Zoran Sulejmanov - Socijalna patologija (p.413)

Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV
Prof. d-r NELKO STOJANOSKI
SOCIJALNA
PATOLOGIJA
Avtori na tekstot:
- Zoran Sulejmanov (str. 15-22, 31-38, 41-285, 312-338 i 357-412)
Vk: 350 stranici.
- Nelko Stojanovski (str. 22-29, 38-40, 285-312 i 339-356) Vk: 54
stranici.
Skopje, 2002
1

R E C E N Z E N T I :
Prof. d-r Stefan Kostovski
Prof. d-r Metodija Angeleski
Lektura:
Bo{ko Simjanoski
Odobreno so odluka na Nastavno-nau~niot sovet na
filozofskiot fakultet vo Skopje od 5. 12. 2001 godina kako
postojan univerzitetski u~ebnik
2

CIP Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka
"Sv. Kliment Ohridski", Skopje
316.624 (497.17) (075.8)
SULEJMANOV, Zoran,
Socijalna patologija/ Zoran Sulejmanov, Nelko Stojanoski -
- Skopje: Jugoreklam, 2002. - 413 str. ; 24 sm
fusnoti kon tekstot. - bibliografija: str. 397-413
ISBN 9989 - 52 - 032 - 1
Socijalna patologija - Makedonija - Postojan univerzitetski
u~ebnik
COBISS - ID 0
3

4

PREDGOVOR
Ovoj u~ebnik e napi{an spored nastavnata programa za studentite
od filozofskiot fakultet za koi so nastavnite planovi e predviden
predmetot socijalna patologija i studiraat na Institutot za
sociologija, socijalna rabota i socijalna patologija i psihologija.
U~ebnikot e najmnogu prilagoden za didakti~kite potrebi na studentite
od filozofskiot fakultet, no toj pokraj toa mo`e da im poslu-
`i i na studentite koi ja izbrale taa nasoka na studii od tret stepen
ili toj predmet im e predavan so nastavnite planovi od tret stepen na
nekoj drug fakultet.
Tekstot e rezultat na zaedni~ki trud na dvajcata avtori, koi gi
povrzuva dolgogodi{na sorabotka i nivnoto iskustvo kako predava~i
na studii od vtor i tret stepen na Univerzietot "Sv. Kiril i Metodij"
vo Skopje i rezultatite od nivnata nau~na aktivnost i istra-
`uvaweto na oddelnite sociopatolo{ki pojavi.
Poznat e faktot deka socijalnata patologija e relativno mlada
nau~na disciplina i zaradi toa pojavite {to se predmet na nejzinoto
prou~uvawe ne se dovolno sledeni i istra`uvani. Me|utoa, i pokraj
nedovolnata literatura od ovaa oblast vo na{ata dr`ava, op{testvenoto
i nau~noto interesirawe se zgolemuva so faktot {to sociopatolo{kite
pojavi se vo zna~itelen porast kaj nas i vo svetot, a toa
pretstavuva posebna op{etstvena opomena i predizvik da se dade odreden
pridones vo rasvetluvaweto na nivnata etiologija .
Vo u~ebni~kata literatura posvetena na socijalno patolo{kata
problematika postojat golem broj razli~ni metodski pristapi vo
elaboracijata na materijata. Nie se opredelivme na studentite da im
ovozmo`ime da se zapoznaat so razli~ni, a osobeno so sociolo{kite
teorii za devijantnosta i da se obrabotat i razli~nite formi na devijantno
odnesuvawe, pri {to vo trudot se zafateni najzna~ajnite. Na
toj na~in smetavme deka izlo`uvaweto na socijalnata patologija vo
eden kurs ima odredeni prednosti, pred se, vo toa {to e daden prikaz
na teoretsko pojmovnata ramka za prou~uvawe na ovie pojavi i eksplikacija
na sekoja oddelna pojava, iako vo ovoj u~ebnik se dadeni samo
osnovnite soznanija za niv.
5

Avtorite se svesni deka ostanuvaat zna~itelen broj teoretski
pra{awa na koi ne e daden soodveten odgovor, {to ja ote`nuva rabotata
vrz sozdavaweto na osnovata za empirisko prou~uavwe na op{-
testveno devijantnite pojavi. Me|utoa, smetame deka na ovoj na~in, sepak
davame odreden pridones za nivnoto idno pocelosno rasvetluvawe.
Osven toa smetavme deka ovaa kniga }e popolni edna praznina koja postoe{e
vo u~ebnikarskata literatura od ova podra~je na sovremenata
sociologija, a osobeno prazninata koja postoi vo Republika Makedonija.
Skopje, januari, 2002
Od avtorite
6

S O D R @ I N A
_________________________________________________________________
I DEL
POIM, PREDMET I METODI NA SOCIJALNATA
PATOLOGIJA
Glava I
I. POIM NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA
1. VOVEDNI ZABELE[KI ....................................................................... 15
2. ISTORISKI RAZVOJ NA SOCIJALNATA
PATOLOGIJA ........................................................................................... 22
3. POJAVA NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA
KAKO NAUKA ........................................................................................... 27
Glava II
PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA I NEJZINIOT ODNOS
SO DRUGITE NAUKI
1. PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA ........................... 31
2. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I DRUGITE NAUKI ............... 37
2.1. Socijalnata patologija i op{tata sociologija ........................... 37
2.2. Odnosot na socijalnata patologija so pravnite nauki ............... 38
3.3. Socijalnata patologija i medicinata ............................................ 39
3.4. Socijalnata patologija i psihologijata ........................................ 39
Glava III
METODI NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA
1. OSNOVNI KARAKTERISTIKI ........................................................ 41
2. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI KOI SE
PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWETO
NA INDIVIDUALNITE SLU^AI .................................................. 43
2.1. Metodi koi se primenuvaat vo ispituvaweto na
individualnite slu~ai .................................................................. 43
2.2 Metodolo{ki postapki za prou~uvawe na devijantnoto
povedenie kako individualna pojava ......................................... 46
3. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI ZA
PROU^UVAWE ....... NA DEVIJANTNOSTA KAKO MASOVNA
OP[TESTVENA POJAVA .................................................................... 50
4. STATISTI^KI METODI .................................................................... 62
7

II DEL
TEORII ZA DEVIJANTNOSTA
Glava I
BIOLO[KI TEORII
1. DEVIJANTNOSTA I TELESNATA KONSTITUCIJA ............. 69
2. TEORIJA ZA NASLEDUVAWE NA DEVIJANTNITE
DISPOZICII ......................................................................................... 75
3. ENDOKRINOLO[KA TEORIJA ........................................................ 79
4. TEORIJA NA NENORMALNOSTA NA HROMOZOMITE ......... 81
5. TEORIJA NA RASNATA PRIPADNOST ........................................ 83
Glava II
PSIHOLO[KI I PSIHOPATOLO[KI TEORII
1. PSIHOLO[KI TEORII ...................................................................... 87
1.1. Teorija na neprilagodenosta ............................................................ 87
1.2. Teorija na inteligencijata ............................................................... 91
1.3. Psihoanaliti~ka teorija .................................................................. 94
1.4. Teorija na frustracijata................................................................. 101
1.5. Teorija na uslovuvaweto .................................................................. 108
2. PSIHOPATOLO[KI TEORII ....................................................... 109
Glava III
SOCIOLO[KI TEORII
1. VOVEDNI RAZGLEDUVAWA ............................................................ 113
1.1.. Kultura ............................................................................................... 114
1.2. Zaednica ............................................................................................... 115
1.3. Op{testvena dezorganizacija ........................................................ 117
1.4. Normi i vrednosti ............................................................................ 120
1.5. Sudir na vrednosti (Kulturen konflikt) ................................... 123
1.6. Op{testvena kontrola ..................................................................... 124
1.7. Devijacija (devijantno povedenie) ................................................ 127
2. EKOLO[KA TEORIJA NA DEVIJANTNOSTA ......................... 131
3. TEORIJA NA OP[TESTVENATA
DEZORGANIZACIJA ........................................................................... 139
4. TEORIJA NA DIFERENCIJALNA ASOCIJACIJA I
DIFERENCIJALNA IDENTIFIKACIJA ................................ 143
5. TEORIJA NA KULTURNIOT KONFLIKT I TEORIJA
KULTURNIOT RAS^EKOR................................................................. 148
6. TEORIJA NA ANOMIJA .................................................................... 152
6.1. Emil Dirkem ...................................................................................... 152
6.2. Robert Merton ................................................................................... 159
8

7. TEORIJA NA POTKULTURA I KONTRAKULTURA ................ 170
8. TEORIJA NA SOCIJALNIOT INTEAKCIONIZAM ........... 176
9. RADIKALNA TEORIJA NA DEVIJANTNOSTA
(RADIKALNA KRIMINOLOGIJA) ............................................... 192
Glava IV
TEORETSKI PRISTAP [TO SE KORISTI VO OVOJ U^EBNIK
1. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 201
2. EUDEMONISTI^KI PRISTAP ..................................................... 204
III DEL
OBLICI NA DEVIJANTNOTO POVEDENIE
Glava I
PROSTITUCIJA
1. POIM I PRI^INI NA PROSTITUCIJATA ............................ 231
2. VIDOVI PROSTITUCIJA I KLASIFIKACIJA NA
PROSTITUTKITE ................................................................................. 233
3. KLIENTI .................................................................................................. 240
4. EKSPLOATACIJA NA PROSTITUTKITE ................................. 241
5. POVRZANOST NA PROSTITUCIJATA
SO DRUGITE OBLICI NA DEVIJNTNO I
PRESTAPNI^KO POVEDENIE ..................................................... 242
6. OP[TESTVENA REAKCIJA ............................................................ 243
Glava II
HAZARDNI IGRI
1. POIM I VIDOVI HAZARDNI IGRI ........................................... 249
2. POJAVA, RAZVOJ I OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA
KOMAROT ................................................................................................. 257
3. POJAVA, RAZVOJ I OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA
IGRITE NA SRE]A ............................................................................... 261
4. OBEM I PRI^INI NA HAZARDNITE IGRI ............................ 266
5. POVRZANOST NA HAZARDNITE IGRI SO DRUGITE
OBLICI NA DEVIJNTNO I PRESTAPNI^KO
POVEDENIE ........................................................................................... 268
6. OP[TETSVENA REAKCIJA ............................................................ 280
Glava III
SAMOUBISTVO I OBID ZA SAMOUBISTVO
1. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 285
9

2. POIM NA SAMOUBISTVOTO ........................................................ 288
3. KRATOK ISTORISKI OSVRT ZA SOCIJALNITE
STAVOVI KON SAMOUBISTVOTO .............................................. 290
4. SAMOUBISTVOTO KAKO SOCIJALEN I
SOCIOPATOLO[KI PROBLEM I NEKOI
KARAKTERISTIKI NA SUICIDALNATA
POPULACIJA ........................................................................................ 294
4.1. Polot i samoubistvata ..................................................................... 294
4.2. Vozrasta i samoubistvata ................................................................ 295
4.3. Nacionalnosta i samoubistvata .................................................... 296
4.4. Samoubistvata i bra~nata sostojba ............................................... 296
4.5. Samoubistvoto i obrazovnoto nivo .............................................. 297
4.6. Zanimaweto i samoubistvoto ......................................................... 297
4.7. Motivi na samoubistvoto ................................................................ 298
4.8. Godi{noto vreme i samoubistvoto ................................................ 298
4.9. Na~in na izvr{uvawe na samoubistvata ...................................... 299
5. TEORETSKI KONCEPCII ZA OBJASNUVAWE NA
SAMOUBISTVOTO ............................................................................... 299
5.1. Psiholo{ki i psihijatriski koncepti ........................................ 300
5.2. Sociolo{ki koncepcii za samoubistvoto .................................. 302
a) Egosisti~no samoubistvo ............................................................ 306
b) Altruisti~ko samoubistvo ........................................................ 306
v) Anomi~no samoubistvo ................................................................ 307
5.3. Podocne`ni sociolo{ki teorii i osvrti vrz
dirkemovata teorija za samoubistvata ......................................... 308
6. OBID ZA SAMOUBISTVO ................................................................ 312
7. POVRZANOST NA SAMOUBISTVATA SO DRUGITE
OBLICI NA DEVIJANTNO I PRESTAPNI^KO
POVEDENIE ........................................................................................... 314
8. OP[TESTVENA REAKCIJA ............................................................ 316
Glava IV
ALKOHOLIZAM
1. POIM I PRI^INI NA ALKOHOLIZMOT................................ 319
2. VIDOVI ALKOHOLIZAM I KLASIFIKACIJA NA
ALKOHOLI^ARITE ............................................................................ 321
3. POVRZANOST NA ALKOHOLIZMOT SO DRUGITE
OBLICI A DEVIJNTNO I PRESTAPNI^KO
POVEDENIE ........................................................................................... 323
6. OP[TESVENA REAKCIJA ............................................................... 326
10

Glava V
NARKOMANIJA
1. POIM I PRI^INI NA NARKOMANIJATA ............................. 327
2. VIDOVI NARKOMANIJA I KLASIFIKACIJA NA
NARKOMANITE .................................................................................... 328
3. POVRZANOST NA NARKOMANIJATA SO
DRUGITE OBLICI NA DEVIJANTNO I
PRESTAPNI^KO POVEDENIE ..................................................... 334
4. OP[TESVENA REAKCIJA ............................................................... 337
Glava VI
VAGABONDA@A
1. OP[TESTVENA PRIRODA I ZNA^EWE NA
VAGABONDA@ATA .............................................................................. 339
2. POIM I DEFINICIJA NA VAGABONDA@ATA ................... 342
3. PRI^INI NA VAGABONDA@ATA ............................................... 344
4. POJAVNI OBLICI I RASPROSTRANETOST .......................... 346
Glava VII
HOMOSEKSUALNOST
1. OP[TESTVENOTO ZNA^EWE NA HOMOSEKSUALNOTO
ODNESUVAWE ....................................................................................... 349
2. POIM NA HOMOSEKSUALIZMOT .............................................. 350
3. FENOMENOLOGIJA NA HOMOSEKSUALNOSTA ................. 350
4. RAZLIKI POME\U HETEROSEKSUALNITE I
HOMOSEKSUALNITE LICA .......................................................... 352
5. ETIOLOGIJA NA HOMOSEKSUALNOSTA ............................... 353
6. OP[TESTVENITE KARAKTERISTIKI I STAVOVI ZA
HOMOSEKSUALNOSTA ..................................................................... 355
Glava VIII
KRIMINALITET I MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA
1. PRAVNO I SOCIOLO[KO DEFINIRAWE NA
KRIMINALITETOT ............................................................................ 357
2. POIM I ZNA^EWE NA KRIMINALNATA
FENOMENOLOGIJA ............................................................................ 362
3. KRIMINALNA ETIOLOGIJA ......................................................... 364
4. ORGANIZIRAN KRIMINALITET ................................................ 375
5. MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA ......................................... 385
5.1. Poim na maloletni~ka delinkvencija .......................................... 387
5.2. Starosni granici na maloletni~kata delinkvencija ............... 389
11

5.3. Etiologija na maloletni~kata delinkvencija ........................... 392
KORISTENA LITERATURA .............................................................. 397
12

I DEL
POIM, PREDMET I METODI NA SOCIJALNATA
PATOLOGIJA
13

14

G l a v a I
POIM NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA
1. VOVEDNI ZABELE[KI
1. ^ovekot kako op{testveno su{testvo nu`no mora da `ivee
vo op{testvena zaednica, a ne kako izolirana individua, zo{to samo
tamu mo`e da ja obezvedi svojata egzistencija i da gi razvie svoite ~ove~ki
potencijali. Me|utoa, `iveeweto vo zaednica so drugi lu|e ne
mo`e da se odviva haoti~no, tuku op{testvoto za site individui vospostavuva
odredeni pravila i obvrski, odnosno se postavuvaat odredeni
ograni~uvawa i se predviduvaat i izvesni sankcii ako dojde do
nivno prekr{uvawe.
Vo organiziranoto ~ove~ko op{testvo postoi nepregledna niza
od me|u~ove~ki odnosi, sostojbi i povedenija koi gi uslovuvaat i gi
odreduvaat dvi`ewata i nastanite vo toa op{testvo. Nadvore{nite
manifestacii na tie odnosi, sostojbi i povedenija, ako ne se sosema
slu~ajni i isklu~itelni, se narekuvaat op{testveni pojavi, za razlika
od prirodnite pojavi koi, isto taka, deluvaat vo pozitivna ili negativna
smisla na dvi`eweto i nastanite vo op{testvoto (na primer, povolni
vremenski priliki, vremenski nepogodi, zemjotresi i sl).
Najgolemiot broj na op{testvenite pojavi se sostojat vo odredeni
povedenija na pogolem broj lu|e koi se zna~ajni za op{testvenite
dvi`ewa i nastani. Me|utoa, vo opredeleni op{tesveni sredini mo-
`at da postojat i nekoi sostojbi koi ne mo`eme da gi ozna~ime kako
takvi (na primer, sostojba na zaostanata kultura, nepismenost i sl.).
Vo krajna linija i toa se sostojbi kako rezultat na opredeleno povedenie
na lu|eto.
^ovekovite povedenija vo sovremenoto op{etstvo, organizirano
vo dr`ava kako najvisok oblik na op{testvena organizacija, vo golema
mera se determinirani so razni pravila na povedenie so koi se
reguliraat odnosite me|u lu|eto. Koga takvite pravila ne bi postoele
vo ~ovekovoto op{testvo bi vladeel celosen haos i dezorganizacija.
Me|utoa, postoeweto na pravilata na povedenie vo organiziranoto
op{testvo vo nikoj slu~aj ne zna~i deka niv sekoj poedinec i vo sekoj
slu~aj gi po~ituva. Naprotiv, sekoga{ postojat poedinci koi tie pravila
gi naru{uvaat, a toga{ takvoto naru{uvawe predizvikuva opredelena
op{testvena reakcija naso~ena kon toa takvite naru{uvawa da
bidat {to poretki. Za{to, naru{uvaweto na usvoenite pravila na
povedenie gi popre~uva normalnite odnosi me|u lu|eto, im nanesuva
15

pogolema ili pomala {teta na intersite na drugite ~lenovi na op{testvoto,
a so toa i na interesite na op{testvenata zaednica
Naru{uvaweto na pravilata od strana na poedincite vo nivnata
vkupnost se narekuvaat negativni op{testveni pojavi, za{to vodat
kon naru{uvawa vo op{testveniot `ivot i razvoj, a ponekoga{ mo`at
i seriozno da go zagrozat natamo{noto napreduvawe, osobeno ako zemaat
zamav i stanat mnogu intenzivni i masovni. Za takvite negativni
op{tetveni pojavi vo naukata se upotrebuva izrazot socijalnopatolo{ki
pojavi, a nau~nata disciplina koja se zanimava so niv socijalna
patologija. Taa nau~na disciplina, vsu{nost, e odreden sektor na
op{tata nauka za op{testvoto, t.e. na sociologijata.
I pokraj silnite zalo`bi na sekoe op{testvo za nivno eliminirawe,
svedoci sme deka vo sovremeni uslovi postojat niza takvi
op{testveni zbidnuvawa koi go nosat predznakot socijalnopatolo-
{ki. Vo zavisnost od op{testvenite dvi`ewa i pomalku ili pove}e
osmislenata i organizirana op{testvena reakcija protiv niv, tie se
javuvaat so razli~en intenzitet i so promenliva struktura. So ogled
na toa i posledicite koi gi proizveduvaat, kako i prirodata na op{testvenite
vrednosti {to gi zagrozuvaat ili naru{uvaat, sociopatolo-
{kite pojavi imaat i razli~no op{testveno zna~ewe. Fakt e, me|utoa,
deka me|u niv, kaj nas i vo svetot, denes glavno mo`at da se pomestat:
prostitucijata, pornografijata, oddavaweto na igri na sre}a i komar,
alkoholizmot, zloupotrebata na droga, vandalizmot, bezdelni~eweto,
skitni~eweto, pita~eweto, homoseksualizamot, nehumanite odnosi
sprema nemo}nite i vulnerabilni li~nosti, nacionalnata, verskata
ili rasna netrpelivost i sl..
2. Vo op{testvoto postojat negativni pojavi koi se razlikuvaat
spored nivoto i stepenot na zagrozuvawe na op{testvenite normi,
op{testvenite dobra i vrednosti. Socipopatolo{kite pojavi koi pretstavuvaat
najte`ok oblik na devijacija gi narekuvame krimainalni
pojavi. Dr`avata so cel da gi za{titi svoite osnovni op{testveni
dobra, vrednosti, odnosi i interesi i zaradi ostvaruvawe na opredeleni
op{testveni celi, donesuva pravni pravila ili pravni normi so
koi na gra|anite im se zabranuvaat ili odreduvaat (nareduvaat) opredeleni
povedenija. Povedenieto na gra|anite so koe se naru{uva zabranata,
za{to tie go pravat toa {to ne smeat da go pravat, se sodr`ani vo
prohibitivnite normi, a povedenieto so koe se naru{uva zapovedta,
za{to tie ne go pravat toa {to se dol`ni da go pravat, se sodr`ani vo
imperativnite normi koi se pomesteni vo krivi~ni zakoni. Takvite
povedenija ne se vo soglasnost so krivi~noto zakonodavstvo i poradi
toa se protivpravni. Na takvte protivpravni povedenija op{testvoto
reagira so krivi~i sankcii.
So takvite negativni op{tetveni pojavi za koi se upotrebuva
izrazot kriminalni pojavi, nau~no se zanimavaat krivi~nopravnite
disciplini, no od aspekt na nivnata masovnost posebno mesto zazema
16

kriminologijata. I taa nau~na disciplina, vo prv red, pretstavuva
odreden sektor na sociologijata.
3. Trgnuvaj}i od sogleduvaweto na op{testvenata opasnost i
{tetnost na navedenite pojavi, sosema razbirlivo e i pojavata na nau~niot
interes za nivnoto pomestuvawe vo odreden sistem koj od svoja
strana, po nivnoto celosno soznavawe, mo`e da dade brojni odgovori za
nivnoto spre~uvawe i suzbivawe. Vrz osnova na nau~nite oblasti vo
koi se pomestuva interesot za oddelnite sociopatolo{ki pojavi i nivnoto
interpretirawe se razvija slednive nau~noteoretski orientacii:
1 0 sociomedicinska, 2 0 sociopsihijatriska, 3 0 sociolo{ka i 4 0
integrativna orientacija.
1 0 Za sociomedicinskata orientacija e karakteristi~no deka vo
nejzini ramki za prvpat se pojavi i na sistematski na~in zapo~na da se
razviva socijalnata patologija. Toa pokonkretno se slu~i vo socijalnata
medicina vo ~ii ramki mo`at da se izdvojat Francuzinot @il
Geren (Jules Gueren, 1848) i Germanecot Albert Grotjan (Albert Grotjahn,
1911). Spored Geren, socijalnata medicina pretstavuva organizirana
celina koja treba da gi izu~uva odnosite me|u bolestite i op{-
testvoto. Pritoa socijalnata medicina treba da se podeli na: socijalna
filozofija, socijalna patologija, socijalna higiena i socijalna
terapija. Vo ramkite na socijalnite bolesti pak, toj gi pomestuva
i bolestite vo prenosna smisla na ovoj poim, odnosno moralnite bolesti
kako {to se: siroma{tvoto, nevrabotenosta, abortusot, prostitucijata,
kriminalitetot i samoubistvata. Vo literaturata se smeta
deka polovina vek podocna se pojavi i prvata kniga pod naslov "Socijalna
patologija" koja vo osnova e povrzana so predmetot na socijalnata
medicina. Vo taa kniga, Grotjan gi dal osnovnite principi za
istra`uvawe na socijalnite bolesti spored prevencijata, spored formata,
spored pri~inosta, spored vlijanieto na op{testvoto, spored
socijalnite mo`nosti za lekuvawe i spored socijalnite mo`nosti za
prevencija. 1
2 0 Sociopsihijatriskata orientacija proizleze od natamo{niot
razvoj na op{testvenite nauki vo ~ii ramki se ~uvstvuva{e silno
vlijanie na psihologijata i psihopatologijata i nivniot odraz vrz
empiriskoto sociolo{ko objasnuvawe na negativnite op{testveni pojavi.
Takvite nastojuvawa na planot na socijalnata patologija zapo~na
so psihijatriskite u~ewa na Eskirol za mentalnite rastrojstva na
poedincite i stavot za nivnata prioritena op{testvena uslovenost i
podocne`nite nastojuvawa najgolemot broj od op{etstvenite pojavi da
se objasnuvaat so posredstvo na psihoanaliti~koto u~ewe na Frojd.
3 0 Sociolo{kata orientacija vo socijalnata patologija se povrzuva
so vremenskiot period od poslednata ~etvrtina na XIX vek i po-
str. 10-11.
1
Jakovljevi}, V. Uvod u socijalnu patologiju, Nau~na knjiga, Beograd, 1971,
17

javata na teoretskite stavovi na Emil Dirkem vo Evropa, odnosno na
^arls Horton Kuli vo SAD. Stanuva zbor za osnovni teoretski i metodolo{ki
za~etoci koi vo prvata polovina na XX vek dovedoa vo nejzini
ramki da dojdat do izraz tri osnovni nasoki: 1 0 teoriite na devijantno
odnesuvawe, 2 0 teorijata na op{testvenata dezorganizacija i
3 0 teorijata na socijalnite problemi.
a) Za teoriite na devijantnosta e zna~aen stavot deka socijalnata
patologija e nauka za devijantnite povedenija. Pritoa, spored
pretstavnicite na ovie teorii, devijantni povedenija se onie oblici
na ~ovekovo povedenie (aktivnosti) koi otstapuvaat od op{etstvenite
normi nezavisno od toa dali takvoto otstapuvawe predizvikuva dezorganizirawe
na nekoi op{testveni aktivnosti ili nema sli~ni posledici.
2 Ili poinaku, devijantni se onie povedenija na lu|eto {to vo
zna~itelna mera otstapuvaat od op{testvenite normi na edna zaednica
i predizvikuvaat op{testvena reakcija na neodobruvawe. Pokraj ovie
okolnosti, na na~inot i intezitetot na op{testvenoto reagirawe vlijae
i na~inot i zna~eweto koe vo dadenata op{testvena zaednica mu se
pridava na normata koja e naru{ena. 3
Fakt, e me|utoa, deka so ogled na svojata sodr`ina devijantnoto
povedenie ne sekoga{ e samo asocijalno (sociopatolo{ko) ili antisocijalno
(kriminalno) povedenie, odnosno pojava koja e vo sprotivnost
so normite i vrednostite na konkretnoto globalno op{testvo,
odnosno na oddelnite op{testveni grupi. Devijantnoto povedenie
mo`e da se pojavi i kako neutralno (konformisti~ko) pa duri i kako
pozitnivno (prosocijalno) povedenie, {to zavisi i mo`e da se oceni
spored otsustvototo na op{testvenata rakcija na negovotot projavuvawe.
So drugi zaborovi, za negativno devijantno povedenie stanuva
zbor samo toga{ koga e vo pra{awe povedenie koe najgolemiot broj
lu|e go otfrlaat ili barem ne go prifa}aat. Koga op{testvoto e ramnodu{no
na odredeno povedenie {to otstapuva od op{testvenite normi
i vrednosti, devijacijata e neutralna - konformna devijacija, a
koga op{testvoto e blagonaklono kon opredeleno povedenie, stanuva
zbor za pozitivna devijacija. Pritoa e zna~ajno da se istakne deka
predmet na interes na socijalnata patologija, spored nekoi avtori, se
isklu~ivo negativnite povedenija i toa samo onie devijacii {to se
narekuvaat asocijalni, odnosno onie devijacii koi ne pretstavuvaat
krivi~no delo (antisocijalni povedenija). Nie smetame deka krimina-
2
\uri}, M. Devijantno pona{anje i dru{tvena struktura, Sociologija, Beograd,
1961/3-4, str. 100. Pritoa treba da se znae deka vo teorijata so sinonimno zna-
~ewe mo`at da se sretnat i drugi nazivi na poimot devijantno povedenie kako
na primer: sociopatska devijacija (Lemert), op{testveno negativna pojava,
sociopatija (Jakovqevi}) itn.
3
[padijer-\ini}, J. Socijalna patologija, sociologija devijantnosti, Zavod za
ud`beni}e i nastavna sredstva, Beograd, 1988, str. 11.
18

lot pretstavuva najte`ok oblik na op{testvena devijacija i iako e
predmet na posebna nauka - kriminologija 4 toj e predmet na interesirawe
i na socijalnata patologija.
Edno od obele`jata na negativnata devijacija e i nejzinata vidlivost.
Vidlivosta na edno devijantno povedenie zavisi od vidot na
devijacijata, op{testvenata situacija vo koja se javuva devijacijata i
od op{testvenite karakteristiki na devijantot. Taka, na primer,
sitnata kra`ba {to ja izvr{il nekoj siroma{en Crnec na jugot od
SAD predizvikuva nesrazmerno ostra op{testvena reakcija. 5
Zna~aen element na devijaciite e i op{testvenata reakcijata
{to ja predizvikuvaat. Op{testvenata reakcija na devijaciite gi
opfa}a site formi i na~ini na koi poedincite, grupite ili oganiziranoto
op{testvo go izrazuvaat svoeto neodobruvawe sprema poedinecot
(ili grupata) koj prekr{il nekoja op{testvena norma. Su{tinskata
smisla na op{testvenoto reagirawe e vo prisiluvaweto (prisilbata)
na poedinecot koj, so svoeto povedenie, ja naru{il normata, da
gi po~ituva op{testvenite vrednosti i normi. Op{testvenoto reagirawe
sekoga{ se sostoi vo primena na nekoja sankcija. Na ovoj na~in
definiran, poimot na op{testvenata reakcija opfa}a razli~ni formi
na ~ove~ki aktivnosti koi se narekuvaat socijalna kontrola. 6 Taa
socijalnata kontrola, kako {to }e vidime podocna, mo`e da bide neformalna
i formalna.
4
Pristapot kon socijalnata patologija koj go izostavuva kriminalitetot
i maloletni~kata delinkvencija, najdlabokite i najostri `ari{ta na
op{testvenite sudiri izgleda isto kako koga lekarite hirurzi bi gi izostavile
i bi prestanale da se zanimavaat so te{kite frakturi na ekstremitetite
i krvarewata, a svojata prakti~na ve{tina, dejnost i istra`uvawe bi gi
naso~ile kon lekuvawe na polesni grebnatinki i estetsko doteruvawe na bolnite...
Ispu{taweto na kriminalitetot od socijalnata patologija ne treba
da se prifati ni toga{ koga se opravduva so povikuvawe na kriminologijata
kako posebna oblast na naukata i nau~nite istra`uvawa, za{to kriminologijata
koja ne se sveduva na tradicionalniot dogmatski pozitivno-praven metod
ili metrod na opravduvawe ili komentirawe na pozitivnoto krivi~no zakonodavstvo
ne e ni{to drugo tuku specijalna sociolo{ka disciplina ili
oblast na istra`uvawe koja ima svoe mesto vo ramkite na socijalanta patologija
kako po{iroka, poseopfatna nauka koja vo princip bi morala da se stremi
kon poseopfaten pristap kon site vidovi na op{testvenite rastrojstva,
op{testvenata stagnacija i op{testveno nazaduvawe, kako i kon op{testveno
uslovenite rastrojstva, stagnacijata i nazaduvawe na li~nosta i op{testvenite
grupi." Radovanovi}, M. Sociologija i socijalna patologija, Sociologija, Beograd,
1974-3-4, str. 374.
5
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 74
6
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 75.
19

Vo teorijata postojat golemi razliki i vo sfa}aweto na devijantnite
pojavi vo zavisnost od toa dali tie se ocenuvaat vo ramkite na
eden konkreten op{testven i normativen sistem vo sporedba so pove}e
drugi sistemi vo odreden moment. Pri vrednuvaweto na devijaciite
mo`e da se javat drasti~ni razliki i vo ramkite na eden ist op{testven
sistem vo podolg vremenski period. Takvite razliki vo vrednuvaweto
mo`e da poteknuvaat od razli~ni grupi na naselenieto ili od
strana na samite devijanti. Razlikite mo`at da postojat i so ogled na
oddelni obele`ja na navedenite grupi kako {to se pol, vozrast, poteklo
od urbana ili ruralna sredina i osobeno od op{etstvenata polo`ba
na percipientot. Taka, na primer, sosema razli~en e stavot kon
upotrebata na alkohol vo isto~nite vo odnos na zapadnite delovi od
na{ata zemja.
b) Pojavata na teorijata na op{tetvenata dezorganizacija e
povrzana so pojavata i razvojot na funkcionalisti~kata sociologija i
stavot deka predmet na socijalnata patologija treba da bidat disfunkcionalnite
pojavi i procesi vo op{testvenata struktura, nare~eni
pojavi na op{testvenata dezorganizacija. Poimot op{testvena dezorganizacija,
vsu{nost, se odnesuva na izvesni trajni ili povremeni situacii
koi nastanuvaat koga edna op{testvena grupa, zaednica ili
organizacija }e prestane da gi vr{i funkciite poradi koi e vostanovena,
ili koga op{testveniot sistem vo celost prestane da bide efikasen.
7 Vo osnova se trgnuva od stavot deka op{testvenata dezorganizacija
e emanacija na zna~itelnite promeni (naru{uvawa) koi nastanuvaat
vo ramnote`ata na silite, {to kako usoglaseni procesi, gi obedinuvale
razli~nite elementi na op{testvenata struktura vo eden funkcionalen
sistem. Glavnite pretstavnici na ovaa teoretska nasoka se
amerikanskite sociolozi i kriminolozi: Mejbl Eliot (Majbl Elliot),
F. E. Meril (F. E. Merille), M. Mourer (M. Mourer) i F. Faris (R. Faris).
v) Teorijata na socijalnite problemi se obiduva so nekoi kvalitativni
izmeni da gi obedini pozitivnite aspekti na prethodno
izlo`enite dve sociolo{ki teorii. Nejzina edinstvena cel e da se nadmine
podvoenosta me|u op{testvenite devijacii i op{testvenite dezorganizacii
kako osnova za potvrduvawe na osnovniot strukturalno
funkcionalen model na amerikanskata sociologija. Teorijata na socijalnite
problemi e zna~aen obid naso~en kon toa socijalnata patologija
da se postavi vrz edinstvena teoretska osnova naso~ena kon razgleduvawe
na posledicite na devijantnite povedenija i socijalnite
dezorganizacii. Me|u avtorite koi ze zalagaa za takviot edinstven
7
\uri}, M. op. cit. str. 100
20

pristap treba da se izdvojat: R. K. Merton (Robert K. Merton) 8 i R. A.
Nizbet (Robert A. Nisbet). 9
Spored niv socijalnite problemi se sostojbi koi 1. vlijaat vrz
zna~itelen broj lu|e kako nepo`elni pojavi, 2. {to lu|eto so ogled na
nivnata rasprostranetost gi smetaat za izvor na te{kotii i nezadovolstva
i 3. koi mo`at da se spre~at ili nivnoto dejstvo mo`e da se
ubla`i so organizirana op{etstvena akcija {to e potrebno da se menuvaat
so organizirana op{etstvena akcija. Spored toa sekoj socijalen
problem se sostoi od edna objektivna op{testvena sostojba i subjektivnata
definicija na taa sostojba kako problem za koj treba da se
najde soodvetno re{enie.
Fakt e me|utoa deka site socijalni devijacii ne se socijalni
problemi, kako i toa deka postojat socijalni problemi so koi se opfa-
}aat niza pojavi koi voop{to ne pretstavuvaat op{testveni devijacii
(nevrabotenosta na primer). 10 Od tie pri~ini, kako i ottamu {to samo
op{testvenite devijacii pretstavuvaat volevo i celno naso~eno deluvawe
na poedincite, na{ stav e deka op{testvenite dezorganizacii i
socijalnite problemi ne treba da pretstavuvaat osnoven predmet na
socijalnata patologija, {to od druga strana ne zna~i deka socijalnata
patologija za niv voop{to ne treba da se interesira. Naprotiv, nivnoto
poznavawe e neophodno kako zna~aen kriterium za celosno spoznavawe
na op{testvenite devijacii.
Inaku spored Merton i Nizbet, me|u devijantnite povedenija
treba da se pomestat slednive sociopatolo{ki pojavi: kriminalot,
alkoholizmot, mentalnite rastrojstva, narkomanijata, samoubistvata
i prostitucijata, a vo ramkite na socijalnata dezorganizacija slednive
pojavi: svetskata populaciona kriza, rasnite i eti~kite odnosi,
semejnata dezorganizacija, dezorganizaciite na podra~ejto na trudot,
dezorganizacijata na voenite ustanovi, komunalnata dezorganizacija,
dezorganizacijata vo soobra}ajot i transportot i so niv povrzanite
problemina golemite gradovi, kako i katastrofite od koj i da e vid.
Sored ovaa definicija na socijalnite problemi, devijantnoto
povedenie i op{testvenata dezorganizacija ne mora sekoga{ da pretstavuvaat
socijalni problemi. Razli~nite oblici na devijantni povedenija
i op{testvena dezorganizacija stanuvaat socijalni problemi
koga zna~itelno se rasprostraneti i vlijaat vrz `ivotot na pogolem
8
Socijalniot problem Merton go definira kako "zna~ajen ras~ekor
me|u op{testvenite standardi za toa kakva treba da bide op{testvenata stvarnost
i samata taa stvarnost." Ibid. str. 21
9
Spored Nizbet, socijalnite problemi se "dezorganizacii ili devijacii
vo socijalnoto povedenie vo koi u~estvuvaat golem broj lu|e i koi
predizvikuvaat seriozna zagri`enost na ~lenovite na op{testvoto vo koe doa|a
do vakvi skr{nuvawa." Ibid. str. 21.
10
Vidi: Ibid, str. 22
21

oj na lu|e, i koga lu|eto gi ocenuvaat kako problemi i se gotovni da
prezemat akcii za nivno re{avawe. 11
4 0 Poslednata orientacija pretstavuva obid za povrzuvawe na
site prethodno navedeni pristapi vo socijalnata patologija vo eden
koherenten sistem i ottamu se narekuva integrativna orientacija.
Nejzinata pojdovna postavka e deka socijalnata patologija treba da gi
obedini bilogisti~kite, psihologisti~kite i sociologisti~kite koreni
koi go naso~uvaat razvojot na predmetnite granki na socijalnata
patologija. 12
2. ISTORISKI RAZVOJ NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA
Odredeni formi na devijantno odnesuvawe ili sociopatolo-
{ki pojavi kako socijalni problemi bile prisutni vo celokupnata
istorija na ~ovekovoto op{testvo. 13 Op{testvoto kako organizirana
zaednica na lu|e sekoga{ vospostavuva odredeni normi i vrednosti,
~ie po~ituvawe e neophodno taa zaednica da se odr`i. Zatoa toa spontano
ili organizirano reagira na pojavite koi go popre~uvaat normalniot
individualen i op{testven razvoj, nastojuvaj}i ako e mo`no da
gi eliminira ili barem kontrolira takvite nepo`elni odnesuvawa.
Na nastanokot na socijalnata patologija, sli~no kako i na nekoi drugi
nauki, na primer sociologijata, pred taa da se pojavi kako oddelna i
samostojna nauka i prethodat izvesni fragmentarni znaewa vo razni
oblasti od ~ovekovoto interesirawe za op{testvenite pojavi. Taka
u{te od antikata so niv }e se zanimavaat oddelni filozofi, istori-
~ari, a podocna tie }e bidat predmet na prou~uvawe na politi~kite
nauki, ekonomijata, socijalnata medicina, psihologijata, psihijatrijata
i drugi, nastojuvaj}i sekoja da gi objasni vo ramkite na svojot disciplinaren
aspekt.
Kako {to istaknavme, op{testvenata misla odamna sogledala i
se zanimavala so odredeni pojavi koi deneska gi definirame kako devijantni
ili sociopatolo{ki. Takvite pojavi go privlekuvale nau~niot
interes kako od aspekt da se otkrie nivnata priroda, isto taka, da
se sogleda ra{irenosta, rasprostranetosta me|u naselenieto, kako i
op{testvenata reakcija so prinuda (sankcii) ili na drug na~in da se
ovozmo`i nivno eliminirawe ili reducirawe. Sekako vo periodot do
konstituiraweto na socijalnata patologija }e dominiraat raspravi za
kriminalitetot kako najte`ok oblik na op{testvena devijacija, no se
obrabotuvale i problemite so samoubistvata, prostitucijata, {tetno-
11
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 12.
12
Vidi: Jakovljevi}, V. Integracioni pristup u socijalnoj patologiji, Sociologija,
Beograd, 1963/3-4 i negoviot trud Uvod u socijalnu patologiju, str. 30-57.
13
Spadijer Dzinic J. op. cit. str. 16.
22

to vlijanie na razli~nite narkoti~ni pija~ki i drugi negativni pojavi
{to bile nepo`elni za toga{nite op{testva.
Vo anti~ko vreme posebno bi go istaknale pridonesot na golemite
umovi Sokrat, Platon i Aristotel. Sokrat posebno se zanimaval
so maloletni~koto prestapni{tvo, a Platon i Aristotel osobeno
se interesirale za karakterot na zlostorot i problemot na kaznata i
za prirodata na samoubistvoto i za stavot na op{testvoto kon niv.
Platon smetal deka na genezata na zlostorot vlijaat dve grupi faktori:
vnatre{ni, psiholo{ki i nadvore{ni ili fiziolo{ki. Toj smeta
deka zlostorot najprvo nastanuva pod vlijanie na bolnata du{a, nastanata
pod vlijanie na strastite, odnosno kako posledica na psihi~kiot
nered koj{to e karakteristi~en za izvr{itelite na zlostori i na
nadvore{ni faktori, kako {to e odredena telesna ili biolo{ka degeneracija.
Platon smetal deka ima lica koi{to mo`at da se popravat i
zlostornici koi ne mo`at da se popravat, zo{to se ra|aat takvi, pa se
sprotivstavuvaat i na najte{kite kazni i zakani. So kaznite se popravaat
zlostornicite i se spre~uva vr{eweto na drugi zlostori .Za nepopravlivite
predlagal smrtna kazna kako edinstveno re{enie za
osloboduvawe od zloto koe izvira od telesnata konstitucija. 14
Drugiot golem anti~ki mislitel Aristotel smetal deka zlostornicite
se re{avaat za takva aktivnost pod vlijanie na zlotorni-
~ki naviki i motivi ili od beda. Toj go iska`al sfa}aweto koe podocna
}e bide dosta zna~ajno, a toa e deka pri~inite za kriminalot mo-
`at da se baraat vo op{testvenoto ureduvawe i uka`uval deka siroma-
{tvoto ili bogatstvoto mo`at da bidat uslovi koi vodat kon delinkventna
aktivnost. Kriminalcite se neprijateli na op{testvoto i
toa treba od niv da se osloboduva ili da gi lekuva. Nepopravlivite delinkventi
treba ili da se uni{tat ili da se proteraat od op{testvoto.
Vo soglasnost so takviot stav toj insistiral i na upotreba na
fizi~ka sila na ist na~in na koj se tepa nepokornoto `ivotno pod jarem.
Pokraj toa {to rasprava za kriminalot, kaj nego se sretnuvaat
stavovi za samoubistvoto, prostitucijata, siroma{tijata i za narkoti~nite
pijaloci.
Vo sredniot vek devijantnite pojavi se tretiraat vo soglasnost
so op{tite karakteristiki na toga{noto op{testvo, smetaj}i gi takvite
odnesuvawa za grev sprema bo`jite zapovedi so koi se povreduva
ve~niot bo`ji red. Toga{ se smetalo deka zloto mo`e da se iskupi
samo so zlo, koe }e se vr{i vo interes na poedincite i na op{testvoto.
Avgustin smetal deka zlostorot e grev so koj se naru{uva od boga vospostaveniot
red. Celta na kaznata e stradawe koe mora da predizvika
kaewe. Zaradi toa se protivi na smrtnata kazna, za{to taa mu onevozmo`uva
na osudenoto lice da se pomiri so boga i taka da se popravi.
str. 71.
14
Milutinovic M. Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1972,
23

Za razlika od nego pak Akvinski smetal deka zloto nema karakter na
povreda na bo`jiot red, tuku na zemskiot, odnosno se povreduvaat op{-
to~ove~ki dobra. So kaznata se vospostavuva povtorno op{testveniot
mir i taa e sredstvo za lekuvawe na storitelite na krivi~ni dela.
So renesansata zapo~nuva period na rascut na soznanija od site
oblasti od `ivotot i vo tie ramki }e zapo~ne razgleduvawe na nekoi
devijantni pojavi, kako {to se alkohilozmot, narkomanijata, prostitucijata,
kriminalot i sli~no i se nastojuvalo da se sogledaat pri~inite
koi doveduvaat do niv. Osven toa, se baralo prezemawe na odredena
medicinska, zdravstvena politika, podobruvawe na uslovite za `ivot
i za rabota, smetaj}i deka tie se faktori za {irewe na vakvite negativni
pojavi.
Pred da se pojavi socijalnata patologija i pred da se pojavat razli~ni
teorii za objasnuvawe na prirodata na sociopatolo{kite pojavi
}e im predhodat dosta interesni sfa}awa. Ednite devijaciite }e
gi prou~uvaat kako op{testveni pojavi i deka tie se posledica na
op{testvenite uslovi. Drugite vnimanieto }e go naso~at kon devijantnata
li~nost kako poseben tip na li~nost, so posebni osobini. Za
prvite devijaciite mo`at da se eliminiraat so op{testveni reformi.
Takvi stavovi se razvivaat vo Francija i se poznati kako Lionska
{kola. Taka Leturno pi{uva{e deka rodeniot ( Lombrozov) zlostornik
bi bil isklu~itelno redok dokolku op{testvoto ne bi go sozdavalo,
dodeka Prins pi{uva{e deka kriminalitetot izvira od samata
priroda na ~ove{tvoto kako takvo. Vtoriot, biopsiholo{kiot pristap,
kade {to se smeta deka devijantot e li~nost so posebni osobini,
eliminiraweto na devijaciite e mo`no so resocijalizacija kaj poblagite
formi, dodeka kaj pote{kite so fizi~ka eliminacija. Navistina
tie najmnogu se zanimavale so kriminalitetot kako najte`ok oblik na
devijantno odnesuvawe i za nego ima najmnogu teorii. No po analogija
mnogu od toa {to e ka`ano za kriminalitetot mo`e da se ka`e i za
drugite vidovi devijacii. Starite krivi~ni zakoni mnogu devijantni
odnesuvawa koi denes se depenalizirani, kako na primer, pita~ewe,
homoseksualizam i sli~no, bile kaznuvani kako krivi~ni dela, a nau-
~nicite vo ramkite na kriminologijata prou~uvale pojavi kako {to se
alkoholizam, prostitucija i sli~no, a koi denes se predmet na sociologijata
na devijantnosta ili socijalnata patologija.
Za socijalnata patologija od osobeno zna~ewe e pojavata na demografskata
i op{testvenata statistika vo devetnaesettiot vek, a
interes za niv postoel vo site evropski zemji. Me|u avtorite koi zaslu`uvaat
posebno vnimanie se Andre Mi{el Geri i Adolf Ketle. Geri
go analiziral vlijanieto na polot, vozrasta, obrazovanieto, zanimaweto
i sli~no na vr{eweto na krivi~ni dela. Pokraj toa se interesiral
i za geografskata rasprostranetost na kriminalot na koj mu
prio|al i od aspekt na motivite za vr{ewe krivi~ni dela. Toj utvrdil
deka najmnogu imotni krivi~ni dela ima vo najbogatite provincii od
24

Francija, objasnuvaj}i go toa so neednakvata raspredelba na bogatstvoto,
golemoto bogatstvo bilo prosledeno so golema beda. Belgijanecot
Ketle se smeta za osnova~ na prvata kriminalna sociologija i
kriminalna statistika. Toj svoite istra`uvawa gi vr{el vo Francija
me|u 1826 i 1831 godina, i novata disciplina {to }e se zanimava so
ovie problemi ja narekuva moralna statistika Ketle }e gi opredeli i
nejzinite celi. Taa vrz osnova ima zada~a statistikata da gi otkrie
zakonitostite i karakteristikite na razli~ni op{testveni pojavi:
brakovi, samoubistva, siroma{tija, kriminalitet i sli~no.
Nivnite istra`uvawa navistina poka`aa deka mnogu pojavi podle`at
na opredeleni zakonitosti, za {to kako potvrda im slu`ela
iznenaduva~kata pravilnost so koja se pojavuvale. Taka, na primer, se
poka`alo deka vkupniot broj krivi~ni dela vo oddelni zemji od godina
vo godina e ist ili nezna~itelno se menuva. Toa im go potvrdilo uveruvaweto
deka kriminalitetot e op{testvena pojava, za{to koga bi zavisel
samo od impulsite na poedinci, bi moral zna~ajno da varira. Ketle
toa otkritie go izrazil na sledniot na~in: Postoi eden danok koj
{to ~ovekot go pla}a so pogolema revnost otkolku onoj {to i go dol`i
na prirodata ili na op{testvenata blagajna - toa e danokot {to
mu se pla}a na zlostorot. Ta`na sudbina na ~ove~kiot rod. Odnapred
mo`eme da nabroime kolku lu|e }e gi natopat racete so krv na svoite
bliski, kolku }e ima falsifikati, kolku truja~i, isto kako {to odnapred
mo`eme da gi predvidime brojkite na ra|awa ili smrt. 15
Prvite moralni statisti~ari so mnogu fantazija i preciznost
go ispituvale vlijanieto na razni prirodni, demografski i op{testveni
faktori na kriminalitetot. Tie izrabotuvale i karti na koi
se gledale razlikite na za~estenosta na kriminalitetot vo oddelni
zemji i regioni. Kartite poka`uvale odredeni pravilnosti. Taka, na
primer, krivi~ni dela protiv imotot po~esto se pojavuvale vo severnite,
a protiv lica vo ju`nite regioni. Od tie pobudi Ketle formuliral
termi~ki zakon na delinkvencijata, spored koj klimata ja odreduva
prirodata na kriminalot vo sekoja zemja. Vo po~etokot se smetalo
deka vakviot naod mo`e da se objasni so razlikite vo temperamentot
me|u studenite severwaci i strastnite ju`waci. No podocna doa|a do
soznanie deka razlikite mo`at da im se pripi{at na op{testvenite
faktori: religijata, demografskata struktura i stepenot na ekonomskiot
razvoj. Denes se smeta deka vakvite istra`uvawa se prethodnica
na modernite ekolo{ki teorii.
Od faktorite koi se doveduvani vo vrska so kriminalitetot
najmnogu se istra`uvalo deluvaweto na ekonomskite faktori. Tezata
za kriminalot kako posledica na bedata i nema{tijata e mnogu bliska
do zdraviot razum. Ovie avtori se obidele toa da go potvrdat po na-
15
Jankovic I. i Pesic V. Drustvene Devijacije (kritika socijalne patologije),
VSSR, Beograd, 1981, str. 34.
25

u~en pat. Taka tie istra`uvale kolkav e obemot na kra`bi vo rodni i
nerodni godini, kakov e ekonomskiot status na kriminalcite, go sporeduvale
obemot na kriminalitetot vo bogati i siroma{ni regioni i
sli~no. Najomilen metod im bil da gi sporeduvaat cenite na `itoto i
brojot na krivi~ni dela vo odredeni periodi. Taka se poka`alo deka
visokite ceni na namirnicite vodat kon porast na kriminalot, osobeno
imotniot, a namaluvawe na kriminalot protiv licata.
Site istra`uvawa na kriminalot i na drugite devijantni pojavi
se poka`alo deka imaat op{testveni pri~ini, a ne smetale deka
treba da se prou~uva li~nosta na devijantot. Toj spored niv e `rtva na
op{testvenite okolnosti.
Pokraj vakvata nasoka za socijalnata patologija zna~ajni se i
istra`uvawata i teoriite od devetnaesettiot vek koi akcentot go stavaa
na devijantot. Vo taa nasoka osobeno se zna~ajni izu~uvawata na devijantnoto
odnesuvawe vo ramkite na kriminalnata antropologija.
Tamu se pravea napori devijantite da se prou~uvaat so strogo nau~ni
pozitivni metodi po primerot na prirodnite nauki.
Osnova~ na kriminalnata antropologija e italijanskiot lekar,
psihijatar, antropolog i psiholog ^ezare Lombrozo, koj ja napi{al
prvata antropolo{ka studija za zlostorot. Toj razvil teorija za kriminalitetot
vrz osnova na vospostavuvawe odnos me|u delinkvencijata
i anatomskite osobini na delinkventot. Lombrozo kako lekar antropolog
i profesor po sudska medicina vo Pavija i Torino, vr{el mnogubrojni
antropometriski merewa, {to go dovelo do idejata deka prestapnikot
e roden atavisti~ki tip, koj poradi svoite konstitucionalni
svojstva e predodreden za zlostorstvo. Na takov zaklu~ok do{ol
otkako konstatiral deka atavisti~kite crti se mnogu ~esti me|u delinkventite.
Kako indikatori na atavizmot toj gi nabrojuva: tetovirawe,
nizok rast, crveno oboeni nokti, ispaknata vilica, visoka i {ilesta
glava, nenormalno golema i nenormalno mala glava, golemi u{i,
visoko ~elo, gusti ve|i, vdlabnati o~i, nepravilen nos, asimetri~nost
na ~erepot i teloto i drugi degenerativni crti. 16 Da pripadne na ovoj
tip na zlostornik toj treba da ima barem pet anomalii.
Vo svoeto delo "^ovek zlostornik," Lombrozo gi istaknal site
karakteristiki na rodeniot zlostornik, zaklu~uvaj}i deka toj e degenerik,
sli~en na primitiven ~ovek, toj e ne~uvstvitelen i dokrajnost
svirep, mrzliv, so preterana qubov kon jadeweto itn. Toj vsu{nost ne
e ~ovek tuku su{testvo koe se nao|a pod ~ove~koto nivo. Pokraj rodeniot
zlostornik toj istaknuva u{te ~etiri tipa na zlostornici: du{evno
bolni zlostornici, zlostornici od navika, zlostornici od strast
i slu~ajni zlostornici, {to zna~i deka podocna Lombrozo, pod vlijanie
na kritikata i rezultatite od drugi istra`uvawa, gi modifikuval
svoite stavovi.
16
Milutinovic, M. op. cit. str. 76.
26

Ekstremnite Lombrozovi idei se napu{teni relativno brzo i
postoeweto na rodeni zlostornici be{e neprifatlivo, iako u{te
dolgo namesto na atavizmot, kriminalot }e se objasnuva so degeneracija,
nasleduvawe, moralno ludilo i sli~no. Toa {to vo teorijata za
devijantnoto odnesuvawe ostana od ovaa {kola e ispituvaweto na li-
~nosta na devijantot i negovoto sporeduvawe so drugite lica koi ne se
devijanti.
3. POJAVA NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA KAKO NAUKA
Socijalnata patologija po~nuva da se konstituira kako oddelna
nauka kon sredinata na devetnaesettiot vek, za vo sredinata na dvaesetiot
da do`ivee polna afirmacija kako nau~na disciplina i kako nastaven
predmet. Pokraj akumuliraweto na nau~ni soznanija za devijantnite
pojavi, koi bea rezultat na brziot razvoj na humanitarnite nauki,
za pojavuvaweto na socijalnata patologija pridonesuvaat i odredeni
op{testveno-ekonomski nastani, koi vlijaeja na sli~en na~in
kako na pojavata na op{tata sociologija. Toa, pred se, se odnesuva na
serioznite op{testveno-ekonomski problemi i krizi so koi }e se sudruva
op{testvoto od devetnaesettiot vek i koi }e vlijaat na porast
na site oblici na sociopatolo{ki pojavi. Toa }e sozdade potreba
takvite pojavi da se objasnat i da se sozdadat uslovi za nivno namaluvawe
i eliminacija.
Taka se sozdadoa op{testveno-ekonomski i nau~no-soznajni pretpostavki
za pojavata na socijalnata patologija i nejzinoto ime prv }e
go spomne Francuzinot @il Geren (Jules Gueren), kogo nekoi avtori go
smetaat za osnovopolo`nik na socijalnata patologija. 17 Geren vo Fevruarskata
revolucuija vo Francija vo 1848 godina preku medicinskoto
dru{tvo vo Pariz go objavuva svojot medicinski adresar vo koj go
vnesuva poimot socijalna patologija vo ramkite na svojata koncepcija
za socijalnata medicina. Toj socijalnata medicina ja smeta za organizirana
celina koja treba da go prou~uva odnosot me|u bolestite i op{-
testvoto. Taka sfatenata socijalna medicina ja podelil na socijalna
filozofija, socijalna patologija, socijalna higiena i socijalna terapija.
Vo ramkite na socijalnite bolesti vo potesna smisla toj gi razgleduva
i bolestite vo prenosna smisla na ovoj poim, takanare~enite
moralni bolesti na op{testvoto kako {to se siroma{tijata, nevrabotenosta,
abortusite, prostitucijata, kriminalitetot, samoubistvata i
sli~no. Po nego i vo drugi dr`avi }e se sledi vakva sociomedicinska
orientacija. 18
Za socijalnata patologija od osobeno zna~ewe e {to idejata za
edna nau~na disciplina koja {to bi gi opfatila site nepo`elni po-
17
Jakovlevic V. op. cit..str. 10.
18
Vidi podrobno: Jakovlevi}, V. op. cit., str 10 i natamu
27

javi, so cel tie da se reduciraat i otstranat od op{testveniot `ivot,
se razvi vo sociologijata na O. Kont i E. Dirkem. Nivnite osnovni
idei se deka op{testvenite rastrojstva se posledica na op{testveni, a
ne na nekoi drugi pri~ini, kako i toa deka op{testvenite rastrojstva
treba da se definiraat vo odnos na odr`uvawe i usovr{uvawe na postojniot
op{testven poredok. Kaj Kont postoi uveruvaweto deka gra-
|anskoto op{testvo ne treba radikalno da se menuva, tuku treba da se
usovr{uva so mirni reformi. Vo soglasnost so negovata sociolo{ka
teorija, deka op{testvoto mo`e da odi kon progres samo ako ima red,
normalna sostojba na op{testvoto e ako ima ramnote`a i stabilnost,
a otstapuvaweto od ramnote`a pretstavuva patolo{ka pojava. Takvite
pojavi {to ja naru{uvaat ramnote`ata treba da se proteraat od op{testveniot
`ivot.
Mnogu pozna~aen za konstituiraweto na socijalnata patologija
no i za nejziniot podocne`en razvoj e Emil Dirkem. I toj smeta deka
zna~ajno pra{awe e kako e mo`en op{testveniot poredok i kako postojniot
sistem da se odr`i. Su{tinata na op{testveniot `ivot Dirkem
ja pronao|a vo moralnoto edinstvo, vo zaedni~kata kolektivna svest.
Ako se raboti za primitivni op{testveni zaednici toa edinstvo se
pojavuva kako mehani~ka solidarnost, a vo sovremenite, izdiferencirani
op{testva kako organska solidarnost. Dirkem smeta{e deka op{-
testvoto e superiorno vo odnos na poedinecot. Poedincite po priroda
se sebi~ni, gi vodat li~ni interesi i zatoa op{testvoto so svoite
prisilni normi niv gi pravat op{testveni su{testva. Za razlika od
drugite `ivi su{testva ~ii potrebi se prirodno ograni~eni, ~ove~kite
strasti i nezasitni potrebi nemaat prirodna granica. Tie mo`at da
se ograni~at samo ako se podvedat pod moralnite zakoni na op{testvoto.
Za socijalnata patologija se zna~ajni dve Dirkemovi koncepcii:
razlikuvaweto na normalnite od patolo{kite pojavi i negovoto
u~ewe za anomijata. Za da gi razgrani~i normalnite od patolo{kite
op{testveni pojavi Dirkem poa|a od zdravorazumskata razlika: nekoi
pojavi se potpolno takvi kakvi {to treba da bidat, a nekoi bi trebalo
da se poinakvi otkolku takvi kakvi {to se. 19
Dirkem smeta deka normalnite i patolo{kite pojavi se relativni.
Tie ne mo`at da se opredelat sami po sebe, nitu za ve~ni vremiwa,
tuku va`at samo za odreden tip na op{testvo i za odredena razvojna
faza niz koja pominuva. Me|utoa Dirkem se obiduva da najde i
objektivno merilo i go pronao|a vo toa {to e tipi~no i prose~no za
odreden tip na op{testvo i za negovata razvojna faza. Normalni pojavi
se onie {to se pojavuvaat naj~esto. Pojavite koi se prose~ni nasta-
str. 55.
19
Dirkem, E. Pravila socioloske metode, Savremena skola, Beograd, 1963,
28

nale so procesot na odbirawe, toa zna~i deka tie se najsposobni za
opstanok, a ako se takvi toga{ se op{testveno najkorisni.
Me|utoa Dirkem sogledal deka normalnite pojavi ne mora da se
najkorisni. Zaradi toa voveduva drug kriterium za razlikuvawe na normalnite
od patolo{kite pojavi. Normalnite pojavi ne bi bile
op{ti, prose~ni pojavi tuku onie {to se optimalni ili najracionalni
za odredena faza od op{testveniot razvoj. 20 Zna~i, Dirkem koristel
dva kriteriumi za razlikuvawe na normalnite od patolo{kite pojavi:
dali edna pojava e prose~na i dali e povrzana so odreden tip na op{testven
`ivot.
So vakvite svoi koncepcii Dirkem doa|a, vo svoite konkretni
analizi, do paradoksalni zaklu~oci. Taka toj smeta na primer deka
kriminalitetot e normalna op{testvena pojava, duri i korisna, zatoa
{to e tipi~na za site op{testva i zatoa {to proizleguva od prirodata
na op{testveniot `ivot kako takov. Od druga strana kako tipi~ni patolo{ki
pojavi gi smetal anomijata, op{testvenata neednakvost, nefunkcionalnata
organizacija na proizvodstvoto i sli~no, {to uka`uva
na negovata nekriti~nost sprema postojniot sistem.
Dirkem posebno e zaslu`en za vnesuvaweto na poimot anomija,
so {to izvr{il pogolemo vlijanie vo prou~uvaweto na socijalnite devijacii.
Toj poim bukvalno preveden bi zna~el bezzakonie. Pod anomija
Dirkem podrazbiral sostojba vo op{testvoto vo koe nedostasuvaat
normi (reglementacija) koja obezbeduva sorabotka me|u grupite
zaradi op{testvenata podelba na trudot. Pokazatel na takvata sostojba
se bankrotstva, ekonomski krizi, sudiri me|u rabotnicite i kapitalistite.
Takvata sostojba se karakterizira so seop{to neprijatelstvo.
Vo svojot trud za samoubistvoto Dirkem pod anomija podrazbira
nedostatok na normi koi obezbeduvaat kontrola na prirodno neograni~enite
potrebi i aspiracii na poedincite. I tuka se raboti za sostojba
na op{testvena rastroenost za koja e karakteristi~no {to op{-
testvoto bilo poradi krizni situacii, bilo poradi sre}ni ili nagli
promeni privremeno ne e vo sostojba da upravuva so apetitite na poedincite.
Vakvata sostojba doveduva do porast na stapkata na samoubistvo,
a toj tip go narekuva anomi~no samoubistvo. 21
Pod vlijanie na Dirkemovata teorija vo socijalnata patologija
}e se pojavat pove}e teorii za devijantnoto odnesuvawe, no }e se pojavat
i teorii so poinakva orientacija, za koi }e stane zbor podocna.
20
Za ova vidi kaj Jankovic I. i Pesic V, op. cit. str.25
21
Po{iroko za teorijata na anomija i za anomi~noto samoubistvo na
soodvetni mesta vo u~ebnikov.
29

30

G l a v a II
PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA I NEJZINIOT
ODNOS SO DRUGITE NAUKI
1. PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA
1. Ako devijacijata terminolo{ki zna~i otstapuvawe, op{testvenata
devijacija ne e ni{to drugo tuku otstapuvawe od edna "normalna"
op{testvena sostojba, ili zbir na ~ove~ki svesni povedenija so
koi se kr{at op{testveni normi. Tie povedenija imaat op{testveni
pri~ini i pridonesuvaat kon vospostavuvawe na, vo osnova konfliktni
op{testveni odnosi. Vo sociologijata vo odgovorot na ova pra-
{awe glavno postojat tri pristapi: 1 0 normativen, 2 0 reaktiven i 3 0
vrednosen.
1 0 Spored normativniot pristap devijantno e seto ona {to ne e
vo soglasnost so op{testvenite normi. "Koga devijantnosta se opredeluva
normativno, najgolemo vnimanie mu se posvetuva na poedine~nite
povedenija so koi se naru{uvaat normite, a predmetot na istra`uvawe
obi~no se opredeluva kako devijantno povedenie. Prototip na devijantnoto
povedenie e kriminalitetot - povedenie so koe se naru{uvaat
krivi~nopravnite normi. Od stojali{te na normativnoto opredeluvawe,
devijantno e sekoe so zakon zabraneto povedenie, bez ogled dali
se raboti za ubistvo ili za politi~ka opozicija. Me|utoa, devijantni
se i onie povedenija so koi se naru{uvaat drugi nepravni normi. Site
op{testveni ulogi se normativno opredeleni, pa ottamu devijantni se
site povedenija koi ne se vo soglasnost so op{testvenata uloga na
akterot. Ma` koj se odnesuva "kako `ena" potpa|a pod normativnata
definicija na devijantnoto. Najposle, kako {to zabele`uvaat nekoi
avtori, povedenieto treba da se razbere vo naj{iroka smisla, ne samo
kako fizi~ko storuvawe ili propu{tawe, tuku i kako stavovi i mislewa.
Devijacijata postoi i toga{ koga poedinecot gi izrazuva svoite
stavovi i mislewa ako taa sloboda e odzemena so formalni i neformalni
normi na povedenie vo konkretnoto op{testvo." 22
2 0 Spored reaktivniot pristap, reakcijata na neformalnata i
formalnata socijalna kontrola na poedincite koi se nositeli na
opredeleni povedenija im dava status na devijanti.
"Na site poedinci i grupi koi se ozna~eni kako devijanti im e
zaedni~koi toa {to trpat represija: devijaciite se obezvredneti po-
22
Jankovi} - Pe{i}, op. cit. str.10.
31

vedenija, a nivnite nositeli se op{testveno stigamtizirani. Zatoa
spored ova sfa}awe, ne treba da se pra{uvame, zo{to lu|eto go pravat
ova ili ona, tuku zo{to opredeleni poedinci dobivaat etiketa na devijanti.
Odgovorot e deka do negativnata reakcija doa|a poradi sudir
na interesi i poradi razlikite vo op{testvenata mo} so koja raspolagaat
grupite i poedincite. Vo soglasnost so stavot deka povedenijata
sami po sebe ne mo`at da bidat devijantni, ovoj pristap za predmet
na svoeto istra`uvawe ja zema devijantnosta kako etiketa koja na
povedenieto mu ja dodeluva op{testvenata reakcija. Na reaktivniot
pristap me|utoa, mu se potkradnuvaat site slu~ai na naru{uvawe na
normite vo koi ne doa|a do negativna op{testvena reakcija. Takvite
slu~ai ne se retki: prekr{itelot na normite mo`e da bide tolku mo-
}en {to nikoj ne se osmeluva da mu se sprotivstavi" 23
3 0 Za vrednosniot pristap se karakteristi~ni dve varijanti.
Spored prvata - devijantni se site onie pojavi {to ne se vo soglasnost
so vrednostite koi vo konkretnoto op{testvo se priznaeni kako va`e-
~ki, 24 a spored vtorata - devijantni se onie pojavi koi otstapuvaat od
avtenti~nite ~ove~ki vrednosti (univerzalnite vrednosti koi se
23
Ibid, str. 10-11. Poimot na op{testvenite vrednosti kako kriterium
na devijantnosta, [padijer go sveduva na takvo odreduvawe koe poa|a od op{-
tite posakuvani celi koi vo opredeleno op{testvo se smetaat za va`ni i kon
~ie ostvaruvawe treba da se stremi. Vo sovremenata sociologija ovoj kriterium
e koristen na dva na~ini. Kaj prviot, se trgnuva od vrednostite {to vo
konkretnoto op{testvo se va`e~ki, taka {to za devijantnost se smetaat onie
povedenija koi ne se vo soglasnost so niv. Spored drugiot na~in, devijantnosta
se opredeluva vo odnos na nekoi univerzalni vrednosti koi bi trebalo
da "va`at za ~ovekoviot rod kako takov i spored koi mo`e da se prosuduva
sostojbata na zdravjeto na sekoe op{testvo" (From). Pritoa, za vtoriot
na~in na odreduvawe, [padijer so pravo istaknuva deka vo sociologijata na
sega{niot razvoen stepen ne mo`at da se identifikuvaat takvi objektivni i
univerzalni normi, za{to definicijata na normalnoto varira od kultura do
kultura, i od edna istoriska epoha do druga... Prifa}aweto na univerzalni
vrednosti kako kriterium na devijantnosta, poa|a od pretpostavkata na
op{testvoto kakvo {to treba da bide, a ne od op{testvoto kakvo {to î. [padijer-\ini},
J. op. cit. str. 45.
24
"Tuka spa|aat i pojavi koi ne mo`at da se svedat na volevi akcii na
poedincite - nevrabotenost, nezgri`enost na decata i starite, neefikasno
funkcionirawe na nekoi op{testveni ustanovi, itn. Poa|ajki od vakvoto {iroko
opredeluvawe na devijantnuite pojavi e formirana i posebna nau~na disciplina
- sociologija na socijalnite problemi." Ibid, str. 11.
32

izveduvaat od ~ovekovata priroda) bez ogled na toa dali tie vrednosti
vo konkretnoto op{testvo se priznaeni ili toa ne e slu~aj. 25
2. Trgnuvajki od navedenite osnovni pristapi vo literaturata
mo`at da se sretnat brojni definicii na socijalnata patologija. 26 Na
ova }e navedeme samo nekoi od niv. Taka spored Dirkem socijalnata patologija
e nauka za op{testvenite fakti koi otstapuvaat od prose~nosta
vo eden op{testven tip vo odredena faza od negoviot razvitok 27 .
Spored Kvin (S. A. Queen) i Grener (J. R. Greuener) socijalnata patologija
gi prou~uva poedincite so opredeleni fizi~ki, zdravstveni,
mentalni, ekonomski nedostatoci koi, poradi tie nedostatoci, se ograni~eni
vo nivnata socijalna participacija vo `ivotnata sredina i
kulturnite grupi, odnosno pretstavuvaat socijalen problem. Vo soglasnost
so toa tie gi razgleduvaat socijalnite problemi koi nastanuvaat
kaj poedincite (koi mo`at da se nare~at devijantni, defektni, delinkventni,
socijalno neadekvatni) poradi starost, osakatenost, slepilo,
gluvost, {e}erna bolest, srcevi zaboluvawa, tuberkoloza, mentalni
naru{uvawa, mentalna zaostanatost, veneri~ni bolesti, niski
prihodi, nevrabotenost, migracii, neobrazovanost, rasni predrasudi,
klasni barieri, personalni stigmi (nema`enost, neo`enetost), alkoholizam,
drogi, degradacija na semejstvoto, vrabotuvawe na deca, celosna
vrabotenost na `enata i sl.
Spored Jakovqevi}, socijalnata patologija e nauka koja gi prou~uva
site sogledivi naru{uvawa na ~ovekoviot `ivot vo op{testvoto
kako izrazi na zapirawe na op{testveniot razvoj ili op{testveno nazaduvawe.
Toj razlikuva tri vidovi na socijalno patolo{ki pojavi: socijalni
bolesti (somatski bolesti, mentalni i psihosomatski naru-
{uvawa), sociopatii (toksikomanii - alkoholizam, drogi; poroci - seksualni
delikti i perverzii, prostitucija i agresii - samoubistva, samopovredi
delinkvencicija na maloletnici i na deca) i socijalni dezorganizacii
(dezorganizacii na semejstvoto, brakot, komunata i rabotnite
grupi i globalnoto op{testvo). 28
Spored [eparovi}, socijalnata patologija se zanimava so socijalnopatolo{kite,
odnosno so negativnite op{testveni pojavi i
25
"Spored ovoj pristap devijantni se onie pojavi {to otstapuvaat od
avtenti~ni~e ~ove~ki vrednosti bez ogled dali im se protivat na pozitivnite
normi i dali nao|aat na negativna reakcija." Ibid, str. 11.
26
Samiot termin socijalna patologija (nauka za op{testvenite bolesti)
e kovanica od starogr~kite zborovi patos - bolest, stradawe i logos - nauka,
prou~uvawe, kako i od latinskiot zbor societas {to zna~i op{testvo.
27
Dirkem E.:Pravila socioloske metode, Savremena skola,Bepgrad,1963 str.61 .
28
Jakovljevi}, V, Uvod usocijalnu patologiju, Nau~na knjiga, Beograd, 1971.
str. 40-46.
33

iznao|aweto najdobri na~ini za nivnoto suzbivawe i otstranuvawe,
kako i na {tenite vlijanija vrz poedincite, grupite i op{testvoto. 29
Spored Milosavqevi}, taa e nauka za socijalnite pojavi koi so
svoeto patolo{ko projavuvawe vo vid na agresii (kriminalitet, samoubistva),
toksikomanii (alkoholizam, narkomanija), iskol~enosti
(prostitucija), negativno vlijaat na sostojbata i razvojnite mo`nosti
vo pomalite i pogolemite socijalni grupi. 30 Ottamu izgleda logi~no
negovoto tvrdewe deka kriminologijata e samo granka na socijalnata
patologija koja vo prv red se zanimava so prou~uvawe socijalnopatolo-
{kata pojava koja se narekuva kriminalitet. 31
3. Na{ stav e deka najblisku do realnosta e sfa}aweto na Bavcon,
spored koe "socijalnopatolo{ki pojavi se onie ~ove~ki deluvawa
i povedenija ~ii zaedni~ki imenitel e sprotivnosta na va`e~kite,
op{testvenopriznaeni i prifateni normi i vrednosti" koi vo isto
vreme se povedenija koi okolinata gi smeta za ne moralni, asocijalni
ili antisocijalni." 32 Takvi sociopatolo{ki pojavi bi bile: alkoholizmot,
narkomanijata, vagabonda`ata, hazardiraweto, nasilni{tvoto,
seksualnite devijacii (na primer, prostitucijata, homoseksualizmot),
samoubistvoto, a mo`ebi i nekoi psihi~ki pre~ki dokolku imaat
opredelno op{testveno zna~ewe. Nakratko, devijantno povedenie na
poedinecot e ona {to predizvikuva opredelena reakcija vo op{testvenata
sredina i toa samo toga{ koga okolinata na takvite dejstvija nadovrzuva
nekakva sankcija. Devijantnite povedenija pretstavuvaat posebna
op{testvena pojava dokolku gi ispolnat slednive uslovi:
1 0 ako se masovni (poedine~nite povedenija na pogolem broj
lu|e treba da zna~at ne{to pove}e od nivniot mehani~ki zbir),
2 0 ako mo`at kvantitativno da se opredelat, i
3 0 ako so naru{uvaweto na op{testvenite normi se vospostavuva
a) specifi~en op{testven odnos (odnos na sudiri i prisilba)
me|u prekr{itelot i op{testvenata zaednica, b) vnatre{na struktura
i, v) ako nivnoto javuvawe, postoewe i dvi`ewe vo prv red zavisi od
op{tite op{testveni procesi i dvi`ewa (kvalitativna opredelenost).
Zaedni~i etiolo{ki imenitel na site poedine~ni devijacii i
posebni sociopatolo{ki pojavi (koi pretstavuvaat zbir od site poedine~ni
devijacii), vo krajna konsekvenca se opredeleni od otu|enosta
29
[eparovi}, Z. Kriminologija i socijalna patologija, Peavni fakultet u Zagrebu,
Zagreb, 1981, str. 391.
30 Milosavljevi}, B. Osnovi socijalne patologije, Institut za dokmentaciju za-
{tite na radu "Edvard Kardelj" i Centar za informativno-izdava~ku delatnost, NI{,
1983. str. 7 i 14.
31
Ibid, str. 27.
32
Bavcon, Lj. i dr. Socijalna patologija Ljubljana, Mladinska knjiga, 1969,
str. 20.
34

na ~ovekovoto bitie. Pritoa vo objasnuvaweto na alienacijata, Bavcon
poa|a od dve karakrteristiki na objektivnata polo`ba na poedinecot
vo op{testvoto. Prvata, e nezadovoluvaweto na osnovnite potrebi.
Takvata polo`ba na ~ovekot vo sebe krie latentna mo`nost deka
poedincite ili celi grupi na lu|e zaradi zadovoluvawe na svoite potrebi
}e se orientiraat i kon takvi sredstva koi }e gi dovedat vo sudir
so normite na drugite op{testveni grupi i globalnoto op{testvo.
Vtorata karakrteristika se sostoi vo nezadovoluvaweto na duhovnite,
psihi~kite t.e. nematerijalnite potrebi na ~ovekot. Neuspehot vo nivnoto
zadovoluvawe povtorno vodi kon grupni sudiri.
Me|utoa, seto ova ne dava odgovor za{to samo opredelen procent
na ~lenovi na nekoja konkretna op{testvena zaednica vr{at krivi-
~ni dela ili se oddavaat na opredeleni sociopatolo{ki pojavi. Faktorite
poradi koi mo`nosta za nastanuvawe i postoewe na devijantnite
povedenija i sociopatolo{kite pojavi se pretvora vo stvarnost,
spored Bavcon bi mo`ele da se svedat na a) op{testvenata polo`ba
na ~ovekot vo procesot na op{testvenata diferencijacija na nastanatite
op{testveni grupi, b) pogolemata ili pomalata uspe{nost na socijalnata
kontrola, ili so drugi zborovi od pogolemiot ili pomaliot
stepen na op{testvenata organiziranost, odnosno dezorganiziranost
(od sistemot na socijalnata dezorganizacija), i v) procesot na ~ovekovata
socijalizacija, sfaten vo naj{iroka smisla na zborot. 33
4. Ona {to me|utoa, od dosega{nite i brojni drugi opredelbi,
objasnuvawa i klasifikacii mo`e da se zabele`i e deka sepak ne se
dava odgovor na osnovnoto pra{awe {to ovde si go postavuvame, za{to
seto toa mo`e ednakvo da se koristi i pri objasnuvaweto na kriminalitetot.
So drugi zborovi, etiologijata na sociopatolo{kite i kriminalnite
povedeniaja e napolno ednakva. Toa nakratko zna~i deka sekakvo
barawe na nivnata razlika vo taa sfera e sizifova rabota.
Ottamu za vistinsko diferencirawe i opredeluvawe na odnosot me|u
kriminalitetot (kriminologijata) i sociopatolo{kite pojavi (socijalnata
patologija) za nas od su{testveno zna~ewe se slednive dva aspekti:
1 0 naso~enosta na opredeleno negativno povedenie i 2 0 vidot na
op{testvenata reakcija na takvoto povedenie.
1 0 Prviot, aspekt jasno uka`uva deka posledicite od odnesuvawata
{to vo literaturata se opredeluvaat kako devijantni (sociopatolo{ki)
sekoga{ poka`uvaat opredelena destruktivnost naso~ena
kon sebe, i obratno, kriminalnite povedenija - destruktivnost naso-
~ena kon drugi. Pritoa, vedna{ mo`e da ni se upati zabele{aka deka
toa e to~no koga se raboti za razlikuvaweto na ubistvoto i samoubistvoto,
no ne i za ostanatite kriminalni i sociopatolo{i pojavi, za{to
sosema e realno i mo`no tie negativno da se odrazuvaat i da ostavaat
zna~itelni posledici i vrz drugi lica: od devijantnoto povedenie na
33
Ibid, str. 30.
35

alkoholi~arot i te kako mo`at da stradaat negovite najbliski. So toa
me|utoa, ni oddaleku ne se obezvrednuva na{iot stav vo koj e zna~ajno
deka nadvore{nite i vnatre{nite pri~ini na devijantnoto povedenie
vodat kon destrukcija sprema sebe, a deka istite tie nadvore{nite i
vnatre{nite pri~ini {to go uslovuvaat kriminalnoto povedenie, vodat
kon destrukcija sprema drugi. Posledicata ovde ne e va`na. Taa
dobiva va`nost samo vo procenuvaweto na zna~eweto vo ramkite na
ednoto, odnosno drugoto povedenie.
2 0 Vtoriot aspekt vo razlikuvaweto na devijaciite i kriminalitetot,
a ottamu i vo opredeluvaweto i razgrani~uvaweto na predmetot
na nivniot interes, se sostoi vo vidot na op{testvenata reakcija.
Razlikata se sostoi, ili treba da se sostoi, vo toa {to vo prviot
slu~aj op{testvenata reakcija treba da bide isklu~ivo neformalna, a
vo vtoriot se raboti za formalna kontrola.
Povedenija naso~eni kon
sopstvena {teta (naj~esto
svrteni protiv sebe, no ~esto i
protiv svoite bliski)
Sociopatolo{ki pojavi
- samoubistvo
- komar
- alkoholozam
- narkomanija
- prostitucija, itn.
Socijalna patologija
NEGATIVNI POVEDENIJA
Povedenija naso~eni kon
sopstvena korist (naj~esto
svrteni protiv drugite i nivnite
bliski)
Kriminalitet
- ubistva
- siluvawa
- kra`bi
- pale`i
- izmami, itn.
Kriminologija
Obedinuvaweto na rezultatite (posledicite) na socijalnata
patologija i kriminologijata treba da go izvr{i kriminalnata politika
vo funcija na nivnoto spre~uvawe i suzbivawe.
Vo ovoj kontekst treba da se razgleduvaat i razlikite me|u socijalnata
patologija i kriminologijata. Ottamu e vo pravo [padijer-
Xini}, koga veli deka kriminologijata se zanimava so najte{kite i
op{testveno najopasnite oblici na devijantno povedenie - so kriminalnoto
povedenie koe vo prv red e naru{uvawe na odredeni pravni normi.
Spored toa sociolo{koto objasnuvawe na kriminalitetot bi pretstavuvalo
del na istra`uvawe na socijalnata patologija. Me|utoa vo
procesot na diferenciraweto na naukite, kriminologijata se izdvojuva
kako posebna oblast na prou~vawe i se razviva vo nasoka na samostojana
nau~na disciplina, ostavaj}i í go na socijalnata patologija
vo prv red prou~uvaweto na onie op{testveni devijacii {to pretstavuvaat
otstapuvawe od moralnite normi na op{etstvoto, no koi mo`at
da bidat i pravno kodificirani. Izvesen broj na poklopuvawa i me-
36

{awa na ovie dve nau~ni oblasti sepak postoi, a razgrani~uvawata ponekoga{
se samo od formalna priroda. 34
5. Na krajot od ovie razgleduvawa bi mo`ele da rezimirame
deka socijalnata patologija (sociologija na devijantnosta) e nauka
koja se zanimava so prou~uvawe na onie op{testveni pojavi kaj koi se
manifestira zna~ajno nesoglasuvawe me|u prifatenite op{testveni
standardi (za toa kakva treba da bide op{testvenata stvarnost) i postojnata
op{testvena sostojba. Op{testvenata devijantnost opfa}a
dve oblasti na sociolo{ko istra`uvawe: 1. devijantnite povedenija i
2. op{testvenite dezorganizacii. Pritoa devijantnoto povedenie i
op{testvenata dezorganizacija se dva vida pojavi koi, iako me|usebno
se povrzani, i iskustveno i konceptualno se razlikuvaat. Nivnata zaemna
povrzanost i uslovenost proizleguva od dijalekti~kata priroda
na odnostot na poedinecot i op{testvoto. 35
2. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I DRUGITE NAUKI
Za statusot na socijalnata patologija vo sistemot na naukite,
posebno vo sistemot na op{testvenite nauki, se u{te postojat dilemi
i sporovi. Pred se problem e samoto ime na ovaa nauka, dali taa treba
da se vika socijalna patologija, bidej}i takviot termin nema jasna i
ednozna~na opredelba, a pokraj toa ima i biologisti~ki implikacii,
{to bi trebalo da se ve}e nadminati vo edna moderna sociolo{ka disciplina.
Pokraj toa problem pretstavuva i granicata na ovaa disciplina
vo odnos na drugite op{testveni nauki. Zaradi toa e neophodno
da se sogleda barem nakratko odnosot na socijalnata patologija so nekolku
bliski nauki.
1. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I OP[TATA SOCIOLOGIJA
Poznat e faktot deka za sociologijata ne postoi op{ta soglasnost
za predmetot na nejzinoto prou~uvawe i deka ima golem broj na
opredelbi koi me|usebno dosta se razlikuvaat. Sepak ne postoi pogolem
spor deka taa e op{ta op{testvena nauka koja {to gi utvrduva glavnite
karakteristiki na op{testvoto kako celina i zakonite na nivnoto
dvi`ewe i razvoj, deka ja prou~uva strukturata na op{testvoto,
op{testvenite pojavi, procesi i odnosi, formite na op{testveno grupirawe
i nastojuva da otkrie odredeni zakonomernosti pri nivnoto
pojavuvawe i razvitok. Sekako deka i op{testveno devijantnite, odnosno
op{testveno patolo{kite pojavi, pretstavuvaa predmet na nejzin
interes.
34
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 13.
35
Ibid, str. 11.
37

Od druga strana pak ve}e e istaknato deka socijalnata patologija
se zanimava so prou~uvawe na sociopatolo{kite pojavi i so samoto
toa i pripa|a na oblasta na sociologijata, odnosno taa e edna posebna
sociolo{ka disciplina.Toa so drugi zborovi ka`ano zna~i deka
site teoretski objasnuvawa na devijantnite pojavi nastanati vo ramkite
na op{tite op{testveni teorii taa gi koristi,isto kako i poimnokategorijalniot
aparat, soznanijata i metodite od sociologijata pri
prou~uvaweto na sociopatolo{kite pojavi. No i op{tata sociologija
mo`e da gi koristi soznanijata do koi doa|a socijalnata patologija na
ist na~in kako {to gi koristi i soznanijata na drugite posebni sociolo{ki
disciplini.
2. ODNOSOT NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA SO PRAVNITE
NAUKI
Socijalnata patologija gi prou~uva socijalno patolo{kite pojavi
od koi eden del se predmet na prou~uvawe na nekoi pravni nauki.
Vo taa nasoka ovdeka kratko }e go istakneme odnosot so kriminologijata,
krivi~noto pravo, kriminalnata politika i kriminalistikata.
Kriminologijata kako oddelna nauka go prou~uva kriminalitetot
kako najte{ka i op{testveno najopasna forma na devijantno
odnesuvawe. Zaradi toa kriminologijata e povrzana so socijalnata patologija
i pretstavuva nejzina granka. Me|utoa so kriminalot se zanimavaat
i drugi pravni nauki, so {to taa e i pravna nauka. Tuka pred se
se raboti, za razlika od drugite devijantni pojavi kade se prekr{uvaat
nekoi moralni normi ili drugi vrednosti, za prekr{uvawe na pravnite
normi. Spored toa sociolo{koto objasnuvawe na kriminalitetot
bi bilo del od poleto na istra`uvawe na socijalnata patologija.
Na toj na~in ja nadminuvame ve{ta~ki sozdadenata dilema dali kriminologijata
e pravna ili sociolo{ka nauka. Imeno kriminalitetot
e devijantna, sociopatolo{ka pojava, i so toa toj e predmet na prou-
~uvawe na socijalnata patologija. Natamu, pokraj kriminologijata so
kriminalitetot se zanimavaat i drugi pravni nauki, no od drug aspekt,
a vo kriminologijata toj se tretira kako op{testvena pojava. No ovde
e zna~ajno da istakneme deka vo procesot na diferencijacija na naukite
kriminologijata se konstituirala pobrgu kako samostojna nauka,
ostavaj}i i gi na socijalnata patologija drugite devijantni pojavi koi
ne se pravno kodificirani. Vo taa smisla zna~i kriminologijata e
granka na socijalnata patologija zaradi faktot {to i kriminalitetot
pretstavuva sociopatolo{ka pojava. 36
36
Vidi podrobno: Sulejmanov Z. Makedonska kriminologija, Grafohartija,
Skopje, 2000, str. 113 i natamu.
38

Kriminologijata i krivi~noto pravo se posebni nau~ni disciplini
koi zaemno se tesno povrzani za{to se zanimavaat so prou~uvawe
na ist fenomen - kriminalitetot.
Krivi~noto pravo e vrzano za krivi~noto zakonodavstvo {to
zna~i kriminalitetot go prou~uva od normativen aspekt. Toa pretstavuva
zbir od propisi za krivi~nite dela i sankciite za izvr{itelite
na tie dela, ~ija funkcija e za{tita na va`ni vrednosti od poedincite
i op{testvenata zaednica. Poinaku ka`ano toa e sistem od pravni normi
za krivi~noto delo, vinovnikot i krivi~nite sankcii. Celta na
krivi~noto pravo e da izvr{i nau~na analiza na krivi~nopravnite
instituti i nivna sistematika, a krajnata cel e da se ovozmo`i prevencija
i suzbivawe na kriminalitetot. Vo taa smisla e mo`na sorabotka
i so socijalnata patologija, bidej}i kako {to istaknavme kriminalnoto
odnesuvawe e najte{ka forma devijantno, sociopatolo{ko
odnesuvawe i pretstavuva predmet na prou~uvawe i na socijalnata patologija.
Kriminalistikata e posebna nauka koja go prou~uva kriminalitetot
od aspekt na otkrivawe na poedine~ite storiteli na krivi~nite
dela, nivnata identifikacija i fa}awe. Taa vsu{nost gi utvrduva na-
~inite, metodite, za sobirawe na dokazi koi }e se koristat za otkrivawe
na storitelite na krivi~ni dela. Kriminalistikata se deli na
kriminalisti~ka tehnika, kriminalisti~ka taktika i kriminalisti-
~ka metodika. Pristapuvaj}i od ovoj aspekt na kriminalitetot taa pomaga
vo negovata prevencija.
3. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I MEDICINATA
Rezultatite od istra`uvawata {to gi vr{at medicinskite nauki,
kako, na primer, socijalnata medicina i psihijatrijata, imaat golemo
zna~ewe za socijalnata patologija. Socijalnata medicina se
zanimava so prou~uvawe na ulogata na socijalnite faktori vo nastanuvaweto
na odredeni bolesti i nivnoto vlijanie na odredeni devijacii,
kako i psihijatrijata koja gi prou~uva du{evnite rastrojstva.
Tie i pomagaat na socijalnata patologija vo prou~uvaweto na nekoi
vidovi sociopatolo{ki pojavi. Osven toa nekoi vidovi devijacii kao
{to e alkoholizmot, samoubistvoto, narkomanijata, homoseksualnosta
naj~esto bile prou~uvani od psihijatri i nivniot pridones vo objasnuvaweto
na ovie pojavi e nesomnen, a so toa i nivnata vrska so socijalnata
patologija. Me|utoa i soznanijata do koi doa|a socijalnata patologija
mo`at da bidat dosta korisni za spomnatite medicinski nauki.
4. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I PSIHOLOGIJATA
Psihologijata e nauka za psihi~kite pojavi i procesi kako i zakonitostite
na psihi~kiot `ivot.Taa se nao|a isto taka vo vrska so
39

socijalnata patologija. Zanimavaj}i se so psihi~kiot `ivot na ~ovekot,
negovite nagoni, ~uvstva, percepcii, pamtewe, volja, mislewe,
inteligencijata, svesta, individualno psiholo{kite osobini na li-
~nosta (kako {to se temperamentot, karakterot, dispoziciite, sposobnostite
) itn. logi~no e da se zaklu~i deka se psihologijata nao|a vo
tesna vrska i e od golema korist za socijalnata patologija. Taa prou~uvaj}i
go psihi~kiot `ivot na poedincite i na socijalnite grupi i pomaga
na socijalnata patologija da se sogleda vlijanieto i zna~eweto na
odredeni etiolo{ki faktori vo nivnoto nastanuvawe.
40

G l a v a III
METODI NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA
1. OSNOVNI KARAKTERISTIKI
1. Pod metod voobi~aeno se podrazbira na~in na koj vo naukata
se doa|a do soznanija za predmetot koj se prou~uva ili poednostavno,
postapka so koja se doa|a do odnapred postavena cel. 37 Vo literaturata
e voobi~aeno i sfa}aweto spored koe se pravi razlika me|u metodot
kako planiran na~in za prou~uvawe i tehnikata na istra`uvawe, kako
sredstvo so koe se pomaga ili ovozmo`uva toa istra`uvawe, odnosno
kako zbir na konkretni metodolo{ki postapki koi ovozmo`uvaat organizirano
sobirawe na podatoci za opredelena pojava.
2. Socijalnata patologija e nauka koja gi izu~uva devijantnite
pojavi kako op{testveni pojavi i ottamu nu`no e upatena da se koristi
so nau~nite metodi koi se zaedni~ki za site op{testveni nauki.
Ottamu pak {to devijantnosta se manifestira kako individualna
pojava vrzana za li~nosta na devijantot, socijalnata patologija ja prou~uva
i li~nosta na devijantite i nu`no gi koristi ve}e izgradenite
metodi {to mo`at najdobro da gi prika`at negovite individualni
karakteristiki. Pritoa, se razbira deka najgolemiot del od tie metodi
socijalnata patologija gi prilagoduva na specifi~nostite na
izu~uvaweto na svojot predmet na prou~uvawe. Takov e na primer, slu-
~ajot so metodot na ispituvawe na individualnite slu~ai, klini~kiot
metod, metodot na prognozirawe na devijantnoto povedenie so pomo{
na prognosti~ki tablici i drugi instrumenti i sli~no.
So ogled na vakviot dvostran karakter na devijantnosta i interesot
za nego, vo socijalnata patologija se koristat dva osnovni me-
37
Vo najop{ti crti zemeno metodot (gr. mÕthodos, pat) bi mo`el da se
sfati kako postapka upotrebena na najdelotvoren na~in da se ostvari odnapred
postavena cel. Vo naukata za metod se smeta vkupnost na teoretskite soznanija
i tehni~ki postapki koi so cel da ovozmo`at novi soznanija gi koristime
pri istra`uvaweto na predmetot. So prou~uvaweto na metodot se zanimava
metodologijata koja slu`i kako alka me|u dva aspekti na naukata: realnoto,
ona {to se izu~uva (bitie so koe se zanimava ontologijata), i ideite i
teoriiite za toa realno (soznanie so koe se zanimava epistemologijata), pri
{to dostignatoto soznanie se proveruva za potoa da bide osnova za novi idei
koi treba da se verificiraat. Vidi: Ignjatovi}, \. Kriminologija, Drugo izmenjeno
i dopunjeno izdanje, Nomos, Beograd, 1992. str. 43.
41

todi: metod na prou~uvawe na individualnite slu~ai i metod na prou~uvawe
na devijantnosta kako masovna pojava. Vo ramkite na ovie dva
osnovni metodi se koristat i razni metodolo{ki postapki i istra`uva~ki
tehniki za sobirawe na empiriski podatoci kako i vo ostanatite
op{testveni i prirodni nauki, so toa {to i niv vo opredelen obem
gi prilagoduva na svoite specifi~ni potrebi.
3. Natamo{nata karakteristika na metodot vo socijalnata patologija
proizleguva od opredeluvaweto na poimot i predmetot na socijalnata
patologija i ottamu proizlezeniot stav deka taa e teoretska
i empiriska nauka. So ogled na toa obele`je sociopatolo{kite istra-
`uvawa se delat vo dve nasoki: na fundamentalni i primeneti (aplikativni)
istra`uvawa. Pod fundamentalno istra`uvawe se podrazbira
istra`uvawe koe ima za cel soznavawe i razbirawe na svetot
{to ne opkru`uva i koe se stremi kon otvorawe novi perspektivi za
pro{iruvawe na sevkupnoto objasnuvawe na stvarnosta. Poradi ostvaruvawe
na taa cel se sledi eden op{t model koj e zedni~ki za site op{-
testveni nauki. Imeno, metodot na istra`uvawe vo empiriskite nauki
se zasnova vrz slednive etapi: 1. opredeluvawe na predmetot i celta na
istra`uvaweto, 2. konstrukcija na operacionalen model 3. postavuvawe
hipotezi i konstrukcija na modeli, 4. sobirawe na podatoci i 5. nau~na
interpretacija i objasnuvawe na rezultatite od istra`uvaweto.
Sî zapo~nuva so opservacija na sociopatolo{kite fakti (okolnosti)
koi, koga e vo pra{awe socijalnata patologija mo`at da bidat
kvalitativni (koga se odnesuvaat na oddelnite, poedine~nite devijacii
i nivnite izvr{iteli) ili kvantitativni (koga se odnesuvaat na
sociopatolo{kite pojavi).
Sociopatolo{ki fakti (faktori ili okolnosti) se predmeti i
pojavi, opredeleni nivni elementi (osobini, svojstva, obele`ja, delovi)
i procesi, kako i nivnite zaemni odnosi, koi pretstavuvaat sostaven
del na predmetot na socijalnata patologija. So ogled deka predemet
na socijalnata patologija se sociopatolo{kite pojavi, sociopatolo{ki
se onie okolnosti {to go uslovuvaat sociopatolo{koto
odnesuvawe. Toa se fakti vo potesna smisla. Pod sociopaolo{ki fakti
vo po{iroka smisla treba da se podrazberat site okolnosti koi
pretstavuvaat sostaven del na sociopatolo{koto povedenie kako sociopatolo{ka
pojava. Pritoa poimot sociopatolo{ka pojava nie go podrazbirame
kako najop{t poim koj slu`i kako zaedni~ki naziv so koj
se opfateni devijacijata kako nadvore{na posledica i nejziniot nositel,
`rtvata i reakcijata do koja doveduva sociopatolo{koto povedenie.
Pod primeneto istra`uvawe vo socijalnata patologija se podrazbira
istra`uvawe koe za predmet ima ocenka na vrednosta na postojnite
sredstva na borbata protiv sociopatolo{kite pojavi i otkrivawe
na novi sredstva. Za razlika od fudamentalnoto istra`uvawe
~ija cel e soznanie na opredelena pojava, celta na primenetoto istra-
42

`uvawe e akcija, t.e. menuvawe i usovr{uvawe na postojnata sostojba
vo oblasta na borbata protiv sociopatolo{kite pojavi. Op{tiot model
na primeneto istra`uvawe vo socijalnata patologija podrazbira
uspe{no sproveduvawe na tri osnovni etapi: prethodno zapoznavawe
na pojavata, odnosno opredelenite merki za suzbivawe na sociopatolo-
{kite pojavi (nejziniot teoretski i prakti~en aspekt), dijagnosticirawe
na nedostatocite na merkite i upatuvawe kon opredelena akcija
vo nasoka na menuvawe na taa merka, odnosno nejzina zamena so druga,
poefikasna merka.
4. Na ova mesto smetame deka e neophodno da se istakne deka
ottamu {to sociopatolo{kite pojavi pretstavuvaat slo`ena op{testvena
pojava koja ima pravni, biolo{ki, psiholo{ki, psiholo{ki, psihopatolo{ki,
sociolo{ki, pravni i drugi aspekti, nejzinoto sledewe
i prou~uvawe nalaga interdisciplinaren metodolo{ki pristap i nu-
`nost od ekipna rabota na sru~waci od razli~en profil vo ostvaruvaweto
na konkretnite istra`uvawa.
5. I na krajot, ona {to mo`ebi zaslu`uva prioriteno mesto vo
ovie kratki metodolo{ki zabele{ki, e deka primenata na opredeleni
metodi vo op{testvenite nauki, pa spored toa i vo socijalnata patologija
e vo tesna vrska so op{tiot teoretski pristap za prou~uvanata
pojava.
2. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI KOI SE
PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWE NA INDIVIDUALNI
SLU^AI
2.1. METODI KOI SE PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWE NA
INDIVIDUALNI SLU^AI
Osnovanata karakteristika na ovie metodi e sodr`ana vo prou-
~uvaweto na oddelnite nositeli na devijantni odnesuvawa vo vrska so
nivnoto devijantno odnesuvawe.
1. Osnovniot metodot za prou~uvawe na individualnite slu~ai
se narekuva metod na studija na slu~ai ("case study" ili "life history method").
Vakoto izu~uvawe e ograni~eno na pomal broj slu~ai i vo prv
red e intenzivno naso~eno. Naj~esto se primenuva vo kazneno-popravni
ustanovi i specijalni kliniki pri {to e potpreno vrz ekipna rabota
na stru~waci od pove}e razli~ni profili. Ispituvaweto na individualnite
slu~ai e orientirano kon prou~uvawe na li~nosta na devijantot
od pove}e aspekti: sociolo{ki, psiholo{ki, psihijatriski. So
takvoto prou~uvawe treba da se sogledaat osnovnite karakteristiki
na li~nosta, da se otkrijat motivite za devijantnoto povedenie, da se
analiziraat okolnostite pod koi e prezemeno, kako i socijalnata sredina
vo koja `iveel nositelot na povedenieto.
43

Sobiraweto na podatocite za li~nosta ("razvoj na li~nosta") i
nositelot na devijantnoto povedenie ("situacioni okolnosti na devijantnosta")
se vr{i so pomo{ na intervju so soodvetnoto lice, intervju
so negovata neposredna okolina, so koristewe na biografii, sudski
dosieja, primena na testovi i drugi instrumenti, vrz ~ija osnova
najprvin se sostavuva register (case record) na sekoj poedine~en slu~aj,
a potoa se vr{i analiza i sinteza na dobienite rezultati.
Metodot na studija na slu~ai ponekoga{ se primenuva i na pomali
grupi na devijanti koi pretstavuvaat opredelena celina. Vo takvi
slu~ai, pokraj izu~uvaweto na site poedine~ni slu~ai vo grupata,
prou~uvaweto se protega i vrz nastanuvaweto i dejnosta na grupata, na
pravilata koi vladeat vo grupata, odnosite me|u nejzinite ~lenovi i
sli~no.
2. So metodot na studija na slu~ai tesno e povrzan i tn. klini-
~ki metod. Toa zna~i deka toj e samo eden od oblicite na individualno
prou~uvawe na li~nosta na prestapnikot koj se ostvaruva po klini~ki
pat. Naj~esto se koristi za dijagnosticirawe na problemite ili abnormalnosta
na li~nosta i e vo neporedna vrska so izgradba na soodveten
vid na tretman. Toj se koncentrira na slednite fazi: a) medicinsko,
psiholo{ko i socijalno ispituvawe, b) utvrduvawe na sociopatolo{ka
dijagnoza, 3. davawe socijalna prognoza za idnoto povedenie
na devijantot i 4. davawe predlog za tretman na devijantot.
a) Medicinsko, psiholo{ko i socijalno ispituvawe. So klini-
~kiot metod se ispituvaat site strani na li~nosta pri {to se koristat
site metodolo{ki postapki koi se primenuvaat pri individualnoto
posmatrawe: 38 medicinsko (razni pregledi, fonografsko ispituvawe
i sl.), 39 psiholo{ko (razni mentalni testovi i testovi na profesionalna
orientacija) i psihijatrisko (klini~ki pregled ~ii glaven
del e intervju) ispituvawe, ispituvawe na antropolo{kite i fizi~kite
osobini na li~nosta, sociometriski tehniki, socijalna anketa
40 i sl. Klini~kiot metod poa|a od koncepcijata deka devijantnoto
38
"Vo fazata na posmatrawe se raboti za toa da se iznesat na videlina
najgolemiot broj mo`ni podatoci za oblicite na kriminalitetot na izu~uvaniot
subjekt, za negovata li~nosta i faktorite koi pridonesle za negovoto
formirawe i za mehanizmite i faktorite za negoviot preod kon deloto." Pinatel,
J. Kriminologija, Zavod za izdavanje u|benika, Sarajevo, 1964. str. 85.
39
"Medicinata e taa koja {to treba da go oceni fizi~kiot razvoj na
subjektot, da utvrdi opredeleni znaci na degeneracija ili nasleden sifilis,
da ja opredeli negovata sega{na sostojba na zdravjeto i da donese sud spored
varijaciite na naslednite i li~nite pri~ini". Pinatel, J. op. cit. str. 90.
40
"Socijalnata anketa se sostoi od dejstvija i soslu{uvawa na samoto
mesto kade subjektot se razvival i kaj razni lica koi upravuvale so negovito
`ivot: roditeli, nastavnici, rakovoditeli na mladinski akcii, voeni stare{ini,
{efovi i drugari na rabota, drugari vo slobodnoto vreme i sportot.
44

povedenie e izraz na opredelena biolo{ka i psihi~ka konstitucionalnost
na devijantot, deka e proizvod na negovata li~nost, i ottamu
deka e potrebna soodvetna metodologija za utvrduvawe na sociopatogenezata
41 na prestapnicite. Od pri~ini {to go prou~uva dinamizmot na
razvojot i nastanuvaweto na devijantna li~nost, ovoj metod se narekuva
i dinami~ki metod.
Klini~kiot metod podrazbira primena na posebni metodolo-
{ki postapki kako {to se analiza i sinteza, me|utoa i na op{ti metodi
kako {to e metodot na modelirawe. Pod model se podrazbira skica
na zbir od faktori koi deluvaat na formirawe na prestapni~kata li-
~nost, vklu~uvaj}i gi tuka i me|usebnite odnosi na tie faktori. Za
istra`uva~ot modelot ima zna~ewe na rabotna hipoteza koja na najegzakten
mo`en na~in pretstavuva kompleksna realnost i mo`e da bide
kvalitativen ili matemati~ki. Vo minatoto klini~kite istra`uvawa
glavno bea orientirani na kreirawe na kvalitativni modeli. Vo ponovo
vreme se primenuvaat matemati~ki modeli zasnovani na podolgovremeni
sledewa na pogolem broj devijanti.
b) Sociopatolo{ka dijagnostika kako vtora faza na klini~koto
ispituvawe, ima za cel to~no da ja opredeli opasnata sostojba na
subjektot: negovata devijantna sposobnost i negoviot stepen na op{testveno
prilagoduvawe. Devijantnata sposobnost se dijagnosticira
preku soznavaweto na elementite {to ja uslovuvaat i minuvaat niz
slednive ~etiri fazi: 1. faza na umeren pritisok (moment koga devijantot
poradi svojata eti~ka egocentri~nost se oslobodil od stegite na
op{testveniot sram), 2. faza na jasno izrazen pritisok (moment koga e
prifatena devijantnata akcija, no se javuva pomislata za mo`nite sankcii
koi mo`at da go zadr`at izvr{uvaweto na povedenieto), 3. faza
na sostojba na opasnost (period na kriza koja neposredno mu prethodi
na devijantnoto povedenie poradi pojavata na te{kotii i pre~ki pogodni
da go onevozmo`at izvr{uvaweto na povedenieto) i, 4. faza na
preodot kon samoto devijantno povedenie (moment na moralna ne~uvstvitelnost).
Na toj na~in se doa|a do tn. "individualna formula na devijantnata
sposobnost" koja mo`e da bide vi{a, sredna ili slaba.
Op{testvenata neprilagodenost se dijagnosticira preku elementite
koi uka`uvaat na promenlivosta na li~nosta me|u koi mo`at
da se pomestat site obele`ja koi se odnesuvaat na aktivnosta (izvesni
prestapnici se aktivni dodeka drugi se pasivni), na fizi~kite, intelektualnite
i profesionalnite stavovi kako i na dinami~kite osobini
koi se odnesuvaat na intelektualnite potrebi (prehrambeni, se-
Socijalnata anketa se naso~uva kon toa da go otkrie udelot na nasledstvoto i
sredinata vo postapkata na prestapni{tvoto i da ja rekonstruira istorijata
na subjektot i negovoto semejstvo, kako i na samiot prestapnik." Ibid, str. 89.
41
Sociopatogenezata analogno na poimot kriminogeneza pretstavuva
proces na preo|awe kon izvr{uvaweto na devijantnoto povedenie.
45

ksualni i sl.). Sekoj od elementite na prilagodlivosta mo`e isto taka
da bide otkrien kako sreden ili slab. Me|utoa, individualnata
formula na najdobrata prilagodlivost e dadena koga site elementi se
nao|aat vo pozicija na sredna, t.e. prose~na vrednost (koga imame subjekt
so prose~ni aktivnosti, fizi~ki i intelektualni stavovi itn).
v) Za razlika od sociopatolo{kata prognostika, koja izgraduva
sud za vrednosta na subjektivnata li~nost socijalnata prognostika se
izrazuva vo vid na hipoteza za negovoto podocne`no povedenie.Taa
pretpostavuva prou~uvawe na polo`bata ili na niza od situacii vo
koja subjektot rizikuva da se najde.
g) Sozdavaweto programa na tretmanot e poslednata faza na
klini~koto ispituvawe. Tretmanot na prestapnikot ima za cel da gi
popravi negovite reakcioni sklonosti, da gi usovr{i negovite sposobnosti,
da gi zameni so novi negovite motivacii i da go izmeni negovoto
povedenie. Tretmanot koj, se ostvaruva so pomo{ na psihoterapeutski,
medicinski, mediko-pedago{ki metodi i tehniki, so racionalna
psihoterapija (prisiluvawe na subjektot da se kontrolira samiot sebesi),
psihoanaliza (osvetluvawe na nesvesnite sudiri) psihoterapija
na grupi (preku slobodni diskusii opi{uvawe i analiza na istorijata
na potekloto na problemite na u~esnicite so cel osloboduvawe od
negativni sklonosti a so toa i do opa|awe na agresivnite reakcii) i
sociometriski metodi (psihodrama).
3. Primenata na metodot na studija na slu~ai i klini~kiot metod
e opravdana i korisna, za{to za pravilno razbirawe na izvr{itelot
na devijantnoto povedenie e neophodno zapoznavaweto na negovata
li~nost. So prou~uvaweto na li~nosta na devijantot najdobro se otkrivaat
endogenite pri~ini koi se nao|aat vo li~nite osobini na devijantot,
kako i opredeleni bolni sostojbi (psihozi, psihopatii i sl)
zna~ajni za prezemawe merki poradi nivno menuvawe.
Najslabata strana na ovie metodi e {to se ograni~uvaat samo na
ispituvawe na individualnite slu~ai zapostavuvajki ja vo celost op{-
testvenata strana na uslovenosta na sociopatolo{kite pojavi. Nivna
nesporna slabost e i toa {to imaat ograni~ena primena. Imeno, sestranoto
ispituvawe na li~nosta na devijantot e premnogu skapo, trae
mnogu dolgo i postavuva barawe od mnogu stru~waci.
2.2.. METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROU^UVAWE NA
DEVIJANTNOTO POVEDENIE KAKO INDIVIDUALNA POJAVA
Metodolo{kite tehniki za sobirawe podatoci za devijantnoto
povedenie kako individualna pojava vo osnova mo`at da se podelat na
dve grupi: tehniki za sobirawe podatoci za oddelni devijanti i tehniki
za sobirawe podatoci za preddevijantnata situacija i za samoto
devijantno povedenie. Granicata me|u ovie dva vida na tehniki ne e
striktna taka {to nekoi od niv se koristat za sobirawe na dvata vido-
46

vi na podatoci. Ottamu i nivnata natamo{na podelba na transferzalni
i longitudinalni.
Site metodolo{ki postapki, koi vo narednite redovi }e se obideme
sumarno da gi izlo`ime, treba sekoga{ da bidat prilagodeni na
specifi~nostite na konkretnite sociopatolo{ki istra`uvawa.
1 0 Transferzalni tehniki. Transferzalnite tehniki se sostojat
vo prou~uvawe na devijantot, kako i na preddevijantnata situacija
i samoto devijantno povedenie vo odreden moment i vo nivno sporeduvawe
so nedevijantite ili vo sporeduvawe na razli~ni grupi na devijanti
vo ramkite na prou~uvanata po{irokata grupa na devijanti. Vo
ramkite na transferzalnite se pomesteni slednite grupi na tehniki:
a) posmatrawe ili sistematska opservacija na devijantite, b) psiholo{ka
analiza na li~nosta na devijantite i na~inot na izvr{uvawe
na devijantnoto povedeneie, i v) analiza na `ivotnite uslovi.
a) Poedine~no posmatrawe. Posmaraweto e metododolo{ka tehnika
koja se uporebuva vo site prirodni i op{testveni nauki. So
ogled na {iro~inata na posmatranite pojavi, posmatrawata mo`at da
bidat poedine~ni i masovni. Poedine~nite posmatrawa se odnesuvaat
na poedine~ni slu~ai. Pritoa te`i{teto mo`e da se stavi vrz prou~uvaweto
na osobinite na samata pojava ili vrz proveruvaweto na nekoi
op{ti zakonitosti na edna pojava, ~ii sostaven del e pojavata ili vidot
na pojavite koi gi prou~uvame.
Poedine~noto posmatrawe vo socijalnata patologija e metodolo{ka
postapka na opservacija i tolkuvawe poradi prodlabo~eno
ispituvawe na nekoja li~nost, na motivite koi dovele do vr{eweto na
negovoto devijantno povedenie, i voop{to na nejzinite aktivnosti i
reakcii vo opredeleni okolnosti. Poznato e deka povedenieto na ~ovekot
(dr`ewe, gestovi, mimika) se sostoi ne samo od svesno kontrolirano
odnesuvawe, tuku vo nego ima i mnogu nesvesno, nekontrolirano,
{to verno ja odrazuva li~nosta koja se posmatra. Taka, na primer,
na li~nosta koja se nao|a vo nekoja neprilika í se zacrvenuva
liceto ili deka pri opredelen revolt gi stiska usnite i {akite i sl.
So vnimatelno nabquduvawe na licata mo`at da se zbele`at vakvite
reakcii, a tie mo`at vo zna~itelna mera da pridonesat za zapoznavawe
na li~nosta. Site ovie soznanija vo upotrebliva forma se obiduvaa da
gi sredi posebna nau~na disciplina koja se narekuva fiziognomika.
Posmatraweto naj~esto se vr{i vo tekot na razgovor so liceto
no, i vo drugi okolnosti. So posmatraweto neposredno metodolo{ki
se povrzani analizata, opisot i sporeduvaweto.
b) Psiholo{ka analiza na li~nosta na devijantot i negovoto
povedenie. Ovaa metodolo{ka postapka se zasnova na sfa}aweto deka
li~nosta na poedinecot se odrazuva preku negovite postapki i deka
ottamu ~ovekot so svoeto povedenie gi otkriva komponentite na svojata
li~nost. Takva e sostojbata i so devijantnoto povedenie kade {to
na~inot i prirodata na negovoto izvr{uvawe, pobudite i motivite na
47

izvr{uvaweto, okolnostite pod koi e izvr{eno i sl. mo`at da poslu-
`at za podobro zapoznavawe na li~nosta na devijantot. Ottamu
psiholo{kata analiza na devijantnoto povedenie i na~inot na negovoto
izvr{uvawe e od pove}estrana korist za osvetluvawe na devijantnata
aktivnost od psiholo{ki aspekt koja sekoga{ e uslovena od
psihi~kata struktura na li~nosta.
Psiholo{kata analiza na li~nosta naj~esto nao|a primena kaj
klini~kiot metod.
v) Introspekcija. I pokraj toa {to e specifi~en metod na
psiholo{kata nauka, introspekcijata nao|a primena i vo socijalnata
patologija za ispituvawe na oddelni poedine~ni slu~ai. So primena
na ovoj metod mo`at da se dobijat podatoci za vnatre{noto iskustvo,
psiholo{kiot `ivot na liceto koe strada od opredeleni socijalni
problemi ili bolesti. Vo primenata na ovoj metod me|utoa postojat
opredeleni te{kotii. Taka na primer, so pravo se uka`uva deka nekoi
do`ivuvawa kako, stravot, ne e mo`no vo celost da se istra`at ottamu
{to toga{ koga se obra}a vnimanie na takvite psihi~ki sodr`ini tie
po~nuvaat da bledeat i da is~eznuvaat.
g) Analiza na `ivotnite uslovi. Nitu edno sociopatolo{ko
istra`uvawe ne e celosno ako so nego ne bidat opfateni i sociolo-
{kite aspekti na li~nosta, odnosno vlijanieto {to vrz nego go ostvarila
socijalnata sredina od koja poteknuva. Vakvoto prou~uvawe vo
literaturata obi~no se narekuva subjektivno-objektivna anamneza na
li~nosta. Toa sodr`i prou~uvawe na `ivotniot istorijat na li~nosta,
na objektivnite i subjektivnite uslovi na negoviot `ivot, kako i
negovite reakcii na tie uslovi ili, nakratko, na site op{testveni
vlijanija na `ivotot vrz formiraweto na li~nosta na devijantot vo
edna sredina.
@ivotniot istorijat na li~nosta treba da se zapoznae ottamu
{to sekoja li~nost, pa i li~nosta na devijantot se gradi i razviva pod
vlijanie na sredinata vo koja `ivee i deluva. Pritoa poseben akcent
treba da se stavi vrz ispituvaweto na objektivnite okolnosti na toj
`ivot. Toa mo`e da bidat: zdravstvenata sostojba na ispitanikot, ekonomskata
i socijalnata sostojba na negovoto semejstvo, posebnite problemi
vo semejstvoto (deficientnost na semejstvoto, bolest, delinkvencija,
prostitucija, alkoholizam), odnosite me|u ~lenovite vo semejstvoto,
u~eweto i rabotata na ispitanikot, koristeweto na negovoto
slobodno vreme, porane{nata osuduvanost i sl. Site ovie okolnosti
koi mo`at da bidat i subjektivno usloveni treba da se utvrdat i
registriraat kako za oddelni periodi od `ivotot na ispitanikot
(predu~ili{en i u~ili{en period, vreme na pubertet i adolescencija
vozrast, zrel period i starost) taka i za dadeniot momentot. Za taa cel
istra`uva~ot treba da go poseti semejstvoto, u~ili{teto, rabotnoto
mesto i neposredno da gi sogleda momentalnite sostojbi i problemi.
48

Sobiraweto na podatocite treba da mu se doveri na stru~no
obrazovan i iskusen socijalen rabotnik, psiholog ili pedagog koj so
posredstvo na razgovor treba da dojde i do soznanija od ~uvstvitelnata
sfera na li~nosta, nejzinite stavovi i sistem na vrednosti.
Na metodite na prou~uvawe na `ivotnata istorija, kako vpro-
~em i na posmatraweto, vo osnova im se stava zabele{ka deka poedincite
i grupite izbrani za ispituvawe ne sekoga{ se reprezentativni
za celata populacija na koja i pripa|aat. Natamo{na te{kotija pretstavuva
i toa {to takvite zafati traat predolgo pa ottamu mo`at da
dovedat do neprijatna vpletenost na istr`a`uva~ot povrzani so niza
opasnosti. Nivnata primena vo opredeleni sociopatolo{ki istra`uvawa
me|utoa e ~esto neophodna i nezamenliva.
d) Psihoanaliti~ki metod. Ovoj metod nastana so psihoanaliti~kata
teorija na li~nosta i se koristi vo ispituvaweto i lekuvaweto
na psihopatski li~nosti. Se sostoi vo razgovor {to go vodi
ispituva~ (psihijatar) so ispitanikot (pacientot). Otkako psihijatarot
prethodno }e go dovede ispitanikot vo opredelena hipnoti~ka
sostojba, toj mu gi iznesuva svoite potisnati i neostvareni `elbi i
porivi (naj~esto od seksualna priroda) koi dovele do naru{uvawe na
negovoto povedenie. Se pretpostavuva deka so toa abreagirawe (praznewe)
na psihi~kata prenapregnatost se normalizira povedenieto na
pacientot.
2 0 Longitudinalni tehniki. Longitudinalnite tehniki se koristat
za sledewe na opredelena grupa na prestapnici vo razli~ni periodi
na nivniot `ivot i za sporeduvawe na dobienite rezultati. Za
sobirawe na podatoci od toj vid se koristat: biografii na kriminalci,
studii na sledewe ("follow-up studies") i prou~uvawe spored kohorti
(grupi povrzani so nekoi zaedni~ki obele`ja).
a) Devijantna biografija. Devijantnata biografija ovozmo`uva
da se zapoznaat brojni aspekti na li~nosta i istorijata na povedenieto
na devijantot. Biografijata se sostoi vo toa samiot ispitanik
pismeno da go opi{e svoeto minato ili istoto usmeno da mu soop{ti
na istra`uva~ot. Me|utoa, i vo dvata slu~ai istra`uva~ot li~no se
sre}ava so prestapnikot. Pokraj navodite vo biografijata toj se zapoznava
so negovite rakopisi, dnevnici, vodi razgovori so negovite
bliski i prijateli i konsultira najrazli~ni pismeni dokumenti koi
upatuvaat na negovoto celokupno minato povedenie.
I pokraj dlabo~inata so koja se navleguva vo li~nosta na devijantot
ovaa tehnika sama za sebe e problemati~na. Toa vo prv red
proizleguva ottamu {to svedo{tvata na ispitanikot i negovata neposredna
okolina ne sekoga{ se siguren indikator za realnite sostojbi,
osobeno ottamu {to vo niv mo`e da se pojavi tendencija za razubavuvawe
ili nagrduvawe (prika`uvawe vo izrazito negativno svetlo na
li~nosta na prestapnikot) na stvarnosta. Vsu{nost, vo prirodata na
~ovekot, vo negovoto samopo~ituvawe, e za sebe da misli sî najubavo
49

(onamu kade {to na ~ovekot prirodata mu odzela opredeleni svojstva i
osobini mu dodala malku pove}e samoqubie). Sli~na e sostojbata i so
izkazite koi se naso~eni kon drugi. Ne treba poseben misloven napor
za da se doka`e vistinata deka mnogumina koga }e ~ujat ne{to lo{o za
drug, ~esto se skloni vo toa vedna{ da poveruvaat (dobroto pak sekoga{
se proveruva) i toa soznanie da go preuveli~uvaat, uveruvaj}i se
sebesi deka tie duri mnogu porano zabele`ale ne{to nenormalno kaj
taa li~nost no, navodno toa ne sakale da go ka`at.
b) Studii na sledewe. Studiite na sledewe ovozmo`uvaat da se
sledi `ivotot na devijantot dolgo vreme po izvr{uvaweto na negovoto
devijantno povedenie. So nivna pomo{ mo`e da se kontrolira podocne`noto
zapagawe vo devijantno ili kriminalno odnesuvawe.
v) Prou~uvawe spored kohorti. Pod kohorta vo socijalnata patologija
se podrazbira zbir na lica ~ie devijantno povedenie e povrzano
so nekoj zaedni~ki element vrzan za opredelen period, na primer,
ra|awe (generacija). Ovaa tehnika ima za cel da uka`e na karakteristikite
na opredelena grpa na devijanti koi me|usebno se povrzani
so nekoe od spomenatite obele`ja vo odnos na drugite devijanti i na
populacijata vo celost kako i da gi diferencira subjektite vo ramkite
na samata kohorta. Osnoveniot nedostatok í e {to e skapa i {to se
zasnova na arhivski podatoci (policiski, sudski i sl), odnosno na sekundarni
podatoci koi, pokraj toa ~estopati mo`at da mu bidat duri i
nedostapni na istra`uva~ot.
3. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROU^UVAWE
NA DEVIJANTNOSTA KAKO MASOVNA OP[TESTVENA
POJAVA
Izu~uvaweto na devijantnosta kako masovna op{testvena pojava
se zasnova vrz istite metodolo{ki postapki i tehniki kako {to e toa
vpro~em slu~aj i so istra`uvaweto na site drugi op{tetveni pojavi.
Edinstvenata razlika e vo toa {to sociopatolo{kite istra`uvawa
mora da bidat prilagodeni na specifi~nostite na nejziniot predmet i
celi pri otkrivaweto na pri~inite na devijantnosta i utvrduvaweto
na obemot, strukturata i negovoto dvi`ewe. Metodite i metodolo{kite
postapki za izu~uvawe na devijantnosta kako masovna op{testvena
pojava se koristat vo nau~no istra`uva~ki celi, odnosno poradi zapo-
~nuvawe i dovr{uvawe na edno konkretno istra`uvawe. Vo sakoe pak
takvo istra`uvawe mora da bidat zapazeni slednite fazi: 1. opredeluvawe
na predmetot i celta na istra`uvaweto, 2. konstrukcija na operacionalen
model, 3. postavuvawe na hipotezi i konstrukcija na modeli,
4. sobirawe na empiriski podatoci i, 5. nau~na interpretacija i
objasnuvawe na rezultatite od istra`uvaweto.
50

1. Opredeluvawe na predmetot i celta na istra~uvaweto. So
ogled na toa {to devijantnosta pretstavuva isklu~itelno rasprostraneta
i heterogena pojava, vrz koja svoeto posredno i neposredno
vlijanie go ostvaruvaat brojni pri~ini uslovi i povodi i koja se manifestira
vo najraznovidni pojavni formi, vo edno sociopatolo{ko
istra`uvawe ne e mo`no ni oddaleku da se zafatat site nejzini zna~ajni
aspekti. Od tie pri~ini sekoe sociopatolo{ko istra`uvawe koe
ima dlaboki nau~ni pretenzii mora da se ograni~i vrz ispituvawe
samo oddelni podra~ja i aspekti na devijantnosta. Ottamu pred zapo-
~nuvaweto na sekoe istra`uvawe nu`no se nalaga potrebata precizno
da se utvrdi predmetot i celta na istra`uvaweto.
Ovde treba da se pravi razlika me|u poimite predmet na socijalnata
patologija kako nauka i predmet na konkretnoto sociopatolo{ko
istra`uvawe koj ima karakter na samostoen istra`uva~ki problem.
Istra`uvaweto vo socijalnata patologija zapo~nuva so odlukata
opredelen problem da se stavi vo centarot na vnimanieto, odnosno da
se definira kako predmet na konkretnoto istra`uvawe. Toa definirawe
ima dve formi: teoretska i rabotna. Kaj teoretskoto definirawe,
predmetot na istra`uvaweto se opredeluva so pomo{ na apstraktni
poimi. Taka, na primer, ako za predmet na istra`uvaweto se zemeni
hazardnite igri, zaradi precizirawe {to se prou~uva neophodno e najprvin
da se dade negovata op{ta definicija. Rabotnoto definirawe
(operacionalnata definicija) na predmetot e stvarna konkretizacija
na teoretskoto opredeluvawe na predmetot, taksativno nabrojuvawe na
faktite na predmetot koi }e bidat istra`uvani i dimenzionirani
(vremenski, prostorno i disciplinarno). Toa e sodr`inska osnova na
posebnite i poedine~nite hipotezi: so nego se obezbeduva potrebna
vrska i odnos me|u predmetot i hipotezite i simetri~nost na sodr`inata
na predmetot i hipotezite (proces na operacionalizacija so koj
sodr`inata na apstraktnite kategorii od teoretskata definicija se
preveduva vrz indikatorite). 42 Vo navedeniot slu~aj operacionalizacijata
bi se sostoela vo naveduvawe koi konkretni devijantni povedenija
spa|aat vo ovaa grupa.
Otkako }e se opredeli predmetot potrebno e konkretno da se
postavi problemot na istra`uvaweto, odnosno da se opredeli zbirot
na pra{awata na koi treba da se dobie i dade odgovor. Toa na najdobar
na~in se postignuva otkako }e se pregleda postoe~kata literatura za
da se utvrdi dali se raboti za problem koj ve}e bil predmet na istra-
`uvawe, i ako bil, da se utvrdi koi aspekti ne bile razjasneti ili ne
bile dobro razjasneti. Elaboracijata na opsegot na istra`uvaweto po-
42
Indikatori pretstavuvaat nadvore{ni manifestacii na vnatre-
{nata su{tina na opredelena realna pojava koja mo`e setivno da se zabele`i
vo stvarnosta. Hipotezite, a so nivno posredstvo i indikatorite se usloveni
od predmetot i celta na nau~noto istra`uvawe.
51

drazira da se opredelat granici na istra`uvaweto, odnosno izbranata
problematika da se elaborira vo kontekstot na op{tata teorija i da
se identifikuva podra~jeto na posmatrawe na sekoe postaveno pra{awe,
t.e. da se identifikuvaat varijablite i vidot na faktite {to treba
da se soberat. Toa, vsu{nost, zna~i da se identifikuva i precizira
ne samo kriminolo{kiot fenomen tuku i pojavite ~ie vlijanie vrz
nego }e se istra`uva. Vo sociopatolo{koto istra`uvawe devijantnosta
po pravilo e zavisna varijabla, a pojavite ~ie vlijanie vrz nego se
ispituva se nezavisni varijabli. Taka, na primer, ako se ispituva vlijanieto
na migraciite vrz devijantnosta, migraciite sekoga{ }e pretstavuvaat
nezavisna, a devijacijata zavisna varijabla. Me|utoa ne e
isklu~eno ni ispituvawe na povratnoto vlijanie koe devijantnosta go
vr{i na op{testvenite pojavi koi inaku go uslovuvaat. Taka nekoi ponovi
amerikanski istra`uvawa go utvrdile vlijanieto koe devijantnosta
pa i na kriminalitetot, so posredstvo na viktimizacijata i stravot
od devijacijata i zlostorstvoto, go vr{i na namaluvaweto, odnosno
vrz promenata na sekojdnevnite aktivnosti na lu|eto. Vo ovoj slu~aj
o~igledno e deka devijaciite i kriminolo{kite pojavi se posmatrani
kako nezavisni, a sekojdnevnata aktivnost na lu|eto, odnosno nivniot
na~in na `ivot, kako zavisna varijabla.
2. Konstrukcija na operacionalen model. Konstrukcijata na
operacionalen model podrazbira organizacija na istra`uvaweto i
opredeluvawe na hronologijata na dejstvijata na istra`uvaweto. Ovaa
etapa opfa}a tri serii na operacii: 1 0 opredeluvawe na slu~ai {to }e
se istra`uvaat i opredeluvawe izvori na podatoci za niv, 2 0 operacionalizacija
ili opredeluvawe na indikatori (pokazateli) na ispituvanaat
pojava i 3 0 konstruirawe na instrumenti so koi }e se vr{i
opservacija na stvarnosta, odnosno sobirawe na podatocite.
1 0 Opredeluvawe slu~ai. Na definiraweto na slu~aite mu prethodi
opredeluvawe na prostorot i vremenskiot period vo koi }e se
istra`uva pojavata: na primer, deka }e se istra`uva narkomanijata na
prostorot na Republika Makedonija za periodot od 1990 -2000 godina.
Definiraweto na slu~aite {to }e bidat istra`uvani mo`e da se protega
na celosen opfat na site slu~ai na edna pojava, so opredeluvawe
na primerok ili so kombinirano koristewe na dvata na~ini. Najsiguren
na~in za prou~uvawe na devijantnosta bi bil ako so istra`uvaweto
se opfatat site slu~ai od koi se sostoi. Me|utoa, so ogled deka
devijantnosta se sostoi od golem broj konkretni slu~ai koi so istra-
`uvaweto ne mo`at vo celost da se opfatat, a toa vo toj obem ne e ni
celishodno da se pravi, sekoe istra`uvawe se ograni~uva na pomal
broj slu~ai od osnovniot zbir. Potoa vrz osnova na utvrdenite podatoci
za toj broj se izveduvaat zaklu~oci za devijantnata pojava vo celina.
Brojot na poedine~nite slu~ai na pojavata {to e poznat, odnosno
utvrden se narekuva osnoven zbir. Brojot pak na poedine~nite slu~ai
{to se izu~uvaat od osnovniot zbir i koi vo ramkite na istra`uvanata
52

pojava se podlo`uvaat na ispituvawe se narekuva primerok. Primerokot
sekoga{ pretstavuva opredelen procent na prethodno utvrdeniot
osnoven zbir.
Vo sociopatolo{kite istra`uvawa naj~esti se istra`uvaweta
so koristewe na primerok. So ogled na prethodnoto primerok pretstavuva
izbor na edna celina sostavena od poedinci, grupi ili pojavi,
taka {to rezultatite do koi }e se dojde so nivnoto ispituvawe mo`at
da se voop{tat vrz po{irokata populacija ili pojava. Primerokot
treba da bide reprezentativen na istra`uvanata pojava, {to zna~i
mora na prikladen (adekvaten) na~in da gi opfa}a obele`jata i strukturata
na dadenata pojava i brojot na opfatenite slu~ai so cel dobienite
rezultati da ja odrazuvaat pojavata vo celina. Ili poednostavno,
adekvaten e onoj primerok ~ii broj na slu~ai (edinici) kvalitativno
i kvantitativno mu soodvetstvuva na osnovniot zbir, t.e. obele`jata
na slu~aite koi gi karakteriziraat slu~aite vo osnovniot
zbir mora da gi karakteriziraat i slu~aite vo primerokot. Reprezentativnosta
pak zna~i deka istra`uvaweto vrz slu~aite opfateni so
primerokot treba da dade nau~ni rezultati kako da e izvr{eno vrz
osnovniot zbir.
Primerokot treba da e dovolno golem za da se obezbedi preciznosta
na utvrduvawe na obele`jata koi se ispituvaat. 43 Vo nau~nata, a
ottamu nitu vo sociopatolo{kata metodologija, ne postoi pravilo za
granicite do koi e potrebno da se zgolemuvaat edinicite vo primerokot.
Re{enieto zavisi od slo`enosta na pojavata i nejzinata golemina.
Me|utoa, osnovno pravilo e dokolku poedine~nite slu~ai vo osnovniot
zbir pove}e se razlikuvaat, deka primerokot dotolku treba da bide
pogolem.
Spored na~inot na izborot na edinicite se razlikuvaat namerni
primeroci - primeroci koi ne se izraboteni spored teorijata na
verojatnosta (za sekoja edinica vo osnovniot zbir ne postoi ista verojatnost
deka }e bide izbrana vo primerokot) i slu~ani primeroci -
primeroci koi se izraboteni spored teorijata na verojatnosta (za sekoja
edinica vo osnovniot zbir postoi ista verojatnost deka }e bide
izbrana vo primerokot). Namernite primeroci se delat na naso~en (od
osnovniot zbir se izvlekuvaat samo tipi~nite edinici) i prigoden (gi
sodr`i samo onie edinici do koi mo`e da se dojde vo soodvetnata prilika)
primerok. Na druga strana slu~ajnite se delat na ednosatavni
ili prosti slu~ajni i stratifikuvani slu~ajni primeroci. Prostiot
43
Vo metodologijata e poznato deka so goleminata na primerokot
is~eznuvaat individualnite svojstva na edinicite i do pogolem izraz doa|a
deluvaweto na op{tite faktori. Spored toj zakon, vo zavisnost od toa kolku
se zgolemuva primerokot, dotolku posigurno se utvrduvaat op{tite (zaedni-
~ki) obele`ja na pojavata, za{to slu~ajnite gre{ki na primerokot se smaluvaat
so negovoto zgolemuvawe.
53

primerok obezbeduva sekoja edinica od osnovniot zbir koja ima ist
stepen na verojatnost da vleze vo primerokot (na primer, se ispituva
sekoj vtor od registriranite narkomani koi prethodno se notirani po
azbu~en red). Toa se postignuva na toj na~in {to site edinici se doveduvaat
vo ista situacija. Vo prou~uvaweto na oddelni devijanti ili
oddelni vidovi na krivi~ni dela toa se vr{i so izdvojuvawe na paren,
neparen, tret, sedmi ili koj i da e drug broj od dosieto na policiskata
ustanova, i sl. Stratifikuvan primerok se upotrebuva koga osnovniot
zbir se sostoi od poveke sloevi (stratumi). So nego prethodno, vo
grupata na slu~ai koi se ispituvaat, se utvrduvaat podgrupi spored
izvesni zaedni~ki svojstva (na primer, site narkomani prethodno se
razvrstuvaat spored polot, vozrasta, brojot ili vidot na izvr{enite
zloupotrebi na droga i sl). Namenata mu e da bide opfatena sekoja
grupa na edinici na osnovniot zbir, odnosno da se smali verojatnosta
za gre{ki vo primerokot. Vo sociopatolo{kite istra`uvawa se korista
i me{ani primeroci. Toa se onie primeroci koi vo eden del se formiraat
vrz osnova na nameren, a vo drug del, na slu~aen izbor.
Me|u brojnite vidovi na primeroci treba da se spomne i tn.
kvoten primerok koj se koristi so cel vo primerokot da se obezbedi
srazmerno u~estvo na edinicite od site grupi od koi se sostoi osnovniot
zbir. Osnovnoto barawe e da se obezbedi proporcionalnost me|u
osnovniot zbir i primerokot. Pogodnosta na ovoj primerok e vo toa
{to so nego mo`e istovremeno da se ispitaat nekolku srodni pojavi.
Ponekoga{ se koristat i tn. orientacioni primeroci koi ne se
reprezentativni, pa so ogled na toa ni sigurni za donesuvawe zaklu-
~oci za ispituvanata pojava, me|utoa pri itni istra`uvawa mo`at da
se poka`at korisni.
2 0 Operacionalizacija ili opredeluvawe na indikatori. So cel
vo tekot na istra`uvaweto da se soberat potrebnite sociopatolo{ki
podatoci za konkretnite slu~ai koi go so~inuvaat osnovniot zbir (od
koj treba da se sostavi primerok), potrebno e da se pronajdat nivnite
izvori. Izvorite na podatoci vo socijalnata patologija mo`at da
bidat pi{ani i nepi{ani. Pi{ani izvori na podatoci od zna~ewe za
prou~uvawe na predmetot na socijalnata patologija se: razni
statisti~ki evidencii, ve}e sprovedeni istra`uvawa za oddelni
devijantni povedenija, sociopatolo{ki podatoci koi gi utvrduva praktikata
pri re{avaweto na konkretni slu~ai - policiski dosija za
devijantite, izve{tai i elaborati na slu`beni organi za rasprostranetosta
na devijantnoto odnesuvawe, sobraniski materijali; dnevnici
i avtobiografski podatoci na prestapnicite, napisi za devijantnosta
vo pe~atot i dr. Nepi{ani izvori na podatoci se: mislewa na nau~ni
rabotnici, stru~waci i prakti~ari od oblasta na devijantnosta, iskazi
na prestapnicite i `rtvite na devijantnoto odnesuvawe i sl. Izvorite
na podatoci mo`at da se podelat i na neposredni (originalni do-
54

kumenti i iskazi na neposredni u~esnici i svedoci na opredelen sociopatolo{ki
nastan) i posredni (statisti~ki podatoci, i sl.) izvori.
Me|utoa, nitu eden od navedenite izvori ne sodr`i dovolno relevantni
podatoci vrz osnova na koi bi mo`ela da se prou~i konkretnata
devijantna pojava. Otttamu e potrebna nivna operaconalizacija
ili opredeluvawe na konkretni indikatori. Operacionalizacijata se
odnesuva na opredeleni konkretni pojavi {to }e se istra`uvaat kako
pokazateli na nekoja po{iroka pojava, na primer, opredeluvawe na
poedine~nite oddavawa na komar preku koi }e se iska`uva komarot,
opredeluvawe na brojot na porane{nite devijacii kako indikator na
recidivizmot i sl.
3 0 Konstruirawe na instrumenti. Konstrukcijata na instrumenti
zna~i sozdavawe na konkretni sredstva so koi }e se sobiraat
podatocite. Naj~esto koristeni istra`uva~ki instrumenti se pra{alnici
i protokoli za posmatrawe na pojavite.
Pra{alnik pretstavuva osnoven instrument za sobirawe na podatoci.
Toj se sostoi od opredelen broj pra{awa sistematizirani spored
srodnosta. Pra{alnikot se koristi za sobirawe na podatoci preku
anketa, testovi na li~nosta, analizi na oddelni predmeti, policiski i
sudski dosija i sl.
So cel da se soberat relevantni podatoci pra{alnikot treba
da ispolnuva opredeleni osnovni uslovi. Taka pri formuliraweto na
pra{awata vo instrumentot so koj se vr{i anketa ili intervju, mora
da se obezbedi ispitanicite da dadat objektivni odgovori. Ottamu pri
formuliraweto na pra{awata se nastojuva tie da bidat jasni i prifatlivo
jazi~ki postaveni, nesugestibilni, nepristrasni, celosni, pravilno
grupirani i rasporedeni (so ogled na obele`jata koi se predmet
na istra`uvaweto, nivnata op{tost i nivnata te`ina), da ne bidat
premnogu brojni taka {to }e go zamorat i ottamu smalat interesot za
sorabotka na ispitanikot (responedntot) i sl.
Protokolite na posmatrawe opfa}aat spisok na konkretni manifestacii
na pojavata {to e predmet na posmatrawe. Se koristat za
sobirawe na podatoci so naposredno posmatrawe.
Poradi proverka na operacionalniot model, osobeno na validnosta
na istra`uva~kite instrumenti, se vr{i tn. pilot istra`uvawe.
Celta na ova probno istra`uvawe e analiza na preliminarnite podatoci
poradi sogleduvawe na mo`nite nedostatoci vrzani so operacionalizacijata,
izborot na primerokot i istra`uva~kite instrumenti
i nivno navremeno otstranuvawe.
3. Postavuvawe na hipotezi i konstrukcija na modeli. Za opredeluvawe
na epistemolo{kata vrednost na teorijata i nejzinata
polo`ba vo sistemot na nau~noto poznavawe, osobeno mesto imaat hipotezite,
utvreduvaweto na kauzalni vrski i nau~nite zakoni. Vo tekot
na istra`uvaweto (prou~uvaweto) na sociopatolo{kite problemi
mo`at da se proveruvaat teoriite koi za niv postojat. So toa teoriite
55

se potvrduvaat ili soboruvaat (demantiraat). Ako se potvrdi zakonomernosta
na fenomenot koj {to teorijata go pretpostavuva, taa stanuva
nau~en zakon. Ako pak, teorijata bide soborena, taa prestanuva da
bide teorija. Hipotezata, teorijata kako i utvrduvaweto na kauzalnite
vrski i nau~niot zakon pretstavuvaat opredeleni nivoa na nau~noto
soznanie kako nau~en proces. Toj proces obi~no zapo~nuva so hipoteza,
se ostvaruva preku teorijata i zavr{uva so utvrduvawe na kauzalni
vrski ili so nau~en zakon. So ogled na izvonrednata kompleksnost na
devijantnosta, toj proces vo sociopatolo{kite istra`uvawa obi~no
zavr{uva so nivoto na utvrduvawe na kauzalnite vrski.
1 0 Pod hipoteza (pojdovna pretpostavka) se podrazbira predviduvawe
na okolnosti so koi se pretpostavuva ona {to e nepoznato vo
predmetot na istra`uvaweto. 44 Brojot i vidot na postavenite hipotezi
zavisi od toa vo koja mera predmetot na istra`uvaweto ve}e se poznava
i od obemot i celta na istra`uvaweto.
Sekoe sociopatolo{ko istra`uvawe na oddelni nepoznati
aspekti na devijantnosta kako heterogena pojava koja se manifestira
vo raznovidni oblici, vo osnova se potpira vrz postavuvawe i proveruvawe
na postavenite hipotezi na toa istra`uvawe. Ottamu tie hipotezi
mora prethodno da se osmislat i formuliraat i da bidat realno i
objektivno postaveni. Osnovnata cel za postavuvawe na hipotezi e pri
prou~uvaweto na devijantnosta da se izdvoi nepoznatoto od ona {to za
nea ve}e nau~no se znae i vrz osnova na toa da se predvidat okolnostite
koi treba da se istra`uvaat i otkrijat. Postavuvaweto na pojdovnata
hipoteza, kako i opredeluvaweto na predmetot na istra`uvaweto
e vo tesna vrska so teoretskata naso~enost na istra`uva~ot.
Hipotezite se postavuvaat vo vrska so teoriite ako postojat za konkretno
dadeniot problem. Vrz osnova na postavenite hipotezi se naso-
~uva prou~uvaweto na problemot. Rezultatite na prou~uvaweto vo celost
ili delumno gi potvrduvaat ili gi soboruvaat hipotezite pod
uslov pravilno da se postaveni.
Za edna hipoteza da bide prifatliva (adekvatna i validna) pri
nejzinoto postavuvawe i formulacija mora da se vodi smetka: 1. da pretstavuva
logi~ki i posebno nau~no teoretska osnovana pretpostavka
44
Hipotezata e mislovna pretpostavka za predmetot {to se istra`uva,
a nejzinata logi~na forma e stav, t.e. iskaz so opredeleno predmetno zna-
~ewe i pretpostaveni soznajni vrednosti koi dopolnitelno treba da se proverat.
Spored toa, tie se na{i pretpostavki za sostojbata, polo`bata, kvantitativnite
i kvalitativnite svojstva, mestoto, funkciite, vrskite, odnosite,
razvojot i tendenciite na predmetot na istra`uvaweto. Hipotezite proizleguvaat
od nu`nosta za: 1. pro{iruvawe na soznanijata, 2. nadminuvawe na
nedostatocite na ve}e steknatite soznanija, i 3. postojano proveruvawe na
steknatite soznanija. Vidi: Milosavljevi}, S. i Radosavljevi}, I. Repetitorium iz
metodologije dru{tvenih istra`ivanja, Beograd, 1975.
56

na soznajno vreden odgovor na zna~ajno pra{awe, 2. da bide adekvatna
na predmetot, 3. dovolno konkretna i specificirana, 4. ako se raboti
za teoretska hipoteza, dovolno op{ta, 5. poimno-jazi~ki jasna i {to
poprecizno formulirana, 6. ako e empiriska, da ima opredeleni empiriski
referenci, 7. da bide prakti~no proverliva, i 8. da se zasnova na
nau~na teorija od onaa oblast na pojavi na koi se odnesuva. 45
2 0 Sovremenite sociopatolo{ki istra`uvawa ne se zadovoluvaat
samo so postavuvawe na hipotezi, tuku ~esto se koristat i so konstrukcija
na modeli. Predmet na modelirawe mo`e da bide sekoj predmet,
pojava ili proces. Voop{to zemeno model e sekoj poimen ili
realen, na predmetot na istra`uvaweto, analogen sistem na pomo{ po
pat na koj se istra`uva izvesen osnoven predmet ili sistem.
Modeliraweto vo osnova se sostoi vo toa da se pretstavi predmetot
na prou~uvaweto, odnosno kvalitativno i kvantitativno da se
izrazi vo forma i golemina {to se neophodni za negovoto prou~uvawe.
Za taa cel za mali predmeti se pravat golemi modeli (na primer, za
atomot, kletkata i sl.), a za golemi predmeti mali modeli (na primer,
za grade`ni objekti, za kosmosot i sl.). Devijantnosta kako totalitet
i site negovi vidovi posebno se sostojat od mno{tvo na pojavi i
okolnosti: fizi~ki lica, opredeleni op{testveni sloevi, nivnite
odnosi i povedenija itn. So cel da se prou~at mora da se pretstavat vo
forma na poimi, crte`i, {emi, skici, sliki, karti ili drugi modeli.
Osnovniot model so ~ija pomo{ se prou~uva kriminalitetot pretstavuva
tokmu negovata definicija (logi~ki model). Taa treba da gi
iska`e negovite kvalitativni i kvantitativni dimenzii. Ottamu, taa
ja ovozmo`uva izrabotkata na ostanatite modeli na devijantnosta {to
se prou~uva (teoretski, statisti~ki, empiriski). Adekvatnoto koristewe
na metodite na modelirawe pridonesuva kon objektivizacija na
sociopatolo{kite fakti. Za taa cel pri prou~uvaweto na devijantnosta
potrebno e da se koristat site vidovi na modeli. 46
Denes vo prou~uvaweto na devijaciite kako masovna pojava se
koristat kvantitativni, odnosno logi~ko-matemati~ki i kibernetski
modeli zasnovani na edna od pove}eto teoriii za devijantnosta ~ii
postavki se proveruvaat so istra`uvawe. Modelite po pravilo se sostojat
od komponenti koi opfa}aat zbir na srodni varijabli za koi so
porane{ni istra`uvawa e utvrdeno postoewe na povrzanost so sociopatolo{kata
pojava koja se istra`uva. Primenata na modelot e od posebno
zna~ewe pri prou~uvaweto na kauzalnite vrski me|u devijantnostai
drugite op{testveni pojavi, pa vo toj slu~aj komponentite na
modelot se sostojat vo grupi od nezavisni i zavisni varijabli, a se prepora~uva
i voveduvawe na varijabli posrednici ili medijatori. Medijatorite
deluvaat me|u nezavisnata i zavisnnata varijabla i se kori-
45
[e{i}, B. op. cit. str. 214.
46
Pe{i}, V. Kriminologija, str. 104.
57

sni za istra`uvawe na interakciite me|u varijablite, osobeno koga
povrzanosta na dve varijabli zavisi od vrednosta na treta varijabla
koja se narekuva i intervenira~ka varijabla. 47
4. Sobirawe na podatoci. Tretata faza na istra`uvaweto na
devijantnosta kako masovna pojava e sobiraweto na podatoci pri {to
posebno se koristat istra`uva~kite tehniki na posmatrawe, eksperiment,
sporeduvawe i ispituvawe. So primena na ovie tehniki se ovozmo`uva
organizirano pribirawe na podatocite.
1 0 Masovno posmatrawe. Kako {to ve}e imavme mo`nost da vidime,
posmatraweto e istra`uva~ka postapka so koja vrz osnova na nabquduvawe
i zabele`uvawe se sobiraat podatoci za storitelot i na~inot
i tekot na manifestiranoto devijantno povedenie. Masovnite posmatrawa
se onie koi istovremeno opfa}aat serija na op{testveni pojavi,
odnosno site pojavi koi i pripa|aat na opredelena op{tetvena
kategorija kakva {to vo konkretniot slu~aj e devijantnosta.
Posmaraweto mo`e da bide neposredno ili posredno. Pri neposrednoto
(direktno) posmatrawe i negoviot poseben vid posmatrawe
so u~estvo, pribiraweto na podatocite se vr{i preku neposredno
zabele`uvawe. Vakviot vid na posmatrawe dava najsigurni podatoci,
me|utoa vo sociopatolo{kite istra`uvawa se primenuva isklu~itelno
retko. Pri neposrednoto posmatrawe neophodno e da se obezbedi
istra`uva~ot so svoeto prisustvo da ne go naru{uva normalniot tek
na ostvaruvaweto na pojavata koja se posmatra. So ogled deka se raboti
za pojava koja mo`e da e podlo`na na opredelena sankcija, sekoe posmatrawe,
odnosno prisustvo na treto lice se smeta za opasno.
Posrednoto (indirektno) posmatrawe se primenuva mnogu po~esto.
Toa se vr{i preku zabele`uavwe na fakti za devijantot i
negovoto devijantno povedenie od policiski dosija, kaznenata evidencija,
sudski predmeti, zatvorski dosija, statisti~kite listovi, razni
publikacii, od dnevnici, memoari, pisma ili avtobiografii na devijantite
i sl. 48
2 0 Eksperiment. Eksperimentot pretstavuva poseben vid na posmatrawe
koj se vr{i vrz opredelena na ve{ta~ki na~in predizvikana
pojava. Za eksperimentot va`no e i toa deka se vr{i vo nau~ni celi i
deka uslovite ~ie dejstvo so negova pomo{ se prou~uvaat se dr`at vo
najgolema mo`na mera pod kontrola na istra`uva~ot. 49 Negovata pri-
47
Vili}-Ristanovi}, op. cit. str. 40.
48
Podrobno za posmatraweto vidi: Mili}, V. Sociolo{ki metod, Drugo
dopunjeno izdanje, Nolit, Beorad, 1978, str. 431-475.
49
Za eksperimentot e su{testveno namernoto predizvikuvawe na pojavata
koja treba da se istra`i, povtoruvawe na pojavata, kontrolata na uslovite
vo koi se javuva pojavata, merewe, odnosno registrirawe na pojavata i
sistematsko i namerno menuvawe na uslovite vo koi se javuva pojavata {to se
istra`uva.
58

mena se protega ne samo vo prirodnite, tuku vo opredelena mera i vo
op{testveniet nauki, osobeno vo mikrosociologijata. Primena na
ovaa istra`uva~ka tehnika vo socijalnata patologija ne e prepora~liva
so ogled deka devijantnosta ~estopati e op{testveno opasna dejnost
koja ne e dozvoleno ve{ta~ki da se predizvikuva. Ona {to me|utoa,
sepak e mo`no se sostoi vo toa eksperimentot da poslu`i za prou~uvawe
na nekoi okolnosti na vr{eweto na devijantnite povedenija i ispituvawe
na me|usebnite odnosi na lu|eto vo opredelena, artificielna
sredina. Taka, na primer, mo`no e vo opredeleni grupi na prostitutki
da se menuvaat uslovite na nivnoto `iveewe i da se ispituva nivnata
reakcija na tie promeni.
Eksperiment se ostvaruva na toj na~in {to na po~etokot poedincite
so opredeleni svojstva ili pojavite se razvrstuvaat vo dve grupi.
Potoa samo vo ednata od tie grupi (vo koja se narekuva eksperimentalna,
a ne i vo kontrolnata grupa), se voveduva nezavisna varijabla ~ie
dejstvo e od interes na istra`uvaweto. Logikata e, so varirawe na deluvaweto
na toj faktor i sledeweto na promenite vo eksperimentalnata
grupa (pod uslov dejstvoto na ostanatite faktori vo dvete grupi
da se dr`i pod kontrola), vrz osnova na razlikite {to }e se javat, da se
doka`uva so dejstvoto na nezvisnata promenliva, odnosno deka pri~inata
na promenite se nao|a vo faktorot koj bil prou~uvan.
3 0 Sporeduvawe (komparacija). Sporeduvaweto e istra`uva~ka
tehnika so koja se sporeduvaat razni pojavi na devijantno odnesuvawe
so ogled na razli~ni vidovi na devijacii, razli~ni karakteristiki na
devijantite, razli~ni geografski podra~ja, vremenski periodi i sl.
Na toj na~in se utvrduvaat vrski me|u razli~nite pojavi {to se ispituvaat.
Edna od formite na sporeduvawe koja vo kriminologijata po~esto
se primenuva e sporeduvaweto so pomo{ na kontrolni grupi. Samata
tehnika se sostoi vo toa {to pokraj grupata na prestapnici koja
treba da se prou~uva se formira i kontrolna grupa na neprestapnici.
Pri formiraweto na kontrolnata grupa treba da se vnimava da bide
sli~na so ogled na svoite biopsiholo{ki i sociolo{ki i drugite potrebni
obele`ja, {to zna~i ~lenovite na dvete grupi da imaat barem
pribli`no sli~ni fizi~ki i psihi~ki svojstva, vozrast, {kolsko
obrazovanie itn.
Vo sistemot so drugite metodi sporeduvaweto pretstavuva integralen
metod na dijalekti~ko utvrduvawe na faktite. Vo toj sklop toj
neposredno e povrzan so analizata i sintezata. Istovremeno toj pretstavuva
sostaven del na mereweto. 50
50
Pe{i}, V. op. cit. str. 106.
59

Komparativniot metod mo`e da se primenuva ne samo pri izu-
~uvawe na prakti~ni okolnosti tuku i pri koristeweto i natamo{no
sozdavawe na teoretski zaklu~oci 51
3 0 Ispituvawe (intrvju i anketa). Ispituvaweto pretstavuva
istra`uva~ka tehnika kaj koja pribiraweto na podatoci za izvr{enite
krivi~ni dela se vr{i preku postavuvawe pra{awa i dobivawe
odgovori za li~nosta na prestapnikot i negovoto kriminalno povedenie.
Vo zavisnost od toa dali pra{awata se postavuvaat usmeno ili
ispitanikot odgovara pismeno na odnapred podgotveni pra{awa postaveni
vo anketen pra{alnik, ispituvaweto se razlikuva na intervju
i anketa.
a) Intervju mo`e da se sproveduva vo forma na sloboden razgovor,
odnosno na na~in {to na ispitanikot ne mu se postavuvaat odnapred
podgotveni pra{awa (nestandardiziran, nezavisen intervju) ili
vrz osnova na odnapred podgotveni pra{awa (standardiziran, naso~en
intervju). Vo prviot slu~aj istra`uva~ot samo gi inicira i pottiknuva
odgovorite na ispitanikot (respondentot) na kogo mu se ostava celosna
sloboda vo pogled na izlo`uvaweto na okolnostite koi se predmet
na ispituvaweto. Vo vtoriot slu~aj ispituva~ot strogo se pridr-
`uva do odnapred podgotvenite pra{awa.
b) Anketa se vr{i so odnapred podgotven pra{alnik {to ispitanikot
go popolnuva samostojno. Prednosta na anketata vo odnos na
intervjuto, so koe se dobivaat podatoci samo od lice kako poedinec, se
sostoi vo toa {to so nea mo`at istovremeno da se ispitaat pove}e
lica.
Pri sproveduvaweto na pra{awata kaj intervjuto i anketata
ednakvo treba da se vnimava na postavuvaweto na pra{awata. Pra{awata
treba striktno da se odnesuvaat na predmetot na ispituvaweto,
da bidat pogodni so niv da se soberat potrebnite podatoci, da bidat
pravilno sistematizirani i rasporedeni i jasno formulirani. Pri
nivnoto formulirawe treba da e vodi smetka da go zadr`at interesot
i vnimanieto na ispitanikot. Ottamu tie ne treba da bidat mnogubrojni,
predolgi i da ne obvrzuvat na predolgi odgovori. Treba da se vnimava
i na toa da se odbegnuvaat sugestivni pra{awa i pra{awa na koi
odnapred se pretpostavuva deka ispitanicite ne go znaat odgovorot
ili voop{to ne sakaat da odgovorat.
I dvata na~ini na sobirawe na podatoci pretpostavuvaat nivno
dobrovolno prifa}awe od strana na respondentite i posebna podgotvenost
i specijalna tehnika na istra`uva~ot. Pri sobiraweto na podatocite
treba da se ima predvid deka odgovorite na postavenite pra-
{awa mo`at da bidat neto~ni i nerealni, posebno ako gi dava storitel
na devijantno povedenie ili na krivi~no delo vo pogled na svo-
51
Za podrobnite karakteristiki na sporeduvaweto pop{irno: A~imovi},
M. Komparativni metod u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1977/4, str. 39-50.
60

eto povedenie, odnosno delo i okolnostite pod koi go storil. Ottamu e
prepora~livo verodostojnosta na podatocite dobieni preku intervju i
anketa sekoga{ da se proverat preku uvid vo sudkite spisi, osudeni~koto
dosie i drugi raspolo`ivi izvori. 52
4 0 Merewe. Mereweto pretstavuva specifi~en vid na posmatrawe
na devijantnosta so ~ija pomo{ se dobivaat podatoci od kvalitativen
i kvantitativen karakter. Sekoe merewe vo osnova pretstavuva
sporeduvawe na opredeleni golemini. Od kvantitativnite svojstva na
devijantnosta naj~esto se merat, odnosno sporeduvaat za~estenosta, rasprostranetosta,
traeweto i intenzitetot. 53 Mereweto posebno e prisutno
vo psihologijata, a ottamu i vo socijalnata patologija, pri
utvrduvaweto na psiholo{kite karakteristiki na li~nosta. Stanuva
zbor za merewe na inteligencijata, karakterot, temperamentot, sposobnosta
za koncentracija, sposobnosta za opredeleni zanimawa, motivaciite,
stavovite, agresivnosta, sugestibilnosta i sl. karakteristiki
na prestapnicite. Na toj na~in se vr{i psiholo{ka analiza na li~nosta
i se utvrduva negovata psihi~ka sostojba.
Mereweto se vr{i so pomo{ na psiholo{ki testovi koi se sostojat
od niza pra{awa i tvrdewa koi se sistematski postaveni. Testovite
mo`at da se odnesuvaat kako na populacijata na devijantite, taka
i na op{testvenata sredina od koja {to poteknuvaat. Tie mo`at da se
klasifikuvaat na najrazli~ni na~ini, me|utoa, so ogled na nivnata
prisutnost vo sociopatolo{kite istra`uvawa, naj~esta e nivnata podelba
na: testovi so koi se merat opredelni svojstva na li~nosta i testovi
koi ja prika`uvaat li~nosta vo celost.
1. Vo prvata grupa testovi, koi u{te se narekuvaat i testovi na
svojstva, sociopatolo{kite istra`uvawa vo prv red se primenuvaat
testovite na inteligencija. So nivna pomo{ se meri sposobnosta na
li~nosta da se snao|a vo nova, za nego dotoga{ nepoznata situacija.
Ovie testovi se konstruirani na na~in na koj ispituvanoto lice se
stava vo nepoznata situacija preku pra{awa (verbalen test) ili preku
opredeleni pretstavi (neverbalen test).
Kaj nas se vo upotreba testovi od amerikansko poteklo me|u koi
se najpoznati Vaksler-Belvi test (Wachsler-Bellevue test) za individualno
testirawe. Za grupni testirawa obi~no se koristat Ravenovi matrici
i Armi beta (Army-beta) testovi.
2. Me|u testovite koi ja prika`uvaat li~nosta vo celost ili
tn. testovi na li~nosta se pomesteni pove}e vidovi, me|utoa najpo-
52
Za intervju i anketa podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 477-529.
53
Pe{i}, V. op. cit. str. 106
61

znati se proekcionite testovi: Ror{ahoviot strukturalen test, Testot
na tematska apercepcija (Thematic-Apperception Test - TAT) i dr. 54
So cel za merewe na kriminolo{kite pojavi ~esto se koristat
i sociometriski metodi koi osobeno se pogodni za ispituvawe na pomali
kriminalni grupi. 55
5. Nau~na interperetacija i objasnuvawe na rezultatite od
istra`uvaweto. Po sobiraweto na podatocite sleduva poslednata
faza na istra`uvaweto koja se sostoi vo sreduvawe na podatocite, nivna
analiza i izvlekuvawe na zaklu~oci, odnosno tolkuvawe i nau~no
objasnuvawe na dobienite rezultati. Posebnite metodi i metodolo-
{ki postapki {to se koristat vo ovaa faza se: analiza i sinteza, apstrakcija
i konkretizacija, generalizacija, specijalizacija i klasifikacija,
indukcija i dedukcija, zaklu~no so teoretskata postapka na doka`uvawe
i soboruvawe.
Vrz osnova na zklu~ocite mo`no e da se utvrdi dali e potvrdena
ili soborena postavenata hipoteza. Na krajot obi~no se formuliraat
opredeleni predlozi i preporaki za otstranuvawe ili barem za smaluvawe
na pojavata koja {to bila predmet na konkretnoto istra`uvawe.
4. STATISTI^KI METODI
1. So ogled na toa deka statistikata e nauka koja se zanimava so
prou~uvawe (posmatrawe i ocenuvawe) na masovni pojavi, kon nejzinoto
koristewe e upatena i socijalnata patologija sekoga{ koga ja ispituva
devijantnosta kako takva pojava. Vrz taa osnova e izgradena posebna
statistika koja gi sobira, sreduva i obrabotuva podatocite za
devijantnosta kako masovna pojava. Od taa statistikata treba da se
razlikuva statisti~kata evidenija na devijantnosta koja pretstavuva
zbir na podatoci za devijantite pojavi od primenata na statisti~kite
metodi koi se koristat vo sociopatolo{kite istra`uvawa za sobirawe,
sreduvawe i obrabotka na statisti~kata evidencija.
2. Primena na statisti~kite metodi vo sociopatolo{kite istra`uvawa
(statisti~ka analiza).
1 0 Poradi slo`enosta na pojavite so koi se zanimava socijalnata
patologija e potrebno podatocite do koi se doa|a so primena na
oddelnite tehniki na ispituvawe, redovno da se podlo`at na statisti-
~ka analiza. Statistikata slu`i za utvrduvawe na vistinskite vrednosti
na nekoja devijantna pojava {to ja ispituvame, odnosno za utvrduvawe
na toa {to e tipi~no, karakteristi~no i relativno stabilno vo
54
"Proekcioni testovi se upotrebuvaat so cel da se otkrijat skrienite
pretstavi, streme`i i ~uvstva koi subjektot ne e vo sostojba da gi
izrazi, ili malku e raspolo`en toa da go stori". Pinatel, J. op. cit. str. 98.
55
Za merewe podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 609-639..
62

sklopot na podatocite koi, obi~no izobiluvaat so toa {to e promenlivo,
individualno i slu~ajno. Statisti~kata analiza zafa}a ~etiri
ramni{ta na sukcesivno prou~uvawe i se javuva kako: 1. analiza na
strukturata na masovnite pojavi (na primer, starosna struktura na
nositelite na devijantnite odnesuvawa), 56 2. analiza na karakteristikite
na devijantnite pojavi (sredni golemini), 3. analiza na nivniot
vremenski razvoj i 4. analiza na zaemnite vrski i odnosi me|u izu-
~uvanite i drugi pojavi. Za taa cel vo prou~uvaweto na devijantnosta
kako masovna pojava se upotrebuvaat razni statisti~ki metodi kako
{to se: metod na primerok, metod na korelacija, zakon na verojatnosta,
sredna vrednost i sl. Toa se metodi ili tehniki na sobirawe i sreduvawe
na podatoci, a ne metodi na nau~no objasnuvawe na devijantnosta.
57 Ottamu vrz osnova na primenata na ovie metodi ne mo`e da se
sudi za kauzalitetot na devijantnoto povedenie, nitu da se otkrie
negovata su{tina i da se soznaat negovite vnatre{ni vrski i odnosi so
oddelnite pojavi. Koristeweto na statisti~kite rezultati treba da se
vr{i pretpazlivo i sekoga{ da se proveruvaat so primena na navedenite
metodi za{to vo sprotivnost mo`e da se dojde do sosema sprotivstaveni
zaklu~oci. Spored toa mo`e da se zklu~i deka statisti-
56
Strukturata na masovnite pojavi se utvrduva so otkrivawe na posebni
sostavni delovi na statisti~kata masa i u~estvoto vo nea. Tehnikata za
iznao|awe na ovie sostavni delovi i nivnoto u~estvo vo masata se sostoi vo
utvrduvawe na procentualnoto u~estvo na goleminata na sekoj sostaven del na
masata vo goleminata na celata masa (procenti na apsolutnite broevi). Poradi
toa pokazatelite na strukturata se narekuvaat procentni pokazateli na
strukturata. Vo analizata na kriminalitetot od izvonredna va`nost (osobeno
koga apsolutnite broevi so koi se izrazeni delovite i celata masa se
golemi cifri, a ima potreba od vr{ewe na sporedbi na razni strukturi i za
sledewe na promenite koi so tek na vremeto nastanuvaat vo tie strukturi) e
da se utvrdi polnoletni~kata i maloletni~kata struktura na izvr{itelite,
strukturata na krivi~nite dela, polovata struktura itn.
57
Statisti~kata analiza pretstavuva interpretativna postapka so
~ija pomo{ po matemati~ki pat se istra`uvaat zakonitostite na numeri~ki
dobienite podatoci. Za taa cel e razrabotena obemna tehnika... Pritoa, vo
vrska so podatocite se postavuvaat dve osnovni barawa: tie da bidat relijabilni
i validni. Relijabilnosta ozna~uva deka mora da postoi me|uodnos na
podatocite na pove}e istra`uva~i ili na eden istra`uva~ vo razli~no vreme
i deka mora da postoi me|uodnos na podatocite dobieni so razli~i merni
instrumenti ili razli~ni verzii na ist instrment. Validnosta na podatocite
naj~esto ja ozna~uva tn. kriterolo{ka validnos, t.e. povrzanosta me|u tn.
kriterolo{ki varijabli i dobienite merni podatoci, ili prediktivna validnost,
t.e. povrzanost me|u dva ili pove}e podatoci od koi za edniot se zema
deka go predizvikuva drugiot, no duri so tek na vreme. Jakovljevi}, V. Uvod u
socijalnu patologiju, Nau~an knjiga, Beograd, 1971, str. 71.
63

~kite metodi mo`at da poslu`at samo kako pomo{en metod vo prou~uvaweto
na kriminalitetot kako masovna pojava, a ne kako edinstven i
isklu~iv metod.
3. Vo socijalnata patologija statisti~kite metodi ili, poprecizno,
statisti~kite tehniki se koristat za:
a) grupirawe na podatocite. Za taa cel, vrz osnova na vidot na
obele`jata, tie se razvrstuvaat na statisti~i (numeri~ki, atributivni,
vremenski i geografski) grupi i serii.
b) prika`uvawe na podatocite (tabelarno i so pomo{ na grafikoni)
i,
v) opi{uvawe na podatocite i utvrduvawe vrski megu pojavite.
Za taa cel vo socijalnata patologija se koristat tehnikata na sredna
vrednost i so nea povranite sredstva za merewe na disperzijata, analizi
na vremenskite serii (relativni broevi, indeksni broevi, trendovi),
pokazateli na sezonski otstapuvawa na pojavata, korelacii,
teorijata na verojatnost, zakonite na golemi broevi i metodot na primerok.
4. Zbirot na podatocite vrz koj se primenuvaat statisti~kite
metodi se ozna~uva kako statisti~ka masa. Sekoja od edinicite na taa
masa ima opredelena vrednost koja se utvrduva so merewe. Poradi
skrateno prika`uvawe na taa masa, ~esto se koristat tehniki za utvrduvawe
na sredna golemina (aritmeti~ka sredna golemina, ponderirana
aritmeti~ka sredina, harmonska sredna golemina, medijana i moda
(normala) so koi site poedine~ni vrednosti se sveduvaat na edna. So
dobienite sredni golemini se vr{i analiza na karakteristikite na
masovnite pojavi. 58
Presmetuvaweto na srednata vrednost e povrzano i so utvrduvawe
kolku taa prose~na vrednost otstapuva od vistinskata vrednost na
edinicite vo masata. Toa se vr{i so pomo{ na metodi za utvrduvawe
varijacii ili disperzija. Za taa cel se upotrebuvaat metodi za utvrduvawe
na rasponot na varijaciite (razlika me|u najgolemata i najmalata
vrednost vo statisti~kata masa), sredni otstapuvawa (se zema predvid
nasokata na otstapuvaweto) i srodni metodi.
58
Sporeduvaweto na dve ili pove}e masovni pojavi ne mo`e da se zamisli
bez nivno sveduvawe na karakteristi~ni sredni golemini, za{to ne e
mo`no da se sporeduvaat razni koli~ini na varijacii. Za izbegnuvawe na opasnostite
koi mo`at da se pojavat kaj srednite golemini poradi nivnata voop{tenost
potrebno e pravilno da se pristapi kon nivnoto utvrduvawe. Toa
vo prv red se postignuva so obezbeduvawe na ednorodnost na masata i potoa
eventualno, so nejzino diferencirawe (na primer, za da se utvrdi sredna starost
na izvr{itelite na krivi~nite dela, najprvin e potrebno da se izvr{i
nivna diferencijacija na maloletni i polnoletni lica). Za seto ova vidi:
Supek R. Ispitivanje javnog mnenja, Naprijed, Zagreb, 1968, str. 114-123.
64

5. Vo prou~uvaweto na vremenskite serii na pojavata naj~esto
se koristat relativni broevi za da se utvrdi odnosot na dve pojavi
sprema satisti~kata masa ili sprema nekoja druga pojava. Za taa cel se
presmetuvaat procenti - relativni broevi koi uka`uvaat na strukturata,
odnosno na sostavot na statisti~kata masa vo stoti delovi od
celinata, indeksni broevi - koi gi poka`uvaat dinami~nite promeni
na edna pojava vo odnos na daden moment vo koj nejzinata vrednost se
ozna~uva so 100 i trendovi kako matemati~ki izrazi na dvi`eweto na
edna pojava vo opredeleno vreme.
6. Vo socijalnata patologija se koristat i metodite na presmetuvawe
na verojatnosta i zakoni na golemite broevi. Izrazot verojatnost
vo naukata ima dve zna~ewa. Vo svoeto prvo zna~ewe se
odnesuva na verojatnosta na hipotezata (se koristi za testirawe na hipotezata)
a vo vtorot na verojatnosta na nastanite (se koristi za predviduvawe
na idnite devijantni povedenija i dvi`eweto na devijantnosta
voop{to). Zakonot na golemite brojki trgnuva od brojnosta na
istovidnite slu~ai za da se dojde do opredeleni pokazateli za stabilnosta
na odnosite vo pojavata.
7. So primena na eden od statisti~kite metodi se utvrduva i tn.
kvota na devijantnosta. Imeno za prou~uvawe na dvi`eweto na devijantnosta
pokraj negovata apsolutnata, potrebno e da se poznava i
nejzinata relativna golemina. Apsolutna golemina na devijantnosta
pretstavuva vkupniot broj na storiteli na devijantni povedenija na
opredeln prostori vo opredelno vreme. Ako toj broj se dovede vo vrska
so brojot na naselenieto, se dobiva relativnata golemina na devijantnosta
koja go poka`uva brojot na devijantnite povedenija {to otpa-
|aat na opredelna edinica naselenie. Kako takva edinica obi~no se
zema 100.000 naselenie. Tokmu ovaa relativna golemina se narekuva
kvota na devijantnosta. Kvotata na devijantnosta se presmetuva za
opredeln vremenski period, naj~esto za edna godina i toa posebno za
ma{koto i `enskoto naselenie, kako i za odelni starosni grupi na devijanti,
oddelni vidovi na devijantni povedenija i sl.
8. So pomo{ na metodot na korelacija se ispituvaat me|usebnite
vrski i me|usebnata zavisnost vo razvojot na dve ili pove}e pojavi
so cel da se otkrijat nivnite statisti~kite zakonitosti. So primena
na ovaa metodolo{ka tehnika mo`at da se utvrdi odnosot me|u
devijantnosta i drugite op{testveni pojavi (kako {to se op{testveniot
i politi~kiot sistem, op{testveniot razvoj, op{testvenata stabilnost
i sl.), zna~ajnosta i nasokata (pozitivna i negativna korelacija)
i nivnata povrzanost.
Samata tehnika se sostoi vo merewe na povrzanosta (me|usebnite
odnosi) na dve pojavi kako varijabli (obele`ja) za da se utvrdi: dali
voop{to postoi nivna povrzanost, a ako postoi, stepenot na taa povrzanost
i karakterot na tie odnosi. Numeri~kiot odnos na povrzanosta
poka`uva celosna korelacija koga ima vrednost +1 ili -1. Vo dvata
65

slu~ai se raboti za ista vrednost so toa {to znakot pred brojot uka-
`uva na nasokata na korelacijata, a ne na nejzinata ja~ina. Koga korelacijata
e pozitivna i dvete varijabli rastat ili opa|aat (na primer,
raste brojot na nevrabotenite, no i brojot na devijantnosta). Koga koeficientot
na korelacijata e izrazen so ekstremnata vrednost od 0.00,
uka`uva na nepostoewe na me|usebna povrzanost na pojavite koi se
istra`uvaat.
Pri koristeweto na metodot na korelacija istra`uva~ot treba
da bide osobeno vnimatelen, za{to dve zavisni varijabli mo`at da poka`at
pravilnost vo dvi`eweto no, nivnata vrednost sosema slu~ajno
da se soglasuva. Toa e slu~aj so tn. prividni korelacii koga vneseniot
tret faktor ostvaruva vlijanie vrz dvete ispituvani nezavisni pojavi
(na primer, koga vo utvrdenata korelacija me|u nevrabotenosta i devijantnosta
se vnese tret faktor - urbanizacijata na gradovite, prividnosta
na korelacijata se sostoi vo toa {to urbanizacijata istovremeno
gi uslovuva i dvete pojavi: nevrabotenosta i devijantnosta).
Ottamu proizleguva deka so koristeweto na ovoj metod ne mo`at da se
utvrduvaat pri~inski vrski me|u pojavite tuku samo nivnite simetri-
~ni odnosi.
66

II DEL
TEORII NA DEVIJANTNOSTA
67

68

G l a v a I
BIOLO[KI TEORII
Spored biolo{kite teorii pri~inite na devijantnosta i kriminalitetot
se razni organski, psiholo{ki i psihopatolo{ki sostojbi.
Organskite osobini i dispozicii se ispituvaat samo ako vo zaednica
so psihopatolo{kite sostojbi go davaat poimot na konstitucijata.
Psiholo{kite sostojbi vo pogled na nivnoto kriminogeno zna-
~ewe glavno se ispituvaat od dve stojali{ta. Nekoi avtori psihi~kiot
`ivot go ispituvaat kako mo`na pri~ina na devijantnosta, odnosno
kriminalitetot zavisno od socijalnata sredina vo koja apstraktno se
razviva poedinecot: psihi~kite sostojbi se zamaat kako ~isti "psihi~ki
okolnosti", a drugi (koi se mnogu pomnogubrojni), razvojot i
vlijanieto na psihi~kiot `ivot go ispituvaat kako mo`en faktor na
devijantnosta pojavi posmatrajki gi psihi~kite pojavi, ne kako fakti
sami za sebe, tuku kako funkcionalni pojavi od mnogubrojnite okolnosti
na socijalnata sredina.
Osnovniot naedostatok na biolo{kite teorii se sostoi vo nivnata
ednostranost. Imeno za site nejzini varijanti e karakteristi-
~no insistiraweto da se objasnat site vidovi na kriminalitetot so
pomo{ na apsolutiziraweto na vlijanieto samo na faktorite na telesnata
konstitucija i genetskiot faktor.
1. DEVIJANTNOST I TELESNATA KONSTITUCIJA
1. Telesniot sklop na lu|eto i negoviot zeamen odnos so psihi-
~kite konstitucii gi interesira{e mnogu nau~nici i soglasno svoite
naodi kategorizirale opredelen broj na ~ove~ki tipovi. Vo ovaa smisla
najinteresna e kategorizacijata na Kre~mer.
2. Ernest Kre~mer (Ernest Kretschmer, 1888-1964) 59 svoite sfa-
}awa gi zasnova vrz istra`uva~ki materijal od 4.414 slu~ai obiduvaj}i
se da go ispita odnosot na konstitucionalnite tipovi so du{evnite
bolesti. Spored nego, duri i toga{ koga lu|eto od razli~en konstitucionalen
tip vr{at isti krivi~ni dela, na primer, ubistvo, kriminolo{kite
karakteristiki na zlostorstvoto se razli~ni vo zavisnost
od nivnite biolo{ki crti i crtite na temperamentot.
Kre~mer poa|a od pretpostavkata deka postoi pri~inska vrska
me|u telesnite osobenosti (nadvore{ni karakteristiki) na eden ~o-
59
"Korperbau un Charakter", sedmo izdanie, 1929.
69

vek i negoviot psihi~ki `ivot. Za razlika od Lombrozo, toj ne gi
ispituva anomaliite na organskiot i psihi~kiot `ivot samo na zlostorni~kata
populacija, tuku ja prou~uva fiziologijata i psihi~kiot
`ivot na ~ovekot voop{to, pa duri vrz osnova na ova izveduva izvesni
zaklu~oci vo pogled na kriminalitetot. Spored nego, vrz osnova na li-
~niot telesen sostav, osobeno vrz osnova na sklopot na ~erepot mo`at
da se izvedat to~ni zaklu~oci vo pogled na temperamentot na ~ovekot,
a vrz osnova na ova, zaklu~oci vo pogled na socijalnite sklonosti na
poedincite.
Kre~mer razlikuva tri tipovi na telesna gradba: 1. asteni~en
(leptozomen) tip (niski, slabi, so tesni ramenici ednakvi so {iro~inata
na karlicata, so slabi muskuli, so jaj~esta glava, slab i dolg nos,
gusta kosa, proredena brada, bledilo na liceto, spored temperamentot:
rezervirani, nedru{tveni i ladni). Takvi tipovi mo`at da se najdat
kaj skitnicite, pita~ite, osobewacite, ~udacite, lukavi seksualni
psihopati. Bidejki se skloni kon me~taewe, ~esto se povlekuvaat vo
sebe i zatoa mo`eme da gi sretneme i me|u filozofi, poeti, slikari,
svetci i sl. Zastapeni se so 40-50% me|u kriminalcite, osobeno me|u
kradcite i izmamnicite. So kriminalnata kariera po~nuvaat mnogu
rano. 2. atlestski tip (razvien kostur i muskulatura, so {iroki ramenici,
silni, spored temperamentot: stabilni, ne se nervozni, no povremeno
se eksplozivni). Poseduvaat sklonost da zabolat od reuma, a
od du{evnite bolesti od epilepsija. Me|u niv isto taka mo`at da se
najdat psihopati. Intelektualno se prose~ni. @enite od ovoj tip mo-
`at da bidat dobri i prijatni vo dru{tvo, ponekoga{ se nerotkiwi.
Zastapeni se so 40-50% me|u kriminalcite koi vr{at krivi~ni dela
protiv li~nosta i seksualni delikti. 3. pikni~ki (eurosoman) tip (debeli,
so tesni ramenici i mal rast, glavata im e trkalezna i golema,
kosa meka so streme` kon }elavost, gradniot ko{ i stomakot silno
razvieni). Skloni se kon mani~no-melanholi~ni du{evni zaboluvawa.
Mo`at da bidat so vesel i ta`en temperament, tie se dobrodu{ni veseqaci,
dru{tveni, qubezni, no isto taka i fobi~ari, pre~uvstvitelni,
kavgaxii i sl. Zastapeni so 20% me|u kriminalcite, osobeno onie koi
vr{at proneveri i nebre`ni krivi~ni dela, a so vr{eweto na krivi-
~ni dela po~nuvaat podocna - na 40-50 godini, i ~esto recidiviraat.), 4
displasti~ni, me{oviti ili kombinirani tipovi. Vo ovaa grupa se pomesteni
ostanatite me{oviti oblici, kako, na primer so evnuhoiden
visok telesen sklop, gorostasi, infantilen i hipoplasti~en tip itn.
Zastapeni se so 5-10% me|u kriminalcite, osobeno me|u seksualnite
prestapnici). 60
Vrz osnova pak, na psihi~kite (psiholo{ki i psihopatolo{ki)
svojstva Kre~mer razlikuva dva tipa: {izoidni i cikloidni. [izo-
60
Vidi: Mannheim, H. - Comparative Criminology. Volume One and Two,
Routledge and Kegan Paul, London, 1965. str. 236-239.
70

idniot tip se karakterizira so izvesni crti na odredena posebnost,
izbegnuvawe na dru{tvo i pove}e e sklon vo povlekuvawe vo sebe (osobeno
e prisuten kaj asteni~arite, no mo`e da se najde i kaj atletskiot
tip). Cikloidniot tip e poveke dru{tven, so {irok du{even zamav,
mnogu e poprilagodliv i podru{tven (osobeno mo`e da se sretne kaj
pikni~kiot tip). Kako {to {izoidnite pove}e odo{to cikloidnite se
nakloneti kon genijalnost, od stojali{te na socijalnata patologija
tie isto taka, pove}e se nakloneti kon vr{ewe na krivi~ni dela. Ova
podelba ne treba da se sfa}a kako posledna predisponiranost za vr{ewe
na edno ili drugo delo vo smisla na lomborozovskiot atavizam,
tuku samo kako iskustvo doka`ano so okolnosta deka izvesni psihi~ki
osobini pove}e mu pogoduvaat na oddelni vidovi na kriminalitet,
odo{to poedincite so drugi psihi~ki svojstva. Ovaa podelba na Kre-
~mer i denes pretstavuva predmet na ocenka. Od nea se otstranuva samo
onoj del vo koj se zboruva za pri~inskiot odnos me|u telesniot sostav
(osobeno na ~erepot) i psihi~kite svojstva. Najgolemo vnimanie i se
pridava na podelbata na poedincite so ogled na osobenostite na nivniot
psihi~ki `ivot na {izoidni i cikloidni tipovi, za koja se tvrdi
deka vo pogled na kriminalitetot mo`e da najde svoja primena.
Imeno, li~nite svojstva na edniot ili drugiot tip navistina mo`at da
bidat od kriminogeno zna~ewe vo pogled na razli~nite vidovi na krivi~ni
dela. Podelbata vsu{nost odgovara na porane{noto razlikuvawe
na introverten i ekstraverten tip na poedinvcite. Licata od
{izoidniot tip (introvertni) pove}e se nakloneti na nasilni~ki
kriminal, a cikloidniot tip (ekstrovertni) se pove}e skloni kon
vr{ewe krivi~ni dela od koristoqubie (imotni krivi~ni dela). Me-
|utoa, ovaa podelba vrz osnova na psihi~kite svojstva denes ne se povrzuva
so spomnatata podelba na tri tipa so ogled na telesniot sostav.
3. Eri{ Vulfen (Erish Wulffen) 61 vrz osnova na fiziolo{ko i
psiholo{ko ispituvawe na zlostornicite dava podroben pregled na
kriminogenoto zna~ewe na funkciite na nagonite i psihi~kiot `ivot
na poedinecot. Vo negovite razgleduvawa biolo{kiot moment e samo
popatno zemen, taka {to celokupnoto ispituvawe na zlostornicite se
vr{i vrz ~isto psihiolo{ko ramni{te. Pritoa se vodi smetka i za socijalnite
pojavi koi se vo sostojba da go modificiraat ~ovekoviot nagonskiot
i psihi~kiot `ivot. Me|utoa, za razlika od pretstavnicite
na teorijata na socijalnata sredina, Vulfen mu pridava pomalo zna-
~ewe na statisti~kite istra`uvawa i na psiholo{koto ispituvawe na
po{irokata populacija. Negovite ispituvawa pove}e se sveduvaat na
analiza na oddelni primeri ili vidovi na vina, {to e i razbirlivo
ottamu {to spored svojata osnovna vokacija Vulfen bil pravnik. Spored
nego kriminalitetot e normalna socijalna pojava i ottamu vo negovoto
ispituvawe ne mu nedostasuva normativno-eti~ka ocenka na
61
"Psychologie des Verbrehtere", 1910
71

krivi~nite poimi. Toj dava psiholo{ka analiza ne samo na zlostornicite,
tuku i na oddelni krivi~ni poimi, kako na primer, na vinosta,
presmetlivosta i sl. Negovoto delo e osobeno e zna~ajno ottamu {to
dava poedine~na psiholo{ka analiza re~isi na site vidovi na zlostornici.
Taka na primer zna~ajni se nagovite analizi na ubijcite, izmamnicite,
razbojnicite, seksualnite zlostornici i sl.
4. Antropologot Ernest Huton (Ernest A. Hooton) vo deloto Amerikanski
prestapnik: Antropolo{ko istra`uvawe ("The American
Criminal: An Anthropological Study", Tom I", od 1939), go analiziral
"beliot" prestapnik roden vo Amerika od roditeli doselenici, a vo
drugite dva toma, "beliot" prestapnik ~ii roditeli se imigranti i
"crniot" prestapnik. Vo trudot "Prestapni{tvoto i ~ovekot", gi
prerabotil site prethodni tri toma. Vo ovie dela vrz osnova na
obemen empiriski materijal, Huton se obidel da ja obnovi teorijata
na Lombrozo i da gi doka`e negovite tvrdewa. Vo taa smisla vr{el
antropolo{ki i morfolo{ki ispituvawa vrz 10.935 zatvorenici vo
zatvorite i popravnite domovi, 2.004 zatvorenici vo okru`nite
zandani, 743 du{evno bolni kriminalci i 173 defektni prestapnici.
Ovie lica bile sporedeni so 1.227 du{evno bolni gra|ani i 1.976 normalni
gra|ani (od koi 909 bile belci i 1.067 crnci i negroidi) vo
deset amerikanski dr`avi. Negov zaklu~ok e deka postoi poseben prestapni~ki
tip vo ramkite na sekoja rasa, i deka prestapnicite gi nadminuvaat
neprestapnicite spored svoite telesni karakteristiki: te-
`ina na teloto, visina, {irina i oblik na gradniot ko{, pomali u{i
i sl. Kaj prestapnicite, spored Huton, postoi posilna vilica, poizrazeni
vlakna po teloto, pogusta kosa, a me|u niv ima i pove}e rusokosi a
pomalku svetlosme|i i plavokosi. Ili pokonkretno, slabite lu|e po-
~esto se pojavuvaat kako ubijci i razbojnici, visokite kako izmamnici
i falsifikatori, niskite se kratci i provalnici, malite i debeli
lu|e se silexi i izvr{iteli na drugi seksualni delikti. Ovie fizi-
~ki razliki, koi imaat nasledna osnova, se sledeni so emocionalni i
intelektualni nedostatoci (inferiornosti), pa ottamu me|u prestapnicite
preovladuvaat lu|e so niski kvalifikacii i obrazovanie vo
odnos na onie koi ne se prestapnici. Nakratko, primarna pri~ina na
kriminalitetot e biolo{kata inferiornost koja natamu opredeleni
lu|e gi pravi i op{testveno inferiorni. Ili poinaku, zlostornikot
e organski poinferioren vo odnos na ~esniot gra|anin. 62
62
Spored Huton, visokite i slabi lu|e najverojatno }e izvr{at ubistvo
ili razbojni{tvo. Telesni napadi }e vr{at malite vitki tipovi. Obivaweto
i kra`bite (nasproti razbojni{tvoto) gi izvr{uvaat malite, vitki
isklu~ivo niski lu|e. Falsifikatorite vo najgolem del se visoki. Seksualnite
prestapnici poka`ale tendencija na pomal rast i silna konstitucija,
me|utoa povratot bil naj~est vo grupata na premnogu niskite i niski, a najmalku
vo grupata na visokite i silni lu|e." Ernest A. Hooton, Crime and the Man,
72

Osnovniot prigovor {to mo`e da im se upati na stavovite na
Huton e deka ne ja doka`a naslednosta na fizi~kata inferiornost
kako i toa deka negovata teorija ima problemi da objasni na koj na~in
poedinecot so ista konstitucija vo eden momenet vr{i, na primer ubistvo,
a vo drug krivi~no delo kra`ba.
5. Spored Viliem [eldon (Wiliam Sheldon) fizi~kata struktura
na ~ovekot i negovoto povedenie pretstavuvaat edinstvo, me|utoa
re{ava~ko vlijanie ima fizi~kata struktura. [eldon, koj bil pod golemo
vlijanie na Kre~mer, svojata teorija ja narekol konstitucionalna
psihologija, i za razlika od nego sozdal svoja tehnika na somatotipizirawe
i utvrdil tri osnovni konstitucionalni tipovi na koi im
odgovaraat soodvetni temperamenti. Toa se slednite tipovi i temperamenti:
1. ektomorfen tip (visoki i slabi) so cerebrotoni~en temperament
koj se karakterizira so ostroumnost, silna samokontrola,
sposobnost za zabele`uvawe, skr`avost, zatvoren karakter i `elba da
ne privle~e vnimanie vrz sebe od strana na drugite (strav od lu|e),
brzo reagirawe, sklonost kon osamenost, 2. endomorfen tip (niski i
debeli) so viserotoni~en temperament koj se karakterizira so silno
razvieno socijalno ~uvstvo, komocija (smisla za komfor), dru`equbivost
i sklonost za odobruvawe na mislewata na drugite (trpelivost),
sporost vo reagiraweto, stabilnost na emociite, razviena mentalna
aktivnost, no so averzija sprema op{testvenite odnosi i 3. mezomorfen
tip (atletski gradeni) so somatotoni~en temperament koj se
karakterizira so re{itelnost, so potreba za fizi~ka aktivnost (lu|e
od akcija), `elba za vlast, agresivnost, ne~uvstvitelnost kon drugite
i sklonost kon rizikuvawe. 63
Na [eldon mu se prefrluva deka vo praktikata e nevozmo`no
da se odvojat negovite tri konstitucionalni tipovi i deka vo celost
go zapostavuva vlijanieto na op{testvenite faktori na kriminalitetot.
6. [eldon i Eleonora Glik (Sheldon and Eleanor Gluk) vo svoeto
delo Sostavot na teloto i prestapni{tvoto na maloletnicite, od 1956
Harvard University Press, Cambrige, 1939, str. 87-88 (popularno izdanie na
pove}eto delovi), Navedeno spored Eliot, M. op. cit. str. 264.
63
Vidi: Mannheim, H. op. cit. str. 240. Spored [eldon, razvojot na li-
~nosta e opredelen so kvalitetot na embrionalnoto tkivo koe e sostaveno od
tri delovi; vnatre{en sloj (endoderma), koj vo natamo{niot razvoj go opredeluva
razvojot na digestivniot sistem, sreden sloj (mezoderma), koj vo natamo{niot
razvoj go opredeluva muskulaturniot sistem i vrzivnoto tkivo, i nadvore{en
sloj (ektoderma), koj vo natamo{niot razvoj go opredeluva nervniot
sistem. Razvojot na ovie sloevi ne se vr{i na ednakov na~in kaj site lu|e i
dominantnoto vlijanie na eden od ovie sloevi doveduva do trite razli~ni tipovi
na lu|e". Tahovi}, J. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd,
1961. str. 232.
73

godina jasno poka`aa deka se sledbenici na Vilijem [eldon. Vrz osnova
na sporeduvawe na razni faktori me|u 500 delinkventni i 500 nedelinkventni
maloletnici tie zaklu~uvaat deka 60% maloletni prestapnici
im pripa|aat na tn. mazomorfen tip koi imaat po{iroka telesna
gradba (po{irok vrat, polovina, ramenici, gradi i sl.) odo{to
nedelinkventite. Za razlika od V. [eldon, tie im pridavaat izvesno
zna~ewe i na okolinata koja go opkru`uva opredelen tip na prestapnik.
No toa ne e socijalnata sredina, tuku ve{ta~kata otrgnatost od
nekoi nejzini faktori, na primer, od semejstvoto. Nemo`nosta od igra
vo krugot na svoeto semejstvo, spored Glikovite, ima mnogu pogolemo
vlijanie vrz prestapni{tvoto na maloletnicite so mezomorfna gradba
(energi~ni i muskulesti) vo odnos na prestapni{tvoto na
maloletnicite od endomorfna gradba (debeli i ramnodu{ni).
7. Biolo{ko psiholo{ka teorija na fizi~kata konstitucija zastapuval
i Di Tulio (Benigno Di Tullio). Toj istaknuva{e deka zlostornikot
treba da se ispituva vo odnos na morfolo{kite karakteristiki
svojstveni na osnovnite rasi (belata, crnata i mongolskata), a
potoa vo odnos na rasnite varijacii. Di Tulio tvrde{e deka vrz osnova
na morfolo{kite podatoci ne mo`at da se izvedat neposredni zaklu-
~oci za kriminalnosta na ispitanicite, tuku samo za negovata dru-
{tvenost, kako i za stepenot na razvojot, za nadvore{nosta, op{tata
sostojba, fizi~kata grubost i otpornost, negovite bolesti, zamor i rabotna
sposobnost. 64 Sekoj poedinec ima li~na konstitucija koja vo
isto vreme gi opfa}a i naslednite i steknatite faktori. Spored nego
op{testvenata sredina mu dava samo oblik na zlostorot, pravej}i go
po~est ili poredok. Me|utoa, vistinskata pri~ina na zlostorstvoto
treba da se bara vo li~nosta na poedinecot vrz kogo vlijae okolinata.
Spored nego povtornicite se karakteriziraat so specifi~na
patolo{ka struktura koja se koncentrira vo posilno ili poslabo izrazena
predispozicija za antisocijalno i zlostorni~ko povedenie. Psihi~kata
predispozicija postoi kaj poedincite kaj koi nivnata li~ost
poka`uva nedovolno biolo{ka razvienost, naru{uvawa ili abnormalno
funkcionirawe na nervniot sistem, ili psihi~ka nevramnote`enost
koja se narekva psihopatologija.
Di Tulio zboruva za slednive morfolo{ki tipovi: 1. nordiski,
2. alpski, 3. jadranski, dinarski ili ilirski, i 4. mediteranski tip.
204.
64
Benigno Di Tullio, Principes de criminologie, PUF, Paris, 1967, str. 200-
74

2. TEORIJA NA NASLEDUVAWE NA DEVIJANTNITE
DISPOZICII
1. Sfa}aweto deka devijantnosta i kriminalitetot se nasleduvaat
poteknuva od idejata deka obete pojavi se vo vrska so svoevidni
negativni karakteristiki na li~nosta na devijantot, odnosno prestapnikot
i od teolo{koto sfa}awe deka za grevovite na svoite tatkovci
stradaat nivnite deca do ~etvrtata generacija. 65
Osnovnata pojdovna koncepcija deka prestapni~koto povedenie
e hereditno svojstvo koe se prenesuva so ra|aweto, mo`e{e da se sretne
u{te vo antropolo{kata teorija na Lombrozo koj na{ol deka kaj
golem broj zlostornici nivnite pradedovci bile isto taka zlostornici,
pa duri i toa deka vr{ele istovidni krivi~ni dela. Vrz osnova na
toa Lombrozo zaklu~uva deka pri~inata na kriminalitetot e postoeweto
na zlostorni~ki sklonosti koi se vsadeni vo li~nosta i se prenesuvaat
od koleno na koleno. Garofalo isto taka go naglasuva{e postoeweto
na izvesni vrodeni dispozicii 66 za zlostorni{tvo. I poznatatata
kriminolo{ka {kola vo Grac na ~elo so Lenc (A. Lanz) kriminalitetot
se obiduva{e da go objasni so op{tiot poim na nasleduvaweto.
Bojs (Henry M. Boies) vo svoeto delo Naukata za penologijata
(The Science od Penology, od 1901) tvrdi deka pri~inite na moralnata
rasipanost koja go ra|a zlostorstvoto se nao|aat vo naslednite svojstva,
vo ishranata, zarazata i sl. Na linijata deka poedinecot reagira
na nadvore{nite pottici zavisno od sopstvenata biolo{ka struktura
stoe{e i {ve|anecot Kinberg (Olof Kinberg). Di Tulio (B. Di Tullio)
istaknuva{e deka sekoj poedinec ima li~na konstitucija koja nu`no
vodi kon pogolema mo`nost za vr{ewe na krivi~ni dela, a koja go
opfa}a nasledstvoto i steknati faktori. Povrzanosta na naslednite
faktori so kriminalnoto povedenie go istaknuvaa i Nikeforo (Niceforo),
Huton (E. A. Hooton), Parsons (Philip A.. Parsons) i drugi poznati
biolo{ki orientirani kriminolozi i socijalni patolozi.
65
Vtorata bo`ja zapoved glasi: "Ne pravi sebesi re`an lik, nitu kakva
i da e slika od ona {to e gore na neboto, ili dolu na zemjata, ili vo vodite
pod zemjata! Nemoj da im se klawa{ nitu da im slu`i{! Za{to jas, Gospod,
Bog tvoj, sum bog qubomoren, koj go kaznuvam grevot na tatkovcite do tretoto
i do ~etvrtoto koleno na decata na onie {to me mrazat, a im uka`uvam milost
na iljadnici {to me qubat i gi dr`at moite zapovedi".
66
Vrodenite dispozicii, od koi najgolem del se nasledni, se narekuvaat
so edno ime "genotip", za razlika od poimot "fenotip" koj pretstavuva
rezultat na hereditnite (naslednite uslovi i vlijanieto na sredinata, i ja
pretstavuva li~nosta na storitelot na krivi~noto delo vo momentot na negovoto
izvr{uvawe. Za mehanizmot na nasleduvaweto i interakcijata me|u
naslednite osobini i okolinata, vidi: Vodopivec, i dr. op. cit. str. 41-46.
75

Taka, spored Garofalo, kolku i da se mo}ni endogenite faktori
ne mo`at sami da predizvikaat krivi~no delo, osven vo slu~aj na
postoewe na nekoja anomalija ili na premnogu golema zlostorni~ka
sklonost. Sklonosta za izvr{uvawe na krivi~no delo e pritaena sila
na koja i e potrebna izvesna "plodna" sredina za da stane aktivna 67 . Lawel-Lavastin
i Stanciu (Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V.) vo svojot
"Kratok pregled na kriminologijata" velat deka nasledstvoto i sredinata
se dvata glavni faktori na kriminalitetot. Prestapnikot e nivna
rezultanta. Na pra{aweto koj e najva`niot faktor na prestapot
tie odgovaraat: toa zavisi od liceto, vo eden slu~aj mo`ebi endogeniot,
vo drug egzogeniot. Natamu velat deka kriminologijata pretpostavuva
celosno i sestrano prou~uvawe so postojana gri`a podobro da
se zapoznaat pri~inite i lekovite na nivnata antisocijalna dejnost.
Vrz osnova na toa gradat i metodi na kriminologijata koi }e ovozmo-
`at celosno prou~uvawe i analiza na li~nosta preku: morforgam, fiziogram,
hematogram, psihogram, sociogram, i biogram (posledniov
pretstavuva sinteza na biolo{kite faktori i na sredinata). Tie tvrdat
deka kaj licata postoi sklonost za vr{ewe na zlostorstva koja ja
narekuvaat zlostorni~ka sklonost ili dietaza. 68 Ovie sklonosti sekoga{
imaat fatalen karakter, me|utoa dejstvoto na ekonomskite faktori
(sredinata) mo`at da gi napravat akutni. Spored toa sekoj ~ovek, pa
i naj~esniot, vo sebe nosi zlostorni~ki sklonosti koi negovata op{-
testvena sredina mo`e da gi napravi da izbijat na povr{ina, odnosno
da se manifestiraat vo zlostorni~ko povedenie. Interesno e i toa
deka ovie avtori vo lekuvaweto na povtornicite predlagaat primena
na lobotomijata i drugi hirur{ki metodi. 69 I Mecger (E. Mezger) gi
ispituva naslednata sklonost i sredinata kako osnovni dinami~ki
kriminogeni faktori. Sklonostite se budat i aktiviraat pod vlijanie
na egzogenite faktori vo nasoka na zlostorni~ko povedenie. Spored
Selig (E. Seelig) vo razvojot na zlostorni~kata li~nost te`i{teto
treba da se stavi vrz sklonostite. Li~nosta na zlostornikot za vreme
na izvr{uvaweto na deloto se temeli prete`no vrz tie nasledni sklonosti.
Spored Di Tulio (B. Di Tullio) edni se ra|aat so sklonosti za poezija,
a drugi za zlostorstva. No kako {to ~ovekot nadaren za umetnost
ne stanuva umetnik ako sklonostite ne mu se zadovoleni, taka i ~ovek
so antisocijalni sklonosti ne uspeva da stane zlostorenik ako vo toa
ne go pomaga sredinata. 70 Kako posebna ekstremna koncepcija se istaknuva
i sfa}aweto na E. Frej i O. Kinberg i dr. koi smetaat deka po-
67
Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V. Precis de Criminologie, Payot, Paris,
1950. str. 123.
68
Poimot dietaza e medicinski poim koj zna~i predopredelnost za
bolest, a vo kriminologijata predopredelenost za vr{ewe zlostorstva.
69
Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V. op. cit. str. 208.
70
Ibid, str. 114.
76

edincite sekoga{ izbiraat opredelena sredina. Potencijalot na ~ovekoviot
razvoj se sostoi pred sî, vo sredinata koja mu odgovara na prirodata
na ~ovekot, odnosno na negovite predispozicii koi se usloveni
od biolo{ki faktori. 71
2. Istra`uvawata na nasleduvaweto na kriminalnite dispozicii
mo`at da se podelat na genealo{ki prou~uvawa 72 na kriminalitetot
na semejstva i studii na kriminalitetot na bliznaci. Celta na
ovie istra`uvawa e da se doka`e naslednoto prenesuvawe na kriminalnite
sklonosti, odnosno kriminogenoto vlijanie (kriminogenoto
zna~ewe) na faktorot na nasledstvoto.
a) Osnovnata ideja na istra`uvawata na "kriminalnite semejstva"
se sostoi vo pretpostavkata deka kriminalnite i devijantnite
povedenija se prenesuvaat od pradedovcite vrz nivnite potomci i deka
na toj na~in se javuvaat lica koi so svoeto ra|awe se predisponirni za
vr{ewe na krivi~i dela.
Prviot sistematski trud od ovaa oblast se odnesuva{e na semejstvoto
Xuk ("The Jukes", 1877) koe vo svoeto rodno selo vo dr`avata
Wujork ima{e tolku lo{ ugled {to nivnoto ime se upotrebuva{e so
grdo zna~ewe. Ova semejstvo go prou~uval Dagdel (Richard R. Dugdalle)
vo 1877 godina. Rodona~alnikot na ova semejstvo bil alkoholi~ar koj
imal 709 potomci od koi 77 bile prestapnici, 292 prostitutki i
podveduva~i i 142 skitnici.
Estabruk (Estabrook) zaedno so Devenport (Devenport) ja objavile
i studijata semejstvoto Nam ("The Nam Fmily", 1912). Vo 1916
godina Estabruk sprovel edna "follow up" studija za semejstvoto Juke.
Mo{ne poznato e i istra`uvaweto na psihijatarot Godar (Henry
H. Goddard) za semejstvoto Kalikak 73 ("The Kallikaks", 1912) koe
be{e sledeno vo tekot na {est generacii. Semejstvoto Kalikak se
sostoe{e od dve lozi edna pozitivna od brakot na rodona~alnikot na
ova semejstvo po ime Martin - vojnik vo amerikanskata gra|anska vojna
so edna normalna `ena i druga negativna, od negoviot vonbra~en odnos
so edna slaboumna (debilna) kenlerka. Istra`uvaweto poka`alo deka
od vtoriot brak, od vkupno vkupno 480 potomci se pojavile 143 slaboumni
lica, 24 alkoholi~ari, 8 sopstvenici na javni ku}i, 36 vonbra-
~ni potomci, 33 prostitutki, 3 kriminalci i 3 epilepri~ari, a 82
potomci umrele u{te vo detstvoto. Samo 46 potomci bile normalni
lica. Od druga strana, od bra~nata zaednica na Martin, se pojavile 496
potomci i site, osven eden koj bil slaboumen i dvajca alkoholi~ari,
71
Milutinovi}, M. op. cit. str. 95.
72
Genealogija pretstavuva nauka za prou~uvawe na postanokot i odnosite
na pokolenija na lu|e (`ivotni i rastenija).
73
"Kalikak" e vsu{nost izmisleno ime, odnosno kovanica od gr~kite
zborovi koi zna~at dobar i lo{.
77

ostanatite bile normalni i inteligentni. Samo petnaeset potomci od
ovaa loza umrele vo detststvoto. 74
Karakteristi~no e deka ovie i site drugi istra`uvawa na "nenormalnte
semejstva" ne uspeaja da ja doka`at naslednata uslovenost
na kriminalitetot so ogled deka vrz niv ne deluvaat samo faktorite
na nasleduvaweto, tuku i faktorite na op{testvenata sredina koi ne
mo`at ednostavno da se izloliraat.
b) Istra`uvawata na "kriminalnite bliznaci"imaa za cel da ja
doka`at povrzanosta na izvesni nasledni osobini kaj identi~nite
(ednojaj~eni, monozigotni - koi sekoga{ se od ist pol i imaat identi-
~ni geni) i kaj neidenti~nite (dvojaj~eni, dizigotni - koi imaat razli-
~ni geni) bliznacite vrz pojavata na kriminalitetot. Osnovnata pretpostavka
e deka ako sklonosta za opredeleno povedenie navistina se
nasleduva, toga{ povedenieto na ideniti~nite bliznaci }e se poklopuva,
a kaj neidenti~nite bliznaci od ist pol (~ii geni se poklopuvaat
vo okolu 50% slu~ai), toa poklopuvawe }e bide daleku poretko. So
drugi zborovi bliznacite pru`aat idealna mo`nost za vistinsko ispituvawe
na odnosot me|u naslednite faktori i vlijanieto na op{testvenata
sredina, ottamu {to kaj niv ne postojat nasledni razliki. Vakvi
istra`uvawa bile vr{eni vo SAD, Japonija, Danska, Norve{ka,
Holandija, Francija, Anglija, Germanija i vo drugi zemji. 75
Prvata studija od vakov vid se pojavi vo 1928 godina pod naslov
Zlostorstvoto kako sudbina. Avtortot na ovaa studija germanskiot
psihijatar Johanes Lange (Johannes Lange) ispituval 13 identi~ni i 17
neidenti~ni bliznaci vo Bavarija i utvrdil deka kriminalno povedenie
koe se poklopuva se pojavuva vo 80% slu~ai kaj identi~nite parovi
na bliznaci i samo kaj 12% slu~ai na neidenti~ni parovi na bliznaci.
Zaradi ispituvawe na ulogata na nasledstvoto vo ramkite na
svojata psiholo{ka teorija na li~nosta Ajzenk (Eysenek H. J.) go koristel
istra`uvaweto na Lange. Toj dal pregled na izvesen broj bliznaci
so socijalnopatolo{ko povedenie.
Interesno e istra`uvaweto izvr{eno me|u 1941 - 1961 godina
od strana na Jo{imasu (Sh«fu Yoshimasu), profesor po kriminalna psihologija
i sudska psihijatrija od Tokio. Toj ispituval 28 identi~ni i
18 neidenti~ni parovi na bliznaci. Vo po~etokot Jo{imasu utvrdil
sovpa|awe samo kaj 50% od identi~nite i nikakvo sovpa|awe kaj neidenti~nite
bliznaci, koe po vojnata se poka~ilo na 60,6% : 11,1%, no
kako posledica na op{toto zgolemuvawe na kriminalitetot od toa
vreme vo Japonija. 76
74
Vidi: Mannheim, H, op. cit. str. 229-231.
75
Za nekoi od tie istra`uvawa vidi: Kajzer, G. op. cit. str. 217
76
Vidi: ibid, str. 233-234.
78

Najobemna studija za "kriminalnite bliznaci" poteknuva od
Danska. Stanuva zbor za istra`uvaweto na Kristiansen (Karl Christiansen)
sprovedeno vo periodot 1881-1910 godina. Negovoto istra`uvawe
opfa}a 3.586 bliznaci. Toj vostanovil deka ako eden od bliznacite
projavuva kriminalno povedenie, verojatnosta od vr{ewe na takvo povedenie
iznesuva okolu 35% kaj identi~iot i 12% kaj neidenti~niot
bliznak.
Mendik i Volavka (Sarnoff Mendick i Jan Volavka) izu~uvale pove}e
od 5.000, a vo posledno vreme rabotat so 13.000 bliznaci i do{le
do soznanie deka genetskite faktori se od zna~ewe za nekoi varijabli
koi se povrzani so antisocijalnoto povedenie. Centarot za posvoenici
na Univerzitetot vo Minesota zaklu~il deka okolu1/2 od li~nite
karakteristiki na bliznacite se dol`at na naslednite faktori. 77
Istra`uvawata na "kriminalnite bliznaci" ne mo`ea da go doka`at
kriminalnoto nasleduvawe, tuku samo potvrdija deka nasleduvaweto
vr{i opredeleno vlijanie na povedenieto na ~ovekot koe sekoga{
e sledeno so dejstvoto na sredinata.
3. Ovie biolo{ki sfa}awa poslu`ija za prezemawe na soodvetni
preventivni i terapeutski akcii so cel da se spre~at siluvawata.
Me|u raznite preventivni merki se nao|aat i nekoi kako zabrana na
stapuvawe vo bra~ni odnosi, spre~uvawe na za~nuvawe na deca, sterilizacija
na lica koi se optovareni so kriminalna naslednost. Vo SAD
nekoi kriminolozi kako, na primer, Hejli (William Healy) se zalagaat
za hirur{ki operacii na mentalno defektni lica so neskrotliv seksualen
nagon. Toa poslu`ilo kako osnova za primena na sterilizacija
vo nekoi amerikanski i evropski dr`avi, a vo nekoi od niv ([vajcarija
od 1907, Danska za prvpat vo 1929, a potoa i vo 1935, Germanija od
1933 godina) taa i denes se vr{i. 78
3. ENDOKRINOLO[KA TEORIJA
Vo ramkite na biolo{kata teorija se razvi i posebna endokrinolo{ka
teorija na devijantnosta i kriminalitetot, koja devijacite i
kriminalnoto povedenieto na lu|eto gi doveduva vo vrska so pre~kite
vo funkcioniraweto na endokriniot sistem. Spored toa kriminalitetot
e izraz na neramnote`a ili naru{uvawe na funkcioniraweto na
opredeleni endokrinite `lezdi. 79 Imeno, funkcioniraweto na tie
77
Ignjatovi}, \. op. cit. str. 110.
78
Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 97.
79
Stanuva zbor za slednite `lezdi: tiroidnata ({titna) `lezda koja
se nao|a vo tkivoto na vratot i la~i hormon od koj zavisi aktivnosta na organizmot,
rasteweto, emocionalnoto rea|irawe i sl., pituitarna `lezda ili
hipofiza koja se nao|a vo glavata i ~ii `lezdi so zasiluvawe ili sopirawe
na rabotata na ostanatite `lezdi ja usoglasuvaat nivnata funkcija, nadbu-
79

`lezdi pred sî e od va`nost za instinktivniot i emocionalniot `ivot
na lu|eto, za{to deluvaat na temperamentot i na povedenieto na
poedinecot.
Vo literaturata se smeta deka Volter Kenon (Walter B. Cannon)
i Xorx Krajl (George W. Crile) se prvite koi me|u telesnite zaboluvawa
i emotivnite naru{uvawa gi dovedoa vo vrska so defektnoto funkcionirawe
na endokrinite `lezdi. Ova gledi{te natamu go razvija
Kre~mer (Kretschmar) i Smit (S. J. Smith), a go populariziraa Maks
[lap (Max G. Schlapp) i Edvard Smit (Edward H. Smith) vo svojata
kniga Nova kriminologija ("The New Criminology"). 80
Kako posrednik za vospostavuvawe na vrskata so kriminalitetot
se istaknuvaat mentalnite naru{uvawa, namalenata inteligencija
i sli~ni svojstva na li~nosta (Max. Schlapp), niskite instinktivni
sili (Louis. Berman), pa|aweto na nivoto na {e}erot vo organizmot
(Edvard Podolski) koi, od edna strana, se javuvaat kako posledica
na endokrinite funkcii, a, od druga, mo`at da go uslovat kriminalnoto
povedenie. 81 Vo taa smisla se zboruva duri i za konstituirawe
na "kriminalna endokrinologija" kako posebna endogenoetiolo{ka
disciplina vo izu~uvaweto na kriminalitetot. 82
Vo psihologijata glavno ne e sporno deka psihi~kiot `ivot i
povedenieto na ~ovekot stojat vo opredelena vrska so rabotata na
endokrinite `lezdi pred sî vrz emocionalen plan. Me|utoa sfa}awata
deka vo rabotata na endoktinite `lezdi treba da se bara osnovna
pri~inska uslovenost na povedenieto denes glavno se napu{teni.
Osnovna kriti~ka zabele{ka {to mo`e da í se upatat na ovaa
teorija e deka ne e proverena i ottamu e nedoka`ana. Pokraj toa mnogu
lica so naru{uvawa na funkcioniraweto na endokriniot sistem ne
bre`ni `lezdi koi osven hormoni neophodni za rabotata na organizmot go
la~at hormon adrenalin koj vlijae na razni telesni promeni karakteristi~ni
za emociite {to e mogu va`no za emociite i aktivnosta na organizmot, i gonadi
ili polovi `lezdi koi imaat svoja uloga vo reproduciraweto na vidot i
seksualniot `ivot, kako i vo predizvikuvaweto karakteristi~ni promeni kaj
polovite. A~imovi}, M. op. cit. str. 33 i Milosavljevi}, B. op. cit, str. 94-95.
80
Eliot, M. op. cit. str. 269.
81
Edvard Podolski vo svojot trud "Hemiski osnovi na prestapni~koto
povedenie" (1958) uka`a deka pa|aweto na {e}erot vo krvta (hipoglikemija)
doveduva do vr{ewe na kra`bi, nasilstva, sudiri so policijata, soobra}ajni
delikti. Pomaloto la~ewe na hormoni na {titnata `lezda i hipofizata spored
nego doveduva do vr{ewe na sitni i te{ki kra`bi. Toj se obiduva{e da go
doka`e i toa deka pa|aweto na kalciumot vo organizmot doveduva do opredeleni
prestapni~ki povedenija.
82
Korn, R i McCorkle, Kriminology and Penology, New York, - London,
1964, str. 205-207.
80

projavuvaat nitu devijantno odnesuvawe, a kamoli kriminalno povedenie.
4. TEORIJA NA NENORMALNOSTA NA HROMOZOMITE
1. Citogenetikata go prou~uva osobeno brojot, oblikot i deluvaweto
na hromozomite kako i nivnite neprirodni promeni. Medicinskite
istra`uvawa vo ovaa oblast poka`aa deka kaj razni naru{uvawa
(nepravilnosti) na brojot i strukturata na hromozomite pretstavuvaat
pri~ina za mnogu telesni i du{evni bolesti zna~ajni ne samo za
poedinecot kako nostitel na takvi stanici, tuku i za negovoto potomstvo.
Denes blagodarenie na mnogu postapki mo`at da se dobijat hromozomski
citogenetski kariogrami koi ja poka`uvaat hromozomskata
strukturata na ispitanikot. Vrz osnova na hronozomskite {emi mo-
`no e da se doka`at zna~itelen broj na nasledni zaboluvawa {to se od
zna~ewe za doka`uvawe na nekoi nasledni genetski zaboluvawa i nakaznosti
a, spored nekoi kriminolozi, duri i za doka`uvawe na kriminalnite
sklonosti na poedinecot.
Hromozomite 83 koi sodr`at 90% dezoksiribonukleninska kiselina
(DNK), se aktivna sostojka na keliite. Niven element se genite
koi go uslovuvaat prenosot na naslednite osobini. Kaj ~ovekot vo edna
kletka redovno ima vkupno 46 hromozomi rasporedeni vo 23 parovi.
Isklu~ok pretstavuva samo `enskata jajna kelija i kelijata na spermata
koi sodr`at po 23 hromozomi. Vo edna kelija vsu{nost razlikuvame
22 para autozomi koi se zaedni~ki kaj ma`ite i kaj `enite i eden
par polni hromozomi nare~eni gonozomi koi se razli~ni kaj ma`ite i
kaj `enite. Vo toj eden par na polni hromozomi i dvata hromozomi kaj
`nite se od ista golemina i se ozna~uvaat so (X), a celiot par so (XX).
Kaj ma`ite ovie dva polni hromozomi (gonozomi) ne se od ednakva golemina
taka {to samo edniot - pogolemiot se ozna~uva so (X), a pomaliot
so (Y), a celiot par zaedno so (XY).
2. Od navedenoto proizleguva deka normalniot raspored na
hromozomite za `eni e (XX), a za ma`i (XY). Od spojuvaweto na spermata
koja ima (X) hromozom so edno jajce, nastanuva kombinacija (XX),
od {to se ra|a dete so `enski pol, a od kombinacija so sperma koja ima
(Y) hromozom se ra|a ma{ko dete. Vo nekoi slu~ai, iako poretko, doa|a
do aberacija, odnosno do izmeneta hromozomska slika, t.e. do prekubrojni
Y hromozomi. Na toj na~in se javuvaat osobeno hromozomskite
{emi od tipot na (XXY) - kaj `enite, odnosno (XXY i XYY) - kaj
ma`ite. Kaj `enite istra`uva~ite nemaat zabele`ano zna~ajni kore-
83
Terminot hromozom poteknuva od gr~kite zborovi khroma {to zna~i
boja i sôma - telo.
81

lacii na hromozomskite aberacii so nivnata devijantnost, odnosno
kriminalitet. 84
Za socijalnata patologija i kriminologijata se, vsu{nost, interesna
nenormalnosta na gonozomite i toa osobeno koga se raboti za
nivna prekubrojnost (poligonozomija) kaj ma`ite. Kaj niv, vo prv red
se pojavuva Klinefelteroviot sindrom (XXY) so razni varijanti tn.
kariotipovi (XXYY), (XXXY), (XXXYY) itn. Kriminolo{kite istra-
`uvawa uka`uvaat deka ovoj sindrom e mnogu porasprostranet kaj prestapnicite,
iako ima i rezultati koi ne go doka`uvaat toa. Se smeta
deka kaj prestapnicite so vi{ok na (X) hromozomi se pojavuva genitalna
nerazvienost i donekade du{evna zaostanatost, i deka kaj niv dominiraat
sekundarnite prestapi, no deka se pojavuvaat i ubistva i kra-
`bi (Pinatel).
Glavnoto krimonogeno zna~ewe sepak mu se pripi{uva na prekubrojnite
(Y) hromozomi. Vo ovaa smisla @an Graven (Jean Graven),
tvrdi deka tokmu hromozomskiot raspored (XYY) pretstavuvaat hromozomi
na zlostorstvoto nare~eni "kainov sindrom". Vakviot stav
osobeno se zacvrsti koga ovaa hromozomska trojka e pronajdena kaj pogolem
broj zlostornici. 85 Se smeta deka hromozomskata {ema (XXY)
doveduva do visok rast, dolgi noze, zabel`eitelno dolgi podlaktici,
mozol~iwa po liceto, blaga mentalna zaostanatost a ponekoga{ i te-
{ki mentalni zaboluvawa, a vo pogled na odnesuvaweto: agresivnost i
antisocijalno povedenie i toa vo ranata mladost, impulsivnost, labilnost
i razdrazlivost (Mary Tafler).
3. Kriminolo{kite studii koi se zanimavale so naru{uvawata
vo strukturata na hromozomite i nivnoto vlijanie na kriminalitetot
vo osnova se potpiraa vrz nesoodvetni metodolo{ki postapki ~ii glaven
nedostatok e vr{eweto istra`uvawa vrz isklu~itelno mali primeroci
i, re~isi redovno, otsustvo na koristewe kontrolni grupi. Toj
nedostatok se obide da go otstrani edno dansko istra`uvawe vo koe
bea zafateni 31.436 vozrasni ma`i rodeni vo Kopenhagen. Rezultatite
84
Se smeta deka hromozomskata {ema XXY kaj `enite predizvikuva kongenitalni
deformacii: pomal rast, mentalna zaostanatost, a ponekade i sterilnost.
85
Ovaa hromozomska trojka e pronajdena vo Pariz kaj eden ubiec po
ima Daniel Igon (1968), kako i kaj Ri~ard Franklin Spek nare~en "~udovi{teto
od ^ikago" zatoa {to ubil 9 mladi bolni~arki (1966). Foks (Richard
G. Fox) naveduva deka rasporedot (XYY) e najden i kaj Robert Petar Tait koj ja
ubil svojata baba i se oblekuval vo nejzinite fustani (1961). Vakviot "kainov
sindrom" e najden i kaj Lorens Edvard Hanel od Melburn, koj ja ubil svojata
stara gazdarica (1968), kaj dvaesetgodi{niot Enest Diter Bak, koj ubil tri
`eni (1968, kako i kaj Sin Farli od Wujork koj ubil edna `ena koja prethodno
i ja siluval (1969). Vidi. A~imovi}, M. Pravci kriminalne psihologije, Savremena
administracija, Beograd, 1976, str. 40-42 i Milosavljevi}, B. op. cit. str. 101-104.
82

poka`aa deka samo kaj 12 od tie lica bile pronajdeni hromozomski
anomalii. Pritoa e utvrdeno deka ovie lica vr{ele zna~itelno pogolem
broj krivi~ni dela od ostanatite lu|e na nivna vozrast, no takvi
dela vo koi nemalo elementi na nasilstvo. 86
Glavniot nedostatok na ovie teorii sepak mo`e najdbro da se
izvle~e od podatocite {to gi naveduva Pinatel. Toj veli deka spored
statistikite ima 70 pati pove}e subjekti so kariotip (XXYY), a 50 do
60 pati pove}e so (XXY) kaj prestapni~kata odo{to kaj neprestapni-
~kata populacija. Me|utoa, veli natamu toj, treba da se ima predvid
deka naru{uvawata na hromozomite postrojat samo kaj 1-2% ma{ki
prestapnici. 87
5. TEORIJA NA RASNATA PRIPADNOST
1. Rasnata teorija isto taka pretstavuva edna od varijantite na
biolo{kata teorija, za{to pravi obid sociopatolo{kite (devijantnite)
pojavi i kriminalitetot da go objasni so vrodeni sklonosti i
nasledni dispozicii na pripadnicite na oddelni rasi. Iako e krajno
neodr`liva, ovaa teorija ima golem broj privrzanici kako {to se:
Lombrozo (C. Lombroso), Hageman (Max Hagemann), Nikeforo (Niceforo),
Morseli (Moreseli) Luva` (Louvage). Denes vo amerikanskata literatura
mo`at da se sretnat duri i novi privrzanici osobeno takvi koi
kriminalitetot na Crncite sakaat da go objasnat so potencirawe na
rasniot faktor.
Ona {to vedna{ treba da se istakne e deka istra`uvawata zasnovani
vrz teorijata na rasnata pripadnost kako kriminogen faktor,
na site nejzini privrzanici vo osnova im slu`ele za opravduvawe na
rasnata diskriminacija. Takov e na primer slu~ajot so fa{isti~ka Germanija
kako i SAD vo pogled na objasnuvaweto na kriminalitetot
glavno na Evreite, Crncite i Potorikancite.
Vo Germanija ova sfa}awe dojde do izraz vo vrska so tolkuvaweto
na kriminalitetot na Evreite za koi se tvrde{e deka poradi svojata
rasna pripadnost se predopredeleni za vr{ewe na opredeleni
krivi~ni dela kako {to se falsifikati, zelena{tvo i la`no bankrotstvo.
Ovaa teorija vo SAD ima{e poseben odziv. Istra`uvawata {to
bea sprovedeni za u~estvoto na Crncite vo kriminalitetot sprema nekoi
avtori poka`aa deka tie vr{at zna~itelno pogolem broj krivi~ni
dela vo odnos na beloto naselenie.
2. Rasnata teorija be{e osobeno kritikuvana od brojni avtori
kako navistina neodr`ivo i, pred sî, apsurdno {pekulirawe.
86
Vidi. Ignjatovi}, \. op. cit. str. 111.
87
A~imovi}, M. op. cit. str. 40.
83

A{afenburg (G. Aschaffenburg) me|u drugoto go ispituval vlijanieto
na nacionalnosta i rasata vrz kriminalitetot. Toj najprvin go
otfrla misleweto deka mo`e da se zboruva za nacii koi pomalku ili
pove}e se skloni kon kriminalitetot, pa spored toa za poniski i povisoki
nacii od stojali{te na eti~kite osobini. Kriminalnite statistiki
ne pru`aat sigurni podatoci vo ovoj pogled. Mo`no e brojnoto
sporeduvawe me|u razni nacii da zboruvaat vo prilog na pomal ili pogolem
kriminalitet na razli~ni narodi, no rabotite ne stojat taka
ako se zeme predvid deka krivi~nite zakonodavstva na razni narodi
me|usebno se razlikuvaat. Taka, na primer, pogolemiot kriminalitet
na eden narod mo`e prividno da se pojavi zatoa {to vo taa dr`ava e pogolem
brojot na inkriminacii koi, vo drugi dr`avi ne se smetaat za
krivi~ni dela, kako {to e slu~aj so krivi~nite dela protiv religijata
i sl. Natamu i ureduvaweto na krivi~noto pravosudstvo mo`e da poka-
`e prividno zgolemuvawe ili namaluvawe na brojniot iznos na kriminalitetot
vo razni dr`avi. Taka, na primer, zemjite so postrogo zakonodavstvo
statisti~ki }e poka`at pogolem broj na te{ki krivi~ni
dela i na zlostornici, odo{to zemjite so poblago zakonodavstvo. A{afenburg,
isto taka, go kritikuva misleweto deka so sigurnost mo`e da
se zboruva za vlijanieto na rasata vrz kriminalitetot. Toj, pred sî,
istaknuva deka poimot rasa e dosta neopredelen, potem deka pogolem
broj na narodi koi nastanale so vkrstosuvawe na razni rasi. Me|utoa,
duri i koga bi se vostanovilo potoewe na narodi od ~ista rasa, sepak
stopanskite i op{testvenite odnosi na odelni narodi se tolku razli~ni,
{to edvaj mo`e da se utvrdi kolkavo e zna~eweto na rasnite
razliki vo pogled na kriminalitetot. No samoto toa ne zna~i deka
izvesni psihi~ki osobini vrzani za opredelni etni~ki ili narodni
grupi ne se od kriminalno zna~ewe. Toa osobeno va`i za temperamentot.
Taka, na primer, jasno e deka postoi razlika me|u lesnata emocionalnost
na sredozemnite narodi (na primer na italijanite) i predpazlivite,
vozdr`livi severni narodii deka ovie razliki vo temperamentot
igraat golema uloga vo kriminalitetot na ovie zemji.
Me|u prvite kriti~ari na ovaa teorija be{e i Bonger (W. A.
Bonger) koj problemot na porastot na kriminalitetot na evreite vo
Evropa, kako i na crncite i siroma{nite sloevi vo Amerika go objasnuva
vo svetlinata na ekonomskiot determinizam. Vo svoeto poznato
delo Rasa i kriminalitet (Race and Crime) toj izri~ito tvrdi deka zgolemuvaweto
na kriminalitetot na Crncite vo Amerika e pre dizvikan
so ekonomskite i op{testvenite uslovi na nivniot `ivot.
Vo ovaa smisla Hentig veli deka Crncite vo SAD se izlo`eni
na diskriminacija koja popu{ta vo periodi na vojni (potrebna rabotna
raka i vojnici) i zatajuva vo vreme na mir. Crncite koi prete`no
84

se nepismeni se vrabotuvaat na najte{ki rabotni mesta 88 i toa so pomala
plata od belcite. Postoi i stanben problem na Crncite. Nivnite
stanovi se pomesteni vo crne~ki geta i se tro{ni i nehigienski, ~esto
bez kakvo i da e zagrevawe, bez kupatila i drugi ugodnosti. 89
Crncite obi~no mora da pla}aat i pogolema zakupnina za stanot. Seto
toa doveduva do nivna siroma{tija, a toa e pri~inata za nivnite kriminalni
povedenija. Glavnite pri~ini za kriminalitetot na `oltata
rasa Hentig pak, ja gleda vo kulturnite sudiri.
Zna~ajni zabele`uvawa vo odnos na ovoj problem iznesuva i
Eliot koja veli: "So ogled na site pre~ki vo negovoto celosno u~estvo
vo amerikanskata kultura, ne iznenaduva {to crnecot se ~uvstvuva
pomalku obvrzan odo{to pripadnikot na belata rasa da im se pokoruva
na zakonite" 90
Nakratko ovaa kvaziteorija gi otfrla su{testvenite kauzalni
vrski i tendenciozno se zadr`uva isklu~ivo na biolo{kite svojstva
na edna rasa, zapostavuvaj}i go vo celost vlijanieto na socijalnite i
ekonomskite pri~ini i uslovi na kriminalitetot i osobeno nivnata
diskriminacija vo opredeleni sredini.
88
"Vrabotenosta na crncite poka`uva deka se pomesteni na onie mesta
koi se podlo`ni na kriza. Vo ovaa zemja vo koja fizi~kata rabota e ~esto
do krajnosti iscrpuva~ka, te{kite fizi~ki raboti obi~no se nameneti za
crnata rasa. Crncite gi nao|ame na rabotni mesta koi se izlo`ni na visoka
temperatura kako {to se varewe, perewe, lo`ewe itn., tamu kade {to rabotata
e iscrpuva~ka, bez ogled dali se vr{i na otvoren prostor ili nave~er.
Vo mnogu stopanski granki koi se opasni po zdravjeto ili koi se odbojni na
drug na~in oboeniot ~ovek e toj koj prete`no e vrabotgen tamu". Henting, H.
Zlo~in, uslovi i uzroci, Sarajevo, 1959. str. 204 vidi: i 190-238.
89
Ibid, str. 205.
90
Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 250 i natamu.
85

86

G l a v a II
PSIHOLO[KI I PSIHIOPATOLO[KI TEORII
1.PSIHOLO[KI TEORII
Za psiholo{kite teorii koi vo razli~ni varijanti se pojavija
kon krajot na XIX i XX vek, karakteristi~no e deka op{testveno patolo{kite
pojavi i kriminalnoto povedenie go doveduvaat vo vrska so
dominantnoto vlijanie na psiholo{kite osobini na li~nosta. Me|u
niv mo`at da se izdvojat: teorijata na neprilagodenosta, teorijata na
inteligencijata, teorijata na psihi~kite abnormalnosti, psihoanaliti~kata
teorija, teorijata na frustracija i teorijata na uslovuvaweto.
1.1. TEORIJA NA NEPRILAGODENOSTA
1. Osnovno stojali{te na teorijata na neprilagodenosta e deka
kriminalitetot pretstavuva oblik na op{testvena neadaptiranost na
poedincite na op{testvenite priliki. Vo nea se poa|a od adaptacioniot
mehanizam na ~ovekot koi vo prv red e usloven od psihi~kata
struktura na poedninecot.
Prestapnicite spored ovaa teorija se lica koi ne se soodvetno
integrirani i adaptirani na op{testvenite procesi, odnosi i sistemot
na vrednosti. Pri~inite za toa opredeleni teoreti~ari gi baraat
vo psihi~kite osobini na li~nosta - vo "sferata na ~uvstvitelnosta
na poedinecot" (Di Tullio), vo "nesposobnosta za prilagoduvawe na
psihosociolo{ko nivo" (S. N. Fast), "nedostigot na prilagodenost na
`ivotnite uslovi" (Vaccaro) odnosno vo "neznaeweto", {to zna~i vo
"defktnoto i nedovolno vospituvawe" (S. Freud).
2. So ogled na potrebata poblisku da se zapoznaeme so specifi-
~nostite na ovie razmisluvawa ovde vo celost }e ja izlo`ime teorijata
na neprilagodenosta {to ja zastapuva{e Hentig (Hentig). Spored
nego, kaj kriminalnoto povedenie mora da se pravi razlika me|u silite
koi se nao|aat vo osnovata na sekoj oblik na povedenie. Vo taa smisla
na prvo mesto postoi individualna dispozicija (sklonost, nastroenost),
pod koja se podrazbira voobi~aen i utvrden na~in na reagirawe
na edno lice na nadvore{nite stimulansi i, vtoro, postojat mno{tvo
od razli~ni sili koi deluvaat vrz ova nastroenost. Ovie sili mo`at
da bidat fizi~ki (temperatura, vlaga itn.), bakteriolo{ki (na pri-
87

mer, bacil na influenca ili sifilis), li~ni (`ena, pretpostaven stare{ina
itn.) i kultura. 91
Op{testvenite organizacii na toj na~in se izgradeni {to ne
treba da se pribegnuva kon zlostorstvo za da se dojde do osnovnite `ivotni
potrebi: hrana, seksualno zadovoluvawe i zadovoluvawe na primarnite
elementarni nagoni. Vrz ovaa teoretska pretpostavka se zanova
na{ata op{testvena fizozofija, vrz nea se izgradeni na{ite ustavi
i na{ite krivi~ni zakonici. Me|utoa, op{testvenata stvarnost ~esto
zaostanuva zad ovie idealni o~ekuvawa. Pri postavuvaweto na vrednostite
i tabuite nie poa|ame od edna nerealna pretpostavka, imeno
od toa deka ~ovekovata nastroenost so prose~na otpornost se sre}ava
so sredina na prose~en pritisok i deka taa pod vakvi okolnosti treba
da gi re{ava eventualnite sudiri na toj na~in {to }e se pridr`uva do
zakonskite propisi. Ako se pribegne kon nezakonski re{enija, toga{
se javuva krivi~noto delo i sleduva kazna. Pod pretpostavka deka pritisokot
na na{ata okolina nikoga{ ne go nadminuva prosekot, t.e. podnosliviot
stepen, teorijata za kriminalnoto povedenie bi mo`el da
se formulira na sledniov na~in: "Kriminalnoto povedenie e defektno
prilagoduvawe na op{testvenata sredina." Spored ovaa definicija,
op{testvenata sredina gi opfa}a site potencijalni prestapnici
koi so predupreduvawe se izlo`eni vo na{ite krivi~ni zakoni.
Me|utoa, ako pogledneme vrz op{testvenite sili koi nî opkru-
`uvaat, }e vidime deka tie se isto tolku daleku od prose~niot pritisok
kako {to temperaturata i vlagata na eden den se daleku od negoviot
godi{en prosek. Prose~nata doblest na na{ata op{testvena
sredina e fikcija koja vo edno vreme e ispravna, a vo drugi priliki neopravdana.
Ottamu od gornata definicija, iako zakonot poinaku opredeluva,
treba da se otstranat site onie slu~ai vo koi isklu~itelniot
pritisok na sredinata predizvikuva kriminalno povedenie. Nie vo
praktikata ostro gi razlikuvame "dobrite" prestapnici od vistinskite
prestapnici. Na prvite im prio|ame na razni na~ini, so kratkotrajno
li{uvawe od sloboda, so uslovna osuda, probacija ili usloven
otpust. No, nie mislime deka najva`no e da se pridr`uvame na na{ito
91
"Psihi~kite osobini na li~nosta koi go uslovuvaat povedenieto na
~ovekot sekoga{ se izrazuvaat individualno... Razli~nosta na tie individualni
osobini uslovuva i razli~no rea|irawe na nadvore{nite pottici, na
silite koi deluvaat od nadvor. Toa e rabota na nastroenosta koja spored karakterot
mo`e da bide razli~na - pove}e ili pomalku eksplozivna, nevramnote`ena
i ~uvstvitelna, odnosno smirena i nestabilna. Edni reagiraat mnogu
brzo, ~uvstvitelno i vobudlivo, drugi pak se spori, inertni i pomalku ~uvstvitelni;
edni se pretpazlivi i promisleni, a drugi rea|iraat lekomisleno,
brzopleto i povr{no; dodeka edni gi karakterizira energi~nost i smelost,
drugi poka`uvaat pla{livost, povle~enost i nere{itelnost itn". Milutinovi},
M. op. cit. str. 392.
88

osnoven stav, t.e. da ne se otstapi od stavot na neodobruvaweto. Nie
opstojuvame vrz stojali{teto za izbegnuvawe na kriminalnoto povedenie
so silen i teoretski mo`en akt na voljata. Na toj na~in doa|ame
do slednata formulacija na na{ata teorija: "Vistinsko kriminalno
povedenie e manlivo prilagoduvawe na op{testvenata sredina." Od
ova stojali{te mo`e da se ka`e deka zlostorstvoto nastanuva koga nastroenosta
i sredinata se sudrat vo vid na kriminalen (ili devijanten)
akt namesto me|u niv da dojde do edna sinteza na zakonski rezultat.
Pri~inite za ovaa eksplozija mo`at da se dvostrani:
Vo eden slu~aj nastroenosta e mnogu ~uvstvitelna i eksplodira
kako nekakov suptilen hemiski sostav pri najmal dopir. Vo takov slu-
~aj postoi vrodena sklonost da se reagira so seta sila na zauzdanata
energija, na nejasni, odnosno na neodredeni nadvore{ni pottici. Vakvite
nastranosti ni se dobro poznati kaj seksualnite prestapi i kaj
ubistvata. Ne e potrebno da se naglasuva od lu|eto od ovoj vid mora da
se o~ekuva deka }e vr{at krivi~ni dela koga }e se sudrat so prose-
~niot pritisok na op{testvenata sredina, pa duri i so onoj potprose~niot.
Ova mora da se o~ekuva se dotoga{ dodeka nivnata nastroenost
ne pretrpi promeni (na primer, so godinite na starost ili po
pat na hirur{ka intervencija so koja se rehabilitira eden invalid).
Sredinata vo koja morame da `iveeme sigurno ne mo`e do taa mera da
se popravi {to nikoj nema da mu ka`e grub zbor na edno lice so vaka
ne`en temperament ili deka vo taa sredina nema da ima ni mladi i
privle~ni `eni, taka {to potencijalnite zlostornici nema da dojdat
vo isku{enie da izvr{at ubistva ili siluvawe.
Od druga strana postojat slu~ai na tn. prose~ni sklonosti izlo-
`eni na prekumeren op{testven pritisok. Ova mo`e da se slu~i vo
emocionalnata, fizi~kata ili vo ekonomskata sfera. Krivi~nite
dela koi se vr{at pod vakvi isklu~itelni uslovi vo psiholo{ki pogled
imaat poinakvo zna~ewe. Tie ne odrazuvaat vrodeni sklonosti na
poro~en poedinec. Ako ovaa situacija se sporedi so ~ovek koj eden den
zaginal od grom, nikoj nema da pomisli deka samiot fakt {to toj e
mrtov zboruva protiv negovoto porane{no zdravje ottamu {to ~ovekovite
su{testva ne se vo sostojba da mu odoleat na dejstvoto na gromot.
Nie morame da gi imame vo vid sli~nite situacii i vo na{iot kulturen
`ivot koga krajna siroma{tija, izklu~itelna provokacija ili posebno
li{uvawe goni kon nezakonski akt na inaku lojalen poedinec.
Vo takvi situacii edinstven drug izlez bi bil samoubistvo, i to~no e
toa deka dobar del izgubeni i neuramnote`eni pribegnuvaat kon samoubistvo.
Op{testveniot `ivot se sostoi od slu~ajni pottici koi denes
se pogolemi a utre pomali, no sepak sekoga{ se dvi`at okolu prose-
~niot kvantitet koj obi~niot (prose~en) ~ovek e vo sostojba da gi podnese.
Verojatno e deka grupata na lu|e koi na pomali potttici reagira
so kriminalni postapki sekoga{ }e ima nepriliki. Nasproti va-
89

kvite lu|e, onie koi mu podlegnuvaat samo na ekstremniot pritisok na
nadvore{nite sili }e vr{at prestapi edinstveno vo navedenite retki
i isklu~itelni okolnosti. Ovie se prestapnici od nu`da, a onie sekojdnevni
zlostornici.
Najgolemiot broj na na{ite zlostornici se proizvod na sredinata.
Tie se lojalni dodeka se ubavo te~e, dodeka ekonomskiot `ivot se
razviva bez naru{uvawa i nivnata sposobnost za prilagoduvawe ne e
izlo`ena na preteran pritisok. Me|utoa, koga se spremaat op{testveni
buri, pojava na kriza, naru{at cenite i raste armijata na nevraboteni,
prose~niot lojalen poedinec popu{ta pod isklu~itelniot pritisok
i stanuva prestapnik. Ottamu spored Hentig, plimata na kriminalitetot
{to se javuva vo vakvi okolnosti treba da nî goni da gi istra`uvame
pri~inite na ovie bolesti, a ne da buri~kame me|u simptomite
koi gi pru`aat ~ovekovite su{testva. Za{to, kako {to natamu
veli Hentig, na{eto op{testveno ureduvawe sî u{te ne go dostignalo
ovoj stepen na objektivnost kako sonceto koe ednakvo gi gree pravednite
i nepravednite. Se pretpostava deka site sme rodeni kako ednakvi,
me|utoa svetot vo koj `iveeme ne e ednakov. Taka i vo kriminologijata
ne e isto ako dvajca storat isto delo, izvr{at isto zlostorstvo. Poinaku
ka`ano tie ne se isto.
Na krajot Hentig veli deka negovata teorija na neprilagodenosta
mo`e isto taka da se primeni i na zlostorstvata koi nastanuvaat
poradi izobilstvo. Vo ovie slu~ai pritisokot na sredinata e pod normalniot.
Sekoj od nas e vo sostojba na ramnote`a blagodarenie na balansira~kata
kontrola na op{testvenite uslovi: javnoto mislewe pravilata
na moralot, zakonot i propisite na na{ata grupa. Koga ovaa normalna
ramnote`a e naru{ena, nie stanuvame mentalno izopa~eni. Se
razviva eskcentri~nosta, na{ata priroda se menuva i nie se sudirame
so postepena atrofija na sekojdnevnite pre~ki. Preteraniot pritisok
mo`e da bide isto taka koben kako i negovoto celosno otsustvo. Krajnoto
siroma{tvo ne se pla{i od kaznata bidejki dobroto povedenie e
u{te pogolemo zlo. Zna~i doa|a do zlostorstvo. Preteranoto izobilstvo
ili mo} ne se pla{i od posledicite, za{to kako {to izgleda tie
ne mora neizbe`no da nastapat, imeno tie mo`at da se izbegnat. 92
3. Na teoriite na neprilagodenosta im se stavaat pove}e zabele{ki.
Osnovnata zabele{ka poteknuva od marksisti~ki orientiranite
kriminolozi i socijalni patolozi. Spored niv, u~eweto za
kriminalitetot, odnosno devijantnosta kako izraz na neprilagodenosta,
koe go posmatra i objasnuva samo kako izraz na psiholo{kite
mehanizmi na poedinecot ne e dokraj odr`livo. To~no e deka kriminalcite
se neprilagodeni li~nosti, velat ovie avtori, deka ne se integrirani
vo op{testvoto, vo negovite mehanizmi, procesi i tekovi. Me-
|utoa, tie postavuvaat dve pra{awa. Prvoto, za op{testvenoto pote-
92
Vidi: Henting, H, op. cit. str. 19-26.
90

klo na neprilagodenosta i neosnovanosta na obvrskata kriminalecot
da se prilagoduva na edno op{testvo "koe se nao|a vo sostojba na "dezorganizacija",
koe go razoruva eksploatacija i razni drugi op{testveni
poroci i bolesti, vo koe vistinskite materijalni i du{evni
potrebi na lu|eto stojat vo protivre~nost so mo`nostite na svoeto
zadovoluvawe, vo koe li~nosta e atomizirana, dezintegrirana i sli-
~no, postojat negativni uslovi koi deluvaat vrz ~ovekot koi go formiraat
kako prestapni~ka li~nost." 93 I vtoroto, "zo{to oddelni lica
uspevaat da se odnesuvaat vo duhot na op{testvenite normi i po~ituvawe
na pozitivnite vrednosti, a drugi stanale neprilagodeni lica." 94
Nivniot zaklu~ok e deka teorijata na neprilagodenosta ne mo`e da
odgovori na ovie pra{awa i ottamu ne e dovolna i kadra da navleze vo
podlabokata etiologija na devijantnoto i kriminalnoto povedenie.
Pritoa ovie teoreti~ari zapa|aat vo sopstvenaat stapica, za{to negirajki
go zna~eweto na prilagoduvaweto doa|aat vo kontradikcija so
svojot afirmativen stav kon resocijalizacijata koja vo su{tina zna~i
prilagoduvawe na osudenicite na postojnite op{testveni odnosi i
vrednosti. Za da se izvle~at od taa stapica, edni, kako na primer, Milutinovi},
tvrdat deka prilagoduvaweto kaj resocijalizacijata nebare
e sosema drugo pra{awe koe vsu{nost i ne poka`uva bog znae kakov
uspeh, a drugi kako na primer, Kambovski, tvrdat deka resocijalizacijata
ne e mo`na vo kapitalisti~koto op{testvo. 95 Nakratko, na toj
na~in tokmu tie ne uspevaat da odgovorat na osnovnoto pra{awe za{to
edni stanuvaat kriminalci a drugi ne. A odgovorot e mo{ne ednostaven.
Imeno koga ve}e ispravno se priznava deka opredeleni psihi~ki
osobini ostvaruvaat izvesni te{kotii vrz mo`nosta za prilagoduvawe
i ottamu vrz pojavata na kriminalnite povedenija, mora da se ima predvid
deka na~inot na razre{uvaweto na tie te{kotii vo najgolema
mera zavisi od stavot na op{testvenata sredina kon tie lica i nivnoto
razbirawe ili nerazbirawe na tie te{kotii. Na{ stav e deka samo
na toj na~in mo`e da se izbegnat nepotrebnite teoretski zapletkuvawa
i da se iznajde odgovorot na pra{aweto za{to site lica so isti
pre~ki vo prilagoduvaweto ne stanuvaat prestapnici.
1.2. TEORIJA NA INTELIGENCIJATA
1. Osnovnata teza na teorijata na inteligencijata e deka devijantite
i prestapnicite se nedovolno inteligentni i slaboumni lica
koi ne se vo sostojba da ja sfatat te`inata i {tetnosta na svoite postapki.
Vakviot stav vo osnova mo`e da se bara vo poso~enite ko-
93
Milutinovi}, M. op. cit. str. 106.
94
Ibid, str. 106.
95
Za ovoj problem po{iroko: Sulejmanov, Z. Penologija, Grafohartija,
Skopje, 1999, str. 431-434.
91

mparativni istra`uvawa na inteligencijata na prestapnicite i licata
koi ne se oddavaat na devijantni povedenija ili kon vr{ewe krivi-
~ni dela. Od tie istra`uvawa prozleze pogre{no soznanie deka me|u
devijantite i prestapnicite se pojavuva zna~itelno pogolem procent
na lica so poniska inteligencija i slaboumnost.
Vo sociopatolo{kata i kriminolo{kata literatura se smeta
deka ovaa teorija za prvpat e po{iroko razviena od strana na Henry. K.
Goddard vo negovite studii: "Slaboumnosta nejzinite pri~ini i posledici"
(Feeble - Mindedness, Causes and Consequences, New York,
1914), "Prestapnik imbicil" (1915) i "Sposobnostite na ~ovekot i nivoto
na intelektualniot razvoj" (Human Efficiency and Levels od Inteligence,
Princeton University Press, Princeton, 1920). Spored nego sekoe slaboumno
lice e potencijalen prestapnik i deka najva`nata pri~ina na nivnoto
prestapni{tvo e tokmu niskoto nivo na nivnata inteligenija koja kaj
niv se spu{ta do nivoto na debilnost. So cel da se spre~i nivnoto
prestapni~ko odnesuvawe, Godard predlagal nivno smestuvawe vo posebni
ustanovi i zabrana na nivna reprodukcija. Podocna se obidel da go
promeni svoeto mislewe so tvrdeweto deka sekoj ~ovek e potencijalen
prestapnik.
Re~isi site istra`uvawa od toa vreme uka`uvaa na toa deka golemiot
procent na maloletni delinkventi e na potprose~no psihi~ko
nivo. Taka, na primer, Hejli i Broner (William Healy and Augusta F.
Bronner) utvrdile deka 14% od decata od ^ikago bile slaboumni, 14%
umobolni, 5% optovareni so psihozi i 2% neuroti~ni. 96
Privrzanicite na teorijata na inteligencijata kako faktor na
kriminalnoto povedenie ja istra`uvaa i zaemnata zavisnost na niskata
inteligencija i recidivizmot. Vo taa smisla Gilin (J Gillin, Social
pathology, New York, 1933) istaknuva deka sekoe istra`uvawe na povratni{tvoto
poka`uva zgolemeno povtoruvawe na krivi~nite dela so
istovremeno opa|awe na stepenot na inteligencijata. Nasproti ovoj
avtor Hartman (Hartman, Recidivism and Inteligence, 1940) utvrdil deka
recidivistite imaat povisok stepen na inteligencija od primarnite
prestapnici
2. Ponovite istra`uvawa zasnovani vrz sovremeni instrumenti
za merewe na inteligencijata poka`aa deka razlikite me|u prestapnicite
i neprestapnicite se re~isi nezna~itelni ili nikakvi. Pritoa
na studiite spored koi prestapnicite poka`uvaat poslabi rezultati
na testovite na inteligencijata im se upatuvaat izdr`ani prigovori
za neadekvatniot izbor i nedovolnata reprezentativnost na kontrolnite
grupi. Bitno e da se podvle~e i toa deka dobienite razliki vo
pogled na inteligencijata se tolku mali {to so namaleniot stepen na
inteligencija vo nikoj slu~aj ne mo`e da se objasni kako nekoj zna~aen
op{t kriminogen faktor. Vo ovaa smisla treba da se razgleduva i
96
Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 271.
92

postoeweto na temnata brojka, odnosno pretpostavkata deka so ovie
istra`uvawa me|u ~esnite gra|ani ~esto se opfateni i golem broj na
lica koi ja izbegnale slu`benata intervencija.
Vo edno od takvite istra`uvawa koe se odnesuva{e na opredelen
broj zatvorenici vo Xorxija, Adler i Votrington (Herman M.
Adler and Myrthe R. Worthington) do{le do zaklu~ok deka tamo{nite
zatvorenici bile pointeligentni od pripadnicite na vojskata na SAD
za vreme na Prvata Svetska vojna. Podocna, sporeduvaj}i niza studii
Zeleni (Leslie D. Zeleny) utvrdil deka nema golemi razliki vo srazmerot
na slaboumnosta kaj zlostornicite i obi~noto naselenie za{to
toj srazmer iznesuval 1,2 : 1. 97 Tul~in (Simon H. Tulchin) 98 konstatiral
deka me|u kriminalcite i nekriminalcite ne mo`e da se utvrdi bilo
kakva zna~ajna razlika vo pogled na stepenot na inteligencijata, dodeka
Saterlend (E. Sutherland) tvrde{e deka eventualnite razliki vo
toj pogled naj~esto se predizvikani so gre{ki vo izborot na primerokot,
na~inot na sostavuvaweto na pra{awata i tolkuvaweto na dobienite
rezultati.
Kriminolo{kite istra`uvawa isto taka utvrdija deka nivoto
na inteligencijata varira vo zavisnost od vidot i te`inata na prestapni~kata
dejnost. Taka na primer, izmamnicite po pravilo poka`uvaat
natprose~na inteligencija, dodeka od druga strana, kaj izvr{itelite
na krvnite i seksualnite krivi~ni dela inteligencijata e ne{to poniska
od prosekot, i mo`e da se spu{ti i do nivoto na debilnost i
inbicilnost. 99 Zna~aen rezultat pretstavuva i soznanieto deka nivoto
na inteligencijata i prestapni{tvoto istovremeno se determinirani
od deluvaweto na treti zaedni~ki faktori (antecedenti) koi ostvaruvaat
svoe vlijanie i vrz inteligencijata i vrz prestapni{tvoto. Me|u
niv e pomesteno dejstvoto na nepovolni socijalnite faktori kako {to
se: otsustvoto na soodvetni uslovi za vospituvawe i obrazovanie, pripadnosta
na opredelena kulturna grupa i sl.
Seto ova me|utoa ne gi obeshrabri izvesni istra`uva~i da prodol`at
so sporeduvaweto na stepenot na inteligencijata me|u zlostornicite
i ~esnite gra|ani. Taka bra~niot par Glik utvrdile deka maloletnite
delinkventi imaat ponizok stepen na inteligencija od nivnite
vrsnici koi ne vr{at krivi~ni dela. [ort i Strudbrk (Short
97
Eliot, M. op. cit. str. 273-274
98
Tulchin, S. H. Intelligence and Crime, University of Chicago, Press, Chicago,
1939.
99
Saterlend (E. Sutherland, 1931) koj go ispituval koeficientot na
inteligencijata na prestapnicite utvrdil deka storitelite na krivi~ni dela
pronevera, krivotvorewe i licata koi primaat mito imaat povisok IQ, deka
ubijcite, nasilnicite, silexiite i ostanatite seksualni prestapnici se so
poniska inteligencija, a kradcite na avtomobili i lica koi vr{at dela vo
vrska so upotreba na droga i alkohol se prose~no inteligentni.
93

and Strodbek, 1965) povtorno vo ^ikago konstatiraa deka pripadnicite
na maloletni~kite bandi imaat poniska inteligencija od maloletnicite
koi ne se delinkvento orientirani. Gibson i Vest (Gibson and
West) tvrdat deka maloletnicite koi za prvpat se osuduvani pred
navr{uvaweto na 14 godini, imaat poslabi rezultati na testovite na
inteligencija.
3. Niskoto intelektualno nivo mo`e da bide pre~ka za obrazovnoto
i profesionalnoto napreduvawe, a so toa i za steknuvawe na povisok
socijalen status. Nedovolnata inteligencija mo`e da bide uslov
za neadekvatnoto procenuavawe na razli~ni `ivotni situacii i rizici
{to gi nosi izvr{uvaweto na krivi~nite dela. Takvite lica polesno
potpa|aat pod vlijanie na drugi. Niskata inteligencija mo`e da
bide i faktor za polesno dospevawe vo penitencijarna ustanova. Ovie
okolnosti me|utoa ne se dovolni za toa niskata iteligencija da se
ozna~uva kako najbiten ili u{te pomalku kako edinestven faktor na
prestapni~oto povedenie tuku samo kako eden od brojnite uslovi koi
pridonesuvaat ili go ovozmo`uvaat kriminalno povedenie. Toa ne zna-
~i deka vo nekoi konkretni slu~ai inteligencijata ne mo`e da bide i
od presudno vlijanie. Me|utoa, gledano vo celina niskata inteligencija
ne mo`e da se smeta kako re{ava~ki pri~inski faktor tuku samo
kako pridonesuva~ka determinanta ili kako nezna~itelna ote`nitelna
okolnost za vr{ewe na prestapni~ko povedenie.
Ottamu mo`e slobodno da se ka`e deka, inteligencijata ima
samo opredeleno zna~ewe vo istra`uvaweto na endogenite faktori na
kriminalitetot. Inteligencijata denes me|utoa, dobiva nesporno mesto
i zna~ewe pri sproveduvaweto na odmeruvaweto i individualizacijata
na krivi~nata sankcija i vo procesot na resocijalizacijata na
prestapnicite vo penitencijarnite ustanovi.
1.3. PSIHOANALITI^KA TEORIJA
1. Ovoj pristap na etiolo{ko objasnuvawe na kriminalitetot
ima pove}e teoretski varijanti koi vo osnova ne se razlikuvaat. Na
site im e zaedni~ko poa|aweto od pihoanalizata kako metod na tretman
na mentalnite i emocionalnite naru{uvawa na li~nosta. 100 Osnovata
od koja se poa|a, vsu{nost, se potsvesnite sili i nagoni i stavot
deka kriminalnoto povedenie se javuva kako izraz na razni konflikti
koi nastanuvaat vrz baza na tie nekontrolirani psihi~ki sili koi doveduvaat
do toa poedinecot da ne e svesen za negovite ~esto skrieni
celi. Spored toa poimot na nesvesnoto zazema centralno mesto vo site
100
Glavniot metod na psihoanalizata e ispituvawe na poedine~nite
slu~ai (case study) koj se zasnova na metodolo{ki tehniki: slobodni asocijacii,
introspekcija i sl.
94

teoretski varijanti na ovaa teorija voop{to i vo objasnuvaweto na
devijantnosta i kriminalitetot posebno.
2. "Psihoanalizata gleda vo li~nosta edna dinami~ka organizacija.
Organizacijata na `ivotot na individuata me|u zadovolstvoto,
pragmatizmot i dol`nosta se objasnuva so borbata na tri instanci: 1.
"Ona" koe gi pretstavuva nesvesnite iracionalni sili, 2. "Jas" koe gi
pretstavuva silite izvedeni od stvarnosta, imeno od praktikata i 3.
"Nad Jas" koe vodi smetka za silite na samokaznuvawe i pokoruvawe."
101 Za ovoj pristap od posebno zna~ewe e teorijata na Frojd (Sigmund
Freud, 1856-1939) 102 za strukturata na li~nosta, nejzinata dinamika i
razvoj koi se od zna~ewe za objasnuvawe na procesot na socijalizacijata
na li~nosta. Centralnata struktura na li~nosta e sostavena od
tri dela ili potsistemi:
a) Prviot del Id (Ona, Nesvesno, Nesakano Jas, ili del od psihi~kiot
aparat na li~nosta koj e sostaven od nesvesni vrodeni instinkti)
go so~inuvaat vrodeni sili - instinkti, 103 od koi osnovnite pottiknuva~i
na aktivnostite se ozna~eni so izrazite "libido" (seksualen
nagon) i - ego nagoni (nagoni na samoodr`uvawe). Vo ramkite na Id-ot
Frojd natamu razlikuva dva vida na instinkti eros (instinkt na
`ivot) i tanatos (instinkt na smrt). 104 Me|u instinktite na eros-ot se
pomesteni gladot, `edtta i seksualniot instinkt koi slu`at za odr`uvawe
na `ivotot i na ~ovekoviot vid. Energijata koja pokrenuva na
aktivnost vo taa nasoka e ozna~ena so izrazot libido (libido pretstavuva
energija na eros-ot). Posebno vnimanie Frojd mu posvetuva na seksualniot
instinkt i vo negovata sila ja gledal mo`nosta za razbirawe
na re~isi na site ~ovekovi postapki. Instinktot na smrt kako destru-
101
Pinatel. J op. cit. str. 41.
102
Iako direktno ne se zanimaval so pra{aweto na kriminalitetot
Frojd dal zna~aen pridones za negovoto razbirawe osobeno so negovoto objasnuvawe
na potekloto na zlostorot i kaznata, opisot na zlostornikot poradi
~uvstvo na vina i objasnuvaweto na gafovite so koi dal pridones za razjasnuvawe
na nebre`nite krivi~ni dela. Vidi: Manhhaim, H. op. cit. str. 318-324.
103
"Id e izraz koj se upotrebuva za da se odbele`i golemiot rezervoar
na ~ovekovi nagoni koi retko izleguvaat na povr{inata na svesnosta. So drugi
zborovi, Id e nesvesno... Id-ot e izvor na site primitivni `ivotinski nagoni,
ili na ona {to porano se narekuvalo instinkti". Eliot, M. op. cit. str. 273
104
Ovoj instinkt, spored Frojd e izvor na agresivnosta i destruktivnostta
na li~nolsta. Dokolku toj instinkt e naso~en kon poedinecot {to go
poseduva, se izrazuva kako sadomazohizam i ponekoga{ doveduva do samoubistvo,
a dokolku e naso~en kon drugite, se izrazuva kako agresivnost koja doveduva
do rastovaruvawe na napnatosta. Za opredeleni kriti~ki zabele{ki kon
ovoj stav na Frojd, vidi: Stor, E. Ljudska agresivnost, Nolit, Beograd, 1968, str.13-
24.
95

ktiven instinkt e izvor na sklonosta na lu|eto kon agresija, razoruvawe,
vojni i me|usebni progonuvawa i tormozewa. 105
Site tie instinkti se del na organskata struktura na poedinecot
i vo osnova se protivop{testveni. ^ovekot se stremi da gi zadovoli,
a op{testvenata zaednica go opredeluva na~inot na koj toa mo`e da
se ostvari. Devijantnosta ili krivi~noto delo, so koe se saka da mu se
soop{ti ne{to na drugite (sekoe povedenie e vid na samoizrazuvawe
na li~nosta), pretstavuva manlivo prilagoduvawe na tie barawa (fali~na
socijalizacija). Me|utoa, so ogled deka sekoe pa i kriminalnoto
povedenie mora da se sfati potrebna e psihoanaliza koja }e gi napravi
vidlivi latentnite pri~ini i celta na takvoto povedenie.
b) Vtoriot del ili komponenta na li~nosat e Ego (Vistinsko
Jas, Svesna li~nost, ili del na li~nota koj doa|a vo dopir so okolinata
i koj posreduva me|u potrebite na Id-ot i barawata na Super ego-to).
Ego-to, vsu{nost, pretstavuva svest za okolinata, svest koja razviva silno
~uvstvo na vina poradi zabranetite porivi na Id-ot. So negova pomo{
deteto uspeva da go usoglasi izrazuvaweto na svoite sebi~ni porivi
so barawata i potrebite na drugite (Ego-to ima funkcija potrebite
na Id-ot razumno da gi usoglasi so realnosta i osobeno so razvienosta
na Super ego-to). Nego go so~inuvaat procesi kako {to se zabele`uvawe,
pomnewe i mislewe. Ego-to vo odnos na instinktivnata
sfera e sekundarno i slu`i samo kako izvr{tel na ona kon koe te`nee
Id-ot. Toj e razumen sluga na eden silen nerzaumen gospodar. Ego-to
celata sila ja crpi od prviot del na li~nosta. Bez Id nema Ego nitu
funkcii na Ego-to.
v) Tretiot del na li~nosta Super-ego (Posakano Jas, Nad Jas,
Sovr{eno, Socijalizirana li~nost , Sovest, ili del na psihi~kata
105 Od instinktot na smrtta proizleguva agresivniot nagon. Agresivnosta
e streme` za destrukcija vrz sebesi, streme` za sopstvena smrt naso~ena
sprema drugi objekti koi taka pretstavuvaat zamena za sopstvenoto bitie.
Poedinecot se bori so drugi lica za svojot opstanok, za{to negovata `elba za
sopstvena smrt e blokirana so silata na instinktot za `ivot. Vrz osnova na
ovie sfa}awa na Frojd, Hertman i Ana Frojd go razvivaat sfa}aweto deka
agresivnata energija, ednakvo kako i energijata na libidoto postojano se sozdava
vo organizmot. Ako ovaa agresivna energija ne se neutralizira preku
nekoja socijalno prifatliva akcija, neizbe`no doa|a do manifestirawe na
destruktivni sili na taa energija, doa|a do agresiven napad vrz drugi lica. Vo
takviot napad se nao|a zadovolstvo, za{to projavuvaweto na agresivnosta zna-
~i osloboduvawe na tenziite predizvikani so nezadovoleniot nagon. Spored
ova sfa}awe agresivnosta se kumulira vo organizmot kako voda vo bazen. Koga
akumulacijata na vodata }e dostigne opredeleno nivo, neizbe`no doa|a do
agresija. Ottamu nekoi avtori, ova sfa}awe go narekuvaat hidrauli~en model
za potekloto na agresijata. Rot, N. Osnovi socijalne psihologije, Zavod za izdanika
i nastavna sredstva, Beograd, 1977. str. 238.
96

struktura koj preku Ego-to ja cenzurira i ograni~uva funkcijata na Idot)
e sistem na normi, principi i vrednosti na dadeno op{testvo koi
gi usvoila li~nosta. Ovoj del na li~nosta, vsu{nost, e nejzinata socijalna
komponenta ~ija osnovna uloga e da ja spre~i, ko~i, kanalizira i
naso~uva silata na Id-ot kon op{testveno prifatlivo zadovoluvawe na
negovite barawa. 106
Nakratko Id se prirodnite, instinktivni i sebi~ni sklonosti
na edno lice koi toa se obiduva da gi potisne, Ego pretstavuva svesno
prilagoduvawe na li~nosta na svetot okolu nego, Super ego, koe pomalku
ili pove}e e sinonim na sovesta, go potisnuva konfliktot vo potsvesnoto,
za{to poedinecot do`ivuva ~uvstvo na vina pri pomislata
na svoite sebi~ni ili zlonamerni pobudi.: ma` ili `ena koi kradat,
mo`ebi, se stremat kon seksualno zadovoluvawe. 107
Me|usebniot dinami~en odnos me|u ovie komponenti ili aspekti
na li~nosta go odrazuva nejzinoto celokupno povedenie. Me|u niv
~esto doa|a do sudiri koi kaj li~nosta predizvikuvaat nesigurnost -
anksioznost. Sostojbata na nesigurnost i neoopredelen strav li~nosta
nastojuva da ja nadmine so pomo{ na odbrambeni mehanizmi kako {to
se regresijata, represijata, fiksacijata i drugi koi gi maskiraat i
izlobli~uvaat motivite i celite {to ne gi prifa}a Super-ego-to, taka
{to li~nosta iako za toa ne e svesna sepak gi zadovoluva i ostvaruva
makar indirektno i delumno. Vo slu~aj na posilni konflikti me|u
ovie komponenti doa|a do naru{uvawe vo povedenieto i do opredeleni
psihi~ki posledici vrz li~nosta. Za toa se vinovni ograni~uvawata
koi Super ego-to mu gi nalo`uva na Ego-to. Tokmu tie ograni~uvawa
mo`at da zavr{at so seriozni tenzii koi se manifestiraat vo anksioznost,
nalutenost ili rezignacija. Spored toa mnogu lica ne uspevaat
spored svoi kriteriumi da go odmerat povedenieto taka kako {to nalaga
Super ego-to i razvivaat silna smisla za vina. Toa ~uvstvo od
106
"Super ego e sila koja ne prisiliva u~tivo da mu odgovorime na
nekoj koj ni dosaduva, koe pravi najprvin da mu ponudime hrana na drug iako
samite sme gladni kako volci, ili koe ne naveduva qubezno da postapuvame so
lice koe namerno ne povredilo. Spored toa Super ego-to go odrazuva "op{testvenoto
vospituvawe" na poedinecot koe toj go dobil od svoite roditeli,
crkvata, u~ili{teto i op{testvoto voop{to". Eliot, M. op. cit. str. 273. "Super
ego-to e uslov da se postapuva vo soglasnost so op{testvenite pravila. Ego-to
sprema niv postapuva ili vrz osnova na samite niv ili od sebesi. Ako sprema
ovie pravila postapuva premnogu dobro, toa se stremi i da go napu{ti svojot
star gospodar Id-ot i da stane sluga na noviot gospodar Super ego-to. Poradi
toa Id-ot reagira se posilno i bara pati{ta da ja izbegne kontrolata, a Egoto
go zamol~uva so mehanizmot nare~en "potisnuvawe". Korn. R. and McCorkle,
L. Criminology and Penology, New York - London , 1964, str. 253.
107
Eliot, M. op. cit. str. 334.
97

svoja strana, kaj niv mo`e da dovede duri i do neurozi i psihozi ili do
otvoreno kriminalno povedenie od `elba za kazna.
Za formiraweto na li~nosta i nejazinoto podocne`no povedenie,
spored Frojd, od isklu~itelno zna~ewe se prvite godini od `ivotot
na deteto. Toa minuva niz nekolku periodi koi se biolo{ki determinirani
i nu`ni.
a) Prvata faza e tn. pregenitalen period sostaven od tri fazi:
1. oralna faza (do prvata godina od `ivotot) koga deteto preku ustata
zadovoluva seksualni pobudi, 2. analna faza (vo vtorata godina od `ivotot)
koga zadovolstvoto e defekacijata povtorno predizvikana od
seksualni pobudi i 3. genitalnata faza (od 3 do 5 godini) koga se projavuva
zadovolstvo i interes za genitaliite. Vo ovaa faza doa|a do tn.
Edipov kompleks i primarni identifikacii so majkata i tatkoto.
Edipoviot kompleks nastanuva poradi sudirot na Id-ot, (nesvesnata
`elba na deteto da ima seksualni odnosi so majkata i da go ubie svojot
tatko) i Super ego-to (strogata zabrana koja mu se sprotivstavuva na
taa `elba). Od uspe{noto razre{uvawe na Edipoviot kompleks i kvalitetot
na primarite identifikacii vo najgolema mera zavisi socijalizacijata
i razvojot Super ego-to .
So Edipoviot kompleks koj proizleguva od dve zlostorni~ki
nameri: da se ubie tatkoto i polovo da se op{ti so majkata, Frojd go
povrzal mra~noto ~uvstvo na vina koe kaj opredeleni lica preku
izvr{uvaweto na krivi~ni dela kaj opredeleni storiteli doveduva do
olesnuvawe. Toa se tn. zlostornici od ~uvstvo na vina koi deloto go
vr{at prisilno tokmu poradi toa ~uvstvo na vina koe e od nepoznato
poteklo.
b) Period na latencija e period na slabeewe na projavuvaweto
na seksualniot interes ili tn. narcisoiden period, odnosno period
koga se projavuva interes za samiot sebesi.
v) Vo period na pubertetot interesot se prefrluva vrz sprotivniot
pol (socijalizacija).
Na ovie tri periodi im odgovaraat: 1. na pregenitalniot period
- Id (Ona), nesvesna li~nost, zadovolstva od seksualna priroda, 2. na
periodot na latencija - Ego (Jas), svesna li~nost, pragmatizam i 3. na
periodot na pubertetot - Super ego (Nad jas), dol`nosno, socijalizirano
povedenie: sovest odnosno postapuvawe soglasno so op{testvenite
pravila na povedenie. 108
108
Sovest pretstavuva psihi~ka dispozicija koja poedinecot go osposobuva
i go pottiknuva svoite sopstveni postapki moralno da gi prosuduva.
Odobruvaweto na sopstvenite postapki se odrazuva kako zadovolstvo, mirna
sovest, i obratno. Sovesta ne e vrodena, tuku steknata i promenliva ~ove~ka
osobina koja zavisi od stepenot na dostignatata eti~ka visina, i op{testvenata
sredina vo koja `ivee poedinecot .
98

3. Vrz ovie op{ti postavki na Frojd se razvija mnogubrojni
psihoanaliti~ki u~ewa za kriminalitetot. Skoro site avtori koi ja
prifatile psihoanaliti~kata koncepcija zapo~naa da izdavaat studii
vo koi psihoanaliti~ki zapo~na da se objasnuva i samiot kriminalitetot.
Me|u niv sekako na prvo mesto treba da se poso~at u~enicite na
Frojd: Adler (Alfred Adler, 1870-1937) 109 i Jung (Karl Gustav Jung, 1875-
1960). 110 Zna~ajni dela vo ovaa oblast dadoa i Franc Aleksander (Franz
Alexandar) i [taub (Hugo Staub), 111 Rajk (Theodor Reik) Ajhorn (August
Eihorn), [tekel (Wilhelm Stekel) i drugi.
Vo ovaa smila e osobeno zna~an i Viljem Hejli (Wiliam Healy)
koj vo svoeto delo "The Individual Delinquent", Little Brown and Company,
Boston, 1917, smeta{e deka prestapni~koto povedenie mo`e da se objasni
samo so zadlabo~uvawe vo emocionalniot razvoj na poedinecot.
Spored nego pri~nata na kriminalitetot se nao|a vo frustraciite
koi nastanuvaat vo fazata na detstvoto koga toa ne mo`e da gi zadovoli
svoite osnovni potrebi.
109
Adler stana poznat kako osnova~ na {kolata na individualnata
psihologija i negovoto u~ewe za kompleksot na inferiornosta (~uvstvo na
pomala vrednost) i borbata na poedinecot za dostigawe na opredelena cel
koja se sostoi vo superiornost (streme` za nadmo}nost i zna~ewe). Spored
nego, vr{eweto na krivi~noto delo pretstavuva kompenzacija na inferiornosta
i na~in na privlekuvawe na vnimanieto. Vidi pove}e: Mannheim, H. op. cit.
str. 329-331.
110
Jung vo psihologijata go vovede poimot na kolektivno nesvesnoto
koe mu go sprotivstavi na individualnoto nesvesno kaj poedinecot. Negovoto
zna~ewe se sostoi i vo poso~uvaweto na introvertniot i ekstravertniot psiholo{ki
tip. Ekstravertnosta e karakteristika na nekoj poedinec koja se sostoi
vo prete`nuvawe na interesot sprema nadvore{niot svet. Takvite lica
se otvoreni, komunikativni i spontani. Ekstravertniot tip se karakterizira
so spretnost vo socijalnite kontakti, ne~uvstvitelnost na kritika, burno
izrazuvawe na emocionalnite do`ivuvawa itn. Introvertnosta se karakterizira
so prete`na naso~enost kon sopstveniot vnatre{en svet na poedinecot
(svetot na fantazijata), nespretnost i neprisposobenost vo razli~ni socijalni
situacii, pre~uvstvitelnost za sekakva kritika, ko~ewe na emocionalnite
izrazi, sklonost kon preterana analiza na samiot sebesi i na drugite
lu|e Introvertnata li~nost vo povedenieto so drugite poka`uva rezerviranost,
ne e komunikativna i se dr`i na distanca.
111
Aleksandar i Staub vo svoeto zaedni~ko delo "Psihonaliti~ki
uvod vo svetot na paragrafite od 1927, kriminalitetot se obiduvaat vo prv
red da go objasnuvaat ne so slabotot Super ego tuku, so negovoto otsustvoto kaj
opredeleni poedinci i vo taa smisla go opredeluvaat mo{ne problemati-
~niot tip na tn. zlostornici bez Super ego.
99

Eden od avtorite koj na relativno pocelosen na~in ja izlo`i
ovaa teorija e Kejt Fridlander (Kate Friedlander) 112 . Fridlander poa|a
od antisocijalniot karakter koj se karakterizira so slab, neizgraden
Ego, {to im ovozmo`uva na destruktivnite nagoni na Id-ot slobodno da
se projavuvaat. Spored toa, osnovnata kriminolo{ka postavka na psihoanalizata
e deka vo sekoj poedinec postojat vrodeni instinkti (Id)
ili tendencii za kriminalno odnesuvawe. Kaj izvesni poedinci tie tendencii
dobivaat manifesten izraz {to e usloveno od stepenot na razvienosta
na Ego-to. Dokolku Ego-to kako svesna li~nost i Super egoto
kako socijalizirana li~nost se porazvieni, dotolku opasnosta za
izvr{uvawe na krivi~noto delo i drugite devijantni povedenija se pomali.
Razvienosta na ovie aspekti na li~nosta pak zavisi na koj na~in
vo porane{nite godini od `ivotot na deteto negovite instinkti se
prilagoduvaat, modificiraat i potisnuvaat soglasno so barawata na
sredinata pri {to re{ava~ko vlijanie ima qubovta od strana na roditelite
i identifikacijata so niv. Nastojuvaj}i da ja pridobie qubovta
na roditelite deteto |i prifa}a nivnite `elbi kako svoi, go imitira
negovoto povedenie i po~nuva da se bori protiv svoite vnatre{ni
instinktivni impulsi so nivno kontrolirawe, usoglasuvawe ili potisnuvawe.
Potisnatite motivi me|utoa, vo izvesni okolnosti mo`at da
uslovat regresija odnosno vra}awe kon infantilen na~in na zadovoluvawe
na instinktivnite potrebi. Premnogu ograni~enite instinktivni
impulsi kako i nivnoto preterano zadovoluvawe, doveduvaat isto
taka do fiksacija za opredelen stadium na razvojot, odnosno naru{en
na~in na zadovoluvawe na potrebite. Posilni sudiri me|u komponentite
na li~nosta doveduvaat do mentalni naru{uvawa. Naru{uvawata
mo`at da nastanat i poradi organski o{tetuvawa. Site ovie okolnosti
imaat kriminogeno zna~ewe.
Soglasno so gorenavedenoto, pri~inskite faktori na kriminalitetot
Fridlander gi gleda vo naru{uvaweto na funkcioniraweto
na komponentite na li~nosta (Id, Ego i Super ego). Tie naru{uvawa,
odnosno kriminogeni faktori toj gi deli vo tri grupi: 1. naru{uvawa
nastanati poradi antiop{testveniot razvoj na karakterot, do {to
doveduva konstitucijata i vlijanieto na sredinata, 2. naru{uvawa od
organska priroda, do koi doa|a poradi toksi~ni i organski o{tetuvawa
kako i naru{uvawa na nervniot sistem, i 3. psihi~ki naru{uvawa
na Ego-to, poradi koi toa ne e vo sostojba da ja razlikuva stvarnosta od
fikcijata. 113
4. Osnovnata kriti~ka zabele{ka e deka ovaa teorija za strukturata
na li~nosta ne e nau~no doka`ana i deka e ednostrana (preterano
istaknuvawe na ulogata na instinktite i seksualnite nagoni).
112
Vidi: Fridlander, K. La delinquence juvenile: Etude psihoanalitique, Paris,
PUF, 1951.
113
Vidi: Ja{ovi}, @, op. cit. str. 183-184.
100

Natamo{ni zabele{ki {to mo`at da im se upatat na psihoanaliti~arite
se: neopravdanite pretenzii so ova u~ewe i metodot na psihoanalizata
da gi objasnat site kriminalni povedenija.
Na opredleni, spored nas, preostri kritiki be{e izlo`eno i
uka`auvaweto deka krivi~noto delo mo`e da se javi kako opredelen
vid na neuroza: prestapnik poradi ~uvstvo na vina (storitel koj se
stremi da bide proglasen za vinoven i da bide kaznet). Vo odgovor na
ova se istaknuva deka samoto iskustvo poka`uva deka zlostornicite
prezemaat sî so cel da ne bidat otkrieni i kazneti. Vo ovie psihoanaliti~ki
tvrdewa spored nas ima golema vistina, {to se potvrdi i vo
nekoi na{i istra`uvawa. Nivniot nedostatok povtorno se sostoi
samo vo nastojuvaweto da se voop{tat vrz site kriminalni povedenija.
Od drguga strana, protiv konceptot na psihoanaliti~arite
deka kriminalecot so pomo{ na krivi~noto delo se stremi kon postignuvawe
na momentno zadovolstvo, sosema neopravdano se istaknuva
deka najgolemiot broj zlostornici gri`livo se podgovuvaat za negovoto
izvr{uvawe. Nie bi dopolnile deka kriminalcite ne se stremat
samo kon postignuvawe na momentno tuku i kon trajno zadovolstvo,
kako i toa deka prethodnoto podgotvuvawe za izvr{uvawe na deloto ne
e validen dokaz protiv ova tvrdewe, nitu vo prilog na stavot deka vakvoto
objasnuvawe navodno ne mo`e da se primeni na profesionalnite,
organiziranite i kriminalcite so "beli jaki".
Nesporno e deka ovaa teorija ima i drugi svoi pozitivni strani
ottamu {to uka`a na brojni psiholo{ki aspekti na li~nosta. Vo taa
smisla vo kriminolo{kata literatura so pravo se istaknuva va`nosta
na nivnoto uka`uvawe deka krivi~noto delo e posledica na naru{uvawata
na psihi~kata ramnote`a na li~nosta, no i toa deka deloto e
emanacija na pogre{nata socijalizacija na li~nosta koja poradi toa
ne e vo sostojba da gi sfati normativnite barawa na socijalnata sredina.
Vo nejzinite nastojuvawa se gleda i obidot kriminalitetot da se
objasni so neusoglasenosta na op{testvenata struktura i normativniot
sistem (zaednicata regrutira poedinci koi poradi nivniot op{-
testven status i nedostatocite vo psihi~kata struktura ne se vo sostojba
vistinski da í se prilagodat).
1.4. TEORIJA NA FRUSTRACIJATA
1. Teorijata na frustracijata spored svojata sodr`ina e psihoanaliti~ka
teorija koja kriminalnoto povedenie go objasnuva kako posledica
na li{uvawa od neophodnite uslovi vo razvojot na edna li~nost.
Vo nekoi slu~ai ne e mo`no da se zadovolat potrebite i streme-
`ite koi se javuvaat vo opredelena sociokulturna sredina. Poradi toa
kaj mnogu poedinci doa|a do frustracii koi se prosledeni so ~uvstvo
na inferiornost, razo~aruvawe i rezignacija, kaj nekoi so emocionalni
i drugi promeni na psihi~kiot mehanizam, pa duri i so pogo-
101

lemi o{tetuvawa na nivniot prihi~ki `ivot. Branej}i se od tie posledici
vo takvi okolnosti na li{uvawa, lu|eto odbiraat razni na~ini
na reakcii koi ~esto se nesoodvetni i protivni na op{testvenite
normi.
2. Vo psihologijata e voobi~aeno frustracijata da se definira
kako psihi~ka napnatost ili voznemirenost poradi popre~ena namera,
streme` ili potreba ili poednostavo, kako spre~uvawe na zadovoluvaweto
na motivite. 114 Taa e motivaciona ili afektivna sostojba {to
se javuva kako posledica na blokirawe, popre~uvawe, razo~aruvawe,
poraz. Spored From, frustracijata ima dve zna~ewa: 1. frustracija
kako prekinuvawe na nekoja aktivnost koja e naso~ena kon nekoja cel i
koja e vo tek (na primer, deteto posegnuva so racete vo kutija so bomboni,
no vleguva majkata i go prekinuva vo namerata da gi dosegne), i 2.
frustracija kako negacija na streme` ili `elba (na primer, deteto ja
moli majkata da mu dade bomboni, no taa go odbiva). 115 Ottamu frustracijata
pretstavuva opstrukcija od strana na op{testveni ili li-
~ni agensi na edna akcija koja e vo tek i e naso~ena kon nekoja cel.
Vo psiholo{kata literatura se smeta deka do frustracii doa|a
poradi deluvaweto na: 1. objektivni fizi~ki pre~ki (prirodni pre~ki
kako na primer, spremni sme da odime na izlet, me|utoa po~nalo da
vrne), 2. opredeleni pre~ki od socijalna priroda (pregolemi barawa
od strana na okolinata, obi~ai i predrasudi, kako na primer, roditelite
ne í dozvoluvaat na }erkata da stapi vo brak so pripadnik od
druga nacionalnost), 3. pre~ki koi proizleguvaat od individualnite
osobini na poedinecot (nesposobnost na samata li~nost da ja postigne
postavenata cel poradi fizi~ki, intelektualni i drugi nedostatoci)
i, 4. poradi sudirot na razni motivi koi spored Levin (Kurt Lewin,
1890-1947) mo`at da se javat kaj li~nosta kako: konflikt na dvostrano
privlekuvawe (opredeluvawe me|u dve ednakvo privle~ni celi), konflikt
na dvostrano odbivawe (opredeluvawe me|u dve ednakvo nepo-
`elni celi) i konflikt na istovremeno privlekuvawe i odbivawe
(opredeluvawe za edna ista cel koja istovremeno privlekuva i odbiva,
ili koga dve celi koi ni stojat od koi treba da se izbere edna sodr`at
114
"Spre~uvaweto, onevozmo`uvaweto da se zadovolat motivite se narekuva
frustracija na motivi" Rot, N. Psihologija li~nosti, Beograd, 1960,
str. 124. Spored [eparovi}, "frustracijata e sostojba vo koja ~ovek se ~uvstvuva
li{en od ne{to, bez ogled na toa vo koja mera negovite barawa se
opravdani ili neopravdani od aspekt na okolinata vo koja `ivee." [eparovi},
Z. op. cit. str. 37.
115
From, E. Anatomija ljudske destruktivnosti, I del, Naprijed, Zagreb, 1976,
str. 80.
102

i privle~ni i odbojni strani). 116 Poslednive konfliktni situacii
pretstavuvaat izvori na najsilni frustracii.
Od stojali{te na nivniot intenzitet pre~kite mo`e da se podelat
na sovladlivi (podnoslivi) i nesovladlivi (nepodnoslivi) pre-
~ki. Vo prviot slu~aj poedinecot obi~no gi mobilizira site svoi fizi~ki
i psihi~ki sili za da dojde do celta kon koja se stremi. Iskustvoto,
vsu{nost, poka`uva deka pre~kite koi mo`at da se sovladaat
vo pogolema mera gi zasiluvaat motivite odo{to im pre~at. Me|utoa,
pred nesovladlivite pre~ki se javuva napnatost koja se natrupuva kako
voda pred brana i ostvaruva lo{o vlijanie vrz motivacioniot mehanizam.
Takvata napnatost mo`e da stane nepodnosliva za organizmot i
da sozdade frustracija od koja nu`no se bara olesnuvawe. A tokmu toa
natrupuvawe na napnatosta pred nepremostivi pre~ki i osloboduvaweto
od taa napnatost, so site zna~ajni posledici za povedenieto na ~ovekot,
pretstavuva frustracijata. Vsu{nost, tuka se nao|a glavnoto
podra~je vrz koe se izrazuva sudirot na organizmot so pritisocite i
pre~kite. Pritoa, vo psihologijata nekoi podra~ja se istaknuvaat
kako izrazito ~uvstvitelni. Toa se slednite podra~ja: a) trajnoto onevozmo`uvawe
na uspehot vo `ivotot, b) ograni~uvawe na samostojnosta
na poedinecot, v) ograni~uvawata i pritisocite vrz seksualen plan i
g) ednostranoto i povekestranoto neprijatelstvo me|u lu|eto. 117
Pojavata na pre~kite vsu{nost go menuva normalniot motivacionen
mehanizam na deluvawe koj mo`e da se izrazi so formulata:
potreba (stimulacija - napnatost - obrabotka na stimulacijata - cel na
potrebata) - povedenie {to vodi kon zadovoluvawe na potrebata. Kaj
motivacionoto povedenie olesnuvaweto na napnatosta se postignuva
so zadovoluvawe na potrebata, a kaj frustracionoto povedenie olesnuvaweto
na napnatosta ne zna~i zadovoluvawe na potrebata, tuku pred
sî, i vo najgolem broj slu~ai, samo olesnuvawe za organizmot. ^ovek
koj e obzemen so lutina ne pomisluva na posledicite na svoeto povedenie.
So `iva motorika koja ja sledat razli~i pokreti i ~esto besmislena
napliv na zborovi, toj }e ja olesni samo svojata napnatost. Takvoto
olesnuvawe ~esto e vo sprotivnost i so razli~nite potrebi na
116
Iako razli~ni spored svojata sodr`ina ovie konflikti imaat nekoi
zaedni~ki karakteristiki. Tie nastanuvaat poradi razli~na privle~nost
i odbivnost na oddelni celi kon koi poedinecot se stremi, ili postapki za
koi mora da se odlu~i. Pokraj objektivnata vrednost koja ja imaat oddelni
celi, empiriski e utvrdeno deka silata na privlekuvawe i odbivawe na izvesni
celi se menuva zavisno od nivnata oddale~enost. Poodale~enite celi se
pomalku privle~ni, odo{to bliskite celi. Kako mu se pribli`uvame na celta,
taka raste nelzinata privle~nost. Dodeka na pogolema oddale~enost pove}e
se istaknuvaat pozitivnite svojstva na celta, so pribli`uvaweto do celta
negativnite svojstva stanuvaat se pove}e dominantni.
117
Bidi: Vodopivec, K. i dr. op. cit. str. 51.
103

organizmot. A lutinata e samo edna me|u formite na povedenieto na
poedinecot kaj koja napnatosta bara re{enie. ^estopati olesnuvaweto
ne e korisno, predizvikuva osuda, komplikacii, a ponekoga{ go zagrozuva
i opstanokot na poedinecot. 118 Vo toa se sostoi kvalitativna razlika
me|u motivacionoto i frustracionoto povedenie.
Samata psihi~ka sostojba vo koja se nao|a poedinecot koga smeta
deka ne{to ili nekoj go spre~uva vo zadovoluvaweto na negovite
motivi se narekuva frustraciona situacija. Vo takva frustraciona
situacija poedincite razli~no se odnesuvaat vo zavisnost od otpornosta
sprema neuspehot - prag na frustraciona tolerancija. Za lu|e koi
potkleknuvaat pred sekoja pre~ka i pote{kotija se veli deka imaat nizok
prag na tolerancija i obratno, onie koi mo`at da podnesuvaat golemi
te{kotii vo sovladuvaweto na pre~ki do celta, imaat visok prag
na frustraciona tolerancija. Pragot na frustraconata tolerancija
zavisi od celokupnata struktura na li~nosta i od prethodnoto iskustvo
koe poedinecot go ima vo zadovoluvaweto na motivite na deluvawe.
Te{kotiite vo zadovoluvaweto na motivite do opredelena mera go
podigaat pragot na frustracionata tolerancija, me|utoa ako ~ovekot
postojano se sre}ava so pre~ki i te{kotii vo ostvaruvaweto na svoite
`elbi i zadovoluvaweto na potrebite, toa mo`e da dovede do trajno
obeshrabruvawe, poti{tenost, pa duri i do neuroti~i pre~ki, a seto
toa se ogleda vo smalena tolerancija na izvorite na frustracijata i
sni`en prag na frustraciona tolerancija. Vo takvi slu~ai doa|a do
pojava na neprilagodeno povedenie.
Me|u pri~inite koi predizvikuvaat granicata na tolerancija
na frustracii da bide opredelena od individualnite osobini na poedinecot,
vo literaturata se istaknuvaat: pre~kite od raniot period i
razvojot i dolgotrajnite pritisoci i pre~ki vo podocne`niot `ivot
na poedinecot.
3. Centralna kategorija i na ovaa teorija e agresijata koja se
javuva kaj prvite poedinci spored formulata deprivacija (li{uvawe) -
frustracija - agresija (koja se manifestira kako kriminalno povedenie).
Od ova vedna{ mo`e da se zabele`i deka agresijata ovde pretstavuva
posledica (neposredna reakcija) na frustracijata sfatena kako
bilo kakva pre~ka vo postignuvaweto na opredelena cel (J. Dollard), za
razlika od agresijata kaj Frojd koja toj ja sfa}a{e kako instinktivna
`elba koja proizleguva od nagonot za smrt. 119 Spored Dolard (J. Do-
118
Bidi: ibid, str. 51.
119
Spored Frojd veruvaweto vo dobrinata na "~ovekovata priroda" e
edna od onie nesre}ni iluzii od koi lu|eto o~ekuvaat nekoe razubavuvawe i
olesnuvawe na `ivotot, a vo stvarnosta donesuvaat samo {teta. Navistina ni
se ~ini deka morame da uni{tuvame drugi predmeti i drugi lu|e, za da ne se
uni{time sebesi, za da se za{titime od streme`ot kon samouni{tuvawe. Navedeno
spored Ignjatovi}, \. op. cit. str. 113.
104

llard, i dr. "Frustration And Aggression, Yale University Press, 1957) pojavata
na agresivnoto povedenie sekoga{ pretpostavuva postoewe na
frustracija, odnosno postoeweto na frustracija sekoga{ vodi kon nekoj
vid na agresija. Vo toj kontekst kriminalnoto povedenie ne e ni-
{to drugo tuku forma na projavuvawe na agresijata nastanata poradi
frustracija.
Me|utoa, frustracijata ne vodi sekoga{ kon lutina, bes i
agresija (destruktivna frustracija). 120 Kaj nekoi lica frustracijata
doveduva do zgolemuvawe na usilbite preku iznao|awe poinakvi na-
~ini za zadovoluvawe na motivite da dojdat do sakanata cel (konstruktivna
frustracija). 121 Kaj treti, posledica na frustracijata mo`e da
bide dezorganizirano povedenie, (neprilagodeno povedenie na prostorot
i vremeto: gubewe na poslo`enite i posuptilni na~ini na rea|irawe
i nivna zamena se nerealisti~no i kruto reagirawe) 122 ili
anksioznost (~uvstvo na nesigurnost, nespokojstvo i na neopredelen
strav). 123 Najte{ki posledici na frustraciite se neurozi ili psihone-
Poinakvo od ovie sfa}awa na agresijata e nejzinoto opredeluvawe od
strana na From. Toj gi deli agresiite na 1. benigna (defanzivna) agresija koja
im e svojstvena na `ivotnite i na lu|eto i ~ija cel ne e uni{tuvawe tuku da se
so~uva `ivotot, odnosno da se otstrani nekoja `ivotna opasnost (odgovor na
zakanite na vitalnite interesi), i 2. maligna (destruktivna, svirepa)
agresija koja e svojstvena samo za ~ovekot. Taa ne e vrodena a celta í e u`ivawe
vo okrutnosta, zadovolstvo pri ubivawe i sl. From, E. Anatomija ljudske
destruktivnosti, Naprijed, Zagreb, 1976.
120
"...Tendencija da se napadne pri~inata na frustracijata, da se izrazi
nezadovolstvo i neprijatelstvo". Rot, N. op. cit. str. 129.
121
Realisti~ki na~in na reakcija koja e vo soglasnost so dadenata situacija
i se vodi smetka za nea. Taka koga nekoj nai{ol na pre~ka vo ostvaruvawe
na opredelena cel, povtorno se obiduva da ja postigne taa cel so nekoj
poprigoden i pove{t na~in ili vo taa nasoka gi zgolemuva svoite usilbi".
Ibid, str. 128.
122
"Koga ne sme vo sostojba da gi zadovolime frustriranite motivi i
koga morame da se otka`eme od celite koi ne mo`eme da gi ostvarime, a ne mo-
`eme da se pomirime so svojot neuspeh, tuku go krieme pred sebesi koristejki
razli~ni nesvesni mehanizmi i falsifikuvaj}i ja vistinskata situacija zboruvame
za nerealisti~ko reagirawe na frustracijata. Takvi nerealisti~ki
reakcii na frustracijata po pravilo imaat negativni posledici." Rot, N. op.
cit. str. 128. Za dezintegriranoto povedenie i streme`ot kon povtorno prilagoduvawe
kon postapki vo soglasnost so realnosta, pove}e kaj Vodopivec i dr.
op. cit. str. 52 i natamu.
123
"Anksioznosta e ~uvstvo na difuzen neformuliran neprijaten
strav koj obi~no se manifestira psihofizi~ki vo karakteristi~na kombinacija
so naru{uvawe na motornite funkcii i funkcijata na oddelni organi, so
~uvstvo na psihi~ka napnatost... Za razlika od stravot kako reakcija koja e
105

urozi koi predizvikuvaat: anksiozni reakcii, fobi~ni reakci i opsesivno
kompulzivni reakcii (razni formi na fiksni idei i povtoruvawe
na opredeleni besmisleni dejstvija), neurosteni~ni reakcii
(trajno ~uvstvo na zamor i iscrpenost) i konverzivni reakcii (pojava
na organski pre~ki i organski zaboluvawa poradi psihi~ki pri~ini).
124 Koga poedinecot }e bide doveden do anksioznost i pred drugi negativni
posledici na povtoreni i intenzivni frustracii stapuvaat vo
dejstvo odbrambenite mehanizmi kako steknati nesvesni na~ini na reagirawe
na frustracionite situacii koi poedinecot gi koristi avtomatski.
125 Ottamu brojni teoreti~ari kako na primer Miler (Miller),
Basu (Bussu), Berkovi} (Berovitz) i drugi uka`uvaat deka agresijata e
samo edna od reakciite na frustraciite koja ne sekoga{ e onaa najsilnata.
4. Od navedenite stavovi na ova u~ewe proizleguvaat nekoi
zna~ajni zabele`uvawa vo pogled na vr{eweto na opredeleni krivi~ni
dela koi se javuvaat kako posledica na frustracijata. Vo ovaa
smisla osobeno e interesno tvrdeweto deka golem del od ovie dela se
rezultat nesvesni motivi. Ovde naj~esto stanuva zbor za tn. stereotipni
manipulacii so ukradeni predmeti. Prestapnikot krade nekoj
predmet, me|utoa voop{to ne go koristi tuku go otfrla, uni{tuva ili
sokriva. Takvoto delo za storitelot pretstavuva samo olesnuvawe na
napnatosta koja nesvesno mo`e da pretstavuva vozvra}awe na udarot na
`rtvata ili odmazduva sprema svoite omrazeni roditeli.
Nekoi od krivi~nite dela ne se motivirani so nitu edna od gorenavedenite
nesvesni `elbi tuku so ~uvstvoto na vina koe bara kazna.
So ogled deka za ovie dela ve}e stana zbor pri analizata na psihoanaliti~kata
teorija, na ova mesto e interesno da se spomne samo toa
deka po nivnoto izvr{uvawe, storitelite naj~esto nesvesno se trudat
da ostavat tragi koi }e pomognat vo nivnoto fa}awe. Mnogu sli~no na
ova postapuvaat i neuroti~nite prestapnici: ubijci od seksualni ponaso~ena
kon realna opasnost so koja nekoj e soo~en, anksioznosta e reakcija
na pretstojna nesvesna opasnost." Hajdukovi}, ^. Prestupni~ko pona{anje mladih,
Savremena administracija, Beograd, 1975. str. 49.
124
Vidi: Rot, N. op. cit. str. 130-131.
125
Vo psiholo{kata literatura voobi~aeno se zboruva za slednive
odbranbeni mehanizmi: kompenzacija (zamena na te{ko so lesno ostvarlivi
celi), sublimacija (celta {to ne mo`e da se postigne se zamnuva so op{testveno
polezna cel na indirekten na~in), racionalizacija (opravduvawe na
povedenieto ili neuspehot so la`ni pri~ini), identifikacija (barawe nadomest
na sopstveniot neuspeh vo uspehot na drugi), proekcija (zadovoluvawe na
poro~nite motivi so nivno prepi{uvawe na drugi), me~taewe (fantazirawe
deka celta se ostvarila), represija (potisnuvawe na motivot) i regresija
(vra}awe na porane{ni stadiumi na reagirawe). Pove}e za toa vidi: Sulejmanov,
Z. Makedonska kriminologija, str. 726-765.
106

udi, piromani i kleptomani. Tie obi~no se vra}aat na mestoto na
zlostoreot povedeni od potstvesnata `elba da bidat uapseni i osudeni.
126 5. Zastapnicite na teorijata na frustracijata se obidoa da go
povrzat deluvaweto na razni faktori vo nasoka na predizvikuvawe na
frustracijata i agresijata vo vid na kriminalno povedenie. Pritoa
tie gi zemaa predvid kako socijalnite faktori (ekonomskata polo`ba,
zanimaweto, regionalnite uslovi i dr.), taka i razli~ni li~ni svojstva
na subjektot na odnesuvaweto (obrazovanie, li~en izgled, fizi~ki
nedostatoci, xuxest i preterano visok fizi~ki rast itn). Ovie i drugi
faktori se javuvaat vo dvostrana uloga, kako pri~ini na frustracionite
situacii i kako smalena mo} za inhibicii i sopirawe na
agresijata. Vo vrska so toa, posebno e analizirana ulogata na kaznata
kako faktor na inhibicijata na agresijata pri {to se do{lo do zaklu-
~ok deka silata na inhibicijata e srazmerna na stepenot na anticipiranata
kazna. Nekoi od niv, kako na primer, Dolard smetaa deka so
agresijata kako posledica na fustracijata mo`at da se objasnat duri i
brojni op{tesatveni pojavi. Toj tvrde{e deka ovoj mehanizam impliciteno
se sodr`i duri i vo Marksovata teorija za borbata me|u klasite
i pretstavuva osnova na brojni op{testveni pojavi kako {to se
{trajkovi, revolucii, vojni, samoubistva i sl. 127
Na ovaa teorija opravdano i se prigovara deka vo osnova e pogre{en
nejziniot obid site prestapni~ki povedenija da se objasnuvaat
kako direktna ili indirektna posledica na frustracijata kako edinstven
izvor na agresijata. Neodr`livi se i nejzinite stavovi deka
sekoja frustracija vodi kon agresija, kako i toa deka sekoja agresija e
destruktivna.
Teorijata na frustracijata sodr`i niza racionalni elementi
koi empiriski se provreni vo psihologijata. Taa mo`e korisno da poslu`i
vo objasnuvawe na kriminalnoto povedenie so elementi na nasilstvo.
Me|utoa, so teorijata na frustracijata ne mo`e dokraj da se
objasni, na primer, maloletni~kata delinkvencija kako ni devijantnosta
i kriminalitetot na hendikepiranite i marginaliziranite lica
za koi, poradi nivnite fizi~ki nedostatoci i drugi karakteristiki
naj~esto se smeta deka se frustrirani lica, a sepak projavuvaat nezna-
~itelna agresija i kriminalno povedenie.
126
Vidi: Eliot. M. op. cit. str. 274.
127
Ja{ovi}, @. op. cit. str.185-186.
107

108
1.5. TEORIJA NA USLOVUVAWETO
1. Teorijata na uslovuvaweto (bihevioristi~ka teorija ili teorija
na asocijalnoto i atisocijalno povedenie) ja zasnoval angliskiot
psiholog Hans Ajzenk (Hans J. Eysenck, Crime and Personality,
1964). Ovaa teorija se potpira vrz modernata teorija na u~ewe i eksperimentalnite
trudovi od oblasta na uslovuvaweto. Nejzinata osnovna
postavka e deka prestapnicite se emocionalno nestabilni ekstravertni
li~nosti. Taa emotivna nestabilnost koja ~esto ima psihopatski
karakter e bitna determinanta na kriminalnoto povedenie. 128 Ottamu
za da se razbere kriminalnoto povedenie treba da se razjasni emocionalnata
nestabilnost kako neposreden i zna~aen faktor na kriminalitetot.
Korenite na taa emotivna nestabilnost Ajzenk gi gleda vo nervniot
sistem i negovata pomala ili pogolema podobnost za uslovuvawe,
odnosno za formirawe na opredeleni obrasci na reagirawe po pat
na usloven refleks. Spored Ajzenk, poradi razlikite vo retikularnite
formacii na centralniot nerven sistem, postojat ogromni razliki
me|u lu|eto vo pogled na mo`nostite na nivnoto uslovuvawe. Tie razliki
se dvi`at me|u krajniot stepen na ekstravertnost i introvertnost.
Ajzenk tvrdi deka podlo`nosta na uslovuvaweto e biolo{ka
osobina: introvertnite poedinci lesno se uslovuvaat, dodeka kaj ekstravertnite,
od koi vsu{nost i se regrutiraat poedincite so kriminalno
i devijantno povedenie, toa uslovuvawe se ostvaruva mnogu te{ko.
Ekstravertnite lica isto taka se mnogu tolerantni na fizi~ki eksitacii,
na bolka, no mnogu pomalku se tolerantni na psihi~ki li{uvawa
(otsustvo na stimulacii). Kaj niv vsu{nost, postoi "glad za stimulacii"
koja vo eden del gi vodi kon kriminalno povedenie. Vo vrska so
toa Ajzenk veli deka mnogu aktivnosti na kriminalcite kako da poteknuvaat
od dosada, od `elba za stimulacija i izrazenata `elba za izlo-
`uvawe na rizik. 129
128
"Ajzenk smeta deka ekstravertnite li~nosti vo sporedba so introvertnite,
poretko }e izgraduvaat lesno usloveni reakcii. Vrz osnova na namalenata
uslovlivost socijalnite normi se prezemaat pote{ko i pokratkotrajno".
Kajzer, G. op. cit. str. 220.
129
"So ogled na toa {to sekoe socijalno odnesuvawe se temeli vrz procesi
na uslovuvawe, od strana na roditelite, nastavnicite, vrsnicite i partnerite,
ovie procesi spored Ajzenk, go determiniraat podocne`noto odnesuvawe.
No, bidej}i ekstravertniot, poradi polo{ata uslovlivost, po~esto
mora da se konfrontira so soodvetni stimuli odo{to introvertniot, Ajzenk
smeta deka mo`e da go izvede zaklu~okot za dispozicija na ekstrovertniot za
prestapni{tvo. Postojanoto disocijalno odnesuvawe se sfa}a, pred sî kako
posledica od nedostatno izgradenite reakcii na strav. Ajzenk smeta deka storitelot
ne go izvr{il kriminalnoto delo, tuku ne bil popre~en vo toa.

Drugiot oblik na povrzanosta na ekstravertnosta so kriminalnoto
povedenie se ostvaruva preku sovesta za koja toj smeta deka e
usloven refleks, t.e. rezultat na trening. So ogled deka ekstravertnite
lica te{ko se uslovuvaat kaj niv te{ko se formira sovesta kako
vnatre{en vodi~ pa ottamu tie imaat tendencija da stanat psihopati i
kriminaci. 130
Uslovuvaweto e psiholo{ki koncept: proces so koj kaj subjektite
se predizvikuva opredelena reakcija (uslovno povedenie) sekoga{
koga }e mu se prika`e odreden stimul (primer, Pavloviot usloven
refleks). Ajzenk smeta deka ~ovekovata sovest ne e ni{to drugo tuku
usloven refleks: "sovesta e glavno odgovorna za na{eto op{testveno i
prifatlivo povedenie." Taa sovest e kombinacija i kumulacija na dolg
proces na uslovuvawe. Neuspehot na uslovuvaweto kaj nekoi lica verojatno
}e deluva kako va`na pri~ina tie lica da se ogre{at kon zakonot
i kon op{testvenite obi~ai voop{to. Spored toa prestapnici i
devijantni se lica koi vo detstvoto ne nau~ile (ne interiorizirale)
normi na povedenie, a toa ne se slu~ilo, za{to kaj niv ne uspealo uslovuvaweto.
131
2. Osnovniiot prigovor {to í se upatuva na Ajzenkovata teorija
na uslovuvaweto proizleguva od dosega{nite kriminolo{ki istra-
`uvawa koi poka`aa deka ekstravertnite prestapnici ne poka`uvaat
pogolemo u~estvo vo vr{eweto na krivi~nite dela. 132
2.PSIHOPATOLO[KI TEORII
1. Psihopatolo{kite teorii ili teorii na psihi~kite abnormalnosti
se zasnovaat na pretpostavkata deka devijantite, odnosno
prestapnicite vo pogolemi del se so naru{ena psiha (du{evni nenormalnosti)
odo{to e toa slu~aj so licata koi ne se devijanti i prestapnici.
Za niv e vsu{nost, karakteristi~no toa {to pri~inite na devijantnosta
i kriminalitetot nastojuvaat da gi dovedat vo vrska so mentalnata
defektnost na opredeleni poedinci, odnosno so tvrdeweto
deka devijantnosta i kriminalitetot pretstavuvaat izraz na patologijata
na teloto i umot.
So sli~ni, vo osnova bliski istra`uvawa na antropolo{kite i
biolo{kite teorii, glavno se zanimavale psihijatrite Despin (P. Despin),
Eskirol (Eskirol), Morel (Benedict A. Morel), Mensli (Henry Ma-
Osven toa, spored nego, golemata emocionalnost {to se zabele`uva kaj prestapnicite
ja prezema funkcijata na pottiknuva~". Ibid, str. 231.
130
Ja{ovi}, @. op. cit. str. 187
131
Navedeno spored Jankovi} - Pe{i}, op. cit. str. 45
132
Za teorijata na Ajzenk i kriti~kite zabele{ki {to mo`at da í se
upatat podrobno A~imovi}, M. Bihejviorizam u kriminologiji, JRKKP, Beograd,
1975/2, str. 219-231.
109

ndsley), Pinel (Phillipe Pinel, 1745-1826), i drugi. Pinatel istaknuva
deka u{te vo 1808 godina Kabanis (Cabanis) gledal vrz zlostornicite
kako na du{evno bolni lica i deka ova sfa}awe go prifatile Eskirol,
Moro de Tur (Moreau de Tours) i osobeno Dejli (Dally) koj vo 1895
zastapuval gledi{te na celosno izedna~uvawe na zlostornikot so du-
{evno bolnoto lice. 133 Spored ovie avtori, bitni pri~ini na kriminalitetot
se mentalnite i emocionalnite naru{uvawa od konstitucionalen
karakter.
Poznato e deka vo ovaa nasoka vr{el istra`uvawa i Lombrozo
i deka ja iznesol pretpostavkata za vlijanieto na pote{kite psihi~ki
naru{uvawa (psihozi i epilepsija) vrz kriminalitetot.
Sfa}awata spored koi du{evnite rastrojstva, imaat zna~itelno
vlijanie vrz predivikuvaweto na kriminalitetot ne í pripa|aat
samo na starata psihijatriska literatura. Takvite istra`uvawa se
sre}avaat i vo tekot na celiot XX vek. Ona {to me|utoa gi razlikuva
ovie razmisluvawa se sostoi vo nastojuvaweto psihi~kite rastrojstva
vo objasnuvaweto na kriminalnoto povedenie na li~nosta sekoga{ da
se kombiniraat so drugi, psiholo{ki i op{testveni faktori {to im
dava podrugo neekstremno zna~ewe. Toa mo`e da se zbele`i na primer
kaj psihoanaliti~kite teorii, teorijata na frustracijata i uslovuvaweto
koi pri objasnuvaweto na devijantnoto i kriminalnoto povedenie
na li~nosta vnesuvaat i opredeleni psihiopatolo{ki rastrojstva.
134 2. Vakvite sfa}awa naidoa na opravdani kritiki pred sî vrz
empiriska osnova. Takvite istra`uvawa, nitu onie od XIX vek, ni podocne`nite,
ne mo`ea da se izveduvaat na nau~no besprekoren na~in.
Pogolemiot broj istra`uva~i psihi~kite abnormalnosti gi ispituva
kaj onie prestapnici koi davaa soglasnost za nivna celosna opservacija.
Toa e me|utoa, izbrana kategorija na poedinci kaj koi verojatnosta
deka poseduvaat psihi~ki abnormalnosti odnapred e opredelena.
Vakvite lica natamu se baraat me|u zatvorenicite koi pretstavuvaat
pote{ki slu~ai na zlostornici, odnosno od niza pri~ini se izostavuvaat
osudenicite na kratki kazni li{uvawe od sloboda, so ogled na
nivnata krivi~na neodgovornost nepresmetlivite lica i, se razbira,
onie lica koi voop{to ne se osuduvani. Nakratko, ovie istra`uvawa
bea vr{eni vrz mali i odbrani grupi na prestapnici i retko bea koristeni
kontrolni grupi a seto toa ja osporuva nau~nata vrednost na
dobienite rezultati.
Denes me|u socijalnite patolozi i kriminolozite me|utoa sepak
dominira misleweto, ili podobro ka`ano pretpostavkata, deka
vrz asocijalnoto i antisocijalnoto povedenie na poedincite koi slo-
133
Pinatel, J, op. cit. str. 23.
134
Vidi: Mannheim, H, op. cit. str. 243-253 i 286-293.
110

odno `iveat vo op{testvoto sepak ostvaruvaat opredeleno vlijanie i
mentalnite rastrojstva na poedinecot.
111

112

G l a v a III
SOCIOLO[KI TEORII
1. VOVEDNI RAZGLEDUVAWA
1. Na ova mesto go pomestuvame izlo`uvaweto na nekolku specifi~ni
sociolo{ki teorii za devijantnosta koi ednakvo se odnesuvaat
i na kriminalitetot {to se pojavija vo amerikanskata kriminolo{ka
literatura vo dvaesetite godini od XX vek. Spored ovie teorii poznati
pod nazivot teorii na grupite, osnovnite pri~ini na devijantnosta
i kriminalitetot se baraat vo op{testvoto koe pretstavuva zbir na
razli~ni horizontalno i vertikalno rasporedeni grupi, vo ~ii ramki
se formira i razviva li~nosta na prestapnikot kako entitet koj e podlo`en
na razli~noto vlijanie na me|ugrupnite interakcii.
Su{tinata na ovie sfa}awa e svrteno kon izu~uvawe na strukturata
na op{testvenite grupi, pravilata na povedenie vo tie grupi
i nivnite me|usebni odnosi. Tie grupi koi mo`at da bidat globalni,
primarni i sekundarni, imaat razli~ni sfa}awa, kulturni vrednosti
i normi koi mo`at da bidat vo sudir so op{tova`e~kite normi na povedenie.
Vo ramkite na sekoja od tie grupi postoi silna tendencija za
po~ituvawe na vnatre{nite vrednosti i standardi. Poradi interioriziraweto
na tie vrednosti, poedincite pretstavuvaat nivna neizbe`na
emanacija. Ottamu prestapnicite nu`no se formiraat vo onie
grupi vo koi dominiraat antisocijalni obraci na povedenie.
Za ovie teorii e zna~ajno u{te edna{ da se naglasi deka deka so
niv se te`nee ne samo kon nau~no objasnuvawe na devijantnite pojavi,
tuku i na kriminalitetot.
Osnovnite pri~ini {to dovedoa do vakvite sfa}awe vo socijalnata
patologija i kriminologijata se nao|aat vo: 1. vo migracionite
dvi`ewa koi ja formiraa realnosta na amerikanskoto op{testvo sostaveno
od razli~ni nacionalni, etni~ki, kulturni i socijalni grupi
koi se nao|aat vo razli~ni formi na zaemen dopir, me|usebni sudiri i
slo`eni odnosi vo ramkite na sekoja grupa, 135 2. vo brzoto tempo na
135
Mo{ne slikovit prikaz na ovie okolnosti mo`e da se najde kaj
Eliot, M. op. cit. 217-238. Spored nea, Amerika be{e kulturna sredina vo koja
brojni grupi od Evropa, Afrika i Azija go slevale svoeto nasledstvo vo vistinski
mozaik. Sekoja od tie grupi pridonese za neizmernoto bogatstvo na amerikanskito
`ivot, no i do zbrka na op{testvenite vrednosti i nesnao|awe na
poedincite. (str. 228)
113

industrijalizacijata i urbanizacijata 3. ekonomskite krizi od dvaesetite
i triesetite godini na XX vek i ogromnite socijalni problemi
koi ja sledea taa kriza, kako i 4. vo pojavata na organizirani formi
na kriminalitet za koi isto taka e karakteristi~no grupnoto povrzuvawe
i deluvawe.
2. Pred da preminime na razgleduvaweto na glavnite sovremeni
sociolo{ki teorii smetam deka e nu`no prethodno da se dade objasnuvawe
na nivniot osnoven poimen instrumentarium. Takviot priod e
od golemo zna~ewe za celosno rabirawe na nekoi od va`nite aspekti
{to se koristat kako po~etna osnova na ovie sociolo{ki, ili u{te
poprecizno, socialnopsiholo{ki teorii za pojavata i pri~inite na
devijantnoto i kriminalnoto povedenie. Vo taa smisla }e se ograni-
~ime samo vrz objasnuvaweto na poimite: kultura, zaednica, socijalna
dezorganizacija, normi i vrednosti, sudir na vrednosti (kulturen konflikt),
op{testvena kontrola i devijacija.
114
1.1. KULTUTRA
Kulturata e pove}esloen i fluiden poim koj te{ko mo`e i da
se opi{e, a kamoli da se definira. Ottamu se javuvaat najrazli~ni definicii
koi sepak vo osnova se soglasuvaat deka kulturata e sostaven
del na celokupniot op{testven i individualen `ivot {to gi opfa}a
najrazli~nite ~ovekovi aktivnosti: od sekojdnevnite odnesuvawa do
duhovnoto tvore{tvo - materijalnite i duhovnite pridobivki (dobra i
vrednosti) {to gi ostvaruva ~ovekovoto op{testvo. Soglasno na toa
razlikuvame materijalna kultura (go opfa}a seto ona {to nastanuva
so posredstvo na ~ovekoviot trud kako obrabotka na prirodnite i kako
proizvodstvo na novi predmeti) i duhovna kultura (gi opfa}a site
formi na izrazuvawe so koi ~ovekot gi soop{tuva svoite iskustva,
soznanija idei i vizii: pismenost, filozofija, nauka i umetnost).
Kulturata isto taka ja so~inuvaat site op{testveni obi~ai, naviki,
normi, zakoni i sistemi na komunikacija i simboli. Vo kulturata vleguvaat
i kulturnite naviki i potrebi kako i informaciite i odlukite
na ~ovekot za koj se veli deka e "kulturen ~ovek". I najposle, pod kultura
se podrazbiraat i kulturnite institucii (biblioteki, teatri,
muzei i galerii, obrazovni ustanovi) no, nepravedno e {to ottamu poimot
na kulturata ~esto se stesnuva i sveduva samo na niv. Ili nakratko,
kulturata e zbir na site materijalni i duhovni vrednosti bez koi
ne bi mo`elo da postoi nitu samoto op{etstvo, ni poedinecot kako
~ove~ko su{testvo, za{to sekoj trud se vr{i so pomo{ na nekoe sredstvo,
vrz osnova na nekoja zamisla i so nekoja cel vo procesot koj gi
vklu~uva najva`nite komponenti na kulturata.
Navedenoto ima za cel da gi prika`e osnovnite elementi {to
go so~inuvaat poimot kultura za koja ima tolku posebni definicii kolku
{to ima i avtori {to na bilo koj na~in se zanimaat so ovoj feno-

men. Vakvoto potsetuvawe e me|utoa, zna~ajno za podobro razbirawe na
poimot na kulturata {to e prifatliv za teoriite {to ovde se obrabotuvaat.
A za site niv, mo`e slobodno da se ka`e deka e karakteristi-
~na definicijata na Merton, spored koja "kulturata vo osnova pretstavuva
organiziran sistem na normativni vrednosti koi upravuvaat
so povedenieto koe e zaedni~ko za opredeleno op{testvo ili op{testvena
grupa." 136 Vo vaka koncepiraniot kulturen sistem, dva elementi
se od posebno zna~ewe: vrednostite i institucionaliziranite normi.
Prviot element gi pretstavuva kulturno definiranite celi, streme`i
i interesi koi se smetaat za legitimni za celoto op{testvo ili
za oddelnite grupi. Vo sodr`inata na elementot na vrednostite preovladuva
elementot na normativnost vo smisla {to vrednostite pretstavuvaat
nekoi standardi, fundamentalni normi koi mo`at da proizvedat
kompleks na institucionalni normi. Ovie normi go pretstavuvaat
drugiot element na kulturniot sistem. Tie gi definiraat i
gi kontroliraat prifatlivite, odnosno institucionalno propi{anite
na~ini za postignuvawe na celite - vrednostite.
1.2. ZAEDNICA
Za sfa}aweto na poimot zaednica vo sociolo{ite teorii {to
ovde gi analizirame, ogromno e vlijanieto na Ferdinand Tenis (Ferdinand
Tönnies, 1855-1936). Imeno, re~isi od site pretstavnici na ekolo-
{kata teorija i teoriite na grupite se pravi razlika me|u poimite zaednica
(obi~no gradot ili nekoj negov del) i op{testvo. 137
Pod zaednica se podrazbira kolektiv na poedinci, grupi i institucii
koi poseduvaat organska dinamika tolku kolku {to se konstituirani
so zbirot na prirodnite prostori koi zavisat edni od drugi,
se prepletuvaat edni so drugi, sekoja od ovie oblasti e dirigirana od
centarot {to preovladuva, a nivnite karakteristiki (fizi~ki, op{testveno
korelativni) variraat spored rastojanijata vo odnos na ovoj
centar. Natprevarot se smeta kako va`en faktor vo zaednicata i glavna
sila koj go uslovuva opredeluvaweto na relativnite pozicii na
136
Merton, R. K. Social Theory and Social Structure, New York, Free Press,
Glencoe, 1968 , str. 162.
137
"Tenis razlikuva dve formi na op{testvo: zaednica (Gemeinschaft) i
op{testvo (Gesellschaft). Zaednicata e takov op{testven oblik koj se zasnova
na "vnatre{ni", "su{testveni" vrski, kako {to se, na primer, vrski spored
krvnoto srodstvo i instinktivnoto ~uvstvo na pripadnosta na opredelena
grupa koja proizleguva od nego. Op{testvata pak, se oblici {to gi povrzuva
voljata za postignuvawe na nekoja zaedni~ka cel so posredstvo na zedni~ki,
organizirani usilbi. Vo prviot oblik na op{testvoto Tenis gi pomestuva semejstvoto,
plemeto i sl., a vo drugiot, dr`avata i raznite op{testveni organizacii".
Gori~ar, J. Sociologija, Rad, Beograd, 1970. str. 89.
115

azli~nite elementi na prostornite relacii so tekot na vremeto koga
ramnote`ata vo zaednicata e naru{ena. Promenite vo zaednicata se
determinirani so sposobnosta na ~ovekot da se premestuva. Op{testvoto
se karaterizira so kulturno nivo na povrzuvawe, dodeka zaednicata
e biolo{ka celina. Poimot na socijalna zaednica (community) vo
tradicijata na amerikanskata sociologija, vsu{nost, vo prv red se definira
so pomo{ na socijalni varijabli kako {to se, na primer, semejstvo,
grupa, poedinec, me|usebni odnosi i sl., a kako korektivna ili
varijabla od vtor red, se pojavuva soodvetna dimenzija na prostornite
odnosi. Zaednicata sekoga{ e smestena vo soodvetna prostorna ramka,
a prou~uvaweto na zaednicata - semejstvoto, grupite, instituciite na
maliot grad - sekoga{ se ostvaruva{e preku obidi na ispituvawe na
aspektite na interakciite me|u prostornite i socijalnite elementi
na zaednicata. 138 Nakratko, zaednicata se sfa}a kako zbir na lu|e me|u
koi postojat usoglaseni interakcii (me|uodnosi) od razli~en intenzitet
i taraewe bez ogled dali se raboti za semejstvo, komuna ili nacija.
So ogled na toa {to op{testvenata dezorganizacija zna~i raspa-
|awe na vnatre{nite odnosi vo opredelena grupa, zada~ata na socijalnata
patologija da gi spre~uva socijalnite procesi koi ja zagrozuvaat
taa zaednica.
Problemot na gustinata na populacijata i za~estenosta na op{-
testvenite kontakti ima golemo zna~ewe za izu~uvaweto na kriminogenite
okolnosti vo zaednicite. 139
138
Vidi: ^aldarovi}, O. Urbana sociologija, Socijalna teorija i urbano pitanje,
Globus, Zagreb. 1985, str. 31-32.
139
Spored Park i Barxis (R. Park and E. W. Burgess, Introduction to the
Sciance of Sociology, 1921) lokacijata polo`bata, ekolo{kata me|uzavisnost se
karakteristikite na zaednicata, a statusot, subordinacijata, superordinacija
i kontrola se karakteristiki na op{testvoto.
Roderik Makkenzi (Roderick McKenzie, 1885-1940, The Ecological Approach
to the Sudy od Human Community, 1968) razlikuva nekolku vidovi na zaednici
postaveni vrz ekonomski prametri: 1. primarna zaednica (zemjodelsko
sredi{te, rudarska naselba, ribarska naselba), 2. sekundarna zaednica koja gi
zadovoluva sekundarnite funkcii (komercijalna, distributivna zaednica), 3.
industriski grad, i 4. zaednica koja nema distinktiven oblik nitu funkcii.
Spored Virt (L. Wirth, The Scope and Problems of the Community, 1964)
grupite se bilo koj agregat ili zdru`enie na lu|eto koi imaat ne{to zaedni-
~ko i ~uvstvo na pripadnost edni kon drugi, i deka treba da se razlikuvaat dva
vida na grupi: zaednica i op{etstvo. Osnovnite karakteristiki na zaednicata
se sodr`ani vo slednive kategorii: simbioti~ki odnosi, dimenziite na
prostor i vreme, karakteristikite na fizi~kata struktura, kompeticija i podelba
na trudot. Karakteristikite na op{testvoto se: komunikacija, konsenzus,
deluvawe na normite i vrednostite, postoewe na svesna socijalnna kontrola
i kolektivni akcii.
116

1.3. OP[TESTVENA DEZORGANIZACIJA
Istra`uvawata na kriminalnata i osobeno devijantnata i dezintegriranata
li~nost se samo eden specijalen vid na istra`uvawe na
op{tiot odnos na li~nosta i op{testvoto koi poa|aj}i od nau~no
doka`aniot fakt deka vo formiraweto na edna li~nost presudno vlijanie
imaat op{testvenite faktori, i deka moraat vo toa isto op{testvo
da se baraat i pri~inite na dezintegriranata li~nost. Na toj na-
~in dojde do sfa}aweto deka postojat izvesni op{testvei odnosi i
procesi koi go uslovuvaat i za koe neposredno e vrzano postoeweto na
dezintegriranata li~nost i koi mo`at da se opfatat so poimot op{testvena
dezorganizacija. 140
Op{testvenata dezorganizacija go naso~uva svoeto vnimanie
vrz harmoni~nite i neharmoni~nite aspekti na op{testvenata struktura
kako takva. Sledovatelno na toa, taa se zanimava so na~inite i
stepenite do koi aktivnostite implicirani vo op{testvenite organizacii
zaemno se zasiluvaat ili zaemno se protivre~ni. Od toa proizleguva
deka nejzinoto interesirawe za poedinecot e sporedno, a koga
individualnite zadovoluvawa mo`at da stanat va`ni, tie sepak ne
pretstavuvaat nekoj pova`en kriterium na socijalnata organizacija.
Op{testvenata dezorganizacija na ist na~in se razlikuva od izu~uvaweto
na konformizmot i devijaciite, odnosno neprestapni~koto i
prestapni~koto povedenie na poedinecot, ili od stepenot do koj op{-
testvenite normi navistina se po~ituvaat vo individualnoto povedenie
(op{testvena kontrola). 141 Vo soglasnost so navedenoto op{testvenata
dezorganizacija na najop{to nivo najednostavno mo`e da se definira
kako proces na raslojuvawe na vnatre{nite odnosi vo op{-
testvenata struktura. 142
Spored Zorbo (H.W. Zorbaugh, The Gold Cosat and the Slum,1929) edno
podra~je stanuva zaednica edinstveno preku zaedni~koto iskustvo na lu|eto
koi `iveat vo nego, {to rezultira so toa tie da stanat kulturan grupa so svoja
tradicija, sentimenti, streme`i, zaedni~ki spomeni, odnosno taa se pretvora
vo centar na veruvawe, ~uvstva i akcii. Zaednicata e zna~i, lokalno podra~je
na koe lu|eto koristat zaedni~ki jazik, se podlo`uvaat na isti obi~ai,
~uvstvuvaat pomalku ili pove}e isti sentimenti i deluvaat pod isti impulsi".
140
[padijer, J. Neka shvatanja pojma dru{tvene dezorganizacije, Gledi{ta,
Beograd, 1961/5, str. 62.
141
Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. Sociology the Progress of a Decade
- A Collection of articles, Prentice-Hall, INC, Englewood Cliffs, N.J. 1961. Trudot na
Ralph T. Sudir na vrednostite vo op{testvenata dezorganizacija, str. 523.
142
Milutnovi} smeta deka poimot op{testvena dezorganizacija "naj~esto
se upotrebuva za toa so nego da se ozna~i seto ona {to ne e vo soglasnost
so normalno uredeniot i organiziran `ivot, {to izrazuva neprilagode-
117

Op{testvenata dezorganizacija spored Jankovi} i Pe{i}, pretstavuva
poim koj se doveduva vo vrska so podra~jeto na op{testvenite
problemi, devijacii i kriminalnoto povedenie, i toa na dva na~ini.
1 0 Op{testvenata dezorganizacija najprvin ozna~uva proces koj
doveduva do javuvawe na individualna dezorganizaija, {to zna~i deka
taa e edna od pri~nite na devijaciite. Avtori na ovaa koncepcija (dezorganizacija
kako mo`na pri~ina na kriminalitetot), so koja se koriste{e
ekolo{kata teorija, se ~ika{kite sociolozi Viliam Tomas
(William Issac Thomas, 1863-1947) i Florian Znawecki (Florian
Znaniecki, 1882-1957).
Tomas i Znawecki socijalnata dezorganizacija ja definirale
kako slabeewe na vlijanieto na postojnite op{testevni pravila vrz
povedenieto na oddelni ~lenovi na grupata, zna~i, kako edna sostojba
sli~na na Dirkemovata anomija. Spored niv socijalnata dezorganizacija
se javuva koga individualite stavovi (subjektivni sociopsiholo{ki
elementi na stvarnosta) se menuvaat taka {to doa|aat vo sprotivnost
so op{testvenite vrednosti (objektivni elementi na op{-
testvenata stvarnost, koi na poedinecot mu se prika`uvaat kako dadeni).
Ottamu {to op{testvenite pravila se vo soglasnost so op{testvenite
vrednosti, nivnoto vlijanie vrz poedinecot ~ii stavovi se
izmeneti stanuvaat se poslabi. Taka sfatenata socijalna dezorganizacija
e permanenten op{testven proces. Op{testvoto ne e ni{to drugo
tuku dinami~ka ramnote`a na procesite na dezorganizacija i reorganizacija
(ili rekonstrukcija). Retki se slu~aite koga procesot na
dezorganizacijata napreduva tolku daleku da dovede do celosen raspad
na op{testvenata grupa. Po pravilo procesite na rekonstrukcija povtorno
vospostavuvaat soglasnost me|u vrednostite i stavovite, i toa
preku promena na op{testvenite vrednosti. Na toj na~in povtorno se
vra}a silata i efikasnosta na op{testvenite pravila.
Nasproti op{etstvenata, individualnata dezorganizacija
pretstavuva sostojba vo koja poedinecot ne uspeva svojot li~en `ivot
da go organizira taka {to efikasno }e gi ostvaruva svoite osnovni
interesi i celi. Me|u ovie dva vida na organizacija ne postoi nikakov
aprioren odnos - kauzalen ili kakov i da e drug. Slu~aite na individualna
dezorganizacija mo`at da se javuvaat vo otsustvo na op{tenost
i rascep na edinstvoto i celite, {to vodi kon naru{uvawe na normalnoto
funkcionirawe na poedincite i grupite, uslovuvaj}i edna neuramnote-
`ena sostojba koja go onevozmo`uva kontroliraweto i naso~uvaweto na op{testvenite
uslovi i promeni. Vsu{nost, akcentot se stava na dezorganizacijata
vo uslovi na promeneti uslovi na `ivotot i pojavata na neprilagodenost
na novite uslovi. M. H. Naumayer, veli deka neuramnote`enata sostojba,
koja se sozdava od neadekvatnoto prilagoduvawe na licata i grupite, instituciite
i standardite, vo uslovi koi se menuvaat, e glavna karakteristika na
socijalnata dezorganizacija." Milutinovi}, M. Kriminologija, str. 129.
118

stvenata, isto kako {to socijalnata dezorganizacija mo`e da postoi, a
da ne dovede do individualni dezorganizacii. Nivniot odnos e od
empiriska priroda i pretstavuva pra{awe koe vo sekoj konkreten slu-
~aj treba da se istra`uva." 143
2 0 Od druga strana op{etstvenata dezorganizacija ozna~uva
edna, nepo`elna op{testvena sostojba koja sama po sebe pretstavuva
op{testven problem i koja sama po sebe e devijantna. Avtori na ovaa
koncepcija (dezorganizacijata kako kriminalna op{testvena sostojba),
koja osven terminot ima malku zaedni~ko so prethodnata, se Mejbl
Eliot (Mabel Eliott) i Frensis Meril (Frencis Merrill). Taa koncepcija
prejde vo funkcionalisti~koto objasnuvawe na devijantnosta i
kriminalitetot.
Pojdovniot stav na funkcionalizmot pak e sodr`an vo idejata
za funkcionalnoto edinstvo na op{testvoto (beskonflikten i stati-
~en op{testveniot sistem), kako celina na skladno povrzani i integrirani
delovi koi deluvaat so dovolen stepen na vnatre{na harmonija
i usoglasenost. 144 Sekoj op{testven oblik, institucija i pojava, so
samoto toa {to postoi ima nekoja pozitivna funkcija so koja se pridonesuva
za odr`uvawe na postojnata sostojba na op{testvoto. Ottamu
tie delovi se objasnuvaat od stojali{e na nivnite funkcii (ulogi)
{to gi imaat za zadovoluvawe na potrebite na celinata (pridonesot za
zacvrstuvawe na edinstvoto - odr`uvaweto na op{testvoto). Centralnata
uloga vo toa ja ima zaedni~kiot sistem na vrednosti (soglasnosta
na voljite - konsenzusot). Razli~nite delovi i nivnite funkcii,
normativniot sistem gi naso~uva vo o~ekuvana nasoka {to stanuva
vnatr{na smisla i kriterium za individualnoto odnesuvawe. Ottuka
proizleguva: odnosot me|u op{testvoto i poedinecot se sfa}a kako
mehani~ko odnos na celinata i delot (celinata olicetvorena vo op{-
testvoto i li~nosta so nejzinata uloga {to ja ima vo odr`uvaweto i
funkcioniraweto na op{testvoto). Na toj na~in li~nosta kako del od
op{testvoto se posmatra kako negova pasivna emanacija, a ne kako
aktiven u~esnik {to go menuva op{testvoto. Pritoa ne se navleguva
vo pra{aweto za povolnosta na toa op{etstvo od aspekt na negovite
individualni potrebi. Soglasno na toa za funkcionalizmot devijantnite
li~nosti (li~nostite so disfunkcionalno odnesuvawe) ne se
proizvod na dadenata op{testvena struktura, tuku vo prv red patolo{ki
li~nosti, inficirani so nekoj vid isklu~itelna bolest. Taa
143 Jankovi~-Pe{i}, op. cit. str. 53. Vidi i [padijer-\ini}, J. Socijalna patologija.
str. 66.
144
Devijantnoto i prestapni~koto povedenie pretstavuva nar{uvawe
na taa op{testvena soglasnost izrazena vo zaedni~ki vrednosti i normi.
Ottamu, mehanizmite na op{testvemnata kontrola so koi takvite povedenija
se kaznuvaat imaat za cel da gi zajaknat i potvrdat porane{nite grupni vrednosti
i normi.
119

olest mo`e da bide rezultat na: a) neuspehot vo procesot na socijalizacijata,
2. psihi~ki povredi kako proizvod na te{kotiite da se deluva
vo soglasnost so pravilata koga tie go ote`nuvaat ispolnuvaweto
na izvesni li~ni potrebi, i 3. traumi koi nastanuvaat koga poedinecot
e izlo`en na konfliktni normi. 145
1.4. NORMI I VREDNOSTI
1. Aktivnostite koi ja pretstavuvaat op{testvenata struktura
naj~esto se opi{uvaat so izrazot norma (normes) i vrednosti (values).
Na toj na~in op{testvenata dezorganizacija mo`e da se konceptualizira
i prika`e so terminite na izvesni sudiri me|u normite i vrednostite.
Op{testvenata dezorganizacija se zanimava so na~inite na
me|useben sudir na aktivnostite koi vo izvesna smisla gi prozvela i
ozakonila op{testvenata struktura. Koga se podvlekuvaat sudirite
me|u normite i sudirite me|u vrednostite se dobivaat skoro isti rezultati,
me|utoa korisno e me|u ovie dve koncepcii da se pravi razlika.
146 2. Op{testvenite normi se propisi koi se odnesuvaat na povedenieto,
uveruvawata i zabranite, na izvesni vidovi na povedenie i
uveruvawe. Tie se izjavi na volji koi nalo`uvaat deka izvesni vidovi
na povedenie i uveruvawa treba da se sledat ili izbegnuvaat toga{
koga takvite izjavi se op{tousvoeni vo edno op{testvo i koga sekoj
poedinec ima ~uvstvo deka tie se op{toprifateni od strana na drugite.
Za najgolem del na op{testveniet aktivnosti op{testvenite
normi ne se jasno utvrdeni. Ona {to nie idealno go zamisluvame kako
op{testveni normi vo praktikata, bara da se spoi so op{testevnite
vrednosti. Op{testvenite vrednosti se objekt vrz koj se gleda povolno
ili nepovolno, na ist na~in kako i na normite. Kako objekti, vrednostite
se odnesuvaat na ne{to {to mo`e da se obezbedi ili postigne.
Tie se sostojat od atributi ili krajni produkti na aktivnostite.
Ottamu koga na voobi~aen na~in se ka`e deka treba da se zboruva
vistinata (norma) zna~i deka vistinoqubivosta (vrednost) e dobra
rabota.
145
Vidi: Pe~ujli}, M. Horizonti revolucije, Beograd, 1970, str. 10-24.
146
"Normite se pravila za odnesuvawe na lu|eto vo op{testvoto i pretstavuvaat
sistem na zaemni prava i dol`nosti na lu|eto vo op{testvenite
odnosi. Vo na~elo, odnosot me|u normite i vrednostite e odnos me|u sredstvata
i celite: normite go nalo`uvat ona povedenie za koe e najverojatno deka }e
dovede do ostvaruvawe na nekoja sakana vrednost. Me|utoa... me|u normite i
vrednostite mo`e da postoi neusoglasenost, taka {to postapuvaweto sprema
normite ne pridonesuva za ostvaruvawe na vrednostite." Jankovi}-Pe{i}, op. cit.
str. 10
120

Vrednostite i normite se dve strani na edna ista pojava i vo
izvesna smisla dve mo`nosti za da se iznesat isti mislewa. Me|utoa,
postojat barem dve zna~ajni razliki, Prvo, vo op{testvoto postoi pogolemo
soglasuvawe vo pogled na vrednostite odo{to vo pogled na normite,
me|utoa specifi~nite vrednosti na povedenie poslabo se definirani.
Spored toa site }e se soglasat deka zdravjeto, uzanimavanata,
karakterot i parite se dobra rabota (pozitivni vrednosti),
me|utoa postoi golema zbrka okolu toa {to ja so~inuva uzanimavanata
i karakterot ako odredena odgovornost le`i vrz indivuduata za postignuvawe
na tie pozitivni vrednosti na zdravje i pari. Vtoro, koncepcijata
na op{testvenite vrednosti donekade e popro~istena od koncepcijata
za op{testvenite normi. Mo`e da se smeta deka e vredno da
se poseduva nekoj predmet zatoa {to toj na svojot sopstvenik }e mu donese
odobruvawe i od strana na op{testvoto, a bez nikakvo ~uvstvo
deka i ostanatite trebalo da baraat da go dobijat. Za osobeni uspesi i
osobeni li~ni kvaliteti mo`e da se stekne priznanie, so ogled deka
op{testvoto gi smeta kako ne{to {to e dobro. Me|utoa, te{ko bi
bilo mo`no da se najde norma koja propi{uva deka treba da se razvie
ve{tina za igrawe bezbol ili da se sobiraat retki rakopisi, a da im
odgovara na vrednostite koi ovie aktivnosti gi sodr`at. 147 Ottamu,
pogolemiot broj prestavnici na sociolo{kata {kola se opredeluvaat
da ja posmatraat op{testvenata dezorganizacija pobrgu kako sudir na
vrednosti odo{to kako sudir na normi.
3. Vo odnos na vrednostite, kako posakuvani celi na op{testvenata
akcija, op{testvenite normi se pravila na povedenie ~ie pridr-
`uvawe ovozmo`uva ostvaruvawe na tie celi. 148 Op{testvenite normi
nastanuvaat vo procesot na zaedni~koto deluvawe i zaemnite odnosi
na lu|eto vo op{testvoto i nivnata osnovna uloga e da gi regulira tie
odnosi so postavuvawe opredeleni standardi na povedenie ({to mora
~ovekot da stori, {to bi trebalo da stori i {to ne smee da stori). Na
toj na~in op{testvenite normi, kako del na kulturata vr{at i funkcija
na prisilba i kontrola nad poedincite i gi ograni~uvaat mo-
`nite varijacii vo povedenieto. 149
Od stojali{te na ispituvawe na devijaciite, najzna~ajni normi
se onie koi se povrzani so op{etstvenite institucii (semejni, religiozni,
politi~ki, ekonomski)... Naru{uvaweto na normite mu {teti na
interesite na op{testvoto i ottamu predizvikuva op{testvena reakcija
koja se izrazuva vo razli~ni merki. Najva`nite merki protiv
onie koi ja prekr{ile op{etstvenata norma i so toa gi povredile
op{testvenite interesi e sankcijata koja se sostoi vo li{uvawe na
147
Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. op. cit. str. 523-524.
148
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 45.
149
Ibid, str. 46.
121

prekr{itelot od izvesni dobra. 150 Vo primenata na sankciite pak, se
sostoi najva`nata razlika me|u op{testvenite normi: edni od niv gi
primenuva organiziranoto op{testvo (preku specijalizirani organi
koi tokmu i zatoa se formirani), a drugi neorganiziranoto op{testvo
(reagirawe na neposrednata op{testvena sredina koja e izlo`ena na
devijacijata). Pravoto e najva`en vid na op{testveni normi ~ii sankcii
gi primenuva dr`avata so posredstvo na svojot aparat za prisilba.
Me|u op{tesvenite normi (koi postepeno se sozdavaat i sporo
se menuvaat) vo neorganiziranite op{testveni zaednici, najva`ni se
moralnite normi. Pritoa e zna~ajno deka normite mo`at da propi{uvaat:
zabranuvaat (prohibitivni) ili dopu{taat (permisivni) odredeni
povedenija, ili samo da nazna~uvaat opredeleni formi na: po`elno
ili dopu{teno povedenie.
Me|utoa, vo op{tesvenata stvarnost nitu edna norma dosega ne
bila dosledno po~ituvana. Ottamu vo literaturata se naveduvaat najrazli~ni
pri~ini poradi koi pogolemiot broj lu|e nikoga{ sovr{eno
ne se usoglasuvaat so normite na op{testvoto vo koi `iveat. Me|u
takvite pri~ini naj~esto se pomestuvaat:
1 0 Poradi op{tosta na samite normi sekoga{ e mo`no nastanuvawe
na situacii vo koi normata ne e primenliva. Nekoi od tie situacii
op{testvoto gi tolerira. Toa, po pravilo, se devijaciite koi
bitno ne gi naru{uvaat op{testvenite interesi i zaemnite odnosi na
lu|eto, na primer, razli~ite povredi na pravilata na obi~aite ili na
pristojnoto povedenie. 151
2 0 Postojat raziki me|u poedincite i grupite vo pogled na tolkuvaweto
na normite. Poradi svojot op{testven status (neobrazovanost,
op{testvena ili geografska izolacija i sl.) mnogumina ne znaat
za nekoi od normite na op{testvoto vo koe `iveat, za{to nemaat pristap
do izvorite na informacii za toa {to se o~ekuva od niv kako ~lenovi
na toa op{testvo. 152
3 0 Normite se razlikuvaat i spored stepenot na zadol`itelnosta
(moda, pristojnost, obi~ai, moral, pravo). Naru{uvaweto na normite
kon koi poedinecot mora da se pridr`uva, za{to kako takvi se
povrzani so stroga sankcija, se smetaat za op{testvena devijacija -
koja mora da se suzbie so razli~ni mehanizmi na socijalnata kontrola.
Toa ne e slu~aj so otstapuvaweto od onie op{testveni normi koi se pomalku
zadol`itelni i kade {to izvesni devijacii duri i se toleriraat.
Me|utoa, mo`ni se i razliki kaj lu|eto vo odnos na priznavaweto
na zadol`itelnosta na dadenite normi. Tie razliki vo prv red se usloveni
so polo`bata vo op{testvenata struktura i dokolku se povrzani
so klasnata polo`ba, pobrgu se odnesuvaat na pra{aweto kakvi treba
150
Ibid, str. 46.
151
Ibid, str. 48.
152
Ibid, str. 48.
122

da bidat tie normi, a ne na pra{aweto dali postojnite op{testveni
normi obvrzuvaat na opredeleno povedenie. 153
1.5. SUDIR NA VREDNOSTI (KULTUREN KONFLIKT)
Op{testvenata dezorganizacija mo`e da se pretstavi kako
sostojba na sudir na op{testvenite vrednosti. Toa zna~i deka izvesni
op{testveno potvrdeni vrednosti vo praktikata se neodr`livi so
ogled deka se sudiraat so dostigawata na drugi isto taka op{testveno
potvrdeni vrednosti. Ovie sudiri postojat ili me|u vrednostite prifateni
od site ~lenovi ili grupi vo op{testvoto ili me|u vrednostite
koi im pripa|aat na razni podgrupi vo op{testvoto. Vo vtoriot
slu~aj razni grupi vo op{testvoto mo`at da se stremat kon vrednosti
koi me|usebno se sprotivstaveni taka {to aktivnostite na edna
grupa se sudiraat so aktivnostite na druga grupa. Najjasen primer na
ovoj vid na konflikti mo`e da se najde vo postoeweto na etni~ki grupi
so razli~ni vrednosti i kaj ekonomski klasi so vrednosti koi im se
sprotivstavuvaat na vrednostite na drugite klasi. Ova zna~i deka
izvesni potvrdeni vrednosti se neodr`livi vo praktikata iako pritoa
ne se naru{uvaat dostigawata na drugite op{testveni vrednosti
koi isto taka se op{testveno potvrdeni. Me|utoa i onie vrednosti
koi re~isi site ~lenovi i grupi vo op{testvoto gi prifatile mo`at
da dojdat vo sudir kako {to toa e slu~aj kaj op{toto prifa}awe na
individualisti~kiot natprevar kako pozitivno dobro. Istovremeno
se smeta deka humanitarnata sorabotka e pozitivna vrednost. Vo ovoj
slu~aj problemot ne e vo toa {to edna grupa isklu~ivo se identifikuva
so ovie vrednosti, a druga grupa so drugi vrednosti, tuku vo toa
{to site grupi vo celot ja prifa}aat i ednata i drugata vrednost. 154
Sudirot na kulturite nu`no se odnesuva na op{testvenite vrednosti
(nema sudiri na primer, me|u materijalnite dobra na kulturata).
Pritoa toj sudir mo`e da se posmatra kako nusprodukt na porastot
na civilizavcijata ili kako sudir na kulturni kodeksi. Vo prviot
slu~aj ve}e samata sostojba na sovremenata zapadna kultura koja e
neprilagodena i dezorganizirana, pru`a dosta osnovi mnogubrojnite
produkti na taa kultura istra`uva~ite da gi pomestat vo kriminalitet.
Taka, na primer, Saterlend objasnuvaweto na zlostorstvoto go nao|a
vo transformiranata amerikanska kultura.
153
Ibid, str. 48.
154
Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. op. cit. str. 524-525.
123

124
1.6. OP[TESTVENA KONTROLA
1. Poimot op{testvena (socijalna) kontrola za prvpat e upotreben
od strana na Robert Park so cel da se premosti distinkcijata
me|u poedine~noto (individualnoto) i grupnoto (kolektivnoto) i otoga{
stana edna od osnovnite kategorija koja obemno se koristi vo ovie
teorii. 155 Pritoa, pod op{testvena kontrola 156 se podrazbiraat kako
neformalnata taka i formalnata op{testvena kontrola. Neformalna
socijalna kontrola (neformalna reakcija) pretstavuva sistem na merki
(na primer, prekor, potsmevawe, otfrluvawe, sovetuvawe, kritika,
uveruvawe i sl.) preku koi op{testvoto gi naso~uva svoite ~lenovi
kon prifa}awe na op{testveno prifatenite normi na odnesuvawe (konformizam)
{to tie ve}e gi prekr{ile. 157 Osnovnite oblici na neformalnata
socijalna kontrola se obi~aite, moralot i javnoto mislewe.
Taa kontrola pretstavuva reakcija na neorganiziranite op{testveni
grupi i zaednici, taa e spontana i neposredno predizvikana od devijacijata.
158 Pod neformalna socijalna kontrola me|utoa, se podrazbiraat
i site oblici na institucionalni i voninstitucionalni deluvawa
vrz socijalizacijata na poedincite na na~in so koj vrz niv se vlijae
da usvojat opredeleni povedenija vo op{testvoto odnosno da ne dojde
do nivno nekonformisti~ko odnesuvawe. Vtoroto sfa}awe na neformalnata
op{tetestvena kontrola e karakteristi~no za pretstavnicite
na najgolemiot broj od teoriite za koi ovde raspravame i pretstavuva
nivno pojdovno stojali{te. Formalna socijalna kontrola
(formalna reakcija) e naziv za dejnosta na zvani~nite de`avni organi
koi gi sozdavaat zakonskite normi (odreduvaat koi povedenija se zabraneti
i so koi sankcii se zakaneti), gi tolkuvaat i primenuvaat. 159
155
Park, R. E. and Burgess, E. W. Introduction to the Science od Sociology,
University of Chicago, Press, Chicago, 1921.
156
Poimot op{tesvena kontrola ne zna~i ni{to drugo tuku op{testvena
reakcija. Me|utoa, vo zavisnost od teoretskiot pristap na oddelni
avtori za op{testvenata reakcija (socijalna kontrola) kako sinonimi se upotrebuvaat
i poimite: kolektivni merki, sankcii, socijalna rehabilitacija, a
od strana na oddelni avtori (Jakovljevi}, V. op. cit. str. 55) duri i terminot terapija.
157
Ovaa kontrola se ostvaruva od strana na semejstvoto, u~ili{teto,
prijatelite, preprijatieto i sl. Neformalnata op{testvena kontrola mo`e
da se ostvaruva i od strana na profesionalni vondr`avni organizacii, na
primer, na aerodromi, pristani{ta, vo banki, muzei, prodavnici, po{ti,
bolnici, hoteli, kaj soobra}ajnite sredstva, na razni priredbi na koi masovno
se u~estvuva, vo dr`avni organi i osobeno vo stopanskite organizacii.
158
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 75-76.
159 Ignjatovi}, \. Kriminologija, str. 5. Za poimot i ulogata na socijalnata
kontrola vidi podrobno Kajzer, G. op. cit. str. 92-96 i 99-103.

Reakcijata na devijantnoto i pretestapni~oto povedenie ve}e ne e spontana,
tuku se vr{i so posredstvo na niza institucii i vospostaveni
mehanizmi na socijalnata kontrola. Instituciite preku koi se vr{i
ovaa kontrola zaradi pomagawe, lekuvawe, kaznuvawe i resocijalizacija
na devijantite se, na primer, zatvori, vospitno-popravni ustanovi,
bolnici, centri za socijalna rabota, sovetuvali{ta i sl. Formalnata
socijalna kontrola e osnoven poim vrz koj se izgradeni stavovite
na socijalniot interakcionizam, teorija vrz koja podocna posebno
}e se zadr`ime.
2. Op{etstvoto e vsu{nost razli~no ~uvstvitelno na oddelnite
oblici na devijantno odnesuvawe. Taa ~uvstvitelnost se poka`uva vo
oblicite na reagiraweto koe vo osnova i mo`e da se svede na: 1 0 neodobruvawe
(otfrlawe) i 2 0 primena na pove}e ili pomalku represivni
merki. 160
1 0 Na devijantnite pojavi op{testvoto vo prv red reagira so neodobruvawe
i moralna osuda. Poradi toa, pokraj devijantnoto povedenie
i op{testvenata dezorganizacija, sociologijata na devijantnosta,
gi opfa}a i gi objasnuva i razli~nite na~ini na op{testveno reagirawe
(socijalnata kontrola), odnosno objasnuvawe na razli~nite op{-
testveni merki za prevencija, redukcija i eliminirawe na devijantnite
op{testveni pojavi. 161 Vo tie ramki op{estvoto na razli~ni na~ini
i vo razli~ni formi go izrazuva svoeto neodobruvawe vo odnos na povedenijata
i sostojbite koi otstapuvaat od utvrdenite normi i obrasci.
Op{testvenata reakcija na takvite otstapuvawa po pravilo zavisi
od prirodata na devijacijata, stepenot i obemot vo koj se javuva i od
nejzinata op{testvena vidlivost. 162
2 0 Op{testvoto me|utoa ~esto go koristi i pravoto i negoviot
sistem na represivni sankcii kako sredstvo za op{testvena kontrola.
Pravoto, osobeno krivi~noto pravo, kako sredstvo na reagirawe treba
160
Tokmu reakcijata, po pravilo go opredeluva kvalitetot na oddelnite
devijantni pojavi, odnosno istata barem oficielno ja vrednuva i definira.
Oblicite na ovie reagirawa spored Versel mo`at da se stepenuvaat na sledniov
na~in: 1. devijacii koi ostanuvaat bez reakcija, 2. devijacii koi predizvikuvaat
~uvstvo na "op{testven sram" (gÕne sociale), 3. devijacii koi predizvikuvaat
op{tesveno odbivawe bez primena na sankcija (na primer, homoseksualnosta
vo nekoi sistemi), 4. devijacii koi go popre~uvaat vostanoveniot
poredok i predizvikuvaat primena na nepenalni merki (alkoholizmot, upotrebata
na "meki (lesni)" drogi), 5. devijacii za koi se primenuvaat kazneni
merki koi imaat karakter na predupreduvawe (sudska opomena, uslovna osuda
isl.) i 6. devijacii za koi se primenuvaat retributivni merki. Navedeno spored
[elih, A. Neki aspekti percepcije devijantnih pojava, JRKKP, Beograd, 1975/2,
str. 263 i 265.
161
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 12.
162
Ibid, str. 74.
125

da se vklu~i kaj onie devijantni pojavi {to vo odredeno vreme i vo
odreden prostor predizvikuvaat izrazeni pre~ki, a vo vrska so toa se i
opasni za postoeweto na opredeleno op{testvo. Tokmu krivi~nata
reakcija protiv vakvite pojavi i nivnite nositeli poka`uva golemi
razliki kako vo vremeto taka i vo prostorot. Poznato ni deka isto
povedenie bilo razli~no vrednuvano vo oddelni istoriski periodi, a
toa razli~no vrednuvawe imalo za posledica i razli~ni na~ini na reagirawe
protiv takvite pojavi, odnosno vo vrska so niv. Idealot kon
koj se stremime kaj tretiraweto na odnosot me|u pravoto, normite i
vrednostite pretstavuva sovr{ena usoglasenost me|u ovie tri kategorii.
Fakt e me|utoa deka odelni pravni sistemi zna~itelno se oddeleni
od toj ideal. Pravoto mo`e da pridonese kon pribi`uvaweto kon
toj idal na toj na~in {to vo oddelni podra~ja voveduva novi vrednosti
iako toa e mo`no samo vo pomal obem. Ulogata na krivi~noto pravo vo
vrska so tretiraweto na negativnite devijantni pojavi vo prv red se
ograni~uva na za{titata na oddelni vrednosti, odnosno dobra na odredeno
op{testvo, a mnogu malku prostor í se ostava na afirmacijata na
novi vrednosti so ogled na toa deka ulogata na krivi~noto pravo e
izrazito za{titna. Tokmu zatoa e celishodno i nu`no ovaa za{tita da
bide ograni~ena na nu`en i racionalen minimum kako i toa normite
na krivi~noto pravo da se primenuvaat samo kako posledno sredstvo za
za{tita na tie vrednosti. 163
3. Najposle, zna~ajno e da se istakne i toa deka so ogled deka
op{tetvenata kontrola (op{testvenata reakcija) pretstavuva funkcija
na razni op{testveni faktori vo ramkite na interakcionisti-
~kite orientiranite pristapi vo socijalnata patologija (Lamert), naparven
e obid za nivno sumarno izrazuvawe preku tn. indeks na tolerancija.
Spored niv, vidot na socijalnata reakcija zavisi od prirodata
na pojavata, interesot na grupata i od stepenot na tolerancija.
Indeksot na tolerancija e koli~nik vo koj broitelot ja pretstavuva
sumata na patolo{kite pojavi, a imenitelot nepovolnite reakcii (na
primer, me|u koli~estvoto na narkomanski zloupotrebi i koli~estvoto
na nivnite hospitalizacii). Dokolku e pogolem broitelot, toa zna-
~i deka pojavata e sfatena kako bezna~ajna, ili deka tolerancijata e
golema, i obratno, dokolku imenitelot e pogolem toa zna~i deka ili
reakcijata e nepovolna, ili samata pojava e osobeno nepovolna. Na toj
na~in indeksot na tolerancijata pretstavuva kvantitativen izraz na
odnosot na devijacijata i spremnosta na zaednicata da ja prifati ili
otfrli.
Indeksot na tolerancija mo`e da bide ist vo dve op{testveni
grupi ili lokalni zaednici od pribli`no ista golemina, bez ogled na
toa {to stapkite na otstapuvawe od istite op{testveni normi se razli~ni.
Stapkite na samoubistva, na primer, mo`at da bidat mnogu vi-
163
[elih, A. op. cit. str. 266.
126

soki vo edna, a mnogu niski vo druga lokalna zaednica. Pa sepak indeksot
na tolerancija vo ovie dve zaednici mo`e da bide identi~en poradi
toa {to spremnosta da se trpi ovoj oblik na devijacii e mnogu visoka
vo prvata, a mnogu niska vo vtoriot slu~aj. Me|utoa, i vo dvete zaednici
samoubistvoto mo`e da stane op{testven problem: vo prvata,
ako trpelivosta sprema ovoj oblik na devijaciii po~ne da opa|a, a vo
drugata dokolku brojot na samoubistvata po~ne da raste. 164
1.7. DEVIJACIJA (DEVIJANTNO POVEDENIE)
1. Spored na{e mislewe najcelosna i istovremeno najbliska do
sociolo{kite sfa}awa koi ovde gi analizirame e definicijata (definicija
od aspekt na op{testvenata struktura) na devijacijata (devijantnoto
povedenie) na Mihajlo \uri}, spored koja devijantno povedenie
pretstavuva (1) sekoja ~ove~ka aktivnost, bez ogled na toa dali
se projavuva kako deluvawe, zazemawe na stav ili mislewe (2) koja se
nao|a zna~itelno pod ili nad granicata na dozvolenoto prose~no otstapuvawe
(3) od op{testvenite normi (4) i koja dokolku vo op{testveni
ramki e vidliva (5) predizvikuva spontano ili organizirano op{testveno
negoduvawe. 165 Ili nakratko, devijanatno e ona povedenie so koe
se naru{uva edna op{testvena norma na koja sleduva neformalna reakcija.
166
2. Vakvata pojdovna osnova vo definiraweto na op{testvenata
devijacija me|utoa vodi kon dve divergentno sprotivstaveni stojali-
{ta vo opredeluvaweto na nejzinata uloga (korisnosta) za op{testvenata
struktura vo zavisnost od funkcionalisti~kiot stav za distink-
164
\uri}, M. op. cit. str. 108. Vidi i [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 74-75.
165
\uri}, M. op. cit. str. 104. Identi~na so ovaa e i definicijata {to ja
dava [padijer, "Devijantno e sekoe ~ovekovo povedenie koe vo zna~itelna
mera otstapuva, odnosno gi naru{uva normite na edna zaednica i predizvikuva
op{tesvena reakcija na neodobruvawe." [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 49.
166
"Za site funkcionalisti, devijantnosta pretsatvuva objektiven akt
na kr{ewe na institucionalizirani op{testveni normi. Osnoven kriterium
koj go odvojuva konformisti~koto od devijantnoto e usoglasenosta na povedenieto
so "normativnite standardi na zaedni~kata kultura." Ako povedenieto
e usoglaseno so takvite standardi toga{ zboruvame za konformizam, a ako ne
e - na delo imame devijacija. Najposle funkcionalistite raskinuvaat so tradicijata
vo ramkite na sociolo{koto prou~uvawe na devijaciite da se ocenuva
i opredeluva moralnoto. Za niv devijantnoto povedenie e naru{uvawe na
normite na opredelen op{testven poredok. Kako takvo toa ne mora da bide
nemoralno. Konformizmot i devijantnosta, sami po sebe, ne zboruvaat ni{to
za eti~kata dimenzija na povedenieto i nema nikakvi pri~ini edno da se
izedna~uva so moralnoto, a drugo so nemoralnoto. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str.
61.
127

cijata me|u 1 0 manifestnite (projavenite) i 2 0 latentnite i (prikrienite)
funkcii na devijacijata. Spored prvata opredelba (manifestna
funkcija na devijacijata) zastapuvana od Talkot Parsons
(Talkot Parsons), devijacijata ima disfunkcionalna uloga (devijacijata
e pojava koja ja naru{uva stabilnosta na sistemot). Sprotivno na toa,
spored privrzanicite na tn. latentna op{testvena funkcija na devijacijata,
taa ima funkcionalna (korisna) uloga za odr`uvaweto na op{-
testveniot sistem (devijacijata e pojava za odr`uvawe na su{testvenite
op{testveni institucii).
1 0 Spored osnova~ot na funkcionalizmot Parsons, vo sredi-
{teto na op{testvoto sfateno kako sistem se nao|a sistem na me|usebno
povrzani deluvawa na poedincite. Devijantnoto povedenie mo`e
analiti~ki da se razdeli na pobudi, orientacija i te`i{te na devijacijata.
167 Poedincite mo`at da izberat ili prilagoduvawe na postojnite
op{testveni okolnosti ili da gi otfrlat tie ramki. Ako gi prifatat
postojnite ramki tie mo`at aktivno da u~estvuvaat vo negovoto
funkcionirawe, ili pasivno da mu se podlo`at na sistemot {to mo`e
da odi do perfekcionisti~ko po~ituvawe na postoe~kiot op{testven
sistem. Ako gi otfrlat ramkite na op{testveniot sistem i pritoa deluvaat
vo nasoka na negova promena, tie se agresivni, nepopravlivi i
nepo`elni i zatoa treba da se eliminiraat. Koga poedincite ne gi
prifa}aat ramkite na op{testveniot sistem vo koj `iveeat, se odnesuvaat
pasivno, {to spored Parsons e nesporelivo popo`elno, za{to na
toj na~in se steknuva nezavisnost. Na nivoto na sistemot devijacijata
se projavuva kako tendencija za eden ili pove}e sostavni faktori da se
odnesuvaat na nekoj od na~inite koi pretstavuvaat naru{uvawe na ramnote`ata
na sistemot. Sekoe povedenie koe za posledica ima naru{uvawe
na ramnote`ata (ekvilibriumot) na sistemot e devijantno.
Vakvata opredelba na devijacijata podrazbira deka nitu edna forma na
povedenie ne e sama po sebe devijantna, tuku deka toa se opredeluva od
negovite posledici vrz so~uvuvaweto na op{testvenata ramnote`a
koja e temelna karakteristika na op{testveniot sistem. 168 Op{testve-
167
Nasokata na devijantnata pobuda mo`e da bide dvojna vo zavisnost
od toa dali preovladuva sklonost kon prisilno prilagoduvawe vo konvencionalni
ramki, ili sklonost kon napu{tawe na tie ramki. Devijantnata orientacija
mo`e da bide aktivna ili pasivna vo zavisnost od pomalata ili pogolemata
inicijativa na poedinecot vo procesot na interakcijata so drugite
poedinci. I te`i{teto na devijantnata akcija e dvojno za{to neposredno zavisi
od toa dali vo procesot na interakciite im se dava prednost na normativnite
elementi koi gi reguliraat op{testvenite odnosi, ili na op{testvenite
objekti.
168
"Parsons i negovite sledbenici ne gi interesira devijantnoto povedenie
kako konkreten ~ove~ki i op{testven problem. Tie ne se interesiraat
za realnite op{testveni odnosi, krizi i sudiri, a u{te pomalku gi inte-
128

nata kontrola za nego pretstavuva odgovor na op{testvoto na onie pojavi
koi se opredeluvaat kako devijacii. Na op{testveno nivo taa e
naso~ena kon povtorno vospostavuvawe na op{testvenata ramnote`a i
op{testvenoto edinstvo. Kako nejzini pomo{ni sredstva se pojavuvaat
pravoto i pravosudniot sistem kako i site institucii preku koi se
ostvaruva socijalizacijata (semejstvoto, religioznite i kulturnite
ustanovi).
Na nivo na poedinecot devijacijata kako op{testveno povedenie
na poedinecot, Parsons ja posmatra kako motivaciona tendencija
pod ~ie vlijanie poedinecot se odnesuva na toj na~in {to naru{uva
eden ili pove}e normativni obrasci. 169 Na ova nivo op{testvenata kontrola
e naso~ena na motivacionite procesi i deluva vrz prifa}awe
na opredeleni vrednosti, stavovi, veruvawa i normi na odnesuvawe.
2 0 Vtorata orientacija, na koja i se priklonuvaat pogolemiot
broj funkcionalisti, e pod golemo vlijanie na koncepcijata na Dirkem.
Taa trgnuva od stavot deka devijaciite se negativni pojavi samo
manifestno (vo svoeto projavuvawe) i kako takvi se javuvaat vo svesta
na pogolem broj lu|e, dodeka latentnite funkcii na devijaciite se pozitivni
i korisni, za{to pridonesuvaat za integracija na lu|eto i stabilnosta
na op{testvoto. Vakviot stav e karaktersiti~en za Kaj Erikson
(Kai T. Erickson, Wayward puritans, 1972) i Kingsli Dejvis (Kingsley
Davis, Prostitution, 1961). Taka spored Erikson vo op{testveniot `ivot
devijacijata ima uloga da gi istakne i jasno da gi opredeli granicite
na dozvolenoto. Do ovoj zaklu~ok toj do{ol ispituvajki gi prestapni-
~kite povedenija na puritanskite doselenici od Anglija vo Amerika,
koi i pokraj nivniot moralen sistem zasnovan vrz apsolutno ~isturesira
prakti~nata strana na re{avaweto na op{testvenite problemi. Tie
poa|aat od eden krajno apstrakten i formalno opredelen poim na op{testveniot
sistem, so cel da gi utvrdaat osnovite na negovoto odr`uvawe, Za funkcionalistite,
osnovnoto svojstvo na sistemot e negovata institucionalizirana,
normativno uredena op{testvena sgruktura. Ottamu nivnoto interesirawe
e svrteno kon odr`uvaweto na organizacijata na op{testvoto, odnosno na
op{testvenito poredok. Imaj}i go ova vo vid, mo`eme da se slo`ime so komentarot
koj funkcionalistite gi narekuva "tehni~ari na op{estveniot poredok."
Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 61.
169
Ovde e zna~ajno da se spomne deka Parsons mu pridava golemo zna-
~ewe na "sudirot na ulogite"vo razvojot na devijaciite. So ogled na golemiot
broj ulogi koi sekoj poedinec istovremeno gi igra vo op{testvoto (brat, sin,
sportist, nastavnik), mo`no e da dojde do sudir me|u negovite obvrski vrzani
za razli~nite ulogi". Do toa doa|a koga "akterot e podlo`en na sprotivstaveni
nizi na legitimni o~ekuvawa vrz osnova na ulogite, taka {to realno ne
e vo sostojba da gi ispolni site o~ekuvawa.".Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 63.
129

nstvo, prete`no vr{ele seksualni i krivi~ni dela protiv crkvata i
religijata. 170
Spored Dejvis, prostitucijata e funkcionalna (korisna op{testvena
pojava) ottamu {to go apsorbira vi{okot na seksualnata energija
koja ne mo`e da se potro{i vo tradicionalniot brak. 171
3. Na krajot na ovie sumarni izlagawa za devijacijata smetame
deak u{te edna{ treba da se podvle~e deka so ogled na nivniot negativen
op{etstven predznak, devijantnite povedenija mo`e da se podelat
na antisocijalni ili asocijalni povedenija. Pritoa treba da se
znae deka antisocijalnoto povedenie pretstavuva prviot, pote`ok
stepen na devijantno odnesuvawe vo koe se pomesteni devijaciite koi
u{te se narekuvaat kriminalni pojavi. Asocijalnioto povedenie kako
vtor, polesen stepen na devijantno povedenie go so~inuvaat drugite
sociopatolo{ki pojavi.
Konformisti~koto povedenie e socijalno povedenie koe se
javuva kako sredna ili modalna vrednost t.e. kako prose~no ili tipi-
~no prilagoduvawe na op{testvenite barawa, odnosno kako povedenie
so najgolema frekvrencija. 172 Postojat me|utoa, i takvi oblici na devijacii
(otstapuvawa) koi zna~itelno gi nadminuvaat granicite na
prose~noto otstapuvawe od op{testvenite normi, me|utoa koi poradi
svojata pozitivna naso~enost ne predizvikuvaat nikakvo op{testveno
negoduvawe (neodobruvawe). Zgora na toa, niv, ne taka retko, gi sledi
op{testveno odobruvawe, 173 za{to tuka vsu{nost postoi otstapuvawe
koe se dvi`i zna~itelno nad op{testvenite barawa. Nakratko stanuva
zbor za pozitivno povedenie, za konformisti~ko povedenie od povisok
red, za otstapuvawe koe e dozvoleno, pa duri i po`elno, koe nie }e go
narekuvame prosocijalno povedenie.
Najsigurni kriteriumi za navedenoto razlikuvawe pretstavuvaat
nasokata na otstapuvaweto i karakterot i intenzitetot na op{-
testvenata reakcija koja sprema konkretnata devijacija mo`e da se
projavi kako: 1. neodobruvawe, 2. indifernten stav ili 3. odobruvawe.
Vo taa smisla po pravilo povedenijata koi se vo soglasnost so op{testvenite
normi ostanuvaat nezabele`ani. Nikoj ne obra}a vnimanie
na ona {to e obi~no, {to e normalno, {to od site se o~ekuva. 174 Me-
|utoa toga{ koga otstapuvaweto se dvi`i nad ili pod o~ekuvaniot
prosek sleduva nagrada ili sankcija.
10. Vrz ostanatite podrobnosti, koi ovde mo`at samo da gi zamaglat
osnovnite karakteristiki na ovie teorii, poopstojno }e se zadr`ime
pri nivnata konkretna interpretacija. Toa se slednive teo-
170
Pove}e za toa: Ibid, str. 64 i Eliot, M. op. cit. str. 217-220.
171
Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 64-65.
172
\uri}, M. op. cit. st. 106.
173
Ibid, st. 106.
174
Ibid, st. 106.
130

ii: 1. ekolo{ka teorija na devijantnosta, 2. teorija na op{testvenata
dezorganizacija, 3. teorija na diferencijalna asocijacija i diferencijalna
identifikacija, 4. teorija na kulturniot konflikt i teorija
kulturniot ras~ekor, 5. teorija na anomija, 6. teorija na potkultura i
kontrakultura, 7. teorija na socijalniot inteakcionizam i 8. radikalnata
teorija na devijantnosta (radikalna kriminologija).
2. EKOLO[KA TEORIJA NA DEVIJANTNOSTA
1. Ekolo{kata {kola vo kriminologijata proizleze od sfa}awata
na ~ika{kata {kola koja go ispituva{e vlijanieto na prostorot
i polo`bata na lu|eto vo prostorot vrz ~ovekovoto povedenie. 175 Osno
vnite teoretski pretpostavki vrz koi e izgradeno nejzinoto u~ewe e
teorijata na kauzalnata povrzanost me|u fizi~koto (prostorot) i socijalnoto
(socijalnata struktura na gradot). Toj odnos na razgleduvawe
mo`e da se svede na nekolku ramni{ta: dali postoi specifi~no
urbano povedenie koe e karakteristi~no za oddelni urbani edinici
(prostori, zoni, predeli na gradot), dali voop{to postojat specifi-
~ni urbani edinici, dali e mo`no da se zboruva za nastanuvawe na
op{tetstvenite odnosi so posredstvo na fizi~kite vlijanija (prosto-
175
"Me|u objektivnite pri~ini za pojavata na ~ika{kata {kola koi se
naveduvaat vo literaturata, vo prv red e intenzivniot porast na gradovite vo
SAD vo po~etokot na XX vek, pri {to ^ikago vo mnogu elementi na toj porast
dominira{e, potoa intenzivnoto doseluvawe kako na crncite od jugot koi
ostanaa bez svoeto zanimawe so propa|aweto na organiziranoto zemjodelie, a
u{te pove}e so intenzivnoto doseluvawe na naselenie od evropskite zemji so
razli~no etni~ko poteklo {to dovede do sozdavawe na brojni problemi na
adaptacija na naselenieto, kako na onie od selo i pomalite gradovi, taka i od
celosno poinakvite kulturni sredini. Brzoto doseluvawe dovede do intenzivno
menuvawe na ekolo{kata struktura, do intenziven porast na kriminalitetot,
do pojava na slamovi kako regularni prostori na `iveewe, ~esto vo
neposredna blizina na najbogatite krai{ta, mnogu brza i intenzivna izgradba
na gradskata infrastruktura i objekti za `iveewe. Be{e sosema o~igledno
deka osnovniot problem koj gi zainteresira sociolozite stana problemot na
adaptacija na poedincite kon gradot i vlijanieto na gradot vrz poedincite.
Od tie dve osnovni celini mo`at da se operacionaliziraat posebnite temi
koi na{le mesto vo istra`uvawata - problemot na osameni lu|e, problemot
na `ivotot vo pregradijata vo koi se iznajmuvaat sobi, hotelsko `iveewe,
neprilagodenost, bandi, i sl. Drugiot zna~aen problem koj isto taka be{e
istra`uvan be{e problemot na rasnite odnosi koi isto taka po~naa da se
manifestiraat so intezivnoto doseluvawe na naselenieto od evropskite
zemji, a osobeno so doseluvaweto na crncite od ju`nite krai{ta na SAD vo
severoisto~nite gradovi". ^aldarovi}, O. Urbana sociologija, Socijalna teorija i
urbano pitanje, Globus, Zagreb. 1985, str. 32.
131

ot) i dali e mo`no sozdavawe na specifi~ni prostorni ramki vrz
osnova na manifestaciite na vrednostite na posebnite socijalni grupi.
Ottamu mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka celata {kola se sostoi
vo analiza na raznovidni aspekti na prilagoduvawe (akomodirawe) na
~ovekot na op{testvenata sredina od onaa vo koja izrasnal - community,
pri {to prvata se smeta za "normalna", a vtorata za "nenormalna".
Za osnova~ na ~ika{kata sociolo{ka {kola se smeta Albion
Vudberi Smol (Albion Woodbury Small, 1854-1926) koj vo 1892 godina ja
osnoval katedrata za sociologija na univerzitetot vo ^ikago (ottamu
proizleze i nejziniot naziv) i be{e zastapuvana od pogolem broj avtori
podeleni vo dve generacii. Vo prvata generacija, pokraj Smol treba
da se spomnat, ^arls Henderson (Charles Henderson), Xorx Vinsent
(George E. Wincent) i Vilijem Ajzek Tomas (William Isaac Thomas, 1863-
1947). Vo nejzinata vtora generacija se pomesteni: Robert Park (Robert
Ezra Park, 1864-1944), Barxis (Ernest. Watson. Burgess, 1886-1966),
Georg Herbert Mid (George Herbert Mid, 1863-1931), Viljem Filding
Ogbern (William Fielding Ogburn, 1886-1959), Luis Virt (Louis Wirth,
1897-1952) i Elsfort Feris (Ellsworth Faris, 1874-1953).
Osnovnite postavki na ovaa {kola se baziraat vrz Darvinovata
teorija za evolucijata i borba za opstanok (Strugle for Life). Vo ovaa
smisla e mo{ne indikativno proiznesuvaweto na Barxis i Park vo
eden od nivnite zaedni~i trudovi. 176 Spored niv borbata za egzistencija
e nu`na za postoewe na op{testvoto. Kompeticijata (competition), 177
konfliktot (conflict) 178 i akomodacijata (acomodation) 179 slu`at da ja
176
Park, R. E and Burgess, E. W. op. cit. str. 165-166.
177
Osnovnite ~etiri elementi koi ja so~inuvaat konceptualnata ramka
za analiza na op{testvoto spored Park i Barxis se: kompeticija, konflikt,
akomodacija i asimilacija. Kompeticijata e univerzalen proces vo
svetot na `ivite su{etstva i deluva neprekinato, ~estopati nezabele`ana
duri i od strana na poedincite koi se vklu~eni vo natprevaruva~kite procesi.
Me|utoa, vo periodi na kriza, koga lu|eto stanuvaat svesni za kompeticijata,
taa ~esto se preobrazuva vo direkten konflikt za {to e klasi~en
primer vojnata. Vidi: ^aldarovi}, O. op. cit, str. 86-87
178
Dodeka kompeticijata ja opredeluva polo`bata na poedinecot vo
op{testvoto, konfliktot go fiksira negovoto mesto vo op{testvoto. "Borbata
za opstanok" koja vo "normalni" uslovi se prepoznava kako proces na
kompeticija, dokolku stanuva "svesna", se pretvora vo konflikt, a ~lenovite
na op{testvoto od svoite kompetitivni ulogi se pretvoraat vo rivali i neprijateli.
Zatoa avtorite smetaat deka konfliktot e organizacionen princip
na op{testvoto koj doveduva do grupnoto edinstvo, do sozdavawe na svesnost
vo grupata, do postignuvawe na zaedni~ki celi i organizacija na grupata
spored zaedni~koto deluvawe". I na krajot, kompeticijata deluva vo ~ovekovata
zaednica povtorno da go vospostavi ~ove~kiot ekvilibrium, koj po-
132

odr`at socijalnata distanca, da go fiksiraat statusot, da ja ~uvaat
nezavisnosta na poedincite vo op{testvenite odnosi. Procesite na
kompeticija, konflikt i akomodacija se kompatibilni so istite procesi
vo `ivotinskite i rastitelnite zaednici. Seloto, palankata,
gradot ili nacijata mo`at da bidat izu~uvani od stojali{te na adaptacijata
(asimilation), 180 borbata za egzistencija i pre`ivuvawe na negovite
individualni ~lenovi vo okolinata kreirana od zaednicata
kako celina. 181
Ostanatite teoretski izvori na ekolo{tata teorija se nao|aat
vo stavovite na Dirkem, osobeno za povrzanosta na porastot na naselenieto
so diferencijacijata, konkurencijata i pojavata na bezli~ni
me|u~ove~ki odnosi, dostigawata na klasi~nata germanska urbana soradi
nadvore{ni okolnosti ili nekontroliraniot tek na `ivotnata istorija
bil naru{en. Vidi: Ibid, str. 88 i 99.
179
Procesot na akomodacija pretstavuva prilagoduvawe na poedincite
na restriktivniot svet na op{etstveniot `ivot. Spored Park, ~ovekot nikoga{
ne mo`e odedna{ da ima sî, i ottamu vo su{tina celata socijalna organizacija
pretstavuva akomodacija, odnosno, ograni~uvawe na prirodnite `elbi
na poedinecot. Akomodacijata kako rezultat na konfliktot, vsu{nost, e proces
na socijalna kontrola koj se projavuva preku tradicijata, sentimentite,
kulturata i tehnikata. Ibid, str. 87-89
180
Ovoj proces se odnesuva na potrebata na usvojuvawe na kulturnata
tradicija i kulturnite normi na opredelena zaednica od strana na doselenicite
vo taa zaednica. Taa vo SAD nema negativna konotacija, za razlika od
Evropa kade ozna~uva uni{tuvawe na avtenti~nata kultura na edna zemja. Taa
vo SAD se smeta kako sredstvo na socijalna kontrola i kako priroden i po-
`elen proces i praktika, ako ne i politika da se postigne pogolemo edinstvo
na razli~nite narodi koi ja naselile Amerika. Taa se smeta kako proizvod na
normalna socijalna interakcija, a ne kako nasilna amerikanizacija na imigrantite.
Vidi: Ibid, str. 89.
181
Vo ovaa smisla spored nekoi analiti~ari na ovaa teorija, vo nejzinata
osnova le`i pretpostavkata za neprekidna borba za egzistencija. Lu-
|eto vo gradot nastojuvaat da se istisnuvaat me|u sebe od oddelni gradski prostori
ili uspevaat da egzistiraat vo nekoj vid na simbioza. Kako vo prirodata,
taka i vo gradot osnovniot proces - konkurencijata za ograni~enite dobra
nalo`uva borba vo koja uspevaat da opstanat samo najsposobnite. Proizvod na
postojanata borba za opstanok na poedincite i vidovite e svoevidna "biolo-
{ka ramnote`a", sostojba vo ~ii ramki se vr{i neprekinato prilagoduvawe
na site u~esnici vo uslovi na borba.
Druga karakteristika na ekolo{kata teorija e vnimanieto {to í go
posvetuva na promenite i razvojot. Povtorno sli~no na `iviot organizam i
negovaat evolucija op{testvenite ustanovi (i op{testvenite karieri na poedincite)
pominuvaat niz fazi na razvoj (ra|awe, rastewe, zrelost, opa|awe i
smrt). Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 49.
133

ciologija, 182 i teorijata na Mid za socijalniot interazkcionizam od
kade ovaa {kola e poznata i pod nazivot - ekolo{ko interakcionisti-
~ka teorija.
Individualnite devijacii i kriminalnoto povedenie, ovie
avtori gi baraa i posmatraa vo sklopot na niza uslovi koi dovedoa do
raspad na dotoga{nata op{testvena ogranizacija. Ottamu bea razgleduvani
problemot na gustinata na naselenieto, specifi~nite prostorni
aspekti, za~estenosta na op{testvenite sudiri i sli~ni pojavi,
poradi {to vo golem obem be{e zapostaven interesot za deluvaweto na
ekonomskite faktori. Toa gi navede da sozdadat razni koncepcii za
ekolo{ki prostori (H. W. Zorbaugh, The Gold Coast and the Slum,
1929), 183 zoni na gradskite zednici (Burgess, The Growth of the City,
1967), 184 za posebni sektori koi imaat specifi~en sostav (Hoyt, 1939)
ili za prirodni podra~ja (R. Park, Sociology, Comunity and Society,
1929). 185 Na toj na~in problemot na maloletni~kata delinkvencija i na
kriminalitetot stanuvaat problem na oddelni delovina gradot koi
imaat lo{a ekolo{ka struktura koja od svoja strana, natamu go zasi-
182
Za glavni pretstavnici na germanskata klasi~na urbana sociologija
se smetaat: Xorx Zimel (George Simmel, 1858-1918) i Osvald Spangler
(Oswald Spengler, 1880-1936).
183
Avtorot gi naveduva slednive prostori: 1. zlatna obala (The Gold
Coast), 2. podra~je na iznajmeni sobi (World of Furnished Rooms), 3. podra~je na
visokokatnici (Towertown), 4. podra~je na polusvet (Rialto), podra~je na slamovi
(Slums) i 6. tn. podra~je "Mala Italija" ili "Mal pekol" (The Little Italy
or Little Hell). Za karaktreristikite na ovie podra~ja vidi: ^aldarovi}, O. op.
cit. str. 142-148.
184
Me|u najpoznatite koncepcii za prirodnite podra~ja ili zoni e koncentri~no
zonalnata teorija na Barxis. Spored nego gradot se sostoi od pet
zoni. Prvata e delovnoto sredi{te na gradot (Loop ili Central Business District).
Vtorata zona koja se prostira zad prvata kako koncentri~en krug, e zonata na
slamovi od razli~ni vidovi: "germanski geto", "mala Italija", "kineska ~etvrt",
"podra~je na iznajmeni sobi" i sl. Tretiot koncentri~en krug ja pretstavuva
zonata na lo{o stanovawe, vo koja glavno `iveeat `iteli so ponizok
op{testven status. Taa e prenatrupana so vraboteni lica i imigranti koi podolgo
vreme `iveat vo SAD. ^etvrtata e zona na rezidencijalno stanovawe so
naselenie od sredniot i povisokiot stale`. Pettata e zona na komutirawe
(commute: patuvawe na rabota) koja se protega do 60 minuti vozewe so avtomobil
od centarot na gradot.
185
Prirodnite podra~ja se proizvod na silite koi postojano deluvaat
i ottamu vlijaat vrz sozdavaweto na pravilna distribucija na naselenieto i
funkciite vo ramkite na urbaniot kompleks. Tie se prirodni za{to ne se
planirani i se delat na: 1. centralna delovna zona, 2. rezidencijalen kvart, 3.
podra~je na lesna i te{ka industrija, 5. slam podra~ja na posebno geto vo gradot
i 6. boemski kvart.
134

luva takvoto povedenie. Seto toa vodi i kon idejata deka negativnite
odnesuvawa mo`at da se iskorenat so podobruvawe na ekolo{kata
struktura na gradot.
Pretstavnicite na ~ika{kata {kola vr{ele brojni empiriski
istra`uvawa vo ~ii ramki osobeno mesto im se pridava{e na izu~uvaweto
na devijantnoto i kriminalnoto povedenie. Istra`uvawata koi
se odnesuvaat na kriminalnoto i devijantnoto povedenie mo`at da se
podelat vo tri nasoki: 1. istra`uvawa vrz ~isto ekolo{ki koncepti i
metodi, so obid da se utvrdi prostornata distribucija na kvotata na
delinkvencijata i prestapni{tvoto vo gradovite, 2. istra`uvawa na
maloletnite delinkventi, skitnici i razni polulegalni devijantni
ustanovi so pomo{ na etnografski metodi i 3. istra`uvawa na
biografiite i devijantnite kareiri na poedinci so izvlekuvawe na
zaklu~oci za postanokot, prirodniot tek i prestanuvaweto na
delinkventnoto povedenie. 186
Vo ramkite na site tri nasoki na istra`uvawa se razvile posebni
metodolo{ki postapki koi vo golem del pridonesoa za unapreduvawe
na metodologijata na sociolo{kite istra`uvawa. 187
2. Kako dobar primer so koj se prezentiraat istra`uvawata od
prviot vid vo kriminolo{kata literatura naj~esto se naveduvaat
empiriskite trudovi na Kliford [o (Clifford R. Shaw, 1896-1957) i negovite
sorabotnici za distribucijata na devijantnoto i delinkventnoto
povedenie na maloletnicite vo ^ikago. 188
Vo edna od svoite studii konstatira{e deka postojat pomali
podra~ja vo koi kvotata na kriminalitetot i drugite devijantni pojavi
se prili~no visoki. Pritoa vo nekoi od tie podra~ja takviot trend
se zadr`uva vo eden podolg period, duri i toga{ koga se menuva
etni~kiot i rasniot sostav na naselenieto. 189 Na toj na~in toj go ospo-
186
Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50.
187
Taka na primer, istra`uvaweto na prostorniot raspored na devijaciite
i kriminalitetot pridonese za razvojot na kvantitativnite metodi na
analiza, od koi podocna se razvi multifaktorskata analiza. Tra{er go razvi
metodot na posmatrawe so u~estvuvawe, a Klifrod [o gi razvi studiite na
poedine~ni slu~ai.
188
Vo literaturata mo`e da se sretne mislewe deka toj izrgadil posebna
varijanta na ekolo{kata teorija, poznata pod imeto "teorija na delinkventite
oblasti."
189 Spored nego najgolemiot broj na stranci vo po~etokot se doseluvaat
vo centralnite zoni na gradot kade {to pronao|aat evtini stanovi i
me|u niv se regrutiraat najgolemiot broj na kriminalci. Tie doselenici duri
po trieset godini se preseluvaat vo oblasti koi se odale~eni od centarot na
gradot kade {to kvotata na kriminalitetot e zna~itelno poniska" Shaw, Clifford.
R: Delinquency areas: Srudy of the Geographic Distribution of School Truants,
135

i stojali{teto spored koe asocijalnite i antisocijalnite povedenija
zavisat od enti~kite i rasnite karakteristiki na opredeleni grupi.
Vo pozadinata na ovaa predrasuda stoe{e streme`ot kon diskreditirawe
na strancite i zabranuvawe na nivnoto vleguvawe vo SAD ottamu
{to tie pretstavuvaa evtina rabotna sila koja rodenite amerikanci
gi li{uvala od vrabotuvawe.
Podra~jata vo koi kvotata na kriminalitetot se posebno visoki,
[o gi nare~e delinkventni podra~ja, 190 a nivnoto postoewe go objasnuva{e
so pomo{ na konceptot na socijalnata dezorganizacija pod koj
podrazbir{e slabeewe na op{testvenata kontrola (poradi slabeeweto
na tradicionalni vrednosti i me{aweto na kulturite na razni imigrantski
grupi) vo ramkite na lokalnite zaednici. Toj smeta{e deka
delinkventnite modeli i vrednosti se u~at kako i site drugi vrednosti
i deka se prenesuvaat od poedinec na poedinec i od grupa na
grupa i so toa go objasnuva{e podolgovremenoto zadr`uvawe visokite
kvoti na kriminalitetot na oddelni podra~ja. Imeno, spored nego, sekoja
novodoselena grupa nao|a ve}e gotovi modeli na povedenie i vrednosti
na podra~jeto na koe se doseluva i so nivnoto usvojuvawe go
prodol`uva delinkventite i prestapni~kite povedenija na toa podra-
~je. 191 Nezadovolen od konceptot na socijalnata dezorganizacija [o
vo eden podocne`en trud raboten so Henri Mek Kej (Henry McKay) 192
razraboti koncept na "razliki vo op{testvenite vrednosti" i ja prifati
idejata na kulturen pluralizam. Spored ovoj koncept, devijacijata
e zbir na vrednosti i na~ini na povedenie koi se u~at preku interakcija
vo ramkite na grupata. Devijantite, a osobeno maloletnite
delinkventni gi sledat obrascite prifateni vo delinkventnite podra~ja
i se slu`at so neligitimni sredstva i ustanovi koi tradicionalno
postojat vo takvite podra~ja. 193
3. Slednata monografska studija koja mo`e dobro da go reprezentira
"duhot" na ~ika{kata {kola e trudot na Frederik Tra{er
(Frederick. Milton. Trasher) "Banda: Studija za 1.313 bandi vo ^ikago",
Jouvenile Delinquents and Adult Offenders in Chicago, University of Chicago, Chicago,
Press, 1929. str. 186-200.
190
Kliford [o utvrdil visok broj na pozitivni korelacii me|u mestoto
na `iveewe i kriminalnoto, odnosno delinkventnoto povedenie. Toj
me|utoa, smeta deka takvoto povedenie ne e usloveno od prostiot fakt na `iveeweto
na opredelena lokacija, tuku poradi nastanite {to se karakteristi-
~ni za oddelni vidovi na oblasti. Vidi: ibid, str. 31.
191
Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50.
192
Shaw, Clifford. R. and McKay. H., Juvenile Delinquency and the Urban
Areas, University of Chicago, Chikago, Press, 1942.
193
Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50-51.
136

od 1927 godina. 194 Spored nego banda (gangs) e grupa koja nasatnuva spontano
(poradi igra i vo igra) i koja se integrira preku konfliktite
so okolinata koga doa|a do izraz i neodobruvaweto na sredinata na nivniot
na~in na izrazuvawe na grupnata svest. Vo nea dominiraat primarni
odnosi (face to face), me|utoa ne taa operira spontano tuku gi
planira svoite idni povedenija. Rezultat na takvite karakteristiki
na kolektivnoto povedenie e prifa}awe na specifi~ni definicii za
socijalniot svet, okolinata i tradicijata, kako i za vnatre{nite
odnosi, hierarhiski postavenite ulogi, solidarnosta, moralot i grupnata
samosvest. Bandite se vrzani i za svoite teritorii ("me|uprostori":
geta i pomali delovi vo niv) taka {to sekoj obid za osvojuvawe
na tu| prostor (ulica, kvart) zavr{uva so seriozen sudir. Nivnata
pojava, Tra{er ja povrzuva so spontanata `elba na maloletnicite da
sozdadat "op{testvo za sebe". Vo niv se "za~lenuvaat" neorientirani,
nedisciplinirani i nekontrolirani mladinci polni so energija. Bandite
se razvivaat obi~no vo onie socijalni prostorni uslovi (slums)
vo koi deluvaweto na zaednicata e slabo, a se izrazeni pojavite na dezorganizacija
(postoewe na mnogu `ivi kontakti me|u `itelite, prenatrupana
okolina polna so mo`nosti za pojava na konflikti no so
otsustvo na semejna i sosedska kontrola). Osven ovie pri~ini za nivniot
razvoj, Tra{er ja naveduva i posebno izrazenata `elba na maloletnicite
za manifestirawe na ekspresii na svoeto povedenie i za steknuvawe
na iskustvo (`elbata kako motivacionen element na povedenieto).
Tra{er go usvojuva i u~eweto za grupnata dinamika i sozdavaweto
na ~uvstvoto "nie" kako eden od osnovnite motivacioni elementi
za zasnovawe na bandite. Vo objasnuvaweto na osnovniot motivacionen
proces na povedenieto na bandite, Tra{er go voveduva i poimot
na "situacionen kompleks" koj se formira preku akomodacijata na bandite
na `ivotnite uslovi (na posebniot tip na ulicite, aleite, zgradite,
odnosno spored op{tata tipografija na nivnata okolina).
Vo bandite najpove}e se vklu~eni decata na imigrantite. Amerikanskite
maloletnici isto taka se vklu~eni vo ovie bandi, me|utoa
nivniot identitet se gubi poradi zna~itelno pogolemiot broj na decata
od stransko poteklo. Ottamu bandata e samo eden tip na dezorganizacijata
koj se javuva koga se prekinuvaat imigrantskite tradicionalni
socijalni sistemi bez adekvatna asimilacija na novi. Toa e modelot:
prekinuvawe na tradicionalnite vrski bez dovolno vtemeluvawe
na novi vrski, koj se smeta za klasi~en model na objasnuvawe na socijalnata
dezorganizacija i od strana na ostanatite pretstavnici na ~ika{kata
{kola.
4. Vlijanieto na ~ika{kata {kola za natamo{niot razvoj na sociologijata
i kriminologijata se procenuva kako mo{ne zna~ajno Ni-
194
Trashler, Frederick: The Gang: A Study of 1313 gangs in Chicago, University
of Chicago Press, 1927.
137

vnite stavovi vo prv red, izvr{ija golemo vlijanie vrz pojavata teoriite
na socijalnata diferencijacija, teorijata na anomija i teorijata
na potkultura, no i vrz drugi teoretski celini koi mo`at da se tretiraat
kako posebni varijanti na ekolo{kata teorija. Vrz poslednite
ovde samo nakratko }e se zadr`ime.
Edna od varijantite na ekolo{kata teorija pretstavuva teorijata
za klasite na ku}i (housing class), ~ii avtori se Reks i Mur (J. Rex
and Moor). Usvojuvajki del od pojmovnata aparatura na ~ika{kata
{kola, Reks i Mur vo svoite empiriski istra`uvawa vr{eni vo edno
od predgradijata na Birmingem vo 1967 i 1968 godina, smetaat deka
glavna karakteristika na gradovite e klasnata borba za ku}i koja se
javuva vo pazarni uslovi na stopanisuvawe. Taa borba doveduva do razli~en
raspored na op{testvenite grupi, koj e sprotiven na nivnata
administrativna podelba, vo {to le`i glavnata pri~ina na postojnite
sudiri okolu doa|aweto do ku}i. Na toj na~in se vnesuva elementot
na~in na koj razli~ni interesni grupi vo uslovi na pazarno stopanstvo
mo`at da ja koristat politi~kata mo} za da steknat prednost
pred drugite grupi. Taka na primer, crnite doselenici koi doa|aat od
koloniite vo Anglija, se prisileni najmalku pet godini da ~ekaat na
pravoto da koristat nekoja od ku}ite koi se sopstvenost na op{tinite.
Vo me|uvreme `iveeat vo stari tro{ni ku}i i pla}aat visoki stanarini
{to doveduva do sozdavawe na silen otpor i do klasna borba okolu
steknuvaweto na ku}ite, a ottamu i do kriminalitet.
Poa|aj}i od osnovniot stav na klasite na ku}i, sli~ni istra-
`uvawa se vr{eni i od strana na Lambert (Lambert), Pal (Pahl), Baldvin
i Botoms (Baldwin and Bottoms), vo ~ii nijansi ovde nema da navleguvame.
Zna~ajno e me|utoa da se istakne deka vo objasnuvaweto na
devijantnoto i kriminalnoto odnesuvawe pokraj elementite na op{-
testveniot prostor vo site niv zna~ajna komponenta e i konfliktnata
dimenzija karakteristi~na za teorijata na op{testvenata dezorganizacija.
5. ^ika{kata {kola go otfrla tolkuvaweto deka maloletni-
~kite bandi se zbir na nenormalni ili patolo{ki poedinci tuku izraz
na kulturnata raznovrsnost. Spored nejzinite pretstavnici maloletnite
delinkventi se adolescenti ~ii `elbi i potrebi za igra, zabava
i avantura se prirodni. Problemot e vo toa {to op{testvenata polo-
`ba ne im ovozmo`uva na decata od getata da gi zadovolat svoite potrebi
na op{testveno prifatliv na~in. Ottamu tie formiraat svoi
minijaturni op{testva so specifi~ni vrednosti, normi i na~in na
izrazuvawe (poseben `argon), odnosno subkulturi (iako terminot subkulturi
od pretstavnicite na ~ika{kata {kola glavno ne se koristi).
Bandata im slu`i kako zamena za ona {to op{testvoto ne mo-
`elo da im go pru`i i ottmau pretstavuva simbol na op{testvenata
dezorganizacija na po{irokata zaednica. Ottamu delinkventnoto po-
138

vedenie pretstavuva na~in na prilagoduvawe na dezorganiziranata
op{testvena sredina.
Kako osnovna slabost na ekolo{kata teorija naj~esto se istaknuva
nejziniot organicizam, odnosno nejzinoto zapostavuvawe na pra-
{awata na globalnata struktura i distribucijata na op{testvenata
mo} koi ja osporuvaat nivnata teza deka op{testvenata konkurencija
se ostvaruva spored istite zakoni kako i borbata za opstanok vo `ivotinskoto
carstvo. 195 Nakratko, tie go zapostavija faktot deka uspehot
vo prv red zavisi od po~etnata polo`ba vo op{testvenata struktura
i deka raspredelbata na op{testvenata mo} ne e vo funkcija na biolo{kite
kvaliteti na poedincite i grupite.
Natamo{na slabost na ovie teorii se sostoi vo toa {to gradot
be{e posmatran kako socijalna labaratorija (Gradot gi poka`uva dobrite
i lo{ite strani na ~ovekovata priroda i ottamu e dobra labaratorija
za prou~uvawe na site strani na taa priroda, R. Park). me|utoa,
procesite koi se ostvaruvaat vo nego bea izu~uvani na fenomenolo-
{ko ramni{te, bez vpu{tawe vo nivna kauzalna analiza. Vo re~isi
site nivni istra`uvawa se operira so stabilizira~ki elementi na tolkuvawe
na socijalnite procesi (ekolo{ki obrasci, diferencijacija
na funkciite, kulturna segregacija, ekolo{ka dinamika i sl.), a se
izbegnuva sociolo{kata relevantnost na takvite procesi vo op{testvoto.
3. TEORIJA NA OP[TESTVENA DEZORGANIZACIJA
1. Teorijata za koja ovde zboruvame e funkcionalisti~ka teorija
koja se javuva vo pove}e varijanti od pri~ina {to ne postoi edinstven
stav vo pogled na opredeluvaweto na samiot poim op{testvena dezorganizacija
koja vo osnova pretstavuva antiteza na op{testvenata
organizacija. Vo zavisnost od sfa}aweto na ovoj poim se javuvaat i pogolem
broj na nejzini zastapnici me|u koi nesomneno treba da se spomnat
Saterlend (E. Sutherland), Eliot (M. Elliott) i Koen (A. Cohen).
Spored Saterlend vo ramkite na lokalnite grupi vo nerazvienite
op{etstva postoi kohezija, homogenost i skladnost na tradicionalnata
kultura. Poradi toa poedinecot se ~uvstvuva siguren, deka i
pripa|a na grupata i ottamu gi sledi pozitivnite primeri na odnesuvawe.
Nasproti toa, vo uslovi na povisok stepen na civilizacija doa|a
do razni naru{uvawa me|u grupite i vo ramkite na grupata: se naru{uva
ekonomskata ramnote`a, proizvodstvoto se koncentrira vo racete
na poedinci i se razviva neograni~ena konkurencija me|u poedincite
i grupite. Seto toa ima za posledica pojava kolizija na interesi me|u
kulturnite vrednosti na grupite {to vodi kon demoralizirawe na li-
~nosta, razvivawe na egoisti~kite streme`i i interesi na podincite
195
Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 52.
139

za polesen `ivot vo koj parite i nivno izdignuvawe nad op{tite interesi
pretstavuvaat osnovni vrednosti, a seto zaedno, kon natamo{no
rabivawe na porane{nata homogenost, odnosno do sostojba vo koja zna-
~itelno e onevozmo`ena op{testvenata kontrola. Takvata sostojba
Saterlend ja narekuva - sostojba na op{testvena dezorganizacija. Vo
nastojuvaweto da se dostigne ekonomski presti`, poedincite se slu-
`at so site sredstva: {pekulacii, raznovidni manipulacii i, se razbira,
so kriminalni povedenija. Spored toa, sostojbata na op{testvena
dezorganizacija e vistinskata pri~ina na kriminalitetot vo civiliziranoto
kapitalisti~ko op{testvo.
Spoed Eliot op{testvenite priliki vo SAD, vo prv red se posledica
na zamrsenosta na amerikanskata kultura, na razni op{etstveni
sudiri kako i na golemata dinami~nost na `ivotot i natprevaruva-
~kiot duh me|u lu|eto. Vo vakvo op{testvo ne mo`e da postoi soglasnost
me|u poedine~nite i op{testvenite stavovi, za{to doveduva do
naru{uvawe vo ramnote`ata na interesite na silite i do raspa|awe na
op{testvenata struktura vo koja ne funkcioniraat starite naviki i
formi na op{testvenata kontrola. Toa e sostojba na op{testvena dezorganizacija
vo koja dominiraat silite na destrukcija koi vodat kon
kulturni, politi~ki, idejni, rasni i drugi konfliktni odnosi na koi
nu`no se nadovrzuva kriminalnoto povedenie. Ottamu {to gi doveduva
vo pra{awe op{testvenite normi i pravilata na upravuvawe, takvoto
kriminalno povedenie, od svoja strana, natamu ja prodlabo~uva ve}e
naru{enata organizacija.
Za da go opredeli poimot op{testvena dezorganizacija, Eliot
zaedno so Frensis Meril (Francis Merrill) najprvin go opredeluva
poimot op{testvena organizacija kako totalitet na ~ovekovata li~nost
i negovite svesni i nesvesni stavovi, nivnite kristalizirani i
nekristalizirani idei i institucii koi vo kompleksnite zaemni
odnosi ja sozdavaat ramkata na ~ovekovata egzistencija. Ovie avtori
ponatamu istaknuvaat deka ne postoi harmoni~na op{etstvena organizacija.
Vo op{testvoto ne postoi harmoni~no usoglasuvawe me|u
individualnite i op{testvenite stavovi, tuku postojan proces na dezorganizacija
koja go odrazuva stepenot na tie nesoglasuvawa. Vo ovoj
poim, koi tie go vovele kako zamena za poimot na socijalna patologija,
"op{testvenata dezorganizacija pretstavuva prekin na ramnote`ata
na silite, raspa|awe na op{testvenata struktura, taka {to starite
naviki i formi na op{testvena kontrola pove}e ne funkcioniraat
uspe{no." 196 Vakvata definicija na poimot na socijalnata dezorganizacija
se razlikuva od konceptot na Tomas i Znawecki samo vo nijansi.
Pogolemi razliki postojat samo vo tretmanot na odnosot na individualnata
i socijalnata dezorganizacija. Imeno Eliot i Meril sme-
196 Elliott, M. and Merrill F. Social disorganization, New York, Harpes and
Brothers, 1934. str. 20.
140

taat deka stanuva zbor za razli~ni aspekti na edinstven proces na dezorganizacija,
koj se projavuva na razli~ni nivoa: na nivo na poedinecot
(individualna dezorganizacija), grupata (semejna dezorganizacija)
i globalnoto op{testvo (socijalna dezorganizacija). 197 Ili pokonkretno,
Eliot i Meril zboruvaat za slednive vidovi socijalna dezorganizacija:
1. individualna dezorganizacija vo koja spa|aat - maloletnite
delinkventi, seksualnite prestapnici, alkoholi~arite, industriskite
rabotnici, `enite koi se vraboteni vo industrijata, mentalno
dezorientiranite lica, mentalno dera`iranite lica i samoubijcite,
2. semejnata dezorganizacija so koja se opfateni - semejnite tenzii,
napu{taweto na brakot, razvodite na brakovi kako i sostojbite po
takvite razvodi, 3. komunalna i nacionalna dezorganizacija - agrikulturni
revolucii vo ruralnite stredini, politi~ka korupcija, kriminalot
vo komunata, mobilnost, migracii, nevrabotenosta, religioznite
i rasnite malcinstva, i 4. internacionalni dezorganizacii -
revolucija, totalitarizam i vojna.
Poimot dezorganizacija, Eliot i Meril go objasnuvaat na poinakov
(podobar) na~in vo 1950 godina, kako "sekoe naru{uvawe, razoruvawe,
sudir ili nedostig na soglasnost vo op{testvenata grupa vo
dadeno op{testvo koi vlijaat na utvrduvaweto na navikite na op{testvenoto
povedenie, op{testvenite institucii ili op{testvenite kontroli,
taka {to go pravat nevozmo`no relativno harmoni~noto funkcionirawe
bez nekoi pozna~ajni posredni prilagoduvawa." Toa uprosteno
zna~i deka dezorganizacijata e proces na raspa|awe na grupata,
ili podobro ka`ano, sostojba na neefikasno funkcionirawe na grupata
so ogled na ostvaruvaweto na nejzinite celi poradi razvodnuvawe
i prekinuvawe na odnosite vo nea.
Spored Albert Koen op{testveniot sistem se sostoi od razli~ni
aktivnosti koi se pojavuvaat kako specifi~en poredok na rabotite.
Koga toj poredok na nastani e prekinat ili naru{en, nastapuva
op{testvena dezorganizacija. Naru{uvaweto na postoe~kiot red na
rabotite zna~i naru{uvawe vo sistemot na interakciite koj prakti-
~no pretstavuva vnesuvawe na zbrka vo mozaikot na aktivnostite preku
koi op{testvoto se potvrduva kako organizirana zaednica. Devijantnoto
i prestapni~koto povedenie pak se takvi povedenija, so koe se
naru{uvaat institucionalnite o~ekuvawa koi se ra{ireni i legitimno
priznaeni vo ramkite na op{testveniot sistem.
Vakvata opredeleba na op{testvenata dezorganizacija, spored
Koen mo`e najednostavno da se prika`e so igrata (celokupniot sistem
na interakcii - op{testvenata stvarnost, treba da se posmatra kako
igra). Seto ona {to e karakteristi~no za igrata, nejziniot organiziran
tek, pa i nejzinioto naru{uvawe (dezorganizacija) mo`e da se primeni
na sekoj sistem na aktivnosti. Taka spored nego, igrata kako akt-
197
Jankovi}-Pe{i}, str. 54.
141

ivnost (sistem na interakcii) e ednakva (ramna) na organizacija (sistem,
poredok na nastani koi se vo soglasnost so niza utvrdeni pravila),
a op{testvenata dezorganizacija e naru{uvawe na toj poredok.
Toa uprosteno zna~i deka site karakteristiki na igrata, a osobeno nejzinite
pravila mo`at da se primenat na koj i da e sistem na op{testveni
aktivnosti (koga nastanite vo igrata se vo soglasnost so nejzinite
pravila i taa e dovedena do svojot kraj, stanuva zbor za organizirana
igra, a koga igrata ne napreduva ili e prekinata, taa e dezorganizirana).
Razlikata se sostoi samo vo toa {to kaj op{testvenite aktivnosti,
pravilata koi gi prifa}aat site u~enici ne se do tolku organizirani
kako {to e slu~aj kaj igrite. Tamu tie ne se ni ozna~eni kako
strogi i strukturni pravila, nitu se bara da postojat strogi merki na
soglasuvawe me|u pravilata i oddelnite nastani.
Preneseno na obi~niot `ivot devijantnoto i prestapni~koto
povedenie mo`at da vlijaat na dezorganizirawe na op{etstvenite pravila
na odnesuvawe. Ottamu devijanti i prestapnici se onie lica koi
im se sprotivstavuvaat na definiranite pravila na odnesuvawe i koi
ne se motivirani da ja igrat igrata (play the game), odnosno da gi prifatat
perspektivite koi im gi davaat pravilata i vrz nivna osnova da
ja odberat svojata aktivnost. Dokolku situaciite so koi poedincite se
sre}avaat ne se definirani so pravila ili koga ne postoi jasna definicija
na konstitutivni mo`nosti na akcijata, stanuva zbor za sostojba
na anomija, sostojba na dezorganizacija, koja se karakterizira so
otsustvo na normi i zna~ewa. 198 Toga{ pak koga poedincite ("u~esnicite
vo igra") ne se motivirani, koga nivnata ocenka na vrednostite,
interesite i celite ne se sostaven del na barawata za odr`uvawe na
kontinuitetot na sistemot na interakciite, doa|a do sostojba na dezorganizacija
koja ja karakterizira neuspeh na motivacijata. 199
2. Od prilo`enite stavovi mo`e lesno da se zabele`i deka vo
amerikanskata literatura poimot na op{testvena dezorganizacija
naj~esto se upotrebuva za ozna~uvawe na seto ona {to ne vo soglasnost
198
"Anomijata pretstavuva glaven koncept so koj Koen ja objasnuva
op{testvenata dezorganizacija. Anomijata mo`e da ima razli~ni oblici: soo~uvawe
so situacija za koja ne postojat sodvetni pravila, nejasnost ili dvosmislenost
na pravilata, otsustvo na soglasnost za toa koi pravila se relevantni
i nesoglasuvawe vo tolkuvaweto na pravilata. Me|utoa, anomijata ne
zavisi samo od pravilata (normativniot sistem) tuku i od situacijata so koja
sistemot doa|a vo konflikt. Nitu eden zbir na pravila ne gi opfa}a site situacii
{to mo`at da nastanat. Spored toa faktot deka pravilata ne pokrivaat
izvesni mo`ni situacii predizvikuva anomija samo ako tie situacii
navistina i nastanat." [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 72.
199
Za teoretsiot koncept na Koen vidi podrobno: [padijer-\ini}, J. op.
cit. str. 70-73, i [padijer-\ini}, J. Neka shvatanja poma dru{tvene dezorganizacije,
Gledi{ta, Beograd, 1961/5, str. 64-69.
142

so normalno ureden i organiziran `ivot i vodi kon naru{uvawe na
funkcioniraweto na grupite od {to proizleguva neprilagodenost vo
individualnoto odnesuvawe. Pritoa vakvata dezorganizirana ili neuvramnote`ena
sostojba se tolkuva kako pri~ina za onevozmo`uvawe na
op{testvenata kontrola i sopira~ka na procesite za naso~uvawe na
objektivnite uslovi i promeni vo nasoka na postignuvawe na op{testveno
korisni celi.
3. Osnovnata slabost na ovie, kako vsu{nost, i na site ostanati
teorii na grupite, se sostoi vo toa {to so niv ne se objasnuva na~inot
na sozdavaweto na op{testvenite grupi, kakva e klasnata i materijalnata
osnova na nivnoto formirawe i zo{to doa|a do formirawe na
razli~ni sfa}awa i vrednosti vo ramkite na oddelni grupi. Koga pak
stanuva zbor za smestuvawe na osudenicite vo penitencijarni ustanovi,
implikaciite na ovie teorii se deka za porastot na kriminalitetot
nema ni{to poplodonosno od sobiraweto na kriminalcite na edno
mesto. 200
4. TEORIJA NA DIFERENCIJALNATA ASOCIJACIJA I
TEORIJA NA DIFERENCIJALNA IDENTIFIKACIJA
1. So ogled deka prethodniot koncept na socijalna dezorganizacija
ima smisla samo vo celosno pretpostaveno konsensualno op{testvo
koe vo stvarnosta ne postoi, na mestoto na idejata za idelaen model
na organizacija se pojavi konceptot za pluralisti~ko op{testvo
vo koe naporedno postojat razli~ni kulturi i razli~ni normativni
sistemi koi podednakvo gi obvrzuvaat poedincite. Vo soglasnost so
toa, konceptot na socijalna dezorganizacija e zamenet so koncept na
diferencijalna (razli~na) socijalna organizacija. Diferencijalnata
socijalna organizacija e doveduvana vo vrska so kriminalitetot i
devijantnosta 201 preku poimot na normativen konflikt ~ija osnovna
ideja e deka poedincite se nao|aat pod vlijanie na sprotivstaveni normativni
sistemi od koi nekoi go odobruvaat kriminalnoto, odnosno
devijantnoto povedenie. 202
2. Teorijata na diferencijalna asocijacija (teorija na razli-
~ni kontakti) ja formuliral Saterlend (Edwin H. Sutherland, 1883-
1950) vo svoeto delo "Principi na kriminologijata" vo 1939 godina.
200
Vidi: Lejins, P. Kazna li{enja slobode u svetlu savremenih teorija u kriminologiji,
JRKKP, Beograd, 1976/2, str. 168.
201
Teorijata na diferencijalnata asocijacija zboruva isklu~ivo za
kriminalitetot, me|utoa dovolno e zborot "kriminalno" da se zameni so zborot
"devijantno", pa taa teorija da mo`e se primeni na devijantnoto povedenie
voop{to. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 57. Taka i [padijer-\ini}, J. Socijalna
patologija, sociologija devijantnosti, str. 33.
202
Ibid. str. 55.
143

Spored nego poedinecot stanuva prestapnik (devijant) zatoa {to pove}e
e izlo`en na stavovi koi go opravduvaat, veli~at pa duri i nalo-
`uvaat naru{uvaweto na zakonot, odo{to na stavovi koi ne go odobruvaat
i pottiknuvaat nivnoto naru{uvawe. Sekoe lice }e ja asimilira
devijantnata kultura koja go opkru`uva pod pretpostavka deka drugi
kulturni obrasci ne go spre~uvaat vo toa. Ili pokonkretno, prestapnikot
(devijantot) se formira poradi toa {to e vo po~esti i intenzivni
kontakti (dopir, asocirawe) so vlijanijata koi go stimuliraat
prestapni~koto (kriminalni primeri), i isto taka poradi izolirawe
(razlikuvawe, razdvojuvawe, diferencirawe) od antikriminalnite
primeri (koi go destimuliraat kriminalnoto povedenie). Poednecot
se povrzuva (asocira) so grupi (zaednici, asocijacii) vo koi e prifateno
prestapni~ko povedenie, a so ogled deka prestapni~koto povedenie
se u~i tokmu vo takvi grupi, toj nu`no i samiot stanuva prestapnik.
203 Ili poednostavno, devijantnoto ili kriminalnoto povedenie
se rezultat na u~ewe vo procesot na dru`ewe (interakcija) so devijanti
ili prestapnici i grupi (asocijacii) vo koi dominiraat devijantni
ili kriminalni primeri. Ako vo neposrednata okolina na poedinecot
preovladuva devijantno ili prestapni~ko povedenie, takvoto
povedenie re{ava~ki vlijae vrz nego i go formira kako devijant ili
kriminalec. Toj stanuva devijant ili prestapnik toga{ koga kontaktite
so devijantnite ili kriminalnite vlijanija se posilni od kontaktite
so lica i grupi {to se skloni kon po~ituvawe na zakonot, za{to
vo tekot na takvite interakcii se u~at tehnikite i na~inot na izvr-
{uvawe na devijantni ili krivi~ni dela, se steknuvaat streme`i,
porivi, motivi i naviki sprotivni na zakonskite normi i doa|a do naviknuvawe
na devijantno ili kriminalnoto povedenie. Od druga strana
203
"Teorijata na Saterlend koristi soodvetna socijalnopsiholo{ka
ramka. Spored nea kontaktite se odvivaat vo socijalni grupi i toa vo vid na
procesi na u~ewe. Taka se posreduvaat obrasci za odnesuvawe, vrednosni orientacii
i na~ini na reagirawe. So ogled na toa {to op{testvoto se sostoi od
mno`estvo grupi so najrazli~ni normativni i vrednosni strukturi, sekoj odelen
~len na grupata prezema sosema razli~ni vrednosni orientacii. Negovite
vrednosni orientacii i obrasci na odnesuvawe se opredeluvaat spored polot,
vozrasta i socijalnoekonomskiot status. Zatoa i prvata od devette tezi na
ovaa teorija lapidarno glasi:" Kriminalnoto povedenie e nau~eno odnesuvawe".
So ova implicitno se veli deka kriminalnoto odnesuvawe, zatoa {to se
u~i, ne se nasleduva nitu pak nastanuva samo od sebe. Za svoja {iroka rezonancija
se do {eesetite godini teorijata na asocijacija i dol`i me|u drugoto, i
na ovaa nekoga{ revolucionerna formula i voedno kritika na biolo{koto
pozitivizam. Spored {estata teza, ~ovekot stanuva kriminalec toga{ koga
kontaktite so kriminalcite nadvladuvaat vo sporedba so onie od antikriminalnite
vrednosni pretstavi." Kajzer, G. op. cit. str. 240.,
144

dokolku kulturata {to go opkru`uva ne e kriminalna, edinstvena i
homogena, poedinecot nema da izvr{i krivi~no delo.
Pritoa vedna{ treba da se naglasi nesoodvetnosta na tolkuvaweto
deka spored teorijata na diferencijalnata asocijalcija devijantnoto,
odnosno kriminalnoto povedenie se u~i samo vo neposreden
kontakt (dru`ewe) so devijantite - kriminalcite i grupite vo koi
preovladuvaat devijantni i kriminalni primeri. Potencijalniot devijant
ili prestapnik ne mora da stapi vo neposreden dopir (da se dru-
`i) so devijanti ili kriminalci za da se odade na op{testveno negativno
povedenie. Za toa ~esto e dovolno vo opredeleni situacii da
se doznae za stavovi {to go poddr`uvaat, odnosno {to go odobruvaat
ili go prika`uvaat vo pozitivno svetlo devijantnoto ili kriminalnoto
povedenie vo neposrednata sredina (preku slu{awe za toa ili
preku ~itawe na knigi, gledawe filmovi i sl.).
3. Teorijata na Sterlend dava objasnuvawe na kriminalitetot
(devijantnosta) na dve nivoa: na nivo na poedinecot i na nivo na op{-
tetvenite grupi. Pritoa koristi tri me|usebno povrzani koncepti: 1.
normativniot (kultureniot) konflikt, 2. diferencijalnata asocijacija
i 3. diferencijalna socijalna organizacija.
Na nivoto na poedinecot, Satrelend razlikuva dva vida na nau-
~no objasnuvawe na kriminalnoto povedenie: prvo, povrzano so deluvaweto
na faktorite koi vlijaat na kriminalnoto povedenie deluvaj}i
na sozdavawe na izvesno `ivotno iskustvo na poedincite - istorisko
ili genetsko objasnuvawe na kriminalnoto povedenie, i drugo, vrzano
za onie faktori na kriminalnoto povedenie koi deluvat vo momentot
na negovoto slu~uvawe i koi go so~inuvaat kompleksot na relacijata
li~nost - situacija.
Istorikoto ili genetsko objasnuvawe na kriminalnoto povedenie
ili na procesot so koj se sozdavaat uslovi opredeleno lice da stane
prestapnik, Saterlernd gi formuliral vo devet to~ki koi pretstavuvaat
centralni tezi na teorijata na diferencijalnata asocijacija.
Toa se:
1 0 Kriminalnoto povedenie e nau~eno povedenie,
2 0 Kriminalnoto povedenie se u~i vo procesot na interakcija
so drugite lica niz procesot na komunikacija. Taa komunikacija e verbalna
no mo`e da se ostvaruva i so gestovi.
3 0 Glavniot del na u~eweto na kriminalnoto povedenie se ostvaruva
vo ramkite na intimnite (primarnite) grupi. Toa zna~i deka
sredstvata na masovnite komunikacii koi imaat impersonalen karakter,
kako na primer, pe~atot, televizijata, filmovite i sl. nemaat
zna~ajna uloga vo genezata na kriminalitetot.
4 0 U~eweto na kriminalnoto povedenie gi opfa}a a) tehnikata
na vr{ewe na krivi~nite dela koi ponekoga{ mo`at da bidat mnogu
ednostavni no, i mnogu komplicirani, i b) specifi~no naso~uvawe na
motivite, porivite, racionalizaciite i stavovite,
145

5 0 Na~inot na naso~uvaweto na motivite se u~i vo zavisnost od
toa dali poedinecot prima definicii koi go odobruvaat ili definicii
koi go osuduvaat naru{uvaweto na normite. Toa proizleguva
ottamu {to, kako e slu~aj so amerikanskoto op{testvo, postojat kulturni
sudiri vo odnos na zakonskite normi. Ottamu vo nekoi op{etstveni
sredini poedinecot e okru`en so lu|e {to go odobruvaat
naru{uvaweto na zakonskite normi, a vo drugi so lu|e koi smetaat
deka zakonite treba da se po~ituvaat.
6 0 Poedinecot stanuva kriminalec ottamu {to prima pove}e definicii
koi go odobruvaat kriminalnoto povedenie, a pomalku definicii
koi go osuduvaat. So drugi zborovi, toj stanuva kriminalec
ottamu {to, od edna strana e vo kontakt so kriminalnite matrici na
povedenie, a od druga, poradi izoliranosta od antikriminalnite matrici
na povedenie. Vo toa e i osnovata na principot na diferencijalnata
asocijacija (princip na razli~ni kontakti). Pritoa e zna~ajno
da se podvle~e deka kontaktot so kriminalnite matrici ne zna~i
nu`no i vistinsko dru`ewe so kriminalci. Za takvoto u~ewe e dovolen
i kontakt (za~esteno komunicirawe) so lu|e koi ne se kriminalci,
me|utoa koi izrazuvaat takvi stavovi i vrednosti so koi se odobruva
kriminalnoto povedenie.
7 0 Kontaktite so onie koi go odobruvaat ili go osuduvaat naru-
{uvaweto na normite se razlikuva spored za~estenosta, traeweto, zna-
~eweto i intenzitetot. Pritoa zna~eweto (prioritet) e modalitet koj
pretpostavuva deka prestapni~koto povedenie zapo~nalo da se manifestira
u{te od ranoto detstvo i trae za vreme na celiot `ivot.
8 0 Procesot na u~eweto na kriminalnoto povedenie gi opfa}a
site onie mehanizmi {to se del na sekoe u~ewe i,
9 0 Iako kriminalnoto povedenie e izraz na op{tite potrebi i
vrednosti, toa ne mo`e da se objasnuva so tie potrebi i vrednosti, so
ogled deka i nekriminalnoto povedenie e izraz na tie isti potrebi i
vrednosti. Toa, spored Saterlend, zna~i deka ne se prifatlivi obidite
kriminalnoto povedenie da se doveduva i objasnuva so op{tite
potrebi i vrednosti, kako na primer, so zna~eweto na parite kako motiv
za dosegnuvawe na opredelena op{etstvena polo`ba. Toa spored
nego proizleguva ottamu {to iako parite se takov motiv kon niv ne se
stremat samo kradcite tuku i obi~niot ~ovek koj do niv sepak doa|a so
~esen trud.
Saterlend go voo~il i toa deka site lica koi se izlo`eni na
definiciite koi go odobruvaat kriminalnoto povedenie sekoga{ ne
stanuvaat prestapnici. Za da bide poveden od definiciite koi go odobruvaat
kriminalnoto povedenie potrebno e poedinecot da se najde i
vo situacija koja spored negova ocenka, a ne objektivno, e pogodna za
izvr{uvawe na krivi~no delo i istovremeno da ne postojat alternativni
na~ini za ostvaruvawe na sakanata cel (faktori koi deluvaat vo
momentot na realizacijata na kriminalnoto povedenie). A dali }e
146

imaat so zakon dozvolena alternativa, zavisi od prethodniot proces
na u~ewe preku diferencijalnata asocijacija (nekoi kriminalci, na
primer, mo`at da nau~at deka razbojni{tvoto e na~in da se dojde do
pari, so {to samite se stavile vo situacija vo koja nemaat alternativa).
Saterlend smeta deka na nivoto na op{testvenite grupi visokata
stapka na kriminalitetot e uslovena so socijalnata dezorganizacija
za koja predlaga poinakov (popogoden) termin - "diferencijalna
socijalna organizacija", za{to korenite na devijantnosta i kriminalitetot
se nao|aat vo socijalnata organizacija. Grupite mo`at da bidat
organizirani za devijantno ili kriminalno povedenie ili protiv
takvo povedenie. Na ist na~in i mnogu drugi zaednici se organizira i
za kriminalno ili antikriminalno povednie. Vo taa smisla stapkata
na kriminalitetot e izraz na socijalnata organizacija na grupite. Do
vremenski promeni vo stapkata na kriminalitetot vo grupata ili vo
zaednicata doa|a poradi promena vo organizacijata pro i contra kriminalitetot.
So toa se objasnuva od koi pri~ini stapkata na kriminalitetot
ne mo`e neograni~eno da raste. Vo slu~aj na pogolem porast
na stapkata na kriminalitetot konvencionalnite grupi se organiziraat
so inicirawe na programi i mediumska kampawa za negova kontrola
i spre~uvawe. Toa vlijae na zgolemuvawe na definiciite protiv
kriminalitetot, go smaluva brojot na pogodnite situacii za vr{ewe
na krivi~ni dela i gi zgolemuva alternativnite dozvoleni na~ini za
ostvaruvawe na celite.
4. Na teorijata na diferencijalnata asocijacija í se upatuvaat
brojni prigovori me|u koi osnovnata se odnesuva na toa deka taa ne
mo`e empiriski da se proveri. Zna~ajna zabele{ka e i toa deka ovaa
teorija glavno se odnesuva na prenesuvawe na kriminalni stavovi i tehniki
bez da se objasni na koj na~in do niv za prvpat do{lo, odnosno
koi se pri~inite koi gi uslovie prvite kriminalni obrasci na odnesuvawe
vrz koi se kalemat prestapite koi se baziraat na kontaktite so
tie kriminalni obrasci. Ottuka ispa|a deka zlostorstvoto se objasnuva
so samoto zlostorstvo. Pod vlijanie na ovie i drugi opravdani kritiki,
204 teorijata na diferencijalnata asocijacija do`ivea opredeleni
modifikacii. Teorijata na Saterlend ednostavno go zapostavuva{e
stavot za vlijanieto na faktorite koi poedinecot voop{to go
doveduvat vo situacija da go u~i prestapni~koto povedenie, a so toa i
samoto steknuvawe na ve{tinite vo vr{eweto na krivi~nite dela i
prifa}aweto na motivite, navikite i racionalizacijata na takvoto
povedenie. Osven toa Saterlend sepak ne uspa da odgovori i na pra{aweto
zo{to samo nekoi ~lenovi na grupite vo koi se preferira antisocijalno
povedenie stanuvaat prestapnici. Modifikacijata se sosto-
204
Za nekoi izdr`ani kriti~ki zabele{ki vidi: Eliot, M. op. cit. str.
335 i Kajzer, G. op. cit. str. 241.
147

e{e vo vnesuvawe opredeleni subjektivni momenti so koi se nastojuva{e
da se izbegnat ovie nejzini nedostatoci. Na toj na~in se javi tvrdeweto
deka prestapnici stanuvaat edinstveno onie poedinci koi vo
procesot na interakcija so nejzinite ~lenovi se identifikuvaat samo
so onie koi prestapni~ki se odnesuvaat. So toa se razvi samo edna varijanta
na prethodnata teorija koja {to nejzinite privrzanici ja narekoa
teorija na diferencijalna identifikacija. Avtor na ovaa teorija
e Daniel Glejser (Daniel Glaser). Za razlika od prethodnata, spored
ovaa teorija potencijalniot delinkvent ne se vrzuva za apstraktni
definicii i modeli tuku za konkretni li~nosti (kriminalci) iako
tie ponekoga{ mo`at da bidat samo zamisleni (na primer, junak od nekoj
roman ili film) ili celosno izmisleni. Ili kako {to veli Glejser,
poedinecot se vpu{ta vo kriminalno povedenie vo onaa mera vo
koja sebesi se identifikuva so vistinski ili izmisleni li~nosti od
~ija perspektiva sopstvenoto kriminalno povedenie izgleda prifatlivo.
5. TEORIJA NA KULTURNIOT KONFLIKT I KULTURNIOT
RAS^EKOR
1. Osnovnata teza na teorijata na kulturniot konflikt e deka
op{testvenite grupi imaat poinakvi vrednosti poradi koi sekoja
grupa se zatvora i `ivee zasebno vo razli~ni mikrokulturni zaednici.
Poradi tie razliki (diferencijacija) me|u ovie grupi nu`no doa|a do
konflikti koi pretstavuvaat osnovna pri~ina za pojava na prestapni-
~kite povedenija. Od druga strana, vo ramkite na sekoja od ovie grupi
posebno, se sozdavaat i razvivaat pomali grupi so specifi~ni sfa}awa
za op{testvenite odnosi, vrednosti i situacii, me|u koi isto taka
postojat konflikti koi nu`no vodat kon devijantnost, odnosno kriminalitet.
205
205
"Koga na oprdeleni podra~ja }e se sretnat kulturi so sosema razli-
~ni pravila za odnesuvawe, ili koga ~lenovite na edna kultura }e navlezat vo
podra~jata na druga kultura ili koga pri osvojuvawata na starosedelcite im
se nametnuvaat tu|i pravni sistemi, polo`bata na edna li~nost ili grupa po-
~nuva na opredelen na~in da stanuva merginalna. Takva perfidna pozicija postoi
toga{ koga li~nosta ili grupata na granicata pome|u pove}e kulturi
odnosno normativni sistemi nema ili ne gleda mo`nost da se opredeli za
ednata ili za drugata, koga ima labav odnos sprema vladeja~kiot poredok. Marginalecot
}e konstatira deka e "poinakov" od pripadnicite na marginalnata
kultura, poinakov vo pogled na svojata rasa, obrazovanie, jazik i socijalni
pogledi. Toj, zatoa, se ~uvstvuva o{teten ili isklu~en. Ne e na~isto so toa
dali treba da se otka`e od vrzanosta za semejstvoto i rodniot kraj, za da stane
polnopraven gra|anin na novata adoptivna kultura. Od druga strana toj sogleduva
deka vladeja~kata kultura mu pravi pre~ki na patot kon integracija-
148

Spored avtorot i najva`niot pretstavnik na ovaa teorija Torsten
Selin (Thorsten Sellin) ~ovekot se ra|a vo ramkite na edna kultura.
Toj doa|a na svet biolo{ki podgotven da prima i da gi prilagoduva
soznanijata do koi doa|a sam ili preku odnosite so drugite. So prvite
op{testveni kontakti zapo~nuva procesot na kordinacija koj }e trae
celiot `ivot. Posmatrani sami za sebe ovie elementi mo`at da se
sfatat kako kulturni elementi, a pripoeni kon razumot tie stanuvaat
elementi na li~nosta. Na~inot na koj nekoj poedinec reagira vo opredelena
situacija mo`e da se smeta za izraz na li~nosta. Me|utoa, karakterot
na taa reakcija zavisi od toa {to zna~i za poedinecot taa
`ivotna situacija. Izvesni `ivotni situacii ~esto se povtoruvaat i
se normativno definirani. Ottamu normite koi se nao|aat sekade kade
{to se i op{testvenite grupi, se ne{to {to ja opredeluva reakcijata
koja natamu se potvrduva ili ne se potvrduva od strana na opredelena
normativna grupa. Stavot na grupata vo odnos na razli~niet na~ini na
koi edno lice mo`e da reagira vo opredeleni okolnosti e iskristaliziran
vo pravila ~ija povreda doveduva do reakcija na grupata. Ovie
pravila ili normi ne mo`at da se nare~at normi na povedenie. Tie se
univerzalni - ne pretstavuvaat tvorba samo na edna op{etsatvena grupa,
nitu se ograni~eni so politi~ki granici i ne e neophodno da bidat
sodr`ani vo zakon. Nivna cel e da gi za{titat op{testvenite vrednosti.
I najposle, spored Selin vo op{testvoto se slu~uvaat primarni
i sekundarni konflikti. 206
ta. Na primer, vrz nego, kako vrz stranec, uka`uvaat i samite nadvore{ni karakteristiki,
kako {to se jazikot i bojata na ko`ata. Taka, polo`bata na marginalna
egzistencija ~esto e rezultat na socijalnata situacija vrzana za
"strav" - stravuvaweto. Nasproti ~uvstvoto na bezdomni{tvo, dezorientacija,
ambivalentnost vo odnesuvaweto i ~uvstvata, kako i socijalna zagrozenost,
na stranata na malcinstvoto stoi distancirawe, a na stranata na mnozinskata
grupa - otfrlawe. Najverojatno i samiot fakt {to nekoj e poinakov,
{to otstapuva od voobi~aenoto, ra|a dlaboka averzija sprema malcinstvoto
vo redovite na mnozinstvoto, {to e uniformno, ta zatoa uniformnosta va`i
i kako potvrduvawe na praviloto i poredokot." Kajzer, G. op. cit. str. 305-306.
206
Spored Selin, konfliktite me|u normite na razli~nite kulturni
kodeksi mo`at da nastanat poradi dopiraweto na normite od razli~ni kulturi
na slednite tri na~ini: 1. dopirawe i me{awe na grani~ni podra~ja (koga
ovie kodeksi }e udrat na rabot na sosednite kulturni oblasti, koi ne mora da
bidat dr`avni granci), 2. me{awe vo procesot na kolonizacija i menuvawe na
dr`avni granici (koga edna grupa se pro{iri taka {to ja pokriva teritorijata
na druga ili koga ~lenovite na edna kulturna grupa migriraat vo druga) i,
3. me{awe pri ekonomski migracii (koga brojni rabotnici odat na privremena
rabota vo druga zemja).
149

Primarnite konflikti nastanuvaat ottamu {to grupata koja e
na vlast gi donesuva zakonite i opredeluva {to e zabraneto i kaznivo
spored svoite posebni sfa}awa za vrednostite {to ne koreliraat so
vrednostite na ostanatite grupi koi ne se vo mo`nost da gi ostvaruvaat
ovie funkcii. Spored Selin, grupata koja {to e na vlast vo amerikanskoto
op{testvo e dominantna grupa sostavena od izvornoto naselenie,
a drugite dve se grupite sostaveni od domorodci i doselenici
od site delovi na svetot. Dominantnata grupa preku zakonite gi nalo-
`uva svoite vrednosti, interesi i normi na povedenie. Drugite grupi
pak, od svoja strana, imaat svoi vrednosti, interesi i normi na povedenie
koi gi nosat so sebe, od koi ne sakaat da se otka`at i spored koi
nastojuvaat i da se odnesuvaat, a toa e sprotivno na kodeksot na povedenie
na dominantnata grupa. Toa doveduva do sudir na kulturi koj,
me|u drugoto, ~esto se razre{uva so kriminalni aktivnosti.
Spored toa za sudir na normi na razli~ni sistemi ili razli~ni
kulturni zoni mo`e da se zboruva samo toga{ koga normite na povedenie
na imigrantite se poinakvi od onie koi va`at vo amerikanskata
zednica. Od druga strana potrebno e tie razliki da ne se predizvikani
so nivnata ekonomska polo`ba tuku da se od kulturno poteklo. Samo
takvite sudiri mo`at da se tretiraat kako primarni.
Sekundarnite konflikti se javuvaat me|u pripadnicite na edna
grupa so isti kulturni vrednosti. Ili poprecizno, do sekundarni sudiri
na kulturi doa|a koga postojat normi koi proizleguvaat od procesot
na op{etstvenata diferencijacija koja e imanentna na razvojot
na amerikanskata kultura. Spored Selin, sekoe lice koe i pripa|a na
edna kultura istovremeno e povrzano i so opredelen broj na drugi kulturi
so koi doa|a vo kontakt zaradi zadovoluvawe na svoite potrebi,
ili ednostavno ottamu {to toa vo op{testveniot `ivot e neizbe`no.
Prifa}aweto od strana na poedincite na kulturnite normi na drugi
grupi kako svoi sozdava me{avina koja nu`no doa|a vo sudir so kulturata
na osnovnata grupa i stanuva eksplozivna poradi nejzinata protivre~nost
so taa grupa. 207 Rezultatot na taa konfliktna situacija e prestapni~ko
odnesuvawe.
207
Zabele`avme deka kulturnite konflikti se priroden nikulec na
procesot na socijalnata diferencijacija koj proizveduva bezbroj socijalni
grupirawa, sekoj so sopstveni definicii na `ivotnite situacii, so sopstveno
tolkuvawe na op{testvenite odnosi, sopstveno nepoznavawe ili pogre{no
razbirawe na socijalnite vrednosti na drugite grupi. Ottamu transformacijata
na edna kultura od homogen i dobro integriran vid kon heterogen i dezintegriran
vid e sledena so porast na konfliktni situacii. Obratno, operacijata
na integrira~ki procesi go smaluva brojot na konfliktnite situacii.
Takvi konflikti vo kultura koja se menuva mo`at da se razlikuvaat od onie
koi se sozdavaat koga razni kulturni sistemi }e dojdat vo konflikt eden so
150

Od stojali{te na nastauvaweto na kriminalnoto povedenie, i
kriminalnite normi se u~at isto kako i nekriminalnite normi. Me|utoa,
samo vo situacija na kulturen sudir poedincite mo`at da gi nau-
~at normite na povedenie koi dopu{taat reakcijata na nekoi situacii
da bide i kriminalna. Sli~no kako Saterlend i Selin smeta deka
pogolemata ili pomalata za~estenost na kriminalnoto povedenie zavisi
od odnosot na op{etetvenite normi koi go odobruvaat ili osuduvaat
kriminalnoto povedenie vo dadenata situacija. 208
2. Teorijata na kulturniot ras~ekor koja, vsu{nost, e samo edna
od varijantite na prethodnata teorija, trgnuva od ne{to poinakva primesa.
Spored nea za osnova na kriminalnoto povedenie se zadr`uva kulturniot
konflikt, samo {to ovde ne e vo igra negovoto izbivawe
me|u razli~ni grupi, tuku negovoto nastanuvawe poradi brzinata na
menuvaweto na op{testvenite vrednosti. Toga{ koga opredeleni kulturni
elementi vo edno op{testvo se razviva so poinakva brzina (predni~i
ili zaostanuva) vo odnos na drugi kulturni elementi (na primer,
duhovnata kultura) se sozdava ras~ekor na tie dve kulturi koj sozdava
konflikt me|u niv ili me|u opredeleni nivni delovi .
Avtorot i glavniot pretstavnik na ovaa teorija Vilijem Ogbern
(William Fridrih Ogburn, 1886-1959) kulturata ja sfa}a{e kako celina
na akumulirano tvore{tvo vo koi se pomesteni ~ovekovite materijalni
tvorbi i op{testvenite institucii, naviki i obi~ai. Vo taka
{irokoto definiranata kulturata toj razlikuva{e dve osnovni podra-
~ja: podra~je na materijalna i podra~je na adaptivna kultura. Spored
nego, realnite pri~ini na progresivnite op{testveni promeni le`at
vrz podra~jeto na materijalnata kultura. Adaptivnata kultura gi
opfa}a site ostanati delovi na ~ovekovoto op{testveno deluvawe i e
prilagodena na matarijalnata kultura. Me|utoa toa prilagoduvawe ne
te~e ednostavno i bez te{kotii i potresi. Promenite na podra~jeto na
materijalna kultura nametnuvaat opredeleni promeni vo drugite kulturni
podra~ja kakvi {to se na primer, op{testvenite organizacii i
obi~ai. Pritoa tie kulturni podra~ja nikako ne se menuvaat istovremeno
so menuvaweto na materijalnata kultura, tuku zaostanuvaat zad
nea. Vo toa zaostanuvawe na adaptivnata kultura zad materijalnata,
Ogbern gleda{e edna od pri~inite poradi koi vo sovremenoto op{testvo
se ra|aat mnogubrojni socijalni problemi, me|u koi i kriminalitetot.
3. Osnovniot prigovor {to so pravo mo`e da im se upati na prestavnicite
na ovie teorii e lapidarno sro~en vo stavot deka tie, kako
i privrzanicite na teoriiite na kulturniot konflikt, premnogu se
inspirirani od tn. "sociolo{ki frojdizam", so toa {to ovde, za radrug,
bez ogled na karakterot i stepenot na razvojot na ovie sistemi". Sellin,
T. Culture Conflict and Crime, Council, New York, 1950, str. 116.
208
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 34.
151

zlika od pojmovniot instrumentarium na teorijata na frustracija va-
`at poimite instinkt, li~nost i kultura. Na toj na~in patologijata
na li~nosta samo ja pomestuvaat na planot na patologijata na op{testvenite
grupi.
Kako mo{ne zna~aen prigovor mo`e da se istakne i nivnoto
prenebregnuvawe na socijalno interakcionisti~kiot prigovor, deka
op{testvenata kontrola ~estopati e poizrazena kon razli~nosta. Na{
stav e deka toa duri svesno i namerno se pravi. Poinaku i ne mo`e da
se objasni, na primer, sogleduvaweto na Eliot, koja pravilno zabele-
`uva deka prestapnicite "nadvor od svojata dr`ava" dobivaat pogolema
kazna, za{to tie doa|aat pred sud so edna nezgoda pove}e, imeno
kako "stranci". 209
6. TEORIJA NA ANOMIJA
6.1. EMIL DIREKEM
1. Spored Emil Dirkem (Emille Durkheim, 1858-1917) vo su{tinata
na op{testvoto, koe go posmatra kako organska celina, od primarno
kauzalno zna~ewe vo odnosot sprema poedinecot i poedine~nite
op{testveni pojavi (sociologizam), se nao|aat dva osnovni elementi:
ideen i morfolo{ki. Idejnata sr` na op{testvoto ja so~inuva zaedni~kata
kolektivnata svest (moralnoto edinstvo na ~lenovite na
op{testvoto, ili solidarnost za vrednostite, celite i ideite) koja e
sostavena od kolektivni pretstavi. Kolektivnite pretstavi pak, kako
izvor na taa solidarnost, se sostaveni od idei i normi. So niv se reguliraat
razli~nite oblici na op{testveno povedenie. Tie go opredeluvaat
kolektivniot na~in na dejstvuvawe, mislewe i ~uvstvuvawe i
kako pretpostavka na op{testveniot `ivot se zadol`itelni za site
poedinci, ne{to {to vrz nivnata svest im se nalo`uva odnadvor, od
niv nezavisna prisilba. Pritoa, op{testvenata prisilba ne mora da
deluva samo od nadvor, taa se pretvora vo vnatre{na prisilba {tom
poedinecot po pat na vospituvawe i zaedni~ki `ivot intimno usvoi
nekoi kolektivni sodr`ini na kolektivnata svest.
Razgleduvajki go natamu problemot na op{testvenite pojavi,
Dirkem doa|a do konstatacija deka tie se pojavi sui generis koi ne se ni
ekonomski, nitu psihi~ki i idejni, tuku pojavi na kolektivnata svest,
kolektivni pretstatvi koi se razlikuvaat od pojavite na individualnata
svest, za{to pretstavuvaat nekoja posebna supstancija. Vrz
osnova na seto toa kolektinata svest mo`e da se nare~e totalitet na
veruvawa i sentimenti zaedni~ki za prose~niot gra|anin na isto op{-
testvo od koi oblikuva opredelen sistem koj ima svoj sopstven `i-
209
Hentig, H. op. cit. str. 231.
152

vot. 210 Poedincite gi usvojuvaat ovie osnovni elementi na kolektivnata
svest po pat na vospituvawe. Vospituvaweto Dirkem go sfa}a re-
~isi isklu~ivo kako proces na socijalizacija. A osnovnata zada~a na
socijalizacijata e da ja izmeni vrodenata individualisti~ka i nesocijalna
priroda na lu|eto, so interiorizacija na moralnite principi da
se pridonese za so~uvuvawe na op{testvoto od patolo{ki procesi i
ramnote`ata i funkcionalnosta na negovite delovi. Poedinecot po
priroda e sebi~en, orientiran sprema svoite li~ni interesi i duri
op{testvoto, so vospituvaweto i so prisilnite normi go pretvora vo
op{testveno su{testvo. Za razlika od drugite `ivi su{testva ~ii potrebi
se ograni~eni so nivnata organska priroda, ~ovekovite strasti
i barawa nemaat nikakvi prirodni granici. ^ovekovata al~nost mo`e
da se vpregne samo koga poedinecot mu se podlo`i na op{testvoto i na
negovite moralni zakoni i na toj na~in se osposobi za normalno u~estvo
vo op{testveniot `ivot.
Za da ja ozna~i razlikata na kolektivnata od individualnata
svest, Dirkem naglasuva nekolku elementi. Prvo, op{testevnite pojavi
(fakti, podatoci) 211 mora da se tetirat kako predmeti, t.e. kako ne-
{to {to postoi nadvor od individualnata svest 212 i vtoro, kolektivnata
svest ja karakteriziraat dva osnovni elementi: element na nadvore-
210
"Bez somnenie taa nema specifi~en organ kako supstrat; taa, spored
definicijata e difuzna vo sekoj del na op{testvoto... taa ima posebni karakteristiki,
koi ja pravat razli~na stvarnost. Spored celta taa e nezavisna
od posebnite uslovi vo koi postojat individuite; tie pominuvaat, taa ostanuva.
Taa e ista i na jug i na sever, vo golemite i vo malite gradovi i vo razli~ni
profesii. Zgora na toa, taa ne se menuva so sekoja generacija, tuku naprotiv,
taa gi povrzuva generaciite edni so drugi... Zatoa e celosno razli~en
predmet od poedine~nite svesti, iako mo`e da bide realizirana samo preku
niv. Taa e psihi~ki vid na op{testvoto, vid koj ima svoj delokrug, sopstveni
uslovi na postoewe, sopstveni oblici na razvoj, isto kako i individualnite,
iako na razli~en na~in". Dirkem, E. Pravila sociolo{ke metode, Savremena {kola,
Beograd, 1963, str. 79-80.
211
Smislata na op{testvenite faktori, nivnata funkcija treba da se
bara vo odnosot koi tie go odr`uvaat so nekoja op{testvena cel. "Funkcijata
na op{testvenikte faktori mo`e da bide samo op{testvena, t. e. tie se sostojat
vo sozadavawe na op{testveno korisni posledici" Ibid, str. 102.
212
Da se postapuva so pojavite kako so fakti, veli Dirkem, zna~i da se
postapuva so niv kako so podatoci koi ja so~inuvaat pojdovnata to~ka na naukata...
Ona {to ni e dadeno ne e idejata koja lu|eto ja imaat za vrednostite, za-
{to taa e nepristapna, tuku toa se vrednostite koi navistina se razmenuvaat
vo tekot na ekonomskite odnosi. Ne ova ili ona sfa}awe na moralniot ideal,
tuku zbirot na pravilata vsu{not go opredeluva povedenieto. Ibid. str. 31.
153

{nost i element na prisilba. 213 So drugi zborovi tie kako predmet,
kako ne{to nadvore{no deluvaat vrz individuata kako svoeviden prisilen
faktor. 214
Su{tinata na op{testveniot `ivot toj ja nao|a vo moralnoto
edinstvo na ~lenovite na op{testvoto t.e. vo zaedni~kata kolektivna
svest. Bilo da se raboti za primitivni zaednici (vo koi moralnoto
edinstvo se javuva kako "mehani~ka soliradnost", zasnovana na nerazviena
podelba na trudot) ili za sovremeno civilizirano izdiferencirano
op{testvo (vo koe moralnoto edinstvo se javuva kako "organska
soliradnost", zasnovano na razviena podelba na trudot), zaedni~kata
moralna svest e bitna karakteristika na op{testveniot `ivot.
2. Za objasnuvawe na kriminalitetot i sociopatolo{kite pojavi
od osobeno zna~ewe se dve natamo{ni konstatacii na Direkem: a)
stavot za razlikuvaweto na normalnite od patolo{kite op{testveni
pojavi i b) negovata teorija za anomija.
a) Objektivnoto merilo za normalnosta Dirkem go bara vo ona
{to e tipi~no ili prose~no za daden tip na op{testvo i za negovata
razvojna faza. Ottamu, normalni ili po`elni pojavi vo op{testveniot
`ivot se onie pojavi koi naj~esto se javuvaat (koj so~inuvaat statisti~ki
prosek), koi se sposobni za opstanok i koi ottamu se korisni.
Osven toa za da bide normalna, edna op{ta ili prose~na pojava mora da
bide povrzana i so op{tite uslovi na kolektivniot `ivot. 215 Pojavite
koi otstapuvaat od prose~noto, se bolni, patolo{ki pojavi. 216 Dirkem
smeta{e deka kriminalitetot e normalna pojava i ottamu {to e
prisutna vo site tipovi na op{testva. Vakvata konstatacija Dirkem ja
objasnuva so dva argumenti: prvata, postoeweto na prestapot ovozmo`uva
da ne se za~auri ("skameni") tuku razviva kolektivnata svest,
i vtorata, postoeweto na kriminalitetot go jakne edinstvoto i solidarnosta
pri zaedni~kata borba protiv nego i ja razviva svesta za zaedni~kite
moralni normi.
So ogled deka kriminalitetot pretstavuva normalna pojava, toj
proizleguva i e sostaven del na op{testvenata struktura i ottamu ne
213
Najbitno vo poimot na op{testvenata prisilba e {to taa pravi kolektivniot
na~in na deluvawe ili mislewe da imaat stvarnost nadvor od poedinecot
koja vo sekoj moment so nejze se soobrazuva. Ibid. str. 15.
214
Za glavni oblici na projavuvawe na kolektivnata svest toj go smeta{e
pravniot sistem, eti~kite sfa}awa na opredeleno op{etstvo, negovite
religiozni veruvawa i dogmi, potoa politi~kite sfa}awa, umetni~kite dela
i obi~aite. Vidi: Mili}, V. Sociolo{ki metod. str. 111.
215
Na prviot kriterium na Dirkem za razlikuvawe na normalnite i
patolo{kite pojavi (pojavata da e prose~na) mu se zabel`uva isklu~itelniot
konformizam, a vtoriot (pojavata da e povrzana) se osporuva poradi svojot
organicizam. Vidi: Jankovi}, I - Pe{i}, V. op. cit, str. 25.
216
Dirkem, E. op. cit. str. 55.
154

mo`e da se razbere i analizira oddelno, tuku sekoga{ vo povrzanost so
opredelena kultura. Vo nego spa|aat site oblici koi gi navreduvaat
silnite ~uvstva na kolektivnata svest. 217 Ottamu, dokolku ne dojde do
negovo pregolemo zgolemuvawe, toj e normalna op{testvena pojava, faktor
na zdravo op{testvo koj ne samo {to e nu`en, tuku i korisen i
slu`i kako regulator na op{testveniot `ivot. 218 Preteranoto zgolemuvawe
na kriminalitetot kako i negovoto preterano opa|awe, veli
Dirkem, sekoga{ nagovestuvaat nekoe zna~ajno op{testveno naru{uvawe.
Brojot na tepa~kite i telesnite povredi nikoga{ ne pa|a tolku
nisko kako vo vreme na siroma{tija, ekonomski krizi, glad i vojni.
Spored nego korenot na kriminalitetot se nao|a vo samata priroda na
op{testvoto, vo op{testvenata sredina, toj izvira od strukturata na
op{testvoto, pa so samoto toa mu e imanenten na op{testvoto. Tokmu
zatoa kriminalitetot spa|a vo redot na normalnite op{testveni pojavi
koi im se svojstveni na site op{testva. Vrz taa osnova zaklu~uva
deka kriminalitetot e neizbe`na, prifatliva i korisna pojava 219 koja
preo|a vo bolest samo vo slu~aj na nejzino naglo opa|awe ili zgolemuvawe.
Spored nego bez postoeweto na zlostorstvata ne bi postoel
duri ni razvoj vo oblasta na pravoto i drugite nau~ni disciplini koi
se zanimavaat so otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot. Ako
op{testvoto mora da napreduva, toga{ toa, spored Dirkem, mora da
pru`i mo`nost za sestran izraz na akciite na poedincite, a toa gi
vklu~uva razli~nite aktivnosti na relacijata od genijalni do kriminalni.
Postoeweto na kriminalitetot doka`uva prisutnost na individualnite
slobodi i tendencii kon op{testveno dinami~nite promeni
koi toj gi smeta za uslovi na progresot. Ako vo edno op{testvo
bi postoele sosema iznivelirani i skleroti~ni kolektivni ~uvstva vo
smisla na nivna postojanost i nepromenlivost, pa ottamu ne bi imalo
kriminalitet, toa spored misleweto na Dirkem, bi uka`uvalo na cvrsta
struktura na op{testvoto koja vsu{nost ne e sposobna za promeni,
za progres. Vakvoto razmisluvawe go dovelo do poznatiot postulat
deka "zlostornikot ne e antiop{testveno su{testvo i parazit, tuku
redoven agens na op{testveniot `ivot". Vo tesna vrska so ova tvrdewe
e i negoviot zaklu~ok deka opa|aweto na kriminalitetot pod voobi-
~aenoto i normalno nivo nagovestuva podlaboki op{testveni naru{uvawa.
217
Ibid, str. 70.
218
Ibid, str. 71.
219
Svojata ideja za korisnosta na kriminalitetot Dirkem ja ilustrira
so poznatiot primer na osudata na anti~kiot filozof Sokrat, ~ii edinstven
"zlostor" pretstavuva{e slobodata na negovite misli. Poradi toa Sokrat be-
{e poguben (povikan da se samoubie so ispivaweto otrov), za podocna razvojot
na op{testvoto da poka`e deka Sokrat, vsu{nost, bil i te kako korisen za
svojata tatkovina i ~ove{tvoto voop{to.
155

Vo soglasnost so gorenavedenoto celosnoto iskorenuvawe na
kriminalitetot ne e nitu mo`no nitu po`elno. Spored Dirkem, za
is~eznuvawe na kriminalitetot e potrebno kolektivnite ~uvstva na
eden narod, koi so nego se navreduvaat, da dobie takva sila koja e vo sostojba
kaj site lu|e da gi potisne site drugi ~uvstva, odnosno da is~eznat
sklonostite {to ~ovekot go naveduvaat kon kriminalitet.
[to se odnesuva do kaznite, Dirkem smeta deka nivnata funkcija
ne e vo otstranuvawe na zlostorstvata od op{testvoto tuku so nivna
pomo{ da se odr`uva kolektivnata svest na opredeleno nu`no nivo.
Bez kaznata kolektivnaat svest bi ja izgubila mo}ta da go kontrolira
individualnoto povedenie, a so toa kvotata na kriminalitetot bi dostignala
ramni{te na koe kriminalitetot bi stanal disfunkcionalen.
b) Trgnuvaj}i od stavot deka kriminalitetot se nao|a vo samata
priroda na op{testvoto, Dirkem ja razrabotil svojata teorija na anomija.
220 Anomijata ja sfa}a kako sostojba na deregulacija ili relativen
nedostig na normi vo nekoja socijalna grupa. Spored nego vo modernoto
op{testvo se í e podredeno na `elbata za dobivka, korist, pari
so {to prestanuvaat da va`at porane{nite standardni. Poradi toa
op{testvoto stanuva dezorganizirano, atomizirano i fragmentarno,
ili so eden zbor anomi~no.
Spored ovaa teorija, koja poa|a od poimot solidarnost (koja kaj
podocne`niot funkcionalizam }e bide zameneta so poimot konsensuz -
soglasnost), vo ruralnite op{testva poradi nezna~itelnata podelba
na trudot i pomal broj na zanimawa (op{testva so "mehai~ka solidarnost")
postoi visok stepen na op{testveno edinstvo (solidarnost, soglasnost
za toa {to e po`elno i dozvoleno) i silna op{testvena kontrola
koi ovzmo`uvaat razviena kolektivna svest koja mu ja opredeluva
stvarnosta na poedinecot ne ostavaj}i mu prostor za dvoumewe
okolu toa dali ne{to e dobro ili lo{o. Spored toa vo nerazvienite
op{testva pod primarnoto vlijanie na kolektivnata svest se razviva
mehani~ka solidarnost koja se odr`uva vrz osnova na krvnoto srodstvo,
prijatelstvoto i sli~ni neposredni vrski i primena na represivni
sankcii sprema prekr{itelite na postojnite normi.
Me|utoa, so silniot podem na procesite na industrijalizacijata
i urbanizacijata vo Zapadna Evropa vo po~etokot na XX vek, doa|a
do uslo`nuvawe na podelbata na trudot i zgolemuvawe na brojot na
profesiite, a so toa do zgolemena me|uzavisnost me|u se pogolem broj
na specijalizirani fukncii vo industriskoto urbano op{testvo (op{-
testvo so "organska solidarnost"). Tie procesi so sebe povlekuvaat
220
Terminot anomija e od gr~ko poteklo i bukvalno zna~i nepostoewe
na normi, beznormativnost, bezzakonie (a - bez, nomos - zakon). Vo psiholo-
{ka smisla poimot anomija ozna~uva ~uvstvo na otu|enost, nemo}, osamenost,
izoliranost, bespomo{nost.
156

zgolemuvawe na gustinata na naselenieto i pojava na organskata solidarnost
koja namesto so represivni sankcii se odr`uva so pozitivnoto
zakonodavstvo: razoruvawe na tradicionalnite oblici na op{testvena
organizacija, i pred sî, promeni vo silata i sodr`inata na kolektivnata
svest. Doa|a do promena vo op{testvenite polo`bi {to vlijae
na promenata na vrednostite, sozdavawe na novi ideali i poinakvi
celi. 221 Poradi rastrojstvoto na kolektivnata svest, toa op{etstvo se
pove}e ja gubi silata na op{testvena kontrola i elementite na integracija,
za razlika od prethodnite homogeni op{testveni zaednici
koi po~ivaa vrz edinstvo, pogolem stepen na solidarnost i kompaktnost.
Porane{nite ~uvstva na pripadnost kon grupata (duh na zaedni{tvo),
porane{nite normi i standardi na povedenie intenzivno se
gubat ili stanuvaat neefikasni poradi {to op{testvoto stanuva dezorganizirano
i atomizirano na bezbroj edinki i poedine~ni interesi.
Se javuva sostojba koja ja karakterizira nesigurnost, otsustvo na
prilagoduvawe, nered i haos. Kako posledica na sî pogolemata dinami-
~nost i podvi`nost vo ramkite na industriskoto op{testvo paralelno
se javuva i procesot na se pogolema op{testvena izolacija, ekonomski
individualizam, otu|uvawe na li~nostite koi `iveeat vo "vakum bez
obvrski i obziri". Ovoj proces svoite najostri formi gi dobiva vo golemite
gradski aglomeracii koi Dirkem gi narekuva "magalopolisi" i
"tvrdini na osamenost". Vo tie aglomeracii sozdadenata izolacija i
anonimnost se nadomestuvaat so kafanski `ivot, kokteli i razni drugi
egzibicii. Tokmu takvata op{testvena sostojba koja se karakterizira
so bezakonie, so pojava na razni interesni grupi koi se stremat da
vospostavat i da gi zasilat razli~nite pristapi kon stvarnosta, so negativen
stav na poedincite sprema pi{anite i nepi{anite normi na
odnesuvawe i so otsustvo na op{testveno prilagoduvawe, Dirkem ja narekuva
sostojba na anomija. 222 Od takvata anomi~na sostojba nu`no se
razvivaat zlostorni~kite aktivnosti koi pretstavuvaat "navreda na
~uvstvoto na kolektivnata svest." Od ova proizleguva deka javuvaweto
221
"Anomija ili sostojba na deregulacija nastanuva vo onoj moment
koga op{testvoto pove}e ne mo`e da go naso~uva poedinecot i vrz nego da
vr{i kontrola. Obi~no nastanuva vo ekonomski krizi. Me|utoa i sekoe naru-
{uvawe na ramnote`ata, bez ogled na toa dali zna~i prosperitet, zgolemuvawe
na standardot, na mo}ta, slavata, goleminata itn., ili obratno, osiroma-
{uvawe, gubewe na mo}ta, slavata itn., gi naru{uva socijalnite normi i go
slabee vlijanieto na op{testvoto vrz poedincite, {to za posledica ima golema
voznemirenost i nespokojstvo na poedinecot, koja vo najdrasti~ni slu~ai
zavr{uva so dobrovolna smrt" [eparovi}, Z. op. cit. str. 42.
222
Kolektivnite pretstavi se ona {to poedincite gi povrzuva vo pove}e
organsko edinstvo na op{testvoto. Nivnoto slabeewe od bilo koj vid e
osnovniot faktor {to vodi kon disfunkcionalnost i dezorganizacija na
op{testvoto.
157

na zlostorstvata, Dirkem go povrzuva so slabeeweto i is~eznuvaweto
na op{testvenata solidarnost kako i so pojavata na sostojbata vo koja
nedostasuvaat homogeni op{testveni normi i vrednosti. Spored toa,
kriminalitetot zna~i naru{uvawe na kolektivnite ~uvstva na narodot
{to gi {titi zakonodavecot.
Ovaa koncepcija toj ja razrabotuva i konkretizira vo izu~uvaweto
na etiologijata na samoubistvata. 223 Vo svoeto delo "Samoubistvo"
Dirkem pod anomija podrazbira nedostig na normi koi obezbeduvaat
kontrola na prirodno neorani~enite potrebi i aspiracii na poedincite.
Se raboti za sostojba na naru{enost za koja e karakteristi-
~no deka op{etstvoto ne mo`e da upravuva so "apetitite" na poedincite.
So drugi zborovi, vo stabilno op{testvo razli~nite sloevi
ili klasi na svoite ~lenovi im pru`aat definicii {to mo`at legitimno
da o~ekuvaat. Sekoj znae kade mu e mestoto i {to mo`e da o~ekuva
od `ivotot. Na toj na~in stabilnoto op{testvo na svoite ~lenovi im
pru`a modeli na legitimni aspiracii koi slu`at kako granici na nivnite
streme`i. Sostojbata na anomija nastanuva toga{ koga op{testvoto
pove}e ne e vo sostojba na svoite ~lenovi da im gi utvrdi granicite
na legitimniet aspiracii, a toa se slu~uva vo momenti na op{testveni
krizi i momenti na brz ekonomski prosperitet. Vo takvata sostojba
karakteristi~na za sovremnoto industrisko op{testvo poedinciet
i grupite prestanaa zadovoluva~ki da funkcioniraat, poedincite
se pove}e gi sledat nemirnite dvi`ewa, razvojot bez plan, celta
na `ivotot koja nema vrednosni kriteriumi i vo koj sre}ata sekoga{
le`i vo idnite, a nikoga{ vo sega{nite dostignuvawa.
3. Pri ocenkata na Dirkemovata koncepcija za kriminalitetot
mora da se istakne deka negovata teorija na anomijata ima{e golemo
vlijanie na podocne`noto razvivawe na sociolo{kata i kriminolo-
{kata misla. Od druga strana, iako na Dirkem ne mo`e da mu se prefrli
deka go opravruva{e kriminalitetot, idejata za negovata korisnost
(tn. Dirkemov paradoks) 224 sosema opravdano predizvika kriti-
223
Dirkem ja sozdade slednata tipologija na samoubijci: 1. egoisti~ki
(naj~esto se javuva vo gradskite sredini poradi oslabenost na semejnata struktura,
poradi razvodi i drugi te{kotii), 2. altruisti~ki ili nesebi~ni (vo
homogeni op{testva so visok stepen na op{testvena solidarnost, `rtvuvawe
poradi barawata {to pred poedinecot gi postavuvaat obi~aite, nacionalnite
interesi i eti~kite vrednosti), 3. anomi~en (vo op{testvo vo koe naglo opa|a
op{testvenata kohezija i solidarnost, poradi otu|enost na poedinecot) i, 4.
fatalisti~ki tip na samoubiec (kako izraz na razni li{uvawa, postoeweto
na nepodnosliva disciplina i nasilstvo, odnosno sostojbi vo koi `elbite,
interesite i celite na poedinecot se blokirani).
224
Dirkemoviot paradoks se sostoi vo paradigmata "deka kriminalot
mora da bide glaven nostitel na op{testvenite promeni i deka op{testvoto
158

k~ki zabele{ki od strana na brojni avtori, ottamu {to edna izrazito
negativna pojava, koja vo site op{testva se progonuva, se posmatra
kako dvi`e~ka sila na op{testveniot razvoj. Me|u glavnite zabele-
{ki {to mo`at da mu se upatat na Dirkem, sekako deka treba da se pomesti
negoviot sociologizam, odnosno negoviot pristap pri objasnuvaweto
na op{testvenite pojavi, a vo tie ramki i na kriminalitetot
celosno da se zapostavuva vlijanieto na individualniet biolo{ki i
psiholo {ki faktori.
6.2. ROBERT MERTON
1. Sovremenata teorija na anomija ja razvi Robert Merton (Robert
Merton, Social Theory and Social Structure, 1949). Toj, isto kako i Dirkem,
anomijata ja opredeluva kako op{testvena sostojba, so tie razliki
{to a) tamu kade {to Dirkem go stava akcentot vrz al~nosta,
Merton zboruba za `elbata za uspeh i b) Dirkem ja opredeluva anomijata
so nagli promeni i krizi, a Merton so postojanite uslovi na
op{testvoto. Za opredeluvawe na kriminalitetot, spored Merton e
zna~aen i odnosot me|u op{testvenite celi i mo`nostite tie celi da
se ostvarat. Devijantnoto i kriminalnoto povedenie, spored re~nikot
na Merton, ne e ni{to drugo tuku "simptom na disocijacijata (razdvojuvawe)
me|u kulturno propi{anite aspiracii i socijalno strukturiranite
izlezi za ostvaruvawe na ovie aspiracii." 225 Ili u{te poednostavno,
protivre~nost me|u proklamiranite kulturni vrednosti (koi
se javuvaat kako legitimni celi) koi im se ponudeni na site ~lenovi
na op{testvoto bez ogled na nivnata op{testvena polo`ba i institucionaliziranite
normi so koi se opredeluvaat i kontroliraat dozvolenite
na~ini za ostvaruvawe na tie celi. Izborot na sredstvata za
postignuvawe na kulturnite celi sekoga{ e ograni~en so ovie normi.
Ottamu negovata teorija na devijantnoto povedenie ima za "osnovna
cel da otkrie na koj na~in op{testvenata struktura vr{i opredelen
mora kako kriminalci da gi poni`uva onie lu|e koi se najzaslu`ni za negovoto
napreduvawe". Mili}, V. op. cit. str. 117
225
Merton, R. K. op. cit. str. 131. Teorijata na anomijata se temeli vrz
postavkata deka onie na koi op{testvoto ne im ovozmo`ilo po legalen pat,
na primer, {ansa za blagosostojba, pove}e od drugite da bidat naterani da se
stremat kon nea po ilegalen pat, na primer, preku imotni prestapi. Vo ovaa
smisla teorijata na anomijata za svoja pojdovna osnova ja zema situacijata na
socijalen pritisok. Taa e obid da se objasni pred sî natprose~noto u~estvo na
dolnite socijalni sloevi vo kriminalitetot na kra`bite {to bez isklu~ok
se zabele`uva vo modernoto industrisko op{testvo. Kajzer, G. op. cit. str. 200-
201.
159

pritisok vrz opredeleni poedinci da otstapat od prosekot", 226 t.e. da
se anga`iraat kon nekonforisti~ko, namesto kon konformisti~ko povedenie.
227
226
Ibid, str. 132. Nasproti vakviot stav, Merton sepak se obiduva da
doka`e deka postojat pozitivni korelacii me|u pritisokot koj mo`e da predizvika
devijantni reakcii i vistinskite kvoti na devijantnoto odnesuvawe.
str. 146.
227
"Imaj}i ja vo vid okolnosta deka najgolemiot obem na kriminalitetot
izgleda motiviran od steknuvaweto na nekoi materijalni koristi i nemo-
`nosta direkno da mu se pripi{e na siroma{tvoto, Meton mu dava sosema
nova sodr`ina na poimot na anomijata. Anomijata za nego ve}e ne e otsustvo
na normi kako kaj Dirkem, tuku sostojba na sudir me|u celite (vrednostite)
koi sekoe op{testvo gi razviva za da se odr`i, potoa propi{anite normi koi
mora da se po~ituvaat za da se postignat celite (a ovie povtorno se zasnovaat
na vrednostite) i realnite mo`nosti na poedincite na dozvolen na~in da gi
ostvarat celite. Taka nastanuva konflikt me|u krajnite vrednosti (celite) i
instrumentalnite vrednosti (sredstvata) i, na~inite na postignuvaweto.
Imeno, naj~esto tolku se naglasuva zna~eweto na celite a se zapostavuvaat
sredstvata {to se razvivaat sfa}awa spored koi "celite gi opravduvaat sredstvata"
i vo postignuvaweto na celite sredstvata ne se biraat. Ova osobeno
ottamu {to na izvesen broj lu|e propi{anite sredstva im se mnogu te{ko
pristapni ili sosema neprisatapni. Ovaa teorija gi obedinuva krajno "ekonomisti~kite"
i psiholo{kite teorii - teoriite koi pri~inata na prestapni-
{tvoto sekoga{ gi gledaat vo siroma{tvoto i onie koi gi gledaat vo frustraciite,
teorijata za sudirot na vrednostite i teorijata na anomijata. Za-
{to i koga nepostoi apsolutno siroma{tvo, postoi relativno osiroma{uvawe
i ogromna neednakvost vo realnite mo`nosti za postignuvawe na uspehot.
Na ovoj na~in teorijata na Merton pretstavuva navistina golem uspeh vo
baraweto na edna op{ta teorija na prestapni{tvoto osobeno vo klasnoto
op{testvo. Taa pretstavuva golem ~ekor kon sinteza na globalnite op{testveni
faktori i psiholo{kite mehanizmi kako faktori na prestapni{tvoto".
Petrovi}, M. Vrednosti i etiologija delinkvencije, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1, str.
303-304.
"Imeno, op{testvoto gi opredeluva i celite i vrednostite koi gi
prenesuva vrz poedincite i tie se stremat da gi postignat tie vrednosti. Glavno
se predvideni i na~inite i sredstvata, institutite so koi se ostvaruvaat
postavenite celi na op{testveno po`elen na~in, vreme i mesto. Me|utoa,
brojni poedinci, pa i celi op{testveni grupi ne mo`at da gi postignat svoite
aspiracii preku predvidenite instituti, za{to tie ne im se pristap ni
(nepriviligirani grupi). Ponekoga{ do tolku se insistira vrz opredeleni
celi {to izgleda deka za da se postignat sî e dozvoleno. Druga krajnost e koga
instrumentalnite celi }e stanat sami na sebe cel - originalnite celi se zaboraveni...
~istiot konformizam ostanuva centralna vrednost... Aberantnoto
povedenie sociolo{ki mo`e da se posmatra kako simptom na disocijacija
160

2. Formuliraweto na vakviot stav od strana na Merton be{e
ovozmo`eno so negovoto prifa}awe na dve pojdovni tezi. Prvata, se
odnesuva na postoewe na protivre~en op{testven sistem (otfrlawe na
funkcionalisti~kata vizija za postoeweto na op{etestvo ~ii delovi
funkcioniraat usoglaseno). Vtorata teza se odnesuva na razlikuvaweto
na dva elementi na kulturata:
1 0 celi koi se smetaat za vredni i kon ~ie postignuvawe poedincite
normalno treba da se stremat (kulturno odredeni celi, streme`i
i interesi koi na site im se ponudeni kako legitimni bez ogled
na nivnata op{etstvena polo`ba) i
2 0 institucionalnite ili dozvolenite sredstva za ostvaruvawe
na tie celi (institucionalni normi so koi se odreduva i kontrolira
dozvoleniot na~in za ostvaruvawe na celite: obi~aj, pravo).
Toga{ koga ne mo`at da se postignat sakanite celi nastanuva
op{testvena sostojba na anomija koja se karakterizira so otsustvo na
kulturno regulirano povedenie i so zna~itelno opa|awe na po~ituvaweto
na op{testvenite normi (otsustvo na zakonitost, raspad na normativniot
sistem). Spored toa nekonformisti~koto ({to zna~i, devijantnoto
i prestapni~koto) povedenie e simtom na nekoja vnatre{ena
neusoglasenost nare~ena anomija. Op{testvoto se nao|a vo takva sostojba
vo slednive ekstremni slu~ai:
a) koga postoi ras~ekor me|u va`nosta koja im se pridava na
opredeleni kulturni celi i mo`nosttite site, bez ogled na polo`bata
koja ja zazemaat vo op{testvenata struktura, da dojdat do tie celi na
dozvolen na~in (kultura koja preterano gi naglasuva celite, a nedovolno
gi opredeluva institucionalnite sredstva za nivno postignuvawe),
i
b) koga izvesni aktivnosti koi prvobitno slu`ele kako sredstvo
za postignuvawe na opredeleni celi se pretvoreni vo cel za
sebe, me|utoa, na tie aktivnosti iako imaat ritualen karakter, i natamu
im se pridava golema va`nost (kultura spored koja celite se neopredeleni,
a sredstvata prenaglaseni).
Me|u ovie ekstremni tipovi se nao|aat op{testva vo koi pomalku
ili pove}e e vospostavena ramnote`a me|u kulturnite celi i op{-
testveno priznaenite sredstva za nivno ostvaruvawe (integrirana kultura
koja ednakvo gi naglasuva i celite i sredstvata).
Prvite dva tipa na kultura se slabo integrirani i ritualisti-
~ki, za{to postavuvaat barawe ~lenovite na op{testvoto da se pridr-
`uvaat na "pravilata na igrata", bez jasni celi kon koi treba da se te-
`nee. Op{testvata so takov tip na kulturi sozdavaat uslovi za pojava
na tendencii za devijantno i kriminalno povedenie. Ottamu, kako pome|u
kulturno propi{anite aspiracii i socijalno struktuiranite izlezi za
ostvaruvawe na ovie aspiracii" Petrovi} M. Vrednosne orientacije delinkvenata,
IKSI, Beograd, 1973, str. 16.
161

sebno interesna i karakteristi~na za amerikanskoto op{testvo, Merton
go izvlekuva i posebno go analizira prviot tip na op{testvo i
kultura, me|utoa naglasuva deka istata analiti~ka postapka mo`e da
se primeni i na drugite tipovi na op{testvena struktura. Do neusoglasenost
me|u op{testvenata struktura i kulturata doa|a toga{ koga
od ~lenovite na op{testvoto se o~ekuva da se stremat kon opredeleni
kulturni celi, a sredstvata za nivnata realizacija ne im se ednakvo
dostapni na oddelni op{testveni klasi. Toa e tn. - sudir me|u kulturata
i strukturata poradi neusoglasenost na kulturnite celi i
sredstvata za nivno postignuvawe (ili poinaku, ras~ekor me|u vrednostite
{to gi nalo`uva op{tetsvoto i realnite mo`nosti {to gi
imaat poedincite tie vrednosti da gi ostvarat). Op{testveniot pritisok
kon nekonformisti~ko povedenie se nao|a vo proporcionalen
odnos so stepenot so koj e izrazeno razdvojuvaweto na me|u kulturnite
celi koi lu|eto gi prifa}aat kako obvrska i op{testvenata polo`ba
vo koja tie se nao|aat, blagodrenie na koja e relativno lesno da se postignat
tie celi. Dokolku razdvojuvaweto e pogolemo, dotolku i toj
op{testven pritisok e pogolem. 228
Gornite stavovi mo`at da se uprostat na slednoto. Spored nego,
vo sekoe kulturno op{testvo se postavuvaat opredeleni celi kon koi
se stremat nejzinite ~lenovi. Tie celi se nalo`uvaat so silata na kulturata,
a ~lenovite na op{testvoto vrz niv polagaat moralno pravo.
Za ostvaruvawe na tie aspiracii op{testvoto opredeluva izvesni
institucii i mehanizmi kako legalni pati{ta (op{testveno po`elen
na~in, vreme i mesto) i go zabranuva nivnoto postignuvawe so koristewe
na drugi pati{ta, t.e. so vr{ewe na krivi~ni dela. Me|utoa, iako
op{testvoto gi proklamiralo celite i aspiraciite tie ne im se ednakvo
dostapni na site poedinci - licata so poniska rasna i etni~ka polo`ba,
pa i na celi op{testveni grupi - na pripadnicite na poniskite
klasi. Na poedincite so vakov op{testven status im nedostasuvaat potrebnite
sredstva so ~ija pomo{ mo`at da gi dostignat celite po legalen
pat. Ottamu kaj niv se ra|a nezadovolstvo koe mo`e da gi odvede
228
"Op{testvenata sruktura vr{i pritisok vrz kulturnite vrednosti,
poradi {to akcijata vo soglasnost so kulturnite vrednosti stanuva lesno mo-
`na za onie {to zazemaat opredelni polo`bi vo op{testvoto, a te{ka ili
nevozmo`na za drugite. Vo odnos na ostvaruvaweto na kulturnite barawa
op{testvenata struktura pretstavuva ili pre~ka ili otvorena vrata. Koga
kulturata i op{testvenata struktura se lo{o integrirani, pa prvata nalo-
`uva povedenie i stavovi koi drugata gi onevozmo`uva, postoi pritisok kon
raspa|awe na normite". Merton, R. K. Social Theory and Social Structure, New
York, Free Press, 1968, str. 217.
162

na patot na nepo`elno op{testveno povedenie. 229 Na toj na~in op{testvenata
struktura vr{i vistinski pritisok vrz oddelni lica kon nekonformisti~ko
odnesuvawe. Nakratko, mo`nosta da se ostvarat posakuvanite
celi zavisi od polo`bata vo op{testvenata struktura koja
ja opredeluva dostapnosta na legalnite sredstva. Ili konkretno izrazeno,
toa zna~i deka za amerikanskata kultura postigaweto na pari-
~niot uspeh 230 pretstavuva osnovna vrednost koja se javuva kako cel na
site op{testveni klasi. Me|utoa, so ogled deka postignuvaweto na
ovaa cel e ograni~eno so polo`bata na poedinecot vo op{testvenata
struktura (neednakvite {ansi site da se zbogatat) doa|a do tn. strukturen
pritisok koj najsilno e izrazen kaj najniskite klasi, koi ne mo`at
da ja postignat taa cel bez da gi naru{at op{tetvenite normi.
Seto toa najprosto mo`e da se izrazi niz sledniov {ematki
prikaz:
KULTURNI CELI
(vrednosti)
NESUOGLASENOST
me|u
OP[TESTVEN PRITISOK
DEVIJANTNO POVEDENIE
DOZVOLENI SREDSTVA
(op{testvena praktika)
3. Vo sostojba na anomija se ra|aat pet vidovi na odnesuvawe
kako na~in na reakcija na poedincite na anomijata ili poto~no kako
prilagoduvawa na poedincite na sostojbata na anomija: 1 0 konformizam
- prilagoduvawe: nema zna~ewe kako izvor na devijanto povedenie,
2 0 inovacija - prifa}awe i streme` kon kulturnite celi kako
{to se pari, ugled i sl. so otfrlawe na dozvolenite sredstva za nivno
dostignuvawe, 3 0 ritualizam - napu{tawe na kulturnite celi, no so
229
"Devijantnoto povedenie mo`e sociolo{ki da se smeta za simptom
na disocijacija (razdvojuvawe) me|u kulturno propi{anite streme`i i op{-
testveno struktuiranite pati{ta za nivnoto ostvaruvawe." Ibid, str. 134
230
Merton ne e vo zabluda deka pripadnicite na razli~nite op{testveni
sloevi podednakvo ne gi prifa}aat site kulturni vrednosti i celi. Toj
samo poa|a od pretpostavkata deka postignuvaweto na pari~niot uspeh e eden
od zaedni~kite ideali na pogolemiot del na amerikanskoto op{testvo. Pari-
~niot uspeh e samo eden primer, {to zna~i deka negovata teza za pojava na povedenie
so koe se naru{uva nekoja norma mo`e ednakvo da se primeni sekoga{
koga e vo pra{awe pridavawe na nekoja va`nost na opredleneni kulturni
celi kako na primer, na nau~no ili umentni~ko dostigawe, na don`uanska pobeda
ili na ne{to drugo. Vidi: Ibid, str. 166.
163

pridr`uvawe do institucionalnite normi: ova povedenie po pravilo
ne stanuva devijantno, 4 0 retretizam (povlekuvawe, begstvo,
otu|enost)- otfrlawe na kulturnite celi i na institucionalnite sredstva
(tuka spa|aat povedenijata: otpadni{tvo, skitni~ewe, alkoholizam,
narkomanija, mentalna bolest i sl.), i 5 0 buntovni{tvo -
otfrlawe na kulturnite celi i institucionalnite sredstva, no so postavuvawe
novi celi i novi sredstva i proceduri za nivno dostignuvawe
(promena na op{testvoto i kulturnata sredina).
Navedenite pet na~ini na prilagoduvawe na poedinecot na
uslovite koi postojat vo op{testvoto, Merton jasno gi prika`a preku
slednava {ema koja, soglasno so negovata pojdovna koncepcija, e {ema
na ~ovekovi dejstvija, a ne {ema na li~nosti. 231 Pritoa e zna~ajno da se
podvle~e deka op{testvenata struktura vr{i pritisok pri izborot na
eden ili pove}e od navedenite na~ini na prilagoduvawe. Ottamu, tie
ne se izraz na slobodniot izbor, na slobodnata volja na poedinecot,
tuku op{testveno detrminirani na~ini na prilagoduvawe.
_______________________________________________________
Na~in na Celi koi gi opredelila Institucijalizirani
prilagoduvawe kulturata sredstva
___________________________________________________________
1. Konformizam + +
2. Inovacija + -
3. Ritualizam - +
4. Retretizam - -
5. Bunt + - + -
___________________________________________________________
* Znakot (+) ozna~uva prifa}awe, (-) otfrlawe, a (+-) otfrlawe so zamena:
situacija koga poedinecot gi otfrla postojnite kulturni celi i dozvolenite
sredstva, me|utoa bara kulturnite celi da se zamenat so novi, a dozvolenite
sredstva so nedozvoleni.
1 0 Od site ovie na~ini na prilagoduvawe samo konformizmot
ne ozna~uva devijantno, tuku povedenie koe e vo soglasnost so op{testvenite
barawa.
2 0 Za inovacijata kako vid na devijantno povedenie se karakteristi~ni
delinkvencijata i kriminalitetot. Kriminalecot gi prifa-
}a parite kako vrednost - cel (no i koja i da e druga kulturna cel, kako,
231
Navedenata {ema Merton ja izveduva taka {to najprvin analiti~ki
gi odvojuva kulturnite celi od dozvoleniette sredstva, a potoa poka`uva na
koj na~in sekoj od niv mo`at da bidat prifateni ili otfrleni. So nivna kombinacija
toj dobiva pet mo`ni logi~ki kategorii, od koi ~etiri pretstavuvaat
razli~ni na~ini na devijantno ili kriminalno prilagoduvawe.
164

na primer, nau~no ili umetni~ko dostignuvawe, don`uanski pobudi i
sl.), me|utoa do niv doa|a so nedozvoleni sredstva, na primer, so kra-
`ba ili izmama. Pritoa, na primer, kradecot e inovator. Toj vo koj i
da e slu~a ne gi otfrla sociokulturnite vrednosti. So samoto toa {to
krade toj gi afirmira kako sociokulturni vrednosti (celi). Kradecot
samo gi otfrla op{testveno propi{anite i dozvolenite pati{ta za
steknuvawe na tie isti vrednosti. 232
3 0 Ritualizmot kako vid na adaptacija e karakteristi~en za poniskite
klasi vo koi decata se socijaliziraat kon smaleni ambicii i
po~ituvawe na op{testvenite pravila i obi~no ne se do`ivuva kako
devijacija i socijalen problem. Za ova povedenie va`at pravilata: poslu{nost,
po~ituvawe, ne zamerawe, ne istr~uvawe i sl. Me|utoa, bez
ogled na toa {to ritulazimot ne se sfa}a kako devijantno prilagoduvawe,
toj sepak pretstavuva otstapuvawe od kulturniot model spored
koj ~ovekot treba aktivno da se bori so cel da ja podobri svojata op{-
testvena polo`ba i napreduva vo op{testvenata hierarhija. 233
4 0 Retretizmot e karakteristi~en za onie poedinci koi se obidele
celite da gi ostvarat so dozvoleni sredstva no, pritoa do`iveale
neuspeh (ne uspeale da se slu`at so nedozvoleni sredstava kako {to
toa go pravat kriminalcite), poradi {to gi otfrlile i celite i sredstvata.
Ovde treba da se pomestat i onie poedinci koi se karakteriziraat
so vnatre{na otpornost (moralen pritisok) sprema upotrebata
na nedozvolenite sredstva koja e steknata vo procesot na socijalizacijata.
5 0 Buntot e reakcija na anomi~nata sostojba kaj koja so otfrlawe
na celite i sredstvata ne se odi kon prilagoduvawe tuku kon promena
na op{testvenata struktura so cel da se vospostavat novi vrednosti
(aktivno otfluvawe so zamena). Ovde ne se raboti za klasi~en
kriminalitet tuku za revolucionerno deluvawe (politi~ka delinkvencija).
4. Navedenata podelba koja Merton za prvpat ja iznese vo svoeto
delo "Socijalna teorija i socijalan struktura" od 1949, vo slednoto
izdanie od 1957 ja pro{iruva i redigira na toj na~in {to devijantnoto
povedenie go deli na: 1 0 nekonformizam (teoretski razvien obrazec na
232
Kecmanovi}, D. Ni normalno ni patolo{ko, Svjetlost, Sarajevo, 1988, str.
56.
233
"Postojat niza najrazli~ni konkretni oblici na ~ovekovo povedenie
koe spa|a vo ovaa kategorija. Po~nuvaj}i od birokratskite virtuozi, za
koi po~etokot i krajot na sekoja akcija e "ona {to pi{uva vo zakonot", pa se
do bla`eni vernici, za koi ceremonijata i sakralnite obredi se edinstvenata
i vistinska sodr`ina na pobo`nosta, ritualniot (oportunisti~kiot) tip na
devijacija vo sebe vklu~uva {areno mno`estvo na pomalku ili pove}e vidlivi
otstapuvawa od op{testvenite normi vo nedozvolena nasoka." \uri}, M, op. cit.
str. 114.
165

untot) i 2 0 aberatovno povedenie (kade gi pomestuva, vo prv red
inovacijata, no i ritualizmot i retretizmot).
1 0 Nekonformizmot pretstavuva soglasuvawe so vrednostite,
standardite i o~ekuvawata na referentnite grupi i poedincite koi se
razlikuvaat od grupata so ~ii o~ekuvawa nekonformistot ne saka da
go soobrazi svoeto povedenie. Nekonformizmot mo`e da bide konzervativen
- koga pretstavuva soglasuvawe so vrednostite, standardite i
praktikata na nekoe porane{na op{testvena sostojba, ili radikalen -
koga se raboti za soglasuvawe so vrednostite, standardite i praktikata
koi sî u{te ne se institucionalizirani, me|utoa pretstavuvaat normativen
sistem na nekoi idni grupi.
2 0 Aberativnoto povedenie go so~inuvaat site drugi oblici na
prilagoduvawe koi pretstavavuvaat delinkventno i kriminalno povedenie.
234 Za opravduvawe na ovaa podelba na devijantnoto povedenie, Merton
uka`uva na nivnite razliki koi mo`at da bidat strukturalni, kulturni
i funkcionalni.
Strukturalnite razliki se sostojat vo slednoto:
a) konformistot javno go iska`uva svoeto nesoglasuvawe so
postojnite normi, dodeka aberantot se trudi toa da go sokrie,
b) nekonformistot ja osporuva legitimnosta na op{testvenite
normi, ili, dokolku celosno ne gi otfrla, smeta deka tie ne se primenlivi
vo odredeni situacii, a aberantot ja priznava nivnata legitimnost,
me|utoa sepak gi naru{uva, za{to smeta deka toa e korisno za
nego,
b) nekonformistot ima za cel da gi zameni normite na grupata
so povisoki moralni vrednosti, a aberantot gi priznava postojnite
normi, me|utoa se trudi da gi izbegne sankciite {to gi povlekuva
nivnoto naru{uvawe,
g) nekonformistot otstapuva od postojnite normi od celosno
nekoristoqubivi pobudi, dodeka aberantot toa go pravi zaradi zadovoluvawe
na sopstvenite interesi.
Razlikite vo kulturnata sfera se sogleduvaat preku stavot na
javnoto mislewe koe kaj nekonformistot ~uvstvuva deka toj se povikuva
ili na moralnite vrednosti od minatoto koi saka da gi obnovi
ili na moralnite vrednosti na idninata, dodeka aberantot nema ni{to
staro da obnovi ili novo da predlo`i.
Funkcionalnite razliki se sostojat vo toa {to nekoformizmot
mo`e da dovede do op{testveni i kulturni promeni, a ponekoga{,
latentno i manifestno, duri i na onie koi stanale disfuncionalni vo
op{testvenata struktura. Od druga strana aberativnoto povedenie
vodi samo kon zadovoluvawe na li~nite interesi na devijantot (manifestna
funkcija), odnosno do reaktivirawe na ~uvstvoto na grupata
234
Merton, R. op. cit. str. 360
166

koja do tolku oslabnala {to pove}e ne mo`e da bide uspe{en regulator
na povedenieto (latentna funkcija). 235
5. Merton se obidel da uka`e i na nekoi pati{ta so koi se
otstranuva ili ubla`uiva anomi~nosta na amerikanskoto op{testvo.
Sored nego, toa e mo`no preku usoglasenoto istakuvawe na vrednosta
na materijalniot uspeh so soodvetno istakuvawe na institucionalno
propi{anite sredstva za nivno postignuvawe. Toa usoglasuvawe bi se
postignalo na toj na~in {to namesto istaknuvaweto na celta pove}e
bi se storilo vrz utvrdvaweto na institucionalnite normi. Osven
toa, toj smeta deka razli~nite obici na devijantno povedenie pretpostavuvaat
deka devijantnite poedinci bile necelosno socijalizirani
taka {to gi napu{tile institucionalnite sredstva, dodeka i natamu
zadr`ale odredena vrednost - celta. Spored toa se postavuva problemot
na usovr{uvawe na procesot na socijalizacijata. So uspe{noto
ostvarena socijalizacija lu|eto bi se vospituvale da prifa}aat odredeni
celi i insttitucionalni sredstva koi im se pristapni za nivnoto
postignuvawe. 236
6. Vrz osnova na ovie sfa}awa Strol (J. L. Strole) izrabotil
skala na anomija i teoretski pristap na Merton go primenil vrz istra`uvaweto
na delinkventoto povedenie na maloletnicite od poniskite
klasi. Spored nego licata so visok stepen na anomija }e zabele-
`uvaat deka: a) sudbinata na prose~niot ~ovek stanuva se polo{a, b)
idninata e tolku crna poradi {to stanuva ne~esno da se ra|aat deca, v)
javnite funkcioneri se nezainteresirani za problemite na prose~niot
~ovek, g) na drugite lu|e ne mo`e da im se veruva i d) deka e va`no
da se `ivee za denes - ne e va`no {to }e bide utre. Vrz osnova na toa
istra`uvawe doka`al so ogled deka maloletnicite koi poteknuvaat od
semejstva so ponizok socijalen status, ne se vo sostojba da dojdat do materijalnite
vrednosti kon koi se stremat, doa|aat vo sostojba na anomija
vo koja za dosegnuvaweto na celta im slu`i kr{eweto na zakonskite
normi.
So poimot anomija na Merton, Strol ne ja naglasuva sostojbata
na op{testvoto tuku sostojbata na li~nosta. Ovoj poim toj go koristi
vo zna~ewe na posebna sostojba na li~osta koja spored nego e li~nost
bez minato i bez idnina i so ~uvstvo na moralna praznina. Anomi~niot
poedinec e duhovno sterilen ~ovek, otse~en od svojata moralna
osnova i edinstveno odgovoren na sebesi. Toj `ivee bez minato i bez
idnina so dlaboko ~uvstvo na moralna praznina.
7. Poa|aj}i od teorijata na Metron, Kluard (Richard Cloward) vo
ispituvaweto na maloletni~kata delinkvencija voveduva nova varijabla
- razlikata vo pristapot kon nelegitimnite sredstva. Spored nego-
54-56.
235
Vidi: Kecmanovi}, D. op. cit. str. 54-59 i [padijer-\ini}, J. op. cit. str.
236
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 36.
167

voto sfa}awe, delinkventite se lica koi se li{eni od pristapot kon
legitimnite sredstva za postignuvawe na celite, me|utoa, na koi istovremeno
im se pristapni nelegitimnite sredstva so koi mo`at da se
ostvarat tie celi. Poedinecot na koj istovremeno ne mu se pristapni
nitu legitimnite, ni nelegitimnite sredstva, najverojatno }e se odnesuva
na eden od retretisti~kite na~ini. 237 Na toj na~in negoviot
pristap, vsu{nost, pretstavuva obid za konsolidacija (sreduvawe) na
teorijata na anomijata (razlika vo pristapnosta na legitimnite sredstva)
i teorijata na diferencijalnata asocijacija (razlika vo pristapnosta
na nelegitimnite sredstva).
8. Vo idejnite ramki na teorijata na anomijata nastanaa i sfa-
}awata na Koen (A. Cohen). Negoviot pristap e mnogu sli~en na teorijata
na Merton me|utoa, se ograni~uva na objasnuvawe na nastanuvaweto
na edna specifi~na pojava na maloletni~kata delinkvencija - na
maloletni~kite bandi.
9. Glavniot prigovor {to mo`e da í se upati na ovaa teorija se
sostoi vo toa {to taa ne go postavuva i ne dava odgovor na pra{aweto
zo{to lu|eto stanuvaat li~nosti koi gi naru{uvaat op{testvenite
normi, tuku ednostavno nastojuva da poka`e koi elementi na op{testvenata
struktura go uslovuvaat kriminalnoto povedenie i na koj na-
~in toa povedenie e op{testveno rasprostraneto. Na ovoj prigovor
osnovano se nadovrzuva i nejzinoto propu{tawe da í posveti dovolno
vnimanie na sodr`inata i nastanuvaweto na kulturnite celi i normi
koi posmatraat kako dadeni i ne se doveduvaat vo vrska so osnovniet
op{testveni odnosi. 238
Sledniot prigovor proizleguva od nejzinata osnovna hipoteza
deka neusoglasenosta na posakuvanite celi i mo`nostite za nivno zadovoluvawe
vodi kon kriminalitet. Ottamu nu`no se izvlekuva tendenciozen
zaklu~ok deka siroma{noto naselenie e glavniot rezervoar
od koj se crpat kriminalcite.
237
Vidi: Cloward, R. Illegitimate Means, Anomie and Deviant Behavior, in
Coser, L. A. and Rosenberg, B. (Eds.), Sociological Theory: A Book of Reading, The
Macmilan, 1957, str. 562.
238
Toa, spored Lari Tejlor, "e kako site poedinci vo op{testvoto da
igraat protiv nekoj xinovski avtomat, no ma{inata e podesena taka {to samo
nekoi od igra~ite postojano dobivaat toga{ onie koi gubat zapo~nuvaat da
ufrluvaat brokei i stranski pari za da ja zgolemat {ansata za dobivka (inovacija),
ili bezuslovno prodol`uvaat da igraat (ritualizam), ili se otka`uvaat
od igrata (povlekuvawe), ili predlagaat nekoja sosema druga igra (bunt).
Me|utoa, vo analizata kako nikoj da ne pra{uva: koj voop{to go postavil
avtomatot i koj go sobira profitot? Celokupnata kritika na igrata se sostoi
vo toa da se izmeni redot na isplatata, taka {to onie koi gubat da pominat
ne{to podobro". Taylor, L, Devijance and Society, London, Michael Joseph,
1971, str. 148. (Navedeno spored Jankovi}-Pe{i}, op. cit, str. 69).
168

Za ovaa teorija isto taka se veli deka ne mo`e da objasni zo{to
nekoi lica koi se soo~eni so anomijata stanuvaat, a nekoi ne stanuvaat
prestapnici (zo{to poedincite koi se izlo`eni na op{testveniot
pritisok na razli~i na~ini odgovaraat na toj pritisok). Vo taa smisla
Na teorijata na Merton mo`e da í se prefrli i toa deka ne e vo sostojba
da gi objasni site vidovi na kriminalitetot (tuku samo imotniot
kriminalitet na poniskite klasi) ottamu {to krivi~nite dela
ne se vr{at samo od materijalni pri~ini.
Hipotezata na Merton se zasnova na pretpostavkata deka dozvolenite
sredstva se razli~no rasporedeni, {to zna~i deka nekoi poedinci,
poradi polo`bata {to ja zazemaat vo op{testvenata struktura,
u`ivaat opredeleni prednosti koi im se onevozmo`eni na drugite.
Me|utoa, Merton ne poka`a nikakov interes za pra{aweto na op{testvenata
raspredelba na nedozvolenite sredstva koi, isto taka, ne stojat
ednakvo na raspolagawe. Ottamu proizleguva deka site poedinci
koi ne se vo sostojba da ja ostvarat sakanata cel na dozvolen na~in mo-
`at lesno i nepre~eno da dojdat do nedozvolenite sredstva, za{to
vpro~em, devijantnoto povedenie koe se sostoi vo upotreba na nedozvoleni
sredstva, mo`e da se projavi samo toga{ koga ovie sredstva se
dostapni. Vakvata pretpostavka e neosnovana, za{to i pristapot do nedozvolenite
sredstva ednakvo e usloven od polo`bata vo op{testvenata
struktura. Toa zna~i, so ogled deka imaat najlesen pristap do niv,
najsilno se izlo`eni na devijantni tendenci onie poedinci koi se nao|aat
na vrvot na op{testvenata hierarhija. Spored toa, sprotivno na
zaklu~okot na Merton, tokmu pripadnicite na najvisokite sloevi treba
da se po~uvstvitelni na op{testveniot pritisok i mo`nosta nivnoto
povedenie da se svrti kon kriminal.
Poslednata, spored nas, ne pomalku zna~ajna zabele{ka {to
mo`e da í se upati na terijata na anomijata, prozleguva od praktikata
vo koja ne se pravi, ili te{ko mo`e da se pravi, razlika me|u kulturnite
celi i legitimnite sredstva. Vrednostite stanuvaat celi ili
sredstva samo vo kontekstot na oddelni dela vo procesot i nema takvi
vrednosti koi za celo vreme bi sodr`ele i celi i sredstva. Od istra-
`uva~ot se bara da opredeli {to se navistina celi, a toj proces e
mnogu neizvesen za da se primeni kako obrazec. Spored toa trkata za
pari vo amerikanskoto op{testvo (cel), bez ogled na sredstvata, mo`e
da se nare~e preterano istaknuvawe na celta. Me|utoa, isto taka e logi~no
uporno da se nastojuva kon toa parite da se smetaat kako sredstvo
za krajnite celi kako {to e sre}ata i deka preteranata trka za
pari e koncentrirawe vrz sredstvata, na smetka na celite. 239
239
Vidi: Lipset. S. M. and Smesler, H. J. op cit. str. 526.
169

7. TEORIJA NA POTKULTURA I KONTRAKULTURA
1. Teorijata na potkultura i kontrakultura se samo natamo{ni
varijanti na teorijata na kulturniot konflikt i teorijata na anomija.
Vakvata opredelba jasno proizleguva ottamu {to i kaj niv osnovnata
pri~ina za pojavata na kriminalnite povedenija pretstavuva postoeweto
na konflitni odnosi me|u oddelni kulturi. Takviot sudir spored
ovaa teorija sekoga{ se slu~uva me|u po{irokata kultura (mati-
~na kultura), od edna, i kulturata na nekoja pomala op{testvena grupa
(subkultura), od druga strana. Glavniot nositel na toj sudir se pomalite
op{testveni grupi koi se nositeli na poseben vrednosen sistem,
stavovi, normi i na~ini na povedenie, toga{ koga od strana na mati-
~nata kultura se smetaat za negativni i otfrleni. Spored toa subkulturata
naj~esto se definira kako otstapuvawe od dominantnata kultura
i sozdavawe na alternativni vrednosni orientacii i na~in na
`ivot. 240 Vo taa smisla devijantnite potkulturi se karakteriziraat so
sopstveni normi na odnesuvawe i vrednosni sistemi spored koi pozitivno
se vrednuva devijantnoto, odnosno kriminalnoto povedenie. 241
So pojavata na takvata devijantna ili prestapni~ka potkultura se
objasnuva pojavata na devijantnosta, kriminalitetot i osobeno na maloletni~kata
delinkvencija. [to se odnesuva pak do na~inot na sozdavaweto
na takvata subkulturata, toj proces se objasnuva so stru-
240
"Subkulturata e del od op{tata kultura na op{testvoto, me|utoa
od nea, vo pomala ili pogolema mera se razlikuva tokmu spored vrednostite i
op{tesvenite normi {to gi usvojuvaat ~lenovite na grupite, no i spored jazikot,
obi~aite i sl. Obemot vo koj vredosno-normativniot sistem ili drugite
kulturni obrasci se razlikuvaat od op{tata kultura, teoretski ne e definiran,
tuku toa e postapka na empirisko utvrduvawe. Nesporno e me|utoa deka
razbiraweto i objasuvaweto na edna subkultura e mo`no samo vo odnos na
op{tata kultura, za{to razli~nite subkulturi seoga{ se identfikuvaat
kako razli~nost na eden subkulturen sistem sprema op{tiot kulturen i op{-
testven sistem. Vrednostite, normite na povedenie vo ramikite na edna subkultra
samo delumno se razlikuvaat od op{tata kultura (taka {to voveduvaat
novi vrednosti ili ottamu {to samo posebno go istaknuvaat zna~eweto
na nekoi op{toprifateni vrednosti). Zna~ajno e me|utoa deka vo pove}eto
subkulturi ova razlikuvawe ne pretstavuva sprotivstavuvawe na op{toprifateniot
vrednosno-normativen sistem na po{irokata op{testvena zaednica."
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 56-57.
241
"Devijantnite subkulturi sozdavaat sopstven sistema na vrednosti
i normi i usvojuvaat na~in na `ivot koi soodvetnata po{iroka zaednica gi
otfrla i osuduva. Zna~ajno obele`je na ovaa subkultura ne se nao|a vo nejzinoto
razlikuvawe tuku vo sprotivstavuvaweto sprema nekoi zna~ajni op{toprifateni
vrednosti." Ibid. str. 57
170

kturnite sprotivnosti koi mu onevozmo`uvaat na opredelen sloj ili
na grupa da se integrira vo op{testveniot sistem.
Ovie teorii glavno se koristat za objasnuvawe na maloletni-
~kata delinkvencija, kako i na nekoi formi na sociopatolo{ko povedenie
(na primer, narkomanijata).
2. Spored teorijata na potkultura (ili subkultura) vo op{testvoto
postojat edna op{ta kultura i redica na drugi tn. potkulturi
koi se opredeluvat spored razli~ni zaedni~ki obele`ja kako {to se
nacionalnoto i etni~koto poteklo, jazikot, moralnite normi, religijata,
obi~aite, na~inot na `ivot i sl. Edna od takvite kulturi pretstavuva
i prestapni~kata potkultura. Pritoa e karakteristi~no tvrdeweto
deka grupata koja {to e povrzana so taa potkultura ne go osuduva
tuku go odobruva prestapni~koto povedenie. Prestapni{tvoto vo
nea se poddr`uva so vrednosniot sistem na taa potesna neformalna
ili organizirana zaednica.
3. Kako primeri na vakvi potkulturni grupi vo ~ii ramki mo`e
da se razvie streme` kon kriminalni odnesuvawa mo`at da se navedat:
oddelenosta na crncite i belcite vo oddelni gradski ~etvrti, ili na
indijancite vo oddelni rezervati vo SAD, ili kaj nas, sozdavaweto na
posebni ~etvrti so rabotni~ki stanovi ili, {to e u{te pokarakteriti~no,
odelenosta na nekoi nacionalnosti vo oddelni gradski podra~ja,
kako na primer, ciganite vo "[utka" ili albancite na leviot
breg od Vardar vo Skopje. Vakvite podelbi vlijaat za zajaknuvawe na
protivre~nostite i konfliktite me|u kulturnite i potkulturnite sistemi,
odnosno ne ovozmo`uvaat asimilacija i izgradba na zaedni~ki
vrednosti i normi kako op{to prifatena kultura na odnesuvawe.
Ovaa teza koja poteknuva od grupata na sociolozi od ^ikago
(^ika{ka sociolo{ka {kola) ja razvil i razrabotil Albert Koen
(Albert Cohen, Delinqvent Boys: The Culture of the Gang, 1955). Negovata
teorija se odnesuva na objasnuvaweto na maloletni~kata delinkvencija.
Spored nego pojavata na delinkventnite bandi, koi se karakteriziraat
so posebni subkulturni vrednosti i obrasci na odnesuvawe, e posledica
na klasnata struktura na amerikanskoto op{testvo t.e. izraz
na nastojuvaweto na poniskite klasi so otfrlawe na normite na srednata
klasa da si obezbedat opredelen popovolen op{testvena status
kakov {to e onoj na taa klasa. Vo amerikanskoto op{testvo, vo koe dominiraat
normite na srednata klasa, poradi svojata polo`ba, vospituvawe
i obrazovanie decata od rabotni~kata klasa ne se vo sostojba
da gi prifatat i da se odnesuvaat vo soglasnost so tie standardi. Vakvata
situacija kaj niv razviva nezadovolstvo i frustracii i zatoa
tie nao|aat re{enie vo otfrlaweto na normite na srednata klasa i vo
zdru`uvaweto so vrsnicite koi imaat sli~ni problemi. 242
242
"Koenovoto objasnuvawe na maloletni~kata delinkvencija krajno
uprosteno izgleda vaka: sekoe povedenie zna~i re{avawe na nekoj problem.
171

Maloletnicite, vsu{nost, se nao|aat pod dvoen pritisok. Vrz
niv, od edna strana, deluva kulturata na srednata klasa zad koja stoi
celokupniot aparat na mo} i insistiraweto na taa klasa vrz sopstvenite
vrednosti kako {to se: ambicijata, uspehot, ugled, ekonomska
nezavinsost, napreduvawe na planot na obrazovanieto, to~nost vo izrazuvaweto,
sposobnost da se odlo`uvaat zadovolstvata, ~istota, u~tivost
i sl. Od druga strana maloletnicite so poniska socijalna polo-
`ba se podlo`eni na vlijanieto na kulturata na svojata klasa, koja pomalku
insistira vrz postignuvaweto na vrednostite na srednata klasa,
za{to pove}e e okupirana so sekojdnevnite potrebi od egzistencijalna
priroda. Vo takva situacija maloletnicite od poniskata klasa se
izlo`eni na protivre~nite vlijanija na kulturata na srednata klasa
koja se nalo`uva so posredstvo na organiziranot sistem, od edna, i kulturata
na sopstvenata klasa, od druga strana, ~ii objektivni mo`nosti
za postignuvawe na povisok socijalen status i sigurnost se nedovolni.
Takvata situacija kaj mladite ima za posledica nedzadovolstvo,
frustracii i otfrlawe na kulturata na srednata klasa i zdru`uvawe
vo bandi koi obezbeduvaat opredeleno ~uvstvo na sigurnost. 243 Na toj
na~in maloletni~kite bandi se pojavuvaat kako kolektivna reakcija
(protest), na edna za niv neprijatna sostojba. Ottuka spored Koen, proizleguva
deka nastanuvaweto na subkulturite kakvi {to se maloletni~kite
bandi, e posledica na "postoeweto, vo efektivnata interakcija
na edni so drugi, na pove}e u~esnici so sli~ni problemi na pri-
Problemot zavisi od situacijata, no i od na~inot na koj poedinecot ja gleda
taa situacija - sistem na referenci. Pri re{avaweto na svoite problemi poedinecot
nikoga{ ne deluva osameno, duri i ako fizi~ki e sam. Celokupnoto
negovo povedenie e interakcija vo koja toj deluva me|utoa, i reagira na realnite
ili zamisleni povedenija na svojata okolina. Reagiraweto na okolinata
najdobro go validira negoviot li~en sistem na referenci vo ~ija ispravnost
toj inaku ne e siguren. Ottamu konformiraweto i baraweto na podr{ka
e krajno nu`no vo `ivotot na ~ovekot. Petrovi}, M. Vrednosti i etiologija delinkvencije,
IKSI, Beograd, 1972/2, str. 305.
243
"Na pripadnicite na poniskite klasi legitimniet sredstva za postignuvawe
na op{testveniot uspeh (visokiot op{testven status) im se uskrateni
ili pristapot do niv im e onevozmo`en. Vakvata sostojba kaj poedincite
doveduva do "statusni frustracii". So ogled na toa {to golem broj poedinci
do`ivuvaat individualni statusni frustracii tie iznao|aat kolektivno
re{enie taka {to formiraat eden alternativen vrednosno normativen
sistem, ~ii celi mo`at polesno da se ostvarat i da se usoglasat so nivnata
op{testvena polo`ba." Toa poka`uva deka "odgovorot na sostojbata na anomija
ne mora da bide individualen (kakov {to e kaj Merton), tuku mo`e da bide i
kolektiven, t.e da se sostoi vo sozdavawe na subkultura kako kolektivno prilagoduvawe."
Jankovi}-Pei}, op. cit. str. 71.
172

lagoduvawe." 244 Na toj na~in toj sozdal op{to objasnuvawe na postanokot
na subkulturite koe ima zna~ajno vlijanie vrz site podocne`ni
trudovi vo koi se rasprava za subkulturite koi nastanuvaat vo razli-
~ni sredini i so razli~ni u~esnici.
4. Vo nastojuvawe da ja dopolnat teorijata na potkultura na
Koen, opredeleni varijanti na ovaa teorija sozdadoa i Kluard i Olin
(Richard A. Cloward and Lloyd Ohlin, Delinquency and Opportunity - A
Tehory of Delinquent Gangs, 1960) i Volter Miler (Walter B. Miller). Za
razlika od Koen, maloletni~kata delinkvencija Kluard i Olin se
obiduvaat da ja objasnat kako vid na negirawe na standardite na srednata
klasa koe vodi do nezakonsko steknuvawe na opredeleni materijalni
sredstva. Spored niv postojat tri vida na subkultura: kriminalna
(vo koja se napreduva kon kriminalitetot na vozrasnite), konfliktna
(kade {to so sila se doa|a do reputacija, priznavawe na hrabrost
i sopstveni teritorii) i povlekuva~ka (kade se pribegnuva kon droga).
Site tie nastanuvaat vo slamovite na pripadniciet na poniskite klasi.
Koj vid na subkultura }e nastane zavisi od strukturata na lokalnata
zaednica i od pristapnosta do ne ligitimnite sredstva za postignuvawe
na uspehot, za{to, spored niv, nitu neligitimnite sredstava ne
im se podednakvo dostapni na site. Taka na primer, za razlika od Merton,
tie ispravno tvrdat deka toj {to saka da stane profesionalen
xeparo{, mora da go ispe~e zanaetot kaj majstor za toa, ili pak za
oddavaweto kon droga mora da se ima pristap do nea. 245
5. Spored Miler kultrata na poniskite klasi pretstavuva avtonomen
kulturen sistem koj se javuva kako sredina {to ja ra|a maloletni~ka
delinkvencija. Poradi otsustvo ili samo povremeno i neefikasno
prisustvo na tatkoto vo smejstvata na pripadnicite na poniskite
klasi, takvoto semejstvo ne e vo sostojba da gi vr{i svoite funkcii,
osobeno funkcijata na socijalizacijata na decata, koi vo toj slu~aj gi
prezemaat primarnite grupi na negovite vrsnici. Maloletni~kite bandi
se samo poseben oblik na tie primarni grupi. 246
Vo `elbata da se prestavat kako povozrasni, adolescentite nastojuvaat
da steknat i da demonstriraat kvaliteti koi imaat najvisoka
cena vo kulturata na poniskata klasa. A taa kultura se sveduva na {est
glavni vrednosti, odnosno to~ki na interes: 1. "nevolja" (tepa~ki, pijan~ewe,
vonbra~na bremenost i drugi situacii i povedeniaja koi doveduvaat
do kontakt so pretstavnicite na vlasta), 2. "lukavost ili `i-
244
Cohen, A. Delinquent Boys: Culture of the Gang, Glencoe, Ill, Free Press,
1955, str. 59.
245
Vidi pove}e: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 72-73 i [padijer-\ini}, J. op.
cit. str. 58-59.
246
Miller, W. B. Lower Class Culture as a Generating Milleu of Gang Delinqiency,
1958, in Short, J. Gang Delinquency and Gang Subcultures, New York, Harper
and Row, 1968, str. 147-148.
173

lavost" (fizi~ka sila i izdr`livost, ma{kost, hrabrost, ve{tina), 3.
"ve{tina da se zarabotat pari, sposobnost drugiot da se nadmudri, sposobnost
na brz i duhovit odgovor", 4. "vozbuduvawe" (spremnost za avantura
i rizik), 5. "sudbina" (veruvawe deka do materijalen uspeh mo`e
da se dojde so pomo{ na sili od strana), i 6. "samostojnost" (nezavisnost
i sloboda od nadzor i avtoriteti). 247 Ottamu delinkvencijata
pretstavuva samo odraz na osobeno uspe{noto usvojuvawe na kulturnite
normi na klasata na koja delinkventite í pripa|aat (maksimalizacija
na karakteristi~nite osobini na poniskata klasa). Takvite delinkventni
re{enija se usvojuvaat od ednostavna pri~ina {to se popristapni
i poefikasni od drugite, a ne zaradi otfrlawe na vrednosniot
sistem na srednata klasa. Taka, dodeka za Koen delinkvencijata
pretstavuva negativna reakcija (bunt protiv normite na srednata klasa)
za Miler taa e eden konstruktiven obid za prilagoduvawe na mati-
~nata kultura. 248
6. Dejvid Maca (David Matza, Deliquency and Drift, 1964) gi
osporuva stavovite deka delinkventnata subkultura e karakteristi~na
za poniskite klasi so tvrdeweto deka postoi sli~nost me|u delinkventite
i drugite maloletnici. Toa go objasnuva na tri nivoa. Prvo, potkulturata
sodr`i i tehniki na neutralizacija - razni odbrambeni mehanizmi
i opravduva~ki sredstva {to pridonesuva golem broj maloletnici
da ja prepoznaat pogre{nosta na svoite dela i da se ~uvstvuvaat
vinovni. Vtoro, delinkvencijata e samo epizodna pojava kaj mnogu
maloletnici. I treto, delinkventnoto povedenie ne mo`e da se objasni
so tezata za potkultura, ottamu {to lesno se napu{ta. Spored nego
do delinkvencija doa|a za{to adolescentite se nao|aat vo sostojba na
neizvesnost me|u detstvoto i zrelosta, ottamu {to golem del od vremeto
go pominuvaat so svoite vrsnici i poradi nastojuvaweto da go
izrazat svojot ma{ki identitet i da bidat prifateni od drugite
vrsnici. Tie, vsu{nost, se vo zabluda deka ostanatite se skloni kon delinkvencija
iako tie toa ne sî, no toa ne se razotkriva za da ne se izgubi
li~niot status. 249
7. Spored teorijata na kontrakultura za izrazot subkultura se
upotrebuvaat sinonimite kontrakultura (protivkultura) so cel da se
naglasi drasti~nata sprotivstavenost na ovie kulturni potsistemi vo
odnos na op{tata kultura so koja tie sistemi se nao|aat vo postojan sudir.
Samiot poim kontrakultura poteknuva od amerikanecot Milton
Jinger (Millton Yinger), koj smeta deka negovoto voveduvawe e od zna~ewe
za teoretskite i empiriskite potrebi na sociolo{kite istra`uvawa
vo kriminologijata i socijalnata patologija. Toa proizleguva od
postoeweto na pojavi i povedenija koi spored nivnite osobini ne mo-
247
Ibid, str. 169-150.
248
Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 74
249
Vidi: ibid, str. 75-76.
174

`at da se tretiraat kako kulturni vo potesna smisla, iako mo`at da se
zasmetaat kako sostavni delovi na kulturata vo po{iroka smisla. Toa
se obi~no pojavite za koi se smeta deka se devijantni, a vo oddelni slu-
~ai duri i izrazeno perverzni: kra`bi, ubistva, sadizam, silexistvo,
prostitucija, upotreba na opojni drogi, komar i site onie pojavi {to
se sli~ni so niv. Analizirajki gi ovie pojavi, Jinxer smeta deka tie se
javuvaat vo situacii na opredeleni kontrakulturni sudiri. Tie kontrakulturni
povedenija so izvesna doza na verojatnost se pojavuvaat ako
postojat slednive uslovi: 1. koga poedinecot ili nekoja op{testvena
grupa e prisilena na li{uvawa ("frustracii") od izvesni glavni i
va`ni vrednosti (na primer: ako na poedinecot ili na grupata im se
blokirani izvesni ambicii: na primer, vo pogled na zanimaweto, op{-
testveniot ugled, ili ako se isklu~eni od procesot na komunikacijata
i sl.), 2. koga nastapi naru{uvawe (konfuzija) vo sistemot na vrednosta
na nekoj poedinec ili na op{testvena grupa, taka {to, na primer,
negativnite ili poniskite vrednosti izbivaat vo prv plan, a pozitivnite
ili pova`nite vrednosti se potisnati vo vtor plan, odnosno
na dnoto na hierarhiskata skala na vrednostite, i 3. koga postoi
otsustvo na socijalna kontrola. 250
8. I pokraj toa {to ulogata na potkulturnite sistemi ima nesomneno
zna~ewe za sogleduvawe na sudirite me|u etni~kite grupi i
raznite delinkventi i prestapni~ki grupi, ovie teoretski pristapi
ne se dovolni za objasnuvawe na op{testveno negativnite pojavi. Toa
vo prv red e slu~aj ottamu {to konfliktite {to nastanuvaat vrz osnova
na razli~ni sistemi na vrednosti vo prv red se rezultat na podlabokite
op{testveni faktori koi se prekr{uvaat vo svesta na grupata.