<br />
Me|u ostanatite argumenti vo prilog na zaostruvaweto na kaznenata<br />
<strong>politika</strong> obi~no se naveduva deka:<br />
- Poblagoto kaznuvawe zna~i zapostavuvawe generalnata prevencija<br />
kako cel na kaznata.<br />
- Op{tata demokratizacija i humanizacija vo praktikata na<br />
odelni zemji ne dovela do podobruvawe na sostojbata so kriminalitetot.<br />
- Politikata na poblago kaznuvawe ne pretstavuva humanisti-<br />
~ki streme` tuku pove}e bolen pristap kon eden mo{ne zna~aen problem<br />
koj bara re{avawe,<br />
- Postoeweto na temnata brojka ne mo`e da pretstavuva alibi<br />
za blagosta vo kaznuvaweto. Vo su{tina ovde se raboti samo za "prefrluvawe"<br />
na odgovornosta za neefikanosta na represijata od edna funkcija<br />
na represijata vrz druga. Za op{testvoto, me|utoa e bez zna~ewe<br />
dali represijata zataila vo fazata na otkrivaweto na krivi~nite<br />
dela i nivnite storiteli, vo fazata na krivi~noto gonewe, vo fazata<br />
na presuduvaweto ili pak vo fazata na izvr{uvaweto na kaznite. Zastojot<br />
vo bilo koja od ovie fazi poednakvo e {teten za uspe{nata borba<br />
na op{testvoto protiv kriminalitetot. Osven toa, se naglasuva,<br />
deka vodeweto na blagata kaznena <strong>politika</strong> sprema obvinetite storiteli<br />
na krivi~ni dela vo slu~aj koga golem broj krivi~ni dela ostanuvaat<br />
neotkrieni, ne mo`e da se opravda so streme`ot da se obezbedi<br />
ednakvost na gra|anite pred zakonot. Blagosta vo kaznuvaweto na otkrienite<br />
storiteli na krivi~ni dela vodi kon nivno izedna~uvawe so<br />
146
onie ~ii dela ostanale neotkrieni i koi, spored toa, ja izbegnale primenata<br />
na zakonot. A toa toga{ ne doveduva do ednakvost na gra|anite<br />
pred zakonot, tuku do nivna ednakvost vo izbegnuvaweto na kaznite. 236<br />
Rezimiraj}i gi navedenite argumenti najgolemiot broj avtori<br />
me|utoa doa|aat do pravilen zaklu~ok deka odgovorot na pra{aweto<br />
dali nekoja kaznena <strong>politika</strong> e dobra ili lo{a vpro~em ne zavisi od<br />
toa dali e taa blaga ili stroga, tuku vo prv red od toa dali taa e realna.<br />
237 Diskusiite zna~i se vodat za prividni problemi, doedeka vistinskiot<br />
problem ostanuva nere{en. 238 So ogled na toa {to i nie vo<br />
celost se soglasuvame so vakviot stav, vedna{ preo|ame na pra{aweto<br />
za ocenkata na toa vo koi slu~ai edna kaznenata <strong>politika</strong> mo`e da se<br />
smeta za realna, odnosno za adekvatna (prikladna) kaznena <strong>politika</strong>.<br />
2. ADEKVATNOST NA KAZNENATA POLITIKA<br />
1. Napred imavme mo`nost na pove}e mesta da vidime deka me|u<br />
pra{awata povrzani so sudskoto odmeruvawe na krivi~nite sankcii,<br />
posebno se nalo`uva problemot na relativno ednakvo pravno reagirawe<br />
vo relativno identi~ni pravni situacii. Vo kontekstot na primenata<br />
na krivi~nite sankcii toa zna~i voedna~uvawe na <strong>politika</strong>ta na<br />
izrekuvawe na krivi~nite sankcii spored vidot i merata, adekvatno<br />
na barawata i potrebite na op{testvoto. Ova barawe ne e samo izraz<br />
na principot na zakonitosta i ednakvosta na gra|anite pred instituciite<br />
na sistemot {to gi primenuva pravnite normi, tuku i grancija<br />
za pogolem avtoritet i efikasnost na krivi~noto pravosudstvo. Pritoa<br />
nema somnenie deka na{eto op{testvo kako site faktori koi u~estvuvaat<br />
vo krivi~nata postapka se zainteresirani za ostvaruvawe na<br />
realna kaznena <strong>politika</strong> na sudovite koja }e bide prikladna seriozno<br />
da pridonese kon ostvaruvaweto na celite na kaznuvaweto onaka kako<br />
{to tie se predvideni vo ~l 32 KZ. Takviot interes i vlo`enite usilbi<br />
kaj nas se nesomneno prisutni, me|utoa nikoga{ ne mo`e da se<br />
ka`e deka i dokraj se dovolni kako bi mo`elo da se smeta deka toj proces<br />
e dovr{en. Ova ottamu {to kriminalnata <strong>politika</strong> e uslovena od<br />
dinami~nite op{testveni odnosi koi baraat postojano nadopolnuvawe<br />
na sredstvata i metodite za izgraduvawe na vistinska <strong>politika</strong> koja }e<br />
bide vo soglasnost so postojanite novi op{testveni uslovi i barawa<br />
pri sprotivstavuvaweto na kriminalnite dejnosti. Toj fakt ja nalo-<br />
236<br />
Ibid, str. 97-98.<br />
237<br />
"Realnosta na kaznenata <strong>politika</strong> vo prv red zavisi od nejzinata<br />
sposobnost za prilagoduvawe na novite soznanija za karakterot i prirodata<br />
na sovremeniot kriminalitet, me|utoa isto taka i od nejzinata sposobnost da<br />
gi iskoristi site mo`nosti koi vo dadenite op{testveni uslovi í se pru`aat<br />
za ostvaruvaweto na nejzinite zada~i." Ibid, str. 98.<br />
238<br />
Ibid, str. 98.<br />
147
`uva potrebata od neprekinata analiza i ocenka na rabotata osobeno<br />
na trite najva`ni podra~ja na sudeweto koi vo osnova mo`at da se svedat:<br />
a) Na potrebata od celosno i vistinito utvrduvawe na pravosilnata<br />
fakti~ka sostojba koja se odnesuva na nastanot {to e predmet na<br />
obvinenito. Ovaa zada~a sekako doa|a vo prv plan ne samo poradi nejziniot<br />
vremenski redosled, tuku i poradi prejudicielnata va`nost za<br />
ostvaruvawe na ostanatite zada~i. Gre{kite vo ova podra~je se mo`at<br />
da ostvarat zna~itelno negativno dejstvo vrz ostvaruvaweto na ostanatite<br />
podra~ja na krivi~noto sudewe. Ottamu proizleguva i<br />
potrebata za zgolemuvawe na svesta i odgovornosta na sudiite kon ovoj<br />
del od nivnata rabota, kon toa deka ovde mora da dojde do izraz ne samo<br />
nivnata stru~na sposobnost vo vrska so selektiraweto na pravno relevantnite<br />
fakti, tuku i nivnoto op{to obrazovanie i steknatoto `ivotno<br />
iskustvo.<br />
b) Na pravilnata pravna ocenka na utvrdenite fakti vo smisla<br />
na odlukata za toa dali vo tie fakti se nao|aat ili ne obel`jata na<br />
opredeleno krivi~no delo, i<br />
v) Na potrebata od donesuvaweto na zakonita i individualizirana<br />
odluka vo konkretniot slu~aj vo pogled na krivi~nata sankcija.<br />
Gledano vo celost nesomneno e deka navedenite dejnosti ja nalo`uvaat<br />
kriminalnopoliti~kata potreba od neprekinata analiza i<br />
ocenka na podra~jeto na odmeruvaweto na kaznite koja se pojavuva kako<br />
krajna cel na eden edinstven proces, i kon postojanoto vlo`uvawe usilbi<br />
naso~eni kon izrekuvawe na takvi krivi~ni sankcii koi vo najgolema<br />
mera }e bidat prikladni da gi ostvarat celite na kaznata.<br />
Ottamu, so ogled na toa {to odmeruvaweto na kaznata e edno od su{testvenite<br />
pra{awa so koi e povrzana ocenkata za adekvatnosta na kaznenata<br />
<strong>politika</strong>, vo narednite poglavija ne{to pove}e }e se zadr`ime<br />
tokmu vrz ovaa problematika i vo vrska so toa, na nekoi osnovni pojavi<br />
vo rabotata na sudovite vo vrska so odmeruvaweto na kaznata.<br />
2. Spored Milutinovi}, "kriminalnata <strong>politika</strong> mo`e da se<br />
smeta za sovremena, prifatliva i op{testveno vrednosna, sudej}i spored<br />
site relevantni elementi, ako e komponirana na toj na~in navistina<br />
da vodi kon ostvaruvaweto na celite na kaznuvaweto predvideni vo<br />
zakonot, odnosno kon realno suzbivawe i spre~uvawe na kriminalitetot<br />
kako op{testveno opasna pojava i kon resocijaliazcijata na poedincite,<br />
ako vo toj proces se dovolno obezbedeni op{testvenite i li~ni<br />
vrednosti, ako gra|anite se dovolno za{titeni od site oblici na samovolie<br />
i nasilstvo, ako vo site oblici na institucionalniot i voninstitucionalniot<br />
`ivot go opfa}a ~uvstvo na sigurnost, satisfakcija<br />
i pravi~nost i ako e takva {to mo`e preventivno da vlijae vrz gra|anite<br />
vo smisla na razvivawe na nivniot moral i op{testvena disciplina,<br />
da se vozdr`uvaat od vr{ewe krivi~ni dela. Za takvata kaznena<br />
<strong>politika</strong> mo`e na~elno da se ka`e deka e adekvatna, celishodna i op{-<br />
148
testveno opravdana, za{to gi pogoduva celite poradi koi postoi, pa<br />
ottamu i nejzinata praktika mora da se vrednuva vo funkcija na postignuvawe<br />
na ovie celi." 239<br />
Spored toa, istaknuva natamu Milutinovi}, ako se postavi pra-<br />
{aweto dali na{ata kriminalna <strong>politika</strong> e ispravna i vrednosno<br />
odr`liva, toa zavisi od ocenkata:<br />
- dali taa ja pru`a potrebnata za{tita na interesite na op{testvoto<br />
i poedincite (za{tita na op{testvoto i poedincite),<br />
- dali doveduva do resocijalizacija na poedincite (prevospituvawe<br />
na poedincite) i,<br />
- dali vo preventivna smisla aktivno pridonesuva kon suzbivaweto<br />
na kriminalitetot (op{ta prevencija).<br />
Ako kriminalnata <strong>politika</strong> gi zadovoluva ovie barawa, taa e<br />
op{testveno opravdana i adekvatna, a dokolku toa ne e slu~aj, taa ne<br />
im odgovara na op{testvenite celi i mora da se menuva. 240<br />
Taa adekvatnost mora da se ceni i so ogled na brojni drugi okolnosti<br />
koi se menuvaat, kako {to se: zgolemuvaweto ili smaluvaweto<br />
na kriminalitetot, stepenot na opasnosta na krivi~nite dela, stavovite<br />
na gra|anite sprema opredeleni povedenija, nivnata ~uvstvitelnost<br />
sprema zagrozuvaweto na op{testvenite vrednosti, kulturnoto i<br />
eti~koto nivo na opredelena sredina i drugi elementi. 241<br />
3. Spored na{e mislewe za adekvatna krimninalna <strong>politika</strong><br />
mo`e da se zboruva samo toga{ koga vo celost se ostvareni slednive<br />
barawa:<br />
- koga e ostvarena takva primena na krivi~niot zakon {to ne<br />
zavisi od ocenkata na dr`avnata vlast ili opredeleni politi~kite<br />
forumi,<br />
- koga vo edno op{testvo e obezbedena vistinska ednakvost na<br />
site gra|ani pred krivi~niot sud, odnosno koga pravdata ednakvo da gi<br />
pogoduva kako siroma{nite, taka i povlastenite gra|ani na op{testvoto,<br />
ili u{te poprecizno - koga postoi odgovornost na site onie<br />
koi go kr{at zakonot, bez da se zaboravat i onie {to ne go primenuvaat<br />
zakonot vrz prekr{itelite na zakonskite normi,<br />
- koga e obezbedena edinstvena sudska praktika na celata teritorija<br />
na dr`avata,<br />
- koga zakonite se usoglaseni so konretnata op{testvena stvarnost,<br />
- koga pravosudstvoto se stremi kon maksimalna za{tita na<br />
op{testvenite interesi me|utoa, so istovremeno vodewe gri`a da obezbedi<br />
garancii za slobodata i pravata na li~nosta na vinovnikot, so<br />
toa {to ne smee da gi zapostavi i interesite na o{teteniot.<br />
239<br />
Milutinoviu}, M. op. cit, str. 214.<br />
240<br />
Ibid, str. 214.<br />
241<br />
Ibid, str. 214-215.<br />
149
- koga }e se nastojuva kako osnovni kriminalnopoliti~ki barawa<br />
da se postavat natamo{no jaknewe na ustavnosta i zakonitosta,<br />
pobrzata i poefikasna za{tita na slobodite i pravata na gra|anite<br />
kako i ovozmo`uvawe na ostvaruvaweto na legitimnite interesi na<br />
gra|anite.<br />
- koga kriminalnata <strong>politika</strong> vo sekoj zlostornik }e go gleda<br />
~ovekot i ottamu }e predlaga takvo krivi~no zakonodavstvo koe mora<br />
da se stremi kon uni{tuvawe na zlostorstvata, a ne na zlostornicite.<br />
Pritoa mora da se ima vo vid deka ocenkite za adekvatnosta na<br />
kazenenata <strong>politika</strong> isklu~ivo se zasnovaat vrz statisti~ki pokazateli<br />
za izre~enite kazni, a ne vrz istra`uvawa {to bi mo`ele da gi poka`at<br />
konkretnite vidovi na oddelni krivi~ni dela za koi se izrekuvaat<br />
neadekvatni kazni.<br />
3. NA^IN NA OPREDELUVAWE NA KAZNITE I OP[TI PRAVILA<br />
ZA NIVNOTO ODMERUVAWE (ODNOS NA ZAKANETITE I<br />
IZRE^ENITE KAZNI)<br />
Pod odmeruvawe na kaznata se podrazbira opredeluvawe na vidot<br />
i visinata na kaznata na storitelot za izvr{enoto krivi~no<br />
delo. 242 Ovde se raboti za toa, vo obemot {to go ovozmo`uva zakonot,<br />
sudot da odmeri adekvatna kazna koja zavisi i od toa so koj uspeh }e se<br />
ostvari vo fazata na nejzinoto izvr{uvawe zaradi uspe{no postignuvawe<br />
na nejzinite celi. Ili poprecizno ka`ano, kaj odmeruvaweto na<br />
kaznite se raboti za istite problemi koi na poop{to nivo se odnesuvaat<br />
na zakonskata, sudskata i izvr{nata individualizacija na krivi~nite<br />
sankcii, 243 so taa razlika {to ovde istiot problem se sveduva<br />
na edno pokonkretno pravno ramni{te koe se odnesuva na kaznite 244 i<br />
za koe vo krivi~nopravnata literatura voobi~aeno se upotrebuvaat<br />
terminite zakonsko, sudsko i administrativno odmeruvawe na kaznata.<br />
242<br />
"Pod odmeruvawe na kaznata se podrazbira proces na utvrduvawe na<br />
kaznata na opredelen storitel na krivi~no delo za konkretno izvr{enoto<br />
krivi~no delo, vo granicite koi so zakon se propi{ani za toa delo." Komentar<br />
krvi~nog zakonika SFRJ, Savremena administracija, Beograd, 1978, str, 190.<br />
243<br />
Vidi: Sulejmanov, Z, Penologija, vtoro dopolneto i izmeneto izdanie,<br />
Grafohartija, Skopje, str. 481-491. i Materijali od VII Me|unaroden kongres<br />
za krivi~no pravo, odr`an vo Atina, 1957 i IX kongres na istoto zdru-<br />
`enie, odr`an vo Hag, kako i VIII Me|unaroden kongres za op{testvena<br />
odbrana, odr`an vo Pariz, 1971.<br />
244<br />
Pravnata funkcija na okolnostite voobi~aeno se regulira vo vrska<br />
so individualizacijata na kaznata so ogled na toa {to tie sî u{te prestavuvaat<br />
glavni krivi~ni sankcii i ottamu {to se smeta deka pravilata za nivnata<br />
individualizacija vo osnova va`at i za individualizavcijata na merkite<br />
na bezbednost i vospitnite merki. Taka: Pe{i}, V. op. cit. str. 104.<br />
150
Mehanizmot na odmeruvaweto e sostaven od dejstvija na propi{uvawe<br />
i na konkretizacija na kaznata. Realizacijata na prviot del e poznata<br />
pod imeto zakonsko odmeruvawe na kaznata, a na vtoriot pod imeto sudsko<br />
odmeruvawe na kaznata. 245<br />
3.1. ZAKONSKO ODMERUVAWE NA KAZNATA<br />
1. Zakonskoto odmeruvawe na kaznite vo prv red se sostoi vo<br />
predviduvawe na kaznata za opredeleno delo vrz osnova na apstraktnata<br />
op{testvenata opasnost na toa delo, posmatrano od aspekt na site<br />
mo`ni slu~ai na negovoto izvr{uvawe. 246 So ogled na samoto opredeluvawe<br />
na kaznite vrz osnova na utvrdeniot stepen na op{testvenata<br />
opasnost na krivi~noto delo vo krivi~nite zakonodavstva postojat dva<br />
na~ini na opredeleuvawe na kaznite: a) apsolutno i b) relativno.<br />
a) Prviot na~in ili sistem na opredeluvaweto na kaznite natamu<br />
se deli na sistem na apsolutno neopredeleni kazni i sistem na<br />
apsolutno opredeleni kazni. Spored sistemot na apsolutno neopredeleni<br />
kazni (sistem na arbirtreni kazni) zakonodavecot mu ostava<br />
celosna sloboda na sudot samiot da ja opredeli kaznata za konkretniot<br />
slu~aj na izvr{enoto delo. Zakonodavecot se zadovoluva so toa da go<br />
opredeli samo vidot na kaznata, a koja kazna sudot konkretno }e ja<br />
izre~e zavisi od negovoto sfa}awe i nao|awe. 247<br />
Sistemot na apsolutno opredeleni kazni se pojavi kako reakcija<br />
na sistemot na apsolutno neopredeleni kazni, kako nastojuvawe<br />
da se izbegnat mo`nite samovolija i zloupotrebi od strana na sudovite.<br />
So nego za sekoe istovidno delo be{e predvidena ista (ednakva)<br />
245<br />
Proevski, V. Krivi~no pravo, op{t del, studenstski zbor, 1986, str.<br />
407.<br />
246<br />
"Pod zakonsko odmeruvawe na kaznata vo naj{iroka smisla se podrazbira<br />
opredluvawe na vidot i visinata na kaznata od strana na zakonodavecot<br />
kon oddelni krivi~ni dela. Od legalen aspekt toa e proces na realizacija<br />
na ustavniot postulat i kriminalnopoliti~kata maksima "nulla poena sine<br />
lege."Klasi~noto institucionalizirawe na represijata vo funkcija na suzbivaweto<br />
na kriminalitetot, toa e zakonsko normirawe na prisilniot instrumentarium<br />
na op{testvoto (dr`avata) zaradi po~ituvawe na zabranite i povelbite<br />
postaveni so pravilata za povedenie" Ibid, str. 407.<br />
247<br />
"Dr`ime deka idejata na apsolutno neopredelena presuda ne mo`e<br />
da se prifati. Taa ne mu odgovara na na~eloto na legalitetot koj prestavuva<br />
osnova na pravosudstvoto. Poradi svojata celosna neodrednost taa nepovolno<br />
vlijae na vinovnikot, ja vlo{uva negovata psihi~ka sostojba, vodi kon beznade`nost<br />
i o~ajanie i ne dava garancii protiv samovolieto na administracijata<br />
na zavodot, osobeno vo dr`avite vo koi personalot na zavodite ne stoi na<br />
potrebnata visina i kaj koj zakonitosta mu e pot~ineta na samovolijata od sekakov<br />
vid. ^ubinski, M. op. cit. str. 278.<br />
151
kazna za prv pat be{e voveden so francuskiot krivi~en zakonik (Code<br />
de Delits et des Peines) od 6. X 1791 godina. Spored ovoj sistem vo zakonot<br />
precizno se opredeleni vidot i visnata na kaznata koi se izrekuvaat<br />
vo site slu~ai na izvr{uvawe na edno krivi~no delo. Ovde zakonodavecot<br />
ja ima vo vid op{tata op{testvena opasnost na toa krivi~no<br />
delo i ne se vpu{ta vo mo`nosta edno isto krivi~no delo da se<br />
javi so razli~en stepen na op{testvena opasnost vo zavisnost od sekoj<br />
konkreten slu~aj na negovoto izvr{uvawe. Pritoa zakonot ne mu dozvoluva<br />
na sudot da se vpu{ti vo takva ocenka. Na sudot ne mu ostanuva<br />
ni{to drugo tuku samo avtomatski, bez nikakvo otstapuvawe da go podvede<br />
izvr{enoto krivi~no delo pod soodvetnata zakonska odredba vo<br />
site slu~ai koga e vo pra{awe izvr{uvaweto na edno isto krivi~no<br />
delo: toj izrekuva ista kazna za razli~ni slu~ai na izvr{uvawe na<br />
isto krivi~no delo.<br />
b) Spored vtoriot sistem, sistemot na relativno opredeleni<br />
kazni, za prv pat voveden so Napoleonoviot Code penal od 1810 godina,<br />
zakonot go opredeluva samo vidot i najmaliot (op{tiot minimum) i<br />
najgolemiot iznos (op{tiot maksimum) na sekoj vid na kazna, odnosno<br />
ramkite vo koi mo`e da se odmeri kaznata. Me|utoa, pokraj opredeluvaweto<br />
na op{tiot minimum i op{tiot maksimum na sekoj vid kazna,<br />
zakonot go opredeluva i najmaliot i najgolemiot iznos na opredelen<br />
vid na kazna za opredeleno krivi~no delo (poseben minimum i poseben<br />
maksimum). 248 Na toj na~in zakonot go ima vo vid najniskiot i najvisokiot<br />
mo`en stepen na op{testvena opasnost na edno krivi~no delo,<br />
a vo koj stepen }e bide izrazena op{testvenata opasnost vo konkre-<br />
248<br />
Posebniot maksimum e garancija na gra|anite deka nema da bidat<br />
pote{ko osudeni odo{to e toa propi{ano vo zakonot, a posebniot minimum e<br />
garancija na op{testvoto, deka sprema storitelot }e bide primeneta opredelena<br />
doza na represija koja spored kriteriumite na zakonodavecot navistina<br />
najmalu e mo`na so ogled na apstraktnata op{etstvena opasnost na opredeleno<br />
kriminalno povedenie.<br />
Vo sistemot na relativno opredeleni kazni naj~est slu~aj e zakonodavecot<br />
da predviduva poseben minimum i poseben maksimum na kaznata za sekoe<br />
krivi~no delo. Me|utoa, mo`at da postojat i otstapuvawa od ova pravilo.<br />
Taka na primer, mo`e da se slu~i za edno krivi~no delo da bide opredelen<br />
samo posebniot minimum na kaznata. Vo takov slu~aj posebniot maksimum na<br />
kaznata se poklopuva so op{tiot maksimum na kaznata. Mo`en e i sprotiven<br />
slu~aj, odnosno zakonodavecot da go opredeli samo posebniot maksimum na kaznata<br />
za edno krivi~no delo. Vo takov slu~aj posebniot minimum na kaznata se<br />
pokolopuva so op{tiot minimum na taa kazna. I najposle za edno krivi~no<br />
delo zakonodavecot mo`e da go predvidi samo vidot na kaznata bez da go opredeli<br />
nitu posebniot minimum ni posebniot maksimum na kaznata. Vo takov<br />
slu~aj posebniot minimum i posebniot maksimum se poklopuvaat so op{tiot<br />
minimum i op{tiot maksimum na kaznata.<br />
152
tniot slu~aj na izvr{enoto krivi~no delo i na koj na~in }e se odredi<br />
visinata na kaznata mu se prepu{ta na ocenka na sudot. Pritoa dokolku<br />
pri odmeruvaweto na kaznata se slu~i sudot da najde za potrebno da<br />
izre~e kazna nadvor od posebniot minimum i posebniot maksimum, kaznata<br />
mo`e da se ubla`i odnosno da se spu{ti pod posebniot minimum,<br />
me|utoa samo do op{tiot minimum na taa kazna, odnosno da se zaostri<br />
i zgolemi nad posebniot minimum, no samo do op{tiot maksimum.<br />
Ovoj sistem se poka`a najpovolen ottamu {to ovozmo`uva prilagoduvawe<br />
na kaznata na karakteristikite na storitelot i na negovoto<br />
krivi~no delo - individualizacija na kaznata, kako i ottamu {to<br />
so odreduvaweto granicita kako na vidot na kaznata, taka i na samata<br />
kazna za krivi~noto delo se obezbeduva i ostvaruvaweto na~eloto na<br />
zakonitosta. Me|utoa, so voveduvaweto na relativno opredelenite kazni<br />
se postavi pra{aweto na opredeluvaweto na odnosot na dvete<br />
osnovni kriminalnopoliti~ki na~ela: na~eloto na legalitetot i<br />
na~eloto na individualizacijata na kaznata. Principot na individualizacija<br />
vo celost se ostvaruva vo sistemot na apsolutno neopredeleni<br />
kazni, za{to na sudot mu e dadena {iroka mo`nost pri odmeruvaweto<br />
kaznata da ja prilagodi na sekoj konkreten slu~aj na izvr{uvawe<br />
na krivi~no delo. Takvoto odmeruvawe na kaznata me|utoa doveduva<br />
do nevoedna~enost vo izrekuvaweto na kaznata, a ~esto i do samovolie<br />
na sudot i zloupotreba na sudskata funkcija. Od druga strana,<br />
principot na zakonitosta na kaznata vo celost se ostvaruva vo sistemot<br />
na apsolutno opredeleni kazni. I takvoto re{enie me|utoa ne e<br />
pravedno ottamu {to go onevozmo`uva prilagoduvaweto na kaznata na<br />
konkretnoto delo i na storitelot.<br />
2. Stanuva zbor za odnos koi pove}eto avtori so pravo go pomestuvaat<br />
me|u eden od najzna~ajnite problemi na sovremenoto krivi~no<br />
pravo i kriminalnata <strong>politika</strong>. 249 Principot nulla poena sine lege,<br />
kako nerazdvoen del na principot na zakonitosta i principot na individualizacijata,<br />
nedvojbeno koegzistiraat vo sovremenoto, pa i vo na-<br />
249<br />
"Problemot koj ovde se rasprava pretstavuva eden od najva`nite<br />
pra{awa na sovremenoto krivi~no pravosudstvo. Od re{avaweto na ovoj problem<br />
zavisi dali }e mo`at da se otstranat postoe~kite, vistinski ili prividni,<br />
protivre~nosti na dene{noto pravosudstvo, koi proizleguvaat od potrebata<br />
da se usoglasat dva principi, principot na zakonitosta vo krivi~noto<br />
pravo i principot na individualizacijata na kaznata. Treba da se najde re{enie<br />
koe u{te edna{ }e go potvrdi zna~eweto na ovie dva principi, a pritoa<br />
da ne se smali zna~eweto nitu na edniot ni na drugiot. Toa e seriozen problem<br />
i te{ko e da se najde re{enie koe vo celost }e gi zadovoli ovi dva osnovni<br />
principi na krivi~noto pravo. Sepak toa ne zna~i deka ne treba da se<br />
napravi obid da se re{i ovoj problem i deka ne mo`e da se najde nekoe zadovolitelno<br />
re{enie." Tahovi}, J. Kontrola ovla{}enja osene sudije u utvr|ivanju kazni<br />
i mera bezbednosti, Anali pravnog fakulteta u Beogradu, Beograd, 1957/4, str. 454.<br />
153
{eto krivi~no zakonodavstvo. Dokolku se insistira na nivnata celosna<br />
realizacija, analizata na nivnata sodr`ina i celi ve}e na prv pogled<br />
upatuva na zaklu~okot za nivnata sprotivnost ili barem neusoglasenost.<br />
Nivnata koegzistencija zaradi ostvaruvawe na edinstvenata<br />
i neoddeliva smisla i cel na opredelen krivi~en zakon, e mo`na samo<br />
dokolku na sekoj od dvete na~ela mu se odzeme del od nivnata izvorna<br />
sodr`ina. Imaj}i go vo vid ustavnoto i politi~koto zna~ewe na prvoto,<br />
i silnata ekspanzija na vtoroto na~elo i nivnata kriminalnopoliti~ka<br />
opravdanost vo sovremenoto krivi~no pravo, odgovorot na<br />
pra{aweto kako e mo`en e nivniot optimalen iznos voop{to, odnosno<br />
koi se potrebni i mo`nite otstapuvawa od sekoj od ovie principi, ni<br />
pru`a mo`nost ne{to pove}e da mu se pribli`ime na re{enieto na<br />
eden od osnovnite problemi vo krivi~oto pravo na na{ite denovi.<br />
Ako e toa taka, toga{ analizata i realizacijata na dvata principi i<br />
utvrduvaweto na nivniot me|useben odnos e conditio sine qua non za ocenkata<br />
na vrednosta i na na{eto pozitivno krivi~no pravo. 250<br />
Ottamu treba da poa|a i da se uva`uva sistemot na relativno<br />
opredelenite kazni, koj denes dominira vo krivi~nopravnite sistemi.<br />
Vo ovoj sistem za ocenka na stepenot na negovoto prifatlivost se predlagaat<br />
slednive kriteriumi: a) brojot na vidovite na kaznite {to zakonot<br />
gi predviduva i gi propi{uva za storitelite na krivi~nite<br />
dela, b) goleminata na rasponot na kaznenite ramki, v) obemot vo koj<br />
na sudovite im e ovozmo`eno izleguvawe nadvor od kaznenite ramki i<br />
primenata na drugi vidovi sankcii osven propi{anite i g) obemot na<br />
preciznosta na direktivite na zakonot za izbor na kaznata. 251 Toa bi<br />
zna~elo deka na~eloto na zakonitosta e vo pogolema mera ostvareno<br />
koga za nego se zakaneti pomal broj na sankcii, koga nivnite kazneni<br />
ramki se potesni, kolku {to e pomala mo`nosta sudijata da izleze nadvor<br />
od tie ramki i kolku {to se poprecizni nasokite za izbor na kaznata.<br />
a) Predviduvaweto vo zakonot na pove}e vidovi kazni (krivi-<br />
~ni sankcii) za storenoto krivi~no delo e edna od su{testvenite odrednici<br />
za obezbeduvawe na koegzistencija na navedenite na~ela ~ie<br />
{to naporedno postoewe denes voop{to ne e sporno i ne se doveduva vo<br />
pra{awe. Imeno, od brojot na propi{anite kazni za edno krivi~no<br />
delo (alternativni kazni) {to sudot mo`e da gi izbere za toa krivi-<br />
~no delo zavisi stepenot na izvesnosta za vidot na kaznata {to }e ja<br />
izbere sudot. Nakratko, porazvieniot sistem na kazni ovozmo`uva pogolema<br />
individualizacija. Ili poinaku ka`ano, izvesnosta na mo`nata<br />
kazna za storitelot na opredeleno krivi~no delo, e obratno propo-<br />
250<br />
Horvati}, @, Principi legaliteta i individualizacije kazne u jugoslovenskom<br />
krivi~nom pravu prije i nakon dono{enja novih krivi~nih zakona, JRKKP, Beograd,<br />
1979/1. str. 19.<br />
251<br />
Pove}e za toa: Ibid, str. 18-41.<br />
154
cionalna od razvienosta na sistemot na kaznite (krivi~nite sankcii),<br />
odnosno od predviduvaweto vo zakonot na pove}e vidovi kazni<br />
koi alternativno se propi{uvaat za oddelni krivi~i dela.<br />
b) Predviduvawe na merata vo koja na sudovite im e ovozmo`eno<br />
izleguvawe nadvor od kaznenite ramki i primenata na drugi vidovi<br />
sankcii so razni modaliteti na zabraneti poedenija so posebno propi-<br />
{ani kazni. 252 Takvoto opredeluvawe na krivi~nite dela zna~i nivna<br />
pogolema brojnost, razbivawe na postojnite opisi na pove}e, no istovremeno<br />
stesnuvawe na mo`nostite za izbor na kaznite. Na sekoe zabraneto<br />
povedenie mu odgovataat pomalku vidovi kazni i potesni kazneni<br />
ramki. Toa bitno ne ne gi smaluva mo`nostite na individualizacijta,<br />
me|utoa zna~itelno pridonesuva kon afirmacija na legalitetot.<br />
253<br />
v) Poodredeno i pojasno zakonsko formulirawe na celite na<br />
kaznuvaweto. "Vo opredeluvaweto na celta na individualizacijata<br />
mora da se pojde od nejzinata povrzanost so celite na primenata na<br />
krivi~nite sankcii. Individualizacijata treba da ovozmo`i polesno<br />
i pocelosno da se ostvarat celite na kriminalnata <strong>politika</strong> vo opredeleno<br />
op{testvo. Zatoa i na~inot na nejzinoto zakonodavno regulirawe<br />
mora da bide vo soglasnost so prifatenite koncepcii na <strong>politika</strong>ta<br />
za suzbivaweto na kriminalitetot vo konkretnoto op{testvo.<br />
Celite na kriminalnata <strong>politika</strong> mora da se baraat samo vo ramkite<br />
na op{tite celi na krivi~nopravnata za{tita." ... "Jasno opredelenite<br />
celi na kaznenata <strong>politika</strong> pridonesuvaat kon primenata na adekvatna<br />
individualizacija na kaznata. Koga celite na kaznuvaweto se precizno<br />
opredeleni so zakonot ili tie nedvosmisleno proizleguvaat od<br />
celokupniot krivi~nopraven sistem na edna zemja, na sudijata mu e<br />
olesnet izborot na vidot i merkata na kaznata. Celta na kaznata e<br />
kriminalnopoliti~ka platforma za individualizacijata na kaznata."<br />
254<br />
252<br />
"Namesto da se odreduvaat premnogu {iroki rasponi na kaznite,<br />
podobro e zakonot da bide {to pobogat vo modifikaciite na edno isto delo,<br />
predviduvaj}i negovi razli~ni poblagi i pote{ki vidovi; pa toga{ i kazni za<br />
takvite vidovi na osnovnoto delo. Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitetska<br />
pe~atnica, Skopje, 1972, str. 618.<br />
253<br />
Horvati}, @, Principi legaliteta i individualizacije kazne u jugoslovenskom<br />
krivi~nom pravu prije i nakon dono{enja novih krivi~nih zakona, JRKKP, Beograd,<br />
1979/1. str. 18-41.<br />
254<br />
Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravpo SFRJ, op{ti deo, 1978, str. 373.<br />
Vo taa smisla i Ba~i}: Za da se obezbedi kolku {to e mo`no pove}e sudijata<br />
pri izborot na kaznata da se dvi`i vo ramkite na proklamiranata <strong>politika</strong>,<br />
pred sî, treba jasno da bidat opredeleni celite na kaznuvaweto i nivnite<br />
me|usebni odnosi. So toa se postavuva kriminalnopoliti~ka zada~a od koja<br />
sudijata treba da trgne pri baraweto kazna za odredeno delo. Na{iot zakonik<br />
155
g) Opredeluvaweto na zakonskiot minimum i maksimum vo koi<br />
treba da se izrazi op{testvenata opasnost na deloto i ottamu krivi-<br />
~nata odgovornost na storitelot go otvora problemot na krajnite rasponi<br />
za opredeleni krivi~ni dela. Toa proizleguva ottamu {to zakonskite<br />
rasponi ponekoga{ se sveduvaat na minimalni ramki koi ne mu<br />
ovozmo`uvaat adekvatna realizacija na principot na individualizacijata.<br />
Nasproti toa stojat slu~aite koi preminuvaat vo druga krajnost<br />
ottamu {to predviduvaat ogromni razliki me|u zakonskiot minimum<br />
i maksimum na propi{anata kazna. Eklatanten primer za vtotata<br />
nelogi~nost kaj nas prestavuva{e rasponot na zakanetata kazna za krivi~noto<br />
delo ubistvo na mig koj iznesuva{e od 1 do 10 godini zatvor,<br />
koj so novite izmeni na KZ od 1976, na insistirawe tokmu na avtorot<br />
na ovie redovi, be{e sveden na od edna do pet godini. Ottamu zaradi<br />
pomiruvawe na baraweto da se obezbedi legalitetot i individualizacijata<br />
treba da se izbegnuvaat pretesni, i osobeno pre{iroki ramki<br />
na zakanetite kazni, za{to izvesnosta na mo`nata visina na kaznata,<br />
isto taka e obratno proporcionalna od {iro~inata na kaznenite ramki<br />
za opredeleno krivi~no delo. Pritoa, kako i vo prethodniot primer,<br />
pogolemata izvesnost, napred vo pogled na vidot, a ovde vo pogled<br />
na visinata na kaznata, prestavuva pogolemo dobli`uvawe do na~eloto<br />
na zakonitosta, i obratno pogolemata neizvesnost, pogolemo dobli`uvawe<br />
do na~eloto na individualizacijata na kaznata.<br />
Vo vrska so prethodnoto na ova mesto interesno e da se pogledne<br />
na koj na~in se propi{ana kaznite vo posebniot del na KZ, odnosno<br />
na koj na~in e izvr{en izborot na na vidot i merata na kaznata za<br />
oddelnite krivi~ni dela (zakonsko odmeruvawe na kaznite). Toj izbor<br />
pretstavuva zakonodavna kaznena politkika koja mo`e da se sogleda od<br />
sledniov pregled:<br />
1 Zatvor od najmalku 10 god. ili do`ivoten zatvor 25<br />
2 Zatvor od najmalku 5 god. ili do`ivoten zatvor 1<br />
3 Zatvor od najmalku 10 godini 7<br />
4 Zatvor od najmalku 5 godini 35<br />
5 Zatvor od najmalku 3 godini 47<br />
6 Zatvor od najmalku 1 godina 22<br />
go zadovolil toa barawe odreduvaj}i {to e cel na kaznuvaweto. Me|utoa u{te<br />
podobro bi bilo koga zakonot poodblisku bi gi imal odredeno i me|usebnite<br />
odnosi na celite na kaznuvaweto, osobeno odnosot na retribucijata i specijalnata<br />
prevencija, kako i odnosot na generalnata i specijalnata prevencija.<br />
Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitetska pe~atnica, Skopje, 1972,<br />
str. 617.<br />
156
7 Zatvor od 1 do 10 godini 132<br />
8 Zatvor od 5 godini i pari~na kazna 1<br />
9 Zatvor od 1 do 5 godini i pari~na kazna 3<br />
10 Zatvor od 1 do 5 godini 64<br />
11 Zatvor od 6 meseci do 5 godini i pari~na kazna 1<br />
12 Zatvor od 6 meseci do 5 godini 73<br />
13 Zatvor od 3 meseci do 5 godini 43<br />
14 Zatvor od 1 do 3 godini 3<br />
15 Zatvor od 6 meseci do 3 godini 7<br />
16 Zatvor od 3 meseci do 3 godini 85<br />
17 Zatvor do 3 godini 1<br />
18 Zatvor do 1 godina i pari~na kazna 1<br />
19 Zatvor od 3 meseci do 1 godina 1<br />
20 Pari~na kazna ili zatvor od 1 do 5 godini 2<br />
21 Pari~na kazna ili zatvor do 5 godini 1<br />
22 Pari~na kazna ili zatvor od 1 do 3 godini 2<br />
23 Pari~na kazna ili zatvor od 6 meseci do 3 godini 3<br />
24 Pari~na kazna ili zatvor do 3 godini 110<br />
25 Pari~na kazna ili zatvor do 1 godina 109<br />
26 Pari~na kazna ili zatvor od 3 meseci do 1 godina 1<br />
27 Pari~na kazna ili zatvor do 6 meseci 20<br />
28 Pari~na kazna ili zatvor do 3 meseci 5<br />
Vkupno: 805<br />
Navedenite kazneni ramki obi~no se opredeluvaat preku sporeduvawe<br />
na me|usebnite odnosi na zna~eweto na dobrata koi se za{tituvaat<br />
so propi{uvaweto na krivi~noto delo, spored opredeleni tradicionalni<br />
sfa}awa za pravi~nosta, spored uka`uvawata na porane{nata<br />
sudska praktika i na opredeleni teoretski istra`uvawa, a ponekoga{<br />
i so ednostavno kopirawe na tu|i zakonodavni re{enija. 255 So<br />
255<br />
"Na~inot na odreduvaweto na zakonskite ramki, pokraj toa {to<br />
pretstavuva pra{awe na pomalku ili pove}e usovr{ena zakonodavna tehnika,<br />
vo celina ja otkriva su{tinata na ulogta na krivi~niot zakon vo edno op{testvo<br />
- ja otkriva zakonskata procenka na op{testvenata opasnost na krivi-<br />
~nite dela (a so toa i hierarhijata na op{testvenite vrednosti) i merata vo<br />
koja zakonodavecot e vo mo`nost i podgotven na sudot da mu ja poveri slobodata<br />
na odmeruvaweto na kaznata. Zakonskata ocenka na op{testvenata opasnost<br />
generalno uka`uva i na strogosta ili blagosta na zakonot, me|utoa od<br />
taa ocenka izrazena preku zakonskite kazneni ramki, ne zavisi direkno i neposredno<br />
pra{aweto na sudskite ovlastuvawa i {iro~inata na sudskata individualizacija.<br />
So drugi zborovi, zakonodavecot mo`e da bide strog, a edno-<br />
157
ogled na toa deka vo obrazlo`enieto na Predlogot za donesuvaweto na<br />
KZ nema pokazateli za kriteriumite {to go navele zakonodavecot da<br />
se opredeli za gorenavedenite kazneni ramki, mo`eme slobodno da<br />
pretpostavime deka site navedeni kriteriumi bile koristeni i vo na-<br />
{iot KZ, me|utoa bez odnapred definirana cvrsta koncepcija koja vo<br />
prv red }e ovozmo`i pomal broj na varijatite na kaznenite ramki.<br />
Pritoa, ona {to na prv pogled pa|a vo o~i e pozitivnata zakonodavna<br />
opredelba za {iroko koristewe na pari~nite kazni kako alternativi<br />
na kratkite kazni li{uvawe od sloboda. Natamu dosta zabele`itelno<br />
e toa deka vkupniot broj na inkriminacii e rasporeden vo 28 varijanti<br />
na razli~no propi{ani kazni, {to bi trebalo da zna~i deka vo zakonot<br />
imame tolku grupi na krivi~ni dela so razli~na op{testvena opasnost,<br />
odnosno deka krivi~nite dela koi im pripa|aat na ista grupa se<br />
ednakvo op{testveno opasni. Me|utoa, ednakvo e zabele`itelno i toa<br />
deka zakonodavecot ne bil dosleden vo formiraweto na kategoriite<br />
na kaznenite ramki, {to, spored nas, jasno go poka`uvaat sedumte nepotrebni<br />
"grupi" na kazneni ramki vo koi e pomestena samo po edna<br />
inkriminacija. Stanuva zbor za slednive sedum kategorii: zatvor od<br />
najmalku 5 godini ili do`ivoten zatvor (~l. 330 st. 5 KZ), zatvor od 5<br />
godini i pari~na kazna (~l. 254 KZ), zatvor od 6 meseci do 5 godini i<br />
pari~na kazna (~l. 279 st. 1 KZ), zatvor do 3 godini (~l. 218 st. 3 KZ),<br />
zatvor do 1 godina i pari~na kazna (~l. 209 KZ), zatvor od 3 meseci do 1<br />
godina (~l. 370 st. 2 KZ), pari~na kazna ili zatvor do 5 godini (~l. 336<br />
st. 5 KZ) i pari~na kazna ili zatvor od 3 meseci do 1 godina (~l. 244 st.<br />
2).<br />
Te{ko deka nekoj mo`e da ne ubedi vo isklu~itelnoto zna~ewe<br />
na ovie ramki i nemo`nosta od nivno pomestuvawe vo nekoi od ve}e<br />
postoe~kite bliski i sepak prili~no {iroki varijanti. Na{e mislewe<br />
e deka mnogu poprakti~no zakonodavno re{enie bi prestavuvalo<br />
isklu~uvaweto na ovie sedum kategorii kako vpro~em, i dvete kategorii<br />
vo koi se pomesteni samo po dve inkriminacii (pari~na kazna ili<br />
zatvor od 1 do 5 godini - ~l. 229 i 230 st. 3 KZ i pari~na kazna ili zatvor<br />
od 1 do 3 godini - ~l. 253 st. 1 i 364 st. 1 KZ), pa duri i trite kavremeno<br />
podgotrven po pat na {iroki kazneni ramki i po pat na alternativno<br />
propi{uvawe na kazni da obezbedi zna~aen prostor za slobodno sudsko odmeruvawe<br />
na kaznata. Mi}anovi}-Paveli}, N. Temeljne pretpostavke odmeravanja kazne<br />
u granicama propisanog okvira, Pravna misao, Sarajevo, 1987/5-6. str.37. I nekoi<br />
teoreti~ati, kako na primer, Skott Marcel na Osmite denovi na op{testvenata<br />
odbrana na tema "<strong>Kriminalna</strong>ta <strong>politika</strong>, sudska psihologija i<br />
odmeruvaweto na kaznite" (London, 1965) se zalagaa za formulata: "Strogosta<br />
na krivi~nite sankcii e opravdana samo ako e pravedna, a blagosta na kaznata<br />
ne smee da pretstavuva skandal vo javnosta nitu da gi obeshrabri onie koi<br />
u~estvuvale vo krivi~noto gonewe, posebno `rtavata koja bi mo`ela da dobie<br />
vpe~atok deka ne bila dovolno odbraneta i za{titena.<br />
158
tegorii so koi se opfateni po tri inkriminacii (zatvor od 1- 5 godini<br />
i pari~na kazna - ~l. 254, 279 st. 2 i 398 st. 3 KZ, zatvor od 1 do 3 godini<br />
- ~l. 234, 251 st. 2 i 366 st. 2 KZ i pari~na kazna ili zatvor od 6 meseci<br />
do 3 godini - ~l. 392 st. 2 i 392 st. 3 KZ). Na toj na~in navedenata {ema<br />
bi se skratila na 16 mo{ne prifatlivi i dovolno {iroki kategorii<br />
so koi uspe{no mo`e da se opfati op{testvenata opasnost na site<br />
krivi~ni dela. 256<br />
Na krajot, bez pretenzija dopolnitelno da ja komplikuvame i<br />
onaka komplikuvanata materija na odmeruvaweto na krivi~nite sankcii,<br />
na ova mesto bi go dodale samo u{te toa deka vo ovaa {ema ne<br />
treba da ima mesto ni za predvidena varijantata na kazneni ramki - pari~na<br />
kazna ili zatvor do 3 meseci (~l. 173 st. 1, 175 st. 1, 233 st. 2, 366<br />
st. 3 i 367 st. 1 KZ), koja uka`uva na nepobitniot fakt deka se raboti<br />
za isklu~itelno lesni krivi~ni dela za koi niza argumenti govorat<br />
deka bi mo`ele da se prefrlat me|u prekr{ocite.<br />
d) Obemot na preciznosta na direktivite na zakonot za izbor<br />
na kaznata e pra{awe na poprecizno i pojasno opredeluvaweto na pravilata<br />
na odmeruvaweto na kaznata. Vo toj pogled se mo`ni dve re{enija.<br />
Prvoto, se sostoi vo toa olesnuva~kite i ote`nuva~kite okolnosti<br />
taksativno da se naveduvaat vo zakonot, a vtoroto, vo nivnoto egzemplarno<br />
naveduvawe. 257 Na{iot zakonodavec go usvojuva vtoroto re{enie,<br />
koe na sudovite ne mu gi vrzuva racete nitu so izri~na enumeracija<br />
na okolnostite koi edinstveno mo`at da se smetaat za olesnuva~ki<br />
256<br />
Za nekoi korisni nasoki za idna promena na strukturata na kaznenite<br />
ramki vo KZ vidi: Horvati}, @, Sastav propisivanja kazni u krivi~nom zakonu<br />
SR Hrvatske (De lege lata i de lege ferenda), Na{a zakonitost, Zagreb, 1989/2-3, str.<br />
246-255.<br />
257<br />
Taksativnoto nabrojuvawe na olesnuva~kite i ote`nuva~kite okolnosti<br />
e karakteristi~no za postarite zakoni no, i za nekoi va`e~ki krivi-<br />
~ni zakonici (Avstrija, Italija). Nasproti taksativnoto opredeluvawe vo<br />
izvesni zemji (Danska, Bugarija, vo site dr`avi nastanati so raspa|aweto na<br />
SFRJ) okolnostite se navedeni egzemplarno. Nekoi krivi~ni zakonici ne gi<br />
propi{uvaat okolnostite ni taksativno, nitu zaradi primer, tuku individualizacijata<br />
na sankciite ja reguliraat so toa {to vo zakonot se veli deka sudot<br />
}e ja odmeri kaznata spored olesnuva~kite i ote`nuva~kite okolnosti<br />
{to }e se steknat vo konkretniot slu~aj (Krivi~nite zakoni na Belgija, Germanija,<br />
Ungarija). Spored ovoj kriterium sudot gi zema predvid okolnostite<br />
so ogled na nivnoto konkretno steknuvawe pritoa dr`ej}i se do stavovite<br />
{to vo odnos na toa pra{awe se izgradeni vo teorijata praktikata. Krivi~niot<br />
zakonik na [vedska ne sodr`i nitu op{ti propisi za individualizacijata<br />
na sankciite, tuku pri opredeluvaweto na kaznite za oddelni inkriminacii<br />
go propi{uva pravnoto dejstvo na oddelni okolnosti. Pe{i}, V. Funkcija<br />
okolnosti krivi~nog dela u individualizaciji krivi~nih sankcija, Zbornik IKSI, Beograd,<br />
1972/1, str. 103-104.<br />
159
ili ote`nuva~ki, nitu opredeluva vo koja nasoka mora da se tolkuva<br />
edna okolnost. Na toj na~in e sozdadena mo`nost, istata okolnost vo<br />
slu~aj na dve istovidni dela da se tretira na razli~ni na~ini.<br />
Od druga strana principot na individualizacijata se sveduva<br />
na baraweto sprema storitelot da se primeni onaa kazna so koja najdobro<br />
mo`e da se ostvarat celite na kaznuvaweto. Vo negovata su{tina<br />
stoi mo`nosta za izbor me|u pogolem broj sankcii vo sekoj konkreten<br />
slu~aj, kako i {iroki ramki vo koi tie mo`at da se izre~at. Zakonodavecot<br />
gi dava samo ramkite na kaznenata <strong>politika</strong>, a nejzinata<br />
konkretna realizacija im e prepu{tena na sudovite. Toa vpro~em e jasno<br />
opredeleno so ~l. 39 st. 1 KZ kade {to se istaknuva deka "sudot }e<br />
mu ja odmeri kaznata na storitelot na krivi~noto delo vo granicite<br />
{to se propi{ani so zakon za toa delo, imaj}i gi predvid krivi~nata<br />
odgovornost na storitelot, te`inata na deloto i celite na kaznuvaweto.<br />
3.2. SUDSKO ODMERUVAWE NA KAZNATA<br />
So voveduvaweto na sistemot na relativno opredeleni kazni sudot<br />
dobiva aktivna uloga kako nositel na odmeruvaweto na kaznite.<br />
Negovata uloga vo prv red se sostoi vo utvrduvawe, odnosno doka`uvawe<br />
deka edno lice navistina storilo krivi~no delo, a potoa vo utvrduvawe<br />
na site ostanati okolnosti koi se od zna~ewe za odmeruvaweto na<br />
kaznata. Pritoa se postavuvaat pravila so koi sudot se rakovodi pri<br />
odmeruvaweto na kaznata koi mo`at da se podelat vo dve grupi. Vo<br />
prvata grupa spa|aat pravilata vrz ~ija osnova se vr{i redovnoto<br />
odmeruvawe na kaznata (odmeruvawe na kaznata vo potesna smisla).<br />
Tuka se raboti za za odmeruvawe na kaznata vo ramkite na posebniot<br />
minimum i maksimum na propi{anata kazna. 258 Od tie pri~ini ovie<br />
pravila se narekuvaat op{ti pravila za odmeruvawe na kaznata.<br />
Vo vtorata grupa spa|aat onie slu~ai koga se raboti za isklu-<br />
~itelno odmeruvawe na kaznata nadvor od granicite propi{ani so posebniot<br />
minimum i maksimum na kaznata, no vo ramkite propi{ani so<br />
op{tiot minimum i maksimum na kaznata (odmeruvawe na kaznata vo<br />
po{iroka smisla). So ogled na toa {to ovie pravila se primenuvaat<br />
samo vo posebni slu~ai se narekuvaat posebni pravila za odmeruvawe<br />
na kaznata i ottamu za niv }e zboruvame podocna.<br />
3.3. OP[TI PRAVILA ZA ODMERUVAWE NA KAZNATA<br />
258<br />
Vo na{iot krivi~nopraven sistem sudovite gi utvrduvaat okolnostite<br />
vo smisla na ~l. 39 KZ kaj kaznite i ~l. 75 KZ kaj vospitnite merki, dodeka<br />
za opredeluvawe na merkite na bezbednost ne postojat op{ti nitu posebni<br />
propisi vo ovaa smisla.<br />
160
Op{tite pravila za odmeruvawe na kaznata pretstavuvaat nasoki<br />
za odmeruvawe na kaznata vo ramkite na posebniot minimum i maksimum<br />
na kaznata predvidena za opredeleno delo. Vo taa smisla vo KZ<br />
postoi posebna odredba vo koja se veli deka "sudot }e mu odmeri kazna<br />
na storitelot na krivi~oto delo vo granicite {to se propi{ani so<br />
zakon za toa delo, imaj}i gi predvid krivi~nata odgovornost na storitelot,<br />
te`inata na deloto i celite na kaznuvaweto" (~l 39 st. 1 KZ),<br />
i zemaj}i gi site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pomala ili<br />
pogolema (olesnuva~ki i ote`nuva~ki okolnosti) (~l. 39. st. 2 KZ).<br />
Vrz osnova na tie okolnosti sudot otkako go utvrdil stornoto krivi-<br />
~no delo i krivi~nata odgovornost na storitelot, ja odmeruva kaznata<br />
za toa delo vo granicite na posebniot minimum i maksimum na kaznata.<br />
So toa sudot prakti~no vr{i individualizacija na kaznata taka {to ja<br />
izrekuva onaa kazna koja spored svojot vid i visina pru`a najgolemi<br />
izgledi za ostvaruvawe na celta na kaznata. Ona {to e su{testveno kaj<br />
op{tite pravila za odmeruvaweto na kaznata e toa {to sudot ja odmeruva<br />
kaznata vrz osnova na svoeto slobodno sudisko uveruvawe, imaj}i<br />
gi pritoa vo vid site okolnosti, no sekoga{ vo funkcija na celite na<br />
kaznata - za{tita na op{testvoto i prevospituvawe na storitelot na<br />
krivi~noto delo.<br />
Za ostvaruvawe na sudskata individualizacija, za konkretnoto<br />
izrekuvawe i prilagoduvawe na kaznata, 259 od posebno zna~ewe se op{-<br />
tite pravila za odmeruvawe na kaznata, i spored na{e mislewe, tuka e<br />
pojdovnata osnova za dobivawe celosen odgovor na najzna~ajnite problemi<br />
so koi sudot se sre}ava vo ovaa oblast. Spored tie pravila od<br />
~l. 39 st. 1 i 2 KZ, sudot treba na storitelot na krivi~noto delo da mu<br />
ja odmeri kaznata vo granicite {to so zakon se propi{ani za toa delo.<br />
Pritoa sudot treba da ja ima predvid celta na kaznuvaweto i site okolnosti<br />
{to vlijaat kaznata da bide pomala ili pogolema (olesnuva~ki<br />
i ote`nuva~ki okolnosti), 260 a osobeno stepenot na krivi~nata odgovo-<br />
259<br />
Principot na individualizacija treba da se razlikuva od poimot<br />
sudsko odmeruvawe na kaznata. ..."Odnosot pome|u nea i sudskoto odmeruvawe<br />
na kaznata se sveduva na odnos pome|u sodr`ina i forma, pri {to prvata e<br />
vnatre{na sodr`ina, koheziona sila {to treba da ja dade neophodnata, racionalnata<br />
i celno-poleznata kazna, a vtorata vr{i funkcija na ovlastuvawe i<br />
na mehanizam za preobrazuvawe na apstraktno propi{anata vo konkretna sudska<br />
kazna." Proevski, J, op. cit. str. 412.<br />
260<br />
Olesnuva~ki se onie okolnosti {to na konkretnoto delo i na storitelot<br />
mu davaat polesen vid. Nivnoto prisustvo vlijae na storitelot da mu<br />
se izre~e poblaga kazna vo propi{anite kazneni ramki (do posebniot zakonski<br />
minimum). Ote`nuva~ki se onie okolnosti onie {to na konkretnoto<br />
delo i na storitelot mu davat pote`ok vid. Tie vlijaat vrz izrekuvaweto na<br />
pote{ka kazna (do posebniot zakonski maksimum). Koi okolnosti }e bidat zemeni<br />
kako olesnuva~ki, a koi kako olesnuva~ki e fakti~ko pra{awe {to e<br />
161
nost, pobudite od koi e storeno deloto, ja~inata na zagrozuvaweto<br />
ili povredata na za{titenoto dobro, okolnostite pod koi e storeno<br />
deloto, pridonesot na `rtvata vo izvr{uvaweto na deloto, porane-<br />
{niot `ivot na storitelot, negovite li~ni priliki i negovoto odnesuvawe<br />
po storenoto krivi~no delo, kako i drugite okolnosti {to se<br />
odnesuvaat na li~nosta na storitelot. So ovie pravila sudot mu dava<br />
su{testveni ovlastuvawa na sudot koj{to, otkako }e utvrdi deka liceto<br />
storilo opredeleno krivi~no delo i deka e krivi~no odgovorno<br />
za nego, mo`e da pristapi kon izbor na vidot i merata na kaznata. Vo<br />
ostvaruvaweto na taa funkcija pred sudot se nalo`uva baraweto da gi<br />
zeme predvid site relevantni objektivni i subjektivni okolnosti, 261 a<br />
osobeno onie {to se izri~no navedeni vo zakonot i da gi ima predvid<br />
site celi na kaznuvaweto. Sudot e natamu obvrzan odmeruvaweto na<br />
kaznata da go vr{i vo ramkite na propi{anite kazni za konkretnoto<br />
delo koi, so ogled na toa {to vo na{iot sistem na relativno opredeleni<br />
kazni se dovolno {iroko postaveni, i ne pretstavuva nekoe bitno<br />
ograni~uvawe na sudot, no vo sekoj slu~aj e va`en element za opredeluvawe<br />
na granicite vo koi mo`at da se koristat navedenite okolnosti.<br />
262<br />
Zna~aen e i vo praktikata izgradeniot stav za isklu~uvawe na<br />
dvojnoto vlijanie na edna ista okolnost pri zakonskoto i sudskoto<br />
odmeruvawe na kaznata. Spored nego konstitutivnite, privilegira-<br />
~kite i kvalifikatornite okolnosti ne mo`at da se zemat kako olesnuva~ki<br />
osnosno ote`nuva~ki okolnosti za istoto delo. Ovaa zabrana<br />
predmet na doka`uvawe od strana na sudot, za{to zakonot odnapred ne go opredeluva<br />
nivnoto olesnuva~ko, odnosno ote`nuva~ko dejstvo.<br />
261<br />
"Okolnostite se fakti {to se zemaat predid pri individualizacijata<br />
na krivi~nite sankcii, a pretstavuvaat uslovi na krivi~noto delo ili gi<br />
karakteriziraat nivnite poedine~ni elementi i povedenieto na obvinetiot,<br />
kako i fakti {to se sre}avaat po izvr{uvaweto na krivi~noto delo, vo koi<br />
isto taka, se gleda te`inata na krivi~noto delo, opasnosta na obvinetiot i<br />
negoviot stav sprema izvr{enoto krivi~no delo i prestapni{tvoto voop{to,<br />
i preku niv stepenot na podobnosta na obvinetiot za resocijalizacija." Pe{i},<br />
V. Funkcija okolnosti krivi~nog dela u individualizaciji krivi~nih sankcija, Zbornik<br />
IKSI, Beograd, 1972/1, str. 118.<br />
262<br />
Nakratko, so formulacijata od ~l. 39 KZ, zakonodavecot go opredelil<br />
odnosot me|u specifi~nite barawa koi se posatvuvaat pred organot koj<br />
neposredno ja odmeruva kaznata, a toa se slednite barawa: 1. sudot da mo`e da<br />
se dvi`i samo vo granicite na propi{anite kazneni ramki, 2. pri odmeruvaweto<br />
na kaznata sudot mora da vodi smetka za celite na kaznuvaweto, i 3. pri<br />
odmeruvaweto na kaznata sudot mora da gi uva`i site okolnosti koi mo`at da<br />
vlijaat kaznata da bide pogolema ili pomala.<br />
162
ne go isklu~uva poslabiot odnosno poizrazeniot intenzitet na sekoja<br />
okolnost da vlijae vo soodvetna nasoka. 263<br />
Ona {to natamu e su{testveno e deka postavuvaj}i gi op{tite<br />
pravila za odmeruvawe na kaznata zakonodavecot ne opredelil vo koi<br />
slu~ai edna okolnost mo`e da se pojavi kako olesnuva~ka, odnosno ote-<br />
`nuva~ka. Taa zada~a ja vr{i sudot procenuvaj}i go nejzinoto dejstvo,<br />
nekoga{ kako olesnuva~ko, a drug pat kako ote`nuva~ko vo zavisnost<br />
od projavenoto zna~ewe vo konkretniot kriminalen akt. 264<br />
3.4. KRITERIUMI ZA ODMERUVAWE NA KAZNATA<br />
Spored Ba~i}, avtorot koj me|u prvite uka`a na zna~eweto na<br />
ovoj problem, va`no e da se znae koi okolnosti sudot mo`e da gi zema<br />
kako relevantni za odmeruvaweto na kaznata so ogled na toa {to ~l. 39<br />
ne sodr`i na~elna odredba za toa. Vo taa odredba se veli deka sudot<br />
treba da gi zeme predvi site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pogolema<br />
ili pomala, no ne e re~eno ona osnovnoto - koi okolnosti<br />
imaat takvo vlijanie vrz kaznata, kakvi se tie okolnosti, na {to tie<br />
treba da se odnesuvaat. Pritoa spored Ba~i}, kako takvi (kako olesnuva~ki<br />
ili ote`nuva~ki okolnosti) sudot treba da gi zeme okolnostite<br />
{to se odnesuvaat: a) na stepenot na nepravoto, b) na na stepenot na<br />
vinata i v) na li~nosta na storitelot bilo tie da se odnesuvaat na obele`jata<br />
od bitieto na deloto vo nivniot konkreten intenzitet, bilo<br />
na drugi okolnosti od kompleksot na kriminalnata situacija {to stojat<br />
vo vrska so deloto i so storitelot (so nepravoto, vinata i storiteltot<br />
kako li~nost), a spa|aat vo fazata na podgotvuvaweto ili vo<br />
fazata po izvr{uvaweto na deloto. 265 Osnovnata ideja na ova pravilno<br />
razmisluvawe se sodr`i vo slednoto. Stepenot na nepravoto zavisi od<br />
263<br />
Proevski, V. op. cit, str. 419. Vo taa smisla i Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik<br />
u prakti~noj primeni, str. 136 i Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 381.<br />
Pritoa, kako primer od praviloto na otstapuvawe od navedenoto pravilo se<br />
naveduva kvalifikatorniot oblik na krivi~noto delo zagrozuvawe na javniot<br />
soobra}aj. Kvalifikatornata okolnost "smrt na pove}e lica" vo svojata konkretizcija<br />
mo`e da opfati smrt na tri, pet, deset ili pove}e lica, a toa kolku<br />
lica nastradale vo soobra}ajnata nesre}a mo`e da deluva kako ote`nuva-<br />
~ka okolnost.<br />
264<br />
"Odmeruvaweto na kaznata (sankcijata) koe denes go vr{i sudijata<br />
vo nikoj slu~aj ne e nekoja prosta matemati~ka operacija, nekoja mehani~ka<br />
primena na zakonskata tarifa, nitu e toa zbir na pravila koi zakonot gi predviduva<br />
za odemruvawe na kaznata, tuku sekoga{a pretstavuva kriminalnopoliti~ko<br />
ocenuvawe na deloto i na storitelot." Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op}i<br />
dio, Informatro, Zagreb, 1978, str. 426.<br />
265<br />
Ba~i}, F. Krivi~no pravo, str. 623. Vo taa smisla i Proevski, J, op.<br />
cit. str. 414-417.<br />
163
vistinskite dimenzii na deloto vo dadeniot konkreten slu~aj (od visinata<br />
na {tetata, od vrednosta na predmetite, od opasnosta na pove}e<br />
dobra, od na~inot, mestoto i vremeto na izvr{uvaweto na deloto i<br />
dr.), no i od socijalnoto zna~ewe na odnosnoto delo vo dadeniot moment.<br />
Socijalnoto zna~ewe na deloto, vo odnos na prose~nata kazna<br />
odredena od strana na zakonot za dadenoto delo, mo`e da raste i da<br />
opa|a podle`i na prirodno krivulkawe, za {to sudijata mora da vodi<br />
smetka. Inaku stepenot na nepravoto go tovari storitelot vo onaa<br />
mera vo koja za toa mo`e da mu se upati prekor. 266<br />
Vinata ja zafa}a seta subjektivna strana na ~ovekovoto povedenie<br />
kvalificirano kako krivi~no delo. Vinata e prekoruvawe na<br />
storitelot zaradi storenoto delo, pri {to i samiot storitel se zema<br />
predvid vo mera vo koja negovata li~nost se izrazila vo toa delo. Vo<br />
tie granici za stepenot na vinata (a so toa i za kaznata) se relevantni<br />
site subjektivni okolnosti {to vo vrska so dadenata situacija se odnesuvaat<br />
na deloto i na storitelot, seto ona {to e od zna~ewe za vnatre{niot<br />
stav na storitelot sprema deloto. Vo taa smisla, kako momenti<br />
od koi zavisi stepenot na vinata osobeno se zna~ajni: pobudite i<br />
motivite na deloto, celata na storitelot. 267<br />
Uva`vaweto na li~nosta na prestapnikot kako samostojna kategorija<br />
relevantna za kaznata, rezultira od prifa}aweto na specijalnata<br />
prevencijata kako cel na kaznuvaweto. Zna~i za kaznuvaweto<br />
se merodavni li~nite faktori {to ne stojat vo nikakva vrska so delotot,<br />
dokolku se zna~ajni za ostvaruvaweto na celite na individualnata<br />
prevencija. Na toj plan, vlijanie vrz kaznata mo`at da imaat osobeno<br />
slednive okolnosti: porane{niot `ivot na storitelot, negovite li-<br />
~ni priliki, stepenot na inadaptacijata, stavovite na poedinecot<br />
sprema elementarnite op{testveni normi (asocijalnosta i antisocijalnosta),<br />
~uvstvitelnosta na kaznata, kako kaznata }e vlijae vrz idnoto<br />
povedenie na storitelot, prognozata za idnoto povedenie. 268<br />
I spored Atanackovi}, kriteriumite za odmeruvawe na kaznata<br />
ne se isto {to i okolnostite od koi zavisi odmeruvaweto na kaznata.<br />
Okolnosta od koja zavisi odmeruvaweto na kaznata e element, fakt, a<br />
kriterium za odmeruvawe na kaznata e sud (zaklu~ok), koj se formira<br />
vrz baza na opredeleni okolnosti od ista priroda. Okolnostite se<br />
fakti, a kriteriumite se orientiri za donesuvawe na odlukata za kaznata<br />
koi se utvrduvaat na osnova na postoe~kite okolnosti. So kriteriumite<br />
se pravi obid da se dade odgovor {to e toa {to od "moreto"<br />
na najrazli~nite okolnosti na konkretniot slu~aj treba da go "izvle-<br />
~at" sudovite pri odmeruvaweto na kaznata i da go stavat pod lupata<br />
na svoeto ispituvawe za da ja iznajdat onaa kazna koja }e bide najade-<br />
266<br />
Ba~i}, F. op. cit. str. 625.<br />
267<br />
Ibid, str. 625.<br />
268<br />
Ibid, str. 626.<br />
164
kvatna na celta na kaznuvaweto. Kaj sekoe konkretno krivi~no delo<br />
postojat opredeleni okolnosti od subjektivna i objektivna priroda<br />
koi sami po sebe ne se kriteriumi za odmeruvawe na kaznata. Tie kriteriumi<br />
treba da se grupiraat spored sli~nosta vo grupi, odnosno<br />
spored toa od kakov aspekt go karakteriziraat deloto i storitelot.<br />
Zna~eweto i dejstvoto na ovie okolnosti vo ramkite na sekoja grupa<br />
treba da se proceni spored sinteti~kiot metod. 269 Zaklu~okot {to se<br />
dobiva vrz nivna osnova, ne pretstavuva zaklu~ok za deloto ili storitelot<br />
vo celina - tuku zaklu~ok za opredelena karakteristika, odnosno<br />
za opredeleno svojstvo (karakteristika) na deloto i storitelot.<br />
Tie zaklu~oci za nivnite karakteristiki, spored avtorot, pretstavuvaat<br />
kriteriumi za odmeruvawe na kaznata. Najva`ni kriteriumi za<br />
odmeruvawe na kaznata se: 1. op{testvenata opasnost na krivi~noto<br />
delo, 2. materijalnata te`ina na krivi~noto delo, 3. moralnata te`ina<br />
na krivi~noto delo, 4. sklonosta, odnosno opasnosta na storitelot,<br />
5. moralnata te`ina na storitelot i 6. stepenot na negovata krivi~na<br />
odgovornost. Pritoa sekoj od ovie kriteriumi koi se gradat vrz baza<br />
na grupa okolnosti (ili poinaku ka`ano na sekoj od ovie kriteriumi<br />
mu odgovaraat okolnosti od opredelena priroda), mora da se proceni<br />
poedine~no, odnosno so primena na analiti~kiot metod 270 taka {to<br />
odlukata za kaznata treba da bide ednakva na rezultatot (zbirot) na<br />
ocenkite na site 6 kriteriumi. Op{testvenata opasnost na krivi-<br />
~noto delo se ceni vrz osnova na zna~eweto na deloto (zna~eweto na<br />
op{testvenite odnosi koi se povreduvaat so krivi~noto delo) i {tetnosta<br />
na posledicite (obem na povreda na op{testvenite odnosi). Materijalnata<br />
te`ina na krivi~noto delo se ceni vrz osnova na ja~inata<br />
na povredata ili zagrozuvawe na za{titenoto dobro (na povredeniot<br />
objekt) i negovoto zna~ewe. Moralnata te`ina na krivi~noto delo vrz<br />
osnova na objektivni okolnosti vrzani za izvr{enoto krivi~no delo<br />
koi predizvikuvaat pogolem ili pomal eti~ki prekor od javnoto<br />
mislewe (moralen sud za krivi~noto delo). Sklonosta na storitelot<br />
se ceni vrz osnova na okolnostite koi uka`uvaat na toa dali i vo<br />
kolkava mera postoi mo`nost za natamo{no vr{ewe na krivi~ni dela<br />
od strana na storitelot. Moralnata te`ina na storitelot se ceni vrz<br />
baza na kriminalnoto dejstvuvawe na storitelot, kako i vrz baza na<br />
drugi okolnosti vrzani za li~nosta na storitelot koi povlekuvaat<br />
pogolem ili pomal eti~ki prekor koj mu se upatuva poradi storenoto<br />
269<br />
Sinteti~kiot metod se sostoi vo toa {to sudot go analizira krivi-<br />
~noto delo i storitelot vo celina i vrz osnova na toj op{t vpe~atok ja donesuva<br />
odlukata za kaznata.<br />
270<br />
Analiti~kiot metod se sostoi vo toa {to sudijata poedine~ni gi<br />
analizira site okolnosti na krivi~noto delo (dali i vo kolkav obem se olesnuva~ki<br />
i ote`nuva~ki), pa duri toga{ donesuva odluka za kaznata koja bi<br />
bila ednakva na zbirot na ocenkata na tie okolnosti.<br />
165
krivi~no delo. I najposle stepenot na krivi~nata odgovornost se ceni<br />
spored stepenot na presmetlivosta i vinata 271<br />
3.5. NEKOI PRAKTI^NI ASPEKTI NA ODMERUVAWETO NA KAZNATA<br />
Zaradi dobivawe pocelosna pretstava na~inot na koj sudovite<br />
gi zemaat predvid okolnostite na deloto i li~nosta pri odmeruvawe<br />
na kaznata za storenoto krivi~no delo }e se poslu`ime so rezultatite<br />
na edno na{e istra`uvawe cenej}i deka na toj na~in }e mo`e da se dobie<br />
pobliska pretstava za problemot za koj ovde govorime. Se raboti<br />
za istra`uvaweto na ubistvata vo Makedonija 272 pri{to gi analiziravme<br />
site upotrebeni okolnosti razmestuvaj}i gi spored egzemplarno<br />
navedenite grupi vo zakonot.<br />
a) Stepen na krivi~nata odgovornost.<br />
Preku stepenot na krivi~nata odgovornost se izrazuvaat onie<br />
subjektivni okolnosti {to neposredno se vrzani za deloto i preku<br />
intenzitetot na vinata i presmetlivosta ja odrazuvaat negovata te-<br />
`ina, odnosno kvalitetot na zlostorni~kata volja na storitelot.<br />
So ogled na toa {to krivi~nata odgovornost na storitelot se<br />
sostoi vo negovata presmetlivost i vinost, stepenot na krivi~nata<br />
odgovornost zavisi od intenzitetot preku koj }e se projavat negovite<br />
elementi. Od toa kolkav }e bide stepenot na presmetlivosta preku koj<br />
se izrazuva sposobnosta da se sfati zna~eweto na storenoto delo i da<br />
se upravuva so svoite postapki i od stepenot na vinata kako psihi~ki<br />
odnos kon deloto, }e zavisi i stepenot na krivi~nata odgovornost. Poinaku<br />
ka`ano, vo zavisnost od toa vo koja mera storitelot mo`e da go<br />
razlikuva dobroto od zloto i od stepenot na razvienosta na negovata<br />
svest i volja da mo`e da go sfati zna~eweto na svoite postapki i nivnite<br />
posledici se opredeluva i merata na kaznata {to vo ramkite na<br />
svoite ovlastuvawa ja odmeruva sudot.<br />
Ispituvaweto i utvrduvaweto na stepenot na presmetlivosta<br />
vo smisla na ~l. 39 st. 2 KZ, se dvi`i vo ramkite na ednostavno namalenata<br />
presmetlivost (toga{ sudot mo`e da izre~e poblaga kazna, me|utoa<br />
samo vo zakonskite ramki), dodeka pak bitno namalenata presmetlivost<br />
e ubla`uva~ka okolnost koja vo smisla na ~l. 12 st. 2 KZ vlijae<br />
vrz ubla`uvaweto na kaznata (toga{ sudot mo`e da izre~e kazna pod<br />
zakonskiot minimum). 273<br />
271<br />
Atanackovi}, D. Kriteriumi za odmeravanje kazne, Prosveta, Beograd,<br />
1975, str. 98-99 i Kaznena <strong>politika</strong> sudova u SFRJ, str. 101-104.<br />
272<br />
So istra`uvaweto bea zfateni site ubistva od podra~jeto na Republika<br />
Makedonija za periodot 1973-1983 godina.<br />
273<br />
Pove}e za toa: Atanackovi}, D. op. cit. str. 113-114.<br />
166
Vo vrska pak so opredeluvaweto na stepenot na vinata va`no e<br />
da se istakne deka tuka ne stanuva zbor za stepenuvawe na vinata vo<br />
smisla na umisla i nebre`nost, za{to toa stepenuvawe ve}e go izvr-<br />
{il zakonot (samo zakonot utvrduva koi krivi~ni dela mo`at da se<br />
izvr{at so umisla, a koi od nebre`nost). Zakonot imeno propi{uva<br />
povisoka ili poniska kazna za deloto vo zavisnost od toa dali e storeno<br />
so umisla ili od nebre`nost i zatoa ne mu dozvoluva na sudot da<br />
odlu~uva od ovoj aspekt za vidot i merata na kaznata. Ona {to vleguva<br />
vo domenot na ovlastuvawata na sudot se sostoi vo ocenka na stepenot<br />
na vinata koga se raboti za negovoto vlijanie vo ramkite na edniot<br />
ili drugiot nejzin oblik. Sudot e toj {to na ova mesto treba da odlu~i<br />
dali se raboti za direktna ili eventualna umisla (prviot oblik) i da<br />
dade ocenka za toa koj od niv se projavuva kako poblag ili pote`ok<br />
oblik na vina i so ogled na toa vodi kon poblag ili pote`ok socijalnoeti~ki<br />
prekor na storitelot, komu treba da mu se izre~e poniska<br />
ili povisoka kazna vo ramkite na posebniot minimum i maksimum na<br />
kaznata predvidena za konkretnoto delo. Ili pak, dali svesnata ili<br />
nesvesnata nebre`nost (vtoriot oblik) se izrazile so opredelen intenzitet<br />
koj zaslu`uva da bide zemen predvid kako olesnuva~ka ili ote-<br />
`nuva~ka okolnost.<br />
I najposle, koga stanuva zbor za stepenot na krivi~nata odgovornost,<br />
sudot treba da vodi smetka i za nekoi drugi objektivni okolnosti<br />
{to ne vleguvaat vo presmetlivosta i vinata a sepak se zna~ajni za<br />
odmeruvaweto na kaznata. Se raboti za razni sostojbi vo koi se nao|al<br />
storitelot pri izvr{uvaweto na deloto, kako na primer, sostojbi na<br />
strav, bes, omraza, drskost, bezobyirnost, lutina, psihi~ka labilnost,<br />
moralni karakteristiki na negovata li~nost, nervoza i sl.<br />
Sledej}i gi ovie op{topoznati teoretski nasoki za uva`uvaweto<br />
na navedenite okolnosti koga se raboti za krivi~noto delo ubistvo,<br />
okolonosta stepen na krivi~nata odgovornost sudovite ja zemale<br />
predvid na toj na~in {to naj~esto go naveduvale nejzinio zakonski<br />
izraz kako i izrazite {to go osvetluvaat likot na storitelot a se<br />
odnesuvale na negovata vina. Eve vsu{nost, na koj na~in i vo kolkav<br />
obem bila koristena ovaa okolnost vo presudite za krivi~noto delo<br />
ubistvo vo periodot od 1973-1983 godina.<br />
- Kako olesnuva~ka okolnost: storitelot deluval vo sostojba na<br />
namalena presmetlivost (10), storitelot deluval vo sostojba na bitno<br />
namalena presmetlivost (8), se rabotelo za psihopatska li~nost (7),<br />
storitelot se otka`al od dovr{uvaweto na deloto (2), stepenot na<br />
krivi~nata odgovornost (1), nastojuval da go odr`i brakot (1), nastojuval<br />
da gi sredi odnosite vo semejstvoto (1), baral intervencija od<br />
MVR (1), bil neiskusen lovec.<br />
- Kako ote`nuva~ka okolnost: stepenot na krivi~nata odgovornost<br />
(82), storitelot deluval so odnapred podgotven plan (19), `rtvata<br />
go zagubila `ivotot bez svoja vina (19), pridonesot na storitelot<br />
167
za pojavata na deloto (10), nezna~itelen povod (6), podmolnost (6), bezobyirnost<br />
(4), ubil staro i iznemo{teno lice koe ne mo`elo da pru-<br />
`i otpor (3), znael deka `rtvata e pijana i nemo}na (2), pottiknuavweto<br />
bilo naso~eno kon dete (1), ja prekr{il dadenata besa (1), pridonel<br />
za naru{uvaweto na odnosite so `rtvata (1), ve}e imal eden<br />
obid za ubistvo (1), starosta na storitelot (1), ladnokrvnosta (1), nehumaniot<br />
odnos na storitelot (1) direkna umisla (1), eventualna umisla<br />
(1) .<br />
168<br />
b) Pobudi od koi e storeno krivi~noto delo.<br />
Od psiholo{ko stojali{te sekoe, pa i kriminalnoto dejstvie<br />
ili propu{tawe koe go prezema poedinecot ima nekakva opredelena<br />
cel i streme`ot kon taa cel se javuva kako motiv, odnosno kako svesna<br />
pobuda za izvr{uvawe na deloto. Vo otsustvo na motivi ne mo`e da<br />
postoi svesna odluka i svesno ~ovekovo dejstvie. A toa dejstvie zavisi<br />
od osnovnite ~uvstva i naklonetosta kon subjektot ili objektot so koi<br />
nu`no e povrzano ostvaruvaweto na potrebite so koi se saka da se<br />
izbegne bolka ili da se postigne zadovolstvo, sekoga{ individualno<br />
proceneti kako opredelena va`na vrednost. [to se odnesuva pak do<br />
vrednostite, tie kaj opredelen poedinec mo`at da bidat najrazli~ni, a<br />
se formiraat pod vlijanie na op{testvenata sredina i li~nite karakteristiki<br />
na poedinecot i ottamu povratno vlijaat vrz sozdavaweto<br />
na motivite. Ottamu dokolku sakame vo celost da go rasvetlime krivi~noto<br />
delo i najpravedno i najcelishodno da ja opredelime kaznata<br />
za toa delo, ne mo`eme toa da go storime ako ne go najdeme i ne go ocenime<br />
motivot na toa delo.<br />
Ili poednostavno, pobudite pretstavuvaat vnatre{ni psihi~ki<br />
sostojbi {to go pokrenale storitelot za izvr{uvawe na deloto. 274<br />
Ovaa o~igledno subjektivna okolnost {to se ocenuva spored vladea-<br />
~kite merila na edno op{testvo mora da bide predmet na ocenka od<br />
strana na sudot pri odmeruvaweto na kaznata za{to pretstavuva faktor<br />
od osobeno zna~ewe vo osvetluvaweto na moralniot lik na stori-<br />
274<br />
"Pobudite (motivite) na izvr{enoto delo po pravilo ne vleguvaat<br />
vo umislata, osven isklu~itelno, kako na primer, kaj krivi~nite dela izvr-<br />
{eni od koristoqubie, kade {to koristoqubieto e obele`je na umislata, potoa<br />
odmazdata, niskite pobudi i sl. kaj nekoi krivi~ni dela (na primer, kaj<br />
te{koto ubistvo). Vo site ovie slu~ai toa se zakonski obele`ja na umislata,<br />
pa ottamu ne se zamaat povtorno kako posebna okolnost kaj odmeruvaweto na<br />
kaznata. Me|utoa, sovremenoto krivi~no pravo na pobudiet na izvr{enoto<br />
krivi~no delo gleda kako na va`na okolnost kaj site krivi~ni dela, osobeno<br />
od stojali{te na sovremenoto dvi`ewe na kriminalnata <strong>politika</strong> na op{etstvenata<br />
odbrana." Tahovi}, J. Krivi~no pravoop{ti deo, Savremena administracija,<br />
Beograd, 1961, str. 333.
telot. Pobudite voobi~aeno se delat na onie od niska priroda (negativni,<br />
neblagorodni) i onie od humana priroda (pozitivni, blagorodni).<br />
Ottamu, koga ne se element na bitieto na deloto, kako ote`nuva~ki<br />
okolnosti mo`at da se pojavat omrazata, odmazdata, 275 qubomorata, koristoqubieto,<br />
pakosta, zlobata, zavista i sl. Kako olesnuva~ki mo`at<br />
da se javat, na primer, altruizmot, roditelskite ~uvstva, patriotizmot,<br />
~uvstvo na dol`nost, so`aluvawe, qubov i sl. Preku niv mo`e da<br />
se sogleda sozdavaweto na odlukata za deloto. Vo presudite od na{eto<br />
istra`uvawe pobudite do{le do izraz na sledniot na~in:<br />
- Kako olesnuva~ka okolnost: pobudite na deloto (11), vlo{enite<br />
odnosi na storitelot i `rtvata (3), sramot od okolinata (2), storitelot<br />
bil izlo`en na potsmev (1), stravot da ne ja zagubi qubovnicata<br />
(1), storitelot bil silno vquben vo `rtvata (1), deluval zaradi<br />
odbrana na ~esta (1), deluval od somilost (1).<br />
- Kako ote`nuva~ka okolnost: pobudite na deloto (105), odmazda<br />
i krvna odmazda (22), niski pobudi (1) neosnovani pobudi (1), deluval<br />
re~isi bez opravdani pri~ini (1), qubomora (1), koristoqubie (1).<br />
v) Ja~ina na zagrozuvaweto ili povredata na za{titenoto dobro<br />