Zoran Sulejmanov - Krivicno pravo (p.770)

Prof. d-r Zoran Sulejmanov
Redoven profesor
na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" - Skopje
KRIVI^NO PRAVO - OP[T DEL
1

2

ZORAN SULEJMANOV
KRIVI^NO PRAVO
OP[T DEL
Skopje, 2005
3

R E C E N Z E N T
Prof. d-r Jovan Proevski
CIP Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka
"Sv. Kliment Ohridski", Skopje
343. 2 (075.8)
343. 2 (497.17) (075.8)
SULEJMANOV, Zoran
Krivi~no pravo/ Zoran Sulejmanov. -
- Skopje: Grafohartija, 2001. - 770 str. ; 24 sm
a) Krivi~no pravo - U~ebnici
b) Krivi~no pravo - Makedonija - U~ebnici
ISBN
4

P R E D G O V O R
Samo nekolku godini po prvoto izdanie na u~ebnikot Krivi~no
pravo, op{t del (2001) se sozdade potreba od negovo novo izdanie.
Iscrpenosta na prethodnoto izdanie i promenite {to vo krivi~noto
zakonodavstvo se slu~ija so novelata na KZ od 2004 se edinstvenite motivi
koi me navedoa na ovoj ~ekor so koj, se nadevam, povtorno }e go
predizvikam interesot vo nau~nata i stru~nata javnost za ovaa prolematika.
Pritoa, i ovoj pat se obidov izlo`enata materija da ja prika-
`am na na~in koj e vo funckija na {to poednostavno sovladuvawe na
osnovnite poimi i instituti na krivi~noto pravo. Toa osobeno ottamu
{to vo prv red se raboti za u~ebnik {to im e namenet na studentite
koi za prv pat se sre}avaat so ovaa materija. Pri takvata opredelba,
moite poinakvi viduvawa na teorijata i praktikata, kako i kriti~kite
zabele{ki na opredeleni krivi~nopravni instituti se svedeni
na najnu`nata mera i toa samo tamu kade {to so ogled na nivnoto
zna~ewe ne be{e mo`no da se prenebregne problematiziraweto na
nivnata sodr`ina.
Skopje, juli, 2006
Avtorot
5

6

S O D R @ I N A
_________________________________________________________________
I DEL
UVOD VO KRIVI^NOTO PRAVO
G l a v a I
POIM, PREDMET I ZADA^I NA KRIVI^NOTO PRAVO
I. POIM NA KRIVI^NOTO PRAVO .................................................... 19
II. PREDMET NA KRIVI^NOTO PRAVO ............................................ 20
III. FUNKCII NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I
KRIVI^NOTO PRAVO .......................................................................... 23
IV. METODI NA KRIVI^NOTO PRAVO ............................................ 27
G l a v a II
KRIVI^NOTO PRAVO I DRUGITE GRANKI NA PRAVOTO
I. ODNOS NA KRIVI^NOTO PRAVO SO DRUGITE NAU^NI
DISCIPLINI ......................................................................................... 31
1. Odnos so krivi~noto procesno pravo (krivi~nata postapka) ..... 31
2. Odnos so krivi~noto izvr{no pravo - penologijata ...................... 32
3. Odnos so prekr{o~noto pravo ............................................................. 33
II. ME\UNARODNO KRIVI^NO PRAVO ............................................ 34
1. Poim na me|unarodnoto krivi~no pravo .......................................... 34
2. Razvoj na me|unarodnoto krivi~no pravo ......................................... 35
3. Me|unarodni krivi~ni dela ................................................................. 36
4. Na~ela na me|unarodnoto krivi~no pravo ....................................... 36
5. Me|unarodni konvencii ........................................................................ 37
G l a v a III
ISTORISKI RAZVOJ NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I
KRIVI^NOTO PRAVO
I. PERIOD NA PREDDR@AVNA SOSTOJBA ..................................... 41
II. PERIOD NA STARIOT VEK ............................................................... 42
III. PERIOD NA SREDNIOT VEK ........................................................... 43
IV. PERIOD NA NOVIOT VEK ............................................................... 45
1. Razvoj na krivi~noto zakonodavstvo .................................................. 45
2. Krivi~nopravni {koli......................................................................... 46
2.1. Klasi~na {kola ............................................................................ 46
2.2. Antropolo{ka {kola ................................................................. 48
2.3.. Pozitivisti~ka {kola .............................................................. 49
2.4. Sociolo{ka {kola ...................................................................... 51
2.5. Neoklasi~na {kola ..................................................................... 52
2.6. [kolata na novata op{testvena odbrana ............................... 53
7

V. KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO NA MAKEDONIJA ......... 57
II DEL
KRIVI^EN ZAKONIK
G l a v a I
OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIVI^NIOT ZAKONIK
I. NA^ELO NA ZAKONITOSTA ............................................................ 61
II. POIM I STRUKTURA NA KRIVI^EN ZAKONIK ................... 65
III. IZVORI NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO ..................... 68
G l a v a II
TOLKUVAWE
I. POIM NA TOLKUVAWETO ................................................................. 71
II. VIDOVI TOLKUVAWE ......................................................................... 71
1. Tolkuvawe spored subjektot ................................................................. 71
2. Tolkuvawe spored obemot ..................................................................... 72
3. Na~in na tolkuvawe ............................................................................... 73
4. Analogija .................................................................................................. 75
5. Praviloto in dubio pro mitius ............................................................... 76
G l a v a III
VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK
I. VREMENSKO VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK ........... 77
II. PROSTORNO VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK .......... 80
III. EKSTRADICIJA .................................................................................... 89
1. Poim i vidovi na ekstradicija............................................................ 89
2. Pravna priroda i izvori na ekstradicijata .................................... 92
3. Na~ela na ekstradicijata ..................................................................... 94
4. Pravni pretostavki za ostvaruvawe na ekstradicija .................... 98
III DEL
KRIVI^NO DELO I KRIVI^NA ODGOVORNOST
G l a v a I
KRIVI^NO DELO
I. POIM I ELEMENTI NA KRIVI^NOTO DELO ........................ 109
1. Poim na krivi~noto delo ................................................................... 109
2. Elementi na krivi~noto delo (Op{t poim na
krivi~noto delo) ............................................................................... 110
3. Zakonsko bitie na krivi~noto delo (Poim na posebno
krivi~no delo) ................................................................................... 115
8

4. Uslovi na inkriminacija.................................................................... 116
5. Objekt na krivi~noto delo ................................................................. 117
6. Subjekt na krivi~noto delo ............................................................... 118
7. Podelba na krivi~nite dela .............................................................. 120
II. POVEDENIE NA ^OVEKOT ............................................................. 122
1. Dejstvie ................................................................................................... 122
2. Dejstvie na izvr{uvawe ...................................................................... 127
3. Nestoruvawe (propu{tawe) ............................................................... 129
4. Posledica ............................................................................................... 135
5. Pri~inost ............................................................................................... 138
III. PROTIVPRAVNOST (DEJSTVIETO KAKO
PROTIVNOST NA ZAKONSKA NORMA) .................................... 144
1. Poim i zna~ewe na protivpravnosta ............................................... 145
2. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta .................................. 149
2.1. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta od
Op{tiot del na krivi~niot zakonik ...................................... 150
a) Delo od malo zna~ewe ................................................................ 151
b) Nu`na odbrana (sudir na pravo i nepravo) .......................... 153
v) Krajna nu`da (sudir na dve prava) .......................................... 161
2.2. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta od
Posebniot del na krivi~niot zakonik ................................... 164
a) Prekinuvawe na bremenosta .................................................... 164
b) U~estvo vo tepa~ka ..................................................................... 165
v) Neovlasteno otkrivawe tajna .................................................. 165
g) Navredlivo izrazuvawe za drug ............................................... 165
d) Naredba na pretpostaveniot .................................................... 165
2.3. Osnovi zqa isklu~uvawe na protivpravnosta nadvor od
krivi~niot zakonik ..................................................................... 166
a) Dela izvr{eni vo slu`bena funkcija ................................... 167
b) Dozvolen rizik ............................................................................ 167
v) Akti izvr{eni vrz osnova na pravoto na vospituvawe ..... 167
g) Soglasnost na o{teteniot ........................................................ 168
d) Rabotewe vo inetres na o{teteniot i pretpostavena
soglasnost .................................................................................. 171
IV. STADIUMI NA IZVR[UVAWE NA
KRIVI^NOTO DELO (ITER CRIMINIS) ........................................... 171
1. Donesuvawe odluka za izvr{uvawe na krivi~no delo .................. 172
2. Podgotvitelni dejstvija ..................................................................... 172
3. Obid za krivi~no delo......................................................................... 177
4. Nepodoben obid ..................................................................................... 181
5. Dobrovolno ottka`uvawe ................................................................... 183
V. EDINSTVO NA KRIVI^NITE DELA OD
STOJALI[TE NA KAZNIVOSTA .................................................. 188
1. Stek na krivi~ni dela ......................................................................... 188
2. Prividen stek ........................................................................................ 189
9

2.1. Slu~aite na prividen stek koi proizleguvaat od
me|usebniot odnos na oddelni apstraktni ............ i konkretno
ostvareni zakonski bitija na krivi~nite dela ..................... 191
2.2. Slu~ai na prividen stek koi se odnesuvaat na vklu~uvawe
na edno krivi~no delo vo drugo isklu~ivo vrz osnova na
konkrtnata ocenka na nastanite (Inkluzija na
krivi~ni dela) .............................................................................. 194
2.3. Slu~aite na zakonsko ili pravno edinstvo na pove}e
krivi~ni dela ................................................................................ 195
10
G l a v a II
KRIVI^NA ODGOVORNOST
I. POIM I ELEMENTI NA KRIVI^NATA ODGOVORNOST ... 205
1. Poim na krivi~nata odgovornost ..................................................... 205
2. Elementi na krivi~nata odgovornost ............................................. 205
II. PRESMETLIVOST ................................................................................ 207
1. Poim na presmetlivost i nepresmetlivost ................................... 207
2. Osnov na presmetlivosta .................................................................... 208
3. Elementi na nepresmetlivosta ......................................................... 210
3.1. Metodi za utvrduvawe na nepresmetlivosta ........................ 210
3.2. Utvrduvawe na nepresmetlivosta spored KZ ....................... 211
3.3. Poim i kalsifikacija na du{evnite rastrojstva .............. 213
a) Trajna du{evna bolest ............................................................... 213
b) Privremeno du{evno zaboluvawe ........................................... 221
v) Privremena du{evna rastroenost .......................................... 223
g) Zaostanat du{even razvoj .......................................................... 226
d) Drugi osobeno te{ki du{evni pre~ki ................................... 230
3.4. Nesposobnost za rasuduvawe i odlu~uvawe .......................... 230
4. Namalena presmetlivost .................................................................... 232
5. Actiones liberae in cusa .......................................................................... 239
III. VINOST ................................................................................................... 242
1. Poim i teorii za vinata ..................................................................... 243
2. Oblici na vinata .................................................................................. 248
2.1. Umisla (Dolus) ............................................................................. 249
a) Direktna umisla (Dolus directus) .............................................. 253
b) Eventualna umisla (Dolus eventualis) ....................................... 255
v) Posebni oblici na umisla ........................................................ 257
2.2. Nebre`nost (Culpa) .................................................................... 259
a) Svesna nebre`nost (Luxuria) ..................................................... 262
b) Nesvesna nebre`nost (Negligentia) .......................................... 264
3. Svest za protivpravnosta ................................................................... 266
IV. Zabluda (error) .......................................................................................... 268
1. Poim i vidovi na zabluda ................................................................... 268
2. Stvarna zabluda .................................................................................... 269

2.1. Zabluda za bitieto na deloto .................................................. 269
2.2. Zabluda za okolnostite {to ja isklu~uvaat
protivpravnosta ........................................................................... 272
2.3. Krivi~nopravno dejstvo na stvarnata zabluda .................... 273
3. Pravna zabluda ..................................................................................... 274
3.1. Zabluda za zabranetosta na deloto ......................................... 274
3.2. Zabluda za postoewe nekoja osnova za isklu~uvawe na
protivpravnosta ........................................................................... 277
V. POSEBNI SLU^AI NA KRIVI^NA ODGOVORNOST ......... 278
1. Odgovornost za pote{ka posledica ................................................. 278
2. Odgovornost za krivi~ni dela storeni preku sredstvata za
informirawe ...................................................................................... 282
G l a v a III
U^ESTVO NA POVE]E LICA VO IZVR[UVAWETO NA KRIVI^NO
DELO
I. POIM I OBLICI .................................................................................. 285
II. IZVR[ITELSTVO I SOIZVR[ITELSTVO ............................. 286
1. Izvr{itelstvo ...................................................................................... 286
2. Soizvr{itelstvo .................................................................................. 290
III. SOU^ESNI[TVO ............................................................................... 305
1. Poim i pravna priroda ........................................................................ 305
2. Pottiknuvawe ........................................................................................ 308
3. Pomagawe ................................................................................................ 313
IV DEL
KRIVI^NI SANKCII
G l a v a I
SISTEM NA KRIVI^NI SANKCII
I. POIM I VIDOVI KRIVI^NI SAKNCII ................................. 321
II. CELI NA KRIVI^NITE SANKCII ........................................... 323
III. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIVI^NITE
SANKCII ................................................................................................ 339
IV. INDIVIDUALIZACIJA NA KRIVI^NITE
SANKCII ................................................................................................ 341
1. Zakonska individualizacija .............................................................. 342
2. Sudska individualizacija................................................................... 346
3. Izvr{na individualizacija............................................................... 348
11

12
G l a v a II
KAZNI
I. POIM NA KAZNI .................................................................................. 353
II. TEORII ZA OPRAVDANOSTA NA KAZNATA ......................... 354
1. Idealisti~ki teorii ........................................................................... 354
2. Teorii na op{testveniot dogovor ................................................... 356
3. Pravni (normativni teorii) ............................................................. 356
4. Sociolo{ki teorii ............................................................................. 357
III. BITIE, SU[TINA NA KAZNATA ............................................... 359
IV. TEORII ZA CELITE NA KAZNATA........................................... 362
1. Apsolutni (retributivni) teorii ................................................... 362
1.1. Teorii za bo`jata pravda ......................................................... 363
1.2. Teorii za moralnata pravda ..................................................... 363
1.3. Teorii za zakonskata pravda .................................................... 364
2. Relativni (utilitaristi~ki teorii) .............................................. 365
2.1 Teorii na generalnata prevencija .......................................... 366
2.2. Teorii na specijalnata prevencija ........................................ 367
2.3. Me{oviti (eklekti~ki) teorii .............................................. 369
V. OCENKA ZA TEORIITE ZA CELITE NA KAZNATA ........... 369
VI. VIDOVI KAZNI ................................................................................. 373
1. Kazna li{uvawe od sloboda ............................................................... 373
2. Pari~na kazna ........................................................................................ 377
3. Zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost .................. 383
4. Zabrana na upravuvawe so motorno vozilo ..................................... 385
5. Proteruvawe stranec od zemjata ....................................................... 387
VII. ODMERUVAWE NA KAZNITE ...................................................... 388
1. Op{ti pravila za odmeruvawe na kaznite...................................... 389
2. Posebni pravila za odmeruvawe na kaznite ................................... 400
2.1. Ubla`uvawe na kaznata ............................................................. 403
2.2. Osloboduvawe od kazna ............................................................. 408
2.3. Odmeruvawe na kaznata za krivi~ni dela vo stek .............. 413
2.4. Odmeruvawe na kaznata na osudeno lice ............................... 420
2.5. Presmetuvawe na pritvorot vo porane{nata kazna .......... 422
VIII. KAZNUVAWE NA PRAVNO LICE ............................................. 423
Glava III
NOVI PROCESI VO SOVREMENOTO KRIVI^NO PRAVO I
KAZNENATA POLITIKA
I. HUMANIZACIJA, INDIVIDUALIZACIJA I
RACIONALIZACIJA NA KAZNENITE MERKI .................... 427
II. DEKRIMINALIZACIJA, DEPENALIZACIJA,
DEJURIDIZACIJA I INKRIMINALIZACIJA .................... 432
1. Dekriminalizacija ............................................................................... 432

2. Depenalizacja i dejuridizacija ......................................................... 439
3. Inkriminalizacija .............................................................................. 440
III. UNIFIKACIJA I DEINSTITUCIONALIZACIJA NA
KAZNATA LI[UVAWE OD SLOBODA ....................................... 443
1. Unifikacija na kaznata li{uvawe od sloboda ............................ 443
1.1. Argumenti vo prilog na diferencijacijata na kaznata
li{uvawe od sloboda ................................................................... 444
1.2. Argumenti vo prilog na unifikacijata ................................ 445
2. Deinstitucionalizacija na kaznata li{uvawe od sloboda
(Alternativi na kaznata li{uvawe od sloboda) ....................... 448
2.1. Merki so koi se odbegnuva izrekuvaweto ili
izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda
(predsudski alternatrivi) ......................................................... 451
2.2. Merki koi pretstavuvaat poinakvi sankcii od kaznata
li{uvawe od sloboda (sudski alternativi) ........................... 456
2.3. Merki so koi se modificira izvr{uvaweto na kaznata
li{uvawe od sloboda (postsudski alternativi) ................... 464
G l a v a IV
ALTERNATIVNI MERKI
I. POIM I SU[TINA NA ALTERNATIVNITE MERKI ........... 449
II. VIDOVI NA ALTERNATIVNI MERKI ...................................... 480
1. Uslovna osuda ........................................................................................ 480
2. Uslovna osuda so za{titen nadzor .................................................... 472
3. Uslovno prekinuvawe na krivi~nata postapka ............................. 474
4. Op{tokorisna rabota ......................................................................... 475
5. Sudska opomena ...................................................................................... 476
6. Ku}en zatvor .......................................................................................... 478
G l a v a V
MERKI NA BEZBEDNOST
I. MERKITE NA BEZBEDNOST I NIVNIOT ODNOS SO
KAZNATA ................................................................................................. 479
II. VIDOVI MERKI NA BEZBEDNOST ............................................. 483
1. Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo
zdravstvena ustanova ......................................................................... 483
2. Zadol`itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ..................... 486
3. Zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani ............. 488
13

G l a v a VI
KONFISKACIJA NA IMOT I IMOTNA KORIST I ODZEMAWE NA
PREDMETI
I. POIM I OSNOVNI KARAKTERISTIKI ............................... 491
II. KONFISKACIJA NA IMOT I IMOTNA KORIST ........... 492
III. ODZEMAWE NA PREDMETI ...................................................... 495
G l a v a VII
GASNEWE NA KRIVI^NITE SANKCII
I. OSNOVI ZA GASNEWE NA KRIVI^NITE SANKCII ........ 499
II. SMRT NA STORITELOT NA KRIVI^NOTO DELO ................. 499
III. ZASTARENOST ..................................................................................... 499
IV. AMNESTIJA I POMILUVAWE ................................................... 505
1. Poim i zna~ewe ..................................................................................... 505
2. Amnestija ................................................................................................ 506
3. Pomiluvawe ........................................................................................... 510
G l a v a VIII
PRAVNI POSLEDICI NA OSUDATA I REHABILITACIJA
I. PRAVNI POSLEDICI NA OSUDATA .......................................... 515
II. REHABILITACIJA ............................................................................ 516
G l a v a IX
KRIVI^NI SAKCII SPREMA MALOLETNICI
I. VOSPITNI MERKI .............................................................................. 521
1. Vovedni razgleduvawa ......................................................................... 521
2. Vidovi na vospitni merki .................................................................. 524
2.1. Disciplinski merki .................................................................. 524
2.2. Merki na zasilen nadzor ........................................................... 526
2.3. Zavodski merki ........................................................................... 530
3. Izmena na odlukata za vospitnite merki i zapirawe na
nivnoto izvr{uvawe ......................................................................... 533
II. MALOLETNI^KI ZATVOR .............................................................. 535
III. KRIVI^NI SANKCII SPREMA POMLADI
POLNOLETNI LICA .......................................................................... 538
1. Poim na pomladi polnoletni lica .................................................. 538
2. Vospitni merki za pomladi polnoletni lica ............................... 539
3. Sudewe na polnoletno lice za krivi~ni dela izvr{eni vo
maloletstvo ........................................................................................ 539
14

APPEDNDIX
KRIVI^EN ZAKONIK ....................................................................... 543
ODLUKI NA USTAVNIOT SUD NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA ................................................................................. 703
ZAKON ZA MALOLETNI^KA PRAVDA ...................................... 713
KORISTENA LITERATURA .............................................................. 765
15

16

I DEL
UVOD VO KRIVI^NOTO PRAVO
17

18

G l a v a I
POIM, PREDMET I ZADA^I NA KRIVI^NOTO PRAVO
I. POIM NA KRIVI^NOTO PRAVO
1. Terminot krivi~noto pravo voobi~aeno se upotrebuva za da
se ozna~i edna od grankite na pozitivnoto zakonodavstvo i edna od grankite
na pravnite nauki. Ottamu, krivi~noto pravo se javuva kako posebna
granka na pozitivnoto zakonodavstvo i kako posebna pravna nau-
~na disciplina.
2. Krivi~noto pravo kako posebna granka na pravoto vo zakonodavstvoto
na edna dr`ava se sostoi od niza krivi~nopravni propisi za
krivi~nite dela, nivnite storiteli i krivi~nite sankcii. Ili, poinaku,
toa e zbir (sistem) na pravni propisi sodr`ani vo Krivi~niot
zakonik so koi se opredeluvaat krivi~nite dela i krivi~nite sankcii
protiv storitelite na tie dela.
Navedenata definicija, soglasno negovite formalni elementi,
krivi~noto pravo go opredeluva kako pravna pojava (kako pojava isklu-
~ivo od pravna priroda, kako praven izraz) i ottamu e necelosna. Taa e
formalna definicija na krivi~noto pravo, za{to so nea krivi~noto
pravo se opredeluva samo kako postoewe na sistematizirani i usoglaseni
pozitivni krivi~nopravni propisi koi se sodr`ani vo zakonot.
Spored nea, krivi~noto pravo e sistem na zakonski propisi so koi
opredeleni povedenija na lu|eto se kvalificiraat kako krivi~i dela,
a za nivnite storiteli se propi{uva krivi~na sankcija, ili pokratko,
zbir na propisi za krivi~nite dela i sankciite za storitelite na tie
dela. Toa e formalna, juridi~ka definicija koja ne ka`uva koja e sodr`inata
na ova granka na pravoto, negovata cel i socijalna funkcija.
So nea ne se vodi smetka za krivi~noto pravo kako pojava na op{testveniot
`ivot zad koja stojat opredeleni pri~ini (kako proizvod na
opredeleni op{testveni odnosi). Ottamu, nu`no e opredeluvaweto i
na materijalnata definicija na krivi~noto pravo kako za{tita na
opredeleni dobra, vrednosti, odnosi i interesi na op{testvoto i poedinecot.
Me|utoa, i materijalnata definicija, so koja se opredeluva
krajnata pri~ina na nastanuvaweto na krivi~noto pravo (odreduvawe
na krivi~noto pravo od sociolo{ko stojali{te), ne e celosna. Toa
proizleguva ottamu {to taa uka`uva na krivi~noto pravo kako na
op{testvena pojava i na celta na koja toa pravo í slu`i, me|utoa, ne i
na obemot i natamo{niot na~in na za{titata na navedenite dobra,
vrednosti, odnosi i interesi, so ogled na toa {to i ostanatite granki
19

na pravoto deluvaat vo nasoka na takva za{tita.
3. So ogled deka i formalnata i materijalnata definicija na
krivi~noto pravo sami za sebe ne se dovolni da go izrazat poimot na
krivi~noto pravo, voobi~aeno se pravi nivno spojuvawe i ottamu spored
materijalno-formalnata definicija mo`e da se ka`e deka krivi-
~noto pravo e sistem na pravni propisi so koi poradi za{tita na osobeno
va`ni op{testveni i poedine~ni dobra, vrednosti, odnosi i
interesi, se odreduvaat krivi~nite dela, krivi~nite sankcii i uslovite
za nivnata primena protiv storitelite na krivi~nite dela.
II. PREDMET NA KRIVI^NOTO PRAVO
1. Od analizata na poimot na krivi~noto pravo kako granka na
pozitivnoto zakonodavstvo, proizleguva deka predmet na krivi~noto
pravo e odreduvaweto na krivi~nite dela, propi{uvaweto na krivi-
~nite sankcii, kako i opredeluvaweto na uslovite za primena na krivi~nite
sankcii (a ottamu {to me|u krivi~nite sankcii najzna~ajnoto
mesto im pripa|a na kaznite, vo prv red na krivi~nata odgovornost,
kako osnova za nivnata primena). Ottamu, vo pravo e Zlatari} koga
veli deka "predmetot na naukata na krivi~noto pravo e sistemot na
krivi~nopravnite pravila koi va`at vo opredelena dr`ava vo odredeno
vreme, zna~i sistemot na pozitivnite propisi. Spored toa, pogre-
{no e da se tvrdi, a toa ponekoga{ se pravi, deka predmetot na naukata
na krivi~noto pravo e kriminalitetot kako op{testvena pojava. Predmet
na taa nau~na disciplina se pravnite normi, t.e. utvrduvaweto na
nivnata sodr`ina i smisla kako i povrzuvaweto vo nau~en sistem. So
ogled pak na toa deka kriminalitetot kako negativna op{testvena pojava
so krivi~nopravnite normi e pravno fiksiran, mo`e uslovno da
se ka`e deka naukata na krivi~noto pravo se zanimava so kriminalitetot
od praven aspekt." 1
Od izlo`enoto proizleguva deka krivi~noto pravo kako granka
na pravoto na edna dr`ava za predmet na svojata regulativa go ima: 1 0
odreduvaweto koi op{testveno {tetni povedenija na ~ovekot se smetaat
za krivi~ni dela, 2 0 odreduvaweto koi krivi~ni sankcii spored
vidot i merata treba da im se izre~at na storitelite na krivi~nite
dela i, 3 0 odreduvaweto osnovite i uslovite za izrekuvawe na krivi-
~nite sankcii i vo tie remki, na krivi~nata odgovornost kako osnova
za primena na kaznite.
2. Krivi~noto pravo me|utoa ne e samo granka na pravniot sistem
(na zakonodavstvoto na edna dr`ava), tuku i nau~na disciplina,
odnosno granka na pravnite nauki. Krivi~noto pravo kako nau~na
disciplina se zanimava so prou~uvawe na op{testvenite odnosi koi gi
regulira pozitivnoto krivi~no zakonodavstvo. So ogled na toa deka
1
Zlatari}, B. Krivi~no pravo, Krivi~no pravo, Op}i deo, I svezak, str. 23.
20

krivi~noto zakonodavstvo gi regulira op{testvenite odnosi po pat na
odreduvaweto na krivi~nite dela i krivi~nite sankcii za storitelite
na tie dela i krivi~noto pravo se zanimava so prou~uvawe na navedenite
poimi i instituti koi go so~inuvaat predmetot na nejzinata
regulativa. 2 Zaedni~ka osobina na tie poimi i instituti e deka ne se
stati~ni i nepromenlivi, tuku kategorii podlo`ni na postojani promeni
kako so ogled na nivnata forma, taka i spored nivnata sodr`ina
vo zavisnost od promenite koi nastanuvaat vo op{testvoto. Istorijata
na krivi~noto pravo vo toj pogled vpro~em, ni dava eklatantni primeri
na nepresteno menuvawe na oddelni krivi~ni dela i krivi~ni
sankcii od kade mo`e da se vidi na koj stepen od razvojot se nao|a
opredeleno op{testvo. Ili, poinaku, promenite koi nastanuvaat poradi
razvojot na op{testvoto nu`no se odrazuvaat kako vrz formata taka
i vrz sodr`inata na krivi~noto pravo. Ottamu, vo svoeto pru~uvawe
na navedenite elementi, naukata na krivi~noto pravo ne e samo
juridi~ka, tuku i nauka koj nastojuva da ja otkrie i objasni nivnata sodr`ina
kako realni pojavi (nastani) vo `ivotot, poa|aj}i kako od nivnata
pravna, taka i od nivnata op{testvena priroda i zna~ewe. Nakratko,
krivi~noto pravo ne se zanimava samo so pravna analiza na krivi~noto
delo i krivi~nite sankcii, tuku i so prou~uvawe na nivnata
sodr`ina, uslovite na nivnata pojava i razvoj kako i nivnata povrzanost
so drugite op{testveni pojavi. 3 Spored toa, krivi~noto pravo
2
Naukata na krivi~noto pravo e pred sî pravna nauka. Nejzinata glavna
zada~a e studirawe i unapreduvawe na pozitivnoto krivi~no pravo na
edna zemja. Nejzinata pojdovna osnova e pozitivnoto pravo. Taa treba da go
objasni toa krivi~no pravo, da gi razjasni negovite instituti, nivnite me|usebni
odnosi, da gi utvrdi, da gi izvede od zakonot osnovnite principi na
krivi~noto pravo, i seto toa da go povrze i da go krene na onoj stepen na usoglasenost
{to se narekuva sistem (krivi~nopravna dogmatika). Site stavovi
na naukata na krivi~noto pravo treba da se zasnovaat na zakonot ili da proizleguvaat
od nego, {to ne go isklu~uva kriti~kiot stav na naukata sprema zakonot."
Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op}i deo, Informator Zagreb, 1978, str. 28.
3
So cel krivi~nite zakoni da bidat sovremeno i uspe{no sredstvo na
odbrana na op{etstvoto od kriminalitetot, naukata na krivi~noto pravo,
koja go inspirira zakonodavecot, treba da poa|a od vistinskoto poznavawe na
kriminalitetot, prestapnikot i spoznanieto za uspe{nosta na krivi~nite sankcii
(ontolo{ki pristap). I natamu: krivi~nopravnite normi ja izrazuvaat
svesta i poredokot na osnovnite vrednosti na opredeleno op{etstvo, negovite
socijalnoeti~ki stavovi i kategorii. Naukata na krivi~noto pravo mora i
toa da go integrira vo svojata teorija na va`e~koto krivi~no pravo. Nejzinoto
objasnuvawe na krivi~noto pravo mora da bide vo soglasnost so vrednosniot
kosmos (aksiolo{ki pristap). Toa e preduslov krivi~noto pravo da se
so~uva od pozitivizmot i da bide pove}e odo{to obi~en instrument na dr`avnata
kaznena prisilba." Ibid, str. 29.
21

kako nau~na disciplina e zbir na principi, instituti i poimi, koi
postaveni vo edinstven, funkcionalno povrzan sistem, go ovozmo`uvaat
prou~uvaweto, razbiraweto i primenata na krivi~noto pravo,
kako i negoviot razvoj. 4
3. Krivi~noto pravo e samostojna (avtonomna) pravna disciplina,
koja, ednakvo na krivi~noto zakonodavstvo, voobi~aeno e podelena
na op{t i poseben del. Vo Op{tiot del krivi~noto pravo gi obrabotuva
op{tite poimi i instituti vrz koi toa se zanova, osnovnite na~ela
i nivnata sistematizacija. Vo Posebniot del toa se zanimava so zakonskite
opisi na oddelnite krivi~ni dela, oblikot na vinosta so koi tie
se izvr{uvaat i krivi~nite sankcii {to mo`at da se primenat sprema
nivnite storiteli. Vakvata podelba, me|utoa, vo nikoj slu~aj ne zna~i
naru{uvawe na negovata edinstvenost, za{to se raboti za dve sodr`inski
nerazdelno povrzani celini.
1 0 Sistem na Op{tiot del na krivi~noto pravo. Vo odnos na
poimite i institutite koi vleguvaat vo sistemot na Op{tiot del na
krivi~noto pravo postojat dve sfa}awa: a) sistem na biparticija i b)
sistem na triparticija. Razlikite me|u ovie dva sistemi e zasnovana
na razli~noto sfa}awe na op{tiot poim na krivi~noto delo.
a) Spored sistemot na biparticija (dihotomen ili dvodelben
sistem) koj poteknuva od klasi~nata {kola (Anselm Foerbah, 1801), vo
Op{tiot del na krivi~noto pravo postojat samo dva poimi: krivi~no
delo i krivi~na sankcija. Ovoj sistem poa|a od objektivno-subjektivno
sfa}awe na poimot krivi~noto delo (vo poimot na krivi~noto delo
pokraj objektivnite se vnesuvaat i subjektivnite elementi). Toa zna~i
deka storitelot na krivi~noto delo se smeta kako sostaven del na poimot
na krivi~noto delo. So drugi zborovi, storitelot na krivi~noto
delo nema status na samostoen osnoven poim vo krivi~noto pravo.
Ottamu, krivi~noto zakonodavstvo se definira kako zbir na pravni
propisi so koi za krivi~noto delo se nadovrzuva kaznata (krivi~nata
sankcija) kako pravna posledica.
b) Sistemot na triparticija (trihotomni ili trodelben sistem)
poa|a od sfa}aweto deka vo krivi~noto pravo postojat tri osnovni
poimi: krivi~noto delo, storitelot i krivi~nata sankcija (T.
@ivanovi}, 1909). Ovoj sistem poa|a od objektivnoto sfa}awe na krivi~noto
delo (vo negoviot poim vleguvaat elementi samo od objektivna
priroda, a elementite od subjektivna priroda se izlo`uvaat vo ramkite
na u~eweto za storitelot na krivi~noto delo). So ogled deka krivi~noto
delo se sfa}a objektivno, storitelot ne e negov sostaven del,
tuku samostojno pravo bitie koe pretstavuva poseben osnoven poim vo
krivi~noto pravo. Spored ova sfa}awe, krivi~noto zakonodavstvo
pretstavuva zbir na pravni propisi so koi za krivi~noto delo se odre-
1986. str. 17.
4 Proevski, V. Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor, Skopje,
22

duva kazna (krivi~na sankcija) protiv storitelot.
I pokraj toa {to i za dvata sistemi postojat argumenti pro i
contra, vo krivi~nopravnata literatura, a toa e usvoeno i vo na{iot
krivi~en zakonik, dominira stavot vo prilog na sistemot na biparticija,
odnosno sfa}aweto na krivi~noto delo kako objektivno-subjektiven
poim. So nego, me|utoa, ne se vr{i mehani~ko izdvojuvawe na deloto
i storitelot, tuku nivno posmatrawe vo edinstvo {to ne zna~i
deka pri nivnata analiza ne mo`at da se izdvojat i oddelno da se prou~uvaat.
5
2 0 Sistem na Posebniot del na krivi~noto pravo. Soodvetno na
toa {to Posebniot del na krivi~noto zakonodavstvo sodr`i sistem na
krivi~ni dela i krivi~ni sankcii, funkcijata na Posebniot del na
krivi~noto pravo se sostoi vo prou~uvawe na zakonskite bitija na
oddelnite krivi~ni dela, objasnuvawe na nivnite elementi i nivna
klasifikacija vo ramkite na toj ili drug pousovr{en sistem.
3. Ovde e neophodno posebno da se naglasi deka koga na narednite
stranici zboruvame za poimot krivi~no pravo kako granka na pozitivnoto
pravo, sekoga{ go upotrebuvame terminot krivi~no zakonodavstvo,
a terminot krivi~no pravo samo za poimot krivi~no pravo kako
posebna pravna nauka. Pritoa, zaradi izbegnuvawe na dopolnitelni
zabuni, poso~uvame deka poimot krivi~no zakonodavstvo treba da se
sfati vo soglasnost so ~l. 122 st. 1 KZ - "Pod krivi~no zakonodavstvo
na Republika Makedonija se podrazbiraat odredbite na ovoj krivi~en
zakonik i odredbite sodr`ani vo drugite zakoni," {to zna~i i
zakonite koi sodr`at krivi~nopravni materijalni odredbi (koi, na
primer, odreduvaat krivi~ni dela i sankcii za storenoto delo, pravni
posledici od osuda i sl.). Za razlika od ovoj poim, vo teorijata postoi
i po{iroko zna~ewe na poimot krivi~no zakonodavstvo koj se odnesuva
na materijalnoto, prosecnoto i izvr{noto zakonodavstvo zaedno.
III. FUNKCII NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I
KRIVI^NOTO PRAVO
1. Vr{eweto krivi~ni dela ne e samo poedine~na minliva pojava
vo `ivotot na oddelen poedinec, tuku i trajna i masovna pojava vo
`ivotot na opredeleno op{testvo koja se narekuva kriminalitet. So
nego im se nanesuva {teta na poedinecite i na op{testveniot poredok
na opredelena zaednica. Ottamu, krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto
pravo na edna dr`ava imaat zada~a da gi za{titat poedinecot i
op{testvoto od kriminalitetot. Taa za{tita se ostvaruva taka {to so
predviduvaweto na krivi~nite dela i krivi~nite sankcii, krivi~noto
5
Poinaku: Srzenti~, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo (osmo
izdanje), Savremena administracija, Beograd, 1978, str. 25.
23

zakonodavstvo gi opredeluva granicite na dozolenoto povedenie i slu-
~aite koga tie granici se pre~ekoreni, odnosno koga se ispolneti
uslovite za krivi~na odgovornost i primena na krivi~na sankcija. Toa
e za{titna funkcija na krivi~noto zakonodavstvo i ednovremeno na
krivi~noto pravo.
1 0 Takvata funkcija vo prv red se odnesuva na li~nosta, pravata
i slobodite na gra|anite. Vo taa smisla e i postavena vo ~l. 2 KZ kade
se naveduva: "Za{titata na slobodite i pravata na ~ovekot i na drugite
osnovni vrednosti i primenuvaweto na krivi~nopravnata prisilba
koga e vo mera vo koja e toa nu`no za spre~uvawe na op{testveno
{tetni dejsvija, pretstavuva osnova i garancija za opredeluvawe na
krivi~nite dela i propi{uvawe na krivi~nite sankcii."
So ogled deka so krivi~nite dela im se nanesuva {teta i na
op{testvenite odnosi na opredelena dr`ava, krivi~noto zakonodavstvo
i krivi~noto pravo ja imaat i taa zada~a da go za~uvaat nejzinoto
op{testveno i dr`avno ureduvawe (op{testveniot poredok).
Ili zaedno so prethodnoto, za{tita na celokupnoto op{testvo
od kriminalitetot, odnosno obezbeduvawe opstanok na konkretnoto
op{testvoto i negoviot natamo{en razvoj.
2 0 Krivi~nopravnata za{tita ima sekundaren (supsidijaren)
karakter. Za{titata na op{etstvoto ne se ostvaruva samo po pat na
krivi~noto zakonodavstvo, tuku i so posredstvo na drugite granki na
pravoto. Za{titata koja se ostvaruva preku drugite granki na pravoto
ima op{t i primaren, a krivi~nopravnata za{tita specijalen i sekundaren
karakter. Mehanizmot na krivi~nopravnata za{tita stapuva vo
dejstvo duri otkako se poka`e deka mehanizmot na za{titata na nekoja
druga granka na pravoto ne e dovolen da se obezbedi nekoe va`no dobro,
vrednost, odnos ili interes na poedinecot i op{tetsvoto. Vo taa
smisla krivi~noto zakonodavstvo se pojavuva kako ultima ratio (krajno
sredstvo) na pravniot poredok, kako negov posleden i najva`en za{titnik.
Toa zna~i deka krivi~nite sankcii kako najte{ki prisilni merki
na pravniot poredok se primenuvaat samo toga{ koga so drugi pravni
sredstva ne mo`e da se obezbedi zadovolitelna za{tita na va`nite
vrednosti na poedinecot i op{testvoto.
3 0 Krivi~nopravnata za{tita e od fragmentaren karakter. Navedenata
za{tita na op{testvoto se ostvaruva na toj na~in {to se
opredeluva koi op{testveno opasni dela pretstavuvaat krivi~ni dela
i {to se propi{uvaat krivi~ni sankcii koi }e se primenat sprema
onie koi gi vr{at takvite krivi~ni dela. Pritoa, kako {to ve}e naglasivme,
treba da se raboti za osobeno va`ni dobra, vrednosti, odnosi
i interesi na poedinecot i zaednicata. Toa zna~i deka za{titnata funkcija
na krivi~noto zakonodavstvo ne e seopfatna tuku, delumna.
Krivi~noto zakonodavstvo ne gi za{tituva site dobra, vrednosti,
odnosi i interesi vo edno op{testvo, tuku samo onie koi se najva`ni
24

za opstanokot i razvojot na poedinecot i zaednicata. 6 Pritoa, i na
ovie dobra, vrednosti i interesi krivi~noto zakonodavstvo im pru`a
za{tita od parcijalen, fragmentaren karakter, odnosno samo za{tita
od opredeleni napadi koi pretstavuvaat posebna opasnost za niv. 7 Takvata
fragmentarna za{tita e opravdana ottamu {to insistiraweto
kon sevkupna za{tita bi dovelo do negacija na slobodite na ~ovekot i
onevozmo`uvawe na razvojot so {to bi se negirala celta na za{titata.
4 0 Krivi~nopravnata za{tita e specifi~na. Za krivi~noto zakonodavstvo
e karakteristi~no i toa deka za{titata na op{testvenite
odnosi se ostvaruva so propi{uvawe na krivi~nite sankcii sprema licata
{to ne gi po~ituvaat op{testvenite pravila na odnesuvawe - takvata
za{tita ja ostvaruva isklu~ivo so propi{uvawe na krivi~nite
sankcii. Krivi~noto pravo ne sodr`i kako drugite granki na pravoto
pravila za toa na koj na~in lu|eto treba da se odnesuvaat vo op{testvoto,
nitu pak taka {to gi opredeluva nivnite prava i obvrski. Negova
specifi~nost e vo toa {to toa ne propi{uva pravila na povedenie,
tuku opredeluva sankcii za nepo~ituvawe na postojnite pravni
pravila na povedenie.
5 0 Krivi~nopravnata za{tita ne zna~i samo retribucija tuku i
prevencija. Toa {to krivi~nopravnata za{tita na op{testvoto se
ostvaruva so posredstvo na krivi~nite sankcii, i toa glavno na kaznite
kako glavni krivi~ni sankcii, ne zna~i me|utoa deka taa se ostvaruva
isklu~ivo preku retribucija (odmazda), tuku so prevencija kade dominira
resocijalizacija na prestapnicite. Sovremenoto pravo nastojuva
preku prilagoduvaweto na krivi~nite sankcii (zakonska, sudska i
penitencijarna individualizacija) sprema li~nite karakteristiki na
storitelite, da vlijae vrz izgradaba na nivnata socijalnoeti~ka odgovornost
za idnoto po~ituvawe na op{testvenite pravila na povedenie.
6 0 Krivi~nopravnata za{tita se ostvaruva post factum. Na
prethodnite karakteristiki na za{titnata uloga na krivi~noto zakonodavstvo
nu`no se nadovrzuva i toa deka krivi~nopravnata za{tita
se ostvaruva post factum, {to zna~i toga{ koga za{titenoto dobro,
vrednost, odnos ili interes ve}e se zagrozeni, povredeni ili o{teteni.
Sprotivnoto stojali{te, odnosno usvojuvaweto na prisilnite preddeliktni
merki kako institut na krivi~noto zakonodavstvo, pretstavuva
golema opasnost za slobodite i pravata na ~ovekot i negovoto
dostoinstvo.
6
Taka, na primer, Krivi~niot zakonik ne go kaznuva nebre`noto o{tetuvawe
na tu| predmet (~l. 243 KZ), ili nebre`noto vleguvawe vo tu| dom -
privatna ku}a, stan, deloven prostor (~l. 145 KZ).
7
Na primer, vo ~l. 203 KZ se kaznuva samo gruboto zapostavuvawe na
zakonskite i semejnite obvrski vo pogled na gri`ata za ~len na semejstvoto;
vo ~l. 402 st. 1 KZ, ne se kaznuva sekoe neovlasteno preminuvawe na dr`avnata
granica, tuku samo izvr{eno od vooru`eno lice ili so primena na nasilstvo.
25

2. Garantna funkcija na krivi~noto zakonodavstvo. Napred
vidovme deka krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo se sredstvo
na dr`avnata politika vo sferata na za{titata na poedinecot i
op{testvoto od kriminalitetot. Me|utoa, toa ne e i nivnata edinstvena
funkcija - krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo ednovremeno
se i instrument na samoograni~uvawe na dr`avata vo pogled na
kaznuvaweto na gra|anite. 8 Ottamu {to so niv se zavleguva vo najdlabokite
dobra na ~ovekot kako {to se pravata, slobodite, ~esta i drugo,
"krivi~noto pravo i kako zakon i kako nauka mora da izgradi sopstven
mehanizam na za{tita od samovolieto vo odnos sprema slobodite na
~ovekot. Krivi~noto pravo na pravnata dr`ava mora da poseduva silen
sistem na formalni garancii kako brana protiv arbitrernostite, a
poradi za{tita na individualnite prava i slobodi na ~ovekot. Bez toa
krivi~noto pravo go gubi epitetot na liberalen i demokratski krivi-
~nopraven sistem." 9 Na toj na~in so krivi~noto zakonodavstvo (ius poenale)
dr`avata go ograni~uva i go stava vo zakonski ramki svoeto suvereno
pravo na kaznuvawe (ius puniendi).
Garanatata funkcija na krivi~niot zakonik se ostvaruva so pomo{
na na~eltoto na zakonitosta. Toa zna~i deka dr`avata garantira
deka krivi~nopravnoto kaznuvawe nema da zavisi od samovolieto na
sudovite, tuku }e bide propi{ano so zakonite koi gi donesuva demokratski
izbrano sobranie. So drugi zborovi, so na~eloto na zakonitosta
se potvrduva na~eloto na podelbata na vlasta, za{to za toa {to
treba da bide kaznivo ne odlu~uva sudskata, tuku zakonodavnata vlast i
voedno na gra|anite im se garantira pravna sigurnost, za{to na sekogo
mu se ovozmo`uva da znae {to e zabraneto i na kakva sankcija se
izlo`uva ako ja prekr{i taa zabrana. 10
3. Vo literaturata se zboruva i za normativna funkcija na
krivi~niot zakon(ik). Ova funkcija krivi~nito zakon ja postignuva
na toj na~in {to vlijae na povedenieto na gra|anite, {to go regulira,
{to go normira. 11 Taa mo`e da se definira kako ostvaruvawe na trajno
dejstvo na krivi~nopravnite normi i ispolnuvawe na baraweto za uso-
8
"Celta na krivi~niot zakon ne e samo vo toa da se ostvaruva spomnatata
za{tita na odredeni vrednosti, tuku i da se ostvaruva na odreden na~in
so koj }e se postigne najgolema mo`na sigurnost na gra|anite od samovolieto
i arbirtrernite postap}i. Krivi~niot zakon spored toa ima za zada~a i da im
garantira na gra|anite deka }e se primenuva najgolema mo`na sigurnost. Vo
taa smisla zboruvame za garantna funkcija na krivi~niot zakon. Zlatari}, B.
Krivi~no pravo, Op}i deo, I svezak, str. 81
9
Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op}i deo, Informator, Zagreb, 1978, str. 3.
10
Horvati} - Novoselac, Kazneno pravo, op}i deo, Ministarstvo unutra{njih
poslova Republike Hrvatske, Policiska akademija, Zagreb, 1999 str. 104.
11
Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 81
26

glasuvawe na povedenieto na gra|anite so postojnata regulativa. 12
4. Krivi~niot zakon ima zada~a ne samo da vlijae na nadvore{-
noto povedenie na gra|anite, tuku da vlijae i vrz formiraweto na nivnata
svest, kon izgraduvawe i jaknewe na nivniot op{testven moral.
Vo taa smisla se zboruva za socijalno-eti~ka funkcijana krivi~niot
zakon. 13 5. Zada~a na krivi~noto pravo e prou~uvawe na pozitivnoto
krivi~no zakonodavstvo zaradi obezbeduvawe negovo rabirawe i poefikasna
primena. Pritoa, naukata na krivi~noto pravo ne se ograni-
~uva samo na krivi~noto zakonodavstvo kakvo {to vo momentot e (de
lege lata), tuku i na istaknuvaweto na negovite nedostatoci so ednovremeno
davawe predlozi za izgradba na idnoto krivi~no zakonodavstvo
(de lege ferenda) koe vo sebe }e sodr`i poprecizni i poefikasni odedbi.
Nakratko, funkcijata na krivi~noto pravo e utvrduvawe i objasnuvawe
na sodr`inata na va`e~kite krivi~nopravni propisi, uka`uvawe
na nivnoto dejstvo, celi i zna~ewe za nivna pravilna i efikasna
primena, kako i otkrivaweto na nedostatocite vo sistem na tie propisi
i uka`uvawe na na~inite na nivnoto otstranuvawe, a sî zaradi za-
{tita na op{testvoto od kriminalitetot.
IV. METODI NA KRIVI^NOTO PRAVO
1. Zada~ata na naukata na krivi~noto pravo e vsu{nost da gi
prou~uva osnovnite instituti na krivi~noto pravo (krivi~noto delo,
storitelot na krivi~noto delo i krivi~nite sankcii) od aspekt na nivnata
smisla i socijalno zna~ewe, so cel da gi voo~uva nivnite nedostatoci
i da dava predlozi za nivno unapreduvawe, kako uslov za pravilna
primena na krivi~noto zakonodavstvo vo efikasnata borba protiv
kriminalitetot. Za taa cel krivi~noto pravo se slu`i so dva osnovni
metodi: 1 0 pravniot (dogmatski) i 2 0 sociolo{kiot .
1 0 Krivi~no pravo e pravna nauka koja {to vo soglasnost so principite
{to gi nalaga pravoto nastojuva da iznajde najefikasni re{enija
za represivno suzbivawe na kriminalitetot. Od tie pri~ini, taa
nu`no se koristi so pravniot (dogmatski) metod so koj treba da se
otkrie i objasni sodr`inata i zna~eweto na krivi~nopravnite propisi.
Dogmatskiot metod se zasnova vrz tri metodolo{ki tehniki: a)
tolkuvawe na zakonot, b) opredeluvawe na oddelni poimi i instituti
i v) izgradba na osnovnite na~ela vrz koi treba da se zasnova sistemot
na krivi~noto pravo.
a) So tolkuvaweto na zakonot se otkriva smislata i zna~eweto
na toj zakon. Ovaa postapka ne samo {to e pojdovna to~ka, tuku i
12
Proevski, J, Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor, Skopje,
1986, str. 113.
13
Taka: Zlatari}, B. op. cit. str. 81 i 89 i Proevski, J, op. cit. str. 114.
27

osnova na krivi~nopravnata dogmatika, ottamu {to zakonite se osnovnata
materija koja treba da se prou~uva, a prou~uvaweto ne e mo`no
ako ne se poznava prethodnata smisla i dosegot na ona {to se prou~uva.
14
b) Slednata metodolo{ka tehnika slu`i za formirawe na osnovnite
poimi i instituti na krivi~no pravo. Samata postapka zapo~nuva
so analiza na site propisi zaradi pronao|awe i izdvojuvawe na onie
{to sodr`at zaedni~ki elementi (generalizacija) i otfrlawe na onie
{to nemaat takov karakter. Zbirot na zaedni~kite elementi go dava
poimot na eden op{t institut na krivi~no pravo. Pritoa, treba da se
ima vo vid deka ako samiot zakonodavec izvr{il voop{tuvawe na
oddelni instituti na krivi~no pravo, toga{ samo so analiza na zakonskite
poimi treba da se utvrdat negovite elementi, a potoa istite da
se utvrdat po logi~en red i najposle, da se formuliraat nau~ni definicii
na oddelni instituti. 15
v) Poslednata postapka za primena na dogmatskiot metod e
izgradba na na~elata na sistemot na krivi~noto pravo vrz osnova na
logi~ko i mislovno povrzuvawe na ve}e grupiranite poimi i instituti.
2 0 Primenata na vakviot klasi~en pravnodogmatski metod e nesomnena
potreba za prou~uvawe i prakti~na realizacija na krivi~no
pravo, no ne i dovolna za postignuvawe na sovremenite zada~i {to se
postavuvaat pred nego. So ogled na toa deka ovde ne se raboti za zakosteneti,
zasekoga{ dadeni pravni instituti, tuku za op{testveni pojavi
{to se ispolneti so materijalna sodr`ina i se nao|aat vo postojan
razvoj i menuvawe, nu`no e nivnoto razgleduvawe i od sociolo{ki
aspekti. Ottamu i potrebata, pokraj dogmatskiot vo krivi~no pravo da
se primenuvaat i niza drugi nau~ni metodi i tehniki. So nivna pomo{
se vr{i seopfatno posmatrawe i prou~uvawe na krivi~nopravnite
problemi ne samo od pravno stojali{te, tuku i od aspekt na nivnata
op{testvena i individualna uslovenost.
Ottamu, karakteristi~no e tvrdeweto deka vo prou~uvaweto na
krivi~noto pravo treba da bide osnoven sociolo{kiot metod so ogled
na toa {to negovite instituti se proizvod na opredeleni op{testveni
odnosi {to izviraat od samoto op{testvo. Vo taa smisla se forsira
primenata na dijalekti~kiot metod i vrz nego nadovrzanite posebni
sociolo{ki metodi i metodolo{ki tehniki na nabquduvawe, anketa i
intervju, eksperiment, sporeduvawe i sl. Vo istra`uvawata ~esto se
koristat i statistikata i statisti~kata metodologija vo funkcija na
objasnuvawe na sociolo{kite aspekti na krivi~noto delo, storitelot
14
Tahovi}, J. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija Beograd,
1961, str. 37.
15
Vidi: @ivanovi}, T. Krivi~no pravo, op{ti deo, kwiga I, Beograd,
1935, str. 24-25.
28

i krivi~nite sankcii. Vo site ovie slu~ai doa|a do prilagoduvawe na
metodite vrz edna specifi~na populacija na lica, zaradi nivno
prou~uvawe ne kako prost zbir na izvr{iteli na krivi~ni dela, tuku
kako eden specifi~en op{testven fenomen. Vrz taa osnova se doa|a do
bogata gra|a za krivi~nopravnite problemi od koja mo`at da se
izvle~at zna~ajni teoretski soznanija i objasnuvawa.
2. Na krajot, mora da se istakne deka problemot na mestoto, karakterot
i primenata na pravniot metod ne e pra{awe {to treba da se
posmatra vo sprotivstavenost i sudir so metodite od drugite nau~ni
oblasti. Negovoto zna~ewe }e bide sekoga{ prisutno i aktuelno za-
{to se raboti za nauka {to ne mo`e da se oddeli od svojata osnovna
predmetna opredelenost. Na toj na~in ne se negira faktot deka naukata
na krivi~no pravo e zavisna od drugi nauki vo pogled metodite so
koi se slu`i, no ednovremeno ne se negira ni negovata samostojnost,
za{to na toj na~in postapuvaat i mnogu drugi nauki. Vo uslovi na isprepletenost
i zaemna povrzanost na site pojavi vo op{testvoto, vsu-
{nost, i te{ko mo`e da se najdat nau~ni disciplini {to nemaat ednakvi
ili pribli`no ednakvi metodi na istra`uvawe. Ottamu i potrebata
od prilagoduvawe na tu|i metodi kon sopstveniot predmet {to vo
su{tina zna~i izgradba na posebni tehniki vo ramkite na edni isti
metodi. Spored toa i metodite so koi krivi~noto pravo ja ostvaruva
svojata zada~a mo`at da bidat razli~ni, no i originalni so ogled na
toa {to sekoga{ se zavisni od prirodata na krivi~noto delo, krivi~nata
sankcija i li~nosta na storitelot.
29

30

G l a v a II
KRIVI^NOTO PRAVO I DRUGITE GRANKI NA PRAVOTO
Me|u krivi~noto zakonodavstvo i ostanatite granki na pravoto
postojat zaemni vrski i dopirni to~ki. Takvite vrski i odnosi postojat
osobeno me|u krivi~noto zakonodavstvo, od edna, i krivi~noto procesno
pravo, krivi~noto izvr{no pravo i prekr{o~noto pravo. Zaemnite
vrski i odnosi nu`no se multipliciraat me|u krivi~noto pravo i
nau~nite discilini koi se vo vrska kako so ovie, taka i so ostanatite
pravni, no i vonpravni nau~ni disciplini.
I . ODNOS NA KRIVI^NOTO PRAVO SO DRUGITE NAU^NI
DISCIPLINI
1. ODNOS SO KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO (KRIVI^NATA
POSTAPKA)
1. Za pravilno utvrduvawe na odnosot na krivi~noto zakonodavstvo
i krivi~noto procesno pravo mora vedna{ da se zabele`i deka
u{te od po~etokot na XIX vek, krivi~noto zakonodavstvo se deli na
materijalno i formalno krivi~no zakonodavstvo, iako se raboti za
dva sistemi na propisi koi vo osnova pretstavuvaat samo delovi na
edno edinstvenoto krivi~no zakonodavstvo ~ija zaedni~ka cel e uspe-
{na borba protiv kriminalitetot. Ottamu, sosema e normalna i nivnata
tesna zaemna povrzanost. Taka, dodeka so materijalnoto krivi~no
pravo (so propi{uvaweto na krivi~nite dela i opredeluvaweto krivi-
~ni sankcii protiv nivnite storiteli) se ovozmo`uva za{tita na poedine~nite
i op{testvenite dobra, odnosi, vrednosti i interesi, so
formalnoto pravo (krivi~noto procesno pravo) se ostvaruva taa za{titata
na toj na~in {to doa|a do primena na krivi~nite sankcii od
strana na sudot vo so zakon utvrdena postapka. 16 Ottamu, krivi~noto
16
"Krivi~nopravnite propisi od procesen karakter gi reguliraat
odnosite koi nastanuvaat zaradi primena na krivi~nopravnite sankcii i koi
se razvivaat me|u istra`nite organi i sudot, me|u ni`ite i povisokite sudovi,
a osobeno koi nastanuvaat me|u sudot od edna, i tu`itelot, obvinetiot,
branitelot, o{teteniot i ostanatite u~esnici vo krivi~nata postapka (svedoci,
ve{taci, preveduva~i), od druga strana." Srzenti~, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no
pravo SFRJ, op{tgi deo (osmo izdanje) Savremena administracija, Beograd,
1978, str. 10.
31

procesno pravo vsu{nost doveduva do primena na krivi~noto zakonodavstvo.
Od druga strana, materijalnoto krivi~no pravo se pojavuva
kako pretpostavka na krivi~noto procesno pravo, ottamu {to so predviduvaweto
na krivi~nite dela, storitelite i krivi~nite sankcii go
ovozmo`uva formiraweto na predmetot na procesnoto pravo. Soglasno
toa, osnovnite na~ela na materijalnoto krivi~no pravo dobivaat
svoj izraz i vo procesnoto krivi~no pravo, za{to postapkata e samo
forma na ostvaruvawe na krivi~niot zakonik.
Razlikuvaweto na materijalnite od procesnite propisi ne e
samo od teoretsko zna~ewe. Toa ponekoga{ ima i prakti~na vrednost -
na primer, kaj utvrduvawe na poblagiot krivi~en zakon, pri sporeduvaweto
doa|aat predvid samo propisite na materijalnoto, a ne i propisite
od procesen karakter. Isto taka, ~estopati i vo samata postapka
e potrebno da se razlikuvaat ovie propisi, za{to karakterot na
propisite mo`e da bide od vlijanie na izvesni procesni dejstvija - `albi,
odluki itn. 17
2. Soodvetno na prethodnoto, re~isi napolno ednakvo se ostvaruva
i odnosot me|u krivi~noto poravo i krivi~nata postapka kako posebni
nau~ni disciplini.
2. ODNOS SO KRIVI^NOTO IZVR[NO PRAVO - PENOLOGIJATA
1. Suzbivaweto na kriminalitetot kako op{ta cel na propi{uvaweto
i izrekuvaweto na krivi~nite sankcii se ostvaruva i so nivnoto
izvr{uvawe. Zgora na toa, od na~inot na izvr{uvaweto, osobeno
na kaznata, zavisi dali }e se postigne nivnata cel. Celta na propi{uvaweto
i izrekuvaweto na krivi~nite sankcii i celta na nivnoto izvr{uvawe
se edinstveni, {to uka`uva na sodr`inskata povrzanost na
materijalnoto i izvr{noto zakonodavstvo. Od tie pri~ini, Krivi~niot
zakonik (vo natamo{niot tekst KZ) sodr`i op{ti odredbi od na~elen
karakter za izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, a so Zakonot za
izvr{uvawe na sankciite (vo natamo{niot tekst ZIS), tie na~elni
odredbi na KZ se razrabotuvaat vo podrobnosti. Pritoa, vo ramkite na
sistemot na izvr{uvaweto na oddelnite krivi~nite sankcii posebno
mesto zaema sistemot na propisi za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe
od sloboda, vo koi do osoben izraz doa|a uva`uvaweto na pravilata na
me|unarodnoto pravo za postapuvawe so osudenite lica.
2. Za odnosot na krivi~noto pravo i penologijata treba da se
znae deka penologijata samo delumno se poklopuva so izvr{noto krivi~no
zakonodavstvo. Pokraj ostanatoto, penologijata go prou~uva
tretmanot vo vrska so izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda
i pritoa nu`no gi zafa}a problemite koi se javuvaat vo uslovite na
17
Ibid, str. 11.
32

zatvorskiot `ivot kako {to se psihi~kite deprivacii, zatvorskite
konflikti, potrebite na socijalnata adaptacija i resocijalizacijata
na osudenite lica i sl. Ottamu penologijata, osven so krivi~noto pravo
e tesno povrzana i so niza drugi nau~ni disciplini kako {to se sociologijata,
psihologijata, psihijatrijata, andragogijata, pedagogijata,
medicinata, i sl.
3. ODNOS SO PREKR[O^NOTO PRAVO
1. Za odnosot me|u krivi~noto zakonodavstvo i prekr{o~noto
pravo e va`no utvrduvaweto na razlikite me|u krivi~nite dela i prekr{ocite.
Kako zna~aen kriterium za toa razlikuvawe se javuvaat tri
stojali{ta. Spored prvoto, me|u krivi~nite dela i prekr{ocite postoi
kvalitativna razlika ottamu {to krivi~nite dela se op{testveno
opasni dela so koi se nanesuva povreda na op{testvenite odnosi
od pogolemo zna~ewe, dodeka prekr{ocite, ne se op{testveno opasni
dela, 18 tuku povredi na javniot poredok i kako takvi pretstavuvaat povreda
op{tata op{testvena disciplina na koja se podlo`ni site gra-
|ani.
Spored vtoroto stojali{te, me|u niv ne postoi su{tinska tuku
kvantitativna razlika, {to }e re~e deka prekr{ocite se samo polesni
(pomalku op{testveno opasni) kaznivi dela od krivi~nite dela. 19 Vo
taa smisla prekr{ocite se vklu~eni vo sistemot na krivi~nite dela
kako nivni polesen oblik, Toa e slu~aj vo nekoi osobeno postari
krivi~ni zakonodavstva koi, vo ramkite na krivi~nite dela spored
nivnata te`ina, pravea trodelba me|u zlostorstva (crimes: krivi~ni
dela zakaneti so najte{ki kazni), prestapi (delits: krivi~ni dela
zakaneti so polesni kazni i istapi (contraventions: krivi~ni dela zakaneti
so najlesni kazni). 20
I najposle spored tretoto, agnosti~ko stojali{te, se smeta
18
Taka: Horvati}, @, Krivi~no i prekr{ajno reagovanje na pona{anja koja
opravdavaju ka`njivost, JRKKP, Beograd, 1986/3-4, str. 13.
19
Taka: Mihajlovski, A. Razgrani~avanje krivi~nog dela i prekr{aja, JRKKP,
Beograd, 1975/2, str. 218.
20
Podelbata na krivi~nite dela na zlostorstva, prestapi i istapi za
osnova ja ima te`inata na predvidenata kazna vo zakonot i za prv pat se sre}ava
vo francuskiot krivi~en zakonik od 1791, a potoa i vo onoj od 1810. "Trojnata
podelba e pogodna za utvrduvawe na nadle`nosta na sudovite, opredeluvawe
na rokot na zastarenosta na krivi~nite dela i ekstradicijata. Taa, me|utoa
ima i seriozni nedostatoci. Taka, na primer, taa ne vodi smetka za te`inata
na krivi~ite dela i nivnata priroda pri nivnoto konkretno manifestirawe.
Od tie pri~ini nekoi zemji ja napu{tija trojnata i preminaa na dvojna
podelba, usvojuvaj}i samo postoewe na prestapi i istapi. Jovanovi}, Lj. Krivi~no
pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1980. str. 93.
33

deka teoretski ne e mo`no odnapred da se postavi razlika me|u krivi-
~nite dela i prekr{ocite. Nivnata razlika mo`e da se odredi samo
spored formalen kriterium, {to zna~i samo vrz osnova na sporeduvawe
na propisite i sankciite so koi tie se odredeni. Ova osobeno
ottamu {to trgnuvajki od ovoj kriterium, razgrani~uvaweto na krivi-
~nite dela od prekr{ocite vo sudskata praktika ne pretstavuva nikakva
te{kotija. Na{ stav e deka ova stojali{te e ispravno, 21 bez ogled
na teoretskite opredelbi i oddelnite odredbi od Krivi~niot zakonik
i zakonot za prekr{ocite koi mo`at da se navedat vo prilog (no i protiv)
dvete prethodni stojali{ta.
2. [to se odnesuva do materijalnopravnite propisi za prekr{-
ocite, koi se originalni i nezavisni od krivi~no zakonodavstvo, treba
da se spomne deka vo osnova se zasnovani na istite na~ela koi va`at
i za krivi~noto zakonodavstvo. Vo taa smisla se identi~ni i redica
instituti i na~ela na dvete zakonodavstva, kako na primer: odgovornost
za delo na presmetliv storitel, nu`na odbrana, krajna nu`da,
odmeruvawe na kaznata, stek na dela, na~eloto na zakonitost, na~eloto
na retroaktivnost i sl.
3. Za odnosot na krivi~nata i prekr{o~nata odgovornost treba
da se naglasi i toa deka zaemno se isklu~uvaat (isklu~uvawe na paralelna
odgovornost). Ako edno lice bide kazneto za nekoe delo vo krivi~na
postapka, toga{ za istoto delo ne mo`e da se kazni i vo prekr-
{o~na postapka. Ovde se pretpostavuva deka krivi~noto delo go apsorbira
prekr{okot, i ottamu deka e besmisleno storitelot da se kaznuva
dva pati za edna ista rabota (ne bis in idem). Ova pravilo se primenuva i
toga{ ako storitelot za krivi~noto delo e proglasen za vinoven, me|utoa
e osloboden od kazna ili mu e izre~ena sudska opomena.
Dokolku pak, nekoe lice porano bilo osudeno za prekr{ok, a
duri potoa za krivi~no delo, toga{ vo izre~enata kazna za krivi~noto
delo zadol`itelno se presmetuva izdr`anata kazna koja bila izre~ena
za prekr{okot.
II. ME\UNARODNO KRIVI^NO PRAVO
1. POIM NA ME\UNARODNOTO KRIVI^NO PRAVO
1. Poimot me|unarodnoto krivi~no pravo dolgo vreme be{e
ograni~uvan na pra{aweto na prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni
i vostanovuvawe na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ (i toa
najprvin na ekstradicijata, a potoa i na "malata" me|unarodna krivi-
~nopravna pomo{, otstapuvaweto na krivi~no gonewe na stranska dr`ava
i izvr{uvaweto na stranska krivi~na presuda). So ogled deka oddelni
dr`avi, vo nedostig na me|unarodni propisi samostojno go oprede-
21
Taka i Komentar, str. 50.
34

luvaat va`eweto na svoite krivi~ni zakoni vo odnos na delata izvr-
{eni vo stranstvo i vo odnos na strancite kako izvr{iteli na krivi~ni
dela, me|unarodnoto krivi~no pravo se ograni~uva{e na re{avaweto
na sudirite na krivi~nite zakoni na razni dr`avi. Podocna, poimot
na me|unarodno krivi~no pravo e pro{iren i na propisite so koi
se opredeluvaat krivi~ni dela, odnosno na takvite odnesuvawa so koi
se naru{uvaat me|unarodnite spogodbi i ottamu se zagrozuva me|unarodniot
mir i bezbednosta na ~ove{tvoto, ili so koi se naru{uvaat voenite
pravila i zlostorstvata sprema voenite zarobenici, ranetite i
civilnoto naselenie, ili pak so koi se naru{uvaat biolo{kite ekonomskite
i drugi uslovi neophodni za postoewe na eden narod ili etni-
~ka grupa. Vrz osnova na navedenoto denes me|unarodnoto krivi~no
pravo pretstavuva zbir na propisi sodr`ani vo multilateralnite i
bilateralnite dogovori na dr`avite so koi se opredeluvaat krivi~ni
dela i sankcii zaradi za~uvuvawe na me|unarodniot mir i bezbednosta
na ~ove{tvoto i zbir na propisi so koi se pru`aat uslovi za pru`awe
na me|unarodna krivi~nopravna pomo{.
2. So ogled deka vo site dr`avi denes se pojavuvaat golem broj
ednakvi oblici na krivi~ni dela, kon krajot na XIX vek se postavi
pra{aweto na unifikacija na krivi~nite zakonodavstva so {to bi se
do{lo do takvo krivi~no pravo {to bi bilo zadol`itelno za site gra-
|ani vo site dr`avi vo svetot. Vakvata intencija me|utoa, ne be{e realizirana
poradi razlikite vo op{testveno-ekonomskite ureduvawa,
stepenot na razvojot, tradicijata i razlikite vo pravnite sistemi na
oddelni dr`avi. Od tie pri~ini denes re~isi e napu{tena idejata za
sozdavawe na edno kompleksno me|unarodno krivi~no pravo, no ne i
intencijata opredeleni osobeno opasni povedenija da bidat utvredni
kako krivi~ni dela vo site dr`avi. Toa vo prv red se voenite zlostorstva,
zlostorstvata na genocid i nekoi krivi~ni dela protiv me|unarodnite
odnosi. Fakt e me|utoa deka sankcioniraweto na krivi~nite
dela i nivnoto izvr{uvawe vo najgolema mera zavisi od voljata na
dr`avite ~lenki na me|unarodnata zaednica, {to zna~i od internoto
krivi~no pravo.
2. RAZVOJ NA ME\UNARODNOTO KRIVI^NO PRAVO
Po~etocite na razvojot na me|unarodnoto krivi~no pravo voobi~aeno
se vrzuvaat za krajot na Vtorata svetska vojna, koga seriozno
se postavi pra{aweto za krivi~na odgovornost na agresorskite dr`avi
i nivnite dr`avni funkcioneri i voeni komandanti za vodewe
agresorska vojna i zlostorstvata storeni za vreme na vojnata. Za taa
cel sojuzni~kite sili so spogodbata od 8. VIII 1945 vo London, re{ija
da se vostanovi Me|unaroden voen sud za sudewe na voenite zlostornici.
Kon spogodbata be{e prilo`en i Satut na Me|unarodniot voen
sud so koj bea opredeleni sostavot, nadle`nosta i funkcijata na sudot.
35

Vrz osnova na navedenite akti be{e i osnovan Me|unarodniot voen sud
koj postapuvaj}i po obvinenieto na Komitetot na glavnite obviniteli
i vrz osnova na pretresot voden vo Ninberg (20. XI 1945) donese presuda
so koja dvaeset voeni zlostornici na ~elo so Gering bea osudeni
na smrt, sedummina bea osudeni na do`ivoteno ili vremenski odredeno
li{uvawe od sloboda, a samo trojca bea oslobodeni od obvinenieto. So
istata cel be{e donesena Deklaracija na glavnite komandanti na zdru-
`enite sili na 19. I 1946 godina, so koja be{e osnovan Me|unaroden
voen sud so sedi{te vo Tokio. Ovoj sud zasedava{e na 28. IV 1946 godina,
a svojata presuda ja donese na 12. XI 1948 godina.
Poseben sud pretstavuva Me|unarodniot sud za krivi~na postapka
protiv odgovrnite lica za te{ki kr{ewa na me|unarodnoto humanitarno
pravo na podra~jeto na porane{na Jugoslavija, od 1. I 1991
godina (Rezolucija na Sovetot za bezbednost br 808 od 1992). I najposle
po dolgogodi{ni usoglasuvawa vo 1998 godina e osnovan Me|unarodniot
krivi~en sud so sedi{et vo Hag
36
3. ME\UNARODNI KRIVI^NI DELA
Vo krivi~nopravnata literatura se smeta deka Statutot na Me-
|unarodniot voen sud vsu{nost pretstavuva prv (privremen) me|unaroden
krivi~en zakonik. Vo nego se naveduvaat tri vida zlostorstva.
Toa se: a) zlostorstvata protiv mirot, kako {to se planirawe, podgotvuvawe,
zapo~nuvawe i vodewe agresivna vojna ili vojna so koja se
naru{uvaat me|unarodnite dogovori, spogodbi ili garancii ili u~estvuvawe
vo nekoj zaedni~ki plan ili zavera za izvr{uvawe na koe i da
e od navedenite dela, b) voeni zlostorstva, t.e. povredi na voenite zakoni
i voenite obi~ai kako {to se ubistva, zlostavuvawe ili odveduvawe
na prisilna rabota ili za koja i da e druga cel na civilnoto naselenie
na okupiranata teritorija, ubistva ili zlostavuvawe na voeni
zarobenici ili lica na more, ubivawe na zalo`nici, grabe` na javen
ili privaten imot, namerno razoruvawe na gradovi, pomali mesta ili
sela ili pusto{ewa neopravdani so voena potreba, v) zlostorstva
protiv ~ove~nosta, kako ubistva, istrebuvawa, porobuvawa, deportacija
i ostanati ne~ove~ni dela izvr{eni protiv koe i da e civilno naselenie
pred ili za vreme na traeweto na vojnata ili progonuvawe vrz
osnova na politi~ka, rasna ili verska osnova pri izvr{uvaweto ili
vo vrska so koe i da e zlostorstvo koe spa|a vo nadle`nost na Sudot,
bez ogled dali so toa se vr{i povreda na zakonot na zemjata kade{to se
izvr{eni zlostorstvata.
4. NA^ELA NA ME\UNARODNOTO KRIVI^NO PRAVO
Opredeleni na~ela zna~ajni za natamo{niot razvoj na kodifikacijata
me|unarodnnoto krivi~no pravo za prv pat dojdoa do izraz vo

Satutot na Me|unarodniot voen sud i vo presudata na Ninber{kiot
sud. Tie na~ela bea potvrdeni so rezolucija na Generalnoto sobranie
na ON od 11. XII 1946 godina i ottamu be{e povikana Komisijata za kodifikacija
na me|unarodnoto krivi~no pravo da gi formulira vo ramkite
na op{ta kodifikacija na zlostorstvata protiv mirot i bezbednosta
na ~ove{tvoto ili vo ramkite na me|unaroden krivi~en kodeks.
So taa odluka na ON, na~elata koi bea usvoeni so navedenite akti stanaa
na~ela na me|unarodnoto pravo. Me|u niv posebno mesto dobiva na-
~eloto za nadmo}nost na me|unarodnoto pravo nad nacionalnoto pravo,
{to vo prv red zna~i deka izvr{uvaweto na delo po naredba na svojata
vlada ili svojot pretpostaven ne ja isklu~uva odgovornosta na storitelot
za me|unarodno zlostorstvo, me|utoa mo`e da se smeta kako pri-
~ina za ubla`uvawe na kaznata. Zna~ajno e i na~eloto za individualna
odgovornost (poedinecot odgovara za povreda na me|unarodnoto pravo,
dodeka krivi~nata odgovornost na dr`avata kako pravno lice se otfrla).
5. ME\UNARODNI KONVENCII
1. Sledniot ~ekor vo razvojot na me|unarodnoto krivi~no pravo
se dvi`i vo ramkite na Generalnoto sobranie na OON koe vo ovaa
sfera donese redica zna~ajni me|unarodni konvencii. Vo taa smisla vo
prv red e zna~ajno usvojuvaweto na Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe
zlostorstvata na genocid, od 1948, vo sila od 1951 godina. Na
diplomatskata konferencija od 12. VII 1949, sleduva{e donesuvaweto
na poznatite ~etiri @enevski konvencii: Konvencijata za postapuvawe
so voenite zarobenoci, Konvencijata za za{tita na civilnite lica
za vreme na vojna, Konvencijata za podobruvawe na polo`bata na ranetite,
bolnite i brodolomnicite na vooru`enite pomorski sili i Konvencijata
za podobruvawe na sudbinata na ranetite i bolnite vo vooru`enite
suvozemni sili za vreme na vojna. Iako se raboti za konvencii
koi spa|aat vo me|unarodnoto voeno pravo, tie se od golemo zna-
~ewe i za me|unarodnoto krivi~no pravo ottamu {to sodr`at krivi-
~nopravni odredbi. Spored tie odredbi site dr`avi potpisni~ki se
obvrzani vo svoite krivi~ni zakoni da odredat krivi~ni sankcii protiv
licata koi so svoite dela gi povreduvaat propisite na navedenite
konvencii.
Vo naredniot period od strana na ON se doneseni redica dokumenti
od zna~ewe za natamo{niot razvoj na me|unarodnoto krivi~noto
pravo. Me|u niv ovde poso~uvame samo na nekoi od pova`nite, kako na
primer: Konvencija za suzbivawe na trgovija so lu|e i eksploatacija
na tu|a prostitucija, od 1950, Konvencija za za{tita na kulturnite
dobra za vreme na voeni sudiri, od 1954, Dopolnitelnata konvencija za
ukinuvawe na ropstvoto, trgovija so robovi i ustanovi i praktika
sli~na na ropstvoto, od 1956, Edinstvenata konvencija za drogite, od
37

1961, Deklaracijata na ON za ukinuvawe na site oblici na rasna diskriminacija,
od 1963, Konvencijata za ukinuvawe na site vidovi na
rasna diskriminacija, od 1965 (vo sila od 1969), Me|unarodniot pakt za
gra|anski i politi~ki prava, od 1966, Konvencija za neprimenuvawe na
zakonskata zastarenost na voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv
~ove{tvoto, od 1968, Konvencijata za psihotropnite supstancii, od
1971, Konvencijata za suzbivawe na zlostorstavata na aparhejdot, od
1973, Konvencijata za suzbivawe na nezakonsko odzemawe na vozduhoplovi
(Ha{ka konvencija od 1970), Konvencija za suzbivawe na
nezakonski akti protiv civilnoto vozduhoplovstvo (Montrealska
konvencija od 1971), Konvencijata za psihotropnite supstancii, od
1971. 22 2. Vo prilog na unapreduvaweto na megunarodnoto krivi~no
pravo zna~ajni se i pogolem broj konvencii doneseni od strana na Sovetot
na Evropa kako na primer: Evropskata konvencija za neprimenlivosta
na rokovite za zastaruvawe na krivi~nite dela protiv
~ove{tvoto i na voenite zlostorstva, od 1974, br. 82, Evropskata
konvencija za nadomest na {teta na `rtvite od nasili kaznivi dela, od
1983, br. 116, Evropskata konvencija za krivi~nite dela naso~eni
protiv kulturnoto nasledstvo, od 1985, br. 119, Konvencijata protiv
perewe pari, pretres, zaplenuvawe i konfiskuvawe na prihodi od
kriminal, od 1990, br, 141. Vo ramkite na Sovetot na Evropa za
materijalnoto krivi~no pravo od isklu~itelna va`nost se i brojnite
rezolucii i preporaki na Sovetot na Evropa so koi podrobno se
regulirat zna~ajni krivi~nopravni instituti. 23
Najgolemiot broj od spomnatite konvencii se ratifikuvani od
strana na na{ata dr`ava, a vo krivi~niot zakonik se vneseni soodvetni
krivi~ni dela, kako na primer, grabnuvawe na vozduhoplov ili
brod (~l. 302 KZ), terorizam (~l. 313 KZ), predizvikuvawe nacionalna,
rasna i verska omraza, razdor i netpelivost (~l. 319 KZ), kako i site
dela od glava trieset i ~etvrta: krivi~ni dela protiv ~ove~nosta i
me|unarodnoto pravo. 24
22
Podrobno: Sulejmanov, Z. Penolo{ki kompendium, Grafohartija,
Skopje, 1997, str. 16-73. Vidi i Sulejmanov, Z, Me|unarodna krivi~nopravna
pomo{, Akademik, Skopje, 1999, str. 815 i natamu.
23
Podrobno: Sulejmanov, Z. Penolo{ki kompendium, str. 77-83.
24
Za krivi~nite dela so me|unaroden element vidi podrobno: Dimitrijevi},
V. Aktuelna pitanja terorizma, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo,
Beograd, 1974/1-3, Strugar, S. Me|unarodna krivi~na dela u sistemu na{eg Krivi~nog
zakonika, Jugoslovenska advokatura, 1957/3-4, Vasilijevi}, V. Me|unarodna krivi~na
dela u nacionalnim krivi~nim zakonima i zna~aj takvog njihovog propisivanja u otsustvu
me|unarodnog krivi~nog kodeksa, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo,
Beograd, 1967/1-3 i Poku{aj odre|ivanja terorizma kao me|unarodnog zlo~ina, Jugoslovenska
revija za me|unarodno pravo, Beograd, 1973/1-2; Filipovi}, B. Nova ko-
38

Pokraj navedenite konvencii postojat i brojni bilateralni
me|unarodni dogovori za ekstradicija i drugite vidovi na me|unarodna
pomo{ sklu~eni od strana na na{ata dr`ava so drugi dravi. 25
nvencija protiv otmice vazduhoplova, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo,
Beograd, 1971/1; Babovi}, B. Konvencija o spre~avanju i ka`njavanju zlo~ina protiv
me|unarodno za{ti}enih osoba, Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd,
1964/1-3; Vukovi}, \. Krivi~na dela s me|unarodnim elementom u internom i
me|unarodnom pravu, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, 1978/3-4; Peri}, O. Me-
|unarodnopravno regulisanje pitaja opojnih droga i jugoslovenski propisi u toj oblasti,
Jugoslovenska revija za me|unarodno pravo, Beograd; 1971/3, Zlatari}, B. Ha{ka
konvencija od 1907 godine i individualna odgovornost za ratne zlo~ine, Jugoslovenska
revija za me|unarodno pravo, Beograd,, 1958/2; Tokiska konvencija o krivi~nim delima
u avionima, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1966/3-4; Problem
zastare me|unarodnih zlo~ina u usporednom i me|unarodnom pravu, Zbornik Pravnog
fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1966/1 i dr.
25
Vidi: Sulejmanov, Z. Me|unarodna krivi~nopravna pomo{, kade se
pomesteni site na{i konvencii od ovoj vid.
39

40

G l a v a III
ISTORISKI RAZVOJ NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO I
KRIVI^NOTO PRAVO
I. PERIOD NA PREDDR@AVNA SOSTOJBA
1. Vo krivi~nopravnata literatura postoi op{to uveruvawe
deka u{te pred nastanuvaweto na dr`avata i pravoto postoele izvesni
povredi na opredeleni po~etni nepi{ani pravila na `ivotot i deka
protiv istite bile prezemani razni prisilni merki. Tie povredi se
narekuvaat ekscesi ottamu {to vo prvobitnata zaednica bile retka
pojava. Tie se javuvale so ograni~eno dejstvo, a za nivnoto suzbivawe
bila potrebna reakcija od samiot povreden ili od ~lenovite na negoviot
rod (period na op{testveno rea|irawe na ekscesnite povedenija),
za razlika od podocne`nite klasni op{testva organizirani vo oblik
na dr`ava, koga za suzbivaweto na negativnite povedenija bea vovedeni
posebni instrumenti kako {to se pravoto i zasebniot aparat - policija
i sudstvo (period na javno i dr`avno reagirawe na kriminalitetot).
Pritoa, nu`no e da se spomne deka postoi su{tinska razlika
me|u reakcijata vo prvobitnata zaednica ottamu {to taa se zasnova na
nagonot na samoodr`uvaweto, na srodni~ki i religiozni ~ustva, a reakcijata
vo klasnite op{testva poradi za{tita na vladea~kata klasa.
2. Oblicite na reagirawe protiv ekcesnite povedenija vo prvobitnoto
op{testvo se: odmazda, kompozicija i progonstvo od zaednicata.
1 0 Odmazdata se sostoela vo nanesuvawe povreda vrz storitelot
na deloto ili ~lenovite na negovata zaednica (rod, pleme) od stana na
povrednoto lice ili ~lenovite na negovata zaednica. Taa odmazda bila
instinktivna, kolektivna, nezastariva, gruba i nesrazmerna so toa
{to vo podocne`nite periodi se voveduva i izvesna srazmernost (na-
~elo na talionot). Vr{eweto na odmazdata bilo ne samo pravo, tuku i
dol`nost na povredniot, odnosno grupata na koja i pripa|al.
2 0 Kompozicijata (otkupnina ili pomiruvawe) se razvila od
odmazdata kako izmiruvawe na zavedenite strani so pla}awe na izvesen
nadomest, najprvin vo natura, a potoa i vo pari. Su{tinata na kompozicijata
se sostoi vo toa {to storitelot na prestapot ili negovite
soplemenici mu davale srazmeren nadomest na povredeniot ili na
negovite soplemenici. Goleminata na toj nadomest se formiral po pat
na obi~ajnite pravila ili so zaemen dogovor, no ponekoga{ mo`el da
se izdejstvuva i so borba. Sli~no kako kaj odmazdata i kompozicijata
41

vo po~etokot be{e vr{ena samo me|u inoplemenicite, a duri podocna
i me|u samite srodnici.
3 0 Progonstvoto od zaednicata se primenuvalo sprema pripadnicite
na ista zaednica i vo toga{nite uslovi na `iveewe bila merka
ramna na smrtna kazna, ottamu {to progonetiot ostanuval bez pomo-
{ta i za{titata na svoeto pleme. Ova prisilno sredstvo bilo naso-
~eno kon najte{kite zlostorstva so koi se povreduvale obi~ajnite
pravila na gentilnoto ureduvawe. 26
42
II. PERIOD NA STARIOT VEK
1. So pojavata na robovladetelstvoto ulogata na goneweto i kaznuvaweto
preo|a vo racete na dr`avata so {to nastanuva periodot na
tn. javno reagirawe na krivi~nite dela. Zaostanatite oblici na rea|irawe
od prvobitnata zaednica, dr`avata gi zamenuva taka {to na mestoto
na odmazdata se javuvaat telesnite i smrtnite kazni, na mestoto
na kompenzacijata - pari~nata kazna, a na mestoto na progonuvaweto od
zaednicata - progonuvaweto od dr`avata (deportacijata).
2. Zaedni~ka karakteristika na zakonodavstvoto od ovoj period
e postoeweto register na surovi i nehumani kazni.
Natamo{na karakteristika e postoeweto ostri razliki me|u
slobodnite lu|e i robovite vo pogled na krivi~nata odgovornost i za-
{titata na nivnata li~nost. So is~eznuvaweto na odmazdata, od edna
strana, sprema slobodnite lu|e sî pove}e se primenuva{e talionot, pa
i kompozicijata. Od druga strana, robovite se kaznuvale surovo i nesrazmerno
i za najsitni krivi~ni dela. Robovite ednostavno ne bile
smetani za lu|e, tuku za predmeti i ottamu ne u`ivale nikakva krivi-
~nopravna za{tita.
3. Od pravnite izvori na toa vreme posebno treba da se istaknat:
Hamurabieviot zakonik, 27 Zakonot na 12 tabli~ki vo Rim i Justinijanoviot
kodeks - Corpus iuris od 528 god. p.n.e. Vo ovie pravni propisi
koi ne se so~uvani vo celost, krivi~nopravnite odredbi za krivi-
~nite dela i kaznite bile pomesteni bez kakva i da e sistematika.
4. Na planot na krivi~nopravnata nauka od ovoj period ne se po-
26
Za ovoj period podrobno: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro dopolneto
i izmeneto izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 53-64.
27
Ovoj zakonik koj e pronajden vo Elam - Iran (nekoga{en Vavilon)
vo 1902 god. e napi{an so klinesto pismo na kamen blok visok 2,5 m. Sodr`i
282 paragrafi so koi bea regulirani odnosite vo vrska so vol{ebni{tvoto,
prava i dol`nosti na vladetelite, dvorjanite i slugite, izdavaweto zemja pod
zakup, kupoproda`ni odnosi, bra~ni i semejni odnosi, usvojuvaweto, statusot
na robovite, kako i negativnite povedenija i nivnoto suzbivawe. Vo nego
bile predvideni okolu 60 krivi~ni dela, od koi za 34 bila predvidena smrtna
kazna, a za ostanatite glavno sakatewe i kam{ikuvawe.

znati zna~ajni dela iako u{te Protagora (481-411 p.n.e), Platon (428-
347 p.n.e.) i Aristotel (348-322 p.n.e.) vo Grcija, kako i Ulpijan, Paulus,
Ciceron, Seneka (4-65) i dr. vo Rim, dopirale opredeleni pra{awa
od ovaa oblast.
III. PERIOD NA SREDEN VEK
1. Feudalnoto krivi~no zakonodavstvo glavno se razvi od obi~ajnoto
pravo i potpiraweto vrz rimskoto i kanonskoto pravo vo periodot
od V do XVIII vek. Me|u krivi~nite dela osobeno se istaknuvaat
krivi~nite dela protiv imotot, protiv dr`avata, religijata i li~nosta.
Kaznite i natamu se surovi i nehumani, a nivnata cel zastra{uvawe
i stradawe na storitelot. Me|u niv dominirale smrtnite i telesnite
kazni koi se sveduvaa na razni vidovi ma~ewe i sakatewe (vadewe
o~i, otsekuvawe na delovi od teloto itn.) pri {to glavnata uloga
ja ima{e kanonskoto pravo. Kanonskoto pravo sozdadeno od katoli~kata
crkva, vo po~etokot va`e{e samo za crkovnite lica (za krivi~ni
dela: blasfemija (kudewe na Gospod, bogohulewe), simonija (trgovija
so crkovni predmeti, funkcii i slu`bi), ateizam, kra`ba i oskvernuvawe
na crkovni predmeti, magija, vra`bini, eres (hereza, krivo veruvawe,
sekoe ubeduvawe {to e vo sprotivnost so slu`benata teologija),
mnogubo`tvo, {uruvawe so |avolot i sl.), no so vreme se pro{iri i vrz
svetovnite lica (za imotni, politi~ki i krivi~ni dela protiv moralot).
Zardi so~uvuvawe na svojata vlast, od polovinata na XIII vek
crkvata }e ja sozdade i inkvizicijata (istar`en i kaznen organ na katoli~kata
crkva za borba protiv mislewata na licata koi bea vo
sprotivnost so stavovite na nejzinata religija) koja gi vovede na~elata
na odgovornost za gre{ni misli, priznanieto kako glavno dokazno
sredstvo i negovoto iznuduvawe so ma~ewe, a celta na kaznata ja povrzuva{e
isklu~ivo so stradawe i iskupuvawe na grevovite zaradi pomiruvawe
so Gospod. 28
2. Op{ta karakteristika na zakonodavstvoto na feudalnite
dr`avi e negoviot religiozen karakter i neskriena za{tita na feudalnoto
plemstvo, nasproti zavisnite selani (neednakvost vo kaznuvaweto),
kako i otsustvo na zakonitost vo pogled na krivi~nite dela i
kaznite {to sozdava{e golem prostor za samovolie i arbitrernost na
sudiite vo odmeruvaweto na kaznite.
Slednata pozna~ajna karakteristika na ova zakonodavstvo e surovosta
na kaznite, osobeno za krivi~ni dela protiv dr`avata i religijata
i nivnata zasnovanost na idejata na javna op{testvena odma-
28
Vidi podrobno: Sulejmanov, Z. Penologija, vtoro dopolneto i izmeneto
izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 64-106. Ba~i} F. Op}i pogled na
srednjovekovno krivi~no pravo XI - XIV vjek, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu,
Zagreb, 1888/5, str. 683-709.
43

zda i zastra{uavawe (kaznite se propi{uvaat i izvr{uvaat za da predizvikaat
strav i so svojata svirepost da im slu`at na drugite kako
primer).
3. Me|u pravnite izvori od periodot na raniot feudalizam (V-
XI vek) se pomestuvaat: Lex Salica (Saliskiot zakon, V vek), Lex Ribuaria
(VI vek), Lex Alamanorum (VII vek), Lex Saxonum (IX vek) i drugi
zakonski zbornici vo koi bile pomesteni i krivi~ni propsi, a koi
bile nare~eni "leges barbarorum" ili "narodni pravdi." Od ovoj period
e zna~aen i bugarskiot Zakon sudni qudem od X vek, koj va`e{e i za
Makedonija, a koj pretstavuva{e kompilacija na vizantiskoto pravo.
Me|u pravnite izvori od periodot na razvieniot feudalizam
(XI - XV vek) treba da se istaknat: Ruskata pravda (XI vek), Saksonskoto
ogledalo (XII vek) i Du{noviot zakonik (1349),
Od periodot na raspa|aweto na feudalizmot (XVI-XVIII vek)
datiraat: Op{tiot gremanski krivi~en zakonik (Contitutio Criminalis
Carolina, na Karlo V od 1532), Kodeksot na Filip II [panskiot (Nueva
Recopilacion, od 1566), francuskiot Ordonnance criminelle, (1670), italijanskiot
Leggi e constituzioni (1723), bavarskiot Codex iuris bavarici
criminalis (1751), avstriskiot krivi~en zakonik (Constitutio Criminalis
Teresiana, 1768) i pruskiot krivi~en zakonik (1794).
4. Opredelen razvoj na planot na krivi~noto pravo }e se pojavi
duri kon krajot na XI vek, so osnovaweto na glosatorskata {kola vo
Italija. Od glosatorskite trudovi od podra~jeto na krivi~noto pravo
obi~no se spomenuvaat: "De ordine maleficiorum" od Rolandinus de Romanicis,
"Suma codicis" od Azo, i Glossa ordinaria od Accursius. Ova deluvawe
od sredinata na XIII do sredinata na XV vek go prodol`ija i postglosatorite
me|u koi kako najzna~ajni se naveduvaat: Albertus Candinus
("De maleficis"), Cinus de Pistoj (1270-1336), Bartolus (1314-1357), Baldus
de Ubaldis (1327-1406) i Angelus Aretinus (Tractatus de maleficiis).
Krivi~nopravnata nauka od toa vreme stoi pod isklu~ivo vlijanie na
katoli~kata crkva i nejzinite dogmi so naglasena intolerancija i register
na surovi kazni. 29
Od XVI vek nau~nata obrabotka na krivi~noto pravo zapo~nuva
da se osloboduva od stegite koi í gi nametnuvaa glosatorite i postglosatorite
so nivniot egzegeti~ki metod i vrzanosta za crkovnite avtoriteti.
Se zgolemuva i brojot na pravnicite koi se zanimavale so primena
na sintetiti~ki metod vo obrabotkaat na krivi~noto pravo. Od
toa vreme voobi~aeno se spomenuvaat: italijanite - Hipolit Marcillius,
Egidius Bosius, Julius Clarus (1525-1575), Prosper Ferinacius (1544-1618),
francuzite - Tiracvelus, Rousseau de Lacombe, Muyart de Vouglans, Jousse
(XVII i XVIII vek) i Pierre Aureault, {panecot - Covarruvias, holan|anite
- Damhuder i Anton Mateus, germancite - Benedict Carpzov
(1595-1666, so Practica nova imperialis Saxsonica rerum criminalium od
29
Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 39.
44

1635), Bemer (J. S. F Bohmer, Elementa iurisprudentiae criminalis, 1732).
[esnaesetiot i sedumnaesetiot vek se vrzuva i pojavata na golemite
umovi kako na primer: Bekon (Francis Becon, 1561-1626), Hobs
(Thomas Hobbes, 1588-1679), Grocius (Hugo Grotius, 1583-1645), Lok (John
Locke, 1632-1704), koi so svoeto materijalisti~ko sfa}awe na prirodata,
pokraj toa {to ja osporuvaa feudalnata skolastika i misticizmot,
mu dadoa i novi filozofski osnovi na krivi~noto pravo. Iako
ne se zanimavaa so sistematska razrabotka na krivi~noto pravo, mo-
{ne zna~ajni se nivnite zalo`bi za ograni~uvawe na kaznuvaweto na
razumna mera, za srazmernost vo kaznuvaweto soglasno te`inata na
krivi~noto delo i voop{to za sproveduvawe opredeleni reformi na
krivi~noto zakonodavstvo.
Vo osumnaesetiot vek svoj pridones kon razvojot na krivi~noto
pravo }e dadat i francuskite prosvetiteli i enciklopedisti: Monteskie
(Charle Montessqieu, 1689-1755), Volter (1694-1778), Ruso (Jean Jeaques
Rousseau, 1712-1778), Pol Holbah (1732-1789) i drugi. Vo nivnite
dela dominiraa ideite za osloboduvawe na pravoto od teologijata
(oddeluvawe na svetovnite od bo`enskite zakoni i potisnuvawe na
krivi~nite dela od religiozna priroda), za potisnuvawe na samovolieto
na sudot, za tolerancija na sovesta i mislata, za za{tita na ~ovekovite
prava (za sloboda i ednakvost na lu|eto pred zakonot), za proporcionalnost
na deloto i kaznata, za humanizacija na kaznite i nivno
sfa}awe kako sredstvo za za{tita na poedincite i op{testvoto od
kriminalnite povedenija.
Za ovoj period me|utoa sekako deka se najzna~ajni razmisluvawata
i delata na golemiot Bekarija (Cezare Beccaria, 1738-1794), Anselm
Foerbah (Anselm Feuerbach, 1755-1833) i Bentam (Jeremy Bentham,
1748-1832). 30 IV. PERIOD NA NOVIOT VEK
1. RAZVOJ NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO
1. Po francuskata revolucija (1789) radikalno bea izmeneti
niza op{testveni odnosi koi ostvarija soodveten odraz i vo krivi~noto
zakonodavstvo. Najdlabok izraz na tie reformi be{e donesuvaweto
na Francuskiot krivi~en zakonik od 6. X 1791 godina (Code de Delits et
des Peines), zasnovan na na~elata na zakonitosta na krivi~noto delo i
kaznata, na ednakvost na site gra|ani vo pogled na kaznuvaweto, humanost
na kaznata i nejzina srazmernost so krivi~noto delo. Vo nego za
prvpat e napravena i podelbata na op{t i poseben del na krivi~noto
zakonodavstvo. Me|utoa, po splasnuvaweto na prviot revolucioneren
zanos, sleduva donesuvaweto na napoleonoviot Code pÕnale od 1810, vo
30
Vidi: Slejmanov, Z. Penologija, str. 114-122.
45

koj se napu{taat golem del od progresivnite idei vneseni vo prethodniot
zakonik. 31 Napoleonoviot kodeks zavede pove}e svirepi kazni
kako {to se `igosuvaweto, otsekuvawe na raka pred izvr{uvaweto na
smrtnata kazna za ubistvo na roditel, do`ivotni kazni i dr. Vo nego
be{e zna~itelno zgolemen brojot na krivi~nite dela, osobeno za politi~ki
delikti koi bile zakaneti so smrtna kazna. Progresivna novina
vo ovoj zakon e me|utoa toa {to so nego za prv pat se vovedeni relativno
opredeleni kazni, za razlika od zakonot od 1791 vo koj predviduva{e
apsolutno opredeleni kazni za oddelnite krivi~ni dela. Ovaa i
nekoi drugi karakteristiki na ovoj zakon, sepak, pridonesoa da va`i
vo Francija sî do 1994 godina, i da poslu`i kako primer za donesuvawe
na site modernite gra|anski zakoni.
2. Osnovnata karakteristika na zakonodavstvoto od ovoj period
e negovata zasnovanost vrz na~elata na zakonitosta na krivi~noto
delo i kaznata i na~eloto na ednakvost na site gra|ani vo pogled na
kaznuvaweto, nasproti nepostoeweto zakoni, arbitrernosta i neednakvosta
vo feudalizmot.
Natamo{na karakteristika na ova zakoniodavstvo e deka pokrj
kaznite koi se izrekuvaat srazmerno na te`inata na krivi~nite dela i
stepenot na odgovornosta, za odbrana na postoe~niot op{testven poredok
se vovedenii merkita na bezbednost i e sozdaden poimot na opasna
sostojba za oddelni kategorii storiteli na krivi~ni dela.
3. Pokraj franscuskiot, od ovoj period se poznati i slednite
krivi~i zakonici: bavarskiot (1813), pruskiot (1851), avstriskiot
(1852), srpskiot (1860), germanskiot (1871), italijanskiot (1890), norve{kiot
(1902), jugoslovenskiot (1929), polskiot (1932), danskiot
(1933) i {vacarskiot (1937). Po Vtorata svetska vojna se doneseni angliskiot
Criminal Justice Act (1948), gr~kiot od 1950, i mnogu drugi zakonici.
46
2. KRIVI^NOPRAVNI [KOLI
2.1. Klasi~na {kola
1. Period: Od vtorata polovina na XVIII vek do sedumdesetite
godini od XIX vek.
2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Bekarija, Foerbah i Bentam
(kako napredno krilo) i Henke, Zacharia, Kostlin, Halscher, Merkel i dr
(kako reakcionerno krilo) na ovaa {kola.
3. U~eweto na ovaa {kola. Poa|aj}i od filozofskite osnovi na
Kant (Emanuel Kant, 1727-1807) i Hegel (Georg Wilchelm Fridrich Hegel,
1770-1831), osobeno od filozofskata postavka deka ~ovekovata volja
31
Za karakteristikite na ovie dva zakoni podrobno: Srzenti}, Stai}, Lazarevi},
op. cit.str. 44-46.

od ni{to ne e uslovena (~ovekot sekoga{ slobodno izbira me|u dobroto
i zloto - apsoluten indeterminizam), klasi~nata {kola smeta{e
deka krivi~noto delo e rezultat na taa slobodna volja i deka li~niot
osnov za krivi~nata odgovornost za deloto se nao|a vo moralnata odgovornost
(vinata) na storitelot. Ottamu i stavot deka kaznata treba da
bide srazmerna na deloto, kako i toa deka site storiteli vo pogled na
opredeleno delo se ednakvi pred zakonot i spored toa treba da bidat
ednakvo kazneti.
So ogled deka poa|a{e od isklu~ivo posmatrawe na krivi~noto
delo, klasi~nata {kola ne se intresira{e za ispituvawe na storitelot
(za negovite pozitivni i negativni individualni karakteristiki,
za razli~nosta na ~ovekovata priroda i razli~nite kategorii storiteli),
pa ottamu nitu za pri~inite na kriminalitetot. So drugi zborovi,
ako krivi~noto delo e izraz na slobodnata volja, pri~inite na
kriminalitetot ne treba da se baraat nadvor od li~nosta na ~ovekot,
odnosno nadvor od negovata od ni{to neuslovena slobodna volja.
[to se odnesuva do borbata protiv kriminalitetot ovaa {kola
smeta{e deka taa mo`e da se vodi isklu~ivo so zakana i primena na kaznite
koi mo`at da imaat vlijanie vrz voljata na ~ovekot. Toa zna~i
deka reakcijata na kriminalitetot mora da se zasnova na zakonot koj
storitelot mora da go sfati i razbere. So ogled deka borbata protiv
kriminalitetot se iscrpuva so primena na kaznenata represija, negovoto
rastewe i opa|awe se tolkuva{e kako pozitiven ili negativen
rezultaat na taa represija.
Celta na kaznata se tretira{e kako odmazda i ne í se pridava{e
osobeno vnimanie. Kaznata se tretira kako zastra{uva~ka merka
koja treba da bide proporcionalna na nanesenata povreda, odnosno
{teta (kaznata e represivna merka zavisna od te`inata na deloto i vinata).
Taa treba da se vre`e vo svesta na potencijalnite prestapnici i
da gi odvra}a od vr{eweto krivi~ni dela (generalna prevencija po pat
na kolektivno zastra{uvawe).
4. Zna~ewe. Klasi~nata {kola gi postavi temelite na sovremenata
nauka na krivi~noto pravo ottamu {to ostro im se sprotivstavi
na nedostatocite na feudalnoto krivi~no pravo, osobeno na nedostatokot
na zakoni, samovolieto i arbitrernosta na sudot. Nejze í go dol`ime
i vospostavuvaweto na sovremenite na~ela: na~eloto na zakonitosta
na krivi~noto delo i kaznite, li~na i subjektivna odgovornost
na storitelot, srazmernosta na kaznite na te`inata na krivi~noto
delo i stepenot na krivi~nata odgovornost, kako i donesuvaweto na re-
~isi site sovremeni zakoni vo ovaa oblast. Taa e zaslu`na i za logi~nopravnoto
(dogmatskoto) prou~uvawe i postavuvawe na osnovnite
instituti na krivi~noto delo i krivi~nite sankcii.
5. Kriti~ki zabele{ki. So toa {to do maksimum ja razvi krivi-
~nopravanata dogmatika, klasi~nata {kola go previde faktot deka
krivi~noto delo, negoviot storitel i krivi~nata sankcija se realni
47

op{testveni pojavi i kako takvi usloveni od niza objektivni i subjektivni
faktori. Ova osobeno se odnesuva na storitelot na krivi~noto
delo koj se posmatra{e kako apstraktna kategorija, kako sostojka na
krivi~noto delo, taka {to voop{to ne se vode{e smetka za negovata
konkretna li~nost, za negovite li~ni svojstva i okolnostite koi dovele
do krivi~noto delo. 32
48
2.1. Antropolo{ka {kola
1. Period: Od krajot na XIX vek i po~etokot na XX vek.
2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Cesare Lombroso (1835-1909).
3. U~eweto na ovaa {kola. Antropolo{kata {kola koja se razvi
pod vlijanie na pozitivisti~kata filozofija na Ogist Kont se zalaga
za nau~no prou~uvawe na kriminalitetot. Taa se interesira{e za
prou~uvawe na pri~inite na kriminalitetot so primena na metodite
na pozitivnite nauki (posmatrawe i eksperiment) so cel da se iznajdat
merki za nivno predupreduvawe. Pritoa, vo prv red se poa|a{e od storitelot
na krivi~noto delo soglasno stavot deka vo negovata li~nost
se nao|aat glavnite pri~ini za vr{eweto krivi~ni dela (storitelot
na krivi~noto delo se odlikuva so posebna biokonstitucionalna struktura
koja e poinakva od lu|eto {to ne se prestapnici). Tie pri~ini
se od biolo{ka (mal ~erep, ispaknata vilica, golemi u{i i sl.), fiziolo{ka
(nedostig na odredeni setila i ~uvstvo na bolka, daltonizam,
levu~arstvo i sl.) i psiholo{ka (nedostig na moralni ~uvstva i so~ustvo
ili preterana gordost, suetnost i sl) priroda. Nakratko, individualnite
faktori se osnovna pri~ina na kriminalitetot, za{to site
storiteli na krivi~ni dela se ili rodeni zlostornici ili abnormalni
lica (poseben tip lu|e koi so samoto ra|awe se opredeleni da stanat
zlostornici).
Od tezata deka zlostorstvata se prirodna pojava kako {to se ra-
|aweto i smrtta (determiniranost na zlostorstavata od silata na
~ovekovaat struktura), reakcijata na kriminalitetot treba da se ostvaruva
so otfrlawe na vinata i kaznata i vospostavuvawe odgovornost
vrz osnova na opasnosta na zlostornikot so primena na medicinski
merki koi treba da gi eliminiraat ili neutraliziraat stigmatite na
degeneracija kaj storitelot na deloto.
Celta na kaznata e za{tita na op{testvoto od kriminalitetot.
4. Zna~ewe. Osnovnata zasluga na {kolata e vo uka`uvaweto na
potrebata od prou~uvawe na storitelot na krivi~noto delo kako konkretno
i realno, a ne kako apstraktno su{testvo.
5. Kriti~ki zabele{ki. Glavniot prigovor {to í se upatuva na
ovaa {kola se sostoi vo toa deka e ednostrana, ottamu {to individu-
32
Podrobno: Sulejmanov, Z. Kriminologija, Institut za sociolo{ki
i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 2003, str. 157-174.

alnite faktori gi smeta za isklu~iva pri~ina na kriminalitetot (biologizam).
33
2.3. Pozitivisti~ka {kola
1. Period: Od krajot na XIX vek i po~etokot na XX vek.
2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Enriko Feri (Enrico Ferri,
1856-1929) i Rafaele Garofalo (Raffaele Garofalo, 1851-1934).
3. U~eweto na ovaa {kola. Pojdovnata filozofska osnova na
ovaa {kola e apsoluteniot determinizam, izrazen vo stavot na Feri:
"Kako {to vo odredeno koli~estvo voda, na odredena temperatura se
rastopuva odredeno koli~estvo hemiska supstanca, nitu atom pove}e
ili pomalku, taka i vo opredelena socijalna sredina pri opredeleni
fizi~ki ili individualni uslovi, se slu~uvaat opredelen broj zlostorstva,
nitu edno pove}e ili pomalku."
Spored pozitivistite site pri~ini na kriminalitetot mo`at
da se podelat vo tri grupi: antropolo{ki (faktori od organska,
psihi~ka i li~na priroda), fizi~ki (geografskoto podra~je, klimata,
godi{noto vreme, temperaturata i sl.) i socijalni (siroma{tija, bezrabotica,
ekonomskite krizi, gustina na naselenieto, ekonomskiot i
politi~kiot sistem, religijata, alkoholizmot i drugite sociopatolo-
{ki pojavi). Prestapnikot ne e slobodno su{testvo, {to zna~i deka
krivi~noto delo e determinirano od vlijanieto na li~nite i socijalnite
faktori. So ogled na toa {to ne raspolaga so svoja volja, zlostornikot
ne e podoben da bide presmetliv, pa spored toa nitu krivi~no
odgovoren. Ottamu, pozitivistite ja otfrlaat vinata kako moralna
odgovornost na ~ovekot i ja zamenuvaat so kategorijata - socijalna,
odnosno zakonska odgovornost. Osnovata za takvata odgovornost se
op{testvenite dol`nosti {to gi ima sekoj ~ovek bez ogled na negovata
du{evna sostojba i opasnosta (temibilitÃ) kako li~na karakteristika
na storitelot.
Soglasno negiraweto na vinata, reakcijata na kriminalitetot
ja zamisluvaat bez kazni (storitelot ne e vinoven za izvr{enoto delo,
pa ottamu ne mo`e ni da se kazni). Kaznata se zamenuva so tn. merki na
socijalna za{tita (storitelot e samo opasen za op{testvoto i zatoa
sprema nego treba da se primenat bezbednosni merki) koi sami po sebe
ja smaluvaat mo`nosta za vr{ewe na krivi~ni dela. Kriteriumot za
primena na razgranetiot sistem merki na socijalna za{tita e
opredelen od kategorijata na zlostornicite vo koja e pomesten storitelot
(klasifikacija na zlostornicite kako osnova za primena na merkite
na socijalna za{tita). Ottamu se predlaga{e du{evno bolnite
da se upatuvaat vo specijalni zavodi zaradi podlo`uvawe na specijalen
tretman, a pove}ekratnite zlostornici i onie od navika do`ivo-
33
Poop{irno: Ibid, str. 188 -210.
49

tno ili na neopredeleno vreme da se eliminiraat od op{testvoto i sl.
Celta na merkite na socijalnata za{tita se eliminacija, lekuvawe
ili neutralizacija na storitelot. Op{testvoto mora da se
brani od kriminalitetot kako {to se brani i od elementarnite nesre-
}i i opasnite `ivotni, zaradi latentnite nagoni za vr{ewe krivi~ni
dela koi se dlaboko vsadeni vo prirodata na storitelot i opasni za
op{testvoto. Ottamu, namesto kazni, Feri gi predlaga slednite merki:
1 0 preventivni merki protiv opasnite zlostornici, 2 0 reparatorni
merki (merki so koi se otstranuvaat posledicite na krivi~nite dela,
na primer nadomest na {teta na `rtvata), 3 0 represivni merki koi se
upotrebuvaat na neodredeno vreme, i 4 0 eliminatorni merki za nepopravlivi
zlostornici.
4. Zna~ewe. Zna~aen pridones na ovaa {kola vo oblasta na krivi~noto
pravo e zajaknuvaweto na zna~eweto na li~nosta i potrebata
od nejzino prou~uvawe kako individua koja se formira i deluva pod
vlijanie na niza endogeni i egzogeni faktori. So svrtuvaweto kon li-
~nosta na zlostornikot i potrebata od negovo prou~uvawe, se zamenuva
sfa}aweto na klasi~arite na individualizacijata zaradi pravednost i
generalna prevencija so individualizacija iznikanata od potrebata za
za{tita na op{testvoto od opasnite kriminalci koja poa|a od kategorijata
na zlostornicite, a ne od kategorijata na krivi~nite dela.
Takvata individualizacija za svoja osnova ja zema tipologijata na zlostornicite
preku prethodno prou~uvawe na sekoj oddelen storitel i
negovata opasna sostojba zaradi opredeluvawe adekavatni merki na socijalna
za{tita prilagodena na negovite psihofizi~ki osobenosti.
Pokraj toa, pozitivistite istaknaa deka kaznata ne e, i ne mo`e da
bide edinstveno spasonosno sredstvo protiv kriminalitetot i deka
postojat niza drugi socioekonomski i individualni merki {to treba
da gi izle~at kriminalnite sklonosti na zlostornikot ili na drug na-
~in da gi napravat bezopasni za op{testvo.
5. Kriti~ki zabele{ki. Pokraj zabele{ki {to ve}e ñ bea upateni
na antropolo{kata {kola, na pozitivistite mo`e da im se prefrli
nivnoto negirawe na slobodnata volja na ~ovekot, kako i nau~nata
nevizdr`anost na klasifikacijata na zlostornicite, ne samo zaradi
nejzinata necelosnost, tuku i zaradi usilenoto zna~ewe na li~nosta
na zlostornikot. Mo`e da im se prefrli i toa deka so istaknuvawe na
storitelot vo preden plan otidoa vo druga krajnost, za{to vo celost
go zapostavija krivi~noto delo i so toa dlaboko zavlegoa vo subjektivizam
pri opredeluvaweto na krivi~nata odgovornost koja {to se poka`uva
isto tolku {tetna kako i objektivizmot na klasi~nata {kola.
Ovaa ideja konsekventno sprovedena, vsu{nost, ja negira vinata, ja negira
kaznata, go negira krivi~noto delo kako osnovna pretpostavka na
represijata, zna~i gi negira osnovite na krivi~noto pravo, pa spored
50

toa i samoto krivi~no pravo. 34
2.4. Sociolo{ka {kola
1. Period: Od 1889 do po~etokot na Prvata svetska vojna 1914.
2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Franc fon List (Franz v.
Liszt), Adolf Prins (Adolphe Prins) i Van Hamel (Van Hamel).
3. U~eweto na ovaa {kola. Po odnos na pri~inite na kriminalitetot
se zalaga za nau~no ispituvawe vo prv red na op{testvenite,
no ne gi zapostavuva i li~nite faktori. Re{ava~kata uloga im ja
pridava na socijalnite faktori ottamu {to tie, me|u drugoto, su{testveno
vlijaat i vrz formiraweto na samata li~nost. Od me|usebenoto
dejstvo na individualnite, socijalnite i fizi~kite faktori zavisi
karakterot na kriminalitetot koj mo`e da se javi kako akuten i hroni~en.
Akutniot kriminalitet e rezultat na prete`noto vlijanie na
nadvore{nite faktori (slu~ajni ili akutni zalostornici), a hroni-
~niot kriminalitet nastanuva poradi li~nite svojstva na storitelite,
so taa napomena {to razvojot na ovie svojstva e zavisen od
op{testvenite uslovi na `ivot (zlostornici od navika). Spored
Prins postoi i tip na abnormalen zlostornik kaj kogo dominiraat
vnatre{nite faktori (posledica na abnormalni sostojbi ili momentni
psihi~ki dispozicii), no ne i tip na roden zlostornik.
Vo pogled na osnovot na krivi~nata odgovornost ovaa {kola zastapuva
indiferentisti~ko stojali{te (pra{aweto na slobodnata
volja e bez zna~ewe za odgovornosta). Vo borbata protiv kriminalitetot
i ovde se poa|a od potrebata za eliminirawe na opasnata sostojba
na prestapnikot - l'Õtat dengereux, sfatena kako biosociolo{ka, za
razlika od temibilità na pozitivisti~kata {kola, sfatena isklu~ivo
kako biolo{ka kategorija.
Vo borbata protiv kriminalitetot se poa|a od poterabata za
eliminirawe na opasnata sostojba na prestapnikot, no so dualisti~ki
sistem na krivi~ni sankcii: kazni - sprema krivi~no odgovorni
storiteli i merki na bezbednost sprema krivi~no neodgovorni storiteli
na krivi~ni dela kaj koi postoi opasna sostojba. Pokraj kaznite
koi treba da imaat specijalnopreventiven karakter i merkite
na bezbednost koi se primenuvaat post delictum, socioplo{kata {kola
predlaga{e i merki na preventivna higiena.
Celta na sankciite se popravawe na popravlivite, zastra{uvawe
na slu~ajnite i neutralizacija na nepopravlivite prestapnici so
primena na individualizirani merki na lekuvawe i tretman koi treba
da traat tolku dolgo, kolku {to e potrebno da se za{titi op{testvoto
od nivnata opasnost.
34
Vidi podrobno: Sulejmanov, Z. op. cit. str. 192- 205.
51

4. Zna~ewe. Za odbele`uvawe e toa deka pod vlijanie ovaa {kola
vo krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo e usvoen dualitetot
na krivi~nite sankcii. Zna~ajni se i nejzinite zalo`bi prou~uvawe
na kriminalitetot kako masovna op{etstvena pojava, za koristewe
{irok sistem na preventivni merki vo borbata protiv kriminalitetot,
za individualizacijata na krivi~nite sankcii i zamena na kratkite
kazni li{uvawe od sloboda so poprikladni merki so koi mo`at
da se ostvarat nivnite celi.
5. Kriti~ki zabele{ki. Na ova {kola í se prigovara deka proizvolno
go opredeluva li~niot osnov na krivi~nata odgovornost, deka
gi me{a kaznite i merkite na bezbednost, deka nepravedno se zalaga za
primena na sankcii ante delictum i deka dava necelosna klasifikacija
na vinovnicite 35
2.5. Neoklasi~na {kola
1. Period: Od krajot na XIX vek pa sî do denes.
2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Garo (R. Garraud) i Garson
(E. GarÓon) od Francija i Majer (Mayer) i Birkmajer (Birmayer) od Germanija.
3. U~eweto na ovaa {kola. Nejzinata osnovna koncepcija e nastojuvaweto
kon pomiruvawe na socijalno-eti~kite i utilitaristi-
~kite barawa vo krivi~noto pravo i ottamu e poznata i pod nazivot
eklekti~ka {kola. Neoklasi~nata {kola smeta deka vo krivi~noto
pravo kako socijalni realnosti od prvostepeno zna~ewe i kako osnovni
primesi za efikasnosta na krivi~noto pravo mora se so~uvaat - vinata
(kako moralna odgovornost) i kaznata (kako javen op{testven
prekor) na koja ne í se tu|i ni specijalnopreventivnite funkcii. Taa
gi prifa}a i merkite na bezbednost kako ~isto preventivni sankcii
glavno za du{evno bolnite, opasnite nepresmetlivi i namaleno presmetlivi
prestapnici. Natamo{ni karakteristiki na ovaa {kola se
insistiraweto za voveduvawe kazni so opredeluvawe na nivnoto minimalno
i maksimalno traewe, priznavawe na olesnuva~kite i ote`nitelnite
okolnosti, isklu~uvawe na odgovornosta za krivi~ni dela storeni
od strana na deca i mentalno bolni lica.
Pri~inite na kriminalitetot spored ovaa {kola se od
individualna, socijalna i fizikalna priroda. Osnovot na krivi~nata
odgovornost se izveduva od stavot za relativnata sloboda na voljata
(relativen indeterminizam), a vo pogled reakcijata na kriminalitetot
pokraj kaznata za du{evno bolnite storiteli na krivi~ni dela
se prifa}aat i merkite na bezbednost. Krivi~nata odgovornost
zasnovana vrz presmetlivosta i vinosta e osnova za primena na kaznata,
a opasnosta na storitelot za primena na merkite na bezbednost.
35
Podrobno: Ibid, str. 234-246.
52

Celta na krivi~nite sankcii se generalna i specijalna prevencija.
4. Zna~ewe. Me|u zaslugite na ovaa {kola vo prv red treba da se
istakne voveduvaweto trijalisti~ki sistem na krivi~ni sankcii (vospitnite
merki, pokraj kaznite i merkite na bezbednost) i pridavaweto
golema va`nost na principot na zakonitosta. Va`na e i nejzinata
zalo`ba za voveduvawe na institutot bitno namalena presmetlivost
kako preodna sostojba me|u presmetlivosta i nepresmetlivosta (sostojba
koja mo`e da pretstavuva osnova za ubla`uvawe na kaznata i eventualno
za paralelna primena na kaznata i merkite na bezbednost). Za
nea e zna~ajno i naglasuvaweto na subjektivnite svojstva i okolnosti
na storitelot za sudskata individualizacija na kaznata. 36
2.6. [kolata na novata op{testvena odbrana
1. Period: Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna.
2. Osnova~i i glavni pretstavnici: Mark Ansel (Marc Ancel,
1902-1990), @an Graven (Jean Graven), Pol Kornil (Paul Cornil), Stefen
Urvi~ (Stephan Hurwitz), Torsten Selin (Thorsten Sellin) i dr.
3. U~eweto na ovaa {kola. Novata op{testvena odbrana na
Ansel, poznata kako umerena nasoka, 37 e protiv idejata za ukinuvawe na
krivi~noto pravo, odnosno taa e za zadr`uvawe na postojnite instituti
na krivi~noto delo, storitel, odgovornost, pa duri i kazna, koi vo
noviot sistem na op{testvena odbrana treba da bidat zna~itelno modificirani
i obnoveni (transformacija na krivi~noto pravo). Od ova
se nalo`uva potreba za preispituvawe na nivnata sodr`ina so postojano
vnesuvawe novi nau~ni soznanija za ~ovekot i negovoto povedenie.
Toa e poznatoto barawe za dejuridizacija na krivi~noto pravo vo smi-
36
Podrobno: Ibid, str. 246-248.
37
Za ovaa {kola ili dvi`ewe vo krivi~noto pravo se karakreisti~ni
dve nasoki: prvata, ekstrena i vtorata umerena. Osnovnite stavovi {to ja karakteriziraat
ekstremnata nasoka na op{testvenata odbrana se izlo`eni vo
delata na Filipo Gramatika. Spored nego, tradicionalnoto krivi~no pravo
treba da se zameni so nov sistem na op{testvena odbrana vo koja celosno bi
bile eliminirani poimite: krivi~no delo, zlostornik, krivi~na odgovornost
i kazna i zameneti so poimite - antisocijano povedenie, subjektivizam i kurativni
i prevospitni merki. Zatoa mora da se izmenat osnovnite instituti na
postojnoto krivi~no pravo i da im otstapat mesto na novite institucii na
op{testvenata odbrana. Pravosudstvtoto na op{testvenata odbrana bi mu go
obezbedilo "na sekogo dobroto {to mu e potrebno." Nenormalniot protivop-
{testveno nastroen poedinec bi bil medicinski tretiran, a kaj drugiot bi
bila sozdadena volja da se pridr`uva na op{testvenite pravila preku ona
{to ja zamenuva kaznata i {to ne bi smeelo da mu pri~ini nikakva {teta na
protivop{testveno nastroeniot poedinec.
53

sla na nadminuvawe na apstraktnite pravni formuli, poimi i fikcii
(pravna metafizika) koi nedovolno ja odrazuvaat stvarnosta. Vrz taa
osnova se istaknuva deka poimite nulla poena sine lege, umislata, sou~esni{tvoto
i obidot na krivi~no delo, smalenata odgovornost i sl. treba
da se usoglasat so dostigawata vo oblasta na medicinata, psihologijata,
sociologijata i drugite nauki so cel da se oslobodat od preteraniot
juridicizam.
Vo odnos na pri~inite na kriminalitetot od celokupnite iska-
`uvawa na Ansel proizleguva deka kriminalitetot e rezultat na dejstvoto
na socijalnata sredina i biopsiholo{kata konstitucija na li-
~nosta, so toa {to vlijanieto na vnatre{nite kriminogeni faktori
po~esto se naglasuva.
Zna~ajno za ovaa {kola e i toa {to e protiv konstituiraweto
na krivi~noto delo kako ~isto praven poim {to se posmatra nezavisno
od storitelot i se stava vo nekakvi aprioristi~ki ramki. Za nea deloto
pretstavuva izraz na posebnosta, "manifestacija na li~nosta na
storitelot" koja individualno postoi. Toa vo prv red e kriminolo{ki
problem {to treba da se istra`uva za da se dojde do etiolo{ki objasnuvawa,
zo{to poedinecot pri opredeleni okolnosti, so opredeleno
minato i opredelena biolo{ka konstitucija izvr{il konkretno delo.
No takvoto delo za nea i natamu ostanuva i krivi~nopraven poim.
Vrz osnova na predhodnoto, ne storenoto delo tuku li~nosta na
storitelot treba da stoi vo preden plan na obnovenata kriminalna politika.
Ovde ne stanuva zbor za opredelen gre{nik koj e povikan da
strada za storenoto ili za neodgovorno lice koe spored svojata priroda
e predopredeleno za zlostor, tuku za ~len na op{testvoto koe
{to toj ~len treba da go sfati preku utvrduvawe na negovite motivi i
otkrivawe na pri~inite na negovoto povedenie. Toa e ~ovek {to, bilo
da rabotel dobro ili lo{o, sekoga{ e posebna edinka ~ii {to postapki
mo`at da se objasnat samo toga{ ako pravilno se sfati negovata
li~nost. So vakviot stav korelira i ignoriraweto na tipolo{kite
klasifikacii na zlostornicite kako nepraveden tradicionalizam.
Namesto proizvolnoto i apriorno razvrstuvawe na storitelite na
krivi~nite dela vo razni kategorii za ova dvi`ewe e mnogu pova`no
insistiraweto vrz tn. "dinamika na zlostorot" {to zna~i istra`uvawe
na individualnite pri~ini {to vo momentot na deloto vlijaele za
negovo izvr{uvawe.
Taa ne be{e nitu za isfrluvawe na krivi~nata odgovornost od
krivi~noto pravo, no kon ovoj poim gleda so somnevawe i nastojuva da
mu dade poinakva smisla i zna~ewe. Nejzin stav e deka nema namera da
gi o`ivee filozofskite sudiri od minatiot vek za problemot na determinizmot
so toa {to {iroko ja dopu{ta slobodata na ~ovekovoto povedenie.
Vrz taa sloboda se zasnova vinata na ~ovekot, me|utoa ne kako
~isto moralna odgovornost na klasicizmot ili kako apstraktna presumpcija
na neoklasi~arite, nitu pak kako zakonska i objektivna odgo-
54

vornost na pozitivizmot. Poimot na odgovornosta ovde se razgleduva
od stojali{teto na ~ovekot kako poedinec {to nu`no vodi kon ispituvawe
na negovoto ~uvstvo na moralna obvrska. Odgovornosta e fakt na
op{testveniot `ivot, a ~uvstvoto na vina psiholo{ka stvarnost. Spored
toa stanuva zbor za odgovornost kako psiholo{ki fakt ili "sostojba
vo koja poedinecot stanuva svesen za svojata li~nost vo onaa mera
vo koja toj se potvrduva vo svoeto delo. Takvata odgovornost ne e teoretska
podologa na kaznata, tuku bitno sredstvo ili, podobro re~eno,
impuls za ostvaruvawe na procesot na resocijalizacijata na storitelot
i negovo vra}awe vo op{testvoto.
Borbata protiv kriminalitetot vo prv red treba da se da se
ostvaruva na preventiven plan so davawe socijalna pomo{, suzbivawe
na alkoholizmot, nepismenosta, lekuvawe na mentalno bolnite lica i
drugi merki na za{tita na op{testvoto od negovite {tetni posledici.
Toga{ pak koga se izvr{eni krivi~ni dela, op{testvenite usilbi
treba da se naso~at kon resocijalizacija na nivnite storiteli so celosno
po~ituvawe na nivnata li~nost i nivnite prava zaradi sozdavawe
li~nost na koja }e i bidat tu|i antisocijalnite streme`i.
Ottamu i celta na krivi~nite sankcii e za{tita na op{testvoto
od kriminalietot. Toa se postignuva so prevencija (radikalna
socijalna politika) i resocijalizacija na prestapnicite (krenata vo
rang na nivno pravo) so primena nau~no zasnovan i individualiziran
tretman i adekvatna gri`a po izdr`anata kazna, zaradi normalna i korisna
reintegracija vo op{testveniot `ivot. Pritoa, zna~ajno e da se
istakne deka ova u~ewe energi~no mu se sprotivstvuva na dualitetot
na krivi~nite sankcii i predlaga nivna radikalna reorganizacija vo
edinstven sistem na op{testvena odbrana (monizam na krivi~nite sankcii)
vo koj bez zaemno sprotivstavuvawe }e bidat vklu~eni i kaznite
i merkite na bezbednost. Vo toj edinstven sistem na raznovidni merki
naso~eni kon ostvaruvawe na individualiziran tretman ima mesto
samo za onie kazni {to se sfateni kako za{titni merki {to go izgubile
svoeto retributivno zna~ewe. Od nego treba da se isklu~at eliminatornite
kazni, a onie kazni {to }e se zadr`at treba mnogu poretko
da se primenuvaat i da se zamenuvaat so drugi merki {to se od terapeutska
priroda. Takvi se kratkite kazni li{uvawe od sloboda {to
ostvaruvaat funkcija na tn. "{ok terapija." Za opredeleni dela i
opredeleni storiteli treba da se zadr`at i dolgite kazni li{uvawe
od sloboda ako pri nivnoto izvr{uvawe po{iroko se koristat rabotata
na sloboda, specijalizirani tretmani i uslovniot otpust. No sepak,
glavnata orientacija treba da bide svrtena kon supstitutite na kaznata
li{uvawe od sloboda so stavawe osoben akcent vrz pari~nite kazni
i insistiraweto vrz sovremenite procesi na dekriminalizacija i
depenalizacija. Vo toa se gleda "specifi~no nerepresivniot karakter
na op{testvenata odbrana. Se raboti za toa sprema storitelot na krivi~noto
delo da se primeni eden preventiven tretman {to ne vodi
55

zadol`itelno kon toa storitelot da izbegne sekava neprijatna merka
ili sekakvo vlijanie vrz negovata li~nost ili vrz negovite prava. Toa
vo su{tina zna~i deka za opredeleni kategorii lica i kaznata mo`e da
poslu`i kako prikladna kriminolo{ka merka za borba protiv kriminalitetot.
4. Zna~ewe. Me|u zaslugite na ovaa {kola treba da se istaknat
silnata afirmacija na nau~noto prou~uvawe na li~nosta na storitelot,
negovata individualizacija i tretman zaradi resocijalizacija vo
op{testvoto. Iako, vsu{nost, tuka ne se raboti za nekoi napolno novi
idei so nivnoto prodlabo~uvawe se sozdade golem prostor za razvivawe
i unapreduvawe na kriminolo{kata i penolo{kata teorija i praktika.
Pod nejzino vlijanie vo mnogu zemji dojde do izgradba i usovr-
{uvawe na maloletni~koto krivi~no pravo, voveduvawe poseben krivi~nopraven
status i poseben institucionalen tretman sprema pomladite
polnoletni lica, izgradba na poluotvoreni i otvoreni kaznenopopravni
ustanovi, po{iroka primena na supstitutite na kaznata li-
{uvawe od sloboda, voveduvawe novi vonzavodski merki so socijalno
vospiten karakter i sl.
5. Kriti~ki zabele{ki. Na ovaa doktrina najprvin treba osnovano
da í se prefrli deka vo koncipiraweto na borbata protiv kriminalitetot
ne vodi dovolno smetka za otstranuvawe na op{testvenite
faktori koi {to prioritetno go uslovuvaat kriminalnoto povedenie.
Od nejzinata posredna naso~enost kon ubla`uvaweto na socijalnite
posledici so opredeleni profilakti~ki merki i dominantno
svrtuvawe kon resocijalizacijata na storitelot na krivi~noto delo
zaradi negovo vra}awe vo isti uslovi na sistemot mo`e da se sogleda
nejzinata idealisti~ka filozofska podloga i nerealnosta na najzinata
humanisiti~ka pozicija.
Slednite prigovori {to nesomneno dr`at proizleguvaat od nedoslednosta
i protivre~nosta na nekoi od nejzinite osnovni koncepti
zaradi {to taa ne mo`e da se voobli~i vo eden cvrst i jasen sistem na
celesoobrazna kriminalna politika. Taka, idejata za krivi~nata odgovornost
kako ~uvstvo na vina, {to ima vlijanie samo vrz razdvi`uvaweto
na resocijalizacijata, a ne i vrz opredeluvaweto na sankcijata,
so pravo se ocenuva kako ednostrano stojali{te {to vodi kon kraen
subjektivizam vo krivi~noto pravo, kon izedna~uvawe na odgovornosta
i opasnosta, {to mo`e da bide pogubno za pravata i slobodite na ~ovekot
i gra|aninot. Vo toj red se svrstvuva i sfa}aweto za opasnata sostojba
i opravdaniot strav od nivno zalagawe za sankcii {to bi se
izrekuvale ante deliktum, so ogled na malata garancija {to ja nudat
uslovite predvideni kako brana od mo`nite zloupotrebi. 38
38
Poop{irno: Ibid, str. 345-356.
56

V. KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO NA MAKEDONIJA
1. Po~etocite na na{eto zakonodavstvo se vrzuvaat neposredno
po Vtorata svetska vojna vo ramkite na toga{nata jugoslovenska zaednica.
Po osloboduvaweto najprvin se doneseni: Zakonot za suzbivawe
nedopu{tena {pekulacija i stopasnka sabota`a (23. IV 1945), Zakonot
za za{tita na narodnite dobra i nivnoto upravuvawe (24. V
1945), Zakonot za zabrana na predizvikuvawe nacionalna, rasna i verska
omraza i razdor (24. V 1945) i Zakonot za krivi~nite dela protiv
narodot i dr`avata (25. V 1945), kako i Zakonot za vidovite na kazni
(5. VIII 1945) so koj e vospostaven kazneniot sistem.
Po donesuvaweto na Ustavot na FNRJ od 31. I 1946, e izvr{eno
usoglasuvawe na spomenatite zakoni so Ustavot i se prezemeni dejstvija
za sistemska obrabotka i kodifikacija na krivi~noto zakonodavstvo.
Na toj na~in na 4. XII 1947 e donesen Krivi~niot zakonik - op{t
del (OKZ vleze vo sila na 12. II 1948), a vo me|uvreme dodeka be{e vo
tek rabotata na kodifikacijata na celokupnoto krivi~no zakonodavstvo
bea doneseni: Zakonot za krivi~nite dela protiv slu`benata dol`nost
(16. X 1948) i Zakonot za voenite krivi~i dela (11. XII 1948).
Sledniot ~ekor be{e donesuvaweto na Krivi~niot zakonik od
1. III 1951 koj vleze vo sila na 1. VII 1951 godina. So ovoj zakonik be{e
zavr{ena kodifikacijata na na{eto krivi~no zakonodavstvo. Po ova
sleduva{e period na negoviot razvoj {to jasno se gleda od donesuvaweto
na pove}e zakoni za negovi izmeni i dopolnuvawe. 39
Vo natamo{niot period, vo soglasnost so Ustavot na SFRJ od
1974 i ustavite na socijalisti~kite republiki i socijalisti~kite avtonomni
pokraini, a vo smisla na ~l. 281 st. 1 od Ustavot na SFRJ i ~l.
17 na Ustavniot zakon za negovoto sproveduvawe na 28. IX 1976 be{e
donesen i prviot Krivi~en zakon na toga{nata Socijalisti~ka Republika
Makedonija koj vleze vo sila na 1. VII 1977, a vo soglasnost so podelenosta
na zakonodavna nadle`nost i prviot Krivi~en zakon - Op{t
i poseben del na SRM od 1977, 40 koj be{e noveliran sedum pati. 41
Po osamostojuvaweto i donesuvaweto na Ustavot od 1991 godina
Krivi~niot zakon na SFRJ najprvin be{e prezemen kako republi~ki,
a ve}e na 10. VI 1992 izmenet i preimenuvan vo Krivi~en zakon na RM -
Op{t i poseben del, so toa {to pokraj nego ostana da va`i i Krivi~nito
zakon na SRM. Vakvata sostojba trae{e do donesuvaweto na
Krivi~niot zakonik od 23. VII 1996 ("SV RM," br. 37/1996), koj vleze vo
sila na 1. XI 1996, so izmeni i dopolnuvawa objaveni vo "SV RM,"
80/1999, 4/2002, 43/2003 i 19/2004.
39
Se raboti za novelite od: 1 0 (30. VII 1959), 2 0 (22. VII 1962), 3 0 (4. IV
1965), 4 0 (29. III 1967), 5 0 (26. IV 1969), i 6 0 (30. I 1973).
40
"SV SRM" br. 25/1977.
41
"SV SRM," 23/1984, 50/1987, 7/1990 i 28/1991, 24/1992, 49/1993.
57

58

I DEL
KRIVI^EN ZAKONIK
59

60

G l a v a I
OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIVI^NIOT ZAKONIK
I. NA^ELO NA ZAKONITOSTA
1. Krivi~niot zakon propi{uva koe delo mo`e da bide kaznivo
i na~inot na koj toa mo`e da se stori, i na toj na~in go brani ne samo
op{testvoto i pravniot poredok, tuku i interesite na izvr{itelot na
deloto kogo go {titi od omnipotencijata (semo}ta) na dr`avata, postavuvaj}i
zakonski granici preku koi vlasta ne smee da pomine nitu
vo prezemaweto na goneweto, ni vo kaznuvaweto. Na~eloto na zakonitosta
se javuva: kako garancija na pravnata sigurnost (za{tita od samovolieto
i arbitrernosta na pravosudnite organi) i kako samoograni-
~uvawe na dr`avnoto pravo na kaznuvawe (za{tita od samovolieto na
dr`avnata vlast). Ottamu, toa pretstavuva osnova za za{tita na pravata
i slobodite na ~ovekot, za{to opredeluvaweto na krivi~nite
dela i sankciite za niv vo krivi~niot zakonik ne zna~i samo ograni-
~uvawe na pravata i slobodite na gra|anite, tuku i garantirawe na nivnite
prava i slobodi preku oddeluvaweto na ona {to e zabraneto i
kaznivo od ona {to e dopu{teno, nekaznivo, {to pretstavuva sfera na
slobodno povedenie na gra|anite (seto ona {to ne e zabraneto, pretstavuva
podra~je na slobodno, nekazneno povedenie). Sumarno ka`ano,
so nego se opredeluva op{testvenata polo`aba na ~ovekot i gra|aninot
i prostorot na negovoto slobodno deluvawe.
So ogled na toa {to vo osnova zna~i sprotivstavuvawe na sekakvo
samovolie, na~eloto na zakonitosta povrzno so na~eloto na ustavnosta
pretstavuva neizbe`na maksima na sekoja pravna dr`ava - edno
od osnovnite na~ela na demokratskoto ureduvawe na op{testvoto i
funkcioniraweto na pravnata dr`ava. Toj princip vo isto vreme e i
brana protiv proizvolnata, samovolnata i arbitrerna prisilba sprema
~ovekot. Na~eloto na zakonitost e garancija za op{testvenata stabilnost
i uslov za demokrati~nost na sekojdnevniot `ivot, za kulturno
deluvawe i komunicirawe. Ili, nakratko, na~eloto na zakonitosta
gi {titi slobodite i pravata na poedinecot i pretstavuva potvrda
na postoeweto i nu`nosta na vladeeweto na pravoto nasproti arbitrernosta
i samovolieto koga se vo pra{awe osnovnite vrednosti na ~ovekot
i op{testvoto. 42
42
Taka: ^ubinski, M. op. cit. str. 20, Srzenti}, N. Principi krivi~nog zakonodavstva
- osnovi za odre|ivanje krivi~ne represije, Godi{nik pravnog fakulteta u Sa-
61

2. Ova na~elo kako zna~ajna pridobivka na sovremenoto krivi-
~no zakonodavstvo 43 e postaveno vrz nekolku zna~ajni barawa sodr`ani
vo Ustavot i vo Kravi~niot zakonik.
1 0 Na~eloto na zakonitost vo krivi~noto zakonodavstvo vo prv
red se izrazuva preku stavot deka vo odnos na licata storiteli na krivi~ni
dela mo`at da se izrekuvaat i izvr{uvaat samo onie kazni, alternativni
merki, merki na bezbednost i vospitno-popravni merki {to
se propi{ani so zakon - Nullum crimen, nulla poena sine lege (nema krivi~no
dela i kazna bez zakon). 44 Na~eloto na zakonitosta izrazeno preku
maksimata nullum crimen nulla poena sine lege, sodr`i dve garancii:
na gra|anite im se garantira deka mo`at da bidat sudeni i kaznuvani
samo za onie povedenija koi vo zakonot se predvideni kako krivi~no
delo i toa pred deloto da bide storeno (zakonitost na krivi~noto
delo), i da bidat kazneti samo so kazna koja so zakon e predvidena za
toa delo (zakonitost na kaznata). Toa e fundamentalen princip na sovremenoto
krivi~no pravo koj, od edna strana, za gra|anite pretstavuva
va`na garancija na nivnata pravna sigurnost (zacvrstuvawe na ~uvstvoto
deka se `ivee vo op{testvo vo koe vladee praven poredok so
propi{ani i garantirani prava i dol`nosti), a od druga strana, brana
od sekakvo arbitrerno odnesuvawe na dr`avnite organi (za{tita od
samovolieto i zloupotrebata na organite na krivi~noto pravosudstvo
i nositelite vlasta). 45
Me|utoa, zna~eweto na ova na~elo ne mo`e da se svede samo na
zakonitosta vo propi{uvaweto na delata i sankciite. Toa, mora da se
rajevu, Sarajevo, br. XXXVI. str. 278. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost,
JRKKP, Beograd, 1987/4 str. 11 i 13, Lazarevi}, Lj. Osnovni pravci budu-
}eg razvoja jugoslovenskog materijalnog kaznenog zakonodavstva, JRKKP, Beograd,
1989/4, str. 9.
43
Za voveduvaweto na ova na~elo vo krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto
pravo najgolemata zasluga im pripa|a na francuskite enciklopedisti
i na Cezare Bekarija. Negovata latinska formulacija poteknuva od Anselm
Foerbah, a prviot akt vo koj be{e proklamirano e francuskata Deklaracija
za pravata na ~ovekot i gra|aninot od 1791 godina.
44
Ova na~elo e sodr`ano vo ~l. 14 st. 1 od Ustavot na RM (SV RM 52/
1991) i ~l. 1 KZ. So ogled na svoeto zna~ewe ovoj princip e pomesten i vo
najrazli~ni me|unarodni deklaracii i konvencii. Za nego skoro identi~ni
formulacii sodr`at: Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot od
1948 (~l. 11 st. 2), Evropskata konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i
osnovnite slobodi od 1950 (~l. 7 st. 1, prva re~enica), Me|unarodniot pakt za
gra|anskite i politi~kite prava od 1966 (~l. 15 st. 1) i sl.
45
Samovolieto i arbitrernosta vo primenata na pravoto mo`e da proizleze
poradi nepravilna primena na pravoto (poradi necelosnost na normativniot
sistem, nepoznavawe na propisite, nivna nepreciznost ili nivno pogre{no
tolkuvawe) ili poradi svesno i namerno kr{ewe na zakonot.
62

zame vo po{iroko zna~ewe, taka {to negovata primena treba da zadovoli
pet barawa (pet poedine~ni na~ela): nullum crimen sine lege scripta;
nullum crimen sine lege certa; nullum crimen sine lege praevia; nullum
crimen sine lege stricta i nulla poena sine lege. 46
- Nullum crimen sine lege scripta (nema krivi~no delo bez pi{an
zakon: barawe zakonot da bide izvor na krivi~noto pravo) - samo so zakon
mo`at da se propi{uvaat krivi~ni dela i krivi~ni sankcii za
niv.
- Nullum crimen sine lege stricta (nema krivi~no delo bez tesen
zakon: barawe za zabrana na analogijata) - analogijata kako sredstvo za
sozdavawe na krivi~ni dela, ne e dozvolena vo edno demokratsko
krivi~no pravo.
- Nullum crimen sine lege praevia (nema krivi~no delo bez prethoden
zakon: barawe za zabrana na retroaktivno dejstvo na krivi~nite
zakoni).
- Nullum crimen sine lege certa (nema krivi~no delo bez odreden
zakon: barawe za jasni i cvrsti opisi na zakonskite bitija na krivi-
~nite dela) - zakonodavecot e obvrzan da dade jasni i precizni opisi
na kaznivite povedenija vo krivi~niot zakonik: barawe za odredenost
na krivi~nopravata norma, odnosno nedopu{tenost na neodredeni i nejasni
zakonski bitija. 47 Pri postavuvaweto na zakonskite bitija mora
da se vodi smetka i za toa, so ogled na bogatstvoto na situaciite vo
praktikata, tie opisi vo izvesen stepen zadol`itelno da bidat voop-
{etni. 48
46
Vidi: Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, JRKKP, Beograd,
1987/4 str. 9.
47
"Ako se {iroki i difuzni bitijata na krivi~nite dela, ako od niv
ne se gleda jasno {to se kaznuva i zo{to se kaznuva, ako tie ostava {iroko
pole za slobodno, diskreciono ocenuvawe od strana na sudijata, toga{ niz takvite
odredbi na Posebniot del vsu{nost e anulirana odredbata od Op{tiot
del za zakonitosta na krivi~noto delo i kaznata." Ba~i}, F. Krivi~no pravo,
op{t del, Univerzitetska pe~atnica, Skopje, 1972, str. 159. "Zakonskite
opisi na deloto traba da bidat takvi {to }e pretstavuvaat dovolno sigurna
osnova za sudskata praktika, so redovnite metodi na tolkuvawe taa da mo`e da
ja odredi nivnata smisla, sodr`ina i domet, da ovozmo`i ednoobrazno sudsko
tolkuvawe." Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, str. 14-15.
48
"Vo teorijata na krivi~noto pravo ve}e od poodamna se istaknuva
deka vo ovaa rabota zakonodavecot se nao|a me|u Scila i Haribda. Od edna
strana e opasnosta da se zapadne vo kazuistika, a sepak da ne se opfatat site
slu~ai od `ivotot, a od druga strana opasnosta na tn. "kau~uk paragrafi," vo
tolkava mera apstraktni, voop{teni, generalizirani, {to da ne im se znae vistinskata
smisla." Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, str. 159. "[to se
odnesuva do baraweto za odredenost na normata, zakonot mo`e da se oceni
kako uspe{en legislativen akt, ako najde vistinska mera me|u tehnikite na
63

- Nulla poena sine lege (barawe samiot zakon da mora da ja propi-
{e kaznata za sekoe krivi~no delo) - mo`e da bide kaznivo samo ona
povedenie {to mu odgovara na odreden zakonski opis, no istovremeno i
toa samata sankcija mo`e da se vrzuva isklu~ivo so krivi~noto delo
(ne e dozvolena sankcijata ante delictum). 49
2 0 Sekako deka ne smee da se zaboravi deka postoeweto na na~eloto
na zakonitosta vo krivi~niot kodeks ne zna~i deka so samoto toa
i navistina e obezbedena zakonitosta, istaknuva Ba~i}. Istiot avtor
natamu prodol`uva: "Istorijata ni nudi mnogu primeri deka ova na~elo
~esto bilo samo praven ukras, mrtva bukva. To~no e deka ima malku
nedemokratski zakoni, me|utoa ima mnogu nedemokratska praktika.
Vistinskite izvori na zakonitosta se vo celokupnata priroda na op{-
testvoto i pravniot poredok, vo intenciite na politi~kite i dr`avnite
organi, vo nivnite koncepcii za demokratijata, vo mestoto i polo`bata
na gra|anite vo op{testvoto. Zna~eweto na tie momenti koi
se nadvor od krivi~noto pravo, i op{tata demokratska klima, za na~eloto
na zakonitosta e dotolku pogolemo {to samo vo ograni~ena mera
mo`e da se proceni na~eloto na opredelenosta na zakonskoto bitie na
deloto i {to primenata na krivi~niot zakon se ostvaruva so {iroko
ovlastuvawe na sudot. Za zakonitosta mora da se bori celokupniot narod,
za{to narodot koj se bori za zakonite, se bori za svojata sloboda.
O`ivotvoruvaweto na na~eloto na zakonitosta zavisi od homogenosta
na op{testvoto, od negovata kohezija, od toa na koj na~in vo op{testvoto
se re{avaat temelnite pra{awa na ~ovekot, na koj na~in se po-
~ituvaat humanite i moralnite normi koi mu slu`at na op{tiot ~ove-
~ki napredok, kakva e op{tata demokratska klima i po~ituvaweto i
avtoritetot na zakonite. Osven pette istaknati krivi~nopravni barawa,
koi ja obezbeduvaat ispolnetosta na na~eloto na zakonitosta, za
negovata vistinska egzistencija, pokraj ve}e navedenoto, potrebno e
u{te i slednoto: ova na~elo da se vrzuva za zakonot kako najvisok praven
akt na demokratski izbraniot pretstavni~ki organ, krivi~nite
sudovi da se vistinski nezavisni, da postoi demokratski konstruirana
krivi~na postapka, da ne se dozvoluvaat prisilni zafa}awa sprema
kazuistika i apstrakcija. Kazuistikata e opasna, za{to nu`no ostava pravni
praznini i onevozmo`uva ispravna odluka vo grani~ni slu~ai, za{to toga{
ovde sudot e vrzan za na~eloto na zabrana na analogija. Generalizacijata bara
vozdr`anost, vodewe smetka merata na voop{tuvaweto da ne dovede do neodredenost."
Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, str. 15.
49
Faktot deka mo`e da se predvidi ne~ie kriminalno povedenie ne
zna~i deka toa delo nu`no }e se slu~i, osobeno ako se napravat prakti~ni usilbi
za otstranuvawe na neadekvatnite uslovi za negovoto manifestirawe.
Ottamu, voveduvaweto na preddeliktni merki poradi nivnata golema opasnost
za poedincite i op{testvoto te{ko prodira vo krivi~noto zakonodavstvo,
osven vo nekoi zemji i toa vo specijalni slu~ai.
64

osnovnite prava na ~ovekot kako sankcii vo nekoja vonsudska postapka."
50 3. Od edna povr{na analiza na elementite {to go so~inuvaat
principot na zakonitosta proizleguva deka se odnesuvaat na eden rakovoden
princip naso~en kon onevozmo`uvawe na zloupotrebite na
organite na vlasta i neposrednite slu`bi vo primenata na represijata,
odnosno kon za{tita na slobodite i pravata na storitelite na
krivi~ni dela od mo`nite samovolija i arbitrernosti na dr`avnite
organi vo pogled na osnovite, obemot i na~inot na primenetata represija
pri izrekuvaweto i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. So ova
na~elo vsu{nost, se obezbeduva po~ituvawe na zakonite i drugite pravni
normi od strana na dr`avnite organi, odnosno zakonsko postapuvawe
kako eden od su{testvenite uslovi za ostvaruvawe na pravdata, a
kaj opredelen vid na sankcii i za uspe{nosta na resocijalizacijata.
Nastojuvaweto da se izvr{uva samo onaa sankcija {to zakonski e izre-
~ena zna~i ednakvo da se po~uvstvuva op{testveniot prekor za storenoto,
a ne ne{to {to e drasti~no pote{ko ili polesno od toa. Onamu
pak, kade {to toa e mo`no, primenata na ovoj princip mo`e da gi obezbedi
vistinskite pretpostavki {to vodat kon vospituvawe i prevospituvawe
na osudenite lica.
4. Na~eloto na zakonitosta me|utoa ne e edinstven princip na
krivi~noto pravo. Me|u ostanatite, isto taka, mo{ne zna~ajni na~ela
na krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo sigurno treba da se
pomestat: na~eloto na legitimitet, na~eloto na humanost, na~eloto na
ednakvo i pravedno postapuvawe, na~eloto na individualziazcija i na-
~eloto na vodewe na ednakva kaznena politika. Site ovie na~ela se
zaedni~ka karakteristika i na procesnoto i izvr{noto zakonodavstvo
i ottamu na kriminalnopoliti~kata opredelba na na{ata dr`ava. 51 Za
niv me|utoa, kao {to vpro~em toa e voobi~aeno vo krivi~noto pravo,
nema da zboruvame na ova mesto, tuku tamu kade {to veruvame deka e }e
bide polesno nivnoto razbirawe.
II. POIM I STRUKTURA NA KRIVI^EN ZAKONIK
1. Spored brojot na pravnite propisi {to gi sodr`at se razlikuvaat
dva vida krivi~ni zakoni: 1 0 krivi~ni zakoni koi sodr`at redica
pravni propisi koi reguliraat oddelni pra{awe so krivi~nopravna
sodr`ina, i 2 0 krivi~ni zakoni koi sodr`at celosen sistem na
krivi~nopravni propisi sobrani vo eden zbornik, odnosno koi pretstavuvaat
zbir na krivi~nopravni propisi vo edna sistematska celina
vo eden zbornik. Vo vtoriot slu~aj se raboti za krivi~en zakon koi se
50
Ba~i}, F. Ba~i}, F. Krivi~no pravosu|e i ustavnost i zakonitost, str. 13.
51
Za ovie na~ela podrobno: Sulejmanov Z. Kriminalna politika, Grafohartija,
Skopje, 2001, str. 51-78.
65

narekuva krivi~en zakonik i pretstavuva kodifikacija na materijalnoto
krivi~no zakonodavstvo na edna zemja. 52 Takov slu~aj e i so na-
{iot sega{en krivi~en zakonik koj kako sistematiziran zbornik (kodeks)
na krivi~ni propisi se deli na op{t i poseben del.
2. Vo Op{tiot del na krivi~niot zakonik se opredeluvaat
osnovnite na~ela, poimi i ustanovi vo pogled na krivi~noto delo, krivi~nata
odgovornost i krivi~nata sankcija. Propisite (normite) na
Op{tiot del na krivi~niot zakonik sodr`at samo dispozicija. 53 Dispozicijata
e od op{t karakter i mo`e da bide od deklaratorna ili
konstitutivna priroda. Od deklaratorna priroda se onie krivi~ni
normi koi pretstavuvaat na~ela od op{to zna~ewe za krivi~noto zakonodavstvo
na edna dr`ava (odredbi koi vr{at funkcija na op{ti principi
vo krivi~noto zakonodavstvo). Takvi se, na primer, ~l. 1 KZ vo
koj se opredeluva na~eloto na zakonitosta ili ~l. 32 KZ vo koj se opredeluvaat
celite na kaznuvaweto. Od konstitutivna priroda se onie
propisi koi opredeluvaat oddelni op{ti ustanovi na krivi~noto
zakonodavstvo, kako na primer, ~l. 12 KZ so koj se opredeluva presmetlivosta
ili ~l. 13 i 14 KZ so koj se opredeluva vinata (umislata i nebre`nosta).
3. Vo Posebniot del se opredeluvaat oddelnite krivi~ni dela i
krivi~nite sankcii protiv nivnite storiteli. Propisite od Posebniot
del se od specijalen karakter, za{to se primenuvaat pri presuduvaweto
na edno konkretko krivi~no delo. Ovie propisi koi imaat konstitutiven
karakter, sodr`at dispozicija (koja ~esto se narekuva i
opis na deloto) i sankcija. Dispozicijata e onoj del na normata 54 vo koj
se naveduvaat posebnite elementi (obele`ja) na oddelnite krivi~ni
dela, a sankcijata onoj del od normata so koja se odreduva vidot i merkata
na krivi~nata sankcija.
52
Spored Jovanovi}, krivi~niot zakon mo`eme da go definirame kako
sistem na krivi~nopravni propisi so koi se odreduvaat uslovite na odgovornosta,
krivi~nite dela i krivi~nite sankcii za edna celokupna krivi~nopravna
oblast, a krivi~en zakonik e sistematiziran zbornik na site
krivi~nopravni propisi na edna zemja koi go so~inuvaat materijalnoto krivi~no
pravo na taa zemja, izzemajki gi oddelnite krivi~nopravni odredbi koi
se nao|aat vo dopolnitelnoto i sporedebnoto zakonodavstvo. Jovanovi}, Lj. op.
cit. str. 142. Vo taa smisla i Zlatari}, B. Krivi~no pravo, Op}i deo, str. 64.
53
Spored sodr`inata, dispozicijata se javuva kako imperativna (nareduva~ka),
prohibitivna (zabranuva~ka) i permisivna (dozvoluva~ka), a poretko
i kako kombinacija na ovie razli~ni sodr`ini.
54
Normite se pravni pravila so koi ne{to se zabranuva ili nareduva
(zapoveda, nalo`uva). Toa se pravila na povedenie za{titeni so dr`avna prisilba.
66

1 0 Dispozicijata go pretstavuva prviot del na normata vo koj se
opredeluvaat elementite na bitieto na krivi~noto delo. 55 Taa mo`e da
bide obi~na, opisna, upatuva~ka i blanketna.
- Obi~na (ednostavna) dispozicija e onaa koja krivi~noto delo
go odreduva samo spored negoviot naziv bez podlaboko objasnuvawe vo
{to toa se sostoi, kako na primer, navredata od ~l. 173 KZ - "Toj {to
}e navredi drug." Obi~ata dispozicija se upotrebuva retko i toa samo
vo pogled na onie krivi~ni dela {to se mnogu poznati. Natamo{noto
odreduvawe na bitieto na toa krivi~no delo im se prepu{ta na teorijata
i praktikata.
- Opisna dispozicija e onaa koja gi opredeluva elementite i
site obele`ja na edno krivi~no delo, kako na primer, kra`ba od ~l.
235 KZ, tortura od ~l. 142 st. 1 KZ, ubistvo od ~l 123 ("Toj koj{to drug
}e li{i od `ivot"), i kaj najgolemiot broj od drugite krivi~ni dela.
- Upatuva~ka e dispozicijata koja vo pogled na oddelni obele-
`ja (pretpostavkata za kazna ili vo pogled na samata kazna) upatuva na
nekoj postoen propis sodr`ana vo istiot krivi~nen zakonik, kako na
primer, ~l. 236 KZ - te{ka kra`ba, ~l. 292 KZ - te{ki dela protiv
op{tata sigurnost, itn.
- Blanketna e onaa dispozicija koja krivi~noto delo go opredeluva
samo vo op{ti crti (prva norma), dodeka negovoto podrobno odreduvawe
mu e prepu{teno na drug zakon ili podzakonski akt na
dr`avnite organi (vtora norma). Takvi se, na primer, dispoziciite na
krivi~noto delo zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot od ~l. 297,
prenesuvawe na zarazna bolest od ~l. 202 KZ, pusto{ewe na {umi od
~l. 226 KZ. Egzistencijata na blanketnata, e zavisna od postoeweto na
vtorata norma (dokolku ne postoi vtorata, toga{ ne postoi ni prvata
norma).
Site navedeni dispozicii mo`at da bidat prosti i slo`eni.
Prosta dispozicija e onaa koja sodr`i samo eden oblik na nekoe krivi~no
delo, kako, na primer, kra`ba od ~l. 235 KZ, razbojni{tvo od ~l.
237 KZ itn. Slo`enata dispozicija vo sebe sodr`i bitija na pove}e
krivi~ni dela (na primer, te{ka kra`ba od ~l. 236 KZ, falsifiku-
55
"Dispozicijata go sodr`i opisot na kaznivoto povedenie, ona {to
zakonot go zabranuva ili go nareduva. Vo sekoja dispozicija zadol`itelno se
odreduva koj e izvr{itel na deloto i vo {to se sostoi samoto nedozvoleno povedenie.
Spored svojata kompozicija, dispoziciite se mo{ne raznovidni. Kaznivoto
povedenie mo`e da bide opi{ano so niza podrobnosti: vo pogled na
samoto dejstvie, na~inot na izvr{uvaweto, sredstvata na izvr{uvaweto, objektot
na dejstvieto, posledicata, mestoto i vremeto na izvr{uvaweto, kako i
vo pogled na subjektivnite elementi. I samiot subjekt mo`e poblizu da bide
odreden, taka {to krivi~noto delo mo`e da go izvr{i sekoj ili samo odredeno
lice (na primer, slu`beno lice, odgovorno lice, voeno lice, sudija, roditel
i dr.)." Ba~i}, F. op. cit. str. 96.
67

vawe pari od ~l 268 KZ) ili pove}e oblici na edno krivi~no delo
(obi~no se primenuva kaj krivi~nite dela koi, pokraj obi~niot, imaat
i polesen i pote`ok oblik, kako, na primer, zatajuvaweto od ~l. 239
KZ). Kako posebna slo`ena dispozicija se pojavuva alternativnata
dispozicija koja sodr`i pove}e oblici na nekoe krivi~no delo, me|utoa,
za postoewe na toa delo e dovolno ako se ostvari samo eden od pove}eto
mo`ni oblici (na primer, oddavawe dr`avna tajna od ~l 317
ili krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe
od ~l. 353 KZ, koe mo`e da se izvr{i ili so iskoristuvawe na slu-
`benata polo`ba ili ovlastuvawe, ili so pre~ekoruvawe na granicite
na svoeto slu`beno ovlastuvawe, ili so neizvr{uvawe na slu`benata
dol`nost).
2 0 Sankcijata e vtoriot del na krivi~nopravnata norma so koj
obi~no se odreduva vidot i visinata na kaznata za storenoto krivi~no
delo. Spored na~inot na nejzinoto odreduvawe (zakonsko odmeruvawe
na kaznata) taa mo`e da bide: a) apsolutno neopredelena b) apsolutno
opredelena, i v) relativno opredelena.
4. Op{tiot i Posebniot del na krivi~nito zakonik se nao|aat
vo zaemna uslovenost {to zna~i deka propisite na Op{tiot del se
javuvaat kako nu`na pretpostavka za primena na propisite od Posebniot
del. Toa, so drugi zborovi zna~i, za da mo`e da se izre~e krivi~na
sankcija za opredeleno krivi~no delo predvideno vo Posebniot del,
prethodno e nophodno da se primenat redica propisi od Op{tiot del
na krivi~nito zakonik vo koi se opredeluva krivi~nata odgovornost i
kaznivost na storitelite na krivi~nite dela i se odreduva na~inot na
koj treba da se odmeri krivi~nata sankcija kako i uslovite za nivnoto
izvr{uvawe i nivnoto gasnewe.
III. IZVORI NA KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO
1. Pod izvori na krivi~noto zakonodavstvo se podrazbiraat
site pravni akti vo koi se sodr`ani krivi~nopravni normi so koi se
opredeluvaat krivi~i dela i krivi~ni sankcii. Vo taa smisla kako neposredni
izvori na krivi~noto zakonodavstvo kaj nas se javuvaa Krivi-
~niot zakonik i me|unarodnite dogovori, me|utoa vo izvesni slu~ai
kako izvori mo`at da se javat i normativnite akti na dr`avnite organi,
obi~aite i sudskaat praktika. Toa se posredni izvori, ottamu {to
kako takvi se javuvaat samo ako niv se povikuva Krivi~nito zakonik.
2. Krivi~niot zakonik e neposreden, glaven i osnoven izvor na
krivi~noto zakonodavstvo, za{to se pojavuva kako najdobra za{tita na
slobodite i pravata na ~ovekot. Krivi~noto delo mo`e da se predvidi
i za nego da se opredeli krivi~na sankcija samo so normativen akt donesen
vo forma na zakon i so karakter na krivi~en zakonik.
3. Me|unarodni dogovori. Me|unarodnite dogovori se izvor na
krivi~noto zakonodavstvo toga{ koga reguliraat opredelena krivi~-
68

nopravna materija. Kako neposreden izvor tie mo`at da se pojavat toga{
koga se ratifikuvani i objaveni so poseben zakon.
4. Normativni akti na dr`avnite organi. Normativnite akti
na dr`avnata vlast mo`at da se pojavat kako izvori na krivi~noto zakonodavstvo
samo ako na niv upatuva Krivi~niot zakonik ili vo nego
se sodr`ani sankcii za nivnata povreda. Toa e slu~aj kaj tn. blanketni
krivi~ni odredbi - koga pri opredeluvaweto na krivi~nite dela
Krivi~nito zakonik se slu`i so propis na organite na dr`avnata
vlast. Vo toj slu~aj postoeweto na krivi~noto delo zavisi od povredata
na spomenatiot praven propis. Taka, na primer, prenesuvawe zarazna
bolest (~l. 205 KZ), nepostapuvawe spored zdravstvenite propisi
za vreme na epidemija (~l. 206 KZ), neotstranuvawe opasnost (~l. 294
KZ). Ovie krivi~i dela }e postojat ako do{lo do naru{uvawe na zakonskite
i podzakonskite propisi.
5. Obi~ajnoto pravo. Obi~ajnoto pravo slu`e{e kako izvor na
krivi~noto zakonodavstvo pred pojavata na pi{anite izvori od ovaa
oblast. Osven vo angliskoto pravo (Common Law), so usvojuvaweto na
pi{anite izvori i na~eloto na zakonitosta na krivi~noto delo i krivi~nite
sankcii, vo sovremeni uslovi obi~ajnoto pravo ne e pove}e
izvor na krivi~noto zakonodavstvo. Me|utoa, toa ne zna~i deka vo
opredleni isklu~itelni slu~ai ne mo`e i obi~ajot da se javi kako dopolnitelen
izvor na krivi~noto zakonodavstvo. Toa e slu~aj "kaj utvrduvaweto
na zna~eweto na oddelni poimi, osobeno na onie koi se reguliraat
so uzansi, a koi mo`at da bidat od zna~ewe kaj utvrduvaweto na
okolnostite pod koi mo`at da bidat izvr{eni nekoi dela protiv imotot,
odnosno stopanstvoto." 56
6. Sudskata praktika ~esto se javuva{e kako izvor na krivi~noto
pravo pred pojavata na pi{anite pravni izvori. Denes me|utoa,
vo najgolemiot broj dr`avi i kaj nas taa pove}e ne pretstavuva izvor
na krivi~noto zakonodavstvo, za{to sudovite ne go sozdavaat, tuku go
primenuvaat pravoto (sudovite ne mo`at da sudat vrz osnova na porane{ni
sudski presudi, tuku samo vrz osnova na zakon). Vo sovremeni
uslovi taa sî u{te se sre}ava samo vo anglosaksonskoto precedentno
pravo (Case Law).
56
Jovanovi}, Lj. Krivi~no pravo, op{to deo, ~etvrto izdanje, Savremena
administracija, Beograd, 1980, str. 141.
69

70

G l a v a II
TOLKUVAWE
I. POIM NA TOLKUVAWETO
Tolkuvaweto (interpretacija, egzegeza) pretstavuva mislovna
operacija so koja se utvrduva vistinskata smisla i zna~ewe na zakonskite
propisi toga{ koga ne e dovolno jasna nivnata sodr`ina. Potrebata
za tolkuvawe proizleguva ottamu {to tekstot na oddelni odredbi
od zakonot ponekoga{ mo`e razli~no da se sfati poradi dinami~kite
promeni vo site sferi od `ivotot, nesovr{enosta na jazikot, upotrebata
na neadekvatni izrazi ili izrazi so pove}e zna~ewa, poradi neopredelenosta
na oddelni poimi ili visokiot stepen na nivnata voop-
{tenost (apstraktnata forma na pravnite propisi).
So tolkuvaweto mu se dava vistinskata smisla na zakonot (ratio
legis), t.e. se utvrduva voljata na zakonodavecot zaradi opredeluvawe na
domenot na negovata primena. Granicite na tolkuvaweto se opredeleni
od principot na zakonitosta i se vo funkcija na negovoto zacvrstuvawe.
II. VIDOVI TOLKUVAWE
1. TOLKUVAWE SPORED SUBJEKTOT
Spored subjektot, odnosno organot koj go vr{i tolkuvaweto, se
razlikuva: avtenti~no, sudsko i doktrinarno tolkuvawe.
1. Avtenti~noto tolkuvawe go vr{i Sobranieto na Republika
Makedonija, t.e. organot koj go donel zakonot. So ogled na toa {to ova
tolkuvawe e zadol`itelno za organite, kako {to vpro~em e i samiot
zakon, istoto se narekuva i zakonsko ili zadol`itelno tolkuvawe. Vo
takov slu~aj protolkuvaniot zakon ne pretstavuva nov tekst na zakonot,
tuku samo negovo objasnuvawe. Soglasno toa se smeta deka zakonot
va`i ex tunk (od toga{) {to zna~i od momentot koga e izdadena normata
koja se tolkuva, a ne ex nunk (od sega) - od momentot koga e dadeno tolkuvaweto.
Avtenti~noto tolkuvawe se objavuva kako i zakonot.
Poseben vid avtenti~no tolkuvawe pretstavuva slu~ajot koga
pri negovoto donesuvawe vo istiot zakon se pomesteni tolkuvawa
(objasnuvawa) na oddelni izrazi i poimi na toj zakon (legalni definicii).
Takov e primerot so ~l. 122 od na{iot krivi~en zakonik.
2. Sudsko e ona tolkuvawe {to go vr{i sudot vo primnata na za-
71

knot vrz opredelen konkreten slu~aj. Vo osnova sekoja sudska presuda
zasnovana vrz opredelen zakonski propis, pretstavuva sudsko tolkuvawe
na toj propis. Toa e sudsko tolkuvawe vo po{iroka smisla. Vo potesna
smisla sudsko tolkuvawe e ona {to go dava Vrhovniot sud vo
forma na na~elni stavovi i na~elni pravni mislewa. So niv se objasnuvaat
opredelni sporni pra{awa koi se javuvaat vo praktikata, se
davaat nasoki za natamo{na rabota na sudovite i se obezbeduva edinstvena
primena na zakonot.
Soglasno navedenoto sekoj sud mo`e da vr{i tolkuvawe vrz
konkretniot slu~aj za koj odlu~uva, me|utoa takvoto tolkuvawe ne gi
obvrzuva drugite sudovi duri ni toga{ koga poteknuva od Vrhovniot
sud, za{to poniskite sudovi mo`at da zazemat sosema sprotivno stojali{te
po pra{aweto na koe se odnesuva sudskoto tolkuvawe.
3. Doktrinarno (nau~no) tolkuvawe se vr{i od strana na oddelni
nau~ni rabotnici. Toa ne e zadol`itelno me|utoa, vo nekoi slu-
~ai, isto kako i tolkuvaweto {to go vr{i Vrhovniot sud, so silata na
svojata argumentiranost i uverlivost mo`e da vr{i opredeleno vlijanie
vrz praktikata.
2. TOLKUVAWE SPORED OBEMOT
Upotrebenite izrazi i poimi so koi se izrazuvaat odredbite vo
krivi~niot zakonik mo`at da imaat opredeleno redovno, jasno i precizno
zna~ewe (koga utvrdenata smisla na zakonot se poklopuva so voljata
na zakonodavecot), no ponekoga{ nivnoto zna~ewe mo`e da bide
i po{iroko ili potesno. Ottamu, se pravi razlika na redovno i vonredno
tolkuvawe, a vo ramkite na vtoroto i na ekstenzivno (po{iroko)
i restriktivno (potesno) tolkuvawe.
Ekstenzivno tolkuvawe zna~i pro{iruvawe na zna~eweto na
eden izraz ili poim (koga na potesnoto zna~ewe na propisot mu se dava
po{iroko zna~ewe). Do nego se doa|a koga, posle gramati~ko tolkuvawe,
od propisot {to se tolkuva proizleguva pomalku od ona {to zakonodavecot
sakal da go ka`e (minus dixist quam voluit).
Primer na vakvo tolkuvawe kaj krivi~noto delo kra`ba pretstavuva
pro{iruvaweto na poimot podvi`en predmet i vrz telefonski
impulsi, elektri~nata ili toplinskata energija.
Restiktivno tolkuvawe zna~i stesnuvawe na zna~eweto na eden
izraz ili poim (koga na po{irokoto zna~ewe na propisot mu se dava
potesno zna~ewe). Do nego se doa|a koga, posle gramati~ko tolkuvawe,
od propisot {to se tolkuva proizleguva pove}e od ona {to zakonodavecot
sakal da go ka`e (plus dixist quam voluit).
72

3. NA^IN NA TOLKUVAWE
Spored na~inot na tolkuvaweto se razlikuvaat: gramati~ko, logi~ko,
istorisko, sistematsko i sporedbeno tolkuvawe
1. Gramati~koto (literarno) tolkuvawe se sostoi vo toa {to
smislata na eden zakonski tekst se pronao|a so pomo{ na pravilata na
gramatikata i sintaksata (pravila za izrazuvawe na mislite na opredelen
jazik). Toa obi~no se vr{i so analiza na oddelni poimi i delovi
na tekstovi so cel da se dojde do vistinskata smisla na sodr`inata na
celiot tekst (otstranuvawe na nejasnata smisla na zakonskiot tekst).
2. Logi~koto tolkuvawe pretstavuva utvrduvawe na smislata na
zakonot so pomo{ na pravilata na misleweto, rasuduvaweto i zaklu~uvaweto.
Logi~koto tolkuvawe e tesno povrzano so gramati~koto tolkuvawe
i voobi~aeno se primenuvaa zaedno so nego. Toa osobeno doa|a
do izraz kaj restriktivnoto i ekstenzivnoto tolkuvawe.
Kako specifi~ni metodi na logi~koto tolkuvawe se primenuvaat:
argumentum a contrario, argumentum a fortiori i argumentum ad absurdum.
1 0 Argumentum a contrario (dokaz od sprotivnost) e metod na logi-
~ko zaklu~uvawe so koj primenata na eden propis ne va`i vo odnos na
ostanatite mo`ni slu~ai, ako toj propis pretstavuva isklu~ok od op{-
tite propisi koi ja reguliraat taa materija. Taka, na primer, ako za
krivi~noto delo kra`ba inkriminacijata bara predmetot da bide tu|
i podvi`en, sprotivni na niv se poimite svoj i nedvi`en predmet. Logi~ki
sud e deka kra`bata ne mo`e da se izvr{i nad sopstven i nedvi-
`en predmet. 57 Ili, pak, spored ~l. 194 KZ za krivi~noto delo rodoskvernavewe
se odgovorni srodnicite vo prva linija ili brat, odnosno
sestra. So primena na argumentum a contrario se zaklu~uva deka srodnicite
po strani~na linija, posvoenik ili posvoitel ne mo`at da bidat
storiteli na ova delo.
2 0 Metodot argumentum a fortiori (dotolku pove}e) se ras~lenuva
na: argumentum a maiore ad minus (dokaz od pogolemo kon pomalo) i argumentum
a minore ad maius (dokaz od pomalo kon pogolemo).
Argumentum a maiore ad minus zna~i ako mo`e pove}e, mo`e i pomalku.
Zaklu~uvawe deka ne{to va`i vo pomal, polesen slu~aj koga
va`i vo pogolem, pote`ok slu~aj. Na primer, dobrovolno otka`uvawe
od kazniv obid se odnesuva i na dobrovolno otka`uvawe od kaznivo podgotvitelno
dejstvie. Ili pak, ako kaj nekoe krivi~no delo e dopu{teno
osloboduvawe od kazna, dotolku pove}e e dopu{teno ubla`uvawe na
kaznata (taka, na primer, ottamu {to vo ~l. 25 st. 2 KZ stoi deka sou-
~esnicite koi dobrovolno go spre~ile izvr{uvaweto na krivi~noto
delo mo`at da se oslobodat od kazna, logi~no e deka sudot, ako ne gi
oslobodi od kazna, mo`e poblago da gi kazni).
57
Proevski, V. op. cit. str. 120
73

Argumentum a minore ad maius zna~i ako mo`e pomalku, mo`e i
pove}e. Zaklu~uvawe deka ne{to va`i za pote`ok slu~aj, koga va`i vo
polesen slu~aj. Na primer, ako nekoe delo se kaznuva od nebre`nost,
dotolku pove}e se kaznuva ako e storeno so umisla.
3 0 Argumentum ad absurdum se koristi za da se doka`e neispravnosta
na eden zaklu~ok od apsurdnosta na rezultatot {to bi se dobil
so negovoto prifa}awe.
Poradi dejstvoto na na~eloto na zakonitosta nitu eden od ovie
specifi~ni metodi na logi~ko zaklu~uvawe nema nekoja pozna~ajna
primena vo krivi~noto zakonodavstvo. Tie metodi mo`at da bidat primeneti
samo isklu~itelno i toa sekoga{ vo korist na storitelot na
krivi~noto delo.
3. So teleolo{koto tolkuvawe (od gr~iot zbot telos, koj zna~i
cel) se nastojuva da se utvrdi celta na odreden propis, pri {to posebna
vrednost ima utvrduvaweto na objektot na za{titata. Teleolo{kiot
metod ovozmo`uva dinami~ko, progresivno i evolutivno tolkuvawe.
Kaj ova tolkuvawe, poradi nastanatite promeni (ekonomski, socijalni,
moralni, tehni~kotehnolo{ki i nau~ni) oddelni izrazi ili poimi se
podrazbiraat spored nivnoto zna~ewe vo vreme na tolkuvaweto. Na
primer, dokolku poradi razvojot na psihijatrijata nekoe zaboluvawe
denes se sfa}a kako du{evna bolest, toa mo`e da poslu`i kako okolnost
za opredeluvawe na nepresmetlivosta, iako toa porano ne bilo
slu~aj. So tekot na vremeto po{iroko ili potesno zna~ewe mo`at da
dobijat i mnogu drugi poimi i izrazi kako na primer: podvi`ni
predmeti, soobra}aj, soobra}ajni znaci, oru`je, sredstva za informacija
i komunikacija, vospituvawe, navreda, `ivoten standard i sl.
4. Istorisko tolkuvawe na zakonot pretstavuva tolkuvawe na
sodr`inata na eden zakon vrz osnova na analizata na uslovite i okolnostite
pod koi e donesen toj zakon. Za toa se koristat materijali
kako {to se: prednacrtot, nacrtot, predlog zakonot, amandmani, stenogrami
od sobraniskata sednica na koja e donesen zakonot i sl.
5. Sistematsko tolkuvawe se sostoi vo sporeduvawe na propisot
~ie zna~ewe treba da se utvrdi so drug propis na istiot zakon, drugi
zakoni ili so celokupniot praven sistem na dr`avata. Vo ovaa smisla
za pravilno sfa}awe na propisot so koj e vostanoveno nekoe krivi~no
delo va`no e vo koja glava od Posebniot del e pomesteno istoto.
6. Sporedbeno (komparativno) tolkuvawe pretstavuva sporeduvawe
na dva ili pove}e avtenti~ni tekstovi na eden ist zakon, zaradi
utvrduvawe na zna~eweto na oddelni izrazi i poimi. Ova tolkuvawe e
aktuelno za zakonite doneseni na pove}e jazici, ili za koi kako egzemplar
poslu`il strenski zakon pa treba da se utvrdi soodvetnosta na
prevodot. 58
58
Proevski, V. op. cit. str. 122.
74

4. ANALOGIJA
Analogijata vo pravoto ima dvokratno zna~ewe. Taa se pojavuva
kako eden od na~inite na tolkuvawe na zakonot (dozvolena analogija),
ili kako izvor na pravoto (zabraneta analogija).
1. Analogijata kako na~in na tolkuvawe na zakonot (interpretation
analogique). Pod analogija se podrazbira objasnuvawe na zna~eweto
na krivi~nopravnite odredbi vrz osnova na sli~nost so nekoi drugi
krivi~nopravni odredbi. Vo ovaa smisla taa zna~i tolkuvawe na zakonot
(vrz osnova na sli~nost se re{ava konkreten slu~aj vo ramkite na
zakonot - intra legem) so posredstvo na logi~kiot metod argumetum a simile
(zaklu~uvawe po sli~nost). Takvata analogija pretstavuva dopu{ten
na~in na tolkuvawe na krivi~nite zakoni - dozvoluvawe edna pravna
norma, primenliva vrz opredelen slu~aj, da mo`e da se primeni vrz nekoj
drug slu~aj, koga ovoj su{tinski se poklopuva so prviot. 59 Primer
za takva analogija e koristeweto na brojni zakonski opisi na dejstvieto
na izvr{uvawe od tipot: "ili na drug na~in" (na primer, ~l. 12 st.
3, 22, 140 st. 1 KZ); "od drugi (niski) pobudi" (na primer, ~l. 123 st. 2 t.
3, 409 st. 2 KZ); "drugo lice" (na primer, ~l. 142 st. 1, 150 st. 1 KZ) i sl.
2. Analogijata kako izvor pravoto (creation analogique). Soglasno
na~eloto na zakonitosta, analogijata kako izvor na pravoto
(kako sredstvo za sozdavawe na krivi~ni dela i krivi~ni sankcii) vo
krivi~noto zakonodavstvo ne e dopu{tena bez ogled dali se raboti za
pravna analogija (analogia iuris) - koga smislata na zakonot se izvlekuva
od pravnito poredok vo celina, ili za zakonska analogija (analogie legis)
- koga smislata na zakonot se izvlekuva od oddelen propis.
Zabranata na analogija vo krivi~noto zakonodavstvo prakti~no
zna~i deka vrz osnova na sli~nost e zabraneto: 1 0 sozdavawe novi krivi~ni
dela, 2 0 pro{iruvawe na bitijata na postojnite krivi~ni dela,
3 0 pro{iruvawe na poimot na kvalifikatornite okolnosti na krivi~noto
delo (sozdavawe novi kvalificirani oblici na edno osnovno
krivi~no delo), 4 0 sozdavawe novi krivi~ni sankcii, kako i 5 0 poo{truvawe
i izrekuvaweto pote{ka kazna. So drugi zborovi, vo krivi~noto
zakonodavstvo e zabraneta analogija so koja se ote`nuva polo`bata
59
"Takvata analogija e bliska na ekstenzivnoto tolkuvawe i se nao|a
na preodot od ekstenzivno tolkuvawe na eden postojan zakonski tekst kon analogija
so koja se sozdava pravo. Me|u ekstenzivnoto i analognoto tolkuvawe
nema ostra granica, za{to dvete tolkuvawa principielno se dvi`at vo granicite
na izrazenata zakonodavna misla i volja, so toa {to pri ekstenzivnoto
tolkuvawe se ostanuva vo ramkite na upotrebenite zborovi i termini (so nivnoto
po{iroko zna~ewe), dodeka analogijata so logi~ka operacija na utvrduvawe
na sli~nosta, se oddale~uva od vistinskite zna~ewa na upotrebenite
izrazi i termini, so nastojuvawe da se ostane vo soglasnost so zakonodavnata
volja i negovite intencii." Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 106.
75

na storitelot na krivi~noto delo - analogija in malam partem.
Od navedenoto pravilo postoi isklu~ok - analogijata mo`e da
bide dozvolena samo toga{ koga so nea se olesnuva polo`bata na storitelot
na krivi~noto delo - analogija in bonam partem. Toa mo`e da
bide slu~aj: 1 0 koga se raboti za osnovite koi go isklu~uvaat postoeweto
na krivi~noto delo i krivi~nata odgovornost, 2 0 za osnovite koi ja
isklu~uvaat kaznivosta i slu`at za poblago odmeruvawe na kaznata,
kako i, 3 0 toga{ koga se raboti za koja i da e okolnost so {to storitelot
na krivi~noto delo se doveduva vo popovolna polo`ba, 60 so edna
na{a dodavka, dokolku seto toa ne e vo sprotivnost so na~eloto na pravdata
i pravednosta. Takvata analogija ima osnova vo na~eloto in dubio
pro reo.
5. PRAVILO IN DUBIO PRO MITIUS
Postoeweto pove}e metodi za utvrduvawe na vistinskata smisla
na zakonot go otvora problemot na eventualnata kolizija na rezultatite
do koi mo`e pritoa da dojde. Za nadminuvawe na takvata sostojba
e izgradena pravnata aksioma "in dubio pro mitius" - "vo slu~aj na somnenie
treba da se bide poblag," odnosno vo slu~aj na dvoumewe treba
da se prifati tolkuvaweto {to e najpovolnoto za storitelot. Praviloto
me|utoa, treba da se razlikuva od praviloto in dubio pro reo, koe vo
procesnoto zakonodavstvo zna~i deka somnenieto vo odnos na vinata
odi vo prilog na storitelot. Za razlika od nego, praviloto in dubio pro
mitius nema pravna osnova i ne e vo funkcija na pretpostavkata na nevinost
na obvinetiot, tuku eden zaobikolen pat za zloupotreba na tolkuvaweto
vo korist na storitelot. Ottamu, osnovani se mislewata
deka vo krivi~noto zakonodavstvo ova pravilo ne treba da se primenuva.
61 60
Taka, Tahovi}, J. op. cit. str. 136, Horvati}-Novoselac, Kazneno pravo,
op}i dio, Zagreb, 1999.
61
Spored Zlatari}, smislata na ova pravilo e vo slu~aj na somnenie
koe tolkuvawe vo krivi~noto pravo e ispravno, treba da se izbere ona tokluvawe
koe e popovolno za storitelot. Ova pravilo na sudot mu dava brzo i lesno
re{enie vo slu~aj na somnenie i vo nekoja raka go destimulira vo natamo-
{nite usilbi da go pobara ispravnoto re{enie. Lesniot izbor na popovolnoto
tolkuvawe za storitelot mo`e da dovede do slabeewe na za{titnata funkcija
na krivi~niot zakon. Spored toa ne treba da se raboti na baraweto povolnoto
ili nepovolnoto re{enie, tuku na iznao|aweto ispravno tolkuvawe
koe sudot e dol`en sekoga{ da go pronajde makar i so pogolemi usilbi. . Od
tie pri~ini na{eto pravo treba da go otfrli toa pravilo. Zlatari}, B. Krivi~no
pravo, op}i dio, I Svezak, str, 98. Taka i Proevski, V. op. cit. str. 124 i Ba~i}, F,
op. cit. str. 108-109.
76

G l a v a III
VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK
I. VREMENSKO VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK
1. Po~etok i prestanok na va`eweto na krivi~iot zakonik.
Zaradi doslednoto sproveduvawe na na~eloto na zakonitosta, vo ~l. 3.
st. 1 KZ se opredeluva "Vrz storitelot na krivi~noto delo se primenuva
zakonot {to va`el vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto
delo." Ottamu, se postavuva pra{aweto na va`nosta na krivi~niot zakonik,
odnosno pra{awata za vremeto na vleguvaweto vo sila (po~etok
na va`eweto) i vremeto koga toj prestanuva da va`i.
1 0 Spored pravilata za po~etokot i prestanokot na va`eweto
na krivi~niot zakonik, koi glavno se ednakvi kako i za site drugi zakoni,
krivi~niot zakonik vleguva vo sila osmiot den od negovoto
objavuvawe vo Slu`ben vesnik na Republika Makedonija (~l. 52 st. 3 od
Ustavot), dokolku so samiot zakonik ne e poinaku opredeleno. Imeno,
so ogled na toa {to se raboti za zakon ~ii propisi se od represivna:
imperativna i prohibitivna priroda, naj~esto se ostava podolg period
od denot na negovoto objavuvawe vo slu`ben vesnik do negovoto vleguvawe
vo sila (vacatio legis) so cel gra|anite podobro da se zapoznaat so
negovite odredbi.
Krivi~niot zakonik prestanuva da va`i: a) koga }e izmine vremeto
za koe e izdaden (temporalni zakoni), i b) koga }e bide ukinat so
drug podocne`en zakon. Ova ukinuvawe mo`e da bide izre~no (vo
preodnite odredbi na na noviot ili vo poseben zakon) ili molkum (ako
podocne`niot zakon sodr`i poinakvi propisi za istata materija).
Krivi~niot zakon ne mo`e da prestane da va`i poradi negovo
neprimenuvawe (non use, desuetudine), za{to obi~ajnoto pravo ne e neposreden
izvor na sovremenoto krivi~no pravo, i spored toa, ne mo`e
da go derogira pi{aniot zakon. Me|utoa, krivi~niot zakon mo`e fakti~ki
da prestane da va`i, zna~i i bez formalno ukinuvawe (izre~no
ili molkum) so nov zakon, ako stane bespredmeten (opsoleten). 62
2. Vreme na izvr{uvawe na krivi~noto delo. Utvrduvaweto na
vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo e zna~ajno za opredeluvawe
na: 1 0 krivi~niot zakon {to }e se primenuva na oddelno krivi~no
delo, 2 0 primenata na poblagiot zakon, 3 0 utvrduvaweto na zastarenosta
na krivi~noto delo (zastarenosta zapo~nuva da te~e od denot koga kri-
62
Zlatarei}, B. Krivi~no parvo, str. 102.
77

vi~noto delo e storeno, ~l. 108 st. 1 KZ). 4 0 vozrasta i statusot na storitelot,
5 0 presmetlivosta i vinosta na storitelot, i 6 0 postoeweto na
krivi~nite dela koga vremeto se pojavuva kako element na nivnoto bitie.
Vo pogled na utvrduvaweto na vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto
delo postojat nekolku teorii; Spored teorijata na dejnosta,
va`en e momentot na prezemaweto na dejstvieto na krivi~noto delo,
spored teorijata na posledicata, va`en e momentot na nastanuvaweto
na posledicata na krivi~noto delo, a spored teorijata na edinstvoto,
se smeta deka krivi~noto delo e izvr{eno kako toga{ koga e prezemeno
dejstvieto, taka i toga{ koga nastanala posledicata na krivi-
~noto delo. Na{iot krivi~en zakonik pravilno ja prifa}a prvata teorija
i vo ~l. 30 opredeluva: "Krivi~noto delo e storeno vo vremeto
koga storitelot rabotel ili bil dol`en da raboti, bez ogled koga
nastapila posledicata."
Ottamu {to ovde e re{ava~ko vremeto na izvr{uvaweto na dejstvieto,
kako vreme na izvr{uvawe na krivi~noto delo treba da se
smeta celoto traewe na dejstvieto, so toa {to kako re{ava~ki moment
za utvrduvawe na vozrasta na storitelot, zakonot koj treba da se priemni,
kako i za presmetuvawe na zastarenosta, se zema momentot na zavr{uvaweto
na dejstvieto, odnosno poslednoto dejstvie. 63
Kaj krivi~nite dela na storuvawe od zna~ewe e vremeto na prezemaweto
na dejstvieto, a kaj krivi~nite dela na nestoruvawe (propu{tawe),
vremeto koga storitelot bil dol`en da go prezeme dejstvieto,
bez ogled koga nastapila posledicata. Kaj prodol`enoto i
kolektivnoto krivi~no delo vo pogled na vremeto na izvr{uvaweto na
krivi~noto delo od zna~ewe e prezemeweto na koe i da e dejstvie na
izvr{uvaweto (sekoe vreme vo koe e prezemeno oddelno dejstvie), koe
vleguva vo sostav na prodol`enoto (odnosno kolektivnoto) krivi~no
delo, (zastarenosta zapo~nuva da te~e od vremeto na prezemeweto na
poslednoto dejstvie). Kaj trajnoto krivi~no delo, kako vreme na izvr{uvawe
se smeta celoto vreme na traeweto na protivpravnata sostojba
(zastarenosta po~nuva da te~e od momentot na prestanokot na takvata
sostojba). Kaj sou~esni{tvoto kako vreme na izvr{uvaweto se
smeta vremeto na dejstvieto na krivi~noto delo vo koe se u~estvuva. 64
3. Povratno dejstvo na krivi~niot zakonik. Vo krivi~noto
pravo postoi pravilo deka krivi~nite zakoni nemaat povratno (retroaktivno)
dejstvo, odnosno deka ne va`at za delata izvr{eni pred negovoto
donesuvawe, odnosno vleguvawe vo sila. Ova pravilo e rezultat
na usvoenoto na~elo na zakonitosta na krivi~noto delo i krivi~nite
sankcii. So drugi zborovi, so retroaktivna primena na zakonot se
naru{uva principot na zakonitosta, se naru{uva garancijata deka se
63
Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 195.
64
Vidi: Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 106.
78

{to ne e zabraneto e dozvoleno (~l. 8 st. 2 od Ustavot), se vnesuva
pravna nesigurnost, gubewe na doverbata na gra|anite kon pravniot
poredok, jaknewe na samovolieto i arbitrernosta na sudskite organi,
se ovozmo`uva kaznuvawa duri i za povedenija koi nemale karakter na
krivi~ni dela, osobeno toga{ koga se vodi presmetka na onie koi ja
osvoile vlasta so politi~kite protivnici za nivnite dejnosti koi vo
vremeto na nivnoto vr{ewe bile dozvoleni. Praviloto e pomesteno vo
~l. 14. st. 1 i ~l. 52 st. 4 od Ustavot, i ~l. 1 i ~l. 3 st. 1 KZ.
Od ova pravilo postoi samo eden isklu~ok predviden vo ~l. 3 st.
2 KZ - spored koj ako po izvr{uvaweto na krivi~noto delo e izmenet
zakonot, edna{ ili pove}e pati }e se primeni zakonot {to e poblag za
storitelot. Toa zna~i deka Krivi~niot zakonik se primenuva i na
dela koi se izvr{eni pred negovoto vleguvawe vo sila samo ako e
poblag za storitelot. So ovoj isklu~ok voveden od kriminalnopoliti~ki
pri~ini ne se naru{uva na~eloto na zakonitosta, za{to vo soglasnost
so na~elto na pravdata ne e pravilno nekoj da se kazni postrogo
odo{to toa go bara noviot zakon.
4. Utvrduvawe na poblagiot zakon. Pra{aweto za primena na
poblagiot zakon go postavuva pra{aweto za na~inot na koj treba da se
postapi za da se utvrdi koj zakon e navistina poblag za storitelot. Za
taa cel e potrebno konkretniot slu~aj, zamaj}i gi predvid site okolnosti
na negovoto izvr{uvawe, da se razgleda od strana na sudijata
spored zakonot koj bil vo sila vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi-
~noto delo i spored noviot zakon. So takvoto sporeduvawe treba da se
sogleda polo`bata na storitelot in concreto spored dvata zakoni i kako
poblag da se oceni onoj zakon ~ija{to primena vo dadeniot slu~aj e
popovolna za storitelot na krivi~noto delo. Pritoa, potrebno e navedenite
zakoni da se primenat vo celost, taka {to nema da se spojuvaat
poblagite odredbi od edniot so poblagite odredbi od drugiot zakon.
Sudot ne mo`e da primeni nekoi odredbi od stariot, a nekoi od noviot
zakon, za{to na toj na~in bi se sozdal nekoj nov tret zakon. 65 Pri ocenata
na poblagiot zakon, smeat da se zemat predvid me|uzakoni ili
interimni zakoni (zakoni koi se izdadeni po zakonot za ~ie vremeva-
`ewe e storeno krivi~noto delo, a pred zakonot spored koj se vodi postapkata
za konkretnoto krivi~no delo).
Po takvata sporedba na dvata zakoni kako poblag }e se smeta
onoj krivi~en zakon: 1 0 {to konkretnoto dejstvie ne go predviduva
kako krivi~no delo, 2 0 a ako spored dvata zakoni izvr{enoto dejstvie
se predviduva kako krivi~no delo, onoj {to ja isklu~uva krivi~nata
odgovornost, ili voveduva nova osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta,
ili go isklu~uva goneweto, ili go uslovuva so predlog ili privatna
tu`ba, 3 0 isto taka, poblag e onoj zakon {to ja isklu~uva kaznivosta,
4 0 a ako spored dvata zakoni postoi kaznivost: onoj {to predvi-
65
Vidi: Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik, str. 307.
79

duva osloboduvawe od kaznata; {to ovozmo`uva izrekuvawe poblag vid
kazna ili pomal iznos na kaznata; {to ne predviduva zgolemuvawe ili
poostruvawe na kaznata poradi povrat; {to za konkretniot slu~aj dava
mo`nost za ubla`uvawe na kaznata; spored koj mo`e da se izre~e
alternativna merka, kako i onoj spored koj ne mo`e da se izre~e
sporedna kazna.
Primenata na poblagiot zakon ne doa|a predvid po pravosilnosta
na presudata za konkretniot slu~aj, osven ako po negovoto
donesuvawe e vo tek postapka vo koja se re{ava po `alba na prvostepena
presuda. Poinaku ka`ano, ako po donesuvaweto na prvostepenata
presuda bide donesen nov zakon {to e poblag za storitelot, po povod
`albata mora da se obezbedi negovata primena. 66
Vo slu~aj pak koga vo noviot zakon e izvr{ena dekriminalizacija
na nekoe krivi~no delo (so noviot zakon se ukinuva ve}e presudeno
delo kako krivi~no delo), dekriminalizacijata nema vlijanie vo
odnos na ve}e presudenite dela, osven ako vo preodnite i zavr{nite
odredbi na noviot zakon ne e predvidena revizija, odnosno ukinivawe
ili ubla`uvawe na kaznata izre~ena so pravosilnata presuda za takvite
dela. Dokolku noviot zakon ne sodr`i takva odredba, soobrazuvaweto
na pravosilnite presudi so noviot poblag zakon, po pravilo se
vr{i so primena na institutite amnestija ili pomiluvawe. 67 Isklu-
~ok od ova pravilo postoi ako vrz osnova na usvoen vonreden praven
lek podnesen protiv pravosilnata presuda, do{lo do obnovuvawe na
postapkata. Toga{, vo obnovenata postapka }e se primeni noviot zakon
koj vo me|uvreme vlegol vo sila i e poblag za storitelot.
II. PROSTORNO VA@EWE NA KRIVI^NIOT ZAKONIK
1. Krivi~nite zakoni na edna dr`ava po pravilo va`at na teritorijata
na dr`avata vo koja se doneseni. Me|utoa, poradi uspe{noto
suzbivawe na kriminalitetot koj ima me|unarodni razmeri, vo opredeleni
slu~ai tie imaat dejstvo i nadvor od teritorijata na koja se doneseni.
Poradi toa se pojavuva potreba od {to poprecizno opredeluvawe
na prostorot na edna i ostanatite dr`avi na koj se protega va`nosta
na ovie zakoni so cel da se izbegne kakov i da e sudir na ovoj
plan. Pritoa, so ogled deka do denes ne e donesen me|unaroden krivi-
~en akt, sekoja dr`ava samata go opredeluva prostornoto va`ewe na
krivi~nite zakoni po~ituvaj}i opredeleni na~ela na me|unarodnoto
pravo.
2. Teritorija na Republika Makedonija. Spored ~l. 122 st. 2 KZ,
66
Ba~i}, F. op. cit. str. 118-119.
67
"Vo takov slu~aj mo`e eventualno da dojde do amnestija ili pomiluvawe,
me|utoa samata izmena na zakonot, vo princip, ne ja tangira pravosilnosta
na presudata." Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 105.
80

pod realna dr`avna teritorija na Republika Makedonija se podrazbiraat
suvozemnata teritorija, vodenite povr{ini vnatre vo nejzinata
granica, kako i vozdu{niot prostor nad niv. Nivnata povr{ina i
doseg se opredeluva so me|unarodni spogodbi i propisi na pozitivnoto
zakonodavstvo. Postoi me|utoa, op{to usvoeno sfa}awe deka po pat na
pravna fikcija, dr`avnata teritorija treba da se pro{iri i na doma-
{nite brodovi i vozduhoplovi. Ottamu, soglasno ~l. 116 st. 2 KZ, bez
ogled dali se raboti za civilni ili voeni, i bez ogled dali se nao|aat
na otvoreno more ili vo teritorijalnite vodi i pristani{ta na oddelni
dr`avi (princip na znameto), brodovite sekoga{ se smetat kako
doma{na teritorija. Vo pogled pak, na vozduhoplovite se pravi razlika
dali se civilni ili voeni (~l. 116 st. 3 KZ). Civilnite vozduhoplovi
se smetaat kako doma{na teritorija dodeka se vo let nad doma-
{na ili stranska teritorija ili nad slobodnoto more, a voenite vozduhoplovi
se smeatat kako doma{na teritorija duri i toga{ koga se
prizemni bez ogled na ~ija teritorija (aerodrom) se nao|aat (princip
na registracija).
3. Mesto na izvr{uvawe na krivi~noto delo. Pra{aweto za toa
koga mo`e da se ka`e deka deloto e izvr{eno na na{a teritorija, go
regulira ~l. 31 KZ. Spored taa odredba: "Krivi~noto delo e izvr{eno
kako vo mestoto kade {to storitelot rabotel ili bil dol`en da
raboti, taka i vo mestoto kade {to nastapila posledicata. Podgotvuvaweto
i obidot na krivi~no delo se smetaat za izvr{eni kako vo
mestoto kade {to storitelot rabotel, taka i vo mestoto kade {to spored
negovata umisla posledicata trebalo da nastapi ili mo`ela da nastapi."
68 Ova re{enie, koe e vo soglasnost so teorijata na edinstvoto
(ubikvitetot), najde primena vo najgolemiot broj zakonodavstva
ottamu {to sekoga{ ovozmo`uva primena na internoto pravo (nadle-
`nosta na doma{niot sud se priznava koga dejstvieto e izvr{eno na
doma{na teritorija i koga samo posledicata nastapila na doma{nata
teritorija). Na toj na~in najdobro se {titat interesite na oddelnite
dr`avi pri primenata na me|unarodnoto krivi~no pravo. Pra{aweto,
vpro~em, vo prv red e zna~ajno za utvrduvawe na primenata na makedonskoto
vo odnos na stranskoto krivi~no zakonodavstvo, ottamu {to,
iako poretko, posledicata na nekoe krivi~noto delo mo`e da se slu~i
da ne nastapi na teritorijata kade {to e prezemeno dejstvieto na izvr-
68
Kaj prodol`enoto i kolektivnoto krivi~no delo vo pogled na mestoto
na izvr{uvaweto, e bitno sekoe mesto na dejstvieto na storitelot i sekoe
mesto na kade{to nastapila koja i da e posledica. Kaj trajnoto krivi~no
delo, kako mesto na izvr{uvawe se smeta sekoe mesto vo koe traela protivpravnata
sostojba. Kaj sou~esni{tvoto kako mesto na izvr{uvawe se smeta
mestoto na dejstvieto i mestoto na posledicata na deloto vo koe se u~estvuva.
Vidi: Ibid, str. 112.
81

{uvaweto (distancioni krivi~ni dela). Taka, na primer, storitelot
stavil eksploziv vo `elezni~ki vagon vo stranstvo, a posledicata nastapila
na teritorijata na na{ata dr`ava.
Pra{aweto na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo,
me|utoa nesomneno e va`no i od gledi{te na: 1 0 utvrduvawe na postoeweto
na krivi~noto delo koga mestoto e element na negovoto bitie, 2 0
vnatre{noto procesno zakonodavstvo, zaradi utvrduvawe na mesnata
nadle`nost na osnovnite i apelacionite sudovi.
4. Principi na prostornoto va`ewe na krivi~niot zakonik. Vo
pogled na prostorot na koj va`i krivi~iot zakonik na na{ata dr`ava
postojat slednive ~etiri principi: 1 0 teritorijalen, spored koj
podra~jeto na primenata na krivi~niot zakonik e ograni~ena so teritorijata
na dr`avata ~ii zakon e obvrzuva~ki za site koi se nao|aat na
taa teritorija, bez ogled na nivnoto dr`avjanstvo, 2 0 realen, spored koj
na storitelot na krivi~noto delo treba da se primeni zakonot na onaa
dr`ava na koja i pripa|a o{teteniot, 3 0 personalen (aktiven i
pasiven), spored koj na sekoj storitel na krivi~no delo treba da se
primeni zakonot na dr`avata ~ii{to gra|anin e toj storitel, i 4 0 univerzalen
princip, spored koj krivi~niot zakonik treba da se primeni
na site storiteli na krivi~ni dela, bez ogled kade se nao|aat. Pritoa,
kako {to mo`e da se zabele`i, za opredeluvawe na prostornoto va`ewe
na krivi~noto zakonodavstvo (koga mo`at da se primenat zakonite
na na{ata zemja so ogled na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto
delo) od zna~ewe se tri elementi: 1 0 dr`avnata teritorija na koja e
storeno krivi~noto delo, 2 0 dr`avjanstvoto na storitelot i 3 0 na ~ija
{teta e izvr{eno krivi~noto delo.
So ogled na ovie elementi na{eto krivi~no zakonodavstvo
va`i (mo`e da se primeni) za krivi~ni dela storeni:
1 0 vo na{ata zemja...
- od na{ dr`avjanin, stranec i lice bez dr`avjanstvo, bez ogled
kade se nao|a negovot postojano `iveali{te (na {teta na na{i i
stranski pravni dobra) - Teritorijalen princip (~l. 116 KZ).
Principot se sostoi vo toa krivi~noto zakonodavstvo na dr`avata (vo
smisla na materijalnoto krivi~no pravo) da se primenuva na sekoj koj
na podra~jeto na odnosnata dr`ava stori krivi~no delo predvideno so
toa zakonodavstvo i bez ogled na toa dali storitelot e dr`avjanin na
taa dr`ava, dr`avjanin na nekoja druga dr`ava ili e lice bez
dr`avjanstvo (apatrid, apolit). Represivnata vlast na dr`avata zna~i
se protega na site lica bez ogled dali se nao|aat na nejzinoto podra-
~je. Ako nekoi lica se izzemeni od nejzinata jurisdikcija (na primer,
diplomatski imuniteti), so toa ne e ukinata represivnata vlast na taa
dr`ava nad niv.
Kriminalnopoliti~kata opravdanost na ovoj princip e sodr-
`an vo suverenitetot, nezavisnosta i ednakvosta na dr`avite (sekoja
dr`ava ima isklu~ivo pravo i dol`nost da se gri`i za redot, bezbe-
82

dnosta i za{titata na op{testvenite i individualnite vrednosti na
svojata teritorija), vo idejata za generalnata prevencija (krivi~nata
sankcija mora da se po~uvstvuva tamu kade {to deloto e storeno), kako
i vo barawata na procesnata ekonomija (utvrduvaweto na faktite e polesno
pred sudot na mestoto na izvr{uvaweto na deloto).
Spored ovoj princip ako se utvrdi deka krivi~noto delo e storeno
na teritorijata na Republika Makedonija ili na doma{en brod
(bez ogled kade se nao|al vo vreme na izvr{uvaweto na deloto) ili doma{en
voen vozduhoplov (bez ogled kade se nao|al vo vreme na izvr{uvaweto
na deloto) ili na doma{en civilen vozduhoplov dodeka e vo
let, se primenuva na{iot krivi~en zakonik. Toa zna~i primarna na
makedonskoto krivi~no zakonodavstvo nezavisno od toa dali za storenoto
delo se vodi krivi~na postapka, ili deloto e ve}e pravosilno
presudeno ili pak, e izvr{ena kaznata vo nekoja druga dr`ava (otstapuvawe
od primena na na~eloto ne bis in idem).
Teritorijalniot princip e osnoven, primaren i samostoen princip
vo primenata na na{eto zakonodavstvo, dodeka site ostanati principi
se od dopolnitelna (supsidijarna) priroda. Ovoj princip vo me-
|unarodnite odnosi, po pravilo, ne gi uva`uva principite ne bis in idem
i baraweto za identitetot na normata. Toa zna~i deka toj vo na~elo ja
isklu~uva primenata na bilo kakvo stransko pravo vo reguliraweto na
pravnite odnosi so stranski elementi koga krivi~noto delo e storeno
na na{ata teritorija, bez ogled dali bilo storeno od stranec ili od
doma{en dr`avjanin i bez ogled na toa da li se raboti za povreda ili
zagrozuvawe na doma{ni ili na stranski pravni dobra.
Me|utoa, ova isklu~ivost ima svoi ograni~uvawa, {to zna~i
deka i vrz osnova na ovoj princip vo izvesna mera se uva`uva primenata
na stranskoto pravo na pravniot odnos so stranski elementi. Imeno,
poradi odbegnuvawe na konflikti so stranskoto krivi~no zakonodavstvo
i od pri~ini na pravednost, od ova pravilo KZ predviduva dva
isklu~oci. Za prviot slu~aj, ako postapka za krivi~no delo e povedena
ili dovr{ena vo stranska dr`ava, krivi~noto gonewe vo na{ata dr`ava
(neposredna primena na doma{niot krivi~en zakonik) }e se prezeme
otkako }e se dobie odobrenie od javniot obvinitel na Republika Makedonija
(~l. 120 st. 1 KZ). Drugiot oblik na tolerirawe na stranskoto
pravo se gleda vo obvrskata na doma{niot sud, vo kaznata {to ja izrekuva
za krivi~noto delo so stranski element za koe va`i doma{noto
krivi~no pravo spored teritorijalniot princip, da go zasmeta pritvorot
i kaznata, osnosno merkata na bezbednost {to se sostoi vo
li{uvawe od sloboda koja {to e izdr`ana vo stranstvo (~l. 121 KZ).
Posebno zna~ajno ograni~uvawe na teritorijalniot princip (zna~ajno
uva`uvawe na stranskoto pravo) se sostoi vo mo`nosta za otstapuvawe
na krivi~noto gonewe na stranska dr`ava na stranec, koj krivi~noto
delo go storil na teritorijata na na{ata dr`ava, na doma{en brod, vo
doma{en civilen vozduhoplov dodeka e vo let ili vo doma{en voen vo-
83

zduhoplov (~l. 120 st. 5 KZ). Na toj na~in od opredeleni krivii~nopravni,
kriminalnopoliti~ki i penolo{ki pri~ini se zasiluva personalniot
princip na prostornoto va`ewe na krivi~noto pravo za smetka
na teritorijalniot princip.
2 0 vo stranstvo...
- od na{ dr`avjanin, stranec i lice bez dr`avjanstvo (na {teta
na na{i pravni dobra ili na{i dr`avjani, navedeni vo ~l. 117 KZ) -
Realen princip ili za{titen (odbramben) princip (~l. 117 KZ).
Kriminalnopoliti~kata opravdanost na ovoj princip se potvrduva so
okolnosta deka stranskata dr`ava, po pravilo, ne dava dovolno
efikasna krivi~nopravna za{tita koga se vo pra{awe dela izvr{eni
na nejzina teritorija, a se naso~eni protiv interesite na druga dr`ava
(vo nadle`nost na nacionalniot krivi~en zakon doa|aat opredeleni
osobeno te{ki krivi~ni dela izvr{eni vo stranstvo so koi se
napa|aat va`ni interesi na taa zemja). So ovoj princip, vsu{nost se
{titat osnovnite interesi na samata dr`ava: za{tita od napad na nejzinata
nadvore{na i vnatre{na bezbednost, vrednosta na parite i sl.
Spored ovoj princip na{eto krivi~no zakonodavstvo va`i apsolutno
za sekoj koj vo stranstvo }e stori krivi~no delo od ~l. 305 do
326 KZ ili od ~l. 268 KZ, ako falsifikuvaweto se odnesuva na doma-
{ni pari (~l. 117 KZ). Na ovie krivi~ni dela }e se primeni na{eto
krivi~no zakonodavstvo, iako protiv storitelot vo stranstvo e povedena
krivi~na postapka, storitelot za tie dela ve}e bil suden ili ja
izdr`al kaznata (otstapuvawe od primena na na~eloto ne bis in idem),
ili deloto ne e kaznivo spored pravoto na dr`avata kade bilo izvr{eno
(otstapuvawe od primena na na~eloto na dvostrana kaznivost). Za
primena na ovaa odredba ne se predvideni nikakvi posebni uslovi za
krivi~no gonewe. Nakratko, za navedenite krivi~ni dela isklu~ivo se
primenuva doma{noto pravo. Tokmu zaradi prirodata na tie dela stranskoto
pravo i stranskata presuda najmalku se toleriraat. Vo vakvi
slu~ai krivi~nata postapkata kaj nas mora sekoga{ da se vodi i sekoga{
mora da se primenuva doma{noto pravo. Stranskoto pravo se tolerira
samo vo pogled na zasmetuvaweto na pritvorot i kaznata {to e
izdr`ana vo stranstvo vo kaznata {to ja izrekuva doma{niot sud (~l.
121 KZ).
3 0 vo stranstvo ...
a) - od na{ dr`avjanin (na {teta na na{i pravni dobra ili
na{i dr`avjanini, osven krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117) -
Princip na aktiven personalitet ili princip na li~en status ili
nacionalen princip (~l. 118 KZ). Kriminalnopoliti~kata opravdanost
na ovoj princip, e, so ogled na ustavnata zabrana za neekstradirawe
na doma{en dr`avjanin, vo obezbeduvaweto da ne ostane nekaznet
na{ gra|anin koj vo stranstvo izvr{il krivi~no delo, a potoa se
84

zasolnil vo na{ata zemja. 69
Spored ovoj princip makedonskoto krivi~noto zakonodavstvo
se primenuva na makedonski dr`avjanin koga vo stranstvo }e stori nekoe
krivi~no delo, na primer, kra`ba, siluvawe, ubistvo, {to zna~i
koe i da e krivi~nodelo osven krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117, ako
se zate~e na teritorijata na na{ata dr`ava ili ni bide ekstradiran
(~l. 118 KZ).
b) - od stranski dr`avjanin (na {teta na na{i pravni dobra ili
na na{i dr`avjani, osven krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117) -
Princip na pasiven personalitet ili individualen za{titen princip
(~l. 119 st. 1 KZ). Ovoj princip se javuva kako dopolnuvawe na
realniot princip. "Sprotivno na principot na aktiven personalitet,
principot na pasiven personalitet ne e op{to prifaten vo krivi~nite
zakonodavstva, a i nekoi avtori go osporuvaat. Idejata kaj ovoj princip
e vo nekoja zasilena za{tita na doma{nite dr`avjani koga vo
stranstvo se izlo`eni na kriminalni akcii od stranci."
Vo teorijata se naveduvaat pove}e pri~ini za opravduvawe na
ovoj princip. Taka, se istaknuva deka pretstavuva derivat na suverenitetot
na dr`avata koja ima pravo i dol`nost da gi za{tituva svoite
dr`avjani vo stranstvo, pa zatoa mo`e da im nalo`uva povedenija vo
soglasnost so nacionalnite zakoni. Osven toa, nivnoto lo{o povedenie
vo stranstvo mu na{tetuva na ugledot na dr`avata ~ii dr`avjani
sî (res publica interest habere bonos subditors). Potoa, se tvrdi deka ve}e
samata mo`nost za kaznuvawe na doma{en dr`avjanin za krivi~ni dela
{to }e gi izvr{i vo stranstvo posredno pridonesuva kon zacvrstuvawe
na nacionalniot zakon pa ottamu i na za{titata na vrednostite {to
gi uka`uva. Natamu se tvrdi deka ovoj princip, vo nekoja raka, e izraz
na solidarnosta sprema dr`avata vo koja e izvr{eno krivi~noto delo,
za{to so kaznuvaweto na storitelot na toa delo vo negovata dr`ava se
pridonesuva za ostvaruvawe na pravniot poredok na dr`avata na mestoto
na izvr{uvaweto na deloto. So ogled pak deka vo pogolemiot del
na dr`avi postoi zabrana za ekstradicija na doma{ni dr`avjani, ovoj
princip ovozmo`uva tie doma da ne dobijat azil za krivi~ni dela storeni
vo stranstvo. I kone~no, ovoj princip vo sovremenoto krivi~no
pravo, koj í posvetuva posebno vnimanie na resocijalizacijata na delinkventite,
osobeno dobiva na zna~ewe, za{to ja olesnuva tokmu taa
resocijalizacija koja najdobro mo`e da se ostvari vo sredinata na koja
{to osudenikot í pripa|a i kade {to redovno `ivee. 70
Spored odredbatana ~l. 119 st. 1 KZ makedonskoto krivi~no zakonodavstvo
va`i i za stranec koj nadvor od na{ata dr`ava sprema nea
ili sprema nejzini dr`avjani }e stori krivi~no delo i koga ne se vo
pra{awe krivi~nite dela navedeni vo ~l. 117 KZ, ako se zate~e na te-
69
Zlatari}, B. Me|unarodno krivi~no pravo, Zagreb, 1979, str. 129.
70
Zlatari}, B. op. cit, str. 134.
85

itorijata na Republika Makedonija ili ni bide ekstradiran.
Primenata na principite na aktiven i pasiven personalitet e
mo`na pod slednite uslovi: 1 0 storitelot da ne ja izdr`al celosno kaznata
na koja e osuden vo stranstvo, 2 0 storitelot vo stranstvo so pravosilna
presuda da ne e osloboden ili kaznatata da ne e zastarena ili
prostena, 3 0 da e podneseno barawe na o{teteniot ako za storenoto
krivi~no delo vo stranstvo se goni samo po barawe na o{teteniot, i 4 0
za storenoto krivi~no delo da se kaznuva i spored zakonot na dr`avata
vo koja deloto e storeno. Isklu~ok od ova pravilo e ako spored zakonot
na dr`avata vo koja deloto e storeno za toa delo ne se kaznuva, goneweto
mo`e da se prezeme samo po odobrenie na javniot obvinitel na
Republika Makedonija (~l. 120 st. 2 i 3 KZ). Ova zna~i deka ovde postoi
daleku poliberalen odnos vo pogled na uva`uvaweto na stranskoto
pravo. Imeno, za navedenite krivi~ni dela krivi~noto gonewe nema da
se vr{i, pa spored toa nema da se primenuva doma{noto krivi~no pravo,
ako storitelot vo celost ja izdr`al kaznata na koja bil osuden vo
strenstvo, ako vo stranstvo so pravosilna presuda e osloboden ili kaznata
mu zastarela ili mu e prostena, ili ako za krivi~noto delo spored
stranskiot zakon se goni po barawe na o{teteniot a takvo barawe
ne e podneseno. Osven toa, ovde se uva`uva (osven isklu~itelno) i principot
na identitetot na normata.
4 0 vo stranstvo ...
- od stranec (na {teta na stranski pravni dobra ili nejzini
dr`avjani) - Univerzalen princip ili princip na apsolutna eksteritorijalnost,
kosmopolitski princip ili princip na pravednost (~l.
119 st. 2 KZ). Kriminalnopoliti~kata osnova na ovoj princip e so
negovata primena da obezbedi da ne ostane nekaznet stranec, koj vo
stranstvo storil pote{ko krivi~no delo protiv stranski pravni dobra,
spored aforeizmot "ne maleficia manent impunita," za{to toj so
primena na teritorijalniot, realniot i personalniot princip ne bi
mo`el da se kazni. Ovoj princip, iako mnogu retko, nao|a svoja potvrda
osobeno vo dene{ni uslovi na intenzivna sorabotka na planot na suzbivaweto
na voenite zlostorstva, genocidot i drugi dela protiv ~ove{tvoto,
terorizmot, proizvodstvoto i prometot na opojni drogi,
trgovijata na belo robje i drugite formi na organizirani transnacionalen
kriminalitet. Toj e izraz na me|unarodna solidarnost vo borbata
protiv kriminalitetot.
Spored univerzalniot princip makedonskoto krivi~no zakonodavstvo
}e se primeni na stranec koj sprema stranska dr`ava ili sprema
stranec }e stori vo stranstvo krivi~no delo za koe spored toa zakonodavstvo
mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda od pet godini
ili pote{ka kazna, koga }e se zate~e na teritorijata na Republika Makedonija,
a nema da í bide ekstradiran na stranskata dr`ava.
Makedonskoto krivi~no zakonodavstvo }e bide primeneto pod
istite uslovi od ~l. 120 st. 2 i 3 KZ: 1 0 storitelot da ne ja izdr`al ce-
86

losno kaznata na koja e osuden vo stranstvo, 2 0 storitelot vo stranstvo
so pravosilna presuda da ne e osloboden ili kaznatata da ne e zastarena
ili oprostetna, i 3 0 da e podneseno barawe na o{teteniot ako za
storenoto krivi~no delo vo stranstvo se goni samo po barawe na o{teteniot.
Pokraj toa, primenuvaj}i go makedonskoto krivi~no zakonodavstvo,
ako so KZ ne e poinaku opredeleno, doma{niot sud ne smee da
izre~e pote{ka kazna od kaznata koja e propi{ana so zakonot na dr`avata
vo koja krivi~noto delo e storeno (~l. 119 st. 2 KZ).
Od postavenite uslovi KZ predviduva isklu~ok opredeluvaj}i
deka samo po odobrenie od javniot obvinitel na Republika Makedonija
vo na{ata zemja mo`e da se prezeme gonewe na stranec za krivi~no
delo storeno vo stranstvo na {teta na stranec ili na stranska dr`ava,
bez ogled na zakonot na dr`avata vo koja e storeno krivi~noto delo,
ako e vo pra{awe delo {to vo vremeto koga e izvr{eno e smetano za
krivi~no delo spored op{tite pravni na~ela priznaeni od strana na
me|unarodnata zaednica (~l. 120 st. 4 KZ). 71 Za takvo delo mo`no e
krivi~no gonewe po odobrenie na javniot obvinitel na Republika Makedonija
i vo slu~aj storenoto delo da ne e kaznivo spored zakonot na
dr`avata vo koja e storeno. Za takvo delo, spored makedonskoto krivi-
~no zakonodavstvo mo`e da se izre~e i postroga kazna od onaa koja e
propi{ana so zakonot na dr`avata vo koja deloto e storeno.
5. Krivi~nopraven imunitet. Op{to pravilo e deka krivi~niot
zakon va`i za site lica koi }e izvr{at krivi~no delo na teritorijata
na opredelena dr`ava. Me|utoa, od ova pravilo na teritorijalno
va`ewe na krivi~niot zakon (na~elo na teritorijalitet), postoi
isklu~ok od dr`avnopravni i me|unarodnopravni pri~ini, vo pogled
na izvesni lica koi vr{at opredeleni funkcii, taka {to sprema niv
ne se primenuva krivi~noto zakonodavstvo - tie lica u`ivaat krivi~nopraven
imunitet.
1 0 Taka od dr`avnopravni pri~ini makedonskoto krivi~no zakonodavstvo
ne mo`e da se primenuva sprema pretsedatelot na republikata
(~l. 83 st. 2 Ustav), premierot i ministrite na Vladata (~l. 89
st. 3 Ustav), pratenicite vo sobranieto (~l. 64 Ustav), sudiite na ustavniot
sud (~l. 111 st. 2 Ustav), ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet
(~l. 104 st. 4), sudiite na osnovnite, apelacionite i vrhovniot sud (~l.
100 Ustav) i sudiite porotnici (~l. 103 st. 4 Ustav).
Apsolutnniot (materijalnopraven imunitet, indemnitet ili
ednostavno krivi~en imunitet) se sostoi vo nevozmo`nost na kaznuvawe
za delo koe edno lice go storilo vo vr{eweto na funkcijata koja
e za{titena so imunitetot, a koe gi ima site obele`ja na krivi~no
delo. Takviot imunitet na ovie lica ja isklu~uva krivi~nata odgovornost
i kaznivost i pretstavuva apsolutna pre~ka za poveduvawe na
71
Ovaa odredba e vo soglasnost so ~l. 15 st. 2 od Me|unarodniot pakt
za gra|anskite i politi~kite prava od 1966 godina.
87

krivi~na postapka, odnosno obvrzuva na zapirawe na krivi~nata postapka
ako dopolnitelno se utvrdi deka e vo pra{awe toj vid na imunitet.
Takvoto trajno dejstvo ima i po prestanokot na mandatot na funkcionerot,
no samo za dadeno mislewe i glasawe (za tn. verbalni krivi~ni
dela).
Apsolutniot imunitet ja isklu~uva samo kaznivosta, a ne i postoeweto
na krivi~noto delo. Ova e zna~ajno ottamu {to krivi~noto
delo postoi, taka {to e mo`no licata {to se javuvaat kako sou~esnici
vo deloto na funkcionerot, da odgovaraat za istoto.
Relativniot (procesnopraven ili krivi~noprocesen) imunitet
se sostoi vo nevozmo`nost na pritvorawe ili gonewe na liceto {to e
nositel na opredelena funkcija dodeka za toa ne se dade odobrenie od
soodveten organ. Ovoj imunitet prestavuva pre~ka za poveduvawe ili
sproveduvawe na krivi~nata postapka dodeka toj imunitet trae i na
podra~jeto kade va`i. Toj zna~i, go isklu~uva goneweto bez soodvetno
odobrenie na soodvetniot organ za bilo koe krivi~no delo no, samo za
vreme na traeweto na mandatot. Islu~itelno od ova pravilo,
funkcionerot mo`e da bide pritvoren i bez soodvetnoto odobrenie
samo ako e zatekna vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna
li{uvawe od sloboda vo traewe podolgo od pet godini.
Za razlika od prethodniot, ovoj imunitet se odnesuva na site
krivi~ni dela. Isto taka, dodeka apsolutniot imunitet trajno ja isklu~uva
krivi~nata odgovornost za verbalnite krivi~ni dela, dejstvoto
na relativniot imunitet e vremenski ograni~eno za periodot dodeka
trawe mandatot na funkcionerot.
2 0 Krivi~nopraven imunitet od me|unarodnopravni pri~ini
u`ivaat tn. eksteritorijalni lica (pretstavnici na na edna dr`ava
ili na me|unarodna organizacija koi svojata funkcija ja vrat vo druga
dr`ava), i toa: {efovi na stranski dr`avi, pretsedateli na dr`avi,
ministri za nadvore{ni raboti i drugi li~nosti od visok rang, diplomatski
pretstavnici i administrativno tehni~kiot personal na diplomatskite
misii (dr`avni delegacii) i visoki funkcioneri na nekoi
pova`ni me|unarodni organizacii (na primer, generalniot sekretar
na ON i negovite pomo{nici, {efovi na specijalizirani agencii).
Ovie lica ne mo`at krivi~no da bidat goneti nitu sudeni za krivi~ni
dela izvr{eni na teritorijata ~ie gostoprimstvo go u`ivaat, tuku
spored pravilata na me|unarodnoto pravo pripa|aat pod jurisdikcija
na svojata dr`ava. Toa zna~i deka tie nemaat krivi~nopraven, tuku
samo procesen imunitet {to gi {titi od gonewe samo vo akreditiranata
dr`ava i toa samo za vreme dodeka im trae svojstvoto na eksteritorijalni
lica, no ne i od goneweto vo sopstvenata dr`ava.
88

III. EKSTRADICIJA
1. POIM I VIDOVI NA EKSTRADICIJA
1. Ekstradicijata e najva`en akt na me|unarodnata pravna pomo{
72 vo krivi~nite predmeti. Nejziniot op{t poim e daden vo pravnata
doktrina, a pozitivnite pravni tekstovi i me|unarodnite dogovori
go sledat takvoto sfa}awe. Se sostoi vo toa {to dr`avata na ~ija
teritorija se nao|a storitelot na krivi~noto delo (zamolena dr`ava),
vr{i negovo predavawe, poradi sudewe ili izvr{uvawe na krivi~na
sankcija, na dr`avata koja toa go bara (dr`ava molitel), ako postojat
neophodnite uslovi predvideni so dogovor ili so zakon.
So ekstradicijata se ovozmo`uva ostvaruvawe na teritorijalniot
princip na prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni toga{ koga
storitelot po izvr{uvaweto na krivi~noto delo }e prebega vo stranstvo
so cel da go izbegne sudeweto i kaznuvaweto ili izvr{uvaweto na
kaznata po izre~enata pravosilna presuda. Vo takov slu~aj dr`avata
vo koja storitelot na deloto izbegal, í uka`uva pravna pomo{ na dr`avata
na ~ija teritorija e izvr{eno krivi~noto delo so toa {to í go
predava storitelot na deloto poradi sudewe i kaznuvawe ili poradi
izvr{uvawe na kaznata. Do ekstradicija doa|a i toga{ koga stranski
dr`avjanin }e izvr{i krivi~no delo vo nekoja dr`ava protiv druga
dr`ava ili protiv stranski dr`avjanin, pa se zate~e na teritorijata
na treta dr`ava. Vo takov slu~aj dr`avata na ~ija teritorija se nao|a
storitelot na krivi~noto delo mo`e da go predade poradi sudewe i kaznuvawe
na dr`avata ~ii dr`avjanin e toa lice. Najposle, postoi mo`nost
da dojde do ekstradicija i toga{ ako dr`avata na ~ija teritorija
e izvr{eno krivi~noto delo so koe se zagrozuva nekoja nejzina vrednost
da se otka`e od pravoto na kaznuvawe i storitelot da go predade na
dr`avata ~ii dr`avjanin e toa lice poradi sudewe i kaznuvawe. Ovaa
mo`nost na postoewe na ekstradicija vrz osnova na otka`uvawe od
pravoto na kaznuvawe spored teritorijalniot princip koga se raboti
za zagrozuvawe na vrednostite na taa dr`ava, nema skoro nikakvo prakti~no
zna~ewe, osven vo oblasta na soobra}ajnite delikti. 73
2. Ekstradicijata za prv pat zakonski e regulirana vo francuskiot
revolucionerten krivi~en zakonik od 1791 godina, iako se istaknuva
deka najstariot so~uvan pismen izvor vo koj taa se spomnuva e
dogovorot za mir me|u egipetskiot faraon Ramzes II i hetitskiot kral
72
Postojat ~etiri vidovi me|unarodna krivi~nopravna pomo{: 1. ekstradicija,
2 0 "mala" me|unarodna krivi~nopravna pomo{, 3 0 otstapuvawe na
krivi~no gonewe na stranska dr`ava, i 4 0 izvr{uvawe na stranska krivi~na
presuda. Za site niv podrobno: Sulejmanov, Z. Krivi~nopravna pomo{, Akademik,
Skopje, 1999.
73
Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 165.
89

Hatusilie III od 1820 godina p.n.e. Najgolemiot pridones za razvojot na
pravnata misla vo vrska so ekstradicijata i voop{to me|unarodnata
krivi~nopravna pomo{ go dal Hugo Grocius (1583-1645) vo svoeto delo
De iure belli et pacis, od 1624 godina.
3. Soglasno okolnostite vrz koi se zasnova, ekstradicijata
mo`e da bide dogovorna ili zakonska.
1 0 Dogovornata ekstradicija mo`e da se vr{i vrz osnova na
formalen dogovor za predavawe na storiteli na krivi~ni dela ili vrz
osnova na deklaracija za reciprocitet.
a) Vo prviot slu~aj taa se vr{i vrz osnova na dvostrani i pove-
}estrani dogovori sklu~eni me|u dr`avite. 74 So dogovorot se opredeluvaat
(nabrojuvaat) krivi~nite dela za koi }e se vr{i ekstradicijata
(metod na enumeracija) ili se odreduvaat krivi~nite dela za koi
taa nema da se vr{i (metod na eliminacija). Vo sovremenite me|unarodni
dogovori me|utoa, naj~esto se primenuva metodot na generalna
klauzula, spored koj se opredeluva vidot i iznosot na propi{anata ili
izre~enata kazna, kako minimum na kazna za koja se vr{i predavaweto
(se opredeluva najblagiot vid, odnosno najniskiot iznos na kazna kako
uslov za predavawe na storitelite na opredeleni krivi~ni dela).
Sklu~uvaweto na ovie dogovori go vr{at organite koi se nadle`ni za
sklu~uvawe na me|unarodnite dogovori voop{to. Istoto va`i i vo
odnos na ratifikuvaweto na dogovorite, a so ogled na toa deka ratifikuvaweto
na me|unarodnite dogovori se vr{i so zakon, slobodno
mo`e da se ka`e deka dogovornata ekstradicija e, vsu{nost, poseben
vid na zakonska ekstradicija.
b) Vo vtoriot slu~aj se primenuvaat zakonskite propisi za
ekstradicija. Deklaracijata za recioprocit e na~in na koj dr`avite
go reguliraat me|usebnoto predavawe na storiteli na krivi~ni dela
do sozdavaweto na site uslovi za sklu~uvawe na formalen dogovor za
ekstradicija. Zainteresiranite dr`avi, vsu{nost, sklu~uvaat spogodba
vrz osnova na koja me|usebno }e go vr{at predavaweto na storitelite
na krivi~ni dela. Od deklaracijata na reciprocitet treba da se
razlikuva formalniot reciprocitet kade se raboti za fakti~ka
74
Formalniot dogovor za ekstradicija pretstavuva spogodba so koja
dr`avite potpisni~}i prezemaat obvrska deka me|usebno }e vr{at ekstradicija
na storiteli na krivi~ni dela dokolku za toa se ispolneti uslovite predvideni
so nea. Formalniot dogovor za ekstradicija, kako poseben vid na me-
|unaroden dogovor, stanuva zadol`itelen za edna dr`ava otkako taa }e go prifati
na opredelen na~in, odnosno otkako }e go ratifikuva. Dogovorite za
ekstradicija mo`e da bidat bilateralni (sklu~eni me|u dve zainteresirani
dr`avi), regionalni (sklu~eni me|u dr`avi od opredeleno podra~je) i multilateralni
(sklu~eni me|u pogolem broj dr`avi ili site dr`avi). Multilateralnite
dogovori mo`at da se ostvarat osobeno preku univerzalnite me|unarodni
organizacii kako {to se, na primer, Obedinetite nacii.
90

ekstradicija, koja postoi toga{ koga me|u zainteresiranite dr`avi ne
postoi nikakva spogodba (formalen dogovor ili deklaracija), a sepak
se vr{i predavawe na storiteli na krivi~ni dela samo vrz osnova na
zakon.
Ovde treba da se istakne razlikata me|u dr`avite vo koi otsustvoto
na dogovori za ekstradicija se smeta za apsolutna pre~ka za
predavawe. Vo niv se vbrojuvaat dr`avite na Common Law sistemot
(SAD, Velika Britanija i sl.) vo koi predavaweto na storitelite na
krivi~ni dela e usloveno so postoewe na me|unaroden dogovor, nezavisno
od postoeweto na nacionalnite propisi. Na druga strana se dr`avite
na kontinentalnoto pravo, vklu~itelno i na{ata, (so isklu~ok na
Holandija, Norve{ka i Turcija) vo koi se praktikuva stojali{teto
deka ekstradicijata mo`e da se dozvoli i bez postoewe na me|unaroden
dogovor. Vo niv e mo`no da se dozvoli ekstradicija spored nacionalnoto
zakonodavstvo i koga ne e sklu~en me|unaroden dogovor, ili pak,
spored uslovite opredeleni so me|unaroden dogovor.
2 0 Zakonskata ekstradicija se vr{i vo soglasnost so propisite
predvideni vo zakon. Tie propisi vo oddelni dr`avi mo`e da bidat
vneseni vo poseben zakon za ekstradicija, i/ili da bidat sodr`ani vo
krivi~en zakon ili zakon za krivi~na postapka. Kaj nas propisite za
ekstradicija se sodr`ani vo ~l. 29 st. 3 Ustav i ~l. 509 - 525 Zakonot za
krivi~nata postapka (vo natamo{niot tekst ZKP). Ovoj vid na ekstradicija
se primenuva supsidijarno, {to zna~i, toga{ koga me|u dr`avata
molitel i zamolenata dr`ava ne postoi dogovor za ekstradicija.
Imeno, vo sekoj konkreten slu~aj mora da se proveri dali opredeleno
pra{awe e re{eno vo ZKP i (dokolku so konkretnata dr`avata postoi)
vo va`e~kiot me|unaroden dogovor. Ako re{enijata se razli~ni,
toga{ }e se primeni dogovorot, {to zna~i deka toj zakon }e se primeni
samo vo slu~aj koga ne postoi me|unaroden dogovor ili koga nekoe
pra{awe vo postoe~kiot dogovor ne e regulirano. Nakratko, ekstradicijata
kako akt na me|unarodna krivi~nopravna pomo{, vo prv red se
vr{i vrz osnova na dogovor, a duri vo nedostig na takov dogovor, vrz
osnova na zakon.
4. Ekstradicijata natamu mo`e da se razlikuva na aktivna i pasivna.
Aktivna e onaa ekstradicija koga doma{na dr`ava go bara predavaweto
(koga se bara od nadle`en organ na stranska dr`ava da ni se
ekstradira opredeleno lice), a pasivna koga doma{nata dr`ava go odobruva
predavaweto (koga se ekstradira opredeleno lice na barawe na
stranska dr`ava).
5. Ekstradicijata, isto taka, mo`e da bide privremena ili kone~na
(definitivna). Ekstradicijata e privremena ako se dozvoluva
sprema stranec vo stranstvo za da se sprovede postapka ili vo stranstvo
za da izdr`i kazna, a potem istiot da bide vraten vo dr`avata
koja go ekstradirala, poradi toa tamu da se prodol`i postapkata koja
bila vo tek za nekoe drugo krivi~no delo ili da se pristapi kon izvr-
91

{uvawe na kaznata koja vo taa zemja treba da ja izdr`i.
2. PRAVNA PRIRODA I IZORI NA EKSTRADICIJATA
1. Osnovot na ekstradicijata se nao|a vo zaemnata korist na
dr`avite da se kazni storitelot na krivi~noto delo od strana na dr`avata
kade {to deloto e izvr{eno (da go ostvari svoeto pravo na kaznuvawe
sprema lica koi ne se nao|aat na nejzina teritorija). So ekstradicijata,
vsu{nost, dr`avata se otka`uva od sopstvenata represivna
vlast vo interes na efektuirawe na represivnata vlast na dr`avata
koja bara ekstradicija. Vo sovremenata teorija za pravoto na ekstradicija
se smeta deka ekstradicijata pridonesuva i za ostvaruvawe na
funkcijata na krivi~niot zakonik voop{to, ottamu {to so nea se obezbeduva
prisustvoto na obvinetiot kako osnoven uslov za uspe{no vodewe
na krivi~nata postapka. Taa, isto taka, slu`i za suzbivawe na krivi~nite
dela so element na nadvore{nost i pridonesuva za ostvaruvawe
na me|unarodnata solidarnost vo borbata protiv kriminalitetot.
Vo kontekstot na ovie osnovni celi, so ekstradicijata, me|u drugoto se
pridonesuva i kon toa zamolenata dr`ava da se oslobodi od nepo`elni
lica od svojata teritorija. Kone~no, toga{ koga spored krivi~niot
zakon na dr`avata vo koja obvinetiot se sokril ne se kaznuvaat krivi~ni
dela storeni vo stranstvo ili izvr{eni od stranec, so ekstradicijata
se postignuva da ne izostane negovoto kaznuvawe.
Ottuka, proizguva deka ekstradicijata e neposredno vrzana za
pra{aweto na prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni. Taa prakti-
~no, vo prv red ovozmo`uva primena na teritorijalniot princip na
prostornoto va`ewe na krivi~nite zakoni, no mo`e da ovozmo`i i
primena na nekoj drug princip, na primer, na realniot i personalniot.
So ogled deka na primenata na ekstradicijata se odnesuvaat pravilata
na me|unarodnoto pravo vo vrska so zaklu~uvaweto na me|unarodni
pravni raboti, ekstradicijata e vid na me|unarodna pravna dejnost.
Me|utoa, ottamu {to spa|a vo ramkite na sredstvata so koi dr`avite
me|usebno se pomagaat vo vodeweto na krivi~nata postapka i (ili)
vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, ekstradicijata spored svojata
pravna priroda e i ustanova na me|unarodna krivi~nopravna pomo{.
2. Multilateralni dogovori kako pravni izvori na ekstradicijata.
Vo pogled na ovoj institut Sovetot na Evropa ja usvoi
Evropskata konvencija za ekstradicija. Ovaa konvencija e potpi{ana
na 13. XII 1957 vo Pariz, a vleze vo sila na 18. IV 1960 godina. Ratifikuvana
e re~isi od site ~lenki na Sovetot na Evropa osven, od strana
na Velika Britanija, Belgija i Portugalija koi samo ja imaat potpi-
{ano. Konvencijata dosega e nadopolnuvana so Protokolot od 15. X
1975 (vo sila od 20. VII 1979) i so Vtoriot Protokol od 17. III 1978 (vo
sila od 5. VII 1983). So ovie protokoli, me|u drugoto, od krugot na politi~kite
krivi~ni dela se isklu~eni zlostorstvoto na genocid, voe-
92

nite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto, zasileno e dejstvoto
na na~elot ne bis in idem, a otvorena e i mo`nost za ekstradicija
na fiskalni delikti. 75
Konvencijata, kako povekestran akt, gi zamenuva odredbite na
porano sklu~enite dvostrani dogovori na dr`avite ~lenki na Sovetot
na Evropa. Konvencijata me|utoa, ne e ius cogens, 76 za{to sepak, vo ~l.
28 na dr`vite im dozvoluva so izjava dadena pred podnesuvaweto na ratifikacionite
instrumenti, da go zadr`at na sila porane{noto
pravo, odnosno koga gi vrzuva poseben model na zakonodavstvoto za ekstradicija,
svoite odnosi da gi reguliraat na poinakov na~in.
Zna~ajni rezultati vrz planot na ekstradicijata se postignati
na X Me|unaroden kongres za krivi~no pravo odr`an vo Rim 1969 godina.
So Rezolucijata na ovoj kongres e prepora~ano izedna~uvawe na re-
{enijata vo odnos na klu~nite pra{awa: reciprocitetot, dvostranata
kaznivost, pri~inite za odbivawe na ekstradicijata zavisno od prirodata
na krivi~nite dela, primenata na na~eloto ne bis in idem, zastarenosta
na goneweto i sl. Vredno e da se odbele`i i razmisluvano za
ubla`uvawe na nekoi zakosteneti na~ela kako {to se reciprocitetot
i nepredavaweto na sopstveni gra|ani. 77 Za ekstradicijata i voop{to
za problemite na me|unarodnata krivi~nopravna pomo{ be{e raspravano
i na XII Me|unaroden kongres za krivi~no pravo odr`an 1984 godina
vo Kairo, kade {to e donesena i zna~ajna rezolucija za unapreduvawe
na me|unarodnata i regionalnata sorabotka vo ovaa oblast. Vo
ovaa smisla sekako treba da se spomne i Me|unarodniot seminar za
ekstradicija {to od 6 do 10 VII 1983 be{e odr`an vo Noto (Italija) vo
organizacija na Me|unarodniot institut za krivi~nopravni nauki 78
75
Vo funkcija na unapreduvaweto na primenata na Evropskata konvencijata
za ekstradicija, Sovetot na Evropa donese pove}e zna~ajni rezolucii
i preporaki. Toa se: Rezolucija (75) 12 za prakti~no sproverduvawe na Evropskata
konvencija za ekstradicija, Rezolucija (78) 43 za rezervite podneseni
kon Evropskata konvencija za ekstradicija, Preporaka (80) 7 za prakti~no
sproveduvawe na Evropskata konvencija za Ekstradicija, Preporaka (80) 9 za
ekstradicija vo odnos na dr`avite koi ne se potpisni~ki na Evropskata konvencija
za ~ovekovite prava, Preporaka (80) 10 za merkite protiv prenosot i
~uvaweto na sredstvata od kriminalno poteklo, Preporaka (82) 1 za me|unarodnata
sorabotka vo oblasta na obvinuvaweto i kaznuvaweto na teroristi~ki
dela i Preporaka (96) 9 za prakti~na primena na Evropskata konvencija za
ekstradicija.
76
Ius cogens = prisilen zakon, prisilno pravo. Pravni pravila koi ne
mo`at da se menuvaat so volja na strankite (sprotivno - ius dispositivum).
77
V. Coti}, D. Desti me|unarodni kongres za krivi~no pravo, JRKKP, Beograd,
1970/3, str. 574-577.
78
V. Krapac, D. Me|unarodni seminar o ekstradiciji, Zbornik pravnog fakulteta
u Zagrebu, Zagreb, 1984/3, str. 421-434.
93

Republika Makedonija prezela i po~ituva pove}e multilateralni
konvencii kako i drugi dokumenti so koi se ureduva pra{aweto na
ekstradicijata. Takov, na primer, e dogovorot za mir so Italija, Ungarija
i Bugarija od 1947 godina, so koi e regulirano pra{aweto na ekstradirawe
na voenite zlostornici na dr`avite vo koi gi izvr{ile
zlostorstvata. Republika Makedonija ja ratifikuv{e Evropskata konvencija
za ekstradicija. 79
3. Bilateralni dogovori kako pravni izvori. Vo pogled na bilateralnite
dogovri Republika Makedonija sklu~ila ili gi prifatila
porano sklu~enite dogovri so Albanija, Avstrija, Belgija, Velika
Britanija, ^ehoslova~ka, Francija, Holandija, Italija, Slovenija,
Soedinetite Amerikanski Dr`avi, SR Germanija, [vajcarija i Ungarija.
Dogovori ili konvencii za me|unarodna krivi~nopravna pomo{
vo ~ii ramki e uredeno pra{aweto na ekstradicijata postojat so: Belgija,
Bugarija, Grcija, Mongolija, Polska, SSSR, Turcija, [panija i
Ungarija. 80
4. Vnatre{ni pravni izvori. Odredbite {to ja reguliraat
ekstradicijata vo na{eto pozitivno pravo se pomesteni vo Ustavot
(~l. 29 st. 3), Krivi~niot zakonik (~l. 116-121) i Zakonot za krivi~nata
postapka (~l. 509-525). Ovie odredbi se od supsidieren karakter vo
odnos na odredbite od me|unarodnite dogovori vo koi Republika Makedonija
e edna od dogovornite strani. Me|utoa, i pokraj nivnata supsidierna
priroda, nekoi od tie odredbi se primenuvat toga{ koga
opredeleni pra{awa ne se regulirani ili voop{to ne se reguliraat so
me|unarodnite dogovori. Toa, vo prv red e slu~aj vo odnos na postapkata
na odlu~uvaweto po barawe za ekstradicija, po odnos na opredeluvaweto
na mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, kako i po odnos
na dejstvoto na osudata na doma{niot sud za istototo delo, donesenata
osloboditelna presuda i povedenata krivi~na postapka vo na{ata
dr`ava za istoto delo storeno sprema dr`avjanin na Republika Makedonija.
3. NA^ELA NA EKSTRADICIJATA
Vo Preambulata na Konvencijata za ekstradicija se naveduva
deka celta na Sovetot na Evropa vo pogled na postignuvaweto na pogolemo
edinstvo na svoite ~lenki, nastojuva da se postigne so prifatlivi
uniformni pravila za ekstradicijata. Tie pravila, ili podobro ka-
`ano na~ela se:
1. Zadol`itelnost na ekstradicijata. Ako se ispolneti osnovnite
pretpostavki za ekstradicijata, zamolenata dr`ava e obvrzana
793.
79
Vidi: "SV RM," 32/1999.
80
Vidi: Sulejmanov, Z, Me|unarodna krivi~nopravna pomo{, str. 435-
94

da go predade baranoto lice. Taa, vsu{nost, pretstavuva pravo i dol`nost
na dr`avata, za{to na toa e obvrzana spored svoite zakoni i
spored sklu~enite me|unarodni dogovori.
2. Non bis in idem. Ova na~elo se odnesuva na op{toprifatenata
zabrana za predavawe na lice koe za istoto delo e ve}e pravosilno osudeno,
oslobodeno ili ja izdr`alo kaznata vo zamolenata dr`ava. Na~eloto
go prifa}a i na{iot ZKP vo ~l. 510 st. 5.
3. Na~elo na reciprocitet. Zakonska ekstradicija po pravilo
se vr{i vrz osnova na reciprocitet (nekoi dr`avi baraat zadol`itelno
ispolnuvawe na ova na~elo). Raciprocitetot mo`e da bide fakti~ki
i praven. Fakti~kiot reciprocitet se manifestira vo okolnosta
deka vo sli~ni slu~ai dra`vata molitel porano ve}e odobrila ekstradicija.
Pravniot reciprocitet se zasnova: a) vrz ad hok izjava na dr`avata
molitel prilo`ena kon baraweto za ekstradicija, so koja taa se
obvrzuva deka vo idnite analogni slu~ai }e donese ista takva odluka,
b) ili vrz spogodba izrazena so razmena na diplomatski noti, deka vo
soglasnost so svoeto doma{no zakonodavstvo, vo idnina dvete dr`avi
}e gi razgleduvaat i re{avaat me|usebnite barawa za ekstradicija.
Makedonskoto pravo ne go predviduva na~eloto na reciprocitet
kako uslov za ekstradicija, {to zna~i deka i koga so opredelena
dr`ava ne postoi dogovor za ekstradicija, od taa dr`ava nema da se
bara obvrska za recipro~no postapuvawe. Me|utoa, vo ramkite na diskrecionata
odluka na ministetot za pravda, koj ja odobruva ekstradicija,
se ostava prostor vo konkretno opredelen slu~aj, na{ata dr`ava
da se povikuva na ova na~elo (~l. 519 ZKP). Ministerot za pravda
bi mo`el da ne dozvoli ekstradicija ako odnosnata stranska dr`ava,
na primer, postojano i neopravdano gi odbiva na{ite barawa za ekstradicija.
4. Na~elo na ekstrabilitet. Poimot na krivi~noto delo se
opredeluva spored metodot na eliminacija. Spored ovoj metod za ostvaruvawe
na ekstradicija ima prostor kaj site krivi~ni dela, osven
kaj opredelena kategorija na dela koi se isklu~eni poradi svojata priroda
(prestapi i istapi) ili poradi svoeto malo zna~ewe (obi~no dela
za koi e propi{ana pari~na kazna ili kratkotrajna kazna li{uvawe od
sloboda). Spored takvata opredelba so ekstradicija mo`e da bidat
opfateni samo onie krivi~ni dela koi se zakaneti so kazna vo visina
od najmalku edna godina odnosno, samo pote{ki krivi~ni dela koi
tokmu zatoa se smetaat za estradibilni. Vo dene{ni uslovi ovoj metod
dominira poradi ekonomi~nosta (ne bara dolgotrajna legislativna
procedura i polesno se prilagoduva na promenite vo krivi~noto
pravo).
Vo primenata na ovoj metod voobi~aeno e minimumot na zakanetata
kazna da se opredeluva ponisko za ekstradicija poradi sudewe,
odo{to za ekstradicija poradi izvr{uvawe na kazna. Taka Evropskata
konvencija za ekstradicija dozvoluva ekstradicija poradi sudewe kaj
95

krivi~nite dela zakaneti so kazna li{uvawe od saloboda od najmalku
edna godina, a predavawe poradi izvr{uvawe na kaznata, kaj krivi~ni
dela za koi e izre~ena kazna od najmalku ~etiri meseci. Te`inata na
deloto kaj ekstradicijata poradi sudewe se ocenuva bilo spored zakonodavstvoto
na dr`avata koja bara ekstradicija, bilo spored zakonodavstvoto
na dvete dr`avi. Koga e vo pra{awe predavaweto poradi
izvr{uvawe na kaznata relevantna e izre~enata kazna vo dr`avata
koja bara ekstradicija.
Drugiot mo{ne poredok metod - metod na enumeracija, se sostoi
vo taksativno nabrojuvawe vo bilateralnite dogovori na krivi~nite
dela koi podle`at na ekstradicija, {to zna~i site ostanati (nenabroeni)
krivi~ni dela se isklu~eni od mo`nost za ekstradicija.
Na{eto pravo gi koristi metodot na eliminacija i metodot na
enumeracija. Postarite dogovori koi gi sklu~ila biv{a Srbija i biv-
{a Jugoslavija go koristea metodot na enumeracija. Ponovite dogovori
sklu~eni od 1945 godina navamu, se slu`at so metodot na eliminacija.
Toj metod e predviden i spored ~l. 518 st. 2 ZKP kaj zakonskata ekstradicija.
Spored taa odredba ekstradicijata mo`e da se odbie ako se
raboti za krivi~no delo za koe vo na{eto pravo e predvidena kazna
li{uvawe od sloboda do tri godini ili ako stranskiot sud izrekol
kazna li{uvawe od sloboda do edna godina. Me|utoa, vo na{ite bilateralni
dogovori za ekstradicija tie limiti se ponisko postaveni.
5. Na~eloto na dvojna inkriminacija (na~elo na identitet na
normata ili na~elo na dvojna kaznivost) isto taka e predvideno kako
pojdovno i osnovno na~elo vo vnatre{noto pravo na najgolem broj
dr`avi, vo ~l. 510 st. 3 na na{iot ZKP, vo me|unarodnite dogovri kako
i vo Konvencijata za ekstradicija. Spored ova na~elo za primena na
ekstradicijata ima mesto samo toga{ ako krivi~noto delo za koe se
bara predavaweto e predvideno kako takvo vo zakonite na dr`avata
molitel i vo zamolenata dr`ava. Ottamu, kon baraweto za ekstradicija
dr`avata molitel sekoga{ mora da se prilo`i izvod od tekstot
na svojot krivi~niot zakonik so odredbi koi treba da se primenat ili
koi ve}e bile primeneti. Toj izvod slu`i kako dokaz deka ova na~elo e
ispolneto. Vo pogled na dr`avata molitel, se pretpostavuva deka deloto,
poradi koe taa bara ekstradicija, e kaznivo spored nejziniot
krivi~en zakonik, i toa ne samo da e predvideno vo toj zakonik, tuku i
da ne postojat okolnosti koi vo konkretniot slu~aj bi mo`ele da go
isklu~at krivi~noto gonewe ili vodeweto na krivi~nata postapka.
Dokolku zamolenata dr`ava ne bara razre{uvawe na odnosnite okolnosti,
dr`avata molitel ne treba da doka`uva deka ne postojat ovie
pre~ki.
Sporno e me|utoa do koi granici zamolenata dr`ava ja proveruva
kaznivosta na deloto (dali vo konkretniot slu~aj postoi identitet
na normata) za koe se bara ekstradicijata. Pra{aweto se re{ava na
dva na~ini. Spored na~inot na tn. ispituvawe na dvojna kaznivost in
96

abstracto, zamolenata dr`ava go ispituva samo postoeweto na istovetnosta
na inkriminaciite na dejstvieto vo zakonodavstvata na dvete
dr`avi. Drugiot, na~in na ispituvawe na dvojnata kaznivost in concreto,
pretpostavuva ne samo ispituvawe na identi~nosta na inkriminaciite,
tuku i na okolnostite koi ja isklu~uvaat protivpravnosta, krivi~nata
odgovornost, li~nite pri~ini koi ja isklu~uvaat kaznata (na
primer, imunitet) ili poni{tuvaweto na kaznata (na primer, osloboduvawe
od kaznata poradi dobrovolno otka`uvawe, pomiluvawe,
amnestija i sl.), nadle`nosta na dr`avata molitel za sudewe vo opredelen
krivi~nopraven predmet kako i uslovite za vodewe na krivi~nata
postapka (odobrenie za gonewe, tu`ba na ovlasten obvinitel i sl.).
Se razbira deka opredmetnuvaweto na pristapot na dvokratna
kaznivost in concreto vo zna~itelna mera go stesnuva podra~jeto na primenata
na ekstradicijata. Toa e osnovnata pri~ina za opredelbata za
restriktiven pristap, spored koj apstraktnoto barawe za dvojna inkriminacija
mo`e da bide pro{ireno samo vrz nekoi modaliteti na
konkretno utvrduvawe na kaznivosta. Taka, spored edno stojali{te,
treba da postojat razli~ni, postrogi i poblagi kriteriumi vo dr`avata
koja bara ekstradicija i vo zamolenata dr`ava: vo prvata treba da se
ispituva dali e deloto, pokraj toa {to e predvideno vo zakonot, u{te i
kaznivo in concreto, dodeka vo zamolenata dr`ava treba da va`i samo
kriteriumot na negovata predvidenost vo zakonot, so edinstveniot dopolnitelen
uslov - da ne nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe
ili izvr{uvaweto na kaznata. Vo ekstradicionata praktika i bilateralnite
dogovori ne postojat, sepak, do kraj unificirani solucii.
Taka, vo nekoi ponovi bilateralni dogovori, pre~ka za ekstradicija
pretstavuva i amnestijata vo zamolenata dr`ava, {to vo teorijata se
kritikuva od pozicijata na stojali{teto deka amnestijata ne mo`e da
ima ekstrateritorijalno dejstvo, za{to e akt na milost.
Na{iot ZKP se potpira vrz primenata na dvata na~ini, za{to
pokraj proveruvaweto na identi~nosta na inkriminaciite predviduva
i proveruvawe na okolnostite koi ja isklu~uvaat kaznivosta (obi~no
zastarenosta).
6. Na~elo na specijalitet. Spored ova na~elo dr`avata molitel
e ovlastena krivi~no da goni i kazni predadeno lice samo za onie
krivi~ni dela storeni pred podnesuvaweto na baraweto za ekstradicija
za koi e odobreno predavaweto od strana na zamolenata dr`ava.
Ili poprecizno, dr`avata na koja í e predaden storitelot ne mo`e da
go goni ili da ja izvr{uva kaznata za nekoe drugo krivi~no delo, izvr-
{eno pred predavaweto i razli~no od ona na koe se odnesuvalo baraweto
za ekstradicija, nitu mo`e da mu bide predadeno na druga dr`ava
zaradi krivi~no delo izvr{eno pred predavaweto. Vo sprotivno dr`avata
molitel bi mo`ela da go zloupotrebi postoeweto na ovoj institut,
ottamu {to bi podnela barawe za opredeleno ekstradibilno krivi~no
delo, a predadenoto lice bi go sudela za drugo ekstradibilno
97

ili duri i za neekstradibilno krivi~no delo. Nakratko, so po~ituvawe
na ova na~elo na zamolenata dr`ava vistinski í se garantira pravoto
da utvrdi dali se ispolneti site uslovi za ekstradicija (obezbeduvawe
na kontraktualniot karakter na ekstradicijata), a na liceto
koe se predava, deka vo dr`avata molitel nema da bide goneto za dela
za koi toa ne go o~ekuva (spre~uvawe na eventualni zloupotrebi).
Na{ata dr`ava go prifa}a na~eloto na specijalitet kako vo
vnatre{noto pravo taka i vo nejznite me|unarodni dogovori za ekstradicija.
4. PRAVNI PRETPOSTAVKI ZA OSTVARUVAWE NA EKSTRADICIJA
Ispituvaweto na pravnite pretpostavki za ekstradicija e, vsu-
{nost, ispituvawe na site uslovi i pre~ki za ekstradicija, ili poinaku
ka`ano, na pravnite ograni~uvawa koi proizleguvaat od postoeweto
ili nepostoeweto na opredeleni okolnosti. Kako pravni ograni-
~uvawa na ekstradicijata Konvencijata za ekstracicija na Sovetot na
Evropa gi vostanovuva dr`avjanstvoto na zamolenata dr`ava, na~eloto
na prostorno va`ewe na krivi~niot zakonik (~l. 7), vidot na krivi~noto
delo (politi~ki i voeni krivi~ni dela (~l. 3 i 4), i opredeleni
procesni pre~ki kako {to se: ne bis in idem (~l. 9), litispendencija (~l.
8) i zastaruvawe na goneweto ili izvr{uvaweto na kaznata (~l. 11).
1. Dr`avjanstvo. Kako i site dr`avi so kontinentalno pravna
tradicija taka i na{ata, soglasno ~l. 510 st. 1 t. 1 ZKP ne ekstradira
sopstvaeni dr`avjani. 81 Za vakvata opredelba se iznesuvaat niza opravduvawa,
kako na primer: deka dr`avata na svoite dr`avjani e dol`na
da im uka`uva za{tita spored svoite zakoni, deka poedinecot komu mu
se sudi vo stranstvo e izlo`en na niza te{kotii od napoznavaweto na
jazikot i pravoto na taa dr`ava, do razni opasnosti koi proizleguvaat
od nedostig na sredstva, odnosot i nenaklonetosta, odnosno predrasudite
kon stranci vo tu|a dr`ava, pomalite izgledi za uspe{na resocijalizacija
pri izvr{uvaweto na kaznata li{ivawe od sloboda itn.
Doma{en dr`avjanin ne se ekstradira bez ogled na toa kade e
izvr{eno deloto: na doma{na teritorija ili deloto go storil vo stranstvo,
pa ottamu podocna se vratil na doma{na teritorija. Isklu~en e
i tranzitot na doma{en dr`avjanin od nekoja stranska dr`ava preku
doma{na teritorija poradi negovo predavawe na treta dr`ava (~l. 525
81
Zabranata za predavawe na sopstveni dr`avjani ne postoi vo dr`avite
koi im pripa|aat na tn. Common Law sistem. Ottamu, samo vo na{ite dogovori
so SAD i Velika Britanija se predviduva deka za zamolenata dr`ava
ne postoi obvrska za predavawe na sopstveni dr`avjani (~l. 5 od dogovorot so
SAD), odnosno deka zamolenata dr`ava mo`e po svoe nao|awe da odbie predavawe
na sopstveni dr`avjani na drugata strana (~l. III od dogovorot so Velika
Britanija).
98

ZKP). Poradi zabranata za predavawe na doma{en dr`avjanin dr`avata
koja ja bara ekstradicijata, pokraj zamolnicata, mora da prilo`i
uverenie ili drugi podatoci za dr`avjanstvoto na obvinetiot (~l. 511
st. 3 t. 2 ZKP). So me|unaroden dogovor, sepak mo`e da se otstapi od
principot na nepredavawe na doma{ni dr`avjani. Taka, na primer, soglasno
~l. 118 od Ustavot na RM i ~l. VI od Konvencijata za spre~uvawe
i kaznuvawe na zlostorstvata na genocidot, Republika Makedonija
e dol`na, da predade i sopstven dr`avjanin, ako toj vo dr`avata koja go
bara storil zlostorstvo na genocid.
2. Humanitarni pri~ini. Opredeleni dr`avi ja odbivaat ekstradicijata
toga{ koga taa bi bila vo sprotivnost so vozrasta, zdravstvenata
sostojba, semejnite priliki, du{evniot i telesniot razvoj na
baranoto lice, dolgotrajniot prestoj vo zamolenata dr`ava i drugi humanitarni
pri~ini. Taa nasoka ja sledat i del od na{ite dogovori
ottamu, {to predviduvaat mo`nost organite na zamolenata dr`ava da
ja ispitaat celishodnosta na ekstradicijata na liceto koe vo momentot
na izvr{uvaweto na deloto bilo maloletnik ili pomlad polnoletnik
i gi upatuvaat na konsultirawe so organite na dr`avata molitel.
3. Azil. 82 Ekstradicijata ne mo`e da se vr{i vo pogled na lica
koi u`ivaat pravo na azil. Azilot, vsu{nost, i se dava za dela za koi
ne se vr{i ekstradicija. Vo ~l. 29 Ustav, zagarantirano e pravoto na
azil na stranski dr`avjani i lica bez dr`avjanstvo koi se progoneti
poradi svoite zalo`bi za demokratsko politi~ko uveruvawe i dejstvuvawe.
Vo ~l. 423 st. 2 ZKP e predvideno deka ministerot za pravda
nema da dozvoli ekstradicija na stranec koj vo Republika Makedonija
u`iva pravo na azil. Pravoto na azil se sostoi vo nepre~eno prestojuvawe
na liceto na koe toa pravo mu e priznaeno na teritorijata na
Republika Makedonija bez mo`nost za proteruvawe ili predavawe na
stranska dr`ava i bez mo`nost za sudewe pred doma{nite sudovi za
storeno delo.
Pravoto na azil se razlikuva od nepredavaweto na storiteli na
krivi~ni dela. Po pravilo, vo slu~aj na nepredavawe na storitel na
krivi~no delo (odbivawe na ekstradicijata) zamolenata dr`ava sama
go zema na odgovornost takvoto lice i go kaznuva spored svoite zakoni.
Sprotivno na toa, kaj pravoto na azil, liceto na koe edna dr`ava mu
uka`uva takva za{tita, ne samo {to ne se kaznuva za delata za koe mu
se dava pravo na azil, tuku u`iva posebna privilegija na lice koe e
82
Pod azil se podrazbira pravo na storitelot na krivi~no delo ili
na liceto na koe mu se zakanuva opasnost od gonewe zaradi izvesna dejnost
{to ja vr{i, so zasolnuvawe na izvesni mesta da ja u`iva za{titata na onoj na
koj toa mesto mu pripa|a. Tahovi}, J. op. cit. str. 163. Vidi i Ibrahimpa{i}, Besim,
Ekstradicija i pravo azila, Godi{nik pravnog fakulteta u Sarajevu, Sarajevo, 1961, str.
81-85, Avramov, S. Me|unarodno javno pravo, Savremena administracija, Beograd,
1973, str. 204-205 i Zlatari}, B. Krivi~no pravo, str. 119.
99

pod za{tita na dr`avata vo koja u`iva pravo na azil. [to se odnesuva
do pra{aweto za odnosot na ekstradicijata i azilot pri odlu~uvaweto
za toa dali na nekoe lice koe go bara opredelena dr`ava }e mu se odobri
azil ili }e bide ekstradirano, preovladuva stojali{teto 83 deka
tuka vo prv red se raboti za politi~ko pra{awe za koi va`at opredeleni
pravni ramki koi se nao|aat vo brojni propisi na me|unarodnoto
pravo, 84 i propisite na vnatre{noto pravo koi se odnesuvaat na azilot.
85 Pritoa, lice na koe mu e priznaen azil, ako storilo politi~ko
krivi~no delo, tomu zardi toa nema da bide ekstradirano. Me|utoa, sosema
e ispravo stojali{teto, deka toga{ koga se raboti za storitel na
obi~no krivi~no delo, ekstradicijata ne treba da e isklu~ena, za{to e
mo`na situacija toa lice da go izdejstvuvalo azilot za da ja izbegne
krivi~nata odgovornost vo dr`avata vo koja go storil deloto.
4. Vid na krivi~noto delo. Bez razlika na osnovot vrz koj se zasnova
i vr{i ekstradicijata, nacionalnite zakonodavstva naj~esto
naveduvaat krivi~ni dela za koi ne e dozvolena ekstradicijata. Toa se
vo prv red politi~ki i voeni krivi~ni dela. Vo nekoi dogovori ekstradicijata
e isklu~ena i za nekoi fiskalni i krivi~ni dela i krivi-
~ni dela storeni preku pe~atot.
1 0 Politi~ki krivi~ni dela. 86 Poimot na politi~kite krivi-
~ni dela e dosta kontroverzen i ottamu sekoja dr`ava pretpazlivo i
samostojno go opredeluva. Vo teorijata pak voobi~aeno e tie se odre-
83
Taka: Krapac, D. Me|unarona krivi~nopravna pomo}, Informator, Zagreb,
1987, str. 31.
84
Me|u brojnite propisi na me|unarodnoto pravo koi se odnesuvaat na
statusot na azilantite vleguvaat propisite za begalci i apatridi (apoliti),
kako, na primer, Konvencijata za me|unarodniot status na na begalcite od
1933, Konvencijata za pravniot status na begalcite od 1951 godina so protokol
od 1967 godina, Konvencijata za pravna polo`ba na licata bez dr`avjanstvo
od 1954, Me|unarodniot pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava
od 1966. Vo ovaa smisla treba da se spomne i Op{tata deklaracija za pravata
na ~ovekot od 1948 godina koja vo ~l. 14 predviduva deka sekoj ima pravo da
bara zasolni{te od progon osven za krivi~ni dela na op{tiot kriminalitet
i delata koi im se sprotivni na na~elata na povelbata na ON.
85
Vidi: Zakon za azil ("SV RM," br. 49/2003).
86
Me|u brojnite podelbi na krivi~nite dela, vo krivi~noto pravo e
pomestena i podelbata na op{ti (krivi~ni dela koi imaat relativno potraen
karakter vo site dr`avi, nezavisno od nivnoto ureduvawe i voobi~aeno go
so~inuvaat tn. op{t kriminalitet, kako na primer, krivi~nite dela protiv
`ivotot, protiv ~esta i ugledot, itn.) i politi~ki krivi~ni dela. Ovaa podelba
denes e zna~ajna edinstveno od stojali{te na ekstradicijata kao eden od
oblicite na pru`awe na me|unardona krivi~nopravana pomo{. Za oddelni
aspekti na politi~kite krivi~ni dela podrobno: Sulejmanov, Z. Makedonska
kriminologija, Grafohartija, 2000, str. 545-555.
100

duvat kako dela izvr{eni od politi~ki motivi naso~eni protiv op{-
testveno-politi~koto i dr`avnoto ureduvawe na opredelena dr`ava i
vo osnova se pravi razlika me|u ~isti politi~ki krivi~ni dela i tn.
relativni (me{oviti) krivi~ni dela.
a) ^istite (pravi ili apsolutni) politi~ki krivi~ni dela se
onie kaj koi objekt na dejstvieto e dr`avata i instituciite na politi-
~kiot sistem, a objektot na za{tita isklu~ivo nekoe politi~ko dobro
(oblikot na vlasta, osnovite na dr`avnoto i op{testvenoto ureduvawe,
suverenitetot, nezavisnosta, teritorijalniot integritet i bezbednosta
na dr`avata) {to po site svoi obele`ja imaat takva priroda
i so niv istovremeno ne se povreduva ili zagrozuva privatnoto dobro
ili pravo. 87 Tie se pojavuvaat samo kako politi~ki krivi~ni dela.
Tipi~en primer za vakvi dela se predavstvoto i {piona`ata. Site
avtori se soglasuvaat deka takvite dela ne doa|aat predvid za ekstradicija.
b) Relativnite (nepravi ili me{oviti) politi~ki krivi~ni
dela se delat na kompleksni i koneksni.
- Kompleksni politi~ki krivi~ni dela pretstavuvaat poslo-
`en problem od ~istite politi~ki krivi~ni dela. Su{tinata na problemot
e vo toa {to kaj nekoi dela pokraj politi~kiot motiv (element
od subjektivna priroda) postojat i drugi elementi (od objektivna priroda)
koi se sostojat vo napad, odnosno zagrozuvawe na privatnoto pravno
za{titeno dobro. Ovoj vtor element se projavuva kako obi~en
(op{t) kriminal. Nakratko, kompleksnite krivi~ni krivi~ni dela se
definiraat kako dela so koi se napa|a izvesno pravno dobro (obi~ni
krivi~ni dela), no koi se prezemeni od politi~ki motivi (naso~eni
protiv nekoe politi~ko dobro). Kako tipi~en primer za vakvo delo se
naveduva ubistvoto na pretsedatel na dr`avata, odnosno na ~len na
pretstavni~ko telo od politi~ki pobudi (na primer: so namera za podrivawe
na vlasta). Napadot vrz pretsedatelot i pretstavnicite na
vlasta od politi~ki pobudi e politi~ko krivi~no delo, a li{uvaweto
od `ivot na nekoe lice e obi~no ubistvo.
Vo pravnata teorija dolgo vreme bea podeleni mislewata za
primenata na ekstradicijata za ova krivi~no delo. Za privrzanicite
na objektivnata teorija (politi~ki krivi~ni dela se onie dela {to se
naso~eni protiv organiziraweto i funkcioniraweto na opredelena
dr`ava: re{ava~ka e prirodata na tie dela), ovie dela sekoga{ doa|aat
predvid za ekstradicija, za{to objektot e toj koj gi razlikuva politi-
~kite od drugite dela, a ovde vo prv red se raboti za povreda na dobro
koe sekoga{ e za{titeno vo site pravni sistemi. Me|utoa, za privrzanicite
na subjektivnite teorii (politi~ko e sekoe delo {to e sto-
87
^istite politi~ki krivi~ni dela se vnesuvaat vo krivi~nite zakonici
vo posebna glava so soodveten naziv. Taka i vo na{iot KZ, Glava XXVIII
- Krivi~ni dela protiv dr`avata.
101

eno od politi~ki pobudi: re{ava~ki e motivot na storitelot), ni kompleksnite
krivi~ni dela nikoga{ ne mo`at da se zemat predvid za
ekstradicija. Ottamu se pravi obid da se najde prifatlivo kompromisno
re{enie vo principot na dopolnitelniot element, odnosno vo tn.
sistem na prete`nost (predominacija) 88 kaj ovie krivi~ni dela. Spored
ova gledi{te, vo sekoj konkreten slu~aj treba da se ispituva koe
delo prete`nuva. Ako prete`niot karakter e na politi~kiot delikt
(ako vo krivi~noto delo dominiraat obele`ja od politi~ka priroda),
toga{ ne se vr{i predavawe. Vo sprotiven slu~aj mo`e da dojde do
predavawe.
Me|unarodnata praktika zastana na stojali{te deka kompleksnite
krivi~ni dela treba da se tretiraat kako politi~ki krivi~ni
dela, a vo brojnite bilateralni me|unarodni dogovori za ekstradicija
~esto e vklu~en i atentatorski princip (atentatorskata klauzula). 89
Atentatorskiot princip ili klauzula prestavuva eden od na~inite da
se ograni~i poimot na politi~koto krivi~no delo i zabranata za
ekstradicija na delata na terorizam. 90 Principov me|utoa ima i
88
Ovoj princip e poznat i kako {vajcarska teorija na prete`nost
(predominacija) za{to za prv pat be{e vnesena vo nejziniot zakon za ekstradicija
od 1892 godina. Spored nea za edno delo da se smeta za politi~ko potrebno
e da se ispolnat tri uslovi: 1 0 deloto da e storeno od ~isto politi~ki motivi,
2 0 da postoi neposredna vrska me|u deloto i celta na nekoe politi~ko
dvi`ewe za da se izvr{i promena na op{testveno politi~koto ureduvawe vo
nekoja zemja, i 3 0 politi~kiot element da prete`nuva nad obi~niot kriminal.
Taa prete`nost se ocenuva spored odnosot na celta i sredstvata na izvr{enoto
delo. Imeno, za da se raboti za politi~ko krivi~no delo, upotrebenite
sredstva za postignuvawe na politi~kata cel ne smeeat da bidat nesrazmerni
so povredata na napadnatoto dobro.
89
Atentatorska klauzula (poznata i kako Belgiski princip) za prv
pat e vnesena vo francusko-belgiskiot dogovor za ekstradicija od 1856 godina
i novelata na belgiskiot zakon za ekstradicija od istata godina, po obidot na
atentatot vrz Napoleon III od 1854 godina, od strana na dvajca francuzi od
koi edniot uspeal da pobegne vo Belgija. Nejzinata su{tina e povrzana so potrebata
da se vospostavat slu~ai na krivi~ni dela (inkriminacii so koi se
{titat posebni, to~no opredeleni pravni dobra) koi ne mo`at da se okvalifikuvaat
kako politi~ki delikt. Takov e slu~ajot na primer, so ubistvo
ili obidot za ubistvo na {efot na dr`avata ili na ~len na negovoto semejstvo
koj se izzema od krugot na zabranata za predavawe na politi~ki delinkventi.
Me|utoa, vo mnogu slu~ai pod ova pravilo potpa|aat i potpretsedatelot,
guvernerot kako i drugi dr`avni funkcioneri. Tupurkovki, V. Razlikata pome|u
~isto politi~kite i relativno politi~kite krivi~nio dela pri ekstradicijata,
Godi{nik na Pravniot fakultet vo Skopje, Skopje, 1974, str. 613.
90
Teroristi~kite akti koi vo poslednite decenii se karakteriziraat
so izrazena bezobyirnost, doveduvaat vo opasnost {irok krug na gra|ani i
102

ojni nedostatoci poradi koi e izlo`en na opravdani kritiki. 91
- Koneksni krivi~ni dela se povod za u{te po{iroki diskusii
me|u pravnite teoreti~ari. Se raboti za krivi~ni dela koi dobivaat
politi~ki karakter poradi okolnostite pod koi se izvr{eni. Imeno
kako koneksni krivi~ni dela se podrazbiraat obi~nite dela so koi se
podgotvuva napad na nekoe politi~ko dobro, koi se sredstvo za izvr-
{uvawe na ~isto politi~ko krivi~no delo (podgotvuvawe, pomagawe)
ili stojat vo vrska so ovie dela (prikrivawe). 92 Takvi, na primer, se
razni ubistva, razoruvawa, pale`i, nasilstvata i sli~no, za vreme na
bunt ili gra|anska vojna. Politi~kata cel ili motiv na ovie dela im
davaat politi~ki karakter, za{to tie dela se poka`ale kako neophodni
za uspehot (ostvaruvaweto) na ~isto politi~koto krivi~no delo. 93
Vo pogled na ekstradicijata, koneksnite krivi~ni dela se tretiraat
kako ~istite politi~ki krivi~ni dela. Me|utoa, isklu~itelno mo`e
da se vr{i ekstradicija i za ovie krivi~ni dela ako se raboti za takvi
dela koi vo slu~aj na vojna se smetaat kako sprotivni na voenite
obi~ai spored pravilata na me|unarodnoto pravo (krivi~ni dela koi
se sostojat vo izvr{uvawe na nekoe varvarsko nasilstvo). Vo takvi
slu~ai koneksnoto krivi~no delo prestanuva da bide politi~ko kriviimaat
za cel ostvaruvawe na teror, ne se smetaat za politi~ki krivi~ni dela
spored mnogu pove}estrani konvencii od razni oblasti. Me|u niv poop{to
zna~ewe ima Evropskata konvencija za suzbivawe na terorizmot na Sovetot
na Evropa.
91
"So pravo se smeta deka ako se dozvoli ekstradicija na lice {to
posegnalo vrz `ivotot na {ef na dr`avata, atentatorskiot princip go ignorira
faktot deka takvoto delo bezdrugo e od politi~ka priroda. Ova pravilo
se kritikuva i poradi svojata tesnina, {to ne izgleda logi~no, a se sostoi vo
toa {to dozvoluva ekstradicija za delo protiv {ef na dr`ava, no ne i protiv
poniski funkcioneri. Od druga strana, isto taka, se smeta deka atentatorskiot
princip e preterano {irok vo smisla {to go negira pravoto na azil
duri i toga{ koga krivi~noto delo bilo storeno vo ek na revolucija ili gra-
|anska vojna, ili pak koga ubistvoto na {efot na dr`avata e edinstven na~in
da se dojde do odredena politi~ka promena. Tupurkovski, V. op. cit. str. 613-
614. Vo ovaa smisla i Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 87.
92
"Koneksni krivi~ni dela se obi~ni krivi~ni dela storeni vo vreme
na politi~ki borbi, prevrati, buntovi, gra|anski vojni, pri {to tie dela se
javuvaat ili kako sredstvo za da se izvr{i napad vrz nekoe politi~ko dobro
ili kako posledica od takov napad ili pak negova podgotovka (na primer, obivawe
trgovski du}an so oru`je zaradi odzemawe na oru`jeto potrebno za bunt
ili ubistvo na politi~ki protivnik vo vreme na bunt)." Ba~i}, F. op. cit. str.
165-166.
93
Ibrahimpa{i}, B. op. cit. str. 87.
103

~no delo i se tretira kako obi~no delo. 94 Na toj na~in zna~itelno e
stesnet poimot na politi~koto krivi~no delo.
Na teoretski plan se napraveni pove}e obidi za razdeluvawe na
politi~kite od obi~nite dela, odnosno delata koi treba da bidat predmet
na ekstradicija. Eden od tie obidi za ograni~uvawe na relativnite
krivi~ni dela na negativen na~in e vnesen vo razolucijata na
Institutot za me|unarodno pravo od zasedanieto vo @eneva (1892 godina).
95 Vo nego se predlaga konstrukcijata na tn. socijalen zlostor (politi~ko-socijalno
krivi~no delo). Stanuva zbor za takvo krivi~no
delo {to e naso~eno protiv celokupnoto op{testveno ureduvawe na
nekoja zemja (protiv osnovnite temeli na organizacijata na op{testvoto)
za koe treba sekoga{ da postoi mo`nost za ekstradicija. Ovaa
nasoka ja sledi i Evropskata konvencija za spre~uvawe na terorizmot
od 1977 godina koja vo ~l. 1 naveduva redica krivi~ni dela koi vo pogled
na ekstradicijata nema da se smetaat za politi~ki delikt nitu
kako delo povrzano so nego.
Natamo{no ograni~uvawe na zabranata na predavawe na politi~ki
delinkventi pretstavuvaat slu~aite na me|unarodni krivi~ni
dela za koi se smeta deka gi napa|aat dobrata koi se zaedni~ki za celokupnata
me|unarodna zaednica i koi se inkriminirani vo oddelni pove}estrani
konvencii (na primer, zlostorstva protiv mirot i ~ove{tvoto,
voeni zlostorstva, genocid, uni{tuvawe na istoriski i kulturni
spomenici i dr.). Nekoi konvencii predviduvaat obvrska za ekstradicija
na takvi dela, ograni~uvaj}i im ja mo`nosta da se povikuvaat na
politi~kiot karakter (primer, Konvencijata za spre~uvawe i kaznuvawe
na genocid od 1948, Konvencijata za kaznuvawe i spre~uvawe na
94
Ovde se raboti za tn. sistem na voeni obi~ai sozdaden specijalno za
relativnite koneksni politi~ki krivi~ni dela. Osnovniot prigovor na ovoj
sistem se sostoi vo toa deka celosno e nesiguren, ottamu {to nitu edna vlada
na buntovnicite ne im go priznava statusot na zavojuvana strana i vrz niv ne
gi primenuva voenite pravila, obi~ai i voeni zakoni. Ibid, str. 88.
95
Vo ovaa rezolucija stoi: "Ekstradicijata ne e dozvolena za ~isto politi~ki
zlostorstva i delikti" (~l. 1). "Taa, isto taka, nema da bide dozvolena
za me{oviti kompleksni i koneksni zlostorstva i delikti, koi u{te se
nare~eni i relativni politi~ki delikti, so toa da ne se raboti za najte{ki
zalostori od stojali{te na moralot i op{toto pravo, kako {to se ubistva,
telesni povredi i obid na ovie dela, napad vrz imotot so predizvikuvawe po-
`ar, poplava kako i te{ka kra`ba, imeno takvi dela koi se izvr{eni so upotreba
na sila ili so oru`je vo raka" (~l. 2). "[to se odnesuva do delata izvr-
{eni vo tekot na bunt ili gra|anska vojna, od ednata ili drugata strana anga-
`irana vo borbata i za sopstvenite interesi, tie }e mo`at da bidat predmet
na ekstradicija ako pretstavuvaat odiozni dela na varvarstvo i vandalizam,
koi se zabraneti so voenite obi~ai me|utoa, samo po zavr{uvaweto na buntot
ili na gra|anskata vojna" (~l. 3).
104

zlostorstvata na aparhejdot od 1973 godina). I @enevskite konvencii
za voenoto pravo od 1949 godina go vospostavuvaat na~eloto aut dedere,
aut punire (ili se predava ili se kaznuva) za voeni zlostorstva, odnosno
opredeluvaat deka za niv mo`e da se odobri ekstradicija. Toa go podr-
`uva i rezolucijata na IV sekcija na X Me|unaroden kongres za krivi~no
pravo. 96 Stavot za ekstradicija na storitelite na ovie zlostorstva,
nezavisno od politi~kite motivi, e sodr`an i vo Konvencijata za
nezastarivost na voenite zlostorstva i zlostorstvata protiv ~ove{tvoto
kako i za ekstradicija na nivnite izvr{iteli, usvoena od generalnoto
sobranie na ON vo 1968 godina. Dr`avite potpisni~ki se obvrzani
da gi primenat site vnatre{ni merki nu`ni za odobrenie, soglasno
so me|unarodnoto pravo za ekstradicija na storitelite na ovie
dela. Odredbi za nepriznavawe na politi~kiot karakter na oddelni
me|unarodni dela sre}avame i vo drugi konvencii (Konvencijata za
kaznuvawe na falsifikuvaweto pari od 1920 godina gi smeta ovie dela
za op{ti, bez ogled na motivite na storitelot). I Evropskata konvencija
za ekstradicija ne gi vklu~uva vo podra~jeto na primenata na ovaa
zabrana delata za koi postoi obvrska za gonewe spored me|unarodni
dogovori. 97
Vo najnovo vreme vo nekoi konvencii vo zakonite na opredeleni
dr`avi se predviduva mo`nost i za edno ograni~uvawe na ekstradicijata.
Stanuva zbor za re{enie spored koe zamolenata zemja treba
da ja odbie ekstradicijata ako se pojavi somnenie deka baraweto za
predavawe za obi~no krivi~no delo, vsu{nost, e podneseno ottamu
dr`avata molitel da goni i kaznuva lice poradi rasni, nacionalni,
religiozni ili politi~ki pri~ini. Ovaa odredba koja e vnesena i vo
~l. 3. st. 2 na Evropskata konvencija za ekstradicija, vo teorijata naj~esto
se opravduva so argumentot deka ovozmo`uva za{tita od esktradirawe
na lica koi vo zamolenata dr`ava u`ivaat pravo na azil. Sepak,
mo`e da se ka`e deka dominiraat sprotivnite stojali{ta spored
koi so odbivaweto na ekstradicija od ovie pri~ini, otvoreno se uka-
`uva nedoverba i somnenie kon pravosudstvoto na drugata dr`ava i
deka pretstavuva ocenuvawe na nejzinite politi~ki priliki. 98 Na{ata
zemja ne go prifa}a vnesuvaweto na ovaa odredba vo bilateralnite
dogovori.
I na{eto pravo ja poznava zabranata na predavawe na politi-
~ki delinkventi. Takvata zabrana e sodr`ana vo ~l. 29 st. 3 od Ustavot,
~l. 518 st. 2 ZKP i vo site na{i dogovori za ekstradicija.
2 0 Vo me|unarodnite dogovori i vnatre{noto pravo ~esto se
96
Krapac, D. Medjunarodna krivi~nopravna pomo}, str. 43-44.
97
Kambovski, V. Ekstradicija, Godi{nik na fakultetot za bezbednost
vo Skopje, Skopje. 1985, str. 103.
98
Pove}e za ovaa problematika Dimitrijevi}, V. Politi~ko krivi~no delo i
ekstradicija, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 215-218.
105

odbiva ekstradicija za tn. ~isti voeni krivi~ni dela (otka`uvawe na
poslu{nost, begstvo od oru`enite sili i sl.) ottamu, {to ovie dela
pretstavuvaat vnatre{na rabota vo koja zamolenata dr`ava naj~esto ne
saka da se me{a.
Klasi~nata podelba na pravi i nepravi voeni krivi~ni dela
(delicta militaria propria, delicta militaria inpropria) nao|a svoj odraz i vo regulativata
na ovaa materija niz op{to usvoenata solucija na odbivawe
na baraweto koe se odnesuva na delo {to se sostoi edinstveno vo kr{ewe
na voeni obvrski (taka i na{iot ZKP ~l. 518 st. 2 zabranuva ekstradicija
na storiteli na voeno delo, dogovorot so SR Germanija ~l. 3
zabranata ja stesnuva na pravite voeni krivi~ni dela). Nepravite voeni
krivi~ni dela (op{ti dela na koi svojstvoto na izvr{itelot kako
voeno lice im dava kvalificiran vid) ostanuvaat na~elno nadvor od
ovaa zabrana. 99
3 0 Nekoi me|unarodni dogovori ja isklu~uvaat ekstradicijata i
za ekonomskite (carinski, fiskalni, devizni i dr.) krivi~ni dela so
ogled deka od razlikite vo ekonomskiot poredok na dr`avite, ~esto
mo`at da proizlezat zna~itelni razliki vo inkriminaciite vo odnos
na ovie dela. Me|utoa, denes mora da se ima vo vid, deka sovremenite
procesi na postojano ekonomsko povrzuvawe me|u dr`avite, go stesnuvaat
podra~jeto na ova ograni~uvawe. Vo ovaa smisla se izjasnuva i
Vtoriot dopolnitelen Protokol na Konvencijata za ekstradicija. 100
Spored pozitivnite propisi i bilateralnite dogovori za ekstradicija
{to gi prifatila i sklu~ila na{ata zemja, ekonomskite krivi~ni
dela ne se predvideni i ne se zemaat kako osnova za isklu~uvawe na
ekstradicijata.
4 0 Takanare~enite "pe~atarski dela" (dela izvr{eni po pat na
sredstvata na javno informirawe i komunicirawe) naj~esto se opfateni
so poimot na politi~kite krivi~ni dela, i vrz taa osnova potpa-
|aat i pod zabranata za ekstradicija na nivnite storiteli. Spored nekoi
od na{ite dogovori tie se duri i izre~no podvoeni pod taa zabrana.
101 Me|utoa, vo dene{ni uslovi ograni~uvawata na ekstradicijata
poradi krivi~ni dela storeni preku pe~atot i kako i religioznite
krivi~ni dela, go gubat svoeto nekoga{no zna~ewe. Ottamu i vo
na{eto poziitivno zakonodavstvo pe~atarskite krivi~ni dela ne pretstavuvaat
osnova za isklu~uvawe na ekstradicijata.
99
Ibid, str. 105
100
Vidi: ~l. 2 st. 2 na Protokolot.
101
Taka ~l. 72 od dogovorot so Bugarija, ~l. 51 od dogovorot so Grcija,
~l. 5 od dogovorot so Italija i ~l. 90 od dogovorot so Ungarija.
106

III DEL
KRIVI^NO DELO I KRIVI^NA ODGOVORNOST
107

108

G l a v a I
KRIVI^NO DELO
I. POIM I ELEMENTI NA KRIVI^NOTO DELO
1. POIM NA KRIVI^NOTO DELO
Vo teorijata na krivi~noto pravo se sre}avaat pove}e razli~ni
obidi za odreduvawe na poimot na krivi~noto delo koi vo osnova mo-
`at da se pomestat vo dve osnovni grupi: na onie koi opredeluvaat za
formalna, i onie koi se za materijalnata definicija na krivi~noto
delo. Kako treto, se javuva eklekti~koto stojali{te, koe se zalaga za
materijalno-formalna definicija na krivi~noto delo.
1. Spored formalnata (zakonska, pravna) definicija krivi~noto
delo e povedenie na ~ovekot {to zakonot go proglasil za krivi~no
delo predviduvaj}i krivi~na sankcija za negoviot izvr{itel. Od vakvata
formalna opredelba proizleguva deka krivi~noto delo e praven
fenomen, odnosno praven okolnost koj predizvikuva opredeleni pravni
posledici (normativisti~ka koncepcija - Binding), ili realen
nastan vo nadvore{niot svet koj se projavuva kako protivpravno, vinovno
i kaznivo ~ovekovo povedenie (realisti~ka koncepcija - List).
Negova karakteristika e deka spa|a vo kategorijata na zabranetite povedenija,
i deka pretstavuva delo koe povlekuva krivi~na sankcija,
odnosno deka od formalna strana se razlikuva od site ostanati zabraneti
povednija so pravni posledici. 102 Glavnata intencija na opredeluvaweto
na formalniot poim, vsu{nost i proizleguva od potrebata
za opredeluvawe na razlikite me|u krivi~noto delo i ostanatite vidovi
nepravo.
Na vakvoto opredeluvawe na poimot na krivi~noto delo, karakteristi~no
za klasi~nata {kola, po~nuvaj}i so sociolo{kata {kola
mu se sprotivstavuva stavot deka za negovoto opredeluvawe e potrebno
da se sogleda negovata materijalna sodr`ina: negovoto socijalno zna-
~ewe, odnosno pri~inite na negovoto op{testveno neodobruvawe.
2. Ottamu, spored materijalnata (sociolo{ka) definicija krivi~noto
delo e op{testveno opasno povedenie na ~ovekot so koe se zagrozuva
opstanokot na socijalniot poredok. Vakvata opredelba na poimot
na krivi~noto delo, koja se javuva vo najrazli~ni varijanti, vo
osnova go zadovoluva baraweto za objasnuvawe na krivi~noto delo od
102
Vidi: Tahovi}, J. op. cit. str. 85
109

aspekt na sodr`inata na krivi~noto delo me|utoa, ja zapostavuva negovata
pravna opredelba - negovata forma.
3. Zatoa e najden kompromis vo odreduvaweto na materijalnoformalen
poim na krivi~noto delo spored koj: krivi~nite dela se
op{testveno opasni povedenija na lu|eto so koi se povreduvaat (o{tetuvaat
ili zagrozuvaat) dobrata, vredostite, interesite i odnosite na
poedinecot i zaednicata {to zakonodavecot gi proglasil za osobeno
zna~ajni i zaradi toa gi stavil pod krivi~nopravna za{tita. Ovaa definicija
e prifatliva ottamu {to uka`uva deka krivi~noto delo e
fizi~ka realna pojava vo nadvore{niot svet (zakonski, praven element)
no, ednovremeno i op{testvena pojava od koja se gledaat pri~inite
zo{to edno ~ovekovo povedenie se smeta za krivi~no delo i {to se
{titi so reakcijata sprema nego (sociolo{ki element). Na toj na~in
formalniot i materijalniot poim ovozmo`uvaat krivi~noto delo da
se sogleda kako od aspekt na negovata forma, taka i od aspekt na sodr-
`inata, odnosno vo nivnoto edinstvo i me|usebna uslovenost. 103
2. ELEMENTI NA KRIVI^NOTO DELO (OP[T POIM NA
KRIVI^NOTO DELO)
1. Od realisti~kiot poim proizleguva deka osnovnite elementi
na krivi~noto delo se povedenieto na ~ovekot, protivpravnosta, vinosta
i kaznivosta. 104 Ottamu, se veli deka krivi~noto delo e 1 0 povedenie
na ~ovekot {to e 2 0 protivpravno, 3 0 vinovno i 4 0 kaznivo. Toa, so
drugi zborovi zna~i, deka krivi~noto delo mora da se pojavi kako dejstvie
(storuvawe ili propu{tawe), so koe se naru{uva krivi~niot zakonik
na dr`avata, od strana na poedinec komu mo`e da mu se prefrli
za storenoto i za koe e predvideno da postoi kazna vo zakonot.
Toa se osnovnite elementi (obele`ja) {to postojat kaj sekoe
krivi~no delo. Vo otsustvo na koj i da e od niv, ne mo`e da se zboruva
za krivi~no delo, {to zna~i deka krivi~noto delo vo sebe mora da gi
sodr`i site navedeni elementi. Pritoa, zaradi vistinsko razbirawe
na celata krivi~nopravna problematika, od osobeno zna~ewe e da se
potencira deka od posebno zna~ewe e redosledot na navedenite elementi,
za{to bez postoewe na prethodniot, iluzorno e da se utvrduva kakvo
i da e postoewe na narednite elementi na krivi~noto delo. Poinaku
ka`ano, ako ostustvuva prviot element (povedenieto na ~ovekot),
nema nikakva razumna pri~ina da se utvrduvaat ostanatite tri elementi,
ili natamu, dokolku otsustvuva vtoriot (protivpravnosta), ostanatite
dva elementi, odnosno ako izostanuva tretiot element (vinos-
103
Za poimot na krivi~noto delo vidi podrobno: Srzenti}, N. Prilog pitanju
pojma krivi~nog dela, Arhiv, Beograd, 1951, Jovanovi}, Lj. Odre|ivanja pojma
krivi~nog dela, JRKKP, Beograd, 1987/3, str. 53-62.
104
Taka: Ba~i}, F. op. cit. str. 137.
110

ta) utvrduvaweto na kaznivosta na deloto. Ili, nakratko, sekoj nareden
element go pretpostavuva postoeweto na prethodnite elementi.
2. A eve {to vo osnova pretstavuvaat ovie elementi:
1 0 Povedenie na ~ovekot pretstavuva samo ona {to se manifestira
vo nadvore{niot svet. ^ovekot doa|a vo sudir so krivi~noto zakonodavstvo
toga{ koga }e zapo~ne da gi realizira svoite planovi vo
nadvore{nito svet. Pred toa, negovite planovi, idei, nameri kolku i
da bile nemoralni, {tetni ostanuvaat nadvor od sferata na interesiraweto
na krivi~noto zakonodavstvo, za{to samo dejstvijata kako
akti manifestirani vo nadvore{niot svet, mo`at da gi naru{at socijalnite
odnosi vospostaveni so pravoto, samo na toj na~in mo`at da bidat
zagrozeni ili o{teteni odnosite i dobrata {to se za{titeni so
krivi~noto pravo. So toa samo se potvruva staroto na~elo od rimskoto
pravo (Ulpijan): Cogitationis poenam nemo patitur (Za mislite ne se kaznuva).
105
2 0 Protivpravnosta vo formalna smisla zna~i protivnost na
opredelena impretativna ili prohibitivna norma koja se sodr`i vo
krivi~nopravnite propisi na edna dr`ava. Protivpravnosta vo materijalna
smisla se ozna~uva kako op{testvena opasnost na krivi~noto
delo. Protivpravnosta i op{testvenata opasnost, vsu{nost, se dva poimi
za edno isto obele`je na krivi~noto delo koi samo se posmatraat
od dva razli~ni aspekti: od fomalen i sodr`inski (materijalen)
aspekt. Takvata podelba se vr{i za da se sogleda i uka`e na razlikite
koi mo`e da se javat toga{ koga me|u niv postoi opredelena nevoedna~enost.
Protivpravnosta na edno delo se izrazuva kako dejstvie {to mu
e sprotivno na zakonot, naru{uvaweto na edna imperativna ili prohibitivna
krivi~nopravna norma. So nea se odgovara na pra{aweto {to
pretstavuva naru{uvawe na krivi~nopravanata norma. Taa e ocenka za
protivpravnosta na deloto kako povreda ili zagrozuvawe na za{titenoto
dobro.
Op{testvenata opasnost na edno delo pak se izrazuva vo toa
{to so nego se nanesuvaa povreda ili zagrozuvawe na osnovnite dobra,
vrednosti, odnosi ili interesi na op{testvoto i poedinecot koi soglasno
sfa}awata na edno op{testvo se od zna~ewe za negoviot `ivot
i opstanok. So nea se odgovara na pra{aweto koi se pri~inite poradi
koi edno delo se smeta za krivi~no delo.
Vo krivi~nopravnata teorija ~esto e prisutna i koncepcijata
spored koja kako op{t element na krivi~noto delo treba da se smeta i
negovata zabranetost (odredenost vo zakonot). Vo ovoj u~ebnik se prifa}a
stojali{teto spored koe ako edno delo protivpravno so samoto
toa se podrazbira deka e i zabraneto. Pritoa, treba da se znae deka za
edno delo da bide odredeno vo zakonot kako krivi~no delo (formalna
105
Ibid, str. 137.
111

protivpravnost), toa mora da bide protivno na op{testvenite interesi
koi stojat zad tie normi (materijalna protivpravnost). Ottamu,
mo`e da se ka`e deka krivi~nite dela se odredeni vo zakonot, zatoa
{to protipravni, a ne obratno deka tie se protivpravni, zatoa {to se
odredeni vo zakonot.
Protivpravnosta e sud za nekoe delo kako objektivno i subjektivno
zbidnuvawe koe mu se protivstavuva na pravniot poredok. Toa e
~isto inpersonalna ocena t.e. ocena koja ne poa|a od konkretniot storitel
kako poedinec, tuku vredi za sekogo. Koga zakonot ja propi{uva
ili isklu~uva protivpravnosta, na primer, taka {to go zabranuva ubistvoto
ili go dopu{ta vo nu`na odbrana, toga{ toa vredi za sekogo bez
ogled na negovite individualni mo`nosti i sposobnosti. Kriterium
na protivpravnosta e apstrakten, prose~en ~ovek. 106
3 0 Vinosta (vina) pretstavuva ocena za toa dali na storitelot
mo`e da mu se prefrli deka rabotel ne{to nedopu{teno, deka im se
sprotivstavil na barawata na op{testvoto (ocena za odgovornosta na
storitelot za storenoto protivpravno delo). Bez vina nema krivi~no
delo. Samata vina pak se sostoi vo odgovornost na ~ovekot za odredeno
delo, a ne vo nekoi negativni osobini na samata li~nosta kako takva.
Vinata kako sud za subjektivniot odnos na storitelot sprema
deloto go ima vo vid konktretniot, poedine~niot ~ovek kako lice od
krv i meso. Vo ramkite na vinata se pra{uva dali na toj konkreten ~ovek
mo`e da mu se izre~e prekor, dali spored svoite individualni mo-
`nosti toj mo`el da go izbegne krivi~noto delo. Ottamu, mo`no e
edno delo da bide protivpravno, t.e. na~elno zabraneto, me|utoa ne i
skriveno, za{to vo toj slu~aj na konkretniot storitel ne mo`e da mu
se upati prekor. Vo slu~aj nekoe nepresmetlivo du{evno rastroeno
lice da ubie drugo lice, deloto ostanuva protivpravno, me|utoa toj konkreten
storitel ne e vinoven i ottamu nema da mo`e da se kazni.
Me|utoa, tokmu zatoa {to protivpravnosta vo toj slu~aj ostanuva, za
toa }e mo`e da odgovara nekoj drug u~esnik koj e presmetliv i vinoven,
na primer toj koj zaedno so nepresmetlivoto lice izvr{il ubistvo ili
kon istoto go pottiknal. 107
4 0 Kaznivosta e ocena na zakonodavecot deka vrz edno odredeno
nepravo treba da se nadovrze krivi~na sankcija. "Kaznivosta kako
osnoven element na krivi~noto delo zna~i predvidenost na kazna, zakana
so kazna, no ne deka kaznata mora i navistina da bide izre~ena." 108
3. So ogled na toa deka celokupnata krivi~nopravna zgrada se
temeli tokmu vrz ovie ~etiri elemetni i nivnoto pravilno razbirawe,
ovde go istaknuvame i toa deka samiot zakonodavec gi re{il pra-
106
Horvati} - Novoselac, Kazneno pravo, op}i dio, Policiska akademija, Zagreb,
1999, str. 249.
107
Ibid, str. 249.
108
Ba~i}, F. op. cit. str. 139.
112

{aweto na nivnoto postoewe, odnosno otsustvo (nepostoewe). Za toa
podrobno }e zboruvame na narednite stranici me|utoa, od pri~ini toa
nikoga{ da ne se izgubi od vid, dol`ni sme posebno da naglasime deka
sekoga{ treba da se vnimava barem na slednoto:
- kaj povedenieto na ~ovekot - deka se raboti za dejstvie na ~ovekot
vo op{testvoto koe ima negativen efekt {to se sostoi vo predizvikuvawe
na odredena posledica,
- kaj protivpravnosta - za osnovite {to ja isklu~uvaat protivpravnosta,
- kaj vinosta - za osnovite {to ja isklu~uvaat vinata, i
- kaj kaznivosta - za objektivnite uslovi na inkriminacijata
koi, kako {to pravilno se konstatira, se delovi na zakonskiot opis,
na obele`jeto na krivi~noto delo, {to ne se odnesuvaat na opredeluvaweto
na nepravoto i vinata, no od koi zavisi kaznivosta na odnosnoto
delo. Ako tie ne postojat nema ni delo (na primer, bez niv nema
nitu uslovi za primena na merkite na bezbednost, ni na vospitnite merki;
od nivnoto nastapuvawe te~e rokot na zastarenost na krivi~noto
gonewe). Toa se inaku okolnosti od materijalna krivi~nopravna priroda
i razli~ni spored sodr`inata. Nivnata smisla naj~esto e vo toa
{to - baraj}i (pokraj nepravoto i vinata) dopolnitelni elementi za
kaznivost - zna~at ograni~uvawe na kaznivosta i represijata. 109
4. Site osnovni elementi se od objektivna priroda, osven vinosta
koja se javuva kako element od subjektivna priroda. Za niv e me|utoa
zna~ajno i toa deka site tie se od op{ta priroda, ottamu {to se zaedni~ki
za site krivi~ni dela i site zaedno go davaat op{tiot poim na
krivi~noto delo. Oddelni krivi~ni dela me|utoa, pokraj op{tite
elementi imaat i svoi posebni elementi (obele`ja). Tie posebni elementi,
vsu{nost, se ona {to me|u sebe gi razlikuva oddelnite krivi~ni
dela, Tie se razli~ni kaj oddelnite dela i ottamu go obrazuvaat poimot
na sekoe od niv poedine~no (na primer, ubistvo, telesna povreda,
kleveta itn.). Tie vo osnova pretstavuvaat konkretizacija ili nadopolnuvawe
na oddelni op{ti elementi 110 i se odnesuvaat na dejstvieto na
izvr{uvaweto (konkretno odredeno dejstvie), na posledicata na krivi~noto
delo (konkretno predizvikuvawe odredna posledica) ili na
drugi okolnosti koi se javuvaat kako obele`je na oddelni krivi~ni
dela.
109
Ibid, str. 139.
110
"Op{tite obele`ja na op{tiot poim na krivi~noto delo, isto taka
se zastapeni i vo poimot (bitieto) na sekoe krivi~no delo me|utoa na eden
poseben na~in, ozna~uvaj}i go na~inot na nivnata konkretizacija vo sekoe poedine~no
krivi~no delo ili osnovno krivi~no delo na edna grupa na krivi~ni
dela. Sprotivno, elementite (ili obele`jata, kako {to u{te se veli) na poedine~nite
krivi~ni dela (t.e. bitija na krivi~nite dela) ne vleguvaat vo
op{tiot poim na krivi~noto delo." Tahovi}, J. op. cit. str. 95
113

Konkretizacijata na dejstvieto na izv{uvaweto se projavuva na
razli~ni na~ini. Taka, na primer, kaj opredeleni dela za izvr{uvawe
na negovite dejstvija se naveduvaat opredelen na~in (ubistvo izvr{eno
na svirep na~in od ~l. 123 st. 2 t. 1 KZ), ili opredeleni sredstva (na
primer, krivi~noto delo lesna telesna povreda od ~l. 133 KZ, koe
mo`e da se izvr{i koga lesnata povreda e nanesena so oru`je, so opasno
oradie ili nekoe drugo sredstvo podobno teloto te{ko da go povredi
ili zdravjeto te{ko da go naru{i), kaj drugi e potrebno dejstvieto
da e prezemeno vo opredeleno vreme (na primer, krivi~noto delo
ubistvo na dete pri pora|awe od ~l. 127 KZ, koe mo`e da se izvr{i smo
vo vreme dodeka traele porodilnite bolki), ili mesto (na primer,
krivi~noto delo odzemawe predmeti od ubieni i raneti na boi{te od
~l. 410 KZ, koe mo`e da se izvr{i samo na boi{te), kaj nekoi dela se
bara opredeleno li~no svojstvo na storitelot (na primer, krivi~noto
delo zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe od ~l. 353 KZ,
koe mo`e da se izvr{i samo od slu`beno lice), ili li~ni odosi me|u
storitelot i o{teteniot (na primer, krivi~noto delo povreda na semejnite
obvrski od ~l. 203 KZ, ili rodoskvernavewe od ~l 194 KZ koi
mo`e da se izvr{at samo od lice koe se nao|a vo opredelen odnos sprema
`rtvata na krivi~noto delo).
So konkretizacija na posledicata, na primer, kaj krivi~noto
delo kra`ba, mo`e da se razlikuvaat pove}e vidovi kra`ba: obi~na
kra`ba (~l. 235 st. 1 KZ), te{ko delo kra`ba (~l. 236 st. 2 KZ) i razbojni{tvo
(~l. 237 KZ) kako kvalifikuvan oblik.
So konkretizacija na dejstvieto i posledicata ne se pravi razlikuvawe
samo me|u oddelni krivi~ni dela tuku, i me|u razli~ni oblici
na isto krivi~no delo.
I konkretizacijata na drugite okolnosti koi se javuvaat kako
obele`je na oddelni krivi~ni dela mo`e da se projavi na razli~ni
na~ini. Toa e osobeno slu~aj pri postoewe na odredeni li~ni svojstva
(ma{ko lice, slu`beno lice, sudija, lekar, maloletnost, presmetlivost
i sl), li~ni odnosi (srodstvo po krv vo prava linija, staratelstvo,
slu`beni~ki odnos) i li~ni okolnosti (dvobra~nost) neophodni
za izvr{uvawe na odredeno krivi~no delo.
Konkretizacijata na protivpravnosta se vr{i isklu~itelno.
Taa, ne samo {to se javuva kako op{t element, tuku mo`e da bide poseben
element na primer, kaj krivi~noto delo protivpravno li{uvawe
od sloboda od ~l. 140 KZ. Spored toa, ne sekoe li{uvawe od sloboda e
krivi~no delo, tuku samo ako e storeno na protivpraven na~in kako
{to e toa slu~aj vo navedenata odredba.
Konkretizacijata na vinosta voobi~aeno se vr{i na toj na~in
{to za izvr{uvaweto na oddelni dela se bara da se izvr{eni so opredelena
namera, pobudi, cel, kako, na primer, krivi~noto delo sabota`a
od ~l. 315 KZ.
114

Site ovie se objektivni okolnosti od stvarna priroda. Za razlika
od niv postojat i objektivni okolnosti od pravna priroda, na
primer, menica, ~ek, tu| podvi`en predmet, brak, javna isprava i sl.
3. ZAKONSKO BITIE NA KRIVI^NOTO DELO ( POIM NA POSEBNO
KRIVI^NOTO DELO)
Napred vidovme deka treba da se pravi razlika me|u op{tiot
poim na krivi~noto delo i poimot na odredeno krivi~no delo. Op{tiot
poim na krivi~noto delo go ozna~uva zbirot na site op{ti i osnovnite
obele`ja koi se zaedni~ki za site krivi~ni dela (op{tiot poim
na krivi~nite dela e zaedni~ki za site krivi~i dela). Poimot na odredeno
krivi~no delo (ili bitie na krivi~noto delo) ozna~uva zbir na
posebnite elementi na oddelno krivi~no delo. Poimot na oddelnite
krivi~ni dela e razli~en i zavisi od posebnite elementi 111 na sekoe
krivi~no delo oddelno. Na toj na~in, pokraj op{tiot poim na krivi~noto
delo, postojat poimi (bitija) na posebni krivi~ni dela, na primer,
kra`ba, ubistvo, falsifikat na isprava.
Zakonsko bitie, koe vo teorijata mo`e da se sretne i pod nazivite
telo, korpus, sostav na edno krivi~no delo, e opis na nepravoto,
opis na nedozvolenoto (nedopu{tenoto, zabranetoto, protivpravnoto)
povedenie, t.e. na kaznivoto povedenie. Toa e zbir na posebnite elementi
(obele`ja) {to go karakteriziraat odredeno krivi~no delo, i
ottamu, kako {to vidovme, slu`i za opredeluvawe na poimot tokmu na
opredeleno krivi~no delo na edno, a ne na site krivi~ni dela).
Taka, na primer, op{tite elementi na krivi~noto delo kra`ba
(kako vpro~em i na sekoe drugo krivi~no delo) se povedenieto na ~ovekot,
protivpravnosta, vinosta i kaznivosta. Tie elementi go uslovuvaat
postoeweto na sekoe krivi~no delo voop{to, pa ottamu i na krivi~noto
delo kra`ba. Posebnite elementi ili bitieto na krivi~noto
delo kra`ba pretstavuva konkretizacijata na op{tite elementi koja
ovde se izrazuva kako 1 0 odzemawe, 2 0 na tu| podvi`en predmet, 3 0 so
namera so negovoto prisvojuvawe da se pribavi protivpravna imotna
korist. Pritoa, odzemaweto mo`e da bide izvr{eno na pove}e na~ini,
podvi`niot predmet mo`e da bide razli~en, a prisvojuvaweto mo`e da
bide izvr{eno za da se ostvari protivpravna korist za sebe ili za
drug. Tie elementi go uslovuvaat postoeweto na tokmu na edno
odredeno krivi~no delo, vo konkretniov slu~aj krivi~noto delo kra-
`ba.
111
"Posebni elementi na krivi~noto delo se narekuvaat onie negovi
elementi koi ne se zaedni~ki za site krivi~ni dela, tuku se javuvaat kaj oddelni
krivi~ni dela i go razlikuvaat edno od drugo krivi~no delo. Ovie elementi
se narekuvaat i obele`ja na krivi~noto delo. Srzenti}, Sati}, Lazarevi}, op.
cit. str. 156.
115

Koga ne postoi, koe i da e od posebnite obele`ja, {to se javuva
kako poseben element na krivi~noto delo, toga{ ne postoi ni konkretnoto
krivi~no delo. Nivnoto pak utvrduvawe, zna~i utvrduvawe na
zakonskoto bitie na krivi~noto delo, odnosno vr{ewe klasifikacija
na krivi~noto delo.
4. USLOVI NA INKRIMINACIJA
1. Za odelni krivi~ni dela, pokraj objektivnoto nepravo i subjektivnoto
bitie, karakteristi~no e prisustvoto i na opredeleni
objektivni okolnosti koi se javuvaat kako uslovi na inkriminacija.
Iako se sodr`ani vo zakonskiot opis, ovie okolnosti ne vleguvaat vo
sostavot na zakonskoto bitie, tuku se nao|aat nadvor od nego. Zatoa,
kaj tie krivi~ni dela zakonskiot opis e po{irok od zakonskoto bitie.
Imenuvaweto na ovie okolnosti kako uslovi na inktiminacija nao|a
opravduvawe vo nivnata funkcija, so ogled na toa {to bez niv, tamu
kade {to tie se baraat, ne mo`e da postoi krivi~no delo. Taka, kaj
krivi~noto delo naveduvawe na samoubistvo i pomagawe pri samoubistvo
(~l. 128 KZ) uslov na inkriminacijata e samoubistvoto da bide
izvr{eno; za krivi~noto delo u~estvo vo tepa~ka (~l. 132 KZ), uslov na
inktiminacijata e nanesuvaweto te{ka telesna povreda; za krivi-
~noto delo zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot (~l. 297 KZ),
uslov na inkriminacijata e nanesuvawe na lesna telesna povreda ili
predizvikuvawe zna~itelna imotna {teta." 112
Uslovite na inkriminacija (objektivnite uslovi na kaznivosta)
se pozitivna pretpostavka na kaznivosta, za{to nivnoto postoewe
e uslov za postoewe na krivi~noto delo. Vo nivno otsustvo deloto voop{to
ne bi bilo kaznivo ili vo najmala raka ne bi bilo kaznivo vo
granicite {to gi predviduva zakonot.
2. Za ova pra{awe od zna~ewe e i toa deka uslovot na inkriminacija
ne treba da bide opfaten so svesta na storitelot, {to zna~i
deka za postoeweto na krivi~noto delo ne se bara svest za uslovot na
inkriminacijata. Tie se materijalna pretpostavka na kaznivosta: ne
spa|aat ni vo protivpravnosta nitu vo vinata (i ottuka ne mora da
bidat opfateni nitu so umislata nitu so nebre`nosta). Ottuka, na
primer, za postoeweto na krivi~noto delo u~estvo vo tepa~ka (~l. 132
KZ) e sosema bezna~ajno dali kaj storitelot postoela svest deka u~estvuva
vo tepa~ka vo koja "nekoj e li{en od `ivot ili na drug na~in mu
e nanesena te{ka telesna povreda." Dovolno e postoeweto svest deka
se u~estvuva vo tepa~ka.
3. Od uslovite na inkriminacija treba da se razlikuvaat uslovite
na goneweto. Toga{ koga uslovite na goneweto kaj odelni krivi-
~ni dela se predvideni vo KZ, goneweto mo`e da se prezeme samo pod
112
Proevski V, op. cit, str. 162
116

tie posebno predvideni uslovi, iako e ostvareno bitieto na odnosnoto
krivi~no delo. Toa se uslovi {to imaat karakter na procesni pretpostavki.
Dodeka nepostoeweto na uslovite na inkriminacija doveduvaat
do donesuvawe osloboditelna presuda zaradi nepostoewe krivi~no
delo, posledica na nepostoeweto uslovi za gonewe e zapirawe na postapkata.
5. OBJEKT NA KRIVI^NOTO DELO
Po odnos na pra{aweto na objektot na krivi~noto delo, vo krivi~nopravanata
teorija naj~esto se pravi razlikuvaweto na objekt na
za{tita i objekt na dejstvieto na krivi~noto delo.
1. Objekt na za{tita pretstavuva opredelenoto dobro, vrednost,
odnos ili interes na koi im se pru`a za{tita od napad so krivi~nite
dela. Kako takvi, na primer, se javuvaat: `ivotot, pravata, slobodite,
sopstvenosta, ~esta, bezbednosta na ~ovekot, op{testvenopoliti~koto
ureduvawe na dr`avata i sl. Za objektot na za{tita so sinonimno
zna~ewe se uporebuva i izrazot pravno dobro.
Dokolku odredeni objekti se {titat od site krivi~ni dela se
narekuvaat op{ti objekti na za{tita (na primer, ~ovek), a koga tie
objekti se {titat od oddelni gupi krivi~ni dela (na primer, krivi-
~nite dela protiv `ivotnata sredina od Glava XXII KZ ili krivi~ni
dela protiv imotot od Glava XXIII KZ) - grupni za{titni objekti.
Objektot na za{tita na edna grupa krivi~ni dela ednovremeno e objekt
na za{tita na sekoe krivi~no delo od taa grupa. Postojat me|utoa, krivi~ni
dela koi imaat pove}e objekti na za{tita. Taka, na primer,
krivi~noto delo razbojni{tvo e naso~eno protiv imotot, no i protiv
slobodata i pravata na gra|anite, pa duri i protiv nivniot `ivot, ili
pak krivi~noto delo iznuda, protiv slobodite i pravata na ~ovekot i
protiv slu`benata dol`nost. Takvite krivi~i dela se pomestuvaat vo
onie glavi na Posebniot del na KZ, so ogled na ocenkata na zakonodavecot
za toa koj od tie objekti e pozna~aen.
2. Objekt na dejstvie e predmetot (predmetite vo vistinska smisla
na zborot, kako i `ivotni, ~ovek) vrz koj treba da se prezeme dejstvieto
za da se napadne za{titniot objekt na krivi~noto delo. Taka,
na primer, objekt na za{tita kaj krivi~noto delo ubistvo e `ivotot
na ~ovekot, a objekt na dejstvieto samiot ~ovek, ili objekt na za{tita
kaj krivi~noto delo kra`ba e sopstvenosta, a objekt na dejstvieto
podvi`niot predmet (sat, pari, avtomobil i sl.). Objektot na dejstvieto,
po pravilo, pretstavuva element na bitieto na krivi~noto
delo.
Utvrduvaweto na objektot na dejstvieto e od osobeno zna~ewe za
postoeweto obid na krivi~no delo: obidot postoi ako dejstvieto na
izvr{uvaweto e zapo~nato vrz objektot na dejstvieto na krivi~noto
delo. Od postoeweto, odnosno od osobinite na objektot na dejstvieto,
117

zavisi i razlikuvaweto na podoben i nepodoben obid.
118
6. SUBJEKT NA KRIVI^NOTO DELO
Vo krivi~noto pravo treba da se pravi razlika me|u aktiven i
pasiven subjekt na krivi~noto delo.
1. Aktiven subjekt na krivi~noto delo mo`e da bide samo ~ovek.
Toa e lice koe so svoe povedenie ja ostvaruva posledicata na krivi-
~noto delo. Po pravilo aktiven subjekt na krivi~noto delo mo`e da
bide sekoe fizi~ko lice. Postojat me|utoa, odredeni krivi~i dela koi
mo`at da bidat izvr{eni samo od strana na opredeleni lica. Toa e
slu~aj koga za posteweto na krivi~noto delo, samiot zakon postavuva
barawe storitelot da poseduva opredeleni li~ni svojstva (da e voeno,
slu`beno, medicinsko ili drugo odgovorno lice, lice na odredena vozrast
ili lice od opredele pol, vozrast, srodstvo). Stanuva zbor za podelba
na krivi~nite dela na op{ti (delicta comunia) i posebni (delicta
propria). Pritoa, op{ti se onie krivi~ni dela {to mo`e da gi izvr{i
sekoe lice, vo zakonskiot opis ozna~eno so izrazot "toj {to..." a posebni
(specijalni ili krivi~ni dela so specijalen subjekt), onie ~ii{to
storitel mo`e da bide samo opredeleno lice, koe posebno e opredeleno
vo samiot zakonski opis na krivi~noto delo.
Specijalnite krivi~ni dela natamu se delat na pravi i nepravi.
Pravi specijalni se onie krivi~ni dela kaj koi svojstvoto na aktivniot
subjekt na deloto e konstitutiven element na bitieto na deloto,
{to zna~i deka toa mo`e da se izvr{i samo od stana na lice so opredeleno
svojstvo. Kaj nepravite specijalni krivi~ni dela, posebnoto svojstvo
na storitelot ne e konstitutiven element na deloto tuku, samo
kvalifikatorna okolnost - okolnost {to na deloto mu dava pote`ok
vid (na primer, krivi~noto delo naru{uvawe na nepovredivosta na domot
od ~l 145 KZ, vo negoviot osnoven oblik mo`e da go izvr{i sekoj
me|utoa, ako go izvr{i slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata, }e postoi
kvalificiran vid na deloto). Specijalnite krivi~ni dela imaat
posebno zna~ewe kaj soizvr{itelstvoto i sou~esni{tvoto.
[to se odnesuva na pravnite lica, vo teorijata dominira stojali{eto
deka tie ne mo`at da se pojavat kako aktiven subjekt na krivi~noto
delo. Vo taa smisla obi~no se naveduvaat slednive argumenti:
1 0 deka krivi~noto delo se vr{i so telesni dvi`ewa ili propu{tawa
koi mo`at da bidat prezemeni samo od ~ovek, a ne i od pravno lice, 2 0
deka na pravnite lica im nedostasuvaat svest i volja koi se osnova za
vinata, 3 0 deka nivnoto kaznuvawe e vo sprotivnost so celite na kaznuvaweto,
4 0 deka nivnoto kaznuvawe zna~i voveduvawe kolektivna odgovornost
vo krivi~noto pravo, {to od svoja strana vodi kon kaznuvawe
na lica {to nemaat nikakva vrska so izv{uvaweto na krivi~noto delo.
Ova stojali{te e karakteristi~no za tn. teorija na fikcijata koja se
potpira na na~eloto na rimskoto pravo - societas delinquere non potest

(pravno lice ne mo`e da stori krivi~no delo).
Nasproti prethodnoto stojali{te, spored teorijata na realnosta
pravnoto lice ne e fikcija, tuku realno bitie koe ima pretstavnici
koi gi donesuvaat odlukite i organi {to tie odluki gi izvr{uvaat.
Nivnata volja e volja i na pravnoto lice. Vo prilog na krivi~nata
odgovornost na pravnoto lice se istaknuva i toa deka kaznata nitu kaj
fizi~kite lica ne e do kraj od li~na priroda, za{to nu`no gi pogoduva
~lenovite na nivnoto semejstvo.
Najposle, spored teorijata na kompromisot, na pravoto lice vo
isklu~itelni slu~ai, {to bi gi opredelile praktikata i zakonodavstvoto,
terba da mu se priznae svojstvoto na subjekt na krivi~noto
delo.
Na{eto pozitivno krivi~no zakonodavstvo e na stojali{te
deka pravnoto lice e aktiven subjekt na krivi~noto delo. Fakt e deka
vo uslovi na bespo{tedna konkurencija, pravnite lica prezemaat razni
aktivnosti koi imaat kriminalen karakter, kako na primer, proizvodstvo
na zabraneti i {tetni proizvodi, promet so takvi proizvodi,
izigruvawe na finansiskite i fiskalnite propisi, zagrozuvawe na
ekolo{kata sredina i lu|eto so opasni sredstva i otpadni materii i
sl. Od tie pri~ini najgolemiot broj avtori ne ja nergiraa nivnata socijalna
odgovornost, me|utoa priznavaa deka vo osnova na nepriznavaweto
na nivnata krivi~na odgovornost le`at ~isto teoretski pri~ini.
Fakt e me|utoa i toa deka najgolemiot broj evropski zakonodavstva
ja priznavaat prekr{o~nata odgovornost na pravnite lica. Takov slu-
~aj so novelata od 2004 godina e i so na{ata zemja.
2. Pod pasiven subjekt ili `rtva na krivi~noto delo se podrazbira
liceto koe e povredeno ili o{teteno so deloto. @rtva na
krivi~noto delo mo`e da bide sekoe fizi~ko i pravno lice. Kaj edno
krivi~no delo mo`e da se javat pove}e `rtvi, na primer navreda nanesena
na pove}e lica. Pove}e pasivni subjekti mo`at osobeno da se javat
kaj tn. neopredeleni krivi~ni dela (koi spored svojata priroda doveduvaat
do povreda ili zagrozuvawe na pove}e lica) kako na primer,
predizvikuvawe po`ar, soobra}ajna ili `elezni~ka nesre}a. Pove}e
`rtvi, isto taka, se javuvaat kaj krivi~nite dela koi ednovremeno povreduvaat
ili zagrozuvaat pove}e pravni dobra, kako na primer, la`no
obvinuvawe, kade se povreduva la`no obvinetoto lice i interesite na
pravosudstvoto.
Isto lice ne mo`e da bide ednovremeno i aktiven (storitel) i
pasiven (`rtva) subjekt na krivi~noto delo. Od pasivniot subjekt
(`rtvata), treba da se razlikuva objektot na dejstvieto (lice, `ivotno
ili predmet), iako ~esto se slu~uva edno lice da bide i objekt na dejstvieto
i `rtva na krivi~noto delo. Toa e, potrebno za utvrduvawe na
liceto koe ima pravo na nadomest na {teta od izvr{enoto krivi~noto
119

delo. 113
7. PODELBA NA KRIVI^NITE DELA
Vo krivi~noto pravo postojat pove}e kriteriumi za podelba na
krivi~nite dela na oddelni grupi. Kako naj~esti me|u niv se oddeluvaat
kriteriumite: svojstvoto na storitelot na krivi~noto delo, grupniot
za{titen objekt, te`inata na krivi~noto delo, prirodata na
krivi~noto delo, vidot na posledicite, traeweto na posledicite, stadiumite
na izvr{uvaweto, sostavot na krivi~nite dela, postoeweto na
posledicata vo zakonskito opis na krivi~noto delo i so ogled na momentot
na dovr{uvaweto na deloto.
1 0 Spored svojstvoto na storitelot na krivi~noto delo se vr{i
podelba na op{ti (delicta communia) i specijalni (delicta propria)
krivi~ni dela. 114
2 0 Spored grupniot za{titen objekt se vr{i podelbata na krivi~nite
dela vo Posebniot del na krivi~niot zakoniik.
3 0 So ogled na te`inata na krivi~nite dela vo nekoi zakonodavstva
se vr{i podelbata na krivi~nite dela na zlostorstva, prestapi i
istapi. Na{eto krivi~no zakonodavstvo ne pravi nikakva (terminolo{ka
ili sodr`inska) razlika na krivi~nite dela so ogled na
zakanetite kazni. Me|utoa, od druga strana, pokraj krivi~nite dela,
kaj nas postojat i prekr{oci kako poseben vid kaznivi dela. Prekr{-
ocite, vsu{nost se onie dela koi vo oddelni zakonodavstva se narekuvaat
istapi. Tie kaj nas celosno se oddeleni od oblasta na krivi~noto
i se pomesteni vo prekr{o~noto zakonodavstvo. Me|utoa, posmatrani
zaedno, krivi~nite dela i prekr{ocite vo na{ata teorija se narekuvaat
kazneni delikti. Ottamu, napolno pogre{no e isistiraweto krivi-
~nite dela da se narekuvaat kazneni dela i soodvetno na toa krivi~noto
pravo - kazneno pravo, a krivi~noto zakonodavstvo - kazneno zakonodavstvo.
115
4 0 Vrz osnova na prirodata na krivi~ite dela se vr{i podelbata
na op{ti i politi~ki krivi~ni dela. Na{eto krivi~no zakonodavstvo
ne pravi nikakva razlika me|u op{tite (obi~nite) i politi-
~kite krivi~ni dela vo pogled na kaznuvaweto i re`imot na postapuvaweto
pri izvr{uvaweto na kaznata, kako {to e toa slu~aj, na primer,
vo Francija. Me|utoa, kako {to imavme prilika da vidime, ova razli-
113
Za opredeleni viktimolo{ki apekti vidi: Slejmanov, Z. Kriminologija,
2003, str. 380-390.
114
Vidi: str. 118.
115
Vidi: Sulejmanov, Z. Za nazivot na krivi~noto pravo, za kaznata li-
{uvawe od sloboda i za smrtnata kazna, Makedonska revija za kazneno pravo i
kriminologija, Skopje, 1994, str. 134-147.
120

kuvawe ima zna~ewe kaj ekstradicijata. 116
5 0 Spored na~inot na ostvaruvawe na dejstvieto krivi~nite
dela se delat na krivi~ni dela na storuvawe i propu{tawe. 117
6 0 So ogled na vidot na posledicite se vr{i podelba na krivi~ni
dela na povreda i krivi~ni dela na zagrozuvawe. 118
7 0 So ogled na protivpravnata sostojba kako element za
utvrduvawe na dovr{uvaweto na deloto na trajni i krivi~ni dela na
sostojba. Trajni se onie krivi~ni dela vo ~ie {to zakonsko bitie e
vneseno i traeweto na protivpravnata sostojba na dejstieto na izvr-
{uvaweto. So drugi zborovi, kaj ovie dela se dodeka trae dejstvieto na
izvr{uvaweto so koe se sozdava protivpravnata sostojba, krivi~noto
delo ne e dovr{eno. Nivnata smisla e da se inkriminira ne samo dejstvieto,
tuku i traeweto na protivpravnata sostojba predizvikana so toa
dejstvie. Ottamu, dovr{uvaweto kaj ovie krivi~ni dela se vrzuva za
momentot na prestanuvaweto na protivpravnata sostojba. Takvi, se na
primer, krivi~noto delo protivpravno li{uvawe od sloboda od ~l.
140 KZ, ili delata od ~l. 135, 145, 197, 396, 344 KZ.
Kaj ovie krivi~ni dela za seto vreme na traeweto na protivpravnata
sostojba mo`no e da pristapat novi soizvr{iteli ili sou~esnici.
Zastruvawe na goneweto zapo~nuva da te~e od momentot na prestanuvaweto
na protivpravnata sostojba. Dodeka trae protivpravnata sostojba
(protivpravniot napad) mo`no e i prezemaweto na akti na nu-
`na odbrana, odnosno nu`na pomo{.
Za razlika od prethodnite, krivi~ni dela na sostojba, isto
taka, doveduvaat do ostvaruvawe na opredelena protivpravna sostojba,
samo {to nejzinoto traewe ne e sostaven del na zakonskoto bitie na
deloto. Kaj niv krivi~noto delo e dovr{eno so ostvaruvaweto na negovoto
zakonsko bitie, t.e vo momentot koga e sozdadena protivpravnata
sostojba, bez ogled na toa {to posledicata kako protivpravna sostojba,
sî u{te trae. Nivnata smisla i ovde e da se inkriminira ne samo
dejstvieto, tuku i traeweto na protivpravnata sostojba predizvikana
so toa dejstvie, no za nepravoto e bez zna~ewe samoto traewe na protivpravnata
ostojba. Takvi, se na primer, krivi~nite dela dvobra~nost
od ~l. 195 KZ, promena na semejnata sostojba na deteto od ~l. 199 KZ,
kako i delata od ~l. 170, 214, 243 KZ.
Od momentot na sozdavaweto na protivpravnata sostojba ne e
mo`no soizvr{itelstvo nitu sou~esni{tvo vo deloto, tuku samo sou-
~esni{tvo po izvr{enoto delo, t.e. prikrivawe od ~l. 261 KZ ili pomagawe
na storitelot po izvr{enoto krivi~no delo od ~l. 325 KZ. Zastaruvaweto
na krivi~noto gonewe zapo~nuva da te~e so nastapuvaweto
na protivpravnata sostojba. Takvata protivpravna sostojba me|utoa, ne
116
Vidi: str. 100-105.
117
Vidi: str. 129-135.
118
Vidi: str. 136-138.
121

mo`e da se ozna~i kako protivpraven napad i protiv nea ne e dopu-
{tena nu`na odbrana.
8 0 Spored stadiumot na izvr{uvaweto na krivi~nite dela se
vr{i podelba na dovr{eni i krivi~ni dela vo obid. 119
9 0 Spored sostavot (konstrukcijata) na krivi~nite dela se
vr{i podelba na prosti, slo`eni, prodol`eni i kolektivni krivi~ni
dela. 120 10 0 So ogled na postoeweto na posledicata vo zakonskito opis
na na krivi~noto delo na formalni i materijalni. 121
Ovie, i drugi podelbi oddelno, gi razgleduvavme ili }e gi razgleduvame
tamu kade{to se projavuva nivnoto pomalo ili pogolemo
zna~ewe za naukata na krivi~noto pravo ili za prakti~nata primena
na materijalnoto krivi~no zakonodavstvoto.
II. POVEDENIE NA ^OVEKOT
Napred vidovme deka povedenieto na ~ovekot go so~inuva prviot
osnoven i op{t element na krivi~noto delo. Toa sodr`i tri obele`ja:
1 0 dejstvie na izvr{uvawe na krivi~noto delo, 2 0 posledica na
krivi~noto delo, i 3 0 pri~inski odnos me|u dejstvieto na izvr{uvaweto
i posledicata na krivi~noto delo.
1. DEJSTVIE
1. Poim na dejstvieto. Vo sovremenoto krivi~noto pravo re~isi
nema razijduvawe vo stavot deka dejstvieto na krivi~noto delo e
sostaveno od dve komponenti: povedenie na ~ovekot koe predizvikalo
opredelena promena vo nadvore{niot svet i koe e volevo prezemeno.
1 0 Povedenieto na ~ovekot mora da se izrazi vo nadvore{niot
svet, da prestavuva fizi~ki nastan koj vidlivo e manifestiran vo nadvore{niot
svet. Toj nastan mo`e da se javi vo dva vida: kako opredeleno
storuvawe ili nestoruvawe. Soglasno toa, ne mo`e da pretstavuvaat
dejstvie psihi~kite akti na ~ovekot koi ostanuvaat vo sferata
na vnatre{nite zbidnuvawa vo ~ovekot, kako {to se opredeleni misli,
`elbi, nameri, i sl.
2 0 Povedenieto na ~ovekot mora da bide prezemeno volevo. Spored
toa, nevoloevoto prezemawe na nekoe dejstvie ne se smeta za dejstvie
vo krivi~nopravna smisla. Nevolevi akti se: refleksnite dvi-
`ewa, instinktivnite dvi`ewa, dejstvijata izvr{eni pod vlijanie na
vi{a sila i dejstvija izvr{eni pod vlijanie na apsolutna sila.
Refleksni dvi`ewa pretstavuvaat najednostanite nevolevi
119
Vidi: str. 177 i natamu.
120
Vidi: str. 195-199.
121
Vidi: str. 135-136.
122

dvi`ewa {to se predizvikani od nadvore{ni drazbi .
Instinktivnite dvi`ewa se vrodeni na~ini na rea|irawe predizvikani
od nadvore{ni drazbi ili od vnatre{ni organski potrebi
(kako na primer, dvi`ewata na ~ovek {to se davi, gr~ewe na muskulite,
dvi`ewa pri son, kivawe).
Od refleksnite i instinktivnite dvi`ewa treba da se razlikuvaat
avtomatskite dvi`ewa (koi {to so ~esto povtoruvawe stanale
mehani~ki) i impulsivnite dvi`ewa (nagonski reakcii), koi vo krivi~nopravna
smisla se tretiraat kako volevi dvi`ewa.
Koncepcijata za dejstvieto kako volev, psihi~ki motiviran akt
(objektivno-subjektivno sfa}awe na dejstvieto) e vladea~ka vo teorijata
na krivi~noto pravo, za razlika od objektivnoto sfa}awe na
dejstvieto (T. @ivanovi}), spored koe za dejstvieto vo krivi~nopravna
smisla e va`no da e prezemeno telesno dvi`ewe bez ogled dali toa e
storeno volevo ili nevolevo, ili pak od finalisti~koto sfa}awe
(Velcl) spored koe za postoewe na dejstvieto vo krivi~nopravna smisla
pokraj voljata, potrebno e da postoi i cel na telesnoto dvi`ewe (storitelot
da sakal so prezemenoto dejstvie da ja postigne zabranetata
posledica).
2. Osnovi {to go isklu~uvaat dejstvieto. Pokraj ve}e navedenite
refleksni i instinktivnite dvi`ewa, osnova za isklu~uvawe
na dejstvieto e prisilbata koga se javuva vo vid na apsolutna sila.
Prisilbata mo`e da se javi i vo vid relativna sila i zakana, me|utoa
toga{ ne e osnova {to go isklu~uva dejstvieto, tuku osnova {to ja isklu~uva
vinata.
Prisilbata pretstavuva nadvore{en pritisok na edno lice koj
vlijae na negovata volja i ja naso~uva vo odreden pravec. Vo na{iot
krivi~en zakonik prisilbata ne e predvidena kako op{t institut, me-
|utoa sepak ima op{to zna~ewe, osobeno ottamu {to se javuva kako
obele`je na oddelni krivi~ni dela (na primer, kaj krivi~nite dela od
~l. 139, 319 st. 1, 322, 375, 422 KZ). Po svoeto dejstvo prisilbata mo`e
da bide 1 0 fizi~ka sila i, 2 0 psihi~ka sila (zakana).
1 0 Sila (fizi~ka psisilba) mo`e da bide predizvikana od prirodnen
nastan (na primer, nekoj se lizne na mraz ili bide turnat od
silen veter) ili od `ivotno (na primer, nekoj e turnat od kow) pri
{to pri pa|aweto se povreduva drugo lice. Ovde stanuva zbor za prirodna
vi{a sila. Spored toa vi{a sila (vis mior) postoi koga edno dejstvie
e predizvikano poradi vlijanie na nadvore{na prirodni sili
ili od `ivotni. Me|utoa, pod sila ili fizi~ka prisilba se podrazbira
i upotreba na fizi~ka sila od strana na edno sprema drugo lice (na
primer, nekoj turne edno lice koe pri pa|aweto povredi drugo lice
ili taa se primenuva so cel nekoe lice da se navede na opredeleno povedenie,
odnosno storuvawe ili propu{atawe). So primena na sila se
deluva na telesniot, no posredno i na psihi~kiot integritet na edno
lice so toa {to negovata volja se naso~uva vo odreden pravec. Fizi~-
123

kata prisilba ili sila se sostoi vo vlijanie na fizi~kata strana na
li~nosta na storitelot, na negoviot telesen integritet, poradi {to
storitelot prezema opredeleno dejstvie koe doveduva do ostvaruvawe
na zabraneta posledica.
Taa sila mo`e da bide a) apsolutna i b) relativna.
a) Apsolutna sila (vis apsoluta) postoi toga{ koga edno lice e
prisileno da prezeme opredeleno dejstvie pod pritisok na fizi~ka nezapirliva
sila, na primer, koga nekoj turne drugo lice vo bazen, a toa
pri pa|aweto povreduva treto lice ili koga hirurgot nemo`e da prodol`i
so zapo~nata operacija poradi prekin na strujata i bolniot
umre). 122 Taa sila mo`e da se sostoi i vo vrzuvawe, hipnoza, davawe
droga i drugi zamajni sredstva i sl. So nea liceto sprema koe se primenuva
vo celost (apsolutno) se li{uva od sposobnosta slobodno da odlu-
~uva za svoeto povedenie. Vo takvi slu~ai prisileniot ne e vo sostojba
da sozdade ili da ostvari sopstvena volja i zatoa ne e storitel na deloto
prisileniot: kaj nego ne postoi dejstvie vo krivi~nopravna
smisla, tuku kaj liceto {to ja primenilo silata. So drugi zborovi za
delo izvr{eno pod dejstvo na vi{a sila ne postoi krivi~no delo poradi
nepostoewe na dejstvie pa ottamu, ne postoi nitu subjektivniot
element na krivi~noto delo - ne postoi vina nitu vo odnos na dejstvieto
ni vo odnos na posledicata.
b) Relativna sila (vis compulsiva) e sila so koja liceto sprema
koe se primenuva ne se li{uva vo potpolnost od svojata sloboda za
odlu~uvawe, no taa e od takva priroda (podobna da ja smali sposobnosta
za odlu~uvawe) {to mo`e da go navede na odredeno storuvawe ili
propu{tawe. 123 Na primer, nekoj se dr`i zatvoren ili se izma~uva so
122
Silata e apsolutna vo slu~aj ako poradi upotrebenata snaga onoj
sprema kogo e upotrebena silata celosno bil li{en od mo`nosta da donese
odluka za storuvawe ili nestoruvawe ili ako bil spre~en da ja realizira svojata
odluka. Silata e apsolutna samo toga{ koga prisileniot ne mo`el da í se
sprotivstavi, {to se procenuva vo sekoj konkreten slu~aj so zemawe predvid
na objektivnata situacija i subjektivnite mo`nosti na prisileniot da í se
sprotivstavi na silata. Srzenti}, Stai}, Lazarevi}. op. cit. str. 177.
123
Silata e kompulzivna koga poradi nejzinata upotreba prisileniot
ne bil li{en od mo`nosta da donese odluka, me|utoa so dejstvoto na silata negovata
odluka bila iznudena. So upotrebata na kompulsivnata sila zna~i ne e
isklu~eno odlu~uvaweto na prisileniot, me|utoa donesenata odluka e formirana
pod vlijanie na upotrebata na nadvore{na, fizi~ka sila. Kompulsivnata
sila mo`e da bide neposredan i posredna. Neposredna e onaa sila koja
se upotrebuva sprema liceto koe se prisiluva na opredeleno storuvawe ili
propu{tawe. Posredna e onaa sila koja neposredno se upotrebuva sprema nekoe
treto lice (obi~no sprema blisko lice na prisileniot), a isklu~itelno i
sprema predmeti, so cel na toj posreden na~in da se vlijae na voljata na liceto
koe se prisiluva. Ibid. str. 177. Taka i Radovanovi}, M. op. cit. str. 208.
124

tepawe za da odade nekakva tajna ili da zapali ne~ija ku}a ili pak nekoj
vperuva pi{tol vo blagajnik baraj}i od nego da mu gi predade parite
od kasata. Vo takov slu~aj postoi volevo dejstvie i soglasno toa,
dejstvie vo krivi~nopravna smisla. Tuka stanuva zbor za primena na
sila koja nema dovolno dejstvo, za{to kaj prisileniot postoi mo`nost
za odlu~uvawe vo pogled na prezemaweto na dejstvieto i pokraj toa
{to e isklu~en voleviot odnos vo pogled na posledicata. Takov e
slu~ajot i so serioznata zakana. Na serioznata zakana i kompulsivnata
sila im e zaedni~ko toa {to ne ja isklu~uvaat mo`nosta za odlu-
~uvawe, tuku samo vlijaat vrz donesuvaweto na odlukata vo opredelena
nasoka. Ottamu, nekoi avtori vr{at izedna~uvawe na poimot na kompulsivnata
sila so zakanata. 124 Me|utoa, me|u niv postoi i zna~ajna razlika
koja se sostoi vo toa {to so kompulsivnata sila zloto ve}e se
ostvaruva, a so zakanata toa zlo samo se nagovestuva.
Za da ima krivi~nopravno dejstvo (da ja isklu~i vinata) kompulzivnata
sila mora da bide nezapirliva (od takva priroda {to liceto
sprema kogo bila primeneta ne mo`elo da ja zapre, da ja otstrani, da i
se sprotivstavi, odnosno da ja izbegne so begstvo, so povikuvawe na pomo{,
so nu`na odbrana). Dokolku ne postoel nekoj od na~inite da se
izbegne zakanata, a prisileniot ne gi upotrebil poradi nebre`nost,
}e odgovara kako nebre`en storitel na deloto, se rabira dokolku za
istoto e predvideno kaznuvawe i od nebre`nost.
2. Zakanata pretstavuva predo~uvawe (najava, nagovestuvawe) na
nekoe zlo na edno lice {to e podobno da vlijae vo nasoka na prezemawe
ili propu{tawe na odredeno dejstvie. So drugi zaborovi, na edno lice
mu se predo~uva nanesuvawe na odredena neprijatnost {to e od takva
priroda i zna~ewe da mo`e da vlijae na voljata (na slobodata na
odlu~uvaweto) na toa lice. 125 Vo takov slu~aj negovoto dejstvie e vo soglasnost
so voljata na onoj koj se zakanuva, a ne vo soglasnost na sopstvenata
volja.
Kaj zakanata e potrebno liceto {to se zakanuva da predo~i deka
samoto }e go nanese ili }e pridonese za nastanuvawe odredeno zlo.
Ako zakanuva~ot nanesuvaweto na zloto ne si go pripi{uva sebesi,
tuku predo~uva deka izvr{itel na toa zlo }e bide nekoe drugo lice, toga{
ne postoi zakana tuku se raboti za opomena. Samata zakana mo`e
da bide izvr{ena usmeno, pismeno ili so konkludentni dejstvija.
Psihi~kata prisilba ili zakana se sostoi vo deluvawe na psi-
124
Taka Ba~i}, F. op. cit. str. 171.
125
Zakana e izjava, storena usmeno, pismena ili so konkludentni dejstvija,
so koja na edno lice mu se predo~uva opredeleno zlo {to e podesno da
vlija vrz negovoto odlu~uivawe vo odredena nasoka. Ottamu, liceto komu mu e
upatena zakanata se nao|a pred alternativa da ostvari opredleno povedenie
(storuvawe ili propu{tawe), ili da go prifati zloto koe (nemu li~no ili na
negovite bliski) mu se zakanuva.
125

hi~kata strana na li~nosta na storitelot, negoviot psihi~ki integritet,
poradi {to toj prezema opredeleno dejstvie. I ovaa prisilba
mo`e da proizleguva od prirodni sili (na primer, nekoe lice poradi
strav od grmotevica provali vo tu|a ku}a so cel da se zasolni), ili od
strana na ~ovek. Vo ovie slu~ai storitelot poseduva fizi~ka, no ne i
psihi~ka sloboda, za{to deluva pod vlijanie na prisilba koja ja naso~uva
negovata volja vo odrede pravec. Ottamu i ovde nema vina na
storitelot vo pogled na dejstvieto i posledicata, pa spored toa nitu
krivi~no delo ni krivi~na odgovornost.
Zakanata i primenata na kompulzivna sila, osobeno ako so toa
se predizvikuva opasnost po `ivotot i teloto, sozdavaat strav i drugi
psihi~ki sostojbi koi za osnova go imaat nagonot za samoodr`uvawe, a
vo takva sostojba sposobnosta za rasuduvawe i odlu~uvawe se iskluva
ili namaluva. Vo slu~aj na zakana so neposreden napad vrz `ivotot ili
teloto, liceto postapuva nagonski, instinktivno zaradi odbrana na
svojata li~nost. Od ovie pri~ini vo nekoi slu~ai zakanata isto taka
mo`e da ja isklu~i vinata, pa i presmetlivosta, a vo nekoi slu~ai ja
ograni~uva sposobnosta za psihi~ki aktivnosti koi slu`at kako osnova
za vinata. 126 Me|utoa, za da bide osnova za isklu~uvawe na vinata, zakanata
vo prv red treba da pretstavuva predo~uvawe na serioznao zlo
(da se raboti za opasnost po `ivotot, teloto, slobodata, polovata ~est
i dr.), da se raboti za predo~uvawe so sega{na opasnost ili opasnost
koja neposredno pretstoi. Zakanata, isto taka, mora da e i nezapirliva
(neotstranliva). Za postoeweto na zakanata, me|utoa, ne e potrebno
liceto koe se zakanuva so odredeno zlo i navistina da go sprovede
zloto so koe se zakanuval, nitu e potebno zloto navistina da bie ostvarlivo,
za{to zakanata mo`e da se izvr{i duri i so prazen pi{tol, pa
durii so pi{tol igra~ka.
Pritoa, treba da se znae deka dejstvoto na psihi~kata prisilba,
kako i na fizi~kata prisilba vpro~em, ne se ceni na objektiven na~in,
tuku subjektivno spored li~nite osobini na prisileniot, na primer,
spored toa dali se raboti za sna`no ili slabo lice, za maloletnik, vozrasno
lice ili za starec, ma` ili `ena i sl.
Izvr{uvaweto na krivi~no delo poradi dejstvo na zakanata ima
sli~nost so izvr{uvaweto na delo vo krajna nu`da. Me|utoa za razlika
od krajnata nu`da, koja ja isklu~uva protivpravnosta na deloto kako
element od objektivna priroda, zakanata ja isklu~uva vinata t.e. subjektivniot
element na krivi~noto delo.
3. Vidovi dejstvie na krivi~ite dela. Samo gorniot poim na dejstvieto
kako ~ovekovoto povedenie so odredeni kvaliteti: kako
opredelen volev akt (storuvawe) ili volevo propu{tawe (nestoruvawe)
na odredeno telesno dvi`ewe koe se manifestiralo kako pojava
vo nadvore{niot svet e dejstvie od zna~ewe za krivi~noto zakonodav-
126
Tahovi}, J. op. cit. str. 190-191. Taka i Radovanovi}, M. op. cit. str. 209.
126

stvo i krivi~noto pravo (dejstvie vo krivi~nopravna smisla). Takvoto
dejstvie, soglasno svojot pridones vo nastanuvaweto na krivi~noto
delo, mo`e da se pojavi kako: 1 0 dejstvie na izvr{uvawe, 2 0 dejstvie na
pottiknuvawe, 3 0 dejstvie na pomagawe i 4 0 dejstvie na organizirawe.
2. DEJSTVIE NA IZVR[UVAWE
1. Poim na dejstvieto na izvr{uvawe. Dejstvieto na izvr{uvawe
na krivi~noto delo e ona dejstvie so koe se ostvaruva posledicata
na krivi~noto delo. Toa e element na krivi~noto delo i voobi~aeno
e sodr`ano vo zakonskoto bitie na krivi~noto delo vo forma na zabrana
(prohibitivna norma) ili naredba (imperativna norma) za opredeleno
storuvawe, odnosno propu{tawe. Toa e to~no odredeno dejstvie
i krivi~noto delo mo`e da se izvr{i samo so toa dejstvie. Me|utoa,
kaj nekoi krivi~i dela dejstvieto na izvr{uvaweto ne e ozna~eno vo
zakonskoto bitie na krivi~noto delo i toga{ se iznao|a so tolkuvawe.
127 Taka, na primer, kaj krivi~noto delo ubistvo e opredelena samo
posledicata (li{uvawe od `ivot), no ne i dejstvieto na izvr{uvaweto
koe mo`e da se izvr{i na pove}e na~ini, odnosno na koj i da e na~in.
Vo drugi slu~ai, pokraj dejstvieto na izvr{uvaweto e opredleno i sredstvoto
so koe se ostvaruva dejstvieto, a ponekade toa e storeno i so
na~inot na izvr{uvaweto na dejstvieto. Taka, na primer, kaj krivi~noto
delo predizvikuvawe op{ta opasnost od ~l. 288 KZ, kako sredstvo
na dejstvieto na izvr{uvaweto se navedeni po`ar, poplava, eksplozija,
otrov, otrovni gasovi, jonizira~ko zra~ewe, motorna sila itn,
a kaj te{kata kra`ba od ~l. 236 KZ, se opredeluvaat posebni na~ini na
izvr{uvawe na dejstvieto kako {to se: kr{ewe ili provaluvawe,
drzok na~in i dr. Vo ovie slu~ai za postoewe na krivi~noto delo e potrebno
dejstvieto na izvr{uvaweto da bide ostvareno so navedenite
sredstva ili na odredeniot na~in. Vo sprotivno krivi~noto delo ili
voop{to ne postoi, ili pak ne se raboti za toa, tuku za drugo krivi~no
delo.
2. Dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo mo`e da
bide odredeno 1 0 kumulativno ili, 2 0 alternativno.
1 0 Kaj kumulativnoto opredeluvawe na dejstvieto, za postoewe
na krivi~noto delo e potrebno site dejstvija sodr`ani vo opisot na
deloto da se ostvareni, za{to duri site zaedno pretstavuvaat edno
dejstvie na izvr{uvaweto. Toa e povekeaktivno dejstvie. Taka, na pri-
127
Toa e osobeno slu~aj kaj onie krivi~ni dela kaj koi dejstieto na
izvr{uvaweto ne e to~no poimno opredeleno, taka {to podle`i na ocena od
strana na sudot za toa dali edno fakti~ko povedenie pretstavuva dejstvie na
izvr{uvawe. Takvi se, na primer, krivi~nite dela kaj koi dejstvieto na
izvr{uvaweto e odredeno kako "nesovesno postapuvawe", "nesovesno lekuvawe"
i sl. Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 139.
127

mer, kaj krivi~noto delo izlagawe na opasnost od ~l. 134 KZ, potrebno
e dejstvieto na izvr{uvawe da se sostoi vo izlagawe na opasnost za
`ivotot na nekoe lice i ostavawe na toa lice bez pomo{. Ili, na primer:
razbojni{tvoto - koe se sostoi vo upotreba na sila ili zakana i
odzemawe na tu| podvi`en predmet, ili pak siluvaweto - koe se sostoi
vo upotreba na sila ili zakana i polov odnos. Takvite krivi~ni dela
kaj koi vo nivniot opis se predvideni dve ili pove}e dejstvija na izvr-
{uvawe, a za izvr{uvawe na dejstvieto e potrebno da se izvr{at site
tie dejstvija se narekuvaat pove}eaktivni krivi~ni dela. Nivnoto
zna~ewe se sostoi vo toa {to za postoewe obid i soizvr{itelstvo kaj
niv e dovolno storitelot da zapo~nal so izvr{uvaweto na prvoto dejstvie,
na primer, kaj razbojni{tvoto izvr{itelot, odnosno soizvr{itelot
da zapo~nal so primena na sila, a ne i so odzemaweto na predmetite.
Nasproti pove}eaktivnite, stojat ednoaktivnite krivi~ni dela
koi se sostojat samo od edno dejstvie: na primer, ubistvoto kaj koe se
bara samo dejstvieto na usmrtuvawe.
2 0 Postojat me|utoa slu~ai koga zakonodavecot predviduva pove}e
dejstvija na izvr{uvaweto na krivi~noto delo alternativno. Vo
tie slu~ai krivi~noto delo postoi ako e ostvareno koe i da e dejstvie
na izvr{uvaweto (dovolno e da e izvr{eno edno od pove}eto alternativno
predvideni dejstvija na izvr{uvawe), za{to sekoe od niv zemeni
samostojno pretstavuva dejstvie na izvr{uvawe. Taka, na primer,
krivi~noto delo {piona`a od ~l 316 KZ, }e postoi ako e izvr{eno
samo soop{tuvawe ili predavawe ili samo pribavuvawe na doverlivi
voeni, ekonomski ili slu`beni podatoci ili dokumenti so cel za
nivno predavawe na nekoja stranska izvestitelna slu`ba. Takov e slu-
~ajot i so krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i
ovlastuvawe od ~l. 353 KZ, koe mo`e da se izvr{i so iskoristuvawe na
slu`benata polo`ba ili ovlastuvawe ili so pre~ekoruvawe na granicite
na svoite slu`beni ovlastuvawa, ili so neizvr{uvawe na svojata
slu`bena dol`nost, {to zna~i so koe i da e od navedenite dejstvija
na izvr{uvawe. Takvite krivi~ni dela kaj koi vo nivniot opis se predvideni
pove}e alternativni dejstvija na izvr{uvawe, a za izvr{uvaweto
na deloto e dovolno da e prezemeno bilo koe od predvidenite
alternativni dejstvija, se narekuvaat krivi~ni dela so me{ovito bitie.
3. Dejstvieto kako kompleksen akt. Ve}e vidovem deka vo svoeto
konkretno ostvaruvawe dejstvieto mo`e da se pojavi kako prezemawe
(volev akt) ili propu{tawe (volevo propu{tawe) na edno telesno
dvi`ewe. Tuka se raboti za edno dejstvie vo prirodna smisla, na
primer, eden udar so no` e ostvareno ubistvo. Vo toj slu~aj imame edno
dejstvie vo prirodna smisla koe se smeta za edno dejstvie vo krivi~no
pravna smisla (edno dejstvie na izvr{uvawe), za{to edno dejstvie vo
prirodna smisla sekoga{ pretstavuva edno dejstvie vo krivi~nopravna
smisla. Kaj eden volev akt ili edno volevo propu{tawe sekoga{ se
128

aboti za edno dejstvie na izvr{uvawe, bez ogled na brojot na posledicite.
Drugo e me|utoa pra{aweto dali tuka se raboti za edno ili
pove}e krivi~i dela {to se opredeluva so u~eweto za stekot na krivi~ni
dela.
Me|utoa, vo svoeto konkretno ostvaruvawe mo`e da se pojavi
prezemawe ili propu{tawe na pove}e telesni dvi`ewa (pove}e dejstvija
vo prirodna smisla), a sepak da ne se raboti za pove}e dejstvija vo
krivi~nopravna smisla, tuku za edno dejstvie na izvr{uvawe. Na primer,
ubistvoto e ostvareno so pove}e udari so no`. Vo toj slu~aj zna~i
imame pove}e dejstvija vo prirodna smisla koi se smetaat za edno dejstvie
vo krivi~nopravna smisla. Spored toa, dejstvieto na izvr{uvaweto
kako kompleksen akt postoi koga pove}e ~ovekovi dejstvija vo
prirodna (obi~na, ontolo{ka) smisla se tretiraat kako edno dejstvie
vo krivi~nopravna smisla.
Dejstvieto kako kompleksen akt se javuva kaj: 1 0 slo`enoto krivi~no
delo, 2 0 kolektivnoto krivi~no delo, 3 0 prodol`enoto krivi~no
delo i 4 0 krivi~nite dela so takvi zakonski bitija vo koi poimno se
bara ostvaruvawe na pove}e dejstvija (na primer, maltretirawe,
tepa~ka, se zanimava). Takvata konstrukcija ima prakti~na vrednost za
razgrani~uvawe na dejstvieto kako kompleksen akt od vistinskoto
mno{tvo (pluralitet) na dejstvijata, {to e od posebna va`nost kaj realniot
stek na krivi~nite dela (kade{to pove}e dejstvija vo prirodna
smisla pretstavuvaat pove}e dejstvija vo krivi~nopravna smisla i, po
pravilo, se raboti za pove}e krivi~ni dela). Ottamu, za ovoj problem
povtorno }e zboruvame kaj materijata za stekot.
4. Od dejstvieto na izvr{uvaweto treba da se razlikuvaat podgotvitelnite
dejstvija so koi krivi~noto delo ne se izvr{uva, tuku
samo se sozdavaat uslovi za prezemawe na dejstvieto na izvr{uvaweto.
5. Dejstvieto na izvr{uvaweto voop{to e od zna~ewe ottamu
{to se pojavuva kako poseben element kaj sekoe krivi~no delo i pridonesuva
za nivnoto me|usebno razlikuvawe. Dejstvieto na izvr{uvawe
e od zna~ewe i za odreduvaweto na mestoto i vremeto na izvr{uvaweto
kako i na krivi~nite dela vo obid.
3. NESTORUVAWE (PROPU[TAWE)
1. Volevoto povedenie na ~ovekot mo`e da se izrazi vo nadvore-
{niot svet na dva na~ini: vo opredeleno storuvawe (aktivno povedenie)
ili vo nekakvo nestoruvawe (pasivno povedenie). Pod storuvawe
se podrazbira volevo prezemawe telesno dvi`ewe, kako na primer,
istrel od ogneno oru`je vo nekogo so namera da se predizvika negovo
li{uvawe od `ivot. Pod nestoruvawe se podrazbira volevo propu{tawe
na telesno dvi`ewe kako na primer, nedavawe hrana od strana na
majkata na deteto so namera da se predizvika negovo li{uvawe od
`ivot. Spored toa, postojat dva vida na dejstvija na izvr{uvawe na
129

krivi~noto delo: storuvawe i nestoruvawe i soglasno toa site krivi~ni
dela se delat na krivi~ni dela so storuvawe i krivi~ni dela so nestoruvawe.
2. Krivi~ni dela so storuvawe (komisivni krivi~ni dela, delicta
commissivum) se izvr{uvaat so volevo prezemawe na telesno dvi`ewe.
Tie im se protivni na normite koi zabranuvaat opredeleno povedenie
(prohibitivni normi) - liceto se kaznuva zatoa {to storilo ne{to
{to ne smeelo da go stori.
Vo praktikata, po pravilo, ne e te{ko da se utvrdi dali edno
povedenie e storuvawe ili nestoruvawe: na primer koga nekoj "krvni-
~ki" pretepa drugo lice, a potoa propu{ti da povika lekar. No, mo`ni
se opredeleni situacii koga odgovorot na toa pra{awe ne e ednostaven.
Toa e osobeno slu~aj kaj nebre`nite dela kade {to aktivnoto
dejstvie ~esto e sledeno i so odredeno propu{tawe: na primer, koga
voza~ no}e parkira kamion neobele`an so propisen znak na rabot od
patot, na koj so svoe vozilo naletuva i zaginuva drug voza~, koga tatkoto
ostavi napolnet pi{tol, a propu{ti da go zaklu~i ormanot poradi
{to negoviot maloleten sin vo igra ubie svoe drugar~e ili koga
doa|a do vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba na bolniot od nesovesno
postapuvawe na lekarot. Vo odgovorot na pra{aweto dali vo navedenite
primeri se raboti za storuvawe ili nestoruvawe prioritet treba
da mu se dade na storuvaweto, a duri koga aktivnoto dejstvie ne e protivpravno
i skriveno doa|a predvid propu{taweto.
3. Krivi~ni dela so nestoruvawe (omisivni krivi~ni dela, delicta
ommissionis) se izvr{uvaat so volevo propu{tawe na telesno
dvi`ewe. Tie im se protivni na normite koi nalo`uvaat (nareduvaat)
opredeleno povedenie (imperativni normi) - liceto se kaznuva zatoa
{to nestorilo ne{to {to bilo dol`no da go stori. 128 Kaj ovie dela, vo
prv red e va`no da ne e prezemeno opredeleno telesno dvi`ewe za koi
postoi opredelena obvrska (dol`nost) da bid prezemeno, no i mo`nost
da bide prezemeno. Taka, na primer, profesionalniot spasitel e
dol`en da ne se udavi nekoj od kapa~ite. No, dokolku toj spasuva eden
nepliva~, ne mo`e da odgovara za propu{taweto da spasi drug
nepliva~ {to ednovremeno se davi vo bazenot.
Ovie krivi~ni dela natamu se delat vo dve grupi: 1 0 na pravi
krivi~ni dela so nestoruvawe i, 2 0 nepravi krivi~ni dela so nestoruvawe.
1 0 Pravi krivi~ni dela so nestoruvawe se onie krivi~ni dela
{to mo`at da bidat izvr{eni samo so nestoruvawe, t.e. so neizvr{uvawe
na opredelena obvrska ili dol`nost. So niv se ikriminira
128
"Krivi~noto delo mo`e da bide izvr{eno so nestoruvawe samo koga
storitelot go propu{til storuvaweto {to bil pravno dol`en da go izvr{i, a
propu{taweto ima ednakvo zna~ewe kako predizvikuvaweto na posledicata
na deloto so storuvawe" ~l. 29. st. 2 KZ.
130

neprezemaweto na dejstvieto opredleno vo zakonskoto bitie na
deloto. Nivnoto dejstvie na izvr{uvawe vo KZ e odredeno kako propu{tawe
na odredena dol`nost. Tie dela zna~i, postojat koga KZ ili
nekoj drug zakonski propis na odredeni lica im nalo`uva da prezemat
nekoe dejstvie, koe dokolku tie ne go prezemat, vr{at krivi~no delo
(na primer, so ~l. 363 KZ se nalo`uva na sekoe lice da prijavi podgotvuvawe
na izvr{uvawe na pot{ki krivi~ni dela dokolku znael za podgotvuvaweto:
vo sprotivno vr{i krivi~no delo). Od takvata nivna
priroda proizleguva deka so nivnoto storuvawe se povreduvaat imperativni
normi. Vo krivi~niot zakonik ovie krivi~ni dela se predviduvaat
isklu~itelno.
Vakvite krivi~ni dela postojat so samoto neizvr{uvawe na dol`nosta,
bez ogled na toa dali so izvr{uvawe na dol`nosta mo`ela
ili ne mo`ela da se otstrani posledicata. Toa zna~i deka kaj ovie
dela storitelot odgovara samo za svojata pasivnost: samo za nestoruvaweto
(za neprezemaweto na dejstvieto opredeleno vo zakonskoto
bitie), a ne i za posledicata {to eventualno proizlegla od negovata
pasivnost. Pravite krivi~ni dela so nestoruvawe (delicta ommissiva) se
iscrpuvaat vo neprezemaweto (propu{taweto) na dejstvieto koe go
nalo`uva zakonot. Tie dodu{a, slu`at da se spre~i opredelena
posledica, me|utoa od storitelot ne se bara da mora da ja otstrani posledicata.
Dovolno e storitelot da ne go storil ona {to bilo vo negova
mo`nost i na toj na~in poka`al deka mu nedostasuva solidarnost
sprema drugite. So drugi zborovi, se kaznuva samoto propu{tawe, a posledicata
e nadvor od bitieto na krivi~noto delo. 129 Taka, ako nekoj ne
mu uka`al pomo{ na davenik, iako mo`el toa da go stori bez opasnost
za sebe ili za drug, pa davenikot se udavil, }e odgovara samo za svojata
pasivnost spored ~l. 136 KZ, a ne i za smrtta {to poradi taa pasivnost
ne bila spre~ena. So ogled pak na toa {to posledicata kaj ovie
krivi~ni dela e nadvor od bitieto na krivi~noto delo, kaj niv ne se
postavuva pra{aweto na pri~inosta.
Takvi se, na primer, krivi~nite dela: neuka`uvawe pomo{ (~l.
136 KZ), neuka`uvawe pomo{ na lice povredeno vo soobra}ajna nezgoda
(~l. 301 KZ), napu{tawe nemo}no lice (~l. 135 KZ), napu{tawe nemo}no
dete (~l. 200 KZ) neotstranuvawe opasnost (~l. 294 KZ), neuka-
`uvawe medicinska pomo{ (~l. 208 KZ), neu~estvo vo otstranuvawe
op{ta opasnost (~l. 296 KZ), neprijavuvawe podgotvuvawe na krivi~no
delo (~l. 363 KZ), neprijavuvawe krivi~no delo ili storitel (~l. 363
KZ) i sl.
Ovie krivi~ni dela po pravilo mo`e da gi izvr{i sekoe lice.
Kaj niv, od samoto zakonsko bitie jasno proizleguva vo {to se sostoi
dol`nosta na storuvawe i koj e dol`en da go prezeme odnosnoto dejstvie.
129
Horvati}-Novoselac, op. cit. str. 178. .
131

2 0 Nepravi krivi~ni dela so nestoruvawe (krivi~ni dela na
storuvawe so nestoruvawe, delicta commissivum per omissionem) se onie
dela koi redovno se izvr{uvaat so storuvawe, no vo nekoi slu~ai mo-
`at da se izvr{at i so nestoruvawe. So niv se ikriminira nespre~uvawe
na nastapuvaweto na posledicata so neizvr{uvawe (propu{tawe)
na dol`noto dejstvie od strana na opredeleno lice. Na
primer, ubistvoto po pravilo se vr{i so storuvawe, me|utoa, toa mo`e
da se izvr{i i so nestoruvawe (so nedavawe hrana na dete ili lekarstva
na bolno lice). Ili pak, svrtni~ar, koj mo`el da predizvika
sudir na dva voza so prenaso~uvawe na svrtnicata vo nedovolen pravec
(so storuvawe), istata posledica ja ostvaruva so neprenaso~uvawe na
svrtnicata (so nestoruvawe, vozdr`uvawe od storuvawe, propu{tawe).
Ottamu, ovie dela se narekuvaat i krivi~ni dela na storuvawe so nestoruvawe
(komisivno-omisivni: komisivni vo zakonskiot opis, omisivni
vo realizacijata) ili garnatno omisivni krivi~ni dela.
Vo ovie slu~ai storitelot ne go prezema ona {to trebal da go
prezeme i poradi toa predizvikuva posledicata {to ne trebal da ja
predizvika. Toa zna~i deka ovie dela proizleguvaat od obrskata na
storitelot da ja otstrani posledicata od nekoe za{titeno dobro.
Ottamu, proizleguva deka storitelotot na ovie dela odgovara za
posledicata {to mu se prepi{uva na nestoruvaweto (za nespre~uvawe
na nastanuvaweto na posledicata so neizvr{uvaweto na dol`nosta), a
ne i za samoto nestoruvawe i mo`e da bide samo opredeleno lice
nare~eno garant - liceto {to ima dol`nost da ja spre~i posledicata
sprema za{titenoto dobro. Kaj ovie krivi~ni dela posledicata e sostaven
del na zakonskoto bitie na deloto.
Karakteristika na ovie krivi~ni dela e deka ne postojat kako
samostojni dela (tie ne se posebno predvideni vo KZ), tuku samo kako
soodvetni oblici na krivi~nite dela na storuvawe. 130 Od takvata priroda
proizleguva deka so nivnoto storuvawe se povreduvaat i prohibitivni
i imperativni normi. Na primer, kaj krivi~noto delo ubistvo
so storuvawe - se povreduva prohibitivnata norma (koja zabranuva da
se odzema tu| `ivot), a kaj ubistvoto so nestoruvawe - imperativnata
norma (koja nareduva prezemawe na opredeleno dejstvie, koe koga bi
bilo prezemeno, bi go spre~ilo nastapuvaweto na zbranetata
posledica).
Za ovie dela e potrebno da postoela pravna dol`nost (opredelen
praven osnov) na odredeno lice za prezemawe na dejstvieto zaradi
otstranuvawe na {tetnite posledici (povreda ili opasnost) od za-
{tietnoto dobro: takvoto dejstvie da ne bilo prezemeno, a mo`elo da
130
Za volja na vistinata postojat nepravi krivi~ni dela so nestoruvawe
{to direktno se opi{ani i vo KZ. Toa e slu~aj, na primer, so kriv~nite
dela: nesovesno lekuvawe bolni (~l. 207 st. 1 KZ), o{tetuvawe na za{titni
uredi, (290 st. 2 KZ), neobezbeduvawe pri voeni ve`bi (340 st. 1 KZ).
132

ide prezemeno i da nastapila {tetnata posledica. Tuka se nao|a i
osnovnoto pra{awe na nepravite omisivni krivi~ni dela - koj e dol-
`en da prezeme dejstvija so cel da ne dojde do povreda na za{titenoto
dobro (do posledicata) i ottamu koj e izvr{itel na ovie dela. Ili poinaku
koj e garant za toa deka nema da dojde do posledicata (koj e
dol`en da ja spre~i posledicata), za{to za niv odgovara samo onoj koj
pravno e obvrzan da ja spre~i istata. Takvata pravna obvrska ili dol-
`nost na storuvawe, kaj nepravite krivi~nite dela so nestoruvawe,
spored nas, mo`e da se zasnova samo vrz slednive osnovi:
a) Zkonski propis. Taka, na primer, od Zakonot za odnosite
me|u roditelite i decata proizleguva dol`nosta za ~uvawe, gri`a i
vospituvawe na decata. Ottamu, roditelot bi odgovaral za ubistvo dokolku
do smrtta na deteto do{lo zaradi izgladnuvawe, ili na novoroden~eto
poradi negovo nedoewe od strana na majkata ili poradi negovo
ostavawe nadvor ili vo ladna prostorija. Direktor na kazneno-popravna
ustanova bi odgovaral za protivpravno li{uvawe od sloboda so
propu{tawe, ako ne otpu{ti liceto {to ja izdr`alo kaznata. Direktorot
pak, na ruiniran stadion bi odgovaral ako dozvolil odr`uvawe
fudbalski natprevar pri {to do{lo do urivaweto na tribinite. Ili
pak, dol`nosta na svrtni~ar na vozovi proizleguva od dogovor za raboten
odnos i ottamu toj e odgovoren za dokolku poradi propu{tawe na
negovata obvrska do{lo do sudar na vozovi. Od ist takov dogovor
~uvarot e dol`en da spre~i kra`ba. Vo site ovie slu~ai na odnosnite
lica im bila opredelena pravna obvrska da prezemat opredeleni dejstvija,
no tokmu poradi nivnata pasivnost do{lo do nepopre~uvawe na
nastanuvaweto na zabranetata posledica.
b) Li~no prezemena obvrska. Taka, poradi propu{tawe na dol-
`nosta od dogovor za do`ivotna izdr{ka na slepo lice pri {to do{lo
do negova pote{ka povreda }e odgovara toj {to ja prezel obvrskata na
~uvawe. Takva odgovornost postoi i pri nastanuvaweto na posledici
poradi propu{tawe na obvrskite na u~itelot po plivawe vo odnos na
svoite u~enici ili na planinarskiot vodi~ vo odnos na turistite {to
gi vodi.
v) Prethodna opasna dejnost. Odgovornosta poradi opasna dejnost,
na primer, pa|a vrz hirugot koj ja zapo~nal, no ja prekinal operacijata,
za{to toj e dol`en da ja dovr{i istata. Posledicite na deloto
}e mu se prepi{at i na lice {to predizvikalo soobra}ajna nesre}a, a
propu{ti da im uka`e pomo{ na povredenite ili na lice {to predizvikalo
po`ar, a ne raboti na negovoto gasnewe. Tuka spa|aat i slu~aite
na propu{tawe na nadzorot vo pogled na izvori na opasnost: neosvetluvawe
prostorii, ostavawe ottvoreni jami, dr`ewe opasni `ivotni,
neodr`uvawe vo ispravna sostojba na vozila i postroj}i. Odgovornosta
proizleguva ottamu {to sekoj {to so svoe dejstvie sozdal
opredelena opasna situacija e dol`en da prezeme dejstvie so koe }e go
spre~i nastanuvaweto na zabraneta posledica. Pritoa, vo odnos na
133

prethodnoto dejstvie na storitelot ne smee da postoi umisla, nitu nebre`nost.
Me|utoa, odgovorot na pra{aweto koj e garant (koj e dol`en so
svoe dejstie da go spre~i nastapuvaweto na posledicata) vo ponovata
krivi~nopravna teorija se bara nadvor od samoto pravo preku uva`uvaweto
na odredeni socijalnoeti~ki kategorii. Na{ stav e deka garantot
za nenastanuvawe na posledicata mora da bide opredelen samo so
nekoja pravna norma, a ne so moralnata sfera (solidarnosta, me|usebnoto
pomagawe me|u bliskite i zaedni~ki vrski, kako i drugi bliski
`ivotni odnosi i eti~ki dol`nosti) i pritoa na gra|anite ne smeeat
da se opredluvaat pre{iroki i proizvolni obvrski so koi se vo osnova
se naru{uva principot na zakonitosta. Vpro~em, i samiot zakonodavec
vo pogled na ova pra{awe se ograni~il na toa deka storitelot odgovara
samo ako propu{til "storuvawe {to bil pravno dol`en da go
izvr{i."
4. Klauzula na ednakva vrednost. Za postoeweto na nepravo krivi~no
delo na nestoruvawe ne e dovolno samo da ima garantna obvrska,
tuku zakonot bara "propu{taweto da ima ednakvo zna~ewe kako predizvikuvaweto
na posledicata na deloto so storuvawe." Taka, spored
nekoi avtori kaj krivi~nite dela vo ~ii zakonski bitija e predvideno
samo predizvikuvaweto na posledicata bez posebno da e opi{ano
dejstvieto na izvr{uvaweto (na primer kaj obi~noto ubistvo), dovolno
e da se utvrdi samo garantnata obvrska, pa toga{ klauzulata na ednakva
vrednost se odnesuva samo na onie krivi~ni dela vo koi na~inotot na
izvr{uvaweto e poblisku opi{an. Takov poblizok opis postoi kaj
ubistvoto "na svirep ili podmolen na~in" pri {to svireposta se
sostoi vo zadavawe na `rtvata na du{evni ili telesni bolki koi
spored ja~inata ili traeweto gi nadminuvaat bolkite karakteristi~ni
za sekoe ubistvo. Zakonot smeta deka vo takvi slu~ai nestoruvaweto
ne mora sekoga{ da ja ima onaa kriinalna sodr`ina koja ja ima
storuvaweto, t.e. deka svireposta kaj ubistvoto so nestoruvawe, po
pravilo, sepak e od pomal stepen od svirepoto ubistvo so storuvawe.
Dokolku sudot na toj na~in go oceni nestoruvaweto, na storitelot
nema da mu se stavi na tovar posebniot na~in na storuvawe kako kvalifikatorna
okolnost, tuku }e odgovara samo za osnovniot oblik na krivi~noto
delo (obi~no ubistvo). 131
Vo teorijata i praktikata na koi im e ostaveno ocenuvaweto na
ovaa pre{iroka odredba, postoi mislewe deka klauzulata ne treba da
se sfati taka {to za postoeweto na nepravoto krivi~no delo sekoga{
e potrebno da se utvrdi ednakva vrednost na propu{taweto i storuvaweto,
za{to na toj na~in bi mu se davala pregolemo ovlastuvawe na sudijata
so {to bi se dovela vo pra{awe pravnata sigurnost. Vo ovoj
pogled me|utoa postoi mislewe, koe{to i nie go delime, deka vovedu-
131
Horvati~-Novoselac, op. cit. str. 186-187.
134

vaweto na ovaa klauzula nema nekoe osobeno teoretsko, nitu prakti-
~no zna~ewe.
5. Sposobnost za dejstvie. [to se odnesuva do sposobnosta za
dejstvie, kaj ovie dela najprvo treba da postoi op{ta sposobnost za
dejstvie, pa spored toa storitelot nema da odgovara ako nikoj drug na
negovo mesto ne bil vo sostojba da go prezeme aktivnoto dejstvie: vrzan
svrtni~ar ili stra`ar ne mo`e da ja svrti nasokata na {inite ili da
ja spre~i kra`bata ili pak, toj {to e vo nesvest ne mo`e da prezeme
kakvo bilo dejstvie {to mo`e da mu se stavi na tovar. Vakvo krivi~no
delo, soglasno na~eloto ultra pose nemo tenetur, nema da postoi ni toga{
koga nedostasuva individualna sposobnost za opredeleno dejstvie: od
nepliva~ ne mo`e da se bara da spasi davenik, no mo`e da se bara da
povika pomo{.
6. Subjektivna odgovornost za propu{tawe. Bez ogled dali se
raboti za pravo ili nepravo krivi~no delo na nestoruvawe, kaj storitelot
mora da postoi i vina so toa {to umislata i nebre`nosta ovde
imaat nekoi specifi~nosti.
Kaj umislata storitelot so nestoruvawe mora da bide svesen za
postoeweto na situacijata koja postavuva barawe za storuvawe (svest
za svojata dol`nost deka treba da prezeme dejstvie) kako i za sopstvenata
mo`nost za prezemawe na dejstvieto (svest za sposobnosta i mo`nosta
da bide aktiven). Toj, isto taka, mora da go saka ostvaruvaweto
na bitieto na krivi~noto delo ili barem da se sogasuva so toa. Sodr-
`inata na sakaweto kaj umislata na ovie dela e storitelot da saka da
ostane pasiven: da se pomiruva so nastapuvaweto na posledicata poradi
negoviot pasiven stav. Taka, nema da postoi umisla na stranata na
tatkoto koj ne znael deka majkata ne go hrani deteto, no vo taa situacija
e mo`no postoewe na svesna ili nesvesna nebre`nost. Dokolku
ne postoi takva svest, se raboti za zabluda za protivpravnosta.
Kaj nepravite krivi~i dela na nestoruvawe za usmislata se
bara i svest na storitelot za postoeweto na okolnosti koi go pravat
garant (svest za okolnostite vrz koi se temeli negovata dol`nost za
aktivnost: deka, na primer, toj e ~uvar, tatko i sl.). Dokolku ne postoi
takva svest, se raboti za zabluda za bitieto na krivi~noto delo koja ja
isklu~uva umislata.
4. POSLEDICA
1. Poim na posledica na krivi~noto delo. Posledicata pretstavuva
opredelena promena vo nadvore{niot svet koja nastanuva vrz
objektot na dejstvieto, kako rezultat od dejstvieto na izvr{uvaweto
na krivi~noto delo.
Vo teorijata na krivi~noto pravo dominira stojali{teto deka
sekoe krivi~no delo mora da ima posledica. Nema krivi~no delo bez
posledica. Taka na primer, kaj krivi~noto delo ubistvo posledicata e
135

smrt na nekoe lice, kaj protivpravnoto li{uvawe od sloboda - sostojbata
na li{enost od sloboda, kaj navredata - ~uvstvoto na bolka poradi
povredenata ~est itn. Ottamu, ispravno se smeta deka e nesoodvetna,
nitu pak deka ima nekoja prakti~na vrednost podelbata na krivi~nite
dela na formalni (krivi~ni dela koi nemaat posledica) i materijalni
(krivi~ni dela kaj koi postoi posledica). 132 To~no e deka sekoe krivi~no
delo ima posledica i pokraj toa {to taa kaj opredeleni dela ne
e posebno vnesena vo zakonskiot opis i vo objektivnata stvarnost ne e
fizi~ki vidliva i setivno-~uvstvena (na primer, kaj navredata, klevetata,
davaweto la`en iskaz, falsifikuvaweto pari, neprijavuvaweto
storitel na krivi~no delo, nepropisen prevoz na eksploziven
materijal i sl.).
2. Soglasno predivikanata posledica koja mo`e da se javi kako
povreda (uni{tuvawe ili o{tetuvawe na nekoe dobro) ili zagrozuvawe
(sozdavawe sostojba na opasnost za opredeleno dobro) se pravi
i razlika na krivi~ni dela na povreda i krivi~ni dela na zagrozuvawe.
Kako primeri za krivi~ni dela na povreda mo`at da se navedat: ubistvo
(~l. 123 KZ), lesna (~l. 130 KZ) i te{ka telesna povreda (~l. 131
KZ), kra`ba (~l. 235 KZ), a kako krivi~ni dela na zagrozuvawe: neprezemawe
merki za za{tita pri rabota (~l. 170 KZ), zagrozuvawe na
bezbednosta na soobra}ajot (~l. 297 KZ), zagaduvawe na dobito~na hrana
ili voda (~l. 223 KZ), itn.
3. Posledicata zagrozuvawe na nekoe dobro od svoja strana
mo`e da se javi vo dva vida: 1 0 kako konkretna i 2 0 apstraktna opasnost
na krivi~noto delo. 1 0 Konkretna opasnost postoi koga so prezemawe
na dejstvieto na izvr{uvaweto nastapila opasnost za nekoe dobro,
odnosno koga postoela bliska mo`nost za nastapuvawe na posledicata
kako povreda na objektot na dejstvieto. Konkretnata opasnost, vsu{nost,
postoi koga e izbegnato nastapuvawe na povredata poradi vlijanieto
na opredeleni faktori (ne{to navistina dovedeno vo opasnost,
me|utoa od opredeleni pri~ini ne do{lo do povreda). Takvata opasnost
e predvidena vo zakonskoto bitie na oddelni krivi~ni dela, na
primer, kaj krivi~noto delo predizvikuvawe op{ta opasnost (~l. 288
KZ) ili zagrozuvawe na bezbednosta na soobra}ajot (~l. 297 KZ).
Za postoeweto na ovie dela, vo sekoj slu~aj mora da se doka`e
nastapuvaweto na konkretnata opasnost.
2 0 Za apstraktna opasnost se raboti toga{ koga opasnosta od
povreda na opredeleno dobro vo konkretniot slu~aj ne nastapila, me-
|utoa postoela opredelena mo`nost taa da nastapi (op{to zemeno mo-
132
Razlikata me|u materijalnite i formalnite dela doa|a do izraz
samo vo ramkite na utvrduvaweto na pri~inosta, za{to problemot na pri~inosta,
kako odnos na dejstvieto i posledicata, mo`e da se postavi samo kaj materijalnite
krivi~ni dela, a ne i kaj formalnite krivi~ni dela kaj koi takov
odnos ne postoi. Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 171.
136

`ela da nastapi). Kaj krivi~nite dela na apstraktno zagrozuvawe, opasnosta
ne e element na zakonskoto bitie na tie krivi~ni dela. Kaj niv,
taa e zakonski motiv na inkriminacijata (pri~ina poradi koja odnosnite
dejstvija se pojavuvaat kako krivi~ni dela) i nastapuvaweto na
posledicata pretstavuva nesoborliva pretpostavka so samoto izvr{uvawe
na dejstvieto. Toa zna~i deka, za razlika od krivi~nite dela so
konkretna opasnost kade nastapuvaweto na taa opasnost vo sekoj slu~aj
treba da se doka`uva, kaj krivi~nite dela so apstraktna opasnost, ne
mo`e da se doka`uva deka vo konkretniot slu~aj voop{to ne postoela
opasnost. Taka, na primer, kaj krivi~noto delo od ~l 231 st. 1 KZ, ne
mo`e vo konkretniot slu~aj da se isklu~i odgovornosta za neovlastenoto
prevezuvawe na nuklearni materii so doka`uvawe deka pri
transportot ne postoela neposreda opasnost.
Kako primer na krivi~ni dela kaj koi posledicata e izrazena
so apstraktna opasnost, mo`at da se navedat: nepostapuvawe spored
zdravstvenite propisi za vreme na epidemija (~l. 206 KZ), o{tetuvawe
brani (~l. 293 KZ), o{tetuvawe na za{titni uredi (~l. 290 KZ). Kaj
ovie krivi~ni dela se trgnuva od toa deka izvesna sostojba sama po
sebe e opasna i deka traba da se kazni ve}e sozdavaweto na takvata sostojba
bez ogled dali vo dadeniot slu~aj dovela do vistinska opasnost.
Dostatno e da postoi mo`nost za stvarna opasnost. Kaj tie krivi~ni
dela se raboti za inkriminirawe na dejstvija {to inaku spored `ivotnoto
iskustvo se tipi~ni nositeli na opasnost, {to sami po sebe se
podobni da proizvodat vistinska opasnost. 133
Soglasno vakvata podelba na posledicata vo krivi~noto pravo
se sre}ava podelbata na pravi ili konkretni krivi~i dela na zagrozuvawe
(koga se raboti za konkretna opasnost) i nepravi ili apstraktni
krivi~ni dela na zagrozuvawe (koga se raboti za apstraktna
opasnost).
Inaku, samiot poim opasnost se zasnova na poimot na mo`nosta.
Spored objektivnoto sfa}awe na mo`nosta (Hertz) so izvr{uvaweto na
nekoe dejstvie ne{to e mo`no edinstveno ako toa i navistina se slu~ilo.
Spored toa opasnosta kako vid posledica od objektivno gledi{te
ne postoi. Za{to, ako dejstvieto ne predizvikalo nekoja posledica,
toga{ posledicata ne se sostoi vo opasnosta, tuku vo povredata na edno
dobro. Me|utoa spored subjektivnoto sfa}awe na mo`nosta (Liszt, T.
@ivanovi} i drugi) se smeta deka so izvr{uvaweto na nekoe dejstvie
ne{to e mo`no koga spored iskustvoto mo`e da se o~ekuva deka }e nastapi.
Ova sfa}awe e dominantno i zastapeno vo zakonodavstvata na
site zemji kade {to kako krivi~ni dela se naveduvaat delata ~ija posledica
se sostoi vo predizvikuvawe na opasnost. Spored toa, opasnosta
e sostojba na mo`nost od nastapuvawe na nekakov {teten nastan,
a vo krivi~nopravna smisla opasnosta e sostojba na mo`nost od
133
Ba~i}, F. op. cit. str. 156.
137

povreda na opredeleno pravno dobro. Kako takva, opasnosta e posledica
na krivi~noto delo, za{to kako i povredata pretstavuva edna promena
vo nadvore{niot svet. 134
Kriminalnopoliti~kata smisla od postoeweto krivi~ni dela
na zagrozuvawe e prevencijata. So niv zakonodavecot obezbeduva odredeno
krivi~no delo da se smeta za dovr{eno i pred da nastanala povredata
na za{titenoto dobro.
4. Utvrduvaweto na posledicata na krivi~noto delo e od pove-
}ekratno zna~ewe. Taka, od posledicata zavisi to~nata kvalifikacija
na krivi~noto delo i razlikuvaweto na dovr{enoto od krivi~noto
delo vo obid. Posledicata ima zna~ewe i kaj utvrduvaweto na mestoto
i vremneto na krivi~noto delo, kako i kaj opredeluvaweto na stekot
na krivi~nite dela.
138
5. PRI^INOST
1. Pri~inost (kauzalen odnos) postoi koga }e se utvrdi deka
opredelena posledica nastanala poradi dejstvieto na izvr{uvaweto so
koe e ostvareno bitieto na nekoe krivi~no delo. Vo toj slu~aj posledicata
mo`e da mu se pripi{e na nositelot na toa dejstvie i velime deka
toj e izvr{itel na konkretnoto krivi~noto delo. Sprotivno od toa,
ako se utvrdi deka posledicata ne nastanala kako rezultat na opredeleno
dejstvie na nekoe lice, toga{ ne mo`e da mu se pripi{e na toa
lice daka e izvr{itel na krivi~noto delo. Spored toa, ovde se postavuva
pra{aweto dali dejstvieto na ~ovekot e pri~ina na nastanuvaweto
na posledicata. Od odgovorot na ova pra{awe zavisi postoeweto
ili nepostoeweto na krivi~noto delo.
2. Utvrduvaweto dali postoi pri~inost ne prestavuva sekoga{
te{kotija. Na primer, koga liceto A, strela od pu{ka vo liceto X i go
li{uva od `ivot, toga{ dejstvieto na liceto A e pri~ina za smrtta na
liceto X. Problemi me|utoa nastanuvaat koga posledicata ne se javuva
neposredno i samo poradi dejstvieto na izvr{uvaweto, tuku i poradi
dejstvoto i na drugi uslovi koi pomalku ili pove}e pridonesuvaat za
nejzinoto nastanuvawe. Na primer, liceto A strela od pu{ka vo liceto
X i samo go povreduva, a liceto B so ne~ist zavoj ja previtkuva ranata
na liceto X, po {to ranata se inficira i liceto X umira, ili
pak, ranetoto lice padnalo vo besoznanie i vo takva sostojba bilo pregazeno
od avtomobil (slu~ai koga vo kauzalniot tek se vme{alo drugo
lice). Mo`ni se i slu~ai koga vo kauzalniot tek se vme{ani osobinite
na povredeniot, na primer lesen udar predizvikuva negova smrt,
poradi toa {to ne mo`elo da se zapre krvareweto (hemofilija) ili
134
Radovanovi}, M. op. cit. str. 80. Ili, u{te poprecizno: "Opasnosta e
takva sostojba od koja proizleguva bliska i neposredna mo`nost od nastapuvawe
na posledicata kako povreda na objektot na dejstvieto."

zatoa {to samiot povreden sosema nebre`no postapil so ranata. Ako
pak vo sudir na dva avtomobili zaginuvaat pove}e lica ottamu {to
dvata voza~i vozele nepropisno, imame slu~ai na zaedni~ko predizvikuvawe
na posledicata. Vo realnosta se isklu~eni nitu takvi slu~ai
koga posledicata bi nastapila i bez vlijanie na prezemenoto dejstvie,
koga na primer, nadrilekar li{uva od `ivot lice {to boleduva od neizle~iva
bolest.
3. Za re{avawe na vakvite i sli~ni slu~ai vo teorijata na krivi~noto
pravo se sozdadeni pove}e teorii od koi pozna~ajni se slednite:
1 0 Teorija na kvalitativno razlikuvawe na uslovite. Ovaa
teorija poa|a od su{tinskoto razlikuvawe na pri~inite i uslovite,
odnosno deka samo pri~inite imaat mo} (sila) da ja predizvikaat posledicata
(pri~inita se javuva kako najdelotvoren uslov). Taka, spored
Koler (Kohler), silata na pri~inata ja opredeluva kvalitetot na posledicata,
dodeka uslovite go ovozmo`uvaat deluvaweto na pri~inata:
na primer, pri~ina na nastanuvaweto na rastenieto e semeto, dodeka
vlagata, toplinata i svetlinata se samo uslovi koi pridonesuvaat za
razvojot na rastenieto. Kriteriumov me|utoa ne e siguren ottamu {to
vo otsustvo na eden od uslovite nema da dojde do posledicata (vo gorniot
primer, do niknuvawe na semeto).
2 0 Teorja na adekvatnata pri~inost. I ovaa teorija nastojuva da
gi razlikuva pri~inite od uslovite, no poa|a od postavkata deka kako
pri~ina na odredena posledicata se javuva onoj uslov koj zemeno
voop{to e adekvaten (prikladen), t.e. dovolen vo sodejstvo so drugite
uslovi sekoga{ da predizvika takva posledica. Spored toa, adekvatna
pri~inost postoi samo ako opredelen uslov redovno (normalno) doveduva
do opredelena posledica ili barem deka postoi takva verojatnost
za ~ija ocenka se slu`ime so iskustvoto i zakonite na prirodata. Na
toj na~in, pri~inosta stanuva vrednosna ocena za verojatnosta od
nastanuvaweto na posledicata. Za nejzinoto utvrduvawe ne se zemaat
stvarnite kauzalni vrski, tuku tipi~ni kauzalni vrski kaj koi spored
op{toto iskustvo, po pravilo, doa|a do posledicata. Spored ovaa teorija
se zapostavuvaat site onie isklu~itelni slu~ai koi mo`at da se
javat vo `ivotot kako pri~ini na odredena posledica.
3 0 Ekvivalentna teorija (teorija conditio sine qua non ili teorija
na ednakvost na site uslovi). Spored ovaa teorija site uslovi
imaat podednakva va`nost. Sekoj uslov e pri~ina, sopri~ina, uslov bez
koj ne mo`e da se javi posledicata. Spored toa, ako ~ovekovoto dejstvie
vleglo vo kauzalniot sinxir {to dovel do posledicata, toga{, bez
ogled na stepenot na negoviot pridones i toa se javuva kako ekvivalentna
pri~ina za nastanuvaweto na posledicata. Taa ekvivalencija se
ogleda vo toa {to i dejstvieto e nu`en uslov za nastapuvaweto na posledicata,
i toa takov uslov, koj ne mo`e da se izostavi a so toa da ne
se isklu~i nastapuvaweto na konkretnata posledica. Ottamu, za da se
139

utvrdi kauzalitetot, vo smisla na ovaa teorija mo`e da se pojde od
odreden hipoteti~ki sud: kauzalitetot na strana na ~ovekot postoi
toga{ koga negovoto dejstvie e uslov za posledicata {to ne mo`e da se
isklu~i, a so toa da ne se dovede vo pra{awe nastapuvaweto na posledicata.
Pritoa, ne e va`no dali toj uslov pove}e ili pomalku e odale~en,
pove}e ili pomalku delotvoren, dali dejstvuva sam ili go sledat
drugi uslovi, dali kon nastapuvaweto na posledicata pridonela i
samata `rtva so svojata dejnost ili poradi nekoi svoi osobini. 135
1 0 Prednostite na teorijata na ekvivalencija mo`at da se pomestat
vo slednovo:
a) Ovozmo`uva lesno doa|awe do re{enie vo slu~aite koga so
dejstvieto na storitelot ednovremeno deluvala i nekoja druga pri~ina
koja {to mo`e da bide dejstvie na treto lice ili na `rtvata. Takvite
pri~ini ne ja isklu~uvaat pri~inosta na storitelot. Taka, nitu eden
u~esnik vo soobra}ajna nesre}a ne mo`e da se pravda so pridonesot na
drugiot u~esnik vo nesre}ata, ako i samiot e sopri~initel na
nezgodata.
b) Po pravilo, ovozmo`uva da ne bide isklu~ena pri~inosta vo
slu~ai na dopolnitelno deluvawe na drugi pri~ina. Toa zna~i, ako za
nastanuvaweto na posledicata pridonele i drugi prirodni pri~ini,
tie ne ja isklu~uvaat pri~inosta na dejstvieto na storitelot: treba da
se zeme deka kako pri~ina mo`e da se smeta ne samo neposredniot
uslov, tuku i posredniot uslov Na primer, poradi udar zadobien od
liceto A, liceto X pa|a, pritoa udira vo trotoar i zadobiva povredi
na glavata poradi koi po odreden prestoj vo bolnica i umira. Vo ovoj
slu~aj smrtta na liceto X ne ja isklu~uva pri~nskata vrska so udarot
od strana na liceto A. Ednakva situacija e i ako liceto A mu nanesuva
telesna povreda na liceto X, a taa telesna povreda go vlo{uva postojnoto
zaboluvawe na liceto X od {to toa umira.
v) Po pravilo, ovozmo`uva da ne bide isklu~ena pri~inosta vo
slu~ai na dopolnitelno deluvawe na treti lica: na primer, otstapuvaweto
na avtomobil na lice koe ne znae da vozi pri {to e pregazen
pe{ak, ne ja iklu~uva pri~inskata vrska i na liceto {to go otstapilo
voziloto ili pak, na samata `rtva.
g) Ovozmo`uva dejstvieto na izvr{uvaweto se smeta kako pri-
~ina i toga{ koga samo go zabrzuva nastanuvaweto na posledicata.
Taka, na primer, pogre{noto davawe inekcija na te{ko bolno lice,
koe neposredno potoa umira e pri~na na smrta na bolniot, iako spored
135
Ba~i}, F. op. cit. str. 182. Taka i spored Horvati}-Novoselac, op. cit. str.
119, hipotetskata postapka na eliminacija se sostoi vo toa {to vo mislite
(hipoteti~ki) se isklu~uva (eliminira) dejstvieto na storitelot i se postavuva
pra{aweto {to bi se slu~ilo ako storitelot ne go prezel dejstvieto,
dali i toga{ bi nastapila posledicata. Ako posledicata bi nastapila nema
pri~nost, ako pak ne bi nastapila - pri~inosta ne postoi.
140

prirodata na zaboluvaweto negovata smrt ne bila isklu~ena i bez
ubrizuvaweto na inekcijata.
Isklu~ok od na~eloto deka dopolnitelnite pri~ini ne gi poni-
{tuvaat prethodnite pretstavuvaat slu~ite vo koi treto lice ili samata
`rtva, nezavisno od prethodnoto dejstvie na storitelot, otvori
nov kauzalen sinxir so koj se poni{tuva u~inokot na prethodnoto dejstvie.
Taka, vo slu~ajot koga liceto A mu dalo otrov na X {to treba da
deluva duri naredniot den, a liceto X zaginalo vo soobra}ajna nesre}a
(ili ne znaej}i deka e orueno izvr{ilo samoubistvo) istiot den, stanuva
zbor za prekinuvawe na kauzalnot odnos i ottamu liceto A }e
odgovara samo za obid za ubistvo. Me|utoa, ne stanuva zbor za prekinuvawe
na kauzalniot odnos dokolku liceto X zagine vo soobra}ajna nesre}a,
ottamu {to poradi zemeniot otrov lo{o se ~uvstvuval i na patot
kon bolnicata vozel prebrzo ili ako go izvr{il samoubistvoto, zatoa
{to znael deka e otruen. Vo takov slu~aj liceto A }e odgovara za podmolno
ubistvo.
So nastapuvaweto na eden podocne`en uslov pri~inskiot odnos
ne sekoga{ se prekinuva, osobeno nî ako toj uslov nastanal bez dejstvo
od strana. Taka, na primer, ako liceto A. telesno go povredi liceto X,
a poradi negova nebre`nost dojde do inficirawe na ranata i nastapi
negova smrt, inficiraweto na ranata ne doveduva do prekin na kauzalniot
odnos, me|utoa, kauzalniot odnos se prekinuva ako povredenito
namerno ja inficira ranata za da ostvari predvremeno pravo od socijalno
osiguruvawe.
Ako pak podocne`niot uslov e dejstvie na nekoe treto lice
(povredenoto lice na pat kon bolnica go pregazuva i usmrtuva nesovesen
voza~) ili nekoja elementarna nepogoda (povredenoto lice na pat
kon bolnicata go usmrtuva udar od grom), dejstvijata na tretite lica
ili takvite nastani go prekinuvaat postoe~kiot i zasnovaat sopstven
kauzalen odnos. 136
2 0 Me|utoa teorijata na ekvivalencija ima i svoi nedostatoci.
Me|u niv osobeno se izdvojuvaat:
a) Teorijata ima vo vid deka sekoja posledica pove}e pri~ini i
deka e dovolno dejstvieto na storitelot da e edan od pri~inite na posledicata.
Pritoa, se odi premnogu daleku, taka {to se zema vo vid {irok
krug na pri~ini (sekoja pri~ina) i premnogu oddale~eni pri~ini.
Na primer, kaj ubistvoto se odi premnogu daleku so toa {to za negova
pri~ina se zema ne samo istrelot od oru`jeto, tuku i negoto nabavuvawe,
pa duri i negovoto proizvodstvo. Za nea i ra|aweto na ubiecot e
pri~ina na ubistvoto. 137
b) Teorijata ima vrednost samo kako dopolnitelen metod toga{
koga pri~inata e ve}e poznata. Me|utoa, zatajuva koga toa ne e slu~aj.
136
Tahovi}, J. op. cit, str. 111-112.
137
Vidi: Horvati}-Novoselac, op. cit. str. 191-195.
141

Taka, na primer, ako ne e poznato dali nekoe lekarstvo go predizvikalo
o{tetvaweto na zdravjeto, na hipoteti~koto pra{awe dali o{tetuvaweto
na zdravjeto bi nastapilo koga `rtvata ne bi go primila lekarstvoto,
odgovorot ostanuva nepoznat. Ili, ako voza~ot A go pregazil
pe{akot X koj ve}e prethodno le`el soboren na patot od voziloto
na drug voza~, po {to e utvrdena negovata smrt, teorijata na ekvivalencijata
ostanuva bespomo{na vo odgovorot na pra{aweto dali pe{akot
vo momentot na pregazuvaweto sî u{te bil `iv. Vo takvi slu~ai ne
preostanuva ni{to drugo osven primena na na~eloto in dubio pro reo i da
se zeme deka ne postoi kauzalitet.
v) Teorijata na ekvivalencija vodi kon apsurden rezultat i kaj
tn. kumulativen kauzalitet, odnosno koga posledicata e predizvikana
so pove}e ednovremeni dejstvija od koi sekoja sama za sebe e dovolna da
ja predizvika. Na primer, vo slu~ajot na ubistvoto na Julie Cezar so
23 ubodi so no`, formulata conditio sine qua non vodi kon paradoksalen
rezultat: deka site storiteli treba da odgovaraat za obid na ubistvo,
za{to dejstveijata nitu na eden od niv ne e pri~ina na smrtta. So drugi
zborovi, site 23 ubodi mo`at da se isklu~at vo mislite, a posledicata
da ne bide otstraneta.
g) Formulata conditio sine qua non se sre}ava so pote{kotii i kaj
hipoteti~kiot kauzalitet koj operira so nastani {to realno ne vlijaele
na opredelena posledica, me|utoa bi ja predizvikale dokolku taa
ne nastanala poradi deluvaweto na druga pri~ina. Taka, se doa|a do
neprifatlivi rezultati koga, na primer, storitelot na eutanazija ili
ubistvo na osudenik na smrt bi se branel so toa deka istata posledica
bi nastanala i toga{ koga toj ne bi ja ubil `rtvata.
Ne navleguvaj}i vo natamo{na podrobna eksplikacija na navedenite
teorii, od koi sekoja ima i odredeni nedostatoci, 138 na{ stav e
deka najblisku do realnosta i mo`nosta od prakti~en pridones vo re-
{avawe na pra{aweto {to ovde se postavuva, sepak go nudi teorijata
na ekvivalencijata. 139
3. Pri~inosta kaj krivi~nite dela na propu{tawe. Vo teorijata
postoi spor okolu pra{aweto dali kaj krivi~nite dela na nestoruvawe
(i toa samo nepravite dela na nestoruvawe, za{to samo tie vo
svoeto zakonskoto bite sodr`at posledica) mo`e da se govori za
pri~inost, t.e. dali nestoruvaweto mo`e da se smeta kako pri~ina za
nastanuavawe na posledicata. Ovde vsu{nost, se postavuva pra{aweto
dali voop{to mo`e so nestoruvawe bilo {to da se predizvika, za{to
ex nihilo nihil fit (od ni{to ne nastanuva ni{to). Pri~inata kako ne{to
{to î, kako kategorija na bitieto, podrazbira nekoj izvor na energija
138
Za nekoi od tie nedostatoci, vidi: Horvati} - Novoselac, op. cit. str.
193-198.
139
Taka: Tahovi}, J, op. cit. str. 111, Ba~i}, F. op. cit, str. 181. Proevski, V.
op. cit. str. 184. Poinaku: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 144-147.
142

koj deluva vo realniot svet (causa efficiens), za toa te{ko mo`e da se
zboruva kaj nestoruvaweto. Storitelot na krivi~noto delo so propu-
{tawe ne se kaznuva, zatoa {to ja predizvikal posledicata, tuku zatoa
{to ne ja otstranil. 140 Me|utoa, i pokraj toa, postarata teorija se obiduva{e
kaj nestoruvaweto da pronajde vistinska pri~ina. Taka, do polovinata
na XIX vek se smeta{e deka kaj ovie dela pri~inosta se nao|a
nadvor od propu{taweto i deka kaj niv kaznivosta ne se zasnova na postoeweto
na pri~inosta, tuku na postoeweto na protivpravnosta. Podocna
zapo~nuva nau~na obrabotka na pri~inosta kaj ovie dela od {to
proizlegoa pove}e razli~ni teorii.
1 0 Taka, spored teorijata na drugoto dejstvie (aluid agere), se
smeta deka propu{taweto ne mo`e da bide pri~ina, tuku samo aktivnosta
{to ~ovekot ja manifestira so propu{taweto na dejstvieto so koja
bi mo`elo da se spre~i nastanuvaweto na posledicata. Taka, kaj krivi-
~noto delo neuka`uvawe pomo{ na lice povredeno vo soobra}ajna nezgoda
od ~l. 301 KZ, pri~inata ne bi se nao|a vo neuka`uvaweto na pomo{ta,
tuku vo oddale~uvaweto od mestoto, ili vo ladnokrvnoto posmatrawe
na nastanot.
2 0 Spored teorijata za prethodnoto dejstvie, pri~inata ne se
nao|a vo propu{taweto, tuku vo dejstvieto na prezemaweto na obvrkata
na storuvawe: pri~ina e dejstvieto koe mu prethodelo na propu-
{taweto so koe so koe nekoe lice se obvrzalo na nekoe storuvawe, a
koe mo`e da go spre~i nastapuvaweto na posledicata, na primer, prezemaweto
na dogovornata obvrska za neguvawe na bolniot.
3 0 Teorijata na interferencija poa|a od toa deka pri~inata se
sostoi vo samoto propu{tawe. Imeno, vo momentot koga se javuva
potrebata za storuvawe kaj storitelot na deloto se javuvaat dva nagoni:
prviot, da se spre~i nastanuvaweto na posledicata (koj poteknuva
od svesta za dol`nosta i go tera storitelot na opredeleno storuvawe),
i vtoriot, koj go potisnuva prviot nagon i ovozmo`uva da dojde do propu{atweto
i nastapuvawe na posledicata. Toa potisnuvawe na nagonot
se javuva kako psihi~ka pri~ina na posledicata. Vo sudirot na sprotivnite
nagoni (interferencija na nagonite), nadvladuva nagonot za
propu{tawe (vozdr`uvawe, nestoruvawe) koj go ovozmo`uva nastapuvaweto
na posledicata na konkretnoto krivi~noto delo.
4 0 Spored teorijata na zakonska fikcija, propu{taweto ne
mo`e da bide pri~ina za nastanuvawe na posledicata, za{to so toa ne
mo`e da se ostvari nikakva posledica vo nadvore{niot svet. So ogled
deka kaj propu{taweto ne postoi pri~inost, toa pretstavuva zakonska
fikcija, za{to postoi obvrska na storuvawe, pa spored toa propu{taweto
e protivpravno i kaznivo.
5 0 Vo sovremenoto krivi~no pravo najzastapena e teorijatata na
pravna pri~inost spored koja propu{taweto e pri~ina vo slu~aite
140
Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 198.
143

koga postoi pravna obvrska na storuvawe, t.e. na spre~uvawe na posledicata.
Taa obvrska postavuva barawe da se prekine prirodniot tek
na nastanite, t.e. da se prese~e kauzalniot sinxir koj zakonomerno
vodi kon posledicata. Nakratko, propu{taweto se javuva kako pri~ina:
a) ako postoela obvrska (dol`nost) za storuvawe, b) ako bilo mo`no
da se prezeme dejstvieto so koe bi se spre~ilo nastapuvaweto na
posledicata, i v) ako so takvoto dejstvie navistina mo`elo da se spre-
~i nastapuvaweto na posledicata. Ako se ispolneti ovie uslovi, toga{
mo`e da se zboruva deka propu{taweto na liceto dol`no na storuvawe
e navistina pri~ina na posledicata od gledi{te na krivi~noto
zakonodavstvo (pravna pri~inost), iako nepostoi pri~inost vo prirodna
smisla na zborot. 141 Takvata dol`nost proizleguva od posebnite
propisi i e potvrdena vo ~l. 29 KZ.
6 0 Vo sovremenoto krivi~no pravo se sre}ava i teorijata na
hipoteti~ki kauzalitet. Kaj nepravite krivi~ni dela na nestoruvawe
e mo`en samo hipoteti~ki kauzalitet, t.e. mo`e samo da se tvrdi deka
propu{taweto i posledicata se zakonito povrzani toga{ koga dol`noto
povedenie bi ja otstranilo posledicata. Na toj na~in na ova
podra~je se primenuva formulata conditio sine qua non, me|utoa vo ne{to
vidoizmeneta varijanta: ne kako hipoteti~ka postapka na eliminacija
na vistinski prezemenoto dejstvo, tuku kako hipoteti~ka postapka na
dodavawe na propu{tenoto dejstvie. Ovde se postavuva pra{aweto {to
bi se slu~ilo koga bi bilo prezemeno dol`noto dejstvie, pa ako se
utvrdi deka vo toj slu~aj posledicata nema da nastane, toga{ taa }e mu
se presmeta na storitelot, a ako posledicata sepak bi nastanala, taa
nema da mu se presmeta. Taka vo primerot so majkata koja go usmrtuva
svoeto dete na toj na~in {to ne mu dava hrana, "pri~inosta" }e postoi
ako deteto bi ostanalo `ivo, a ne postoi ako vo toj slu~aj deteto bi
umrelo. 142
III. PROTIVPRAVNOST (DEJSTVIETO KAKO PROTIVNOST NA
ZAKONSKA NORMA)
Materijalnite elementi na krivi~noto delo (dejstvieto, posledicata
i pri~inskiot odnos) go odreduvaat krivi~noto delo vo prirodna
smisla. Od ova gledi{te, krivi~noto delo se pojavuva kako predizvikuvawe
na posledica so ~ovekovo povedenie. Me|utoa, za da mo`e da
se ka`e deka edno ~ovekovo povedenie ima karakter na krivi~no delo,
potrebno e toa da bide i protivpravno.
141
Tahovi}, J. op. cit. str. 113.
142
Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 199.
144

1. POIM I ZNA^EWE NA PROTIVPRAVNOSTA
1. Poim na protivpravnost i utvrduvawe na protivpravnosta.
Napred vidovme deka protivpravnosta pretstavuva op{t i osnoven
element na krivi~noto delo i deka bez prisustvo na protivpravnost ne
postoi nitu krivi~no delo. Toa e i razbirlivo so ogled deka
krivi~noto delo se pojavuva kako povedenie so koe se povreduva pravniot
poredok. A tokmu ova protivnost na krivi~noto delo na pravoto
se ozna~uva kako protivpravnost, nedopu{tenost, protivnost na zakonot,
nepravo. Toa ottamu {to, za postoeweto na krivi~no delo ne e dovolno
samo odredeno povedenie na ~ovekot, tuku takvoto povedenie da
mu se protivi na odredena norma od zakonot, za{to nitu edno povedenie
ne mo`e da mu bide prefrleno na negoviot storitel ako vo zakonot
ne e predvideno kako krivi~no delo. Ovaa protivnost na povedenieto
na normata sodr`ana vo pravoto, vo zakonot e protivpravnost.
Krivi~niot zakonik ne sodr`i op{ta odredba za protivpravnosta:
ne ja opredeluva (definira) protivpravnosta, nitu ja vnesuva vo
zakonskite bitija na oddelni krivi~ni dela. So samoto toa {to se predvideni
vo zakonot kako krivi~ni dela, tie se protivpravni, a kako
{to }e vidime podocna i op{testveno opasni dela. Vo takvi slu~ai, sî
dodeka ne se doka`e sprotivnoto, postoi pretpostavka deka odnosnoto
delo e protivpravno (soborliva pravna pretpostavka). Ottamu, sudot
nema pravo da ispituva dali edno povedenie {to e odredeno kako krivi~no
delo e protivpravno (i op{testveno opasno). 143
Me|utoa, toa ne zna~i deka ne postojat zakonski bitija vo koi
ovoj element ne e posebno nazna~en (pretstavuva posebno obele`je na
zakonskoto bitie na krivi~noto delo). Toa se pravi taka {to vo odredeni
zakonski bitija se vnesuvaat zborovite, kako na primer, protivpravno,
na protivpraven na~in (~l. 140 i 388 KZ), neovlasteno (~l.
145, 148, 150, 151, 152, 215), protivzakonito (~l. 146, 343, 347, 359 KZ).
Vo takvi slu~ai sudot ima posebna obvrska da go utvrduva postoeweto
na ovoj element, odnosno dali edno dejstvie e protivpravno ili dopu-
{teno. Za vakvite slu~ai zna~ajno e i toa deka, protivpravnosta kako
poseben element na krivi~noto delo, mora da bide opfatena so umislata
na storitelot na krivi~nite dela
2. Protivpravnost ili formalna strana na protivpravnosta e
sprotivstavuvawe na pravoto, na negovite prohibitivni i imperativni
normi. Protivpravnosta e element {to na edno povedenie mu dava
karakter na nepravo: protivpravno e ona ~ovekovo povedenie so koe se
naru{uva opredelena pravna norma. Velime se naru{uva, za{to normi-
143
Protivpravnosta kako op{t element na krivi~noto delo (ottamu
{to ne e posebno obele`je na krivi~noto delo), sekoga{ se pretpostavuva,
dokolku ne se utvrdi deka postoi nekoja osnova {to ja isklu~uva (nekoja norma
{to vo dadniot slu~aj toa povedenie go opravduva).
145

te se naru{uvaat (prekr{uvaat), tie nemo`at da se povredat ili da se
zagrozat - mo`e da se povredi ili zagrozi samo objektot na za{tita,
odnosno objektot na dejstvieto koe se za{tituva so odredeni normi.
Spored toa, protivpravno (nedopu{teno, protivzakonito, protivno na
pravoto, nepravo) e ona ~ovekovo povedenie koe mu e sprotivno na normite
na pravniot poredok, a vo krivi~noto zakonodavstvo - ona povedenie
so koe se ostvaruva zakonskoto bitie na edno krivi~no delo, dokolku
vo konkretniot slu~aj ne postoi nekoja permisivna (dozvoluva~ka)
norma {to toa povedenie go pravi dopu{teno i ottamu se javuva kako
osnova {to ja isklu~uva protivpravnosta. Pritoa, treba da se znae
deka normite ne mora izre~no da bidat formulirani vo krivi~niot
zakonik, tuku, dokolku vo KZ e odredena krivi~na sankcija za nivnoto
naru{uvawe, mo`at da bidat sostaven del na dru|ite granki na pravoto
ili da mu pripa|aat na celokupniot praven sistem na edna dr`ava.
Taka, na primer, vo slu~ajot na krivi~noto delo nepla}awe izdr{ka od
~l. 202 KZ poradi povreda na norma od oblasta na gra|anskoto pravo.
3. Subjektivni elementi na protivpravnosta. Ocenata za
protivpravnosta sekoga{ se odnesuva na deloto, a ne na storitelot,
odnosno negoviot stav za nedopu{tenosta na deloto, za{to deloto e vo
sprotivnost so pravniot poredok. Ottuka, protivpravnosta kako odnos
me|u povedenieto i normite na pravniot poredok se ocenuva na objektiven
na~in: so stavawe na povedenieto na ~ovekot vo relacija so pravnite
normi se dava ocenka dali toa e vo soglasnost (dopu{teno) ili
ne e vo soglasnost (nedopu{teno, protivpravno) so normite na pravniot
poredok. Me|utoa, toa ne zna~i deka protivpravnosta ne mo`e da
opfati i odredeni subjektivni elementi. Toa e naj~est slu~aj, koga vo
samoto zakonsko bitie na krivi~noto delo e vnesen elementot na protivpravnosta
na ~ovekovoto povedenie. Takvi subjektivni momenti se
tendenciite, namerite, celta i sl. Taka, na primer, kaj krivi~nite
dela falsifikuvawe pari od ~l. 268 KZ i kra`ba od ~l. 235 KZ, namerata
go odreduva nivnoto nepravo, kaj krivi~noto delo davawe la`en
iskaz od ~l 367 KZ, subjektiven element na protivpravnosta e storitelot
da znae deka la`no prijavuva drugo lice kako izvr{itel na krivi~no
delo, itn.
4. Materijalnata strana na protivpravnosta e op{testvenata
opasnost. Taa uka`uva na pri~inite poradi koi edno ~ovekovo povedenie
e zabraneto (so prohibitivna norma), a drugo obvrzuva~ko, zadol`itelno
(so imperativna norma). Povedenijata koi se vo soglasnost
so normite se op{testveno korisni dela. Sprotivno, povedenijata
koi se protivni so normite i pravoto se op{testveno opasni. Op{testveno
opasno e ona povedenie na ~ovekot {to, dokolku bide ostvareno
kako odredeno storuvawe (protivno na prohibitivna norma se pravi
ne{to {to e zabraneto) ili propu{tawe (protivno na imperativna
norma se propu{ta ne{to da se pravi), spored ocena na zakonodavecot
mo`e da bide {tetno za dobrata, odnosite, vrednostite i interesite
146

{to opredeleno op{testvo nastojuva da gi za{titi od izvesen napad.
Nakratko, protivpravnosta i op{testvenata opasnost se samo dve
strani na eden poim, poim ~ija{to forma e izrazena kako protivpravnost
(naru{uvawe na normite), a sodr`inata kako op{testvena opasnost
na povedenieto na ~ovekot (povreda ili zagrozuvawe na objektot
na dejstvieto vo koj e materijaliziran objektot na za{tita, odnosno
dobrata, vrednostite, odnosite i interesite {to se za{tituvaat so tie
normi). Toa e poim vo koj e izrazeno edinstvo na formata i sodr`inata,
za{to, sprotivstavuvaweto na normite od zakonskoto bitie, ne
zna~i ni{to drugo, tuku povreda ili zagrozuvawe na objektot na dejstvieto,
a ottamu na pravoto dobro. Spored toa, koga zboruvame deka
edno ~ovekovo povedenie e protivpravno, ednovremeno ja imame vo vid
i negovata sodr`ina, odnosno deka toa e, op{testveno opasno povedenie.
Toa vo prv red ottamu, {to po pravilo, sekoe povedenie {to e
op{testveno opasno ednovremeno e i protivpravno, i obratno, sekoe
protivpravo povedenie e, ili treba da bide i op{testveno opasno.
5. Odnos na op{testvenata opasnost i protivpravnosta. Napred
vidovme deka protivpravno mo`e da bide samo ona povedenie {to mu
odgovara na zakonskiot opis na odredeno krivi~no delo. Toa zna~i,
deka edno dejstvie, ottamu {to e op{testveno opasno e predvideno
kako krivi~no delo, na primer, ubistvo, siluvawe, kra`ba itn.
Me|utoa, mo`ni se situacii koga vo op{testvoto se pojavile novi
op{testveno opasni dela {to sî u{te ne se inkriminirani, ili obratno,
situacii koga vo krivi~niot zakonik se inkriminirani dela koi
poradi izmenetite op{testveno ekonomski i kulturni priliki prestanale
da bidat op{testveno opasni. Vo tie slu~ai postoi sudir (konflikt)
me|u protivpravnosta i op{testvenata opasnost.
Takov e, slu~aj, na primer, postoi koga edno povedenie koe bilo
op{testveno opasno i protivpravno pri donesuvaweto na krivi~niot
zakonik, so tekot na vremeto prestanalo da bide op{testveno opasno.
Vo ovie slu~ai se smeta deka krivi~noto delo postoi se dodeka zakonodavecot
ne go ukine (dekriminalizira) kako krivi~no delo.
Osven toa, `ivotot mo`e da se slu~i nekoe povedenie koe porano
ne bilo op{testveno opasno da dobie zna~ewe na op{testveno opasno
delo (novo op{testveno opasno delo {to sî u{te ne e pravno regulirano,
{to ne e inkriminirano vo KZ kako krivi~no delo). Vo ovie
slu~ai se smeta deka krivi~noto delo ne postoi, za{to za negovoto postoewe
e neophodna formalna protivpravnost (naprosto, edno dejstvie
ne mo`e da bide protivpravno se dodeka ne postoi norma kako konstrukcija
na zakonskoto bitie na toa delo vo krivi~niot zakonik), a ne
samo negovata materijalna protivpravnost.
6. Stepenuvawe na materijalnata strana na protivpravnosta.
Op{testveno opasno e ona krivi~no delo {to e opasno za opredeleno
op{testvo vo opredeleno vreme, {to zna~i deka ocenata za toa {to se
smeta za op{testveno opasno zavisi od materijalnite uslovi na
147

`ivotot i potrebite na edno konkretno op{testvo na opredelen stepen
od negoviot razvoj. Takvata opasnost koja ja opredeluva zakonodavecot
144 e supstrat na sekoe krivi~no delo, ili vo sekoe zakonsko bitie
na krivi~no delo e sodr`ana odredena opasnost od povreda ili zagrozuvawe
na odredeni objekti na dejstvie vo koi e materijaliziran
objektot na za{tita (pravnoto dobro). Taa opasnost e pogodna za stepenuvawe,
ottamu {to so ogled na razli~noto socijalno zna~ewe na odredeni
povedenija, taa ne mo`e da bide ista kaj razli~ni krivi~ni dela
(na primer, kaj ubistvo, siluvawe, telesna povreda), nitu pak, od druga
strana, pri konkretnoto ostvaruvawe na zakonskoto bitie na edno isto
delo (edno delo, na primer, kaj ubistvoto, vo svoeto konkretno ostvaruvawe
mo`e da ima razli~en intenzitet na op{testvena opasnost).
Nasproti toa, protivpravnosta ne mo`e da se stepnuva, ottamu
{to go izrazuva odnosot povedenie - norma: so edno povedenie normata
mo`e da se naru{i ili da ne se naru{i i ni{to pove}e od toa. A dali
so toa povedenie, ne{to {to e za{titeno, e ili mo`e da bide pove}e
ili pomalku povredeno ili zagrozeno, mo`e da se oceni samo so navleguvawe
vo materijalnata strana na protivpravnosta, so navleguvawe vo
sodr`inata na ona {to se za{tituva. Ottamu, mo`e da se ka`e deka ako
op{testvenata opasnost na edno povedenie padne pod opredeleno nivo,
iako so toa povedenie doa|a do celosno ostvaruvawe na zakonskoto bitie
na edno krivi~no delo, ne se raboti za krivi~no delo. Deloto {to
vo smisla na krivi~noto pravo e od malo zna~ewe (od nezna~itelna
op{testvena opasnost), ne e ve}e krivi~no delo za{to ne e protivpravno.
Takvite situacii na~elno gi re{ava ~l 8 KZ, soglasno kriminalnopoliti~kata
opredeleba deka krivi~nite sankcii se poslednoto
sredstvo (ultima ratio) so ~ija pomo{ op{testvoto se bori protiv op{-
testveno opasnite dela i spored formulata de minimis non iudicat praetor
(sudijata ne sudi za sitnici). Nakratko, smislata na ~l. 8 KZ e da mo-
`at kako krivi~i dela da se ozna~at samo op{testveno opasnite dela.
Pritoa, zna~ajno e deka kaj sekoe krivi~no delo op{testvenata opasnost
mo`e da padne pod nivoto pod koe toa ve}e ne mo`e da se smeta za
krivi~no delo, a toa zna~i deka kaj nitu edno krivi~no delo ne mo`e
odnapred da se isku~i primenata na ~l. 8 KZ. Taka, delo od malo zna-
144
Koga zakonodavecot go vr{i stepenuvaweto, toj poa|a od procenkata
na op{testvenoto zna~ewe na dobrata vo sistemot na drugite dobra i od
apstraktnata procenka na mo`niot obem i prose~en intenzitet na posledicata,
dodeka sudot go utvrduva obemot i intenzitetot na sekoe krivi~no delo vo
konkretniot slu~aj, t.e. negovata stvarna op{testvena opasnost. So stepenuvaweto
na op{etstvenata opasnost se odreduva te`inata na krivi~noto delo.
Dokolku krivi~noto delo e pove}e opasno, dotolku e pote{ko i obratno. Za
najte{kite dela se predviduva i najte`ok vid kazna. Spored toa, intenzitetot
na op{testvenaat opasnost na krivi~noto delo go dobiva svojot izraz vo te-
`inata na kaznata spored vidot i merata." Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 114.
148

~ewe mo`e da bide i razbojni{tvoto kaj koe, na primer, so primena na
sila na nekoe dete mu e odzemen sladoledot ili odgleduvawe na edno
steblo marihuana (vo saksija) za sopstveni potrebi, za{to toga{ e
isklu~ena zloupotrebata na opojni drogi so proizvodstvo soglasno ~l.
215 KZ.
Za celosno rabirawe na stepenuvaweto na op{etstvenata opasnost
va`no e da se istakne i razlikata me|u kvalificirani i priviligirani
krivi~ni dela. Imeno, pri toa stepenuvawe zakonodavecot
poa|a od tipi~i slu~ai na oddelni povedenija koi imaat odreden stepen
na op{testvena opasnost. Tokmu poradi toj stepen na op{testvena
opasnost na takvite povedenija, zakonodavecot i gi opredeluva kako
krivi~i dela. Ovde stanuva zbor za opredeluvawe na op{testvenata
opasnost utvrdena spored osnovnite elementi koi se narekuvaat bitni
elementi (obele`ja) na bitieto krivi~noto delo.
Me|utoa, zakonodavecot ~estopati predviduva deka vo slu~aj na
konkretnoto ostvaruvawe na opredeleni zakonski bitija na krivi~ni
dela mo`e da se raboti za pogolem stepen na op{testvena opasnost od
prose~niot tipi~en slu~aj. Za niv zakonodavecot predviduva kvalificirani
(pote{ki) oblici na oddelni krivi~ni dela. Toj, isto taka,
predviduva deka vo slu~aj na konkretnoto ostvaruvawe na opredeleni
zakonski bitija na krivi~ni dela mo`e da se raboti za pomal stepen na
op{testvena opasnost od prose~niot tipi~en slu~aj. Za niv zakonodavecot
previduva privilegirani (polesni) oblici na oddelni krivi-
~ni dela. Vo ovie slu~ai stanuva zbor za opredeluvawe na op{testvenaat
opasnost utvrdena spored dopolnitelni elementi (obele`ja) na
bitieto na krivi~noto delo.
Za razlika od ~l. 8 KZ, kaj kvalificiranite i priviligiranite
krivi~ni dela, ocenkata na nivnata op{testvena opasnost se dvi`i vo
ramkite na onoj intenzitet {to spored stavot na zakonodavecot e
uslov za nivno postoewe kako krivi~ni dela.
2. OSNOVI ZA ISKLU^UVAWE NA PROTIVPRAVNOSTA
1. Napred spomnavme deka vo konkretnata realizacija na zakonskoto
bitie na nekoe delo mo`e da se javi nekoja osnova za isklu~uvawe
na protivpravnosta. Taka, na primer, ako edno lice ubie drugo, so
toa go ostvarilo krivi~noto delo ubistvo, me|utoa negovoto dejstvie
nema da bide protivpravno ako e storeno vo nu`na odbrana, za{to nu-
`nata odbrana e eden od tie osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta.
Ili poinaku, edno dejstvie e protivpravno dokolku pretstavuva
ostvaruvawe na zakonskoto bitie na deloto i dokolku ne postoi nekoja
osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta.
2. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta se vsu{nost, onie
okolnosti poradi ~ie dejstvo ne e protivpravno povreduvaweto ili zagrozuvaweto
na objetot na dejstvieto vo koe e materijalizirano pra-
149

vnoto dobro so ostvaruvaweto na zakonskoto bitie na edno delo. Vo nivno
prisustvo, ostvaruvaweto na zakonskoto bitie ja gubi op{testvenata
opasnost, svojot op{testveno opasen karakter vo odnos na pravnoto
dobro opfateno so zakonskoto bitie. Ili, kako {to toa ubavo go
veli Ba~i}, toa se vo krivi~noto pravo izre~no priznaeni, ili od krivi~noto
pravo, vo ramkite na negovata za{titno-preventivna funkcija,
uva`uvani normi od drugi pravni oblasti, so koi vo konkreteniot
slu~aj se opravduva edno povedenie {to, inaku, so normata na zakonskoto
bitie na nekoe krivi~no delo e proglaseno za zabraneto. Tuka se
raboti za posebni normi so ~ija sila se dopu{ta ne{to, {to inaku so
normite sodr`ani vo zakonskite bitija na krivi~nite dela e zabraneto.
Isklu~uvaweto na protivpravnosta zna~i deka edno dejstvie so koe
e ostvareno zakonskoto bitie na deloto e opravdano so deluvaweto na
druga pravna norma, koja takvoto dejstvie go dopu{ta, a ponekoga{ i go
bara, pa toa vo tie uslovi ne pretstavuva op{testveno opasno delo.
Sekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta se zasnova vrz edna
takva posebna norma. Tie normi ponekoga{ tokmu i nalagaat prezemawe
dejnosti {to formalno pretstavuvaat ostvaruvawe na zakonskoto
bitie na krivi~noto delo, a po~esto gi dozvoluvaat, opravduvaat. Seto
toa na takvite dela mu go odzema karakterot na op{testveno opasni
dela. 145 3. Osnovite za isklu~uvawe na protivpravnosta se delat vo tri
grupi: 1 0 osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta istaknati vo Op{-
tiot del na krivi~niot zakonik, 2 0 osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta
navedeni vo Posebniot del na krivi~niot zakonik i 3 0
osnovi na protivpravnosta nadvor od krivi~nito zakonik.
2.1. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta od op[tiot del na
krivi~niot zakonik
Osnovite za isklu~uvawe na protivpravnosta istaknati vo
Op{tiot del na Krivi~niot zakonik se okolnostite izre~no navedeni
kako: a) delo od malo zna~ewe, b) nu`na odbrana i v) krajna nu`da. Toa
se op{ti osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta, ottamu {to pri
nivno postoewe ne postoi krivi~noto delo, iako postojat site elementi
od zakonskoto bitie na edno takvo delo. Vo ovie slu~ai sudot donesuva
osloboditelna presuda zaradi nepostoewe na krivi~no delo.
a) Delo od malo zna~ewe
1. Poim na delo od malo zna~ewe. Napred vidovme deka sudot
nema pravo da ispituva dali edno povedenie {to e odredeno kako krivi~no
delo e protivpravno i op{testveno opasno. Toj ne mo`e da mu ja
145
Ba~i}, F. op. cit. str. 202.
150

negira op{testvenata opasnost na nitu edno krivi~no delo. Me|utoa,
sudot vo sekoj konkreten slu~aj e ovlasten da ceni dali odredeno povedenie
{to mu odgovara na zakonskoto bitie na edno krivi~no delo go
ima dostignato intenzitetot na op{testvena opasnost {to e potreben
za postoewe na krivi~noto delo. 146 Toa proizleguva ottamu {to zakonskoto
bitie na nekoe delo, za da bide krivi~no delo, pri negovata konkretna
realizacija, mora da dostigne odreden intenzitet na povreda na
za{titenoto dobro. Ottamu, ocenuvaj}i ja op{testvenata opasnost
koja edno delo ja ima vo konkretniot slu~aj, sudot mo`e da najde deka,
so ogled na site okolnosti pod koi e izvr{eno, storenoto delo vo dadeniot
slu~aj vo sebe ne sodr`i dovolen intenzitet na op{testvena opasnost
za da mo`e da se smeta kako krivi~no delo. 147 Vo vakvi slu~ai, deloto
gi ima site obele`ja na krivi~no delo predvideno vo zakonot, no
toa samoto e od nezna~itelna op{testvena opasnost (go nema neophodniot
stepen na op{testvena opasnost za edno povedenie da mo`e da se
smeta za krivi~no delo). Vo vakvite slu~ai zakonot go ovlastil sudot
da mo`e da donese odluka deka ne postoi krivi~no delo, iako toa gi
ima site obele`ja na krivi~no delo odredeni vo zakonot. Ova ovlastuvawe
e dadeno vo ~l. 8 st. 1 KZ kade se veli "Ne e krivi~no delo ona
delo {to, iako sodr`i obele`ja na krivi~no delo pretstavuva delo od
malo zna~ewe poradi otsustvoto ili nezna~itelnosta na {tetnite posledici
i niskiot stepen na krivi~nata odgovornost na storitelot."
Na toj na~in samiot zakonodavec pretposatvuva deka mo`e da dojde do
nevoedna~enost me|u op{testvenata opasnost, kako materijalen element,
i protivpravnosta kako formalen element na krivi~noto delo, i
taa nevoedna~enost sosema opravdano ja re{ava preku voop{tena formulacija
so koja uka`uva na dolnite granicite pod koi edno konkretno
delo go gubi karakterot na op{testveno opasno delo, a so samoto toa i
na krivi~no delo. 148
146
Na sudot ne mu e dozvoleno da rasprava dali na primer kra`bata e
op{testveno opasno delo ili ne, za{to toa ve}e go storil zakonodavecot so
nejzinoto pomestuvawe me|u krivi~nite dela (so nejzinoto vnesuvawe vo krivi~niot
zakonik). Me|utoa, ona {to sudot mora da go utvrduva e stepenot na
op{testvenata opasnost na sekoja konkretno izvr{ena kra`ba.
147
"Treba sekoga{ da se ima vo vid deka sudot vo takvi slu~ai ne ja
ceni op{testvenata opasnost na krivi~noto delo kako takvo, tuku samo op{testvenata
opasnost na oddelniot slu~aj na toa krivi~no delo koj e predmet na
rasprava." Tahovi}, J. op. cit. str. 121.
148
Vo ovaa smisla i vo ~l. 146 ZKP se veli: "Javniot obvinitel ne e
dol`en da prezeme krivi~no gonewe, odnosno mo`e da se otka`e od goneweto
ako: 1. Vo Krivi~niot zakonik e utvrdeno deka sudot mo`e storitelot na krivi~no
delo da go oslobodi od kazna i javniot obvinitel so ogled na konkretnite
okolnosti na slu~ajot oceni deka samata presuda bez krivi~na sankcija
ne e potrebna, 2. Vo Krivi~niot zakonik za krivi~noto delo e propi{ana ka-
151

Kako takvi, mo`at da se javat, na primer, slednite slu~ai: koga
nekoj mu odzema na drug cigara ili hemisko penkalo za da pribavi
protivpravna imotna korist, vr{i krivi~no delo kra`ba ili istoto
lice nao|a na ulica eden dinar i so toa {to go prisvojuva, vr{i krivi-
~no delo zatajuvawe. Vo navedenite primeri, iako dejstvieto na storitelot
gi sodr`i site obele`ja na navedenite dela od ~l. 235 i 239
KZ, ne mo`e da bide kazneto, za{to ne postoi opp{testvena opasnot
na tie dela: nivnata op{testvena opasnost se spu{tila pod minimumot
(pod dolnata granica) za postoewe na krivi~no delo, a so toa i pod
granicite vo koi negovoto kaznuvawe bi imalo kakva i da e smisla.
Spored svoeto krivi~nopravno dejstvo deloto od malo zna~ewe
e osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta ottamu {to so formalnoto
ostvaruvawe na nekoe zakonsko bitie e realizirano bagatelno, sitno
povreduvawe na za{titenoto dobro koe e od malo op{etstveno zna~ewe
so {to se gubi smislata na samata inkriminacija za toa delo. So
ogled na toa deloto od malo zna~ewe se razlikuva od ostanatite osnovi
za isklu~uvawe na protivpravnosta kaj koi se raboti za posebni normi
{to {to go isklu~uvaat va`eweto na normata sodr`ana vo zakonskoto
bitie na krivi~noto delo. Naprosto, dokolku se ispolneti odredeni
uslovi, protivpravnosta ovde se negira na planot na samoto zakonsko
bitie na deloto. 149
2. Uslovi za postoewe na delo od malo zna~ewe. Za da mo`e da se
zboruva za delo od malo zna~ewe kako osnova za isklu~uvawe na protivpravosta,
treba kumulativno da se ispolneti dva uslovi {to se
utvrduvaat vo sekoja konkretna situacija. Tie uslovi se da se raboti
za: 1 0 posledica {to e otsutna ili nezna~itelna, i 2 0 nizok stepen na
krivi~na odgovornost.
1 0 Otsutnot ili nezna~itelnost na {tetnite posledici. Kako
delo od malo zna~ewe mo`e da se javi koe i da e krivi~no delo so ogled
na toa deka sekoe delo ja poseduva mo`nosta negovata apstraktna
op{etstvenata opasnost da se stepenuva i pri negovoto izvr{uvawe vo
konkretniot slu~aj da se pojavi so otsutnost ili nezna~itelnost na
{tetni posledici. Me|utoa, so novlata od 2004 godina, zakonodavecot
izre~no go go ograni~il krugot na zakonskite bitija ~ie so ostvaruvawe
mo`e da se pojavi delo od malo zna~ewe. Imeno, isklu~eni se pote-
{kite dela za koi e propi{ana kazna li{uvawe od sloboda nad tri gozna
ili kazna zatvor do tri godini, a osomni~eniot poradi vistinsko kaewe
go spre~il nastanuvaweto na {tetnite posledici ili ja nadomestil seta {teta,
i javniot obvinitel so ogled na konkretnite okolnosti na slu~ajot oceni
deka krivi~nata sankcija ne bi bila osnovana."
149
"Vo vakvi slu~ai se zama deka nema krivi~no delo za{to ja nema
op{testvena opasnost pa so samoto toa ni materijalnata sodr`ina na protivpravnosta.
Ako toa se utvrdi na glavniot pretres, se donesuva osloboditelna
presuda poradi nepostoewe na krivi~no delo." Tahovi}, J. op. cit. str. 121.
152

dini. So drugi zborovi negovata kazna doa|a predid samo za polesni
dela: za dela koi se zakaneta so pari~na kazna ili kazna li{uvaw od
sloboda do tri godini (~l. 8 st. 2 KZ).
2 0 Nizok stepen na krivi~nata odgovornost. Za ocenata dali se
raboti za delo od malo zna~ewe va`na uloga ima stepenot na krivi-
~nata odgovornost na storitelot na deloto, {to }e re~e site subjektivni
okolnosti na krivi~noto delo (presmetlivosta, vinata, motivite,
namerite, likot na storitelot). Pritoa, se razbira, ne smee da se izgubi
od vid deka za taa oceka, pokraj otsutnosta ili nezna~itelnosta na
{tetnite posledici i subjektivnite okolnosti na deloto, zna~ajna
uloga ostvaruvaat i objektivni okolnosti vrz ~ija osnova mo`e da se
zaklu~i deka izvr{enoto delo gi ispolnuva navedenite uslovi. Ovde
spa|aat vremeto i mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, sredstvoto
so koe krivi~noto delo e izvr{eno kako i na~inot na izvr{uvaweto
i prilikite vo koi e storeno deloto.
Pritoa, vo teorijata e dominantno stojali{teto deka za ocena
na maloto zna~ewe na deloto treba da se imaat predvid site okolnosti
od subjektivna i objektivna priroda koi postoele vo vreme na izvr{uvaweto
na deloto, a ne i onie koi nastanale po negovoto izvr{uvawe.
Taka, okolnostite kako {to se otstranuvawe na posledicite, nadomest
na {tetata, vra}awe na predmetite, izvinuvawe i sl., ne mo`at da bidat
od zna~ewe za utvrduvaweto na faktot deka deloto e od malo zna~ewe,
me|utoa mo`at da vlijaat na odmeruvaweto na kaznata. 150 Otstapuvawe
od ova pravilo mo`e da postoi vo odnos na okolnosta spre~uvawe
na nastanuvawe na posledicata. Dejstvoto na ovaa okolnost ne e bez
zna~ewe za postoeweto na op{testvenata opasnost, za{to tokmu so
prezemaweto na takvata dejnost ~esto se ostvaruva prviot uslov na
ovoj institut. 151 b) Nu`na odbrana (sudir na pravo i nepravo)
1. Poim i praven osnov na nu`nata odbrana. Nu`na odbrana e
onaa odbrana {to e neophodno potrebna storitelot da odbie od sebe
ili od drug, istovremen protivpraven napad (~l. 9. st. 2 KZ). Takov e,
na primer, slu~ajot koga nekoj vo odbrana na svojot `ivot go ubiva napa|a~ot.
Ovde se raboti za situacii koga eden protivpraven napad se
odbiva na na~in {to zna~i ostvaruvawe na zakonskoto bitie na krivi-
~no delo. Me|utoa, toa krivi~no delo ne postoi dokolku pri odbivaweto
na protivpravniot napad postoele site zakonski uslovi za nu-
`nata odbrana. Spored svoeto krivi~nopravno dejstvo nu`nata odbrana
e osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta ("ne e krivi~no delo
150
Taka: Komentar krivi~nog zakona SFRJ, Savremena administracija, Beograd,
1978, str. 41, Ba~i}, F. op. cit. str. 199. Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 120.
151
Taka: Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 120.
153

ona delo {to e storeno vo nu`na odbrana," ~l. 9. st. 1 KZ).
Pravnot osnov na nu`nata odbrana se nao|a: 1 0 vo na~eloto na
potvrduvawe na pravoto: so nea se regulira problemot na za{tita od
protivparven napad, toga{ koga taa za{tita ne mo`e da ja obezbedi socijalniot
poredok (so priznavaweto na pravoto na nu`na odbrana se
obezbeduva prevlast na pravoto nad nepravoto), i 2 0 vo prirodata na
~ovekot, vo negoviot nagon za samoodr`uvawe (nikoj ne e dol`en da ja
trpi povredata na svoite pravni dobra i ottamu e ovlasten so sila da
go odbie napadot od niv). Kaj nu`nata odbrana "napadnatiot ne brani
samo svoe i tu|o individualno dobro, tuku go brani i pravniot poredok
vo celost i zatoa go pretstavuva pravoto. Ottuka, nu`nata odbrana
sodr`i poraka deka pravoto ne treba da se povle~e pred nepravoto i
soodvetno na toa praviloto - deka od napadnatiot nikoga{ ne smee da
se bara da se spasuva so begstvo (turpis fuga)" 152
2. Elementi na nu`nata odbrana. Od zakonskata odredba proizleguva
deka za nu`nata odbrana, od edna strana e potrebno postoewe
na: 1 0 napad (aktuelen i protivpraven napad), i od druga, 2 0 odgovor na
napadot (neophodnost na odbranata kako odgovor na toj napad).
1 0 Napad. Napadot pretstavuva sekoe povedenie naso~eno kon
povreda ili zagrozuvawe na objektot na dejstvieto. Napadot po pravilo
se sostoi vo storuvawe. Samo isklu~itelno napadot mo`e da se sostoi
i vo propu{tawe. Toa e slu~aj kaj nepravite krivi~ni dela na nestoruvawe
koga nu`nata odbrana mo`e da postoi sprema lice koe e
obvrzano (dol`no) na odredeno storuvawe, dokolku go propu{ti
(odbie) takvoto storuvawe (na primer, pravoto na nu`na odbrana bi go
imal i osudenikot {to preku vreme e zadr`an vo zatvor; napad vrz pravoto
na nepovredlivosta na domot bi postoel i toga{ koga nekoj neovlasteno
ostanuva vo tu| stan, svrtni~arot koj ne saka da ja pomrdne
svrtnicata, mo`e sekoj so sila da go prinudi da ja izvr{i svojata do-
`nost). 153 Napadot mo`e da bide i verbalen.
Za postoeweto na napadot e potrebno da bidat ispolneti slednive
uslovi:
a) Kako napad mo`e da se pojavi samo povedenie od strana na ~ovek,
za{to ako se raboti za napad od `ivotno ili prirodan sila, toga{
bi mo`elo da se raboti samo za krajna nu`da. Napadot mo`e da poteknuva
od koe i da e lice bez ogled na negovata vozrast, presmetlivost i
vinost i da e izvr{en so upotreba na kakva i da e fizi~ka sila ili
sredstvo (hemisko sredstvo, dresirano `ivotno).
b) Napadot mo`e da e naso~en kon bilo koe pravno dobro: `ivotot,
teloto, imotot, slobodata, ~esta ili koe i da e drugo pravno dobro
na napadnatoto lice.
152
Horvati}- Novoselasc, op. cit. str. 207
153
Taka: Tahovi}, J. op. cit. str. 124, Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str.
170, Ba~i}, F. op. cit. str. 205.
154

v) Napadot mora da bide protivpraven. Napadot e protivpraven
koga koga napa|a~ot nema nikakvo pravno ovlastuvawe za svojata
dejnost, koga negovata dejnost objektivno go povreduva pravniot poredok.
154 Ottamu, pravoto na nu`na odbrana postoi bez ogled na toa dali
liceto koe go prezema napadot e svesno za protivpravnosta na napadot.
Va`no e deka napadot e protivpraven vo objektivna smisla, {to zna~i
od napa|a~ot ne se bara da e presmetliv i vinoven. Za protivpraven napad
vo objektivna smisla zna~i mo`e da se zboruva samo toga{ koga nepostoi
praven osnov {to toj napad go pravi dopu{ten (koga napadot ne
se vr{i vrz osnova na nekoe zakonsko ovlastuvawe). Spored toa, napadot
{to e prezemen vrz nekoj praven osnov ne e protivpraven i protiv
takov napad ne e dozvolena nu`na odbrana. Taka, na primer, ne e dozvolena
nu`na odbrana protiv policaec koj li{uva od sloboda edno
lice vrz osnova na nalog za apsewe. Me|utoa, ako policaecot gi pre-
~ekori granicite na zakonskoto ovlastuvawe, toga{ i toa pre~eoruvawe
se pretvora vo protivpraven napad i protiv toj napad e dozvolena
nu`na odbrana.
Napadot e protivpraven i toga{ koga napadnatoto lice go predvidelo
ili go skrivilo napadot (koga samoto e vinovno za napadot).
Pritoa, ne smee da se raboti ze iscenirana nu`na odbrana, odnosno za
takov napad {to e isprovociran od nekoe lice tokmu zatoa da prezeme
odbrana so koja }e mu se povredi ili zagrozi nekoe pravno dobro na
provociraniot napa|a~. Pri isprovociran napad se mo`ni dve situacii:
1 0 situacija vo koja napadnatiot koj namerno go predizvikal napadot,
celosno go gubi pravoto na nu`na odbrana i, 2 0 situacija vo koja
napadnatiot koj namerno go predizvikal napadot no, ne so namera da go
povredi napa|a~ot, ima pravo samo na ograni~ena nu`na odbrana. Vo
prviot slu~aj, napadnatiot go gubi pravoto da se {titi sebesi za{to
opasnata situacijata ja opfatil so svojot plan i se podgotvil za istata
(teorija astio illicitae in causa: dejstvie nedozvoleno vo pri~inata), 155 i
ottamu {to ne mo`e da se pojavi kako branitel na pravniot poredok
(teorija za zloupotreba na pravoto). 156 Vo vtoriot slu~aj, provo-
154
Ba~i}, F. op. cit. str. 205.
155
Spored ovaa teorija povredata koja provokatorot mu ja nanesuva na
napa|a~ot e opravdana so nu`na odbrana in actu, me|utoa stanuva kazniva poradi
protivpravnosta na provokacijata, t.e. in causa. Novoselac, P. Ograni~enje
prava na nu`nu odbranu u slu~aju provociranog napada, Na{a zakonitost, Zagreb,
1983/3, str.89. Vidi i Zlatari} - Dama{ka, op. cit. str. 13.
156
Spored ovaa teorija provokatorot go zloupotrebuva pravoto koga
predizvikuva sostojba na nu`na odbrana za pod izgovor na nu`na odbrana da go
povredi ili ubie napa|a~ot, za{to vo toj slu~aj se koristi so edno pravo bez
opravdan interes edinstveno so namera na drug da mu nanese {etta. Novoselac,
P, op. cit. str. 90. Vidi i Ba~i}, F. op. cit. str. 208, Srzenti}, Stai}, Lazarevi}. op. cit.
str. 170 i Jovanovi}, Lj, op. cit. str. 122.
155

katorot, isto taka go gubi pravoto da se pojavi kako branitel na pravniot
poredok, me|utoa ima pravo na ograni~ena nu`na odbrana: od
nego se bara da se ograni~i na defanzivna odbrana (na parirawe na
udarite), da se istavi od napadot (me|utoa, ne i da bega), pa duri i da
pretrpi polesni povredi. Duri otkako takvaat odbrana ne bi mo`ela
da mu pru`i sigurna za{tita, ima pravo na koja kako neophodno potrebna
mu se priznava na lice {to neskriveno e napadnato 157
Od ovoj uslov natamu proizleguva deka ne e dozvolena nu`na
odbrana na nu`na odbrana, dodeka trae napadot, so ogled na toa deka sekoja
nu`na odbrana mora da ima svoj praven osnov. Taka, na primer, ako
liceto A so ogneno ili ladno oru`je go napadne liceto X, pa liceto X
prezeme protivnapad vo nu`na odbrana, liceto A ne mo`e da se
povikuva na nu`na odbrana, za{to napadot na liceto X ve}e se zasnova
vrz nu`na odbrana, {to zna~i ima svoj praven osnov.
Toa {to napadot mora da bide protivpraven me|utoa ne zna~i
deka napadot treba da bide ostvaruvawe na zakonskoto bitie na nekoe
krivi~no delo, za{to ne sekoe protivpravno povedenie e i krivi~no
delo. Od toa {to napadot ne mora da se javi kako krivi~no delo, proizleguva
deka nu`na odbrana e dopu{tena sprema lica koi ne mo`at da
bidat storiteli na izvesni dela. Nu`na odbrana e dopu{tena i sprema
licata koi u`ivaat krivi~nopraven imunitet. 158
g) Najposle napadot mora da e vistinski, t.e. neposredno da
pretstoi ili ve}e da se vr{i. Ako edno lice pogre{no smeta deka e napadnato,
pa vo takva nestvarna, objektivno i realno nepostoe~ka situacija
prezeme odbrana pri koja go povredi liceto {to se zamisluva
kako napa|a~, toga{ ne se raboti za vistinska nu`na odbrana, tuku za
putativna nu`na odbrana (voobrazena ili bo`emna nu`na odbrana).
Putativna nu`na odbrana, na primer, }e postoi ako liceto A go ubie
liceto X, za{to koga go videlo kako no}e ja preskoknuva ogradata na
negovta ku}a mislilo deka se raboti za razbojnik, a vsu{nost, liceto
X bilo samo {valer na negovata `ena. Ili, na primer, liceto A so pi-
{tol - igra~ka (nepodobnost na sredstvoto) so cel da se po{eguva go
napadnalo liceto X (neserioznost na napadot), a liceto X smetaj}i
deka napadot e stvaren go ubie napa|a~ot, nema da se raboti za nu`na
odbrana. Drugo e me|utoa pora{aweto za krivi~nata odgovornost na
liceto X, koja vo vakvi slu~ai treba da se ceni vo smisla na propisite
za zabludata. Putativnata nu`na odbrana ne ja isklu~uva protivpravnosta,
me|utoa mo`e da bide osnov za isklu~uvawe na vinosta. Imeno,
mo`e da dojde do osloboduvawe na liceto X od krivi~na odgovornost
dokolku se ispolneti uslovite za neotstranliva zabluda.
2 0 Odbivawe od napadot. Odbivaweto na napadot pretstavuva
157
Vidi podrobno: Novoselac, P. op. cit. str. 84-98. kako i Horvati} - Novoselac,
op. cit. str. 216 i 218-219.
158
Tahovi}, J. op. cit. str. 124.
156

sekoja dejnost naso~ena kon odbivawe na napadot i se sostoi vo povreda
ili zagozuvawe na koe i da e pravno dobro na napa|a~ot. Napadot, po
pravilo, se odbiva od sebe ili svoe pravno dobro. Me|utoa, vo nu`na
odbrana mo`e da se najde i lice koe odbiva napad od treto lice so povreda
na nekoe dobro na napa|a~ot. Na primer, ako liceto A go napadne
liceto X, liceto B mo`e da se najde vo nu`na odbrana sprema liceto
A za da go otstrani napadot koj bil naso~en kon liceto X. Ovoj slu-
~aj na nu`na odbrana vo teorijata e poznat kako nu`na pomo{. 159
Me|u uslovite {to treba da se ispolneti za postoewe na nu`nata
odbrana kaj odbivaweto na napadot se pomesteni:
a) Odbivaweto na napadot, za razlika od samiot napad mora da
pretstavuva ostvaruvawe na bitieto na nekoe krivi~no delo. Vo sprotivno
odbranata ne e pravno relevantna.
b) Odbivaweto na napadot mora da bide naso~eno protiv samiot
napa|a~ (so odbivaweto na napadot se vr{i povreda na koe i da e pravno
dobro na samiot napa|a~). Dokolku so odbivaweto na napadot se
vr{i povreda na nekoe pravno dobro na treto lice nepostoi nu`na
odbrana, tuku eventualno krajna nu`da. Me|utoa, se smeta deka postoi
nu`na odbrana ako pri odbranata se povredeni pravni dobra na treti
lica koi napada~ot gi iskoristil kako sredstva za napadot (na primer,
napadnatiot za da se odbrani, vrz napa|a~ot zamavnal i pritoa skr{il
tu|a skapocena vazna).
v) Odbivaweto na napadot mora da bide ednovremeno so napadot.
Ednovremenost postoi ako odbranata e prezemena vo vreme koga
napadot: 1 0 neposredno pretstoel (edno lice mu se pribli`uva na drugo
so motika v race i namera da go udri; edno lice vleguva vo tu| stan so
vperen pi{tol vo sopstvenikot na stanot), 2 0 ve}e zapo~nal (edno lice
mu udira boks na drugo lice so namera da prodol`i da go udira), ili 3 0
sî u{te trae (napadot trae sî dodeka trae opasnosta za pravnoto dobro
koe e predmet na napadot ili dodeka povredaat ne e ve}e dovr{ena).
Soglasno navedenoto nu`na odbrana od idni napadi ne e dozvolena.
Me|utoa, se smeta za dozvoleno prezemawe na odredeni merki za za{tita
(postavuvawe elektri~na struja na ogradata, opasni ku~iwa i
stapici vo dvorot, ekplozivni materii koi se aktiviraat pri nasilno
otvorawe na sefot i sl.) na svoe pravno dobro od nekoj napad koj treba
da pretstoi, no samo pod uslov tie za{titni merki da ne gi preo|aat
neophodnite granici i da zapo~nat so svoeto deluvawe duri vo
momentot koga napadot }e zapo~ne.
Toga{ koga napadot ve}e zapo~nal odbivaweto na napadot e dozvoleno
samo dodeka napadot trae (dodeka e aktuelen), {to zna~i so
prestanuvaweto na napadot prestanuva i pravoto na nu`na odbrana.
159
"Nu`nata pomo{ se odnesuva na koj i da e napad, bilo da e naso~en
protiv fizi~ko lice, protiv dr`avata, op{testvenite dobra i voop{to dobrata
na pravnite lica." Ba~i},. F. op. cit. str. 209.
157

Spored toa, nepostoi nu`na odbrana ako napa|a~ot mu nanel te{ka telesna
povreda na edno lice i se odale~uva od mestoto na nastanot, a napadnatiot
go pristigne i go ubie. Me|utoa, se smeta, deka protiv kradecot
koj bega so odzemenite predmeti e dozvolena nu`na odbrana se
dodeka ne go obezbedil vladeweto vrz istite. 160 Pravoto na nu`na odbrana,
me|utoa, ne se gubi ako napadot e samo privremeno prekinat, {to
zna~i ako postoi mo`nost da bide prodol`en (na primer, napa|a~ot
ostanal bez municija, pa prestanal so pukaweto za da go napolni {ar`erot,
ili prestanal da frla so kamewa, zatoa {to se upatil da zeme
drug kamen). Momentot na dovr{enosta na napadot e fakti~ko pra{awe
(quaestio facti) {to se utvrduva vo sekoj konkreten slu~aj.
g) Odbranata mora da e neophodno potrebna. Ili poinaku,
odbivaweto na napadot mo`e da se vr{i samo so takva poveda ili zagrozuvawe
na pravnoto dobro na napa|a~ot {to e nu`na (neophodna, dostatna)
za odbivawe na napadot. Ovoj uslov se smeta za granica na nu-
`nata odbrana: ne postoi neograni~eno pravo na nu`na odbrana, {to
zna~i deka me|u napadot i odbivaweto na napadot mora da postoi adekvatnost
vo pogled na upotrebenite sredstva za odbrana i na~inot na
odbranata vo odnos na sredstvata i na~inot koi se odnesuvaat na napadot,
kako i opredelena srazmernost me|u vrednosta na dobrata na napadnatiot
so onie na napa|a~ot, za navistina da mo`e da se re~e deka
odbranata bila neophodna (nu`na). Procenkata na ovie okolnosti,
isto taka, pretstavuva fakti~ko pra{awe koe se utvrduva od slu~aj do
slu~aj. Pritoa, potrebno e sudot da gi zeme predvid i site okolnosti
na konkretniot slu~aj, a osobeno intenzitetot na napadot i vidot na
zakanetata posledicata, dr`eweto na napa|a~ot, li~nosta i sposobnostite
(silata i ve{tinata) na napa|a~ot i napadnatiot i sl.
Vo teorijata se davaat odredeni nasoki so koi mo`at da se razre{at
opredeleni poslo`eni situacii. Taka vo pogled na sredstvata,
odgovorot dali edno upotrebeno sredstvo e adekvatno ili ne naj~esto
zavisi od mo`nosta za izbor vo konkretniot slu~aj. Ako ne postoela
mo`nost za izbor, upotrebenoto sredstvo e adekvatno dokolku bez negova
upotreba ne bi mo`el da se odbie prezemeniot napad. Dokolku pak
postoela takva mo`nost, toga{ e adekvatno ona sredstvo so koe efikasno
se odbiva napadot i mu se nanesuva pomala povreda na pravnoto
dobro na napa|a~ot.
Vo pogled na adekvatnosta na na~inot na odbranata, kako ispravni
treba da se prifatat onie stavovi spored koi treba da se upotrebi
takov na~in na odbrana so koj najsigurno mo`e da se odbie napadot i da
mu se nanese najmalo zlo na napa|a~ot. Ispolnuvaweto na ovie uslovi
me|utoa ne smee da odi na {teta na napadnatiot. Od nego ne mo`e da se
bara da go otstrani napadot so `rtvuvawe na svoite interesi, na pri-
cit. str. 171.
160
Taka: Radovanovi}, M. op. cit. str. 100 i Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op.
158

mer, da otstapi od nekoe pravno zasnovano barawe, odnosno da ispolni
nekoe nezakonito barawe kako {to e davawe pari itn. Isto taka, kako
{to imavme prilika ve}e da vidime, ne mo`e da se bara ni uslovot napadnatiot
da se spasuva so begstvo ili so povikuvawe na pomo{, osven
vo slu~aite ako so begstvoto, bez kakov i da e rizik, so sigurnost bi se
izbegnal napadot. Se raboti za baraweto da se ograni~i pravoto na
odbrana koga e vo pra{awe napad od strana na deca, pijani, du{evno
bolni i sl., a napadnatiot mo`e da se istavi pred napadot bez nekakvo
sramno begstvo, odnosno koga mo`e da se po~eka so odbranata. 161
Po odnos na srazmernosta na vrednosta na pravnoto dobro na napadnatiot
i napa|a~ot treba da se prifati stavot deka takvata srazmernost
treba da e samo pribli`na. Nerealno e da se bara celosna
srazmernot, za{to napadnatiot ne sekoga{ e vo mo`nost da go odmeri
intenzitetot na odbranata sprema intenzitetot na napadot, osobeno
toga{ ako napadot doa|a neo~ekuvano. Vo kontekst na toa mora da se
poa|a i od okolnosta deka ~ovekoviot `ivot sekoga{ e najgolema vrednost
poradi koja mo`e da se `rtvuva sekoe drugo pravno dobro, no ne i
obratno. 162 Ottuka, proizleguva deka napadnatiot nema nu`na odbrana
vo slu~aite koga zaradi za{tita na imotot se odzema tu| `ivot. Vo taa
smisla postoi i jasna me|unarodna odredba koja mora da se po~ituva.
Stanuva zbor za ~l. 2. st. 2 od Evropskata konvencijata za za{tita na
~ovekovite prava i osnovnite slobodi od 1950, vo koja e propi{ano
deka li{uvaweto od `ivot proizlezeno od upotreba na sila koja bila
nu`no potrebna e dopu{teno samo pri odbrana na koe i da e lice od
protivpravno nasilstvo. Toa zna~i deka li{uvaweto od `ivot na napa|a~ot
kaj nu`nata odbrana e dopu{teno edinstveno zaradi odbrana
na teloto, `ivotot i slobodata, no ne i na imotot.
3. Pre~ekoruvawe na granicite na nu`na odbrana. Dokolku
odbivaweto na napadot bilo neophodno, {to zna~i dokolku napadot ne
mo`el da se otstrani na drug na~in, se smeta deka postoi srazmernost
me|u povredenoto dobro na napa|a~ot i za{titenoto dobro na napadnatiot.
Vo sprotivno, takva srazmernost ne postoi, odnosno do{lo do
pre~ekoruvawe (ekces na nu`nata odbrana). Na primer, za da ja spre~i
kra`bata na nekolku jabolka od svojata gradina liceto A go ubiva liceto
X. Toa se slu~aj na tn. pre~ekoruvawe na nu`nata odbrana spored
intenzitetot (intenziven ekces). Intenziven ekces postoi koga e upotreben
takov na~in na odbrana {to ne e neophoden ili takvi sredstva
koi vo odnos na prirodata i sredstvata na napadot se o~igledno nepotrebni
taka {to se nanesuva povreda koja ne mo`e da se pravda so odbivaweto
na napadot, ili ako mu se nanesat takvi povredi na napa|a~ot
koi se daleku pogolemi od onie koi bile zakaneti so napadot. Postoi i
161
Taka: Ba~ii}, F. op. cit. st. 208 i Horvati} - Novoselac, op. cit. str. 217.
162
Vo ovaa smisla i: Komentar, str. 56, Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit.
str. 172, Proevski, V. op. cit. str. 202.
159

pre~ekoruvawe na nu`nata odbrana spored obemot (ekstenziven ekces).
Za ekstenziven ekces se raboti toga{ koga napadot prestanal a so
odbranata se prodo`ilo taka {to e predizvikana nepotrebna povreda
{to e nadvor od nu`nata odbrana ili koga e primeneta odbrana protiv
napad {to ne zatpo~nal nitu pak neposredno pretstoel. Kaj intenzivniot
i ekstenzivniot eksces deloto ostanuva protivpravno i }e se
odgovara za storenoto delo.
Me|utoa, iako deloto e izvr{eno vo pre~ekoruvawe na granicite
na nu`na odbrana pretstavuva krivi~no delo, pre~ekoruvaweto na
nu`nata odbrana spored intenzitetot (intenzivniot ekces) ne ostanuva
bez dejstvo vo pogled na krivi~nata odgovornost na storitelot na
takvoto delo. Imeno, spored izre~nata zakonska odredba: "Storitelot
koj gi pre~ekoril granicite na nu`nata odbrana mo`e da se kazni poblago,
a ako pre~ekoruvaweto go storil poradi silna razdraznetost
ili uplav predizvikan so napadot, mo`e da se oslobodi od kazna" (~l.
9. st. 3 KZ). Spored ovaa odredba pre~ekoruvaweto na nu`nata odbrana
mo`e da ima dvokratno dejstvo: da bide osnov za ubla`uavwe na kaznata
i osnov za osloboduvawe od kazna.
- Do ubla`uvawe na kaznata vo slu~aj na pre~ekoruvawe na granicite
na nu`nata odbrana mo`e da dojde koga sudot zemajki gi predvid
site okolnosti pod koi e izvr{eno deloto }e najde deka postojat pri-
~ini za ubla`uvawe na kaznata. Me|u tie pri~ini na prvo mesto e psihi~kata
sostojba na storitelot so ogled deka zagrozenosta so napadot
predizvikuva strav, kako i drugi prihi~ki sostojbi {to imaat osnov
vo nagonot na samoodr`uvaweto. Vrz opredelbata na sudot za ubla`uvawe
na kaznata mo`at da vlijaat i site drugi okolnosti. Koga sudot
}e se opredeli za ubla`uvawe na kaznata, toj }e ja ubla`i kaznata vo
granicite predvideni vo ~l. 41 KZ.
- Mo`nosta za osloboduvawe od kazna doa|a do izraz toga{ koga
do pre~ekoruvaweto na granicite na nu`nata odbrana do{lo poradi
silna razdraznetost ili prepast predizvikan so napadot. Ovde se raboti
za afektivni sostojbi {to mo`at da bidat predizvikani kaj
storitelot na krivi~noto delo predizvikani so napadot. Spored toa,
ovde ne se raboti za voobi~aena razdraznetost i stav {to po pravilo
sekoga{ nastanuvaat koga odredeno lice }e se najde vo nu`na odbrana,
tuku za sostojbi na silna razdraznetost i stav koi su{testveno vlijaat
na postapkite na licata kaj koi postojat. Od tie pri~ini, takvite lica
mo`at da se oslobodat od kazna za krivi~noto delo storeno so pre~ekoruvawe
na granicite na nu`na odbrana (~l. 42 st. 1 KZ), odnosno kaznata
neograni~eno da im se ubla`i (~l. 42. st. 2 KZ). Vo vrska so ovaa
mo`nost, me|utoa, mora da se ima predvid deka silnite afektni sostojbi
mo`at da predizvikaat nepresmetlivost kaj storitelot na krivi-
~noto delo, pa so samoto toa da dovedat do osloboduvawe od krivi~na
odgovornost vrz osnova nepresmetlivost od ~l. 12 KZ, a ne vrz osnova
na pre~ekoruvawe na nu`nata odbrana od ~l. 9. st. 3 KZ.
160

v) Krajna nu`da (sudir na dve prava)
1. Poim i praven osnov na krajnaat nu`da. Krajna nu`da postoi
koga deloto e storeno so cel storitelot da otstrani od sebe ili od
drug, istovremena neskrivena opasnost {to na drug na~in ne mo`ela da
se otstrani, a pri toa storenoto zlo ne e pogolemo od zloto {to se
zakanuva (~l. 10. st. 2 KZ). Spored svoeto krivi~nopravno dejstvo
krajnata nu`da e osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta ("ne e krivi~no
delo ona delo {to e storeno vo krajna nu`da" - ~l. 10. st. 1 KZ).
Osnovnata razlika me|u institutite nu`na odbrana i krajna nu-
`da se sostoi vo toa {to kaj nu`nata odbrana se odbiva protivpraven
napad so povreda na pravnite dobra na napa|a~ot, dodeka kaj krajnata
nu`da sostojbata na opasnost po izvesno pravno dobro, se otstranuva
so povreda na pravnoto dobro na nekoe drugo, nevino lice (edno pravno
dobro {to e vo opasnost se spasuva so `rtvuvawe na tu|o pravno dobro).
Ili poprecizno, dodeka kaj nu`nata odbrana postoi sudir na pravo
i nepravo, ovde se vo sudir dve prava: pravo so pravo.
Krajnata nu`da mo`e da se pojavi vo razli~ni situacii: edna od
niv e koga se spasuva svojot `ivot so uni{tuvawe na tu| `ivot (za da
ne se udavi samoto, edno lice otturniva od {tica drugo lice: tn.
karneadesova {tica; 163 za da se spasi od po`ar, edno lice povreduva
drugo lice). Druga situacija e koga svojot ili `ivotot na drugo lice se
spasuva so povreda na koe i da e drugo tu|o pravno dobro (edno lice go
ubiva ku~eto {to go napadnalo; za da go izbegne sudirot so drugo vozilo,
voza~ot svrtuva od kolovozot i pregazuva pe{ak ili go uni{tuva
izlogot na nekoja prodavnica). Treta situacija e koga se spasuva svoe
ili materijalno dobro ili interes na drugo lice, so povreda na pravnoto
dobro na treto lice. Navedenite situacii mo`at da se javat i vo
drugi kombinacii vo zavisnost od toa dali nekoe lice {to e vo opasnost
nao|a izlez od opasnata situacija so povreda na nekoe pravno dobro
od koe poteknuva opasnosta ili na ona od koe ne poteknuva opasnosta,
itn.
[to se odnesuva do pravniot osnov na krajnata nu`da i ovde }e
go izbegneme parcijalnoto naveduvawe na razli~nite teorii koi mo-
`at da vnesat nepotrebni zabuni vo ona {to vistinski go opravduva
ovoj krivi~nopraven institut. A odgovorot na pra{aweto od koi pri-
~ini ne treba da se kazni toj {to izvr{il krivi~no delo vo krajna nu-
`da e vo socijalnata opravdanost da se `rtvuva pomalo dobro zaradi
odbrana na pogolemo dobro (op{testvoto ima interes da se za{titi
pogolemoto dobro), a koga se raboti za dve dobra od ednakva vrednost,
ottamu {to op{testvoto e indiferentno za ishodot vo sudirot na
ednakvi interesi (diferencijalna teorija). Ili poednostavno, delata
163
Nare~ena spored gr~kiot filozof Karnead koj go postavil navedeniot
problem.
161

storeni vo nu`na odbrana ne se protivpravni, za{to ne se op{testveno
opasni, odnosno za{to se vo soglasnost so barawata na pravniot
poredok.
2. Elementi na krajnata nu`da. Spored zakonskata definicija
za krajnata nu`da se mora da postojat: 1 0 opasnost i, 2 0 otstranuvawe na
opasnosta, koi od svoja strana mora da ispolnuvaat opredeleni uslovi.
1 0 Opasnost pretstavuva sostojba koga postoi bliska i neposredna
mo`nost od nastapuvawe povreda na nekoe pravno dobro.
a) Opasnosta mo`e da poteknuva kako od strana na `ivotni
(edno lice go ubiva `ivotnoto koe go napadnalo) ili od prirodni sili
(vo slu~aj na poplava, zemjotres i sl. se spasuva svoe dobro na smetka na
tu|o dobro). Opasnosta mo`e isklu~itelno da doa|a i od ~ovek, no vo
toj slu~aj za postoewe krajna nu`da, opasnosta mora da se otsranuva so
povreda na pravnite dobra na treto lice, a ne na pravnite dobra na liceto
od koe poteknuva opasnosta.
b) Opasnosta mo`e da mu se zakanuva na koe i da e pravno dobro.
v) Opasnosta ne smee da bide skrivena, da nastanala po vina na
na liceto ~ii pravni dobra se nao|aat vo opasnost. Toa zna~i deka liceto
koe so umisla ili od nebre`nost predizvikalo opasnost za pravnoto
dobro, ne mo`e da se povikuva na krajna nu`da ako pri spasuvaweto
na svoeto pravno dobro povredi tu|o pravno dobro.
g) Opasnosta mora da bide vistinska: da postoi ili da pretstoi
objektivna realna opasnost za nekoe pravno dobro. Ako storitelot voobrazil
deka postoi opasnost i prezel dejstvija za nejzino otstranuvawe
postoi putatina krajna nu`da. Vo toj slu~aj storitelot ne mo`e da
se povikuva na krajna nu`da, no mo`e da se povikuva na zabluda za
opasnosta.
2 0 Otstranuvawe na opasnosta pretstavuva sekoja dejnost koja se
sostoi vo povreda ili zagrozuvawe na tu|o pravno dobro, a e naso~ena
kon so~uvuvawe na nekoe svoe pravno dobro. 164 Toa zna~i deka otstranuvaweto
na opasnosta vo prv red se vr{i od sebesi. Dokolku otstranuvaweto
na opasnosta se vr{i od drugo lice stanuva zbor za nu`na
pomo{.
a) Otstranuvaweto na opasnosta mora da gi ima site obele`ja
na na krivi~no delo. Vo sprotivno ne e krivi~nopravno relevantna.
b) Otstranuvaweto na opasnosta mora da bide ednovremeno so
nastapuvaweto na opasnosta. Ne mo`e da se otstranuva opasnost koja
pominala nitu idna opasnost (opasnost koja ne nastapila).
164
"Za razlika od nu`nata odbrana kade, isto taka, postoi opasnost
(za{to napadot pretstavuva opasnost), kaj krajnata nu`da opasnosta se otstranuva
so povreda na dobrata na drugi lica. Vo po{iroka smisla krajnata nu`da
se pojavuva kako storuvawe pod vlijanie na prisilba. Od tie pri~ini vo nekoi
postari zakoni, krajnata nu`da ne be{e predvidena kako samostoen institut."
Tahovi}, J. op. cit. str. 127.
162

v) Krajnata nu`da postoi ako opasnosta ne mo`ela da se otstrani
na drug na~in, tuku edinstveno so povreda na pravnite dobra na
treto lice. Ispolnuvaweto na ovoj uslov e quaestio facti {to sudot go
re{ava vo sekoj konkreten slu~aj cenej}i gi site okolnosti pod koi e
izvr{eno otstranuvaweto na opasnosta. Pritoa, za razlika od nu`nata
odbrana, ako storitelot mo`el da ja izbegne opasnosta so povikuvawe
na pomo{ ili so begstvo, nema da postoi krajna nu`da. 165
g) Pri otstranuvaweto na opasnosta ne smee da se nanese pogolemo
zlo od ona {to se zakanuvalo (povreda koja pretstavuva pogolema
vrednost od vrednosta na dobroto {to se za{tituva). Za razlika od
nu`nata odbrana, kaj krajnata nu`da srazmernosta me|u za{titenoto i
povredenoto dobro e izre~no barawe. Ocenkata pak na vrednosta na
ovie dobra treba da se smeta kako fakti~ko pra{awe. Pritoa, nema
somnenija deka koga se raboti za `rtvuvawe na pomalo dobro za da se
spasi pogolemo dobro, imotot e pomalku vreden od `ivotot, za{to sekomu
mu e (ili treba da mu e) jasno deka pri opasnost od potonuvawe na
eden brod, kapetanot ne treba da gi `rtvuva patnicite, tuku tovarot
duri i toga{ koga e so~inet, na primer, od eden ton zlatni polugi.
Predmetite se predmeti i sekoga{ se javuvaat kako pomalo dobro vo
odnos makar i na eden ~ove~ki `ivot.
Ne{to pote{ki za re{avawe se me|utoa slu~aite kaj ocenkata
na ekvivalencijata na povredenoto i za{titenoto dobro so ogled deka
zakonot dozvoluva krajna nu`da i koga tie se od ednakvo zna~ewe: da se
spasi eden predmet se `rtvuva tu| predmet, za `ivot - tu| `ivot. Za re-
{avawe na takvite situacii od mala korist se apstraktnite sporedbi
opredleeni dobra bez da se procenat vrednosta na dobrata i site okolnosti
od zna~ewe za nastanot vo konkretniot slu~aj.
3. Pre~ekoruvawe na granicite na krajnaat nu`da. Granicite na
krajnata nu`da se opredeleni so uslovot storenoto zlo da ne e pogolemo
od ona {to se zakanuvalo. Ako storitelot gi pre~ekori ovie
granici, postoi krivi~no delo za koe se odgovara spored op{tite propisi.
Me|utoa, sli~no kako i kaj pre~ekoruvaweto na granicite na nu-
`nata odbrana, pre~ekoruvaweto granicite na krajnata nu`da ima
opredeleno dejstvo vo pogled na kaznuvaweto. Taka, spored ~l. 10. st. 3
KZ, storitelot koj sam predizvikal opasnost od nebre`nost ili gi
pre~ekopril granicite na krajnata nu`da, mo`e da se kazni poblago, a
ako pre~ekoruvaweto e storeno pod osobeno olesnuva~ki okolnosti -
mo`e da se oslobodi od kazna. Vakvoto zakonodavno re{enie e opredeleno
od posebnata sostojba vo koja se nao|a liceto koe ja otstranuva
opasnosta i nemo`nosta vo opredeleni slu~ai pravilno da se ocenat
granicite na dozvolenoto postapuvawe.
4. Dol`nost za izlo`uvawe na opasnost. Nema krajna nu`da ako
storitelot bil dol`en da se izlo`i na opasnost (~l. 10. st. 4 KZ).
165
Taka: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, op. cit. str. 175.
163

Dolnosta na izlo`uvawe na opasnost mo`e da se zasniva: vrz zakon
(pripadnicite na policijata i armijata se dol`ni da se izlo`uvaat
na opasnost), vrz profesionalna dol`nost (lekarite se dol`ni da
se izlo`uvaat na opasnost), ili vrz osnova na dogovor (~uvartot,
po`arnikarot ili spasitelot koi zasnovale raborten odnos se dol`ni
da se izlo`uva na opasnost pri ~uvaweto na objekti, pri gasneweto po-
`ari, odnosno spasuvawe na davenici). Me|utoa, za ovie lica ne postoi
obvrska da se izlo`uvaat na opasnost vo site, tuku samo vo opredeleni
konkretni situacii i pri postoewe na opredeleni okolnosti. Taka, ne
bi bilo opravdano da se bara od navedenite lica da se izlo`uvaat na
opasnost ako vo konkretniot slu~aj e o~igledno daka se izlo`uvaat na
golem rizik po svojot `ivot, a pri toa postojat mali izgledi deka }e se
uspee vo otstranuvaweto na opasnosta.
2.2. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta od Posebniot del na
krivi~niot zakonik
Vo Posebniot del na krivi~niot zakonik postojat pove}e permisivni
normi {to ja isklu~uvaat protivpravnosta na edna kazniva
dejnost. Takvi odredbi se sodr`ani vo ~l. 129, 132, 150, 176 i 352 KZ.
164
a) Prekinuvawe na bremenosta
Krivi~niot zakonik vo ~l 129 go kaznuva prekinuvaweto na
bremenosta sprotivno na Zakonot za prekinuvawe na bremenosta. A
spored toj zakon, bremnosta mo`e da se prekine do istekot na deset nedeli
od denot na za~nuvaweto, a po istekot na toj rok samo po barawe
na bremenata `ena od slednive pri~ini: 1 0 koga }e se utvrdi deka bremenosta
pretstavuva opasnost po `ivotot ili }e dovede do te{ko naru-
{uvawe na zdravjeto na `enata za vreme na bremenosta ili po poroduvaweto
(medicinski indikacii), 2 0 koga vrz osnova na nau~ni soznanija
mo`e da se o~ekuva deka deteto }e se rodi so te{ki telesni ili du-
{evni nedostatoci (eugeni~ki indikacii), 3 0 koga do za~nuvawe na deteto
do{lo so izvr{uvawe krivi~no delo (kriminalni indikacii) i,
4 0 koga se utvrdi deka vo tekot na bremenosta ili po poroduvaweto, `enata
bi mo`ela da dojde vo te{ki li~ni, semejni, materijalni ili drugi
priliki, a osobeno do pote{ko naru{uvawe na bra~nite odnosi, postoewe
asocijalni odnosi vo semejstvoto, te{ki stambeni uslovi, materijalna
neobezbedenost, naru{uvawe na zdravstvenata sostojba na
~lenovite na semejstvoto (socijalni indikacii).
b) U~estvo vo tepa~ka
Kaj krivi~noto delo u~estvo vo tepa~ka (~l. 132. st. 2 KZ) posebno
e predvideno deka nema da se kazni lice {to bez svoja vina bilo

vovle~eno vo tepa~ka ili samo razdvojuvalo drugi u~esnici vo tepa-
~kata.
v) Neovlasteno otkrivawe tajna
Nema krivi~no delo neovlasteno otkrivawe na tajna doznaena
vo vr{eweto na svoja profesija {to se kaznuva spored ~l. 150 KZ, dokolku
tajnata e otkriena vo op{t interes ili vo interes na drugo lice
{to e poprete`en od interesot za ~uvawe na tajnata.
g) Navredlivo izrazuvawe za drug
Sporet ~l. 176 st. 1 nema da se kazni toj {to navredlivo }e se
izrazi za drug vo nau~no, kni`evno ili umetni~ko delo, vo seriozna
kritika, vo vr{ewe na slu`bena dol`nost, novinarska profesija, politi~ka
ili druga op{testvena dejnost, vo odbrana na nekoe pravo ili
pri za{tita na opravdani interesi, ako od na~inot na izrazuvaweto
ili od drugi okolnosti proizleguva deka toa ne e storeno so namera za
omalova`uvawe.
d) Naredba na pretpostaveniot
Naredbata na pretpostaveniot, vsu{nost, e poseben slu~aj na
slu`beno ovlastuvawe koj se javuva kako osnov za isklu~auvawe na protivpravnosta.
Pritoa, se pravi razlika me|u 1 0 naredba na pretpostaveniot
vo vr{eweto javna slu`ba i 2 0 naredba na pretpostaveniot pri
vr{eweto voena slu`ba.
1 0 Naredbata na pretpostaveniot pri vr{eweto na javna slu`ba
mo`e da bide osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta dokolku se
ispolnuva sledni ve uslovi:
a) Sostojbata vrz osnova na koja edno lice se nao|a vo podredena
polo`ba vo odnos na drugo pretpostaveno lice, mora da se zasnova na
vr{eweto na javna slu`ba.
b) Naredbata na pretpostaveniot e zadol`itelna za podredeniot
samo ako e zasnovana vrz zakon kako vo formalna, taka i vo materijalna
smisla. Zasnovanosta vo formalna smisla postoi koga postoi nadle`nost
na pretpostaveniot da izdava odredeni naredbi, a povredeniot
e nadle`en da gi izvr{uva takvite naredbi i ako naredbite se
izdadeni vo zakonska forma. Vo materijalna smisla e neophodno postoewe
na opredeleni zakonski uslovi koi uka`uvaat na potrebata za
izvr{uvawe na naredbata na pretpostaveniot.
Takvata naredba podredeniot e dol`en da ja izvr{i. Dokolku
podredeniot smeta deka izdadenata naredba e nezakonita, toj e dol`en
da go predupredi pretpostaveniot izdadenata naredba da se zadr`i od
izvr{uvawe. Povtorenata naredba na pretpostaveniot, izdadena vo pi-
165

smena forma, podredeniot e do`en da ja izvr{i. Takata naredba na
pretpostaveniot e osnov za isklu~uvawe na protivpravnosta. Me|utoa,
ako izvr{uvaweto na takvata naredba pretstavuva krivi~no delo, podredenoto
lice ne smee da ja izvr{i. Za takvata naredba podredeniot e
dol`en da go izvesti povisokiot pretpostaven inokosen ili kolektiven
organ od liceto {to ja izdalo naredbata.
Isklu~itelno, izvr{uvaweto na nezakonita naredba na pretpostaveniot
mo`e da bide osnov za isklu~uvawe na protivpravnosta dokolku
podredeniot se najde vo izvinuva~ka zabluda, odnosno ako smeta
deka takvata naredba na pretpostaveniot sepak bila zakonita vo formalna
i materijalna smisla, a za takviot negov stav postoele opravdani
pri~ini.
2 0 Naredbata na pretpostaveno voeno lice. Pri izvr{uvaweto
na naredba na pretpostaveno voeno lice postojat posebni pravila na
voenata slu`ba. Podredenoto voeno lice e dol`no da ja izvr{i naredbata
na pretpostavenoto voeno lice. Pritoa, spored izre~nata zakonska
odredba od ~l. 352 KZ podredenoto lice nema da se kazni ako
stori krivi~no delo po naredba na pretpostaveniot, dokolku taa naredba
se odnesuva na slu`bena dol`nost. Vo vakov slu~aj krivi~no }e
odgovara pretpostaveniot kako posreden izvr{itel.
Od ova pravilo postojat dva iklu~oci; ako naredbata na pretpostaveniot
bila naso~ena kon izvr{uvawe na voeno zlostorstvo ili nekoe
drugo te{ko krivi~no delo ili ako e o~igledno deka naredbata na
pretpostaveniot pretstavuva krivi~no delo. Vo ovie slu~ai naredbata
na pretpostaveniot ne e osnova koja ja islu~uva protivpravnosta na deloto.
Spored toa, deloto na podredenoto voeno lice se smeta za krivi-
~no delo i liceto }e bide odgovorno za negovoto izvr{uvawe.
2.3. Osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta nadvor od krivi~niot
zakonik
Pokraj dosega navedenite okolnosti koi ja isklu~uvat protivpravnosta,
postojat i drugi {to ne se izre~no predvideni vo krivi~noto
zakonodavstvo, tuku vo drugi granki na pravoto. Pri~inite za nivnoto
prifa}awe kako osnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta se nao|aat
vo okolnosta deka vo edna dr`ava postoi edinstvo na pravniot
poredok. Ottamu, deloto koe na edno podra~je na pravoto e dopu{teno
(na primer vo gra|anskoto i upravnoto zakonodavstvo), vo drugo podra-
~je, vo konkretniov slu~aj vo krivi~noto zakonodavstvo, ne mo`e da
bide utvrdeno kako protivpravno i op{testveno opasno delo.
166
a) Dela izvr{eni vo slu`bena funkcija
Slu`benoto ovlastuvawe koe na edno lice mu dava pravo da izvr{i
opredeleno dejstvie, mu go odzema karakterot na protivpravnosta

na toa dejstvie. Taka, na primer, li{uvawe od sloboda, pretres na stan,
odzemawe na predmeti na nekoe lice i sl. ne se protivpravni dokolku
gi vr{i ovlasteno slu`beno lice. Koga takvite dejstvija bi se izvr-
{ile nadvor od slu`benoto ovlastuvawe ili bi go izvr{ilo drugo
lice, tie dejstvija se smetaat za protivpravni i ottamu za krivi~no
delo.
Vr{eweto slu`benoto dejstvie ja isklu~uva protivpravnosta
dokolku kumulativno se ispolneti slednive uslovi: 1 0 ako postoi posebno
ovlastuvawe na slu`benoto lice za vr{ewe na odredeno dejstvie,
2 0 ako toa dejstvie slu`benoto lice go vr{i vrz osnova na zakon i vo
slu~ai koi posebno se prevideni vo zakonot, 3 0 ako navedenoto dejstvie
se vr{i vo interes na slu`bata. Vo ovaa smisla treba da se rasprava i
slu~aite na upotreba na sredstva za prisilba i ogneno oru`je od strana
na slu`beni lica.
b) Dozvolen rizik
Vo site oblasti na `ivotot (industrijata, soobra}ajot, medicinata)
sekojdnevno se sre}avaat brojni dejnosti koi vo naj{iroka
smisla pretstavuvaat odreden rizik (opasnost) za lu|eto i predizvikuvaat
odredeni {tetni posledici. Me|utoa, korisnosta na takvite dejnosti
(pogolema korist odo{to {teta) e ona {to na takvite dejnosti
im go odzema krivi~nopravniot karakter. Takov, na primer, e slu~ajot
so sportskite natprevari (unapreduvawe na fizi~kata kondicija i
zdravjeto na lu|eto) kade {to kre{weto noga na drug fudbaler, gubeweto
na `ivotot vo eden bokserski me~ ili avtomobilska trka, ne pretstavuvaat
protivpravno dejstvie dokolku toa se slu~ilo vo ramkite
na po~ituvaweto na pravilata na igrata za soodvetniot sportski natprevar.
v) Akti izvr{eni vrz osnova na pravoto na vospituvawe
Pravoto na vospituvawe podrazbira prezemawe opredeleni merki
od strana na roditelite, staratelot i vospituva~ot koi se gri`at
za razvojot na maloletnite lica. Postapkite na ovie lica, koi inaku,
nadvor od navedenite odnosi mo`at da se smetaat da protivpravni, go
gubaat toa svojstvo dokolku se ispolneti dva uslovi: 1 0 ako takvite
akti se prezemaat vo interes na vospituvawe obrazovanie na mlaoletnikot
i, 2 0 ako ne pretstavuvaat zloupotreba na pravoto na disciplinsko
i vospitno kaznuvawe. Dokolku se ispolneti ovie uslovi, pravoto
na vospitno i disiciplinsko kaznuvawe ja isklu~uva protivpravnosta
na prezemenata postapka. Vo sporotivno postapkata na navedenite
lica e protivpravna, odnosno pretstavuva krivi~no delo. Vo takvi
slu~ai, po pravilo, se raboti za krivi~no delo zapu{tawe i zlostavuvawe
na maloletnik od ~l 201 KZ, no mo`e da se raboti i za nekoe dru-
167

go krivi~no delo, na primer, za prisilba (~l. 139 KZ), protivpravno
li{uvawe od sloboda (~l. 140 KZ), povreda na tajnosta na pisma i drugi
pratki (~l. 147 KZ), navreda (~l. 173 KZ), odzemawe tu|i predmeti (~l.
241 KZ) i sl.
168
g) Soglasnost na o{teteniot
1. Pod soglasnost na o{teteniot se podrazbira izjava na volja
na povredeniot so koja toj dava soglasnost na povreda ili zagrozuvawe
na nekoe negovo dobro. Pritoa, se smeta deka, za da se raboti za pravno
relevantna okolnost, izjavata treba da bide dadena pred ili barem za
vreme, a ne i po izvr{uvaweto na krivi~noto delo i toa od strana na
polnoletno i presmetlivo lice. Od druga strana, izjavata treba da
bide dadena dobrovolno vo koja i da e forma (pismeno, usmeno, konkludentno),
me|utoa taka {to mo`e da bide doka`ana." 166
Soglasnosta na o{teteniot od povredi ili zagrozuvawe na negovite
pravni dobra, kako osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta
denes ima ograni~eno dejstvo, 167 za razlika od porano koga soglasno
principot volenti non fit iniuria (ne mu se pravi nepravda na onoj koj se
soglasuva so nea) imal mnogu po{iroka primena, na primer, ubistvoto
ili povreda vo dvoboj izvr{eni spored opredeleni pravila ne bile kaznivi.
Osnovata na vakvoto sfa}awe le`i vo stavot deka objektot na
za{tita pretstavuva privaten interes na poedinecot i so samoto toa
{to toj ne ja saka negovata krivi~nopravna za{tita (se otka`uva od
takva za{tita), krivi~nopravniot poredok nema potreba da intervenira
taa nasoka. Tuka poedinecot vo izvesna smisla se otka`uva od za-
{titata {to op{testvoto mu ja dava na negovoto dobro, a samoto op{-
testvo vo takvi uslovi pak nema poseben interes da insistira vrz za-
{titata.
2. Vakvoto gledi{te vo sovremenoto krivi~no pravo vo osnova
ne e prifatlivo ottamu {to poedine~nite dobra ne se samo dobra na
opredelena individua, tuku na odreden na~in i pretstavuvaat i op{testvena
vrednost. Za{tituvaj}i gi pravnite dobra na poedincite, pravniot
poredok istovremeno ja za{tituva i celokupnata zaednica, a toa
ne mo`e da se zamisli bez za{titata na oddelnite poedine~ni pravni
dobra. Ottamu, vo zavisnost od stepenot vo koj e za{titen krivi~nopravniot
interes na poedinecot kaj povredata na nekoe pravno dobro, a
vo koj stepen interesot na op{testvoto, zavisi i zna~eweto na soglasnosta
na o{teteniot vo konkretniot slu~aj.
Ottamu, postoi sfa}awe deka za pove}eto povredeni dobra so-
166
Taka: Jovanovi}, Lj. op. cit. str. 132 i Ba~i}, F op cit. str. 221.
167
Na{iot krivi~en zakonik nitu na edno mesto izre~no ne ja predviduva
soglasnosta na o{teteniot kako osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta.

glasnosta na o{teteniot e od neutralno zna~ewe, zatoa {to se raboti
za poprete`eni op{testveni interesi. Taka, na primer, samopovreduvaweto
(telesna povreda, samoubistvoto, sopstvenoto li{uvawe od
sloboda, i samokaznuvaweto) ne pretstavuva krivi~no delo, za{to so
takvo dejstvie se povreduva sopstveno li~no dobro od materijalna
(imot, telo i `ivot) ili nematerijalna priroda (~est, sloboda na dvi-
`ewe i sl). Me|utoa, ako toa se pravi za da se izbegne voena obvrska
ili za ostvaruvawe na pravo od socijalno osiguruvawe, protivpravnosta
nema da bide isklu~ena i liceto e odgovorno za krivi~no delo so
koe se za{tituva drugiot pova`en op{testven interes: vo navedenite
slu~ai: odbegnuvawe voena slu`ba so onesposobuvawe ili izmame (~l.
342 KZ), odnosno zloupotreba na pravata od socijalno osiguruvawe (~l.
167 KZ). Od navedenoto proizleguva deka samopovredata pretstavuva
osnova koja samo delumno ja isklu~uva protivpravnosta, odnosno koga
so nea ne se povreduva nekoj drug poprete`en op{testven interes. Samopovredata
ne ja isklu~uva protivpravnosta i toga{ koga pokraj li-
~noto pravno dobro se povreduvaat i pravnite dobra na treti lica (na
primer, nekoj uni{tuva svoj imot vrz koj nekoe drugo lice imalo odredeno
pravo: ovde se raboti za krivi~no delo o{tetuavwe tu|i prava od
~l. 244 KZ).
Soglasnosta na o{teteniot nema nikakvo zna~ewe i kaj onie
dela {to se smetaat za krivi~ni dela i pokraj toa {to postoi soglasnost
na o{teteniot so nanesenata povreda (na primer, kaj krivi~noto
delo nedozvolen abortus so soglasnost na bremenata `ena od ~l. 129
KZ). Soglasnosta na o{teteniot nema zna~ewe nitu kaj krivi~nite
dela koi so davawe na soglasnost na povredeniot prestanuvaat da bidat
krivi~ni dela (na primer, kaj krivi~noto delo siluvawe od ~l. 186
KZ). Kaj siluvaweto, vsu{nost, se raboti za krivi~no delo ~ija{to sodr`ina
na nepravoto e opredelena tokmu od soglasnosta na o{teteniot:
protivpravnosta ovde ne postoi ako o{tetenata se soglasila so poloviot
odnos, ili poprecizno so soglasnosat na o{tetenata ne e ostvareno
bitieto na deloto.
3. Denes soglasnosta na o{teteniot kako osnova za isklu~uvawe
na protivpravnosta vo prv red mo`e da ima zna~ewe i kaj nekoi krivi~i
dela protiv ~esta i ugledot, li~nite prava i slobodi i poloviot
moral, so toa {to kaj poslednite dela protivpravnosta nema da bide
isklu~ena ako so niv se navreduva javniot moral. Toa se onie dela koi
se odnesuvaat na za{tita na dobrata na poedinci, kaj koi mo`e da se
ka`e deka zakonot go respektira pravoto na raspolagawe od negoviot
titularot (nositelot) na za{titenoto dobro, i deka toa pravo se stava
pred na~eloto na za{tita na dadenoto dobro. Vo pra{awe se dobra koi
se od takva priroda {to vo pogled na krivi~nopravnata za{tita se
prepu{teni na dispozicija (raspolagawe) na poedincite. 168 Taka, ako
168
Ba~i}, F. op. cit. str. 220.
169

klientot se soglasuva advokatot da ja iznese tajnata {to mu ja doveril,
toga{ nema pri~ini da ne se uva`i ova barawe na strankata. 169
Ovde treba da se pomestat situaciite na lekarski intervencii
kade ne se raboti za spre~uvawe ili lekuvawe na odredena bolest, tuku
za ostvaruvawe drugi celi: plasti~na hirurgija, menuvawe na pol, ve-
{ta~ko oploduvawe, pa duri i kaj sterilizacijata dokolku taa zakonski
e dozvolena {to kaj nas ne e slu~aj. Kaj vakvite zafati soglasnosta
na o{teteniot ima zna~ewe. Imeno, dokolku pri pri nivnoto realizirawe
nastapila nekoja povreda na liceto dobrovolno se soglasilo na
istata, negovata soglasnost pretstavuva osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta
- soglasnosta na o{teteniot ja isklu~uva mo`nosta od
postoewe krivi~no delo. Se razbira deka pritoa treba da bidat ispolneti
uslovite: da se raboti za intervencija {to e izvr{ena spored
pravilata na medicinskata nauka i od strana na kvalifikuvano lice.
Soglasnosta na o{teteniot e neophodna i kaj presaduvaweto na
organi i pokraj toa {to kaj transplantacijata se raboti za inrevencija
koja e vo vrska so zdravjeto i `ivotot na o{teteniot. 170
4. Soglasnosta na o{teteniot se pojavuva so odredeno zna~ewe,
no ne kako osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta, i vo odredeni
situacii predvideni vo Op{tiot del na KZ i toa: 1 0 kaj kaj pra{aweto
dali postoi delo od malo zna~ewe (~l. 8 KZ), 2 0 kaj odmeruvaweto na
kaznata kako olesnitelna okolnost (~l. 39 KZ), 3 0 kako okolnost za
utvrduvawe dali postoi zabluda (~l. 16 KZ), 4 0 kako okolnost vrz osnova
na koja sudot mo`e da izre~e uslovna osuda (~l. 50 KZ) i 5 0 kako okolnost
vrz osnova na koja sudot mo`e da izre~ sudska opomena (~l. 59
KZ).
Soglasnosta na o{teteniot vo Posebniot del na KZ, vo prv red
se sre}ava kaj krivi~noto delo ubistvo od blagorodni pobudi, koe tokmu
zaradi taa soglasnost kaj nas i se smeta za privilegiran vid na
ubistvo (~l 124 KZ).
d) Rabotewe vo inetres na o{teteniot i pretpostavena soglasnost
Raboteweto vo interes na o{teteniot (vo gra|anskoto pravo
poznato kako negotiorum gestio - nepovikano vr{ewe tu|i raboti), mo`e
da bide osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta samo toga{ koga
ostvaruvaweto na opredelen interes navistina ja opravduva povredata
na za{titenoto dobro. Kako {kolski primeri za vakvi situacii se
naveduvaat: povreda na drugo lice zaradi negovo spasuvawe od smrt,
vleguvawe vo tu| stan za da se popravi puknatata vodovodna cevka i so
toa da se spre~i nastanuvawe poplava. Kako rabotewe vo interes na
169
Ibid, str. 220.
170
Vidi: Zakon za uslovite na zemawe, razmenuvawe i presaduvawe delovi
od ~ovekovoto telo zaradi lekuvawe, SV RM, 1984/28.
170

o{teteniot mo`e da da se tretira i vr{eweto lekarska dol`nost
(itna hirur{ka intervencija po soobra}ajna nesreka bez soglasnost na
o{teteniot).
Pretpostavena soglasnost postoi toga{ koga pri prezemawe na
opredeleno dejstvie se povreduvaat pravni dobra na opredeleno lice,
za koe osnovano se pretpostavuva deka bi dalo takva soglasnost
dokolku takva soglasnost od nego bila pobarana. Osnovanosta na zaklu~okot
deka takvata soglasnost bi bila dadena se ceni vrz osnova na
li~nite odnosi na storitelot i o{teteniot. Taka, na primer, nekoj go
zema avtomobilot na svojot blizok (kum, brat, drugar) koj se nao|a vo
stranstvo za itno da go prefrli svoeto bolno dete vo medicinska ustanova,
so pretpostavka deka istiot bi go dobil i vo situacija koga bi
imal mo`nost da go pobara.
IV. STADIUMI NA IZVR[UVAWE NA KRIVI^NOTO DELO
(ITER CRIMINIS)
Od donesuvaweto na odlukata na storitelot da izvr{i nekoe
krivi~noto delo se minuva odreden pat na kriminalitetot (iter criminis),
ili poinaku, do negovoto izvr{uvawe mo`at da postojat ~etiri
stadiumi vo izvr{uvaweto: 1 0 donesuvawe odluka za izvr{uvawe na
krivi~noto delo, 2 0 podgotvuvawe na izvr{uvaweto na krivi~noto
delo (podgotvitelni dejstvija), 3 0 zapo~nuvawe so izvr{uvaweto so
predizvikuvawe na zabranetata posledica na krivi~noto delo (dovr-
{eno krivi~no delo) i, 4 0 zapo~nuvawe so izvr{uvaweto bez predizvikuvawe
na zabranetata posledica na krivi~noto delo (obid na krivi~no
delo). Site navedeni stadiumi se mo`ni, me|utoa nemora site i
da se nu`ni. Pritoa, od dostignatiot stadium zavisi kaznivosta. Ako
storitelot ostane samo kaj donesuvaweto na odlukata, nema nikoga{ da
se kazni, za{to nedostasuva dejstvieto kako prva pretpostavka na sekoe
krivi~no delo. Dokolku storitelot vleze vo stadiumot na podgotvitelnite
dejstvija, po prvilo nema da se kazni, dodeka obidot }e bide
kazniv kaj krivi~ite dela od opredelena te`ina. Dovr{enoto delo sekoga{
e kaznivo. Pritoa, zna~ajno e da se naglasi deka podgotvitelnite
dejstvija i obid na krivi~no delo mo`at da postojat samo pri vr{eweto
na krivi~nite dela so umisla.
Kaj nebre`nite krivi~ni dela, poradi smata nivna priroda, navedenite
stadiumi ne se mo`ni. Nebre`noto krivi~no delo e mo`no
samo kako dovr{eno krivi~no delo.
1. DONESUVAWE ODLUKA ZA IZVR[UVAWE KRIVI^NO DELO
Prviot stadium vo izvr{uvaweto na deloto e donesuvawe na
odlukata za negovoto izvr{uvawe. Vo ovoj stadium se ostvaruva eden
171

vnatre{en nevidliv psiholo{ki proces pri koj se izbira krivi~nata
dejnost i se naso~uva voljata kon nejzinoto ostvaruvawe. Za donesuvaweto
odluka za izvr{uvawe na krivi~noto delo, ve}e vidovme, spored
na{eto krivi~no zakonodavstvo ne se kaznuva. Nikoj ne mo`e da odgovara
za samoto razmisluvawe i sozdavaweto odluka za toa dali }e izvr-
{i krivi~no delo (cogitationis nemo poenam patirur). Za{to, kolku i da e
cvrsta taa odluka, taa so ni{to ne e izrazena (ne predizvikala nikakva
posledica vo nadvorer{niot svet), te{ko mo`e se doka`e i zgora
na toa, sekoga{ mo`e da se izmeni. Soop{tuvaweto na ovaa odluka na
nekoe lice, isto taka ne se smeta kako kazniv stadium za izvr{uvawe
na krivi~no delo.
2. PODGOTVITELNI DEJSTVIJA
1. Poim na podgotvitelnio dejstvie. Po donesuvaweto na
odlukata za izvr{uvawe na krivi~noto delo storitelot pristapuva
kon realiziraweto na svojata odluka. Pritoa, ako e mo`no, toj vedna{
pristapuva kon dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, me|utoa
vo odredeni slu~ai toj ne mo`e vedna{ da pristapi kon izvr{uvaweto
na deloto, za{to mu nedostasuvaat bilo sredstva za negovoto
izvr{uvawe ili na patot mu se ispre~eni odredeni te{kotii koi najprvin
treba da se otstranat, pa ottamu treba da gi izvr{i neophodnite
podgotovki. Vo tie slu~ai po donesuvaweto na odlukata se pojavuvaat
podgotvitelnite dejstvija kako poseben stadium na krivi~nata
dejnost. Ottamu, podgotvitelnite dejstvija mo`at da se definiraat
kako sozdavawe pogodni uslovi za uspe{no izvr{uvawe na krivi~noto
delo: prezemawe na odredeni dejstvija koi na storitelot }e mu ovozmo`at
krivi~noto delo da go izvr{i ili koi mu go olesnuvaat negovoto
izvr{uvawe. Tie dejstvija mo`at da se manifestiraat vo razli-
~ni formi. Naj~esto se sostojat vo nabavuvawe ili prisposobuvawe
sredstva za izvr{uvawe na krivi~noto delo (oru`je, alat), vo otstranuvawe
na pre~kite za izvr{uvawe na krivi~noto delo (truewe na pesot
~uvar, ostavawe otvoren prozor), vo opredeluvawe, razgleduvawe
ili nadgleduvawe na objektot vrz koj }e se izvr{i dejstvieto, postavuvawe
zaseda, vo dogovarawe, planirawe odnosno barawe na sou~esnici
koi bi u~estvuvale vo izvr{uvaweto na krivi~noto delo za koe postoi
namera (se planira) da se izvr{i, vo sozdavawe prilika za izvr-
{uvawe na deloto (opivawe na `rtvata, namamuvawe na `rtvata da dojde
na opredeleno mesto), prezemawe merki zaradi ote`nuvawe na otkrivawe
na deloto i sl. 171
Za navedenite dejstvija da se smetaat kako podgotvitelni, glaven
uslov e da ne pretstavuvaat dejstvie so koe se izvr{uva planiranoto
krivi~noto delo i da ne vleguvaat vo sostavot na onie dejnosti od
171
Vidi: ~l. 18 st. 3 KZ.
172

koi se sostoi dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo i so
nego da so~inuvaat edna celina. 172 Ottamu podgotvitelnite dejstvija ne
se obele`ja na bitieto na krivi~noto delo i ne vleguvaat vo dejstvieto
na izvr{uvaweto, koe, od svoja strana, se smeta kako eden od elementite
na bitieto na krivi~noto delo. 173
Podgotvitelnite dejstvija, kako poseben stadium mo`at, no ne
mora da postojat (kaj krivi~nite dela vo afekt, na primer). Toa zavisi
od okolnostite koi postoele koga storitelot re{il da go izvr{i krivi~noto
delo.
2. Kaznuvawe za podgotviteni dejstvija. Vo sovremenoto krivi~no
zakonodavstvo, za podgotvitelni dejstvija po pravilo ne se kaznuva.
174 Pri~inite za toa vo osnova mo`at da se pomestat na dve ramni{ta:
1 0 Poradi neodredenata priroda na ovie dejstvija koi sî u{te
ne sodr`at napad ili zagrozuvawe na objektot na za{tita, sekoe ~ovekovo
povedenie mo`e da se protolkuva kako podgotvitelno, a toa e vo
sprotivnost so na~eloto na zakonitosta. Taka, na primer, ako nekoj kupuva
no`, te{ko e da se utvrdi dali toa go storil zatoa {to go zagubil
onoj od kujnata, ili kako podgotvitelno dejstvie za izvr{uvawe na
krivi~no delo ubistvo. Ottamu, so pravo se smeta deka inkriminiraweto
na podgotvitelnite dejstvija bi pretstavuvalo otvarawe na golem
172
"Od konstrukcijata na zakonskoto bitie na odredeno krivi~no delo
zavisi kade e gornata faza na podgotvuvaweto, kade prestanuva taa faza, a
kade zapo~nuva izvr{uvaweto na krivi~no delo. Zatoa, mo`no e edna istata
dejnost kaj edno krivi~no delo da spa|a vo fazata na negovoto izvr{uvawe, a
kaj drugo delo da bide samo podgotvitelno dejstvie. Taka na primer, dejstvieto
na provaluvawe e del od dejstvieto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo
provalna kra`ba (~l. 236 KZ), no ako dejstvieto na provaluvawe vo stan e prezemeno
zaradi izvr{uvawe ubistvo na nekoe lice, toga{ toa dejstvie na provaluvawe
spored KZ pretstavuva samo podgotvitelno dejstvie vo odnos na krivi~noto
delo ubistvo." Ba~i}, F. op. cit. str. 297.
173
Vidi: ~l. 18 st. 3 KZ.
174
"Samo nekoi, sosema malubrojni krivi~ni zakonodavstva otstapuvaat
od ovoj stav. Vo taa grupa, na primer, sa|aat ruskiot, bugarskiot, ~e{-
kiot i slova~kiot i danskiot KZ. Ovie zakonodavstva podgotvitelnite dejstvija
gi kaznuvaat vo na~elo kaj sekoe krivi~no delo i toa vrz osnova na edna
op{ta odredba od Op{tiot del. Podgotvuvaweto na krivi~noto delo ovde e
redovna kazniva faza vo procesot na izvr{uvawerto na krivi~noto delo. I
na{iot OKZ od 1947 predviduva{e odgovornost za podgotvitelni dejstvija i
toa samo koga se rabote{e za pote{ki dela (~l. 20) Takviot stav be{e usloven
od tehni~ki pri~ini: poradi toa {to ne postoe{e Poseben del na zakonot vo
koj kaj odredeni krivi~ni dela bi mo`ele da se predvidi i kaznuvawe za podgotvitelni
dejstvija, be{e neophodno vo samiot Op{t del da se predvidi i
kaznivost za podgotvuvawe na krivi~noto delo". Ba~i}, F. op. cit. str. 296.
173

prostor za zagrozuvawe na slobodite na gra|anite i sudsko samovolie
{to e sprotivno na na~eloto na zakonitosta kako edno od osnovnite
barawa na pravnata dr`ava.
2. Nekaznuvaweto na podgotvitelnite dejstvija se opravduva i
so toa {to po nivnoto prezemawe, storitelot sî u{te e daleku od izvr-
{uvaweto na krivi~noto delo, sî u{te ima vreme dobro da razmisli za
svojata odluka i eventualno da se otka`e od nea. Nekaznuvaweto na podgotvitelnite
dejstvija vo mnogu slu~ai mo`e da bide silen motiv vo
taa nasoka: vlijanie na storitelot da go napu{ti planot i za izvr{uvawe
na krivi~noto delo.
Denes me|utoa, vo re~isi site zemji postoi stav deka vo isklu~itelni
slu~ai podgotvitelnite dejstvija podle`at na kaznuvawe. Pri-
~inite za toa vo osnova se sostojat vo golemiot stepen na op{etstvenata
opasnost so ogled na posebnato zna~ewe na opredleni objekti na
za{tita, vo prv red na onie so koi se za{tituva ustavniot poredok na
dr`avata i vo posebno opasnite podgotvuvawa koi sozdavaat neopredelena
mo`nost za izvr{uvawe brojni krivi~ni dela preku sozdavaweto
grupi i organizacii za izvr{uvawe na krivi~ni dela. 175
3. Podgotvitelnite dejstvija spored na{eto krivi~no zakonodavstvo.
Vo na{eto krivi~no zakonodavstvo, po pravilo, isto taka, ne
se kaznuva za podgotvitelni dejstvija: vo Op{tiot del ne postoi
odredba so koja se vospostavuva odgovornost za ovie dejstvija (podgotvitelnite
dejstvija ne se inkriminirani kako op{t institut). 176 Me-
|utoa, za podgotvitelnite dejstvija se kaznuva isklu~itelno, toga{
koga toa posebno e propi{ano vo Posebniot del od KZ. Vo Posebniot
del, imeno se opredleni podgotvitelni dejstvija koi se inkriminirani
175
Vo na{eto krivi~no zakonodavstvo takvi se: zlostorni~ko zdru-
`enie od ~l. 394 KZ, organizirawe mre`a na preprodava~i ili posrednici za
promet na narkoti~i sredstva od ~l. 215 st. 2 KZ, organizirawe mre`a na preprodva~i
ili posrednici za nedozvolena trgovija od ~l. 277 st. 2 KZ, organizirawe
krium~arka banda, grupa ili drugo zdru`enie od ~l. 278 st. 2 KZ,
organizirawe bunt na lica li{eni od sloboda od ~l. 370 KZ, organizirawe
otpor ili neposlu{nost sprema zakoniti odluki ili merki na dr`avnite
organi od ~l. 387 st. 1 KZ, pravewe, nabavuvawe, prodavawe ili davawe na upotreba
sredstva za pravewe znaci za obele`uvawe na stoka, kako i la`ni merki
i tegovi od ~l. 272 st. 3 KZ, pravewe nabavuvawe ili otru|uvawe na sredstva
za falsifikuvawe od ~l. 271 KZ i sl.
176
Odredbata od ~l. 18. st. 1 KZ ("Toj koj{to so umisla podgotvuva
izvr{uvawe na krivi~no delo }e se kazni samo koga toa zakonot izre~no go
opredeluva"), ne pretstavuva osnova za kaznuvawe na poedinecot za podgotvitelni
dejstvija, tuku samo nasoka i kriterium na zakonodavecot koga saka da
kaznuva za podgotvuvawe na krivi~no delo.
174

kako: 1 0 posebno krivi~no delo (delicta sui generis) 177 ili kako 2 0 podgotvuvawe
na opredeleno krivi~no delo (delicta preparata).
1 0 Delicta sui generis (spored terminologijata od ~l. 18. st. 2 KZ -
posebno krivi~no delo) pretstavuvaat samostojni (avtonomni) krivi~ni
dela koe spored svojot kvalitet se ne{to pove}e od obi~noto krivi~no
delo (na primer, krivi~noto delo zlostorni~ko zdru`enie od ~l.
394 KZ). Kaj kaznuvaweto na ovie dela intencijata na zakonodavecot e
za{tita na eden poseben op{testven interes, poinakov od onoj {to se
za{tituva so "glavnoto" krivi~no delo (vo odnos na koe ova delo na
nekoj na~in ima karakter na podgotvitelno dejstvie). Vo ovie slu~ai
podgotvitelnite dejstvija ne se kaznuvaat kako poseben stadium na izvr{uvawe
na krivi~noto delo, tuku kako samostojno krivi~no delo ~ie
zakonsko bitie opfa}a kanuvawe na nekoi podgotvitelni dejstvija. Za
deloto od ovoj vid posebnata krivi~na odgovornost ostanuva i toga{
koga storitelot izvr{il nekoe krivi~no delo vo odnos na koe ovoj
prestap se javuva kako podgotvitelno dejstvie. Od navedeniot primer:
ako pove}e lica se zdru`at zaradi vr{ewe opredelen vid krivi~ni
dela i izvr{at nekolku dela od toj vid, tie }e se kaznat za izvr{enite
krivi~ni dela, no posebno i za samoto zlostorni~ko zdru`enie, za{to
ova delo e od samostojna, avtonomna priroda.
Kaj ovie krivi~ni dela mo`en e obid kako i stek.
2 0 Delicta preparata (spored terminologijata od ~l. 18. st. 2 KZ -
kaznuvawe za podgotvuvawe na opredeleno krivi~no delo) nemaat karakter
na samostojno krivi~no delo, toa se dela {to go imaat zadr`ano
karaterot na podgotvitelni dejstvija - krivi~ni dela na podgotvuvawe,
dela koi se javuvaat samo kako prethoden kazniv stadium na odredeno
krivi~no delo (na primer, krivi~noto delo dogovor za izvr{uva-
177
Toa se slu~ai koga vo Posebniot del na KZ podgotvitelnite dejstvija
celosno se opredeleni taka {to samo so niv mo`e da se izvr{i krivi~noto
delo. Toa se dejstvijata od ~l. 271 KZ (pravewe, nabavuvawe, prodvawe
ili davawe na upotreba sredstva za pravewe la`ni znaci na vrednost); ~l. 272
st. 3 KZ (pravewe, nabavuvawe, prodavawe ili davawe na upotreba sredstva za
pravewe znaci za obele`uvawe na stoka, kako i la`ni meri i tegovi); ~l. 324
KZ (sozdavawe zagovor, banda, grupa ili drugo zdru`enie na lica zaradi vr{-
ewe na odredeni krivi~ni dela); ~l. 393 KZ (dogovor so drug za da se izvr{i
krivi~no delo za koe mo`e da se izre~e kazna zatvor do tri godini ili pote{-
ka kazna); ~l. 394 KZ (sozdavawe grupa ili banda {to ima za cel vr{ewe na
krivi~ni dela); ~l. 395 KZ (izrabotuvawe, nabavuvawe ili na drug na~in ovozmo`uvawe
da se dojde do oru`je, rasprskuva~ki materii, ili sredstva potrebni
za nivno pravewe, kako i otrovi nameneti za izvr{uvawe krivi~no delo)
i ~l. 408 KZ (organizirawe grupa zaradi vr{ewe na krivi~ni dela od ~l 403 i
404).
175

we krivi~no delo od ~l. 393). 178 Takvite podgotvitelni inkriminacii
se najdirektno vrzani za samoto (glavno) delo, tie egzistiraat edinstveno
i isklu~itelno kako prva etapa vo ostvaruvaweto na toa glavno
delo: so po~etokot na ostvaruvaweto na zakonskiot opis na glavnoto
delo otpa|a sekakva mo`nost za primena na ovaa podgotvitelna inkriminacija.
179 Kaj kaznuvaweto na ovie dela intencijata na zakonodavecot
e da ja pomesti kaznenata intervencija vo eden porane{na faza na
izvr{uvawe na krivi~noto delo, t.e. da ja obezbedi za{titata na nekoe
op{testveno dobro u{te vo fazata na podgotvuvaweto. 180
Kaznuvaweto za podgotvuvawe delicta preparata krivi~niot zakonik
naj~esto go odreduva na toj na~in {to propi{uva kazna i za samoto
podgotvuvawe na deloto, pri {to ne gi odreduva i oddelnite podgotvitelni
dejstvija koi se kaznivi. Na primer, vo ~l. 326 KZ e odredeno:
"Toj {to podgotvuva izvr{uvawe na krivi~no delo (~l. 18 stav 3) od
~lenovite 305 do 309, 312 do 315 i od ~l. 317 stav 1, }e se kazni so zatvor
od edna do deset godini."
Kaj ovie dela izvr{uvaweto na krivi~noto delo se javuva kako
primarnen i povisok stadium i so ogled na toa kaj niv ne mo`e da postoi
ni obid, nitu pak stek. Stekot ne e mo`en, za{to izvr{enoto (ili
obidenoto) delo go konsumira negovoto podgotvuvawe kako prethoden
stadium. Od navedeniot primer: ako dve lica se dogovorat da izvr{at
krivi~no delo za koe mo`e da se izre~e kazna li{uvawe od sloboda od
tri godini ili pote{ka kazna, pa toa delo go izvr{at, tie }e
odgovataat za izvr{enoto delo, a ne i za dogovorot za negovoto izvr{uvawe,
za{to ova delo e od nesamostojna priroda. Ili, na primer,
liceto koe u~estvuvalo vo podgotvuvawe na oru`en bunt, vr{i samo
edno krivi~no delo - u~estvuvawe vo oru`en bunt (~l. 312 st. 1 KZ),
ili ako liceto u~estvuvalo vo podgotvuvawe na terorizam, a potoa i vo
vr{eweto na akt na terorizam, go izvr{uva samo krivi~noto delo terorizam
(~l. 313 KZ).
3. OBID ZA KRIVI^NO DELO
1. Poim na obidot. Koga storitelot }e ja donese odlukata za
izvr{uvawe na krivi~noto delo, a ne postoela potreba od prezemawe
178
"Delikta preparata se onie vo zakonot predvideni kaznivi podgotvitelni
dejstvija so ~ija analiza doa|ame do zaklu~ok deka so nivnoto kaznuvawe
se sakalo da se obezbedi krivi~nopravna intervencija ve}e vo porane{en stadium
na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, t.e. vo fazata na podgotvuvaweto,
odnosno gledano vo celost, deka se sakalo opredeleno dobro da se za{titi vo
site stepeni na izvr{uvaweto na krivi~noto delo." Komentar, str. 98.
179
Ba~i}, F. O ka`njivim pripremnim radnjama, Zbornik Pravnog fakulteta u
Zagrebu, Zagreb, 1984/1, str. 161.
180
Vidi: ibid, str. 298
176

na podgotvitelni dejstvija, toj pristapuva kon izvr{uvawe na krivi-
~noto delo. Ako pritoa, po zapo~natoto ili dovr{eno dejstvie na izvr{uvawe
ne ja ostvari sakanata posledica, se smeta deka postoi obid
na krivi~no delo. Obidot pretstavuva kazniv stadium vo izvr{uvaweto
na krivi~noto delo i se smeta za op{t institut na krivi~noto zakonodavstvo.
Spored zakonskata definicija, obid na krivi~no delo postoi
koga izvr{uvaweto na krivi~noto delo so umisla e zapo~nato, me-
|utoa ne e dovr{eno (~l. 19 st. 1 KZ). Od ovaa definicija proizleguva
deka za postoewe na obid se potrebni dva elementi:
1 0 Da e zapo~nato izvr{uvawe na odredeno krivi~no delo. Se
smeta deka deloto zapo~nalo koga zapo~nalo dejstvieto na izvr{uvaweto
na krivi~noto delo, odnosno {tom e prezemena prvata dejnost
koja pretstavuva element na bitieto na krivi~noto delo. Taka, na primer,
kaj deloto ubistvo dejstvieto na izvr{uvaweto zapo~nalo vo momentot
koga storitelot go naso~il oru`jeto kon objektot na dejstvieto.
Me|utoa, deloto e zapo~nato i toga{, koga se prezemeni site dejstvija
koi vleguvaat vo sostav na bitieto na krivi~noto delo, odnosno
koga dejstvieto na izvr{uvaweto vo celost e ostvareno no izostanala
posledicata (nema povreda na objektot na za{tita).
Inaku, zapo~nuvaweto na dejstvieto na izvr{uvaweto e razli~no
kaj razli~ni krivi~ni dela:
a) Ako inkriminiranoto povedenie vo bitieto na krivi~noto
delo e sostaveno od pove}e dejstvija (slo`ni krivi~ni dela), prezemaweto
ve}e na prvoto dejstvie pretstavuva obid na odnosnoto krivi-
~no delo.
b) Kaj krivi~nite dela kade vo zakonskoto bitie posebno e odredeno
sredstvoto na izvr{uvaweto (na primer, sila, zakana), obidot
postoi ve}e toga{ koga e zapo~nato so primena na tie sredstva. Taka,
na primer, kaj krivi~noto delo siluvawe, ve}e samata upotreba na sila
odnosno zakana pretstavuvaat obid na toa krivi~no delo.
v) Kaj onie krivi~ni dela kaj koi kako del na zakonskoto bitie
e opi{ano i nekoe podgotvitelno dejstvie, prezemaweto na toa dejstvie
ve}e e obid na odnosnoto delo. Na primer, kaj provalnata kra`ba
obid pretstavuva ve}e samiot akt na obivawe ili provaluvawe.
g) Kaj posrednoto izvr{itelstvo, kade {to storitelot se slu`i
so drugo lice kako so sredstvo za izvr{uvawe na krivi~noto delo, obidot
postoi koga toa lice }e zapo~ne so prezemaweto na dejstvieto na
izvr{uvaweto.
d) Koga poslednoto dejstvie treba da go prezeme samata `rtva
(na primer, da go ispie vinoto vo koe e turen otrov), ve}e samoto predizvikuvawe
na taa situacija, koja neporedno mu pretstoi na dejstvieto
na izvr{uvaweto, a ne dejstvieto na `rtvata pretstavuva obid na
177

odnosnoto krivi~no delo. 181
2 0 Inaku, obidot }e postoi ako dejstvieto na izvr{uvaweto e
prezemeno so direkna ili eventualna umisla: kaj nebre`nite krivi~ni
dela obidot ne mo`e da postoi. Ottuka, treba da se naglasi deka
obidot na krivi~no delo e kazniv samo ako deloto e prezemeno so direktna
ili eventualna umisla.
3 0 Tret element e deloto da ne e dovr{eno. Se smeta deka deloto
ne e dovr{eno ako dejstvieto na izvr{uvaweto zapo~nalo i bilo prekinato
ili ako dejstvieto na izvr{uvaweto e dovr{eno, no ne nastapila
zabranetata posledica. Tokmu vrz posledniov moment se zasnova
razlikata me|u dovr{enoto i obidenoto krivi~no delo. Kaj obidot nikoga{
ne doa|a do nastapuvawe na posledicata, dodeka kaj dovr{enoto
krivi~no delo doa|a do nejzino predizvikuvawe. Dokolku do{lo do nastapuvawe
na posledica, toga{ ve}e ne se raboti za obid, tuku za dovr-
{eno krivi~no delo.
Od izlo`enite elementi na obidot mo`e da se voo~i i razlikata
me|u obidot i podgotvitelnite dejstvija. 182 Taa razlika se sostoi vo
toa {to podgotvitelnite dejstvija pretstavuvaat prezemawe na takvi
dejstvija so koi samo se sozdavaat uslovi za efikasno izveduvawe na
dejstvieto na izvr{uvaweto, dodeka obidot pretstavuva zapo~nuvawe,
pa duri i celosno ostvaruvawe na dejstvieto na izvr{uvaweto. Dejstvijata
koi vleguvaat vo poimot na podgotvitelnite dejstvija se nadvor
od bitieto na krivi~noto delo, dodeka so obidot se ostvaruva
eden element od bitieto na krivi~noto delo - dejstvieto na izvr{uvaweto.
183 181
Komentar, str. 103. Vo taa smsila vidi i Zlatari}, B. Krivi~ni zakonik u
prakti~oj primeni, str. 64 i natamu.
182
Razgrani~uvaweto na podgotvitelnite dejstvija i obidot e pra{awe
koe ima golemo kriminalnopoliti~ko, teoretsko i prakti~no zna~ewe. Negovoto
kriminalnopoliti~ko zna~ewe e vo toa {to so nego se opredeluva granicata
me|u nekaznivoto (zonata na podgotvuvaweto) i kaznivoto (zonata na izvr{uvaweto
na krivi~noto delo), to~kata na po~etokot na kaznenata intervencija,
dlabo~nata na frontot protiv kriminalitetot, {to e va`no politi-
~ko i kriminalnopoliti~ko pra{awe. Toa i za storitelot e od neposredan
prakti~na vrednost so oglad na toa deka za podgotvitelni dejstvija po pravilo
ne se kaznuva, a za obid po~esto se kaznuva. Ba~i}. F. op. cit. str. 302.
183
"Ne pretstavuvaat nikakov problem onie slu~ai na obid koi vo
sebe sodr`at delumno ostvaruvawe na bitieto na odnosnoto krivi~noto delo.
Taka, ni{aneweto kon nekogo so polna pu{ka ve}e zna~i delumno ostvaruvawe
na bitieto na krivi~noto delo ubistvo. Kaj krivi~nite dela ~ie zakonsko
bitie e sostaveno od pove}e dejnosti, prezemaweto na prvata dejnost ve}e go
ozna~uva obidot na krivi~noto delo. Taka kaj kra`bata so obivawe, obivaweto