21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Kriminologija (p.960)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

D-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong><br />

Redoven profesor na Univerzitetot<br />

Sv. Kiril i Metodij - Skopje<br />

KRIMINOLOGIJA<br />

1


RECENZENT<br />

Prof. d-r Jovan Proevski<br />

2


ZORAN SULEJMANOV<br />

KRIMINOLOGIJA<br />

vtoro izdanie<br />

Skopje, 2003<br />

3


Re{avaj}i se za svojot interes<br />

ili se pla{i{ ili se nadeva{<br />

CIP Katalogizacija vo publikacija<br />

Narodna i univerzitetska biblioteka<br />

"Sv. Kliment Ohridski", Skopje<br />

343.9 (075.8)<br />

343.9 (497.17) (075.8)<br />

SULEJMANOV, <strong>Zoran</strong><br />

<strong>Kriminologija</strong>/ <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>. - 2. dopolneto izd. - Skopje<br />

Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa,<br />

2003 - 960 str. ; 24 cm<br />

I. izdanie 2000 so stv. naslov: Makedonska kriminologija. -<br />

Fusnoti kon takstot. - Register. - Bibliografija: str. 951 - 972<br />

ISBN 9989-633-28-2<br />

a) <strong>Kriminologija</strong> - Visoko{kolski u~ebnici b) <strong>Kriminologija</strong><br />

- Makedonija - Visoko{kolski u~ebnici<br />

4


PREDGOVOR<br />

Na ova mesto }e poso~am samo nekolku argumenti zo{to se po-<br />

~uvstvuvav povikan da go napi{am ovoj u~ebnik. Prvata pri~ina, za<br />

`al, e nepostoeweto na makedonska kriminologija i pokraj okolnosta<br />

{to na Pravniot fakultet vo Skopje u{te od 1978 godina se predava<br />

ovoj predmet. Vtorata pri~ina pretstavuva `elbata da go potiknam<br />

interesot kaj pogolem broj studenti i postdiplomci na koi im nedostasuva{e<br />

zaokru`ena i sistematska nasoka za navleguvawe vo edna, za<br />

razlika od kaj nas, vo svetot dosta razviena nau~na disciplina. I, kone~no<br />

poradi faktot {to ovoj moment, sum samo ednen od dvajcata nau~ni<br />

rabotnici koi vo Makedonija aktivno se zanimavaat so istra-<br />

`uva~ka dejnost vo ovaa oblast, li~noto ~uvstvo na odgovornost za<br />

site onie sega{ni i idni rabotnici od oblasta na pravosudnata i penitencijarnata<br />

praktika na koi im nedostasuva{e osnovno pomagalo za<br />

posestrano nadograduvawe vo re{avaweto na se poslo`enite zada~i vo<br />

borbata so raste~kiot kriminalitet.<br />

Avtorot,<br />

Skopje, Mart, 2000<br />

PREDGOVOR KON VTOROTO IZDANIE<br />

Vtoroto izdanie na u~ebnikot e opredeleno od dve pri~ini:<br />

prvata, iscrpuvaweto na negovoto prethodno izdanie, i vtorata,<br />

potrebata od soodvetno usloglasuvawe so permanentnite istra`uvawa<br />

i napredokot vo ovaa nau~na oblast. Pritoa, treba da se naglasi, deka<br />

brziot razvoj na kriminolo{kata misla vo ni{to ne go promeni, tuku<br />

naprotiv, samo go zajakna mojot op{t teoretski pristap za potekloto i<br />

rasprostranetosta na zloto nare~eno kriminalitet. Ottamu, vo ova<br />

izdanie nema kakvi i da e promeni vo pogled na mojata osnovna teoretskata<br />

orientacija, i sledovatelno na toa nitu vo negovata koncepcija<br />

i sistematika.<br />

Avtorot,<br />

Skopje, Mart, 2003<br />

5


6


S O D R @ I N A<br />

_________________________________________________________________<br />

I DEL<br />

UVOD VO KRIMINOLOGIJATA<br />

Glava I<br />

POIM I PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA<br />

I. POIM NA KRIMINOLOGIJATA ...................................................... 19<br />

1. Razli~ni sfa}awa na poimot na kriminologijata ......................... 19<br />

2. Razvoj na kriminologijata vo avtonomna nasoka ............................. 22<br />

3. <strong>Kriminologija</strong>ta kako grupna i kako sinteti~ka nauka ............... 24<br />

II. PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA ............................................. 26<br />

1. Pravno i sociolo{ko definirawe na kriminalitetot ............... 26<br />

2. Razli~ni sfa}awa na predmetot na kriminologijata ................... 32<br />

3. Predmet na kriminologijata ............................................................... 34<br />

III. PODELBA NA KRIMINOLOGIJATA ........................................... 39<br />

1. Etiologija i fenomenologija na kriminalitetot ......................... 39<br />

2. Klini~ka i op{ta (standardizirana) kriminologija ................... 40<br />

Glava II<br />

METODI I FUNIKCIJA NA KRIMINOLOGIJATA<br />

I. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIMINOLO[KITE<br />

METODI ...................................................................................................... 45<br />

II. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI KOI SE<br />

PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWE NA INDIVIDUALNI<br />

SLU^AI ...................................................................................................... 48<br />

1. Metodi koi se primenuvaat vo prou~uvawe na individualni<br />

slu~ai ..................................................................................................... 48<br />

2. Metodolo{ki postapki za prou~uvawe na kriminalnoto<br />

povedenie kako individualna pojava ...................................................... 52<br />

2.1. Transferzalni tehniki .............................................................. 53<br />

a) Poedine~no posmatrawe ............................................................. 53<br />

b) Psiholo{ka analiza na li~nosta na prestapnikot,<br />

krivi~noto delo i na~inot na negovoto izvr{uvawe ....... 54<br />

v) Introspekcija ............................................................................... 54<br />

g) Analiza na `ivotnite uslovi .................................................... 54<br />

d) Psihoanaliti~ki metod .............................................................. 55<br />

2.2. Longitudinalni tehniki ............................................................. 56<br />

a) Kriminalna biografija .............................................................. 56<br />

b) Studii na sledewe ........................................................................ 57<br />

v) Prou~uvawe spored kohorti ....................................................... 57<br />

7


III. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI ZA<br />

PROU^UVAWE NA KRIMINALITETOT KAKO<br />

MASOVNA OP[TESTVENA POJAVA ............................................ 57<br />

1. Opredeluvawe na predmetot i celta na istra`uvaweto ........ 58<br />

2. Konstrukcija na operacionalen model ...................................... 59<br />

2.1. Opredeluvawe slu~ai ................................................................ 59<br />

2.2. Operacionalizacija ili opredeluvawe na indikatori .... 62<br />

2.3. Konstruirawe na instrumenti ................................................ 63<br />

3. Postavuvawe hipotezi i konstrukcija na modeli .................... 63<br />

4. Sobirawe na podatoci .................................................................... 66<br />

4.1. Masovno posmatrawe ................................................................. 66<br />

4.2. Eksperiment ................................................................................ 67<br />

4.3. Sporeduvawe (komparacija) ..................................................... 68<br />

4.4. Ispituvawe (intervju i anketa) .............................................. 68<br />

4.5. Merewe .......................................................................................... 69<br />

5. Nau~na interperetacija i objasnuvawe na rezultatite od<br />

istra`uvaweto ................................................................................ 71<br />

IV. STATISTI^KI METODI .................................................................. 71<br />

1. Statisti~ka evidencija na kriminalitetot .................................... 71<br />

2. Primena na statisti~kite metodi vo kriminolo{kite<br />

istra`uvawa (statisti~ka analiza)................................................ 76<br />

3. Temna brojka, brojka na preteruvawe i brojka na<br />

pokrivawe na kriminalitetot ......................................................... 80<br />

3.1. Temna brojka na kriminalitetot .............................................. 80<br />

3.2. Brojka na preteruvawe na kriminalitetot ............................ 86<br />

3.3. Brojka na pokrivawe na kriminalitetot ............................... 87<br />

4. Ocenka na primenata na stisti~kite metodi vo<br />

kriminologijata .................................................................................. 88<br />

V. METODI NA PROGNOZIRAWE VO KRIMINOLOGIJATA .. 90<br />

1. Individualno prognozirawe ............................................................... 91<br />

2. Prognozirawe na kriminalitetot kako masovna pojava ............... 98<br />

VI. TRIANGULACIJA ................................................................................ 98<br />

VII. FUNKCIJA NA KRIMINOLOGIJATA ..................................... 100<br />

Glava III<br />

KRIMINOLOGIJATA I NEJZINIOT ODNOS SO DRUGITE NAU]I<br />

I. KRIMINOLOGIJATA I SRODNITE NAU]I ............................ 105<br />

1. <strong>Kriminologija</strong>ta i krivi~noto pravo ............................................. 105<br />

2. <strong>Kriminologija</strong>ta i kriminalnata politika .................................. 107<br />

3. <strong>Kriminologija</strong>ta i krivi~noto procesno pravo ........................... 108<br />

4. <strong>Kriminologija</strong>ta i penologijata ...................................................... 109<br />

5. <strong>Kriminologija</strong>ta i kriminalistikata ............................................ 111<br />

6. <strong>Kriminologija</strong>ta i sudskata psihologija ........................................ 113<br />

7. <strong>Kriminologija</strong>ta i sudskata medicina ............................................ 114<br />

8


8. <strong>Kriminologija</strong>ta i socijalnata patologija.................................... 114<br />

9. <strong>Kriminologija</strong>ta i viktimologijata ............................................... 119<br />

II. KRIMINOLOGIJATA I DOPOLNITELNITE NAU]I ....... 121<br />

1. <strong>Kriminologija</strong>ta i sociologijata .................................................... 121<br />

2. <strong>Kriminologija</strong>ta i psihologijata .................................................... 122<br />

3. <strong>Kriminologija</strong>ta i sudskata psihopatologija ............................... 122<br />

II DEL<br />

KRIMINOLO[KI TEORII<br />

Glava I<br />

ISTORISKI RAZVOJ NA KRIMINOLO[KATA MISLA<br />

I. ANTI^KATA MISLA ZA KRIMINALITETOT<br />

I PERIODOT NA SREDNIOT VEK ................................................ 128<br />

1. Anti~ka misla za kriminalitetot ................................................... 128<br />

2. Period na sredniot vek ....................................................................... 137<br />

II.SOCIJALUTOPISTITE, PERIOD NA RENESANSATA I<br />

FRANCUSKITE ENCIKLOPEDISTI ......................................... 139<br />

1. Sfa}awa na socijalutopistite ......................................................... 139<br />

2. Sfa}awa za kriminalitetot od periodot na renesansata .......... 144<br />

3. Francuskite enciklopedisti ............................................................ 152<br />

III. PERIOD NA KLASI^NATA DOKTRINA<br />

VO KRIVI^NOTO PRAVO ................................................................. 157<br />

1. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 157<br />

2. Klasi~nata doktrina vo krivi~noto pravo .................................... 160<br />

2.1. ^ezare Bekarija .......................................................................... 164<br />

2.2. Anselm Foerbah .......................................................................... 167<br />

2.3. Xeremi Bentam ............................................................................ 168<br />

IV. POJAVA NA EMPIRISKI ISTRA@UVAWA NA<br />

KRIMINALITETOT ............................................................................ 174<br />

1. Prvite statisti~ki i sociolo{ki prou~uvawa na<br />

kriminalitetot ................................................................................. 174<br />

2. Prethodnici na kriminalnata biologija ....................................... 178<br />

V. POJAVA I RAZVOJ NA KRIMINOLO[KITE [KOLI ....... 188<br />

1. Antropolo{ka {kola .......................................................................... 188<br />

2. Pozitivisti~kata {kola .................................................................... 195<br />

2.1. Enriko Feri ................................................................................ 205<br />

2.2. Rafaele Garofalo ...................................................................... 207<br />

3. [kolata na socijalnata sredina ....................................................... 210<br />

3.1. Lakasaw ......................................................................................... 210<br />

3.2. Gabriel Tard ................................................................................ 212<br />

3.3. Emil Dirkem ................................................................................ 215<br />

4. Vlijanie na marksizmot vrz razvojot na<br />

kriminolo{kata misla .................................................................... 225<br />

9


4.1. Klasicite na marksizmot ......................................................... 225<br />

a) Karl Marks ................................................................................... 226<br />

b) Fridrih Engels ........................................................................... 226<br />

v) Vladimir Ili~ Lenin ............................................................... 229<br />

4.2. Marksisti~ki orientirani kriminolozi ............................ 231<br />

5. Sociolo{ka {kola ili prva {kola na op{testvenata<br />

odbrana ................................................................................................. 234<br />

5.1. Franc fon List .......................................................................... 240<br />

5.2. Adolf Prins ............................................................................... 242<br />

5.3. Gustav A{afenburg ................................................................... 243<br />

6. Neoklasi~na {kola .............................................................................. 246<br />

10<br />

Glava II<br />

SOVREMENI KRIMINOLO[KI TEORII<br />

I.BIOLO[KI TEORII ............................................................................ 249<br />

1. Telesnata konstitucija i kriminalitetot .................................... 250<br />

2. Teorija na nasleduvawe na kriminalnite dispozicii ................ 255<br />

3. Endokrinolo{ka teorija .................................................................... 260<br />

4. Teorija ne normalnosta na hromozomite ........................................ 261<br />

5. Teorija na rasna pripadnost .............................................................. 263<br />

II. PSIHOLO[KI TEORII ................................................................... 265<br />

1. Teorija na neprilagodenosta ............................................................. 266<br />

2. Teorija na inteligencijata ................................................................ 270<br />

3. Pasihoanaliti~ka teorija ................................................................. 273<br />

4. Teorija na frustracijata.................................................................... 280<br />

5. Teorija na uslovuvaweto ..................................................................... 286<br />

III. PSIHOPATOLO[KI TEORII ..................................................... 288<br />

IV. SOCIOLO[KI TEORII ................................................................. 289<br />

1. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 290<br />

2. Ekolo{ka teorija ................................................................................. 301<br />

3. Teorija na op{testvena dezorganizacija ........................................ 310<br />

4. Teorija na diferencijalna asocijacija i teorija na<br />

diferencijalna identifikacija ................................................... 314<br />

5. Teorija na kulturniot konflikt i kulturniot ras~ekor .......... 319<br />

6. Teorija na anomija ................................................................................ 323<br />

7. Teorija na potkultura i kontrakultura .......................................... 334<br />

V. TEORII NA OP[TESTVENATA REAKCIJA ........................... 345<br />

1. Novata {kola na op{testvenata odbrana ....................................... 345<br />

2. Teorija na socijalniot interakcionizam ....................................... 356<br />

3. Radikalna kriminologija ................................................................... 373<br />

4. Viktimolo{ki pristap ....................................................................... 380<br />

VI. PREGLED NA OSNOVNITE KONCEPTI ZA ETIOLO-<br />

GIJATA NA KRIMINALITETOT .................................................. 390<br />

1. Teorija na faktori .............................................................................. 392


2. Fukcionalisti~ki pristap ................................................................ 395<br />

3. Konfliktna teorija ............................................................................. 401<br />

4. Utilitaristi~ki pristap................................................................... 403<br />

5. Dinami~ki pristap .............................................................................. 409<br />

6. Agnosticisti~ki pristap ................................................................... 414<br />

VII. TEORETSKI KONCEPT [TO SE KORISTI VO OVOJ<br />

U^EBNIK - EUDEMONISTI^KI PRISTAP ............................ 418<br />

1. Vovedni zabele{ki .............................................................................. 418<br />

2. Teorija za smislata na `ivotot (sre}ata) kako<br />

detrministi~ka sfera na ~ovekovoto povedenie ...................... 421<br />

2.1. Stimulacija ................................................................................. 432<br />

2.2. Korist (interes) ......................................................................... 432<br />

2.3. @elba (postoewe svest za opredelena korist) .................... 438<br />

2.4. Cel (obrabotka na celta zaradi postignuvawe korist) .... 441<br />

2.5. Aktivnost ..................................................................................... 442<br />

2.6. Nagrada i kazna ........................................................................... 443<br />

2.7. Kriminorezistencija ili pri~ini koi ovozmo`uvaat<br />

odbegnuvawe na kriminalitetot ............................................... 443<br />

2.8. Izlezni re{enija ....................................................................... 449<br />

3. Validnost na teorijata........................................................................ 454<br />

III DEL<br />

KRIMINALNA FENOMENOLOGIJA<br />

Glava I<br />

POIM NA KRIMINALNATA FENOMENOLOGIJA<br />

I. POIM I ZNA^EWE NA KRIMINALNATA<br />

FENOMENOLOGIJA ............................................................................ 459<br />

II. KRIMINALITETOT KAKO POEDINE^NA I KAKO<br />

MASOVNA OP[TESTVENA POJAVA .......................................... 461<br />

1. Kriminalitetot kako individualna pojava ................................... 462<br />

2. Kriminalitetot kako masovna op{testvena pojava ..................... 465<br />

III. NEKOI KARAKTERISTIKI NA KRIMINALITETOT....... 466<br />

1. Raspored na kriminalitetot na relacija selo - grad ................... 467<br />

2. Regionalni karakteristiki na kriminalitetot .......................... 469<br />

3. Distribucija na kriminalitetot spored polot ............................ 470<br />

4. Distribucija na kriminalitetot spored vozrasta ....................... 475<br />

Glava II<br />

OSNOVNI POJAVNI FORMI NA KRIMINALITETOT<br />

I. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 483<br />

II. NASILNI^KI KRIMINALITET ................................................ 485<br />

1. Agresivnost i agresivno povedenie ................................................. 485<br />

11


2. Vidovi nasilni~ki kriminalitet .................................................... 491<br />

2.1. Krvni zlostorstva ...................................................................... 492<br />

2.2. Ponovi vidovi nasilni~ki kriminalitet ........................... 494<br />

a) Nasilstvo vo semejstvoto .......................................................... 494<br />

b) Zloupotrebi vrz deca ................................................................. 499<br />

3. Tipologija na `rtvi na nasilni~kiot kriminalitet ................. 501<br />

III. SEKSUALNI PRESTAPI ................................................................ 504<br />

IV. IMOTEN KRIMINALITET............................................................ 513<br />

1. Osnovni zabele{ki .............................................................................. 513<br />

2. Nekoi vidovi na imoten kriminalitet ........................................... 515<br />

2.1. Xepni kra`bi .............................................................................. 515<br />

2.2. Kra`bi na teretni i luksuzni vozila ................................... 517<br />

2.3. Kra`bi na umetni~ki dela ....................................................... 518<br />

2.4. Kra`bi vo stokovni ku}i ......................................................... 521<br />

2.5. Razbojni{tvo ............................................................................... 522<br />

V. STOPANSKI (EKONOMSKI) KRIMINALITET ................... 523<br />

VI. TURISTI^KI KRIMINALITET ................................................. 529<br />

VII. PROFESIONALEN KRIMINALITET ..................................... 533<br />

1. Organiziran kriminalitet ................................................................ 534<br />

2. Kriminalitet na "belite jaki"......................................................... 553<br />

3. Narkokriminalitet ............................................................................. 557<br />

4. Trgovija so lu|e ..................................................................................... 567<br />

5. Perewe pari ........................................................................................... 572<br />

6. Korupcija ................................................................................................ 579<br />

7. Izmami .................................................................................................... 599<br />

VIII. POLITI^KA DELINKVENCIJA .............................................. 604<br />

IX. TERORIZAM .......................................................................................... 615<br />

X. KOMPJUTERSKI KRIMINALITET............................................. 631<br />

XI. EKOLO[KI KRIMINALITET ..................................................... 637<br />

XII. SOOBRA]AJNA DELINKVENCIJA .......................................... 641<br />

XIII. MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA .................................... 651<br />

1. Poim na maloletni~kata delinkvencija ......................................... 653<br />

2. Starosni granci na maloletni~kata delinkvencija .................... 655<br />

3. Etiologija na maloletni~kata delinkvencija .............................. 658<br />

IV DEL<br />

KRIMINALNA ETIOLOGIJA<br />

Glava I<br />

EGZOGENI FAKTORI<br />

I. KRIMINOGENI FAKTORI ............................................................... 665<br />

II. EKONOMSKI FAKTORI NA KRIMINALITETOT ............... 676<br />

1. Industrijalizacija i urbanizacija .................................................. 678<br />

1.1. Vovedni zabele{ki .................................................................... 678<br />

12


1.2. Migracii ...................................................................................... 683<br />

2. Specifi~ni, krizni, nevoobi~aeni i vonredni okolnosti ....... 689<br />

3. Zanimaweto i kriminalitetot ......................................................... 691<br />

4. Nevrabotenosta ..................................................................................... 694<br />

5. Parite (te{kite materijalni priliki) i sre}ata ....................... 696<br />

5.1. Bogatstvoto i kriminalitetot ............................................... 697<br />

5.2. Siroma{tvoto i kriminalitetot .......................................... 700<br />

5.3. Umerenosta (teorija na zlatnata sredina) ........................... 703<br />

III. IDEJNI FAKTORI NA KRIMINALITETOT ......................... 706<br />

1. Sistemot na kulturnite vrednosti i zaostanati sfa}awa ......... 706<br />

1.1. Ne gledaj {to pravam, slu{aj {to zboruvam ........................ 706<br />

1.2. Pravi kako {to pravat drugite .............................................. 709<br />

2. Vlijanie na obrazovanieto ................................................................. 710<br />

3. Vlijanie na sredstvata na masovnata komunikacija ..................... 714<br />

4. Religijata i kriminalitetot ............................................................ 717<br />

IV. MIKROGRUPNI FAKTORI NA KRIMINALNOTO<br />

POVEDENIE ........................................................................................... 721<br />

1. Degradirano i deficientno semejstvo ............................................ 721<br />

2. Vlijanie na vospituvaweto ................................................................ 725<br />

3. Vlijanie na treti lica na pojavata na kriminalitetot .............. 732<br />

V. VLIJANIE NA SOCIOPATOLO[KITE POJAVI NA<br />

KRIMINALITETOT ............................................................................ 734<br />

1. Alkoholizam i kriminalitet............................................................ 735<br />

1.1. Poim i pri~ini na alkoholizmot.......................................... 735<br />

1.2. Vidovi alkoholizam i klasifikacija<br />

na alkoholi~arite ....................................................................... 737<br />

1.3. Povrzanosta na alkoholizmot so drugite oblici na<br />

devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 739<br />

1.4. Op{testvena reakcija ............................................................... 742<br />

2. Narkomanija i kriminalitet ............................................................ 743<br />

2.1. Poim i pri~ini na narkomanijata ......................................... 743<br />

2.2. Vidovi narkomanija i klasifikacija na narkomanite ..... 744<br />

2.3. Povrzanosta na narkomanijata so drugite oblici na<br />

devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 752<br />

2.4. Op{testvena reakcija ............................................................... 754<br />

3. Hazardni igri i kriminalitet .......................................................... 756<br />

3.1. Poim i vidovi na hazardnite igri.......................................... 756<br />

3.2. Pojava, razvoj i osnovni karakteristiki na komarot ........ 764<br />

3.3. Pojava, razvoj i osnovni karakteristiki na<br />

igrite na sre}a .............................................................................. 768<br />

3.4. Obem i pri~ini na hazardnite igri ....................................... 773<br />

3.5. Povrzanost na hazardnite igri so drugite oblici na<br />

devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 775<br />

3.6. Op{testvena reakcija ............................................................... 787<br />

4. Prostitucija i kriminalitet ........................................................... 790<br />

13


4.1. Poim i pri~ini na prostitucijata ........................................ 790<br />

4.2. Vidovi prostitucija i klasifikacija na<br />

prostitutkite ................................................................................ 793<br />

4.3. Klienti ......................................................................................... 800<br />

4.4. Eksploatacija na prostitutkite ............................................ 802<br />

4.5. Povrzanost na prostitucijata so drugite oblici na<br />

devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 803<br />

4.6. Op{testvena reakcija ............................................................... 803<br />

5. Samoubistvo ........................................................................................... 807<br />

5.1. Poim i pri~ini na samoubistvata .......................................... 808<br />

5.2. Samoubistvata kako socijalen i sociopatolo{ki<br />

problem ........................................................................................... 810<br />

5.3. Obid za samoubistvo .................................................................. 818<br />

5.4. Povrzanost na samoubistvata so drugite oblici na<br />

devijantno i prestapni~ko povedenie ..................................... 819<br />

5.5. Op{testvena reakcija ............................................................... 821<br />

14<br />

Glava II<br />

ENDOGENI FAKTORI<br />

I. INDIVIDUALNO-PSIHOLO[KA PRI^INOST I<br />

USLOVENOST NA KRIMINALITETOT ..................................... 823<br />

II. PSIHOSOCIALNI KARAKTERISTIKI<br />

NA LI^NOSTA NA PRESTAPNIKOT ......................................... 829<br />

1. Poim i struktura na li~nosta ........................................................... 829<br />

1.1. Temperament i emocionalni osobini.................................... 833<br />

1.2. Karakter ....................................................................................... 836<br />

1.3. Sposobnosti ................................................................................. 839<br />

1.4. Telesno konstitucija i telesno zdravje ................................ 843<br />

2. Dvi`e~ki sili na ~ovekovata aktivnost ........................................ 845<br />

2.1. Nagoni (instinkti) .................................................................... 845<br />

2.2. Potrebi ......................................................................................... 848<br />

2.3. Interesi ....................................................................................... 851<br />

2.4. ^uvstva (emocii) ........................................................................ 852<br />

2.5. Motivi .......................................................................................... 866<br />

a) Voveduvawe vo problemot ......................................................... 866<br />

b) Osnovni motivi na ~ovekovoto povedenie ........................... 876<br />

2.6. Frustracii ................................................................................... 882<br />

2.7. Stavovi i predrasudi ................................................................. 891<br />

2.8. Sklonosti i naviki .................................................................... 894<br />

2.9. Vrednosti ..................................................................................... 895<br />

III. MENTALNITE RASTROJSTVA KAKO KRIMINOGENI<br />

FAKTORI ................................................................................................. 902<br />

1. Psihopatski osobini i drugi rastrojstva<br />

na psihi~koto zdravje ....................................................................... 902


1.1. Psihopatija .................................................................................. 902<br />

1.2. Ologofrenija .............................................................................. 906<br />

1.3. Neurozi ......................................................................................... 910<br />

2. Psihozi i kriminalitet ..................................................................... 912<br />

IV. TIPOLO[KI KLASIFIKACII NA PRESTAPNICI ..... 921<br />

1. Legalna tipologija na prestapnici ................................................. 922<br />

2. Klasifikacija spored tipot na li~nosta....................................... 924<br />

3. Klasifikacija spored na~inot na `ivot ....................................... 924<br />

4. Klasifikacija spored kriminalnata kariera .............................. 925<br />

5. Tipolo{ki klasifikacii na maloletni delinkventi ................ 927<br />

V. RECIDIVISTI ..................................................................................... 927<br />

REGISTER NA IMIWA ....................................................................... 937<br />

CITIRANA LITERATURA ................................................................ 943<br />

15


16


I DEL<br />

UVOD VO KRIMINOLOGIJATA<br />

17


18


G l a v a I<br />

POIM I PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA<br />

I. POIM NA KRIMINOLOGIJATA<br />

Vo kriminologijata kako, vpro~em, i vo site drugi nau~ni disciplini,<br />

nejzinite problemi mo`at sistematski da se sledat i izlo`uvaat<br />

samo vrz osnova na precizno opredeluvawe na nejziniot poim. Me-<br />

|utoa, opredeluvaweto (definiraweto) na poimot na kriminologijata<br />

ni oddaleku ne e lesna i ednostavna zada~a so ogled na toa {to taa zada~a<br />

e pomestena vo sferata na osnovnite metodolo{ki operacii so<br />

~ija pomo{ se koncipiraat, ne samo nejziniot osnoven tuku, i site nejzini<br />

ostanati poimi. 1 Od tie pri~ini do odgovorot na ova osnovno po-<br />

~etno pra{awe }e dojdeme postapno, odnosno otkako }e navlezeme i }e<br />

re{ime del od problematika so koja postojano }e se sre}avame vo ovoj<br />

trud.<br />

1. RAZLI^NI SFA]AWA NA POIMOT NA KRIMINOLOGIJATA<br />

Za podobro razbirawe na kriminologijata kako nau~na disciplina<br />

vo na{ite op{testveni priliki i voop{to, za nau~na analiza na<br />

site kriminolo{ki problemi vo nivnata kompleksnost, kako i za izgraduvawe<br />

na kriminologija koja bi odgovarala na na{ite teoretski i<br />

prakti~i potrebi i barawa vo borbata protiv kriminalitetot, vo prv<br />

red e potrebno, barem vo osnovni crti, da se prika`e golemoto {arenilo<br />

i konfrontacijata na razli~ite koncepcii za poimot na kriminologijata<br />

koi ne se razlikuvaat samo me|u avtorite od odelni zemji,<br />

tuku i vo ramkite na edno isto nacionalno podra~je.<br />

Sfa}awata za poimot na kriminologijata koi postojat vo sovremenite<br />

sistemi na kriminologijata vo prv red se izraz na li~nite<br />

stavovi na odelnite avtori, me|utoa, sekako deka pokraj toa, vo niv do-<br />

1<br />

Postapkata na definiraweto na poimot na kriminologijata e povrzana<br />

so postapkata na opredeluvawe na predmetot, metodot i celta, odnosno<br />

so postapkata na utvrduvaweto i sistematizacijata na nejzinata materija, a<br />

preku ovie, so re{avaweto na ostanatite pra{awa vo kriminologijata. Vo<br />

odnos na nejzinite drugi pra{awa definicijata na poimot na kriminologijata<br />

pretstavuva osnova vrz koja se vr{i utvrduvawe, sistematizacija i izlo`uvawe<br />

na tie pra{awa. Pe{i}, V. Problemi definisanja pojma kriminologije, JRKKP,<br />

Beograd, 1975/2, str. 175.<br />

19


a|aat do izraz i op{testvenite, ekonomskite i kulturni priliki na<br />

oddelni zemji. Pritoa pa|a vo o~i okolnosta za opredelena su{testvena<br />

razlika vo ovoj pogled me|u evropskite sistemi na kriminologijata<br />

od sistemot {to vo ovoj pogled se zastapuva vo Soedinetite Amerikanski<br />

Dr`avi. Vo narednite redovi }e se obideme sosema nakratko da<br />

prika`eme {to se podrazbira pod poimot kriminologija samo od strana<br />

na nekoi, denes popoznati kriminolozi vo svetot, za{to, vo sprotivno,<br />

samo za ovoj probem bi mo`elo da se napi{e posebna studija.<br />

Francuskite kriminolozi Lawel Lavastin i Stanciu (Lagnel<br />

Lavastine - Stanciu), podvlekuvaat izvesni pote{kotii vo pogled na opredeluvaweto<br />

na poimot na kriminologijata i tvrdat deka za opredeluvaweto<br />

na nejzinata definicija nemaat nikakvo zna~ewe pravnite definicii.<br />

Pritoa se povikuvaat na formalniot poim na krivi~noto<br />

delo vo francuskoto krivi~no pravo. Krivi~nite zakoni, velat tie, ne<br />

nudat nikakvi kriteriumi za zapoznavawe na zlostorstvoto i ne gi definiraat<br />

na nau~en na~in nivnite storiteli. <strong>Kriminologija</strong>ta ja definiraat<br />

kako kompleksno i integralno prou~uvawe na ~ovekot so postojana<br />

gri`a {to podobro da se zapoznat pri~inite na negovata antisocijalna<br />

dejnost. Spored nivno mislewe, kriminologijata e kompletna<br />

nauka za ~ovekot. Samo so sinteza na naukite za li~nosta mo`e da<br />

se dojde do edna samostojna kriminologija, isto kako {to so sinteza na<br />

spektralnite boi se dobiva bela svetlost. Belgijanecot Konstant (J.<br />

Constant) kriminologijata ja sfa}a kako eksperimentalna nauka koja se<br />

stremi da gi opredeli op{testvenite, ekonomskite, li~nite i psihi-<br />

~kite faktori koi gi proizveduvaat zlostornikot i zlostorstvoto. 2<br />

Za Gasin (R. Gassin) kriminologijata e nauka koja gi prou~uva faktorite<br />

i procesite na kriminalnata dejnost i vrz osnova na soznanijata<br />

za ovie faktori i procesi opredeluva najdobri strategii i tehniki so<br />

cel za sopirawe na ova op{testveno zlo. 3 Francuskitot kriminolog<br />

Vebres (Donedieu de Vebres) pak, tvrdi deka namenata na kriminologijata<br />

e od kriminolo{kite nauki da ja izvle~e potrebnata su{tina za<br />

primena kaj sudovite.<br />

Germanskiot kriminolog Eksner (Franz Exner) 4 kriminologijata<br />

ja definira kako nauka za zlostorstvoto kako pojava vo `ivotot na<br />

narodot i vo `ivotot na poedincite. Naukata se sostoi vo toa ne{to<br />

da se opi{e i razbirlivo da se prika`e: ona {to treba da se opi{e i<br />

razbere vo kriminologijata e na izvesen na~in formalnata dejnost na<br />

~ovekot - zlostorstvoto. Zlostorstvoto e zna~i pojdovna to~ka na kriminologijata.<br />

Spored misleweto na avstriskiot kriminolog Selig (E.<br />

Seelig) 5 kriminologijata e nauka za realnite pojavi za izvr{uvaweto<br />

2<br />

Constat, J. ElÕments de criminologie, Liege, 1965, str. 19.<br />

3<br />

Gassin, R. Criminologie, Paris, 1988, str. 4.<br />

4<br />

Exner, F. Criminologie, Milno, 1953, str.4.<br />

5<br />

Seelig, E. TraitÕ de criminologie, Paris, 1956, str. 3.<br />

20


na zlostorstvoto i negovoto suzbivawe. I spored misleweto na germanskiot<br />

kriminolog Mecger (Mezger), kriminologijata e nauka za zlostorstvoto<br />

kako vistinski nastan vo vistinskiot `ivot. <strong>Kriminologija</strong>ta<br />

spored negovoto mislewe e eksperimentalna nauka i nauka za<br />

faktite vo koja zlostorstvoto ne se tretira od aspekt na pravno ocenuvawe,<br />

nitu od deskriptivni (fenomenolo{ki) i kauzalni (genetski,<br />

etiolo{ki) aspekti. [najder (Hans Joachim Schneider) veli deka kriminologijata<br />

e humana i socijalna nauka koja empiriski gi istra`uva<br />

individualnite i op{testvenite procesi na kriminalizirawe i dekriminalizirawe<br />

i svoite soznanija kako preporaki im gi predava na<br />

zkonodavecot i na onie koi go primenuvaat zakonot. Nejziniot predmet<br />

go pretstavuvaat procesite na krivi~noto zakonodavstvo, nastanuvaweto<br />

i osloboduvaweto od op{testveno devijantnite povedenija, razvivaweto<br />

i suzbivaweto na zlostorstvata, li~nosta na prestapnikot<br />

i negovata kriminalna kariera, formalnata reakcija na kriminalitetot,<br />

neformalnata socijalna kontrola i sekundarnoto op{testveno<br />

devijantno povedenie na kriminalitetot. Ovie procesi zaemno vlijaat<br />

edni vrz drugi i, kako procesi na kriminalizirawe i dekriminalizirawe,<br />

gradat opredelen redosled na interakcii. 6<br />

Spored misleweto na {vajcarskiot kriminolog Graven (Graven),<br />

site kriminolo{ki nauki bi morale da se spojat vo kriminologijata<br />

za da se kreira opredelena supernauka za antisocijalniot i abnormalniot<br />

~ovek - zlostornikot. Danskiot kriminolot Irvi~ (Hurwitz)<br />

izrazot kriminologija go upotrebuva kako del na celokupnata krivi-<br />

~na nauka koja gi konkretizira faktorite na kriminalitetot so pomo{<br />

na empiriski istra`uvawa, t.e. so pomo{ na individualnite i socijalnite<br />

faktori koi go uslovuvaat kriminalnoto povedenie. Spored<br />

nego, kriminologijata mora vo izvesna mera da ja vklu~uva i fenomenologijata.<br />

Centalen predmet na kriminologijata e nejzinata naso~enost<br />

kon ~ovekot koj gi povredil pravite normi i vrz okolinata vo<br />

koja `ivee. Za italijanecot Nikiforo (Niceforo), kriminologijata e<br />

uvidna i podgotvitelna nauka koja gi sintetizira rezultatite na disciplinite<br />

kako {to se kriminalnata antropoplogija, kriminalnata<br />

sociologija i kriminalnata psihologija, ~ii rezultati gi koordinira<br />

vo harmoni~na celina. 7<br />

Amerikancite Saterlend i Krezi (Sutherland and Cressey) ja<br />

sfa}aat kako vkupnost na znaewa za delinkvencijata i kriminalitetot<br />

kako op{testveni pojavi. Nejzinoto podra~je gi opfa}a procesite na<br />

sozdavaweto na zakonite, nivnite povredi i reakciite na tie povredi.<br />

Ovie procesi obrazuvaat tri aspekti na edena povrzana niza na inte-<br />

6<br />

Schneider, H. J. Kriminologie, Verlag Walter de Gruyter, Berlin, New<br />

York, 1987, str. 87.<br />

7<br />

Niceforo, A. Criminologia -Vecchie e nuove dottrine, Vol. 1, Torino, 1949,<br />

str. 14.<br />

21


akcii. Opredeleni nepo`elni dejstvija od strana na politi~koto<br />

op{testvo se odredeni kako delikti. I pokraj toa nekoi lu|e prodol`uvaat<br />

so takvo povedenie i na toj na~in vr{at zlostorstva. Na toa,<br />

op{testvoto reagira so kazni, so tretman ili so spre~uvawe. Ovaa<br />

niza na interakcii e predmet na kriminologijata. 8 Spored Eliot (Mabel<br />

A. Elliott), kriminologijata mo`e da se definira kako nau~no prou-<br />

~uvawe na krivi~noto delo i postapuvaweto so nego. Denes toa prou~uvawe<br />

raspolaga so golem broj fakti koi se odnesuvat na: 1 0 prirodata<br />

na krivi~noto delo, 2 0 faktorite koi se vo vrska so krivi~noto povedenie,<br />

3 0 prou~uvawe na slu~ai na prestapnici i 4 0 postapkata so vinovnicite<br />

i kaznuvawe na vinovnicite. 9<br />

Za jugoslovenskiot krimiinolog Igwatovi}, kriminologijata<br />

pretstavuva samostojna nauka koja, koristej}i gi soznanijata i istra-<br />

`uva~kite postapki na naukite za ~ovekot i op{testvoto, empiriski<br />

go prou~uva kriminalniot fenomen, t.e. zlostorstvoto, negoviot izvr-<br />

{itel i `rtvata, kriminalitetot i na~inot na koj op{testvoto reagira<br />

na kriminalnoto povedenie. 10<br />

I na krajot, }e go spomeneme stojali{teto na Kajzer, spored<br />

kogo "kriminologijata e sintetizirana vkupnost od empirisko znaewe<br />

za prestapot, prestapnicite, za negativnoto socijalno zna~ewe i za kontrolata<br />

na ova odnesuvawe. Nejziniot nau~en domen mo`e precizno da<br />

se opredeli so tri osnovni poimi: prestap, prestapnik i kontrola na<br />

prestapot. Kon toa treba da im se dodadat i interesite na `rtvata i<br />

spre~uvaweto na prestapot." 11<br />

2. RAZVOJ NA KRIMINOLOGIJATA VO AVTONOMNA NASOKA<br />

1. I pokraj toa {to interesot na lu|eto za fenomenot na kriminalitetot<br />

mo`e da se najde u{te od najstarite periodi na ~ove{tvoto,<br />

za kriminologijata kako posebna nau~na disciplina mo`e da se zboruva<br />

duri od krajot na XIX vek, koga, vsu{nost, taa go dobila i svoeto<br />

8<br />

Sutherland, E. and Cressey. D. Criminology, Philadelphia, 1978, str. 3.<br />

9<br />

Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962,<br />

str. 29.<br />

10<br />

Ignjatovi}, \, <strong>Kriminologija</strong>, Nomos, Beograd, 1992, str. 16.<br />

11<br />

Vakviot pristap Kajzer, neubedlivo se obiduva da go opravda so slednive<br />

tvrdewa: "Postoi soglasnost deka kriminologijata e empiriska nauka.<br />

Ponatmu e op{toprifateno deka kriminolo{kata nauka se zanimava so prestapot,<br />

prestapnikot i `rtvata na prestapot, kako i so kontrolata na prestapot,<br />

barem koga se raboti za izborot, odmeruvaweto i izvr{uvaweto na kaznenite<br />

sankcii kako i za prognozata i tretmanot na storitelot. Kone~no, postoi<br />

soglasnost za toa deka vo predmetot na kriminologijata spa|aat i pojavite<br />

na alkoholizma, asocijalnost, prostitucija i samoubistva." Kajzer, G. Aleksandrija,<br />

Skopje, 1996, str. 1.<br />

22


ime. 12 Pred nejzinoto konstituirawe kako samostojna nauka, kriminolo{kata<br />

problematika bila sodr`ana vo filozofijata i brojni nauki,<br />

kako na primer, vo istorijata, krivi~noto pravo, statistikata, sociologijata,<br />

biologijata, psihologijata, psihopatologijata i sl. Pritoa,<br />

so ogled na svojata osnovna nau~na orientacija, karakteristi~no e<br />

deka stru~wacite od navedenite nau~ni oblasti, problemite na kriminalitetot<br />

gi dopiraa pove}e slu~ajno i marginalno, odnosno isklu-<br />

~ivo vo ramkite na nivniot tesno profesionalen interes, i toa samo<br />

toga{ koga }e po~uvstvuvale potreba da gi doobjasnat svoite osnovni<br />

postavki za opredeleni ~ovekovi odnesuvawa.<br />

2. Podocna, koga kriminologijata zapo~na da navleguva vo prodlabo~uvaweto<br />

na svojot zaseben predmet na interes, avtorite od ve}e<br />

navedenite nau~ni disciplini, svojot glaven interes go naso~ija kon<br />

storitelot na krivi~noto delo. Neposredno potoa, be{e projaven pointenziven<br />

interes i za krivi~noto delo kako realna pojava, me|utoa,<br />

vo prv red posmatrano preku individaulnite slu~ai na negovite izvr-<br />

{iteli. Vakviot interes kon krivi~noto delo i negoviot izvr{itel<br />

}e dovede do toa da bidat ispituvani i analizirani od biolo{ki, psiholo{ki,<br />

psihopatolo{ki i sociolo{ki aspekt, {to od svoja strana<br />

}e dovede i do diferencirawe na posebni kriminolo{ki disciplini:<br />

kriminalna antropologija, kriminalna biologija, 13 kriminalna psihologija,<br />

14 kriminalna sociologija 15 itn. Sekoja od ovie disciplini nas-<br />

12<br />

Samiot poim kriminologija za prvpat e upotreben od strana na francuskiot<br />

antropolog P. Topinard vo negovoto delo "Anthropologie" vo 1879.<br />

Ovoj poim podocna }e go prezeme i }e go upotrebi kako naslov za edno od svoite<br />

dela Rafaele Garofalo vo 1884 godina.<br />

13<br />

"Kriminalnata biologija (biolo{ka kriminologija) gi prou~uva<br />

genetskite (naslednite) pojavi na li~nosta na prestapnikot. Nejzinite istra-<br />

`uvawa se protegaat i vrz anatomskite, fiziolo{kite, patolo{kite i biohemiskite<br />

pojavi kaj li~nosta na prestapnikot." Pinatel, J. <strong>Kriminologija</strong>, Zavod<br />

za izdavanje u|benika, Sarajevo, 1964, str. 17.<br />

14<br />

"Kriminalnata psihologija (psiholo{ka kriminologija) po pravilo,<br />

od objektivno stojali{te na eksperimentalnata psihologija (testovi) gi<br />

izu~uva inteligencijata, karakterot, op{testvenite sklonosti i moralnite<br />

stavovi na prestapnikot. Od subjektivno stojali{te se intersira za psihi-<br />

~kite procesi na prestapnicite i motivite na nivnite dela. So psihoanalizata<br />

taa se posvetuva na izu~uvawe na dlabinskiot `ivot na prestapnicite,<br />

nivnite nesvesni motivacii istra`uvaj}i ja genezata na nivnite vidlivi i<br />

nesvesni motivacii. Taa se sretnuva i so psihijatrijata kaj prestapot vo prou~uvaweto<br />

na psihopatolo{kite strani na kriminalnoto povedenie. Na krajot<br />

taa se izdignuva so socijalnata psihologija koja se zanimava so interpersonalnite<br />

strani na zlostorstvoto i nastojuva da pru`i kurativni, pedago-<br />

{ki i vospitni upatstva za postavuvawe na tretmanot na osudenite lica."<br />

Ibid, str. 17.<br />

23


tojuva{e kriminalitetot da go objasni istaknuvajaki gi vo preden<br />

plan organsko-fiziolo{ki, psiholo{ki ili sociolo{ki pri~ini. Na<br />

toj na~in se slu~i edna ista pojava da se prou~uva separatno vo ramkite<br />

na oddelni kriminolo{ki disciplini i toa vrz osnova na razli~nite<br />

sfa}awa na oddelnite avtori. Pritoa, e karakteristi~no i toa deka<br />

sekoja od navedenite disciplini nastojuva{e da izgradi zaokru`en sistem<br />

na kriminologijata, baziran isklu~ivo na sopstvenata pojdovna<br />

koncepcija.<br />

So ogled na toa {to so prou~uvaweto na kriminalitetot se zanimavale<br />

medicinari, antropolozi, biolozi, psihijatri, i drugi, sekoj<br />

od niv sozdava{e sopstven poim za kriminologijata oblikuvan soglasno<br />

profesinonalnata orientacija na avtorot koj {to go upotrebuval<br />

toj poim, odnosno sopstveniot nau~en aspekt i prioriteten interes.<br />

Taka na primer, biolozite tvrdea deka kriminologijata e, vsu{nost,<br />

kriminalnata biologija, a antropolozite deka kriminologijata e nauka<br />

koja se zanimava so prou~uvawe na vlijanieto na fizi~kite i organskite<br />

osobini na lu|eto vrz nivnoto kriminalno odnesuvawe. Nakratko,<br />

poimot kriminologija be{e upotrebuvan so ogromni razliki vo<br />

negovata interpretacija.<br />

3. Vakviot separaten razvoj na kriminologijata vrz osnova na<br />

razli~ni koncepcii ima{e svoi negativni strani, za{to za eden podolg<br />

period go sopre sozdavaweto na seopfaten pristap sprema kriminalitetot<br />

kako slo`ena op{testvena i individualna pojava. Me|utoa,<br />

vakviot po~eten razvoj na kriminologijata, od druga strana, nesomneno<br />

ima{e i svoi pozitivni strani. So razgleduvaweto na kriminalitetot<br />

preku negovite oddelni aspekti, be{e ovozmo`eno da se prodre vo raznite<br />

strani na prestapni~koto odnesuvawe i da se sozdade solidna teoretska<br />

i empiriska osnova za osvetluvawe, kako i za podrobno i posestrano<br />

objasnuvawe na oddelnite podra~ja na kriminalniot fenomen.<br />

3. KRIMINOLOGIJATA KAKO GRUPNA I KAKO SINTETI^KA<br />

NAUKA<br />

Slednata posledica na separatniot razvoj na kriminologijata<br />

na planot na kontroverzite okolu opredeluvaweto na nejziniot poim<br />

proizleguva od obidot na sveduvaweto na razli~nite nau~no teoretski<br />

orientacii vo edna prifatliva forma. Ottamu, i denes, sî u{te se postavuvaat<br />

pra{awata okolu toa {to e vistinskiot predmet na sovremenata<br />

kriminologija, i sledovatelno na toa, koja e nejzinata smisla i<br />

zna~ewe kako i nejzinoto mesto vo sistemot na naukite koi se zanima-<br />

15<br />

Kriminalnata sociologija go prou~uva kriminalitetot kako socijalna<br />

op{ta i poedine~na pojava, koja e povrzana so op{testvenite i kulturnite<br />

sistemi i vlijanijata na razli~ni neposredni kriminogeni faktori, koi se<br />

javuvaat kako proizvod na tie sistemi. Milutinovi}, M. op. cit. str. 36.<br />

24


vaat so kriminalitetot. Razmisluvawata za ovoj problem glavno se pomestija<br />

vo dve divergentni nasoki: prvata, koe kriminologijata ja sfa-<br />

}a kako grupna, pluralisti~ka nauka i vtorata, deka kriminologijata<br />

pretstavuva sinteti~ka nau~na disciplina.<br />

1. Prvoto sfa}awe, kriminologijata ja opredeluva kako zbir na<br />

pove}e posebni kriminolo{ki disciplini. Spored ova sfa}awe kriminologijata<br />

ne e posebna nauka, tuku op{t poim za pove}e nau~ni disciplini:<br />

kriminalna antropologija, kriminalna psihologija, kriminalna<br />

sociologija, kriminalna politika, penologija i sl. Zemeno zaedno,<br />

site ovie nau~ni disciplini ja so~inuvaat kriminologijata vo<br />

generi~ka smila.<br />

Me|utoa, kaj avtorite koi go zastapuvaat stojali{teto deka<br />

kriminologijata e pluralisti~ka nauka, postojat razliki vo pogled na<br />

toa koi disciplini vleguvaat vo nejziniot sostav. Vo ovoj pogled tie<br />

se delat vo dve pogolemi grupi. Edni od niv smetaat deka kriminologijata<br />

treba da se posmatra vo po{iroka smisla (lato sensu), odnosno da<br />

gi zema predvid site nau~ni disciplini koi se zanimavaat so fenomenologijata<br />

i etiologijata na kriminalitetot. Za razlika od niv, spored<br />

privrzanicite na kriminologijata vo potesna smisla (stricto sensu),<br />

taa treba da gi opfati samo disciplinite koi se zanimavaat so etiologijata<br />

na kriminalitetot.<br />

2. Spored vtoroto sfa}awe kriminologijata e sinteza na zaklu-<br />

~ocite na oddelni kriminolo{ki diciplini. Spored ova gledi{te,<br />

koe i nie go zastapuvame vo ovoj u~ebnik, kriminologijata e posebna,<br />

avtonomna nauka koja se koristi so nau~nite soznanija na drugite nauki<br />

vo sintetiziraweto na svoite rezultati. Ovaa koncepcija najprvin<br />

ja razrabotil Enriko Feri, a be{e prifatena i od brojni ugledni kriminolozi<br />

kako {to se Nikeforo (Niceforo), 16 Grispini (Grispigni),<br />

Sajer (W. Sauer), Manhajm (Mannheim), Pinatel (Pinatel) 17 , Milutinovi}<br />

18 i mnogu dr. Site ovie avtori so nezna~itelni razliki smetaat<br />

deka krivi~noto delo i negoviot izvr{itel treba da bidat sfa-<br />

16<br />

Italijanskiot kriminolog Nikeforo (Niceforo) kriminologijata ja<br />

sfa}a kako koordinativna kriminolo{ka nauka koja gi povrzuva rezultatite<br />

na posebnite disciplini za krivi~noto delo i negoviot izvr{itel vo zaedni-<br />

~ka harmonija.<br />

17<br />

Spopred Pinatel "Op{tata kriminologija ima za zada~a da gi koordinira,<br />

sporeduva i soo~uva dobienite rezultati od raznite kriminolo{ki<br />

nauki ili posebni kriminologii i da ni iznese sistematski i sinteti~en<br />

prikaz."<br />

18<br />

"<strong>Kriminologija</strong>ta mora da se razviva vrz sinteti~ka osnova, za{to<br />

od pozicija na posebnite kriminolo{ki disciplini ne mo`at da se dobijat<br />

odgovri na site pra{awa, {to ne zna~i deka nau~no vredni studii ne mo`at da<br />

se pojavat vrz osnova na separatni istra`uvawa vo ramkite na oddelni disciplini."<br />

Milutinovi}, M. op. cit. str. 14.<br />

25


teni kako ~ove~ki akt, kako prirodna i op{testvena okolnost i deka<br />

kako takvi treba da bidat prou~uvani od atropolo{ko, odnosno biolo-<br />

{ko stojali{te, od stojali{eto na medicinata, psihologijata, psihijatrijata<br />

i sociologijata. Rezultatite i naodite do koi pritoa }e se<br />

dojde treba da bidat sintetizirani vo kriminologijata koja na toj na-<br />

~in stanuva edinstvena, op{ta nauka.<br />

Nasproti ovie stojali{ta nekoi sovremeni avtori í ja odrekuvaat<br />

samostojnosta na kriminologijata. Taka, na primer, amerikanecot<br />

Torsten Selin (Thorsten Sellin) smeta deka kriminolozite se "kralevi<br />

bez kralstvo." Vo taa smisla i Hentig smeta deka kriminologijata,<br />

sî u{te, ne e vistinska nauka, no deka e na pat da stane toa. <strong>Kriminologija</strong>ta,<br />

spored nego, ne ja razvila vo dovolna mera svojata sopstvena<br />

metodologija {to e i osnovnata pre~ka da se smeta za sosema avtonomna<br />

nauka.<br />

Denes ne mo`e da se negira okolnosta deka vo pogled na svojot<br />

predmet na interes kriminologijata e zavisna od drugite nauki. Toa vo<br />

prv red e slu~aj so krivi~noto pravo, ottamu {to svojot predmet - krivi~noto<br />

delo i kriminalitetot go prezema taka kako {to gi opredeluva<br />

krivi~noto pravo. Isto taka, ne mo`e da se negira ni faktot deka<br />

kriminologijata vo prou~uvaweto na kriminalnite fenomeni se koristi<br />

so metodite na statistikata, biologijata, psihologijata, psihopatologijata<br />

i sociologijata. Me|utoa, tesnata povrzanost na spomnatite<br />

nauku so kriminologijata bilo preku nivniot predmet ili metodi<br />

na prou~uvawe, vo nikoj slu~aj ne mo`e da bide pre~ka za avtonomnata<br />

egzistencija na kriminologijata. Vpro~em, toa e slu~aj i so mnogu drugi<br />

nauki na koi voop{to ne im se doveduva vo pra{awe nivnata samostojnost.<br />

Naprotiv, se pogolemata povrzanost i zaemna upatenost na<br />

razli~nite nau~ni disciplini, i zaemnata interdisciplinarna empiriska<br />

rabota so koristewe na razli~ni metodi, denes pretstavuva nu-<br />

`nost (uslov bez koj ne se mo`e) vo celosnoto otkrivawe na pri~inite<br />

na koja bilo op{testvena pojava, 19 pa ottamu i na kriminalitetot.<br />

26<br />

II. PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA<br />

1. PRAVNO I SOCIOLO[KO DEFINIRAWE NA KRIMINALITETOT<br />

1. Odreduvaweto na poimot i predmetot na sekoja nauka, pa i na<br />

kriminologijata, pretstavuva osnovna metodolo{ka orientacija za nejzino<br />

izu~uvawe. Definiciite se po~etni faktori na soznanie, to~no<br />

mislovno opredeluvawe na eden poim, predmetot i metodot na edna nauka<br />

osnovni kriteriumi spored koi taa se formira vo samostojna nauka<br />

i se razlikuva od drugite nau~ni disciplini. Utvruvaweto na po-<br />

19<br />

Op{testvena pojava e rezultatot na povrzanoto deluvawe na poedinci<br />

ili op{testveni grupi.


imot na edna nau~na disciplina me|utoa, ne mo`e da se postigne vo<br />

otsustvo na osnovnite soznanija za nejziniot predmet i metod. Tokmu<br />

vo toa se krie i osnovnata pri~ina {to vo prethodnite razgleduvawa<br />

dojdovme samo do nekoi osnovni elementi zna~ajni za utvrduvawe na<br />

poimot na kriminologijata koi sî u{te ne se dovolni za nejzinoto celosno<br />

definirawe. Prethodnata analiza, vsu{nost, ni gi ovozmo`i soznanijata<br />

deka poimot na kriminologijata vo prv red zavisi od utvrduvaweto:<br />

na 1 0 osnovnata teoretska orientacija na istra`uva~ot i, 2 0<br />

od na~inot na sveduvaweto na razli~nite teoretski orientacii vo<br />

pristapot kon nea. Kone~noto formirawe na poimot na kriminologijata<br />

nalaga prethodno sogleduvawe na u{te nekolku elementi koi nu-<br />

`no se povrzani so nejziniot predmet.<br />

Najednostavnata definicija za predmetot na kriminologijata e<br />

deka taa pretstavuva nauka za kriminalitetot kako povedenie koe otstapuva<br />

od o~ekuvawata izrazeni vo krivi~niot zakonik na opredelena<br />

op{testvena zaednica. Ovaa definicija proizleguva od poimnoto razlo`uvawe<br />

na kovanicata - kriminologija na nejzinite sostavni delovi:<br />

crimen - {to na latinski zna~i zlostorstvo (krivi~no delo) i latinskiot<br />

termin logos {to na gr~ki zna~i nauka. Ottuka. najuprosteno<br />

mo`e da se ka`e deka kriminologijata e nauka koja se zanimava so prou~uvawe<br />

na kriminalitetot kako posebna pojava so cel za negovo spre-<br />

~uvawe i suzbivawe. Vakvata definicija me|uoa, sî u{te e necelosna<br />

za{to vo sebe ne gi sodr`i site elementi za definirawe na edna nauka<br />

od aspekt na nejiniot predmet. Otttamu, ona {to od nea natamu vedna{<br />

se nalaga e potrebata od poprecizno opredeluvawe na nejziniot dopolnitelen<br />

element - poimot kriminalitet.<br />

Vo odnos na ova pra{awe vo sovremenata literatura glavno se<br />

prisutni dve osnovni definicii: prvata e pravna ili zakonska, a vtorata<br />

e sociolo{ka.<br />

2. Spored pravnata definicija predmetot na kriminologijata<br />

se stesnuva samo na izu~uvawe na onie negativni odnesuvawa koi se sankcionirani<br />

so pozitivnoto pravo. Spored nea site aktivnosti i propu{tawa<br />

(~inewa i ne~inewa) koi gi zagrozuvaat i povreduvaat dobrata,<br />

odnosite, vrednostite i interesite na li~nosta i op{testvoto, a<br />

se inkriminirani so pozitivnite krivi~nopravni propisi na edna zemja<br />

kako krivi~ni dela, za opredelen vremenski period se tretiraat<br />

kako kriminalitet. Ili poednostavno, ovaa definicija poa|a od normite<br />

na materijalnoto krivi~no pravo i kako zlostornici (kriminalci,<br />

prestapnici, delinkventi) gi sfa}a samo onie lica {to gi prekr-<br />

{ile tie normi. Od tie pri~ini ovaa definicija e formalisti~ka, tesna<br />

i nedovolna (kriminalitetot go sveduva samo na dejstvija i propu{tawa<br />

koi se inkriminirani so pozitivnoto krivi~no pravo). 20<br />

20<br />

Vo ovaa smisla spored Henting, zlostorstva se site onie storuvawa<br />

i nestoruvawa na poedincite koi organiziranoto op{testvo gi zabranilo vo<br />

27


Ovaa definicija e i nesigurna, za{to e vrzana za krivi~nopravnite<br />

normi koi podle`at na pobrzo ili posporo menuvawe. Pravnata definicija<br />

na kriminalitetot kako pojava koja gi naru{uva normalnite<br />

op{testveni odnosi vo opredelena zaednica, vsu{nost, se sveduva na<br />

negovo krivi~nopravno opredeluvawe: kriminalitet pretstavuvaat<br />

samo onie povedenija {to se proglaseni za krivi~ni dela i za koi se<br />

propi{ani krivi~ni sankcii.<br />

Pa, sepak, pravnata definicija na kriminalitetot e osnovnata<br />

i nezamenliva pojdovna to~ka vo opredeluvaweto na predmetot na kriminologijata.<br />

Vo taa smisla }e bide dovolno da ja izlo`ime minucioznata<br />

argumentacija na Hentig. Spored nego, kriminologijata ne mo`e<br />

da poddr`uva neodredena upotreba na termini. Za kriminologijata<br />

zlostorstvoto e ne{to sosema odredeno, imeno toa e povreda ili zapostavuvawe<br />

na zakonskite dol`nosti za koi obi~ajniot ili statusniot<br />

zakon propi{al zakonska kazna. Zlostorot ne e opredelen od gol kejf<br />

ili od neznaewe, tuku od dlaboki pri~ini formalno e opredelen i<br />

ograni~en na to~en broj na okolnosti. Na toj na~in e stesneta duhovnosta<br />

vo tolkuvaweto kako na nepristrasnite taka i na pristrasnite<br />

sudii. Poradi ova, krajnata formalisti~ka priroda na zlostorot nedopu{ta<br />

ni psiholo{ki nijansirawa. Zakonot koj go sozdavaat, tolkuvaat<br />

i primenuvaat lu|eto mora da e krut, sekoj obid toj da se napravi<br />

elasti~en vo sebe bi nosel opasnost od arbitrernost na negovite propisi.<br />

Ne se smeta za zlostorstvo ako ja zadevate va{ata te{ta do smrt<br />

ili ako poradi raskinuvaweto na svr{uva~kata ja dovedete svojata svr-<br />

{enica do samoubistvo. Pri opredeluvaweto na zlostorot nie go naso-<br />

~uvame na{eto vnimanie na vr{eweto, a go zapostavuvame nevr{eweto<br />

(na krivi~nite dela, m. z.) {to e isto taka va`no. So ogled deka zlostorot<br />

e tvorba na op{testvoto, ~ii poim go prifatilo mnozinstvoto,<br />

toga{ koga mnozinstvoto bezglavo odi vo zlostorstvo od ovoj poim<br />

ostanuva malku. Dali edno dejstvie e ili ne e zlostorstvo, zavisi od<br />

numeri~kiot odnos i od toa dali onie {to go po~ituvaat zakonot se<br />

pobrojni od prestapnicite. Site ovie nedostatoci na zakonot bi mo`ele<br />

da go opravdaat razlikuvaweto me|u zakonskiot i sociolo{kiot<br />

poim na zlostorstvoto. Me|utoa, opasno e da se pravi ovaa diskriminacija.<br />

Pred da se vpu{time vo filozofijata na reformirawe, nie<br />

morame da go sovladame svetot na faktite. Ovaa stvarnost ne prifa}a<br />

nikakov drug zlostor osven onoj {to e opredelen so formalniot zakon,<br />

edna posebno seriozna forma. Hentig. F. H, Zlo~in usovi i uzroci, Veselin Masla{a,<br />

Sarajevo, 1959 str. 10-11. Ova stojali{te go zastapuva i Saterlend koj veli:<br />

"Pravnata definicija go opfa}a kr{eweto na krivi~niot zakon i nitu edno<br />

delo ne e zlostorstvo ako ne e zabraneto so krivi~na norma." Sutherland, E.<br />

Principles of Criminology, I. B. Lippinoti Compani, Chicago - New York, 1955, str.<br />

8-12.<br />

28


pa bilo toj da zadovoluva ili da e krajno fali~en. 21<br />

Na ova mesto treba da se istakne deka postoi u{te edno, ne{to<br />

po{iroko pravno sfa}awe na kriminalitetot. Spored ova, pomalku<br />

zna~ajno sfa}awe, poimot na kriminalitetot se pro{iruva i na site<br />

kaznivi povedenija za koi spored va`e~kite propisi na opredelena zemja<br />

od strana na nadle`nite organi mo`e da se izre~e bilo kakva sankcija.<br />

Soglasno ova sfa}awe vo na{ata zemja so poimot na kriminalitetot,<br />

pa spored toa i predmetot na kriminologijata, pokraj krivi~nite<br />

dela bi trebalo da bidat opfateni i prekr{ocite. Ova sfa}awe e<br />

osobeno karakteristi~no za nekoi avtori od biv{iot jugoslovenski<br />

prostor. Taka, na primer, spored Horvati}, 22 vo predmetot na kriminologijata<br />

pokraj kriminalitetot treba da bidat pomesteni stopanskite<br />

prestapi (vo toga{no vreme karakteristi~ni i za na{iot praven sistem),<br />

prekr{ocite i disciplinskite delikti. Vo potkrepa na svoeto<br />

tvrdewe, toj mo{ne nespretno go konstruira, ili poto~no, go menuva<br />

poimot delinkvencija, obiduvaj}i se da mu dade zna~ewe {to ne go poseduva.<br />

Imeno, spored nego poimot delinkvencija se izedna~uva so poimot<br />

kaznivi povedenija. Spored toa delinkvencija e sekoe prestapni-<br />

~ko povedenie (storuvawe i propu{tawe) za koe spored va`e~kite<br />

propisi na opredelena dr`ava nadle`niot organ mo`e kako sankcija<br />

da izre~e opredelena kazna. Poimot delinkvencija, spored nego, vo<br />

sebe go vklu~uva poimot na kriminalitetot, me|utoa, toj e po{irok od<br />

nego, za{to gi opfa}a i onie povedenija {to se opfateni ne samo vo<br />

krivi~niot, tuku i vo drugite zakoni. Ottamu, koga ovoj avtor zboruva<br />

za delinkvencija, delinkventno povedenie i delinkventot misli na<br />

site onie odnesuvawa {to go opfa}aat kriminalitetot, no i na site<br />

ostanati kazanivi povedenija vo opredelen praven sistem. 23<br />

3. Spored sociolo{kata definicija kriminalitet se tretira<br />

kako emanacija na op{testveniot `ivot, kako specifi~na op{testvena<br />

i individualna pojava so zakonitostite {to vladeat vo nea. Ova de-<br />

21<br />

Hentig. H. op. cit. str. 17.<br />

22<br />

Horvati}, @. Elementarna kriminologija, osnove u~enja o pojavnim oblicima<br />

i uzrocima ka`njivih pona{anja, Liburnija - Rijeka i [kolska knjiga - Zagreb,<br />

1981, str. 17.<br />

23<br />

Soglasno vakviot stav, spored Horvati} "za predmet na svoeto izu-<br />

~uvawe kriminologijata go ima ne samo kriminalitetot vo negovoto pravno<br />

normativno zna~ewe, tuku i site kaznivi dejstvija vo nekoj sistem, zna~i delinkvencijata."<br />

Pritoa, natamu istaknuva ovoj avtor, "kriminalitetot, kako<br />

vo najgolem obem najopasen del na delinkvencijata, sekako deka zaslu`uva<br />

prioritet vo ovaa nauka, pa ottamu nema pri~ini da se otstrani nazivot vo<br />

koj samo toj se spomnuva. (Bi bilo navistina neumesno ova disciplina, zaradi<br />

opredelbata spored koja vo nejziniot predmet se opfateni site delinkventni<br />

dejstvija, da se narekuva na primer "delinkventologija")."Horvati}, @, op. cit.<br />

str. 20.<br />

29


finicija krivi~noto delo i drugite negativni povedenija ne gi posmatra<br />

kako pravni poimi, tuku vo prv red kako op{testvena pojava.<br />

Zad kriminalitetot stoi ~ovekovata i op{testvenata stvarnost koi<br />

kako pojava í prethodat na zakonite i go uslovuvaat nivnoto postoewe.<br />

Pri opredeluvaweto na toa {to }e se smeta za kriminalno povedenie,<br />

sociolo{kiot poim poa|a od sfa}awata koi se prekr{uvaat niz prizmata<br />

na oddelni op{testveni grupi, sloevi i klasi. Taka, opredeleni<br />

kriminalni aktivnosti gi osuduvaat samo oddelni grupi, sloevi i klasi<br />

so {to se pro{iruva poimot na kriminalitetot. Sociolo{kiot<br />

poim (sodr`ina), vsu{nost, se potpira vrz krivi~nopravniot poim na<br />

kriminalitetot, vrz krivi~nopravnite normi (forma) i taka go opredeluva<br />

obemot na kriminalitetot. Na toj na~in me|u ovie dva poimi vo<br />

mnogu slu~ai nema raziduvawe, tie se dve strani na edna ista pojava -<br />

kriminalitetot. Me|utoa, vo opredeleni slu~ai doa|a do ras~ekor<br />

me|u niv, za{to so normite na krivi~noto pravo ponekoga{ se zafa-<br />

}aat i takvi povedenija koi od socio{ki aspekt (od stojali{te za<br />

oddelni grupi, sloevi i klasi) ne pretstavuvaat kriminalitet. I dotuka,<br />

sî e vo red. Ona {to me|utoa, sozdava opredelena zbrka i na opredelen<br />

na~in ja zamagluva vakvata vo osnova ispravna opredelba e nastojuvaweto<br />

pod nejziniot pokriv da se pomestat i sfa}awata deka sociolo{kata<br />

opredelba dava osnova poimot na kriminalitetot da se<br />

pro{iri i vrz asocijalnite povedenija. Sociolo{kiot poim na kriminalitetot<br />

e samo obid za su{tinska, materijalna opredelba na kriminalitetot,<br />

a ne i prostor vo negovi ramki da se pomestuva sekakvo aberativno<br />

odnesuvawe bilo na poedinci ili na opredeleni op{testveni<br />

grupi. Ottamu, vo kriminolo{kata literatura mo`at da se sretnat pove}e<br />

nesoodvetni "sociolo{ki definicii" na kriminalitetot. Me|u<br />

niv ima i takvi {to se krajno ekstremni i neprecizni. Takva e na primer,<br />

definicijata na Xonson (Johnson) spored koja kriminalitetot se<br />

sfa}a kako napu{tawe na kulturnite normi, 24 a mo`at da se sretnat i<br />

takvi razmisluvawa deka kriminalitet pretstavuva sekoe antisocijalno<br />

ili nepo`elno povedenie. Od niv proizleguva deka predmet na<br />

kriminologijata treba da bidat kako kriminalnite taka i nekriminalnite<br />

povedenija, odnosno duri i asocijalnite, (devijantnite, sociopatolo{kite)<br />

povedenija. 25 Vakvite ekstremni stojali{ta so pravo<br />

24<br />

Xonson smeta deka krivi~no e ona delo koe gi naru{uva fundamentalnite<br />

interesi na edna grupa. Kriminalitetot e nepo~ituvawe na kulturnite<br />

normi, a krivi~nite normi pretstavuvaat del na ostanatite normi. Johnson,<br />

E. H. Crime Corection and Society, Homewood, 1964.<br />

25<br />

Spored [eparovi}, "Delinkvencijata e vkupnost na povedenija koi<br />

pretstavuvaat otstapuvawe od op{testveno prifatlivite i postaveni normi<br />

na povedenie. Vo delinkvencija vleguvaat protivpravni povedenija vrz koi<br />

kako pravna sankcija se nadovrzuva kazna (kaznivi povedenija). Toa e formalno<br />

normativen poim na delinkvencijata. Spored edna po{iroka, op{testve-<br />

30


podle`at na kritika ottamu {to se neprecizni i opasni, za{to dozvoluvaat<br />

arbirtrernost, odnosno mo`nost kako kriminalec da se proglasi<br />

sekoe lice koe makar i malku se smeta za op{testveno opasno.<br />

Ottamu, vo celost se i neprifatlivi.<br />

4. Soglasno izlo`enoto, nie pod poimot kriminalitet ja podrazbirame<br />

negovata klasi~na pravna opredelba (kako vkupnost na krivi-<br />

~ni dela izvr{eni na odreden prostor za opredelen vremenski period<br />

koi podle`at na formalna kontrola) i negovata sociolo{ka opredelba<br />

(dali edno krivi~no delo sociolo{ki e dovolno va`no i formalno<br />

da se predvidi kako te{ko delo ili treba da mu se prepu{ti na suzbiva~koto<br />

vlijanie na neformalnata socijalna kontrola, 26 ili, kako<br />

{to veli Hentig, na javnoto mislewe, na moralot ili na nagonot na sopstveno<br />

prilagoduvawe 27 ), uvereni deka samo vo taa smisla mo`e da<br />

pretstavuva predmet na kriminologijata. Vo prilog na ova stojali{te<br />

se izjasnuvaat i mnogu drugi avtori. 28 Racionalnosta na vakviot stav vo<br />

prv red proizleguva ottamu {to so pro{iruvaweto na ovoj poim i vrz<br />

devijantnite povedenija ne samo {to se navleguva vo predmetot na socijalnata<br />

patologija kako posebna nau~na disciplina, tuku vo golem<br />

obem se razvodnuva mo`nosta da se dadat vistinskite odgovori na najopasniite<br />

vidovi na protivop{testvenoto odnesuvawe na ~ovekot. Toa<br />

me|utoa, kako {to vpro~em povtorno }e vidime i od analizata na odnosot<br />

na kriminologijata so socijalnata patologija, vo nikoj slu~aj ne<br />

zna~i deka kriminologijata ne treba da se interesira za sociopatolo-<br />

{kite pojavi. Naprotiv, taa toa treba da go pravi vo onaa mera vo koja<br />

tie stojat vo opredelena povrzanost so kriminalitetot bilo kako negova<br />

prethodnica, naporedna ili sledovatelna pojava.<br />

no psiholo{ka opredelba, poimot na delinkvencijata bi ja opfatil vkupnosta<br />

na ~ovekovite povedenija so koi se naru{uvaat pravilata na povedenie, so<br />

koi se reguliraat odnosite me|u lu|eto. Takvite povedenija se narekuvaat<br />

u{te i devijantni povedenija ili otstapuvawe od op{testvenite o~ekuvawa".<br />

Ottamu, "predmet na kriminologijata vo prv red e kriminalitetot, kako individualna<br />

i masovna pojava, no i drugi sodr`ini, kako {to se devijantni,<br />

neprilagodeni povedenija, vo celost ili delumno, vleguvaat vo ovoj predmet".<br />

[eparovi}, Z. <strong>Kriminologija</strong> i socijalna patologija, Pravni fakultet u Zagrebu, Zagreb,<br />

1981. str. 7, 5 i 13.<br />

26<br />

Neformalna socijalna kontrola (neformalna reakcija) pretstavuva<br />

sistem na merki (na primer, soveti, potsmevawe, kritika, uveruvawe i sl.)<br />

preku koi op{testvoto gi potsetuva svoite ~lenovi na prifa}awe na op{testvenite<br />

i prifateni normi na odnesuvawe (konformizam). Ibid, str. 6.<br />

27<br />

Hentig, H. op. cit. str. 29.<br />

28<br />

Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 31, Ignjatovi}, \, op. cit. str. 20, i dr.<br />

31


2. RAZLI^NI SFA]AWA NA PREDMETOT NA KRIMINOLOGIJATA<br />

Heterogenosta vo sfa}awata na poimot na kriminalitetot nesomneno<br />

imaa svoi natamo{ni implikacii vo pogled na opredeluvaweto<br />

na predmetot na kriminologijata. Imeno i sfa}awata za predmetot<br />

na kriminologijata denes se brojni, a ottamu dosta heterogeni i naj~esto<br />

kontroverzni. Toa osobeno se gleda vo vklu~uvaweto na razli~i<br />

nau~ni podra~ja vo domenot na kriminologijata. Na ova mesto }e izlo`ime<br />

samo nekoi od tie diferentni koncepci po odnos na ova pra{awe.<br />

1. Najstarite koncepti za predmetot na kriminologijata datiraat<br />

od nejzinata po~etna faza na konstituirawe kako samostojna nau-<br />

~na disciplina. Vo ovoj stadium od nejziniot razvoj kako osnoven predmet<br />

na kriminologijata vo prv red be{e istaknuvan prestapnikot.<br />

Toa e sosema prirodno ottamu {to po~etnite kriminolo{ki razmisluvawa<br />

bea prete`no skoncentrirani vrz ~ovekot kako izvr{itel na<br />

krivi~noto delo. Za takvoto sfa}awe na nejziniot predmet vo zna~itelna<br />

mera pridonesoa antropolo{kata i biopsiholo{kata orientacija<br />

koi, kriminalitetot go posmatraa kako izraz na opredelena konstitucionalnost<br />

na ~ovekot. Spored ovoj koncept kriminologijata se<br />

sfa}a kako eksperimenalna nauka. Vakvata orientacija vo opredeluvaweto<br />

na predmetot na kriminologijata ima za posledica zapostavuvawe<br />

na samiot kriminalen akt - krivi~noto delo na storitelot.<br />

Duri i nekoi sovremeni kriminolozi go stavaat akcentot vrz<br />

prou~uvaweto na poedinecot i smetaat deka toj e centralna to~ka ili<br />

"prviot sto`er na kriminologijata." 29<br />

2. So pojavata na avtorite koi postepeno |i napu{taa antropolo{kite<br />

i biolo{kite sfa}awa i go istaknuvaa tn. sociolo{ki determinizam<br />

vo nastanuvaweto na kriminalitetot, kako predmet na kriminologijata<br />

vo preden plan zapo~na da se istaknuva i krivi~noto delo.<br />

Zastapuvaj}i go ova po{iroko gledi{te za predmetot na kriminologijata,<br />

avstriskiot kriminolog Selig (E. Seelig) poa|a od poimot na krivi~noto<br />

delo za koe smeta deka vo sebe spojuva dve grupi na elementi -<br />

realni i normativni, i ottamu zaklu~uva deka kriminologijata se zanimava<br />

so izu~uvawe na negovite realni elementi. Pritoa, realnite<br />

elementi na krivi~noto delo, spored Selig, ne se samo objektivnite<br />

okolnosti, koi ja predizvikuvaat kriminalnata aktivnost, tuku i subjektivnite<br />

svojstva i okolnosti vrzani za negovata li~nost.<br />

29<br />

Lawel-Lavastin (Laignel Lavastine) i Stanciu (V. Stanciu) razvivaj}i<br />

ja idejata za kriminalitetot ne samo kako op{testvena, tuku i kako prirodna<br />

pojava koja izvira od vo ~ovekot vsadenite sklonosti za vr{ewe zlostorstva,<br />

smetaat deka e logi~no da se istakne ~ovekot, li~nosta na kriminalecot za<br />

predmet na kriminologijata.<br />

32


3. Vo ponovo vreme se zabele`uva tendencija za vnesuvawe i na<br />

drugi elementi vo predmetot na krimonologijata. Taka nekoi vode~ki<br />

amerikanski kriminolozi smetaat deka kriminologijata se zanimava i<br />

so postapuvaweto so izvr{itelite na krivi~nite dela, a nekoi od niv<br />

duri i so pra{awata na prevencijata i suzbivaweto na kriminalitetot.<br />

30 Na toj na~in vo predmetot na kriminologijata celosno se vnesuvaat<br />

penologijata i kriminalnata politika. Taka, na primer, spored<br />

Donald Taft, kriminologijata gi opfa}a site disciplini neophodni<br />

za razbirawe i spre~uvawe na kriminalitetot, vklu~itelno i na kaznuvaweto<br />

i tretmanot na kriminalcite. I avtorite od porane{niot<br />

Sovetski Sojuz go prifa}aat vakvoto po{iroko sfa}awe na kriminologijata.<br />

Taka, Gercenzon istaknuva deka kriminologijata e del na<br />

krivi~nopravnata nauka za sostojbata, dinamikata, pri~inite na kriminalitetot<br />

i sredstvata za negovoto spre~uvawe.<br />

4. Specifi~no sfa}awe pretstavuva avstriskata enciklopediska<br />

koncepcija {to ja razvija kriminolozite Ernest Selig (Ernest Seellig),<br />

Hans Gros (Hans Gross) i Roland Grasberger (Roland Grassberger).<br />

Tie go pro{iruvaat predmetot na kriminologijata i vrz nau~noto podra~je<br />

na kriminalistikata, kriminalnata pedagogija, penologijata i<br />

kriminalnata profilaksa. Spored niv, site ovie, inaku samostojni nau~ni<br />

disciplini, treba da ja izgubat svojata nau~na samostojnost i da<br />

30<br />

Taka, spored Hentig, kriminologijata ja opfa}a i kriminalnata politika,<br />

za{to e "korisno op{testvenoto reairawe protiv kriminalitetot da<br />

bide vo tesna i postojana vrska so krivi~noto delo." Hentig, H, Zlo~in, uzroci i<br />

uslovi, Veselin Masla{a, Sarajevo, str. 11. Spored Rekles, predmetot na kriminologijata<br />

treba da gi pokriva slednite deset oblasti na prou~uvawe: 1 0 na~inot<br />

na prijavuvaweto na kriminalitetot vo odelna zemja i na~inot na koj<br />

oficijalno se rea|ira na toj kriminalitet, 2 0 razvojot i promenite vo krivi-<br />

~noto pravo koi se vo vrska so socijalnite, ekonomskite, politi~kite sistemi<br />

na razli~ni op{testva, 3 0 karakteristikite na kriminalcite, osobeno vo<br />

nivnata sporedba so nekriminalcite (pol, rasa, nacionalnost, op{testveno<br />

ekonomska pripadnost, bra~na sostojba, zanimawe, vrabotenost, psiholo{ki<br />

karakteristiki, patolo{ki sostojbi na umot i teloto), 4 0 regionalni razliki<br />

na kriminalitetot (sociogeografija i ekolo{ki studii), 5 0 faktorite {to<br />

go predizvikuvaat kriminalitetot, 6 0 posebni manifestacii na kriminalitetot<br />

- organiziran kriminalitet, kriminalitet na belite jaki, profesionalen<br />

kriminalitet, povredi na odgovornosta i dol`nostite vo profesionalniot<br />

i delovniot `ivot, 7 0 odnosot na kriminalitetot i sli~nite pojavi -<br />

alkoholizam, zavisnosti od drogi, prostitucija, vagabunda`a, pita~ewe, 8 0<br />

uspe{nosta na primenata na zakonite, op{testvena kontrola na kriminalitetot,<br />

9 0 uspe{nost na merkite na tretman i 10 0 usilbite i eksperimentite za<br />

prevencija na delinkvencijata i kriminalitetot. Vidi: Reckless, C. W. The<br />

Crime Problem, Third Edition, Appleton - Century - Crofts. Inc. New York, Copyrigh,<br />

1961. str. 9-10.<br />

33


se tretiraat samo kako podra~ja na kriminologijata. Spored ova sfa-<br />

}awe predmetot na kriminologijata opfa}a: a) izu~uvawe na kriminalnata<br />

realnost (kriminalna fenomenologija, kriminalna antropologija,<br />

kriminalna psihologija i kriminalna sociologija), b) izu~uvawe<br />

na okolnostite na krivi~nata postapka - kriminalistika (krivi~no<br />

procesno pravo, sudska medicina, sudska psihijatrija, kriminalna tehnika,<br />

patologija na krivi~nata postapka ili sudska psihologija) i v)<br />

izu~uvawe na odbranata od krivi~nite dela (naukite za preventivno i<br />

represivno suzbivawe na krivi~nite dela: kriminalna profilaksa,<br />

kurativna pedagogija, penologija i naukata za bezbednosta od kriminalen<br />

napad koja se zanimava so preventivna tehnika, obezbeduvawe i policiski<br />

ve{tini). 31<br />

5. Naj{iroko enciklopedisko definirawe na predmetot na kriminologijata<br />

mo`e da se sretne kaj Edvin Saterlend (Edwin Sutherland)<br />

koe e prifateno i od angliskiot kriminolog Leon Rayinovi} (Leon Radzinovitsz).<br />

Spored Saterlend, kriminologijata se deli na tri dela: sociologija<br />

na zakonite, kriminalna etiologija i penologija. Delot<br />

sociologija na zakonite, koj, vsu{nost, pretstavuva zna~itelnoto<br />

pro{iruvawe na predmetot na kriminologijata, pretstavuva nau~na<br />

analiza na uslovite pod koi normativno se javuvaat i is~eznuvaat<br />

oddelni inkriminacii.<br />

6. Od pogolemiot del od navedenite sfa}awa mo`e{e da se zabele`i<br />

deka oddelni avtori premnogu go pro{iruvaat predmetot na<br />

kriminologijata. Takvoto pro{iruvawe doveduva do natrupuvawe na<br />

razli~ni poimi i okolnosti {to go ote`nuva sogleduvaweto i podrobnoto<br />

teoretsko i empirisko prou~uvawe na kriminalitetot kako masovna<br />

i individualna pojava.<br />

34<br />

3. PREDMET NA KRIMINOLOGIJATA<br />

So ogled na toa {to opredeluvaweto na predmetot na sekoja nauka<br />

e po~etno i osnovno pra{awe od ~ii {to odgovor zavisi konkretnoto<br />

formulirawe na metodite i celite na nejzinoto izu~uvawe, nu-<br />

`no e da se vnese odreden red vo kriminologijata, osobeno ottamu {to,<br />

kako {to ve}e vidovme, nejziniot predmet go zamagluvaat iznesenite<br />

divergentni sfa}awa.<br />

1. Ona {to mo`e da se zabele`i od dosega navedenite izlagawa<br />

e deka za predmet na kriminologijata se zema kriminalitetot, no i<br />

drugi, naj~esto kaznivi, pa duri i devijantni povedenija. Dodeka pravnicite<br />

naj~esto se dosta restriktivni vo definiraweto na kriminalitetot,<br />

sveduvaj}i go samo na kr{ewe na krivi~nopravnite normi,<br />

odnosno na aktinostite koi se inkriminirani vo krivi~niot zakon,<br />

31<br />

Vidi. Pinatel, Jean: <strong>Kriminologija</strong>, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo,<br />

1964, str. 15.


sociolozite koi osobeno na prostorot na SAD go imaat glavniot zbor<br />

vo kriminologijata, toj predmet zna~itelno go pro{irija. Tie, kako<br />

{to imavme prilika da vidime, vo predmetot na kriminologijata gi<br />

pomestuvaat ne samo inkriminiranite dejstvija, tuku i mnogu drugi<br />

op{testveno {tetni povedenija bez ogled na nivnata inkriminiranost.<br />

Pritoa, mnogumina od niv odat tolku {iroko {to pod kriminalitet<br />

go podveduvaat sekoe asocijalno i nepo`elno povedenie.<br />

Moj stav e deka predmetot na kriminologijata mo`e da go so~inuva<br />

samo kriminalitetot vo negovoto krivi~nopravno zna~ewe. Vo<br />

predmetot na kriminologijata ne mo`e da se pomestat nitu devijantnite<br />

(sociopatolo{kite povedenija). Me|utoa, ona {to ne mo`e da se negira<br />

e okolnosta deka dokolku devijantnite povedenija na opredelen<br />

na~in se povrzani so kriminalnoto povedenie, i tie pretstavuvaat nesomnen<br />

interes za kriminologijata. Toa zna~i deka devijantnite povedenija<br />

sami po sebe vo nikoj slu~aj ne sî, i ne mo`at da bidat, predmet<br />

na kriminologijata, tuku na socijalnata patologija kako posebna nau~na<br />

disciplina.<br />

2. Od prethodnite razgleduvawa mo`e da se zaklu~i i toa deka<br />

osnovnata oska na razijduvaweto na gorenavedenite sfa}awa za predmetot<br />

na kriminologijata vo su{tina e sfa}aweto na kriminalitetot<br />

kako individualen slu~aj i kako op{testven fenomen. Vo taa smisla<br />

treba vedna{ da se naglasi deka zemaweto za predmet na kriminologijata<br />

na krivi~noto delo kako individualna pojava, kako povedenie<br />

na poedinecot koe e vo sprotivnost so pravnite normi, e necelosno i<br />

pretesno sfa}awae. Kriminalitetot kako pojava koja seriozno gi zagrozuva<br />

osnovnite op{testveni vrednosti navistina se manifestira<br />

preku poedine~no izvr{enite dela, no toj sepak ne e samo poedine~na<br />

pojava, tuku istovremeno pojava vo op{testvoto koja se javuva vo masovni<br />

razmeri. Zna~i, kriminalitetot, isto taka, e i masovna pojava koja<br />

gi opfa}a site individualni slu~ai - poedine~no izvr{enite krivi-<br />

~ni dela. Od druga strana, kriminalitetot ne pretstavuva samo prost<br />

zbir na poedine~no izvr{enite krivi~ni dela, tuku istovremeno i nov<br />

kvalitet - po{iroka op{testvena pojava koja ima svoi specifi~ni<br />

pri~ini i zakonitosti na nastanuvawe, razvoj i dvi`ewe. Sfaten na<br />

toj na~in, kriminalitetot najtesno e povrzan so opredeleni op{testveni<br />

strukturi od koi izviraat i opredeleni uslovi na `ivotot na<br />

konkretnoto op{testvo.<br />

Ako se trgne od toa deka kriminalitetot ima primarno op{testvena<br />

priroda, toga{ i predmetot na kriminologijata vo prv red treba<br />

da bide prou~uvawe na kriminalitetot kako op{testvena pojava so<br />

cel za otkrivawe na pri~inite i zakonitostite, vistinskite dimenzii<br />

i tendencii. Pritoa, treba da se ima vo vid deka kriminalitetot kako<br />

masovna pojava se izrazuva niz kriminalnoto povedenie na poedinecot,<br />

poradi {to prou~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava ne<br />

bi bilo kompletno i celosno bez istovremeno prou~uvawe i na ode-<br />

35


lnite oblici na kriminalnoto povedenie i li~nosta na kriminalecot.<br />

Toa, ottamu {to poedine~no izvr{enite krivi~ni dela se samo pojavni<br />

oblici na kriminalitetot kako masovna pojava. Krivi~noto delo i<br />

prestapnikot pretstavuvaat edinstvo i treba nau~no da se prou~uvaat<br />

kako celina. Vo ovaa smisla najmarkantniot kriminolog od biv{ite<br />

jugoslovenski prostori Milan Milutinovi}, smeta deka predmetot na<br />

kriminologijata gi opfa}a "ne samo strukturta i strukturnite promeni<br />

na kriminalnoto povedenie, negovite koreni vo dadeni op{testveni<br />

ulovi, zakonitostite na negovoto javuvawe, tuku i individualnite<br />

kriminalni akcii i posebno li~nosta na delinkventot." 32 Pritoa,<br />

kako {to pravilno naglasuva navedeniot avtor, i toa individualno<br />

prou~uvawe vo prv red mora da se dvi`i vo ramkite na sociolo{kite<br />

determincii i interpretacii koi ovde treba da stojat vo centarot na<br />

vnimanieto, iako eksplikacijata treba da se bara i vo deluvaweto na<br />

drugi nesociolo{ki faktori kako {to e toa slu~aj so kriminalnoto<br />

povedenie koe e predizvikano so psiholo{ki sostojbi, so biolo{ki i<br />

drugi subjektivni svojstva na izvr{itelite na krivi~nite dela. 33 Od<br />

tie pri~ini, spored Milutinovi}, kriminologijata pri prou~uvaweto<br />

na svojot predmet mora da se potpira na nau~nite soznanija na drugite<br />

nauki i toa vo prv red na onie koi na bilo koj na~in se povrzani so<br />

kriminalnoto povedenie. Ottuka proizleguva i tesnata povrzanost na<br />

kriminologijata so sociologijata, psihologijata, psihopatologijata,<br />

krivi~noto pravo, kriminalistikata i drugite nauki ~ii podatoci i<br />

nau~ni rezultati mora da gi koristi.<br />

Od navedenoto proizleguva deka kriminalitetot ne e samo vkupnost<br />

na krivi~nite dela izvr{eni na opredelen prostor i vo opredeleno<br />

vreme, tuku istovremeno i masovna op{testvena pojava i poedine~no<br />

odnesuvawe na odredeni lica na taa op{testvena zaednica vo konkretniot<br />

prostor i vreme. Spored toa, kriminalitetot e pojava so<br />

dve strani. Ednata od negovite strani e deka pretstavuva totalitet na<br />

kriminalni povedenija, a drugata, deka e individualna pojava, poseben<br />

poedine~en slu~aj vo `ivotot na opredeleno lice.<br />

3. So ogled na dosega izlo`enoto vo predmetot na kriminologijata<br />

se sodr`ani slednite elementi: 1 0 krivi~noto delo kako individualna<br />

pojava, 2 0 prestapnikot kako avtor na krivi~noto delo i 3 0 kriminalitetot<br />

kako masovna pojava.<br />

1 0 Krivi~noto delo (kriminalitetot) kako individualna pojava<br />

e centralen poim na ovaa nauka. Za poimot krivi~no delo so sinonimno<br />

zna~ewe gi upotrebuvame i izrazite prestap, zlostorstvo, kriminalno<br />

povedenie, delikt i antisocijalno odnesuvawe. Za razlika od<br />

ovoj poim i negovite sinonimi, vo ovoj u~ebnik poimot devijantno po-<br />

32<br />

Milutinovi}, M. <strong>Kriminologija</strong>, Savremena administracija, Beogrd, 1990,<br />

str. 35.<br />

33<br />

Ibid, str. 36.<br />

36


vedenie (odnesuvawe) i negovite sinonimi: aberativno povedenie, socijalna<br />

devijacija, asocijalno povedenie, sociopatolo{ko povedenie<br />

so koi se ozna~uva naru{uvawe na edna op{testvena norma na {to se<br />

reagira neformalno, ne pretstavuva predmet na kriminologijata tuku<br />

na socijalnata patologija. Kako op{t poim za sekoe protivop{testveno<br />

poedine~no povedenija na ~ovekot, }e go upotrebuvame poimot<br />

op{testveno negativno odnesuvawe.<br />

Osnovni karakteristiki na krivi~noto delo. Krivi~noto delo<br />

e ~inewe ili propu{tawe opredeleno vo krivi~niot zakonik za koe e<br />

predvidena sankcija. Spored toa nu`ni elementi za opredeluvawe na<br />

krivi~noto delo se: zabranetosta na edno dejstvie (~inewe ili propu{tawe)<br />

so imperativna ili prohibitivna norma, dejstvieto i subjektivniot<br />

odnos na storitelot kon nego (nema krivi~no delo bez slobodna<br />

odluka na negoviot storitel) i zakanetosta so krivi~na sankcija.<br />

Zna~ajna karakteristika na krivi~noto delo e deka kako negov izvr-<br />

{itel vo na{eto krivi~no pravo mo`e da se javi fizi~ko i pravno<br />

lice kako i toa deka za krivi~no delo mo`e da se izre~e sankcija samo<br />

vo posebno uredena postapka i toa samo od strana na sudski organ.<br />

2 0 Li~nost na storitelot (izvr{itelot) na krivi~no delo kako<br />

avtor na deloto e poedinec ~ie povedenie od strana na sud, vo zakonski<br />

utvrdena postapka e ozna~eno kako kriminalno. Sinonimite na ovoj<br />

poim se: zlostornik, prestapnik i delinkvent.<br />

Osnovnite karakteristiki na storitelot na krivi~noto delo<br />

se:<br />

- Prestapnikot ednostavno e ~ove~ko su{testvo koe e pottiknato<br />

od koja bilo pri~ina da deluva na so zakon zabranet na~in. 34<br />

- Sekoja li~nost poseduva specifi~ni osobini spored koi se<br />

razlikuva od drugite. Taa raznovidnost na osobinite na li~nosta odi<br />

do tamu {to mo`e slobodno da se ka`e deka vo svetot ne postojat dve<br />

celosno ednakvi li~nosti. Pritoa, osobeno treba da se ima predvid<br />

deka ne postojat osobini spored koi kriminalcite mo`at da se razlikuvaat<br />

od nekriminalcite, odnosno koi bi bile karakteristi~i samo<br />

za kriminalcite, a ne i za drugite poedinci. Takvi osobini na li~nosta<br />

ne postojat ili barem do denes ne se otkrieni. Lu|eto me|usebno se<br />

razlikuvaat spored izgledot, karakterot, temperamentot itn. i vo zavisnost<br />

od toa razli~no rea|iraat na nadvore{nite vlijanija. Ottamu<br />

proizleguva deka zlostorni~ki sklonosti nosat vo sebe i naj~esnite<br />

lu|e. 35 Ili poprecizno, dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa ja-<br />

34<br />

Prestapnicite se ~ove~ki su{testva, ~estopati zavedeni i pogre-<br />

{no upateni, no isto taka ~esto vpleteni vo niza situacii koi predizvikale<br />

povedenie poradi koe op{testvoto gi osuduva i kaznuva. Eliot, M. op. cit. str.<br />

82.<br />

35<br />

Spored Hentig: "Me|u ~ovekot koj vr{i ne~esno delo i ne~esniot<br />

~ovek postoi razlika. Pod pritisok na silniot faktor na okolinata se izvr-<br />

37


sno poka`aa deka osobinite na li~nosta kaj licata od kriminalnata<br />

populacija se ednakvo rasporedeni kako i kaj populacijata voop{to. 36<br />

Od navedenoto opredeluvawe, me|utoa, ne proizleguva deka kriminologijata<br />

voop{to ne se interesira za objektot na dejstvieto na<br />

prestapnikot. Imeno, so ogled deka storitelot na krivi~noto delo nu-<br />

`no se nao|a vo opredelen odnos sprema drug poedinec ili grupa na<br />

lu|e i (ili) spema dobrata, vrednosite i interesite na opredelena<br />

op{testvena zaednica, sleduva deka za kriminolgijata e od opredeleno<br />

zna~ewe i o{teteniot odnosno `rtvata na krivi~noto delo. O{teteniot,<br />

odnosno `rtvata na krivi~noto delo me|utoa, ne pretstavuvaat<br />

poseben predmet na kriminologijata, tuku na edna posebna nauka nare-<br />

~ena viktimologija.<br />

3 0 Kriminalitetot kako masovna op{testvena pojava ili kako<br />

zbir na izvr{enite krivi~ni dela na opredelena teritorija za opredelen<br />

vremenski period, se izdvojuva kako poseben element na predmetot<br />

na kriminologijata ottamu {to pretstavuva poseben kvalitet vo odnos<br />

na negovite poedine~ni manifestacii - krivi~nite dela. Za ovoj poim<br />

so ednakvo zna~ewe }e |i upotrebuvame i izrazite zlostorni{tvo,<br />

prestapni{tvo i delinkvencija. Pritoa sme dol`ni da pojasnime deka<br />

poimot delinkvencija (i adekvatno, delikt i delinkvent) go koristime<br />

vo site onie slu~ai koga sakame da se izbegne stigmatizira~koto zna-<br />

~ewe na odnesuvaweto na maloletnite lica i na dugi (polnoletni) storiteli<br />

na krivi~ni dela koga nivnoto negativno odnesuvawe predizvikuva<br />

pomala javna osuda no, vo nikoj slu~aj ne i za ona odnesuvawe<br />

{to preminuva vo asocijalno povedenie. Sprotivno na toa izrazot zlostorni{tvo<br />

(i adekvatno, zlostornik i zlostorstvo) }e go koristime<br />

koga sakame da ja naglasime zgolemenata op{testvena {tetnost na<br />

{eni mnogu ne~esni dela. Me|utoa, ovie izvr{iteli bi ostanale sosema ~esni<br />

pod prose~ni i normalni uslovi na na{ata op{testvena sredina. Zna~i, tie<br />

bez ogled na prakti~nite celi vo su{tina se ~esni, dodeka lu|eto koi bez nu-<br />

`da grabaat od drugite mo`at da bidat celosno ne~esni. Samo mal broj na<br />

ovie lica se nao|aat vo penitencijarnite ustanovi. Tie delum se za{titeni so<br />

polulegalnosta na svoite ne~esni aktivnosti, a delum glavno poradi na{ata<br />

osobenost da gi zatvorame o~ite pred gnasnata priroda na zlostorot koga ovoj<br />

}e dostigne kolosalni razmeri. Sekako, so gigantski razmeri zlostorot se<br />

obezbeduva sebesi so za{tita od politi~kata vlast. Od ovie pri~ini ne~esnosta<br />

bi trebalo da se izdvoi od kriminalniot akt i da se prou~i so studija na<br />

individualniot prestapnik. Fizi~kite oble`ja na ne~esnosta ne mo`at da se<br />

prostudiraat vrz zatvorenicite, odnosno so pomo{ na na{ite sega{ni statisti~ki<br />

metodi, nitu mo`e zemeniot komparativen materijal od nepoznatata<br />

masa na "lojalnite" gra|ani anatomski da se ras~lenuva." Vidi: Henting, H. op.<br />

cit. str. 231-233.<br />

36<br />

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 18, 71 i 287 i Milutinovi}, M. op. cit. str. 395-<br />

397.<br />

38


izvesni povedenija.<br />

Osnovni karakteristiki na kriminalitetot. Kriminalitet<br />

pretstavuvaat najte{kite formi na op{testveno negativni pojavi koi<br />

za takvi se opredeleni so zakon i vrz koi op{testvoto nadovrzuva krivi~ni<br />

sankcii izre~eni od sudot vo regularna krivi~na postapka. Kriminalitetot<br />

e masovna pojava ottamu {to pretstavuva mno`estvo na<br />

li~ni, odnosno poedine~ni negativni povedenija. Kriminalitetot e i<br />

op{testvena pojava {to zna~i pojava koja e uslovena od op{testveniot<br />

pritisok i op{testvenite odnosi na lu|eto.<br />

Zna~ajni obele`ja na kriminalitetot se i deka toj pretstavuva<br />

istoriska (vremenski promenliva) i svetska (prostorno promenliva)<br />

pojava.<br />

III. PODELBA NA KRIMINOLOGIJATA<br />

1. ETIOLOGIJA I FENOMENOLOGIJA NA KRIMINALITETOT<br />

1. Vo prilo`enata definicija za predmetot na kriminologijata<br />

bea istaknati dve osnovni podra~ja na ovaa nauka od kade se nalo`uva<br />

nivnoto poblisko objasnuvawe. Toa se podra~jata: kriminalna fenomenologija<br />

koja gi prou~uva pojavnite oblici na krivi~nite dela i kriminalna<br />

etiologija koja se zanimava so izu~uvawe na pri~inite na kriminalitetot.<br />

2. Prvoto va`no podra~je na kriminologijata e kriminalnata<br />

fenomenologija. Toa e del na kriminologijata koj se zanimava so izu-<br />

~uvawe na pojavnite oblici na izvr{itelite na krivi~nite dela, nivniot<br />

obem, rasprostranetost, vremenska distribucija i tendencii na<br />

dvi`ewe. Kriminalnata fenomenologija istovremeno gi prou~uva i<br />

individualnite i op{testvenite svojstva na nivnite izvr{iteli, nivnite<br />

naviki, na~in na `ivot, a spored misleweto na nekoi avtori i<br />

nivnite posebni `argoni, praznoverija, simulirawa i sl. Na toj na~in<br />

kriminalnata fenomenologija pridonesuva za pokompleksno poznavawe<br />

na kriminalniot fenomen.<br />

3. Kriminalnata etiologija zazema su{testveno mesto vo kriminologijata,<br />

ottamu {to site empiriski istra`uvawa glavno se<br />

vr{at vo ovaa oblast. Voobi~aeno se definira kako podra~je na kriminologijata<br />

koja gi prou~uva op{tite pri~ini (koreni) i neposrednite<br />

pri~ini, povodi i uslovi (kriminogeni faktori) na kriminalitetot<br />

kako masovna op{testvena i poedine~na pojava.<br />

So ogled deka problemot na uslovite i pri~inite na kriminalitetot<br />

nesomneno pretstavuva centralno pra{awe na kriminologijata,<br />

vedna{ se postavuva pra{aweto za neposrednata nau~na i prakti-<br />

~na korist od nivnoto prou~uvawe. Vo odgovorot na ova pra{awe na<br />

ova mesto treba da se ima vo vid osnovnata zada~a i cel na kriminologijata,<br />

a taa e nau~no organizirana borba protiv kriminalitetot. Ko-<br />

39


ne~no ne e bez zna~ewe i toa deka, vrz osnova na sfa}awata za pri~inite<br />

na kriminalitetot, se formiraat i razli~nite kriminolo{ki<br />

{koli i pravci.<br />

2. KLINI^KA I OP[TA (STANDARDIZIRANA) KRIMINOLOGIJA<br />

1. Pokraj osnovnata podelba na kriminolotijata na kriminalna<br />

fenomenologija i kriminalna etiologija, za koi mora da se naglasi<br />

deka pretstavuvaat samo dve odelni podra~ja na edna ista nau~na disciplina,<br />

vo kriminolo{kata literatura ~esto se sre}ava i nejzinoto razlikuvawe<br />

na tn. klini~ka kriminologija i op{ta ili standardizirana<br />

kriminologija<br />

2. Za vakvoto razlikuvawe e "vinoven" Pinatel, koj za predmet<br />

na kriminologijata go zema prestapot kako krivi~no delo, i veli deka<br />

kriminologijata treba da se podeli na op{ta i klini~ka kriminologija.<br />

Predmet na op{tata kriminologija e da sorabotuva i da gi soo~uva<br />

rezultatite dobieni od razni kriminolo{ki nauki - specijalizirani,<br />

posebni kriminologii, i sistematski da gi izlo`i. Klini~kata<br />

kriminologija, koja se pojavuva kako primeneta i sinteti~ka nauka, se<br />

sostoi od multinau~no prio|awe na poedine~nite slu~ai so pomo{ na<br />

na~elata i metodite na kriminolo{kite nauki i posebnite kriminologii.<br />

Nejzina cel e da go oceni izu~uvaniot prestapnik, da formulira<br />

hipotezi za negovoto podocne`no povedenie i da izraboti programa<br />

na podesni merki koi }e go odvratat od mo`en povrat. 37 Od vakviot<br />

stav na Pinatel, podocna prifaten od pogolem broj avtori, 38<br />

proizleguva deka osnovnite pra{awa {to gi razgleduva klini~kata<br />

kriminologija se: opasnata sostojba, 39 problemot na postoeweto i ka-<br />

37<br />

V. Pinatel, J. <strong>Kriminologija</strong>, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo, 1964,<br />

str. 8.<br />

38<br />

Razvojot na tn. klini~ka kriminologija, vsu{nost mo`e da se sledi<br />

u{te od Lombrozo koj smeta{e deka treba da se prou~uva zlostorot, a ne zlostorstvoto,<br />

preku Garofalo koj ja istaknuva{e va`nosta na socijalnata anketa,<br />

pa se do sovremenite avtori: Bewino Di Tulio (Benigno De Tullio), direktor<br />

na Institutot za kriminalna antroplogija na Univerzitetot vo Rim,<br />

Xakomo Kanapa (Giacomo Canapa) profesor po kriminalna antropologija na<br />

fakultetot vo \enova, i mnogu drugi.<br />

39<br />

Za opasnata sostojba, koja pretstavuva osnoven poim na klini~kata<br />

kriminologija, Pinatel veli deka pretstavuva celina sostavena od dva elementi<br />

koi poedine~no mo`at da bidat razli~ni: 1 0 temibilitet i 2 0 op{testvena<br />

prilagodlivost. Opasnata sostojba ne e praven poim, tuku edna stvarnost<br />

koja mo`e klini~ki da se posmatra. Taa se pojavuva vo dve formi: 1. kako hroni~na<br />

ili sostojba na postojana opasnost i 2. kako imanentna opasna sostojba<br />

niz koja, za razlika od prvata minuvaat site prestapnici pred izvr{uvaweto<br />

na deloto. Taa e opasna sostojba vo eden moment na kriza koja neposredno mu<br />

40


akteristikite na kriminalnata li~nost i tipologijata na prestapnicite.<br />

Metodot na prou~uvawe e klini~ki a nejzinata cel, po analogija<br />

so medicinskata klinika, e so ispituvawe na konkretniot slu~aj da se<br />

dade mislewe za eden delikt, koe }e sodr`i dijagnoza, prognoza i eventualen<br />

tretman na prestapnikot. Ovaa kriminologija, vsu{nost, treba<br />

da go prou~uva kriminalitetot i nivnite storiteli vrz osnova na sledewe<br />

na opredelen broj na slu~ai so primena na razni klini~ki metodi.<br />

Toa se metodite od medicinski, psiholo{ki i psihijatriski i sociolo{ki<br />

(socijalna anketa) karakter. Krajnata cel na ovie prou~uvawa<br />

e iznao|awe najsoodvetni oblici, sredstva i metodi za resocijalizacija<br />

na prestapnicite.<br />

Vo klini~kata kriminologija postojat pove}e teorii koi redovno<br />

poa|aat od kriminalitetot kako poedine~na pojava. Me|u niv posebno<br />

se izdvojuva "teorijata na kriminalnata li~nost," koja Pinatel<br />

(J. Pinatel) vo osum to~ki ja izlo`il na VII Megunaroden kongres za<br />

kriminlogija vo Madrid 1970 godina. Spored ovaa teorija li~nosta<br />

pretstavuva izraz na razni li~ni obele`ja koi se nao|aat vo zaemna<br />

akcija i interakcija. Li~nosta e dinami~ko struktuirano edinstvo na<br />

tie obele`ja. Tie psiholo{ki svojstva na li~nosta se delat na dve grupi:<br />

centralno jadro i varijanti. So pomo{ na crtite na li~nosta koi<br />

se nao|aat vo centralnoto jadro se objasnuva kriminalnata sposobnost<br />

(temibilita) i uslovite na preodot vrz deloto, za{to tie sekoga{ interveniraat<br />

na opredelen i diferenciran na~in vo nasoka na vr{eweto<br />

na deloto. Sklonosta proizleguva od centralnoto jadro, koe opfa}a<br />

egocentrizam, labilnost, agresivnost i afektivna ramnodu{nost.<br />

Crtite vrzani za varijantite na li~nosta se indikativno zna~ajni za<br />

objasnuvawe na modalitetite, nasokata, stepenot na uspehot i motivacijata<br />

na kriminalnoto povedenie. Adekvatno na toa se formiraa<br />

sfa}awata deka kriminalitetot se sostoi od dva stadiumi: stadium na<br />

analiza na site elementi na li~nosta i stadium na sinteza vrz baza na<br />

opservacija na centralniot nukleus koj se zanova vrz edna "modalna<br />

koncepcija," preku globalno, intuitivno i deskriptivno opfa}awe na<br />

strukturata na li~nosta. Soglasno toa, kriminologija se narekuva<br />

kriminologija na preminot kon aktot na kriminalnoto povedenie. 40<br />

prethodi na preodot vrz deloto. Ocenkata za opasnata sostojba se zasnova vrz<br />

istra`uvawata na legalni i biopsiholo{ki i op{testveni indicii. Pinatel,<br />

J. op. cit. str. 83 i 86.<br />

40<br />

Lapidarniot prikaz na ovie stavovi e sledniiot: 1 0 Klini~kata kriminologija<br />

ima za osnovna cel prou~uvawe na preodot kon deloto, 2 0 Kriminalecot<br />

e ~ovek kako i sekoj drug, koj se razlikuva od drugite lu|e edinstveno<br />

spored posebnata sklonost kon preodot kon deloto. 3 0 Taa posebna sklonost na<br />

preo|awe kon deloto ja izrazuva strukturata na li~nosta, nare~ena kriminalna<br />

li~nost. Taa struktura ne e mo`no da se vrze za opredeleni psihijatriski<br />

tipovi na li~nosti. 4 0 Kriminalnata li~nost se opi{uva so pomo{ na psiho-<br />

41


Dinamikata na zlostorstvoto, spored Pinatel, minuva niz ~etiri<br />

fazi. Kako {to vidovme centralnoto jadro e najva`niot element<br />

koj slu`i za definirawe na kriminalnata sposobnost i go ovozmo`uva<br />

samiot zlostor. Opasnata sostojba se izrazuva kako hroni~na (postojana)<br />

i kako imanentna, i sodr`i mo`nost da se stepenuva na golema,<br />

sredna i slaba. Taa neposredno i prethodi na zlostorot, a se izrazuva<br />

kako period na kriza kaj storitelot koj poradi svojata agresivnost<br />

preminuva kon aktot koj pretstavuva ~etvrta faza od dinamikata na<br />

zlostorot. Na opasnata sostojba i prethodat fazata na umeren pritisok<br />

(osloboduvawe od stegite na op{testveniot sram) i fazata na jasno<br />

izrazen pritisok (nadminuvawe na stravot od mo`nite kazni i<br />

pre~kite koi se pogodni da go onevozmo`at izvr{uvaweto na deloto).<br />

Pritoa za da se dojde do kriminalnoto povedenie, osobeno e va`no kaj<br />

prestapnikot da bidat naru{eni inhibiciite, odnosno kaj nego da postoi<br />

afektivna ramnodu{nost (t.e. moralna ne~uvstvitelnost - "moral<br />

insanity") i da se ispolneti i drugite elementi na centralnoto jadro. 41<br />

Klini~ka kriminologija nie ja tretirame samo kako metodolo-<br />

{ka disciplina, koja so "klini~ko" prou~uvawe na oddelni delinkventi,<br />

t.e. na individualni slu~ai, sobira materijal za donesuvawe na voop{teni<br />

soznanija i zaklu~oci na planot na kriminalnata etiologija.<br />

Toa ne e posebno podra~je na kriminologijata, nitu posebna nauka,<br />

tuku samo eden od metodite na kriminolo{ko istra`uvawe, koj treba<br />

po induktiven pat da dovede do voop{tuvawa na kriminolo{kite soznanija.<br />

42<br />

lo{ki crti (ili komponenti) koi mo`at da bidat grupirani vo edno centralo<br />

jadro i vatrijanti (ili varijabli). 5 0 Centralnoto jadro opfa}a egocentrizam,<br />

labilnost, agresivnost, afektivna indiferentnost. Varijantite se odnesuvaat<br />

na aktivnost, na fizi~ki, intelektualni i stru~ni stavovi i na nutrativni<br />

i seksualni potrebi. 6 0 Centralnoto jadro upravuva so preodot kon deloto.<br />

Toa ja pru`a formulata na temibilitetot ili kriminalnata sposobnost<br />

i gi poddr`uva op{tite uslovi za preod kon deloto. Crtite grupirani<br />

vo centralnoto jadro deluvaat na precizen na~in vo procesot na te{ko delo, a<br />

na pokompleksen na~in vo procesot na kriminalnoto sozrevawe, i na kondenziran<br />

na~in vo procesot na naglo i nepromisleno delo. 7 0 Varijantite na<br />

kriminalnata li~nost upravuvaat so modalitetite na izvr{uvaweto na deloto,<br />

no se neutralni vo odnos na samiot preod kon deloto. Tie se samo sposobni<br />

da ja ostvetlat op{tata nasoka, stepenot na uspe{nosta i motivacijata na<br />

kriminalnoto povedenie. 8 0 Kriminalnata li~ost e dinami~na struktura. Taa<br />

e zbir, edinstvo na onie konstitutivni crti, taa e nivna akcija i interakcija<br />

koja mu dava poseben karakter na li~nosta posmatrana vo nejzinata sevkupnost.<br />

Taa e rezultanta na eden poredok.<br />

41<br />

Pinatel, J. op. cit. str. 83.<br />

42<br />

Metodite na klini~kata kriminologija, Pinatel gi deli na osnovni<br />

(konstitutivni) i dopolnitelni (komplementarni). Me|u prvite toj gi pome-<br />

42


3. Nasproti klini~kata kriminologija se izgraduva stojali-<br />

{teto za tn. op{ta kriminologija koja {to kriminalitetot treba da<br />

go izu~uva kako op{ta op{testvena pojava, nezavisna od prostorot i<br />

vremeto na negovoto javuvawe. Op{tata kriminologija bi trebalo da<br />

pretstavuva ~ista teoretska nau~na diciplina za razlika od klini~kata<br />

kriminologija koja e prakti~na ili primeneta nauka.<br />

Od navedenata podelba mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka, vsu-<br />

{nost, so nea se pravi obid za edno razlikuvawe koe vo su{tina e poinakva<br />

formulacija za podelba na kriminologijata na teoretska i<br />

primeneta nauka, ili sli~ni podelbi, kako onaa od tipot na kanadskiot<br />

kriminolog Sabo (Denis Szabo) na akademska i aplikativna<br />

kriminologija. 43 Se raboti za ve{ta~ki podelbi koi vo osnova nemaat<br />

nikakvo prakti~no zna~ewe.<br />

stuva: 1 0 socijalnata anketa, so koja preku soslu{uvawe na licata me|u koi se<br />

razvival prestapnikot se nastojuva da se otkrie u~estvoto na nasledstvoto i<br />

sredinata za da se rekonsteruiraat istorijata na li~nosta, na negovoto semejstvo<br />

i na prestapot, 2 0 medicinski istra`uvawa so koi treba da se utvrdi<br />

fizi~kiot razvoj na prestapnikot, zdravjeto i opredeleni znaci na degeneracija,<br />

3 0 psihijatriski isra`uvawa i 4 0 psiholo{ki istra`uvawa ~ija cel e<br />

so primena na razni vidovi testovi (testovi na inteligencija, karakter, profesionalna<br />

orientacija, na istrajnosta, proekcioni testovi) i narkodijagnoza<br />

da se utvrdat {to pogolem broj individualni psihi~ki determinanti na<br />

kriminalnaat li~nost. Dopolnitelnite metodi se: 1 0 neposredno, i razni drugi<br />

vidovi na posmatrawe i eksperiment koi se primenuvaat so cel da se oceni<br />

li~iot stav na prestapnikot kon svoeto delo i svojot `ivot za da se osvetli i<br />

iznese na videlina negovoto osnovno povedenie i 2 0 dopolnitelni medicinski,<br />

antropolo{ki, fiziolo{ki, endokrini, psihijatriski i socijalni<br />

ispituvawa. Vidi: Pinatel, J, op. cit. str. 89-102.<br />

43<br />

Sabo vr{i podelba na univerzitetska (akademska) i primeneta (aplikativna)<br />

kriminologija. Univerzitetskata kriminologija, spored nego,<br />

treba da se zanimava so "~isti kriminolo{ki istra`uvawa" koi slu`at da se<br />

zadovoli nau~nata qubopitnost na univerzitetskite profesori, no ne i na<br />

op{testvoto, a primenetata kriminologija e socijalna, ekonomska i politi-<br />

~ka disciplina koja ima za cel prevencija na kriminalitetot i rehabilitacija<br />

na prestapnicite i kontrola na kriminalitetot kako i na policiskiot,<br />

pravosudniot i korektivniot sistem. Krajnata cel na aplikativnite istra`uvawa<br />

e smaluvawe na vkupnite op{testveni tro{oci {to proizleguvaat od<br />

borbata so kriminalitetot i usovr{uvawe na sredstva za prevencija, suzbivawe<br />

i kontrola na kriminalitetot. Vidi: Szabo, D i dr. Aktuelni problemi primenjene<br />

kriminologije, JRKKP, Beograd, 1974/1, str. 3-25.<br />

43


44


G l a v a II<br />

METODI I FUNKCIJA NA KRIMINOLOGIJATA<br />

I. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KRIMINOLO[KITE<br />

METODI<br />

1. Pod metod voobi~aeno se podrazbira na~in na koj vo naukata<br />

se doa|a do soznanija za predmetot koj se prou~uva ili poednostavno,<br />

postapka so koja se doa|a do odnapred postavena cel. 44 Vo literaturata<br />

e voobi~aeno i sfa}aweto spored koe se pravi razlika me|u metodot<br />

kako planiran na~in za prou~uvawe i tehnikata na istra`uvawe, kako<br />

sredstvo so koe se pomaga ili ovozmo`uva toa istra`uvawe, odnosno<br />

kako zbir na konkretni metodolo{ki postapki koi ovozmo`uvaat organizirano<br />

sobirawe na podatoci za opredelena pojava.<br />

2. Ve}e imavme prilika da vidime deka kriminologijata e nauka<br />

koja go izu~uva kriminalitetot kako op{testvena pojava i deka ottamu<br />

nu`no e upatena da se koristi so nau~nite metodi koi se zaedni~ki za<br />

site op{testveni nauki. Isto taka, be{e istaknato deka kriminalitetot<br />

se manifestira i kako individualna pojava vrzna za li~nosta na<br />

prestapnikot. Ottamu, kriminologijata ja prou~uva i li~nosta na izvr{itelite<br />

na tie krivi~ni dela i nu`no gi koristi ve}e izgradenite<br />

metodi {to mo`at najdobro da gi prika`at negovite individualni karakteristiki.<br />

Pritoa, se razbira, deka najgolemiot del od tie metodi<br />

kriminologijata gi prilagoduva na specifi~nostite na izu~uvaweto<br />

na svojot predmet na interes. Takov e na primer, slu~ajot so metodot<br />

na ispituvawe na individualnite slu~ai, klini~kiot metod, metodot<br />

na prognozirawe na prestapni~koto povedenie so pomo{ na prognosti~ki<br />

tablici i drugi instrumenti i sl.<br />

44<br />

Vo najop{ti crti zemeno metodot (gr. mÕthodos, pat) bi mo`el da se<br />

sfati kako postapka upotrebena na najdelotvoren na~in da se ostvari odnapred<br />

postavena cel. Vo naukata za metod se smeta vkupnost na teoretskite soznanija<br />

i tehni~ki postapki koi so cel da ovozmo`at novi soznanija gi koristime<br />

pri istra`uvaweto na predmetot. So prou~uvaweto na metodot se zanimava<br />

metodologijata koja slu`i kako alka me|u dva aspekti na naukata: realnoto,<br />

ona {to se izu~uva (bitie so koe se zanimava ontologijata), i ideite i<br />

teoriite za toa realno (soznanie so koe se zanimava epistemologijata), pri<br />

{to dostignatoto soznanie se proveruva za potoa da bide osnova za novi idei<br />

koi treba da se verifikuvaat. Vidi: Ignjatovi}, \. <strong>Kriminologija</strong>, Drugo izmenjeno<br />

i dopunjeno izdanje, Nomos, Beograd, 1992. str. 43.<br />

45


So ogled na vakviot dvostran karakter na kriminalitetot i<br />

interesot za nego, vo kriminologijata se koristat dva osnovni metodi:<br />

metod na prou~uvawe na individualnite slu~ai i metod na prou~uvawe<br />

na kriminalitetot kako masovna pojava. Vo ramkite na ovie dva osnovni<br />

metodi se koristat i razni metodolo{ki postapki i istra`uva~ki<br />

tehniki za sobirawe na empiriski podatoci kako i vo ostanatite op{-<br />

testveni i prirodni nauki, so toa {to i niv vo opredelen obem gi prilagoduva<br />

na svoite specifi~ni potrebi.<br />

3. Natamo{nata karakteristika na kriminolo{kiot metod proizleguva<br />

od opredeluvaweto na poimot i predmetot na kriminologija i<br />

ottamu proizlezeniot stav deka taa e teoretska i empiriska nauka. So<br />

ogled na toa obele`je kriminolo{kite istra`uvawa se delat vo dve<br />

nasoki: na fundamentalni i primeneti (aplikativni) istra`uvawa.<br />

Pod fundamentalno istra`uvawe se podrazbira istra`uvawe<br />

koe ima za cel soznavawe i razbirawe na svetot {to ne opkru`uva i<br />

koe se stremi kon otvorawe novi perspektivi za pro{iruvawe na sevkupnoto<br />

objasnuvawe na stvarnosta. Zaradi ostvaruvawe na taa cel, se<br />

sledi eden op{t model koj e zedni~ki za site op{testveni nauki.<br />

Imeno, metodot na istra`uvawe vo empiriskite nauki se zasnova vrz<br />

slednive etapi: 1 0 opredeluvawe na predmetot i celta na istra`uvaweto,<br />

2 0 konstrukcija na operacionalen model 3 0 postavuvawe na hipotezi<br />

i konstrukcija na modeli, 4 0 sobirawe na podatoci, i 5 0 nau~na interpreretacija<br />

i objasnuvawe na rezultatite od istra`uvaweto.<br />

Sî zapo~nuva so opservacija na kriminolo{kite fakti (okolnosti)<br />

koi, koga e vo pra{awe kriminologijata mo`at da bidat kvalitativni<br />

(koga se odnesuvaat na oddelnite, poedine~nite krivi~ni dela<br />

i nivnite izvr{iteli) ili kvantitativni (koga se odnesuvaat na kriminalitetot).<br />

Kriminolo{ki fakti (faktori ili okolnosti) se predmeti i<br />

pojavi, opredeleni nivni elementi (osobini, svojstva, obele`ja, delovi)<br />

i procesi kako i nivnite zaemni odnosi, koi pretstavuvaat sostaven<br />

del na predmetot na kriminologijata. So ogled na toa {to predemet<br />

na kriminologijata e kriminalitetot, kriminolo{ki se onie<br />

okolnosti {to go uslovuvaat toj kriminalitet, koi u{te se narekuvaat<br />

i kriminogeni faktori. Toa se kriminolo{ki fakti vo potesna<br />

smisla. Pod kriminolo{ki fakti vo po{iroka smisla treba da se<br />

podrazberat site okolnosti koi pretstavuvaat sostaven del na<br />

kriminalnoto povedenie kako kriminalna pojava. 45 Pritoa poimot<br />

kriminalna pojava (kriminalen fenomen) go podrazbirame kako najop{t<br />

poim koj slu`i kako zaedni~ki naziv so koj se opfateni<br />

krivi~noto delo i negoviot storitel, `rtvata, posledicite od deloto<br />

i reakcijata do koja doveduva kriminalnoto povedenie.<br />

45<br />

Za kriminolo{kite fakti pove}e: Pe{i}, V. <strong>Kriminologija</strong>, Univerzitet<br />

Veljko Vlahovi}, Titograd, 1981, str. 20-23.<br />

46


Pod primeneto istra`uvawe vo kriminologijata se podrazbira<br />

istra`uvawe koe za predmet ima ocena na vrednosta na postojnite<br />

sredstva na borbata protiv kriminalitetot i otkrivawe na novi sredstva.<br />

Za razlika od fudamentalnoto istra`uvawe, ~ija cel e soznanie<br />

na opredelena pojava, celta na primenetoto istra`uvawe e akcija, t.e.<br />

menuvawe i usovr{uvawe na postojnata sostojba vo oblasta na borbata<br />

protiv kriminalitetot. Op{tiot model na primeneto istra`uvawe vo<br />

kriminologijata, podrazbira uspe{no sproveduvawe na tri osnovni<br />

etapi: 1 0 prethodno zapoznavawe na pojavata, odnosno opredelenite merki<br />

za suzbivawe na kriminalitetot (nejziniot teoretski i prakti~en<br />

aspekt), 2 0 dijagnosticirawe na nedostatocite na merkite i 3 0 upatuvawe<br />

kon opredelena akcija vo nasoka na menuvawe na taa merka, odnosno<br />

nejzina zamena so druga, poefikasna merka. 46<br />

4. Ottamu {to kriminalitetot pretstavuva slo`ena op{testvena<br />

pojava koja ima pravni, biolo{ki, psiholo{ki, psihopatolo{ki,<br />

sociolo{ki i drugi aspekti, na ova mesto smetam neophodno e da se<br />

istakne, deka negovoto sledewe i prou~uvawe nalaga interdisciplinaren<br />

metodolo{ki pristap i nu`nost od ekipna rabota na sru~waci<br />

od razli~en profil vo ostvaruvaweto na konkretnite istra`uvawa.<br />

5. I na krajot, ona {to, mo`ebi, zaslu`uva prioriteno mesto vo<br />

ovie kratki metodolo{ki zabele{ki, e deka primenata na opredeleni<br />

metodi vo op{testvenite nauki, pa spored toa i vo kriminologijata, e<br />

vo tesna vrska so op{tiot teoretski pristap za prou~uvanata pojava.<br />

Moj stav e deka vo prou~uvaweto na kriminalitetot kako individualna<br />

i kako masovna op{testvena pojava, so ogled na svojata doka-<br />

`ana vrednost, pojdovnata teoretska osnova treba da pretstavuva dijalekti~kiot<br />

matrijalizam. Za toa {to pretstavuva dijalekti~kiot<br />

materijalizam i koi se negovite glavni zakonitosti, ovde nema da<br />

raspravame. Zasega se ~ini dovolno ako ka`eme deka dijalekti~kiot<br />

materijalizam ne e samo osnoven metod vo prou~uvaweto na kriminalitetot<br />

i op{t spoznaen metod vo kriminologijata, tuku istovremeno i<br />

metodolo{ki stav sprema site metodi vo kriminologijata.<br />

II. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI KOI SE<br />

46<br />

Pritoa, kako {to pravilno se zabele`uva vo kriminolo{kata literatura,<br />

nu`no e da se istakne i toa deka, koga e vo pra{awe razlikuvaweto na<br />

fundamentalno i primeneto istra`uvawe, granicata me|u niv ne e tolku ostra<br />

so ogled na toa {to rezultatite na fundametalnoto istra`uvawe, mo`at,<br />

{to ~esto i se pravi, da se iskoristat za podobruvawe na situacijata koja vo<br />

pogled na borbata za suzbivawe na kriminalitetot postoi vo praktikata.<br />

Isto taka, primenetoto istra`uvawe sekoga{ poa|a od postojnite soznanija<br />

za pojavata koja se istra`uva, a do niv, po pravilo se doa|a tokmu preku<br />

fundamentalnite istra`uvawa.<br />

47


PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWE NA INDIVIDUALNI<br />

SLU^AI<br />

1. METODI KOI SE PRIMENUVAAT VO PROU^UVAWE NA<br />

INDIVIDUALNI SLU^AI<br />

Osnovnata karakteristika na ovie metodi e sodr`ana vo prou-<br />

~uvaweto na oddelnite izvr{iteli na krivi~nite dela vo vrska so nivnoto<br />

prestapni~ko odnesuvawe.<br />

1. Osnovniot metodot za prou~uvawe na individualnite slu~ai<br />

se narekuva metod na studija na slu~ai ("case study" ili "life history method").<br />

Vakoto izu~uvawe e ograni~eno na pomal broj slu~ai i vo prv<br />

red e intenzivno naso~eno. Naj~esto se primenuva vo kazneno popravni<br />

ustanovi i specijalni kliniki pri {to e potpreno vrz ekipna rabota<br />

na stru~waci od pove}e razli~ni profili. Ispituvaweto na individualnite<br />

slu~ai e orientirano kon prou~uvawe na li~nosta na prestapnikot<br />

od pove}e aspekti: sociolo{ki, psiholo{ki, psihijatriski. So<br />

takvoto prou~uvawe treba da se sogledaat osnovnite karakteristiki<br />

na li~nosta, da se otkrijat motivite za izvr{uvaweto na krivi~noto<br />

delo, da se analiziraat okolnostite pod koi e izvr{eno deloto, kako i<br />

socijalnata sredina vo koja `iveel storitelot.<br />

Sobiraweto na podatocite za li~nosta ("razvoj na li~nosta") i<br />

izvr{enoto delo ("situacioni okolnosti na deloto") se vr{i so pomo{<br />

na intervju so osudenoto lice, intervju so negovata neposredna<br />

okolina, so koristewe na biografii, sudski dosieja, primena na testovi<br />

i drugi instrumenti, vrz ~ija osnova najprvin se sostavuva registar<br />

(case record) na sekoj poedine~en slu~aj, a potoa se vr{i analiza i sinteza<br />

na dobienite rezultati.<br />

Metodot na studija na slu~ai ponekoga{ se primenuva i na pomali<br />

grupi na prestapnici (obi~no maloletni~ki bandi) koi pretstavuvaat<br />

opredelena celina. Vo takvi slu~ai, pokraj izu~uvaweto na site<br />

poedine~ni slu~ai vo grupata, prou~uvaweto se protega i vrz nastanuvaweto<br />

i dejnosta na grupata, na pravilata koi vladeat vo grupata,<br />

odnosite me|u nejzinite ~lenovi i sl.<br />

2. So metodot na studija na slu~ai tesno e povrzan i klini~kiot<br />

metod. Toj e samo eden od oblicite na individualno prou~uvawe na<br />

li~nosta na prestapnikot koe se ostvaruva po klini~ki pat. Naj~esto<br />

se koristi za dijagnosticirawe na problemite ili abnormalnosta na<br />

li~nosta i e vo neposredna vrska so izgradba na soodveten vid na tretman.<br />

Toj se koncentrira na slednive fazi: 1 0 medicinsko, psiholo{ko<br />

i socijalno ispituvawe, 2 0 utvrduvawe na kriminolo{ka dijagnoza, 3 0<br />

davawe socijalna prognoza za idnoto povedenie na prestapnikot i 4 0<br />

davawe predlog za penolo{ki tretman na prestapnikot.<br />

1 0 Medicinsko, psiholo{ko i socijalno ispituvawe. So klini-<br />

~kiot metod se ispituvaat site strani na li~nosta pri {to se kori-<br />

48


stat site metodolo{ki postapki koi se primenuvaat pri individualnoto<br />

posmatrawe: 47 medicinsko (razni pregledi, fonografsko ispituvawe<br />

i sl.), 48 psiholo{ko (razni mentalni testovi i testovi na profesionalna<br />

orientacija 49 ) i psihijatrisko (klini~ki pregled ~ii glaven<br />

del e intervju) ispituvawe, ispituvawe na antropolo{kite i fizi~kite<br />

osobini na li~nosta, sociometriski tehniki, socijalna anketa 50 i<br />

sl. Klini~kiot metod poa|a od koncepcijata deka prestapni~koto povedenie<br />

e izraz na opredelena biolo{ka i psihi~ka konstitucionalnost<br />

na prestapnikot, deka e proizvod na negovata li~nost, i ottamu<br />

deka e potrebna soodvetna metodologija za utvrduvawe na kriminogenezata<br />

51 na prestapnicite. Od pri~ini {to go prou~uva dinamizmot<br />

na razvojot i nastanuvaweto na li~nosta na prestapnikot, ovoj metod<br />

se narekuva i dinami~ki metod.<br />

Klini~kiot metod podrazbira primena na posebni metodolo-<br />

{ki postapki kako {to se analiza i sinteza, me|utoa i na op{ti metodi<br />

kako {to e metodot na modelirawe. Pod model se podrazbira skica<br />

na zbir od faktori koi vlijaat na formiraweto na prestapni~kata li-<br />

~nost, vklu~uvaj}i gi tuka i me|usebnite odnosi na tie faktori. Za<br />

istra`uva~ot modelot ima zna~ewe na rabotna hipoteza koja na najegzaten<br />

mo`en na~in pretstavuva kompleksna realnost i mo`e da bide<br />

kvalitativen ili matemati~ki. Vo minatoto klini~kite istra`uvawa<br />

glavno bea orientirani kon kreirawe na kvalitativni modeli. Vo ponovo<br />

vreme se primenuvaat matemati~ki modeli zasnovani vrz podol-<br />

47<br />

"Vo fazata na posmatrawe se raboti za toa da se iznesat na videlina<br />

najgolemiot broj mo`ni podatoci za oblicite na kriminalitetot na izu~uvaniot<br />

subjekt, za negovata li~nost i faktorite koi pridonele za negovoto formirawe<br />

i za mehanizmite i faktorite za negoviot preod kon deloto." Pinatel,<br />

J. op. cit. str. 85.<br />

48<br />

"Medicinata e taa koja{to treba da go oceni fizi~kiot razvoj na<br />

subjektot, da utvrdi opredeleni znaci na degeneracija ili nasleden sifilis,<br />

da ja opredeli negovata sega{na sostojba na zdravjeto i da donese sud sprema<br />

varijaciite na naslednite i li~nite pri~ini." Pinatel, J. op. cit. str. 90.<br />

49<br />

"^esto eden subjekt }e se najde na patot na zlostorstvoto samo zatoa<br />

{to ne ja poznava svojata sopstvena sklonost." Ibid, str. 91.<br />

50<br />

"Socijalnata anketa se sostoi od dejstvija i soslu{uvawa na samoto<br />

mesto kade subjektot se razvival i kaj razni lica koi upravuvale so negovito<br />

`ivot: roditeli, nastavnici, rakovoditeli na mladinski akcii, voeni stare-<br />

{ini, {efovi i drugari na rabota, drugari vo slobodnoto vreme i sportot.<br />

Socijalnata anketa se naso~uva kon toa da go otkrie udelot na nasledstvoto i<br />

sredinata vo postapkata na prestapni{tvoto i da ja rekonstruira istorijata<br />

na subjektot i negovoto semejstvo, kako i na samiot prestapnik." Ibid, str. 89.<br />

51<br />

Kriminogenezata pretstavuva proces na preo|awe kon izvr{uvaweto<br />

na krivi~noto delo.<br />

49


govremeni sledewa na pogolem broj delinkventi. 52<br />

2 0 Kriminolo{kata dijagnostika kako vtora faza na klini~koto<br />

ispituvawe, spored Pinatel, ima a cel to~no da ja opredeli opasnata<br />

sostojba na subjektot: negovata kriminalna sposobnost (temibilita) i<br />

negoviot stepen na op{testveno prilagoduvawe. Kriminalnata sposobnost<br />

se dijagnosticira preku soznavaweto na elementite {to ja uslovuvaat<br />

i minuvaat niz slednive ~etiri fazi: a) faza na umeren pritisok<br />

(moment koga zlostornikot poradi svojata eti~ka egocentri~nost<br />

se oslobodil od stegite na op{testveniot sram), b) faza na jasno izrazen<br />

pritisok (moment koga e prifatena kriminalnata akcija, no se<br />

javuva pomislata za mo`nite sankcii koi mo`at da go zadr`at izvr-<br />

{uvaweto na deloto), v) faza na sostojba na opasnost (period na kriza<br />

koja neposredno mu prethodi na zlostorstvoto poradi pojavata na te-<br />

{kotii i pre~ki pogodni da go onevozmo`at izvr{uvaweto na deloto)<br />

i, g) faza na preodot kon samoto delo (moment na moralna ne~uvstvitelnost<br />

53 ). Na toj na~in se doa|a do "individualnata formula na kriminalnata<br />

sposobnost" koja mo`e da bide vi{a, sredna ili slaba.<br />

Op{testvenata neprilagodenost se dijagnosticira preku elementite<br />

koi uka`uvaat na promenlivosta na li~nosta me|u koi mo`at<br />

da se pomestat site obele`ja koi se odnesuvaat na aktivnosta (izvesni<br />

prestapnici se aktivni dodeka drugi se pasivni), na fizi~kite, intelektualnite<br />

i profesionalnite stavovi, kako i na dinami~kite osobini<br />

koi se odnesuvaat na intelektualnite potrebi (prehrambeni, seksualni<br />

i sl.). 54 Sekoj od elementite na prilagodlivosta mo`e isto<br />

taka da bide otkrien kako sreden ili slab. Me|utoa, individualnata<br />

52<br />

Vili} - Ristanovi}, op. cit. str. 33. Podrobno za metodot na modelirawe<br />

vidi: [e{i}, B. Osnovi metodologije dru{venih nauka, Nau~na knjiga, Tre~e izdanje<br />

Beograd, 1982, str. 111-122.<br />

53<br />

"Mo`no e eden subjekt koj se oslobodil od stegite na op{testveniot<br />

sram, koj go nadminal stravot od mo`nite kazni, i koj, isto taka, gi pobedil<br />

site pre~ki koi navistina se pogodni da go onevozmo`at izvr{uvaweto, vo<br />

krajna linija navistina da ne e sposoben da go izvr{i kriminalnoto povedenie<br />

poradi eden vnatre{en otpor od afektivna priroda. Za da se odnesuva poinaku,<br />

odnosno za da bide spre~en, t.e. zapren od samite uslovi na izvr{uvaweto<br />

na zlostorstvoto, vo toj i takov moment e potrebno da bide slep i gluv za<br />

ona {to e odvratno. Ova otsustvo na inhibicija, odnosno na zabrana se objasnuva<br />

so afektivnata ramnodu{nost na prestapnikot {to starite ja narekle<br />

moralna ne~uvstvitelnost. Toa zna~i deka prestapnicite ne poseduvaat altruisti~ki<br />

i prijatni emocii i naklonetosti, tuku deka kaj niv dominira egoizam,<br />

studenost i ramnodu{nost sprema bli`niot. Od ova se zaklu~uva deka<br />

egocentri~nosta, labilnosta, agresivnosta i afektivnata ramnodu{nost pretstavuvaat<br />

centralno jadro na kriminalnata li~nost i ottamu slu`at za definirawe<br />

na kriminalnata sposobnost ili temibilita." Pinatel. J. op. cit. str. 103.<br />

54<br />

Ibid, str. 105.<br />

50


formula na najdobrata prilagodlivost e dadena koga site elementi se<br />

nao|aat vo pozicija na sredna, t.e. prose~na vrednost (koga imame subjekt<br />

so prose~ni aktivnosti, fizi~ki i intelektualni stavovi itn).<br />

Poa|aj}i od individulnite formuli na kriminalnata sklonost<br />

i op{testvenoto neprilagoduvawe, spored Pinatel, mo`e da se dojde<br />

do dijagnoza na opasnata sostojba vo nejzinata vistinska smisla koja se<br />

javuva kako klini~ka i etiolo{ka. Klini~kata dijagnoza na opasnata<br />

sostojba uka`uva na slednive nejzini kombinirani klini~ki formi: 1 0<br />

mnogu silna kriminalna sposobnost - mnogu niska prilagodlivost (formula<br />

na najseriozna opasna sostojba: tuka spa|aat zlostornicite so<br />

"beli jaki" kako i potkuplivite odnosno nesovesni politi~ari), 2 0 visoka<br />

kriminalna sposobnost - mnogu silna prilagodlivost (formula<br />

na pomalku opasna sostojba, za{to op{testvenata neprilagodenost na<br />

ovie kriminalci neminovno go svrtuva vnimanieto vrz niv: tuka spa-<br />

|aat profesionalnite kriminalci i razni~ni prestapnici ili kriminaloidi<br />

~ii intelektualni sposobnosti se pomali i spored toa se<br />

ograni~uvaat na epizodni ili prose~ni zlostorstva), 3 0 mala kriminalna<br />

sposobnost - mnogu slaba prilagodlivost (formula na u{te poslaba<br />

opasna sostojba, no nejzinite subjekti se onie koi ja so~inuvaat voobi~aenata<br />

klientela na zatvorite: tuka spa|aat psihi~kite i karakterno<br />

neprilagodenite li~nosti vo vistinska smisla na zborot kako<br />

i slaboumnite so koi se poigruvaat okolnostite i koi gi zafa}a prestapni{tvo<br />

od navika malku poradi nivnata inferiornost, malku poradi<br />

nivnata psihi~ka abnormalnost) i, 4 0 mnogu slaba kriminalna<br />

sposobnost - mnogu visoka prilagodlivost (ovde spa|aat slu~ajnite<br />

prestapnici i prestapnicite od strast). Ekolo{kata dijagnoza vodi<br />

kon sogleduvawe na slednive tri kombinacii: 1 0 silno biolo{ko vlijanie<br />

kombinirano so silno op{testveno vlijanie (hroni~na opasna<br />

sostojba), 2 0 silno biolo{ko vlijanie kombinirano so slabo op{testveno<br />

vlijanie ili obratno (grani~na ili marginalna opasna sostojba),<br />

3 0 slabo op{testveno vlijanie vo kombinacija so slabo op{testveno<br />

vlijanie (epizodna opasna sostojba). 55<br />

3 0 Za razlika od kriminolo{kata prognostika, koja izgraduva<br />

sud za vrednosta na subjektivnata li~nost socijalnata prognostika se<br />

izrazuva vo vid na hipoteza za negovoto podocne`no povedenie.Taa<br />

pretpostavuva prou~uvawe na polo`bata ili na niza od situacii vo<br />

koja subjektot rizikuva da se najde. 56<br />

4 0 Sozdavaweto programa na tretmanot e poslednata faza na<br />

klini~kot ispituvawe. Tretmanot na prestapnikot ima cel da gi popravi<br />

negovite reakcioni sklonosti, da gi usovr{i negovite sposobnosti,<br />

da gi zameni so novi negovite motivacii i da go izmeni negovoto<br />

povedenie. Tretmanot koj, spored Pinatel, mo`e da se podeli na<br />

55<br />

Vidi: Ibid, str. 106-107<br />

56<br />

Vidi: Ibid, str. 109.<br />

51


tretman vo slobodna sredina, vo kazneno-popravna ustanova, vo uslovi<br />

na polusloboda i kako postpenalen tretman, se ostvaruva so pomo{ na<br />

psihoterapeutski, medicinski, mediko-pedago{ki metodi i tehniki, so<br />

racionalna psihoterapija (prisiluvawe na subjektot da se kontrolira<br />

samiot sebesi), psihoanaliza (osvetluvawe na nesvesnite sudiri), psihoterapija<br />

na grupi (preku slobodni diskusii opi{uvawe i analiza na<br />

istorijata na potekloto na problemite na u~esnicite zaradi osloboduvawe<br />

od negativni sklonosti a so toa i do opa|awe na agresivnite<br />

reakcii) i sociometriski metodi (psihodrama). 57<br />

Ovoj metod e prviot metod so koj zapo~na istra`uvawata vo<br />

kriminologijata i denes pretstavuva vode~ki metod vo zapadnite zemji.<br />

Mo`e slobodno da se ka`e deka duri i se preteruva vo negovata<br />

primna. Glavnata posledica od toa e zapostavuvawe na prou~uvaweto<br />

na op{testvenite pri~ini na kriminalitetot.<br />

3. Primenata na metodot na studija na slu~ai i klini~kiot metod<br />

e opravdana i korisna, za{to za pravilno razbirawe na izvr{itelot<br />

na krivi~noto delo e neophodno zapoznavaweto na negovata li~nost.<br />

So prou~uvaweto na li~nosta na prestapnikot najdobro se otkrivaat<br />

endogenite pri~ini koi se nao|aat vo li~nite osobini na prestapnikot,<br />

kako i opredeleni bolni sostojbi (psihozi, psihopatii i sl)<br />

zna~ajni za prezemawe merki poradi nivno menuvawe. Prou~uvaweto<br />

na li~nosta na prestapnikot e va`no i poradi sproveduvaweto na zakonskata,<br />

sudskata i izvr{nata individualizacija na krivi~nite sankcii<br />

ottamu, {to so primenata na navedenite metodi najprecizno se<br />

otkrivaat neposrednite pri~ini na prestapni~koto povedenie vo sekoj<br />

konkreten slu~aj.<br />

Najslabata strana na ovie metodi e {to se orani~uvaat samo na<br />

ispituvawe na individualnite slu~ai zapostavuvajki ja vo celost op{-<br />

testvenaat strana na uslovenosta na kriminalnite pojavi. Nivna nesporna<br />

slabost e i toa {to imaat ograni~ena primena. Imeno, sestranoto<br />

ispituvawe na li~nosta na prestapnikot e premnogu skapo, trae<br />

mnogu dolgo i postavuva barawe od mnogu stru~waci.<br />

2. METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROU^UVAWE<br />

NA KRIMINALNOTO POVEDENIE KAKO INDIVIDUALNA<br />

POJAVA<br />

Metodolo{kite tehniki za sobirawe podatoci za kriminalnoto<br />

povedenie kako individualna pojava vo osnova mo`at da se podelat<br />

na dve grupi: tehniki za sobirawe podatoci za oddelni prestapnici i<br />

tehniki za sobirawe podatoci za pretkriminalnata situacija i za<br />

samoto prestapni~ko povedenie. Granicata me|u ovie dva vida na tehniki<br />

ne e striktna taka {to nekoi od niv se koristat za sobirawe na<br />

57<br />

Vidi: Ibid, str. 118 - 129.<br />

52


dvata vida podatoci. Ottamu i nivnata natamo{na podelba na transferzalni<br />

i longitudinalni.<br />

Site metodolo{ki postapki, koi vo narednite redovi }e se obideme<br />

sumarno da gi izlo`ime, treba sekoga{ da bidat prilagodeni na<br />

specifi~nostite na konkretnite kriminolo{ki istra`uvawa. Zna~ajno<br />

e i toa deka se raboti za metodolo{ki postapki koi vo prv red imaat<br />

prakti~ni celi i implikacii - zapoznavawe na li~nosta na storitelot<br />

vo krivi~nata postapka ili vo postapkata na izvr{uvaweto na<br />

krivi~nite sankcii.<br />

2.1. Transferzalni tehniki<br />

Transferzalnite tehniki se sostojat vo prou~uvawe na prestapnikot,<br />

kako i na pretkriminalnata situacija i samoto prestapni~ko<br />

povedenie vo odreden moment i vo nivno sporeduvawe so neprestapnicite<br />

ili vo sporeduvawe na razli~ni grupi na prestapnici vo ramkite<br />

na prou~uvanata po{iroka grupa na prestapnici. Vo ramkite na transferzalnite<br />

se pomesteni tehnikite: a) posmatrawe ili sistematska<br />

opservacija na prestapnicite, b) psiholo{ka analiza na li~nosta na<br />

prestapnikot, krivi~noto delo i na~inot na negovoto izvr{uvawe, v)<br />

introspekcija, g) analiza na `ivotnite uslovi, i d) psihoanaliza.<br />

a) Poedine~no posmatrawe<br />

Posmatraweto e metodolo{ka tehnika koja se upotrebuva vo<br />

site prirodni i op{testveni nauki. So ogled na {iro~inata na posmatranite<br />

pojavi, posmatrawata mo`at da bidat poedine~ni i masovni.<br />

Poedine~nite posmatrawa se odnesuvaat na poedine~ni slu~ai. Pritoa,<br />

te`i{teto mo`e da se stavi vrz prou~uvaweto na osobinite na samata<br />

pojava ili vrz proveruvaweto na nekoi op{ti zakonitosti na<br />

edna pojava, ~ii sostaven del e pojavata ili vidot na pojavite koi gi<br />

prou~uvame.<br />

Poedine~noto posmatrawe vo kriminologijata e metodolo{ka<br />

postapka na opservacija i tolkuvawe zaradi prodlabo~eno ispituvawe<br />

na nekoja li~nost, na motivite koi dovele do vr{eweto na negovoto<br />

krivi~no delo, i voop{to, na nejzinite aktivnosti i reakcii vo opredeleni<br />

okolnosti. Poznato e deka povedenieto na ~ovekot (dr`ewe, gestovi,<br />

mimika) se sostoi ne samo od svesno kontrolirano odnesuvawe,<br />

tuku vo nego ima i mnogu nesvesno, nekontrolirano, {to verno ja odrazuva<br />

li~nosta koja se posmatra. Taka, na primer, na li~nosta koja se<br />

nao|a vo nekoja neprilika í se zacrvenuva liceto ili deka pri opredelen<br />

revolt gi stiska usnite i {akite i sl. So vnimatelno nabquduvawe<br />

na licata mo`at da se zbele`at vakvite reakcii, a tie mo`at vo<br />

zna~itelna mera da pridonesat za zapoznavawe na li~nosta. Site ovie<br />

soznanija vo upotrebliva forma se obiduvaa da gi sredi posebna na-<br />

53


u~na disciplina koja se narekuva fiziognomika.<br />

Posmatraweto naj~esto se vr{i vo tekot na razgovor so liceto<br />

no, i vo drugi okolnosti, kako na primer, vo sala za vreme na negovoto<br />

sudewe, niz kontaktite so osudencite ili so personalot na penitencijarna<br />

ustanova i sl. So posmatraweto neposredno metodolo{ki se povrzani<br />

analizata, opisot i sporeduvaweto.<br />

b) Psiholo{ka analiza na li~nosta na prestapnikot, krivi~noto delo i<br />

na~inot na negovoto izvr{uvawe<br />

Ovaa metodolo{ka postapka se zasnova vrz sfa}aweto deka li~nosta<br />

na poedinecot se odrazuva preku negovite postapki i deka ottamu<br />

~ovekot so svoeto povedenie gi otkriva komponentite na svojata li-<br />

~nost. Takva e sostojbata i so izvr{uvaweto na krivi~nite dela kade<br />

{to na~inot i prirodata na negovoto izvr{uvawe, pobudite i motivite<br />

na izvr{uvaweto, okolnostite pod koi e izvr{eno i sl. mo`at da<br />

poslu`at za podobro zapoznavawe na li~nosta na prestapnikot. Taka,<br />

na primer, podgotvitelnite dejstvija uka`uvaat na prethodnoto sozdavawe<br />

odluka za izvr{uvawe na krivi~noto delo. Otstranuvaweto na<br />

tragite po izvr{uvaweto na deloto zboruva za postoeweto na zlostorni~ka<br />

volja i na upornosta na storitelot da ne bide otkrien itn. Ottamu,<br />

psiholo{kata analiza na krivi~noto delo i na~inot na negovoto<br />

izvr{uvawe e od pove}estrana korist za osvetluvawe na kriminalinalnata<br />

aktivnost od psiholo{ki aspekt koja sekoga{ e uslovena od psihi~kata<br />

struktura na li~nosta.<br />

Psiholo{kata analiza na li~nosta naj~esto nao|a primena kaj<br />

klini~kiot metod.<br />

54<br />

v) Introspekcija<br />

I pokraj toa {to pretstavuva specifi~en metod na psiholo-<br />

{kata nauka, introspekcijata nao|a primena i vo kriminologijata za<br />

ispituvawe na oddelni poedine~ni slu~ai. So primena na ovoj metod<br />

mo`at da se dobijat podatoci za vnatre{noto iskustvo, problemi ili<br />

boslesti. Vo primenata na ovoj metod, me|utoa, postojat opredeleni te-<br />

{kotii. Taka, na primer, so pravo se uka`uva deka nekoi do`ivuvawa<br />

kako, na primer, stravot, ne e mo`no vo celost da se istra`at ottamu<br />

{to, toga{ koga se im obra}a vnimanie na takvite psihi~ki sodr`ini,<br />

tie po~nuvaat da bledeat i da is~esnuvaat.<br />

g) Analiza na `ivotnite uslovi<br />

Nitu edno kriminolo{ko istra`uvawe ne e celosno ako so nego<br />

ne bidat opfateni i sociolo{kite aspekti na li~nosta, odnosno vlijanieto<br />

{to vrz nego go ostvarila socijalnata sredina od koja pote-


knuva. Vakvoto prou~uvawe vo krimnolo{kata literatura obi~no se<br />

narekuva subjektivno-objektivna anamneza na li~nosta. Toa sodr`i<br />

prou~uvawe na `ivotniot istorijat na li~nosta, na objektivnite i subjektivnite<br />

uslovi na negoviot `ivot, kako i negovite reakcii na tie<br />

uslovi ili, nakratko, na site op{testveni vlijanija na `ivotot vrz<br />

formiraweto na li~nosta na prestapnikot vo edna sredina.<br />

@ivotniot istorijat na li~nosta treba da se zapoznae, ottamu<br />

{to sekoja li~nost, pa i li~nosta na prestapnikot se gradi i razviva<br />

pod vlijanie na sredinata vo koja `ivee i deluva. Pritoa, poseben akcent<br />

treba da se stavi vrz ispituvaweto na objektivnite okolnosti na<br />

toj `ivot. Toa mo`e da bidat: zdravstvenata sostojba na ispitanikot,<br />

ekonomskata i socijalnata sostojba na negovoto semejstvo, posebnite<br />

problemi vo semejstvoto (deficientnost na semejstvoto, bolest, delinkvencija,<br />

prostitucija, alkoholizam), odnosite me|u ~lenovite vo semejstvoto,<br />

u~eweto i rabotata na ispitanikot, koristeweto na negovoto<br />

slobodno vreme, porane{nata osuduvanost i sl. Site ovie okolnosti<br />

koi mo`at da bidat i subjektivno usloveni treba da se utvrdat i<br />

registriraat kako za oddelni periodi od `ivotot na ispitanikot<br />

(predu~ili{en i u~ili{en period, vreme na pubertet i adolescencija<br />

vozrast, zrel period i starost) taka i za dadeniot moment. Za taa cel<br />

istra`uva~ot treba da go poseti semejstvoto, u~ili{teto, rabotnoto<br />

mesto i neposredno da gi sogleda momentalnite sostojbi i problemi.<br />

Sobiraweto na podatocite treba da mu se doveri na stru~no<br />

obrazovan i iskusnen socijalen rabotnik, psiholog ili pedagog koj so<br />

posredstvo na razgovor treba da dojde i do soznanija od ~uvstvitelnata<br />

sfera na li~nosta, nejzinite stavovi i sistem na vrednosti.<br />

Na metodite na porou~uvawe na `ivotnata istorija, kako vpro-<br />

~em i na posmatraweto, vo osnova im se stava zabele{ka deka poedincite<br />

i grupite izbrani za ispituvawe ne sekoga{ se reprezentativni<br />

za celata populacija na koja í pripa|aat. Natamo{na te{kotija pretstavuva<br />

i toa {to takvite zafati trajat predolgo pa ottamu mo`at da<br />

dovedat do neprijatna vpletenost na istra`uva~ot povrzani so niza<br />

opasnosti. Nivnata primena vo opredeleni kriminolo{ki istra`uvawa<br />

me|utoa e ~esto neophodna i nezamenliva.<br />

d) Psihoanaliti~ki metod<br />

Ovoj metod nastana so psihoanaliti~kata teorija na li~nosta i<br />

se koristi vo ispituvaweto i lekuvaweto na psihopatski li~nosti. Se<br />

sostoi vo razgovor {to go vodi ispituva~ (psihijatar) so ispitanikot<br />

(pacientot). Otkako psihijatarot prethodno }e go dovede ispitanikot<br />

vo opredelena hipnoti~ka sostojba, toj mu gi iznesuva svoite potisnati<br />

i neostvareni `elbi i porivi (naj~esto od seksualna priroda)<br />

koi dovele do naru{uvawe na negovoto povedenie. Se pretpostavuva<br />

deka so toa abreagirawe (praznewe) na psihi~kata prenapregnatost se<br />

55


normalizira povedenieto na pacientot. 58<br />

2.2. Longitudinalni tehniki<br />

Longitudinalnite tehniki se koristat za sledewe na opredelena<br />

grupa na prestapnici vo razli~ni periodi na nivniot `ivot i za<br />

sporeduvawe na dobienite rezultati. Za sobirawe na podatoci od toj<br />

vid se koristat: biografii na kriminalci, studii na sledewe ("followup<br />

studies") i prou~uvawe spored kohorti (grupi povrzani so nekoi zaedni~ki<br />

obele`ja).<br />

a) Kriminalna biografija<br />

Kriminalnata biografija ovozmo`uva da se zapoznaat brojni<br />

aspekti na li~nosta i istorijata na negovoto povedenie. Kriminalnata<br />

biografija se sostoi vo toa samiot ispitanik pismeno da go opi{e<br />

svoeto minato ili istoto usmeno da mu soop{ti na istra`uva~ot. Me-<br />

|utoa, i vo dvata slu~ai istra`uva~ot li~no se sre}ava so prestapnikot.<br />

Pokraj navodite vo biografijata toj se zapoznava so negovite rakopisi,<br />

dnevnici, vodi razgovori so negovite bliski i prijateli i konsultira<br />

najrazli~ni pismeni dokumenti koi upatuvaat na negovoto<br />

celokupno minato povedenie.<br />

I pokraj dlabo~inata so koja se navleguva vo li~nosta na prestapnikot<br />

ovaa tehnika sama za sebe e problemati~na. Toa vo prv red<br />

proizleguva ottamu {to svedo{tvata na ispitanikot i negovata neposredna<br />

okolina ne sekoga{ se siguren indikator za realnite sostojbi,<br />

osobeno ottamu {to vo niv mo`e da se pojavi tendencija za razubavuvawe<br />

ili nagrduvawe (prika`uvawe vo izrazito negativno svetlo na<br />

li~nosta na prestapnikot) na stvarnosta. Vsu{nost, vo prirodata na<br />

~ovekot, vo negovoto samopo~ituvawe, e za sebe da misli sî najubavo<br />

(onamu kade {to na ~ovekot prirodata mu odzela opredeleni svojstva i<br />

osobini mu dodala malku pove}e samoqubie). Sli~na e sostojbata i so<br />

iskazite koi se naso~eni kon drugi. Ne treba poseben misloven napor<br />

da se doka`e vistinata deka mnogumina koga }e ~ujat ne{to lo{o za<br />

drug, ~esto se skloni vo toa vedna{ da poveruvaat (dobroto pak sekoga{<br />

se proveruva) i toa soznanie da go preuveli~uvaat, uveruvaj}i se<br />

sebesi deka tie duri mnogu porano zabele`ale ne{to nenormalno kaj<br />

taa li~nost no, navodno toa ne sakale da go ka`at.<br />

b) Studii na sledewe<br />

Studiite na sledewe ovozmo`uvaat da se sledi `ivotot na osudenoto<br />

lice dolgo vreme po negovoto otpu{tawe od kazneno-popravna<br />

58<br />

Pe{i}, V. op. cit. str. 113.<br />

56


ustanova ili po izvr{uvaweto na druga krivi~na sankcija. So nivna<br />

pomo{ mo`e da se kontrolira podocne`nata kriminalna kariera na<br />

ispituvanite prestapnici, no i tie se problemati~ni, ottamu {to ne<br />

mo`e so sigurnost da se utvrdi vrskata me|u re`imot vo kazneno-popravnata<br />

ustanova i podocne`noto povedenie na prestapnikot so ogled<br />

na toa {to vrz nego mo`at da vlijaat i brojni drugi faktori.<br />

v) Prou~uvawe spored kohorti<br />

Pod kohorta vo kriminologijata se podrazbira zbir na lica<br />

~ie prestapni~ko povedenie e povrzano so nekoj zaedni~ki element<br />

vrzan za opredelen period, na primer, ra|awe (generacija), osuduvanost<br />

vo ista godina ili pu{tawe od zatvorot vo ist period. Ovaa tehnika<br />

ima za cel da uka`e na karakteristikite na opredelena grupa na prestapnici<br />

koi me|usebno se povrzani so nekoe od spomenatite obele`ja<br />

vo odnos na drugite prestapnici i na populacijata vo celost kako i da<br />

gi diferencira subjektite vo ramkite na samata kohorta. Osnoveniot<br />

nedostatok í e {to e skapa i {to se zasnova vrz arhivski podatoci (zatvorski,<br />

sudski i sl), odnosno na sekundarni podatoci koi, pokraj toa<br />

~estopati mo`at da mu bidat duri i nedostapni na istra`uva~ot.<br />

III. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROU^UVAWE<br />

NA KRIMINALITETOT KAKO MASOVNA OP[TESTVENA<br />

POJAVA<br />

Izu~uvaweto na kriminalitetot kako masovna op{testvena pojava<br />

se zasnova vrz istite metodolo{ki postapki i tehniki kako {to e<br />

toa vpro~em slu~aj i so istra`uvaweto na site drugi op{tetveni pojavi.<br />

Edinstvenata razlika e vo toa {to, pri otkrivaweto na pri~inite<br />

na kriminalitetot i utvrduvaweto na obemot, strukturata i negovoto<br />

dvi`ewe, kriminolo{kite istra`uvawa mora da bidat prilagodeni na<br />

specifi~nostite na nejziniot predmet i celi. Metodite i metodolo-<br />

{kite postapki za izu~uvawe na kriminalitetot kako masovna op{testvena<br />

pojava se koristat vo nau~no istra`uva~ki celi, odnosno poradi<br />

zapo~nuvawe i dovr{uvawe na edno konkretno kriminolo{ko istra`uvawe.<br />

Vo sakoe pak, takvo istra`uvawe mora da bidat zapazeni slednive<br />

fazi: 1. opredeluvawe na predmetot i celta na istra`uvaweto, 2.<br />

konstrukcija na operacionalen model, 3. postavuvawe na hipotezi i<br />

konstrukcija na modeli, 4. sobirawe na empiriski podatoci i, 5. nau~na<br />

interpretacija i objasnuvawe na rezultatite od istra`uvaweto.<br />

57


58<br />

1. OPREDELUVAWE NA PREDMETOT I CELTA NA<br />

ISTRA@UVAWETO<br />

So ogled na toa {to kriminalitetot pretstavuva isklu~itelno<br />

rasprostraneta i heterogena pojava, vrz koja svoeto posredno i neposredno<br />

vlijanie go ostvaruvaat brojni pri~ini, uslovi i povodi i koja<br />

se manifestira vo najraznovidni pojavni formi, vo edno kriminolo-<br />

{ko istra`uvawe ne e mo`no ni oddaleku da se zafatat site nejzini<br />

zna~ajni aspekti. Od tie pri~ini, sekoe kriminolo{ko istra`uvawe<br />

koe ima dlaboki nau~ni pretenzii, mora da se ograni~i vrz ispituvawe<br />

samo na oddelni podra~ja i aspekti na kriminalitetot. Ottamu, pred<br />

zapo~nuvaweto na sekoe istra`uvawe nu`no se nalaga potrebata precizno<br />

da se utvrdat predmetot i celta na istra`uvaweto.<br />

Ovde treba da se pravi razlika me|u poimite predmet na kriminologijata<br />

kako nauka i predmet na konkretnoto kriminolo{ko istra-<br />

`uvawe koj ima karakter na samostoen istra`uva~ki problem. Istra-<br />

`uvaweto vo kriminologijata zapo~nuva so odlukata opredelen problem<br />

da se stavi vo centarot na vnimanieto, odnosno da se definira<br />

kako predmet na konkretnoto istra`uvawe. Toa definirawe ima dve<br />

formi: teoretska i rabotna. Kaj teoretskoto definirawe, predmetot<br />

na istra`uvaweto se opredeluva so pomo{ na apstraktni poimi. Taka,<br />

na primer, ako za predmet na istra`uvaweto e zemen politi~kiot kriminalitet,<br />

zaradi precizirawe na toa {to se prou~uva, neophodno e<br />

najprvin da se dade negovata op{ta definicija - primer: "vkupnost na<br />

kaznivi dela vo krivi~noto zakonodavstvo so koi se napa|a na politi~ki<br />

dobra." Rabotnoto definirawe (operacionalnata definicija) na<br />

predmetot e stvarna konkretizacija na teoretskoto opredeluvawe na<br />

predmetot, taksativno nabrojuvawe na faktite na predmetot koi }e<br />

bidat istra`uvani i dimenzionirani (vremenski, prostorno i disciplinarno).<br />

Toa e sodr`inska osnova na posebnite i poedine~nite hipotezi:<br />

so nego se obezbeduva potrebnata vrska i odnos me|u predmetot i<br />

hipotezite i simetri~nost na sodr`inata na predmetot i hipotezite<br />

(proces na operacionalizacija so koj sodr`inata na apstraktnite kategorii<br />

od teoretskata definicija se preveduva vrz indikatorite). 59<br />

Vo navedeniot slu~aj operacionalizacijata bi se sostoela vo naveduvawe<br />

koi konkretni kaznivi povedenija spa|aat vo ovaa grupa.<br />

Otkako }e se opredeli predmetot, potrebno e konkretno da se<br />

postavi problemot na istra`uvaweto, odnosno da se opredeli zbirot<br />

na pra{awata na koi treba da se dobie i dade odgovor. Toa na najdobar<br />

na~in se postignuva otkako }e se pregleda postojnata literatura za da<br />

59<br />

Indikatori pretstavuvaat nadvore{ni manifestacii na vnatre{-<br />

nata su{tina na opredelena realna pojava koja mo`e setilno da se zabele`i<br />

vo stvarnosta. Hipotezite, a so nivno posredstvo i indikatorite se usloveni<br />

od predmetot i celta na nau~noto istra`uvawe.


se utvrdi dali se raboti za problem koj ve}e bil predmet na istra`uvawe,<br />

i ako bil, da se utvrdi koi aspekti ne bile razjasneti ili ne<br />

bile dobro razjasneti. Elaboracijata na opsegot na istra`uvaweto podrazira<br />

da se opredelat granici na istra`uvaweto, odnosno izbranata<br />

problematika da se elaborira vo kontekstot na op{tata teorija i da<br />

se identifikuva podra~jeto na posmatrawe na sekoe postaveno pra{awe,<br />

t.e. da se identifikuvaat varijablite i vidot na faktite {to treba<br />

da se soberat. Toa, vsu{nost, zna~i da se identifikuva i precizira<br />

ne samo kriminolo{kiot fenomen, tuku i pojavite ~ie vlijanie vrz<br />

nego }e se istra`uva. Vo kriminolo{koto istra`uvawe kriminalitetot<br />

po pravilo e zavisna varijabla, a pojavite ~ie vlijanie vrz nego se<br />

ispituva se nezavisni varijabli. Taka, na primer, ako se ispituva vlijanieto<br />

na migraciite vrz kriminalitetot, migraciite sekoga{ }e<br />

pretstavuvaat nezavisna, a kriminalitetot zavisna varijabla. Me|utoa,<br />

ne e isklu~eno ni ispituvawe na povratnoto vlijanie koe kriminalitetot<br />

go vr{i vrz op{testvenite pojavi koi inaku go uslovuvaat.<br />

Taka, nekoi ponovi amerikanski istra`uvawa go utvrdile vlijanieto<br />

koe kriminalitetot, so posredstvo na viktimizacijata i stravot od<br />

zlostorstvoto, go vr{i na namaluvaweto, odnosno vrz promenata na sekojdnevnite<br />

aktivnosti na lu|eto. Vo ovoj slu~aj o~igledno e deka kriminolo{kite<br />

pojavi se posmatrani kako nezavisni, a sekojdnevnata<br />

aktivnost na lu|eto, odnosno nivniot na~in na `ivot, kako zavisna varijabla.<br />

60 2. KONSTRUKCIJA NA OPERACIONALEN MODEL<br />

Konstrukcijata na operacionalen model podrazbira organizacija<br />

na istra`uvaweto i opredeluvawe na hronologijata na dejstvijata<br />

na istra`uvaweto. Ovaa etapa opfa}a tri serii na operacii: 1. opredeluvawe<br />

na slu~ai {to }e se istra`uvaat i opredeluvawe izvori na<br />

podatoci za niv, 2. operacionalizacija ili opredeluvawe na indikatori<br />

(pokazateli) na ispituvanata pojava i 3. konstruirawe na instrumenti<br />

so koi }e se vr{i opservacija na stvarnosta, odnosno sobirawe<br />

na podatocite.<br />

2.1. Opredeluvawe slu~ai<br />

Na definiraweto na slu~aite mu prethodi opredeluvawe na<br />

prostorot i vremenskiot period vo koi }e se istra`uva pojavata: na<br />

primer, deka }e se istra`uva maloletni~kata delinkvencija na prostorot<br />

na Republika Makedonija za periodot od 1995 - 2000 godina.<br />

Definiraweto na slu~aite {to }e bidat istra`uvani mo`e da<br />

60<br />

Kostantinovi}-Vili}, Slobodanka i Nikoli}-Ristanovi}, Vesna, <strong>Kriminologija</strong>,<br />

Studentski kulturni centar, Ni{, 1998, str. 45-46.<br />

59


se protega na celosen opfat na site slu~ai na edna pojava, so opredeluvawe<br />

na primerok ili so kombinirano koristewe na dvata na~ini.<br />

Najsiguren na~in za prou~uvawe na kriminalitetot bi bil ako so istra`uvaweto<br />

se opfatat site slu~ai od koi istiot se sostoi. Me|utoa,<br />

so ogled deka kriminalitetot i site drugi kriminolo{ki pojavi se sostojat<br />

od golem broj konkretni slu~ai koi so istra`uvaweto ne mo`at<br />

vo celost da se opfatat, a toa vo toj obem ne e ni celishodno da se pravi,<br />

sekoe istra`uvawe se ograni~uva na pomal broj slu~ai od osnovniot<br />

zbir. Potoa vrz osnova na utvrdenite podatoci za toj broj se izveduvaat<br />

zaklu~oci za pojavata na kriminalitetot vo celina. Brojot na<br />

poedine~nite slu~ai na pojavata {to e poznat, odnosno utvrden se narekuva<br />

osnoven zbir. Brojot pak na poedine~nite slu~ai {to se izu-<br />

~uvaat od osnovniot zbir i koi vo ramkite na istra`uvanata pojava se<br />

podlo`uvaat na ispituvawe se narekuva primerok. Primerokot sekoga{<br />

pretstavuva opredelen procent na prethodno utvrdeniot osnoven<br />

zbir.<br />

Vo kriminolo{kite istra`uvawa naj~esti se istra`uvawata so<br />

koristewe na primerok. So ogled na prethodnoto primerok pretstavuva<br />

izbor na edna celina sostavena od poedinci, grupi ili pojavi, taka<br />

{to rezultatite do koi }e se dojde so nivnoto ispituvawe mo`at da se<br />

voop{tat vrz po{irokata populacija ili pojava. Primerokot treba da<br />

bide reprezentativen na istra`uvanata pojava, {to zna~i mora da na<br />

prikladen (adekvaten) na~in da gi opfa}a obele`jata i strukturata na<br />

dadenata pojava i brojot na opfatenite slu~ai so cel dobienite rezultati<br />

da ja odrazuvaat pojavata vo celina. Ili poednostavno, adekvaten<br />

e onoj primerok ~ii broj na slu~ai (edinici) kvalitativno i kvantitativno<br />

soodvetstvuva na osnovniot zbir, t.e. obele`jata na slu~aite koi<br />

gi karakteriziraat slu~aite vo osnovniot zbir mora da gi karakteriziraat<br />

i slu~aite vo primerokot. Reprezentativnosta pak zna~i deka<br />

istra`uvaweto vrz slu~aite opfateni so primerokot treba da dade nau~ni<br />

rezultati kako da e izvr{eno vrz osnovniot zbir.<br />

Primerokot treba da e dovolno golem za da se obezbedi preciznosta<br />

na utvrduvawe na obele`jata koi se ispituvaat. 61 Vo nau~nata, a<br />

ottamu nitu vo kriminolo{kata metodologija, ne postoi pravilo za<br />

granicite do koi e potrebno da se zgolemuvaat edinicite vo primerokot.<br />

Re{enieto zavisi od slo`enosta na pojavata i nejzinata golemina.<br />

Me|utoa, osnovno pravilo e dokolku poedine~nite slu~ai vo osnovniot<br />

zbir pove}e se razlikuvaat, deka primerokot dotolku treba da bide<br />

61<br />

Vo metodologijata e poznato deka so goleminata na primerokot is~eznuvaat<br />

individualnite svojstva na edinicite i do pogolem izraz doa|a deluvaweto<br />

na op{tite faktori. Spored toj zakon, vo zavisnost od toa kolku se<br />

zgolemuva primerokot, dotolku posigurno se utvrduvaat op{tite (zaedni~ki)<br />

obele`ja na pojavata, za{to slu~ajnite gre{ki na primerokot se smaluvaat so<br />

negovoto zgolemuvawe.<br />

60


pogolem.<br />

Spored na~inot na izborot na edinicite se razlikuvaat namerni<br />

primeroci - primeroci koi ne se izraboteni spored teorijata na<br />

verojatnosta (za sekoja edinica vo osnovniot zbir ne postoi ista verojatnost<br />

deka }e bide izbrana vo primerokot) i slu~ani primeroci -<br />

primeroci koi se izraboteni spored teorijata na verojatnosta (za sekoja<br />

edinica vo osnovniot zbir postoi ista verojatnost deka }e bide<br />

izbrana vo primerokot). Namernite primeroci se delat na naso~en (od<br />

osnovniot zbir se izvlekuvaat samo tipi~nite edinici) i prigoden (gi<br />

sodr`i samo onie edinici do koi mo`e da se dojde vo soodvetnata prilika)<br />

primerok. Na druga strana, slu~ajnite se delat na ednostavni<br />

ili prosti slu~ajni i stratifikuvani slu~ajni primeroci. Prostiot<br />

primerok obezbeduva sekoja edinica od osnovniot zbir koja ima ist<br />

stepen na verojatnost da vleze vo primerokot (na primer, se ispituva<br />

sekoj vtor od osudenite povratnici koi prethodno se notirani po azbu~en<br />

red). Toa se postignuva na toj na~in {to site edinici se doveduvaat<br />

vo ista situacija. Vo prou~uvaweto na oddelni prestapnici ili<br />

oddelni vidovi na krivi~ni dela toa se vr{i so izdvojuvawe na paren,<br />

neparen, tret, sedmi ili koj i da e drug broj od zatvorskoto dosie na<br />

oddelna penitencijarna ustanova, od sudskiot upisnik vo koj se zavedeni<br />

krivi~nite predmeti i sl. (na primer, sekoj od zatvorenicite vo<br />

edna ustanova dobiva broj, po {to se pristapuva kon izvlekuvawe na<br />

tie broevi od nekoj sad ili kompjuterski). Stratifikuvan primerok se<br />

upotrebuva koga osnovniot zbir se sostoi od poveke sloevi (stratumi).<br />

So nego prethodno, vo grupata na slu~ai koi se ispituvaat, se utvrduvaat<br />

podgrupi spored izvesni zaedni~ki svojstva (na primer, site povratnici<br />

prethodno se razvsrtuvaat spored polot, vozrasta, brojot ili vidot<br />

na dejstvieto na izvr{enoto delo). Namenata mu e da bide opfatena<br />

sekoja grupa na edinici na osnovniot zbir, odnosno da se smali verojatnosta<br />

za gre{ki vo primerokot. Vo kriminolo{kite istra`uvawa<br />

se koristat i me{ani primeroci. Toa se onie primeroci {to vo<br />

eden del se formiraat vrz osnova na nameren, a vo drug del, na slu~aen<br />

izbor.<br />

Me|u brojnite vidovi primeroci treba da se spomne i kvotniot<br />

primerok koj se koristi so cel vo primerokot da se obezbedi srazmerno<br />

u~estvo na edinicite od site grupi od koi se sostoi osnovniot<br />

zbir. Taka ako grupata od 500 osudeni lica se sostoi od 200 osudenici<br />

za krivi~ni dela protiv imotot, 100 za krvni delikti i 200 za krivi~ni<br />

dela protiv ~esta i ugledot, toga{ kvotniot primerok od 100,<br />

ili 20%, bi sodr`el 40 od prvata, 20 od vtorata i 40 od tretata grupa.<br />

Osnovnoto barawe e da se obezbedi proporcionalnost me|u osnovniot<br />

zbir i primerokot. Pogodnosta na ovoj primerok e vo toa {to so nego<br />

mo`e istovremeno da se ispitaat nekolku srodni pojavi.<br />

Ponekoga{ se koristat i tn. orientacioni primeroci koi ne se<br />

reprezentativni, pa so ogled na toa nitu sigurni za donesuvawe zaklu-<br />

61


~u~oci za ispituvanata pojava, me|utoa, pri itni istra`uvawa mo`at<br />

da se poka`at korisni.<br />

2.2. Operacionalizacija ili opredeluvawe na indikatori<br />

So cel vo tekot na istra`uvaweto da se soberat potrebnite<br />

kriminolo{ki podatoci za konkretnite slu~ai koi go so~inuvaat<br />

osnovniot zbir (od koj treba da se sostavi primerok), potrebno e da se<br />

pronajdat nivnite izvori. Izvorite na podatoci 62 vo kriminologijata<br />

mo`at da bidat pi{ani i nepi{ani. Pi{ani izvori na podatoci od<br />

zna~ewe za prou~uvawe na predmetot na kriminologijata se: razni statisti~ki<br />

evidencii, ve}e sprovedeni istra`uvawa za kriminalitetot,<br />

kriminolo{ki podatoci koi gi utvrduva praktikata pri re{avaweto<br />

na konkretni slu~ai - krivi~ni predmeti, policiski i zatvorski dosieja<br />

za prestapnicite, izve{tai i elaborati na slu`beni organi za<br />

kriminalietot, sobraniski materijali; dnevnici i avtobiografski<br />

podatoci na prestapnicite, napisi za kriminalitetot vo pe~atot i dr.<br />

Nepi{ani izvori na podatoci se: mislewa na nau~ni rabotnici, stru-<br />

~waci i prakti~ari od oblasta na kriminalitetot, iskazi na prestapnicite<br />

i `rtvite na kriminalitetot i sl. Izvorite na podatoci mo-<br />

`at da se podelat i na neposredni (originalni dokumenti i iskazi na<br />

neposredni u~esnici i svedoci na opredelen kriminalen nastan) i posredni<br />

(statisti~ki podatoci, i sl.) izvori.<br />

Me|utoa, nitu eden od navedenite izvori ne sodr`i dovolno<br />

kriminolo{ki podatoci vrz osnova na koi bi mo`ela da se prou~i konkretnata<br />

kriminolo{ka pojava. Otttamu e potrebna nivna operaconalizacija<br />

ili opredeluvawe na konkretni indikatori. Operacionalizacijata<br />

se odnesuva na opredeleni konkretni pojavi {to }e se<br />

istra`uvaat kako pokazateli na nekoja po{iroka pojava, na primer,<br />

opredeluvawe na krivi~nite dela preku koi }e se iska`uva politi~kata<br />

delinkvencija, opredeluvawe na brojot na porane{nite osudi kako<br />

indikator na recidivizmot i sl.<br />

62<br />

Pod poimot podatoci se podrazbiraat izvestuvawata za okolnosta,<br />

odnosno pojavata, dodeka pod izvori na podatoci - i ona od {to toa izvestuvawe<br />

se dobiva. Soglasno na toa, pod kriminolo{ki podatoci se podrazbirat<br />

izvestuvawata za kriminolo{kite fakti (okolnosti), a pod izvori na kriminolo{kite<br />

podatoci - ona od {to tie podatoci poteknuvaat. Pod izvori na<br />

kriminologijata pak treba da se podrazberat soznanijata od prakti~nata i<br />

nau~noistra`uva~kata rabota vrz osnova na koi se izgraduva kriminologijata.<br />

Pe{i}, V. op. cit. str. 22.<br />

62


2.3. Konstruirawe na instrumenti<br />

Konstrukcijata na instrumenti zna~i sozdavawe na konkretni<br />

sredstva so koi }e se sobiraat podatocite. Naj~esto koristeni istras`uva~ki<br />

instrumenti se: 1 0 pra{alnici i 2 0 protokoli za posmatrawe<br />

na pojavite.<br />

1 0 Pra{alnikot pretstavuva osnoven instrument za sobirawe<br />

na podatoci. Toj se sostoi od opredelen broj pra{awa sistematizirani<br />

spored srodnosta. Pra{alnikot se koristi za sobirawe na podatoci<br />

preku anketa, testovi na li~nosta, analizi na sudski predmeti, policiski<br />

i sudski dosieja i sl.<br />

So cel da se soberat relevantni podatoci pra{alnikot treba<br />

da ispolnuva opredeleni osnovni uslovi. Taka, pri formuliraweto na<br />

pra{awata vo instrumentot so koj se vr{i anketa ili intervju, mora<br />

da se obezbedi ispitanicite da dadat objektivni odgovori. Ottamu, pri<br />

formuliraweto na pra{awata se nastojuva tie da bidat jasni i prifatlivo<br />

jazi~ki postaveni, nesugestibilni, nepristrasni, celosni, pravilno<br />

grupirani i rasporedeni (so ogled na obele`jata koi se predmet<br />

na istra`uvaweto, nivnata op{tost i nivnata te`ina), da ne bidat<br />

premnogu brojni taka {to }e go zamorat i ottamu smalat interesot za<br />

sorabotka na ispitanikot (responedntot) i sl.<br />

2 0 Protokolite na posmatrawe opfa}aat spisok na konkretni<br />

manifestacii na pojavata {to e predmet na posmatrawe. Se koristat<br />

za sobirawe na podatoci so naposredno posmatrawe.<br />

Zaradi proverka na operacionalniot model, osobeno na validnosta<br />

na istra`uva~kite instrumenti, se vr{i pilot istra`uvawe.<br />

Celta na ova probno istra`uvawe e analiza na preliminarnite podatoci<br />

poradi sogleduvawe na mo`nite nedostatoci vrzani so operacionalizacijata,<br />

izborot na primerokot i istra`uva~kite instrumenti<br />

i nivno navremeno otstranuvawe.<br />

3. POSTAVUVAWE HIPOTEZI I KONSTRUKCIJA NA MODELI<br />

1. Za opredeluvawe na epistemolo{kata vrednost na teorijata i<br />

nejzinata polo`ba vo sistemot na nau~noto poznavawe, osobeno mesto<br />

imaat hipotezite, utvreduvaweto na kauzalni vrski i nau~nite zakoni.<br />

Vo tekot na istra`uvaweto (prou~uvaweto) na kriminolo{kite problemi<br />

mo`at da se proveruvaat teoriite koi za niv postojat. So toa<br />

teoriite se potvrduvaat ili soboruvaat (demantiraat). Ako se potvrdi<br />

zakonomernosta na fenomenot koj{to teorijata go pretpostavuva, taa<br />

stanuva nau~en zakon. Ako pak, teorijata bide soborena, taa prestanuva<br />

da bide teorija. Hipotezata, teorijata kako i utvrduvaweto na kauzalnite<br />

vrski i nau~niot zakon, pretstavuvaat opredeleni nivoa na nau~noto<br />

soznanie kako nau~en proces. Toj proces obi~no zapo~nuva so<br />

hipoteza, se ostvaruva preku teorijata i zavr{uva so utvrduvawe na ka-<br />

63


uzalni vrski ili so nau~en zakon. So ogled na izvonrednata kompleksnost<br />

na kriminalitetot, toj proces vo kriminolo{kite istra`uvawa<br />

obi~no zavr{uva so nivoto na utvrduvawe na kauzalnite vrski.<br />

2. Pod hipoteza (pojdovna pretpostavka) se podrazbira predviduvawe<br />

na okolnosti so koi se pretpostavuva ona {to e nepoznato vo<br />

predmetot na istra`uvaweto. 63 Brojot i vidot na postavenite hipotezi<br />

zavisi od toa vo koja mera predmetot na istra`uvaweto ve}e se poznava<br />

i od obemot i celta na istra`uvaweto.<br />

Sekoe kriminolo{ko istra`uvawe na oddelni nepoznati aspekti<br />

na kriminalitetot kako heterogena pojava koja se manifestira vo<br />

raznovidni oblici, vo osnova se potpira vrz postavuvawe i proveruvawe<br />

na postavenite hipotezi na toa istra`uvawe. Ottamu hipotezite<br />

mora prethodno da se osmislat i formuliraat i da bidat realno i<br />

objektivno postaveni. Osnovnata cel za postavuvawe na hipotezite e<br />

pri prou~uvaweto na kriminalitetot da se izdvoi nepoznatoto od ona<br />

{to za nego ve}e nau~no se znae i vrz osnova na toa da se predvidat<br />

okolnostite koi treba da se istra`uvaat i otkrijat. Postavuvaweto na<br />

pojdovnata hipoteza, kako i opredeluvaweto na predmetot na istra`uvaweto<br />

e vo tesna vrska so teoretskata naso~enost na istra`uva~ot.<br />

Hipotezite se postavuvaat vo vrska so teoriite ako postojat za konkretno<br />

dadeniot problem. Vrz osnova na postavenite hipotezi se naso-<br />

~uva prou~uvaweto na problemot. Rezultatite na prou~uvaweto vo celost<br />

ili delumno gi potvrduvaat ili gi soboruvaat hipotezite pod<br />

uslov pravilno da se postaveni.<br />

Hipotezite mo`at da bidat op{ti, posebni i poedine~ni. Op{-<br />

ta hipoteza, na primer, e deka ubistvata pretstavuvaat pojava {to vo<br />

sekoja sredina e op{testveno i sociokulturno uslovena. Edna od posebnite<br />

hipotezi bi bila deka karakteristikite na li~nosta na storitelite<br />

na krivi~nite dela ubistvo se edna od bitnite determinanti za<br />

izvr{uvawe na ovoj kriminalitet i istovremeno faktor za koj mora da<br />

se vodi smetka pri negovoto represivno suzbivawe, kako i pri opredeluvaweto<br />

na vidot i visinata na kaznata taka i pri usoglasuvaweto na<br />

tretmanot na ovie lica so ogled na potrebata od poefikasna individualizacija<br />

i resocijalizacija. Poedine~na hipoteza vo ovoj slu~aj bi<br />

63<br />

Hipotezata e mislovna pretpostavka za predmetot {to se istra`uva,<br />

a nejzinata logi~na forma e stav, t.e. iskaz so opredeleno predmetno zna-<br />

~ewe i pretpostaveni sojznajni vrednosti koi dopolnitelno treba da se proverat.<br />

Spored toa, tie se na{i pretpostavki za sostojbata, polo`bata, kvantitativnite<br />

i kvalitativnite svojstva, mestoto, funkciite, vrskite, odnosite,<br />

razvojot i tendenciite na predmetot na istra`uvaweto. Hipotezite proizleguvaat<br />

od nu`nosta za: 1 0 pro{iruvawe na soznanijata, 2 0 nadminuvawe na nedostatocite<br />

na ve}e steknatite soznanija, i 3 0 postojano proveruvawe na steknatite<br />

soznanija. Vidi: Milosavljevi}, S. i Radosavljevi}, I. Repetitorium iz metodologije<br />

dru{tvenih istra`ivanja, Beograd, 1975.<br />

64


mo`ela da bide deka porane{nite sociopatolo{ki povedenija na storitelot<br />

i `rtvata, kako i recidivimot na storitelot se bitni determinanti<br />

vo opredeluvaweto na te`inata na krivi~oto delo i formite<br />

na prevospitniot tretman.<br />

Za edna hipoteza da bide prifatliva (adekvatna i validna) pri<br />

nejzinoto postavuvawe i formulacija mora da se vodi smetka: 1 0 da pretstavuva<br />

logi~ki i posebno nau~no teoretska osnovana pretpostavka<br />

na soznajno vreden odgovor na zna~ajno pra{awe, 2 0 da bide adekvatna<br />

na predmetot, 3 0 dovolno konkretna i specificirana, 4 0 ako se raboti<br />

za teoretska hipoteza, dovolno op{ta, 5 0 poimno-jazi~ki jasna i {to<br />

poprecizno formulirana, 6 0 ako e empiriska, da ima opredeleni empiriski<br />

referenci, 7 0 da bide prakti~no proverliva, i 8 0 da se zasnova<br />

vrz nau~na teorija od onaa oblast na pojavi na koi se odnesuva. 64<br />

3. Sovremenite kriminolo{ki istra`uvawa ne se zadovoluvaat<br />

samo so postavuvawe na hipotezi, tuku ~esto se koristat i so konstrukcija<br />

na modeli. Predmet na modelirawe mo`e da bide sekoj predmet,<br />

pojava ili proces. Voop{to zemeno, model e sekoj pojmoven ili realen,<br />

na predmetot na istra`uvaweto, analongen sistem na pomo{ preku koj<br />

se istra`uva izvesen osnoven predmet ili sistem.<br />

Modeliraweto vo osnova se sostoi vo toa da se pretstavi predmetot<br />

na prou~uvaweto, odnosno kvalitativno i kvantitativno da se<br />

izrazi vo forma i golemina {to se neophodni za negovoto prou~uvawe.<br />

Za taa cel, za mali predmeti se pravat golemi modeli (na primer, za<br />

atomot, kletkata i sl.), a za golemi predmeti, mali modeli (na primer,<br />

za grade`ni objekti, za kosmosot i sl.). Prestapni{tvoto kako totalitet<br />

i site negovi vidovi posebno se sostojat od mno{tvo na pojavi i<br />

okolnosti: fizi~ki lica, opredeleni op{testveni sloevi, nivnite<br />

odnosi i povedenija itn. So cel da se prou~at mora da se pretstavat vo<br />

forma na poimi, crte`i, {emi, skici, sliki, karti ili drugi modeli.<br />

Osnovniot model so ~ija pomo{ se prou~uva kriminalitetot pretstavuva<br />

tokmu negovata definicija (logi~ki model). Taa treba da gi iska-<br />

`e negovite kvalitativni i kvantitativni dimenzii. Ottamu, taa ja<br />

ovozmo`uva izrabotkata na ostanatite modeli na kriminalitetot {to<br />

se prou~uva (teoretski, statisti~ki, empiriski). Adekvatnoto koristewe<br />

na metodite na modelirawe pridonesuva kon objektivizacija na<br />

kriminolo{kite fakti. Za taa cel pri prou~uvaweto na kriminalitetot<br />

potrebno e da se koristat site vidovi na modeli. 65<br />

Denes vo prou~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava<br />

se koristat kvantitativni, odnosno logi~ko-matemati~ki i kibernetski<br />

modeli zasnovani na edna od pove}eto teorii za kriminalitetot<br />

~ii postavki se proveruvaat so istra`uvawe. Modelite po pravilo se<br />

sostojat od komponenti koi opfa}aat zbir na srodni varijabli za koi<br />

64<br />

[e{i}, B. op. cit. str. 214.<br />

65<br />

Pe{i}, V. <strong>Kriminologija</strong>, str. 104.<br />

65


so porane{ni istra`uvawa e utvrdeno postoewe na povrzanost so kriminolo{kata<br />

pojava koja se istra`uva. Primenata na modelot e od posebno<br />

zna~ewe pri prou~uvaweto na kauzalnite vrski me|u kriminalitetot<br />

i drugite op{testveni pojavi, pa vo toj slu~aj komponentite na<br />

modelot se sostojat vo grupi od nezavisni i zavisni varijabli, a se prepora~uva<br />

i voveduvawe na varijabli posrednici ili medijatori. Medijatorite<br />

deluvaat me|u nezavisnata i zavisnata varijabla i se korisni<br />

za istra`uvawe na interakciite me|u varijablite, osobeno koga<br />

povrzanosta na dve varijabli zavisi od vrednosta na treta varijabla<br />

koja se narekuva i intervenira~ka varijabla. 66<br />

4. SOBIRAWE NA PODATOCI<br />

Tretata faza na istra`uvaweto na kriminalitetot kako masovna<br />

pojava e sobiraweto na podatoci pri {to se posebno se koristat<br />

istra`uva~kite tehniki na posmatrawe, eksperiment, sporeduvawe i<br />

ispituvawe. So primena na ovie tehniki se ovozmo`uva organizirano<br />

pribirawe na podatocite.<br />

4.1. Masovno posmatrawe<br />

Kako {to ve}e imavme prilika da vidime, posmatraweto e istra`uva~ka<br />

postapka so koja vrz osnova na nabquduvawe i zabele`uvawe<br />

se sobiraat podatoci za storitelot i na~inot i tekot na izvr{uvaweto<br />

na krivi~noto delo. Masovnite posmatrawa se onie {to istovremeno<br />

opfa}aat serija na op{testveni pojavi, odnosno site pojavi koi<br />

im pripa|aat na opredelena op{tetvena kategorija kakva {to vo konkretniot<br />

slu~aj e kriminalitetot.<br />

Posmaraweto mo`e da bide 1 0 neposredno ili 2 0 posredno.<br />

1 0 Pri neposrednoto (direktno) posmatrawe i negoviot poseben<br />

vid posmatrawe so u~estvo, pribiraweto na podatocite se vr{i preku<br />

neposredno zabele`uvawe. Vakviot vid posmatrawe dava najsigurni<br />

podatoci, me|utoa vo kriminolo{kite istra`uvawa se primenuva<br />

isklu~itelno retko. Pri neposrednoto posmatrawe neophodno e da se<br />

obezbedi istra`uva~ot so svoeto prisustvo da ne go naru{uva normalniot<br />

tek na ostvaruvaweto na pojavata koja se posmatra. So ogled deka<br />

se raboti za pojava koja e podlo`na na krivi~no gonewe i kaznuvawe,<br />

sekoe posmatrawe, odnosno prisustvo na treto lice se smeta za opasno.<br />

Od tie pri~ini neposrednoto posmatrawe e najpogodno za sobirawe na<br />

podatoci za krivi~ni dela od situaciona priroda (saobra}ajni delikti,<br />

neprezemawe merki za za{tita pri rabotata, ekolo{ki krivi~i<br />

dela), krivi~ni dela {to se vr{at na javni mesta (xepni kra`bi, kra-<br />

`bi vo samoposlugi), ili za sobirawe na podatoci za zatvorskata po-<br />

66<br />

Vili}-Ristanovi}, op. cit. str. 49-50.<br />

66


pulacija.<br />

Vo literaturata mo`e da se sretnat slu~ai na negova primena<br />

pri prou~uvawe na bandi, osobeno maloletni~ki. 67 Takvata postapka<br />

nalo`uva posebna sposobnosti na liceto koe ja primenuva ovaa tehnika<br />

so ogled deka mora da se vnimava so svoeto prisustvo da ne se naru-<br />

{i normalniot tek na grupnite odnosi pri vr{eweto na krivi~noto<br />

delo, a i samiot da ne dojde vo situacija da bide izvr{itel na deloto.<br />

2 0 Posrednoto (indirektno) posmatrawe se primenuva mnogu<br />

po~esto. Toa se vr{i preku zabele`uvawe na fakti za prestapnikot i<br />

negovoto kriminalno povedenie od policiski dosieja, kaznenata evidencija,<br />

sudski predmeti, zatvorski dosieja, statisti~kite listovi, sudskite<br />

spisi, razni publikacii, dnevnici, memoari, pisma ili avtobiografii<br />

na pretapnici i sl. 68<br />

4.2. Eksperiment<br />

Eksperimentot pretstavuva poseben vid posmatrawe koj se<br />

vr{i vrz opredelena, na ve{ta~ki na~in predizvikana pojava. Za eksperimentot<br />

e va`no i toa deka se vr{i vo nau~ni celi i deka uslovite<br />

~ie dejstvo so negova pomo{ se prou~uvaat se dr`at vo najgolema mo-<br />

`na mera pod kontrola na istra`uva~ot. 69 Negovata primena se protega<br />

ne samo vo prirodnite, tuku vo opredelena mera i vo op{testvenite<br />

nauki, osobeno vo mikrosociologijata. Primena na ovaa istra-<br />

`uva~ka tehnika vo kriminologijata ne e prepora~liva so ogled deka<br />

kriminalitetot e op{testveno opasna dejnost koja ne e dozvoleno ve-<br />

{ta~ki da se predizvikuva. Ona {to, me|utoa, sepak e mo`no, se sostoi<br />

vo toa eksperimentot da poslu`i za prou~uvawe na nekoi okolnosti na<br />

vr{eweto na krivi~nite dela i ispituvawe na me|usebnite odnosi na<br />

lu|eto vo opredelena, artificielna sredina. Taka, na primer, mo`no e<br />

vo opredeleni grupi na delinkventi da se menuvaat uslovite na nivnoto<br />

`iveewe i da se ispituva nivnata reakcija na tie promeni.<br />

Eksperiment se ostvaruva na toj na~in {to na po~etokot poedincite<br />

so opredeleni svojstva ili pojavite se razvrstuvaat vo dve grupi.<br />

Potoa samo vo ednata od tie grupi (vo koja se narekuva eksperimenta-<br />

67<br />

Taka, na primer, amerikanskiot kriminolog F. M. Tracher u~estvuval<br />

vo edna ~ika{ka podzemna banda, a Czestaw Czapow go koristel posmatraweto<br />

so u~estvo pri prou~uvaweto na huliganstvoto vo Polska.<br />

68<br />

Podrobno za posmatraweto vidi: Mili}, V. Sociolo{ki metod, Drugo dopunjeno<br />

izdanje, Nolit, Beograd, 1978, str. 431-475.<br />

69<br />

Za eksperimentot e su{testveno namernoto predizvikuvawe na pojavata<br />

koja treba da se istra`i, povtoruvawe na pojavata, kontrola na uslovite<br />

vo koi se javuva pojavata, merewe, odnosno registrirawe na pojavata i sistematsko<br />

i namerno menuvawe na uslovite vo koi se javuva pojavata {to se istra`uva.<br />

67


lna, a ne i vo kontrolnata grupa), se voveduva nezavisna varijabla ~ie<br />

dejstvo e od interes na istra`uvaweto. Logikata e, so varirawe na deluvaweto<br />

na toj faktor i sledeweto na promenite vo eksperimentalnata<br />

grupa (pod uslov dejstvoto na ostanatite faktori vo dvete grupi<br />

da se dr`i pod kontrola), vrz osnova na razlikite {to }e se javat, da se<br />

doka`uva so dejstvoto na nezvisnata promenliva, odnosno deka pri~inata<br />

na promenite se nao|a vo faktorot koj bil prou~uvan.<br />

Primenta na ovaa istra`uva~ka postapka e osobeno mo`na i<br />

prepora~liva vo zatvorskite sredini, kade {to na ve{ta~ki na~in<br />

mo`e da se menuva sodr`inata na penolo{kito tretman za da se sledat<br />

promenite vo postignuvaweto i efikasnosta na resocijalizacijata. 70<br />

68<br />

4.3. Sporeduvawe (komparacija)<br />

Sporeduvaweto e istra`uva~ka tehnika so koja se sporeduvaat<br />

razni pojavi na prestapni~ko odnesuvawe so ogled na razli~ni vidovi<br />

na krivi~i dela, razli~ni karakteristiki na prestapnicite, razli~ni<br />

geografski podra~ja, vremenski periodi i sl. Na toj na~in se utvrduvaat<br />

vrski me|u razli~nite pojavi {to se ispituvaat. Edna od formita<br />

na sporeduvawe koja vo kriminologijata po~esto se primenuva e sporeduvaweto<br />

so pomo{ na kontrolni grupi. Samata tehnika se sostoi vo<br />

toa {to pokraj grupata na prestapnici koja treba da se prou~uva se formira<br />

i kontrolna grupa na neprestapnici. Pri formiraweto na kontrolnata<br />

grupa treba da se vnimava da bide sli~na so ogled na svoite<br />

biopsiholo{ki i sociolo{ki i drugite potrebni obele`ja, {to zna~i<br />

~lenovite na dvete grupi da imaat barem pribli`no sli~ni fizi~ki i<br />

psihi~ki svojstva, vozrast, {kolsko obrazovanie itn.<br />

Vo sistemot so drugite metodi sporeduvaweto pretstavuva integralen<br />

metod na dijalekti~ko utvrduvawe na faktite. Vo toj sklop,<br />

toj metod neposredno e povrzan so analizata i sintezata. Istovremeno<br />

toj pretstavuva sostaven del na mereweto. 71<br />

Komparativniot metod mo`e da se primenuva ne samo pri izu~uvaweto<br />

na prakti~ni okolnosti tuku i pri koristeweto i natamo{no<br />

sozdavawe na teoretski zaklu~oci 72<br />

4.4. Ispituvawe (intrvju i anketa)<br />

Ispituvaweto pretstavuva istra`uva~ka tehnika kaj koja pribiraweto<br />

na podatoci za izvr{enite krivi~ni dela se vr{i preku postavuvawe<br />

pra{awa i dobivawe odgovori za li~nosta na prestapnikot<br />

70<br />

Za eksperiment podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 679-711.<br />

71<br />

Pe{i}, V. op. cit. str. 106.<br />

72<br />

Za podrobnite karakteristiki na sporeduvaweto pop{irno: A~imovi},<br />

M. Komparativni metod u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1977/4, str. 39-50.


i negovoto kriminalno povedenie. Vo zavisnost od toa dali pra{awata<br />

se postavuvaat usmeno ili ispitanikot odgovara pismeno na odnapred<br />

podgotveni pra{awa postaveni vo anketen pra{alnik, ispituvaweto<br />

se razlikuva na intervju i anketa.<br />

Intervju mo`e da se sproveduva vo forma na sloboden razgovor,<br />

odnosno na na~in {to na ispitanikot ne mu se postavuvaat odnapred<br />

podgotveni pra{awa (nestandardiziran, nezavisen intervju) ili vrz<br />

osnova na odnapred podgotveni pra{awa (standardiziran, naso~en<br />

intervju). Vo prviot slu~aj, istra`uva~ot samo gi inicira i pottiknuva<br />

odgovorite na ispitanikot (respondentot) na koj mu se ostava celosna<br />

sloboda vo pogled na izlo`uvaweto na okolnostite koi se predmet<br />

na ispituvaweto. Vo vtoriot slu~aj, ispituva~ot strogo se pridr`uva<br />

do odnapred podgotvenite pra{awa.<br />

Anketa se vr{i so odnapred podgotven pra{alnik {to ispitanikot<br />

go popolnuva samostojno. Prednosta na anketata vo odnos na intervjuto,<br />

so koe se dobivaat podatoci samo od lice kako poedinec, se sostoi<br />

vo toa {to so nea mo`at istovremeno da se ispitaat pove}e lica.<br />

Pri sproveduvaweto na pra{awata kaj intervjuto i anketata<br />

ednakvo treba da se vnimava na postavuvaweto na pra{awata. Pra{awata<br />

treba striktno da se odnesuvaat na predmetot na ispituvaweto,<br />

da bidat pogodni so niv da se soberat potrebnite podatoci, da bidat<br />

pravilno sistematizirani i rasporedeni i jasno formulirani. Pri<br />

nivnoto formulirawe treba da e vodi smetka da go zadr`at interesot<br />

i vnimanieto na ispitanikot. Ottamu, tie ne treba da bidat mnogubrojni,<br />

predolgi i da ne obvrzuvat na predolgi odgovori. Treba da se vnimava<br />

i na toa da se odbegnuvaat sugestivni pra{awa i pra{awa na koi<br />

odnapred se pretpostavuva deka ispiteanicite ne go znaat odgovorot<br />

ili voop{to ne sakaat da odgovorat.<br />

I dvata na~ini na sobirawe na podatoci pretpostavuvaat nivno<br />

dobrovolno prifa}awe od strana na respondentite i posebna podgotvenost<br />

i specijalna tehnika na istra`uva~ot. Pri sobiraweto na podatocite<br />

treba da se ima predvid deka odgovorite na postavenite pra{awa<br />

mo`at da bidat neto~ni i nerealni, posebno ako gi dava storitel<br />

na krivi~no delo vo pogled na svoeto delo i okolnostite pod koi go<br />

storil. Ottamu, prepora~livo e verodostojnosta na podatocite dobieni<br />

preku intervju i anketa sekoga{ da se proverat preku uvid vo sudskite<br />

spisi, osudeni~koto dosie i drugi raspolo`ivi izvori. 73<br />

4.5. Merewe<br />

Mereweto pretstavuva specifi~en vid na posmatrawe na kriminalitetot<br />

so ~ija pomo{ se dobivaat podatoci od kvalitativen i<br />

kvantitativen karakter. Sekoe merewe vo osnova pretstavuva sporedu-<br />

73<br />

Za intervju i anketa podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 477-529.<br />

69


vawe na opredeleni golemini. Od kvantitativnite svojstva na krimninalitetot<br />

naj~esto se merat, odnosno sporeduvaat za~estenosta, rasprostranetosta,<br />

traeweto i intenzitetot. 74 Mereweto posebno e prisutno<br />

vo psihologijata, a ottamu i vo kriminologijata, pri utvrduvaweto<br />

na psiholo{kite karakteristiki na li~nosta. Stanuva zbor za merewe<br />

na inteligencijata, karakterot, temperamentot, sposobnosta za koncentracija,<br />

sposobnosta za opredeleni zanimawa, motivaciite, stavovite,<br />

agresivnosta, sugestibilnosta i sl. karakteristiki na prestapnicite.<br />

Na toj na~in se vr{i psiholo{ka analiza na li~nosta i se utvrduva<br />

negovata psihi~ka sostojba.<br />

Mereweto se vr{i so pomo{ na psiholo{ki testovi koi se sostojat<br />

od niza pra{awa i tvrdewa koi se sistematski postaveni. Testovite<br />

mo`at da se odnesuvaat kako na populacijata na prestapnicite,<br />

taka i na op{testvenata sredina od koja {to poteknuvaat. Tie mo`at<br />

da se klasifikuvaat na najrazli~ni na~ini, me|utoa, so ogled na nivnata<br />

prisutnost vo kriminolo{kite istra`uvawa, naj~esta e nivnata podelba<br />

na: testovi so koi se merat opredelni svojstva na li~nosta i testovi<br />

koi ja prika`uvaat li~nosta vo celost.<br />

1. Vo prvata grupa testovi, koi u{te se narekuvaat i testovi na<br />

svojstva, kriminolo{kite istra`uvawa vo prv red se primenuvaat testovite<br />

na inteligencija. So nivna pomo{ se meri sposobnosta na li-<br />

~nosta da se snao|a vo nova, za nego dotoga{ nepoznata situacija. Ovie<br />

testovi se konstruirani na na~in na koj ispituvanoto lice se stava vo<br />

nepoznata situacija preku pra{awa (verbalen test) ili po pat na<br />

opredeleni pretstavi (neverbalen test).<br />

Kaj nas se vo upotreba testovi od amerikansko poteklo me|u koi<br />

se najpoznati Vaksler-Belvi test (Wachsler-Bellevue test) za individualno<br />

testirawe. Za grupni testirawa obi~no se koristat Ravenovi matrici<br />

i Armi beta (Army-beta) testovi.<br />

2. Me|u testovite koi ja prika`uvaat li~nosta vo celost ili<br />

testovi na li~nosta se pomesteni pove}e vidovi, me|utoa najpoznati se<br />

proekcionite testovi: Ror{ahoviot strukturalen test, testot na<br />

tematska apercepcija (Thematic-Apperception Test - TAT) i dr. 75<br />

Za merewe na kriminolo{kite pojavi ~esto se koristat i sociometriski<br />

metodi koi osobeno se pogodni za ispituvawe na pomali<br />

kriminalni grupi. 76<br />

74<br />

Pe{i}, V. op. cit. str. 106<br />

75<br />

"Proekcioni testovi se upotrebuvaat so cel da se otkrijat skrienite<br />

pretstavi, streme`i i ~uvstva koi subjektot ne e vo sostojba da gi izrazi,<br />

ili malku e raspolo`en toa da go stori." Pinatel, J. op. cit. str. 98.<br />

76<br />

Za merewe podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 609-639.<br />

70


5. NAU^NA INTERPERETACIJA I OBJASNUVAWE NA<br />

REZULTATITE OD ISTRA@UVAWETO<br />

Po sobiraweto na podatocite sleduva poslednata faza na istra`uvaweto<br />

koja se sostoi vo sreduvawe na podatocite, nivna analiza<br />

i izvlekuvawe na zaklu~oci, odnosno tolkuvawe i nau~no objasnuvawe<br />

na dobienite rezultati. Posebnite metodi i metodolo{ki postapki<br />

{to se koristat vo ovaa faza se: analiza i sinteza, apstrakcija i konkretizacija,<br />

generalizacija, specijalizacija i klasifikacija, indukcija<br />

i dedukcija, zaklu~no so teoretskata postapka na doka`uvawe i<br />

soboruvawe.<br />

Vrz osnova na zklu~ocite mo`no e da se utvrdi dali e potvrdena<br />

ili soborena postavenata hipoteza. Na krajot obi~no se formuliraat<br />

opredeleni predlozi i preporaki za otstranuvawe ili barem za smaluvawe<br />

na pojavata koja{to bila predmet na konkretnoto istra`uvawe.<br />

IV. STATISTI^KI METODI<br />

So ogled na toa {to statistikata e nauka koja se zanimava so<br />

prou~uvawe (posmatrawe i ocenuvawe) na masovni pojavi, kon nejzinoto<br />

koristewe e upatena i kriminologijata sekoga{ koga go ispituva<br />

kriminalitetot kako takva pojava. Vrz taa osnova e izgradena posebna<br />

tn. krivi~na statistika koja gi sobira, sreduva i obrabotuva podatocite<br />

za kriminalitetot kako masovna pojava. Site krivi~ni statistiki<br />

imaat dvojna cel: da pru`at slika za dvi`eweto na kriminalitetot i<br />

da ja doka`at efikasnosta na pravosudnite organi.<br />

Kaj statistikata na kriminalitetot treba da se razlikuva statisti~kata<br />

evidenija na kriminalitetot koja pretstavuva zbir na podatoci<br />

za kriminalitetot od primenata na statisti~kite metodi koi<br />

se koristat vo kriminolo{kite istra`uvawa za sobirawe, sreduvawe<br />

i obrabotka na statisti~kata evidencija.<br />

1. STATISTI^KA EVIDENCIJA NA KRIMINALITETOT<br />

1. Statisti~ka evidencija na kriminalitetot kaj nas ja vodat<br />

organite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, javnite obvinitelstva<br />

i sudovite. Ottamu, mo`e da se zboruva za: 1 0 policiska statistika,<br />

2 0 statistika na javnite obvinitelstva i 3 0 sudska statistika.<br />

1 0 Policiskata statistika go meri prijaveniot i od strana na<br />

policijata otkrieniot kriminalitet. Taa glavno go iska`uva brojot<br />

na krivi~nite dela. Vo ovaa statistika se evidentiraat najgolem broj<br />

na statisti~ki edinici.<br />

2 0 Statistikata na javnite obvinitelstva go meri kriminalitetot<br />

koj bil predmet na obvinuvawe vo krivi~nata postapka. Taa glavno<br />

go iska`uva brojot na izvr{itelite na krivi~nite dela. Vo nea brojot<br />

71


na evidentiranita krivi~ni dela e pomal od krivi~nite prijavi ottamu<br />

{to krivi~nata prijava mo`e da bide otfrlena (prijavenoto delo<br />

nema elementi na krivi~no delo, zatoa {to e isklu~eno goneweto ili<br />

zatoa {to nema elementi za somnevawe deka krivi~noto delo navistina<br />

e izvr{eno), ottamu {to istragata e prekinata ili zaprena (nema<br />

elementi na krivi~no delo, isklu~eno e goneweto ili odgovornosta<br />

ili nema dokazi).<br />

3 0 Sudskata statistika go meri presudeniot kriminalitet. I<br />

ovaa statistika ne go meri vkupniot kriminalitet ottamu {to ne sekoga{<br />

doa|a do proglasuvawe na storitelot za vinoven. Pri~inite za<br />

toa mo`at da bidat otfrlena privatna tu`ba, zaprena krivi~na postapka<br />

(nema delo i op{testvena opasnost, isklu~eno e goneweto i odgovornosta,<br />

nema dokazi deka e izvr{eno deloto, obvinitelot se otka-<br />

`al od obvinenieto).<br />

Osven ovie i sli~ni statistiki, koi postojat vo najgolemiot<br />

broj zemji vo svetot, 77 sî u{te postojat obidi za voveduvawe i na me|unarodna<br />

statistika na kriminalitetot 78 koja bi ovozmo`ila sporeduvawe<br />

na obemot, strukturata i dvi`eweto na kriminalitetot vo oddelni<br />

zemji. Me|utoa, pri vakvite sporeduvawa na kriminalitetot treba<br />

da se ima vo vid deka postojat golemi razliki kako vo zakonskite definicii<br />

na kriminalitetot, taka i vo na~inot na pribiraweto i sreduvaweto<br />

na podatocite vo odelni zemji.<br />

2. Navedenite statistiki imaat golem broj nedostatoci poradi<br />

koi mo`e slobodno da se ka`e deka nitu edna od niv ne pru`a to~ni podatoci<br />

vo pogled na brojot na krivi~nite dela i nivnite izvr{iteli.<br />

Od tie pri~ini treba da se uka`e na razlikata koja {to postoi me|u<br />

prividniot, legalniot i vistinskiot kriminalitet.<br />

Pod prividen kriminalitet se podrazbira zbir na site dela<br />

koi se prijaveni bez ogled na toa dali navistina pretstavuvaat krivi-<br />

~ni dela. Legalniot kriminalitet go so~inuvaat samo onie krivi~ni<br />

77<br />

Taka, na primer, vo Anglija, Vels i [kotska postojat sudski (Criminal<br />

Statistics) i policiski (Supplementary Statistics) statistiki. Izvori na statisti~ki<br />

podatoci vo SAD se Uniform Crime Reports {to po~nuvaj}i od 1930 godina,<br />

edna{ godi{no se izrabotuva od strana na Ministerstvo za pravda i Federalnoto<br />

istra`no biro (FBI). Vo niv se sodr`ani podatoci za za~estenosta<br />

na dva vida izbrani krivi~ni dela: nasilni~ki (ubistvo - umisleno i nebre-<br />

`no, te{ki napadi na telesniot integritet, siluvawe so upoterba na nasilstvo,<br />

razbojni{tvo) i imotni (provalna kra`ba, kra`ba nad 50 dolari i kra`ba<br />

na motorni vozila, a od 1978 i podmetnuvawe na po`ari) koi slu`at kako<br />

indeks na celokupniot kriminalitet. Drugi izvori se National Crime Surveys<br />

kako i godi{nite izve{tati za viktimizacija.<br />

78<br />

Zasega postojat opredeleni statisti~ki evidencii {to se formiraat<br />

pri ON i Me|unarodnata organizacija za kriminalisti~ka policija (INT-<br />

ERPOL) kako i pri Sovetot na Evropa vo Strazbur.<br />

72


dela koi kako takvi se utvrdeni po sudski pat. Vistinskiot (realen)<br />

kriminalitet e zbir na prijavenite dela i delata koi ne se prijaveni,<br />

odnosno poznati na policijata me|utoa, objektivno imaat karakter na<br />

krivi~ni dela. Me|u prijavenot i vistinskiot kriminalitet postoi<br />

u{te eden del na kriminalitetot za koj }e zboruvame podocna, a koj se<br />

narekuva temna brojka na kriminalitetot.<br />

Vo pogled na brojot na izvr{enite krivi~ni dela i storiteli<br />

mo`e da se ka`e deka najblisku do vistinata e statistikata {to ja vodat<br />

organite za vnatre{ni raboti. Taa vo najgolema mo`na mera go<br />

opfa}a vistinskiot kriminalitet, odnosno vkupniot broj na povedenija<br />

{to imaat karakter na krivi~ni dela bez ogled na toa dali se<br />

otkrieni ili toa ne e slu~aj, ottamu {to gi evidentira site podneseni<br />

prijavi i site krivi~ni dela bez ogled na na~inot na koj za niv se dobieni<br />

soznanija. Treba me|utoa, da se ima predvid deka site prijaveni<br />

povedenija ne mo`at da se tretiraat kako krivi~ni dela. Natamo{en<br />

nedostatok na statistikata na organite za vnatre{ni raboti e vo toa<br />

{to ne gi opfa}a krivi~nite dela {to se gonat po privatna tu`ba.<br />

Statistikata na javnite obvinitelstva gi opfa}a i onie postapki<br />

od koi izvesen broj vo sudskata postapka zavr{uvaat so osloboditelna<br />

ili odbivatelna presuda.<br />

Sudskata statistika go opfa}a samo sudski evidentiraniot<br />

kriminalitet {to zna~i site onie krivi~ni dela za koi se osudeni nivnite<br />

storiteli. Taa me|utoa, ne gi sodr`i onie krivi~ni dela kaj koi<br />

od bilo koi pri~ini bila zaprena postapkata, na primer, storitelot<br />

umrel ili nastapila zastarenost na krivi~noto gonewe. I pokraj toa,<br />

najgolemiot broj avtori sudskata statistika ja smetaat za najsigurna i<br />

najverodostojna, za{to gi evidentira samo onie krivi~ni dela koi<br />

kako takvi se utvrdeni vo krivi~nata postapka. Toa e sudski utvrden<br />

kriminalitet koj pretstavuva broj na pravosilno osudeni lica i lica<br />

na koi im e izre~ena vospitna merka, kako i site krivi~ni dela koi se<br />

izvr{eni od strana na navedenite lica. Ottamu, sudskata statistika<br />

naj~esto se zema kako osnov za sledewe na kriminalitetot. Vo ovaa<br />

smisla, me|utoa, mo`at da se sretnat i maliciozni zabele{ki, kako<br />

onaa na eden avtor, 79 deka edinstveno od pri~ina {to sudskata statistika<br />

go izrazuva najmaliot obem na kriminalitetot, vladite na mnogu<br />

zemji toj izvor go koristat kako oficielen izvor na podatoci za sostojbata<br />

na kriminaliteto vo zemjata.<br />

Eden od natamo{nite nedostatoci na site, a osobeno na policiskite<br />

statistiki, e sodr`an i vo okolnosta na ocenuvaweto na vrednosta<br />

na podatocite {to gi merat. Toa e slu~aj toga{ koga statisti-<br />

~kite evidencii se pojavuvaat kako neto~ni poradi slu~ajni (nenamerni),<br />

no duri i poradi namerni (falsifikuvawe) gre{ki. Do nenamerna<br />

neto~nost mo`e da dojde poradi gre{ki vo reagiraweto na re-<br />

79<br />

Davidovi}, D. op. cit. str. 12.<br />

73


presivnite organi (evidentirano e krivi~no delo ili negov storitel,<br />

za koi podocna se utvrduva deka ne bilo krivi~no delo, odnosno izvr-<br />

{itel na deloto bilo drugo lice) ili poradi gre{ki pri sobiraweto<br />

i obrabotka na podatocite. Do namerni gre{ki, odnosno do falsifikuvawe<br />

na podatocite, mo`e da dojde od najrazli~i pri~ini me|u koi<br />

sekako deka se najzna~ajni onie opredeleni od dnevno politi~ki motivi<br />

(na primer, da se sokrie enormniot porast na odreden vid kriminalitet<br />

poradi smiruvawe na javnosta).<br />

Zaedni~ki nedostatok na site navedeni statistiki e i vo toa<br />

{to vo niv, vo golem del, se pojavuva procent na krivi~ni dela so nepoznati<br />

izvr{iteli. 80 Spored eden avtor, toj procent kaj vkupniot<br />

kriminalitet dostignuva i do 50% od vkupno prijavenite krivi~ni<br />

dela. Po pravilo, veli natamu istiot avtor, polovinata od tie dela, a<br />

vo mnogu zemji i 2/3, zasekoga{ ostanuvaat nerasvetleni, t.e. za niv nikoj<br />

ne e obvinet ili osuden. 81 Ovde vsu{nost, stanuva zbor za filtrirawe<br />

na statistikite na kriminalitetot. Toa filtrirawe redovno<br />

pretstavuva opredelen, pomalku ili pove}e, pravilen proces na namaluvawe<br />

("is~eznuvawe") na krivi~nite dela od momentot na nivnoto<br />

prijavuvawe, preku prethodnata krivi~na postapka, podnesuvaweto na<br />

obvinenieto i sudeweto (donesuvaweto na osuditelna presuda). Vo<br />

ovaa smisla Hentig (H. Hentig) veli deka e dolg patot od ogromniot<br />

broj na izvr{eni krivi~ni dela do relativno maliot broj na te{ki<br />

krivi~ni dela vrz koi e staven pe~atot na "osuda". Na edno smaluvawe<br />

se nadovrzuva drugo i taka se doa|a do edna koli~ina koja odvaj deka e<br />

vredna za spomnuvawe. Me|utoa, postoi sklonost za zlostorot i zlostornikot<br />

da se sudi spored onoj `alosen ostatok i ovie nezna~itelni ronki.<br />

82 Toj, natamu se pra{uva, {to e so onie 65% koi izvr{ile krivi~ni<br />

dela razbojni{tva, siluvawa, izmami i kra`bi, a koi nikoga{<br />

ne go pre~ekorile pragot na zatvorot? Neli tie, barem numeri~ki, vo<br />

najmala raka, se mnogu pove}e slika i prilika na "vistinskiot" prestapnik<br />

odo{to se toa samite osudenici. Da ne go zaboravime i toa<br />

deka ovie zatvorenici se samo mal ostatok na onoj ogromen broj na prestapnici<br />

koi uspeale celosno da ostanat neotkrieni. Ne mo`e da se<br />

negira, osven nekoi isklu~oci koi se rezultat na ~ista sre}a, deka<br />

osudenicite mora da se smetaat za najnizok sloj na kriminalniot svet,<br />

80<br />

Eden na{ ugleden avtori istaknuva "nesporen fakt e deka brojot na<br />

nepoznatite izvr{iteli na krivi~ni dela od godina vo godina e vo postojan<br />

porast, bidej}i pove}e od edna tretina na novoprimenite krivi~ni prijavi e<br />

za nepoznati izvr{iteli. Marina, P. Problemot na nepoznati izvr{iteli na<br />

krivi~ni dela, Bezbednost, Skopje, 1972/4, str. 4.<br />

81<br />

Davidovi}, D. <strong>Kriminologija</strong>, skripta, Vi{a {kola za unutra{nje poslove, Beograd,<br />

1973, str.10.<br />

82<br />

Hentig, H. op. cit. str. 91.<br />

74


imeno za negov proleterijat. 83 Zatvorenicite, zaklu~uva istiot avtor,<br />

samo delumno go pretstavuvaat kriminalot i kriminalcite, iako e lesno<br />

da se brojat, intervjuiraat i studiraat. 84<br />

Ostanatite zna~ajni prigovori koi mo`at da im se upatat na<br />

navedenite statistiki, }e gi izlo`ime spored sumarnata sistematizacija<br />

na Igwatovi}. 85 Stanuva zbor za slednite nedostatoci:<br />

1 0 Ako se izbere modelot na pretstavuvawe na kriminalitetot<br />

preku krivi~noto delo - brojot na izvr{itelite ostanuva sporeden, a<br />

ako toa e modelot na storitelot (vo statistikite figurira samo eden<br />

pokazatel, obi~no najte{koto delo) - evidencijata e manliva.<br />

2 0 Vo sekoja od niv pred se figuriraat pravni kategorii, a ostanuvaat<br />

zapostaveni op{testvenite, psiholo{kite i moralnite aspekti<br />

na prestapite koi se od posebno zna~ewe za kriminalitetot.<br />

3 0 Vo globalnite statistiki (koi se odnesuvaat na site krivi-<br />

~ni dela) delata imaat ist numeri~ki izraz, bez ogled na te`inata.<br />

4 0 Ako vo eden ~len od KZ, se prevideni alternativni dejstvija<br />

na izvr{uvawe, od koi nekoj mo`at da bidat so ili bez upotreba na nasilstvo<br />

(kako kaj siluvaweto), vakvite slu~ai vrz osnova na oficielnata<br />

statistika ne e mo`no da se razdelat.<br />

5 0 Iako kako biten element na evidencijata na kriminalitetot<br />

se pojavuva vremenskata dimenzija, taa e mnogu uslovno opredelena.<br />

Ako za moment go zapostavime faktot deka vo site zemji ovie statistiki<br />

docnat so pojavuvaweto, prv problem e okolnosta deka e te{ko da se<br />

utvrdi vo koja godina se izvr{eni delata koi vo statistikata se vrzuvaat<br />

so nea.<br />

6 0 Vrz podatocite, osobeno onie za obemot na kriminalitetot<br />

silno vlijae dejnosta na zakonodavecot. Od zonata na kaznivost {to<br />

toj }e ja opredeli }e zavisi i obemot na masata na delata koi figuriraat<br />

vo statistikite. Toa e pri~inata za{to se napu{teni ideite za<br />

izrabotka na me|unarodnite statistiki koi so tolku optimizam se zapo~nati<br />

u{te vo minatiot vek. 86<br />

83<br />

Vo ovaa smisla i Eliot naglasuva deka "Onie koi se uapseni, sudeni<br />

i osudeni mo`eme da gi smetame za stradalnici za svoite ugledni sogra|ani".<br />

Eliot, M. op. cit. str. 49.<br />

84<br />

Ibid, str. 93<br />

85<br />

Ignjatovi}, \. op. cit. str. 73-74.<br />

86<br />

Na Op{tiot statisti~ki kongres vo Brisel vo 1853 godina be{e<br />

istaknata potrebata za izgradba na sistem na internacionalna krivi~na statistika,<br />

pra{awe koe podocno posebno go okupira{e vnimanieto na Kongresite<br />

na Me|unarodnata fondacija za krivi~no pravo i kazneni zavodi. Kako<br />

rezultat na tie nastojuvawa vo 1932 godina be{e formirana me{ovita komisija<br />

za sporedbeno prou~uvawe na kriminalnite statistiki koja deluva{e do<br />

1939 godina. Ve}e pri nejzinaat rabota bea zabele`ni te{kotii poradi koi<br />

Me|unarodniot statisti~ki institut vo Hag vo 1936 i 1955 godina, na site<br />

75


7 0 Koga kon ova }e se dodade deka podatocite za kriminalitetot<br />

vo niza zemji se falsifikuvani od ideolo{ki (doka`uvawe na prednosta<br />

na sistemot nad konkurentskiot) ili ekonomski pri~ini (za da se<br />

namali stravot na potencionalnite turisti), jasno se kolkava pretpazlivost<br />

treba da mu se prio|a na samoto sporeduvawe na podatocite<br />

koi poteknuvaat od razli~ni zemji. Na~elno, vakvite sporeduvawa se<br />

mo`ni, no treba da se primenuvaat kaj konkretni inkriminacii pod<br />

uslov tie i so zakonite na tie zemji da se opredeleni na ist na~in.<br />

8 0 Za kraj e ostaven najva`niot prigovor na site oficielni statisti~ki<br />

evidencii. Toj se odnesuva na nesigurnosta na odgovorite koi<br />

se davaat na osnovnoto pra{awe koi kaj niv se postavuva: "koi se vistinskite<br />

dimenzii na kriminalitetot"? Pritoa obi~no se misli na<br />

postoeweto na golema masa na izvr{eni, a so statistikite neregistrirani<br />

dela. Pomalku vnimanie mu se posvetuva na toa deka statistikite,<br />

osobeno policiskite, sodr`at gre{ki i vo sprotivna nasoka kaj tn.<br />

"brojki na preteruvawe".<br />

2. PRIMENA NA STATISTI^KITE METODI VO<br />

KRIMINOLO[KITE ISTRA@UVAWA (STATISTI^KA ANALIZA)<br />

1. Poradi slo`enosta na pojavite so koi se zanimava kriminologijata<br />

potrebno e podatocite do koi se doa|a so primena na oddelnite<br />

tehniki na ispituvawe, redovno da se podlo`at na statisti~ka analiza.<br />

Statistikata slu`i za utvrduvawe na vistinskite vrednosti na<br />

nekoja kriminalna pojava {to ja ispituvame, odnosno za utvrduvawe na<br />

toa {to e tipi~no, karakteristi~no i relativno stabilno vo sklopot<br />

na podatocite koi, obi~no izobiluvaat so toa {to e promenlivo, individualno<br />

i slu~ajno. Statisti~kata analiza zafa}a ~etiri ramni{ta<br />

na sukcesivno prou~uvawe i se javuva kako: 1 0 analiza na strukturata<br />

na masovnite pojavi (na primer, starosna struktura na nositelite na<br />

kriminalitetot), 87 2 0 analiza na karakteristikite na kriminalnite<br />

zemji im prepora~a svoite krivi~i statistiki da gi potkrepat so ekspoze za<br />

krivi~noto zakonodavstvo i so pravosudniot sistem, so uka`uvawe na izvorite<br />

i metodite na sobirawe na podatocite i kriteriumite za klasifikacija.<br />

Zaradi navedenoto, mnogumina istaknuvaat deka e te{ko da se najde minimum<br />

za sozdavawe na me|unarodna statistika.<br />

87<br />

Strukturata na masovnite pojavi se utvrduva so otkrivawe na posebni<br />

sostavni delovi na statisti~kata masa i u~estvoto vo nea. Tehnikata za<br />

iznao|awe na ovie sostavni delovi i nivnoto u~estvo vo masata se sostoi vo<br />

utvrduvawe na procentualnoto u~estvo na goleminata na sekoj sostaven del na<br />

masata vo goleminata na celata masa (procenti na apsolutnite broevi). Poradi<br />

toa pokazatelite na strukturata se narekuvaat procentni pokazateli na<br />

strukturata. Vo analizata na kriminalitetot od izvonredna va`nost (osobeno<br />

koga apsolutnite broevi so koi se izrazeni delovite i celata masa se<br />

76


pojavi (sredni golemini), 3 0 analiza na nivniot vremenski razvoj i 4 0<br />

analiza na zaemnite vrski i odnosi me|u izu~uvanite i drugi pojavi. Za<br />

taa cel vo prou~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava se<br />

upotrebuvaat razni statisti~ki metodi kako {to se: metod na primerok,<br />

metod na korelacija, zakon na verojatnosta, sredna vrednost i sl.<br />

Toa se metodi ili tehniki na sobirawe i sreduvawe na podatoci, a ne<br />

metodi na nau~no objasnuvawe na kriminalitetot. Ottamu, vrz osnova<br />

na primenata na ovie metodi ne mo`e da se sudi za kauzalitetot na<br />

kriminalnoto povedenie, nitu da se otkrie negovata su{tina i da se<br />

soznaat negovite vnatre{ni vrski i odnosi so oddelnite pojavi. Koristeweto<br />

na statisti~kite rezultati treba da se vr{i pretpazlivo i<br />

sekoga{ da se proveruvaat so primena na navedenite metodi, za{to<br />

mo`e da se dojde do sosema sprotivstaveni zaklu~oci. Spored toa mo`e<br />

da se zklu~i deka statisti~kite metodi mo`at da poslu`at samo kako<br />

pomo{en metod vo prou~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava,<br />

a ne kako edinstven i isklu~iv metod.<br />

2. Vo kriminologijata statisti~kite metodi ili, poprecizno,<br />

statisti~kite tehniki se koristat za:<br />

1 0 grupirawe na podatocite. Za taa cel, vrz osnova na vidot na<br />

obele`jata, tie se razvrstuvaat na statisti~ki (numeri~ki, atributivni,<br />

vremenski i geografski) grupi i serii.<br />

2 0 prika`uvawe na podatocite (tabelarno i so pomo{ na grafikoni)<br />

i,<br />

3 0 opi{uvawe na podatocite i utvrduvawe vrski megu pojavite.<br />

Za taa cel vo kriminologijata se koristi tehnikata na sredna vrednost<br />

i so nea povrzanite sredstva za merewe na disperzijata, analizi na<br />

vremenskite serii (relativni broevi, indeksni broevi, trendovi), pokazateli<br />

na sezonski otstapuvawa na pojavata, korelacii, teorijata na<br />

verojatnost, zakonite na golemi broevi i metodot na primerok.<br />

3. Zbirot na podatocite vrz koj se primenuvaat statisti~kite<br />

metodi se ozna~uva kako statisti~ka masa. Sekoja od edinicite na taa<br />

masa ima opredelena vrednost koja se utvrduva so merewe. Poradi<br />

skrateno prika`uvawe na taa masa, ~esto se koristat tehniki za utvrduvawe<br />

na sredna golemina (aritmeti~ka sredna golemina, ponderirana<br />

aritmeti~ka sredina, harmonska sredna golemina, medijana i moda<br />

(normala) so koi site poedine~ni vrednosti se sveduvaat na edna. So<br />

dobienite sredni golemini se vr{i analiza na karakteristikite na<br />

masovnite pojavi. 88<br />

golemi cifri, a ima potreba od vr{ewe na sporedbi na razni strukturi i za<br />

sledewe na promenite koi so tek na vremeto nastanuvaat vo tie strukturi) e<br />

da se utvrdi polnoletni~kata i maloeltni~kata struktura na izvr{itelite,<br />

strukturata na krivi~nite dela, polovata struktura itn.<br />

88<br />

Sporeduvaweto na dve ili pove}e masovni pojavi ne mo`e da se zamisli<br />

bez nivno sveduvawe na karakteristi~ni sredni golemini, za{to ne e<br />

77


Presmetuvaweto na srednata vrednost e povrzano i so utvrduvawe<br />

kolku taa prose~na vrednost otstapuva od vistinskata vrednost na<br />

edinicite vo masata. Toa se vr{i so pomo{ na metodi za utvrduvawe<br />

varijacii ili disperzija. Za taa cel se upotrebuvaat metodi za utvrduvawe<br />

na rasponot na varijaciite (razlika me|u najgolemata i najmalata<br />

vrednost vo statisti~kata masa), sredni otstapuvawa (se zema predvid<br />

nasokata na otstapuvaweto) i srodni metodi.<br />

4. Vo prou~uvaweto na vremenskite serii na pojavata naj~esto<br />

se koristat relativni broevi za da se utvrdi odnosot na dve pojavi sprema<br />

satisti~kata masa ili sprema nekoja druga pojava. Za taa cel se<br />

presmetuvaat procenti - relativni broevi koi uka`uvaat na strukturata,<br />

odnosno na sostavot na statisti~kata masa vo stoti delovi od celinata,<br />

indeksni broevi - koi gi poka`uvaat dinami~nite promeni na<br />

edna pojava vo odnos na daden moment vo koj nejzinata vrednost se ozna-<br />

~uva so 100 i trendovi kako matemati~ki izrazi na dvi`eweto na edna<br />

pojava vo opredeleno vreme.<br />

5. Vo kriminologijata se koristat i metodite na presmetuvawe<br />

na verojatnosta i zakoni na golemite broevi. Izrazot verojatnost vo<br />

naukata ima dve zna~ewa. Vo svoeto prvo zna~ewe se odnesuva na verojatnosta<br />

na hipotezata (se koristi za testirawe na hipotezata), a vo<br />

vtoroto na verojatnosta na nastanite (se koristi za predviduvawe na<br />

idnite kriminalni povedenija i dvi`eweto na kriminalitetot voop{to).<br />

Zakonot na golemite brojki trgnuva od brojnosta na istovidnite<br />

slu~ai za da se dojde do opredeleni pokazateli za stabilnosta na<br />

odnosite vo pojavata.<br />

6. So primena na eden od statisti~kite metodi se utvrduva i tn.<br />

kvota na kriminalitetot. Imeno, za prou~uvawe na dvi`eweto na kriminalitetot,<br />

pokraj negovata apsolutnata, potrebno e da se poznava i<br />

negovata relativna golemina. Apsolutna golemina na kriminalitetot<br />

pretstavuva vkupniot broj na storiteli na krivi~ni dela na opredeln<br />

prostori vo opredelno vreme. Ako toj broj se dovede vo vrska so brojot<br />

na naselenieto, se dobiva relativnata golemina na kriminalitetot<br />

koja go poka`uva brojot na krivi~nite dela {to otpa|aat na opredelna<br />

edinica naselenie. Kako takva edinica obi~no se zema 100.000<br />

krivi~no sposobno naselenie. Tokmu ovaa relativna golemina se narekuva<br />

kvota na kriminalitetot. Kvotata na kriminalitetot se presmemo`no<br />

da se sporeduvaat razni koli~ini na varijacii. Za izbegnuvawe na opasnostite<br />

koi mo`at da se pojavat kaj srednite golemini poradi nivnata voop-<br />

{tenost potrebno e pravilno da se pristapi kon nivnoto utvrduvawe. Toa vo<br />

prv red se postignuva so obezbeduvawe na ednorodnost na masata i potoa eventualno,<br />

so nejzino diferencirawe (na primer, za da se utvrdi sredna starost<br />

na izvr{itelite na krivi~nite dela, najprvin e potrebno da se izvr{i nivna<br />

diferencijacija na maloletni i polnoletni lica). Za seto ova vidi: Supek R.<br />

Ispitivanje javnog mnenja, Naprijed, Zagreb, 1968, str. 114-123.<br />

78


tuva za opredeln vremenski period, naj~esto za edna godina i toa posebno<br />

za ma{koto i `enskoto naselenie, kako i za oddelni starosni grupi<br />

na prestapnici, odelni vidovi na krivi~ni dela i sl.<br />

7. Za~estenosta na vr{eweto na krivi~nite dela na opredelno<br />

podra~je se presmetuva so gustinata na kriminalitetot. Gustinata na<br />

kriminalitetot go poka`uva vremenskiot prostor na vr{eweto na<br />

krvi~nite dela so ogled na opredelena edinica na naselenieto koja i<br />

ovde obi~no iznesuva 100.000.<br />

Presmetuvaweto na kvotata i gustinata na kriminalitetot e od<br />

osobeno zna~ewe za sledewe na dvi`eweto na kriminalitetot vo edna<br />

zemja. Kako osnova za nivnoto presmetuvawe obi~no se zema sudskiot<br />

kriminalitet, no so ogled na toa {to, posebno od aspekt na postoeweto<br />

na temnata brojka, ni toj ne odgovara na vistinskiot kriminalitet,<br />

pri donesuvaweto na statisti~kite zaklu~oci i kvotata i gustinata na<br />

kriminalitetot treba da se zemat so nu`na pretpazlivost.<br />

8. So pomo{ na metodot na korelacija se ispituvaat me|usebnite<br />

vrski i me|usebnata zavisnost vo razvojot na dve ili pove}e pojavi<br />

so cel da se otkrijat nivnite statisti~kite zakonitosti. So primena<br />

na ovaa metodolo{ka tehnika mo`e da se utvrdi odnosot me|u kriminalitetot<br />

i drugite op{testveni pojavi (kako {to se op{testveniot i<br />

politi~kiot sistem, op{testveniot razvoj, op{testvenata stabilnost<br />

i sl.), zna~ajnosta i nasokata (pozitivna i negativna korelacija) i<br />

nivnata povrzanost.<br />

Samata tehnika se sostoi vo merewe na povrzanosta (me|usebnite<br />

odnosi) na dve pojavi kako varijabli (obele`ja) za da se utvrdi: dali<br />

voop{to postoi nivna povrzanost, a ako postoi, stepenot na taa povrzanost<br />

i karakterot na tie odnosi. Numeri~kiot odnos na povrzanosta<br />

poka`uva celosna korelacija koga ima vrednost +1 ili -1. Vo dvata<br />

slu~ai se raboti za ista vrednost so toa {to znakot pred brojot uka-<br />

`uva na nasokata na korelacijata, a ne na nejzinata ja~ina. Koga korelacijata<br />

e pozitivna i dvete varijabli rastat ili opa|aat (na primer,<br />

raste brojot na nevrabotenite, no i brojot na kriminalitetot). Koga<br />

koeficientot na korelacijata e izrazen so ekstremnata vrednost od<br />

0.00, uka`uva na nepostoewe na me|usebna povrzanost na pojavite koi<br />

se istra`uvaat.<br />

Pri koristeweto na metodot na korelacija istra`uva~ot treba<br />

da bide osobeno vnimatelen, za{to dve zavisni varijabli mo`at da poka`at<br />

pravilnost vo dvi`eweto no, nivnata vrednost sosema slu~ajno<br />

da se soglasuva. Toa e slu~aj so tn. prividni korealacii koga vneseniot<br />

tret faktor ostvaruva vlijanie vrz dvete ispituvani nezavisni pojavi<br />

(na primer, koga vo utvrdenata korelacija me|u nevrabotenosta i kriminalitetot<br />

se vnese tret faktor - urbanizacijata na gradovite, prividnosta<br />

na korelacijata se sostoi vo toa {to urbanizacijata istovremeno<br />

gi uslovuva i dvete pojavi: nevrabotenosta i kriminalitetot).<br />

Ottamu proizleguva, deka so koristeweto na ovoj metod ne mo`at da se<br />

79


utvrduvaat pri~inski vrski me|u pojavite tuku samo nivnite simetri-<br />

~ni odnosi.<br />

3. TEMNA BROJKA, BROJKA NA PRETERUVAWE I BROJKA NA<br />

POKRIVAWE NA KRIMINALITETOT<br />

80<br />

3.1. Temna brojka na kriminalitetot<br />

1. Napred ve}e govorevme za opredeleni nedostatoci na statisti~kata<br />

evidencija na kriminalitetot. Pritoa, namerno ne go analiziravme<br />

glavniot nedostatok na poedine~nite statistiki koj se sostoi<br />

vo toa {to nitu so edna od niv ne se opfateni neotkrienite krivi~ni<br />

dela. Toa se onie krivi~ni dela koi od najrazli~ni pri~ini ostanale<br />

neotkrieni i ottamu neregistrirani od strana na organite na krivi-<br />

~niot progon. Toj broj na izvr{eni no, neotkrieni krivi~ni dela se<br />

narekuva "temna brojka." 89 Vo literaturata se smeta deka japonskiot<br />

dr`aven obvinitel Obe, e prviot koj vo 1908 go upotrebil ovoj termin<br />

za da go ozna~i onoj del na kriminalitetot koj ostanuva nepoznat za<br />

dr`avnite organi. 90 Ottoga{, so opredeleni razliki vo negovoto tolkuvawe,<br />

ovoj termin se sre}ava vo delata na mnogu kriminolozi. Spo-<br />

89<br />

Za ozna~uvawe na oficielno neregistriranite izvr{eni krivi~ni<br />

dela se upotrebuvaat razli~ni nazivi. Francuzite i italijanite taa brojka ja<br />

ozna~uvaat kako "temna brojka" (chiffre noir, odnosno numero oscuro), vo germanskata<br />

literatura se srekava i izrazot "temno pole" (Dunkefield), a vo anglosaksonskata<br />

pokraj navedenite dva termini: (Dark figure i Dark field) i latenten,<br />

skrien kriminalitet (Hydden criminality). Nekoj avtori pravat razlika me|u<br />

temnata i "sivata brojka"(Grey figure) na kriminalitetot. Ovaa podelba ima<br />

osnov za{to pridonesuva za distinkcija me|u dve srodni, me|utoa razli~ni<br />

pojavi. Dodeka temnata brojka mo`e da se opredeli kako razlika me|u vistinski<br />

izvr{eniot i zvani~no evidentiraniot kriminalitet, sivata brojka e<br />

zaedni~ka oznaka za site prijaveni dela koi ne se rasvetleni. Ignjatovi}, \, op.<br />

cit. str. 74-75.<br />

90<br />

Fakt e me|utoa, deka iako ne go upotrebil terminot temna brojka,<br />

ovaa pojava jasno ja voo~il u{te Ketle vo svoeto delo: A Traesite on Man, od<br />

1842 godina. Toj veli: "Na{ite opservacii mo`at da se odnesuvaat samo na<br />

odreden broj na poznati i osudeni prestapi, od nepoznatiot, vkupen broj na<br />

zlostori. So ogled deka ovoj vkupen broj na storeni zlostorstva za segoga{ }e<br />

ostane nepoznat, celokupnoto rezonirawe vrz osnova na toj broj }e bide pomalku<br />

ili pove}e defektno. Ne se dvoumam da ka`am deka seto znaewe koe go poseduvame<br />

za statistikta na zlostorstvata }e bide sosema beskorisno ako bez<br />

pogovor ne priznaeme deka skoro sekoga{ postoi edna srazmernost me|u poznatite<br />

i osudeni prestapii nepoznatiot vkupen broj na storni zlostori. Navedeno<br />

spored: Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, Policiska akademija, Beograd,<br />

1997, str. 55.


ed Kurt Majer (Kurt Mayer) so ovoj termin se izrazuva brojot na izvr-<br />

{enite (na policijata poznati) krivi~ni dela {to ne se pravosilno<br />

presudeni. Hentig go upotrebuva termionot "temno pole" kako posoodveten,<br />

za{to smeta deka so broj ne mo`e da se izrazi golemina koja<br />

mo`e samo da se naseti. Pritoa pravi razlika me|u "apsolutno temno<br />

pole" - kriminalitetot {to voop{to ne mu e poznat na policijata, i<br />

relativno temno pole - kriminalitet {to mu e poznat na policijata<br />

me|utoa, od bilo koi pri~ini ne e rasvetlen ili presuden. 91<br />

Ostavajki gi na strana razli~nite gledawa na ovoj poim, moj<br />

stav e deka pod temna brojka na kriminalitetot treba da se podrazberat<br />

site izvr{eni krivi~ni dela na opredelen prostor i vo opredeleno<br />

vreme, koi po slu`bena dol`nost voop{to ne se otkrieni ili za<br />

koi ne e podnesena krivi~na prijava do nadle`nite dr`avni organi, pa<br />

so ogled na toa za niv ostanale nepoznati. Temnata brojka se izrazuva<br />

so relativen broj (na primer, 1 : 10) koj go ozna~uva odnosot me|u statisti~ki<br />

evidentiraniot kriminalitet i vistinskiot kriminalitet<br />

na opredelno podra~je vo opredlen vremenski period. Goleminata na<br />

temnata brojka na kriminalitetot nikoga{ ne mo`e precizno da se<br />

opredeli, tuku samo da se pretpostavi. No, spored nekoi amerikanski<br />

istra`uvawa, toj se naj~esti se dvi`i vo raspon od 1:3 do 1:13. Edno me-<br />

|utoa, e sigurno, deka brojot na neotkrienite krivi~ni dela ne e za potcenuavwe,<br />

t.e. deka poznatite i otkrieni krivi~ni dela pretstavuvaat<br />

samo eden mal broj od celokupniot broj od vkupno izvr{enite<br />

krivi~ni dela.<br />

Vo dosega{nite kriminolo{ki istra`uvawa e utvrdeno deka<br />

temnata brojka zna~itelno varira vo zavisnost od oddelni vidovi na<br />

krivi~ni dela i nivnite storiteli. Imeno, vo brojni studii na oddelni<br />

avtori se tvrdi deka temnata brojka osobeno e golema kaj: krivi-<br />

~nite dela od oblasta na organiziraniot kriminal, krivi~nite dela<br />

kra`bi (osobeno onie polesnite), vo oblasta na stopanskata aktivnost<br />

(predivikuvawe prinudna likvidacija, o{tetuvawe na doveriteli, zloupotreba<br />

na ovlastuvawe vo stopanstvoto, zaklu~uvawe na {tetni dogovori),<br />

nedozvolena trgovija, nedozvolen abortus, kaj siluvaweto, potkupot,<br />

iznudite i ucenite, kaj krivi~nite dela ~ii `rtvi se turisti,<br />

migranti, deca, `eni, me|u bliski srodnici i bra~ni i vonbra~ni drugari<br />

i kaj nekoi drugi vidovi krivi~ni dela. 92<br />

91<br />

Germanskiot kriminolog [najder (Hans Joachim Schnaider), osnovnata<br />

podlbata na Hentig na apsolutno i relativno temno pole ja nadopolnuva so<br />

u{te edna kategorija - temno pole na kriminalnite karieri. Tuka go pomestuva<br />

golemiot broj krivi~ni dela {to bile izvr{eni od stana na osudeni lica a<br />

organite na krivi~niot progon ne mo`ele da gi otkrijat ili doka`at. Vidi:<br />

Schneider, H. J. op. cit. str. 182-183.<br />

92<br />

Gurvi~ ja dava slednava klasifikacija na tie dela: prvata kategorija<br />

ja so~inuvaat zlostorstvata izvedeni mnogu ve{to ili vo tolku povolni<br />

81


Od druga strana temnata brojka na kriminalitetot e pomala kaj<br />

ubistvata, te{kite telesni povredi, te{kite kra`bi i razbojni{tva i<br />

sl. Empiriski e potvrden i faktor deka temnata brojka e mnogu pogolema<br />

kaj kriminalitetot na `enite i kaj maloletni~kata delinkvencija<br />

odo{to kaj kriminalitetot {to go vr{at ma`ite.<br />

Negovata golemina me|utoa, zavisi i od golem broj drugi okolnosti<br />

me|u koi sakako se pozna~ajni:<br />

1 0 vidot na deloto (obi~no takvi kaj koi `rtvata ne e otelotvorena<br />

vo konkretno lice -"victimless crime");<br />

2 0 "kriminalen parazitizam" (ostavawe na nezaklu~eni stanovi,<br />

avtomobili i drug nebre`en stav i odnos kon svojot imot od strana<br />

na `trvata);<br />

3 0 nespremnosta na gra|anite da gi prijavuvaat krivi~nite dela<br />

(naj~esto poradi stavot na `rtvata deka: a) poradi bagatelnosta na<br />

nastanot toa ne se ispla}a, b) deka prijavuvaweto e samo gubewe vreme<br />

i tormozewe, za{to nema da dovede do nikakva akcija na policijata, v)<br />

storitelot bil poznanik na `rtvata koj taa ne saka da go prijavi i g)<br />

poradi zakanata od strana na storitelot, mo`e da se dovede vo opasnost<br />

samata `rtva ili nejzinite bliski rodnini);<br />

4 0 sporosta na organite na krivi~niot progon ili nivnata<br />

nemo} da otkrivat opredeleni vidovi na krivi~ni dela (finansiski<br />

dela, nepla}awe danok, "perewe" pari, izvoz na kapital i sl.);<br />

5 0 svojstvata na izvr{itelite na krivi~noto delo (roditeli,<br />

starci, `eni, deca, politi~ki li~nosti, bogati, popularni i lica so<br />

ugledni profesii, organizatori i ~lenovi na kriminalni bandi),<br />

6 0 ume{nosta na storitelost da ne bide otkrien i faten (tn.<br />

sovr{eni zlostorstva") i sl.<br />

okolnosti {to ne ostavile nikakva traga: toa se tn. "sovr{eni zlostorstva".<br />

Tie igraat bezna~ajna uloga vo celokupnata masa na kriminalitetot. Pobrojni<br />

se onie zlostorstva za koi iako vlastite zadol`eni za javnata sigurnost<br />

doznavaat, ne prezemaat nikakva sudska ili vonsudska postapka, koi ne doveduvaat<br />

do apsewe, za{to semejstvoto ili okolinata gi prikriva vinovnicite.<br />

Me|utoa, i toa ne glavniot izvor na "crnata brojka." Takvite slu~ai ne se nepoznati<br />

nitu vo gradskite sredini, no osobeno se ~esti na selo kade {to nekoja<br />

semejna ili lokalna solidarnost tvrdokorno, najpove}e so pasiven otpor<br />

ili so mol~ewe, im se sprotivstavuva na deluvaweto na javnite vlasti i mnogu<br />

~esto ubistvoto ili ~edomorstvoto go prika`uva kako nesre}en slu~aj, na<br />

trueweto mu se dava privid na bolest, volevoto podmetnuvawe na po`ar se<br />

objasnuva so deluvaweto na prirodni pri~ini itn. Sepak, najgolemiot broj na<br />

zlostorstva {to so nea se opfateni go so~inuvaat ona {to Amerikancite go<br />

narekle white collar criminality, kriminalitet na ~inovnicite, so drugi zborovi<br />

kriminalitetot na imotnite ili barem na srednite klasi. Gurvitch, G. i dr. Sociologija,<br />

Tom II, Naprijed, Zagreb, 1966, str. 235.<br />

82


Mejbl Eliot (M. Elliott) smeta deka temnata brojka e osobeno golema<br />

kaj krivi~nite dela: sitni kra`bi koi retko se prijavuvaat, 93 kaj<br />

izmamite (na primer, pri naplata na osiguruvawe), proneveri, la`ni<br />

ve{ta~ewa na lekari koi zastapuvaat osiguritelni dru{tva (koi nikoga{<br />

ne se kaznuvaat), 94 kaj seksualnite delikti 95 i kaj ucenite (osobeno<br />

ako se izvr{eni sprema lica so pogolem op{testven ugled). Temnata<br />

brojka ~esto se pojavuva poradi korumpiranost na policijata 96 i<br />

pogre{ni apsewa izvr{eni od nejzina strana. 97 Postoi i tn. zavera na<br />

mol~ewe vo pogled na krivi~nite dela na soperni~ki reketari, gangsteri<br />

i komarxii. 98 Ne smee me|utoa, da se zaboravi, veli Eliot (M.<br />

Elliott), deka ime i golem broj la`i prijavi motivirani od odmazda, qubomora<br />

i `elba da se svrti vnimanieto od sopstvenata kriminalna dejnost.<br />

99 Spored Hentig (H. Henting), javuvaweto na temnata brojka naj~esto<br />

e posledica od neprijavuvaweto na opredeleni krivi~ni dela ili<br />

poradi otsustvoto na nivnoto gonewe. Krivi~nite dela ~esto ostanuvaat<br />

neprijaveni kaj krivi~i~nite dela {to ostanale vo obid (ako izostanala<br />

materijalna {teta), 100 kaj krivi~nite dela kaj koi `rtvata pogre{no<br />

smeta ili ne znae deka e o{tetena (kaj nekoi izmami i kaj tn.<br />

plevewe - vleguvawe vo prodavnica so kalauz, odzemawe na stoka i ostavawe<br />

sî vo najdobar red so cel sopstvenikot da ne ja zabele`i {tetata),<br />

101 kaj izmamite izvr{eni vrz lu|e so povisok ugled (poradi sram<br />

da se priznae nivnata lekovernost), 102 kaj ucenite i seksualnite delikti<br />

(poradi strav od javnosta), 103 kaj opredeleni rasni i verski mal-<br />

93<br />

"Golem broj od doma{nata posluga, na primer, vr{i sitni kra`bi<br />

na namirnici i obleka, a ponekoga{ krade i zna~ajni predmeti (nakit, umetni~ki<br />

predmeti itn.). Me|utoa, zaradi te{kotiite na doka`uvaweto deka takvata<br />

kra`ba ja izvr{ila poslugata, nivnite rabotodava~i ~esto smetaat<br />

deka }e se izlo`at na opasnost da bidat tu`eni ako gi prijavat prestapite,<br />

za{to sekoe lice koe obvinuva drug za krivi~no delo koe ne mo`e da se doka-<br />

`e mo`e da odgovara za nanesena {teta." Eliot, M. op. cit. str. 57.<br />

94<br />

Vidi. Ibid, str. 56.<br />

95<br />

Vidi. Ibid, str. 58.<br />

96<br />

"Ako policajcite se vme{ani vo lotariskiot reket, o~igledno e<br />

deka nema da gi apsat poedincite koi so nego se povrzani . Vo takvi slu~ai tie<br />

mo`at da izvr{at simboli~ni apsewa za da zadovolat izvesna kritika na javnosta,<br />

no ni{to pove}e od toa nema da storat. Ibid, str. 60-61.<br />

97<br />

Ibid, str. 61<br />

98<br />

Vidi. Ibid, str. 58 i 60.<br />

99<br />

Vidi: Ibid. str. 60.<br />

100<br />

Hentig, H. op. cit. str. 35<br />

101<br />

Ibid, str. 77.<br />

102<br />

Ibid, str. 79.<br />

103<br />

Ibid, str. 78.<br />

83


cinstva koi se trudat da go so~uvaat svojot presti` so re{avawe na<br />

me|usebnite prestapi vo svojot zatvoren krug, a ova e na~in na presmetuvawe<br />

i me|u kriminalcite, 104 kaj abortusite, izmami vo vrska so osiguruva<br />

na imot i lica i sl. 105 Goneweto ~esto otsustvuva kaj krivi~nite<br />

dela za koi policijata ne saka da znae, koga policijata mo`e da znae<br />

za zlostorstvata, a nikakvo ime ne zabele`ila vo policiskite spisi, 106<br />

kaj krivi~nite dela izvr{eni vrz zatvorenici, 107 kaj potka`uva~ite<br />

koi se osloboduvaat od obvinenie za nivnite kriminalni aktivnosti<br />

(vo vakvi slu~ai zlostorstvoto ostanuva nezabele`ano, za{to pridonesuva<br />

vo borbata protiv zlostorstvata). 108 Ili, sumarno, sekade kade<br />

{to postoi li~na i ekonoimska zavisnost, kade {to javnosta e isklu-<br />

~ena, kade {to e uskrateno pru`awe na dokazi (na primer, vo situacija<br />

zatvorenik - slu`benik), mora da ima disproporcija me|u izvr{enite<br />

i poznatite zlostorstva. 109<br />

Interesno e da se spomne deka za pojavata na temnata brojka na<br />

kriminalitetot mo{ne zna~ajna uloga ima i postoeweto na institutot<br />

na tn. procesno dogovarawe, odnosno spogoduvawe za vinata - plea bargaining<br />

karakteristi~en za amerikanskata pravosudna praktika. Imeno,<br />

poznato e deka vo SAD policijata, osnosno javniot obvinitel mo`e da<br />

se dogovori so prestapnikot deka nema da bide obvinet za izvr{enoto<br />

krivi~no delo, ako se soglasi vo toa ili vo deloto na drugi storiteli<br />

da se pojavi kako svedok. Obvinitelot kaj ovoj institut, vsu{nost, na<br />

obvinetiot mu nudi niza otstapki kako {to se: obvinuvawe za polesnoto<br />

krivi~no delo, 110 trajno odnosno privremeno otstapuvawe od gonewe,<br />

preporaka na sudot da ja namali kaznata 111 ili nekoja kombinacija<br />

od navedenoto, pod uslov obvinetiot da ja priznae vinata za deloto<br />

{to mu se stava na tovar. 112 Na toj na~in, u{te eden del na kriminalitetot<br />

ostanuva nepoznat za krivi~nite statistiki.<br />

104<br />

Ibid, str. 35 i 79.<br />

105<br />

Vidi. Ibid. str. 80<br />

106<br />

"Glavno e da e pru`ena za{tita od nekoj pripadnik na policiskite<br />

sili. Kradcite velat deka rabotata sekoga{ mo`e prakti~no da se sredi ako<br />

zlostornikot ima dovolno pari. "Davaweto na procent" mora da e prili~no<br />

~esta pojava iako ne pretstavuva op{t fenomen. Jasno e deka vo ovie slu~ai<br />

zlostorstvata se izvr{eni, no tie ostanuvaat nepoznati." Ibid, str. 75.<br />

107<br />

Ibid. str. 35 i 81.<br />

108<br />

Ibid. str. 76.<br />

109<br />

Ibid, str. 81.<br />

110<br />

Vo ovaa smisla, Hentig naveduva karakteristi~n primer na lice<br />

koe namesto za ukreden dijamant bilo osudeno za sitna kra`ba na sedum meseci<br />

zatoa {to se spogodilo da go vrati dijamantot. Vidi. Ibid, str. 89-90.<br />

111<br />

Primer za takov slu~aj vidi: Ibid, str. 73.<br />

112<br />

Za kriti~kite zabele{ki kon ovoj instituta vidi: Kajzer, G. op. cit.<br />

str. 430.<br />

84


So temnata brojka se povrzani i situaciite vo koi policijata<br />

"gleda niz prsti". Stanuva zbor za tn. "moralen odmor" ("moral holidys")<br />

kakvi {to se proslavi i veselbi po povod na nova godina, karnevali,<br />

golemi sportski spektalki, nacionalni praznici, svadbi i sl.,<br />

koga policijata retko vr{i racii, na primer, na alkoholiziranosta<br />

na voza~ite i predupreduvawe i priveduvawe za pote{ki ili polesni<br />

prestapi povrzani so konkretniot nastan.<br />

2. Poradi soznavawe na temnata brojka na kriminalitetot vo<br />

sovremeneta kriminologija se koristat tri vida tehniki na sobirawe<br />

na podatoci: anketi na samoobvinuvawe (self-reported crime survey"), 113<br />

anketi za viktimizacija ("reports victimization") 114 i anketi so lica koi<br />

vo vr{eweto na svojata dejnost se vo situacija da doznaat za izvr{eni<br />

krivi~ni dela. Anketite na samoobvinuvawe se zasnovaat na priznanie<br />

na liceto deka bilo izvr{itel na nekoe krivi~no delo i za posledicite<br />

od istoto, anketite na viktimizacija na svedo~ewe na `rtvata na<br />

nekoe kriminalno odnesuvawe, a poslednata anketa, vrz iskazi na bilo<br />

koe lice ~ija profesija (ugostitelski rabotnik, prodava~, direktor<br />

ili slu`benik vo soobra}ajno preprijatie ili zdravstvena ustanova,<br />

inspekciski organ, policaec i sl) ili na posebni lica tn. informatori<br />

so koi se ovozmo`uva doa|awe do soznanie za nekoi vidovi na neotkrien<br />

kriminalitet.<br />

Celta na site ovie anketi e sobirawe na podatoci za obemot,<br />

strukturata i prirodata na vistinskiot kriminalitet i za karakteristikite<br />

na negovite izvr{iteli i `rtvi. So nivna pomo{ se doa|a do<br />

odgovor i za pri~inite poradi koi nekoi krivi~ni dela ne bile otkrieni<br />

kako i do pri~inite poradi koi nekoi krivi~ni dela ne bile prijaveni<br />

od strana na `rtvata.<br />

Od druga strana, na ovie metodolo{ki postapki im se prefrla<br />

na nivnata golema ograni~enost i se upatuvaat brojni drugi prigovori.<br />

Neiskrenosta vo davaweto na odgovorite, osobeno kaj tehnikata na samoobvinuvawe,<br />

se smeta kako eden od nivnite osnovni problemi. Ottamu,<br />

se istaknuva deka od `elbata za istaknuvawe maloletnicite mo`at<br />

da "priznaat" mnogu pove}e, a poradi prisustvoto na sram, nelagodnost<br />

i somevawe vo anonimnosta na ispituvaweto, postarite lica mnogu pomalku<br />

od navistina izvr{enite dela. Natamu, se smeta deka licata so<br />

113<br />

Za nekoi pokarakteristi~ni studii vo koi e koristena ovaa istra-<br />

`uva~ka tehnika Mrki}, S. Tamna brojka kriminaliteta - statisti~ki pristup, JRKKP,<br />

Beograd, 1987/3. str. 114-116 i Ignjatovi}, \. op. cit. str. 77-78.<br />

114<br />

Ovie studii, za ~ii pionir se smeta Hans fon Hentig, vo osnova se<br />

sostojat vo ispituvawe vrz reprezentativen primerok, za opredelen vremnski<br />

period, na okolnosta dali nekoi lica bile `rtvi na krivi~ni dela i dali<br />

istite gi prijavile na policijata. Za ovoj tip na istra`uvawa i opredeleni<br />

istra`uva~ki studii i nivni rezultati vidi: Mrki}, S. op. cit str. 116-121 i<br />

Ignjatovi}, \. op. cit. str. 78-79.<br />

85


pobogata kriminalna kariera poradi pote{ko se}avawe ne mo`at vo<br />

celost da gi navedat site dela nitu precizno da go opredelat vremeto<br />

na nivnoto izvr{uvawe. Toa e slu~aj i so ispitanicite so ponisko inteligencija<br />

i obrazovanie. Golema slabost na ovie istra`uva~ki tehniki<br />

e sodr`ana i vo na~inot na izborot na respondentite (vo ovie<br />

istra`uvawa od niza pri~ini naj~esto ostanuvaat nedostapni tokmu<br />

onie lica za koi se pretpostavuva deka poseduvaat opredeleno kriminalno<br />

minato), nevozmo`nosta da se utvrdat nekoi vidovi na kriminalitet<br />

(respondentite obi~no odbivaat da se samoobvinuvaat za nedozvoleni<br />

povedenija od oblasta na organiziraniot, ekonomskiot, politi~kiot<br />

kriminalitet i, se razbira, za kapitalnite krivi~ni dela -<br />

ubistvata). Nekoi avtori so pravo go postavuvaat i pra{aweto za sigurnosta<br />

115 na ovie istra`uvawa i vrednosta na nivnite zaklu~oci (poradi<br />

otsustvoto na verodostojni sredstva i indikatori za nivna proverka),<br />

taka {to vo posledno vreme se poka`uva tendencija na svrtuvawe<br />

na nivnoto prioritetno vnimanie od istra`uvawata na temnata brojka<br />

(dali respondentite bile storiteli ili `rtvi na opredeleni dela, kolkav<br />

bil nivniot broj i od koi pri~ini ne bile otkrieni ili ne go<br />

prijavile deloto) kon ispituvawe edinstveno na na~inot na izvr{uvaweto<br />

na krivi~noto delo.<br />

86<br />

3.2. Brojka na preteruvawe na kriminalitetot<br />

Brojkata na preteruvawe na kriminalitetot ili na tn. "fantomski<br />

kriminalitet" go pretstavuva onoj kriminalitet koj nepravilno<br />

e evidentiran vo krivi~nite statistiki. Do vakvoto preteruvawe na<br />

kriminalitetot doa|a od pove}e pri~ni. Osnovnata me|u niv se sostoi<br />

vo nedovolno preciznoto normativno razgrani~uvawe na kaznivite<br />

dela, {to ponekoga{ doveduva do arbitrerni procenki. Ottamu, nekoe<br />

povedenie koe {to vo del od stranskite zakonodavstva se pomestuva<br />

megu prestapite i istapite, a kaj nas me|u prekr{ocite, se slu~uva da<br />

bide okvalifikuvano kako zlostorstvo, odnosno kako krivi~no delo.<br />

Vo na{eto pravo, kako mo{ne pogodena "klima" za vakvi gre{ki pretstavuva<br />

paralelnoto inkriminirawe na nekoi dejstvija osobeno od<br />

oblasta na javniot red i pravniot soobra}aj, za koi se propi{ani sankcii<br />

vo KZ i vo Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir.<br />

Eklatanten primer e komarot koj e propi{an kako krivi~no delo i<br />

kako prekr{ok.<br />

Kako pri~ina za preteruvaweto nekoi avtori gi istaknuvaat i<br />

povremenite kampawi osobeno od strana na policijata poradi koi<br />

pred pravosudstvoto se pojavuva pogolem broj na storiteli od voobi-<br />

115<br />

Pod verojatnost (sigurnost, pouzdanost) se podrazbira stepenot na<br />

sovpa|awe na rezultatite na istra`uvaweto na pojavite so predviduvawata<br />

utvrdeni vo proektot na istra`uvaweto.


~aeniot. Potoa vo statistikite se registrira porastot na tie dela<br />

iako nivnata vistinska brojka mo`e da opa|a vo odnos na porane{niot<br />

period. 116 Ovde, me|utoa, ne se raboti za preteruvawe vo vistinska smisla,<br />

za{to delata navistina se izvr{eni, tuku samo za menuvawe na<br />

vpe~atokot za nivnoto vkupno u~estvo vo struktura na kriminalitetot.<br />

Najte`ok vid na manipulirawe so policiskite evidencii pretstavuvaat<br />

slu~aite, za koi postojat i konkretni primeri vo praktikata<br />

na odelni zemji, koga policijata gi naduvuva realnite sostojbi so<br />

cel da dojde do dopolnitelni buxetski sredstva zaradi otvarawe na<br />

novi rabotni mesta, re{avawe na stambenite pra{awe na postojnite<br />

vraboteni lica ili nabavki na novi vozila, opredeleni tehni~ki sredstva<br />

i sl. 117<br />

3.3. Brojka na pokrivawe na kriminalitetot<br />

Pod brojka na pokrivawe na kriminalitetot se podrazbira onoj<br />

kriminalitet {to mu e poznat na organite na krivi~niot progon, no<br />

od koi i da e pri~ini se sokriva i ne se pojavuva vo kriminalnite statisti~ki<br />

evidencii. Imeno, poznata e okolnosta deka policijata ponekoga{<br />

go prikriva vistinskiot broj na prijavenite krivi~ni dela<br />

kaj koi ne mo`ela da gi otkrie izvr{itelite so cel da ja so~uva reputacijata<br />

vo pogled na uspehot vo otkrivaweto na kriminalitetot.<br />

Vo ovaa smisla kriminologot Kori (R. Coru) naveduva tipi~en primer<br />

od ^ikago, kade vo 1928 godina policijata prika`ala deka vo tekot na<br />

taa godina bile izvr{eni 879 provalni kra`bi i 1.263 razbojni{tva.<br />

Me|utoa, vo 1913 godina opredelena komisija utvrdila deka vo taa go-<br />

116<br />

"Tipi~en primer se povremenite akcii so koi vo mnogu zemji, glavno<br />

od politi~ki pri~ini, vo deluvaweto na organite na represijata prioritetot<br />

vo eden period se stava vrz krivi~ni dela od opredelen vid. So ogled<br />

deka se raboti za krivi~ni dela, na koi poradi nivnata koristoqubiva priroda<br />

mo`e da se deluva so zaostruvawe na progonot (prestapi povrzani so trgovijta<br />

so narkotici, stopanski kriminalitet i sl) vo op{testvoto doa|a do realno<br />

smaluvawe na brojot na zabranetite dela. Te{ko e voop{teno da se zboruva<br />

za korisnosta na vakvite povremeni "izlivi na energija na vlasta". Ponekoga{<br />

takvata hiperaktivnost slu`i samo zatoa vlasta da ja zasili svojata legitimnost,<br />

a mo`e i navistina da bide motivirana so iskreno nastojuvawe da<br />

se predupredat najopasnite vidovi na zlostorstva. Ignjatovi}, \. op. cit. str. 82.<br />

117<br />

Vo literaturata se naveduva deka prviot obid za falsifikuvawe na<br />

podatocite od strana na policijata e zabele`en vo Wujork vo 1958 godina,<br />

kade {to mesniot {ef na policijata go zgolemil brojot na izvr{enite krivi~ni<br />

dela so cel od Gradskiot sovet da izdejstvuva odobruvawe za zgolemuvawe<br />

na brojot na pozornicite.<br />

87


dina bile prijaveni 18.689 provalni kra`bi i 14.544 razbojni{tva. 118<br />

Vakvata razlika sekako ne se dol`i samo na nagliot porast na kriminalitetot,<br />

tuku i od nekoi drugi celi.<br />

Vo ovaa sfera na manipulacii so statisti~kite evidencii treba<br />

da se pomesti i tn. "prikrivawe" na vistinskite izvr{iteli na odelni<br />

krivi~ni dela. Toa e slu~aj toga{ koga nevini lica se apsat, obvinuvaat,<br />

a ponekoga{ duri i osuduvaat za krivi~ni dela {to ne go izvr{ile.<br />

Do toa naj~eto doa|a koga zaradi smiruvawe na javnosta, koja<br />

poradi za~estenosta, na primer, na kra`bite na opredeleno podra~je,<br />

stanuva rastrevo`ena i bara brza i efikasna intervencija, policijata<br />

fa}a eden ili dvajca od svojata poznata klientela i niv im gi propu-<br />

{uva site izvr{eni kra`bi.<br />

4. OCENKA NA PRIMENATA NA STATISTI^KITE METODI VO<br />

KRIMINOLOGIJATA<br />

1. Vo kriminolo{kata literatura mo`at da se sretnat napolno<br />

divergentni stavovi vo pogled na zna~eweto na primenta na statistikata<br />

koi odat duri vo krajnosti. Opredeleni avtori ja vozvi{uvaat i<br />

apsolutiziraat, a drugi smetaat deka taa nema nikakvo zna~ewe vo izu-<br />

~uvaweto na kriminalitetot. Vo prvata grupa mo`e da se pomestat<br />

privrzanicite na sciencizmot vo humanitarnite nauki koi sakaa ovie<br />

disciplini {to pove}e da gi dobli`at do prirodnite nauki. 119 Kon<br />

vtorata krajnost, odat pretstavnicite na tn. kvalitativna kriminologija,<br />

koi go negiraat zna~eweto na prou~uvaweto na masovnite, kvantitativni<br />

pojavi vo kriminologijata. Spored niv zlostorstvoto i pojavite<br />

vo vrska so nego ne mo`at da se merat, nitu, ako e toa mo`no, so<br />

prou~uvawe mo`e da se opfati su{tinata na pojavata. 120<br />

2. Postoi me|utoa i edno sredno stojali{te na koe mu se priklonuvaat<br />

najgolemiot broj avtori. Spored toa sfa}awe, statistikata<br />

mo`e i treba da se koristi vo kriminolo{kite istra`uvawa me|utoa,<br />

so nu`na pretpazlivost vo vrska so nejzinata ograni~enost i gre{kite<br />

{to mo`at da se pojavat pri koristeweto na nejzinite metodi. Takvo<br />

stojali{te na primer, zastapuva crnogorskiot kriminolog Pe{i}.<br />

Spored nego, prednosta na statisti~iot metod vo odnos na drugite metodi<br />

se sostoi vo toa {to operira so matemati~ki edinici. Na toj na-<br />

~in pri utvrduvaweto na faktite se postignuva preciznost koja vo taa<br />

mera ne ja postignuvaat drugite metodi. Karakteristika na matemati-<br />

~kite edinici e merlivosta. Ovaa osobina na statisti~kite podatoci<br />

gi pravi pogodni za matemati~ki dejstvija. Statisti~kite podatoci<br />

118<br />

Coru, R. Criminology and Penologu, Chicago, 1966, p. 49. (Davidovi}, D.<br />

op. cit. str. 12)<br />

119<br />

Ignjatovi}, \, op. cit. str. 83.<br />

120<br />

Ibid, str. 83.<br />

88


mo`at da se sporeduvaat, merat, sobiraat, grupiraat (klasifikuvaat)<br />

spored razli~ni svojstva i kriteriumi, {to e pote{ko da se pravi so<br />

vrednosti koi ne se svedeni na matemati~ki vrednosti. Od tie pri~ini,<br />

pri pro~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava, sekade<br />

kade {to toa e mo`no, potrebno e da se iska`at drugite vrednosti i<br />

nivnite obele`ja so statisti~ki edinici. Primenata na statistikata,<br />

kako op{t metod, e neophodna za prou~uvawe na kriminalitetot, a posebno<br />

za utvrduvawe na interakciite na kriminogenite faktori. So<br />

nejzina primena (so koristewe i na drugite nau~ni metodi) se postignuva<br />

pogolem stepen na verojatnost (sigurnost, pouzdanost). I natamu,<br />

blagodarenie na sî pogolemoto koristewe na statistikata, vo oblasta<br />

na op{testvenite pojavi, vklu~itelno i na prestapni{tvoto predviduvawata<br />

se ostvaruvaat vo sî pogolema mera. Toa o~igledno zboruva za<br />

nu`nosta pri prou~uvaweto na prestapni{tvoto maksimalno da se koristi<br />

statisti~kiot metod. Vo prilog na ova barawe odi i faktot deka<br />

validni nau~ni dostigawa vo prou~uvaweto na pojavite postignuvaat<br />

onie nauki koi uspe{no i maksimalno ja koristat statistikata i drugite<br />

matemati~ki metodi, vklu~itelno i na kibernetikata. Sî na sî, za<br />

uspe{no da ja ostvari svojata prakti~na i nau~na funkcija, kriminologijata<br />

e neophodno maksimalno da ja koristi statistikata i metodite<br />

na matematikata. Na pretodnoto razmisluvawe donekade se nadovrzuvaat<br />

i site onie iskazi od tipot "nie ne tvrdime deka statisti~kiot<br />

metod na istra`uvawe i izvestuvawe na planot na kriminalitetot<br />

treba da e edinstven i da gi isklu~uva site ostanati me|utoa, tvrdime<br />

deka toj e najva`niot i najdobar metod za toa" 121 ili deka samo ispravnite<br />

statisti~ki dokumenti ovozmo`uva temelno pou~uvawe na fenomenot<br />

na zlostorstvoto. 122<br />

3. Ograni~enosta na statisti~kiot metod vo prv red proizleguva<br />

od negovata priroda - so nego mo`e da se prou~uva samo kvantitativnata,<br />

a ne i kvalitativnata strana na pojavite. Statisti~kite pravilnosti<br />

pak, se samo ramkovni i pribli`ni predviduvawa na masovnite<br />

pojavi i pred sî od deskriptiven, a ne od eksplikativen karakter,<br />

so {to se zapostavuva konkretnata pojava i individuata na ~ovekot<br />

kako nejzin nositel. 123 Natamu, kriminalitetot spored svojata priroda<br />

e mo{ne heterogena i slo`ena pojava, uslovena od postoeweto i<br />

deluvaweto na niza drugi pojavi. Tie okolnosti te{ko mo`e vo dovo-<br />

121<br />

Mirkovi}, D. Statisti~ko istra`ivanje kretanja kriminaliteta i njegova uloga<br />

u borbi protiv istog, Pravni `ivot, Beograd, 1956/4, str. 8.<br />

122<br />

Gurvitch, G. i dr. Sociologija, Tom II, Naprijed, Zagreb, 1966, str. 237.<br />

123<br />

"So statisti~kiot metod neposredno se soznava samo kvantitativnata<br />

i toa numeri~ka opredlenost na pojavite. Kvalitativnata opredelenost<br />

samo se zema predvid i se nastojuva posredno t.e. kvantitativno da se opredeli.<br />

Ova e principielen nedostatok i ednostranost na statisti~kiot metod".<br />

[e{i}, B. op. cit. str. 108.<br />

89


lna mera da gi rasvetli statisti~kiot metod. Opredelena slabost na<br />

statisti~kiot metod se sostoi i vo nemo`nosta da gi razlikuva bitnite<br />

od nebitnite osobini vo op{testvenite pojavi, kako i da ja doka-<br />

`e vistinitosta deka izvesen broj pojavi i slu~ai mora da va`at za celata<br />

masa na pojavite. Poseben problem pretstavuva statisti~kata<br />

evidencija poradi nejzinata nesigurnost (postoeweto na temnata brojka,<br />

brojkata na preteruvawe i brojkata na pokrivawe na kriminalitetot).<br />

Ottuka, vo javnosta postojat pove}e interesni anegdotski iskazi<br />

od tipot: "Statistikata e nauka koja dava to~en zbir na neto~ni podatoci"<br />

ili " Statistikata e kako devojka vo bikini - se gleda mnogu, me-<br />

|utoa, ne i ona bitnoto".<br />

Ottamu se vo pravo site onie {to tvrdat, deka pri koristeweto<br />

na statisti~kite evidencii treba da se bide svesen za dve raboti: prvata<br />

- deka podatocite vo niv, vo prv red se pokazatel na koj na~in gra|anite<br />

i oficielnite organi odgovaraat na prestapot, odo{to indikator<br />

na vkupnosta na samite {tetni povedenija, i vtoro - deka, za sekoj<br />

nau~nik od humanitarnite nauku, stvarnosta izrazena vo kvantitativnite<br />

dimenzii i kvalitativnite osobini na pojavite koi se prou~uvaat,<br />

vo golema mera ostanuva misteriozna. Toa zna~i deka morame da se<br />

pomirime so faktot deka do vistinskite razmeri na pojavata so koja se<br />

prou~uva nikoga{ ne mo`e da se dode, {to nikogo ne go osloboduva od<br />

odgovornosta od postojano barawe na sî posigurni metodi za osvetluvawe<br />

na neotkrienite zlostorstava i na sokrieniot kriminalitet. 124<br />

V. METODI NA PROGNOZIRAWE VO KRIMINOLOGIJATA<br />

Nau~noto objasnuvawe na edna kriminolo{ka pojava pokraj utvrduvawe<br />

na nejzinite pri~ini go podrazbira i nejzinoto predviduvawe.<br />

125 Ottamu, vo kriminologijata se razviva metodot na prognizirawe<br />

koj kako i samiot predmet na kriminologijata ima dve ramni{ta. Prvoto,<br />

individualno ramni{te ili nivo, se sostoi vo prognozirawe na<br />

124<br />

Ibid. str. 84.<br />

125<br />

"Sekoe nau~no predviduvawe poa|a od osnovnata pretpostavka deka<br />

ako isti pri~ini pod isti uslovi predizvikuvaat nekoja pojava, toga{ so najgolema<br />

verojatnost }e mo`e da se pretpostavi deka taa pojava }e se slu~i ako<br />

postojat istite tie pri~ini i op{ti uslovi. Ovoj stav vo kriminolo{kata<br />

prognoza e konkretiziran na sledniov na~in: ako vrz osnova na brojni istra-<br />

`uvawa na kriminalni slu~ai e utvrdeno deka opredeleni semejni, li~ni, potesni<br />

i po{iroki op{testveni faktori go predizvikuvaat kriminalnoto povedenie,<br />

a tie isti faktori ne se pronajdeni kaj nekriminalnata populacija,<br />

toga{ }e bide mo`no da se predvidi idnoto kriminlno povedenie i kaj onie<br />

poedinci ili grupi kaj koi }e se pronajdat tie isti faktori." Davidovi}, D.<br />

Osvrt na metodologiju predvi|anja kriminalnmog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1980/<br />

3-4, str. 529.<br />

90


idnoto povedenie na izvr{itelite na krivi~nite dela i otkrivawe na<br />

potencilanite prestapnici. Ovde se raboti za povrzuvawe na subjektivnite<br />

svojstva na li~nosta (individualnite kriminogeni faktori) so<br />

nejzinite idni uslovi na `ivotot. Vtoroto nivo e prognozirawe na<br />

kriminalitetot kako op{testvena pojava, koe se zasnova vrz predviduvaweto<br />

na vlijanieto na socilanite kriminogeni faktori vrz idnoto<br />

dvi`ewe na kriminalitetot kako masovna pojava.<br />

1. INDIVIDUALNO PROGNOZIRAWE<br />

Individualnoto prognozirawe se vr{i so primena na klini~ki<br />

(klini~ka prognoza) i statisti~ki (statisti~ka prognoza) metod.<br />

1. Klini~kata prognoza se zasnova vrz komparirawe na vostanoveni<br />

psihi~ki osobini na li~nosta i karakteristikite na okolnostite<br />

na `ivotot so strukturata i dinami~niot razvoj na prose~niot ~ovek,<br />

vo prose~ni okolnosti na `ivotot i so stru~ni, teoretski voop{tuvawa<br />

na oddelni vonredni manifestacii. Celosnata ocenka na<br />

site okolnosti na `ivotot {to ja formirale li~nosta do opredelen<br />

moment, stanuva osnova za predviduvawe na idniot na~in na agirawe i<br />

reagirawe na li~nosta vo dadeni op{testveni uslovi. 126 Prognozata ja<br />

sostavuva klini~ki tim, sekoga{ sostaven od iskusni psiholozi i<br />

psihijatri, koi vr{at posmatrawe na li~nosta (razli~ni biolo{ki i<br />

psiholo{ki dificientnosti na li~nosta, na~inot na koristeweto na<br />

slobodnoto vreme) i negovata okolina (nepovolnite ekonomski i<br />

emocionalni okolnosti vo `ivotot, osobeno vo sferata na rabotnite<br />

i semejnite odnosi; razli~ni pre~ki i pritisoci; nepovolnata op{testvena<br />

sredina; neuspehot vo op{testvoto i drugi nepovolni okolnosti<br />

na op{testveniot `ivot). Metodolo{kite postapki za sobirawe<br />

na podatocite naj~esto se psihodijagnosti~ki testovi, telesni pregledi<br />

i drugi klini~ki tehniki.<br />

Glavniot nedostatok na klini~kite prognozirawa se sostoi vo<br />

toa {to se ostvaruvaat so pomo{ na tehniki koi se sproveduvaat i proveruvaat<br />

samo vrz ekstremni grupi (sostaveni samo od prestapnici),<br />

vrz pomal broj li~nosti, ~ii izbor, zgora na toa, ne e slu~aen. Golem<br />

nedostatok na primenata na klini~koto prognozirawe pretstavuva i<br />

negovata prakti~na neisplatlivost so ogled na obemot na istra`uvanata<br />

populacija i dobienite rezultati koi, pokraj toa, ne sekoga{ se<br />

dovolno sigurni.<br />

2. Osnova na statisti~ki~kata prognoza pretstavuva prou~uvaweto<br />

na karakteristikite, odnosno faktorite kaj populacijata koja<br />

slu`ela kako primerok vo prognosti~kata studija. Toa zna~i deka metodolo{kata<br />

osnova na sekoja prognoza (predikcija) ja so~inuvaat dve<br />

124.<br />

126<br />

Vodopivec i dr. <strong>Kriminologija</strong>, I dio, Narodne novine, Zagreb, 1966, str.<br />

91


kategorii: prediktori (faktori, odnosno karakteristiki) vrz koi se<br />

zasnova prognozata na idnoto povedenie i kriterium koj se nastojuva<br />

da se predvidi kako oblik na povedenie. Zaklu~okot za vrskata me|u<br />

prediktorite i kriteriumite, t.e. dali opredelen faktor vo pomala<br />

ili pogolema mera vlijae na podocne`noto povedenie, se odnesuva vrz<br />

osnova na porano zabele`anite odnosi (iskustvo, istra`uvawa) i mereweto<br />

odnosno presmetuvaweto na korelaciite me|u faktorite i povedenijata<br />

na izbran primerok na populacija. 127<br />

Prediktor mo`e da bide bilo koe svojstvo (atribut, karakteristika)<br />

koe e prisutno kaj poedincite koi go so~inuvaat primerokot, a<br />

za koja se pretpostavuva deka e, ili deka mo`e da bide vo zna~itelna<br />

korelacija so idnoto povedenie. Taa svojstvo mo`e da se ustanovi so:<br />

li~na izjava, posmatrawe, ispituvawe, ocenka na drugi i so psiholo-<br />

{ki instrumenti (testovi). 128<br />

Kriterium kako oblik na povedenie, ~ija verojatnost se saka da<br />

se prognozira vo oblasta na kriminalitetot, naj~esto se sostoi vo recidivizmot,<br />

kr{ewe na uslovite na probacijata ("parole"), odnosno na<br />

uslovniot otpust, a vo posledno vreme i rea|iraweto na opredeleni<br />

oblici na tretman i rehabilitacija. 129<br />

Izrabotkata na instrumentite za predviduvawe se sostoi od nekolku<br />

fazi: 1 0 To~no definirawe na ona {to se prognozira, 2 0 Izbor<br />

na svojstvata, odnosno na faktorite za koi se smeta deka se relevantni<br />

za povedenijata koi se prognoziraat, 3 0 Utvrduvawe na korelacii me|u<br />

site izbrani faktori (koi se site prediktori) i kriteriumi na reprezentativen<br />

primerok na populacija za koja se sozdava prognosti~kiot<br />

instrument, 4 0 Verifikacija na vostanovenite korelacii vrz nov primerok<br />

na populacija (validacija), 5 0 Izbor na faktori za koi utvrdeno<br />

deka se najpogodni prediktori so ogled na nivnata korelacija so kriteriumot<br />

i me|usebnata vrska me|u faktorite, 6 0 Sozdavawe na prognosti~ki<br />

tabeli koi ja prika`uvaat zavisnosta na prisutnite faktori i<br />

podocne`noto povedenie vrz osnova sledewe na povedenieto na ispituvanata<br />

populacija i presmetuvawe na procentot na "uspehot" i "proma-<br />

{uvaweto" za sekoja bodovna, odnosno prognosti~ka grupa, so {to se<br />

izrazuva stepenot na "verojatnosta" na opredeleno povedenie. 130<br />

Vo odnos na prediktorot mora da se istakne deka toj mora da<br />

odgovara na dve osnovni barawa: 1 0 da e diskriminatoren (zna~itelno<br />

zastapen kaj eden vid na povedenie, nasproti toa, da otsustvuva kaj drugiot<br />

oblik na povedenie) i 2 0 da e siguren (pouzdan, to~en) i relativno<br />

127<br />

Coti}, D. Savremena prognoza kriminaliteta, Zbornik IKSI, Beograd,<br />

1972/1, str. 33.<br />

128<br />

Ibid, str. 33.<br />

129<br />

Ibid, str. 33.<br />

130<br />

Ibid, str. 33<br />

92


stabilen. 131<br />

Prognosti~kite tabeli se instrumenti koi se so~ineti preku<br />

vospostavuvawe korelacii me|u karakteristikite na pogolem broj grupi<br />

na delinkventi vo daden moment i nivoto na nivniot recidivizam<br />

opredeleno vreme podocna. Nivnata smisla se sostoi vo toa, opredeleni<br />

okolnosti od `ivotot na ispitanikot da se sporedat so opredeleni<br />

elementi ozna~eni vo tabelite i vrz osnova na nivnata za~estenost da<br />

se utvrdi koi od ispituvanite lica i so kolkava verojatnost mo`at da<br />

se smetaat za potencijalni prestapnici. Prognosti~kite tabeli treba<br />

da gi zadovolat opredeleni uslovoi so cel uspe{no da slu`at na osnovnata<br />

namena na istra`uvaweto, odnosno da bidat ednostavni, efikasni,<br />

pouzdani ili povtorlivi i validni. 132 Karakteristi~ni se za amerikanskata<br />

kriminolo{ka {kola. 133 Vo literaturata se smeta deka<br />

prvite prognosti~ki tabeli gi sozdale Vorner (S. B. Warner), Hart (Hornell<br />

Hart) i Barxes (Ernest. W. Burgess), a deka gi usovr{ile bra~niot<br />

par Glikovi (Sheldon and Eleanor Gluek).<br />

Profesorot od ^ikago Ernest Barxes (Ernest. W. Burgess) izloliral<br />

21 faktor kaj tri grupi na osudeni lica. Sekoja grupa opfa}ala<br />

po 1.000 osudenici od razni ustanovi pu{teni na "parole". Sekoj faktor<br />

e podelen na subkategorii, na primer, tip na krivi~noto delo razbojni{tvo,<br />

provalna kra`ba, kra`ba i sl. Koga go presmetal procentot<br />

na site onie koi go prekr{ile uslovniot otpust na{ol deka oddelni<br />

kategorii se pozna~itelno prisutni, Po ova, na osudenikot kaj koj na-<br />

{ol povolen faktor za sekoj faktor opredelil pozitiven bod, dodeka<br />

negativnite bodovi gi zapostavil. So taa tehnika izgradil prognosti-<br />

~ka skala spored koja poedinec so 2-4 povolni boda ima 76%, a so 16-21<br />

bodovi 1,5% {ansi da go povredi uslovniot otpust. 134<br />

Glikovite sozdale serija instrumenti za otkrivawe na potencijalnite<br />

delinkventi vo pogolem broj studii. 135 Ovde }e ja spomneme<br />

nivnata najpoznata, me|utoa, istovremeno i najsporna studija "Razotkrivawe<br />

na maloletni~kata delinkvencija," 136 so koja sakaa da ja prog-<br />

131<br />

Ibid, str. 34<br />

132<br />

Vidi: Davidovi}, D. op. cit. str. 534-537.<br />

133<br />

Se pretpostavuva deka najneposreden pottik za primena na nau~no<br />

predviduvawe vo kriminologijata se dol`i na brojnite pogre{ni procenki<br />

na pogodniot moment koga zatvorenikot treba da se pu{ti na usloven otpust<br />

("parole"), {to predizvika burni rea|irawa vo javnosta na SAD. Vidi. Cavan,<br />

R. S. Criminology, Second Edition, Thomas Y. Crowell Company, New York, 1960,<br />

str. 449-451.<br />

134<br />

Ibid, str. 14<br />

135<br />

Sumaren prikaz na nekoi od tie studii vidi kaj Eliot, M. op. cit. str.<br />

282-286.<br />

136<br />

Unraveling Juvenile Delinquency, The Commonwelalth Fund, Harvard<br />

University Press, Cambridge, 1951.<br />

93


noziraat podocne`nata delinkvencija na maloletnicite. Za taa sprovele<br />

istra`uvawe vrz grupa od 500 maloletni delinkventi od edna<br />

kazneno-popravna ustanova i kontrolna grupa od 500 nedelinkventni<br />

maloletnici od edno osnovno u~ili{te na vozrast od 11 do 17 godini, i<br />

vrz osnova na opredelni socijalni, psiholo{ki i psihijatriski faktori<br />

na predelinkventnost, kreirale prognosti~ki tabeli. Grupite<br />

bile izedna~eni vo pogled na vozrasta, etni~koto poteklo i inteligencijata<br />

kako i spored prestojuvali{teto (opredeleni delovi na Boston<br />

so naselenie so niski prihodi).<br />

Po mnogu eksperimenti, Glikovite usvoile ~etiri grupi instrumenti<br />

zasnovani vrz faktori koi mo`at da se utvrdat vo ranoto detstvo.<br />

Se raboti za: 1 0 tabela na socijalni faktori, 2 0 tabela na strukturata<br />

na karakteri (izvedena spored Ror{ahoviot test), 3 0 tabela na<br />

crtite na li~nosta (psihijatriski intervju) i 4 0 tabela na test na inteligencija<br />

(izvedena od testot Wechler - Bellevue i Stanfordoviot test<br />

na uspehot). Tabelata na socijalno predviduvawe sodr`ela pet faktori<br />

izbrani me|u onie koi poka`ale najgolem raspon na za~estenost od<br />

dvete grupi. Sekoj od faktorite imal svoja subkategorija. Procentot<br />

na prestapnicite me|u iljada maloletnici kaj koi navistina se javuva<br />

opredelena subkategorija na nekoj faktor, pru`il osnova za konstruirawe<br />

na vkupniot zbir, izveden so sobirawe na individualnite zbirovi<br />

spored subkategoriite na site pet faktori od sekoj maloletnik.<br />

Pette faktori koi ja so~inuvaat tabelata na socijalnoto predviduvawe<br />

so proporcija na prestapni{tvo na sekoja potkategorija se: a) Tatko<br />

- dete: na~in na disciplinirawe (mnogu stog no nedosleden - 72,5;<br />

labav - 59,8; cvrst no dobronameren - 9,3), b) Majka - dete: na~in na<br />

nadzor (neprikladen - 83,2; prose~en - 57,5; prikladen - 9,9), v) Tatko -<br />

dete: odnos vo pogled na qubovta (indiferenten ili neprijatelski -<br />

75,9; topol - 33,8), g) Majka - dete: odnos vo pogled na qubovta (indiferenten<br />

ili neprijatelski - 86,2; topol - 43,1) i d) Kohezija vo semejstvoto<br />

(ne postoi kohezija - 96,9; postojat nekoi elementi na kohezija<br />

- 61,3; postoi kohezija - 20,6). Broj~anite vrednosti iska`ani vo<br />

procenti za sekoja potkategorija se dobieni na sledniov na~in: ako se<br />

utvrdi deka nekoj maloletnik bil pod stoga discipina na tatkoto }e<br />

mu se pripi{e zbir od 72,5, za{to me|u site iljada maloletnici ~ii<br />

tatkovci sekoga{ bile premnogu strogi, navistina imalo 72,5% prestapnici.<br />

So sobirawe na bodovite rasporedeni za sekoja potkategorija<br />

na faktori se dobiva broj koj opredelen slu~aj go svrstuva vo edna od<br />

klasite spored zbirot:<br />

94


Klasa spored zbirot<br />

Pod 200<br />

200 - 249<br />

250 -299<br />

300 ili pove}e<br />

Verojatnost na uporno prestapni{tvo<br />

Verojatnost na<br />

prestapni{tvoto<br />

Procent na<br />

prestapni{tvoto<br />

koe se javuva vo<br />

soodvetnata klasa<br />

8,2<br />

37,0<br />

63,5<br />

89,2<br />

- zanemarliva<br />

- mala<br />

- pogolema od podednakva<br />

{ansa<br />

- golema<br />

Spored toa ako eden maloletnik ima vkupen broj na bodovi po<br />

potkategorii 320 toga{ postoi 89,2% verojatnost (golema verojatnost)<br />

da stane delinkvent.<br />

Vo periodot od dvaesetite godini navaka na podra~jeto na SAD<br />

se ni`at brojni prognosti~ki studii koi se pomesteni prognosti~ki<br />

tablici so koi se vr{at novi, ili se proveruva validnosta na ve}e postojnite<br />

tablici. Site tie studii vo osnova se potpiraat na tn. sistem<br />

na bodovi na Barxes ili na prognosti~kite tablici na Glikovite.<br />

Me|u avtorite na ovie studii se spomenuvaat George B. Vold, Elio D. Monachesi,<br />

Lloyd E. Ohlin, Moris G. Caldwell, Albert L. Reiss, Norman Fenton,<br />

Edwin Powers i Helen Witmer, Walter Webster Argow, Ashley Weeks, Wiliam<br />

Kvaraceus, Erris Laune, Wilkins McNaughton Smith i mnogu drugi. 137<br />

Megu najnovite prognosti~ki tablici se pomestuva onaa na Grinvud<br />

(Greenwood) od 1982 godina. Vo nea kako pokazateli na prediktibilnosta,<br />

so koi toj gi klasifikuva zatvorenicite spored za~estenosta<br />

na nivnoto prestapni~ko povedenie, se pomesteni: 1 0 osuduvanost<br />

pred {esnaeset godi{na vozrast, 2 0 okolnosta deka zatvorenikot bil<br />

upaten vo ustanova za maloletnici, 3 0 narkomanija vo adolescentniot<br />

period, 4 0 sega{na narkomanija, 5 0 okolnosta deka bil bez rabota pove}e<br />

od polovinata na vremeto vo tekot na dve godini koi mu prethodela<br />

na poslednata osuda, 6 0 okolnosta deka bil vo zatvor pove}e od polovinata<br />

na vremeto vo tekot na poslednite dve godini i 7 0 okolnosta<br />

deka bil osuduvan za onoj vid na kriminalitet za koj se vr{i predviduvaweto.<br />

Razvojot na prognosti~kite tabeli vo Germanija glavno se vrzuva<br />

za kriminolozite [id (Robert Schied), Majarek (Maywerk), [vab (F.<br />

Schwaab), koi na opredelen na~in se usovr{eni od strana na Konli (E.<br />

F. Kohnle), Emering (V. Emmering), Majer (Fritz Mayer), Gerek (Gerecke)<br />

137<br />

Mo{ne pedanten opis na studiite na ovie avtori mo`e da se najde<br />

kaj Coti}, D. op. cit. str. 18-24. Za kriminolo{kata prognoza e raspravano i na<br />

~etvrtata sekcija na III Megunaroden kongres za kriminologija, odr`an vo London,<br />

od 12 do 18 septemvri 1965 godina.<br />

95


kako i od {vajcarecot Frej (Erwin, Frey). 138<br />

Metodot koj go sozdadoa germanskite teoreti~ari se sostoi od<br />

dva stadiumi. Vo prviot stadium se vr{i izbot na petnaeset faktori<br />

(nasledni mani, psihopatija, alkoholizm i sl.) i socijalni faktori<br />

(lo{i uslovi za vospituvawe, neuspeh vo {koluvaweto ili pri rabotata,<br />

vr{ewe na krivi~ni dela pred 18 godi{na vozrast i sl.) i se istra-<br />

`uva procentot na nivnoto vlijanie vrz povratot na odredena grupa na<br />

delinkventi. Vo vtoriot stadium koj pretstavuva prognosti~ka tabela<br />

vo vistinska smisla, za sekoj delinkvent se utvrduva kolku ima osobini<br />

koi go pravat podlo`en na povrat, a potoa i kolkav e procentot na<br />

verojatnost deka povtorno }e izvr{i krivi~no delo.<br />

Prognosti~kite tabeli koi so usovr{uvawe na prethodnata gi<br />

sozdadoa Gerek i Frej (Erwin Frey) pretstavuvaat kombinacija na intuitivniot<br />

metod i metodot na bodirawe na faktori. Taka Gerek, na sekoja<br />

osobina na delinkventot í dal posebna statisti~ka vrednost koja<br />

mo`e da se pomno`i so koeficientot ~ija vrednost se dvi`i od 1 do 4.<br />

Na toj na~i, vsu{nost, se dobiva zbir na negativni poeni koi uka`uvaat<br />

na stepenot na mo`nosta na nastapuvawe na recidivot. Frejoviot<br />

metod e tesno povrzan so metodot {to go razvil Gerek, so toa {to od<br />

nego se razlikuva vo pogled na brojot na faktorite, odnosno osobinite<br />

koi predisponiraat kon recidivizam, kako vrednosti koi toj im gi<br />

dava na tie faktori i na koeficientot na prediktibilnost. 139<br />

Od angliskoto podra~je, vredno e da se spomnat istra`uva~kite<br />

usilbi na Menhajm i Vilkins (Hermann Mannheim and Leslie Wilkins) koi<br />

go prou~uvale efektot na institucionalniot tretman na maloletnicite<br />

vo ramkite na angliskiot Borstal sistem vrz osnova na prognoza<br />

na nivnotot delinkvetno povedenie.<br />

3. Strukturalnata prognoza pretstavuva metod za kiminolo{ko<br />

prognozirawe koj, poa|ajki od potrebata da se izbegnat nedostatocite<br />

na klini~koto i statisti~koto prognozirawe, vr{i nivno eklekti~ko<br />

povrzuvawe.<br />

4. So ogled na navedenoto mnogu kriminolozi smetaat deka kriminalitetot<br />

mo`e da se predvidi so pomo{ na navedenite prognosti-<br />

~ki instrumenti, deka toa predviduvawe mo`e da se verificira i deka<br />

mo`e da ima aplikativen karakter osobeno pri: 1 0 donesuvaweto na<br />

krivi~nata presuda (vo prv red vo odnos na izrekuvaweto i odmeruvaweto<br />

na parapenalnite sankcii, vospitnite merki i institucionalnite<br />

merki na bezbednost), 2 0 predviduvaweto na povedenieto na usloven<br />

otpust, i 3 0 sproveduvawe na opredelen preventiven i represiven tretman.<br />

Od druga strana nesporna e okolnosta deka prognoziraweto na<br />

138<br />

Vidi: Ibid, str. 24-29.<br />

139<br />

Vidi: Coti}, D. op cit. str. 28-29 i Vili}-Ristanovi}, op. cit. str. 65.<br />

96


kriminalnoto povedenie vrz osnova na prognosti~kite tabeli ima<br />

niza nedostatoci. Osnovnite prigovori koi im se upatuvaat se deka<br />

tie se nedovolno nau~no zasnovani i deka dosega{nite istra`uvawa ne<br />

dovele do potvrdeni rezultati i do vistinska mo`nost za nivna prakti~na<br />

primena.<br />

Na planot na nivnata nau~na zasnovanost stoi prigovorot deka<br />

~ovekovoto povedenie e rezultat na vlijanieto na dinami~en splet na<br />

najrazli~ni okolnosti koi izviraat kako od li~nosta taka i od situaciite<br />

koi izobiluvaat so nastani koi, tokmu zatoa, ne mo`at ili<br />

te{ko mo`at da se predviduvaat. Nasproti toa site prognosti~ki istra`uvawa<br />

se baziraat vrz ispituvawe na malubrojni (nekolku) faktori<br />

koi se samo bled odblesok na su{testvenite op{testveni i individualni<br />

faktori vo ovaa oblast.<br />

Na planot na nivnata prakti~na primenlivost sosema osnovano<br />

se zabele`uva deka pri odmeruvaweto na kaznata prognozata ja ima vo<br />

vid samo specijalnata, a ne i generalnata prevencija, deka vo sferata<br />

na prognoziraweto na tretmanot ~esto se zasega vo pravata na ~ovekot,<br />

deka kon prognoziraweto postoi izrazena nedoverba i averzija od<br />

strana na pravosudnite stru~waci, a se odi duri i dotamu {to se tvrdi<br />

deka od prognozata nema nikakva prakti~na, odnosno op{testveno<br />

korisna smisla, 140 tuku samo {teta. 141<br />

I pokraj uverenosta vo izdr`anosta na navedenite nedostatoci,<br />

najgolemiot broj avtori se opredeluvaat za stavot deka ne e osnovano<br />

vo celost da se otfrli idejata na prognoziraweto. Vo taa smisla se<br />

istaknuva deka so kriminolo{kata prognoza treba da se prodol`i "vodej}i<br />

pritoa smetka deka idnoto povedenie mo`e da se prognozira kako<br />

verojatno, a ne kako izvesno," 142 deka vo otsustvo na prognozata ne e mo-<br />

`e da se planira ~ovekototo povedenie 143 i so ogled deka dene{nata<br />

140<br />

Vo ova smisla eden avtor gi postavuva slednive dve prta{awa: "Vo<br />

koja mera ima smisila so stoprocentna sigurnost da se tvrdi deka nekoe lice<br />

na usloen otpust }e stori krivi~no delo, koga op{testvoto ne samo {to e nemo}no<br />

vo toa da go spe~i, tuku kon toa, duri i go prisiluva?" i "Vo {to e prakti~nata<br />

vrednost na soznanieto deka nemo`nosta za vrabotuvawe na uslovno<br />

otpu{teniot vlijae so tolku i tolku procentna verojatnost na negovoto kr{-<br />

ewe na uslovniot otpust, koga op{testvoto e svesno deka na takvo lice isklu-<br />

~itelno retko mu se dava rabota?" Davodovi}, D. op. cit. str. 543.<br />

141<br />

"Ponekoga{ se slu{aat glasovi deka so ovaa slo`ena metodologija<br />

ne se oti{lo ni{to podaleku od ona {to obi~no ni go pru`a logi~noto zaklu~uvawe<br />

bez primena na kompliciranata statisti~ka tehnika i deka postignatite<br />

rezultati ne go opravdale vlo`uvaweto na ogromnite materijalni<br />

sredstva. Coti}, D. op. cit. str. 42.<br />

142<br />

Milutinovi}, M. <strong>Kriminologija</strong>, str. 78.<br />

143<br />

Mannheim, H. Comparative Criminology. Volume One, Routledge and<br />

Kegan Paul, London, 1965. str. 141.<br />

97


kriminalna prognostika sî u{te go nema nadminato svojot eksperimentalen<br />

stadium, 144 nabrzo mo`e da se o~ekuvaat posigurni rezultati vo<br />

ovaa oblast. Se tvrdi i toa, deka statisti~kite prognosti~ki metodi<br />

zaedno so klini~kata prognoza mo`at da poslu`at kako korisno sredstvo<br />

vo niza akcii na planot na krivi~nata represija i prevencija,<br />

kako i deka mo`at da bidat usvoeni kako zna~aen metod za soznavawe<br />

na opredeleni oblasti na etiologijata na kriminalitetot. 145<br />

2. PROGNOZIRAWE NA KRIMINALITETOT KAKO MASOVNA<br />

POJAVA<br />

Prognoziraweto na kriminalitetot kako masovna pojava (predviduvawe<br />

na op{tata dinamika na kriminalitetot) se vr{i so koristewe<br />

na statisti~kite metodi kako {to se zakonot na verojatnosta i<br />

drugi statisti~ki zakonitosti. Vrz nivna osnova mo`e da se predvidi<br />

porastot, stagnacijata ili opa|aweto na kriminalitetot za opredelen<br />

pokratok ili podolg period. So ogled na dol`inata na periodot za koj<br />

se vr{at, predviduvaweta se razlikuvaat kratkoro~ni, srednoro~i i<br />

dolgoro~ni prognozi.<br />

Prognoziraweto na kriminalitetot kako masovna op{testvena<br />

pojava se potpira vrz zakonitosti na op{testveniot razvoj, odnosno<br />

vrz osnova na idnite pretpostaveni op{testveni promeni, kriminogeni<br />

vlijanija i drugi okolnosti na ovaa pojava.<br />

I ovoj vid na prognozi imaat relativna vrednost so ogled deka<br />

nitu so niv ne e mo`no dokraj da se sogleda idnoto dvi`ewe na kriminalitetot.<br />

Za toa ima pove}e pri~ini kako, na primer, nepostoeweto<br />

sigurni podatoci za sostojbata na kriminalitetot i efikasnosta na<br />

merkite za negovo suzbivawe, postojanoto varirawe na vlijanieto na<br />

op{testvenite faktori, pojavata na nepredvideni okolnosti i sl.<br />

Ottamu se veli, deka so pomo{ na ovie prognozi mo`at da se soznaat<br />

samo tendenciite na idnoto dvi`ewe na kriminalitetot, i deka toa e<br />

maksimumot {to so niv mo`e da se postigne. 146 Me|utoa, toa ne go namaluva<br />

nivnoto zna~ewe osobeno na planot na prognozata na preventivnata<br />

akcija na kriminalitetot.<br />

VI. TRIANGULACIJA<br />

1. Vo prethodnite izlagawe imavme prilika da sogledame brojni<br />

metodi i tehniki na istra`uvawe, a vo odreden del i kriminolo-<br />

{ki koncepcii, {to uka`uva deka sovremenata kriminologija se potpira<br />

vrz pove}esrani priodi kon svoite istra`uvawa. Toa potreba<br />

144<br />

Kajzer, G. op. cit. str. 442.<br />

145<br />

Coti}, D. op. cit. str. 43.<br />

146<br />

Milutinovi}, M. op. cit. str. 79.<br />

98


proizleguva od slo`enosta na problemite so koi se sre}ava kako i od<br />

ograni~enosta na sekoj od poedine~nite metodi da gi objasni pojavite<br />

vo kriminologijata. Istra`uvawata, osven toa, se vr{at ekipno od<br />

strana na pogolem broj stru~waci koi nastojuvaat kriminalitetot ne<br />

samo da go opfatat tuku i da gi objasnat od site negovi aspekti i dimenzii.<br />

Nakratko, brojnite problemi na kriminalitetot ni od daleku<br />

ne mo`at so sigurnost da se re{at vo otsustvo na raznovidni i soodvetno<br />

odbrani metodi i tehniki za pribirawe na kriminolo{kite podatoci.<br />

Ottamu, kako neizbe`en uslov za postignuvawe na sigurnosta vo<br />

kriminolo{kite istra`uvawa se javuva triangulacijata.<br />

Terminot triangulacija poteknuva od geografijata kade zna~i<br />

merewe na povr{inata so pomo{ na trijagolnik (triangl - na latinski<br />

zna~i triagolnik). Terminot triangulacija se odomakil i vo drugite<br />

nauki, a ottamu i vo kriminologijata kade {to mo`e da se definira<br />

kako upotreba na razli~ni metodi, metodolo{ki postapki, kako i na<br />

razli~ni teoretski pristapi vo edno isto kriminolo{ko istra`uvawe,<br />

so namera preku po{irok opfat na predmetot na istra`uvaweto<br />

da se dojde do pocelosno objasnuvawe na kriminalitetot i do posiguno<br />

proveruvawe na dobienite rezultati.<br />

2. So ogled na me|usebniot odnos na kombiniranite metodi i tehniki,<br />

vo literaturata se razlikuvaaaat: vnatre{ni i nadvore{ni<br />

triangulacii. Za vnatre{na triangulacija stanuva zbor toga{ koga vo<br />

ramkite na ist istra`uva~ki zafat se kombiniraat razli~ni tehniki<br />

na sobirawe na podatocite. Vo kriminologijata, vo ova najtesno zna-<br />

~ewe, triangulacijata se sveduva na tehni~ki termin koj ozna~uva upotreba<br />

na dva ili pove}e metodolo{ki postapki za sobirawe na podatoci,<br />

odnosno vo anga`irawe na najmalku dvajca istra`uva~i vo ist istra`uva~ki<br />

proekt so cel da se izbegnat gre{kite {to se javuvaat kako<br />

posledica na nivnite predrasudi i ednostranosti. Nejzinoto zna~ewe<br />

vo smisla na upotreba na pove}e metodolo{ki postapki vo isto istra-<br />

`uvawe denes e najprisutno vo istra`uva~kata praktika.<br />

Vo ovaa smisla kombiniraweto na najrazli~ni metodi i metodolo{ki<br />

tehniki se ogleda od nejzinoto najelementarno nivo kako, na<br />

primer, kombinirawe na eksperimentot so posmatrawe, etnografskiot<br />

metod so intervju, posmatraweto so anketa itn.<br />

Vo vtoriot slu~aj se raboti za upotreba na raznovidni metodi<br />

na istra`uvawe pri prou~uvaweto na ist predmet. Vo ova najtesno zna-<br />

~ewe, triangulacijata se sveduva na poslo`eno isprepletuvawe vo ovoj<br />

slu~aj na nivo na metodite, do koe doa|a vo ramkite na istra`uvawata<br />

koi se odnesuvaat na ednovremeno sogleduvawe na kriminalitetot<br />

kako individualna i kako masovna op{testvena pojava (kombinirawe<br />

na klini~kiot so statisti~kiot, istoriskiot i so komparativniot metod<br />

i sl.).<br />

Mo`en e i tret vid na teoretska triangulacija ili triangulacija<br />

na teorii. Toa e slu~aj koga se kombiniraat razli~ni teoretski<br />

99


pristapi vo edna studija, odnosno koga kriminalitetot se objasnuva od<br />

aspekt na pove}e teoretski koncepci. Ovoj vid na triangulacija najmalku<br />

e primenuvan vo kriminolo{kite istra`uvawa iako spored svojata<br />

korisnost treba da dobie prioritenoto mesto. So negova pomo{ mo-<br />

`at da se izbegnat brojnite zastranuvawa na koi im podlegnuvaat<br />

mnogu kriminolozi koi nastapuvaat pod isklu~ivo vlijanie na sopstveniot<br />

op{t teoretski pristap. Nejzinite natamo{ni prednosti se sostojat<br />

proverlivosta na teoriite, pogolema dostapnost i me|usebna razmenlivost<br />

na nivnite soznanija, kako i vo sozdavaweto na sigurna podloga<br />

za nadminuvaweto na neplodotvornite teorii.<br />

Posledniov moment, kako {to so pravo zabele`uva eden avtor,<br />

e od ogromno zna~ewe za natamo{niot razvoj na krimninologijata<br />

kako nauka, za{to nejziniot dosega{en razvoj poka`uva deka nitu edna<br />

teoretska ramka ne ovozmo`uva celosno i univerzalno objasnuvawe na<br />

zlostorstvoto i site vidovi na kriminalitetot. Za opredeleni vidovi<br />

na krivi~i dela, kao {to se siluvaweto i ostanatite vidovi na seksualni<br />

delikti, po se izgleda deka re{ava~ko zna~ewe go imaat individualnite<br />

dispozicii, dodeka op{testvenite uslovi i strukturata se so<br />

vtorostepeno dejstvo. Vtorite vlijanija (na primer, preku neednakvata<br />

polo`ba na polovite) se samo sredstva za naso~uvawe na tie individualni<br />

sklonosti. Kaj nekoi drugi dela, odnosot na individualnite i<br />

op{testvenite vlijanija ima obraten raspored. Tokmu vo navedenoto,<br />

kako {to natamu tvrdi istiot avtor, mo`e da se najde argumentacijata<br />

za istovremno razgleduvawe na brojnite razli~ni koncepcii i postavki<br />

koi gi pru`aat postojnite teorestki pristapi vo kriminologijata.<br />

147<br />

VII. FUNKCIJA NA KRIMINOLOGIJATA<br />

1. Po ovie razgleduvawa mo`eme kone~no da go zaokru`ime utvrduvaweto<br />

na poimot na kriminologijata. Spored moe dlaboko nau~no<br />

uveruvawe, kriminologijata pretstavuva samostojna sinteti~ka nauka<br />

koja koristejki se so soodvetni metodi, teoretski i empiriski gi<br />

pru~uva fenomenologijata i etiologijata na kriminalitetot so cel za<br />

negovo nau~no objasnuvawe i efikasno suzbivawe.<br />

Navedenata definicija gi sodr`i elementarnite obele`ja na<br />

kriminologijata kako nauka: 1. predmetot ({to se prou~uva) - delot od<br />

definicijata vrz koj se zasnova opredelbata za prou~uvawe na etiologijata<br />

i fenomenologijata na kriminalitetot, 2. metodot (kako se<br />

pru~uva) - delot od definicijata za istra`uva~kata postavenost na<br />

kriminologijata so koristewe na metodi od naukite koi se zanimavaat<br />

so prou~uvawe na op{etstvoto i ~ovekot koi me|utoa, nu`no se prilagodeni<br />

na nejziniot predmet, i 3. funkcijata (zo{to se prou~uva) - del<br />

147<br />

Ignjatovi}, \. op. cit. str. 86.<br />

100


od definicijata vrz koj se zasnova pru~uvaweto na celite, zada~ite i<br />

vidovite na nejzinata primena.<br />

Od navedenata definicija mo`e da se zklu~i i slednoto:<br />

1 0 <strong>Kriminologija</strong>ta pretstavuva samostojna (avtonomna) nauka<br />

so poseben predmet i metod na prou~uvawe. Spored toa kriminologijata<br />

ne e nitu zaedni~ki naziv za redica na kriminolo{ki disciplini,<br />

ni zaeni~ki poim so koj se opfateni site krivi~nopravni nauki.<br />

2 0 <strong>Kriminologija</strong>ta e integrativna (edinstvena) nauka {to zna-<br />

~i deka sosema e izli{no nejzinoto ras~lenuvawe na op{ta i posebna,<br />

teoretska i prakti~na, klini~ka i teraperutska, ~ista i primeneta<br />

nauka. So ogled deka kriminologijata gi integrira site soznanija koi<br />

postojat za kriminalniot fenomen taa e i sinteti~ka, a ottamu i interdisciplinarna<br />

nau~na disciplina, {to zna~i deka za prou~uvawe na<br />

nejziniot predmet e potrebno da se koristat istra`uva~kite metodi i<br />

postapki i da se obedinuvaat soznanijata i nau~nite dostigawa na drugi<br />

nauki kako {to se: sociologijata, biologijata, psihologijata, psihijatrijata,<br />

statistikata i dr.<br />

3 0 <strong>Kriminologija</strong>ta e teoretska i empiriska nauka. Kako teoretska<br />

nau~na disciplina taa gi voop{tuva soznanijata do koi se doa|a<br />

preku konkretni nau~ni istra`uvawa. Kako empiriska nauka kriminologijata<br />

se zanimava so realnite pojavi i procesi koi mo`at neposredno<br />

da se zabele`at i prou~at.<br />

4 0 Predmet na kriminologijata e prou~uvawe na kriminalitetot<br />

kako op{testvena pojava i krivi~noto delo i li~nosta na storitelot<br />

kako poedine~ni pojavi. Takviot pristap se ostvaruva preku nejzinite<br />

dve podra~ja: kriminalna fenomenologija - koja gi prou~uva pojavnite<br />

oblici, strukturata i razvojot na kriminalnoto povedenie i<br />

kriminalnata etiologija koja gi prou~uva korenite i neposrednite<br />

faktori ("kriminogenite fatori") na kriminalnoto povedenie.<br />

5 0 I najposle, funkcija (zada~a, cel) na kriminologijata e da ja<br />

utvrdi strukturata i strukturnite promeni na kriminalnoto povedenie,<br />

da gi otkriva negovite koreni vo dadeni op{testveni uslovi, da<br />

gi soznae zakonitostite na negovoto javuvawe, odnosno da objasni zo-<br />

{to se javuva kriminalnoto povedenie i pokraj postoeweto na krivi-<br />

~nopravnite normi i sankcii koi se predviduvaat za takvo odnesuvawe,<br />

i pokraj drugite razli~ni merki koi se prezemaat vo ramkite na kriminalnata<br />

politika.<br />

2. Posledniot stav, poradi koj, vsu{nost, i gi pravime ovie sumarni<br />

zaklu~oci, zaslu`uva da mu posvetime u{te malku prostor.<br />

1 0 Nesomneno e deka prvata i osnovna zada~a na kriminologijata<br />

kako posebna nau~na disciplina e da dosegne do opredelen fond na<br />

nau~ni soznanija istra`uvajki ja vistinata za kriminalitetot. Vo<br />

ovaa smisila od nea se bara da bide sistemati~na (da postigne celosnost<br />

i sredenost na nejzinite rezultati) i objektivna (da obezbedi<br />

poklopuvawe na nau~nite soznanija za faktite za kriminalitetot so<br />

101


negovata vistinska sostojba). Ovaa e soznajna dimenzija ili uloga na<br />

kriminologijata.<br />

<strong>Kriminologija</strong>ta, vsu{nost, treba da odgovori na koj na~in doa|a<br />

do kriminalitetot kako poedine~no povedenie i kako masovna pojava<br />

vo edno op{testvo, na koj na~in se formira li~nosta na delinkventot<br />

i koi se objektivnite i subjektivnite faktori koi go predizvikuvaat<br />

takvoto povedenie. Utvrduvaj}i gi zakonitostite vo nastanuvaweto<br />

i dvi`eweto na kriminalitetot, kriminalnata etiologija gi<br />

pru`a site ovie objektivizirani elementi koi se neophodni za izgraduvawe<br />

na celukupniot teoretski preventiven i represiven sistem na<br />

merki i programi za negovoto suzbivawe.<br />

2 0 Kako i drugite nauki, kriminologijata nastana od odredeni<br />

potrebi na lu|eto koja vo konkretniov primer pretstavuva za{tita na<br />

op{testvoto od op{testveno negativni povedenija. So samiot toj fakt<br />

kriminologijata ima izvonredno va`na prakti~na op{testvena funkcija<br />

koja vo sovremeni uslovi na postojan porast na kriminalitetot i<br />

postojano iznao|awe na negovi novi i porazvieni formi sî pove}e dobiva<br />

na svoeto zna~ewe. Toa e prakti~na dimenzija na kriminologijata.<br />

Vo ovaa sfera kriminologijata ima zada~a da pru`a takvi soznanija<br />

koi imaat prakti~ni implikacii na planot na kontrolata na<br />

kriminalitetot. Pritoa, vo prv red se misli na nejzinot pridones vo<br />

usovr{uvaweto na krivi~noto pravosudstvo sfateno kako sistem na<br />

orani (policija, obvinitelstvo i sudovi) koi se zadol`eni na sveduvawe<br />

na kriminalitetot na podnoslivo nivo - deluvawe vo polza na kriminalnata<br />

politika.<br />

Me|utoa, ni{to pomalo ne e i zna~eweto na nejziniot prakti-<br />

~en pridones vo sekojdnevnoto rabotewe. Vrz koj sektor }e se naso~at<br />

raspolo`ivite sili vo bobata protiv kriminalitetot, protiv koj vid<br />

na krivi~ni dela i izvr{iteli }e se zaostruva represijata, na koi<br />

krivi~ni dela }e im se dava prioritet vo istragata i presuduvaweto,<br />

ne smee da zavisi od slu~ajna ocenka na nadle`niot organ, tuku od podatocite<br />

za dvi`eweto na krivi~nite dela, nivniot porast ili opa|awe,<br />

nivnata op{testvena {tetnost, kako i op{testvenata {tetnost na<br />

nivnite izvr{iteli. Tie podatoci, nu`ni za pravilna orientacija po<br />

odnos na ovie pra{awa mo`e da gi dade samo dobra statistiti~ka evidencija.<br />

148<br />

148<br />

"Statististi~koto pribirawe na podatoci za pravosudnite organi<br />

e ona {to za edno preprijatie pretsatvuva knigovotstvoto. Kako {to preprijatieto<br />

bez knigovodstvo ne mo`e da go sledi dvi`eweto na proivodtvoto,<br />

uspehot ili neuspehot vo raboteweto, produktivnosta na trudot i sl., taka, vo<br />

otsustvo na statisti~ki podatoci i nivnata analiza ni pravosudnite organi<br />

ne mo`at da go sledat dvi`eweto na kriminalitetot, rezultatite od borbata<br />

102


So problemot na utvrduvaweto na kriminalitetot tesno e povrzano<br />

ne samo pra{aweto za suzbivaweto na kriminalitetot i vodeweto<br />

na kaznenata politika vo edna zemja, tuku i tretmanot na osudenite<br />

lica. Ottamu, kako {to podrobno }e vidime podocna, kriminalnata<br />

etiologija e vo tesna vrska ne samo so kriminalnata politika na edna<br />

zemja, tuku i so izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii - deluvawe vo<br />

polza na penologijata.<br />

Soznajnata i prakti~nata dimenzija na kriminologijata se nepozredno<br />

povrzani i zaemno usloveni i ne mo`at izolirano da se posmatraat<br />

vo ostvaruvaweto na nejzinata funkcija. 149<br />

Vo ovaa smisla vo kriminolo{kata literatura sî pove}e se<br />

predlagaat re{enija {to }e dovedat do pogolema primenlivost na kriminolo{kite<br />

istra`uvawa vo praktikata. Imeno za nadminuvawe na<br />

ograni~enata primenlivost na pogolemiot broj kriminolo{ki istra-<br />

`uvawa vo sovremeni uslovi se nudi ostvaruvawe na dve pretpostavki.<br />

Prvata se sostoi vo sî pogolemo naso~uvawe kon aplikativni kriminolo{ki<br />

istra`uvawa so cel organite na formalnata kontrola da dobijat<br />

podatoci koi ovozmo`uvaat podobro sfa}awe na kriminalitetot.<br />

Vtorata pretpostavka se odnesuva na podobruvaweto na komunikacijata<br />

me|u kriminolozite koi se zanimavaat so kriminolo{ki istra-<br />

`uvawa i raboticite od oblasta na pravosudnata administracija. No<br />

toa se ve}e problemi so koi poprodlabo~eno se zanimava kriminalnata<br />

politika i ottamu na ovde nema podrobno da gi eksplicirame. 150<br />

3 0 Nesomnena funkcija na kriminologijata treba da bide i doa|aweto<br />

do soznanijata za toa vo koja mera kriminalitetot pretstavuva<br />

ekonomski teret za dr`avata. Pritoa, mislime na istra`uvawata<br />

koi treba da ja poka`at ne samo neporednata materijalnata {teta od<br />

izvr{uvaweto na krivi~nite dela, tuku i na site tro{oci koi pa|aat<br />

na tovar za izdr`uvaweto na celokupniot pravodusen sistem: policijata,<br />

obvinitelstvoto, sudstvoto i penietncijarnite ustanovi.<br />

4 0 I na krajot, zaradi celosno razjasnuvawa na funkcijata na<br />

kriminologijata smetame deka e potrebno da uka`eme na dva zna~ajni<br />

stava na Kajzer, koi ovde gi prenesuvame vo celost. "<strong>Kriminologija</strong>ta<br />

kako i sekoja druga nauka", veli Kajzer, "se legitimira preku svojot<br />

odnos kon vistinata i potragata po vistinata. Samo nie ne mo`eme da<br />

protiv istiot, uspesite ili neuspesite vo taa borba i sl". Mirkovi}, D. op. cit.<br />

str. 8.<br />

149<br />

"Vo krajna linija, kako i kaj drugite zla, kako na primer, bolesta -<br />

zlostorstvoto i kriminalitetot ne gi prou~uvame od druga pri~ina, tuku toa<br />

soznanie da go iskoristime za nivno suzbivawe i spre~uvawe." Ignjatovi}, \.<br />

op. cit. str. 31.<br />

150<br />

Toa me|utoa ne e slu~aj i so onie teoreti~ari koi vo predmetot na<br />

kriminologijata ja pomestuvaat i reakcijata na op{testvoto na kriminalnoto<br />

povedenie. Vidi: Ibid, str. 31-32<br />

103


go previdime faktot deka tragaweto po vistinata vo nekoi vremiwa i<br />

vo nekoi op{testva se zapostavuva, potisnuva, pa duri i zabranuva. Do<br />

ova mo`e da dojde preku dr`avna, odnosno partiska cenzura ili preku<br />

verski institucii, potem preku tn. "dr`avni istra`uvawa" no i preku<br />

samata nezavisna nauka. Za{to toa sekoga{ sledi opredelen na~in na<br />

postapuvawe pra{awa. Toa vo golema mera presuduva za toa {to }e se<br />

predava, ispituva i objavuva. Toa natamu odlu~uva za toa koj mo`e da se<br />

klasificira spored vladea~kite paradigmi i da dobie povolni {ansi<br />

za podem, kako i za toa koj nema da bide zemen seriozno, koj }e bide "zamol~en"<br />

ili podlo`en na drugi negativni sankcii (na primer, preku<br />

tn. "kasapewe" vo recenziite). I dene{nata nauka gi poznava ovie mehanizmi,<br />

i toa kako kaj nas, taka i vo stranstvo." 151<br />

Dokolku kriminologot se svrtuva kon istra`uva~kite problemi<br />

so na~elno neograni~ena qubopitnost, konfliktite se neizbe`ni<br />

sî dodeka vo ostvaruvaweto na svoite istra`uva~ki planovi e upaten<br />

na podr{kata od dr`avnite i istra`uva~ko-birokratskite organi, a<br />

pomo{, vsu{nost, voop{to i ne dobiva Ova pred sî doa|a do izraz preku<br />

ograni~uvaweto na pristapot do sakanite podatoci i pri dodeluvaweto<br />

sredstva. Za da mo`e, me|utoa, nau~no da se traga po vistinata,<br />

potreben e pristap do informaciite i soodvetni sredstva za istra`uvawe.<br />

Slobodata na istra`uvaweto mo`e da bide ograni~ena na razli-<br />

~ni na~ini so vlijanie vrz pristapot do podatocite i nivnoto dobivawe.<br />

Pokraj nedostigot od sredstva, tuka prvin doa|a zabranata ili<br />

nedavaweto pristap, potem odbivaweto sorabotka vrz nivnoto pribirawe,<br />

da re~eme vo penitencijarnite ili vo pravosudnite ustanovi.<br />

Natamo{na mo`nost e zakanata so plenidba vo slu~aj na otkrivawe<br />

informacii relevantni za rasvetluvaweto na nekoj kriminalen slu-<br />

~aj. Osven toa, treba da se zemat predvid i ograni~uvawata preku istra`uvawata<br />

po nalog i preku izdavawe naredbi. Slobodata na istra`uvaweto<br />

ponatamu ja ograni~uvaat i merkite na za{tita na podatoci. 152<br />

151<br />

Kajzer, G. op. cit. str. 12.<br />

152<br />

Ibid, str. 13.<br />

104


G l a v a III<br />

KRIMINOLOGIJATA I NEJZINIOT ODNOS SO DRUGITE<br />

NAU]I<br />

I. KRIMINOLOGIJATA I SRODNITE NAU]I<br />

Da se opredeli predmetot na kriminologijata zna~i da se odgovori<br />

na pra{aweto {to izu~uva ovaa nau~na disciplina, so {to taa se<br />

zanimava. Toa zna~i od brojnite me|usebno povrzani slu~uvawa vo<br />

op{testvoto da se izdvojat onie posebni i so zaedni~ki obele`ja povrzani<br />

celini koi ja pretstavuvaat kriminolo{kata materija kako<br />

objekt na kriminolko{kite istra`uvawa. Taa zada~a ve}e ja ispolnivme<br />

vo prethodnite izlo`uvawa, me|utoa so ogled deka kriminologijata<br />

ne e edinstvenata nauka koja se zanimava so problemite na kriminalitetot,<br />

neophodno e nejzinoto razgrani~uvawe so site onie nauki koi<br />

na izvesen na~in ja obrabotuvaat ili samo ja dopiraat ova materija.<br />

So prou~uvaweto na vrskite na kriminologijata i drugite nauki<br />

se ovozmo`uva da se sogleda nejzinata nau~na i prakti~na funkcija.<br />

1. KRIMINOLOGIJATA I KRIVI^NOTO PRAVO<br />

Krivi~noto pravo i kriminologijata se posebni nau~ni disciplini<br />

koi zaemno tesno se povrzani i me|usebno zavisni, ottamu {to i<br />

dvete za osnoven predmet na svoeto prou~uvawe go imaat krivi~noto<br />

delo koe {to go prou~uvaat od razli~ni aspekti.<br />

Krivi~noto pravo vo osnova e vrzano za krivi~noto zakonodavstvo.<br />

Toa pretstavuva zbir na propisi za krivi~nite dela i sankciite<br />

za izvr{itelite na tie dela ~ija funkcija e za{tita na va`ni vrednosti<br />

na poedincite i zaednicata. 153 Ili poinaku, toa e sistem na pravni<br />

153<br />

Krivi~noto zakonodavstvo e pravno sredstvo za ostvaruvawe na<br />

opredeleni op{testveni celi. Kako instrument na politikata na suzbivaweto<br />

na kriminalitetot toa ima svoi trajni funkcii od koi osnovnata e tn. za-<br />

{titna ili protektivna funkcija. Za{titnata funkcija na krivi~noto pravo<br />

vo osnova se odnesuva na dve vrednosti: 1 0 gra|aninot i negovite slobodi i<br />

prava i negovata op{testveno - ekonomaka polo`ba i 2 0 op{testvenoto ureduvawe,<br />

nezavisnosta i bezbednosta i so Ustavot utvrdeniot praven poredok.<br />

Ovaa funkcija krivi~noto zakonodavstvo ja ostvaruva so opredeluvawe koi<br />

op{testveno opasni dela se smetaat za krivi~ni dela, so propi{uvawe na kazni<br />

i drugi krivi~ni sankcii koi mo`at da se izrekuvaat za tie dela i so<br />

105


poimi za krivi~noto delo, vinovnikot i krivi~nata sankcija (sistem<br />

na poimi za krivi~nopravnite instituti). Negova cel e nau~na analiza<br />

na tie krivi~nopravni instituti i nivna sistematika, a krajna cel -<br />

prevencija i suzbivawe na kriminalitetot. Krivi~noto pravo go ispituva<br />

kriminalitetot i site krivi~nopravni poimi kako pravni (normativni)<br />

fenomeni. Pritoa se slu`i so specifi~ni pravni metodi<br />

kako {to se induktivno-deduktivniot metod, istoriskiot, komparativniot,<br />

teleolo{ki i drugi metodi. Od stojali{te na krivi~noto pravo<br />

kriminalitetot vo prv red e pojava koja se izrazuva vo sprotivstavuvawe<br />

na pozitivno pravnite propisi. No, ottamu {to kriminalitetot<br />

e i op{testvena pojava, naukata na krivi~noto pravo ne ja zapostavuva<br />

ni negovata sociolo{ka sodr`ina. Me|utoa, so ogled na toa {to taa<br />

sodr`ina najdobro mo`e da se zabele`i i spoznae vo ramkite na kriminologijata,<br />

krivi~noto pravo nu`no e upateno na nejzinite istra`uvawa.<br />

Vo taa smisla kriminologijata mu uka`uva na krivi~noto pravo<br />

na vlijanieto na op{testvenite promeni vrz kriminalitetot; na vlijanieto<br />

na industrijalizacijata, demografskite promeni, promenata<br />

na uslovite na `ivotot i sl. pojavi; na razvojot na novite formi na<br />

kriminalitetot vo sovremeni uslovi kako {to e kriminalitetot na<br />

belite jaki; na vlijanieto na krivi~nopravnite instituti i inkriminacii<br />

vrz ovaa pojava, na ulogata na recidivizmot, `rtvata, vlijaniteto<br />

na treti lica vo pojavata na kriminalitetot i sl. Nakratko, krivi~noto<br />

pravo od kriminologijata gi dobiva neophodnite podatoci za<br />

razmerot i uslovnosta na krivi~nite dela {to ima isklu~itelno zna-<br />

~ewe za racionalna izgradba na inkriminaciite i sankciite.<br />

Od druga strana, vo prou~uvaweto na kriminalniot fenomen i<br />

kriminologijata e zavisna od krivi~noto pravo. Imeno krivi~oto<br />

pravo opredeluva koi povedenija pretstavuvaat krivi~no delo so nivnoto<br />

vnesuvawe vo krivi~iot zakonik. So ogled na toa deka kriminologijata<br />

go zema za predmet na svoite prou~uvawa krivi~noto delo na<br />

na~in kako {to toa go opredeluva krivi~noto pravo, proizleguva deka<br />

krivi~oto pravo go opredeluva nau~noistra`uva~kiot interes, odnosno<br />

predmetot i obemot na kriminologijata.<br />

Nu`no e da se spomne i toa deka, bez ogled na toa {to stanuva<br />

zbor za stabilna granka na zakonodavstvoto vo koe ne se po`elni ~esti<br />

i parcijalni izmeni, krivi~noto pravo e nu`no i dinami~no. Toa mora<br />

da go prilagoduva svojot instrumentarium na aktualnite problemi vo<br />

borbata protiv kriminalitetot. So cel da bide op{testveno racionalno<br />

i efikasno vo ostvaruvaweto na svoite celi, toa mora da rea|ira<br />

izrekuvawe i izvr{uvawe na ovie sankcii vo zakonski utvrdeni postapki.<br />

Krivi~noto zakonodavstvo ostvaruva i tn. garantna funkcija, za{to im obezbeduva<br />

na gra|anite deka ne mo`e da im se izre~e kazna ili druga krivi~na<br />

sankcija za delo koe pred da e storeno, ne bilo so zakon opredeleno kako krivi~no<br />

delo i za koe so zakon ne bila propi{ana kazna .<br />

106


na novite oblici na op{testveno-opasni povedenija naso~eni protiv<br />

osnovnite za{titeni vrednosti odnosno da gi dopolnuva svoite re{enija<br />

dokolku tie se necelosni i nadminati.<br />

2. KRIMINOLOGIJATA I KRIMINALNATA POLITIKA<br />

Kriminalnata politika pretstavuva granka na naukata na krivi~noto<br />

pravo i prakti~na dejnost koja se zanimava so pra{aweto na<br />

najcelishodnoto ureduvawe na krivi~noto zakonodavstvo i toa ne samo<br />

vo odnos na represijata, tuku i na sredstvata koi se potrebni za prevencija<br />

na prestapite, ote`nuvawe na nivnoto pojavuvawe i spre~uvawe<br />

na nivniot porast. Pritoa, mora vedna{ da se istakne deka denes re-<br />

~isi nema avtor koj vo osnova ne se soglasuva deka terminot kriminalna<br />

politika e krajno neadekvaten vo odnos na poimot {to go izrazuva<br />

i deka vo toj pogled e mnogu pocelishodno da se zameni so izrazot -<br />

politika na spre~uvawe i suzbivawe na kriminalitetot ili antikriminalna<br />

politika. 154<br />

<strong>Kriminologija</strong>ta se nao|a vo tesna povrzanost i so kriminalnata<br />

politika. Taa povrzanost i ovde e opredelena od zaedni~kiot predmet<br />

na interes koj vo osnova se posmatra od razli~ni aspekti. Pra{aweto<br />

- kako treba da se postapuva so lu|eto koi gi povreduvaat osnovnite<br />

pravila na zaedni~koto op{testveno `iveewe i so toa gi o{tetuvaat<br />

ili gi zagrozuvaat poedincite ili ~ove{tvoto voop{to, pretstavuva<br />

osnoven predmet na kriminalnata politika. 155 Nejzinata osnovna<br />

zada~a e vrz osnova na opredeleni celi da se izgradi efikasen sistem<br />

na preventivni i represivni sredstva za suzbivawe na kriminalitetot.<br />

Osnovnite celi na taa borba na planot na op{tata, posebnata i<br />

individualnata prevencija gi definira kriminalnata politika. Vo<br />

taa smisla predlaga prezemawe na raznovidni op{testveni merki i<br />

akcii od ekonomski, socijalen, vospiten, zdravstven, mentalno-higienski<br />

i drug za{titen karakter. Od druga strana celite {to treba da se<br />

ostvarat vo oblasta na kaznenata politika so propi{uvawe, izreknuvawe<br />

i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii na kriminalnata politika<br />

ñ se dadeni od strana na krivi~noto pravo, kriminologijata i penologijata.<br />

Toa me|utoa, ne zna~i deka i samata kriminalna politika ne<br />

mo`e da sugerira merki so poinakva generalnopreventivna i specijalnopreventivna<br />

naso~enost. Naprotiv, mo`e slobodno da se ka`e deka<br />

toa e tokmu i nejzinata osnovna zada~a. Vo toa se krie i osnovnata pri-<br />

~ina zaradi koja ovaa nauka treba da raspolaga so istra`uva~kite so-<br />

154<br />

<strong>Sulejmanov</strong>, Z. Kriminalna politka, Fondacija Fridrih Ebert,<br />

Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa i Grafohartija,<br />

Skopje, 2001, str. 19.<br />

155<br />

Roxin, C, Prilog novijem razvoju kriminalne politike , JRKKP, 1990/4,<br />

str. 3. Vidi i Kajzer, G. op. cit. str. 506-512.<br />

107


znanija za registerot i primenata, no i so soznanijata za efikasnosta<br />

ili neefikasnosta na oddelni krivi~ni sankcii {to gi pru`a ili<br />

mo`e da gi pru`i krivi~noto pravo i penologijata.<br />

So ogled na toa {to kriminalnata politika inicira niza pra-<br />

{awa od nau~en i prakti~en karakter za poefikasno spre~uvawe na<br />

kriminalitetot, taa treba da raspolaga i so empiriski soznanija za<br />

fenomenologijata i etiologijata na kriminalitetot. Zaradi soznavaweto<br />

na tie karakteristiki na kriminalitetot taa nu`no e upatena na<br />

kriminologijata. Ottamu, vo ostvaruvaweto na svojata prakti~na zada-<br />

~a - primena na najrazli~ni merki od preventivna i represivna priroda,<br />

kriminalnata politika vo golem del e zavisna, pred sî, od dostigawa<br />

na kriminologijata. Od druga strana kriminologijata gi koristi<br />

nau~nite rezultati do koi doa|a kriminalnata politika, za{to niz<br />

prakti~nata proverka na poedine~nite merki za suzbivawe na kriminalitetot<br />

na najdobar na~in se proveruva nau~nata relevantnost na<br />

kriminolo{kite soznanija.<br />

Od dosega{nata zaemna upatenost na kriminologijata i kriminalnata<br />

politika nakratko mo`e da se konstatira slednoto. <strong>Kriminologija</strong>ta<br />

samo gi osmisluva konkretnite aktivnosti vo suzbivaweto<br />

na kriminalitetot, a kriminalnata politika slu`i za proverka na nau~nite<br />

postavki na prvata. Od takvata povrzanost pridonesot na kriminologijata<br />

vo kontrolata na kriminalitetot mo`e da se sogleda vo:<br />

ukinuvaweto na niza nepotrebni inkriminacii, reformata vo oblasta<br />

na vinosta, ostvaruvaweto na poseben re`im sprema nekoi kategorii<br />

na storiteli (maloletnici i du{evno rastroeni lica), voveduvaweto<br />

na merkite na bezbednost, ispituvaweto na li~nosta na prestapnikot<br />

vo krivi~nata postapka i sl.<br />

3. KRIMINOLOGIJATA I KRIVI^NOTO PROCESNO PRAVO<br />

Krivi~noto procesno pravo kako poim so koj se opredeluva naukata<br />

so koja se ureduva krivi~noto zakonodavstvo i krivi~nata postapka<br />

- nauka koja se zanimava so definiraweto na osnovnite teoretski<br />

poimi i na~ela i so soznavaweto i nadminuvawe na problemite vo goneweto,<br />

odbranata i presuduvaweto na storitelite na krivi~nite<br />

dela, zaradi obezbeduvaweto najsoodvetno krivi~no zakonodavstvo i<br />

krivi~na postapka {to }e bidat vo funkcija na najefikasna borba<br />

protiv kriminalitetot. Naukata na krivi~noto procesno pravo ja izu-<br />

~uva krivi~nata postapka vo nejzininata vistinska realizacija vo `ivotot<br />

na edno konkretno op{testvo so cel da izgradi, vospostavi i postojano<br />

da go razviva i unapreduva sistemot na krivi~noprocesnite<br />

poimi, na~ela i drugi znaewa za krivi~nata postapka. Nakratko, krivi~noprocesnoto<br />

pravo nastojuva da izgradi soodveten op{t teoretski<br />

pristap i adekvatni metodi i metodolo{ki tehniki za su{tinsko unapreduvawe<br />

na krivi~nata postapka vo funkcija na nejzina korisna pri-<br />

108


mena vo realniot `ivot na opredeleno op{testvo. 156 Ili pokratko,<br />

krivi~noto procesno pravo e zbir na pravni propisi so koi se opredeluavaat<br />

procesnite subjekti kako vr{iteli na procesnite dejstvija i<br />

nivnata pravna polo`ba, prava i dol`nosti. 157<br />

Krivi~nata postapka e povrzna so kriminologijata na na~in<br />

{to pri fakti~koto i pravnoto formulirawe na kriminalniot nastan<br />

crpi golem del od fondot na nejzinite soznanija za kriminalitetot,<br />

osobeno za li~nosta na krivi~noto delo. Ili, so drugi zborovi,<br />

tie soznanija na kriminologijata se koristat pri ispituvaweto na<br />

obvinetiot, a vo tekot na istragata i dokaznata postapka vo formiraweto<br />

na tn. kriminolo{ka ekspertiza. 158 Kriminolo{kata ekspertiza<br />

pretstavuva socilano, psiholo{ko i psihopatolo{ko i medicinsko<br />

ispituvawe na li~nosta na prestapnikot vo fazata na krivi~nata postapka<br />

od istragaat do izvr{uvaweto na kaznata. Prou~uvaweto na li-<br />

~nosta go opfa}a kako procesnot na kriminalizacija (razvojot na li~nosta<br />

do momentot na preminot kon deloto), kako i samiot akt na preminuvaweto<br />

kon deloto. Rezultatite na kriminolo{kata ekpertiza,<br />

koja ja vr{at stru~ni profili od najrazli~ni nau~ni oblasti vo specijalizirani<br />

ustanovi, ovozmo`uvaat celosno sogleduvawe na li~nosta<br />

na prestapnikot vo fazata utvrduvaweto na negovata vina i presuduvaweto<br />

na deloto. Od druga strana kriminologijata gi koristi materijalite<br />

do koi se doa|a vo krivi~nata postapka (krivi~nite predmeti)<br />

za svoite fenomenolo{ki i etiolo{ki istra`uvawa.<br />

4. KRIMINOLOGIJATA I PENOLOGIJATA<br />

Penologijata e pravna, teoretska i empiriska nauka koja {to so<br />

nu`no koristewe na opredelni soznanija od drugite nauki go prou~uva<br />

izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii zaradi poefikasno ostvaruvawe<br />

na nivnite poedine~ni celi i nivnata op{ta op{testvena uloga vo re-<br />

156<br />

<strong>Sulejmanov</strong>, Z. Krivi~no procesno pravo, Institut za sociolo{ki<br />

i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 2002, str. 26.<br />

157<br />

Vasiljevi}, T. Sistem krivi~nog procesnog prava SFRJ, Beograd, 1981, str.<br />

23.<br />

158<br />

Zakonot za krivi~nata postapka ne sodr`i odredbi za kriminolo-<br />

{kata ekspertiza, me|utoa predviduva deka istra`niot sudija, pred zavr{uvaweto<br />

na istragata, }e pribavi podatoci za obvinetiot, a po potreba i drugi<br />

podatoci za porane{niot `ivot na obvinetiot, za prilikite vo koi `ivee,<br />

kako i za drugi okolnosti {to se odnesuvaat na negovata li~nost. Istra`niot<br />

sudija mo`e da opredeli medicinski pregled ili psiholo{ko ispituvawe na<br />

obvinetiot koga e potrebno da se dopolnat podatocite za li~nosta na obvinetiot.<br />

Vo ovaa smisla se zna~ajni i odredbite za izu~uvawe na li~nosta na<br />

maloletnite delinkventi.<br />

109


presivnata broba protiv kriminalitetot. 159<br />

Penologijata i kriminologijata se isklu~itelno tesno povrzani<br />

disciplini bez ogled na toa {to penologijata vo osnova e normativna<br />

nauka za razlika od kriminologijata koja i pokraj faktot {to se<br />

zanimava so kriminalitetot e vonpravna krivi~na nauka. <strong>Kriminologija</strong>ta<br />

go prou~uva kriminalitetot sledej}i go od biolo{ki, psiholo-<br />

{ki, psihijatriski, sociolo{ki i drugi vonpravni stojali{ta nastojuvaj}i<br />

preku svoite dve osnovni podra~ja na nau~en interes da gi prou~i<br />

pojavnite oblici, strukturata i razvojot na kriminalnite povedenija<br />

(kriminalna fenomenologija) i, pred sî, da gi utvrdi korenite,<br />

pri~inite i uslovite ili tn. kriminogeni faktori na ovie povedenija<br />

(kriminalna etiologija).<br />

Penologijata e tesno povrzana so kriminologijata vo ~ii ramki<br />

dolgo vreme be{e asimilirana i vo koja, spored misleweto na nekoi<br />

avtori, taa i natamu treba da egzistira. Vo sovremeni uslovi dominira<br />

stavot deka so ostvaruvaweto na uspe{nata individualizacija na predmetot<br />

na svojot nau~en interes, penologijata ostvari celosna samostojnost.<br />

Toa me|utoa, ne zna~i deka so odvojuvaweto na krivi~noto pravo<br />

i kriminologijata, penologijata treba da se oddale~i i izolira od<br />

naukite od koi izniknala. Toj fakt treba osobeno da se naglasi, za{to<br />

kriminologijata otsekoga{ pretstavuvala nau~no teoretska osnova i<br />

nau~no metodolo{ka potkrepa za prodlabo~uvawe na penolo{kite soznanija.<br />

160 Koncipiraweto i natamo{niot razvoj na penologijata vo<br />

golem obem e zavisna od prou~uvaweto na li~nosta na storitelot na<br />

krivi~noto delo i vo toj kontekst od primenata na ve}e potvrdenite<br />

metodi i tehniki koi vodat kon verodostojni znaewa za biopsihosocijalnata<br />

uslovenost na li~nosta i op{testveno ekonomskite mo`nosti<br />

za nejzino uspe{no ostvaruvawe. Osobeno vo penitencijarnata<br />

praktika kade {to se nalo`uva prezemawe na raznovidni oblici i metodi<br />

na tretman nu`no e poznavaweto na biokonstitucionalnite svojstva<br />

na ~ovekot, negoviot psihi~ki `ivot, stavovi, naviki, vrednosni<br />

orientacii i nivno manifestirawe vo dadena socijana sredina. 161 Go-<br />

159<br />

<strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penologija, vtoro dopolneto i izmeneto izdanie,<br />

Grafohartija, Skopje, 1999, str. 31<br />

160<br />

"Postapkata na izvr{uvaweto na kaznite (i drugite krivi~ni sankcii)<br />

ima za cel da otstrani nekoi od faktorite koi doveduvaat do kriminalitetot.<br />

So ogled deka tie faktori gi prou~uva kriminologijata, bez nea, penolo{koto<br />

postapuvawe bi gi izgubile tie dragoceni naso~uva~ki soznanija.<br />

Od druga strana delotvornosta na tie postapuvawa e vo neposredna vrska so<br />

sigurnosta na kriminolo{kite stavovi i slu`i kako nivna najdobra proverka".<br />

Ignjatovi}, \. op. cit. str. 28.<br />

161<br />

"Zemeno voop{to, mo`e da se ka`e deka vo penitencijarnata praktika<br />

i penolo{kite istra`uvawa doa|aat do izraz elementi na kriminologijata<br />

- pri ispituvaweto i klasifikacijata na osudenite lica, opredeluva-<br />

110


lem del od tie soznanija mo`e da pru`i kriminologijata i nejzinite<br />

vo izvesna smisla ve}e osamostoeni disciplini: kriminalnata biologija,<br />

kriminalnata antropologija, kriminalnata psihologija i kriminalnata<br />

sociologija. Od faktot deka ovie kriminolo{ki disciplini<br />

se dvi`at vo ramkite na izolirano posmatrawe na kriminogenite faktori<br />

{to imaat sekundarno vlijanie za javuvaweto na kriminalnite<br />

povedenija ne mo`e da se ospori nivnoto golemo zna~ewe za zbogatuvaweto<br />

na soznanijata vo vrska so li~nosta na osudenikot i nasokite<br />

za negovo menuvawe.<br />

Nesomnenoto zna~ewe za kriminolo{kite isra`uvawa proizleguva<br />

i ottamu {to dobienite rezultati mo`at da se koristat za zazemawe<br />

ispravni stavovi i re{avawe na opredeleni problemi vo normativnata<br />

oblast, t.e. vo sferata na izvr{noto krivi~no zakonodavstvo.<br />

Pritoa, se razbira deka golem del od kriminolo{kite soznanija<br />

i predlozi ne smeat da se prifa}aat avtomatski, bez nivno kriti~no<br />

preispituvawe i sogleduvawe vo svetlinata na op{testvenite uslovi,<br />

sovremenite celi na krivi~nite sankcii i vistinskite mo`nosti za<br />

nivnata prakti~na primena.<br />

5. KRIMINOLOGIJA I KRIMINALISTIKA<br />

Kriminalistikata e posebna nauka ~ija zada~a e otkrivawe na<br />

krivi~nite dela i nivnite izvr{iteli. Taa, vsu{nost, gi utvrduva na-<br />

~inite i metodite na sobirawe, pronao|awe i ispituvawe na dokazite<br />

koi se koristat za otkrivawe na izvr{telite na krivi~ite dela. Pritoa,<br />

kriminalistikata primenuva metodi na razni prirodni i op{-<br />

testveni nauki kako {to se: fizika, hemija, matematika, biologija,<br />

psihologija, socijalna psihologija, so cel za pribirawe na dokazi. 162<br />

Kriminalistikatata se deli na kriminalisti~ka tehnika, kriminalisti~ka<br />

taktika i kriminalisti~ka metodika.<br />

1 0 Kriminalisti~kata tehnika gi prou~uva i nao|a najsoodvetnite<br />

metodi i sredstva od oblasta na prirodnite i tehni~kite nauki.<br />

So pomo{ na ovie metodi i sredstva se pronao|aat, obezbeduvaat, fiksiraat<br />

i tolkuvaat makro i mikro tra|i, kako i predmeti na krivi~noto<br />

delo so cel da se razjasnat bitnite okolnosti vrzani za rasvetluweto<br />

i primenata na tretmanot, prognoziraweto na nivnoto povedenie i sli-<br />

~ni pra{awa." Milutinovi}, M. op. cit. str. 87.<br />

162<br />

"Kriminalistikata e nauka koja gi prou~uva, pronao|a i usovr{uva<br />

nau~nite i vrz prakti~no iskustvo zasnovanite metodi i sredstva, koi se najpodesni<br />

da se otkrie i razjasni krivi~noto delo, da se otkrie i privede kon<br />

krivi~na sankcija storitelot, da se obezbedat i fiksiraat site dokazi poradi<br />

utvrduvawe na (objektivnata), vistina kako i da se spre~i izvr{uvaweto na<br />

idnite planirani i neplanirani krivi~ni dela. Vodineli}, V. Kriminalistika,<br />

treto izdanie, Savremena administracija, Beograd, 1976, str. 3.<br />

111


vawe na krivi~noto delo i identifikacijata na izvr{itelot i drugite<br />

lica (kako {to se na primer, `rtvite na krivi~noto delo). Taa<br />

isto taka, izu~uva i pronao|a tehni~i metodi i sredstva za spre~uvawe<br />

na krivi~nite dela. 163<br />

2 0 Kriminalisti~kata taktika se zanimava so oblicite vo koi<br />

mo`e da se pojavat krivi~nite dela, so motivite i celite na nivnoto<br />

izvr{uvawe, potoa so stru~nite znaewa, ve{tini, obi~ai, sfa}awa, so<br />

na~inot na `ivot i psihologijata na izvr{itelite na krivi~nite<br />

dela. 164 3 0 Kriminalisti~kata metodika e poseben del na krimninalisti~kata<br />

tehnika koja gi prou~uva metodite i pravilata za otkrivawe<br />

i razjasnuvawe na opredeleni specifi~ni krivi~ni dela. 165<br />

Glavite podra~ja na povrzanosta me|u kriminologijata i kriminalistikata<br />

mo`at da se pomestat na tri ramni{ta. Najprvin, mo`e<br />

slobodno da se ka`e deka postojat opredeleni tesni vrski me|u kriminalnata<br />

fenomenologija i kriminalistikata. I dvete se interesiraat<br />

za pojavnite oblici na kriminalitetot, me|utoa samiot pristap kon<br />

ova pra{awe su{tinski im se razlikuva - sekoja od niv go prou~uva od<br />

svoe stojali{te. Kriminalistikata vo prv red ja interesira na~inot<br />

na izvr{uvaweto (modus operandi), koristeweto na sredstvata, a ottamu<br />

i rasvetluvaweto na krivi~noto delo. <strong>Kriminologija</strong>ta pak, se interesira<br />

za tipologijata na krivi~nite dela i prestapnicite, a ne za nivnite<br />

poedine~ni manifestacii i poedinci. Ottamu, kriminologijata<br />

od kriminalistikata gi izvlekuva soznanijata za novite pojavni formi<br />

na kriminalitetot, a od svoja strana na kriminalistikata i ovozmo`uva<br />

soznanija za nivnoto podveduvawe pod nekoj od op{tite kriminalni<br />

tipovi. Poznato e deka preku na~inot na izvr{uvaweto na<br />

krivi~noto delo se izrazuva i samata li~nost na izvr{itelot. Ottamu,<br />

poznavaweto na na~inot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo, {to<br />

go utvrduva kriminalistikata, pridonesuva za zapoznavawe na li~nosta<br />

na delinkventot i za rasvetluvawe na motivite na izvr{enoto krivi~no<br />

delo. Ili, kako {to toa ubavo go veli Eksner (Franz Exner), "kriminalnata<br />

fenomenologija kako posebno podra~je na kriminologijata<br />

í podgotvuva materijalna osnova opi{uvaj}i gi: kriminalnite tehniki,<br />

organiziranite bandi, osobinite na izvr{itelite na krivi~nite<br />

dela, tehnikite na izvr{uvawe na krivi~nite dela (xepni kra`bi,<br />

krvni zlostorstva, razbojni{tva, falsifikati, pale`i i sl.) i na kriminalistikata<br />

i liferira skapocen materijal za izu~uvawe. 166<br />

Od druga strana, me|u kriminalnata etiologija i kriminalistikata<br />

postoi zaemna vrska so ogled na pra{aweto zo{to se vr{i<br />

163<br />

Ibid, str. 4.<br />

164<br />

Ibid, str. 4<br />

165<br />

Ibid, str. 5.<br />

166<br />

Exner, F. Kriminologie, Berlin, 1957, str. 6.<br />

112


krivi~noto delo. So ova pra{awe vo prv red se zanimava kriminologijata<br />

ottamu {to toa e problem na pri~inite na kriminalitetot, no i<br />

kriminalistikata koja treba da gi utvrdi site modaliteti na izvr{uvaweto<br />

na nekoe krivi~no delo (vreme, mesto, na~in, sredstvo).<br />

I najposle, kriminalistikata mo`e od kriminologijata da<br />

crpi podatoci koi }e í pomognat da go usovr{i metodot na identifikacija<br />

i istra`uvaweto, a kriminologijata mo`e od kriminalistikata<br />

da bara da í pru`a podatoci za deskriptivno izu~uvawe na zlostorot i<br />

zlostornicite. 167<br />

6. KRIMINOLOGIJATA I SUDSKATA PSIHOLOGIJA<br />

Sudskata psihologija vo po{iroka smisla e nauka koja se zanimava<br />

so prou~uvawe na site psihi~ki nastani ~ie zapoznavawe e korisno<br />

za uspe{no vr{ewe na pravosudnata funkcija. Sudskata psihologija<br />

vo potesna smisla e nau~na disciplina koja ja prou~uva psihologijata<br />

na odelni procesni u~esnici i psiholo{kiot razvoj na sudskata postapka<br />

kako celina. 168 Vo ramkite na sudskata psihologija se razlikuva<br />

psihologijata na krivi~nata postapka kako najobemen i najzna~aen del<br />

na sudskata postapka. Predmet na izu~uvawe na psihologijata na krivi~nata<br />

postapka se psiholo{kite osnovi i manifestacii na kriminalitetot,<br />

so osobeno vnimanie vrz razvojot na li~nosta i preminot kon<br />

deloto; psihi~kite nastani i soodvetno so niv povedenija na u~esnicite<br />

na krivi~nata postapka (obvinetiot, branitelot, svedocite, ve{tacite,<br />

tolkuva~ite, zapisni~arite, sudiite, sudiite porotnici) i razvojot<br />

na taa postapka kako celina; psihi~kite nastani pri prezemaweto<br />

od strana na organite na vnatre{ni raboti na merkite koi ja so~inuvaat<br />

pretkrivi~nata postapka (psihologija na pretkrivi~nata postapka;<br />

psiholo{kite pojavi kaj `rtvata na krivi~noto delo; psiholo-<br />

{kite pojavi kaj licata li{eni od sloboda (zatvorska psihologija) i<br />

objasnuvawe na psiholo{kite poimi od krivi~noto zakonodavstvo<br />

(krivi~nopravna psihologija: vinost, svest, volja, umisla, nebre`nost,<br />

odgovornost, opasna sostojba, namera, cel, motiv, naviki, sklonosti,<br />

~uvstva, psiholo{ki problemi vo vrska so kaznata i nejzinata cel). 169<br />

Uslovenost me|u kriminologijata od edna, i sudskata psihologija<br />

i psihologijata na krivi~nata postapka, od druga strana vo osnova<br />

se sostoi vo zaemnata razmena na podatoci i nadopolnuvawe na soznanijata<br />

za kriminalitetot kako povedenie koe otstapuva od o~ekuvawata<br />

izrazeni vo krivi~niot zakonik na opredeleno op{testvo.<br />

167<br />

Pinatel, @. <strong>Kriminologija</strong>, str. 16.<br />

168<br />

A~imovi}, M. Psihologija su|enja, Savremena administracija, Beograd,<br />

1987, str. 9.<br />

169<br />

Konstantinovi} - Vili}, Slobodanka i Nikoli~ - Ristanovi~, Vesna: Osnovi<br />

kriminologije, Ni{, 1997. str. 65.<br />

113


7. KRIMINOLOGIJATA I SUDSKATA MEDICINA<br />

Sudskata medicina e posebna granka na medicinata ~ija osnovna<br />

zada~a e da vr{i analiza i da utvrduva opredleni promeni koi nastanale<br />

vo vrska so organizmot i telesnoto zdravje na o{teteniot so cel<br />

da gi tolkuva za potrebite na krivi~nata i gra|anskata postapka.<br />

<strong>Kriminologija</strong>ta gi koristi soznanijata na sudskata medicina<br />

pri vr{eweto na svoite empiriski istra`uvawa, osobeno pri analizata<br />

na na~inot i sredstvata na izvr{enite krivi~ni dela kaj oddelni<br />

oblici na kriminalitetot (na primer, kaj razni oblici na hendikepiranost,<br />

povredi i smrtni posledici poradi upotreba na nasilstvo i<br />

sl).<br />

8. KRIMINOLOGIJATA I SOCIJALNATA PATOLOGIJA<br />

1. Ako devijacijata terminolo{ki zna~i otstapuvawe, op{testvenata<br />

devijacija ne e ni{to drugo tuku otstapuvawe od edna "normalna"<br />

op{testvena sostojba, ili zbir na ~ove~ki svesni povedenija so<br />

koi se kr{at op{testveni normi. Tie povedenija imaat op{testveni<br />

pri~ini i pridonesuvaat kon vospostavuvawe na, vo osnova konfliktni<br />

op{testveni odnosi. Vo odgovorot na ova pra{awe vo sociologijata<br />

glavno postojat tri pristapi: normativen, reaktiven i vrednosen. Spored<br />

normativniot pristap devijantno e seto ona {to ne e vo soglasnost<br />

so op{testvenite normi. 170 Spored reaktivniot pristap, reakcijata na<br />

neformalnata i formalnata socijalna kontrola na poedincite koi se<br />

170<br />

"Koga devijantnosta se opredeluva normativno, najgolemo vnimanie<br />

im se posvetuva na poedine~nite povedenija so koi se naru{uvaat normite, a<br />

predmetot na istra`uvawe obi~no se opredeluva kako devijantno povedenie.<br />

Prototip na devijantnoto povedenie e kriminalitetot - povedenie so koe se<br />

naru{uvaat krivi~nopravnite normi. Od stojali{te na normativnoto opredeluvawe,<br />

devijantno e sekoe so zakon zabraneto povedenie, bez ogled dali se<br />

raboti za ubistvo ili za politi~ka opozicija. Me|utoa, devijantni se i onie<br />

povedenija so koi se naru{uvaat drugi nepravni normi. Site op{testveni<br />

ulogi se normativno opredeleni, pa ottamu devijantni se site povedenija koi<br />

ne se vo soglasnost so op{testvenata uloga na akterot. Ma` koj se odnesuva<br />

"kako `ena" potpa|a pod normativnata definicija na devijantnoto. Najposle,<br />

kako {to zabele`uvaat nekoi avtori, povedenieto treba da se razbere vo naj{iroka<br />

smisla, ne samo kako fizi~ko storuvawe ili propu{tawe, tuku i<br />

kako stavovi i mislewa. Devijacijata postoi i toga{ koga poedinecot gi izrazuva<br />

svoite stavovi i mislewa ako taa sloboda e uskratena so formalni i neformalni<br />

normi na povedenie vo konkretnoto op{testvo." Jankovi} - Pe{i},<br />

Dru{tvene devijacije, Kritika socijalne patologije, Vi{a {kola za socijalne radnike, Beograd,<br />

1981, str. 10.<br />

114


nositeli na opredeleni povedenija im dava status na devijanti. 171 Za<br />

vrednosniot pristap se karakteristi~ni dve varijanti. Spored prvata<br />

- devijantni se site onie pojavi koi ne se vo soglasnost so vrednostite<br />

koi vo konkretnoto op{testvo se priznaeni kako va`e~ki, 172 a spored<br />

vtorata - devijantni se onie pojavi koi otstapuvaat od avtenti~nite<br />

~ove~ki vrednosti (univerzalnite vrednosti koi se izveduvaat od ~ovekovata<br />

priroda) bez ogled na toa dali tie vrednosti vo konkretnoto<br />

op{testvo se priznaeni ili toa ne e slu~aj. 173<br />

2. Trgnuvajki od navedenite osnovni pristapi vo literaturata<br />

mo`at da se sretnat brojni definicii na socijalnata patologija. 174<br />

Ovde }e navedeme samo nekoi od niv. Taka, spored Dirkem, socijalnata<br />

patologija e nauka za socijalnite bolesti i nepovolnite op{testveni<br />

okolnosti. Spored Kvin (S. A. Queen) i Grener (J. R. Greuener) socijalnata<br />

patologija gi prou~uva poedincite so opredeleni fizi~ki, zdravstveni,<br />

mentalni, ekonomski nedostatoci koi, poradi tie nedostatoci,<br />

se ograni~eni vo nivnata socijalna participacija vo `ivotnata sredina<br />

i kulturnite grupi, odnosno pretstavuvaat socijalen problem. Vo<br />

soglasnost so toa tie gi razgleduvaat socijalnite problemi koi nastanuvaat<br />

kaj poedincite (koi mo`at da se nare~at devijantni, defektni,<br />

171<br />

"Na site poedinci i grupi koi se ozna~eni kako devijanti im e zaedni~koi<br />

toa {to trpat represija: devijaciite se obezvredneti povedenija, a<br />

nivnite nositeli se op{testveno stigmatizirani. Zatoa sprema ova sfa}awe,<br />

ne treba da se pra{uvame, zo{to lu|eto go pravat ova ili ona, tuku zo{to opredeleni<br />

poedinci dobivaat etiketaa na devijanti. Odgovorot e deka do negativnata<br />

reakcija doa|a poradi sudir na interesi i poradi razlikite vo op{testvenata<br />

mo} so koja raspolagaat grupite i poedincite. Vo soglasnost so stavot<br />

deka povedenijata sami po sebe ne mo`at da bidat devijantni, ovoj pristap<br />

za predmet na svoeto istra`uvawe ja zema devijantnosta kako etiketa koja na<br />

povedenieto mu ja dodeluva op{testvenata reakcija. Na reaktivniot pristap<br />

me|utoa, mu se potkradnuvaat site slu~ai na naru{uvawe na normite vo koi ne<br />

doa|a do negativna op{testvena reakcija. Takvite slu~ai ne se retki: prekr-<br />

{itelot na normite mo`e da bide tolku mo}en {to nikoj ne se osmeluva da mu<br />

se sprotivstavi." Ibid, str. 10-11.<br />

172<br />

"Tuka spa|aat i pojavi koi ne mo`at da se svedat na volevi akcii na<br />

poedincite - nevrabotenost, nezgri`enost na decata i starite, neefikasno<br />

funkcionirawe na nekoi op{testveni ustanovi, itn. Poa|ajki od vakvoto {iroko<br />

opredeluvawe na devijantnite pojavi e formirana i posebna nau~na disciplina<br />

- sociologija na socijalnite problemi." Ibid, str. 11.<br />

173<br />

"Spored ovoj pristap devijantni se onie pojavi koi otstapuvaat od<br />

avtenti~nite ~ove~ki vrednosti bez ogled dali im se protivat na pozitivnite<br />

normi i dali nao|aat na negativna reakcija." Ibid, str. 11.<br />

174<br />

Samiot termin socijalna patologija (nauka za op{testvenite bolesti)<br />

e kovanica od starogr~kite zborovi patos - bolest, stradawe i logos - nauka,<br />

prou~uvawe, kako i od latinskiot zbor societas {to zna~i op{testvo.<br />

115


delinkventni, socijalno neadekvatni) poradi starost, osakatenost,<br />

slepilo, gluvost, {e}erna bolest, srcevi zaboluvawa, tuberkoloza, mentalni<br />

naru{uvawa, mentalna zaostanatost, veneri~ni bolesti, niski<br />

prihodi, nevrabotenost, migracii, neobrazovanost, rasni predrasudi,<br />

klasni barieri, personalni stigmi (nema`enost, neo`enetost), alkoholizam,<br />

drogi, degradacija na semejstvoto, vrabotuvawe na deca, celosna<br />

vrabotenost na `enata.<br />

Spored Jakovqevi}, socijalnata patologija e nauka koja gi prou~uva<br />

site sogledivi naru{uvawa na ~ovekoviot `ivot vo op{testvoto<br />

kako izrazi na zapirawe na op{testveniot razvoj ili op{testveno nazaduvawe.<br />

Toj razlikuva tri vidovi na socijalno patolo{ki pojavi: socijalni<br />

bolesti (somatski bolesti, mentalni i psihosomatski naru-<br />

{uvawa), sociopatii (toksikomanii - alkoholizam, drogi, poroci -<br />

seksualni delikti i perverzii, prostitucija i agresii - samoubistva,<br />

samopovredi, delinkvencijata na maloletnici i na deca) i socijalni<br />

dezorganizacii (dezorganizacii na semejstvoto, brakot, komunata i rabotnite<br />

grupi i globalnoto op{testvo). 175<br />

Spored [eparovi}, socijalnata patologija se zanimava so socijalnopatolo{kite,<br />

odnosno so negativnite op{testveni pojavi i iznao|aweto<br />

najdobri na~ini za nivnoto suzbivawe i otstranuvawe, kako i<br />

na {tenite vlijanija vrz poedincite, grupite i op{testvoto. 176<br />

Spored Milosavqevi}, taa e nauka za socijalnite pojavi koi so<br />

svoeto patolo{ko projavuvawe vo vid na agresii (kriminalitet, samoubistva),<br />

toksikomanii (alkoholizam, narkomanija), iskol~enosti<br />

(prostitucija), negativno vlijaat na sostojbata i razvojnite mo`nosti<br />

vo pomalite i pogolemite socijalni grupi. 177 Ottamu proizleguva i nelogi~nosta<br />

na negovoto tvrdewe, deka kriminologijata e samo granka<br />

na socijalnata patologija koja vo prv red se zanimava so prou~uvawe<br />

socijalnopatolo{kata pojava koja se narekuva kriminalitet. 178<br />

3. Moj stav e deka najblisku do realnosta e sfa}aweto na Bavcon,<br />

spored koe "socijalno patolo{ki pojavi se onie ~ove~ki deluvawa<br />

i povedenija ~ii zaedni~ki imenitel e sprotivnosta na va`e~kite,<br />

op{testveno priznaeni i prifateni normi i vrednosti" koi vo isto<br />

vreme se povedenija koi okolinata gi smeta za nemoralni, asocijalni<br />

ili antisocijalni." 179 Takvi sociopatolo{ki pojavi bi bile: alkoho-<br />

175<br />

Jakovljevi}, V, Uvod usocijalnu patologiju, Nau~na knjiga, Beograd, 1971.<br />

str. 40-46.<br />

176<br />

[eparovi}, Z. op. cit. str. 391.<br />

177<br />

Milosavljevi}, B. Osnovi socijalne patologije, Institut za dokumentaciju za-<br />

{tite na radu "Edvard Kardelj" i Centar za informativno-izdava~ku delatnost, NI{,<br />

1983. str. 7 i 14.<br />

178<br />

Ibid, str. 27.<br />

179<br />

Bavcon, Lj. i dr. Socijalna patologija Ljubljana, Mladinska knjiga, 1969,<br />

str. 20.<br />

116


lizmot, narkomanijata, vagabunda`ata, hazardiraweto, nasilni{tvoto,<br />

seksualnite devijacii (na primer, prostitucijata, homoseksualizmot),<br />

samoubistvoto, a mo`ebi i nekoi psihi~ki pre~ki dokolku imaat<br />

opredelno op{testveno zna~ewe. Nakratko, devijantno povedenie na<br />

poedinecot e ona koe predizvikuva opredelena reakcija vo op{testvenata<br />

sredina i toa samo toga{ koga okolinata na takvite dejstvija nadovrzuva<br />

nekakva sankcija. Devijantnite povedenija pretstavuvaat posebna<br />

op{testvena pojava dokolku gi ispolnat slednive uslovi: 1 0 ako<br />

se masovni (poedine~nite povedenija na pogolem broj lu|e treba da<br />

zna~at ne{to pove}e od nivniot mehani~ki zbir), 2 0 ako mo`at kvantitativno<br />

da se opredelat, i 3 0 ako so naru{uvaweto na op{testvenite<br />

normi se vospostavuva a) specifi~en op{testven odnos (odnos na<br />

sudiri i prisilba) me|u prekr{itelot i op{testvenata zaednica, b)<br />

vnatre{na struktura i, v) ako nivnoto javuvawe, postoewe i dvi`ewe<br />

vo prv red zavisi od op{tite op{testveni procesi i dvi`ewa (kvalitativna<br />

opredelenost). Zaedni~i etiolo{ki imenitel na site poedine~ni<br />

devijacii i posebni sociopatolo{ki pojavi (koi pretstavuvaat<br />

zbir od site poredine~ni devijacii), vo krajna konsekvenca se<br />

opredeleni od otu|enosta na ~ovekovoto bitie. Pritoa vo objasnuvaweto<br />

na alienacijata, Bavcon poa|a od dve karakrteristiki na objektivnata<br />

polo`ba na poedinecot vo op{testvoto. Prvata, e nezadovoluvaweto<br />

na osnovnite potrebi. Takvata polo`ba na ~ovekot vo sebe<br />

krie latentna mo`nost deka poedincite ili celi grupi na lu|e zaradi<br />

zadovoluvawe na svoite potrebi }e se orientiraat i kon takvi sredstva<br />

koi }e gi dovedat vo sudir so normite na drugite op{testveni grupi<br />

i globalnoto op{testvo. Vtorata karakrteristika se sostoi vo nezadovoluvaweto<br />

na duhovnite, psihi~kite t.e. nematerijalnite potrebi<br />

na ~ovekot. Neuspehot vo nivnoto zadovoluvawe povtorno vodi kon<br />

grupni sudiri.<br />

Me|utoa, seto ova ne dava odgovor za{to samo opredelen procent<br />

od ~lenovite na nekoja konkretna op{testvena zaednica vr{at krivi~ni<br />

dela ili se oddavaat na opredeleni sociopatolo{ki pojavi. Faktorite<br />

poradi koi mo`nosta za nastanuvawe i postoewe na devijantnite<br />

povedenija i sociopatolo{kite pojavi se pretvora vo stvarnost,<br />

spored Bavcon bi mo`ele da se svedat na a) op{testvenata polo`ba na<br />

~ovekot vo procesot na op{testvenata diferencijacija na nastanatite<br />

op{testveni grupi, b) pogolemata ili pomalata uspe{nost na socijalnata<br />

kontrola, ili so drugi zborovi od pogolemiot ili pomaliot stepen<br />

na op{testvgenata organiziranost, odnosno dezorganiziranost (od<br />

sistemot na socijalnata dezorganizacija), i v) procesot na ~ovekovata<br />

socijalizacija, sfaten vo naj{iroka smisla na zborot. 180<br />

4. Ona {to me|utoa, od dosega{nite i brojni drugi opredelbi,<br />

objasnuvawa i klasifikacii mo`e da se zabele`i e deka sepak ne dava-<br />

180<br />

Ibid, str. 30.<br />

117


at odgovor na osnovnoto pra{awe {to ovde si go postavuvame, za{to<br />

seto toa mo`e ednakvo da se koristi i pri objasnuvaweto na kriminalitetot.<br />

So drugi zborovi, etiologijata na sociopatolo{kite i kriminalnite<br />

povedenija e napolno ednakva. Toa nakratko zna~i, deka sekakvo<br />

barawe na nivnata razlika vo taa sfera e sizifova rabota.<br />

Ottamu za vistinsko diferencirawe i opredeluvawe na odnosot me|u<br />

kriminologijata i socijalnata patologija za nas od su{testveno zna-<br />

~ewe se slednive dva apspekti: 1 0 naso~enosta na opredeleno negativno<br />

povedenie i, 2 0 vidot na op{testvenata reakcija na takvoto povedenie.<br />

1 0 Prviot, aspekt jasno uka`uva deka posledicite od odnesuvawata<br />

{to vo literaturata se opredeluvaat kako devijantni (sociopatolo{ki)<br />

sekoga{ poka`uvaat opredelena destruktivnost naso~ena<br />

kon sebe, i obratno, kriminalnite povedenija - destruktivnost naso-<br />

~ena kon drugi. Pritoa, vedna{ mo`e da ni se upati zabele{aka deka<br />

toa e to~no koga se raboti za razlikuvaweto na ubistvoto i samoubistvoto,<br />

no ne i za ostanatite sociopatolo{i pojavi, za{to sosema e realno<br />

i mo`no tie negativno da se odrazuvaat i da ostavaat zna~itelni<br />

posledici i vrz drugi lica: od devijantnoto povedenie na alkoholi-<br />

~arot i te kako mo`at da stradaat negovite najbliski. So toa me|utoa,<br />

ni od daleku ne se obezvrednuva na{iot stav vo koj e zna~ajno deka nadvore{nite<br />

i vnatre{nite pri~ini na devijantnoto povedenie vodat<br />

kon destrukcija sprema sebe, a deka istite tie nadvore{nite i vnatre-<br />

{nite pri~ini {to go uslovuvaat kriminalnoto povedenie, vodat kon<br />

destrukcija sprema drugi. Posledicata ovde ne e va`na. Taa dobiva<br />

zna~ewe samo vo procenuvawe na zna~eweto vo ramkite na ednoto,<br />

odnosno drugoto povedenie.<br />

2 0 Vtoriot aspekt vo razlikuvaweto na devijaciite i kriminalitetot,<br />

a ottamu i vo opredeluvaweto i razgrani~uvaweto na predmetot<br />

na nivniot interes, se sostoi vo vidot na op{testvenata reakcija.<br />

Razlikata se sostoi, ili treba da se sostoi, vo toa {to vo prviot slu-<br />

~aj op{testvenata reakcija treba da bide isklu~ivo neformalna, a vo<br />

vtoriot raboti za formalna kontrola.<br />

Povedenija naso~eni kon<br />

sopstvena {teta (naj~esto<br />

svrteni protiv sebe, no ~esto i<br />

svoite bliski)<br />

Sociopatolo{ki pojavi<br />

(smoubistvo, komar, alkoholozam<br />

narkomanija, prostitucija, vagabunda`a,<br />

itn.)<br />

Socijalna patologija<br />

NEGATIVNI POVEDENIJA<br />

Povedenija naso~eni kon<br />

sopstvena korist (naj~esto<br />

svrteni protiv drugite i nivnite<br />

bliski)<br />

Kriminalitet<br />

<strong>Kriminologija</strong><br />

Kriminalna politika<br />

118


Obedinuvaweto na rezultatite (posledicite) na socijalnata<br />

patologija i kriminologijata treba da go izvr{i kriminalnata politika<br />

vo funcija na nivnoto spre~uvawe i suzbivawe.<br />

9. KRIMINOLOGIJATA I VIKTIMOLOGIJATA<br />

1. Viktimologijata (od latinskiot zbor victima - `rtva, i gr~kiot<br />

zbor logia - nauka) najednostavno mo`e da se definira kako nau~no<br />

soznanie za `rtvite na kriminalitetot. Vo pogled na opredeluvawetona<br />

nejziniot predmet me|utoa, postojat razli~ni sfa}awa koi vo osnova<br />

zavisat od sva}aweto na poimot na `rtvata. Vo ovoj pogled, vsu{-<br />

nost, postojat dve sfa}awa: 1 0 sfa}awe na viktimologijata vo potesna<br />

i 2 0 viktimologijata vo po{iroka smisla.<br />

1 0 Spored prvoto sfa}awe koe go zastapuvaat golem broj avtori<br />

(H. Hentig, Ezzat Abdel Fattah, Schneider, P. Nuvolone, Paul Cornil, Holyst, V.<br />

N. Ristanovi˚, Ante Cari˚ i dr.) "viktimologijata se zanimava so<br />

prou~uvawe na neposrednata `rtva na zlostorstvoto i toa posebno so<br />

nejzinata li~nost, so biolo{kite, psiholo{kite i moralnite crti,<br />

nejzinite sociokulturni karakteristiki, vrskata so delinkventot, nejzinata<br />

uloga i so pridonesot vo genezata na zlostorstvoto." 181<br />

2 0 Za razlika od ova za nas sosema prifatlivo stojali{te, postojat<br />

i brojni definicii za viktimologijata sfatena vo po{iroka smisla<br />

vo ~ii predmet na istra`uvawe, pokraj `rtvata na kriminalitetot,<br />

se pomestuvaat site mo`ni `rtvi od najrazli~ni deluvawa i nastani.<br />

Spored edna od tie definicii: "Viktimologijata e nauka za `rtvata,<br />

koja ja izu~uva li~nosta na `rtvata i mehanizmot na stradaweto<br />

na lu|eto od krivi~noto delo i nesre}nite slu~ai so cel za nivno suzbivawe<br />

i spre~uvawe" 182 Od vakvata koncepcija proizleguva deka interesna<br />

`rtva za prou~uvawe pretstavuva sekoe lice koe trpi povredna<br />

na svoite prava poradi protivpravno dejstvie i drugo nasilstvo ili<br />

nesre}en slu~aj. 183 Me|u avtorite {to go zastapuvaat po{irokiot pristap<br />

na viktimologijata treba da se istaknat: izraelskiot advokat<br />

181<br />

Fattah, E. A., La victimologie: Qu'est-elle e quel est son avenu, Revue<br />

internationale de droit penale et de police tehnique, 1967/2, str. 113.<br />

182<br />

[eparovi}, Z. op. cit. str. 366.<br />

183<br />

Privrzanicite na viktimologijata vo po{iroka smisla pod poimot<br />

`rtva gi podrazbiraat "site onie koi trpat vo svoite prava na `ivot, zdravje,<br />

integritet, sigurnost kako individualni ili kolektivni `rtvi, bez ogled na<br />

toa dali stradaweto e izvedeno so dejstvie ili so propu{tawe na fizi~ko<br />

ili pravno lice predvideni so izre~ni normativni propisi ili pak so univerzalniot<br />

koncept na ~ovekoviet prava." [eparovi}, Z. Viktimologija - studija o<br />

`rtvama, Pravni fakultet u Zagrebu, Zagreb, 1985, str. 16.<br />

119


Mendelson (Benjamin Mendelshon), [eparovi˚ i dr. 184<br />

2. Ako go ostavime na strana sfa}aweto na viktimologijata vo<br />

po{iroka smisla kako neprifatlivo i za nas neinteresno gledi{te,<br />

pra{aweto za odnosot so kriminologijata treba da se odnesuva samo na<br />

viktimologijata sfatena kako nauka za `rtvite na kriminalnite<br />

odnesuvawe, bez ogled na toa dali se raboti za `rtva kako fizi~ko ili<br />

pravno lice, ili mo`ebi za tn. posredni `rtva. No i kaj vakviot reduciran<br />

pristap vo objasnuvaweto na odnosot na kriminologijata so viktimologijata,<br />

denes glavno se izvdojuvaat dva stojali{ta. Prvoto poa|a<br />

od stavot deka kriminologijata i viktimologijata pretstavuvaat<br />

posebni i samostojni nau~ni disciplini koi i pokraj taa okolnost<br />

stojat vo nu`na zaemna povrzanost (Mendelshon, Nuvolone, Holyst, [eparovi˚,<br />

Zagorka Simi˚ - Jeki˚185 ), a vtoroto, ottamu deka viktimologijata<br />

e integralen del (granka) na kriminologijata, odnosno deka prou~uvaweto<br />

na `rtvite na kriminalitetot e predmet na kriminologijata<br />

(Fattah, Cornil, Pinatel, Selin, Milutinovi˚, Cari˚, Ristanovi˚ i dr.).<br />

So ogled na dosega{nata izgradenost na predmetot, metodite i celite<br />

na viktimologijata, moj stav e deka treba da se prifati prvoto stojali{te.<br />

186<br />

Ako se zadr`ime samo vrz predmetot na viktimologijata lesno<br />

se zabele`uva deka taa, pokraj za nas najzna~ajnite kriminolo{ki, opfa}a<br />

i se zanimava i so brojni drugi problemi na `rtvata od aspekt na<br />

krivi~noto pravo, kriminalnata politika, penologijata, kriminalistikata<br />

itn. Ottamu, svojata definicija Ristanovi˚ ja formulira na<br />

sledniov na~in: "Viktimologijata e zbir na soznanija za `rtvata na<br />

kriminalitetot, vklu~uvaj}i gi tuka posebno kriminolo{kite, krivi-<br />

~nopravnite, krivi~noprocesnite, gra|anskopravnite, kriminalnopoliti~kite,<br />

terapeutskite i kriminalisti~kite soznanija." 187 Vrz taka<br />

184<br />

Mendelson pokraj `rtvite na kriminalitetot, gi pomestuva i<br />

`rtvite na sopstveno povedenie (poradi nesre}a na rabota, soobra}ajni nesre}i),<br />

`rtvi na elementarni nerpogodi (zemjotresi, poplavi i sl), `rtvite<br />

na industriskiot napredok (zagaduvawe na prirodnata sredina), `rtvite na<br />

dejstvijata na dr`avnite i drugi organi, i sl. Mendelshon. B. "La victime dans la<br />

genese du crime, T. II, Paris, 1975, str. 157.<br />

185<br />

Spored ispravnoto stojali{te na ovoj avtor, viktimologijata ve}e<br />

dovolno se afirmirala kako samostojna nauka za da se postavuva ova teoretsko<br />

pra{awe. Vo ovoj moment mo`e da se postavuvaat samo teoretskite razgleduvawa<br />

okolu definiraweto na nejziniot predmet na izu~uvawe vo potesna<br />

(selektivna viktimologija) i vo po{iroka (sinteti~ka viktimologija) smisla.<br />

Simi}-Jeki}, Z. Razgrani~enje viktimologije od drugih krivi~nih nauka, Pravni<br />

`ivot, Beograd, 1985/12, str. 1181-1194.<br />

186<br />

Poinaku: Ignjatovi}, \. op. cit. str. 31.<br />

187<br />

Nikoli}-Ristanovi} Vesna, Uticaj `rtve na pojavu kriminaliteta,<br />

IRO Svetozar Markovi˚, Beograd, 1984. str. 38.<br />

120


opredeleniot predmet se nadovrzuvaat i brojni celi i zada~i na kriminologijata<br />

vo ~ie iscrpno naveduvawe ovde ne mo`eme da navleguvame.<br />

188 Spored toa, logi~no e kriminologijata vo prv red da se intersira<br />

za viktimolo{kite soznanija koi se odnesuvaat na kriminolo{kite<br />

problemi na `rtvata, a toa se: 1 0 viktimizacijata, 2 0 viktimogenite<br />

predispozicii (biopsihosocijalni karakteristiki na `rtvata), 3 0<br />

odnosot na `rtvata so prestapnikot (odnos na kriminalniot par: storitel-`rtva),<br />

i 4 0 pridonesuva~koto povedenie na `rtvata za izvr{uvawe<br />

na deloto (razni vidovi na intervencija na `rtvata vo nastanuvaweto<br />

na deloto: pritisok, nagovarawe, i sl.), i tipolo{kite klasifikacii<br />

na `rtvite. Me|utoa, i toa zna~i samo da gi pomesti vo<br />

svojot interes, a ne i vo predmetot na kriminologijata, za{to poinakvoto<br />

postapuvawe bi zna~elo apsorbirawe na viktimologijata od<br />

kriminologijata, a so toa ne samo gubewe na nejzinata samostojnost<br />

tuku i su{tinsko ograni~uvawe na nejzinite nau~ni mo`nosti i dostigawa<br />

vo ovaa oblast.<br />

II. KRIMINOLOGIJATA I DOPOLNITELNITE NAU]I<br />

1. KRIMINOLOGIJATA I SOCIOLOGIJATA<br />

Sociologijata e op{ta nauka za op{testvoto, koja gi prou~uva<br />

zakonitostite na nastanuvaweto, strukturata i razvojot na op{testvenite<br />

pojavi. So ogled deka kriminalitetot isto taka pretstavuva opredelena<br />

op{testvena pojava, ve}e vrz taa osnova potrebno e kriminologijata<br />

da gi koristi koncepciite, metodite i nau~nite dostigawa na<br />

sociologijta.<br />

Sociolo{oto ispituvawe na kriminalitetot ima golemo zna~ewe,<br />

ottamu {to gi pru`a osnovnite soznanija za op{testvenite pojavi<br />

i glavnite ilustracii za odnosot na poedinecot i op{testvoto kako i<br />

za sudirot na individualnite i op{testvenite interesi. Vo tie ramki<br />

kriminologijata gi crpi svoite po~etni soznanija. Nejzinata povrzanost<br />

e u{te potesna so posebnite granki na sociologijata. Zna~ajno e<br />

da se istakne i toa deka do sociolo{kiot poim na krivi~noto delo<br />

188<br />

Spored V. N. Risranovi˚ "Osnovna cel na viktimologijata e obezbeduvawe<br />

nau~no vredni soznanija za pri~inite na kriminalitetot vrzani za<br />

`rtvata koi se pogodni da bidat iskoristeni vrz prakti~en plan za obezbeduvawe<br />

na efikasna preventivna politika, otkrivawe na nepoznatiot storitel<br />

i adekvatno odmeruvawe na kaznata na storitelot, a isto taka i prou~uvawe<br />

na problemite koi nastanuvaat za `rtvata po izvr{enoto krivi~no delo."<br />

Avtorot natamu zboruva za zada~i na viktimologijata na: 1 0 teoretski plan,<br />

kako i na planot na 2 0 kriminalnata etiologija, 3 0 kriminalnata fenomenologija,<br />

4 0 profilaksata i prevencijata, 5 0 na praven plan, 6 0 na terapeutski<br />

plan, i 7 0 na planot na kriminalistikata. Vidi: Ibid, str. 38-39.<br />

121


kriminologijata mo`e da dojde samo ako se ispita razvojot na ovoj<br />

poim i negovata povrzanost so site formi na op{testveni pravila i<br />

site faktori na op{testvenitot `ivot. <strong>Kriminologija</strong>ta mora da<br />

vodi smetka i za vlijanieto na oblikot na vladeeweto i op{testvenata<br />

struktura, religijata, kulturata i brojni drugi socijalni faktori vrz<br />

formiraweto na poimot na razli~nite kategorii na krivi~ni dela.<br />

Na toj na~in se doznava kako i vo koj oblik niz istorijata se postavuvale<br />

potrebite na op{testvoto za inkriminirawe na oddelni ~ove~ki<br />

aktivnosti kako krivi~ni dela.<br />

Poradi povekestranata zavisnost na sociologijata i kriminologijata,<br />

opredelen broj avtori, osobeno vo SAD, kriminologijata ja<br />

opredeluvaat kako posebna granka na sociologijata.<br />

122<br />

2. KRIMINOLOGIJATA I PSIHOLOGIJATA<br />

Psihologijata nau~no i prakti~no e povrzana so site nauki koi<br />

se zanimavaat so kriminalitetot i povedenieto na lu|eto voop{to so<br />

oled na toa {to psihi~kite sostojbi i procesi pretstavuvaat eden od<br />

faktorite na kriminalnoto povedenie. Za da gi razjasni razli~nite<br />

vidovi na kriminalno povedenie, potrebno e kriminologijata da gi<br />

ispituva funkciite na psihi~kite procesi kako eden od elementite na<br />

toa povedenie. Za taa cel kriminologijata gi koristi nau~nite dostignuvawa<br />

na psihologijta za vlijanieto na psihi~kite procesi vrz povedenieto<br />

na li~nosta. Soglasno vakviot stav, mo`e slobodno da se ka`e<br />

deka viktimologijata í pru`a na kriminologijata zna~ajni etiolo{ki<br />

soznanija za podobro sogleduvawe na pri~inite, osobeno na nasilni-<br />

~kiot kriminalitet, podobro osvetluvawe na odelni biolo{ki, psiholo{ki<br />

i sociokulturni aspekti na li~nosta na zlostornikot i za poobjektivno<br />

procenuvawe na opredelni merki povrzani so prevencijata<br />

i represijata na kriminalitetot.<br />

3. KRIMINOLOGIJATA I SUDSKATA PSIHOPATOLOGIJA<br />

Sudskata psihopatologijata e nauka za nenormalnata psiha i nenormalnite<br />

psihi~ki pojavi. 189 Taa gi prou~uva du{evnite sostojbi i<br />

osobeno bolnite du{evni sostojbi na storitelite na krivi~nite dela<br />

koi stojat vo vrska so vr{eweto na opredeleni krivi~ni dela. Taa,<br />

vsu{nost, se zanimava so prou~uvawe na du{evnoto zdravje za potrebite<br />

na pravnata teorija i pravosudnata praktika.<br />

Sudskata psihopatologija pridonesuva kon pravilno razbirawe<br />

i objasnuvawe na oddelni krivi~ni dela i karakteristikite na nivnite<br />

storiteli, a so nejzinite rezultati se koristi kriminologijata vo<br />

1966, str. 1.<br />

189<br />

Jevti}, D. Sudska psihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb,


prou~uvaweto na krivi~nite dela izvr{eni od strana na psihoti~ni i<br />

psihi~ki rastroeni izvr{iteli. <strong>Kriminologija</strong>ta gi koristi soznanijata<br />

na sudskata psihopatologija pri prou~uvaweto na vlijanieto na<br />

mentalnite bolesti, psihopatskite, neuroti~nite, oligofrenite i<br />

drugi du{evni rastrojstva vrz kriminalnoto povedenie. Od druga strana,<br />

sudskata psihopatologija gi koristi soznanijata na kriminalnata<br />

etiologija za objasnuvawe na opredeleni du{evni sostojbi kako masovna<br />

pojava.<br />

123


124


II DEL<br />

KRIMINOLO[KI TEORII<br />

125


126


G l a v a I<br />

ISTORISKI RAZVOJ NA KRIMINOLO[KATA MISLA<br />

Pred da preminime na prika`uvaweto na razvojot na kriminolo{kata<br />

misla, vo celost }e se poslu`ime so izvonredniot lapidaren<br />

voved na Hentig. Toa go pravime ottamu {to po na{e li~no uveruvawe<br />

vo nego na najprecizen i najslikovit na~in e dadena su{tinata na ona<br />

{to treba na startot da se znae i nikoga{ da ne se ispu{ti od vid, ne<br />

samo koga se sledat razli~nite idei vo kriminologijata, tuku i sekoga{<br />

koga se razmisluva za bilo koj od etiolo{kite problemi na krimialitetot.<br />

Spored Hentig, zna~eweto na kauzalnoto prio|awe na fizi~kite<br />

i op{testvenite fenomeni e o~igledno. Kauzalnoto prio|awe ni<br />

poka`uva na koj na~in da spre~ime nekoj nesakan rezultat so otstranuvawe<br />

na eden od antecedentite. Namesto otstranuvawe na eden od antecedentite,<br />

nie mo`eme isto taka da vneseme edna nova pri~ina, eden<br />

protivmotiv vo kauzalniot tek koj inaku bi se zavr{il so kriminalen<br />

akt. Zna~i, nie mo`eme da razlikuvame dva vida pri~inost: "skastrena"<br />

i "zbogatena" pri~inost. Primer na zbogatena pri~inost pretstavuva<br />

voveduvaweto na ve{ta~kata opasnost - kaznata, vo sekojdnevniot<br />

tek na ~ovekovite dejstvija. Nie o~ekuvame deka stravot }e vleze vo<br />

presmetkite na onoj koj bi mo`el da stane zlostornik i da dejstvuva<br />

kako protivmotiv. Kaznata kako protivpri~ina se vklopuva vo eden<br />

stak koj inaku bi dovel do ubistva, kra`bi ili siluvawa.<br />

Me|utoa, kaznata e samo edna gruba forma na primenetoto, prakti~no<br />

soznavawe na pri~inosta. Toa e obid da se spre~i zlostorot.<br />

Me|utoa, sekoga{ koga }e se slu~i nekoj zlostor, nie doa|ame do soznanie<br />

deka metodot na sprotivstavuvawe, na{iot strav i propi{uvaweto<br />

na zbranite pretrpele nesupeh. Na{iot sleden potez e poostruvawe na<br />

kaznata. Namesto ispituvawe na brojnite pri~inski antecedenti nie<br />

razgleduvame samo edna proizvodna sila, imeno ~ovekovata volja. Ako<br />

pritisokot na ovaa to~ka ostanuva bez dejstvo, toga{ ja zgolemuvame<br />

silata na pritisokot, t.e. strogosta na kaznata, o~ekuvaj}i so sigurnost<br />

deka nejzinoto poostreno dejstvo }e ja popravi slikata na zlostorot.<br />

Na{ite kriminalni statistiki poka`uvaat deka ovoj predvremen<br />

potez e nekorisen. Me|utoa, javnoto mislewe, na{ite zakonodavci i<br />

mnogumina koi se zanimavaat so op{testvenite problemi ostanuvaat<br />

neubedeni i natamu pogre{no rezoniraat.<br />

Krivi~noto pravo sî u{te e privrzano na pretpostavkata za<br />

slobodnata volja. Vsu{nost, postoi samo edna pri~ina na zlostorot:<br />

127


zlostorni~kata volja, zlostorni~kata namera. Ovaa zlostorni~ka namera<br />

e direkten naslednik na onaa univeralna pri~ina od porane{nite<br />

vremiwa koja e poznata pod imeto |avol. ... Da se ograni~i razmisluvaweto<br />

za nedozvolenoto povedenie na edna takva pri~inost, na slobodnata<br />

i zla volja, zna~i neminovno da se bide odveden vo }orsokak.<br />

Ovaa teorija gi zapostavuva silnite pri~inski impulsi, koi vrz voljata<br />

dejstvuvaat od nadvor, kako i slo`enata struktura na sekoj volev<br />

akt. Delumnata pri~inost so koj se slu`i na{eto zakonodavstvo pod<br />

najpovolni uslovi mo`e da dade samo delumni rezultati.<br />

Za kriminologot povedenieto na sekoe ~ove~ko su{testvo e<br />

usloveno. Vo nastojuvaweto da vospostavi izvesen red vo spletot na<br />

pri~inite, toj natamu razlikuva dve glavni grupi: na edna strana ja<br />

gleda nastroenosta, dispozicijata, `iviot nukleus na reakciite na<br />

prilagoduvaweto, odnosno na neprilagoduvaweto, a na drugata strana,<br />

mnogubrojnite pottici na silata na okolinata kakvi {to se prijatnoto<br />

vreme i nepogodite, hranlivite i otrovnite rastenija, `ivotni koi<br />

mo`at da slu`at za ishrana i divi yverovi, prijateli i neprijateli,<br />

op{testveni gupi koi se od pomo{ i neprijalelski grupi na lu|e"...<br />

A {tom pri~inskite komponenti bea otkrieni vo pogolem broj,<br />

se pojavija i raznite {koli koi go istaknuvaa ovoj ili onoj pri~inski<br />

element. Borbata se vode{e me|u fatalisti~kite i optimisti~kite<br />

gledi{ta, iako ne nedostasuvaa i nau~ni argumenti. So ogled deka toa<br />

se emocionalno vsadeni mislewa, tie me|usebno ne mo`ea da se ubedat<br />

so istaknuvawe na svoite isklu~ivi naodi i so izvlekuvawe na razli-<br />

~ni zaklu~oci od istovetni okolnosti. Be{e neizbe`no razli~nite<br />

gledi{ta vo odnos na osnovnite pri~ini, da prepora~uvaat i razli~ni<br />

lekuvawa. 190<br />

I. ANTI^KATA MISLA ZA KRIMINALITETOT I PERIODOT<br />

NA SREDNIOT VEK<br />

1. ANTI^KA MISLA ZA KRIMINALITETOT<br />

1. U{te od po~etokot na zaedni~koto `iveewe niz svoite religiozni<br />

i drugi razmisluvawa za svetot {to go opkru`uva ~ovekot mu<br />

posvetil opredelno vnimanie na op{testvoto i negovite fenomeni.<br />

Me|utoa, duri so javuvaweto na klasnata podelnost }e se sozdadat neophodni<br />

uslovi za izdvojuvawe na opredelena grupa lu|e od procesot na<br />

materijalnoto proizvodstvo koja }e se zafati so objasnuvawe na opredeleni<br />

op{testveni pojavi. Na toj na~in e sozdadena anti~kata filozofija<br />

vo ~ii ramki deluvale pove}e genijalni misliteli. Me|u niv }e<br />

se javat i takvi umovi {to }e nastojuvaat da ja objasnat su{tinata na<br />

kriminalitetot, a so samoto toa i su{tinata, prirodata i celite na<br />

190<br />

Hentig, H. op. cit. str. 117-120.<br />

128


kaznata, na~inot na nejzinoto odmeruvawe i drugi problemi {to bile<br />

konkretno povrzani so nivnata primena. Pritoa e karakteristi~no<br />

deka ovie misliteli ne se zadr`uvale vrz nekoja sistematska razrabotka<br />

na kriminalitetot i op{testvenata reakcija od toa vreme tuku, so<br />

seto toa samo popatno se zanimavale vo svoite filozovski dela i raspravi.<br />

2. Parcijalnite razmisluvawa za ovie pojavi }e zapo~nat so Pitagora<br />

i negoviot stav deka kaznata vo su{tina e op{testvena odmazda<br />

za storenoto delo. Vo soglasnost so negoviot glaven interes za matematikata<br />

i nejzinoto povrzuvawe so filozofijata }e proizleze i<br />

pitagorejskoto zalagawe za striktno pridr`uvawe do na~eloto na talionot<br />

so koe se bara ekvivalenten (matemati~ki) odnos me|u zloto sodr`ano<br />

vo krivi~noto delo i vozvratenata op{testvena odmazda. So<br />

vakvoto razmisluvawe na Pitagora i negovite sledbenici, vsu{nost,<br />

samo se odrazuva{e i brane{e postojnata op{testvena sostojba i praktika<br />

na kaznuvaweto. 191<br />

3. Najzna~ajniot pretstavnik na sofistite - Protagora ima{e<br />

sprotivno mislewe za ova pra{awe. Toj be{e golem protivnik na sfa-<br />

}aweto deka kaznata treba da bide odmazda za storenoto delo, za{to e<br />

besmisleno da se odmazduva samo zatoa {to e povreden pravniot propis.<br />

Kaznata treba da bide racionalna, a rezultatot od umnoto kaznuvawe<br />

treba da gi spre~uva idnite naru{uvawa na pravoto i toa ne samo<br />

od strana na osudenikot tuku i od drugite. Kaznuvaweto se vr{i zaradi<br />

popravawe i zastra{uvawe, a ne poradi odmazda. Me|utoa, so ogled na<br />

toa {to Protagora dopu{tal deka ima i nepopravlivi storiteli, proizleze<br />

i negoviot kontroverzen stav spored koj za takvite lica e prepora~livo<br />

izreknuvawe i izvr{uvawe na kaznite progonstvo i li{uvawe<br />

od `ivotot. 192<br />

4. Spored misleweto na Platon (428-347) pri~inite na zlostorstvata<br />

mo`at da se podelat vo dve grupi: psiholo{ki (vnatre{ni) i<br />

fiziolo{ki (nadvore{ni). Pri~inite od prvata grupa se javuvaat<br />

kako posledica na "bolnata du{a" koja {to od svoja strana e uslovena<br />

od "vlijanieto na strastite, baraweto na zadovolstva ili pak ednostavno<br />

od neznaewe." Pri~inite od vtorata grupa se sveduvaat na oblicite<br />

na biolo{kata degeneracija. 193 Ottamu i negoviot stav za postoewe<br />

zlostornici {to kako takvi se ra|aat i za koi so ogled na nivnata nepopravlivost<br />

nu`no se nalaga primena na smrtni kazni kako edinstveno<br />

re{enie. Za ostanatite osudenici sprema koi spored Platon e mo-<br />

`no popravawe, toj predlaga{e primena na takvi merki {to }e se vo<br />

704.<br />

str. 76.<br />

191<br />

Vidi: Ivo{evi}, D, Drevno ka`njavane, JRKKP, Beograd, 1970/4, str. 703-<br />

192<br />

Ibid, str. 704.<br />

193<br />

Milutinovi}, M, <strong>Kriminologija</strong>, Savremena administracija, Beograd, 1976,<br />

129


soglasnost so negovata teza deka celta na kaznata e stradawe na du{ata<br />

koja {to se zarazila so zlostorot.<br />

Od ovie stavovi zastapuvani vo negovite rani trudovi od tn. sokratovski<br />

period, }e dojde do opredeleno otstapuvawe vo poznatoto<br />

delo "Zakoni." Tuka Platon ve}e go zastapuva misleweto deka celta<br />

na kaznata e popravawe na storitelot, opomena na drugite da ne vr{at<br />

krivi~ni dela i za{tita na op{testvoto, a ne odmazda za storenata nepravda.<br />

Ni edna kazna {to se odreduva vrz osnova na zakonot nema za<br />

cel nekoe zlo, tuku postignuva edno od dvete: ili go poprava kaznetiot,<br />

ili pak, ja namaluva merkata na negovoto ne~inewe. 194 Ponatamu Platon<br />

veli: "ako nekoj stori opredelen prestap, sîedno dali krupen ili<br />

siten, zada~a na zakonot e od nego da bara da ja nadomesti {tetata i da<br />

go pou~i i natera nikoga{ vo idnina pove}e da ne se osmeli volevo da<br />

izvr{i takvo delo, ili ako ne toa, toga{ barem zna~itelno poretko.<br />

Bidej}i zada~ata i na najdobriot zakon le`i vo toa so dela ili zborovi,<br />

so pomo{ na u`ivawe ili bolka, so uka`uvawe po~esti ili odzemawe<br />

na gra|anskite prava, pari~ni kazni ili podaroci, ili na bilo<br />

koj drug na~in da se postigne ~ovekot da ja zamrazi nepravdata i da ja<br />

zasaka pravdata. 195 Spored toa, te`i{teto na krivi~nite zakoni ne<br />

treba da bide naso~eno kon kaznuvawe na zlostornicite, tuku vo prv<br />

red kon vo suzbivaweto na vr{eweto na krivi~nite dela, odnosno tie,<br />

pred sî, treba da imaat preventivna odo{to represivna priroda. Zakonite<br />

treba pove}e da vlijaat vrz razumot na ~ovekot, da gi uveruvaat<br />

lu|eto deka ne treba da vr{at krivi~ni dela, a ne samo da predizvikuvaat<br />

strav od kaznata.<br />

Zboruvaj}i za vidot i visinata na kaznata, Platon smeta deka<br />

treba da se zemat predvid ne samo okolnostite od koi zavisi krivi~noto<br />

delo (te`inata na deloto) tuku i okolnostite koi se odnesuvaat na<br />

storitelot (dali e popravliv ili nepopravliv, dali e lud, bolen, premnogu<br />

star i sl.). Vo ovaa smisla za nepopravlivite prestapnici {to<br />

storile najte{ki krivi~ni dela (sprema bogovite, roditelite i dr`avata)<br />

se zalagal za smrtna kazna, 196 dodeka za istite dela storeni od ludi,<br />

bolni i stari lica - za ednogodi{no progonuvawe. 197 Me|utoa, ovie<br />

idei za individualizacijata vo kaznuvaweto, Platon ne mo`el dokraj<br />

da gi razvie, 198 iako dal zna~ajni predlozi {to bi trebalo da im poma-<br />

194<br />

Vidi: Platon, Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971, str. 355.<br />

195<br />

Ibid, str. 368.<br />

196<br />

Ibid, str. 355.<br />

197<br />

Ibid, str. 371-372.<br />

198<br />

Vo vrska so pri~inite zaradi koi Platon ne mo`el da ja razvie svojata<br />

ideja za individualizacijata vo kaznuvaweto vo literaturata se veli deka<br />

se krijat vo negovoto sfa}awe oti ima dosta slabi sudovi {to ne mo`at dobro<br />

da ja vr{at taa funkcija. Zatoa toj se zalaga i za pocelosni zakoni {to }e<br />

ja neutraliziraat slabosta na sudovite. No, bidej}i vo zakonot ne mo`at da se<br />

130


gaat na zakonodavecot i na sudiite vo nivnoto sproveduvawe. 199<br />

Platon dal i konkretni predlozi za primena na izvesni kazni.<br />

Predlaga{e smrtna kazna za davawe zasolni{te na progonetite, za<br />

primawe podaroci zaradi storeni uslugi na dr`avata, za vol{ebni{tva<br />

so koi nekomu mu se pravi {teta. 200 Mo{ne interesno i zna~ajno e i<br />

negovoto zalagawe za prifa}awe na zatvoraweto kako redovna kazna.<br />

Toj predlagal tri ustanovi: edna za pritvor, druga za nepopravlivite<br />

(ku}i na kaewe) i treta za popravlivite zlostornici. 201<br />

5. Aristotel (384-322), kako i Platon e prestavnik na idealisti~kata<br />

filozofija. Toa mo`e da se vidi vo negovoto indeterministi~ko<br />

sfa}awe na vojlata. Spored nego vrz odlukata na poedinecot za<br />

izvr{uvawe na krivi~noto delo nemaat nikakvo vlijanie nadvore{nite<br />

okolnosti, odnosno toj go vr{i krivi~no delo samo poradi negovata<br />

moralna rasipanost. No, za razlika od Platon, Aristotel priznava<br />

deka mnogu pojavi na op{testveniot `ivot sepak imaat vlijanie vrz<br />

pojavata na kriminalitetot. Spored Aristotel, prestapni~koto povedenie<br />

na ~ovekot e rezultat od vlijanieto na osum okolnosti: "slu~aj,<br />

prirodna nu`nost, nadvore{ni sili, navika, re{enie, gnev i pohotlivost.<br />

202 Sekoj zlostornik e neprijatel na op{testvoto i treba da se kazni<br />

za{to so svojot prestap ja naru{il ednakvosta me|u lu|eto i so toa<br />

ja povredil konkretnata pravednost. 203 Kaznata e sredstvo {to treba<br />

predvidat site okolnosti od koi zavisi individualizacijata, takvoto re{enie<br />

ne mo`elo da se ostvari. Vidi: Pe{i}, V, Istoriski razvoj ka`njavanja prestupnika,<br />

Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2, str. 204.<br />

199<br />

Vo ovaa smisla Platon veli: "... I taa kazna (storitelot) treba da<br />

ja trpi ne zatoa {to storil zlostorstvo - tuku zaradi toa vo idnina toj samiot<br />

i drugite {to }e vidat kako e kaznet napolno da zamrazat sekoja nepravda ili<br />

da ostavat golem del od taa nepravda. I zatoa zakonite mora da vodat smetka<br />

za site takvi slu~ai i za sekogo da pogodat to~na golemina na kaznata, kako<br />

{to strelecot to~no pogoduva: najposle mora da go odredat i nejziniot to~en<br />

na~in i vid. Izvr{uvaj}i ja taa ista rabota, sudijata treba da mu pomaga na<br />

zakonodavecot koga nekoj zakon mu ostava da donese ocenaka za toa {to treba<br />

da pretrpi ili da plati zlostornikot sprema koj se izreknuva presudata. A<br />

zakonodavecot mora kako slikar da gi dade samo osnovnite crti na koi treba<br />

da se pridr`uva pri ocenkata za poedine~nite slu~ai {to podle`at na zakonite"<br />

Platon, op. cit, str. 482.<br />

200<br />

Ibid, str. 378.<br />

201<br />

Ibid, str. 482.<br />

202<br />

V. \uri}, M. Predgovor na deloto na Aristotel, Nikomanova etika, Kultura,<br />

Beograd, 1970, str. XXXIII.<br />

203<br />

Konkretnata pravi~nost se postignuva so izedna~uvawe po pat na<br />

aritmeti~ka proporcija. Taa pravi~nost pretstavuva sredina me|u dobivkata<br />

i {tetata i tuka sekoj e ednakov bez ogled na toa dali e ~esen ili lo{ - "va-<br />

`no e samo toa da se utvrdi deka eden trpi nepravda, a drug ja nanesuva, deka<br />

131


povrotno da ja vospostavi ednakvosta, odnosno pravi~nosta. Ako na<br />

eden mu se nanesat rani, a drug gi predizvikal, ako nekoj ubil, a drug i<br />

podlegnal na smrtta, toga{ me|u onoj {to go podnesuva i onoj {to go<br />

izvr{il deloto nastanal odnos na neednakva podelba i sudijata so pomo{<br />

na kaznata se obiduva da vospostavi ednakvost na na~in {to na<br />

onaa strana koja {to ima vi{ok na dobivka, toj vi{ok go odzema. 204 Su-<br />

{tinata na takvoto kaznuvawe e odmazda ("vra}awe milo za drago"). 205<br />

Odmazdata, veli Aristotel, e vo ~ovekovata priroda za{to go smiruva<br />

~ovekoviot gnev i negovoto ~uvstvo na bolka go zamenuva so zadovolstvo.<br />

206 Neprezemaweto na odmazdata e vo sprotivnost so ~ovekovata<br />

~uvstvitelnost i nagonot za samoodbrana, za{to samo robovite mo`at<br />

da podnesuvaat navredi bez da se nalutat. Dokolku ne e glup ili so ropska<br />

priroda, slobodniot ~ovek treba da se luti i na sekoe zlo mora da<br />

vozvrati so zlo. 207 Srazmernoto vra}awe za pretrpenoto zlo e uslov za<br />

odr`uvawe na ~ovekovata zaednica. 208<br />

Pri konkretno realizirawe na reakcijata mo`no e i opredeleno<br />

otstapuvawe od srazmernosta. Takvoto otstapuvawe vo eden slu~aj e<br />

predopredeleno od klasnata pripadnost na poedinecot. Toa vo soglasnost<br />

so konstrukcijata na distributivnata pravednost zna~i deka:<br />

"ako nekoj {to ne e na vlast udri nekogo, udarot ne smee da bide vozvraten.<br />

No, ako nekoj udri lice {to e na vlast, udarot ne samo {to }e<br />

bide vozvraten tuku (storitelot) }e bide i strogo kaznet. 209<br />

Vtoroto otstapuvawe od srazmernata odmazda e povrzano so karakterot<br />

na zlostorni~kata volja. Imeno, spored Aristotel, kaj sekoe<br />

delo treba da se vodi smetka dali e storeno dobrovolno (volevo) ili<br />

nedobrovolno (nevolevo) dejstvie. Volevite dejstvija natamu se delat<br />

na namerni (svesni, so predhodno razmisluvawe) ili nenamerni (sveeden<br />

napravil {teta, a drug ja o{teten" (str. 125). Korektivno pravi~no postapuvawe<br />

zna~i sredina me|u vr{eweto nepravda i trpeweto nepravda. Prvoto<br />

zna~i da ima{ pove}e, a vtoroto da ima{ pomalku (str. 126). "Nepravednosta<br />

ednovremeno e i vi{ok i nedovolnost, i toa za nepravedniot li~no vi{ok<br />

na ona {to voop{to e korisno, a nedovolnost na ona {to e {tetno." Aristotel,<br />

Nikomhova etika, Kultura, Beograd, 1970, str. 127.<br />

204<br />

Ibid, str. 120.<br />

205<br />

Ibid, str. 123.<br />

206<br />

Ibid, str. 101.<br />

207<br />

Ibid, str. 101.<br />

208<br />

Ibid, str. 123.<br />

209<br />

So distributivnata pravednost se vodi smetka za dostoinstvoto na<br />

~lenovite na zaednicata i nivnite individualni zaslugi za op{testvoto. Taa<br />

se rakovodi od ~esta, ugledot, vrednosta ili podobro re~eno od klasnata pripadnost<br />

na poedinecot, a se ostvaruva spored geometriska proporcija: kolku e<br />

pogolema vrednosta na ~ovekot, tolku e pogolema dobivkata, ili pak, pomala<br />

{tetata. Vidi: Ibid, str. 120 i 121.<br />

132


sni, no bez predhodno razmisluvawe). Vo dvata slu~ai se raboti za nepravedno<br />

ogre{uvawe sprema zakonot i zatoa treba da se vospostavi<br />

ednakvost. Me|utoa, kaj namerno storenite dela treba da se ima predvid<br />

deka se vr{at od gnev (vo lutina) i pod dejstvo na drugi afekti vo<br />

koi se zapa|a soglasno ~ovekovata priroda. Pri kaznuvaweto na tie<br />

slu~ai treba da se vodi smetka za ulogata na `rtvata. 210<br />

Od druga strana, za dela storeni so nedobrovolni dejstvija ne<br />

mo`e da se ka`e deka se nepravedni iako so niv ~ovekot se ogre{uva<br />

sprema zakonot. Odmazdata {to ovde }e se primeni treba da zavisi od<br />

toa dali se raboti za prostlivo dejstvie (slu~aj ili gre{ka) ili pak,<br />

za dejstvie {to ne mo`e da se prosti (afekt {to ne e ni priroden ni<br />

~ove~ki).<br />

Od seto ova mo`e da se vidi deka kaj Aristotel e prisuten opredelen<br />

streme` za individualizacija vo kaznuvaweto, a so svoite postapki<br />

od na~eloto na talionot dosegnal i drugi problemi me|u koi i<br />

onoj za zna~eweto na pridonesot na `rtvata vo kaznuvaweto.<br />

Pogre{no e da se misli, veli natamu toj, deka lu|eto se rakovodat<br />

od altruisti~ki pobudi pri donesuvaweto na odlukata da go izvr{at<br />

krivi~noto delo. Ona od {to prose~niot ~ovek se rakovodi pri<br />

donesuvaweto na site svoi odluki toa e li~nata korist. Nakratko, poedinecot<br />

da ne stane izvr{itel na zlostorni~ki akt, mora da dojde do<br />

zaklu~ok deka od toa ima pogolema {teta odo{to korist. Ottamu, site<br />

zakoni treba da bidat uredeni na na~in kolku {to e mo`no pove}e da<br />

go istaknuvaat ovoj moment.<br />

6. Kaj Rimjanite, za ~ii {to duh mo`e da se ka`e deka pove}e be-<br />

{e pragmati~en odo{to misloven, ne mo`e da se sretnat zna~ajni kriminolo{ki<br />

razmisluvawa i idei, osven takvi koi zna~at o`ivuvawe na<br />

ve}e sozdadenite od strana na gr~kite filozofi. Sepak, rimjanite<br />

kako majstori za sozdavawe na aforizmi, ostavile zna~ajni formuli<br />

vo koi se odrazuvaat opredeleni idei za kriminalitetot. Me|u niv denes<br />

mo`at da se najdat takvi maksimi koi pretstavuvaat osnovni<br />

na~ela na krivi~nopravnite sistemi. Takvi se, na primer, aforizmite:<br />

Ne bis in idem, Nemo prudens punit quia peccatur est, sed ne peccatur;<br />

Cogitationis poenam nemo pattitur, itn. Od ovie brojni formuli mo`at da<br />

se izvle~at slednive idei za kriminalitetot. Ekvivalencija me|u te-<br />

`inata na krivi~noto delo i izvr{uvaweto na kaznata, pri {to pod<br />

te`ina na krivi~no delo se podrazbira ne samo prirodata na krivi-<br />

~noto delo, tuku i stepenot na subjektivnata odgovornost (Ne maior<br />

poena quem culpa sit) od {to proizleguva i na~eloto na individualizacijata<br />

na kaznata. Sleduva idejata za za{tita na op{testveniot interes<br />

spored koja op{testvoto mora da kaznuva so cel da go za{titi<br />

210<br />

"Delata storeni vo afekt so pravo se osuduvaat kako dela bez predumisla,<br />

za{to za~etnikot ne e onoj {to go vr{i deloto, tuku onoj {to go<br />

predizvikal afektot" Ibid, str. 132.<br />

133


kako interesot na poedinecot, taka i interesot na drugite gra|ani i<br />

na op{testvoto vo celost.<br />

Nakrtako, filozofite {to delumno se zanimavale so problemite<br />

na kaznata i kaznuvaweto vo robovladetelskiot Rim, ne uspeale<br />

da dadat nekoi novi i poinakvi idei od nivnite gr~ki predhodnici. Takov<br />

e primerot so Ulpijan (Domitius Ulpianus), Ciceron (Marcus Tullius<br />

Cicero, 106-43 p.n.e.) 211 i nekoi drugi misliteli od toa vreme. Me|u niv,<br />

sepak, }e se izdvoi sofistot Lukrie Anej Senaka (Lucrius Anneus Seneca,<br />

4-65) so svoeto zna~ajno delo "Rasprava za gnevot" vo koe }e im posveti<br />

mnogu pogolem prostor na ovie pra{awa. Iako i kaj nego se ~uvstvuva<br />

golemo vlijanie od Protagora i Platon, negovite sfa}awa<br />

zna~at ~ekor ponapred vo ovaa oblast, za{to niz povrzuvaweto na celite<br />

na kaznata so opredeleni endogeni faktori na kriminalitetot<br />

(strastite) genijalno ja anticipriral sovremenata individualizacija<br />

na kaznuvaweto, a so svojot streme` za humanizirawe na kaznite se izdignuva<br />

ne samo pred svoeto, tuku i pred na{eto vreme.<br />

Osnovnoto pra{awe {to toj saka da go re{i e na~iniot na koj<br />

treba da se ubla`i gnevot kako okolnost od koja proizleguvaat mnogu<br />

zla, a me|u niv i na kriminalitetot i drugite poroci na ~ovekot. Spored<br />

nego gnevot e najgrdata ~ove~ka strast {to se ra|a bez u~estvo na<br />

voljata i rasuduvaweto 212 i vodi kon posegnuvawa na oru`je, kon krv,<br />

ubistva, zaemni gadosti me|u lu|eto, razni uni{tuvawa i nepravedno<br />

izre~eni kazni. 213 Onoj {to pottiknat od gnevot }e stori grev (prestap)<br />

214 treba da se kazni, no kaznata treba da bide poslednoto sredstvo<br />

za iskorenuvawe na gnevot. Vistinskiot za{titnik na narodot treba<br />

najprvin da se potrudi da go razvie gra|anskiot duh za dobroto i zamrazuvaweto<br />

na nepravdata preku dejstvoto na blagiot zbor (sovetuvawe),<br />

a potoa so poblag verbalen prekor (opomena, ukor) i najposle so blagi<br />

211<br />

Vo soglasnost so gr~kite filozofi, Ciceron tvrdi deka nade`ta<br />

vo nekaznivosta se javuva kako edna od glavnite pri~ini na kriminalitetot.<br />

Ottamu bara kaznata da bide neizbe`na, me|utoa toa ne go vrzuva so zastra{uvaweto<br />

tuku so principot na ekonomijata kaj kaznuvaweto. Pokraj toa toj<br />

podrobno gi izlaga kriminalnopoliti~kite tendencii na kaznata. Krivi~noto<br />

pravosudstvo treba da se vr{i "ad reipublicae autoritatem", sojuzot na gra|anite<br />

da go napravi nedopirliv i siguren, kaznuvajki go sekoj napad na ovoj sojuz<br />

i vrz interesite na negovite ~lenovi. Me|utoa, idejata na op{testvenata sigurnost<br />

ne mo`e da se zeme kako edinstven kriterium kaj kaznuvaweto: kaznata<br />

se nalo`uva za vinata i mora da í odgovara na taa vina: Neka kaznata ne<br />

bide pote{ka od vinata (Ne maior poena culpa sit). ^ubinski, M. op. cit. str. 42.<br />

212<br />

Seneka, Rasprava o gnevu, Rad, Beograd, 1983, str. 20-30.<br />

213<br />

Ibid, str. 5-6.<br />

214<br />

Grev e sramno da mu se {teti na tatkovinata: zna~i i na gra|ninot<br />

za{to toj e del od tatkovinata (a delovite zaslu`uvaat po~it, ako ja zaslu`uva<br />

celinata)." Ibid, str. 56.<br />

134


kazni {to mo`at da se otpovikaat, no i so onie najostrite rezervirani<br />

za najlo{ite prestapnici. 215 Koja kazna }e se izbere, dali taen ili<br />

javen ukor, javno `igosuvawe, progonuvawe ili smrtna kazna 216 i spored<br />

Seneka zavisi od toa dali se raboti za popravlivi ili nepopravlivi<br />

zlostornici. 217 Sudijata e toj {to treba da znae deka edna kazna se upotrebuva<br />

za popravawe a druga za otstranuvawe i deka vo dvata slu~ai<br />

treba da se ima predvid idninata a ne minatoto. Zatoa "nikoj razumen<br />

ne kaznuva za ona {to e storeno, tuku zatoa vo idnina da ne se gre{i,<br />

ona {to e pominato ne mo`e da se otpovika, a idninata mo`e da se predupredi.<br />

218 Vo dvata slu~ai treba da se bara korista {to kaznata ja<br />

nosi za idninata, a taa korist e razli~na: vo prviot slu~aj - popravawe<br />

na zlostornikot, 219 a vo vtoriot - otstranuvaawe na prestapnikot da ne<br />

stori novo delo i zastra{uvawe na drugite. 220 Ottuka proizleguva,<br />

deka Seneka pravi jasna distinkcija me|u celite {to treba da se ostvarat<br />

sprema popravlivite (samo za niv e predviden zastra{uva~kiot<br />

element na kaznata) i nepopravlivite zlostornici. Od druga strana,<br />

Seneka jasno gi oddeluva razgleduvawata za odmazdata koja {to vo nitu<br />

eden moment ne ja brka so celite na kaznata. Toj ja opravduva javnata<br />

odmazda kako neophodno sredstvo za odbrana na op{testvoto, a privatnata<br />

odmazda kako dol`nost {to proizleguva od qubovta i po~ituvaweto<br />

kon najbliskite. 221 Me|utoa, i vo dvata slu~ai Seneka e protiv<br />

onaa odmazda {to poa|a od gnevot, lutinata i omrazata bilo na poedinecot,<br />

222 bilo na sudijata. 223 Na ovoj problem mu posvetuva golemo vni-<br />

215<br />

Ibid, str. 11<br />

216<br />

Ibid, str. 20.<br />

217<br />

Ibid, str. 19.<br />

218<br />

Ibid, str. 25. Toa e poznata izreka koja vo original glasi: "Nemo prudens,<br />

quia peccatum est, sed ne peccatur, revocasi enim praeteria non possunt, futura<br />

prohibentur".<br />

219<br />

"Nie ne bi gi ubivale ni otrovnite ni vodenite zmii nitu site<br />

onie koi so svoeto kasnuvawe ili udar {tetat, koga bi mo`ele da gi pripitomime<br />

ili da postigneme da ne bidat opasni ni za nas ni za drugite. Zatoa nema<br />

da mu pravime zlo ni na ~ovekot {to pogre{il, tuku zatoa da ne gre{i i kaznata<br />

nikoga{ nema da se odnesuva na minatoto tuku samo na idninata" kaznata<br />

ne luti, taa ~uva. Za{to, ako treba da bide kaznet sekoj onoj ~ij duh e opak i<br />

zatruen, od kaznata ne bi bil izzemen nikoj." Ibid, str. 57.<br />

220<br />

Ibid, str. 11-12.<br />

221<br />

Ibid, str. 16.<br />

222<br />

"Nema ni{to ponedoli~no odo{to da se lutime na onoj {to go kaznuvame,<br />

kaznata sepak pove}e }e koristi za popravawe na zlostornikot ako e<br />

donesena so sudska odluka. Zatoa Sokrat mu veli na robot - Bi te i{ibal da<br />

ne sum lut." Ibid, str. 19.<br />

223<br />

"Dobriot sudija go osuduva ona {to zaslu`uva osuda, no ne mrazi"<br />

Ibid, str. 21.<br />

135


manie i toa, pred sÒ, za da se zapre privatnata odmazda koja vo negovo<br />

vreme bila mo{ne prisutna. Vo taa smila iznesuva brojni nasoki {to<br />

treba da go iskorenat gnevot kako kaj mladite taka i kaj vozrasnite i<br />

pritoa se obiduva da doka`e deka onaa okolnost {to go sozdvava prestapnikot<br />

vo ednakva mera e neprifatliva kaj odmaznikot, za{to nejzinoto<br />

prisustvo doveduva do apsurdot: eden prestapnik da bide kaznet<br />

od drug prestapnik. 224 Odmazdata {to ne e oslobodena od gnev mo`e da<br />

predizvika i drugi posledici kako na primer: bezobyirno i nesrazmerno<br />

kaznuvawe, 225 sozdavawe novi sudiri, 226 psihi~ki nemiri, 227 itn.<br />

Najgolem lek za gnevot e odlo`uvaweto na odmazdata. 228 Ako e storena<br />

nekoja navreda, odlo`uvaweto mo`e i treba da vodi kon potisnuvawe<br />

na lutinata. 229 No kaj pote{kite dela ne mo`e da dovede do kone~no<br />

oprostuvawe na zloto, odnosno kon celosno odlo`uvawe na odmazdata.<br />

230 Ottuka se gleda svesta na Seneka za toa deka prevospitnoto dejstvo<br />

{to í se pridava na kaznata bez ogled na svojata uloga ne mo`e da ja<br />

izmeni su{tinata na kaznata voop{to. 231<br />

Kaj starite Rimjani mo`at da se najdat opredeleni razmisluvawa<br />

i vo delata na pistelite kako {to se Horacio, Plaut, Ovidie i<br />

drugi, koi ~esto plenat so svojata ostroumnost, pa duri i gi nadminuvaat<br />

ideite na samite pravnici od toa vreme. Opredeleni stavovi vo<br />

vrska so pri~inite na kriminalitetot mo`at da se sretnat i kaj rimskite<br />

poeti. Kako takvi tie naj~esto gi istaknuvale: op{toto opa|awe<br />

na moralot, strastite (osobeno koristoqubieto), streme`ot kon<br />

po~esti, ludosta, zlobata, zovrivaweto na vinoto i krvta, a osobeno<br />

te{kata siroma{tija na narodnite masi. 232<br />

224<br />

Vidi: Ibid, str. 19.<br />

225<br />

"Niedna strast ne te`nee pove}e kon odmazda odo{to gnevot i zatoa<br />

toj ne e sposoben da se odmazdi: nagol ili bezumen kako skoro sekoja strastvena<br />

`elba, samiot si pre~i sebesi vo ona kon {to brza." Ibid, str. 17.<br />

226<br />

Vidi: Ibid, str. 71-73.<br />

227<br />

Vidi: Ibid, str. 95.<br />

228<br />

Ibid, str. 54.<br />

229<br />

Vidi: Ibid, str. 55. Vo ovaa smisla na strana 55 Seneka go veli i slednovo:<br />

"Onaa golema du{a koja umee samata da se ceni ne se odmazduva za navreda<br />

za{to ne ja ni ~uvastvuva." Ottamu, se ~ini deka i vo negovo vreme nemalo<br />

golema razlika me|u pri~inate {to doveduvaat do odmazdata so onie sostojbi<br />

{to va`at i denes. Vo taa smisla i <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Ubistvata vo Makedonija,<br />

Studentski zabor, Skopje, 1995, str. 194.<br />

230<br />

Seneka, Ibid, str. 102.<br />

231<br />

Vidi: Ibid, str. 8.<br />

232<br />

Vidi: ^ubinski, op. cit. str. 43.<br />

136


2. PERIOD NA SREDNIOT VEK<br />

1. Toa {to su{tinski go odbele`uva celokupniot sreden vek se<br />

odnosite me|u Crkvata i dr`avata, borbata na verskata i svetovnata<br />

vlast ili sudirite me|u tie dve sili. Rimskite papi (osobeno Grgur<br />

VII, 1073-1085, Aleksandar III, 1159-1181 i Inokentie III, 1198-1261),<br />

u~ej}i deka se bo`ji zastapnici i deka sekoja vlast e dadena od Gospod,<br />

deka imaat pravo da gi simnuvaat carevite i knezovite, kako i pravo<br />

na dr`avata da í gi diktiraat zakonite, uspale da postignat svetovnata<br />

vlast da bide podredena na re{ava~koto vlijanie na Crkvata. So<br />

toa Crkvata stana najgolem feudalec koj se stremi preku politi~kata<br />

prevlast da obezbedi golemi prihodi. Toj politi~ki podem na Crkvata<br />

se gleda i vo postojanoto jaknewe na crkovnoto pravo vo odnos na dr`avnoto<br />

pravo, kako i vo razvojot i {ireweto na crkovnoto pravosudstvo,<br />

vklu~itelno i na crkovnoto krivi~no pravosudstvo. Crkovniot<br />

podem zapo~nat vo XI vek, svojot najvisok domet go dostignuva vo XII<br />

vek. Me|utoa, tuka ve}e po~nuva nejzinoto postisnuvawe kako dr`avna<br />

vlast, nejzino slabeewe i podocne`no gubewe na primatot na teolo{kite<br />

nazori za svetot kako i monopolot vo naukata i obrazovanieto. Toa<br />

slabeewe na nejzinoto vlijanie, kako {to }e vidime podocna, vo prv<br />

red e vrzano za jakneweto na kapitalisti~kite elementi vo feudalnoto<br />

op{testvo, kako i na jakneweto na nacionalnite dr`avi. 233<br />

Kako i da î, so vleguvaweto vo sredniot vek nastanuva zastoj vo<br />

razvojot na kriminolo{kata misla koj vsu{nost e svojstven na op{tiot<br />

zastoj na nau~nata rabota vo sredniot vek. Sekoja nau~na dejnost, dokolku<br />

za takvo ne{to voop{to mo`e da se zboruva vo ovoj period, se<br />

nao|a{e pod vlijanie i kontrola na Crkvata. Toa e i razbirlivo so<br />

ogled na toa {to crkovniot stale` kako glavno oru`je za za{tita na<br />

svoite klasni interesi, go smeta{e neznaeweto. Naukata be{e rezervirana<br />

samo za pripadnicite na crkovnite stale`i koi po sekoja cena<br />

nastojuvaa da ja sokrijat nau~nata vistina od {irokite narodni masi i<br />

na toj na~in prirodnite i op{testvenite pojavi {to e mo`no pove}e<br />

da gi obvijat so tainstvenost i nedopirlivost. Nakratko, nivnata glavna<br />

zada~a se sostoe{e vo toa da se uni{ti ~ovekovata `elba za soznavawe<br />

na nau~nata vistina i nivno zaveduvawe od vistinskite pati{ta<br />

{to vodat kon nivnata sre}a, so uka`uvawe na magii i najrazli~ni<br />

vra`bini. Opsednata so nastojuvaweto da stane edinstven regulator na<br />

op{testvenite osnosi, Crkvata se javi kako istoriski ko~ni~ar na napredokot<br />

vo site sferi na zdravorazumskata misla i ottamu na sekoj<br />

obid da se dojde do opredeleni soznanija za pojavata na kriminalitetot.<br />

Negativnostite posledici od toa se sostojat vo slednoto:<br />

233<br />

Ba~i}, F. Op}i ogled na srednovjekovno krivi~no pravo (XI-VIV vjek),<br />

Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1988/5, str. 687.<br />

137


1 0 Zapostavuvawe i stavawe vo zaborav na site idei koi vo<br />

odnos na kriminalitetot postoea vo stariot vek.<br />

2 0 Namesto postavuvaweto na pravilni postavki za su{tinata i<br />

problemot na kriminalitetot se doa|a do slednite protivre~nosti.<br />

Krivi~noto delo se izdena~uva so metafizi~kiot poim na zloto. Toa e<br />

povreda na izvesni bo`enski zakoni, na bo`anskata pravda, zna~i na<br />

poimi koi sosema mu se nepristapni na nau~noto ispituvawe i koi se<br />

podudiraat so objektivnite nau~ni razultati. Zlostornikot ne e realno<br />

su{testvo kaj koe krivi~nata odluka e uslovena so nizata na op{-<br />

testveni i individualni okolnosti, tuku ~ovek vo kogo se nao|a zol<br />

duh, sredstvo so ~ija pomo{ vodat borba ve~nite metafizi~ki sili na<br />

dobroto (angelite) i zloto (|avolite). Od vakvoto sfa}awe na krivi~noto<br />

delo i vinata proizleguvaat osobeni celi na kriminalnata politika.<br />

Kaznata ima za cel odmazda za povreda na bo`jite zakoni, za<br />

naru{uvaweto na bo`jata pravda. Popravaweto, dokolku toga{ e cel<br />

na kaznata, ne se sostoi vo popravawe vo dene{na smisla na zborot, tuku<br />

vo smisla na kaewe, odevawe za storeniot grev. Zaradi samata te-<br />

`ina na grevot kaznite se surovi. Kaznuvaweto zasnovano vrz ovoj princip<br />

ni najmalku ne vodi smetka za potrebata na individualizacijata,<br />

tuku kaznata se izrekuva spored {ablonsko kategorizirawe na vinovnicite<br />

vo "bogohulnici", "eretnici", "gata~i" i sl.<br />

3 0 Samata pogre{na pretstava za prirodata na krivi~noto delo<br />

kako gre{no delo ima{e za posledica sozdavawe na cela kategorija<br />

krivi~ni dela koi od dene{en aspekt se sosema nerzbirlivi. Osobeno<br />

te{ki bea krivi~nite dela navreda na bo`enstvata, eres i sl. koi sekoga{<br />

povlekuvale smrtna kazna. Verskata netolerancija podignata na<br />

stepen na dogma, isto taka ima{e za posledica inkriminirawe na novi<br />

krivi~ni dela. Posebena kategorija se onie krivi~ni dela koi navodno<br />

uka`uvaat na vrskite na obvinetiot so vra`bini, magija, pa duri i<br />

samoto osporuvawe na postoeweto na ovie nadzemni sili.<br />

4 0 Vo kolkava mera crkvata go poni`ila ~ovekoviot um i li~nosta<br />

na ~ovekot se gleda i od monstruoznata postapka so obvinetite<br />

poznata pod imeto inkviziciona postapka. Za da se dobie to~na pretstava<br />

za ovoj period dovolno e da se pro~ita koja i da e istorija na inkvizicijata.<br />

Ona {to, me|utoa, e najinteresno e deka site lica koi gi<br />

sozdavaa tie krivi~ni dela se narekuva pravnici, a ~esto i doktori na<br />

nauki.<br />

Samo po sebe se podrazbira deka vo ovoj period ne nao|ame nikakvi<br />

misli za kriminalitetot {to bi bile vredni za spomnuvawe.<br />

Seto ona {to ni go ostavija toga{nite pravnici skolasti~ari e kako<br />

ne treba da se posmatra problemot na kriminalitetot.<br />

2. Me|u glavnite pretsatvnici na srednovekovnata misla koi<br />

raspravale za zlostorstvata i kaznuvaweto na nivnite storiteli spa-<br />

|aat Avgustin i Toma Akvinski.<br />

138


Sv. Avgustin (354-430) vo svoeto poznato delo "Za bo`jata<br />

dr`ava," vo soglasnost so svojata teolo{ka koncepcija na apsolutna<br />

bo`ja pravda, istaknuva{e deka edinstvenata cel na kaznata e stradawe<br />

i odevawe za izvr{enoto krivi~no delo. Ottamu, Avgustin e i protiv<br />

smrtnata kazna smetajki deka so nea bi do{lo do neopravdano skratuvawe<br />

na makite na zlostornikot. Ili poednostavno, so smrtnata kazna<br />

na zlostornikot mu se uskratuva mo`nosta da strada i na toj na~in<br />

da se pokae i pomiri so navredenoto bo`enstrvo.<br />

Toma Akvinski (1225-1274) vo deloto "Summa Theologica" pokraj<br />

idejata za apsolutna bo`ja pravda ja istaknuva i tn. relativna pravda<br />

koja se postignuva so zabrana na najte{kite krivi~ni dela {to go zagrozuvaat<br />

~ovekovoto op{testvo. Spored Avgustin, krivi~noto delo<br />

nema karakter na povreda na ve~niot bo`ju red, tuku so nego se navreduva<br />

op{toto ~ove~ko dobro (bonum commune). So izrekuvaweto na<br />

kaznata se izvr{uva bo`jata volja i se ostvarva potrebniot op{testven<br />

mir.<br />

II. SOCIJALUTOPISTITE, PERIOD NA RENESANSATA I<br />

FRANCUSKITE ENCIKLOPEDISTI<br />

So po~etokot na raspa|aweto na feudalizmot od XVI se javuva<br />

cela plejada misliteli {to se zalaga za popravedno op{testvo i za<br />

osloboduvawe na naukata od stegite na teologijata.<br />

1. SFA]AWA NA SOCIJALUTOPISTITE<br />

1. Od krajot na XIV vek pa se do prvata polovina na XIX vek, so<br />

problemite na kriminalitetot na izvesen na~in se zanimavaa i pretstavnicite<br />

na tn. utopisti~ki socijalizam. So socijalutopistite, vsu-<br />

{nost, zapo~nuva eden dolg period koj vo pogled na kaznata zna~i zalo-<br />

`ba za najzina humanizacija, ukinuvawe na telesnite, smrtnata i voop{to<br />

strogite i surovi kazni i barawe srazmernost vo kaznuvaweto.<br />

Socijalutopistite ne se zadr`uvaa samo vrz toa. Tie ne se dvoumea<br />

vo pogled na pri~inite na kriminalitetot i devijantnite pojavi.<br />

So ogled na nivniot stav deka ~ovekoviot karakter se formira isklu-<br />

~ivo pod vlijanie na sredinata, taa sredina, odnosno op{testvoto go<br />

smetaa odgovorno za site ~ovekovi poroci i mani. Spored niv, ~ovekovata<br />

neednakvost ne e biolo{ki tuku socijalno uslovena. Nea ja proizveduvaat<br />

opredeleni op{testveni ustanovi i op{testveni uslovi<br />

koi mo`at i treba da se izmenat. Ukinuvaweto na privatnata sopstvenost,<br />

poinakva organizacija na brakot i smejstvoto, ovozmo`uvawe<br />

op{to i ednakvo obrazovanie, se sredstvata so koi ve{ta~kite (ekonomski,<br />

moralni i drugi) neednakvosti me|u lu|eto mo`at da se ukinat.<br />

2. Tomas Mor (Thomae Mori, 1478-1535) vo deloto "Utopija" se<br />

139


pobuni protiv smrtnite kazni {to bile izrekuvani i izvr{uvani za<br />

kradcite, smetaj}i deka takviot na~in na kaznuvawe "gi preminuva<br />

granicite na pravdata i ne mu koristi na op{toto dobro." Kako odmazda<br />

za samata kra`ba, takvata kazna e premnogu svirepa, a sepak nedovolna<br />

da ja suzbie. Bidej}i, nitu obi~nata kra`ba e taka stra{en prekr{ok<br />

{to bi trebalo da se plati so glava, nitu koja bilo kazna sama<br />

po sebe e kadra da gi odvrati od kra`bi onie {to ne raspolagaat so<br />

drugi sredstva za odr`uvawe na `ivotot. Na kradcite im se odmeruvaat<br />

te{ki i svirepi kazni, a mnogu pokorisno bi bilo da se raboti<br />

vrz toa da se obezbedat izvesni sredstva za `ivot, taka {to nikoj ne }e<br />

zapadne vo prokletata nu`da da mora da zapo~ne so kra`ba, a da zavr{i<br />

na gubili{te. 234 Vo vrska so toa, Mor go istaknuva i slednoto:<br />

"Smetam deka sekoj mo`e da sogleda kolku e ne samo besmisleno, tuku<br />

za dr`avata i opasno koga na ist na~in se kaznuvaat ubijcite i kradcite.<br />

Koga eden neranimajko znae deka za nego postoi ista opasnost da<br />

go obvinat za kra`ba, ili, pokraj toa i za ubistvo, toga{ i samoto toa<br />

somnenie go pottiknuva i da go ubie onoj ~ovek kogo inaku sakal samo<br />

da go ograbi. 235 Gledaj}i ja pri~inata na kra`bite vo sostojbata do koja<br />

dovede prvobitnata akumulacija na kapitalot, toj se zalagal za preventivni<br />

merki {to }e zna~at lekuvawe na op{testvoto, a namesto smrtnite<br />

i telesnite kazni predlagal da se vovede kaznata zatvor so prisilna<br />

rabota smetaj}i deka taa mo`e da obezbedi popravawe na prestapnicite<br />

dokolku humano se postapuva so niv.<br />

3. Interesni razmisluvawa za individualizacijata na kaznata<br />

nao|ame i kaj Tomazo Kampanela (Thomae Campanellae, 1568-1630). Vo<br />

"Gradot na sonceto" (delo {to e objaveno me|u 1620-1623 god.) toj predviduva<br />

pove}e kazni, od ukor do smrtna kazna i se zalaga za brza sudska<br />

postapka, no e protiv voveduvaweto na kaznata zatvor. "Za nasilstvo<br />

se osuduva na smrt ili se izrekuva kazna oko za oko, nos za nos,<br />

zab za zab itn. spored zakonot na odmazdata, ako deloto e umisleno i<br />

ako postoela namera"..."Ako zlostorstvoto e storeno vo karanica i bez<br />

predumisla, presudata se ubla`uva"..."Grevovite storeni od slabost i<br />

neznaewe se kaznuvaat samo so ukor i so primenuvawe vozdr`livost<br />

ili izu~uvawe na onie nauki ili ve{tini protiv koi nekoj zgre{il"...<br />

"Ako nekoj bide obvinet po vtor ili tret pat, toa povlekuva dvokratna<br />

kazna. 236 4. Teorijata za kriminalitetot na Robert Oven (Robert Owen,<br />

1771-1858) 237 se sostoi vo toa deka ~ovekoviot karakter, koj e sostaven<br />

234<br />

Mor, T. Utopija. Kultura, Beograd, 1964, str. 55-56.<br />

235<br />

Ibid, str. 63-64.<br />

236<br />

Kampanela, T. Grad sunca, Kultura, Beograd, 1964, str. 44-45.<br />

237<br />

Robert Oven e avtor na pove}e dela {to imaat vrednost vo pogled<br />

na kriminalitetot. Me|u niv se osobeno zna~ajni: "The book of moral worlds"<br />

(1849) i "Esseys on the principle of the formation of the human characher" (1850).<br />

140


del na moralnata li~nost na ~ovekot, se sozdava pod vlijanie na nadvore{nata<br />

sredina. Na toj na~in toj pretstavuva nekoja sredna vrednost<br />

me|u onie koi kriminalitetot go sfa}aat kako isklu~iv produkt na<br />

ekonomskite uslovi i onie koi vo kriminalitetot gledaat samo dejstvo<br />

na moralnite osobini na zlostornikot, sfateni kako vrodeni osobini<br />

na ~ovekot. Oven priznava deka zlostornikot e ~ovek so niski<br />

moralni osobini, no site niv gi smeta za steknati osobini koi mo`at<br />

da se promenat. Ulogata na op{testvoto vo formiraweto na karakterot<br />

e presudna ne samo vo negoviot razvoj, tuku i vo pogled na negovata<br />

natamo{na promena. Poimite na dobroto i zloto, doblesta i porokot<br />

besramnosta i krivi~noto delo mo`eme najdobro da gi sfatime kako<br />

osobini koi zavisat od op{testvenata sredina vo koja se nao|a ~ovekot.<br />

Zna~eweto na Oven, sepak, ne e vo ovie negovi idei, tuku vo negovite<br />

usilbi i prakti~no da gi doka`e. I pred nego mnogu drugi avtori<br />

dale mnogu umesni idei za problemot na kriminalitetot, no nikoj pred<br />

nego ne se obidel da gi doka`e so fakti. Toj saka{e site svoi idei<br />

prakti~no da gi potvrdi, da pru`i prakti~ni rezultati, da mu doka`e<br />

na svetot deka proektiranata reforma na op{testvoto ne e samo neostvarliv<br />

son. Za taa cel toj sozdal kolonija vo Nov Lanark (New Lanark)<br />

vo [kotska, vo koja se obidel da gi primeni svoite proektirani<br />

reformi za novoto op{testvo. Na mestoto kade {to do toga{ uslovite<br />

za `ivot bile najlo{i, kade {to kriminalitetot i porocite cvetale,<br />

toj uspal za 20 godini da sozdade edno malo primerno op{testvo kade<br />

{to navedenite negativni pojavi re~isi is~eznale. Koga e osnovana<br />

kolonijata vo ova mesto kriminalitetot bil vo golem porast, kra`bite<br />

i izmamite bile sekojdnevie. So cel da gi suzbie ovie pojavi, Oven<br />

ne pristapil kon nikakvi zakonski merki na kaznuvawe ili zatvorawe.<br />

Nikoj ne bil zatvoren makar i na eden ~as. Namesto toa, do{lo do vospituvawe<br />

i ostru~uvawe na ~lenovite na kolonijata za korista {to<br />

mo`e da se ima od toa ako lu|eto se otka`at od vr{ewe na krivi~nite<br />

dela. Lu|eto bea podu~uvani za toa na koj na~in mo`at svoite sposobnosti<br />

da gi iskoristat za drugi celi vo socijalno korisni preprijatija<br />

i deka od toa }e imaat pogolema korist odo{to od vr{eweto na<br />

krivi~ni dela. Pokraj toa, na site im bile pru`eni i mo`nosti, svoite<br />

sposobnosti da gi koristat vo op{testveno korisni celi. Krivi-<br />

~nite dela se namalile, mo`nosta za nivnoto otkrivawe stanala u{te<br />

pogolema. @itelite na Nov Lanark, najposle zapo~nale da se natprevaruvaat<br />

vo izrazuvaweto na svoite doblesti. Lagata, indolentnosta i<br />

izmamata is~eznale. Materijalnite pretpostavki koi go ovozmo`ile<br />

seto ova oplemenuvawe na lu|eto bea isto taka primertni. Podobreni<br />

se uslovite za rabota, skrateno e rabotnoto vreme, be{e zabraneta rabota<br />

na deca, se zgolemila zarabotuva~kata. @itelite mo`ele da gi<br />

kupuvaat site potrebni raboti po cena na ~inewe blagodarej}i mu na<br />

zadrugarstvoto. Bile otvoreni op{testveni kujni, biblioteki, organizacii<br />

za razonoda. Za prekr{uvaweto na op{testvenite pravila, na<br />

141


mesto kazni se vovedeni merkite ukor i opomena, a samo vo kraen slu-<br />

~aj merkata proteruvawe od kolonijata. Rezultatite bile iznenaduva-<br />

~ki, pa ottamu i drugi zapo~nale da osnivaat sli~ni kolonii. Sepak<br />

negovoto preprijatie bilo likvidirano i toa isklu~ivo poradi vme-<br />

{uvawe na nadvore{ni okolnosti i intrigite na onie koi so nedoverba<br />

gledale na negoviot obid na op{testvenite reformi.<br />

5. Vo svoeto delo "Patuvawe vo Ikaria" ("Voyage en Icarie") od<br />

1845 god, Etien Kabe (Ñttienne Cabet) go opi{uva `ivotot vo edna zamislena<br />

dr`ava nare~ena Ikarija. Vo ova zemja so socijalisti~ko ureduvawe,<br />

problemot na kriminalitetot voop{to ne se postavuva. Vo nea<br />

nema krivi~ni dela, za{to tie ne mo`at da postojat vo op{testvo zasnovano<br />

vrz politi~ka ednakvost. Sekoj `ivee samo od svojot trud, pa<br />

nema ni motivi koi vodat kon kriminalitet. Ne se poznati poimite na<br />

kra`bi, ubistva, razbojni{tvo, podmetnuvawe na po`ar i sl. Od krivi~nite<br />

dela ostanuvaat samo mrzlivosta, omrazata sprema rabotata i<br />

klevetata. Nema ni sudii nitu sudski izvr{iteli. Ako sepak se slu~i<br />

nekoj nepo`elen nastan, na prestapnikot mu sudi samata grupa vo ~ija<br />

sredina e izvr{eno deloto, a kako kazni se opredeluvaat ograni~uvawe<br />

na pravata vo rabotilnicite i pravata na izbor na izvesni dol`nosti.<br />

Najte{kata kazna e objavuvawe na presudata vo vesnicite. @itelite<br />

na ovaa zemja samo od slu{awe doznavaat za problemot na kriminalitetot<br />

vo zemjite so poinakvo op{testveno ureduvawe. Vo tie drugi op{-<br />

testva sî se zasnova vrz kriminalitetot. Pred sî, ekonomskite razliki<br />

se ogromni. Ottamu, onie koi nemaat ni{to, postojano mislat samo na<br />

toa kako da gi iskradat pobogatite. Ne mo`at nitu da se nabrojat site<br />

oblici na kriminalitetot {to tamu se javuva. Zaludno bogatite sozdale<br />

strogi zakoni protiv kra`bite, zaludno se prepolni zatvorite, pa<br />

zaludno se primenuva duri i smrtnata kazna. Me|utoa, isto taka i bogatite<br />

vr{at kriminalni dejstvija, samo {to nivnite dela se zavitkuvaat<br />

vo oblici na zelena{tvo, falsifikati, berzijanstvo od site vidovi,<br />

monopolstvo i lihvarstvo. Zarem e mal kriminalitetot na onie<br />

koi pottiknuvaat na vojni i koi na smetka na narodot prigrabuvaat<br />

zlato? A {to da se ka`e za onie koi go naru{uvaat zdravjeto na {irokite<br />

narodni sloevi so falsifikuvawe na `ivotnite artikli? Site<br />

tie dela se pote{ki od krivi~nite dela, samo {to zakonite ne gi kvalifikuvaat<br />

kako takvi. Onie dela koi se naj{tetni, najopasni za op{-<br />

testvoto u`ivaat nekakov op{testven imunitet, iako nivnite dela<br />

spored eden zdrav moral se pote{ki odo{to site drugi krivi~ni dela.<br />

6. Spored [arl Furie (Charles Fourier, 1772-1837) kriminalitetot<br />

e neizbe`na posledica ("fatalen produkt") na sovremeniot op{-<br />

testven razvoj. Brojnite pri~ini na kriminalitetot, toj gi nao|a vo<br />

trgovijata koja ja narekuva "organizirano zlostostorstvo." Trgovijata<br />

ima svoi sopstveni krivi~ni dela kako na primer: pravewe la`ni ispravi,<br />

falsifikuvawe na trgovski knigi, zelena{tvo, trgovija so dr`avni<br />

hartii od vrednost i akcii, la`ni bankrotstva, krium~arewe i ra-<br />

142


zni vidovi na izmami. Osven toa Furije uka`uva na kriminogenoto<br />

zna~ewe na op{testvenite paraziti. Dene{nata civilizacija, veli<br />

toj, mu ovozmo`uva na golem broj lica koi go nao|aat svojot izvor na<br />

prihodi vo socijalno {tetna rabota, da `iveat na smetka na op{testvoto.<br />

Nivnata aktivnost ne samo {to pretstavuva kriminal, tuku tie<br />

okolu sebe sobiraat lica skloni na vr{ewe kriminalni dejstvija i im<br />

pru`aat pogodni priliki za vr{ewe na krivi~ni dela. Takvi paraziti<br />

se na primer, onie koi dr`at kockarnici od najrazli~en vid, prireduva~ite<br />

na razni lotarii, sopstvenicite na javni ku}i, i drugi hoh{tapleri.<br />

Za podobruvawe na sostojbite vo vrska so kriminalitetot predlaga<br />

izgradba na falansteri (ogromni zgradi za `ivot i rabota) vo<br />

koi dobivkata od rabotata bi se raspodeluvala me|u kapitalistite, rabotnicite<br />

i talentiranite nau~nici. Pritoa, veruva deka na toj na~in<br />

bi se uni{tilo golemoto socijalno zlo nare~eno kra`ba, za{to nikoj<br />

nema da krade ako ona {to go ukral ne mo`e da go prodade, i ako pove}e<br />

nema gladni, bezdomnici i nezgri`eni bolni lica. 238<br />

7. Sen-Simon (Claude Saint-Simon, 1760-1825) i negovite privrzanici<br />

Bi{e (Buchez, 1796-1865) i Bazar (Bazar, 1791-1832) glavnata pri-<br />

~ina na kriminalitetot ja gledaa vo ekonomskata neednakvost i vo nepravednosta<br />

na op{testvenoto ureduvawe. Edni rabotat i dobivaat<br />

premalku, a drugi `iveat vo nerabota i gi imaat site bogatstva. Ottamu,<br />

predlaga op{testvoto da se pretvori vo edna rabotna asocijacija,<br />

kade {to nema da ima bezrabotica i privilegii i kade sekoj }e prima<br />

spored svojot trud i svoite sposobnosti. Op{testvoto }e strada od<br />

kriminalitetot se dodeka ne go ukine redot koj se stremi preku kazni<br />

i kazneni zavodi, kako mesta na moralno propa|awe, da se uredi moralnoto<br />

vospituvawe. Za smaluvawe i omeknuvawe na kriminalitetot e<br />

potrebno da se vovede radikalna reforma na vospituvaweto i da se vovede<br />

carstvo na bratstvo i humanost vo koi }e bide dovolna samo moralnata<br />

osuda. Tie ja kritikuvaat i odale~enosta na krivi~noto zakonodavstvo<br />

od vistinskiot `ivot. Poradi toa zakonodavstvoto se pretvora<br />

vo mrtva bukva na hartija, a sudiite vo bezdu{ni ma{ini za negovata<br />

primena. 239<br />

8. Prudon (Pierre Joseph Prudhon, "De la justice dans la révolution et<br />

dans l'église", 1841) e porealen vo kritikata na kapitalisti~koto op{-<br />

testvo vo ~ii ramki ja priznava egzistencijata na pravosudstvoto i<br />

odgovornosta na zlostornicite. Spored nego, so zlostorstvoto se navreduva<br />

idejata na socijalna solidarnost koja e neophodna za postoeweto<br />

na site op{testveni ureduvawa. Opravdanosta na krivi~nopravnata<br />

represija ja bara vo za{titata na op{testvoto, no, ne so primena na<br />

238<br />

^ubinski, M. Kriminalna politika (Pojam, sadr`aj i odnos prema<br />

nauci krivi~nog prava), Izdava~ko i kwi`arsko preduzeÊe Geca Kon, Beograd,<br />

1937. str. 122-123.<br />

239<br />

Vidi: Ibid, str. 123.<br />

143


kazni koi se sostojat vo vra}aweto so zlo i stradawe (odmazda), tuku vo<br />

proporcionalna nadomest na {tetata i streme`ite zlostornikot da se<br />

vrati na ~esen pat (specijalna prevencija) i od vr{weto na krivi~nite<br />

dela da se otka`at site onie koi se so poslaba sovest (generalna<br />

preverncija). Toj uka`uva na op{testvenata priroda na moralot i kriminalitetot<br />

i na toa deka za zlostorstvoto ne e edinstveniot vinovnik<br />

poedinecot tuku i op{testvoto. Ottamu, se zalaga za opredeluvawe<br />

na socijalnite faktori na kriminalitetot i izgradba na racionalen<br />

sistem na prevencija. Vakvite stavovi vo negovo vreme pretstavuvaa<br />

barawe za radikalna kaznena reforma, koja me|utoa, spored Prudon,<br />

mo`e vistinski da se ostvari samo so promena na celokupnoto socijalno<br />

i ekonomsko op{testveno ureduvawe. 240<br />

2. SFA]AWA ZA KRIMINALITETOT OD PERIODOT NA<br />

RENESANSATA<br />

1. Po Mor i Kampanela sleduva `iva aktivnost, prosledena so<br />

filozovski i nau~ni razmisluvawa od epohata na humanizmot i renesansata<br />

od XVII i XVIII vek, od strana na golemite misliteli - kontraktualistite:<br />

Grocius, Hobs, Lok, Ruso, Monteskie, a podocna i od francuskite<br />

enciklopedisti: Volter, Didro, Holbah i dr. Kaj niv mo`at<br />

da se sretnat i zna~ajni misli za individualizacijata i celite na kaznuvaweto<br />

inspirirani od nivniot interes za polo`bata na ~ovekot vo<br />

dr`avata, za negovite prava (povtorno se javuva idejata za prirodnoto<br />

pravo i op{testveniot dogovor) i odnosot na dr`avata kon gra|anite.<br />

2. Vo pogled na sfa}aweto na prirodata na pravoto i pravnite<br />

propisi, {to zna~i i na krivi~nopravnite propisi, vo ovoj vek e karakteristi~no<br />

toa {to poimot na pravoto i zakonot sî u{te se me{aat<br />

so poimot na religijata. Vo oblasta na krivi~noto pravo se nao|aat<br />

re~isi site krivi~ni dela. Taka, eden od toga{nite pretstavnici na<br />

krivi~nata nauka Karpcov, smeta deka najte{ki krivi~ni dela se eresot,<br />

vol{ebni{tvoto, vrskata so ve{terki itn. Ottamu, Hugo Grocius<br />

(Hugo Grocijus, 1583-1649) vo duhot na {kolata na prirodnoto pravo<br />

~ii e i osnova~, stanuva osobeno protiv me{aweto na poimot na krivi-<br />

~noto delo so prestapite vo smisla na religioznite zabrani. Sakajki<br />

da uka`e na toa koi dela mo`at da se smetaat za krivi~ni dela, toj<br />

veli deka postojat izvesni prirodni prava (na primer, pravo na `ivot,<br />

na sloboda, na po~ituvawe na ~ovekot kako moralna li~nost itn) i<br />

site onie dela koi se javuvaat kako napad na ovie prava treba da se<br />

smetaat za krivi~ni dela. Za ovie krivi~ni dela mo`at da se predvidat<br />

strogi kazni koi se opravduvaat so interesite na op{testvoto:<br />

ovie osnovni prirodni prava sekoga{ i od sekogo da se za{tituvaat.<br />

No sosema poinaku stoi rabotata so ostanatite krivi~ni dela na toga-<br />

240<br />

Vidi: Ibid, str. 123-124.<br />

144


{nite krivi~ni zakonodavstva koi ne se pojavuvaat kako povreda na<br />

ovie prirodni prava na ~ovekot. Ovie krivi~ni dela nemaat realna<br />

podloga, objektivno ne se {tetni, pa ottamu ne mo`at da se smetaat za<br />

vistinski krivi~nio dela. Tie dela, Grocius gi izedna~uva so site toga{ni<br />

verski krivi~ni dela. Idejata za prirodnite prava, pa spored<br />

toa i za prirodnite krivi~ni dela, mo`e da se sretne i vo ponovo vreme.<br />

3. Interesni idei za problemot na kriminalitetot mo`at da se<br />

sretnat i kaj Tomas Hobs (Thomas Hobbes, 1588-1679). 241 Op{testvoto e<br />

sostaveno od ~lenovi so sosema sprotivni interesi. Koga lu|eto bi se<br />

prepu{tile sami na sebesi bi nastanale ve~ni sudiri i uni{tuvawa.<br />

Egoizmot e glaven razdvi`uva~ na op{testveniot `ivot. Nikakva solidarnost<br />

ni altruizam nema vo op{testvoto vo koe vo celost va`i<br />

zakonot "Homo homini lupus est." Edinstvenata sila koja mo`e da go<br />

spre~i ova ~ove~ko uni{tuvawe e silna dr`avna organizacija. Dokolku<br />

op{testvoto kako celina e pove}e za{titeno, dotolku op{testveniot<br />

avtoritet e posilen. Ovoj op{testven avtoritet, pak, go obezbeduva<br />

krivi~noto zakonodavstvo. So kaznenata represija se obezbeduva<br />

prividna harmonija me|u ~lenovite na op{testvoto. Ottuka prozleguva<br />

potrebata zakonite da bidat strogi taka {to }e odvra}aat od vr{ewe<br />

na krivi~ni dela. Od druga strana, Hobs priznava deka kriminalitetot<br />

ne mo`e da bide spre~en edinstveno so kazni, tuku deka e potrebno<br />

da se otstranat izvesni pri~ini koi doveduvaat do kriminalitetot.<br />

Najgolema za{tita od kriminalitetot e blagosostojbata na {irokite<br />

narodni sloevi. Sekoja nema{tija ve}e zna~i eden ~ekor vo<br />

kriminalitetot. Sostojbata na siroma{tvo naveduva kon pobudi, a stravot<br />

od gladot mo`e da bide pri~ina na sekoe krivi~no delo.<br />

Spored Hobs, kaznata e zlo {to javnata vlasta go nanesuva vrz<br />

onoj {to storil ili propu{til ne{to {to taa vlast go smeta za povreda<br />

na zakonot, so cel voljata na lu|eto da se napravi sklona na po-<br />

241<br />

Spored nego vo prirodata se e pri~inski zasnovano, se e nu`no nastanato<br />

po silata na prirodnite zakonitosti i zatoa ne treba da se veruva vo<br />

~uda i nepredvidlivi sili. Vo objasnuvaweto na nastanuvaweto na dr`avata<br />

toj poa|a od prirodnata sostojba vo koja sekoj ~ovek e ednakov i ima prirodno<br />

pravo da se odr`i vo `ivot. No i drugite lu|e imaat vakvo pravo koe ne e ograni~eno<br />

i ne mo`e da se ograni~i. Ottamu proizleguva nedoverbata {to vodi<br />

do vojna na sekoj protiv sekogo. Za da se odr`i vo `ivot, ~ovekot mo`e da<br />

odzema dobra i da ubiva i nema nikakvi moralni ili pravni pre~ki vo toa. No<br />

op{tata volja na site protiv site mo`e da dovede do istrebuvawe na ~ovekoviot<br />

rod. Za da se izbegne ovaa opasnost, razumot e toj {to nalaga deka lu|eto<br />

treba da gi prenesat svoite neograni~eni prava vrz dr`avata koja }e ja zeme<br />

obvrskata da gi {titi nivnite `ivoti i imoti, Vidi: Hobz, T. Levijatan, Kultura,<br />

Beograd, 1961, str. 105-110.<br />

145


slu{nost. 242 Pravoto na kaznuvawe se izvlekuva ottamu {to narodot ne<br />

gi dal tuku samo gi napu{til svoite prava i so toa go zajaknal pravoto<br />

na suverenot da upotrebuva kazna sekoga{ koga smeta deka toa e celishodno<br />

za odr`uvawe na site. 243 So svoeto zalagawe za izreknuvawe<br />

samo na onie kazni {to predhodno se predvideni so zakon 244 i samo toga{<br />

ako im predhodi javna osuda, 245 kako i so protiveweto da se kaznuvaat<br />

nevinite. 246 Hobs be{e mnogu blisku do sovremenoto na~elo na zakonitosta<br />

vo kaznuvaweto. Me|utoa, vo toa ne uspea, za{to dopu{ta{e<br />

arbitrernost (proizvolnost) vo kaznuvaweto vo slu~aite koga zakonot<br />

ne opredelil nikakva kazna ili ne ja odredil nejzinata visina za ve}e<br />

predvideni krivi~ni dela. 247 Pokraj toa bil uveren vo nevozmo`nosta<br />

za kaznuvawe na suverenot. 248 Nadvor od negovite otstapki stoi izrazeniot<br />

streme` za takvo kaznuvawe {to treba da bide srazmerno na te-<br />

`inata na krivi~noto delo. 249 Toa se gleda od negoviot stav deka nanesenoto<br />

zlo (kaznata) ne smee da bide ni pomalo nitu pogolemo od zadovolstvoto<br />

{to prirodno go sledi izvr{uvaweto na krivi~noto delo.<br />

Vo dvata slu~ai, veli Hobs, ve}e ne se raboti za kazna, tuku za naneseno<br />

zlo {to se sveduva na cena ili otkup ili na akt na neprijatelstvo. 250<br />

Po odnos na pra{aweto za registerot na kaznite, Hobs e na linijata<br />

so koja ñ se pru`a podr{ka na ve}e postojnite kazni. Toa se:<br />

smrtnata kazna, so ili bez prethodno izma~uvawe, telesnite kazni<br />

me|u koi go vbrojuva i li{uvaweto od telesni zadovolstva {to porano<br />

bile zakonski u`ivani, pari~nite kazni vo ~ii ramki gi pomestuva i<br />

konfiskacijata na imotot i obes~estuva~kite kazni (li{uvaweto na<br />

osudenite lica od nivnite {titovi, tituli i slu`bi, ili proglasuvawe<br />

deka se nesposobni vo idnina da gi steknuvaat), a na progonuvaweto<br />

mu go odre~uva karakterot na kaznata. 251<br />

242<br />

Ibid, str. 274.<br />

243<br />

Ibid, str. 275.<br />

244<br />

Ibid, str. 277.<br />

245<br />

Ibid, str. 275.<br />

246<br />

Ibid, str. 280.<br />

247<br />

"Ako kaznata e ve}e odredena so zakon toga{ storitelot e podlo-<br />

`en na taa kazna. Ako pak kaznata ne e opredelena, podlo`en e na arbitrerni<br />

kazni." Ibid, str. 258.<br />

248<br />

Vidi: Ibid, str. 277 i 278.<br />

249<br />

"Stepenot na te`inata na krivi~noto delo se opredeluva spored<br />

razni merila i se meri prvo, spored zloto koe pretstavuva izvor ili pri~ina,<br />

vtoro, spored zaraznosta na primerot, treto, spored {tetnosta na posledicite<br />

i ~etvrto, zemaj}i go vo vid vremeto, mestoto i liceto {to e vo pra{awe".<br />

Ibid, str. 267.<br />

250<br />

Ibid, str. 276.<br />

251<br />

Tolkuvaj}i ja prirodata na ovaa kazna toj smeta deka vo onie slu~ai<br />

koga ne e sledena so odzemawe na imotot i prihodite, progonuvaweto ne e ka-<br />

146


Hobs nakratko se zadr`uva i vrz celite na kaznata koi, spored<br />

nego, se sostojat vo naveduvaweto kako na storitelot taka i na drugite<br />

kon po~ituvawe na zakonot. Toj izre~no veli deka celta na kaznata ne<br />

e odmazda tuku popravawe na storitelot na zlostorstvoto ili zastra-<br />

{uvawe na drugite zaradi nivno pravilo naso~uvawe. 252 Me|utoa, i pokraj<br />

toa {to ispravno smeta deka celta e sekoga{ ne{to idno toj ne go<br />

napu{ta terminot odmazda i veli: "deka odmazduvaj}i se t.e. nagraduvaj}i<br />

go zloto so drugo zlo (podvlekol Z.S.) lu|eto ne gledaat na minatoto<br />

zlo tuku na goleminata na idnoto dobro {to treba da dojde. 253<br />

Kontradiktornosta na ovoj stav e o~igledna za{to zloto kako su{tina<br />

na odmazdata nikakvi dobri nameri ne mo`at da go napravat (pretvorat)<br />

vo nagrada. Faktot deka Hobs ja me{a su{tinata so celite na kaznata<br />

mo`e da se vidi i od zbrkata {to ja sozdava koga kaj vidovite na<br />

kaznite, a osobeno kaj kaznata zatvor go dopu{ta samo stradaweto na<br />

osudenikot "zaboravaj}i" da go vklu~i i obrazlo`i ona {to go rekol<br />

za negovoto popravawe.<br />

Vo vrska so negovite stavovi za kaznata bitno e me|utoa, da se<br />

odbele`i zalo`bata za ednakvost pred zakonot. Kaznite opredeleni so<br />

zakonot treba da se primenuvaat vrz site bez ogled na ne~ie bogatstvo,<br />

plemenita krv ili pamet i zatoa treba da se spre~at raznovidnite prijatelski<br />

i srodni~ki vrski i podtkup na sudiite. 254 Za taa cel toj se<br />

zalaga za predviduvawe poostri kazni, za{to pogre{niot primer i<br />

probivaweto na paja`inata na zakonot, 255 ja zgolemuvaat te`inata na<br />

deloto. 256<br />

4. Pra{aweto za kaznata Xon Lok (John Locke, 1632-1704) 257 go<br />

zna tuku naprosto "samo promena na vozduhot" na onoj protiv kogo e izre~ena.<br />

Dokolku pak pri progonuvaweto se odzeme zemji{teto i drugite dobra na prestapnikot<br />

takvata merka treba da se pomesti me|u pari~nite kazni. Vidi: ibid,<br />

str. 280.<br />

252<br />

Ibid, str. 134 i 276.<br />

253<br />

Ibid. str. 134.<br />

254<br />

Vidi: Ibid, str. 261.<br />

255<br />

Ibid, str. 260.<br />

256<br />

"Voop{to zemeno, site krivi~ni dela se tolku pote{ki kolku {to<br />

predizvikuvaat pote`ok skandal, {to }e re~e dokolku pretstavuvaat kamen na<br />

prepnuvawe na slabite lu|e koi ne gledaat tolku na patot po koj odat, kolku<br />

na svetlosta {to drugi lu|e pred niv ja nosat." Ibid, str. 271. Vidi i str. 267 i<br />

271.<br />

257<br />

Vo objasnuvaweto na dr`avata, Lok isto taka trgnuva od prirodnata<br />

sostojba koja ja narekuva sostojba na sovr{ena sloboda, kade site u`ivaat<br />

ednakvost (ramnopravnost i nezavisnost) i postapuvaat vo granicite na prirodnite<br />

zakoni. No, kako i sekade, i vo prirodnata sostojba se javuvaat prekr{iteli<br />

na zakonite (ovde prirodnite zakoni) i tie se gonat i kaznuvaat.<br />

Izrekuvaweto i izvr{uvaweto na kaznite im e dovereno na lu|eto voop{to i<br />

147


izveduva od filozovskiot stav deka seto ona {to kaj ~ovekot predizvikuva<br />

zadovolstvo ili u`ivawe se narekuva "dobro", a ona {to predizvikuva<br />

bolka i neprijatnosti se narekuva "zlo." Dobroto vodi kon<br />

sre}ata na ~ovekot, a zloto kon nesre}a. 258 Dobroto i zloto se, vsu-<br />

{nost, soglasuvawe i nesoglasuvawe na na{ite volevi dejstvija so onoj<br />

zakon {to se temeli vrz voljata i mo}ta na zakonodavecot da donesuva<br />

dobro i zlo. A toa dobro i zlo, u`ivaweto i bolkata, koi po naredba<br />

na zakonodavecot go sledat na{eto pridr`uvawe ili naru{uvawe na<br />

zakonot se ona {to go narekuvame nagrada i kazna. 259 Ottuka proizleguva<br />

deka sekoe naru{uvawe na zakonot e oli~enie na zloto, vr{ewe<br />

nepravda 260 i vrz nego treba da se nadovrze drugo zlo. Za izvr{eni ubistva<br />

sekoga{ sleduva smrtna kazna spored na~eloto: "Koj lie ~ove~ka<br />

krv, negovata krv od ~ovek da bide proliena." 261 [to se odnesuva do polesnite<br />

prestapi, nivnite storiteli, spored Lok, treba da bidat kazneti<br />

vo onoj stepen i so tolku ostrina {to }e bidat dovolni prestapnikot<br />

da go izvle~e podebeliot kraj, da mu se dade prilika za pokajuvawe<br />

i da se zapla{at ostanatite. 262<br />

5. @an @ak Ruso (Jean Jacques Rousseau, 1712-1778) 263 malku se<br />

zanimaval so problemite na kriminalitetot, a ottamu i so problemite<br />

na kaznata i kaznuvaweto. I toj sli~no kako Lok, a podocna i Holbah,<br />

najpove}e se interesiral za smrtnata kazna za koja nao|a poinakvo<br />

tie vo site slu~ai se javuvaat kako sudii. No kako takvi tie stanuvaat pristrasni<br />

kon sebe, svoite rodnini i prijateli, a od druga strana zlobata, strastite<br />

i odmazdata gi vodat daleku vo kaznuvaweto na drugite {to doveduva do<br />

neredi. Tokmu zatoa lu|eto se dogovaraat za sozdavawe na edno telo {to }e<br />

pretstavuva lek protiv tie neredi, a toa telo e dr`avata. Vidi: Parsons, T.<br />

Teorije o dru{tvu, Vuk Karad`i}, Beograd, 1969, str. 105-106.<br />

258<br />

Vidi; Lok, D`. Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1962, str.<br />

239 i natamu.<br />

259<br />

Ibid, str. 377.<br />

260<br />

"Ni{to ne mo`e da se smeta za nepravedno {to ne mu e sprotivno na<br />

nekoj zakon" Ibid, str. 233.<br />

261<br />

Vidi: Persons, T. Teorije o dru{tvu, str. 105.<br />

262<br />

Ibid, str. 105-106.<br />

263<br />

Ruso pretpostavuva deka vo prirodnata sostojba se javuvaat pre~ki<br />

{to go sopiraat ~ovekovoto samoodr`uvawe i gi nadminuvaat silite na sekoj<br />

poedinec {to mo`e da gi upotrebi za da se odr`i vo taa sostojba. Zaradi sopstvenoto<br />

samoodr`uvawe poedinecot mora da go izmeni na~inot na `ivotot<br />

i da se zdru`i vo dr`ava obrazuvaj}i sili {to mo`at da gi nadminat silite<br />

od nadvor. Prirodnata sostojba ja zamisluval kako period vo koj ~ovekot bil<br />

sloboden, nezavisen i moralno nerasipan. So voveduvaweto na privatnata sopstvenost<br />

i podocna so razvojot na civilizacijata zasnovan vrz op{testvenata<br />

neednakvost, lu|eto se izrasipale. Vidi: Ruso, @. @. Op{testveniot dogovor,<br />

Misla i dr. Skopje, 1978.<br />

148


opravduvawe. So naru{uvaweto na op{testvenoto pravo prestapnikot<br />

stanuva buntovnik i predavnik na svojata tatkovina, veli Ruso. Toj<br />

prestanuva da bide nejzin ~len pa duri i vojuva protiv nea. Vo toj slu-<br />

~aj opstanokot na dr`avata se kosi so negoviot opstanok. Eden od dvajcata<br />

mora da propadne, a koga zlostornikot se osuduva na smrt, toa se<br />

pravi protiv nego ne kako sprema dr`avjanin, tuku kako sprema neprijatel.<br />

No, za razlika od Lok, Ruso se izjasnuva protiv za~estenata<br />

primena na smrtnite kazni smetaj}i deka tie se znak na slabost ili<br />

mrzlivost na dr`avata. Za{to nema zlostornik koj ne mo`e da se osposobi<br />

barem za ne{to, pa zatoa ne smee da se ubiva duri ni za primer,<br />

osven onoj ~ij opstanok e opasen za drugite. 264<br />

6. [arl Monteskie ([arl Luj de Sekonda, baron od Bred i Monteskie,<br />

1689-1755) vo svoeto najpoznato delo "Za duhot na zakonot" (De<br />

L'esprit des lois) od 1748 godina, ostro go kritikuva formalizmot i<br />

apstraktnosta na krivi~nite zakoni i dava predlozi za nivno sostavuvawe.<br />

265 Zakonodavecot ne mo`e da bide semo`en vo opredeluvaweto na<br />

krivi~nite dela, tuku e vrzan so izvesni realni okolnosti koi postojat<br />

vo sekoja op{testvena zaednica. Ako tie ne se zemat predvid pri<br />

donesuvaweto na sekoj zakon, me|u koi i na krivi~nite, toga{ se raboti<br />

za zakoni koi se izraz na samovolie na zakonodavecot. Tie okolnosti<br />

koi ja uslovuvaat sodr`inata na sekoj zakon se tesno vrzani za<br />

opredelena ~ove~ka zaednica i mo`at da se podelat vo dve grupi. Tie<br />

najprvin se opredeleni so prirodata na samoto zemji{te, odnosno<br />

pretstavuvaat izraz na geografskite osobini na edna zemja. Ovie prirodni<br />

uslovi go odreduvaat `ivotot vo sekoja zaednica i vlijajat vrz<br />

formiraweto na li~nosta kako celina. Razli~nite geografski uslovi<br />

sozdavaat i razli~ni potrebi na `ivotot. Ottamu pak, {to celta na<br />

sekoj zakon mora da bide zadovoluvawe na izvesni potrebi na zaednicata,<br />

kvalitetot na zakonot vo prv red zavisi od toa dali pri negovoto<br />

donesuvawe se vodi smetka za ovie geografski uslovina ~ovekovata<br />

zaednica. Zakonite, pred sî, mo`at da bidat lo{i ako ne im soodvetstvuvaat<br />

na ovie prirodni uslovi na `ivotot vo sekoja zaednica.<br />

Toa vo prv red va`i za krivi~nite zakoni koi go reguliraat odnesuvaweto<br />

i postapkite na lu|eto, pa mora da vodat smetka za razli~nite<br />

potrebi na ~lenovite na zaednicata usloveni so ovie geografski uslovi.<br />

Vo vtorata grupa se pomesteni okolnostite koi se izraz na samiot<br />

`ivot na edna zaednica. Tie se rezultat na zaedni~koto `iveewe vo<br />

opredelena zaednica niz pove}e generacii. Toa se razni op{testveni<br />

ustanovi, op{testveni kategorii, kako na primer sistemot na moralnite<br />

pravila, religioznite veruvawa, obi~ate, poimite i sfa}awata<br />

vo sekoja op{testvena zaednica. Krivi~nite zakoni mora da bidat<br />

300.<br />

264<br />

Vidi: Ibid, str. 44-46.<br />

265<br />

Monteskie, O duhu zakona, Tom II, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989, str. 295-<br />

149


izraz na ovie op{testveni faktori. Zakonite ne mo`at da bidat apstraktni<br />

pravila, tuku mora da vodat smetka za stvarnosta. Dobar e samo<br />

onoj zakon koj vodi smetka za site okolnosti. Ova va`ii za krivi~nite<br />

zakoni. Kako krivi~ni dela mo`at da se smetaat samo onie dela koi se<br />

pojavuvaat kako takvi so ogled na ovie op{testveni potrebi. Site<br />

ostanati krivi~ni dela se neopravdani, izraz na samovolieto na zakonodavecot<br />

i zna~at napad vrz slobodite i bezbednosta na gra|anite.<br />

Toj re{itelno stanuva protiv denunciraweto, 266 primenata na<br />

tortura vo krivi~nata postapka, 267 kako i protiv toa sudskata vlast da<br />

bide soedineta so bilo koj del od zakonodavnoto telo. 268 Monteskie mu<br />

se protivi i na zakonskoto i na sudskoto samovolie vo propi{uvaweto<br />

i izreknuvaweto na kaznite, a osobeno na izborot i primenata na te-<br />

{ki i svirepi kazni. Me|utoa, i pokraj toa za golem del od negovite<br />

idei, osobeno za onie vo vrska so kaznite i kaznuvaweto, mo`e da se<br />

ka`e tokmu ona {to samiot mu go prefla na Tomas Mor: "deka pove}e<br />

zboruva za ona {to go pro~ital odo{o za ona {to go mislel." 269<br />

Spored Monteskie, site zlostorstva mo`e da se podelat vo ~etiri<br />

grupi: prvite ja povreduvaat verata, vtorite moralot, tretite<br />

spokojstvoto, a ~etvrtite sigurnosta (bezbednosta) na gra|anite. 270 Kazna<br />

e seto ona {to zakonot go narekuva kazna. 271 Taa e opravdana ako e<br />

izvedena od prirodata na ovie dela. Toga{ taa go gubi karakterot na<br />

nasilstvo i samovolie na zakonodavecot vrz gra|anite i stanuva izraz<br />

na nivnata politi~ka sloboda koja se sostoi vo bezbednosta, ili barem<br />

vo uverenosta za sopstvenata bezbednost. 272<br />

1 0 Sledej}i ja predhodnata ideja, vo prvata grupa Monteskie gi<br />

pomestuva samo onie zlostorstva so koi neposredno se povreduva vr{eweto<br />

na verski obredi. Kaznite {to treba da se izrekuvaat za tie dela<br />

mora da se sostojat vo li{uvawe od site prednosti {to gi pru`a religijata:<br />

progonuvawe od hramovi, povremeno ili trajno isklu~uvawe<br />

od zaednicata na vernicite, izbegnuvawe na nivno prisustvo, izlo`uvawe<br />

na omraza, op~inuvawe. 273 Ona {to pritoa e zna~ajno e deka, iako<br />

bil dlaboko religiozen ~ovek, 274 koj na religijata i pridava zna~ajna<br />

266<br />

Ibid, Tom I, str. 95 i 213.<br />

267<br />

Ibid, Tom I, str. 106.<br />

268<br />

Vo ovoj pogled Monteskie sepak dozvoluva tri isklu~oci, Vidi:<br />

ibid, Tom I, str. 183 i natamu<br />

269<br />

Vidi: Ibid, Tom II, str. 301.<br />

270<br />

Ibid, Tom I, str. 209.<br />

271<br />

Ibid, Tom I, str. 97.<br />

272<br />

Ibid, Tom I, str. 208-209.<br />

273<br />

Ibid, Tom I, str. 210.<br />

274<br />

Spored Monteskie, onoj koj od religijata se pla{i i ja mrazi nalikuva<br />

na div yver koj go grize sinxirot {to go spre~uva da im se nafrli na minuva~ite,<br />

onoj koj ne se rakovodi od nekakva religija, e kako grozno `ivotno,<br />

150


uloga vo vospituvaweto na gra|anite, vospostavuvaweto mir me|u<br />

niv, 275 zgolemuvawe na mo}ta na zakonot 276 i stabilnosta na politi~koto<br />

ureduvawe, 277 toj bil protiv nejzinata zloupotreba, 278 osobeno vo kaznuvaweto<br />

tvrdej}i deka religijata treba da dava pove}e soveti odo-<br />

{to propisi. Vo taa smisla se zalagal i za mo{ne golema pretpazlivost<br />

pri progonite na magijata i eresot. 279<br />

2 0 Vo vtorata grupa spa|aat zlostorstvata protiv obi~aite od<br />

koi se gradi moralot vo edna zaednica. Za navreda na javniot moral<br />

ili moralot na poedincite kaznite se: skratuvawe na korista {to<br />

op{testvoto ja povrzalo so ~istotata na moralot, globi, izlo`uvawe<br />

na sram, prisilba na storitelot da se sokriva, javno posramuvawe, progonuvawe<br />

od gradot i op{testvoto, i, najposle, site kazni {to gi predviduva<br />

sudskata prekr{o~na postapka ako se dovolni da ja suzbijat<br />

preteranata smelost me|u polovite. 280<br />

3 0 Tretata grupa zlostorstva ja so~inuvaat samo povedenijata so<br />

koi se zagrozuva spokojstvoto na gra|anite. Kaznite za ovie dela treba<br />

da se naso~eni protiv spokojstvoto na storitelot. Takvo dejstvo, spored<br />

Monteskie mo`at da ostvarat: kaznite li{uvawe od sloboda, progonuvawe,<br />

popravnite merki kako i ostanatite kazni {to gi skrotuvaat<br />

nemirnite duhovi i gi vra}aat granicite na vospostaveniot poredok.<br />

281 4 0 Za onie storiteli koi storile pote{ki zlostorstva protiv<br />

javniot red, so koi ednovremeno se naru{uva sigurnosta na gra|anite,<br />

Monteskie predlaga telesni merki. Stanuva zbor za telesni kazni koi<br />

spored nego se "nekoj vid odmazda so koja op{testvoto mu ja skratuva<br />

sigurnosta na gra|aninot koga ovoj }e go li{i ili sakal da li{i od<br />

sigunost drug gra|anin. 282 Gra|aninot {to ja povredil sigurnosta na<br />

drug vo tolkava mera {to mu go odzel `ivotot, ili pomognal vo toa zaslu`uva<br />

smrt. "Smrtnata kazna e ne{to kako lek za bolnoto op{testvo"<br />

- veli Monteskie. 283 A koga se povreduva bezbednosta vo pogled na<br />

imotot, mo`e da se ima pri~ina kaznata da bide smrtna, no mo`ebi bi<br />

koe se ~uvstvuva slobodno samo koga raspar~uva ili `dere." Ibid, Tom II, str.<br />

136.<br />

275<br />

Vidi: ibid, Tom II, str. 147.<br />

276<br />

Vidi: ibid, Tom II, str. 144-145.<br />

277<br />

Vidi: ibid, Tom II, str. 146.<br />

278<br />

Ibid, Tom II, str. 148-149.<br />

279<br />

Ibid, Tom I, str. 212. Pritoa Monteskie ne propu{ta da podvle~e:<br />

"Ovde ne rekov deka eresot ne treba voop{to da se kaznuva tuku velam deka vo<br />

toj pogled treba da se bide mo{ne pretpazliv." Ibid, Tom I, str. 213.<br />

280<br />

Ibid, Tom I, str. 211.<br />

281<br />

Ibid, Tom I, str. 211.<br />

282<br />

Ibid, Tom I, str. 211<br />

283<br />

Ibid, Tom I, str. 211.<br />

151


ilo podobro i popravedno kaznata da bide naso~ena kon odzemawe na<br />

imotni dobra. Toa bi moralo da bide taka koga site bogatstva bi bile<br />

zaedni~ki i podednakvi, no bidej}i na tu|ata sopstvenost pobrzo se naso~uvaat<br />

onie koi voop{to nemaat imot, pari~nata kazna treba da se<br />

zameni so telesna. 284<br />

Od ovie osnovni stavovi vedna{ se zabele`uva deka Monteskie<br />

ne e protiv nitu edna od kaznite predvideni vo toga{niot represiven<br />

sistem. Toa go poka`uva negoviot strav, ili pomoderno ka`ano, negoviot<br />

uset za op{testvenata realnost vo vreme koga be{e opasno da se<br />

baraat poradikalni promeni vo sistemot na kaznite. Voden od tie pri-<br />

~ini, toj gi vlo`uva site svoi usilbi kon doka`uvawe deka so primenata<br />

na preventivnite merki, izreknuvawe poblagi kazni i so delumno<br />

humanizirawe na nivnoto izvr{uvawe mo`at da se postignat pogolemi<br />

efekti vo suzbivaweto na zlostorstvata. Vo taa smisla e negovoto<br />

tvrdewe deka dobriot zakonodavec treba pove}e da nastojuva da gi<br />

spre~uva zlostorstvata so toa {to }e gi razviva dobrite obi~ai, odo-<br />

{to da izrekuva kazni. 285 Vo odbrana na idejata za poblago kaznuvawe<br />

istaknuva argumenti deka lu|eto se naviknuvaat na te{ki kazni i deka<br />

slabee stravot od niv, za{to ~esto se primenuvaat i toa vrz site vidovi<br />

zlostorstva. 286 "Ako se razgleda pri~inata na taa iskol~enost,"<br />

veli natamu Monteskie, "}e se sogleda deka toa po~iva vo nekaznetiot<br />

zlostor, a ne vo ubla`uvaweto na kaznata." 287<br />

Vo zalagaweto na Monteskie za srazmernost me|u zlostorot i<br />

kaznata, 288 lesno se prepoznatlivi ideite na Tomas Mor i pokraj negoviot<br />

nekorekten odnos kon ovoj avtor kogo voop{to ne go citira.<br />

Najposle, po odnos na humaniziraweto na na~inot na izvr{uvaweto<br />

na kaznite, Monteskie ne e tolku radikalen kolku {to obi~no mu<br />

se pripi{uva. Me|utoa, mora da se priznae deka vo ovoj pogled zna~at<br />

premnogu 289 i negovite skromni razmisluvawa, osobeno ako se znae deka<br />

se raboti za avtor koj, na primer, crncite ne gi smetal za lu|e. 290<br />

284<br />

Ibid, Tom I, str. 211-212.<br />

285<br />

Ibid, Tom I, str. 96.<br />

286<br />

Ibid, Tom I, str. 98-102.<br />

287<br />

Ibid, Tom I, str. 99.<br />

288<br />

Vidi: ibid, Tom I, str. 104-106.<br />

289<br />

Vidi, ibid, Tom I, str. 99, 220 i Tom II, str. 165, 172 i 245.<br />

290<br />

"Nevozmo`no e i da se pomisli deka spomenatite su{testva se lu|e,<br />

za{to ako pretpostavime deka se lu|e, naskoro }e se poveruva deka nie samite<br />

ne sme hristijani"... "Onie za koi stanuva zbor crni se od glava do petici, nosot<br />

im e tolku splesnat taka {to e nevozmo`no nekoj da gi `ali." Ibid, Tom I,<br />

str. 270.<br />

152


3. FRANCUSKITE ENCIKLOPEDISTI<br />

1. Francuskite enciklopedisti od XVIII vek isto taka se zanimavaa<br />

so problemot na kriminalitetot. Kritikuvaj}i gi toga{nite<br />

lo{i op{testveni okolnosti i porastot na kriminalitetot vinata ja<br />

prefrluvaat vrz zakonodavecot. Tie tvrdat deka zakonodavstvoto za<br />

edno op{testvo go ima istoto zna~ewe kako i vospituvaweto za poedinecot.<br />

Raznite op{testveni procesi se vo o~ekuvana zavisnost od pozitivnoto<br />

zakonodavstvo, odnosno se nao|aat sokrieni vo dnoto na sekoe<br />

zakonodavstvo. Reformata na zakonodavstvoto e edinstvena mo`na<br />

merka za otstranuvawe na ovie poroci. Revizijata na moralot vo edno<br />

op{testvo mora da zapo~ne so revizija na zakonodavstvoto.<br />

2. Vo taa smisla Didro veli, koga zakonite vo edno op{testvo<br />

se dobri i moralot e dobar, koga zakonite ne ~inat, lo{i se i op{testvenite<br />

obi~ai. Didro se izjasnuva i vo odnos na pra{aweto na slobodnata<br />

volja. Toj ne veruva vo zastra{uvaweto kako cel na kaznata, no i<br />

pokraj toa ne e protiv smrtnata kazna. Pritoa, smrtnata kazna ne ja<br />

sfa}a vo smisla na odmazda, tuku kako edinstveno sredstvo za osloboduvawe<br />

na op{testvoto od nepopravlivi zlostornici. Vo samata Enciklopedija,<br />

na edno mesto koe se odnesuva na problemot na kriminalitetot,<br />

e navedeno i toa deka siroma{tijata e majka na site te{ki krivi~ni<br />

dela, deka op{testvoto ja ovozmo`uvaa taa siroma{tija koja sozdava<br />

bednici, a ovie pak na toa odgovaraat so krivi~ni dela izvr{eni<br />

vo siroma{tija.<br />

3. Za Pol Holbah (1723-1789) mo`e slobodno da se ka`e deka<br />

pretstavuva eden od najgolemite protivnici na sakralizacijata na<br />

op{testvenite pojavi, a me|u niv i kaznata i kaznuvaweto. Spored Holbah,<br />

pri~inite na kriminalitetot ne se nao|aat vo li~nosta na zlostornikot,<br />

a u{te pomalku vo negovata priroda. Toj go zastapuva gledi-<br />

{teto na celosna ednakvost na lu|eto spored svoite vrodeni dispozicii.<br />

Nadvore{nite okolnosti se tie {to kaj lu|eto sozdavaat razli-<br />

~ni osobini, me|u koi takvi {to poedincite nu`no gi gonat kon vr{ewe<br />

na krivi~ni dela.<br />

Holbah osobeno go ispituva vlijanieto na dr`avnata uprava vrz<br />

op{testvenite odnosi pa i vrz kriminalitetot i doa|a do slednive zaklu~oci.<br />

Porastot na kriminalitetot sekoga{ e znak na tiranijata vo<br />

op{testvenata uprava i slabata, nebre`na administracija. Strogosta<br />

i preteranosta vo nametnuvaweto na dr`avnite dava~ki, raznite maltretirawa<br />

na gra|anite od strana na dr`avnata uprava, ne~uvstvitelnosta<br />

na imotnite lu|e - seto toa samo go zgolemuva brojot na lu|eto<br />

koi siroma{tijata gi doveduva vo o~ajanie i koi se oddavaat na krivi~ni<br />

dela. Sî dodeka vlasta vo edna dr`ava e lo{a, dodeka dobrata ne<br />

se ednakvo podeleni taka {to na pove}eto od narodot im nedostasuvaat<br />

najnu`nite potrebi, sî dotoga{ brojot na krivi~nite dela }e bide golem<br />

i kaznite na nikoj na~in nema da go namalat. Glavnoto sredstvo za<br />

153


suzbivawe na kriminalitetot e mudrata politika na dr`avnata uprava<br />

vo smisla da se zadovolat site gra|ani, za{to ~ovekot koj nema ni{to<br />

od zadnicata, so ni{to ne e vrzan za taa zaednica. Zlostornicite sekako<br />

ne se osameni vo vr{eweto na krivi~nite dela. Primerite za toa<br />

~esto im gi pru`aat lu|eto od taa visoka dr`avna uprava ~ii podmetnuvawa<br />

nikako ne se iznesuvaat vo javnosta. Te{ko e gra|anite da se<br />

naviknat na pokornost na zakonite koga toa op{testvo jasno im veli<br />

deka zakonite se sozdadeni samo za niv i deka nikako ne se odnesuvaat<br />

na priviligiranite, deka se nemilosrdni samo koga se vo pra{awe<br />

onie koi ne spa|aat vo privilegiraniot stale`. Na toj na~in, Hobah so<br />

prili~na ostroumnost go kritikuva op{testvoto od svoeto vreme i<br />

prilikite vo nego.<br />

Iako trgnuva od apsolutno deterministi~ki pozicii na ~ovekovata<br />

sloboda (fatalizam), toj sepak ne go negira pravoto na dr`avata<br />

da gi kaznuva prestapnicite. 291 Pritoa, osobeno e protiv varvarstvoto<br />

so koe golem broj nacii gi kaznuvaat `rtvite na svojata lutina.<br />

Vo taa smisla Holbah veli: "Ako stvarno e vistina deka op{testvoto<br />

ima pravo da mu go odzeme `ivotot na svoite ~lenovi, ako stvarno e vistina<br />

deka smrtta na zlostornikot e beskorisna za nego, a korisna za<br />

op{testvoto, {to bi trebalo podlaboko da se razgleda, ~ove~nosta e<br />

taa {to bara taa smrt barem da ne bide prosledena so nepotrebni tormozewa<br />

so koi preterano strogite zakoni sakaat samata smrt da ja napravat<br />

u{te pote{ka. So taa svirepost nepotrebno se ma~i `rtvata<br />

{to se prinesuva na javna odmazda, go razdraznuva gleda~ot koj so~uvstvuva<br />

so nesre}nikot koj ofka od bolka i se stava na negova strana. Taa<br />

svirepost ne gi zastra{uva lo{ite koi gledaj}i gi surovostite stanuvaat<br />

u{te posurovi, u{te pogolemi yverovi, u{te pogolemi neprijate-<br />

291<br />

"Ako op{testvoto ima pravo da se odr`uva, isto taka ima pravo da<br />

sozdade sredstva za toa svoe samoodr`uvawe. Tie negovi sredstva se zakonite<br />

koi pred voljata na lu|eto postavuvaat motivi {to imaat svojstvo da gi odvtatat<br />

lu|eto od {tetni postapki... No od druga strana, zakonot nema pravo da gi<br />

kaznuva onie na koi ne im pru`il nu`ni motivi {to mo`ele da vlijaat na nivnata<br />

volja. Nema pravo da gi kaznuva onie koi op{testvoto gi li{ilo od sredstvata<br />

za opstanok, mo`nostite da go ostvarat svoeto umeewe i svoite talenti,<br />

da rabotat za op{testvoto. Zakonot e nepraveden koga gi kaznuva za gre-<br />

{kite koi tie morale da gi storat poradi potrebite na svojata priroda ili<br />

poradi samoto ustrojstvo na op{testvoto. Zakonot e nepraveden i nerazumen<br />

koga gi kaznuva zatoa {to odele spored skolonostite koi samoto op{testvo,<br />

primerot, javnoto mislewe i op{testvenite ustanovi vo niv gi odgleduvaat.<br />

Najposle, zakonot ne e praveden koga ne opredeluva kazni {to se srazmerni na<br />

vistinskoto zlo {to na op{testvoto mu e naneseno. Kraen stepen na nepravda<br />

i na ludost e koga zakonot do taa mera e zaslepen i gi kaznuva onie koi na<br />

op{testvoto mu slu`at korisno." Holbah, P, Sistem prirode, Prosveta, Beograd,<br />

1950, str. 152.<br />

154


li na svoite sogra|ani. Koga kaznata so smrt bi bila poretka i bez bolka,<br />

bi imala pogolemo dejstvo. 292<br />

Celta na kaznata Holbah ja gleda vo zasta{uva~kata mo} na predvidenata<br />

kazna sprema onie za koi se pretpostavuva deka mo`at da bidat<br />

zapla{eni. Prestapnicite treba da se kaznuvaat spored storenoto<br />

zlo i zasekoga{ da se onemozvo`at da mu {tetat na op{testvoto, no,<br />

kako {to toa ubavo go zabele`uva Holbah, ako nema nade` deka mo`at<br />

da se popravat.<br />

Ona {to me|utoa, e posebno zna~ajno kaj Holbah e negoviot stav<br />

deka dvi`e~kite sili {to se dovolni da gi odvratat lu|eto od zlostorstvata<br />

mo`at da se najdat samo nadvor od religioznite predrasudi i<br />

toa vo prevencijata koja í se pretpostavuva na prisilbata na zakonot,<br />

na kaznata. Glavnite sredstva na prevencija, Holbah gi bara vo prv red<br />

vo vospituvaweto. ^ovekot e lo{ ne zatoa {to e takov roden, tuku zatoa<br />

{to takov e napraven. 293 Srceto na ~ovekot e po~va koja spored<br />

svojata priroda mo`e da proizveduva trwe kako i najkorisni rastenija<br />

i prijatno ovo{je, a toa zavisi od semeto koe vo nego }e bide zasadeno<br />

i gri`ata {to na semeto }e mu bide posvetena. 294<br />

4. Poznatiot francuski mislitel Volter (Francois Voltaire, 1694<br />

- 1788), svoite idei za kriminalitetot gi izlo`il vo pogolem broj raspravi.<br />

295 Volter vo svoeto vreme so najgolema `estokost vodel borba<br />

za reforma na krivi~noto zakonodavstvo. Poznat e, pred sî, negoviot<br />

stav sprema verskata netolerancija koja vo krivi~noto zakonodavstvo<br />

na negovoto vreme sî u{te be{e zastapena. Negovoto delo "Raspravi za<br />

tolerancijata" po povod smrta na @an Kalas, stana poznato {irum<br />

svetot i napravi definitivno da prestanat onie `alosni krivi~ni raspravi<br />

vo vrska so delata na verska intolerancija, a isto taka da se<br />

namalat torturite vo krivi~nata postapka. 296<br />

292<br />

Ibid, str. 152-153.<br />

293<br />

Vidi: ibid, str. 152.<br />

294<br />

Ibid, str. 102 i 190. Vo ovaa smisla Holbah go veli i slednoto: "Sinot<br />

na ~ovek na visoka polo`ba u{te od detstvoto nau~il da saka vlast, i ako<br />

ima sre}a da se vovle~e pod pla{tot na protekcijata }e stane 'r|a i toa }e<br />

bide nekazneto. Prirodata zna~i ne gi sozdava lo{i lu|eto tuku na{ite ustanovi<br />

koi vrz niv dejstvuvaat da bidat takvi. Dete koe izrasnalo me|u razbojnici<br />

mo`e da stane samo zlostornik, da bilo vospituvano me|u ~esni lu|e, }e<br />

stanelo dobar ~ovek." Ibid, str. 234.<br />

295<br />

"Traite sur la tolerancÕ Á l'occasion de la mort de Jean Calas", 1763, "Commentaire<br />

sur la livre de delits et des peines per avokat de la province", 1786, Prix de<br />

la justices et de l'umanitÕ".<br />

296<br />

"Spored nego na sekogo mu pripa|a pravoto da veruva kako {to saka<br />

dokolku negovite religiozni uveruvawa ne go navreduvaat op{testveniot red;<br />

ne mo`e da se tolerira samo fanatizmot koj e {teten za op{testvoto. Od `alosnite<br />

istoriski iskustva na religioznite progoni, avtorot naveduva, deka<br />

155


Vo pogled na pri~inite na kriminalitetot istaknuva deka izvr{itelite<br />

na imotnite krivi~ni dela obi~no se lu|e so slaba ekonomska<br />

sostojba i ja kritikuva dr`avnata uprava {to namesto da po~ne so<br />

suzbivaweto na ekonomskata siroma{tija i na pita~eweto, edinstveno<br />

demne prilika ovie lu|e da gi stavi vo zatvor. Toj bara zakonodavecot<br />

da ispita koi krivi~ni dela se najpove}e povrzani so slabite strani<br />

na ~ovekovata priroda za da go svrti vnimanieto vrz tie pri~ini. Vo<br />

borbata so ubistvoto na dete pri pora|awe se zalaga za osnovawe na posebni<br />

ku}i za pora|awe koi }e go za{titaat `ivotot na plodot i ~esta<br />

na nema`enata majka, koi do toga{ moraat da ja sokrivaat svojata bremenost<br />

i da se oddavaat na kriminal. 297<br />

Vo pogled na kaznuvaweto na vinovnicite ja vovel idejata za<br />

"simbioza na krivi~noto delo" koja podocna e prifatena od mnogu<br />

kriminolozi. Toj, imeno, zabele`al deka mnogu zlostornici pri izvr-<br />

{uvaweto na krivi~noto delo poka`uvaat opredelena posebna sposobnost<br />

koja bi mo`ela da se iskoristi. Takvite zlostornici mo`ebi vo<br />

svojot porane{en `ivot ne uspeale da gi upotrebat svoite sposobnosti,<br />

pa ottamu po izvr{uvaweto na krivi~noto delo toa treba da se<br />

iskoristi. Ottamu, mo`e slobodno da se ka`e, deka idejata za prilagoduvawe<br />

na kaznata so ogled na razli~nite sposobnosti na osudenikot,<br />

koja podocna e dorazviena od pretstavnicite na kriminolo{kite<br />

{koli, poteknuva u{te od samiot Volter. Toj re{itelno stanuva protiv<br />

odmazdata, no se zalaga za srazmernost vo kaznuvaweto poradi skrotuvawe<br />

na sudiskoto samovolie i poradi borba so svireposta na kaznite.<br />

"Vrhoven kriterium kaj kaznuvaweto mora da bide korista za<br />

op{testvoto. Sudijata koj ne vnimava na toa, ne e ve}e sudija, tuku "varvarin<br />

oble~en vo sudiska toga" ili duri i "ubiec vo toga", koj gi nareduva<br />

vistinskite interesi na pravosudstvoto." 298<br />

5. Site napredni idei na ovie misliteli nezadr`livo se razvivaa<br />

i probivaa vo zemjite na Evropa vo periodot od XVI do po~etokot<br />

na XIX vek, sozdavaj}i duhovna klima za pobeda na novite kapitalisti~ki<br />

op{testveni odnosi. Nivnata po~etna to~ka se nao|a vo kritikata<br />

na teorijata na besmrtnosta na du{ata i baraweto za osolboduvawe<br />

na naukata od stegite na Crkvata. Nivnata kritika pretstavuva vistinska<br />

revolucija, za{to vnimanieto na ~ovekot kone~no se svrtuva kon<br />

vistinskiot `ivot na zemjata, a toa zna~i i kon vistinskite sredstva<br />

za menuvawe na seto ona {to go popre~uva ostvaruvaweto na ~ovekot i<br />

op{testveniot razvoj. Ottuka }e proizleze i posebnoto mesto {to mu<br />

se dava na razumot vo opredeluvaweto na toj razvoj. Celokupnata istoistite<br />

nikoga{ ne doveduvale do sakanata cel. Spored su{tinata na rabotite<br />

intolerancijata sekade pretstavuva apsurd i varvarstvo." ^ubinski, M. op.<br />

cit. str. 76.<br />

297<br />

Ibid, str. 78.<br />

298<br />

Ibid, str. 77<br />

156


ija ne e ni{to drugo tuku istorija na borba na razumot protiv neznaeweto<br />

i predrasudite. Zatoa, vo site ovie razmisluvawa be{e nesomneno<br />

prisuten streme`ot kon humanizacija na kaznata i unapreduvawe na<br />

krivi~noto pravosudstvo. Me|utoa, nivnite slobodoumni idei ne ostvarija<br />

skoro nikakov odraz vrz podobruvaweto na toga{nite sostojbi.<br />

Glavnata pri~ina za toa e {to sî u{te ne bea sozdadeni op{testvenoekonomski<br />

i politi~ki uslovi za koreniti promeni vo ova ~uvstvitelno<br />

podra~je na ~ovekoviot `ivot. Ottamu, i upornoto nastojuvawe na<br />

Crkvata i kanonskoto krivi~no pravo, kon zadr`uvawe na najsurovite<br />

oblici na represija vo ~ii sredstva vo prv red se gleda{e silata {to<br />

mo`e da gi zapre naprednite dvi`ewa. So ogled na toa namesto do podobruvawe<br />

na sostojbite vo oblasta na kaznuvaweto obi~no doa|a{e do<br />

sprotivni efekti - do zasiluvawe na site vidovi na represija.<br />

III. PERIOD NA KLASI^NATA DOKTRINA VO KRIVI^NOTO<br />

PRAVO<br />

1. VOVEDNI ZABELE[KI<br />

1. So francuskata revolucija od 1789 godina, kone~no e vospostvaen<br />

kapitalisti~kiot op{testven poredok. Namesto feudalnite<br />

odnosi zasnovani vrz pot~inetost na kmetovite se preminuva kon sloboda<br />

na trudot i kapitalot {to pretstavuva ogromen ~ekor napred vo<br />

razvojot na proizvodnite sili. Naporedno so toj razvoj e sozdaden i<br />

{irok prostor za ostvaruvawe na site napredni idei me|u koi i onie<br />

na slobodata, bratstvoto i edinstvoto dobivaat principielno zna~ewe.<br />

Ovie idei stanaa motiv na novata bur`uaska klasa na koja i vo<br />

sferata na reguliraweto na op{testvenite odnosi í bea potrebni dlaboki<br />

ideolo{ki motivi za zacvrstuvawe na vlasta. Novonastanatiot<br />

splet na revolucionerni okolnosti ima{e golemo vlijanie za ostvaruvawe<br />

na seto ona {to e novo, progresivno i humano dokolku mu odi<br />

na raka na op{testveniot razvoj vo koj se gleda{e realizacijata na<br />

interesite na opredeleni grupi lu|e.<br />

2. Novonastanatite uslovi se onoj zna~aen faktor {to mu pogoduva{e<br />

na sevkupnite kapitalisti~ki potrebi. Takvite uslovi pretstavuvaa<br />

i pogodna op{testvena klima {to ovozmo`i da dojde do vistinska<br />

realizacija na krivi~nopravnite, a vo tie ramki i na kriminolo-<br />

{kite i penolo{kite barawa {to ve}e bea izrazeni vo naprednite misli<br />

na celokupniot pred kapitalisti~ki period. Me|u niv osobeno se<br />

izdvojuvaat onie {to bea zasnovani vrz naprednite misli od periodot<br />

na prosvetniot apsolutizam:<br />

1 0 Zakonitost na krivi~noto pravo i izvr{uvaweto na kaznite,<br />

2 0 Po~ituvawe na slobodite na gra|anite i nivna za{tita od samovolieto<br />

na sudot,<br />

3 0 Ednakvost pred zakonot vo pogled na za{titata i kaznuvawe-<br />

157


to na gra|anite,<br />

4 0 Osloboduvawe od verskite vlijanija pri opredeluvaweto na<br />

krivi~nata odgovornost so potisnuvawe i ograni~uvawe na religioznite<br />

krivi~ni dela od registerot na kaznite,<br />

5 0 Humanost vo kaznuvaweto, odnosno napu{tawe na svireposta<br />

vo kaznuvaweto, osloboduvawe od telesnite kazni i poretka primena<br />

na smrtnata kazna,<br />

6 0 Postepeno zacvrstuvawe na idejata za socijalno preventivnata<br />

uloga na kaznuvaweto itn.<br />

3. So afirmacijata na ovie barawa pretstavnicite na bur`uaskata<br />

klasa, vsu{nost, vr{at bespo{tedno raskinuvawe so religioznite<br />

predrasudi i i`iveanite dr`avnopravni institucii za da si obezbedat<br />

sigurnost vo ostvaruvaweto na svoite klasni interesi. Vo ovoj<br />

kontekst me|utoa, bi bilo nepravedno ako se zapostavi faktot deka<br />

po~etnite nastojuvawa na novata klasa bea su{tinski vrzani i za ostvaruvaweto<br />

na op{tite interesi. Bez ogled na ve{to sokrienite motivi<br />

koi slu`ea za celosno osvojuvawe na vlasta {to nabrzo potoa bea<br />

napu{teni, od nivnata gri`a za site, proizlegoa i prvite liberalisti~ki<br />

i humani normativni akti. Vrz taa osnova najprvin be{e donesena<br />

poznatata Deklaracija za pravata na ~ovekot i gra|anite (26 avgust<br />

1789). Vo nea i vo drugite akti na Ustavotvornoto sobranie, 299 gorenavedenite<br />

barawa bea pretvoreni vo op{ti delotvorni na~ela. 300<br />

Nabrzo potoa, na 6 oktomvri 1791 godina, e donesen i prviot bur`oaski<br />

krivi~en zakonik vo koj se dadeni cvrsti garancii na slobodite i<br />

pravata na ~ovekot niz edna sistematska pravna razrabotka na krivi-<br />

~nopravnite na~ela. Vo ovoj zakonik za prvpat e primeneta zakondavno<br />

pravna tehnika spored koja zakonot e podelen na op{t ("Za kaznite") i<br />

poseben ("Za krivi~nite dela i kaznite") del. Vo op{tiot del bea ra-<br />

299<br />

Dekretite od 21 januari i 16-21 avgust 1700 godina, za nacionalizacijata<br />

na crkovnite imoti i ukinuvaweto na drugite privilegii na crkvata<br />

i dr.<br />

300<br />

Me|u ovie na~ela najva`ni se slednite: Ni eden ~ovek ne mo`e da<br />

bide obvinet, uapsen ili zadr`an osven vo slu~aite opredeleni so zakon i<br />

spored postapkata {to toj ja propi{al. Onie {to go pottiknuvaat, go zabrzuvaat<br />

izvr{uvaweto ili ovozmo`uvaat da se izvr{at samovolni naredbi, mora<br />

da bidat kazneti, no sekoj gra|anin povikan ili priveden vrz osnova na zakonot<br />

mora vedna{ da mu se pokori: negovoto sprotivstavuvawe se smeta za prestap<br />

(~l. 7). Zakonot mora da vovede samo strogi i o~igledno nu`ni kazni, a<br />

nikoj ne mo`e da bide kaznet osven vrz osnova na donesen zakon {to bil proglasen<br />

pred prestapot i ako zakonito e primenet (~l. 8). Bidej}i sekoj ~ovek se<br />

smeta za nevin se dodeka ne se proglasi za vinoven, ako negovoto apsewe se<br />

smeta za neophodno, sekoja strogost {to ne e nu`na za obezbeduvawe na negovoto<br />

prisustvo mora strogo da bide ograni~ena so zakon (~l. 9). Vidi: Deklaracija<br />

o pravima ~oveka i grad`anstva, Arhiv, Beograd, 1968/4, str. 621-623.<br />

158


zraboteni principite i institutite na krivi~noto pravo, a vo posebniot<br />

del oddelnite krivi~ni dela. I pokraj toa {to vakvata podelba<br />

ne be{e konsekventno sprovedena, taa ostana model za site podocne-<br />

`ni krivi~ni zakonici.<br />

Od ona {to vo ovoj zakon e storeno na planot na kaznata, posebno<br />

mesto zaslu`uva obemnoto ograni~uvawe na smrtnata kazna i sveduvawe<br />

na na~inot na nejzinoto izvr{uvawe isklu~ivo na giqotirawe.<br />

Telesnite kazni vo osnova se otstraneti, ukinata e konfiskacijata na<br />

imotot i do`ivotnoto li{uvawe od sloboda, voveden e poblag re`im<br />

vo pogled na kaznuvaweto na maloletnicite i sl.<br />

4. Me|utoa, od onoj moment koga bur`uazijata gi zajaknala svoite<br />

pozicii, lesno se otka`a od dobar del na ideite {to bea vo polza<br />

na {irokite narodni masi. Najdobar dokaz za toa e ve}e Napoleonoviot<br />

krivi~en zakonik od 20 fevruari 1810 godina, vo koj povtorno doa|a<br />

do poostruvawe na kaznuvaweto osobeno vo onie oblasti {to zna-<br />

~at direktno zadirawe vo ve}e vospostavenite kapitalisti~ki op{testveni<br />

odnosi. So ovoj zakon zna~itelno se zgolemi brojot na zakanite<br />

osobeno za tn. politi~ki krivi~ni dela za koi naj~esto bea predvideni<br />

smrtni kazni. Vo nego se vrateni i nekoi kazni od minatoto, kako na<br />

primer, telesnite i obes~estuva~kite kazni, bilo kako samostojni merki<br />

(`igosuvawe so v`e{teno `elezo i sl.) ili kako dopolnitelni<br />

izma~uvawa (otsekuvawe na rakata pred izvr{uvaweto na smrtnata kazna<br />

za paricid) i sl.<br />

Nakratko, Code Napoleon e prviot klasen bur`uaski krivi~en<br />

zakonik {to zaedno so Bavarskiot od 1813 godina ostvaril golemo<br />

vlijanie vrz ostanatite zakoni doneseni do krajot na XIX vek, vo koi<br />

se izrazuvaat interesite na tn. liberalen kapitalizam. 301<br />

5. Vo edno kratko rezime na op{testvenata reakcija vrz negativnite<br />

odnesuvawa vo po~etokot na noviot vek bi mo`ele da se opredelime<br />

za slednite bitni karakteristiki. Najprvin, mora da se priznae<br />

radikalnosta na presvrtot kon humanizacija vo oblasta na kaznuvaweto.<br />

Zaradi ova obele`je, vo kriminolo{kata i penolo{kata literatura<br />

~esta e opredelbata na ovoj period so nazivot humanitaren period<br />

vo suzbivaweto na kriminalitetot {to neosporno e to~no ako se stavi<br />

vo korelacija so porane{noto bezzakonie i svirepo kaznuvawe. Ne<br />

301<br />

Me|u pozna~ajnite krivi~ni zakoni od ovoj period vo krivi~nopravnata<br />

teorija obi~no se naveduvaat: Pruskiot krivi~en zakonik od 1851 godina,<br />

{to bil pripremen u{te vo 1826 godina, a se odlikuva so ne{to pohuman<br />

kaznen sistem iako e sozaden spored napoleonoviot kodeks. Ovoj zakonik slu-<br />

`el kako primer za izrabotka na srpskiot krivi~en zakonik od 1860 godina.<br />

Avstriskiot krivi~en zakonik od 1852 godina, koj be{e vo sila i vo Hrvatska<br />

i Slovenija od 1 januari 1930 godina. Me|u niv se pomestuva i krivi~niot zakonik<br />

na germanskoto carstvo od 1871 koj so niza izmeni i dopolnuvawa i do<br />

denes e vo sila vo Germanija.<br />

159


smee me|utoa nikoga{ da se gubi od vid deka odmazdata i zastra{uvaweto<br />

ostanaa negovi osnovni karakteristiki. Toa }e se protega se do<br />

poslednata ~etvrtina od XIX vek, koga }e dojde do sodr`aen priod kon<br />

prevospituvaweto i pomo{ta na zlostornicite. Do toj moment, koj se<br />

vrzuva so pojavata na novite {koli vo krivi~noto pravo, kaznite bea<br />

edinstvenoto i vo osnova retributivno sredstvo so koe isklu~ivo se<br />

vode{e smetka za izrazuvawe na op{testveniot prekor sprema poedinecot.<br />

Koga se postavuvaat takvi na~ela toga{ spored zborovite na<br />

Ansel, op{testvoto na poedinecot ne mu dol`i ni{to pove}e osven<br />

apstraktnata za{tita na zakonot. Osudenikot, od druga strana, ne mu<br />

dol`i na op{testvoto ni{to pove}e osven da go plati svojot dolg, da<br />

ja izdr`i kaznata. 302<br />

6. Gorniot prigovor sepak ne go namaluva sevkupnoto zna~ewe<br />

na ovoj period. Negoviot pridones sepak ostanuva zna~aen i pokraj toa<br />

{to izostanaa o~ekuvanite rezlutati na planot na suzbivaweto na<br />

kriminalitetot i toa, vo prv red, zaradi ru{eweto na srednovekovnoto<br />

mra~ni{tvo i otvorawe na procesite vo koi vrz sosema novi osnovi<br />

se opredeluva polo`bata na ~ovekot vo op{testvoto i za{titata na<br />

negovite sevkupni prava i odnosi. A toa e onoj svetol motiv {to }e<br />

vodi kon permanentni reformi na krivi~nopravnoto zakonodavstvo<br />

osobeno vo onoj del {to se odnesuva na kaznite i nivnata primena.<br />

2. KLASI^NATA DOKTRINA VO KRIVI^NOTO PRAVO<br />

1. Vo takvite op{testvenopoliti~ki okolnosti kon krajot na<br />

XVIII vek, se pojavi klasi~nata {kola kako humanisti~ka reakcija za<br />

za{tita na li~nosta od bezzakonieto i arbitrernosta na feudalnoto<br />

krivi~no pravo i pravosudstvo, i za taa cel gi istakna principite na<br />

zakonitost, apsolutno slobodna volja, ednakva krivi~na odgovornost<br />

na site i apsolutno opredeleni kazni. Nejzinite najzna~ajni pretstavnici<br />

bea: Cezare Bekarija, Anselm Foerbah i Xeremi Bentam kako<br />

napredno krilo, i Kant, 303 Hegel 304 i Zaharie, kako nejzino rekcionerno<br />

krilo.<br />

2. Za sfa}aweto na ovaa {kola e karakteristi~no celosno zapostavuvawe<br />

na storitelot na krivi~noto delo: toj se sfa}a kako apsolutno<br />

su{testvo napolno izolirano od osobinite na svojata li~nost i<br />

okolnostite na op{testveniot `ivot. Storitelot e gre{nik {to slobodno<br />

se re{il za krivi~noto delo i poradi toa mora da mu go vrati<br />

svojot dolg na op{testvoto, da ja plati cenata na zlostorstvoto i da<br />

302<br />

Ancel, M. Karakteristi~na obele`ja moderne politike suzbijanja kriminaliteta,<br />

Zbornik radova Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1960/1, str. 63.<br />

303<br />

Vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penologija, Vtoro dopolneto i izmeneto izdanie,<br />

Grafohartija, Skopje, 1999, str. 209.<br />

304<br />

Vidi: ibid, str. 210-211.<br />

160


strada. 305 Kaznuvaweto treba da vodi smetka samo za mo`nosta za izrazuvawe<br />

na taa slobodna volja, odnosno samo za presmetlivosta i vinata<br />

na storitelot, dodeka li~nite svojstva i okolnostite {to gi navele na<br />

izvr{uvawe na krivi~noto delo se irelevantni. 306 Na toj na~in storitelot<br />

e napolno zapostaven i isklu~en od domenot na interesiraweto<br />

na krivi~noto pravo, a celokupnoto vnimanie se svrtuva kon krivi~noto<br />

delo ~ii {to objektivni okolnosti se zemeni kako glaven kriterium<br />

pri odmeruvaweto na kaznata. Trgnuvaj}i od ovoj fakt slobodno<br />

mo`e da se ka`e deka pretstavnicite na ovaa {kola ne ja poznavale<br />

individualizacijata na kaznata {to ja zema predvid li~nosta na storitelot.<br />

Me|utoa, ovaa {kola go zastapuva{e na~eloto na objektivna<br />

individualizacija - individualizacija na kaznata vo odnos na krivi~noto<br />

delo, za{to pri odmeruvaweto na kaznata vode{e smetka za te`inata<br />

na storenoto. 307 Spored klasi~arite kaznata ja determinira prirodata<br />

na krivi~noto delo, negovata opredelenost vo zakonskite propisi<br />

e glavniot kriterium {to go opredeluva izborot i odmeruvaweto<br />

na kaznata. Kaznata se diferencira spored kategoriite na krivi~nite<br />

dela i e fiksirana od strana na zakonodavecot. Na toj na~in na sudijata<br />

mu preostanuva samo mo`nosta da ja primeni "zakonskata tarifa."<br />

Taa se pojavuva kako nekoj vid stoka, kako ne{to so ~ija pomo{ mo`e<br />

da se kupi drug vid stoka - zlostorstvoto: ispa|a deka dr`avata so svoite<br />

sudovi ne e ni{to drugo tuku trgovec so ovie stoki a zakonodavecot<br />

- cenovnik so ~ija pomo{ se vr{i taa trgovija. 308 Toa e imperso-<br />

305<br />

Zlostorstvoto se tolkuva kako izraz na slobodnata volja - storitelot<br />

samiot izbira dali }e go izvr{i ili nema da go izvr{i deloto, pri{to<br />

kalkulira {to dobiva so toa, odnosno {to gubi ako bide otkrien. Ottamu,<br />

edinstvenata sankcija ~ija primena doa|a predvid e kaznata. Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko<br />

nasle|e, str. 7.<br />

306<br />

Sudijata go gleda storitelot kako toj da se nao|a pod stakleno yvono,<br />

t.e. napolno izolirano od negovata organska i socijalna uslovenost. Na<br />

toga{nite pravnici im se ~inelo deka uva`uvaweto na li~nosta na storitelot<br />

kaj odmeruvaweto na kaznata i izborot na tretmanot vo kazneniot zavod e<br />

isto taka nepravedno kako koga trgovecot bi ja menuval cenata na svojata<br />

stoka vo zavisnost od kupovnata mo} na sekoj poedine~en kupuva~. Zlatari~, B.<br />

Nove tendencije u nauci krivi~nog prava, Na{a zakonitost, Zagreb, 1954/4, str. 199.<br />

307<br />

Iako se raboti samo za delumna (samo zakonska) individualizacija<br />

na kaznata vo literaturata se smeta deka principot na individualizacijata<br />

za prvpat go vovela klasi~nata {kola. Vidi: Stai}, A, Na~ela legaliteta i individualizacije<br />

kazne u krivi~nom pravu FNRJ, Arhiv, Beograd, 1952/1, str, 445 i ^ejovi},<br />

B. Istoriski razvoj principa individualizacie krivi~nih sankcija, Arhiv, Beograd,<br />

1971/2-3, str. 301-302.<br />

308<br />

Vidi: Primorac, I. Prestup i kazna (rasprava o moralnosti kazne), NIP<br />

Mladost, Beograd, 1978, str. 44.<br />

161


nalizam i krivi~na dozimetrija pri odmeruvaweto na kaznata 309 . Poradi<br />

seto toa mo`e da se ka`e deka se raboti za individualizacijata na<br />

kaznata vrz osnova na pravi~nosta i generalnata prevencija {to vo<br />

prilagoduvaweto na kaznata vrz konkretnite slu~ai trgnuva od objektivnite<br />

okolnosti na poedine~noto delo bez da se vodi smetka za li~nosta<br />

na storitelot koja ostanuva bez vlijanie vo odnos na izborot i<br />

odmeruvaweto na kaznata.<br />

3. Treba da se istakne i toa deka ovaa {kola se zalaga{e za kazni<br />

(vo ~ii ramki kaznata li{uvawe od sloboda go zazema najzna~ajnoto<br />

mesto, i toa dolgotrajnite kazni kako supstituti na smrtnite kazni)<br />

kako edinstveni krivi~ni sankcii. Kako merka {to treba da<br />

ovozmo`i obnovuvawe na pravniot poredok, kaznata ima retributiven<br />

karakter, odnosno nejzinata funkcija e odmazda i stradawe {to se postignuva<br />

so izolacija i intimidacija. Ova se postignuva taka {to dol`inata<br />

na kaznata se odmeruva proporcionalno so storenoto zlo.<br />

Vakvite sfa}awa vlijaea i vrz re`imot na izdr`uvaweto na kaznata<br />

vo zatvorite vo po~etokot na XIX vek. Zatvorenicite ne se prevospituvaa,<br />

za{to na ovaa {kola í be{e tu|a idejata za resocijalizacija<br />

i pomo{ na kriminalcite. 310 Tie bea dr`ani vo tesni i nehigienski<br />

kelii so primena na surov re`im od koj proizleguvaa mnogubrojni<br />

negativni posledici. Vo takvi uslovi edinstvena cel na kaznata<br />

li{uvawe od sloboda be{e da se spre~i begstvoto na osudenite lica, a<br />

klasifikacijata se ograni~uva{e na podelba na zatvorenicite vo nekolku<br />

kategorii (ma`i, `eni, deca i du{evno bolni lica) koi bea<br />

dr`ani vo posebni ustanovi. Nikakva druga podelba na zatvorenicite<br />

glavno ne postoe{e. 311<br />

4. Klasi~nata {kola donese golem napredok vo odnos na feudalnoto<br />

krivi~no pravo. Nejzinite pozitivni na~ela ovozmo`ija od<br />

oblasta na diskrecionata politika na feudalnoto krivi~no pravo da<br />

se prejde vo oblasta na strogo zakonsko regulirawe na nedozvolenite<br />

me|u~ove~ki odnosi. Vrz taa osnova se nadgradi i minucioznata teoretska<br />

razrabotka na osnovnite instituti na krivi~noto pravo koja<br />

{to e zna~ajna i od aspekt na sovremenoto krivi~no pravo. 312 Me|utoa,<br />

razvivaj}i ja do maksimum krivi~nopravnata dogmatika ovaa {kola<br />

ispu{ti od vid deka krivi~nopravnite problemi: krivi~noto delo,<br />

309<br />

^ejovi~, B. op. cit. str. 301.<br />

310<br />

Vidi: Ancel, M. op. cit, str. 8.<br />

311<br />

Vidi: Davidovi}, D. i dr. Kategorizacija kazneno-popravnih ustanova i<br />

klasifikacija osu|enih lica u Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1970, str. 22-23.<br />

312<br />

Klasi~nata {kola ja usovr{i krivi~nopravnata tehnika na krivi-<br />

~noto zakonodavstvo, a vo naukata na krivi~noto pravo visoko ja razvi dogmatikata<br />

razrabotuvaj}i gi nejzinite osnovni poimi i instituti i gi povrza vo<br />

logi~en i koherenten sistem. Zlatari}, B, Krivi~no pravo, prvi svezak, Zagreb,<br />

1972, str. 43.<br />

162


storitelot i kaznata ne se apstraktni logi~ki kategorii tuku realni<br />

op{testveni pojavi podlo`ni na promeni. Ottamu proizleguvaat i konkretnite<br />

prigovori {to mo`at da se upatat na ovaa {kola:<br />

1 0 Ako krivi~noto delo se sfa}a samo kako povreda na ona {to<br />

odnapred podrobno e predvideno so normite, toga{ toa ne e ni{to drugo<br />

tuku juridi~ki fenomen ili apstraktna kategorija od sferata na<br />

pravnata tehnika. Ottamu i nerealnosta na zaklu~okot deka samo so<br />

podobruvawe (usovr{uvawe) na krivi~niot zakon mo`e da se opfati<br />

seta realnost na kriminalitetot i da se vodi uspe{na borba protiv<br />

nego.<br />

2 0 So ova u~ewe vo celost se zapostavuva izu~uvaweto na storitelot<br />

na deloto. Toj e sokrien zad odredbite za krivi~noto delo i kaznata,<br />

kako bezli~no bitie {to e napolno izolirano od negovata biolo{ka<br />

i socijalna uslovenost. Ili, so drugi zborovi, ovde voop{to ne<br />

se vodi smetka za li~nosta na storitelot, za negovite negativni i pozitivni<br />

svojstva i okolnostite {to go navele kon kriminalen akt.<br />

Storitelot e samo objekt {to zaradi svoeto zlodelo treba da mu se<br />

oddol`i na op{testvoto.<br />

3 0 Golem nedostatok na ovaa {kola e i toa {to krivi~nata odgovornost<br />

ja vrzuva za apstraktnata sloboda na zlostornikot: za toa deka<br />

toj sekoga{ na ist na~in se re{ava da izvr{i krivi~no delo iako bil<br />

vo sostojba da se odlu~i za sprotivnoto. Spored ova u~ewe, sekoj ~ovek<br />

e podednakvo sloboden vo svoeto odnesuvawe pa spored toa zaslu`uva i<br />

ednakov moralen prekor za storenoto zlo. Voljata ne zavisi od konkrenata<br />

li~nost, od ~ovekovite poednine~ni osobini. Taa e apsolutna,<br />

podednakvo svojstvena na sekoj ~ovek sfaten kako uniformno, apstraktno<br />

bitie.<br />

4 0 [to se odnesuva do kaznata, poznat e nivniot stav deka taa e<br />

zlo {to se primenuva zaradi storenoto zlo na onoj od ~ija slobodna volja<br />

zaviselo dali }e se izvr{i ili nema da se izvr{i deloto. Od slobodnata<br />

volja proizleguva negovata moralna odgovornost, a oblikot na<br />

vinata (umisla ili nebre`nost) i visoko istaknatoto na~elo na spravedlivosta<br />

baraat da se vozvrati so ednakvo zlo, odnosno so takvo zlo<br />

{to odgovara na te`inata na deloto. Sudijata e toj {to treba da ja konstatira<br />

povredenata norma, da go utvrdi zlostornikot i vrz nego da ja<br />

primeni ve}e odnapred opredelenata kazna. Negova zada~a e so matemati~ko<br />

sobirawe i odzemawe na ote`nuva~kite i olesnuva~kite okolnosti<br />

{to zakonot apstraktno gi propi{al da izvr{i sudska individualizacija<br />

na kaznata. 313 So izrekuvaweto na takva kazna zavr{uva ne<br />

313<br />

Ovoj inpersonalisti~ki pristap, vsu{nost, doveduva{e do toa kako<br />

glavni kriteriumi za odmeruvawe na kaznata da se javat objektivnite okolnosti,<br />

a vo prv red te`inata na krivi~noto delo. Toa obezbeduva{e edna slepa<br />

pravoliniska, apstraktna pravda koja su{tinski posmatrano sepak ne be{e<br />

pravda, za{to prenebregnuvaj}i gi specifi~nite biopsihi~ki i socijalni<br />

163


samo negoviot tuku i op{testveniot interes za nea. Nejzinoto izvr{uvawe<br />

e sporedna rabota. Eventualniot neuspeh na planot na suzbivaweto<br />

na kriminalitetot ne zadira vo neefikasnosta na izvr{uvaweto<br />

na kaznata tuku vo domenot na nivnoto striktno predviduvawe vo zakonot,<br />

vo nesovr{enosta na pozitivniot kaznen sistem. A od toa deka borbata<br />

protiv kriminalitetot mo`e da se vodi isklu~ivo so primena na<br />

kazni, za{to samo tie imaat mo} da vlijaat vrz voljata na ~ovekot, proizleguva<br />

i dlabokata nezainteresiranost za ispituvawe na pri~inite<br />

na kriminalitetot. Ovaa {kola, vsu{nost, voop{to ne se zanimavala<br />

so socijalnite pri~ini na kriminalitetot nitu pak, so pri~inite {to<br />

le`at vo biolo{kata i psiholo{kata priroda na ~ovekot.<br />

5 0 Neprifatlivi se i dominantnite pozicii po odnos na celite<br />

na kaznata. Kaj nea preovladuva{e sfa}aweto deka kaznata ima dve funkcii:<br />

edna, so izolacija da se oslobodi i za{titi op{testvoto od zlostornicite<br />

koi treba da stradaat za storeniot grev, i druga, koja avtomatski<br />

proizleguva od su{tinata na kaznata, da se zapla{at eventualnite<br />

idni zlostornici so predo~uvawe na ona {to i niv gi ~eka dokolku<br />

se re{at da ja iskoristat svojata sloboda vo negativna nasoka.<br />

164<br />

2.1. ^ezare Bekarija<br />

1. ^ezare Bekarija (Cesare Beccaria, 1738-1794) 314 se smeta za<br />

osnova~ na klasi~nata {kola i pretstavnik na nejzinoto napredno<br />

krilo. Poznat e po svoeto delo "Za zlostorstvata i kaznite" ("Dei delitti<br />

e delle pene") od 1764 godina, so koe izvr{i najostra kritika na<br />

srednovekovnoto surovo krivi~no pravo i arbitrernoto pravosudstvo.<br />

faktori na kriminalnoto povedenie na konkretniot storitel - so ista kazna<br />

pogoduva{e razni slu~ai. Atanackovi}, D. Penologija, Nau~na knjiga, Beograd,<br />

1988, str. 36.<br />

314<br />

Cesare Bonasana Marchise de Beccaria, poteknuva od plemsko semejstvo.<br />

Iako roden vo Milano i toj kako i ostanatite aristokratski deca prvite<br />

osum godini gi pominal vo ezuitskoto {kolo vo Parma. Potoa preo|a na<br />

univerzitetot vo Pavija kade zavr{uva pravo i na dvaesetgodi{na vozrast doktorira,<br />

{to so ogled na toga{niot re`im na studirawe ne bilo ni{to neobi~no.<br />

Iako bil pravnik toj prete`no se interesiral za matematikata i poezijata<br />

se do momentot koga se zapoznal so bra}ata Pjetro i Aleksandro Veri.<br />

Pod nivno vlijanie i od niv pru`enata mo`nost da poseti nekoi zatvori i da<br />

se zapoznae so nivnite problemi, dlaboko se zainteresiral za celokupniot<br />

kaznen sistem. Od toj interes }e proizleze i negovoto zna~ajno delo {to }e<br />

mu obezbedi istorisko mesto vo teorijata na krivi~noto pravo, kriminologijata<br />

i penologijata. Za negoviot `ivot i zna~eweto na ova delo vidi pove}e:<br />

Cvitani}, A, Cesare Baccaria, O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, str. 5-62<br />

(Predgovor) i Ignjatovi}, \. Bekarijine ideje o krivi~nom pravu, Arhiv, Beograd,<br />

1988/4, str. 661-685.


So ova, najprvin anonimno objaveno delo, predizvika silen revolt kaj<br />

aristokratskite krugovi, no istovremeno dobi i sesrdna podr{ka od<br />

strana na naprednite misliteli na toa vreme. Vo nego izlo`il golem<br />

broj od ve}e poznatite idei na Lok, Ruso, Monteskie i francuskite<br />

prosvetiteli {to ni za ronka ne go namaluvaat zna~eweto na negoviot<br />

obid so koj za prvpat na edno mesto se grupiraat i prodlabo~uvaat krivi~nopravnite<br />

problemi me|u koi sosema dobro se vklopuvaat i opredelen<br />

broj originalni predlozi. Vo ovaa mala kni{ka {to bez nekoja<br />

nau~na sistemati~nost e pi{uvana na mo{ne popularen na~in, se sodr-<br />

`ani brojni razmisluvawa za ~ii {to komentar e potreben dvojno pogolem<br />

prostor. Od tie pri~ini }e se zadr`ime samo vrz poso~uvaweto<br />

na nekoi negovi osnovni stavovi {to vo prv red se odnesuvaat na sfa-<br />

}aweto na kriminalitetot i kaznata.<br />

2. Bekarija, {to duri i za negovoto vreme e prili~no neobi~no,<br />

pri~inite na kriminalitetot vo prv red gi bara vo ramkite na op{testvoto<br />

i vo op{testvenite neednakvosti gleda su{testven faktor na<br />

kriminalitetot. Toj veli deka koristite na op{testvoto treba ramnomerno<br />

da bidat podeleni me|utoa, kaj lu|eto se zabele`uva postojan<br />

streme` za malkumina da se rezerviraat site privilegii, mo} i blagosostojba<br />

i deka na mnozinstvoto ne mu ostanuva ni{to drugo osven<br />

siroma{tija i nemo}. Zakonite bi trebalo da gi spre~at vakvite poedinci<br />

vo nivnite streme`i. Me|utoa, namesto zakonite da se zanimavaat<br />

so ova, tie obi~no tretiraat opredeleni okolnosti koi nemaat nikakvo<br />

vlijanie na sevkupnata zaednica. Potoa go kritikuva na~inot na<br />

nastanuvaweto na zakonite. Ako ja istra`ime istorijata gledame deka<br />

zakonite koi bi trebalo da bidat zaedni~ki pravila na sozdadenata<br />

sloboda me|u slobodni lu|e, mnogu ~esto se instrument za projavuvawe<br />

na strasti na pomal broj na lu|e ili tvorba na slu~aj, a nikako delo na<br />

umno istra`uvawe na ~ovekovata priroda, koja treba da gi regulira<br />

odnosite na site lu|e vo zaednicata preku maksimata: da se ovozmo`at<br />

site dobra za najgolem broj na lu|e. Navleguvaj}i vo sociologijata na<br />

odelni krivi~ni dela toj uka`uva na opredeleni pri~ini na kriminalitetot<br />

napomenuvaj}i deka tie sekoga{ se predizvikani od siroma-<br />

{tijata na izvr{itelot. Ubistvata se posledica na zapostavuvaweto<br />

na ~uvstvoto na somilost, a kra`bata na lakomosta, no i na siroma-<br />

{tijata. Kon {ireweto na kriminalitetot pridonesuva i imitacijata<br />

i zatoa e pogubno koga primerot na negovoto vr{ewe go davaat povisokite<br />

sloevi. Spored nego, sepak, najgolemo vlijanie na pojavata na kriminalitetot<br />

vr{i nekaznuvaweto na prestapnicite na vlasta i mo`nosta<br />

delumno da se pribavi korist, odnosno prijatnost, koja ne se sledeni<br />

so vozvra}awe so zlo (so primena na mehanizmite na pravniot<br />

poredok). Ottuka poteknuva i negoviot stav deka najdobrata prevencija<br />

na kriminalitetot se sostoi vo toa zakonite da ne gi favoriziraat<br />

oddelnite klasi, tuku site lu|e.<br />

3. Filozofskata osnova na negovite idei za kaznata kako i za<br />

165


ostanatite krivi~nopravni problemi e prosveteniot racionalizam<br />

potpren vrz teorijata na op{testveniot dogovor i angliskiot utilitarizam.<br />

So toj pretpostaven dogovor sekoj poedinec se otka`al od najmaliot<br />

del na svoite sopstveni slobodi za da u`iva vo spokojstvoto i<br />

sigurnosta {to gi nudi nivniot ostatok. Ottamu poteknuva dr`avata<br />

na koja kaznata í e otstapena kako nu`no potrebno sredstvo za spre-<br />

~uvawe na neograni~enoto nadirawe na poedine~nite interesi od koi<br />

se ra|aat zlostorstvata {to nikomu ne mu se od korist. Vrz taa osnova<br />

se nudi nova utilitaristi~ka zasnovanost na pravniot osnov na kaznata<br />

i voop{to na samiot zakon koj treba da vodi kon "{to e mo`no pogolema<br />

sre}a, podelena na {to e mo`no pogolem broj na lu|e." 315<br />

Vo zaklu~ocite na svoeto delo, Bekarija naveduva deka niedna<br />

kazna ne smee da bide nasilstvo na poedinecot ili pove}emina vrz nekoj<br />

gra|anin. Zatoa kaznata treba da bide javna, itna, {to e mo`no poblaga,<br />

srazmerna na zlostorstvoto i so zakon predvidena. Toa se, vsu-<br />

{nost, samo del od ideite {to Bekarija sakal da gi afirmira vo rang<br />

na bezuslovni na~ela.<br />

[to se odnesuva do celite na kaznata tie mo`at da se sostojat<br />

samo vo toa zlostornikot da se spre~i da ne im pravi novi {teti na<br />

svoite sogra|ani i drugite da se odvratat od sli~ni nedela. 316 Me|utoa,<br />

neutralizacijata i zastra{uvaweto ne mo`at da bidat pravedni dokolku<br />

vo dadenite okolnosti zakonot ne go upotrebil najdobriot mo`en<br />

na~in da gi spre~i zlostorstvata. 317 Ottamu proizleguva deka Bekarija<br />

bil privrzanik na prevencijata koja {to sekoga{ treba da í predhodi<br />

na kaznata. "Podobro e da se spre~at zlostorstvata odo{to da se kaznuvaat,"<br />

318 veli toj, pa zatoa zakonite treba da bidat {to pojasni i ednostavni,<br />

319 da se ovozmo`i pokraj slobodata da se razviva i prosvetata 320<br />

i da se podobri vospituvaweto. 321 [ireweto na slobodata na gra|anite<br />

i nivnoto prosvetuvawe i vospituvawe se najva`ni vonpravni faktori<br />

na spre~uvawe na zlostorstvata. Kolku {to ~ovekot e posloboden, tolku<br />

e porezistenten na site negativni vlijanija dodeka "ropskite<br />

du{i pove}e im se podveduvaat na strastite i na okrutnosta." Prosvetuvaweto<br />

najdobro gi spre~uva delata koi se posledica na neznaewe i<br />

na zabludi, a so vospituvaweto na mladite im se vsaduvaat vrednosti<br />

vrz koi se zasnova zaednicata. 322<br />

315<br />

Vidi: Baccaria, C. O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, vo prevod<br />

na Cviteani}, A. str. 69.<br />

316<br />

Ibid, str. 83.<br />

317<br />

Vidi: ibid, str. 115.<br />

318<br />

Ibid, str. 127.<br />

319<br />

Ibid, str. 127.<br />

320<br />

Ibid, str. 128.<br />

321<br />

Ibid, str. 131.<br />

322<br />

Ignjatovi}, \, op. cit. str. 97.<br />

166


To~no e deka Bekarija bil za utilitaristi~ki zasnovana kazna,<br />

za kazna {to }e bide op{testveno korisna so toa {to }e pridonesuva<br />

za idnoto spre~uvawe na krivi~nite dela. Pogre{no e me|utoa tvrdeweto<br />

deka toj i pridaval bilo kakva preventivna uloga na samata kazna<br />

vo smisla na prevospituvawe na zlostornicite. 323 Kaznata za nego vo<br />

su{tina e zlo {to mo`e da se vidi niz celiot tekst na negovoto delo.<br />

Vozvratenoto zlo vo vid na kazna za Bekarija ima samo pogolem efekt<br />

ako predhodno sî e storeno da ne dojde do toa. No otkako zlostorstvoto<br />

e ve}e storeno kaznata nema nikakvi drugi celi nadvor od neutralizacijata<br />

i intimidacijata vo koi {to i te kako se odrazuva stepenot na<br />

odmazdata za koja sekoga{ treba da se vodi smetka. Taka, na primer,<br />

spored Bekarija, za kra`ba pri koja e storena {teta so upotreba na nasilstvo<br />

ne e dovolna samo kazna li{uvawe od sloboda so prisilnata<br />

rabota tuku i telesno kaznuvawe. 324<br />

Vo zaklu~ocite na svoeto delo, Bekarija naveduva deka niedna<br />

kazna ne smee da bide nasilstvo vrz poedinecot ili na pove}emina vrz<br />

nekoj gra|anin. Zatoa kaznata treba da bide javna, itna, {to e mo`no<br />

poblaga, srazmerna na zlostorstvoto i so zakon predvidena. 325<br />

Po odnos na vidovite na kaznite negova najgolema zasluga e toa<br />

{to bil prviot teoreti~ar koj filozofski go vtemelil baraweto za<br />

ukinuvawe na smrtnata kazna. Pokraj toa odlu~no se zalo`il i za namaluvawe<br />

na strogosta vo izvr{uvaweto na site postojni kazni.<br />

2.2. Anselm Foerbah<br />

Ako Bekarija e osnovopolo`nikot i idejniot tvorec na filozofskata<br />

osnova na klasi~nata {kola, toga{ za vtoriot pretstavnik<br />

na nejzinoto progresivno krilo Anselm Foerbah (Anselm Fouerbash,<br />

1775-1833) mo`e slobodno da se ka`e deka e arhitekt na nejzinata pravna<br />

dogmatika. Nego go interesirala celokupnata problematika od<br />

oblasta na krivi~noto pravo i vrz nau~ni osnovi nastojuval da gi<br />

vklopi site napredni idei {to vo ovaa oblast bile dotoga{ nastanati.<br />

Za nego se smeta deka e prviot teoreti~ar {to uspeal da sozdade eden<br />

cvrst nau~en sistem {to i denes pretstavuva osnova na krivi~noto<br />

323<br />

Taka na primer, ^ejovi} veli deka Bekarija bil za takva kazna {to<br />

treba da ima za cel popravawe na storitelot na krivi~noto delo i na toj na-<br />

~in spre~uvawe na negovoto natamo{no vr{ewe na krivi~ni dela... Kaznata<br />

treba da e naso~ena kon idninata na storitelot, za{to pretstavuva sredstvo<br />

za negovo popravawe, a ne stradawe zaradi izvr{enoto delo. Bekarija zna~i ja<br />

istaknuva op{testvenata korisnost na kaznata kako sredstvo za popravawe na<br />

prestapnikot." ^ejovi}, B, Krivi~no pravo, Nau~na Knjiga, Beograd, 1987. str. 57.<br />

324<br />

Vidi: Beccaria, C, ibid, str. 97.<br />

325<br />

Vidi: <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Penologija, Vtoro dopolneto i izmeneto izdanie,<br />

Grafohartija, 1999, str. 115-118.<br />

167


pravo pa ottamu nekoi go narekuvaat i tatko na modernoto krivi~no<br />

pravo.<br />

Glavnite dela na Foerbah se: "Revizija na osnovnite postavki i<br />

poimi na pozitivnoto kazneno pravo" (1800) i "U~ebnik po op{toto vo<br />

Germanija va`e~ko kazneno pravo" (1801). Poznat e i kako redaktor na<br />

bavarskiot Krivi~en zakonik od 1813 godina {to zaedno so Napoleonoviot<br />

kodeks izvr{il golemo vlijanie vo donesuvaweto na brojni<br />

zakoni vo evropskite zemji.<br />

Me|u Foerbahovite trudovi od oblasta na krivi~noto pravo posebno<br />

se zna~ajni onie za op{tite problemi na umislata, nebre`nosta<br />

i stekot na krivi~nite dela. Zaslu`eno mesto zazema i negovata razrabotka<br />

na institutot na zabludata, a od nego poteknuva i poznatoto na-<br />

~elo "Nullum crimen, nula poena sine lege" so koe se svrstuva me|u najgolemite<br />

pobornici na zakonitosta.<br />

[to se odnesuva do kaznite, Foerbah e poznat po svojata teorija<br />

na psiholo{kata prisilba. So nea me|utoa ne napravil nekoe bitno<br />

pomestuvawe na osnoviot stav na klasi~arite spored koi, me|u celite<br />

na kaznata nema mesto za nejzinata specijalno preventivna uloga.<br />

168<br />

2.3. Xeremi Bentam<br />

1. Spored golemiot angliski pravnik i filozof Xeremi Bentam<br />

(Jeremy Bentham, 1748-1832) 326 zada~ata na etikata i pravoto ne se<br />

sostoi vo opredeluvawe na nekakvi vrednosti i normi, za{to ona {to<br />

e dobro mo`e lesno da se vidi od ~ovekovite streme`i {to prirodno i<br />

nu`no se naso~eni kon postiguvawe na zadovolstvo i izbegnuvawe na<br />

bolkata. Nivnata zada~a se sostoi vo iznao|awe kriteriumi so ~ija pomo{<br />

posigurno }e se dojde do vistinski zadovolstva za{to, pokraj onie<br />

{to samite po sebe se dobri, postojat i takvi zadovolstva {to mo`e da<br />

imaat i lo{i, odnosno bolni posledici. ^ovekot treba da se nau~i na<br />

posigurno presmetuvawe pri izborot i odlu~uvaweto za dobrite zadovolstva.<br />

Osnovite kriteriumi za postignuvawe pove}e zadovolstva, a<br />

so toa i podobar `ivot se: intenzitetot, traeweto, izvesnosta (deka<br />

zadovolstvoto }e se ostvari), bliskosta, plodnosta (deka zadovolstvoto<br />

kon koe se stremime }e bide izvor na novi zadovostva) i ~istotata<br />

na zadovolstvoto (deka nema da se pretvori vo nezadovolstvo, bolka).<br />

Na kraj treba da se vodi smetka i za vrhovniot kriterium {to ja opredeluva<br />

celta na `ivotot kako i na moralot i pravoto, a toa e: postignuvawe<br />

najgolema sre}a za najgolem mo`en broj na lica, odnosno pri<br />

postignuvaweto na sopstvenata sre}a treba da se vodi smetka i za sre-<br />

326<br />

Negovi najzna~ajni dela se: Voved vo principite na moralot i zakonodavstvoto<br />

(Introduction to the Principles of Moral and Legislation, 1789), Teorija<br />

na zakonodavstvoto (Theorye of legislation, 1811), i Teorija na kaznata (Theorie<br />

of punishment, 1811).


}ata na drugite, za{to samo niz nivnite interesi mo`e najdobro da se<br />

ostvari i sopstveniot interes (korist). 327 Ovoj kriterium, so koj se<br />

nastojuva da se usoglasat interesite na poedinecot i na zaednicata, se<br />

obezbeduva so zakon, za{to i zakonodavecot svojata najgolema sre}a ja<br />

nao|a vo unapreduvaweto na onie za koi go sozdava zakonot. "Predmet<br />

na interes na zakonodavecot treba da bide javnoto dobro, osnovot na<br />

negovoto razmisluvawe treba da bide op{tata korist. Poznavaweto na<br />

pravnoto dobro na zaednicata ja so~inuva naukata na zakonodavstvoto,<br />

umeeweto se sostoi vo iznao|awe sredstva za osvaruvawe na toa dobro.<br />

328 Zakonodavecot treba da se rakovodi od tradicijata na najgolema<br />

mo`na suma na dobra {to e ostvarlivo ako se potpre vrz moralot i na-<br />

~eloto na korisnosta. 329 Vo takviot zakon prestap e sekoj akt za koj se<br />

misli deka treba da bide zabranet, zatoa {to predizvikuva ili nastojuva<br />

da predizvika nekoe zlo. A za da se obezbedi po~ituvawe na taa zabrana<br />

treba da bide utvrdena kazna. Prestapot {iri trevoga, a kaznuvaweto<br />

vospostavuva sigurnost, prestapot e neprijatel na site, a kaznata<br />

e protektor na site.<br />

2. Bentam se smeta za eden od najistaknatite avtori po odnos na<br />

pra{awata za kriminalitetot. Pred sî, toj mo{ne op{irno, iako ne i<br />

sistematski, gi naveduva pri~inite od koi zavisi kriminalitetot i,<br />

spored toa, i merkite za koi zakonodavecot treba da vodi smetka pri<br />

donesuvaweto na krivi~nite zakoni. Me|u li~nite i socijalnite faktori<br />

od koi zavisi kriminalitetot, Bentam gi pomestuva: temperamentot,<br />

fizi~koto zdravje, telesnite nedostatoci, kulturata, intelektualnite<br />

sposobnosti, silata na duhot, izdr`livosta, raznite sklonosti,<br />

poimot na ~esta, religioznite ~uvstva, ~uvstvata na simpatija i antipatija,<br />

du{evnite zaboluvawa, ekonomskite uslovi, klimata, rasata,<br />

dr`avnata uprava, veroispovesta. Kriminalitetot go smeta kako redovna<br />

i neizbe`na pojava vo op{testvoto. Se dotoga{ dodeka postojat<br />

327<br />

"Zaedni~ka op{ta cel koja ja imaat site zakoni, ili treba da ja<br />

imaat, e da ja zgolemat vkupnata sre}a na op{testvoto, pa spored toa, na prvo<br />

mesto, da go isklu~at seto ona {to se stremi da ja smali taa sre}a, vo mera vo<br />

koja e toa mo`no. So drugi zborovi: da gi isklu~at lo{ite dela." Bentham, J.<br />

Introduction to the Principles of Moral and Legislation, 1789: Navedeno spored Ignjatovi},<br />

\, Kriminolo{ko nasle|e, Policiska Akademija, Beograd, 1977, str. 49. Toj<br />

tvrdi, deka moralot i zakonodavstvoto ne mo`at da imaat drug vodi~ osven korista<br />

koja spored nego ne e identi~na nitu so grubiot egoizam, ni so negiraweto<br />

na seto ona {to e vozvi{eno i pravedno. ^ubinski, op. cit, str. 83.<br />

328<br />

Benham, J. Theorie of legislation, navedeno spored Frank, S. Teorija kaznenog<br />

prava po krivi~nom zakonu od godine 1951, [kolska knjiga, Zagreb, 1955,<br />

str. 55.<br />

329<br />

Zakonodavecot ima tri osnovni zada~i: 1 0 da se gri`i za prevencija<br />

na zlostorstvata, 2 0 na o{tetenite so krivi~noto delo da pomaga vo zadovoluvaweto<br />

na {tetata i 3 0 da gi kaznuva vinovnicite.<br />

169


prava i obvrski, dotoga{ }e postojat i krivi~ni dela. Kako {to pravoto<br />

e nerazdelivo od op{testvoto, taka i krivi~noto delo e nerazdelivo<br />

od pravoto.<br />

Iako ja smeta{e za zlo, Bentam be{e toleranten vo pogled na<br />

prostitucijata. Toj smeta deka prostitucijata e neophodno potrebno<br />

zlo zaradi postoewe na brojni klasi na celibatori koi ne mo`at da se<br />

`enat zaradi slu`beni, ekonomski i drugi priliki. Borbata so prostitucijata<br />

so kazni i so policiski merki ja smeta za necelishodna i<br />

svirepa, dodeka postojat pri~inite na ova zlo (mladost, neiskustvo,<br />

lo{o vlijanie na bliskite, siroma{tvo i sl.). Preziraweto na op{testvoto<br />

sprema prostitutkite e nepravedno i svirepo, pa spored toa zakonodavecot<br />

"ne smee da ja zgolemuva ovaa nepravednost i da í slu`i so<br />

oru`je na ovaa svirepost." 330<br />

3. Kaznata predizvikuva zlo od prv red i dobro od vtor red. Taa<br />

i zadava bolka na li~nosta koja dobrovolno si ja navlekla vrz sebe, a<br />

vo vtor red se pretvora vo dobro, za{to gi zapla{uva opasnite lu|e, gi<br />

smiruva nevinite i pretstavuva edinstvena za{tita na op{testvoto. 331<br />

Osnovniot princip na Bentam vo pogled na kaznuvaweto glasi<br />

deka sekoja kazna vo sebe sodr`i element na {teta i ottamu se javuva<br />

kako zlo. Spored toa, kaznata mo`e da se dopu{ti samo vo mera vo koja<br />

mo`e da otstrani nekoe pogolemo zlo. 332 Ako toa go nema, ne mo`e da<br />

postoi ni kaznuvaweto. Takvi se slednite grupi na slu~ai: 1 0 ako kaznata<br />

ne mo`e da bide efikasna (koga doa|a premnogu docna, koga ne e<br />

obnarodena, vo slu~aj na nepoznavawe na zakonot, pogre{ka, nepresmetlivost,<br />

neotstranliva prisilba, glupost, maloletstvo, du{evna bolest<br />

i sl.), 2 0 ako istata e izli{na, nepotrebna (ottamu {to e mo`na primena<br />

na poslabi sredstva za za{tita, na primer vospituvawe), ili 3 0<br />

330<br />

^ubisnki, M. op. cit. str. 86.<br />

331<br />

Negovoto u~ewe se zasnova na sfa}aweto na ~ovekot kako racionalno<br />

su{testvo so koe rakovodi hedonizam. Ottamu, svoeto povedenie poedinecot<br />

go izbira vo soglasnost so racionalnoto presmetuvawe, pri{to gi vaga<br />

zadovolstvoto i stradaweto koe proizleguva od toj izbor (negoviot poznat<br />

princip na "hedonisti~ka presmetka - hedonistic calculus"). Ottamu poedinecot,<br />

so kaznuvaweto treba da se odvrati od vr{eweto na zlostorstvoto i naru{uvaweto<br />

na pravata na drugite lu|e. Zloto koe mu se nanesuva na prestapnikot<br />

so kaznata bi trebalo da bide vramnoet`eno so zadovolstvoto (dobivkata ili<br />

prijatnosta) koi mu donesuva vr{eweto na deloto: popercizno - zloto treba<br />

da go nadmine zadovolstvoto i toa samo tolku kolku {to e dovolno da go navede<br />

potencialniot izvr{itel na deloto da se otka`e od nego. Ignjatovi}, \. Kriminolo{ko<br />

nasle|e, str. 8.<br />

332<br />

"Sekoja kazna e nedelo. Sekoja kazna vo sebe e zlo. Spored na~eloto<br />

na utilitarnost, ako voop{to treba da se vovede, toa treba da se stori, samo<br />

dokolku vetuva deka }e isklu~i nekoe pogolemo zlo. Bentham, J. Theorie of legislation,<br />

navedeno spored Ignjatvovi}, \. Kriminolo{ko nasle|e, str. 49.<br />

170


premnogu skapa (ako otstranuvaweto na nekoe zlo na ovoj na~in bi doa|alo<br />

po cena na pogolemo zlo), i najposle, 4 0 ako kaznata e neopravdana,<br />

bez osnova (slu~ai vo koi vsu{nost nemalo nedelo, kako na primer,<br />

pri soglasnost na o{teteniot ili vo koi nedeloto bilo nadminato<br />

so storenoto dobo). Vo ~etvrtata grupa se raboti za slu~ai koga<br />

nepostoel vistinski zlostor, tuku samo "izmisleno zlo," odnosno "akt,<br />

koj spored svojata priroda ne e zlostorni~ki, me|utoa se vbrojuva me|u<br />

krivi~nite dela poradi predrasudi, antipatii, pogre{ni administrativni<br />

sfa}awa, apstraktni principi i sl. (kako {to se eresot, vra-<br />

`binite, nedozvolena emigracija, postapki naso~eni protiv samiot<br />

sebesi, koi ne se povrzani so izmama ili so upotreba na sila, so naru-<br />

{uvawe na zabrani, koi ja pritiskaat ednata klasa vo korist na drugata<br />

i sl.).<br />

Neposrednata, glavna cel na kaznata e da ja kontrolira: 1 0 akcijata<br />

na storitelot na krivi~noto delo ili, 2 0 akcijata na drugite lu|e.<br />

Akcijata na storitelot, kaznata ja kontrolira so svoeto vlijanie kon<br />

prevospituvawe ili onevozmo`uvawe. Na akcijata na drugite lu|e,<br />

kaznata mo`e da vlijae samo so svoeto dejstvo na nivnata volja. Vo toj<br />

slu~aj se veli deka kaznata deluva kako primer. Eden vid na sporedna<br />

cel na kaznata (~ie ostvaruvawe e prirodna tendencija na kaznata) e da<br />

im pru`a zadovolstvo (satisfakcija) na licata ~ija zla volja (`elbata<br />

za odmazda, m. z.) e pottiknata so zlostorstvoto. 333 So drugi zborovi,<br />

celata na kaznata koja ja postavuva zakonodavecot {to e rakovoden od<br />

na~elata na utilitarnosta e da: a) gi spre~i krivi~nite dela, b) ako ne<br />

gi predupredi, da vlijae na storitelot da izvr{i nekoe delo od pomala<br />

te`ina (da go spre~i najlo{oto), v) da vlijae na zlostornikot da ne<br />

upotrebi pogolemo nasilstvo odo{to za izvr{itelot toa e neophodno,<br />

i g) da go spre~i zlostorstvoto na najednostaven (najevtin) na~in. 334<br />

Povtoruvaweto na zlostorstvoto vo odnos na zlostornikot mo-<br />

`e da se spre~i na tri na~ini: 1 0 so odzemawe na fakti~kata mo`nost<br />

da go izvr{i, 2 0 so odzemawe na negovata strast, i 3 0 so odzemawe na<br />

smelosta i re{itelnosta. Vo prviot slu~aj ve}e voop{to ne mo`e da<br />

vr{i zlostorstvo, vo vtoriot toa ve}e ne go saka, a vo tretiot, mo`ebi<br />

toa dodu{a u{te da go saka, no ve}e ne se osmeluva. Vo prviot slu~aj<br />

postoi fizi~ka nesposobnost, vo vtoriot moralna popravenost, a vo<br />

tretiot, zastra{uvawe ili silata na zakonot. Kaznata {to ja trpi prestapnikot<br />

na sekoj gra|anin mu dava primer {to treba da podnese ako e<br />

pronajdeno deka e vinoven za ist delikt. Zloto predizvikano so kaznata<br />

e izdatok {to dr`avata go pravi so cel za dobivka. Taa dobivka e<br />

spre~uvawe na zlostorstvata. Kaznata e ekonomi~na ako go proizveduva<br />

sakaniot uspeh so najmal mo`en kvalitet na bolka. Taa e premnogu<br />

skapocena koga proizveduva zlo koe e pove}e odo{to ekvivalentno na<br />

333<br />

Ibid, str. 49.<br />

334<br />

Ibid, str. 51.<br />

171


dobroto, ili koga bi mo`ele da postigneme ednakvo dobro po cena na<br />

pomala kazna toa bi bilo akt na rasipni{tvo. Kaj kaznata mo`eme da<br />

ja razlikuvame nejzinata prividna i nejzinata vistinska vrednost. Pod<br />

vistinska vrednost ja podrazbirame vkupnata vrednost na kaznata, seto<br />

ona {to go ~uvstvuva onoj komu mu se zadava. Prividnata vrednost na<br />

kaznata e zloto koe si go pretstavuvaat ~lenovite na zaednicata, deka<br />

taa verojatno }e nastapi vrz osnova na opisot na kaznata vo zakonot<br />

ili so nejzino izvr{uvawe. Vistinskata vrednost e zaguba, a prividnata<br />

e dobivka.<br />

Ne smee da se zaboravi, iako toa mnogu ~esto se pravi, deka zlostornikot<br />

e ~len na zaednicata kako i sekoj drug poedinec, kako i samata<br />

povredena strana, i deka ima pri~ini da se vodi pove}e smetka<br />

duri i za negoviot interes odo{to za interesot na bilo koj drug. Negovoto<br />

dobro e relativno dobro na zaednicata, negovoto zlo, zlo na zaednicata.<br />

Ete go temelot, solidniot temel na moralnata ideja na spravedlivosta.<br />

Mo`e da se uka`e potreba interesot na prestapnikot delumno<br />

da im bide `rtvuvan na interesite na zaednicata, no negoviot<br />

interes ne mo`e voop{to da ne se zeme predvid. Mo`e da se reskira te-<br />

{ka kazna vo nade` deka }e predizvika golemo dobro, me|utoa ~esto<