21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Socijalna patologija (p.413)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV

Prof. d-r NELKO STOJANOSKI

SOCIJALNA

PATOLOGIJA

Avtori na tekstot:

- Zoran Sulejmanov (str. 15-22, 31-38, 41-285, 312-338 i 357-412)

Vk: 350 stranici.

- Nelko Stojanovski (str. 22-29, 38-40, 285-312 i 339-356) Vk: 54

stranici.

Skopje, 2002

1


R E C E N Z E N T I :

Prof. d-r Stefan Kostovski

Prof. d-r Metodija Angeleski

Lektura:

Bo{ko Simjanoski

Odobreno so odluka na Nastavno-nau~niot sovet na

filozofskiot fakultet vo Skopje od 5. 12. 2001 godina kako

postojan univerzitetski u~ebnik

2


CIP Katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka

"Sv. Kliment Ohridski", Skopje

316.624 (497.17) (075.8)

SULEJMANOV, Zoran,

Socijalna patologija/ Zoran Sulejmanov, Nelko Stojanoski -

- Skopje: Jugoreklam, 2002. - 413 str. ; 24 sm

fusnoti kon tekstot. - bibliografija: str. 397-413

ISBN 9989 - 52 - 032 - 1

Socijalna patologija - Makedonija - Postojan univerzitetski

u~ebnik

COBISS - ID 0

3


4


PREDGOVOR

Ovoj u~ebnik e napi{an spored nastavnata programa za studentite

od filozofskiot fakultet za koi so nastavnite planovi e predviden

predmetot socijalna patologija i studiraat na Institutot za

sociologija, socijalna rabota i socijalna patologija i psihologija.

U~ebnikot e najmnogu prilagoden za didakti~kite potrebi na studentite

od filozofskiot fakultet, no toj pokraj toa mo`e da im poslu-

`i i na studentite koi ja izbrale taa nasoka na studii od tret stepen

ili toj predmet im e predavan so nastavnite planovi od tret stepen na

nekoj drug fakultet.

Tekstot e rezultat na zaedni~ki trud na dvajcata avtori, koi gi

povrzuva dolgogodi{na sorabotka i nivnoto iskustvo kako predava~i

na studii od vtor i tret stepen na Univerzietot "Sv. Kiril i Metodij"

vo Skopje i rezultatite od nivnata nau~na aktivnost i istra-

`uvaweto na oddelnite sociopatolo{ki pojavi.

Poznat e faktot deka socijalnata patologija e relativno mlada

nau~na disciplina i zaradi toa pojavite {to se predmet na nejzinoto

prou~uvawe ne se dovolno sledeni i istra`uvani. Me|utoa, i pokraj

nedovolnata literatura od ovaa oblast vo na{ata dr`ava, op{testvenoto

i nau~noto interesirawe se zgolemuva so faktot {to sociopatolo{kite

pojavi se vo zna~itelen porast kaj nas i vo svetot, a toa

pretstavuva posebna op{etstvena opomena i predizvik da se dade odreden

pridones vo rasvetluvaweto na nivnata etiologija .

Vo u~ebni~kata literatura posvetena na socijalno patolo{kata

problematika postojat golem broj razli~ni metodski pristapi vo

elaboracijata na materijata. Nie se opredelivme na studentite da im

ovozmo`ime da se zapoznaat so razli~ni, a osobeno so sociolo{kite

teorii za devijantnosta i da se obrabotat i razli~nite formi na devijantno

odnesuvawe, pri {to vo trudot se zafateni najzna~ajnite. Na

toj na~in smetavme deka izlo`uvaweto na socijalnata patologija vo

eden kurs ima odredeni prednosti, pred se, vo toa {to e daden prikaz

na teoretsko pojmovnata ramka za prou~uvawe na ovie pojavi i eksplikacija

na sekoja oddelna pojava, iako vo ovoj u~ebnik se dadeni samo

osnovnite soznanija za niv.

5


Avtorite se svesni deka ostanuvaat zna~itelen broj teoretski

pra{awa na koi ne e daden soodveten odgovor, {to ja ote`nuva rabotata

vrz sozdavaweto na osnovata za empirisko prou~uavwe na op{-

testveno devijantnite pojavi. Me|utoa, smetame deka na ovoj na~in, sepak

davame odreden pridones za nivnoto idno pocelosno rasvetluvawe.

Osven toa smetavme deka ovaa kniga }e popolni edna praznina koja postoe{e

vo u~ebnikarskata literatura od ova podra~je na sovremenata

sociologija, a osobeno prazninata koja postoi vo Republika Makedonija.

Skopje, januari, 2002

Od avtorite

6


S O D R @ I N A

_________________________________________________________________

I DEL

POIM, PREDMET I METODI NA SOCIJALNATA

PATOLOGIJA

Glava I

I. POIM NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA

1. VOVEDNI ZABELE[KI ....................................................................... 15

2. ISTORISKI RAZVOJ NA SOCIJALNATA

PATOLOGIJA ........................................................................................... 22

3. POJAVA NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA

KAKO NAUKA ........................................................................................... 27

Glava II

PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA I NEJZINIOT ODNOS

SO DRUGITE NAUKI

1. PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA ........................... 31

2. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I DRUGITE NAUKI ............... 37

2.1. Socijalnata patologija i op{tata sociologija ........................... 37

2.2. Odnosot na socijalnata patologija so pravnite nauki ............... 38

3.3. Socijalnata patologija i medicinata ............................................ 39

3.4. Socijalnata patologija i psihologijata ........................................ 39

Glava III

METODI NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA

1. OSNOVNI KARAKTERISTIKI ........................................................ 41

2. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI KOI SE

PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWETO

NA INDIVIDUALNITE SLU^AI .................................................. 43

2.1. Metodi koi se primenuvaat vo ispituvaweto na

individualnite slu~ai .................................................................. 43

2.2 Metodolo{ki postapki za prou~uvawe na devijantnoto

povedenie kako individualna pojava ......................................... 46

3. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI ZA

PROU^UVAWE ....... NA DEVIJANTNOSTA KAKO MASOVNA

OP[TESTVENA POJAVA .................................................................... 50

4. STATISTI^KI METODI .................................................................... 62

7


II DEL

TEORII ZA DEVIJANTNOSTA

Glava I

BIOLO[KI TEORII

1. DEVIJANTNOSTA I TELESNATA KONSTITUCIJA ............. 69

2. TEORIJA ZA NASLEDUVAWE NA DEVIJANTNITE

DISPOZICII ......................................................................................... 75

3. ENDOKRINOLO[KA TEORIJA ........................................................ 79

4. TEORIJA NA NENORMALNOSTA NA HROMOZOMITE ......... 81

5. TEORIJA NA RASNATA PRIPADNOST ........................................ 83

Glava II

PSIHOLO[KI I PSIHOPATOLO[KI TEORII

1. PSIHOLO[KI TEORII ...................................................................... 87

1.1. Teorija na neprilagodenosta ............................................................ 87

1.2. Teorija na inteligencijata ............................................................... 91

1.3. Psihoanaliti~ka teorija .................................................................. 94

1.4. Teorija na frustracijata................................................................. 101

1.5. Teorija na uslovuvaweto .................................................................. 108

2. PSIHOPATOLO[KI TEORII ....................................................... 109

Glava III

SOCIOLO[KI TEORII

1. VOVEDNI RAZGLEDUVAWA ............................................................ 113

1.1.. Kultura ............................................................................................... 114

1.2. Zaednica ............................................................................................... 115

1.3. Op{testvena dezorganizacija ........................................................ 117

1.4. Normi i vrednosti ............................................................................ 120

1.5. Sudir na vrednosti (Kulturen konflikt) ................................... 123

1.6. Op{testvena kontrola ..................................................................... 124

1.7. Devijacija (devijantno povedenie) ................................................ 127

2. EKOLO[KA TEORIJA NA DEVIJANTNOSTA ......................... 131

3. TEORIJA NA OP[TESTVENATA

DEZORGANIZACIJA ........................................................................... 139

4. TEORIJA NA DIFERENCIJALNA ASOCIJACIJA I

DIFERENCIJALNA IDENTIFIKACIJA ................................ 143

5. TEORIJA NA KULTURNIOT KONFLIKT I TEORIJA

KULTURNIOT RAS^EKOR................................................................. 148

6. TEORIJA NA ANOMIJA .................................................................... 152

6.1. Emil Dirkem ...................................................................................... 152

6.2. Robert Merton ................................................................................... 159

8


7. TEORIJA NA POTKULTURA I KONTRAKULTURA ................ 170

8. TEORIJA NA SOCIJALNIOT INTEAKCIONIZAM ........... 176

9. RADIKALNA TEORIJA NA DEVIJANTNOSTA

(RADIKALNA KRIMINOLOGIJA) ............................................... 192

Glava IV

TEORETSKI PRISTAP [TO SE KORISTI VO OVOJ U^EBNIK

1. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 201

2. EUDEMONISTI^KI PRISTAP ..................................................... 204

III DEL

OBLICI NA DEVIJANTNOTO POVEDENIE

Glava I

PROSTITUCIJA

1. POIM I PRI^INI NA PROSTITUCIJATA ............................ 231

2. VIDOVI PROSTITUCIJA I KLASIFIKACIJA NA

PROSTITUTKITE ................................................................................. 233

3. KLIENTI .................................................................................................. 240

4. EKSPLOATACIJA NA PROSTITUTKITE ................................. 241

5. POVRZANOST NA PROSTITUCIJATA

SO DRUGITE OBLICI NA DEVIJNTNO I

PRESTAPNI^KO POVEDENIE ..................................................... 242

6. OP[TESTVENA REAKCIJA ............................................................ 243

Glava II

HAZARDNI IGRI

1. POIM I VIDOVI HAZARDNI IGRI ........................................... 249

2. POJAVA, RAZVOJ I OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA

KOMAROT ................................................................................................. 257

3. POJAVA, RAZVOJ I OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA

IGRITE NA SRE]A ............................................................................... 261

4. OBEM I PRI^INI NA HAZARDNITE IGRI ............................ 266

5. POVRZANOST NA HAZARDNITE IGRI SO DRUGITE

OBLICI NA DEVIJNTNO I PRESTAPNI^KO

POVEDENIE ........................................................................................... 268

6. OP[TETSVENA REAKCIJA ............................................................ 280

Glava III

SAMOUBISTVO I OBID ZA SAMOUBISTVO

1. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 285

9


2. POIM NA SAMOUBISTVOTO ........................................................ 288

3. KRATOK ISTORISKI OSVRT ZA SOCIJALNITE

STAVOVI KON SAMOUBISTVOTO .............................................. 290

4. SAMOUBISTVOTO KAKO SOCIJALEN I

SOCIOPATOLO[KI PROBLEM I NEKOI

KARAKTERISTIKI NA SUICIDALNATA

POPULACIJA ........................................................................................ 294

4.1. Polot i samoubistvata ..................................................................... 294

4.2. Vozrasta i samoubistvata ................................................................ 295

4.3. Nacionalnosta i samoubistvata .................................................... 296

4.4. Samoubistvata i bra~nata sostojba ............................................... 296

4.5. Samoubistvoto i obrazovnoto nivo .............................................. 297

4.6. Zanimaweto i samoubistvoto ......................................................... 297

4.7. Motivi na samoubistvoto ................................................................ 298

4.8. Godi{noto vreme i samoubistvoto ................................................ 298

4.9. Na~in na izvr{uvawe na samoubistvata ...................................... 299

5. TEORETSKI KONCEPCII ZA OBJASNUVAWE NA

SAMOUBISTVOTO ............................................................................... 299

5.1. Psiholo{ki i psihijatriski koncepti ........................................ 300

5.2. Sociolo{ki koncepcii za samoubistvoto .................................. 302

a) Egosisti~no samoubistvo ............................................................ 306

b) Altruisti~ko samoubistvo ........................................................ 306

v) Anomi~no samoubistvo ................................................................ 307

5.3. Podocne`ni sociolo{ki teorii i osvrti vrz

dirkemovata teorija za samoubistvata ......................................... 308

6. OBID ZA SAMOUBISTVO ................................................................ 312

7. POVRZANOST NA SAMOUBISTVATA SO DRUGITE

OBLICI NA DEVIJANTNO I PRESTAPNI^KO

POVEDENIE ........................................................................................... 314

8. OP[TESTVENA REAKCIJA ............................................................ 316

Glava IV

ALKOHOLIZAM

1. POIM I PRI^INI NA ALKOHOLIZMOT................................ 319

2. VIDOVI ALKOHOLIZAM I KLASIFIKACIJA NA

ALKOHOLI^ARITE ............................................................................ 321

3. POVRZANOST NA ALKOHOLIZMOT SO DRUGITE

OBLICI A DEVIJNTNO I PRESTAPNI^KO

POVEDENIE ........................................................................................... 323

6. OP[TESVENA REAKCIJA ............................................................... 326

10


Glava V

NARKOMANIJA

1. POIM I PRI^INI NA NARKOMANIJATA ............................. 327

2. VIDOVI NARKOMANIJA I KLASIFIKACIJA NA

NARKOMANITE .................................................................................... 328

3. POVRZANOST NA NARKOMANIJATA SO

DRUGITE OBLICI NA DEVIJANTNO I

PRESTAPNI^KO POVEDENIE ..................................................... 334

4. OP[TESVENA REAKCIJA ............................................................... 337

Glava VI

VAGABONDA@A

1. OP[TESTVENA PRIRODA I ZNA^EWE NA

VAGABONDA@ATA .............................................................................. 339

2. POIM I DEFINICIJA NA VAGABONDA@ATA ................... 342

3. PRI^INI NA VAGABONDA@ATA ............................................... 344

4. POJAVNI OBLICI I RASPROSTRANETOST .......................... 346

Glava VII

HOMOSEKSUALNOST

1. OP[TESTVENOTO ZNA^EWE NA HOMOSEKSUALNOTO

ODNESUVAWE ....................................................................................... 349

2. POIM NA HOMOSEKSUALIZMOT .............................................. 350

3. FENOMENOLOGIJA NA HOMOSEKSUALNOSTA ................. 350

4. RAZLIKI POME\U HETEROSEKSUALNITE I

HOMOSEKSUALNITE LICA .......................................................... 352

5. ETIOLOGIJA NA HOMOSEKSUALNOSTA ............................... 353

6. OP[TESTVENITE KARAKTERISTIKI I STAVOVI ZA

HOMOSEKSUALNOSTA ..................................................................... 355

Glava VIII

KRIMINALITET I MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA

1. PRAVNO I SOCIOLO[KO DEFINIRAWE NA

KRIMINALITETOT ............................................................................ 357

2. POIM I ZNA^EWE NA KRIMINALNATA

FENOMENOLOGIJA ............................................................................ 362

3. KRIMINALNA ETIOLOGIJA ......................................................... 364

4. ORGANIZIRAN KRIMINALITET ................................................ 375

5. MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA ......................................... 385

5.1. Poim na maloletni~ka delinkvencija .......................................... 387

5.2. Starosni granici na maloletni~kata delinkvencija ............... 389

11


5.3. Etiologija na maloletni~kata delinkvencija ........................... 392

KORISTENA LITERATURA .............................................................. 397

12


I DEL

POIM, PREDMET I METODI NA SOCIJALNATA

PATOLOGIJA

13


14


G l a v a I

POIM NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA

1. VOVEDNI ZABELE[KI

1. ^ovekot kako op{testveno su{testvo nu`no mora da `ivee

vo op{testvena zaednica, a ne kako izolirana individua, zo{to samo

tamu mo`e da ja obezvedi svojata egzistencija i da gi razvie svoite ~ove~ki

potencijali. Me|utoa, `iveeweto vo zaednica so drugi lu|e ne

mo`e da se odviva haoti~no, tuku op{testvoto za site individui vospostavuva

odredeni pravila i obvrski, odnosno se postavuvaat odredeni

ograni~uvawa i se predviduvaat i izvesni sankcii ako dojde do

nivno prekr{uvawe.

Vo organiziranoto ~ove~ko op{testvo postoi nepregledna niza

od me|u~ove~ki odnosi, sostojbi i povedenija koi gi uslovuvaat i gi

odreduvaat dvi`ewata i nastanite vo toa op{testvo. Nadvore{nite

manifestacii na tie odnosi, sostojbi i povedenija, ako ne se sosema

slu~ajni i isklu~itelni, se narekuvaat op{testveni pojavi, za razlika

od prirodnite pojavi koi, isto taka, deluvaat vo pozitivna ili negativna

smisla na dvi`eweto i nastanite vo op{testvoto (na primer, povolni

vremenski priliki, vremenski nepogodi, zemjotresi i sl).

Najgolemiot broj na op{testvenite pojavi se sostojat vo odredeni

povedenija na pogolem broj lu|e koi se zna~ajni za op{testvenite

dvi`ewa i nastani. Me|utoa, vo opredeleni op{tesveni sredini mo-

`at da postojat i nekoi sostojbi koi ne mo`eme da gi ozna~ime kako

takvi (na primer, sostojba na zaostanata kultura, nepismenost i sl.).

Vo krajna linija i toa se sostojbi kako rezultat na opredeleno povedenie

na lu|eto.

^ovekovite povedenija vo sovremenoto op{etstvo, organizirano

vo dr`ava kako najvisok oblik na op{testvena organizacija, vo golema

mera se determinirani so razni pravila na povedenie so koi se

reguliraat odnosite me|u lu|eto. Koga takvite pravila ne bi postoele

vo ~ovekovoto op{testvo bi vladeel celosen haos i dezorganizacija.

Me|utoa, postoeweto na pravilata na povedenie vo organiziranoto

op{testvo vo nikoj slu~aj ne zna~i deka niv sekoj poedinec i vo sekoj

slu~aj gi po~ituva. Naprotiv, sekoga{ postojat poedinci koi tie pravila

gi naru{uvaat, a toga{ takvoto naru{uvawe predizvikuva opredelena

op{testvena reakcija naso~ena kon toa takvite naru{uvawa da

bidat {to poretki. Za{to, naru{uvaweto na usvoenite pravila na

povedenie gi popre~uva normalnite odnosi me|u lu|eto, im nanesuva

15


pogolema ili pomala {teta na intersite na drugite ~lenovi na op{testvoto,

a so toa i na interesite na op{testvenata zaednica

Naru{uvaweto na pravilata od strana na poedincite vo nivnata

vkupnost se narekuvaat negativni op{testveni pojavi, za{to vodat

kon naru{uvawa vo op{testveniot `ivot i razvoj, a ponekoga{ mo`at

i seriozno da go zagrozat natamo{noto napreduvawe, osobeno ako zemaat

zamav i stanat mnogu intenzivni i masovni. Za takvite negativni

op{tetveni pojavi vo naukata se upotrebuva izrazot socijalnopatolo{ki

pojavi, a nau~nata disciplina koja se zanimava so niv socijalna

patologija. Taa nau~na disciplina, vsu{nost, e odreden sektor na

op{tata nauka za op{testvoto, t.e. na sociologijata.

I pokraj silnite zalo`bi na sekoe op{testvo za nivno eliminirawe,

svedoci sme deka vo sovremeni uslovi postojat niza takvi

op{testveni zbidnuvawa koi go nosat predznakot socijalnopatolo-

{ki. Vo zavisnost od op{testvenite dvi`ewa i pomalku ili pove}e

osmislenata i organizirana op{testvena reakcija protiv niv, tie se

javuvaat so razli~en intenzitet i so promenliva struktura. So ogled

na toa i posledicite koi gi proizveduvaat, kako i prirodata na op{testvenite

vrednosti {to gi zagrozuvaat ili naru{uvaat, sociopatolo-

{kite pojavi imaat i razli~no op{testveno zna~ewe. Fakt e, me|utoa,

deka me|u niv, kaj nas i vo svetot, denes glavno mo`at da se pomestat:

prostitucijata, pornografijata, oddavaweto na igri na sre}a i komar,

alkoholizmot, zloupotrebata na droga, vandalizmot, bezdelni~eweto,

skitni~eweto, pita~eweto, homoseksualizamot, nehumanite odnosi

sprema nemo}nite i vulnerabilni li~nosti, nacionalnata, verskata

ili rasna netrpelivost i sl..

2. Vo op{testvoto postojat negativni pojavi koi se razlikuvaat

spored nivoto i stepenot na zagrozuvawe na op{testvenite normi,

op{testvenite dobra i vrednosti. Socipopatolo{kite pojavi koi pretstavuvaat

najte`ok oblik na devijacija gi narekuvame krimainalni

pojavi. Dr`avata so cel da gi za{titi svoite osnovni op{testveni

dobra, vrednosti, odnosi i interesi i zaradi ostvaruvawe na opredeleni

op{testveni celi, donesuva pravni pravila ili pravni normi so

koi na gra|anite im se zabranuvaat ili odreduvaat (nareduvaat) opredeleni

povedenija. Povedenieto na gra|anite so koe se naru{uva zabranata,

za{to tie go pravat toa {to ne smeat da go pravat, se sodr`ani vo

prohibitivnite normi, a povedenieto so koe se naru{uva zapovedta,

za{to tie ne go pravat toa {to se dol`ni da go pravat, se sodr`ani vo

imperativnite normi koi se pomesteni vo krivi~ni zakoni. Takvite

povedenija ne se vo soglasnost so krivi~noto zakonodavstvo i poradi

toa se protivpravni. Na takvte protivpravni povedenija op{testvoto

reagira so krivi~i sankcii.

So takvite negativni op{tetveni pojavi za koi se upotrebuva

izrazot kriminalni pojavi, nau~no se zanimavaat krivi~nopravnite

disciplini, no od aspekt na nivnata masovnost posebno mesto zazema

16


kriminologijata. I taa nau~na disciplina, vo prv red, pretstavuva

odreden sektor na sociologijata.

3. Trgnuvaj}i od sogleduvaweto na op{testvenata opasnost i

{tetnost na navedenite pojavi, sosema razbirlivo e i pojavata na nau~niot

interes za nivnoto pomestuvawe vo odreden sistem koj od svoja

strana, po nivnoto celosno soznavawe, mo`e da dade brojni odgovori za

nivnoto spre~uvawe i suzbivawe. Vrz osnova na nau~nite oblasti vo

koi se pomestuva interesot za oddelnite sociopatolo{ki pojavi i nivnoto

interpretirawe se razvija slednive nau~noteoretski orientacii:

1 0 sociomedicinska, 2 0 sociopsihijatriska, 3 0 sociolo{ka i 4 0

integrativna orientacija.

1 0 Za sociomedicinskata orientacija e karakteristi~no deka vo

nejzini ramki za prvpat se pojavi i na sistematski na~in zapo~na da se

razviva socijalnata patologija. Toa pokonkretno se slu~i vo socijalnata

medicina vo ~ii ramki mo`at da se izdvojat Francuzinot @il

Geren (Jules Gueren, 1848) i Germanecot Albert Grotjan (Albert Grotjahn,

1911). Spored Geren, socijalnata medicina pretstavuva organizirana

celina koja treba da gi izu~uva odnosite me|u bolestite i op{-

testvoto. Pritoa socijalnata medicina treba da se podeli na: socijalna

filozofija, socijalna patologija, socijalna higiena i socijalna

terapija. Vo ramkite na socijalnite bolesti pak, toj gi pomestuva

i bolestite vo prenosna smisla na ovoj poim, odnosno moralnite bolesti

kako {to se: siroma{tvoto, nevrabotenosta, abortusot, prostitucijata,

kriminalitetot i samoubistvata. Vo literaturata se smeta

deka polovina vek podocna se pojavi i prvata kniga pod naslov "Socijalna

patologija" koja vo osnova e povrzana so predmetot na socijalnata

medicina. Vo taa kniga, Grotjan gi dal osnovnite principi za

istra`uvawe na socijalnite bolesti spored prevencijata, spored formata,

spored pri~inosta, spored vlijanieto na op{testvoto, spored

socijalnite mo`nosti za lekuvawe i spored socijalnite mo`nosti za

prevencija. 1

2 0 Sociopsihijatriskata orientacija proizleze od natamo{niot

razvoj na op{testvenite nauki vo ~ii ramki se ~uvstvuva{e silno

vlijanie na psihologijata i psihopatologijata i nivniot odraz vrz

empiriskoto sociolo{ko objasnuvawe na negativnite op{testveni pojavi.

Takvite nastojuvawa na planot na socijalnata patologija zapo~na

so psihijatriskite u~ewa na Eskirol za mentalnite rastrojstva na

poedincite i stavot za nivnata prioritena op{testvena uslovenost i

podocne`nite nastojuvawa najgolemot broj od op{etstvenite pojavi da

se objasnuvaat so posredstvo na psihoanaliti~koto u~ewe na Frojd.

3 0 Sociolo{kata orientacija vo socijalnata patologija se povrzuva

so vremenskiot period od poslednata ~etvrtina na XIX vek i po-

str. 10-11.

1

Jakovljevi}, V. Uvod u socijalnu patologiju, Nau~na knjiga, Beograd, 1971,

17


javata na teoretskite stavovi na Emil Dirkem vo Evropa, odnosno na

^arls Horton Kuli vo SAD. Stanuva zbor za osnovni teoretski i metodolo{ki

za~etoci koi vo prvata polovina na XX vek dovedoa vo nejzini

ramki da dojdat do izraz tri osnovni nasoki: 1 0 teoriite na devijantno

odnesuvawe, 2 0 teorijata na op{testvenata dezorganizacija i

3 0 teorijata na socijalnite problemi.

a) Za teoriite na devijantnosta e zna~aen stavot deka socijalnata

patologija e nauka za devijantnite povedenija. Pritoa, spored

pretstavnicite na ovie teorii, devijantni povedenija se onie oblici

na ~ovekovo povedenie (aktivnosti) koi otstapuvaat od op{etstvenite

normi nezavisno od toa dali takvoto otstapuvawe predizvikuva dezorganizirawe

na nekoi op{testveni aktivnosti ili nema sli~ni posledici.

2 Ili poinaku, devijantni se onie povedenija na lu|eto {to vo

zna~itelna mera otstapuvaat od op{testvenite normi na edna zaednica

i predizvikuvaat op{testvena reakcija na neodobruvawe. Pokraj ovie

okolnosti, na na~inot i intezitetot na op{testvenoto reagirawe vlijae

i na~inot i zna~eweto koe vo dadenata op{testvena zaednica mu se

pridava na normata koja e naru{ena. 3

Fakt, e me|utoa, deka so ogled na svojata sodr`ina devijantnoto

povedenie ne sekoga{ e samo asocijalno (sociopatolo{ko) ili antisocijalno

(kriminalno) povedenie, odnosno pojava koja e vo sprotivnost

so normite i vrednostite na konkretnoto globalno op{testvo,

odnosno na oddelnite op{testveni grupi. Devijantnoto povedenie

mo`e da se pojavi i kako neutralno (konformisti~ko) pa duri i kako

pozitnivno (prosocijalno) povedenie, {to zavisi i mo`e da se oceni

spored otsustvototo na op{testvenata rakcija na negovotot projavuvawe.

So drugi zaborovi, za negativno devijantno povedenie stanuva

zbor samo toga{ koga e vo pra{awe povedenie koe najgolemiot broj

lu|e go otfrlaat ili barem ne go prifa}aat. Koga op{testvoto e ramnodu{no

na odredeno povedenie {to otstapuva od op{testvenite normi

i vrednosti, devijacijata e neutralna - konformna devijacija, a

koga op{testvoto e blagonaklono kon opredeleno povedenie, stanuva

zbor za pozitivna devijacija. Pritoa e zna~ajno da se istakne deka

predmet na interes na socijalnata patologija, spored nekoi avtori, se

isklu~ivo negativnite povedenija i toa samo onie devijacii {to se

narekuvaat asocijalni, odnosno onie devijacii koi ne pretstavuvaat

krivi~no delo (antisocijalni povedenija). Nie smetame deka krimina-

2

\uri}, M. Devijantno pona{anje i dru{tvena struktura, Sociologija, Beograd,

1961/3-4, str. 100. Pritoa treba da se znae deka vo teorijata so sinonimno zna-

~ewe mo`at da se sretnat i drugi nazivi na poimot devijantno povedenie kako

na primer: sociopatska devijacija (Lemert), op{testveno negativna pojava,

sociopatija (Jakovqevi}) itn.

3

[padijer-\ini}, J. Socijalna patologija, sociologija devijantnosti, Zavod za

ud`beni}e i nastavna sredstva, Beograd, 1988, str. 11.

18


lot pretstavuva najte`ok oblik na op{testvena devijacija i iako e

predmet na posebna nauka - kriminologija 4 toj e predmet na interesirawe

i na socijalnata patologija.

Edno od obele`jata na negativnata devijacija e i nejzinata vidlivost.

Vidlivosta na edno devijantno povedenie zavisi od vidot na

devijacijata, op{testvenata situacija vo koja se javuva devijacijata i

od op{testvenite karakteristiki na devijantot. Taka, na primer,

sitnata kra`ba {to ja izvr{il nekoj siroma{en Crnec na jugot od

SAD predizvikuva nesrazmerno ostra op{testvena reakcija. 5

Zna~aen element na devijaciite e i op{testvenata reakcijata

{to ja predizvikuvaat. Op{testvenata reakcija na devijaciite gi

opfa}a site formi i na~ini na koi poedincite, grupite ili oganiziranoto

op{testvo go izrazuvaat svoeto neodobruvawe sprema poedinecot

(ili grupata) koj prekr{il nekoja op{testvena norma. Su{tinskata

smisla na op{testvenoto reagirawe e vo prisiluvaweto (prisilbata)

na poedinecot koj, so svoeto povedenie, ja naru{il normata, da

gi po~ituva op{testvenite vrednosti i normi. Op{testvenoto reagirawe

sekoga{ se sostoi vo primena na nekoja sankcija. Na ovoj na~in

definiran, poimot na op{testvenata reakcija opfa}a razli~ni formi

na ~ove~ki aktivnosti koi se narekuvaat socijalna kontrola. 6 Taa

socijalnata kontrola, kako {to }e vidime podocna, mo`e da bide neformalna

i formalna.

4

Pristapot kon socijalnata patologija koj go izostavuva kriminalitetot

i maloletni~kata delinkvencija, najdlabokite i najostri `ari{ta na

op{testvenite sudiri izgleda isto kako koga lekarite hirurzi bi gi izostavile

i bi prestanale da se zanimavaat so te{kite frakturi na ekstremitetite

i krvarewata, a svojata prakti~na ve{tina, dejnost i istra`uvawe bi gi

naso~ile kon lekuvawe na polesni grebnatinki i estetsko doteruvawe na bolnite...

Ispu{taweto na kriminalitetot od socijalnata patologija ne treba

da se prifati ni toga{ koga se opravduva so povikuvawe na kriminologijata

kako posebna oblast na naukata i nau~nite istra`uvawa, za{to kriminologijata

koja ne se sveduva na tradicionalniot dogmatski pozitivno-praven metod

ili metrod na opravduvawe ili komentirawe na pozitivnoto krivi~no zakonodavstvo

ne e ni{to drugo tuku specijalna sociolo{ka disciplina ili

oblast na istra`uvawe koja ima svoe mesto vo ramkite na socijalanta patologija

kako po{iroka, poseopfatna nauka koja vo princip bi morala da se stremi

kon poseopfaten pristap kon site vidovi na op{testvenite rastrojstva,

op{testvenata stagnacija i op{testveno nazaduvawe, kako i kon op{testveno

uslovenite rastrojstva, stagnacijata i nazaduvawe na li~nosta i op{testvenite

grupi." Radovanovi}, M. Sociologija i socijalna patologija, Sociologija, Beograd,

1974-3-4, str. 374.

5

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 74

6

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 75.

19


Vo teorijata postojat golemi razliki i vo sfa}aweto na devijantnite

pojavi vo zavisnost od toa dali tie se ocenuvaat vo ramkite na

eden konkreten op{testven i normativen sistem vo sporedba so pove}e

drugi sistemi vo odreden moment. Pri vrednuvaweto na devijaciite

mo`e da se javat drasti~ni razliki i vo ramkite na eden ist op{testven

sistem vo podolg vremenski period. Takvite razliki vo vrednuvaweto

mo`e da poteknuvaat od razli~ni grupi na naselenieto ili od

strana na samite devijanti. Razlikite mo`at da postojat i so ogled na

oddelni obele`ja na navedenite grupi kako {to se pol, vozrast, poteklo

od urbana ili ruralna sredina i osobeno od op{etstvenata polo`ba

na percipientot. Taka, na primer, sosema razli~en e stavot kon

upotrebata na alkohol vo isto~nite vo odnos na zapadnite delovi od

na{ata zemja.

b) Pojavata na teorijata na op{tetvenata dezorganizacija e

povrzana so pojavata i razvojot na funkcionalisti~kata sociologija i

stavot deka predmet na socijalnata patologija treba da bidat disfunkcionalnite

pojavi i procesi vo op{testvenata struktura, nare~eni

pojavi na op{testvenata dezorganizacija. Poimot op{testvena dezorganizacija,

vsu{nost, se odnesuva na izvesni trajni ili povremeni situacii

koi nastanuvaat koga edna op{testvena grupa, zaednica ili

organizacija }e prestane da gi vr{i funkciite poradi koi e vostanovena,

ili koga op{testveniot sistem vo celost prestane da bide efikasen.

7 Vo osnova se trgnuva od stavot deka op{testvenata dezorganizacija

e emanacija na zna~itelnite promeni (naru{uvawa) koi nastanuvaat

vo ramnote`ata na silite, {to kako usoglaseni procesi, gi obedinuvale

razli~nite elementi na op{testvenata struktura vo eden funkcionalen

sistem. Glavnite pretstavnici na ovaa teoretska nasoka se

amerikanskite sociolozi i kriminolozi: Mejbl Eliot (Majbl Elliot),

F. E. Meril (F. E. Merille), M. Mourer (M. Mourer) i F. Faris (R. Faris).

v) Teorijata na socijalnite problemi se obiduva so nekoi kvalitativni

izmeni da gi obedini pozitivnite aspekti na prethodno

izlo`enite dve sociolo{ki teorii. Nejzina edinstvena cel e da se nadmine

podvoenosta me|u op{testvenite devijacii i op{testvenite dezorganizacii

kako osnova za potvrduvawe na osnovniot strukturalno

funkcionalen model na amerikanskata sociologija. Teorijata na socijalnite

problemi e zna~aen obid naso~en kon toa socijalnata patologija

da se postavi vrz edinstvena teoretska osnova naso~ena kon razgleduvawe

na posledicite na devijantnite povedenija i socijalnite

dezorganizacii. Me|u avtorite koi ze zalagaa za takviot edinstven

7

\uri}, M. op. cit. str. 100

20


pristap treba da se izdvojat: R. K. Merton (Robert K. Merton) 8 i R. A.

Nizbet (Robert A. Nisbet). 9

Spored niv socijalnite problemi se sostojbi koi 1. vlijaat vrz

zna~itelen broj lu|e kako nepo`elni pojavi, 2. {to lu|eto so ogled na

nivnata rasprostranetost gi smetaat za izvor na te{kotii i nezadovolstva

i 3. koi mo`at da se spre~at ili nivnoto dejstvo mo`e da se

ubla`i so organizirana op{etstvena akcija {to e potrebno da se menuvaat

so organizirana op{etstvena akcija. Spored toa sekoj socijalen

problem se sostoi od edna objektivna op{testvena sostojba i subjektivnata

definicija na taa sostojba kako problem za koj treba da se

najde soodvetno re{enie.

Fakt e me|utoa deka site socijalni devijacii ne se socijalni

problemi, kako i toa deka postojat socijalni problemi so koi se opfa-

}aat niza pojavi koi voop{to ne pretstavuvaat op{testveni devijacii

(nevrabotenosta na primer). 10 Od tie pri~ini, kako i ottamu {to samo

op{testvenite devijacii pretstavuvaat volevo i celno naso~eno deluvawe

na poedincite, na{ stav e deka op{testvenite dezorganizacii i

socijalnite problemi ne treba da pretstavuvaat osnoven predmet na

socijalnata patologija, {to od druga strana ne zna~i deka socijalnata

patologija za niv voop{to ne treba da se interesira. Naprotiv, nivnoto

poznavawe e neophodno kako zna~aen kriterium za celosno spoznavawe

na op{testvenite devijacii.

Inaku spored Merton i Nizbet, me|u devijantnite povedenija

treba da se pomestat slednive sociopatolo{ki pojavi: kriminalot,

alkoholizmot, mentalnite rastrojstva, narkomanijata, samoubistvata

i prostitucijata, a vo ramkite na socijalnata dezorganizacija slednive

pojavi: svetskata populaciona kriza, rasnite i eti~kite odnosi,

semejnata dezorganizacija, dezorganizaciite na podra~ejto na trudot,

dezorganizacijata na voenite ustanovi, komunalnata dezorganizacija,

dezorganizacijata vo soobra}ajot i transportot i so niv povrzanite

problemina golemite gradovi, kako i katastrofite od koj i da e vid.

Sored ovaa definicija na socijalnite problemi, devijantnoto

povedenie i op{testvenata dezorganizacija ne mora sekoga{ da pretstavuvaat

socijalni problemi. Razli~nite oblici na devijantni povedenija

i op{testvena dezorganizacija stanuvaat socijalni problemi

koga zna~itelno se rasprostraneti i vlijaat vrz `ivotot na pogolem

8

Socijalniot problem Merton go definira kako "zna~ajen ras~ekor

me|u op{testvenite standardi za toa kakva treba da bide op{testvenata stvarnost

i samata taa stvarnost." Ibid. str. 21

9

Spored Nizbet, socijalnite problemi se "dezorganizacii ili devijacii

vo socijalnoto povedenie vo koi u~estvuvaat golem broj lu|e i koi

predizvikuvaat seriozna zagri`enost na ~lenovite na op{testvoto vo koe doa|a

do vakvi skr{nuvawa." Ibid. str. 21.

10

Vidi: Ibid, str. 22

21


oj na lu|e, i koga lu|eto gi ocenuvaat kako problemi i se gotovni da

prezemat akcii za nivno re{avawe. 11

4 0 Poslednata orientacija pretstavuva obid za povrzuvawe na

site prethodno navedeni pristapi vo socijalnata patologija vo eden

koherenten sistem i ottamu se narekuva integrativna orientacija.

Nejzinata pojdovna postavka e deka socijalnata patologija treba da gi

obedini bilogisti~kite, psihologisti~kite i sociologisti~kite koreni

koi go naso~uvaat razvojot na predmetnite granki na socijalnata

patologija. 12

2. ISTORISKI RAZVOJ NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA

Odredeni formi na devijantno odnesuvawe ili sociopatolo-

{ki pojavi kako socijalni problemi bile prisutni vo celokupnata

istorija na ~ovekovoto op{testvo. 13 Op{testvoto kako organizirana

zaednica na lu|e sekoga{ vospostavuva odredeni normi i vrednosti,

~ie po~ituvawe e neophodno taa zaednica da se odr`i. Zatoa toa spontano

ili organizirano reagira na pojavite koi go popre~uvaat normalniot

individualen i op{testven razvoj, nastojuvaj}i ako e mo`no da

gi eliminira ili barem kontrolira takvite nepo`elni odnesuvawa.

Na nastanokot na socijalnata patologija, sli~no kako i na nekoi drugi

nauki, na primer sociologijata, pred taa da se pojavi kako oddelna i

samostojna nauka i prethodat izvesni fragmentarni znaewa vo razni

oblasti od ~ovekovoto interesirawe za op{testvenite pojavi. Taka

u{te od antikata so niv }e se zanimavaat oddelni filozofi, istori-

~ari, a podocna tie }e bidat predmet na prou~uvawe na politi~kite

nauki, ekonomijata, socijalnata medicina, psihologijata, psihijatrijata

i drugi, nastojuvaj}i sekoja da gi objasni vo ramkite na svojot disciplinaren

aspekt.

Kako {to istaknavme, op{testvenata misla odamna sogledala i

se zanimavala so odredeni pojavi koi deneska gi definirame kako devijantni

ili sociopatolo{ki. Takvite pojavi go privlekuvale nau~niot

interes kako od aspekt da se otkrie nivnata priroda, isto taka, da

se sogleda ra{irenosta, rasprostranetosta me|u naselenieto, kako i

op{testvenata reakcija so prinuda (sankcii) ili na drug na~in da se

ovozmo`i nivno eliminirawe ili reducirawe. Sekako vo periodot do

konstituiraweto na socijalnata patologija }e dominiraat raspravi za

kriminalitetot kako najte`ok oblik na op{testvena devijacija, no se

obrabotuvale i problemite so samoubistvata, prostitucijata, {tetno-

11

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 12.

12

Vidi: Jakovljevi}, V. Integracioni pristup u socijalnoj patologiji, Sociologija,

Beograd, 1963/3-4 i negoviot trud Uvod u socijalnu patologiju, str. 30-57.

13

Spadijer Dzinic J. op. cit. str. 16.

22


to vlijanie na razli~nite narkoti~ni pija~ki i drugi negativni pojavi

{to bile nepo`elni za toga{nite op{testva.

Vo anti~ko vreme posebno bi go istaknale pridonesot na golemite

umovi Sokrat, Platon i Aristotel. Sokrat posebno se zanimaval

so maloletni~koto prestapni{tvo, a Platon i Aristotel osobeno

se interesirale za karakterot na zlostorot i problemot na kaznata i

za prirodata na samoubistvoto i za stavot na op{testvoto kon niv.

Platon smetal deka na genezata na zlostorot vlijaat dve grupi faktori:

vnatre{ni, psiholo{ki i nadvore{ni ili fiziolo{ki. Toj smeta

deka zlostorot najprvo nastanuva pod vlijanie na bolnata du{a, nastanata

pod vlijanie na strastite, odnosno kako posledica na psihi~kiot

nered koj{to e karakteristi~en za izvr{itelite na zlostori i na

nadvore{ni faktori, kako {to e odredena telesna ili biolo{ka degeneracija.

Platon smetal deka ima lica koi{to mo`at da se popravat i

zlostornici koi ne mo`at da se popravat, zo{to se ra|aat takvi, pa se

sprotivstavuvaat i na najte{kite kazni i zakani. So kaznite se popravaat

zlostornicite i se spre~uva vr{eweto na drugi zlostori .Za nepopravlivite

predlagal smrtna kazna kako edinstveno re{enie za

osloboduvawe od zloto koe izvira od telesnata konstitucija. 14

Drugiot golem anti~ki mislitel Aristotel smetal deka zlostornicite

se re{avaat za takva aktivnost pod vlijanie na zlotorni-

~ki naviki i motivi ili od beda. Toj go iska`al sfa}aweto koe podocna

}e bide dosta zna~ajno, a toa e deka pri~inite za kriminalot mo-

`at da se baraat vo op{testvenoto ureduvawe i uka`uval deka siroma-

{tvoto ili bogatstvoto mo`at da bidat uslovi koi vodat kon delinkventna

aktivnost. Kriminalcite se neprijateli na op{testvoto i

toa treba od niv da se osloboduva ili da gi lekuva. Nepopravlivite delinkventi

treba ili da se uni{tat ili da se proteraat od op{testvoto.

Vo soglasnost so takviot stav toj insistiral i na upotreba na

fizi~ka sila na ist na~in na koj se tepa nepokornoto `ivotno pod jarem.

Pokraj toa {to rasprava za kriminalot, kaj nego se sretnuvaat

stavovi za samoubistvoto, prostitucijata, siroma{tijata i za narkoti~nite

pijaloci.

Vo sredniot vek devijantnite pojavi se tretiraat vo soglasnost

so op{tite karakteristiki na toga{noto op{testvo, smetaj}i gi takvite

odnesuvawa za grev sprema bo`jite zapovedi so koi se povreduva

ve~niot bo`ji red. Toga{ se smetalo deka zloto mo`e da se iskupi

samo so zlo, koe }e se vr{i vo interes na poedincite i na op{testvoto.

Avgustin smetal deka zlostorot e grev so koj se naru{uva od boga vospostaveniot

red. Celta na kaznata e stradawe koe mora da predizvika

kaewe. Zaradi toa se protivi na smrtnata kazna, za{to taa mu onevozmo`uva

na osudenoto lice da se pomiri so boga i taka da se popravi.

str. 71.

14

Milutinovic M. Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1972,

23


Za razlika od nego pak Akvinski smetal deka zloto nema karakter na

povreda na bo`jiot red, tuku na zemskiot, odnosno se povreduvaat op{-

to~ove~ki dobra. So kaznata se vospostavuva povtorno op{testveniot

mir i taa e sredstvo za lekuvawe na storitelite na krivi~ni dela.

So renesansata zapo~nuva period na rascut na soznanija od site

oblasti od `ivotot i vo tie ramki }e zapo~ne razgleduvawe na nekoi

devijantni pojavi, kako {to se alkohilozmot, narkomanijata, prostitucijata,

kriminalot i sli~no i se nastojuvalo da se sogledaat pri~inite

koi doveduvaat do niv. Osven toa, se baralo prezemawe na odredena

medicinska, zdravstvena politika, podobruvawe na uslovite za `ivot

i za rabota, smetaj}i deka tie se faktori za {irewe na vakvite negativni

pojavi.

Pred da se pojavi socijalnata patologija i pred da se pojavat razli~ni

teorii za objasnuvawe na prirodata na sociopatolo{kite pojavi

}e im predhodat dosta interesni sfa}awa. Ednite devijaciite }e

gi prou~uvaat kako op{testveni pojavi i deka tie se posledica na

op{testvenite uslovi. Drugite vnimanieto }e go naso~at kon devijantnata

li~nost kako poseben tip na li~nost, so posebni osobini. Za

prvite devijaciite mo`at da se eliminiraat so op{testveni reformi.

Takvi stavovi se razvivaat vo Francija i se poznati kako Lionska

{kola. Taka Leturno pi{uva{e deka rodeniot ( Lombrozov) zlostornik

bi bil isklu~itelno redok dokolku op{testvoto ne bi go sozdavalo,

dodeka Prins pi{uva{e deka kriminalitetot izvira od samata

priroda na ~ove{tvoto kako takvo. Vtoriot, biopsiholo{kiot pristap,

kade {to se smeta deka devijantot e li~nost so posebni osobini,

eliminiraweto na devijaciite e mo`no so resocijalizacija kaj poblagite

formi, dodeka kaj pote{kite so fizi~ka eliminacija. Navistina

tie najmnogu se zanimavale so kriminalitetot kako najte`ok oblik na

devijantno odnesuvawe i za nego ima najmnogu teorii. No po analogija

mnogu od toa {to e ka`ano za kriminalitetot mo`e da se ka`e i za

drugite vidovi devijacii. Starite krivi~ni zakoni mnogu devijantni

odnesuvawa koi denes se depenalizirani, kako na primer, pita~ewe,

homoseksualizam i sli~no, bile kaznuvani kako krivi~ni dela, a nau-

~nicite vo ramkite na kriminologijata prou~uvale pojavi kako {to se

alkoholizam, prostitucija i sli~no, a koi denes se predmet na sociologijata

na devijantnosta ili socijalnata patologija.

Za socijalnata patologija od osobeno zna~ewe e pojavata na demografskata

i op{testvenata statistika vo devetnaesettiot vek, a

interes za niv postoel vo site evropski zemji. Me|u avtorite koi zaslu`uvaat

posebno vnimanie se Andre Mi{el Geri i Adolf Ketle. Geri

go analiziral vlijanieto na polot, vozrasta, obrazovanieto, zanimaweto

i sli~no na vr{eweto na krivi~ni dela. Pokraj toa se interesiral

i za geografskata rasprostranetost na kriminalot na koj mu

prio|al i od aspekt na motivite za vr{ewe krivi~ni dela. Toj utvrdil

deka najmnogu imotni krivi~ni dela ima vo najbogatite provincii od

24


Francija, objasnuvaj}i go toa so neednakvata raspredelba na bogatstvoto,

golemoto bogatstvo bilo prosledeno so golema beda. Belgijanecot

Ketle se smeta za osnova~ na prvata kriminalna sociologija i

kriminalna statistika. Toj svoite istra`uvawa gi vr{el vo Francija

me|u 1826 i 1831 godina, i novata disciplina {to }e se zanimava so

ovie problemi ja narekuva moralna statistika Ketle }e gi opredeli i

nejzinite celi. Taa vrz osnova ima zada~a statistikata da gi otkrie

zakonitostite i karakteristikite na razli~ni op{testveni pojavi:

brakovi, samoubistva, siroma{tija, kriminalitet i sli~no.

Nivnite istra`uvawa navistina poka`aa deka mnogu pojavi podle`at

na opredeleni zakonitosti, za {to kako potvrda im slu`ela

iznenaduva~kata pravilnost so koja se pojavuvale. Taka, na primer, se

poka`alo deka vkupniot broj krivi~ni dela vo oddelni zemji od godina

vo godina e ist ili nezna~itelno se menuva. Toa im go potvrdilo uveruvaweto

deka kriminalitetot e op{testvena pojava, za{to koga bi zavisel

samo od impulsite na poedinci, bi moral zna~ajno da varira. Ketle

toa otkritie go izrazil na sledniot na~in: Postoi eden danok koj

{to ~ovekot go pla}a so pogolema revnost otkolku onoj {to i go dol`i

na prirodata ili na op{testvenata blagajna - toa e danokot {to

mu se pla}a na zlostorot. Ta`na sudbina na ~ove~kiot rod. Odnapred

mo`eme da nabroime kolku lu|e }e gi natopat racete so krv na svoite

bliski, kolku }e ima falsifikati, kolku truja~i, isto kako {to odnapred

mo`eme da gi predvidime brojkite na ra|awa ili smrt. 15

Prvite moralni statisti~ari so mnogu fantazija i preciznost

go ispituvale vlijanieto na razni prirodni, demografski i op{testveni

faktori na kriminalitetot. Tie izrabotuvale i karti na koi

se gledale razlikite na za~estenosta na kriminalitetot vo oddelni

zemji i regioni. Kartite poka`uvale odredeni pravilnosti. Taka, na

primer, krivi~ni dela protiv imotot po~esto se pojavuvale vo severnite,

a protiv lica vo ju`nite regioni. Od tie pobudi Ketle formuliral

termi~ki zakon na delinkvencijata, spored koj klimata ja odreduva

prirodata na kriminalot vo sekoja zemja. Vo po~etokot se smetalo

deka vakviot naod mo`e da se objasni so razlikite vo temperamentot

me|u studenite severwaci i strastnite ju`waci. No podocna doa|a do

soznanie deka razlikite mo`at da im se pripi{at na op{testvenite

faktori: religijata, demografskata struktura i stepenot na ekonomskiot

razvoj. Denes se smeta deka vakvite istra`uvawa se prethodnica

na modernite ekolo{ki teorii.

Od faktorite koi se doveduvani vo vrska so kriminalitetot

najmnogu se istra`uvalo deluvaweto na ekonomskite faktori. Tezata

za kriminalot kako posledica na bedata i nema{tijata e mnogu bliska

do zdraviot razum. Ovie avtori se obidele toa da go potvrdat po na-

15

Jankovic I. i Pesic V. Drustvene Devijacije (kritika socijalne patologije),

VSSR, Beograd, 1981, str. 34.

25


u~en pat. Taka tie istra`uvale kolkav e obemot na kra`bi vo rodni i

nerodni godini, kakov e ekonomskiot status na kriminalcite, go sporeduvale

obemot na kriminalitetot vo bogati i siroma{ni regioni i

sli~no. Najomilen metod im bil da gi sporeduvaat cenite na `itoto i

brojot na krivi~ni dela vo odredeni periodi. Taka se poka`alo deka

visokite ceni na namirnicite vodat kon porast na kriminalot, osobeno

imotniot, a namaluvawe na kriminalot protiv licata.

Site istra`uvawa na kriminalot i na drugite devijantni pojavi

se poka`alo deka imaat op{testveni pri~ini, a ne smetale deka

treba da se prou~uva li~nosta na devijantot. Toj spored niv e `rtva na

op{testvenite okolnosti.

Pokraj vakvata nasoka za socijalnata patologija zna~ajni se i

istra`uvawata i teoriite od devetnaesettiot vek koi akcentot go stavaa

na devijantot. Vo taa nasoka osobeno se zna~ajni izu~uvawata na devijantnoto

odnesuvawe vo ramkite na kriminalnata antropologija.

Tamu se pravea napori devijantite da se prou~uvaat so strogo nau~ni

pozitivni metodi po primerot na prirodnite nauki.

Osnova~ na kriminalnata antropologija e italijanskiot lekar,

psihijatar, antropolog i psiholog ^ezare Lombrozo, koj ja napi{al

prvata antropolo{ka studija za zlostorot. Toj razvil teorija za kriminalitetot

vrz osnova na vospostavuvawe odnos me|u delinkvencijata

i anatomskite osobini na delinkventot. Lombrozo kako lekar antropolog

i profesor po sudska medicina vo Pavija i Torino, vr{el mnogubrojni

antropometriski merewa, {to go dovelo do idejata deka prestapnikot

e roden atavisti~ki tip, koj poradi svoite konstitucionalni

svojstva e predodreden za zlostorstvo. Na takov zaklu~ok do{ol

otkako konstatiral deka atavisti~kite crti se mnogu ~esti me|u delinkventite.

Kako indikatori na atavizmot toj gi nabrojuva: tetovirawe,

nizok rast, crveno oboeni nokti, ispaknata vilica, visoka i {ilesta

glava, nenormalno golema i nenormalno mala glava, golemi u{i,

visoko ~elo, gusti ve|i, vdlabnati o~i, nepravilen nos, asimetri~nost

na ~erepot i teloto i drugi degenerativni crti. 16 Da pripadne na ovoj

tip na zlostornik toj treba da ima barem pet anomalii.

Vo svoeto delo "^ovek zlostornik," Lombrozo gi istaknal site

karakteristiki na rodeniot zlostornik, zaklu~uvaj}i deka toj e degenerik,

sli~en na primitiven ~ovek, toj e ne~uvstvitelen i dokrajnost

svirep, mrzliv, so preterana qubov kon jadeweto itn. Toj vsu{nost ne

e ~ovek tuku su{testvo koe se nao|a pod ~ove~koto nivo. Pokraj rodeniot

zlostornik toj istaknuva u{te ~etiri tipa na zlostornici: du{evno

bolni zlostornici, zlostornici od navika, zlostornici od strast

i slu~ajni zlostornici, {to zna~i deka podocna Lombrozo, pod vlijanie

na kritikata i rezultatite od drugi istra`uvawa, gi modifikuval

svoite stavovi.

16

Milutinovic, M. op. cit. str. 76.

26


Ekstremnite Lombrozovi idei se napu{teni relativno brzo i

postoeweto na rodeni zlostornici be{e neprifatlivo, iako u{te

dolgo namesto na atavizmot, kriminalot }e se objasnuva so degeneracija,

nasleduvawe, moralno ludilo i sli~no. Toa {to vo teorijata za

devijantnoto odnesuvawe ostana od ovaa {kola e ispituvaweto na li-

~nosta na devijantot i negovoto sporeduvawe so drugite lica koi ne se

devijanti.

3. POJAVA NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA KAKO NAUKA

Socijalnata patologija po~nuva da se konstituira kako oddelna

nauka kon sredinata na devetnaesettiot vek, za vo sredinata na dvaesetiot

da do`ivee polna afirmacija kako nau~na disciplina i kako nastaven

predmet. Pokraj akumuliraweto na nau~ni soznanija za devijantnite

pojavi, koi bea rezultat na brziot razvoj na humanitarnite nauki,

za pojavuvaweto na socijalnata patologija pridonesuvaat i odredeni

op{testveno-ekonomski nastani, koi vlijaeja na sli~en na~in

kako na pojavata na op{tata sociologija. Toa, pred se, se odnesuva na

serioznite op{testveno-ekonomski problemi i krizi so koi }e se sudruva

op{testvoto od devetnaesettiot vek i koi }e vlijaat na porast

na site oblici na sociopatolo{ki pojavi. Toa }e sozdade potreba

takvite pojavi da se objasnat i da se sozdadat uslovi za nivno namaluvawe

i eliminacija.

Taka se sozdadoa op{testveno-ekonomski i nau~no-soznajni pretpostavki

za pojavata na socijalnata patologija i nejzinoto ime prv }e

go spomne Francuzinot @il Geren (Jules Gueren), kogo nekoi avtori go

smetaat za osnovopolo`nik na socijalnata patologija. 17 Geren vo Fevruarskata

revolucuija vo Francija vo 1848 godina preku medicinskoto

dru{tvo vo Pariz go objavuva svojot medicinski adresar vo koj go

vnesuva poimot socijalna patologija vo ramkite na svojata koncepcija

za socijalnata medicina. Toj socijalnata medicina ja smeta za organizirana

celina koja treba da go prou~uva odnosot me|u bolestite i op{-

testvoto. Taka sfatenata socijalna medicina ja podelil na socijalna

filozofija, socijalna patologija, socijalna higiena i socijalna terapija.

Vo ramkite na socijalnite bolesti vo potesna smisla toj gi razgleduva

i bolestite vo prenosna smisla na ovoj poim, takanare~enite

moralni bolesti na op{testvoto kako {to se siroma{tijata, nevrabotenosta,

abortusite, prostitucijata, kriminalitetot, samoubistvata i

sli~no. Po nego i vo drugi dr`avi }e se sledi vakva sociomedicinska

orientacija. 18

Za socijalnata patologija od osobeno zna~ewe e {to idejata za

edna nau~na disciplina koja {to bi gi opfatila site nepo`elni po-

17

Jakovlevic V. op. cit..str. 10.

18

Vidi podrobno: Jakovlevi}, V. op. cit., str 10 i natamu

27


javi, so cel tie da se reduciraat i otstranat od op{testveniot `ivot,

se razvi vo sociologijata na O. Kont i E. Dirkem. Nivnite osnovni

idei se deka op{testvenite rastrojstva se posledica na op{testveni, a

ne na nekoi drugi pri~ini, kako i toa deka op{testvenite rastrojstva

treba da se definiraat vo odnos na odr`uvawe i usovr{uvawe na postojniot

op{testven poredok. Kaj Kont postoi uveruvaweto deka gra-

|anskoto op{testvo ne treba radikalno da se menuva, tuku treba da se

usovr{uva so mirni reformi. Vo soglasnost so negovata sociolo{ka

teorija, deka op{testvoto mo`e da odi kon progres samo ako ima red,

normalna sostojba na op{testvoto e ako ima ramnote`a i stabilnost,

a otstapuvaweto od ramnote`a pretstavuva patolo{ka pojava. Takvite

pojavi {to ja naru{uvaat ramnote`ata treba da se proteraat od op{testveniot

`ivot.

Mnogu pozna~aen za konstituiraweto na socijalnata patologija

no i za nejziniot podocne`en razvoj e Emil Dirkem. I toj smeta deka

zna~ajno pra{awe e kako e mo`en op{testveniot poredok i kako postojniot

sistem da se odr`i. Su{tinata na op{testveniot `ivot Dirkem

ja pronao|a vo moralnoto edinstvo, vo zaedni~kata kolektivna svest.

Ako se raboti za primitivni op{testveni zaednici toa edinstvo se

pojavuva kako mehani~ka solidarnost, a vo sovremenite, izdiferencirani

op{testva kako organska solidarnost. Dirkem smeta{e deka op{-

testvoto e superiorno vo odnos na poedinecot. Poedincite po priroda

se sebi~ni, gi vodat li~ni interesi i zatoa op{testvoto so svoite

prisilni normi niv gi pravat op{testveni su{testva. Za razlika od

drugite `ivi su{testva ~ii potrebi se prirodno ograni~eni, ~ove~kite

strasti i nezasitni potrebi nemaat prirodna granica. Tie mo`at da

se ograni~at samo ako se podvedat pod moralnite zakoni na op{testvoto.

Za socijalnata patologija se zna~ajni dve Dirkemovi koncepcii:

razlikuvaweto na normalnite od patolo{kite pojavi i negovoto

u~ewe za anomijata. Za da gi razgrani~i normalnite od patolo{kite

op{testveni pojavi Dirkem poa|a od zdravorazumskata razlika: nekoi

pojavi se potpolno takvi kakvi {to treba da bidat, a nekoi bi trebalo

da se poinakvi otkolku takvi kakvi {to se. 19

Dirkem smeta deka normalnite i patolo{kite pojavi se relativni.

Tie ne mo`at da se opredelat sami po sebe, nitu za ve~ni vremiwa,

tuku va`at samo za odreden tip na op{testvo i za odredena razvojna

faza niz koja pominuva. Me|utoa Dirkem se obiduva da najde i

objektivno merilo i go pronao|a vo toa {to e tipi~no i prose~no za

odreden tip na op{testvo i za negovata razvojna faza. Normalni pojavi

se onie {to se pojavuvaat naj~esto. Pojavite koi se prose~ni nasta-

str. 55.

19

Dirkem, E. Pravila socioloske metode, Savremena skola, Beograd, 1963,

28


nale so procesot na odbirawe, toa zna~i deka tie se najsposobni za

opstanok, a ako se takvi toga{ se op{testveno najkorisni.

Me|utoa Dirkem sogledal deka normalnite pojavi ne mora da se

najkorisni. Zaradi toa voveduva drug kriterium za razlikuvawe na normalnite

od patolo{kite pojavi. Normalnite pojavi ne bi bile

op{ti, prose~ni pojavi tuku onie {to se optimalni ili najracionalni

za odredena faza od op{testveniot razvoj. 20 Zna~i, Dirkem koristel

dva kriteriumi za razlikuvawe na normalnite od patolo{kite pojavi:

dali edna pojava e prose~na i dali e povrzana so odreden tip na op{testven

`ivot.

So vakvite svoi koncepcii Dirkem doa|a, vo svoite konkretni

analizi, do paradoksalni zaklu~oci. Taka toj smeta na primer deka

kriminalitetot e normalna op{testvena pojava, duri i korisna, zatoa

{to e tipi~na za site op{testva i zatoa {to proizleguva od prirodata

na op{testveniot `ivot kako takov. Od druga strana kako tipi~ni patolo{ki

pojavi gi smetal anomijata, op{testvenata neednakvost, nefunkcionalnata

organizacija na proizvodstvoto i sli~no, {to uka`uva

na negovata nekriti~nost sprema postojniot sistem.

Dirkem posebno e zaslu`en za vnesuvaweto na poimot anomija,

so {to izvr{il pogolemo vlijanie vo prou~uvaweto na socijalnite devijacii.

Toj poim bukvalno preveden bi zna~el bezzakonie. Pod anomija

Dirkem podrazbiral sostojba vo op{testvoto vo koe nedostasuvaat

normi (reglementacija) koja obezbeduva sorabotka me|u grupite

zaradi op{testvenata podelba na trudot. Pokazatel na takvata sostojba

se bankrotstva, ekonomski krizi, sudiri me|u rabotnicite i kapitalistite.

Takvata sostojba se karakterizira so seop{to neprijatelstvo.

Vo svojot trud za samoubistvoto Dirkem pod anomija podrazbira

nedostatok na normi koi obezbeduvaat kontrola na prirodno neograni~enite

potrebi i aspiracii na poedincite. I tuka se raboti za sostojba

na op{testvena rastroenost za koja e karakteristi~no {to op{-

testvoto bilo poradi krizni situacii, bilo poradi sre}ni ili nagli

promeni privremeno ne e vo sostojba da upravuva so apetitite na poedincite.

Vakvata sostojba doveduva do porast na stapkata na samoubistvo,

a toj tip go narekuva anomi~no samoubistvo. 21

Pod vlijanie na Dirkemovata teorija vo socijalnata patologija

}e se pojavat pove}e teorii za devijantnoto odnesuvawe, no }e se pojavat

i teorii so poinakva orientacija, za koi }e stane zbor podocna.

20

Za ova vidi kaj Jankovic I. i Pesic V, op. cit. str.25

21

Po{iroko za teorijata na anomija i za anomi~noto samoubistvo na

soodvetni mesta vo u~ebnikov.

29


30


G l a v a II

PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA I NEJZINIOT

ODNOS SO DRUGITE NAUKI

1. PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA

1. Ako devijacijata terminolo{ki zna~i otstapuvawe, op{testvenata

devijacija ne e ni{to drugo tuku otstapuvawe od edna "normalna"

op{testvena sostojba, ili zbir na ~ove~ki svesni povedenija so

koi se kr{at op{testveni normi. Tie povedenija imaat op{testveni

pri~ini i pridonesuvaat kon vospostavuvawe na, vo osnova konfliktni

op{testveni odnosi. Vo sociologijata vo odgovorot na ova pra-

{awe glavno postojat tri pristapi: 1 0 normativen, 2 0 reaktiven i 3 0

vrednosen.

1 0 Spored normativniot pristap devijantno e seto ona {to ne e

vo soglasnost so op{testvenite normi. "Koga devijantnosta se opredeluva

normativno, najgolemo vnimanie mu se posvetuva na poedine~nite

povedenija so koi se naru{uvaat normite, a predmetot na istra`uvawe

obi~no se opredeluva kako devijantno povedenie. Prototip na devijantnoto

povedenie e kriminalitetot - povedenie so koe se naru{uvaat

krivi~nopravnite normi. Od stojali{te na normativnoto opredeluvawe,

devijantno e sekoe so zakon zabraneto povedenie, bez ogled dali

se raboti za ubistvo ili za politi~ka opozicija. Me|utoa, devijantni

se i onie povedenija so koi se naru{uvaat drugi nepravni normi. Site

op{testveni ulogi se normativno opredeleni, pa ottamu devijantni se

site povedenija koi ne se vo soglasnost so op{testvenata uloga na

akterot. Ma` koj se odnesuva "kako `ena" potpa|a pod normativnata

definicija na devijantnoto. Najposle, kako {to zabele`uvaat nekoi

avtori, povedenieto treba da se razbere vo naj{iroka smisla, ne samo

kako fizi~ko storuvawe ili propu{tawe, tuku i kako stavovi i mislewa.

Devijacijata postoi i toga{ koga poedinecot gi izrazuva svoite

stavovi i mislewa ako taa sloboda e odzemena so formalni i neformalni

normi na povedenie vo konkretnoto op{testvo." 22

2 0 Spored reaktivniot pristap, reakcijata na neformalnata i

formalnata socijalna kontrola na poedincite koi se nositeli na

opredeleni povedenija im dava status na devijanti.

"Na site poedinci i grupi koi se ozna~eni kako devijanti im e

zaedni~koi toa {to trpat represija: devijaciite se obezvredneti po-

22

Jankovi} - Pe{i}, op. cit. str.10.

31


vedenija, a nivnite nositeli se op{testveno stigamtizirani. Zatoa

spored ova sfa}awe, ne treba da se pra{uvame, zo{to lu|eto go pravat

ova ili ona, tuku zo{to opredeleni poedinci dobivaat etiketa na devijanti.

Odgovorot e deka do negativnata reakcija doa|a poradi sudir

na interesi i poradi razlikite vo op{testvenata mo} so koja raspolagaat

grupite i poedincite. Vo soglasnost so stavot deka povedenijata

sami po sebe ne mo`at da bidat devijantni, ovoj pristap za predmet

na svoeto istra`uvawe ja zema devijantnosta kako etiketa koja na

povedenieto mu ja dodeluva op{testvenata reakcija. Na reaktivniot

pristap me|utoa, mu se potkradnuvaat site slu~ai na naru{uvawe na

normite vo koi ne doa|a do negativna op{testvena reakcija. Takvite

slu~ai ne se retki: prekr{itelot na normite mo`e da bide tolku mo-

}en {to nikoj ne se osmeluva da mu se sprotivstavi" 23

3 0 Za vrednosniot pristap se karakteristi~ni dve varijanti.

Spored prvata - devijantni se site onie pojavi {to ne se vo soglasnost

so vrednostite koi vo konkretnoto op{testvo se priznaeni kako va`e-

~ki, 24 a spored vtorata - devijantni se onie pojavi koi otstapuvaat od

avtenti~nite ~ove~ki vrednosti (univerzalnite vrednosti koi se

23

Ibid, str. 10-11. Poimot na op{testvenite vrednosti kako kriterium

na devijantnosta, [padijer go sveduva na takvo odreduvawe koe poa|a od op{-

tite posakuvani celi koi vo opredeleno op{testvo se smetaat za va`ni i kon

~ie ostvaruvawe treba da se stremi. Vo sovremenata sociologija ovoj kriterium

e koristen na dva na~ini. Kaj prviot, se trgnuva od vrednostite {to vo

konkretnoto op{testvo se va`e~ki, taka {to za devijantnost se smetaat onie

povedenija koi ne se vo soglasnost so niv. Spored drugiot na~in, devijantnosta

se opredeluva vo odnos na nekoi univerzalni vrednosti koi bi trebalo

da "va`at za ~ovekoviot rod kako takov i spored koi mo`e da se prosuduva

sostojbata na zdravjeto na sekoe op{testvo" (From). Pritoa, za vtoriot

na~in na odreduvawe, [padijer so pravo istaknuva deka vo sociologijata na

sega{niot razvoen stepen ne mo`at da se identifikuvaat takvi objektivni i

univerzalni normi, za{to definicijata na normalnoto varira od kultura do

kultura, i od edna istoriska epoha do druga... Prifa}aweto na univerzalni

vrednosti kako kriterium na devijantnosta, poa|a od pretpostavkata na

op{testvoto kakvo {to treba da bide, a ne od op{testvoto kakvo {to î. [padijer-\ini},

J. op. cit. str. 45.

24

"Tuka spa|aat i pojavi koi ne mo`at da se svedat na volevi akcii na

poedincite - nevrabotenost, nezgri`enost na decata i starite, neefikasno

funkcionirawe na nekoi op{testveni ustanovi, itn. Poa|ajki od vakvoto {iroko

opredeluvawe na devijantnuite pojavi e formirana i posebna nau~na disciplina

- sociologija na socijalnite problemi." Ibid, str. 11.

32


izveduvaat od ~ovekovata priroda) bez ogled na toa dali tie vrednosti

vo konkretnoto op{testvo se priznaeni ili toa ne e slu~aj. 25

2. Trgnuvajki od navedenite osnovni pristapi vo literaturata

mo`at da se sretnat brojni definicii na socijalnata patologija. 26 Na

ova }e navedeme samo nekoi od niv. Taka spored Dirkem socijalnata patologija

e nauka za op{testvenite fakti koi otstapuvaat od prose~nosta

vo eden op{testven tip vo odredena faza od negoviot razvitok 27 .

Spored Kvin (S. A. Queen) i Grener (J. R. Greuener) socijalnata patologija

gi prou~uva poedincite so opredeleni fizi~ki, zdravstveni,

mentalni, ekonomski nedostatoci koi, poradi tie nedostatoci, se ograni~eni

vo nivnata socijalna participacija vo `ivotnata sredina i

kulturnite grupi, odnosno pretstavuvaat socijalen problem. Vo soglasnost

so toa tie gi razgleduvaat socijalnite problemi koi nastanuvaat

kaj poedincite (koi mo`at da se nare~at devijantni, defektni, delinkventni,

socijalno neadekvatni) poradi starost, osakatenost, slepilo,

gluvost, {e}erna bolest, srcevi zaboluvawa, tuberkoloza, mentalni

naru{uvawa, mentalna zaostanatost, veneri~ni bolesti, niski

prihodi, nevrabotenost, migracii, neobrazovanost, rasni predrasudi,

klasni barieri, personalni stigmi (nema`enost, neo`enetost), alkoholizam,

drogi, degradacija na semejstvoto, vrabotuvawe na deca, celosna

vrabotenost na `enata i sl.

Spored Jakovqevi}, socijalnata patologija e nauka koja gi prou~uva

site sogledivi naru{uvawa na ~ovekoviot `ivot vo op{testvoto

kako izrazi na zapirawe na op{testveniot razvoj ili op{testveno nazaduvawe.

Toj razlikuva tri vidovi na socijalno patolo{ki pojavi: socijalni

bolesti (somatski bolesti, mentalni i psihosomatski naru-

{uvawa), sociopatii (toksikomanii - alkoholizam, drogi; poroci - seksualni

delikti i perverzii, prostitucija i agresii - samoubistva, samopovredi

delinkvencicija na maloletnici i na deca) i socijalni dezorganizacii

(dezorganizacii na semejstvoto, brakot, komunata i rabotnite

grupi i globalnoto op{testvo). 28

Spored [eparovi}, socijalnata patologija se zanimava so socijalnopatolo{kite,

odnosno so negativnite op{testveni pojavi i

25

"Spored ovoj pristap devijantni se onie pojavi {to otstapuvaat od

avtenti~ni~e ~ove~ki vrednosti bez ogled dali im se protivat na pozitivnite

normi i dali nao|aat na negativna reakcija." Ibid, str. 11.

26

Samiot termin socijalna patologija (nauka za op{testvenite bolesti)

e kovanica od starogr~kite zborovi patos - bolest, stradawe i logos - nauka,

prou~uvawe, kako i od latinskiot zbor societas {to zna~i op{testvo.

27

Dirkem E.:Pravila socioloske metode, Savremena skola,Bepgrad,1963 str.61 .

28

Jakovljevi}, V, Uvod usocijalnu patologiju, Nau~na knjiga, Beograd, 1971.

str. 40-46.

33


iznao|aweto najdobri na~ini za nivnoto suzbivawe i otstranuvawe,

kako i na {tenite vlijanija vrz poedincite, grupite i op{testvoto. 29

Spored Milosavqevi}, taa e nauka za socijalnite pojavi koi so

svoeto patolo{ko projavuvawe vo vid na agresii (kriminalitet, samoubistva),

toksikomanii (alkoholizam, narkomanija), iskol~enosti

(prostitucija), negativno vlijaat na sostojbata i razvojnite mo`nosti

vo pomalite i pogolemite socijalni grupi. 30 Ottamu izgleda logi~no

negovoto tvrdewe deka kriminologijata e samo granka na socijalnata

patologija koja vo prv red se zanimava so prou~uvawe socijalnopatolo-

{kata pojava koja se narekuva kriminalitet. 31

3. Na{ stav e deka najblisku do realnosta e sfa}aweto na Bavcon,

spored koe "socijalnopatolo{ki pojavi se onie ~ove~ki deluvawa

i povedenija ~ii zaedni~ki imenitel e sprotivnosta na va`e~kite,

op{testvenopriznaeni i prifateni normi i vrednosti" koi vo isto

vreme se povedenija koi okolinata gi smeta za ne moralni, asocijalni

ili antisocijalni." 32 Takvi sociopatolo{ki pojavi bi bile: alkoholizmot,

narkomanijata, vagabonda`ata, hazardiraweto, nasilni{tvoto,

seksualnite devijacii (na primer, prostitucijata, homoseksualizmot),

samoubistvoto, a mo`ebi i nekoi psihi~ki pre~ki dokolku imaat

opredelno op{testveno zna~ewe. Nakratko, devijantno povedenie na

poedinecot e ona {to predizvikuva opredelena reakcija vo op{testvenata

sredina i toa samo toga{ koga okolinata na takvite dejstvija nadovrzuva

nekakva sankcija. Devijantnite povedenija pretstavuvaat posebna

op{testvena pojava dokolku gi ispolnat slednive uslovi:

1 0 ako se masovni (poedine~nite povedenija na pogolem broj

lu|e treba da zna~at ne{to pove}e od nivniot mehani~ki zbir),

2 0 ako mo`at kvantitativno da se opredelat, i

3 0 ako so naru{uvaweto na op{testvenite normi se vospostavuva

a) specifi~en op{testven odnos (odnos na sudiri i prisilba)

me|u prekr{itelot i op{testvenata zaednica, b) vnatre{na struktura

i, v) ako nivnoto javuvawe, postoewe i dvi`ewe vo prv red zavisi od

op{tite op{testveni procesi i dvi`ewa (kvalitativna opredelenost).

Zaedni~i etiolo{ki imenitel na site poedine~ni devijacii i

posebni sociopatolo{ki pojavi (koi pretstavuvaat zbir od site poedine~ni

devijacii), vo krajna konsekvenca se opredeleni od otu|enosta

29

[eparovi}, Z. Kriminologija i socijalna patologija, Peavni fakultet u Zagrebu,

Zagreb, 1981, str. 391.

30 Milosavljevi}, B. Osnovi socijalne patologije, Institut za dokmentaciju za-

{tite na radu "Edvard Kardelj" i Centar za informativno-izdava~ku delatnost, NI{,

1983. str. 7 i 14.

31

Ibid, str. 27.

32

Bavcon, Lj. i dr. Socijalna patologija Ljubljana, Mladinska knjiga, 1969,

str. 20.

34


na ~ovekovoto bitie. Pritoa vo objasnuvaweto na alienacijata, Bavcon

poa|a od dve karakrteristiki na objektivnata polo`ba na poedinecot

vo op{testvoto. Prvata, e nezadovoluvaweto na osnovnite potrebi.

Takvata polo`ba na ~ovekot vo sebe krie latentna mo`nost deka

poedincite ili celi grupi na lu|e zaradi zadovoluvawe na svoite potrebi

}e se orientiraat i kon takvi sredstva koi }e gi dovedat vo sudir

so normite na drugite op{testveni grupi i globalnoto op{testvo.

Vtorata karakrteristika se sostoi vo nezadovoluvaweto na duhovnite,

psihi~kite t.e. nematerijalnite potrebi na ~ovekot. Neuspehot vo nivnoto

zadovoluvawe povtorno vodi kon grupni sudiri.

Me|utoa, seto ova ne dava odgovor za{to samo opredelen procent

na ~lenovi na nekoja konkretna op{testvena zaednica vr{at krivi-

~ni dela ili se oddavaat na opredeleni sociopatolo{ki pojavi. Faktorite

poradi koi mo`nosta za nastanuvawe i postoewe na devijantnite

povedenija i sociopatolo{kite pojavi se pretvora vo stvarnost,

spored Bavcon bi mo`ele da se svedat na a) op{testvenata polo`ba

na ~ovekot vo procesot na op{testvenata diferencijacija na nastanatite

op{testveni grupi, b) pogolemata ili pomalata uspe{nost na socijalnata

kontrola, ili so drugi zborovi od pogolemiot ili pomaliot

stepen na op{testvenata organiziranost, odnosno dezorganiziranost

(od sistemot na socijalnata dezorganizacija), i v) procesot na ~ovekovata

socijalizacija, sfaten vo naj{iroka smisla na zborot. 33

4. Ona {to me|utoa, od dosega{nite i brojni drugi opredelbi,

objasnuvawa i klasifikacii mo`e da se zabele`i e deka sepak ne se

dava odgovor na osnovnoto pra{awe {to ovde si go postavuvame, za{to

seto toa mo`e ednakvo da se koristi i pri objasnuvaweto na kriminalitetot.

So drugi zborovi, etiologijata na sociopatolo{kite i kriminalnite

povedeniaja e napolno ednakva. Toa nakratko zna~i deka sekakvo

barawe na nivnata razlika vo taa sfera e sizifova rabota.

Ottamu za vistinsko diferencirawe i opredeluvawe na odnosot me|u

kriminalitetot (kriminologijata) i sociopatolo{kite pojavi (socijalnata

patologija) za nas od su{testveno zna~ewe se slednive dva aspekti:

1 0 naso~enosta na opredeleno negativno povedenie i 2 0 vidot na

op{testvenata reakcija na takvoto povedenie.

1 0 Prviot, aspekt jasno uka`uva deka posledicite od odnesuvawata

{to vo literaturata se opredeluvaat kako devijantni (sociopatolo{ki)

sekoga{ poka`uvaat opredelena destruktivnost naso~ena

kon sebe, i obratno, kriminalnite povedenija - destruktivnost naso-

~ena kon drugi. Pritoa, vedna{ mo`e da ni se upati zabele{aka deka

toa e to~no koga se raboti za razlikuvaweto na ubistvoto i samoubistvoto,

no ne i za ostanatite kriminalni i sociopatolo{i pojavi, za{to

sosema e realno i mo`no tie negativno da se odrazuvaat i da ostavaat

zna~itelni posledici i vrz drugi lica: od devijantnoto povedenie na

33

Ibid, str. 30.

35


alkoholi~arot i te kako mo`at da stradaat negovite najbliski. So toa

me|utoa, ni oddaleku ne se obezvrednuva na{iot stav vo koj e zna~ajno

deka nadvore{nite i vnatre{nite pri~ini na devijantnoto povedenie

vodat kon destrukcija sprema sebe, a deka istite tie nadvore{nite i

vnatre{nite pri~ini {to go uslovuvaat kriminalnoto povedenie, vodat

kon destrukcija sprema drugi. Posledicata ovde ne e va`na. Taa

dobiva va`nost samo vo procenuvaweto na zna~eweto vo ramkite na

ednoto, odnosno drugoto povedenie.

2 0 Vtoriot aspekt vo razlikuvaweto na devijaciite i kriminalitetot,

a ottamu i vo opredeluvaweto i razgrani~uvaweto na predmetot

na nivniot interes, se sostoi vo vidot na op{testvenata reakcija.

Razlikata se sostoi, ili treba da se sostoi, vo toa {to vo prviot

slu~aj op{testvenata reakcija treba da bide isklu~ivo neformalna, a

vo vtoriot se raboti za formalna kontrola.

Povedenija naso~eni kon

sopstvena {teta (naj~esto

svrteni protiv sebe, no ~esto i

protiv svoite bliski)

Sociopatolo{ki pojavi

- samoubistvo

- komar

- alkoholozam

- narkomanija

- prostitucija, itn.

Socijalna patologija

NEGATIVNI POVEDENIJA

Povedenija naso~eni kon

sopstvena korist (naj~esto

svrteni protiv drugite i nivnite

bliski)

Kriminalitet

- ubistva

- siluvawa

- kra`bi

- pale`i

- izmami, itn.

Kriminologija

Obedinuvaweto na rezultatite (posledicite) na socijalnata

patologija i kriminologijata treba da go izvr{i kriminalnata politika

vo funcija na nivnoto spre~uvawe i suzbivawe.

Vo ovoj kontekst treba da se razgleduvaat i razlikite me|u socijalnata

patologija i kriminologijata. Ottamu e vo pravo [padijer-

Xini}, koga veli deka kriminologijata se zanimava so najte{kite i

op{testveno najopasnite oblici na devijantno povedenie - so kriminalnoto

povedenie koe vo prv red e naru{uvawe na odredeni pravni normi.

Spored toa sociolo{koto objasnuvawe na kriminalitetot bi pretstavuvalo

del na istra`uvawe na socijalnata patologija. Me|utoa vo

procesot na diferenciraweto na naukite, kriminologijata se izdvojuva

kako posebna oblast na prou~vawe i se razviva vo nasoka na samostojana

nau~na disciplina, ostavaj}i í go na socijalnata patologija

vo prv red prou~uvaweto na onie op{testveni devijacii {to pretstavuvaat

otstapuvawe od moralnite normi na op{etstvoto, no koi mo`at

da bidat i pravno kodificirani. Izvesen broj na poklopuvawa i me-

36


{awa na ovie dve nau~ni oblasti sepak postoi, a razgrani~uvawata ponekoga{

se samo od formalna priroda. 34

5. Na krajot od ovie razgleduvawa bi mo`ele da rezimirame

deka socijalnata patologija (sociologija na devijantnosta) e nauka

koja se zanimava so prou~uvawe na onie op{testveni pojavi kaj koi se

manifestira zna~ajno nesoglasuvawe me|u prifatenite op{testveni

standardi (za toa kakva treba da bide op{testvenata stvarnost) i postojnata

op{testvena sostojba. Op{testvenata devijantnost opfa}a

dve oblasti na sociolo{ko istra`uvawe: 1. devijantnite povedenija i

2. op{testvenite dezorganizacii. Pritoa devijantnoto povedenie i

op{testvenata dezorganizacija se dva vida pojavi koi, iako me|usebno

se povrzani, i iskustveno i konceptualno se razlikuvaat. Nivnata zaemna

povrzanost i uslovenost proizleguva od dijalekti~kata priroda

na odnostot na poedinecot i op{testvoto. 35

2. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I DRUGITE NAUKI

Za statusot na socijalnata patologija vo sistemot na naukite,

posebno vo sistemot na op{testvenite nauki, se u{te postojat dilemi

i sporovi. Pred se problem e samoto ime na ovaa nauka, dali taa treba

da se vika socijalna patologija, bidej}i takviot termin nema jasna i

ednozna~na opredelba, a pokraj toa ima i biologisti~ki implikacii,

{to bi trebalo da se ve}e nadminati vo edna moderna sociolo{ka disciplina.

Pokraj toa problem pretstavuva i granicata na ovaa disciplina

vo odnos na drugite op{testveni nauki. Zaradi toa e neophodno

da se sogleda barem nakratko odnosot na socijalnata patologija so nekolku

bliski nauki.

1. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I OP[TATA SOCIOLOGIJA

Poznat e faktot deka za sociologijata ne postoi op{ta soglasnost

za predmetot na nejzinoto prou~uvawe i deka ima golem broj na

opredelbi koi me|usebno dosta se razlikuvaat. Sepak ne postoi pogolem

spor deka taa e op{ta op{testvena nauka koja {to gi utvrduva glavnite

karakteristiki na op{testvoto kako celina i zakonite na nivnoto

dvi`ewe i razvoj, deka ja prou~uva strukturata na op{testvoto,

op{testvenite pojavi, procesi i odnosi, formite na op{testveno grupirawe

i nastojuva da otkrie odredeni zakonomernosti pri nivnoto

pojavuvawe i razvitok. Sekako deka i op{testveno devijantnite, odnosno

op{testveno patolo{kite pojavi, pretstavuvaa predmet na nejzin

interes.

34

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 13.

35

Ibid, str. 11.

37


Od druga strana pak ve}e e istaknato deka socijalnata patologija

se zanimava so prou~uvawe na sociopatolo{kite pojavi i so samoto

toa i pripa|a na oblasta na sociologijata, odnosno taa e edna posebna

sociolo{ka disciplina.Toa so drugi zborovi ka`ano zna~i deka

site teoretski objasnuvawa na devijantnite pojavi nastanati vo ramkite

na op{tite op{testveni teorii taa gi koristi,isto kako i poimnokategorijalniot

aparat, soznanijata i metodite od sociologijata pri

prou~uvaweto na sociopatolo{kite pojavi. No i op{tata sociologija

mo`e da gi koristi soznanijata do koi doa|a socijalnata patologija na

ist na~in kako {to gi koristi i soznanijata na drugite posebni sociolo{ki

disciplini.

2. ODNOSOT NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA SO PRAVNITE

NAUKI

Socijalnata patologija gi prou~uva socijalno patolo{kite pojavi

od koi eden del se predmet na prou~uvawe na nekoi pravni nauki.

Vo taa nasoka ovdeka kratko }e go istakneme odnosot so kriminologijata,

krivi~noto pravo, kriminalnata politika i kriminalistikata.

Kriminologijata kako oddelna nauka go prou~uva kriminalitetot

kako najte{ka i op{testveno najopasna forma na devijantno

odnesuvawe. Zaradi toa kriminologijata e povrzana so socijalnata patologija

i pretstavuva nejzina granka. Me|utoa so kriminalot se zanimavaat

i drugi pravni nauki, so {to taa e i pravna nauka. Tuka pred se

se raboti, za razlika od drugite devijantni pojavi kade se prekr{uvaat

nekoi moralni normi ili drugi vrednosti, za prekr{uvawe na pravnite

normi. Spored toa sociolo{koto objasnuvawe na kriminalitetot

bi bilo del od poleto na istra`uvawe na socijalnata patologija.

Na toj na~in ja nadminuvame ve{ta~ki sozdadenata dilema dali kriminologijata

e pravna ili sociolo{ka nauka. Imeno kriminalitetot

e devijantna, sociopatolo{ka pojava, i so toa toj e predmet na prou-

~uvawe na socijalnata patologija. Natamu, pokraj kriminologijata so

kriminalitetot se zanimavaat i drugi pravni nauki, no od drug aspekt,

a vo kriminologijata toj se tretira kako op{testvena pojava. No ovde

e zna~ajno da istakneme deka vo procesot na diferencijacija na naukite

kriminologijata se konstituirala pobrgu kako samostojna nauka,

ostavaj}i i gi na socijalnata patologija drugite devijantni pojavi koi

ne se pravno kodificirani. Vo taa smisla zna~i kriminologijata e

granka na socijalnata patologija zaradi faktot {to i kriminalitetot

pretstavuva sociopatolo{ka pojava. 36

36

Vidi podrobno: Sulejmanov Z. Makedonska kriminologija, Grafohartija,

Skopje, 2000, str. 113 i natamu.

38


Kriminologijata i krivi~noto pravo se posebni nau~ni disciplini

koi zaemno se tesno povrzani za{to se zanimavaat so prou~uvawe

na ist fenomen - kriminalitetot.

Krivi~noto pravo e vrzano za krivi~noto zakonodavstvo {to

zna~i kriminalitetot go prou~uva od normativen aspekt. Toa pretstavuva

zbir od propisi za krivi~nite dela i sankciite za izvr{itelite

na tie dela, ~ija funkcija e za{tita na va`ni vrednosti od poedincite

i op{testvenata zaednica. Poinaku ka`ano toa e sistem od pravni normi

za krivi~noto delo, vinovnikot i krivi~nite sankcii. Celta na

krivi~noto pravo e da izvr{i nau~na analiza na krivi~nopravnite

instituti i nivna sistematika, a krajnata cel e da se ovozmo`i prevencija

i suzbivawe na kriminalitetot. Vo taa smisla e mo`na sorabotka

i so socijalnata patologija, bidej}i kako {to istaknavme kriminalnoto

odnesuvawe e najte{ka forma devijantno, sociopatolo{ko

odnesuvawe i pretstavuva predmet na prou~uvawe i na socijalnata patologija.

Kriminalistikata e posebna nauka koja go prou~uva kriminalitetot

od aspekt na otkrivawe na poedine~ite storiteli na krivi~nite

dela, nivnata identifikacija i fa}awe. Taa vsu{nost gi utvrduva na-

~inite, metodite, za sobirawe na dokazi koi }e se koristat za otkrivawe

na storitelite na krivi~ni dela. Kriminalistikata se deli na

kriminalisti~ka tehnika, kriminalisti~ka taktika i kriminalisti-

~ka metodika. Pristapuvaj}i od ovoj aspekt na kriminalitetot taa pomaga

vo negovata prevencija.

3. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I MEDICINATA

Rezultatite od istra`uvawata {to gi vr{at medicinskite nauki,

kako, na primer, socijalnata medicina i psihijatrijata, imaat golemo

zna~ewe za socijalnata patologija. Socijalnata medicina se

zanimava so prou~uvawe na ulogata na socijalnite faktori vo nastanuvaweto

na odredeni bolesti i nivnoto vlijanie na odredeni devijacii,

kako i psihijatrijata koja gi prou~uva du{evnite rastrojstva.

Tie i pomagaat na socijalnata patologija vo prou~uvaweto na nekoi

vidovi sociopatolo{ki pojavi. Osven toa nekoi vidovi devijacii kao

{to e alkoholizmot, samoubistvoto, narkomanijata, homoseksualnosta

naj~esto bile prou~uvani od psihijatri i nivniot pridones vo objasnuvaweto

na ovie pojavi e nesomnen, a so toa i nivnata vrska so socijalnata

patologija. Me|utoa i soznanijata do koi doa|a socijalnata patologija

mo`at da bidat dosta korisni za spomnatite medicinski nauki.

4. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I PSIHOLOGIJATA

Psihologijata e nauka za psihi~kite pojavi i procesi kako i zakonitostite

na psihi~kiot `ivot.Taa se nao|a isto taka vo vrska so

39


socijalnata patologija. Zanimavaj}i se so psihi~kiot `ivot na ~ovekot,

negovite nagoni, ~uvstva, percepcii, pamtewe, volja, mislewe,

inteligencijata, svesta, individualno psiholo{kite osobini na li-

~nosta (kako {to se temperamentot, karakterot, dispoziciite, sposobnostite

) itn. logi~no e da se zaklu~i deka se psihologijata nao|a vo

tesna vrska i e od golema korist za socijalnata patologija. Taa prou~uvaj}i

go psihi~kiot `ivot na poedincite i na socijalnite grupi i pomaga

na socijalnata patologija da se sogleda vlijanieto i zna~eweto na

odredeni etiolo{ki faktori vo nivnoto nastanuvawe.

40


G l a v a III

METODI NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA

1. OSNOVNI KARAKTERISTIKI

1. Pod metod voobi~aeno se podrazbira na~in na koj vo naukata

se doa|a do soznanija za predmetot koj se prou~uva ili poednostavno,

postapka so koja se doa|a do odnapred postavena cel. 37 Vo literaturata

e voobi~aeno i sfa}aweto spored koe se pravi razlika me|u metodot

kako planiran na~in za prou~uvawe i tehnikata na istra`uvawe, kako

sredstvo so koe se pomaga ili ovozmo`uva toa istra`uvawe, odnosno

kako zbir na konkretni metodolo{ki postapki koi ovozmo`uvaat organizirano

sobirawe na podatoci za opredelena pojava.

2. Socijalnata patologija e nauka koja gi izu~uva devijantnite

pojavi kako op{testveni pojavi i ottamu nu`no e upatena da se koristi

so nau~nite metodi koi se zaedni~ki za site op{testveni nauki.

Ottamu pak {to devijantnosta se manifestira kako individualna

pojava vrzana za li~nosta na devijantot, socijalnata patologija ja prou~uva

i li~nosta na devijantite i nu`no gi koristi ve}e izgradenite

metodi {to mo`at najdobro da gi prika`at negovite individualni

karakteristiki. Pritoa, se razbira deka najgolemiot del od tie metodi

socijalnata patologija gi prilagoduva na specifi~nostite na

izu~uvaweto na svojot predmet na prou~uvawe. Takov e na primer, slu-

~ajot so metodot na ispituvawe na individualnite slu~ai, klini~kiot

metod, metodot na prognozirawe na devijantnoto povedenie so pomo{

na prognosti~ki tablici i drugi instrumenti i sli~no.

So ogled na vakviot dvostran karakter na devijantnosta i interesot

za nego, vo socijalnata patologija se koristat dva osnovni me-

37

Vo najop{ti crti zemeno metodot (gr. mÕthodos, pat) bi mo`el da se

sfati kako postapka upotrebena na najdelotvoren na~in da se ostvari odnapred

postavena cel. Vo naukata za metod se smeta vkupnost na teoretskite soznanija

i tehni~ki postapki koi so cel da ovozmo`at novi soznanija gi koristime

pri istra`uvaweto na predmetot. So prou~uvaweto na metodot se zanimava

metodologijata koja slu`i kako alka me|u dva aspekti na naukata: realnoto,

ona {to se izu~uva (bitie so koe se zanimava ontologijata), i ideite i

teoriiite za toa realno (soznanie so koe se zanimava epistemologijata), pri

{to dostignatoto soznanie se proveruva za potoa da bide osnova za novi idei

koi treba da se verificiraat. Vidi: Ignjatovi}, \. Kriminologija, Drugo izmenjeno

i dopunjeno izdanje, Nomos, Beograd, 1992. str. 43.

41


todi: metod na prou~uvawe na individualnite slu~ai i metod na prou~uvawe

na devijantnosta kako masovna pojava. Vo ramkite na ovie dva

osnovni metodi se koristat i razni metodolo{ki postapki i istra`uva~ki

tehniki za sobirawe na empiriski podatoci kako i vo ostanatite

op{testveni i prirodni nauki, so toa {to i niv vo opredelen obem

gi prilagoduva na svoite specifi~ni potrebi.

3. Natamo{nata karakteristika na metodot vo socijalnata patologija

proizleguva od opredeluvaweto na poimot i predmetot na socijalnata

patologija i ottamu proizlezeniot stav deka taa e teoretska

i empiriska nauka. So ogled na toa obele`je sociopatolo{kite istra-

`uvawa se delat vo dve nasoki: na fundamentalni i primeneti (aplikativni)

istra`uvawa. Pod fundamentalno istra`uvawe se podrazbira

istra`uvawe koe ima za cel soznavawe i razbirawe na svetot

{to ne opkru`uva i koe se stremi kon otvorawe novi perspektivi za

pro{iruvawe na sevkupnoto objasnuvawe na stvarnosta. Poradi ostvaruvawe

na taa cel se sledi eden op{t model koj e zedni~ki za site op{-

testveni nauki. Imeno, metodot na istra`uvawe vo empiriskite nauki

se zasnova vrz slednive etapi: 1. opredeluvawe na predmetot i celta na

istra`uvaweto, 2. konstrukcija na operacionalen model 3. postavuvawe

hipotezi i konstrukcija na modeli, 4. sobirawe na podatoci i 5. nau~na

interpretacija i objasnuvawe na rezultatite od istra`uvaweto.

Sî zapo~nuva so opservacija na sociopatolo{kite fakti (okolnosti)

koi, koga e vo pra{awe socijalnata patologija mo`at da bidat

kvalitativni (koga se odnesuvaat na oddelnite, poedine~nite devijacii

i nivnite izvr{iteli) ili kvantitativni (koga se odnesuvaat na

sociopatolo{kite pojavi).

Sociopatolo{ki fakti (faktori ili okolnosti) se predmeti i

pojavi, opredeleni nivni elementi (osobini, svojstva, obele`ja, delovi)

i procesi, kako i nivnite zaemni odnosi, koi pretstavuvaat sostaven

del na predmetot na socijalnata patologija. So ogled deka predemet

na socijalnata patologija se sociopatolo{kite pojavi, sociopatolo{ki

se onie okolnosti {to go uslovuvaat sociopatolo{koto

odnesuvawe. Toa se fakti vo potesna smisla. Pod sociopaolo{ki fakti

vo po{iroka smisla treba da se podrazberat site okolnosti koi

pretstavuvaat sostaven del na sociopatolo{koto povedenie kako sociopatolo{ka

pojava. Pritoa poimot sociopatolo{ka pojava nie go podrazbirame

kako najop{t poim koj slu`i kako zaedni~ki naziv so koj

se opfateni devijacijata kako nadvore{na posledica i nejziniot nositel,

`rtvata i reakcijata do koja doveduva sociopatolo{koto povedenie.

Pod primeneto istra`uvawe vo socijalnata patologija se podrazbira

istra`uvawe koe za predmet ima ocenka na vrednosta na postojnite

sredstva na borbata protiv sociopatolo{kite pojavi i otkrivawe

na novi sredstva. Za razlika od fudamentalnoto istra`uvawe

~ija cel e soznanie na opredelena pojava, celta na primenetoto istra-

42


`uvawe e akcija, t.e. menuvawe i usovr{uvawe na postojnata sostojba

vo oblasta na borbata protiv sociopatolo{kite pojavi. Op{tiot model

na primeneto istra`uvawe vo socijalnata patologija podrazbira

uspe{no sproveduvawe na tri osnovni etapi: prethodno zapoznavawe

na pojavata, odnosno opredelenite merki za suzbivawe na sociopatolo-

{kite pojavi (nejziniot teoretski i prakti~en aspekt), dijagnosticirawe

na nedostatocite na merkite i upatuvawe kon opredelena akcija

vo nasoka na menuvawe na taa merka, odnosno nejzina zamena so druga,

poefikasna merka.

4. Na ova mesto smetame deka e neophodno da se istakne deka

ottamu {to sociopatolo{kite pojavi pretstavuvaat slo`ena op{testvena

pojava koja ima pravni, biolo{ki, psiholo{ki, psiholo{ki, psihopatolo{ki,

sociolo{ki, pravni i drugi aspekti, nejzinoto sledewe

i prou~uvawe nalaga interdisciplinaren metodolo{ki pristap i nu-

`nost od ekipna rabota na sru~waci od razli~en profil vo ostvaruvaweto

na konkretnite istra`uvawa.

5. I na krajot, ona {to mo`ebi zaslu`uva prioriteno mesto vo

ovie kratki metodolo{ki zabele{ki, e deka primenata na opredeleni

metodi vo op{testvenite nauki, pa spored toa i vo socijalnata patologija

e vo tesna vrska so op{tiot teoretski pristap za prou~uvanata

pojava.

2. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI KOI SE

PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWE NA INDIVIDUALNI

SLU^AI

2.1. METODI KOI SE PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWE NA

INDIVIDUALNI SLU^AI

Osnovanata karakteristika na ovie metodi e sodr`ana vo prou-

~uvaweto na oddelnite nositeli na devijantni odnesuvawa vo vrska so

nivnoto devijantno odnesuvawe.

1. Osnovniot metodot za prou~uvawe na individualnite slu~ai

se narekuva metod na studija na slu~ai ("case study" ili "life history method").

Vakoto izu~uvawe e ograni~eno na pomal broj slu~ai i vo prv

red e intenzivno naso~eno. Naj~esto se primenuva vo kazneno-popravni

ustanovi i specijalni kliniki pri {to e potpreno vrz ekipna rabota

na stru~waci od pove}e razli~ni profili. Ispituvaweto na individualnite

slu~ai e orientirano kon prou~uvawe na li~nosta na devijantot

od pove}e aspekti: sociolo{ki, psiholo{ki, psihijatriski. So

takvoto prou~uvawe treba da se sogledaat osnovnite karakteristiki

na li~nosta, da se otkrijat motivite za devijantnoto povedenie, da se

analiziraat okolnostite pod koi e prezemeno, kako i socijalnata sredina

vo koja `iveel nositelot na povedenieto.

43


Sobiraweto na podatocite za li~nosta ("razvoj na li~nosta") i

nositelot na devijantnoto povedenie ("situacioni okolnosti na devijantnosta")

se vr{i so pomo{ na intervju so soodvetnoto lice, intervju

so negovata neposredna okolina, so koristewe na biografii, sudski

dosieja, primena na testovi i drugi instrumenti, vrz ~ija osnova

najprvin se sostavuva register (case record) na sekoj poedine~en slu~aj,

a potoa se vr{i analiza i sinteza na dobienite rezultati.

Metodot na studija na slu~ai ponekoga{ se primenuva i na pomali

grupi na devijanti koi pretstavuvaat opredelena celina. Vo takvi

slu~ai, pokraj izu~uvaweto na site poedine~ni slu~ai vo grupata,

prou~uvaweto se protega i vrz nastanuvaweto i dejnosta na grupata, na

pravilata koi vladeat vo grupata, odnosite me|u nejzinite ~lenovi i

sli~no.

2. So metodot na studija na slu~ai tesno e povrzan i tn. klini-

~ki metod. Toa zna~i deka toj e samo eden od oblicite na individualno

prou~uvawe na li~nosta na prestapnikot koj se ostvaruva po klini~ki

pat. Naj~esto se koristi za dijagnosticirawe na problemite ili abnormalnosta

na li~nosta i e vo neporedna vrska so izgradba na soodveten

vid na tretman. Toj se koncentrira na slednite fazi: a) medicinsko,

psiholo{ko i socijalno ispituvawe, b) utvrduvawe na sociopatolo{ka

dijagnoza, 3. davawe socijalna prognoza za idnoto povedenie

na devijantot i 4. davawe predlog za tretman na devijantot.

a) Medicinsko, psiholo{ko i socijalno ispituvawe. So klini-

~kiot metod se ispituvaat site strani na li~nosta pri {to se koristat

site metodolo{ki postapki koi se primenuvaat pri individualnoto

posmatrawe: 38 medicinsko (razni pregledi, fonografsko ispituvawe

i sl.), 39 psiholo{ko (razni mentalni testovi i testovi na profesionalna

orientacija) i psihijatrisko (klini~ki pregled ~ii glaven

del e intervju) ispituvawe, ispituvawe na antropolo{kite i fizi~kite

osobini na li~nosta, sociometriski tehniki, socijalna anketa

40 i sl. Klini~kiot metod poa|a od koncepcijata deka devijantnoto

38

"Vo fazata na posmatrawe se raboti za toa da se iznesat na videlina

najgolemiot broj mo`ni podatoci za oblicite na kriminalitetot na izu~uvaniot

subjekt, za negovata li~nosta i faktorite koi pridonesle za negovoto

formirawe i za mehanizmite i faktorite za negoviot preod kon deloto." Pinatel,

J. Kriminologija, Zavod za izdavanje u|benika, Sarajevo, 1964. str. 85.

39

"Medicinata e taa koja {to treba da go oceni fizi~kiot razvoj na

subjektot, da utvrdi opredeleni znaci na degeneracija ili nasleden sifilis,

da ja opredeli negovata sega{na sostojba na zdravjeto i da donese sud spored

varijaciite na naslednite i li~nite pri~ini". Pinatel, J. op. cit. str. 90.

40

"Socijalnata anketa se sostoi od dejstvija i soslu{uvawa na samoto

mesto kade subjektot se razvival i kaj razni lica koi upravuvale so negovito

`ivot: roditeli, nastavnici, rakovoditeli na mladinski akcii, voeni stare{ini,

{efovi i drugari na rabota, drugari vo slobodnoto vreme i sportot.

44


povedenie e izraz na opredelena biolo{ka i psihi~ka konstitucionalnost

na devijantot, deka e proizvod na negovata li~nost, i ottamu

deka e potrebna soodvetna metodologija za utvrduvawe na sociopatogenezata

41 na prestapnicite. Od pri~ini {to go prou~uva dinamizmot na

razvojot i nastanuvaweto na devijantna li~nost, ovoj metod se narekuva

i dinami~ki metod.

Klini~kiot metod podrazbira primena na posebni metodolo-

{ki postapki kako {to se analiza i sinteza, me|utoa i na op{ti metodi

kako {to e metodot na modelirawe. Pod model se podrazbira skica

na zbir od faktori koi deluvaat na formirawe na prestapni~kata li-

~nost, vklu~uvaj}i gi tuka i me|usebnite odnosi na tie faktori. Za

istra`uva~ot modelot ima zna~ewe na rabotna hipoteza koja na najegzakten

mo`en na~in pretstavuva kompleksna realnost i mo`e da bide

kvalitativen ili matemati~ki. Vo minatoto klini~kite istra`uvawa

glavno bea orientirani na kreirawe na kvalitativni modeli. Vo ponovo

vreme se primenuvaat matemati~ki modeli zasnovani na podolgovremeni

sledewa na pogolem broj devijanti.

b) Sociopatolo{ka dijagnostika kako vtora faza na klini~koto

ispituvawe, ima za cel to~no da ja opredeli opasnata sostojba na

subjektot: negovata devijantna sposobnost i negoviot stepen na op{testveno

prilagoduvawe. Devijantnata sposobnost se dijagnosticira

preku soznavaweto na elementite {to ja uslovuvaat i minuvaat niz

slednive ~etiri fazi: 1. faza na umeren pritisok (moment koga devijantot

poradi svojata eti~ka egocentri~nost se oslobodil od stegite na

op{testveniot sram), 2. faza na jasno izrazen pritisok (moment koga e

prifatena devijantnata akcija, no se javuva pomislata za mo`nite sankcii

koi mo`at da go zadr`at izvr{uvaweto na povedenieto), 3. faza

na sostojba na opasnost (period na kriza koja neposredno mu prethodi

na devijantnoto povedenie poradi pojavata na te{kotii i pre~ki pogodni

da go onevozmo`at izvr{uvaweto na povedenieto) i, 4. faza na

preodot kon samoto devijantno povedenie (moment na moralna ne~uvstvitelnost).

Na toj na~in se doa|a do tn. "individualna formula na devijantnata

sposobnost" koja mo`e da bide vi{a, sredna ili slaba.

Op{testvenata neprilagodenost se dijagnosticira preku elementite

koi uka`uvaat na promenlivosta na li~nosta me|u koi mo`at

da se pomestat site obele`ja koi se odnesuvaat na aktivnosta (izvesni

prestapnici se aktivni dodeka drugi se pasivni), na fizi~kite, intelektualnite

i profesionalnite stavovi kako i na dinami~kite osobini

koi se odnesuvaat na intelektualnite potrebi (prehrambeni, se-

Socijalnata anketa se naso~uva kon toa da go otkrie udelot na nasledstvoto i

sredinata vo postapkata na prestapni{tvoto i da ja rekonstruira istorijata

na subjektot i negovoto semejstvo, kako i na samiot prestapnik." Ibid, str. 89.

41

Sociopatogenezata analogno na poimot kriminogeneza pretstavuva

proces na preo|awe kon izvr{uvaweto na devijantnoto povedenie.

45


ksualni i sl.). Sekoj od elementite na prilagodlivosta mo`e isto taka

da bide otkrien kako sreden ili slab. Me|utoa, individualnata

formula na najdobrata prilagodlivost e dadena koga site elementi se

nao|aat vo pozicija na sredna, t.e. prose~na vrednost (koga imame subjekt

so prose~ni aktivnosti, fizi~ki i intelektualni stavovi itn).

v) Za razlika od sociopatolo{kata prognostika, koja izgraduva

sud za vrednosta na subjektivnata li~nost socijalnata prognostika se

izrazuva vo vid na hipoteza za negovoto podocne`no povedenie.Taa

pretpostavuva prou~uvawe na polo`bata ili na niza od situacii vo

koja subjektot rizikuva da se najde.

g) Sozdavaweto programa na tretmanot e poslednata faza na

klini~koto ispituvawe. Tretmanot na prestapnikot ima za cel da gi

popravi negovite reakcioni sklonosti, da gi usovr{i negovite sposobnosti,

da gi zameni so novi negovite motivacii i da go izmeni negovoto

povedenie. Tretmanot koj, se ostvaruva so pomo{ na psihoterapeutski,

medicinski, mediko-pedago{ki metodi i tehniki, so racionalna

psihoterapija (prisiluvawe na subjektot da se kontrolira samiot sebesi),

psihoanaliza (osvetluvawe na nesvesnite sudiri) psihoterapija

na grupi (preku slobodni diskusii opi{uvawe i analiza na istorijata

na potekloto na problemite na u~esnicite so cel osloboduvawe od

negativni sklonosti a so toa i do opa|awe na agresivnite reakcii) i

sociometriski metodi (psihodrama).

3. Primenata na metodot na studija na slu~ai i klini~kiot metod

e opravdana i korisna, za{to za pravilno razbirawe na izvr{itelot

na devijantnoto povedenie e neophodno zapoznavaweto na negovata

li~nost. So prou~uvaweto na li~nosta na devijantot najdobro se otkrivaat

endogenite pri~ini koi se nao|aat vo li~nite osobini na devijantot,

kako i opredeleni bolni sostojbi (psihozi, psihopatii i sl)

zna~ajni za prezemawe merki poradi nivno menuvawe.

Najslabata strana na ovie metodi e {to se ograni~uvaat samo na

ispituvawe na individualnite slu~ai zapostavuvajki ja vo celost op{-

testvenata strana na uslovenosta na sociopatolo{kite pojavi. Nivna

nesporna slabost e i toa {to imaat ograni~ena primena. Imeno, sestranoto

ispituvawe na li~nosta na devijantot e premnogu skapo, trae

mnogu dolgo i postavuva barawe od mnogu stru~waci.

2.2.. METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROU^UVAWE NA

DEVIJANTNOTO POVEDENIE KAKO INDIVIDUALNA POJAVA

Metodolo{kite tehniki za sobirawe podatoci za devijantnoto

povedenie kako individualna pojava vo osnova mo`at da se podelat na

dve grupi: tehniki za sobirawe podatoci za oddelni devijanti i tehniki

za sobirawe podatoci za preddevijantnata situacija i za samoto

devijantno povedenie. Granicata me|u ovie dva vida na tehniki ne e

striktna taka {to nekoi od niv se koristat za sobirawe na dvata vido-

46


vi na podatoci. Ottamu i nivnata natamo{na podelba na transferzalni

i longitudinalni.

Site metodolo{ki postapki, koi vo narednite redovi }e se obideme

sumarno da gi izlo`ime, treba sekoga{ da bidat prilagodeni na

specifi~nostite na konkretnite sociopatolo{ki istra`uvawa.

1 0 Transferzalni tehniki. Transferzalnite tehniki se sostojat

vo prou~uvawe na devijantot, kako i na preddevijantnata situacija

i samoto devijantno povedenie vo odreden moment i vo nivno sporeduvawe

so nedevijantite ili vo sporeduvawe na razli~ni grupi na devijanti

vo ramkite na prou~uvanata po{irokata grupa na devijanti. Vo

ramkite na transferzalnite se pomesteni slednite grupi na tehniki:

a) posmatrawe ili sistematska opservacija na devijantite, b) psiholo{ka

analiza na li~nosta na devijantite i na~inot na izvr{uvawe

na devijantnoto povedeneie, i v) analiza na `ivotnite uslovi.

a) Poedine~no posmatrawe. Posmaraweto e metododolo{ka tehnika

koja se uporebuva vo site prirodni i op{testveni nauki. So

ogled na {iro~inata na posmatranite pojavi, posmatrawata mo`at da

bidat poedine~ni i masovni. Poedine~nite posmatrawa se odnesuvaat

na poedine~ni slu~ai. Pritoa te`i{teto mo`e da se stavi vrz prou~uvaweto

na osobinite na samata pojava ili vrz proveruvaweto na nekoi

op{ti zakonitosti na edna pojava, ~ii sostaven del e pojavata ili vidot

na pojavite koi gi prou~uvame.

Poedine~noto posmatrawe vo socijalnata patologija e metodolo{ka

postapka na opservacija i tolkuvawe poradi prodlabo~eno

ispituvawe na nekoja li~nost, na motivite koi dovele do vr{eweto na

negovoto devijantno povedenie, i voop{to na nejzinite aktivnosti i

reakcii vo opredeleni okolnosti. Poznato e deka povedenieto na ~ovekot

(dr`ewe, gestovi, mimika) se sostoi ne samo od svesno kontrolirano

odnesuvawe, tuku vo nego ima i mnogu nesvesno, nekontrolirano,

{to verno ja odrazuva li~nosta koja se posmatra. Taka, na primer,

na li~nosta koja se nao|a vo nekoja neprilika í se zacrvenuva

liceto ili deka pri opredelen revolt gi stiska usnite i {akite i sl.

So vnimatelno nabquduvawe na licata mo`at da se zbele`at vakvite

reakcii, a tie mo`at vo zna~itelna mera da pridonesat za zapoznavawe

na li~nosta. Site ovie soznanija vo upotrebliva forma se obiduvaa da

gi sredi posebna nau~na disciplina koja se narekuva fiziognomika.

Posmatraweto naj~esto se vr{i vo tekot na razgovor so liceto

no, i vo drugi okolnosti. So posmatraweto neposredno metodolo{ki

se povrzani analizata, opisot i sporeduvaweto.

b) Psiholo{ka analiza na li~nosta na devijantot i negovoto

povedenie. Ovaa metodolo{ka postapka se zasnova na sfa}aweto deka

li~nosta na poedinecot se odrazuva preku negovite postapki i deka

ottamu ~ovekot so svoeto povedenie gi otkriva komponentite na svojata

li~nost. Takva e sostojbata i so devijantnoto povedenie kade {to

na~inot i prirodata na negovoto izvr{uvawe, pobudite i motivite na

47


izvr{uvaweto, okolnostite pod koi e izvr{eno i sl. mo`at da poslu-

`at za podobro zapoznavawe na li~nosta na devijantot. Ottamu

psiholo{kata analiza na devijantnoto povedenie i na~inot na negovoto

izvr{uvawe e od pove}estrana korist za osvetluvawe na devijantnata

aktivnost od psiholo{ki aspekt koja sekoga{ e uslovena od

psihi~kata struktura na li~nosta.

Psiholo{kata analiza na li~nosta naj~esto nao|a primena kaj

klini~kiot metod.

v) Introspekcija. I pokraj toa {to e specifi~en metod na

psiholo{kata nauka, introspekcijata nao|a primena i vo socijalnata

patologija za ispituvawe na oddelni poedine~ni slu~ai. So primena

na ovoj metod mo`at da se dobijat podatoci za vnatre{noto iskustvo,

psiholo{kiot `ivot na liceto koe strada od opredeleni socijalni

problemi ili bolesti. Vo primenata na ovoj metod me|utoa postojat

opredeleni te{kotii. Taka na primer, so pravo se uka`uva deka nekoi

do`ivuvawa kako, stravot, ne e mo`no vo celost da se istra`at ottamu

{to toga{ koga se obra}a vnimanie na takvite psihi~ki sodr`ini tie

po~nuvaat da bledeat i da is~eznuvaat.

g) Analiza na `ivotnite uslovi. Nitu edno sociopatolo{ko

istra`uvawe ne e celosno ako so nego ne bidat opfateni i sociolo-

{kite aspekti na li~nosta, odnosno vlijanieto {to vrz nego go ostvarila

socijalnata sredina od koja poteknuva. Vakvoto prou~uvawe vo

literaturata obi~no se narekuva subjektivno-objektivna anamneza na

li~nosta. Toa sodr`i prou~uvawe na `ivotniot istorijat na li~nosta,

na objektivnite i subjektivnite uslovi na negoviot `ivot, kako i

negovite reakcii na tie uslovi ili, nakratko, na site op{testveni

vlijanija na `ivotot vrz formiraweto na li~nosta na devijantot vo

edna sredina.

@ivotniot istorijat na li~nosta treba da se zapoznae ottamu

{to sekoja li~nost, pa i li~nosta na devijantot se gradi i razviva pod

vlijanie na sredinata vo koja `ivee i deluva. Pritoa poseben akcent

treba da se stavi vrz ispituvaweto na objektivnite okolnosti na toj

`ivot. Toa mo`e da bidat: zdravstvenata sostojba na ispitanikot, ekonomskata

i socijalnata sostojba na negovoto semejstvo, posebnite problemi

vo semejstvoto (deficientnost na semejstvoto, bolest, delinkvencija,

prostitucija, alkoholizam), odnosite me|u ~lenovite vo semejstvoto,

u~eweto i rabotata na ispitanikot, koristeweto na negovoto

slobodno vreme, porane{nata osuduvanost i sl. Site ovie okolnosti

koi mo`at da bidat i subjektivno usloveni treba da se utvrdat i

registriraat kako za oddelni periodi od `ivotot na ispitanikot

(predu~ili{en i u~ili{en period, vreme na pubertet i adolescencija

vozrast, zrel period i starost) taka i za dadeniot momentot. Za taa cel

istra`uva~ot treba da go poseti semejstvoto, u~ili{teto, rabotnoto

mesto i neposredno da gi sogleda momentalnite sostojbi i problemi.

48


Sobiraweto na podatocite treba da mu se doveri na stru~no

obrazovan i iskusen socijalen rabotnik, psiholog ili pedagog koj so

posredstvo na razgovor treba da dojde i do soznanija od ~uvstvitelnata

sfera na li~nosta, nejzinite stavovi i sistem na vrednosti.

Na metodite na prou~uvawe na `ivotnata istorija, kako vpro-

~em i na posmatraweto, vo osnova im se stava zabele{ka deka poedincite

i grupite izbrani za ispituvawe ne sekoga{ se reprezentativni

za celata populacija na koja i pripa|aat. Natamo{na te{kotija pretstavuva

i toa {to takvite zafati traat predolgo pa ottamu mo`at da

dovedat do neprijatna vpletenost na istr`a`uva~ot povrzani so niza

opasnosti. Nivnata primena vo opredeleni sociopatolo{ki istra`uvawa

me|utoa e ~esto neophodna i nezamenliva.

d) Psihoanaliti~ki metod. Ovoj metod nastana so psihoanaliti~kata

teorija na li~nosta i se koristi vo ispituvaweto i lekuvaweto

na psihopatski li~nosti. Se sostoi vo razgovor {to go vodi

ispituva~ (psihijatar) so ispitanikot (pacientot). Otkako psihijatarot

prethodno }e go dovede ispitanikot vo opredelena hipnoti~ka

sostojba, toj mu gi iznesuva svoite potisnati i neostvareni `elbi i

porivi (naj~esto od seksualna priroda) koi dovele do naru{uvawe na

negovoto povedenie. Se pretpostavuva deka so toa abreagirawe (praznewe)

na psihi~kata prenapregnatost se normalizira povedenieto na

pacientot.

2 0 Longitudinalni tehniki. Longitudinalnite tehniki se koristat

za sledewe na opredelena grupa na prestapnici vo razli~ni periodi

na nivniot `ivot i za sporeduvawe na dobienite rezultati. Za

sobirawe na podatoci od toj vid se koristat: biografii na kriminalci,

studii na sledewe ("follow-up studies") i prou~uvawe spored kohorti

(grupi povrzani so nekoi zaedni~ki obele`ja).

a) Devijantna biografija. Devijantnata biografija ovozmo`uva

da se zapoznaat brojni aspekti na li~nosta i istorijata na povedenieto

na devijantot. Biografijata se sostoi vo toa samiot ispitanik

pismeno da go opi{e svoeto minato ili istoto usmeno da mu soop{ti

na istra`uva~ot. Me|utoa, i vo dvata slu~ai istra`uva~ot li~no se

sre}ava so prestapnikot. Pokraj navodite vo biografijata toj se zapoznava

so negovite rakopisi, dnevnici, vodi razgovori so negovite

bliski i prijateli i konsultira najrazli~ni pismeni dokumenti koi

upatuvaat na negovoto celokupno minato povedenie.

I pokraj dlabo~inata so koja se navleguva vo li~nosta na devijantot

ovaa tehnika sama za sebe e problemati~na. Toa vo prv red

proizleguva ottamu {to svedo{tvata na ispitanikot i negovata neposredna

okolina ne sekoga{ se siguren indikator za realnite sostojbi,

osobeno ottamu {to vo niv mo`e da se pojavi tendencija za razubavuvawe

ili nagrduvawe (prika`uvawe vo izrazito negativno svetlo na

li~nosta na prestapnikot) na stvarnosta. Vsu{nost, vo prirodata na

~ovekot, vo negovoto samopo~ituvawe, e za sebe da misli sî najubavo

49


(onamu kade {to na ~ovekot prirodata mu odzela opredeleni svojstva i

osobini mu dodala malku pove}e samoqubie). Sli~na e sostojbata i so

izkazite koi se naso~eni kon drugi. Ne treba poseben misloven napor

za da se doka`e vistinata deka mnogumina koga }e ~ujat ne{to lo{o za

drug, ~esto se skloni vo toa vedna{ da poveruvaat (dobroto pak sekoga{

se proveruva) i toa soznanie da go preuveli~uvaat, uveruvaj}i se

sebesi deka tie duri mnogu porano zabele`ale ne{to nenormalno kaj

taa li~nost no, navodno toa ne sakale da go ka`at.

b) Studii na sledewe. Studiite na sledewe ovozmo`uvaat da se

sledi `ivotot na devijantot dolgo vreme po izvr{uvaweto na negovoto

devijantno povedenie. So nivna pomo{ mo`e da se kontrolira podocne`noto

zapagawe vo devijantno ili kriminalno odnesuvawe.

v) Prou~uvawe spored kohorti. Pod kohorta vo socijalnata patologija

se podrazbira zbir na lica ~ie devijantno povedenie e povrzano

so nekoj zaedni~ki element vrzan za opredelen period, na primer,

ra|awe (generacija). Ovaa tehnika ima za cel da uka`e na karakteristikite

na opredelena grpa na devijanti koi me|usebno se povrzani

so nekoe od spomenatite obele`ja vo odnos na drugite devijanti i na

populacijata vo celost kako i da gi diferencira subjektite vo ramkite

na samata kohorta. Osnoveniot nedostatok í e {to e skapa i {to se

zasnova na arhivski podatoci (policiski, sudski i sl), odnosno na sekundarni

podatoci koi, pokraj toa ~estopati mo`at da mu bidat duri i

nedostapni na istra`uva~ot.

3. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROU^UVAWE

NA DEVIJANTNOSTA KAKO MASOVNA OP[TESTVENA

POJAVA

Izu~uvaweto na devijantnosta kako masovna op{testvena pojava

se zasnova vrz istite metodolo{ki postapki i tehniki kako {to e toa

vpro~em slu~aj i so istra`uvaweto na site drugi op{tetveni pojavi.

Edinstvenata razlika e vo toa {to sociopatolo{kite istra`uvawa

mora da bidat prilagodeni na specifi~nostite na nejziniot predmet i

celi pri otkrivaweto na pri~inite na devijantnosta i utvrduvaweto

na obemot, strukturata i negovoto dvi`ewe. Metodite i metodolo{kite

postapki za izu~uvawe na devijantnosta kako masovna op{testvena

pojava se koristat vo nau~no istra`uva~ki celi, odnosno poradi zapo-

~nuvawe i dovr{uvawe na edno konkretno istra`uvawe. Vo sakoe pak

takvo istra`uvawe mora da bidat zapazeni slednite fazi: 1. opredeluvawe

na predmetot i celta na istra`uvaweto, 2. konstrukcija na operacionalen

model, 3. postavuvawe na hipotezi i konstrukcija na modeli,

4. sobirawe na empiriski podatoci i, 5. nau~na interpretacija i

objasnuvawe na rezultatite od istra`uvaweto.

50


1. Opredeluvawe na predmetot i celta na istra~uvaweto. So

ogled na toa {to devijantnosta pretstavuva isklu~itelno rasprostraneta

i heterogena pojava, vrz koja svoeto posredno i neposredno

vlijanie go ostvaruvaat brojni pri~ini uslovi i povodi i koja se manifestira

vo najraznovidni pojavni formi, vo edno sociopatolo{ko

istra`uvawe ne e mo`no ni oddaleku da se zafatat site nejzini zna~ajni

aspekti. Od tie pri~ini sekoe sociopatolo{ko istra`uvawe koe

ima dlaboki nau~ni pretenzii mora da se ograni~i vrz ispituvawe

samo oddelni podra~ja i aspekti na devijantnosta. Ottamu pred zapo-

~nuvaweto na sekoe istra`uvawe nu`no se nalaga potrebata precizno

da se utvrdi predmetot i celta na istra`uvaweto.

Ovde treba da se pravi razlika me|u poimite predmet na socijalnata

patologija kako nauka i predmet na konkretnoto sociopatolo{ko

istra`uvawe koj ima karakter na samostoen istra`uva~ki problem.

Istra`uvaweto vo socijalnata patologija zapo~nuva so odlukata

opredelen problem da se stavi vo centarot na vnimanieto, odnosno da

se definira kako predmet na konkretnoto istra`uvawe. Toa definirawe

ima dve formi: teoretska i rabotna. Kaj teoretskoto definirawe,

predmetot na istra`uvaweto se opredeluva so pomo{ na apstraktni

poimi. Taka, na primer, ako za predmet na istra`uvaweto se zemeni

hazardnite igri, zaradi precizirawe {to se prou~uva neophodno e najprvin

da se dade negovata op{ta definicija. Rabotnoto definirawe

(operacionalnata definicija) na predmetot e stvarna konkretizacija

na teoretskoto opredeluvawe na predmetot, taksativno nabrojuvawe na

faktite na predmetot koi }e bidat istra`uvani i dimenzionirani

(vremenski, prostorno i disciplinarno). Toa e sodr`inska osnova na

posebnite i poedine~nite hipotezi: so nego se obezbeduva potrebna

vrska i odnos me|u predmetot i hipotezite i simetri~nost na sodr`inata

na predmetot i hipotezite (proces na operacionalizacija so koj

sodr`inata na apstraktnite kategorii od teoretskata definicija se

preveduva vrz indikatorite). 42 Vo navedeniot slu~aj operacionalizacijata

bi se sostoela vo naveduvawe koi konkretni devijantni povedenija

spa|aat vo ovaa grupa.

Otkako }e se opredeli predmetot potrebno e konkretno da se

postavi problemot na istra`uvaweto, odnosno da se opredeli zbirot

na pra{awata na koi treba da se dobie i dade odgovor. Toa na najdobar

na~in se postignuva otkako }e se pregleda postoe~kata literatura za

da se utvrdi dali se raboti za problem koj ve}e bil predmet na istra-

`uvawe, i ako bil, da se utvrdi koi aspekti ne bile razjasneti ili ne

bile dobro razjasneti. Elaboracijata na opsegot na istra`uvaweto po-

42

Indikatori pretstavuvaat nadvore{ni manifestacii na vnatre-

{nata su{tina na opredelena realna pojava koja mo`e setivno da se zabele`i

vo stvarnosta. Hipotezite, a so nivno posredstvo i indikatorite se usloveni

od predmetot i celta na nau~noto istra`uvawe.

51


drazira da se opredelat granici na istra`uvaweto, odnosno izbranata

problematika da se elaborira vo kontekstot na op{tata teorija i da

se identifikuva podra~jeto na posmatrawe na sekoe postaveno pra{awe,

t.e. da se identifikuvaat varijablite i vidot na faktite {to treba

da se soberat. Toa, vsu{nost, zna~i da se identifikuva i precizira

ne samo kriminolo{kiot fenomen tuku i pojavite ~ie vlijanie vrz

nego }e se istra`uva. Vo sociopatolo{koto istra`uvawe devijantnosta

po pravilo e zavisna varijabla, a pojavite ~ie vlijanie vrz nego se

ispituva se nezavisni varijabli. Taka, na primer, ako se ispituva vlijanieto

na migraciite vrz devijantnosta, migraciite sekoga{ }e pretstavuvaat

nezavisna, a devijacijata zavisna varijabla. Me|utoa ne e

isklu~eno ni ispituvawe na povratnoto vlijanie koe devijantnosta go

vr{i na op{testvenite pojavi koi inaku go uslovuvaat. Taka nekoi ponovi

amerikanski istra`uvawa go utvrdile vlijanieto koe devijantnosta

pa i na kriminalitetot, so posredstvo na viktimizacijata i stravot

od devijacijata i zlostorstvoto, go vr{i na namaluvaweto, odnosno

vrz promenata na sekojdnevnite aktivnosti na lu|eto. Vo ovoj slu~aj

o~igledno e deka devijaciite i kriminolo{kite pojavi se posmatrani

kako nezavisni, a sekojdnevnata aktivnost na lu|eto, odnosno nivniot

na~in na `ivot, kako zavisna varijabla.

2. Konstrukcija na operacionalen model. Konstrukcijata na

operacionalen model podrazbira organizacija na istra`uvaweto i

opredeluvawe na hronologijata na dejstvijata na istra`uvaweto. Ovaa

etapa opfa}a tri serii na operacii: 1 0 opredeluvawe na slu~ai {to }e

se istra`uvaat i opredeluvawe izvori na podatoci za niv, 2 0 operacionalizacija

ili opredeluvawe na indikatori (pokazateli) na ispituvanaat

pojava i 3 0 konstruirawe na instrumenti so koi }e se vr{i

opservacija na stvarnosta, odnosno sobirawe na podatocite.

1 0 Opredeluvawe slu~ai. Na definiraweto na slu~aite mu prethodi

opredeluvawe na prostorot i vremenskiot period vo koi }e se

istra`uva pojavata: na primer, deka }e se istra`uva narkomanijata na

prostorot na Republika Makedonija za periodot od 1990 -2000 godina.

Definiraweto na slu~aite {to }e bidat istra`uvani mo`e da se protega

na celosen opfat na site slu~ai na edna pojava, so opredeluvawe

na primerok ili so kombinirano koristewe na dvata na~ini. Najsiguren

na~in za prou~uvawe na devijantnosta bi bil ako so istra`uvaweto

se opfatat site slu~ai od koi se sostoi. Me|utoa, so ogled deka

devijantnosta se sostoi od golem broj konkretni slu~ai koi so istra-

`uvaweto ne mo`at vo celost da se opfatat, a toa vo toj obem ne e ni

celishodno da se pravi, sekoe istra`uvawe se ograni~uva na pomal

broj slu~ai od osnovniot zbir. Potoa vrz osnova na utvrdenite podatoci

za toj broj se izveduvaat zaklu~oci za devijantnata pojava vo celina.

Brojot na poedine~nite slu~ai na pojavata {to e poznat, odnosno

utvrden se narekuva osnoven zbir. Brojot pak na poedine~nite slu~ai

{to se izu~uvaat od osnovniot zbir i koi vo ramkite na istra`uvanata

52


pojava se podlo`uvaat na ispituvawe se narekuva primerok. Primerokot

sekoga{ pretstavuva opredelen procent na prethodno utvrdeniot

osnoven zbir.

Vo sociopatolo{kite istra`uvawa naj~esti se istra`uvaweta

so koristewe na primerok. So ogled na prethodnoto primerok pretstavuva

izbor na edna celina sostavena od poedinci, grupi ili pojavi,

taka {to rezultatite do koi }e se dojde so nivnoto ispituvawe mo`at

da se voop{tat vrz po{irokata populacija ili pojava. Primerokot

treba da bide reprezentativen na istra`uvanata pojava, {to zna~i

mora na prikladen (adekvaten) na~in da gi opfa}a obele`jata i strukturata

na dadenata pojava i brojot na opfatenite slu~ai so cel dobienite

rezultati da ja odrazuvaat pojavata vo celina. Ili poednostavno,

adekvaten e onoj primerok ~ii broj na slu~ai (edinici) kvalitativno

i kvantitativno mu soodvetstvuva na osnovniot zbir, t.e. obele`jata

na slu~aite koi gi karakteriziraat slu~aite vo osnovniot

zbir mora da gi karakteriziraat i slu~aite vo primerokot. Reprezentativnosta

pak zna~i deka istra`uvaweto vrz slu~aite opfateni so

primerokot treba da dade nau~ni rezultati kako da e izvr{eno vrz

osnovniot zbir.

Primerokot treba da e dovolno golem za da se obezbedi preciznosta

na utvrduvawe na obele`jata koi se ispituvaat. 43 Vo nau~nata, a

ottamu nitu vo sociopatolo{kata metodologija, ne postoi pravilo za

granicite do koi e potrebno da se zgolemuvaat edinicite vo primerokot.

Re{enieto zavisi od slo`enosta na pojavata i nejzinata golemina.

Me|utoa, osnovno pravilo e dokolku poedine~nite slu~ai vo osnovniot

zbir pove}e se razlikuvaat, deka primerokot dotolku treba da bide

pogolem.

Spored na~inot na izborot na edinicite se razlikuvaat namerni

primeroci - primeroci koi ne se izraboteni spored teorijata na

verojatnosta (za sekoja edinica vo osnovniot zbir ne postoi ista verojatnost

deka }e bide izbrana vo primerokot) i slu~ani primeroci -

primeroci koi se izraboteni spored teorijata na verojatnosta (za sekoja

edinica vo osnovniot zbir postoi ista verojatnost deka }e bide

izbrana vo primerokot). Namernite primeroci se delat na naso~en (od

osnovniot zbir se izvlekuvaat samo tipi~nite edinici) i prigoden (gi

sodr`i samo onie edinici do koi mo`e da se dojde vo soodvetnata prilika)

primerok. Na druga strana slu~ajnite se delat na ednosatavni

ili prosti slu~ajni i stratifikuvani slu~ajni primeroci. Prostiot

43

Vo metodologijata e poznato deka so goleminata na primerokot

is~eznuvaat individualnite svojstva na edinicite i do pogolem izraz doa|a

deluvaweto na op{tite faktori. Spored toj zakon, vo zavisnost od toa kolku

se zgolemuva primerokot, dotolku posigurno se utvrduvaat op{tite (zaedni-

~ki) obele`ja na pojavata, za{to slu~ajnite gre{ki na primerokot se smaluvaat

so negovoto zgolemuvawe.

53


primerok obezbeduva sekoja edinica od osnovniot zbir koja ima ist

stepen na verojatnost da vleze vo primerokot (na primer, se ispituva

sekoj vtor od registriranite narkomani koi prethodno se notirani po

azbu~en red). Toa se postignuva na toj na~in {to site edinici se doveduvaat

vo ista situacija. Vo prou~uvaweto na oddelni devijanti ili

oddelni vidovi na krivi~ni dela toa se vr{i so izdvojuvawe na paren,

neparen, tret, sedmi ili koj i da e drug broj od dosieto na policiskata

ustanova, i sl. Stratifikuvan primerok se upotrebuva koga osnovniot

zbir se sostoi od poveke sloevi (stratumi). So nego prethodno, vo

grupata na slu~ai koi se ispituvaat, se utvrduvaat podgrupi spored

izvesni zaedni~ki svojstva (na primer, site narkomani prethodno se

razvrstuvaat spored polot, vozrasta, brojot ili vidot na izvr{enite

zloupotrebi na droga i sl). Namenata mu e da bide opfatena sekoja

grupa na edinici na osnovniot zbir, odnosno da se smali verojatnosta

za gre{ki vo primerokot. Vo sociopatolo{kite istra`uvawa se korista

i me{ani primeroci. Toa se onie primeroci koi vo eden del se formiraat

vrz osnova na nameren, a vo drug del, na slu~aen izbor.

Me|u brojnite vidovi na primeroci treba da se spomne i tn.

kvoten primerok koj se koristi so cel vo primerokot da se obezbedi

srazmerno u~estvo na edinicite od site grupi od koi se sostoi osnovniot

zbir. Osnovnoto barawe e da se obezbedi proporcionalnost me|u

osnovniot zbir i primerokot. Pogodnosta na ovoj primerok e vo toa

{to so nego mo`e istovremeno da se ispitaat nekolku srodni pojavi.

Ponekoga{ se koristat i tn. orientacioni primeroci koi ne se

reprezentativni, pa so ogled na toa ni sigurni za donesuvawe zaklu-

~oci za ispituvanata pojava, me|utoa pri itni istra`uvawa mo`at da

se poka`at korisni.

2 0 Operacionalizacija ili opredeluvawe na indikatori. So cel

vo tekot na istra`uvaweto da se soberat potrebnite sociopatolo{ki

podatoci za konkretnite slu~ai koi go so~inuvaat osnovniot zbir (od

koj treba da se sostavi primerok), potrebno e da se pronajdat nivnite

izvori. Izvorite na podatoci vo socijalnata patologija mo`at da

bidat pi{ani i nepi{ani. Pi{ani izvori na podatoci od zna~ewe za

prou~uvawe na predmetot na socijalnata patologija se: razni

statisti~ki evidencii, ve}e sprovedeni istra`uvawa za oddelni

devijantni povedenija, sociopatolo{ki podatoci koi gi utvrduva praktikata

pri re{avaweto na konkretni slu~ai - policiski dosija za

devijantite, izve{tai i elaborati na slu`beni organi za rasprostranetosta

na devijantnoto odnesuvawe, sobraniski materijali; dnevnici

i avtobiografski podatoci na prestapnicite, napisi za devijantnosta

vo pe~atot i dr. Nepi{ani izvori na podatoci se: mislewa na nau~ni

rabotnici, stru~waci i prakti~ari od oblasta na devijantnosta, iskazi

na prestapnicite i `rtvite na devijantnoto odnesuvawe i sl. Izvorite

na podatoci mo`at da se podelat i na neposredni (originalni do-

54


kumenti i iskazi na neposredni u~esnici i svedoci na opredelen sociopatolo{ki

nastan) i posredni (statisti~ki podatoci, i sl.) izvori.

Me|utoa, nitu eden od navedenite izvori ne sodr`i dovolno relevantni

podatoci vrz osnova na koi bi mo`ela da se prou~i konkretnata

devijantna pojava. Otttamu e potrebna nivna operaconalizacija

ili opredeluvawe na konkretni indikatori. Operacionalizacijata se

odnesuva na opredeleni konkretni pojavi {to }e se istra`uvaat kako

pokazateli na nekoja po{iroka pojava, na primer, opredeluvawe na

poedine~nite oddavawa na komar preku koi }e se iska`uva komarot,

opredeluvawe na brojot na porane{nite devijacii kako indikator na

recidivizmot i sl.

3 0 Konstruirawe na instrumenti. Konstrukcijata na instrumenti

zna~i sozdavawe na konkretni sredstva so koi }e se sobiraat

podatocite. Naj~esto koristeni istra`uva~ki instrumenti se pra{alnici

i protokoli za posmatrawe na pojavite.

Pra{alnik pretstavuva osnoven instrument za sobirawe na podatoci.

Toj se sostoi od opredelen broj pra{awa sistematizirani spored

srodnosta. Pra{alnikot se koristi za sobirawe na podatoci preku

anketa, testovi na li~nosta, analizi na oddelni predmeti, policiski i

sudski dosija i sl.

So cel da se soberat relevantni podatoci pra{alnikot treba

da ispolnuva opredeleni osnovni uslovi. Taka pri formuliraweto na

pra{awata vo instrumentot so koj se vr{i anketa ili intervju, mora

da se obezbedi ispitanicite da dadat objektivni odgovori. Ottamu pri

formuliraweto na pra{awata se nastojuva tie da bidat jasni i prifatlivo

jazi~ki postaveni, nesugestibilni, nepristrasni, celosni, pravilno

grupirani i rasporedeni (so ogled na obele`jata koi se predmet

na istra`uvaweto, nivnata op{tost i nivnata te`ina), da ne bidat

premnogu brojni taka {to }e go zamorat i ottamu smalat interesot za

sorabotka na ispitanikot (responedntot) i sl.

Protokolite na posmatrawe opfa}aat spisok na konkretni manifestacii

na pojavata {to e predmet na posmatrawe. Se koristat za

sobirawe na podatoci so naposredno posmatrawe.

Poradi proverka na operacionalniot model, osobeno na validnosta

na istra`uva~kite instrumenti, se vr{i tn. pilot istra`uvawe.

Celta na ova probno istra`uvawe e analiza na preliminarnite podatoci

poradi sogleduvawe na mo`nite nedostatoci vrzani so operacionalizacijata,

izborot na primerokot i istra`uva~kite instrumenti

i nivno navremeno otstranuvawe.

3. Postavuvawe na hipotezi i konstrukcija na modeli. Za opredeluvawe

na epistemolo{kata vrednost na teorijata i nejzinata

polo`ba vo sistemot na nau~noto poznavawe, osobeno mesto imaat hipotezite,

utvreduvaweto na kauzalni vrski i nau~nite zakoni. Vo tekot

na istra`uvaweto (prou~uvaweto) na sociopatolo{kite problemi

mo`at da se proveruvaat teoriite koi za niv postojat. So toa teoriite

55


se potvrduvaat ili soboruvaat (demantiraat). Ako se potvrdi zakonomernosta

na fenomenot koj {to teorijata go pretpostavuva, taa stanuva

nau~en zakon. Ako pak, teorijata bide soborena, taa prestanuva da

bide teorija. Hipotezata, teorijata kako i utvrduvaweto na kauzalnite

vrski i nau~niot zakon pretstavuvaat opredeleni nivoa na nau~noto

soznanie kako nau~en proces. Toj proces obi~no zapo~nuva so hipoteza,

se ostvaruva preku teorijata i zavr{uva so utvrduvawe na kauzalni

vrski ili so nau~en zakon. So ogled na izvonrednata kompleksnost na

devijantnosta, toj proces vo sociopatolo{kite istra`uvawa obi~no

zavr{uva so nivoto na utvrduvawe na kauzalnite vrski.

1 0 Pod hipoteza (pojdovna pretpostavka) se podrazbira predviduvawe

na okolnosti so koi se pretpostavuva ona {to e nepoznato vo

predmetot na istra`uvaweto. 44 Brojot i vidot na postavenite hipotezi

zavisi od toa vo koja mera predmetot na istra`uvaweto ve}e se poznava

i od obemot i celta na istra`uvaweto.

Sekoe sociopatolo{ko istra`uvawe na oddelni nepoznati

aspekti na devijantnosta kako heterogena pojava koja se manifestira

vo raznovidni oblici, vo osnova se potpira vrz postavuvawe i proveruvawe

na postavenite hipotezi na toa istra`uvawe. Ottamu tie hipotezi

mora prethodno da se osmislat i formuliraat i da bidat realno i

objektivno postaveni. Osnovnata cel za postavuvawe na hipotezi e pri

prou~uvaweto na devijantnosta da se izdvoi nepoznatoto od ona {to za

nea ve}e nau~no se znae i vrz osnova na toa da se predvidat okolnostite

koi treba da se istra`uvaat i otkrijat. Postavuvaweto na pojdovnata

hipoteza, kako i opredeluvaweto na predmetot na istra`uvaweto

e vo tesna vrska so teoretskata naso~enost na istra`uva~ot.

Hipotezite se postavuvaat vo vrska so teoriite ako postojat za konkretno

dadeniot problem. Vrz osnova na postavenite hipotezi se naso-

~uva prou~uvaweto na problemot. Rezultatite na prou~uvaweto vo celost

ili delumno gi potvrduvaat ili gi soboruvaat hipotezite pod

uslov pravilno da se postaveni.

Za edna hipoteza da bide prifatliva (adekvatna i validna) pri

nejzinoto postavuvawe i formulacija mora da se vodi smetka: 1. da pretstavuva

logi~ki i posebno nau~no teoretska osnovana pretpostavka

44

Hipotezata e mislovna pretpostavka za predmetot {to se istra`uva,

a nejzinata logi~na forma e stav, t.e. iskaz so opredeleno predmetno zna-

~ewe i pretpostaveni soznajni vrednosti koi dopolnitelno treba da se proverat.

Spored toa, tie se na{i pretpostavki za sostojbata, polo`bata, kvantitativnite

i kvalitativnite svojstva, mestoto, funkciite, vrskite, odnosite,

razvojot i tendenciite na predmetot na istra`uvaweto. Hipotezite proizleguvaat

od nu`nosta za: 1. pro{iruvawe na soznanijata, 2. nadminuvawe na

nedostatocite na ve}e steknatite soznanija, i 3. postojano proveruvawe na

steknatite soznanija. Vidi: Milosavljevi}, S. i Radosavljevi}, I. Repetitorium iz

metodologije dru{tvenih istra`ivanja, Beograd, 1975.

56


na soznajno vreden odgovor na zna~ajno pra{awe, 2. da bide adekvatna

na predmetot, 3. dovolno konkretna i specificirana, 4. ako se raboti

za teoretska hipoteza, dovolno op{ta, 5. poimno-jazi~ki jasna i {to

poprecizno formulirana, 6. ako e empiriska, da ima opredeleni empiriski

referenci, 7. da bide prakti~no proverliva, i 8. da se zasnova na

nau~na teorija od onaa oblast na pojavi na koi se odnesuva. 45

2 0 Sovremenite sociopatolo{ki istra`uvawa ne se zadovoluvaat

samo so postavuvawe na hipotezi, tuku ~esto se koristat i so konstrukcija

na modeli. Predmet na modelirawe mo`e da bide sekoj predmet,

pojava ili proces. Voop{to zemeno model e sekoj poimen ili

realen, na predmetot na istra`uvaweto, analogen sistem na pomo{ po

pat na koj se istra`uva izvesen osnoven predmet ili sistem.

Modeliraweto vo osnova se sostoi vo toa da se pretstavi predmetot

na prou~uvaweto, odnosno kvalitativno i kvantitativno da se

izrazi vo forma i golemina {to se neophodni za negovoto prou~uvawe.

Za taa cel za mali predmeti se pravat golemi modeli (na primer, za

atomot, kletkata i sl.), a za golemi predmeti mali modeli (na primer,

za grade`ni objekti, za kosmosot i sl.). Devijantnosta kako totalitet

i site negovi vidovi posebno se sostojat od mno{tvo na pojavi i

okolnosti: fizi~ki lica, opredeleni op{testveni sloevi, nivnite

odnosi i povedenija itn. So cel da se prou~at mora da se pretstavat vo

forma na poimi, crte`i, {emi, skici, sliki, karti ili drugi modeli.

Osnovniot model so ~ija pomo{ se prou~uva kriminalitetot pretstavuva

tokmu negovata definicija (logi~ki model). Taa treba da gi

iska`e negovite kvalitativni i kvantitativni dimenzii. Ottamu, taa

ja ovozmo`uva izrabotkata na ostanatite modeli na devijantnosta {to

se prou~uva (teoretski, statisti~ki, empiriski). Adekvatnoto koristewe

na metodite na modelirawe pridonesuva kon objektivizacija na

sociopatolo{kite fakti. Za taa cel pri prou~uvaweto na devijantnosta

potrebno e da se koristat site vidovi na modeli. 46

Denes vo prou~uvaweto na devijaciite kako masovna pojava se

koristat kvantitativni, odnosno logi~ko-matemati~ki i kibernetski

modeli zasnovani na edna od pove}eto teoriii za devijantnosta ~ii

postavki se proveruvaat so istra`uvawe. Modelite po pravilo se sostojat

od komponenti koi opfa}aat zbir na srodni varijabli za koi so

porane{ni istra`uvawa e utvrdeno postoewe na povrzanost so sociopatolo{kata

pojava koja se istra`uva. Primenata na modelot e od posebno

zna~ewe pri prou~uvaweto na kauzalnite vrski me|u devijantnostai

drugite op{testveni pojavi, pa vo toj slu~aj komponentite na

modelot se sostojat vo grupi od nezavisni i zavisni varijabli, a se prepora~uva

i voveduvawe na varijabli posrednici ili medijatori. Medijatorite

deluvaat me|u nezavisnata i zavisnnata varijabla i se kori-

45

[e{i}, B. op. cit. str. 214.

46

Pe{i}, V. Kriminologija, str. 104.

57


sni za istra`uvawe na interakciite me|u varijablite, osobeno koga

povrzanosta na dve varijabli zavisi od vrednosta na treta varijabla

koja se narekuva i intervenira~ka varijabla. 47

4. Sobirawe na podatoci. Tretata faza na istra`uvaweto na

devijantnosta kako masovna pojava e sobiraweto na podatoci pri {to

posebno se koristat istra`uva~kite tehniki na posmatrawe, eksperiment,

sporeduvawe i ispituvawe. So primena na ovie tehniki se ovozmo`uva

organizirano pribirawe na podatocite.

1 0 Masovno posmatrawe. Kako {to ve}e imavme mo`nost da vidime,

posmatraweto e istra`uva~ka postapka so koja vrz osnova na nabquduvawe

i zabele`uvawe se sobiraat podatoci za storitelot i na~inot

i tekot na manifestiranoto devijantno povedenie. Masovnite posmatrawa

se onie koi istovremeno opfa}aat serija na op{testveni pojavi,

odnosno site pojavi koi i pripa|aat na opredelena op{tetvena

kategorija kakva {to vo konkretniot slu~aj e devijantnosta.

Posmaraweto mo`e da bide neposredno ili posredno. Pri neposrednoto

(direktno) posmatrawe i negoviot poseben vid posmatrawe

so u~estvo, pribiraweto na podatocite se vr{i preku neposredno

zabele`uvawe. Vakviot vid na posmatrawe dava najsigurni podatoci,

me|utoa vo sociopatolo{kite istra`uvawa se primenuva isklu~itelno

retko. Pri neposrednoto posmatrawe neophodno e da se obezbedi

istra`uva~ot so svoeto prisustvo da ne go naru{uva normalniot tek

na ostvaruvaweto na pojavata koja se posmatra. So ogled deka se raboti

za pojava koja mo`e da e podlo`na na opredelena sankcija, sekoe posmatrawe,

odnosno prisustvo na treto lice se smeta za opasno.

Posrednoto (indirektno) posmatrawe se primenuva mnogu po~esto.

Toa se vr{i preku zabele`uavwe na fakti za devijantot i

negovoto devijantno povedenie od policiski dosija, kaznenata evidencija,

sudski predmeti, zatvorski dosija, statisti~kite listovi, razni

publikacii, od dnevnici, memoari, pisma ili avtobiografii na devijantite

i sl. 48

2 0 Eksperiment. Eksperimentot pretstavuva poseben vid na posmatrawe

koj se vr{i vrz opredelena na ve{ta~ki na~in predizvikana

pojava. Za eksperimentot va`no e i toa deka se vr{i vo nau~ni celi i

deka uslovite ~ie dejstvo so negova pomo{ se prou~uvaat se dr`at vo

najgolema mo`na mera pod kontrola na istra`uva~ot. 49 Negovata pri-

47

Vili}-Ristanovi}, op. cit. str. 40.

48

Podrobno za posmatraweto vidi: Mili}, V. Sociolo{ki metod, Drugo

dopunjeno izdanje, Nolit, Beorad, 1978, str. 431-475.

49

Za eksperimentot e su{testveno namernoto predizvikuvawe na pojavata

koja treba da se istra`i, povtoruvawe na pojavata, kontrolata na uslovite

vo koi se javuva pojavata, merewe, odnosno registrirawe na pojavata i

sistematsko i namerno menuvawe na uslovite vo koi se javuva pojavata {to se

istra`uva.

58


mena se protega ne samo vo prirodnite, tuku vo opredelena mera i vo

op{testveniet nauki, osobeno vo mikrosociologijata. Primena na

ovaa istra`uva~ka tehnika vo socijalnata patologija ne e prepora~liva

so ogled deka devijantnosta ~estopati e op{testveno opasna dejnost

koja ne e dozvoleno ve{ta~ki da se predizvikuva. Ona {to me|utoa,

sepak e mo`no se sostoi vo toa eksperimentot da poslu`i za prou~uvawe

na nekoi okolnosti na vr{eweto na devijantnite povedenija i ispituvawe

na me|usebnite odnosi na lu|eto vo opredelena, artificielna

sredina. Taka, na primer, mo`no e vo opredeleni grupi na prostitutki

da se menuvaat uslovite na nivnoto `iveewe i da se ispituva nivnata

reakcija na tie promeni.

Eksperiment se ostvaruva na toj na~in {to na po~etokot poedincite

so opredeleni svojstva ili pojavite se razvrstuvaat vo dve grupi.

Potoa samo vo ednata od tie grupi (vo koja se narekuva eksperimentalna,

a ne i vo kontrolnata grupa), se voveduva nezavisna varijabla ~ie

dejstvo e od interes na istra`uvaweto. Logikata e, so varirawe na deluvaweto

na toj faktor i sledeweto na promenite vo eksperimentalnata

grupa (pod uslov dejstvoto na ostanatite faktori vo dvete grupi

da se dr`i pod kontrola), vrz osnova na razlikite {to }e se javat, da se

doka`uva so dejstvoto na nezvisnata promenliva, odnosno deka pri~inata

na promenite se nao|a vo faktorot koj bil prou~uvan.

3 0 Sporeduvawe (komparacija). Sporeduvaweto e istra`uva~ka

tehnika so koja se sporeduvaat razni pojavi na devijantno odnesuvawe

so ogled na razli~ni vidovi na devijacii, razli~ni karakteristiki na

devijantite, razli~ni geografski podra~ja, vremenski periodi i sl.

Na toj na~in se utvrduvaat vrski me|u razli~nite pojavi {to se ispituvaat.

Edna od formite na sporeduvawe koja vo kriminologijata po~esto

se primenuva e sporeduvaweto so pomo{ na kontrolni grupi. Samata

tehnika se sostoi vo toa {to pokraj grupata na prestapnici koja

treba da se prou~uva se formira i kontrolna grupa na neprestapnici.

Pri formiraweto na kontrolnata grupa treba da se vnimava da bide

sli~na so ogled na svoite biopsiholo{ki i sociolo{ki i drugite potrebni

obele`ja, {to zna~i ~lenovite na dvete grupi da imaat barem

pribli`no sli~ni fizi~ki i psihi~ki svojstva, vozrast, {kolsko

obrazovanie itn.

Vo sistemot so drugite metodi sporeduvaweto pretstavuva integralen

metod na dijalekti~ko utvrduvawe na faktite. Vo toj sklop toj

neposredno e povrzan so analizata i sintezata. Istovremeno toj pretstavuva

sostaven del na mereweto. 50

50

Pe{i}, V. op. cit. str. 106.

59


Komparativniot metod mo`e da se primenuva ne samo pri izu-

~uvawe na prakti~ni okolnosti tuku i pri koristeweto i natamo{no

sozdavawe na teoretski zaklu~oci 51

3 0 Ispituvawe (intrvju i anketa). Ispituvaweto pretstavuva

istra`uva~ka tehnika kaj koja pribiraweto na podatoci za izvr{enite

krivi~ni dela se vr{i preku postavuvawe pra{awa i dobivawe

odgovori za li~nosta na prestapnikot i negovoto kriminalno povedenie.

Vo zavisnost od toa dali pra{awata se postavuvaat usmeno ili

ispitanikot odgovara pismeno na odnapred podgotveni pra{awa postaveni

vo anketen pra{alnik, ispituvaweto se razlikuva na intervju

i anketa.

a) Intervju mo`e da se sproveduva vo forma na sloboden razgovor,

odnosno na na~in {to na ispitanikot ne mu se postavuvaat odnapred

podgotveni pra{awa (nestandardiziran, nezavisen intervju) ili

vrz osnova na odnapred podgotveni pra{awa (standardiziran, naso~en

intervju). Vo prviot slu~aj istra`uva~ot samo gi inicira i pottiknuva

odgovorite na ispitanikot (respondentot) na kogo mu se ostava celosna

sloboda vo pogled na izlo`uvaweto na okolnostite koi se predmet

na ispituvaweto. Vo vtoriot slu~aj ispituva~ot strogo se pridr-

`uva do odnapred podgotvenite pra{awa.

b) Anketa se vr{i so odnapred podgotven pra{alnik {to ispitanikot

go popolnuva samostojno. Prednosta na anketata vo odnos na

intervjuto, so koe se dobivaat podatoci samo od lice kako poedinec, se

sostoi vo toa {to so nea mo`at istovremeno da se ispitaat pove}e

lica.

Pri sproveduvaweto na pra{awata kaj intervjuto i anketata

ednakvo treba da se vnimava na postavuvaweto na pra{awata. Pra{awata

treba striktno da se odnesuvaat na predmetot na ispituvaweto,

da bidat pogodni so niv da se soberat potrebnite podatoci, da bidat

pravilno sistematizirani i rasporedeni i jasno formulirani. Pri

nivnoto formulirawe treba da e vodi smetka da go zadr`at interesot

i vnimanieto na ispitanikot. Ottamu tie ne treba da bidat mnogubrojni,

predolgi i da ne obvrzuvat na predolgi odgovori. Treba da se vnimava

i na toa da se odbegnuvaat sugestivni pra{awa i pra{awa na koi

odnapred se pretpostavuva deka ispitanicite ne go znaat odgovorot

ili voop{to ne sakaat da odgovorat.

I dvata na~ini na sobirawe na podatoci pretpostavuvaat nivno

dobrovolno prifa}awe od strana na respondentite i posebna podgotvenost

i specijalna tehnika na istra`uva~ot. Pri sobiraweto na podatocite

treba da se ima predvid deka odgovorite na postavenite pra-

{awa mo`at da bidat neto~ni i nerealni, posebno ako gi dava storitel

na devijantno povedenie ili na krivi~no delo vo pogled na svo-

51

Za podrobnite karakteristiki na sporeduvaweto pop{irno: A~imovi},

M. Komparativni metod u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1977/4, str. 39-50.

60


eto povedenie, odnosno delo i okolnostite pod koi go storil. Ottamu e

prepora~livo verodostojnosta na podatocite dobieni preku intervju i

anketa sekoga{ da se proverat preku uvid vo sudkite spisi, osudeni~koto

dosie i drugi raspolo`ivi izvori. 52

4 0 Merewe. Mereweto pretstavuva specifi~en vid na posmatrawe

na devijantnosta so ~ija pomo{ se dobivaat podatoci od kvalitativen

i kvantitativen karakter. Sekoe merewe vo osnova pretstavuva

sporeduvawe na opredeleni golemini. Od kvantitativnite svojstva na

devijantnosta naj~esto se merat, odnosno sporeduvaat za~estenosta, rasprostranetosta,

traeweto i intenzitetot. 53 Mereweto posebno e prisutno

vo psihologijata, a ottamu i vo socijalnata patologija, pri

utvrduvaweto na psiholo{kite karakteristiki na li~nosta. Stanuva

zbor za merewe na inteligencijata, karakterot, temperamentot, sposobnosta

za koncentracija, sposobnosta za opredeleni zanimawa, motivaciite,

stavovite, agresivnosta, sugestibilnosta i sl. karakteristiki

na prestapnicite. Na toj na~in se vr{i psiholo{ka analiza na li~nosta

i se utvrduva negovata psihi~ka sostojba.

Mereweto se vr{i so pomo{ na psiholo{ki testovi koi se sostojat

od niza pra{awa i tvrdewa koi se sistematski postaveni. Testovite

mo`at da se odnesuvaat kako na populacijata na devijantite, taka

i na op{testvenata sredina od koja {to poteknuvaat. Tie mo`at da se

klasifikuvaat na najrazli~ni na~ini, me|utoa, so ogled na nivnata

prisutnost vo sociopatolo{kite istra`uvawa, naj~esta e nivnata podelba

na: testovi so koi se merat opredelni svojstva na li~nosta i testovi

koi ja prika`uvaat li~nosta vo celost.

1. Vo prvata grupa testovi, koi u{te se narekuvaat i testovi na

svojstva, sociopatolo{kite istra`uvawa vo prv red se primenuvaat

testovite na inteligencija. So nivna pomo{ se meri sposobnosta na

li~nosta da se snao|a vo nova, za nego dotoga{ nepoznata situacija.

Ovie testovi se konstruirani na na~in na koj ispituvanoto lice se

stava vo nepoznata situacija preku pra{awa (verbalen test) ili preku

opredeleni pretstavi (neverbalen test).

Kaj nas se vo upotreba testovi od amerikansko poteklo me|u koi

se najpoznati Vaksler-Belvi test (Wachsler-Bellevue test) za individualno

testirawe. Za grupni testirawa obi~no se koristat Ravenovi matrici

i Armi beta (Army-beta) testovi.

2. Me|u testovite koi ja prika`uvaat li~nosta vo celost ili

tn. testovi na li~nosta se pomesteni pove}e vidovi, me|utoa najpo-

52

Za intervju i anketa podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 477-529.

53

Pe{i}, V. op. cit. str. 106

61


znati se proekcionite testovi: Ror{ahoviot strukturalen test, Testot

na tematska apercepcija (Thematic-Apperception Test - TAT) i dr. 54

So cel za merewe na kriminolo{kite pojavi ~esto se koristat

i sociometriski metodi koi osobeno se pogodni za ispituvawe na pomali

kriminalni grupi. 55

5. Nau~na interperetacija i objasnuvawe na rezultatite od

istra`uvaweto. Po sobiraweto na podatocite sleduva poslednata

faza na istra`uvaweto koja se sostoi vo sreduvawe na podatocite, nivna

analiza i izvlekuvawe na zaklu~oci, odnosno tolkuvawe i nau~no

objasnuvawe na dobienite rezultati. Posebnite metodi i metodolo-

{ki postapki {to se koristat vo ovaa faza se: analiza i sinteza, apstrakcija

i konkretizacija, generalizacija, specijalizacija i klasifikacija,

indukcija i dedukcija, zaklu~no so teoretskata postapka na doka`uvawe

i soboruvawe.

Vrz osnova na zklu~ocite mo`no e da se utvrdi dali e potvrdena

ili soborena postavenata hipoteza. Na krajot obi~no se formuliraat

opredeleni predlozi i preporaki za otstranuvawe ili barem za smaluvawe

na pojavata koja {to bila predmet na konkretnoto istra`uvawe.

4. STATISTI^KI METODI

1. So ogled na toa deka statistikata e nauka koja se zanimava so

prou~uvawe (posmatrawe i ocenuvawe) na masovni pojavi, kon nejzinoto

koristewe e upatena i socijalnata patologija sekoga{ koga ja ispituva

devijantnosta kako takva pojava. Vrz taa osnova e izgradena posebna

statistika koja gi sobira, sreduva i obrabotuva podatocite za

devijantnosta kako masovna pojava. Od taa statistikata treba da se

razlikuva statisti~kata evidenija na devijantnosta koja pretstavuva

zbir na podatoci za devijantite pojavi od primenata na statisti~kite

metodi koi se koristat vo sociopatolo{kite istra`uvawa za sobirawe,

sreduvawe i obrabotka na statisti~kata evidencija.

2. Primena na statisti~kite metodi vo sociopatolo{kite istra`uvawa

(statisti~ka analiza).

1 0 Poradi slo`enosta na pojavite so koi se zanimava socijalnata

patologija e potrebno podatocite do koi se doa|a so primena na

oddelnite tehniki na ispituvawe, redovno da se podlo`at na statisti-

~ka analiza. Statistikata slu`i za utvrduvawe na vistinskite vrednosti

na nekoja devijantna pojava {to ja ispituvame, odnosno za utvrduvawe

na toa {to e tipi~no, karakteristi~no i relativno stabilno vo

54

"Proekcioni testovi se upotrebuvaat so cel da se otkrijat skrienite

pretstavi, streme`i i ~uvstva koi subjektot ne e vo sostojba da gi

izrazi, ili malku e raspolo`en toa da go stori". Pinatel, J. op. cit. str. 98.

55

Za merewe podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 609-639..

62


sklopot na podatocite koi, obi~no izobiluvaat so toa {to e promenlivo,

individualno i slu~ajno. Statisti~kata analiza zafa}a ~etiri

ramni{ta na sukcesivno prou~uvawe i se javuva kako: 1. analiza na

strukturata na masovnite pojavi (na primer, starosna struktura na

nositelite na devijantnite odnesuvawa), 56 2. analiza na karakteristikite

na devijantnite pojavi (sredni golemini), 3. analiza na nivniot

vremenski razvoj i 4. analiza na zaemnite vrski i odnosi me|u izu-

~uvanite i drugi pojavi. Za taa cel vo prou~uvaweto na devijantnosta

kako masovna pojava se upotrebuvaat razni statisti~ki metodi kako

{to se: metod na primerok, metod na korelacija, zakon na verojatnosta,

sredna vrednost i sl. Toa se metodi ili tehniki na sobirawe i sreduvawe

na podatoci, a ne metodi na nau~no objasnuvawe na devijantnosta.

57 Ottamu vrz osnova na primenata na ovie metodi ne mo`e da se

sudi za kauzalitetot na devijantnoto povedenie, nitu da se otkrie

negovata su{tina i da se soznaat negovite vnatre{ni vrski i odnosi so

oddelnite pojavi. Koristeweto na statisti~kite rezultati treba da se

vr{i pretpazlivo i sekoga{ da se proveruvaat so primena na navedenite

metodi za{to vo sprotivnost mo`e da se dojde do sosema sprotivstaveni

zaklu~oci. Spored toa mo`e da se zklu~i deka statisti-

56

Strukturata na masovnite pojavi se utvrduva so otkrivawe na posebni

sostavni delovi na statisti~kata masa i u~estvoto vo nea. Tehnikata za

iznao|awe na ovie sostavni delovi i nivnoto u~estvo vo masata se sostoi vo

utvrduvawe na procentualnoto u~estvo na goleminata na sekoj sostaven del na

masata vo goleminata na celata masa (procenti na apsolutnite broevi). Poradi

toa pokazatelite na strukturata se narekuvaat procentni pokazateli na

strukturata. Vo analizata na kriminalitetot od izvonredna va`nost (osobeno

koga apsolutnite broevi so koi se izrazeni delovite i celata masa se

golemi cifri, a ima potreba od vr{ewe na sporedbi na razni strukturi i za

sledewe na promenite koi so tek na vremeto nastanuvaat vo tie strukturi) e

da se utvrdi polnoletni~kata i maloletni~kata struktura na izvr{itelite,

strukturata na krivi~nite dela, polovata struktura itn.

57

Statisti~kata analiza pretstavuva interpretativna postapka so

~ija pomo{ po matemati~ki pat se istra`uvaat zakonitostite na numeri~ki

dobienite podatoci. Za taa cel e razrabotena obemna tehnika... Pritoa, vo

vrska so podatocite se postavuvaat dve osnovni barawa: tie da bidat relijabilni

i validni. Relijabilnosta ozna~uva deka mora da postoi me|uodnos na

podatocite na pove}e istra`uva~i ili na eden istra`uva~ vo razli~no vreme

i deka mora da postoi me|uodnos na podatocite dobieni so razli~i merni

instrumenti ili razli~ni verzii na ist instrment. Validnosta na podatocite

naj~esto ja ozna~uva tn. kriterolo{ka validnos, t.e. povrzanosta me|u tn.

kriterolo{ki varijabli i dobienite merni podatoci, ili prediktivna validnost,

t.e. povrzanost me|u dva ili pove}e podatoci od koi za edniot se zema

deka go predizvikuva drugiot, no duri so tek na vreme. Jakovljevi}, V. Uvod u

socijalnu patologiju, Nau~an knjiga, Beograd, 1971, str. 71.

63


~kite metodi mo`at da poslu`at samo kako pomo{en metod vo prou~uvaweto

na kriminalitetot kako masovna pojava, a ne kako edinstven i

isklu~iv metod.

3. Vo socijalnata patologija statisti~kite metodi ili, poprecizno,

statisti~kite tehniki se koristat za:

a) grupirawe na podatocite. Za taa cel, vrz osnova na vidot na

obele`jata, tie se razvrstuvaat na statisti~i (numeri~ki, atributivni,

vremenski i geografski) grupi i serii.

b) prika`uvawe na podatocite (tabelarno i so pomo{ na grafikoni)

i,

v) opi{uvawe na podatocite i utvrduvawe vrski megu pojavite.

Za taa cel vo socijalnata patologija se koristat tehnikata na sredna

vrednost i so nea povranite sredstva za merewe na disperzijata, analizi

na vremenskite serii (relativni broevi, indeksni broevi, trendovi),

pokazateli na sezonski otstapuvawa na pojavata, korelacii,

teorijata na verojatnost, zakonite na golemi broevi i metodot na primerok.

4. Zbirot na podatocite vrz koj se primenuvaat statisti~kite

metodi se ozna~uva kako statisti~ka masa. Sekoja od edinicite na taa

masa ima opredelena vrednost koja se utvrduva so merewe. Poradi

skrateno prika`uvawe na taa masa, ~esto se koristat tehniki za utvrduvawe

na sredna golemina (aritmeti~ka sredna golemina, ponderirana

aritmeti~ka sredina, harmonska sredna golemina, medijana i moda

(normala) so koi site poedine~ni vrednosti se sveduvaat na edna. So

dobienite sredni golemini se vr{i analiza na karakteristikite na

masovnite pojavi. 58

Presmetuvaweto na srednata vrednost e povrzano i so utvrduvawe

kolku taa prose~na vrednost otstapuva od vistinskata vrednost na

edinicite vo masata. Toa se vr{i so pomo{ na metodi za utvrduvawe

varijacii ili disperzija. Za taa cel se upotrebuvaat metodi za utvrduvawe

na rasponot na varijaciite (razlika me|u najgolemata i najmalata

vrednost vo statisti~kata masa), sredni otstapuvawa (se zema predvid

nasokata na otstapuvaweto) i srodni metodi.

58

Sporeduvaweto na dve ili pove}e masovni pojavi ne mo`e da se zamisli

bez nivno sveduvawe na karakteristi~ni sredni golemini, za{to ne e

mo`no da se sporeduvaat razni koli~ini na varijacii. Za izbegnuvawe na opasnostite

koi mo`at da se pojavat kaj srednite golemini poradi nivnata voop{tenost

potrebno e pravilno da se pristapi kon nivnoto utvrduvawe. Toa

vo prv red se postignuva so obezbeduvawe na ednorodnost na masata i potoa

eventualno, so nejzino diferencirawe (na primer, za da se utvrdi sredna starost

na izvr{itelite na krivi~nite dela, najprvin e potrebno da se izvr{i

nivna diferencijacija na maloletni i polnoletni lica). Za seto ova vidi:

Supek R. Ispitivanje javnog mnenja, Naprijed, Zagreb, 1968, str. 114-123.

64


5. Vo prou~uvaweto na vremenskite serii na pojavata naj~esto

se koristat relativni broevi za da se utvrdi odnosot na dve pojavi

sprema satisti~kata masa ili sprema nekoja druga pojava. Za taa cel se

presmetuvaat procenti - relativni broevi koi uka`uvaat na strukturata,

odnosno na sostavot na statisti~kata masa vo stoti delovi od

celinata, indeksni broevi - koi gi poka`uvaat dinami~nite promeni

na edna pojava vo odnos na daden moment vo koj nejzinata vrednost se

ozna~uva so 100 i trendovi kako matemati~ki izrazi na dvi`eweto na

edna pojava vo opredeleno vreme.

6. Vo socijalnata patologija se koristat i metodite na presmetuvawe

na verojatnosta i zakoni na golemite broevi. Izrazot verojatnost

vo naukata ima dve zna~ewa. Vo svoeto prvo zna~ewe se

odnesuva na verojatnosta na hipotezata (se koristi za testirawe na hipotezata)

a vo vtorot na verojatnosta na nastanite (se koristi za predviduvawe

na idnite devijantni povedenija i dvi`eweto na devijantnosta

voop{to). Zakonot na golemite brojki trgnuva od brojnosta na

istovidnite slu~ai za da se dojde do opredeleni pokazateli za stabilnosta

na odnosite vo pojavata.

7. So primena na eden od statisti~kite metodi se utvrduva i tn.

kvota na devijantnosta. Imeno za prou~uvawe na dvi`eweto na devijantnosta

pokraj negovata apsolutnata, potrebno e da se poznava i

nejzinata relativna golemina. Apsolutna golemina na devijantnosta

pretstavuva vkupniot broj na storiteli na devijantni povedenija na

opredeln prostori vo opredelno vreme. Ako toj broj se dovede vo vrska

so brojot na naselenieto, se dobiva relativnata golemina na devijantnosta

koja go poka`uva brojot na devijantnite povedenija {to otpa-

|aat na opredelna edinica naselenie. Kako takva edinica obi~no se

zema 100.000 naselenie. Tokmu ovaa relativna golemina se narekuva

kvota na devijantnosta. Kvotata na devijantnosta se presmetuva za

opredeln vremenski period, naj~esto za edna godina i toa posebno za

ma{koto i `enskoto naselenie, kako i za odelni starosni grupi na devijanti,

oddelni vidovi na devijantni povedenija i sl.

8. So pomo{ na metodot na korelacija se ispituvaat me|usebnite

vrski i me|usebnata zavisnost vo razvojot na dve ili pove}e pojavi

so cel da se otkrijat nivnite statisti~kite zakonitosti. So primena

na ovaa metodolo{ka tehnika mo`at da se utvrdi odnosot me|u

devijantnosta i drugite op{testveni pojavi (kako {to se op{testveniot

i politi~kiot sistem, op{testveniot razvoj, op{testvenata stabilnost

i sl.), zna~ajnosta i nasokata (pozitivna i negativna korelacija)

i nivnata povrzanost.

Samata tehnika se sostoi vo merewe na povrzanosta (me|usebnite

odnosi) na dve pojavi kako varijabli (obele`ja) za da se utvrdi: dali

voop{to postoi nivna povrzanost, a ako postoi, stepenot na taa povrzanost

i karakterot na tie odnosi. Numeri~kiot odnos na povrzanosta

poka`uva celosna korelacija koga ima vrednost +1 ili -1. Vo dvata

65


slu~ai se raboti za ista vrednost so toa {to znakot pred brojot uka-

`uva na nasokata na korelacijata, a ne na nejzinata ja~ina. Koga korelacijata

e pozitivna i dvete varijabli rastat ili opa|aat (na primer,

raste brojot na nevrabotenite, no i brojot na devijantnosta). Koga koeficientot

na korelacijata e izrazen so ekstremnata vrednost od 0.00,

uka`uva na nepostoewe na me|usebna povrzanost na pojavite koi se

istra`uvaat.

Pri koristeweto na metodot na korelacija istra`uva~ot treba

da bide osobeno vnimatelen, za{to dve zavisni varijabli mo`at da poka`at

pravilnost vo dvi`eweto no, nivnata vrednost sosema slu~ajno

da se soglasuva. Toa e slu~aj so tn. prividni korelacii koga vneseniot

tret faktor ostvaruva vlijanie vrz dvete ispituvani nezavisni pojavi

(na primer, koga vo utvrdenata korelacija me|u nevrabotenosta i devijantnosta

se vnese tret faktor - urbanizacijata na gradovite, prividnosta

na korelacijata se sostoi vo toa {to urbanizacijata istovremeno

gi uslovuva i dvete pojavi: nevrabotenosta i devijantnosta).

Ottamu proizleguva deka so koristeweto na ovoj metod ne mo`at da se

utvrduvaat pri~inski vrski me|u pojavite tuku samo nivnite simetri-

~ni odnosi.

66


II DEL

TEORII NA DEVIJANTNOSTA

67


68


G l a v a I

BIOLO[KI TEORII

Spored biolo{kite teorii pri~inite na devijantnosta i kriminalitetot

se razni organski, psiholo{ki i psihopatolo{ki sostojbi.

Organskite osobini i dispozicii se ispituvaat samo ako vo zaednica

so psihopatolo{kite sostojbi go davaat poimot na konstitucijata.

Psiholo{kite sostojbi vo pogled na nivnoto kriminogeno zna-

~ewe glavno se ispituvaat od dve stojali{ta. Nekoi avtori psihi~kiot

`ivot go ispituvaat kako mo`na pri~ina na devijantnosta, odnosno

kriminalitetot zavisno od socijalnata sredina vo koja apstraktno se

razviva poedinecot: psihi~kite sostojbi se zamaat kako ~isti "psihi~ki

okolnosti", a drugi (koi se mnogu pomnogubrojni), razvojot i

vlijanieto na psihi~kiot `ivot go ispituvaat kako mo`en faktor na

devijantnosta pojavi posmatrajki gi psihi~kite pojavi, ne kako fakti

sami za sebe, tuku kako funkcionalni pojavi od mnogubrojnite okolnosti

na socijalnata sredina.

Osnovniot naedostatok na biolo{kite teorii se sostoi vo nivnata

ednostranost. Imeno za site nejzini varijanti e karakteristi-

~no insistiraweto da se objasnat site vidovi na kriminalitetot so

pomo{ na apsolutiziraweto na vlijanieto samo na faktorite na telesnata

konstitucija i genetskiot faktor.

1. DEVIJANTNOST I TELESNATA KONSTITUCIJA

1. Telesniot sklop na lu|eto i negoviot zeamen odnos so psihi-

~kite konstitucii gi interesira{e mnogu nau~nici i soglasno svoite

naodi kategorizirale opredelen broj na ~ove~ki tipovi. Vo ovaa smisla

najinteresna e kategorizacijata na Kre~mer.

2. Ernest Kre~mer (Ernest Kretschmer, 1888-1964) 59 svoite sfa-

}awa gi zasnova vrz istra`uva~ki materijal od 4.414 slu~ai obiduvaj}i

se da go ispita odnosot na konstitucionalnite tipovi so du{evnite

bolesti. Spored nego, duri i toga{ koga lu|eto od razli~en konstitucionalen

tip vr{at isti krivi~ni dela, na primer, ubistvo, kriminolo{kite

karakteristiki na zlostorstvoto se razli~ni vo zavisnost

od nivnite biolo{ki crti i crtite na temperamentot.

Kre~mer poa|a od pretpostavkata deka postoi pri~inska vrska

me|u telesnite osobenosti (nadvore{ni karakteristiki) na eden ~o-

59

"Korperbau un Charakter", sedmo izdanie, 1929.

69


vek i negoviot psihi~ki `ivot. Za razlika od Lombrozo, toj ne gi

ispituva anomaliite na organskiot i psihi~kiot `ivot samo na zlostorni~kata

populacija, tuku ja prou~uva fiziologijata i psihi~kiot

`ivot na ~ovekot voop{to, pa duri vrz osnova na ova izveduva izvesni

zaklu~oci vo pogled na kriminalitetot. Spored nego, vrz osnova na li-

~niot telesen sostav, osobeno vrz osnova na sklopot na ~erepot mo`at

da se izvedat to~ni zaklu~oci vo pogled na temperamentot na ~ovekot,

a vrz osnova na ova, zaklu~oci vo pogled na socijalnite sklonosti na

poedincite.

Kre~mer razlikuva tri tipovi na telesna gradba: 1. asteni~en

(leptozomen) tip (niski, slabi, so tesni ramenici ednakvi so {iro~inata

na karlicata, so slabi muskuli, so jaj~esta glava, slab i dolg nos,

gusta kosa, proredena brada, bledilo na liceto, spored temperamentot:

rezervirani, nedru{tveni i ladni). Takvi tipovi mo`at da se najdat

kaj skitnicite, pita~ite, osobewacite, ~udacite, lukavi seksualni

psihopati. Bidejki se skloni kon me~taewe, ~esto se povlekuvaat vo

sebe i zatoa mo`eme da gi sretneme i me|u filozofi, poeti, slikari,

svetci i sl. Zastapeni se so 40-50% me|u kriminalcite, osobeno me|u

kradcite i izmamnicite. So kriminalnata kariera po~nuvaat mnogu

rano. 2. atlestski tip (razvien kostur i muskulatura, so {iroki ramenici,

silni, spored temperamentot: stabilni, ne se nervozni, no povremeno

se eksplozivni). Poseduvaat sklonost da zabolat od reuma, a

od du{evnite bolesti od epilepsija. Me|u niv isto taka mo`at da se

najdat psihopati. Intelektualno se prose~ni. @enite od ovoj tip mo-

`at da bidat dobri i prijatni vo dru{tvo, ponekoga{ se nerotkiwi.

Zastapeni se so 40-50% me|u kriminalcite koi vr{at krivi~ni dela

protiv li~nosta i seksualni delikti. 3. pikni~ki (eurosoman) tip (debeli,

so tesni ramenici i mal rast, glavata im e trkalezna i golema,

kosa meka so streme` kon }elavost, gradniot ko{ i stomakot silno

razvieni). Skloni se kon mani~no-melanholi~ni du{evni zaboluvawa.

Mo`at da bidat so vesel i ta`en temperament, tie se dobrodu{ni veseqaci,

dru{tveni, qubezni, no isto taka i fobi~ari, pre~uvstvitelni,

kavgaxii i sl. Zastapeni so 20% me|u kriminalcite, osobeno onie koi

vr{at proneveri i nebre`ni krivi~ni dela, a so vr{eweto na krivi-

~ni dela po~nuvaat podocna - na 40-50 godini, i ~esto recidiviraat.), 4

displasti~ni, me{oviti ili kombinirani tipovi. Vo ovaa grupa se pomesteni

ostanatite me{oviti oblici, kako, na primer so evnuhoiden

visok telesen sklop, gorostasi, infantilen i hipoplasti~en tip itn.

Zastapeni se so 5-10% me|u kriminalcite, osobeno me|u seksualnite

prestapnici). 60

Vrz osnova pak, na psihi~kite (psiholo{ki i psihopatolo{ki)

svojstva Kre~mer razlikuva dva tipa: {izoidni i cikloidni. [izo-

60

Vidi: Mannheim, H. - Comparative Criminology. Volume One and Two,

Routledge and Kegan Paul, London, 1965. str. 236-239.

70


idniot tip se karakterizira so izvesni crti na odredena posebnost,

izbegnuvawe na dru{tvo i pove}e e sklon vo povlekuvawe vo sebe (osobeno

e prisuten kaj asteni~arite, no mo`e da se najde i kaj atletskiot

tip). Cikloidniot tip e poveke dru{tven, so {irok du{even zamav,

mnogu e poprilagodliv i podru{tven (osobeno mo`e da se sretne kaj

pikni~kiot tip). Kako {to {izoidnite pove}e odo{to cikloidnite se

nakloneti kon genijalnost, od stojali{te na socijalnata patologija

tie isto taka, pove}e se nakloneti kon vr{ewe na krivi~ni dela. Ova

podelba ne treba da se sfa}a kako posledna predisponiranost za vr{ewe

na edno ili drugo delo vo smisla na lomborozovskiot atavizam,

tuku samo kako iskustvo doka`ano so okolnosta deka izvesni psihi~ki

osobini pove}e mu pogoduvaat na oddelni vidovi na kriminalitet,

odo{to poedincite so drugi psihi~ki svojstva. Ovaa podelba na Kre-

~mer i denes pretstavuva predmet na ocenka. Od nea se otstranuva samo

onoj del vo koj se zboruva za pri~inskiot odnos me|u telesniot sostav

(osobeno na ~erepot) i psihi~kite svojstva. Najgolemo vnimanie i se

pridava na podelbata na poedincite so ogled na osobenostite na nivniot

psihi~ki `ivot na {izoidni i cikloidni tipovi, za koja se tvrdi

deka vo pogled na kriminalitetot mo`e da najde svoja primena.

Imeno, li~nite svojstva na edniot ili drugiot tip navistina mo`at da

bidat od kriminogeno zna~ewe vo pogled na razli~nite vidovi na krivi~ni

dela. Podelbata vsu{nost odgovara na porane{noto razlikuvawe

na introverten i ekstraverten tip na poedinvcite. Licata od

{izoidniot tip (introvertni) pove}e se nakloneti na nasilni~ki

kriminal, a cikloidniot tip (ekstrovertni) se pove}e skloni kon

vr{ewe krivi~ni dela od koristoqubie (imotni krivi~ni dela). Me-

|utoa, ovaa podelba vrz osnova na psihi~kite svojstva denes ne se povrzuva

so spomnatata podelba na tri tipa so ogled na telesniot sostav.

3. Eri{ Vulfen (Erish Wulffen) 61 vrz osnova na fiziolo{ko i

psiholo{ko ispituvawe na zlostornicite dava podroben pregled na

kriminogenoto zna~ewe na funkciite na nagonite i psihi~kiot `ivot

na poedinecot. Vo negovite razgleduvawa biolo{kiot moment e samo

popatno zemen, taka {to celokupnoto ispituvawe na zlostornicite se

vr{i vrz ~isto psihiolo{ko ramni{te. Pritoa se vodi smetka i za socijalnite

pojavi koi se vo sostojba da go modificiraat ~ovekoviot nagonskiot

i psihi~kiot `ivot. Me|utoa, za razlika od pretstavnicite

na teorijata na socijalnata sredina, Vulfen mu pridava pomalo zna-

~ewe na statisti~kite istra`uvawa i na psiholo{koto ispituvawe na

po{irokata populacija. Negovite ispituvawa pove}e se sveduvaat na

analiza na oddelni primeri ili vidovi na vina, {to e i razbirlivo

ottamu {to spored svojata osnovna vokacija Vulfen bil pravnik. Spored

nego kriminalitetot e normalna socijalna pojava i ottamu vo negovoto

ispituvawe ne mu nedostasuva normativno-eti~ka ocenka na

61

"Psychologie des Verbrehtere", 1910

71


krivi~nite poimi. Toj dava psiholo{ka analiza ne samo na zlostornicite,

tuku i na oddelni krivi~ni poimi, kako na primer, na vinosta,

presmetlivosta i sl. Negovoto delo e osobeno e zna~ajno ottamu {to

dava poedine~na psiholo{ka analiza re~isi na site vidovi na zlostornici.

Taka na primer zna~ajni se nagovite analizi na ubijcite, izmamnicite,

razbojnicite, seksualnite zlostornici i sl.

4. Antropologot Ernest Huton (Ernest A. Hooton) vo deloto Amerikanski

prestapnik: Antropolo{ko istra`uvawe ("The American

Criminal: An Anthropological Study", Tom I", od 1939), go analiziral

"beliot" prestapnik roden vo Amerika od roditeli doselenici, a vo

drugite dva toma, "beliot" prestapnik ~ii roditeli se imigranti i

"crniot" prestapnik. Vo trudot "Prestapni{tvoto i ~ovekot", gi

prerabotil site prethodni tri toma. Vo ovie dela vrz osnova na

obemen empiriski materijal, Huton se obidel da ja obnovi teorijata

na Lombrozo i da gi doka`e negovite tvrdewa. Vo taa smisla vr{el

antropolo{ki i morfolo{ki ispituvawa vrz 10.935 zatvorenici vo

zatvorite i popravnite domovi, 2.004 zatvorenici vo okru`nite

zandani, 743 du{evno bolni kriminalci i 173 defektni prestapnici.

Ovie lica bile sporedeni so 1.227 du{evno bolni gra|ani i 1.976 normalni

gra|ani (od koi 909 bile belci i 1.067 crnci i negroidi) vo

deset amerikanski dr`avi. Negov zaklu~ok e deka postoi poseben prestapni~ki

tip vo ramkite na sekoja rasa, i deka prestapnicite gi nadminuvaat

neprestapnicite spored svoite telesni karakteristiki: te-

`ina na teloto, visina, {irina i oblik na gradniot ko{, pomali u{i

i sl. Kaj prestapnicite, spored Huton, postoi posilna vilica, poizrazeni

vlakna po teloto, pogusta kosa, a me|u niv ima i pove}e rusokosi a

pomalku svetlosme|i i plavokosi. Ili pokonkretno, slabite lu|e po-

~esto se pojavuvaat kako ubijci i razbojnici, visokite kako izmamnici

i falsifikatori, niskite se kratci i provalnici, malite i debeli

lu|e se silexi i izvr{iteli na drugi seksualni delikti. Ovie fizi-

~ki razliki, koi imaat nasledna osnova, se sledeni so emocionalni i

intelektualni nedostatoci (inferiornosti), pa ottamu me|u prestapnicite

preovladuvaat lu|e so niski kvalifikacii i obrazovanie vo

odnos na onie koi ne se prestapnici. Nakratko, primarna pri~ina na

kriminalitetot e biolo{kata inferiornost koja natamu opredeleni

lu|e gi pravi i op{testveno inferiorni. Ili poinaku, zlostornikot

e organski poinferioren vo odnos na ~esniot gra|anin. 62

62

Spored Huton, visokite i slabi lu|e najverojatno }e izvr{at ubistvo

ili razbojni{tvo. Telesni napadi }e vr{at malite vitki tipovi. Obivaweto

i kra`bite (nasproti razbojni{tvoto) gi izvr{uvaat malite, vitki

isklu~ivo niski lu|e. Falsifikatorite vo najgolem del se visoki. Seksualnite

prestapnici poka`ale tendencija na pomal rast i silna konstitucija,

me|utoa povratot bil naj~est vo grupata na premnogu niskite i niski, a najmalku

vo grupata na visokite i silni lu|e." Ernest A. Hooton, Crime and the Man,

72


Osnovniot prigovor {to mo`e da im se upati na stavovite na

Huton e deka ne ja doka`a naslednosta na fizi~kata inferiornost

kako i toa deka negovata teorija ima problemi da objasni na koj na~in

poedinecot so ista konstitucija vo eden momenet vr{i, na primer ubistvo,

a vo drug krivi~no delo kra`ba.

5. Spored Viliem [eldon (Wiliam Sheldon) fizi~kata struktura

na ~ovekot i negovoto povedenie pretstavuvaat edinstvo, me|utoa

re{ava~ko vlijanie ima fizi~kata struktura. [eldon, koj bil pod golemo

vlijanie na Kre~mer, svojata teorija ja narekol konstitucionalna

psihologija, i za razlika od nego sozdal svoja tehnika na somatotipizirawe

i utvrdil tri osnovni konstitucionalni tipovi na koi im

odgovaraat soodvetni temperamenti. Toa se slednite tipovi i temperamenti:

1. ektomorfen tip (visoki i slabi) so cerebrotoni~en temperament

koj se karakterizira so ostroumnost, silna samokontrola,

sposobnost za zabele`uvawe, skr`avost, zatvoren karakter i `elba da

ne privle~e vnimanie vrz sebe od strana na drugite (strav od lu|e),

brzo reagirawe, sklonost kon osamenost, 2. endomorfen tip (niski i

debeli) so viserotoni~en temperament koj se karakterizira so silno

razvieno socijalno ~uvstvo, komocija (smisla za komfor), dru`equbivost

i sklonost za odobruvawe na mislewata na drugite (trpelivost),

sporost vo reagiraweto, stabilnost na emociite, razviena mentalna

aktivnost, no so averzija sprema op{testvenite odnosi i 3. mezomorfen

tip (atletski gradeni) so somatotoni~en temperament koj se

karakterizira so re{itelnost, so potreba za fizi~ka aktivnost (lu|e

od akcija), `elba za vlast, agresivnost, ne~uvstvitelnost kon drugite

i sklonost kon rizikuvawe. 63

Na [eldon mu se prefrluva deka vo praktikata e nevozmo`no

da se odvojat negovite tri konstitucionalni tipovi i deka vo celost

go zapostavuva vlijanieto na op{testvenite faktori na kriminalitetot.

6. [eldon i Eleonora Glik (Sheldon and Eleanor Gluk) vo svoeto

delo Sostavot na teloto i prestapni{tvoto na maloletnicite, od 1956

Harvard University Press, Cambrige, 1939, str. 87-88 (popularno izdanie na

pove}eto delovi), Navedeno spored Eliot, M. op. cit. str. 264.

63

Vidi: Mannheim, H. op. cit. str. 240. Spored [eldon, razvojot na li-

~nosta e opredelen so kvalitetot na embrionalnoto tkivo koe e sostaveno od

tri delovi; vnatre{en sloj (endoderma), koj vo natamo{niot razvoj go opredeluva

razvojot na digestivniot sistem, sreden sloj (mezoderma), koj vo natamo{niot

razvoj go opredeluva muskulaturniot sistem i vrzivnoto tkivo, i nadvore{en

sloj (ektoderma), koj vo natamo{niot razvoj go opredeluva nervniot

sistem. Razvojot na ovie sloevi ne se vr{i na ednakov na~in kaj site lu|e i

dominantnoto vlijanie na eden od ovie sloevi doveduva do trite razli~ni tipovi

na lu|e". Tahovi}, J. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd,

1961. str. 232.

73


godina jasno poka`aa deka se sledbenici na Vilijem [eldon. Vrz osnova

na sporeduvawe na razni faktori me|u 500 delinkventni i 500 nedelinkventni

maloletnici tie zaklu~uvaat deka 60% maloletni prestapnici

im pripa|aat na tn. mazomorfen tip koi imaat po{iroka telesna

gradba (po{irok vrat, polovina, ramenici, gradi i sl.) odo{to

nedelinkventite. Za razlika od V. [eldon, tie im pridavaat izvesno

zna~ewe i na okolinata koja go opkru`uva opredelen tip na prestapnik.

No toa ne e socijalnata sredina, tuku ve{ta~kata otrgnatost od

nekoi nejzini faktori, na primer, od semejstvoto. Nemo`nosta od igra

vo krugot na svoeto semejstvo, spored Glikovite, ima mnogu pogolemo

vlijanie vrz prestapni{tvoto na maloletnicite so mezomorfna gradba

(energi~ni i muskulesti) vo odnos na prestapni{tvoto na

maloletnicite od endomorfna gradba (debeli i ramnodu{ni).

7. Biolo{ko psiholo{ka teorija na fizi~kata konstitucija zastapuval

i Di Tulio (Benigno Di Tullio). Toj istaknuva{e deka zlostornikot

treba da se ispituva vo odnos na morfolo{kite karakteristiki

svojstveni na osnovnite rasi (belata, crnata i mongolskata), a

potoa vo odnos na rasnite varijacii. Di Tulio tvrde{e deka vrz osnova

na morfolo{kite podatoci ne mo`at da se izvedat neposredni zaklu-

~oci za kriminalnosta na ispitanicite, tuku samo za negovata dru-

{tvenost, kako i za stepenot na razvojot, za nadvore{nosta, op{tata

sostojba, fizi~kata grubost i otpornost, negovite bolesti, zamor i rabotna

sposobnost. 64 Sekoj poedinec ima li~na konstitucija koja vo

isto vreme gi opfa}a i naslednite i steknatite faktori. Spored nego

op{testvenata sredina mu dava samo oblik na zlostorot, pravej}i go

po~est ili poredok. Me|utoa, vistinskata pri~ina na zlostorstvoto

treba da se bara vo li~nosta na poedinecot vrz kogo vlijae okolinata.

Spored nego povtornicite se karakteriziraat so specifi~na

patolo{ka struktura koja se koncentrira vo posilno ili poslabo izrazena

predispozicija za antisocijalno i zlostorni~ko povedenie. Psihi~kata

predispozicija postoi kaj poedincite kaj koi nivnata li~ost

poka`uva nedovolno biolo{ka razvienost, naru{uvawa ili abnormalno

funkcionirawe na nervniot sistem, ili psihi~ka nevramnote`enost

koja se narekva psihopatologija.

Di Tulio zboruva za slednive morfolo{ki tipovi: 1. nordiski,

2. alpski, 3. jadranski, dinarski ili ilirski, i 4. mediteranski tip.

204.

64

Benigno Di Tullio, Principes de criminologie, PUF, Paris, 1967, str. 200-

74


2. TEORIJA NA NASLEDUVAWE NA DEVIJANTNITE

DISPOZICII

1. Sfa}aweto deka devijantnosta i kriminalitetot se nasleduvaat

poteknuva od idejata deka obete pojavi se vo vrska so svoevidni

negativni karakteristiki na li~nosta na devijantot, odnosno prestapnikot

i od teolo{koto sfa}awe deka za grevovite na svoite tatkovci

stradaat nivnite deca do ~etvrtata generacija. 65

Osnovnata pojdovna koncepcija deka prestapni~koto povedenie

e hereditno svojstvo koe se prenesuva so ra|aweto, mo`e{e da se sretne

u{te vo antropolo{kata teorija na Lombrozo koj na{ol deka kaj

golem broj zlostornici nivnite pradedovci bile isto taka zlostornici,

pa duri i toa deka vr{ele istovidni krivi~ni dela. Vrz osnova na

toa Lombrozo zaklu~uva deka pri~inata na kriminalitetot e postoeweto

na zlostorni~ki sklonosti koi se vsadeni vo li~nosta i se prenesuvaat

od koleno na koleno. Garofalo isto taka go naglasuva{e postoeweto

na izvesni vrodeni dispozicii 66 za zlostorni{tvo. I poznatatata

kriminolo{ka {kola vo Grac na ~elo so Lenc (A. Lanz) kriminalitetot

se obiduva{e da go objasni so op{tiot poim na nasleduvaweto.

Bojs (Henry M. Boies) vo svoeto delo Naukata za penologijata

(The Science od Penology, od 1901) tvrdi deka pri~inite na moralnata

rasipanost koja go ra|a zlostorstvoto se nao|aat vo naslednite svojstva,

vo ishranata, zarazata i sl. Na linijata deka poedinecot reagira

na nadvore{nite pottici zavisno od sopstvenata biolo{ka struktura

stoe{e i {ve|anecot Kinberg (Olof Kinberg). Di Tulio (B. Di Tullio)

istaknuva{e deka sekoj poedinec ima li~na konstitucija koja nu`no

vodi kon pogolema mo`nost za vr{ewe na krivi~ni dela, a koja go

opfa}a nasledstvoto i steknati faktori. Povrzanosta na naslednite

faktori so kriminalnoto povedenie go istaknuvaa i Nikeforo (Niceforo),

Huton (E. A. Hooton), Parsons (Philip A.. Parsons) i drugi poznati

biolo{ki orientirani kriminolozi i socijalni patolozi.

65

Vtorata bo`ja zapoved glasi: "Ne pravi sebesi re`an lik, nitu kakva

i da e slika od ona {to e gore na neboto, ili dolu na zemjata, ili vo vodite

pod zemjata! Nemoj da im se klawa{ nitu da im slu`i{! Za{to jas, Gospod,

Bog tvoj, sum bog qubomoren, koj go kaznuvam grevot na tatkovcite do tretoto

i do ~etvrtoto koleno na decata na onie {to me mrazat, a im uka`uvam milost

na iljadnici {to me qubat i gi dr`at moite zapovedi".

66

Vrodenite dispozicii, od koi najgolem del se nasledni, se narekuvaat

so edno ime "genotip", za razlika od poimot "fenotip" koj pretstavuva

rezultat na hereditnite (naslednite uslovi i vlijanieto na sredinata, i ja

pretstavuva li~nosta na storitelot na krivi~noto delo vo momentot na negovoto

izvr{uvawe. Za mehanizmot na nasleduvaweto i interakcijata me|u

naslednite osobini i okolinata, vidi: Vodopivec, i dr. op. cit. str. 41-46.

75


Taka, spored Garofalo, kolku i da se mo}ni endogenite faktori

ne mo`at sami da predizvikaat krivi~no delo, osven vo slu~aj na

postoewe na nekoja anomalija ili na premnogu golema zlostorni~ka

sklonost. Sklonosta za izvr{uvawe na krivi~no delo e pritaena sila

na koja i e potrebna izvesna "plodna" sredina za da stane aktivna 67 . Lawel-Lavastin

i Stanciu (Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V.) vo svojot

"Kratok pregled na kriminologijata" velat deka nasledstvoto i sredinata

se dvata glavni faktori na kriminalitetot. Prestapnikot e nivna

rezultanta. Na pra{aweto koj e najva`niot faktor na prestapot

tie odgovaraat: toa zavisi od liceto, vo eden slu~aj mo`ebi endogeniot,

vo drug egzogeniot. Natamu velat deka kriminologijata pretpostavuva

celosno i sestrano prou~uvawe so postojana gri`a podobro da

se zapoznaat pri~inite i lekovite na nivnata antisocijalna dejnost.

Vrz osnova na toa gradat i metodi na kriminologijata koi }e ovozmo-

`at celosno prou~uvawe i analiza na li~nosta preku: morforgam, fiziogram,

hematogram, psihogram, sociogram, i biogram (posledniov

pretstavuva sinteza na biolo{kite faktori i na sredinata). Tie tvrdat

deka kaj licata postoi sklonost za vr{ewe na zlostorstva koja ja

narekuvaat zlostorni~ka sklonost ili dietaza. 68 Ovie sklonosti sekoga{

imaat fatalen karakter, me|utoa dejstvoto na ekonomskite faktori

(sredinata) mo`at da gi napravat akutni. Spored toa sekoj ~ovek, pa

i naj~esniot, vo sebe nosi zlostorni~ki sklonosti koi negovata op{-

testvena sredina mo`e da gi napravi da izbijat na povr{ina, odnosno

da se manifestiraat vo zlostorni~ko povedenie. Interesno e i toa

deka ovie avtori vo lekuvaweto na povtornicite predlagaat primena

na lobotomijata i drugi hirur{ki metodi. 69 I Mecger (E. Mezger) gi

ispituva naslednata sklonost i sredinata kako osnovni dinami~ki

kriminogeni faktori. Sklonostite se budat i aktiviraat pod vlijanie

na egzogenite faktori vo nasoka na zlostorni~ko povedenie. Spored

Selig (E. Seelig) vo razvojot na zlostorni~kata li~nost te`i{teto

treba da se stavi vrz sklonostite. Li~nosta na zlostornikot za vreme

na izvr{uvaweto na deloto se temeli prete`no vrz tie nasledni sklonosti.

Spored Di Tulio (B. Di Tullio) edni se ra|aat so sklonosti za poezija,

a drugi za zlostorstva. No kako {to ~ovekot nadaren za umetnost

ne stanuva umetnik ako sklonostite ne mu se zadovoleni, taka i ~ovek

so antisocijalni sklonosti ne uspeva da stane zlostorenik ako vo toa

ne go pomaga sredinata. 70 Kako posebna ekstremna koncepcija se istaknuva

i sfa}aweto na E. Frej i O. Kinberg i dr. koi smetaat deka po-

67

Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V. Precis de Criminologie, Payot, Paris,

1950. str. 123.

68

Poimot dietaza e medicinski poim koj zna~i predopredelnost za

bolest, a vo kriminologijata predopredelenost za vr{ewe zlostorstva.

69

Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V. op. cit. str. 208.

70

Ibid, str. 114.

76


edincite sekoga{ izbiraat opredelena sredina. Potencijalot na ~ovekoviot

razvoj se sostoi pred sî, vo sredinata koja mu odgovara na prirodata

na ~ovekot, odnosno na negovite predispozicii koi se usloveni

od biolo{ki faktori. 71

2. Istra`uvawata na nasleduvaweto na kriminalnite dispozicii

mo`at da se podelat na genealo{ki prou~uvawa 72 na kriminalitetot

na semejstva i studii na kriminalitetot na bliznaci. Celta na

ovie istra`uvawa e da se doka`e naslednoto prenesuvawe na kriminalnite

sklonosti, odnosno kriminogenoto vlijanie (kriminogenoto

zna~ewe) na faktorot na nasledstvoto.

a) Osnovnata ideja na istra`uvawata na "kriminalnite semejstva"

se sostoi vo pretpostavkata deka kriminalnite i devijantnite

povedenija se prenesuvaat od pradedovcite vrz nivnite potomci i deka

na toj na~in se javuvaat lica koi so svoeto ra|awe se predisponirni za

vr{ewe na krivi~i dela.

Prviot sistematski trud od ovaa oblast se odnesuva{e na semejstvoto

Xuk ("The Jukes", 1877) koe vo svoeto rodno selo vo dr`avata

Wujork ima{e tolku lo{ ugled {to nivnoto ime se upotrebuva{e so

grdo zna~ewe. Ova semejstvo go prou~uval Dagdel (Richard R. Dugdalle)

vo 1877 godina. Rodona~alnikot na ova semejstvo bil alkoholi~ar koj

imal 709 potomci od koi 77 bile prestapnici, 292 prostitutki i

podveduva~i i 142 skitnici.

Estabruk (Estabrook) zaedno so Devenport (Devenport) ja objavile

i studijata semejstvoto Nam ("The Nam Fmily", 1912). Vo 1916

godina Estabruk sprovel edna "follow up" studija za semejstvoto Juke.

Mo{ne poznato e i istra`uvaweto na psihijatarot Godar (Henry

H. Goddard) za semejstvoto Kalikak 73 ("The Kallikaks", 1912) koe

be{e sledeno vo tekot na {est generacii. Semejstvoto Kalikak se

sostoe{e od dve lozi edna pozitivna od brakot na rodona~alnikot na

ova semejstvo po ime Martin - vojnik vo amerikanskata gra|anska vojna

so edna normalna `ena i druga negativna, od negoviot vonbra~en odnos

so edna slaboumna (debilna) kenlerka. Istra`uvaweto poka`alo deka

od vtoriot brak, od vkupno vkupno 480 potomci se pojavile 143 slaboumni

lica, 24 alkoholi~ari, 8 sopstvenici na javni ku}i, 36 vonbra-

~ni potomci, 33 prostitutki, 3 kriminalci i 3 epilepri~ari, a 82

potomci umrele u{te vo detstvoto. Samo 46 potomci bile normalni

lica. Od druga strana, od bra~nata zaednica na Martin, se pojavile 496

potomci i site, osven eden koj bil slaboumen i dvajca alkoholi~ari,

71

Milutinovi}, M. op. cit. str. 95.

72

Genealogija pretstavuva nauka za prou~uvawe na postanokot i odnosite

na pokolenija na lu|e (`ivotni i rastenija).

73

"Kalikak" e vsu{nost izmisleno ime, odnosno kovanica od gr~kite

zborovi koi zna~at dobar i lo{.

77


ostanatite bile normalni i inteligentni. Samo petnaeset potomci od

ovaa loza umrele vo detststvoto. 74

Karakteristi~no e deka ovie i site drugi istra`uvawa na "nenormalnte

semejstva" ne uspeaja da ja doka`at naslednata uslovenost

na kriminalitetot so ogled deka vrz niv ne deluvaat samo faktorite

na nasleduvaweto, tuku i faktorite na op{testvenata sredina koi ne

mo`at ednostavno da se izloliraat.

b) Istra`uvawata na "kriminalnite bliznaci"imaa za cel da ja

doka`at povrzanosta na izvesni nasledni osobini kaj identi~nite

(ednojaj~eni, monozigotni - koi sekoga{ se od ist pol i imaat identi-

~ni geni) i kaj neidenti~nite (dvojaj~eni, dizigotni - koi imaat razli-

~ni geni) bliznacite vrz pojavata na kriminalitetot. Osnovnata pretpostavka

e deka ako sklonosta za opredeleno povedenie navistina se

nasleduva, toga{ povedenieto na ideniti~nite bliznaci }e se poklopuva,

a kaj neidenti~nite bliznaci od ist pol (~ii geni se poklopuvaat

vo okolu 50% slu~ai), toa poklopuvawe }e bide daleku poretko. So

drugi zborovi bliznacite pru`aat idealna mo`nost za vistinsko ispituvawe

na odnosot me|u naslednite faktori i vlijanieto na op{testvenata

sredina, ottamu {to kaj niv ne postojat nasledni razliki. Vakvi

istra`uvawa bile vr{eni vo SAD, Japonija, Danska, Norve{ka,

Holandija, Francija, Anglija, Germanija i vo drugi zemji. 75

Prvata studija od vakov vid se pojavi vo 1928 godina pod naslov

Zlostorstvoto kako sudbina. Avtortot na ovaa studija germanskiot

psihijatar Johanes Lange (Johannes Lange) ispituval 13 identi~ni i 17

neidenti~ni bliznaci vo Bavarija i utvrdil deka kriminalno povedenie

koe se poklopuva se pojavuva vo 80% slu~ai kaj identi~nite parovi

na bliznaci i samo kaj 12% slu~ai na neidenti~ni parovi na bliznaci.

Zaradi ispituvawe na ulogata na nasledstvoto vo ramkite na

svojata psiholo{ka teorija na li~nosta Ajzenk (Eysenek H. J.) go koristel

istra`uvaweto na Lange. Toj dal pregled na izvesen broj bliznaci

so socijalnopatolo{ko povedenie.

Interesno e istra`uvaweto izvr{eno me|u 1941 - 1961 godina

od strana na Jo{imasu (Sh«fu Yoshimasu), profesor po kriminalna psihologija

i sudska psihijatrija od Tokio. Toj ispituval 28 identi~ni i

18 neidenti~ni parovi na bliznaci. Vo po~etokot Jo{imasu utvrdil

sovpa|awe samo kaj 50% od identi~nite i nikakvo sovpa|awe kaj neidenti~nite

bliznaci, koe po vojnata se poka~ilo na 60,6% : 11,1%, no

kako posledica na op{toto zgolemuvawe na kriminalitetot od toa

vreme vo Japonija. 76

74

Vidi: Mannheim, H, op. cit. str. 229-231.

75

Za nekoi od tie istra`uvawa vidi: Kajzer, G. op. cit. str. 217

76

Vidi: ibid, str. 233-234.

78


Najobemna studija za "kriminalnite bliznaci" poteknuva od

Danska. Stanuva zbor za istra`uvaweto na Kristiansen (Karl Christiansen)

sprovedeno vo periodot 1881-1910 godina. Negovoto istra`uvawe

opfa}a 3.586 bliznaci. Toj vostanovil deka ako eden od bliznacite

projavuva kriminalno povedenie, verojatnosta od vr{ewe na takvo povedenie

iznesuva okolu 35% kaj identi~iot i 12% kaj neidenti~niot

bliznak.

Mendik i Volavka (Sarnoff Mendick i Jan Volavka) izu~uvale pove}e

od 5.000, a vo posledno vreme rabotat so 13.000 bliznaci i do{le

do soznanie deka genetskite faktori se od zna~ewe za nekoi varijabli

koi se povrzani so antisocijalnoto povedenie. Centarot za posvoenici

na Univerzitetot vo Minesota zaklu~il deka okolu1/2 od li~nite

karakteristiki na bliznacite se dol`at na naslednite faktori. 77

Istra`uvawata na "kriminalnite bliznaci" ne mo`ea da go doka`at

kriminalnoto nasleduvawe, tuku samo potvrdija deka nasleduvaweto

vr{i opredeleno vlijanie na povedenieto na ~ovekot koe sekoga{

e sledeno so dejstvoto na sredinata.

3. Ovie biolo{ki sfa}awa poslu`ija za prezemawe na soodvetni

preventivni i terapeutski akcii so cel da se spre~at siluvawata.

Me|u raznite preventivni merki se nao|aat i nekoi kako zabrana na

stapuvawe vo bra~ni odnosi, spre~uvawe na za~nuvawe na deca, sterilizacija

na lica koi se optovareni so kriminalna naslednost. Vo SAD

nekoi kriminolozi kako, na primer, Hejli (William Healy) se zalagaat

za hirur{ki operacii na mentalno defektni lica so neskrotliv seksualen

nagon. Toa poslu`ilo kako osnova za primena na sterilizacija

vo nekoi amerikanski i evropski dr`avi, a vo nekoi od niv ([vajcarija

od 1907, Danska za prvpat vo 1929, a potoa i vo 1935, Germanija od

1933 godina) taa i denes se vr{i. 78

3. ENDOKRINOLO[KA TEORIJA

Vo ramkite na biolo{kata teorija se razvi i posebna endokrinolo{ka

teorija na devijantnosta i kriminalitetot, koja devijacite i

kriminalnoto povedenieto na lu|eto gi doveduva vo vrska so pre~kite

vo funkcioniraweto na endokriniot sistem. Spored toa kriminalitetot

e izraz na neramnote`a ili naru{uvawe na funkcioniraweto na

opredeleni endokrinite `lezdi. 79 Imeno, funkcioniraweto na tie

77

Ignjatovi}, \. op. cit. str. 110.

78

Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 97.

79

Stanuva zbor za slednite `lezdi: tiroidnata ({titna) `lezda koja

se nao|a vo tkivoto na vratot i la~i hormon od koj zavisi aktivnosta na organizmot,

rasteweto, emocionalnoto rea|irawe i sl., pituitarna `lezda ili

hipofiza koja se nao|a vo glavata i ~ii `lezdi so zasiluvawe ili sopirawe

na rabotata na ostanatite `lezdi ja usoglasuvaat nivnata funkcija, nadbu-

79


`lezdi pred sî e od va`nost za instinktivniot i emocionalniot `ivot

na lu|eto, za{to deluvaat na temperamentot i na povedenieto na

poedinecot.

Vo literaturata se smeta deka Volter Kenon (Walter B. Cannon)

i Xorx Krajl (George W. Crile) se prvite koi me|u telesnite zaboluvawa

i emotivnite naru{uvawa gi dovedoa vo vrska so defektnoto funkcionirawe

na endokrinite `lezdi. Ova gledi{te natamu go razvija

Kre~mer (Kretschmar) i Smit (S. J. Smith), a go populariziraa Maks

[lap (Max G. Schlapp) i Edvard Smit (Edward H. Smith) vo svojata

kniga Nova kriminologija ("The New Criminology"). 80

Kako posrednik za vospostavuvawe na vrskata so kriminalitetot

se istaknuvaat mentalnite naru{uvawa, namalenata inteligencija

i sli~ni svojstva na li~nosta (Max. Schlapp), niskite instinktivni

sili (Louis. Berman), pa|aweto na nivoto na {e}erot vo organizmot

(Edvard Podolski) koi, od edna strana, se javuvaat kako posledica

na endokrinite funkcii, a, od druga, mo`at da go uslovat kriminalnoto

povedenie. 81 Vo taa smisla se zboruva duri i za konstituirawe

na "kriminalna endokrinologija" kako posebna endogenoetiolo{ka

disciplina vo izu~uvaweto na kriminalitetot. 82

Vo psihologijata glavno ne e sporno deka psihi~kiot `ivot i

povedenieto na ~ovekot stojat vo opredelena vrska so rabotata na

endokrinite `lezdi pred sî vrz emocionalen plan. Me|utoa sfa}awata

deka vo rabotata na endoktinite `lezdi treba da se bara osnovna

pri~inska uslovenost na povedenieto denes glavno se napu{teni.

Osnovna kriti~ka zabele{ka {to mo`e da í se upatat na ovaa

teorija e deka ne e proverena i ottamu e nedoka`ana. Pokraj toa mnogu

lica so naru{uvawa na funkcioniraweto na endokriniot sistem ne

bre`ni `lezdi koi osven hormoni neophodni za rabotata na organizmot go

la~at hormon adrenalin koj vlijae na razni telesni promeni karakteristi~ni

za emociite {to e mogu va`no za emociite i aktivnosta na organizmot, i gonadi

ili polovi `lezdi koi imaat svoja uloga vo reproduciraweto na vidot i

seksualniot `ivot, kako i vo predizvikuvaweto karakteristi~ni promeni kaj

polovite. A~imovi}, M. op. cit. str. 33 i Milosavljevi}, B. op. cit, str. 94-95.

80

Eliot, M. op. cit. str. 269.

81

Edvard Podolski vo svojot trud "Hemiski osnovi na prestapni~koto

povedenie" (1958) uka`a deka pa|aweto na {e}erot vo krvta (hipoglikemija)

doveduva do vr{ewe na kra`bi, nasilstva, sudiri so policijata, soobra}ajni

delikti. Pomaloto la~ewe na hormoni na {titnata `lezda i hipofizata spored

nego doveduva do vr{ewe na sitni i te{ki kra`bi. Toj se obiduva{e da go

doka`e i toa deka pa|aweto na kalciumot vo organizmot doveduva do opredeleni

prestapni~ki povedenija.

82

Korn, R i McCorkle, Kriminology and Penology, New York, - London,

1964, str. 205-207.

80


projavuvaat nitu devijantno odnesuvawe, a kamoli kriminalno povedenie.

4. TEORIJA NA NENORMALNOSTA NA HROMOZOMITE

1. Citogenetikata go prou~uva osobeno brojot, oblikot i deluvaweto

na hromozomite kako i nivnite neprirodni promeni. Medicinskite

istra`uvawa vo ovaa oblast poka`aa deka kaj razni naru{uvawa

(nepravilnosti) na brojot i strukturata na hromozomite pretstavuvaat

pri~ina za mnogu telesni i du{evni bolesti zna~ajni ne samo za

poedinecot kako nostitel na takvi stanici, tuku i za negovoto potomstvo.

Denes blagodarenie na mnogu postapki mo`at da se dobijat hromozomski

citogenetski kariogrami koi ja poka`uvaat hromozomskata

strukturata na ispitanikot. Vrz osnova na hronozomskite {emi mo-

`no e da se doka`at zna~itelen broj na nasledni zaboluvawa {to se od

zna~ewe za doka`uvawe na nekoi nasledni genetski zaboluvawa i nakaznosti

a, spored nekoi kriminolozi, duri i za doka`uvawe na kriminalnite

sklonosti na poedinecot.

Hromozomite 83 koi sodr`at 90% dezoksiribonukleninska kiselina

(DNK), se aktivna sostojka na keliite. Niven element se genite

koi go uslovuvaat prenosot na naslednite osobini. Kaj ~ovekot vo edna

kletka redovno ima vkupno 46 hromozomi rasporedeni vo 23 parovi.

Isklu~ok pretstavuva samo `enskata jajna kelija i kelijata na spermata

koi sodr`at po 23 hromozomi. Vo edna kelija vsu{nost razlikuvame

22 para autozomi koi se zaedni~ki kaj ma`ite i kaj `enite i eden

par polni hromozomi nare~eni gonozomi koi se razli~ni kaj ma`ite i

kaj `enite. Vo toj eden par na polni hromozomi i dvata hromozomi kaj

`nite se od ista golemina i se ozna~uvaat so (X), a celiot par so (XX).

Kaj ma`ite ovie dva polni hromozomi (gonozomi) ne se od ednakva golemina

taka {to samo edniot - pogolemiot se ozna~uva so (X), a pomaliot

so (Y), a celiot par zaedno so (XY).

2. Od navedenoto proizleguva deka normalniot raspored na

hromozomite za `eni e (XX), a za ma`i (XY). Od spojuvaweto na spermata

koja ima (X) hromozom so edno jajce, nastanuva kombinacija (XX),

od {to se ra|a dete so `enski pol, a od kombinacija so sperma koja ima

(Y) hromozom se ra|a ma{ko dete. Vo nekoi slu~ai, iako poretko, doa|a

do aberacija, odnosno do izmeneta hromozomska slika, t.e. do prekubrojni

Y hromozomi. Na toj na~in se javuvaat osobeno hromozomskite

{emi od tipot na (XXY) - kaj `enite, odnosno (XXY i XYY) - kaj

ma`ite. Kaj `enite istra`uva~ite nemaat zabele`ano zna~ajni kore-

83

Terminot hromozom poteknuva od gr~kite zborovi khroma {to zna~i

boja i sôma - telo.

81


lacii na hromozomskite aberacii so nivnata devijantnost, odnosno

kriminalitet. 84

Za socijalnata patologija i kriminologijata se, vsu{nost, interesna

nenormalnosta na gonozomite i toa osobeno koga se raboti za

nivna prekubrojnost (poligonozomija) kaj ma`ite. Kaj niv, vo prv red

se pojavuva Klinefelteroviot sindrom (XXY) so razni varijanti tn.

kariotipovi (XXYY), (XXXY), (XXXYY) itn. Kriminolo{kite istra-

`uvawa uka`uvaat deka ovoj sindrom e mnogu porasprostranet kaj prestapnicite,

iako ima i rezultati koi ne go doka`uvaat toa. Se smeta

deka kaj prestapnicite so vi{ok na (X) hromozomi se pojavuva genitalna

nerazvienost i donekade du{evna zaostanatost, i deka kaj niv dominiraat

sekundarnite prestapi, no deka se pojavuvaat i ubistva i kra-

`bi (Pinatel).

Glavnoto krimonogeno zna~ewe sepak mu se pripi{uva na prekubrojnite

(Y) hromozomi. Vo ovaa smisla @an Graven (Jean Graven),

tvrdi deka tokmu hromozomskiot raspored (XYY) pretstavuvaat hromozomi

na zlostorstvoto nare~eni "kainov sindrom". Vakviot stav

osobeno se zacvrsti koga ovaa hromozomska trojka e pronajdena kaj pogolem

broj zlostornici. 85 Se smeta deka hromozomskata {ema (XXY)

doveduva do visok rast, dolgi noze, zabel`eitelno dolgi podlaktici,

mozol~iwa po liceto, blaga mentalna zaostanatost a ponekoga{ i te-

{ki mentalni zaboluvawa, a vo pogled na odnesuvaweto: agresivnost i

antisocijalno povedenie i toa vo ranata mladost, impulsivnost, labilnost

i razdrazlivost (Mary Tafler).

3. Kriminolo{kite studii koi se zanimavale so naru{uvawata

vo strukturata na hromozomite i nivnoto vlijanie na kriminalitetot

vo osnova se potpiraa vrz nesoodvetni metodolo{ki postapki ~ii glaven

nedostatok e vr{eweto istra`uvawa vrz isklu~itelno mali primeroci

i, re~isi redovno, otsustvo na koristewe kontrolni grupi. Toj

nedostatok se obide da go otstrani edno dansko istra`uvawe vo koe

bea zafateni 31.436 vozrasni ma`i rodeni vo Kopenhagen. Rezultatite

84

Se smeta deka hromozomskata {ema XXY kaj `enite predizvikuva kongenitalni

deformacii: pomal rast, mentalna zaostanatost, a ponekade i sterilnost.

85

Ovaa hromozomska trojka e pronajdena vo Pariz kaj eden ubiec po

ima Daniel Igon (1968), kako i kaj Ri~ard Franklin Spek nare~en "~udovi{teto

od ^ikago" zatoa {to ubil 9 mladi bolni~arki (1966). Foks (Richard

G. Fox) naveduva deka rasporedot (XYY) e najden i kaj Robert Petar Tait koj ja

ubil svojata baba i se oblekuval vo nejzinite fustani (1961). Vakviot "kainov

sindrom" e najden i kaj Lorens Edvard Hanel od Melburn, koj ja ubil svojata

stara gazdarica (1968), kaj dvaesetgodi{niot Enest Diter Bak, koj ubil tri

`eni (1968, kako i kaj Sin Farli od Wujork koj ubil edna `ena koja prethodno

i ja siluval (1969). Vidi. A~imovi}, M. Pravci kriminalne psihologije, Savremena

administracija, Beograd, 1976, str. 40-42 i Milosavljevi}, B. op. cit. str. 101-104.

82


poka`aa deka samo kaj 12 od tie lica bile pronajdeni hromozomski

anomalii. Pritoa e utvrdeno deka ovie lica vr{ele zna~itelno pogolem

broj krivi~ni dela od ostanatite lu|e na nivna vozrast, no takvi

dela vo koi nemalo elementi na nasilstvo. 86

Glavniot nedostatok na ovie teorii sepak mo`e najdbro da se

izvle~e od podatocite {to gi naveduva Pinatel. Toj veli deka spored

statistikite ima 70 pati pove}e subjekti so kariotip (XXYY), a 50 do

60 pati pove}e so (XXY) kaj prestapni~kata odo{to kaj neprestapni-

~kata populacija. Me|utoa, veli natamu toj, treba da se ima predvid

deka naru{uvawata na hromozomite postrojat samo kaj 1-2% ma{ki

prestapnici. 87

5. TEORIJA NA RASNATA PRIPADNOST

1. Rasnata teorija isto taka pretstavuva edna od varijantite na

biolo{kata teorija, za{to pravi obid sociopatolo{kite (devijantnite)

pojavi i kriminalitetot da go objasni so vrodeni sklonosti i

nasledni dispozicii na pripadnicite na oddelni rasi. Iako e krajno

neodr`liva, ovaa teorija ima golem broj privrzanici kako {to se:

Lombrozo (C. Lombroso), Hageman (Max Hagemann), Nikeforo (Niceforo),

Morseli (Moreseli) Luva` (Louvage). Denes vo amerikanskata literatura

mo`at da se sretnat duri i novi privrzanici osobeno takvi koi

kriminalitetot na Crncite sakaat da go objasnat so potencirawe na

rasniot faktor.

Ona {to vedna{ treba da se istakne e deka istra`uvawata zasnovani

vrz teorijata na rasnata pripadnost kako kriminogen faktor,

na site nejzini privrzanici vo osnova im slu`ele za opravduvawe na

rasnata diskriminacija. Takov e na primer slu~ajot so fa{isti~ka Germanija

kako i SAD vo pogled na objasnuvaweto na kriminalitetot

glavno na Evreite, Crncite i Potorikancite.

Vo Germanija ova sfa}awe dojde do izraz vo vrska so tolkuvaweto

na kriminalitetot na Evreite za koi se tvrde{e deka poradi svojata

rasna pripadnost se predopredeleni za vr{ewe na opredeleni

krivi~ni dela kako {to se falsifikati, zelena{tvo i la`no bankrotstvo.

Ovaa teorija vo SAD ima{e poseben odziv. Istra`uvawata {to

bea sprovedeni za u~estvoto na Crncite vo kriminalitetot sprema nekoi

avtori poka`aa deka tie vr{at zna~itelno pogolem broj krivi~ni

dela vo odnos na beloto naselenie.

2. Rasnata teorija be{e osobeno kritikuvana od brojni avtori

kako navistina neodr`ivo i, pred sî, apsurdno {pekulirawe.

86

Vidi. Ignjatovi}, \. op. cit. str. 111.

87

A~imovi}, M. op. cit. str. 40.

83


A{afenburg (G. Aschaffenburg) me|u drugoto go ispituval vlijanieto

na nacionalnosta i rasata vrz kriminalitetot. Toj najprvin go

otfrla misleweto deka mo`e da se zboruva za nacii koi pomalku ili

pove}e se skloni kon kriminalitetot, pa spored toa za poniski i povisoki

nacii od stojali{te na eti~kite osobini. Kriminalnite statistiki

ne pru`aat sigurni podatoci vo ovoj pogled. Mo`no e brojnoto

sporeduvawe me|u razni nacii da zboruvaat vo prilog na pomal ili pogolem

kriminalitet na razli~ni narodi, no rabotite ne stojat taka

ako se zeme predvid deka krivi~nite zakonodavstva na razni narodi

me|usebno se razlikuvaat. Taka, na primer, pogolemiot kriminalitet

na eden narod mo`e prividno da se pojavi zatoa {to vo taa dr`ava e pogolem

brojot na inkriminacii koi, vo drugi dr`avi ne se smetaat za

krivi~ni dela, kako {to e slu~aj so krivi~nite dela protiv religijata

i sl. Natamu i ureduvaweto na krivi~noto pravosudstvo mo`e da poka-

`e prividno zgolemuvawe ili namaluvawe na brojniot iznos na kriminalitetot

vo razni dr`avi. Taka, na primer, zemjite so postrogo zakonodavstvo

statisti~ki }e poka`at pogolem broj na te{ki krivi~ni

dela i na zlostornici, odo{to zemjite so poblago zakonodavstvo. A{afenburg,

isto taka, go kritikuva misleweto deka so sigurnost mo`e da

se zboruva za vlijanieto na rasata vrz kriminalitetot. Toj, pred sî,

istaknuva deka poimot rasa e dosta neopredelen, potem deka pogolem

broj na narodi koi nastanale so vkrstosuvawe na razni rasi. Me|utoa,

duri i koga bi se vostanovilo potoewe na narodi od ~ista rasa, sepak

stopanskite i op{testvenite odnosi na odelni narodi se tolku razli~ni,

{to edvaj mo`e da se utvrdi kolkavo e zna~eweto na rasnite

razliki vo pogled na kriminalitetot. No samoto toa ne zna~i deka

izvesni psihi~ki osobini vrzani za opredelni etni~ki ili narodni

grupi ne se od kriminalno zna~ewe. Toa osobeno va`i za temperamentot.

Taka, na primer, jasno e deka postoi razlika me|u lesnata emocionalnost

na sredozemnite narodi (na primer na italijanite) i predpazlivite,

vozdr`livi severni narodii deka ovie razliki vo temperamentot

igraat golema uloga vo kriminalitetot na ovie zemji.

Me|u prvite kriti~ari na ovaa teorija be{e i Bonger (W. A.

Bonger) koj problemot na porastot na kriminalitetot na evreite vo

Evropa, kako i na crncite i siroma{nite sloevi vo Amerika go objasnuva

vo svetlinata na ekonomskiot determinizam. Vo svoeto poznato

delo Rasa i kriminalitet (Race and Crime) toj izri~ito tvrdi deka zgolemuvaweto

na kriminalitetot na Crncite vo Amerika e pre dizvikan

so ekonomskite i op{testvenite uslovi na nivniot `ivot.

Vo ovaa smisla Hentig veli deka Crncite vo SAD se izlo`eni

na diskriminacija koja popu{ta vo periodi na vojni (potrebna rabotna

raka i vojnici) i zatajuva vo vreme na mir. Crncite koi prete`no

84


se nepismeni se vrabotuvaat na najte{ki rabotni mesta 88 i toa so pomala

plata od belcite. Postoi i stanben problem na Crncite. Nivnite

stanovi se pomesteni vo crne~ki geta i se tro{ni i nehigienski, ~esto

bez kakvo i da e zagrevawe, bez kupatila i drugi ugodnosti. 89

Crncite obi~no mora da pla}aat i pogolema zakupnina za stanot. Seto

toa doveduva do nivna siroma{tija, a toa e pri~inata za nivnite kriminalni

povedenija. Glavnite pri~ini za kriminalitetot na `oltata

rasa Hentig pak, ja gleda vo kulturnite sudiri.

Zna~ajni zabele`uvawa vo odnos na ovoj problem iznesuva i

Eliot koja veli: "So ogled na site pre~ki vo negovoto celosno u~estvo

vo amerikanskata kultura, ne iznenaduva {to crnecot se ~uvstvuva

pomalku obvrzan odo{to pripadnikot na belata rasa da im se pokoruva

na zakonite" 90

Nakratko ovaa kvaziteorija gi otfrla su{testvenite kauzalni

vrski i tendenciozno se zadr`uva isklu~ivo na biolo{kite svojstva

na edna rasa, zapostavuvaj}i go vo celost vlijanieto na socijalnite i

ekonomskite pri~ini i uslovi na kriminalitetot i osobeno nivnata

diskriminacija vo opredeleni sredini.

88

"Vrabotenosta na crncite poka`uva deka se pomesteni na onie mesta

koi se podlo`ni na kriza. Vo ovaa zemja vo koja fizi~kata rabota e ~esto

do krajnosti iscrpuva~ka, te{kite fizi~ki raboti obi~no se nameneti za

crnata rasa. Crncite gi nao|ame na rabotni mesta koi se izlo`ni na visoka

temperatura kako {to se varewe, perewe, lo`ewe itn., tamu kade {to rabotata

e iscrpuva~ka, bez ogled dali se vr{i na otvoren prostor ili nave~er.

Vo mnogu stopanski granki koi se opasni po zdravjeto ili koi se odbojni na

drug na~in oboeniot ~ovek e toj koj prete`no e vrabotgen tamu". Henting, H.

Zlo~in, uslovi i uzroci, Sarajevo, 1959. str. 204 vidi: i 190-238.

89

Ibid, str. 205.

90

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 250 i natamu.

85


86


G l a v a II

PSIHOLO[KI I PSIHIOPATOLO[KI TEORII

1.PSIHOLO[KI TEORII

Za psiholo{kite teorii koi vo razli~ni varijanti se pojavija

kon krajot na XIX i XX vek, karakteristi~no e deka op{testveno patolo{kite

pojavi i kriminalnoto povedenie go doveduvaat vo vrska so

dominantnoto vlijanie na psiholo{kite osobini na li~nosta. Me|u

niv mo`at da se izdvojat: teorijata na neprilagodenosta, teorijata na

inteligencijata, teorijata na psihi~kite abnormalnosti, psihoanaliti~kata

teorija, teorijata na frustracija i teorijata na uslovuvaweto.

1.1. TEORIJA NA NEPRILAGODENOSTA

1. Osnovno stojali{te na teorijata na neprilagodenosta e deka

kriminalitetot pretstavuva oblik na op{testvena neadaptiranost na

poedincite na op{testvenite priliki. Vo nea se poa|a od adaptacioniot

mehanizam na ~ovekot koi vo prv red e usloven od psihi~kata

struktura na poedninecot.

Prestapnicite spored ovaa teorija se lica koi ne se soodvetno

integrirani i adaptirani na op{testvenite procesi, odnosi i sistemot

na vrednosti. Pri~inite za toa opredeleni teoreti~ari gi baraat

vo psihi~kite osobini na li~nosta - vo "sferata na ~uvstvitelnosta

na poedinecot" (Di Tullio), vo "nesposobnosta za prilagoduvawe na

psihosociolo{ko nivo" (S. N. Fast), "nedostigot na prilagodenost na

`ivotnite uslovi" (Vaccaro) odnosno vo "neznaeweto", {to zna~i vo

"defktnoto i nedovolno vospituvawe" (S. Freud).

2. So ogled na potrebata poblisku da se zapoznaeme so specifi-

~nostite na ovie razmisluvawa ovde vo celost }e ja izlo`ime teorijata

na neprilagodenosta {to ja zastapuva{e Hentig (Hentig). Spored

nego, kaj kriminalnoto povedenie mora da se pravi razlika me|u silite

koi se nao|aat vo osnovata na sekoj oblik na povedenie. Vo taa smisla

na prvo mesto postoi individualna dispozicija (sklonost, nastroenost),

pod koja se podrazbira voobi~aen i utvrden na~in na reagirawe

na edno lice na nadvore{nite stimulansi i, vtoro, postojat mno{tvo

od razli~ni sili koi deluvaat vrz ova nastroenost. Ovie sili mo`at

da bidat fizi~ki (temperatura, vlaga itn.), bakteriolo{ki (na pri-

87


mer, bacil na influenca ili sifilis), li~ni (`ena, pretpostaven stare{ina

itn.) i kultura. 91

Op{testvenite organizacii na toj na~in se izgradeni {to ne

treba da se pribegnuva kon zlostorstvo za da se dojde do osnovnite `ivotni

potrebi: hrana, seksualno zadovoluvawe i zadovoluvawe na primarnite

elementarni nagoni. Vrz ovaa teoretska pretpostavka se zanova

na{ata op{testvena fizozofija, vrz nea se izgradeni na{ite ustavi

i na{ite krivi~ni zakonici. Me|utoa, op{testvenata stvarnost ~esto

zaostanuva zad ovie idealni o~ekuvawa. Pri postavuvaweto na vrednostite

i tabuite nie poa|ame od edna nerealna pretpostavka, imeno

od toa deka ~ovekovata nastroenost so prose~na otpornost se sre}ava

so sredina na prose~en pritisok i deka taa pod vakvi okolnosti treba

da gi re{ava eventualnite sudiri na toj na~in {to }e se pridr`uva do

zakonskite propisi. Ako se pribegne kon nezakonski re{enija, toga{

se javuva krivi~noto delo i sleduva kazna. Pod pretpostavka deka pritisokot

na na{ata okolina nikoga{ ne go nadminuva prosekot, t.e. podnosliviot

stepen, teorijata za kriminalnoto povedenie bi mo`el da

se formulira na sledniov na~in: "Kriminalnoto povedenie e defektno

prilagoduvawe na op{testvenata sredina." Spored ovaa definicija,

op{testvenata sredina gi opfa}a site potencijalni prestapnici

koi so predupreduvawe se izlo`eni vo na{ite krivi~ni zakoni.

Me|utoa, ako pogledneme vrz op{testvenite sili koi nî opkru-

`uvaat, }e vidime deka tie se isto tolku daleku od prose~niot pritisok

kako {to temperaturata i vlagata na eden den se daleku od negoviot

godi{en prosek. Prose~nata doblest na na{ata op{testvena

sredina e fikcija koja vo edno vreme e ispravna, a vo drugi priliki neopravdana.

Ottamu od gornata definicija, iako zakonot poinaku opredeluva,

treba da se otstranat site onie slu~ai vo koi isklu~itelniot

pritisok na sredinata predizvikuva kriminalno povedenie. Nie vo

praktikata ostro gi razlikuvame "dobrite" prestapnici od vistinskite

prestapnici. Na prvite im prio|ame na razni na~ini, so kratkotrajno

li{uvawe od sloboda, so uslovna osuda, probacija ili usloven

otpust. No, nie mislime deka najva`no e da se pridr`uvame na na{ito

91

"Psihi~kite osobini na li~nosta koi go uslovuvaat povedenieto na

~ovekot sekoga{ se izrazuvaat individualno... Razli~nosta na tie individualni

osobini uslovuva i razli~no rea|irawe na nadvore{nite pottici, na

silite koi deluvaat od nadvor. Toa e rabota na nastroenosta koja spored karakterot

mo`e da bide razli~na - pove}e ili pomalku eksplozivna, nevramnote`ena

i ~uvstvitelna, odnosno smirena i nestabilna. Edni reagiraat mnogu

brzo, ~uvstvitelno i vobudlivo, drugi pak se spori, inertni i pomalku ~uvstvitelni;

edni se pretpazlivi i promisleni, a drugi rea|iraat lekomisleno,

brzopleto i povr{no; dodeka edni gi karakterizira energi~nost i smelost,

drugi poka`uvaat pla{livost, povle~enost i nere{itelnost itn". Milutinovi},

M. op. cit. str. 392.

88


osnoven stav, t.e. da ne se otstapi od stavot na neodobruvaweto. Nie

opstojuvame vrz stojali{teto za izbegnuvawe na kriminalnoto povedenie

so silen i teoretski mo`en akt na voljata. Na toj na~in doa|ame

do slednata formulacija na na{ata teorija: "Vistinsko kriminalno

povedenie e manlivo prilagoduvawe na op{testvenata sredina." Od

ova stojali{te mo`e da se ka`e deka zlostorstvoto nastanuva koga nastroenosta

i sredinata se sudrat vo vid na kriminalen (ili devijanten)

akt namesto me|u niv da dojde do edna sinteza na zakonski rezultat.

Pri~inite za ovaa eksplozija mo`at da se dvostrani:

Vo eden slu~aj nastroenosta e mnogu ~uvstvitelna i eksplodira

kako nekakov suptilen hemiski sostav pri najmal dopir. Vo takov slu-

~aj postoi vrodena sklonost da se reagira so seta sila na zauzdanata

energija, na nejasni, odnosno na neodredeni nadvore{ni pottici. Vakvite

nastranosti ni se dobro poznati kaj seksualnite prestapi i kaj

ubistvata. Ne e potrebno da se naglasuva od lu|eto od ovoj vid mora da

se o~ekuva deka }e vr{at krivi~ni dela koga }e se sudrat so prose-

~niot pritisok na op{testvenata sredina, pa duri i so onoj potprose~niot.

Ova mora da se o~ekuva se dotoga{ dodeka nivnata nastroenost

ne pretrpi promeni (na primer, so godinite na starost ili po

pat na hirur{ka intervencija so koja se rehabilitira eden invalid).

Sredinata vo koja morame da `iveeme sigurno ne mo`e do taa mera da

se popravi {to nikoj nema da mu ka`e grub zbor na edno lice so vaka

ne`en temperament ili deka vo taa sredina nema da ima ni mladi i

privle~ni `eni, taka {to potencijalnite zlostornici nema da dojdat

vo isku{enie da izvr{at ubistva ili siluvawe.

Od druga strana postojat slu~ai na tn. prose~ni sklonosti izlo-

`eni na prekumeren op{testven pritisok. Ova mo`e da se slu~i vo

emocionalnata, fizi~kata ili vo ekonomskata sfera. Krivi~nite

dela koi se vr{at pod vakvi isklu~itelni uslovi vo psiholo{ki pogled

imaat poinakvo zna~ewe. Tie ne odrazuvaat vrodeni sklonosti na

poro~en poedinec. Ako ovaa situacija se sporedi so ~ovek koj eden den

zaginal od grom, nikoj nema da pomisli deka samiot fakt {to toj e

mrtov zboruva protiv negovoto porane{no zdravje ottamu {to ~ovekovite

su{testva ne se vo sostojba da mu odoleat na dejstvoto na gromot.

Nie morame da gi imame vo vid sli~nite situacii i vo na{iot kulturen

`ivot koga krajna siroma{tija, izklu~itelna provokacija ili posebno

li{uvawe goni kon nezakonski akt na inaku lojalen poedinec.

Vo takvi situacii edinstven drug izlez bi bil samoubistvo, i to~no e

toa deka dobar del izgubeni i neuramnote`eni pribegnuvaat kon samoubistvo.

Op{testveniot `ivot se sostoi od slu~ajni pottici koi denes

se pogolemi a utre pomali, no sepak sekoga{ se dvi`at okolu prose-

~niot kvantitet koj obi~niot (prose~en) ~ovek e vo sostojba da gi podnese.

Verojatno e deka grupata na lu|e koi na pomali potttici reagira

so kriminalni postapki sekoga{ }e ima nepriliki. Nasproti va-

89


kvite lu|e, onie koi mu podlegnuvaat samo na ekstremniot pritisok na

nadvore{nite sili }e vr{at prestapi edinstveno vo navedenite retki

i isklu~itelni okolnosti. Ovie se prestapnici od nu`da, a onie sekojdnevni

zlostornici.

Najgolemiot broj na na{ite zlostornici se proizvod na sredinata.

Tie se lojalni dodeka se ubavo te~e, dodeka ekonomskiot `ivot se

razviva bez naru{uvawa i nivnata sposobnost za prilagoduvawe ne e

izlo`ena na preteran pritisok. Me|utoa, koga se spremaat op{testveni

buri, pojava na kriza, naru{at cenite i raste armijata na nevraboteni,

prose~niot lojalen poedinec popu{ta pod isklu~itelniot pritisok

i stanuva prestapnik. Ottamu spored Hentig, plimata na kriminalitetot

{to se javuva vo vakvi okolnosti treba da nî goni da gi istra`uvame

pri~inite na ovie bolesti, a ne da buri~kame me|u simptomite

koi gi pru`aat ~ovekovite su{testva. Za{to, kako {to natamu

veli Hentig, na{eto op{testveno ureduvawe sî u{te ne go dostignalo

ovoj stepen na objektivnost kako sonceto koe ednakvo gi gree pravednite

i nepravednite. Se pretpostava deka site sme rodeni kako ednakvi,

me|utoa svetot vo koj `iveeme ne e ednakov. Taka i vo kriminologijata

ne e isto ako dvajca storat isto delo, izvr{at isto zlostorstvo. Poinaku

ka`ano tie ne se isto.

Na krajot Hentig veli deka negovata teorija na neprilagodenosta

mo`e isto taka da se primeni i na zlostorstvata koi nastanuvaat

poradi izobilstvo. Vo ovie slu~ai pritisokot na sredinata e pod normalniot.

Sekoj od nas e vo sostojba na ramnote`a blagodarenie na balansira~kata

kontrola na op{testvenite uslovi: javnoto mislewe pravilata

na moralot, zakonot i propisite na na{ata grupa. Koga ovaa normalna

ramnote`a e naru{ena, nie stanuvame mentalno izopa~eni. Se

razviva eskcentri~nosta, na{ata priroda se menuva i nie se sudirame

so postepena atrofija na sekojdnevnite pre~ki. Preteraniot pritisok

mo`e da bide isto taka koben kako i negovoto celosno otsustvo. Krajnoto

siroma{tvo ne se pla{i od kaznata bidejki dobroto povedenie e

u{te pogolemo zlo. Zna~i doa|a do zlostorstvo. Preteranoto izobilstvo

ili mo} ne se pla{i od posledicite, za{to kako {to izgleda tie

ne mora neizbe`no da nastapat, imeno tie mo`at da se izbegnat. 92

3. Na teoriite na neprilagodenosta im se stavaat pove}e zabele{ki.

Osnovnata zabele{ka poteknuva od marksisti~ki orientiranite

kriminolozi i socijalni patolozi. Spored niv, u~eweto za

kriminalitetot, odnosno devijantnosta kako izraz na neprilagodenosta,

koe go posmatra i objasnuva samo kako izraz na psiholo{kite

mehanizmi na poedinecot ne e dokraj odr`livo. To~no e deka kriminalcite

se neprilagodeni li~nosti, velat ovie avtori, deka ne se integrirani

vo op{testvoto, vo negovite mehanizmi, procesi i tekovi. Me-

|utoa, tie postavuvaat dve pra{awa. Prvoto, za op{testvenoto pote-

92

Vidi: Henting, H, op. cit. str. 19-26.

90


klo na neprilagodenosta i neosnovanosta na obvrskata kriminalecot

da se prilagoduva na edno op{testvo "koe se nao|a vo sostojba na "dezorganizacija",

koe go razoruva eksploatacija i razni drugi op{testveni

poroci i bolesti, vo koe vistinskite materijalni i du{evni

potrebi na lu|eto stojat vo protivre~nost so mo`nostite na svoeto

zadovoluvawe, vo koe li~nosta e atomizirana, dezintegrirana i sli-

~no, postojat negativni uslovi koi deluvaat vrz ~ovekot koi go formiraat

kako prestapni~ka li~nost." 93 I vtoroto, "zo{to oddelni lica

uspevaat da se odnesuvaat vo duhot na op{testvenite normi i po~ituvawe

na pozitivnite vrednosti, a drugi stanale neprilagodeni lica." 94

Nivniot zaklu~ok e deka teorijata na neprilagodenosta ne mo`e da

odgovori na ovie pra{awa i ottamu ne e dovolna i kadra da navleze vo

podlabokata etiologija na devijantnoto i kriminalnoto povedenie.

Pritoa ovie teoreti~ari zapa|aat vo sopstvenaat stapica, za{to negirajki

go zna~eweto na prilagoduvaweto doa|aat vo kontradikcija so

svojot afirmativen stav kon resocijalizacijata koja vo su{tina zna~i

prilagoduvawe na osudenicite na postojnite op{testveni odnosi i

vrednosti. Za da se izvle~at od taa stapica, edni, kako na primer, Milutinovi},

tvrdat deka prilagoduvaweto kaj resocijalizacijata nebare

e sosema drugo pra{awe koe vsu{nost i ne poka`uva bog znae kakov

uspeh, a drugi kako na primer, Kambovski, tvrdat deka resocijalizacijata

ne e mo`na vo kapitalisti~koto op{testvo. 95 Nakratko, na toj

na~in tokmu tie ne uspevaat da odgovorat na osnovnoto pra{awe za{to

edni stanuvaat kriminalci a drugi ne. A odgovorot e mo{ne ednostaven.

Imeno koga ve}e ispravno se priznava deka opredeleni psihi~ki

osobini ostvaruvaat izvesni te{kotii vrz mo`nosta za prilagoduvawe

i ottamu vrz pojavata na kriminalnite povedenija, mora da se ima predvid

deka na~inot na razre{uvaweto na tie te{kotii vo najgolema

mera zavisi od stavot na op{testvenata sredina kon tie lica i nivnoto

razbirawe ili nerazbirawe na tie te{kotii. Na{ stav e deka samo

na toj na~in mo`e da se izbegnat nepotrebnite teoretski zapletkuvawa

i da se iznajde odgovorot na pra{aweto za{to site lica so isti

pre~ki vo prilagoduvaweto ne stanuvaat prestapnici.

1.2. TEORIJA NA INTELIGENCIJATA

1. Osnovnata teza na teorijata na inteligencijata e deka devijantite

i prestapnicite se nedovolno inteligentni i slaboumni lica

koi ne se vo sostojba da ja sfatat te`inata i {tetnosta na svoite postapki.

Vakviot stav vo osnova mo`e da se bara vo poso~enite ko-

93

Milutinovi}, M. op. cit. str. 106.

94

Ibid, str. 106.

95

Za ovoj problem po{iroko: Sulejmanov, Z. Penologija, Grafohartija,

Skopje, 1999, str. 431-434.

91


mparativni istra`uvawa na inteligencijata na prestapnicite i licata

koi ne se oddavaat na devijantni povedenija ili kon vr{ewe krivi-

~ni dela. Od tie istra`uvawa prozleze pogre{no soznanie deka me|u

devijantite i prestapnicite se pojavuva zna~itelno pogolem procent

na lica so poniska inteligencija i slaboumnost.

Vo sociopatolo{kata i kriminolo{kata literatura se smeta

deka ovaa teorija za prvpat e po{iroko razviena od strana na Henry. K.

Goddard vo negovite studii: "Slaboumnosta nejzinite pri~ini i posledici"

(Feeble - Mindedness, Causes and Consequences, New York,

1914), "Prestapnik imbicil" (1915) i "Sposobnostite na ~ovekot i nivoto

na intelektualniot razvoj" (Human Efficiency and Levels od Inteligence,

Princeton University Press, Princeton, 1920). Spored nego sekoe slaboumno

lice e potencijalen prestapnik i deka najva`nata pri~ina na nivnoto

prestapni{tvo e tokmu niskoto nivo na nivnata inteligenija koja kaj

niv se spu{ta do nivoto na debilnost. So cel da se spre~i nivnoto

prestapni~ko odnesuvawe, Godard predlagal nivno smestuvawe vo posebni

ustanovi i zabrana na nivna reprodukcija. Podocna se obidel da go

promeni svoeto mislewe so tvrdeweto deka sekoj ~ovek e potencijalen

prestapnik.

Re~isi site istra`uvawa od toa vreme uka`uvaa na toa deka golemiot

procent na maloletni delinkventi e na potprose~no psihi~ko

nivo. Taka, na primer, Hejli i Broner (William Healy and Augusta F.

Bronner) utvrdile deka 14% od decata od ^ikago bile slaboumni, 14%

umobolni, 5% optovareni so psihozi i 2% neuroti~ni. 96

Privrzanicite na teorijata na inteligencijata kako faktor na

kriminalnoto povedenie ja istra`uvaa i zaemnata zavisnost na niskata

inteligencija i recidivizmot. Vo taa smisla Gilin (J Gillin, Social

pathology, New York, 1933) istaknuva deka sekoe istra`uvawe na povratni{tvoto

poka`uva zgolemeno povtoruvawe na krivi~nite dela so

istovremeno opa|awe na stepenot na inteligencijata. Nasproti ovoj

avtor Hartman (Hartman, Recidivism and Inteligence, 1940) utvrdil deka

recidivistite imaat povisok stepen na inteligencija od primarnite

prestapnici

2. Ponovite istra`uvawa zasnovani vrz sovremeni instrumenti

za merewe na inteligencijata poka`aa deka razlikite me|u prestapnicite

i neprestapnicite se re~isi nezna~itelni ili nikakvi. Pritoa

na studiite spored koi prestapnicite poka`uvaat poslabi rezultati

na testovite na inteligencijata im se upatuvaat izdr`ani prigovori

za neadekvatniot izbor i nedovolnata reprezentativnost na kontrolnite

grupi. Bitno e da se podvle~e i toa deka dobienite razliki vo

pogled na inteligencijata se tolku mali {to so namaleniot stepen na

inteligencija vo nikoj slu~aj ne mo`e da se objasni kako nekoj zna~aen

op{t kriminogen faktor. Vo ovaa smisla treba da se razgleduva i

96

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 271.

92


postoeweto na temnata brojka, odnosno pretpostavkata deka so ovie

istra`uvawa me|u ~esnite gra|ani ~esto se opfateni i golem broj na

lica koi ja izbegnale slu`benata intervencija.

Vo edno od takvite istra`uvawa koe se odnesuva{e na opredelen

broj zatvorenici vo Xorxija, Adler i Votrington (Herman M.

Adler and Myrthe R. Worthington) do{le do zaklu~ok deka tamo{nite

zatvorenici bile pointeligentni od pripadnicite na vojskata na SAD

za vreme na Prvata Svetska vojna. Podocna, sporeduvaj}i niza studii

Zeleni (Leslie D. Zeleny) utvrdil deka nema golemi razliki vo srazmerot

na slaboumnosta kaj zlostornicite i obi~noto naselenie za{to

toj srazmer iznesuval 1,2 : 1. 97 Tul~in (Simon H. Tulchin) 98 konstatiral

deka me|u kriminalcite i nekriminalcite ne mo`e da se utvrdi bilo

kakva zna~ajna razlika vo pogled na stepenot na inteligencijata, dodeka

Saterlend (E. Sutherland) tvrde{e deka eventualnite razliki vo

toj pogled naj~esto se predizvikani so gre{ki vo izborot na primerokot,

na~inot na sostavuvaweto na pra{awata i tolkuvaweto na dobienite

rezultati.

Kriminolo{kite istra`uvawa isto taka utvrdija deka nivoto

na inteligencijata varira vo zavisnost od vidot i te`inata na prestapni~kata

dejnost. Taka na primer, izmamnicite po pravilo poka`uvaat

natprose~na inteligencija, dodeka od druga strana, kaj izvr{itelite

na krvnite i seksualnite krivi~ni dela inteligencijata e ne{to poniska

od prosekot, i mo`e da se spu{ti i do nivoto na debilnost i

inbicilnost. 99 Zna~aen rezultat pretstavuva i soznanieto deka nivoto

na inteligencijata i prestapni{tvoto istovremeno se determinirani

od deluvaweto na treti zaedni~ki faktori (antecedenti) koi ostvaruvaat

svoe vlijanie i vrz inteligencijata i vrz prestapni{tvoto. Me|u

niv e pomesteno dejstvoto na nepovolni socijalnite faktori kako {to

se: otsustvoto na soodvetni uslovi za vospituvawe i obrazovanie, pripadnosta

na opredelena kulturna grupa i sl.

Seto ova me|utoa ne gi obeshrabri izvesni istra`uva~i da prodol`at

so sporeduvaweto na stepenot na inteligencijata me|u zlostornicite

i ~esnite gra|ani. Taka bra~niot par Glik utvrdile deka maloletnite

delinkventi imaat ponizok stepen na inteligencija od nivnite

vrsnici koi ne vr{at krivi~ni dela. [ort i Strudbrk (Short

97

Eliot, M. op. cit. str. 273-274

98

Tulchin, S. H. Intelligence and Crime, University of Chicago, Press, Chicago,

1939.

99

Saterlend (E. Sutherland, 1931) koj go ispituval koeficientot na

inteligencijata na prestapnicite utvrdil deka storitelite na krivi~ni dela

pronevera, krivotvorewe i licata koi primaat mito imaat povisok IQ, deka

ubijcite, nasilnicite, silexiite i ostanatite seksualni prestapnici se so

poniska inteligencija, a kradcite na avtomobili i lica koi vr{at dela vo

vrska so upotreba na droga i alkohol se prose~no inteligentni.

93


and Strodbek, 1965) povtorno vo ^ikago konstatiraa deka pripadnicite

na maloletni~kite bandi imaat poniska inteligencija od maloletnicite

koi ne se delinkvento orientirani. Gibson i Vest (Gibson and

West) tvrdat deka maloletnicite koi za prvpat se osuduvani pred

navr{uvaweto na 14 godini, imaat poslabi rezultati na testovite na

inteligencija.

3. Niskoto intelektualno nivo mo`e da bide pre~ka za obrazovnoto

i profesionalnoto napreduvawe, a so toa i za steknuvawe na povisok

socijalen status. Nedovolnata inteligencija mo`e da bide uslov

za neadekvatnoto procenuavawe na razli~ni `ivotni situacii i rizici

{to gi nosi izvr{uvaweto na krivi~nite dela. Takvite lica polesno

potpa|aat pod vlijanie na drugi. Niskata inteligencija mo`e da

bide i faktor za polesno dospevawe vo penitencijarna ustanova. Ovie

okolnosti me|utoa ne se dovolni za toa niskata iteligencija da se

ozna~uva kako najbiten ili u{te pomalku kako edinestven faktor na

prestapni~oto povedenie tuku samo kako eden od brojnite uslovi koi

pridonesuvaat ili go ovozmo`uvaat kriminalno povedenie. Toa ne zna-

~i deka vo nekoi konkretni slu~ai inteligencijata ne mo`e da bide i

od presudno vlijanie. Me|utoa, gledano vo celina niskata inteligencija

ne mo`e da se smeta kako re{ava~ki pri~inski faktor tuku samo

kako pridonesuva~ka determinanta ili kako nezna~itelna ote`nitelna

okolnost za vr{ewe na prestapni~ko povedenie.

Ottamu mo`e slobodno da se ka`e deka, inteligencijata ima

samo opredeleno zna~ewe vo istra`uvaweto na endogenite faktori na

kriminalitetot. Inteligencijata denes me|utoa, dobiva nesporno mesto

i zna~ewe pri sproveduvaweto na odmeruvaweto i individualizacijata

na krivi~nata sankcija i vo procesot na resocijalizacijata na

prestapnicite vo penitencijarnite ustanovi.

1.3. PSIHOANALITI^KA TEORIJA

1. Ovoj pristap na etiolo{ko objasnuvawe na kriminalitetot

ima pove}e teoretski varijanti koi vo osnova ne se razlikuvaat. Na

site im e zaedni~ko poa|aweto od pihoanalizata kako metod na tretman

na mentalnite i emocionalnite naru{uvawa na li~nosta. 100 Osnovata

od koja se poa|a, vsu{nost, se potsvesnite sili i nagoni i stavot

deka kriminalnoto povedenie se javuva kako izraz na razni konflikti

koi nastanuvaat vrz baza na tie nekontrolirani psihi~ki sili koi doveduvaat

do toa poedinecot da ne e svesen za negovite ~esto skrieni

celi. Spored toa poimot na nesvesnoto zazema centralno mesto vo site

100

Glavniot metod na psihoanalizata e ispituvawe na poedine~nite

slu~ai (case study) koj se zasnova na metodolo{ki tehniki: slobodni asocijacii,

introspekcija i sl.

94


teoretski varijanti na ovaa teorija voop{to i vo objasnuvaweto na

devijantnosta i kriminalitetot posebno.

2. "Psihoanalizata gleda vo li~nosta edna dinami~ka organizacija.

Organizacijata na `ivotot na individuata me|u zadovolstvoto,

pragmatizmot i dol`nosta se objasnuva so borbata na tri instanci: 1.

"Ona" koe gi pretstavuva nesvesnite iracionalni sili, 2. "Jas" koe gi

pretstavuva silite izvedeni od stvarnosta, imeno od praktikata i 3.

"Nad Jas" koe vodi smetka za silite na samokaznuvawe i pokoruvawe."

101 Za ovoj pristap od posebno zna~ewe e teorijata na Frojd (Sigmund

Freud, 1856-1939) 102 za strukturata na li~nosta, nejzinata dinamika i

razvoj koi se od zna~ewe za objasnuvawe na procesot na socijalizacijata

na li~nosta. Centralnata struktura na li~nosta e sostavena od

tri dela ili potsistemi:

a) Prviot del Id (Ona, Nesvesno, Nesakano Jas, ili del od psihi~kiot

aparat na li~nosta koj e sostaven od nesvesni vrodeni instinkti)

go so~inuvaat vrodeni sili - instinkti, 103 od koi osnovnite pottiknuva~i

na aktivnostite se ozna~eni so izrazite "libido" (seksualen

nagon) i - ego nagoni (nagoni na samoodr`uvawe). Vo ramkite na Id-ot

Frojd natamu razlikuva dva vida na instinkti eros (instinkt na

`ivot) i tanatos (instinkt na smrt). 104 Me|u instinktite na eros-ot se

pomesteni gladot, `edtta i seksualniot instinkt koi slu`at za odr`uvawe

na `ivotot i na ~ovekoviot vid. Energijata koja pokrenuva na

aktivnost vo taa nasoka e ozna~ena so izrazot libido (libido pretstavuva

energija na eros-ot). Posebno vnimanie Frojd mu posvetuva na seksualniot

instinkt i vo negovata sila ja gledal mo`nosta za razbirawe

na re~isi na site ~ovekovi postapki. Instinktot na smrt kako destru-

101

Pinatel. J op. cit. str. 41.

102

Iako direktno ne se zanimaval so pra{aweto na kriminalitetot

Frojd dal zna~aen pridones za negovoto razbirawe osobeno so negovoto objasnuvawe

na potekloto na zlostorot i kaznata, opisot na zlostornikot poradi

~uvstvo na vina i objasnuvaweto na gafovite so koi dal pridones za razjasnuvawe

na nebre`nite krivi~ni dela. Vidi: Manhhaim, H. op. cit. str. 318-324.

103

"Id e izraz koj se upotrebuva za da se odbele`i golemiot rezervoar

na ~ovekovi nagoni koi retko izleguvaat na povr{inata na svesnosta. So drugi

zborovi, Id e nesvesno... Id-ot e izvor na site primitivni `ivotinski nagoni,

ili na ona {to porano se narekuvalo instinkti". Eliot, M. op. cit. str. 273

104

Ovoj instinkt, spored Frojd e izvor na agresivnosta i destruktivnostta

na li~nolsta. Dokolku toj instinkt e naso~en kon poedinecot {to go

poseduva, se izrazuva kako sadomazohizam i ponekoga{ doveduva do samoubistvo,

a dokolku e naso~en kon drugite, se izrazuva kako agresivnost koja doveduva

do rastovaruvawe na napnatosta. Za opredeleni kriti~ki zabele{ki kon

ovoj stav na Frojd, vidi: Stor, E. Ljudska agresivnost, Nolit, Beograd, 1968, str.13-

24.

95


ktiven instinkt e izvor na sklonosta na lu|eto kon agresija, razoruvawe,

vojni i me|usebni progonuvawa i tormozewa. 105

Site tie instinkti se del na organskata struktura na poedinecot

i vo osnova se protivop{testveni. ^ovekot se stremi da gi zadovoli,

a op{testvenata zaednica go opredeluva na~inot na koj toa mo`e da

se ostvari. Devijantnosta ili krivi~noto delo, so koe se saka da mu se

soop{ti ne{to na drugite (sekoe povedenie e vid na samoizrazuvawe

na li~nosta), pretstavuva manlivo prilagoduvawe na tie barawa (fali~na

socijalizacija). Me|utoa, so ogled deka sekoe pa i kriminalnoto

povedenie mora da se sfati potrebna e psihoanaliza koja }e gi napravi

vidlivi latentnite pri~ini i celta na takvoto povedenie.

b) Vtoriot del ili komponenta na li~nosat e Ego (Vistinsko

Jas, Svesna li~nost, ili del na li~nota koj doa|a vo dopir so okolinata

i koj posreduva me|u potrebite na Id-ot i barawata na Super ego-to).

Ego-to, vsu{nost, pretstavuva svest za okolinata, svest koja razviva silno

~uvstvo na vina poradi zabranetite porivi na Id-ot. So negova pomo{

deteto uspeva da go usoglasi izrazuvaweto na svoite sebi~ni porivi

so barawata i potrebite na drugite (Ego-to ima funkcija potrebite

na Id-ot razumno da gi usoglasi so realnosta i osobeno so razvienosta

na Super ego-to). Nego go so~inuvaat procesi kako {to se zabele`uvawe,

pomnewe i mislewe. Ego-to vo odnos na instinktivnata

sfera e sekundarno i slu`i samo kako izvr{tel na ona kon koe te`nee

Id-ot. Toj e razumen sluga na eden silen nerzaumen gospodar. Ego-to

celata sila ja crpi od prviot del na li~nosta. Bez Id nema Ego nitu

funkcii na Ego-to.

v) Tretiot del na li~nosta Super-ego (Posakano Jas, Nad Jas,

Sovr{eno, Socijalizirana li~nost , Sovest, ili del na psihi~kata

105 Od instinktot na smrtta proizleguva agresivniot nagon. Agresivnosta

e streme` za destrukcija vrz sebesi, streme` za sopstvena smrt naso~ena

sprema drugi objekti koi taka pretstavuvaat zamena za sopstvenoto bitie.

Poedinecot se bori so drugi lica za svojot opstanok, za{to negovata `elba za

sopstvena smrt e blokirana so silata na instinktot za `ivot. Vrz osnova na

ovie sfa}awa na Frojd, Hertman i Ana Frojd go razvivaat sfa}aweto deka

agresivnata energija, ednakvo kako i energijata na libidoto postojano se sozdava

vo organizmot. Ako ovaa agresivna energija ne se neutralizira preku

nekoja socijalno prifatliva akcija, neizbe`no doa|a do manifestirawe na

destruktivni sili na taa energija, doa|a do agresiven napad vrz drugi lica. Vo

takviot napad se nao|a zadovolstvo, za{to projavuvaweto na agresivnosta zna-

~i osloboduvawe na tenziite predizvikani so nezadovoleniot nagon. Spored

ova sfa}awe agresivnosta se kumulira vo organizmot kako voda vo bazen. Koga

akumulacijata na vodata }e dostigne opredeleno nivo, neizbe`no doa|a do

agresija. Ottamu nekoi avtori, ova sfa}awe go narekuvaat hidrauli~en model

za potekloto na agresijata. Rot, N. Osnovi socijalne psihologije, Zavod za izdanika

i nastavna sredstva, Beograd, 1977. str. 238.

96


struktura koj preku Ego-to ja cenzurira i ograni~uva funkcijata na Idot)

e sistem na normi, principi i vrednosti na dadeno op{testvo koi

gi usvoila li~nosta. Ovoj del na li~nosta, vsu{nost, e nejzinata socijalna

komponenta ~ija osnovna uloga e da ja spre~i, ko~i, kanalizira i

naso~uva silata na Id-ot kon op{testveno prifatlivo zadovoluvawe na

negovite barawa. 106

Nakratko Id se prirodnite, instinktivni i sebi~ni sklonosti

na edno lice koi toa se obiduva da gi potisne, Ego pretstavuva svesno

prilagoduvawe na li~nosta na svetot okolu nego, Super ego, koe pomalku

ili pove}e e sinonim na sovesta, go potisnuva konfliktot vo potsvesnoto,

za{to poedinecot do`ivuva ~uvstvo na vina pri pomislata

na svoite sebi~ni ili zlonamerni pobudi.: ma` ili `ena koi kradat,

mo`ebi, se stremat kon seksualno zadovoluvawe. 107

Me|usebniot dinami~en odnos me|u ovie komponenti ili aspekti

na li~nosta go odrazuva nejzinoto celokupno povedenie. Me|u niv

~esto doa|a do sudiri koi kaj li~nosta predizvikuvaat nesigurnost -

anksioznost. Sostojbata na nesigurnost i neoopredelen strav li~nosta

nastojuva da ja nadmine so pomo{ na odbrambeni mehanizmi kako {to

se regresijata, represijata, fiksacijata i drugi koi gi maskiraat i

izlobli~uvaat motivite i celite {to ne gi prifa}a Super-ego-to, taka

{to li~nosta iako za toa ne e svesna sepak gi zadovoluva i ostvaruva

makar indirektno i delumno. Vo slu~aj na posilni konflikti me|u

ovie komponenti doa|a do naru{uvawe vo povedenieto i do opredeleni

psihi~ki posledici vrz li~nosta. Za toa se vinovni ograni~uvawata

koi Super ego-to mu gi nalo`uva na Ego-to. Tokmu tie ograni~uvawa

mo`at da zavr{at so seriozni tenzii koi se manifestiraat vo anksioznost,

nalutenost ili rezignacija. Spored toa mnogu lica ne uspevaat

spored svoi kriteriumi da go odmerat povedenieto taka kako {to nalaga

Super ego-to i razvivaat silna smisla za vina. Toa ~uvstvo od

106

"Super ego e sila koja ne prisiliva u~tivo da mu odgovorime na

nekoj koj ni dosaduva, koe pravi najprvin da mu ponudime hrana na drug iako

samite sme gladni kako volci, ili koe ne naveduva qubezno da postapuvame so

lice koe namerno ne povredilo. Spored toa Super ego-to go odrazuva "op{testvenoto

vospituvawe" na poedinecot koe toj go dobil od svoite roditeli,

crkvata, u~ili{teto i op{testvoto voop{to". Eliot, M. op. cit. str. 273. "Super

ego-to e uslov da se postapuva vo soglasnost so op{testvenite pravila. Ego-to

sprema niv postapuva ili vrz osnova na samite niv ili od sebesi. Ako sprema

ovie pravila postapuva premnogu dobro, toa se stremi i da go napu{ti svojot

star gospodar Id-ot i da stane sluga na noviot gospodar Super ego-to. Poradi

toa Id-ot reagira se posilno i bara pati{ta da ja izbegne kontrolata, a Egoto

go zamol~uva so mehanizmot nare~en "potisnuvawe". Korn. R. and McCorkle,

L. Criminology and Penology, New York - London , 1964, str. 253.

107

Eliot, M. op. cit. str. 334.

97


svoja strana, kaj niv mo`e da dovede duri i do neurozi i psihozi ili do

otvoreno kriminalno povedenie od `elba za kazna.

Za formiraweto na li~nosta i nejazinoto podocne`no povedenie,

spored Frojd, od isklu~itelno zna~ewe se prvite godini od `ivotot

na deteto. Toa minuva niz nekolku periodi koi se biolo{ki determinirani

i nu`ni.

a) Prvata faza e tn. pregenitalen period sostaven od tri fazi:

1. oralna faza (do prvata godina od `ivotot) koga deteto preku ustata

zadovoluva seksualni pobudi, 2. analna faza (vo vtorata godina od `ivotot)

koga zadovolstvoto e defekacijata povtorno predizvikana od

seksualni pobudi i 3. genitalnata faza (od 3 do 5 godini) koga se projavuva

zadovolstvo i interes za genitaliite. Vo ovaa faza doa|a do tn.

Edipov kompleks i primarni identifikacii so majkata i tatkoto.

Edipoviot kompleks nastanuva poradi sudirot na Id-ot, (nesvesnata

`elba na deteto da ima seksualni odnosi so majkata i da go ubie svojot

tatko) i Super ego-to (strogata zabrana koja mu se sprotivstavuva na

taa `elba). Od uspe{noto razre{uvawe na Edipoviot kompleks i kvalitetot

na primarite identifikacii vo najgolema mera zavisi socijalizacijata

i razvojot Super ego-to .

So Edipoviot kompleks koj proizleguva od dve zlostorni~ki

nameri: da se ubie tatkoto i polovo da se op{ti so majkata, Frojd go

povrzal mra~noto ~uvstvo na vina koe kaj opredeleni lica preku

izvr{uvaweto na krivi~ni dela kaj opredeleni storiteli doveduva do

olesnuvawe. Toa se tn. zlostornici od ~uvstvo na vina koi deloto go

vr{at prisilno tokmu poradi toa ~uvstvo na vina koe e od nepoznato

poteklo.

b) Period na latencija e period na slabeewe na projavuvaweto

na seksualniot interes ili tn. narcisoiden period, odnosno period

koga se projavuva interes za samiot sebesi.

v) Vo period na pubertetot interesot se prefrluva vrz sprotivniot

pol (socijalizacija).

Na ovie tri periodi im odgovaraat: 1. na pregenitalniot period

- Id (Ona), nesvesna li~nost, zadovolstva od seksualna priroda, 2. na

periodot na latencija - Ego (Jas), svesna li~nost, pragmatizam i 3. na

periodot na pubertetot - Super ego (Nad jas), dol`nosno, socijalizirano

povedenie: sovest odnosno postapuvawe soglasno so op{testvenite

pravila na povedenie. 108

108

Sovest pretstavuva psihi~ka dispozicija koja poedinecot go osposobuva

i go pottiknuva svoite sopstveni postapki moralno da gi prosuduva.

Odobruvaweto na sopstvenite postapki se odrazuva kako zadovolstvo, mirna

sovest, i obratno. Sovesta ne e vrodena, tuku steknata i promenliva ~ove~ka

osobina koja zavisi od stepenot na dostignatata eti~ka visina, i op{testvenata

sredina vo koja `ivee poedinecot .

98


3. Vrz ovie op{ti postavki na Frojd se razvija mnogubrojni

psihoanaliti~ki u~ewa za kriminalitetot. Skoro site avtori koi ja

prifatile psihoanaliti~kata koncepcija zapo~naa da izdavaat studii

vo koi psihoanaliti~ki zapo~na da se objasnuva i samiot kriminalitetot.

Me|u niv sekako na prvo mesto treba da se poso~at u~enicite na

Frojd: Adler (Alfred Adler, 1870-1937) 109 i Jung (Karl Gustav Jung, 1875-

1960). 110 Zna~ajni dela vo ovaa oblast dadoa i Franc Aleksander (Franz

Alexandar) i [taub (Hugo Staub), 111 Rajk (Theodor Reik) Ajhorn (August

Eihorn), [tekel (Wilhelm Stekel) i drugi.

Vo ovaa smila e osobeno zna~an i Viljem Hejli (Wiliam Healy)

koj vo svoeto delo "The Individual Delinquent", Little Brown and Company,

Boston, 1917, smeta{e deka prestapni~koto povedenie mo`e da se objasni

samo so zadlabo~uvawe vo emocionalniot razvoj na poedinecot.

Spored nego pri~nata na kriminalitetot se nao|a vo frustraciite

koi nastanuvaat vo fazata na detstvoto koga toa ne mo`e da gi zadovoli

svoite osnovni potrebi.

109

Adler stana poznat kako osnova~ na {kolata na individualnata

psihologija i negovoto u~ewe za kompleksot na inferiornosta (~uvstvo na

pomala vrednost) i borbata na poedinecot za dostigawe na opredelena cel

koja se sostoi vo superiornost (streme` za nadmo}nost i zna~ewe). Spored

nego, vr{eweto na krivi~noto delo pretstavuva kompenzacija na inferiornosta

i na~in na privlekuvawe na vnimanieto. Vidi pove}e: Mannheim, H. op. cit.

str. 329-331.

110

Jung vo psihologijata go vovede poimot na kolektivno nesvesnoto

koe mu go sprotivstavi na individualnoto nesvesno kaj poedinecot. Negovoto

zna~ewe se sostoi i vo poso~uvaweto na introvertniot i ekstravertniot psiholo{ki

tip. Ekstravertnosta e karakteristika na nekoj poedinec koja se sostoi

vo prete`nuvawe na interesot sprema nadvore{niot svet. Takvite lica

se otvoreni, komunikativni i spontani. Ekstravertniot tip se karakterizira

so spretnost vo socijalnite kontakti, ne~uvstvitelnost na kritika, burno

izrazuvawe na emocionalnite do`ivuvawa itn. Introvertnosta se karakterizira

so prete`na naso~enost kon sopstveniot vnatre{en svet na poedinecot

(svetot na fantazijata), nespretnost i neprisposobenost vo razli~ni socijalni

situacii, pre~uvstvitelnost za sekakva kritika, ko~ewe na emocionalnite

izrazi, sklonost kon preterana analiza na samiot sebesi i na drugite

lu|e Introvertnata li~nost vo povedenieto so drugite poka`uva rezerviranost,

ne e komunikativna i se dr`i na distanca.

111

Aleksandar i Staub vo svoeto zaedni~ko delo "Psihonaliti~ki

uvod vo svetot na paragrafite od 1927, kriminalitetot se obiduvaat vo prv

red da go objasnuvaat ne so slabotot Super ego tuku, so negovoto otsustvoto kaj

opredeleni poedinci i vo taa smisla go opredeluvaat mo{ne problemati-

~niot tip na tn. zlostornici bez Super ego.

99


Eden od avtorite koj na relativno pocelosen na~in ja izlo`i

ovaa teorija e Kejt Fridlander (Kate Friedlander) 112 . Fridlander poa|a

od antisocijalniot karakter koj se karakterizira so slab, neizgraden

Ego, {to im ovozmo`uva na destruktivnite nagoni na Id-ot slobodno da

se projavuvaat. Spored toa, osnovnata kriminolo{ka postavka na psihoanalizata

e deka vo sekoj poedinec postojat vrodeni instinkti (Id)

ili tendencii za kriminalno odnesuvawe. Kaj izvesni poedinci tie tendencii

dobivaat manifesten izraz {to e usloveno od stepenot na razvienosta

na Ego-to. Dokolku Ego-to kako svesna li~nost i Super egoto

kako socijalizirana li~nost se porazvieni, dotolku opasnosta za

izvr{uvawe na krivi~noto delo i drugite devijantni povedenija se pomali.

Razvienosta na ovie aspekti na li~nosta pak zavisi na koj na~in

vo porane{nite godini od `ivotot na deteto negovite instinkti se

prilagoduvaat, modificiraat i potisnuvaat soglasno so barawata na

sredinata pri {to re{ava~ko vlijanie ima qubovta od strana na roditelite

i identifikacijata so niv. Nastojuvaj}i da ja pridobie qubovta

na roditelite deteto |i prifa}a nivnite `elbi kako svoi, go imitira

negovoto povedenie i po~nuva da se bori protiv svoite vnatre{ni

instinktivni impulsi so nivno kontrolirawe, usoglasuvawe ili potisnuvawe.

Potisnatite motivi me|utoa, vo izvesni okolnosti mo`at da

uslovat regresija odnosno vra}awe kon infantilen na~in na zadovoluvawe

na instinktivnite potrebi. Premnogu ograni~enite instinktivni

impulsi kako i nivnoto preterano zadovoluvawe, doveduvaat isto

taka do fiksacija za opredelen stadium na razvojot, odnosno naru{en

na~in na zadovoluvawe na potrebite. Posilni sudiri me|u komponentite

na li~nosta doveduvaat do mentalni naru{uvawa. Naru{uvawata

mo`at da nastanat i poradi organski o{tetuvawa. Site ovie okolnosti

imaat kriminogeno zna~ewe.

Soglasno so gorenavedenoto, pri~inskite faktori na kriminalitetot

Fridlander gi gleda vo naru{uvaweto na funkcioniraweto

na komponentite na li~nosta (Id, Ego i Super ego). Tie naru{uvawa,

odnosno kriminogeni faktori toj gi deli vo tri grupi: 1. naru{uvawa

nastanati poradi antiop{testveniot razvoj na karakterot, do {to

doveduva konstitucijata i vlijanieto na sredinata, 2. naru{uvawa od

organska priroda, do koi doa|a poradi toksi~ni i organski o{tetuvawa

kako i naru{uvawa na nervniot sistem, i 3. psihi~ki naru{uvawa

na Ego-to, poradi koi toa ne e vo sostojba da ja razlikuva stvarnosta od

fikcijata. 113

4. Osnovnata kriti~ka zabele{ka e deka ovaa teorija za strukturata

na li~nosta ne e nau~no doka`ana i deka e ednostrana (preterano

istaknuvawe na ulogata na instinktite i seksualnite nagoni).

112

Vidi: Fridlander, K. La delinquence juvenile: Etude psihoanalitique, Paris,

PUF, 1951.

113

Vidi: Ja{ovi}, @, op. cit. str. 183-184.

100


Natamo{ni zabele{ki {to mo`at da im se upatat na psihoanaliti~arite

se: neopravdanite pretenzii so ova u~ewe i metodot na psihoanalizata

da gi objasnat site kriminalni povedenija.

Na opredleni, spored nas, preostri kritiki be{e izlo`eno i

uka`auvaweto deka krivi~noto delo mo`e da se javi kako opredelen

vid na neuroza: prestapnik poradi ~uvstvo na vina (storitel koj se

stremi da bide proglasen za vinoven i da bide kaznet). Vo odgovor na

ova se istaknuva deka samoto iskustvo poka`uva deka zlostornicite

prezemaat sî so cel da ne bidat otkrieni i kazneti. Vo ovie psihoanaliti~ki

tvrdewa spored nas ima golema vistina, {to se potvrdi i vo

nekoi na{i istra`uvawa. Nivniot nedostatok povtorno se sostoi

samo vo nastojuvaweto da se voop{tat vrz site kriminalni povedenija.

Od drguga strana, protiv konceptot na psihoanaliti~arite

deka kriminalecot so pomo{ na krivi~noto delo se stremi kon postignuvawe

na momentno zadovolstvo, sosema neopravdano se istaknuva

deka najgolemiot broj zlostornici gri`livo se podgovuvaat za negovoto

izvr{uvawe. Nie bi dopolnile deka kriminalcite ne se stremat

samo kon postignuvawe na momentno tuku i kon trajno zadovolstvo,

kako i toa deka prethodnoto podgotvuvawe za izvr{uvawe na deloto ne

e validen dokaz protiv ova tvrdewe, nitu vo prilog na stavot deka vakvoto

objasnuvawe navodno ne mo`e da se primeni na profesionalnite,

organiziranite i kriminalcite so "beli jaki".

Nesporno e deka ovaa teorija ima i drugi svoi pozitivni strani

ottamu {to uka`a na brojni psiholo{ki aspekti na li~nosta. Vo taa

smisla vo kriminolo{kata literatura so pravo se istaknuva va`nosta

na nivnoto uka`uvawe deka krivi~noto delo e posledica na naru{uvawata

na psihi~kata ramnote`a na li~nosta, no i toa deka deloto e

emanacija na pogre{nata socijalizacija na li~nosta koja poradi toa

ne e vo sostojba da gi sfati normativnite barawa na socijalnata sredina.

Vo nejzinite nastojuvawa se gleda i obidot kriminalitetot da se

objasni so neusoglasenosta na op{testvenata struktura i normativniot

sistem (zaednicata regrutira poedinci koi poradi nivniot op{-

testven status i nedostatocite vo psihi~kata struktura ne se vo sostojba

vistinski da í se prilagodat).

1.4. TEORIJA NA FRUSTRACIJATA

1. Teorijata na frustracijata spored svojata sodr`ina e psihoanaliti~ka

teorija koja kriminalnoto povedenie go objasnuva kako posledica

na li{uvawa od neophodnite uslovi vo razvojot na edna li~nost.

Vo nekoi slu~ai ne e mo`no da se zadovolat potrebite i streme-

`ite koi se javuvaat vo opredelena sociokulturna sredina. Poradi toa

kaj mnogu poedinci doa|a do frustracii koi se prosledeni so ~uvstvo

na inferiornost, razo~aruvawe i rezignacija, kaj nekoi so emocionalni

i drugi promeni na psihi~kiot mehanizam, pa duri i so pogo-

101


lemi o{tetuvawa na nivniot prihi~ki `ivot. Branej}i se od tie posledici

vo takvi okolnosti na li{uvawa, lu|eto odbiraat razni na~ini

na reakcii koi ~esto se nesoodvetni i protivni na op{testvenite

normi.

2. Vo psihologijata e voobi~aeno frustracijata da se definira

kako psihi~ka napnatost ili voznemirenost poradi popre~ena namera,

streme` ili potreba ili poednostavo, kako spre~uvawe na zadovoluvaweto

na motivite. 114 Taa e motivaciona ili afektivna sostojba {to

se javuva kako posledica na blokirawe, popre~uvawe, razo~aruvawe,

poraz. Spored From, frustracijata ima dve zna~ewa: 1. frustracija

kako prekinuvawe na nekoja aktivnost koja e naso~ena kon nekoja cel i

koja e vo tek (na primer, deteto posegnuva so racete vo kutija so bomboni,

no vleguva majkata i go prekinuva vo namerata da gi dosegne), i 2.

frustracija kako negacija na streme` ili `elba (na primer, deteto ja

moli majkata da mu dade bomboni, no taa go odbiva). 115 Ottamu frustracijata

pretstavuva opstrukcija od strana na op{testveni ili li-

~ni agensi na edna akcija koja e vo tek i e naso~ena kon nekoja cel.

Vo psiholo{kata literatura se smeta deka do frustracii doa|a

poradi deluvaweto na: 1. objektivni fizi~ki pre~ki (prirodni pre~ki

kako na primer, spremni sme da odime na izlet, me|utoa po~nalo da

vrne), 2. opredeleni pre~ki od socijalna priroda (pregolemi barawa

od strana na okolinata, obi~ai i predrasudi, kako na primer, roditelite

ne í dozvoluvaat na }erkata da stapi vo brak so pripadnik od

druga nacionalnost), 3. pre~ki koi proizleguvaat od individualnite

osobini na poedinecot (nesposobnost na samata li~nost da ja postigne

postavenata cel poradi fizi~ki, intelektualni i drugi nedostatoci)

i, 4. poradi sudirot na razni motivi koi spored Levin (Kurt Lewin,

1890-1947) mo`at da se javat kaj li~nosta kako: konflikt na dvostrano

privlekuvawe (opredeluvawe me|u dve ednakvo privle~ni celi), konflikt

na dvostrano odbivawe (opredeluvawe me|u dve ednakvo nepo-

`elni celi) i konflikt na istovremeno privlekuvawe i odbivawe

(opredeluvawe za edna ista cel koja istovremeno privlekuva i odbiva,

ili koga dve celi koi ni stojat od koi treba da se izbere edna sodr`at

114

"Spre~uvaweto, onevozmo`uvaweto da se zadovolat motivite se narekuva

frustracija na motivi" Rot, N. Psihologija li~nosti, Beograd, 1960,

str. 124. Spored [eparovi}, "frustracijata e sostojba vo koja ~ovek se ~uvstvuva

li{en od ne{to, bez ogled na toa vo koja mera negovite barawa se

opravdani ili neopravdani od aspekt na okolinata vo koja `ivee." [eparovi},

Z. op. cit. str. 37.

115

From, E. Anatomija ljudske destruktivnosti, I del, Naprijed, Zagreb, 1976,

str. 80.

102


i privle~ni i odbojni strani). 116 Poslednive konfliktni situacii

pretstavuvaat izvori na najsilni frustracii.

Od stojali{te na nivniot intenzitet pre~kite mo`e da se podelat

na sovladlivi (podnoslivi) i nesovladlivi (nepodnoslivi) pre-

~ki. Vo prviot slu~aj poedinecot obi~no gi mobilizira site svoi fizi~ki

i psihi~ki sili za da dojde do celta kon koja se stremi. Iskustvoto,

vsu{nost, poka`uva deka pre~kite koi mo`at da se sovladaat

vo pogolema mera gi zasiluvaat motivite odo{to im pre~at. Me|utoa,

pred nesovladlivite pre~ki se javuva napnatost koja se natrupuva kako

voda pred brana i ostvaruva lo{o vlijanie vrz motivacioniot mehanizam.

Takvata napnatost mo`e da stane nepodnosliva za organizmot i

da sozdade frustracija od koja nu`no se bara olesnuvawe. A tokmu toa

natrupuvawe na napnatosta pred nepremostivi pre~ki i osloboduvaweto

od taa napnatost, so site zna~ajni posledici za povedenieto na ~ovekot,

pretstavuva frustracijata. Vsu{nost, tuka se nao|a glavnoto

podra~je vrz koe se izrazuva sudirot na organizmot so pritisocite i

pre~kite. Pritoa, vo psihologijata nekoi podra~ja se istaknuvaat

kako izrazito ~uvstvitelni. Toa se slednite podra~ja: a) trajnoto onevozmo`uvawe

na uspehot vo `ivotot, b) ograni~uvawe na samostojnosta

na poedinecot, v) ograni~uvawata i pritisocite vrz seksualen plan i

g) ednostranoto i povekestranoto neprijatelstvo me|u lu|eto. 117

Pojavata na pre~kite vsu{nost go menuva normalniot motivacionen

mehanizam na deluvawe koj mo`e da se izrazi so formulata:

potreba (stimulacija - napnatost - obrabotka na stimulacijata - cel na

potrebata) - povedenie {to vodi kon zadovoluvawe na potrebata. Kaj

motivacionoto povedenie olesnuvaweto na napnatosta se postignuva

so zadovoluvawe na potrebata, a kaj frustracionoto povedenie olesnuvaweto

na napnatosta ne zna~i zadovoluvawe na potrebata, tuku pred

sî, i vo najgolem broj slu~ai, samo olesnuvawe za organizmot. ^ovek

koj e obzemen so lutina ne pomisluva na posledicite na svoeto povedenie.

So `iva motorika koja ja sledat razli~i pokreti i ~esto besmislena

napliv na zborovi, toj }e ja olesni samo svojata napnatost. Takvoto

olesnuvawe ~esto e vo sprotivnost i so razli~nite potrebi na

116

Iako razli~ni spored svojata sodr`ina ovie konflikti imaat nekoi

zaedni~ki karakteristiki. Tie nastanuvaat poradi razli~na privle~nost

i odbivnost na oddelni celi kon koi poedinecot se stremi, ili postapki za

koi mora da se odlu~i. Pokraj objektivnata vrednost koja ja imaat oddelni

celi, empiriski e utvrdeno deka silata na privlekuvawe i odbivawe na izvesni

celi se menuva zavisno od nivnata oddale~enost. Poodale~enite celi se

pomalku privle~ni, odo{to bliskite celi. Kako mu se pribli`uvame na celta,

taka raste nelzinata privle~nost. Dodeka na pogolema oddale~enost pove}e

se istaknuvaat pozitivnite svojstva na celta, so pribli`uvaweto do celta

negativnite svojstva stanuvaat se pove}e dominantni.

117

Bidi: Vodopivec, K. i dr. op. cit. str. 51.

103


organizmot. A lutinata e samo edna me|u formite na povedenieto na

poedinecot kaj koja napnatosta bara re{enie. ^estopati olesnuvaweto

ne e korisno, predizvikuva osuda, komplikacii, a ponekoga{ go zagrozuva

i opstanokot na poedinecot. 118 Vo toa se sostoi kvalitativna razlika

me|u motivacionoto i frustracionoto povedenie.

Samata psihi~ka sostojba vo koja se nao|a poedinecot koga smeta

deka ne{to ili nekoj go spre~uva vo zadovoluvaweto na negovite

motivi se narekuva frustraciona situacija. Vo takva frustraciona

situacija poedincite razli~no se odnesuvaat vo zavisnost od otpornosta

sprema neuspehot - prag na frustraciona tolerancija. Za lu|e koi

potkleknuvaat pred sekoja pre~ka i pote{kotija se veli deka imaat nizok

prag na tolerancija i obratno, onie koi mo`at da podnesuvaat golemi

te{kotii vo sovladuvaweto na pre~ki do celta, imaat visok prag

na frustraciona tolerancija. Pragot na frustraconata tolerancija

zavisi od celokupnata struktura na li~nosta i od prethodnoto iskustvo

koe poedinecot go ima vo zadovoluvaweto na motivite na deluvawe.

Te{kotiite vo zadovoluvaweto na motivite do opredelena mera go

podigaat pragot na frustracionata tolerancija, me|utoa ako ~ovekot

postojano se sre}ava so pre~ki i te{kotii vo ostvaruvaweto na svoite

`elbi i zadovoluvaweto na potrebite, toa mo`e da dovede do trajno

obeshrabruvawe, poti{tenost, pa duri i do neuroti~i pre~ki, a seto

toa se ogleda vo smalena tolerancija na izvorite na frustracijata i

sni`en prag na frustraciona tolerancija. Vo takvi slu~ai doa|a do

pojava na neprilagodeno povedenie.

Me|u pri~inite koi predizvikuvaat granicata na tolerancija

na frustracii da bide opredelena od individualnite osobini na poedinecot,

vo literaturata se istaknuvaat: pre~kite od raniot period i

razvojot i dolgotrajnite pritisoci i pre~ki vo podocne`niot `ivot

na poedinecot.

3. Centralna kategorija i na ovaa teorija e agresijata koja se

javuva kaj prvite poedinci spored formulata deprivacija (li{uvawe) -

frustracija - agresija (koja se manifestira kako kriminalno povedenie).

Od ova vedna{ mo`e da se zabele`i deka agresijata ovde pretstavuva

posledica (neposredna reakcija) na frustracijata sfatena kako

bilo kakva pre~ka vo postignuvaweto na opredelena cel (J. Dollard), za

razlika od agresijata kaj Frojd koja toj ja sfa}a{e kako instinktivna

`elba koja proizleguva od nagonot za smrt. 119 Spored Dolard (J. Do-

118

Bidi: ibid, str. 51.

119

Spored Frojd veruvaweto vo dobrinata na "~ovekovata priroda" e

edna od onie nesre}ni iluzii od koi lu|eto o~ekuvaat nekoe razubavuvawe i

olesnuvawe na `ivotot, a vo stvarnosta donesuvaat samo {teta. Navistina ni

se ~ini deka morame da uni{tuvame drugi predmeti i drugi lu|e, za da ne se

uni{time sebesi, za da se za{titime od streme`ot kon samouni{tuvawe. Navedeno

spored Ignjatovi}, \. op. cit. str. 113.

104


llard, i dr. "Frustration And Aggression, Yale University Press, 1957) pojavata

na agresivnoto povedenie sekoga{ pretpostavuva postoewe na

frustracija, odnosno postoeweto na frustracija sekoga{ vodi kon nekoj

vid na agresija. Vo toj kontekst kriminalnoto povedenie ne e ni-

{to drugo tuku forma na projavuvawe na agresijata nastanata poradi

frustracija.

Me|utoa, frustracijata ne vodi sekoga{ kon lutina, bes i

agresija (destruktivna frustracija). 120 Kaj nekoi lica frustracijata

doveduva do zgolemuvawe na usilbite preku iznao|awe poinakvi na-

~ini za zadovoluvawe na motivite da dojdat do sakanata cel (konstruktivna

frustracija). 121 Kaj treti, posledica na frustracijata mo`e da

bide dezorganizirano povedenie, (neprilagodeno povedenie na prostorot

i vremeto: gubewe na poslo`enite i posuptilni na~ini na rea|irawe

i nivna zamena se nerealisti~no i kruto reagirawe) 122 ili

anksioznost (~uvstvo na nesigurnost, nespokojstvo i na neopredelen

strav). 123 Najte{ki posledici na frustraciite se neurozi ili psihone-

Poinakvo od ovie sfa}awa na agresijata e nejzinoto opredeluvawe od

strana na From. Toj gi deli agresiite na 1. benigna (defanzivna) agresija koja

im e svojstvena na `ivotnite i na lu|eto i ~ija cel ne e uni{tuvawe tuku da se

so~uva `ivotot, odnosno da se otstrani nekoja `ivotna opasnost (odgovor na

zakanite na vitalnite interesi), i 2. maligna (destruktivna, svirepa)

agresija koja e svojstvena samo za ~ovekot. Taa ne e vrodena a celta í e u`ivawe

vo okrutnosta, zadovolstvo pri ubivawe i sl. From, E. Anatomija ljudske

destruktivnosti, Naprijed, Zagreb, 1976.

120

"...Tendencija da se napadne pri~inata na frustracijata, da se izrazi

nezadovolstvo i neprijatelstvo". Rot, N. op. cit. str. 129.

121

Realisti~ki na~in na reakcija koja e vo soglasnost so dadenata situacija

i se vodi smetka za nea. Taka koga nekoj nai{ol na pre~ka vo ostvaruvawe

na opredelena cel, povtorno se obiduva da ja postigne taa cel so nekoj

poprigoden i pove{t na~in ili vo taa nasoka gi zgolemuva svoite usilbi".

Ibid, str. 128.

122

"Koga ne sme vo sostojba da gi zadovolime frustriranite motivi i

koga morame da se otka`eme od celite koi ne mo`eme da gi ostvarime, a ne mo-

`eme da se pomirime so svojot neuspeh, tuku go krieme pred sebesi koristejki

razli~ni nesvesni mehanizmi i falsifikuvaj}i ja vistinskata situacija zboruvame

za nerealisti~ko reagirawe na frustracijata. Takvi nerealisti~ki

reakcii na frustracijata po pravilo imaat negativni posledici." Rot, N. op.

cit. str. 128. Za dezintegriranoto povedenie i streme`ot kon povtorno prilagoduvawe

kon postapki vo soglasnost so realnosta, pove}e kaj Vodopivec i dr.

op. cit. str. 52 i natamu.

123

"Anksioznosta e ~uvstvo na difuzen neformuliran neprijaten

strav koj obi~no se manifestira psihofizi~ki vo karakteristi~na kombinacija

so naru{uvawe na motornite funkcii i funkcijata na oddelni organi, so

~uvstvo na psihi~ka napnatost... Za razlika od stravot kako reakcija koja e

105


urozi koi predizvikuvaat: anksiozni reakcii, fobi~ni reakci i opsesivno

kompulzivni reakcii (razni formi na fiksni idei i povtoruvawe

na opredeleni besmisleni dejstvija), neurosteni~ni reakcii

(trajno ~uvstvo na zamor i iscrpenost) i konverzivni reakcii (pojava

na organski pre~ki i organski zaboluvawa poradi psihi~ki pri~ini).

124 Koga poedinecot }e bide doveden do anksioznost i pred drugi negativni

posledici na povtoreni i intenzivni frustracii stapuvaat vo

dejstvo odbrambenite mehanizmi kako steknati nesvesni na~ini na reagirawe

na frustracionite situacii koi poedinecot gi koristi avtomatski.

125 Ottamu brojni teoreti~ari kako na primer Miler (Miller),

Basu (Bussu), Berkovi} (Berovitz) i drugi uka`uvaat deka agresijata e

samo edna od reakciite na frustraciite koja ne sekoga{ e onaa najsilnata.

4. Od navedenite stavovi na ova u~ewe proizleguvaat nekoi

zna~ajni zabele`uvawa vo pogled na vr{eweto na opredeleni krivi~ni

dela koi se javuvaat kako posledica na frustracijata. Vo ovaa

smisla osobeno e interesno tvrdeweto deka golem del od ovie dela se

rezultat nesvesni motivi. Ovde naj~esto stanuva zbor za tn. stereotipni

manipulacii so ukradeni predmeti. Prestapnikot krade nekoj

predmet, me|utoa voop{to ne go koristi tuku go otfrla, uni{tuva ili

sokriva. Takvoto delo za storitelot pretstavuva samo olesnuvawe na

napnatosta koja nesvesno mo`e da pretstavuva vozvra}awe na udarot na

`rtvata ili odmazduva sprema svoite omrazeni roditeli.

Nekoi od krivi~nite dela ne se motivirani so nitu edna od gorenavedenite

nesvesni `elbi tuku so ~uvstvoto na vina koe bara kazna.

So ogled deka za ovie dela ve}e stana zbor pri analizata na psihoanaliti~kata

teorija, na ova mesto e interesno da se spomne samo toa

deka po nivnoto izvr{uvawe, storitelite naj~esto nesvesno se trudat

da ostavat tragi koi }e pomognat vo nivnoto fa}awe. Mnogu sli~no na

ova postapuvaat i neuroti~nite prestapnici: ubijci od seksualni ponaso~ena

kon realna opasnost so koja nekoj e soo~en, anksioznosta e reakcija

na pretstojna nesvesna opasnost." Hajdukovi}, ^. Prestupni~ko pona{anje mladih,

Savremena administracija, Beograd, 1975. str. 49.

124

Vidi: Rot, N. op. cit. str. 130-131.

125

Vo psiholo{kata literatura voobi~aeno se zboruva za slednive

odbranbeni mehanizmi: kompenzacija (zamena na te{ko so lesno ostvarlivi

celi), sublimacija (celta {to ne mo`e da se postigne se zamnuva so op{testveno

polezna cel na indirekten na~in), racionalizacija (opravduvawe na

povedenieto ili neuspehot so la`ni pri~ini), identifikacija (barawe nadomest

na sopstveniot neuspeh vo uspehot na drugi), proekcija (zadovoluvawe na

poro~nite motivi so nivno prepi{uvawe na drugi), me~taewe (fantazirawe

deka celta se ostvarila), represija (potisnuvawe na motivot) i regresija

(vra}awe na porane{ni stadiumi na reagirawe). Pove}e za toa vidi: Sulejmanov,

Z. Makedonska kriminologija, str. 726-765.

106


udi, piromani i kleptomani. Tie obi~no se vra}aat na mestoto na

zlostoreot povedeni od potstvesnata `elba da bidat uapseni i osudeni.

126 5. Zastapnicite na teorijata na frustracijata se obidoa da go

povrzat deluvaweto na razni faktori vo nasoka na predizvikuvawe na

frustracijata i agresijata vo vid na kriminalno povedenie. Pritoa

tie gi zemaa predvid kako socijalnite faktori (ekonomskata polo`ba,

zanimaweto, regionalnite uslovi i dr.), taka i razli~ni li~ni svojstva

na subjektot na odnesuvaweto (obrazovanie, li~en izgled, fizi~ki

nedostatoci, xuxest i preterano visok fizi~ki rast itn). Ovie i drugi

faktori se javuvaat vo dvostrana uloga, kako pri~ini na frustracionite

situacii i kako smalena mo} za inhibicii i sopirawe na

agresijata. Vo vrska so toa, posebno e analizirana ulogata na kaznata

kako faktor na inhibicijata na agresijata pri {to se do{lo do zaklu-

~ok deka silata na inhibicijata e srazmerna na stepenot na anticipiranata

kazna. Nekoi od niv, kako na primer, Dolard smetaa deka so

agresijata kako posledica na fustracijata mo`at da se objasnat duri i

brojni op{tesatveni pojavi. Toj tvrde{e deka ovoj mehanizam impliciteno

se sodr`i duri i vo Marksovata teorija za borbata me|u klasite

i pretstavuva osnova na brojni op{testveni pojavi kako {to se

{trajkovi, revolucii, vojni, samoubistva i sl. 127

Na ovaa teorija opravdano i se prigovara deka vo osnova e pogre{en

nejziniot obid site prestapni~ki povedenija da se objasnuvaat

kako direktna ili indirektna posledica na frustracijata kako edinstven

izvor na agresijata. Neodr`livi se i nejzinite stavovi deka

sekoja frustracija vodi kon agresija, kako i toa deka sekoja agresija e

destruktivna.

Teorijata na frustracijata sodr`i niza racionalni elementi

koi empiriski se provreni vo psihologijata. Taa mo`e korisno da poslu`i

vo objasnuvawe na kriminalnoto povedenie so elementi na nasilstvo.

Me|utoa, so teorijata na frustracijata ne mo`e dokraj da se

objasni, na primer, maloletni~kata delinkvencija kako ni devijantnosta

i kriminalitetot na hendikepiranite i marginaliziranite lica

za koi, poradi nivnite fizi~ki nedostatoci i drugi karakteristiki

naj~esto se smeta deka se frustrirani lica, a sepak projavuvaat nezna-

~itelna agresija i kriminalno povedenie.

126

Vidi: Eliot. M. op. cit. str. 274.

127

Ja{ovi}, @. op. cit. str.185-186.

107


108

1.5. TEORIJA NA USLOVUVAWETO

1. Teorijata na uslovuvaweto (bihevioristi~ka teorija ili teorija

na asocijalnoto i atisocijalno povedenie) ja zasnoval angliskiot

psiholog Hans Ajzenk (Hans J. Eysenck, Crime and Personality,

1964). Ovaa teorija se potpira vrz modernata teorija na u~ewe i eksperimentalnite

trudovi od oblasta na uslovuvaweto. Nejzinata osnovna

postavka e deka prestapnicite se emocionalno nestabilni ekstravertni

li~nosti. Taa emotivna nestabilnost koja ~esto ima psihopatski

karakter e bitna determinanta na kriminalnoto povedenie. 128 Ottamu

za da se razbere kriminalnoto povedenie treba da se razjasni emocionalnata

nestabilnost kako neposreden i zna~aen faktor na kriminalitetot.

Korenite na taa emotivna nestabilnost Ajzenk gi gleda vo nervniot

sistem i negovata pomala ili pogolema podobnost za uslovuvawe,

odnosno za formirawe na opredeleni obrasci na reagirawe po pat

na usloven refleks. Spored Ajzenk, poradi razlikite vo retikularnite

formacii na centralniot nerven sistem, postojat ogromni razliki

me|u lu|eto vo pogled na mo`nostite na nivnoto uslovuvawe. Tie razliki

se dvi`at me|u krajniot stepen na ekstravertnost i introvertnost.

Ajzenk tvrdi deka podlo`nosta na uslovuvaweto e biolo{ka

osobina: introvertnite poedinci lesno se uslovuvaat, dodeka kaj ekstravertnite,

od koi vsu{nost i se regrutiraat poedincite so kriminalno

i devijantno povedenie, toa uslovuvawe se ostvaruva mnogu te{ko.

Ekstravertnite lica isto taka se mnogu tolerantni na fizi~ki eksitacii,

na bolka, no mnogu pomalku se tolerantni na psihi~ki li{uvawa

(otsustvo na stimulacii). Kaj niv vsu{nost, postoi "glad za stimulacii"

koja vo eden del gi vodi kon kriminalno povedenie. Vo vrska so

toa Ajzenk veli deka mnogu aktivnosti na kriminalcite kako da poteknuvaat

od dosada, od `elba za stimulacija i izrazenata `elba za izlo-

`uvawe na rizik. 129

128

"Ajzenk smeta deka ekstravertnite li~nosti vo sporedba so introvertnite,

poretko }e izgraduvaat lesno usloveni reakcii. Vrz osnova na namalenata

uslovlivost socijalnite normi se prezemaat pote{ko i pokratkotrajno".

Kajzer, G. op. cit. str. 220.

129

"So ogled na toa {to sekoe socijalno odnesuvawe se temeli vrz procesi

na uslovuvawe, od strana na roditelite, nastavnicite, vrsnicite i partnerite,

ovie procesi spored Ajzenk, go determiniraat podocne`noto odnesuvawe.

No, bidej}i ekstravertniot, poradi polo{ata uslovlivost, po~esto

mora da se konfrontira so soodvetni stimuli odo{to introvertniot, Ajzenk

smeta deka mo`e da go izvede zaklu~okot za dispozicija na ekstrovertniot za

prestapni{tvo. Postojanoto disocijalno odnesuvawe se sfa}a, pred sî kako

posledica od nedostatno izgradenite reakcii na strav. Ajzenk smeta deka storitelot

ne go izvr{il kriminalnoto delo, tuku ne bil popre~en vo toa.


Drugiot oblik na povrzanosta na ekstravertnosta so kriminalnoto

povedenie se ostvaruva preku sovesta za koja toj smeta deka e

usloven refleks, t.e. rezultat na trening. So ogled deka ekstravertnite

lica te{ko se uslovuvaat kaj niv te{ko se formira sovesta kako

vnatre{en vodi~ pa ottamu tie imaat tendencija da stanat psihopati i

kriminaci. 130

Uslovuvaweto e psiholo{ki koncept: proces so koj kaj subjektite

se predizvikuva opredelena reakcija (uslovno povedenie) sekoga{

koga }e mu se prika`e odreden stimul (primer, Pavloviot usloven

refleks). Ajzenk smeta deka ~ovekovata sovest ne e ni{to drugo tuku

usloven refleks: "sovesta e glavno odgovorna za na{eto op{testveno i

prifatlivo povedenie." Taa sovest e kombinacija i kumulacija na dolg

proces na uslovuvawe. Neuspehot na uslovuvaweto kaj nekoi lica verojatno

}e deluva kako va`na pri~ina tie lica da se ogre{at kon zakonot

i kon op{testvenite obi~ai voop{to. Spored toa prestapnici i

devijantni se lica koi vo detstvoto ne nau~ile (ne interiorizirale)

normi na povedenie, a toa ne se slu~ilo, za{to kaj niv ne uspealo uslovuvaweto.

131

2. Osnovniiot prigovor {to í se upatuva na Ajzenkovata teorija

na uslovuvaweto proizleguva od dosega{nite kriminolo{ki istra-

`uvawa koi poka`aa deka ekstravertnite prestapnici ne poka`uvaat

pogolemo u~estvo vo vr{eweto na krivi~nite dela. 132

2.PSIHOPATOLO[KI TEORII

1. Psihopatolo{kite teorii ili teorii na psihi~kite abnormalnosti

se zasnovaat na pretpostavkata deka devijantite, odnosno

prestapnicite vo pogolemi del se so naru{ena psiha (du{evni nenormalnosti)

odo{to e toa slu~aj so licata koi ne se devijanti i prestapnici.

Za niv e vsu{nost, karakteristi~no toa {to pri~inite na devijantnosta

i kriminalitetot nastojuvaat da gi dovedat vo vrska so mentalnata

defektnost na opredeleni poedinci, odnosno so tvrdeweto

deka devijantnosta i kriminalitetot pretstavuvaat izraz na patologijata

na teloto i umot.

So sli~ni, vo osnova bliski istra`uvawa na antropolo{kite i

biolo{kite teorii, glavno se zanimavale psihijatrite Despin (P. Despin),

Eskirol (Eskirol), Morel (Benedict A. Morel), Mensli (Henry Ma-

Osven toa, spored nego, golemata emocionalnost {to se zabele`uva kaj prestapnicite

ja prezema funkcijata na pottiknuva~". Ibid, str. 231.

130

Ja{ovi}, @. op. cit. str. 187

131

Navedeno spored Jankovi} - Pe{i}, op. cit. str. 45

132

Za teorijata na Ajzenk i kriti~kite zabele{ki {to mo`at da í se

upatat podrobno A~imovi}, M. Bihejviorizam u kriminologiji, JRKKP, Beograd,

1975/2, str. 219-231.

109


ndsley), Pinel (Phillipe Pinel, 1745-1826), i drugi. Pinatel istaknuva

deka u{te vo 1808 godina Kabanis (Cabanis) gledal vrz zlostornicite

kako na du{evno bolni lica i deka ova sfa}awe go prifatile Eskirol,

Moro de Tur (Moreau de Tours) i osobeno Dejli (Dally) koj vo 1895

zastapuval gledi{te na celosno izedna~uvawe na zlostornikot so du-

{evno bolnoto lice. 133 Spored ovie avtori, bitni pri~ini na kriminalitetot

se mentalnite i emocionalnite naru{uvawa od konstitucionalen

karakter.

Poznato e deka vo ovaa nasoka vr{el istra`uvawa i Lombrozo

i deka ja iznesol pretpostavkata za vlijanieto na pote{kite psihi~ki

naru{uvawa (psihozi i epilepsija) vrz kriminalitetot.

Sfa}awata spored koi du{evnite rastrojstva, imaat zna~itelno

vlijanie vrz predivikuvaweto na kriminalitetot ne í pripa|aat

samo na starata psihijatriska literatura. Takvite istra`uvawa se

sre}avaat i vo tekot na celiot XX vek. Ona {to me|utoa gi razlikuva

ovie razmisluvawa se sostoi vo nastojuvaweto psihi~kite rastrojstva

vo objasnuvaweto na kriminalnoto povedenie na li~nosta sekoga{ da

se kombiniraat so drugi, psiholo{ki i op{testveni faktori {to im

dava podrugo neekstremno zna~ewe. Toa mo`e da se zbele`i na primer

kaj psihoanaliti~kite teorii, teorijata na frustracijata i uslovuvaweto

koi pri objasnuvaweto na devijantnoto i kriminalnoto povedenie

na li~nosta vnesuvaat i opredeleni psihiopatolo{ki rastrojstva.

134 2. Vakvite sfa}awa naidoa na opravdani kritiki pred sî vrz

empiriska osnova. Takvite istra`uvawa, nitu onie od XIX vek, ni podocne`nite,

ne mo`ea da se izveduvaat na nau~no besprekoren na~in.

Pogolemiot broj istra`uva~i psihi~kite abnormalnosti gi ispituva

kaj onie prestapnici koi davaa soglasnost za nivna celosna opservacija.

Toa e me|utoa, izbrana kategorija na poedinci kaj koi verojatnosta

deka poseduvaat psihi~ki abnormalnosti odnapred e opredelena.

Vakvite lica natamu se baraat me|u zatvorenicite koi pretstavuvaat

pote{ki slu~ai na zlostornici, odnosno od niza pri~ini se izostavuvaat

osudenicite na kratki kazni li{uvawe od sloboda, so ogled na

nivnata krivi~na neodgovornost nepresmetlivite lica i, se razbira,

onie lica koi voop{to ne se osuduvani. Nakratko, ovie istra`uvawa

bea vr{eni vrz mali i odbrani grupi na prestapnici i retko bea koristeni

kontrolni grupi a seto toa ja osporuva nau~nata vrednost na

dobienite rezultati.

Denes me|u socijalnite patolozi i kriminolozite me|utoa sepak

dominira misleweto, ili podobro ka`ano pretpostavkata, deka

vrz asocijalnoto i antisocijalnoto povedenie na poedincite koi slo-

133

Pinatel, J, op. cit. str. 23.

134

Vidi: Mannheim, H, op. cit. str. 243-253 i 286-293.

110


odno `iveat vo op{testvoto sepak ostvaruvaat opredeleno vlijanie i

mentalnite rastrojstva na poedinecot.

111


112


G l a v a III

SOCIOLO[KI TEORII

1. VOVEDNI RAZGLEDUVAWA

1. Na ova mesto go pomestuvame izlo`uvaweto na nekolku specifi~ni

sociolo{ki teorii za devijantnosta koi ednakvo se odnesuvaat

i na kriminalitetot {to se pojavija vo amerikanskata kriminolo{ka

literatura vo dvaesetite godini od XX vek. Spored ovie teorii poznati

pod nazivot teorii na grupite, osnovnite pri~ini na devijantnosta

i kriminalitetot se baraat vo op{testvoto koe pretstavuva zbir na

razli~ni horizontalno i vertikalno rasporedeni grupi, vo ~ii ramki

se formira i razviva li~nosta na prestapnikot kako entitet koj e podlo`en

na razli~noto vlijanie na me|ugrupnite interakcii.

Su{tinata na ovie sfa}awa e svrteno kon izu~uvawe na strukturata

na op{testvenite grupi, pravilata na povedenie vo tie grupi

i nivnite me|usebni odnosi. Tie grupi koi mo`at da bidat globalni,

primarni i sekundarni, imaat razli~ni sfa}awa, kulturni vrednosti

i normi koi mo`at da bidat vo sudir so op{tova`e~kite normi na povedenie.

Vo ramkite na sekoja od tie grupi postoi silna tendencija za

po~ituvawe na vnatre{nite vrednosti i standardi. Poradi interioriziraweto

na tie vrednosti, poedincite pretstavuvaat nivna neizbe`na

emanacija. Ottamu prestapnicite nu`no se formiraat vo onie

grupi vo koi dominiraat antisocijalni obraci na povedenie.

Za ovie teorii e zna~ajno u{te edna{ da se naglasi deka deka so

niv se te`nee ne samo kon nau~no objasnuvawe na devijantnite pojavi,

tuku i na kriminalitetot.

Osnovnite pri~ini {to dovedoa do vakvite sfa}awe vo socijalnata

patologija i kriminologijata se nao|aat vo: 1. vo migracionite

dvi`ewa koi ja formiraa realnosta na amerikanskoto op{testvo sostaveno

od razli~ni nacionalni, etni~ki, kulturni i socijalni grupi

koi se nao|aat vo razli~ni formi na zaemen dopir, me|usebni sudiri i

slo`eni odnosi vo ramkite na sekoja grupa, 135 2. vo brzoto tempo na

135

Mo{ne slikovit prikaz na ovie okolnosti mo`e da se najde kaj

Eliot, M. op. cit. 217-238. Spored nea, Amerika be{e kulturna sredina vo koja

brojni grupi od Evropa, Afrika i Azija go slevale svoeto nasledstvo vo vistinski

mozaik. Sekoja od tie grupi pridonese za neizmernoto bogatstvo na amerikanskito

`ivot, no i do zbrka na op{testvenite vrednosti i nesnao|awe na

poedincite. (str. 228)

113


industrijalizacijata i urbanizacijata 3. ekonomskite krizi od dvaesetite

i triesetite godini na XX vek i ogromnite socijalni problemi

koi ja sledea taa kriza, kako i 4. vo pojavata na organizirani formi

na kriminalitet za koi isto taka e karakteristi~no grupnoto povrzuvawe

i deluvawe.

2. Pred da preminime na razgleduvaweto na glavnite sovremeni

sociolo{ki teorii smetam deka e nu`no prethodno da se dade objasnuvawe

na nivniot osnoven poimen instrumentarium. Takviot priod e

od golemo zna~ewe za celosno rabirawe na nekoi od va`nite aspekti

{to se koristat kako po~etna osnova na ovie sociolo{ki, ili u{te

poprecizno, socialnopsiholo{ki teorii za pojavata i pri~inite na

devijantnoto i kriminalnoto povedenie. Vo taa smisla }e se ograni-

~ime samo vrz objasnuvaweto na poimite: kultura, zaednica, socijalna

dezorganizacija, normi i vrednosti, sudir na vrednosti (kulturen konflikt),

op{testvena kontrola i devijacija.

114

1.1. KULTUTRA

Kulturata e pove}esloen i fluiden poim koj te{ko mo`e i da

se opi{e, a kamoli da se definira. Ottamu se javuvaat najrazli~ni definicii

koi sepak vo osnova se soglasuvaat deka kulturata e sostaven

del na celokupniot op{testven i individualen `ivot {to gi opfa}a

najrazli~nite ~ovekovi aktivnosti: od sekojdnevnite odnesuvawa do

duhovnoto tvore{tvo - materijalnite i duhovnite pridobivki (dobra i

vrednosti) {to gi ostvaruva ~ovekovoto op{testvo. Soglasno na toa

razlikuvame materijalna kultura (go opfa}a seto ona {to nastanuva

so posredstvo na ~ovekoviot trud kako obrabotka na prirodnite i kako

proizvodstvo na novi predmeti) i duhovna kultura (gi opfa}a site

formi na izrazuvawe so koi ~ovekot gi soop{tuva svoite iskustva,

soznanija idei i vizii: pismenost, filozofija, nauka i umetnost).

Kulturata isto taka ja so~inuvaat site op{testveni obi~ai, naviki,

normi, zakoni i sistemi na komunikacija i simboli. Vo kulturata vleguvaat

i kulturnite naviki i potrebi kako i informaciite i odlukite

na ~ovekot za koj se veli deka e "kulturen ~ovek". I najposle, pod kultura

se podrazbiraat i kulturnite institucii (biblioteki, teatri,

muzei i galerii, obrazovni ustanovi) no, nepravedno e {to ottamu poimot

na kulturata ~esto se stesnuva i sveduva samo na niv. Ili nakratko,

kulturata e zbir na site materijalni i duhovni vrednosti bez koi

ne bi mo`elo da postoi nitu samoto op{etstvo, ni poedinecot kako

~ove~ko su{testvo, za{to sekoj trud se vr{i so pomo{ na nekoe sredstvo,

vrz osnova na nekoja zamisla i so nekoja cel vo procesot koj gi

vklu~uva najva`nite komponenti na kulturata.

Navedenoto ima za cel da gi prika`e osnovnite elementi {to

go so~inuvaat poimot kultura za koja ima tolku posebni definicii kolku

{to ima i avtori {to na bilo koj na~in se zanimaat so ovoj feno-


men. Vakvoto potsetuvawe e me|utoa, zna~ajno za podobro razbirawe na

poimot na kulturata {to e prifatliv za teoriite {to ovde se obrabotuvaat.

A za site niv, mo`e slobodno da se ka`e deka e karakteristi-

~na definicijata na Merton, spored koja "kulturata vo osnova pretstavuva

organiziran sistem na normativni vrednosti koi upravuvaat

so povedenieto koe e zaedni~ko za opredeleno op{testvo ili op{testvena

grupa." 136 Vo vaka koncepiraniot kulturen sistem, dva elementi

se od posebno zna~ewe: vrednostite i institucionaliziranite normi.

Prviot element gi pretstavuva kulturno definiranite celi, streme`i

i interesi koi se smetaat za legitimni za celoto op{testvo ili

za oddelnite grupi. Vo sodr`inata na elementot na vrednostite preovladuva

elementot na normativnost vo smisla {to vrednostite pretstavuvaat

nekoi standardi, fundamentalni normi koi mo`at da proizvedat

kompleks na institucionalni normi. Ovie normi go pretstavuvaat

drugiot element na kulturniot sistem. Tie gi definiraat i

gi kontroliraat prifatlivite, odnosno institucionalno propi{anite

na~ini za postignuvawe na celite - vrednostite.

1.2. ZAEDNICA

Za sfa}aweto na poimot zaednica vo sociolo{ite teorii {to

ovde gi analizirame, ogromno e vlijanieto na Ferdinand Tenis (Ferdinand

Tönnies, 1855-1936). Imeno, re~isi od site pretstavnici na ekolo-

{kata teorija i teoriite na grupite se pravi razlika me|u poimite zaednica

(obi~no gradot ili nekoj negov del) i op{testvo. 137

Pod zaednica se podrazbira kolektiv na poedinci, grupi i institucii

koi poseduvaat organska dinamika tolku kolku {to se konstituirani

so zbirot na prirodnite prostori koi zavisat edni od drugi,

se prepletuvaat edni so drugi, sekoja od ovie oblasti e dirigirana od

centarot {to preovladuva, a nivnite karakteristiki (fizi~ki, op{testveno

korelativni) variraat spored rastojanijata vo odnos na ovoj

centar. Natprevarot se smeta kako va`en faktor vo zaednicata i glavna

sila koj go uslovuva opredeluvaweto na relativnite pozicii na

136

Merton, R. K. Social Theory and Social Structure, New York, Free Press,

Glencoe, 1968 , str. 162.

137

"Tenis razlikuva dve formi na op{testvo: zaednica (Gemeinschaft) i

op{testvo (Gesellschaft). Zaednicata e takov op{testven oblik koj se zasnova

na "vnatre{ni", "su{testveni" vrski, kako {to se, na primer, vrski spored

krvnoto srodstvo i instinktivnoto ~uvstvo na pripadnosta na opredelena

grupa koja proizleguva od nego. Op{testvata pak, se oblici {to gi povrzuva

voljata za postignuvawe na nekoja zaedni~ka cel so posredstvo na zedni~ki,

organizirani usilbi. Vo prviot oblik na op{testvoto Tenis gi pomestuva semejstvoto,

plemeto i sl., a vo drugiot, dr`avata i raznite op{testveni organizacii".

Gori~ar, J. Sociologija, Rad, Beograd, 1970. str. 89.

115


azli~nite elementi na prostornite relacii so tekot na vremeto koga

ramnote`ata vo zaednicata e naru{ena. Promenite vo zaednicata se

determinirani so sposobnosta na ~ovekot da se premestuva. Op{testvoto

se karaterizira so kulturno nivo na povrzuvawe, dodeka zaednicata

e biolo{ka celina. Poimot na socijalna zaednica (community) vo

tradicijata na amerikanskata sociologija, vsu{nost, vo prv red se definira

so pomo{ na socijalni varijabli kako {to se, na primer, semejstvo,

grupa, poedinec, me|usebni odnosi i sl., a kako korektivna ili

varijabla od vtor red, se pojavuva soodvetna dimenzija na prostornite

odnosi. Zaednicata sekoga{ e smestena vo soodvetna prostorna ramka,

a prou~uvaweto na zaednicata - semejstvoto, grupite, instituciite na

maliot grad - sekoga{ se ostvaruva{e preku obidi na ispituvawe na

aspektite na interakciite me|u prostornite i socijalnite elementi

na zaednicata. 138 Nakratko, zaednicata se sfa}a kako zbir na lu|e me|u

koi postojat usoglaseni interakcii (me|uodnosi) od razli~en intenzitet

i taraewe bez ogled dali se raboti za semejstvo, komuna ili nacija.

So ogled na toa {to op{testvenata dezorganizacija zna~i raspa-

|awe na vnatre{nite odnosi vo opredelena grupa, zada~ata na socijalnata

patologija da gi spre~uva socijalnite procesi koi ja zagrozuvaat

taa zaednica.

Problemot na gustinata na populacijata i za~estenosta na op{-

testvenite kontakti ima golemo zna~ewe za izu~uvaweto na kriminogenite

okolnosti vo zaednicite. 139

138

Vidi: ^aldarovi}, O. Urbana sociologija, Socijalna teorija i urbano pitanje,

Globus, Zagreb. 1985, str. 31-32.

139

Spored Park i Barxis (R. Park and E. W. Burgess, Introduction to the

Sciance of Sociology, 1921) lokacijata polo`bata, ekolo{kata me|uzavisnost se

karakteristikite na zaednicata, a statusot, subordinacijata, superordinacija

i kontrola se karakteristiki na op{testvoto.

Roderik Makkenzi (Roderick McKenzie, 1885-1940, The Ecological Approach

to the Sudy od Human Community, 1968) razlikuva nekolku vidovi na zaednici

postaveni vrz ekonomski prametri: 1. primarna zaednica (zemjodelsko

sredi{te, rudarska naselba, ribarska naselba), 2. sekundarna zaednica koja gi

zadovoluva sekundarnite funkcii (komercijalna, distributivna zaednica), 3.

industriski grad, i 4. zaednica koja nema distinktiven oblik nitu funkcii.

Spored Virt (L. Wirth, The Scope and Problems of the Community, 1964)

grupite se bilo koj agregat ili zdru`enie na lu|eto koi imaat ne{to zaedni-

~ko i ~uvstvo na pripadnost edni kon drugi, i deka treba da se razlikuvaat dva

vida na grupi: zaednica i op{etstvo. Osnovnite karakteristiki na zaednicata

se sodr`ani vo slednive kategorii: simbioti~ki odnosi, dimenziite na

prostor i vreme, karakteristikite na fizi~kata struktura, kompeticija i podelba

na trudot. Karakteristikite na op{testvoto se: komunikacija, konsenzus,

deluvawe na normite i vrednostite, postoewe na svesna socijalnna kontrola

i kolektivni akcii.

116


1.3. OP[TESTVENA DEZORGANIZACIJA

Istra`uvawata na kriminalnata i osobeno devijantnata i dezintegriranata

li~nost se samo eden specijalen vid na istra`uvawe na

op{tiot odnos na li~nosta i op{testvoto koi poa|aj}i od nau~no

doka`aniot fakt deka vo formiraweto na edna li~nost presudno vlijanie

imaat op{testvenite faktori, i deka moraat vo toa isto op{testvo

da se baraat i pri~inite na dezintegriranata li~nost. Na toj na-

~in dojde do sfa}aweto deka postojat izvesni op{testvei odnosi i

procesi koi go uslovuvaat i za koe neposredno e vrzano postoeweto na

dezintegriranata li~nost i koi mo`at da se opfatat so poimot op{testvena

dezorganizacija. 140

Op{testvenata dezorganizacija go naso~uva svoeto vnimanie

vrz harmoni~nite i neharmoni~nite aspekti na op{testvenata struktura

kako takva. Sledovatelno na toa, taa se zanimava so na~inite i

stepenite do koi aktivnostite implicirani vo op{testvenite organizacii

zaemno se zasiluvaat ili zaemno se protivre~ni. Od toa proizleguva

deka nejzinoto interesirawe za poedinecot e sporedno, a koga

individualnite zadovoluvawa mo`at da stanat va`ni, tie sepak ne

pretstavuvaat nekoj pova`en kriterium na socijalnata organizacija.

Op{testvenata dezorganizacija na ist na~in se razlikuva od izu~uvaweto

na konformizmot i devijaciite, odnosno neprestapni~koto i

prestapni~koto povedenie na poedinecot, ili od stepenot do koj op{-

testvenite normi navistina se po~ituvaat vo individualnoto povedenie

(op{testvena kontrola). 141 Vo soglasnost so navedenoto op{testvenata

dezorganizacija na najop{to nivo najednostavno mo`e da se definira

kako proces na raslojuvawe na vnatre{nite odnosi vo op{-

testvenata struktura. 142

Spored Zorbo (H.W. Zorbaugh, The Gold Cosat and the Slum,1929) edno

podra~je stanuva zaednica edinstveno preku zaedni~koto iskustvo na lu|eto

koi `iveat vo nego, {to rezultira so toa tie da stanat kulturan grupa so svoja

tradicija, sentimenti, streme`i, zaedni~ki spomeni, odnosno taa se pretvora

vo centar na veruvawe, ~uvstva i akcii. Zaednicata e zna~i, lokalno podra~je

na koe lu|eto koristat zaedni~ki jazik, se podlo`uvaat na isti obi~ai,

~uvstvuvaat pomalku ili pove}e isti sentimenti i deluvaat pod isti impulsi".

140

[padijer, J. Neka shvatanja pojma dru{tvene dezorganizacije, Gledi{ta,

Beograd, 1961/5, str. 62.

141

Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. Sociology the Progress of a Decade

- A Collection of articles, Prentice-Hall, INC, Englewood Cliffs, N.J. 1961. Trudot na

Ralph T. Sudir na vrednostite vo op{testvenata dezorganizacija, str. 523.

142

Milutnovi} smeta deka poimot op{testvena dezorganizacija "naj~esto

se upotrebuva za toa so nego da se ozna~i seto ona {to ne e vo soglasnost

so normalno uredeniot i organiziran `ivot, {to izrazuva neprilagode-

117


Op{testvenata dezorganizacija spored Jankovi} i Pe{i}, pretstavuva

poim koj se doveduva vo vrska so podra~jeto na op{testvenite

problemi, devijacii i kriminalnoto povedenie, i toa na dva na~ini.

1 0 Op{testvenata dezorganizacija najprvin ozna~uva proces koj

doveduva do javuvawe na individualna dezorganizaija, {to zna~i deka

taa e edna od pri~nite na devijaciite. Avtori na ovaa koncepcija (dezorganizacija

kako mo`na pri~ina na kriminalitetot), so koja se koriste{e

ekolo{kata teorija, se ~ika{kite sociolozi Viliam Tomas

(William Issac Thomas, 1863-1947) i Florian Znawecki (Florian

Znaniecki, 1882-1957).

Tomas i Znawecki socijalnata dezorganizacija ja definirale

kako slabeewe na vlijanieto na postojnite op{testevni pravila vrz

povedenieto na oddelni ~lenovi na grupata, zna~i, kako edna sostojba

sli~na na Dirkemovata anomija. Spored niv socijalnata dezorganizacija

se javuva koga individualite stavovi (subjektivni sociopsiholo{ki

elementi na stvarnosta) se menuvaat taka {to doa|aat vo sprotivnost

so op{testvenite vrednosti (objektivni elementi na op{-

testvenata stvarnost, koi na poedinecot mu se prika`uvaat kako dadeni).

Ottamu {to op{testvenite pravila se vo soglasnost so op{testvenite

vrednosti, nivnoto vlijanie vrz poedinecot ~ii stavovi se

izmeneti stanuvaat se poslabi. Taka sfatenata socijalna dezorganizacija

e permanenten op{testven proces. Op{testvoto ne e ni{to drugo

tuku dinami~ka ramnote`a na procesite na dezorganizacija i reorganizacija

(ili rekonstrukcija). Retki se slu~aite koga procesot na

dezorganizacijata napreduva tolku daleku da dovede do celosen raspad

na op{testvenata grupa. Po pravilo procesite na rekonstrukcija povtorno

vospostavuvaat soglasnost me|u vrednostite i stavovite, i toa

preku promena na op{testvenite vrednosti. Na toj na~in povtorno se

vra}a silata i efikasnosta na op{testvenite pravila.

Nasproti op{etstvenata, individualnata dezorganizacija

pretstavuva sostojba vo koja poedinecot ne uspeva svojot li~en `ivot

da go organizira taka {to efikasno }e gi ostvaruva svoite osnovni

interesi i celi. Me|u ovie dva vida na organizacija ne postoi nikakov

aprioren odnos - kauzalen ili kakov i da e drug. Slu~aite na individualna

dezorganizacija mo`at da se javuvaat vo otsustvo na op{tenost

i rascep na edinstvoto i celite, {to vodi kon naru{uvawe na normalnoto

funkcionirawe na poedincite i grupite, uslovuvaj}i edna neuramnote-

`ena sostojba koja go onevozmo`uva kontroliraweto i naso~uvaweto na op{testvenite

uslovi i promeni. Vsu{nost, akcentot se stava na dezorganizacijata

vo uslovi na promeneti uslovi na `ivotot i pojavata na neprilagodenost

na novite uslovi. M. H. Naumayer, veli deka neuramnote`enata sostojba,

koja se sozdava od neadekvatnoto prilagoduvawe na licata i grupite, instituciite

i standardite, vo uslovi koi se menuvaat, e glavna karakteristika na

socijalnata dezorganizacija." Milutinovi}, M. Kriminologija, str. 129.

118


stvenata, isto kako {to socijalnata dezorganizacija mo`e da postoi, a

da ne dovede do individualni dezorganizacii. Nivniot odnos e od

empiriska priroda i pretstavuva pra{awe koe vo sekoj konkreten slu-

~aj treba da se istra`uva." 143

2 0 Od druga strana op{etstvenata dezorganizacija ozna~uva

edna, nepo`elna op{testvena sostojba koja sama po sebe pretstavuva

op{testven problem i koja sama po sebe e devijantna. Avtori na ovaa

koncepcija (dezorganizacijata kako kriminalna op{testvena sostojba),

koja osven terminot ima malku zaedni~ko so prethodnata, se Mejbl

Eliot (Mabel Eliott) i Frensis Meril (Frencis Merrill). Taa koncepcija

prejde vo funkcionalisti~koto objasnuvawe na devijantnosta i

kriminalitetot.

Pojdovniot stav na funkcionalizmot pak e sodr`an vo idejata

za funkcionalnoto edinstvo na op{testvoto (beskonflikten i stati-

~en op{testveniot sistem), kako celina na skladno povrzani i integrirani

delovi koi deluvaat so dovolen stepen na vnatre{na harmonija

i usoglasenost. 144 Sekoj op{testven oblik, institucija i pojava, so

samoto toa {to postoi ima nekoja pozitivna funkcija so koja se pridonesuva

za odr`uvawe na postojnata sostojba na op{testvoto. Ottamu

tie delovi se objasnuvaat od stojali{e na nivnite funkcii (ulogi)

{to gi imaat za zadovoluvawe na potrebite na celinata (pridonesot za

zacvrstuvawe na edinstvoto - odr`uvaweto na op{testvoto). Centralnata

uloga vo toa ja ima zaedni~kiot sistem na vrednosti (soglasnosta

na voljite - konsenzusot). Razli~nite delovi i nivnite funkcii,

normativniot sistem gi naso~uva vo o~ekuvana nasoka {to stanuva

vnatr{na smisla i kriterium za individualnoto odnesuvawe. Ottuka

proizleguva: odnosot me|u op{testvoto i poedinecot se sfa}a kako

mehani~ko odnos na celinata i delot (celinata olicetvorena vo op{-

testvoto i li~nosta so nejzinata uloga {to ja ima vo odr`uvaweto i

funkcioniraweto na op{testvoto). Na toj na~in li~nosta kako del od

op{testvoto se posmatra kako negova pasivna emanacija, a ne kako

aktiven u~esnik {to go menuva op{testvoto. Pritoa ne se navleguva

vo pra{aweto za povolnosta na toa op{etstvo od aspekt na negovite

individualni potrebi. Soglasno na toa za funkcionalizmot devijantnite

li~nosti (li~nostite so disfunkcionalno odnesuvawe) ne se

proizvod na dadenata op{testvena struktura, tuku vo prv red patolo{ki

li~nosti, inficirani so nekoj vid isklu~itelna bolest. Taa

143 Jankovi~-Pe{i}, op. cit. str. 53. Vidi i [padijer-\ini}, J. Socijalna patologija.

str. 66.

144

Devijantnoto i prestapni~koto povedenie pretstavuva nar{uvawe

na taa op{testvena soglasnost izrazena vo zaedni~ki vrednosti i normi.

Ottamu, mehanizmite na op{testvemnata kontrola so koi takvite povedenija

se kaznuvaat imaat za cel da gi zajaknat i potvrdat porane{nite grupni vrednosti

i normi.

119


olest mo`e da bide rezultat na: a) neuspehot vo procesot na socijalizacijata,

2. psihi~ki povredi kako proizvod na te{kotiite da se deluva

vo soglasnost so pravilata koga tie go ote`nuvaat ispolnuvaweto

na izvesni li~ni potrebi, i 3. traumi koi nastanuvaat koga poedinecot

e izlo`en na konfliktni normi. 145

1.4. NORMI I VREDNOSTI

1. Aktivnostite koi ja pretstavuvaat op{testvenata struktura

naj~esto se opi{uvaat so izrazot norma (normes) i vrednosti (values).

Na toj na~in op{testvenata dezorganizacija mo`e da se konceptualizira

i prika`e so terminite na izvesni sudiri me|u normite i vrednostite.

Op{testvenata dezorganizacija se zanimava so na~inite na

me|useben sudir na aktivnostite koi vo izvesna smisla gi prozvela i

ozakonila op{testvenata struktura. Koga se podvlekuvaat sudirite

me|u normite i sudirite me|u vrednostite se dobivaat skoro isti rezultati,

me|utoa korisno e me|u ovie dve koncepcii da se pravi razlika.

146 2. Op{testvenite normi se propisi koi se odnesuvaat na povedenieto,

uveruvawata i zabranite, na izvesni vidovi na povedenie i

uveruvawe. Tie se izjavi na volji koi nalo`uvaat deka izvesni vidovi

na povedenie i uveruvawa treba da se sledat ili izbegnuvaat toga{

koga takvite izjavi se op{tousvoeni vo edno op{testvo i koga sekoj

poedinec ima ~uvstvo deka tie se op{toprifateni od strana na drugite.

Za najgolem del na op{testveniet aktivnosti op{testvenite

normi ne se jasno utvrdeni. Ona {to nie idealno go zamisluvame kako

op{testveni normi vo praktikata, bara da se spoi so op{testevnite

vrednosti. Op{testvenite vrednosti se objekt vrz koj se gleda povolno

ili nepovolno, na ist na~in kako i na normite. Kako objekti, vrednostite

se odnesuvaat na ne{to {to mo`e da se obezbedi ili postigne.

Tie se sostojat od atributi ili krajni produkti na aktivnostite.

Ottamu koga na voobi~aen na~in se ka`e deka treba da se zboruva

vistinata (norma) zna~i deka vistinoqubivosta (vrednost) e dobra

rabota.

145

Vidi: Pe~ujli}, M. Horizonti revolucije, Beograd, 1970, str. 10-24.

146

"Normite se pravila za odnesuvawe na lu|eto vo op{testvoto i pretstavuvaat

sistem na zaemni prava i dol`nosti na lu|eto vo op{testvenite

odnosi. Vo na~elo, odnosot me|u normite i vrednostite e odnos me|u sredstvata

i celite: normite go nalo`uvat ona povedenie za koe e najverojatno deka }e

dovede do ostvaruvawe na nekoja sakana vrednost. Me|utoa... me|u normite i

vrednostite mo`e da postoi neusoglasenost, taka {to postapuvaweto sprema

normite ne pridonesuva za ostvaruvawe na vrednostite." Jankovi}-Pe{i}, op. cit.

str. 10

120


Vrednostite i normite se dve strani na edna ista pojava i vo

izvesna smisla dve mo`nosti za da se iznesat isti mislewa. Me|utoa,

postojat barem dve zna~ajni razliki, Prvo, vo op{testvoto postoi pogolemo

soglasuvawe vo pogled na vrednostite odo{to vo pogled na normite,

me|utoa specifi~nite vrednosti na povedenie poslabo se definirani.

Spored toa site }e se soglasat deka zdravjeto, uzanimavanata,

karakterot i parite se dobra rabota (pozitivni vrednosti),

me|utoa postoi golema zbrka okolu toa {to ja so~inuva uzanimavanata

i karakterot ako odredena odgovornost le`i vrz indivuduata za postignuvawe

na tie pozitivni vrednosti na zdravje i pari. Vtoro, koncepcijata

na op{testvenite vrednosti donekade e popro~istena od koncepcijata

za op{testvenite normi. Mo`e da se smeta deka e vredno da

se poseduva nekoj predmet zatoa {to toj na svojot sopstvenik }e mu donese

odobruvawe i od strana na op{testvoto, a bez nikakvo ~uvstvo

deka i ostanatite trebalo da baraat da go dobijat. Za osobeni uspesi i

osobeni li~ni kvaliteti mo`e da se stekne priznanie, so ogled deka

op{testvoto gi smeta kako ne{to {to e dobro. Me|utoa, te{ko bi

bilo mo`no da se najde norma koja propi{uva deka treba da se razvie

ve{tina za igrawe bezbol ili da se sobiraat retki rakopisi, a da im

odgovara na vrednostite koi ovie aktivnosti gi sodr`at. 147 Ottamu,

pogolemiot broj prestavnici na sociolo{kata {kola se opredeluvaat

da ja posmatraat op{testvenata dezorganizacija pobrgu kako sudir na

vrednosti odo{to kako sudir na normi.

3. Vo odnos na vrednostite, kako posakuvani celi na op{testvenata

akcija, op{testvenite normi se pravila na povedenie ~ie pridr-

`uvawe ovozmo`uva ostvaruvawe na tie celi. 148 Op{testvenite normi

nastanuvaat vo procesot na zaedni~koto deluvawe i zaemnite odnosi

na lu|eto vo op{testvoto i nivnata osnovna uloga e da gi regulira tie

odnosi so postavuvawe opredeleni standardi na povedenie ({to mora

~ovekot da stori, {to bi trebalo da stori i {to ne smee da stori). Na

toj na~in op{testvenite normi, kako del na kulturata vr{at i funkcija

na prisilba i kontrola nad poedincite i gi ograni~uvaat mo-

`nite varijacii vo povedenieto. 149

Od stojali{te na ispituvawe na devijaciite, najzna~ajni normi

se onie koi se povrzani so op{etstvenite institucii (semejni, religiozni,

politi~ki, ekonomski)... Naru{uvaweto na normite mu {teti na

interesite na op{testvoto i ottamu predizvikuva op{testvena reakcija

koja se izrazuva vo razli~ni merki. Najva`nite merki protiv

onie koi ja prekr{ile op{etstvenata norma i so toa gi povredile

op{testvenite interesi e sankcijata koja se sostoi vo li{uvawe na

147

Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. op. cit. str. 523-524.

148

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 45.

149

Ibid, str. 46.

121


prekr{itelot od izvesni dobra. 150 Vo primenata na sankciite pak, se

sostoi najva`nata razlika me|u op{testvenite normi: edni od niv gi

primenuva organiziranoto op{testvo (preku specijalizirani organi

koi tokmu i zatoa se formirani), a drugi neorganiziranoto op{testvo

(reagirawe na neposrednata op{testvena sredina koja e izlo`ena na

devijacijata). Pravoto e najva`en vid na op{testveni normi ~ii sankcii

gi primenuva dr`avata so posredstvo na svojot aparat za prisilba.

Me|u op{tesvenite normi (koi postepeno se sozdavaat i sporo

se menuvaat) vo neorganiziranite op{testveni zaednici, najva`ni se

moralnite normi. Pritoa e zna~ajno deka normite mo`at da propi{uvaat:

zabranuvaat (prohibitivni) ili dopu{taat (permisivni) odredeni

povedenija, ili samo da nazna~uvaat opredeleni formi na: po`elno

ili dopu{teno povedenie.

Me|utoa, vo op{tesvenata stvarnost nitu edna norma dosega ne

bila dosledno po~ituvana. Ottamu vo literaturata se naveduvaat najrazli~ni

pri~ini poradi koi pogolemiot broj lu|e nikoga{ sovr{eno

ne se usoglasuvaat so normite na op{testvoto vo koi `iveat. Me|u

takvite pri~ini naj~esto se pomestuvaat:

1 0 Poradi op{tosta na samite normi sekoga{ e mo`no nastanuvawe

na situacii vo koi normata ne e primenliva. Nekoi od tie situacii

op{testvoto gi tolerira. Toa, po pravilo, se devijaciite koi

bitno ne gi naru{uvaat op{testvenite interesi i zaemnite odnosi na

lu|eto, na primer, razli~ite povredi na pravilata na obi~aite ili na

pristojnoto povedenie. 151

2 0 Postojat raziki me|u poedincite i grupite vo pogled na tolkuvaweto

na normite. Poradi svojot op{testven status (neobrazovanost,

op{testvena ili geografska izolacija i sl.) mnogumina ne znaat

za nekoi od normite na op{testvoto vo koe `iveat, za{to nemaat pristap

do izvorite na informacii za toa {to se o~ekuva od niv kako ~lenovi

na toa op{testvo. 152

3 0 Normite se razlikuvaat i spored stepenot na zadol`itelnosta

(moda, pristojnost, obi~ai, moral, pravo). Naru{uvaweto na normite

kon koi poedinecot mora da se pridr`uva, za{to kako takvi se

povrzani so stroga sankcija, se smetaat za op{testvena devijacija -

koja mora da se suzbie so razli~ni mehanizmi na socijalnata kontrola.

Toa ne e slu~aj so otstapuvaweto od onie op{testveni normi koi se pomalku

zadol`itelni i kade {to izvesni devijacii duri i se toleriraat.

Me|utoa, mo`ni se i razliki kaj lu|eto vo odnos na priznavaweto

na zadol`itelnosta na dadenite normi. Tie razliki vo prv red se usloveni

so polo`bata vo op{testvenata struktura i dokolku se povrzani

so klasnata polo`ba, pobrgu se odnesuvaat na pra{aweto kakvi treba

150

Ibid, str. 46.

151

Ibid, str. 48.

152

Ibid, str. 48.

122


da bidat tie normi, a ne na pra{aweto dali postojnite op{testveni

normi obvrzuvaat na opredeleno povedenie. 153

1.5. SUDIR NA VREDNOSTI (KULTUREN KONFLIKT)

Op{testvenata dezorganizacija mo`e da se pretstavi kako

sostojba na sudir na op{testvenite vrednosti. Toa zna~i deka izvesni

op{testveno potvrdeni vrednosti vo praktikata se neodr`livi so

ogled deka se sudiraat so dostigawata na drugi isto taka op{testveno

potvrdeni vrednosti. Ovie sudiri postojat ili me|u vrednostite prifateni

od site ~lenovi ili grupi vo op{testvoto ili me|u vrednostite

koi im pripa|aat na razni podgrupi vo op{testvoto. Vo vtoriot

slu~aj razni grupi vo op{testvoto mo`at da se stremat kon vrednosti

koi me|usebno se sprotivstaveni taka {to aktivnostite na edna

grupa se sudiraat so aktivnostite na druga grupa. Najjasen primer na

ovoj vid na konflikti mo`e da se najde vo postoeweto na etni~ki grupi

so razli~ni vrednosti i kaj ekonomski klasi so vrednosti koi im se

sprotivstavuvaat na vrednostite na drugite klasi. Ova zna~i deka

izvesni potvrdeni vrednosti se neodr`livi vo praktikata iako pritoa

ne se naru{uvaat dostigawata na drugite op{testveni vrednosti

koi isto taka se op{testveno potvrdeni. Me|utoa i onie vrednosti

koi re~isi site ~lenovi i grupi vo op{testvoto gi prifatile mo`at

da dojdat vo sudir kako {to toa e slu~aj kaj op{toto prifa}awe na

individualisti~kiot natprevar kako pozitivno dobro. Istovremeno

se smeta deka humanitarnata sorabotka e pozitivna vrednost. Vo ovoj

slu~aj problemot ne e vo toa {to edna grupa isklu~ivo se identifikuva

so ovie vrednosti, a druga grupa so drugi vrednosti, tuku vo toa

{to site grupi vo celot ja prifa}aat i ednata i drugata vrednost. 154

Sudirot na kulturite nu`no se odnesuva na op{testvenite vrednosti

(nema sudiri na primer, me|u materijalnite dobra na kulturata).

Pritoa toj sudir mo`e da se posmatra kako nusprodukt na porastot

na civilizavcijata ili kako sudir na kulturni kodeksi. Vo prviot

slu~aj ve}e samata sostojba na sovremenata zapadna kultura koja e

neprilagodena i dezorganizirana, pru`a dosta osnovi mnogubrojnite

produkti na taa kultura istra`uva~ite da gi pomestat vo kriminalitet.

Taka, na primer, Saterlend objasnuvaweto na zlostorstvoto go nao|a

vo transformiranata amerikanska kultura.

153

Ibid, str. 48.

154

Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. op. cit. str. 524-525.

123


124

1.6. OP[TESTVENA KONTROLA

1. Poimot op{testvena (socijalna) kontrola za prvpat e upotreben

od strana na Robert Park so cel da se premosti distinkcijata

me|u poedine~noto (individualnoto) i grupnoto (kolektivnoto) i otoga{

stana edna od osnovnite kategorija koja obemno se koristi vo ovie

teorii. 155 Pritoa, pod op{testvena kontrola 156 se podrazbiraat kako

neformalnata taka i formalnata op{testvena kontrola. Neformalna

socijalna kontrola (neformalna reakcija) pretstavuva sistem na merki

(na primer, prekor, potsmevawe, otfrluvawe, sovetuvawe, kritika,

uveruvawe i sl.) preku koi op{testvoto gi naso~uva svoite ~lenovi

kon prifa}awe na op{testveno prifatenite normi na odnesuvawe (konformizam)

{to tie ve}e gi prekr{ile. 157 Osnovnite oblici na neformalnata

socijalna kontrola se obi~aite, moralot i javnoto mislewe.

Taa kontrola pretstavuva reakcija na neorganiziranite op{testveni

grupi i zaednici, taa e spontana i neposredno predizvikana od devijacijata.

158 Pod neformalna socijalna kontrola me|utoa, se podrazbiraat

i site oblici na institucionalni i voninstitucionalni deluvawa

vrz socijalizacijata na poedincite na na~in so koj vrz niv se vlijae

da usvojat opredeleni povedenija vo op{testvoto odnosno da ne dojde

do nivno nekonformisti~ko odnesuvawe. Vtoroto sfa}awe na neformalnata

op{tetestvena kontrola e karakteristi~no za pretstavnicite

na najgolemiot broj od teoriite za koi ovde raspravame i pretstavuva

nivno pojdovno stojali{te. Formalna socijalna kontrola

(formalna reakcija) e naziv za dejnosta na zvani~nite de`avni organi

koi gi sozdavaat zakonskite normi (odreduvaat koi povedenija se zabraneti

i so koi sankcii se zakaneti), gi tolkuvaat i primenuvaat. 159

155

Park, R. E. and Burgess, E. W. Introduction to the Science od Sociology,

University of Chicago, Press, Chicago, 1921.

156

Poimot op{tesvena kontrola ne zna~i ni{to drugo tuku op{testvena

reakcija. Me|utoa, vo zavisnost od teoretskiot pristap na oddelni

avtori za op{testvenata reakcija (socijalna kontrola) kako sinonimi se upotrebuvaat

i poimite: kolektivni merki, sankcii, socijalna rehabilitacija, a

od strana na oddelni avtori (Jakovljevi}, V. op. cit. str. 55) duri i terminot terapija.

157

Ovaa kontrola se ostvaruva od strana na semejstvoto, u~ili{teto,

prijatelite, preprijatieto i sl. Neformalnata op{testvena kontrola mo`e

da se ostvaruva i od strana na profesionalni vondr`avni organizacii, na

primer, na aerodromi, pristani{ta, vo banki, muzei, prodavnici, po{ti,

bolnici, hoteli, kaj soobra}ajnite sredstva, na razni priredbi na koi masovno

se u~estvuva, vo dr`avni organi i osobeno vo stopanskite organizacii.

158

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 75-76.

159 Ignjatovi}, \. Kriminologija, str. 5. Za poimot i ulogata na socijalnata

kontrola vidi podrobno Kajzer, G. op. cit. str. 92-96 i 99-103.


Reakcijata na devijantnoto i pretestapni~oto povedenie ve}e ne e spontana,

tuku se vr{i so posredstvo na niza institucii i vospostaveni

mehanizmi na socijalnata kontrola. Instituciite preku koi se vr{i

ovaa kontrola zaradi pomagawe, lekuvawe, kaznuvawe i resocijalizacija

na devijantite se, na primer, zatvori, vospitno-popravni ustanovi,

bolnici, centri za socijalna rabota, sovetuvali{ta i sl. Formalnata

socijalna kontrola e osnoven poim vrz koj se izgradeni stavovite

na socijalniot interakcionizam, teorija vrz koja podocna posebno

}e se zadr`ime.

2. Op{etstvoto e vsu{nost razli~no ~uvstvitelno na oddelnite

oblici na devijantno odnesuvawe. Taa ~uvstvitelnost se poka`uva vo

oblicite na reagiraweto koe vo osnova i mo`e da se svede na: 1 0 neodobruvawe

(otfrlawe) i 2 0 primena na pove}e ili pomalku represivni

merki. 160

1 0 Na devijantnite pojavi op{testvoto vo prv red reagira so neodobruvawe

i moralna osuda. Poradi toa, pokraj devijantnoto povedenie

i op{testvenata dezorganizacija, sociologijata na devijantnosta,

gi opfa}a i gi objasnuva i razli~nite na~ini na op{testveno reagirawe

(socijalnata kontrola), odnosno objasnuvawe na razli~nite op{-

testveni merki za prevencija, redukcija i eliminirawe na devijantnite

op{testveni pojavi. 161 Vo tie ramki op{estvoto na razli~ni na~ini

i vo razli~ni formi go izrazuva svoeto neodobruvawe vo odnos na povedenijata

i sostojbite koi otstapuvaat od utvrdenite normi i obrasci.

Op{testvenata reakcija na takvite otstapuvawa po pravilo zavisi

od prirodata na devijacijata, stepenot i obemot vo koj se javuva i od

nejzinata op{testvena vidlivost. 162

2 0 Op{testvoto me|utoa ~esto go koristi i pravoto i negoviot

sistem na represivni sankcii kako sredstvo za op{testvena kontrola.

Pravoto, osobeno krivi~noto pravo, kako sredstvo na reagirawe treba

160

Tokmu reakcijata, po pravilo go opredeluva kvalitetot na oddelnite

devijantni pojavi, odnosno istata barem oficielno ja vrednuva i definira.

Oblicite na ovie reagirawa spored Versel mo`at da se stepenuvaat na sledniov

na~in: 1. devijacii koi ostanuvaat bez reakcija, 2. devijacii koi predizvikuvaat

~uvstvo na "op{testven sram" (gÕne sociale), 3. devijacii koi predizvikuvaat

op{tesveno odbivawe bez primena na sankcija (na primer, homoseksualnosta

vo nekoi sistemi), 4. devijacii koi go popre~uvaat vostanoveniot

poredok i predizvikuvaat primena na nepenalni merki (alkoholizmot, upotrebata

na "meki (lesni)" drogi), 5. devijacii za koi se primenuvaat kazneni

merki koi imaat karakter na predupreduvawe (sudska opomena, uslovna osuda

isl.) i 6. devijacii za koi se primenuvaat retributivni merki. Navedeno spored

[elih, A. Neki aspekti percepcije devijantnih pojava, JRKKP, Beograd, 1975/2,

str. 263 i 265.

161

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 12.

162

Ibid, str. 74.

125


da se vklu~i kaj onie devijantni pojavi {to vo odredeno vreme i vo

odreden prostor predizvikuvaat izrazeni pre~ki, a vo vrska so toa se i

opasni za postoeweto na opredeleno op{testvo. Tokmu krivi~nata

reakcija protiv vakvite pojavi i nivnite nositeli poka`uva golemi

razliki kako vo vremeto taka i vo prostorot. Poznato ni deka isto

povedenie bilo razli~no vrednuvano vo oddelni istoriski periodi, a

toa razli~no vrednuvawe imalo za posledica i razli~ni na~ini na reagirawe

protiv takvite pojavi, odnosno vo vrska so niv. Idealot kon

koj se stremime kaj tretiraweto na odnosot me|u pravoto, normite i

vrednostite pretstavuva sovr{ena usoglasenost me|u ovie tri kategorii.

Fakt e me|utoa deka odelni pravni sistemi zna~itelno se oddeleni

od toj ideal. Pravoto mo`e da pridonese kon pribi`uvaweto kon

toj idal na toj na~in {to vo oddelni podra~ja voveduva novi vrednosti

iako toa e mo`no samo vo pomal obem. Ulogata na krivi~noto pravo vo

vrska so tretiraweto na negativnite devijantni pojavi vo prv red se

ograni~uva na za{titata na oddelni vrednosti, odnosno dobra na odredeno

op{testvo, a mnogu malku prostor í se ostava na afirmacijata na

novi vrednosti so ogled na toa deka ulogata na krivi~noto pravo e

izrazito za{titna. Tokmu zatoa e celishodno i nu`no ovaa za{tita da

bide ograni~ena na nu`en i racionalen minimum kako i toa normite

na krivi~noto pravo da se primenuvaat samo kako posledno sredstvo za

za{tita na tie vrednosti. 163

3. Najposle, zna~ajno e da se istakne i toa deka so ogled deka

op{tetvenata kontrola (op{testvenata reakcija) pretstavuva funkcija

na razni op{testveni faktori vo ramkite na interakcionisti-

~kite orientiranite pristapi vo socijalnata patologija (Lamert), naparven

e obid za nivno sumarno izrazuvawe preku tn. indeks na tolerancija.

Spored niv, vidot na socijalnata reakcija zavisi od prirodata

na pojavata, interesot na grupata i od stepenot na tolerancija.

Indeksot na tolerancija e koli~nik vo koj broitelot ja pretstavuva

sumata na patolo{kite pojavi, a imenitelot nepovolnite reakcii (na

primer, me|u koli~estvoto na narkomanski zloupotrebi i koli~estvoto

na nivnite hospitalizacii). Dokolku e pogolem broitelot, toa zna-

~i deka pojavata e sfatena kako bezna~ajna, ili deka tolerancijata e

golema, i obratno, dokolku imenitelot e pogolem toa zna~i deka ili

reakcijata e nepovolna, ili samata pojava e osobeno nepovolna. Na toj

na~in indeksot na tolerancijata pretstavuva kvantitativen izraz na

odnosot na devijacijata i spremnosta na zaednicata da ja prifati ili

otfrli.

Indeksot na tolerancija mo`e da bide ist vo dve op{testveni

grupi ili lokalni zaednici od pribli`no ista golemina, bez ogled na

toa {to stapkite na otstapuvawe od istite op{testveni normi se razli~ni.

Stapkite na samoubistva, na primer, mo`at da bidat mnogu vi-

163

[elih, A. op. cit. str. 266.

126


soki vo edna, a mnogu niski vo druga lokalna zaednica. Pa sepak indeksot

na tolerancija vo ovie dve zaednici mo`e da bide identi~en poradi

toa {to spremnosta da se trpi ovoj oblik na devijacii e mnogu visoka

vo prvata, a mnogu niska vo vtoriot slu~aj. Me|utoa, i vo dvete zaednici

samoubistvoto mo`e da stane op{testven problem: vo prvata,

ako trpelivosta sprema ovoj oblik na devijaciii po~ne da opa|a, a vo

drugata dokolku brojot na samoubistvata po~ne da raste. 164

1.7. DEVIJACIJA (DEVIJANTNO POVEDENIE)

1. Spored na{e mislewe najcelosna i istovremeno najbliska do

sociolo{kite sfa}awa koi ovde gi analizirame e definicijata (definicija

od aspekt na op{testvenata struktura) na devijacijata (devijantnoto

povedenie) na Mihajlo \uri}, spored koja devijantno povedenie

pretstavuva (1) sekoja ~ove~ka aktivnost, bez ogled na toa dali

se projavuva kako deluvawe, zazemawe na stav ili mislewe (2) koja se

nao|a zna~itelno pod ili nad granicata na dozvolenoto prose~no otstapuvawe

(3) od op{testvenite normi (4) i koja dokolku vo op{testveni

ramki e vidliva (5) predizvikuva spontano ili organizirano op{testveno

negoduvawe. 165 Ili nakratko, devijanatno e ona povedenie so koe

se naru{uva edna op{testvena norma na koja sleduva neformalna reakcija.

166

2. Vakvata pojdovna osnova vo definiraweto na op{testvenata

devijacija me|utoa vodi kon dve divergentno sprotivstaveni stojali-

{ta vo opredeluvaweto na nejzinata uloga (korisnosta) za op{testvenata

struktura vo zavisnost od funkcionalisti~kiot stav za distink-

164

\uri}, M. op. cit. str. 108. Vidi i [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 74-75.

165

\uri}, M. op. cit. str. 104. Identi~na so ovaa e i definicijata {to ja

dava [padijer, "Devijantno e sekoe ~ovekovo povedenie koe vo zna~itelna

mera otstapuva, odnosno gi naru{uva normite na edna zaednica i predizvikuva

op{tesvena reakcija na neodobruvawe." [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 49.

166

"Za site funkcionalisti, devijantnosta pretsatvuva objektiven akt

na kr{ewe na institucionalizirani op{testveni normi. Osnoven kriterium

koj go odvojuva konformisti~koto od devijantnoto e usoglasenosta na povedenieto

so "normativnite standardi na zaedni~kata kultura." Ako povedenieto

e usoglaseno so takvite standardi toga{ zboruvame za konformizam, a ako ne

e - na delo imame devijacija. Najposle funkcionalistite raskinuvaat so tradicijata

vo ramkite na sociolo{koto prou~uvawe na devijaciite da se ocenuva

i opredeluva moralnoto. Za niv devijantnoto povedenie e naru{uvawe na

normite na opredelen op{testven poredok. Kako takvo toa ne mora da bide

nemoralno. Konformizmot i devijantnosta, sami po sebe, ne zboruvaat ni{to

za eti~kata dimenzija na povedenieto i nema nikakvi pri~ini edno da se

izedna~uva so moralnoto, a drugo so nemoralnoto. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str.

61.

127


cijata me|u 1 0 manifestnite (projavenite) i 2 0 latentnite i (prikrienite)

funkcii na devijacijata. Spored prvata opredelba (manifestna

funkcija na devijacijata) zastapuvana od Talkot Parsons

(Talkot Parsons), devijacijata ima disfunkcionalna uloga (devijacijata

e pojava koja ja naru{uva stabilnosta na sistemot). Sprotivno na toa,

spored privrzanicite na tn. latentna op{testvena funkcija na devijacijata,

taa ima funkcionalna (korisna) uloga za odr`uvaweto na op{-

testveniot sistem (devijacijata e pojava za odr`uvawe na su{testvenite

op{testveni institucii).

1 0 Spored osnova~ot na funkcionalizmot Parsons, vo sredi-

{teto na op{testvoto sfateno kako sistem se nao|a sistem na me|usebno

povrzani deluvawa na poedincite. Devijantnoto povedenie mo`e

analiti~ki da se razdeli na pobudi, orientacija i te`i{te na devijacijata.

167 Poedincite mo`at da izberat ili prilagoduvawe na postojnite

op{testveni okolnosti ili da gi otfrlat tie ramki. Ako gi prifatat

postojnite ramki tie mo`at aktivno da u~estvuvaat vo negovoto

funkcionirawe, ili pasivno da mu se podlo`at na sistemot {to mo`e

da odi do perfekcionisti~ko po~ituvawe na postoe~kiot op{testven

sistem. Ako gi otfrlat ramkite na op{testveniot sistem i pritoa deluvaat

vo nasoka na negova promena, tie se agresivni, nepopravlivi i

nepo`elni i zatoa treba da se eliminiraat. Koga poedincite ne gi

prifa}aat ramkite na op{testveniot sistem vo koj `iveeat, se odnesuvaat

pasivno, {to spored Parsons e nesporelivo popo`elno, za{to na

toj na~in se steknuva nezavisnost. Na nivoto na sistemot devijacijata

se projavuva kako tendencija za eden ili pove}e sostavni faktori da se

odnesuvaat na nekoj od na~inite koi pretstavuvaat naru{uvawe na ramnote`ata

na sistemot. Sekoe povedenie koe za posledica ima naru{uvawe

na ramnote`ata (ekvilibriumot) na sistemot e devijantno.

Vakvata opredelba na devijacijata podrazbira deka nitu edna forma na

povedenie ne e sama po sebe devijantna, tuku deka toa se opredeluva od

negovite posledici vrz so~uvuvaweto na op{testvenata ramnote`a

koja e temelna karakteristika na op{testveniot sistem. 168 Op{testve-

167

Nasokata na devijantnata pobuda mo`e da bide dvojna vo zavisnost

od toa dali preovladuva sklonost kon prisilno prilagoduvawe vo konvencionalni

ramki, ili sklonost kon napu{tawe na tie ramki. Devijantnata orientacija

mo`e da bide aktivna ili pasivna vo zavisnost od pomalata ili pogolemata

inicijativa na poedinecot vo procesot na interakcijata so drugite

poedinci. I te`i{teto na devijantnata akcija e dvojno za{to neposredno zavisi

od toa dali vo procesot na interakciite im se dava prednost na normativnite

elementi koi gi reguliraat op{testvenite odnosi, ili na op{testvenite

objekti.

168

"Parsons i negovite sledbenici ne gi interesira devijantnoto povedenie

kako konkreten ~ove~ki i op{testven problem. Tie ne se interesiraat

za realnite op{testveni odnosi, krizi i sudiri, a u{te pomalku gi inte-

128


nata kontrola za nego pretstavuva odgovor na op{testvoto na onie pojavi

koi se opredeluvaat kako devijacii. Na op{testveno nivo taa e

naso~ena kon povtorno vospostavuvawe na op{testvenata ramnote`a i

op{testvenoto edinstvo. Kako nejzini pomo{ni sredstva se pojavuvaat

pravoto i pravosudniot sistem kako i site institucii preku koi se

ostvaruva socijalizacijata (semejstvoto, religioznite i kulturnite

ustanovi).

Na nivo na poedinecot devijacijata kako op{testveno povedenie

na poedinecot, Parsons ja posmatra kako motivaciona tendencija

pod ~ie vlijanie poedinecot se odnesuva na toj na~in {to naru{uva

eden ili pove}e normativni obrasci. 169 Na ova nivo op{testvenata kontrola

e naso~ena na motivacionite procesi i deluva vrz prifa}awe

na opredeleni vrednosti, stavovi, veruvawa i normi na odnesuvawe.

2 0 Vtorata orientacija, na koja i se priklonuvaat pogolemiot

broj funkcionalisti, e pod golemo vlijanie na koncepcijata na Dirkem.

Taa trgnuva od stavot deka devijaciite se negativni pojavi samo

manifestno (vo svoeto projavuvawe) i kako takvi se javuvaat vo svesta

na pogolem broj lu|e, dodeka latentnite funkcii na devijaciite se pozitivni

i korisni, za{to pridonesuvaat za integracija na lu|eto i stabilnosta

na op{testvoto. Vakviot stav e karaktersiti~en za Kaj Erikson

(Kai T. Erickson, Wayward puritans, 1972) i Kingsli Dejvis (Kingsley

Davis, Prostitution, 1961). Taka spored Erikson vo op{testveniot `ivot

devijacijata ima uloga da gi istakne i jasno da gi opredeli granicite

na dozvolenoto. Do ovoj zaklu~ok toj do{ol ispituvajki gi prestapni-

~kite povedenija na puritanskite doselenici od Anglija vo Amerika,

koi i pokraj nivniot moralen sistem zasnovan vrz apsolutno ~isturesira

prakti~nata strana na re{avaweto na op{testvenite problemi. Tie

poa|aat od eden krajno apstrakten i formalno opredelen poim na op{testveniot

sistem, so cel da gi utvrdaat osnovite na negovoto odr`uvawe, Za funkcionalistite,

osnovnoto svojstvo na sistemot e negovata institucionalizirana,

normativno uredena op{testvena sgruktura. Ottamu nivnoto interesirawe

e svrteno kon odr`uvaweto na organizacijata na op{testvoto, odnosno na

op{testvenito poredok. Imaj}i go ova vo vid, mo`eme da se slo`ime so komentarot

koj funkcionalistite gi narekuva "tehni~ari na op{estveniot poredok."

Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 61.

169

Ovde e zna~ajno da se spomne deka Parsons mu pridava golemo zna-

~ewe na "sudirot na ulogite"vo razvojot na devijaciite. So ogled na golemiot

broj ulogi koi sekoj poedinec istovremeno gi igra vo op{testvoto (brat, sin,

sportist, nastavnik), mo`no e da dojde do sudir me|u negovite obvrski vrzani

za razli~nite ulogi". Do toa doa|a koga "akterot e podlo`en na sprotivstaveni

nizi na legitimni o~ekuvawa vrz osnova na ulogite, taka {to realno ne

e vo sostojba da gi ispolni site o~ekuvawa.".Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 63.

129


nstvo, prete`no vr{ele seksualni i krivi~ni dela protiv crkvata i

religijata. 170

Spored Dejvis, prostitucijata e funkcionalna (korisna op{testvena

pojava) ottamu {to go apsorbira vi{okot na seksualnata energija

koja ne mo`e da se potro{i vo tradicionalniot brak. 171

3. Na krajot na ovie sumarni izlagawa za devijacijata smetame

deak u{te edna{ treba da se podvle~e deka so ogled na nivniot negativen

op{etstven predznak, devijantnite povedenija mo`e da se podelat

na antisocijalni ili asocijalni povedenija. Pritoa treba da se

znae deka antisocijalnoto povedenie pretstavuva prviot, pote`ok

stepen na devijantno odnesuvawe vo koe se pomesteni devijaciite koi

u{te se narekuvaat kriminalni pojavi. Asocijalnioto povedenie kako

vtor, polesen stepen na devijantno povedenie go so~inuvaat drugite

sociopatolo{ki pojavi.

Konformisti~koto povedenie e socijalno povedenie koe se

javuva kako sredna ili modalna vrednost t.e. kako prose~no ili tipi-

~no prilagoduvawe na op{testvenite barawa, odnosno kako povedenie

so najgolema frekvrencija. 172 Postojat me|utoa, i takvi oblici na devijacii

(otstapuvawa) koi zna~itelno gi nadminuvaat granicite na

prose~noto otstapuvawe od op{testvenite normi, me|utoa koi poradi

svojata pozitivna naso~enost ne predizvikuvaat nikakvo op{testveno

negoduvawe (neodobruvawe). Zgora na toa, niv, ne taka retko, gi sledi

op{testveno odobruvawe, 173 za{to tuka vsu{nost postoi otstapuvawe

koe se dvi`i zna~itelno nad op{testvenite barawa. Nakratko stanuva

zbor za pozitivno povedenie, za konformisti~ko povedenie od povisok

red, za otstapuvawe koe e dozvoleno, pa duri i po`elno, koe nie }e go

narekuvame prosocijalno povedenie.

Najsigurni kriteriumi za navedenoto razlikuvawe pretstavuvaat

nasokata na otstapuvaweto i karakterot i intenzitetot na op{-

testvenata reakcija koja sprema konkretnata devijacija mo`e da se

projavi kako: 1. neodobruvawe, 2. indifernten stav ili 3. odobruvawe.

Vo taa smisla po pravilo povedenijata koi se vo soglasnost so op{testvenite

normi ostanuvaat nezabele`ani. Nikoj ne obra}a vnimanie

na ona {to e obi~no, {to e normalno, {to od site se o~ekuva. 174 Me-

|utoa toga{ koga otstapuvaweto se dvi`i nad ili pod o~ekuvaniot

prosek sleduva nagrada ili sankcija.

10. Vrz ostanatite podrobnosti, koi ovde mo`at samo da gi zamaglat

osnovnite karakteristiki na ovie teorii, poopstojno }e se zadr`ime

pri nivnata konkretna interpretacija. Toa se slednive teo-

170

Pove}e za toa: Ibid, str. 64 i Eliot, M. op. cit. str. 217-220.

171

Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 64-65.

172

\uri}, M. op. cit. st. 106.

173

Ibid, st. 106.

174

Ibid, st. 106.

130


ii: 1. ekolo{ka teorija na devijantnosta, 2. teorija na op{testvenata

dezorganizacija, 3. teorija na diferencijalna asocijacija i diferencijalna

identifikacija, 4. teorija na kulturniot konflikt i teorija

kulturniot ras~ekor, 5. teorija na anomija, 6. teorija na potkultura i

kontrakultura, 7. teorija na socijalniot inteakcionizam i 8. radikalnata

teorija na devijantnosta (radikalna kriminologija).

2. EKOLO[KA TEORIJA NA DEVIJANTNOSTA

1. Ekolo{kata {kola vo kriminologijata proizleze od sfa}awata

na ~ika{kata {kola koja go ispituva{e vlijanieto na prostorot

i polo`bata na lu|eto vo prostorot vrz ~ovekovoto povedenie. 175 Osno

vnite teoretski pretpostavki vrz koi e izgradeno nejzinoto u~ewe e

teorijata na kauzalnata povrzanost me|u fizi~koto (prostorot) i socijalnoto

(socijalnata struktura na gradot). Toj odnos na razgleduvawe

mo`e da se svede na nekolku ramni{ta: dali postoi specifi~no

urbano povedenie koe e karakteristi~no za oddelni urbani edinici

(prostori, zoni, predeli na gradot), dali voop{to postojat specifi-

~ni urbani edinici, dali e mo`no da se zboruva za nastanuvawe na

op{tetstvenite odnosi so posredstvo na fizi~kite vlijanija (prosto-

175

"Me|u objektivnite pri~ini za pojavata na ~ika{kata {kola koi se

naveduvaat vo literaturata, vo prv red e intenzivniot porast na gradovite vo

SAD vo po~etokot na XX vek, pri {to ^ikago vo mnogu elementi na toj porast

dominira{e, potoa intenzivnoto doseluvawe kako na crncite od jugot koi

ostanaa bez svoeto zanimawe so propa|aweto na organiziranoto zemjodelie, a

u{te pove}e so intenzivnoto doseluvawe na naselenie od evropskite zemji so

razli~no etni~ko poteklo {to dovede do sozdavawe na brojni problemi na

adaptacija na naselenieto, kako na onie od selo i pomalite gradovi, taka i od

celosno poinakvite kulturni sredini. Brzoto doseluvawe dovede do intenzivno

menuvawe na ekolo{kata struktura, do intenziven porast na kriminalitetot,

do pojava na slamovi kako regularni prostori na `iveewe, ~esto vo

neposredna blizina na najbogatite krai{ta, mnogu brza i intenzivna izgradba

na gradskata infrastruktura i objekti za `iveewe. Be{e sosema o~igledno

deka osnovniot problem koj gi zainteresira sociolozite stana problemot na

adaptacija na poedincite kon gradot i vlijanieto na gradot vrz poedincite.

Od tie dve osnovni celini mo`at da se operacionaliziraat posebnite temi

koi na{le mesto vo istra`uvawata - problemot na osameni lu|e, problemot

na `ivotot vo pregradijata vo koi se iznajmuvaat sobi, hotelsko `iveewe,

neprilagodenost, bandi, i sl. Drugiot zna~aen problem koj isto taka be{e

istra`uvan be{e problemot na rasnite odnosi koi isto taka po~naa da se

manifestiraat so intezivnoto doseluvawe na naselenieto od evropskite

zemji, a osobeno so doseluvaweto na crncite od ju`nite krai{ta na SAD vo

severoisto~nite gradovi". ^aldarovi}, O. Urbana sociologija, Socijalna teorija i

urbano pitanje, Globus, Zagreb. 1985, str. 32.

131


ot) i dali e mo`no sozdavawe na specifi~ni prostorni ramki vrz

osnova na manifestaciite na vrednostite na posebnite socijalni grupi.

Ottamu mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka celata {kola se sostoi

vo analiza na raznovidni aspekti na prilagoduvawe (akomodirawe) na

~ovekot na op{testvenata sredina od onaa vo koja izrasnal - community,

pri {to prvata se smeta za "normalna", a vtorata za "nenormalna".

Za osnova~ na ~ika{kata sociolo{ka {kola se smeta Albion

Vudberi Smol (Albion Woodbury Small, 1854-1926) koj vo 1892 godina ja

osnoval katedrata za sociologija na univerzitetot vo ^ikago (ottamu

proizleze i nejziniot naziv) i be{e zastapuvana od pogolem broj avtori

podeleni vo dve generacii. Vo prvata generacija, pokraj Smol treba

da se spomnat, ^arls Henderson (Charles Henderson), Xorx Vinsent

(George E. Wincent) i Vilijem Ajzek Tomas (William Isaac Thomas, 1863-

1947). Vo nejzinata vtora generacija se pomesteni: Robert Park (Robert

Ezra Park, 1864-1944), Barxis (Ernest. Watson. Burgess, 1886-1966),

Georg Herbert Mid (George Herbert Mid, 1863-1931), Viljem Filding

Ogbern (William Fielding Ogburn, 1886-1959), Luis Virt (Louis Wirth,

1897-1952) i Elsfort Feris (Ellsworth Faris, 1874-1953).

Osnovnite postavki na ovaa {kola se baziraat vrz Darvinovata

teorija za evolucijata i borba za opstanok (Strugle for Life). Vo ovaa

smisla e mo{ne indikativno proiznesuvaweto na Barxis i Park vo

eden od nivnite zaedni~i trudovi. 176 Spored niv borbata za egzistencija

e nu`na za postoewe na op{testvoto. Kompeticijata (competition), 177

konfliktot (conflict) 178 i akomodacijata (acomodation) 179 slu`at da ja

176

Park, R. E and Burgess, E. W. op. cit. str. 165-166.

177

Osnovnite ~etiri elementi koi ja so~inuvaat konceptualnata ramka

za analiza na op{testvoto spored Park i Barxis se: kompeticija, konflikt,

akomodacija i asimilacija. Kompeticijata e univerzalen proces vo

svetot na `ivite su{etstva i deluva neprekinato, ~estopati nezabele`ana

duri i od strana na poedincite koi se vklu~eni vo natprevaruva~kite procesi.

Me|utoa, vo periodi na kriza, koga lu|eto stanuvaat svesni za kompeticijata,

taa ~esto se preobrazuva vo direkten konflikt za {to e klasi~en

primer vojnata. Vidi: ^aldarovi}, O. op. cit, str. 86-87

178

Dodeka kompeticijata ja opredeluva polo`bata na poedinecot vo

op{testvoto, konfliktot go fiksira negovoto mesto vo op{testvoto. "Borbata

za opstanok" koja vo "normalni" uslovi se prepoznava kako proces na

kompeticija, dokolku stanuva "svesna", se pretvora vo konflikt, a ~lenovite

na op{testvoto od svoite kompetitivni ulogi se pretvoraat vo rivali i neprijateli.

Zatoa avtorite smetaat deka konfliktot e organizacionen princip

na op{testvoto koj doveduva do grupnoto edinstvo, do sozdavawe na svesnost

vo grupata, do postignuvawe na zaedni~ki celi i organizacija na grupata

spored zaedni~koto deluvawe". I na krajot, kompeticijata deluva vo ~ovekovata

zaednica povtorno da go vospostavi ~ove~kiot ekvilibrium, koj po-

132


odr`at socijalnata distanca, da go fiksiraat statusot, da ja ~uvaat

nezavisnosta na poedincite vo op{testvenite odnosi. Procesite na

kompeticija, konflikt i akomodacija se kompatibilni so istite procesi

vo `ivotinskite i rastitelnite zaednici. Seloto, palankata,

gradot ili nacijata mo`at da bidat izu~uvani od stojali{te na adaptacijata

(asimilation), 180 borbata za egzistencija i pre`ivuvawe na negovite

individualni ~lenovi vo okolinata kreirana od zaednicata

kako celina. 181

Ostanatite teoretski izvori na ekolo{tata teorija se nao|aat

vo stavovite na Dirkem, osobeno za povrzanosta na porastot na naselenieto

so diferencijacijata, konkurencijata i pojavata na bezli~ni

me|u~ove~ki odnosi, dostigawata na klasi~nata germanska urbana soradi

nadvore{ni okolnosti ili nekontroliraniot tek na `ivotnata istorija

bil naru{en. Vidi: Ibid, str. 88 i 99.

179

Procesot na akomodacija pretstavuva prilagoduvawe na poedincite

na restriktivniot svet na op{etstveniot `ivot. Spored Park, ~ovekot nikoga{

ne mo`e odedna{ da ima sî, i ottamu vo su{tina celata socijalna organizacija

pretstavuva akomodacija, odnosno, ograni~uvawe na prirodnite `elbi

na poedinecot. Akomodacijata kako rezultat na konfliktot, vsu{nost, e proces

na socijalna kontrola koj se projavuva preku tradicijata, sentimentite,

kulturata i tehnikata. Ibid, str. 87-89

180

Ovoj proces se odnesuva na potrebata na usvojuvawe na kulturnata

tradicija i kulturnite normi na opredelena zaednica od strana na doselenicite

vo taa zaednica. Taa vo SAD nema negativna konotacija, za razlika od

Evropa kade ozna~uva uni{tuvawe na avtenti~nata kultura na edna zemja. Taa

vo SAD se smeta kako sredstvo na socijalna kontrola i kako priroden i po-

`elen proces i praktika, ako ne i politika da se postigne pogolemo edinstvo

na razli~nite narodi koi ja naselile Amerika. Taa se smeta kako proizvod na

normalna socijalna interakcija, a ne kako nasilna amerikanizacija na imigrantite.

Vidi: Ibid, str. 89.

181

Vo ovaa smisla spored nekoi analiti~ari na ovaa teorija, vo nejzinata

osnova le`i pretpostavkata za neprekidna borba za egzistencija. Lu-

|eto vo gradot nastojuvaat da se istisnuvaat me|u sebe od oddelni gradski prostori

ili uspevaat da egzistiraat vo nekoj vid na simbioza. Kako vo prirodata,

taka i vo gradot osnovniot proces - konkurencijata za ograni~enite dobra

nalo`uva borba vo koja uspevaat da opstanat samo najsposobnite. Proizvod na

postojanata borba za opstanok na poedincite i vidovite e svoevidna "biolo-

{ka ramnote`a", sostojba vo ~ii ramki se vr{i neprekinato prilagoduvawe

na site u~esnici vo uslovi na borba.

Druga karakteristika na ekolo{kata teorija e vnimanieto {to í go

posvetuva na promenite i razvojot. Povtorno sli~no na `iviot organizam i

negovaat evolucija op{testvenite ustanovi (i op{testvenite karieri na poedincite)

pominuvaat niz fazi na razvoj (ra|awe, rastewe, zrelost, opa|awe i

smrt). Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 49.

133


ciologija, 182 i teorijata na Mid za socijalniot interazkcionizam od

kade ovaa {kola e poznata i pod nazivot - ekolo{ko interakcionisti-

~ka teorija.

Individualnite devijacii i kriminalnoto povedenie, ovie

avtori gi baraa i posmatraa vo sklopot na niza uslovi koi dovedoa do

raspad na dotoga{nata op{testvena ogranizacija. Ottamu bea razgleduvani

problemot na gustinata na naselenieto, specifi~nite prostorni

aspekti, za~estenosta na op{testvenite sudiri i sli~ni pojavi,

poradi {to vo golem obem be{e zapostaven interesot za deluvaweto na

ekonomskite faktori. Toa gi navede da sozdadat razni koncepcii za

ekolo{ki prostori (H. W. Zorbaugh, The Gold Coast and the Slum,

1929), 183 zoni na gradskite zednici (Burgess, The Growth of the City,

1967), 184 za posebni sektori koi imaat specifi~en sostav (Hoyt, 1939)

ili za prirodni podra~ja (R. Park, Sociology, Comunity and Society,

1929). 185 Na toj na~in problemot na maloletni~kata delinkvencija i na

kriminalitetot stanuvaat problem na oddelni delovina gradot koi

imaat lo{a ekolo{ka struktura koja od svoja strana, natamu go zasi-

182

Za glavni pretstavnici na germanskata klasi~na urbana sociologija

se smetaat: Xorx Zimel (George Simmel, 1858-1918) i Osvald Spangler

(Oswald Spengler, 1880-1936).

183

Avtorot gi naveduva slednive prostori: 1. zlatna obala (The Gold

Coast), 2. podra~je na iznajmeni sobi (World of Furnished Rooms), 3. podra~je na

visokokatnici (Towertown), 4. podra~je na polusvet (Rialto), podra~je na slamovi

(Slums) i 6. tn. podra~je "Mala Italija" ili "Mal pekol" (The Little Italy

or Little Hell). Za karaktreristikite na ovie podra~ja vidi: ^aldarovi}, O. op.

cit. str. 142-148.

184

Me|u najpoznatite koncepcii za prirodnite podra~ja ili zoni e koncentri~no

zonalnata teorija na Barxis. Spored nego gradot se sostoi od pet

zoni. Prvata e delovnoto sredi{te na gradot (Loop ili Central Business District).

Vtorata zona koja se prostira zad prvata kako koncentri~en krug, e zonata na

slamovi od razli~ni vidovi: "germanski geto", "mala Italija", "kineska ~etvrt",

"podra~je na iznajmeni sobi" i sl. Tretiot koncentri~en krug ja pretstavuva

zonata na lo{o stanovawe, vo koja glavno `iveeat `iteli so ponizok

op{testven status. Taa e prenatrupana so vraboteni lica i imigranti koi podolgo

vreme `iveat vo SAD. ^etvrtata e zona na rezidencijalno stanovawe so

naselenie od sredniot i povisokiot stale`. Pettata e zona na komutirawe

(commute: patuvawe na rabota) koja se protega do 60 minuti vozewe so avtomobil

od centarot na gradot.

185

Prirodnite podra~ja se proizvod na silite koi postojano deluvaat

i ottamu vlijaat vrz sozdavaweto na pravilna distribucija na naselenieto i

funkciite vo ramkite na urbaniot kompleks. Tie se prirodni za{to ne se

planirani i se delat na: 1. centralna delovna zona, 2. rezidencijalen kvart, 3.

podra~je na lesna i te{ka industrija, 5. slam podra~ja na posebno geto vo gradot

i 6. boemski kvart.

134


luva takvoto povedenie. Seto toa vodi i kon idejata deka negativnite

odnesuvawa mo`at da se iskorenat so podobruvawe na ekolo{kata

struktura na gradot.

Pretstavnicite na ~ika{kata {kola vr{ele brojni empiriski

istra`uvawa vo ~ii ramki osobeno mesto im se pridava{e na izu~uvaweto

na devijantnoto i kriminalnoto povedenie. Istra`uvawata koi

se odnesuvaat na kriminalnoto i devijantnoto povedenie mo`at da se

podelat vo tri nasoki: 1. istra`uvawa vrz ~isto ekolo{ki koncepti i

metodi, so obid da se utvrdi prostornata distribucija na kvotata na

delinkvencijata i prestapni{tvoto vo gradovite, 2. istra`uvawa na

maloletnite delinkventi, skitnici i razni polulegalni devijantni

ustanovi so pomo{ na etnografski metodi i 3. istra`uvawa na

biografiite i devijantnite kareiri na poedinci so izvlekuvawe na

zaklu~oci za postanokot, prirodniot tek i prestanuvaweto na

delinkventnoto povedenie. 186

Vo ramkite na site tri nasoki na istra`uvawa se razvile posebni

metodolo{ki postapki koi vo golem del pridonesoa za unapreduvawe

na metodologijata na sociolo{kite istra`uvawa. 187

2. Kako dobar primer so koj se prezentiraat istra`uvawata od

prviot vid vo kriminolo{kata literatura naj~esto se naveduvaat

empiriskite trudovi na Kliford [o (Clifford R. Shaw, 1896-1957) i negovite

sorabotnici za distribucijata na devijantnoto i delinkventnoto

povedenie na maloletnicite vo ^ikago. 188

Vo edna od svoite studii konstatira{e deka postojat pomali

podra~ja vo koi kvotata na kriminalitetot i drugite devijantni pojavi

se prili~no visoki. Pritoa vo nekoi od tie podra~ja takviot trend

se zadr`uva vo eden podolg period, duri i toga{ koga se menuva

etni~kiot i rasniot sostav na naselenieto. 189 Na toj na~in toj go ospo-

186

Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50.

187

Taka na primer, istra`uvaweto na prostorniot raspored na devijaciite

i kriminalitetot pridonese za razvojot na kvantitativnite metodi na

analiza, od koi podocna se razvi multifaktorskata analiza. Tra{er go razvi

metodot na posmatrawe so u~estvuvawe, a Klifrod [o gi razvi studiite na

poedine~ni slu~ai.

188

Vo literaturata mo`e da se sretne mislewe deka toj izrgadil posebna

varijanta na ekolo{kata teorija, poznata pod imeto "teorija na delinkventite

oblasti."

189 Spored nego najgolemiot broj na stranci vo po~etokot se doseluvaat

vo centralnite zoni na gradot kade {to pronao|aat evtini stanovi i

me|u niv se regrutiraat najgolemiot broj na kriminalci. Tie doselenici duri

po trieset godini se preseluvaat vo oblasti koi se odale~eni od centarot na

gradot kade {to kvotata na kriminalitetot e zna~itelno poniska" Shaw, Clifford.

R: Delinquency areas: Srudy of the Geographic Distribution of School Truants,

135


i stojali{teto spored koe asocijalnite i antisocijalnite povedenija

zavisat od enti~kite i rasnite karakteristiki na opredeleni grupi.

Vo pozadinata na ovaa predrasuda stoe{e streme`ot kon diskreditirawe

na strancite i zabranuvawe na nivnoto vleguvawe vo SAD ottamu

{to tie pretstavuvaa evtina rabotna sila koja rodenite amerikanci

gi li{uvala od vrabotuvawe.

Podra~jata vo koi kvotata na kriminalitetot se posebno visoki,

[o gi nare~e delinkventni podra~ja, 190 a nivnoto postoewe go objasnuva{e

so pomo{ na konceptot na socijalnata dezorganizacija pod koj

podrazbir{e slabeewe na op{testvenata kontrola (poradi slabeeweto

na tradicionalni vrednosti i me{aweto na kulturite na razni imigrantski

grupi) vo ramkite na lokalnite zaednici. Toj smeta{e deka

delinkventnite modeli i vrednosti se u~at kako i site drugi vrednosti

i deka se prenesuvaat od poedinec na poedinec i od grupa na

grupa i so toa go objasnuva{e podolgovremenoto zadr`uvawe visokite

kvoti na kriminalitetot na oddelni podra~ja. Imeno, spored nego, sekoja

novodoselena grupa nao|a ve}e gotovi modeli na povedenie i vrednosti

na podra~jeto na koe se doseluva i so nivnoto usvojuvawe go

prodol`uva delinkventite i prestapni~kite povedenija na toa podra-

~je. 191 Nezadovolen od konceptot na socijalnata dezorganizacija [o

vo eden podocne`en trud raboten so Henri Mek Kej (Henry McKay) 192

razraboti koncept na "razliki vo op{testvenite vrednosti" i ja prifati

idejata na kulturen pluralizam. Spored ovoj koncept, devijacijata

e zbir na vrednosti i na~ini na povedenie koi se u~at preku interakcija

vo ramkite na grupata. Devijantite, a osobeno maloletnite

delinkventni gi sledat obrascite prifateni vo delinkventnite podra~ja

i se slu`at so neligitimni sredstva i ustanovi koi tradicionalno

postojat vo takvite podra~ja. 193

3. Slednata monografska studija koja mo`e dobro da go reprezentira

"duhot" na ~ika{kata {kola e trudot na Frederik Tra{er

(Frederick. Milton. Trasher) "Banda: Studija za 1.313 bandi vo ^ikago",

Jouvenile Delinquents and Adult Offenders in Chicago, University of Chicago, Chicago,

Press, 1929. str. 186-200.

190

Kliford [o utvrdil visok broj na pozitivni korelacii me|u mestoto

na `iveewe i kriminalnoto, odnosno delinkventnoto povedenie. Toj

me|utoa, smeta deka takvoto povedenie ne e usloveno od prostiot fakt na `iveeweto

na opredelena lokacija, tuku poradi nastanite {to se karakteristi-

~ni za oddelni vidovi na oblasti. Vidi: ibid, str. 31.

191

Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50.

192

Shaw, Clifford. R. and McKay. H., Juvenile Delinquency and the Urban

Areas, University of Chicago, Chikago, Press, 1942.

193

Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50-51.

136


od 1927 godina. 194 Spored nego banda (gangs) e grupa koja nasatnuva spontano

(poradi igra i vo igra) i koja se integrira preku konfliktite

so okolinata koga doa|a do izraz i neodobruvaweto na sredinata na nivniot

na~in na izrazuvawe na grupnata svest. Vo nea dominiraat primarni

odnosi (face to face), me|utoa ne taa operira spontano tuku gi

planira svoite idni povedenija. Rezultat na takvite karakteristiki

na kolektivnoto povedenie e prifa}awe na specifi~ni definicii za

socijalniot svet, okolinata i tradicijata, kako i za vnatre{nite

odnosi, hierarhiski postavenite ulogi, solidarnosta, moralot i grupnata

samosvest. Bandite se vrzani i za svoite teritorii ("me|uprostori":

geta i pomali delovi vo niv) taka {to sekoj obid za osvojuvawe

na tu| prostor (ulica, kvart) zavr{uva so seriozen sudir. Nivnata

pojava, Tra{er ja povrzuva so spontanata `elba na maloletnicite da

sozdadat "op{testvo za sebe". Vo niv se "za~lenuvaat" neorientirani,

nedisciplinirani i nekontrolirani mladinci polni so energija. Bandite

se razvivaat obi~no vo onie socijalni prostorni uslovi (slums)

vo koi deluvaweto na zaednicata e slabo, a se izrazeni pojavite na dezorganizacija

(postoewe na mnogu `ivi kontakti me|u `itelite, prenatrupana

okolina polna so mo`nosti za pojava na konflikti no so

otsustvo na semejna i sosedska kontrola). Osven ovie pri~ini za nivniot

razvoj, Tra{er ja naveduva i posebno izrazenata `elba na maloletnicite

za manifestirawe na ekspresii na svoeto povedenie i za steknuvawe

na iskustvo (`elbata kako motivacionen element na povedenieto).

Tra{er go usvojuva i u~eweto za grupnata dinamika i sozdavaweto

na ~uvstvoto "nie" kako eden od osnovnite motivacioni elementi

za zasnovawe na bandite. Vo objasnuvaweto na osnovniot motivacionen

proces na povedenieto na bandite, Tra{er go voveduva i poimot

na "situacionen kompleks" koj se formira preku akomodacijata na bandite

na `ivotnite uslovi (na posebniot tip na ulicite, aleite, zgradite,

odnosno spored op{tata tipografija na nivnata okolina).

Vo bandite najpove}e se vklu~eni decata na imigrantite. Amerikanskite

maloletnici isto taka se vklu~eni vo ovie bandi, me|utoa

nivniot identitet se gubi poradi zna~itelno pogolemiot broj na decata

od stransko poteklo. Ottamu bandata e samo eden tip na dezorganizacijata

koj se javuva koga se prekinuvaat imigrantskite tradicionalni

socijalni sistemi bez adekvatna asimilacija na novi. Toa e modelot:

prekinuvawe na tradicionalnite vrski bez dovolno vtemeluvawe

na novi vrski, koj se smeta za klasi~en model na objasnuvawe na socijalnata

dezorganizacija i od strana na ostanatite pretstavnici na ~ika{kata

{kola.

4. Vlijanieto na ~ika{kata {kola za natamo{niot razvoj na sociologijata

i kriminologijata se procenuva kako mo{ne zna~ajno Ni-

194

Trashler, Frederick: The Gang: A Study of 1313 gangs in Chicago, University

of Chicago Press, 1927.

137


vnite stavovi vo prv red, izvr{ija golemo vlijanie vrz pojavata teoriite

na socijalnata diferencijacija, teorijata na anomija i teorijata

na potkultura, no i vrz drugi teoretski celini koi mo`at da se tretiraat

kako posebni varijanti na ekolo{kata teorija. Vrz poslednite

ovde samo nakratko }e se zadr`ime.

Edna od varijantite na ekolo{kata teorija pretstavuva teorijata

za klasite na ku}i (housing class), ~ii avtori se Reks i Mur (J. Rex

and Moor). Usvojuvajki del od pojmovnata aparatura na ~ika{kata

{kola, Reks i Mur vo svoite empiriski istra`uvawa vr{eni vo edno

od predgradijata na Birmingem vo 1967 i 1968 godina, smetaat deka

glavna karakteristika na gradovite e klasnata borba za ku}i koja se

javuva vo pazarni uslovi na stopanisuvawe. Taa borba doveduva do razli~en

raspored na op{testvenite grupi, koj e sprotiven na nivnata

administrativna podelba, vo {to le`i glavnata pri~ina na postojnite

sudiri okolu doa|aweto do ku}i. Na toj na~in se vnesuva elementot

na~in na koj razli~ni interesni grupi vo uslovi na pazarno stopanstvo

mo`at da ja koristat politi~kata mo} za da steknat prednost

pred drugite grupi. Taka na primer, crnite doselenici koi doa|aat od

koloniite vo Anglija, se prisileni najmalku pet godini da ~ekaat na

pravoto da koristat nekoja od ku}ite koi se sopstvenost na op{tinite.

Vo me|uvreme `iveeat vo stari tro{ni ku}i i pla}aat visoki stanarini

{to doveduva do sozdavawe na silen otpor i do klasna borba okolu

steknuvaweto na ku}ite, a ottamu i do kriminalitet.

Poa|aj}i od osnovniot stav na klasite na ku}i, sli~ni istra-

`uvawa se vr{eni i od strana na Lambert (Lambert), Pal (Pahl), Baldvin

i Botoms (Baldwin and Bottoms), vo ~ii nijansi ovde nema da navleguvame.

Zna~ajno e me|utoa da se istakne deka vo objasnuvaweto na

devijantnoto i kriminalnoto odnesuvawe pokraj elementite na op{-

testveniot prostor vo site niv zna~ajna komponenta e i konfliktnata

dimenzija karakteristi~na za teorijata na op{testvenata dezorganizacija.

5. ^ika{kata {kola go otfrla tolkuvaweto deka maloletni-

~kite bandi se zbir na nenormalni ili patolo{ki poedinci tuku izraz

na kulturnata raznovrsnost. Spored nejzinite pretstavnici maloletnite

delinkventi se adolescenti ~ii `elbi i potrebi za igra, zabava

i avantura se prirodni. Problemot e vo toa {to op{testvenata polo-

`ba ne im ovozmo`uva na decata od getata da gi zadovolat svoite potrebi

na op{testveno prifatliv na~in. Ottamu tie formiraat svoi

minijaturni op{testva so specifi~ni vrednosti, normi i na~in na

izrazuvawe (poseben `argon), odnosno subkulturi (iako terminot subkulturi

od pretstavnicite na ~ika{kata {kola glavno ne se koristi).

Bandata im slu`i kako zamena za ona {to op{testvoto ne mo-

`elo da im go pru`i i ottmau pretstavuva simbol na op{testvenata

dezorganizacija na po{irokata zaednica. Ottamu delinkventnoto po-

138


vedenie pretstavuva na~in na prilagoduvawe na dezorganiziranata

op{testvena sredina.

Kako osnovna slabost na ekolo{kata teorija naj~esto se istaknuva

nejziniot organicizam, odnosno nejzinoto zapostavuvawe na pra-

{awata na globalnata struktura i distribucijata na op{testvenata

mo} koi ja osporuvaat nivnata teza deka op{testvenata konkurencija

se ostvaruva spored istite zakoni kako i borbata za opstanok vo `ivotinskoto

carstvo. 195 Nakratko, tie go zapostavija faktot deka uspehot

vo prv red zavisi od po~etnata polo`ba vo op{testvenata struktura

i deka raspredelbata na op{testvenata mo} ne e vo funkcija na biolo{kite

kvaliteti na poedincite i grupite.

Natamo{na slabost na ovie teorii se sostoi vo toa {to gradot

be{e posmatran kako socijalna labaratorija (Gradot gi poka`uva dobrite

i lo{ite strani na ~ovekovata priroda i ottamu e dobra labaratorija

za prou~uvawe na site strani na taa priroda, R. Park). me|utoa,

procesite koi se ostvaruvaat vo nego bea izu~uvani na fenomenolo-

{ko ramni{te, bez vpu{tawe vo nivna kauzalna analiza. Vo re~isi

site nivni istra`uvawa se operira so stabilizira~ki elementi na tolkuvawe

na socijalnite procesi (ekolo{ki obrasci, diferencijacija

na funkciite, kulturna segregacija, ekolo{ka dinamika i sl.), a se

izbegnuva sociolo{kata relevantnost na takvite procesi vo op{testvoto.

3. TEORIJA NA OP[TESTVENA DEZORGANIZACIJA

1. Teorijata za koja ovde zboruvame e funkcionalisti~ka teorija

koja se javuva vo pove}e varijanti od pri~ina {to ne postoi edinstven

stav vo pogled na opredeluvaweto na samiot poim op{testvena dezorganizacija

koja vo osnova pretstavuva antiteza na op{testvenata

organizacija. Vo zavisnost od sfa}aweto na ovoj poim se javuvaat i pogolem

broj na nejzini zastapnici me|u koi nesomneno treba da se spomnat

Saterlend (E. Sutherland), Eliot (M. Elliott) i Koen (A. Cohen).

Spored Saterlend vo ramkite na lokalnite grupi vo nerazvienite

op{etstva postoi kohezija, homogenost i skladnost na tradicionalnata

kultura. Poradi toa poedinecot se ~uvstvuva siguren, deka i

pripa|a na grupata i ottamu gi sledi pozitivnite primeri na odnesuvawe.

Nasproti toa, vo uslovi na povisok stepen na civilizacija doa|a

do razni naru{uvawa me|u grupite i vo ramkite na grupata: se naru{uva

ekonomskata ramnote`a, proizvodstvoto se koncentrira vo racete

na poedinci i se razviva neograni~ena konkurencija me|u poedincite

i grupite. Seto toa ima za posledica pojava kolizija na interesi me|u

kulturnite vrednosti na grupite {to vodi kon demoralizirawe na li-

~nosta, razvivawe na egoisti~kite streme`i i interesi na podincite

195

Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 52.

139


za polesen `ivot vo koj parite i nivno izdignuvawe nad op{tite interesi

pretstavuvaat osnovni vrednosti, a seto zaedno, kon natamo{no

rabivawe na porane{nata homogenost, odnosno do sostojba vo koja zna-

~itelno e onevozmo`ena op{testvenata kontrola. Takvata sostojba

Saterlend ja narekuva - sostojba na op{testvena dezorganizacija. Vo

nastojuvaweto da se dostigne ekonomski presti`, poedincite se slu-

`at so site sredstva: {pekulacii, raznovidni manipulacii i, se razbira,

so kriminalni povedenija. Spored toa, sostojbata na op{testvena

dezorganizacija e vistinskata pri~ina na kriminalitetot vo civiliziranoto

kapitalisti~ko op{testvo.

Spoed Eliot op{testvenite priliki vo SAD, vo prv red se posledica

na zamrsenosta na amerikanskata kultura, na razni op{etstveni

sudiri kako i na golemata dinami~nost na `ivotot i natprevaruva-

~kiot duh me|u lu|eto. Vo vakvo op{testvo ne mo`e da postoi soglasnost

me|u poedine~nite i op{testvenite stavovi, za{to doveduva do

naru{uvawe vo ramnote`ata na interesite na silite i do raspa|awe na

op{testvenata struktura vo koja ne funkcioniraat starite naviki i

formi na op{testvenata kontrola. Toa e sostojba na op{testvena dezorganizacija

vo koja dominiraat silite na destrukcija koi vodat kon

kulturni, politi~ki, idejni, rasni i drugi konfliktni odnosi na koi

nu`no se nadovrzuva kriminalnoto povedenie. Ottamu {to gi doveduva

vo pra{awe op{testvenite normi i pravilata na upravuvawe, takvoto

kriminalno povedenie, od svoja strana, natamu ja prodlabo~uva ve}e

naru{enata organizacija.

Za da go opredeli poimot op{testvena dezorganizacija, Eliot

zaedno so Frensis Meril (Francis Merrill) najprvin go opredeluva

poimot op{testvena organizacija kako totalitet na ~ovekovata li~nost

i negovite svesni i nesvesni stavovi, nivnite kristalizirani i

nekristalizirani idei i institucii koi vo kompleksnite zaemni

odnosi ja sozdavaat ramkata na ~ovekovata egzistencija. Ovie avtori

ponatamu istaknuvaat deka ne postoi harmoni~na op{etstvena organizacija.

Vo op{testvoto ne postoi harmoni~no usoglasuvawe me|u

individualnite i op{testvenite stavovi, tuku postojan proces na dezorganizacija

koja go odrazuva stepenot na tie nesoglasuvawa. Vo ovoj

poim, koi tie go vovele kako zamena za poimot na socijalna patologija,

"op{testvenata dezorganizacija pretstavuva prekin na ramnote`ata

na silite, raspa|awe na op{testvenata struktura, taka {to starite

naviki i formi na op{testvena kontrola pove}e ne funkcioniraat

uspe{no." 196 Vakvata definicija na poimot na socijalnata dezorganizacija

se razlikuva od konceptot na Tomas i Znawecki samo vo nijansi.

Pogolemi razliki postojat samo vo tretmanot na odnosot na individualnata

i socijalnata dezorganizacija. Imeno Eliot i Meril sme-

196 Elliott, M. and Merrill F. Social disorganization, New York, Harpes and

Brothers, 1934. str. 20.

140


taat deka stanuva zbor za razli~ni aspekti na edinstven proces na dezorganizacija,

koj se projavuva na razli~ni nivoa: na nivo na poedinecot

(individualna dezorganizacija), grupata (semejna dezorganizacija)

i globalnoto op{testvo (socijalna dezorganizacija). 197 Ili pokonkretno,

Eliot i Meril zboruvaat za slednive vidovi socijalna dezorganizacija:

1. individualna dezorganizacija vo koja spa|aat - maloletnite

delinkventi, seksualnite prestapnici, alkoholi~arite, industriskite

rabotnici, `enite koi se vraboteni vo industrijata, mentalno

dezorientiranite lica, mentalno dera`iranite lica i samoubijcite,

2. semejnata dezorganizacija so koja se opfateni - semejnite tenzii,

napu{taweto na brakot, razvodite na brakovi kako i sostojbite po

takvite razvodi, 3. komunalna i nacionalna dezorganizacija - agrikulturni

revolucii vo ruralnite stredini, politi~ka korupcija, kriminalot

vo komunata, mobilnost, migracii, nevrabotenosta, religioznite

i rasnite malcinstva, i 4. internacionalni dezorganizacii -

revolucija, totalitarizam i vojna.

Poimot dezorganizacija, Eliot i Meril go objasnuvaat na poinakov

(podobar) na~in vo 1950 godina, kako "sekoe naru{uvawe, razoruvawe,

sudir ili nedostig na soglasnost vo op{testvenata grupa vo

dadeno op{testvo koi vlijaat na utvrduvaweto na navikite na op{testvenoto

povedenie, op{testvenite institucii ili op{testvenite kontroli,

taka {to go pravat nevozmo`no relativno harmoni~noto funkcionirawe

bez nekoi pozna~ajni posredni prilagoduvawa." Toa uprosteno

zna~i deka dezorganizacijata e proces na raspa|awe na grupata,

ili podobro ka`ano, sostojba na neefikasno funkcionirawe na grupata

so ogled na ostvaruvaweto na nejzinite celi poradi razvodnuvawe

i prekinuvawe na odnosite vo nea.

Spored Albert Koen op{testveniot sistem se sostoi od razli~ni

aktivnosti koi se pojavuvaat kako specifi~en poredok na rabotite.

Koga toj poredok na nastani e prekinat ili naru{en, nastapuva

op{testvena dezorganizacija. Naru{uvaweto na postoe~kiot red na

rabotite zna~i naru{uvawe vo sistemot na interakciite koj prakti-

~no pretstavuva vnesuvawe na zbrka vo mozaikot na aktivnostite preku

koi op{testvoto se potvrduva kako organizirana zaednica. Devijantnoto

i prestapni~koto povedenie pak se takvi povedenija, so koe se

naru{uvaat institucionalnite o~ekuvawa koi se ra{ireni i legitimno

priznaeni vo ramkite na op{testveniot sistem.

Vakvata opredeleba na op{testvenata dezorganizacija, spored

Koen mo`e najednostavno da se prika`e so igrata (celokupniot sistem

na interakcii - op{testvenata stvarnost, treba da se posmatra kako

igra). Seto ona {to e karakteristi~no za igrata, nejziniot organiziran

tek, pa i nejzinioto naru{uvawe (dezorganizacija) mo`e da se primeni

na sekoj sistem na aktivnosti. Taka spored nego, igrata kako akt-

197

Jankovi}-Pe{i}, str. 54.

141


ivnost (sistem na interakcii) e ednakva (ramna) na organizacija (sistem,

poredok na nastani koi se vo soglasnost so niza utvrdeni pravila),

a op{testvenata dezorganizacija e naru{uvawe na toj poredok.

Toa uprosteno zna~i deka site karakteristiki na igrata, a osobeno nejzinite

pravila mo`at da se primenat na koj i da e sistem na op{testveni

aktivnosti (koga nastanite vo igrata se vo soglasnost so nejzinite

pravila i taa e dovedena do svojot kraj, stanuva zbor za organizirana

igra, a koga igrata ne napreduva ili e prekinata, taa e dezorganizirana).

Razlikata se sostoi samo vo toa {to kaj op{testvenite aktivnosti,

pravilata koi gi prifa}aat site u~enici ne se do tolku organizirani

kako {to e slu~aj kaj igrite. Tamu tie ne se ni ozna~eni kako

strogi i strukturni pravila, nitu se bara da postojat strogi merki na

soglasuvawe me|u pravilata i oddelnite nastani.

Preneseno na obi~niot `ivot devijantnoto i prestapni~koto

povedenie mo`at da vlijaat na dezorganizirawe na op{etstvenite pravila

na odnesuvawe. Ottamu devijanti i prestapnici se onie lica koi

im se sprotivstavuvaat na definiranite pravila na odnesuvawe i koi

ne se motivirani da ja igrat igrata (play the game), odnosno da gi prifatat

perspektivite koi im gi davaat pravilata i vrz nivna osnova da

ja odberat svojata aktivnost. Dokolku situaciite so koi poedincite se

sre}avaat ne se definirani so pravila ili koga ne postoi jasna definicija

na konstitutivni mo`nosti na akcijata, stanuva zbor za sostojba

na anomija, sostojba na dezorganizacija, koja se karakterizira so

otsustvo na normi i zna~ewa. 198 Toga{ pak koga poedincite ("u~esnicite

vo igra") ne se motivirani, koga nivnata ocenka na vrednostite,

interesite i celite ne se sostaven del na barawata za odr`uvawe na

kontinuitetot na sistemot na interakciite, doa|a do sostojba na dezorganizacija

koja ja karakterizira neuspeh na motivacijata. 199

2. Od prilo`enite stavovi mo`e lesno da se zabele`i deka vo

amerikanskata literatura poimot na op{testvena dezorganizacija

naj~esto se upotrebuva za ozna~uvawe na seto ona {to ne vo soglasnost

198

"Anomijata pretstavuva glaven koncept so koj Koen ja objasnuva

op{testvenata dezorganizacija. Anomijata mo`e da ima razli~ni oblici: soo~uvawe

so situacija za koja ne postojat sodvetni pravila, nejasnost ili dvosmislenost

na pravilata, otsustvo na soglasnost za toa koi pravila se relevantni

i nesoglasuvawe vo tolkuvaweto na pravilata. Me|utoa, anomijata ne

zavisi samo od pravilata (normativniot sistem) tuku i od situacijata so koja

sistemot doa|a vo konflikt. Nitu eden zbir na pravila ne gi opfa}a site situacii

{to mo`at da nastanat. Spored toa faktot deka pravilata ne pokrivaat

izvesni mo`ni situacii predizvikuva anomija samo ako tie situacii

navistina i nastanat." [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 72.

199

Za teoretsiot koncept na Koen vidi podrobno: [padijer-\ini}, J. op.

cit. str. 70-73, i [padijer-\ini}, J. Neka shvatanja poma dru{tvene dezorganizacije,

Gledi{ta, Beograd, 1961/5, str. 64-69.

142


so normalno ureden i organiziran `ivot i vodi kon naru{uvawe na

funkcioniraweto na grupite od {to proizleguva neprilagodenost vo

individualnoto odnesuvawe. Pritoa vakvata dezorganizirana ili neuvramnote`ena

sostojba se tolkuva kako pri~ina za onevozmo`uvawe na

op{testvenata kontrola i sopira~ka na procesite za naso~uvawe na

objektivnite uslovi i promeni vo nasoka na postignuvawe na op{testveno

korisni celi.

3. Osnovnata slabost na ovie, kako vsu{nost, i na site ostanati

teorii na grupite, se sostoi vo toa {to so niv ne se objasnuva na~inot

na sozdavaweto na op{testvenite grupi, kakva e klasnata i materijalnata

osnova na nivnoto formirawe i zo{to doa|a do formirawe na

razli~ni sfa}awa i vrednosti vo ramkite na oddelni grupi. Koga pak

stanuva zbor za smestuvawe na osudenicite vo penitencijarni ustanovi,

implikaciite na ovie teorii se deka za porastot na kriminalitetot

nema ni{to poplodonosno od sobiraweto na kriminalcite na edno

mesto. 200

4. TEORIJA NA DIFERENCIJALNATA ASOCIJACIJA I

TEORIJA NA DIFERENCIJALNA IDENTIFIKACIJA

1. So ogled deka prethodniot koncept na socijalna dezorganizacija

ima smisla samo vo celosno pretpostaveno konsensualno op{testvo

koe vo stvarnosta ne postoi, na mestoto na idejata za idelaen model

na organizacija se pojavi konceptot za pluralisti~ko op{testvo

vo koe naporedno postojat razli~ni kulturi i razli~ni normativni

sistemi koi podednakvo gi obvrzuvaat poedincite. Vo soglasnost so

toa, konceptot na socijalna dezorganizacija e zamenet so koncept na

diferencijalna (razli~na) socijalna organizacija. Diferencijalnata

socijalna organizacija e doveduvana vo vrska so kriminalitetot i

devijantnosta 201 preku poimot na normativen konflikt ~ija osnovna

ideja e deka poedincite se nao|aat pod vlijanie na sprotivstaveni normativni

sistemi od koi nekoi go odobruvaat kriminalnoto, odnosno

devijantnoto povedenie. 202

2. Teorijata na diferencijalna asocijacija (teorija na razli-

~ni kontakti) ja formuliral Saterlend (Edwin H. Sutherland, 1883-

1950) vo svoeto delo "Principi na kriminologijata" vo 1939 godina.

200

Vidi: Lejins, P. Kazna li{enja slobode u svetlu savremenih teorija u kriminologiji,

JRKKP, Beograd, 1976/2, str. 168.

201

Teorijata na diferencijalnata asocijacija zboruva isklu~ivo za

kriminalitetot, me|utoa dovolno e zborot "kriminalno" da se zameni so zborot

"devijantno", pa taa teorija da mo`e se primeni na devijantnoto povedenie

voop{to. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 57. Taka i [padijer-\ini}, J. Socijalna

patologija, sociologija devijantnosti, str. 33.

202

Ibid. str. 55.

143


Spored nego poedinecot stanuva prestapnik (devijant) zatoa {to pove}e

e izlo`en na stavovi koi go opravduvaat, veli~at pa duri i nalo-

`uvaat naru{uvaweto na zakonot, odo{to na stavovi koi ne go odobruvaat

i pottiknuvaat nivnoto naru{uvawe. Sekoe lice }e ja asimilira

devijantnata kultura koja go opkru`uva pod pretpostavka deka drugi

kulturni obrasci ne go spre~uvaat vo toa. Ili pokonkretno, prestapnikot

(devijantot) se formira poradi toa {to e vo po~esti i intenzivni

kontakti (dopir, asocirawe) so vlijanijata koi go stimuliraat

prestapni~koto (kriminalni primeri), i isto taka poradi izolirawe

(razlikuvawe, razdvojuvawe, diferencirawe) od antikriminalnite

primeri (koi go destimuliraat kriminalnoto povedenie). Poednecot

se povrzuva (asocira) so grupi (zaednici, asocijacii) vo koi e prifateno

prestapni~ko povedenie, a so ogled deka prestapni~koto povedenie

se u~i tokmu vo takvi grupi, toj nu`no i samiot stanuva prestapnik.

203 Ili poednostavno, devijantnoto ili kriminalnoto povedenie

se rezultat na u~ewe vo procesot na dru`ewe (interakcija) so devijanti

ili prestapnici i grupi (asocijacii) vo koi dominiraat devijantni

ili kriminalni primeri. Ako vo neposrednata okolina na poedinecot

preovladuva devijantno ili prestapni~ko povedenie, takvoto

povedenie re{ava~ki vlijae vrz nego i go formira kako devijant ili

kriminalec. Toj stanuva devijant ili prestapnik toga{ koga kontaktite

so devijantnite ili kriminalnite vlijanija se posilni od kontaktite

so lica i grupi {to se skloni kon po~ituvawe na zakonot, za{to

vo tekot na takvite interakcii se u~at tehnikite i na~inot na izvr-

{uvawe na devijantni ili krivi~ni dela, se steknuvaat streme`i,

porivi, motivi i naviki sprotivni na zakonskite normi i doa|a do naviknuvawe

na devijantno ili kriminalnoto povedenie. Od druga strana

203

"Teorijata na Saterlend koristi soodvetna socijalnopsiholo{ka

ramka. Spored nea kontaktite se odvivaat vo socijalni grupi i toa vo vid na

procesi na u~ewe. Taka se posreduvaat obrasci za odnesuvawe, vrednosni orientacii

i na~ini na reagirawe. So ogled na toa {to op{testvoto se sostoi od

mno`estvo grupi so najrazli~ni normativni i vrednosni strukturi, sekoj odelen

~len na grupata prezema sosema razli~ni vrednosni orientacii. Negovite

vrednosni orientacii i obrasci na odnesuvawe se opredeluvaat spored polot,

vozrasta i socijalnoekonomskiot status. Zatoa i prvata od devette tezi na

ovaa teorija lapidarno glasi:" Kriminalnoto povedenie e nau~eno odnesuvawe".

So ova implicitno se veli deka kriminalnoto odnesuvawe, zatoa {to se

u~i, ne se nasleduva nitu pak nastanuva samo od sebe. Za svoja {iroka rezonancija

se do {eesetite godini teorijata na asocijacija i dol`i me|u drugoto, i

na ovaa nekoga{ revolucionerna formula i voedno kritika na biolo{koto

pozitivizam. Spored {estata teza, ~ovekot stanuva kriminalec toga{ koga

kontaktite so kriminalcite nadvladuvaat vo sporedba so onie od antikriminalnite

vrednosni pretstavi." Kajzer, G. op. cit. str. 240.,

144


dokolku kulturata {to go opkru`uva ne e kriminalna, edinstvena i

homogena, poedinecot nema da izvr{i krivi~no delo.

Pritoa vedna{ treba da se naglasi nesoodvetnosta na tolkuvaweto

deka spored teorijata na diferencijalnata asocijalcija devijantnoto,

odnosno kriminalnoto povedenie se u~i samo vo neposreden

kontakt (dru`ewe) so devijantite - kriminalcite i grupite vo koi

preovladuvaat devijantni i kriminalni primeri. Potencijalniot devijant

ili prestapnik ne mora da stapi vo neposreden dopir (da se dru-

`i) so devijanti ili kriminalci za da se odade na op{testveno negativno

povedenie. Za toa ~esto e dovolno vo opredeleni situacii da

se doznae za stavovi {to go poddr`uvaat, odnosno {to go odobruvaat

ili go prika`uvaat vo pozitivno svetlo devijantnoto ili kriminalnoto

povedenie vo neposrednata sredina (preku slu{awe za toa ili

preku ~itawe na knigi, gledawe filmovi i sl.).

3. Teorijata na Sterlend dava objasnuvawe na kriminalitetot

(devijantnosta) na dve nivoa: na nivo na poedinecot i na nivo na op{-

tetvenite grupi. Pritoa koristi tri me|usebno povrzani koncepti: 1.

normativniot (kultureniot) konflikt, 2. diferencijalnata asocijacija

i 3. diferencijalna socijalna organizacija.

Na nivoto na poedinecot, Satrelend razlikuva dva vida na nau-

~no objasnuvawe na kriminalnoto povedenie: prvo, povrzano so deluvaweto

na faktorite koi vlijaat na kriminalnoto povedenie deluvaj}i

na sozdavawe na izvesno `ivotno iskustvo na poedincite - istorisko

ili genetsko objasnuvawe na kriminalnoto povedenie, i drugo, vrzano

za onie faktori na kriminalnoto povedenie koi deluvat vo momentot

na negovoto slu~uvawe i koi go so~inuvaat kompleksot na relacijata

li~nost - situacija.

Istorikoto ili genetsko objasnuvawe na kriminalnoto povedenie

ili na procesot so koj se sozdavaat uslovi opredeleno lice da stane

prestapnik, Saterlernd gi formuliral vo devet to~ki koi pretstavuvaat

centralni tezi na teorijata na diferencijalnata asocijacija.

Toa se:

1 0 Kriminalnoto povedenie e nau~eno povedenie,

2 0 Kriminalnoto povedenie se u~i vo procesot na interakcija

so drugite lica niz procesot na komunikacija. Taa komunikacija e verbalna

no mo`e da se ostvaruva i so gestovi.

3 0 Glavniot del na u~eweto na kriminalnoto povedenie se ostvaruva

vo ramkite na intimnite (primarnite) grupi. Toa zna~i deka

sredstvata na masovnite komunikacii koi imaat impersonalen karakter,

kako na primer, pe~atot, televizijata, filmovite i sl. nemaat

zna~ajna uloga vo genezata na kriminalitetot.

4 0 U~eweto na kriminalnoto povedenie gi opfa}a a) tehnikata

na vr{ewe na krivi~nite dela koi ponekoga{ mo`at da bidat mnogu

ednostavni no, i mnogu komplicirani, i b) specifi~no naso~uvawe na

motivite, porivite, racionalizaciite i stavovite,

145


5 0 Na~inot na naso~uvaweto na motivite se u~i vo zavisnost od

toa dali poedinecot prima definicii koi go odobruvaat ili definicii

koi go osuduvaat naru{uvaweto na normite. Toa proizleguva

ottamu {to, kako e slu~aj so amerikanskoto op{testvo, postojat kulturni

sudiri vo odnos na zakonskite normi. Ottamu vo nekoi op{etstveni

sredini poedinecot e okru`en so lu|e {to go odobruvaat

naru{uvaweto na zakonskite normi, a vo drugi so lu|e koi smetaat

deka zakonite treba da se po~ituvaat.

6 0 Poedinecot stanuva kriminalec ottamu {to prima pove}e definicii

koi go odobruvaat kriminalnoto povedenie, a pomalku definicii

koi go osuduvaat. So drugi zborovi, toj stanuva kriminalec

ottamu {to, od edna strana e vo kontakt so kriminalnite matrici na

povedenie, a od druga, poradi izoliranosta od antikriminalnite matrici

na povedenie. Vo toa e i osnovata na principot na diferencijalnata

asocijacija (princip na razli~ni kontakti). Pritoa e zna~ajno

da se podvle~e deka kontaktot so kriminalnite matrici ne zna~i

nu`no i vistinsko dru`ewe so kriminalci. Za takvoto u~ewe e dovolen

i kontakt (za~esteno komunicirawe) so lu|e koi ne se kriminalci,

me|utoa koi izrazuvaat takvi stavovi i vrednosti so koi se odobruva

kriminalnoto povedenie.

7 0 Kontaktite so onie koi go odobruvaat ili go osuduvaat naru-

{uvaweto na normite se razlikuva spored za~estenosta, traeweto, zna-

~eweto i intenzitetot. Pritoa zna~eweto (prioritet) e modalitet koj

pretpostavuva deka prestapni~koto povedenie zapo~nalo da se manifestira

u{te od ranoto detstvo i trae za vreme na celiot `ivot.

8 0 Procesot na u~eweto na kriminalnoto povedenie gi opfa}a

site onie mehanizmi {to se del na sekoe u~ewe i,

9 0 Iako kriminalnoto povedenie e izraz na op{tite potrebi i

vrednosti, toa ne mo`e da se objasnuva so tie potrebi i vrednosti, so

ogled deka i nekriminalnoto povedenie e izraz na tie isti potrebi i

vrednosti. Toa, spored Saterlend, zna~i deka ne se prifatlivi obidite

kriminalnoto povedenie da se doveduva i objasnuva so op{tite

potrebi i vrednosti, kako na primer, so zna~eweto na parite kako motiv

za dosegnuvawe na opredelena op{etstvena polo`ba. Toa spored

nego proizleguva ottamu {to iako parite se takov motiv kon niv ne se

stremat samo kradcite tuku i obi~niot ~ovek koj do niv sepak doa|a so

~esen trud.

Saterlend go voo~il i toa deka site lica koi se izlo`eni na

definiciite koi go odobruvaat kriminalnoto povedenie sekoga{ ne

stanuvaat prestapnici. Za da bide poveden od definiciite koi go odobruvaat

kriminalnoto povedenie potrebno e poedinecot da se najde i

vo situacija koja spored negova ocenka, a ne objektivno, e pogodna za

izvr{uvawe na krivi~no delo i istovremeno da ne postojat alternativni

na~ini za ostvaruvawe na sakanata cel (faktori koi deluvaat vo

momentot na realizacijata na kriminalnoto povedenie). A dali }e

146


imaat so zakon dozvolena alternativa, zavisi od prethodniot proces

na u~ewe preku diferencijalnata asocijacija (nekoi kriminalci, na

primer, mo`at da nau~at deka razbojni{tvoto e na~in da se dojde do

pari, so {to samite se stavile vo situacija vo koja nemaat alternativa).

Saterlend smeta deka na nivoto na op{testvenite grupi visokata

stapka na kriminalitetot e uslovena so socijalnata dezorganizacija

za koja predlaga poinakov (popogoden) termin - "diferencijalna

socijalna organizacija", za{to korenite na devijantnosta i kriminalitetot

se nao|aat vo socijalnata organizacija. Grupite mo`at da bidat

organizirani za devijantno ili kriminalno povedenie ili protiv

takvo povedenie. Na ist na~in i mnogu drugi zaednici se organizira i

za kriminalno ili antikriminalno povednie. Vo taa smisla stapkata

na kriminalitetot e izraz na socijalnata organizacija na grupite. Do

vremenski promeni vo stapkata na kriminalitetot vo grupata ili vo

zaednicata doa|a poradi promena vo organizacijata pro i contra kriminalitetot.

So toa se objasnuva od koi pri~ini stapkata na kriminalitetot

ne mo`e neograni~eno da raste. Vo slu~aj na pogolem porast

na stapkata na kriminalitetot konvencionalnite grupi se organiziraat

so inicirawe na programi i mediumska kampawa za negova kontrola

i spre~uvawe. Toa vlijae na zgolemuvawe na definiciite protiv

kriminalitetot, go smaluva brojot na pogodnite situacii za vr{ewe

na krivi~ni dela i gi zgolemuva alternativnite dozvoleni na~ini za

ostvaruvawe na celite.

4. Na teorijata na diferencijalnata asocijacija í se upatuvaat

brojni prigovori me|u koi osnovnata se odnesuva na toa deka taa ne

mo`e empiriski da se proveri. Zna~ajna zabele{ka e i toa deka ovaa

teorija glavno se odnesuva na prenesuvawe na kriminalni stavovi i tehniki

bez da se objasni na koj na~in do niv za prvpat do{lo, odnosno

koi se pri~inite koi gi uslovie prvite kriminalni obrasci na odnesuvawe

vrz koi se kalemat prestapite koi se baziraat na kontaktite so

tie kriminalni obrasci. Ottuka ispa|a deka zlostorstvoto se objasnuva

so samoto zlostorstvo. Pod vlijanie na ovie i drugi opravdani kritiki,

204 teorijata na diferencijalnata asocijacija do`ivea opredeleni

modifikacii. Teorijata na Saterlend ednostavno go zapostavuva{e

stavot za vlijanieto na faktorite koi poedinecot voop{to go

doveduvat vo situacija da go u~i prestapni~koto povedenie, a so toa i

samoto steknuvawe na ve{tinite vo vr{eweto na krivi~nite dela i

prifa}aweto na motivite, navikite i racionalizacijata na takvoto

povedenie. Osven toa Saterlend sepak ne uspa da odgovori i na pra{aweto

zo{to samo nekoi ~lenovi na grupite vo koi se preferira antisocijalno

povedenie stanuvaat prestapnici. Modifikacijata se sosto-

204

Za nekoi izdr`ani kriti~ki zabele{ki vidi: Eliot, M. op. cit. str.

335 i Kajzer, G. op. cit. str. 241.

147


e{e vo vnesuvawe opredeleni subjektivni momenti so koi se nastojuva{e

da se izbegnat ovie nejzini nedostatoci. Na toj na~in se javi tvrdeweto

deka prestapnici stanuvaat edinstveno onie poedinci koi vo

procesot na interakcija so nejzinite ~lenovi se identifikuvaat samo

so onie koi prestapni~ki se odnesuvaat. So toa se razvi samo edna varijanta

na prethodnata teorija koja {to nejzinite privrzanici ja narekoa

teorija na diferencijalna identifikacija. Avtor na ovaa teorija

e Daniel Glejser (Daniel Glaser). Za razlika od prethodnata, spored

ovaa teorija potencijalniot delinkvent ne se vrzuva za apstraktni

definicii i modeli tuku za konkretni li~nosti (kriminalci) iako

tie ponekoga{ mo`at da bidat samo zamisleni (na primer, junak od nekoj

roman ili film) ili celosno izmisleni. Ili kako {to veli Glejser,

poedinecot se vpu{ta vo kriminalno povedenie vo onaa mera vo

koja sebesi se identifikuva so vistinski ili izmisleni li~nosti od

~ija perspektiva sopstvenoto kriminalno povedenie izgleda prifatlivo.

5. TEORIJA NA KULTURNIOT KONFLIKT I KULTURNIOT

RAS^EKOR

1. Osnovnata teza na teorijata na kulturniot konflikt e deka

op{testvenite grupi imaat poinakvi vrednosti poradi koi sekoja

grupa se zatvora i `ivee zasebno vo razli~ni mikrokulturni zaednici.

Poradi tie razliki (diferencijacija) me|u ovie grupi nu`no doa|a do

konflikti koi pretstavuvaat osnovna pri~ina za pojava na prestapni-

~kite povedenija. Od druga strana, vo ramkite na sekoja od ovie grupi

posebno, se sozdavaat i razvivaat pomali grupi so specifi~ni sfa}awa

za op{testvenite odnosi, vrednosti i situacii, me|u koi isto taka

postojat konflikti koi nu`no vodat kon devijantnost, odnosno kriminalitet.

205

205

"Koga na oprdeleni podra~ja }e se sretnat kulturi so sosema razli-

~ni pravila za odnesuvawe, ili koga ~lenovite na edna kultura }e navlezat vo

podra~jata na druga kultura ili koga pri osvojuvawata na starosedelcite im

se nametnuvaat tu|i pravni sistemi, polo`bata na edna li~nost ili grupa po-

~nuva na opredelen na~in da stanuva merginalna. Takva perfidna pozicija postoi

toga{ koga li~nosta ili grupata na granicata pome|u pove}e kulturi

odnosno normativni sistemi nema ili ne gleda mo`nost da se opredeli za

ednata ili za drugata, koga ima labav odnos sprema vladeja~kiot poredok. Marginalecot

}e konstatira deka e "poinakov" od pripadnicite na marginalnata

kultura, poinakov vo pogled na svojata rasa, obrazovanie, jazik i socijalni

pogledi. Toj, zatoa, se ~uvstvuva o{teten ili isklu~en. Ne e na~isto so toa

dali treba da se otka`e od vrzanosta za semejstvoto i rodniot kraj, za da stane

polnopraven gra|anin na novata adoptivna kultura. Od druga strana toj sogleduva

deka vladeja~kata kultura mu pravi pre~ki na patot kon integracija-

148


Spored avtorot i najva`niot pretstavnik na ovaa teorija Torsten

Selin (Thorsten Sellin) ~ovekot se ra|a vo ramkite na edna kultura.

Toj doa|a na svet biolo{ki podgotven da prima i da gi prilagoduva

soznanijata do koi doa|a sam ili preku odnosite so drugite. So prvite

op{testveni kontakti zapo~nuva procesot na kordinacija koj }e trae

celiot `ivot. Posmatrani sami za sebe ovie elementi mo`at da se

sfatat kako kulturni elementi, a pripoeni kon razumot tie stanuvaat

elementi na li~nosta. Na~inot na koj nekoj poedinec reagira vo opredelena

situacija mo`e da se smeta za izraz na li~nosta. Me|utoa, karakterot

na taa reakcija zavisi od toa {to zna~i za poedinecot taa

`ivotna situacija. Izvesni `ivotni situacii ~esto se povtoruvaat i

se normativno definirani. Ottamu normite koi se nao|aat sekade kade

{to se i op{testvenite grupi, se ne{to {to ja opredeluva reakcijata

koja natamu se potvrduva ili ne se potvrduva od strana na opredelena

normativna grupa. Stavot na grupata vo odnos na razli~niet na~ini na

koi edno lice mo`e da reagira vo opredeleni okolnosti e iskristaliziran

vo pravila ~ija povreda doveduva do reakcija na grupata. Ovie

pravila ili normi ne mo`at da se nare~at normi na povedenie. Tie se

univerzalni - ne pretstavuvaat tvorba samo na edna op{etsatvena grupa,

nitu se ograni~eni so politi~ki granici i ne e neophodno da bidat

sodr`ani vo zakon. Nivna cel e da gi za{titat op{testvenite vrednosti.

I najposle, spored Selin vo op{testvoto se slu~uvaat primarni

i sekundarni konflikti. 206

ta. Na primer, vrz nego, kako vrz stranec, uka`uvaat i samite nadvore{ni karakteristiki,

kako {to se jazikot i bojata na ko`ata. Taka, polo`bata na marginalna

egzistencija ~esto e rezultat na socijalnata situacija vrzana za

"strav" - stravuvaweto. Nasproti ~uvstvoto na bezdomni{tvo, dezorientacija,

ambivalentnost vo odnesuvaweto i ~uvstvata, kako i socijalna zagrozenost,

na stranata na malcinstvoto stoi distancirawe, a na stranata na mnozinskata

grupa - otfrlawe. Najverojatno i samiot fakt {to nekoj e poinakov,

{to otstapuva od voobi~aenoto, ra|a dlaboka averzija sprema malcinstvoto

vo redovite na mnozinstvoto, {to e uniformno, ta zatoa uniformnosta va`i

i kako potvrduvawe na praviloto i poredokot." Kajzer, G. op. cit. str. 305-306.

206

Spored Selin, konfliktite me|u normite na razli~nite kulturni

kodeksi mo`at da nastanat poradi dopiraweto na normite od razli~ni kulturi

na slednite tri na~ini: 1. dopirawe i me{awe na grani~ni podra~ja (koga

ovie kodeksi }e udrat na rabot na sosednite kulturni oblasti, koi ne mora da

bidat dr`avni granci), 2. me{awe vo procesot na kolonizacija i menuvawe na

dr`avni granici (koga edna grupa se pro{iri taka {to ja pokriva teritorijata

na druga ili koga ~lenovite na edna kulturna grupa migriraat vo druga) i,

3. me{awe pri ekonomski migracii (koga brojni rabotnici odat na privremena

rabota vo druga zemja).

149


Primarnite konflikti nastanuvaat ottamu {to grupata koja e

na vlast gi donesuva zakonite i opredeluva {to e zabraneto i kaznivo

spored svoite posebni sfa}awa za vrednostite {to ne koreliraat so

vrednostite na ostanatite grupi koi ne se vo mo`nost da gi ostvaruvaat

ovie funkcii. Spored Selin, grupata koja {to e na vlast vo amerikanskoto

op{testvo e dominantna grupa sostavena od izvornoto naselenie,

a drugite dve se grupite sostaveni od domorodci i doselenici

od site delovi na svetot. Dominantnata grupa preku zakonite gi nalo-

`uva svoite vrednosti, interesi i normi na povedenie. Drugite grupi

pak, od svoja strana, imaat svoi vrednosti, interesi i normi na povedenie

koi gi nosat so sebe, od koi ne sakaat da se otka`at i spored koi

nastojuvaat i da se odnesuvaat, a toa e sprotivno na kodeksot na povedenie

na dominantnata grupa. Toa doveduva do sudir na kulturi koj,

me|u drugoto, ~esto se razre{uva so kriminalni aktivnosti.

Spored toa za sudir na normi na razli~ni sistemi ili razli~ni

kulturni zoni mo`e da se zboruva samo toga{ koga normite na povedenie

na imigrantite se poinakvi od onie koi va`at vo amerikanskata

zednica. Od druga strana potrebno e tie razliki da ne se predizvikani

so nivnata ekonomska polo`ba tuku da se od kulturno poteklo. Samo

takvite sudiri mo`at da se tretiraat kako primarni.

Sekundarnite konflikti se javuvaat me|u pripadnicite na edna

grupa so isti kulturni vrednosti. Ili poprecizno, do sekundarni sudiri

na kulturi doa|a koga postojat normi koi proizleguvaat od procesot

na op{etstvenata diferencijacija koja e imanentna na razvojot

na amerikanskata kultura. Spored Selin, sekoe lice koe i pripa|a na

edna kultura istovremeno e povrzano i so opredelen broj na drugi kulturi

so koi doa|a vo kontakt zaradi zadovoluvawe na svoite potrebi,

ili ednostavno ottamu {to toa vo op{testveniot `ivot e neizbe`no.

Prifa}aweto od strana na poedincite na kulturnite normi na drugi

grupi kako svoi sozdava me{avina koja nu`no doa|a vo sudir so kulturata

na osnovnata grupa i stanuva eksplozivna poradi nejzinata protivre~nost

so taa grupa. 207 Rezultatot na taa konfliktna situacija e prestapni~ko

odnesuvawe.

207

Zabele`avme deka kulturnite konflikti se priroden nikulec na

procesot na socijalnata diferencijacija koj proizveduva bezbroj socijalni

grupirawa, sekoj so sopstveni definicii na `ivotnite situacii, so sopstveno

tolkuvawe na op{testvenite odnosi, sopstveno nepoznavawe ili pogre{no

razbirawe na socijalnite vrednosti na drugite grupi. Ottamu transformacijata

na edna kultura od homogen i dobro integriran vid kon heterogen i dezintegriran

vid e sledena so porast na konfliktni situacii. Obratno, operacijata

na integrira~ki procesi go smaluva brojot na konfliktnite situacii.

Takvi konflikti vo kultura koja se menuva mo`at da se razlikuvaat od onie

koi se sozdavaat koga razni kulturni sistemi }e dojdat vo konflikt eden so

150


Od stojali{te na nastauvaweto na kriminalnoto povedenie, i

kriminalnite normi se u~at isto kako i nekriminalnite normi. Me|utoa,

samo vo situacija na kulturen sudir poedincite mo`at da gi nau-

~at normite na povedenie koi dopu{taat reakcijata na nekoi situacii

da bide i kriminalna. Sli~no kako Saterlend i Selin smeta deka

pogolemata ili pomalata za~estenost na kriminalnoto povedenie zavisi

od odnosot na op{etetvenite normi koi go odobruvaat ili osuduvaat

kriminalnoto povedenie vo dadenata situacija. 208

2. Teorijata na kulturniot ras~ekor koja, vsu{nost, e samo edna

od varijantite na prethodnata teorija, trgnuva od ne{to poinakva primesa.

Spored nea za osnova na kriminalnoto povedenie se zadr`uva kulturniot

konflikt, samo {to ovde ne e vo igra negovoto izbivawe

me|u razli~ni grupi, tuku negovoto nastanuvawe poradi brzinata na

menuvaweto na op{testvenite vrednosti. Toga{ koga opredeleni kulturni

elementi vo edno op{testvo se razviva so poinakva brzina (predni~i

ili zaostanuva) vo odnos na drugi kulturni elementi (na primer,

duhovnata kultura) se sozdava ras~ekor na tie dve kulturi koj sozdava

konflikt me|u niv ili me|u opredeleni nivni delovi .

Avtorot i glavniot pretstavnik na ovaa teorija Vilijem Ogbern

(William Fridrih Ogburn, 1886-1959) kulturata ja sfa}a{e kako celina

na akumulirano tvore{tvo vo koi se pomesteni ~ovekovite materijalni

tvorbi i op{testvenite institucii, naviki i obi~ai. Vo taka

{irokoto definiranata kulturata toj razlikuva{e dve osnovni podra-

~ja: podra~je na materijalna i podra~je na adaptivna kultura. Spored

nego, realnite pri~ini na progresivnite op{testveni promeni le`at

vrz podra~jeto na materijalnata kultura. Adaptivnata kultura gi

opfa}a site ostanati delovi na ~ovekovoto op{testveno deluvawe i e

prilagodena na matarijalnata kultura. Me|utoa toa prilagoduvawe ne

te~e ednostavno i bez te{kotii i potresi. Promenite na podra~jeto na

materijalna kultura nametnuvaat opredeleni promeni vo drugite kulturni

podra~ja kakvi {to se na primer, op{testvenite organizacii i

obi~ai. Pritoa tie kulturni podra~ja nikako ne se menuvaat istovremeno

so menuvaweto na materijalnata kultura, tuku zaostanuvaat zad

nea. Vo toa zaostanuvawe na adaptivnata kultura zad materijalnata,

Ogbern gleda{e edna od pri~inite poradi koi vo sovremenoto op{testvo

se ra|aat mnogubrojni socijalni problemi, me|u koi i kriminalitetot.

3. Osnovniot prigovor {to so pravo mo`e da im se upati na prestavnicite

na ovie teorii e lapidarno sro~en vo stavot deka tie, kako

i privrzanicite na teoriiite na kulturniot konflikt, premnogu se

inspirirani od tn. "sociolo{ki frojdizam", so toa {to ovde, za radrug,

bez ogled na karakterot i stepenot na razvojot na ovie sistemi". Sellin,

T. Culture Conflict and Crime, Council, New York, 1950, str. 116.

208

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 34.

151


zlika od pojmovniot instrumentarium na teorijata na frustracija va-

`at poimite instinkt, li~nost i kultura. Na toj na~in patologijata

na li~nosta samo ja pomestuvaat na planot na patologijata na op{testvenite

grupi.

Kako mo{ne zna~aen prigovor mo`e da se istakne i nivnoto

prenebregnuvawe na socijalno interakcionisti~kiot prigovor, deka

op{testvenata kontrola ~estopati e poizrazena kon razli~nosta. Na{

stav e deka toa duri svesno i namerno se pravi. Poinaku i ne mo`e da

se objasni, na primer, sogleduvaweto na Eliot, koja pravilno zabele-

`uva deka prestapnicite "nadvor od svojata dr`ava" dobivaat pogolema

kazna, za{to tie doa|aat pred sud so edna nezgoda pove}e, imeno

kako "stranci". 209

6. TEORIJA NA ANOMIJA

6.1. EMIL DIREKEM

1. Spored Emil Dirkem (Emille Durkheim, 1858-1917) vo su{tinata

na op{testvoto, koe go posmatra kako organska celina, od primarno

kauzalno zna~ewe vo odnosot sprema poedinecot i poedine~nite

op{testveni pojavi (sociologizam), se nao|aat dva osnovni elementi:

ideen i morfolo{ki. Idejnata sr` na op{testvoto ja so~inuva zaedni~kata

kolektivnata svest (moralnoto edinstvo na ~lenovite na

op{testvoto, ili solidarnost za vrednostite, celite i ideite) koja e

sostavena od kolektivni pretstavi. Kolektivnite pretstavi pak, kako

izvor na taa solidarnost, se sostaveni od idei i normi. So niv se reguliraat

razli~nite oblici na op{testveno povedenie. Tie go opredeluvaat

kolektivniot na~in na dejstvuvawe, mislewe i ~uvstvuvawe i

kako pretpostavka na op{testveniot `ivot se zadol`itelni za site

poedinci, ne{to {to vrz nivnata svest im se nalo`uva odnadvor, od

niv nezavisna prisilba. Pritoa, op{testvenata prisilba ne mora da

deluva samo od nadvor, taa se pretvora vo vnatre{na prisilba {tom

poedinecot po pat na vospituvawe i zaedni~ki `ivot intimno usvoi

nekoi kolektivni sodr`ini na kolektivnata svest.

Razgleduvajki go natamu problemot na op{testvenite pojavi,

Dirkem doa|a do konstatacija deka tie se pojavi sui generis koi ne se ni

ekonomski, nitu psihi~ki i idejni, tuku pojavi na kolektivnata svest,

kolektivni pretstatvi koi se razlikuvaat od pojavite na individualnata

svest, za{to pretstavuvaat nekoja posebna supstancija. Vrz

osnova na seto toa kolektinata svest mo`e da se nare~e totalitet na

veruvawa i sentimenti zaedni~ki za prose~niot gra|anin na isto op{-

testvo od koi oblikuva opredelen sistem koj ima svoj sopstven `i-

209

Hentig, H. op. cit. str. 231.

152


vot. 210 Poedincite gi usvojuvaat ovie osnovni elementi na kolektivnata

svest po pat na vospituvawe. Vospituvaweto Dirkem go sfa}a re-

~isi isklu~ivo kako proces na socijalizacija. A osnovnata zada~a na

socijalizacijata e da ja izmeni vrodenata individualisti~ka i nesocijalna

priroda na lu|eto, so interiorizacija na moralnite principi da

se pridonese za so~uvuvawe na op{testvoto od patolo{ki procesi i

ramnote`ata i funkcionalnosta na negovite delovi. Poedinecot po

priroda e sebi~en, orientiran sprema svoite li~ni interesi i duri

op{testvoto, so vospituvaweto i so prisilnite normi go pretvora vo

op{testveno su{testvo. Za razlika od drugite `ivi su{testva ~ii potrebi

se ograni~eni so nivnata organska priroda, ~ovekovite strasti

i barawa nemaat nikakvi prirodni granici. ^ovekovata al~nost mo`e

da se vpregne samo koga poedinecot mu se podlo`i na op{testvoto i na

negovite moralni zakoni i na toj na~in se osposobi za normalno u~estvo

vo op{testveniot `ivot.

Za da ja ozna~i razlikata na kolektivnata od individualnata

svest, Dirkem naglasuva nekolku elementi. Prvo, op{testevnite pojavi

(fakti, podatoci) 211 mora da se tetirat kako predmeti, t.e. kako ne-

{to {to postoi nadvor od individualnata svest 212 i vtoro, kolektivnata

svest ja karakteriziraat dva osnovni elementi: element na nadvore-

210

"Bez somnenie taa nema specifi~en organ kako supstrat; taa, spored

definicijata e difuzna vo sekoj del na op{testvoto... taa ima posebni karakteristiki,

koi ja pravat razli~na stvarnost. Spored celta taa e nezavisna

od posebnite uslovi vo koi postojat individuite; tie pominuvaat, taa ostanuva.

Taa e ista i na jug i na sever, vo golemite i vo malite gradovi i vo razli~ni

profesii. Zgora na toa, taa ne se menuva so sekoja generacija, tuku naprotiv,

taa gi povrzuva generaciite edni so drugi... Zatoa e celosno razli~en

predmet od poedine~nite svesti, iako mo`e da bide realizirana samo preku

niv. Taa e psihi~ki vid na op{testvoto, vid koj ima svoj delokrug, sopstveni

uslovi na postoewe, sopstveni oblici na razvoj, isto kako i individualnite,

iako na razli~en na~in". Dirkem, E. Pravila sociolo{ke metode, Savremena {kola,

Beograd, 1963, str. 79-80.

211

Smislata na op{testvenite faktori, nivnata funkcija treba da se

bara vo odnosot koi tie go odr`uvaat so nekoja op{testvena cel. "Funkcijata

na op{testvenikte faktori mo`e da bide samo op{testvena, t. e. tie se sostojat

vo sozadavawe na op{testveno korisni posledici" Ibid, str. 102.

212

Da se postapuva so pojavite kako so fakti, veli Dirkem, zna~i da se

postapuva so niv kako so podatoci koi ja so~inuvaat pojdovnata to~ka na naukata...

Ona {to ni e dadeno ne e idejata koja lu|eto ja imaat za vrednostite, za-

{to taa e nepristapna, tuku toa se vrednostite koi navistina se razmenuvaat

vo tekot na ekonomskite odnosi. Ne ova ili ona sfa}awe na moralniot ideal,

tuku zbirot na pravilata vsu{not go opredeluva povedenieto. Ibid. str. 31.

153


{nost i element na prisilba. 213 So drugi zborovi tie kako predmet,

kako ne{to nadvore{no deluvaat vrz individuata kako svoeviden prisilen

faktor. 214

Su{tinata na op{testveniot `ivot toj ja nao|a vo moralnoto

edinstvo na ~lenovite na op{testvoto t.e. vo zaedni~kata kolektivna

svest. Bilo da se raboti za primitivni zaednici (vo koi moralnoto

edinstvo se javuva kako "mehani~ka soliradnost", zasnovana na nerazviena

podelba na trudot) ili za sovremeno civilizirano izdiferencirano

op{testvo (vo koe moralnoto edinstvo se javuva kako "organska

soliradnost", zasnovano na razviena podelba na trudot), zaedni~kata

moralna svest e bitna karakteristika na op{testveniot `ivot.

2. Za objasnuvawe na kriminalitetot i sociopatolo{kite pojavi

od osobeno zna~ewe se dve natamo{ni konstatacii na Direkem: a)

stavot za razlikuvaweto na normalnite od patolo{kite op{testveni

pojavi i b) negovata teorija za anomija.

a) Objektivnoto merilo za normalnosta Dirkem go bara vo ona

{to e tipi~no ili prose~no za daden tip na op{testvo i za negovata

razvojna faza. Ottamu, normalni ili po`elni pojavi vo op{testveniot

`ivot se onie pojavi koi naj~esto se javuvaat (koj so~inuvaat statisti~ki

prosek), koi se sposobni za opstanok i koi ottamu se korisni.

Osven toa za da bide normalna, edna op{ta ili prose~na pojava mora da

bide povrzana i so op{tite uslovi na kolektivniot `ivot. 215 Pojavite

koi otstapuvaat od prose~noto, se bolni, patolo{ki pojavi. 216 Dirkem

smeta{e deka kriminalitetot e normalna pojava i ottamu {to e

prisutna vo site tipovi na op{testva. Vakvata konstatacija Dirkem ja

objasnuva so dva argumenti: prvata, postoeweto na prestapot ovozmo`uva

da ne se za~auri ("skameni") tuku razviva kolektivnata svest,

i vtorata, postoeweto na kriminalitetot go jakne edinstvoto i solidarnosta

pri zaedni~kata borba protiv nego i ja razviva svesta za zaedni~kite

moralni normi.

So ogled deka kriminalitetot pretstavuva normalna pojava, toj

proizleguva i e sostaven del na op{testvenata struktura i ottamu ne

213

Najbitno vo poimot na op{testvenata prisilba e {to taa pravi kolektivniot

na~in na deluvawe ili mislewe da imaat stvarnost nadvor od poedinecot

koja vo sekoj moment so nejze se soobrazuva. Ibid. str. 15.

214

Za glavni oblici na projavuvawe na kolektivnata svest toj go smeta{e

pravniot sistem, eti~kite sfa}awa na opredeleno op{etstvo, negovite

religiozni veruvawa i dogmi, potoa politi~kite sfa}awa, umetni~kite dela

i obi~aite. Vidi: Mili}, V. Sociolo{ki metod. str. 111.

215

Na prviot kriterium na Dirkem za razlikuvawe na normalnite i

patolo{kite pojavi (pojavata da e prose~na) mu se zabel`uva isklu~itelniot

konformizam, a vtoriot (pojavata da e povrzana) se osporuva poradi svojot

organicizam. Vidi: Jankovi}, I - Pe{i}, V. op. cit, str. 25.

216

Dirkem, E. op. cit. str. 55.

154


mo`e da se razbere i analizira oddelno, tuku sekoga{ vo povrzanost so

opredelena kultura. Vo nego spa|aat site oblici koi gi navreduvaat

silnite ~uvstva na kolektivnata svest. 217 Ottamu, dokolku ne dojde do

negovo pregolemo zgolemuvawe, toj e normalna op{testvena pojava, faktor

na zdravo op{testvo koj ne samo {to e nu`en, tuku i korisen i

slu`i kako regulator na op{testveniot `ivot. 218 Preteranoto zgolemuvawe

na kriminalitetot kako i negovoto preterano opa|awe, veli

Dirkem, sekoga{ nagovestuvaat nekoe zna~ajno op{testveno naru{uvawe.

Brojot na tepa~kite i telesnite povredi nikoga{ ne pa|a tolku

nisko kako vo vreme na siroma{tija, ekonomski krizi, glad i vojni.

Spored nego korenot na kriminalitetot se nao|a vo samata priroda na

op{testvoto, vo op{testvenata sredina, toj izvira od strukturata na

op{testvoto, pa so samoto toa mu e imanenten na op{testvoto. Tokmu

zatoa kriminalitetot spa|a vo redot na normalnite op{testveni pojavi

koi im se svojstveni na site op{testva. Vrz taa osnova zaklu~uva

deka kriminalitetot e neizbe`na, prifatliva i korisna pojava 219 koja

preo|a vo bolest samo vo slu~aj na nejzino naglo opa|awe ili zgolemuvawe.

Spored nego bez postoeweto na zlostorstvata ne bi postoel

duri ni razvoj vo oblasta na pravoto i drugite nau~ni disciplini koi

se zanimavaat so otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot. Ako

op{testvoto mora da napreduva, toga{ toa, spored Dirkem, mora da

pru`i mo`nost za sestran izraz na akciite na poedincite, a toa gi

vklu~uva razli~nite aktivnosti na relacijata od genijalni do kriminalni.

Postoeweto na kriminalitetot doka`uva prisutnost na individualnite

slobodi i tendencii kon op{testveno dinami~nite promeni

koi toj gi smeta za uslovi na progresot. Ako vo edno op{testvo

bi postoele sosema iznivelirani i skleroti~ni kolektivni ~uvstva vo

smisla na nivna postojanost i nepromenlivost, pa ottamu ne bi imalo

kriminalitet, toa spored misleweto na Dirkem, bi uka`uvalo na cvrsta

struktura na op{testvoto koja vsu{nost ne e sposobna za promeni,

za progres. Vakvoto razmisluvawe go dovelo do poznatiot postulat

deka "zlostornikot ne e antiop{testveno su{testvo i parazit, tuku

redoven agens na op{testveniot `ivot". Vo tesna vrska so ova tvrdewe

e i negoviot zaklu~ok deka opa|aweto na kriminalitetot pod voobi-

~aenoto i normalno nivo nagovestuva podlaboki op{testveni naru{uvawa.

217

Ibid, str. 70.

218

Ibid, str. 71.

219

Svojata ideja za korisnosta na kriminalitetot Dirkem ja ilustrira

so poznatiot primer na osudata na anti~kiot filozof Sokrat, ~ii edinstven

"zlostor" pretstavuva{e slobodata na negovite misli. Poradi toa Sokrat be-

{e poguben (povikan da se samoubie so ispivaweto otrov), za podocna razvojot

na op{testvoto da poka`e deka Sokrat, vsu{nost, bil i te kako korisen za

svojata tatkovina i ~ove{tvoto voop{to.

155


Vo soglasnost so gorenavedenoto celosnoto iskorenuvawe na

kriminalitetot ne e nitu mo`no nitu po`elno. Spored Dirkem, za

is~eznuvawe na kriminalitetot e potrebno kolektivnite ~uvstva na

eden narod, koi so nego se navreduvaat, da dobie takva sila koja e vo sostojba

kaj site lu|e da gi potisne site drugi ~uvstva, odnosno da is~eznat

sklonostite {to ~ovekot go naveduvaat kon kriminalitet.

[to se odnesuva do kaznite, Dirkem smeta deka nivnata funkcija

ne e vo otstranuvawe na zlostorstvata od op{testvoto tuku so nivna

pomo{ da se odr`uva kolektivnata svest na opredeleno nu`no nivo.

Bez kaznata kolektivnaat svest bi ja izgubila mo}ta da go kontrolira

individualnoto povedenie, a so toa kvotata na kriminalitetot bi dostignala

ramni{te na koe kriminalitetot bi stanal disfunkcionalen.

b) Trgnuvaj}i od stavot deka kriminalitetot se nao|a vo samata

priroda na op{testvoto, Dirkem ja razrabotil svojata teorija na anomija.

220 Anomijata ja sfa}a kako sostojba na deregulacija ili relativen

nedostig na normi vo nekoja socijalna grupa. Spored nego vo modernoto

op{testvo se í e podredeno na `elbata za dobivka, korist, pari

so {to prestanuvaat da va`at porane{nite standardni. Poradi toa

op{testvoto stanuva dezorganizirano, atomizirano i fragmentarno,

ili so eden zbor anomi~no.

Spored ovaa teorija, koja poa|a od poimot solidarnost (koja kaj

podocne`niot funkcionalizam }e bide zameneta so poimot konsensuz -

soglasnost), vo ruralnite op{testva poradi nezna~itelnata podelba

na trudot i pomal broj na zanimawa (op{testva so "mehai~ka solidarnost")

postoi visok stepen na op{testveno edinstvo (solidarnost, soglasnost

za toa {to e po`elno i dozvoleno) i silna op{testvena kontrola

koi ovzmo`uvaat razviena kolektivna svest koja mu ja opredeluva

stvarnosta na poedinecot ne ostavaj}i mu prostor za dvoumewe

okolu toa dali ne{to e dobro ili lo{o. Spored toa vo nerazvienite

op{testva pod primarnoto vlijanie na kolektivnata svest se razviva

mehani~ka solidarnost koja se odr`uva vrz osnova na krvnoto srodstvo,

prijatelstvoto i sli~ni neposredni vrski i primena na represivni

sankcii sprema prekr{itelite na postojnite normi.

Me|utoa, so silniot podem na procesite na industrijalizacijata

i urbanizacijata vo Zapadna Evropa vo po~etokot na XX vek, doa|a

do uslo`nuvawe na podelbata na trudot i zgolemuvawe na brojot na

profesiite, a so toa do zgolemena me|uzavisnost me|u se pogolem broj

na specijalizirani fukncii vo industriskoto urbano op{testvo (op{-

testvo so "organska solidarnost"). Tie procesi so sebe povlekuvaat

220

Terminot anomija e od gr~ko poteklo i bukvalno zna~i nepostoewe

na normi, beznormativnost, bezzakonie (a - bez, nomos - zakon). Vo psiholo-

{ka smisla poimot anomija ozna~uva ~uvstvo na otu|enost, nemo}, osamenost,

izoliranost, bespomo{nost.

156


zgolemuvawe na gustinata na naselenieto i pojava na organskata solidarnost

koja namesto so represivni sankcii se odr`uva so pozitivnoto

zakonodavstvo: razoruvawe na tradicionalnite oblici na op{testvena

organizacija, i pred sî, promeni vo silata i sodr`inata na kolektivnata

svest. Doa|a do promena vo op{testvenite polo`bi {to vlijae

na promenata na vrednostite, sozdavawe na novi ideali i poinakvi

celi. 221 Poradi rastrojstvoto na kolektivnata svest, toa op{etstvo se

pove}e ja gubi silata na op{testvena kontrola i elementite na integracija,

za razlika od prethodnite homogeni op{testveni zaednici

koi po~ivaa vrz edinstvo, pogolem stepen na solidarnost i kompaktnost.

Porane{nite ~uvstva na pripadnost kon grupata (duh na zaedni{tvo),

porane{nite normi i standardi na povedenie intenzivno se

gubat ili stanuvaat neefikasni poradi {to op{testvoto stanuva dezorganizirano

i atomizirano na bezbroj edinki i poedine~ni interesi.

Se javuva sostojba koja ja karakterizira nesigurnost, otsustvo na

prilagoduvawe, nered i haos. Kako posledica na sî pogolemata dinami-

~nost i podvi`nost vo ramkite na industriskoto op{testvo paralelno

se javuva i procesot na se pogolema op{testvena izolacija, ekonomski

individualizam, otu|uvawe na li~nostite koi `iveeat vo "vakum bez

obvrski i obziri". Ovoj proces svoite najostri formi gi dobiva vo golemite

gradski aglomeracii koi Dirkem gi narekuva "magalopolisi" i

"tvrdini na osamenost". Vo tie aglomeracii sozdadenata izolacija i

anonimnost se nadomestuvaat so kafanski `ivot, kokteli i razni drugi

egzibicii. Tokmu takvata op{testvena sostojba koja se karakterizira

so bezakonie, so pojava na razni interesni grupi koi se stremat da

vospostavat i da gi zasilat razli~nite pristapi kon stvarnosta, so negativen

stav na poedincite sprema pi{anite i nepi{anite normi na

odnesuvawe i so otsustvo na op{testveno prilagoduvawe, Dirkem ja narekuva

sostojba na anomija. 222 Od takvata anomi~na sostojba nu`no se

razvivaat zlostorni~kite aktivnosti koi pretstavuvaat "navreda na

~uvstvoto na kolektivnata svest." Od ova proizleguva deka javuvaweto

221

"Anomija ili sostojba na deregulacija nastanuva vo onoj moment

koga op{testvoto pove}e ne mo`e da go naso~uva poedinecot i vrz nego da

vr{i kontrola. Obi~no nastanuva vo ekonomski krizi. Me|utoa i sekoe naru-

{uvawe na ramnote`ata, bez ogled na toa dali zna~i prosperitet, zgolemuvawe

na standardot, na mo}ta, slavata, goleminata itn., ili obratno, osiroma-

{uvawe, gubewe na mo}ta, slavata itn., gi naru{uva socijalnite normi i go

slabee vlijanieto na op{testvoto vrz poedincite, {to za posledica ima golema

voznemirenost i nespokojstvo na poedinecot, koja vo najdrasti~ni slu~ai

zavr{uva so dobrovolna smrt" [eparovi}, Z. op. cit. str. 42.

222

Kolektivnite pretstavi se ona {to poedincite gi povrzuva vo pove}e

organsko edinstvo na op{testvoto. Nivnoto slabeewe od bilo koj vid e

osnovniot faktor {to vodi kon disfunkcionalnost i dezorganizacija na

op{testvoto.

157


na zlostorstvata, Dirkem go povrzuva so slabeeweto i is~eznuvaweto

na op{testvenata solidarnost kako i so pojavata na sostojbata vo koja

nedostasuvaat homogeni op{testveni normi i vrednosti. Spored toa,

kriminalitetot zna~i naru{uvawe na kolektivnite ~uvstva na narodot

{to gi {titi zakonodavecot.

Ovaa koncepcija toj ja razrabotuva i konkretizira vo izu~uvaweto

na etiologijata na samoubistvata. 223 Vo svoeto delo "Samoubistvo"

Dirkem pod anomija podrazbira nedostig na normi koi obezbeduvaat

kontrola na prirodno neorani~enite potrebi i aspiracii na poedincite.

Se raboti za sostojba na naru{enost za koja e karakteristi-

~no deka op{etstvoto ne mo`e da upravuva so "apetitite" na poedincite.

So drugi zborovi, vo stabilno op{testvo razli~nite sloevi

ili klasi na svoite ~lenovi im pru`aat definicii {to mo`at legitimno

da o~ekuvaat. Sekoj znae kade mu e mestoto i {to mo`e da o~ekuva

od `ivotot. Na toj na~in stabilnoto op{testvo na svoite ~lenovi im

pru`a modeli na legitimni aspiracii koi slu`at kako granici na nivnite

streme`i. Sostojbata na anomija nastanuva toga{ koga op{testvoto

pove}e ne e vo sostojba na svoite ~lenovi da im gi utvrdi granicite

na legitimniet aspiracii, a toa se slu~uva vo momenti na op{testveni

krizi i momenti na brz ekonomski prosperitet. Vo takvata sostojba

karakteristi~na za sovremnoto industrisko op{testvo poedinciet

i grupite prestanaa zadovoluva~ki da funkcioniraat, poedincite

se pove}e gi sledat nemirnite dvi`ewa, razvojot bez plan, celta

na `ivotot koja nema vrednosni kriteriumi i vo koj sre}ata sekoga{

le`i vo idnite, a nikoga{ vo sega{nite dostignuvawa.

3. Pri ocenkata na Dirkemovata koncepcija za kriminalitetot

mora da se istakne deka negovata teorija na anomijata ima{e golemo

vlijanie na podocne`noto razvivawe na sociolo{kata i kriminolo-

{kata misla. Od druga strana, iako na Dirkem ne mo`e da mu se prefrli

deka go opravruva{e kriminalitetot, idejata za negovata korisnost

(tn. Dirkemov paradoks) 224 sosema opravdano predizvika kriti-

223

Dirkem ja sozdade slednata tipologija na samoubijci: 1. egoisti~ki

(naj~esto se javuva vo gradskite sredini poradi oslabenost na semejnata struktura,

poradi razvodi i drugi te{kotii), 2. altruisti~ki ili nesebi~ni (vo

homogeni op{testva so visok stepen na op{testvena solidarnost, `rtvuvawe

poradi barawata {to pred poedinecot gi postavuvaat obi~aite, nacionalnite

interesi i eti~kite vrednosti), 3. anomi~en (vo op{testvo vo koe naglo opa|a

op{testvenata kohezija i solidarnost, poradi otu|enost na poedinecot) i, 4.

fatalisti~ki tip na samoubiec (kako izraz na razni li{uvawa, postoeweto

na nepodnosliva disciplina i nasilstvo, odnosno sostojbi vo koi `elbite,

interesite i celite na poedinecot se blokirani).

224

Dirkemoviot paradoks se sostoi vo paradigmata "deka kriminalot

mora da bide glaven nostitel na op{testvenite promeni i deka op{testvoto

158


k~ki zabele{ki od strana na brojni avtori, ottamu {to edna izrazito

negativna pojava, koja vo site op{testva se progonuva, se posmatra

kako dvi`e~ka sila na op{testveniot razvoj. Me|u glavnite zabele-

{ki {to mo`at da mu se upatat na Dirkem, sekako deka treba da se pomesti

negoviot sociologizam, odnosno negoviot pristap pri objasnuvaweto

na op{testvenite pojavi, a vo tie ramki i na kriminalitetot

celosno da se zapostavuva vlijanieto na individualniet biolo{ki i

psiholo {ki faktori.

6.2. ROBERT MERTON

1. Sovremenata teorija na anomija ja razvi Robert Merton (Robert

Merton, Social Theory and Social Structure, 1949). Toj, isto kako i Dirkem,

anomijata ja opredeluva kako op{testvena sostojba, so tie razliki

{to a) tamu kade {to Dirkem go stava akcentot vrz al~nosta,

Merton zboruba za `elbata za uspeh i b) Dirkem ja opredeluva anomijata

so nagli promeni i krizi, a Merton so postojanite uslovi na

op{testvoto. Za opredeluvawe na kriminalitetot, spored Merton e

zna~aen i odnosot me|u op{testvenite celi i mo`nostite tie celi da

se ostvarat. Devijantnoto i kriminalnoto povedenie, spored re~nikot

na Merton, ne e ni{to drugo tuku "simptom na disocijacijata (razdvojuvawe)

me|u kulturno propi{anite aspiracii i socijalno strukturiranite

izlezi za ostvaruvawe na ovie aspiracii." 225 Ili u{te poednostavno,

protivre~nost me|u proklamiranite kulturni vrednosti (koi

se javuvaat kako legitimni celi) koi im se ponudeni na site ~lenovi

na op{testvoto bez ogled na nivnata op{testvena polo`ba i institucionaliziranite

normi so koi se opredeluvaat i kontroliraat dozvolenite

na~ini za ostvaruvawe na tie celi. Izborot na sredstvata za

postignuvawe na kulturnite celi sekoga{ e ograni~en so ovie normi.

Ottamu negovata teorija na devijantnoto povedenie ima za "osnovna

cel da otkrie na koj na~in op{testvenata struktura vr{i opredelen

mora kako kriminalci da gi poni`uva onie lu|e koi se najzaslu`ni za negovoto

napreduvawe". Mili}, V. op. cit. str. 117

225

Merton, R. K. op. cit. str. 131. Teorijata na anomijata se temeli vrz

postavkata deka onie na koi op{testvoto ne im ovozmo`ilo po legalen pat,

na primer, {ansa za blagosostojba, pove}e od drugite da bidat naterani da se

stremat kon nea po ilegalen pat, na primer, preku imotni prestapi. Vo ovaa

smisla teorijata na anomijata za svoja pojdovna osnova ja zema situacijata na

socijalen pritisok. Taa e obid da se objasni pred sî natprose~noto u~estvo na

dolnite socijalni sloevi vo kriminalitetot na kra`bite {to bez isklu~ok

se zabele`uva vo modernoto industrisko op{testvo. Kajzer, G. op. cit. str. 200-

201.

159


pritisok vrz opredeleni poedinci da otstapat od prosekot", 226 t.e. da

se anga`iraat kon nekonforisti~ko, namesto kon konformisti~ko povedenie.

227

226

Ibid, str. 132. Nasproti vakviot stav, Merton sepak se obiduva da

doka`e deka postojat pozitivni korelacii me|u pritisokot koj mo`e da predizvika

devijantni reakcii i vistinskite kvoti na devijantnoto odnesuvawe.

str. 146.

227

"Imaj}i ja vo vid okolnosta deka najgolemiot obem na kriminalitetot

izgleda motiviran od steknuvaweto na nekoi materijalni koristi i nemo-

`nosta direkno da mu se pripi{e na siroma{tvoto, Meton mu dava sosema

nova sodr`ina na poimot na anomijata. Anomijata za nego ve}e ne e otsustvo

na normi kako kaj Dirkem, tuku sostojba na sudir me|u celite (vrednostite)

koi sekoe op{testvo gi razviva za da se odr`i, potoa propi{anite normi koi

mora da se po~ituvaat za da se postignat celite (a ovie povtorno se zasnovaat

na vrednostite) i realnite mo`nosti na poedincite na dozvolen na~in da gi

ostvarat celite. Taka nastanuva konflikt me|u krajnite vrednosti (celite) i

instrumentalnite vrednosti (sredstvata) i, na~inite na postignuvaweto.

Imeno, naj~esto tolku se naglasuva zna~eweto na celite a se zapostavuvaat

sredstvata {to se razvivaat sfa}awa spored koi "celite gi opravduvaat sredstvata"

i vo postignuvaweto na celite sredstvata ne se biraat. Ova osobeno

ottamu {to na izvesen broj lu|e propi{anite sredstva im se mnogu te{ko

pristapni ili sosema neprisatapni. Ovaa teorija gi obedinuva krajno "ekonomisti~kite"

i psiholo{kite teorii - teoriite koi pri~inata na prestapni-

{tvoto sekoga{ gi gledaat vo siroma{tvoto i onie koi gi gledaat vo frustraciite,

teorijata za sudirot na vrednostite i teorijata na anomijata. Za-

{to i koga nepostoi apsolutno siroma{tvo, postoi relativno osiroma{uvawe

i ogromna neednakvost vo realnite mo`nosti za postignuvawe na uspehot.

Na ovoj na~in teorijata na Merton pretstavuva navistina golem uspeh vo

baraweto na edna op{ta teorija na prestapni{tvoto osobeno vo klasnoto

op{testvo. Taa pretstavuva golem ~ekor kon sinteza na globalnite op{testveni

faktori i psiholo{kite mehanizmi kako faktori na prestapni{tvoto".

Petrovi}, M. Vrednosti i etiologija delinkvencije, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1, str.

303-304.

"Imeno, op{testvoto gi opredeluva i celite i vrednostite koi gi

prenesuva vrz poedincite i tie se stremat da gi postignat tie vrednosti. Glavno

se predvideni i na~inite i sredstvata, institutite so koi se ostvaruvaat

postavenite celi na op{testveno po`elen na~in, vreme i mesto. Me|utoa,

brojni poedinci, pa i celi op{testveni grupi ne mo`at da gi postignat svoite

aspiracii preku predvidenite instituti, za{to tie ne im se pristap ni

(nepriviligirani grupi). Ponekoga{ do tolku se insistira vrz opredeleni

celi {to izgleda deka za da se postignat sî e dozvoleno. Druga krajnost e koga

instrumentalnite celi }e stanat sami na sebe cel - originalnite celi se zaboraveni...

~istiot konformizam ostanuva centralna vrednost... Aberantnoto

povedenie sociolo{ki mo`e da se posmatra kako simptom na disocijacija

160


2. Formuliraweto na vakviot stav od strana na Merton be{e

ovozmo`eno so negovoto prifa}awe na dve pojdovni tezi. Prvata, se

odnesuva na postoewe na protivre~en op{testven sistem (otfrlawe na

funkcionalisti~kata vizija za postoeweto na op{etestvo ~ii delovi

funkcioniraat usoglaseno). Vtorata teza se odnesuva na razlikuvaweto

na dva elementi na kulturata:

1 0 celi koi se smetaat za vredni i kon ~ie postignuvawe poedincite

normalno treba da se stremat (kulturno odredeni celi, streme`i

i interesi koi na site im se ponudeni kako legitimni bez ogled

na nivnata op{etstvena polo`ba) i

2 0 institucionalnite ili dozvolenite sredstva za ostvaruvawe

na tie celi (institucionalni normi so koi se odreduva i kontrolira

dozvoleniot na~in za ostvaruvawe na celite: obi~aj, pravo).

Toga{ koga ne mo`at da se postignat sakanite celi nastanuva

op{testvena sostojba na anomija koja se karakterizira so otsustvo na

kulturno regulirano povedenie i so zna~itelno opa|awe na po~ituvaweto

na op{testvenite normi (otsustvo na zakonitost, raspad na normativniot

sistem). Spored toa nekonformisti~koto ({to zna~i, devijantnoto

i prestapni~koto) povedenie e simtom na nekoja vnatre{ena

neusoglasenost nare~ena anomija. Op{testvoto se nao|a vo takva sostojba

vo slednive ekstremni slu~ai:

a) koga postoi ras~ekor me|u va`nosta koja im se pridava na

opredeleni kulturni celi i mo`nosttite site, bez ogled na polo`bata

koja ja zazemaat vo op{testvenata struktura, da dojdat do tie celi na

dozvolen na~in (kultura koja preterano gi naglasuva celite, a nedovolno

gi opredeluva institucionalnite sredstva za nivno postignuvawe),

i

b) koga izvesni aktivnosti koi prvobitno slu`ele kako sredstvo

za postignuvawe na opredeleni celi se pretvoreni vo cel za

sebe, me|utoa, na tie aktivnosti iako imaat ritualen karakter, i natamu

im se pridava golema va`nost (kultura spored koja celite se neopredeleni,

a sredstvata prenaglaseni).

Me|u ovie ekstremni tipovi se nao|aat op{testva vo koi pomalku

ili pove}e e vospostavena ramnote`a me|u kulturnite celi i op{-

testveno priznaenite sredstva za nivno ostvaruvawe (integrirana kultura

koja ednakvo gi naglasuva i celite i sredstvata).

Prvite dva tipa na kultura se slabo integrirani i ritualisti-

~ki, za{to postavuvaat barawe ~lenovite na op{testvoto da se pridr-

`uvaat na "pravilata na igrata", bez jasni celi kon koi treba da se te-

`nee. Op{testvata so takov tip na kulturi sozdavaat uslovi za pojava

na tendencii za devijantno i kriminalno povedenie. Ottamu, kako pome|u

kulturno propi{anite aspiracii i socijalno struktuiranite izlezi za

ostvaruvawe na ovie aspiracii" Petrovi} M. Vrednosne orientacije delinkvenata,

IKSI, Beograd, 1973, str. 16.

161


sebno interesna i karakteristi~na za amerikanskoto op{testvo, Merton

go izvlekuva i posebno go analizira prviot tip na op{testvo i

kultura, me|utoa naglasuva deka istata analiti~ka postapka mo`e da

se primeni i na drugite tipovi na op{testvena struktura. Do neusoglasenost

me|u op{testvenata struktura i kulturata doa|a toga{ koga

od ~lenovite na op{testvoto se o~ekuva da se stremat kon opredeleni

kulturni celi, a sredstvata za nivnata realizacija ne im se ednakvo

dostapni na oddelni op{testveni klasi. Toa e tn. - sudir me|u kulturata

i strukturata poradi neusoglasenost na kulturnite celi i

sredstvata za nivno postignuvawe (ili poinaku, ras~ekor me|u vrednostite

{to gi nalo`uva op{tetsvoto i realnite mo`nosti {to gi

imaat poedincite tie vrednosti da gi ostvarat). Op{testveniot pritisok

kon nekonformisti~ko povedenie se nao|a vo proporcionalen

odnos so stepenot so koj e izrazeno razdvojuvaweto na me|u kulturnite

celi koi lu|eto gi prifa}aat kako obvrska i op{testvenata polo`ba

vo koja tie se nao|aat, blagodrenie na koja e relativno lesno da se postignat

tie celi. Dokolku razdvojuvaweto e pogolemo, dotolku i toj

op{testven pritisok e pogolem. 228

Gornite stavovi mo`at da se uprostat na slednoto. Spored nego,

vo sekoe kulturno op{testvo se postavuvaat opredeleni celi kon koi

se stremat nejzinite ~lenovi. Tie celi se nalo`uvaat so silata na kulturata,

a ~lenovite na op{testvoto vrz niv polagaat moralno pravo.

Za ostvaruvawe na tie aspiracii op{testvoto opredeluva izvesni

institucii i mehanizmi kako legalni pati{ta (op{testveno po`elen

na~in, vreme i mesto) i go zabranuva nivnoto postignuvawe so koristewe

na drugi pati{ta, t.e. so vr{ewe na krivi~ni dela. Me|utoa, iako

op{testvoto gi proklamiralo celite i aspiraciite tie ne im se ednakvo

dostapni na site poedinci - licata so poniska rasna i etni~ka polo`ba,

pa i na celi op{testveni grupi - na pripadnicite na poniskite

klasi. Na poedincite so vakov op{testven status im nedostasuvaat potrebnite

sredstva so ~ija pomo{ mo`at da gi dostignat celite po legalen

pat. Ottamu kaj niv se ra|a nezadovolstvo koe mo`e da gi odvede

228

"Op{testvenata sruktura vr{i pritisok vrz kulturnite vrednosti,

poradi {to akcijata vo soglasnost so kulturnite vrednosti stanuva lesno mo-

`na za onie {to zazemaat opredelni polo`bi vo op{testvoto, a te{ka ili

nevozmo`na za drugite. Vo odnos na ostvaruvaweto na kulturnite barawa

op{testvenata struktura pretstavuva ili pre~ka ili otvorena vrata. Koga

kulturata i op{testvenata struktura se lo{o integrirani, pa prvata nalo-

`uva povedenie i stavovi koi drugata gi onevozmo`uva, postoi pritisok kon

raspa|awe na normite". Merton, R. K. Social Theory and Social Structure, New

York, Free Press, 1968, str. 217.

162


na patot na nepo`elno op{testveno povedenie. 229 Na toj na~in op{testvenata

struktura vr{i vistinski pritisok vrz oddelni lica kon nekonformisti~ko

odnesuvawe. Nakratko, mo`nosta da se ostvarat posakuvanite

celi zavisi od polo`bata vo op{testvenata struktura koja

ja opredeluva dostapnosta na legalnite sredstva. Ili konkretno izrazeno,

toa zna~i deka za amerikanskata kultura postigaweto na pari-

~niot uspeh 230 pretstavuva osnovna vrednost koja se javuva kako cel na

site op{testveni klasi. Me|utoa, so ogled deka postignuvaweto na

ovaa cel e ograni~eno so polo`bata na poedinecot vo op{testvenata

struktura (neednakvite {ansi site da se zbogatat) doa|a do tn. strukturen

pritisok koj najsilno e izrazen kaj najniskite klasi, koi ne mo`at

da ja postignat taa cel bez da gi naru{at op{tetvenite normi.

Seto toa najprosto mo`e da se izrazi niz sledniov {ematki

prikaz:

KULTURNI CELI

(vrednosti)

NESUOGLASENOST

me|u

OP[TESTVEN PRITISOK

DEVIJANTNO POVEDENIE

DOZVOLENI SREDSTVA

(op{testvena praktika)

3. Vo sostojba na anomija se ra|aat pet vidovi na odnesuvawe

kako na~in na reakcija na poedincite na anomijata ili poto~no kako

prilagoduvawa na poedincite na sostojbata na anomija: 1 0 konformizam

- prilagoduvawe: nema zna~ewe kako izvor na devijanto povedenie,

2 0 inovacija - prifa}awe i streme` kon kulturnite celi kako

{to se pari, ugled i sl. so otfrlawe na dozvolenite sredstva za nivno

dostignuvawe, 3 0 ritualizam - napu{tawe na kulturnite celi, no so

229

"Devijantnoto povedenie mo`e sociolo{ki da se smeta za simptom

na disocijacija (razdvojuvawe) me|u kulturno propi{anite streme`i i op{-

testveno struktuiranite pati{ta za nivnoto ostvaruvawe." Ibid, str. 134

230

Merton ne e vo zabluda deka pripadnicite na razli~nite op{testveni

sloevi podednakvo ne gi prifa}aat site kulturni vrednosti i celi. Toj

samo poa|a od pretpostavkata deka postignuvaweto na pari~niot uspeh e eden

od zaedni~kite ideali na pogolemiot del na amerikanskoto op{testvo. Pari-

~niot uspeh e samo eden primer, {to zna~i deka negovata teza za pojava na povedenie

so koe se naru{uva nekoja norma mo`e ednakvo da se primeni sekoga{

koga e vo pra{awe pridavawe na nekoja va`nost na opredleneni kulturni

celi kako na primer, na nau~no ili umentni~ko dostigawe, na don`uanska pobeda

ili na ne{to drugo. Vidi: Ibid, str. 166.

163


pridr`uvawe do institucionalnite normi: ova povedenie po pravilo

ne stanuva devijantno, 4 0 retretizam (povlekuvawe, begstvo,

otu|enost)- otfrlawe na kulturnite celi i na institucionalnite sredstva

(tuka spa|aat povedenijata: otpadni{tvo, skitni~ewe, alkoholizam,

narkomanija, mentalna bolest i sl.), i 5 0 buntovni{tvo -

otfrlawe na kulturnite celi i institucionalnite sredstva, no so postavuvawe

novi celi i novi sredstva i proceduri za nivno dostignuvawe

(promena na op{testvoto i kulturnata sredina).

Navedenite pet na~ini na prilagoduvawe na poedinecot na

uslovite koi postojat vo op{testvoto, Merton jasno gi prika`a preku

slednava {ema koja, soglasno so negovata pojdovna koncepcija, e {ema

na ~ovekovi dejstvija, a ne {ema na li~nosti. 231 Pritoa e zna~ajno da se

podvle~e deka op{testvenata struktura vr{i pritisok pri izborot na

eden ili pove}e od navedenite na~ini na prilagoduvawe. Ottamu, tie

ne se izraz na slobodniot izbor, na slobodnata volja na poedinecot,

tuku op{testveno detrminirani na~ini na prilagoduvawe.

_______________________________________________________

Na~in na Celi koi gi opredelila Institucijalizirani

prilagoduvawe kulturata sredstva

___________________________________________________________

1. Konformizam + +

2. Inovacija + -

3. Ritualizam - +

4. Retretizam - -

5. Bunt + - + -

___________________________________________________________

* Znakot (+) ozna~uva prifa}awe, (-) otfrlawe, a (+-) otfrlawe so zamena:

situacija koga poedinecot gi otfrla postojnite kulturni celi i dozvolenite

sredstva, me|utoa bara kulturnite celi da se zamenat so novi, a dozvolenite

sredstva so nedozvoleni.

1 0 Od site ovie na~ini na prilagoduvawe samo konformizmot

ne ozna~uva devijantno, tuku povedenie koe e vo soglasnost so op{testvenite

barawa.

2 0 Za inovacijata kako vid na devijantno povedenie se karakteristi~ni

delinkvencijata i kriminalitetot. Kriminalecot gi prifa-

}a parite kako vrednost - cel (no i koja i da e druga kulturna cel, kako,

231

Navedenata {ema Merton ja izveduva taka {to najprvin analiti~ki

gi odvojuva kulturnite celi od dozvoleniette sredstva, a potoa poka`uva na

koj na~in sekoj od niv mo`at da bidat prifateni ili otfrleni. So nivna kombinacija

toj dobiva pet mo`ni logi~ki kategorii, od koi ~etiri pretstavuvaat

razli~ni na~ini na devijantno ili kriminalno prilagoduvawe.

164


na primer, nau~no ili umetni~ko dostignuvawe, don`uanski pobudi i

sl.), me|utoa do niv doa|a so nedozvoleni sredstva, na primer, so kra-

`ba ili izmama. Pritoa, na primer, kradecot e inovator. Toj vo koj i

da e slu~a ne gi otfrla sociokulturnite vrednosti. So samoto toa {to

krade toj gi afirmira kako sociokulturni vrednosti (celi). Kradecot

samo gi otfrla op{testveno propi{anite i dozvolenite pati{ta za

steknuvawe na tie isti vrednosti. 232

3 0 Ritualizmot kako vid na adaptacija e karakteristi~en za poniskite

klasi vo koi decata se socijaliziraat kon smaleni ambicii i

po~ituvawe na op{testvenite pravila i obi~no ne se do`ivuva kako

devijacija i socijalen problem. Za ova povedenie va`at pravilata: poslu{nost,

po~ituvawe, ne zamerawe, ne istr~uvawe i sl. Me|utoa, bez

ogled na toa {to ritulazimot ne se sfa}a kako devijantno prilagoduvawe,

toj sepak pretstavuva otstapuvawe od kulturniot model spored

koj ~ovekot treba aktivno da se bori so cel da ja podobri svojata op{-

testvena polo`ba i napreduva vo op{testvenata hierarhija. 233

4 0 Retretizmot e karakteristi~en za onie poedinci koi se obidele

celite da gi ostvarat so dozvoleni sredstva no, pritoa do`iveale

neuspeh (ne uspeale da se slu`at so nedozvoleni sredstava kako {to

toa go pravat kriminalcite), poradi {to gi otfrlile i celite i sredstvata.

Ovde treba da se pomestat i onie poedinci koi se karakteriziraat

so vnatre{na otpornost (moralen pritisok) sprema upotrebata

na nedozvolenite sredstva koja e steknata vo procesot na socijalizacijata.

5 0 Buntot e reakcija na anomi~nata sostojba kaj koja so otfrlawe

na celite i sredstvata ne se odi kon prilagoduvawe tuku kon promena

na op{testvenata struktura so cel da se vospostavat novi vrednosti

(aktivno otfluvawe so zamena). Ovde ne se raboti za klasi~en

kriminalitet tuku za revolucionerno deluvawe (politi~ka delinkvencija).

4. Navedenata podelba koja Merton za prvpat ja iznese vo svoeto

delo "Socijalna teorija i socijalan struktura" od 1949, vo slednoto

izdanie od 1957 ja pro{iruva i redigira na toj na~in {to devijantnoto

povedenie go deli na: 1 0 nekonformizam (teoretski razvien obrazec na

232

Kecmanovi}, D. Ni normalno ni patolo{ko, Svjetlost, Sarajevo, 1988, str.

56.

233

"Postojat niza najrazli~ni konkretni oblici na ~ovekovo povedenie

koe spa|a vo ovaa kategorija. Po~nuvaj}i od birokratskite virtuozi, za

koi po~etokot i krajot na sekoja akcija e "ona {to pi{uva vo zakonot", pa se

do bla`eni vernici, za koi ceremonijata i sakralnite obredi se edinstvenata

i vistinska sodr`ina na pobo`nosta, ritualniot (oportunisti~kiot) tip na

devijacija vo sebe vklu~uva {areno mno`estvo na pomalku ili pove}e vidlivi

otstapuvawa od op{testvenite normi vo nedozvolena nasoka." \uri}, M, op. cit.

str. 114.

165


untot) i 2 0 aberatovno povedenie (kade gi pomestuva, vo prv red

inovacijata, no i ritualizmot i retretizmot).

1 0 Nekonformizmot pretstavuva soglasuvawe so vrednostite,

standardite i o~ekuvawata na referentnite grupi i poedincite koi se

razlikuvaat od grupata so ~ii o~ekuvawa nekonformistot ne saka da

go soobrazi svoeto povedenie. Nekonformizmot mo`e da bide konzervativen

- koga pretstavuva soglasuvawe so vrednostite, standardite i

praktikata na nekoe porane{na op{testvena sostojba, ili radikalen -

koga se raboti za soglasuvawe so vrednostite, standardite i praktikata

koi sî u{te ne se institucionalizirani, me|utoa pretstavuvaat normativen

sistem na nekoi idni grupi.

2 0 Aberativnoto povedenie go so~inuvaat site drugi oblici na

prilagoduvawe koi pretstavavuvaat delinkventno i kriminalno povedenie.

234 Za opravduvawe na ovaa podelba na devijantnoto povedenie, Merton

uka`uva na nivnite razliki koi mo`at da bidat strukturalni, kulturni

i funkcionalni.

Strukturalnite razliki se sostojat vo slednoto:

a) konformistot javno go iska`uva svoeto nesoglasuvawe so

postojnite normi, dodeka aberantot se trudi toa da go sokrie,

b) nekonformistot ja osporuva legitimnosta na op{testvenite

normi, ili, dokolku celosno ne gi otfrla, smeta deka tie ne se primenlivi

vo odredeni situacii, a aberantot ja priznava nivnata legitimnost,

me|utoa sepak gi naru{uva, za{to smeta deka toa e korisno za

nego,

b) nekonformistot ima za cel da gi zameni normite na grupata

so povisoki moralni vrednosti, a aberantot gi priznava postojnite

normi, me|utoa se trudi da gi izbegne sankciite {to gi povlekuva

nivnoto naru{uvawe,

g) nekonformistot otstapuva od postojnite normi od celosno

nekoristoqubivi pobudi, dodeka aberantot toa go pravi zaradi zadovoluvawe

na sopstvenite interesi.

Razlikite vo kulturnata sfera se sogleduvaat preku stavot na

javnoto mislewe koe kaj nekonformistot ~uvstvuva deka toj se povikuva

ili na moralnite vrednosti od minatoto koi saka da gi obnovi

ili na moralnite vrednosti na idninata, dodeka aberantot nema ni{to

staro da obnovi ili novo da predlo`i.

Funkcionalnite razliki se sostojat vo toa {to nekoformizmot

mo`e da dovede do op{testveni i kulturni promeni, a ponekoga{,

latentno i manifestno, duri i na onie koi stanale disfuncionalni vo

op{testvenata struktura. Od druga strana aberativnoto povedenie

vodi samo kon zadovoluvawe na li~nite interesi na devijantot (manifestna

funkcija), odnosno do reaktivirawe na ~uvstvoto na grupata

234

Merton, R. op. cit. str. 360

166


koja do tolku oslabnala {to pove}e ne mo`e da bide uspe{en regulator

na povedenieto (latentna funkcija). 235

5. Merton se obidel da uka`e i na nekoi pati{ta so koi se

otstranuva ili ubla`uiva anomi~nosta na amerikanskoto op{testvo.

Sored nego, toa e mo`no preku usoglasenoto istakuvawe na vrednosta

na materijalniot uspeh so soodvetno istakuvawe na institucionalno

propi{anite sredstva za nivno postignuvawe. Toa usoglasuvawe bi se

postignalo na toj na~in {to namesto istaknuvaweto na celta pove}e

bi se storilo vrz utvrdvaweto na institucionalnite normi. Osven

toa, toj smeta deka razli~nite obici na devijantno povedenie pretpostavuvaat

deka devijantnite poedinci bile necelosno socijalizirani

taka {to gi napu{tile institucionalnite sredstva, dodeka i natamu

zadr`ale odredena vrednost - celta. Spored toa se postavuva problemot

na usovr{uvawe na procesot na socijalizacijata. So uspe{noto

ostvarena socijalizacija lu|eto bi se vospituvale da prifa}aat odredeni

celi i insttitucionalni sredstva koi im se pristapni za nivnoto

postignuvawe. 236

6. Vrz osnova na ovie sfa}awa Strol (J. L. Strole) izrabotil

skala na anomija i teoretski pristap na Merton go primenil vrz istra`uvaweto

na delinkventoto povedenie na maloletnicite od poniskite

klasi. Spored nego licata so visok stepen na anomija }e zabele-

`uvaat deka: a) sudbinata na prose~niot ~ovek stanuva se polo{a, b)

idninata e tolku crna poradi {to stanuva ne~esno da se ra|aat deca, v)

javnite funkcioneri se nezainteresirani za problemite na prose~niot

~ovek, g) na drugite lu|e ne mo`e da im se veruva i d) deka e va`no

da se `ivee za denes - ne e va`no {to }e bide utre. Vrz osnova na toa

istra`uvawe doka`al so ogled deka maloletnicite koi poteknuvaat od

semejstva so ponizok socijalen status, ne se vo sostojba da dojdat do materijalnite

vrednosti kon koi se stremat, doa|aat vo sostojba na anomija

vo koja za dosegnuvaweto na celta im slu`i kr{eweto na zakonskite

normi.

So poimot anomija na Merton, Strol ne ja naglasuva sostojbata

na op{testvoto tuku sostojbata na li~nosta. Ovoj poim toj go koristi

vo zna~ewe na posebna sostojba na li~osta koja spored nego e li~nost

bez minato i bez idnina i so ~uvstvo na moralna praznina. Anomi~niot

poedinec e duhovno sterilen ~ovek, otse~en od svojata moralna

osnova i edinstveno odgovoren na sebesi. Toj `ivee bez minato i bez

idnina so dlaboko ~uvstvo na moralna praznina.

7. Poa|aj}i od teorijata na Metron, Kluard (Richard Cloward) vo

ispituvaweto na maloletni~kata delinkvencija voveduva nova varijabla

- razlikata vo pristapot kon nelegitimnite sredstva. Spored nego-

54-56.

235

Vidi: Kecmanovi}, D. op. cit. str. 54-59 i [padijer-\ini}, J. op. cit. str.

236

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 36.

167


voto sfa}awe, delinkventite se lica koi se li{eni od pristapot kon

legitimnite sredstva za postignuvawe na celite, me|utoa, na koi istovremeno

im se pristapni nelegitimnite sredstva so koi mo`at da se

ostvarat tie celi. Poedinecot na koj istovremeno ne mu se pristapni

nitu legitimnite, ni nelegitimnite sredstva, najverojatno }e se odnesuva

na eden od retretisti~kite na~ini. 237 Na toj na~in negoviot

pristap, vsu{nost, pretstavuva obid za konsolidacija (sreduvawe) na

teorijata na anomijata (razlika vo pristapnosta na legitimnite sredstva)

i teorijata na diferencijalnata asocijacija (razlika vo pristapnosta

na nelegitimnite sredstva).

8. Vo idejnite ramki na teorijata na anomijata nastanaa i sfa-

}awata na Koen (A. Cohen). Negoviot pristap e mnogu sli~en na teorijata

na Merton me|utoa, se ograni~uva na objasnuvawe na nastanuvaweto

na edna specifi~na pojava na maloletni~kata delinkvencija - na

maloletni~kite bandi.

9. Glavniot prigovor {to mo`e da í se upati na ovaa teorija se

sostoi vo toa {to taa ne go postavuva i ne dava odgovor na pra{aweto

zo{to lu|eto stanuvaat li~nosti koi gi naru{uvaat op{testvenite

normi, tuku ednostavno nastojuva da poka`e koi elementi na op{testvenata

struktura go uslovuvaat kriminalnoto povedenie i na koj na-

~in toa povedenie e op{testveno rasprostraneto. Na ovoj prigovor

osnovano se nadovrzuva i nejzinoto propu{tawe da í posveti dovolno

vnimanie na sodr`inata i nastanuvaweto na kulturnite celi i normi

koi posmatraat kako dadeni i ne se doveduvaat vo vrska so osnovniet

op{testveni odnosi. 238

Sledniot prigovor proizleguva od nejzinata osnovna hipoteza

deka neusoglasenosta na posakuvanite celi i mo`nostite za nivno zadovoluvawe

vodi kon kriminalitet. Ottamu nu`no se izvlekuva tendenciozen

zaklu~ok deka siroma{noto naselenie e glavniot rezervoar

od koj se crpat kriminalcite.

237

Vidi: Cloward, R. Illegitimate Means, Anomie and Deviant Behavior, in

Coser, L. A. and Rosenberg, B. (Eds.), Sociological Theory: A Book of Reading, The

Macmilan, 1957, str. 562.

238

Toa, spored Lari Tejlor, "e kako site poedinci vo op{testvoto da

igraat protiv nekoj xinovski avtomat, no ma{inata e podesena taka {to samo

nekoi od igra~ite postojano dobivaat toga{ onie koi gubat zapo~nuvaat da

ufrluvaat brokei i stranski pari za da ja zgolemat {ansata za dobivka (inovacija),

ili bezuslovno prodol`uvaat da igraat (ritualizam), ili se otka`uvaat

od igrata (povlekuvawe), ili predlagaat nekoja sosema druga igra (bunt).

Me|utoa, vo analizata kako nikoj da ne pra{uva: koj voop{to go postavil

avtomatot i koj go sobira profitot? Celokupnata kritika na igrata se sostoi

vo toa da se izmeni redot na isplatata, taka {to onie koi gubat da pominat

ne{to podobro". Taylor, L, Devijance and Society, London, Michael Joseph,

1971, str. 148. (Navedeno spored Jankovi}-Pe{i}, op. cit, str. 69).

168


Za ovaa teorija isto taka se veli deka ne mo`e da objasni zo{to

nekoi lica koi se soo~eni so anomijata stanuvaat, a nekoi ne stanuvaat

prestapnici (zo{to poedincite koi se izlo`eni na op{testveniot

pritisok na razli~i na~ini odgovaraat na toj pritisok). Vo taa smisla

Na teorijata na Merton mo`e da í se prefrli i toa deka ne e vo sostojba

da gi objasni site vidovi na kriminalitetot (tuku samo imotniot

kriminalitet na poniskite klasi) ottamu {to krivi~nite dela

ne se vr{at samo od materijalni pri~ini.

Hipotezata na Merton se zasnova na pretpostavkata deka dozvolenite

sredstva se razli~no rasporedeni, {to zna~i deka nekoi poedinci,

poradi polo`bata {to ja zazemaat vo op{testvenata struktura,

u`ivaat opredeleni prednosti koi im se onevozmo`eni na drugite.

Me|utoa, Merton ne poka`a nikakov interes za pra{aweto na op{testvenata

raspredelba na nedozvolenite sredstva koi, isto taka, ne stojat

ednakvo na raspolagawe. Ottamu proizleguva deka site poedinci

koi ne se vo sostojba da ja ostvarat sakanata cel na dozvolen na~in mo-

`at lesno i nepre~eno da dojdat do nedozvolenite sredstva, za{to

vpro~em, devijantnoto povedenie koe se sostoi vo upotreba na nedozvoleni

sredstva, mo`e da se projavi samo toga{ koga ovie sredstva se

dostapni. Vakvata pretpostavka e neosnovana, za{to i pristapot do nedozvolenite

sredstva ednakvo e usloven od polo`bata vo op{testvenata

struktura. Toa zna~i, so ogled deka imaat najlesen pristap do niv,

najsilno se izlo`eni na devijantni tendenci onie poedinci koi se nao|aat

na vrvot na op{testvenata hierarhija. Spored toa, sprotivno na

zaklu~okot na Merton, tokmu pripadnicite na najvisokite sloevi treba

da se po~uvstvitelni na op{testveniot pritisok i mo`nosta nivnoto

povedenie da se svrti kon kriminal.

Poslednata, spored nas, ne pomalku zna~ajna zabele{ka {to

mo`e da í se upati na terijata na anomijata, prozleguva od praktikata

vo koja ne se pravi, ili te{ko mo`e da se pravi, razlika me|u kulturnite

celi i legitimnite sredstva. Vrednostite stanuvaat celi ili

sredstva samo vo kontekstot na oddelni dela vo procesot i nema takvi

vrednosti koi za celo vreme bi sodr`ele i celi i sredstva. Od istra-

`uva~ot se bara da opredeli {to se navistina celi, a toj proces e

mnogu neizvesen za da se primeni kako obrazec. Spored toa trkata za

pari vo amerikanskoto op{testvo (cel), bez ogled na sredstvata, mo`e

da se nare~e preterano istaknuvawe na celta. Me|utoa, isto taka e logi~no

uporno da se nastojuva kon toa parite da se smetaat kako sredstvo

za krajnite celi kako {to e sre}ata i deka preteranata trka za

pari e koncentrirawe vrz sredstvata, na smetka na celite. 239

239

Vidi: Lipset. S. M. and Smesler, H. J. op cit. str. 526.

169


7. TEORIJA NA POTKULTURA I KONTRAKULTURA

1. Teorijata na potkultura i kontrakultura se samo natamo{ni

varijanti na teorijata na kulturniot konflikt i teorijata na anomija.

Vakvata opredelba jasno proizleguva ottamu {to i kaj niv osnovnata

pri~ina za pojavata na kriminalnite povedenija pretstavuva postoeweto

na konflitni odnosi me|u oddelni kulturi. Takviot sudir spored

ovaa teorija sekoga{ se slu~uva me|u po{irokata kultura (mati-

~na kultura), od edna, i kulturata na nekoja pomala op{testvena grupa

(subkultura), od druga strana. Glavniot nositel na toj sudir se pomalite

op{testveni grupi koi se nositeli na poseben vrednosen sistem,

stavovi, normi i na~ini na povedenie, toga{ koga od strana na mati-

~nata kultura se smetaat za negativni i otfrleni. Spored toa subkulturata

naj~esto se definira kako otstapuvawe od dominantnata kultura

i sozdavawe na alternativni vrednosni orientacii i na~in na

`ivot. 240 Vo taa smisla devijantnite potkulturi se karakteriziraat so

sopstveni normi na odnesuvawe i vrednosni sistemi spored koi pozitivno

se vrednuva devijantnoto, odnosno kriminalnoto povedenie. 241

So pojavata na takvata devijantna ili prestapni~ka potkultura se

objasnuva pojavata na devijantnosta, kriminalitetot i osobeno na maloletni~kata

delinkvencija. [to se odnesuva pak do na~inot na sozdavaweto

na takvata subkulturata, toj proces se objasnuva so stru-

240

"Subkulturata e del od op{tata kultura na op{testvoto, me|utoa

od nea, vo pomala ili pogolema mera se razlikuva tokmu spored vrednostite i

op{tesvenite normi {to gi usvojuvaat ~lenovite na grupite, no i spored jazikot,

obi~aite i sl. Obemot vo koj vredosno-normativniot sistem ili drugite

kulturni obrasci se razlikuvaat od op{tata kultura, teoretski ne e definiran,

tuku toa e postapka na empirisko utvrduvawe. Nesporno e me|utoa deka

razbiraweto i objasuvaweto na edna subkultura e mo`no samo vo odnos na

op{tata kultura, za{to razli~nite subkulturi seoga{ se identfikuvaat

kako razli~nost na eden subkulturen sistem sprema op{tiot kulturen i op{-

testven sistem. Vrednostite, normite na povedenie vo ramikite na edna subkultra

samo delumno se razlikuvaat od op{tata kultura (taka {to voveduvaat

novi vrednosti ili ottamu {to samo posebno go istaknuvaat zna~eweto

na nekoi op{toprifateni vrednosti). Zna~ajno e me|utoa deka vo pove}eto

subkulturi ova razlikuvawe ne pretstavuva sprotivstavuvawe na op{toprifateniot

vrednosno-normativen sistem na po{irokata op{testvena zaednica."

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 56-57.

241

"Devijantnite subkulturi sozdavaat sopstven sistema na vrednosti

i normi i usvojuvaat na~in na `ivot koi soodvetnata po{iroka zaednica gi

otfrla i osuduva. Zna~ajno obele`je na ovaa subkultura ne se nao|a vo nejzinoto

razlikuvawe tuku vo sprotivstavuvaweto sprema nekoi zna~ajni op{toprifateni

vrednosti." Ibid. str. 57

170


kturnite sprotivnosti koi mu onevozmo`uvaat na opredelen sloj ili

na grupa da se integrira vo op{testveniot sistem.

Ovie teorii glavno se koristat za objasnuvawe na maloletni-

~kata delinkvencija, kako i na nekoi formi na sociopatolo{ko povedenie

(na primer, narkomanijata).

2. Spored teorijata na potkultura (ili subkultura) vo op{testvoto

postojat edna op{ta kultura i redica na drugi tn. potkulturi

koi se opredeluvat spored razli~ni zaedni~ki obele`ja kako {to se

nacionalnoto i etni~koto poteklo, jazikot, moralnite normi, religijata,

obi~aite, na~inot na `ivot i sl. Edna od takvite kulturi pretstavuva

i prestapni~kata potkultura. Pritoa e karakteristi~no tvrdeweto

deka grupata koja {to e povrzana so taa potkultura ne go osuduva

tuku go odobruva prestapni~koto povedenie. Prestapni{tvoto vo

nea se poddr`uva so vrednosniot sistem na taa potesna neformalna

ili organizirana zaednica.

3. Kako primeri na vakvi potkulturni grupi vo ~ii ramki mo`e

da se razvie streme` kon kriminalni odnesuvawa mo`at da se navedat:

oddelenosta na crncite i belcite vo oddelni gradski ~etvrti, ili na

indijancite vo oddelni rezervati vo SAD, ili kaj nas, sozdavaweto na

posebni ~etvrti so rabotni~ki stanovi ili, {to e u{te pokarakteriti~no,

odelenosta na nekoi nacionalnosti vo oddelni gradski podra~ja,

kako na primer, ciganite vo "[utka" ili albancite na leviot

breg od Vardar vo Skopje. Vakvite podelbi vlijaat za zajaknuvawe na

protivre~nostite i konfliktite me|u kulturnite i potkulturnite sistemi,

odnosno ne ovozmo`uvaat asimilacija i izgradba na zaedni~ki

vrednosti i normi kako op{to prifatena kultura na odnesuvawe.

Ovaa teza koja poteknuva od grupata na sociolozi od ^ikago

(^ika{ka sociolo{ka {kola) ja razvil i razrabotil Albert Koen

(Albert Cohen, Delinqvent Boys: The Culture of the Gang, 1955). Negovata

teorija se odnesuva na objasnuvaweto na maloletni~kata delinkvencija.

Spored nego pojavata na delinkventnite bandi, koi se karakteriziraat

so posebni subkulturni vrednosti i obrasci na odnesuvawe, e posledica

na klasnata struktura na amerikanskoto op{testvo t.e. izraz

na nastojuvaweto na poniskite klasi so otfrlawe na normite na srednata

klasa da si obezbedat opredelen popovolen op{testvena status

kakov {to e onoj na taa klasa. Vo amerikanskoto op{testvo, vo koe dominiraat

normite na srednata klasa, poradi svojata polo`ba, vospituvawe

i obrazovanie decata od rabotni~kata klasa ne se vo sostojba

da gi prifatat i da se odnesuvaat vo soglasnost so tie standardi. Vakvata

situacija kaj niv razviva nezadovolstvo i frustracii i zatoa

tie nao|aat re{enie vo otfrlaweto na normite na srednata klasa i vo

zdru`uvaweto so vrsnicite koi imaat sli~ni problemi. 242

242

"Koenovoto objasnuvawe na maloletni~kata delinkvencija krajno

uprosteno izgleda vaka: sekoe povedenie zna~i re{avawe na nekoj problem.

171


Maloletnicite, vsu{nost, se nao|aat pod dvoen pritisok. Vrz

niv, od edna strana, deluva kulturata na srednata klasa zad koja stoi

celokupniot aparat na mo} i insistiraweto na taa klasa vrz sopstvenite

vrednosti kako {to se: ambicijata, uspehot, ugled, ekonomska

nezavinsost, napreduvawe na planot na obrazovanieto, to~nost vo izrazuvaweto,

sposobnost da se odlo`uvaat zadovolstvata, ~istota, u~tivost

i sl. Od druga strana maloletnicite so poniska socijalna polo-

`ba se podlo`eni na vlijanieto na kulturata na svojata klasa, koja pomalku

insistira vrz postignuvaweto na vrednostite na srednata klasa,

za{to pove}e e okupirana so sekojdnevnite potrebi od egzistencijalna

priroda. Vo takva situacija maloletnicite od poniskata klasa se

izlo`eni na protivre~nite vlijanija na kulturata na srednata klasa

koja se nalo`uva so posredstvo na organiziranot sistem, od edna, i kulturata

na sopstvenata klasa, od druga strana, ~ii objektivni mo`nosti

za postignuvawe na povisok socijalen status i sigurnost se nedovolni.

Takvata situacija kaj mladite ima za posledica nedzadovolstvo,

frustracii i otfrlawe na kulturata na srednata klasa i zdru`uvawe

vo bandi koi obezbeduvaat opredeleno ~uvstvo na sigurnost. 243 Na toj

na~in maloletni~kite bandi se pojavuvaat kako kolektivna reakcija

(protest), na edna za niv neprijatna sostojba. Ottuka spored Koen, proizleguva

deka nastanuvaweto na subkulturite kakvi {to se maloletni~kite

bandi, e posledica na "postoeweto, vo efektivnata interakcija

na edni so drugi, na pove}e u~esnici so sli~ni problemi na pri-

Problemot zavisi od situacijata, no i od na~inot na koj poedinecot ja gleda

taa situacija - sistem na referenci. Pri re{avaweto na svoite problemi poedinecot

nikoga{ ne deluva osameno, duri i ako fizi~ki e sam. Celokupnoto

negovo povedenie e interakcija vo koja toj deluva me|utoa, i reagira na realnite

ili zamisleni povedenija na svojata okolina. Reagiraweto na okolinata

najdobro go validira negoviot li~en sistem na referenci vo ~ija ispravnost

toj inaku ne e siguren. Ottamu konformiraweto i baraweto na podr{ka

e krajno nu`no vo `ivotot na ~ovekot. Petrovi}, M. Vrednosti i etiologija delinkvencije,

IKSI, Beograd, 1972/2, str. 305.

243

"Na pripadnicite na poniskite klasi legitimniet sredstva za postignuvawe

na op{testveniot uspeh (visokiot op{testven status) im se uskrateni

ili pristapot do niv im e onevozmo`en. Vakvata sostojba kaj poedincite

doveduva do "statusni frustracii". So ogled na toa {to golem broj poedinci

do`ivuvaat individualni statusni frustracii tie iznao|aat kolektivno

re{enie taka {to formiraat eden alternativen vrednosno normativen

sistem, ~ii celi mo`at polesno da se ostvarat i da se usoglasat so nivnata

op{testvena polo`ba." Toa poka`uva deka "odgovorot na sostojbata na anomija

ne mora da bide individualen (kakov {to e kaj Merton), tuku mo`e da bide i

kolektiven, t.e da se sostoi vo sozdavawe na subkultura kako kolektivno prilagoduvawe."

Jankovi}-Pei}, op. cit. str. 71.

172


lagoduvawe." 244 Na toj na~in toj sozdal op{to objasnuvawe na postanokot

na subkulturite koe ima zna~ajno vlijanie vrz site podocne`ni

trudovi vo koi se rasprava za subkulturite koi nastanuvaat vo razli-

~ni sredini i so razli~ni u~esnici.

4. Vo nastojuvawe da ja dopolnat teorijata na potkultura na

Koen, opredeleni varijanti na ovaa teorija sozdadoa i Kluard i Olin

(Richard A. Cloward and Lloyd Ohlin, Delinquency and Opportunity - A

Tehory of Delinquent Gangs, 1960) i Volter Miler (Walter B. Miller). Za

razlika od Koen, maloletni~kata delinkvencija Kluard i Olin se

obiduvaat da ja objasnat kako vid na negirawe na standardite na srednata

klasa koe vodi do nezakonsko steknuvawe na opredeleni materijalni

sredstva. Spored niv postojat tri vida na subkultura: kriminalna

(vo koja se napreduva kon kriminalitetot na vozrasnite), konfliktna

(kade {to so sila se doa|a do reputacija, priznavawe na hrabrost

i sopstveni teritorii) i povlekuva~ka (kade se pribegnuva kon droga).

Site tie nastanuvaat vo slamovite na pripadniciet na poniskite klasi.

Koj vid na subkultura }e nastane zavisi od strukturata na lokalnata

zaednica i od pristapnosta do ne ligitimnite sredstva za postignuvawe

na uspehot, za{to, spored niv, nitu neligitimnite sredstava ne

im se podednakvo dostapni na site. Taka na primer, za razlika od Merton,

tie ispravno tvrdat deka toj {to saka da stane profesionalen

xeparo{, mora da go ispe~e zanaetot kaj majstor za toa, ili pak za

oddavaweto kon droga mora da se ima pristap do nea. 245

5. Spored Miler kultrata na poniskite klasi pretstavuva avtonomen

kulturen sistem koj se javuva kako sredina {to ja ra|a maloletni~ka

delinkvencija. Poradi otsustvo ili samo povremeno i neefikasno

prisustvo na tatkoto vo smejstvata na pripadnicite na poniskite

klasi, takvoto semejstvo ne e vo sostojba da gi vr{i svoite funkcii,

osobeno funkcijata na socijalizacijata na decata, koi vo toj slu~aj gi

prezemaat primarnite grupi na negovite vrsnici. Maloletni~kite bandi

se samo poseben oblik na tie primarni grupi. 246

Vo `elbata da se prestavat kako povozrasni, adolescentite nastojuvaat

da steknat i da demonstriraat kvaliteti koi imaat najvisoka

cena vo kulturata na poniskata klasa. A taa kultura se sveduva na {est

glavni vrednosti, odnosno to~ki na interes: 1. "nevolja" (tepa~ki, pijan~ewe,

vonbra~na bremenost i drugi situacii i povedeniaja koi doveduvaat

do kontakt so pretstavnicite na vlasta), 2. "lukavost ili `i-

244

Cohen, A. Delinquent Boys: Culture of the Gang, Glencoe, Ill, Free Press,

1955, str. 59.

245

Vidi pove}e: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 72-73 i [padijer-\ini}, J. op.

cit. str. 58-59.

246

Miller, W. B. Lower Class Culture as a Generating Milleu of Gang Delinqiency,

1958, in Short, J. Gang Delinquency and Gang Subcultures, New York, Harper

and Row, 1968, str. 147-148.

173


lavost" (fizi~ka sila i izdr`livost, ma{kost, hrabrost, ve{tina), 3.

"ve{tina da se zarabotat pari, sposobnost drugiot da se nadmudri, sposobnost

na brz i duhovit odgovor", 4. "vozbuduvawe" (spremnost za avantura

i rizik), 5. "sudbina" (veruvawe deka do materijalen uspeh mo`e

da se dojde so pomo{ na sili od strana), i 6. "samostojnost" (nezavisnost

i sloboda od nadzor i avtoriteti). 247 Ottamu delinkvencijata

pretstavuva samo odraz na osobeno uspe{noto usvojuvawe na kulturnite

normi na klasata na koja delinkventite í pripa|aat (maksimalizacija

na karakteristi~nite osobini na poniskata klasa). Takvite delinkventni

re{enija se usvojuvaat od ednostavna pri~ina {to se popristapni

i poefikasni od drugite, a ne zaradi otfrlawe na vrednosniot

sistem na srednata klasa. Taka, dodeka za Koen delinkvencijata

pretstavuva negativna reakcija (bunt protiv normite na srednata klasa)

za Miler taa e eden konstruktiven obid za prilagoduvawe na mati-

~nata kultura. 248

6. Dejvid Maca (David Matza, Deliquency and Drift, 1964) gi

osporuva stavovite deka delinkventnata subkultura e karakteristi~na

za poniskite klasi so tvrdeweto deka postoi sli~nost me|u delinkventite

i drugite maloletnici. Toa go objasnuva na tri nivoa. Prvo, potkulturata

sodr`i i tehniki na neutralizacija - razni odbrambeni mehanizmi

i opravduva~ki sredstva {to pridonesuva golem broj maloletnici

da ja prepoznaat pogre{nosta na svoite dela i da se ~uvstvuvaat

vinovni. Vtoro, delinkvencijata e samo epizodna pojava kaj mnogu

maloletnici. I treto, delinkventnoto povedenie ne mo`e da se objasni

so tezata za potkultura, ottamu {to lesno se napu{ta. Spored nego

do delinkvencija doa|a za{to adolescentite se nao|aat vo sostojba na

neizvesnost me|u detstvoto i zrelosta, ottamu {to golem del od vremeto

go pominuvaat so svoite vrsnici i poradi nastojuvaweto da go

izrazat svojot ma{ki identitet i da bidat prifateni od drugite

vrsnici. Tie, vsu{nost, se vo zabluda deka ostanatite se skloni kon delinkvencija

iako tie toa ne sî, no toa ne se razotkriva za da ne se izgubi

li~niot status. 249

7. Spored teorijata na kontrakultura za izrazot subkultura se

upotrebuvaat sinonimite kontrakultura (protivkultura) so cel da se

naglasi drasti~nata sprotivstavenost na ovie kulturni potsistemi vo

odnos na op{tata kultura so koja tie sistemi se nao|aat vo postojan sudir.

Samiot poim kontrakultura poteknuva od amerikanecot Milton

Jinger (Millton Yinger), koj smeta deka negovoto voveduvawe e od zna~ewe

za teoretskite i empiriskite potrebi na sociolo{kite istra`uvawa

vo kriminologijata i socijalnata patologija. Toa proizleguva od

postoeweto na pojavi i povedenija koi spored nivnite osobini ne mo-

247

Ibid, str. 169-150.

248

Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 74

249

Vidi: ibid, str. 75-76.

174


`at da se tretiraat kako kulturni vo potesna smisla, iako mo`at da se

zasmetaat kako sostavni delovi na kulturata vo po{iroka smisla. Toa

se obi~no pojavite za koi se smeta deka se devijantni, a vo oddelni slu-

~ai duri i izrazeno perverzni: kra`bi, ubistva, sadizam, silexistvo,

prostitucija, upotreba na opojni drogi, komar i site onie pojavi {to

se sli~ni so niv. Analizirajki gi ovie pojavi, Jinxer smeta deka tie se

javuvaat vo situacii na opredeleni kontrakulturni sudiri. Tie kontrakulturni

povedenija so izvesna doza na verojatnost se pojavuvaat ako

postojat slednive uslovi: 1. koga poedinecot ili nekoja op{testvena

grupa e prisilena na li{uvawa ("frustracii") od izvesni glavni i

va`ni vrednosti (na primer: ako na poedinecot ili na grupata im se

blokirani izvesni ambicii: na primer, vo pogled na zanimaweto, op{-

testveniot ugled, ili ako se isklu~eni od procesot na komunikacijata

i sl.), 2. koga nastapi naru{uvawe (konfuzija) vo sistemot na vrednosta

na nekoj poedinec ili na op{testvena grupa, taka {to, na primer,

negativnite ili poniskite vrednosti izbivaat vo prv plan, a pozitivnite

ili pova`nite vrednosti se potisnati vo vtor plan, odnosno

na dnoto na hierarhiskata skala na vrednostite, i 3. koga postoi

otsustvo na socijalna kontrola. 250

8. I pokraj toa {to ulogata na potkulturnite sistemi ima nesomneno

zna~ewe za sogleduvawe na sudirite me|u etni~kite grupi i

raznite delinkventi i prestapni~ki grupi, ovie teoretski pristapi

ne se dovolni za objasnuvawe na op{testveno negativnite pojavi. Toa

vo prv red e slu~aj ottamu {to konfliktite {to nastanuvaat vrz osnova

na razli~ni sistemi na vrednosti vo prv red se rezultat na podlabokite

op{testveni faktori koi se prekr{uvaat vo svesta na grupata.

Ili poinaku, sudirite vo sistemot na vrednostite pretstavuvaat nadvore{na

strana na projavuvaweto na ekonomskite i drugite op{testveni

vlijanija.

Ostanatite nedostatoci na subkulturnite teorii lapidarno gi

izlo`i Dejavid Maca so slednive zabele{ki: 1. tie se pozitivisti~ki

(zatoa {to od edna strana, vo centarot na svoeto interesirawe gi stavaat

devijantite, a ja zapostavuvaat dejnosta na organite na socijalnata

kontrola, i zatoa {to, od druga strana, ja negiraat ili namaluvaat

slobodata na voljata i mo`nosta za sloboden izbor na akcii), 2. premnogu

insistiraat na neodminlivoto pojavuvawe na delinkventnoto

povedenie vo ramkite na grupite (delinkventnoto povedenie ne

pretstavuva zadol`itelen uslov za ~lenstvo vo grupata), i 3. premnogu

insistiraat na razlikite, a ja namaluvaat sli~nosta me|u delinkventite

i nedelinkventite (vrednostite na mladite se isti kako i vre-

250

Vidi: Todorovi}, A. Uzroci maloletni~kot prestupni{tva, Institut za kriminolo{ka

i kriminalisti~ka ispitivanja i Institut dru{tvenih nauka, Beograd, 1971, str.

56-57.

175


dnostite na bogatite xentlameni, so taa nesre}na razlika {to kaj mladite

negativno se vrednuvaat).

Leins (P. Lejins) istaknuva deka spored teorijata na potkulturata,

t. e. spored nejzinata "kriminalna filozofija", prestapni~koto

povedenie ne samo {to ne se osuduva, tuku e i fakti~ki prisutno i postojano

poddr`uvano so vrednosniot sistem na opredelena zaednica.

Vo nea nastanuvaweto na potkulturata na prestapni{tvoto e objasneto

preku tezata za zaedni~ko tragawe za protivzakoniti re{enija na zaedni~kite

problemi so koi se soo~uvaat grupite na mladi vo komunata,

pred sî, blagodarenie na lo{o struktuiranite mo`nosti. Dokolku

tuka le`at korenite na prestapni{tvoto na mladite, toga{ navistina

najlo{ mo`en na~in na tretirawe na problemot e onoj koj ovie mladi

lu|e da se izoliraat od op{testvoto vo posebno prisilno formirani

zaednici. Ustanovite za maloletnici i drugi kazneni ustanovi pretstavuvaat

tokmu toa i ottamu se skoro idealna podloga za vistinska

delinkventna potkultura. 251 Kon ovaa argumentacija Kajzer go dodava i

toa deka pred sî ostanuva nejasen odnosot na pri~inata i dejstvieto:

dali do delinkventnoto odnesuvawe doa|a duri preku pripadnosta kon

bandata ili pak vo bandata se zdru`uvaat lica {to ve}e socijalno zastranile

i vr{ele prestapi. Dokolku teorijata na subkultura se pro-

{iruva preku malata grupa vrz socijalniot dolen sloj, ostanuva otvoreno

i pra{aweto: zo{to samo relativno mal del od dolniot sloj pove}ekratno

i povtoruvano ja "prerabotuva" svojata statusna funkcija

preku kriminalitetot. 252

8. TEORIJA NA SOCIJALNIOT INTERAKCIONIZAM

1. Teorijata na socijalniot interakcionizam ili teorija na

etiketirawe (labelling theory) kako posebno u~ewe e karakteristi~no

za sovremenite kriminolo{ki razmisluvawa od poslednive decenii na

XX vek. Socijalniot interakcionizam dominira vo sovremenite koncepcii

na kriminolozite i socijalnite patolozi od skandinavskite

zemji, Germanija, Avstrija i glavno vo SAD i Anglija, a osobeno kaj

negovite najzna~ajni pretstavnici: Hauard Beker (Howard Backer),

Edvin Lemert (Edwin Lamert), Kaj Erikson, (Kay Erikson), Stenli Koen

(Stanly Coen), Denis ^apman (Denis Chapman), Edvin [ur (Edwin

Schur), Irvin Gofman (Erving Gofman), [omo [oam (Shlomo Shoham) i

drugi. 253 251

Lejins, P. op. cit. str. 169.

252

Kajzer, G. op. cit. str. 243.

253

"Za inspiratori na interakcionisti~kata teorija za op{testvoto

se smetaat amarikanskiot filozof Xorx Mid (George Herbert Mead, 1863-

1931) i Xon Djui (John Dewey, 1859-1952), a za nejzin osnova~ u~enikot na Mid,

Herbert Blumer. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 79.

176


Zna~eweto na ova u~ewe za koe osnovano mo`e da se ka`e deka e

edno od dominantnite vo sovremenata zapadna kriminologija osobeno e

istaknato na Sedmiot me|unaroden kongres za kriminologija odr`an

vo Beograd vo 1973 godina. 254 Teorijata se javi kako reakcija na tradicionalnata

kriminolo{ka nauka 255 i kako rezultat na zabrzaniot razvoj

na zapadnata sociologija i socijalna patologija koi izvr{ija golemo

vlijanie na nivnata kriminolo{ka nauka i misla voop{to.

2. Avtorite {to go interpretiraat ovoj pravec kako nova tendencija

vo kriminologijata i socijalnata patologija se soglasuvaat

deka toj pretstavuva op{ta teorija za op{testvoto {to se razviva vo

dve nasoki: socijalno psiholo{ka i sociolo{ka. 256 Pritoa istaknuvaat

deka kaj prvata nasoka te`i{teto e vrz izu~uvaweto na procesite

na socijalizacijata, a kaj vtorata, na izu~uvaweto na op{testvenite

organizacii, ustanovi i procesi. Me|utoa, koga se postavuva pra{aweto

na korenite na ovie osnovni nasoki na socijalniot interakcionizam

smetame deka nema da se pogre{i ako egzatno se ka`e deka bi-

254

Vidi gi materijalite za ova Sovetuvawe koi se objaveni vo JRKKP,

Beograd, 1973/3.

255

Interakcionistite ja kritikuvaat tradicionalnata kriminologija

zatoa {to e 1. nesamostojna (predmetot - izu~uvaweto na pozitivno inkriminiranite

povedenija - í e naturen od grupata koja poseduva politi~ka mo}), 2.

individualisti~ka (premnogu e orientirana kon li~nosta na prestapnikot -

pri~inite na kriminalitetot se baraat vo biografiite na osudeni~kta populacija),

3. deterministi~ka (ako kriminalitetot se objasnuva so biografiite

na osudenicite, pretpostavka e deka osudenite kriminalci se razli~ni ne

samo od onie koi gi naru{uvaat normite, tuku i od neosuduvanite. Me|utoa do

denes ne e locirana takva konstelacija na biografski faktori koi vo dovolna

mera bi uka`uvale na razlikite me|u navedenite kategorii na lica) 4.

neselektivna (osudeni~kata populacija ne mo`e da bide reprezent na prestapnicite:

mehanizmite na nadzorot ne opfa}aat ogromen broj na prestapnici,

kako ni povedenija koi spored motivite i posledicite se sli~ni na kriminalnite

koi me|utoa, ne se inkriminirani), 4. neistoriska (poa|a od pozitivnopravnite

propisi ne navleguvajki vo kolkava mera se primenlivi), i 6. ateoretska

(nekriti~ki gi prifa}a pretpostavkite i definiciite {to gi davaat

vladea~kite grupi). Poradi toa predlagaat voveduvawe na interakcionisti-

~ka, kako ~ista nauka, koja bi ja prou~uvala samo fenomenologijata na devijantnite

povedenija, bez da se interesiraat za nivnata etiologija. Philliphson M.

Understanding Crime and Delinquency: A Sociological Introduction, Chicago, Aldine

Publishing Co., 1974. Sociological Aspects of Crime and Delinquency, London, 1971,

str. 2 (Ignjatovi}, \. op. cit. str. 135).

256

Vidi: Milutinovi}, M. Osnovne tendencije u savremenoj kriminologiji,

JRKKP, 1973/3, str. 357 i Jankovi}, I. Savremene struje u kriminologiji: Socijalni

interakcionizam i teorija etiketiranja, JRKKP, Beograd, 1971/3, str. 460.

177


heviorizmot ja uslovi genezata na socijalniot interakcionizam vo

negovata prva, dodeka funkcionalizmot, vo negovata vtora nasoka.

Socijalnopsiholo{kata nasoka devijantnoto povedenie na poedincite

go smeta za psihi~ka reakcija na uslovite vo koi {to `iveat

tie poedinci, odnosno deka nivnoto negativno povedenie e odgovor, reakcija

na opredeleno vlijanie na sredinata. Spored ovaa nasoka negativnoto

op{testveno povedenie proizleguva od ~ovekovata psiha koja

se oblikuva niz socijalnite interakcii na lu|eto (svesni i mislovni

odnosi me|u lu|eto, me|usebni komunicirawa i razbirawa). Od tie

pri~ini se ispituvaat procesite na socijalizacijata preku koi nastanuva

i se razviva ~ovekovata svest i asocijalnite povedenija sogledani

preku vnatre{nite psihi~ki svojstva na lu|eto po pat na nivnite nadvore{ni

telesni manifestacii, kako i preku nivniot jazik kako zbir

na apstraktni simboli. Vo takvite istra`uvawa pojdovnata platforma

se zema od socijalnata psihologija na Mid (G. Mead). Ottuka socijalnopsiholo{kata

nasoka doa|a do zaklu~okot deka zada~a na

socijalnata patologija i kriminologijata se otkrivaweto i utvrduvaweto

na uslovite {to gi opredeluvaat op{testveno negativnite dejnosti

i kriminalnite povedenija.

Sociolo{kata nasoka pak, vo sredi{teto na svojot interes gi

pomestuva op{testvenite organi, organizacii, ustanovi i procesi i

smeta deka tie, kako primarni elementi na op{testveniot sistem, go

determiniraat, oblikuvaat i naso~uvaat devijantnoto, odnosno kriminalnoto

povedenie na lu|eto niz procesot na diferenciraweto na devijantnite

situacii i etiketiraweto na poedincite koi {to so svoeto

povedenie otstapuvaat od takvite definicii.

Vnatre{nite pomali ili pogolemi razliki vo stavoite i gledi{tata

na oddelni pretstavnici se karakteristi~ni za sekoja od ovie

nasoki kako {to, vsu{nost, e slu~aj i kaj site drugi teoretski pristapi.

Ovde nema da se vpu{tame vo natamo{no prezentirawe na razlikite

na ovie nasoki, tuku }e se obideme da objasnime ona {to e osnovno

za socijalniot interakcionizam i da go prika`eme kako edinstveno

u~ewe preku izvlekuvaweto na nivnite su{testvenite elementi .

3. Interakcionizmot pretstavuva op{t sociolo{ki pristap

koj na{ol primena vo prou~uvaweto na devijantnoto i kriminalnoto

odnesuvawe. Ovoj pristap vo objasnuvaweto na navedenite povedenija

poa|a od tri osnovni sociopsiholo{ki poimi: op{testvenite ulogi,

interakcijata i li~nosta. Spored poimot na op{testvenite ulogi, povednijata

na poedincite vo op{testvoto ne se slu~ajni, tuku korespondiraat

so opredeleni op{testveni ulogi. Poimot interakcii koj

se odnesuva na poedinci i grupi podrazbira dinami~ki proces vo koj

sekoe dejstvie na eden u~esnik vo odnosot, pretstavuva odgovor na stimul

na drugiot u~esnik i istovremeno stimul za nego. Za poimot na li-

~nosta svatena spored Xorx Mid, od izvonredno zna~ewe e svesta za

sebe izrazena preku svesta na drugite (proizvod na interakcioniot

178


proces i predmet na tu|a ocenka, ili, ako drugite ne vidat kako devijanti,

kriminalci ili kako dobri, postoi golema verojatnost deka i

nie taka }e se do`ivuvame sebesi). Seto ova na planot na kriminalitetot

vodi kon toa socijalniot interakcionizam da se otka`e od baraweto

na pri~inite na kriminalitetot i hrabro da se opredeli za

procesot na razbiraweto so koj poedinecot doa|a do obrasci za izbor

na opredeleno povedenie i za opi{uvawe na negovite percepcii vo ~ii

ramki mo`e da go vr{i izborot. Ottamu sleduva i opi{uvaweto na razli~nite

formi i strukturata na kriminalnite i nekriminalnite,

odnosno devijantnite i nedevijantnite povedenieja. Na toj na~in namesto

etiologijata, centralnoto mesto vo interakcionisti~kata kriminologija

i socijalna patologija go dobiva fenomenologijata. Interakcionistite

golemo vnimanie í pridavaat i na motivacijata na povedenieto

koja e diferencijalno distribuirana vo op{testvenite strukturi

kako i na zna~ewata koi poedinecot im gi pridava na sopstvenite

povedenija, kako i na povedenijata na drugite (kriminologot

treba da go istra`uva toa {to poedincite go znaat i mislat za svoeto

povedenie i za izborot na toa povedenie). 257

Interakcionisti~kata {kola im se sprotivstavuva na pozitivisti~kata

i funkcionalisti~kata sociologija taka {to vo prv plan

go postavuva razbiraweto na celite i zna~eweto na op{testvenite akcii.

Funkcionalistite trgnuvaat od objektivno dadeniot poredok {to

poedinecot go usvojuva vo procesot na socijalizacijata. Nasproti niv,

interakcionistite insistiraat vrz subjektivno, od vnatre videniot

poredok. Za niv op{testvenite ustanovi i normi ne se evidentni, tuku

vo izvesna smisla problemati~ni okolnosti. Poredokot se sozdava i

odr`uva vo procesot na akciite na poedincite i subjektivno se do-

`ivuva kako pritisok vrz poedincite. Ottamu naj~est predmet na istra`uvawe

za interakcionistite e tokmu subjektivnoto, viduvaweto na

op{testvenite institucii i normi od stojali{te na poedinecot. Za

Edvin Gofman (Edvin Gofman), ~ii trudovi vo ponovata interakcionisti~ka

sociolo{ka literatura se najimpresivni, kako i za mnogu drugi

interakcionisti, osnovnata preokupacija pretstavuva pra{aweto na

li~niot identitet i formiraweto na slikata za sopstvenoto Jas, kako

257

"Objektivnite situacii imaat razli~ni zna~ewa za sekoj u~esnik

ili posmatra~. Ovie razliki se posledica na razli~ni kulturni i subkulturni

vrednosti do koi u~esnicite vo situacijata se pridr`uvaat. Vo ortodoksnata

kriminologija dominantna e tendencijata zna~ewata koi situacijata

go ima za posmatra~ot (kriminologot) da se zemaat kako "objektivni" i povedenijata

na u~esnikot vo situacijata da se vrednuvaat spored tie zna~ewa...

Interakcionistite si postavuvaat za cel razbirawe na subjektivnoto zna~ewe

koe situacijata go ima za u~esnicite, a ne pridavawe na situacijata zna~ewe

koe taa go ima za kriminologot." Jankovi}, I. Savremene struje u kriminologiji...

str. 466

179


proizvod na procesot na interakcijata. Funkcionalistite koi se zainteresirani

za odr`uvawe na postojnite strukturi, smetaa deka povedenijata

koi se usoglaseni so normativnite o~ekuvawa se "zdravi" i

"dobri" za op{testveniot sistem. Nasproti niv, interakcionistite,

voop{to ne se zainteresirani za "sistemot" i za "strukturite". Tie

sakaat da ni ja poka`at opa~inata na odr`uvaweto na poredokot: stradaweto,

trpeweto i {izofrenosta na konformisti~kiot (ili devijaniot)

poedinec. 258

Vrz interakcionistite vlijae{e i konceptot na zna~eweto {to

go formira Djui. Spored nego zna~ewata se relacii koi se sozdavaat

vo procesot na komuniciraweto i kooperacijata - proizvod na praktikata,

na zaedni~koto deluvawe na lu|eto. Ottamu, spored interakcionistite,

na ist na~in treba da se posmatra li~nosta na poedinecot i

negovoto povedenie. Imeno spored ova gledi{te, ne postoi nikakva dadena

"priroda" na li~nosta od koja proizleguvaat negovite aktivnosti.

^ovekovoto sopstveno viduvawe na sebesi i negovite akcii se proizvod

na zaemnite "definirawa" vo procesot na interakciite me|u lu-

|eto. A tokmu na ova mesto doa|a do izraz stavot na Mid (G. Mead) za

razlikuvaweto na kategoriite Jas i Mene kako dva sostavni elementi

na ~ovekoviot identitet. "Jas" e odgovor na organizmot na stavovite

na drugite. "Mene" e organiziran zbir na stavovi na drugite koi gi

prifa}a li~nosta. Stavovite na drugite go so~inuvaat organiziranoto

"Mene", a toga{ poedinecot na toa reagira vo svojstvo "Jas". Ova zna-

~i deka li~niot identitet i deluvaweto na poedincite ne se posledica

na ~istoto "Jas", tuku deka identitetot se sozdava pod dejstvo na drugite

(t.e. "Mene"ili "jas kako {to mislam deka drugite me gledaat").

Poednostavno ka`ano, ~ovekoviot identitet e op{testvena konstrukcija,

proizvod na interakcioniot proces: ako drugite ne gledaat kako

"devijanti" ili kako " dobri", postoi golema verojatnost deka i nie na

toj na~in }e se do`ivuvame sebesi. Ako na deteto neprekidno mu povtoruvame

deka e mrzlivo, lo{o i nemirno, toa samoto sebesi }e se definira

kako mrzlivo, lo{o i nemirno. Ona {to poedinecot mo`e da stane

ne e opredeleno samo so negovoto povedenie, tuku i so definiraweto

na negovoto povedenie od strana na drugite lu|e. Na primer, eden

lekar so godini mo`e da zema droga, so site karakteristiki na fizi-

~ka i psihi~ka zavisnost, a da ne stekne status na devijant, za{to izostanuva

reakcijata na sredinata na negovoto povedenie. Od druga strana,

isto takvo povedenie na nevraboten mlad ~ovek od periferijata,

predizvikuva negativna op{tesvena reakcija koja go definira kako

"narkoman", "rob na drogata", "propadnat ~ovek", itn. 259

4. Svoite teoretski razmisluvawa i empiriski istra`uvawa

interakcionizmot gi naso~uva kon devijantnite povedenija (pod koi se

258

Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 79.

259

Ibid, str. 80.

180


podrazbiraat i delinkvencijata i kriminalitetot) koi gi objasnuva

kako emanacija na socijalnite interakcii (nivnata psihi~ka priroda)

i op{testvenite procesi na etiketirawe {to gi praktikuvaat op{testvenite

organi i ustanovi. Izu~uvaj}i gi uslovite na devijantnoto i

kriminalnoto povedenie socijalnite interakcionisti poa|aat od

op{testvenata reakcija i smetaat deka samoto op{testvo gi identifikuva

i selektira delinkventite. "Povedenieto na ~ovekot e devijantno

toga{ ako toa se javuva kako otstapuvawe od normativnite o~ekuvawa

na grupata, koe predizvikuva prekor, odnosno interpersonalni i korelativni

reakcii vo vid na izolacija, tretman, popravawe i kaznuvawe

na licata koi se odnesuvaat na takov na~in." 260

Trgnuvaj}i od toa deka op{testvoto e struktuirano t.e. deka se

sostoi od razni grupi i interakcii me|u niv i vnatre vo niv, interakcionistite

smetaat deka treba da se prou~uva taa struktura niz razgleduvaweto

na odnosite me|u razli~nite grupi koi horizontalno i

vertikalno se stratifikuvani vo strukturata na op{testveniot sistem.

Spored niv grupite koi ja imaat dominantnata ekonomska i politi~ka

pozicija vo op{testvoto ostvaruvaat glavno vlijanie vo oblasta

na kulturata, ideologijata, politikata i voop{to vo site oblasti na

op{testveniot `ivot. Tie grupi se karakteriziraat so posebni sfa}awa

za vrednostite, na~inot na `ivot i povedenieto i soglasno svoite

stavovi i ekonomsko-politi~kata mo} definiraat opredeleni povedenija

kako devijantni odnosno kriminalni zatoa {to istite ne im odgovaraat

na nivnite sfa}awa i o~ekuvawa. Tie povedenija se akcii na

licata od onie op{testveni grupi {to do{le vo konflikt so dominantnite

socijalni grupi. Me|utoa, tie povedenija ne se devijantni odnosno

kriminalni sami po sebe, spored svojata objektivna dadenost i

{tetnost, tuku zatoa {to kako takvi gi smeta i definira dominanata

op{testvaena grupa koja gi sozdava (propi{uva) normite na povedenie.

Oddelnoto povedenie ne e devijantno ili delinkventno, tuku akcijata

{to se prezema protiv nego go pravi takvo. Spored Beker (Backer, Outsiders,

New York, 1963), devijantnosta e kvalitet koj ne le`i vo samoto

povedenie tuku vo interakcijata me|u li~nosta koja {to go izvr{ila

deloto i onie koi reagiraat na toa delo. 261 Ottamu dokolku e pogolem

260

Schur, M. E. Labeling deviant behavior, Harper and Row, New York,

1971, str. 148.

261

"Op{tesvenite grupi sozdavaat devijantnost so toa {to sozdavaat

pravila ~ie naru{uvawe pretstavuva devijantnost, so toa {to niv gi primenuvaat

vrz opredeleni lu|e i na toj na~in gi etiketiraat kako autsajderi. Od

ova stojali{te devijantnosta ne e kvalitet na dejstvieto na poedinecot, tuku

posledica na toa {to drugite primenuvaat pravila i sankcii vrz "prestapnicite".

Devijant e onoj komu uspe{no mu e prilepena taa etiketa. Devijantno

povedenie e povedenieto {to lu|eto taka go etiketiraat". Backer, H.

Outsiders: Studies in the sociology of deviance, New York, Free Press, 1963, str. 9.

181


ojot na primenetite kriminalni definicii, dotolku e pogolem

obemot na kriminalitetot i, sli~no na toa, obemot na devijantnosta.

Od toa interakcionistite natamu izvlekuvaat zaklu~ok deka vo onaa

zemja kade {to ima pove}e kazneni propisi, ima pogolema mo`nost za

pove}e primeneti kriminalni definicii, a so toa i pove}e delinkventi

i devijanti. Pritoa interakcionistite vo svojot interes go vklu-

~uvaat sekoe devijantno povedenie - sekoe abnormalno povedenie koe

vo statisti~ka smisla predizvikuva punativna ili ednostavno negativna

reakcija od strana na organite na op{testvenata kontrola, pod

uslov na nositelite na tie povedenija da im bide prika~ena etiketa

deka se devijanti. Ottamu za pretstavnicite na interakcionisti~kata

teorija devijantnoto povedenie samo po sebe ne e zna~ajno. Toa {to niv

gi interesira e procesot preku koj op{testvoto nekogo go ozna~uva

(etiketira) kako devijant i na~inot na koj stigmatiziranoto lice reagira.

Tie smetaat deka i prekr{itelite na normite i nivnite kontrolori

se u~esnici vo sozdavaweto na devijantnosta. Spored toa devijaciite

ne mo`at kauzalno da se objasnat tuku samo da se razberat

kako proces vo koj reagiraweto na drugite, a osobeno na ustanovite na

op{testvenata kontrola igraat zna~ajna uloga. 262 Te`i{teto vo istra-

`uvaweto na pri~inite na asocijalnite i antisocijalnite povedenija

treba da se prefrli, od devijantite i kriminalcite i nivnite organizirani

grupi, vrz op{testvoto, socijalnata kontrola i procesot na

kriminalizacija. Vo vrska so toa istaknuvaat i deka krivi~nopravniot

sistem ne samo {to ima ograni~eni mo`nosti vo pogled na smaluvaweto

na kriminalitetot, tuku e i zna~aen faktor na negovoto sozdavawe.

Spored toa su{tinata na ova u~ewe e vo odnosot me|u liceto

koe izvr{ilo krivi~no delo ili bilo kakvo devijantno povedenie i

onie koi rea|iraat na toa povedenie, {to zna~i deka op{testvoto gi

selektira delinkventite, odnosno devijantite. Vo centarot na nivniot

inters ne se stava krivi~noto delo (klasi~nata {kola), negoviot

storitel (pozitivisi~kata {kola), nitu prou~uvaweto na deloto i

storitelot zaedno vklu~itelno i na preodot kon deloto, tuku na~iniot

na koj op{testvoto reagira sprema niv (deloto i storitelot). Pojdovnata

teza e deka opredeleno dejstvie stanuva devijantno, odnosno kriminalno

duri toga{ koga organite na op{testvenata kontrola (policija,

obvinitelstvoto, sudovite, organite za izvr{uvawe na sankci-

262

"Za interakcionistite kriminalitetot e proizvod na raznovrsnosta,

a ne na patologijata. Kriminalcite ne se "polo{i" od drugite lu|e, nitu

se "bolni"- tie ednostavno se poinakvi. Kriminalitetot e pojava koja op{testvoto

mo`e da ja tolerira. Nego go izu~uvame ne za da pridoneseme za negovoto

suzbivawe, tuku ednostavno zatoa {to pretstavuva interesen predmet na

izu~uvawe". Jankovi}, I. Savremene struje u kriminologiji... str. 462. Vidi i Jankovi}-Pe{i},

op. cit. str. 82.

182


ite) gi ozna~at kako takvi. Toj proces {ematski bi mo`ele najdobro -

da go prika`eme na sledniov na~in:

DOMINANTNI GRUPI

koi se vo mo`nost da

primenat op{testvena

reakcija, sankcija (da

etiketiraat)

OSTANATI GRUPI

POVEDENIE

+

ETIKETA

delinkvent

ili

devijant

konformisti

devijanti

(cenzori)

(cenzurisani)

__________________________________________________________________

Za interakcionistite delinkventot i devijantot se proizvod

na raznovidnosta, a ne na patologijata, na raznovidnosta sfatena kako

poinakvi osobini, interesi i manifestacii na povedenie na poedinci

ili grupi koi formiraat nekoja od gorespomenatite grupi, a ne kako

povedenija i osobini na poedincite koi inkliniraat od normalnoto i

samo po sebe predizvikuvaat opredelen stav i odnos od op{testvenata

sredina. Raznovidnosta stanuva kriminolo{ki zna~ajna duri toga{ koga

ovie kategorii na lica }e im bide prilepena etiketata na devijantnost.

Storitelite na op{testveno negativnite povedenija ne se polo{i

od drugite lica tuku ednostavno se poinakvi. Ekstremnite interakcionisti

^apman (Chapman) i drugi smetaat deka duri i nema kakva

i da e razlika me|u kriminilacite i onie koi ne se kriminalci. Edinstvenata

razlika me|u niv e vo toa {to sprema ednite e izre~ena krivi~na

sankcija (devijanti), a sprema drugite toa ne e storeno (konformisti).

Devijantite ednostavno se licata koi {to organite na krivi~niot

progon gi proglasile kako takvi vrz osnova na definirawe

(normirawe) na opredeleni situacii kako devijantni. 263 Ili, poinaku

263

"Koj od golemiot broj na prestapnici }e bide odbran i etiketiran

kako kriminalec, spored ^apman delumno e usloveno od slu~ajot, a delumno od

183


ka`ano, site lu|e se odnesuvaat antikriminalno, no kriminalec e

samo onoj na kogo }e mu bide prika~ena etiketa deka e toa, a kriminalno

e ona povedenie koe op{testvoto go etiketiralo kako takvo.

Pritoa, povedenieto na ~ovekot sekako pretstavuva faktor koj sozdava

predispozicija za toa dali nekoj }e bide smetan za kriminalec ili

za devijant, no sepak, su{testvenata odluka za toa se nao|a vo racete na

grupata na vlast koja mo`e, no ne mora da go proglasat za takov. 264

5. Sledej}i ja ovaa orientacija socijalniot interakcionizam

sozdava i ja objasnuva podelbata na storitelite na dva osnovni tipovi:

konformisti (cenzori, ocenuva~i) i devijanti (cenzurisani, ocenuvani).

Prestapnicite (cenzurisanite) spored ova u~ewe ne pretstavuvaat

homogena grupa i toa ne mo`at da bidat od dve pri~ini. Prvo,

ottamu {to devijantnosta i procesot na etiketiraweto mo`at da bidat

pogre{ni, poradi {to me|u etiketiranite ~esto ima takvi lica

koi toa ne go zaslu`uvaat (lica {to nikoga{ ne gi prekr{ile op{testvenite

normi). Vtoro, {to etiketiranite ne se celosna kategorija

za {to zboruvaat istra`uvawata na temnata brojka (vistinski prekr{iteli

na op{testveniet normi koi nikoga{ ne bile pomesteni vo

kategorijata na devijanti).

6. [to se odnesuva do stigmata, 265 taa spored interakcionistite

se izrazuva niz prisilbata i pritisokot {to go primenuvaat opredeleni

grupi ili, ako poseduvaat dovolno mo} i poedinci, koga e zagrozen

ili povreden nekoj interes ili nekoja vrednost na taa grupa ili na

mo}niot poedinec, a e naso~ena protiv nekoja li~nost ili grupa koi

mnogu povidlivo se razlikuvaat ili ~ie postoewe ili povedenie im

na{tetuva na stigmatizatorite. Zlostornik ili devijant vo krajna linija

e lice koe e `igosano i proglaeno za takvo od strana na grupa ili

poedinec koi imaat mo} toa da go storat. 266 Izborot na taa op{teop{testvenite

procesi koi go delat op{testvoto na kriminalni i na nekriminalni

klasi, pri {to prvata klasa, vo glavni crti odgovara na siromasite

i nepriviligiranite. Ovaa pretpostavka ja pretstavuva osnovata na negovata

"teorija na `rtveni jarci." Jankovi}, I. Saremene struje u kriminologiji..., str.

463.

264

Slomo Shohm, Stereotipi delinkvenata i njihova stigmatizacija, JRKKP,

Beograd, 1973/3, str. 357.

265

Poimot stigma poteknuva od gr~kiot zbor {to zna~i `ig, koj prvobitno

se odnesuva{e na `igot koj im se vtisnuva{e na kriminalcite na ~eloto

so v`e{teno `elezo. Ovoj poim, interakcionistite go koristat za istaknuvawe

na ne{to lo{o vo moralniot status na etiketiranoto lice, da se

objasnat odnosi a ne svojstva na liceto.

266

"Po pravilo se slu~uva mo}nite da gi etiketiraat onie koi nemaat

op{testvena mo}, pri {to uspe{nosta na etiketiraweto po pravilo zavisi od

koli~estvoto na vlijanieto i mo}ta so koja raspolaga prekr{itelot na op{-

testvenata norma. Ottamu i pojavata, pripadnicite na mo}nite eliti da

184


stvena stigma ne e slu~aen - stigmatiziranite lica se izbiraat na racionaliziran

i formaliziran na~in. Toj izbor e predizvikan od: 1.

vpe~atlivite razliki koi vo stigmatizatorot budat strav i zagri`enost,

i 2. koga nekoja grupa ili poedinec se opsednati so `elba za

uspeh, kako kompenzacija na ~uvstvoto na nesigurnost i stravot da ne ja

postignat taa cel, tie }e se obidat da go "povi{at" svojot status so

sni`uvawe na statusot na stigmatiziranoto lice. 267 Psiholo{kite motivi

{to ja predizvikuvaat stigmata pak, se nao|aat vo tn. teorija na

`rtveniot jarec - vo vnatre{nata agresivnost i preokupacijata so ~uvstvo

na vina poradi devijantnite sklonosti na samiot stigmatizator

(mehanizam na proekcija: vnatre{nata napnatost i negativizam se

smaluva ili osloboduva so stigmatizitawe na drugite, ili tehnika na

neutralizacija: vinata se prefrluva na drugi za da se so~uva pretstavata

za sebe kako ~esno lice). 268 Toa se potsvesni izvori na op{testvenata

stigma. Na toj na~in svojot vnatre{en negativizam i op{testvena

napnatost stigmatizatorite mo`at barem delumno da gi ubla-

`at ako na drugi im se nametne sramniot `ig. Op{testvenata stigma

zatoa stanuva institucionaliziran sigurnosen ventil i spored taa funkcija

e sli~en na `elbata da se prisustvuva na borbite so bikovi, javnite

lin~uvawa, borbite na gladijatori, boks me~evite i sli~ni priredbi.

7. Vrz osnova na opredeleni situacii kako sprotivni na vrednostite,

interesite i dobrata na odredeni ~lenovi na edna grupa vo op{-

testvoto najprvo se sozdavaat stereotipi na devijanti i prestapnici

koi poteknuvaat od poniskite op{testveni sloevi (tn. "`rtveni jarci"),

za{to ~lenovite na povisokite i srednite klasi se nesporedlivo

pove}e za{titeni od organite na op{testvenata kontrola. Funkcijata

na ovoj stereotip se sostoi vo toa {to kaj pripadnicite na gornite

sloevi navlekuva omraza kon devijantite i prestapnicite i predizvikuva

zbivawe na op{testvoto vo solidarna akcija protiv niv. 269

Od druga strana kako rezultat na procesot na etiketiraweto (primemo`at

da gi kr{at pravnite ili moralnite normi, a pritoa da ne dobijat etiketa

na devijanti, t. e. da ne ja iskusat represijata na op{testvenata kontrola.

Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 81.

267