21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Penologija (p.778)

Uchebnik

Uchebnik

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV<br />

PENOLOGIJA<br />

VTORO DOPOLNETO I IZMENETO IZDANIE<br />

S KO P J E, 2005


RECENZENTI<br />

Prof. d-r Jovan Proevski<br />

Prof. d-r Panajotis Cakirpaloglu<br />

Odobreno kako u~ebnik so odluka na Nau~no-nastavniot sovet na<br />

Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo<br />

Skopje br. 08-42 od 8. 02. 1995 godina<br />

2


NA SOPRUGATA VLADANKA I<br />

SINOVITE DEJAN I FILIP<br />

CIP - Katalogizacija vo publikacija<br />

Narodna i univerzitetska biblioteka<br />

Sv. "Kliment Ohridski", Skopje<br />

343.8 (075.8)<br />

343.8 (497.1) (075.8)<br />

<strong>Sulejmanov</strong>, <strong>Zoran</strong><br />

<strong>Penologija</strong> / <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.- 2. dopolneto i izmeneto izd. -<br />

Skopje : Grafohartija, 1999. - 858 str. : 24 sm<br />

Fusnoti kon tekstot. Bibliografija: str. 825-845 - Registar<br />

ISBN 9989-880-00-X<br />

a) <strong>Penologija</strong>-U~ebnici<br />

b) <strong>Penologija</strong>-Makedonija-U~ebnici<br />

Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura br. 07-662/2<br />

od 1.21999 god. za u~ebnikot "<strong>Penologija</strong>" se pla}a povlastena<br />

dano~na stapka<br />

3


4


I DEL<br />

UVOD VO PENOLOGIJATA<br />

5


6


G L A V A I<br />

PENOLOGIJATA KAKO SAMOSTOJNA NAU^NA<br />

DISCIPLINA<br />

I. OP[TESTVENO ZNA^EWE NA PENOLOGIJATA<br />

Istoriskiot razvoj na op{testvoto poka`uva deka vo site periodi<br />

na toj proces postoele poedinci {to so svoeto negativno odnesuvawe<br />

gi naru{uvale ili se obiduvale da gi naru{at pravilata na<br />

op{testveniot `ivot. So nivnoto odnesuvawe bile zagrozuvani ili<br />

povreduvani najrazli~ni dobra, interesi, vrednosti i odnosi na op{testvoto.<br />

Toga{ koga so ogled na op{testvenata opasnost na tie odnesuvawa<br />

bile napa|ani interesite na klasnite op{testa se javuva potebata<br />

od nivno inkriminirawe kako krivi~ni dela vrz koi se nadovrzuva<br />

op{testvena reakcija vo vid na opredelena krivi~na sankcija.<br />

Na toj na~in bea identifikuvani op{testveno {tetni pojavi nare~eni<br />

kriminalitet {to vo zavisnost od uslovite, mestoto i vremeto na<br />

nivnoto javuvawe se manifestirale vo najrazli~ni oblici i strukturi.<br />

Za spre~uvawe i suzbivawe na kriminalitetot voop{to vo sekoe<br />

op{testvo, vsu{nost, se prezemaat, brojni kriminalnopoliti~ki<br />

merki {to stojat vo nu`na zavisnost so op{tite op{testveni i politi~ki<br />

vrednosti i interesi na konkretnoto op{testvo. Tie merki se<br />

naj~esto vklopeni vo takov sistem na planirani i koordinirani dejnosti<br />

{to vo na{ata literatura voobi~aeno se delat na represivni<br />

merki ili merki na kaznenata politika i merki na socijalnata prevencija.<br />

Prvite od niv ja so~inuvaat politikata na represivno suzbivawe<br />

na kriminalitetot {to se realizira na tri ramni{ta: zakonodavno<br />

- preku opredeluvawe na uslovite spored koi nekoi ~ove~ki povedenija<br />

se smetaat za kaznivi i uslovite na nivnata primena, potoa,<br />

preku akciite na pravosudnite organi naso~eni kon otkrivawe na<br />

krivi~nite dela i nivnite storiteli, pokrenuvawe i vodewe na soodvetni<br />

postapki i izrekuvawe na sankcii, i najposle, preku izvr-<br />

{uvawe na krivi~nite sankcii.<br />

I kaj merkite na op{testvena prevencija stanuva zbor za brojni,<br />

sodr`inski razli~ni, dejnosti {to se ostvaruvaat na tri nivoa:<br />

op{ta socijalna prevencija, posebna socijalna prevencija i indivi-<br />

7


dualna (poedine~na) prevencija 1) . Nakratko, prvite merki ja so~inuvaat<br />

krivi~no-pravnata borba protiv kriminalitetot. Nivnata sodr-<br />

`ina e primena na represija koja proizleguva od krivi~noto zakonodavstvo.<br />

So probivaweto na soznanijata deka samo so represija ne<br />

mo`e uspe{no da se re{ava problemot na kriminalitetot vo sovremeni<br />

uslovi sÒ pove}e se afirmira vtoriot krug na tn. merki na op{testvena<br />

prevencija 2) . Nivnata smisla e vo otstranuvawe na etiolo{kite<br />

faktori {to go predizvikuvaat kriminalitetot.<br />

Vakvata sosema prifatliva podelba na kriminalnopoliti~kite<br />

merki se pravi so cel da se ovozmo`at teoretski analizi {to podlaboko<br />

}e navlezat vo sodr`inata na konkretno postavenite problemi<br />

i }e uka`at na optimalnite formi i metodi za ostvaruvawe na<br />

antikriminalnata praktika. Se raboti, vsu{nost, za dve podra~ja na<br />

borba protiv kriminalitetot, {to, iako pretstavuvaat zasebni celini<br />

nu`no vleguvaat vo edinstveniot sistem na na{ata kriminalna politika.<br />

Seto toa e vo soglasnost so op{toprifateniot stav deka vo<br />

suzbivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot mo`e uspe{no da se<br />

deluva samo toga{ ako represijata i prevencijata se povrzat vo edinstvena<br />

op{testvena akcija.<br />

Vakvata orientacija vo borbata protiv kriminalitetot e od<br />

nesomneno zna~ewe za spre~uvawe i suzbivawe na site oblici na protivop{testveno<br />

odnesuvawe. Ili, poinaku re~eno, kriminalitetot<br />

kako vkupnost na krivi~nite dela izvr{eni na opredelena teritorija<br />

za opredeleno vreme, e poseben op{testven problem za ~ie predupreduvawe<br />

i ograni~uvawe e potrebna zaedni~ka akcija na site op{testveni<br />

sili. Od tie pri~ini nu`no e nau~noistra`uva~ko sledewe na<br />

site segmenti, odnosi i procesi {to go opredeleuvaat sistemot na<br />

antikriminalnata politika. So takviot pristap treba da se dojde do<br />

najpovolnite sredstva i metodi {to op{testvoto }e go za{titat od<br />

kriminalitetot na onie {to se kolebaat da izvr{at opredeleno krivi~no<br />

delo i }e go spre~at povratot kaj onie {to ne im odoleale na<br />

raznovidnite op{testveni pottici i li~ni isku{enija.<br />

Razgleduvaweto i razre{uvaweto na del od problemite od ovaa<br />

oblast e od osoben interes na penologijata. Taa e nauka {to se zanimava<br />

so sledewe, objasnuvawe i usovr{uvawe na merkite so koi e pokrieno<br />

tretoto podra~je na kaznenata politika. Ili pokonkretno,<br />

{to treba da se stori protiv i za li~nosta {to ve}e storila nekoe<br />

krivi~no delo vo ramkite na op{tata borba protiv kriminalitetot e<br />

glavnata op{testvena, a so toa i nau~na preokupacija na edna krivi~-<br />

1)<br />

Vidi: Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna politika u oblasti represije, JRKKP, Beograd,<br />

1988/1-2, str. 34 i Milutinovi}, M. Kriminalna politika, Savremena administracija, Beograd,<br />

1984, str.145 i 306.<br />

2)<br />

“Suzbivaweto na kriminalitetot e zada~a na celokupnoto op{testvo i samo {iroko<br />

organiziran sistem na preventivni merki..., op{to podobruvawe na `ivotnite uslovi<br />

i kulturnoto nivo i podigaweto na op{testvenata svest - mo`e da dovede do zna~ajni<br />

rezultati vo postepenoto ograni~uvawe na kriminalitetot i do bitno smaluvawe na<br />

negoviot obem i intenzitet. Ho~evar - Kraus, Neka zapa`anja u primeni krivi~nih sankcija<br />

u na{oj praksi, JRKKP , Beograd, 1966/2 str. 237.<br />

8


nopravna disciplina {to se narekuva penologija. Nejziniot pridones<br />

vo odbranata na op{testvoto od kriminalitetot e onaa ni{ka {to,<br />

vsu{nost, go opredeluva zna~eweto na penologijata kako vrz profesionalno<br />

stru~en plan taka i vrz edno po{iroko op{testveno ramni-<br />

{te. Ako e nesomneno deka eden od osnovnite preduslovi za organizirana<br />

antikriminalna akcija e nau~noto objasnuvawe na kriminalitetot<br />

toga{ dostigawata do koi doa|a penologijata se nu`nost za site<br />

onie koi rabotaat vrz ostvaruvaweto na prakti~nite zada~i vo suzbivaweto<br />

na kriminalitetot. Vo tie odnosi e situirano i ogromnoto<br />

op{testveno zna~ewe na nau~noto poznavawe od oblasta na izvr{uvaweto<br />

na krivi~nite sankcii, osobeno toga{ ako nivnoto unapreduvawe<br />

ne e naso~eno samo kon posledicite tuku i kon otstranuvaweto<br />

na del od pri~inite i uslovite na kriminalitetot kako evidentno<br />

op{testveno zlo. Spored toa mo`e da se ka`e deka profesionalniot<br />

interes za penolo{kite soznanija na organite na progonot, sudovite i<br />

organite {to najneposredno se zanimavaat so izvr{uvaweto na krivi-<br />

~nite sankcii e opredelen od potrebata za efikasno ostvaruvawe na<br />

nivnite rabotni zada~i. Po{irokiot op{testven interes za ovaa problematika<br />

vo prv red e naso~en kon sozdavawe neophodni uslovi i pretpostavki<br />

za ostvaruvawe na dejnosta na gorenavedenite organi, no i<br />

kon po{iroko mobilizirawe na site op{testveni faktori {to na<br />

bilo koj na~in mo`at da pridonesuvaat vo suzbivaweto na kriminalitetot.<br />

Vrz ovoj plan me|utoa, treba u{te mnogu da se raboti,<br />

za{to na po{irokata op{testvena antikriminalna akcija sî u{te ñ<br />

nedostasuva cvrsta podloga vo forma na izgradeno javno mislewe {to<br />

}e se zasnova vrz visoka pravna i op{testvena svest 3) .<br />

II. OP[T TEORETSKI PRISTAP NA PENOLOGIJATA<br />

Predhodnoto tvrdewe deka penologijata pretstavuva nauka koja<br />

treba da dade vistinski odgovor na pra{aweto {to treba da se stori<br />

protiv i za ~ovekot {to ve}e storil krivi~no delo nÒ obvrzuva vedna{<br />

da go objasnime i op{tiot teoretski pristap {to se koristi vo<br />

ovoj u~ebnik. Op{tiot teoretski pristap na penologijata e osnovnata<br />

referenca vrz koja treba da se potpira i gradi celokupniot teoretski<br />

i metodolo{ki sistem na ovaa nau~na disciplina i neodminliva<br />

ramka vo koja treba postojano da se potvrduva zna~eweto na nejzinite<br />

nau~ni i prakti~ni rezultati.<br />

Soglasno ovie elementi vo ovoj u~ebnik pojdovme od ~ovekot.<br />

Nego go definirame kako isklu~ivo su{testvo koe vnesuva smisla vo<br />

svojot `ivot koja {to treba da ja najde vo svojata egzistencija i sre}a.<br />

3)<br />

Za ovoj problem na koj povtorno }e se vra}ame vidi: Lopez-Rey, M. Klasifikacija, karakter<br />

i konstrukcija kaznenih zavoda, Priru~nik, Zagreb, 1962/6, str. 626-627., Ackerson, W.J,<br />

Za{to program odnosa sa javno{~u u preodgojnoj slu`bi, Izbor, Zagreb, 1967/4, str. 409-414,<br />

Bavcon, Lj, Uloga javnosti u suzbijanju kriminaliteta, JRKKP, Beograd, 1963/2, str. 183-203,<br />

Proevski, V. Mestoto i ulogata na faktorot op{testvena javnost vo izvr{uvaweto na<br />

kaznite i vospitnite merki, Pravna misla, Skopje, 1985/3, str. 219-249.<br />

9


Me|utoa, ~ovekot e isklu~ivo i toj koj vo sebe treba da ja vnese smislata<br />

na svojot `ivot i so toa da ja izgradi svojata individualnost, a<br />

celokupnata zada~a na op{testvoto se sostoi vo toa da sozdade takvi<br />

uslovi i razvie pottici za vnesuvawe na vistinskata smisla {to nema<br />

da bide vo sudir so op{testvenite barawa i vrednosti. Vo soglasnost<br />

so toa treba da se ostvaruva i odnosot na poedinecot (individuata)<br />

sprema op{testvenata zaednica. Vo op{testvo koe sÒ pomalku im se<br />

sprotivstavuva na poedincite, poedine~nite interesi ne se samo refleksija,<br />

tuku i osnova vrz koja se vgraduvaat i individualnite i<br />

op{tite interesi vo op{testvenata zaednica. Me|utoa, za nadminuvawe<br />

na sudirot pome|u poedine~noto i op{testvenoto dosega ne bea sozdadeni<br />

uslovi ni vo onie op{testva {to dolgo se deklariraa kako<br />

socijalisti~ki. Od tie pri~ini ~ovekovata egzistencija ili barem nekoj<br />

negov interes {to e naso~en kon postignuvawe na individualnata<br />

sre}a ponekoga{ se zagrozeni ili dovedeni na takvo nivo spored koe<br />

~ovekot go usoglasuva svoeto povedenie obiduvaj}i se da gi za{titi<br />

svoite poedine~ni interesi, sre}a i idnina. Nakratko, ~ovekot gi<br />

naso~uva svoite aktivnosti protiv okolnostite {to go popre~uvaat<br />

ostvaruvaweto na smislata na negovoto postoewe i individualna<br />

sre}a.<br />

Kade e izlezot od seto toa? Spored nas, izlezot mo`e da se najde<br />

vo baraweto ramnote`a me|u nagonskoto, emocionalnoto i razumskoto<br />

vo individualiziraniot ~ovek {to treba da ja odr`uva konkretno<br />

op{testvoto. Vo taa smisla kolku {to e podobro op{testvoto dotolku<br />

}e bide podobar i po~esen poedinecot vo nego i negovata sre}a<br />

}e go raduva bez da ja sporeduva so tu|a 4) , tuku vo sre}ata na drugiot }e<br />

ja gleda i sopstvenata sre}a 5) . Dominiraweto na nagonskoto i emocionalnoto<br />

vo ~ovekot ne e ni{to drugo tuku osloboduvawe na kontrolata<br />

na op{testvoto vrz poedinecot. Ottuka i pra{aweto, kolku po-<br />

{irokata i potesnata op{testvena sredina e vinovna za rastrojuvaweto<br />

na onie vrednosti {to treba da ja so~inuvaat smislata na `ivotot,<br />

a kolku za toa se vinovni poedincite, odnosno nivnite individualni<br />

karakteristiki i nivniot nedovolen napor da gi usoglasat so<br />

op{testveniot `ivot. To~no e sekako deka se vinovni i ednite i drugite,<br />

no nepraveden e onoj koj zaedni~kiot porok go prefrla samo vrz<br />

poedincite 6) . Pogolemata vina e sepak vrz op{testvoto koe nudi niza<br />

pogre{ni primeri, brz napredok i brza promena na vrednostite koi vo<br />

opredeleni uslovi poedinecot ne mo`e uspe{no da gi sledi. Od tie<br />

pri~ini smetame deka na{eto op{testvo u{te denes e dol`no da vlo-<br />

`i pogolemi usilbi za smaluvawe na site protivop{testveni povedenija<br />

so takov odnos i sredstva so koj }e se vodi smetka za razli~nite<br />

uslovi i sostojbi. Pritoa op{testvoto treba da e svesno deka e po-<br />

4)<br />

“Na{ata sre}a neka nÒ raduva bez sporeduvawe so druga, nikoga{ nema da bide sre-<br />

}en onoj {to go ma~i toa {to drug e posre}en od nego”, Seneka, O gnevu, Rad, Beograd,<br />

1983, str. 95.<br />

5)<br />

“Vrlinata ne e ni{to drugo tuku ve{tina da se napravi sre}en so sre}ata na drugi”,<br />

Holbah, P. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1956, str. 207.<br />

6)<br />

Seneka, op. cit, str. 91<br />

10


treben dolgotraen napor vo borbata protiv zlostorstvata i drugite<br />

negativni odnesuvawa, no ne zatoa tie da prestanat tuku da ne pobedat.<br />

Toa se vsu{nost, i ramkite vo koi sakame da go pomestime i posmatrame<br />

kriminalitetot kako osobeno te{ko negativno odnesuvawe<br />

na ~ovekot i op{testvenoto reagirawe na ovaa pojava so primena na<br />

krivi~ni sankcii.<br />

Konkretizacijata na gornite stavovi bi mo`ela da se eksplicira<br />

na sledniov na~in. Dosega{nite filozofski, antropolo{ki,<br />

psiholo{ki i eti~ki istra`uvawa vo osnova se soglasuvaat deka ~ovekovata<br />

svest e ona {to nemu mu nalaga da ima obziri sprema drugiot<br />

~ovek: “Ne pravi mu go na drugiot ona {to ne saka{ tebe da ti go pravat.”<br />

Sposobnosta {to ja imame za steknuvawe iskustva, da se se}avame<br />

na niv, da gi predviduvame pri~inite i uslovite za da gi otstranime<br />

onie {to ni {tetat, ili da dojdeme do poinakvi {to se korisni za<br />

odr`uvawe i sre}ata na na{eto bitie, kon taa edinstvena cel na site<br />

na{i telesni i duhovni akcii se stremi ona {to so eden zbor se narekuva<br />

um 7) . Ottamu svesta ili umot ni zabranuvaat da gi negirame `ivotot<br />

i slobodata na drugiot i so nego da postapuvame kako so sredstvo.<br />

Ako se otkrie vrednosta {to mu e svojstvena na ~ovekot kako subjekt<br />

koj u~estvuva vo `ivotot na drugite lu|e, toga{ sekoj e sposoben<br />

da go priznae drugiot i da go prifati kako ~ovek. Taa vrednost e<br />

vrednosta na tu|iot `ivot {to sekoj mo`e da ja po~uvstvuva bez da ja<br />

sporeduva so drugite vrednosti, ili `ivotot na ~ovekot e nesporedliva<br />

vrednost {to vedna{ se ~uvstvuva {tom se sretne drug ~ovek.<br />

Toa e vrednost {to ne zavisi od ~ovekoviot izgled nitu od negoviot<br />

op{testven status, bogatstvo i mo}. Da se po~uvstvuva drugiot kako<br />

~ovek preku negoviot `ivot istovremeno zna~i da se po~uvstvuva sebesi<br />

kako `iv subjekt, kako ne{to {to podednakvo treba da se po~ituva<br />

i priznae kaj drugiot. Vo vakva koegzistencija na vrednostite se nao|a<br />

korenot na drevnoto na~elo - ne ubivaj!.<br />

Me|utoa, u{te od vremeto na Kain i Aveq, pa se do denes<br />

~ovekot sepak posegnuva po tu|iot `ivot. Zo{to go pravi toa? Vo<br />

nao|aweto na odgovorot vo golema mera mo`e da ni pomogne marksisti~kata<br />

sociolo{ka teorija preku analizata na protivre~nostite i<br />

konfliktite niz koi se ostvaruva otu|uvaweto na ~ovekovata priroda<br />

vo klasnite op{testva, kako i marksisti~koto filozofsko u~ewe za<br />

taa priroda. Trgnuvaj}i od pojdovnata pretpostavka deka ~ovekot e<br />

bitie na praktikata preku {to mo`e da se objasni kako ~ovekot ja kreira<br />

svojata ~ove~ka su{tina so postojano usovr{uvawe na svojata<br />

svest i zbogatuvawe na svoite sposobnosti, no i kakvi posledici nastanuvaat<br />

za ~ovekovata istorija koga kaj lu|eto preovladuvaat destruktivni<br />

interesi nadvor od sociokulturnite svojstva i sklonosti.<br />

Vo seto ova e sodr`an odgovorot za su{tinata (prirodata, esencijata)<br />

na ~ovekot. Naukata me|utoa, ne mo`e do kraj da ja odgatne su{-<br />

tinata na ~ovekot dokolku ne ja prou~i i egzistencijata t.e. `ivotot<br />

na ~ovekot vo negovata konkretnost i poedine~nost. Najgolema zasluga<br />

7)<br />

Holbah, P, op. cit. str. 92<br />

11


na egzistencionalizmot i personalisti~kata filozofija e tokmu na<br />

ova podra~je {to nedovolno go zafatija klasicite na marksizmot. Tie<br />

poka`aa deka pokraj su{tinskite karakteristiki na ~ovekoviot rod i<br />

negovite generi~ki problemi, poedine~niot ~ovek strada, ~uvstvuva i<br />

ima svoja percepcija na svetot, ima svoi barawa i lutawa i se sudira<br />

so niza protivre~nosti so negovoto esencijalno i egzistencionalno<br />

bitie. Na toj na~in se zacvrsti idejata deka ~ovekot mora da se sfati<br />

i kako `ivo i kako dejstvitelno bitie komu mu e svojstveno da misli,<br />

~uvstvuva i na svoeviden individualen na~in da ja do`ivuva svojata<br />

okolina. Svetot na individuata se razlikuva od svetot na op{testvenata<br />

realnost i ottamu toj ne e zbir na mehani~ki reakcii nastanati<br />

samo poradi nadvore{nite impulsi koi se ostvaruvaat kako del na<br />

op{testveno dodelenite ulogi. Vo tie ramki ~ovekovoto povedenie ne<br />

e nikoga{ dokraj predvidlivo osobeno ako pove}e se vodi smetka za<br />

toa deka toj ne e samo razumsko tuku i instinktivno i emocionalno<br />

bitie 8) . Vo ovaa smisla e vo pravo amerikanskiot sociolog Xorx Mid<br />

(George Mead) koj veli deka ~ovekovata priroda sî u{te e organizacija<br />

na instinkti 9) . Spored nego kaj ~ovekot kako i kaj `ivotnite postojat<br />

i deluvat dve grupi na instinkti: prijatelski i neprijatelski.<br />

Od niv izniknal opredelen tip na ~ovekovo povedenie, povedenie na<br />

poedinecot vo grupata. Napadot vrz ostanatite poedinci od grupata e<br />

izmenet i ubla`en na toj na~in {to poedinecot se potvrduva i istaknuva<br />

preku drugite vo igrata, dodvoruvaweto, gri`ata za decata, vo<br />

izvesni op{ti stavovi na napadot i odbranata, a ne se pravi obid da se<br />

uni{ti poedinecot {to se napa|a. Ovie izmeni vo povedenieto Mid<br />

im gi prepi{uva na razli~ni obidi i gre{ki vo evolucijata od koja<br />

izniknalo op{testvoto. Nemodificiranoto samopotvrduvawe vo ovie<br />

uslovi zna~i i uni{tuvawe na napadnatiot poedinec 10) . So eden zbor<br />

~ovekot ubiva drug ~ovek ili vr{i drug vid na zlostorstvo za{to sÒ<br />

8)<br />

“Pogre{en bi bil zaklu~okot koga bi tvrdele deka Marks gi re{il site problemi<br />

na ~ovekot. Mnogu pra{awa Marks ne mo`el ni da gi vidi, a duri sovremenata nauka<br />

ni ja otkriva seta kompleksnos na problemite {to stojat pred teorijata na li~nosta.<br />

Koga utvrdil deka differentia specifica na ~ovekot e prakti~nata dejnost so koja ~ovekot<br />

go menuva svetot i samiot sebe, ne mo`el da se zapre na nivoto na filozofskata<br />

apstrakcija. Treba{e da se ispitaat konkretnata sredina i uslovite vo koi se vr{i<br />

~ovekovata praktika, odnosno da se ustanovi koj e toj najelementaren ~ove~ki<br />

prakti~en odnos. So konkretnata sociolo{ka-ekonomska analiza Marks ja potvrdi<br />

svojata hipoteza deka toa se ekonomskite odnosi, odnosite na lu|eto vo procesot na<br />

proizvodstvoto i od niv go po~na prakti~noto istra`uvawe. No Marks nikoga{ ne<br />

zaboravi deka lu|eto se nositeli na tie odnosi, deka vo tie primarni materijalni<br />

odnosi u~estvuva ~ovekot ne samo kako fizi~ko telesno bitie, tuku i kako subjekt na<br />

svojata psiha, so svoite duhovni kvaliteti. Od druga strana - slo`enata<br />

antropolo{ka struktura i negovata psiha Marks samo ja nasetil, intuitivno na<br />

izveni mesta genijalno ja anticipiral, no ne ja objasnil” Pe{i}-Golubovi}, Z, Problemi<br />

savremene torije li~nosti, Kultura, Beograd, 1966, str. 100-102.<br />

9)<br />

Mead, G, The Psihology of Punitive Justice, The Amerikan Journal of Sociology, XXIII,<br />

Chicago, 1918, str. 581.<br />

10)<br />

Ibid, str.582<br />

12


u{te dokraj ne gi modificiral svoite instinkti pri ostvaruvawe na<br />

smislata na negoviot `ivot.<br />

I pokraj preteranoto svrtuvawe kon biolo{kata priroda na<br />

poedinecot i negovoto interpretirawe isklu~ivo od poziciite na<br />

socijalnata psihologija, vo vakvite i sli~ni razmisluvawa se krie<br />

golema vistina za koja sovremenata filozofska i antropolo{ka misla<br />

mora da vodi posebna smetka ako saka dokraj da ja osvetli smislata<br />

na ~ovekovoto postoewe. Na toj na~in se prodlabo~uvaat marksovite<br />

idei deka ~ovekot i op{testvoto ne stojat vo odnos na del i celina<br />

nitu pak, vo odnos na suprematija i subordinacija. “^ovekot i op{testvoto<br />

se dve realnosti {to se najtesno povrzani i zaemno zavisni, no<br />

koi pretstavuvaat dva totaliteti so specifi~na sodr`ina, neoddeliva<br />

edna od druga. Toa me|utoa, ne zna~i deka edniot mo`e da postoi<br />

bez drugiot, tuku deka sekoj `ivee vo drugiot na specifi~en na~in 11) .<br />

Vo tie odnosi pak, mora da se prifati realnosta deka kaj ~ovekot koj e<br />

potencijalno op{testveno bitie, pod dejstvo na nekoi vnatre{ni i<br />

nadvore{ni faktori mo`at da preovladuvaat nekoi nesocijalizirani<br />

nagoni, pa namesto da deluva kreativo i konstruktivno, negovoto povedenie<br />

stanuva agresivno i destruktivno, odnosno namesto ~ovekot<br />

svojata akcija da ja naso~uva kon op{testvenite celi deluva protivop-<br />

{testveno.<br />

Vo ovaa smisla e i na{eto zalagawe li~nosta na kriminalecot<br />

da se nabquduva ne samo od aspekt na op{testveno-ekonomskite vlijanija<br />

tuku i vo kontekstot na negovite individualni biopsihi~ki potrebi.<br />

^ovekot vo sebe go nosi op{testvenoto kako sostaven del na<br />

svojata generi~ka su{tina i kako ~len na op{testvenata zaednica, toj<br />

go ostvaruva neophodniot kontakt so drugite lu|e {to ne proizleguva<br />

samo od korista {to mo`e da ja o~ekuva od niv, tuku i od `ivotnata<br />

potreba za drug. No taa op{testvenost {to vo sebe ja nosi ~ovekot ne e<br />

samo prosta refleksija na op{testvoto nadvor od nego, tuku preraboteno<br />

iskustvo pod vlijanie na vnate{nite individualni faktori<br />

{to go pretstavuvaat iznao|aweto na sopstvenata smisla na `ivotot.<br />

Ottuka ako go prifatime stavot na Holbah deka smislata na `ivotot<br />

na sekoja individua pretstavuva negoviot sopstven streme` kon opredelena<br />

egzistencija i sre}a, a nema pri~ini da ne veruvame vo toa,<br />

toga{ i vo sega{niot op{testven moment mora da mu se posveti pogolemo<br />

vnimanie na site faktori {to za dene{niot poedinec zna~at<br />

ostvaruvawe ili neostvaruvawe na taa smisla, koi se pre~kite so koi<br />

pritoa se sudira i kolku vo oblikuvaweto na ona {to treba da pretstavuva<br />

osmislena egzistencija i sre}a i nivnata realizacija mu pomaga<br />

konkretnoto op{testvo.<br />

Spored na{e mislewe vakviot pristap mo`e da ne dovede do<br />

odgovorot zo{to ~ovekot se odlu~uva na vr{ewe kriminalni dejnosti<br />

koi se konkretnite op{testveni uslovi {to sî u{te go pottiknuvaat<br />

kon izvr{uvawe na krivi~ni dela, kakva e ulogata na onie faktori<br />

koi proizleguvaat od individualnosta na sekoj poedinec i koi se<br />

11)<br />

Pe{i}-Golubovi}, Z. op. cit, str. 29<br />

13


pri~inite {to vo ostvaruvaweto na personalizacijata na ~ovekot sî<br />

u{te se probivaat razli~ni pati{ta {to go doveduvaat vo sudir so<br />

negovata socijalizacija. Vakviot op{t teoretki pristap me|utoa,<br />

mo`e da ne dobli`i i do objasnuvawe na socijalnite i li~nite karakteristiki<br />

na osudenite lica {to se mo{ne zna~ajni od aspektot na<br />

izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.<br />

Ovoj pristap poa|a od toa deka sekoj ~ovek e izlo`en na te{kotii<br />

{to go popre~uvaat ostvaruvaweto na negovata sopstvena smisla<br />

na `ivotot. Pred sekoj ~ovek se ispravaat raznovidni pre~ki {to stojat<br />

nasproti negovite `elbi i o~ekuvawa. Pred tie te{kotii pak,<br />

~ovekot mo`e da deluva upla{eno i da go pobara izlezot vo povlekuvaweto<br />

{to istovremeno zna~i i otka`uvawe od vrednostite {to go<br />

odlikuvaat kako individualno i generi~ko bitie. Sprotivstavuvaweto<br />

na te{kotiite e mnogu po~est oblik na negovoto reagirawe<br />

za{to go spasuva od zapa|awe vo apsurdna situacija. So takvoto sprotivstavuvawe<br />

~ovekot mo`e da izvojuva ili da ne izvojuva pobeda, a toa<br />

zavisi od gotovnosta da se bide aktiven kako i od racionalnosta i istrajnosta<br />

vo toa povedenie. Samo onoj ~ovek koj ima svest i samodoverba<br />

da deluva, odnosno ne{to da stori za izbegnuvawe na nepovolnata<br />

sostojba, mo`e da go izbegne i rastrojsvoto na negoviot `ivot. Me|utoa,<br />

seto toa ne e dovolno dokolku konkretniot poedinec odnapred ne<br />

ja izbral vistinskata smisla na svojot `ivot ili pak, i pokraj nejzinoto<br />

realno i razumsko postavuvawe, nedovolno razumno i brzopleto gi<br />

izbral pogre{nite sredstva za nejzino ostvaruvawe. [to se odnesuva<br />

pak, do sodr`inata na vistinskata smisla na `ivotot, taa ne mora kaj<br />

sekoj poedinec da bide identi~na. Nejzinata sodr`ina zavisi od individualnite<br />

biopsihi~ki svojstva na sekoj ~ovek, od negovata socijaliziranost<br />

i kulturna izdignatost. No bez ogled na taa razli~nost, vistinska<br />

mo`e da bide samo onaa smisla na `ivotot vo koja poedinecot<br />

mo`e da najde realna merka me|u individualnite vrednosti i interesite<br />

na zaednicata vo koja `ivee. Sledeno vo tie ramki na{ata pojdovna<br />

i osnovna pretpostavka e deka kriminalcite se lu|e {to gi poznavaat<br />

eti~kite kategorii, odnosno toa {to tie ne rabotele dobro ne gi<br />

opravduva deka ne znaele {to e podobro. Nivnata naj~esta gre{ka e<br />

toa {to ne uspeale da ja definiraat vistinskata smisla na sopstveniot<br />

`ivot, a vo opredelen, pomal broj slu~ai i iracionalniot izbor<br />

na na~inot i sredstvata za postignuvawe na svojata egzistencija i sre-<br />

}a, ili pak i ednoto i drugoto. I bez poznavawe na osnovnoto na~elo<br />

na filozofijata na stoicizmot kaj sekoj poediec, pa i kaj storitelite<br />

na krivi~nite dela e prisutna svesta deka “^ovekot e sveto ne{to za<br />

~oveka”. No svesta na kriminalecot e daleku od idealnata sostojba vo<br />

koja spored Kant }e iz~eznat individualnite i posebnite celi i vo<br />

koja site bi imale edinstvena cel vo `ivotot - ostvaruvawe na ~ovekovoto<br />

dostoinstvo. ^ovekot imeno sÒ u{te ne uspeal da go usoglasi<br />

individualnoto so op{testvenoto, za{to spored razli~nite sistemi<br />

na svoite li~ni vrednosti sÒ u{te dominantno gi definira svoite<br />

`ivotni celi. Toj neuspeh e najgolem i najvidliv kaj storitelite na<br />

krivi~nite dela za{to kaj niv li~nosta na drugiot i negovite dobra,<br />

vrednosti i interesi lesno se zemaat kako sredstvo, a ne kako cel na<br />

14


nivnite aktivnosti. A deka seto toa mu odi na {teta ne samo na op{testvoto<br />

tuku i na onoj koj go izbral takvoto povedenie ne treba posebno<br />

da se doka`uva.<br />

Komplementarnosta na pristapot kon razgleduvaweto na kriminalnoto<br />

povedenie na ~ovekot {to rezultira so uni{tuvawe, povreda<br />

ili zagrozuvawe na tu|i vrednosti, obvrzuva da se dade odgovor na po-<br />

~etnoto pra{awe: {to da se stori so i za ~ovekot {to storil krivi~no<br />

delo.<br />

Ne e te{ko da se zabele`i deka odgovorot na ova pra{awe treba<br />

da se bara na sega{niot stepen na razvoj na op{testvoto, negovata<br />

organizacija, sistem na vrednosti i odnosi, na~inot na za{tita od<br />

kriminalitetot niz dve sprotivstaveni tezi: prvata, {to treba da se<br />

stori so liceto {to ubilo, siluvalo, ukralo i sl. e obratnoproporcionalna<br />

i duri sprotivstavena na vtorata, {to da se stori za, odnosno<br />

vo korist na liceto {to storilo zlostorstvo. Me|utoa, sprotivstavenosta<br />

na ovie dve tezi ne zna~i i nivna inkompatibilnost ili<br />

nemo`nost da se razgleduvaat vo me|useben odnos. Naprotiv, nivnoto<br />

povrzano razgleduvawe e bitna komponenta na metodolo{kiot pristap<br />

i na nastojuvaweto za razbirawe i objasnuvawe na slo`eniot fenomen<br />

{to go narekuvame kriminalitet, no i za razbirawe i objasnuvawe na<br />

kaznenata politika na nejzinite osnovni postulati od koi trgnuva vo<br />

spre~uvaweto i suzbivaweto na kriminalitetot so primena na krivi~nite<br />

sankcii.<br />

Sepak, potrebata od sistemati~nost i metodi~nost vo izlagaweto<br />

na problemite ni nalaga ovie dve tezi od eden ist problem na<br />

opredelen na~in vo nivnoto razgleduvawe da gi izdvoime. Niz celata<br />

istorija na razvojot na op{testvoto, bez ogled na toa kakva polo`ba<br />

zazemal ~ovekot vo op{testvenata struktura, na koj sloj ili klasa ñ<br />

pripa|al, kriminalniot na~in na odnesuvawe predizvikal negoduvawe.<br />

Tokmu zatoa ni edno pravno organizirano op{testvo ni vo eden moment<br />

ne si go postavuvalo pra{aweto za potrebata od pravno, represivno<br />

reagirawe vrz storitelot. Filozofskoto, idejnoto, op{testvenoto<br />

i pravnoto objasnuvawe za opravdanosta na op{testvenata reakcija<br />

i na~inot na nejzinoto ostvaruvawe se dvi`ele od prosta i ednostavna<br />

odmazda do talionskoto na~elo “oko za oko, zab za zab” preku<br />

vospostavuvaweto na naru{enata ramnote`a so primena na smrtnata<br />

kazna vrz storitelot i za najlesni krivi~ni dela, no i vrz idejata za<br />

zastr{uvawe na idnite storiteli preku naso~uvaweto na ~ovekovata<br />

fantazija kon iznao|awe na {to posurovi i pone~ove~ni sredstva za<br />

izvr{uvawe na ovaa i drugite kazni. Takvite svirepi kazni i ritualot<br />

na nivnoto javno izvr{uvawe vo minatoto ne se izraz na vistinskoto<br />

vrednuvawe na ~ovekovata li~nost tuku obratno. Civilizaciskiot<br />

razvoj na op{testvoto i vo soglasnost so nego nivoto na razvienosta<br />

na humanite odnosi me|u lu|eto go opredeluvaat na~inot na primenata<br />

na dene{nite krivi~ni sankcii. Me|utoa, tradicionalizmot, sistemot<br />

na normi vrz koi se vrednuva ~ovekot i negoviot `ivot ostavil<br />

dlaboki tragi {to i denes go opredeluvaat stavot na op{testvenata<br />

javnost kon zlostornikot i krivi~nata sankcija {to treba da se<br />

primeni protiv nego. Kriminalnata politika sÒ u{te se gradi vrz<br />

15


uveruvaweto deka strogata kazna {to vo sebe nosi pove}e elementi na<br />

odmazda i zastr{uvawe pretstavuva najefikasno sredstvo za spre~uvawe<br />

na kriminalitetot. Humanisti~kiot odnos na dene{nata kaznena<br />

politika sepak se izmenil ne samo vo toa dali sprema storitelite na<br />

najte{kite krivi~ni dela }e se primeni stroga kazna i vo toj red i<br />

smrtnata kazna tuku i vo nastojuvaweto da se poka`e deka ni eden<br />

~ovek ne e dotolku ne~ovek {to so primenata na krivi~nata sankcija<br />

ne mo`e vrz nego da se vlijae vo nasoka na pozitivno menuvawe.<br />

Raspravata za pravata teza ne ja vodime zatoa za da go dovedeme<br />

vo pra{awe kaznuvaweto na storitelite na krivi~nite dela tuku za da<br />

se dobli`ime do vtorata teza: {to so nego, kakov odnos treba op{testvoto<br />

da opredeli sprema storitelot na krivi~noto delo. Sledej}i go<br />

ponapred izneseniot stav vo sovremenoto op{testvo se javuvaat golemi<br />

raziduvawa {to se formiraat vrz humanizacijata na odnosite me|u<br />

lu|eto vo konkretnoto op{testvo i ekonomski, sociokulturno i pravno<br />

opredelenata polo`ba vo nego. Ottuka i razli~nosta na stavovite<br />

sprema storitelot na krivi~noto delo: so nego ne treba da se stori ni-<br />

{to tuku da se eleminira, toj treba da se izolira za da op{testvoto se<br />

za{titi od nego ili treba da se stori sÒ {to e mo`no za da mu se vrati<br />

na op{testvoto kako korisen ~len. Od sÒ {to e ponapred re~eno, od<br />

op{tiot teoretski pristap kon razgleduvaweto na problemot na<br />

kriminalitetot i negovite storiteli nu`no e da se zazeme jasen stav<br />

okolu pra{aweto: {to so storitelot na krivi~noto delo. Odgovorot e<br />

samo eden: dokolku po site svoi svojstva i karakteristiki, po na~inot<br />

na storuvaweto na krivi~noto delo, po ~ovekovite potencijali {to so<br />

sebe gi nosi, po op{testvenata situacija {to e sozdadena po storenoto<br />

krivi~no delo i po op{testvenata reakcija na sredinata ne zaslu`uva,<br />

ne treba da se eliminira, nitu vrz nego da se primenat strogi kazni.<br />

Za ~ovekot osuden za krivi~no delo treba da se stori sÒ na op{testvoto<br />

i vo op{testvoto da se vrati kako korisen ~len. Krivi~nata sankcija<br />

kako socijalen imperativ, kako nu`no zlo {to mu se nanesuva na<br />

storitelot na krivi~noto delo, treba da se iskoristi vo granicite na<br />

mo`noto, vo ramkite na nau~nite soznanija i metodite {to se primenuvaat<br />

za da se resocijalizira ili da se obezbedi negova socijalna<br />

adaptacija, no pritoa da ne se zaboravi i na postignuvaweto na pravdata.<br />

Onamu pak kade {to so ogled na deloto, karakteristikite na<br />

li~nosta i prirodata na krivi~nata sankcija vakvite celi se nerealni<br />

i neostvarlivi treba da se vodi posebna smetka za pravdata i pravi~nosta<br />

kako pri izrekuvaweto taka i pri izvr{uvaweto na krivi~nite<br />

sankcii.<br />

III. RAZVOJ NA PENOLOGIJATA KAKO SAMOSTOJNA<br />

NAU^NA DISCIPLINA<br />

<strong>Penologija</strong>ta e nau~na disciplina koja ima sopstven predmet i<br />

vrz nego prilagodeni metodi na istra`uvawe. Toa me|utoa, ne zna~i<br />

deka golem del od materijata {to taa denes ja zafa}a ne bila od nau~en<br />

interes i pred nejzinoto osamostojuvawe kako posebna nauka koe se<br />

16


poklupuva so prvite decenii od ovoj vek, tuku samo deka takvoto prou-<br />

~uvawe bilo situirano vo ramkite na onie nauki ~ija {to diferencijacija<br />

i osamostojuvawe se ostvareni porano. Stanuva zbor za eden<br />

istoriski proces vo koj interesot za penolo{kata problematika postojano<br />

sozreval vo soglasnost so evolucijata na sfa}awata za celite<br />

na kaznuvaweto i vo tie ramki postojano se pomestuval vo edna zaokru`ena<br />

sfera {to ja nalo`uva{e potrebata od kompleksno sogleduvawe<br />

i deluvawe za nejzino razre{uvawe od eden poneposreden teoretski<br />

i prakti~en aspekt. Ottamu se govori deka penologijata e emanacija<br />

na eden dolgotraen razvoj {to mo`e da se podeli vo tri sukcesivni<br />

etapi ili fazi. Prvata etapa od nejziniot razvoj kon samostojna<br />

nau~na disciplina zapo~nuva kon krajot na XVIII vek koga penolo-<br />

{kata problematika bila prou~uvana vo ramkite na krivi~nopravnata<br />

nauka. Vtorata etapa go opfa}a periodot od krajot na XIX vek koga<br />

penologijata e glavno vrzana, ili poprecizno re~eno asimilirana od<br />

kriminologijata. Poslednata etapa od nejziniot razvoj zapo~nuva so<br />

prvite decenii od ovoj vek. Vo ovaa etapa e ostvareno osamostojuvaweto<br />

na penologijata kako avtonomna nauka so posebno mesto i zna~ewe<br />

vo sistemot na krivi~nopravnite nauki. Ovaa faza od nejziniot<br />

razvoj sÒ u{te ne e dovr{ena. Toj razvoj sÒ u{te e vo tek od pri~ini<br />

{to i vo sovremeni uslovi postojat brojni nesoglasuvawa okolu niza<br />

aspekti {to treba da go so~inuvaat nejziniot neposreden predmet na<br />

nau~en interes.<br />

1. PRVA ETAPA<br />

Prvata etapa od razvojot na penologijata vo avtonomna nasoka<br />

vremenski se poklopuva so ostvaruvaweto zna~ajna transformacija na<br />

srednovekovnoto krvi~no pravo vo krivi~no pravo zasnovano vrz klasi~nite<br />

principi na krivi~nata odgovornost i retributivnite celi na<br />

kaznuvaweto i trae sÒ do pojavata na novite krivi~no pravi {koli.<br />

Za ovaa etapa od nejziniot razvoj e osobeno karakteristi~no<br />

javuvaweto na kaznite li{uvawa od sloboda i nivnoto zacvrstuvawe<br />

kako dominantni merki na krivi~na represija. Nivnata masovna primena<br />

vo uslovi na preskromnite materijalni pretpostavki duri i za realizacija<br />

na vladea~kiot retriburiven koncept na kaznuvaweto, {to<br />

vode{e kon stradawe i zastra{uvawe na delinkventite, }e dovede do<br />

niza prakti~ni problemi {to }e ja motiviraat nau~nata javnost kon<br />

iznao|awe i predlagawe re{enija za reformirawe na penitencijarniot<br />

sistem. Vo taa nasoka so svoite nau~ni raspravi i neposredni<br />

op{testveni aktivnosti }e predni~at Xon Hauard (John Howard) i<br />

Xeremi Bentam (Jeremi Bentam) vo Anglija, Vagnic (Wagnitz) i Armin<br />

(Armin) vo Germanija, Mirabo (Mirabo) vo Francija i Benxamin Franklin<br />

(Benjamin Franklin) vo SAD. Pokraj niv }e deluva i plejada na<br />

drugi teoreti~ari koi po po~etnite uspesi vrz prakti~en plan }e se<br />

zafatat so razre{uvaweto niza aspekti od oblasta na izvr{uvaweto<br />

na kaznite li{uvawe od sloboda. Imeno, otkako na javnosta }e í bidat<br />

prezentirani dotoga{ nepoznatite katastrofalni sostojbi od ovaa<br />

17


oblast i preku nea }e bidat naterani nadle`nite faktori kon menuvawe<br />

na uslovite vo kaznenite ustanovi i podobruvawe na izvonredno<br />

te{kata polo`ba na zatvorenicite vo niv, nau~noto vnimanie }e bide<br />

svrteno kon usovr{uvawe na organizacijata na penitencijarniot sistem.<br />

Me|utoa, sevkupniot nau~en interes od toa vreme }e ostane vo<br />

ramkite na krivi~noto pravo taka {to navedenite problemi }e bidat<br />

razgleduvani na nivo na izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda<br />

i toa samo vo ramkite na nivno dogmatsko pravno razre{uvawe spored<br />

koncepcijata na klasi~nata {kola. Pritoa glavniot akcent }e<br />

bide staven vrz prakti~nata strana na voo~enite problemi. Na toj<br />

na~in }e bide uka`ano na nedostatocite od primenata na keliskata<br />

izolacija, strogiot zatvorski re`im, prisilnata i izma~uva~ka rabota,<br />

na izgledot i lokacijata na kaznenite ustanovi i niza drugi problemi<br />

od tehni~ka i organizaciona priroda. Ottamu i obrabotkata na<br />

penitencijarnite problemi vo po~etokot se sveduvala na tehnikata na<br />

primena na zatvorski merki i nivno opi{uvawe. Nakratko so voveduvaweto<br />

na kaznite li{uvawe od sloboda i nivnata afirmacija kako<br />

glavno represivno sredstvo vo borbata protiv kriminalitetot se sozdadeni<br />

osnovni pretpostavki za nau~no prou~uvawe na problemite<br />

povrzani so nivnoto izvr{uvawe. Takvite prou~uvawa }e bidat vr{eni<br />

skoro niz celiot XIX vek so tendencija da se voobli~at vo edna zasebna<br />

nauka {to go dobi imeto nauka za zatvorite ili penitencijarna<br />

nauka.<br />

Me|u brojnite teoreti~ari {to seriozno }e se zafatat so nau-<br />

~ni prou~uvawa i }e go dadat svojot pridones vo ovaa nasoka vo literaturata<br />

se izdvojuva hambur{kiot lekar i pravnik Julius (Julius). Za<br />

nego se tvrdi deka e prviot avtor {to napi{al sistematski nauen trud<br />

za problemite na zatvorot. Stanuva zbor za negoviot u~ebnik “Nauka<br />

za zatvorite” (Gefängnisskunde) {to bil objaven vo 1828 godina. Vo<br />

narednata 1829 godina Julius ja objavuva i svojata komparativna studija<br />

pod naslov “Penitencijarniot sistem na evropskite i amerikanskite<br />

dr`avi”. Nemu mu se pripi{uva zasluga i za pokrenuvawe na godi{nata<br />

edicija “Penitencijarnata praktika vo kaznenite i popravnite<br />

ustanovi vo Germanija”.<br />

So triesetite godini od XIX vek se poklopuva i pojavata na<br />

pogolem broj drugi trudovi od oblasta na nau~noto prou~uvawe na<br />

kaznite li{uvawe od sloboda. Taka na primer, vo 1828 godina se pojavi<br />

u~ebnikot na francuskiot avtor Lukas (Lukas) pod naslov “Penitencijarniot<br />

sistem na Evropa i Soedinetite dr`avi” (Du Système pénitentiaré<br />

en Europe et aux ètats Unis). Vo 1836 godina e objavena monografijata<br />

na belgiskiot advokat Dikpetio (Dicpetiaux) - “Reforma na zatvorite”<br />

(De la réforme penitentiaré) a vo 1838 i “Prira~nikot za zatvori”<br />

(Handbuch der Gefangnisse) od germanecot Greler Vami (Greller<br />

Wammy).<br />

Vo 1845 godina za prv pat e upotreben poimot penologija od<br />

strana na germanskiot teoreti~ar Franc Liber (Franz Lieber). Spored<br />

Liber penologijata se zanimava so nau~na obrabotka na kaznite, niv-<br />

18


nata primena i nivnoto dejstvo 12) . Taa e iskustvena nauka koja go<br />

opfa}a celokupniot represiven sistem {to zna~i deka se zanimava ne<br />

samo so tehni~kite nauki tuku i so site drugi problemi na izvr{uvaweto<br />

na kaznite li{uvawe od sloboda i ostanatite sredstva na op{-<br />

testvena reakcija. Vakvata nauka spored nego treba da se vovede i predava<br />

na univerzitetite vo Germanija kako posebna disciplina.<br />

Nau~niot interes za penolo{kite problemi so nesmalena `estina<br />

prodol`uva i vo vtorata polovina na XIX vek. Vo svojot trud<br />

“Nauka za zatvorite” od 1888 godina Franc Fon Holcendorf (Franz von<br />

Holtzendorf) veli deka naukata za zatvorite ja so~inuva penologijata<br />

vo nejzinata potesna smisla, dodeka vo svojata po{iroka smisla penologijata<br />

pretstavuva nauka {to se zanimava so prou~uvawe na kaznite<br />

voop{to 13) . Vakvoto stojali{te na Holcendorf zna~i natamo{no razvivawe<br />

na idejata na Liber za penologijata kako nauka {to treba da gi<br />

istra`uva site aspekti na krivi~nite sankcii. Me|utoa, uslovite vo<br />

koi se prodlabo~uva ovaa ideja i istra`uvawata povrzani so nea kako<br />

i onie na Liber ne uspea da se protegnat nadvor od granicite na razre-<br />

{uvaweto na sekojdnevite prakti~ni problemi na zatvorite i so ogled<br />

na toa da se vozdignat do nivoto na celosen i zaokru`en sistem na<br />

penologijata.<br />

Od takvite ograni~uvawa ne uspeale da se odlepat i drugi avtori<br />

{to se obiduvale po{iroko da se zanimavaat so penolo{kite<br />

problemi. Taka na primer, nau~niot interes na Mitermajer (Mittermaier)<br />

koj vo 1860 godina go izdava deloto “Dene{nata sostojba na zatvorskite<br />

problemi”, ili Hanel (Hannel) so “Sistemot na naukite za<br />

zatvorot” od 1866 godina kako i na mnogu drugi avtori i natamu ostanal<br />

isklu~ivo vrz podra~jeto na prou~uvawe na kaznite li{uvawe od<br />

sloboda.<br />

Vo site ovie nau~ni raspravi }e dojde do izraz sodr`ina so<br />

brojni predlozi za unapreduvawe na penitencijarnata praktika od<br />

XIX vek. Niz niv postojano }e se gradi i evoluira nau~nata svest za<br />

unapreduvawe na penitencijarnata praktika no ne i za nepovolnite<br />

sostojbi od oblasta na toga{nata primena na celokupniot represiven<br />

aparat {to od niza pri~ini ne bil zafaten vo edna po{iroka nau~na<br />

orientacija. Ottamu naukata za zatvorite {to iznikna i egzistira{e<br />

vo ramkite na krivi~nopravnata nauka ja pretstavuva samo prvata<br />

poseriozna osnova vrz koja podocna }e mo`e da se nadovrze natamo{niot<br />

razvoj na penologijata kako avtonomna nau~na disciplina.<br />

2. VTORA ETAPA<br />

So pojavata na antropolo{kata i pozitivisti~kata {kola vo<br />

krivi~noto pravo koi go svrtija vnimanieto kon li~nosta na storitelot<br />

na krivi~noto delo zapo~nuva vtorata etapa od razvojot na peno-<br />

12)<br />

Lieber, F. Bruchstucke über Gegenstande der strafkunde besonders über des<br />

Echrenmitensystem, 1854, str. 34.<br />

13)<br />

Holtzendorf von. F. Handbuch des Gafangiswisschaft Berlin, 1888, str. 30<br />

19


logijata. Toa e period od krajot na XIX vek koga se steknuvaat niza<br />

op{testveni, ekonomski i politi~ki okolnosti {to go pottiknale<br />

razvojot na prirodnite i op{testvenite nauki. Vo takvi uslovi do<br />

poseben izraz doa|a mo`nosta za po{irok nau~en pristap kon problemite<br />

na ~ovekot na koj {to vo soglasnost so razvojot na proizvodnite<br />

sili mu se posvetuva pogolemo vnimanie od aspekt na podobruvaweto<br />

na negoviot `ivot. Zad toa sekoga{ stoea progresivnite sili<br />

{to se zalagaa za sozdavawe podemokratski i pohumani odnosi me|u<br />

lu|eto. Od nivniot kriti~en pristap sprema sostojbite vo op{testvoto<br />

}e proizleze i potrebata za po{iroko prou~uvawe na li~nosta na<br />

~ovekot kako od aspekt na negovata op{testvena polo`ba taka i od<br />

aspekt na negovoto javuvawe kako storitel na krivi~noto delo sprema<br />

koj treba da se primeni krivi~na sankcija.<br />

So zabrzaniot razvoj na nau~nite soznanija }e se pokrene i dvi-<br />

`i i natamo{niot proces na diferencijacija kako vo oblasta na prirodnite,<br />

taka i vo oblasta na op{testvenite nauki. Ottamu }e sledi i<br />

nu`nata diferencijacija na krivi~nopravnite nauki vo ~ii ramki se<br />

javuva kriminologijata kako posebna nau~na disciplina {to se zanimava<br />

so otkrivawe na pri~inite na kriminalitetot i mo`nostite za<br />

nivno suzbivawe. Za razlika od klasi~nata nauka na krivi~noto pravo<br />

{to be{e svrtena kon dogmatska obrabotka na zakonot vrz baza na<br />

logi~ko pravni apstrakcii, so izdvojuvaweto na kriminologijata nau-<br />

~niot interes se pomestuva kon ~ovekot kako biopsiholo{ko i socijalno<br />

usloveno bitie, ili kako li~nost {to poradi dejstvoto na razni<br />

faktori se re{il da izvr{i kriminalen akt. Vo ostvaruvaweto na<br />

ovaa zada~a kriminologijata se koristi so soznanija od ve}e izdiferenciranite<br />

nu~ni disciplini i vrz nivna osnova ja pro{iruva<br />

nau~no empiriskata osnova za seopfatno prou~uvawe na vlijanijata<br />

{to vodat kon kriminalno odnesuvawe. So tie ramki e opredelen i<br />

nejziniot interes za izvr{uvaweto i na krivi~nite sankcii. Me|utoa,<br />

za razlika od penitencijarnata nauka koja {to pri istra`uvaweto na<br />

peneolo{kite problemi poa|a{e od zatvorot kako ustanova, kriminologijata<br />

se svrtuva kon osudenikot kako li~nost nastojuvaj}i da gi<br />

zbogati soznanijata za nego i mo`nostite za deluvawe vrz negovoto<br />

idno povedenie. Na toj na~in dodeka vo ramkite na krivi~noto pravo<br />

penitencijarnata nauka be{e tretirana kako nauka za kaznenite ustanovi<br />

i nivnoto unapreduvawe, odnosno kon prakti~noto razre{uvawe<br />

na nivnite tehni~ki pra{awa, so nejzinoto pomestuvawe vo kriminologijata<br />

taa se zafa}a so re~isi site penolo{ki problemi. Zada~ite<br />

na penologijata {to ovde ñ se postavuvaat poa|aat od osnovnata pretpostavka<br />

deka uspehot vo izvr{uvaweto na site krivi~ni sankcii vo<br />

golem del zavisi od otstranuvaweto na individualnite pri~ini na<br />

kriminalitetot.<br />

Od predhodnoto proizleguva deka vtorata etapa od razvojot na<br />

penologijata e vrzana so podemot na kriminologijata. So podlaboko<br />

prodirawe vo razli~nite aspekti na li~nosta vo vrska so izvr{uvaweto<br />

na krivi~nite sankcii od strana na kriminologijata se sozdadoa<br />

pocvrsti osnovi za natamo{no osamostojuvawe na penologijata. Tuka<br />

se javuva i interesot za celite na krivi~nite sankcii, za nivnoto zbo-<br />

20


gatuvawe so humanisti~ki primesi i ottamu nadovrzanoto nastojuvawe<br />

za pro{iruvawe na registerot na krivi~nite sankcii {to }e bidat vo<br />

soglasnost so probivaweto na novite idei. Vo ovaa etapa se zacvrsti i<br />

idejata za primena na kaznite li{uvawe od sloboda kako sredstvo za<br />

resocijalizacija na osudenite lica so {to se ostvari i procesot na<br />

posmelo vnesuvawe i akceptirawe na re{enijata {to se vo funkcija<br />

na nejzinoto uspe{no ostvaruvawe. Seto toa zaedno }e pridonese da se<br />

intenziviraat nau~nite istra`uvawa vrz edna po{iroka platforma i<br />

postojano naplastuvawe na fondot na onie iskustva i soznanija {to<br />

vodat kon kone~no osamostojuvawe na penologijata.<br />

3. TRETA ETAPA<br />

Vo po~etokot na XX vek e postignato osamostojuvaweto na<br />

penologijata {to zna~i toga{ se otstraneti osnovnite pre~ki {to go<br />

sopiraa procesot na najzinata afirmacija kako posebna nau~na disciplina.<br />

Vo ovaa etapa od nejziniot razvoj {to sÒ u{te trae, dojdoa do<br />

izraz nau~nite dostigawa vo odnos na nejzinata vistinska pojmovna<br />

opredelba. Otkako vo prv plan izbi interesot za li~nosta na kriminalecot<br />

kone~no bea sozdadeni su{testvenite preduslovi za nejzino<br />

vtemeluvawe vrz zdrava pojdovna nau~no istra`uva~ka osnova. Vo<br />

prilog na toa treba da se dodade i zasileniot interes za donesuvawe<br />

kodifikacii so propisi od oblasta na izvr{uvaweto na krivi~nite<br />

sankcii. Odvojuvaweto na ovie propisi od krivi~nite zakoni }e bide<br />

osobeno intenzivirano me|u dvete svetski vojni po preporakata {to<br />

vo taa smisla e dadena na III Me|unaroden kongres za krivi~no pravo<br />

odr`an vo Palermo vo 1933 godina. Na ovoj kongres be{e istaknato<br />

golemoto zna~ewe na reguliraweto na izvr{uvaweto na krivi~nite<br />

sankcii so poseben zakon. So vakvata orientacija se sozdadeni dopolnitelni<br />

uslovi za precizno opredeluvawe na specifi~noto podra~je<br />

na penologijata.<br />

Seto toa me|utoa, ne be{e dovolno za prifa}awe na edinstven<br />

teoretski stav okolu pra{aweto za nivoto na samostojnosta na penologijata.<br />

Toa proizleguva ottamu {to sÒ u{te postojat avtori spored<br />

koi penologijata ne gi ispolnuva site neophodni elementi za konstituirawe<br />

vo samostojna nau~na disciplina. So ogled na takvite stavovi<br />

penologijata i natamu ~esto se opredeluva kako integralen del<br />

na kriminologijata. Ovie sva}awa dominiraat vo literaturata na<br />

SAD me|u onie avtori {to ja prifa}aat koncepcijata na kriminologijata<br />

kako pluralisti~ka nauka {to e sostavena od pove}e posebni<br />

nauki me|u koi spa|a i penologijata. Me|u amerikanskite avtori {to<br />

vo {eesettite godini go zastapuvale misleweto deka penolo{kite<br />

problemi pretstavuvaat samo del na predmetot na kriminologijata se<br />

istaknuvaat Rikles (W. Reckless), Satrlend (E. Sutherlend), Barns i<br />

Titers (Barnes and Teeters), Taft (D. Taft), Eliot (M. Eliot), Xonson<br />

(H. Johnson), Koldvel (R. G. Coldwell), Xons (H. Jones) i drugi. So<br />

ogled na identi~niot stav za kriminologijata kako grupa na pove}e<br />

nauki ne e mal brojot ni na evropskite avtori spored koi penologijata<br />

21


ne e samostojna nau~na disciplina tuku posebna granka vo sostav na<br />

kriminologijata. Takvi se na primer stavovite na Gros (H. Gros),<br />

Zelih (E. Seelig), Grasberger (Grassberger) 14) , Eksner (F. Exner), Lawel-<br />

Lavastin i Stanciu (Laignel-Lavastine i Stanciu) 15) , Konstant (J.<br />

Constant) 16) , Rayinovi} (Radzinowicz) 17) , Kurdjacev (Kurdjacev) i<br />

drugi 18) . Koga e vo pra{awe mestoto na penologijata vo sistemot na<br />

krivi~nopravnite nauki vo evropskata literatura se sre}avaat i<br />

avtori {to nejzinoto mesto go opredeluvaat vo ramkite na kriminalistikata,<br />

ili pak ja smetaat kako del od kriminalnata politika (Grasberger,<br />

na primer) 19) .<br />

Nasproti vakvite stojali{ta se izdiga ispravnoto mislewe na<br />

onie avtori koi tvrdat deka penologijata gi ispolnuva nu`nite uslovi<br />

za konstituirawe vo samostojna nau~na diciplina. Toj stav e osobeno<br />

karakteristi~en za pogolem broj avtori od biv{iot jugoslovenski<br />

prostor: Vodopivec 20) , V. Popovi} 21) , V. Vouk 22) , Srzenti}, Stai}, Lazarevi}<br />

23) , R. Kup~evi}-Mla|enovi} 24) i drugi avtori spored koi penologijata<br />

ima svoja pomalku ili pove}e razviena teoretska i metodolo{ka<br />

podloga {to ñ ovozmo`uva da se odvoi od kriminologijata. Takviot<br />

stav ne ja doveduva vo pra{awe avtonomnosta na penologijata.<br />

Ottamu i negovoto zna~ewe bez ogled {to vo ramkite na ova stojali{te<br />

egzistiraat opredeleni razliki koga e vo pra{awe neposrednoto<br />

opredeluvawe na najziniot predmet na interes. Stojali{teto za<br />

penologijata kako avtonomna nauka {to kaj nas go zastapuva V. Proevski<br />

e i na{e stojali{te 25) .<br />

14)<br />

Ovie avtori (Gros, Seelig i Grassberger) ja formiraat tn. avstriska enciklopediska<br />

koncepcija spored koja kriminologijata se sostoi od pove}e disciplini koi ja<br />

prou~uvaat: kriminalnata realnost (kriminalna fenomenologija, kriminalna<br />

antropologija, kriminalna psihologija i kriminalna sociologija), faktorite na<br />

krivi~nata postapka (kriminalistika, sudska medicina i sudska psihologija) i<br />

odbranata od vr{ewe krivi~ni dela (kriminalna profilaktika, eugenika,<br />

kurativna pedagogija i penologija). Vidi: Pinatel, J. Kriminologija, Zavod za izdavanje<br />

ud`benika, Sarajevo, 1964, str. 9.<br />

15)<br />

Vidi: Laignel-Lavastine, M. i Stanciu V. Précis de criminologie ed. Biblioteque<br />

sciantifique, Pariz, 1950, str. 22-23.<br />

16)<br />

Vidi: Constant, J, Eleménts de criminologie, LiÒge, 1949, str. 9.<br />

17)<br />

Vidi: Radzinowicz, L. Qu en est la criminologie, ed Cujas, Paris, 1965, str. 148.<br />

18)<br />

Vidi: Arnaudovski, Q. <strong>Penologija</strong>, Praven fakultet, Skopje, 1988, str. 27.<br />

19)<br />

Vidi: Pinatel, J, op. cit, str. 11.<br />

20)<br />

Vodopivec, K. i dr. Kriminologija, I dio, Narodne novine, Zagreb, 1966.<br />

21)<br />

Popovi}, V, Sistem izvr{enja kazni li{avanja slobode u Jugoslaviji, Izd. Saveza udru`enja<br />

pravnika Jugoslavije, Beograd, 1966, str. 15.<br />

22)<br />

Vouk, V. Trodimenzionalni sistem kriminologiskih nauka, JRKKP, Beograd, 1965/1, str. 64.<br />

23)<br />

Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savrenena administracija,<br />

Beograd, 1978, str. 27.<br />

24)<br />

Kup~evi}-Mla|enovi}, R. Osnovi penologije, Svetlost, Sarajevo, 1972, str. 21-24.<br />

25)<br />

Vidi: Proevski, V. Zbirka na propisi za izvr{uvawe na sankciite so komentar,<br />

Slu`ben vesnik, Skopje, 1981, str. 3.<br />

22


G L A V A II<br />

POIM, PREDMET I METODI NA PENOLOGIJATA<br />

I. POIM NA PENOLOGIJATA<br />

Terminot penologija e sostaven od latinskiot zbor poena, {to<br />

zna~i: - kazna, i gr~kiot zbor logos, {to zna~i: - nauka. Bukvalniot<br />

prevod na ovaa kovanica e - nauka za kaznite. Ottamu bi mo`elo da se<br />

zaklu~i deka penologijata e nauka {to se zanimava so izu~uvawe na<br />

site aspekti i problemi {to se odnesuvaat na kaznite. Toa me|utoa, ne<br />

e slu~aj zaradi dve zna~ajni okolnosti {to poneposredno gi opredeluvaat<br />

nasokite i nejzniot nau~en interes. Prvata okolnost {to<br />

vlijae vrz pro{iruvawe na poleto na nejziniot interes e sodr`ana vo<br />

opredelbata za seopfaten pristap sprema merkite na op{testvenata<br />

reakcija. Ottuka i potrebata so penologijata da se prou~uvaat site<br />

krivi~ni sankcii so koi edno op{testvo (dr`ava) raspolaga za odbrana<br />

od kriminalitetot. Vtorata okolnost go stesnuva nau~no istra`uva~koto<br />

podra~je na penologijata. Vo nea e sodr`ano racionalno<br />

nastojuvawe za izbegnuvawe na nepotrebnite navleguvawa vo problemite<br />

na krivi~nite sankcii {to na ve}e voobi~aen na~in se izu~uvaat<br />

od drugite nau~ni disciplini. Od tie pri~ini vo granicite na mo`noto<br />

penologijata se ograni~uva samo vrz prou~uvawe na onie problemi<br />

{to najdirektno se povrzani so izvr{uvaweto na krivi~nite<br />

sankcii.<br />

Poa|aj}i od ovie osnovni soznanija mo`e da se opredeli najop-<br />

{tiot poim na penologijata kako nau~na disciplina {to go prou~uva<br />

izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Vakvoto pojmovno opredeluvawe<br />

me|utoa, sÒ u{te ne e dovolno da se vidi {to, vsu{nost, pretstavuva<br />

ovaa nauka, so {to e ispolneta nejzinata sodr`ina i vrz {to se<br />

potpira nejzinata nau~na zasnovanost. Preciznoto utvrduvawe na ovie<br />

okolnosti e usloveno od pocelosno poznavawe na nejziniot predmet<br />

{to treba da bide jasno opredelen i metodite vrz koi {to takviot<br />

predmet treba da se zasnova. Od tie pri~ini pokonkretnoto opredeluvawe<br />

na predmetot na penologijata mo`e da se ostvari otkako }e se sogleda<br />

zna~eweto na ovie elementi. Najposle, zaradi polesno razgrani~uvawe<br />

na domenot od neposreden nau~en interes na penologijata od<br />

onoj {to vo vrska so krivi~nite sankcii e ve}e prisuten vo drugite<br />

nauki nu`no e da se zadr`ime i vrz tie odnosi.<br />

23


II. PREMET NA PENOLOGIJATA<br />

1. OSNOVNI POKAZATELI NA NEGOVIOT RAZVOJ<br />

Premetot na penologijata go so~inuva izvr{uvaweto na krivi-<br />

~nite sankcii {to gi poznava krivi~noto zakonodavstvo na opredelena<br />

dr`ava. Toa e vladea~kiot teoretski stav za osnovnata sodr`ina so<br />

koja e ispolnet predmetot na penologijata {to ne zna~i deka okolu<br />

negovoto opredeluvawe nemalo i poinakvi razmisluvawa. Kako {to<br />

imavme prilika da vidime, vo prvata etapa od razvojot na penologijata<br />

vo avtonomna nasoka so penitencijarnata nauka bea opfateni samo<br />

problemite {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe<br />

od sloboda. So vtorata etapa od nejziniot razvoj e povrzana pojavata<br />

na merkite na bezbednost. Nivnoto javuvawe dovede do napu{tawe na<br />

tradicionalnoto mislewe za predmetot na penologijata, odnosno do<br />

negovo pro{iruvawe i vrz ostanatite merki na represivniot sistem.<br />

Vakvata orientacija kon pro{iruvawe na predmetot na penologijata<br />

}e prodol`i vo tretata etapa od toj razvoj i so javuvaweto na<br />

vospitnite merki.<br />

Paralelno so menuvawe na koncepciite vo odnos na problemite<br />

od interes na penologijata se ostvaruva{e u{te eden zna~aen proces.<br />

Imeno vo soglasnost so pri~inite {to ja uslovija pojavata na novite<br />

vidovi krivi~ni sankcii se ostvaruva{e i nau~niot interes za<br />

prodlabo~eno prou~uvawe na specifi~nite efekti na odelnite vidovi<br />

na ovie sankcii. Vrz tie osnovi pokraj ve}e projaveniot interes za<br />

evolucijata na krivi~nite sankcii, osnovite na pravoto na dr`avata<br />

da gi primenuva istite i organizacijata na nivnoto izvr{uvawe, nau-<br />

~nata qubopitnost }e bide nadopolneta i so pointenzivni raspravi za<br />

celite na krivi~nite sankcii i potrebata od nivno natamo{no humanizirawe<br />

i iskoristuvawe na site mo`ni oblici, metodi i sredstva za<br />

nivno vistinsko ostvaruvawe.<br />

2. SOVREMENI TENDENCII ZA PRO[IRUVAWE NA PREDMETOT<br />

NA PENOLOGIJATA<br />

Gornite pra{awa spored svoeto zna~ewe gi nadminuvaat ramkite<br />

na tradicionalnoto klasi~no sfa}awe za predmetot na penologijata<br />

kako nauka {to isklu~ivo se zanimava so problemite na izvr{-<br />

uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda. Me|utoa, bez ogled na toa<br />

{to so tek na vremeto e ostvareno najnu`noto edinstvo okolu osnovnata<br />

sodr`ina na edna nauka {to makotrpno go obezbedi svoeto mesto<br />

vo sistemot na krivi~nopravnite nauki, na ova podra~je i natamu egzistiraat<br />

vehementni teoretski sporovi. Imeno, iako pri definiraweto<br />

na predmetot na penologijata najgolemiot broj od sovremenite<br />

avtori vo osnova ne go osporuvaat nastojuvaweto da se istra`uva primenata<br />

na site vidovi krivi~ni sankcii so koi se reagira na izvr{enite<br />

krivi~ni dela i nivnite storiteli, kaj niv se javuvaat nedovolno<br />

24


iskristalizirani, nevoedna~eni a ~esto i kontradiktorni stojali{ta<br />

po odnos na celinata na ovoj problem Osnovnata pri~ina na takvite<br />

nedorazbirawa e opredelena od {iro~inata na pristapot kon predmetot<br />

na penologijata vo koj treba neraskinlivo da bidat involvirani<br />

sevkupnite soznanija do koi vo vrska so problemite na krivi~nite<br />

sankcii e dojdeno vo drugite nau~ni oblasti. Pritoa e bitno da se razgrani~i<br />

deka ovde ne stanuva zbor za iskoristuvawe na onie soznanija<br />

do koi doa|a kriminologijata, sociologijata, psihologijata, psihijatrijata,<br />

andragogijata i drugite nauki vrz osnova na prou~uvaweto na<br />

li~nosta, op{testvoto i nivnite zaemni odnosi. Imeno, zaradi potrebata<br />

vo celost da odgovori na svoite op{testveni zada~i pri suzbivaweto<br />

na kriminalitetot nesporno e deka penologijata mora da se potpira<br />

vrz dostignuvawata na ovie nauki. Takvata povrzanost na nau~nite<br />

iskustva e nu`nost koja se obezbeduva so interdisciplinaren<br />

istra`uva~ki princip {to vo dene{ni uslovi e karakteristi~en kaj<br />

site op{testveni nauki. Vakvata orientacija ne e sporna za{to e postavena<br />

vrz zdravi metodolo{ki osnovi i ottamu sesrdno se podr`uva<br />

vo nau~nata rabota. Teoretskite sporovi me|utoa, nastanuvaat toga{<br />

koga poradi `elbata sestrano da se sogledaat i re{avaat penolo{kite<br />

problemi istite nekriti~ki celosno se odzemaat od drugite nau~ni<br />

oblasti i se vklu~uvaat vo predmetot na penologijata. Vo pozadinata<br />

na takvite nastojuvawa stoi transformacijata na sfa}awata za<br />

su{tinata i celite na krivi~nite sankcii i potrebata od nivna po-<br />

{iroka nau~na eksplikacija pri povrzuvaweto so osnovnite penolo{ki<br />

instituti. Soglasno takvite tendencii }e se javat pove}e avtori<br />

{to }e otidat predaleku vo pro{iruvaweto na predmetot na penologijata.<br />

Takvite sporovi osobeno }e se intenziviraat vo periodot me|u<br />

dvete svetski vojni koga se vr{at intenzivni sociolo{ki istra`uvawa<br />

vo oblasta na kriminalitetot i devijantnite odnesuvawa. So ovie<br />

istra`uvawa koi se osobeno karakteristi~ni za amerikanskoto podra~je<br />

}e bidat pokrieni i penitencijarnite ustanovi, odnosno celokupniot<br />

sistem na op{testveni odnosi {to se vr{i vo niv. Vrz taa osnova<br />

}e bide izgraden eden nov kriminalnopoliti~ki koncept spored koj<br />

op{testvoto e soodgovorno za pojavata na kriminalno odnesuvawe na<br />

poedinecot i zatoa ima obvrska da prezema merki za prevospituvawe i<br />

socijalna adaptacija na osudenite lica. Takvata orientacija spored<br />

nekoi avtori doveduva do konstituirawe na penologijata kako “nauka<br />

koja gi prou~uva odnosite me|u osudenite lica i op{testvoto.” 26) Vo<br />

tie ramki krivi~nite sankcii i nivnoto izvr{uvawe treba da dobijat<br />

po{iroko op{testveno zna~ewe za{to se javuvaat kako problem so koj<br />

treba da se zanimavaat “site op{testveni institucii bez ogled na toa<br />

dali neposredno se vklu~eni vo toj proces.”<br />

To~no e deka so vakviot teoretski pristap e sozdaden {irok<br />

manevarski prostor za zbogatuvawe na mo`nostite {to se povrzani so<br />

26)<br />

Spored Pinatel vakvata definicija na penologijata poteknuva od polskiot<br />

teoreti~ar Nejmark (Neymark). Vidi: Pinatel, J. Nauka o izvr{enju kazni i kriminalna sociologija,<br />

Izbor, Zagreb, 1963/3, str. 300.<br />

25


esocijalizacijata na osudenite lica. Vrz osnova na poso~uvaweto na<br />

problemite {to gi sozdava zatvorskiot op{testven sistem se otkrieni<br />

brojni negativnosti od ~ie eliminirawe zavisi uspe{noto ostvaruvawe<br />

na resocijalizacijata i socijalnata adaptacija na osudenite<br />

lica na kazna li{uvawe od sloboda. Me|utoa, trgnuvaj}i od zna~eweto<br />

na ovie soznanija vo odnos na podobruvaweto na efikasnosta na edna<br />

od celite na krivi~nite sankcii kaj golem broj avtori se javuva takov<br />

optimizam {to so nivnoto vklu~uvewe vo predmetot na penologijata<br />

go povrzuvaat za~etokot na edna nova nauka {to se opredeluva kako<br />

“nauka za tretmanot” (la science du traitment des delinquents) 27) . Vakvite<br />

stojali{ta spored nekoi avtori pridonesoa da se izvr{i izedna~uvawe<br />

na penologijata so penitencijarnata nauka taka {to vo obata<br />

slu~ai se podrazbira edna ista sodr`ina 28) . Vrz osnova na ovie tendencii<br />

sleduva natamo{no pro{iruvawe na predmetot na penologijata.<br />

Taka na primer spored nekoi avtori “ovie sfa}awa pridonesuvaat da<br />

se pro{iri no ednovremeno da se precizira predmetot na penologijata<br />

od nauka za penitencijarnite ustanovi vo nauka za resocijalizacijata<br />

koja se ostvaruva preku site vidovi krivi~ni sankcii i preku razli-<br />

~ni oblici na nivnoto izvr{uvawe 29) . A so ograni~uvawata od tipot<br />

“deka e neprifatlivo identifikuvaweto na penologijata so tretmanot,<br />

mo{ne neuspe{no se ubla`uva ve}e zazemeniot stav i u{te ponesre}no<br />

se zaronuva vo krajnosta {to penologijata ja identifikuva so<br />

resocijalizacijata 30) . Tuka se gubi od vid deka vakvoto pro{iruvawe<br />

na predmetot navistina vodi kon zgolemen interes na penologijata no<br />

sprema edna od celite na nekoi vidovi krivi~ni sankcii {to od druga<br />

strana ednovremeno zna~i ograni~uvawe na interesot za onie sankcii<br />

vo koi resocijalizacijata ne e prisutna kako cel na nivnoto izreknuvawe<br />

i izvr{uvawe. Ottamu nelogi~nosta na tvrdeweto deka “resocijalizacijata<br />

e vode~ka ideja na primenata na site krivi~ni sankcii" 31)<br />

i sledovatelno na toa deka “penologijata ne e pravna tuku pred sÒ sociolo{ka<br />

nauka koja pravnite normi gi sledi, gi izu~uva niz socijalnite<br />

odnosi i sostojbi {to se sozdavaat vo niv." 32)<br />

Od pre{irokoto tolkuvawe na stavot deka penologijata se<br />

interesira za odnosite me|u osudenikot i op{testvoto proizleguvaat<br />

i drugi mislewa so koi se nastojuva da se pro{iri predmetot na penologijata.<br />

Vo taa smisla na biv{iot jugoslovenski prostor se izdvoi<br />

misleweto na Milutinovi} spored koe vo predmetot na penologijata<br />

27)<br />

Taka: Schmelck, R. i Pucca, G. Penologia et droit penitentiare, Paris, 1967, str. 42.<br />

28)<br />

Léaute, J. Criminologie et science pénitentiaré, Paris, 1972, str. 11 i 16.<br />

29)<br />

Arnaudovski, Q. op. cit, str. 13.<br />

30)<br />

Spored Arnaudovski neprifatlivo e identifikuvaweto na penologijata so “tretmanot”<br />

bidej}i ovoj poim vo mnogu elementi e potesen i ne gi opfa}a site sodr`ini<br />

{to se cel na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii i {to ja ~inat sodr`inata na poimot<br />

resocijalizacija. Ibid, str. 38.<br />

31)<br />

Vakvo stojali{te zastapuva Arnaudovski, vidi: Ibid, str. 6, 7, 13, 14, 43, 44 itn. itn.<br />

Kup~evi}-Mla|enovi}, R, op. cit, str. 28, Milutinovi}, M. <strong>Penologija</strong>, Savremena administracija,<br />

Beograd, 1992, str. 58.<br />

32)<br />

Arnaudovski, Q, op. cit, str. 38 i 42.<br />

26


treba da bide vklu~eno i izu~uvaweto na postpenalnata za{tita 33) .<br />

Ovaa ideja koja {to vo penolo{kata literatura bezrezervno se prifati,<br />

be{e pottiknata od stojali{teto deka "procesot na socijalizacijata<br />

na osudenite lica zapo~nuva vo fazata na sudskata postapka, no<br />

ne zavr{uva vo penalnata faza" 34) . Ne osporuvaj}i go ogromnoto zna~ewe<br />

na postpenalnata za{tita i pomo{ na osudenite lica za nivno<br />

prifa}awe i uspe{no vklu~uvawe vo op{testvoto po izdr`uvaweto na<br />

sankciite od institucionalen karakter, moj stav e deka ovie problemi<br />

se od prete`en interes na op{tata socijalna politika. Ova go potkrepuvam<br />

so tvrdeweto deka voveduvaweto na postpenalnata za{tita vo<br />

predmetot na penologijata doa|a vo sudir so edna od osnovnite celi i<br />

na~ela na krivi~nite sankcii - so postignuvawe na pravdata. Privilegiraweto<br />

na odelni kategorii lica vo pogled na re{avaweto na nivnite<br />

`ivotni problemi samo zatoa {to poka`ale netoleranten odnos<br />

kon osnovnite vrednosti e nepravi~no najprvin sprema onie {to i<br />

pokraj sekojdnevnite sudirawa so isto takvi, a mo`ebi i pote{ki problemi,<br />

ne se re{ile da mu na{tetat na toa op{testvo. Posebnata<br />

gri`a za prvite mo`e da ostvaruva duri i kriminogeno dejstvo vo<br />

odnos na vtorite. Toa ne treba da se sfati deka op{testvenite faktori<br />

koi se zanimavaat so izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii po nivnata<br />

primena treba napolno da go zaboravat onoj vo ~ie prevospituvawe<br />

vlo`ila ogromen trud i sredstva. Toa samo zna~i deka tie treba da<br />

se vozdr`uvaat od primena na bilo kakvi "tretmani" {to barem na<br />

subjektivno nivo mo`at da se protolkuvaat kako bezgrani~no prodol-<br />

`uvawe na krivi~nite sankcii ~estopati sokrieni zad bo`emnata za-<br />

{tita ili pomo{. Od druga strana treba da se ima predvid i nepravi~nosta<br />

na ovoj institut bez ogled dali }e bide sfaten kako "tretman"<br />

ili vistinska za{tita i pomo{ so ogled na negovata selektivna<br />

primena sprema osudenicite {to izdr`ale razli~en vid krivi~na<br />

sankcija. Imeno, dokolku se raboti za vistinski streme` da mu se pomogne<br />

na ~ovekot toga{ e pravi~no korista od ovoj institut da ja po~uvstvuvaat<br />

site onie na koi im e izre~ena bilo kakva krivi~na sankcija.<br />

Vo ovaa smisla barem nam ne ni e poznat primer na vakov vid<br />

op{testvena gri`a sprema licata na koi im bila izre~ena i izvr{ena<br />

pari~na kazna ili nekoj vid parapenalna sankcija.<br />

3. DEFINIRAWE NA PENOLOGIJATA SO OGLED NA PREDMETOT<br />

NA NEJZINIOT INTERES<br />

Vrz osnova na dosega iznesenoto proizleguva potrebata od osobena<br />

pretpazlivost pri opredeluvaweto na predmetot na penologijata<br />

za{to od negovoto jasno i precizno opredeluvawe zavisi vistinskata<br />

realizacija na ona {to se o~ekuva od penolo{kata teorija i praktika.<br />

33)<br />

Milutinovi}, M. Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1969, str. 53-54 i vo<br />

site naredni izdanija na ovoj u~ebnik.<br />

34)<br />

Ancel, M. Nova dru{tvena odbrana, pokret humanisti~ke kriminalne politike, Institut za<br />

uporedno pravo, Beograd, 1963, str. 64-67.<br />

27


Ako primenlivosta na soznanijata e edna od glavnite celi na sekoja<br />

nauka, vo taa nasoka mora da se dvi`at teoretskite i vrz niv nadovrzanite<br />

aplikativni usilbi i toga{ koga e vo pra{awe suzbivaweto na<br />

kriminalitetot so primena na krivi~ni sankcii. Pri takvoto opredeluvawe<br />

na predmetot mora da se vodi smetka deka penologijata nu`no<br />

sorabotuva so drugite nauki koi se zanimavaat so pri~inite na kriminalitetot<br />

i li~nosta na prestapnikot i potrebata za povrzuvawe na<br />

dobienite soznanija so site celi na krivi~nite sankcii koi se javuvaat<br />

kako negov mo{ne zna~aen determinira~ki faktor. Toa vo su{tina<br />

zna~i deka dokolku se vodi smetka za poedine~nite funkcii i op{-<br />

tata cel na krivi~nite sankcii pri definiraweto na predmetot na<br />

penologijata toga{ ne smee da se prenebregne prou~uvaweto i na seto<br />

ona {to mo`e da go unapreduva ostvaruvaweto na pravdata. So nastojuvaweto<br />

da bidat pokrieni site problemi na izvr{uvaweto na sankciite<br />

bez ogled na toa dali vo niv e, ili ne e prisutna i resocijalizacijata,<br />

se pokriva smislata na op{testvenata reakcija od aspekt na najziniot<br />

legimitet i legalitet, od aspekt da se po~uvstvuva op{testveniot<br />

prekor i od aspekt na postignuvawe na ednakvost i ramnopravnost<br />

na gra|anite pred zakonot (vladeewe na pravnata dr`ava).<br />

Od prethodnoto proizleguva deka penologijata mo`e da se definira<br />

kako pravna, teoretska i empiriska nauka koja {to so nu`no<br />

koristewe na opredeleni soznanija od drugite nauki go prou~uva<br />

izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii zaradi poefikasno ostvaruvawe<br />

na nivnite poedine~ni celi i nivnata op{ta op{testvena uloga vo<br />

represivnata borba protiv kriminalitetot.<br />

1. <strong>Penologija</strong>ta e pravna ili poto~no re~eno krivi~nopravna<br />

nauka koja spa|a vo golemata grupa nauki {to na opredelen na~in gi<br />

dopiraat i prou~uvaat problemite na kriminalitetot i za{titata od<br />

nego. Na toj na~in u{te vo samata definicija se opredeluva mestoto<br />

na penologijata vo sistemot na krivi~nopravnite nauki koi vo literaturata<br />

voobi~aeno se delat na: pravni krivi~ni nauki, vonpravni<br />

krivi~ni nauki i pomo{ni krivi~ni nauki. <strong>Penologija</strong>ta e pomestena<br />

me|u pravnite krivi~ni nauki kade {to u{te spa|aat i naukata na krivi~noto<br />

pravo, naukata na krivi~noto procesno pravo, sporedbenoto<br />

krivi~no pravo i me|unarodnoto krivi~no pravo.<br />

Vonpravnite krivi~nopravni nauki gi so~ninuvaat naukite<br />

{to ne se od pravna priroda no sepak imaat va`na uloga vo ostvaruvaweto<br />

na za{titata na op{testvoto od kriminalitetot. Toa se: kriminologijata,<br />

kriminalnata sociologija, kriminalnata antropologija,<br />

kriminalistikata, kriminalnata andragogija i pedagogija, kriminalnata<br />

profilaksa, kriminalnata lingvistika i kriminalnata statistika.<br />

Na krajot, vo pomo{nite krivi~ni nauki spa|aat onie nau~ni<br />

disciplini glavno od medicinska priroda {to so ogled na svoite soznanija<br />

se od mo{ne golemo zna~ewe za naukata na krivi~noto pravo i<br />

vo tie ramki za penologijata. Me|u ovie nauki se pomesteni: sudskata<br />

28


medicina, sudskata psihologija i sudskata psihijatrija 35) .<br />

2. <strong>Penologija</strong>ta e teoretska nauka ottamu {to se gradi vrz osnova<br />

na {irok sistem na najrazli~ni u~ewa za problemite {to ja so~inuvaat<br />

su{tinata na primenata na krivi~nite sankcii vrz osudenite<br />

lica. Vrz osnova na tie u~ewa penologijata oformuva soodvetna teoretska<br />

orientacija, a kako {to }e vidime podocna i takov metodolo{ki<br />

pristap {to i slu`i kako osnoven patokaz pri otkrivaweto na zakonitostite<br />

za sostojbite, odnosite i procesite vo ovaa oblast na op{testvenata<br />

stvarnost. Takvata orientacija e vo soglasnost so generaliziranite<br />

zna~ewa i pretpostavki za predmetot, izvorite i mo`nostite<br />

na poznavaweto na penolo{kite problemi. Pritoa e bitno da se<br />

podvle~e deka osnovniot predmet na najzinoto poznavawe ne go so~inuva<br />

samo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii tuku i subjektite na<br />

toa izvr{uvawe - osudenite lica.<br />

Krivi~nite sankcii se svoevidno zlo {to se nadovrzuvaat na<br />

storenoto delo. Tie isklu~itelno se vrzani za krivi~noto delo i negoviot<br />

storitel. Kako socijalna posledica na krivi~noto delo vrz<br />

odreden storitel tie pretstavuvaat sredstvo za vozdr`uvawe na potencijalnite<br />

kriminalci od natamo{noto vr{ewe na op{testveno opasni<br />

dela. Tie se javuvaat kako socijalen imperativ na sekoe op{testvo<br />

za za{tita na op{testvoto od kriminalitetot, kako nu`no zlo {to se<br />

nanesuva zaradi storenoto zlo. No vo sovremeni uslovi tie sÒ pomalku<br />

se svrteni kon minatoto (kon deloto) a sÒ pove}e kon idninata (kon<br />

li~nosta na osudenoto lice), sÒ pomalku se stradawe, a sÒ pove}e pomo{.<br />

Ottamu se veli deka krivi~nite sankcii treba da se iskoristat<br />

vo granicite na mo`noto, vo ramkite na nau~nite soznanija i metodi<br />

{to se primenuvaat za da se obezbedi pravdata i resocijalizacijata na<br />

storitelot na krivi~noto delo. <strong>Penologija</strong>ta gi prou~uva krivi~nite<br />

sankcii od stojali{te na nivnata evolucija, nivnata sistemska postavenost,<br />

od aspekt na individualizacijata i uslovite na nivnoto izvr-<br />

{uvawe i efikasno otstranuvawe na nivnite poedine~ni i op{ti<br />

celi.<br />

Osudenoto lice pretstavuva krivi~no odgovoren subjekt na koj<br />

zaradi opredeleno negativno odnesuvawe mu e izre~ena krivi~na sankcija.<br />

Vo sovremenite nauki od oblasta na kriminalitetot site problemi<br />

poa|aat od ~ovekot i zavr{uvaat so nego. Toj e realno bitie koe<br />

zaradi svoeto neodgovorno op{testveno odnesuvawe treba da se kazni<br />

ili da gi po~uvastvuva posledicite od primenata na drug vid krivi~na<br />

sankcija, no na koe ednovremeno treba da mu se pomogne da ja sfati<br />

svojata vina i potoa da go najde svoeto vistinsko mesto vo op{testvoto<br />

bez da gi povtoruva svoite gre{ki {to ve}e edna{ skapo go ~inele.<br />

Vo svojot pristap kon osudenikot ne kako kon objekt na krivi~noto<br />

delo i izvr{uvaweto na sankciite tuku kako kon subjekt komu<br />

treba da mu se nanese bolka no, za koj treba i ne{to pozitivno da se<br />

35)<br />

Za ovaa i sli~ni podelbi na sistemot na krivi~nopravnite nauki vidi: Radovanovi},<br />

M. Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1975, str. 31-34,<br />

^ejovi}, B, Krivi~no pravo, op{ti deo, Nau~na knjiga, Beograd, 1987, str. 48-51 i dr.<br />

29


stori, sÒ poa|a od doverbata vo ~ovekot i negovata sposobnost za menuvawe.<br />

Vo pozadinata na takviot human stav stoi kriminalo{koto soznanie<br />

deka krivi~noto delo mnogu ~esto e rezultat na neprilagodenosta<br />

na poedinecot na uslovite na op{testveniot `ivot, sfa}aweto za<br />

soodgovornosta na op{testvoto za negovoto delo i ispravniot utilitaristi~ki<br />

stav deka so prevospituvawe i popravawe na osudenikot<br />

mo`e mnogu da se dobie i toa ne samo vrz planot na suzbivaweto na<br />

kriminalitetot. Sovremenata penologija zna~i sÒ pove}e osudenoto<br />

lice go posmatra kako subjekt so koj treba pohumano da se postapuva,<br />

na koj {to ne treba da mu se ograni~uvaat slobodite i pravata pove}e<br />

odo{to toa e nu`no, da se po~ituva negovoto ~ove~ko dostoinstvo i<br />

onamu kade {to soglasno vidot i celite na krivi~nite sankcii toa e<br />

mo`no sekoga{ da se pottiknuva na sopstveno u~estvo vo procesite<br />

{to vodat kon negovo pozitivno menuvawe.<br />

3. <strong>Penologija</strong>ta e empiriska nauka za{to vrz predhodno navedenite<br />

elementi ja sledi i izu~uva praktikata na izvr{uvawe na krivi~nite<br />

sankcii vo nasoka {to vodi kon iznao|awe najadekvatni re{enija<br />

za nivnata efikasna primena. Kako empiriska nauka taa go prou~uva<br />

izvr{uvaweto na oddelnite vidovi sankcii vo soglasnost so karakteristikite<br />

na osudenite lica i odrazot na na~inot na nivnoto izvr{uvawe<br />

vrz re`imot i odnosite {to se sozdavaat vo op{testvenata zaednica<br />

koga e vo pra{awe nivnata primena vo penitencijarnite ustanovi.<br />

Vo taa smisla go sledi i postojano go verificira konkretnoto zna~ewe<br />

na primenetite na~ini na izvr{uvawe i primenetite formi, metodi<br />

i sredstva na andrago{ko i pedago{ko vlijanie. Vo tie istra`uvawa<br />

sekoga{ se rakovodi od teoretskite soznanija za li~nosta na osudenoto<br />

lice i prakti~nite problemi na izvr{uvaweto na sankciite<br />

nastojuvaj}i da gi re{i i da gi dovede vo funkcionalno edinstvo.<br />

Pritoa, ne izostanuva i `elbata za postojano sledewe i otkrivawe<br />

novi soznanija {to mo`at da proizlezat od postavuvaweto na opredeleni<br />

zdravorazumski hipotezi za sostojbite {to ne bile zabele`ani vo<br />

praktikata.<br />

4. Na krajot od ovie sogleduvawa sosema nakratko }e poso~ime<br />

na nevozdr`anosta na onie stojali{ta spored koi penologijata mo`e<br />

da se podeli na "normativna granka na penologijata" i "nau~na penologija"<br />

36) . To~no e deka predmetot na penologijata e determiniran od<br />

zakonskite ramki na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, me|utoa,<br />

contradictio in adjecto e zaklu~okot {to ottamu proizleguva za postoeweto<br />

na nekakva granka na nauka {to nenau~no (administrativno) se<br />

zanimava so primenata na pravoto. Od druga strana nema ni{to pove}e<br />

od ~ista tautologija vo tvrdeweto deka "nau~nata penologija" e nauka<br />

koja nau~no se zanimava so izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Za<br />

razlika od toa, sosema ispravno e tvrdeweto za podelba na izvr{no<br />

krivi~no pravo kako posebna granka na pravniot poredok i penologijata<br />

kako nauka koja se zanimava so prou~uvawe na krivi~nite sankcii<br />

{to se regulirani so izvr{noto krivi~no pravo.<br />

36)<br />

Vidi: Kup~evi}- Mla|enovi}, R. op. cit, str. 29.<br />

30


Izvr{noto krivi~no pravo pretstavuva posebna granka vo ramkite<br />

na pravniot poredok za{to poseduva opredeleni karakteristiki<br />

{to go ~inat razli~no od drugite granki na pravoto. Toa e prodol`enie<br />

na krivi~noto pravo za{to se zanimava so vospostavuvawe sistem<br />

na pravni pravila so koi se normira izvr{uvaweto na sankciite {to<br />

bile izre~eni vrz osnova na normite na materijalnoto i procesnoto<br />

krivi~no pravo. Ako kon ova se dodade deka potrebata od postoewe na<br />

izvr{noto krivi~no pravo se opravduva so za{tita na opredeleni osobeno<br />

va`ni op{testveni interesi toga{ se doa|a do prifatliva definicija<br />

od koja mo`e da se zaklu~i koi se negovite karakteristiki i<br />

zo{to slu`i, odnosno zo{to voop{to postoi izvr{noto krivi~no<br />

pravo. Ottamu pozitivnoto izvr{no krivi~no pravo e sistem na pravni<br />

propisi so koi zaradi za{tita na opredeleni odnosi (za{tita na<br />

op{testvoto od kriminalitetot) se regulira organizacijata i na~inot<br />

na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.<br />

<strong>Penologija</strong>ta vo svoite prou~uvawa poa|a od pozitivnoto izvr{no<br />

krivi~no pravo. Me|utoa, nejzinata zada~a ne se ograni~uva na<br />

tolkuvawe na propisite na izvr{noto krivi~no pravo i nivno izlo-<br />

`uvawe vo opredelen sistem na poimi i instituti. Pokraj nivnoto<br />

prou~uvawe onaka kako {to tie se dadeni vo zakonite za izvr{uvawe<br />

na krivi~nite sankcii (de lege lata), penologijata poka`uva i interes<br />

{to e naso~en kon prou~uvawe na nivnata op{testvena sodr`ina so<br />

ogled na mo`nostite za nivno menuvawe vo idnoto pravo (de lege ferenda).<br />

Ottuka proizleguva deka penologijata vo prv red e pravna nauka.<br />

Taa go prou~uva, preispituva i dava predlozi za menuvawe na toj sistem<br />

na pravni propisi vo soglasnost so nau~nite soznanija {to uka`uvaat<br />

na opredeleni zakonitosti vrz ~ija osnova mo`e da se dojde do<br />

posigurni re{enija {to se vo soglasnost so op{testvenite potrebi.<br />

Me|utoa, penologijata ne se ograni~uva samo vrz sistematska obrabotka<br />

na pravnite normi i instituti koi se odnesuvaat na izvr{uvaweto<br />

na krivi~nite sankcii. Taa dlaboko navleguva najprvin vo krivi~noto<br />

pravo nastojuvaj}i da go preispita sistemot na postojnite krivi~ni<br />

sankcii, no i vo sferata na drugite nau~ni oblasti vo koi e sodr`ana<br />

teoretska i empiriska gra|a vo vrska so krivi~nite sankcii, osudenoto<br />

lice i li~nosta na ~ovekot voop{to. Primenata na dijalekti~kiot<br />

metod i interdisciplinarnata postavenost na sovremenite nauki<br />

nalaga osnovnite penolo{ki poimi da se posmatraat i kako op{testveni<br />

pojavi {to zna~i dlaboko da se navleze vo nivnata op{testvena<br />

sodr`ina. Vrz taa osnova se gradi sovremenata penologija koja zna~i<br />

napredok i nadminuvawe na klasi~niot praven dogmatizam. Vrz taa<br />

osnova izu~uvaweto na pozitivnoto izvr{no krivi~no pravo se postavuva<br />

na edno povisoko, polivalentno nau~no ramni{te od koe najdobro<br />

se doa|a do osnovnite na~ela vrz koi se zasnova pozitivnoto izvr{no<br />

krivi~no pravo, negovite osnovni poimi i instituti i nivniot me|useben<br />

odnos vo funkcija na pouspe{na borba protiv kriminalitetot.<br />

31


III. METODI NA PENOLOGIJATA<br />

Pove}e pati naglasivme deka penologijata e pravna nauka koja<br />

{to vo soglasnost so principite {to gi nalaga pravoto nastojuva da<br />

iznajde najefikasni re{enija za represivno suzbivawe na<br />

kriminalitetot. Od tie pri~ini taa nu`no se koristi so pravniot<br />

(dogmatski) metod so koj treba da se otkrie i objasni sodr`inata i<br />

zna~eweto na propisite od oblasta na izvr{uvawe na krivi~nite<br />

sankcii. Toj metod se zasnova vrz tri metodolo{ki tehniki: 1.<br />

tolkuvawe na zakonot, 2. opredeluvawe na poedini poimi i instituti<br />

i 3. izgradba na osnovnite na~ela vrz koi treba da se zasnova sistemot<br />

i celite na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii voop{to i sekoja od<br />

niv poedine~no.<br />

1. So tolkuvaweto na zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite<br />

sankcii se otkriva smislata i zna~eweto na toj zakon. Stanuva zbor za<br />

evolutivno tolkuvawe na zakonskite propisi ~ija smisla se bara vo<br />

aktuelnito zna~ewe na upotrebenite zborovi. Po odnos na pra{awata<br />

za neophodnosta na vakvoto toluvawe, negovite vidovi, metodi i<br />

tehniki mutatis mutandis va`i seto ona {to za ovoj problem se govori<br />

vo krivi~noto pravo 37) . Taka na primer vo zavisnost od subjektite {to<br />

go vr{at ovde se pravi razlika me|u avtenti~no tolkuvawe, tolkuvawe<br />

{to go dava Ministerstvoto za pravda, i doktrinerno tolkuvawe.<br />

Tolkuvaweto spored obem mo`e da bide ekstenzivno i restriktivno.<br />

I najposle, so ogled na primenetite metodolo{ki postapki i<br />

ovde se javuva potrebata od gramati~ko, logi~ko, sporedbeno, sistematsko<br />

i teleolo{ko tolkuvawe.<br />

2. Slednata metodolo{ka tehnika slu`i za formirawe na<br />

osnovnite poimi i instituti na izvr{noto krivi~no pravo. Samata<br />

postapka zapo~nuva so analiza na site propisi zaradi pronao|awe i<br />

izdvojuvawe na onie {to sodr`at zaedni~ki elementi (generalizacija)<br />

i otfrlawe na onie {to nemaat takov karakter. Zbirot na<br />

zaedni~kite elementi go dava poimot na eden op{t institut na<br />

izvr{noto krivi~no pravo. Pritoa treba da se ima vo vid deka ako<br />

samiot zakonodavec izvr{il voop{tuvawe na poedini instituti na<br />

izvr{noto krivi~no pravo, toga{ samo so analiza na zakonskite<br />

poimi treba da se utvrdat negovite elementi, a potoa istite da se<br />

utvrdat po logi~en red i najposle da se formuliraat nau~ni<br />

definicii na poedini instituti. 38) .<br />

3. Poslednata postapka za primena na dogmatskiot metod e<br />

izgradba na na~elata na sistemot na izvr{uvawe na krivi~nite<br />

sankcii vrz baza na logi~ko i mislovno povrzuvawe na ve}e grupiranite<br />

poimi i instituti.<br />

37)<br />

Za proniknuvawe vo su{tinata na ovie problemi smetame deka e dovolno ako<br />

upatime na mo{ne koncizniot i slikovit pregled {to vo vrska so tolkuvaweto na<br />

krivi~nite zakoni go dava Marjanovi}, \ Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor,<br />

Skopje, 1988, str. 85-96<br />

38)<br />

Vidi: @ivanovi}, T. Krivi~no pravo, op{ti deo, Beograd, 1935, kwiga I, str. 24-25.<br />

32


Primenata na vakviot klasi~en pravnodogmatski metod e<br />

nesomnena potreba za prou~uvawe i prakti~na realizacija na<br />

izvr{noto krivi~no pravo, no ne i dovolna za postignuvawe na sovremenite<br />

zada~i {to se postavuvaat pred penologijata. So ogled na toa<br />

deka ovde ne se raboti za zakosteneti, zasekoga{ dadeni instituti,<br />

tuku za op{testveni pojavi {to se ispolneti so materijalna sodr`ina<br />

i se nao|aat vo postojan razvoj i menuvawe, nu`no e nivnoto<br />

razgleduvawe i od sociolo{ki, psiholo{ki, andrago{ki i drugi<br />

aspekti. Ottamu i potrebata pokraj dogmatskiot metod vo penologijata<br />

da se primenuvaat i niza drugi nau~ni metodi i tehniki. So nivna<br />

pomo{ se vr{i seopfatno posmatrawe i prou~uvawe na penolo{kite<br />

problemi ne samo od pravno stojali{te tuku i od aspekt na nivnata<br />

op{testvena i individualna uslovenost. A vo zavisnost od priodot<br />

kon li~nosta na osudenikot kako centralna figura na penolo{kite<br />

procesi vo sovremenite uslovi se aktueliziraat dva osnovni<br />

metodolo{ki pristapi. Prviot pristap e sociolo{ki orientiran, a<br />

vtoriot e klini~ki.<br />

Za prviot metodolo{ki pristap e karakteristi~no tvrdeweto<br />

deka vo prou~uvaweto na penologijata treba da bide osnoven sociolo-<br />

{kiot metod so ogled na toa deka nejzinite osnovni instituti se<br />

proizvod na opredeleni op{testveni odnosi {to izviraat od samoto<br />

op{testvo. Vo taa smisla se forsira primenata na op{tiot marksisti~ko-dijalekti~ki<br />

metod i vrz nego nadovrzanite posebni sociolo-<br />

{ki metodi i metodolo{ki tehniki na nabquduvawe, anketa i<br />

intervju, eksperiment, sporeduvawe i sl. Vo penolo{kite istra`uvawa<br />

~esto se koristat i statistikata i statisti~kata metodologija vo<br />

funkcija na objasnuvawe na sociolo{kite aspekti na izvr{uvawe na<br />

krivi~nite sankcii. Vo site ovie slu~ai doa|a do prilagoduvawe na<br />

metodite vrz edna specifi~na populacija na lica sprema koi se<br />

primenuva opredelena krivi~na sankcija, zaradi nivno prou~uvawe ne<br />

kako prost zbir na osudenici, tuku kako eden specifi~en op{testven<br />

fenomen 39) . Vrz taa osnova se doa|a do bogata penolo{ka gra|a za<br />

penolo{kite problemi od koja mo`at da se izvle~at zna~ajni<br />

teoretski soznanija i objasnuvawa.<br />

Od druga strana klini~ki orientiranite penolozi insistiraat<br />

vrz primena na razni metodi na zapoznavawe na li~nosta na<br />

osudenikot. Ottamu e razbirlivo nivnoto zalagawe za takvi istra`uvawa<br />

vo koi }e dominira primenata na medicinski, psiholo{ki i<br />

psihijatriski metodi. Me|u niv posebno se istaknuvaat metodite na<br />

biolo{ko prou~uvawe na li~nosta, metodot na individualen slu~aj<br />

(case stady ili life history method) i sociometriskata tehnika, testovi,<br />

sociodrama, psihodrama, psihoanaliza i sl. Na toj na~in elementite<br />

{to go so~inuvaat predmetot na penologijata se posmatraat vo svetli-<br />

39)<br />

"Osudeni~kata populacija, koja e sostavena od golem broj osudeni lica na razli~ni<br />

krivi~ni sankcii, ne pretstavuva prost zbir na razli~ni poedini slu~ai, tuku se<br />

javuva kako kvalitativno nova pojava koja proizveduva odnosi vnatre vo samata nea no<br />

i so op{testvoto preku soodvetna organizacija, institucii za izvr{uvawe na<br />

sankciite" Arnaudovsi, Q. op cit. str.63<br />

33


nata na individuata kako subjekt na izvr{uvaweto na krivi~nite<br />

sankcii. Ottamu se crpat zna~ajni pokazateli za adekvatnosta na<br />

izbraniot vid krivi~ni sankcii so ogled na celite i uslovite na<br />

nivnata primena sprema konkretnite osudeni lica. Seto toa e od<br />

izvonredna va`nost za re{avawe na prakti~ite problemi svrzani so<br />

izvr{uvaweto na sankciite.<br />

Ona {to e zaedni~ko za dvata pristapi e upotrebata na posebni<br />

nau~ni metodi ~ija {to primena treba da pridonese za iznao|awe<br />

najsoodvetni merki za tretman vo procesot na resocijalizacijata i<br />

socijalnata adaptacija na osudenite lica. Bitno e natamu toa {to<br />

pridr`uvaj}i se kon upotrebata i prilagoduvaweto na razni metodi od<br />

drugi nau~ni oblasti ovie pristapi nastapuvaat od pozicija na zaemna<br />

isklu~ivost. Karakteristi~no e i toa {to i edniot i drugiot pristap<br />

iako ne go negiraat zna~eweto na pravnata metoda nepravedno mnogu<br />

gi stesnuvaat ramkite na nivnata primena i ñ pridavaat samo<br />

sekundarno zna~ewe. Vakvite stavovi treba da se izlo`at na kritika.<br />

Najprin zaradi ograni~enosta na ovie pristapi samo vrz onie metodi<br />

{to se naso~eni kon problemite vo vrska so ostvaruvaweto na<br />

resocijalizacijata. Poradi toa ostanuvaat zapostaveni<br />

istra`uvawata za ostanatite celi na krivi~nite sankcii i verifikacijata<br />

na nivnoto zna~ewe za suzbivawe na kriminalitetot. Posebna<br />

kritika zaslu`uva vospostavuvaweto na isklu~iv odnos sprema<br />

metodite {to treba da pridonesat za otkrivawe i objasnuvawe na<br />

op{testvenite, odnosno individualnite aspekti na izvr{uvaweto na<br />

krivi~nite sankcii. Nivnata zaedni~ka komplementarna primena ne<br />

treba nitu mo`e da se izbegnuva vo edno penolo{ko istra`uvawe {to<br />

saka da bide vo funkcija na ostvaruvawe na sistemskite zada~i vo ovaa<br />

nau~na oblast. Na krajot mora da se istakne deka problemot na<br />

mestoto, karakterot i primenata na pravniot metod ne e pra{awe {to<br />

treba da se posmatra vo sprotivstavenost i sudir so metodite od<br />

drugite nau~ni oblasti. Negovoto zna~ewe }e bide sekoga{ prisutno i<br />

aktuelno za{to se raboti za nauka {to ne mo`e da se oddeli od svojata<br />

osnovna predmetna opredelenost.<br />

Od ovie razgleduvawa proizleguva deka penologijata nema<br />

sopstven metod na istra`uvawe. Toa vo osnova e to~no, no ne e zadovolitelno<br />

objasnuvawe. Imeno i pokraj toa {to za obrabotka na svojot<br />

predmet penologijata ne nudi sopstveni metodi tuku se koristi so<br />

mnogu metodi {to im se svojstveni na drugite nauki, za nea e<br />

specifi~no {to ovie metodi gi prilagoduva na svoite potrebi. Na toj<br />

na~in ne se negira faktot deka penologijata e zavisna od drugi nauki<br />

vo pogled na metodite so koi se slu`i, no ednovremeno ne se negira ni<br />

nejzinata samostojnost za{to na toj na~in postapuvaat i mnogu drugi<br />

nauki: sociologijata ili krimnologijata na primer. Vo uslovi na<br />

isprepletenost i zaemna povrzanost na site pojavi vo op{testvoto,<br />

vsu{nost, i te{ko mo`e da se najdat nau~ni disciplini {to nemaat<br />

ednakvi ili pribli`no ednakvi metodi na istra`uvawe. Ottamu i<br />

potrebata od prilagoduvawe na tu|i metodi kon sopstveniot predmet<br />

{to vo su{tina zna~i izgradba na posebni tehniki vo ramkite na edni<br />

isti metodi. Spored toa i metodite so koi penologijata ja ostvaruva<br />

34


svojata zada~a mo`at da bidat razli~ni, no i originalni so ogled deka<br />

sekoga{ se zavisni od prirodata na izre~enata krivi~na sankcija i<br />

li~nosta na osudenoto lice.<br />

35


36


G L A V A III<br />

PENOLOGIJATA I NEJZINIOT ODNOS SO<br />

DRUGITE NAUKI<br />

<strong>Penologija</strong>ta e tesno povrzana so mnogu nau~ni diciplini {to<br />

ñ sÒ od pomo{ vo procesot na nau~noto poznavawe. Vo sovremeni<br />

uslovi ne mo`e da se zamisli nejziniot razvoj bez iskoristuvawe na<br />

nau~nite znaewa i iskustva od podra~jeto na onie disciplini koi od<br />

razli~ni stojali{ta go prou~uvaat kriminalitetot kako slo`ena<br />

individualna i op{testvena pojava i izgraduvaat metodi za negovo<br />

spre~uvawe i suzbivawe. Takvata vrska na penologijata e mnogu tesna<br />

so tn. srodni disciplini no i so drugite nauki ne e ni{to pomalku<br />

izrazena. So ogled na toa deka penologijata vo osnova e pravna disciplina<br />

bi mo`elo sepak da se ka`e deka taa osobeno povrzana so<br />

naukite od krivi~nopravnata oblast. Toa se onie pravni i vonpravni<br />

disciplini {to posebno (neposredno) se zanimavaat so prou~uvawe na<br />

kriminalitetot. Me|u nau~nite disciplina {to zaedno u~estvuvaat i<br />

zaemno se dopolnuvaat vo borbata protiv raznite pojavni oblici na<br />

kriminalitetot vo prv red se izdvojuva krivi~noto pravo, kriminologijata<br />

i kriminalnata politika. Bez nivna pomo{ ne bi mo`elo da se<br />

zamisli razvojot na penologijata kako teoretska i prakti~na<br />

disciplina.<br />

Vo drugiot krug nauki od ~ii steknati iskustva zavisi<br />

teoretskiot i aplikativniot dostrel na penologijata vleguvaat sociologijata,<br />

pedagogijata i andragogijata, psihologijata, psihijatrijata<br />

i nekoi drugi pomalku zna~ajni nau~ni disciplini. Vo otsustvo na<br />

interdisciplinaren pristap {to bi go ovozmo`il iskoristuvaweto<br />

na soznanijata na onie op{testveni nauki, penologijata vo celost bi<br />

se podudirala so izvr{noto krivi~no pravo. Vo sprotivno taa se<br />

dobli`uva do individualnite faktori i op{testvenite odnosi i<br />

vlijanija vrz ~ija osnova ne samo {to polesno gi utvrduva okolnostite<br />

do koi potpiraj}i se vrz sopstveniot predmet i metodi ne mo`e da<br />

dosegne, tuku se doveduva vo sostojba da izgradi razvien sistem za<br />

primena na krivi~ni sankcii {to uspe{no mo`e da se nosi so<br />

op{testveno opasnite povedenija. Takvata povrzanost na penologijata<br />

so srodnite i dopolnitelnite nauki ja nalo`uva potrebata od<br />

poprecizno utvrduvawe na nivnite odnosi zaradi sogleduvawe kako na<br />

dopirnite to~ki, taka i na razlikite {to se vo vrska so predmetot na<br />

ovie nauki i nivniot razli~en pristap kon opredeleni aspekti na<br />

kriminalitetot. Takvoto razgrani~uvawe dobiva posebno zna~ewe za<br />

opredeluvawe na mestoto na nekoja disciplina vo sistemot na naukite<br />

i za natamo{niot razvoj na sekoja od ovie nauki posebno za{to e vo<br />

37


funkcija na nivnoto precizno predmetno ome|uvawe. Na toj na~in se<br />

sozdavaat pretpostavki za pogolema egzaknost na soznanijata i uslovi<br />

za nivno poprecizno ekspoloatirawe kako i natamo{no komparativno<br />

i kompleksno objasnuvawe na pojavite od aspekt na konkretno dadenata<br />

nauka.<br />

I. PENOLOGIJATA I KRIVI^NOPRAVNITE NAUKI<br />

1. PENOLOGIJATA I KRIVI^NOTO PRAVO<br />

Za opredeluvawe na predmetot na penologijata od posebno<br />

zna~ewe e sogleduvaweto na nejziniot odnos so krivi~noto pravo.<br />

Krivi~noto pravo i penologijata se posebni samostojni nau~ni disciplini.<br />

Vo dvata slu~ai se raboti za sistem na nau~ni znaewa {to se<br />

odnesuvaat na suzbivawe na kriminalitetot. Krivi~noto pravo gi<br />

prou~uva krivi~nite dela, uslovite na krivi~nata odgovornost i<br />

krivi~nite sankcii {to se propi{ani za tie dela. <strong>Penologija</strong>ta od<br />

svoja strana se zanimava so osudenite lica i iznao|awe najsoodvetni<br />

re{enija za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii. Ottamu lesno se<br />

izvlekuva zaklu~ok deka prou~uvaweto na krivi~nite sankcii od<br />

aspekt na nivnoto zna~ewe vo antikriminalnata praktika e od obostran<br />

interes na ovie dve nauki. Pritoa od bitno zna~ewe e okolnosta<br />

{to vo literaturata ne se osporuva deka krivi~noto pravo vo osnova<br />

go opredeluva predmetot na penologijata. Toa e glavniot argument na<br />

mnogu avtori {to go zastapuvaat stavot na koj mu se priklonuvam, deka<br />

krivi~noto pravo i penologijata se izvonredno tesno povrzani nauki.<br />

Za osnoven predmet na svoite prou~uvawa penologijata,<br />

vsu{nost, go zema izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii onaka kako<br />

{to tie se postaveni vo krivi~noto zakonodavstvo vo koe ne samo {to<br />

se opredeleni nivnite vidovi tuku i celite {to so niv treba da se<br />

postignat. Celite na propi{uvaweto i izrekuvaweto na krivi~nite<br />

sankcii i celite na nivnoto izvr{uvawe se ednakvi. Toj fakt uka`uva<br />

na sodr`inskata povrzanost na materijalnoto i izvr{noto krivi~no<br />

pravo i vrz niv izgradenite nauki na krivi~noto pravo i penologijata.<br />

Vrz taa osnova mo`e da se ka`e deka ovde se raboti za takvi nauki {to<br />

spa|aat vo edna ista nau~na oblast i so ogled na toa deka me|u niv e<br />

sosema normalna zaemnata upatenost i obostrana zavisnost.<br />

Dr`ej}i se vo ramkite na takvata zavisnost najprvin e zna~ajno<br />

da se istakne deka site onie koi se zanimavaat so penolo{kata teorija<br />

i praktika se dol`ni da gi primenuvaat soznanijata od oblasta na<br />

krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo za da ne zalutaat vo<br />

sferata na socijalnata politika i iracionalniot humanizam koi {to<br />

nemaat nikakva vrska so osnovnite postulati i krivi~nata<br />

odgovornost, a vo toj kontekst nitu so glavnite na~ela na<br />

antikriminalnata politika.<br />

Od druga strana nivnata zavisnost proizleguva ottamu {to<br />

krivi~noto pravo gi sledi penolo{kite istra`uvawa i vrz osnova na<br />

nivnite rezultati vo koi se sodr`ani vrednosni ocenki i nau~ni<br />

38


zaklu~oci vr{i izmeni, a po potreba i koreniti reformi vo sistemot<br />

na krivi~nite sankcii. So toa {to krivi~nite sankcii gi prou~uva od<br />

aspekt na efikasnosta na postavenite celi penologijata se javuva kako<br />

komplementarna nauka vo odnos na krivi~noto pravo. So takviot<br />

pristap penologijata manifestira aktiven odnos za{to doa|a do<br />

soznanija {to vodat kon unapreduvawe i na ostanatite<br />

krivi~nopravni normi i idei {to na bilo koj na~in se poka`ale<br />

nenau~ni, nadminati i nedovolno usoglaseni so o~ekuvanite efekti od<br />

primenata na krivi~nite sankcii. Na toj na~in penologijata nudi<br />

nau~no verificirani soznanija {to krivi~noto pravo mo`e da gi<br />

prifati vo unapreduvaweto na sistemot na krivi~nata represija i vo<br />

zavisnost od dlabo~inata na tie promeni da gi prilagoduva ili menuva<br />

i ostanatite krivi~nopravni instituti. Intenzitetot na promenite<br />

vo polza na ednata ili drugata nauka zavisi od brojni okolnosti vo<br />

~ija etiologija vo ovaa prilika ne mo`eme da navleguvame.<br />

2. PENOLOGIJATA I KRIMINOLOGIJATA<br />

<strong>Penologija</strong>ta i kriminologijata se isklu~itelno tesno povrzani<br />

disciplini bez ogled na toa {to penologijata vo osnova e normativna<br />

nauka za razlika od kriminologijata koja i pokraj faktot {to<br />

se zanimava so kriminalitetot e vonpravna krivi~na nauka. Kriminologijata<br />

go prou~uva kriminalitetot sledej}i go od biolo{ki,<br />

psiholo{ki, psihijatriski, sociolo{ki i drugi vonpravni stojali{ta<br />

nastojuvaj}i preku svoite dve osnovni podra~ja na nau~en interes da gi<br />

prou~i pojavnite oblici, strukturata i razvojot na kriminalnite<br />

povedenija (kriminalna fenomenologija) i, pred sÒ, da gi utvrdi<br />

korenite, pri~inite i uslovite ili tn. kriminogeni faktori na ovie<br />

povedenija (kriminalna etiologija).<br />

<strong>Penologija</strong>ta e tesno povrzana so kriminologijata vo ~ii<br />

ramki dolgo vreme be{e asimilirana i vo koja, spored misleweto na<br />

nekoi avtori, taa i natamu treba da egzistira. Vo sovremeni uslovi<br />

dominira stavot deka so ostvaruvaweto na uspe{nata individualizacija<br />

na predmetot na svojot nau~en interes, penologijata ostvari<br />

celosna samostojnost. Toa me|utoa, ne zna~i deka so odvojuvaweto na<br />

krivi~noto pravo i kriminologijata, penologijata treba da se oddale~i<br />

i izolira od naukite od koi izniknala. Toj fakt treba osobeno da<br />

se naglasi za{to kriminologijata otsekoga{ pretstavuvala nau~no<br />

teoretska osnova i nau~no metodolo{ka potkrepa za prodlabo~uvawe<br />

na penolo{kite soznanija. Koncipiraweto i natamo{niot razvoj na<br />

penologijata vo golem obem e zavisna od prou~uvaweto na li~nosta na<br />

storitelot na krivi~noto delo i vo toj kontekst od primenata na ve}e<br />

potvrdenite metodi i tehniki koi vodat kon verodostojni znaewa za<br />

biopsihosocijalnata uslovenost na li~nosta i op{testveno<br />

ekonomskite mo`nosti za nejzino uspe{no ostvaruvawe. Osobeno vo<br />

penitencijarnata praktika kade {to se nalo`uva prezemawe na<br />

raznovidni oblici i metodi na tretman nu`no e poznavaweto na<br />

biokonstitucionalnite svojstva na ~ovekot, negoviot psihi~ki `ivot,<br />

39


stavovi, naviki, vrednosni oreintacii i nivno manifestirawe vo<br />

dadena socijana sredina 40) . Golem del od tie soznanija mo`e da pru`i<br />

kriminologijata i nejzinite vo izvesna smisla ve}e osamostoeni<br />

disciplini: kriminalnata biologija, kriminalnata antropologija,<br />

kriminalnata psihologija i kriminalnata sociologija. Od faktot<br />

deka ovie kriminolo{ki disciplini se dvi`at vo ramkite na<br />

izolirano posmatrawe na kriminogenite faktori {to imaat sekundarno<br />

vlijanie za javuvaweto na kriminalnite povedenija ne mo`e da se<br />

ospori nivnoto golemo zna~ewe za zbogatuvaweto na soznanijata vo<br />

vrska so li~nosta na osudenikot i nasokite za negovo menuvawe.<br />

Nesomnenoto zna~ewe za kriminolo{kite isra`uvawa proizleguva<br />

i ottamu {to dobienite rezultati mo`at da se koristat za<br />

zazemawe ispravni stavovi i re{avawe na opredeleni problemi vo<br />

normativnata oblast, t.e. vo sferata na izvr{noto krivi~no zakonodavstvo.<br />

Se razbira pritoa deka golem del od kriminolo{kite soznanija<br />

i predlozi ne smeat da se prifa}aat avtomatski, bez nivno kriti~no<br />

preispituvawe i sogleduvawe vo svetlinata na op{testvenite uslovi,<br />

sovremenite celi na krivi~nite sankcii i vistinskite mo`nosti za<br />

nivnata prakti~na primena.<br />

3. PENOLOGIJATA I KRIMINALNATA POLITIKA<br />

<strong>Penologija</strong>ta se nao|a vo tesna povrzanost i so kriminalnata<br />

politika. Taa povrzanost i ovde e opredelena od zaedni~kiot predmet<br />

na interes koj vo osnova se posmatra od razli~ni aspekti. Pra{aweto<br />

- kako treba da se postapuva so lu|eto koi gi povreduvaat osnovnite<br />

pravila na zaedni~koto op{testveno `iveewe i so toa gi o{tetuvaat<br />

ili gi zagrozuvaat poedincite ili ~ove{tvoto voop{to, pretstavuva<br />

osnoven predmet na kriminalnata politika 41) . Nejzinata osnovna<br />

zada~a e vrz osnova na opredeleni celi da se izgradi efikasen sistem<br />

na preventivni i represivni sredstva za suzbivawe na kriminalitetot.<br />

Osnovnite celi na taa borba vrz planot na op{tata, posebnata i<br />

individualnata prevencija gi definira kriminalnata politika. Vo<br />

taa smisla predlaga prezemawe na raznovidni op{testveni merki i<br />

akcii od ekonomski, socijalen, vospiten, zdravstven, mentalnohigienski<br />

i drug za{titen karakter. Od druga strana celite {to<br />

treba da se ostvarat vo oblasta na kaznenata politika so propi{uvawe,<br />

izreknuvawe i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii na kriminalnata<br />

politika ñ se dadeni od strana na krivi~noto pravo i penologijata.<br />

Toa me|utoa, ne zna~i deka i samata kriminalna politika ne mo`e da<br />

40)<br />

"Zemeno voop{to, mo`e da se ka`e deka vo penitencijarnata praktika i<br />

penolo{kite istra`uvawa doa|aat do izraz elementi na kriminologijata - pri<br />

ispituvaweto i klasifikacijata na osudenite lica, opredeluvaweto i primenata na<br />

tretmanot, prognoziraweto na nivnoto povedenie i sli~ni pra{awa". Milutinovi},<br />

M. op. cit. str. 87.<br />

41)<br />

Roxin, C, Prilog novijem razvoju kriminalne politike , JRKKP, 1990/4, str. 3.<br />

40


sugerira merki so poinakva generalnopreventivna i specijanopreventivna<br />

naso~enost. Vo toa se krie i osnovnata pri~ina zaradi koja<br />

ovaa nauka treba da raspolaga so istra`uva~kite soznanija za efikasnosta<br />

ili neefikasnosta na poedini krivi~ni sankcii {to gi<br />

pru`a ili mo`e da gi pru`i penologijata.<br />

<strong>Penologija</strong>ta so svoeto izvr{no zakonodavstvo vo sovremeni<br />

uslovi ima nezamenlivo kriminalno politi~ko zna~ewe tokmu zatoa<br />

{to se koncipira i razviva vo duhot na postignuvawe na po{irokite<br />

kriminalnopoliti~ki celi. Ottamu taa se javuva kako neophodna<br />

disciplina vrz koja se potpira natamo{noto humanizirawe na represivnite<br />

oblici za borba protiv kriminalitetot. Takvata orientacija<br />

se gleda vo permanentnoto potisnuvawe na klasi~noto stradawe i<br />

zastra{uvawe od domenot na specijanata prevencija i nejzino po~esto<br />

oplemenuvawe so vospitni i kurativni sodr`ini.<br />

Od druga strana i kriminalnata politika kako samostojna<br />

disciplina od oblasta na krivi~nopravnite nauki ostvaruva povratno<br />

vlijanie vrz natamo{niot teoretski podem na penologijata. Poa|aj}i<br />

od svoite osnovni teoretski na~ela taa go anga`ira celokupniot<br />

misloven potencijal i nau~no istra`uva~ki instrumentarium kon<br />

takvi analizi so koi kriti~ki se ispituvaat i vrednuvaat<br />

penolo{kite instituti. Vrz osnova na svoite ocenki taa nudi<br />

predlozi {to go pottiknuvaat nivnoto natamo{no usovr{uvawe i<br />

pribli`uvawe do sostojbite {to im odgovaraat na konkretnite<br />

op{testveni i individualni potrebi. Nakratko, kriminalnata politika<br />

ostvaruva zna~ajno vlijanie vrz penologijata i izvr{noto<br />

zakonodavstvo, za{to inicira niza pra{awa od nau~en i prakti~en<br />

karakter za poefikasno spre~uvawe na kriminalitetot.<br />

II. PENOLOGIJATA I OSTANATITE NAUKI<br />

1. PENOLOGIJATA I SOCIOLOGIJATA<br />

<strong>Penologija</strong>ta e povrzana i so drugite nauki ~ii {to znaewa i<br />

iskustva mo`at da se koristat za razvivawe na najziniot teoretski<br />

sistem i ostvaruvaweto na konkretnite zada~i vo antikriminalnata<br />

praktika. Me|u niv vo prv red spa|a sociologijata. Sociologijata e<br />

op{ta nauka koja gi prou~uva zakonitostite na nastanuvaweto i<br />

razvojot na op{testvenite pojavi. So ogled deka kriminalitetot<br />

pretstavuva masovna i individualna op{testvena pojava, nu`no se<br />

javuva potrebata od iskoristuvawe na nejzinite teoretski i metodolo-<br />

{ki soznanija vo vrska so ovoj fenomen. Kriminalitetot kako poseben<br />

oblik na op{testveno povedenie vo osnova e posledica od<br />

op{testvenite vlijanija {to proizleguvaat od materijalnata osnova<br />

na op{testvoto i se manifestiraat kako op{testveni procesi i<br />

odnosi me|u lu|eto. Toa {to vo centarot na tie procesi i odnosi e ~ovekot<br />

kako nositel na kriminalnoto odnesuvawe i subjekt na primenetata<br />

krivi~na sankcija e osnovnata pri~ina za negovata sociolo{ka<br />

interpretacija i vo ramkite na penologijata.<br />

41


So ogled deka za ovoj problem be{e govoreno vo ramkite na<br />

opredeluvaweto na op{tiot teoretski pristap na penologijata ovde<br />

}e se zadr`ime samo vrz podvlekuvawe na zna~eweto na sociolo{kite<br />

prou~uvawa vo penitencijarnata oblast.<br />

Kako {to imavme prilika da vidime, stanuva zbor za<br />

sovremenata orientacija kon prou~uvawe na socijalnite aspekti na<br />

zatvorskata zaednica zaradi nadminuvawe na uslovite i odnosite {to<br />

vr{at negativno vlijanie vrz zatvorenicite i ja spre~uvaat nivnata<br />

resocijalizacija i socijana adaptacija. Vo ovaa smisla se ~ini<br />

dovolno ako se istakne deka vrz osnova na brojnite sociolo{ki istra-<br />

`uvawa za vlijanieto na zatvorskata sredina, kako specifi~na<br />

totalitarna op{testvena zaednica vo koja se prisutni dlaboki<br />

vnatre{ni sprotivnosti, penologijata doa|a do neophodni soznanija za<br />

povedenieto na osudenite lica. Toa povedenie e determinirano od<br />

raznovidnite odnosi {to se ostvaruvaat vo edna izolirana sredina<br />

me|u samite osudenici i na relacijata neformalen zatvorski sistem,<br />

{to go so~inuva osudeni~kata populacija i nemu sprotivstaveniot<br />

formalen zatvorski sistem, sostaven od penitencijarnata uprava. Vo<br />

tie dinami~ni i mo{ne slo`eni odnosi osudenite lica nastapuvaat od<br />

pozicija na svoite individualni i tesno grupni interesi i pritoa<br />

ostvaruvaat razli~ni ulogi gradej}i specifi~na subkultura vo koja<br />

posebno mesto dobivaat problemite na prizonizacijata (asimilacija<br />

na osudenite lica vo zatvorskata kultura) i osudeni~kiot kodeks na<br />

prisilno odnesuvawe. Takvite interakcii {to naj~esto se optovareni<br />

so zaemna nedoverba i niza konfliktni situacii vo sodejstvo so<br />

intenzivnata ~uvstvitelnost sprema zatvorskite deprivacii vodat<br />

kon formirawe na osobeno negativni stavovi, ~uvstva i uveruvawa.<br />

Seto toa zaedno vo zna~itelna mera go determinira osudeni~kiot<br />

odnos i negovoto povedenie vo procesot na prevospituvaweto, a<br />

ottamu i kon sevkupnite op{testveni vrednosti.<br />

Efikasnoto izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda vo<br />

golema mera zavisi i od poznavaweto na ovie odnosi. Spored toa<br />

penologijata ne smee da se ograni~i samo vrz prou~uvaweto na li~nosta<br />

na osudenikot od stojali{te na negovite biopsihi~ki karakteristiki<br />

tuku da gi zafati i vo sklop na realnite socijalni uslovi i<br />

vlianija {to se ostvaruvaat vo penitencijarniot ambient. Bez sogleduvawe<br />

na ovie socijalni odnosi ne mo`e da se o~ekuva uspe{no<br />

ostvaruvawe na edna od celite na zatvoraweto - resocijalizacija na<br />

osudenite lica. Vo taa smisla treba da se sfatat i podr`at istra`uvaweto<br />

na ovie problemi. Pritoa ne smee da se izgubi od vid deka<br />

poradi vakviot interdisciplinaren pristap penologijata ne se<br />

pretvora vo sociolo{ka nauka. Za{to, ako taa napolno se izdvoi od<br />

nejziniot predmet i postavi kako zasebna sociolo{ka, nauka toga{<br />

ve}e ne bi se zanimavala so nau~na obrabotka na pozitivnoto izvr{no<br />

krivi~no pravo {to se javuva kako neophoden uslov za negova primena<br />

i natamo{en razvoj. Vakvata opasnost ja sogleduvaat duri i onie<br />

avtori {to izri~no se izjasnuvaat deka penologijata e sociolo{ka<br />

nauka. Taka na primer Arnaudovski spored koj "penologijata e<br />

sociolo{ka nau~na disciplina po opredelenosta na predmetot, po<br />

42


postavenosta na celite i po vidot na metodite {to se primenuvaat..."<br />

pri razgleduvaweto na odnosot na penologijata so drugite nauki, me|u<br />

koi ja pomestuva sociologijata, doa|a do zaklu~ok {to e vo<br />

sprotivnost so ova tvrdewe. 42) Na toj na~in samo ja potvrduva<br />

osnovanosta na stojali{teto deka penologijata sepak e prioritetno<br />

pravna nauka.<br />

2. PENOLOGIJATA I PEDAGOGIJATA (ANDRAGOGIJATA)<br />

Odnosot na penologijata so pedagogijata e od golemo zna~ewe za<br />

nejzinata prakti~na primena. Pedagogijata se zanimava so prou~uvawe<br />

na obrazovanieto i vospituvaweto na mladite kako zna~ajni faktori<br />

za formirawe na nivnoto op{testveno povedenie. So ogled na toa<br />

deka i penologijata se zanimava so vospituvawe i prevospituvawe na<br />

onie lica koi poradi otsustvo ili propusti vo ovie procesi se<br />

re{ile na delinkventno povedenie nu`no e upatena kon teoretskite i<br />

metodolo{kite dostignuvawa na pedagogijata. Me|utoa, so<br />

vospituvaweto, prevospituvaweto i korekcijata na povedenieto na<br />

maloletnicite ne se iscrpuva ova vlijanie. Resocijalizacijata i<br />

socijalnata adaptacija se takov funkcionalen model {to se protega<br />

vrz celokupnata osudeni~ka populacija na kazna zatvor {to zna~i deka<br />

odnosot me|u vospitno-obrazovnite procesi i o~ekuvanoto pozitivno<br />

op{testveno povedenie e ednakvo zna~aen i za polnoletnite<br />

osudenici koi vsu{nost se i mnogu pobrojna kategorija. Od tie<br />

pri~ini penolo{kite istra`uvawa i finaliziraweto na nejzinite<br />

usilbi e zna~ajno i od aspekt na odnosot so andragogijata.<br />

Andragogijata se zanimava so istite problemi kako i pedagogijata so<br />

taa razlika {to vo centarot na nejzinoto vnimanie se vozrasnite<br />

lica. Pritoa e specifi~no deka vo nejzini ramki se gradi i razviva<br />

penolo{kata andragogija kako posebna granka na ovaa nauka 43) . Nejzina<br />

zada~a e vrz osnova na eden prodlabo~en pristap da se dojde do takvi<br />

formi, metodi i sredstva za vospituvawe i prevospituvawe na<br />

osudenite lica {to }e pridonesat da se razvie osudeni~kata<br />

sposobnost i volja za tvore~ki `ivot {to nema da bide vo sprotivnost<br />

so op{testvenite pravila na povedenie.<br />

3. PENOLOGIJATA I PSIHOLOGIJATA<br />

42)<br />

"<strong>Penologija</strong>ta se koristi so teoretskite i prakti~ni soznanija na drugi nau~ni<br />

disciplini. Vo su{tina kako penologijata se razviva, toa prostorot za sorabotka so<br />

drugite nauki go pro{iruva. No, site ovie nau~ni disciplini so svoite predmeti ili<br />

delovi od niv ne vleguvaat vo penologijata, tuku taa se koristi so niv i toa so onie<br />

{to se od zna~ewe i interes na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Tie naj~esto<br />

pomagaat vo ostvaruvaweto na celite postaveni so primenata i izvr{uvaweto na<br />

krivi~nite sankcii". Arnaudovski, Q, op. cit. str. 52.<br />

43)<br />

Za poimot i predmetot na andragogijata i penolo{kata andragogija vidi: Ogrizovi},<br />

M. Osnovi penolo{ke andragogije, Izd. {kole DSUP-NRH, Zagreb, 1956, str. 9-13.<br />

43


Vo permanentnoto nastojuvawe kon unapreduvawe na nau~nata<br />

misla i praktika na izvr{uvawe na krivi~nite sankcii penologijata<br />

se koristi i so soznanijata na psihologijata. Psihologijata e nauka<br />

koja gi prou~uva psihi~kite svojstva na ~ovekot i vnatre{nite<br />

etiolo{ki faktori na negovoto povedenie. Od raznovidnosta na tie<br />

elementi, nivnata funkcija i intenzitetot na nivnata povrzanost<br />

zavisi vidot i karakterot na ~ovekovoto op{testveno, a vo tie ramki<br />

i na protivop{testvenoto povedenie. So ogled na toa deka eden od<br />

su{testvenite aspekti na penolo{kiot interes e soznavaweto na<br />

mo`nostite za pozitivno menuvawe na li~nosta na osudenoto lice taa<br />

mora da gi sledi sovremenite soznanija za psiholo{kata struktura i<br />

dvi`e~kite sili na ~ovekovata aktivnost. Od tie pri~ini u{te na<br />

po~etokot na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii od institucionalen<br />

karakter se pristapuva kon psiholo{ko prou~uvawe na osudenoto<br />

lice. Na toj na~in se objasnuvaat negoviot karakter, temperamentot,<br />

inteligencijata, negovite nagoni, potrebi, motivi, frustracii, ~uvstva<br />

stavovi i predrasudi, sklonosti i naviki i raznovidnite<br />

interesi i vrednost. Poznavaweto na osobinite na li~nosta i formite<br />

na negovata reakcija dobiva posebno zna~ewe vo zatvorskite ustanovi<br />

poradi karakterot na socijalnite interakcii {to se javuvaat<br />

kako isklu~itelno nepovolni navore{ni drazbi vrz duhovniot `ivot<br />

na opredeleni individui.<br />

Od prethodnoto ne e te{ko da se zabele`i deka vo svojot<br />

pristap kon psiholo{kite problemi penologijata glavno se rakovodi<br />

od interesot za onie isti pra{awa za koi stana zbor pri opredeluvaweto<br />

na nejziniot odnos so sociologijata. Ottamu se postavuva pra{aweto<br />

na koja od ovie dve nauki (sociologijata ili psihologijata) ñ<br />

pripa|a prioritetna zasluga za prodorot na ovoj zna~aen izvor na<br />

soznanija za penologijata. To~en odgovor e deka za toa se podednakvo<br />

zaslu`ni obete nauki. Ili poprecizno, od nivniot samostoen razvoj<br />

iznikna edna posebna nau~na disciplina nare~ena socijalna<br />

psihologija {to prodlabo~eno se zanimava so povedenieto na ~ovekot<br />

vo opredeleni grupi i zaednici. Sociopsiholo{kite ili psihosocijalnite<br />

aspekti na zatvorskata zaednica se poseben predmet od interes<br />

na ovaa nauka. Nejzinite soznanija imaat golema primena vo penologijata,<br />

a toa e dovolna pri~ina za natamo{no sledewe na nejzinite<br />

rezultati bez ogled na akademskiot spor okolu toa dali socijalnata<br />

psihologija e posebna granka na sociologijata ili psihologijata. Toa<br />

me|utoa, ne zna~i deka penologijata ne se interesira i za problemite<br />

{to se od po{irok interes na psihologijata dokolku se makar i od<br />

najmalo zna~ewe za pocelosno osvetluvawe na nekoi od nejzinite<br />

potrebi vo vrska so izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.<br />

4. PENOLOGIJATA I PSIHIJATRIJATA<br />

Naru{enite psihi~ki sostojbi i psihi~kiot `ivot na ~ovekot<br />

samostojno ili vo sodejstvo so drugi faktori ima bitno vlijanie vrz<br />

javuvaweto na kriminalitetot. So utvrduvaweto na organskite i<br />

44


fizilo{kite pri~ini za javuvawe na du{evnite rastrojstva i psihozite<br />

kako pote{ki formi na du{evni zaboluvawa se zanimava psihijatrijata.<br />

Etiolo{koto zna~ewe na ovie rastrojstva vrz javuvaweto na<br />

kriminalitetot e od interes na kriminologijata, a so nivnoto konkretno<br />

zna~ewe pri ocenkata na krivi~nata odgovornost i kaznivost se<br />

zanimava sudskata psihijatrija. Site ovie avtonomni nau~ni<br />

disciplini zaedno i poedine~no se mo{ne va`ni izvori na soznanija<br />

za penologijata. Vo su{tina se raboti za niza psihijariski znaewa<br />

{to ovozmo`uvaat kompletno utvrduvawe na okolnostite {to gi<br />

opredeluvaat mo`nostite i granicite na posakuvanite efekti od<br />

primenata na kaznite i merkite na bezbednost vrz opredelena kategorija<br />

storiteli na krivi~ni dela. Imeno od karakterot i stepenot na<br />

du{evnoto rastrojstvo i zaboluvawe vo prv red zavisi izborot na<br />

krivi~nata sankcija i vo tie ramki potrebata od neizostavno lekuvawe<br />

so primena na psihijatriski metodi i sredstva. Pritoa ne smee da<br />

se zaboravi deka vo najgolem broj slu~ai na vakvi zaboluvawa<br />

insistiraweto vrz resocijalizacija na osudenite lica nema nikakva<br />

smisla i zna~ewe. Duri i onamu kade {to spored tvrdeweto na nekoi<br />

avtori postojat kakvi-takvi preduslovi i nade`i za postignuvawe na<br />

delumna resocijalizacija, odnosno socijalna adaptacija, kon ovaa cel<br />

na kaznata treba da se pristapi so golemi rezervi.<br />

Pri utvrduvaweto na odnosot na penologijata so psihijatrijata<br />

od aspekt na izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda posebno<br />

zna~ewe dobiva pra{aweto za vlijanieto na zatvorskite uslovi vrz<br />

javuvaweto na zatvorskite patopsihi~ki reaktivni sostojbi. Za<br />

razlika od prethodniot slu~aj kade {to stanuva zbor za du{evno<br />

rastroeni i bolni lica {to obi~no vo takva sostojba go izvr{ile<br />

krivi~noto delo, ovde se misli na obratni slu~ai. Imeno kaj<br />

opredelen broj na osudenici vleguvaweto vo edna specifi~na<br />

mikrozaednica vo koja na site nivoa vladee eden poseben re`im na<br />

odnosi mo`e da ostvari katastrofalni posledici. Vo takvi uslovi<br />

mo`e da dojde do rastrojstva na nivniot psihi~ki `ivot {to se<br />

manifestiraat vo oblik na psihi~ki nemirni sostojbi, psihogeni<br />

depresivno stra{livi sostojbi, psihogeni sostojbi na promenlivi<br />

afekti, psihogeni halucinativni sostojbi, psihogena voobrazenost i<br />

opsednatost so naludni~avi idei i psihogeni mra~ni sostojbi (pseudodemencija,<br />

puerilismus, faksen sindrom, ganzer sindrom) 44) . Od druga<br />

strana kaj poedini lica {to vo sebe nosat prikrieno latentno<br />

du{evno zaboluvawe (mo`no e i krivi~noto delo da go izvr{ile vo<br />

takva sostojba) stapuvaweto vo zatvorska ustanova mo`e da predizvika<br />

duri i pojava na vistinski psihozi. Seto toa e zna~aen indikator kako<br />

za sozdavawe pozdravi uslovi i odnosi vo samiot zatvor zaradi<br />

izbegnuvawe na navedenite konsekvencii, taka i za promena na<br />

penitencijarniot so psihijatriski tretman i lekuvawe vo specijalni<br />

ustanovi.<br />

<strong>Penologija</strong>ta ostvaruva tesni odnosi i so mnogu drugi<br />

44)<br />

Jevti}, D. Sudska psihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, 1960<br />

45


op{testveni i prirodni nauki kako na primer so filozofijata, etikata,<br />

etnologijata, medicinata vo ~ija eksplikacija ovde ne mo`eme da<br />

navleguvame. Me|utoa, i eden vakov sumaren prikaz na me|usebnite<br />

odnosi, logi~kata povrzanost i me|usebnite vlijanija na penologijata<br />

so del od krivi~nopravnite i nekoi od pova`nite op{testveni nauki<br />

e dovolen za da se podvle~e nejzinata uslovenost, potrebata od<br />

potpirawe i iskoristuvawe na koncepciite, na~elata, istra`uva~kite<br />

metodi i empiriskite rezultati od drugi nau~ni oblasti. Toj fakt<br />

i dava interdisciplonaren i multimetodolo{ki karakter so {to ni<br />

najmalku ne se namaluva nejzinata samostojnost i nejzinoto nau~no i<br />

op{testveno zna~ewe.<br />

Naprotiv, gornite karakteristiki pretstavuvaat edno od<br />

nejzinite bitni obele`ja i dvi`e~ki sili za natamo{no vtemeluvawe<br />

na nejziniot osnoven predmet na interes.<br />

46


II DEL<br />

POJAVA I RAZVOJ NA KAZNUVAWETO<br />

47


48


G L A V A I<br />

ISTORISKI RAZVOJ NA OBLICITE NA<br />

OP[TESTVENATA REAKCIJA VRZ NEGATIVNITE<br />

ODNESUVAWA<br />

Op{testvenata reakcija vrz negativnite odnesuvawa ne e<br />

pojava so koja za prv pat se sretnal sovremeniot ~ovek. Taa ne e<br />

pragmati~na tvorba {to od skoro se ostvaruva vo za{titata na ~ovekovite<br />

dobra i vrednosti, tuku vekovna nu`nost {to se vrzuva so<br />

javuvaweto na najranite povedenija {to bile vo sprotivnost so osnovniot<br />

streme` na lu|eto kon zaedni~kiot `ivot. Istorijata poka`a<br />

deka takviot streme` mo`e da se obezbedi samo so po~ituvawe na<br />

opredeleni pravila na odnesuvawe. Preku tie pravila sekoe op{testvo<br />

nastojuva da go ovozmo`i po~ituvaweto na redica zabrani i<br />

naredbi kako osnovni uslovi za opstanok i razvoj na zaemnite interesi<br />

i vrz niv zasnovanite me|u~ove~ki odnosi. Istorijata me|utoa, go<br />

poka`uva i toa deka ~ovekot nikoga{ ne bil spremen da se li{i od<br />

svojata individualnost vo tolkava mera koja }e zna~i bezuslovno<br />

po~ituvawe na op{testvenata regulativa. Na toa jasno uka`uvaat<br />

negovite ekcesni povedenija {to od niza pri~ini se javile u{te vo<br />

primitivnite vrz osnova na krvno srodstvo najcvrsto postaveni<br />

oblici na op{testvenost. Otamu e sosema razbirliva potrebata za<br />

negativna reakcija na site op{testva za spre~uvawe i suzbivawe na<br />

povedenijata so koi vo po~etokot nesvesno, a podocna i svesno se<br />

nastojuvalo da se naru{i ili razbie op{testveniot poredok i zaedni-<br />

~kiot `ivot na lu|eto zaradi ostvaruvawe na bilo kakvi poedine~ni<br />

ili tesno grupni interesi. So taa reakcija ednostavno se nastojuva da<br />

se podr`i izbranata nasoka na op{testenoto dvi`ewe i da se za{titi<br />

od site onie sili {to se obiduvaat da ja popre~at ili smenat taa<br />

nasoka. Od nejzinata prvobitna emocionalna zasovanost koja {to<br />

mnogu potse}a na fizikalniot zakon na inercija pa se do fazata na<br />

nejzinata racionalna izdignatost, vo op{testvenata reakcija se gleda<br />

prikladnost na sredstvata {to mo`e da gi nateraat poedincite na<br />

lojalen odnos kon zaednicata. Vo taa smisla se sozdavaat najrazli~ni<br />

formi na op{testvena kontrola {to se manifestiraat vo<br />

neodobruvawe i prekor koi vo zavisnost od ja~inata na<br />

protivop{testvenite povedenija go menuvaat intenzitetot na svojata<br />

represivnost. Pritoa e bitno deka i oblikot i intenzitetot na<br />

izbranata reakcija vo krajna linija se opredeleni od materijalnite<br />

uslovi na op{testveniot `ivot, od koi {to, vsu{nost, e opredelena i<br />

su{tinata na postavenite pravila na po`elnoto odnesuvawe.<br />

Od prou~uvawe na formite na op{testvena reakcija nivniot<br />

49


azvoj i promeni vo golem obem zavisi sfa}aweto i perspektivite na<br />

sovremenite metodi za odbrana od kriminalitetot. No toa ni najmalku<br />

ne e lesna zada~a. Problemot go uslo`nuvaat skromnosta ili<br />

posrednosta na istoriskite izvori koi ne sekoga{ ovozmo`uvaat<br />

dokraj da se otkrijat site formi na reakcija osobeno vo nivnata<br />

konkretna motiviranost i primena. Pokraj toa niz svojot dolg istoriski<br />

razvoj mnogubrojni oblici na reakcija ~estopati zaemno se<br />

prepletuvaat ili pak kumulativno se ostvaruvaat {to ponekoga{ go<br />

pravi mnogu te{ko nivnoto hronolo{ko razlikuvawe i dosledno<br />

sproveduvawe. Pa sepak ako dr`avata se zeme kako biten indikator za<br />

karakterot na op{testvenoto povrzuvawe mo`e da se dojde i do<br />

pojdovnata osnova za pregledno razbirawe na diferecijacijata i dinamizmot<br />

na op{testvenoto reagirawe. Vo taa smisla se pravi osnovna<br />

razlika me|u reakcijata na najstarite predklasni zaednici i onaa od<br />

periodot na klasno organizirano op{testvo. Za prviot period e<br />

karakteristi~no naru{uvaweto na obi~ajnite nepi{ani pravila {to<br />

va`ele vo prvobitnoto op{testvo i soodvetno na toa oblicite na<br />

spontana ili neorganizirana reakcija. Vo vtoriot period se vr{i tn.<br />

institucionalizirana, organizirana ili javna reakcija sprema<br />

prekr{itelite na pi{anite normi vo forma na zakon zad koja {to<br />

stoi dr`avata so svojot aparat za prisilba.<br />

I. OP[TESTVENA RAKCIJA VRZ EKSCESNITE<br />

POVEDENIJA<br />

1. Za razbirawe na pojavata i oblicite na op{testvenata<br />

rekcija vo prvata vremenski najdolga op{testveno ekonomska formacija<br />

45) va`no e da se ima predvid konkretnata op{testvena situacija<br />

{to deluvala vo procesot na materijalniot `ivot vrz formiraweto i<br />

razvojot na svesta i izgradbata na raznovidnite pretstavi na primitivnite<br />

lu|e. Ottamu i potrebata da se potsetime deka prvobitnata<br />

zaednica se karakterizira so isklu~itelno naturalno proizvodstvo<br />

postaveno vrz krajno nisko nivo na proizvodnite sili. Vo uslovi na<br />

zaedni~ka (op{testvena) sopstvenost se nametnuva{e na~eloto na<br />

ednakvost pri podelbata na proizvodstvoto, a taa ednakvost se<br />

odrazuva{e i vrz ramnopravnosta vo ostvaruvaweto na elementarnite<br />

op{testveni odnosi. Poradi permanentniot nedostig na sredstva za<br />

egzistencija sekoe naru{uvawe na na~eloto na ednakva podelba na<br />

siroma{tvoto sozdava{e opasnost za opstanokot na zaednicata. Od<br />

druga strana istata skromna proizvodna praktika ja predizvikuva{e i<br />

ograni~enosta na ~ovekovite soznanija. Nepoznavaweto na osnovnite<br />

prirodni zakonitosti sozdava{e nesigurnost kaj lu|eto. Tie se ~uvstvuvaa<br />

minijaturni, nemo}ni i ni{to`ni pred brojnite sili ~ie{to<br />

dejstvo ne mo`ea da go objasnata pa spored toa nitu da go predvidat, a<br />

45)<br />

Se pretpostavuva deka prvobitnoto op{testvo traelo okolu sedumstotiniilijadi<br />

godini. Vidi: Fiamengo, A. Osnovi op~e sociologije (XII izdanje) Narodne novine, Zagreb,<br />

1976, str. 359.<br />

50


najmalku da go kontroliraat. Primitivnite lu|e se ~uvstvuvaa<br />

progoneti od razli~ni nesre}i: nasilna smrt, razni bolesti, nemawe<br />

sre}a vo lovot i ribolovot, neplodni godini, poraz vo vojni i sl.<br />

Poradi otsustvoto na pri~insko i racionalno objasnuvawe, site ovie<br />

nastani vo glavite na toga{niot ~ovek bea lesno povrzuvani so<br />

li~niot i neprijatelski odnos na `rtvata i zlokobnite sili. Seto ona<br />

{to pred niv se slu~uva{e dobiva{e izgled na provokacija, odmazda<br />

ili kazna za ne{to {to primitivniot ~ovek ponapred go storil.<br />

Navidum nema{e nikakva razlika pome|u nesre}ata i kaznata.<br />

Nesre}ata se objasnuva{e kako vozvrateno zlo zaradi prekr{uvawe na<br />

nekoe pravilo ili zaradi povredata na nekoja vi{a sila 46) . Za<br />

primitivniot ~ovek ne postoe{e poimot slu~ajno. SÒ {to se<br />

slu~uva{e ima{e opredeleno zna~ewe i nesporna vrska: sÒ be{e<br />

naso~eno sprema nego i protiv nego. Toa be{e mnogu sli~no na<br />

obi~nata manija na gonewe 47) . Objasnuvaweto na takvite sfa}awa mo`e<br />

da se najde vo animizmot 48) , vo toj po~eten neizdiferenciran oblik na<br />

op{testvena svest od koj {to proniknaa prvite bo`enstva. Za<br />

primitivniot ~ovek tie bo`enstva bea ovozemni bitija - duhovi so<br />

osobenost da manifestiraat sopstvena vojla i drugi ~ove~ki osobini,<br />

a egizistirale pokraj samite lu|e vo vid na `ivotno, rastenie,<br />

predmet ili nekakva pojava. Od nivnata dobra ili lo{a volja zavisele<br />

bolesta ili dobroto zdravje, stradaweto od divi `ivotni ili udarot<br />

od grom, umiraweto vo ranata mladost ili do`ivuvaweto na starosta,<br />

sre}ata ili nesre}ata itn 49) . SÒ be{e povrzano i opredeleno od ovie<br />

spiritualni no o`ivotvoreni bitija. Sekoja nesre}a be{e emanacija<br />

na nivnata aktivnost {to avtomatski sleduva po storenoto zlo. Ako za<br />

vreme na `ivotot se pravele dobri dela mo`e{e da se o~ekuva dlaboka<br />

starost, a za storenoto zlo be{e neizbe`na nesre}ata. Pome|u<br />

dobroto i vozvratenata sre}a i lo{ite povedenija i nesre}ata<br />

46)<br />

Hentig von H, Zlo~in, uslovi i uzroci, Veselin Masle{a, Sarajevo, 1959, str. 49.<br />

47)<br />

Ibid, str. 48.<br />

48)<br />

Animizmot se pojavi na sredniot stepen na divja{tvoto. Vidi: Vajs, A. i Kandi}, Dj.<br />

Op{ta istorija dr`ave i prava, Savremena administracija, Beograd, 1970, str. 15.<br />

49)<br />

Su{tinata na animizot se sostoi vo veruvaweto na primitivcite deka celokupnata<br />

priroda {to gi opkru`uva e naselena so duhovi (du{i). Tie duhovi {to se {etaat<br />

nasekade okolu nivnite `iveali{ta ne se ni{to drugo tuku du{ite na nivnite<br />

umreni predci. Toa se mali `ivi bitija koi `iveat vo `ivotnite, rastenijata i<br />

mrtvite predmeti. Dokolku duhot na pokojnikot bil dobar (a toa bilo slu~aj ako za<br />

vreme na `ivotot vo ~ove~ki ili vo novoprimeniot oblik ne mu bile storeni<br />

nikakvi nepravdi) na svoite soplemenici im pomagal da se zgolemi rodot na drvjata,<br />

da ne proraboti vulkanot itn, itn. Vo sprotivno im sozdaval razli~ni nevolji.<br />

Zaradi pottiknuvawe na voljata na dobriot i sozdavawe na takva volja kaj lo{iot<br />

duh, primitivniot ~ovek im prinesuval hrana, za mrtvite zboruval samo dobro itn.<br />

Smetaj}i deka mo`at da ja predizvikaat milosta na duhovite na nivnite predci so<br />

svoeto dobro povedenie i gri`ata za niv, tie bile spremni da napravat sÒ. Za toa im<br />

slu`ele magiskite obredi. Pove}e za toa: Fiamengo, A. Kako je postla religija,<br />

Narodna kwiga, Beograd, 1952, str. 28-34 i Frezer, X. X. Zlatna granka (studija za<br />

magijata i religijata), Kultura, Skopje, 1952, str. 87-102.<br />

51


postoe{e neraskinliva vrska spored na~eloto: Ergo hok, ergo propter<br />

hok.<br />

Kolku da ni izgleda denes toa ~udno ne mo`at da se negiraat<br />

tvrdewata deka animizmot ima{e va`na uloga vrz planot na op{testvenata<br />

kontrola. Veruvaweto vo silata na najrazli~ni duhovi “go<br />

zema{e zakonot vo svoi race” 50) i so toa se spre~uvaa site vidovi na<br />

ekscesni povedenija. Drug oblik na op{testvena kontrola vo ovoj<br />

period ne postoe{e. Idejata deka storeniot grev i stradaweto<br />

sleduvaat edno po drugo i stravot od nemilosrdniot “udar na gromot”<br />

bea dovolni da ja ~uvaat zaednicata od sekakvo zlo na ~ovekot protiv<br />

~ovek.<br />

2. Na povisokoit stepen na divja{tvoto se pronajdeni lakot i<br />

strelata koi stanale glavno oru`je vo lovot i odbranata od neprijatelot.<br />

Vrz taa osnova se razviva podelbata na trudot, a toa doveduva do<br />

izvesno menuvawe na op{testvenite odnosi no, i do takvi promeni<br />

{to se odrazuvaat vrz najprimitivniot oblik na ~ovekovata fantazija.<br />

Vo religioznite pretstavi na primitivniot ~ovek se javuva<br />

totemot i negovata zabrana tabu. So ogled na toa deka lovot stanal<br />

edno od osnovnite sredstva za doa|awe do hrana `ivotnite stanuvaat<br />

glaven predmet na obo`avawe. Tie dobivaat oreol na ne{to sveto,<br />

stanuvaat totem za{to duhot na umrenite po~nal da se otelotvoruva vo<br />

opredeleni `ivotni koi dobivaat srodni~ki status so ~lenovite na<br />

zaednicata, i so ogled na toa, svojstvo na nivni neprikosnoveni<br />

za{titnici 51) . Za noviot oblik na animisti~kata religija - totemizmot<br />

ve}e e karakteristi~no vospostavuvaweto na negativni pravila<br />

na odnesuvawe, odnosno zabrani 52) . Toa e takov sistem na pravila so<br />

koi na poedinecot mu se nametnuva {to treba da ne stori so cel da<br />

izbegne opredelena nesre}a. Za da se spasi od nesakanata posledica<br />

~ovekot se vozdr`uva da go pravi ona {to spored svoite pogre{ni<br />

idei za pri~inata i posledicata veruva deka bi mu napakostilo ili<br />

kratko re~eno: mora da im se pot~inuva na tabuite 53) . Tabuite se,<br />

vsu{nost, takvi zabrani koi sami po sebe se dovolni da ja za{titat<br />

zaednicata od opasni i neprijatni povedenija bez primena na kakva i<br />

50)<br />

Hentig von H, op. cit. str, 51.<br />

51)<br />

So otelotvoruvaweto na duhot na pretcite vo nekoe `ivotno toj stanuva za{titnik<br />

na zaednicata vo koja porano se rodil i `iveel, toj se gri`i za ~lenovite na<br />

rodovskata zaednica od koja i samiot poteknal, a taa za{tita najdobro im ja uka`uva<br />

na lu|eto ako dopu{ti da imaat hrana, t.e. da ubijat mnogu `ivotni, da imaat dobar<br />

lov. Kako ~len na nivnata zaednica obo`avanoto `ivotno stanuva za{titnik na taa<br />

zaednica, ja ~uva od zloto, od bolesti i nesre}i, toa i dava `ivot i zdravje.<br />

Fieamengo, A, op. cit, str. 47.<br />

52)<br />

Za totemizmot e karakteristi~en tn. tabu koj vo prv red zna~i zabrana na ubivawe<br />

i koristewe na hrana od `ivotni koe vo rodot ili plemeto e totem. No<br />

op{testvenoto zna~ewe na takvata zabrana ne e samo toa, za{to tabu zna~i cel sistem<br />

na zabrani koi {to vo najgolem obem se odnesuvaat na `enite, decata, starcite i na<br />

nivnata polo`ba vo rodot. Pove}e za toa vidi: Gori~ar, J. Sociologija, Rad, Beograd,<br />

1970, str. 263 i Fiamengo, A. op. cit, str. 60-61.<br />

53)<br />

Vidi: Frezer, X. X, op. cit, str. 15.<br />

52


da e sila (prisilba). Nivnata povreda e navreda na duhovite zaradi<br />

{to tie znaele mnogu da se nalutat i surovo da se odmazdat. Vo<br />

sostojba na tabu za zlostornikot ostanuva seriozna opasnost od nesre-<br />

}a, no toa sepak ne zna~i neposredna i momentna reakcija. Ako se<br />

prezemat soodvetni ~ekori mo`no e i olesnuvawe. Ritualnata<br />

diskvalifikacija na tabuite e samo prv i popravliv ~ekor na osudata.<br />

Ako ne se taka kobni tabuite gi baraat onie {to }e gi simnat: baraat<br />

ceremonija na ~istewe {to im e poznata samo na onie koi ja poznavaat<br />

golemata tajna. So toa e otvoren patot na neophodnata op{testvena<br />

dejnost na ma|epsnikot (vra~ot) i negovite naslednici<br />

sve{tenicite 54) . Nivnata dejnost e magijata so koja mo`at da se<br />

predizvikaat sakanite (pozitivna magija) ili pak da se predupredat<br />

nesakanite posledici (negativna magija) 55) . Na toj na~in tabuzabranite<br />

ja vr{at funkcijata na op{testvena prisilba i go ovozmo-<br />

`uvaat ureduvaweto zasnovano vrz po~ituvawe na opredeleni religiozni<br />

pravila. Sekoe skrnavewe na totemot i sekoja akcija protiv tabuzabranite<br />

e te`ok prestap 56) . Onoj {to }e stori takov prestap mo`e{e<br />

da bide prepu{ten na smrtnoto tabu dejstvo no, mo`e{e da bide i<br />

osloboden od magepsnikot dokolku se pokae za storenoto delo. Vo<br />

osnovata na vakvoto rezonirawe e veruvaweto vo mo}ta na magijata<br />

makar kolku i da e toa sokrieno pod nadvore{niot izgled na zakanata<br />

so kazna i prostuvawe 57) .<br />

So ovoj period e vrzano i veruvaweto deka i kolektivnata<br />

nesre}a (poplavi, zemjotresi, epidemii) se posledica na poedine~ni<br />

povredi na tabu-zabranite. Ottamu se razvilo uveruvaweto deka<br />

bo`enstvata se neapravedni {to na takov na~in im vozvra}aat na site<br />

~lenovi na zaednicata. Zatoa koga se smeta deka povedenieto na eden<br />

~ovek mo`e da ja upropasti celata zaednica doa|alo do ostra reakcija<br />

na plemeto preku negovo progonuvawe ili fizi~ko uni{tuvawe. So<br />

ogled na toa deka bo`estvata (duhovite) bile "spori" t.e. ne kaznuvale<br />

vedna{ po storenoto zlo, na primitivcite im teknalo deka ne e lo{o<br />

da se predupredi nivniot nesrazmeren grev od koj {to stradale<br />

ogromen broj lu|e. Zatoa plemeto ve}e ne ~ekalo na nesre}ata {to<br />

treba da go pogodi prestapnikot, so toa da prejde i vrz site {to se so<br />

nego, tuku samoto ja vospostavilo ve{ta~kata nesre}a. Taka e sozdaden<br />

za~etokot na ona {to denes se narekuva kazna 58) .<br />

3. So postojaniot razvoj na proizvodnite sili e povrzan i<br />

natamo{niot razvoj na op{testvenata podelba na trudot i diferencijacijata<br />

na op{testvenite ulogi. Takviot proces }e go prodlabo~i<br />

izdvojuvaweto na opredeleni poedinci nad ostanatite soplemenici.<br />

Analogno na toa od mno{tvoto prirodni demoni }e se izdvojat i pomal<br />

54)<br />

Hentig, von H, op. cit, str. 15.<br />

55)<br />

Pozitivnata magija ili baewe veli: Pravi go ova za da ne se slu~i toa i toa.<br />

Negativnata magija ili tabu veli: Ne pravi go ova za da ne se slu~i toa i toa.<br />

Ferezer, X. X, op. cit, str. 15.<br />

56)<br />

Gori~ar, J, op. cit, str. 263.<br />

57)<br />

Frezer, X.X, op. cit, str. 36.<br />

58)<br />

Hentig von, H, op. cit, str. 58.<br />

53


oj na bogovi (politeizam) so svoite posebni funkcii. Toa e period<br />

na sredniot stepen na varvarstvoto so koj }e zapo~ne i postepeniot<br />

premin na rodovskoto vo klasno op{testvo. Vo tie uslovi nekoi<br />

posemo}ni bogovi ja prezemaat ulogata za odr`uvawe na vnatre{nata<br />

povrzanost na zaednicata. Ottuka potrebata za zdobivawe i na nivnata<br />

naklonost {to sega vo prv red se ostvaruva so raznovidni molitvi i<br />

prinesuvawe na ~ove~ki `rtvi. Nepo~ituvaweto na bo`jite zapovesti<br />

pretstavuva velepredavstvo {to go zagrozuva opstanokot na celoto<br />

pleme i negovata sÒ poslo`ena organizacija. Naporedno so<br />

zgolemuvawe na brojot na zlostorstvata protiv religijata sega se<br />

javuvaat i takvi prestapi {to postepeno se odale~uvaat od nea. Vo<br />

novite uslovi na op{testveniot `ivot se javuvat zabrani so koi {to<br />

pove}e ne se {titat samo krvnosrodni~kite tuku i poedine~nite<br />

interesi kako {to se `ivotot, seksualniot poredok, imotot i sl. So<br />

namaluvaweto na zna~eweto na krvnata bliskost i zavisnost<br />

op{testvenata reakcija ne e ve}e naso~ena samo kon bogohuleweto i<br />

drugite te{ki dela kon religijata tuku i protiv onie povedenija so<br />

koi se spre~uva trgovijata i posebniot status na to~no opredeleni<br />

lica.<br />

4. Od dosega{nite izlo`uvawa mo`e da se zabele`i deka<br />

predklasnoto op{testvo go karakteriziraat nizok stepen na razvienost<br />

na proizvodstvenite sili i odnosi i primitivni oblici na<br />

op{testvena svest. Vo tie uslovi zaednicata e opredelena kako<br />

osnovna edinica vrz koja se prenesuva sevkupnata gri`a za poedinecot.<br />

Poedinecot vo celost i pripa|a na zaednicata: negovite interesi se<br />

opredeleni i ograni~eni od op{tiot streme` na celinata. So toa se<br />

povrzani i glavnite celi na op{testvenata reakcija. Taa vo prv red e<br />

naso~ena kon samoto povedenie so koe se naru{uva zaedni~kata<br />

solidarnost, kompaktnost i voop{to celinata na vospostavenite<br />

tradicionalni odnosi kako osnovni uslovi za nejziniot opstanok 59) .<br />

Nejzinata osnovna cel e da se vospostavi naru{eniot red i da se<br />

obnovi zagubenata ramnote`a 60) . So ogled na akcentiraweto na samoto<br />

povedenie, a ne i na li~nosta kako nositel na toa povedenie, op{testvenata<br />

reakcija ~estopati be{e blaga intervencija vo koja doa|aa do<br />

izraz i opredeleni elementi na so`aluvawe 61) . Me|utoa,, so zgolemuvaweto<br />

na {tetnosta na ekscesnite povedenija se zgolemuvala i<br />

kolektivnata zagrozenost na zaednicata, a toa doveduvlo do takva<br />

reakcija {to sÒ pove}e stanuvala emocionalna omraza so golema<br />

surovost vo izvr{uvaweto duri i vo onie slu~ai koga bila naso~ena<br />

kon soplemenicite. Vo ostvaruvaweto na imperativot - vospostavuva-<br />

59)<br />

"Toa e period koga po sekoja cena mora{e da se vospostavi naru{eniot poredok.<br />

Zatoa ovde vo nikoj pogled ne se zema predvid li~nosta na zlostornikot ili negovata<br />

odgovornost. Taka vo nekoi afri~ki plemiwa se urnuva stebloto ~ija granka ubila<br />

~ovek". LÕvy-Bruhl, H, Problemi sociologije zlo~ina, Sociologija vo redakcija na Gurvitch, @,<br />

Naprijed, Zagreb, 1946-1966, str. 230. Vo taa smisla vidi i Ba~i}, F. Krivi~no pravo,<br />

op{t del, Univerzitet Kiril i Metodij, Skopje, 1972, str. 56.<br />

60)<br />

LÕvy-Bruhl, H, op. cit, str. 229.<br />

61)<br />

Vidi: Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masle{a, Sarajevo, 1962, str. 342.<br />

54


we na naru{enata ramnote`a, ne se birale sredstva. Kon nego se odelo<br />

duri i toga{ koga voop{to ne bil poznat prekr{itelot na<br />

tradicionalnite normi na povedenie. Iako sekoga{ vo vtor plan,<br />

vinovnikot moral da se najde pa makar toa bilo storeno so bo`ja<br />

pomo{ preku posebnite tehniki nare~eni "bo`ji sud" 62) , "ispituvawe<br />

na mrtvi" 63) i sl.<br />

Od ovaa etapa na ~ovekoviot razvoj vo istorijata se poznati<br />

tri oblici na op{testvena reakcija. Toa se progonuvaweto, odmazdata<br />

i kompozicijata. Vo narednive redovi }e se zadr`ime na nivnite<br />

osnovni karakteristiki.<br />

1. PROGONUVAWE OD ZAEDNICATA<br />

Progonuvaweto od zaednicata e prisilno sredstvo {to retko se<br />

primenuvalo, a bilo naso~eno kon najte{kite zlostorstva so koi se<br />

povreduvale obi~ajnite pravila na gentilnoto ureduvawe. Te`inata<br />

na tie zlostorstva bila opredelena od stepenot na naru{uvaweto na<br />

vnatre{niot integritet i tradicionalnata ramnote`a na odnosite vo<br />

primitivnite zaednici. Takov karakter ima bogohuleweto, ma|epsni{tvoto,<br />

predavstvoto, trueweto na plemenskite stare{ini, pla-<br />

{livosta i sli~ni povedenija. Progonuvaweto se primenuvalo samo<br />

sprema ~lenovite na sopstvenite zaednici (interna merka) so ednovremeno<br />

otstranuvawe na poedinecot od sopstvenata zednica.Vo primitivnite<br />

uslovi na zaedni~ko doa|awe do hrana vakvoto otstranuvawe ne<br />

dava{e nikakvi {ansi za samostojno snao|awe vo prirodata i be{e<br />

ramno na smrt. So ogled na krvnoto srodstvo na ~lenovite na<br />

zaednicata i nejzinoto versko obele`je, navedenite povedenija dobivaa<br />

tretman na te{ki ekscesi {to se naso~eni ne samo protiv plemeto<br />

tuku i protiv bo`estvata. Zatoa se smeta{e deka so ovaa merka ne se<br />

ostvaruva samo privatno zadovoluvawe tuku i opredeleno `rtvuvawe<br />

62)<br />

Tehnikata "bo`ji sud" se ostvaruvala na razli~ni na~ini. Vo germanskite zemji<br />

optu`eniot bil vrzuvan i frlan vo reka. Ako uspeal da se odr`i na povr{inata na<br />

vodata se smetalo deka e vinoven, za{to vodata koja go prifatila pri kr{tevaweto,<br />

sega "odbiva" da go prifati zaradi negovoto delo". Milutinovi}, M. <strong>Penologija</strong>, str. 4. Kaj<br />

germanskite narodi postoela praktika i na izveduvawe dokazi so ogan. Tehnikata na<br />

ovoj bo`ji sud se sostoela vo toa {to rakata so koja optu`eniot }e go fatel<br />

v`e{tenoto `elezo ili }e ja stavel vo voda {to vrie se zavitkuvala vo vre}a i se<br />

zape~atuvala. Ako po tri dena vrz rakata ne se pojavele plikovi javno se<br />

proglasuvalo deka optu`eniot ne e vinoven. Vidi: Monteskie, O duhu zakona, Tom II,<br />

Filip Vi{nji}, Beograd, 1989, str. 233.<br />

63)<br />

Kaj postapkata "ispituvawe na mrtvi" se smetalo deka pokojnikot {to se nosel vrz<br />

grb so nekoj impulsiven pokret }e go ozna~i vinovnikot na svojata smrt. Vo ovaa<br />

smisla mo`elo dobro da poslu`i i gri`livoto poramnuvawe na zemjata vrz grobot, a<br />

nasokata vo koja }e se upati prvata mrvka {to }e se pojavi go ozna~uvala plemeto od<br />

kade poteknuva ubiecot. Vo toj slu~aj plemeto na `rtvata vedna{ poa|alo vo kaznen<br />

pohod za da ja izvr{i odmazdata. LÕvy-Bruhl, op. cit. str. 230.<br />

55


zaradi smiruvawe na bo`jiot gnev predizvikan od storenoto delo 64) .<br />

Vo ovaa tendencija na uni{tuvawe na prestapnikot se izrazuva{e<br />

spontana kolektivna reakcija predizvikana od nagonot za<br />

samoodr`uvawe i za~uvuvawe na religioznite ~uvstva, a seto toa ja<br />

ostvaruva{e ulogata na op{testvena za{tita.<br />

Za najte{ki oblici na ekscesni povedenija se primenuva{e i<br />

merkata li{uvawe od `ivot. Prekr{itelot na nepi{anite normi<br />

be{e prisilen da pomine niz koridor sostaven od negovite soplemenici<br />

koi {to vrz nego frlale kamewa se dotoga{ dodeka ne ja predizvikale<br />

negovata smrt. Od druga strana, za polesni ekscesni povedenija<br />

kolektivnata reakcija be{e pomalku stroga. Vo tie slu~ai se<br />

sveduvala na razni poni`uvawa kako {to se odzemawe na oru`jeto,<br />

prisiluvawe da se jade so ku~iwa namesto so drugite ~lenovi od<br />

zaednicata i drugi vidovi na op{t prezir ili na op{ta moralna osuda.<br />

Ne bila me|utoa retka ni primenata na poblagi oblici na telesno<br />

kaznuvawe.<br />

2. ODMAZDA<br />

Odmazdata e vtoriot vid na op{testvena reakcija protiv ekscesite<br />

{to se slu~uvale vo prvobitnata zaednica. Bez ogled na formata<br />

na svoeto javuvawe taa imala za{titna funkcija na opredeleni<br />

op{testveni celini. So nea neposredno se {titele ~lenovite na eden<br />

gens, bratstvo ili pleme od najte{kite povredi (ubistva, kra`bi,<br />

siluvawa, telesni povredi i sl.) naneseni od pripadnicite na drugi<br />

zaednici.<br />

Glavnite karakteristiki na odmazdata bile: izrazena<br />

instinktivnost, kolektivnost, nesrazmenost, nezastarivost i sakralnost.<br />

Izvorot na nejzinata instinktivnost i surovost proizleguva od<br />

nagonot za samoodr`uvawe. Odmazdata pretstavuvala kolektivna, a ne<br />

individualna reakcija za{to mo`e{e da ja izvr{i sekoj ~len na<br />

zaednicata na koja í pripa|a{e povredeniot 65) . Vo po~etokot ne postoe{e<br />

nikakva srazmenost me|u nanesenata povreda i zloto so koe se<br />

vozvra}a. Ne be{e individualiziran ni objektot na odmazdata taka<br />

{to mo`e{e da bide izvr{ena sprema bilo koj ~len od zaednicata na<br />

koja ñ pripa|a{e prestapnikot. Toa doveduva{e do otvoren sudir me|u<br />

64)<br />

"Prinesuvaweto na ~ove~ki `rtvi be{e vr{eno i pred nejzinata primena vrz<br />

zlostornicite. Koga kolektivnata opasnost go dostigna svojot vrv ~ovekovite bitija<br />

se vetuvaa kako `rtvi zaradi somilost na nebesnite sili i dobivawe nivna podr{ka"<br />

Hentig, von H, op. cit, str. 60.<br />

65)<br />

"Vo primitivnite zaednici" gentilnite drugari bile dol`ni da si pru`aat<br />

za{tita i pomo{ eden na drug osobeno pri odmazda poradi povreda nanesena od<br />

strana. Vo pogled na svojata sigurnost poedinecot se potpiral vrz za{titata na<br />

gensot i toa so pri~ina: koj bi go povredil nego bi go povredil celiot gens. Ottuka,<br />

od krvnite vrski na gensot, proizleguvala obvrska za krvna odmazda... Ako nekoj od tu|<br />

gens ubiel gentilen drugar, toga{ celiot gens bil obvrzan na krvna odmazda. "Engels,<br />

F. Poteklo porodice, privatnog vlasni{tva i dr`ave, Naprijed, Zagreb, 1973, str. 87.<br />

56


skaranite zaednici. Reagiraweto so nova na starata odmazda se<br />

pretvora{e vo borba za kolektiven opstanok {to naj~esto vode{e kon<br />

totalno istrebuvawe. Vo uslovi koga sekoj poedinec gi primal vo<br />

nasledstvo i neprijatelstvata na svoite srodnici odmazdata stanala<br />

neotu|ivo pravo {to se prenesuvalo od koleno na koleno. Toa parvo<br />

voedno zna~e{e i dol`nost koja {to ne smee da se zapostavi.<br />

Nemaweto dovolno sila da se izvr{i odmazdata pretstavuvalo golema<br />

navreda na bo`jata volja i zatoa liceto {to ne }e ja izvr{elo svojata<br />

obvrska moralo da gi trpi posledicite na prezirot i otfrlaweto od<br />

strana na svoite soplemenici. Odmazdata mo`ela da bide stvarna<br />

(koga se vr{ela vrz nejziniot pri~initel ili negovite srodnici) ili<br />

fiktivna (koga namesto ~ove~ka krv se prolevala krv od `ivotni). Do<br />

fiktivna odmazda doa|alo toga{ koga liceto {to ja izvr{ilo<br />

povredata ne bilo poznato, a istovremeno ne bila poznata ni negovata<br />

zaednica.<br />

Odmazdata postoe{e kako eksterna merka sprema inoplemenicite<br />

se do onoj moment koga zapo~na potisnuvaweto na krvnoto<br />

srodstvo na smetka na teritorijanoto povrzuvawe na lu|eto. Od toga{<br />

se javuva nejzino prisustvo i me|u ~lenovite na ista zaednica. So<br />

tekot na vremeto se javuvaat i prvite ograni~uvawa na po~etnata diva<br />

i nesrazmerna odmazda. Najprvin postepeno se stesnuval krugot na<br />

srodnicite na izvr{itelot na prestapot protiv koi e naso~ena odmazdata,<br />

a skoro ednovremeno se ograni~uva i brojot na licata za koi<br />

{to taa pretstavuva obrvrska. Natamo{no ograni~uvawa se javuva vo<br />

forma na talion ("oko za oko, zab za zab, krv za krv"). So voveduvaweto<br />

na talionot odmazdata postepeno se pretvora vo pravno<br />

regulirana ustanova koja se prenesuva i vo op{testvata so dr`avno<br />

ureduvawe 66) . Spored na~eloto na talionot osnovniot uslov za<br />

izvr{uvawe na odmazdata se sostoi vo toa vozvratenoto zlo da bide<br />

ednakvo na nanesenoto zlo. Ova na~elo koe podocna }e stane osnova za<br />

razvoj na eden mo{ne razgranet sistem na tn. ogledni kazni (simboli-<br />

~en talion) spored devizata: Per quod quis peccat per idem punitur 67) ,<br />

pomina niz tri razvojni fazi - primitiven, privatno-sudski i ~isto<br />

sudski talion. Primitivniot talion se sostoel vo toa {to<br />

povredeniot i negovata zaednica (rod, pleme) sami ja odmeruvale i<br />

66)<br />

Na~eloto na talionot za prv pat e propi{ano vo Hamurabieviot zakonik (okolu<br />

2000 godina pred na{ata era), a potoa se sre}ava vo Mojsieviot zakon (pome|u 1400 -<br />

1250 godina pred na{ata era), kako i vo rimskiot Zakon na XII tabli~ki (Lex<br />

duodecim tabulorum) izrazeno preku maksimata: Si membrum rupsit ni cum eo pacit, talio<br />

esto (Ako nekoj na drug mu skr{i ekstremitet pa so nego ne se spogodi, neka i toj nemu<br />

istoto mu go stori).<br />

67)<br />

Per quae paccat quis, per haec et torcaetur e samo drug oblik na ovaa maksima so<br />

napolno identi~na sodr`ina (So {to se gre{i so toa i da se strada). Toa so drugi<br />

zborovi zna~i naso~uvawe na efektot na kaznata kon onie delovi na teloto so koi e<br />

izvr{eno krivi~noto delo (ako e izvr{ena kra`ba da se otse~e rakata, za la`ewe,<br />

predavstvo ili krivokletstvo, da se otse~e jazikot, za {piona`a, vadewe na o~ite, za<br />

siluvawe - kastracija, itn, itn. Vakvite oblici na kaznuvawe vo literaturata se<br />

poznati pod nazivot "poetsko kroewe na pravdata".<br />

57


ostvaruvale satisfakcijata vo srazmer i na na~in {to bil dogovoren<br />

i voobi~aen vo opredelena sredina. Privatno-sudskiot talion go<br />

karakterizira u~estvoto na sudski organi, koi go utvrduvaat pravoto<br />

na povredeniot i opredeluvaat soodvetna srazmenost me|u nanesenata<br />

povreda i odmazdata, a izvr{uvaweto mu e prepu{teno na povredeniot<br />

i negovata zaednica. ^isto sudskiot talion e posledniot stepen od<br />

razvojot na ovoj sistem na vr{ewe odmazda a se sostoi vo toa {to<br />

utvrduva pravo na odmazda i ja izvr{uva vo prisustvo i pod nadzor na<br />

povredenata strana 68) .<br />

Natamo{nite ograni~uvawa na odmazdata }e proizlezat od<br />

voveduvaweto na noksalnata odgovornost, pravoto na azil i bo`jiot<br />

mir, no nejzinoto vistinsko napu{tawe i suzbivawe }e zapo~ne toga{<br />

koga razvojot na materijanite uslovi dovede do soznanieto deka e<br />

mnogu poadekvatno i pokorisno nastanatite konflikti da se re{avaat<br />

so davawe materijalna nadomest.<br />

3. KOMPOZICIJA<br />

Kompozicijata kako oblik na reakacija na storeniot prestap<br />

nastanuva vo tekot na natamo{niot razvoj na prvobitnata zaednica.<br />

Taa }e se javi toga{ koga poradi usovr{uvaweto na proizvodnite sili<br />

i podelbata na trudot zapo~na sozdavaweto na vi{ok na proizvodi<br />

{to gi nadminuva{e potrebite na plemeto. So toa se ostvari procesot<br />

na razmenata koja {to go pretpostavuva{e zbli`uvaweto na<br />

razli~nite plemiwa vrz principite na ekonomska nu`nost. Na<br />

sprotivstavenite plemiwa ne im be{e pove}e od korist da ja vr{at<br />

odmazdata tuku da gradat me|usebni odnosi {to ja ovozmo`uvaat<br />

razmenata. Za zacvrstuvawe na tie odnosi be{e potrebno vospostavuvawe<br />

na takva regulativa {to }e se zasnova vrz potesni vrski, sorabotka,<br />

zaemno po~ituvawe i doverba vo prometot na naturalnite<br />

dobra. Od dolgiot proces na sozdavawe takvi odnosi }e proizleze i<br />

kompozicijata (otkupnina, pomiruvawe) so koja pove}e ne se odi kon<br />

uni{tuvawe tuku kon izmiruvawe na skaranite strani preku nadomest<br />

na storenata {teta so davawe na opredeleni materijani dobra.<br />

Su{tinata na kompozicijata se sostoi vo toa {to storitelot<br />

na prestapot ili negovite soplemenici mu davale srazmeren nadomest<br />

na povredeniot ili na negovite soplemenici. Goleminata na toj<br />

nadomest se formirala po pat na obi~ajnite pravila ili so zaemen<br />

dogovor, no ponekoga{ mo`ela da bide izdejstvuvana i so borba.<br />

Sli~no kako i kaj odmazdata i kompozicijata vo po~etokot be{e<br />

vr{ena samo me|u istoplemenicite, a duri podocna i me|u samite<br />

srodnici.<br />

Vo po~etniot stadium od nejziniot razvoj isklu~ivo od voljata<br />

na o{teteniot rod, pleme ili semejstvo zaviselo i toa dali }e se<br />

prifati izmiruvawe so nadomest ili }e se pristapi kon odmazda. Toa<br />

68)<br />

Vidi: Jeli}, M. I, Krvna osveta i umir u Crnoj gori i Severnoj Arbaniji,<br />

Izdava~ka knji`arnica Gece Kona, Beograd, 1926, str. 6.<br />

58


e period na tn. dobrovolna kompozicija. Ako se re{ila na takov oblik<br />

na reakcija o{tetenata strana barala otkupnina koja {to prvobitno<br />

se sostoela od predmeti so posebna vrednost ili namena (na pr.<br />

oru`je), potoa vo predmeti {to slu`ele kako op{t ekvivalent vo<br />

procesot na razmenata i najposle vo pari. Pritoa e interesno deka za<br />

opredeleni sredini ne be{e tolku zna~ajno samoto materijano<br />

obe{tetuvawe. So ogled na potrebata da se odr`at ve}e<br />

vospostavenite me|uplemenski odnosi na sorabotka otkupninata<br />

ima{e simboli~no zna~ewe. Vo ovaa smisla se naveduva primerot na<br />

nekoi severnoamerikanski plemiwa kaj koi e obi~aj ubiecot da<br />

premine vo zaednicata na ubieniot kade {to }e go zazeme mestoto na<br />

`rtvata: stanuva ma` na vdovicata ili pak go usvojuvaat kako sin ili<br />

brat 69) . So toa se otstranuva prazninata nastanata so ubistvoto i se<br />

nadomestuva rabotnata sila. Sli~na na ova e i sostojbata so ritualniot<br />

obi~aj na izmiruvawe so predavawe na obi~na `elezna {ipka<br />

koja {to za opredeleni sredini ima{e mnogu pogolemo zna~ewe od<br />

samiot materijalen nadomest.<br />

So pojavata na dr`avata kompozicijata nema da ja zagubi svojata<br />

va`nost. Dr`avata bila zainteresirana za ovoj oblik na reakcija od<br />

dve pri~ini. Taa vo nego najprvin gledala prikladno sredstvo za<br />

ograni~uvawe na site vidovi odmazda. Od druga strana, {to e i<br />

pozna~ajno, kompozicijata ñ pru`ala mo`nost za izvlekuvawe opredelena<br />

korist preku zadr`uvawe na del od otkupninata. Ottamu i<br />

nejzinoto zacvrstuvawe kako prisilna merka (prisilna kompozicija).<br />

Dr`avata stanuva arbiter {to ja opredeluva visinata na otkupninata<br />

spored te`inata na storeniot prestap i se gri`i za nejzinata naplata<br />

i za svojata posredni~ka uloga zadr`uva del od istata. So jakneweto na<br />

dr`avnite organi toj del stanuva se pogolem i pogolem za vo<br />

opredelen moment da go zagubi karakterot na nadomest i se pretvori<br />

vo pari~na kazna.<br />

II. OP[TESTVENA REAKCIJA NA KRIMINALNITE<br />

POVEDENIJA<br />

So pojavata na dr`avata i pravoto op{testvenata reakcija<br />

sprema negativnite povedenija na ~ovekot }e zapo~ne da se ostvaruva<br />

so pomo{ na poseben aparat za prisilba (policija i sudstvo). Za{titata<br />

na dr`avata kako olicetvorenie na posebnite interesi na<br />

vladea~kata klasa stanuva glavna cel na taa prisilba. Vo nastojuvawe<br />

da se zadovolat prioritetnite interesi na izdvoeniot upravuva~ki<br />

sloj krivi~noto pravo dobiva posebna uloga {to se ostvaruva preku<br />

konstituiraweto na krivi~nite dela i voveduvaweto na kaznite koi<br />

{to zna~at su{tinska promena vo oblasta na op{testvenata reakcija.<br />

Poradi nivnata razorna naso~enost i pravna reguliranost ekscesnite<br />

povedenija stanuvaat krivi~ni dela, a soodvetno na toa nu`no se<br />

69)<br />

LÕvy-Bruhl, op. cit, str. 229.<br />

59


menuva i izgledot na porane{nite oblici na primitivnata reakcija.<br />

Osnovnata razlika me|u ekscesite na prvobitnata zaednica i<br />

kriminalitetot na klasnoto op{testvo le`i, vsu{nost, vo interesnata<br />

sfera {to se manifestira kako grupna ocenaka za vrednosta na<br />

napadnatite odnosi i dobra. I vo edniot i vo drugiot slu~aj se<br />

napa|aat ili zagrozuvaat interesite na celoto op{testvo 70) so taa<br />

razlika {to vo klasnoto op{testvo privilegiranite grupi im davaat<br />

posebno zna~ewe, a so ogled na toa i posebna za{tita na svoite<br />

interesi. Ottamu mo`e lesno da se izvede zaklu~ok deka op{testvenata<br />

reakcija vo prvobitnata zaednica se zasnova vrz srodni~ki i<br />

religiozni ~uvstva zaradi zaedni~ki opstanok i samoodr`uvawe. I<br />

reakcijata na klasnoto op{testvo se prezema zaradi opstanok na<br />

celoto op{testvo (bez nego, vsu{nost, i samata vladea~ka klasa ne bi<br />

mo`ela da opstane) no, toa go pravi preku prioritetna za{tita na<br />

vospostaveniot poredok {to go garantira zadovoluvaweto na nivnite<br />

tesno grupni i li~ni interesi. Nakratko, dodeka osnovnata cel na<br />

primitivnata op{testvena reakcija be{e da se odr`i kompaknosta na<br />

zaednicata i ramnopravnosta na nejzinite ~lenovi, nejzinata cel vo<br />

klasno podelenoto op{testvo e da se odr`i taa podelenost i neramnopravnosta<br />

na nejzinite pripadnici.<br />

Su{tinata na op{testvenata reakcija vo robovladetelskiot<br />

period mo`e da se sogleda od analizata na nejzinite formi sodr`ani<br />

vo odredbite na krivi~noto pravo kako na prvite (Vavilon, Egipet),<br />

taka i na podocne`nite dr`avi (Grcija, Rim) od ovoj period. Toa se<br />

parcijalni odredbi {to uka`uvaat na op{tiot nedostatok na krivi-<br />

~no zakonodavstvo, otsustvo na propisi so koi se reguliraat nekoi<br />

op{ti instituti na krivi~noto pravo, a nema ni cvrsto usoglasen<br />

sistem na krivi~ni dela i predvideni kazni. Od niv me|utoa, sepak<br />

mo`e da se sogleda eden {irok spektar na kaznivi povedenija so koi se<br />

naru{uva javniot red i religiozniot poredok. Slednata karakteristika<br />

{to mo`e da se izvle~e od ovie odredbi e deka niz predvidenite<br />

zabrani i zakani jasno se manifestira ve}e vospostavenata<br />

razlika me|u slobodnite lu|e i robovite vo pogled na nivnata krivi-<br />

~na odgovornost i za{titata na nivnata li~nost. Bitno e da se istakne<br />

i toa deka stanuva zbor za eden poredok vo koj {to dominira brutalna<br />

represija.<br />

Vo po~etniot stadium na feudalizmot 71) doa|a do izvesno vra}awe<br />

kon oblicite na reakcija {to bea primenuvani vo prvobitnata<br />

zaednica. Na prvo mesto se javuva odmazdata no, i kompozicijata so toa<br />

{to ovde za sekoe delo e to~no opredelena visinata na nadomestot<br />

(otkupninata) 72) . Odredbite za krivi~nite dela i kaznite bea<br />

70)<br />

Poinaku: Atanackovi}, D. <strong>Penologija</strong>, Nu~na knjiga, Beograd, 1988, str. 16.<br />

71)<br />

Periodot na feudalnite dr`avi nastanuva so padot na Rimskoto carstvo kon krajot<br />

na V vek i trae do izbuvnuvaweto na bur`uaskite revolucii od XVII i XVIII vek. Vo<br />

nego se razlikuvaat: raniot feudalizam (od V do XI vek), razvieniot feudalizam (od<br />

XI do XV vek) i periodot na raspa|aweto na feudalizmot (od XVI do krajot na XVII<br />

vek).<br />

72)<br />

Vidi: ^ejovi}, B. Krivi~no pravo, op{ti deo, Nau~na knjiga, Beograd, 1987, str. 13.<br />

60


sodr`ani vo pi{ani zbornici nare~eni leges barbanorum (narodni<br />

pravdi) kako op{ti kodeksi na obi~ajnoto pravo so koi vo opredelena<br />

mera bile opfateni i krivi~no pravni propisi 73) . Pokraj niv<br />

postoele i tn. kapitularii: zakoni {to bile noseni od samite kralevi<br />

i vo koi isto taka bila opfatena krivi~nopravnata regulativa.<br />

Kaznite za izvr{enite krivi~ni dela i vo ovoj period bile<br />

surovi i ne~ove~ni, a so ogled na klasniot karakter na feudalnite<br />

odnosi, osobeno drasti~no bile kaznuvani selanite {to gi napu{tale<br />

feudalnite posedi ili se krevale na vostanija. So pro{iruvaweto na<br />

svojata kaznena jurisdikcija vrz site, a ne samo vrz duhovnite lica, so<br />

posebna uloga vo oblasta na krivi~noto pravo se javila i katoli~kata<br />

crkva.<br />

Vo periodot na razvieniot feudalizam doa|a do potpolna<br />

podelenost na feudalnite dr`avi~ki vo ~ii ramki nu`no se sozdavaat<br />

partikularisti~ki propisi. So toj partikularizam }e bide povrzano i<br />

gubeweto na va`nost na varvarskite zakoni od prehodniot period i }e<br />

se pristapi kon recepcija na rimskoto gra|ansko pravo i krivi~no<br />

pravo. Najva`nata posledica od taa recepcija se ogleda vo<br />

zacvrstuvaweto na vinata kako osnova na odgovornosta: namesto<br />

objektivnata odgovornost (odgovornost samo vrz osnova na predizvikanite<br />

posledici) se voveduva subjektivna odgovornost (odgovornost<br />

zasnovana vrz vinata).<br />

Vo uslovi na neskrien oblik na eksploatacija ne samo {to<br />

postoi golema neednakvost vo kaznuvaweto (postoewe posebni sudovi<br />

vo zavisnost od polo`bata na obvinetiot i izrazena arbitrernost vo<br />

izreknuvaweto i odmeruvaweto na kaznite) tuku i golema disproporcija<br />

me|u storenoto krivi~no delo i izre~enite kazni. So formiraweto<br />

na specijalen sud za sudewe na ereticite od strana na papata<br />

Grgur IX kon krajot na XII vek i natamu jakne ulogata na kanonskoto<br />

krivi~no pravo, a so postojanoto pro{iruvawe na registarot na krivi~nite<br />

dela protiv religijata crkvata se javi kako najsilen za{titnik<br />

na feudalizmot. Na toj na~in sprema prestapnicite se primenuvale<br />

drasti~ni kazni koi i ovde naj~esto bea naso~eni protiv<br />

`ivotot i telesniot integritet na poedinecot, a se izvr{uvale na<br />

izvonredno surov na~in.<br />

Poradi ostriot sudir pome|u starite feudalni i novite<br />

bur`uaski op{testveni odnosi vo tekot na XVI i XVII vek se ostvaruva<br />

raspa|aweto na feudalnoto op{testvo. Toa e period koga celokupnata<br />

ostrica na op{testvenata represija e naso~ena kon selanecot<br />

bilo zatoa {to feudalcite nastojuvaat da gi soprat se po~estite<br />

vostanija, ili pak zatoa {to novata klasa - bur`uazijata nastojuva so<br />

site raspolo`ivi sredstva od nego da sozdade naemen rabotnik 74) .<br />

73)<br />

Me|u zbornicite zakoni od ovoj vid najpoznat i najzna~aen e sekako Lex Salicia<br />

izdaden vo Francija okolu 500-ta godina.<br />

74)<br />

Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena administracija,<br />

Beograd, 1978, str. 37. Od ovoj period inaku proizleguvaat najzna~ajnite izovri na<br />

krivi~noto pravo na sredniot vek. Toga{ se doneseni: Op{tiot germanski krivi~ni<br />

zakonik (Constitutio Criminalis Carolina) na Karlo V od 1532 godina, Kodeksot na Filip<br />

61


Kako {to mo`e da se zabele`i stanuva zbor za eden golem<br />

period {to so ogled na opredeleni zaedni~ki karakteristiki na<br />

op{testvenata reakcija protiv kriminalnite povedenija zapo~nuva<br />

nekade od ~etvrtiot milenium pred na{ata era i se zaokru`uva so<br />

raspa|aweto na feudalizmot kon krajot na XVII i po~etokot na XVIII<br />

vek. Su{tinata na tie karakteristiki spored koi javnata reakcija<br />

bitno se razlikuva od prvobitnata reakcija na prvobitnata zaednica<br />

mo`e da se izrazi niz slednive obele`ja na kaznite:<br />

1. Vo pogled na onoj {to ja primenuva kaznata e kolektivna<br />

za{to ja izvr{uva dr`aven organ vo imeto na site.<br />

2. Vo pogled na subjektot protiv koj e naso~ena taa e individualna<br />

za{to nastojuva neposredno da go pogodi storitelot na<br />

krivi~noto delo.<br />

3. Za vreme na celiot period na stariot i sredniot vek kaznata<br />

ima sakralen (verski) karakter bidej}i se zasnova vrz teolo{kata<br />

filozofija vgradena vo krivi~noto pravo. Spored taa filozofija<br />

ulogata na dr`avnite organi bila vo tolkava mera mistificirana so<br />

religiozni objasnuvawa poradi {to se smeta{e deka pravosudnata<br />

funkcija ne e ni{to drugo tuku samo dal od delegiranata bo`ja vlast.<br />

Vo tie ramki site onie {to go sproveduvale progonot, sudeweto i<br />

izvr{uvaweto na kaznite bea "bo`ji pratenici na zemjata".<br />

4. Od po~etnata nagonska i nesvesna reakcija kaznata se pretvori<br />

vo celesoobrazna svesna reakcija vo ~ija osnova le`i idejata za<br />

stradawe (odevawe) i zastra{uvawe. Toa se postignuva so odmazda koja<br />

od den na den se pove}e preo|a vo racete na dr`avata 75) .<br />

- Soglasno sakralizacijata na krivi~noto pravo izvr{itelot<br />

na nedozvolenoto delo vo prv red e vinoven zatoa {to go predizvikal<br />

gnevot na bogovite. Takviot gnev mo`e da se ubla`i edinstveno ako<br />

nekoj (dr`avata) vo imeto na ovie "~uvstvitelni nebeski su{testva"<br />

izre~e takva kazna {to spored intenzitetot na vozvratenoto zlo }e<br />

predizvika stradawe {to e srazmerno na storeniot grev. Samo ona<br />

stradawe {to spored svojata mera e ednakvo na storenata povreda<br />

mo`e da ja vospostavi bo`jata pravda. Spored toa odmazdata zasnovana<br />

vrz na~eloto na talionot so koj se racionalizira psihosocijalniot<br />

odnos me|u dvete zla, ili podobro re~eno se vospostavuva apsolutna<br />

ramnote`a me|u dvete stradawa, e osnovata od koja zavisi obemot na<br />

reagiraweto.<br />

- Kon stradaweto kako osnovna cel na kaznuvaweto, vo sredniot<br />

vek e pridodadeno i zastra{uvaweto. I za postignuvaweto na ovoj<br />

efekt na kaznata glaven instrument e odmazdata, me|utoa takva<br />

odmazda kaj koja poradi politi~kiot karakter na ovaa cel nu`no<br />

slabee, a ponekade duri i se gubi ulogata na talionskoto na~elo. Ako<br />

II {panskiot od 1566 godina, francuskata Kriminalna ordinansa od 1670, Zbirkata<br />

zakoni donesena vo Rusija od 1648, Bavarskiot krivi~en zakon (Codeks iuris Bavarici<br />

Criminalis) od 1751, avstriskiot krivi~en zakonik na Marija Terezija (Constitutio<br />

Criminalis Theresiana) od 1768 i pruskiot krivi~en zakonik od 1794 g.<br />

75)<br />

Vo ovoj period toa preo|awe nikoga{ ne e ostvareno do kraj, no, kako izrazena<br />

tendencija e nesomneno. Marjanovi}, \, op. cit, str. 18.<br />

62


preku zloto sodr`ano vo kaznata izvr{itelot na deloto gi po~uvstvuva<br />

samo onie posledici {to bile predizvikani kaj `rtvata, i ako pri<br />

toa izostane i pridru`noto dejstvo na kazneniot simbolizam,<br />

zastra{uva~kiot efekt na kaznata ni oddaleku nema da se ostvari. Za<br />

zastra{uvaweto ne e dovolno da se strada adekvatno na storenoto<br />

delo. Za zastra{uvaweto se bitni i nekoi drugi korelacii koi {to<br />

vodat podaleku od goloto opredmetuvawe na psihosocijaniot odnos<br />

sodr`an vo odmazdata so koja {to pokraj stradaweto se postignuva i<br />

satisfakcija na `rtvata i vospostavuvawe na naru{enata pravda. Za<br />

nego e od posebno zna~ewe baraweto za zgolemen intenzitet na<br />

vozvratenoto zlo i negovo egzemplarno manifestirawe (na javni mesta<br />

ili na mesta na koi {to bilo izvr{eno krivi~noto delo). Dr`ej}i se<br />

do tie na~ela zastra{uvaweto od ovoj period se temele{e vrz<br />

sfa}aweto deka so pomo{ na kaznata mo`at da se opomenat, upla{at i<br />

predupredat potencijalnite kriminalci da ne vr{at krivi~ni dela.<br />

5. Na krajot nu`no e posebno da se izdvoi i istakne u{te edno<br />

obele`je na kaznata {to e neraskinlivo povrzano so predhodnite<br />

karakteristiki. Toa e deka kaznata se odlikuva so osobena surovost i<br />

brutalnost vo izvr{uvaweto, so `estina {to ja nadminuva onaa od<br />

periodot na primitivnata zaednica.<br />

III. VIDOVI KAZNI VO STARIOT I SREDNIOT VEK<br />

1. ELIMINATORNI KAZNI<br />

Eliminatornite kazni otsekoga{ pretstavuvale najostar oblik<br />

na op{testvena reakcija vrz kriminalnite odnesuvawa. So nivna<br />

primena op{testvoto se osloboduva od prestapnikot i mo`nosta da se<br />

povtori negovoto delo na toj na~in {to mu go odzema `ivotot (smrtna<br />

kazna), ili pak go otstranuva, isklu~uva, eliminira takviot poedinec<br />

od svojata sredina (progonstvo, deportacija, pra}awe na galii).<br />

a) Smrtna kazna<br />

Smrtnata kazna se vbrojuva me|u najsurovite redovni sredstva<br />

na pravna za{tita od izvr{itelite na krivi~nite dela. Kako edna od<br />

najstarite i za ovoj period osobeno primenuvani vidovi na op{testvena<br />

reakcija taa bila predvidena za najrazli~ni krivi~ni dela 76) , a<br />

osobeno za zlostorstva protiv dr`avata (star vek) i zlostorstva<br />

76)<br />

Vo Hamurabieviot zakonik bile predvideni 60 krivi~ni dela, a od niv za 34 bila<br />

propi{ana smrtna kazna. Vidi: Davidovi}, D. Kriminologija, Vi{a {kola unutra{njih<br />

poslova, Beograd, 1973, str. 92. Taka na primer smrtnata kazna be{e predvidena za<br />

krivi~no delo kleveta, la`no svedo~ewe, prequba storena od strana na `enata,<br />

incest, nesovesno gradewe na objekti, razbojni{tvo i razni oblici na kra`ba,<br />

zatajuvawe i nekoi drugi krivi~ni dela protiv imotot. Ivo{evi}, D. Drevno ka`njavanje,<br />

JRKKP, Beograd, 1970/4, str. 701-702.<br />

63


protiv religijata i imotot (sreden vek). So ogled deka so nea se<br />

odzema ~ove~kiot `ivot kako ednokraten podarok od prirodata<br />

institucionaliziranoto ubistvo vo su{tina e ostra i surova odmazda<br />

bez ogled na subjektot {to ja primenuva i na~iniot na koj se izvr{uva.<br />

Vakvata realna konstatacija me|utoa, ne zna~i deka so raznovrsnosta<br />

na izvr{uvaweto ne mo`e da se vlijae vrz intenzitetot na taa<br />

surovost. Naprotiv, niz konkretniot na~in na izvr{uvawe mo`e da se<br />

manifestira takva svirepost, bezobyirnost i ne~ove~nost so koi<br />

mnogu ~esto se nadminuvaat granicite na fantazijata i majstorstvo<br />

duri i na najsvirepite zlostornici. Toa se postignuva so primena na<br />

brojni tehniki {to bile ve{to sro~eni da predizvikaat golemi<br />

fizi~ki i du{evni bolki, maki i stradawa, i toa {to e mo`no podolg<br />

period pred nastapuvaweto na smrtta. Vo na~inot na izvr{uvaweto na<br />

ovie kazni mo{ne silno e prisuten i vtoriot element na kaznuvaweto<br />

- intimidacijata. Nejzinoto ostvaruvawe e osobeno vidlivo vo<br />

prolongiraniot na~in na primenetata surovost. Imeno, so smrtta na<br />

zlostornikot skoro nikoga{ ne zavr{uval ritualot na pogubuvaweto.<br />

Dopolnitelnoto egzemplarno iz`ivuvawe od tipot na besewe na<br />

le{ot na osudenikot do negovoto raspa|awe treba{e da go zgolemi<br />

stravot kaj narodot i da poslu`i kako "zdrav primer" za nezdravi<br />

odnesuvawa. Vo toj kontekst eliminacijata na poedinecot zaradi<br />

osloboduvawe od opasnosta na negovo povtorno vr{ewe na krivi~ni<br />

dela dobiva skoro periferno zna~ewe.<br />

Dokolku sakame da dobieme pribli`en vpe~atok za ~uvstvitelnata<br />

surova stvarnost vo vrska so izvr{uvaweto na smrtnite kazni<br />

od ovoj period se ~ini neophodno da uka`eme barem na del od taa<br />

stvarnost. Takviot opis me|u drugoto e potreben za da se zabele`i i<br />

eden skoro nespomnat abolicionisti~ki argument koj i pokraj<br />

istoriskata nadminatost na fakti~kite sostojbi ostanuva zna~aen<br />

indikator za varietetot na zloto {to mo`e da go izmisli "dobriot<br />

~ovek" kako veren pripadnik i za{tnik na interesite na dr`avnata<br />

vlast. Su{tinata e vo toa {to sozdadenoto "bogatstvo" na formite za<br />

izvr{uvawe na smrtnata kazna vo golem obem go nadminuva spektarot<br />

na ideite za odzemawe na tu| `ivot sozdaden od samite zlostornici.<br />

Besewe. Beseweto bilo naj~esto upotrebuvano skoro kaj site<br />

narodi od ovoj period. Vo po~etokot osudenite lica bile beseni na<br />

sekoe drvo {to se nao|alo vo okolinata, a ne{to podocna i vrz porti,<br />

povisoki kuli i vrz specijano podeseni stolbovi. Kako poseben na~in<br />

na besewe vo istorijata na stariot Istok, Grcija i Rim se sre}ava i<br />

ona {to se vr{elo na krst so glavata na osudenikot nadolu ili nagore.<br />

Stanuva zbor za edno od najma~nite vidovi besewa za{to vo tie slu~ai<br />

smrtta ne nastapuvala vedna{ poradi zadavuvawe, tuku poleka zaradi<br />

glad, `ed i raznovidni izma~uvawa. Kaj onie narodi {to go prifatile<br />

hristijanstvoto ovoj na~in na besewe ne be{e vo upotreba zaradi<br />

svetiot spomen na raspnatiot Isus.<br />

Kaj mnogu narodi od sredniot vek vladeelo uveruvawe deka<br />

beseweto e pote`ok i posramen oblik na izvr{uvawe na smrtnata<br />

kazna od otsekuvaweto na glavata koe {to tokmu zatoa be{e razervirano<br />

za osudenicite od privilegiranite sloevi. So cel da se zgolemi<br />

64


sramot pri beseweto evreite i starite germani osudenicite na smrt<br />

gi besele zaedno so dve ku~iwa ili gi nakituvale so predmeti pogodni<br />

da predizvikaat potsmev. Od ovoj period e poznato deka i od<br />

viso~inata na besilkata zavisela goleminata na predizikanoto<br />

poni`uvawe.<br />

Odsekuvawe na glavata. Za ovoj mo{ne star i ~esto<br />

upotrebuvan na~in na izvr{uvawe na smrtnata kazna bile koristeni<br />

me~ i sekira. Nestru~noto baratawe so ovie sredstva pretstavuvalo<br />

vistinsko izma~uvawe na osudenikot zaradi proma{eniot ili neprecizniot<br />

udar od strana na xelatot koj ponekoga{ ni po desetina udari<br />

nemo`el da ja zavr{i svojata dobro platena rabota.<br />

Ubistvo vo arena. Od stariot Rim poznato e pu{taweto na bik<br />

vo arena kade {to so ja`e vrzaniot osudenik se podigal pri sekoj<br />

nalet na razbesnetoto `ivotno se do onoj moment dodeka toa bilo<br />

zabavno za publikata, a potoa se ostaval da bide nadenet na negovite<br />

rogovi. So imeto na Karpofor e povrzana i idejata za izvr{uvawe na<br />

smrtna kazna so predhodno siluvawe na osudenikot 77) . Osudeni~kite na<br />

smrt pred vleguvaweto vo arenata najnapred bile {tipeni, plukani,<br />

tepani i na drug na~in tormozeni od strana na nasobranata publika.<br />

Takvite nesre}ni `eni potoa se vrzuvale za da bidat siluvani od<br />

posebno ~uvani i dresirani `ivotni, a dokolku ostanele vo `ivot<br />

bile prepu{tani na rastrgnuvawe od divi `ivotni. Na sli~en na~in<br />

stradale i ma{kite zlostornici vo poznatite gladijatorski borbi.<br />

Gladijatorskite borbi vo Rim zapo~nale u{te vo III vek pred<br />

n.e., a svojot vrv go dostignale vo I i II vek od na{ata era. Vo po~etokot<br />

se odr`uvale na glavniot plo{tad Forum so najmalku deset gladijatori.<br />

Podocna se premestile vo Circus Maximus 78) i Coloseum 79) .<br />

Prireduva~ite na ovie krvavi igri kupuvale sna`ni i spretni robovi,<br />

voeni zarobenici i kriminalci i im gi iznajmuvale na vladetelite i<br />

ambicioznite politi~ari vo ~ija ~est se zabavuval narodot.<br />

Gladijatorite kriminalci bile nare~eni anabati. Tie obi~no ne bile<br />

ve{ti vo me~uvawe (gladius-me~) pa vo arenata morale da poka`at<br />

posebna hrabrost i izdr`livost ako sakale da ostanat `ivi do slednata<br />

borba koja se prireduvla ve}e naredniot den. Na onie {to vo tie<br />

borbi bile te{ko povredeni so golem ~ekan u{te vo samata arena im<br />

se sma~kuvala glavata, a nivnite tela potoa im bile prodavani na<br />

kasapi koi so niv gi hranele divite `ivotni 80) . Zaradi zgolemuvawe na<br />

77)<br />

Za Karpofor koj bil Bastijarum (trener na divi `ivotni za borba i siluvawe vo<br />

arena) i Venator (~ovek kaj vo arena se bori so divi `ivotni). Vidi: Mannix, P, D. Oni<br />

moraju umrijeti, August Cesarec, Zagreb, 1976, str. 66-69.<br />

78)<br />

Circus Maximus mo`e{e da primi 385.000 posetiteli. Toa e najstara arena vo Rim<br />

izgradena vo 530 god. pred n.e. vo oblik na bukvata U. Nekolku pati bila spaluvana do<br />

temel, no po sekoj po`ar bila povtorno obnovuvana. Vidi: Ibid, str. 10, 13 i 53.<br />

79)<br />

Coloseum bil izgraden so golema pomo{ na evreite koi bile zarobeni po padot na<br />

Erusalim vo 72 god. pred n.e. Se pretpostavuva deka vrz ovaa gradba rabotele 12.000<br />

evrejski zarobenici koi potoa bile pogubeni vo ~est na najzinoto otvorawe. Vidi:<br />

Ibid, str. 100.<br />

80)<br />

Vidi: Ibid, str. 86-87.<br />

65


interesot za ovie borbi gladijatorite morale da se borat i protiv<br />

slonovi, leopardi i drugi `ivotni 81) . A koga i toa ne bilo dovolno se<br />

izmisluvale drugi vidovi na smrt vo arena 82) .<br />

Ubistvo na trkalo. Za ovoj na~in na izvr{uvawe na smrtnata<br />

kazna bile koristeni dve vkrsteni gredi pricvrsteni vrz osovina koja<br />

{to im ovozmo`uvala da se vrtat. Osudenikot se vrzuval za gredite na<br />

koi na kratko rastojanie bile napraveni pove}e vdlabnatini. Pritoa<br />

xelatot so `elezna {ipka vo pravoagolna forma udiral vrz racete i<br />

nozete na raspnatiot osudenik i toa na onie mesta {to se nao|ale nad<br />

vdlabnatinite od gredata. Na toj na~in gi kr{el koskite me|u<br />

zgolbovite od ekstremitetite. Postapkata zavr{uvala so dve-tri<br />

udari vrz stomakot i kr{ewe na ki~mata. Na krajot vinovnikot se<br />

ostaval da umre vo polo`ba vo koja peticite mu go dopirale temeto.<br />

Ovoj na~in na izvr{uvawe bil koristen vo Rim od vremeto na<br />

carstvoto. Identi~no bile kaznuvani i ubijcite od zaseda vo<br />

Germanija, a pokraj niv vo Francija bile kaznuvani i patnite razbojnici.<br />

Po~etocite na negovata primena vo Rusija datiraat od vremeto<br />

na vladeeweto na Petar I vo XII vek, a vo Srbija bil prisuten duri do<br />

sredinata na XIX vek 83) .<br />

Varewe vo mast, katran i dr. Osudenikot se staval vo kotel<br />

kade {to postepeno se zagrevala mast, katran, voda, vino i druga<br />

te~nost do nejzino zovrivawe. Na toj na~in bile vareni do smrt<br />

ubijcite na svojot tatko, blizok srodnik ili gospodar, no i za upotreba<br />

na falsifikuvani dokumenti i kovawe la`ni pari (Germanija,<br />

Francija) ili pak, za predavstvo (Rusija) 84) .<br />

Rastegnuvawe i ~ere~ewe. Rastegnuvaweto i ~ere~eweto bile<br />

~esti na~ini na izvr{uvawe na smrtnata kazna vo skoro site evropski<br />

zemji. Naj~esto se primenuval za obid za ubistvo, navreda na vladetelot<br />

ili za predavstvo. Osudenikot se vrzuval za racete i nozete i vo<br />

opredelena mera se zategnuval so pomo{ na kowi. Vo taa polo`ba mu<br />

se otsekuvale delovi od teloto, a vo sozdadenite rani se turivalo<br />

v`e{teno olovo, maslo, smola i sulfur. Potoa se vrzuvale i drugi<br />

delovi od teloto (glavata, genitaliite i dr.) za pove}e kowi {to se<br />

prisiluvale na posilno zategawe. Koga kowite }e povle~ele so seta<br />

sila otkinatite delovi letale na site strani, a potoa se sobirale i<br />

81)<br />

Vidi: Ibid, str. 113.<br />

82)<br />

Poznati se: vle~ewe so kola na `eni koi potoa bile ostavani da bidat rastrgnati<br />

od divi `ivotni, spaluvawe na loma~a, kastrirawe, raspnuvawe na krst od kade {to<br />

teloto na osudenikot bilo raspar~uvano od me~ki, frlawe na osudenik od visoka<br />

kupola so prika~eni krilja {to trebalo da asocira na Dedal, vrzuvawe za opa{ na<br />

bik, vrzuvawe za teloto na osudenikot v`e{teni metalni plo~i, kinewe na delovi od<br />

teloto so v`e{teni kle{ti, vrzuvawe za `elezno sedi{te pod koe se potpaluvl silen<br />

ogan itn. itn. Pove}e za toa: Ibid, str. 140, 148, 169.<br />

83)<br />

Kistjakovski A, F. Ispitivawe o smrtnoj kazni, [tamparija Dositej Obradovi},<br />

Beograd, 1910, str. 272-273.<br />

84)<br />

Ibid, str. 272.<br />

66


spaluvale 85) .<br />

Spaluvawe. Spaluvaweto na osudenikot e poznato u{te kaj<br />

starite evrei, grci i rimjani za opredeleni dela protiv polniot<br />

moral, paricid i nekoi dela protiv dr`avata i religijata (navreda na<br />

veli~estvo, kra`ba na sveti predmeti, simonija, vol{ebni{tvo i dr.).<br />

Vo skoro site evropski zemji od sredniot vek spaluvaweto be{e<br />

specijalna kazna za ereticite i ve{terkite kako i za site drugi<br />

prestapi za ~ie sudewe be{e nadle`en duhovniot sud (prequba, pederastija<br />

i sl.). Osudenikot naj~esto oble~en samo vo ko{ula, predhodno<br />

natopena vo sulfur, bil vrzuvan so sinxiri nad zapalen ogan. Zaradi<br />

zgolemuvawe na makite na osudenikot ponekoga{ se stavale i zapalivi<br />

predmeti vo skrienite delovi od negovoto telo.<br />

Zakopuvawe vo zemja. Vo Grcija i Rim no i kaj opredeleni<br />

narodi od srednovekovieto bilo prisutno zakopuvaweto na `ivi<br />

osudenici vo zemja. Na toj na~in naj~esto bile zakopuvani `eni zaradi<br />

ubistvo ili prequba. Samiot ~in na izvr{uvaweto bil raznovrsen:<br />

potopuvawe vo kal ili drugi ne~istotii, zatrupuvawe vo ve}e<br />

prigotven grob, zatrupuvawe vo iskopana jama vo koja se ostaval mal<br />

otvor niz koj mo`elo da se dava hrana so cel za podolgo odr`uvawe vo<br />

`ivot na osudenikot i zgolemuvawe na negovite maki i stradawa itn.<br />

itn. Mo{ne ~est bil i na~inot pri koj osudenikot so vrzani race se<br />

zakopuval vo verikalna polo`ba taka {to samo glavata da mu ostane<br />

nad zemjata. Vo takva polo`ba bil ostavan bez hrana i voda pod<br />

postojana prismotra do nastapuvaweto na smrta (Rusija). Na sli~en<br />

na~in bile zakopuvani i osudenicite vo isto~nite zemji so taa<br />

razlika {to potoa im se ostavale na grablivite `ivotni. Vo nekoi<br />

slu~ai glavata na osudenkot bila prema~kuvana so slatki te~nosti<br />

zaradi razoruvawe od razni insekti.<br />

Davewe vo voda. Poznato e deka vo izvr{uvaweto na opredelena<br />

telesna kazna osudenikot vo Rim bil so{ivan vo vre}a zaedno so<br />

ma~ka, majmun i zmija i potoa frlan vo nekoja reka. Za vreme na<br />

vladeeweto na car Petar vo Rusija osudenite lica bile ~uvani dodeka<br />

rekata ne ja prekrie mraz za da bidat nurnati pod nego 86) .<br />

Nabivawe ili proboduvawe so kolec. Kaj starite germani<br />

`rtvata na krivi~noto delo siluvawe gi zadavala prvite tri udari<br />

vrz kolecot so koj se proboduvale gradite na zlostornikot, a ostantite<br />

udari mu bile prepu{tani na profesionalen xelat 87) . Nabivaweto<br />

ili proboduvaweto so kolec e poznato i vo Hamurabieviot zakonik,<br />

kako i mnogu podocna vo Indija, Rusija, Turcija i mnogu drugi zemji.<br />

Spored nekoi podatoci ovoj na~in na izvr{uvawe na smrtnata kazna vo<br />

85)<br />

Poznato e na primer deka na ovoj na~in e izvr{ena smrtnata kazna vrz Rober<br />

Damian koj vo 1757 godina se obidel da go ubie kralot Luj XV. Nemu mu bea vrzani<br />

racete i nozete za ~etiri kowi koi i pokraj seta sila ne mo`ele da mu go rastegnat<br />

teloto. Od tie pri~ini be{e potrebna pomo{ od xelatot koj so no` gi zasekuval<br />

delovite {to ne mo`ele da se otkinat.<br />

86)<br />

Kistjakovski, A, F. op. cit, str. 275.<br />

87)<br />

Ibid, str. 276.<br />

67


[vajcarija bil ukinat vo 1399 godina, a daveweto vo 1615 godina 88) .<br />

Od ovoj period se poznati i slednive na~ini na izvr{uvawe na<br />

smrtnata kazna: ubistvo so frlawe od viso~ina (Sparta, Rim i nekoi<br />

germanski narodi), izvlekuvawe na crevata 89) , smrt so derewe na<br />

ko`ata 90) , so zalivawe na grloto so vrelo olovo (Rim, Indija, Rusija,<br />

Germanija), gazewe na glavata na osudenikot od slon ili kowi (Indija,<br />

Makedonija od vremeto na Filip i Aleksandar), ubistvo so glad 91) ,<br />

udar so te`ok ~ekan vrz glavata (Afrika), soyiduvawe, truewe<br />

(Egipet, Grcija, Rim), so primena na "[kotska devojka" (specijana<br />

sprava mnogu sli~na na gilotiwata {to vo [kotska se primenuvla od<br />

1581 godina za pogubuvawe na pripadnicite na plemstvoto) ili<br />

"Deloie" (sli~na sprava {to se primenuvla vo Francija i Holandija od<br />

1744 godina), so gu{ewe vo ~ad, so pretepuvawe do smrt, so primena na<br />

Garota 92) , ~amec bez krma 93) , pe~ewe 94) , kamenuvawe (osobeno kaj<br />

isto~nite narodi) 95) , so se~ewe `iv ~ovek spored opredelen ritual 96) ,<br />

88)<br />

Hovard, D, L, The Englich Prisons (Their Past And Their Future), Vutler And Thaner,<br />

LTD, London, 1960, str. 5.<br />

89)<br />

Vo Germanija na ovoj na~in bila izvr{uvna kaznata sprema kradcite na zemjodelski<br />

alati kako i onie {to simnuvale kora od drvjata. Vo jugozapadna Rusija takva kazna se<br />

izvr{uvala za kra`ba na p~eli. Samoto izvr{uvawe se sostoelo vo toa {to od<br />

rase~eniot stomak na osudenikot se izvlekuvalo crevo i so klinec se zakovuvalo za<br />

nekoe drvo. Potoa osudenikot bil prisiluvan da se vrti okolu drvoto dodeka ne<br />

nastapela smrt. Vidi: Kistjakovski A, F. op. cit, str. 276.<br />

90)<br />

Spored nekoi predanija persiskiot car Kembie naredil negoviot vrhoven sudija<br />

Sikin `iv da se odere poradi potkup, a od negovata ko`a da se napravi navlaka za<br />

sudskata masa. Vidi: Petrovi}, P. Problemi smrtne kazne i wenog izvr{ewa,<br />

Beograd, 1938, str. 49.<br />

91)<br />

Zaradi zgolemuvawe na stradaweto pred osudenikot na smrt so glad vo Grcija se<br />

postavuvale trpezi so ubavi jadewa.<br />

92)<br />

Garota e `elezna ogrlica so {ipki postaveni od vnatre{nata strana. So stegaweto<br />

na ogrlicata se stegal vratot na vinovnikot. Se upotrebuvala vo [panija do 1931<br />

godina.<br />

93)<br />

Osudenikot se staval vo ~amec bez hrana, vesla, edra i krma i se vturnuval da plovi<br />

po moreto ili po Volga. Ponekoga{ osudenikot se vrzuval ili okovuval za samiot<br />

~amec.<br />

94)<br />

Spored eden so~uvan dokument vo 1712 godina vo Wujork bila izre~ena osuda nad<br />

eden crnec "da bide pe~en na logorski ogan za da podnesuva maki vo traewe od 8 do 10<br />

~asa, i da prodol`i da se pe~e na takov ogan dodeka ne bide mrtov i pretvoren vo<br />

pepel". Navedeno spored Kup~evi}-Mla|enovi}, R. op. cit, str. 41.<br />

95)<br />

"Potekloto na kaznata kamenuvawe treba da se bara vo dlabokoto minato na<br />

Orientot. Za brakolomstvo - povreda na telesniata vernost, spored Koranot e<br />

propi{ana kazna kamenuvawe. Prestapite protiv brakot i seksualniot moral spored<br />

Biblijata se zakaneti so kamenuvawe. Za prequba i siluvawe vo Izreal kaznata e<br />

kamanuvawe". Stojanovi}, P. Tragovi kazne kamanovanjem u Crnoj Gori", JRKKP, Beograd,<br />

1976/2, str. 194.<br />

96)<br />

Osudenikot napolno gol se vrzuval za mramorna masa. Xelatot nosel torba so<br />

no`evi na koi stoele razni natpisi {to uka`uvale na nivnata specijana namena. Eden<br />

no` bil namenaet za vadewe o~i, drug za odsekuvawe nokti, tret za otsekuvawe na<br />

68


so skokotkawe, kasnuvawe od osi 97) itn. itn.<br />

Dosega navedovme deka smrtnata kazna od ovoj period gi nosi<br />

slednive karakteristiki: taa e najstar i najte`ok vid na op{testvena<br />

reakcija {to se primenuvala za brojni i najrazli~ni krivi~ni dela i<br />

deka se rabotelo za ostra i surova kazna naso~ena kon eliminirawe na<br />

storitelot i zastra{uvawe na okolinata. Kon ovie karakteristiki<br />

treba da se dodade i toa deka taa ~esto bila kombinirana so drugi<br />

vidovi kazni {to doveduvale do intenzivno stradawe i obes~estuvawe<br />

na storitelot, kako i toa deka vo toa vreme bila masovno primenuvana<br />

osobeno vrz pot~inetite sloevi na naselenieto. Vo taa smisla vo<br />

literaturata se zabele`uva deka germanskiot pravnik Karpcov od XII<br />

vek se gordeel so toa deka samiot izrekol 20.000 smrtni presudi. Spored<br />

zborovite na Gabriel Tard, arhivite na {panskata inkvizicija<br />

uka`uvaat deka pove}e od 300.000 lica bile osudeni na smrt ili na<br />

do`ivotno veslawe na galii samo vo periodot od XV do XVI vek.<br />

^esto se citira i podatokot deka vo vremeto na Henrih VIII vo<br />

Anglija bile obeseni 72.000 lica za krivi~no delo kra`ba 98) .<br />

b) Progonuvawe i deportacija<br />

1. Progonuvaweto, kako {to ve}e vidovme, be{e ~esto<br />

primenuvana merka vo primitivnite zaednici. So ogled na uslovite vo<br />

koi se ostvaruva{e otstranuvaweto od zaednicata zna~e{e isto {to i<br />

smrtnata kazna. Nejzinata primena nema da is~ezne nitu so<br />

nastanuvaweto na dr`avata. Vo novite op{testveni uslovi }e stane<br />

kazna {to ja poznavale duri i najstarite zakoni (Hamurabieviot,<br />

Mojsieviot i dr.). Ovoj vid kazna be{e poznat i vo Atina (ostrakizam)<br />

99) i vo pove}e drugi zemji od robovladeteskiot period. Vo<br />

stariot Rim progonuvaweto (interdicitio aquae et ignis) mo`e{e da pretstavuva<br />

zabrana na vleguvawe vo Rim ili proteruvawe na ostrovite<br />

na jugot na Italija, i toa do`ivotno ili samo na opredeleno vreme.<br />

2. Po izvesen podolg period na zaborav, progonuvaweto so koe<br />

se opredeluva{e novo mesto na `iveewe na osudenicite so privremena<br />

ili trajna zabrana na vra}awe vo svojata zemja povtorno se javi vo XV<br />

vek vo forma na deportacija. Deportacijata ne e nova kazna za{to<br />

race, ~etvrt za otsekuvawe na polovite organi itn. itn. Kistjakovski, A. F, op. cit, str.<br />

274.<br />

97)<br />

Izvr{uvaweto na smrtnata kazna so kasnuvawe ili poto~no so zabivawe na osilo<br />

vo teloto na osudenikot od ovie insekti bilo poznato vo Hanover. Podocna se<br />

pominalo i na kasnuvawe od mravki i muvi za{to na toj na~in doa|alo do pobavno<br />

umirawe, a so toa i do pogolema zabava za gleda~ite. Vidi: Milutinovi}. M, op. cit, str. 14.<br />

98)<br />

Vidi: Marks, K, Kapital, BIGZ, Beograd, 1971, str. 526 i Jankovi}, I, Smrt u prisustvu<br />

vlasti, Istra`iva~ko izdava~ki centar SSO Srbije, 1985, str. 84.<br />

99)<br />

Spored Monteskie ostrakizmot ne bil kazna tuku ~esen obi~aj so koj se<br />

doka`uva{e blagosta na vlasta"za{to so nego na slavnite lu|e im se dava{e mo`nost<br />

da stanat u{te poslavni". Vidi: Monteskie, O duhu zakona, Tom II, Filip Vi{nji}, Zagreb,<br />

1989, str. 189.<br />

69


nejzinata su{tina e isto {to i vakvoto progonstvo so taa razlika {to<br />

vo nea naglaseno doa|a do izraz potrebata od naseleuvawe na<br />

novoosvoenite teritorii preku vnesuvawe na elementi na masovnost i<br />

trajnost vo ovaa merka. Nabrzo vakvite deportacii }e bidat<br />

kombinirani so zatvorawe na osudenicite i nivna prisilba kon<br />

vr{ewe fizi~ka rabota. Po opredelen vremenski period osudenite<br />

lica povtorno se zdobivale so sloboda no, so ogled na kolonizatorskite<br />

nameri vtkaeni vo celta na kaznata, nemale pravo na<br />

vra}awe vo sopstvenata zemja. Od vakvata povrzanost so zatvoraweto<br />

koe {to ~esto be{e vremenski opredeleno ne treba me|utoa, da se<br />

izvlekuva zaklu~ok za nejzinata identi~nost so kaznata li{uvawe od<br />

sloboda. Su{tinata na deportacijata e eliminacija na osudenoto lice<br />

od opredelena dr`ava {to bilo motivirano od bezbednosni pri~ini<br />

sprema sopstvenata, i kolonizatorski nameri sprema novata<br />

teritorija. Vo onie slu~ai koga zatvoraweto bilo od traen karakter<br />

(do`ivotno) deportacijata ne e ve}e samostojna kazna tuku se transformira<br />

vo eden specifi~en oblik na kazna li{uvawe od sloboda.<br />

Deportacijata stanuva samo oblik na zatvorska kazna so momentot na<br />

nejzinata primena kako zamena na smrtnata kazna za opredeleni politi~ki<br />

delinkventi. Toga{ edinstvenata razlika od drugite kazni<br />

li{uvawe od sloboda se sostoe{e vo toa {to ovaa do`ivotna kazna se<br />

izvr{uva vo ve}e postoe~kite kolonii. Na toj na~in se onevozmo-<br />

`uva{e bilo kakov dopir na osudenikot so negovite politi~ki<br />

privrzanici.<br />

Prvite za~etoci na deportacijata kako kazna gi sre}avame vo<br />

Portugalija i [panija. U{te vo po~etokot na XV vek osudenicite i<br />

skitnicite Portugalija gi ispra}a{e vo Brazil i Angola. Toa go<br />

prave{e i [panija kon krajot na istiot vek vo rudnicite vo<br />

Hispanol.<br />

So izrazeni kolonizatorski nameri deportacijata se javuva i<br />

vo Holandija vo periodot me|u XVI i XVII vek. Holandskite osudenici<br />

bea ispra}ani vo Isto~na Indijana.<br />

Deportacijata vo Anglija e vovedena vo 1597 godina i sÒ do<br />

sredinata na minatiot vek pretstavuva{e dominantna kazna vo najziniot<br />

pravosuden sistem. Po~etokot na najzinata za~estena primena se<br />

vrzuva so koloniziraweto na Severna Amerika (Virxinija). Deportiranite<br />

lica bile prodavani za potrebite na farmite kako rabotna<br />

sila {to bila iskoristuvana za vreme od 7 do 14 godini, a potoa<br />

sleduvalo nivno osloboduvawe. [tom }e pristignel angliski brod so<br />

osudenici na samoto pristani{te se odr`uvalo javno naddavawe pred<br />

ogromna masa na kupuva~i. So ogled na golemata pobaruva~ka po~etnata<br />

cena za eden deportirec bila mo{ne visoka (20 funti). Zaradi<br />

skapo platenata rabotna sila amerikanskite doselenici se trudele do<br />

maksimum da ja iskoristat, a so toa `ivotot na osudenicite stanuval<br />

mnogu te`ok. Se pretpostauva deka na ovoj na~in vo Amerika bile<br />

deportirani i prodadeni kako stoka okolu 100.000 lica osudeni za<br />

najrazli~ni prestapi, dol`nici, skitnici i drugi lica so nemoralno<br />

i somnitelno povedenie.<br />

Vo 1776 godina angliskata vlada bila prisilena da go sopre<br />

70


vakvoto deportirawe. Brojnite sudiri, otpori i nepriliki predizvikani<br />

od revolucionernite dvi`ewa od vremeto na amerikanskata vojna<br />

za nezavisnost kako i voveduvaweto na crne~koto ropstvo, so {to se<br />

namali cenata na rabotnata sila i pobaruva~kata za angliskite<br />

otpadnici, bea glavnata pri~ina za toa. Toa go postavi problemot na<br />

nivnoto smestuvawe vo postoe~kite prepolneti angliski zatvori.<br />

Zatoa se napravi obid so ispra}awe pomal broj zatvorenici vo Afrika<br />

{to ostana neuspe{en za{to ovie lica izumrele kako posledica na<br />

tropskite bolesti. Ottamu se pristapi kon sozdavawe novi zatvori, no<br />

poradi otsustvoto na dovolno sredstva i vreme za nivna izgradba za<br />

taa cel }e poslu`at starite brodovi {to bile isfrleni od upotreba.<br />

Ovie brodovi-zatvori vedna{ bile usidreni na mesta vo ~ija blizina<br />

imalo potreba od vr{ewe javni raboti. Takva rabota me|utoa, retko se<br />

nao|ala. Onamu pak kade {to ja ima{e be{e mnogu te{ka i<br />

poni`uva~ka 100) , a nejzinoto nesovesno izvr{uvawe ili odbivawe be{e<br />

sekoga{ sledeno so brutalno telesno kaznuvawe. ^estoto<br />

kam{ikuvawe i stavaweto vo okovi bea forma na voobi~aena reakcija<br />

i za ostanatite povredi na re`imot {to vladee{e na ovie brodovi. Od<br />

druga strana vo improviziranite nenormalni smestuva~ki uslovi<br />

vladee{e takva prenatrupanost i nehigiena {to neizostavno vode{e<br />

kon razni zarazni bolesti. Ne izostanuva{e i moralnata ili tn.<br />

kriminalna zaraza za{to site kategorii zatvorenici (bez ogled na<br />

polot i vozrasta) sekoga{ bea smestuvani zaedno na mnogu mal<br />

prostor. Za izbegnuvawe na del od tie posledici vlasta be{e<br />

prisilena da osposobi eden poseben brod (brodot Euriyalis) za<br />

smestuvawe samo na maloletni osudenici.<br />

Brodovite-zatvori bea privremeno re{enie do iznao|aweto<br />

novi mo`nosti za deportacija. Novata {ansa be{e pronajdena vo<br />

koloniziraweto na Avstralija. Prvata grupa zatvorenici gi napu{ti<br />

brodovite-zatvori vo mart 1787 godina i so del od niv 101) na podra~jeto<br />

na dene{niot grad Sidnej be{e osnovana zatvorska kolonija. Vo<br />

po~etokot ovie lica bile iskoristuvani za izgradba na novi naselbi,<br />

pati{ta i obrabotka na zemji{teto, ili, ponaku re~eno, za sozdavawe<br />

uslovi za prifa}awe na angliskite emigranti. Taka na primer za<br />

vreme na upravuvaweto na Makari (Macqarie, 1809) Sidnej be{e<br />

pretvoren vo golem grad so plan {to i denes e funkcionalen. So<br />

sledbenikot na Makari, Tomas Brisbon (Sir Thomas Brisbone) }e<br />

100)<br />

Osudenicite, dol`nicite i asocijalnite lica bea obi~no anga`irani na<br />

ras~istuvaweto na rekite i izgradba na re~ni pristani{ta.<br />

101)<br />

Prviot konvoj za Avstralija be{e so~inet od 11 brodovi so okolu 1400<br />

zatvorenici. Patuvaweto trae{e 8 meseci, a do odredi{tetot stignaa samo 9 brodovi<br />

so samo 552 ma`i i 197 `eni. Uslovite na ovie brodovi bea o~ajni. Brodovite ne bea<br />

snabdeni so dovolno koli~estvo na hrana i voda nitu so lekovi pa zatoa golem broj od<br />

deportiranite lica go zagubija `ivotot pri samoto paruvawe. Opredelen broj od niv<br />

zaginaa vo dva brodolomi, a poradi iscrpenost od patuvaweto za vreme na koe vrz niv<br />

bile primenuvani surovi disciplinski kazni, seksualni i`ivuvawa i sl., se umira{e<br />

i na samoto pristani{te. No toa ne be{e kraj, za{to so pristignuvaweto vedna{ se<br />

zapo~nuva{e so naporna fizi~ka rabota vo zatvorskite kolonii.<br />

71


zapo~ne praktikata na dodeluvawe na zatvorenicite kako slugi na<br />

angliskite doselenici 102) . Niskata cena }e dovede do nivno brzo<br />

razgrabuvawe, a so zgolemuvawe na pobaruva~kata se javi potrebata za<br />

voveduvawe opredelen red vo dodeluvaweto na ovie lica. Od tie<br />

pri~ini zatvorenicite po~nale da im se dodeluvaat samo na onie<br />

emigranti {to poseduvale pogolema povr{ina na zemja i toa samo ako<br />

doka`ele deka dotoga{ uspe{no stopanisuvale i deka gi odlikuvaat<br />

karakterni osobini {to davaat garancija deka dobro }e se postapuva<br />

so niv. Me|utoa, seto toa ne be{e dovolno za spre~uvawe na serioznite<br />

problemi {to i ovde po~nale da se javuvaat. Nekoi deportirci se<br />

osamostojuvale so otpu{tawe ili odmetnuvawe od svoite gazdi i<br />

zapo~nale samostojna rabota, no mnogu pogolem bil brojot na onie {to<br />

se oddavale na kriminal. Toa }e pridonese za zgolemuvawe na<br />

antagonizmot me|u emigranitite i deportircite. Zatoa Anglija zapo-<br />

~nala svoite zatvorenici da gi ispra}a na ostrovite vo Tasmanija i<br />

Norfolk. Me|utoa, tri godini podocna taa i ovde }e se sretne so<br />

istite problemi pa zatoa vo 1846 godina mora{e da ja prekine i ovaa<br />

deportacija. Novoto re{enie se sostoe{e vo pra}awe na zatvorenicite<br />

vo novoizgradeniot zatvor Pentonvil (Pentolvile, 1843), a potoa na<br />

rabota vo Gibraltar i Bermudite i ottamu vo starite kolonii. Prvite<br />

grupi zatvorenici spored ovaa {ema ja napu{tile zemjata vo 1849<br />

godina. No takvata praktika trae{e mo{ne kratko. Ve}e vo 1852<br />

godina Tasmanija odbi da prifati okolu 800 zatvorenici od Gibraltar<br />

i Bermudite poradi {to ovie zatvorenici bea isprateni na site<br />

strani na svetot, odnosno sekade kade {to se bara{e eftina rabotna<br />

sila. Na toj na~in del od ovie lica stignaa vo Kvislend, na<br />

Foklandskite ostrovi, Labrador i Nova Gvineja 103) .<br />

Takva be{e sostojbata so deportacijata vo Anglija koja {to na<br />

krajot sepak mora{e da se prekine (oficielno vo 1852, a prakti~no<br />

duri vo 1890 godina), i da se pobaraat re{enija vo samata zemja preku<br />

postojana izgradba na novi zatvori i usovr{uvawe na penitencijarnata<br />

praktika.<br />

So momentot koga vo Anglija se pravea prvite ~ekori za<br />

nejzino ukinuvawe deportacijata }e bide vovedena vo Francija so<br />

poseben dekret od 1859 godina. Pri~inite za nejzinoto voveduvawe vo<br />

noviot vek ne se razlikuvaat od onie vo predhodniot period. Vo<br />

po~etokot osudenite lica bile upatuvani vo Gijana (poznatite "\avolski<br />

ostrovi") i na zapadnite indiski ostrovi, a od 1885 godina glavno<br />

102)<br />

Vo vakvata praktika penolo{kata literatura go gleda za~etokot na institutot<br />

usloven otpust. Od 1820 godina otpu{tenite osudenici im bile dodeluvani kako<br />

rabotnici na posebno izbrani doselenici. Se slu~uvalo na poedini osudenici da im<br />

se dodeli i zemja so obvrska da ja obrabotuvaat, a dobieniot prihod da go otstapuvaat<br />

na najziniot sopstvenik. Site uslovno otpu{teni osudenici dobivale posebni<br />

propusnici nare~eni "ticket of leave", a samite osudenici gi narekuvale "ticket of leave<br />

man". Osudenicite bile dol`ni da gi poka`at propusnicite na sekoe barawe na<br />

pretstavnicite na vlasta. [ukovi}, M. Uslovni otpust, IKKI, Beograd, 1971, str. 13.<br />

103)<br />

Navedeniov prikaz vo najgolem del e koncipiran spored studijata na Hovard, D. L,<br />

op. cit, str. 25-31.<br />

72


vo Nova Kaledonija. I pokraj problemite {to i ovde go imaat siot<br />

poguben karakter vrz osudenicite, deportacijata be{e dolgo<br />

opravduvan oblik na reakcija {to vo Francija se zadr`a sÒ do<br />

po~etokot na Vtorata Svetska vojna.<br />

Deportacijata be{e kazna i vo Carska Rusija od 1663 godina.<br />

Osudenite lica, skitnicite i drugi somnitelni lica bea upatuvani na<br />

ostrovot Sahalin vo Sibir. Po~nuvaj}i od 1760 godina na ruskoto<br />

plemstvo mu be{e dadena mo`nost duri i samoto da vr{i deportacija<br />

na svoite kmetovi 104) .<br />

3. I pokraj toa {to ne se raboti za oblik na kazna {to datira<br />

od sredniot vek, na ova mesto sosema nakratko }e se zadr`ime i vrz<br />

objasnuvaweto na relegacijata na osudenite lica. Toa go pravime od<br />

prosta pri~ina {to na toj na~in e mnogu polesno razbiraweto na<br />

nejzinata su{tina. Vpro~em relegacijata e takva kazna {to e mnogu<br />

sli~na na deportacijata. Za nea e specifi~no toa {to se primenuva{e<br />

samo sprema kategorijata na recividisti i se izvr{uva{e po<br />

izdr`uvaweto na glavnata kazna vo kaznenite zavodi vo zemjata. Ovaa<br />

forma na reakcija e karakteristi~na za Francija.<br />

Vo Francija postoe{e individuvalna i kolektivna relegacija.<br />

Individuvlnata relegacija zna~e{e upatuvawe na osudencite vo<br />

vonevropskite kolonii. Osudenicite bile naseluvani na neobraboteni<br />

zemji{ni povr{ini so obvrska da gi pretvaraat vo plodna po~va.<br />

Tamu imaa sopstven dom i vodea napolno samostoen `ivot vo otsustvo<br />

na bilo kakva pogolema kontrola. Zabranata da se napu{ti odredi-<br />

{teto be{e edinstvenoto ograni~uvawe. Kolektivnata relegacija se<br />

sostoe{e vo upatuvaweto na osudenicite isklu~ivo vo Nova Kaledonija<br />

kade {to bile smestuvani vo kazneni zavodi. Ovde im be{e<br />

ograni~eno dvi`eweto i bea anga`irani na opredeleni javni<br />

raboti 105) .<br />

Spored eden zakon od 1885 godina be{e to~no opredeleno<br />

sprema koi osudenici doa|a predvid primenata na relegacijata a<br />

spored eden drug od 1907 godina bea opredeleni i licata za koi taa se<br />

ukinuva 106) . Nejzinoto kone~no napu{tawe vo Francija e ostvareno vo<br />

1942 godina.<br />

v) Pra}awe na galii<br />

Poznato e deka prvite prekumorski brodovi bile konstruirani<br />

za plovidba {to se vr{ela isklu~ivo so pomo{ na vesla. Za taa cel<br />

u{te vo stariot Egipet, Grcija, i Rim bile koristeni robovite i<br />

voenite zarobenici. Veslaweto bilo makotrpna rabota {to pretpostavuvala<br />

osobena fizi~ka sila i izdr`ivost. So razvojot na voenata<br />

flota i trgovskata plovidba vo uslovi na bavnoto pove}egodi{no<br />

104)<br />

Milutniovi}, M. op. cit, str. 18.<br />

105)<br />

Vidi: Umi~evi}, D. Sistem izvr{enja kazni li{avanja slobode, Vlastita naklada, Sarajevo,<br />

1938, str. 19, 32 i 109-110.<br />

106)<br />

Vidi: Ibid, str. 110.<br />

73


plovewe i nemilosrdnoto deluvawe na vremenskite i drugi nepriliki<br />

doa|a{e do sÒ pogolemo iscrpuvawe, razni bolesti i umirawe na<br />

vesla~ite. Ottamu i postojanata potreba za nova rabotna sila i<br />

idejata za taa namena da se koristi neplateniot trud na zlostornicite.<br />

Na toj na~in pra}aweto na galii zaradi do`ivotno veslawe stana<br />

kazna ~ija {to primena povtorno }e za~esti vo tekot na XV i XVI vek<br />

i toa najprvin vo Francija, a potoa vo Anglija i drugite pomorski<br />

zemji.<br />

Ovoj vid kazna se izrekuva{e za najte{kite zlostorstva kako<br />

zamena za smrtnata kazna. Taa se izvr{uva{e na na~in {to osudenite<br />

lica vrzani so sinxiri okolu vratot se doveduvale do pristani{teto<br />

i se smestuvale na galiite kade {to bile okovuvani za klupite na koi<br />

sedele. Na edna klupa bile smestuvani po {est osudenici i site zaedno<br />

bile prisiluvani da veslaat so zaedni~ko veslo vo dol`ina od okolu<br />

17 metri. Zaradi zgolemuvawe na intenzitetot i podobruvawe na<br />

koordinacijata na veslaweto, no i za da ne dojde do bilo kakov prekin<br />

na veslaweto, ili poedine~no zabu{avawe na smetka na ostanatite<br />

osudenici se sproveduvalo kam{ikuvawe vrz grbot na sekoga{ do pola<br />

razgoleniot osudenik. Vesla~koto mesto ne smeelo da se napu{ti ni za<br />

vreme na jadeweto, nitu za vreme na spieweto 107) , ili nakratko,<br />

osudenikot bil okovan za svoeto rabotno mesto do krajot na `ivotot.<br />

Od izlo`enite karakteristiki vo vrska so izvr{uvaweto na<br />

ovaa kazna proizleguva deka vo nea bile sodr`ani pove}e elementi na<br />

reakcija zaradi koi ponekoga{ se komplicira preciznoto opredeluvawe<br />

na nejzinata priroda. Poradi eklatantnoto prisustvo na nemilosrdnoto<br />

eksploatirawe na osudeni~kiot trud vo penolo{kata<br />

literatura e prisutno nejzinoto pomestuvawe me|u kaznite na te{ka<br />

fizi~ka rabota 108) . Ako kon ova telesno izma~uvawe se dodade i fakti-<br />

~koto prisustvo na kam{ikuvaweto, do`ivotnoto pra}awe na galii vo<br />

odreden del dobiva karakter na telesna kazna. No sepak najblisku do<br />

vistinata e deka ovde se raboti za eden poseben vid na eliminatorna<br />

kazna. Obvrskata nikoga{ da ne se napu{ti galijata ({to fakti~ki ne<br />

bilo ni izvodlivo) i podlo`uvaweto na osudenikot na enormni<br />

fizi~ki napregawa vo uslovi na slaba ishrana i postojani fizi~ki<br />

maltretirawa, ja ~inelo izvesna brzata smrt na osudenikot. Od tie<br />

pri~ini se ~ini nema da zgre{ime ako ka`eme deka pra}aweto na<br />

galii e vsu{nost "smrtna kazna so odlo`na naplata".<br />

2. TELESNI KAZNI<br />

Telesnite kazni se mo`ebi osnovniot i naj~est vid na prisilni<br />

merki so naglasena primena vo sredniot vek. Pri~inata za nivnata<br />

masovnost sprema storitelite na pote{ki no, i vrz onie na polesni<br />

krivi~ni dela, se nao|a vo nivnata ednostavna realizacija i<br />

107)<br />

Vidi: Davidovi}, D, Kriminologija, Vi{a {kola unutra{njih poslova u Beogradu, Beograd,<br />

1973, str. 140.<br />

108)<br />

Vidi: Atanackovi}, D. <strong>Penologija</strong>, str. 68.<br />

74


otsustvoto na bilo kakvi tro{oci vo postapkata na izvr{uvaweto.<br />

Bilo kako glavni ili sporedni kazni tie sekoga{ se izrekuvale<br />

zaradi ostvaruvaweto na ~uvstvitelna telesna bolka i izma~uvawe na<br />

storitelot na deloto. Vo golem broj slu~ai se javuvale i kako zamena<br />

za pari~nata kazna ili kako pomo{en instrument za postignuvawe<br />

dopolnitelni efekti kaj nekoi drugi vidovi kazni (kako uvod vo<br />

izvr{uvaweto na smrtnata kazna, kako prisilna merka za ostvaruvaweto<br />

na veslaweto ili drug vid rabotna kazna) ili, pak, kako poseben<br />

metod za dobivawe priznanie preku silno izrazenata tortura na<br />

inkvizicionata postapka.<br />

a) Sakatewe (Mutilatio)<br />

Sakateweto e eden od najstarite na~ini na izvr{uvawe na<br />

telesnite kazni 109) vo koi najjasno se ogleda talionskiot simbolizam.<br />

So imitacijata (podr`uvaweto) na vidot i na~inot na koj e storeno<br />

deloto se nastojuva{e da se vozvrati so ednakvo zlo vo koe {to }e bide<br />

sodr`ano napolno ednakvo stradawe 110) . Na toj na~in se postignuva{e<br />

i onevozmo`uvawe na storitelot da go povtori istoto delo.<br />

Osudenikot na kogo mu se otsekuvale racete ne mo`el povtorno da<br />

izvr{i kra`ba, kastriraniot seksualen delinkvent da izvr{i siluvawe,<br />

ili pak onoj komu mu bil otse~en jazikot da izvr{i kleveta.<br />

Dokolku i potoa se slu~elo da bide izvr{eno nekoe delo od strana na<br />

osakateniot zlostornik, sleduvala progresija vo sakateweto 111) .<br />

109)<br />

Kaznata sakatewe se sre}ava u{te vo hamurabieviot zakonik (2000 god. pred n.e),<br />

potoa vo asirskiot zakonik, vo Zakonot na XII tabli~ki (451 god. pred n.e.), vo<br />

Biblijata - knigata na povtoreniot zakon, vo gr~koto, rimskoto i vizantiskoto pravo<br />

kako i vo {erijatskoto pravo (nastanato vo VII-XII vek). Mutilacijata ja sre}avame i<br />

vo Du{anoviot zakonik (1349 i 1354 god.), vo Statutot na Venecija od 1213 i 1229<br />

(dopolnet 1347) i vo statutot na dalmatinskite gradovi. Toj vid na kaznuvawe e<br />

zadr`an i do den denes vo nekoi arapski zemji (vo Saudiska Arabija, Jemen i dr.)".<br />

Miti}, I. Prilog prou~avanju kazne saka~enja na podru~ju Dubrova~ke Republike i u nekim<br />

dalmatinskim gradovima, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1982/1-2, str. 142.<br />

110)<br />

Treba da se znae deka postoele i takvi na~ini na sakatewe {to nemale nikakva<br />

vrska so prirodata na krivi~noto delo. Taka na primer vo nekoi dr`avi na Severna<br />

Amerika se primenuvalo otsekuvawe na u{ite bez ogled na vidot na deloto. Davidovi},<br />

D. op. cit, str. 67.<br />

111)<br />

Spored eden zakon na Henrih VIII od 1530 godina starite i za rabota nesposobni<br />

pita~i dobivale dozvola za prosja~ewe. Sna`nite pak pita~i bile kam{ikuvani<br />

dodeka od teloto ne im {ikne krv. Po ova osudenikot moral da se zakolne deka }e se<br />

vrati vo svoeto rodno mesto i deka }e se "prifati za rabota". Onoj {to po vtor pat<br />

}e se fatel vo skitewe povtorno bil kam{ikuvan no sega mu se odsekuvalo polovina<br />

uvo. Za tretiot povrat osudenikot se kaznuval so smrt kako te`ok zlostornik i<br />

neprijatel na dr`avata. Sli~ni propisi sodr`ele i zakonite na Elisaveta od 1572<br />

god. i Jakov I. Vidi: Marks, K. Kapital, str. 525-526. Vo eden zakon {to go donele<br />

Kvekerite vo 1657 vo SAD stoe{e: "Na eden kveker - ma`, za prvoto delo }e mu se<br />

odse~e edno uvo. @enata silno }e se kam{ikuva i za prvoto i za vtoroto delo, a za<br />

75


Me|u brojnite ataci vrz telesniot integritet na vinovnicite<br />

od ovoj period vo krivi~nopravnata i penolo{kata literatura se<br />

spomenuvaat javnoto otsekuvawe na race, noze, prsti, stapala, gornata<br />

usna, jazik ili u{i, `enski gradi, proboduvawe na jazik so v`e{teno<br />

`elezo, gorewe na ekstremitetite, vadewe o~i i drug vid na oslepuvawe,<br />

kr{ewe na koski, izbivawe na zabi, unaka`uvawe, kastracija,<br />

skalpirawe itn 112) . Vo su{tinata na vakvite na~ini na izvr{uvawe<br />

stoe{e streme`ot da se so~uva du{ata zaradi fizi~ki ili delum<br />

du{evni stradawa od predizvikanata osakatenost, nagrdenost ili<br />

poni`enost. Nivnata polna primena }e dojde do izraz vo XVII i XVIII<br />

vek, a ponekade }e bidat zadr`ani i vo XIX vek. Me|utoa, kon krajot na<br />

XIX vek vo nekoi zemji }e bidat transformirani vo kazni so ~isto<br />

simboli~en karakter. Vo ovaa smisla e interesen primerot {to go<br />

naveduva Bentam (Bentham) vo deloto "Principi na kazneniot zakon".<br />

Spored nego goreweto na rakata vo Anglija vo eden moment po~nalo da<br />

se izvr{uva na na~in {to so v`e{tena pegla se gorelo par~e salo<br />

staveno vrz rakata na prestapnikot ili pak, toa se pravelo na samata<br />

raka, no so ladna pegla. Za toa vreme osudenikot vreskal i se<br />

previtkuval iako ne mu se povreduvala rakata, a prisutnite glasno se<br />

smeele na ovaa parodija na pravdata 113) .<br />

b)Tepawe (kam{ikuvawe)<br />

Tepaweto pretstavuva ne{to poblag na~in na izvr{uvawe na<br />

telesnite kazni odo{to sakateweto. Obi~no se primenuvalo vrz `eni,<br />

deca, skitnici, du{evno bolni i neposlu{ni lica za polesni bagatelni<br />

prestapi, za naru{uvawe na javniot red i mir i kako disciplinska<br />

merka vo nekoi ustanovi (u~ili{te, kasarni i sl.)<br />

Tepaweto bilo vr{eno so primena na stap ({ibawe) ili<br />

specijalno napraveni kam{ici so koi se udiralo vrz razgoleniot grb<br />

na ma`ite ili debeloto meso na `enite. Brojot na tie udari bil odnapred<br />

opredelen no, mnogu ~esto sosema proizvolen. Pri tepaweto<br />

sekoga{ se vodelo smetka da ne dojde do smrt na osudenikot, pa zatoa<br />

ponekoga{ se vr{elo vo nekolku navrati no, i toa ne davalo garancija<br />

deka nema da dojde do nesakanite posledici.<br />

I ovaa kazna kako {to toa be{e, vsu{nost, so sakateweto<br />

tretoto delo na ma`ot i na `enata }e im se probode jazikot so v`e{teno `elezo".<br />

Davidovi}, D. op. cit, str. 138.<br />

112)<br />

Vo statutot na Dubrovnik od 1272 godina bea posebno navedeni vidovite na<br />

sakatewe za opredeleni krivi~ni dela. No i pokraj toa {to za razlika od drugite<br />

zemji ovoj Statut izri~no se opredelil za otsekuvawe na desnata raka, otsekuvawe na<br />

nos i vadewe na ednoto ili dvete o~i vo praktikata se sre}ava{e i otsekuvawe na<br />

obete race, otsekuvawe na u{i i sl. Sakateweto mo`e{e da bide zameneto so<br />

obes~estuva~ka, drug vid telesna ili pari~na kazna, no i so drugi kazni {to ne bea<br />

predivdeni so Statutot (progonuvawe, ispra}awe na galii, zatvor i sl.). Vidi: Miti}, I,<br />

op. cit, str. 142, 144 i 148.<br />

113)<br />

Navedeno spored Hovard. D. L.<br />

76


edovno se izvr{uva{e na javno mesto, ~esto na samoto mesto na<br />

izvr{uvaweto na deloto. Sli~nosta so sakateweto be{e i vo toa {to<br />

skoro isklu~itelno se primenuva{e sprema pripadnicite od pot~inetite<br />

klasi i sloevi.<br />

3. IMOTNI KAZNI<br />

Edna od osnovnite karakteristiki na kaznuvaweto vo stariot i<br />

sredniot vek be{e iskoristuvaweto na sekoja mo`nost {to vodi kon<br />

intenzivno stradawe na zlostornikot. Od tie pri~ini vehemento se<br />

dopira{e sekoja pozna~ajna ~ovekova vrednost so ~ija povreda mo`e{e<br />

da se obezbedi ostvaruvaweto na takvoto stradawe. Me|utoa, vo<br />

raznovidnite na~ini na vozvratenoto zlo ~estopati bea sodr`ani i<br />

nekoi komplementarni, ili podobro re~eno, sporedni efekti na<br />

izbranata op{testvena reakcija. Toa se efekti {to obi~no ne bea<br />

predvideni so po~etnata ideja na konkretnata kazna {to ne zna~i deka<br />

za niv ne se vodelo smetka po sogleduvaweto na nivnoto pridru`no<br />

ili dopolnitelno dejstvo. Vo taa smisla be{e vr{ena dogradba na<br />

primenetata prisilba. Zastra{uvaweto na okolinata so postojano<br />

zgolemuvawe na represivnosta e dovolno ilustrativen primer za toa.<br />

Od druga strana vo samiot karakter na nekoi privatno pravni merki<br />

se nasetuva{e opredelena korist za dr`avata. Otamu i razbirliviot<br />

streme` za nivna transformacija vo merki so javno praven karakter<br />

so {to }e se forsira tokmu toj interes na dr`avata. Takvata transformacija<br />

}e dovede do pojava na imotnite kazni: konfiskacija na<br />

imotot i pari~nite kazni. Nivnata masovna primena }e go dostigne<br />

svojot vrv kon krajot na XVIII vek vo mera {to skoro napolno }e go<br />

potisne izrekuvaweto na telesnite kazni. No poradi silnata<br />

isprepletenost me|u finansiskite interesi na dr`avata i potrebite<br />

za opredeleno namiruvawe na o{teteniot so krivi~noto delo toa nema<br />

da im uspee i so kompenzacijata. Nivnoto naporedno ili pome{ano<br />

ostvaruvawe }e bide op{ta karakteristika na celiot ovoj period.<br />

a) Konfiskacija<br />

Konfiskacijata prestavuva odzemawe na podvi`en i nepodvi-<br />

`en imot na zlostornikot bez nikakov nadomest. Vo nekoi zemji toa<br />

odzemawe mo`e{e da bide celosno a vo drugi vo ograni~en obem.<br />

Ograni~uvawata mo`ea da se odnesuvaat na vidot na predmetite ili na<br />

nivnata vrednost.<br />

Vo rimskoto pravo konfiskacijata na imotot kako kazna<br />

redovno se izrekuva{e kon kaznata li{uvawe od `ivot. Ist slu~aj<br />

be{e i vo periodot od XV do XVIII vek so ereticite osudeni od<br />

inkvizicionite sudovi na katoli~kata crkva. Imotot na spalenite<br />

osudenici be{e konfiskuvan i delen me|u katoli~kite sve{tenici i<br />

feudalcite na ~ija teritorija be{e sprovedeno sudeweto.<br />

77


) Pari~na kazna<br />

I pari~nite kazni se javuvaat mnogu rano vo sistemot na<br />

organiziranata dr`avna reakcija. Spored rimskoto pravo tie<br />

najprvin bea izvr{uvani vo korist na povredenite bo`estva za delata<br />

{to nemale privaten karakter (delicta non privata). Podocna se naplatuvale<br />

vo korist na dr`avata (erara) za najposle da im pripa|aat na<br />

carot (fiscus). Ponekoga{ se naplatuvale i vo korist na lokalnite<br />

vlasti.<br />

Vo srednovekovniot period ovie kazni stanale va`en izvor na<br />

prihodi. Vo uslovi na raspa|awe na naturalnoto proizvodstvo, razvojot<br />

na trgovijata i pojavata na gra|anskata klasa kaznata ne e ve}e<br />

samo sredstvo za fizi~ko istrebuvawe i zastra{uvawe na okolinata<br />

tuku i mo{ne silen instrument za vr{ewe na ekonomski pritisok vrz<br />

pot~inetoto naselenie. So pari~nata kazna storitelot na krivi~noto<br />

delo se obvrzuva da se isplati opredelena suma pari vo korist na<br />

dr`avnata kasa. Dokolku ne sakal da ja izvr{i taa obvrska dr`avata<br />

prezema ~ekori za prisilna naplata. Sprema onie pak {to nemo`ele<br />

da odgovorat na takvoto barawe od strana na dr`avata doa|a do zamena<br />

na pari~nata so drug vid kazna. Vo opredelen period koga poradi se<br />

pogolemo osiroma{uvawe na naselenieto doa|a do pogolemi problemi<br />

vo pogled na naplatata na pari~nite kazni, nivniot primat }e bide<br />

istisnuvan so vra}awe kon telesnite kazni.<br />

Pari~nite kazni naj~esto se javuvale vo oblik na nadomest za<br />

"cenata na ~ovekot" (Wergeld) ili globa (Fredum). Bez ogled na toa<br />

{to i dvete formi bile presmetani od korista {to se vle~ela za<br />

crkvata, odnosno dr`avata, nivnata ~esta primena zna~e{e fakti~ko<br />

ograni~uvawe na izvr{uvaweto na smrtnite i telesnite kazni. Vergeldot<br />

be{e "cena za ~ovekot", odnosno vrednost na `ivotot na poedinecot<br />

{to vpe~atlivo se razlikuva{e so ogled na negovata polo`ba.<br />

Ako nekoj povredel ili ubiel pripadnik na plemstvoto pla}al<br />

opredelena cena. Ako povredil ili ubiel kmet, vergeldot be{e mal.<br />

Vergeldot be{e, vsu{nost, pla}awe opredelena suma pari na crkovnite<br />

vlasti zaradi stradawe. Dokolku zlostornikot nemo`el toa da go<br />

stori se pristapuva{e kon telesno kaznuvawe. Zaradi ostvaruvaweto<br />

na torturata osudenikot bil stavan vo zatvor vo koj se `iveelo "na<br />

leb i voda" dodeka nekoj ne se zazemel za nego ili dodeka ne se dobielo<br />

oprostuvawe od biskupot. Duri i kralot po odnos na ovie pra{awa mu<br />

be{e pot~inet na suprematijata na crkvata 114) .<br />

Fredumot obi~no se isplatuva{e vo korist na svetovnata<br />

vlast 115) . Poznat e u{te od Hamurabieviot zakonik, a be{e predviden i<br />

114)<br />

Vidi: Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masle{a, Sarajevo, 1962, str. 347-<br />

348.<br />

115)<br />

"Osven nadomestot {to treba{e da im se isplati na rodninite za ubistvoto,<br />

{tetata ili navredata, treba{e da se plati i opredelena dava~ka koja zbornicite na<br />

varvarskite narodi ja narekuvaat Fredum"..."Toa e, vsu{nost, nadomest za za{tita<br />

pru`ena protiv pravoto na odmazda"..."Vinovnikot pla}a{e fredum vo ime na mirot i<br />

78


vo nekoi srednovekovni akti. Taka na primer, vo Du{anoviot zakonik<br />

od 1349 godina be{e propi{ana mo{ne visoka globa vo iznos od 300<br />

pjesteri. Na podra~jeto na Srbija po Prvoto srpsko vostanie (1813)<br />

pari~nata kazna be{e poretko primenuvana. Taa mnogu pove}e nose{e<br />

karakter na nadomest na {teta odo{to na kazna i glavno se javuva{e<br />

vo dva vida: globa i duplir. Globata ja pla}a{e celoto selo na onoj<br />

sprema koj bila izvr{ena kra`bata na toa podra~je. Duplirot se<br />

sostoe{e vo toa {to zlostornikot moral da go plati dvokratniot<br />

iznos od vrednosta na ukradeniot ili o{teteniot predmet 116) .<br />

4. KAZNI NA OP[TESTVENA DEGRADACIJA<br />

Osnovnata namera kaj telesnite kazni be{e naso~ena sprema<br />

fizi~kiot integritet na li~nosta kako negova materijalna vrednost,<br />

no poradi javniot na~in na izvr{uvawe so ovie kazni se ostvaruva{e i<br />

zna~itelna du{evna bolka. Vo opredeleni slu~ai me|utoa, vo prv red<br />

se nastojuva{e da se postigne du{evno stradawe i smaluvawe na<br />

op{testveniot status na li~nosta pa zatoa se udira{e vrz ~esta i<br />

dostoinstvoto na poedinecot na na~in i so sredstva {to bile prikladni<br />

da predizvikaat golem sram i poni`uvawe. Za taa cel bea<br />

koristeni stolovi za nurkawe 117) ili pak posebni kafezi (Akabusada)<br />

vo koi se stavale goli `eni so somnitelen moral i pred o~ite na nasobranite<br />

gra|ani pove}ekratno bile nurkani vo ladnite vodi na nekoja<br />

reka. Opredelen stepen na sram i op{testveno obezvreduvawe sprema<br />

nekoi zlostornici se postignuval i so nivno prisiluvawe da se<br />

dvi`at niz ulicite na nekoe mesto so prika~eni `elezni krstovi,<br />

okovani ili nakiteni so drugi poni`uva~ki znaci. Ponekoga{ na<br />

vratot im bile beseni tabli vrz koi bil ispi{an storeniot grev 118) .<br />

Zaradi predizvikuvawe opredelen potsmev i prezir sprema osudenibezbednosta<br />

{to gi izgubil zaradi storeniot prestap, a koi mo`e{e da gi povrati so<br />

za{tita"..."Toj fredum be{e lokalna dava~ka vo korist na sekoj koj sudel na<br />

opredeleno podra~je" Monteskie, op. cit, Tom II, str. 334-335 i natamu.<br />

116)<br />

Vidi: Pihler, S. Osnovne karakteristike krivi~nih sankcija u Srbiji XIX veka do kodifikacije<br />

od 1860 godine, <strong>Penologija</strong>, Beograd, 1974/1, str. 53-54.<br />

117)<br />

Stolovite za nurkawe "se vsu{nost mehani~ki podvi`ni stolovi vrz koi se<br />

vrzuval prestapnikot i povremeno se pu{tal vo poln rezervoar so voda. Ovoj izum<br />

~esto slu`el da se ismeat vinovnicite na razni ozboruvawe, Eliot, M, op. cit. str. 351.<br />

Na ovoj na~in vo Severna Amerika se kaznuvalo i za razni pcosti, zakinuvawe na<br />

merki, pita~ewe, predizvikuvawe raspravii na javni mesta, sitni kra`bi,<br />

bogohulewe i sl. Vo dr`avata Wu Xersi se sre}avat se do 1870 god. Kup~evi}-<br />

Mla|enovi}, R, op. cit, str. 42.<br />

118)<br />

Na sli~en na~in se postapuvalo so osudenicite na smrt i nekoi drugi kazni, no i<br />

nezavisno od niv vo Kina i vo nekoi isto~ni zemji. Za `al duri i kaj nas vo neki<br />

krai{ta i toa duri vo {eesetite godini od ovoj vek bila poznata praktikata na<br />

zasramuvawe prezemeno od vospitni pri~ini. Mnogu maloletnici pomladi od 14<br />

godini bea raznesuvani od eden vo drug u~ili{en klas od strana na svoite nastavnici<br />

so obvrska pred svoite drugar~iwa da ka`at koga i kako ukrale nekoj koko{ka, petel<br />

ili nekoj predmet i pritoa bea prisiluvani da "kokodakaat" ili "kukurikaat".<br />

79


kot vo celiot srednovekoven period, a osobeno vo XVI i XVII vek<br />

raznovidnite na~ini na degradacija se kombinirale i so opredeleni<br />

metodi na fizi~ka tortura. Takov bil na primer slu~ajot so specijalnata<br />

sprava {to se stavala vrz glavata na prestapnikot so vgradena<br />

{ipka {to se provlekuvala niz ustata za da go dr`i nadvor jazikot.<br />

Na toj na~in se spre~uvalo sekakvo zboruvawe ili ofkawe. Svoevidni<br />

kombinacii se i poznatite metodi na `igosuvawe i izlo`uvawe na<br />

stolbot na sramot.<br />

a) @igosuvawe<br />

Postapkata na `igosuvawe ima mo{ne rani po~etoci. Na toj<br />

na~in atiwanite najprvin gi obele`uvale svoite robovi, vojnici i<br />

voeni zarobenici za da go spre~at nivnoto begstvo. Ne{to podocna,<br />

osobeno vo Rim, po~nale da se `igosuvaat i zlostornicite od kazneni<br />

pri~ini. Toa se pravelo so vtisnuvawe na opredelen znak vrz nivnoto<br />

~elo za da se znae deka se raboti za storiteli na opredeleni nedozovoleni<br />

povedenija zaradi predizvikuvawe traen prezir na okolinata,<br />

nejzina pretpazlivost od ovie lica i strav kaj potencijalnite zlostornici.<br />

Od istite pri~ini bilo vr{eno `igosuvawe i vo sredniot vek.<br />

Vo Anglija skitnicite bile `igosuvani so bukvata "V" (vagabound -<br />

skitnik), kradcite so "T" (thief - kradec), ubijcite so "M" (mureder -<br />

ubiec) 119) itn. Ovie i sli~ni znaci obi~no bile vtisnuvani so v`e{teno<br />

`elzo vrz ~elo, obrazite, resi~kata na uvoto i sl. Vo Francija vrz<br />

ednoto rame na zlostornikot mu bil vtisnuvan kralskiot amblem.<br />

Samiot akt na `igosuvaweto po pravilo se vr{el javno.<br />

Nabrzo be{e sogledano deka primenata na ovaa svirepa metoda<br />

ne stoi vo pravilen odnos so spre~uvaweto na kriminalitetot. Od tie<br />

pri~ini u{te vo 1698 godina vo Anglija se ukinuva osumgodi{nata<br />

praktika na `igosuvawe. Od pri~ina {to na `igosanite lu|e ne im se<br />

dozvoluva{e nikakvo vrabotuvawe {to povtorno gi vode{e kon<br />

kriminal, od vakvata praktika postepeno se otka`aa i mnogu drugi<br />

zemji.<br />

b) Izlo`uvawe na stolb na sramot<br />

I pokraj toa {to opredeleni tragi za primenata na stolbot na<br />

sramot se sre}avaat u{te vo XII vek, so negova masovna primena se<br />

zapo~na duri vo XVI vek. Na ovie stolbovi vo Anglija se izlo`uvale<br />

osudenicite za polesni (pretska`uvawe na sudbinata, pijanstvo i<br />

bezbo`nost) no, i za pote{ki krivi~ni dela (krivokletstvo, bogohulewe,<br />

predavstvo i sl.) 120) . Osudenikot se vrzuval za stolb na sramot na<br />

na~in {to mu se istegnuval vratot ili pak, vrz nego se zakovuval so<br />

klinci niz u{ite. Vo dvata slu~ai ne mo`el da ja dvi`i glavata bez da<br />

119)<br />

Vidi: Eliot, M. op. cit, str. 351 i Marks, K, op. cit, str. 525-526.<br />

120)<br />

Vidi: Eliot, M. op. cit, str. 350.<br />

80


go povredi vratot ili da gi skine u{nite {kolki. Vo takva polo`ba<br />

bil ostavan na prometno javno mesto (na plo{tadi, pazari{ta, pred<br />

crkvi i sl.) kade {to bil izlo`en na pcosti, plukawe, zadevawe,<br />

ismejuvawe, udirawe i sli~ni maltretirawa od strana na mnogubrojni<br />

seirxii. So napolno ista obes~estuva~ka namena bea obemno<br />

koristeni i tn. krletki na sramot. Toa bea posebni spravi napraveni<br />

od podvi`ni {tici so koi se pricvrstuvala samo glavata, ili pak,<br />

pokraj nea i racete i nozete na osudenikot na sosema malo rastojanie.<br />

Otkako {ticite }e se spoele i obezbedele so katanec osudenikot bil<br />

ostavan vo dosta neugodna polo`ba vo traewe od nekolku ~asa do<br />

nekolku dena. Iako takvata polo`ba be{e nesomneno te{ka i<br />

iscrpuva~ka, glavnata cel na kaznata be{e sozdavawe na potsmev i<br />

poni`uvawe kon prestapnikot od strana na okolinata.<br />

5. KAZNI NA TE[KA FIZI^KA RABOTA<br />

Koristeweto na rabotata kako kazna datira od najstari<br />

vremiwa. Nejzinata osnova se nao|a vo nekoga{nite sfa}awa za<br />

poni`uva~kiot karakter na fizi~kiot trud ~ie vr{ewe im be{e<br />

prepu{teno isklu~ivo na pot~inetite klasi. Me|utoa, poradi golemite<br />

zafati od toa vreme kako {to se: izgradba na meliorativni<br />

sistemi, piramidi, javni pati{ta kako i zaradi vr{ewe na te{kata<br />

rabota vo prvite rudnici, sekoga{ be{e potrebna i dopolnitelna<br />

rabotna sila koja {to lesno se najde vo bezdu{nata eksploatacija na<br />

osudenicite. Ottamu mo`e da se tvrdi deka osnovnata ideja za voveduvawe<br />

kazni koi se sostoea vo te{ka fizi~ka rabota vo mnogu nalikuva<br />

na onaa {to dovede i do voveduvaweto na imotnite kazni. I ovde se<br />

raboti za opredelena eksploatacija na osudenikot so koja {to se<br />

vrzuva glavnata cel na kaznuvaweto. Poradi vonrednite telesni<br />

napregawa na osudenikot kaj ovie kazni i te kako e prisutno i<br />

stradaweto no kako efekt {to sepak ima vtorostepeno zna~ewe. Ovoj<br />

stav mo`e da se potkrepi so faktot deka nema istoriski izvori so koi<br />

se uka`uva deka postoela takva prisilba so koja osudenicite bile<br />

obvrzuvani na vr{ewe neproduktivna rabota.<br />

Takviot karakter na ovie kazni }e se odr`i i vo sredniot vek.<br />

Vo tekot na XVI i XVII vek }e se otpo~ne i so sozdavawe zavodi za<br />

polesno vr{ewe prisilna rabota od strana na osudenicite. Pritoa e<br />

zna~ajno deka li{uvaweto od sloboda vo ovie zavodi nema karakter<br />

nitu na glavna nitu na sporedna kazna tuku se javuva kako prikladen<br />

instrument za obezbeduvawe na osudeni~koto prisustvo za izvr{uvawe<br />

na rabotnata kazna.<br />

Poradi izbegnuvawe na opredeleni zabuni na ova mesto se<br />

potrebni opredeleni pojasnuvawa. Prisilbata kon te{ka fizi~ka<br />

rabota go zadr`uva karakterot na redovno sredstvo na krivi~no pravnata<br />

represija, na glavnata kriminalna kazna {to se ostvaruva vo tn.<br />

policiski zatvori i toa samo toga{ koga e presmetana od potrebata za<br />

surova eksploatcija na osudenikot. Obi~no se vr{ela vo dosta<br />

nepovolni i ne~ove~ni uslovi. Takov e na primer, slu~ajot so nejzino-<br />

81


to izvr{uvawe vo avstriskiot zatvor Zuhthaus (Zuchthaus) od 1670<br />

godina vo koj se zatvorale pita~i, skitnici i site onie {to ne sakale<br />

da rabotat. Vo ovoj zatvor se sproveduvala naredbata na Ferdinand II<br />

od 1652 godina spored koja kako kriminalni kazni bile vovedeni<br />

do`ivotnata prisilna rabota, prisilnata rabota na opredeleno<br />

vreme, javna rabota na gradskite utvrduvawa (bedemi) vo Viena, rabota<br />

vo okovi i ~istewe na gradskite ulici vo okovi 121) . I po ulicite na<br />

Ninberg u{te vo 1577 godina se nao|ale osudenici koi rabotele na<br />

odr`uvawe na gradskata ~istota 122) , a od 1677 godina zaradi<br />

izvr{uvawe na opredelena rabotna kazna postoele sli~ni zavodi i vo<br />

Florenca (Italija) 123) . Od ovoj vid se i nekoi drugi zavodi vo<br />

po~etokot na nivnoto formirawe, kako na primer, amsterdamskite<br />

zavodi za deca i `eni od 1595 i 1596 godina. Zavodot Sveti Mihail od<br />

1703 godina i sl. No vo ovie zavodi nabrzo }e se razvie i sfa}aweto za<br />

tretmanskata uloga na osudeni~kiot trud pa vo taa smisla }e zapo~ne i<br />

postepeno ubla`uvawe na intenzitetot na ekonomskata prisilba.<br />

Za ovoj period me|utoa, e karakteristi~en i eden proces {to }e<br />

se ostvaruva vo negativna nasoka. Toa e proces so koj se ostvaruva<br />

prefrluvawe na te`i{teto na celta na ovie kazni od postignuvawe na<br />

ekonomska korist kon stradaweto. Od tie pri~ini e izmislena beskorisnata<br />

rabota, ili rabota koja {to nema nikakva druga smisla osven<br />

telesno izma~uvawe {to vodi kon intenzivno stradawe na osudenikot.<br />

Poznato e deka na primer za taa namena vo amsterdamskiot zatvor<br />

Rasphys od 1595 godina bila izgradena specijana prostorija {to<br />

mo`ela da se preplavi so voda preku cevki {to bile postaveni na<br />

tavanot. Osudenikot smesten vo taa prostorija mo`el da go izbegne<br />

daveweto samo ako postojano ja vrti spravata so koja mo`elo da se<br />

isfrla vodata {to postojano nadirala. Za taa cel bile izmisluvani i<br />

drugi apsurdni tehniki i napregawa so koi do maksimum se iscrpuval<br />

osudenikot i se povreduvalo negovoto ~ove~ko dostoinstvo. Taka na<br />

primer, osudenicite bile prisiluvani na sekojdnevno prenesuvawe na<br />

eden ist kup kamewa ili topovski |uliwa (shot drill) od edno na drugo<br />

mesto, na bescelno tol~ewe tvrd kamen itn. itn. Za `al vakvoto<br />

sfa}awe na osudeni~kiot trud }e go dostigne svojot vrv vo po~etokot<br />

na XIX vek so voveduvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda vo ~ii<br />

ramki dobila karakter na dopolnitelna kazna. Vo taa smisla }e go<br />

ostvarat svoeto pogubno dejstvo "genijalnite" izumi na Ser Vilijem<br />

Kabit (Ser William Cubit): "tread whill" - gazewe na trkalo, "tread mill" -<br />

gazewe na melnica i "crank" - vrtewe na ra~ka 124) koi nai{le na {iroka<br />

primena vo Anglija. So pomo{ na ovie spravi osudenikot bil doveden<br />

vo situacija da trpi silno izma~uvawe pri postojana svest za<br />

besmislenosta na svojot trud. Me|utoa, i pokraj toa vo angliskata<br />

penitencijarna praktika dolgo se podr`uva{e idejata deka te{kata i<br />

121)<br />

Vidi: Umi~evi}, D, op. cit, str. 95.<br />

122)<br />

Ibid, str. 121.<br />

123)<br />

Ibid, str. 115.<br />

124)<br />

Vidi: Cornil, P. Rad u kazneno-popravnim ustanovama, Izbor, Zagreb, 1962/1, str. 51.<br />

82


vzaludna rabota pozitivno deluva vrz promenata na zatvorenicite i<br />

toa tokmu poradi vzaludnosta na rabotata {to se vr{i.<br />

IV. RAZVOJ NA PENOLO[KATA MISLA VO STARIOT I<br />

SREDNIOT VEK<br />

U{te od po~etokot na zaedni~koto `iveewe niz svoite<br />

religiozni i drugi razmisluvawa za svetot {to go opkru`uva ~ovekot<br />

mu posvetil opredelno vnimanie na op{testvoto i negovite fenomeni.<br />

Me|utoa, duri so javuvaweto na klasnata podelnost }e se sozdadat<br />

neophodni uslovi za izdvojuvawe na opredelena grupa lu|e od procesot<br />

na materijalnoto proizvodstvo koja }e se zafati so objasnuvawe na<br />

opredeleni op{testveni pojavi. Na toj na~in e sozdadena anti~kata<br />

filozofija vo ~ii ramki deluvale pove}e genijalni misliteli. Me|u<br />

niv }e se javat i takvi umovi {to }e nastojuvaat da ja objasnat<br />

su{tinata na kriminalitetot, a so samoto toa i su{tinata, prirodata<br />

i celite na kaznata, na~inot na nejzinoto odmeruvawe i drugi<br />

problemi {to bile konkretno povrzani so nivnata primena. Pritoa e<br />

karakteristi~no deka ovie misliteli ne se zadr`uvale vrz nekoja<br />

sistematska razrabotka na kriminalitetot i op{testvenata reakcija<br />

od toa vreme tuku so seto toa samo popatno se zanimavale vo svoite<br />

filozovski dela i raspravi.<br />

1. Parcijalnite razmisluvawa za ovie pojavi }e zapo~nat so<br />

Pitagora i negoviot stav deka kaznata vo su{tina e op{testvena<br />

odmazda za storenoto delo. Vo soglasnost so negoviot glaven interes<br />

za matematikata i nejzinoto povrzuvawe so filozofijata }e proizleze<br />

i pitagorejskoto zalagawe za striktno pridr`uvawe do na~eloto na<br />

talionot so koe se bara ekvivalenten (matemati~ki) odnos me|u zloto<br />

sodr`ano vo krivi~noto delo i vozvratenata op{testvena odmazda. So<br />

vakvoto razmisluvawe na Pitagora i negovite sledbenici, vsu{nost,<br />

samo se odrazuva{e i brane{e postojnata op{testvena sostojba i<br />

praktika na kaznuvaweto 125) .<br />

Najzna~ajniot pretstavnik na sofistite - Protagora ima{e<br />

sprotivno mislewe za ova pra{awe. Toj be{e golem protivnik na<br />

sfa}aweto deka kaznata treba da bide odmazda za storenoto delo<br />

za{to e besmisleno da se odmazduva samo zatoa {to e povreden<br />

pravniot propis. Kaznata treba da bide racionalna, a rezultatot od<br />

umnoto kaznuvawe treba da gi spre~uva idnite naru{uvawa na pravoto<br />

i toa ne samo od strana na osudenikot tuku i od drugite. Kaznuvaweto<br />

se vr{i zaradi popravawe i zastra{uvawe, a ne poradi odmazda.<br />

Me|utoa, so ogled na toa {to Protagora dopu{tal deka ima i nepopravlivi<br />

storiteli proizleze i negoviot kontraverzen stav spored koj za<br />

takvite lica e prepora~livo izreknuvawe i izvr{uvawe na kaznite<br />

progonstvo i li{uvawe od `ivotot 126) .<br />

Spored misleweto na Platon (428-347) pri~inite na zlosto-<br />

125)<br />

Vidi: Ivo{evi}, D, op. cit. str. 703-704.<br />

126)<br />

Ibid, str. 704.<br />

83


stvata mo`at da se podelat vo dve grupi: psiholo{ki i "nadvore{ni<br />

ili fiziolo{ki". Pri~inite od prvata grupa se javuvaat kako posledica<br />

na "bolnata du{a" koja {to od svoja strana e uslovena od "vlijanieto<br />

na strastite, baraweto na zadovolstva ili pak ednostavno od<br />

neznaewe". Pri~inite od vtorata grupa se sveduvaat na oblicite na<br />

biolo{kata degeneracija 127) . Ottamu i negoviot stav za postoewe<br />

zlostornici {to kako takvi se ra|aat i za koi so ogled na nivnata<br />

nepopravivost nu`no se nalaga primena na smrtni kazni kako edinstveno<br />

re{enie. Za ostanatite osudenici sprema koi spored Platon e<br />

mo`no popravawe, toj predlaga{e primena na takvi merki {to }e se<br />

vo soglasnost so negovata teza deka celta na kaznata e stradawe na<br />

du{ata koja {to se zarazila so zlostorot.<br />

Od ovie stavovi zastapuvani vo negovite rani trudovi od tn.<br />

sokratovski period, }e dojde do opredeleno otstapuvawe vo poznatoto<br />

delo "Zakoni". Tuka Platon ve}e go zastapuva misleweto deka celta<br />

na kaznata e popravawe na storitelot, opomena na drugite da ne vr{at<br />

krivi~ni dela i za{tita na op{testvoto, a ne odmazda za storenata<br />

nepravda. Niedna kazna {to se odreduva vrz osnova na zakonot nema za<br />

cel nekoe zlo tuku postignuva edno od dvete: ili go poprava kaznetiot,<br />

ili pak, ja namaluva merkata na negovoto ne~inewe 128) . Ponatamu<br />

Platon veli: "ako nekoj stori opredelen prestap, seedno dali krupen<br />

ili siten, zada~a na zakonot e od nego da bara da ja nadomesti {tetata<br />

i da go pou~i i natera nikoga{ vo idnina pove}e da ne se osmeli<br />

volevo da izvr{i takvo delo, ili ako ne toa, toga{ barem zna~itelno<br />

poretko. Bidej}i zada~ata i na najdobriot zakon le`i vo toa so dela<br />

ili zborovi, so pomo{ na u`ivawe ili bolka, so uka`uvawe po~esti<br />

ili odzemawe na gra|anskite prava, pari~ni kazni ili podaroci, ili<br />

na bilo koj drug na~in da se postigne ~ovekot da ja zamrazi nepravdata<br />

i da ja zasaka pravdata 129) .<br />

Zboruvaj}i za vidot i visinata na kaznata Platon smeta deka<br />

treba da se zemat predvid ne samo okolnostite od koi zavisi krivi~noto<br />

delo (te`inata na deloto) tuku i okolnostite koi se odnesuvaat na<br />

storitelot (dali e popravliv ili nepopravliv, dali e lud, bolen,<br />

premnogu star i sl.). Vo ovaa smisla za nepopravlivite prestapnici<br />

{to storile najte{ki krivi~ni dela (sprema bogovite, roditelite i<br />

dr`avata) se zalagal za smrtna kazna 130) , dodeka za istite dela storeni<br />

od ludi, bolni i stari lica - za ednogodi{no progonuvawe 131) . Me|utoa,<br />

ovie idei za individualizacijata vo kaznuvaweto Platon ne mo`el do<br />

kraj da gi razvie 132) , iako dal zna~ajni predlozi {to bi trebalo da im<br />

127)<br />

Milutinovi}, M, Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1976, str. 76.<br />

128)<br />

Vidi: Platon, Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971, str. 355.<br />

129)<br />

Ibid, str. 368.<br />

130)<br />

Ibid, str. 355.<br />

131)<br />

Ibid, str. 371-372.<br />

132)<br />

Vo vrska so pri~inite zaradi koi Platon ne mo`el da ja razvie svojata ideja za<br />

individualizacijata vo kaznuvaweto vo literaturata se veli deka se krijat vo<br />

negovoto sfa}awe oti ima dosta slabi sudovi {to ne mo`at dobro da ja vr{at taa<br />

funkcija. Zatoa toj se zalaga i za pocelosni zakoni {to }e ja neutraliziraat slabosta<br />

84


pomagaat na zakonodavecot i na sudiite vo nivnoto sproveduvawe 133) .<br />

Platon dal i konkretni predlozi za primena na izvesni kazni.<br />

Predlaga{e smrtna kazna za davawe zasolni{te na progonetite, za<br />

primawe podaroci zaradi storeni uslugi na dr`avata, za vol{ebni-<br />

{tva so koi nekomu mu se pravi {teta 134) . Mo{ne interesno i zna~ajno<br />

e i negovoto zalagawe za prifa}awe na zatvoraweto kako redovna<br />

kazna. Toj predlagal tri ustanovi: edna za pritvor, druga za nepopravlivite<br />

(ku}i na kaewe) i tretta za popravlivite zlostornici 135) .<br />

Spored Aristotel (384-322) prestapni~koto povedenie na<br />

~ovekot e rezultat od vlijanieto na osum okolnosti: "slu~aj, prirodna<br />

nu`nost, nadvore{ni sili, navika, re{enie, gnev i pohotlivost 136) .<br />

Sekoj zlostornik e neprijatel na op{testvoto i treba da se kazni<br />

za{to so svojot prestap ja naru{il ednakvosta me|u lu|eto i so toa ja<br />

povredil konkretnata pravednost 137) . Kaznata e sredstvo {to treba<br />

povrotno da ja vospostavi ednakvosta, odnosno pravi~nosta. Ako na<br />

eden mu se nanesat rani, a drug gi predizvikal, ako nekoj ubil, a drug i<br />

podlegnal na smrtta, toga{ me|u onoj {to go podnesuva i onoj {to go<br />

izvr{il deloto nastanal odnos na neednakva podelba i sudijata so<br />

pomo{ na kaznata se obiduva da vospostavi ednakvost na na~in {to na<br />

onaa strana koja {to ima vi{ok na dobivka, toj vi{ok go odzema 138) .<br />

Su{tinata na takvoto kaznuvawe e odmazda ("vra}awe milo za<br />

na sudovite. No, bidej}i vo zakonot ne mo`at da se predvidat site okolnosti od koi<br />

zavisi individualizacijata, takvoto re{enie ne mo`elo da se ostvari. Vidi: Pe{i}, V,<br />

Istoriski razvoj ka`njavanja prestupnika, Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2, str. 204.<br />

133)<br />

Vo ovaa smisla Platon veli: "... I taa kazna (storitelot) treba da ja trpi ne zatoa<br />

{to storil zlostorstvo - tuku zaradi toa vo idnina toj samiot i drugite {to }e vidat<br />

kako e kaznet napolno da zamrzat sekoja nepravda ili da ostavat golem del od taa<br />

nepravda. I zatoa zakonite mora da vodat smetka za site takvi slu~ai i za sekogo da<br />

pogodat to~na golemina na kaznata, kako {to strelecot to~no pogoduva: najposle mora<br />

da go odredat i nejziniot to~en na~in i vid. Izvr{uvaj}i ja taa ista rabota, sudijata<br />

treba da mu pomaga na zakonodavecot koga nekoj zakon mu ostava da donese ocenaka za<br />

toa {to treba da pretrpi ili da plati vinovnikot sprema koj se izreknuva presudata.<br />

A zakonodavecot mora kako slikar da gi dade samo osnovnite crti na koi treba da se<br />

pridr`uva pri ocenkata za poedine~nite slu~ai {to podle`at na zakonite" Platon,<br />

op. cit, str. 482.<br />

134)<br />

Ibid, str. 378.<br />

135)<br />

Ibid, str. 482.<br />

136)<br />

Vidi: \uri}, M. Predgovor na deloto na Aristotel, Nikomanova etika, Kultura, Beograd,<br />

1970, str. XXXIII.<br />

137)<br />

Konkretnata pravi~nost se postignuva so izedna~uvawe po pat na aritmeti~ka<br />

proporcija. Taa pravi~nost pretstavuva sredina me|u dobivkata i {tetata i tuka<br />

sekoj e ednakov bez ogled na toa dali e ~esen ili lo{ - "va`no e samo toa da se utvrdi<br />

deka eden trpi nepravda, a drug ja nanesuva, deka eden napravil {teta, a drug ja<br />

o{teten". (str. 125). Korektivno pravi~no postapuvawe zna~i sredina me|u vr{eweto<br />

nepravda i trpeweto nepravda. Prvoto zna~i da ima{ pove}e, a vtoroto da ima{<br />

pomalku (str. 126). "Nepravednosta ednovremeno e i vi{ok i nedovolnost, i toa za<br />

nepravedniot li~no vi{ok na ona {to voop{to e korisno, a nedovolnost na ona {to e<br />

{tetno". Aristotel, Nikomhova etika, Kultura, Beograd, 1970, str. 127.<br />

138)<br />

Ibid, str. 120.<br />

85


drago") 139) . Odmazdata, veli Aristotel, e vo ~ovekovata priroda za{to<br />

go smiruva ~ovekoviot gnev i negovoto ~uvstvo na bolka go zamenuva so<br />

zadovolstvo 140) . Neprezemaweto na odmazdata e vo sprotivnost so<br />

~ovekovata ~uvstvitelnost i nagonot za samoodbrana za{to samo<br />

robovite mo`at da podnesuvaat navredi bez da se nalutat. Dokolku ne<br />

e glup ili so ropska priroda slobodniot ~ovek treba da se luti i na<br />

sekoe zlo mora da vozvrati so zlo 141) . Srazmernoto vra}awe za<br />

pretrpenoto zlo e uslov za odr`uvawe na ~ovekovata zaednica 142) .<br />

Pri konkretno realizirawe na reakcijata mo`no e i opredeleno<br />

otstapuvawe od srazmernosta. Takvoto otstapuvawe vo eden<br />

slu~aj e predopredeleno od klasnata pripadnost na poedinecot. Toa vo<br />

soglasnost so konstrukcijata na distributivnata pravednost zna~i<br />

deka: "ako nekoj {to ne e na vlast udri nekogo, udarot ne smee da bide<br />

vozvraten. No ako nekoj udri lice {to e na vlast, udarot ne samo {to<br />

}e bide vozvraten tuku (storitelot) }e bide i strogo kaznet 143) .<br />

Vtoroto otstapuvawe od srazmernata odmazda e povrzano so<br />

karakterot na zlostorni~kata volja. Imeno, spored Aristotel, kaj<br />

sekoe delo treba da se vodi smetka dali e storeno dobrovolno (volevo)<br />

ili nedobrovolno (nevolevo) dejstvie. Volevite dejstvija natamu se<br />

delat na namerni (svesni, so predhodno razmisluvawe) ili nenamerni<br />

(svesni, no bez predhodno razmisluvawe). Vo dvata slu~ai se raboti za<br />

nepravedno ogre{uvawe sprema zakonot i zatoa treba da se vospostavi<br />

ednakvost. Me|utoa, kaj namerno storenite dela treba da se ima<br />

predvid deka se vr{at od gnev (vo lutina) i pod dejstvo na drugi<br />

afekti vo koi se zapa|a soglasno ~ovekovata priroda. Pri<br />

kaznuvaweto na tie slu~ai treba da se vodi smetka za ulogata na<br />

`rtvata 144) .<br />

Od druga strana, za dela storeni so nedobrovolni dejstvija ne<br />

mo`e da se ka`e deka se nepravedni iako so niv ~ovekot se ogre{uva<br />

sprema zakonot. Odmazdata {to ovde }e se primeni treba da zavisi od<br />

toa dali se raboti za prostlivo dejstvie (slu~aj ili gre{ka) ili pak,<br />

za dejstvie {to ne mo`e da se prosti (afekt {to ne e ni priroden ni<br />

~ove~ki).<br />

Od seto ova mo`e da se vidi deka kaj Aristotel e prisuten<br />

opredelen streme` za individualizacija vo kaznuvaweto, a so svoite<br />

otstapki od na~eloto na talionot dosegnal i drugi problemi me|u koi<br />

139)<br />

Ibid, str. 123.<br />

140)<br />

Ibid, str. 101.<br />

141)<br />

Ibid, str. 101.<br />

142)<br />

Ibid, str. 123.<br />

143)<br />

So distributivnata pravednost se vodi smetka za dostoinstvoto na ~lenovite na<br />

zaednicata i nivnite individualni zaslugi za op{testvoto. Taa se rakovodi od ~esta,<br />

ugledot, vrednosta ili podobro re~eno od klasnata pripadnost na poedinecot, a se<br />

ostvaruva spored geometriska proporcija: kolku e pogolema vrednosta na ~ovekot,<br />

tolku e pogolema dobivkata, ili pak, pomala {tetata. Vidi: Ibid, str. 120 i 121.<br />

144)<br />

"...Delata storeni vo afekt so pravo se osuduvaat kako dela bez predumisla, za{to<br />

za~etnikot ne e onoj {to go vr{i deloto, tuku onoj {to go predizvikal afektot" Ibid,<br />

str. 132.<br />

86


i onoj za zna~eweto na pridonesot na `rtvata vo kaznuvaweto.<br />

Filozofite {to delumno se zanimavale so problemite na<br />

kaznata i kaznuvaweto vo robovladetelskiot Rim ne uspeale da dadat<br />

nekoi novi i poinakvi idei od nivnite gr~ki predhodnici. Takov e<br />

primerot so Ulpijan, Ciceron i nekoi drugi misliteli od toa vreme.<br />

Me|u niv sepak }e se izdvoi sofistot Lukrie Anej Senaka (4-65) so<br />

svoeto zna~ajno delo "Rasprava za gnevot" vo koe }e im posveti mnogu<br />

pogolem prostor na ovie pra{awa. Iako i kaj nego se ~uvstvuva golemo<br />

vlijanie na Protagora i Platon negovite sfa}awa zna~at ~ekor<br />

ponapred vo ovaa oblast za{to niz povrzuvaweto na celite na kaznata<br />

so opredeleni endogeni faktori na kriminalitetot (strastite)<br />

genijalno ja anticipriral sovremenata individualizacija na<br />

kaznuvaweto, a so svojot streme` za humanizirawe na kaznite se izdignuva<br />

ne samo pred svoeto tuku i pred na{eto vreme.<br />

Osnovnoto pra{awe {to toj saka da go re{i e na~iniot na koj<br />

treba da se ubla`i gnevot kako okolnost od koja proizleguvaat mnogu<br />

zla, a me|u niv i na kriminalitetot i drugite poroci na ~ovekot. Spored<br />

nego gnevot e najgrdata ~ove~ka strast {to se ra|a bez u~estvo na<br />

voljata i rasuduvaweto 145) i vodi kon posegnuvawa na oru`je, kon krv,<br />

ubistva, zaemni gadosti me|u lu|eto, razni uni{tuvawa i nepravedno<br />

izre~eni kazni 146) . Onoj {to pottiknat od gnevot }e stori grev<br />

(prestap) 147) treba da se kazni, no kaznata treba da bide poslednoto<br />

sredstvo za iskorenuvawe na gnevot. Vistinskiot za{titnik na<br />

narodot treba najprvin da se potrudi da go razvie gra|anskiot duh za<br />

dobroto i zamrazuvaweto na nepravdata preku dejstvoto na blagiot<br />

zbor (sovetuvawe), a potoa so poblag verbalen prekor (opomena, ukor)<br />

i najposle so blagi kazni {to mo`at da se otpovikaat, no i so onie<br />

najostrite rezervirani za najlo{ite prestapnici 148) . Koja kazna }e se<br />

izbere, dali taen ili javen ukor, javno `igosuvawe, progonuvawe ili<br />

smrtna kazna 149) i spored Seneka zavisi od toa dali se raboti za<br />

popravlivi ili nepopravlivi zlostornici 150) . Sudijata e toj {to treba<br />

da znae deka edna kazna se upotrebuva za popravawe a druga za<br />

otstranuvawe i deka vo dvata slu~ai treba da se ima predvid idninata<br />

a ne minatoto. Zatoa "nikoj razumen ne kaznuva za ona {to e storeno,<br />

tuku zatoa vo idnina da ne se gre{i, ona {to e pominato ne mo`e da se<br />

otpovika, a idninata mo`e da se predupredi 151) . Vo obata slu~ai treba<br />

da se bara korista {to kaznata ja nosi za idninata, a taa korist e<br />

145)<br />

Seneka, Rasprava o gnevu, Rad, Beograd, 1983, str. 20-30.<br />

146)<br />

Ibid, str. 5-6.<br />

147)<br />

Grev e sramno da mu se {teti na tatkovinata: zna~i i na gra|ninot za{to toj e del<br />

od tatkovinata (a delovite zaslu`uvaat po~it, ako ja zaslu`uva celinata)". Ibid, str.<br />

56.<br />

148)<br />

Ibid, str. 11<br />

149)<br />

Ibid, str. 20.<br />

150)<br />

Ibid, str. 19.<br />

151)<br />

Ibid, str. 25. Toa e poznata izreka koja vo original glasi: "Nemo prudens, quia<br />

peccatum est, sed ne peccatur, revocasi enim praeteria non possunt, futura prohibentur".<br />

87


azli~na: vo prviot slu~aj - popravawe na zlostornikot 152) a vo<br />

vtoriot slu~aj - otstranuvaawe na prestapnikot da ne stori novo delo<br />

i zastra{uvawe na drugite. 153) Ottuka proizleguva deka Seneka pravi<br />

jasna distinkcija me|u celite {to treba da se ostvarat sprema<br />

popravlivite (samo za niv e predviden zastra{uva~kiot element na<br />

kaznata) i nepopravlivite zlostornici. Od druga strana Seneka jasno<br />

gi oddeluva razgleduvawata za odmazdata koja {to vo nitu eden moment<br />

ne ja brka so celite na kaznata. Toj ja opravduva javnata odmazda kako<br />

neophodno sredstvo za odbrana na op{testvoto, a privatnata odmazda<br />

kako dol`nost {to proizleguva od qubovta i po~ituvaweto kon<br />

najbliskite 154) . Me|utoa, i vo dvata slu~ai Seneka e protiv onaa<br />

odmazda {to poa|a od gnevot, lutinata i omrazata bilo na<br />

poedinecot 155) , bilo na sudijata 156) . Na ovoj problem mu posvetuva<br />

golemo vnimanie i toa, pred sÒ, za da se zapre privatnata odmazda koja<br />

vo negovo vreme bila mo{ne prisutna. Vo taa smila iznesuva brojni<br />

nasoki {to treba da go iskorenat gnevot kako kaj mladite taka i kaj<br />

vozrasnite i pritoa se obiduva da doka`e deka onaa okolnost {to go<br />

sozdvava prestapnikot vo ednakva mera e neprifatliva kaj odmaznikot<br />

za{to nejzinoto prisustvo doveduva do apsurdot: eden prestapnik da<br />

bide kaznet od drug prestapnik 157) . Odmazdata {to ne e oslobodena od<br />

gnev mo`e da predizvika i drugi posledici kako na primer: bezobyirno<br />

i nesrazmerno kaznuvawe 158) , sozdavawe novi sudiri 159) , psihi~ki<br />

nemiri 160) , itn. itn. Najgolem lek za gnevot e odlo`uvaweto na<br />

odmazdata 161) . Ako e storena nekoja navreda, odlo`uvaweto mo`e i treba<br />

da vodi kon potisnuvawe na lutinata 162) . No kaj pote{kite dela ne<br />

152)<br />

"Nie ne bi gi ubivale ni otrovnite ni vodenite zmii nitu site onie koi so svoeto<br />

kasnuvawe ili udar {tetat koga bi mo`ele da gi pripitomime ili da postigneme da<br />

ne bidat opasni ni za nas ni za drugite. Zatoa nema da mu pravime zlo ni na ~ovekot<br />

{to pogre{il, tuku zatoa da ne gre{i i kaznata nikoga{ nema da se odnesuva na<br />

minataot tuku samo na idninata" kaznata ne luti, taa ~uva. Za{to ako treba da bide<br />

kaznet sekoj onoj ~ij duh e opak i zatruen, od kaznata ne bi bil izzemen nikoj". Ibid, str.<br />

57.<br />

153)<br />

Ibid, str. 11-12.<br />

154)<br />

Ibid, str. 16.<br />

155)<br />

"Nema ni{to ponedoli~no odo{to da se lutime na onoj {to go kaznuvame, kaznata<br />

sepak pove}e }e koristi za popravawe na zlostornikot ako e donesena so sudska<br />

odluka. Zatoa Sokrat mu veli na robot - Bi te i{ibal da ne sum lut". Ibid, str. 19.<br />

156)<br />

"Dobriot sudija go osuduva ona {to zaslu`uva osuda, no ne mrazi" Ibid, str. 21.<br />

157)<br />

Vidi: Ibid, str. 19.<br />

158)<br />

"Niedna strast ne te`nee pove}e kon odmazda odo{to gnevot i zatoa toj ne e<br />

sposoben da se odmazdi: nagol ili bezumen kako skoro sekoja strastvena `elba, samiot<br />

si pre~i sebe si vo ona kon {to brza", Ibid, str. 17.<br />

159)<br />

Vidi: Ibid, str. 71-73.<br />

160)<br />

Vidi: Ibid, str. 95.<br />

161)<br />

Ibid, str. 54.<br />

162)<br />

Vidi: Ibid, str. 55. Vo ovaa smisla na strana 55 Seneka go veli i slednovo: "Onaa<br />

golema du{a koja umee samata da se ceni ne se odmazduva za navreda za{to ne ja ni<br />

~uvastvuva". Ottamu se ~ini deka i vo negovo vreme nemalo golema razlika me|u<br />

88


mo`e da dovede do kone~no oprostuvawe na zloto, odnosno kon celosno<br />

odlo`uvawe na odmazdata 163) . Ottuka se gleda svesta na Seneka za toa<br />

deka prevospitnoto dejstvo {to i se pridava na kaznata bez ogled na<br />

svojata uloga ne mo`e da ja izmeni su{tinata na kaznata voop{to 164) .<br />

2. So po~etokot na raspa|aweto na feudalizmot od XVI se<br />

javuva cela plejada misliteli {to se zalaga za popravedno op{testvo<br />

i za osloboduvawe na naukata od stegite na teologijata.So socijalutopistite<br />

zapo~nuva period koj vo pogled na kaznata zna~i zalo`ba<br />

za najzina humanizacija, ukinuvawe na telesnite, smrtnata i voop{to<br />

strogite i surovi kazni i barawe srazmernost vo kaznuvaweto.<br />

Tomas Mor (Thomae Mori, 1478-1535) vo deloto "Utopija" se<br />

pobunuva protiv smrtnite kazni {to bile izrekuvani i izvr{uvani za<br />

kradcite smetaj}i deka takviot na~in na kaznuvawe "gi preminuva<br />

granicite na pravdata i ne mu koristi na op{toto dobro". Kako odmazda<br />

za samata kra`ba, takvata kazna e premnogu svirepa, a sepak nedovolna<br />

da ja suzbie. Bidej}i nitu obi~nata kra`ba e taka stra{en<br />

prekr{ok {to bi trebalo da se plati so glava, nitu bilo koja kazna<br />

sama po sebe e kadra da gi odvrati od kra`bi onie {to ne raspolagaat<br />

so drugi sredstva za odr`uvawe na `ivotot. Na kradcite im se<br />

odmeruvaat te{ki i svirepi kazni, a mnogu pokorisno bi bilo da se<br />

raboti vrz toa da se obezbedat izvesni sredstva za `ivot taka {to<br />

nikoj ne }e zapadne vo prokletata nu`da da mora da zapo~ne so kra`ba,<br />

a da zavr{i na gubili{te 165) . Vo vrska so toa Mor go istaknuva i<br />

slednoto: "Smetam deka sekoj mo`e da sogleda kolku e ne samo<br />

besmisleno, tuku za dr`avata i opasno koga na ist na~in se kaznuvaat<br />

ubijcite i kradcite. Koga eden neranimajko znae deka za nego postoi<br />

ista opasnost da go obvinat za kra`ba, ili, pokraj toa i za ubistvo,<br />

toga{ i samoto toa somnenie go pottiknuva i da go ubie onoj ~ovek<br />

kogo inaku sakal samo da go ograbi 166) . Gledaj}i ja pri~inata na kra-<br />

`bite vo sostojbata do koja dovede prvobitnata akumulacija na kapitalot<br />

toj se zalagal za preventivni merki {to }e zna~at lekuvawe na<br />

op{testvoto, a namesto smrtnite i telesnite kazni predlagal da se<br />

vovede kaznata zatvor so prisilna rabota smetaj}i deka taa mo`e da<br />

obezbedi popravawe na prestapnicite dokolku humano se postapuva so<br />

niv.<br />

Interesni razmisluvawa za individualizacijata na kaznata<br />

nao|ame i kaj Tomazo Kampanela (Thomae Campanellae, 1568-1630). Vo<br />

"Gradot na sonceto" (delo {to e objaveno me|u 1620-1623 god.) toj<br />

predviduva pove}e kazni, od ukor do smrtna kazna i se zalaga za brza<br />

sudska postapka, no e protiv voveduvaweto na kaznata zatvor. "Za<br />

nasilstvo se osuduva na smrt ili se izrekuva kazna oko za oko, nos za<br />

pri~inate {to doveduvaat do odmazdata so onie sostojbi {to va`at i denes. Vo taa<br />

smisla i <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Ubistvata vo Makedonija, Studentski zabor, Skopje, 1995, str.<br />

194.<br />

163)<br />

Seneka, Ibid, str. 102.<br />

164)<br />

Vidi: Ibid, str. 8.<br />

165)<br />

Mor, T. Utopija. Kultura, Beograd, 1964, str. 55-56.<br />

166)<br />

Ibid, str. 63-64.<br />

89


nos, zab za zab itn. spored zakonot na odmazdata, ako deloto e umisleno<br />

i ako postoela namera"..."Ako zlostorstvoto e storeno vo karanica i<br />

bez predumisla, presudata se ubla`uva"..."Grevovite storeni od<br />

slabost i neznaewe se kaznuvaat samo so ukor i so primenuvawe<br />

vozdr`livost ili izu~uvawe na onie nauki ili ve{tini protiv koi<br />

nekoj zgre{il"..."Ako nekoj bide obvinet po vtor ili tret pat, toa<br />

povlekuva dvokratna kazna 167) .<br />

Po Mor i Kampanela sleduva `iva aktivnost, prosledena so<br />

filozovski i nau~ni razmisluvawa od epohata na humanizmot i<br />

renesansata od XVII i XVIII vek od strana na golemite misliteli -<br />

kontraktualistite: Grocius, Hobs, Lok, Ruso i francuskite enciklopedisti:<br />

Monteskie, Volter, Didro, Holbah i dr. Kaj niv mo`at da se<br />

sretnat i zna~ajni misli za individualizacijata i celite na kaznuvaweto<br />

inspirirani od nivniot interes za polo`bata na ~ovekot vo<br />

dr`avata, za negovite prava (povtorno se javuva idejata za prirodnoto<br />

pravo i op{testveniot dogovor) i odnosot na dr`avata kon gra|anite.<br />

Spored Tomas Hobs (Thomas Hobz, 1588-1679) 168) kaznata e zlo<br />

{to javnata vlasta go nanesuva vrz onoj {to storil ili propu{til<br />

ne{to {to taa vlast go smeta za povreda na zakonot, so cel voljata na<br />

lu|eto da se napravi sklona na poslu{nost 170) . Pravoto na kaznuvawe<br />

se izvlekuva ottamu {to narodot ne gi dal tuku samo gi napu{til<br />

svoite prava i so toa go zajaknal pravoto na suverenot da upotrebuva<br />

kazna sekoga{ koga smeta deka toa e celishodno za odr`uvawe na<br />

site 171) . So svoeto zalagawe za izreknuvawe samo na onie kazni {to<br />

predhodno se predvideni so zakon 172) i samo toga{ ako im predhodi<br />

javna osuda 173) , kako i so protiveweto da se kaznuvaat nevinite 174) . Hobs<br />

be{e mnogu blisku do sovremenoto na~elo na zakonitosta vo<br />

kaznuvaweto. Me|utoa, vo toa ne uspea za{to dopu{ta{e arbitrernost<br />

(proizvolnost) vo kaznuvaweto vo slu~aite koga zakonot ne opredelil<br />

nikakva kazna ili ne ja odredil nejzinata visina za ve}e predvideni<br />

167)<br />

Kampanela, T. Grad sunca, Kultura, Beograd, 1964, str. 44-45.<br />

168)<br />

Spored nego vo prirodata se e pri~inski zasnovano, se e nu`no nastanato po silata<br />

na prirodnite zakonitosti i zatoa ne treba da se veruva vo ~uda i nepredvidlivi<br />

sili. Vo objasnuvaweto na postanokot na dr`avata toj poa|a od prirodnata sostojba vo<br />

koja sekoj ~ovek e ednakov i ima prirodno pravo da se odr`i vo `ivot. No i drugite<br />

lu|e imaat vakvo pravo koe ne e ograni~eno i ne mo`e da se ograni~i. Ottamu<br />

proizleguva nedoverbata {to vodi do vojna na sekoj protiv sekogo. Za da se odr`i vo<br />

`ivot ~ovekot mo`e da odzema dobra i da ubiva i nema nikakvi moralni ili pravni<br />

pre~ki vo toa. No op{tata volja na site protiv site mo`e da dovede do istrebuvawe<br />

na ~ovekoviot rod. Za da se izbegne ovaa opasnost razumot e toj {to nalaga deka<br />

lu|eto treba da gi prenesat svoite neograni~eni prava vrz dr`avata koja }e ja zeme<br />

obvrskata da gi {titi nivnite `ivoti i imoti, Vidi: Hobz, T. Levijatan, Kultura,<br />

Beograd, 1961, str. 105-110.<br />

170)<br />

Ibid, str. 274.<br />

171)<br />

Ibid, str. 275.<br />

172)<br />

Ibid, str. 277.<br />

173)<br />

Ibid, str. 275.<br />

174)<br />

Ibid, str. 280.<br />

90


krivi~ni dela 175) . Pokraj toa bil uveren vo nevozmo`nosta za<br />

kaznuvawe na suverenot 176) . Nadvor od negovite otstapki stoi<br />

izrazeniot streme` za takvo kaznuvawe {to treba da bide srazmerno<br />

na te`inata na krivi~noto delo 177) . Toa se gleda od negoviot stav deka<br />

nanesenoto zlo (kaznata) ne smee da bide ni pomalo nitu pogolemo od<br />

zadovolstvoto {to prirodno go sledi izvr{uvaweto na krivi~noto<br />

delo. Vo dvata slu~ai veli Hobs, ve}e ne se raboti za kazna tuku za<br />

naneseno zlo {to se sveduva na cena ili otkup ili na akt na<br />

neprijatelstvo 178) .<br />

Po odnos na pra{aweto za registerot na kaznite Hobs e na<br />

linijata so koja ñ se pru`a podr{ka na ve}e postoe~kite kazni. Toa se:<br />

smrtnata kazna so ili bez predhodno izma~uvawe, telesnite kazni me|u<br />

koi go vbrojuva i li{uvaweto od telesni zadovolstva {to porano bile<br />

zakonski u`ivani, pari~nite kazni vo ~ii ramki gi pomestuva i<br />

konfiskacijata na imotot i obes~estuva~kite kazni (li{uvaweto na<br />

osudenite lica od nivnite {titovi, tituli i slu`bi, ili proglasuvawe<br />

deka se nesposobni vo idnina da gi steknuvaat) 179) , a na<br />

progonuvaweto mu go odre~uva karakterot na kaznata 180) .<br />

Hobs nakratko se zadr`uva i vrz celite na kaznata koi, spored<br />

nego, se sostojat vo naveduvaweto kako na storitelot taka i na drugite<br />

kon po~ituvawe na zakonot. Toj izri~no veli deka celta na kaznata ne<br />

e odmazda tuku popravawe na storitelot na zlostorstvoto ili<br />

zastra{uvawe na drugite zaradi nivno pravilo naso~uvawe 181) .<br />

Me|utoa, i pokraj toa {to ispravno smeta deka celta e sekoga{ ne{to<br />

idno toj ne go napu{ta terminot odmazda i veli: "deka odmazduvaj}i se<br />

t.e. nagraduvaj}i go zloto so drugo zlo (podvlekol Z.S.) lu|eto ne<br />

gledaat na minatoto zlo tuku na goleminata na idnoto dobro {to<br />

treba da dojde 182) . Kontradiktornosta na ovoj stav e o~igledna za{to<br />

zloto kako su{tina na odmazdata nikakvi dobri nameri ne mo`at da go<br />

napravat (pretvorat) vo nagrada. Faktot deka Hobs ja me{a su{tinata<br />

so celite na kaznata mo`e da se vidi i od zbrkata {to ja sozdava koga<br />

kaj vidovite na kaznite, a osobeno kaj kaznata zatvor go dopu{ta samo<br />

175)<br />

"Ako kaznata e ve}e odredena so zakon toga{ storitelot e podlo`en na taa kazna.<br />

Ako pak kaznata ne e opredelena, podlo`en e na arbitrerni kazni". Ibid, str. 258.<br />

176)<br />

Vidi: Ibid, str. 277 i 278.<br />

177)<br />

"Stepenot na te`inata na krivi~noto delo se opredeluva spored razni merila i se<br />

meri prvo, spored zloto koe pretstavuva izvor ili pri~ina, vtoro, spored zaraznosta<br />

na primerot, treto, spored {tetnosta na posledicite i ~etvrto, zemaj}i go vo vid<br />

vremeto, mestoto i liceto {to e vo pra{awe". Ibid, str. 267.<br />

178)<br />

Ibid, str. 276.<br />

179)<br />

Ibid, str. 278-279.<br />

180)<br />

Tolkuvaj}i ja prirodata na ovaa kazna toj smeta deka vo onie slu~ai koga ne e<br />

sledena so odzemawe na imotot i prihodite progonuvaweto ne e kazna tuku naprosto<br />

"samo promena na vozduhot" na onoj protiv kogo e izre~ena. Dokolku pak pri<br />

progonuvaweto se odzeme zemji{teto i drugite dobra na prestapnikot takvata merka<br />

treba da se pomesti me|u pari~nite kazni. Vidi: ibid, str. 280.<br />

181)<br />

Ibid, str. 134 i 276.<br />

182)<br />

Ibid. str. 134.<br />

91


stradaweto na osudenikot "zaboravaj}i" da go vklu~i i obrazlo`i ona<br />

{to go rekol za negovoto popravawe.<br />

Vo vrska so negovite stavovi za kaznata bitno e me|utoa, da se<br />

odbele`i zalo`bata za ednakvost pred zakonot. Kaznite opredeleni<br />

so zakonot treba da se primenuvaat vrz site bez ogled na ne~ie bogatstvo,<br />

plemenita krv ili pamet i zatoa treba da se spre~at raznovidnite<br />

prijatelski i srodni~ki vrski i podmituvawa na sudiite 183) . Za<br />

taa cel toj se zalaga za predviduvawe poostri kazni, za{to pogre{niot<br />

primer i probivaweto na paja`inata na zakonot 184) ja zgolemuvaat<br />

te`inata na deloto 185) .<br />

Pra{aweto za kaznata Xon Lok (John Lok, 1632-1704) 186) go<br />

izveduva od filozovskiot stav deka seto ona {to kaj ~ovekot predizvikuva<br />

zadovolstvo ili u`ivawe se narekuva "dobro", a ona {to<br />

predizvikuva bolka i neprijatnosti se narekuva "zlo". Dobroto vodi<br />

kon sre}ata na ~ovekot, a zloto kon nesre}ata 187) . Dobroto i zloto se,<br />

vsu{nost, soglasuvawe i nesoglasuvawe na na{ite volevi dejstvija so<br />

onoj zakon {to se temeli na voljata i mo}ta na zakonodavecot da<br />

donesuva dobro i zlo. A toa dobro i zlo, u`ivaweto i bolkata koi po<br />

naredba na zakonodavecot go sledat na{eto pridr`uvawe ili naru{uvawe<br />

na zakonot se ona {to go narekuvame nagrada i kazna 188) . Ottuka<br />

proizleguva deka sekoe naru{uvawe na zakonot e oli~enie na zloto,<br />

vr{ewe nepravda 189) i vrz nego treba da se nadovrze drugo zlo. Za<br />

izvr{eni ubistva sekoga{ sleduva smrtna kazna spored na~eloto: "Koj<br />

lie ~ove~ka krv, negovata krv od ~ovek da bide proliena" 190) . [to se<br />

odnesuva do polesnite prestapi, nivnite storiteli spored Lok treba<br />

da bidat kazneti vo onoj stepen i so tolku ostrina {to }e bidat<br />

183)<br />

Vidi: Ibid, str. 261.<br />

184)<br />

Ibid, str. 260.<br />

185)<br />

"Voop{to zemeno site krivi~ni dela se tolku pote{ki kolku {to predizvikuvaat<br />

pote`ok skandal, {to }e re~e dokolku pretstavuvaat kamen na prepnuvawe na slabite<br />

lu|e koi ne gledaat tolku na patot po koj odat kolku na svetlosta {to drugi lu|e pred<br />

niv ja nosat". Ibid, str. 271. Vidi i str. 267 i 271.<br />

186)<br />

Vo objasnuvaweto na dr`avata Lok isto taka trgnuva od prirodnata sostojba koja ja<br />

narekuva sostojba na sovr{ena sloboda kade site u`ivaat ednakvost (ramnopravnost i<br />

nezavisnost) i postapuvaat vo granicite na prirodnite zakoni. No kako i sekade i vo<br />

prirodnata sostojba se javuvaat prekr{iteli na zakonite (ovde prirodnite zakoni) i<br />

tie se gonat i kaznuvaat. Izrekuvaweto i izvr{uvaweto na kaznite im e dovereno na<br />

lu|eto voop{to i tie vo site slu~ai se javuvaat kako sudii. No kako takvi tie<br />

stanuvaat pristrasni kon sebe, svoite rodnini i prijateli, a od druga strana zlobata,<br />

strastite i odmazdata gi vodat daleku vo kaznuvaweto na drugite {to doveduva do<br />

neredi. Tokmu zatoa lu|eto se dogovaraat za sozdavawe na edno telo {to }e<br />

pretstavuva lek protiv tie neredi, a toa telo e dr`avata. Vidi: Parsons, T. Teorije o<br />

dru{tvu, Vuk Karad`i}, Beograd, 1969, str. 105-106.<br />

187)<br />

Vidi; Lok, D`. Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1962, str. 239 i natamu.<br />

188)<br />

Ibid, str. 377.<br />

189)<br />

"Ni{to ne mo`e da se smeta za nepravedno {to ne mu e sprotivno na nekoj zakon"<br />

Ibid, str. 233.<br />

190)<br />

Vidi: Persons, T. op. cit, str. 105.<br />

92


dovolni prestapnikot da go izvle~e podebeliot kraj, da mu se dade<br />

prilika za pokajuvawe i da se zapla{at ostanatite 191) .<br />

@an @ak Ruso (1712-1778) 192) malku se zanimaval so problemite<br />

na kaznata i kaznuvaweto. I toj sli~no kako Lok, a podocna i Holbah,<br />

najpove}e se interesiral za smrtnata kazna za koja nao|a poinakvo<br />

opravduvawe. So naru{uvaweto na op{testvenoto pravo prestapnikot<br />

stanuva buntovnik i predavnik na svojata tatkovina, veli Ruso. Toj<br />

prestanuva da bide nejzin ~len pa duri i vojuva protiv nea. Vo toj<br />

slu~aj opstanokot na dr`avata se kosi so negoviot opstanok. Eden od<br />

dvajcata mora da propadne, a koga vinovnikot se osuduva na smrt, toa se<br />

pravi protiv nego ne kako sprema dr`avjanin tuku kako sprema<br />

neprijatel. No, za razlika od Lok, Ruso se izjasnuva protiv za~estenata<br />

primena na smrtnite kazni smetaj}i deka tie se znak na slabost<br />

ili mrzlivost na dr`avata. Za{to nema zlostornik koj ne mo`e da se<br />

osposobi barem za ne{to, pa zatoa ne smee da se ubiva duri ni za<br />

primer, osven onoj ~ij opstanok e opasen za drugite 193) .<br />

[arl Monteskie ([arl Luj de Sekonda, baron od Bred i Monteskie,<br />

1689-1755) vo svoeto najpoznato delo "Za duhot na zakonot" (De L'esprit<br />

des lois) od 1748 godina ostro go kritikuva formalizmot i<br />

apstraktnosta na krivi~nite zakoni i dava predlozi za nivno<br />

sostavuvawe 194) . Toj re{itelno stanuva protiv denunciraweto 195) , primenata<br />

na tortura vo krivi~nata postapka 196) kako i protiv toa sudskata<br />

vlast da bide soedineta so bilo koj del od zakonodavnoto telo 197) .<br />

Monteskie mu se protivi i na zakonskoto i na sudskoto samovolie vo<br />

propi{uvaweto i izreknuvaweto na kaznite, a osobeno na izborot i<br />

primenata na te{ki i svirepi kazni. Me|utoa, i pokraj toa za golem<br />

del od negovite idei osobeno za onie vo vrska so kaznite i<br />

kaznuvaweto mo`e da se ka`e tokmu ona {to samiot mu go prefla na<br />

Tomas Mor: "deka pove}e zboruva za ona {to go pro~ital odo{o za ona<br />

{to go mislel" 198) .<br />

Spored Monteskie site zlostorstva mo`e da se podelat vo<br />

191)<br />

Ibid, str. 105-106.<br />

192)<br />

Ruso pretpostavuva deka vo prirodnata sostojba se javuvaat pre~ki {to go sopiraat<br />

~ovekovoto samoodr`uvawe i gi nadminuvaat silite na sekoj poedinec {to mo`e da gi<br />

upotrebi za da se odr`i vo taa sostojba. Zaradi sopstvenoto samoodr`uvawe<br />

poedinecot mora da go izmeni na~inot na `ivotot i da se zdru`i vo dr`ava<br />

obrazuvaj}i sili {to mo`at da gi nadminat silite od nadvor. Prirodnata sostojba ja<br />

zamisluval kako period vo koj ~ovekot bil sloboden, nezavisen i moralno nerasipan.<br />

So voveduvaweto na privatnata sopstvenost i podocna so razvojot na civilizacijata<br />

zasnovan vrz op{testvenata neednakvost lu|eto se izrasipale. Vidi: Ruso, @.@.<br />

Op{testveniot dogovor, Misla i dr. Skopje, 1978.<br />

193)<br />

Vidi: Ibid, str. 44-46.<br />

194)<br />

Monteskie, O duhu zakona, Tom II, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989, str. 295-300.<br />

195)<br />

Ibid, Tom I, str. 95 i 213.<br />

196)<br />

Ibid, Tom I, str. 106.<br />

197)<br />

Vo ovoj pogled Monteskie sepak dozvoluva tri isklu~oci, Vidi: ibid, Tom I, str. 183<br />

i natamu<br />

198)<br />

Vidi: ibid, Tom II, str. 301.<br />

93


~etiri grupi: prvite ja povreduvaat verata, vtorite moralot, tretite<br />

spokojstvoto, a ~etvrtite sigurnosta (bezbednosta) na gra|anite 199)<br />

Kazna e seto ona {to zakonot go narekuva kazna 200) . Taa e opravdana ako<br />

e izvedena od prirodata na ovie dela. Toga{ taa go gubi karakterot na<br />

nasilstvo i samovolie na zakonodavecot vrz gra|anite i stanuva izraz<br />

na nivnata politi~ka sloboda koja se sostoi vo bezbednosta, ili barem<br />

vo uverenosta za sopstvenata bezbednost 201) .<br />

Sledej}i ja predhodnata ideja vo prvata grupa Monteskie gi<br />

pomestuva samo onie zlostorstva so koi neposredno se povreduva<br />

vr{eweto na verski obredi. Kaznite {to treba da se izrekuvaat za tie<br />

dela mora da se sostojat vo li{uvaweto od site prednosti {to gi<br />

pru`a religijata: progonuvawe od hramovi, povremeno ili trajno<br />

isklu~uvawe od zaednicata na vernicite, izbegnuvawe na nivno prisustvo,<br />

izlo`uvawe na omraza, op~inuvawe 202) . Ona {to pritoa e<br />

zna~ajno e deka iako bil dlaboko religiozen ~ovek 203) koj na religijata<br />

i pridava zna~ajna uloga vo vospituvaweto na gra|anite, vospostavuvaweto<br />

mir me|u niv 204) , zgolemuvawe na mo}ta na zakonot 205) i<br />

stabilnosta na politi~koto ureduvawe, 206) toj bil protiv nejzinata<br />

zloupotreba, 207) osobeno vo kaznuvaweto tvrdej}i deka religijata treba<br />

da dava pove}e soveti odo{to propisi. Vo taa smisla se zalagal i za<br />

mo{ne golema pretpazlivost pri progonite na magijata i eresot 208) .<br />

Vo vtorata grupa spa|aat zlostorstvata protiv obi~aite od koi<br />

se gradi moralot vo edna zaednica. Za navreda na javniot moral ili<br />

moralot na poedincite kaznite se: skratuvawe na korista {to<br />

op{testvoto ja povrzalo so ~istotata na moralot, globi, izlo`uvawe<br />

na sram, prisilba na storitelot da se sokriva, javno posramuvawe,<br />

progonuvawe od gradot i op{testvoto, i, najposle, site kazni {to gi<br />

predviduva sudskata prekr{o~na postapka ako se dovolni da ja<br />

suzbijat preteranata smelost me|u polovite 209) .<br />

Tretata grupa zlostorstva ja so~inuvaat samo povedenijata so<br />

koi se zagrozuva spokojstvoto na gra|anite. Kaznite za ovie dela treba<br />

da se naso~eni protiv spokojstvoto na storitelot. Takvo dejstvo,<br />

199)<br />

Ibid, Tom I, str. 209.<br />

200)<br />

Ibid, Tom I, str. 97.<br />

201)<br />

Ibid, Tom I, str. 208-209.<br />

202)<br />

Ibid, Tom I, str. 210.<br />

203)<br />

Spored Monteskie onoj koj od religijata se pla{i i ja mrazi nalikuva na div yver<br />

koj go grize sinxirot {to go spre~uva da im se nafrli na minuva~ite, onoj koj ne se<br />

rakovodi od nekakva religija, e kako grozno `ivotno, koe se ~uvstvuva slobodno samo<br />

koga raspar~uva ili `dere". Ibid, Tom II, str. 136.<br />

204)<br />

Vidi: ibid, Tom II, str. 147.<br />

205)<br />

Vidi: ibid, Tom II, str. 144-145.<br />

206)<br />

Vidi: ibid, Tom II, str. 146.<br />

207)<br />

Ibid, Tom II, str. 148-149.<br />

208)<br />

Ibid, Tom I, str. 212. Pritoa Monteskie ne propu{ta da podvle~e: "Ovde ne rekov<br />

deka eresot ne treba voop{to da se kaznuva tuku velam deka vo toj pogled treba da se<br />

bide mo{ne pretpazliv". Ibid, Tom I, str. 213.<br />

209)<br />

Ibid, Tom I, str. 211.<br />

94


spored Monteskie mo`at da ostvarat: kaznite li{uvawe od sloboda,<br />

progonuvawe, popravnite merki kako i ostanatite kazni {to gi<br />

skrotuvaat nemirnite duhovi i gi vra}aat granicite na vospostaveniot<br />

poredok 210) .<br />

Za onie storiteli koi storile pote{ki zlostorstva protiv<br />

javniot red so koi ednovremeno se naru{uva sigurnosta na gra|anite.<br />

Monteskie predlaga telesni merki. Stanuva zbor za telesni kazni koi<br />

spored nego se "nekoj vid odmazda so koja op{testvoto mu ja skratuva<br />

sigurnosta na gra|aninot koga ovoj }e go li{i ili sakal da li{i od<br />

sigunost drug gra|anin 211) . Gra|aninot {to ja povredil sigurnosta na<br />

drug vo tolkava mera {to mu go odzel `ivotot, ili pomognal vo toa<br />

zaslu`uva smrt. "Smrtnata kazna e ne{to kako lek za bolnoto<br />

op{testvo" - veli Monteskie 212) . A koga se povreduva bezbednosta vo<br />

pogled na imotot, mo`e da se ima pri~ina kaznata da bide smrtna, no<br />

mo`ebi bi bilo podobro i popravedno kaznata da bide naso~ena kon<br />

odzemawe na imotni dobra. Toa bi moralo da bide taka koga site<br />

bogatstva bi bile zaedni~ki i podednakvi, no bidej}i na tu|ata<br />

sopstvenost pobrzo se naso~uvaat onie koi voop{to nemaat imot,<br />

pari~nata kazna treba da se zameni so telesna 213) .<br />

Od ovie osnovni stavovi vedna{ se zabele`uva deka Monteskie<br />

ne e protiv nitu edna od kaznite predvideni vo toga{niot represiven<br />

sistem. Toa go poka`uva negoviot strav, ili pomoderno ka`ano,<br />

negoviot uset za op{testvenata realnost vo vreme koga be{e opasno da<br />

se baraat poradikalni promeni vo sistemot na kaznite. Voden od tie<br />

pri~ini toj gi vlo`uva site svoi usilbi kon doka`uvawe deka so<br />

primenata na preventivnite merki, izreknuvawe poblagi kazni i so<br />

delumno humanizirawe na nivnoto izvr{uvawe mo`at da se postignat<br />

pogolemi efekti vo suzbivaweto na zlostorstvata. Vo taa smisla e<br />

negovoto tvrdewe deka dobriot zakonodavec treba pove}e da nastojuva<br />

da gi spre~uva zlostorstvata so toa {to }e gi razviva dobrite obi~ai,<br />

odo{to da izrekuva kazni 214) . Vo odbrana na idejata za poblago<br />

kaznuvawe istaknuva argumenti deka lu|eto se naviknuvaat na te{ki<br />

kazni i deka slabee stravot od niv za{to ~esto se primenuvaat i toa<br />

vrz site vidovi zlostorstva 215) . "Ako se razgleda pri~inata na taa<br />

iskol~enost", veli natamu Monteskie "}e se sogleda deka toa po~iva<br />

vo nekaznetiot zlostor, a ne vo ubla`uvaweto na kaznata" 216) .<br />

Vo zalagaweto na Monteskie za srazmernost me|u zlostorot i<br />

kaznata 217) lesno se prepoznatlivi ideite na Tomas Mor i pokraj<br />

negoviot nekorekten odnos kon ovoj avtor kogo voop{to ne go<br />

citira.<br />

210)<br />

Ibid, Tom I, str. 211.<br />

211)<br />

Ibid, Tom I, str. 211<br />

212)<br />

Ibid, Tom I, str. 211.<br />

213)<br />

Ibid, Tom I, str. 211-212.<br />

214)<br />

Ibid, Tom I, str. 96.<br />

215)<br />

Ibid, Tom I, str. 98-102.<br />

216)<br />

Ibid, Tom I, str. 99.<br />

217)<br />

Vidi: ibid, Tom I, str. 104-106.<br />

95


Najposle po odnos na humaniziraweto na na~inot na izvr{uvaweto<br />

na kaznite, Monteskie ne e tolku radikalen kolku {to obi~no<br />

mu se pripi{uva. Me|utoa, mora da se priznae deka vo ovoj pogled<br />

zna~at premnogu 218) i negovite skromni razmisluvawa, osobeno ako se<br />

znae deka se raboti za avtor koj, na primer, crncite ne gi smetal za<br />

lu|e 219) .<br />

Neosporuvaj}i go pridonesot i na drugite golemi misliteli od<br />

ovoj period na krajot sosema nakratko }e se zadr`ime i vrz opredeleni<br />

genijalni stavovi na Pol Holbah (1723-1789) kako na eden od<br />

najgolemite protivnici na sakralizacijata na op{testvenite pojavi, a<br />

me|u niv i kaznata i kaznuvaweto. Iako trgnuva od apsolutno<br />

deterministi~ki pozicii na ~ovekovata sloboda (fatalizam) toj<br />

sepak ne go negira pravoto na dr`avata da gi kaznuva prestapnicite 220) .<br />

Pritoa e osobeno protiv varvartstvoto so koe golem broj nacii gi<br />

kaznuvaat `rtvite na svojata lutina. Vo taa smisla Holbah veli: "Ako<br />

stvarno e vistina deka op{testvoto ima pravo da mu go odzeme<br />

`ivotot na svoite ~lenovi, ako stvarno e vistina deka smrtta na<br />

zlostornikot e beskorisna za nego, a korisna za op{testvoto {to bi<br />

trebalo podlaboko da se razgleda, ~ove~nosta e taa {to bara ovaa smrt<br />

barem da ne bide prosledena so nepotrebni zlostavuvawa so koi<br />

preterano strogite zakoni sakaat samata smrt da ja napravat u{te<br />

pote{ka. So taa svirepost nepotrebno se ma~i `rtvata {to se prinesuva<br />

na javna odmazda, go razdraznuva gleda~ot koj so~uvstvuva so<br />

nesre}nikot koj ofka od bolka i se stava na negova strana. Taa svirepost<br />

ne gi zastra{uva zlite koi gledaj}i gi surovostite stanuvaat<br />

u{te posurovi, u{te pogolemi yverovi, u{te pogolemi neprijateli na<br />

svoite sogra|ani. Koga kaznata so smrt bi bila poretka i bez bolka, bi<br />

218)<br />

Vidi, ibid, Tom I, str. 99, 220 i Tom II, str. 165, 172 i 245.<br />

219)<br />

"Nevozmo`no e i da se pomisli deka spomenatite su{testva se lu|e, za{to ako<br />

pretpostavime deka se lu|e, naskoro }e se poveruva deka nie samite ne sme<br />

hristijani"..."Onie za koi stanuva zbor crni se od glava do petici, nosot im e tolku<br />

splesnat taka {to e nevozmo`no nekoj da gi `ali". Ibid, Tom I, str. 270.<br />

220)<br />

"Ako op{testvoto ima pravo da se odr`uva, isto taka ima pravo da sozdade<br />

sredstva za toa svoe samoodr`uvawe. Tie negovi sredstva se zakonite koi pred voljata<br />

na lu|eto postavuvaat motivi {to imaat svojstvo da gi odvtatat lu|eto od {tetni<br />

postapki... No od druga strana, zakonot nema pravo da gi kaznuva onie na koi ne im<br />

pru`il nu`ni motivi {to mo`ele da vlijaat na nivnata volja. Nema pravo da gi<br />

kaznuva onie koi op{testvoto gi li{ilo od sredstvata za opstanok, mo`nostite da go<br />

ostvarat svoeto umeewe i svoite talenti, da rabotat za op{testvoto. Zakonot e<br />

nepraveden koga gi kaznuva za gre{kite koi tie morale da gi storat poradi potrebite<br />

na svojata priroda ili zaradi samoto ustrojstvo na op{testvoto. Zakonot e<br />

nepraveden i nerazumen koga gi kaznuva zatoa {to odele spored skolonostite koi<br />

samoto op{testvo, primerot, javnoto mislewe i op{testvenite ustanovi vo niv gi<br />

odgleduvaat. Najposle, zakonot ne e praveden koga ne opredeluva kazni {to se<br />

srazmerni na vistinskoto zlo {to na op{testvoto mu e naneseno. Kraen stepen na<br />

nepravda i na ludost e koga zakonot do taa mera e zaslepen i gi kaznuva onie koi na<br />

op{testvoto mu slu`at korisno". Holbah, P, op. cit. str. 152.<br />

96


imala pogolemo dejstvo 221) .<br />

Celta na kaznata Holbah ja gleda vo zasta{uva~kata mo} na<br />

predvidenata kazna sprema onie za koi se pretpostavuva deka mo`at da<br />

bidat zapla{eni. Prestapnicite treba da se kaznuvaat spored<br />

storenoto zlo i zasekoga{ da se onemozvo`at da mu {tetat na<br />

op{testvoto, no, kako {to toa ubavo go zabele`uva Holbah, ako nema<br />

nade` deka mo`at da se popravat.<br />

Ona {to me|utoa, e posebno zna~ajno kaj Holbah e negoviot stav<br />

deka dvi`e~kite sili {to se dovolni da gi odvratat lu|eto od<br />

zlostorstvata mo`at da se najdat samo nadvor od religioznite predrasudi<br />

i toa vo prevencijata koja i se pretpostavuva na prisilbata na<br />

zakonot, na kaznata. Glavnite sredstva na prevencija Holbah gi bara<br />

vo prv red vo vospituvaweto. ^ovekot e lo{ ne zatoa {to e takov<br />

roden, tuku zatoa {to takov e napraven 222) . Srceto na ~ovekot e po~va<br />

koja spored svojata priroda mo`e da proizveduva trwe kako i<br />

najkorisni rastenija i prijatno ovo{je, a toa zavisi od semeto koe vo<br />

nego }e bide zasadeno i gri`ata {to na semeto }e mu bide<br />

prosvetena 223) .<br />

Site napredni idei na ovie misliteli nezadr`livo se razvivaa<br />

i probivaa vo zemjite na Evropa vo periodot od XVI do po~etokot na<br />

XIX vek sozdavaj}i duhovna klima za pobeda na novite kapitalisti~ki<br />

op{testveni odnosi. Nivnata po~etna to~ka se nao|a vo kritikata na<br />

teorijata na besmrtnosta na du{ata i baraweto za osolboduvawe na<br />

naukata od stegite na crkvata. Nivnata kritika pretstavuva vistinska<br />

revolucija za{to vnimanieto na ~ovekot kone~no se svrtuva kon<br />

vistinskiot `ivot na zemjata, a toa zna~i i kon vistinskite sredstva<br />

za menuvawe na seto ona {to go popre~uva ostvaruvaweto na ~ovekot i<br />

op{testveniot razvoj. Ottuka }e proizleze i posebnoto mesto {to mu<br />

se dava na razumot vo opredeluvaweto na toj razvoj. Celokupnata<br />

istorija ne e ni{to drugo tuku istorija na borba na razumot protiv<br />

neznaeweto i predrasudite. Zatoa vo site ovie razmisluvawa be{e<br />

nesomneno prisuten streme`ot kon humanizacija na kaznata i<br />

unapreduvawe na krivi~noto pravosudstvo. Me|utoa, nivnite<br />

slobodoumni idei ne ostvarija skoro nikakov odraz vrz<br />

podobruvaweto na toga{nite sostojbi. Glavnata pri~ina za toa e {to<br />

sÒ u{te ne bea sozdadeni op{testvenoekonomski i politi~ki uslovi<br />

za koreniti promeni vo ova ~uvstvitelno podra~je na ~ovekoviot<br />

`ivot. Ottamu i upornoto nastojuvawe na crkvata i kanonskoto<br />

krivi~no pravo kon zadr`uvawe na najsurovite oblici na represija vo<br />

~ii sredstva vo prv red se gleda{e silata {to mo`e da gi zapre<br />

221)<br />

Ibid, str. 152-153.<br />

222)<br />

Vidi: ibid, str. 152.<br />

223)<br />

Ibid, str. 102 i 190. Vo ovaa smisla Holbah go veli i slednoto: "Sinot na ~ovek na<br />

visoka polo`ba u{te od detstvoto nau~il da saka vlast, i ako ima sre}a da se vovle~e<br />

pod pla{tot na protekcijata }e stane 'r|a i toa }e bide nekazneto. Prirodata zna~i<br />

ne gi sozdava lo{i lu|eto tuku na{ite ustanovi koi vrz niv dejstvuvaat da bidat<br />

takvi. Dete koe izrasnalo me|u razbojnici mo`e da stane samo zlostornik, da bilo<br />

vospituvano me|u ~esni lu|e, }e stanelo dobar ~ovek". Ibid, str. 234.<br />

97


naprednite dvi`ewa. So ogled na toa namesto do podobruvawe na<br />

sostojbite vo oblasta na kaznuvaweto obi~no doa|a{e do sprotivni<br />

efekti - do zasiluvawe na site vidovi na represija.<br />

98


G L A V A II<br />

OP[TESTVENA REAKCIJA SPREMA<br />

NEGATIVNITE ODNESUVAWA VO NOVIOT VEK<br />

I. VOVEDNI ZABELE[KI<br />

So francuskata revolucija od 1789 godina kone~no e<br />

vospostvaen kapitalisti~kiot op{testven poredok. Namesto feudalnite<br />

odnosi zasnovani vrz pot~inetost na kmetovite se preminuva<br />

kon sloboda na trudot i kapitalot {to pretstavuva ogromen ~ekor<br />

napred vo razvojot na proizvodnite sili. Naporedno so toj razvoj e<br />

sozdaden i {irok prostor za ostvaruvawe na site napredni idei me|u<br />

koi i onie na slobodata, bratstvoto i edinstvoto dobivaat principielno<br />

zna~ewe. Ovie idei stanaa motiv na novata bur`uaska klasa na<br />

koja i vo sferata na reguliraweto na op{testvenite odnosi i bea<br />

potrebni dlaboki ideolo{ki motivi na zacvrstuvawe na vlasta.<br />

Novonastanatiot splet na revolucionerni okolnosti ima{e golemo<br />

vlijanie za ostvaruvawe na seto ona {to e novo, progresivno i humano<br />

dokolku mu odi na raka na op{testveniot razvoj vo koj se gleda{e<br />

realizacijata na interesite na opredeleni grupi lu|e.<br />

Novonastanatite uslovi se onoj zna~aen faktor {to mu<br />

pogoduva{e na sevkupnite kapitalisti~ki potrebi. Takvite uslovi<br />

pretstavuvaa i pogodna op{testvena klima {to ovozmo`i da dojde do<br />

vistinska realizacija na krivi~nopravnite, a vo tie ramki i na penolo{kite<br />

barawa {to ve}e bea izrazeni vo naprednite misli na celokupniot<br />

pred kapitalisti~ki period. Me|u niv osobeno se izdvojuvaat<br />

onie {to bea zasnovani vrz naprednite misli od periodot na<br />

prosvetniot apsolutizam:<br />

- Zakonitost na krivi~noto pravo i izvr{uvaweto na kaznite,<br />

- Po~ituvawe na slobodite na gra|anite i nivna za{tita od<br />

samovolieto na sudot,<br />

- Ednakvost pred zakonot vo pogled na za{titata i kaznuvaweto<br />

na gra|anite,<br />

- Osloboduvawe od verskite vlijanija pri opredeluvaweto na<br />

krivi~nata odgovornost so potisnuvawe i ograni~uvawe na religioznite<br />

krivi~ni dela od registerot na kaznite,<br />

- Humanost vo kaznuvaweto, odnosno napu{tawe na svireposta<br />

vo kaznuvaweto, osloboduvawe od telesnite kazni i poretka primena<br />

na smrtnata kazna,<br />

- Postepeno zacvrstuvawe na idejata za socijalno<br />

99


preventivnata uloga na kaznuvaweto itn. itn.<br />

So afirmacijata na ovie barawa pretstavnicite na bur`uaskata<br />

klasa, vsu{nost, vr{at bespo{tedno raskinuvawe so religioznite<br />

predrasudi i i`iveanite dr`avnopravni institucii za da si obezbedat<br />

sigurnost vo ostvaruvaweto na svoite klasni interesi. Vo ovoj<br />

kontekst me|utoa, bi bilo nepravedno ako se zapostavi faktot deka<br />

po~etnite nastojuvawa na novata klasa bea su{tinski vrzani i za<br />

ostvaruvaweto na op{tite interesi. Bez ogled na ve{to sokrienite<br />

motivi koi slu`ea za celosno osvojuvawe na vlasta {to nabrzo potoa<br />

bea napu{teni, od nivnata gri`a za site proizlegoa i prvite<br />

liberalisti~ki i humani normativni akti. Vrz taa osnova najprvin<br />

be{e donesena poznatata Deklaracija za pravata na ~ovekot i gra|anite<br />

(26 avgust 1789). Vo nea i vo drugite akti na Ustavotvornoto<br />

sobranie 224) gorenavedenite barawa bea pretvoreni vo op{ti delotvorni<br />

na~ela 225) . Nabrzo potoa, na 6 oktomvri 1791 godina, e donesen i<br />

prviot bur`oaski krivi~en zakonik vo koj se dadeni cvrsti garancii<br />

na slobodite i pravata na ~ovekot niz edna sistematska pravna<br />

razrabotka na krivi~nopravnite na~ela. Vo ovoj zakonik za prv pat e<br />

primeneta zakondavno pravna tehnika spored koja zakonot e podelen na<br />

op{t ("Za kaznite") i poseben ("Za krivi~nite dela i kaznite") del.<br />

Vo op{tiot del bea razraboteni principite i institutite na<br />

krivi~noto pravo, a vo posebniot del oddelnite krivi~ni dela. I<br />

pokraj toa {to vakvata podelba ne be{e konsekventno sprovedena, taa<br />

ostana model za site podocne`ni krivi~ni zakonici.<br />

Od ona {to vo ovoj zakon e storeno vrz planot na kaznata<br />

posebno mesto zaslu`uva obemnoto ograni~uvawe na smrtnata kazna i<br />

sveduvawe na na~inot na nejzinoto izvr{uvawe isklu~ivo na gilotirawe.<br />

Telesnite kazni vo osnova se otstraneti, ukinata e konfiskacijata<br />

na imotot i do`ivotnoto li{uvawe od sloboda, voveden e<br />

poblag re`im vo pogled na kaznuvaweto na maloletnicite i sl.<br />

Me|utoa, od onoj moment koga bur`uazijata gi zajaknala svoite<br />

pozicii lesno se otka`a od dobar del na ideite {to bea vo polza na<br />

{irokite narodni masi. Najdobar dokaz za toa e ve}e Napoleonoviot<br />

krivi~en zakonik od 20 fevruari 1810 godina vo koj povtorno doa|a do<br />

224)<br />

Dekretite od 21 januari i 16-21 avgust 1700 godina za nacionalizacijata na<br />

crkovnite imoti i ukinuvaweto na drugite privilegii na crkvata i dr.<br />

225)<br />

Me|u ovie na~ela najva`ni se slednite: Ni eden ~ovek ne mo`e da bide obvinet,<br />

uapsen ili zadr`an osven vo slu~aite opredeleni so zakon i spored postapkata {to<br />

toj ja propi{al. Onie {to go pottiknuvaat, go zabrzuvaat izvr{uvaweto ili<br />

ovozmo`uvaat da se izvr{at samovolni naredbi, mora da bidat kazneti, no sekoj<br />

gra|anin povikan ili priveden vrz osnova na zakonot mora vedna{ da mu se pokori:<br />

negovoto sprotivstavuvawe se smeta za prestap (~l. 7). Zakonot mora da vovede samo<br />

strogi i o~igledno nu`ni kazni, a nikoj ne mo`e da bide kaznet osven vrz osnova na<br />

donesen zakon {to bil proglasen pred deliktot i ako zakonito e primenet (~l. 8).<br />

Bidej}i sekoj ~ovek se smeta za nevin se dodeka ne se proglasi za vinoven, ako<br />

negovoto apsewe se smeta za neophodno, sekoja strogost {to ne e nu`na za<br />

obezbeduvawe na negovoto prisustvo mora strogo da bide ograni~ena so zakon (~l. 9).<br />

Vidi: Deklaracija o pravima ~oveka i grad`anstva, Arhiv, Beograd, 1968/4, str. 621-623.<br />

100


poostruvawe na kaznuvaweto osobeno vo onie oblasti {to zna~at<br />

direktno zadirawe vo ve}e vospostavenite kapitalisti~ki op{testveni<br />

odnosi. So ovoj zakon zna~itelno se zgolemi brojot na zakanite<br />

osobeno za tn. politi~ki krivi~ni dela za koi naj~esto bea<br />

predvideni smrtni kazni. Vo nego se vrateni i nekoi kazni od minatoto<br />

kako na primer telesnite i obes~estuva~kite kazni bilo kako<br />

samostojni merki (`igosuvawe so v`e{teno `elezo i sl.) ili kako<br />

dopolnitelni izma~uvawa (otsekuvawe na rakata pred izvr{uvaweto<br />

na smrtnata kazna za paricid) i sl.<br />

Nakratko Code Napoleon e prviot klasen bur`uaski krivi~en<br />

zakonik {to zaedno so Bavarskiot Krivi~en zakonik od 1813 godina<br />

ostvaril golemo vlijanie vrz ostanatite zakoni doneseni do krajot na<br />

XIX vek vo koi se izrazuvaat interesite na tn. liberalen kapitalizam<br />

226) .<br />

Vo edno kratko rezime na op{testvenata reakcija vrz<br />

negativnite odnesuvawa vo po~etokot na noviot vek bi mo`ele da se<br />

opredelime za slednite bitni karakteristiki. Najprvin, mora da se<br />

priznae radikalnosta na presvrtot kon humanizacija vo oblasta na<br />

kaznuvaweto. Zaradi ova obele`je vo penolo{kata literatura ~esta e<br />

opredelbata na ovoj period so nazivot humanitaren period vo suzbivaweto<br />

na kriminalitetot {to neosporno e to~no ako se stavi vo<br />

korelacija so porane{noto bezzakonie i svirepo kaznuvawe. Ne smee<br />

me|utoa nikoga{ da se gubi od vid deka odmazdata i zastra{uvaweto<br />

ostanaa negovi osnovni karakteristiki. Toa }e se protega se do<br />

poslednata ~etvrtina od XIX vek koga }e dojde do sodr`aen priod kon<br />

prevospituvaweto i pomo{ta na zlostornicite. Do toj moment koj se<br />

vrzuva so pojavata na novite {koli vo krivi~noto pravo kaznite bea<br />

edinstvenoto i vo osnova retributivno sredstvo so koe isklu~ivo se<br />

vode{e smetka za izrazuvawe na op{testveniot prekor sprema<br />

poedinecot. Koga se postavuvaat takvi na~ela spored zborovite na<br />

Ansel, toga{ op{testvoto na poedinecot ne mu dol`i ni{to pove}e<br />

osven apstraktnata za{tita na zakonot. Osudenikot od druga strana ne<br />

mu dol`i na op{testvoto ni{to pove}e osven da go plati svojot dolg,<br />

da ja izdr`i kaznata 227) .<br />

Gorniot prigovor sepak ne go namaluva sevkupnoto zna~ewe na<br />

ovoj period. Negoviot pridones sepak ostanuva zna~aen i pokraj toa<br />

{to izostanaa o~ekuvanite rezlutati vrz planot na suzbivaweto na<br />

kriminalitetot i toa, vo prv red, zaradi ru{eweto na srednovekovno-<br />

226)<br />

Me|u pozna~ajnite krivi~ni zakoni od ovoj period vo krivi~nopravnata teorija<br />

obi~no se naveduvaat: Pruskiot krivi~en zakonik od 1851 godina {to bil pripremen<br />

u{te vo 1826 godina, a se odlikuva so ne{to pohuman kaznen sistem iako e sozaden<br />

spored napoleonoviot kodeks. Ovoj zakonik slu`el kako primer za izrabotka na<br />

srpskiot krivi~en zakonik od 1860 godina. Avstriskiot krivi~en zakonik od 1852<br />

godina koj be{e vo sila i vo Hrvatska i Slovenija od 1 januari 1930 godina. Me|u niv<br />

se pomestuva i krivi~niot zakonik na germanskoto carstvo od 1871 koj so niza izmeni<br />

i dopolnuvawa i do denes e vo sila vo Germanija.<br />

227)<br />

Ancel, M. Karakteristi~na obele`ja moderne politike suzbijanja kriminaliteta, Zbornik<br />

radova Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1960/1, str. 63.<br />

101


to mra~ni{tvo i otvorawe na procesite vo koi vrz sosema novi osnovi<br />

se opredeluva polo`bata na ~ovekot vo op{testvoto i za{titata na<br />

negovite sevkupni prava i odnosi. A toa e onoj svetol motiv {to }e<br />

vodi kon permanentni reformi na krivi~nopravnoto zakonodavstvo<br />

osobeno vo onoj del {to se odnesuva na kaznite i nivnata primena.<br />

II. RAZVOJ NA PENOLO[KATA MISLA VO NOVIOT VEK<br />

Seto ona {to ocenuvaj}i go po~etokot na eden nov pristap vo<br />

re{avaweto na op{tite i vo tie ramki na krivi~nopravnite i penolo-<br />

{kite problemi go rekovme ponapred, mo`e jasno da se sogleda niz<br />

pridonesot na tn. sudir na krivi~no pravnite {koli. Stanuva zbor za<br />

takov zbir na idei, mislewa i stavovi {to vo zavisnost od osnovnite<br />

pojdovni pozicii mo`at da se grupiraat vo nekolku posebni u~ewa. Vo<br />

niv se ogleduva natamo{nata razrabotka na site pra{awa i problemi<br />

{to stojat vo vrska so kriminalitetot i, {to za nas e osobeno va`no,<br />

so evolutivnite promeni vo prakti~nata realizacija na kaznite, a<br />

podocna i na drugite vidovi krivi~ni sankcii. Ottamu i potrebata da<br />

gi prika`eme nivnite osnovni stojali{ta.<br />

1. KLASI^NA [KOLA<br />

1. Kon krajot na XVIII vek se pojavi klasi~nata {kola kako<br />

humanisti~ka reakcija za za{tita na li~nosta od bezzakonieto i<br />

arbitrernosta na feudalnoto krivi~no pravo i pravosudstvo, i za taa<br />

cel gi istakna principite na zakonitost, apsolutno slobodna volja,<br />

ednakva krivi~na odgovornost na site i apsolutno opredeleni kazni.<br />

Nejzinite najzna~ajni pretstavnici bea: Cezare Bekarija, Anselm<br />

Foerbah i Xeremi Bentam kako napredno krilo, i Kant, Hegel i<br />

Zaharie, kako nejzino rekcionerno krilo.<br />

2. Za sfa}aweto na ovaa {kola e karakteristi~no celosno<br />

zapostavuvawe na storitelot na krivi~noto delo: toj se sfa}a kako<br />

apsolutno su{testvo napolno izolirano od osobinite na svojata<br />

li~nost i okolnostite na op{testveniot `ivot. Storitelot e<br />

gre{nik {to slobodno se re{il za krivi~noto delo i poradi toa mora<br />

da mu go vrati svojot dolg na op{testvoto, da ja plati cenata na<br />

zlostorstvoto i da strada. Kaznuvaweto treba da vodi smetka samo za<br />

mo`nosta za izrazuvawe na taa slobodna volja, odnosno samo za presmetlivosta<br />

i vinata na storitelot dodeka li~nite svojstva i<br />

okolnostite {to gi navele na izvr{uvawe na krivi~noto delo se<br />

irelevantni 228) . Na toj na~in storitelot e napolno zapostaven i isklu-<br />

228)<br />

Sudijata go gleda storitelot kako toj da se nao|a pod stakleno yvono, te. napolno<br />

izolirano od negovata organska i socijalna uslovenost. Na toga{nite pravnici im se<br />

~inelo deka uva`uvaweto na li~nosta na storitelot kaj odmeruvaweto na kaznata i<br />

izborot na tretmanot vo kazneniot zavod e isto taka nepravedno kako koga trgovecot<br />

bi ja menuval cenata na svojata stoka vo zavisnost od kupovnata mo} na sekoj<br />

102


~en od domenot na interesiraweto na krivi~noto pravo, a celokupnoto<br />

vnimanie se svrtuva kon krivi~noto delo ~ii {to objektivni<br />

okolnosti se zemeni kako glaven kriterium pri odmeruvaweto na<br />

kaznata. Trgnuvaj}i od ovoj fakt slobodno mo`e da se ka`e deka<br />

pretstavnicite na ovaa {kola ne ja poznavale individualizacijata na<br />

kaznata {to ja zema predvid li~nosta na storitelot. Me|utoa, ovaa<br />

{kola go zastapuva{e na~eloto na objektivna individualizacija -<br />

individualizacija na kaznata vo odnos na krivi~noto delo, za{to pri<br />

odmeruvaweto na kaznata vode{e smetka za te`inata na storenoto 229) .<br />

Spored klasi~arite kaznata ja determinira prirodata na krivi~noto<br />

delo, negovata opredelenost vo zakonskite propisi e glavniot<br />

kriterium {to go opredeluva izborot i odmeruvaweto na kaznata.<br />

Kaznata se diferencira spored kategoriite na krivi~nite dela i e<br />

fiksirana od strana na zakonodavecot. Na toj na~in na sudijata mu<br />

preostanuva samo mo`nosta da ja primeni "zakonskata tarifa". Taa se<br />

pojavuva kako nekoj vid stoka, kako ne{to so ~ija pomo{ mo`e da se<br />

kupi drug vid stoka - zlostorstvoto: ispa|a deka dr`avata so svoite<br />

sudovi ne e ni{to drugo tuku trgovec so ovie stoki a zakonodavecot -<br />

cenovnik so ~ija pomo{ se vr{i taa trgovija 230) . Toa e impersonalizam<br />

i krivi~na dozimetrija pri odmeruvaweto na kaznata 231) . Poradi seto<br />

toa mo`e da se ka`e deka se raboti za individualizacijata na kaznata<br />

vrz osnova na pravi~nosta i generalnata prevencija {to vo prilagoduvaweto<br />

na kaznata vrz konkretnite slu~ai trgnuva od objektivnite<br />

okolnosti na poedine~noto delo bez da se vodi smetka za li~nosta<br />

na storitelot koja ostanuva bez vlijanie vo odnos na izborot i<br />

odmeruvaweto na kaznata.<br />

3. Treba da se istakne i toa deka ovaa {kola se zalaga{e za<br />

kazni (vo ~ii ramki kaznata li{uvawe od sloboda go zazema najzna-<br />

~ajnoto mesto, i toa dolgotrajnite kazni kako supstituti na smrtnite<br />

kazni) kako edinstveni krivi~ni sankcii. Kako merka {to treba da<br />

ovozmo`i obnovuvawe na pravniot poredok, kaznata ima retributiven<br />

karakter, odnosno nejzinata funkcija e odmazda i stradawe {to se<br />

postignuva so izolacija i intimidacija. Ova se postignuva taka {to<br />

dol`inata na kaznata se odmeruva proporcionalno so storenoto zlo.<br />

Vakvite sfa}awa vlijaea i vrz re`imot na izdr`uvaweto na<br />

kaznata vo zatvorite vo po~etokot na XIX vek. Zatvorenicite ne se<br />

prevospituvaa za{to na ovaa {kola í be{e tu|a idejata za resocijalipoedine~en<br />

kupuva~. Zlatari~, B. Nove tendencije u nauci krivi~nog prava, Na{a zakonitost,<br />

Zagreb, 1954/4, str. 199.<br />

229)<br />

Iako se raboti samo za delumna (samo zakonska) individualizacija na kaznata vo<br />

literaturata se smeta deka principot na individualizacijata za prv pat go vovela<br />

klasi~nata {kola. Vidi: Stai}, A, Na~ela legaliteta i individualizacije kazne u krivi~nom<br />

pravu FNRJ, Arhiv, Beograd, 1952/1, str, 445 i ^ejovi}, B. Istoriski razvoj principa<br />

individualizacie krivi~nih sankcija, Arhiv, Beograd, 1971/2-3, str. 301-302.<br />

230)<br />

Vidi: Primorac, I. Prestup i kazna (rasprava o moralnosti kazne), NIP Mladost, Beograd,<br />

1978, str. 44.<br />

231)<br />

^ejovi~, B. op. cit. str. 301.<br />

103


zacija i pomo{ na kriminalcite 232) . Tie bea dr`ani vo tesni i nehigienski<br />

kelii so primena na surov re`im od koj proizleguvaa<br />

mnogubrojni negativni posledici. Vo takvi uslovi edinstvena cel na<br />

kaznata li{uvawe od sloboda be{e da se spre~i begstvoto na<br />

osudenite lica, a klasifikacijata se ograni~uva{e na podelba na<br />

zatvorenicite vo nekolku kategorii (ma`i, `eni, deca i du{evno<br />

bolni lica) koi bea dr`ani vo posebni ustanovi. Nikakva druga<br />

podelba na zatvorenicite glavno ne postoe{e 233) .<br />

4. Klasi~nata {kola donese golem napredok vo odnos na<br />

feudalnoto krivi~no pravo. Nejzinite pozitivni na~ela ovozmo`ija<br />

od oblasta na diskrecionata politika na feudalnoto krivi~no pravo<br />

da se prejde vo oblasta na strogo zakonsko regulirawe na nedozvolenite<br />

me|u~ove~ki odnosi. Vrz taa osnova se nadgradi i minucioznata<br />

teoretska razrabotka na osnovnite instituti na krivi~noto pravo<br />

koja {to e zna~ajna i od aspekt na sovremenoto krivi~no pravo 234) .<br />

Me|utoa, razvivaj}i ja do maksimum krivi~nopravnata dogmatika ovaa<br />

{kola ispu{ti od vid deka krivi~nopravnite problemi: krivi~noto<br />

delo, storitelot i kaznata ne se apstraktni logi~ki kategorii tuku<br />

realni op{testveni pojavi podlo`ni na promeni. Ottamu proizleguvaat<br />

i konkretnite prigovori {to mo`at da se upatat na ovaa {kola:<br />

- Ako krivi~noto delo se sfa}a samo kako povreda na ona {to<br />

odnapred podrobno e predvideno so normite, toga{ toa ne e ni{to<br />

drugo tuku juridi~ki fenomen ili apstraktna kategorija od sferata<br />

na pravnata tehnika. Ottamu i nerealnosta na zaklu~okot deka samo so<br />

podobruvawe (usovr{uvawe) na krivi~niot zakon mo`e da se opfati<br />

seta realnost na kriminalitetot i da se vodi uspe{na borba protiv<br />

nego.<br />

- So ova u~ewe vo celost se zapostavuva izu~uvaweto na<br />

storitelot na deloto. Toj e sokrien zad odredbite za krivi~noto delo<br />

i kaznata, kako bezli~no bitie {to e napolno izolirano od negovata<br />

biolo{ka i socijalna uslovenost. Ili so drugi zborovi, ovde voop{to<br />

ne se vodi smetka za li~nosta na storitelot, za negovite negativni i<br />

pozitivni svojstva i okolnostite {to go navele kon kriminalen akt.<br />

Storitelot e samo objekt {to zaradi svoeto zlodelo treba da mu se<br />

oddol`i na op{testvoto.<br />

- Golem nedostatok na ovaa {kola e i toa {to krivi~nata<br />

ogovornost ja vrzuva za apstraktnata sloboda na vinovnikot: za toa<br />

deka toj sekoga{ na ist na~in se re{ava da izvr{i krivi~no delo iako<br />

bil vo sostojba da se odlu~i za sprotivnoto. Spored ova u~ewe sekoj<br />

~ovek e podednakvo sloboden vo svoeto odnesuvawe pa spored toa<br />

zaslu`uva i ednakov moralen prekor za storenoto zlo. Voljata ne<br />

232)<br />

Vidi: Ancel, M. op. cit, str. 8.<br />

233)<br />

Vidi: Davidovi}, D. i dr. Kategorizacija kazneno-popravnih ustanova i klasifikacija<br />

osu|enih lica u Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1970, str. 22-23.<br />

234)<br />

Klasi~nata {kola ja usovr{i krivi~nopravnata tehnika na krivi~noto<br />

zakonodavstvo, a vo naukata na krivi~noto pravo visoko ja razvi dogmatikata<br />

razrabotuvaj}i gi nejzinite osnovni poimi i instituti i gi povrza vo logi~en i<br />

koherenten sistem. Zlatari}, B, Krivi~no pravo, prvi svezak, Zagreb, 1972, str. 43.<br />

104


zavisi od konkrenata li~nost, od ~ovekovite poednine~ni osobini.<br />

Taa e apsolutna, podednakvo svojstvena na sekoj ~ovek sfaten kako<br />

uniformno, apstraktno bitie.<br />

- [to se odnesuva do kaznata poznat e nivniot stav deka taa e<br />

zlo {to se primenuva zaradi storenoto zlo na onoj od ~ija slobodna<br />

volja zaviselo dali }e se izvr{i ili nema da se izvr{i deloto. Od<br />

slobodnata volja proizleguva negovata moralna odgovornost, a oblikot<br />

na vinata (umisla ili nebre`nost) i visoko istaknatoto na~elo<br />

na spravedlivosta baraat da se vozvrati so ednakvo zlo, odnosno so<br />

takvo zlo {to odgovara na te`inata na deloto. Sudijata e toj {to<br />

treba da ja konstatira povredenata norma, da go utvrdi vinovnikot i<br />

vrz nego da ja primeni ve}e odnapred opredelenata kazna. Negova<br />

zada~a e so matemati~ko sobirawe i odzemawe na ote`nuva~kite i<br />

olesnuva~kite okolnosti {to zakonot apstraktno gi propi{al da<br />

izvr{i sudska individualizacija na kaznata 235) . So izrekuvaweto na<br />

takva kazna zavr{uva ne samo negoviot tuku i op{testveniot interes<br />

za nea. Nejzinoto izvr{uvawe e sporedna rabota. Eventualniot neuspeh<br />

vrz planot na suzbivaweto na kriminalitetot ne zadira vo<br />

neefikasnosta na izvr{uvaweto na kaznata tuku vo domenot na<br />

nivnoto striktno predviduvawe vo zakonot, vo nesovr{enosta na<br />

pozitivniot kaznen sistem. A od toa deka borbata protiv kriminalitetot<br />

mo`e da se vodi isklu~ivo so primena na kazni za{to samo tie<br />

imaat mo} da vliajat vrz voljata na ~ovekot, proizleguva i dlabokata<br />

nezainteresiranost za ispituvawe na pri~inite na kriminalitetot.<br />

Ovaa {kola, vsu{nost, voop{to ne se zanimavala so socijalnite<br />

pri~ini na kriminalitetot nitu pak so pri~inite {to le`at vo<br />

biolo{kata i psiholo{kata priroda na ~ovekot.<br />

- Neprifatlivi se i dominantnite pozicii po odnos na<br />

celite na kaznata. Kaj nea preovladuva{e sfa}aweto deka kaznata ima<br />

dve funkcii: edna, so izolacija da se oslobodi i za{titi op{testvoto<br />

od zlostornicite koi treba da stradaat za storeniot grev, i druga, koja<br />

avtomatski proizleguva od su{tinata na kaznata, da se zapla{at<br />

eventualnite idni zlostornici so predo~uvawe na ona {to i niv gi<br />

~eka dokolku se re{at da ja iskoristat svojata sloboda vo negativna<br />

nasoka.<br />

235)<br />

Ovoj inpersonalisti~ki pristap, vsu{nost, doveduva{e do toa kako glavni<br />

kriteriumi za odmeruvawe na kaznata da se javat objektivnite okolnosti, a vo prv red<br />

te`inata na krivi~noto delo. Toa obezbeduva{e edna slepa pravoliniska, apstraktna<br />

pravda koja su{tinski posmatrano sepak ne be{e pravda za{to prenebregnuvaj}i gi<br />

specifi~nite biopsihi~ki i socijalni faktori na kriminalnoto povedenie na<br />

konkretniot storitel - so ista kazna pogoduva{e razni slu~ai. Atanackovi}, D.<br />

<strong>Penologija</strong>, str. 36.<br />

105


a) ^ezare Bekarija<br />

^ezare Bekarija (Cesare Beccaria, 1738-1794) 236) se smeta za<br />

osniva~ na klasi~nata {kola i pretstavnik na nejzinoto napredno<br />

krilo. Poznat e po svoeto delo "Za zlostorstvata i kaznite" ("Dei<br />

delitti e delle pene") od 1764 godina, so koe izvr{i najostra kritika na<br />

srednovekovnoto surovo krivi~no pravo i arbitrernoto pravosudstvo.<br />

So ova, najprvin anonimno objaveno, delo predizvika silen revolt kaj<br />

aristokratskite krugovi, no istovremeno dobi i sesrdna podr{ka od<br />

strana na naprednite misliteli na toa vreme. Vo nego izlo`il golem<br />

broj od ve}e poznatite idei na Lok, Ruso, Monteskie i francuskite<br />

prosvetiteli {to ni za ronka ne go namaluvaat zna~eweto na negoviot<br />

obid so koj za prv pat na edno mesto se grupiraat i prodlabo~uvaat<br />

krivi~nopravnite problemi me|u koi sosema dobro se vklopuvaat i<br />

opredelen broj originalni predlozi. Vo ovaa mala kni{ka {to bez<br />

nekoja nau~na sistemati~nost e pi{uvana na mo{ne popularen na~in,<br />

se sodr`ani brojni razmisluvawa za ~ii {to komentar e potreben<br />

dvojno pogolem prostor. Od tie pri~ini }e se zadr`ime samo vrz<br />

poso~uvaweto na nekoi negovi osnovni stavovi {to vo prv red se<br />

odnesuvaat na kaznata.<br />

Filozofskata osnova na negovite idei za kaznata kako i za<br />

ostanatite krivi~nopravni problemi e prosveteniot racionalizam<br />

potpren vrz teorijata na op{testveniot dogovor. So toj pretpostaven<br />

dogovor sekoj poedinec se otka`al od najmaliot del na svoite<br />

sopstveni slobodi za da u`iva vo spokojstvoto i sigurnosta {to gi<br />

nudi nivniot ostatok. Ottamu poteknuva dr`avata na koja kaznata i e<br />

otstapena kako nu`no potrebno sredstvo za spre~uvawe na neograni~enoto<br />

nadirawe na poedine~nite interesi od koi se ra|aat zlostorstvata<br />

{to nikomu ne mu se od korist. Vrz taa osnova se nudi nova<br />

utilitaristi~ka zasnovanost na pravniot osnov na kaznata i voop{to<br />

na samiot zakon koj treba da vodi kon "{to e mo`no pogolema sre}a,<br />

podelena na {to e mo`no pogolem broj na lu|e" 237) .<br />

Vo zaklu~ocite na svoeto delo Bekarija naveduva deka niedna<br />

236)<br />

Cesare Bonasana Marchise de Beccaria, poteknuva od plemenito semejstvo. Iako<br />

roden vo Milano i toj kako i ostanatite aristokratski deca prvite osum godini gi<br />

pominal vo ezuitskoto {kolo vo Parma. Potoa preo|a na univerzitetot vo Pavija<br />

kade zavr{uva pravo i na dvaesetgodi{na vozrast doktorira, {to so ogled na<br />

toga{niot re`im na studirawe ne bilo ni{to neobi~no. Iako bil pravnik toj<br />

prete`no se interesiral za matematikata i poezijata se do momentot koga se zapoznal<br />

so bra}ata Pjetro i Aleksandro Veri. Pod nivno vlijanie i od niv pru`enata<br />

mo`nost da poseti nekoi zatvori i da se zapoznae so nivnite problemi dlaboko se<br />

zainteresiral za celokupniot kaznen sistem. Od toj interes }e proizleze i negovoto<br />

zna~ajno delo {to }e mu obezbedi istorisko mesto vo teorijata na krivi~noto pravo i<br />

penologijata. Za negoviot `ivot i zna~eweto na ova delo vidi pove}e: Cvitani}, A,<br />

Cesare Baccaria, O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, str. 5-62 (Predgovor) i Ignjatovi},<br />

D`. Bekarijine ideje o krivi~nom pravu, Arhiv, Beograd, 1988/4, str. 661-685.<br />

237)<br />

Vidi: Baccaria, C, O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, vo prevod na Cviteani}, A.<br />

str. 69.<br />

106


kazna ne smee da bide nasilstvo na poedinecot ili pove}emina vrz<br />

nekoj gra|anin. Zatoa kaznata treba da bide javna, itna, {to e mo`no<br />

poblaga, srazmerna na zlostorstvoto i so zakon predvidena. Toa se,<br />

vsu{nost, samo del od ideite {to Bekarija sakal da gi afirmira vo<br />

rang na bezuslovni na~ela.<br />

Kaznite treba da bidat javni. Ova na~elo upatuva na toa deka<br />

javnosta treba da se zapoznae so na~inot na izvr{uvaweto na kaznite<br />

{to im se izre~eni na zlostornicite za{to so toa se predizvikuva<br />

korisen strav kaj gra|anite. Ottamu proizleguva deka Bekarija<br />

rakovoden od celite {to gi postavuva na kaznata ne e protivnik na<br />

nivnoto egzemplarno izvr{uvawe pred javnosta. Naprotiv, toa e biten<br />

uslov {to treba da se obezbedi i kaj kaznite li{uvawe od sloboda za<br />

vinovnikot da bide "izlo`en na pogledite na svoite sogra|ani" 238)<br />

duri i toga{ koga se raboti za takvi kazni {to se izre~eni za polesni<br />

prestapi 239) .<br />

Kaznite treba da bidat itni i neizbe`ni. Kaznata treba da<br />

sleduva {to poitno po izvr{enoto zlostorstvo, veli Bekarija. Toa e<br />

potrebno za da ne izostane neposredniot vpe~atok kaj storitelot za<br />

neisplatlivosta na deloto, a vo o~ite na drugite da ne oslabat<br />

~uvstvata na zgrozuvawe i strav od kaznata 240) .<br />

Kaznata treba da e neizbe`na, za{to "neizbe`nosta makar i na<br />

blagata kazna sekoga{ }e vlijae posilno vrz ~ovekot odo{to stravot<br />

od pote{kata kazna, ako toj strav e svrzan so nade` deka kaznata }e se<br />

izbegne" 241) .<br />

Kaznite treba da se nu`ni i srazmerni na zlostorot. Kaznata<br />

e nu`na (legitimna) ako e spravedliva, pa spored toa e i moralno<br />

opravdana ako "pove}e mu odgovara na prirodata na zlostorstvoto" 242) .<br />

Za toa e "dovolno so sebe da nosi zlo koe ja nadminuva korista koja bi<br />

mo`ela da se postigne so zlostorstvo. Vo toa zlo treba da se zasmeta i<br />

neizbe`nosta na kaznata i zagubata na korista {to so sebe bi ja<br />

donelo zlostorstvoto. Seto ona {to odi nad toa, nosi pe~at na<br />

tiranija" 243) . Spored toa "vistinska i edinstvena mera na kaznata za<br />

storenoto zlostorstvo e {tetata {to mu se nanesuva na op{testvoto, a<br />

ne kako {to nekoi mislat namerata na storitelot" 244) .<br />

Na~elo na blagost vo kaznuvaweto. Bekarija uka`uva na<br />

nekorisnosta od primena na strogi kazni na koi im be{e nakloneto ne<br />

samo toga{noto zakonodavstvo tuku i obi~nata moralna svest 245) .<br />

238)<br />

Ibid, str. 107.<br />

239)<br />

Ibid, str. 110.<br />

240)<br />

Ibid, str. 95.<br />

241)<br />

Ibid, str. 102.<br />

242)<br />

Ibid, str. 95.<br />

243)<br />

Ibid, str. 102.<br />

244)<br />

Ibid, str. 78.<br />

245)<br />

Vo ovaa smisla toj veli: "Prepu{taj}i im se na najneposrednite ~uvstva lu|eto<br />

sakaat strogi zakoni iako blagite zakoni pove}e bi odgovarale na nivnite interesi<br />

za{to i samite se podredeni na zakonite. No stravot nikoj da ne nÒ povredii e<br />

pogolem od `elbata da go povredime drugiot". Ibid, str. 119.<br />

107


Protiv brutalnite kazni gi predo~uva nivnite kontraproduktivni<br />

efekti 246) sledej}i ja idejata na Tomas Mor deka zgolemuvaweto na<br />

strogosta mo`e da vodi samo kon zasiluvawe na smelosta da se izbegne<br />

kaznata za edno delo so toa {to }e se storat pove}e zlostorstva 247) .<br />

Kaznite treba da bidat li~ni. Ova na~elo se ostvaruva<br />

dokolku kaznite ne gi dopiraat interesite na bliskite srodnici na<br />

zlostornikot, ili kako {to toa kratko umee da go ka`e samiot<br />

Bekarija: "politi~kata sloboda na lu|eto bara kaznite da bidat isklu-<br />

~ivo li~ni" 248) .<br />

Na~elo na ednakvost vo kaznuvaweto. Kaznite "mora da bidat<br />

ednakvi kako za prviot taka i za posledniot gra|anin" 249) za da se<br />

izbegnat fluidnite privilegii {to se vo zavisnost od op{testvenata<br />

polo`ba na onoj {to storil zlostorstvo. Kaznite mora da bidat vo<br />

srazmernost me|u sebe i sprema zlostorstvoto, ne samo vo pogled na<br />

svojata te`ina, tuku i vo pogled na na~inot na izvr{uvaweto 250) , bez<br />

ogled na faktot {to "ednakvosta na kaznite mo`e da bide samo<br />

nadvore{na, za{to vo stvarnosta sekoj ~ovek na svoj na~in gi<br />

do`ivuva 251) .<br />

Kaznite treba da bidat predvideni so zakon. Spored ova<br />

barawe "samo zakonite mo`at da gi opredeluvaat kaznite za zlostorstva<br />

i takvata vlast mo`e da mu pripa|a samo na zakonodavecot koj go<br />

pretpostavuva celoto op{testvo soedineto so op{testveniot<br />

dogovor" 252) . Ottamu i devizata deka seto ona {to ne e zabraneto,<br />

nu`no e dopu{teno 253) .<br />

[to se odnesuva do celite na kaznata tie mo`at da se sostojat<br />

samo vo toa vinovnikot da se spre~i da ne im pravi novi {teti na<br />

svoite sogra|ani i drugite da se odvratat od sli~ni nedela 254) . Me|utoa,<br />

neutralizacijata i zastra{uvaweto ne mo`at da bidat pravedni<br />

dokolku vo dadenite okolnosti zakonot ne go upotrebil najdobriot<br />

mo`en na~in da gi spre~i zlostorstvata 255) . Ottamu proizleguva deka<br />

Bekarija bil privrzanik na prevencijata koja {to sekoga{ treba da í<br />

predhodi na kaznata. "Podobro e da se spre~at zlostorstvata odo{to<br />

da se kaznuvaat" 256) , veli toj, te zatoa zakonite treba da bidat {to<br />

pojasni i ednostavni 257) , da se ovozmo`i pokraj slobodata da se razviva<br />

i prosvetata 258) i da se podobri vospituvaweto 259) .<br />

246)<br />

Vidi: ibid, str. 103.<br />

247)<br />

Vidi: ibid, str. 102.<br />

248)<br />

Ibid, str. 115.<br />

249)<br />

Ibid, str. 96.<br />

250)<br />

Ibid, str. 111.<br />

251)<br />

Ibid, str. 97.<br />

252)<br />

Ibid, str. 72.<br />

253)<br />

Vidi: ibid, str. 79.<br />

254)<br />

Ibid, str. 83.<br />

255)<br />

Vidi: ibid, str. 115.<br />

256)<br />

Ibid, str. 127.<br />

257)<br />

Ibid, str. 127.<br />

258)<br />

Ibid, str. 128.<br />

108


To~no e deka Bekarija bil za utilitaristi~ki zasnovana kazna,<br />

za kazna {to }e bide op{testveno korisna so toa {to }e pridonesuva<br />

za idnoto spre~uvawe na krivi~nite dela. Pogre{no e me|utoa<br />

tvrdeweto deka toj i pridaval bilo kakva preventivna uloga na samata<br />

kazna vo smisla na prevospituvawe na zlostornicite 260) . Kaznata za<br />

nego vo su{tina e zlo {to mo`e da se vidi niz celiot tekst na<br />

negovoto delo. Vozvratenoto zlo vo vid na kazna za Bekarija ima samo<br />

pogolem efekt ako predhodno sÒ e storeno da ne dojde do toa. No<br />

otkako zlostorstvoto e ve}e storeno kaznata nema nikakvi drugi celi<br />

nadvor od neutralizacijata i intimidacijata vo koi {to i te kako se<br />

odrazuva stepenot na odmazdata za koja sekoga{ treba da se vodi<br />

smetka. Taka, na primer, spored Bekarija za kra`ba pri koja e storena<br />

{teta so upotreba na nasilstvo ne e dovolna samo kazna li{uvawe od<br />

sloboda so prisilnata rabota tuku i telesno kaznuvawe 261) .<br />

Po odnos na vidovite na kaznite negova najgolema zasluga e toa<br />

{to bil prviot teoreti~ar koj filozofski go vtemelil baraweto za<br />

ukinuvawe na smrtnata kazna. Pokraj toa odlu~no se zalo`il i za<br />

namaluvawe na strogosta vo izvr{uvaweto na site postoe~ki kazni.<br />

Me|utoa, mora vedna{ da se priznae deka i toj so negovite humanisti~ki<br />

streme`i nemo`el do kraj da se odlepi od realnite uslovi<br />

na svoeto vreme. Za toa zboruva ne samo faktot na dopu{taweto na<br />

smrtnata kazna za isklu~itelni slu~ai tuku i zadr`uvaweto na skoro<br />

siot registar na toga{nite kazni. Toj se zalaga za pari~nata kazna<br />

{to e sosema vo red, no ne e protivnik na progonuvaweto 262) , telesnite<br />

263) i obes~estuva~kite kazni 264) , tuku e samo za ograni~uvawe i<br />

ubla`uvawe na nivnata primena. Na~elno bil protivnik samo na<br />

kaznata konfiskacija na imotot 265) , a se zalagal za voveduvawe i na<br />

novi kazni: kaznite li{uvawe od sloboda so i bez prisilna rabota 266) i<br />

za egzistencija na do`ivotnata robija kako supstitut na smrtnata<br />

kazna 267) .<br />

Na krajot, nu`no e da se zadr`ime i vrz negovite stavovi za<br />

individualizacijata na kaznata koi se skoro napolno identi~ni so<br />

onie {to gi zastapuvaa i pretstavnicite na reakcionernoto krilo na<br />

259)<br />

Ibid, str. 131.<br />

260)<br />

Taka na primer ^ejovi} veli deka Bekarija bil za takva kazna... {to treba da ima<br />

za cel popravawe na storitelot na krivi~noto delo i na toj na~in spre~uvawe na<br />

negovoto natamo{no vr{ewe na krivi~ni dela... Kaznata treba da e naso~ena kon<br />

idninata na storitelot za{to pretstavuva sredstvo za negovo popravawe, a ne<br />

stradawe zaradi izvr{enoto delo. Bekarija zna~i ja istaknuva op{testvenata<br />

korisnost na kaznata kako sredstvo za popravawe na prestapnikot" ^ejovi}, B, Krivi~no<br />

pravo, str. 57.<br />

261)<br />

Vidi: Beccaria, C, ibid, str. 97.<br />

262)<br />

Ibid, str. 99.<br />

263)<br />

Ibid, str. 98 i 118.<br />

264)<br />

Ibid, str. 98 i 118.<br />

265)<br />

Vidi: ibid, str. 99-100.<br />

266)<br />

Vidi: ibid, str. 97, 109 i 119.<br />

267)<br />

Vidi: ibid, str. 107.<br />

109


klasi~nata {kola. Vo ovaa smisla poznato e negovoto tvrdewe deka<br />

"nema ni{to poopasno od onoj voobi~aen aksiom deka treba da se<br />

ispituva duhot na zakonot 268) , za{to dol`nost na sudijata e da ispituva<br />

samo dali nekoj storil protivzakonsko delo. Pod silno vlijanie<br />

tokmu na ovoj stav za prv, no i za posleden pat }e bide voveden<br />

sistemot na apsolutno opredeleni kazni vo francuskiot Code penal od<br />

1791 godina.<br />

b) Anselm Foerbah<br />

Ako Bekarija e osnovopolo`nikot i idejniot tvorec na filozovskata<br />

osnova na klasi~nata {kola, toga{ za vtoriot pretstavnik<br />

na nejzinoto progresivno krilo Anselm Foerbah (Anselm Fouerbash,<br />

1775-1833) mo`e slobodno da se ka`e deka e arhitekt na nejzinata<br />

pravna dogmatika. Nego go interesirala celokupnata problematika od<br />

oblasta na krivi~noto pravo i vrz nau~ni osnovi nastojuval da gi<br />

vklopi site napredni idei {to vo ovaa oblast bile dotoga{ nastanati.<br />

Za nego se smeta deka e prviot teoreti~ar {to uspeal da sozdade<br />

eden cvrst nau~en sistem {to i denes pretstavuva osnova na krivi~noto<br />

pravo pa ottamu nekoi go narekuvaat i tatko na modernoto<br />

krivi~no pravo.<br />

Glavnite dela na Foerbah se: "Revizija na osnovnite postavki i<br />

poimi na pozitivnoto kazneno pravo" (1800) i "U~ebnik po op{toto<br />

vo Germanija va`e~ko kazneno pravo" (1801). Poznat e i kako redaktor<br />

na bavarskiot Krivi~en zakonik od 1813 godina {to zaedno so<br />

Napoleonoviot kodeks izvr{il golemo vlijanie vo donesuvaweto na<br />

brojni zakoni vo evropskite zemji.<br />

Me|u Foerbahovite trudovi od oblasta na krivi~noto pravo<br />

posebno se zna~ajni onie za op{tite problemi na umislata, nebre`nosta<br />

i stekot na krivi~nite dela. Zaslu`eno mesto zazema i negovata<br />

razrabotka na institutot na zabludata, a od nego poteknuva i<br />

poznatoto na~elo "Nullum crimen, nula poena sine lege" so koe se<br />

svrstuva me|u najgolemite pobornici na zakonitosta.<br />

[to se odnesuva do kaznite, Foerbah e poznat po svojata<br />

teorija na psiholo{kata prisilba za koja }e zboruvame kaj celite na<br />

kaznata. So nea me|utoa ne napravil nekoe bitno pomestuvawe na<br />

osnoviot stav na klasi~arite spored koi, me|u celite na kaznata nema<br />

mesto za nejzinata specijalno preventivna uloga.<br />

v) Xeremi Bentam<br />

Spored golemiot angliski pravnik i filozof Xeremi Bentam<br />

(Jeremy Bentham, 1748-1832) 269) zada~ata na etikata i pravoto ne se<br />

268)<br />

Ibid, str. 74.<br />

269)<br />

Negovi najzna~ajni dela se: Teorija na zakonodavstvoto (Theorye of legislation) i<br />

Teorija na kaznata (Theorie of punishment).<br />

110


sostoi vo opredeluvawe na nekakvi vrednosti i normi za{to ona {to e<br />

dobro mo`e lesno da se vidi od ~ovekovite streme`i {to prirodno i<br />

nu`no se naso~eni kon postiguvawe na zadovolstvo i izbegnuvawe na<br />

bolkata. Nivnata zada~a se sostoi vo iznao|awe kriteriumi so ~ija<br />

pomo{ posigurno }e se dojde do vistinski zadovolstva za{to pokraj<br />

onie {to samite po sebe se dobri, postojat i takvi zadovolstva {to<br />

mo`e da imaat i lo{i, odnosno bolni posledici. ^ovekot treba da se<br />

nau~i na posigurno presmetuvawe pri izborot i odlu~uvaweto za<br />

dobrite zadovolstva. Osnovite kriteriumi za postignuvawe pove}e<br />

zadovolstva, a so toa i podobar `ivot se: intenzitetot, traeweto,<br />

izvesnosta (deka zadovolstvoto }e se ostvari), bliskosta, plodnosta<br />

(deka zadovolstvoto kon koe se stremime }e bide izvor na novi<br />

zadovostva) i ~istotata na zadovolstvoto (deka nema da se pretvori vo<br />

nezadovolstvo, bolka). Na kraj treba da se vodi smetka i za vrhovniot<br />

kriterium {to ja opredeluva celta na `ivotot kako i na moralot i<br />

pravoto, a toa e: postignuvawe najgolema sre}a za najgolem mo`en broj<br />

na lica, odnosno pri postignuvaweto na sopstvenata sre}a treba da se<br />

vodi smetka i za sre}ata na drugite za{to samo niz nivnite interesi<br />

mo`e najdobro da se ostvari i sopstveniot interes (korist). Ovoj<br />

kriterium, so koj se nastojuva da se usoglasat interesite na<br />

poedinecot i zaednicata, se obezbeduva so zakon, za{to i zakonodavecot<br />

svojata najgolema sre}a ja nao|a vo unapreduvaweto na onie za<br />

koi go sozdava zakonot. "Predmet na interes na zakonodavecot treba<br />

da bide javnoto dobro, osnovot na negovoto razmisluvawe treba da bide<br />

op{tata korist. Poznavaweto na pravnoto dobro na zaednicata ja<br />

so~inuva naukata na zakonodavstvoto, umeeweto se sostoi vo<br />

iznao|awe sredstva za osvaruvawe na toa dobro 270) . Zakonodavecot<br />

treba da se rakovodi od tradicijata na najgolema mo`na suma na dobra<br />

{to e ostvarlivo ako se potpre vrz moralot i na~eloto na korisnosta.<br />

Vo takviot zakon prestap e sekoj akt za koj se misli deka treba da bide<br />

zabranet zatoa {to predizvikuva ili nastojuva da predizvika nekoe<br />

zlo. A za da se obezbedi po~ituvawe na taa zabrana treba da bide<br />

utvrdena kazna. Prestapot {iri trevoga, a kaznuvaweto vospostavuva<br />

sigurnost, prestapot e neprijatel na site, a kaznata e protektor na<br />

site.<br />

Kaznata predizvikuva zlo od prv red i dobro od vtor red. Taa i<br />

zadava bolka na li~nosta koja dobrovolno si ja navlekla vrz sebe, a vo<br />

vtor red se pretvora vo dobro za{to gi zapla{uva opasnite lu|e, gi<br />

smiruva nevinite i pretstavuva edinstvena za{tita na op{testvoto.<br />

Povtoruvaweto na zlostorstvoto vo odnos na zlostornikot mo`e da se<br />

spre~i na tri na~ini: 1. so odzemawe na fakti~kata mo`nost da go<br />

izvr{i, 2. so odzemawe na negovata strast i 3. so odzemawe na smelosta<br />

i re{itelnosta. Vo prviot slu~aj ve}e voop{to ne mo`e da vr{i<br />

zlostorstvo, vo vtoriot toa ve}e ne go saka, a vo tretiot, mo`ebi toa<br />

dodu{a u{te da go saka, no ve}e ne se osmeluva. Vo prviot slu~aj<br />

270)<br />

Benham, J. Theorie of legislation, navedeno spored Frank, S. Teorija kaznenog prava po<br />

krivi~nom zakonu od godine 1951, [kolska knjiga, Zagreb, 1955, str. 55.<br />

111


postoi fizi~ka nesposobnost, vo vtoriot moralna popravenost, a vo<br />

tretiot, zastra{uvawe ili silata na zakonot. Kaznata {to ja trpi<br />

prestapnikot na sekoj gra|anin mu dava primer {to treba da podnese<br />

ako e pronajdeno deka e vinoven za ist delikt. Zloto predizvikano so<br />

kaznata e izdatok {to dr`avat go pravi so cel za dobivka. Taa dobivka<br />

e spre~uvawe na zlostorstvata. Kaznata e ekonomi~na ako go<br />

proizveduva sakaniot uspeh so najmal mo`en kvalitet na bolka. Taa e<br />

premnogu skapocena koga proizveduva zlo koe e pove}e odo{to<br />

ekvivalentno na dobroto, ili koga bi mo`ele da postigneme ednakvo<br />

dobro po cena na pomala kazna toa bi bilo akt na rasipni{tvo. Kaj<br />

kaznata mo`eme da ja razlikuvame nejzinata prividna i nejzinata<br />

stvarna vrednost. Pod stvarna vrednost ja podrazbirame vkupnata<br />

vrednost na kaznata, seto ona {to go ~uvstvuva onoj komu mu se zadava.<br />

Prividnata vrednost na kaznata e zloto koe si go pretstavuvaat<br />

~lenovite na zaednicata, deka taa verojatno }e nastapi vrz osnova na<br />

opisot na kaznata vo zakonot ili so nejzino izvr{uvawe. Stvarnata<br />

vrednost e gubitok, a prividnata e dobivka.<br />

Ne smee da se zaboravi, iako toa mnogu ~esto se pravi, deka<br />

zlostornikot e ~len na zaednicata kako i sekoj drug poedinec, kako i<br />

samata povredena strana, i deka ima pri~ini da se vodi pove}e smetka<br />

duri i za negoviot interes odo{to za interesot na bilo koj drug.<br />

Negovoto dobro e relativno dobro na zaednicata, negovoto zlo, zlo na<br />

zaednicata. Ete go temelot, solidniot temel na moralnata ideja na<br />

spravedlivosta. Mo`e da se uka`e potreba interesot na prestapnikot<br />

delumno da im bide `rtvuvan na interesite na zaednicata, no negoviot<br />

interes ne mo`e voop{to da ne se zeme predvid. Mo`e da se reskira<br />

te{ka kazna vo nade` deka }e predizvika golemo dobro, me|utoa ~esto<br />

ima malku takva nade`, a za nekakvo pomalo dobro bi bilo apsurdno da<br />

se reskira te{ka kazna. Toa e na~eloto {to gi vodi lu|eto vo nivnite<br />

privatni spekulacii. Od tie pri~ini toa ne go vodi i<br />

zakonodavecot 271) .<br />

Od site ovie stavovi na Benatam jasno se zabele`uva negoviot<br />

utopisti~ki streme` so pomo{ na dobroto zakonodavstvo da se<br />

sozdadat takvi op{testveni priliki vo koi }e is~ezne kriminalnoto<br />

odnesuvawe. Toj nerealno smeta deka nositelite na vlasta mo`at<br />

lesno da se otka`at od svoite klasni interesi vo korist na nekakva<br />

op{ta blagosostojba i da prezemat takvi preventivni aktivnosti vrz<br />

ekonomski i socijalen plan so koi }e se nadminat strukturnite razliki,<br />

a so toa i site lo{i op{testveni uslovi {to go produciraat<br />

kriminalitetot. Na toj na~in, spored Benatam, bi is~eznal<br />

najgolemiot del od kriminalitetot, a za suzbivaweto na onoj mal del<br />

{to sepak bi ostanal toj predivduva deka }e bidat dovolni merkite:<br />

nadomest na {teta i pari~ni kompenzacii. Od druga strana, me|utoa,<br />

zna~ajni se negovite razmisluvawa deka kaznata e nepotrebna i deka od<br />

nea nema nikakva korist koga se primenuva sprema lica koi ne go<br />

sfa}aat zna~eweto na deloto poradi du{evna bolest, maloletstvo,<br />

271)<br />

Vidi: ibid, str. 58.<br />

112


nepoznavawe na zakonot i prisilba. Ista e sudbinata i na neopravdanata<br />

kazna do koja mo`e da dojde ako zloto e izmisleno ili ako deloto<br />

ne e zlostorni~ko tuku rezultat na uveruvawe, pogre{no sfa}awe i<br />

antipatija 272) . So svoite sfa}awa za izgledot i pohumanoto ureduvawe<br />

na zatvorite, Benatam }e se svrsti i vo redot na zna~ajnite reformatori<br />

na penitencijarnite sistemi. Vo toj pogled kako {to }e vidime<br />

podocna, glavno se potpira{e vrz ideite na Xon Hauard, no i samiot<br />

}e dade pove}e originalni i zna~ajni predlozi {to }e do`iveat i<br />

prakti~na primena.<br />

2. ANTROPOLO[KA [KOLA<br />

1. Krajot na XIX vek e vreme na golem podem na prirodnite i<br />

op{testvenite nauki ~ii {to soznanija po~naa {iroko da se koristat<br />

vo krivi~nopravnata oblast. Glavni pri~ini za toa, me|u drugoto, se i<br />

prvi~nite sogleduvawa na dvi`eweto na kriminalitetot i ottamu<br />

izvedenite zaklu~oci deka spre~uvaweto na negoviot natamo{en<br />

porast ne mo`e da se postigne samo so usovr{uvawe na krivi~noto<br />

zakonodavstvo. Taka na primer, Gabriel Tard (Gabriel Tarde) vo svoeto<br />

delo "Sporedben kriminalitet" od 1886 godina iznesuva podatoci<br />

deka vo Francija vo periodot od 1815 do 1880 godina kriminalitetot<br />

porasnal skoro za tri pati. Sli~na bila sostojbata i vo drugite zemji,<br />

a vo nekoi od niv toj porast bil duri i poizrazen.<br />

Takvite soznanija dovedoa do ostri kritiki na klasi~nata<br />

{kola i do potrebata od menuvawe na pristapot vo izu~uvaweto na<br />

problemite na kriminalitetot. Vrz tie osnovi nastana antropolo-<br />

{kata {kola koja {to vo sledeweto na kriminalitetot }e se potpre<br />

vrz li~nosta na zlostornikot i pozitivnata nau~na metoda na Ogist<br />

Kont. So svrtuvaweto na istra`uvawata kon storitelot, a ne kon<br />

negovoto krivi~no delo ovaa {kola se obide radikano da go izmeni<br />

krivi~noto pravo, a od dijametralno sprotivstavenite stavovi }e<br />

proizlezat i direktni obvinenija na klasi~nata {kola za site<br />

neuspesi vo borbata protiv kriminalitetot.<br />

2. Pri~nite na kriminalitetot za koi klasi~nata {kola<br />

voop{to ne se interesira{e, antropolo{kata {kola }e gi pronajde vo<br />

anatomskite, fiziolo{kite i psiholo{kite anomalii na li~nosta na<br />

zlostornikot. Najekstremen vo taa nasoka be{e ^ezare Lambrozo<br />

(Cesare Lambroso, 1836-1909) 273) . Toj kako lekar, antropolog, psihijatar,<br />

272)<br />

Navedeno spored Proevski, V, Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor, Skopje,<br />

1986, str. 40.<br />

273)<br />

Kako prv za~etnik na antropolo{kite idei za kriminalitetot se smeta Platon<br />

koj, kako {to vidovme, zlostornicite gi dele{e na onie ~ie povedenie mo`e da se<br />

popravi i onie {to se nepopravivi za{to se ra|aat takvi. Sledniot obid vo ovaa<br />

nasoka go pravi italijanskiot lekar Xambatista dela Porta (Gambatistta della Porta,<br />

1536-1615) koj go istra`uval odnosot na crtite na liceto na nekoi telesni obele`ja<br />

na ~ovekot so negovite duhovni osobini. Dobienite rezultati go iznel vo deloto: "De<br />

Humane Psysiognomika". Podocna se javuvaat pretstavnicite na tn. frenolo{ka<br />

113


a potoa i profesor po sudska medicina vo Pavija i Torino, vr{el<br />

mnogubrojni antropometriski i fiziognomni merewa 274) {to go<br />

dovedoa do ideata deka prestapnikot e roden atavisti~ki tip koj<br />

poradi svoite konstitucionalni svojstva e predodreden za<br />

zlostorstvo. Trgnuvaj}i od izvesni degenerativni svojstva (nasledni<br />

stigmati na degeneracijata) i promatoidni osobini (posebni<br />

karakteristiki svojstveni na majmunite, praistoriskite lu|e i primitivnite<br />

rasi) toj go konstruira rodeniot zlostornik vo ~ii obele`ja<br />

le`at osnovnite pri~ini na kriminalitetot. Tie pri~ini mo`at da<br />

se otstranat samo so primena na opredeleni medicinski merki {to<br />

treba da gi zamenat kaznite. Vo zavisnost pak od vnatre{niot<br />

raspored na ovie obele`ja, pokraj rodeniot zlostornik postojat i<br />

du{evni bolni, zlostornici od navika, zlostornici od strast i<br />

slu~ajni zlostornici.<br />

3. a) Rodeni zlostornici. Kaj rodenite zlostornici se<br />

prisutni najgolemiot broj anomalii na li~nosta. Taka spored<br />

Lombrozo, anatomskite anomalii kaj niv lesno mo`at da se prepoznaat<br />

za{to se izrazuvaat preku enormno nizok rast, nenormalno golema ili<br />

mala glava, kosi i vdlabanti o~i, gusti ve|i, nepravilen nos, predolgo<br />

ili pre{iroko lice, ispaknati jabol~nici, isturena vilica, tesni<br />

usni, golemi i klempavi u{i, gusta kosa, preterano bledilo na liceto<br />

itn. itn.<br />

Me|u fiziolo{kite anomalii se naveduvaat: namalenoto<br />

~uvastvo na bolka {to vodi kon ~esto tetovirawe na zlostornicite,<br />

daltonizam, levu~arstvo, ekstremna ostrina na vidot, prisustvo na<br />

`enski osobini kaj ma`ite (razvieni gradi i karlica, visok glas,<br />

}osavost) i obratno (ma{ki stas, dlabok glas, kosmatost i sl.) kaj<br />

`enite.<br />

Psihi~kite osobini se izrazuvaat vo moralna ne~uvstvitelnost<br />

na zlostornicite. Tie poka`uvaat visok stepen na odmazdoqubivost,<br />

golema re{itelnost za vr{ewe zlo zaradi zlo, nedostig na sovest<br />

i so~uvstvo {to se gleda vo ladnokrvnoto posmatrawe i i`ivuvaweto<br />

so svoite `rtvi (raspar~uvawe, grizewe na organite i piewe na<br />

nivnata krv), nepostoewe strav od kazni i sl.<br />

Dokolku nekoj poseduva najmalku pet od ovie anomalii (stigmati)<br />

toga{ so sigurnost se raboti za roden zlostornik. Ostantite<br />

tipovi na zlostornici mo`at da imaat pomal broj na vakvi stigmati, a<br />

{kola koja go otfrli klasi~niot indeterminizam tvrdej}i deka kriminalitetot e<br />

neizbe`na posledica na strukturnite elementi na ~ovekoviot mozok. Taka, na<br />

primer, avstrijanecot Franc Jozaf Gal (Franc Joseph Gall, 1758-1828) tvrde{e deka<br />

~ovekoviot mozok se sostoi od niza poednine~ni organi {to vlijaat na oblikot na<br />

~erepot. Zada~ata na frenologot e so obi~en dopir na ~erepot da gi utvrdi negovite<br />

vdlabnatini ili ispup~enija koi uka`uvaat na pomalku ili pove}e razvieni organi<br />

na mozokot, a so toa i na onie lica koi sÒ ili }e stanat kriminalci, odnosno na onie<br />

koi toa ne sÒ.<br />

274)<br />

Toj izvr{il antropometriski merewa vrz 5907 zatvorenici i u{te 387 ~erepi na<br />

mrtvi zlostornici. Pokraj toa svoite istra`uvawa gi dopolnuval i so merewe na<br />

glavi na deca od u~ili{na vozrast.<br />

114


po isklu~ok i da gi nemaat.<br />

Rodenite zlostornici se po~esti kaj licata od ma{ki pol<br />

odo{to kaj `enite. Anomaliite {to gi poseduvaat se vrodeni i ne<br />

mo`at da se iskorenat so nikakvo vospitno dejstvo. Tie zlostornici<br />

se nepopravivi i opasni za op{testvoto pa zatoa mora od nego da se<br />

otstranat. Niv gi ima najmnogu, odnosno 40% me|u kriminalnata<br />

populacija.<br />

b) Du{evno bolni zlostornici. Kaj ovie zlostornici se<br />

prisutni skoro site abnormalnosti kako i kaj rodenite zlostornici<br />

so taa razlika {to kaj niv se nao|aat i izvesni du{evni zaboluvawa.<br />

Niv Lombrozo gi deli na tri podgrupi:<br />

- Du{evno bolni vo vistinska smisla se onie zlostornici kaj<br />

koi postojat izvesni du{evni zaboluvawa vo razni formi i stadiumi.<br />

- Moralni ludaci koi krivi~nite dela gi vr{at pod vlijanie<br />

na neodolivi impulsi {to nastanuvaat poradi atrofija na moralnite<br />

i socijalnite ~uvstva, odnosno poradi nivnata nesposobnost za<br />

pravilno rasuduvawe. Kaj niv se sre}avaat razni oblici na slaboumnost<br />

{to mo`e da imaat vrodeno ili steknato poteklo.<br />

- Poluludaci (matoidi) se lica koi se nao|aat na sredinata<br />

me|u normalnite i du{evno bolnite zlostornici kaj koi se pojavuvaat<br />

samo izvesni psihi~ki anomalii.<br />

Vkupnoto u~estvo na site du{evno bolni zlostornici vo<br />

kriminalnata populacija ne e golemo.<br />

v) Zlostornici od navika. Ovde se raboti za takov tip na<br />

kriminalci koi po izvr{enoto prvo krivi~no delo, obi~no vo ranata<br />

mladost i, po pravilo protiv imotot, prodol`uvaat so prestapni~ko<br />

povedenie koe {to postepeno im preminuva vo hroni~na navika. Kaj<br />

ovie lica nema izrazeni organski i psihi~ki anomalii. Kon<br />

vr{eweto krivi~ni dela ne gi vle~at konstitucionalnite obele`ja<br />

tuku, pred sÒ, nivnata moralna slabost i op{testvenata neprilagodenost.<br />

Po pravilo vr{at sitni imotni krivi~ni dela i ~esto se<br />

recidivisti.<br />

g) Zlostornici od strast. Osnovite karakteristiki na ovie<br />

zlostornici prozileguvaat od nivniot afektiven `ivot. Toa se lica<br />

vodeni od nivnite strasti, no ne i od onie {to se najniski kaj ~ovekot<br />

tuku od plemenitite strasti kako {to se povredena ~est, roditelska<br />

qubov i sl. Poradi nivnata preterana ~uvstvitelnost i razdrazlivost<br />

zaradi nezadovolenite strasti tie zapa|aat vo afektivni sostojbi vo<br />

koi vr{at krivi~ni dela. Samoto delo se vr{i nenadejno, na mig za<br />

potoa da se po~uvstvuva gri`a na sovest {to mo`e da dovede i do<br />

samoubistvo.<br />

Po svojot nadvore{en izgled ovie lica se ubavi i atletski<br />

gradeni poedinci koi vo vkupniot broj na prestapnici u~estvuvaat<br />

samo so 5-6% slu~ai.<br />

d) Slu~ajni zlostornici. Ova se lica koi nemaat vnatre{na<br />

dietaza kon vr{ewe krivi~ni dela tuku na toa obi~no se navedeni pod<br />

vlijanie na nadvore{nite pri~ini i povodi. Nivnata golema podlo-<br />

`nost na tu|i vlijanija i imitacija na lo{i primeri uka`uva na<br />

opredelena neprilagodenost na uslovite {to vladeat vo neposrednata<br />

115


sredina vo koja `iveat.<br />

Site slu~ajni zlostornici Lombrozo gi narekuva kriminaloidi<br />

i gi deli vo dve podgrupi:<br />

- Kriminaloidi vo vistinska smisla se edna varijanta na<br />

rodenite zlostornici koi vr{at polesni krivi~ni dela pod dominantno<br />

vlijanie na nadvore{ni povodi.<br />

- Pseudozlostornici se izvr{iteli na nebri`ni krivi~ni dela<br />

ili pak na onie dela {to Lambrozo gi narekuva zakonski (ekonomski,<br />

politi~ki i dr.) krivi~ni dela za koi ne bi trebalo da se izrekuvaat<br />

kazni.<br />

Lambrozo ne se zadr`al samo vrz konstruiraweto na gornata<br />

tipologija na zlostornici. Toj oti{ol i natamu taka {to opredeleni<br />

biolo{ki obele`ja i anomalii na zlostornicite gi doveduva vo vrska<br />

so konkretniot vid na storenoto delo. Ottamu spored nego kradcite se<br />

odlikuvaat so osobena podvi`nost na racete, retka brada, istureni<br />

u{i, debeli usni, zaripnat glas i sl. Za razlika od niv ubijcite imaat<br />

zakrvaveni o~i, orlovski nos, silno razvieni vilici, dolgi u{i, tesni<br />

usni i sl. Falsifikatorite i izmamnicite gi karakterizira qubezna<br />

nasmevka, bledo lice, sitni o~i, preterana sedost ili }elavost,<br />

`enski crti na liceto i sl. 275) Siluva~ot e so dolgi u{i, splesnat<br />

~erep, kosi i mnogu pribli`eni o~i, svitkan nos, predolga vilica itn.<br />

itn. 276) 4. Vo soglasnost so vakvata tipologija na zlostornicite nu`no<br />

stoe{e i pra{aweto na kaznite. Taka spored Lambrozo, smrtnata<br />

kazna mo`e isklu~itelno da se izreknuva za rodenite zlostornici<br />

{to storile pove}e ubistva. Kaznuvaweto na du{evno bolnite zlostornici<br />

e nepravedno: tie treba da se dr`at vo posebni ustanovi za<br />

le~ewe na du{evni bolesti do nivno kone~no ozdravuvawe. I za<br />

prestapnicite od strast ne se potrebni kazni. Za niv dovolna "kazna"<br />

e predizvikanata gri`a na sovest i kaeweto.<br />

Zboruvaj}i voop{to za kaznite toj smeta{e deka za za{tita na<br />

op{testvoto od opasnite zlostornici se dovolni pari~nite kazni,<br />

strogiot ukor ili oddale~uvaweto na prestapnikot od okolinata na<br />

o{teteniot. Na~elno be{e i protiv zatvoraweto za koe kako zamena<br />

nude{e telesni kazni, globa i nadomest na {teta, a za maloletnicite<br />

predviduva{e primena na niza preventivni merki i metodi.<br />

5. I antropolo{kata {kola be{e izlo`ena na brojni napadi i<br />

kritiki. Najzna~ajni se slednive prigovori:<br />

- Neprifatlivo e tvdeweto na ovaa {kola deka pri~inite na<br />

kriminalitetot se isklu~ivo od vnatre{na, endogena priroda. Toa go<br />

uvidel duri i samiot Lambrozo davaj}i im opredeleni otstapki i na<br />

vlijanijata na op{testvenata priroda. No i so ova dopolnitelno pri-<br />

275)<br />

Vidi: Eliot, M, op. cit. str. 262.<br />

276)<br />

Vidi: Pinatel, J. Kriminologija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo, 1964, str. 21.<br />

Pokraj toa Lambrozo tvrde{e deka rodenite zlostornici se atavisti~ki opredeleni<br />

da stanat izvr{iteli na to~no opredeleni krivi~ni dela (ubijcite nikoga{ ne<br />

kradat, kradcite se pla{at od fizi~ki napadi). Vidi: [eparovi}, Z. Lombrozo i<br />

biologizam danas, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1979/3-4, str. 329-335.<br />

116


znanie toj prakti~no ne otstapil od svojata osnovna koncepcija deka<br />

individualnite faktori se prioriteni vo opredeluvaweto na<br />

kriminalitetot. Imeno vo svoeto prvo izdanie na "^ovekot zlostornik"<br />

od 1876 godina 277) toj gi razlikuval samo prvite tri gorenavedeni<br />

zlostornici. Podocna pod vlijanie na brojni kritiki toj gi priznava<br />

zlostornicite od navika i slu~ajnite zlostornici me|utoa, i niv gi<br />

sveduva na nekoj ubla`en vid na rodeni zlostornici.<br />

- Od gorniot stav deka krivi~nite dela se rezultat na organska<br />

degeneracija na ~ovekot sleduva{e i toa deka krivi~nata odgovornost<br />

ne mo`e da bide moralna odgovornost koja se zasnova na sobodnata<br />

volja. Taa ovde se postavuva vrz objektivni osnovi, vrz samoto<br />

izvr{uvawe na krivi~noto delo. Ottamu i nerazumniot predlog za<br />

radikalno reducirawe na kaznata so koja ne mo`e{e da se eliminiraat<br />

antropolo{kite pri~ini na kriminalitetot i baraweto na<br />

nivna zamena so medicinski merki. Seto toa zna~e{e voveduvawe na<br />

krivi~no pravo zasnovano vrz objektivnata odgovornost ~ie {to<br />

vistinsko ostvaruvawe bi mo`elo da ima dalekuse`ni negativni<br />

posledici.<br />

- Ona {to kaj ovaa {kola e posebno neprifatlivo e u~eweto za<br />

postoewe na rodeni zlostornici, na tie zalutani divjaci vo sovremenata<br />

civilizacija. Vakvata teza ja soboruva postoeweto na golem broj<br />

lu|e koi i pokraj poseduvaweto golem broj od osobinite na koi<br />

uka`uva Lombrozo nikoga{ ne izvr{ile bilo kakvo krivi~no delo.<br />

Vo taa smisla mnogu brzo i be{e zadaden re{ava~kiot udar od strana<br />

na ^arls Goring (Charles Goring) vo studijata "Angliskiot zatvorenik"<br />

od 1913 godina. Vrz osnova na rezultatite od antropometriskite<br />

merewa vrz 3.000 zatvorenici - recidivisti {to bile komparirani<br />

so isti merewa sprovedeni vrz studenti i vojnici, Goring na{ol<br />

deka stigmatite na degeneracijata se javuvaat vo Oksford i Kembrix<br />

gotovo isto tolku, kolku i vo kaznenite ustanovi vo London 278) .<br />

6. Me|utoa, i pokraj navedenite nedostatoci mora da se<br />

priznaat ogromnite zaslugi na ovaa {kola koja uka`uva na storitelot<br />

na krivi~noto delo kako na vistinsko i konkretno bitie {to ne e<br />

nekakov apstrakten praven fenomen. Nejzina zasluga e i toa {to vo<br />

naukata na krivi~noto pravo za prv pat se vovedeni nau~nite metodi<br />

eksperiment i posmatrawe. No seto toa, za `al odvede kon edna druga<br />

krajnost, kon svrtuvawe na celokupnoto vnimanie vrz li~nosta, kon<br />

ednostrano biologisti~ko tretirawe na kriminalnata li~nost so<br />

napolno zapostavuvawe na obele`jata na krivi~noto delo kako<br />

op{testvena pojava.<br />

277)<br />

Interesno e da se spomene deka prvoto izdanie na ova delo ima{e samo 252<br />

stranici. Pritisnat od mnogubrojnite kritiki koi doa|aa od site strani Lombrozo<br />

be{e prisilen povtorno da gi opravduva i nadopolnuva svoite stavovi so novi<br />

argumenti. Ottamu negovoto vtoro izdanie na ova delo sodr`e{e 740 stranici,<br />

tretoto se izdigna na 1241 stranica, a poslednoto petto izdanie od 1896 godina izleze<br />

vo tri toma so 1903 strani. Vidi: Davidovi}, D. Kriminologija, str. 54.<br />

278)<br />

Eliot, M. op. dit, str. 270.<br />

117


3. POZITIVISTI^KA [KOLA<br />

1. Najgolemiot broj od stavovite na Lambrozo }e bidat<br />

ubla`eni od strana na pozitivistite na ~elo so Feri i Garofalo, koi<br />

istaknaa deka pri~inite na kriminalitetot se nao|aat kako vo<br />

li~nosta na storitelot taka i vo negovata op{testvena sredina. Ovaa<br />

{kola koja {to vo osnova zna~i nadovrzuvawe i nadopolnuvawe na<br />

antropolo{koto u~ewe 279) trgnuva od postavkata deka ~ovekot ne e<br />

obdaren so slobodna volja i deka negovoto delo pretstavuva determiniran<br />

akt od strukturata na negovata li~nost no, i od nadvore{ni<br />

okolnosti. Storitelite se bolni lica {to ne se vo sostojba svesno i<br />

volevo da odlu~uvaat za svoite postapki i zatoa ne mo`at da bidat<br />

vinovni, a {tom nema vina ne mo`at da bidat kazneti, tuku sprema niv<br />

mo`at da se prezemat edinstveno merki na socijalna za{tita {to za<br />

svoja osnova ja imaat opasnata sostojba. Su{tinata na tie merki e<br />

inspirirana od potrebata za za{tita na op{testvoto od kriminalitetot<br />

preku prevencija i popravawe na zlostornicite ili pak nivno<br />

eliminirawe ako se vo pra{awe nepopravlivi lica.<br />

Za pocelosno razbirawe na kriminalnopoliti~koto i penolo{koto<br />

zna~ewe na ova u~ewe i ovde e nu`no poblisko zapoznavawe<br />

so negovite osnovni stavovi za pri~inite na kriminalitetot, so<br />

postavkite za storitelot na krivi~noto delo, osnovot na krivi~nata<br />

odgovornost i problemite na kaznuvaweto 280) .<br />

2. Pojdovnata koncepcija na pozitivistite vo odnos na<br />

pri~inite na kriminalitetot e deka sekoe delo na ~ovekot e rezultat<br />

na vlijanieto na pove}e faktori {to Feri gi deli vo tri grupi: a)<br />

antropolo{ki (biolo{ki, individualni) faktori, b) socijalni<br />

faktori i v) fizi~ki (kosmotelurski) faktori.<br />

a) Antropolo{ki kriminogeni faktori se nao|aat vo samiot<br />

zlostornik. Toa se vnatre{ni (endogeni) vlijanija {to so ogled na<br />

svoeto konkretno poteklo se razlikuvaat na:<br />

- faktori {to proizleguvaat od organskata konstitucija na<br />

279)<br />

Faktot deka ovaa {kola vo osnova zna~i nadovrzuvawe i popravawe na osnovnite<br />

stojali{ta na antropolo{kata {kola, kako i nejzino razvivawe i pravilno<br />

voobli~uvawe od aspekt na socijalnite pri~ini na kriminalitetot, ne pre~i za<br />

izdvojuvawe na nejzinoto posebno zna~ewe vo razvojot na krivi~nopravnata,<br />

kriminolo{kata i penolo{kata misla. Naprotiv toa mu odi samo vo prilog na<br />

sogleduvaweto na nau~noto zna~ewe na ovaa {kola bez ogled na toa dali }e ja<br />

nare~eme varijata na antropolo{kata {kola ili }e ja prifatime kako napolno nova<br />

i zasebna doktrina koja {to spored samiot Feri se narekuva Italijanska pozitivna<br />

{kola.<br />

280)<br />

Spored pozitivisti~kata {kola osnovna zada~a vo borbata protiv<br />

kriminalitetot se sostoi vo prezemawe merki {to mo`at da pridonesat za smaluvawe<br />

na vr{eweto na krivi~nite dela. Zatoa naukata na krivi~noto pravo treba da gi<br />

utvrdi pri~inite na kriminalitetot, da izvr{i klasifikacija na vinovnicite i<br />

krivi~nite dela i da go utvrdi osnovot na krivi~nata odgovornost, za da mo`e da se<br />

opredelat na~elata i potrebnite merki za odbrana na op{testvoto od<br />

kriminalitetot. Radovanovi}, M. op. cit. str. 42.<br />

118


~ovekot (razni anomalii na ~erepot i mozokot, anomalii na endokrinite<br />

`lezdi, vo ~uvstvitelnosta i refleksivnata sfera, funkcionalnosta<br />

i sl.),<br />

- faktori {to proizleguvaat od psihi~kata konstitucija<br />

(anomalii na inteligencijata, na socijalnite ~uvstva i sl.) i,<br />

- faktori {to proizleguvaat od li~nite svojstva (rasa, pol,<br />

vozrast, zanimawe, gra|anska sostojba, mesto na prestojuvawe,<br />

vospituvawe i obrazovanie i sl.).<br />

b) Socijalnite kriminogeni faktori proizleguvaat od<br />

op{testvenata sredina vo koja `ivee zlostornikot. Toa se nadvore-<br />

{ni (egzogeni) vlijanija {to gi ostvaruva brojot i gustinata na<br />

naselenieto 281) , sostavot i uredenosta na semejstvoto, sistemot na<br />

vospituvaweto, alkoholizmot, siroma{tijata, bezraboticata, na~inot<br />

na industriskoto proizvodstvo, ekonomskata i politi~kata organizacija,<br />

organizacijata na javnata administracija, pravosudstvoto i<br />

policijata, krivi~niot i zakonodavniot sistem i sl.<br />

v) Fizi~ki (kosmotelurski) kriminogeni faktori se klimata,<br />

godi{noto vreme 282) , naizmeni~noto smenuvawe na denot i no}ta,<br />

godi{nata temperatura, atmosferskite uslovi, geografskoto<br />

podra~je, prirodata na zemji{teto, zamjodelskite proizvodi i sl.<br />

Krivi~noto delo e rezultat na deluvaweto na site ovie<br />

faktori, a prete`noto dejstvo na nekoi od niv se opredeluva vo<br />

zavisnost od kategorijata vo koja {to spa|a sekoj od poedine~nite<br />

zlostornici.<br />

3. [to se odnesuva do storitelite na krivi~nite dela, spored<br />

sfa}aweto na ovaa {kola tie se anormalni i abnormalni lica koi se<br />

odlu~uvaat na protivop{testven akt poradi nepovolnite uslovi vo<br />

koi se ostvaruvaat nivnite psihi~ki funkcii. Toa se lica {to me|u<br />

sebe ne se ednakvi pa ottamu e mo`no i nivno razvrstuvawe. Vo ovaa<br />

smisla Feri ja prifa}a lombrozovata tipologija na zlostornicite so<br />

taa razlika {to pokraj antropolo{kite stigmati vnesuva i opredeleni<br />

socijalni anomalii na li~nosta 283) vodej}i smetka za takvo<br />

rasporeduvawe {to realno }e go otslika intenzitetot na nivnoto<br />

281)<br />

Vo ovaa smisla e interesen obidot na Feri da iznajde kontaktna proporcionalna<br />

vrska me|u brojot na naselenieto i brojot na izvr{enite krivi~ni dela spored tn.<br />

zakon na kriminalna zasitenost. Toa zna~i deka obemot na kriminalitetot vo tekot<br />

na edna godina e opredelen od razli~ni fizi~ki i socijalni uslovi na sredinata<br />

nadopolneti so dominantno dejstvo na vrodenite kriminalni dispozicii i<br />

opredeleno vlijanie na slu~ajot.<br />

282)<br />

Taka na primer Feri tvrdel deka ubistvata se vr{at vo potoplite krai{ta i vo<br />

potopli godi{ni vremiwa, dodeka samoubistvata imaat sosema obraten trend: tie<br />

pove}e se vr{at vo postudenite podra~ja, odnosno vo postudenite godi{ni vremiwa.<br />

283)<br />

"Feri vo preden plan pove}e ne go stava{e krivi~noto delo kako pravna<br />

kategorija, tuku storitelot posmatran vo negovata posebna li~nost, vo negoviot<br />

biolo{ki identitet i vo negovata realnost na op{testveno bitie dlaboko zavisen od<br />

sredinata vo koja `ivee. Toj naskoro ja istakna i pro~uenata vpe~atliva formula<br />

deka storitelot na krivi~noto delo stana "protagonist na krivi~noto pravosudstvo".<br />

Ancel, M. op. cit, str. 20.<br />

119


pretpostaveno ili empiriski utvrdeno dejstvo. So ogled na toa site<br />

zlostornici najnapred gi deli na dve golemi grupi: grupa na zlostornici<br />

kaj koi dominiraat vnatre{nite i grupa na zlostornici kaj koi<br />

dominiraat nadvore{nite t.e. socijalnite faktori. Po ova op{ta<br />

podelba se odi i kon konkreten raspored na:<br />

- Rodeni ili instinktivni zlostornici (delinquenti nati).<br />

Glavnoto obele`je na ovie lica se sostoi vo namalenosta ili otsustvoto<br />

na nivnite moralni ~uvstva. Krivi~nite dela gi vr{at na<br />

prepreden i brutalen na~in. Izrazito se ladnokrvni, svesni za rizikot<br />

vo koj vleguvaat i normalno go prifa}aat kako da se raboti za<br />

najobi~na dejnost. Stepenot na nivnata opasnost e golem za{to<br />

poka`uvaat izrazeni tendencii za postojano manifestirawe na<br />

protivop{testveno povedenie.<br />

- Du{evno bolni (ludi) zlostornici (delinquenti pazzi). Ovde se<br />

raboti za takvi lica kaj koi du{evnata bolest ne vodi kon celosno<br />

gubewe na svesta za ona {to se pravi. Intenzitetot na nivnata<br />

opasnost varira vo zavisnost od vidot na du{evnite nedostatoci i<br />

intenzitetot na projavenite moralni defekti.<br />

- Zlostonici od navika (delinquenti abituali). Za niv e<br />

karakteristi~na moralna slabost koja ~esto e pottiknuvana od<br />

lo{ite uslovi na sredinata vo koja najneposredno se `ivee. Toa se<br />

lica {to vr{at krivi~ni dela u{te od najranata mladost koi podocna<br />

naj~esto stanuvaat profesionalni zlostornici. I nivnata opasnost e<br />

golema no, ne{to pod nivoto na predhodnite tipovi.<br />

- Zlostornici od strast ili afekt (delinquenti per passione). Toa<br />

se nervozni, sangvinci i preterano ~uvstvitelni lica koi vr{at dela<br />

vo afekt od qubomora i zaradi odbrana na ~esta. Deloto se vr{i<br />

prikrieno no, naj~esto vedna{ se priznava.<br />

- Slu~ajni zlostornici (delinquenti d' occasione). Opasnosta na<br />

ovie lica e najmala za{to krivi~noto delo se vr{i samo toga{ koga<br />

}e se pojavat opredeleni li~ni i socijalni uslovi i povodi.<br />

Navedenite antropolo{ki, socijalni i fizi~ki kriminogeni<br />

faktori nemaat ednakvo zna~ewe za nastanuvaweto na kriminalitetot.<br />

Osnovnata pri~ina za storuvawe na deloto kaj sekoj zlostorni~ki<br />

tip se nao|a vo biolo{kata konstrukcija na ~ovekot, odnosno<br />

antropolo{kite pri~ini se primarni za{to ja sozdavaat kriminalnata<br />

dispozicija za vr{ewe zlodela. Ako vrz taa kriminalna dispozicija<br />

se nadovrze i vlijanieto na nadvore{nite (socijalnite i fizi-<br />

~kite) faktori toga{ so sigurnost doa|a do izvr{uvawe na<br />

krivi~noto delo. Od takvata konstelacija na pri~inite se vr{at<br />

delata na rodenite, du{evno bolnite i zlostornicite od strast.<br />

Postojat me|utoa i situacii koga dominantno mesto mo`at da dobijat<br />

i socijalnite pri~ini, no pod uslov makar i malku da e prisutna<br />

kriminalnata dispozicija. Na ovoj na~in e opredelena kriminalnata<br />

dejnost na zlostornicite od navika i na slu~ajnite zlostornici.<br />

Fizi~kite faktori ostvaruvaat podednakvo vlijanie vrz site<br />

zlostornici i nikoga{ ne preovladuvaat vo determiniraweto na<br />

kriminalitetot.<br />

4. So idejata za pri~inite na kriminalitetot neraskinlivo se<br />

120


povrzani i sfa}awata {to gi ima ovaa {kola vo vrska so krivi~noto<br />

delo. Toa i ovde ne mo`e da se oddeli od negoviot izvr{itel so {to ja<br />

gubi svojata klasi~na samostojnost i apstraktna priroda. No za<br />

razlika od postavkite na antropolo{kata {kola krivi~noto delo<br />

ovde dobiva karakter i na cvrsto vtemelena op{testvena pojava za{to<br />

negovoto poteklo ne se bara isklu~ivo vo organskata sfera tuku vo<br />

socijalnofizi~kite uslovi bitni za nastanuvaweto i razvojot na<br />

li~nosta 284) .<br />

Vo ovoj kontekst pozitivistite ja vr{at i podelbata na priroden<br />

(atavisti~ki) i zakonski (evolutiven) kriminalitet. Prvata<br />

grupa ja so~inuvaat krivi~ni dela so koi se povreduvaat op{tite<br />

~uvstva na lu|eto. Spored Garofalo toa se altruisti~kite ~uvstva na<br />

so`aluvawe i ~esnost, a spored Feri i moralnite, religioznite i<br />

patriotskite ~uvstva. Ovie dela se standardni vo site op{testva<br />

za{to ne zavisat od bilo kakva promeni {to zadiraat vo nivnata<br />

su{tina opredelena kako zlo. Za niv se smeta deka se krivi~ni dela<br />

sami po sebe (mala in se) i me|u niv obi~no se vbrojuvaat ubistvata,<br />

telesnite povredi, siluvawata, kra`bite i sl. dela {to se vr{at od<br />

sebi~ni i antisocijalni motivi. Ovie dela po pravilo gi vr{at<br />

rodenite i du{evno bolnite zlostornici, mnogu poretko zlostornicite<br />

od navika, a ponekoga{ i onie od strast. Zakonskite krivi~ni dela<br />

(so koi se atakuva vrz op{testvenata sigurnost na poedincite ili<br />

zaednicata) se onie negativni odnesuvawa {to kako takvi gi smeta i<br />

so zakon gi opredeluva (mala prohibita) nekoe konkretno op{testvo vo<br />

opredeleno vreme. Tie se zavisni od op{testveno-ekonomskite i<br />

politi~kite promeni vo edna zaednica pa ottamu se razli~ni od edna<br />

do druga zemja. Vo zavisnost od intenzitetot na promenite mo`at da se<br />

javat sosema razli~ni dela i vo ramkite na ista zaednica. Vakvi dela<br />

naj~esto se politi~kite i ekonomskite zlostorstva. Niv gi vr{at<br />

zlostornicite do strast, a ponekoga{ i slu~ajnite zlostornici.<br />

5. Vo odgovorot na pra{aweto za krivi~nata odgovornost<br />

pozitivisti~kata {kola se rakovodi od restavriranoto u~ewe na<br />

Holbah za apsolutniot determinizam (fatalizam). Toa zna~i deka<br />

~ovekot ne e sloboden vo izborot me|u dobroto i zloto poradi biokonstitucionalnata<br />

struktura na svojata li~nost. Poedinecot ne<br />

mo`e da se re{i za dobroto za{to vo nego razvienata kriminalna<br />

disperzija neizbe`no go turka kon zloto. Negovata predodredenost za<br />

zlostorstva ne mo`e da ja izmeni ni dopu{tenoto vlijanie na<br />

nadvore{nite fktori. Naprotiv socijalnite i fizi~kite faktori<br />

dobivaat zna~ewe samo na takvi okolnosti {to doveduvaat do<br />

zasiluvawe (pouspe{uvawe) na dejstvoto na vrodenite kriminalni<br />

tendencii. Ottamu ovaa {kola smeta deka nema mesto za moralna<br />

284)<br />

Za pozitivistite krivi~noto delo "ne e ve}e samo praven tuku priroden i nu`en<br />

akt, a pred sÒ simptom na zlostorni~kata sklonost ili delinkventnost na storitelot.<br />

Za op{testvoto ne e ve}e opasno deloto koe e storeno, tuku storitelot, negovata<br />

kriminalna potencija i virulencija koja se zakanuva so novi delikti". Bavcon, Lj.<br />

Noviji kriminalno politi~ki pogledi na individualizaciju mera protiv delikvenata, Narodna<br />

milicija, Beograd, 1958/6, str. 3.<br />

121


odgovornost na storitelot na krivi~noto delo. Na poedinecot ne<br />

mo`e da mu se upati moralen prekor za ona povedenie {to ne mo`el da<br />

go kontrolira so sopstvena volja pa zatoa treba da se vovede<br />

op{testvena ili zakonska odgovornost. Spored ovaa koncepcija<br />

storitelot sekoga{ e odgovoren za svoeto delo samo zatoa {to `ivee<br />

vo ~ove~ko op{testvo koe mora da se brani od vr{eweto krivi~ni<br />

dela isto kako od elementarni nepogodi 285) . Dovolno e {to e storeno<br />

kriv~no delo predvideno so zakon za da se bara op{testvena, odnosno<br />

zakonska (legalna) odgovornost bez ogled na toa koj e izvr{itel na<br />

deloto (du{evno bolno ili zdravo lice). Osnovot na taa odgovornost<br />

izvira od postoeweto na opasnosta za op{testvenite vrednosti i<br />

potrebata na toa op{testvo da se {titi od nea. Ovaa opasnost {to<br />

Garofalo ja narekuva temibilitÃ, a Feri perocolistà se meri so stepenot<br />

na sozdadeniot strav vo svesta na gra|anite od storenoto delo i<br />

mo`nosta za negovo povtoruvawe vo opredelena sredina 286) . Ottuka<br />

proizleguva deka ona {to go zagrozuva op{testvoto ne e krivi~noto<br />

delo koe mu pripa|a na minatoto i so ni{to ne mo`e da se reparira,<br />

tuku vo opasnosta na storitelot, poim so koj se zamenuva vinata koja<br />

spored pozitivistite ne treba da postoi.<br />

Vo soglasnost so dosega izlo`enoto i ovaa {kola veruva deka<br />

klasi~arite se vinovni za site neuspesi vrz planot na borbata protiv<br />

kriminalitetot, odnosno vo toa deka represijata i kaznaniot sistem ja<br />

poka`aa seta neefikasnost, za{to ne se zasnova vrz ispituvaweto na<br />

pri~inite na kriminalitetot tuku na negovite posledici. Ottamu i<br />

zalo`bata da se pronajdat novi sredstva za borba protiv kriminalitetot<br />

{to }e odgovaraat na negovite pri~ini. Tie smetaa deka treba<br />

da se izgradi nov sistem na merki {to }e bide izgraden spored<br />

kategoriite na zlostornicite i }e ima za cel da go za{titi<br />

op{testvoto od nivnata opasnost. Vo taa smisla bea predlo`eni<br />

285)<br />

"Poradi toa {to vo slu~aj na postoewe na opredeleni pri~ini nekoj poedinec<br />

mora da izvr{i zlostor, isto taka e neophodno i op{testvoto (koe so izvr{uvaweto<br />

na toj zlostor se smeta zagrozeno) na nekoj na~in da reagira vo odnos na zlostornikot.<br />

Kako {to e nu`no izvr{uvaweto na zlostorot, nu`na e i op{testvenata reakcija<br />

sprema zlostornikot". Toma{evi}, G. Pojam opsnosti u teoriji E. Ferrija, Zbornik radova<br />

pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1972, IX, str. 115.<br />

286)<br />

Poimot na opasnosta spored Feri i Garofalo nema ista sodr`ina. TemibilitÃ<br />

spored Garofalo zna~i deka deluvaweto na storitelot predizvikalo strav kaj<br />

gra|anite zaradi mo`nosta od izvr{uvawe novi zlostorstva. Nejziniot intenzitet se<br />

ocenuva vrz osnova na subjektivnoto ~uvstvo na zagrozenost {to se javuva kaj<br />

okolinata. Za ozna~uvawe na opasnosta Feri go upotrebuva terminot perokolosità {to<br />

e opredelen kako mo`nost za izvr{uvawe nov delikt. Intenzitetot na taa opasnost<br />

mo`e egzaktno da se utvrdi vrz osnova na razli~ni elementi: vo prv red preku<br />

klasifikacijata na zlostornicite no i so pomo{ na nekoi drugi pokazateli kako {to<br />

se te`inata na deloto, odlu~uva~kite motivi i li~nosta na delinkventot. Zna~ajno e<br />

i razlikuvaweto na opasnosta na op{testvena opasnost (perokolosita sociale) od<br />

kriminalnata opasnost (perokolosita criminale) za{to, spored Feri, prviot vid na<br />

opasnost ne mo`e da bide osnov za primena na represivni merki. Vidi: Toma{evi}, G.<br />

op. cit, str. 115-118.<br />

122


merkite na socijalna za{tita, odnosno op{testvena odbrana kako<br />

svoevidna kombinacija na preventivni i represivni merki. Vidot na<br />

ovie sankcii be{e presmetan od vospostavuvaweto srazmernost so<br />

opasnosta na li~nosta na zlostornikot, a ne od te`inata na krivi~noto<br />

delo. Opasnosta e zna~i taa {to go opredeluva izborot na preventivnite<br />

i kurativnite merki od prisilen karakter. Vo soglasnost so taa<br />

opasnost e i apsolutno ili neopredelenoto traewe na ovie merki,<br />

odnosno nivniot prestanok e vrzan so prestanokot na opasnosta.<br />

Spored Feri postojat ~etiri kategorii na merki na socijalna<br />

za{tita:<br />

a) Preventivni merki (mazzi preventivi). Ovie merki se delat<br />

na meki na direktna i merki na indirektna prevencija. So merkite na<br />

direktnata prevencija se spre~uva samoto krivi~no delo pred<br />

negovoto izvr{uvawe. Tie spa|aat vo nadle`nost na policijata i se<br />

sostojat vo razni vidovi pomo{, za{tita i nadzor na opredeleni<br />

kategorii lica {to sÒ u{te ne izvr{ile nekoe krivi~no delo, a<br />

poka`uvaat pomal stepen na opasnost. So indirektnata prevencija se<br />

navleguva vo pri~inite na kriminalitetot pa so ogled na toa ovie<br />

merki imaat i pogolemo zna~ewe. Vo ramkite na ovaa prevencija Feri<br />

predlaga voveduvawe na tn. supstituti na kaznite (sostitutivi penali)<br />

{to imaat za cel da gi otstranat brojnite isku{enija {to lu|eto gi<br />

vodat vo kriminal. Tie supstituti se izrazuvaat vo niza ekonomski,<br />

politi~ki, pedago{ki i socijalni barawa. Me|u ekonomskite barawa<br />

se naveduvaat: slobodata na trgovijata i ukinuvaweto na monopolot,<br />

slobodata na iseluvawe, osloboduvawe od prekumerni danoci na<br />

`ivotni artikli, organizirawe javni raboti vo zimskite periodi,<br />

pogolemo odano~uvawe na alkoholnite pijaloci i ograni~uvawe na<br />

nivnata proda`ba, zgolemuvawe na platite na slu`benicite,<br />

skratuvawe na rabotnoto vreme i sl. Me|u politi~kite barawa se<br />

istaknuvaat: slobodata na pe~atot, reforma na zakonodavstvoto,<br />

spre~uvawe brakovi me|u lica nositeli na opredeleni nasledni osobini,<br />

ovozmo`uvawe razvodi i olesnuvawe na nivnata procedura<br />

zaradi spre~uvawe na bigamijata, brakolomstva i ubistva na ma`ot od<br />

strana na soprugite, podobro osvetluvawe na ulicite, zamena na<br />

kni`nite so kovani pari i sl. Pedago{kite barawa se naso~eni kon<br />

promeni vo sistemot na obrazovanieto, vospituvaweto i semejnite<br />

odnosi, zapoznavawe na po{irokata javnost so medicinskata nauka<br />

zaradi spre~uvawe na ~estite abortusi i ~edomorstva, osnovawe<br />

ustanovi za rekreacija na naselenieto i sl. Me|u socijalnite barawa<br />

se pomesteni usilbite za spre~uvawe na vagabunda`ata, pru`awe<br />

pomo{ na napu{teni deca, smestuvawe na deca vo ustanovi i vo drugo<br />

semejstvo nadzor vrz odr`uvaweto na ~istotata na ulicite, osnivawe<br />

na kasi za zaemna pomo{ i sl.<br />

b) Reparatorni merki (mazzi reparatorii). Toa se merki koi se<br />

primenuvaat post deliktum. So niv se nastojuva da se otstranat<br />

protivpravnite sostojbi, da se poni{tat posledicite od protivpravnoto<br />

povedenie i da se namali {tetata nastanata od storenoto delo.<br />

v) Represivni merki (mazzi repressiva). Od represivnite merki<br />

se zadr`ani pari~nata kazna, kaznata li{uvawe od sloboda, prisilna-<br />

123


ta rabota i zabranata za vr{ewe opredeleni zanimawa ili zanaet.<br />

Ovie merki se primenuvaat sprema zlostornicite {to ne se mnogu<br />

opasni nitu pak te`inata na nivnite dela e posebno izrazena.<br />

g) Eliminatorni merki (mazzi eliminatorii). Ovie merki se<br />

primenuvaat sprema najopasnite zlostornici, a se sostojat vo deportacija<br />

vo zemjodelski kolonii, smestuvawe vo du{evni bolnici i<br />

primena na smrtna kazna.<br />

Primenata na merkite na socijana za{tita zavisi od tipot na<br />

zlostornikot:<br />

- Sprema rodenite zlostornici koi se nepopravlivi, Garofalo<br />

predlaga primena na smrtnata kazna, a Feri do`ivotna deportacija vo<br />

zemjodelskite kolonii so rabota na otvoren prostor.<br />

- Za du{evno bolnite zlostornici se predlaga smestuvawe vo<br />

du{evni ustanovi i azili za ~uvawe i lekuvawe.<br />

- Sprema zlostonicite od navika nejpogodno e deportiraweto<br />

vo zemjodelski kolonii so prisilna rabota.<br />

- Za zlostornicite od strast se smeta deka dovolna sankcija e<br />

nivnata gri`a na sovest dopolneta so merkata nadomest na pri~inetata<br />

{teta ili oddale~uvawe od mestoto na prestojuvawe, osobeno<br />

toga{ ako vo istoto mesto `ivee i `rtvata na krivi~noto delo.<br />

- Za slu~ajnite zlostornici se predlaga samo merka nadomest na<br />

{teta. Me|utoa, za poopasnite storiteli se nudi i merkata proteruvawe<br />

od mestoto na prestojuvawe.<br />

Vo soglasnost so predhodnoto lesno se zabele`uva deka spored<br />

pozitivistite celta na kaznata e odbrana na op{testvoto od kriminalitetot<br />

so stavawe na te`i{teto vrz specijalnata prevencija. Toa<br />

zna~i deka kaznata i natamu ostanuva no, so akcentirawe na one<br />

sredstva {to imaat posilna mo} od nea vo suzbivaweto na kriminalitetot.<br />

Zatoa im se dava prioritet na merkite na socijalnata za{tita<br />

so toa {to od niv se bara da bidat prilagodeni na poedini tipovi<br />

na zlostornici t.e. na konkretniot vinovnik.<br />

6. Pokraj golemiot del od ednozna~nite zabele{ki {to ve}e ñ<br />

bea upateni na antropolo{kata {kola, na pozitivistite mo`e da im<br />

se prefrli i slednovo:<br />

Najprvin ne e prifatlivo nivnoto negirawe na slobodnata<br />

volja na ~ovekot niz koja se izrazuva individualniot odnos kon deloto<br />

na odredeno svesno i volevo bitie koe naj~esto vr{i izbor me|u<br />

pove}e mo`nosti.<br />

Natamu e bitno da se podvle~e nau~nata nevozdr`anost na<br />

klasifikacijata na zlostornicite, ne samo zaradi nejzinata necelosnost,<br />

tuku i zaradi eklatantnata stati~nost vo pogled na formiraweto<br />

na li~nosta i sozdavaweto na zlostornikot.<br />

So istaknuvawe na storitelot vo preden plan pozitivistite<br />

otidoa vo druga krajnost za{to vo celost go zapostavija krivi~noto<br />

delo i so toa dlaboko zavlegoa vo subjektivizam pri opredeluvaweto<br />

na krivi~nata odgovornost koja {to se poka`uva isto tolku {tetna<br />

kako i objektivizmot na klasi~nata {kola. Ovaa ideja konsekventno<br />

sprovedena, vsu{nost, ja negira vinata, ja negira kaznata, go negira<br />

krivi~noto delo kako osnovna pretpostavka na represijata, zna~i gi<br />

124


negira osnovite na krivi~noto pravo, pa spored toa i samoto krivi~no<br />

pravo 287) .<br />

Neprifatlivo i osobeno opasno po gra|anite e baraweto za<br />

primena na preventivni merki {to vo osnova poa|aat od biokonstitucionalnite<br />

anomalii na li~nosta i pokraj toa {to ne do{lo do nivno<br />

manifestirawe niz kriminalen akt.<br />

Nasproti prethodnoto neprifatlivo e nekaznuvaweto na<br />

poedini vinovnici, osobeno na onie od strast bidej}i toa doveduva do<br />

povreda na ~uvstvoto na pravi~nost i sozdava nesigurnost po odnos na<br />

bezbednosta na gra|anite.<br />

7. Me|utoa, pokraj ovie i nekoi drugi nedostatoci mora da se<br />

istakne zna~ajniot pridones na ovaa {kola vo oblasta na krivi~nopravnite<br />

nauki. So nejzina pomo{ zajakna zna~eweto na li~nosta i<br />

potrebata od nejzino prou~uvawe kako individua koja se formira i<br />

deluva pod vlijanie na niza endogeni i egzogeni faktori. So svrtuvaweto<br />

kon li~nosta na vinovnikot i potrebata od negovo prou~uvawe<br />

se zamenuva sfa}aweto na klasi~arite na individualizacijata zaradi<br />

pravi~nost i generalna prevencija so individualizacija iznikanata<br />

od potrebata za za{tita na op{testvoto od opasnite kriminalci koja<br />

poa|a od kategorijata na zlostornicite, a ne od kategorijata na<br />

krivi~nite dela. Vakvata individualizacija zna~i za svoja osnova ja<br />

zema tipologijata na zlostornicite preku predhodno prou~uvawe na<br />

sekoj oddelen storitel i negovata opasna sostojba zaradi<br />

opredeluvawe adekavatni merki na socijalna za{tita prilagodena na<br />

negovite psihofizi~ki osobenosti. Na toj na~in pokraj zakonskata,<br />

vnimanieto se svrte i kon novi vidovni na individualizacija -<br />

sudskata i izvr{nata individualizacija na krivi~nite sankcii.<br />

Pokraj toa pozitivistite istaknaa deka kaznata ne e, i ne mo`e<br />

da bide edinstveno spasonosno sredstvo protiv kriminalitetot i deka<br />

postojat niza drugi socioekonomski i individualni merki {to treba<br />

da gi izle~at kriminalnite skolonosti na zlostornikot ili na drug<br />

na~in da gi napravat bezopasni za op{testvo 288) .<br />

I na krajot ne smee da se zaboravi deka so pozitivisti~kiot<br />

iskustven pristap se afirmiraa metodite na opservacija i eksperiment,<br />

odnosno primenata na induktivniot metod vo kriminologijata i<br />

penologijata, namesto dotoga{niot metod na apstraktno deducirawe i<br />

logicizirawe na klasi~nata {kola koj be{e primenliv isklu~ivo vo<br />

oblasta na krivi~noto pravo.<br />

a) Enriko Feri<br />

Enriko Feri (Enriko Ferri, 1856-1929) e roden vo provincijata<br />

Mantua vo Italija. Studiral vo Bolowa, a potoa stanal profesor po<br />

287)<br />

Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena administracija,<br />

Beograd, 1978, str. 53.<br />

288)<br />

Bavcon, Lj. Novi kriminalno politi~ki pogledi na individualizaciju mera protiv delikvenata,<br />

Narodna milicija, Beograd, 1958/6, str. 4.<br />

125


pravo i vo toa svojstvo odr`al brojni predavawa na univerzitetite vo<br />

Pariz, Torino, Rim i Piza. Negovite najzna~ajni dela se: "Presmetlivosta<br />

i negacijata na slobodnata volja" (1875) i "Kriminalna<br />

sociologija"od 1882 godina (prvoto izdanie pod naslov "Novi<br />

horizonti vo krivi~noto pravo i krivi~nata postapka" od 1881 god.).<br />

Osnovnata zada~a {to si ja postavil Feri be{e nau~no<br />

otkrivawe na pri~inite na kriminalitetot zaradi iznao|awe efikasni<br />

sredstva za suzbivawe na negoviot postojan porast. Za taa cel ovoj<br />

golem pravnik i sociolog se potprel vrz primena na pozitivnata<br />

metoda i koristewe na rezultatite od kriminalnata statistika. Vrz<br />

dobienite rezultati go gradi stavot deka za izvr{uvawe na<br />

krivi~noto delo ne e dovolno samo postoewe na vrodeni kriminalni<br />

dispozicii tuku i opredeleno vlijanie na nepovolnite socijani<br />

uslovi. Vo otsustvo na ovie uslovi mo`e lesno da se slu~i nieden<br />

zlostorni~ki tip da ne dojde vo sudir so zakonot. Me|utoa, nadovrzuvaj}i<br />

se na ovaa vo osnova prifatliva konstatacija Feri zboruva<br />

za tn. latentni kriminalci {to dobivaat nau~no nevozdr`ana<br />

interpretacija. Spored nego, ovoj tip na zlostornici se karakteristi~ni<br />

za povisokite klasi kade{to se javuvaat lica koi svoite<br />

antisocijalni sklonosti gi i`ivuvaat so vr{ewe izbor na legalni<br />

aktivnosti ili profesii. Taka na primer, sinot na bogat trgovec<br />

stanuva kasap za da go zadovoli nepomirliviot instinkt za ubivawe,<br />

licata skloni kon kra`bi stanuvaat lihvari, siluva~ite se pretvaraat<br />

vo zavodnici, a prostitutkite vo otmeni prequbni~ki.<br />

Iako bil protiv kaznata kako moralna sankcija {to vodi kon<br />

stradawe i zastra{uvawe na zlostornicite, Feri ne gi otfrla site<br />

kazni i delum gi zadr`uva vo edinstveniot sistem na merki na<br />

socijalna za{tita. A so istaknuvaweto na potrebata za prilagoduvawe<br />

na ovie merki kon razli~nite kategorii zlostornici toj ja za~na i<br />

sovremenata ideja na individualizacijata na krivi~nite sankcii. So<br />

nego, vsu{nost, zapo~na izrazeniot interes za medicinsko, psiholo-<br />

{ko i socijalno ispituvawe na li~nosta na kriminalecot kako vo<br />

fazata na izreknuvaweto taka i vo fazata na izvr{uvaweto na<br />

sankciite. Od tie pri~ini golem broj penolo{ki avtori so negovata<br />

pojava go vrzuvaat po~etokot i natamo{niot razvoj na ovaa ideja i<br />

celiot ovoj period go narekuvaat period na individualizacija na<br />

kaznata. Ispravnosta na vakvata opredelba ne ja zatemnuva ni toa {to<br />

samiot Feri nao|a deka individualizacijata e teoretski prifatliva<br />

no prakti~no neizvodliva zaradi pregolemiot broj na zatvorenici<br />

kako i zatoa {to zatvorskiot personal nema dovolno znaewe od<br />

kriminalnata biologija i kriminalnata psihologija 289) . Zna~ajno e da<br />

se spomne i toa deka Feri se zalagal za neopredeleno traewe na<br />

merkite na socijalna za{tita so aktivno u~estvo vo fazata na nivnoto<br />

izvr{uvawe, a toa e ideja {to podocna }e bide prifatena vo nekoi<br />

sovremeni krivi~ni zakonodavstva (SAD, Norve{ka, [vedska i drugi<br />

289)<br />

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 366.<br />

126


zemji) 290) . Feri be{e apsoluten protivnik na izrekuvaweto na smrtnite<br />

kazni. Toj zboruval i za negativnoto vlijanie na postoe~kiot<br />

zatvorski sistem ~ii {to nepovolni uslovi vodat kon kriminalna<br />

infekcija so osoben negativen odnos vrz maloletnicite. Pod lupa na<br />

negovata kritika bea staveni kratkite kazni zatvor i keliskiot<br />

sistem na izvr{uvawe na kaznite so istovremeno zalagawe da se vovede<br />

prevospiten tretman za opredeleni kategorii na osudenici. Toj go<br />

zabele`uva i faktot deka po izleguvaweto na zatvorenicite na<br />

sloboda op{testvoto ne poka`uva nikakov interes za negovo<br />

naveduvawe na ~esen `ivot, otstranuvawe na pogubnoto vlijanie na<br />

siroma{tijata i drugite isku{enija {to go vodat kon povtorno<br />

odlu~uvawe za kriminalna dejnost.<br />

Svoite idei Feri gi realizira vo proektot na italijanskiot<br />

Krivi~en zakonik od 1921 godina. Ovoj proekt koj se sostoel samo od<br />

op{t del so vkupno 131 ~l. 291) ne bil prifaten od parlamentot za{to<br />

gi sodr`el site na~ela na pozitivizmot koi vo toj period ne ñ odgovarale<br />

na interesite na fa{isti~kata vlast. Me|utoa, ovoj proekt i<br />

voop{to u~eweto na pozitivisti~kata {kola ostvarile golemo<br />

vlijanie za donesuvawe na brojni zakoni kako na primer: norve{kiot<br />

od 1902, ruskiot od 1903, argentinskiot od 1921, panamskiot od 1922 i<br />

mnogu drugi zakonici od podra~jeto na Latinska Amerika 292) , kako i na<br />

Krivi~niot zakon na Italija od 1930, Grenland od 1954 i dr. 293)<br />

b) Rafaele Garofalo<br />

Rafaele Garofalo (Raffaele Garofalo, 1852-1934) poteknuva od<br />

ugledno italijansko semejstvo so {pansko poteklo. Po zavr{uvaweto<br />

na pravnite studii stanal sudija no, istovremeno bil i profesor po<br />

krivi~no pravo na univerzitetot vo negovoto rodno mesto Neapol.<br />

Negovoto glavno delo "Kriminologija" najprvin objaveno kako monografija<br />

(1880) so zna~itelni izmeni be{e preizdadeno vo 1885 godina.<br />

Objavil i drugi zabele`ani trudovi kako na primer: "Me|unarodna<br />

solidarnost vo suzbivaweto na kriminalitetot" i "Obid na krivi~no<br />

delo so nepodobno sredstvo".<br />

Negovata osnovna koncepcija za kriminalitetot e povrzana so<br />

idejata za postoewe na prirodni krivi~ni dela (deliti naturale). Toa se,<br />

spored nego, op{testveno {tetni dela {to ne zavisat od uslovite na<br />

mestoto i vremeto i barawata na zakonot i zatoa go so~inuvaat<br />

vistinskiot kriminalitet protiv koj treba da bide naso~ena glavnata<br />

op{testvena reakcija. Vrz osnova na toa se vr{i klasifikacija na<br />

zlostornicite stavaj}i go pritoa akcentot vrz psiholo{kite svojstva<br />

na li~nosta za razlika od Lombrozo, pa i Feri, koi im pridavale<br />

290)<br />

Prvan, Lj. Enriko Ferri - prete~a modernih ideja u krivi~nom pravu, Na{a zakonitost,<br />

Zagreb, 1959/5-6, str. 244.<br />

291)<br />

Za sodr`inata na ovoj Proekt vidi: Toma{evi}, G. op. cit, str. 120-121.<br />

292)<br />

Vidi: Radovanovi}, M, op. cit. str. 45.<br />

293)<br />

Vidi: Prvan, Lj, op. cit. str. 244.<br />

127


pogolemo zna~ewe na organskite anomalii na li~nosta. Glavnite<br />

tipovi zlostornici Garofalo gi deli vo slednive grupi: a) tipi~ni<br />

zlostornici (ubijci so predumisla), b) polesni zlostornici (impulsivni,<br />

violentni zlostornici), v) zlostornici li{eni od ~uvstvoto na<br />

so`aluvawe i ~esnost {to vr{at kra`bi i g) pohotlivi, bezsramni,<br />

bludni zlostornici 294) .<br />

Spored Garofalo celta na op{testvenata reakcija treba da<br />

bide celosno iskorenuvawe na kriminalitetot ili barem negovo<br />

progresivno opa|awe. Toa mo`e da se postigne so primena na dva, za<br />

Garofalo, sosema logi~ki metodi: eliminacija i represija. Toj smeta<br />

deka najte{kite ili tipi~ni zlostornici me|u koi naj~esto se<br />

javuvaat ubijcite od egoisti~ki i sadisti~ki motivi se nepopravlivi<br />

lica bidej}i se li{eni od site moralni ~uvstva. Za niv edinstveno<br />

efikasno sredstvo e smrtnata kazna. Vtorata grupa na zlostornici<br />

vr{at nasilni~ki dela {to proizleguvaat od pogre{noto sfa}awe na<br />

osnovnite barawa na ~esta. Ovie zlostonici treba da se izoliraat od<br />

op{testvoto so toa {to }e bidat upateni na nekoj pust ostrov ili vo<br />

nekoja kaznena kolonija.Sli~ni merki treba da se primenat i sprema<br />

zlostornicite koi poradi otsustvo na ~uvstvo na so`aluvawe vr{at<br />

dela protiv li~nosta, odnosno poradi otsustvo na ~uvstvo na ~esnost<br />

gi vr{at onie dela {to se naso~eni protiv imotot. Sprema<br />

zlostornicite od ~etvrtata kategorija na koi im nedostasuva navika<br />

za samosovladuvawe treba da se izre~at dva vida na pari~ni kazni:<br />

edni vo korist na dr`avata i drugi vo korist na o{tetenata strana 295) .<br />

4. SOCIOLO[KA [KOLA<br />

1. Za po~etok na ovaa {kola se zema 1889 godina koga<br />

germanecot Franc fon List, belgijanecot Adolf Prins i holan|anecot<br />

Van Hamel ja formiraa "Me|unarodnata unija za krivi~no pravo"<br />

koja {to sÒ do Prvata Svetska vojna gi propagira{e svoite idei<br />

nastanati kako rezulata na usoglasuvawe i pomiruvawe na sprotivstavenite<br />

idei na klasi~nata i pozitivisti~kata {kola. Nejzinata<br />

rabota povtorno prodol`i vo 1924 godina vo ramkite na<br />

"Me|unarodnoto zdru`enie za krivi~no pravo" koe {to aktivno<br />

deluva i denes.<br />

2. Spored u~eweto na ovaa {kola kriminalitetot e rezultat na<br />

kompleksni pri~ini koi se nao|aat vo li~nite svojstva vo momentot<br />

na izvr{uvaweto na deloto i nadvore{nite socijani i fizi~ki uslovi<br />

na `ivotot. Nadvore{nite faktori go imaat prete`noto ili,<br />

podobro ka`ano, glavnoto dejstvo za nastanuvawe na krivi~nite dela,<br />

a me|u niv posebno zna~ajna uloga ostvaruvaat socijalnite i<br />

ekonomskite faktori kako {to se te{kite `ivotni i materijani<br />

uslovi. Socijalite pri~ini se osnovni za{to deluvaat vo dve nasoki:<br />

294)<br />

Za poedine~nite karakteristiki na sekoj od navedenite tipovi zlostonici vidi:<br />

Francis, A.A. Raffaele Garofalo (1852-1943), Izbor, Zagreb, 1957, str. 398.<br />

295)<br />

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 365-366.<br />

128


edna{, posredno preku vlijanieto vrz formirawe i razvoj na li~nosta<br />

na zlostornikot i, vtor pat, kako neposredni okolnosti na<br />

kriminalnoto povedenie. Na toj na~in sociolo{kata {kola na<br />

nadvore{nite faktori im opredeluva sosema drugo zna~ewe od ona<br />

{to im go davaa pozitivistite. Vo ovie ramki individualnite pri~ini<br />

na kriminalitetot ne se sfa}aat kako abnormalen odraz na<br />

biopsihi~kata konstitucija na ~ovekot zlostornik tuku kako kriminalni<br />

tendencii {to se formiraat i manifestiraat so zna~itelno<br />

posredstvo na kriminogenite vlijanija {to proizleguvaat od sredinata.<br />

Od me|usebenoto dejstvo na individualnite, socijalnite i<br />

fizi~kite faktori zavisi karakterot na kriminalitetot koj mo`e da<br />

se javi kako akuten i hroni~en. Akutniot kriminalitet e rezultat na<br />

prete`noto vlijanie na nadvore{nite faktori, a hroni~niot<br />

kriminalitet nastanuva poradi li~nite svojstva na storitelite so taa<br />

napomena {to razvojot na ovie svojstva e zavisen od op{testvenite<br />

uslovi na `ivot.<br />

3. I ovaa {kola vo prv plan ja istaknuva li~nosta na<br />

zlostornicite i potrebata od nivna tipolo{ka klasifikacija. Poa-<br />

|aj}i od stavot za pri~inite na kriminalitetot, site zlostornici<br />

List gi deli vo dve grupi: a) slu~ajni zlostornici i b) zlostornici od<br />

navika.<br />

a) Slu~ajnite ili akutni (momentni) zlostornici obi~no se<br />

~esni poedinci koi spored svoite karakteristiki ne se razlikuvaat od<br />

ostanatite lu|e, a vr{at krivi~ni dela (akuten kriminal) poradi<br />

re{ava~koto vlijanie na nadvore{nite faktori. Nadvore{nite<br />

povodi mo`at da bidat siroma{tvo, glad i drugi ekonomski nepriliki<br />

ili pritisokot na nekoja `ivotna nevolja, no i razni malverzacii od<br />

sferata na poreskata politika, platniot promet, trgovijata i drugi<br />

propusti vo oblasta na socijalniot i ekonomskiot `ivot. Poradi ovie<br />

sostojbi kaj niv se sozdava momentna voznemirenost i silna vozbuda<br />

{to gi goni na zlostorstvo.<br />

b) Zlostornicite od navika se lekomisleni, svirepi, i<br />

indolentni lica koi se oddavaat na prekumerni seksualni u`ivawa i<br />

razvrat. Nadvore{nite faktori kaj niv ostvaruvaat nezna~itelno<br />

vlijanie. Tuka e re{ava~ka dlabokata vkorenetost na zlostorni~kite<br />

sklonosti, a deloto samo gi otkriva negativnite crti na nivnoto<br />

postoewe i vo kraen oblik negovata psihopatska sostojba 296) . Ovie<br />

lica zna~i vr{at krivi~ni dela poradi dominantnoto dejstvo na<br />

individualnite, odnosno vnatre{nite pri~ini. Tie se izvr{iteli na<br />

hroni~niot kriminalitet pa zatoa se narekuvaat i hroni~ni<br />

zlostornici ili u{te, zlostornici po sostojba, po tendencija i po<br />

priroda. Nivnite individuvalni sklonosti (dispozicii, tendencii)<br />

za vr{ewe negativni povedenija mo`at da bidat od vrodeno ili<br />

steknato poteklo. Vrodenite dispozicii se razli~ni anomalii {to<br />

296)<br />

Kobe, P. Tipolo{ke klasifikacije delikvenata u modernoj kriminologiji i krivi~nom pravu,<br />

Narodna milicija, Beograd, 1959/3, str. 13.<br />

129


nasledno se prenesuvaat. Takov e na primer slu~ajot so alkoholizmot,<br />

u`ivaweto vo drogi, veneri~ni i drugi bolesti koi {to od roditelite<br />

mo`e da se prenesat vrz nivnite deca kako opredeleni anomalii {to<br />

vodat kon razli~ni kriminalni povedenija. Steknatite kriminalni<br />

dispozicii se, vsu{nost, razni biopsihi~ki nedostatoci na li~nosta<br />

koi nastanuvaat zaradi otsustvoto na prikladna gri`a vo odnos na<br />

odr`uvawe na zdravjeto i ostvaruvawe na obrazovanieto i<br />

vospituvaweto, a vo krajna linija se rezultat na nevrabotenost,<br />

vagabunda`a, bolest, lo{i semejni uslovi i sl.<br />

Site zlostornici od navika spored List natamu se delat na<br />

nepopravlivi i popravlivi, a kako posebna grupa na nepopravlivi se<br />

nazna~uvaat kategoriite na zlostornici od zanaet i profesionalnite<br />

zlostornici.<br />

Od seto ova sociolo{kata {kola izvlekuva zaklu~ok deka<br />

storitelite na krivi~ni dela poseduvaat opredeleni vrodeni osobini,<br />

anomalii i sklonosti no vo niv ne se gleda re{ava~kata odrednica za<br />

izvr{uvaweto na krivi~nite dela. Primarniot faktor vo<br />

opredeluvaweto na kriminalnite svojstva na li~nosta sekoga{ se<br />

op{testvenite uslovi na `ivotot, pa ottamu i stavot deka kriminalcite<br />

ne se ra|aat, tuku stanuvaat takvi zaradi brojnite socijalni<br />

vlijanija na koi postojano se izlo`eni vo svojata sredina.<br />

Kon ovie dve grupi zlostornici Prins ja dodal i kategorijata<br />

na abnormalni vinovnici. Toa se lica kaj koi isto kako i kaj<br />

zlostornicite od navika preovladuvaat vnatre{nite faktori za<br />

vr{ewe krivi~ni dela, a poseduvaat izvesni anomalii {to mo`e no ne<br />

mora da go dostignat nivioto na du{evni zaboluvawa. Tie anomalii<br />

mo`at da bidat momentni ili trajni. Me|u momentnite anomalii se<br />

nabrojuvaat razni psihi~ki rastrojstva {to nastanale poradi telesni<br />

zaboluvawa i drugi povredi, kako i negativni osobini poradi<br />

oddavawe na alkohol, narkomanija i sli~ni poroci. Trajni se onie<br />

anomalii koi za razlika od predhodnite pote{ko se lekuvaat za{to se<br />

podlaboko vsadeni vo psiholo{kata konstitucija na li~nosta. Me|u<br />

niv se istaknuvaat neuroti~nosta, izvesni psihopatii, epilepti~nost,<br />

debilnost i sli~ni degeneracii. Nositelite na vakvi defektnosti se<br />

lica koi se nao|aat na granicata me|u du{evno zdravi i du{evno<br />

bolni lica i zatoa te{ko mo`at da se popravat so primena na kazni.<br />

Za niv se predlagaat merki {to sodr`at specijalen tretman.<br />

4. Pri opredeluvaweto na krivi~nata odgovornost ovaa {kola<br />

go zapostavuva ne samo indeterministi~kiot pristap na klasi~nata<br />

{kola tuku i determinizmot na antropolo{kata i pozitivisti~kata<br />

{kola i zastapuva indiferentisti~ko stojali{te. Dali ~ovekovata<br />

volja Ò ili ne Ò slobodna za nea e pra{awe {to vodi kon spekulativni<br />

raspravi od oblasta na filozofijata, a ne kon re{avawe na<br />

prakti~nite krivi~nopravni problemi. Me|utoa, vakvata ramnodu-<br />

{nost i nezainteresiranost za problemot na slobodnata volja ne<br />

zna~i i negirawe na krivi~nata odgovornost. Odgovornosta postoi i<br />

za nea e "dovolna samata podobnost za presmetlivost {to postoi kaj<br />

130


site lica koi ne se du{evno bolni i du{evno rastroeni" 297) . Spored<br />

toa osnovata na krivi~nata odgovornost se bara vo svesta, odnosno vo<br />

sposobnosta za sfa}awe i rasuduvawe 298) . Onie {to poseduvaat takva<br />

sposobnost se krivi~no odgovorni. Od druga strana onie kaj koi<br />

otsustvuva takva sposobnost ne se krivi~no odgovorni no, zaradi<br />

vnatre{nite anomalii, {to pod dejstvo na nadvore{nite faktori<br />

vodat kon izvr{uvawe na krivi~nite dela, tie se opasni za okolinata,<br />

odnosno kaj niv postoi opasna sostojba.<br />

Opasnata sostojva (l'etat dengereux) vo smisla na sociolo{kata<br />

{kola e sociobiolo{ki poim i pretstavuva svojstvo samo na opredeleni<br />

kategorii vinovnici od grupata na hroni~nite, abnormalnite i<br />

nepresmetlivite zlostornici. Taa opasna sostojba go odrazuva kriminalniot<br />

potencijal na ovie lica {to se javil kako posledica na<br />

zaemnoto dejstvo na individualnite i socijalnite faktori i zatoa se<br />

razlikuva od poimite temibilitÁ - perokolositÁ koi isklu~ivo bea<br />

sfateni kako biopsiholo{ka kategorija.<br />

5. So ogled na toa deka vospostavuva dve kategorii na storiteli<br />

(presmetlivi i nepresmetlivi) sociolo{kata {kola se zalaga{e i za<br />

dva vida na krivi~ni sankcii: kazni i merki na bezbednost. So toa e<br />

vovedena idejata za dualitet na krivi~nite sankcii - kazni za<br />

krivi~no odgovornite i merki na bezbednost za onie koi ne se<br />

krivi~no odgovorni no, kaj koi postoi opasna sostojba.<br />

Ona {to vedna{ se zabele`uva e deka ovaa {kola ne ja negira<br />

kaznata, me|utoa pravi da ñ se opredeli isklu~ivo preventivna funkcija.<br />

Celta na kaznata e popravawe ili eliminacija na zlostornicite<br />

zaradi za{tita od kriminalitetot. Pritoa iako ne se negira<br />

generalnopreventivnoto dejstvo na kaznata na ovoj nejzin efekt mu se<br />

otstapuva marginalno mesto. Generalnopreventivnoto dejstvo na<br />

kaznata e samo najzin nus-produkt 299) {to ne zaslu`uva posebno vnimanie<br />

od strana na ovaa {kola. Ottamu i baraweto celta na kaznata da ne<br />

bide srazmerna na te`inata na krivi~noto delo tuku treba da se<br />

prilagodi na svojstvata na storitelot za da se spre~i negovoto idno<br />

vr{ewe na krivi~ni dela.<br />

I merkite na bezbednost se presmetani od potrebata za nivno<br />

prilagoduvawe na svojstvata na storitelot so cel da ja neutraliziraat<br />

negovata opasna sostojba. No za razlika od merkite na socijanata<br />

za{tita na pozitivistite, ovie merki ne mo`at da se primenuvaat ante<br />

deliktum, tuku samo vrz osnova na sudska odluka po izvr{enoto delo.<br />

So idejata za dualitet na krivi~nite sankcii, na kaznite i<br />

297)<br />

Lazarevi}, Lj. Kazne i mere bezbednosti u savremenom krivi~nom pravu, str. 16.<br />

298)<br />

Vo ovaa smisla List ja razviva svojata teorija na normalnosta spored koj<br />

presmetliv e sekoj {to na normalen na~in reagira na nadvore{nite povodi.<br />

Presmetlivosta, veli List e sposobnost za normalno motivirawe od pretstavite. Koj<br />

se motivira od pretstavite onaka kako {to na negovo mesto bi se motiviral sekoj<br />

drug ~ovek, toj e presmetliv i za svoite postapki mo`e da se napravi odgovoren. Koj<br />

ne e vo sostojba za toa, toj ne mo`e da se smeta za presmetliv, pa spored toa ni za<br />

krivi~no odgovoren" Atanackovi}, D. <strong>Penologija</strong>, str. 53.<br />

299)<br />

Zlatari}, B. Krivi~no pravo, prvi svezak, Informator, Zagreb, 1972, str. 45.<br />

131


merkite na bezbednost im se priznava ramnopravno mesto vo<br />

krivi~noto pravo. So toa se pro{irija i mo`nostite za nivnata<br />

individualizacija spored osnovnata {ema: za akutnite zlostornici se<br />

izrekuvaat samo kazni, za hroni~nite - kazni i merki na bezbednost<br />

(kumulativno), a za abnormalnite zlostonici - samo merki na bezbednost.<br />

Seto toa so cel: akutnite da se zastra{at ili opomenat,<br />

hroni~no popravlivite - da se popravat, a hroni~no nepopravlivite i<br />

abnormalnite - da se neutraliziraat. Ottamu i devizata na ovaa<br />

{kola: "Ne se kaznuva zlostorstvoto tuku zlostornikot" {to, iako vo<br />

osnova e pogre{na, uka`uva na orientacijata kon prilagoduvawe na<br />

sankciite kon posebnite svojstva na li~nosta na storitelot na<br />

krivi~noto delo.<br />

Na kraj, treba da se ima predvid i toa deka pokraj kaznite i<br />

merkite na bezbednost sociolo{kata {kola predlaga{e i voveduvawe<br />

na tn. preventivna higiena kako posebna nau~na i prakti~na<br />

disciplina {to treba da gi prou~i i predlo`i merkite za spre~uvawe<br />

na kriminalitetot {to }e stojat nadvor od krivi~noto pravo. Vo taa<br />

smila bea ponudeni i razli~ni socijalno-ekonomski merki kako na<br />

primer, podobruvawe na `ivotniot standard na zagrozenite i<br />

nevrabotenite lica, obezbeduvawe na socijalna za{tita na rabotnicite<br />

vo slu~aj na bolest i nesre}i pri rabota, pogolemo vrabotuvawe,<br />

organizirawe ustanovi za vospitno zapu{teni i defektni deca, merki<br />

za spre~uvawe na alkoholizmot i drugite vidovi na poroci,<br />

otstranuvawe na {tetnoto vlijanie na pe~atot i literaturata i<br />

sli~no. Me|utoa, iako go sogledaa zna~eweto i potrebata za voveduvawe<br />

na ovie merki, pretstavnicite na ovaa {kola bea daleku od toa da<br />

gi otkrijata vistinskite pri~ini na kriminalitetot koi se nao|aat<br />

vo protivre~nostite na klasnoto op{testvo.<br />

6. Vo krivi~nopravnata literatura mo`at da se sretnat golem<br />

broj prigovori upateni kon ovaa {kola. Me|u niv ~esto i sosema<br />

opravdano se istaknuva deka nejzinata tipolo{ka klasifikacija na<br />

vinovnici e necelosna, deka so zapostavuvaweto na slobodnata volja<br />

na storitelite se otide vo proizvolno opredeluvawe na osnovot na<br />

krivi~nata odgovornost, deka poradi necelosno izgradenite kriteriumi<br />

za razlikuvawe na kaznite i merkite na bezbednost doa|a do<br />

bri{ewe na granicite me|u niv i sl. Sosema izdr`an e i prigovorot<br />

{to voobi~aeno ñ se upatuva na ovaa {kola deka iako go otkrila<br />

zna~eweto na op{testvenite kriminogeni faktori ne navlegla vo<br />

podlaboko objasnuvawe na pri~inite za nivnoto javuvawe. Neprifatilivo<br />

e me|utoa, imputiraweto na ova u~ewe za negovata bo`emna<br />

naso~enost kon slabeewe na gra|ansko demokratskata cvrsta zakonitost<br />

na klasi~nata {kola i deka so toa ovozmo`ila delotvorna<br />

za{tita na kapitalisti~kiot op{testven sistem od vremeto na<br />

imperijalizmot 300) . Protiv vakvite neosnovani obvinenija, {to<br />

osobeno bea prisutni vo sovetskata literatura, a pod nivno vlijanie<br />

300)<br />

Vidi: Zlatari}, B. Uz pedesetogodi{njicu smrti Franza von Lista, Zbornik pravnog<br />

fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1969/3-4, str. 491.<br />

132


delumno i kaj nas 301) , mo`e da se iznesat pove}e argumenti 302) . Vo ovaa<br />

prilika se ~ini dovolno ako se ka`e deka pretstavnicite na ovaa<br />

{kola posebno insistiraa vrz toa storitelite na krivi~nite dela da<br />

se kaznuvaat samo za onie povedenija {to kako takvi se prethodno<br />

opredeleni so zakon i samo vo zakonski granici 303) . Isto taka kaj<br />

merkite na bezbednost se bara{e da bidat zakonski opredeleni obele-<br />

`jata na opasnata sostojba koja treba da se utvrduva vo krivi~nata<br />

postapka za da se izbegnat mo`nite zloupotrebi 304) . Tie bea izri~ni<br />

protivnici i na izrekuvaweto na merkite na bezbednost ante deliktum.<br />

Vo ovaa smisla e zna~ajno da se istakne i toa deka merkite na<br />

socijalna za{tita bea naso~eni vo interes na rabotni~kata klasa i<br />

tokmu zatoa pretstavnicite na ovaa {kola bea izlo`ni na kritiki od<br />

strana na oficielnata bur`uaska nauka 305) .<br />

7. Od posebno zna~ewe e vlijanieto na ovaa {kola za<br />

voveduvawe na dualitetot na krivi~nite sankcii. So taa ideja e<br />

povrzan i ogromniot ~ekor napraven vo pogled na ispituvaweto na<br />

li~nosta na kriminalcite i individualizacijata na krivi~nite<br />

sankcii. Ovaa {kola se zalaga{e i za po{iroka edukacija na sudiite<br />

za koi poznavaweto na kriminalnata antropologija, kriminalnata<br />

sociologija i psihologijata e biten uslov za pravila ocenaka na zlostorni~kata<br />

opasnost i prognoza za povtorno prilagoduvawe na<br />

osudenikot na op{testvenite normi na odnesuvawe po izleguvaweto na<br />

sloboda. Zna~ajna e i nejzinata zalo`ba za izgradbata na korisen i<br />

human na~in na izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda so<br />

primena na popravni tretmani vrz osnova na prethodno sprovedena<br />

klasifikacija na osudenite lica. Ovaa {kola gi sogleda i nedostatocite<br />

na kratkite kazni zatvor i predlaga{e merki za nivna<br />

supstitucija osobeno so uslovnata osuda i pari~ni kazni.<br />

Pod nejzino vlijanie se doneseni pove}e moderni krivi~ni<br />

zakoni (japonskiot, 1904, {vajcarskiot, 1937, romanskiot, 1937,<br />

danskiot, 1938, i dr.) kako i jugoslovenskiot od 1929 godina 306) .<br />

a) Franc fon List<br />

Franc fon List (Franz von Liszt, 1851-1919) e roden vo Viena<br />

kade gi zavr{uva i pravnite studii. Vo 1871 habitiral vo Grac za<br />

krivi~no pravo i krivi~na postapka, a vo 1879 godina stanal ordinarius<br />

({ef na katedra) na Univerzitetot vo Gison. Nabrzo ja prifa}a<br />

301)<br />

Vidi: Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitet "Kiril i Metodija,<br />

Skopje, 1972, str. 107, Mati}, O. Ispitivanje li~nosti maloletnih delikvenata, IKSI, Beograd,<br />

1974, str. 20-21.<br />

302)<br />

Zlatari}, B, op. cit, str. 491-494.<br />

303)<br />

Ibid, str. 491.<br />

304)<br />

Lazarevi}, Lj. op. cit, str. 16.<br />

305)<br />

Vidi: Bavcon, Lj, Kriminalna politika i njene tendencije u socijalisti~koj dru`bi, Ljubljana,<br />

1958, str. 38.<br />

306)<br />

Radovanovi}, M. Krivi~no pravo, str. 48.<br />

133


pokanata od Univerzitetot vo Merburg kade vo 1882 godina go odr`uva<br />

svoeto pristapno predavawe na tema "Idejata na celta vo kaznenoto<br />

pravo". Od 1889 do 1899 godina predava vo Hale i najposle preo|a vo<br />

Humboltoviot Univerzitet vo Berlin kade {to pokraj so<br />

krivi~nopravnite nauki }e se zanimava i so me|unarodno javno pravo i<br />

pravna filozofija. Me|u negovite pozna~ajni dela treba da se<br />

istkanata poznatiot "U~ebnik po germansko krivi~no pravo" od 1881<br />

godina koj do`iveal 26 izdanija i bil preveden na pove}e stranski<br />

jazici. Vo 1894 godina ja izdava prvata sveska od zbirkata "Kazneno<br />

pravo na dr`avite od Evropa", a vo 1898 i vtorata sveska pod naslov<br />

"Kazneno pravo na vonevropskite dr`avi". Toj e eden od redaktorite<br />

na sporedbeniot prikaz na germanskoto i stranskoto krivi~no pravo<br />

{to vo 16 sveski bil objaven vo periodot od 1904 do 1909 godina.<br />

So ogled na toa {to koncepcijata na sociolo{kata {kola ja<br />

izlo`ivme spored ona {to vo nea e glaven pridones na List nema<br />

potreba povtorno da se zadr`uvame na negovite osnovni idei. Od tie<br />

pri~ini }e bide dovolno ako dopolnime deka List se zalaga{e za<br />

poseben status na maloletnicite so naglasuvawe na zna~eweto na<br />

vospitnite merki i izzemaweto od nadle`nost na sudot na prestapnici<br />

{to se pomladi od 14 godini. Toj ja istaknuva{e i potrebata od<br />

koristewe na kriminolo{kite nauki, statistikata i izu~uvaweto na<br />

sporedbenoto krivi~no pravo. Ja brane{e uslovnata osuda i merkite<br />

na bezbednost no istovremeno be{e silen protivnik na izrekuvaweto<br />

na kratkite kazni li{uvawe od sloboda. Se zalaga{e za poimite na<br />

pravniot poredok, legalizam i za zakonskite funkcii na kaznata<br />

(zastra{uvawe, popravawe i neutralizacija) tvrdej}i deka krivi~noto<br />

pravo e nepremostiva me|a na kriminalnata politika 307) . Site ovie<br />

barawa veli Ansel, denes stanaa obi~ni, no toga{ pretstavuvaa<br />

zna~ajni novini i posmatrani vo celost sami po sebe ozna~uvaat edna<br />

dlaboka reforma 308) .<br />

b) Adolf Prins<br />

Vtoriot zna~aen pretstavnik na sociolo{kata {kola e<br />

poznatiot profesor po krivi~no pravo vo Brisel - Adolf Prins<br />

(Adolf Prins). Negovi pozna~ajni dela se: "Kaznenata nauka i politika<br />

i pozitivnoto pravo" od 1899 godina i "Op{testvena odbrana i<br />

transformacija na krivi~noto pravo" od 1910 godina. So svoite stavovi<br />

Prins se vklopuva vo ve}e izlo`enata koncepcija na sociolo{kata<br />

{kola, no ona {to vo tie ramki posebno go izdvojuva e sozdavaweto i<br />

propagiraweto na tn. Prva doktrina na op{testvenata odbrana.<br />

Idejata na op{testvenata odbrana Prins ja gradi vrz<br />

kriti~kite zabele{ki upateni na klasi~nata teorija na moralnata<br />

odgovornost za koja toj veli deka e nepotpolna i neefikasna vo svoite<br />

usilbi kon za{titata na op{testvoto. Spored Prins kaznata nema za<br />

307)<br />

Vidi: Ancel, M. Nova dru{tvena odbrana, str. 40 i 57.<br />

308)<br />

Ibid, str. 24.<br />

134


cel srazmeno vozvra}awe za storenata gre{ka tuku edinstvena zada~a<br />

na najdobar mo`en na~in da se obezbedi za{tita na li~nosta, `ivotot,<br />

imotot i ~esta na gra|anite. Toa mo`e da se ostvari ako namesto<br />

"medicinskiot" poim moralna odgovornost se usvoi "praven" poim -<br />

opasna sostojba na storitelot kako merilo na op{testvenata reakcija.<br />

Opasnata sostojba na nekoj poedinec e ona {to mo`e kaj sekogo lesno<br />

da se prepoznae za{to postojat lica koi sami po sebe se opasni. Me|u<br />

niv se izdvojuvaat grupata na nenormalni i defektni lica i grupata na<br />

storiteli na krivi~ni dela od navika. Protiv ovie lica mora da bide<br />

prezemena nova akcija {to nema da bide naso~ena kon storenoto delo<br />

tuku kon opasnata sostojba na poedinecot. Za za{tita od<br />

kriminalitetot na ovie lica ne e dovolen klasi~niot kaznen re`im<br />

za{to zgolemeniot povrat jasno poka`uva deka keliskata izolacija i<br />

bo`emnoto terapeutsko postapuvawe vo tradicionalnite zatvori vo<br />

celost gi izneverile postavenite o~ekuvawa. Vrz taa osnova osobeno<br />

neopravdano se poka`uva praktikata na naplastuvawe na kratkite<br />

kazni zatvor i preteranata blagost na sudovite {to e opredelena od<br />

nezdrav humanizam i somilost kako i zgolemenoto koristewe na<br />

institutot na smalena odgovornost. Poradi seto toa op{testvoto<br />

ostanuva bez odbrana od najte{kite zlostornici. Zatoa Prins se<br />

zalaga za voveduvawe takvi merki na bezbednost {to }e se primenuvaat<br />

po izdr`anta kazna li{uvawe od sloboda i nema da vodat kon<br />

obes~estuvawe na zlostornikot tuku kon za{tita na op{testvoto. Toa<br />

se izolacioni merki so neopredeleno traewe, odnosno takvi merki<br />

{to zaradi otsustvoto na nivnata retributivnost }e traat onolku<br />

kolku {to e potrebno za da se otstrani opasnata sostojba na<br />

storitelot. Za izvr{uvawe na ovie merki treba da se izgradat posebni<br />

zavodi, i toa osobeno za nenormalnite lica {to }e bidat vo<br />

nadle`nost na sudot. Pokraj toa Prins dopu{ta i dopolnitelni<br />

op{testveno preventivni akcii (urbanizacija, stambena izgradba,<br />

socijalno zakonodavstvo protiv siroma{tijata, tretman i vospituvawe<br />

na defektnite lica) {to isto kako i predhodnite merki se<br />

opredeleni od opasnata sostojba na storitelot i zaradi nejzino<br />

predupreduvawe ili spre~uvawe treba da se primenuvaat ante deliktum.<br />

Ideite na Prins bea prifateni vo pogolem broj zakondavstva,<br />

a osobeno vo belgiskiot Zakon za op{testvena odbrana od 1936,<br />

italijanskiot Zakon za op{testvena za{tita od 1930, kubanskiot<br />

Zakon od 1937 i {vajcarskiot Krivi~en zakonik od 1937 godina 309) . So<br />

razvojot na kriminalnata profilaksa me|u dvete svetski vojni se gradi<br />

zgolemeniot interes za merkite na bezbednost i klasifikacijata<br />

na osudenite lica. Me|utoa, bez ogled na seto toa na koncepcijata na<br />

Prins i se prefrla deka vodi kon pasivna za{tita na op{testvenoto<br />

za{to e zasnovana vrz eliminacijata na zlostornicite i deka e<br />

ograni~ena na siroma{nite, slabite i nesre}ni sloevi na op{testvoto<br />

za koi isklu~ivo se vrzuva postoeweto na opasnata sostojba. Vrz<br />

ovie postavki se nadovrzuvaat i mo{ne krupnite zabele{ki za<br />

309)<br />

Vidi: Ancel, op. cit, str. 46.<br />

135


nevozdr`anoto barawe na opasnata sostojba vo samiot zlostornik, vo<br />

karakterot na negovata li~nost koja odnapred se izdvojuva vo<br />

opredeleni kategorii zaradi podveduvawe pod strog re`im 310) i<br />

pravnata nesigurnost zaradi predviduvaweto na merkite {to treba da<br />

se primenuvaat ante deliktum.<br />

5. NEOKLASI^NA [KOLA<br />

1. I neoklasi~nata {kola pretstavuva kompromisno u~ewe od<br />

krajot na XIX vek. Me|u nejzinite pova`ni pretstavnici se vbrojuvaat<br />

francuzite Rene Garod (RenÒ Garraud), Rajmon Selil (Raymond<br />

Salleiles) i Emil Garson (Emile Garcon) kako i germancite Birkmaer<br />

(Birkmayer) i Majer (Mayer). Tie gi izmiruvaat ekstremnite stavovi na<br />

klasi~arite so golem del od prifatlivite idei na pozitivistite.<br />

Me|utoa, za razlika do eklekticizmot na sociolo{kata {kola koja za<br />

svoja pojdovna osnova go zede u~eweto na pozitivisti~kata {kola i se<br />

obide da ja usoglasi so nekoi postavki na klasi~nata {kola,<br />

neoklasi~arite sledat sosema obratna nasoka. Ova u~ewe, vsu{nost,<br />

pretstavuva modificirawe i dopolnuvawe na filozovskiot koncept<br />

na klasi~arite so prakti~nite rezultati od izrazeniot interes za<br />

pri~inite na kriminalitetot, li~nosta na storitelot i<br />

utilitaristi~kata orientacija ne samo na pozitivisti~kata tuku i na<br />

sociolo{kata {kola.<br />

2. Vo pogled na pri~nite na kriminalitetot se podr`uva<br />

stavot na mnogustranoto dejstvo na individualnite, socijalnite i<br />

fizi~kite vlijanija. Krivi~noto delo go dobiva zna~eweto na negativna<br />

op{testvena pojava, a storitelite adekvatno na sociolo{kata<br />

{kola se razlikuvaat na slu~ajni i hroni~ni vinovnici.<br />

3. Osnovot na krivi~nata odgovornost se bara vo moralniot<br />

prekor {to proizleguva od slobodnata volja koja postoi kaj<br />

najgolemiot broj storiteli na krivi~ni dela. Me|utoa, za razlika od<br />

klasi~nata {kola neoklasi~arite vo opredeluvaweto na ~ovekovata<br />

volja poa|aat od filozofskoto stojali{te na relativniot indeterminizam<br />

(ili relativen determinizam), {to zna~i ne od apsolutnata<br />

tuku od relativnata sloboda koja vo opredelena mera zavisi od vlijanieto<br />

na motivite na storitelot. Osnovot za primena na merkite na<br />

bezbednost e opasnata sostojba na storitelot koja, pred sÒ, e uslovena<br />

od opredeleni du{evni zaboluvawa i du{evni rastrojstva {to ja<br />

isklu~uvaat krivi~nata odgovornost. Spored toa i ovaa {kola go<br />

prifa}a dualitetot na krivi~nite sankcii.<br />

4. Za kaznata kako glavna krivi~na sankcija e zadr`ana<br />

moralnata odgovornost za{to vo krajna linija storitelot e sloboden<br />

vo izborot na svoeto povedenie iako do re{enieto doa|a preku niza<br />

vnatre{ni sudiri ~ii {to pri~ini se od endogena i egzogena priroda.<br />

Kaznata barem vo izvesna smisla treba da odgovara na te`inata na<br />

310)<br />

Vidi: ibid, str. 27 i Lazarevi}, Lj, Dru{tvena odbrana - savremeni pravac u kriminalnoj<br />

politici, Na{a zakonitost, Zagreb, 1958/7-8, 346-347.<br />

136


storenoto zlo i stepenot na vinata. Me|utoa, pri nejziniot izbor i<br />

odmeruvawe mora vo pogolema mera da se uva`at i li~nite<br />

karakteristiki na storitelot na deloto preku usvojuvawe na ote`nuva~kite<br />

i olesnuva~kite okolnosti i preku zalagawe za {iroko<br />

ubla`uvawe na kaznata. Me|u celite na kaznata pokraj retribucijata<br />

{to ve}e ne se sfa}a kako cel na samata sebe tuku kako nu`nost za<br />

odr`uvawe na pravniot poredok se prifa}a i specijalnata i generalnata<br />

prevencija.<br />

So prifa}aweto na dualitetot na krivi~nite sankcii<br />

neoklasi~nata {kola se zalo`i i za posoodvetno razgrani~uvawe na<br />

kaznite i merkite na bezbednost. Zatoa se insistira merkite na<br />

bezbednost da se izrekuvaat kako samostojni merki samo kaj napolno<br />

nepresmetlivite, a zaedno so kaznite kaj opasnite povtornici i smaleno<br />

presmetlivite vinovnici (kategorijata {to vo krivi~noto pravo ja<br />

vovede ovaa {kola). Merkite na bezbednost zavisat od opasnata<br />

sostojba koja storitelot ja pretstavuva za op{testvoto, a nivna<br />

isklu~iva cel e negovo popravawe.<br />

Vo pogled na izvr{uvaweto na kaznata, klasifikacijata na<br />

osudenite lica i izvr{enata individualizacija na kaznata, pretstavnicite<br />

na ovaa {kola smetaat deka vo celost treba da im bidat<br />

podredeni na prevospituvaweto na vinovnicite.<br />

6. DVI@EWE NA OP[TESTVENATA ODBRANA<br />

1. Filipo Gramatika (Filippo Gramatica)e osnova~ na ova<br />

dvi`ewe {to gi otfrla ekstremnite stojali{ta na klasi~arite i se<br />

obiduva na nov na~in da gi korigira ideite na site drugi dotoga{ni<br />

{koli. Toj vo 1945 godina vo \enova osnova "Cenatar za prou~uvawe na<br />

op{testvenata odbrana" a na negova inicijativa e svikana i Prviot<br />

Me|uanroden Kongres na privrzanicite na ova dvi`ewe odr`an vo<br />

San Remo vo 1947 godina. Na Vtoriot Kongres odr`an vo Lie` (1947)<br />

ovoj me|unaroden centar prerasnuva vo "Me|unarodno zdru`enie za<br />

op{testvena odbrana" (SociÒtÒ internationale de dÒfanse sociale). Ova<br />

zdr`uenie zapo~na da izdava svoj bilten i da odr`uva povremeni<br />

kongresi i postojano da go zgolemuva svoeto ~lenstvo so ugledni<br />

pravnici i drugi stru~waci koi se zanimavaat so problemite na<br />

suzbivaweto na kriminalitetot.<br />

Pojdovnite osnovi na teoretskite razmisluvawa i konkretnite<br />

op{testveni akcii na ova dvi`ewe se vo nasoka na sozdavawe na edna<br />

posebna doktrina za op{testvenata odbrana od koja }e se crpat merki<br />

za poefikasna za{tita na op{testvoto no, i na poedincite od<br />

kriminalitetot. Ovaa dokritna poa|a od pozitivisti~kata op{testvena<br />

odbrana koja {to be{e izedna~uvana so sistemot na merki na<br />

bezbednost naso~eni protiv opasnosta 311) i ja ozna~uva{e samo funkcijata<br />

na krivi~noto pravosudstvo 312) kako i od nesredenata Prva<br />

311)<br />

Vidi: Ancel, M. op. cit, str. 9.<br />

312)<br />

Ibid, str. 35.<br />

137


doktrina na op{testvenata odbrana na Prins 313) so koja se nastojuva{e<br />

da se za{titi op{testvoto so edna nau~no programirana kriminalisti~ka<br />

politika 314) . Me|utoa, so ogled na toa {to ovaa nova doktrina<br />

e li{ena od originalen i zaokru`en pogled na problemite na<br />

kriminalitetot kade se vtkaeni brojni razmisluvawa {to me|u sebe<br />

~esto se razlikuvaat, ovde ne stanuva zbor za nekoja nova<br />

krivi~nopravna {kola, tuku za sovremena akcija {to se obiduva da<br />

iznajde novi i poefikasni re{enija i sredstva za suzbivawe na<br />

kriminalitetot. Od pri~ini {to samo na nov na~in se razviva edna<br />

stara ideja za op{testvenata odbrana ova dvi`ewe se narekuva i Nova<br />

op{testvena odbrana. Ova e zna~ajno da se istakne za{to ponekoga{<br />

ovoj naziv pogre{no ñ se pripi{uva na umetni~kata nasoka na ova<br />

dvi`ewe zaradi razgrani~uvawe od negovata ekstremna nasoka 315) . Toa<br />

se vsu{nost dve nasoki, koncepcii ili strui na edno isto dvi`ewe<br />

{to me|usebno se razlikuvaat so ogled na sodr`inata i obemot na<br />

zada~ite {to si gi postavuvaat i re{enijata {to vrz taa osnova gi<br />

nudat 316) . Ekstremnata nasoka ili "|enovskata granka" na ova dvi`ewe<br />

ja predvodi Gramatika, a umerenata nasoka ili "pariska granka" se<br />

sostoi od pogolema grupa pretstavnici 317) na ~elo so francuskiot<br />

sudija na Kasacioniot sud vo Pariz - Mark Ansel.<br />

So cel da se obezbedi edinstveno mislewe vo odnos na<br />

su{tinskite barawa na ova dvi`ewe na Tretiot Me|unaroden Kongres<br />

vo Anvers (1953) e utvrdena minimalna programa vo koja se izneseni<br />

osnovnite na~ela na doktrinata na op{testvenata odbrana 318) . Ovaa<br />

313)<br />

Ibid, str. 23.<br />

314)<br />

Ibid, str. 35.<br />

315)<br />

Takva gre{ka mo`e da se sretne kaj Milutinovi}, M. <strong>Penologija</strong>, str. 41, Marjanovi}, \,<br />

Krivi~no pravo, str. 30 i kaj nekoi drugi avtori.<br />

316)<br />

Samiot Ansel veli: "Osniva~ot na centarot za prou~uvawe na op{testvenata<br />

odbrana vo \enova (Gramatika, Z.S.) ja ima taa golema zasluga {to be{e eden od<br />

prvite koi go sfatile zna~eweto i vrednosta na novoto dvi`ewe na op{testvenata<br />

odbrana..." (podvlekol, Z.S.), Ancel, M. op. cit, str. 36.<br />

317)<br />

Ovaa nasoka ja sledi @an Graven (Jean Graven), Pol Kornil (Paul Cornil), Stefen<br />

Irvi~ (Stephan Hurwitz), Torsten Selin (Thorsten Sellin), Glikovite (Sh. i E. Glueck) i<br />

dr.<br />

318)<br />

So ovaa "minimalna programa" kako zaedni~ko e usvoeno slednovo: 1. Osnovnata<br />

zada~a na krivi~noto pravo se sostoi vo za{tita (odbrana) na op{testvoto od<br />

kriminalitetot, a zada~a na op{testvoto e na nau~na osnova da vodi organizirana<br />

borba na preventiven (preddelikten) i postpenalen plan. 2. Taa borba e sfatena<br />

aktivno vo smisla na po{iroka op{testvena aktivnost vo koja glavno te`i{te se<br />

stava vrz samiot storitel na krivi~noto delo vo nasoka na negovo popravawe i<br />

resocijalizacija (izbor na najpogoden tretman i po~ituvawe na li~nosta za<br />

op{testvena reintegracija na istata). 3. Tie se privrzanici za voveduvawe na<br />

edinstven sistem na reakcija protiv kriminalitetot koj natamu bi se delel na<br />

rali~ni merki od koi sudot bi ja izbral najpogodnata sprema konkretniot storitel za<br />

postignuvawe na ozna~enata cel. Zna~i su{tinata na dvi`eweto na op{testvenata<br />

odbrana e prevencija na kriminalitetot po pat na specijalizirano postapuvawe<br />

sprema storitelite zaradi popravawe, resocijalizacija i reintegracija na istiot.<br />

Spored toa idnoto krivi~no pravo treba da dobie lik na sega{noto krivi~nio pravo<br />

138


programa gi obvrzuva{e site pripadnici na zdru`enieto koi nadvor<br />

od nea imaa celosna sloboda vo zastapuvaweto na svoite li~ni stavovi<br />

i mislewa. So ista namera - da se spre~i rascep vo dvi`eweto, na<br />

^etvrtiot Me|unaroden Kongres na op{testvenata odbrana (Milano,<br />

1957) e usvoena nova redakcija na statutot na zdru`enieto. Vo ~l. 1 na<br />

ovoj Statut op{testvenata odbrana be{e definirana kako<br />

"prou~uvawe na problemite na kriminalitetot vo soglasnost so eden<br />

sistem na antikriminalna reakcija koj, vodej}i smetka za faktorite<br />

na protivop{testvenoto povedenie i mo`nostite za vra}awe na<br />

nivnite storiteli vo op{testvoto, istovremeno se stremi kon<br />

za{tita na op{testvoto i kon za{tita na poedincite od opasnosta na<br />

povtorno zapa|awe vo zlostor 319) .<br />

2. Osnovnite stavovi {to ja karakteriziraat ekstremnata<br />

nasoka na op{testvenata odbrana se izlo`eni vo delata na<br />

Gramatika 320) . Spored ovoj ugleden italijanski advokat i profesor po<br />

krivi~no pravo tradicionalnoto krivi~no pravo treba da se zameni<br />

so nov sistem na op{testvena odbrana vo koja napolno bi bile eliminirani<br />

poimite: krivi~no delo, zlostornik, krivi~na odgovornost i<br />

kazna i zameneti so poimite - antisocijano povedenie, subjektivizam i<br />

kurativni i prevospitni merki. Zatoa mora da se izmenat osnovnite<br />

instituti na postojnoto krivi~no pravo i da im otstapat mesto na<br />

novite institucii na op{testvenata odbrana. Pravosudsvtoto na<br />

op{testvenata odbrana bi mu go osiguralo "na sekogo dobroto {to mu<br />

e potrebno". Nenormalniot protivop{testveno nastroen poedinec bi<br />

bil medicinski tretiran, a kaj drugiot bi bila sozdadena volja da se<br />

pridr`uva na op{testvenite pravila po pat na ona {to ja zamenuva<br />

kaznata i {to ne bi smeelo da mu pri~ini nikakva {teta na<br />

za maloletnici". Radovanovi}, M. Jedan nov pokret u nauci krivi~nog prava, Anali,<br />

Beograd, 1953/3, str. 321.<br />

319)<br />

Od ovaa definicija Ansel izvlekuva najmalku pet osnovni elementi {to go<br />

so~inuvaat osnovniot poim na Novata op{testvena odbrana. Toa se: 1. Idejata za<br />

za{tita na op{testvoto od kriminalni potfati nadvor od tradicionalniot sistem<br />

na kaznata - stradaweto, 2. Opredeleno poznavawe na idejata na opasnosta i nu`nosta<br />

so novi sredstva i na nov na~in da se reagira protiv slo`enite oblici na<br />

protivop{testvena dejnost, 3. Potvrduvawe deka krivi~noto pravo na idninata i<br />

sovremenata kriminalna politika mora da bidat zasnovani, ovoj pat odvoeno od<br />

poimot na opasnosta vrz nau~noto poznavawe kako na krivi~noto delo, taka i na<br />

li~nosta na negoviot storitel, 4. Potvrduvawe deka ovaa nova kriminalna politika<br />

se stremi da organizira sistematska, strpliva, navistina razumna no i re{itelna<br />

akcija na resocijalizacija, i 5. Ovaa politika na op{testvena za{tita i<br />

individuvalna prevncija mo`e da se razviva samo preku humanizacija na krivi~noto<br />

pravo {to vodi smetka za li~nite svojstva na poedinecot i na realen na~in ja<br />

pottiknuva solidarnosta {to treba da bide vo osnovite na sovremenoto op{testvo".<br />

Ancel, M. op. cit, str. 10.<br />

320)<br />

Svoite osnovni stavovi za op{testvenata odbrana Gramatika najprvin gi izlo`il<br />

vo edna statija pod naslov La lota contra la pena od 1947 godina, a potoa i vo svoeto<br />

glavno delo "Principi na op{testvenata odbrana" (Principes di defansa sociale) od 1960<br />

godina.<br />

139


protivop{testveno nastroeniot poedinec 321) .<br />

Gramatika i nekoi drugi pretstavnici na ekstremnata nasoka<br />

smetaa deka vrz javuvaweto na kriminalitetot pokraj drugoto deluvaat<br />

i op{testvenite uslovi na `ivotot. Zatoa se zalaga za "podobruvawe<br />

na kvalitetot na lu|eto" od strana na dr`avata ili za ureduvawe na<br />

odnosite pome|u poedincite i op{testvoto so {to bi is~eznale<br />

povodite za primena na represivni merki.<br />

Ovaa nasoka na dvi`eweto e neprifatliva vo prv red zatoa<br />

{to vodi kon kraen subjektivizam so koj celosno se ukinuva<br />

krivi~noto pravo, a so toa i osnovnite garancii za pravata i slobodite<br />

na ~ovekot. Nejzinata programa e nerealna i ednostrana za{to so<br />

nea ne se vodi gri`a za potrebite na op{testvoto nitu pak za za{tita<br />

na storitelot na krivi~noto delo.<br />

3. Su{tinata i osnovnite karakteristiki na umerenata nasoka<br />

na op{testvenata odbrana voobi~aeno se izlo`uva spored deloto na<br />

Mark Ansel - "Nova op{testvena odbrana, dvi`ewe na humanisti~kata<br />

kriminalna politika" 322) . Vo ovaa smisla e zna~ajno da se<br />

dr`ime na istiot redosled na problemite kako i kaj prethodnite<br />

analizi. Na toj na~in }e ni stanat pojani razlikite {to ovde se<br />

javuvaat. Pritoa e bitno vedna{ da se istakne deka umerenata nasoka<br />

na dvi`eweto e protiv idejata za ukinuvawe na krivi~noto pravo,<br />

odnosno taa e za zadr`uvawe na postojnite instituti na krivi~noto<br />

delo, storitel, odgovornost, pa duri i kazna, koi vo noviot sistem na<br />

op{testvena odbrana treba da bidat zna~itelno modificirani i<br />

obnoveni (transformacija na krivi~noto pravo) 323) . Od ova se nalo`uva<br />

potreba za preispituvawe na nivnata sodr`ina so postojano<br />

vnesuvawe novi nau~ni soznanija za ~ovekot i negovoto povedenie. Toa<br />

321)<br />

Ancel, M. op. cit, str. 48.<br />

322)<br />

Ova mo{ne zna~ajno delo na Ansel za prv pat e objaveno vo Pariz vo 1954 godina so<br />

originalen naslov "La Defense sociale nouvelle une mouvement de Politique criminalle<br />

humaniste). So opredeleni izmeni i dopolnuvawa, koi ponekoga{ ja menuvaat duri i<br />

su{tinata na nekoi od osnovnite stavovi, vtoroto izdanie na ova delo e objaveno vo<br />

1966 god. Deloto e prevedeno na {panski (1961), angliski (1965), italijanski (1966),<br />

japonski (1969), germanski (1970), ruski (1970), portugalski (1979), a vo 1963 vo ne{to<br />

skrateno izdanie i na srpskohrvatski jazik. Pokraj ova delo vo 1985 godina Ansel go<br />

izdava i deloto pod naslov "Op{testvena odbrana" (La Defensa sociale, Presses<br />

Universitarias de France, Collction "Que sais-je?, Paris, 1985, str. 128.). Vo ova delo toj gi<br />

zadr`uva svoite osnovni stavovi no gi nadopolnuva i so nekoi novi pogledi za brojni<br />

aktuelni problemi. Pove}e za ova delo vidi vo prikazot na Peri}, O, JRKKR, Beograd,<br />

str. 192-195.<br />

323)<br />

Vidi: Ancel , op. cit, str. 48. Toj stav Ansel go objasnuva i na strana 56 kade {to veli:<br />

"Ne e premnogu ako u{te edna{ se podvle~e deka op{testvenata odbrana nema za cel<br />

da go ukine krivi~noto pravo vo vistinska smisla na zborot. Zatoa {to taa smeta<br />

deka novata kriminalna politika treba da go {titi poedinecot isto tolku kolku i<br />

op{testvoto, taa apsolutno gi otfla site koncepcii koi vodat kon ukinuvawe na<br />

krivi~niot zakonik ili barem na negoviot poseben del so zadr`uvawe samo na<br />

op{tiot del zaradi ispituvawe na razli~nite merki {to se prikladni od strana na<br />

sudijata koga toj }e konstatira deka liceto koe e dovedeno pred nego e opasno".<br />

140


e poznatoto barawe za dejuridizacija na krivi~noto pravo vo smisla<br />

na nadminuvawe na apstraktnite pravni formuli, poimi i fikcii<br />

(pravna metafizika) koi nedovolno ja odrazuvaat stvarnosta 324) . Vrz<br />

taa osnova se istaknuva deka poimite nulla poena sine lege, umislata,<br />

sou~esni{tvoto i obidot na krivi~no delo, smalenata odgovornost i<br />

sl. treba da se usoglasat so dostigawata vo oblasta na medicinata,<br />

psihologijata, sociologijata i drugite nauki so cel da se oslobodat od<br />

preteraniot juridicizam 325) .<br />

Po odnos na pri~inite na kriminalitetot od celokupnite<br />

iska`uvawa na Ansel proizleguva deka kriminalitetot e rezultat na<br />

dejstvoto na socijalnata sredina i biopsiholo{kata konstitucija na<br />

li~nosta, so toa {to vlijanieto na vnatre{nite kriminogeni faktori<br />

po~esto se naglasuva.<br />

Op{testvenata odbrana e protiv konstituiraweto na<br />

krivi~noto delo kako ~isto praven poim {to se posmatra nezavisno<br />

od storitelot i se stava vo nekakvi aprioristi~ki ramki 326) . Za nea<br />

deloto pretstavuva izraz na posebnosta, "manifestacija na li~nosta<br />

na storitelot" 327) koja individualno postoi. Toa vo prv red e kriminolo{ki<br />

problem {to treba da se istra`uva za da se dojde do<br />

etiolo{ki objasnuvawa za{to poedinecot pri opredeleni okolnosti,<br />

so opredeleno minato i opredelena biolo{ka konstitucija izvr{il<br />

konkretno delo 328) . No takvoto delo za nea i natamu ostanuva i<br />

krivi~nopraven poim 329) .<br />

Vrz osnova na predhodnoto, ne storenoto delo tuku li~nosta na<br />

storitelot treba da stoi vo preden plan na obnovenata kriminalna<br />

politika. Ovde ne stanuva zbor za opredelen gre{nik koj e povikan da<br />

strada za storenoto ili za neodgovorno lice koe spored svojata<br />

priroda e predopredeleno za zlostor, tuku za ~len na op{testvoto koe<br />

324)<br />

"Ona {to ja odbele`uva op{testvenata odbrana e, pred sÒ, reakcijata protiv onie<br />

metafizi~ki koncepcii vrz koi po~iva tradicionalnoto krivi~no pravo, protiv<br />

negoviot apsoluten poim na krivi~no pravosudstvo, protiv na~inot na koj<br />

zlostornikot i sankcijata za toj zlostor se sfa}aat kako pravni kategorii koi<br />

isklu~itelno proizleguvaat od pravnata nauka i pravnata tehnika" Ibid, str. 41.<br />

325)<br />

Vo ovaa smisla Ansel veli deka treba "da se zadr`i legalitetot, a ne da se zapadne<br />

vo stariot legalizam, da se sfati deka antikriminalnata acija e naso~ena od<br />

op{testvoto i zakonodavnata politika koja vo isto vreme e nadvor od krivi~noto<br />

pravo posmatrano kako tehni~ki instrument" Ibid, str. 56. Pove}e za toa vidi gi i str.<br />

52-57.<br />

326)<br />

Vidi: ibid, str.42.<br />

327)<br />

Ibid, str. 49.<br />

328)<br />

Ibid, str. 44.<br />

329)<br />

"Problemot na zlostornikot kako ~ove~ki i op{testven problem ne dopu{ta<br />

tolku lesno da se stavi vo ramkite na zakonskoto regulirawe". Me|utoa, "ona {to<br />

novata op{testvena odbrana saka da go vospostavi toa e obnovena kriminalna<br />

politika sprema kriminalnot nastan {to kako takov e kvalificiran so zakonot i<br />

sprema storitelot na krivi~noto delo koj, sakale ili ne, ostanuva ~ovek {to<br />

izvr{il krivi~no delo opredeleno so krivi~niot zakon kako zlostor ili prestap".<br />

Ibid, str. 42 i 48-49.<br />

141


{to toj ~len treba da go sfati preku utvrduvawe na negovite motivi i<br />

otkrivawe na pri~inite na negovoto povedenie. Toa e ~ovek {to bilo<br />

da rabotel dobro ili lo{o e sekoga{ posebna edinka ~ii {to<br />

postapki mo`at da se objasnat samo toga{ ako pravilno se sfati<br />

negovata li~nost 330) . So vakviot stav korelira i ignoriraweto na<br />

tipolo{kite klasifikacii na zlostornicite kako nepraveden<br />

tradicionalizam. Namesto proizvolnoto i apriorno razvrstuvawe na<br />

storitelite na krivi~nite dela vo razni kategorii za ova dvi`ewe e<br />

mnogu pova`no insistiraweto vrz tn. " dinamika na zlostorot" {to<br />

zna~i istra`uvawe na individualnite pri~ini {to vo momentot na<br />

deloto vlijaele za negovo izvr{uvawe 331) .<br />

Umerenata nasoka na op{testvenata odbrana ne be{e nitu za<br />

isfrluvawe na krivi~nata odgovornost od krivi~noto pravo, no kon<br />

ovoj poim gleda so somnevawe i nastojuva da mu dade poinakva smisla i<br />

zna~ewe. Taa tvrdi deka nema namera da gi o`ivee filozofskite<br />

sudiri od minatiot vek za problemot na determinizmot so toa {to<br />

{iroko ja dopu{ta slobodata na ~ovekovoto povedenie. Vrz taa sloboda<br />

se zasnova vinata na ~ovekot no ne kako ~isto moralna<br />

odgovornost na klasicizmot ili kako apstraktna presumpcija na<br />

neoklasi~arite, nitu pak kako zakonska i objektivna odgovornost na<br />

pozitivizmot. Poimot na odgovornosta ovde se razgleduva od stojali{teto<br />

na ~ovekot kako poedinec {to nu`no vodi kon ispituvawe na<br />

negovoto ~uvstvo na moralna obvrska. Odgovornosta e fakt na<br />

op{testveniot `ivot, a ~uvstvoto na vina psiholo{ka stvarnost 332) .<br />

Spored toa stanuva zbor za odgovornost kako psiholo{ki fakt 333) ili<br />

"sostojba vo koja poedinecot stanuva svesen za svojata li~nost vo onaa<br />

mera vo koja toj se potvrduva vo svoeto delo 334) . Takvata odgovornost ne<br />

e teoretska podologa na kaznata, tuku bitno sredstvo ili, podobro<br />

re~eno, impuls za ostvaruvawe na procesot na resocijalizacijata na<br />

storitelot i negovo vra}awe vo op{testvoto 335) .<br />

Ova u~ewe energi~no mu se sprotivstvuva na dualitetot na<br />

krivi~nite sankcii i predlaga nivna radikalna reorganizacija vo<br />

edinstven sistem na op{testvena odbrana (monizam na krivi~nite<br />

sankcii) vo koj bez zaemno sprotivstvavuvawe }e bidat vklu~eni i<br />

kaznite i merkite na bezbednost 336) . Vo toj ednstven sistem na razno-<br />

330)<br />

Vidi: ibid, str. 42 i 71.<br />

331)<br />

Vidi: ibid, str. 43 i 44.<br />

332)<br />

Vidi: ibid, str. 44 i 77.<br />

333)<br />

Ova ~uvstvo na odgovornost, dol`nost ili vina ne pa|a vrz poednecot ednostrano.<br />

Vo racionalnata kriminalna politika zasnovana vrz idejata i samoto op{testvo da<br />

ima obvrska sprema ~ovekot, novata op{testvena odbrana se stremi da ostvari<br />

ramnote`a me|u poedinecot i op{testvoto" Ibid, str. 44.<br />

334)<br />

Vidi: Novoselac, P. Prilog kritici nove dru{tvene odbrane, JRKKP, Beograd, 1977/1, str.<br />

87.<br />

335)<br />

Ancel, op. cit, str. 77.<br />

336)<br />

Prviot uslov za prikladen razvoj na krivi~nite sankcii vo duhot na<br />

perspektivite na novata kriminalna politika se sostoi vo napu{taweto na<br />

kvalifikacijata "kazna" ili "merka" i vo nivno slobodno, op{testveno naso~eno i<br />

142


vidni merki naso~eni kon ostvaruvawe na individualiziran tretman<br />

ima mesto samo za onie kazni {to se sfateni kako za{titni merki<br />

{to go izgubile svoeto retributivno zna~ewe. Od nego treba da se<br />

isklu~at eliminatornite kazni, a onie kazni {to }e se zadr`at treba<br />

mnogu poretko da se primenuvaat i da se zamenuvaat so drugi merki<br />

{to se od terapeutska priroda. Takvi se kratkite kazni zatvor {to<br />

ostvaruvaat funkcija na tn. "{ok terapija". Za opredeleni dela i<br />

opredeleni storiteli treba da se zadr`at i dolgite kazni li{uvawe<br />

od sloboda ako pri nivnoto izvr{uvawe po{iroko se koristat<br />

rabotata na sloboda, specijalizirani tretmani i uslovniot otpust. No<br />

sepak glavnata orientacija treba da bide svrtena kon supstitutite na<br />

kaznata li{uvawe od sloboda so stavawe osoben akcent vrz pari~nite<br />

kazni i insistiraweto vrz sovremenite procesi na dekriminalizacija<br />

i depenalizacija 337) . Vo toa se gleda "specifi~no nerepresivniot<br />

karakter na op{testvenata odbrana 338) . Se raboti za toa sprema<br />

storitelot na krivi~noto delo da se primeni eden preventiven<br />

tretman {to ne vodi zadol`itelno kon toa storitelot da izbegne<br />

sekava neprijatna merka ili sekakvo vlijanie vrz negovata li~nost<br />

ili vrz negovite prava 339) . Toa vo su{tina zna~i deka za opredeleni<br />

kategorii lica i kaznata mo`e da poslu`i kako prikladna<br />

kriminolo{ka merka 340) za borba protiv kriminalitetot ili, kako<br />

{to toa se veli na drugo mesto, vo nekoi slu~ai sudijata mora da ima<br />

mo`nost da se koristi so represivni sankcii 341) .<br />

Od glavnata kriminalno politi~ka opredelba naso~ena kon<br />

za{tita na celoto op{testvo preku po~ituvawe i za{tita na ~ovekot<br />

nau~no individualizirano koristewe {to }e im ovozmo`at da bidat vistinski<br />

impulsi na resocijalizacijata kako najvisoka cel na politikata na op{testvenata<br />

odbrana.Tokmu vo taa smila mo`e i treba da se ka`e deka vo novata doktrina na<br />

op{testvenata odbrana ne postoi soedinuvawe tuku vklu~uvawe na kaznite i merkite<br />

na postapuvawe vo edinstven sistem na krivi~ni sankcii, istovremeno opredelen so<br />

fizi~ki, socijalni i moralni merila i rakovoden so kriminalna politika vo koja<br />

krivi~noto pravo vo su{tina ima tehni~ka uloga povikana da slu`i kako nu`na<br />

garancija na individualnite slobodi" Ibid, str. 65-66.<br />

337)<br />

Vidi: Peri}, O. Mark Ancel, La Defensa sociale, JRKKP, Beograd, str. 195.<br />

338)<br />

Ancel, M. op. cit. str. 57.<br />

339)<br />

Vidi: ibid, str. 58.<br />

340)<br />

Ibid, str. 49.<br />

341)<br />

Ibid, str. 65. "Kriminalnata politika vo svojata akcija ne se rakovodi samo od<br />

efikasnosta na sankciite vo odnos na poedinecot sprema koja se primenuvaat ili<br />

sprema grupa lica na koja poedinecot i pripa|a. Taka }e se dojde do kaznata {to ne e<br />

odmerena spored pravni merila ili administrativen komoditet tuku zaradi<br />

biolo{ki, medicinski, psiholo{ki i socijalni pri~ini, zaradi toa u{te edna{ da se<br />

zeme vo razgleduvawe li~nosta na storitelot na krivi~noto delo" (str. 65). Ovde<br />

Ansel zapa|a vo kontradikcija (a toa e slu~aj i na drugi mesta) so ona {to go veli na<br />

str. 9 "Ne e ve}e vo pra{awe vospostavuvaweto na edna utilitarna kriminalna<br />

politika, tuku iznesuvawe na edno sfa}awe na politikata i krivi~nata filozofija<br />

koi se stremat kon nova smisla na antikriminalnata op{testvena akcija.<br />

143


kako poedinec 342) proizleguva i baraweto na optimalni metodi na<br />

tretman na li~nosta {to }e dovedat do negova vistinska i efikasna<br />

resocijalizacija. Pojdovnata pretpostavka za takov tretman e<br />

sestranoto nau~no izu~uvawe na li~nosta u{te vo fazata na<br />

krivi~nata postapka koja tokmu zatoa treba da pretrpi i opredeleni<br />

izmeni 343) . Ako ~ovekovoto dejstvie, a posebno negovoto kaznivo<br />

dejstvie pretstavuva izraz, ili poto~no, opredelen izraz na li~nosta<br />

na storitelot, toga{ li~nosta treba, pred sÒ, da se posmatra i<br />

prou~uva. Od nea treba da se poa|a i kon nea da se vra}a. Ottamu<br />

vedna{ se sfa}a deka kriminolo{kiot problem ne mo`e da bide<br />

re{en so samoto razlikuvawe na opasnata li~nost od onaa koja {to<br />

toa ne e 344) . Prou~uvaweto na li~nosta na storitelot treba da dovede<br />

do negovo pretvorawe od objekt na nau~no prou~uvawe vo subjekt na<br />

pravoto 345) . Toa se postignuva so ocenka na uslovite pod koi e<br />

izvr{eno deloto, li~nata polo`ba na storitelot, negovite mo`nosti<br />

za povtorno vozdignuvawe, potoa moralni i psihi~ki mo`nosti vrz<br />

koi mo`e da se smeta za da sprema nego se primeni vistinska postapka<br />

na resocijalizacijata 346) .<br />

Osnovnata cel na postaveniot tretman e storitelot na<br />

krivi~noto delo da se vrati vo sloboden i svesen `ivot {to se<br />

postignuva ako toj samiot sfati deka sankcijata za negovoto delo e<br />

zaslu`ena 347) i deka so razvivawe na svoeto ~uvastvo na vina aktivno se<br />

vklu~uva vo sopstvenoto prevospituvawe. Vaktata resocijalizacija e<br />

krenata duri vo rang na pravo na storitelot za{to se smeta deka i<br />

op{testvoto delumno e odgovorno za negovoto delo 348) . Ovaa resocijalizacija<br />

e izraz na humanisti~kata kriminalna politika koja se<br />

stremi kon aktivna podr{ka na sekoj storitel (za ovaa doktrina ne<br />

postojat nepopravlivi lica) komu treba da mu se vrati li~noto<br />

~uvstvo na ~ovekovo dostoinstvo 349) i smisla za kreativen trud i ~esen<br />

`ivot vo op{testvenata zaednica. Takvata kriminalna politika ne<br />

vodi kon pasivna za{tita na op{tastvoto od op{testveno opasni<br />

porivi kako {to toa vo nekoja raka be{e sfateno od Feri, a donekade<br />

i od Prins. Naprotiv, toa e socijalnata akcija na edna organizirana i<br />

vrz nau~ni osnovi vtemelena akcija kon novo izdigawe na storitelot<br />

na krivi~noto delo, negovo popravawe, negovo reklasirawe, negova<br />

342)<br />

Vidi: ibid, str. 45.<br />

343)<br />

Pove}e za toa: ibid, str. 60-63.<br />

344)<br />

Ibid, str. 47.<br />

345)<br />

Ibid, str. 59.<br />

346)<br />

Ibid, str. 57 i 67.<br />

347)<br />

Vidi: ibid, str. 69.<br />

348)<br />

Vidi: ibid, str. 71.<br />

349)<br />

"Po~ituvaweto na ~ovekovoto dostoistvo, nu`nosta da se garantira slobodata na<br />

poedinecot, {to e prv uslov za vr{ewe na negovite prava i razvoj na negovata li~nost<br />

doveduva do odr`uvawe na re`imot na zakonitosta, vospostavuvawe na sudska<br />

postapka i instinktivna nedoverba sprema voveduvaweto na re`im na<br />

administrativni merki na bezbednost {to bi mo`el da bide diskreciono primenet<br />

ante deliktum". Ibid, str. 44.<br />

144


esocijalizacija i moralna reintegracija.<br />

Politikata na borba protiv kriminalitetot ne mo`e uspe{no<br />

da se ostvari samo so primena na sistemot na krivi~nite sankcii pa<br />

zatoa ova dvi`ewe vo prv red se potpira vrz sistem na preventivni<br />

merki. Od ova jasno proizleguva svesta deka kriminalitetot vo osnova<br />

e usloven od op{testvenite faktori pa zatoa me|u merkite so koi se<br />

deluva za otstranuvawe na pri~inite na kriminalitetot se pomesteni<br />

i razni socijalni, zdravstveni, vospitni i drugi op{ti preventivni<br />

programi. Me|utoa, tuka ne se zastanuva i se nudat konkretni<br />

op{testveni akcii {to mo`at da se primenat i ante deliktum sprema<br />

alkoholi~ari, narkomani, skitnici, prostitutki, pita~i i drugi<br />

nositeli na devijantno odnesuvawe. So takvite preventivni merki<br />

treba da se predupredat opasnite predkriminalni sostojbi na ovie<br />

lica 350) .<br />

Moe mislewe e deka na umerenata doktrina naprvin treba<br />

osnovano da í se prefrli deka vo koncipiraweto na borbata protiv<br />

kriminalitetot ne vodi smetka za otstranuvawe na op{testvenite<br />

faktori {to se nao|aat vo osnovnite protivre~nosti na klasnoto<br />

op{testvo koi {to prioritetno go uslovuvaat kriminalnoto povedenie.<br />

Od nejzninata posredna naso~enost kon ubla`uvaweto na socijalnite<br />

posledici so opredeleni profilakti~ki merki i dominantno<br />

svrtuvawe kon resocijalizacijata na storitelot na krivi~noto delo<br />

zaradi negovo vra}awe vo isti uslovi na sistemot mo`e da se sogleda<br />

nejzinata idealisti~ka filozofska podloga 351) i nerealnosta na<br />

najzinata humanisiti~ka pozicija 352) .<br />

Slednite prigovori {to nesomneno dr`at proizleguvaat od<br />

nedoslednosta i protivre~nosta na nekoi od nejzinite osnovni koncepti<br />

zaradi {to taa ne mo`e da se voobli~i vo eden cvrst i jasen sistem<br />

350)<br />

Vidi: ibid, str. 67. Zaradi obezbeduvawe od prigovorot deka vakvite merki mo`at da<br />

vodat kon naru{uvawe na principot na legalitet se nudat i slednive uslovi na<br />

pretpazlivost: 1. opredeluvawe i strogo izdvojuvawe na posebnata raznovidnost na<br />

to~no opredelena opasna sostojba, 2. ograni~uvawe na poimot op{testveno opasna<br />

sostojba so pomo{ na pretpazliva i strogo precizna zakonska formula, 3. priznavawe<br />

na zakonsko pravo na dr`avata za preventivna intervencija ~ii granici bi bile<br />

zakonski opredeleni, 4. opredeluvawe na precizni uslovi vo pogled na vr{eweto na<br />

ova pravo na intervencija vo sistem koj opfa}a garancii od sudski i procesualen<br />

karakter koi vo princip bi bile garancii {to gi pozanava op{toto pravo, 5.<br />

najposle, priznavawe na vo su{tina za{titnata uloga na sudijata koj ovde pobrgu }e<br />

bide gra|anski odo{to krivi~en sudija".<br />

351)<br />

"Za privrzanicite na ovaa nasoka krivi~noto pravo nema klasen karakter i ne se<br />

javuva kako izraz na voljata na vladea~kata klasa, tuku kako nadklasna tvorba {to<br />

lebdi nad op{testvoto i kako nekoja dobra majka im pru`a ednakva za{tita na site<br />

negovi ~lenovi". Lazarevi}, Lj, Dru{tvena odbrana - savremeni pravac u kriminalnoj politici,<br />

Na{a zakonitost, Zagreb, 1958/7-8, str. 252.<br />

352)<br />

Vidi" Ba~i}, F. Krivi~no pravo, 1972, str. 114 i Proevski, V, Krivi~no pravo, str.<br />

60 itn.<br />

145


na celesoobrazna kriminalna politika 353) . Taka idejata za krivi~nata<br />

odgovornost kako ~uvstvo na vina {to ima vlijanie samo vrz<br />

razdvi`uvaweto na resocijalizacijata, a ne i vrz opredeluvaweto na<br />

sankcijata so pravo se ocenuva kako ednostrano stojali{te {to vodi<br />

kon kraen subjektivizam vo krivi~noto pravo, kon izedna~uvawe na<br />

odgovornosta i opasnosta, {to mo`e da bide pogubno za pravata i<br />

slobodite na ~ovekot i gra|aninot. Vo toj red se svrstvuva i sfa}aweto<br />

za opasnata sostojba i opravdaniot strav od nivno zalagawe za<br />

sankcii {to bi se izrekuvale ante deliktum, so ogled na malata<br />

garancija {to ja nudat uslovite predvideni kako brana od mo`nite<br />

zloupotrebi 354) . So idejata za sankciite kako oblici na raznoviden<br />

tretman tesno se povrzani i kriti~kite zabele{ki za nivnata individualizacija.<br />

Individualizacijata na novata op{testvena odbrana vo<br />

svojata su{tina ostana samo subjektivna (ja zafa}a samo li~nosta na<br />

storitelot, a ne i krivi~noto delo) i kvanitativna (se odnesuva na<br />

izborot na sankcijata, a ne i na opredeluvawe na nejzinata dol`ina).<br />

Taa e isklu~ivo vo funkcija na specijalnata prevencija, za{to ja<br />

interesiraat samo potrebite na osudenikot za opredelen tretman, pa<br />

ottuka i ednostrana i ograni~ena 355) . Vakvata orientacija vodi kon<br />

sankcii so neopredeleno traewe i pre{iroki diskrecioni ovlastuvawa<br />

na sudiite pri nivnoto izrekuvawe i odmeruvawe 356) .<br />

Nasproti sogledanite nedostatoci stojat i pogolem broj<br />

pozitivni strani i zaslugi na ova dvi`ewe. Me|u niv treba da se<br />

istakne pridonesot za javuvaweto na onie idei so koi se ovozmo`i<br />

silna afirmacija na nau~noto prou~uvawe na li~nosta na storitelot,<br />

negovata individualizacija i tretman zaradi resocijalizacija vo<br />

op{testvoto. Iako, vsu{nost, tuka ne se raboti za nekoi napolno novi<br />

idei so nivnoto prodlabo~uvawe se sozdade golem prostor za<br />

razvivawe i unapreduvawe na penolo{kata teorija i praktika. Pod<br />

vlijanie na umerenata nasoka na dvi`eweto vo mnogu zemji dojde do<br />

izgradba i usovr{uvawe na maloletni~koto krivi~no pravo, voveduvawe<br />

poseben krivi~nopraven status i poseben institucionalen tretman<br />

sprema pomladite polnoletni lica, izgradba na poluotvoreni i<br />

otvoreni kazneno-popravni ustanovi, po{iroka primena na<br />

supstitutite na kaznata zatvor, voveduvawe novi vonzavodski merki so<br />

socijalno vospiten karakter itn. itn.<br />

353)<br />

Vidi: Atanackovi}, D. Kriteriumi odmeravanja kazne, Prosveta, Beograd, str. 80-81 i<br />

Atanackovi}, D, <strong>Penologija</strong>, str. 58<br />

354)<br />

Vidi: Lazarevi}, Lj. op. cit. str. 348-349 i 351-352<br />

355)<br />

Novoselac, P. op. cit, str. 86.<br />

356)<br />

Pove}e za toa: Radovanovi}, M. Jedan nov pokret u nauci krivi~nog prava, Anali,<br />

Beograd, 1958/3, str. 325-326.<br />

146


III. POJAVA I RAZVOJ NA KAZNATA LI[UVAWE OD<br />

SLOBODA<br />

1. OBLICI NA ZATVORAWE DO XVIII VEK I POJAVA NA PRVITE<br />

ZATVORI<br />

1. Ako se trgne od op{topoznatata vistina deka sekoja tvorba<br />

na ~ovekoviot materijalen i duhoven `ivot nu`no se nadgraduva na<br />

ona {to vo dotoga{niot tek od ravojot na istorijata se oplemenilo<br />

kako humano, ispravno i vo praktikata provereno, toga{ e nesomneno<br />

za ona {to denes go imame vo oblasta na kaznite li{uvawe od sloboda<br />

vo mnogu im dol`ime na usilbite na minatoto. Zaradi toa ne smeeme a<br />

da ne se osvrneme na pozitivnite i negativnite iskustva {to ja<br />

uslovile genezata na zatvorskiot sistem i sostojbite vo nego. Na toj<br />

na~in mo`at pouspe{no da se sfatat, da se neguvaat i vo mnogu<br />

pogolem obem po~ituvaat istoriskite pridobivki i sovremenite<br />

dostreli vo penitencijarnata oblast i da se spre~at eventualnite<br />

nedoslednosti i aberacii {to mo`at da se javat kako gor~liv plod na<br />

nepromislenoto povtoruvawe na tu|ite gre{ki i lo{i iskustva. Ovde,<br />

vsu{nost, se rasprava za pojavata i razvojot na kaznata li{uvawe od<br />

sloboda, za eden mo{ne va`en penolo{ki institut {to denes ne samo<br />

kaj nas tuku i vo svetot pretstavuva centralno podra~je vo sistemot na<br />

krivi~nite sankcii. Nejzinata postepena i specifi~na evolucija vo<br />

krivi~noto pravo i penitercijarnata oblast e, vsu{nost, onoj proces<br />

{to mo`e da ni gi poka`e problemite so koi {to ovaa kazna postojano<br />

se sudira{e i so silata teoretskite i empiriskite argumenti ja<br />

doka`uva{e svojata opravdanost.<br />

2. Zaradi polesno sogleduvawe na pojavata i razvojot na ovaa<br />

kazna nu`no e najprvin da se sogleda najziniot poim. Vodeweto smetka<br />

za elementite od koi {to toj e sostaven pretstavuva pojdovna osnova za<br />

razbiraweto na najzinite za~etoci i diferencijalniot pristap vo<br />

nejzinata primena. Toa se slednive elementi. Prvo, li{uvaweto od<br />

sloboda zna~i prisilba kon nekoe lice site svoi `ivotni aktivnosti<br />

da gi vr{i vo isklu~itelno ograni~en prostor. Vtoro, toj prostor<br />

pretstavuva posebna zaokru`ena celina {to se obezbeduva so<br />

zatvorawe i postojan nadzor. Treto, izolacijata na poedincite od<br />

svetot {to e nadvor od toj prostor mo`at da ja ostvarat samo<br />

ovlasteni dr`avni organi spored to~no utvrdena postapka.^etvrto,<br />

vremetraeweto na odzemenata sloboda na dvi`ewe i ostvaruvawe na<br />

sakanite op{testveni interakcii naj~esto zavisi od te`inata na ona<br />

{to e storeno i vinata na storitelot i mo`e da bide ograni~eno ili<br />

do`ivotno. Petto, li{uvaweto od sloboda se primenuva sprema to~no<br />

opredeleno lice zaradi negovoto kriminalno odnesuvawe. I, {esto,<br />

li{uvaweto od sloboda pretstavuva op{testvena reakcija so to~no<br />

opredeleni celi.<br />

Za da se ostvari nekoe li{uvawe od sloboda dovolno e<br />

postoeweto samo na prvite dva elementi: da se raboti za lice {to e<br />

prisileno da `ivee vo ograni~en prostor na opredelen na~in obezbe-<br />

147


den i izdvoen od nadvore{niot svet. So ogled na toa {to niz istorijata<br />

bil naj~est slu~ajot ovoj prostor da se zaokru`i so prirodni ili<br />

ve{ta~ki pre~ki {to mo`at da se zatvorat, za stavaweto na liceto vo<br />

nego bila naj~esta i upotrebata na terminot zatvorawe, zatvor i<br />

zatvorenici. Na toj na~in terminite zatvorawe i li{uvawe od<br />

sloboda stanuvaat sinonimi od koi so prviot se stava akcent na<br />

formalnata strana na ovoj proces, a so vtoriot vo pogolema mera se<br />

objasnuva negovata sodr`ina. Seto ova me|utoa ne e dovolno da se<br />

zboruva za kaznata zatvor, odnosno kaznata li{uvawe od sloboda<br />

za{to na ~ovekot mo`e da mu bide odzemena slobodata pod dejstvo na<br />

razli~ni sili, a koga se raboti za takvo odzemawe od strana na drug<br />

~ovek toa mo`e da bide storeno od poedinec ili grupa, dozvoleno ili<br />

protivpravno, od razli~ni pri~ini i motivi i zaradi postignuvawe<br />

razli~ni celi. Od tie pri~ini samo toga{ koga e ispolneta sodr`inata<br />

od site {est predhodno navedeni elementi mo`e da stane zbor za<br />

kaznata li{uvawe od sloboda. Takvata forma se javuva so prvite<br />

bur`uaski kodifikacii kon krajot na XVIII i denes pretstavuva<br />

redovno sredstvo na krivi~nopravnata reakcija na op{testvoto. Seto<br />

ona {to se javuvalo porano, pa makar i vo kodificirana forma, zaradi<br />

otsustvoto na poedini elementi mo`e da se nare~e samo zatvorawe ili<br />

li{uvawe od sloboda bez predikatot kazna.<br />

3. Istra`en ili sudski zatvor (procesno-pravno zatvorawe).<br />

I pokraj skromnite izvori od staroto robovladetelsko pravo<br />

opredeleni nau~ni soznanija uka`uvaat deka u{te vo toga{noto<br />

op{testvo bile poznati zatvorot i zatvoraweto. Postojat i dovolni<br />

soznanija deka zatvorot toga{ ne bil kazna, odnosno merka na redovnata<br />

krivi~nopravna represija. Taka vo staroto rimsko ravo zatvorot<br />

(prehesionem) ne zna~e{e ni{to drugo tuku merka za zadr`uvawe<br />

na poedinecot do negovoto stavawe na raspolagawe na pravosudnite<br />

organi zaradi izrekuvawe na opredelen vid kazna. Glavnata funkcija<br />

na ovie zatvori be{e vo toa da poslu`at kako preventivno sredstvo za<br />

zadr`uvawe na liceto do izrekuvaweto na edna od kaznite {to gi<br />

poznavalo toa op{testvo. Ottamu za niv se veli deka pretstavuvale<br />

"pretsobje za izvr{uvawe na telesnite i smrtnite kazni", ili pak<br />

poslikovito "deka dodeka dene{nite sudovi so svoite presudi gi<br />

polnat zatvorite, nekoga{nite sudovi pridonesuvale za nivno praznewe"<br />

(Hippel). Poinaku re~eno, sevkupnoto zatvorawe od ovoj period<br />

bilo, pred sÒ, opredeleno od procesno-pravni pri~ini. Toa ja imalo<br />

ulogata na eden vid istra`en ili sudski zatvor kade {to se ~uvale<br />

obvinetite lica do kone~nata presuda 357) . Vrz istiot princip bea<br />

357)<br />

Vo kazneniot sistem na Rimskoto pravo od periodot na Carstvoto pokraj<br />

telesnite i smrtnite kazni postepeno se preo|alo i kon deportacija na osudenite<br />

lica na opredeleni ostrovi ili kon nivna relegacija od edna vo druga provnincija.<br />

Se spomenuva duri i tn. do`ivotna robija so prisilna rabota (opera publika). No kako<br />

dokaz deka ovie oblici na li{uvawe od sloboda ne bile zatvorska kazna ~esto se<br />

citiraat zborovite na Ulpijan: "Cercer enim ad continendos homines, non ad puniendos<br />

haberi debat" (Zatvorot treba da se koristi za pritvarawe, a ne za kaznuvawe).<br />

Navedeno spored: Kup~evi}-Mla|enovi}, R. Osnovi penologije, str. 78.<br />

148


zadr`uvani i ve}e osudenite lica do kone~noto izdr`uvawe na<br />

kaznata. Vo taa smisla e poznat i ~esto citiran primerot na Sokrat<br />

koj bil zatvoren do momentot na povikuvaweto da ispie otrov. Se znae<br />

i imeto na eden konkreten zatvor nare~en Tullianum vo koj {to<br />

privrzanicite na Kartegina bile dr`ani do nivnoto li{uvawe od<br />

`ivot 358) .<br />

So sli~ni zatvori raspolagale i starite Egipjan, Vavilonci,<br />

Asirci, Indijci, Evrei, Grci i drugite narodi od toa vreme. Za istata<br />

namena kaj niv bile koristeni razni podrumi, napu{teni gradski kuli<br />

i tvrdini, pa duri i bunari 359) .<br />

4. Zatvoraweto ili li{uvaweto od sloboda nemalo oblik na<br />

kazna nitu vo srednovekovniot period. Toa i ovde se primenuva kako<br />

procesno-pravna merka za pritvorawe na obvinetite so osnovna cel da<br />

se spre~i begstvo na lice {to izvr{ilo nekoe krivi~no delo ili drug<br />

vid na prestpani~ko povedenie. Vakviot zatvor prakti~no slu`el<br />

samo za ograni~uvawe na slobodata na nekoe lice za vreme na tekot na<br />

krivi~nata postapka. Vo ovaa smisla se naveduva zakonot na Ivan<br />

Smeliot od 1570 godina spored koja zatvorot pretstavuval merka za<br />

~uvawe. Se raboti za za{titna merka {to ponekoga{ bila mnogu<br />

te{ka no, i so `ivopisnost vo nejzinoto izvr{uvawe. Upravata na<br />

zatvorot bila opredeluvana so licitacija spored na~eloto koj }e dade<br />

pove}e, a upravitelot se odnesuval kako hotelier kaj na svoite<br />

zatvorenici im prodaval hrana i pijaloci. Nemu me|utoa, mu be{e<br />

zabraneto da izdava pove}e od grne vino ili pivo po ~ovek. Vo ovie<br />

zatvori no}ta se minuva{e vo kelii, a preku denot se `ivee{e zaedno<br />

vo odsastvo na posebna disciplina. Na zatvorenicite im be{e dozvoleno<br />

kuglawe i igrawe komar so ograni~en vlog, a im be{e zabraneto<br />

lizgawe i udirawe so sne`ni topki! 360)<br />

Za ovoj period se me|utoa, karakteristi~ni u{te dva vida na<br />

zatvorawe {to isto taka pretstavuvale kazna. Toa se zatvoraweto<br />

kako supsidierna meka za lica {to ne isplatile opredelen dolg ili<br />

pari~na kazna (personalen zatvor) ili pak kako profilakti~ka<br />

policiska meka {to se primenuvala sprema skitnici, pita~i, du{evno<br />

bolni i drugi lica koi ne mo`ele da doka`at od {to se izdr`uvaat.<br />

Personalen zatvor (dol`ni~ko zatorawe). Osnovnata cel na<br />

Za toa deka zatvorite od ovoj period imale karakter na procesno-pravna merka<br />

zboruva i zalagaweto na Platon za prifa}awe na zatvorot kako redovna kazna. Vo taa<br />

smisla toj predlagal tri ustanovi: edna za pritvor, druga za nepopravlivi (ku}a na<br />

kaewe) i treta za popravlivi zlostornici. Vidi: Platon, Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971,<br />

str. 355.<br />

358)<br />

Kako primer na vakov zatvor se naveduva i onoj nare~en Mamertime, zdanie {to i<br />

den denes postoi blizu ridot Kapitol. Toj se sostoi od gorna pravoagolna prostorija<br />

osvetlena od edna dupka na pokrivot i podzemna svodna prostoija {to se nao|ala<br />

vedna{ pod prvata. Zatvorenicite do osudata na smrt bile smestuvani vo gornata, a<br />

potoa bile frlani vo dolnata prostorija kade {to umirale od glad ili pak se<br />

zadu{uvale. Vidi: Hovard, D. L, op. cit, str. 3.<br />

359)<br />

Vidi: Milutinovi}, M, <strong>Penologija</strong>, str. 24.<br />

360)<br />

Vidi: Cornil, P. Kazna tamnice (La paine de prison), Izbor, Zagreb, 1951/1, str. 84-85.<br />

149


personalnoto zatvorawe odela kon toa opredeleno lice {to nemo`elo<br />

voop{to ili na vreme da isplati stasan dolg, izre~ena globa ili drug<br />

vid pari~na kazna da se zatvori do momentot koga toa }e go stori.So<br />

takvoto zadr`uvawe se ovozmo`uvalo da se spre~i ne~ie begstvo do<br />

nadomesuvaweto na dolgot. Zatvoraweto se sproveduvalo po barawe i<br />

na tro{ok na doveritelot na insolventniot dol`nik. Specifi~no e i<br />

toa {to sprema licata vo ovie zatvori ne se primenuval nikakov<br />

disciplinski re`im nitu bilo kakvi drugi ograni~uvawa i oblici na<br />

pritisok. So ograni~uvaweto na slobodata i dvi`ewe zaradi<br />

prisiluvawe da se isplati dolgot se iscrpuvala i celata sodr`ina na<br />

ovoj oblik na zatvorawe. Personalniot zatvor se izreknuval so odluka<br />

na sudot i bil poznat vo skoro site pravni sistemi od ovoj period.<br />

Policiski zatvor (profilakti~no zatvorawe). Ovoj vid<br />

zatvorawe e profilakti~ka merka {to se primenuvala sprema lica za<br />

koi se pretpostavuvalo deka pretstavuvaat potencijalni delinkventi,<br />

ili naprosto, zatoa {to spored moralnite pogledi na vladea~kata<br />

klasa se smetalo deka povedenieto na nekoi lica e samo po sebe<br />

izrazite sramno, nedoli~no i prekorlivo. Se raboti za masa na<br />

bezrabotnici, pita~i, skitnici, alkoholi~ari, komarxii, lica vo koi<br />

se somnevalo deka se oddavaat na prostitucija ili drug vid na nemoral,<br />

po~estite prekr{iteli na javniot red i mir i voop{to na site onie<br />

{to manifestirale opredeleno asocijalno odnesuvawe i<br />

pretstavuvale nekakva opasnost za op{testveniot mir i poredok.<br />

5. I za ovie oblici na zatvorawe vo po~etokot bile koristeni<br />

najrazli~ni objekti: tvrdini, napu{teni kasarni, manastiri, podrumi,<br />

a podocna i stari napu{teni brodovi {to bile usidreni pokraj<br />

bregovite. Vo literaturata se tvrdi deka prviot zatvor od ovoj vid e<br />

osnovan vo 1553 godina. Se raboti za napu{teniot zamok Brajdvel<br />

(Bridwell) {to Edvard VI mu go podaril na gradot London. Vo nego bile<br />

zatvoreni golem broj lica {to pretstavuvale nekakva opasnost po<br />

javniot red i mir vo vremeto na prvobitnata akumulacija na kapitalot<br />

vo Anglija. Toa e vreme koga razvojot na tekstilnata industrija<br />

dovede do poznatoto odzemawe na zemjata od selanite i nejzino<br />

pretvorawe vo pasi{ta. Osiroma{enoto selanstvo vo golem obem se<br />

najde na ulicite na gradovite vo potraga po egzistencija. Li{eno od<br />

osnovnite uslovi za `ivot ova naselenie se pretvori vo golema masa<br />

na skitnici, pita~i i asocijalni lica za koi {to op{testvoto ne<br />

mo`e{e da vodi nikakva gri`a. Spasonosnoto re{enie se najde vo<br />

nivnoto nagnetuvawe vo adaptiraniot zamok Brajdvel, a koga toa ve}e<br />

ne be{e fizi~ki mo`no i vo otvaraweto sli~ni ustanovi koi {to<br />

adekvatno na nivniot uzor go dobija op{tiot naziv "bridwells".<br />

Vo po~etokot vo ovie prvi zatvori bez nikakov red zaedno se<br />

dr`ele ma`i, `eni i deca, du{evno bolni lica, komarxii i site drugi<br />

pomalku ili pove}e asocijalni ili samo somnitelni lica. Ne{to<br />

podocna ovie ustanovi se koristat za zatvorawe i na storiteli na<br />

polesni krivi~ni dela. Pokraj odstustvoto na elementarna<br />

klasifikacija ne postoele nitu bilo kakvi oblici na zaedni~ka<br />

rabota. Toa e sostojba {to trae do sogleduvaweto deka takviot na~in<br />

na zatvorawe doveduva do brojni bezredija i drugi nesakani posledici.<br />

150


Za da se nadminat nekoi od zabele`anite slabosti vo Anglija se<br />

zapo~na i so oddeluvawe na licata {to bile sposobni i sakale da<br />

rabotat od onie {to mo`ele no toa ne go sakale. Prvata grupa<br />

zatvorenici bile smesteni vo tn. rabotni ku}i (work house), a vtorata,<br />

vo popravni domovi (house of corection). Naporedno so toa se<br />

voveduvaat i osnovni elementi na interna klasifikacija (se odvojuvaat<br />

zatvorenicite na policiski zatvor od kriminalcite, podobrite<br />

od polo{ite zatvorenici, storitelite na pote{ki od onie na polesni<br />

krivi~ni dela, ma`ite od `enite i decata i sl.) i im se ovozmo`uva<br />

takva rabota {to bila glavno motivirana od potrebite i mo`nostite<br />

za nivna eksploatacija.<br />

Pojava na Brajdvel be{e pottik i ostanatite evropski zemji da<br />

pristapat kon sli~ni re{enija vo pogled na formiraweto na posebni<br />

ustanovi za izolacija na opredeleni kategorii lica. Toa najprvin se<br />

slu~i vo Holandija. Imeno, vo mart 1589 godina vo Amsterdam treba{e<br />

da mu se sudi na eden {esnaestogodi{en kradec. Toga{ sudiite<br />

pobarale razgovor so ~lenovite na gradskiot sovet zaradi iznao|awe<br />

re{enie spored koe decata so vakvo povedenie bi se upatile na nekoj<br />

vid kontrolirana rabota so koja }e se odviknat od lo{ite naviki.<br />

Nekolku meseci podocna sovetot izglasal rezolucija so koja se<br />

iznesuvaat te{kotiite na sudot pri osuduvaweto na maloletnicite na<br />

smrt ili telesni kazni so predlog za izgradba na posebna zgrada vo<br />

koja }e bidat upatuvani skitnici i kriminalci so zadol`itelna<br />

rabota. Taka nastana poznatiot zatvor za maloletnici Rasphuis,<br />

dovr{en vo 1595 godina 361) . Na sli~en na~in vo Amsterdam e izgraden i<br />

prviot zatvor za `eni Spinhuis vo 1596 godina. Osnovnata ideja na ovie<br />

ustanovi be{e obezbeduvawe na zednicata od opasnosta {to ja nosea<br />

nevrabotenite poedinci ili licata so lo{o povedenie, no,<br />

istovremeno, i popravawe na pritvorenicite so rabota 362) . Vo<br />

zatvorot za maloletnici se upatuvale onie {to ne sakale da rabotat i<br />

bea anga`irani na obrabotka na drvo, a vo zatvorot za `eni licata<br />

{to se oddavale na prostitucija, pita~ewe i razvraten `ivot so rabota<br />

vo predilnica. Nitu vo ovie zatvori vo po~etokot ne bile<br />

upatuvani kriminalci, no podocna kako i vo Anglija zapo~nala<br />

praktikata na me{awe na osudenite lica so ostantite zatvorenici.<br />

Naskoro sleduva izgradba na sli~ni zatvori vo Sredna Evropa:<br />

Bremen 1609, Libek 1613, Hambrug 1622, Viena 1670 godina vo koi {to<br />

so streme` za zaobikoluvawe na surovite telesni i smrtni kazni,<br />

pokraj skitnicite i pira~ite, sÒ po~esto bile upatuvani i sitni<br />

kradci 363) .<br />

Praktikata na osnovawe na opredelen vid zatvori vo Italija e<br />

prifatena duri vo po~etokot na XVII vek. Vo 1703 godina papata<br />

Klement XI go osnoval vo Rim detskiot zatvor Sveti Mihail. Na<br />

vleznata vrata na ovoj dom za maloletnici stoel natpisot: "Ne e<br />

361)<br />

Navedeno spored Cornil, P. op. cit, str. 85.<br />

362)<br />

Ancel, M. op. cit, str. 14.<br />

363)<br />

Vidi: Kup~evi}-Mla|enovi}, R. Osnovi penologije, str. 80.<br />

151


dozvoleno da se kaznuvaat lo{ite, ako so disciplina ne se napravat<br />

podobri" ("Parum est coercere improbos nisi maliores efficias disciplina") -<br />

geslo {to jasno poka`uva{e deka ovde ne se izvr{uvale kazni tuku<br />

eden vid vospitni merki {to po~ivale vrz rabotnata disciplina. I<br />

pokaj toa {to ustanovata ne be{e nameneta za delinkventi so devizata<br />

koja ja nose{e vo sebe vo golem obem pridonese za sovremeno sfa}awe<br />

na penitenciarniot tretman.<br />

Iako postojat mislewa deka so izgradbata na ovoj vid zatvori<br />

se zapo~na vo 1656 godina 364) se ~ini poispravno tvrdeweto na Ansel<br />

deka vo Francija tie za`iveale duri vo 1769 godina koga se doneseni<br />

pove}e upatstva za obrazuvawe prifatili{ta za skitnici, pita~i,<br />

`eni so lo{o povedenie, umobolni i lica so neureden `ivot. Od<br />

pove}eto vakvi prifatili{ta vo Francija osobeno se izdvojuva ona vo<br />

Nensi od 1770 godina vo koe {to ma`ite tkaele platno, a `enite bile<br />

anga`irani na {iewe i predewe 365) .<br />

Sli~en nastan na onoj vo Holandija pridonese i za<br />

formiraweto na poznatiot zatvor vo Gent (Belgija). Flandriskiot<br />

kancelari Kunc (Kunitz) vo 1764 godina ja naglasi potrebata za<br />

ukinuvawe na torturata i `igosuvaweto i nivna zamena so "edna nova<br />

formula na pravosudstvoto" - izgradba na zgrada vo koja so korisna<br />

rabota }e se vr{i popravawe na zatvorenicite. Negoviot apel be{e<br />

prifaten od knezot Filip Vilejn (Philippe Vilain) ~ie {to natamo{no<br />

zalagawe vrodi i konkreten plod. Prvite bezrabotnici i izvr{iteli<br />

na krivi~ni dela bile smesteni vo Gent vo 1772 godina. Toa se lica<br />

{to ovde bile premesteni od postoe~kite prilagodeni zandani i vrz<br />

niv pove}e ne bile primenuvani telesni kazni 366) .<br />

6. Dosega{nite izlo`uvawa nedvosmisleno uka`uvaat deka<br />

pojavata na zatvorite ne se poklopuva so nastanuvaweto na kaznata<br />

li{uvawe od sloboda. Kako {to mo`e{e da se zabele`i vo prvite<br />

zatvori najmnogu bile upatuvani kriminalci, odnosno osudeni lica.<br />

U{te od samiot po~etok vo niv i toa masovno bea zadr`uvani licata<br />

{to projavile devijantno odnesuvawe. Nivnoto zatvorawe bilo<br />

motivirano od procesno-pravni, civilno-pravni i profilakti~ki<br />

pri~ini, a ne od potrebata samoto zatvorawe da se po~uvastvuva kako<br />

kazna 367) . Bitno e da se istakne i toa deka za prvite oblici na zatvo-<br />

364)<br />

Davidovi}, D. Kategorizacija kazneno-popravnih ustanova i klasifikacija osud`enih lica u<br />

Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1970, str. 19.<br />

365)<br />

Vidi: Ancel, M. op. cit, str. 13.<br />

366)<br />

Vidi: Cornil, P. op. cit, str. 85 i Ancel, M. op. cit, str. 14.<br />

367)<br />

Seto ova me|utoa ne zna~i deka do krajot na XVIII vek voop{to ne be{e prisutno<br />

zatvoraweto so belezni na kazna. Taka na primer so zakonot na Karlo V od 1532<br />

godina poznat kako Constitutio Criminalis Carolina be{e predvidena kaznata do`ivotna<br />

robija. Vo Anglija so Vestminsterskiot statut od 1275 godina be{e propi{ana kazna<br />

zatvor od dve godini za krivi~no delo siluvawe. Vo Danska od 1294 godina postoe{e<br />

kazna zatvor vo do`ivotno traewe za svirepo ubistvo. Vakvite kazni me|utoa bile<br />

mnogu retki i sporadi~ni i daleku od toa da pretstavuvaat pravilo ili nekakov<br />

integrativen del od sistemot na kaznuvaweto. Vidi: Milutinovi}, M. op. cit, str. 25-26,<br />

Atanackovi}, D, <strong>Penologija</strong>, str. 73, Davidovi}, D, op. cit, str. 18.<br />

152


awe mo`ele dobro da poslu`at ve}e postoe~kite zdanija. So voveduvaweto<br />

na novite oblici na zatvorawe (dol`ni~koto i profilakti-<br />

~koto) vo periodot od XV do XVIII vek zapo~nuva izgradbata i na<br />

prvite zatvori. Pogolemiot smestuva~ki prostor {to se sozdade so<br />

nivnata namenska izgradba, nekade pobrgu, nekade podocna, ja sozdade i<br />

idejata za negovo pocelosno iskoristuvawe. Ottamu sekade kade {to<br />

vo nemawe drug izlez treba{e da se najde kakvo-takvo punativno<br />

re{enie sprema opredeleni naj~esto positni kriminalci se ode{e<br />

kon iskoristuvawe na "vi{okot" na toj prostor. Na toj na~in edna<br />

nesvesna praktika zna~e{e zapo~nuvawe na procesot na postepeno<br />

preminuvawe na zatvorite od tipot na zandani so preventivna<br />

funkcija vo zatvori za izvr{uvawe na kaznata sprema osudenite lica.<br />

Za celosen premin kon kaznata li{uvawe od sloboda, me|utoa be{e<br />

potrebno da se ispolnat i opredeleni op{testveni uslovi.<br />

2. OSNOVNI FAKTORI ZA JAVUVAWETO I RAZVOJOT NA KAZNITE<br />

LI[UVAWE OD SLOBODA<br />

Vo penolo{kata teorija e dominantno misleweto deka voveduvaweto<br />

na kaznata li{uvawe od sloboda e vrzano za osumdesetite<br />

godini na XVIII vek. Ottuka so pravo se postavuvaat i dve me|usebno<br />

tesno povrzani pra{awa: prvo, koi se op{testvenite pri~ini i uslovi<br />

{to dovele do ova novo sredstvo na krivi~no pravnata represija, i<br />

vtoro, koi se okolnostite {to pridonesoa tokmu ovoj oblik na<br />

kaznuvawe mnogu brzo da se zacvrsti vo pravniot sistem i da se stekne<br />

so {iroka primena vo borbata protiv kriminalitetot.<br />

Za odgovor na ovie pra{awa se osobeno bitni slednive<br />

elementi.<br />

1. Kaznata li{uvawe od sloboda se javuva po francuskata<br />

bur`oska revolucija od 1789 godina. Toa e period {to dovede do burni<br />

i dlaboki promeni vo op{testvenoekonomskite odnosi i drugite<br />

sferi od op{testveniot `ivot vklu~uvaj}i ja i oblasta na pravnopoliti~kata<br />

i idejnata nadgradba. Vnatre{nite sprotivnosti {to<br />

dovedoa do revolucionizirawe na op{testvenite odnosi i ru{ewe na<br />

staroto feudalno op{testvo dovedoa do nu`ni promeni i na seto ona<br />

{to ne mu odgovara{e na novite proizvodni sili i nivniot razvoj<br />

preku vospostavuvawe na eden nov sistem na vrednosti vo koi {to<br />

li~nosta na ~ovekot dobi posebno mesto. Kapitalisti~kiot na~in na<br />

prozivodstvo zasnovan na privatnata sopstvenost vode{e kon baraweto<br />

makar i na formalno doveduvawe na rabotnikot vo ramnopravna<br />

polo`ba so sopstvenikot na sredstvata za proizvodstvo. Vo novite<br />

uslovi na stopanisuvawe be{e potrebno rabotnata sila da stane stoka<br />

{to slobodno }e se prodava na pazatot, a nejziniot sopstvenik ~ovek<br />

koj slobodno }e raspolaga so nea. Na toj na~in slobodata na li~nosta<br />

stana posebna vrednost {to ne be{e poznata vo dotoga{nite<br />

op{testveno - ekonomski formacii. A toku vo takviot karakter na<br />

153


slobodata kako najvisok atribut na gra|aninot, kako najgolema<br />

~ovekova vrednost mo`e{e da se sogledaat posledicite od nejzinoto<br />

odzemawe i zna~eweto na toa odzeamawe vo oblik na kazna. Ili<br />

nakratko, naglasenoto uva`uvawe na slobodata na ~ovekot vo<br />

bur`oaskiot poredok dovede do promeni vo sistemot na vrednostite i<br />

ovozmo`i nov vid kaznuvawe so koe na izvr{itelite na krivi~nite<br />

dela im se odzema ona kon {to vo novite uslovi posebno se te`nee,<br />

kako od onie {to go nudat svojot, taka i od onie {to go koristat<br />

tu|iot trud.<br />

2. Eden od su{tinskite faktori so zna~ewe za javuvaweto a<br />

osobeno za zacvrstuvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda treba da se<br />

bara i vo dlabokata povrzanost me|u na~inot na proizvodstvoto i<br />

op{testvenite odnosi od edna, i sistemot na kazni od druga strana.<br />

Vakvata povrzanost na kapitalisti~kite uslovi na proizvodstvo so<br />

ostanatite oblasti na op{testveniot `ivot visoko go istakna<br />

zna~eweto na potrebata za ekvivalenten nadomest duri i vo oblasta na<br />

kaznite. Od tie pri~ini i vo kaznite li{uvawe od sloboda se pobara,<br />

a vo nejzinata vremenska opredelenost (delivost) se najde i potoa<br />

dolgo se odr`a edna od formite na ekvivalenten nadomest: za pote{ko<br />

krivi~no delo pote{ka (podolgotrajna) kazna. Na toj na~in jasno<br />

izrazenite kapitalisti~ki tendencii kon eksploatacija i profit i<br />

kaj kaznite li{uvawe od sloboda mo`ea da stanat edno od sredstvata<br />

{to }e obezbedi iskoristuvawe na tu|iot, vo ovoj slu~aj osudeni~ki<br />

trud. Merlivosta na stokite na pazarot dobi svoj odraz i vo<br />

merlivosta na represijata, a vo tie ramki ne mo`e{e da se bide<br />

kusogled i da ne se iskoristi sî pogolemata potreba za rabotna sila.<br />

Novoto sredstvo na represija dava{e dobri mo`nosti da se (zlo)upotrebi<br />

ona {to so smrtnite i telesnite kazni dotoga{ samo besmisleno<br />

se uni{tuva{e i sakate{e.<br />

3. Zna~aen element za pojavata na kaznite li{uvawe od sloboda<br />

pretstavuvaat i se poprisutnite orientacii vo oblasta na krivi~noto<br />

pravo. Se raboti za onie humanisti~ki idei i streme`i {to bea<br />

navesteni od poznatite filozofi i pravnici u{te mnogu porano, no<br />

koi {to duri vo novite op{testveni uslovi najdoa mo`nosti za<br />

realizacija. Toa se site onie barawa na naprednite misliteli koi<br />

{to iako ne bea zasnovani vrz sistematska razrabotka na krivi~noto<br />

pravo, niz uspe{no postavenite su{tinski problemi za odnosot na<br />

poedinecot i dr`avata ponudija niza solucii za razre{uvawe na<br />

razli~nite op{testveni odnosi, a me|u niv i na brojni krivi~nopravni<br />

problemi. Me|u niv posebno mesto zaslu`uva baraweto za<br />

zakonitost, srazemrnost na te`inata na deloto i merkata na kaznata,<br />

baraweto dr`avata da nosi takvi zakoni ~ija {to cel e obezbeduvawe<br />

najgolema mo`na sre}a za najgolem mo`en broj gra|ani, poveduvaweto<br />

principielna borba protiv smrtnata kazna i zalagaweto za<br />

obezbeduvawe na op{testvena korisnost na kaznata. Zna~aen pridones<br />

za razvojot na krivi~nopravnite razmisluvawa se sre}ava i vo<br />

trudovite na francuskite filozofi od XVIII vek. Tie bea protiv<br />

sudskoto samovolie i arbitrernosta na feudalnata apsolutisti~ka<br />

vlast, brutalnosta, svireposta i ne~ove~nosta vo kaznuvaweto i<br />

154


izvr{uvaweto na kaznite, a nekoi od niv i za poinakvo sfa}awe na<br />

celite na kaznata koi vo toa vreme bile odmazda i zastra{uvawe,<br />

kaewe i stradawe za storenite dela.<br />

Nesporen e faktot deka duri so novite proizvodni odnosi be{e<br />

mo`no ostvaruvaweto na pogolemiot del od ovie barawa. Vo taa<br />

nasoka se dvi`ea i tendenciite na samata gra|anska klasa vo borbata<br />

za vlast. Taa vlast vsu{nost i be{e osvoena so prifa}aweto na del od<br />

ovie idei, a osobeno so sproveduvaweto na na~elata na zakonitost,<br />

ednakvost i sloboda. Seto toa u{te na samiot po~etok pridonese za<br />

humanizacija na brojni krivi~nopravni i penolo{ki instituti {to<br />

dobile i zakonodavno praven izraz. Toa {to vo tie ramki i kaznata<br />

li{uvawe od sloboda dobi vedna{ mesto (Code penal od 1791)<br />

pretstavuva{e golem napredok vo odnos na dotoga{niot surov kaznen<br />

sistem no i zna~aen preduslov za natamo{en probiv na humanizacijata<br />

na izrekuvaweto i izvr{uvaweto na site vidovi kazni.<br />

4. Voveduvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda be{e najbrzo<br />

ostvareno i vo ostanatite krivi~noprani kodifikacii vo Evropa od<br />

po~etokot na XIX vek. Za brziot podem na najzinata afirmacija<br />

sekako e zaslu`no i jakneweto na dr`avata postavena vrz nacionalni<br />

osnovi. So toa se sozdadoa uslovi za izgradba na sistem od novi<br />

ustanovi za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda {to ne be{e<br />

taka lesno ostvarlivo vo partikularisti~koto i ekonomski nedovolno<br />

silno feudalno op{testvo.<br />

3. RAZVOJ NA KAZNITE LI[UVAWE OD SLOBODA VO KRIVI^NOTO<br />

ZAKONODAVSTVO<br />

Voveduvawe na kaznata li{uvawe od sloboda vo krivi~noto<br />

zakonodavstvo e voobi~aeno da se sledi niz dva razvojni periodi: 1.<br />

kaznata li{uvawe od sloboda vo zakonodavstvoto od XIX vek i 2.<br />

kaznata li{uvawe od sloboda vo zakonodavstvoto od XX vek.<br />

1. Ona {to posebno go odbele`uva prviot period e golemiot<br />

broj najrazli~ni oblici na kaznata li{uvawe od sloboda. Pretpostavkata<br />

deka nivniot pluralitet se dol`i na razli~nite stavovi na<br />

krivi~no-pravnata nauka sprema celite na kaznata (odmazda i zastra-<br />

{uvawe, le~ewe i popravawe) 368) ima svoja realna osnova. Mno{tvoto<br />

na kazni li{uvawe od sloboda me|utoa, mnogu pove}e se dol`i na<br />

izrazenata tendencija kon sozdavawe mo`nosti za stepenuvawe na<br />

intenzitetot na op{testvenata reakcija sprema te`inata na izvr{enoto<br />

delo. Vo krivi~nite zakonici od toa vreme toa se ostvaruva so<br />

podelba na kaznivite dela na zlostorstva, prestapi i istapi. Taka na<br />

primer vo francuskiot Code penal od 1791 i Code Napeoleon od 1810<br />

godina bea vovedeni robija, zato~uvawe, deportacija, relegacija,<br />

prisilna rabota, popraven i policiski zatvor. Avstriskiot krivi~en<br />

zakon od 1803 godina gi poznava kaznite strog zatvor i obi~ni, te{ki<br />

i najte{ki zandani. Bavarskiot zakonik od 1813 godina gi poznava{e<br />

368)<br />

Vidi: Kup~evi}-Mla|enovi}, R, op. cit, str. 85.<br />

155


do`ivotnoto li{uvawe od sloboda, zatvor, ispra}awe na prisilna<br />

rabota i ispra}awe vo tvrdina. Vo krivi~niot zakonik na Belgija od<br />

1865 bea vovedeni prisilna rabota, zato~uvawe, robija, zatvor i<br />

policiski zatvor. Vo germanskiot krivi~en zakonik od 1871 godina se<br />

javuvaat prisilna robija, zato~uvaweto, strogiot i obi~niot zatvor.<br />

Duri i vo Anglija koja nema kodificirano krivi~no zakonodavstvo<br />

bile poznati robijata, strogiot, obi~niot zatvor i prisilnata<br />

rabota 369) .<br />

Vakviot pluralitet na kaznite li{uvawe od sloboda treba da<br />

se sfati i kako mo`nost za stesnuvawe na prostorot za primena na<br />

smrtnata kazna osobeno so izvr{uvawe na dolgite kazni za pote{kite<br />

zlostorstva 370) .<br />

Celokupniot spektar na kaznite li{uvawe od sloboda od ovoj<br />

period mo`e da se svede na slednive oblici.<br />

a) Robija. Robijata bila najte`ok oblik na kaznata li{uvawe<br />

od sloboda. Mo`ela da se izre~e vo do`ivotno traewe, a mnogu poretko<br />

i na opredeleno vreme. Vo do`ivotno traewe taa za prv pat e<br />

vovedena vo Napoleonoviot kodeks, a podocna e kopirana od drugite<br />

zakonodavstva na XIX vek. Taa e me|utoa, poznata i vo nekoi krivi~ni<br />

kodeksi doneseni me|u dvete svetski vojni 371) . Robijata so sebe<br />

povlekuvala gubitok na opredeleni gra|anski prava i javni zvawa kako<br />

i nekoi politi~ki i drugi prava. So nea isto taka bilo povrzano i<br />

obligatornoto vr{ewe na prisilna rabota. Karakteristi~no e i toa<br />

deka zaradi spre~uvawe na mo`nite begstva no, i zaradi zgolemuvawe<br />

na retributivizmot i poni`uva~kiot efekt od samata kazna,<br />

osudenite lica bile okovuvani vo te{ki prangii {to gi nosele za<br />

vreme na celiot tek na izvr{uvaweto na kaznata. Za vreme na<br />

spieweto se primenuvalo i edno dopolnitelno obezbeduvawe na na~in<br />

{to niz samite prangii na osudenite lica, koi obi~no spiele eden do<br />

drug na podot, se provlekuvala ~eli~na `ica ili sinxir ~ii {to eden<br />

kraj bil zayidan, a drugiot se vrzuval ili zaklu~uval. Takvite `ici i<br />

sinxiri ponekoga{ se provlekuvale niz ~eli~en obra~ {to se staval<br />

na sredinata na teloto na sekoj osudenik. Ne{to podocna noseweto<br />

prangii i raznite vrzuvawa vo golem broj zemji bile napu{teni.<br />

Onamu pak kade {to robijata delumno e i denes prisutna ([panija,<br />

Argentina) ote`nuva~kite elementi i stigmatizira~kite simboli na<br />

nejzinoto izvr{uvawe se glavno napu{teni.<br />

b) Zato~uvawe. Za da se sfati ovoj oblik na li{uvawe od<br />

sloboda bitni se onie karakteristiki spored koi zato~uvaweto se<br />

razlikuva od robijata. Kaj zato~uvaweto najprvin gi nema pravnite<br />

posledici od osudata so koi se gubat izvesni gra|anski i drugi prava, a<br />

369)<br />

Pove}e za toa: Umi~evi}, Sistemi izvr{enja kazni li{enja slobode, Vlastita naklada,<br />

Sarajevo, 1938, str. 87.<br />

370)<br />

Arnaudovski, Q. <strong>Penologija</strong>, str. 139.<br />

371)<br />

Taka na primer vo krivi~niot zakon na Kralstvoto Jugoslavija od 1929 godina, vo<br />

Italija od 1930 godina, ili pak [panija od 1944 godina vo ~ii {to zakon postoi<br />

obi~na i stroga robija pokraj strogiot zatvor, deportacijata, relegacijata i<br />

zato~uvaweto.<br />

156


so nego po pravilo, ne e povrzana ni prisilnata rabota. Zato~enicite<br />

isto taka ne bile okovuvani vo prangii. Kaznata se izvr{uvala vo<br />

posebni zatvori vo koi {to ponekade postoela mo`nost da se dobie i<br />

posebna kelija vo vid na privilegija.<br />

v) Zatvor. Zatvorot e kazna li{uvawe od sloboda so opredeleno<br />

i do`ivotno traewe {to i denes ima primena vo oblik na obi~en i<br />

strog zatvor. Osnovnata razlika me|u negovite dva oblici se sostoi vo<br />

pomalata ili pogolemata strogost na zatvorskiot re`im, dol`inata<br />

na izre~enata kazna ili vidot na kaznenata ustanova. Me|u<br />

kriteriumite za nivnoto razlikuvawe ponekoga{ se sre}ava i nivnata<br />

povrzanost so opredeleni pravni posledici na osudata.<br />

g) Deportacija. Iako pretstavuva eden vid eliminatorna kazna<br />

pod opredeleni okolnosti deportacijata se javuva i kako specifi~en<br />

oblik na kaznata li{uvawe od sloboda. Toa e slu~aj koga taa se<br />

izrekuva kako zamena (supstitut) na smrtnata kazna. Toga{ elementot<br />

na zatvoraweto e onoj fakt {to dominira vo nejzinoto izvr{uvawe<br />

za{to takvoto zatvorawe e naj~esto vo do`ivotno ili osobeno dolgo<br />

traewe. Vo ovie slu~ai ne doa|aat vo preden plan kolonizatorskite<br />

nameri na zemjata {to ja vr{i deportacijata, tuku pred sÒ, celta -<br />

otstranuvawe na zlostornikot od svojata sredina, odnosno<br />

obezbeduvawe na zemjata od osobeno opasni zlostornici. Ne<br />

osporuvaj}i ja ulogata i na opredeleni humanisti~ki primesi (po~ituvawe<br />

na tu|iot `ivot), ne e te{ko da se pronikne deka vo ovie kazni<br />

se krie polivalentna pragmati~nost: iskoristuvawe na ve}e<br />

postoe~kite kapaciteti namesto prepolnetite doma{ni zatvori,<br />

ostvaruvaweto na dvokratno obezbeduvawe (dokolku osudenikot nekako<br />

i uspee da izbega od zatvorskata kolonija te{ko deka toa }e mo`e<br />

da go stori i od dale~nata, obi~no prekuokeanska zemja), onevozmo-<br />

`uvaweto kontakti so osudenikot {to bi mo`ele da go razbranat<br />

javnoto mislewe so ogled na toa deka vo pogolem broj slu~ai se<br />

rabotelo za politi~ki delinkventi, obezbeduvaweto na potrebnata<br />

odmazda i sl.<br />

d) Relegacija. Na napolno identi~en na~in kako deportacijata<br />

specifi~en oblik na kazna li{uvawe od sloboda dobiva i relegacijata<br />

toga{ koga e izre~ena vo do`ivotno ili podolgo traewe. Ovaa<br />

kazna e karakteristi~na za francuskoto pravosudstvo vo periodot od<br />

1885 do 1942 godina.<br />

Ona za {to postoi op{ta soglasnost e deka kaznata li{uvawe<br />

od sloboda vo site svoi oblici pretstavuva bitna presvrtnica kon<br />

napu{taweto na krajno nehumanite sredstva na krivi~no-pravnata<br />

represija {to se sostoela vo skoro isklu~itelna primena na smrtnite<br />

kazni i brojnite oblici na telesno kaznuvawe. Nesporen e me|utoa, i<br />

nabrzo poka`aniot fakt deka nema mesto za golemiot optimizam so<br />

koj be{e do~ekano nejzinoto voveduvawe. Toa proizleguva ottamu {to<br />

u{te od po~etokot na nejzinata primena se javija brojni problem