You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV<br />
PENOLOGIJA<br />
VTORO DOPOLNETO I IZMENETO IZDANIE<br />
S KO P J E, 2005
RECENZENTI<br />
Prof. d-r Jovan Proevski<br />
Prof. d-r Panajotis Cakirpaloglu<br />
Odobreno kako u~ebnik so odluka na Nau~no-nastavniot sovet na<br />
Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo<br />
Skopje br. 08-42 od 8. 02. 1995 godina<br />
2
NA SOPRUGATA VLADANKA I<br />
SINOVITE DEJAN I FILIP<br />
CIP - Katalogizacija vo publikacija<br />
Narodna i univerzitetska biblioteka<br />
Sv. "Kliment Ohridski", Skopje<br />
343.8 (075.8)<br />
343.8 (497.1) (075.8)<br />
<strong>Sulejmanov</strong>, <strong>Zoran</strong><br />
<strong>Penologija</strong> / <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.- 2. dopolneto i izmeneto izd. -<br />
Skopje : Grafohartija, 1999. - 858 str. : 24 sm<br />
Fusnoti kon tekstot. Bibliografija: str. 825-845 - Registar<br />
ISBN 9989-880-00-X<br />
a) <strong>Penologija</strong>-U~ebnici<br />
b) <strong>Penologija</strong>-Makedonija-U~ebnici<br />
Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura br. 07-662/2<br />
od 1.21999 god. za u~ebnikot "<strong>Penologija</strong>" se pla}a povlastena<br />
dano~na stapka<br />
3
4
I DEL<br />
UVOD VO PENOLOGIJATA<br />
5
6
G L A V A I<br />
PENOLOGIJATA KAKO SAMOSTOJNA NAU^NA<br />
DISCIPLINA<br />
I. OP[TESTVENO ZNA^EWE NA PENOLOGIJATA<br />
Istoriskiot razvoj na op{testvoto poka`uva deka vo site periodi<br />
na toj proces postoele poedinci {to so svoeto negativno odnesuvawe<br />
gi naru{uvale ili se obiduvale da gi naru{at pravilata na<br />
op{testveniot `ivot. So nivnoto odnesuvawe bile zagrozuvani ili<br />
povreduvani najrazli~ni dobra, interesi, vrednosti i odnosi na op{testvoto.<br />
Toga{ koga so ogled na op{testvenata opasnost na tie odnesuvawa<br />
bile napa|ani interesite na klasnite op{testa se javuva potebata<br />
od nivno inkriminirawe kako krivi~ni dela vrz koi se nadovrzuva<br />
op{testvena reakcija vo vid na opredelena krivi~na sankcija.<br />
Na toj na~in bea identifikuvani op{testveno {tetni pojavi nare~eni<br />
kriminalitet {to vo zavisnost od uslovite, mestoto i vremeto na<br />
nivnoto javuvawe se manifestirale vo najrazli~ni oblici i strukturi.<br />
Za spre~uvawe i suzbivawe na kriminalitetot voop{to vo sekoe<br />
op{testvo, vsu{nost, se prezemaat, brojni kriminalnopoliti~ki<br />
merki {to stojat vo nu`na zavisnost so op{tite op{testveni i politi~ki<br />
vrednosti i interesi na konkretnoto op{testvo. Tie merki se<br />
naj~esto vklopeni vo takov sistem na planirani i koordinirani dejnosti<br />
{to vo na{ata literatura voobi~aeno se delat na represivni<br />
merki ili merki na kaznenata politika i merki na socijalnata prevencija.<br />
Prvite od niv ja so~inuvaat politikata na represivno suzbivawe<br />
na kriminalitetot {to se realizira na tri ramni{ta: zakonodavno<br />
- preku opredeluvawe na uslovite spored koi nekoi ~ove~ki povedenija<br />
se smetaat za kaznivi i uslovite na nivnata primena, potoa,<br />
preku akciite na pravosudnite organi naso~eni kon otkrivawe na<br />
krivi~nite dela i nivnite storiteli, pokrenuvawe i vodewe na soodvetni<br />
postapki i izrekuvawe na sankcii, i najposle, preku izvr-<br />
{uvawe na krivi~nite sankcii.<br />
I kaj merkite na op{testvena prevencija stanuva zbor za brojni,<br />
sodr`inski razli~ni, dejnosti {to se ostvaruvaat na tri nivoa:<br />
op{ta socijalna prevencija, posebna socijalna prevencija i indivi-<br />
7
dualna (poedine~na) prevencija 1) . Nakratko, prvite merki ja so~inuvaat<br />
krivi~no-pravnata borba protiv kriminalitetot. Nivnata sodr-<br />
`ina e primena na represija koja proizleguva od krivi~noto zakonodavstvo.<br />
So probivaweto na soznanijata deka samo so represija ne<br />
mo`e uspe{no da se re{ava problemot na kriminalitetot vo sovremeni<br />
uslovi sÒ pove}e se afirmira vtoriot krug na tn. merki na op{testvena<br />
prevencija 2) . Nivnata smisla e vo otstranuvawe na etiolo{kite<br />
faktori {to go predizvikuvaat kriminalitetot.<br />
Vakvata sosema prifatliva podelba na kriminalnopoliti~kite<br />
merki se pravi so cel da se ovozmo`at teoretski analizi {to podlaboko<br />
}e navlezat vo sodr`inata na konkretno postavenite problemi<br />
i }e uka`at na optimalnite formi i metodi za ostvaruvawe na<br />
antikriminalnata praktika. Se raboti, vsu{nost, za dve podra~ja na<br />
borba protiv kriminalitetot, {to, iako pretstavuvaat zasebni celini<br />
nu`no vleguvaat vo edinstveniot sistem na na{ata kriminalna politika.<br />
Seto toa e vo soglasnost so op{toprifateniot stav deka vo<br />
suzbivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot mo`e uspe{no da se<br />
deluva samo toga{ ako represijata i prevencijata se povrzat vo edinstvena<br />
op{testvena akcija.<br />
Vakvata orientacija vo borbata protiv kriminalitetot e od<br />
nesomneno zna~ewe za spre~uvawe i suzbivawe na site oblici na protivop{testveno<br />
odnesuvawe. Ili, poinaku re~eno, kriminalitetot<br />
kako vkupnost na krivi~nite dela izvr{eni na opredelena teritorija<br />
za opredeleno vreme, e poseben op{testven problem za ~ie predupreduvawe<br />
i ograni~uvawe e potrebna zaedni~ka akcija na site op{testveni<br />
sili. Od tie pri~ini nu`no e nau~noistra`uva~ko sledewe na<br />
site segmenti, odnosi i procesi {to go opredeleuvaat sistemot na<br />
antikriminalnata politika. So takviot pristap treba da se dojde do<br />
najpovolnite sredstva i metodi {to op{testvoto }e go za{titat od<br />
kriminalitetot na onie {to se kolebaat da izvr{at opredeleno krivi~no<br />
delo i }e go spre~at povratot kaj onie {to ne im odoleale na<br />
raznovidnite op{testveni pottici i li~ni isku{enija.<br />
Razgleduvaweto i razre{uvaweto na del od problemite od ovaa<br />
oblast e od osoben interes na penologijata. Taa e nauka {to se zanimava<br />
so sledewe, objasnuvawe i usovr{uvawe na merkite so koi e pokrieno<br />
tretoto podra~je na kaznenata politika. Ili pokonkretno,<br />
{to treba da se stori protiv i za li~nosta {to ve}e storila nekoe<br />
krivi~no delo vo ramkite na op{tata borba protiv kriminalitetot e<br />
glavnata op{testvena, a so toa i nau~na preokupacija na edna krivi~-<br />
1)<br />
Vidi: Lazarevi}, Lj. Jugoslovenska kriminalna politika u oblasti represije, JRKKP, Beograd,<br />
1988/1-2, str. 34 i Milutinovi}, M. Kriminalna politika, Savremena administracija, Beograd,<br />
1984, str.145 i 306.<br />
2)<br />
“Suzbivaweto na kriminalitetot e zada~a na celokupnoto op{testvo i samo {iroko<br />
organiziran sistem na preventivni merki..., op{to podobruvawe na `ivotnite uslovi<br />
i kulturnoto nivo i podigaweto na op{testvenata svest - mo`e da dovede do zna~ajni<br />
rezultati vo postepenoto ograni~uvawe na kriminalitetot i do bitno smaluvawe na<br />
negoviot obem i intenzitet. Ho~evar - Kraus, Neka zapa`anja u primeni krivi~nih sankcija<br />
u na{oj praksi, JRKKP , Beograd, 1966/2 str. 237.<br />
8
nopravna disciplina {to se narekuva penologija. Nejziniot pridones<br />
vo odbranata na op{testvoto od kriminalitetot e onaa ni{ka {to,<br />
vsu{nost, go opredeluva zna~eweto na penologijata kako vrz profesionalno<br />
stru~en plan taka i vrz edno po{iroko op{testveno ramni-<br />
{te. Ako e nesomneno deka eden od osnovnite preduslovi za organizirana<br />
antikriminalna akcija e nau~noto objasnuvawe na kriminalitetot<br />
toga{ dostigawata do koi doa|a penologijata se nu`nost za site<br />
onie koi rabotaat vrz ostvaruvaweto na prakti~nite zada~i vo suzbivaweto<br />
na kriminalitetot. Vo tie odnosi e situirano i ogromnoto<br />
op{testveno zna~ewe na nau~noto poznavawe od oblasta na izvr{uvaweto<br />
na krivi~nite sankcii, osobeno toga{ ako nivnoto unapreduvawe<br />
ne e naso~eno samo kon posledicite tuku i kon otstranuvaweto<br />
na del od pri~inite i uslovite na kriminalitetot kako evidentno<br />
op{testveno zlo. Spored toa mo`e da se ka`e deka profesionalniot<br />
interes za penolo{kite soznanija na organite na progonot, sudovite i<br />
organite {to najneposredno se zanimavaat so izvr{uvaweto na krivi-<br />
~nite sankcii e opredelen od potrebata za efikasno ostvaruvawe na<br />
nivnite rabotni zada~i. Po{irokiot op{testven interes za ovaa problematika<br />
vo prv red e naso~en kon sozdavawe neophodni uslovi i pretpostavki<br />
za ostvaruvawe na dejnosta na gorenavedenite organi, no i<br />
kon po{iroko mobilizirawe na site op{testveni faktori {to na<br />
bilo koj na~in mo`at da pridonesuvaat vo suzbivaweto na kriminalitetot.<br />
Vrz ovoj plan me|utoa, treba u{te mnogu da se raboti,<br />
za{to na po{irokata op{testvena antikriminalna akcija sî u{te ñ<br />
nedostasuva cvrsta podloga vo forma na izgradeno javno mislewe {to<br />
}e se zasnova vrz visoka pravna i op{testvena svest 3) .<br />
II. OP[T TEORETSKI PRISTAP NA PENOLOGIJATA<br />
Predhodnoto tvrdewe deka penologijata pretstavuva nauka koja<br />
treba da dade vistinski odgovor na pra{aweto {to treba da se stori<br />
protiv i za ~ovekot {to ve}e storil krivi~no delo nÒ obvrzuva vedna{<br />
da go objasnime i op{tiot teoretski pristap {to se koristi vo<br />
ovoj u~ebnik. Op{tiot teoretski pristap na penologijata e osnovnata<br />
referenca vrz koja treba da se potpira i gradi celokupniot teoretski<br />
i metodolo{ki sistem na ovaa nau~na disciplina i neodminliva<br />
ramka vo koja treba postojano da se potvrduva zna~eweto na nejzinite<br />
nau~ni i prakti~ni rezultati.<br />
Soglasno ovie elementi vo ovoj u~ebnik pojdovme od ~ovekot.<br />
Nego go definirame kako isklu~ivo su{testvo koe vnesuva smisla vo<br />
svojot `ivot koja {to treba da ja najde vo svojata egzistencija i sre}a.<br />
3)<br />
Za ovoj problem na koj povtorno }e se vra}ame vidi: Lopez-Rey, M. Klasifikacija, karakter<br />
i konstrukcija kaznenih zavoda, Priru~nik, Zagreb, 1962/6, str. 626-627., Ackerson, W.J,<br />
Za{to program odnosa sa javno{~u u preodgojnoj slu`bi, Izbor, Zagreb, 1967/4, str. 409-414,<br />
Bavcon, Lj, Uloga javnosti u suzbijanju kriminaliteta, JRKKP, Beograd, 1963/2, str. 183-203,<br />
Proevski, V. Mestoto i ulogata na faktorot op{testvena javnost vo izvr{uvaweto na<br />
kaznite i vospitnite merki, Pravna misla, Skopje, 1985/3, str. 219-249.<br />
9
Me|utoa, ~ovekot e isklu~ivo i toj koj vo sebe treba da ja vnese smislata<br />
na svojot `ivot i so toa da ja izgradi svojata individualnost, a<br />
celokupnata zada~a na op{testvoto se sostoi vo toa da sozdade takvi<br />
uslovi i razvie pottici za vnesuvawe na vistinskata smisla {to nema<br />
da bide vo sudir so op{testvenite barawa i vrednosti. Vo soglasnost<br />
so toa treba da se ostvaruva i odnosot na poedinecot (individuata)<br />
sprema op{testvenata zaednica. Vo op{testvo koe sÒ pomalku im se<br />
sprotivstavuva na poedincite, poedine~nite interesi ne se samo refleksija,<br />
tuku i osnova vrz koja se vgraduvaat i individualnite i<br />
op{tite interesi vo op{testvenata zaednica. Me|utoa, za nadminuvawe<br />
na sudirot pome|u poedine~noto i op{testvenoto dosega ne bea sozdadeni<br />
uslovi ni vo onie op{testva {to dolgo se deklariraa kako<br />
socijalisti~ki. Od tie pri~ini ~ovekovata egzistencija ili barem nekoj<br />
negov interes {to e naso~en kon postignuvawe na individualnata<br />
sre}a ponekoga{ se zagrozeni ili dovedeni na takvo nivo spored koe<br />
~ovekot go usoglasuva svoeto povedenie obiduvaj}i se da gi za{titi<br />
svoite poedine~ni interesi, sre}a i idnina. Nakratko, ~ovekot gi<br />
naso~uva svoite aktivnosti protiv okolnostite {to go popre~uvaat<br />
ostvaruvaweto na smislata na negovoto postoewe i individualna<br />
sre}a.<br />
Kade e izlezot od seto toa? Spored nas, izlezot mo`e da se najde<br />
vo baraweto ramnote`a me|u nagonskoto, emocionalnoto i razumskoto<br />
vo individualiziraniot ~ovek {to treba da ja odr`uva konkretno<br />
op{testvoto. Vo taa smisla kolku {to e podobro op{testvoto dotolku<br />
}e bide podobar i po~esen poedinecot vo nego i negovata sre}a<br />
}e go raduva bez da ja sporeduva so tu|a 4) , tuku vo sre}ata na drugiot }e<br />
ja gleda i sopstvenata sre}a 5) . Dominiraweto na nagonskoto i emocionalnoto<br />
vo ~ovekot ne e ni{to drugo tuku osloboduvawe na kontrolata<br />
na op{testvoto vrz poedinecot. Ottuka i pra{aweto, kolku po-<br />
{irokata i potesnata op{testvena sredina e vinovna za rastrojuvaweto<br />
na onie vrednosti {to treba da ja so~inuvaat smislata na `ivotot,<br />
a kolku za toa se vinovni poedincite, odnosno nivnite individualni<br />
karakteristiki i nivniot nedovolen napor da gi usoglasat so<br />
op{testveniot `ivot. To~no e sekako deka se vinovni i ednite i drugite,<br />
no nepraveden e onoj koj zaedni~kiot porok go prefrla samo vrz<br />
poedincite 6) . Pogolemata vina e sepak vrz op{testvoto koe nudi niza<br />
pogre{ni primeri, brz napredok i brza promena na vrednostite koi vo<br />
opredeleni uslovi poedinecot ne mo`e uspe{no da gi sledi. Od tie<br />
pri~ini smetame deka na{eto op{testvo u{te denes e dol`no da vlo-<br />
`i pogolemi usilbi za smaluvawe na site protivop{testveni povedenija<br />
so takov odnos i sredstva so koj }e se vodi smetka za razli~nite<br />
uslovi i sostojbi. Pritoa op{testvoto treba da e svesno deka e po-<br />
4)<br />
“Na{ata sre}a neka nÒ raduva bez sporeduvawe so druga, nikoga{ nema da bide sre-<br />
}en onoj {to go ma~i toa {to drug e posre}en od nego”, Seneka, O gnevu, Rad, Beograd,<br />
1983, str. 95.<br />
5)<br />
“Vrlinata ne e ni{to drugo tuku ve{tina da se napravi sre}en so sre}ata na drugi”,<br />
Holbah, P. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1956, str. 207.<br />
6)<br />
Seneka, op. cit, str. 91<br />
10
treben dolgotraen napor vo borbata protiv zlostorstvata i drugite<br />
negativni odnesuvawa, no ne zatoa tie da prestanat tuku da ne pobedat.<br />
Toa se vsu{nost, i ramkite vo koi sakame da go pomestime i posmatrame<br />
kriminalitetot kako osobeno te{ko negativno odnesuvawe<br />
na ~ovekot i op{testvenoto reagirawe na ovaa pojava so primena na<br />
krivi~ni sankcii.<br />
Konkretizacijata na gornite stavovi bi mo`ela da se eksplicira<br />
na sledniov na~in. Dosega{nite filozofski, antropolo{ki,<br />
psiholo{ki i eti~ki istra`uvawa vo osnova se soglasuvaat deka ~ovekovata<br />
svest e ona {to nemu mu nalaga da ima obziri sprema drugiot<br />
~ovek: “Ne pravi mu go na drugiot ona {to ne saka{ tebe da ti go pravat.”<br />
Sposobnosta {to ja imame za steknuvawe iskustva, da se se}avame<br />
na niv, da gi predviduvame pri~inite i uslovite za da gi otstranime<br />
onie {to ni {tetat, ili da dojdeme do poinakvi {to se korisni za<br />
odr`uvawe i sre}ata na na{eto bitie, kon taa edinstvena cel na site<br />
na{i telesni i duhovni akcii se stremi ona {to so eden zbor se narekuva<br />
um 7) . Ottamu svesta ili umot ni zabranuvaat da gi negirame `ivotot<br />
i slobodata na drugiot i so nego da postapuvame kako so sredstvo.<br />
Ako se otkrie vrednosta {to mu e svojstvena na ~ovekot kako subjekt<br />
koj u~estvuva vo `ivotot na drugite lu|e, toga{ sekoj e sposoben<br />
da go priznae drugiot i da go prifati kako ~ovek. Taa vrednost e<br />
vrednosta na tu|iot `ivot {to sekoj mo`e da ja po~uvstvuva bez da ja<br />
sporeduva so drugite vrednosti, ili `ivotot na ~ovekot e nesporedliva<br />
vrednost {to vedna{ se ~uvstvuva {tom se sretne drug ~ovek.<br />
Toa e vrednost {to ne zavisi od ~ovekoviot izgled nitu od negoviot<br />
op{testven status, bogatstvo i mo}. Da se po~uvstvuva drugiot kako<br />
~ovek preku negoviot `ivot istovremeno zna~i da se po~uvstvuva sebesi<br />
kako `iv subjekt, kako ne{to {to podednakvo treba da se po~ituva<br />
i priznae kaj drugiot. Vo vakva koegzistencija na vrednostite se nao|a<br />
korenot na drevnoto na~elo - ne ubivaj!.<br />
Me|utoa, u{te od vremeto na Kain i Aveq, pa se do denes<br />
~ovekot sepak posegnuva po tu|iot `ivot. Zo{to go pravi toa? Vo<br />
nao|aweto na odgovorot vo golema mera mo`e da ni pomogne marksisti~kata<br />
sociolo{ka teorija preku analizata na protivre~nostite i<br />
konfliktite niz koi se ostvaruva otu|uvaweto na ~ovekovata priroda<br />
vo klasnite op{testva, kako i marksisti~koto filozofsko u~ewe za<br />
taa priroda. Trgnuvaj}i od pojdovnata pretpostavka deka ~ovekot e<br />
bitie na praktikata preku {to mo`e da se objasni kako ~ovekot ja kreira<br />
svojata ~ove~ka su{tina so postojano usovr{uvawe na svojata<br />
svest i zbogatuvawe na svoite sposobnosti, no i kakvi posledici nastanuvaat<br />
za ~ovekovata istorija koga kaj lu|eto preovladuvaat destruktivni<br />
interesi nadvor od sociokulturnite svojstva i sklonosti.<br />
Vo seto ova e sodr`an odgovorot za su{tinata (prirodata, esencijata)<br />
na ~ovekot. Naukata me|utoa, ne mo`e do kraj da ja odgatne su{-<br />
tinata na ~ovekot dokolku ne ja prou~i i egzistencijata t.e. `ivotot<br />
na ~ovekot vo negovata konkretnost i poedine~nost. Najgolema zasluga<br />
7)<br />
Holbah, P, op. cit. str. 92<br />
11
na egzistencionalizmot i personalisti~kata filozofija e tokmu na<br />
ova podra~je {to nedovolno go zafatija klasicite na marksizmot. Tie<br />
poka`aa deka pokraj su{tinskite karakteristiki na ~ovekoviot rod i<br />
negovite generi~ki problemi, poedine~niot ~ovek strada, ~uvstvuva i<br />
ima svoja percepcija na svetot, ima svoi barawa i lutawa i se sudira<br />
so niza protivre~nosti so negovoto esencijalno i egzistencionalno<br />
bitie. Na toj na~in se zacvrsti idejata deka ~ovekot mora da se sfati<br />
i kako `ivo i kako dejstvitelno bitie komu mu e svojstveno da misli,<br />
~uvstvuva i na svoeviden individualen na~in da ja do`ivuva svojata<br />
okolina. Svetot na individuata se razlikuva od svetot na op{testvenata<br />
realnost i ottamu toj ne e zbir na mehani~ki reakcii nastanati<br />
samo poradi nadvore{nite impulsi koi se ostvaruvaat kako del na<br />
op{testveno dodelenite ulogi. Vo tie ramki ~ovekovoto povedenie ne<br />
e nikoga{ dokraj predvidlivo osobeno ako pove}e se vodi smetka za<br />
toa deka toj ne e samo razumsko tuku i instinktivno i emocionalno<br />
bitie 8) . Vo ovaa smisla e vo pravo amerikanskiot sociolog Xorx Mid<br />
(George Mead) koj veli deka ~ovekovata priroda sî u{te e organizacija<br />
na instinkti 9) . Spored nego kaj ~ovekot kako i kaj `ivotnite postojat<br />
i deluvat dve grupi na instinkti: prijatelski i neprijatelski.<br />
Od niv izniknal opredelen tip na ~ovekovo povedenie, povedenie na<br />
poedinecot vo grupata. Napadot vrz ostanatite poedinci od grupata e<br />
izmenet i ubla`en na toj na~in {to poedinecot se potvrduva i istaknuva<br />
preku drugite vo igrata, dodvoruvaweto, gri`ata za decata, vo<br />
izvesni op{ti stavovi na napadot i odbranata, a ne se pravi obid da se<br />
uni{ti poedinecot {to se napa|a. Ovie izmeni vo povedenieto Mid<br />
im gi prepi{uva na razli~ni obidi i gre{ki vo evolucijata od koja<br />
izniknalo op{testvoto. Nemodificiranoto samopotvrduvawe vo ovie<br />
uslovi zna~i i uni{tuvawe na napadnatiot poedinec 10) . So eden zbor<br />
~ovekot ubiva drug ~ovek ili vr{i drug vid na zlostorstvo za{to sÒ<br />
8)<br />
“Pogre{en bi bil zaklu~okot koga bi tvrdele deka Marks gi re{il site problemi<br />
na ~ovekot. Mnogu pra{awa Marks ne mo`el ni da gi vidi, a duri sovremenata nauka<br />
ni ja otkriva seta kompleksnos na problemite {to stojat pred teorijata na li~nosta.<br />
Koga utvrdil deka differentia specifica na ~ovekot e prakti~nata dejnost so koja ~ovekot<br />
go menuva svetot i samiot sebe, ne mo`el da se zapre na nivoto na filozofskata<br />
apstrakcija. Treba{e da se ispitaat konkretnata sredina i uslovite vo koi se vr{i<br />
~ovekovata praktika, odnosno da se ustanovi koj e toj najelementaren ~ove~ki<br />
prakti~en odnos. So konkretnata sociolo{ka-ekonomska analiza Marks ja potvrdi<br />
svojata hipoteza deka toa se ekonomskite odnosi, odnosite na lu|eto vo procesot na<br />
proizvodstvoto i od niv go po~na prakti~noto istra`uvawe. No Marks nikoga{ ne<br />
zaboravi deka lu|eto se nositeli na tie odnosi, deka vo tie primarni materijalni<br />
odnosi u~estvuva ~ovekot ne samo kako fizi~ko telesno bitie, tuku i kako subjekt na<br />
svojata psiha, so svoite duhovni kvaliteti. Od druga strana - slo`enata<br />
antropolo{ka struktura i negovata psiha Marks samo ja nasetil, intuitivno na<br />
izveni mesta genijalno ja anticipiral, no ne ja objasnil” Pe{i}-Golubovi}, Z, Problemi<br />
savremene torije li~nosti, Kultura, Beograd, 1966, str. 100-102.<br />
9)<br />
Mead, G, The Psihology of Punitive Justice, The Amerikan Journal of Sociology, XXIII,<br />
Chicago, 1918, str. 581.<br />
10)<br />
Ibid, str.582<br />
12
u{te dokraj ne gi modificiral svoite instinkti pri ostvaruvawe na<br />
smislata na negoviot `ivot.<br />
I pokraj preteranoto svrtuvawe kon biolo{kata priroda na<br />
poedinecot i negovoto interpretirawe isklu~ivo od poziciite na<br />
socijalnata psihologija, vo vakvite i sli~ni razmisluvawa se krie<br />
golema vistina za koja sovremenata filozofska i antropolo{ka misla<br />
mora da vodi posebna smetka ako saka dokraj da ja osvetli smislata<br />
na ~ovekovoto postoewe. Na toj na~in se prodlabo~uvaat marksovite<br />
idei deka ~ovekot i op{testvoto ne stojat vo odnos na del i celina<br />
nitu pak, vo odnos na suprematija i subordinacija. “^ovekot i op{testvoto<br />
se dve realnosti {to se najtesno povrzani i zaemno zavisni, no<br />
koi pretstavuvaat dva totaliteti so specifi~na sodr`ina, neoddeliva<br />
edna od druga. Toa me|utoa, ne zna~i deka edniot mo`e da postoi<br />
bez drugiot, tuku deka sekoj `ivee vo drugiot na specifi~en na~in 11) .<br />
Vo tie odnosi pak, mora da se prifati realnosta deka kaj ~ovekot koj e<br />
potencijalno op{testveno bitie, pod dejstvo na nekoi vnatre{ni i<br />
nadvore{ni faktori mo`at da preovladuvaat nekoi nesocijalizirani<br />
nagoni, pa namesto da deluva kreativo i konstruktivno, negovoto povedenie<br />
stanuva agresivno i destruktivno, odnosno namesto ~ovekot<br />
svojata akcija da ja naso~uva kon op{testvenite celi deluva protivop-<br />
{testveno.<br />
Vo ovaa smisla e i na{eto zalagawe li~nosta na kriminalecot<br />
da se nabquduva ne samo od aspekt na op{testveno-ekonomskite vlijanija<br />
tuku i vo kontekstot na negovite individualni biopsihi~ki potrebi.<br />
^ovekot vo sebe go nosi op{testvenoto kako sostaven del na<br />
svojata generi~ka su{tina i kako ~len na op{testvenata zaednica, toj<br />
go ostvaruva neophodniot kontakt so drugite lu|e {to ne proizleguva<br />
samo od korista {to mo`e da ja o~ekuva od niv, tuku i od `ivotnata<br />
potreba za drug. No taa op{testvenost {to vo sebe ja nosi ~ovekot ne e<br />
samo prosta refleksija na op{testvoto nadvor od nego, tuku preraboteno<br />
iskustvo pod vlijanie na vnate{nite individualni faktori<br />
{to go pretstavuvaat iznao|aweto na sopstvenata smisla na `ivotot.<br />
Ottuka ako go prifatime stavot na Holbah deka smislata na `ivotot<br />
na sekoja individua pretstavuva negoviot sopstven streme` kon opredelena<br />
egzistencija i sre}a, a nema pri~ini da ne veruvame vo toa,<br />
toga{ i vo sega{niot op{testven moment mora da mu se posveti pogolemo<br />
vnimanie na site faktori {to za dene{niot poedinec zna~at<br />
ostvaruvawe ili neostvaruvawe na taa smisla, koi se pre~kite so koi<br />
pritoa se sudira i kolku vo oblikuvaweto na ona {to treba da pretstavuva<br />
osmislena egzistencija i sre}a i nivnata realizacija mu pomaga<br />
konkretnoto op{testvo.<br />
Spored na{e mislewe vakviot pristap mo`e da ne dovede do<br />
odgovorot zo{to ~ovekot se odlu~uva na vr{ewe kriminalni dejnosti<br />
koi se konkretnite op{testveni uslovi {to sî u{te go pottiknuvaat<br />
kon izvr{uvawe na krivi~ni dela, kakva e ulogata na onie faktori<br />
koi proizleguvaat od individualnosta na sekoj poedinec i koi se<br />
11)<br />
Pe{i}-Golubovi}, Z. op. cit, str. 29<br />
13
pri~inite {to vo ostvaruvaweto na personalizacijata na ~ovekot sî<br />
u{te se probivaat razli~ni pati{ta {to go doveduvaat vo sudir so<br />
negovata socijalizacija. Vakviot op{t teoretki pristap me|utoa,<br />
mo`e da ne dobli`i i do objasnuvawe na socijalnite i li~nite karakteristiki<br />
na osudenite lica {to se mo{ne zna~ajni od aspektot na<br />
izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.<br />
Ovoj pristap poa|a od toa deka sekoj ~ovek e izlo`en na te{kotii<br />
{to go popre~uvaat ostvaruvaweto na negovata sopstvena smisla<br />
na `ivotot. Pred sekoj ~ovek se ispravaat raznovidni pre~ki {to stojat<br />
nasproti negovite `elbi i o~ekuvawa. Pred tie te{kotii pak,<br />
~ovekot mo`e da deluva upla{eno i da go pobara izlezot vo povlekuvaweto<br />
{to istovremeno zna~i i otka`uvawe od vrednostite {to go<br />
odlikuvaat kako individualno i generi~ko bitie. Sprotivstavuvaweto<br />
na te{kotiite e mnogu po~est oblik na negovoto reagirawe<br />
za{to go spasuva od zapa|awe vo apsurdna situacija. So takvoto sprotivstavuvawe<br />
~ovekot mo`e da izvojuva ili da ne izvojuva pobeda, a toa<br />
zavisi od gotovnosta da se bide aktiven kako i od racionalnosta i istrajnosta<br />
vo toa povedenie. Samo onoj ~ovek koj ima svest i samodoverba<br />
da deluva, odnosno ne{to da stori za izbegnuvawe na nepovolnata<br />
sostojba, mo`e da go izbegne i rastrojsvoto na negoviot `ivot. Me|utoa,<br />
seto toa ne e dovolno dokolku konkretniot poedinec odnapred ne<br />
ja izbral vistinskata smisla na svojot `ivot ili pak, i pokraj nejzinoto<br />
realno i razumsko postavuvawe, nedovolno razumno i brzopleto gi<br />
izbral pogre{nite sredstva za nejzino ostvaruvawe. [to se odnesuva<br />
pak, do sodr`inata na vistinskata smisla na `ivotot, taa ne mora kaj<br />
sekoj poedinec da bide identi~na. Nejzinata sodr`ina zavisi od individualnite<br />
biopsihi~ki svojstva na sekoj ~ovek, od negovata socijaliziranost<br />
i kulturna izdignatost. No bez ogled na taa razli~nost, vistinska<br />
mo`e da bide samo onaa smisla na `ivotot vo koja poedinecot<br />
mo`e da najde realna merka me|u individualnite vrednosti i interesite<br />
na zaednicata vo koja `ivee. Sledeno vo tie ramki na{ata pojdovna<br />
i osnovna pretpostavka e deka kriminalcite se lu|e {to gi poznavaat<br />
eti~kite kategorii, odnosno toa {to tie ne rabotele dobro ne gi<br />
opravduva deka ne znaele {to e podobro. Nivnata naj~esta gre{ka e<br />
toa {to ne uspeale da ja definiraat vistinskata smisla na sopstveniot<br />
`ivot, a vo opredelen, pomal broj slu~ai i iracionalniot izbor<br />
na na~inot i sredstvata za postignuvawe na svojata egzistencija i sre-<br />
}a, ili pak i ednoto i drugoto. I bez poznavawe na osnovnoto na~elo<br />
na filozofijata na stoicizmot kaj sekoj poediec, pa i kaj storitelite<br />
na krivi~nite dela e prisutna svesta deka “^ovekot e sveto ne{to za<br />
~oveka”. No svesta na kriminalecot e daleku od idealnata sostojba vo<br />
koja spored Kant }e iz~eznat individualnite i posebnite celi i vo<br />
koja site bi imale edinstvena cel vo `ivotot - ostvaruvawe na ~ovekovoto<br />
dostoinstvo. ^ovekot imeno sÒ u{te ne uspeal da go usoglasi<br />
individualnoto so op{testvenoto, za{to spored razli~nite sistemi<br />
na svoite li~ni vrednosti sÒ u{te dominantno gi definira svoite<br />
`ivotni celi. Toj neuspeh e najgolem i najvidliv kaj storitelite na<br />
krivi~nite dela za{to kaj niv li~nosta na drugiot i negovite dobra,<br />
vrednosti i interesi lesno se zemaat kako sredstvo, a ne kako cel na<br />
14
nivnite aktivnosti. A deka seto toa mu odi na {teta ne samo na op{testvoto<br />
tuku i na onoj koj go izbral takvoto povedenie ne treba posebno<br />
da se doka`uva.<br />
Komplementarnosta na pristapot kon razgleduvaweto na kriminalnoto<br />
povedenie na ~ovekot {to rezultira so uni{tuvawe, povreda<br />
ili zagrozuvawe na tu|i vrednosti, obvrzuva da se dade odgovor na po-<br />
~etnoto pra{awe: {to da se stori so i za ~ovekot {to storil krivi~no<br />
delo.<br />
Ne e te{ko da se zabele`i deka odgovorot na ova pra{awe treba<br />
da se bara na sega{niot stepen na razvoj na op{testvoto, negovata<br />
organizacija, sistem na vrednosti i odnosi, na~inot na za{tita od<br />
kriminalitetot niz dve sprotivstaveni tezi: prvata, {to treba da se<br />
stori so liceto {to ubilo, siluvalo, ukralo i sl. e obratnoproporcionalna<br />
i duri sprotivstavena na vtorata, {to da se stori za, odnosno<br />
vo korist na liceto {to storilo zlostorstvo. Me|utoa, sprotivstavenosta<br />
na ovie dve tezi ne zna~i i nivna inkompatibilnost ili<br />
nemo`nost da se razgleduvaat vo me|useben odnos. Naprotiv, nivnoto<br />
povrzano razgleduvawe e bitna komponenta na metodolo{kiot pristap<br />
i na nastojuvaweto za razbirawe i objasnuvawe na slo`eniot fenomen<br />
{to go narekuvame kriminalitet, no i za razbirawe i objasnuvawe na<br />
kaznenata politika na nejzinite osnovni postulati od koi trgnuva vo<br />
spre~uvaweto i suzbivaweto na kriminalitetot so primena na krivi~nite<br />
sankcii.<br />
Sepak, potrebata od sistemati~nost i metodi~nost vo izlagaweto<br />
na problemite ni nalaga ovie dve tezi od eden ist problem na<br />
opredelen na~in vo nivnoto razgleduvawe da gi izdvoime. Niz celata<br />
istorija na razvojot na op{testvoto, bez ogled na toa kakva polo`ba<br />
zazemal ~ovekot vo op{testvenata struktura, na koj sloj ili klasa ñ<br />
pripa|al, kriminalniot na~in na odnesuvawe predizvikal negoduvawe.<br />
Tokmu zatoa ni edno pravno organizirano op{testvo ni vo eden moment<br />
ne si go postavuvalo pra{aweto za potrebata od pravno, represivno<br />
reagirawe vrz storitelot. Filozofskoto, idejnoto, op{testvenoto<br />
i pravnoto objasnuvawe za opravdanosta na op{testvenata reakcija<br />
i na~inot na nejzinoto ostvaruvawe se dvi`ele od prosta i ednostavna<br />
odmazda do talionskoto na~elo “oko za oko, zab za zab” preku<br />
vospostavuvaweto na naru{enata ramnote`a so primena na smrtnata<br />
kazna vrz storitelot i za najlesni krivi~ni dela, no i vrz idejata za<br />
zastr{uvawe na idnite storiteli preku naso~uvaweto na ~ovekovata<br />
fantazija kon iznao|awe na {to posurovi i pone~ove~ni sredstva za<br />
izvr{uvawe na ovaa i drugite kazni. Takvite svirepi kazni i ritualot<br />
na nivnoto javno izvr{uvawe vo minatoto ne se izraz na vistinskoto<br />
vrednuvawe na ~ovekovata li~nost tuku obratno. Civilizaciskiot<br />
razvoj na op{testvoto i vo soglasnost so nego nivoto na razvienosta<br />
na humanite odnosi me|u lu|eto go opredeluvaat na~inot na primenata<br />
na dene{nite krivi~ni sankcii. Me|utoa, tradicionalizmot, sistemot<br />
na normi vrz koi se vrednuva ~ovekot i negoviot `ivot ostavil<br />
dlaboki tragi {to i denes go opredeluvaat stavot na op{testvenata<br />
javnost kon zlostornikot i krivi~nata sankcija {to treba da se<br />
primeni protiv nego. Kriminalnata politika sÒ u{te se gradi vrz<br />
15
uveruvaweto deka strogata kazna {to vo sebe nosi pove}e elementi na<br />
odmazda i zastr{uvawe pretstavuva najefikasno sredstvo za spre~uvawe<br />
na kriminalitetot. Humanisti~kiot odnos na dene{nata kaznena<br />
politika sepak se izmenil ne samo vo toa dali sprema storitelite na<br />
najte{kite krivi~ni dela }e se primeni stroga kazna i vo toj red i<br />
smrtnata kazna tuku i vo nastojuvaweto da se poka`e deka ni eden<br />
~ovek ne e dotolku ne~ovek {to so primenata na krivi~nata sankcija<br />
ne mo`e vrz nego da se vlijae vo nasoka na pozitivno menuvawe.<br />
Raspravata za pravata teza ne ja vodime zatoa za da go dovedeme<br />
vo pra{awe kaznuvaweto na storitelite na krivi~nite dela tuku za da<br />
se dobli`ime do vtorata teza: {to so nego, kakov odnos treba op{testvoto<br />
da opredeli sprema storitelot na krivi~noto delo. Sledej}i go<br />
ponapred izneseniot stav vo sovremenoto op{testvo se javuvaat golemi<br />
raziduvawa {to se formiraat vrz humanizacijata na odnosite me|u<br />
lu|eto vo konkretnoto op{testvo i ekonomski, sociokulturno i pravno<br />
opredelenata polo`ba vo nego. Ottuka i razli~nosta na stavovite<br />
sprema storitelot na krivi~noto delo: so nego ne treba da se stori ni-<br />
{to tuku da se eleminira, toj treba da se izolira za da op{testvoto se<br />
za{titi od nego ili treba da se stori sÒ {to e mo`no za da mu se vrati<br />
na op{testvoto kako korisen ~len. Od sÒ {to e ponapred re~eno, od<br />
op{tiot teoretski pristap kon razgleduvaweto na problemot na<br />
kriminalitetot i negovite storiteli nu`no e da se zazeme jasen stav<br />
okolu pra{aweto: {to so storitelot na krivi~noto delo. Odgovorot e<br />
samo eden: dokolku po site svoi svojstva i karakteristiki, po na~inot<br />
na storuvaweto na krivi~noto delo, po ~ovekovite potencijali {to so<br />
sebe gi nosi, po op{testvenata situacija {to e sozdadena po storenoto<br />
krivi~no delo i po op{testvenata reakcija na sredinata ne zaslu`uva,<br />
ne treba da se eliminira, nitu vrz nego da se primenat strogi kazni.<br />
Za ~ovekot osuden za krivi~no delo treba da se stori sÒ na op{testvoto<br />
i vo op{testvoto da se vrati kako korisen ~len. Krivi~nata sankcija<br />
kako socijalen imperativ, kako nu`no zlo {to mu se nanesuva na<br />
storitelot na krivi~noto delo, treba da se iskoristi vo granicite na<br />
mo`noto, vo ramkite na nau~nite soznanija i metodite {to se primenuvaat<br />
za da se resocijalizira ili da se obezbedi negova socijalna<br />
adaptacija, no pritoa da ne se zaboravi i na postignuvaweto na pravdata.<br />
Onamu pak kade {to so ogled na deloto, karakteristikite na<br />
li~nosta i prirodata na krivi~nata sankcija vakvite celi se nerealni<br />
i neostvarlivi treba da se vodi posebna smetka za pravdata i pravi~nosta<br />
kako pri izrekuvaweto taka i pri izvr{uvaweto na krivi~nite<br />
sankcii.<br />
III. RAZVOJ NA PENOLOGIJATA KAKO SAMOSTOJNA<br />
NAU^NA DISCIPLINA<br />
<strong>Penologija</strong>ta e nau~na disciplina koja ima sopstven predmet i<br />
vrz nego prilagodeni metodi na istra`uvawe. Toa me|utoa, ne zna~i<br />
deka golem del od materijata {to taa denes ja zafa}a ne bila od nau~en<br />
interes i pred nejzinoto osamostojuvawe kako posebna nauka koe se<br />
16
poklupuva so prvite decenii od ovoj vek, tuku samo deka takvoto prou-<br />
~uvawe bilo situirano vo ramkite na onie nauki ~ija {to diferencijacija<br />
i osamostojuvawe se ostvareni porano. Stanuva zbor za eden<br />
istoriski proces vo koj interesot za penolo{kata problematika postojano<br />
sozreval vo soglasnost so evolucijata na sfa}awata za celite<br />
na kaznuvaweto i vo tie ramki postojano se pomestuval vo edna zaokru`ena<br />
sfera {to ja nalo`uva{e potrebata od kompleksno sogleduvawe<br />
i deluvawe za nejzino razre{uvawe od eden poneposreden teoretski<br />
i prakti~en aspekt. Ottamu se govori deka penologijata e emanacija<br />
na eden dolgotraen razvoj {to mo`e da se podeli vo tri sukcesivni<br />
etapi ili fazi. Prvata etapa od nejziniot razvoj kon samostojna<br />
nau~na disciplina zapo~nuva kon krajot na XVIII vek koga penolo-<br />
{kata problematika bila prou~uvana vo ramkite na krivi~nopravnata<br />
nauka. Vtorata etapa go opfa}a periodot od krajot na XIX vek koga<br />
penologijata e glavno vrzana, ili poprecizno re~eno asimilirana od<br />
kriminologijata. Poslednata etapa od nejziniot razvoj zapo~nuva so<br />
prvite decenii od ovoj vek. Vo ovaa etapa e ostvareno osamostojuvaweto<br />
na penologijata kako avtonomna nauka so posebno mesto i zna~ewe<br />
vo sistemot na krivi~nopravnite nauki. Ovaa faza od nejziniot<br />
razvoj sÒ u{te ne e dovr{ena. Toj razvoj sÒ u{te e vo tek od pri~ini<br />
{to i vo sovremeni uslovi postojat brojni nesoglasuvawa okolu niza<br />
aspekti {to treba da go so~inuvaat nejziniot neposreden predmet na<br />
nau~en interes.<br />
1. PRVA ETAPA<br />
Prvata etapa od razvojot na penologijata vo avtonomna nasoka<br />
vremenski se poklopuva so ostvaruvaweto zna~ajna transformacija na<br />
srednovekovnoto krvi~no pravo vo krivi~no pravo zasnovano vrz klasi~nite<br />
principi na krivi~nata odgovornost i retributivnite celi na<br />
kaznuvaweto i trae sÒ do pojavata na novite krivi~no pravi {koli.<br />
Za ovaa etapa od nejziniot razvoj e osobeno karakteristi~no<br />
javuvaweto na kaznite li{uvawa od sloboda i nivnoto zacvrstuvawe<br />
kako dominantni merki na krivi~na represija. Nivnata masovna primena<br />
vo uslovi na preskromnite materijalni pretpostavki duri i za realizacija<br />
na vladea~kiot retriburiven koncept na kaznuvaweto, {to<br />
vode{e kon stradawe i zastra{uvawe na delinkventite, }e dovede do<br />
niza prakti~ni problemi {to }e ja motiviraat nau~nata javnost kon<br />
iznao|awe i predlagawe re{enija za reformirawe na penitencijarniot<br />
sistem. Vo taa nasoka so svoite nau~ni raspravi i neposredni<br />
op{testveni aktivnosti }e predni~at Xon Hauard (John Howard) i<br />
Xeremi Bentam (Jeremi Bentam) vo Anglija, Vagnic (Wagnitz) i Armin<br />
(Armin) vo Germanija, Mirabo (Mirabo) vo Francija i Benxamin Franklin<br />
(Benjamin Franklin) vo SAD. Pokraj niv }e deluva i plejada na<br />
drugi teoreti~ari koi po po~etnite uspesi vrz prakti~en plan }e se<br />
zafatat so razre{uvaweto niza aspekti od oblasta na izvr{uvaweto<br />
na kaznite li{uvawe od sloboda. Imeno, otkako na javnosta }e í bidat<br />
prezentirani dotoga{ nepoznatite katastrofalni sostojbi od ovaa<br />
17
oblast i preku nea }e bidat naterani nadle`nite faktori kon menuvawe<br />
na uslovite vo kaznenite ustanovi i podobruvawe na izvonredno<br />
te{kata polo`ba na zatvorenicite vo niv, nau~noto vnimanie }e bide<br />
svrteno kon usovr{uvawe na organizacijata na penitencijarniot sistem.<br />
Me|utoa, sevkupniot nau~en interes od toa vreme }e ostane vo<br />
ramkite na krivi~noto pravo taka {to navedenite problemi }e bidat<br />
razgleduvani na nivo na izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda<br />
i toa samo vo ramkite na nivno dogmatsko pravno razre{uvawe spored<br />
koncepcijata na klasi~nata {kola. Pritoa glavniot akcent }e<br />
bide staven vrz prakti~nata strana na voo~enite problemi. Na toj<br />
na~in }e bide uka`ano na nedostatocite od primenata na keliskata<br />
izolacija, strogiot zatvorski re`im, prisilnata i izma~uva~ka rabota,<br />
na izgledot i lokacijata na kaznenite ustanovi i niza drugi problemi<br />
od tehni~ka i organizaciona priroda. Ottamu i obrabotkata na<br />
penitencijarnite problemi vo po~etokot se sveduvala na tehnikata na<br />
primena na zatvorski merki i nivno opi{uvawe. Nakratko so voveduvaweto<br />
na kaznite li{uvawe od sloboda i nivnata afirmacija kako<br />
glavno represivno sredstvo vo borbata protiv kriminalitetot se sozdadeni<br />
osnovni pretpostavki za nau~no prou~uvawe na problemite<br />
povrzani so nivnoto izvr{uvawe. Takvite prou~uvawa }e bidat vr{eni<br />
skoro niz celiot XIX vek so tendencija da se voobli~at vo edna zasebna<br />
nauka {to go dobi imeto nauka za zatvorite ili penitencijarna<br />
nauka.<br />
Me|u brojnite teoreti~ari {to seriozno }e se zafatat so nau-<br />
~ni prou~uvawa i }e go dadat svojot pridones vo ovaa nasoka vo literaturata<br />
se izdvojuva hambur{kiot lekar i pravnik Julius (Julius). Za<br />
nego se tvrdi deka e prviot avtor {to napi{al sistematski nauen trud<br />
za problemite na zatvorot. Stanuva zbor za negoviot u~ebnik “Nauka<br />
za zatvorite” (Gefängnisskunde) {to bil objaven vo 1828 godina. Vo<br />
narednata 1829 godina Julius ja objavuva i svojata komparativna studija<br />
pod naslov “Penitencijarniot sistem na evropskite i amerikanskite<br />
dr`avi”. Nemu mu se pripi{uva zasluga i za pokrenuvawe na godi{nata<br />
edicija “Penitencijarnata praktika vo kaznenite i popravnite<br />
ustanovi vo Germanija”.<br />
So triesetite godini od XIX vek se poklopuva i pojavata na<br />
pogolem broj drugi trudovi od oblasta na nau~noto prou~uvawe na<br />
kaznite li{uvawe od sloboda. Taka na primer, vo 1828 godina se pojavi<br />
u~ebnikot na francuskiot avtor Lukas (Lukas) pod naslov “Penitencijarniot<br />
sistem na Evropa i Soedinetite dr`avi” (Du Système pénitentiaré<br />
en Europe et aux ètats Unis). Vo 1836 godina e objavena monografijata<br />
na belgiskiot advokat Dikpetio (Dicpetiaux) - “Reforma na zatvorite”<br />
(De la réforme penitentiaré) a vo 1838 i “Prira~nikot za zatvori”<br />
(Handbuch der Gefangnisse) od germanecot Greler Vami (Greller<br />
Wammy).<br />
Vo 1845 godina za prv pat e upotreben poimot penologija od<br />
strana na germanskiot teoreti~ar Franc Liber (Franz Lieber). Spored<br />
Liber penologijata se zanimava so nau~na obrabotka na kaznite, niv-<br />
18
nata primena i nivnoto dejstvo 12) . Taa e iskustvena nauka koja go<br />
opfa}a celokupniot represiven sistem {to zna~i deka se zanimava ne<br />
samo so tehni~kite nauki tuku i so site drugi problemi na izvr{uvaweto<br />
na kaznite li{uvawe od sloboda i ostanatite sredstva na op{-<br />
testvena reakcija. Vakvata nauka spored nego treba da se vovede i predava<br />
na univerzitetite vo Germanija kako posebna disciplina.<br />
Nau~niot interes za penolo{kite problemi so nesmalena `estina<br />
prodol`uva i vo vtorata polovina na XIX vek. Vo svojot trud<br />
“Nauka za zatvorite” od 1888 godina Franc Fon Holcendorf (Franz von<br />
Holtzendorf) veli deka naukata za zatvorite ja so~inuva penologijata<br />
vo nejzinata potesna smisla, dodeka vo svojata po{iroka smisla penologijata<br />
pretstavuva nauka {to se zanimava so prou~uvawe na kaznite<br />
voop{to 13) . Vakvoto stojali{te na Holcendorf zna~i natamo{no razvivawe<br />
na idejata na Liber za penologijata kako nauka {to treba da gi<br />
istra`uva site aspekti na krivi~nite sankcii. Me|utoa, uslovite vo<br />
koi se prodlabo~uva ovaa ideja i istra`uvawata povrzani so nea kako<br />
i onie na Liber ne uspea da se protegnat nadvor od granicite na razre-<br />
{uvaweto na sekojdnevite prakti~ni problemi na zatvorite i so ogled<br />
na toa da se vozdignat do nivoto na celosen i zaokru`en sistem na<br />
penologijata.<br />
Od takvite ograni~uvawa ne uspeale da se odlepat i drugi avtori<br />
{to se obiduvale po{iroko da se zanimavaat so penolo{kite<br />
problemi. Taka na primer, nau~niot interes na Mitermajer (Mittermaier)<br />
koj vo 1860 godina go izdava deloto “Dene{nata sostojba na zatvorskite<br />
problemi”, ili Hanel (Hannel) so “Sistemot na naukite za<br />
zatvorot” od 1866 godina kako i na mnogu drugi avtori i natamu ostanal<br />
isklu~ivo vrz podra~jeto na prou~uvawe na kaznite li{uvawe od<br />
sloboda.<br />
Vo site ovie nau~ni raspravi }e dojde do izraz sodr`ina so<br />
brojni predlozi za unapreduvawe na penitencijarnata praktika od<br />
XIX vek. Niz niv postojano }e se gradi i evoluira nau~nata svest za<br />
unapreduvawe na penitencijarnata praktika no ne i za nepovolnite<br />
sostojbi od oblasta na toga{nata primena na celokupniot represiven<br />
aparat {to od niza pri~ini ne bil zafaten vo edna po{iroka nau~na<br />
orientacija. Ottamu naukata za zatvorite {to iznikna i egzistira{e<br />
vo ramkite na krivi~nopravnata nauka ja pretstavuva samo prvata<br />
poseriozna osnova vrz koja podocna }e mo`e da se nadovrze natamo{niot<br />
razvoj na penologijata kako avtonomna nau~na disciplina.<br />
2. VTORA ETAPA<br />
So pojavata na antropolo{kata i pozitivisti~kata {kola vo<br />
krivi~noto pravo koi go svrtija vnimanieto kon li~nosta na storitelot<br />
na krivi~noto delo zapo~nuva vtorata etapa od razvojot na peno-<br />
12)<br />
Lieber, F. Bruchstucke über Gegenstande der strafkunde besonders über des<br />
Echrenmitensystem, 1854, str. 34.<br />
13)<br />
Holtzendorf von. F. Handbuch des Gafangiswisschaft Berlin, 1888, str. 30<br />
19
logijata. Toa e period od krajot na XIX vek koga se steknuvaat niza<br />
op{testveni, ekonomski i politi~ki okolnosti {to go pottiknale<br />
razvojot na prirodnite i op{testvenite nauki. Vo takvi uslovi do<br />
poseben izraz doa|a mo`nosta za po{irok nau~en pristap kon problemite<br />
na ~ovekot na koj {to vo soglasnost so razvojot na proizvodnite<br />
sili mu se posvetuva pogolemo vnimanie od aspekt na podobruvaweto<br />
na negoviot `ivot. Zad toa sekoga{ stoea progresivnite sili<br />
{to se zalagaa za sozdavawe podemokratski i pohumani odnosi me|u<br />
lu|eto. Od nivniot kriti~en pristap sprema sostojbite vo op{testvoto<br />
}e proizleze i potrebata za po{iroko prou~uvawe na li~nosta na<br />
~ovekot kako od aspekt na negovata op{testvena polo`ba taka i od<br />
aspekt na negovoto javuvawe kako storitel na krivi~noto delo sprema<br />
koj treba da se primeni krivi~na sankcija.<br />
So zabrzaniot razvoj na nau~nite soznanija }e se pokrene i dvi-<br />
`i i natamo{niot proces na diferencijacija kako vo oblasta na prirodnite,<br />
taka i vo oblasta na op{testvenite nauki. Ottamu }e sledi i<br />
nu`nata diferencijacija na krivi~nopravnite nauki vo ~ii ramki se<br />
javuva kriminologijata kako posebna nau~na disciplina {to se zanimava<br />
so otkrivawe na pri~inite na kriminalitetot i mo`nostite za<br />
nivno suzbivawe. Za razlika od klasi~nata nauka na krivi~noto pravo<br />
{to be{e svrtena kon dogmatska obrabotka na zakonot vrz baza na<br />
logi~ko pravni apstrakcii, so izdvojuvaweto na kriminologijata nau-<br />
~niot interes se pomestuva kon ~ovekot kako biopsiholo{ko i socijalno<br />
usloveno bitie, ili kako li~nost {to poradi dejstvoto na razni<br />
faktori se re{il da izvr{i kriminalen akt. Vo ostvaruvaweto na<br />
ovaa zada~a kriminologijata se koristi so soznanija od ve}e izdiferenciranite<br />
nu~ni disciplini i vrz nivna osnova ja pro{iruva<br />
nau~no empiriskata osnova za seopfatno prou~uvawe na vlijanijata<br />
{to vodat kon kriminalno odnesuvawe. So tie ramki e opredelen i<br />
nejziniot interes za izvr{uvaweto i na krivi~nite sankcii. Me|utoa,<br />
za razlika od penitencijarnata nauka koja {to pri istra`uvaweto na<br />
peneolo{kite problemi poa|a{e od zatvorot kako ustanova, kriminologijata<br />
se svrtuva kon osudenikot kako li~nost nastojuvaj}i da gi<br />
zbogati soznanijata za nego i mo`nostite za deluvawe vrz negovoto<br />
idno povedenie. Na toj na~in dodeka vo ramkite na krivi~noto pravo<br />
penitencijarnata nauka be{e tretirana kako nauka za kaznenite ustanovi<br />
i nivnoto unapreduvawe, odnosno kon prakti~noto razre{uvawe<br />
na nivnite tehni~ki pra{awa, so nejzinoto pomestuvawe vo kriminologijata<br />
taa se zafa}a so re~isi site penolo{ki problemi. Zada~ite<br />
na penologijata {to ovde ñ se postavuvaat poa|aat od osnovnata pretpostavka<br />
deka uspehot vo izvr{uvaweto na site krivi~ni sankcii vo<br />
golem del zavisi od otstranuvaweto na individualnite pri~ini na<br />
kriminalitetot.<br />
Od predhodnoto proizleguva deka vtorata etapa od razvojot na<br />
penologijata e vrzana so podemot na kriminologijata. So podlaboko<br />
prodirawe vo razli~nite aspekti na li~nosta vo vrska so izvr{uvaweto<br />
na krivi~nite sankcii od strana na kriminologijata se sozdadoa<br />
pocvrsti osnovi za natamo{no osamostojuvawe na penologijata. Tuka<br />
se javuva i interesot za celite na krivi~nite sankcii, za nivnoto zbo-<br />
20
gatuvawe so humanisti~ki primesi i ottamu nadovrzanoto nastojuvawe<br />
za pro{iruvawe na registerot na krivi~nite sankcii {to }e bidat vo<br />
soglasnost so probivaweto na novite idei. Vo ovaa etapa se zacvrsti i<br />
idejata za primena na kaznite li{uvawe od sloboda kako sredstvo za<br />
resocijalizacija na osudenite lica so {to se ostvari i procesot na<br />
posmelo vnesuvawe i akceptirawe na re{enijata {to se vo funkcija<br />
na nejzinoto uspe{no ostvaruvawe. Seto toa zaedno }e pridonese da se<br />
intenziviraat nau~nite istra`uvawa vrz edna po{iroka platforma i<br />
postojano naplastuvawe na fondot na onie iskustva i soznanija {to<br />
vodat kon kone~no osamostojuvawe na penologijata.<br />
3. TRETA ETAPA<br />
Vo po~etokot na XX vek e postignato osamostojuvaweto na<br />
penologijata {to zna~i toga{ se otstraneti osnovnite pre~ki {to go<br />
sopiraa procesot na najzinata afirmacija kako posebna nau~na disciplina.<br />
Vo ovaa etapa od nejziniot razvoj {to sÒ u{te trae, dojdoa do<br />
izraz nau~nite dostigawa vo odnos na nejzinata vistinska pojmovna<br />
opredelba. Otkako vo prv plan izbi interesot za li~nosta na kriminalecot<br />
kone~no bea sozdadeni su{testvenite preduslovi za nejzino<br />
vtemeluvawe vrz zdrava pojdovna nau~no istra`uva~ka osnova. Vo<br />
prilog na toa treba da se dodade i zasileniot interes za donesuvawe<br />
kodifikacii so propisi od oblasta na izvr{uvaweto na krivi~nite<br />
sankcii. Odvojuvaweto na ovie propisi od krivi~nite zakoni }e bide<br />
osobeno intenzivirano me|u dvete svetski vojni po preporakata {to<br />
vo taa smisla e dadena na III Me|unaroden kongres za krivi~no pravo<br />
odr`an vo Palermo vo 1933 godina. Na ovoj kongres be{e istaknato<br />
golemoto zna~ewe na reguliraweto na izvr{uvaweto na krivi~nite<br />
sankcii so poseben zakon. So vakvata orientacija se sozdadeni dopolnitelni<br />
uslovi za precizno opredeluvawe na specifi~noto podra~je<br />
na penologijata.<br />
Seto toa me|utoa, ne be{e dovolno za prifa}awe na edinstven<br />
teoretski stav okolu pra{aweto za nivoto na samostojnosta na penologijata.<br />
Toa proizleguva ottamu {to sÒ u{te postojat avtori spored<br />
koi penologijata ne gi ispolnuva site neophodni elementi za konstituirawe<br />
vo samostojna nau~na disciplina. So ogled na takvite stavovi<br />
penologijata i natamu ~esto se opredeluva kako integralen del<br />
na kriminologijata. Ovie sva}awa dominiraat vo literaturata na<br />
SAD me|u onie avtori {to ja prifa}aat koncepcijata na kriminologijata<br />
kako pluralisti~ka nauka {to e sostavena od pove}e posebni<br />
nauki me|u koi spa|a i penologijata. Me|u amerikanskite avtori {to<br />
vo {eesettite godini go zastapuvale misleweto deka penolo{kite<br />
problemi pretstavuvaat samo del na predmetot na kriminologijata se<br />
istaknuvaat Rikles (W. Reckless), Satrlend (E. Sutherlend), Barns i<br />
Titers (Barnes and Teeters), Taft (D. Taft), Eliot (M. Eliot), Xonson<br />
(H. Johnson), Koldvel (R. G. Coldwell), Xons (H. Jones) i drugi. So<br />
ogled na identi~niot stav za kriminologijata kako grupa na pove}e<br />
nauki ne e mal brojot ni na evropskite avtori spored koi penologijata<br />
21
ne e samostojna nau~na disciplina tuku posebna granka vo sostav na<br />
kriminologijata. Takvi se na primer stavovite na Gros (H. Gros),<br />
Zelih (E. Seelig), Grasberger (Grassberger) 14) , Eksner (F. Exner), Lawel-<br />
Lavastin i Stanciu (Laignel-Lavastine i Stanciu) 15) , Konstant (J.<br />
Constant) 16) , Rayinovi} (Radzinowicz) 17) , Kurdjacev (Kurdjacev) i<br />
drugi 18) . Koga e vo pra{awe mestoto na penologijata vo sistemot na<br />
krivi~nopravnite nauki vo evropskata literatura se sre}avaat i<br />
avtori {to nejzinoto mesto go opredeluvaat vo ramkite na kriminalistikata,<br />
ili pak ja smetaat kako del od kriminalnata politika (Grasberger,<br />
na primer) 19) .<br />
Nasproti vakvite stojali{ta se izdiga ispravnoto mislewe na<br />
onie avtori koi tvrdat deka penologijata gi ispolnuva nu`nite uslovi<br />
za konstituirawe vo samostojna nau~na diciplina. Toj stav e osobeno<br />
karakteristi~en za pogolem broj avtori od biv{iot jugoslovenski<br />
prostor: Vodopivec 20) , V. Popovi} 21) , V. Vouk 22) , Srzenti}, Stai}, Lazarevi}<br />
23) , R. Kup~evi}-Mla|enovi} 24) i drugi avtori spored koi penologijata<br />
ima svoja pomalku ili pove}e razviena teoretska i metodolo{ka<br />
podloga {to ñ ovozmo`uva da se odvoi od kriminologijata. Takviot<br />
stav ne ja doveduva vo pra{awe avtonomnosta na penologijata.<br />
Ottamu i negovoto zna~ewe bez ogled {to vo ramkite na ova stojali{te<br />
egzistiraat opredeleni razliki koga e vo pra{awe neposrednoto<br />
opredeluvawe na najziniot predmet na interes. Stojali{teto za<br />
penologijata kako avtonomna nauka {to kaj nas go zastapuva V. Proevski<br />
e i na{e stojali{te 25) .<br />
14)<br />
Ovie avtori (Gros, Seelig i Grassberger) ja formiraat tn. avstriska enciklopediska<br />
koncepcija spored koja kriminologijata se sostoi od pove}e disciplini koi ja<br />
prou~uvaat: kriminalnata realnost (kriminalna fenomenologija, kriminalna<br />
antropologija, kriminalna psihologija i kriminalna sociologija), faktorite na<br />
krivi~nata postapka (kriminalistika, sudska medicina i sudska psihologija) i<br />
odbranata od vr{ewe krivi~ni dela (kriminalna profilaktika, eugenika,<br />
kurativna pedagogija i penologija). Vidi: Pinatel, J. Kriminologija, Zavod za izdavanje<br />
ud`benika, Sarajevo, 1964, str. 9.<br />
15)<br />
Vidi: Laignel-Lavastine, M. i Stanciu V. Précis de criminologie ed. Biblioteque<br />
sciantifique, Pariz, 1950, str. 22-23.<br />
16)<br />
Vidi: Constant, J, Eleménts de criminologie, LiÒge, 1949, str. 9.<br />
17)<br />
Vidi: Radzinowicz, L. Qu en est la criminologie, ed Cujas, Paris, 1965, str. 148.<br />
18)<br />
Vidi: Arnaudovski, Q. <strong>Penologija</strong>, Praven fakultet, Skopje, 1988, str. 27.<br />
19)<br />
Vidi: Pinatel, J, op. cit, str. 11.<br />
20)<br />
Vodopivec, K. i dr. Kriminologija, I dio, Narodne novine, Zagreb, 1966.<br />
21)<br />
Popovi}, V, Sistem izvr{enja kazni li{avanja slobode u Jugoslaviji, Izd. Saveza udru`enja<br />
pravnika Jugoslavije, Beograd, 1966, str. 15.<br />
22)<br />
Vouk, V. Trodimenzionalni sistem kriminologiskih nauka, JRKKP, Beograd, 1965/1, str. 64.<br />
23)<br />
Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savrenena administracija,<br />
Beograd, 1978, str. 27.<br />
24)<br />
Kup~evi}-Mla|enovi}, R. Osnovi penologije, Svetlost, Sarajevo, 1972, str. 21-24.<br />
25)<br />
Vidi: Proevski, V. Zbirka na propisi za izvr{uvawe na sankciite so komentar,<br />
Slu`ben vesnik, Skopje, 1981, str. 3.<br />
22
G L A V A II<br />
POIM, PREDMET I METODI NA PENOLOGIJATA<br />
I. POIM NA PENOLOGIJATA<br />
Terminot penologija e sostaven od latinskiot zbor poena, {to<br />
zna~i: - kazna, i gr~kiot zbor logos, {to zna~i: - nauka. Bukvalniot<br />
prevod na ovaa kovanica e - nauka za kaznite. Ottamu bi mo`elo da se<br />
zaklu~i deka penologijata e nauka {to se zanimava so izu~uvawe na<br />
site aspekti i problemi {to se odnesuvaat na kaznite. Toa me|utoa, ne<br />
e slu~aj zaradi dve zna~ajni okolnosti {to poneposredno gi opredeluvaat<br />
nasokite i nejzniot nau~en interes. Prvata okolnost {to<br />
vlijae vrz pro{iruvawe na poleto na nejziniot interes e sodr`ana vo<br />
opredelbata za seopfaten pristap sprema merkite na op{testvenata<br />
reakcija. Ottuka i potrebata so penologijata da se prou~uvaat site<br />
krivi~ni sankcii so koi edno op{testvo (dr`ava) raspolaga za odbrana<br />
od kriminalitetot. Vtorata okolnost go stesnuva nau~no istra`uva~koto<br />
podra~je na penologijata. Vo nea e sodr`ano racionalno<br />
nastojuvawe za izbegnuvawe na nepotrebnite navleguvawa vo problemite<br />
na krivi~nite sankcii {to na ve}e voobi~aen na~in se izu~uvaat<br />
od drugite nau~ni disciplini. Od tie pri~ini vo granicite na mo`noto<br />
penologijata se ograni~uva samo vrz prou~uvawe na onie problemi<br />
{to najdirektno se povrzani so izvr{uvaweto na krivi~nite<br />
sankcii.<br />
Poa|aj}i od ovie osnovni soznanija mo`e da se opredeli najop-<br />
{tiot poim na penologijata kako nau~na disciplina {to go prou~uva<br />
izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Vakvoto pojmovno opredeluvawe<br />
me|utoa, sÒ u{te ne e dovolno da se vidi {to, vsu{nost, pretstavuva<br />
ovaa nauka, so {to e ispolneta nejzinata sodr`ina i vrz {to se<br />
potpira nejzinata nau~na zasnovanost. Preciznoto utvrduvawe na ovie<br />
okolnosti e usloveno od pocelosno poznavawe na nejziniot predmet<br />
{to treba da bide jasno opredelen i metodite vrz koi {to takviot<br />
predmet treba da se zasnova. Od tie pri~ini pokonkretnoto opredeluvawe<br />
na predmetot na penologijata mo`e da se ostvari otkako }e se sogleda<br />
zna~eweto na ovie elementi. Najposle, zaradi polesno razgrani~uvawe<br />
na domenot od neposreden nau~en interes na penologijata od<br />
onoj {to vo vrska so krivi~nite sankcii e ve}e prisuten vo drugite<br />
nauki nu`no e da se zadr`ime i vrz tie odnosi.<br />
23
II. PREMET NA PENOLOGIJATA<br />
1. OSNOVNI POKAZATELI NA NEGOVIOT RAZVOJ<br />
Premetot na penologijata go so~inuva izvr{uvaweto na krivi-<br />
~nite sankcii {to gi poznava krivi~noto zakonodavstvo na opredelena<br />
dr`ava. Toa e vladea~kiot teoretski stav za osnovnata sodr`ina so<br />
koja e ispolnet predmetot na penologijata {to ne zna~i deka okolu<br />
negovoto opredeluvawe nemalo i poinakvi razmisluvawa. Kako {to<br />
imavme prilika da vidime, vo prvata etapa od razvojot na penologijata<br />
vo avtonomna nasoka so penitencijarnata nauka bea opfateni samo<br />
problemite {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe<br />
od sloboda. So vtorata etapa od nejziniot razvoj e povrzana pojavata<br />
na merkite na bezbednost. Nivnoto javuvawe dovede do napu{tawe na<br />
tradicionalnoto mislewe za predmetot na penologijata, odnosno do<br />
negovo pro{iruvawe i vrz ostanatite merki na represivniot sistem.<br />
Vakvata orientacija kon pro{iruvawe na predmetot na penologijata<br />
}e prodol`i vo tretata etapa od toj razvoj i so javuvaweto na<br />
vospitnite merki.<br />
Paralelno so menuvawe na koncepciite vo odnos na problemite<br />
od interes na penologijata se ostvaruva{e u{te eden zna~aen proces.<br />
Imeno vo soglasnost so pri~inite {to ja uslovija pojavata na novite<br />
vidovi krivi~ni sankcii se ostvaruva{e i nau~niot interes za<br />
prodlabo~eno prou~uvawe na specifi~nite efekti na odelnite vidovi<br />
na ovie sankcii. Vrz tie osnovi pokraj ve}e projaveniot interes za<br />
evolucijata na krivi~nite sankcii, osnovite na pravoto na dr`avata<br />
da gi primenuva istite i organizacijata na nivnoto izvr{uvawe, nau-<br />
~nata qubopitnost }e bide nadopolneta i so pointenzivni raspravi za<br />
celite na krivi~nite sankcii i potrebata od nivno natamo{no humanizirawe<br />
i iskoristuvawe na site mo`ni oblici, metodi i sredstva za<br />
nivno vistinsko ostvaruvawe.<br />
2. SOVREMENI TENDENCII ZA PRO[IRUVAWE NA PREDMETOT<br />
NA PENOLOGIJATA<br />
Gornite pra{awa spored svoeto zna~ewe gi nadminuvaat ramkite<br />
na tradicionalnoto klasi~no sfa}awe za predmetot na penologijata<br />
kako nauka {to isklu~ivo se zanimava so problemite na izvr{-<br />
uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda. Me|utoa, bez ogled na toa<br />
{to so tek na vremeto e ostvareno najnu`noto edinstvo okolu osnovnata<br />
sodr`ina na edna nauka {to makotrpno go obezbedi svoeto mesto<br />
vo sistemot na krivi~nopravnite nauki, na ova podra~je i natamu egzistiraat<br />
vehementni teoretski sporovi. Imeno, iako pri definiraweto<br />
na predmetot na penologijata najgolemiot broj od sovremenite<br />
avtori vo osnova ne go osporuvaat nastojuvaweto da se istra`uva primenata<br />
na site vidovi krivi~ni sankcii so koi se reagira na izvr{enite<br />
krivi~ni dela i nivnite storiteli, kaj niv se javuvaat nedovolno<br />
24
iskristalizirani, nevoedna~eni a ~esto i kontradiktorni stojali{ta<br />
po odnos na celinata na ovoj problem Osnovnata pri~ina na takvite<br />
nedorazbirawa e opredelena od {iro~inata na pristapot kon predmetot<br />
na penologijata vo koj treba neraskinlivo da bidat involvirani<br />
sevkupnite soznanija do koi vo vrska so problemite na krivi~nite<br />
sankcii e dojdeno vo drugite nau~ni oblasti. Pritoa e bitno da se razgrani~i<br />
deka ovde ne stanuva zbor za iskoristuvawe na onie soznanija<br />
do koi doa|a kriminologijata, sociologijata, psihologijata, psihijatrijata,<br />
andragogijata i drugite nauki vrz osnova na prou~uvaweto na<br />
li~nosta, op{testvoto i nivnite zaemni odnosi. Imeno, zaradi potrebata<br />
vo celost da odgovori na svoite op{testveni zada~i pri suzbivaweto<br />
na kriminalitetot nesporno e deka penologijata mora da se potpira<br />
vrz dostignuvawata na ovie nauki. Takvata povrzanost na nau~nite<br />
iskustva e nu`nost koja se obezbeduva so interdisciplinaren<br />
istra`uva~ki princip {to vo dene{ni uslovi e karakteristi~en kaj<br />
site op{testveni nauki. Vakvata orientacija ne e sporna za{to e postavena<br />
vrz zdravi metodolo{ki osnovi i ottamu sesrdno se podr`uva<br />
vo nau~nata rabota. Teoretskite sporovi me|utoa, nastanuvaat toga{<br />
koga poradi `elbata sestrano da se sogledaat i re{avaat penolo{kite<br />
problemi istite nekriti~ki celosno se odzemaat od drugite nau~ni<br />
oblasti i se vklu~uvaat vo predmetot na penologijata. Vo pozadinata<br />
na takvite nastojuvawa stoi transformacijata na sfa}awata za<br />
su{tinata i celite na krivi~nite sankcii i potrebata od nivna po-<br />
{iroka nau~na eksplikacija pri povrzuvaweto so osnovnite penolo{ki<br />
instituti. Soglasno takvite tendencii }e se javat pove}e avtori<br />
{to }e otidat predaleku vo pro{iruvaweto na predmetot na penologijata.<br />
Takvite sporovi osobeno }e se intenziviraat vo periodot me|u<br />
dvete svetski vojni koga se vr{at intenzivni sociolo{ki istra`uvawa<br />
vo oblasta na kriminalitetot i devijantnite odnesuvawa. So ovie<br />
istra`uvawa koi se osobeno karakteristi~ni za amerikanskoto podra~je<br />
}e bidat pokrieni i penitencijarnite ustanovi, odnosno celokupniot<br />
sistem na op{testveni odnosi {to se vr{i vo niv. Vrz taa osnova<br />
}e bide izgraden eden nov kriminalnopoliti~ki koncept spored koj<br />
op{testvoto e soodgovorno za pojavata na kriminalno odnesuvawe na<br />
poedinecot i zatoa ima obvrska da prezema merki za prevospituvawe i<br />
socijalna adaptacija na osudenite lica. Takvata orientacija spored<br />
nekoi avtori doveduva do konstituirawe na penologijata kako “nauka<br />
koja gi prou~uva odnosite me|u osudenite lica i op{testvoto.” 26) Vo<br />
tie ramki krivi~nite sankcii i nivnoto izvr{uvawe treba da dobijat<br />
po{iroko op{testveno zna~ewe za{to se javuvaat kako problem so koj<br />
treba da se zanimavaat “site op{testveni institucii bez ogled na toa<br />
dali neposredno se vklu~eni vo toj proces.”<br />
To~no e deka so vakviot teoretski pristap e sozdaden {irok<br />
manevarski prostor za zbogatuvawe na mo`nostite {to se povrzani so<br />
26)<br />
Spored Pinatel vakvata definicija na penologijata poteknuva od polskiot<br />
teoreti~ar Nejmark (Neymark). Vidi: Pinatel, J. Nauka o izvr{enju kazni i kriminalna sociologija,<br />
Izbor, Zagreb, 1963/3, str. 300.<br />
25
esocijalizacijata na osudenite lica. Vrz osnova na poso~uvaweto na<br />
problemite {to gi sozdava zatvorskiot op{testven sistem se otkrieni<br />
brojni negativnosti od ~ie eliminirawe zavisi uspe{noto ostvaruvawe<br />
na resocijalizacijata i socijalnata adaptacija na osudenite<br />
lica na kazna li{uvawe od sloboda. Me|utoa, trgnuvaj}i od zna~eweto<br />
na ovie soznanija vo odnos na podobruvaweto na efikasnosta na edna<br />
od celite na krivi~nite sankcii kaj golem broj avtori se javuva takov<br />
optimizam {to so nivnoto vklu~uvewe vo predmetot na penologijata<br />
go povrzuvaat za~etokot na edna nova nauka {to se opredeluva kako<br />
“nauka za tretmanot” (la science du traitment des delinquents) 27) . Vakvite<br />
stojali{ta spored nekoi avtori pridonesoa da se izvr{i izedna~uvawe<br />
na penologijata so penitencijarnata nauka taka {to vo obata<br />
slu~ai se podrazbira edna ista sodr`ina 28) . Vrz osnova na ovie tendencii<br />
sleduva natamo{no pro{iruvawe na predmetot na penologijata.<br />
Taka na primer spored nekoi avtori “ovie sfa}awa pridonesuvaat da<br />
se pro{iri no ednovremeno da se precizira predmetot na penologijata<br />
od nauka za penitencijarnite ustanovi vo nauka za resocijalizacijata<br />
koja se ostvaruva preku site vidovi krivi~ni sankcii i preku razli-<br />
~ni oblici na nivnoto izvr{uvawe 29) . A so ograni~uvawata od tipot<br />
“deka e neprifatlivo identifikuvaweto na penologijata so tretmanot,<br />
mo{ne neuspe{no se ubla`uva ve}e zazemeniot stav i u{te ponesre}no<br />
se zaronuva vo krajnosta {to penologijata ja identifikuva so<br />
resocijalizacijata 30) . Tuka se gubi od vid deka vakvoto pro{iruvawe<br />
na predmetot navistina vodi kon zgolemen interes na penologijata no<br />
sprema edna od celite na nekoi vidovi krivi~ni sankcii {to od druga<br />
strana ednovremeno zna~i ograni~uvawe na interesot za onie sankcii<br />
vo koi resocijalizacijata ne e prisutna kako cel na nivnoto izreknuvawe<br />
i izvr{uvawe. Ottamu nelogi~nosta na tvrdeweto deka “resocijalizacijata<br />
e vode~ka ideja na primenata na site krivi~ni sankcii" 31)<br />
i sledovatelno na toa deka “penologijata ne e pravna tuku pred sÒ sociolo{ka<br />
nauka koja pravnite normi gi sledi, gi izu~uva niz socijalnite<br />
odnosi i sostojbi {to se sozdavaat vo niv." 32)<br />
Od pre{irokoto tolkuvawe na stavot deka penologijata se<br />
interesira za odnosite me|u osudenikot i op{testvoto proizleguvaat<br />
i drugi mislewa so koi se nastojuva da se pro{iri predmetot na penologijata.<br />
Vo taa smisla na biv{iot jugoslovenski prostor se izdvoi<br />
misleweto na Milutinovi} spored koe vo predmetot na penologijata<br />
27)<br />
Taka: Schmelck, R. i Pucca, G. Penologia et droit penitentiare, Paris, 1967, str. 42.<br />
28)<br />
Léaute, J. Criminologie et science pénitentiaré, Paris, 1972, str. 11 i 16.<br />
29)<br />
Arnaudovski, Q. op. cit, str. 13.<br />
30)<br />
Spored Arnaudovski neprifatlivo e identifikuvaweto na penologijata so “tretmanot”<br />
bidej}i ovoj poim vo mnogu elementi e potesen i ne gi opfa}a site sodr`ini<br />
{to se cel na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii i {to ja ~inat sodr`inata na poimot<br />
resocijalizacija. Ibid, str. 38.<br />
31)<br />
Vakvo stojali{te zastapuva Arnaudovski, vidi: Ibid, str. 6, 7, 13, 14, 43, 44 itn. itn.<br />
Kup~evi}-Mla|enovi}, R, op. cit, str. 28, Milutinovi}, M. <strong>Penologija</strong>, Savremena administracija,<br />
Beograd, 1992, str. 58.<br />
32)<br />
Arnaudovski, Q, op. cit, str. 38 i 42.<br />
26
treba da bide vklu~eno i izu~uvaweto na postpenalnata za{tita 33) .<br />
Ovaa ideja koja {to vo penolo{kata literatura bezrezervno se prifati,<br />
be{e pottiknata od stojali{teto deka "procesot na socijalizacijata<br />
na osudenite lica zapo~nuva vo fazata na sudskata postapka, no<br />
ne zavr{uva vo penalnata faza" 34) . Ne osporuvaj}i go ogromnoto zna~ewe<br />
na postpenalnata za{tita i pomo{ na osudenite lica za nivno<br />
prifa}awe i uspe{no vklu~uvawe vo op{testvoto po izdr`uvaweto na<br />
sankciite od institucionalen karakter, moj stav e deka ovie problemi<br />
se od prete`en interes na op{tata socijalna politika. Ova go potkrepuvam<br />
so tvrdeweto deka voveduvaweto na postpenalnata za{tita vo<br />
predmetot na penologijata doa|a vo sudir so edna od osnovnite celi i<br />
na~ela na krivi~nite sankcii - so postignuvawe na pravdata. Privilegiraweto<br />
na odelni kategorii lica vo pogled na re{avaweto na nivnite<br />
`ivotni problemi samo zatoa {to poka`ale netoleranten odnos<br />
kon osnovnite vrednosti e nepravi~no najprvin sprema onie {to i<br />
pokraj sekojdnevnite sudirawa so isto takvi, a mo`ebi i pote{ki problemi,<br />
ne se re{ile da mu na{tetat na toa op{testvo. Posebnata<br />
gri`a za prvite mo`e da ostvaruva duri i kriminogeno dejstvo vo<br />
odnos na vtorite. Toa ne treba da se sfati deka op{testvenite faktori<br />
koi se zanimavaat so izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii po nivnata<br />
primena treba napolno da go zaboravat onoj vo ~ie prevospituvawe<br />
vlo`ila ogromen trud i sredstva. Toa samo zna~i deka tie treba da<br />
se vozdr`uvaat od primena na bilo kakvi "tretmani" {to barem na<br />
subjektivno nivo mo`at da se protolkuvaat kako bezgrani~no prodol-<br />
`uvawe na krivi~nite sankcii ~estopati sokrieni zad bo`emnata za-<br />
{tita ili pomo{. Od druga strana treba da se ima predvid i nepravi~nosta<br />
na ovoj institut bez ogled dali }e bide sfaten kako "tretman"<br />
ili vistinska za{tita i pomo{ so ogled na negovata selektivna<br />
primena sprema osudenicite {to izdr`ale razli~en vid krivi~na<br />
sankcija. Imeno, dokolku se raboti za vistinski streme` da mu se pomogne<br />
na ~ovekot toga{ e pravi~no korista od ovoj institut da ja po~uvstvuvaat<br />
site onie na koi im e izre~ena bilo kakva krivi~na sankcija.<br />
Vo ovaa smisla barem nam ne ni e poznat primer na vakov vid<br />
op{testvena gri`a sprema licata na koi im bila izre~ena i izvr{ena<br />
pari~na kazna ili nekoj vid parapenalna sankcija.<br />
3. DEFINIRAWE NA PENOLOGIJATA SO OGLED NA PREDMETOT<br />
NA NEJZINIOT INTERES<br />
Vrz osnova na dosega iznesenoto proizleguva potrebata od osobena<br />
pretpazlivost pri opredeluvaweto na predmetot na penologijata<br />
za{to od negovoto jasno i precizno opredeluvawe zavisi vistinskata<br />
realizacija na ona {to se o~ekuva od penolo{kata teorija i praktika.<br />
33)<br />
Milutinovi}, M. Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1969, str. 53-54 i vo<br />
site naredni izdanija na ovoj u~ebnik.<br />
34)<br />
Ancel, M. Nova dru{tvena odbrana, pokret humanisti~ke kriminalne politike, Institut za<br />
uporedno pravo, Beograd, 1963, str. 64-67.<br />
27
Ako primenlivosta na soznanijata e edna od glavnite celi na sekoja<br />
nauka, vo taa nasoka mora da se dvi`at teoretskite i vrz niv nadovrzanite<br />
aplikativni usilbi i toga{ koga e vo pra{awe suzbivaweto na<br />
kriminalitetot so primena na krivi~ni sankcii. Pri takvoto opredeluvawe<br />
na predmetot mora da se vodi smetka deka penologijata nu`no<br />
sorabotuva so drugite nauki koi se zanimavaat so pri~inite na kriminalitetot<br />
i li~nosta na prestapnikot i potrebata za povrzuvawe na<br />
dobienite soznanija so site celi na krivi~nite sankcii koi se javuvaat<br />
kako negov mo{ne zna~aen determinira~ki faktor. Toa vo su{tina<br />
zna~i deka dokolku se vodi smetka za poedine~nite funkcii i op{-<br />
tata cel na krivi~nite sankcii pri definiraweto na predmetot na<br />
penologijata toga{ ne smee da se prenebregne prou~uvaweto i na seto<br />
ona {to mo`e da go unapreduva ostvaruvaweto na pravdata. So nastojuvaweto<br />
da bidat pokrieni site problemi na izvr{uvaweto na sankciite<br />
bez ogled na toa dali vo niv e, ili ne e prisutna i resocijalizacijata,<br />
se pokriva smislata na op{testvenata reakcija od aspekt na najziniot<br />
legimitet i legalitet, od aspekt da se po~uvstvuva op{testveniot<br />
prekor i od aspekt na postignuvawe na ednakvost i ramnopravnost<br />
na gra|anite pred zakonot (vladeewe na pravnata dr`ava).<br />
Od prethodnoto proizleguva deka penologijata mo`e da se definira<br />
kako pravna, teoretska i empiriska nauka koja {to so nu`no<br />
koristewe na opredeleni soznanija od drugite nauki go prou~uva<br />
izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii zaradi poefikasno ostvaruvawe<br />
na nivnite poedine~ni celi i nivnata op{ta op{testvena uloga vo<br />
represivnata borba protiv kriminalitetot.<br />
1. <strong>Penologija</strong>ta e pravna ili poto~no re~eno krivi~nopravna<br />
nauka koja spa|a vo golemata grupa nauki {to na opredelen na~in gi<br />
dopiraat i prou~uvaat problemite na kriminalitetot i za{titata od<br />
nego. Na toj na~in u{te vo samata definicija se opredeluva mestoto<br />
na penologijata vo sistemot na krivi~nopravnite nauki koi vo literaturata<br />
voobi~aeno se delat na: pravni krivi~ni nauki, vonpravni<br />
krivi~ni nauki i pomo{ni krivi~ni nauki. <strong>Penologija</strong>ta e pomestena<br />
me|u pravnite krivi~ni nauki kade {to u{te spa|aat i naukata na krivi~noto<br />
pravo, naukata na krivi~noto procesno pravo, sporedbenoto<br />
krivi~no pravo i me|unarodnoto krivi~no pravo.<br />
Vonpravnite krivi~nopravni nauki gi so~ninuvaat naukite<br />
{to ne se od pravna priroda no sepak imaat va`na uloga vo ostvaruvaweto<br />
na za{titata na op{testvoto od kriminalitetot. Toa se: kriminologijata,<br />
kriminalnata sociologija, kriminalnata antropologija,<br />
kriminalistikata, kriminalnata andragogija i pedagogija, kriminalnata<br />
profilaksa, kriminalnata lingvistika i kriminalnata statistika.<br />
Na krajot, vo pomo{nite krivi~ni nauki spa|aat onie nau~ni<br />
disciplini glavno od medicinska priroda {to so ogled na svoite soznanija<br />
se od mo{ne golemo zna~ewe za naukata na krivi~noto pravo i<br />
vo tie ramki za penologijata. Me|u ovie nauki se pomesteni: sudskata<br />
28
medicina, sudskata psihologija i sudskata psihijatrija 35) .<br />
2. <strong>Penologija</strong>ta e teoretska nauka ottamu {to se gradi vrz osnova<br />
na {irok sistem na najrazli~ni u~ewa za problemite {to ja so~inuvaat<br />
su{tinata na primenata na krivi~nite sankcii vrz osudenite<br />
lica. Vrz osnova na tie u~ewa penologijata oformuva soodvetna teoretska<br />
orientacija, a kako {to }e vidime podocna i takov metodolo{ki<br />
pristap {to i slu`i kako osnoven patokaz pri otkrivaweto na zakonitostite<br />
za sostojbite, odnosite i procesite vo ovaa oblast na op{testvenata<br />
stvarnost. Takvata orientacija e vo soglasnost so generaliziranite<br />
zna~ewa i pretpostavki za predmetot, izvorite i mo`nostite<br />
na poznavaweto na penolo{kite problemi. Pritoa e bitno da se<br />
podvle~e deka osnovniot predmet na najzinoto poznavawe ne go so~inuva<br />
samo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii tuku i subjektite na<br />
toa izvr{uvawe - osudenite lica.<br />
Krivi~nite sankcii se svoevidno zlo {to se nadovrzuvaat na<br />
storenoto delo. Tie isklu~itelno se vrzani za krivi~noto delo i negoviot<br />
storitel. Kako socijalna posledica na krivi~noto delo vrz<br />
odreden storitel tie pretstavuvaat sredstvo za vozdr`uvawe na potencijalnite<br />
kriminalci od natamo{noto vr{ewe na op{testveno opasni<br />
dela. Tie se javuvaat kako socijalen imperativ na sekoe op{testvo<br />
za za{tita na op{testvoto od kriminalitetot, kako nu`no zlo {to se<br />
nanesuva zaradi storenoto zlo. No vo sovremeni uslovi tie sÒ pomalku<br />
se svrteni kon minatoto (kon deloto) a sÒ pove}e kon idninata (kon<br />
li~nosta na osudenoto lice), sÒ pomalku se stradawe, a sÒ pove}e pomo{.<br />
Ottamu se veli deka krivi~nite sankcii treba da se iskoristat<br />
vo granicite na mo`noto, vo ramkite na nau~nite soznanija i metodi<br />
{to se primenuvaat za da se obezbedi pravdata i resocijalizacijata na<br />
storitelot na krivi~noto delo. <strong>Penologija</strong>ta gi prou~uva krivi~nite<br />
sankcii od stojali{te na nivnata evolucija, nivnata sistemska postavenost,<br />
od aspekt na individualizacijata i uslovite na nivnoto izvr-<br />
{uvawe i efikasno otstranuvawe na nivnite poedine~ni i op{ti<br />
celi.<br />
Osudenoto lice pretstavuva krivi~no odgovoren subjekt na koj<br />
zaradi opredeleno negativno odnesuvawe mu e izre~ena krivi~na sankcija.<br />
Vo sovremenite nauki od oblasta na kriminalitetot site problemi<br />
poa|aat od ~ovekot i zavr{uvaat so nego. Toj e realno bitie koe<br />
zaradi svoeto neodgovorno op{testveno odnesuvawe treba da se kazni<br />
ili da gi po~uvastvuva posledicite od primenata na drug vid krivi~na<br />
sankcija, no na koe ednovremeno treba da mu se pomogne da ja sfati<br />
svojata vina i potoa da go najde svoeto vistinsko mesto vo op{testvoto<br />
bez da gi povtoruva svoite gre{ki {to ve}e edna{ skapo go ~inele.<br />
Vo svojot pristap kon osudenikot ne kako kon objekt na krivi~noto<br />
delo i izvr{uvaweto na sankciite tuku kako kon subjekt komu<br />
treba da mu se nanese bolka no, za koj treba i ne{to pozitivno da se<br />
35)<br />
Za ovaa i sli~ni podelbi na sistemot na krivi~nopravnite nauki vidi: Radovanovi},<br />
M. Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1975, str. 31-34,<br />
^ejovi}, B, Krivi~no pravo, op{ti deo, Nau~na knjiga, Beograd, 1987, str. 48-51 i dr.<br />
29
stori, sÒ poa|a od doverbata vo ~ovekot i negovata sposobnost za menuvawe.<br />
Vo pozadinata na takviot human stav stoi kriminalo{koto soznanie<br />
deka krivi~noto delo mnogu ~esto e rezultat na neprilagodenosta<br />
na poedinecot na uslovite na op{testveniot `ivot, sfa}aweto za<br />
soodgovornosta na op{testvoto za negovoto delo i ispravniot utilitaristi~ki<br />
stav deka so prevospituvawe i popravawe na osudenikot<br />
mo`e mnogu da se dobie i toa ne samo vrz planot na suzbivaweto na<br />
kriminalitetot. Sovremenata penologija zna~i sÒ pove}e osudenoto<br />
lice go posmatra kako subjekt so koj treba pohumano da se postapuva,<br />
na koj {to ne treba da mu se ograni~uvaat slobodite i pravata pove}e<br />
odo{to toa e nu`no, da se po~ituva negovoto ~ove~ko dostoinstvo i<br />
onamu kade {to soglasno vidot i celite na krivi~nite sankcii toa e<br />
mo`no sekoga{ da se pottiknuva na sopstveno u~estvo vo procesite<br />
{to vodat kon negovo pozitivno menuvawe.<br />
3. <strong>Penologija</strong>ta e empiriska nauka za{to vrz predhodno navedenite<br />
elementi ja sledi i izu~uva praktikata na izvr{uvawe na krivi~nite<br />
sankcii vo nasoka {to vodi kon iznao|awe najadekvatni re{enija<br />
za nivnata efikasna primena. Kako empiriska nauka taa go prou~uva<br />
izvr{uvaweto na oddelnite vidovi sankcii vo soglasnost so karakteristikite<br />
na osudenite lica i odrazot na na~inot na nivnoto izvr{uvawe<br />
vrz re`imot i odnosite {to se sozdavaat vo op{testvenata zaednica<br />
koga e vo pra{awe nivnata primena vo penitencijarnite ustanovi.<br />
Vo taa smisla go sledi i postojano go verificira konkretnoto zna~ewe<br />
na primenetite na~ini na izvr{uvawe i primenetite formi, metodi<br />
i sredstva na andrago{ko i pedago{ko vlijanie. Vo tie istra`uvawa<br />
sekoga{ se rakovodi od teoretskite soznanija za li~nosta na osudenoto<br />
lice i prakti~nite problemi na izvr{uvaweto na sankciite<br />
nastojuvaj}i da gi re{i i da gi dovede vo funkcionalno edinstvo.<br />
Pritoa, ne izostanuva i `elbata za postojano sledewe i otkrivawe<br />
novi soznanija {to mo`at da proizlezat od postavuvaweto na opredeleni<br />
zdravorazumski hipotezi za sostojbite {to ne bile zabele`ani vo<br />
praktikata.<br />
4. Na krajot od ovie sogleduvawa sosema nakratko }e poso~ime<br />
na nevozdr`anosta na onie stojali{ta spored koi penologijata mo`e<br />
da se podeli na "normativna granka na penologijata" i "nau~na penologija"<br />
36) . To~no e deka predmetot na penologijata e determiniran od<br />
zakonskite ramki na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii, me|utoa,<br />
contradictio in adjecto e zaklu~okot {to ottamu proizleguva za postoeweto<br />
na nekakva granka na nauka {to nenau~no (administrativno) se<br />
zanimava so primenata na pravoto. Od druga strana nema ni{to pove}e<br />
od ~ista tautologija vo tvrdeweto deka "nau~nata penologija" e nauka<br />
koja nau~no se zanimava so izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Za<br />
razlika od toa, sosema ispravno e tvrdeweto za podelba na izvr{no<br />
krivi~no pravo kako posebna granka na pravniot poredok i penologijata<br />
kako nauka koja se zanimava so prou~uvawe na krivi~nite sankcii<br />
{to se regulirani so izvr{noto krivi~no pravo.<br />
36)<br />
Vidi: Kup~evi}- Mla|enovi}, R. op. cit, str. 29.<br />
30
Izvr{noto krivi~no pravo pretstavuva posebna granka vo ramkite<br />
na pravniot poredok za{to poseduva opredeleni karakteristiki<br />
{to go ~inat razli~no od drugite granki na pravoto. Toa e prodol`enie<br />
na krivi~noto pravo za{to se zanimava so vospostavuvawe sistem<br />
na pravni pravila so koi se normira izvr{uvaweto na sankciite {to<br />
bile izre~eni vrz osnova na normite na materijalnoto i procesnoto<br />
krivi~no pravo. Ako kon ova se dodade deka potrebata od postoewe na<br />
izvr{noto krivi~no pravo se opravduva so za{tita na opredeleni osobeno<br />
va`ni op{testveni interesi toga{ se doa|a do prifatliva definicija<br />
od koja mo`e da se zaklu~i koi se negovite karakteristiki i<br />
zo{to slu`i, odnosno zo{to voop{to postoi izvr{noto krivi~no<br />
pravo. Ottamu pozitivnoto izvr{no krivi~no pravo e sistem na pravni<br />
propisi so koi zaradi za{tita na opredeleni odnosi (za{tita na<br />
op{testvoto od kriminalitetot) se regulira organizacijata i na~inot<br />
na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.<br />
<strong>Penologija</strong>ta vo svoite prou~uvawa poa|a od pozitivnoto izvr{no<br />
krivi~no pravo. Me|utoa, nejzinata zada~a ne se ograni~uva na<br />
tolkuvawe na propisite na izvr{noto krivi~no pravo i nivno izlo-<br />
`uvawe vo opredelen sistem na poimi i instituti. Pokraj nivnoto<br />
prou~uvawe onaka kako {to tie se dadeni vo zakonite za izvr{uvawe<br />
na krivi~nite sankcii (de lege lata), penologijata poka`uva i interes<br />
{to e naso~en kon prou~uvawe na nivnata op{testvena sodr`ina so<br />
ogled na mo`nostite za nivno menuvawe vo idnoto pravo (de lege ferenda).<br />
Ottuka proizleguva deka penologijata vo prv red e pravna nauka.<br />
Taa go prou~uva, preispituva i dava predlozi za menuvawe na toj sistem<br />
na pravni propisi vo soglasnost so nau~nite soznanija {to uka`uvaat<br />
na opredeleni zakonitosti vrz ~ija osnova mo`e da se dojde do<br />
posigurni re{enija {to se vo soglasnost so op{testvenite potrebi.<br />
Me|utoa, penologijata ne se ograni~uva samo vrz sistematska obrabotka<br />
na pravnite normi i instituti koi se odnesuvaat na izvr{uvaweto<br />
na krivi~nite sankcii. Taa dlaboko navleguva najprvin vo krivi~noto<br />
pravo nastojuvaj}i da go preispita sistemot na postojnite krivi~ni<br />
sankcii, no i vo sferata na drugite nau~ni oblasti vo koi e sodr`ana<br />
teoretska i empiriska gra|a vo vrska so krivi~nite sankcii, osudenoto<br />
lice i li~nosta na ~ovekot voop{to. Primenata na dijalekti~kiot<br />
metod i interdisciplinarnata postavenost na sovremenite nauki<br />
nalaga osnovnite penolo{ki poimi da se posmatraat i kako op{testveni<br />
pojavi {to zna~i dlaboko da se navleze vo nivnata op{testvena<br />
sodr`ina. Vrz taa osnova se gradi sovremenata penologija koja zna~i<br />
napredok i nadminuvawe na klasi~niot praven dogmatizam. Vrz taa<br />
osnova izu~uvaweto na pozitivnoto izvr{no krivi~no pravo se postavuva<br />
na edno povisoko, polivalentno nau~no ramni{te od koe najdobro<br />
se doa|a do osnovnite na~ela vrz koi se zasnova pozitivnoto izvr{no<br />
krivi~no pravo, negovite osnovni poimi i instituti i nivniot me|useben<br />
odnos vo funkcija na pouspe{na borba protiv kriminalitetot.<br />
31
III. METODI NA PENOLOGIJATA<br />
Pove}e pati naglasivme deka penologijata e pravna nauka koja<br />
{to vo soglasnost so principite {to gi nalaga pravoto nastojuva da<br />
iznajde najefikasni re{enija za represivno suzbivawe na<br />
kriminalitetot. Od tie pri~ini taa nu`no se koristi so pravniot<br />
(dogmatski) metod so koj treba da se otkrie i objasni sodr`inata i<br />
zna~eweto na propisite od oblasta na izvr{uvawe na krivi~nite<br />
sankcii. Toj metod se zasnova vrz tri metodolo{ki tehniki: 1.<br />
tolkuvawe na zakonot, 2. opredeluvawe na poedini poimi i instituti<br />
i 3. izgradba na osnovnite na~ela vrz koi treba da se zasnova sistemot<br />
i celite na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii voop{to i sekoja od<br />
niv poedine~no.<br />
1. So tolkuvaweto na zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite<br />
sankcii se otkriva smislata i zna~eweto na toj zakon. Stanuva zbor za<br />
evolutivno tolkuvawe na zakonskite propisi ~ija smisla se bara vo<br />
aktuelnito zna~ewe na upotrebenite zborovi. Po odnos na pra{awata<br />
za neophodnosta na vakvoto toluvawe, negovite vidovi, metodi i<br />
tehniki mutatis mutandis va`i seto ona {to za ovoj problem se govori<br />
vo krivi~noto pravo 37) . Taka na primer vo zavisnost od subjektite {to<br />
go vr{at ovde se pravi razlika me|u avtenti~no tolkuvawe, tolkuvawe<br />
{to go dava Ministerstvoto za pravda, i doktrinerno tolkuvawe.<br />
Tolkuvaweto spored obem mo`e da bide ekstenzivno i restriktivno.<br />
I najposle, so ogled na primenetite metodolo{ki postapki i<br />
ovde se javuva potrebata od gramati~ko, logi~ko, sporedbeno, sistematsko<br />
i teleolo{ko tolkuvawe.<br />
2. Slednata metodolo{ka tehnika slu`i za formirawe na<br />
osnovnite poimi i instituti na izvr{noto krivi~no pravo. Samata<br />
postapka zapo~nuva so analiza na site propisi zaradi pronao|awe i<br />
izdvojuvawe na onie {to sodr`at zaedni~ki elementi (generalizacija)<br />
i otfrlawe na onie {to nemaat takov karakter. Zbirot na<br />
zaedni~kite elementi go dava poimot na eden op{t institut na<br />
izvr{noto krivi~no pravo. Pritoa treba da se ima vo vid deka ako<br />
samiot zakonodavec izvr{il voop{tuvawe na poedini instituti na<br />
izvr{noto krivi~no pravo, toga{ samo so analiza na zakonskite<br />
poimi treba da se utvrdat negovite elementi, a potoa istite da se<br />
utvrdat po logi~en red i najposle da se formuliraat nau~ni<br />
definicii na poedini instituti. 38) .<br />
3. Poslednata postapka za primena na dogmatskiot metod e<br />
izgradba na na~elata na sistemot na izvr{uvawe na krivi~nite<br />
sankcii vrz baza na logi~ko i mislovno povrzuvawe na ve}e grupiranite<br />
poimi i instituti.<br />
37)<br />
Za proniknuvawe vo su{tinata na ovie problemi smetame deka e dovolno ako<br />
upatime na mo{ne koncizniot i slikovit pregled {to vo vrska so tolkuvaweto na<br />
krivi~nite zakoni go dava Marjanovi}, \ Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor,<br />
Skopje, 1988, str. 85-96<br />
38)<br />
Vidi: @ivanovi}, T. Krivi~no pravo, op{ti deo, Beograd, 1935, kwiga I, str. 24-25.<br />
32
Primenata na vakviot klasi~en pravnodogmatski metod e<br />
nesomnena potreba za prou~uvawe i prakti~na realizacija na<br />
izvr{noto krivi~no pravo, no ne i dovolna za postignuvawe na sovremenite<br />
zada~i {to se postavuvaat pred penologijata. So ogled na toa<br />
deka ovde ne se raboti za zakosteneti, zasekoga{ dadeni instituti,<br />
tuku za op{testveni pojavi {to se ispolneti so materijalna sodr`ina<br />
i se nao|aat vo postojan razvoj i menuvawe, nu`no e nivnoto<br />
razgleduvawe i od sociolo{ki, psiholo{ki, andrago{ki i drugi<br />
aspekti. Ottamu i potrebata pokraj dogmatskiot metod vo penologijata<br />
da se primenuvaat i niza drugi nau~ni metodi i tehniki. So nivna<br />
pomo{ se vr{i seopfatno posmatrawe i prou~uvawe na penolo{kite<br />
problemi ne samo od pravno stojali{te tuku i od aspekt na nivnata<br />
op{testvena i individualna uslovenost. A vo zavisnost od priodot<br />
kon li~nosta na osudenikot kako centralna figura na penolo{kite<br />
procesi vo sovremenite uslovi se aktueliziraat dva osnovni<br />
metodolo{ki pristapi. Prviot pristap e sociolo{ki orientiran, a<br />
vtoriot e klini~ki.<br />
Za prviot metodolo{ki pristap e karakteristi~no tvrdeweto<br />
deka vo prou~uvaweto na penologijata treba da bide osnoven sociolo-<br />
{kiot metod so ogled na toa deka nejzinite osnovni instituti se<br />
proizvod na opredeleni op{testveni odnosi {to izviraat od samoto<br />
op{testvo. Vo taa smisla se forsira primenata na op{tiot marksisti~ko-dijalekti~ki<br />
metod i vrz nego nadovrzanite posebni sociolo-<br />
{ki metodi i metodolo{ki tehniki na nabquduvawe, anketa i<br />
intervju, eksperiment, sporeduvawe i sl. Vo penolo{kite istra`uvawa<br />
~esto se koristat i statistikata i statisti~kata metodologija vo<br />
funkcija na objasnuvawe na sociolo{kite aspekti na izvr{uvawe na<br />
krivi~nite sankcii. Vo site ovie slu~ai doa|a do prilagoduvawe na<br />
metodite vrz edna specifi~na populacija na lica sprema koi se<br />
primenuva opredelena krivi~na sankcija, zaradi nivno prou~uvawe ne<br />
kako prost zbir na osudenici, tuku kako eden specifi~en op{testven<br />
fenomen 39) . Vrz taa osnova se doa|a do bogata penolo{ka gra|a za<br />
penolo{kite problemi od koja mo`at da se izvle~at zna~ajni<br />
teoretski soznanija i objasnuvawa.<br />
Od druga strana klini~ki orientiranite penolozi insistiraat<br />
vrz primena na razni metodi na zapoznavawe na li~nosta na<br />
osudenikot. Ottamu e razbirlivo nivnoto zalagawe za takvi istra`uvawa<br />
vo koi }e dominira primenata na medicinski, psiholo{ki i<br />
psihijatriski metodi. Me|u niv posebno se istaknuvaat metodite na<br />
biolo{ko prou~uvawe na li~nosta, metodot na individualen slu~aj<br />
(case stady ili life history method) i sociometriskata tehnika, testovi,<br />
sociodrama, psihodrama, psihoanaliza i sl. Na toj na~in elementite<br />
{to go so~inuvaat predmetot na penologijata se posmatraat vo svetli-<br />
39)<br />
"Osudeni~kata populacija, koja e sostavena od golem broj osudeni lica na razli~ni<br />
krivi~ni sankcii, ne pretstavuva prost zbir na razli~ni poedini slu~ai, tuku se<br />
javuva kako kvalitativno nova pojava koja proizveduva odnosi vnatre vo samata nea no<br />
i so op{testvoto preku soodvetna organizacija, institucii za izvr{uvawe na<br />
sankciite" Arnaudovsi, Q. op cit. str.63<br />
33
nata na individuata kako subjekt na izvr{uvaweto na krivi~nite<br />
sankcii. Ottamu se crpat zna~ajni pokazateli za adekvatnosta na<br />
izbraniot vid krivi~ni sankcii so ogled na celite i uslovite na<br />
nivnata primena sprema konkretnite osudeni lica. Seto toa e od<br />
izvonredna va`nost za re{avawe na prakti~ite problemi svrzani so<br />
izvr{uvaweto na sankciite.<br />
Ona {to e zaedni~ko za dvata pristapi e upotrebata na posebni<br />
nau~ni metodi ~ija {to primena treba da pridonese za iznao|awe<br />
najsoodvetni merki za tretman vo procesot na resocijalizacijata i<br />
socijalnata adaptacija na osudenite lica. Bitno e natamu toa {to<br />
pridr`uvaj}i se kon upotrebata i prilagoduvaweto na razni metodi od<br />
drugi nau~ni oblasti ovie pristapi nastapuvaat od pozicija na zaemna<br />
isklu~ivost. Karakteristi~no e i toa {to i edniot i drugiot pristap<br />
iako ne go negiraat zna~eweto na pravnata metoda nepravedno mnogu<br />
gi stesnuvaat ramkite na nivnata primena i ñ pridavaat samo<br />
sekundarno zna~ewe. Vakvite stavovi treba da se izlo`at na kritika.<br />
Najprin zaradi ograni~enosta na ovie pristapi samo vrz onie metodi<br />
{to se naso~eni kon problemite vo vrska so ostvaruvaweto na<br />
resocijalizacijata. Poradi toa ostanuvaat zapostaveni<br />
istra`uvawata za ostanatite celi na krivi~nite sankcii i verifikacijata<br />
na nivnoto zna~ewe za suzbivawe na kriminalitetot. Posebna<br />
kritika zaslu`uva vospostavuvaweto na isklu~iv odnos sprema<br />
metodite {to treba da pridonesat za otkrivawe i objasnuvawe na<br />
op{testvenite, odnosno individualnite aspekti na izvr{uvaweto na<br />
krivi~nite sankcii. Nivnata zaedni~ka komplementarna primena ne<br />
treba nitu mo`e da se izbegnuva vo edno penolo{ko istra`uvawe {to<br />
saka da bide vo funkcija na ostvaruvawe na sistemskite zada~i vo ovaa<br />
nau~na oblast. Na krajot mora da se istakne deka problemot na<br />
mestoto, karakterot i primenata na pravniot metod ne e pra{awe {to<br />
treba da se posmatra vo sprotivstavenost i sudir so metodite od<br />
drugite nau~ni oblasti. Negovoto zna~ewe }e bide sekoga{ prisutno i<br />
aktuelno za{to se raboti za nauka {to ne mo`e da se oddeli od svojata<br />
osnovna predmetna opredelenost.<br />
Od ovie razgleduvawa proizleguva deka penologijata nema<br />
sopstven metod na istra`uvawe. Toa vo osnova e to~no, no ne e zadovolitelno<br />
objasnuvawe. Imeno i pokraj toa {to za obrabotka na svojot<br />
predmet penologijata ne nudi sopstveni metodi tuku se koristi so<br />
mnogu metodi {to im se svojstveni na drugite nauki, za nea e<br />
specifi~no {to ovie metodi gi prilagoduva na svoite potrebi. Na toj<br />
na~in ne se negira faktot deka penologijata e zavisna od drugi nauki<br />
vo pogled na metodite so koi se slu`i, no ednovremeno ne se negira ni<br />
nejzinata samostojnost za{to na toj na~in postapuvaat i mnogu drugi<br />
nauki: sociologijata ili krimnologijata na primer. Vo uslovi na<br />
isprepletenost i zaemna povrzanost na site pojavi vo op{testvoto,<br />
vsu{nost, i te{ko mo`e da se najdat nau~ni disciplini {to nemaat<br />
ednakvi ili pribli`no ednakvi metodi na istra`uvawe. Ottamu i<br />
potrebata od prilagoduvawe na tu|i metodi kon sopstveniot predmet<br />
{to vo su{tina zna~i izgradba na posebni tehniki vo ramkite na edni<br />
isti metodi. Spored toa i metodite so koi penologijata ja ostvaruva<br />
34
svojata zada~a mo`at da bidat razli~ni, no i originalni so ogled deka<br />
sekoga{ se zavisni od prirodata na izre~enata krivi~na sankcija i<br />
li~nosta na osudenoto lice.<br />
35
36
G L A V A III<br />
PENOLOGIJATA I NEJZINIOT ODNOS SO<br />
DRUGITE NAUKI<br />
<strong>Penologija</strong>ta e tesno povrzana so mnogu nau~ni diciplini {to<br />
ñ sÒ od pomo{ vo procesot na nau~noto poznavawe. Vo sovremeni<br />
uslovi ne mo`e da se zamisli nejziniot razvoj bez iskoristuvawe na<br />
nau~nite znaewa i iskustva od podra~jeto na onie disciplini koi od<br />
razli~ni stojali{ta go prou~uvaat kriminalitetot kako slo`ena<br />
individualna i op{testvena pojava i izgraduvaat metodi za negovo<br />
spre~uvawe i suzbivawe. Takvata vrska na penologijata e mnogu tesna<br />
so tn. srodni disciplini no i so drugite nauki ne e ni{to pomalku<br />
izrazena. So ogled na toa deka penologijata vo osnova e pravna disciplina<br />
bi mo`elo sepak da se ka`e deka taa osobeno povrzana so<br />
naukite od krivi~nopravnata oblast. Toa se onie pravni i vonpravni<br />
disciplini {to posebno (neposredno) se zanimavaat so prou~uvawe na<br />
kriminalitetot. Me|u nau~nite disciplina {to zaedno u~estvuvaat i<br />
zaemno se dopolnuvaat vo borbata protiv raznite pojavni oblici na<br />
kriminalitetot vo prv red se izdvojuva krivi~noto pravo, kriminologijata<br />
i kriminalnata politika. Bez nivna pomo{ ne bi mo`elo da se<br />
zamisli razvojot na penologijata kako teoretska i prakti~na<br />
disciplina.<br />
Vo drugiot krug nauki od ~ii steknati iskustva zavisi<br />
teoretskiot i aplikativniot dostrel na penologijata vleguvaat sociologijata,<br />
pedagogijata i andragogijata, psihologijata, psihijatrijata<br />
i nekoi drugi pomalku zna~ajni nau~ni disciplini. Vo otsustvo na<br />
interdisciplinaren pristap {to bi go ovozmo`il iskoristuvaweto<br />
na soznanijata na onie op{testveni nauki, penologijata vo celost bi<br />
se podudirala so izvr{noto krivi~no pravo. Vo sprotivno taa se<br />
dobli`uva do individualnite faktori i op{testvenite odnosi i<br />
vlijanija vrz ~ija osnova ne samo {to polesno gi utvrduva okolnostite<br />
do koi potpiraj}i se vrz sopstveniot predmet i metodi ne mo`e da<br />
dosegne, tuku se doveduva vo sostojba da izgradi razvien sistem za<br />
primena na krivi~ni sankcii {to uspe{no mo`e da se nosi so<br />
op{testveno opasnite povedenija. Takvata povrzanost na penologijata<br />
so srodnite i dopolnitelnite nauki ja nalo`uva potrebata od<br />
poprecizno utvrduvawe na nivnite odnosi zaradi sogleduvawe kako na<br />
dopirnite to~ki, taka i na razlikite {to se vo vrska so predmetot na<br />
ovie nauki i nivniot razli~en pristap kon opredeleni aspekti na<br />
kriminalitetot. Takvoto razgrani~uvawe dobiva posebno zna~ewe za<br />
opredeluvawe na mestoto na nekoja disciplina vo sistemot na naukite<br />
i za natamo{niot razvoj na sekoja od ovie nauki posebno za{to e vo<br />
37
funkcija na nivnoto precizno predmetno ome|uvawe. Na toj na~in se<br />
sozdavaat pretpostavki za pogolema egzaknost na soznanijata i uslovi<br />
za nivno poprecizno ekspoloatirawe kako i natamo{no komparativno<br />
i kompleksno objasnuvawe na pojavite od aspekt na konkretno dadenata<br />
nauka.<br />
I. PENOLOGIJATA I KRIVI^NOPRAVNITE NAUKI<br />
1. PENOLOGIJATA I KRIVI^NOTO PRAVO<br />
Za opredeluvawe na predmetot na penologijata od posebno<br />
zna~ewe e sogleduvaweto na nejziniot odnos so krivi~noto pravo.<br />
Krivi~noto pravo i penologijata se posebni samostojni nau~ni disciplini.<br />
Vo dvata slu~ai se raboti za sistem na nau~ni znaewa {to se<br />
odnesuvaat na suzbivawe na kriminalitetot. Krivi~noto pravo gi<br />
prou~uva krivi~nite dela, uslovite na krivi~nata odgovornost i<br />
krivi~nite sankcii {to se propi{ani za tie dela. <strong>Penologija</strong>ta od<br />
svoja strana se zanimava so osudenite lica i iznao|awe najsoodvetni<br />
re{enija za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii. Ottamu lesno se<br />
izvlekuva zaklu~ok deka prou~uvaweto na krivi~nite sankcii od<br />
aspekt na nivnoto zna~ewe vo antikriminalnata praktika e od obostran<br />
interes na ovie dve nauki. Pritoa od bitno zna~ewe e okolnosta<br />
{to vo literaturata ne se osporuva deka krivi~noto pravo vo osnova<br />
go opredeluva predmetot na penologijata. Toa e glavniot argument na<br />
mnogu avtori {to go zastapuvaat stavot na koj mu se priklonuvam, deka<br />
krivi~noto pravo i penologijata se izvonredno tesno povrzani nauki.<br />
Za osnoven predmet na svoite prou~uvawa penologijata,<br />
vsu{nost, go zema izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii onaka kako<br />
{to tie se postaveni vo krivi~noto zakonodavstvo vo koe ne samo {to<br />
se opredeleni nivnite vidovi tuku i celite {to so niv treba da se<br />
postignat. Celite na propi{uvaweto i izrekuvaweto na krivi~nite<br />
sankcii i celite na nivnoto izvr{uvawe se ednakvi. Toj fakt uka`uva<br />
na sodr`inskata povrzanost na materijalnoto i izvr{noto krivi~no<br />
pravo i vrz niv izgradenite nauki na krivi~noto pravo i penologijata.<br />
Vrz taa osnova mo`e da se ka`e deka ovde se raboti za takvi nauki {to<br />
spa|aat vo edna ista nau~na oblast i so ogled na toa deka me|u niv e<br />
sosema normalna zaemnata upatenost i obostrana zavisnost.<br />
Dr`ej}i se vo ramkite na takvata zavisnost najprvin e zna~ajno<br />
da se istakne deka site onie koi se zanimavaat so penolo{kata teorija<br />
i praktika se dol`ni da gi primenuvaat soznanijata od oblasta na<br />
krivi~noto zakonodavstvo i krivi~noto pravo za da ne zalutaat vo<br />
sferata na socijalnata politika i iracionalniot humanizam koi {to<br />
nemaat nikakva vrska so osnovnite postulati i krivi~nata<br />
odgovornost, a vo toj kontekst nitu so glavnite na~ela na<br />
antikriminalnata politika.<br />
Od druga strana nivnata zavisnost proizleguva ottamu {to<br />
krivi~noto pravo gi sledi penolo{kite istra`uvawa i vrz osnova na<br />
nivnite rezultati vo koi se sodr`ani vrednosni ocenki i nau~ni<br />
38
zaklu~oci vr{i izmeni, a po potreba i koreniti reformi vo sistemot<br />
na krivi~nite sankcii. So toa {to krivi~nite sankcii gi prou~uva od<br />
aspekt na efikasnosta na postavenite celi penologijata se javuva kako<br />
komplementarna nauka vo odnos na krivi~noto pravo. So takviot<br />
pristap penologijata manifestira aktiven odnos za{to doa|a do<br />
soznanija {to vodat kon unapreduvawe i na ostanatite<br />
krivi~nopravni normi i idei {to na bilo koj na~in se poka`ale<br />
nenau~ni, nadminati i nedovolno usoglaseni so o~ekuvanite efekti od<br />
primenata na krivi~nite sankcii. Na toj na~in penologijata nudi<br />
nau~no verificirani soznanija {to krivi~noto pravo mo`e da gi<br />
prifati vo unapreduvaweto na sistemot na krivi~nata represija i vo<br />
zavisnost od dlabo~inata na tie promeni da gi prilagoduva ili menuva<br />
i ostanatite krivi~nopravni instituti. Intenzitetot na promenite<br />
vo polza na ednata ili drugata nauka zavisi od brojni okolnosti vo<br />
~ija etiologija vo ovaa prilika ne mo`eme da navleguvame.<br />
2. PENOLOGIJATA I KRIMINOLOGIJATA<br />
<strong>Penologija</strong>ta i kriminologijata se isklu~itelno tesno povrzani<br />
disciplini bez ogled na toa {to penologijata vo osnova e normativna<br />
nauka za razlika od kriminologijata koja i pokraj faktot {to<br />
se zanimava so kriminalitetot e vonpravna krivi~na nauka. Kriminologijata<br />
go prou~uva kriminalitetot sledej}i go od biolo{ki,<br />
psiholo{ki, psihijatriski, sociolo{ki i drugi vonpravni stojali{ta<br />
nastojuvaj}i preku svoite dve osnovni podra~ja na nau~en interes da gi<br />
prou~i pojavnite oblici, strukturata i razvojot na kriminalnite<br />
povedenija (kriminalna fenomenologija) i, pred sÒ, da gi utvrdi<br />
korenite, pri~inite i uslovite ili tn. kriminogeni faktori na ovie<br />
povedenija (kriminalna etiologija).<br />
<strong>Penologija</strong>ta e tesno povrzana so kriminologijata vo ~ii<br />
ramki dolgo vreme be{e asimilirana i vo koja, spored misleweto na<br />
nekoi avtori, taa i natamu treba da egzistira. Vo sovremeni uslovi<br />
dominira stavot deka so ostvaruvaweto na uspe{nata individualizacija<br />
na predmetot na svojot nau~en interes, penologijata ostvari<br />
celosna samostojnost. Toa me|utoa, ne zna~i deka so odvojuvaweto na<br />
krivi~noto pravo i kriminologijata, penologijata treba da se oddale~i<br />
i izolira od naukite od koi izniknala. Toj fakt treba osobeno da<br />
se naglasi za{to kriminologijata otsekoga{ pretstavuvala nau~no<br />
teoretska osnova i nau~no metodolo{ka potkrepa za prodlabo~uvawe<br />
na penolo{kite soznanija. Koncipiraweto i natamo{niot razvoj na<br />
penologijata vo golem obem e zavisna od prou~uvaweto na li~nosta na<br />
storitelot na krivi~noto delo i vo toj kontekst od primenata na ve}e<br />
potvrdenite metodi i tehniki koi vodat kon verodostojni znaewa za<br />
biopsihosocijalnata uslovenost na li~nosta i op{testveno<br />
ekonomskite mo`nosti za nejzino uspe{no ostvaruvawe. Osobeno vo<br />
penitencijarnata praktika kade {to se nalo`uva prezemawe na<br />
raznovidni oblici i metodi na tretman nu`no e poznavaweto na<br />
biokonstitucionalnite svojstva na ~ovekot, negoviot psihi~ki `ivot,<br />
39
stavovi, naviki, vrednosni oreintacii i nivno manifestirawe vo<br />
dadena socijana sredina 40) . Golem del od tie soznanija mo`e da pru`i<br />
kriminologijata i nejzinite vo izvesna smisla ve}e osamostoeni<br />
disciplini: kriminalnata biologija, kriminalnata antropologija,<br />
kriminalnata psihologija i kriminalnata sociologija. Od faktot<br />
deka ovie kriminolo{ki disciplini se dvi`at vo ramkite na<br />
izolirano posmatrawe na kriminogenite faktori {to imaat sekundarno<br />
vlijanie za javuvaweto na kriminalnite povedenija ne mo`e da se<br />
ospori nivnoto golemo zna~ewe za zbogatuvaweto na soznanijata vo<br />
vrska so li~nosta na osudenikot i nasokite za negovo menuvawe.<br />
Nesomnenoto zna~ewe za kriminolo{kite isra`uvawa proizleguva<br />
i ottamu {to dobienite rezultati mo`at da se koristat za<br />
zazemawe ispravni stavovi i re{avawe na opredeleni problemi vo<br />
normativnata oblast, t.e. vo sferata na izvr{noto krivi~no zakonodavstvo.<br />
Se razbira pritoa deka golem del od kriminolo{kite soznanija<br />
i predlozi ne smeat da se prifa}aat avtomatski, bez nivno kriti~no<br />
preispituvawe i sogleduvawe vo svetlinata na op{testvenite uslovi,<br />
sovremenite celi na krivi~nite sankcii i vistinskite mo`nosti za<br />
nivnata prakti~na primena.<br />
3. PENOLOGIJATA I KRIMINALNATA POLITIKA<br />
<strong>Penologija</strong>ta se nao|a vo tesna povrzanost i so kriminalnata<br />
politika. Taa povrzanost i ovde e opredelena od zaedni~kiot predmet<br />
na interes koj vo osnova se posmatra od razli~ni aspekti. Pra{aweto<br />
- kako treba da se postapuva so lu|eto koi gi povreduvaat osnovnite<br />
pravila na zaedni~koto op{testveno `iveewe i so toa gi o{tetuvaat<br />
ili gi zagrozuvaat poedincite ili ~ove{tvoto voop{to, pretstavuva<br />
osnoven predmet na kriminalnata politika 41) . Nejzinata osnovna<br />
zada~a e vrz osnova na opredeleni celi da se izgradi efikasen sistem<br />
na preventivni i represivni sredstva za suzbivawe na kriminalitetot.<br />
Osnovnite celi na taa borba vrz planot na op{tata, posebnata i<br />
individualnata prevencija gi definira kriminalnata politika. Vo<br />
taa smisla predlaga prezemawe na raznovidni op{testveni merki i<br />
akcii od ekonomski, socijalen, vospiten, zdravstven, mentalnohigienski<br />
i drug za{titen karakter. Od druga strana celite {to<br />
treba da se ostvarat vo oblasta na kaznenata politika so propi{uvawe,<br />
izreknuvawe i izvr{uvawe na krivi~nite sankcii na kriminalnata<br />
politika ñ se dadeni od strana na krivi~noto pravo i penologijata.<br />
Toa me|utoa, ne zna~i deka i samata kriminalna politika ne mo`e da<br />
40)<br />
"Zemeno voop{to, mo`e da se ka`e deka vo penitencijarnata praktika i<br />
penolo{kite istra`uvawa doa|aat do izraz elementi na kriminologijata - pri<br />
ispituvaweto i klasifikacijata na osudenite lica, opredeluvaweto i primenata na<br />
tretmanot, prognoziraweto na nivnoto povedenie i sli~ni pra{awa". Milutinovi},<br />
M. op. cit. str. 87.<br />
41)<br />
Roxin, C, Prilog novijem razvoju kriminalne politike , JRKKP, 1990/4, str. 3.<br />
40
sugerira merki so poinakva generalnopreventivna i specijanopreventivna<br />
naso~enost. Vo toa se krie i osnovnata pri~ina zaradi koja<br />
ovaa nauka treba da raspolaga so istra`uva~kite soznanija za efikasnosta<br />
ili neefikasnosta na poedini krivi~ni sankcii {to gi<br />
pru`a ili mo`e da gi pru`i penologijata.<br />
<strong>Penologija</strong>ta so svoeto izvr{no zakonodavstvo vo sovremeni<br />
uslovi ima nezamenlivo kriminalno politi~ko zna~ewe tokmu zatoa<br />
{to se koncipira i razviva vo duhot na postignuvawe na po{irokite<br />
kriminalnopoliti~ki celi. Ottamu taa se javuva kako neophodna<br />
disciplina vrz koja se potpira natamo{noto humanizirawe na represivnite<br />
oblici za borba protiv kriminalitetot. Takvata orientacija<br />
se gleda vo permanentnoto potisnuvawe na klasi~noto stradawe i<br />
zastra{uvawe od domenot na specijanata prevencija i nejzino po~esto<br />
oplemenuvawe so vospitni i kurativni sodr`ini.<br />
Od druga strana i kriminalnata politika kako samostojna<br />
disciplina od oblasta na krivi~nopravnite nauki ostvaruva povratno<br />
vlijanie vrz natamo{niot teoretski podem na penologijata. Poa|aj}i<br />
od svoite osnovni teoretski na~ela taa go anga`ira celokupniot<br />
misloven potencijal i nau~no istra`uva~ki instrumentarium kon<br />
takvi analizi so koi kriti~ki se ispituvaat i vrednuvaat<br />
penolo{kite instituti. Vrz osnova na svoite ocenki taa nudi<br />
predlozi {to go pottiknuvaat nivnoto natamo{no usovr{uvawe i<br />
pribli`uvawe do sostojbite {to im odgovaraat na konkretnite<br />
op{testveni i individualni potrebi. Nakratko, kriminalnata politika<br />
ostvaruva zna~ajno vlijanie vrz penologijata i izvr{noto<br />
zakonodavstvo, za{to inicira niza pra{awa od nau~en i prakti~en<br />
karakter za poefikasno spre~uvawe na kriminalitetot.<br />
II. PENOLOGIJATA I OSTANATITE NAUKI<br />
1. PENOLOGIJATA I SOCIOLOGIJATA<br />
<strong>Penologija</strong>ta e povrzana i so drugite nauki ~ii {to znaewa i<br />
iskustva mo`at da se koristat za razvivawe na najziniot teoretski<br />
sistem i ostvaruvaweto na konkretnite zada~i vo antikriminalnata<br />
praktika. Me|u niv vo prv red spa|a sociologijata. Sociologijata e<br />
op{ta nauka koja gi prou~uva zakonitostite na nastanuvaweto i<br />
razvojot na op{testvenite pojavi. So ogled deka kriminalitetot<br />
pretstavuva masovna i individualna op{testvena pojava, nu`no se<br />
javuva potrebata od iskoristuvawe na nejzinite teoretski i metodolo-<br />
{ki soznanija vo vrska so ovoj fenomen. Kriminalitetot kako poseben<br />
oblik na op{testveno povedenie vo osnova e posledica od<br />
op{testvenite vlijanija {to proizleguvaat od materijalnata osnova<br />
na op{testvoto i se manifestiraat kako op{testveni procesi i<br />
odnosi me|u lu|eto. Toa {to vo centarot na tie procesi i odnosi e ~ovekot<br />
kako nositel na kriminalnoto odnesuvawe i subjekt na primenetata<br />
krivi~na sankcija e osnovnata pri~ina za negovata sociolo{ka<br />
interpretacija i vo ramkite na penologijata.<br />
41
So ogled deka za ovoj problem be{e govoreno vo ramkite na<br />
opredeluvaweto na op{tiot teoretski pristap na penologijata ovde<br />
}e se zadr`ime samo vrz podvlekuvawe na zna~eweto na sociolo{kite<br />
prou~uvawa vo penitencijarnata oblast.<br />
Kako {to imavme prilika da vidime, stanuva zbor za<br />
sovremenata orientacija kon prou~uvawe na socijalnite aspekti na<br />
zatvorskata zaednica zaradi nadminuvawe na uslovite i odnosite {to<br />
vr{at negativno vlijanie vrz zatvorenicite i ja spre~uvaat nivnata<br />
resocijalizacija i socijana adaptacija. Vo ovaa smisla se ~ini<br />
dovolno ako se istakne deka vrz osnova na brojnite sociolo{ki istra-<br />
`uvawa za vlijanieto na zatvorskata sredina, kako specifi~na<br />
totalitarna op{testvena zaednica vo koja se prisutni dlaboki<br />
vnatre{ni sprotivnosti, penologijata doa|a do neophodni soznanija za<br />
povedenieto na osudenite lica. Toa povedenie e determinirano od<br />
raznovidnite odnosi {to se ostvaruvaat vo edna izolirana sredina<br />
me|u samite osudenici i na relacijata neformalen zatvorski sistem,<br />
{to go so~inuva osudeni~kata populacija i nemu sprotivstaveniot<br />
formalen zatvorski sistem, sostaven od penitencijarnata uprava. Vo<br />
tie dinami~ni i mo{ne slo`eni odnosi osudenite lica nastapuvaat od<br />
pozicija na svoite individualni i tesno grupni interesi i pritoa<br />
ostvaruvaat razli~ni ulogi gradej}i specifi~na subkultura vo koja<br />
posebno mesto dobivaat problemite na prizonizacijata (asimilacija<br />
na osudenite lica vo zatvorskata kultura) i osudeni~kiot kodeks na<br />
prisilno odnesuvawe. Takvite interakcii {to naj~esto se optovareni<br />
so zaemna nedoverba i niza konfliktni situacii vo sodejstvo so<br />
intenzivnata ~uvstvitelnost sprema zatvorskite deprivacii vodat<br />
kon formirawe na osobeno negativni stavovi, ~uvstva i uveruvawa.<br />
Seto toa zaedno vo zna~itelna mera go determinira osudeni~kiot<br />
odnos i negovoto povedenie vo procesot na prevospituvaweto, a<br />
ottamu i kon sevkupnite op{testveni vrednosti.<br />
Efikasnoto izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda vo<br />
golema mera zavisi i od poznavaweto na ovie odnosi. Spored toa<br />
penologijata ne smee da se ograni~i samo vrz prou~uvaweto na li~nosta<br />
na osudenikot od stojali{te na negovite biopsihi~ki karakteristiki<br />
tuku da gi zafati i vo sklop na realnite socijalni uslovi i<br />
vlianija {to se ostvaruvaat vo penitencijarniot ambient. Bez sogleduvawe<br />
na ovie socijalni odnosi ne mo`e da se o~ekuva uspe{no<br />
ostvaruvawe na edna od celite na zatvoraweto - resocijalizacija na<br />
osudenite lica. Vo taa smisla treba da se sfatat i podr`at istra`uvaweto<br />
na ovie problemi. Pritoa ne smee da se izgubi od vid deka<br />
poradi vakviot interdisciplinaren pristap penologijata ne se<br />
pretvora vo sociolo{ka nauka. Za{to, ako taa napolno se izdvoi od<br />
nejziniot predmet i postavi kako zasebna sociolo{ka, nauka toga{<br />
ve}e ne bi se zanimavala so nau~na obrabotka na pozitivnoto izvr{no<br />
krivi~no pravo {to se javuva kako neophoden uslov za negova primena<br />
i natamo{en razvoj. Vakvata opasnost ja sogleduvaat duri i onie<br />
avtori {to izri~no se izjasnuvaat deka penologijata e sociolo{ka<br />
nauka. Taka na primer Arnaudovski spored koj "penologijata e<br />
sociolo{ka nau~na disciplina po opredelenosta na predmetot, po<br />
42
postavenosta na celite i po vidot na metodite {to se primenuvaat..."<br />
pri razgleduvaweto na odnosot na penologijata so drugite nauki, me|u<br />
koi ja pomestuva sociologijata, doa|a do zaklu~ok {to e vo<br />
sprotivnost so ova tvrdewe. 42) Na toj na~in samo ja potvrduva<br />
osnovanosta na stojali{teto deka penologijata sepak e prioritetno<br />
pravna nauka.<br />
2. PENOLOGIJATA I PEDAGOGIJATA (ANDRAGOGIJATA)<br />
Odnosot na penologijata so pedagogijata e od golemo zna~ewe za<br />
nejzinata prakti~na primena. Pedagogijata se zanimava so prou~uvawe<br />
na obrazovanieto i vospituvaweto na mladite kako zna~ajni faktori<br />
za formirawe na nivnoto op{testveno povedenie. So ogled na toa<br />
deka i penologijata se zanimava so vospituvawe i prevospituvawe na<br />
onie lica koi poradi otsustvo ili propusti vo ovie procesi se<br />
re{ile na delinkventno povedenie nu`no e upatena kon teoretskite i<br />
metodolo{kite dostignuvawa na pedagogijata. Me|utoa, so<br />
vospituvaweto, prevospituvaweto i korekcijata na povedenieto na<br />
maloletnicite ne se iscrpuva ova vlijanie. Resocijalizacijata i<br />
socijalnata adaptacija se takov funkcionalen model {to se protega<br />
vrz celokupnata osudeni~ka populacija na kazna zatvor {to zna~i deka<br />
odnosot me|u vospitno-obrazovnite procesi i o~ekuvanoto pozitivno<br />
op{testveno povedenie e ednakvo zna~aen i za polnoletnite<br />
osudenici koi vsu{nost se i mnogu pobrojna kategorija. Od tie<br />
pri~ini penolo{kite istra`uvawa i finaliziraweto na nejzinite<br />
usilbi e zna~ajno i od aspekt na odnosot so andragogijata.<br />
Andragogijata se zanimava so istite problemi kako i pedagogijata so<br />
taa razlika {to vo centarot na nejzinoto vnimanie se vozrasnite<br />
lica. Pritoa e specifi~no deka vo nejzini ramki se gradi i razviva<br />
penolo{kata andragogija kako posebna granka na ovaa nauka 43) . Nejzina<br />
zada~a e vrz osnova na eden prodlabo~en pristap da se dojde do takvi<br />
formi, metodi i sredstva za vospituvawe i prevospituvawe na<br />
osudenite lica {to }e pridonesat da se razvie osudeni~kata<br />
sposobnost i volja za tvore~ki `ivot {to nema da bide vo sprotivnost<br />
so op{testvenite pravila na povedenie.<br />
3. PENOLOGIJATA I PSIHOLOGIJATA<br />
42)<br />
"<strong>Penologija</strong>ta se koristi so teoretskite i prakti~ni soznanija na drugi nau~ni<br />
disciplini. Vo su{tina kako penologijata se razviva, toa prostorot za sorabotka so<br />
drugite nauki go pro{iruva. No, site ovie nau~ni disciplini so svoite predmeti ili<br />
delovi od niv ne vleguvaat vo penologijata, tuku taa se koristi so niv i toa so onie<br />
{to se od zna~ewe i interes na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Tie naj~esto<br />
pomagaat vo ostvaruvaweto na celite postaveni so primenata i izvr{uvaweto na<br />
krivi~nite sankcii". Arnaudovski, Q, op. cit. str. 52.<br />
43)<br />
Za poimot i predmetot na andragogijata i penolo{kata andragogija vidi: Ogrizovi},<br />
M. Osnovi penolo{ke andragogije, Izd. {kole DSUP-NRH, Zagreb, 1956, str. 9-13.<br />
43
Vo permanentnoto nastojuvawe kon unapreduvawe na nau~nata<br />
misla i praktika na izvr{uvawe na krivi~nite sankcii penologijata<br />
se koristi i so soznanijata na psihologijata. Psihologijata e nauka<br />
koja gi prou~uva psihi~kite svojstva na ~ovekot i vnatre{nite<br />
etiolo{ki faktori na negovoto povedenie. Od raznovidnosta na tie<br />
elementi, nivnata funkcija i intenzitetot na nivnata povrzanost<br />
zavisi vidot i karakterot na ~ovekovoto op{testveno, a vo tie ramki<br />
i na protivop{testvenoto povedenie. So ogled na toa deka eden od<br />
su{testvenite aspekti na penolo{kiot interes e soznavaweto na<br />
mo`nostite za pozitivno menuvawe na li~nosta na osudenoto lice taa<br />
mora da gi sledi sovremenite soznanija za psiholo{kata struktura i<br />
dvi`e~kite sili na ~ovekovata aktivnost. Od tie pri~ini u{te na<br />
po~etokot na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii od institucionalen<br />
karakter se pristapuva kon psiholo{ko prou~uvawe na osudenoto<br />
lice. Na toj na~in se objasnuvaat negoviot karakter, temperamentot,<br />
inteligencijata, negovite nagoni, potrebi, motivi, frustracii, ~uvstva<br />
stavovi i predrasudi, sklonosti i naviki i raznovidnite<br />
interesi i vrednost. Poznavaweto na osobinite na li~nosta i formite<br />
na negovata reakcija dobiva posebno zna~ewe vo zatvorskite ustanovi<br />
poradi karakterot na socijalnite interakcii {to se javuvaat<br />
kako isklu~itelno nepovolni navore{ni drazbi vrz duhovniot `ivot<br />
na opredeleni individui.<br />
Od prethodnoto ne e te{ko da se zabele`i deka vo svojot<br />
pristap kon psiholo{kite problemi penologijata glavno se rakovodi<br />
od interesot za onie isti pra{awa za koi stana zbor pri opredeluvaweto<br />
na nejziniot odnos so sociologijata. Ottamu se postavuva pra{aweto<br />
na koja od ovie dve nauki (sociologijata ili psihologijata) ñ<br />
pripa|a prioritetna zasluga za prodorot na ovoj zna~aen izvor na<br />
soznanija za penologijata. To~en odgovor e deka za toa se podednakvo<br />
zaslu`ni obete nauki. Ili poprecizno, od nivniot samostoen razvoj<br />
iznikna edna posebna nau~na disciplina nare~ena socijalna<br />
psihologija {to prodlabo~eno se zanimava so povedenieto na ~ovekot<br />
vo opredeleni grupi i zaednici. Sociopsiholo{kite ili psihosocijalnite<br />
aspekti na zatvorskata zaednica se poseben predmet od interes<br />
na ovaa nauka. Nejzinite soznanija imaat golema primena vo penologijata,<br />
a toa e dovolna pri~ina za natamo{no sledewe na nejzinite<br />
rezultati bez ogled na akademskiot spor okolu toa dali socijalnata<br />
psihologija e posebna granka na sociologijata ili psihologijata. Toa<br />
me|utoa, ne zna~i deka penologijata ne se interesira i za problemite<br />
{to se od po{irok interes na psihologijata dokolku se makar i od<br />
najmalo zna~ewe za pocelosno osvetluvawe na nekoi od nejzinite<br />
potrebi vo vrska so izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.<br />
4. PENOLOGIJATA I PSIHIJATRIJATA<br />
Naru{enite psihi~ki sostojbi i psihi~kiot `ivot na ~ovekot<br />
samostojno ili vo sodejstvo so drugi faktori ima bitno vlijanie vrz<br />
javuvaweto na kriminalitetot. So utvrduvaweto na organskite i<br />
44
fizilo{kite pri~ini za javuvawe na du{evnite rastrojstva i psihozite<br />
kako pote{ki formi na du{evni zaboluvawa se zanimava psihijatrijata.<br />
Etiolo{koto zna~ewe na ovie rastrojstva vrz javuvaweto na<br />
kriminalitetot e od interes na kriminologijata, a so nivnoto konkretno<br />
zna~ewe pri ocenkata na krivi~nata odgovornost i kaznivost se<br />
zanimava sudskata psihijatrija. Site ovie avtonomni nau~ni<br />
disciplini zaedno i poedine~no se mo{ne va`ni izvori na soznanija<br />
za penologijata. Vo su{tina se raboti za niza psihijariski znaewa<br />
{to ovozmo`uvaat kompletno utvrduvawe na okolnostite {to gi<br />
opredeluvaat mo`nostite i granicite na posakuvanite efekti od<br />
primenata na kaznite i merkite na bezbednost vrz opredelena kategorija<br />
storiteli na krivi~ni dela. Imeno od karakterot i stepenot na<br />
du{evnoto rastrojstvo i zaboluvawe vo prv red zavisi izborot na<br />
krivi~nata sankcija i vo tie ramki potrebata od neizostavno lekuvawe<br />
so primena na psihijatriski metodi i sredstva. Pritoa ne smee da<br />
se zaboravi deka vo najgolem broj slu~ai na vakvi zaboluvawa<br />
insistiraweto vrz resocijalizacija na osudenite lica nema nikakva<br />
smisla i zna~ewe. Duri i onamu kade {to spored tvrdeweto na nekoi<br />
avtori postojat kakvi-takvi preduslovi i nade`i za postignuvawe na<br />
delumna resocijalizacija, odnosno socijalna adaptacija, kon ovaa cel<br />
na kaznata treba da se pristapi so golemi rezervi.<br />
Pri utvrduvaweto na odnosot na penologijata so psihijatrijata<br />
od aspekt na izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda posebno<br />
zna~ewe dobiva pra{aweto za vlijanieto na zatvorskite uslovi vrz<br />
javuvaweto na zatvorskite patopsihi~ki reaktivni sostojbi. Za<br />
razlika od prethodniot slu~aj kade {to stanuva zbor za du{evno<br />
rastroeni i bolni lica {to obi~no vo takva sostojba go izvr{ile<br />
krivi~noto delo, ovde se misli na obratni slu~ai. Imeno kaj<br />
opredelen broj na osudenici vleguvaweto vo edna specifi~na<br />
mikrozaednica vo koja na site nivoa vladee eden poseben re`im na<br />
odnosi mo`e da ostvari katastrofalni posledici. Vo takvi uslovi<br />
mo`e da dojde do rastrojstva na nivniot psihi~ki `ivot {to se<br />
manifestiraat vo oblik na psihi~ki nemirni sostojbi, psihogeni<br />
depresivno stra{livi sostojbi, psihogeni sostojbi na promenlivi<br />
afekti, psihogeni halucinativni sostojbi, psihogena voobrazenost i<br />
opsednatost so naludni~avi idei i psihogeni mra~ni sostojbi (pseudodemencija,<br />
puerilismus, faksen sindrom, ganzer sindrom) 44) . Od druga<br />
strana kaj poedini lica {to vo sebe nosat prikrieno latentno<br />
du{evno zaboluvawe (mo`no e i krivi~noto delo da go izvr{ile vo<br />
takva sostojba) stapuvaweto vo zatvorska ustanova mo`e da predizvika<br />
duri i pojava na vistinski psihozi. Seto toa e zna~aen indikator kako<br />
za sozdavawe pozdravi uslovi i odnosi vo samiot zatvor zaradi<br />
izbegnuvawe na navedenite konsekvencii, taka i za promena na<br />
penitencijarniot so psihijatriski tretman i lekuvawe vo specijalni<br />
ustanovi.<br />
<strong>Penologija</strong>ta ostvaruva tesni odnosi i so mnogu drugi<br />
44)<br />
Jevti}, D. Sudska psihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, 1960<br />
45
op{testveni i prirodni nauki kako na primer so filozofijata, etikata,<br />
etnologijata, medicinata vo ~ija eksplikacija ovde ne mo`eme da<br />
navleguvame. Me|utoa, i eden vakov sumaren prikaz na me|usebnite<br />
odnosi, logi~kata povrzanost i me|usebnite vlijanija na penologijata<br />
so del od krivi~nopravnite i nekoi od pova`nite op{testveni nauki<br />
e dovolen za da se podvle~e nejzinata uslovenost, potrebata od<br />
potpirawe i iskoristuvawe na koncepciite, na~elata, istra`uva~kite<br />
metodi i empiriskite rezultati od drugi nau~ni oblasti. Toj fakt<br />
i dava interdisciplonaren i multimetodolo{ki karakter so {to ni<br />
najmalku ne se namaluva nejzinata samostojnost i nejzinoto nau~no i<br />
op{testveno zna~ewe.<br />
Naprotiv, gornite karakteristiki pretstavuvaat edno od<br />
nejzinite bitni obele`ja i dvi`e~ki sili za natamo{no vtemeluvawe<br />
na nejziniot osnoven predmet na interes.<br />
46
II DEL<br />
POJAVA I RAZVOJ NA KAZNUVAWETO<br />
47
48
G L A V A I<br />
ISTORISKI RAZVOJ NA OBLICITE NA<br />
OP[TESTVENATA REAKCIJA VRZ NEGATIVNITE<br />
ODNESUVAWA<br />
Op{testvenata reakcija vrz negativnite odnesuvawa ne e<br />
pojava so koja za prv pat se sretnal sovremeniot ~ovek. Taa ne e<br />
pragmati~na tvorba {to od skoro se ostvaruva vo za{titata na ~ovekovite<br />
dobra i vrednosti, tuku vekovna nu`nost {to se vrzuva so<br />
javuvaweto na najranite povedenija {to bile vo sprotivnost so osnovniot<br />
streme` na lu|eto kon zaedni~kiot `ivot. Istorijata poka`a<br />
deka takviot streme` mo`e da se obezbedi samo so po~ituvawe na<br />
opredeleni pravila na odnesuvawe. Preku tie pravila sekoe op{testvo<br />
nastojuva da go ovozmo`i po~ituvaweto na redica zabrani i<br />
naredbi kako osnovni uslovi za opstanok i razvoj na zaemnite interesi<br />
i vrz niv zasnovanite me|u~ove~ki odnosi. Istorijata me|utoa, go<br />
poka`uva i toa deka ~ovekot nikoga{ ne bil spremen da se li{i od<br />
svojata individualnost vo tolkava mera koja }e zna~i bezuslovno<br />
po~ituvawe na op{testvenata regulativa. Na toa jasno uka`uvaat<br />
negovite ekcesni povedenija {to od niza pri~ini se javile u{te vo<br />
primitivnite vrz osnova na krvno srodstvo najcvrsto postaveni<br />
oblici na op{testvenost. Otamu e sosema razbirliva potrebata za<br />
negativna reakcija na site op{testva za spre~uvawe i suzbivawe na<br />
povedenijata so koi vo po~etokot nesvesno, a podocna i svesno se<br />
nastojuvalo da se naru{i ili razbie op{testveniot poredok i zaedni-<br />
~kiot `ivot na lu|eto zaradi ostvaruvawe na bilo kakvi poedine~ni<br />
ili tesno grupni interesi. So taa reakcija ednostavno se nastojuva da<br />
se podr`i izbranata nasoka na op{testenoto dvi`ewe i da se za{titi<br />
od site onie sili {to se obiduvaat da ja popre~at ili smenat taa<br />
nasoka. Od nejzinata prvobitna emocionalna zasovanost koja {to<br />
mnogu potse}a na fizikalniot zakon na inercija pa se do fazata na<br />
nejzinata racionalna izdignatost, vo op{testvenata reakcija se gleda<br />
prikladnost na sredstvata {to mo`e da gi nateraat poedincite na<br />
lojalen odnos kon zaednicata. Vo taa smisla se sozdavaat najrazli~ni<br />
formi na op{testvena kontrola {to se manifestiraat vo<br />
neodobruvawe i prekor koi vo zavisnost od ja~inata na<br />
protivop{testvenite povedenija go menuvaat intenzitetot na svojata<br />
represivnost. Pritoa e bitno deka i oblikot i intenzitetot na<br />
izbranata reakcija vo krajna linija se opredeleni od materijalnite<br />
uslovi na op{testveniot `ivot, od koi {to, vsu{nost, e opredelena i<br />
su{tinata na postavenite pravila na po`elnoto odnesuvawe.<br />
Od prou~uvawe na formite na op{testvena reakcija nivniot<br />
49
azvoj i promeni vo golem obem zavisi sfa}aweto i perspektivite na<br />
sovremenite metodi za odbrana od kriminalitetot. No toa ni najmalku<br />
ne e lesna zada~a. Problemot go uslo`nuvaat skromnosta ili<br />
posrednosta na istoriskite izvori koi ne sekoga{ ovozmo`uvaat<br />
dokraj da se otkrijat site formi na reakcija osobeno vo nivnata<br />
konkretna motiviranost i primena. Pokraj toa niz svojot dolg istoriski<br />
razvoj mnogubrojni oblici na reakcija ~estopati zaemno se<br />
prepletuvaat ili pak kumulativno se ostvaruvaat {to ponekoga{ go<br />
pravi mnogu te{ko nivnoto hronolo{ko razlikuvawe i dosledno<br />
sproveduvawe. Pa sepak ako dr`avata se zeme kako biten indikator za<br />
karakterot na op{testvenoto povrzuvawe mo`e da se dojde i do<br />
pojdovnata osnova za pregledno razbirawe na diferecijacijata i dinamizmot<br />
na op{testvenoto reagirawe. Vo taa smisla se pravi osnovna<br />
razlika me|u reakcijata na najstarite predklasni zaednici i onaa od<br />
periodot na klasno organizirano op{testvo. Za prviot period e<br />
karakteristi~no naru{uvaweto na obi~ajnite nepi{ani pravila {to<br />
va`ele vo prvobitnoto op{testvo i soodvetno na toa oblicite na<br />
spontana ili neorganizirana reakcija. Vo vtoriot period se vr{i tn.<br />
institucionalizirana, organizirana ili javna reakcija sprema<br />
prekr{itelite na pi{anite normi vo forma na zakon zad koja {to<br />
stoi dr`avata so svojot aparat za prisilba.<br />
I. OP[TESTVENA RAKCIJA VRZ EKSCESNITE<br />
POVEDENIJA<br />
1. Za razbirawe na pojavata i oblicite na op{testvenata<br />
rekcija vo prvata vremenski najdolga op{testveno ekonomska formacija<br />
45) va`no e da se ima predvid konkretnata op{testvena situacija<br />
{to deluvala vo procesot na materijalniot `ivot vrz formiraweto i<br />
razvojot na svesta i izgradbata na raznovidnite pretstavi na primitivnite<br />
lu|e. Ottamu i potrebata da se potsetime deka prvobitnata<br />
zaednica se karakterizira so isklu~itelno naturalno proizvodstvo<br />
postaveno vrz krajno nisko nivo na proizvodnite sili. Vo uslovi na<br />
zaedni~ka (op{testvena) sopstvenost se nametnuva{e na~eloto na<br />
ednakvost pri podelbata na proizvodstvoto, a taa ednakvost se<br />
odrazuva{e i vrz ramnopravnosta vo ostvaruvaweto na elementarnite<br />
op{testveni odnosi. Poradi permanentniot nedostig na sredstva za<br />
egzistencija sekoe naru{uvawe na na~eloto na ednakva podelba na<br />
siroma{tvoto sozdava{e opasnost za opstanokot na zaednicata. Od<br />
druga strana istata skromna proizvodna praktika ja predizvikuva{e i<br />
ograni~enosta na ~ovekovite soznanija. Nepoznavaweto na osnovnite<br />
prirodni zakonitosti sozdava{e nesigurnost kaj lu|eto. Tie se ~uvstvuvaa<br />
minijaturni, nemo}ni i ni{to`ni pred brojnite sili ~ie{to<br />
dejstvo ne mo`ea da go objasnata pa spored toa nitu da go predvidat, a<br />
45)<br />
Se pretpostavuva deka prvobitnoto op{testvo traelo okolu sedumstotiniilijadi<br />
godini. Vidi: Fiamengo, A. Osnovi op~e sociologije (XII izdanje) Narodne novine, Zagreb,<br />
1976, str. 359.<br />
50
najmalku da go kontroliraat. Primitivnite lu|e se ~uvstvuvaa<br />
progoneti od razli~ni nesre}i: nasilna smrt, razni bolesti, nemawe<br />
sre}a vo lovot i ribolovot, neplodni godini, poraz vo vojni i sl.<br />
Poradi otsustvoto na pri~insko i racionalno objasnuvawe, site ovie<br />
nastani vo glavite na toga{niot ~ovek bea lesno povrzuvani so<br />
li~niot i neprijatelski odnos na `rtvata i zlokobnite sili. Seto ona<br />
{to pred niv se slu~uva{e dobiva{e izgled na provokacija, odmazda<br />
ili kazna za ne{to {to primitivniot ~ovek ponapred go storil.<br />
Navidum nema{e nikakva razlika pome|u nesre}ata i kaznata.<br />
Nesre}ata se objasnuva{e kako vozvrateno zlo zaradi prekr{uvawe na<br />
nekoe pravilo ili zaradi povredata na nekoja vi{a sila 46) . Za<br />
primitivniot ~ovek ne postoe{e poimot slu~ajno. SÒ {to se<br />
slu~uva{e ima{e opredeleno zna~ewe i nesporna vrska: sÒ be{e<br />
naso~eno sprema nego i protiv nego. Toa be{e mnogu sli~no na<br />
obi~nata manija na gonewe 47) . Objasnuvaweto na takvite sfa}awa mo`e<br />
da se najde vo animizmot 48) , vo toj po~eten neizdiferenciran oblik na<br />
op{testvena svest od koj {to proniknaa prvite bo`enstva. Za<br />
primitivniot ~ovek tie bo`enstva bea ovozemni bitija - duhovi so<br />
osobenost da manifestiraat sopstvena vojla i drugi ~ove~ki osobini,<br />
a egizistirale pokraj samite lu|e vo vid na `ivotno, rastenie,<br />
predmet ili nekakva pojava. Od nivnata dobra ili lo{a volja zavisele<br />
bolesta ili dobroto zdravje, stradaweto od divi `ivotni ili udarot<br />
od grom, umiraweto vo ranata mladost ili do`ivuvaweto na starosta,<br />
sre}ata ili nesre}ata itn 49) . SÒ be{e povrzano i opredeleno od ovie<br />
spiritualni no o`ivotvoreni bitija. Sekoja nesre}a be{e emanacija<br />
na nivnata aktivnost {to avtomatski sleduva po storenoto zlo. Ako za<br />
vreme na `ivotot se pravele dobri dela mo`e{e da se o~ekuva dlaboka<br />
starost, a za storenoto zlo be{e neizbe`na nesre}ata. Pome|u<br />
dobroto i vozvratenata sre}a i lo{ite povedenija i nesre}ata<br />
46)<br />
Hentig von H, Zlo~in, uslovi i uzroci, Veselin Masle{a, Sarajevo, 1959, str. 49.<br />
47)<br />
Ibid, str. 48.<br />
48)<br />
Animizmot se pojavi na sredniot stepen na divja{tvoto. Vidi: Vajs, A. i Kandi}, Dj.<br />
Op{ta istorija dr`ave i prava, Savremena administracija, Beograd, 1970, str. 15.<br />
49)<br />
Su{tinata na animizot se sostoi vo veruvaweto na primitivcite deka celokupnata<br />
priroda {to gi opkru`uva e naselena so duhovi (du{i). Tie duhovi {to se {etaat<br />
nasekade okolu nivnite `iveali{ta ne se ni{to drugo tuku du{ite na nivnite<br />
umreni predci. Toa se mali `ivi bitija koi `iveat vo `ivotnite, rastenijata i<br />
mrtvite predmeti. Dokolku duhot na pokojnikot bil dobar (a toa bilo slu~aj ako za<br />
vreme na `ivotot vo ~ove~ki ili vo novoprimeniot oblik ne mu bile storeni<br />
nikakvi nepravdi) na svoite soplemenici im pomagal da se zgolemi rodot na drvjata,<br />
da ne proraboti vulkanot itn, itn. Vo sprotivno im sozdaval razli~ni nevolji.<br />
Zaradi pottiknuvawe na voljata na dobriot i sozdavawe na takva volja kaj lo{iot<br />
duh, primitivniot ~ovek im prinesuval hrana, za mrtvite zboruval samo dobro itn.<br />
Smetaj}i deka mo`at da ja predizvikaat milosta na duhovite na nivnite predci so<br />
svoeto dobro povedenie i gri`ata za niv, tie bile spremni da napravat sÒ. Za toa im<br />
slu`ele magiskite obredi. Pove}e za toa: Fiamengo, A. Kako je postla religija,<br />
Narodna kwiga, Beograd, 1952, str. 28-34 i Frezer, X. X. Zlatna granka (studija za<br />
magijata i religijata), Kultura, Skopje, 1952, str. 87-102.<br />
51
postoe{e neraskinliva vrska spored na~eloto: Ergo hok, ergo propter<br />
hok.<br />
Kolku da ni izgleda denes toa ~udno ne mo`at da se negiraat<br />
tvrdewata deka animizmot ima{e va`na uloga vrz planot na op{testvenata<br />
kontrola. Veruvaweto vo silata na najrazli~ni duhovi “go<br />
zema{e zakonot vo svoi race” 50) i so toa se spre~uvaa site vidovi na<br />
ekscesni povedenija. Drug oblik na op{testvena kontrola vo ovoj<br />
period ne postoe{e. Idejata deka storeniot grev i stradaweto<br />
sleduvaat edno po drugo i stravot od nemilosrdniot “udar na gromot”<br />
bea dovolni da ja ~uvaat zaednicata od sekakvo zlo na ~ovekot protiv<br />
~ovek.<br />
2. Na povisokoit stepen na divja{tvoto se pronajdeni lakot i<br />
strelata koi stanale glavno oru`je vo lovot i odbranata od neprijatelot.<br />
Vrz taa osnova se razviva podelbata na trudot, a toa doveduva do<br />
izvesno menuvawe na op{testvenite odnosi no, i do takvi promeni<br />
{to se odrazuvaat vrz najprimitivniot oblik na ~ovekovata fantazija.<br />
Vo religioznite pretstavi na primitivniot ~ovek se javuva<br />
totemot i negovata zabrana tabu. So ogled na toa deka lovot stanal<br />
edno od osnovnite sredstva za doa|awe do hrana `ivotnite stanuvaat<br />
glaven predmet na obo`avawe. Tie dobivaat oreol na ne{to sveto,<br />
stanuvaat totem za{to duhot na umrenite po~nal da se otelotvoruva vo<br />
opredeleni `ivotni koi dobivaat srodni~ki status so ~lenovite na<br />
zaednicata, i so ogled na toa, svojstvo na nivni neprikosnoveni<br />
za{titnici 51) . Za noviot oblik na animisti~kata religija - totemizmot<br />
ve}e e karakteristi~no vospostavuvaweto na negativni pravila<br />
na odnesuvawe, odnosno zabrani 52) . Toa e takov sistem na pravila so<br />
koi na poedinecot mu se nametnuva {to treba da ne stori so cel da<br />
izbegne opredelena nesre}a. Za da se spasi od nesakanata posledica<br />
~ovekot se vozdr`uva da go pravi ona {to spored svoite pogre{ni<br />
idei za pri~inata i posledicata veruva deka bi mu napakostilo ili<br />
kratko re~eno: mora da im se pot~inuva na tabuite 53) . Tabuite se,<br />
vsu{nost, takvi zabrani koi sami po sebe se dovolni da ja za{titat<br />
zaednicata od opasni i neprijatni povedenija bez primena na kakva i<br />
50)<br />
Hentig von H, op. cit. str, 51.<br />
51)<br />
So otelotvoruvaweto na duhot na pretcite vo nekoe `ivotno toj stanuva za{titnik<br />
na zaednicata vo koja porano se rodil i `iveel, toj se gri`i za ~lenovite na<br />
rodovskata zaednica od koja i samiot poteknal, a taa za{tita najdobro im ja uka`uva<br />
na lu|eto ako dopu{ti da imaat hrana, t.e. da ubijat mnogu `ivotni, da imaat dobar<br />
lov. Kako ~len na nivnata zaednica obo`avanoto `ivotno stanuva za{titnik na taa<br />
zaednica, ja ~uva od zloto, od bolesti i nesre}i, toa i dava `ivot i zdravje.<br />
Fieamengo, A, op. cit, str. 47.<br />
52)<br />
Za totemizmot e karakteristi~en tn. tabu koj vo prv red zna~i zabrana na ubivawe<br />
i koristewe na hrana od `ivotni koe vo rodot ili plemeto e totem. No<br />
op{testvenoto zna~ewe na takvata zabrana ne e samo toa, za{to tabu zna~i cel sistem<br />
na zabrani koi {to vo najgolem obem se odnesuvaat na `enite, decata, starcite i na<br />
nivnata polo`ba vo rodot. Pove}e za toa vidi: Gori~ar, J. Sociologija, Rad, Beograd,<br />
1970, str. 263 i Fiamengo, A. op. cit, str. 60-61.<br />
53)<br />
Vidi: Frezer, X. X, op. cit, str. 15.<br />
52
da e sila (prisilba). Nivnata povreda e navreda na duhovite zaradi<br />
{to tie znaele mnogu da se nalutat i surovo da se odmazdat. Vo<br />
sostojba na tabu za zlostornikot ostanuva seriozna opasnost od nesre-<br />
}a, no toa sepak ne zna~i neposredna i momentna reakcija. Ako se<br />
prezemat soodvetni ~ekori mo`no e i olesnuvawe. Ritualnata<br />
diskvalifikacija na tabuite e samo prv i popravliv ~ekor na osudata.<br />
Ako ne se taka kobni tabuite gi baraat onie {to }e gi simnat: baraat<br />
ceremonija na ~istewe {to im e poznata samo na onie koi ja poznavaat<br />
golemata tajna. So toa e otvoren patot na neophodnata op{testvena<br />
dejnost na ma|epsnikot (vra~ot) i negovite naslednici<br />
sve{tenicite 54) . Nivnata dejnost e magijata so koja mo`at da se<br />
predizvikaat sakanite (pozitivna magija) ili pak da se predupredat<br />
nesakanite posledici (negativna magija) 55) . Na toj na~in tabuzabranite<br />
ja vr{at funkcijata na op{testvena prisilba i go ovozmo-<br />
`uvaat ureduvaweto zasnovano vrz po~ituvawe na opredeleni religiozni<br />
pravila. Sekoe skrnavewe na totemot i sekoja akcija protiv tabuzabranite<br />
e te`ok prestap 56) . Onoj {to }e stori takov prestap mo`e{e<br />
da bide prepu{ten na smrtnoto tabu dejstvo no, mo`e{e da bide i<br />
osloboden od magepsnikot dokolku se pokae za storenoto delo. Vo<br />
osnovata na vakvoto rezonirawe e veruvaweto vo mo}ta na magijata<br />
makar kolku i da e toa sokrieno pod nadvore{niot izgled na zakanata<br />
so kazna i prostuvawe 57) .<br />
So ovoj period e vrzano i veruvaweto deka i kolektivnata<br />
nesre}a (poplavi, zemjotresi, epidemii) se posledica na poedine~ni<br />
povredi na tabu-zabranite. Ottamu se razvilo uveruvaweto deka<br />
bo`enstvata se neapravedni {to na takov na~in im vozvra}aat na site<br />
~lenovi na zaednicata. Zatoa koga se smeta deka povedenieto na eden<br />
~ovek mo`e da ja upropasti celata zaednica doa|alo do ostra reakcija<br />
na plemeto preku negovo progonuvawe ili fizi~ko uni{tuvawe. So<br />
ogled na toa deka bo`estvata (duhovite) bile "spori" t.e. ne kaznuvale<br />
vedna{ po storenoto zlo, na primitivcite im teknalo deka ne e lo{o<br />
da se predupredi nivniot nesrazmeren grev od koj {to stradale<br />
ogromen broj lu|e. Zatoa plemeto ve}e ne ~ekalo na nesre}ata {to<br />
treba da go pogodi prestapnikot, so toa da prejde i vrz site {to se so<br />
nego, tuku samoto ja vospostavilo ve{ta~kata nesre}a. Taka e sozdaden<br />
za~etokot na ona {to denes se narekuva kazna 58) .<br />
3. So postojaniot razvoj na proizvodnite sili e povrzan i<br />
natamo{niot razvoj na op{testvenata podelba na trudot i diferencijacijata<br />
na op{testvenite ulogi. Takviot proces }e go prodlabo~i<br />
izdvojuvaweto na opredeleni poedinci nad ostanatite soplemenici.<br />
Analogno na toa od mno{tvoto prirodni demoni }e se izdvojat i pomal<br />
54)<br />
Hentig, von H, op. cit, str. 15.<br />
55)<br />
Pozitivnata magija ili baewe veli: Pravi go ova za da ne se slu~i toa i toa.<br />
Negativnata magija ili tabu veli: Ne pravi go ova za da ne se slu~i toa i toa.<br />
Ferezer, X. X, op. cit, str. 15.<br />
56)<br />
Gori~ar, J, op. cit, str. 263.<br />
57)<br />
Frezer, X.X, op. cit, str. 36.<br />
58)<br />
Hentig von, H, op. cit, str. 58.<br />
53
oj na bogovi (politeizam) so svoite posebni funkcii. Toa e period<br />
na sredniot stepen na varvarstvoto so koj }e zapo~ne i postepeniot<br />
premin na rodovskoto vo klasno op{testvo. Vo tie uslovi nekoi<br />
posemo}ni bogovi ja prezemaat ulogata za odr`uvawe na vnatre{nata<br />
povrzanost na zaednicata. Ottuka potrebata za zdobivawe i na nivnata<br />
naklonost {to sega vo prv red se ostvaruva so raznovidni molitvi i<br />
prinesuvawe na ~ove~ki `rtvi. Nepo~ituvaweto na bo`jite zapovesti<br />
pretstavuva velepredavstvo {to go zagrozuva opstanokot na celoto<br />
pleme i negovata sÒ poslo`ena organizacija. Naporedno so<br />
zgolemuvawe na brojot na zlostorstvata protiv religijata sega se<br />
javuvaat i takvi prestapi {to postepeno se odale~uvaat od nea. Vo<br />
novite uslovi na op{testveniot `ivot se javuvat zabrani so koi {to<br />
pove}e ne se {titat samo krvnosrodni~kite tuku i poedine~nite<br />
interesi kako {to se `ivotot, seksualniot poredok, imotot i sl. So<br />
namaluvaweto na zna~eweto na krvnata bliskost i zavisnost<br />
op{testvenata reakcija ne e ve}e naso~ena samo kon bogohuleweto i<br />
drugite te{ki dela kon religijata tuku i protiv onie povedenija so<br />
koi se spre~uva trgovijata i posebniot status na to~no opredeleni<br />
lica.<br />
4. Od dosega{nite izlo`uvawa mo`e da se zabele`i deka<br />
predklasnoto op{testvo go karakteriziraat nizok stepen na razvienost<br />
na proizvodstvenite sili i odnosi i primitivni oblici na<br />
op{testvena svest. Vo tie uslovi zaednicata e opredelena kako<br />
osnovna edinica vrz koja se prenesuva sevkupnata gri`a za poedinecot.<br />
Poedinecot vo celost i pripa|a na zaednicata: negovite interesi se<br />
opredeleni i ograni~eni od op{tiot streme` na celinata. So toa se<br />
povrzani i glavnite celi na op{testvenata reakcija. Taa vo prv red e<br />
naso~ena kon samoto povedenie so koe se naru{uva zaedni~kata<br />
solidarnost, kompaktnost i voop{to celinata na vospostavenite<br />
tradicionalni odnosi kako osnovni uslovi za nejziniot opstanok 59) .<br />
Nejzinata osnovna cel e da se vospostavi naru{eniot red i da se<br />
obnovi zagubenata ramnote`a 60) . So ogled na akcentiraweto na samoto<br />
povedenie, a ne i na li~nosta kako nositel na toa povedenie, op{testvenata<br />
reakcija ~estopati be{e blaga intervencija vo koja doa|aa do<br />
izraz i opredeleni elementi na so`aluvawe 61) . Me|utoa,, so zgolemuvaweto<br />
na {tetnosta na ekscesnite povedenija se zgolemuvala i<br />
kolektivnata zagrozenost na zaednicata, a toa doveduvlo do takva<br />
reakcija {to sÒ pove}e stanuvala emocionalna omraza so golema<br />
surovost vo izvr{uvaweto duri i vo onie slu~ai koga bila naso~ena<br />
kon soplemenicite. Vo ostvaruvaweto na imperativot - vospostavuva-<br />
59)<br />
"Toa e period koga po sekoja cena mora{e da se vospostavi naru{eniot poredok.<br />
Zatoa ovde vo nikoj pogled ne se zema predvid li~nosta na zlostornikot ili negovata<br />
odgovornost. Taka vo nekoi afri~ki plemiwa se urnuva stebloto ~ija granka ubila<br />
~ovek". LÕvy-Bruhl, H, Problemi sociologije zlo~ina, Sociologija vo redakcija na Gurvitch, @,<br />
Naprijed, Zagreb, 1946-1966, str. 230. Vo taa smisla vidi i Ba~i}, F. Krivi~no pravo,<br />
op{t del, Univerzitet Kiril i Metodij, Skopje, 1972, str. 56.<br />
60)<br />
LÕvy-Bruhl, H, op. cit, str. 229.<br />
61)<br />
Vidi: Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masle{a, Sarajevo, 1962, str. 342.<br />
54
we na naru{enata ramnote`a, ne se birale sredstva. Kon nego se odelo<br />
duri i toga{ koga voop{to ne bil poznat prekr{itelot na<br />
tradicionalnite normi na povedenie. Iako sekoga{ vo vtor plan,<br />
vinovnikot moral da se najde pa makar toa bilo storeno so bo`ja<br />
pomo{ preku posebnite tehniki nare~eni "bo`ji sud" 62) , "ispituvawe<br />
na mrtvi" 63) i sl.<br />
Od ovaa etapa na ~ovekoviot razvoj vo istorijata se poznati<br />
tri oblici na op{testvena reakcija. Toa se progonuvaweto, odmazdata<br />
i kompozicijata. Vo narednive redovi }e se zadr`ime na nivnite<br />
osnovni karakteristiki.<br />
1. PROGONUVAWE OD ZAEDNICATA<br />
Progonuvaweto od zaednicata e prisilno sredstvo {to retko se<br />
primenuvalo, a bilo naso~eno kon najte{kite zlostorstva so koi se<br />
povreduvale obi~ajnite pravila na gentilnoto ureduvawe. Te`inata<br />
na tie zlostorstva bila opredelena od stepenot na naru{uvaweto na<br />
vnatre{niot integritet i tradicionalnata ramnote`a na odnosite vo<br />
primitivnite zaednici. Takov karakter ima bogohuleweto, ma|epsni{tvoto,<br />
predavstvoto, trueweto na plemenskite stare{ini, pla-<br />
{livosta i sli~ni povedenija. Progonuvaweto se primenuvalo samo<br />
sprema ~lenovite na sopstvenite zaednici (interna merka) so ednovremeno<br />
otstranuvawe na poedinecot od sopstvenata zednica.Vo primitivnite<br />
uslovi na zaedni~ko doa|awe do hrana vakvoto otstranuvawe ne<br />
dava{e nikakvi {ansi za samostojno snao|awe vo prirodata i be{e<br />
ramno na smrt. So ogled na krvnoto srodstvo na ~lenovite na<br />
zaednicata i nejzinoto versko obele`je, navedenite povedenija dobivaa<br />
tretman na te{ki ekscesi {to se naso~eni ne samo protiv plemeto<br />
tuku i protiv bo`estvata. Zatoa se smeta{e deka so ovaa merka ne se<br />
ostvaruva samo privatno zadovoluvawe tuku i opredeleno `rtvuvawe<br />
62)<br />
Tehnikata "bo`ji sud" se ostvaruvala na razli~ni na~ini. Vo germanskite zemji<br />
optu`eniot bil vrzuvan i frlan vo reka. Ako uspeal da se odr`i na povr{inata na<br />
vodata se smetalo deka e vinoven, za{to vodata koja go prifatila pri kr{tevaweto,<br />
sega "odbiva" da go prifati zaradi negovoto delo". Milutinovi}, M. <strong>Penologija</strong>, str. 4. Kaj<br />
germanskite narodi postoela praktika i na izveduvawe dokazi so ogan. Tehnikata na<br />
ovoj bo`ji sud se sostoela vo toa {to rakata so koja optu`eniot }e go fatel<br />
v`e{tenoto `elezo ili }e ja stavel vo voda {to vrie se zavitkuvala vo vre}a i se<br />
zape~atuvala. Ako po tri dena vrz rakata ne se pojavele plikovi javno se<br />
proglasuvalo deka optu`eniot ne e vinoven. Vidi: Monteskie, O duhu zakona, Tom II,<br />
Filip Vi{nji}, Beograd, 1989, str. 233.<br />
63)<br />
Kaj postapkata "ispituvawe na mrtvi" se smetalo deka pokojnikot {to se nosel vrz<br />
grb so nekoj impulsiven pokret }e go ozna~i vinovnikot na svojata smrt. Vo ovaa<br />
smisla mo`elo dobro da poslu`i i gri`livoto poramnuvawe na zemjata vrz grobot, a<br />
nasokata vo koja }e se upati prvata mrvka {to }e se pojavi go ozna~uvala plemeto od<br />
kade poteknuva ubiecot. Vo toj slu~aj plemeto na `rtvata vedna{ poa|alo vo kaznen<br />
pohod za da ja izvr{i odmazdata. LÕvy-Bruhl, op. cit. str. 230.<br />
55
zaradi smiruvawe na bo`jiot gnev predizvikan od storenoto delo 64) .<br />
Vo ovaa tendencija na uni{tuvawe na prestapnikot se izrazuva{e<br />
spontana kolektivna reakcija predizvikana od nagonot za<br />
samoodr`uvawe i za~uvuvawe na religioznite ~uvstva, a seto toa ja<br />
ostvaruva{e ulogata na op{testvena za{tita.<br />
Za najte{ki oblici na ekscesni povedenija se primenuva{e i<br />
merkata li{uvawe od `ivot. Prekr{itelot na nepi{anite normi<br />
be{e prisilen da pomine niz koridor sostaven od negovite soplemenici<br />
koi {to vrz nego frlale kamewa se dotoga{ dodeka ne ja predizvikale<br />
negovata smrt. Od druga strana, za polesni ekscesni povedenija<br />
kolektivnata reakcija be{e pomalku stroga. Vo tie slu~ai se<br />
sveduvala na razni poni`uvawa kako {to se odzemawe na oru`jeto,<br />
prisiluvawe da se jade so ku~iwa namesto so drugite ~lenovi od<br />
zaednicata i drugi vidovi na op{t prezir ili na op{ta moralna osuda.<br />
Ne bila me|utoa retka ni primenata na poblagi oblici na telesno<br />
kaznuvawe.<br />
2. ODMAZDA<br />
Odmazdata e vtoriot vid na op{testvena reakcija protiv ekscesite<br />
{to se slu~uvale vo prvobitnata zaednica. Bez ogled na formata<br />
na svoeto javuvawe taa imala za{titna funkcija na opredeleni<br />
op{testveni celini. So nea neposredno se {titele ~lenovite na eden<br />
gens, bratstvo ili pleme od najte{kite povredi (ubistva, kra`bi,<br />
siluvawa, telesni povredi i sl.) naneseni od pripadnicite na drugi<br />
zaednici.<br />
Glavnite karakteristiki na odmazdata bile: izrazena<br />
instinktivnost, kolektivnost, nesrazmenost, nezastarivost i sakralnost.<br />
Izvorot na nejzinata instinktivnost i surovost proizleguva od<br />
nagonot za samoodr`uvawe. Odmazdata pretstavuvala kolektivna, a ne<br />
individualna reakcija za{to mo`e{e da ja izvr{i sekoj ~len na<br />
zaednicata na koja í pripa|a{e povredeniot 65) . Vo po~etokot ne postoe{e<br />
nikakva srazmenost me|u nanesenata povreda i zloto so koe se<br />
vozvra}a. Ne be{e individualiziran ni objektot na odmazdata taka<br />
{to mo`e{e da bide izvr{ena sprema bilo koj ~len od zaednicata na<br />
koja ñ pripa|a{e prestapnikot. Toa doveduva{e do otvoren sudir me|u<br />
64)<br />
"Prinesuvaweto na ~ove~ki `rtvi be{e vr{eno i pred nejzinata primena vrz<br />
zlostornicite. Koga kolektivnata opasnost go dostigna svojot vrv ~ovekovite bitija<br />
se vetuvaa kako `rtvi zaradi somilost na nebesnite sili i dobivawe nivna podr{ka"<br />
Hentig, von H, op. cit, str. 60.<br />
65)<br />
"Vo primitivnite zaednici" gentilnite drugari bile dol`ni da si pru`aat<br />
za{tita i pomo{ eden na drug osobeno pri odmazda poradi povreda nanesena od<br />
strana. Vo pogled na svojata sigurnost poedinecot se potpiral vrz za{titata na<br />
gensot i toa so pri~ina: koj bi go povredil nego bi go povredil celiot gens. Ottuka,<br />
od krvnite vrski na gensot, proizleguvala obvrska za krvna odmazda... Ako nekoj od tu|<br />
gens ubiel gentilen drugar, toga{ celiot gens bil obvrzan na krvna odmazda. "Engels,<br />
F. Poteklo porodice, privatnog vlasni{tva i dr`ave, Naprijed, Zagreb, 1973, str. 87.<br />
56
skaranite zaednici. Reagiraweto so nova na starata odmazda se<br />
pretvora{e vo borba za kolektiven opstanok {to naj~esto vode{e kon<br />
totalno istrebuvawe. Vo uslovi koga sekoj poedinec gi primal vo<br />
nasledstvo i neprijatelstvata na svoite srodnici odmazdata stanala<br />
neotu|ivo pravo {to se prenesuvalo od koleno na koleno. Toa parvo<br />
voedno zna~e{e i dol`nost koja {to ne smee da se zapostavi.<br />
Nemaweto dovolno sila da se izvr{i odmazdata pretstavuvalo golema<br />
navreda na bo`jata volja i zatoa liceto {to ne }e ja izvr{elo svojata<br />
obvrska moralo da gi trpi posledicite na prezirot i otfrlaweto od<br />
strana na svoite soplemenici. Odmazdata mo`ela da bide stvarna<br />
(koga se vr{ela vrz nejziniot pri~initel ili negovite srodnici) ili<br />
fiktivna (koga namesto ~ove~ka krv se prolevala krv od `ivotni). Do<br />
fiktivna odmazda doa|alo toga{ koga liceto {to ja izvr{ilo<br />
povredata ne bilo poznato, a istovremeno ne bila poznata ni negovata<br />
zaednica.<br />
Odmazdata postoe{e kako eksterna merka sprema inoplemenicite<br />
se do onoj moment koga zapo~na potisnuvaweto na krvnoto<br />
srodstvo na smetka na teritorijanoto povrzuvawe na lu|eto. Od toga{<br />
se javuva nejzino prisustvo i me|u ~lenovite na ista zaednica. So<br />
tekot na vremeto se javuvaat i prvite ograni~uvawa na po~etnata diva<br />
i nesrazmerna odmazda. Najprvin postepeno se stesnuval krugot na<br />
srodnicite na izvr{itelot na prestapot protiv koi e naso~ena odmazdata,<br />
a skoro ednovremeno se ograni~uva i brojot na licata za koi<br />
{to taa pretstavuva obrvrska. Natamo{no ograni~uvawa se javuva vo<br />
forma na talion ("oko za oko, zab za zab, krv za krv"). So voveduvaweto<br />
na talionot odmazdata postepeno se pretvora vo pravno<br />
regulirana ustanova koja se prenesuva i vo op{testvata so dr`avno<br />
ureduvawe 66) . Spored na~eloto na talionot osnovniot uslov za<br />
izvr{uvawe na odmazdata se sostoi vo toa vozvratenoto zlo da bide<br />
ednakvo na nanesenoto zlo. Ova na~elo koe podocna }e stane osnova za<br />
razvoj na eden mo{ne razgranet sistem na tn. ogledni kazni (simboli-<br />
~en talion) spored devizata: Per quod quis peccat per idem punitur 67) ,<br />
pomina niz tri razvojni fazi - primitiven, privatno-sudski i ~isto<br />
sudski talion. Primitivniot talion se sostoel vo toa {to<br />
povredeniot i negovata zaednica (rod, pleme) sami ja odmeruvale i<br />
66)<br />
Na~eloto na talionot za prv pat e propi{ano vo Hamurabieviot zakonik (okolu<br />
2000 godina pred na{ata era), a potoa se sre}ava vo Mojsieviot zakon (pome|u 1400 -<br />
1250 godina pred na{ata era), kako i vo rimskiot Zakon na XII tabli~ki (Lex<br />
duodecim tabulorum) izrazeno preku maksimata: Si membrum rupsit ni cum eo pacit, talio<br />
esto (Ako nekoj na drug mu skr{i ekstremitet pa so nego ne se spogodi, neka i toj nemu<br />
istoto mu go stori).<br />
67)<br />
Per quae paccat quis, per haec et torcaetur e samo drug oblik na ovaa maksima so<br />
napolno identi~na sodr`ina (So {to se gre{i so toa i da se strada). Toa so drugi<br />
zborovi zna~i naso~uvawe na efektot na kaznata kon onie delovi na teloto so koi e<br />
izvr{eno krivi~noto delo (ako e izvr{ena kra`ba da se otse~e rakata, za la`ewe,<br />
predavstvo ili krivokletstvo, da se otse~e jazikot, za {piona`a, vadewe na o~ite, za<br />
siluvawe - kastracija, itn, itn. Vakvite oblici na kaznuvawe vo literaturata se<br />
poznati pod nazivot "poetsko kroewe na pravdata".<br />
57
ostvaruvale satisfakcijata vo srazmer i na na~in {to bil dogovoren<br />
i voobi~aen vo opredelena sredina. Privatno-sudskiot talion go<br />
karakterizira u~estvoto na sudski organi, koi go utvrduvaat pravoto<br />
na povredeniot i opredeluvaat soodvetna srazmenost me|u nanesenata<br />
povreda i odmazdata, a izvr{uvaweto mu e prepu{teno na povredeniot<br />
i negovata zaednica. ^isto sudskiot talion e posledniot stepen od<br />
razvojot na ovoj sistem na vr{ewe odmazda a se sostoi vo toa {to<br />
utvrduva pravo na odmazda i ja izvr{uva vo prisustvo i pod nadzor na<br />
povredenata strana 68) .<br />
Natamo{nite ograni~uvawa na odmazdata }e proizlezat od<br />
voveduvaweto na noksalnata odgovornost, pravoto na azil i bo`jiot<br />
mir, no nejzinoto vistinsko napu{tawe i suzbivawe }e zapo~ne toga{<br />
koga razvojot na materijanite uslovi dovede do soznanieto deka e<br />
mnogu poadekvatno i pokorisno nastanatite konflikti da se re{avaat<br />
so davawe materijalna nadomest.<br />
3. KOMPOZICIJA<br />
Kompozicijata kako oblik na reakacija na storeniot prestap<br />
nastanuva vo tekot na natamo{niot razvoj na prvobitnata zaednica.<br />
Taa }e se javi toga{ koga poradi usovr{uvaweto na proizvodnite sili<br />
i podelbata na trudot zapo~na sozdavaweto na vi{ok na proizvodi<br />
{to gi nadminuva{e potrebite na plemeto. So toa se ostvari procesot<br />
na razmenata koja {to go pretpostavuva{e zbli`uvaweto na<br />
razli~nite plemiwa vrz principite na ekonomska nu`nost. Na<br />
sprotivstavenite plemiwa ne im be{e pove}e od korist da ja vr{at<br />
odmazdata tuku da gradat me|usebni odnosi {to ja ovozmo`uvaat<br />
razmenata. Za zacvrstuvawe na tie odnosi be{e potrebno vospostavuvawe<br />
na takva regulativa {to }e se zasnova vrz potesni vrski, sorabotka,<br />
zaemno po~ituvawe i doverba vo prometot na naturalnite<br />
dobra. Od dolgiot proces na sozdavawe takvi odnosi }e proizleze i<br />
kompozicijata (otkupnina, pomiruvawe) so koja pove}e ne se odi kon<br />
uni{tuvawe tuku kon izmiruvawe na skaranite strani preku nadomest<br />
na storenata {teta so davawe na opredeleni materijani dobra.<br />
Su{tinata na kompozicijata se sostoi vo toa {to storitelot<br />
na prestapot ili negovite soplemenici mu davale srazmeren nadomest<br />
na povredeniot ili na negovite soplemenici. Goleminata na toj<br />
nadomest se formirala po pat na obi~ajnite pravila ili so zaemen<br />
dogovor, no ponekoga{ mo`ela da bide izdejstvuvana i so borba.<br />
Sli~no kako i kaj odmazdata i kompozicijata vo po~etokot be{e<br />
vr{ena samo me|u istoplemenicite, a duri podocna i me|u samite<br />
srodnici.<br />
Vo po~etniot stadium od nejziniot razvoj isklu~ivo od voljata<br />
na o{teteniot rod, pleme ili semejstvo zaviselo i toa dali }e se<br />
prifati izmiruvawe so nadomest ili }e se pristapi kon odmazda. Toa<br />
68)<br />
Vidi: Jeli}, M. I, Krvna osveta i umir u Crnoj gori i Severnoj Arbaniji,<br />
Izdava~ka knji`arnica Gece Kona, Beograd, 1926, str. 6.<br />
58
e period na tn. dobrovolna kompozicija. Ako se re{ila na takov oblik<br />
na reakcija o{tetenata strana barala otkupnina koja {to prvobitno<br />
se sostoela od predmeti so posebna vrednost ili namena (na pr.<br />
oru`je), potoa vo predmeti {to slu`ele kako op{t ekvivalent vo<br />
procesot na razmenata i najposle vo pari. Pritoa e interesno deka za<br />
opredeleni sredini ne be{e tolku zna~ajno samoto materijano<br />
obe{tetuvawe. So ogled na potrebata da se odr`at ve}e<br />
vospostavenite me|uplemenski odnosi na sorabotka otkupninata<br />
ima{e simboli~no zna~ewe. Vo ovaa smisla se naveduva primerot na<br />
nekoi severnoamerikanski plemiwa kaj koi e obi~aj ubiecot da<br />
premine vo zaednicata na ubieniot kade {to }e go zazeme mestoto na<br />
`rtvata: stanuva ma` na vdovicata ili pak go usvojuvaat kako sin ili<br />
brat 69) . So toa se otstranuva prazninata nastanata so ubistvoto i se<br />
nadomestuva rabotnata sila. Sli~na na ova e i sostojbata so ritualniot<br />
obi~aj na izmiruvawe so predavawe na obi~na `elezna {ipka<br />
koja {to za opredeleni sredini ima{e mnogu pogolemo zna~ewe od<br />
samiot materijalen nadomest.<br />
So pojavata na dr`avata kompozicijata nema da ja zagubi svojata<br />
va`nost. Dr`avata bila zainteresirana za ovoj oblik na reakcija od<br />
dve pri~ini. Taa vo nego najprvin gledala prikladno sredstvo za<br />
ograni~uvawe na site vidovi odmazda. Od druga strana, {to e i<br />
pozna~ajno, kompozicijata ñ pru`ala mo`nost za izvlekuvawe opredelena<br />
korist preku zadr`uvawe na del od otkupninata. Ottamu i<br />
nejzinoto zacvrstuvawe kako prisilna merka (prisilna kompozicija).<br />
Dr`avata stanuva arbiter {to ja opredeluva visinata na otkupninata<br />
spored te`inata na storeniot prestap i se gri`i za nejzinata naplata<br />
i za svojata posredni~ka uloga zadr`uva del od istata. So jakneweto na<br />
dr`avnite organi toj del stanuva se pogolem i pogolem za vo<br />
opredelen moment da go zagubi karakterot na nadomest i se pretvori<br />
vo pari~na kazna.<br />
II. OP[TESTVENA REAKCIJA NA KRIMINALNITE<br />
POVEDENIJA<br />
So pojavata na dr`avata i pravoto op{testvenata reakcija<br />
sprema negativnite povedenija na ~ovekot }e zapo~ne da se ostvaruva<br />
so pomo{ na poseben aparat za prisilba (policija i sudstvo). Za{titata<br />
na dr`avata kako olicetvorenie na posebnite interesi na<br />
vladea~kata klasa stanuva glavna cel na taa prisilba. Vo nastojuvawe<br />
da se zadovolat prioritetnite interesi na izdvoeniot upravuva~ki<br />
sloj krivi~noto pravo dobiva posebna uloga {to se ostvaruva preku<br />
konstituiraweto na krivi~nite dela i voveduvaweto na kaznite koi<br />
{to zna~at su{tinska promena vo oblasta na op{testvenata reakcija.<br />
Poradi nivnata razorna naso~enost i pravna reguliranost ekscesnite<br />
povedenija stanuvaat krivi~ni dela, a soodvetno na toa nu`no se<br />
69)<br />
LÕvy-Bruhl, op. cit, str. 229.<br />
59
menuva i izgledot na porane{nite oblici na primitivnata reakcija.<br />
Osnovnata razlika me|u ekscesite na prvobitnata zaednica i<br />
kriminalitetot na klasnoto op{testvo le`i, vsu{nost, vo interesnata<br />
sfera {to se manifestira kako grupna ocenaka za vrednosta na<br />
napadnatite odnosi i dobra. I vo edniot i vo drugiot slu~aj se<br />
napa|aat ili zagrozuvaat interesite na celoto op{testvo 70) so taa<br />
razlika {to vo klasnoto op{testvo privilegiranite grupi im davaat<br />
posebno zna~ewe, a so ogled na toa i posebna za{tita na svoite<br />
interesi. Ottamu mo`e lesno da se izvede zaklu~ok deka op{testvenata<br />
reakcija vo prvobitnata zaednica se zasnova vrz srodni~ki i<br />
religiozni ~uvstva zaradi zaedni~ki opstanok i samoodr`uvawe. I<br />
reakcijata na klasnoto op{testvo se prezema zaradi opstanok na<br />
celoto op{testvo (bez nego, vsu{nost, i samata vladea~ka klasa ne bi<br />
mo`ela da opstane) no, toa go pravi preku prioritetna za{tita na<br />
vospostaveniot poredok {to go garantira zadovoluvaweto na nivnite<br />
tesno grupni i li~ni interesi. Nakratko, dodeka osnovnata cel na<br />
primitivnata op{testvena reakcija be{e da se odr`i kompaknosta na<br />
zaednicata i ramnopravnosta na nejzinite ~lenovi, nejzinata cel vo<br />
klasno podelenoto op{testvo e da se odr`i taa podelenost i neramnopravnosta<br />
na nejzinite pripadnici.<br />
Su{tinata na op{testvenata reakcija vo robovladetelskiot<br />
period mo`e da se sogleda od analizata na nejzinite formi sodr`ani<br />
vo odredbite na krivi~noto pravo kako na prvite (Vavilon, Egipet),<br />
taka i na podocne`nite dr`avi (Grcija, Rim) od ovoj period. Toa se<br />
parcijalni odredbi {to uka`uvaat na op{tiot nedostatok na krivi-<br />
~no zakonodavstvo, otsustvo na propisi so koi se reguliraat nekoi<br />
op{ti instituti na krivi~noto pravo, a nema ni cvrsto usoglasen<br />
sistem na krivi~ni dela i predvideni kazni. Od niv me|utoa, sepak<br />
mo`e da se sogleda eden {irok spektar na kaznivi povedenija so koi se<br />
naru{uva javniot red i religiozniot poredok. Slednata karakteristika<br />
{to mo`e da se izvle~e od ovie odredbi e deka niz predvidenite<br />
zabrani i zakani jasno se manifestira ve}e vospostavenata<br />
razlika me|u slobodnite lu|e i robovite vo pogled na nivnata krivi-<br />
~na odgovornost i za{titata na nivnata li~nost. Bitno e da se istakne<br />
i toa deka stanuva zbor za eden poredok vo koj {to dominira brutalna<br />
represija.<br />
Vo po~etniot stadium na feudalizmot 71) doa|a do izvesno vra}awe<br />
kon oblicite na reakcija {to bea primenuvani vo prvobitnata<br />
zaednica. Na prvo mesto se javuva odmazdata no, i kompozicijata so toa<br />
{to ovde za sekoe delo e to~no opredelena visinata na nadomestot<br />
(otkupninata) 72) . Odredbite za krivi~nite dela i kaznite bea<br />
70)<br />
Poinaku: Atanackovi}, D. <strong>Penologija</strong>, Nu~na knjiga, Beograd, 1988, str. 16.<br />
71)<br />
Periodot na feudalnite dr`avi nastanuva so padot na Rimskoto carstvo kon krajot<br />
na V vek i trae do izbuvnuvaweto na bur`uaskite revolucii od XVII i XVIII vek. Vo<br />
nego se razlikuvaat: raniot feudalizam (od V do XI vek), razvieniot feudalizam (od<br />
XI do XV vek) i periodot na raspa|aweto na feudalizmot (od XVI do krajot na XVII<br />
vek).<br />
72)<br />
Vidi: ^ejovi}, B. Krivi~no pravo, op{ti deo, Nau~na knjiga, Beograd, 1987, str. 13.<br />
60
sodr`ani vo pi{ani zbornici nare~eni leges barbanorum (narodni<br />
pravdi) kako op{ti kodeksi na obi~ajnoto pravo so koi vo opredelena<br />
mera bile opfateni i krivi~no pravni propisi 73) . Pokraj niv<br />
postoele i tn. kapitularii: zakoni {to bile noseni od samite kralevi<br />
i vo koi isto taka bila opfatena krivi~nopravnata regulativa.<br />
Kaznite za izvr{enite krivi~ni dela i vo ovoj period bile<br />
surovi i ne~ove~ni, a so ogled na klasniot karakter na feudalnite<br />
odnosi, osobeno drasti~no bile kaznuvani selanite {to gi napu{tale<br />
feudalnite posedi ili se krevale na vostanija. So pro{iruvaweto na<br />
svojata kaznena jurisdikcija vrz site, a ne samo vrz duhovnite lica, so<br />
posebna uloga vo oblasta na krivi~noto pravo se javila i katoli~kata<br />
crkva.<br />
Vo periodot na razvieniot feudalizam doa|a do potpolna<br />
podelenost na feudalnite dr`avi~ki vo ~ii ramki nu`no se sozdavaat<br />
partikularisti~ki propisi. So toj partikularizam }e bide povrzano i<br />
gubeweto na va`nost na varvarskite zakoni od prehodniot period i }e<br />
se pristapi kon recepcija na rimskoto gra|ansko pravo i krivi~no<br />
pravo. Najva`nata posledica od taa recepcija se ogleda vo<br />
zacvrstuvaweto na vinata kako osnova na odgovornosta: namesto<br />
objektivnata odgovornost (odgovornost samo vrz osnova na predizvikanite<br />
posledici) se voveduva subjektivna odgovornost (odgovornost<br />
zasnovana vrz vinata).<br />
Vo uslovi na neskrien oblik na eksploatacija ne samo {to<br />
postoi golema neednakvost vo kaznuvaweto (postoewe posebni sudovi<br />
vo zavisnost od polo`bata na obvinetiot i izrazena arbitrernost vo<br />
izreknuvaweto i odmeruvaweto na kaznite) tuku i golema disproporcija<br />
me|u storenoto krivi~no delo i izre~enite kazni. So formiraweto<br />
na specijalen sud za sudewe na ereticite od strana na papata<br />
Grgur IX kon krajot na XII vek i natamu jakne ulogata na kanonskoto<br />
krivi~no pravo, a so postojanoto pro{iruvawe na registarot na krivi~nite<br />
dela protiv religijata crkvata se javi kako najsilen za{titnik<br />
na feudalizmot. Na toj na~in sprema prestapnicite se primenuvale<br />
drasti~ni kazni koi i ovde naj~esto bea naso~eni protiv<br />
`ivotot i telesniot integritet na poedinecot, a se izvr{uvale na<br />
izvonredno surov na~in.<br />
Poradi ostriot sudir pome|u starite feudalni i novite<br />
bur`uaski op{testveni odnosi vo tekot na XVI i XVII vek se ostvaruva<br />
raspa|aweto na feudalnoto op{testvo. Toa e period koga celokupnata<br />
ostrica na op{testvenata represija e naso~ena kon selanecot<br />
bilo zatoa {to feudalcite nastojuvaat da gi soprat se po~estite<br />
vostanija, ili pak zatoa {to novata klasa - bur`uazijata nastojuva so<br />
site raspolo`ivi sredstva od nego da sozdade naemen rabotnik 74) .<br />
73)<br />
Me|u zbornicite zakoni od ovoj vid najpoznat i najzna~aen e sekako Lex Salicia<br />
izdaden vo Francija okolu 500-ta godina.<br />
74)<br />
Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena administracija,<br />
Beograd, 1978, str. 37. Od ovoj period inaku proizleguvaat najzna~ajnite izovri na<br />
krivi~noto pravo na sredniot vek. Toga{ se doneseni: Op{tiot germanski krivi~ni<br />
zakonik (Constitutio Criminalis Carolina) na Karlo V od 1532 godina, Kodeksot na Filip<br />
61
Kako {to mo`e da se zabele`i stanuva zbor za eden golem<br />
period {to so ogled na opredeleni zaedni~ki karakteristiki na<br />
op{testvenata reakcija protiv kriminalnite povedenija zapo~nuva<br />
nekade od ~etvrtiot milenium pred na{ata era i se zaokru`uva so<br />
raspa|aweto na feudalizmot kon krajot na XVII i po~etokot na XVIII<br />
vek. Su{tinata na tie karakteristiki spored koi javnata reakcija<br />
bitno se razlikuva od prvobitnata reakcija na prvobitnata zaednica<br />
mo`e da se izrazi niz slednive obele`ja na kaznite:<br />
1. Vo pogled na onoj {to ja primenuva kaznata e kolektivna<br />
za{to ja izvr{uva dr`aven organ vo imeto na site.<br />
2. Vo pogled na subjektot protiv koj e naso~ena taa e individualna<br />
za{to nastojuva neposredno da go pogodi storitelot na<br />
krivi~noto delo.<br />
3. Za vreme na celiot period na stariot i sredniot vek kaznata<br />
ima sakralen (verski) karakter bidej}i se zasnova vrz teolo{kata<br />
filozofija vgradena vo krivi~noto pravo. Spored taa filozofija<br />
ulogata na dr`avnite organi bila vo tolkava mera mistificirana so<br />
religiozni objasnuvawa poradi {to se smeta{e deka pravosudnata<br />
funkcija ne e ni{to drugo tuku samo dal od delegiranata bo`ja vlast.<br />
Vo tie ramki site onie {to go sproveduvale progonot, sudeweto i<br />
izvr{uvaweto na kaznite bea "bo`ji pratenici na zemjata".<br />
4. Od po~etnata nagonska i nesvesna reakcija kaznata se pretvori<br />
vo celesoobrazna svesna reakcija vo ~ija osnova le`i idejata za<br />
stradawe (odevawe) i zastra{uvawe. Toa se postignuva so odmazda koja<br />
od den na den se pove}e preo|a vo racete na dr`avata 75) .<br />
- Soglasno sakralizacijata na krivi~noto pravo izvr{itelot<br />
na nedozvolenoto delo vo prv red e vinoven zatoa {to go predizvikal<br />
gnevot na bogovite. Takviot gnev mo`e da se ubla`i edinstveno ako<br />
nekoj (dr`avata) vo imeto na ovie "~uvstvitelni nebeski su{testva"<br />
izre~e takva kazna {to spored intenzitetot na vozvratenoto zlo }e<br />
predizvika stradawe {to e srazmerno na storeniot grev. Samo ona<br />
stradawe {to spored svojata mera e ednakvo na storenata povreda<br />
mo`e da ja vospostavi bo`jata pravda. Spored toa odmazdata zasnovana<br />
vrz na~eloto na talionot so koj se racionalizira psihosocijalniot<br />
odnos me|u dvete zla, ili podobro re~eno se vospostavuva apsolutna<br />
ramnote`a me|u dvete stradawa, e osnovata od koja zavisi obemot na<br />
reagiraweto.<br />
- Kon stradaweto kako osnovna cel na kaznuvaweto, vo sredniot<br />
vek e pridodadeno i zastra{uvaweto. I za postignuvaweto na ovoj<br />
efekt na kaznata glaven instrument e odmazdata, me|utoa takva<br />
odmazda kaj koja poradi politi~kiot karakter na ovaa cel nu`no<br />
slabee, a ponekade duri i se gubi ulogata na talionskoto na~elo. Ako<br />
II {panskiot od 1566 godina, francuskata Kriminalna ordinansa od 1670, Zbirkata<br />
zakoni donesena vo Rusija od 1648, Bavarskiot krivi~en zakon (Codeks iuris Bavarici<br />
Criminalis) od 1751, avstriskiot krivi~en zakonik na Marija Terezija (Constitutio<br />
Criminalis Theresiana) od 1768 i pruskiot krivi~en zakonik od 1794 g.<br />
75)<br />
Vo ovoj period toa preo|awe nikoga{ ne e ostvareno do kraj, no, kako izrazena<br />
tendencija e nesomneno. Marjanovi}, \, op. cit, str. 18.<br />
62
preku zloto sodr`ano vo kaznata izvr{itelot na deloto gi po~uvstvuva<br />
samo onie posledici {to bile predizvikani kaj `rtvata, i ako pri<br />
toa izostane i pridru`noto dejstvo na kazneniot simbolizam,<br />
zastra{uva~kiot efekt na kaznata ni oddaleku nema da se ostvari. Za<br />
zastra{uvaweto ne e dovolno da se strada adekvatno na storenoto<br />
delo. Za zastra{uvaweto se bitni i nekoi drugi korelacii koi {to<br />
vodat podaleku od goloto opredmetuvawe na psihosocijaniot odnos<br />
sodr`an vo odmazdata so koja {to pokraj stradaweto se postignuva i<br />
satisfakcija na `rtvata i vospostavuvawe na naru{enata pravda. Za<br />
nego e od posebno zna~ewe baraweto za zgolemen intenzitet na<br />
vozvratenoto zlo i negovo egzemplarno manifestirawe (na javni mesta<br />
ili na mesta na koi {to bilo izvr{eno krivi~noto delo). Dr`ej}i se<br />
do tie na~ela zastra{uvaweto od ovoj period se temele{e vrz<br />
sfa}aweto deka so pomo{ na kaznata mo`at da se opomenat, upla{at i<br />
predupredat potencijalnite kriminalci da ne vr{at krivi~ni dela.<br />
5. Na krajot nu`no e posebno da se izdvoi i istakne u{te edno<br />
obele`je na kaznata {to e neraskinlivo povrzano so predhodnite<br />
karakteristiki. Toa e deka kaznata se odlikuva so osobena surovost i<br />
brutalnost vo izvr{uvaweto, so `estina {to ja nadminuva onaa od<br />
periodot na primitivnata zaednica.<br />
III. VIDOVI KAZNI VO STARIOT I SREDNIOT VEK<br />
1. ELIMINATORNI KAZNI<br />
Eliminatornite kazni otsekoga{ pretstavuvale najostar oblik<br />
na op{testvena reakcija vrz kriminalnite odnesuvawa. So nivna<br />
primena op{testvoto se osloboduva od prestapnikot i mo`nosta da se<br />
povtori negovoto delo na toj na~in {to mu go odzema `ivotot (smrtna<br />
kazna), ili pak go otstranuva, isklu~uva, eliminira takviot poedinec<br />
od svojata sredina (progonstvo, deportacija, pra}awe na galii).<br />
a) Smrtna kazna<br />
Smrtnata kazna se vbrojuva me|u najsurovite redovni sredstva<br />
na pravna za{tita od izvr{itelite na krivi~nite dela. Kako edna od<br />
najstarite i za ovoj period osobeno primenuvani vidovi na op{testvena<br />
reakcija taa bila predvidena za najrazli~ni krivi~ni dela 76) , a<br />
osobeno za zlostorstva protiv dr`avata (star vek) i zlostorstva<br />
76)<br />
Vo Hamurabieviot zakonik bile predvideni 60 krivi~ni dela, a od niv za 34 bila<br />
propi{ana smrtna kazna. Vidi: Davidovi}, D. Kriminologija, Vi{a {kola unutra{njih<br />
poslova, Beograd, 1973, str. 92. Taka na primer smrtnata kazna be{e predvidena za<br />
krivi~no delo kleveta, la`no svedo~ewe, prequba storena od strana na `enata,<br />
incest, nesovesno gradewe na objekti, razbojni{tvo i razni oblici na kra`ba,<br />
zatajuvawe i nekoi drugi krivi~ni dela protiv imotot. Ivo{evi}, D. Drevno ka`njavanje,<br />
JRKKP, Beograd, 1970/4, str. 701-702.<br />
63
protiv religijata i imotot (sreden vek). So ogled deka so nea se<br />
odzema ~ove~kiot `ivot kako ednokraten podarok od prirodata<br />
institucionaliziranoto ubistvo vo su{tina e ostra i surova odmazda<br />
bez ogled na subjektot {to ja primenuva i na~iniot na koj se izvr{uva.<br />
Vakvata realna konstatacija me|utoa, ne zna~i deka so raznovrsnosta<br />
na izvr{uvaweto ne mo`e da se vlijae vrz intenzitetot na taa<br />
surovost. Naprotiv, niz konkretniot na~in na izvr{uvawe mo`e da se<br />
manifestira takva svirepost, bezobyirnost i ne~ove~nost so koi<br />
mnogu ~esto se nadminuvaat granicite na fantazijata i majstorstvo<br />
duri i na najsvirepite zlostornici. Toa se postignuva so primena na<br />
brojni tehniki {to bile ve{to sro~eni da predizvikaat golemi<br />
fizi~ki i du{evni bolki, maki i stradawa, i toa {to e mo`no podolg<br />
period pred nastapuvaweto na smrtta. Vo na~inot na izvr{uvaweto na<br />
ovie kazni mo{ne silno e prisuten i vtoriot element na kaznuvaweto<br />
- intimidacijata. Nejzinoto ostvaruvawe e osobeno vidlivo vo<br />
prolongiraniot na~in na primenetata surovost. Imeno, so smrtta na<br />
zlostornikot skoro nikoga{ ne zavr{uval ritualot na pogubuvaweto.<br />
Dopolnitelnoto egzemplarno iz`ivuvawe od tipot na besewe na<br />
le{ot na osudenikot do negovoto raspa|awe treba{e da go zgolemi<br />
stravot kaj narodot i da poslu`i kako "zdrav primer" za nezdravi<br />
odnesuvawa. Vo toj kontekst eliminacijata na poedinecot zaradi<br />
osloboduvawe od opasnosta na negovo povtorno vr{ewe na krivi~ni<br />
dela dobiva skoro periferno zna~ewe.<br />
Dokolku sakame da dobieme pribli`en vpe~atok za ~uvstvitelnata<br />
surova stvarnost vo vrska so izvr{uvaweto na smrtnite kazni<br />
od ovoj period se ~ini neophodno da uka`eme barem na del od taa<br />
stvarnost. Takviot opis me|u drugoto e potreben za da se zabele`i i<br />
eden skoro nespomnat abolicionisti~ki argument koj i pokraj<br />
istoriskata nadminatost na fakti~kite sostojbi ostanuva zna~aen<br />
indikator za varietetot na zloto {to mo`e da go izmisli "dobriot<br />
~ovek" kako veren pripadnik i za{tnik na interesite na dr`avnata<br />
vlast. Su{tinata e vo toa {to sozdadenoto "bogatstvo" na formite za<br />
izvr{uvawe na smrtnata kazna vo golem obem go nadminuva spektarot<br />
na ideite za odzemawe na tu| `ivot sozdaden od samite zlostornici.<br />
Besewe. Beseweto bilo naj~esto upotrebuvano skoro kaj site<br />
narodi od ovoj period. Vo po~etokot osudenite lica bile beseni na<br />
sekoe drvo {to se nao|alo vo okolinata, a ne{to podocna i vrz porti,<br />
povisoki kuli i vrz specijano podeseni stolbovi. Kako poseben na~in<br />
na besewe vo istorijata na stariot Istok, Grcija i Rim se sre}ava i<br />
ona {to se vr{elo na krst so glavata na osudenikot nadolu ili nagore.<br />
Stanuva zbor za edno od najma~nite vidovi besewa za{to vo tie slu~ai<br />
smrtta ne nastapuvala vedna{ poradi zadavuvawe, tuku poleka zaradi<br />
glad, `ed i raznovidni izma~uvawa. Kaj onie narodi {to go prifatile<br />
hristijanstvoto ovoj na~in na besewe ne be{e vo upotreba zaradi<br />
svetiot spomen na raspnatiot Isus.<br />
Kaj mnogu narodi od sredniot vek vladeelo uveruvawe deka<br />
beseweto e pote`ok i posramen oblik na izvr{uvawe na smrtnata<br />
kazna od otsekuvaweto na glavata koe {to tokmu zatoa be{e razervirano<br />
za osudenicite od privilegiranite sloevi. So cel da se zgolemi<br />
64
sramot pri beseweto evreite i starite germani osudenicite na smrt<br />
gi besele zaedno so dve ku~iwa ili gi nakituvale so predmeti pogodni<br />
da predizvikaat potsmev. Od ovoj period e poznato deka i od<br />
viso~inata na besilkata zavisela goleminata na predizikanoto<br />
poni`uvawe.<br />
Odsekuvawe na glavata. Za ovoj mo{ne star i ~esto<br />
upotrebuvan na~in na izvr{uvawe na smrtnata kazna bile koristeni<br />
me~ i sekira. Nestru~noto baratawe so ovie sredstva pretstavuvalo<br />
vistinsko izma~uvawe na osudenikot zaradi proma{eniot ili neprecizniot<br />
udar od strana na xelatot koj ponekoga{ ni po desetina udari<br />
nemo`el da ja zavr{i svojata dobro platena rabota.<br />
Ubistvo vo arena. Od stariot Rim poznato e pu{taweto na bik<br />
vo arena kade {to so ja`e vrzaniot osudenik se podigal pri sekoj<br />
nalet na razbesnetoto `ivotno se do onoj moment dodeka toa bilo<br />
zabavno za publikata, a potoa se ostaval da bide nadenet na negovite<br />
rogovi. So imeto na Karpofor e povrzana i idejata za izvr{uvawe na<br />
smrtna kazna so predhodno siluvawe na osudenikot 77) . Osudeni~kite na<br />
smrt pred vleguvaweto vo arenata najnapred bile {tipeni, plukani,<br />
tepani i na drug na~in tormozeni od strana na nasobranata publika.<br />
Takvite nesre}ni `eni potoa se vrzuvale za da bidat siluvani od<br />
posebno ~uvani i dresirani `ivotni, a dokolku ostanele vo `ivot<br />
bile prepu{tani na rastrgnuvawe od divi `ivotni. Na sli~en na~in<br />
stradale i ma{kite zlostornici vo poznatite gladijatorski borbi.<br />
Gladijatorskite borbi vo Rim zapo~nale u{te vo III vek pred<br />
n.e., a svojot vrv go dostignale vo I i II vek od na{ata era. Vo po~etokot<br />
se odr`uvale na glavniot plo{tad Forum so najmalku deset gladijatori.<br />
Podocna se premestile vo Circus Maximus 78) i Coloseum 79) .<br />
Prireduva~ite na ovie krvavi igri kupuvale sna`ni i spretni robovi,<br />
voeni zarobenici i kriminalci i im gi iznajmuvale na vladetelite i<br />
ambicioznite politi~ari vo ~ija ~est se zabavuval narodot.<br />
Gladijatorite kriminalci bile nare~eni anabati. Tie obi~no ne bile<br />
ve{ti vo me~uvawe (gladius-me~) pa vo arenata morale da poka`at<br />
posebna hrabrost i izdr`livost ako sakale da ostanat `ivi do slednata<br />
borba koja se prireduvla ve}e naredniot den. Na onie {to vo tie<br />
borbi bile te{ko povredeni so golem ~ekan u{te vo samata arena im<br />
se sma~kuvala glavata, a nivnite tela potoa im bile prodavani na<br />
kasapi koi so niv gi hranele divite `ivotni 80) . Zaradi zgolemuvawe na<br />
77)<br />
Za Karpofor koj bil Bastijarum (trener na divi `ivotni za borba i siluvawe vo<br />
arena) i Venator (~ovek kaj vo arena se bori so divi `ivotni). Vidi: Mannix, P, D. Oni<br />
moraju umrijeti, August Cesarec, Zagreb, 1976, str. 66-69.<br />
78)<br />
Circus Maximus mo`e{e da primi 385.000 posetiteli. Toa e najstara arena vo Rim<br />
izgradena vo 530 god. pred n.e. vo oblik na bukvata U. Nekolku pati bila spaluvana do<br />
temel, no po sekoj po`ar bila povtorno obnovuvana. Vidi: Ibid, str. 10, 13 i 53.<br />
79)<br />
Coloseum bil izgraden so golema pomo{ na evreite koi bile zarobeni po padot na<br />
Erusalim vo 72 god. pred n.e. Se pretpostavuva deka vrz ovaa gradba rabotele 12.000<br />
evrejski zarobenici koi potoa bile pogubeni vo ~est na najzinoto otvorawe. Vidi:<br />
Ibid, str. 100.<br />
80)<br />
Vidi: Ibid, str. 86-87.<br />
65
interesot za ovie borbi gladijatorite morale da se borat i protiv<br />
slonovi, leopardi i drugi `ivotni 81) . A koga i toa ne bilo dovolno se<br />
izmisluvale drugi vidovi na smrt vo arena 82) .<br />
Ubistvo na trkalo. Za ovoj na~in na izvr{uvawe na smrtnata<br />
kazna bile koristeni dve vkrsteni gredi pricvrsteni vrz osovina koja<br />
{to im ovozmo`uvala da se vrtat. Osudenikot se vrzuval za gredite na<br />
koi na kratko rastojanie bile napraveni pove}e vdlabnatini. Pritoa<br />
xelatot so `elezna {ipka vo pravoagolna forma udiral vrz racete i<br />
nozete na raspnatiot osudenik i toa na onie mesta {to se nao|ale nad<br />
vdlabnatinite od gredata. Na toj na~in gi kr{el koskite me|u<br />
zgolbovite od ekstremitetite. Postapkata zavr{uvala so dve-tri<br />
udari vrz stomakot i kr{ewe na ki~mata. Na krajot vinovnikot se<br />
ostaval da umre vo polo`ba vo koja peticite mu go dopirale temeto.<br />
Ovoj na~in na izvr{uvawe bil koristen vo Rim od vremeto na<br />
carstvoto. Identi~no bile kaznuvani i ubijcite od zaseda vo<br />
Germanija, a pokraj niv vo Francija bile kaznuvani i patnite razbojnici.<br />
Po~etocite na negovata primena vo Rusija datiraat od vremeto<br />
na vladeeweto na Petar I vo XII vek, a vo Srbija bil prisuten duri do<br />
sredinata na XIX vek 83) .<br />
Varewe vo mast, katran i dr. Osudenikot se staval vo kotel<br />
kade {to postepeno se zagrevala mast, katran, voda, vino i druga<br />
te~nost do nejzino zovrivawe. Na toj na~in bile vareni do smrt<br />
ubijcite na svojot tatko, blizok srodnik ili gospodar, no i za upotreba<br />
na falsifikuvani dokumenti i kovawe la`ni pari (Germanija,<br />
Francija) ili pak, za predavstvo (Rusija) 84) .<br />
Rastegnuvawe i ~ere~ewe. Rastegnuvaweto i ~ere~eweto bile<br />
~esti na~ini na izvr{uvawe na smrtnata kazna vo skoro site evropski<br />
zemji. Naj~esto se primenuval za obid za ubistvo, navreda na vladetelot<br />
ili za predavstvo. Osudenikot se vrzuval za racete i nozete i vo<br />
opredelena mera se zategnuval so pomo{ na kowi. Vo taa polo`ba mu<br />
se otsekuvale delovi od teloto, a vo sozdadenite rani se turivalo<br />
v`e{teno olovo, maslo, smola i sulfur. Potoa se vrzuvale i drugi<br />
delovi od teloto (glavata, genitaliite i dr.) za pove}e kowi {to se<br />
prisiluvale na posilno zategawe. Koga kowite }e povle~ele so seta<br />
sila otkinatite delovi letale na site strani, a potoa se sobirale i<br />
81)<br />
Vidi: Ibid, str. 113.<br />
82)<br />
Poznati se: vle~ewe so kola na `eni koi potoa bile ostavani da bidat rastrgnati<br />
od divi `ivotni, spaluvawe na loma~a, kastrirawe, raspnuvawe na krst od kade {to<br />
teloto na osudenikot bilo raspar~uvano od me~ki, frlawe na osudenik od visoka<br />
kupola so prika~eni krilja {to trebalo da asocira na Dedal, vrzuvawe za opa{ na<br />
bik, vrzuvawe za teloto na osudenikot v`e{teni metalni plo~i, kinewe na delovi od<br />
teloto so v`e{teni kle{ti, vrzuvawe za `elezno sedi{te pod koe se potpaluvl silen<br />
ogan itn. itn. Pove}e za toa: Ibid, str. 140, 148, 169.<br />
83)<br />
Kistjakovski A, F. Ispitivawe o smrtnoj kazni, [tamparija Dositej Obradovi},<br />
Beograd, 1910, str. 272-273.<br />
84)<br />
Ibid, str. 272.<br />
66
spaluvale 85) .<br />
Spaluvawe. Spaluvaweto na osudenikot e poznato u{te kaj<br />
starite evrei, grci i rimjani za opredeleni dela protiv polniot<br />
moral, paricid i nekoi dela protiv dr`avata i religijata (navreda na<br />
veli~estvo, kra`ba na sveti predmeti, simonija, vol{ebni{tvo i dr.).<br />
Vo skoro site evropski zemji od sredniot vek spaluvaweto be{e<br />
specijalna kazna za ereticite i ve{terkite kako i za site drugi<br />
prestapi za ~ie sudewe be{e nadle`en duhovniot sud (prequba, pederastija<br />
i sl.). Osudenikot naj~esto oble~en samo vo ko{ula, predhodno<br />
natopena vo sulfur, bil vrzuvan so sinxiri nad zapalen ogan. Zaradi<br />
zgolemuvawe na makite na osudenikot ponekoga{ se stavale i zapalivi<br />
predmeti vo skrienite delovi od negovoto telo.<br />
Zakopuvawe vo zemja. Vo Grcija i Rim no i kaj opredeleni<br />
narodi od srednovekovieto bilo prisutno zakopuvaweto na `ivi<br />
osudenici vo zemja. Na toj na~in naj~esto bile zakopuvani `eni zaradi<br />
ubistvo ili prequba. Samiot ~in na izvr{uvaweto bil raznovrsen:<br />
potopuvawe vo kal ili drugi ne~istotii, zatrupuvawe vo ve}e<br />
prigotven grob, zatrupuvawe vo iskopana jama vo koja se ostaval mal<br />
otvor niz koj mo`elo da se dava hrana so cel za podolgo odr`uvawe vo<br />
`ivot na osudenikot i zgolemuvawe na negovite maki i stradawa itn.<br />
itn. Mo{ne ~est bil i na~inot pri koj osudenikot so vrzani race se<br />
zakopuval vo verikalna polo`ba taka {to samo glavata da mu ostane<br />
nad zemjata. Vo takva polo`ba bil ostavan bez hrana i voda pod<br />
postojana prismotra do nastapuvaweto na smrta (Rusija). Na sli~en<br />
na~in bile zakopuvani i osudenicite vo isto~nite zemji so taa<br />
razlika {to potoa im se ostavale na grablivite `ivotni. Vo nekoi<br />
slu~ai glavata na osudenkot bila prema~kuvana so slatki te~nosti<br />
zaradi razoruvawe od razni insekti.<br />
Davewe vo voda. Poznato e deka vo izvr{uvaweto na opredelena<br />
telesna kazna osudenikot vo Rim bil so{ivan vo vre}a zaedno so<br />
ma~ka, majmun i zmija i potoa frlan vo nekoja reka. Za vreme na<br />
vladeeweto na car Petar vo Rusija osudenite lica bile ~uvani dodeka<br />
rekata ne ja prekrie mraz za da bidat nurnati pod nego 86) .<br />
Nabivawe ili proboduvawe so kolec. Kaj starite germani<br />
`rtvata na krivi~noto delo siluvawe gi zadavala prvite tri udari<br />
vrz kolecot so koj se proboduvale gradite na zlostornikot, a ostantite<br />
udari mu bile prepu{tani na profesionalen xelat 87) . Nabivaweto<br />
ili proboduvaweto so kolec e poznato i vo Hamurabieviot zakonik,<br />
kako i mnogu podocna vo Indija, Rusija, Turcija i mnogu drugi zemji.<br />
Spored nekoi podatoci ovoj na~in na izvr{uvawe na smrtnata kazna vo<br />
85)<br />
Poznato e na primer deka na ovoj na~in e izvr{ena smrtnata kazna vrz Rober<br />
Damian koj vo 1757 godina se obidel da go ubie kralot Luj XV. Nemu mu bea vrzani<br />
racete i nozete za ~etiri kowi koi i pokraj seta sila ne mo`ele da mu go rastegnat<br />
teloto. Od tie pri~ini be{e potrebna pomo{ od xelatot koj so no` gi zasekuval<br />
delovite {to ne mo`ele da se otkinat.<br />
86)<br />
Kistjakovski, A, F. op. cit, str. 275.<br />
87)<br />
Ibid, str. 276.<br />
67
[vajcarija bil ukinat vo 1399 godina, a daveweto vo 1615 godina 88) .<br />
Od ovoj period se poznati i slednive na~ini na izvr{uvawe na<br />
smrtnata kazna: ubistvo so frlawe od viso~ina (Sparta, Rim i nekoi<br />
germanski narodi), izvlekuvawe na crevata 89) , smrt so derewe na<br />
ko`ata 90) , so zalivawe na grloto so vrelo olovo (Rim, Indija, Rusija,<br />
Germanija), gazewe na glavata na osudenikot od slon ili kowi (Indija,<br />
Makedonija od vremeto na Filip i Aleksandar), ubistvo so glad 91) ,<br />
udar so te`ok ~ekan vrz glavata (Afrika), soyiduvawe, truewe<br />
(Egipet, Grcija, Rim), so primena na "[kotska devojka" (specijana<br />
sprava mnogu sli~na na gilotiwata {to vo [kotska se primenuvla od<br />
1581 godina za pogubuvawe na pripadnicite na plemstvoto) ili<br />
"Deloie" (sli~na sprava {to se primenuvla vo Francija i Holandija od<br />
1744 godina), so gu{ewe vo ~ad, so pretepuvawe do smrt, so primena na<br />
Garota 92) , ~amec bez krma 93) , pe~ewe 94) , kamenuvawe (osobeno kaj<br />
isto~nite narodi) 95) , so se~ewe `iv ~ovek spored opredelen ritual 96) ,<br />
88)<br />
Hovard, D, L, The Englich Prisons (Their Past And Their Future), Vutler And Thaner,<br />
LTD, London, 1960, str. 5.<br />
89)<br />
Vo Germanija na ovoj na~in bila izvr{uvna kaznata sprema kradcite na zemjodelski<br />
alati kako i onie {to simnuvale kora od drvjata. Vo jugozapadna Rusija takva kazna se<br />
izvr{uvala za kra`ba na p~eli. Samoto izvr{uvawe se sostoelo vo toa {to od<br />
rase~eniot stomak na osudenikot se izvlekuvalo crevo i so klinec se zakovuvalo za<br />
nekoe drvo. Potoa osudenikot bil prisiluvan da se vrti okolu drvoto dodeka ne<br />
nastapela smrt. Vidi: Kistjakovski A, F. op. cit, str. 276.<br />
90)<br />
Spored nekoi predanija persiskiot car Kembie naredil negoviot vrhoven sudija<br />
Sikin `iv da se odere poradi potkup, a od negovata ko`a da se napravi navlaka za<br />
sudskata masa. Vidi: Petrovi}, P. Problemi smrtne kazne i wenog izvr{ewa,<br />
Beograd, 1938, str. 49.<br />
91)<br />
Zaradi zgolemuvawe na stradaweto pred osudenikot na smrt so glad vo Grcija se<br />
postavuvale trpezi so ubavi jadewa.<br />
92)<br />
Garota e `elezna ogrlica so {ipki postaveni od vnatre{nata strana. So stegaweto<br />
na ogrlicata se stegal vratot na vinovnikot. Se upotrebuvala vo [panija do 1931<br />
godina.<br />
93)<br />
Osudenikot se staval vo ~amec bez hrana, vesla, edra i krma i se vturnuval da plovi<br />
po moreto ili po Volga. Ponekoga{ osudenikot se vrzuval ili okovuval za samiot<br />
~amec.<br />
94)<br />
Spored eden so~uvan dokument vo 1712 godina vo Wujork bila izre~ena osuda nad<br />
eden crnec "da bide pe~en na logorski ogan za da podnesuva maki vo traewe od 8 do 10<br />
~asa, i da prodol`i da se pe~e na takov ogan dodeka ne bide mrtov i pretvoren vo<br />
pepel". Navedeno spored Kup~evi}-Mla|enovi}, R. op. cit, str. 41.<br />
95)<br />
"Potekloto na kaznata kamenuvawe treba da se bara vo dlabokoto minato na<br />
Orientot. Za brakolomstvo - povreda na telesniata vernost, spored Koranot e<br />
propi{ana kazna kamenuvawe. Prestapite protiv brakot i seksualniot moral spored<br />
Biblijata se zakaneti so kamenuvawe. Za prequba i siluvawe vo Izreal kaznata e<br />
kamanuvawe". Stojanovi}, P. Tragovi kazne kamanovanjem u Crnoj Gori", JRKKP, Beograd,<br />
1976/2, str. 194.<br />
96)<br />
Osudenikot napolno gol se vrzuval za mramorna masa. Xelatot nosel torba so<br />
no`evi na koi stoele razni natpisi {to uka`uvale na nivnata specijana namena. Eden<br />
no` bil namenaet za vadewe o~i, drug za odsekuvawe nokti, tret za otsekuvawe na<br />
68
so skokotkawe, kasnuvawe od osi 97) itn. itn.<br />
Dosega navedovme deka smrtnata kazna od ovoj period gi nosi<br />
slednive karakteristiki: taa e najstar i najte`ok vid na op{testvena<br />
reakcija {to se primenuvala za brojni i najrazli~ni krivi~ni dela i<br />
deka se rabotelo za ostra i surova kazna naso~ena kon eliminirawe na<br />
storitelot i zastra{uvawe na okolinata. Kon ovie karakteristiki<br />
treba da se dodade i toa deka taa ~esto bila kombinirana so drugi<br />
vidovi kazni {to doveduvale do intenzivno stradawe i obes~estuvawe<br />
na storitelot, kako i toa deka vo toa vreme bila masovno primenuvana<br />
osobeno vrz pot~inetite sloevi na naselenieto. Vo taa smisla vo<br />
literaturata se zabele`uva deka germanskiot pravnik Karpcov od XII<br />
vek se gordeel so toa deka samiot izrekol 20.000 smrtni presudi. Spored<br />
zborovite na Gabriel Tard, arhivite na {panskata inkvizicija<br />
uka`uvaat deka pove}e od 300.000 lica bile osudeni na smrt ili na<br />
do`ivotno veslawe na galii samo vo periodot od XV do XVI vek.<br />
^esto se citira i podatokot deka vo vremeto na Henrih VIII vo<br />
Anglija bile obeseni 72.000 lica za krivi~no delo kra`ba 98) .<br />
b) Progonuvawe i deportacija<br />
1. Progonuvaweto, kako {to ve}e vidovme, be{e ~esto<br />
primenuvana merka vo primitivnite zaednici. So ogled na uslovite vo<br />
koi se ostvaruva{e otstranuvaweto od zaednicata zna~e{e isto {to i<br />
smrtnata kazna. Nejzinata primena nema da is~ezne nitu so<br />
nastanuvaweto na dr`avata. Vo novite op{testveni uslovi }e stane<br />
kazna {to ja poznavale duri i najstarite zakoni (Hamurabieviot,<br />
Mojsieviot i dr.). Ovoj vid kazna be{e poznat i vo Atina (ostrakizam)<br />
99) i vo pove}e drugi zemji od robovladeteskiot period. Vo<br />
stariot Rim progonuvaweto (interdicitio aquae et ignis) mo`e{e da pretstavuva<br />
zabrana na vleguvawe vo Rim ili proteruvawe na ostrovite<br />
na jugot na Italija, i toa do`ivotno ili samo na opredeleno vreme.<br />
2. Po izvesen podolg period na zaborav, progonuvaweto so koe<br />
se opredeluva{e novo mesto na `iveewe na osudenicite so privremena<br />
ili trajna zabrana na vra}awe vo svojata zemja povtorno se javi vo XV<br />
vek vo forma na deportacija. Deportacijata ne e nova kazna za{to<br />
race, ~etvrt za otsekuvawe na polovite organi itn. itn. Kistjakovski, A. F, op. cit, str.<br />
274.<br />
97)<br />
Izvr{uvaweto na smrtnata kazna so kasnuvawe ili poto~no so zabivawe na osilo<br />
vo teloto na osudenikot od ovie insekti bilo poznato vo Hanover. Podocna se<br />
pominalo i na kasnuvawe od mravki i muvi za{to na toj na~in doa|alo do pobavno<br />
umirawe, a so toa i do pogolema zabava za gleda~ite. Vidi: Milutinovi}. M, op. cit, str. 14.<br />
98)<br />
Vidi: Marks, K, Kapital, BIGZ, Beograd, 1971, str. 526 i Jankovi}, I, Smrt u prisustvu<br />
vlasti, Istra`iva~ko izdava~ki centar SSO Srbije, 1985, str. 84.<br />
99)<br />
Spored Monteskie ostrakizmot ne bil kazna tuku ~esen obi~aj so koj se<br />
doka`uva{e blagosta na vlasta"za{to so nego na slavnite lu|e im se dava{e mo`nost<br />
da stanat u{te poslavni". Vidi: Monteskie, O duhu zakona, Tom II, Filip Vi{nji}, Zagreb,<br />
1989, str. 189.<br />
69
nejzinata su{tina e isto {to i vakvoto progonstvo so taa razlika {to<br />
vo nea naglaseno doa|a do izraz potrebata od naseleuvawe na<br />
novoosvoenite teritorii preku vnesuvawe na elementi na masovnost i<br />
trajnost vo ovaa merka. Nabrzo vakvite deportacii }e bidat<br />
kombinirani so zatvorawe na osudenicite i nivna prisilba kon<br />
vr{ewe fizi~ka rabota. Po opredelen vremenski period osudenite<br />
lica povtorno se zdobivale so sloboda no, so ogled na kolonizatorskite<br />
nameri vtkaeni vo celta na kaznata, nemale pravo na<br />
vra}awe vo sopstvenata zemja. Od vakvata povrzanost so zatvoraweto<br />
koe {to ~esto be{e vremenski opredeleno ne treba me|utoa, da se<br />
izvlekuva zaklu~ok za nejzinata identi~nost so kaznata li{uvawe od<br />
sloboda. Su{tinata na deportacijata e eliminacija na osudenoto lice<br />
od opredelena dr`ava {to bilo motivirano od bezbednosni pri~ini<br />
sprema sopstvenata, i kolonizatorski nameri sprema novata<br />
teritorija. Vo onie slu~ai koga zatvoraweto bilo od traen karakter<br />
(do`ivotno) deportacijata ne e ve}e samostojna kazna tuku se transformira<br />
vo eden specifi~en oblik na kazna li{uvawe od sloboda.<br />
Deportacijata stanuva samo oblik na zatvorska kazna so momentot na<br />
nejzinata primena kako zamena na smrtnata kazna za opredeleni politi~ki<br />
delinkventi. Toga{ edinstvenata razlika od drugite kazni<br />
li{uvawe od sloboda se sostoe{e vo toa {to ovaa do`ivotna kazna se<br />
izvr{uva vo ve}e postoe~kite kolonii. Na toj na~in se onevozmo-<br />
`uva{e bilo kakov dopir na osudenikot so negovite politi~ki<br />
privrzanici.<br />
Prvite za~etoci na deportacijata kako kazna gi sre}avame vo<br />
Portugalija i [panija. U{te vo po~etokot na XV vek osudenicite i<br />
skitnicite Portugalija gi ispra}a{e vo Brazil i Angola. Toa go<br />
prave{e i [panija kon krajot na istiot vek vo rudnicite vo<br />
Hispanol.<br />
So izrazeni kolonizatorski nameri deportacijata se javuva i<br />
vo Holandija vo periodot me|u XVI i XVII vek. Holandskite osudenici<br />
bea ispra}ani vo Isto~na Indijana.<br />
Deportacijata vo Anglija e vovedena vo 1597 godina i sÒ do<br />
sredinata na minatiot vek pretstavuva{e dominantna kazna vo najziniot<br />
pravosuden sistem. Po~etokot na najzinata za~estena primena se<br />
vrzuva so koloniziraweto na Severna Amerika (Virxinija). Deportiranite<br />
lica bile prodavani za potrebite na farmite kako rabotna<br />
sila {to bila iskoristuvana za vreme od 7 do 14 godini, a potoa<br />
sleduvalo nivno osloboduvawe. [tom }e pristignel angliski brod so<br />
osudenici na samoto pristani{te se odr`uvalo javno naddavawe pred<br />
ogromna masa na kupuva~i. So ogled na golemata pobaruva~ka po~etnata<br />
cena za eden deportirec bila mo{ne visoka (20 funti). Zaradi<br />
skapo platenata rabotna sila amerikanskite doselenici se trudele do<br />
maksimum da ja iskoristat, a so toa `ivotot na osudenicite stanuval<br />
mnogu te`ok. Se pretpostauva deka na ovoj na~in vo Amerika bile<br />
deportirani i prodadeni kako stoka okolu 100.000 lica osudeni za<br />
najrazli~ni prestapi, dol`nici, skitnici i drugi lica so nemoralno<br />
i somnitelno povedenie.<br />
Vo 1776 godina angliskata vlada bila prisilena da go sopre<br />
70
vakvoto deportirawe. Brojnite sudiri, otpori i nepriliki predizvikani<br />
od revolucionernite dvi`ewa od vremeto na amerikanskata vojna<br />
za nezavisnost kako i voveduvaweto na crne~koto ropstvo, so {to se<br />
namali cenata na rabotnata sila i pobaruva~kata za angliskite<br />
otpadnici, bea glavnata pri~ina za toa. Toa go postavi problemot na<br />
nivnoto smestuvawe vo postoe~kite prepolneti angliski zatvori.<br />
Zatoa se napravi obid so ispra}awe pomal broj zatvorenici vo Afrika<br />
{to ostana neuspe{en za{to ovie lica izumrele kako posledica na<br />
tropskite bolesti. Ottamu se pristapi kon sozdavawe novi zatvori, no<br />
poradi otsustvoto na dovolno sredstva i vreme za nivna izgradba za<br />
taa cel }e poslu`at starite brodovi {to bile isfrleni od upotreba.<br />
Ovie brodovi-zatvori vedna{ bile usidreni na mesta vo ~ija blizina<br />
imalo potreba od vr{ewe javni raboti. Takva rabota me|utoa, retko se<br />
nao|ala. Onamu pak kade {to ja ima{e be{e mnogu te{ka i<br />
poni`uva~ka 100) , a nejzinoto nesovesno izvr{uvawe ili odbivawe be{e<br />
sekoga{ sledeno so brutalno telesno kaznuvawe. ^estoto<br />
kam{ikuvawe i stavaweto vo okovi bea forma na voobi~aena reakcija<br />
i za ostanatite povredi na re`imot {to vladee{e na ovie brodovi. Od<br />
druga strana vo improviziranite nenormalni smestuva~ki uslovi<br />
vladee{e takva prenatrupanost i nehigiena {to neizostavno vode{e<br />
kon razni zarazni bolesti. Ne izostanuva{e i moralnata ili tn.<br />
kriminalna zaraza za{to site kategorii zatvorenici (bez ogled na<br />
polot i vozrasta) sekoga{ bea smestuvani zaedno na mnogu mal<br />
prostor. Za izbegnuvawe na del od tie posledici vlasta be{e<br />
prisilena da osposobi eden poseben brod (brodot Euriyalis) za<br />
smestuvawe samo na maloletni osudenici.<br />
Brodovite-zatvori bea privremeno re{enie do iznao|aweto<br />
novi mo`nosti za deportacija. Novata {ansa be{e pronajdena vo<br />
koloniziraweto na Avstralija. Prvata grupa zatvorenici gi napu{ti<br />
brodovite-zatvori vo mart 1787 godina i so del od niv 101) na podra~jeto<br />
na dene{niot grad Sidnej be{e osnovana zatvorska kolonija. Vo<br />
po~etokot ovie lica bile iskoristuvani za izgradba na novi naselbi,<br />
pati{ta i obrabotka na zemji{teto, ili, ponaku re~eno, za sozdavawe<br />
uslovi za prifa}awe na angliskite emigranti. Taka na primer za<br />
vreme na upravuvaweto na Makari (Macqarie, 1809) Sidnej be{e<br />
pretvoren vo golem grad so plan {to i denes e funkcionalen. So<br />
sledbenikot na Makari, Tomas Brisbon (Sir Thomas Brisbone) }e<br />
100)<br />
Osudenicite, dol`nicite i asocijalnite lica bea obi~no anga`irani na<br />
ras~istuvaweto na rekite i izgradba na re~ni pristani{ta.<br />
101)<br />
Prviot konvoj za Avstralija be{e so~inet od 11 brodovi so okolu 1400<br />
zatvorenici. Patuvaweto trae{e 8 meseci, a do odredi{tetot stignaa samo 9 brodovi<br />
so samo 552 ma`i i 197 `eni. Uslovite na ovie brodovi bea o~ajni. Brodovite ne bea<br />
snabdeni so dovolno koli~estvo na hrana i voda nitu so lekovi pa zatoa golem broj od<br />
deportiranite lica go zagubija `ivotot pri samoto paruvawe. Opredelen broj od niv<br />
zaginaa vo dva brodolomi, a poradi iscrpenost od patuvaweto za vreme na koe vrz niv<br />
bile primenuvani surovi disciplinski kazni, seksualni i`ivuvawa i sl., se umira{e<br />
i na samoto pristani{te. No toa ne be{e kraj, za{to so pristignuvaweto vedna{ se<br />
zapo~nuva{e so naporna fizi~ka rabota vo zatvorskite kolonii.<br />
71
zapo~ne praktikata na dodeluvawe na zatvorenicite kako slugi na<br />
angliskite doselenici 102) . Niskata cena }e dovede do nivno brzo<br />
razgrabuvawe, a so zgolemuvawe na pobaruva~kata se javi potrebata za<br />
voveduvawe opredelen red vo dodeluvaweto na ovie lica. Od tie<br />
pri~ini zatvorenicite po~nale da im se dodeluvaat samo na onie<br />
emigranti {to poseduvale pogolema povr{ina na zemja i toa samo ako<br />
doka`ele deka dotoga{ uspe{no stopanisuvale i deka gi odlikuvaat<br />
karakterni osobini {to davaat garancija deka dobro }e se postapuva<br />
so niv. Me|utoa, seto toa ne be{e dovolno za spre~uvawe na serioznite<br />
problemi {to i ovde po~nale da se javuvaat. Nekoi deportirci se<br />
osamostojuvale so otpu{tawe ili odmetnuvawe od svoite gazdi i<br />
zapo~nale samostojna rabota, no mnogu pogolem bil brojot na onie {to<br />
se oddavale na kriminal. Toa }e pridonese za zgolemuvawe na<br />
antagonizmot me|u emigranitite i deportircite. Zatoa Anglija zapo-<br />
~nala svoite zatvorenici da gi ispra}a na ostrovite vo Tasmanija i<br />
Norfolk. Me|utoa, tri godini podocna taa i ovde }e se sretne so<br />
istite problemi pa zatoa vo 1846 godina mora{e da ja prekine i ovaa<br />
deportacija. Novoto re{enie se sostoe{e vo pra}awe na zatvorenicite<br />
vo novoizgradeniot zatvor Pentonvil (Pentolvile, 1843), a potoa na<br />
rabota vo Gibraltar i Bermudite i ottamu vo starite kolonii. Prvite<br />
grupi zatvorenici spored ovaa {ema ja napu{tile zemjata vo 1849<br />
godina. No takvata praktika trae{e mo{ne kratko. Ve}e vo 1852<br />
godina Tasmanija odbi da prifati okolu 800 zatvorenici od Gibraltar<br />
i Bermudite poradi {to ovie zatvorenici bea isprateni na site<br />
strani na svetot, odnosno sekade kade {to se bara{e eftina rabotna<br />
sila. Na toj na~in del od ovie lica stignaa vo Kvislend, na<br />
Foklandskite ostrovi, Labrador i Nova Gvineja 103) .<br />
Takva be{e sostojbata so deportacijata vo Anglija koja {to na<br />
krajot sepak mora{e da se prekine (oficielno vo 1852, a prakti~no<br />
duri vo 1890 godina), i da se pobaraat re{enija vo samata zemja preku<br />
postojana izgradba na novi zatvori i usovr{uvawe na penitencijarnata<br />
praktika.<br />
So momentot koga vo Anglija se pravea prvite ~ekori za<br />
nejzino ukinuvawe deportacijata }e bide vovedena vo Francija so<br />
poseben dekret od 1859 godina. Pri~inite za nejzinoto voveduvawe vo<br />
noviot vek ne se razlikuvaat od onie vo predhodniot period. Vo<br />
po~etokot osudenite lica bile upatuvani vo Gijana (poznatite "\avolski<br />
ostrovi") i na zapadnite indiski ostrovi, a od 1885 godina glavno<br />
102)<br />
Vo vakvata praktika penolo{kata literatura go gleda za~etokot na institutot<br />
usloven otpust. Od 1820 godina otpu{tenite osudenici im bile dodeluvani kako<br />
rabotnici na posebno izbrani doselenici. Se slu~uvalo na poedini osudenici da im<br />
se dodeli i zemja so obvrska da ja obrabotuvaat, a dobieniot prihod da go otstapuvaat<br />
na najziniot sopstvenik. Site uslovno otpu{teni osudenici dobivale posebni<br />
propusnici nare~eni "ticket of leave", a samite osudenici gi narekuvale "ticket of leave<br />
man". Osudenicite bile dol`ni da gi poka`at propusnicite na sekoe barawe na<br />
pretstavnicite na vlasta. [ukovi}, M. Uslovni otpust, IKKI, Beograd, 1971, str. 13.<br />
103)<br />
Navedeniov prikaz vo najgolem del e koncipiran spored studijata na Hovard, D. L,<br />
op. cit, str. 25-31.<br />
72
vo Nova Kaledonija. I pokraj problemite {to i ovde go imaat siot<br />
poguben karakter vrz osudenicite, deportacijata be{e dolgo<br />
opravduvan oblik na reakcija {to vo Francija se zadr`a sÒ do<br />
po~etokot na Vtorata Svetska vojna.<br />
Deportacijata be{e kazna i vo Carska Rusija od 1663 godina.<br />
Osudenite lica, skitnicite i drugi somnitelni lica bea upatuvani na<br />
ostrovot Sahalin vo Sibir. Po~nuvaj}i od 1760 godina na ruskoto<br />
plemstvo mu be{e dadena mo`nost duri i samoto da vr{i deportacija<br />
na svoite kmetovi 104) .<br />
3. I pokraj toa {to ne se raboti za oblik na kazna {to datira<br />
od sredniot vek, na ova mesto sosema nakratko }e se zadr`ime i vrz<br />
objasnuvaweto na relegacijata na osudenite lica. Toa go pravime od<br />
prosta pri~ina {to na toj na~in e mnogu polesno razbiraweto na<br />
nejzinata su{tina. Vpro~em relegacijata e takva kazna {to e mnogu<br />
sli~na na deportacijata. Za nea e specifi~no toa {to se primenuva{e<br />
samo sprema kategorijata na recividisti i se izvr{uva{e po<br />
izdr`uvaweto na glavnata kazna vo kaznenite zavodi vo zemjata. Ovaa<br />
forma na reakcija e karakteristi~na za Francija.<br />
Vo Francija postoe{e individuvalna i kolektivna relegacija.<br />
Individuvlnata relegacija zna~e{e upatuvawe na osudencite vo<br />
vonevropskite kolonii. Osudenicite bile naseluvani na neobraboteni<br />
zemji{ni povr{ini so obvrska da gi pretvaraat vo plodna po~va.<br />
Tamu imaa sopstven dom i vodea napolno samostoen `ivot vo otsustvo<br />
na bilo kakva pogolema kontrola. Zabranata da se napu{ti odredi-<br />
{teto be{e edinstvenoto ograni~uvawe. Kolektivnata relegacija se<br />
sostoe{e vo upatuvaweto na osudenicite isklu~ivo vo Nova Kaledonija<br />
kade {to bile smestuvani vo kazneni zavodi. Ovde im be{e<br />
ograni~eno dvi`eweto i bea anga`irani na opredeleni javni<br />
raboti 105) .<br />
Spored eden zakon od 1885 godina be{e to~no opredeleno<br />
sprema koi osudenici doa|a predvid primenata na relegacijata a<br />
spored eden drug od 1907 godina bea opredeleni i licata za koi taa se<br />
ukinuva 106) . Nejzinoto kone~no napu{tawe vo Francija e ostvareno vo<br />
1942 godina.<br />
v) Pra}awe na galii<br />
Poznato e deka prvite prekumorski brodovi bile konstruirani<br />
za plovidba {to se vr{ela isklu~ivo so pomo{ na vesla. Za taa cel<br />
u{te vo stariot Egipet, Grcija, i Rim bile koristeni robovite i<br />
voenite zarobenici. Veslaweto bilo makotrpna rabota {to pretpostavuvala<br />
osobena fizi~ka sila i izdr`ivost. So razvojot na voenata<br />
flota i trgovskata plovidba vo uslovi na bavnoto pove}egodi{no<br />
104)<br />
Milutniovi}, M. op. cit, str. 18.<br />
105)<br />
Vidi: Umi~evi}, D. Sistem izvr{enja kazni li{avanja slobode, Vlastita naklada, Sarajevo,<br />
1938, str. 19, 32 i 109-110.<br />
106)<br />
Vidi: Ibid, str. 110.<br />
73
plovewe i nemilosrdnoto deluvawe na vremenskite i drugi nepriliki<br />
doa|a{e do sÒ pogolemo iscrpuvawe, razni bolesti i umirawe na<br />
vesla~ite. Ottamu i postojanata potreba za nova rabotna sila i<br />
idejata za taa namena da se koristi neplateniot trud na zlostornicite.<br />
Na toj na~in pra}aweto na galii zaradi do`ivotno veslawe stana<br />
kazna ~ija {to primena povtorno }e za~esti vo tekot na XV i XVI vek<br />
i toa najprvin vo Francija, a potoa vo Anglija i drugite pomorski<br />
zemji.<br />
Ovoj vid kazna se izrekuva{e za najte{kite zlostorstva kako<br />
zamena za smrtnata kazna. Taa se izvr{uva{e na na~in {to osudenite<br />
lica vrzani so sinxiri okolu vratot se doveduvale do pristani{teto<br />
i se smestuvale na galiite kade {to bile okovuvani za klupite na koi<br />
sedele. Na edna klupa bile smestuvani po {est osudenici i site zaedno<br />
bile prisiluvani da veslaat so zaedni~ko veslo vo dol`ina od okolu<br />
17 metri. Zaradi zgolemuvawe na intenzitetot i podobruvawe na<br />
koordinacijata na veslaweto, no i za da ne dojde do bilo kakov prekin<br />
na veslaweto, ili poedine~no zabu{avawe na smetka na ostanatite<br />
osudenici se sproveduvalo kam{ikuvawe vrz grbot na sekoga{ do pola<br />
razgoleniot osudenik. Vesla~koto mesto ne smeelo da se napu{ti ni za<br />
vreme na jadeweto, nitu za vreme na spieweto 107) , ili nakratko,<br />
osudenikot bil okovan za svoeto rabotno mesto do krajot na `ivotot.<br />
Od izlo`enite karakteristiki vo vrska so izvr{uvaweto na<br />
ovaa kazna proizleguva deka vo nea bile sodr`ani pove}e elementi na<br />
reakcija zaradi koi ponekoga{ se komplicira preciznoto opredeluvawe<br />
na nejzinata priroda. Poradi eklatantnoto prisustvo na nemilosrdnoto<br />
eksploatirawe na osudeni~kiot trud vo penolo{kata<br />
literatura e prisutno nejzinoto pomestuvawe me|u kaznite na te{ka<br />
fizi~ka rabota 108) . Ako kon ova telesno izma~uvawe se dodade i fakti-<br />
~koto prisustvo na kam{ikuvaweto, do`ivotnoto pra}awe na galii vo<br />
odreden del dobiva karakter na telesna kazna. No sepak najblisku do<br />
vistinata e deka ovde se raboti za eden poseben vid na eliminatorna<br />
kazna. Obvrskata nikoga{ da ne se napu{ti galijata ({to fakti~ki ne<br />
bilo ni izvodlivo) i podlo`uvaweto na osudenikot na enormni<br />
fizi~ki napregawa vo uslovi na slaba ishrana i postojani fizi~ki<br />
maltretirawa, ja ~inelo izvesna brzata smrt na osudenikot. Od tie<br />
pri~ini se ~ini nema da zgre{ime ako ka`eme deka pra}aweto na<br />
galii e vsu{nost "smrtna kazna so odlo`na naplata".<br />
2. TELESNI KAZNI<br />
Telesnite kazni se mo`ebi osnovniot i naj~est vid na prisilni<br />
merki so naglasena primena vo sredniot vek. Pri~inata za nivnata<br />
masovnost sprema storitelite na pote{ki no, i vrz onie na polesni<br />
krivi~ni dela, se nao|a vo nivnata ednostavna realizacija i<br />
107)<br />
Vidi: Davidovi}, D, Kriminologija, Vi{a {kola unutra{njih poslova u Beogradu, Beograd,<br />
1973, str. 140.<br />
108)<br />
Vidi: Atanackovi}, D. <strong>Penologija</strong>, str. 68.<br />
74
otsustvoto na bilo kakvi tro{oci vo postapkata na izvr{uvaweto.<br />
Bilo kako glavni ili sporedni kazni tie sekoga{ se izrekuvale<br />
zaradi ostvaruvaweto na ~uvstvitelna telesna bolka i izma~uvawe na<br />
storitelot na deloto. Vo golem broj slu~ai se javuvale i kako zamena<br />
za pari~nata kazna ili kako pomo{en instrument za postignuvawe<br />
dopolnitelni efekti kaj nekoi drugi vidovi kazni (kako uvod vo<br />
izvr{uvaweto na smrtnata kazna, kako prisilna merka za ostvaruvaweto<br />
na veslaweto ili drug vid rabotna kazna) ili, pak, kako poseben<br />
metod za dobivawe priznanie preku silno izrazenata tortura na<br />
inkvizicionata postapka.<br />
a) Sakatewe (Mutilatio)<br />
Sakateweto e eden od najstarite na~ini na izvr{uvawe na<br />
telesnite kazni 109) vo koi najjasno se ogleda talionskiot simbolizam.<br />
So imitacijata (podr`uvaweto) na vidot i na~inot na koj e storeno<br />
deloto se nastojuva{e da se vozvrati so ednakvo zlo vo koe {to }e bide<br />
sodr`ano napolno ednakvo stradawe 110) . Na toj na~in se postignuva{e<br />
i onevozmo`uvawe na storitelot da go povtori istoto delo.<br />
Osudenikot na kogo mu se otsekuvale racete ne mo`el povtorno da<br />
izvr{i kra`ba, kastriraniot seksualen delinkvent da izvr{i siluvawe,<br />
ili pak onoj komu mu bil otse~en jazikot da izvr{i kleveta.<br />
Dokolku i potoa se slu~elo da bide izvr{eno nekoe delo od strana na<br />
osakateniot zlostornik, sleduvala progresija vo sakateweto 111) .<br />
109)<br />
Kaznata sakatewe se sre}ava u{te vo hamurabieviot zakonik (2000 god. pred n.e),<br />
potoa vo asirskiot zakonik, vo Zakonot na XII tabli~ki (451 god. pred n.e.), vo<br />
Biblijata - knigata na povtoreniot zakon, vo gr~koto, rimskoto i vizantiskoto pravo<br />
kako i vo {erijatskoto pravo (nastanato vo VII-XII vek). Mutilacijata ja sre}avame i<br />
vo Du{anoviot zakonik (1349 i 1354 god.), vo Statutot na Venecija od 1213 i 1229<br />
(dopolnet 1347) i vo statutot na dalmatinskite gradovi. Toj vid na kaznuvawe e<br />
zadr`an i do den denes vo nekoi arapski zemji (vo Saudiska Arabija, Jemen i dr.)".<br />
Miti}, I. Prilog prou~avanju kazne saka~enja na podru~ju Dubrova~ke Republike i u nekim<br />
dalmatinskim gradovima, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1982/1-2, str. 142.<br />
110)<br />
Treba da se znae deka postoele i takvi na~ini na sakatewe {to nemale nikakva<br />
vrska so prirodata na krivi~noto delo. Taka na primer vo nekoi dr`avi na Severna<br />
Amerika se primenuvalo otsekuvawe na u{ite bez ogled na vidot na deloto. Davidovi},<br />
D. op. cit, str. 67.<br />
111)<br />
Spored eden zakon na Henrih VIII od 1530 godina starite i za rabota nesposobni<br />
pita~i dobivale dozvola za prosja~ewe. Sna`nite pak pita~i bile kam{ikuvani<br />
dodeka od teloto ne im {ikne krv. Po ova osudenikot moral da se zakolne deka }e se<br />
vrati vo svoeto rodno mesto i deka }e se "prifati za rabota". Onoj {to po vtor pat<br />
}e se fatel vo skitewe povtorno bil kam{ikuvan no sega mu se odsekuvalo polovina<br />
uvo. Za tretiot povrat osudenikot se kaznuval so smrt kako te`ok zlostornik i<br />
neprijatel na dr`avata. Sli~ni propisi sodr`ele i zakonite na Elisaveta od 1572<br />
god. i Jakov I. Vidi: Marks, K. Kapital, str. 525-526. Vo eden zakon {to go donele<br />
Kvekerite vo 1657 vo SAD stoe{e: "Na eden kveker - ma`, za prvoto delo }e mu se<br />
odse~e edno uvo. @enata silno }e se kam{ikuva i za prvoto i za vtoroto delo, a za<br />
75
Me|u brojnite ataci vrz telesniot integritet na vinovnicite<br />
od ovoj period vo krivi~nopravnata i penolo{kata literatura se<br />
spomenuvaat javnoto otsekuvawe na race, noze, prsti, stapala, gornata<br />
usna, jazik ili u{i, `enski gradi, proboduvawe na jazik so v`e{teno<br />
`elezo, gorewe na ekstremitetite, vadewe o~i i drug vid na oslepuvawe,<br />
kr{ewe na koski, izbivawe na zabi, unaka`uvawe, kastracija,<br />
skalpirawe itn 112) . Vo su{tinata na vakvite na~ini na izvr{uvawe<br />
stoe{e streme`ot da se so~uva du{ata zaradi fizi~ki ili delum<br />
du{evni stradawa od predizvikanata osakatenost, nagrdenost ili<br />
poni`enost. Nivnata polna primena }e dojde do izraz vo XVII i XVIII<br />
vek, a ponekade }e bidat zadr`ani i vo XIX vek. Me|utoa, kon krajot na<br />
XIX vek vo nekoi zemji }e bidat transformirani vo kazni so ~isto<br />
simboli~en karakter. Vo ovaa smisla e interesen primerot {to go<br />
naveduva Bentam (Bentham) vo deloto "Principi na kazneniot zakon".<br />
Spored nego goreweto na rakata vo Anglija vo eden moment po~nalo da<br />
se izvr{uva na na~in {to so v`e{tena pegla se gorelo par~e salo<br />
staveno vrz rakata na prestapnikot ili pak, toa se pravelo na samata<br />
raka, no so ladna pegla. Za toa vreme osudenikot vreskal i se<br />
previtkuval iako ne mu se povreduvala rakata, a prisutnite glasno se<br />
smeele na ovaa parodija na pravdata 113) .<br />
b)Tepawe (kam{ikuvawe)<br />
Tepaweto pretstavuva ne{to poblag na~in na izvr{uvawe na<br />
telesnite kazni odo{to sakateweto. Obi~no se primenuvalo vrz `eni,<br />
deca, skitnici, du{evno bolni i neposlu{ni lica za polesni bagatelni<br />
prestapi, za naru{uvawe na javniot red i mir i kako disciplinska<br />
merka vo nekoi ustanovi (u~ili{te, kasarni i sl.)<br />
Tepaweto bilo vr{eno so primena na stap ({ibawe) ili<br />
specijalno napraveni kam{ici so koi se udiralo vrz razgoleniot grb<br />
na ma`ite ili debeloto meso na `enite. Brojot na tie udari bil odnapred<br />
opredelen no, mnogu ~esto sosema proizvolen. Pri tepaweto<br />
sekoga{ se vodelo smetka da ne dojde do smrt na osudenikot, pa zatoa<br />
ponekoga{ se vr{elo vo nekolku navrati no, i toa ne davalo garancija<br />
deka nema da dojde do nesakanite posledici.<br />
I ovaa kazna kako {to toa be{e, vsu{nost, so sakateweto<br />
tretoto delo na ma`ot i na `enata }e im se probode jazikot so v`e{teno `elezo".<br />
Davidovi}, D. op. cit, str. 138.<br />
112)<br />
Vo statutot na Dubrovnik od 1272 godina bea posebno navedeni vidovite na<br />
sakatewe za opredeleni krivi~ni dela. No i pokraj toa {to za razlika od drugite<br />
zemji ovoj Statut izri~no se opredelil za otsekuvawe na desnata raka, otsekuvawe na<br />
nos i vadewe na ednoto ili dvete o~i vo praktikata se sre}ava{e i otsekuvawe na<br />
obete race, otsekuvawe na u{i i sl. Sakateweto mo`e{e da bide zameneto so<br />
obes~estuva~ka, drug vid telesna ili pari~na kazna, no i so drugi kazni {to ne bea<br />
predivdeni so Statutot (progonuvawe, ispra}awe na galii, zatvor i sl.). Vidi: Miti}, I,<br />
op. cit, str. 142, 144 i 148.<br />
113)<br />
Navedeno spored Hovard. D. L.<br />
76
edovno se izvr{uva{e na javno mesto, ~esto na samoto mesto na<br />
izvr{uvaweto na deloto. Sli~nosta so sakateweto be{e i vo toa {to<br />
skoro isklu~itelno se primenuva{e sprema pripadnicite od pot~inetite<br />
klasi i sloevi.<br />
3. IMOTNI KAZNI<br />
Edna od osnovnite karakteristiki na kaznuvaweto vo stariot i<br />
sredniot vek be{e iskoristuvaweto na sekoja mo`nost {to vodi kon<br />
intenzivno stradawe na zlostornikot. Od tie pri~ini vehemento se<br />
dopira{e sekoja pozna~ajna ~ovekova vrednost so ~ija povreda mo`e{e<br />
da se obezbedi ostvaruvaweto na takvoto stradawe. Me|utoa, vo<br />
raznovidnite na~ini na vozvratenoto zlo ~estopati bea sodr`ani i<br />
nekoi komplementarni, ili podobro re~eno, sporedni efekti na<br />
izbranata op{testvena reakcija. Toa se efekti {to obi~no ne bea<br />
predvideni so po~etnata ideja na konkretnata kazna {to ne zna~i deka<br />
za niv ne se vodelo smetka po sogleduvaweto na nivnoto pridru`no<br />
ili dopolnitelno dejstvo. Vo taa smisla be{e vr{ena dogradba na<br />
primenetata prisilba. Zastra{uvaweto na okolinata so postojano<br />
zgolemuvawe na represivnosta e dovolno ilustrativen primer za toa.<br />
Od druga strana vo samiot karakter na nekoi privatno pravni merki<br />
se nasetuva{e opredelena korist za dr`avata. Otamu i razbirliviot<br />
streme` za nivna transformacija vo merki so javno praven karakter<br />
so {to }e se forsira tokmu toj interes na dr`avata. Takvata transformacija<br />
}e dovede do pojava na imotnite kazni: konfiskacija na<br />
imotot i pari~nite kazni. Nivnata masovna primena }e go dostigne<br />
svojot vrv kon krajot na XVIII vek vo mera {to skoro napolno }e go<br />
potisne izrekuvaweto na telesnite kazni. No poradi silnata<br />
isprepletenost me|u finansiskite interesi na dr`avata i potrebite<br />
za opredeleno namiruvawe na o{teteniot so krivi~noto delo toa nema<br />
da im uspee i so kompenzacijata. Nivnoto naporedno ili pome{ano<br />
ostvaruvawe }e bide op{ta karakteristika na celiot ovoj period.<br />
a) Konfiskacija<br />
Konfiskacijata prestavuva odzemawe na podvi`en i nepodvi-<br />
`en imot na zlostornikot bez nikakov nadomest. Vo nekoi zemji toa<br />
odzemawe mo`e{e da bide celosno a vo drugi vo ograni~en obem.<br />
Ograni~uvawata mo`ea da se odnesuvaat na vidot na predmetite ili na<br />
nivnata vrednost.<br />
Vo rimskoto pravo konfiskacijata na imotot kako kazna<br />
redovno se izrekuva{e kon kaznata li{uvawe od `ivot. Ist slu~aj<br />
be{e i vo periodot od XV do XVIII vek so ereticite osudeni od<br />
inkvizicionite sudovi na katoli~kata crkva. Imotot na spalenite<br />
osudenici be{e konfiskuvan i delen me|u katoli~kite sve{tenici i<br />
feudalcite na ~ija teritorija be{e sprovedeno sudeweto.<br />
77
) Pari~na kazna<br />
I pari~nite kazni se javuvaat mnogu rano vo sistemot na<br />
organiziranata dr`avna reakcija. Spored rimskoto pravo tie<br />
najprvin bea izvr{uvani vo korist na povredenite bo`estva za delata<br />
{to nemale privaten karakter (delicta non privata). Podocna se naplatuvale<br />
vo korist na dr`avata (erara) za najposle da im pripa|aat na<br />
carot (fiscus). Ponekoga{ se naplatuvale i vo korist na lokalnite<br />
vlasti.<br />
Vo srednovekovniot period ovie kazni stanale va`en izvor na<br />
prihodi. Vo uslovi na raspa|awe na naturalnoto proizvodstvo, razvojot<br />
na trgovijata i pojavata na gra|anskata klasa kaznata ne e ve}e<br />
samo sredstvo za fizi~ko istrebuvawe i zastra{uvawe na okolinata<br />
tuku i mo{ne silen instrument za vr{ewe na ekonomski pritisok vrz<br />
pot~inetoto naselenie. So pari~nata kazna storitelot na krivi~noto<br />
delo se obvrzuva da se isplati opredelena suma pari vo korist na<br />
dr`avnata kasa. Dokolku ne sakal da ja izvr{i taa obvrska dr`avata<br />
prezema ~ekori za prisilna naplata. Sprema onie pak {to nemo`ele<br />
da odgovorat na takvoto barawe od strana na dr`avata doa|a do zamena<br />
na pari~nata so drug vid kazna. Vo opredelen period koga poradi se<br />
pogolemo osiroma{uvawe na naselenieto doa|a do pogolemi problemi<br />
vo pogled na naplatata na pari~nite kazni, nivniot primat }e bide<br />
istisnuvan so vra}awe kon telesnite kazni.<br />
Pari~nite kazni naj~esto se javuvale vo oblik na nadomest za<br />
"cenata na ~ovekot" (Wergeld) ili globa (Fredum). Bez ogled na toa<br />
{to i dvete formi bile presmetani od korista {to se vle~ela za<br />
crkvata, odnosno dr`avata, nivnata ~esta primena zna~e{e fakti~ko<br />
ograni~uvawe na izvr{uvaweto na smrtnite i telesnite kazni. Vergeldot<br />
be{e "cena za ~ovekot", odnosno vrednost na `ivotot na poedinecot<br />
{to vpe~atlivo se razlikuva{e so ogled na negovata polo`ba.<br />
Ako nekoj povredel ili ubiel pripadnik na plemstvoto pla}al<br />
opredelena cena. Ako povredil ili ubiel kmet, vergeldot be{e mal.<br />
Vergeldot be{e, vsu{nost, pla}awe opredelena suma pari na crkovnite<br />
vlasti zaradi stradawe. Dokolku zlostornikot nemo`el toa da go<br />
stori se pristapuva{e kon telesno kaznuvawe. Zaradi ostvaruvaweto<br />
na torturata osudenikot bil stavan vo zatvor vo koj se `iveelo "na<br />
leb i voda" dodeka nekoj ne se zazemel za nego ili dodeka ne se dobielo<br />
oprostuvawe od biskupot. Duri i kralot po odnos na ovie pra{awa mu<br />
be{e pot~inet na suprematijata na crkvata 114) .<br />
Fredumot obi~no se isplatuva{e vo korist na svetovnata<br />
vlast 115) . Poznat e u{te od Hamurabieviot zakonik, a be{e predviden i<br />
114)<br />
Vidi: Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masle{a, Sarajevo, 1962, str. 347-<br />
348.<br />
115)<br />
"Osven nadomestot {to treba{e da im se isplati na rodninite za ubistvoto,<br />
{tetata ili navredata, treba{e da se plati i opredelena dava~ka koja zbornicite na<br />
varvarskite narodi ja narekuvaat Fredum"..."Toa e, vsu{nost, nadomest za za{tita<br />
pru`ena protiv pravoto na odmazda"..."Vinovnikot pla}a{e fredum vo ime na mirot i<br />
78
vo nekoi srednovekovni akti. Taka na primer, vo Du{anoviot zakonik<br />
od 1349 godina be{e propi{ana mo{ne visoka globa vo iznos od 300<br />
pjesteri. Na podra~jeto na Srbija po Prvoto srpsko vostanie (1813)<br />
pari~nata kazna be{e poretko primenuvana. Taa mnogu pove}e nose{e<br />
karakter na nadomest na {teta odo{to na kazna i glavno se javuva{e<br />
vo dva vida: globa i duplir. Globata ja pla}a{e celoto selo na onoj<br />
sprema koj bila izvr{ena kra`bata na toa podra~je. Duplirot se<br />
sostoe{e vo toa {to zlostornikot moral da go plati dvokratniot<br />
iznos od vrednosta na ukradeniot ili o{teteniot predmet 116) .<br />
4. KAZNI NA OP[TESTVENA DEGRADACIJA<br />
Osnovnata namera kaj telesnite kazni be{e naso~ena sprema<br />
fizi~kiot integritet na li~nosta kako negova materijalna vrednost,<br />
no poradi javniot na~in na izvr{uvawe so ovie kazni se ostvaruva{e i<br />
zna~itelna du{evna bolka. Vo opredeleni slu~ai me|utoa, vo prv red<br />
se nastojuva{e da se postigne du{evno stradawe i smaluvawe na<br />
op{testveniot status na li~nosta pa zatoa se udira{e vrz ~esta i<br />
dostoinstvoto na poedinecot na na~in i so sredstva {to bile prikladni<br />
da predizvikaat golem sram i poni`uvawe. Za taa cel bea<br />
koristeni stolovi za nurkawe 117) ili pak posebni kafezi (Akabusada)<br />
vo koi se stavale goli `eni so somnitelen moral i pred o~ite na nasobranite<br />
gra|ani pove}ekratno bile nurkani vo ladnite vodi na nekoja<br />
reka. Opredelen stepen na sram i op{testveno obezvreduvawe sprema<br />
nekoi zlostornici se postignuval i so nivno prisiluvawe da se<br />
dvi`at niz ulicite na nekoe mesto so prika~eni `elezni krstovi,<br />
okovani ili nakiteni so drugi poni`uva~ki znaci. Ponekoga{ na<br />
vratot im bile beseni tabli vrz koi bil ispi{an storeniot grev 118) .<br />
Zaradi predizvikuvawe opredelen potsmev i prezir sprema osudenibezbednosta<br />
{to gi izgubil zaradi storeniot prestap, a koi mo`e{e da gi povrati so<br />
za{tita"..."Toj fredum be{e lokalna dava~ka vo korist na sekoj koj sudel na<br />
opredeleno podra~je" Monteskie, op. cit, Tom II, str. 334-335 i natamu.<br />
116)<br />
Vidi: Pihler, S. Osnovne karakteristike krivi~nih sankcija u Srbiji XIX veka do kodifikacije<br />
od 1860 godine, <strong>Penologija</strong>, Beograd, 1974/1, str. 53-54.<br />
117)<br />
Stolovite za nurkawe "se vsu{nost mehani~ki podvi`ni stolovi vrz koi se<br />
vrzuval prestapnikot i povremeno se pu{tal vo poln rezervoar so voda. Ovoj izum<br />
~esto slu`el da se ismeat vinovnicite na razni ozboruvawe, Eliot, M, op. cit. str. 351.<br />
Na ovoj na~in vo Severna Amerika se kaznuvalo i za razni pcosti, zakinuvawe na<br />
merki, pita~ewe, predizvikuvawe raspravii na javni mesta, sitni kra`bi,<br />
bogohulewe i sl. Vo dr`avata Wu Xersi se sre}avat se do 1870 god. Kup~evi}-<br />
Mla|enovi}, R, op. cit, str. 42.<br />
118)<br />
Na sli~en na~in se postapuvalo so osudenicite na smrt i nekoi drugi kazni, no i<br />
nezavisno od niv vo Kina i vo nekoi isto~ni zemji. Za `al duri i kaj nas vo neki<br />
krai{ta i toa duri vo {eesetite godini od ovoj vek bila poznata praktikata na<br />
zasramuvawe prezemeno od vospitni pri~ini. Mnogu maloletnici pomladi od 14<br />
godini bea raznesuvani od eden vo drug u~ili{en klas od strana na svoite nastavnici<br />
so obvrska pred svoite drugar~iwa da ka`at koga i kako ukrale nekoj koko{ka, petel<br />
ili nekoj predmet i pritoa bea prisiluvani da "kokodakaat" ili "kukurikaat".<br />
79
kot vo celiot srednovekoven period, a osobeno vo XVI i XVII vek<br />
raznovidnite na~ini na degradacija se kombinirale i so opredeleni<br />
metodi na fizi~ka tortura. Takov bil na primer slu~ajot so specijalnata<br />
sprava {to se stavala vrz glavata na prestapnikot so vgradena<br />
{ipka {to se provlekuvala niz ustata za da go dr`i nadvor jazikot.<br />
Na toj na~in se spre~uvalo sekakvo zboruvawe ili ofkawe. Svoevidni<br />
kombinacii se i poznatite metodi na `igosuvawe i izlo`uvawe na<br />
stolbot na sramot.<br />
a) @igosuvawe<br />
Postapkata na `igosuvawe ima mo{ne rani po~etoci. Na toj<br />
na~in atiwanite najprvin gi obele`uvale svoite robovi, vojnici i<br />
voeni zarobenici za da go spre~at nivnoto begstvo. Ne{to podocna,<br />
osobeno vo Rim, po~nale da se `igosuvaat i zlostornicite od kazneni<br />
pri~ini. Toa se pravelo so vtisnuvawe na opredelen znak vrz nivnoto<br />
~elo za da se znae deka se raboti za storiteli na opredeleni nedozovoleni<br />
povedenija zaradi predizvikuvawe traen prezir na okolinata,<br />
nejzina pretpazlivost od ovie lica i strav kaj potencijalnite zlostornici.<br />
Od istite pri~ini bilo vr{eno `igosuvawe i vo sredniot vek.<br />
Vo Anglija skitnicite bile `igosuvani so bukvata "V" (vagabound -<br />
skitnik), kradcite so "T" (thief - kradec), ubijcite so "M" (mureder -<br />
ubiec) 119) itn. Ovie i sli~ni znaci obi~no bile vtisnuvani so v`e{teno<br />
`elzo vrz ~elo, obrazite, resi~kata na uvoto i sl. Vo Francija vrz<br />
ednoto rame na zlostornikot mu bil vtisnuvan kralskiot amblem.<br />
Samiot akt na `igosuvaweto po pravilo se vr{el javno.<br />
Nabrzo be{e sogledano deka primenata na ovaa svirepa metoda<br />
ne stoi vo pravilen odnos so spre~uvaweto na kriminalitetot. Od tie<br />
pri~ini u{te vo 1698 godina vo Anglija se ukinuva osumgodi{nata<br />
praktika na `igosuvawe. Od pri~ina {to na `igosanite lu|e ne im se<br />
dozvoluva{e nikakvo vrabotuvawe {to povtorno gi vode{e kon<br />
kriminal, od vakvata praktika postepeno se otka`aa i mnogu drugi<br />
zemji.<br />
b) Izlo`uvawe na stolb na sramot<br />
I pokraj toa {to opredeleni tragi za primenata na stolbot na<br />
sramot se sre}avaat u{te vo XII vek, so negova masovna primena se<br />
zapo~na duri vo XVI vek. Na ovie stolbovi vo Anglija se izlo`uvale<br />
osudenicite za polesni (pretska`uvawe na sudbinata, pijanstvo i<br />
bezbo`nost) no, i za pote{ki krivi~ni dela (krivokletstvo, bogohulewe,<br />
predavstvo i sl.) 120) . Osudenikot se vrzuval za stolb na sramot na<br />
na~in {to mu se istegnuval vratot ili pak, vrz nego se zakovuval so<br />
klinci niz u{ite. Vo dvata slu~ai ne mo`el da ja dvi`i glavata bez da<br />
119)<br />
Vidi: Eliot, M. op. cit, str. 351 i Marks, K, op. cit, str. 525-526.<br />
120)<br />
Vidi: Eliot, M. op. cit, str. 350.<br />
80
go povredi vratot ili da gi skine u{nite {kolki. Vo takva polo`ba<br />
bil ostavan na prometno javno mesto (na plo{tadi, pazari{ta, pred<br />
crkvi i sl.) kade {to bil izlo`en na pcosti, plukawe, zadevawe,<br />
ismejuvawe, udirawe i sli~ni maltretirawa od strana na mnogubrojni<br />
seirxii. So napolno ista obes~estuva~ka namena bea obemno<br />
koristeni i tn. krletki na sramot. Toa bea posebni spravi napraveni<br />
od podvi`ni {tici so koi se pricvrstuvala samo glavata, ili pak,<br />
pokraj nea i racete i nozete na osudenikot na sosema malo rastojanie.<br />
Otkako {ticite }e se spoele i obezbedele so katanec osudenikot bil<br />
ostavan vo dosta neugodna polo`ba vo traewe od nekolku ~asa do<br />
nekolku dena. Iako takvata polo`ba be{e nesomneno te{ka i<br />
iscrpuva~ka, glavnata cel na kaznata be{e sozdavawe na potsmev i<br />
poni`uvawe kon prestapnikot od strana na okolinata.<br />
5. KAZNI NA TE[KA FIZI^KA RABOTA<br />
Koristeweto na rabotata kako kazna datira od najstari<br />
vremiwa. Nejzinata osnova se nao|a vo nekoga{nite sfa}awa za<br />
poni`uva~kiot karakter na fizi~kiot trud ~ie vr{ewe im be{e<br />
prepu{teno isklu~ivo na pot~inetite klasi. Me|utoa, poradi golemite<br />
zafati od toa vreme kako {to se: izgradba na meliorativni<br />
sistemi, piramidi, javni pati{ta kako i zaradi vr{ewe na te{kata<br />
rabota vo prvite rudnici, sekoga{ be{e potrebna i dopolnitelna<br />
rabotna sila koja {to lesno se najde vo bezdu{nata eksploatacija na<br />
osudenicite. Ottamu mo`e da se tvrdi deka osnovnata ideja za voveduvawe<br />
kazni koi se sostoea vo te{ka fizi~ka rabota vo mnogu nalikuva<br />
na onaa {to dovede i do voveduvaweto na imotnite kazni. I ovde se<br />
raboti za opredelena eksploatacija na osudenikot so koja {to se<br />
vrzuva glavnata cel na kaznuvaweto. Poradi vonrednite telesni<br />
napregawa na osudenikot kaj ovie kazni i te kako e prisutno i<br />
stradaweto no kako efekt {to sepak ima vtorostepeno zna~ewe. Ovoj<br />
stav mo`e da se potkrepi so faktot deka nema istoriski izvori so koi<br />
se uka`uva deka postoela takva prisilba so koja osudenicite bile<br />
obvrzuvani na vr{ewe neproduktivna rabota.<br />
Takviot karakter na ovie kazni }e se odr`i i vo sredniot vek.<br />
Vo tekot na XVI i XVII vek }e se otpo~ne i so sozdavawe zavodi za<br />
polesno vr{ewe prisilna rabota od strana na osudenicite. Pritoa e<br />
zna~ajno deka li{uvaweto od sloboda vo ovie zavodi nema karakter<br />
nitu na glavna nitu na sporedna kazna tuku se javuva kako prikladen<br />
instrument za obezbeduvawe na osudeni~koto prisustvo za izvr{uvawe<br />
na rabotnata kazna.<br />
Poradi izbegnuvawe na opredeleni zabuni na ova mesto se<br />
potrebni opredeleni pojasnuvawa. Prisilbata kon te{ka fizi~ka<br />
rabota go zadr`uva karakterot na redovno sredstvo na krivi~no pravnata<br />
represija, na glavnata kriminalna kazna {to se ostvaruva vo tn.<br />
policiski zatvori i toa samo toga{ koga e presmetana od potrebata za<br />
surova eksploatcija na osudenikot. Obi~no se vr{ela vo dosta<br />
nepovolni i ne~ove~ni uslovi. Takov e na primer, slu~ajot so nejzino-<br />
81
to izvr{uvawe vo avstriskiot zatvor Zuhthaus (Zuchthaus) od 1670<br />
godina vo koj se zatvorale pita~i, skitnici i site onie {to ne sakale<br />
da rabotat. Vo ovoj zatvor se sproveduvala naredbata na Ferdinand II<br />
od 1652 godina spored koja kako kriminalni kazni bile vovedeni<br />
do`ivotnata prisilna rabota, prisilnata rabota na opredeleno<br />
vreme, javna rabota na gradskite utvrduvawa (bedemi) vo Viena, rabota<br />
vo okovi i ~istewe na gradskite ulici vo okovi 121) . I po ulicite na<br />
Ninberg u{te vo 1577 godina se nao|ale osudenici koi rabotele na<br />
odr`uvawe na gradskata ~istota 122) , a od 1677 godina zaradi<br />
izvr{uvawe na opredelena rabotna kazna postoele sli~ni zavodi i vo<br />
Florenca (Italija) 123) . Od ovoj vid se i nekoi drugi zavodi vo<br />
po~etokot na nivnoto formirawe, kako na primer, amsterdamskite<br />
zavodi za deca i `eni od 1595 i 1596 godina. Zavodot Sveti Mihail od<br />
1703 godina i sl. No vo ovie zavodi nabrzo }e se razvie i sfa}aweto za<br />
tretmanskata uloga na osudeni~kiot trud pa vo taa smisla }e zapo~ne i<br />
postepeno ubla`uvawe na intenzitetot na ekonomskata prisilba.<br />
Za ovoj period me|utoa, e karakteristi~en i eden proces {to }e<br />
se ostvaruva vo negativna nasoka. Toa e proces so koj se ostvaruva<br />
prefrluvawe na te`i{teto na celta na ovie kazni od postignuvawe na<br />
ekonomska korist kon stradaweto. Od tie pri~ini e izmislena beskorisnata<br />
rabota, ili rabota koja {to nema nikakva druga smisla osven<br />
telesno izma~uvawe {to vodi kon intenzivno stradawe na osudenikot.<br />
Poznato e deka na primer za taa namena vo amsterdamskiot zatvor<br />
Rasphys od 1595 godina bila izgradena specijana prostorija {to<br />
mo`ela da se preplavi so voda preku cevki {to bile postaveni na<br />
tavanot. Osudenikot smesten vo taa prostorija mo`el da go izbegne<br />
daveweto samo ako postojano ja vrti spravata so koja mo`elo da se<br />
isfrla vodata {to postojano nadirala. Za taa cel bile izmisluvani i<br />
drugi apsurdni tehniki i napregawa so koi do maksimum se iscrpuval<br />
osudenikot i se povreduvalo negovoto ~ove~ko dostoinstvo. Taka na<br />
primer, osudenicite bile prisiluvani na sekojdnevno prenesuvawe na<br />
eden ist kup kamewa ili topovski |uliwa (shot drill) od edno na drugo<br />
mesto, na bescelno tol~ewe tvrd kamen itn. itn. Za `al vakvoto<br />
sfa}awe na osudeni~kiot trud }e go dostigne svojot vrv vo po~etokot<br />
na XIX vek so voveduvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda vo ~ii<br />
ramki dobila karakter na dopolnitelna kazna. Vo taa smisla }e go<br />
ostvarat svoeto pogubno dejstvo "genijalnite" izumi na Ser Vilijem<br />
Kabit (Ser William Cubit): "tread whill" - gazewe na trkalo, "tread mill" -<br />
gazewe na melnica i "crank" - vrtewe na ra~ka 124) koi nai{le na {iroka<br />
primena vo Anglija. So pomo{ na ovie spravi osudenikot bil doveden<br />
vo situacija da trpi silno izma~uvawe pri postojana svest za<br />
besmislenosta na svojot trud. Me|utoa, i pokraj toa vo angliskata<br />
penitencijarna praktika dolgo se podr`uva{e idejata deka te{kata i<br />
121)<br />
Vidi: Umi~evi}, D, op. cit, str. 95.<br />
122)<br />
Ibid, str. 121.<br />
123)<br />
Ibid, str. 115.<br />
124)<br />
Vidi: Cornil, P. Rad u kazneno-popravnim ustanovama, Izbor, Zagreb, 1962/1, str. 51.<br />
82
vzaludna rabota pozitivno deluva vrz promenata na zatvorenicite i<br />
toa tokmu poradi vzaludnosta na rabotata {to se vr{i.<br />
IV. RAZVOJ NA PENOLO[KATA MISLA VO STARIOT I<br />
SREDNIOT VEK<br />
U{te od po~etokot na zaedni~koto `iveewe niz svoite<br />
religiozni i drugi razmisluvawa za svetot {to go opkru`uva ~ovekot<br />
mu posvetil opredelno vnimanie na op{testvoto i negovite fenomeni.<br />
Me|utoa, duri so javuvaweto na klasnata podelnost }e se sozdadat<br />
neophodni uslovi za izdvojuvawe na opredelena grupa lu|e od procesot<br />
na materijalnoto proizvodstvo koja }e se zafati so objasnuvawe na<br />
opredeleni op{testveni pojavi. Na toj na~in e sozdadena anti~kata<br />
filozofija vo ~ii ramki deluvale pove}e genijalni misliteli. Me|u<br />
niv }e se javat i takvi umovi {to }e nastojuvaat da ja objasnat<br />
su{tinata na kriminalitetot, a so samoto toa i su{tinata, prirodata<br />
i celite na kaznata, na~inot na nejzinoto odmeruvawe i drugi<br />
problemi {to bile konkretno povrzani so nivnata primena. Pritoa e<br />
karakteristi~no deka ovie misliteli ne se zadr`uvale vrz nekoja<br />
sistematska razrabotka na kriminalitetot i op{testvenata reakcija<br />
od toa vreme tuku so seto toa samo popatno se zanimavale vo svoite<br />
filozovski dela i raspravi.<br />
1. Parcijalnite razmisluvawa za ovie pojavi }e zapo~nat so<br />
Pitagora i negoviot stav deka kaznata vo su{tina e op{testvena<br />
odmazda za storenoto delo. Vo soglasnost so negoviot glaven interes<br />
za matematikata i nejzinoto povrzuvawe so filozofijata }e proizleze<br />
i pitagorejskoto zalagawe za striktno pridr`uvawe do na~eloto na<br />
talionot so koe se bara ekvivalenten (matemati~ki) odnos me|u zloto<br />
sodr`ano vo krivi~noto delo i vozvratenata op{testvena odmazda. So<br />
vakvoto razmisluvawe na Pitagora i negovite sledbenici, vsu{nost,<br />
samo se odrazuva{e i brane{e postojnata op{testvena sostojba i<br />
praktika na kaznuvaweto 125) .<br />
Najzna~ajniot pretstavnik na sofistite - Protagora ima{e<br />
sprotivno mislewe za ova pra{awe. Toj be{e golem protivnik na<br />
sfa}aweto deka kaznata treba da bide odmazda za storenoto delo<br />
za{to e besmisleno da se odmazduva samo zatoa {to e povreden<br />
pravniot propis. Kaznata treba da bide racionalna, a rezultatot od<br />
umnoto kaznuvawe treba da gi spre~uva idnite naru{uvawa na pravoto<br />
i toa ne samo od strana na osudenikot tuku i od drugite. Kaznuvaweto<br />
se vr{i zaradi popravawe i zastra{uvawe, a ne poradi odmazda.<br />
Me|utoa, so ogled na toa {to Protagora dopu{tal deka ima i nepopravlivi<br />
storiteli proizleze i negoviot kontraverzen stav spored koj za<br />
takvite lica e prepora~livo izreknuvawe i izvr{uvawe na kaznite<br />
progonstvo i li{uvawe od `ivotot 126) .<br />
Spored misleweto na Platon (428-347) pri~inite na zlosto-<br />
125)<br />
Vidi: Ivo{evi}, D, op. cit. str. 703-704.<br />
126)<br />
Ibid, str. 704.<br />
83
stvata mo`at da se podelat vo dve grupi: psiholo{ki i "nadvore{ni<br />
ili fiziolo{ki". Pri~inite od prvata grupa se javuvaat kako posledica<br />
na "bolnata du{a" koja {to od svoja strana e uslovena od "vlijanieto<br />
na strastite, baraweto na zadovolstva ili pak ednostavno od<br />
neznaewe". Pri~inite od vtorata grupa se sveduvaat na oblicite na<br />
biolo{kata degeneracija 127) . Ottamu i negoviot stav za postoewe<br />
zlostornici {to kako takvi se ra|aat i za koi so ogled na nivnata<br />
nepopravivost nu`no se nalaga primena na smrtni kazni kako edinstveno<br />
re{enie. Za ostanatite osudenici sprema koi spored Platon e<br />
mo`no popravawe, toj predlaga{e primena na takvi merki {to }e se<br />
vo soglasnost so negovata teza deka celta na kaznata e stradawe na<br />
du{ata koja {to se zarazila so zlostorot.<br />
Od ovie stavovi zastapuvani vo negovite rani trudovi od tn.<br />
sokratovski period, }e dojde do opredeleno otstapuvawe vo poznatoto<br />
delo "Zakoni". Tuka Platon ve}e go zastapuva misleweto deka celta<br />
na kaznata e popravawe na storitelot, opomena na drugite da ne vr{at<br />
krivi~ni dela i za{tita na op{testvoto, a ne odmazda za storenata<br />
nepravda. Niedna kazna {to se odreduva vrz osnova na zakonot nema za<br />
cel nekoe zlo tuku postignuva edno od dvete: ili go poprava kaznetiot,<br />
ili pak, ja namaluva merkata na negovoto ne~inewe 128) . Ponatamu<br />
Platon veli: "ako nekoj stori opredelen prestap, seedno dali krupen<br />
ili siten, zada~a na zakonot e od nego da bara da ja nadomesti {tetata<br />
i da go pou~i i natera nikoga{ vo idnina pove}e da ne se osmeli<br />
volevo da izvr{i takvo delo, ili ako ne toa, toga{ barem zna~itelno<br />
poretko. Bidej}i zada~ata i na najdobriot zakon le`i vo toa so dela<br />
ili zborovi, so pomo{ na u`ivawe ili bolka, so uka`uvawe po~esti<br />
ili odzemawe na gra|anskite prava, pari~ni kazni ili podaroci, ili<br />
na bilo koj drug na~in da se postigne ~ovekot da ja zamrazi nepravdata<br />
i da ja zasaka pravdata 129) .<br />
Zboruvaj}i za vidot i visinata na kaznata Platon smeta deka<br />
treba da se zemat predvid ne samo okolnostite od koi zavisi krivi~noto<br />
delo (te`inata na deloto) tuku i okolnostite koi se odnesuvaat na<br />
storitelot (dali e popravliv ili nepopravliv, dali e lud, bolen,<br />
premnogu star i sl.). Vo ovaa smisla za nepopravlivite prestapnici<br />
{to storile najte{ki krivi~ni dela (sprema bogovite, roditelite i<br />
dr`avata) se zalagal za smrtna kazna 130) , dodeka za istite dela storeni<br />
od ludi, bolni i stari lica - za ednogodi{no progonuvawe 131) . Me|utoa,<br />
ovie idei za individualizacijata vo kaznuvaweto Platon ne mo`el do<br />
kraj da gi razvie 132) , iako dal zna~ajni predlozi {to bi trebalo da im<br />
127)<br />
Milutinovi}, M, Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1976, str. 76.<br />
128)<br />
Vidi: Platon, Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971, str. 355.<br />
129)<br />
Ibid, str. 368.<br />
130)<br />
Ibid, str. 355.<br />
131)<br />
Ibid, str. 371-372.<br />
132)<br />
Vo vrska so pri~inite zaradi koi Platon ne mo`el da ja razvie svojata ideja za<br />
individualizacijata vo kaznuvaweto vo literaturata se veli deka se krijat vo<br />
negovoto sfa}awe oti ima dosta slabi sudovi {to ne mo`at dobro da ja vr{at taa<br />
funkcija. Zatoa toj se zalaga i za pocelosni zakoni {to }e ja neutraliziraat slabosta<br />
84
pomagaat na zakonodavecot i na sudiite vo nivnoto sproveduvawe 133) .<br />
Platon dal i konkretni predlozi za primena na izvesni kazni.<br />
Predlaga{e smrtna kazna za davawe zasolni{te na progonetite, za<br />
primawe podaroci zaradi storeni uslugi na dr`avata, za vol{ebni-<br />
{tva so koi nekomu mu se pravi {teta 134) . Mo{ne interesno i zna~ajno<br />
e i negovoto zalagawe za prifa}awe na zatvoraweto kako redovna<br />
kazna. Toj predlagal tri ustanovi: edna za pritvor, druga za nepopravlivite<br />
(ku}i na kaewe) i tretta za popravlivite zlostornici 135) .<br />
Spored Aristotel (384-322) prestapni~koto povedenie na<br />
~ovekot e rezultat od vlijanieto na osum okolnosti: "slu~aj, prirodna<br />
nu`nost, nadvore{ni sili, navika, re{enie, gnev i pohotlivost 136) .<br />
Sekoj zlostornik e neprijatel na op{testvoto i treba da se kazni<br />
za{to so svojot prestap ja naru{il ednakvosta me|u lu|eto i so toa ja<br />
povredil konkretnata pravednost 137) . Kaznata e sredstvo {to treba<br />
povrotno da ja vospostavi ednakvosta, odnosno pravi~nosta. Ako na<br />
eden mu se nanesat rani, a drug gi predizvikal, ako nekoj ubil, a drug i<br />
podlegnal na smrtta, toga{ me|u onoj {to go podnesuva i onoj {to go<br />
izvr{il deloto nastanal odnos na neednakva podelba i sudijata so<br />
pomo{ na kaznata se obiduva da vospostavi ednakvost na na~in {to na<br />
onaa strana koja {to ima vi{ok na dobivka, toj vi{ok go odzema 138) .<br />
Su{tinata na takvoto kaznuvawe e odmazda ("vra}awe milo za<br />
na sudovite. No, bidej}i vo zakonot ne mo`at da se predvidat site okolnosti od koi<br />
zavisi individualizacijata, takvoto re{enie ne mo`elo da se ostvari. Vidi: Pe{i}, V,<br />
Istoriski razvoj ka`njavanja prestupnika, Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2, str. 204.<br />
133)<br />
Vo ovaa smisla Platon veli: "... I taa kazna (storitelot) treba da ja trpi ne zatoa<br />
{to storil zlostorstvo - tuku zaradi toa vo idnina toj samiot i drugite {to }e vidat<br />
kako e kaznet napolno da zamrzat sekoja nepravda ili da ostavat golem del od taa<br />
nepravda. I zatoa zakonite mora da vodat smetka za site takvi slu~ai i za sekogo da<br />
pogodat to~na golemina na kaznata, kako {to strelecot to~no pogoduva: najposle mora<br />
da go odredat i nejziniot to~en na~in i vid. Izvr{uvaj}i ja taa ista rabota, sudijata<br />
treba da mu pomaga na zakonodavecot koga nekoj zakon mu ostava da donese ocenaka za<br />
toa {to treba da pretrpi ili da plati vinovnikot sprema koj se izreknuva presudata.<br />
A zakonodavecot mora kako slikar da gi dade samo osnovnite crti na koi treba da se<br />
pridr`uva pri ocenkata za poedine~nite slu~ai {to podle`at na zakonite" Platon,<br />
op. cit, str. 482.<br />
134)<br />
Ibid, str. 378.<br />
135)<br />
Ibid, str. 482.<br />
136)<br />
Vidi: \uri}, M. Predgovor na deloto na Aristotel, Nikomanova etika, Kultura, Beograd,<br />
1970, str. XXXIII.<br />
137)<br />
Konkretnata pravi~nost se postignuva so izedna~uvawe po pat na aritmeti~ka<br />
proporcija. Taa pravi~nost pretstavuva sredina me|u dobivkata i {tetata i tuka<br />
sekoj e ednakov bez ogled na toa dali e ~esen ili lo{ - "va`no e samo toa da se utvrdi<br />
deka eden trpi nepravda, a drug ja nanesuva, deka eden napravil {teta, a drug ja<br />
o{teten". (str. 125). Korektivno pravi~no postapuvawe zna~i sredina me|u vr{eweto<br />
nepravda i trpeweto nepravda. Prvoto zna~i da ima{ pove}e, a vtoroto da ima{<br />
pomalku (str. 126). "Nepravednosta ednovremeno e i vi{ok i nedovolnost, i toa za<br />
nepravedniot li~no vi{ok na ona {to voop{to e korisno, a nedovolnost na ona {to e<br />
{tetno". Aristotel, Nikomhova etika, Kultura, Beograd, 1970, str. 127.<br />
138)<br />
Ibid, str. 120.<br />
85
drago") 139) . Odmazdata, veli Aristotel, e vo ~ovekovata priroda za{to<br />
go smiruva ~ovekoviot gnev i negovoto ~uvstvo na bolka go zamenuva so<br />
zadovolstvo 140) . Neprezemaweto na odmazdata e vo sprotivnost so<br />
~ovekovata ~uvstvitelnost i nagonot za samoodbrana za{to samo<br />
robovite mo`at da podnesuvaat navredi bez da se nalutat. Dokolku ne<br />
e glup ili so ropska priroda slobodniot ~ovek treba da se luti i na<br />
sekoe zlo mora da vozvrati so zlo 141) . Srazmernoto vra}awe za<br />
pretrpenoto zlo e uslov za odr`uvawe na ~ovekovata zaednica 142) .<br />
Pri konkretno realizirawe na reakcijata mo`no e i opredeleno<br />
otstapuvawe od srazmernosta. Takvoto otstapuvawe vo eden<br />
slu~aj e predopredeleno od klasnata pripadnost na poedinecot. Toa vo<br />
soglasnost so konstrukcijata na distributivnata pravednost zna~i<br />
deka: "ako nekoj {to ne e na vlast udri nekogo, udarot ne smee da bide<br />
vozvraten. No ako nekoj udri lice {to e na vlast, udarot ne samo {to<br />
}e bide vozvraten tuku (storitelot) }e bide i strogo kaznet 143) .<br />
Vtoroto otstapuvawe od srazmernata odmazda e povrzano so<br />
karakterot na zlostorni~kata volja. Imeno, spored Aristotel, kaj<br />
sekoe delo treba da se vodi smetka dali e storeno dobrovolno (volevo)<br />
ili nedobrovolno (nevolevo) dejstvie. Volevite dejstvija natamu se<br />
delat na namerni (svesni, so predhodno razmisluvawe) ili nenamerni<br />
(svesni, no bez predhodno razmisluvawe). Vo dvata slu~ai se raboti za<br />
nepravedno ogre{uvawe sprema zakonot i zatoa treba da se vospostavi<br />
ednakvost. Me|utoa, kaj namerno storenite dela treba da se ima<br />
predvid deka se vr{at od gnev (vo lutina) i pod dejstvo na drugi<br />
afekti vo koi se zapa|a soglasno ~ovekovata priroda. Pri<br />
kaznuvaweto na tie slu~ai treba da se vodi smetka za ulogata na<br />
`rtvata 144) .<br />
Od druga strana, za dela storeni so nedobrovolni dejstvija ne<br />
mo`e da se ka`e deka se nepravedni iako so niv ~ovekot se ogre{uva<br />
sprema zakonot. Odmazdata {to ovde }e se primeni treba da zavisi od<br />
toa dali se raboti za prostlivo dejstvie (slu~aj ili gre{ka) ili pak,<br />
za dejstvie {to ne mo`e da se prosti (afekt {to ne e ni priroden ni<br />
~ove~ki).<br />
Od seto ova mo`e da se vidi deka kaj Aristotel e prisuten<br />
opredelen streme` za individualizacija vo kaznuvaweto, a so svoite<br />
otstapki od na~eloto na talionot dosegnal i drugi problemi me|u koi<br />
139)<br />
Ibid, str. 123.<br />
140)<br />
Ibid, str. 101.<br />
141)<br />
Ibid, str. 101.<br />
142)<br />
Ibid, str. 123.<br />
143)<br />
So distributivnata pravednost se vodi smetka za dostoinstvoto na ~lenovite na<br />
zaednicata i nivnite individualni zaslugi za op{testvoto. Taa se rakovodi od ~esta,<br />
ugledot, vrednosta ili podobro re~eno od klasnata pripadnost na poedinecot, a se<br />
ostvaruva spored geometriska proporcija: kolku e pogolema vrednosta na ~ovekot,<br />
tolku e pogolema dobivkata, ili pak, pomala {tetata. Vidi: Ibid, str. 120 i 121.<br />
144)<br />
"...Delata storeni vo afekt so pravo se osuduvaat kako dela bez predumisla, za{to<br />
za~etnikot ne e onoj {to go vr{i deloto, tuku onoj {to go predizvikal afektot" Ibid,<br />
str. 132.<br />
86
i onoj za zna~eweto na pridonesot na `rtvata vo kaznuvaweto.<br />
Filozofite {to delumno se zanimavale so problemite na<br />
kaznata i kaznuvaweto vo robovladetelskiot Rim ne uspeale da dadat<br />
nekoi novi i poinakvi idei od nivnite gr~ki predhodnici. Takov e<br />
primerot so Ulpijan, Ciceron i nekoi drugi misliteli od toa vreme.<br />
Me|u niv sepak }e se izdvoi sofistot Lukrie Anej Senaka (4-65) so<br />
svoeto zna~ajno delo "Rasprava za gnevot" vo koe }e im posveti mnogu<br />
pogolem prostor na ovie pra{awa. Iako i kaj nego se ~uvstvuva golemo<br />
vlijanie na Protagora i Platon negovite sfa}awa zna~at ~ekor<br />
ponapred vo ovaa oblast za{to niz povrzuvaweto na celite na kaznata<br />
so opredeleni endogeni faktori na kriminalitetot (strastite)<br />
genijalno ja anticipriral sovremenata individualizacija na<br />
kaznuvaweto, a so svojot streme` za humanizirawe na kaznite se izdignuva<br />
ne samo pred svoeto tuku i pred na{eto vreme.<br />
Osnovnoto pra{awe {to toj saka da go re{i e na~iniot na koj<br />
treba da se ubla`i gnevot kako okolnost od koja proizleguvaat mnogu<br />
zla, a me|u niv i na kriminalitetot i drugite poroci na ~ovekot. Spored<br />
nego gnevot e najgrdata ~ove~ka strast {to se ra|a bez u~estvo na<br />
voljata i rasuduvaweto 145) i vodi kon posegnuvawa na oru`je, kon krv,<br />
ubistva, zaemni gadosti me|u lu|eto, razni uni{tuvawa i nepravedno<br />
izre~eni kazni 146) . Onoj {to pottiknat od gnevot }e stori grev<br />
(prestap) 147) treba da se kazni, no kaznata treba da bide poslednoto<br />
sredstvo za iskorenuvawe na gnevot. Vistinskiot za{titnik na<br />
narodot treba najprvin da se potrudi da go razvie gra|anskiot duh za<br />
dobroto i zamrazuvaweto na nepravdata preku dejstvoto na blagiot<br />
zbor (sovetuvawe), a potoa so poblag verbalen prekor (opomena, ukor)<br />
i najposle so blagi kazni {to mo`at da se otpovikaat, no i so onie<br />
najostrite rezervirani za najlo{ite prestapnici 148) . Koja kazna }e se<br />
izbere, dali taen ili javen ukor, javno `igosuvawe, progonuvawe ili<br />
smrtna kazna 149) i spored Seneka zavisi od toa dali se raboti za<br />
popravlivi ili nepopravlivi zlostornici 150) . Sudijata e toj {to treba<br />
da znae deka edna kazna se upotrebuva za popravawe a druga za<br />
otstranuvawe i deka vo dvata slu~ai treba da se ima predvid idninata<br />
a ne minatoto. Zatoa "nikoj razumen ne kaznuva za ona {to e storeno,<br />
tuku zatoa vo idnina da ne se gre{i, ona {to e pominato ne mo`e da se<br />
otpovika, a idninata mo`e da se predupredi 151) . Vo obata slu~ai treba<br />
da se bara korista {to kaznata ja nosi za idninata, a taa korist e<br />
145)<br />
Seneka, Rasprava o gnevu, Rad, Beograd, 1983, str. 20-30.<br />
146)<br />
Ibid, str. 5-6.<br />
147)<br />
Grev e sramno da mu se {teti na tatkovinata: zna~i i na gra|ninot za{to toj e del<br />
od tatkovinata (a delovite zaslu`uvaat po~it, ako ja zaslu`uva celinata)". Ibid, str.<br />
56.<br />
148)<br />
Ibid, str. 11<br />
149)<br />
Ibid, str. 20.<br />
150)<br />
Ibid, str. 19.<br />
151)<br />
Ibid, str. 25. Toa e poznata izreka koja vo original glasi: "Nemo prudens, quia<br />
peccatum est, sed ne peccatur, revocasi enim praeteria non possunt, futura prohibentur".<br />
87
azli~na: vo prviot slu~aj - popravawe na zlostornikot 152) a vo<br />
vtoriot slu~aj - otstranuvaawe na prestapnikot da ne stori novo delo<br />
i zastra{uvawe na drugite. 153) Ottuka proizleguva deka Seneka pravi<br />
jasna distinkcija me|u celite {to treba da se ostvarat sprema<br />
popravlivite (samo za niv e predviden zastra{uva~kiot element na<br />
kaznata) i nepopravlivite zlostornici. Od druga strana Seneka jasno<br />
gi oddeluva razgleduvawata za odmazdata koja {to vo nitu eden moment<br />
ne ja brka so celite na kaznata. Toj ja opravduva javnata odmazda kako<br />
neophodno sredstvo za odbrana na op{testvoto, a privatnata odmazda<br />
kako dol`nost {to proizleguva od qubovta i po~ituvaweto kon<br />
najbliskite 154) . Me|utoa, i vo dvata slu~ai Seneka e protiv onaa<br />
odmazda {to poa|a od gnevot, lutinata i omrazata bilo na<br />
poedinecot 155) , bilo na sudijata 156) . Na ovoj problem mu posvetuva<br />
golemo vnimanie i toa, pred sÒ, za da se zapre privatnata odmazda koja<br />
vo negovo vreme bila mo{ne prisutna. Vo taa smila iznesuva brojni<br />
nasoki {to treba da go iskorenat gnevot kako kaj mladite taka i kaj<br />
vozrasnite i pritoa se obiduva da doka`e deka onaa okolnost {to go<br />
sozdvava prestapnikot vo ednakva mera e neprifatliva kaj odmaznikot<br />
za{to nejzinoto prisustvo doveduva do apsurdot: eden prestapnik da<br />
bide kaznet od drug prestapnik 157) . Odmazdata {to ne e oslobodena od<br />
gnev mo`e da predizvika i drugi posledici kako na primer: bezobyirno<br />
i nesrazmerno kaznuvawe 158) , sozdavawe novi sudiri 159) , psihi~ki<br />
nemiri 160) , itn. itn. Najgolem lek za gnevot e odlo`uvaweto na<br />
odmazdata 161) . Ako e storena nekoja navreda, odlo`uvaweto mo`e i treba<br />
da vodi kon potisnuvawe na lutinata 162) . No kaj pote{kite dela ne<br />
152)<br />
"Nie ne bi gi ubivale ni otrovnite ni vodenite zmii nitu site onie koi so svoeto<br />
kasnuvawe ili udar {tetat koga bi mo`ele da gi pripitomime ili da postigneme da<br />
ne bidat opasni ni za nas ni za drugite. Zatoa nema da mu pravime zlo ni na ~ovekot<br />
{to pogre{il, tuku zatoa da ne gre{i i kaznata nikoga{ nema da se odnesuva na<br />
minataot tuku samo na idninata" kaznata ne luti, taa ~uva. Za{to ako treba da bide<br />
kaznet sekoj onoj ~ij duh e opak i zatruen, od kaznata ne bi bil izzemen nikoj". Ibid, str.<br />
57.<br />
153)<br />
Ibid, str. 11-12.<br />
154)<br />
Ibid, str. 16.<br />
155)<br />
"Nema ni{to ponedoli~no odo{to da se lutime na onoj {to go kaznuvame, kaznata<br />
sepak pove}e }e koristi za popravawe na zlostornikot ako e donesena so sudska<br />
odluka. Zatoa Sokrat mu veli na robot - Bi te i{ibal da ne sum lut". Ibid, str. 19.<br />
156)<br />
"Dobriot sudija go osuduva ona {to zaslu`uva osuda, no ne mrazi" Ibid, str. 21.<br />
157)<br />
Vidi: Ibid, str. 19.<br />
158)<br />
"Niedna strast ne te`nee pove}e kon odmazda odo{to gnevot i zatoa toj ne e<br />
sposoben da se odmazdi: nagol ili bezumen kako skoro sekoja strastvena `elba, samiot<br />
si pre~i sebe si vo ona kon {to brza", Ibid, str. 17.<br />
159)<br />
Vidi: Ibid, str. 71-73.<br />
160)<br />
Vidi: Ibid, str. 95.<br />
161)<br />
Ibid, str. 54.<br />
162)<br />
Vidi: Ibid, str. 55. Vo ovaa smisla na strana 55 Seneka go veli i slednovo: "Onaa<br />
golema du{a koja umee samata da se ceni ne se odmazduva za navreda za{to ne ja ni<br />
~uvastvuva". Ottamu se ~ini deka i vo negovo vreme nemalo golema razlika me|u<br />
88
mo`e da dovede do kone~no oprostuvawe na zloto, odnosno kon celosno<br />
odlo`uvawe na odmazdata 163) . Ottuka se gleda svesta na Seneka za toa<br />
deka prevospitnoto dejstvo {to i se pridava na kaznata bez ogled na<br />
svojata uloga ne mo`e da ja izmeni su{tinata na kaznata voop{to 164) .<br />
2. So po~etokot na raspa|aweto na feudalizmot od XVI se<br />
javuva cela plejada misliteli {to se zalaga za popravedno op{testvo<br />
i za osloboduvawe na naukata od stegite na teologijata.So socijalutopistite<br />
zapo~nuva period koj vo pogled na kaznata zna~i zalo`ba<br />
za najzina humanizacija, ukinuvawe na telesnite, smrtnata i voop{to<br />
strogite i surovi kazni i barawe srazmernost vo kaznuvaweto.<br />
Tomas Mor (Thomae Mori, 1478-1535) vo deloto "Utopija" se<br />
pobunuva protiv smrtnite kazni {to bile izrekuvani i izvr{uvani za<br />
kradcite smetaj}i deka takviot na~in na kaznuvawe "gi preminuva<br />
granicite na pravdata i ne mu koristi na op{toto dobro". Kako odmazda<br />
za samata kra`ba, takvata kazna e premnogu svirepa, a sepak nedovolna<br />
da ja suzbie. Bidej}i nitu obi~nata kra`ba e taka stra{en<br />
prekr{ok {to bi trebalo da se plati so glava, nitu bilo koja kazna<br />
sama po sebe e kadra da gi odvrati od kra`bi onie {to ne raspolagaat<br />
so drugi sredstva za odr`uvawe na `ivotot. Na kradcite im se<br />
odmeruvaat te{ki i svirepi kazni, a mnogu pokorisno bi bilo da se<br />
raboti vrz toa da se obezbedat izvesni sredstva za `ivot taka {to<br />
nikoj ne }e zapadne vo prokletata nu`da da mora da zapo~ne so kra`ba,<br />
a da zavr{i na gubili{te 165) . Vo vrska so toa Mor go istaknuva i<br />
slednoto: "Smetam deka sekoj mo`e da sogleda kolku e ne samo<br />
besmisleno, tuku za dr`avata i opasno koga na ist na~in se kaznuvaat<br />
ubijcite i kradcite. Koga eden neranimajko znae deka za nego postoi<br />
ista opasnost da go obvinat za kra`ba, ili, pokraj toa i za ubistvo,<br />
toga{ i samoto toa somnenie go pottiknuva i da go ubie onoj ~ovek<br />
kogo inaku sakal samo da go ograbi 166) . Gledaj}i ja pri~inata na kra-<br />
`bite vo sostojbata do koja dovede prvobitnata akumulacija na kapitalot<br />
toj se zalagal za preventivni merki {to }e zna~at lekuvawe na<br />
op{testvoto, a namesto smrtnite i telesnite kazni predlagal da se<br />
vovede kaznata zatvor so prisilna rabota smetaj}i deka taa mo`e da<br />
obezbedi popravawe na prestapnicite dokolku humano se postapuva so<br />
niv.<br />
Interesni razmisluvawa za individualizacijata na kaznata<br />
nao|ame i kaj Tomazo Kampanela (Thomae Campanellae, 1568-1630). Vo<br />
"Gradot na sonceto" (delo {to e objaveno me|u 1620-1623 god.) toj<br />
predviduva pove}e kazni, od ukor do smrtna kazna i se zalaga za brza<br />
sudska postapka, no e protiv voveduvaweto na kaznata zatvor. "Za<br />
nasilstvo se osuduva na smrt ili se izrekuva kazna oko za oko, nos za<br />
pri~inate {to doveduvaat do odmazdata so onie sostojbi {to va`at i denes. Vo taa<br />
smisla i <strong>Sulejmanov</strong>, Z. Ubistvata vo Makedonija, Studentski zabor, Skopje, 1995, str.<br />
194.<br />
163)<br />
Seneka, Ibid, str. 102.<br />
164)<br />
Vidi: Ibid, str. 8.<br />
165)<br />
Mor, T. Utopija. Kultura, Beograd, 1964, str. 55-56.<br />
166)<br />
Ibid, str. 63-64.<br />
89
nos, zab za zab itn. spored zakonot na odmazdata, ako deloto e umisleno<br />
i ako postoela namera"..."Ako zlostorstvoto e storeno vo karanica i<br />
bez predumisla, presudata se ubla`uva"..."Grevovite storeni od<br />
slabost i neznaewe se kaznuvaat samo so ukor i so primenuvawe<br />
vozdr`livost ili izu~uvawe na onie nauki ili ve{tini protiv koi<br />
nekoj zgre{il"..."Ako nekoj bide obvinet po vtor ili tret pat, toa<br />
povlekuva dvokratna kazna 167) .<br />
Po Mor i Kampanela sleduva `iva aktivnost, prosledena so<br />
filozovski i nau~ni razmisluvawa od epohata na humanizmot i<br />
renesansata od XVII i XVIII vek od strana na golemite misliteli -<br />
kontraktualistite: Grocius, Hobs, Lok, Ruso i francuskite enciklopedisti:<br />
Monteskie, Volter, Didro, Holbah i dr. Kaj niv mo`at da se<br />
sretnat i zna~ajni misli za individualizacijata i celite na kaznuvaweto<br />
inspirirani od nivniot interes za polo`bata na ~ovekot vo<br />
dr`avata, za negovite prava (povtorno se javuva idejata za prirodnoto<br />
pravo i op{testveniot dogovor) i odnosot na dr`avata kon gra|anite.<br />
Spored Tomas Hobs (Thomas Hobz, 1588-1679) 168) kaznata e zlo<br />
{to javnata vlasta go nanesuva vrz onoj {to storil ili propu{til<br />
ne{to {to taa vlast go smeta za povreda na zakonot, so cel voljata na<br />
lu|eto da se napravi sklona na poslu{nost 170) . Pravoto na kaznuvawe<br />
se izvlekuva ottamu {to narodot ne gi dal tuku samo gi napu{til<br />
svoite prava i so toa go zajaknal pravoto na suverenot da upotrebuva<br />
kazna sekoga{ koga smeta deka toa e celishodno za odr`uvawe na<br />
site 171) . So svoeto zalagawe za izreknuvawe samo na onie kazni {to<br />
predhodno se predvideni so zakon 172) i samo toga{ ako im predhodi<br />
javna osuda 173) , kako i so protiveweto da se kaznuvaat nevinite 174) . Hobs<br />
be{e mnogu blisku do sovremenoto na~elo na zakonitosta vo<br />
kaznuvaweto. Me|utoa, vo toa ne uspea za{to dopu{ta{e arbitrernost<br />
(proizvolnost) vo kaznuvaweto vo slu~aite koga zakonot ne opredelil<br />
nikakva kazna ili ne ja odredil nejzinata visina za ve}e predvideni<br />
167)<br />
Kampanela, T. Grad sunca, Kultura, Beograd, 1964, str. 44-45.<br />
168)<br />
Spored nego vo prirodata se e pri~inski zasnovano, se e nu`no nastanato po silata<br />
na prirodnite zakonitosti i zatoa ne treba da se veruva vo ~uda i nepredvidlivi<br />
sili. Vo objasnuvaweto na postanokot na dr`avata toj poa|a od prirodnata sostojba vo<br />
koja sekoj ~ovek e ednakov i ima prirodno pravo da se odr`i vo `ivot. No i drugite<br />
lu|e imaat vakvo pravo koe ne e ograni~eno i ne mo`e da se ograni~i. Ottamu<br />
proizleguva nedoverbata {to vodi do vojna na sekoj protiv sekogo. Za da se odr`i vo<br />
`ivot ~ovekot mo`e da odzema dobra i da ubiva i nema nikakvi moralni ili pravni<br />
pre~ki vo toa. No op{tata volja na site protiv site mo`e da dovede do istrebuvawe<br />
na ~ovekoviot rod. Za da se izbegne ovaa opasnost razumot e toj {to nalaga deka<br />
lu|eto treba da gi prenesat svoite neograni~eni prava vrz dr`avata koja }e ja zeme<br />
obvrskata da gi {titi nivnite `ivoti i imoti, Vidi: Hobz, T. Levijatan, Kultura,<br />
Beograd, 1961, str. 105-110.<br />
170)<br />
Ibid, str. 274.<br />
171)<br />
Ibid, str. 275.<br />
172)<br />
Ibid, str. 277.<br />
173)<br />
Ibid, str. 275.<br />
174)<br />
Ibid, str. 280.<br />
90
krivi~ni dela 175) . Pokraj toa bil uveren vo nevozmo`nosta za<br />
kaznuvawe na suverenot 176) . Nadvor od negovite otstapki stoi<br />
izrazeniot streme` za takvo kaznuvawe {to treba da bide srazmerno<br />
na te`inata na krivi~noto delo 177) . Toa se gleda od negoviot stav deka<br />
nanesenoto zlo (kaznata) ne smee da bide ni pomalo nitu pogolemo od<br />
zadovolstvoto {to prirodno go sledi izvr{uvaweto na krivi~noto<br />
delo. Vo dvata slu~ai veli Hobs, ve}e ne se raboti za kazna tuku za<br />
naneseno zlo {to se sveduva na cena ili otkup ili na akt na<br />
neprijatelstvo 178) .<br />
Po odnos na pra{aweto za registerot na kaznite Hobs e na<br />
linijata so koja ñ se pru`a podr{ka na ve}e postoe~kite kazni. Toa se:<br />
smrtnata kazna so ili bez predhodno izma~uvawe, telesnite kazni me|u<br />
koi go vbrojuva i li{uvaweto od telesni zadovolstva {to porano bile<br />
zakonski u`ivani, pari~nite kazni vo ~ii ramki gi pomestuva i<br />
konfiskacijata na imotot i obes~estuva~kite kazni (li{uvaweto na<br />
osudenite lica od nivnite {titovi, tituli i slu`bi, ili proglasuvawe<br />
deka se nesposobni vo idnina da gi steknuvaat) 179) , a na<br />
progonuvaweto mu go odre~uva karakterot na kaznata 180) .<br />
Hobs nakratko se zadr`uva i vrz celite na kaznata koi, spored<br />
nego, se sostojat vo naveduvaweto kako na storitelot taka i na drugite<br />
kon po~ituvawe na zakonot. Toj izri~no veli deka celta na kaznata ne<br />
e odmazda tuku popravawe na storitelot na zlostorstvoto ili<br />
zastra{uvawe na drugite zaradi nivno pravilo naso~uvawe 181) .<br />
Me|utoa, i pokraj toa {to ispravno smeta deka celta e sekoga{ ne{to<br />
idno toj ne go napu{ta terminot odmazda i veli: "deka odmazduvaj}i se<br />
t.e. nagraduvaj}i go zloto so drugo zlo (podvlekol Z.S.) lu|eto ne<br />
gledaat na minatoto zlo tuku na goleminata na idnoto dobro {to<br />
treba da dojde 182) . Kontradiktornosta na ovoj stav e o~igledna za{to<br />
zloto kako su{tina na odmazdata nikakvi dobri nameri ne mo`at da go<br />
napravat (pretvorat) vo nagrada. Faktot deka Hobs ja me{a su{tinata<br />
so celite na kaznata mo`e da se vidi i od zbrkata {to ja sozdava koga<br />
kaj vidovite na kaznite, a osobeno kaj kaznata zatvor go dopu{ta samo<br />
175)<br />
"Ako kaznata e ve}e odredena so zakon toga{ storitelot e podlo`en na taa kazna.<br />
Ako pak kaznata ne e opredelena, podlo`en e na arbitrerni kazni". Ibid, str. 258.<br />
176)<br />
Vidi: Ibid, str. 277 i 278.<br />
177)<br />
"Stepenot na te`inata na krivi~noto delo se opredeluva spored razni merila i se<br />
meri prvo, spored zloto koe pretstavuva izvor ili pri~ina, vtoro, spored zaraznosta<br />
na primerot, treto, spored {tetnosta na posledicite i ~etvrto, zemaj}i go vo vid<br />
vremeto, mestoto i liceto {to e vo pra{awe". Ibid, str. 267.<br />
178)<br />
Ibid, str. 276.<br />
179)<br />
Ibid, str. 278-279.<br />
180)<br />
Tolkuvaj}i ja prirodata na ovaa kazna toj smeta deka vo onie slu~ai koga ne e<br />
sledena so odzemawe na imotot i prihodite progonuvaweto ne e kazna tuku naprosto<br />
"samo promena na vozduhot" na onoj protiv kogo e izre~ena. Dokolku pak pri<br />
progonuvaweto se odzeme zemji{teto i drugite dobra na prestapnikot takvata merka<br />
treba da se pomesti me|u pari~nite kazni. Vidi: ibid, str. 280.<br />
181)<br />
Ibid, str. 134 i 276.<br />
182)<br />
Ibid. str. 134.<br />
91
stradaweto na osudenikot "zaboravaj}i" da go vklu~i i obrazlo`i ona<br />
{to go rekol za negovoto popravawe.<br />
Vo vrska so negovite stavovi za kaznata bitno e me|utoa, da se<br />
odbele`i zalo`bata za ednakvost pred zakonot. Kaznite opredeleni<br />
so zakonot treba da se primenuvaat vrz site bez ogled na ne~ie bogatstvo,<br />
plemenita krv ili pamet i zatoa treba da se spre~at raznovidnite<br />
prijatelski i srodni~ki vrski i podmituvawa na sudiite 183) . Za<br />
taa cel toj se zalaga za predviduvawe poostri kazni, za{to pogre{niot<br />
primer i probivaweto na paja`inata na zakonot 184) ja zgolemuvaat<br />
te`inata na deloto 185) .<br />
Pra{aweto za kaznata Xon Lok (John Lok, 1632-1704) 186) go<br />
izveduva od filozovskiot stav deka seto ona {to kaj ~ovekot predizvikuva<br />
zadovolstvo ili u`ivawe se narekuva "dobro", a ona {to<br />
predizvikuva bolka i neprijatnosti se narekuva "zlo". Dobroto vodi<br />
kon sre}ata na ~ovekot, a zloto kon nesre}ata 187) . Dobroto i zloto se,<br />
vsu{nost, soglasuvawe i nesoglasuvawe na na{ite volevi dejstvija so<br />
onoj zakon {to se temeli na voljata i mo}ta na zakonodavecot da<br />
donesuva dobro i zlo. A toa dobro i zlo, u`ivaweto i bolkata koi po<br />
naredba na zakonodavecot go sledat na{eto pridr`uvawe ili naru{uvawe<br />
na zakonot se ona {to go narekuvame nagrada i kazna 188) . Ottuka<br />
proizleguva deka sekoe naru{uvawe na zakonot e oli~enie na zloto,<br />
vr{ewe nepravda 189) i vrz nego treba da se nadovrze drugo zlo. Za<br />
izvr{eni ubistva sekoga{ sleduva smrtna kazna spored na~eloto: "Koj<br />
lie ~ove~ka krv, negovata krv od ~ovek da bide proliena" 190) . [to se<br />
odnesuva do polesnite prestapi, nivnite storiteli spored Lok treba<br />
da bidat kazneti vo onoj stepen i so tolku ostrina {to }e bidat<br />
183)<br />
Vidi: Ibid, str. 261.<br />
184)<br />
Ibid, str. 260.<br />
185)<br />
"Voop{to zemeno site krivi~ni dela se tolku pote{ki kolku {to predizvikuvaat<br />
pote`ok skandal, {to }e re~e dokolku pretstavuvaat kamen na prepnuvawe na slabite<br />
lu|e koi ne gledaat tolku na patot po koj odat kolku na svetlosta {to drugi lu|e pred<br />
niv ja nosat". Ibid, str. 271. Vidi i str. 267 i 271.<br />
186)<br />
Vo objasnuvaweto na dr`avata Lok isto taka trgnuva od prirodnata sostojba koja ja<br />
narekuva sostojba na sovr{ena sloboda kade site u`ivaat ednakvost (ramnopravnost i<br />
nezavisnost) i postapuvaat vo granicite na prirodnite zakoni. No kako i sekade i vo<br />
prirodnata sostojba se javuvaat prekr{iteli na zakonite (ovde prirodnite zakoni) i<br />
tie se gonat i kaznuvaat. Izrekuvaweto i izvr{uvaweto na kaznite im e dovereno na<br />
lu|eto voop{to i tie vo site slu~ai se javuvaat kako sudii. No kako takvi tie<br />
stanuvaat pristrasni kon sebe, svoite rodnini i prijateli, a od druga strana zlobata,<br />
strastite i odmazdata gi vodat daleku vo kaznuvaweto na drugite {to doveduva do<br />
neredi. Tokmu zatoa lu|eto se dogovaraat za sozdavawe na edno telo {to }e<br />
pretstavuva lek protiv tie neredi, a toa telo e dr`avata. Vidi: Parsons, T. Teorije o<br />
dru{tvu, Vuk Karad`i}, Beograd, 1969, str. 105-106.<br />
187)<br />
Vidi; Lok, D`. Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1962, str. 239 i natamu.<br />
188)<br />
Ibid, str. 377.<br />
189)<br />
"Ni{to ne mo`e da se smeta za nepravedno {to ne mu e sprotivno na nekoj zakon"<br />
Ibid, str. 233.<br />
190)<br />
Vidi: Persons, T. op. cit, str. 105.<br />
92
dovolni prestapnikot da go izvle~e podebeliot kraj, da mu se dade<br />
prilika za pokajuvawe i da se zapla{at ostanatite 191) .<br />
@an @ak Ruso (1712-1778) 192) malku se zanimaval so problemite<br />
na kaznata i kaznuvaweto. I toj sli~no kako Lok, a podocna i Holbah,<br />
najpove}e se interesiral za smrtnata kazna za koja nao|a poinakvo<br />
opravduvawe. So naru{uvaweto na op{testvenoto pravo prestapnikot<br />
stanuva buntovnik i predavnik na svojata tatkovina, veli Ruso. Toj<br />
prestanuva da bide nejzin ~len pa duri i vojuva protiv nea. Vo toj<br />
slu~aj opstanokot na dr`avata se kosi so negoviot opstanok. Eden od<br />
dvajcata mora da propadne, a koga vinovnikot se osuduva na smrt, toa se<br />
pravi protiv nego ne kako sprema dr`avjanin tuku kako sprema<br />
neprijatel. No, za razlika od Lok, Ruso se izjasnuva protiv za~estenata<br />
primena na smrtnite kazni smetaj}i deka tie se znak na slabost<br />
ili mrzlivost na dr`avata. Za{to nema zlostornik koj ne mo`e da se<br />
osposobi barem za ne{to, pa zatoa ne smee da se ubiva duri ni za<br />
primer, osven onoj ~ij opstanok e opasen za drugite 193) .<br />
[arl Monteskie ([arl Luj de Sekonda, baron od Bred i Monteskie,<br />
1689-1755) vo svoeto najpoznato delo "Za duhot na zakonot" (De L'esprit<br />
des lois) od 1748 godina ostro go kritikuva formalizmot i<br />
apstraktnosta na krivi~nite zakoni i dava predlozi za nivno<br />
sostavuvawe 194) . Toj re{itelno stanuva protiv denunciraweto 195) , primenata<br />
na tortura vo krivi~nata postapka 196) kako i protiv toa sudskata<br />
vlast da bide soedineta so bilo koj del od zakonodavnoto telo 197) .<br />
Monteskie mu se protivi i na zakonskoto i na sudskoto samovolie vo<br />
propi{uvaweto i izreknuvaweto na kaznite, a osobeno na izborot i<br />
primenata na te{ki i svirepi kazni. Me|utoa, i pokraj toa za golem<br />
del od negovite idei osobeno za onie vo vrska so kaznite i<br />
kaznuvaweto mo`e da se ka`e tokmu ona {to samiot mu go prefla na<br />
Tomas Mor: "deka pove}e zboruva za ona {to go pro~ital odo{o za ona<br />
{to go mislel" 198) .<br />
Spored Monteskie site zlostorstva mo`e da se podelat vo<br />
191)<br />
Ibid, str. 105-106.<br />
192)<br />
Ruso pretpostavuva deka vo prirodnata sostojba se javuvaat pre~ki {to go sopiraat<br />
~ovekovoto samoodr`uvawe i gi nadminuvaat silite na sekoj poedinec {to mo`e da gi<br />
upotrebi za da se odr`i vo taa sostojba. Zaradi sopstvenoto samoodr`uvawe<br />
poedinecot mora da go izmeni na~inot na `ivotot i da se zdru`i vo dr`ava<br />
obrazuvaj}i sili {to mo`at da gi nadminat silite od nadvor. Prirodnata sostojba ja<br />
zamisluval kako period vo koj ~ovekot bil sloboden, nezavisen i moralno nerasipan.<br />
So voveduvaweto na privatnata sopstvenost i podocna so razvojot na civilizacijata<br />
zasnovan vrz op{testvenata neednakvost lu|eto se izrasipale. Vidi: Ruso, @.@.<br />
Op{testveniot dogovor, Misla i dr. Skopje, 1978.<br />
193)<br />
Vidi: Ibid, str. 44-46.<br />
194)<br />
Monteskie, O duhu zakona, Tom II, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989, str. 295-300.<br />
195)<br />
Ibid, Tom I, str. 95 i 213.<br />
196)<br />
Ibid, Tom I, str. 106.<br />
197)<br />
Vo ovoj pogled Monteskie sepak dozvoluva tri isklu~oci, Vidi: ibid, Tom I, str. 183<br />
i natamu<br />
198)<br />
Vidi: ibid, Tom II, str. 301.<br />
93
~etiri grupi: prvite ja povreduvaat verata, vtorite moralot, tretite<br />
spokojstvoto, a ~etvrtite sigurnosta (bezbednosta) na gra|anite 199)<br />
Kazna e seto ona {to zakonot go narekuva kazna 200) . Taa e opravdana ako<br />
e izvedena od prirodata na ovie dela. Toga{ taa go gubi karakterot na<br />
nasilstvo i samovolie na zakonodavecot vrz gra|anite i stanuva izraz<br />
na nivnata politi~ka sloboda koja se sostoi vo bezbednosta, ili barem<br />
vo uverenosta za sopstvenata bezbednost 201) .<br />
Sledej}i ja predhodnata ideja vo prvata grupa Monteskie gi<br />
pomestuva samo onie zlostorstva so koi neposredno se povreduva<br />
vr{eweto na verski obredi. Kaznite {to treba da se izrekuvaat za tie<br />
dela mora da se sostojat vo li{uvaweto od site prednosti {to gi<br />
pru`a religijata: progonuvawe od hramovi, povremeno ili trajno<br />
isklu~uvawe od zaednicata na vernicite, izbegnuvawe na nivno prisustvo,<br />
izlo`uvawe na omraza, op~inuvawe 202) . Ona {to pritoa e<br />
zna~ajno e deka iako bil dlaboko religiozen ~ovek 203) koj na religijata<br />
i pridava zna~ajna uloga vo vospituvaweto na gra|anite, vospostavuvaweto<br />
mir me|u niv 204) , zgolemuvawe na mo}ta na zakonot 205) i<br />
stabilnosta na politi~koto ureduvawe, 206) toj bil protiv nejzinata<br />
zloupotreba, 207) osobeno vo kaznuvaweto tvrdej}i deka religijata treba<br />
da dava pove}e soveti odo{to propisi. Vo taa smisla se zalagal i za<br />
mo{ne golema pretpazlivost pri progonite na magijata i eresot 208) .<br />
Vo vtorata grupa spa|aat zlostorstvata protiv obi~aite od koi<br />
se gradi moralot vo edna zaednica. Za navreda na javniot moral ili<br />
moralot na poedincite kaznite se: skratuvawe na korista {to<br />
op{testvoto ja povrzalo so ~istotata na moralot, globi, izlo`uvawe<br />
na sram, prisilba na storitelot da se sokriva, javno posramuvawe,<br />
progonuvawe od gradot i op{testvoto, i, najposle, site kazni {to gi<br />
predviduva sudskata prekr{o~na postapka ako se dovolni da ja<br />
suzbijat preteranata smelost me|u polovite 209) .<br />
Tretata grupa zlostorstva ja so~inuvaat samo povedenijata so<br />
koi se zagrozuva spokojstvoto na gra|anite. Kaznite za ovie dela treba<br />
da se naso~eni protiv spokojstvoto na storitelot. Takvo dejstvo,<br />
199)<br />
Ibid, Tom I, str. 209.<br />
200)<br />
Ibid, Tom I, str. 97.<br />
201)<br />
Ibid, Tom I, str. 208-209.<br />
202)<br />
Ibid, Tom I, str. 210.<br />
203)<br />
Spored Monteskie onoj koj od religijata se pla{i i ja mrazi nalikuva na div yver<br />
koj go grize sinxirot {to go spre~uva da im se nafrli na minuva~ite, onoj koj ne se<br />
rakovodi od nekakva religija, e kako grozno `ivotno, koe se ~uvstvuva slobodno samo<br />
koga raspar~uva ili `dere". Ibid, Tom II, str. 136.<br />
204)<br />
Vidi: ibid, Tom II, str. 147.<br />
205)<br />
Vidi: ibid, Tom II, str. 144-145.<br />
206)<br />
Vidi: ibid, Tom II, str. 146.<br />
207)<br />
Ibid, Tom II, str. 148-149.<br />
208)<br />
Ibid, Tom I, str. 212. Pritoa Monteskie ne propu{ta da podvle~e: "Ovde ne rekov<br />
deka eresot ne treba voop{to da se kaznuva tuku velam deka vo toj pogled treba da se<br />
bide mo{ne pretpazliv". Ibid, Tom I, str. 213.<br />
209)<br />
Ibid, Tom I, str. 211.<br />
94
spored Monteskie mo`at da ostvarat: kaznite li{uvawe od sloboda,<br />
progonuvawe, popravnite merki kako i ostanatite kazni {to gi<br />
skrotuvaat nemirnite duhovi i gi vra}aat granicite na vospostaveniot<br />
poredok 210) .<br />
Za onie storiteli koi storile pote{ki zlostorstva protiv<br />
javniot red so koi ednovremeno se naru{uva sigurnosta na gra|anite.<br />
Monteskie predlaga telesni merki. Stanuva zbor za telesni kazni koi<br />
spored nego se "nekoj vid odmazda so koja op{testvoto mu ja skratuva<br />
sigurnosta na gra|aninot koga ovoj }e go li{i ili sakal da li{i od<br />
sigunost drug gra|anin 211) . Gra|aninot {to ja povredil sigurnosta na<br />
drug vo tolkava mera {to mu go odzel `ivotot, ili pomognal vo toa<br />
zaslu`uva smrt. "Smrtnata kazna e ne{to kako lek za bolnoto<br />
op{testvo" - veli Monteskie 212) . A koga se povreduva bezbednosta vo<br />
pogled na imotot, mo`e da se ima pri~ina kaznata da bide smrtna, no<br />
mo`ebi bi bilo podobro i popravedno kaznata da bide naso~ena kon<br />
odzemawe na imotni dobra. Toa bi moralo da bide taka koga site<br />
bogatstva bi bile zaedni~ki i podednakvi, no bidej}i na tu|ata<br />
sopstvenost pobrzo se naso~uvaat onie koi voop{to nemaat imot,<br />
pari~nata kazna treba da se zameni so telesna 213) .<br />
Od ovie osnovni stavovi vedna{ se zabele`uva deka Monteskie<br />
ne e protiv nitu edna od kaznite predvideni vo toga{niot represiven<br />
sistem. Toa go poka`uva negoviot strav, ili pomoderno ka`ano,<br />
negoviot uset za op{testvenata realnost vo vreme koga be{e opasno da<br />
se baraat poradikalni promeni vo sistemot na kaznite. Voden od tie<br />
pri~ini toj gi vlo`uva site svoi usilbi kon doka`uvawe deka so<br />
primenata na preventivnite merki, izreknuvawe poblagi kazni i so<br />
delumno humanizirawe na nivnoto izvr{uvawe mo`at da se postignat<br />
pogolemi efekti vo suzbivaweto na zlostorstvata. Vo taa smisla e<br />
negovoto tvrdewe deka dobriot zakonodavec treba pove}e da nastojuva<br />
da gi spre~uva zlostorstvata so toa {to }e gi razviva dobrite obi~ai,<br />
odo{to da izrekuva kazni 214) . Vo odbrana na idejata za poblago<br />
kaznuvawe istaknuva argumenti deka lu|eto se naviknuvaat na te{ki<br />
kazni i deka slabee stravot od niv za{to ~esto se primenuvaat i toa<br />
vrz site vidovi zlostorstva 215) . "Ako se razgleda pri~inata na taa<br />
iskol~enost", veli natamu Monteskie "}e se sogleda deka toa po~iva<br />
vo nekaznetiot zlostor, a ne vo ubla`uvaweto na kaznata" 216) .<br />
Vo zalagaweto na Monteskie za srazmernost me|u zlostorot i<br />
kaznata 217) lesno se prepoznatlivi ideite na Tomas Mor i pokraj<br />
negoviot nekorekten odnos kon ovoj avtor kogo voop{to ne go<br />
citira.<br />
210)<br />
Ibid, Tom I, str. 211.<br />
211)<br />
Ibid, Tom I, str. 211<br />
212)<br />
Ibid, Tom I, str. 211.<br />
213)<br />
Ibid, Tom I, str. 211-212.<br />
214)<br />
Ibid, Tom I, str. 96.<br />
215)<br />
Ibid, Tom I, str. 98-102.<br />
216)<br />
Ibid, Tom I, str. 99.<br />
217)<br />
Vidi: ibid, Tom I, str. 104-106.<br />
95
Najposle po odnos na humaniziraweto na na~inot na izvr{uvaweto<br />
na kaznite, Monteskie ne e tolku radikalen kolku {to obi~no<br />
mu se pripi{uva. Me|utoa, mora da se priznae deka vo ovoj pogled<br />
zna~at premnogu 218) i negovite skromni razmisluvawa, osobeno ako se<br />
znae deka se raboti za avtor koj, na primer, crncite ne gi smetal za<br />
lu|e 219) .<br />
Neosporuvaj}i go pridonesot i na drugite golemi misliteli od<br />
ovoj period na krajot sosema nakratko }e se zadr`ime i vrz opredeleni<br />
genijalni stavovi na Pol Holbah (1723-1789) kako na eden od<br />
najgolemite protivnici na sakralizacijata na op{testvenite pojavi, a<br />
me|u niv i kaznata i kaznuvaweto. Iako trgnuva od apsolutno<br />
deterministi~ki pozicii na ~ovekovata sloboda (fatalizam) toj<br />
sepak ne go negira pravoto na dr`avata da gi kaznuva prestapnicite 220) .<br />
Pritoa e osobeno protiv varvartstvoto so koe golem broj nacii gi<br />
kaznuvaat `rtvite na svojata lutina. Vo taa smisla Holbah veli: "Ako<br />
stvarno e vistina deka op{testvoto ima pravo da mu go odzeme<br />
`ivotot na svoite ~lenovi, ako stvarno e vistina deka smrtta na<br />
zlostornikot e beskorisna za nego, a korisna za op{testvoto {to bi<br />
trebalo podlaboko da se razgleda, ~ove~nosta e taa {to bara ovaa smrt<br />
barem da ne bide prosledena so nepotrebni zlostavuvawa so koi<br />
preterano strogite zakoni sakaat samata smrt da ja napravat u{te<br />
pote{ka. So taa svirepost nepotrebno se ma~i `rtvata {to se prinesuva<br />
na javna odmazda, go razdraznuva gleda~ot koj so~uvstvuva so<br />
nesre}nikot koj ofka od bolka i se stava na negova strana. Taa svirepost<br />
ne gi zastra{uva zlite koi gledaj}i gi surovostite stanuvaat<br />
u{te posurovi, u{te pogolemi yverovi, u{te pogolemi neprijateli na<br />
svoite sogra|ani. Koga kaznata so smrt bi bila poretka i bez bolka, bi<br />
218)<br />
Vidi, ibid, Tom I, str. 99, 220 i Tom II, str. 165, 172 i 245.<br />
219)<br />
"Nevozmo`no e i da se pomisli deka spomenatite su{testva se lu|e, za{to ako<br />
pretpostavime deka se lu|e, naskoro }e se poveruva deka nie samite ne sme<br />
hristijani"..."Onie za koi stanuva zbor crni se od glava do petici, nosot im e tolku<br />
splesnat taka {to e nevozmo`no nekoj da gi `ali". Ibid, Tom I, str. 270.<br />
220)<br />
"Ako op{testvoto ima pravo da se odr`uva, isto taka ima pravo da sozdade<br />
sredstva za toa svoe samoodr`uvawe. Tie negovi sredstva se zakonite koi pred voljata<br />
na lu|eto postavuvaat motivi {to imaat svojstvo da gi odvtatat lu|eto od {tetni<br />
postapki... No od druga strana, zakonot nema pravo da gi kaznuva onie na koi ne im<br />
pru`il nu`ni motivi {to mo`ele da vlijaat na nivnata volja. Nema pravo da gi<br />
kaznuva onie koi op{testvoto gi li{ilo od sredstvata za opstanok, mo`nostite da go<br />
ostvarat svoeto umeewe i svoite talenti, da rabotat za op{testvoto. Zakonot e<br />
nepraveden koga gi kaznuva za gre{kite koi tie morale da gi storat poradi potrebite<br />
na svojata priroda ili zaradi samoto ustrojstvo na op{testvoto. Zakonot e<br />
nepraveden i nerazumen koga gi kaznuva zatoa {to odele spored skolonostite koi<br />
samoto op{testvo, primerot, javnoto mislewe i op{testvenite ustanovi vo niv gi<br />
odgleduvaat. Najposle, zakonot ne e praveden koga ne opredeluva kazni {to se<br />
srazmerni na vistinskoto zlo {to na op{testvoto mu e naneseno. Kraen stepen na<br />
nepravda i na ludost e koga zakonot do taa mera e zaslepen i gi kaznuva onie koi na<br />
op{testvoto mu slu`at korisno". Holbah, P, op. cit. str. 152.<br />
96
imala pogolemo dejstvo 221) .<br />
Celta na kaznata Holbah ja gleda vo zasta{uva~kata mo} na<br />
predvidenata kazna sprema onie za koi se pretpostavuva deka mo`at da<br />
bidat zapla{eni. Prestapnicite treba da se kaznuvaat spored<br />
storenoto zlo i zasekoga{ da se onemozvo`at da mu {tetat na<br />
op{testvoto, no, kako {to toa ubavo go zabele`uva Holbah, ako nema<br />
nade` deka mo`at da se popravat.<br />
Ona {to me|utoa, e posebno zna~ajno kaj Holbah e negoviot stav<br />
deka dvi`e~kite sili {to se dovolni da gi odvratat lu|eto od<br />
zlostorstvata mo`at da se najdat samo nadvor od religioznite predrasudi<br />
i toa vo prevencijata koja i se pretpostavuva na prisilbata na<br />
zakonot, na kaznata. Glavnite sredstva na prevencija Holbah gi bara<br />
vo prv red vo vospituvaweto. ^ovekot e lo{ ne zatoa {to e takov<br />
roden, tuku zatoa {to takov e napraven 222) . Srceto na ~ovekot e po~va<br />
koja spored svojata priroda mo`e da proizveduva trwe kako i<br />
najkorisni rastenija i prijatno ovo{je, a toa zavisi od semeto koe vo<br />
nego }e bide zasadeno i gri`ata {to na semeto }e mu bide<br />
prosvetena 223) .<br />
Site napredni idei na ovie misliteli nezadr`livo se razvivaa<br />
i probivaa vo zemjite na Evropa vo periodot od XVI do po~etokot na<br />
XIX vek sozdavaj}i duhovna klima za pobeda na novite kapitalisti~ki<br />
op{testveni odnosi. Nivnata po~etna to~ka se nao|a vo kritikata na<br />
teorijata na besmrtnosta na du{ata i baraweto za osolboduvawe na<br />
naukata od stegite na crkvata. Nivnata kritika pretstavuva vistinska<br />
revolucija za{to vnimanieto na ~ovekot kone~no se svrtuva kon<br />
vistinskiot `ivot na zemjata, a toa zna~i i kon vistinskite sredstva<br />
za menuvawe na seto ona {to go popre~uva ostvaruvaweto na ~ovekot i<br />
op{testveniot razvoj. Ottuka }e proizleze i posebnoto mesto {to mu<br />
se dava na razumot vo opredeluvaweto na toj razvoj. Celokupnata<br />
istorija ne e ni{to drugo tuku istorija na borba na razumot protiv<br />
neznaeweto i predrasudite. Zatoa vo site ovie razmisluvawa be{e<br />
nesomneno prisuten streme`ot kon humanizacija na kaznata i<br />
unapreduvawe na krivi~noto pravosudstvo. Me|utoa, nivnite<br />
slobodoumni idei ne ostvarija skoro nikakov odraz vrz<br />
podobruvaweto na toga{nite sostojbi. Glavnata pri~ina za toa e {to<br />
sÒ u{te ne bea sozdadeni op{testvenoekonomski i politi~ki uslovi<br />
za koreniti promeni vo ova ~uvstvitelno podra~je na ~ovekoviot<br />
`ivot. Ottamu i upornoto nastojuvawe na crkvata i kanonskoto<br />
krivi~no pravo kon zadr`uvawe na najsurovite oblici na represija vo<br />
~ii sredstva vo prv red se gleda{e silata {to mo`e da gi zapre<br />
221)<br />
Ibid, str. 152-153.<br />
222)<br />
Vidi: ibid, str. 152.<br />
223)<br />
Ibid, str. 102 i 190. Vo ovaa smisla Holbah go veli i slednoto: "Sinot na ~ovek na<br />
visoka polo`ba u{te od detstvoto nau~il da saka vlast, i ako ima sre}a da se vovle~e<br />
pod pla{tot na protekcijata }e stane 'r|a i toa }e bide nekazneto. Prirodata zna~i<br />
ne gi sozdava lo{i lu|eto tuku na{ite ustanovi koi vrz niv dejstvuvaat da bidat<br />
takvi. Dete koe izrasnalo me|u razbojnici mo`e da stane samo zlostornik, da bilo<br />
vospituvano me|u ~esni lu|e, }e stanelo dobar ~ovek". Ibid, str. 234.<br />
97
naprednite dvi`ewa. So ogled na toa namesto do podobruvawe na<br />
sostojbite vo oblasta na kaznuvaweto obi~no doa|a{e do sprotivni<br />
efekti - do zasiluvawe na site vidovi na represija.<br />
98
G L A V A II<br />
OP[TESTVENA REAKCIJA SPREMA<br />
NEGATIVNITE ODNESUVAWA VO NOVIOT VEK<br />
I. VOVEDNI ZABELE[KI<br />
So francuskata revolucija od 1789 godina kone~no e<br />
vospostvaen kapitalisti~kiot op{testven poredok. Namesto feudalnite<br />
odnosi zasnovani vrz pot~inetost na kmetovite se preminuva<br />
kon sloboda na trudot i kapitalot {to pretstavuva ogromen ~ekor<br />
napred vo razvojot na proizvodnite sili. Naporedno so toj razvoj e<br />
sozdaden i {irok prostor za ostvaruvawe na site napredni idei me|u<br />
koi i onie na slobodata, bratstvoto i edinstvoto dobivaat principielno<br />
zna~ewe. Ovie idei stanaa motiv na novata bur`uaska klasa na<br />
koja i vo sferata na reguliraweto na op{testvenite odnosi i bea<br />
potrebni dlaboki ideolo{ki motivi na zacvrstuvawe na vlasta.<br />
Novonastanatiot splet na revolucionerni okolnosti ima{e golemo<br />
vlijanie za ostvaruvawe na seto ona {to e novo, progresivno i humano<br />
dokolku mu odi na raka na op{testveniot razvoj vo koj se gleda{e<br />
realizacijata na interesite na opredeleni grupi lu|e.<br />
Novonastanatite uslovi se onoj zna~aen faktor {to mu<br />
pogoduva{e na sevkupnite kapitalisti~ki potrebi. Takvite uslovi<br />
pretstavuvaa i pogodna op{testvena klima {to ovozmo`i da dojde do<br />
vistinska realizacija na krivi~nopravnite, a vo tie ramki i na penolo{kite<br />
barawa {to ve}e bea izrazeni vo naprednite misli na celokupniot<br />
pred kapitalisti~ki period. Me|u niv osobeno se izdvojuvaat<br />
onie {to bea zasnovani vrz naprednite misli od periodot na<br />
prosvetniot apsolutizam:<br />
- Zakonitost na krivi~noto pravo i izvr{uvaweto na kaznite,<br />
- Po~ituvawe na slobodite na gra|anite i nivna za{tita od<br />
samovolieto na sudot,<br />
- Ednakvost pred zakonot vo pogled na za{titata i kaznuvaweto<br />
na gra|anite,<br />
- Osloboduvawe od verskite vlijanija pri opredeluvaweto na<br />
krivi~nata odgovornost so potisnuvawe i ograni~uvawe na religioznite<br />
krivi~ni dela od registerot na kaznite,<br />
- Humanost vo kaznuvaweto, odnosno napu{tawe na svireposta<br />
vo kaznuvaweto, osloboduvawe od telesnite kazni i poretka primena<br />
na smrtnata kazna,<br />
- Postepeno zacvrstuvawe na idejata za socijalno<br />
99
preventivnata uloga na kaznuvaweto itn. itn.<br />
So afirmacijata na ovie barawa pretstavnicite na bur`uaskata<br />
klasa, vsu{nost, vr{at bespo{tedno raskinuvawe so religioznite<br />
predrasudi i i`iveanite dr`avnopravni institucii za da si obezbedat<br />
sigurnost vo ostvaruvaweto na svoite klasni interesi. Vo ovoj<br />
kontekst me|utoa, bi bilo nepravedno ako se zapostavi faktot deka<br />
po~etnite nastojuvawa na novata klasa bea su{tinski vrzani i za<br />
ostvaruvaweto na op{tite interesi. Bez ogled na ve{to sokrienite<br />
motivi koi slu`ea za celosno osvojuvawe na vlasta {to nabrzo potoa<br />
bea napu{teni, od nivnata gri`a za site proizlegoa i prvite<br />
liberalisti~ki i humani normativni akti. Vrz taa osnova najprvin<br />
be{e donesena poznatata Deklaracija za pravata na ~ovekot i gra|anite<br />
(26 avgust 1789). Vo nea i vo drugite akti na Ustavotvornoto<br />
sobranie 224) gorenavedenite barawa bea pretvoreni vo op{ti delotvorni<br />
na~ela 225) . Nabrzo potoa, na 6 oktomvri 1791 godina, e donesen i<br />
prviot bur`oaski krivi~en zakonik vo koj se dadeni cvrsti garancii<br />
na slobodite i pravata na ~ovekot niz edna sistematska pravna<br />
razrabotka na krivi~nopravnite na~ela. Vo ovoj zakonik za prv pat e<br />
primeneta zakondavno pravna tehnika spored koja zakonot e podelen na<br />
op{t ("Za kaznite") i poseben ("Za krivi~nite dela i kaznite") del.<br />
Vo op{tiot del bea razraboteni principite i institutite na<br />
krivi~noto pravo, a vo posebniot del oddelnite krivi~ni dela. I<br />
pokraj toa {to vakvata podelba ne be{e konsekventno sprovedena, taa<br />
ostana model za site podocne`ni krivi~ni zakonici.<br />
Od ona {to vo ovoj zakon e storeno vrz planot na kaznata<br />
posebno mesto zaslu`uva obemnoto ograni~uvawe na smrtnata kazna i<br />
sveduvawe na na~inot na nejzinoto izvr{uvawe isklu~ivo na gilotirawe.<br />
Telesnite kazni vo osnova se otstraneti, ukinata e konfiskacijata<br />
na imotot i do`ivotnoto li{uvawe od sloboda, voveden e<br />
poblag re`im vo pogled na kaznuvaweto na maloletnicite i sl.<br />
Me|utoa, od onoj moment koga bur`uazijata gi zajaknala svoite<br />
pozicii lesno se otka`a od dobar del na ideite {to bea vo polza na<br />
{irokite narodni masi. Najdobar dokaz za toa e ve}e Napoleonoviot<br />
krivi~en zakonik od 20 fevruari 1810 godina vo koj povtorno doa|a do<br />
224)<br />
Dekretite od 21 januari i 16-21 avgust 1700 godina za nacionalizacijata na<br />
crkovnite imoti i ukinuvaweto na drugite privilegii na crkvata i dr.<br />
225)<br />
Me|u ovie na~ela najva`ni se slednite: Ni eden ~ovek ne mo`e da bide obvinet,<br />
uapsen ili zadr`an osven vo slu~aite opredeleni so zakon i spored postapkata {to<br />
toj ja propi{al. Onie {to go pottiknuvaat, go zabrzuvaat izvr{uvaweto ili<br />
ovozmo`uvaat da se izvr{at samovolni naredbi, mora da bidat kazneti, no sekoj<br />
gra|anin povikan ili priveden vrz osnova na zakonot mora vedna{ da mu se pokori:<br />
negovoto sprotivstavuvawe se smeta za prestap (~l. 7). Zakonot mora da vovede samo<br />
strogi i o~igledno nu`ni kazni, a nikoj ne mo`e da bide kaznet osven vrz osnova na<br />
donesen zakon {to bil proglasen pred deliktot i ako zakonito e primenet (~l. 8).<br />
Bidej}i sekoj ~ovek se smeta za nevin se dodeka ne se proglasi za vinoven, ako<br />
negovoto apsewe se smeta za neophodno, sekoja strogost {to ne e nu`na za<br />
obezbeduvawe na negovoto prisustvo mora strogo da bide ograni~ena so zakon (~l. 9).<br />
Vidi: Deklaracija o pravima ~oveka i grad`anstva, Arhiv, Beograd, 1968/4, str. 621-623.<br />
100
poostruvawe na kaznuvaweto osobeno vo onie oblasti {to zna~at<br />
direktno zadirawe vo ve}e vospostavenite kapitalisti~ki op{testveni<br />
odnosi. So ovoj zakon zna~itelno se zgolemi brojot na zakanite<br />
osobeno za tn. politi~ki krivi~ni dela za koi naj~esto bea<br />
predvideni smrtni kazni. Vo nego se vrateni i nekoi kazni od minatoto<br />
kako na primer telesnite i obes~estuva~kite kazni bilo kako<br />
samostojni merki (`igosuvawe so v`e{teno `elezo i sl.) ili kako<br />
dopolnitelni izma~uvawa (otsekuvawe na rakata pred izvr{uvaweto<br />
na smrtnata kazna za paricid) i sl.<br />
Nakratko Code Napoleon e prviot klasen bur`uaski krivi~en<br />
zakonik {to zaedno so Bavarskiot Krivi~en zakonik od 1813 godina<br />
ostvaril golemo vlijanie vrz ostanatite zakoni doneseni do krajot na<br />
XIX vek vo koi se izrazuvaat interesite na tn. liberalen kapitalizam<br />
226) .<br />
Vo edno kratko rezime na op{testvenata reakcija vrz<br />
negativnite odnesuvawa vo po~etokot na noviot vek bi mo`ele da se<br />
opredelime za slednite bitni karakteristiki. Najprvin, mora da se<br />
priznae radikalnosta na presvrtot kon humanizacija vo oblasta na<br />
kaznuvaweto. Zaradi ova obele`je vo penolo{kata literatura ~esta e<br />
opredelbata na ovoj period so nazivot humanitaren period vo suzbivaweto<br />
na kriminalitetot {to neosporno e to~no ako se stavi vo<br />
korelacija so porane{noto bezzakonie i svirepo kaznuvawe. Ne smee<br />
me|utoa nikoga{ da se gubi od vid deka odmazdata i zastra{uvaweto<br />
ostanaa negovi osnovni karakteristiki. Toa }e se protega se do<br />
poslednata ~etvrtina od XIX vek koga }e dojde do sodr`aen priod kon<br />
prevospituvaweto i pomo{ta na zlostornicite. Do toj moment koj se<br />
vrzuva so pojavata na novite {koli vo krivi~noto pravo kaznite bea<br />
edinstvenoto i vo osnova retributivno sredstvo so koe isklu~ivo se<br />
vode{e smetka za izrazuvawe na op{testveniot prekor sprema<br />
poedinecot. Koga se postavuvaat takvi na~ela spored zborovite na<br />
Ansel, toga{ op{testvoto na poedinecot ne mu dol`i ni{to pove}e<br />
osven apstraktnata za{tita na zakonot. Osudenikot od druga strana ne<br />
mu dol`i na op{testvoto ni{to pove}e osven da go plati svojot dolg,<br />
da ja izdr`i kaznata 227) .<br />
Gorniot prigovor sepak ne go namaluva sevkupnoto zna~ewe na<br />
ovoj period. Negoviot pridones sepak ostanuva zna~aen i pokraj toa<br />
{to izostanaa o~ekuvanite rezlutati vrz planot na suzbivaweto na<br />
kriminalitetot i toa, vo prv red, zaradi ru{eweto na srednovekovno-<br />
226)<br />
Me|u pozna~ajnite krivi~ni zakoni od ovoj period vo krivi~nopravnata teorija<br />
obi~no se naveduvaat: Pruskiot krivi~en zakonik od 1851 godina {to bil pripremen<br />
u{te vo 1826 godina, a se odlikuva so ne{to pohuman kaznen sistem iako e sozaden<br />
spored napoleonoviot kodeks. Ovoj zakonik slu`el kako primer za izrabotka na<br />
srpskiot krivi~en zakonik od 1860 godina. Avstriskiot krivi~en zakonik od 1852<br />
godina koj be{e vo sila i vo Hrvatska i Slovenija od 1 januari 1930 godina. Me|u niv<br />
se pomestuva i krivi~niot zakonik na germanskoto carstvo od 1871 koj so niza izmeni<br />
i dopolnuvawa i do denes e vo sila vo Germanija.<br />
227)<br />
Ancel, M. Karakteristi~na obele`ja moderne politike suzbijanja kriminaliteta, Zbornik<br />
radova Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1960/1, str. 63.<br />
101
to mra~ni{tvo i otvorawe na procesite vo koi vrz sosema novi osnovi<br />
se opredeluva polo`bata na ~ovekot vo op{testvoto i za{titata na<br />
negovite sevkupni prava i odnosi. A toa e onoj svetol motiv {to }e<br />
vodi kon permanentni reformi na krivi~nopravnoto zakonodavstvo<br />
osobeno vo onoj del {to se odnesuva na kaznite i nivnata primena.<br />
II. RAZVOJ NA PENOLO[KATA MISLA VO NOVIOT VEK<br />
Seto ona {to ocenuvaj}i go po~etokot na eden nov pristap vo<br />
re{avaweto na op{tite i vo tie ramki na krivi~nopravnite i penolo-<br />
{kite problemi go rekovme ponapred, mo`e jasno da se sogleda niz<br />
pridonesot na tn. sudir na krivi~no pravnite {koli. Stanuva zbor za<br />
takov zbir na idei, mislewa i stavovi {to vo zavisnost od osnovnite<br />
pojdovni pozicii mo`at da se grupiraat vo nekolku posebni u~ewa. Vo<br />
niv se ogleduva natamo{nata razrabotka na site pra{awa i problemi<br />
{to stojat vo vrska so kriminalitetot i, {to za nas e osobeno va`no,<br />
so evolutivnite promeni vo prakti~nata realizacija na kaznite, a<br />
podocna i na drugite vidovi krivi~ni sankcii. Ottamu i potrebata da<br />
gi prika`eme nivnite osnovni stojali{ta.<br />
1. KLASI^NA [KOLA<br />
1. Kon krajot na XVIII vek se pojavi klasi~nata {kola kako<br />
humanisti~ka reakcija za za{tita na li~nosta od bezzakonieto i<br />
arbitrernosta na feudalnoto krivi~no pravo i pravosudstvo, i za taa<br />
cel gi istakna principite na zakonitost, apsolutno slobodna volja,<br />
ednakva krivi~na odgovornost na site i apsolutno opredeleni kazni.<br />
Nejzinite najzna~ajni pretstavnici bea: Cezare Bekarija, Anselm<br />
Foerbah i Xeremi Bentam kako napredno krilo, i Kant, Hegel i<br />
Zaharie, kako nejzino rekcionerno krilo.<br />
2. Za sfa}aweto na ovaa {kola e karakteristi~no celosno<br />
zapostavuvawe na storitelot na krivi~noto delo: toj se sfa}a kako<br />
apsolutno su{testvo napolno izolirano od osobinite na svojata<br />
li~nost i okolnostite na op{testveniot `ivot. Storitelot e<br />
gre{nik {to slobodno se re{il za krivi~noto delo i poradi toa mora<br />
da mu go vrati svojot dolg na op{testvoto, da ja plati cenata na<br />
zlostorstvoto i da strada. Kaznuvaweto treba da vodi smetka samo za<br />
mo`nosta za izrazuvawe na taa slobodna volja, odnosno samo za presmetlivosta<br />
i vinata na storitelot dodeka li~nite svojstva i<br />
okolnostite {to gi navele na izvr{uvawe na krivi~noto delo se<br />
irelevantni 228) . Na toj na~in storitelot e napolno zapostaven i isklu-<br />
228)<br />
Sudijata go gleda storitelot kako toj da se nao|a pod stakleno yvono, te. napolno<br />
izolirano od negovata organska i socijalna uslovenost. Na toga{nite pravnici im se<br />
~inelo deka uva`uvaweto na li~nosta na storitelot kaj odmeruvaweto na kaznata i<br />
izborot na tretmanot vo kazneniot zavod e isto taka nepravedno kako koga trgovecot<br />
bi ja menuval cenata na svojata stoka vo zavisnost od kupovnata mo} na sekoj<br />
102
~en od domenot na interesiraweto na krivi~noto pravo, a celokupnoto<br />
vnimanie se svrtuva kon krivi~noto delo ~ii {to objektivni<br />
okolnosti se zemeni kako glaven kriterium pri odmeruvaweto na<br />
kaznata. Trgnuvaj}i od ovoj fakt slobodno mo`e da se ka`e deka<br />
pretstavnicite na ovaa {kola ne ja poznavale individualizacijata na<br />
kaznata {to ja zema predvid li~nosta na storitelot. Me|utoa, ovaa<br />
{kola go zastapuva{e na~eloto na objektivna individualizacija -<br />
individualizacija na kaznata vo odnos na krivi~noto delo, za{to pri<br />
odmeruvaweto na kaznata vode{e smetka za te`inata na storenoto 229) .<br />
Spored klasi~arite kaznata ja determinira prirodata na krivi~noto<br />
delo, negovata opredelenost vo zakonskite propisi e glavniot<br />
kriterium {to go opredeluva izborot i odmeruvaweto na kaznata.<br />
Kaznata se diferencira spored kategoriite na krivi~nite dela i e<br />
fiksirana od strana na zakonodavecot. Na toj na~in na sudijata mu<br />
preostanuva samo mo`nosta da ja primeni "zakonskata tarifa". Taa se<br />
pojavuva kako nekoj vid stoka, kako ne{to so ~ija pomo{ mo`e da se<br />
kupi drug vid stoka - zlostorstvoto: ispa|a deka dr`avata so svoite<br />
sudovi ne e ni{to drugo tuku trgovec so ovie stoki a zakonodavecot -<br />
cenovnik so ~ija pomo{ se vr{i taa trgovija 230) . Toa e impersonalizam<br />
i krivi~na dozimetrija pri odmeruvaweto na kaznata 231) . Poradi seto<br />
toa mo`e da se ka`e deka se raboti za individualizacijata na kaznata<br />
vrz osnova na pravi~nosta i generalnata prevencija {to vo prilagoduvaweto<br />
na kaznata vrz konkretnite slu~ai trgnuva od objektivnite<br />
okolnosti na poedine~noto delo bez da se vodi smetka za li~nosta<br />
na storitelot koja ostanuva bez vlijanie vo odnos na izborot i<br />
odmeruvaweto na kaznata.<br />
3. Treba da se istakne i toa deka ovaa {kola se zalaga{e za<br />
kazni (vo ~ii ramki kaznata li{uvawe od sloboda go zazema najzna-<br />
~ajnoto mesto, i toa dolgotrajnite kazni kako supstituti na smrtnite<br />
kazni) kako edinstveni krivi~ni sankcii. Kako merka {to treba da<br />
ovozmo`i obnovuvawe na pravniot poredok, kaznata ima retributiven<br />
karakter, odnosno nejzinata funkcija e odmazda i stradawe {to se<br />
postignuva so izolacija i intimidacija. Ova se postignuva taka {to<br />
dol`inata na kaznata se odmeruva proporcionalno so storenoto zlo.<br />
Vakvite sfa}awa vlijaea i vrz re`imot na izdr`uvaweto na<br />
kaznata vo zatvorite vo po~etokot na XIX vek. Zatvorenicite ne se<br />
prevospituvaa za{to na ovaa {kola í be{e tu|a idejata za resocijalipoedine~en<br />
kupuva~. Zlatari~, B. Nove tendencije u nauci krivi~nog prava, Na{a zakonitost,<br />
Zagreb, 1954/4, str. 199.<br />
229)<br />
Iako se raboti samo za delumna (samo zakonska) individualizacija na kaznata vo<br />
literaturata se smeta deka principot na individualizacijata za prv pat go vovela<br />
klasi~nata {kola. Vidi: Stai}, A, Na~ela legaliteta i individualizacije kazne u krivi~nom<br />
pravu FNRJ, Arhiv, Beograd, 1952/1, str, 445 i ^ejovi}, B. Istoriski razvoj principa<br />
individualizacie krivi~nih sankcija, Arhiv, Beograd, 1971/2-3, str. 301-302.<br />
230)<br />
Vidi: Primorac, I. Prestup i kazna (rasprava o moralnosti kazne), NIP Mladost, Beograd,<br />
1978, str. 44.<br />
231)<br />
^ejovi~, B. op. cit. str. 301.<br />
103
zacija i pomo{ na kriminalcite 232) . Tie bea dr`ani vo tesni i nehigienski<br />
kelii so primena na surov re`im od koj proizleguvaa<br />
mnogubrojni negativni posledici. Vo takvi uslovi edinstvena cel na<br />
kaznata li{uvawe od sloboda be{e da se spre~i begstvoto na<br />
osudenite lica, a klasifikacijata se ograni~uva{e na podelba na<br />
zatvorenicite vo nekolku kategorii (ma`i, `eni, deca i du{evno<br />
bolni lica) koi bea dr`ani vo posebni ustanovi. Nikakva druga<br />
podelba na zatvorenicite glavno ne postoe{e 233) .<br />
4. Klasi~nata {kola donese golem napredok vo odnos na<br />
feudalnoto krivi~no pravo. Nejzinite pozitivni na~ela ovozmo`ija<br />
od oblasta na diskrecionata politika na feudalnoto krivi~no pravo<br />
da se prejde vo oblasta na strogo zakonsko regulirawe na nedozvolenite<br />
me|u~ove~ki odnosi. Vrz taa osnova se nadgradi i minucioznata<br />
teoretska razrabotka na osnovnite instituti na krivi~noto pravo<br />
koja {to e zna~ajna i od aspekt na sovremenoto krivi~no pravo 234) .<br />
Me|utoa, razvivaj}i ja do maksimum krivi~nopravnata dogmatika ovaa<br />
{kola ispu{ti od vid deka krivi~nopravnite problemi: krivi~noto<br />
delo, storitelot i kaznata ne se apstraktni logi~ki kategorii tuku<br />
realni op{testveni pojavi podlo`ni na promeni. Ottamu proizleguvaat<br />
i konkretnite prigovori {to mo`at da se upatat na ovaa {kola:<br />
- Ako krivi~noto delo se sfa}a samo kako povreda na ona {to<br />
odnapred podrobno e predvideno so normite, toga{ toa ne e ni{to<br />
drugo tuku juridi~ki fenomen ili apstraktna kategorija od sferata<br />
na pravnata tehnika. Ottamu i nerealnosta na zaklu~okot deka samo so<br />
podobruvawe (usovr{uvawe) na krivi~niot zakon mo`e da se opfati<br />
seta realnost na kriminalitetot i da se vodi uspe{na borba protiv<br />
nego.<br />
- So ova u~ewe vo celost se zapostavuva izu~uvaweto na<br />
storitelot na deloto. Toj e sokrien zad odredbite za krivi~noto delo<br />
i kaznata, kako bezli~no bitie {to e napolno izolirano od negovata<br />
biolo{ka i socijalna uslovenost. Ili so drugi zborovi, ovde voop{to<br />
ne se vodi smetka za li~nosta na storitelot, za negovite negativni i<br />
pozitivni svojstva i okolnostite {to go navele kon kriminalen akt.<br />
Storitelot e samo objekt {to zaradi svoeto zlodelo treba da mu se<br />
oddol`i na op{testvoto.<br />
- Golem nedostatok na ovaa {kola e i toa {to krivi~nata<br />
ogovornost ja vrzuva za apstraktnata sloboda na vinovnikot: za toa<br />
deka toj sekoga{ na ist na~in se re{ava da izvr{i krivi~no delo iako<br />
bil vo sostojba da se odlu~i za sprotivnoto. Spored ova u~ewe sekoj<br />
~ovek e podednakvo sloboden vo svoeto odnesuvawe pa spored toa<br />
zaslu`uva i ednakov moralen prekor za storenoto zlo. Voljata ne<br />
232)<br />
Vidi: Ancel, M. op. cit, str. 8.<br />
233)<br />
Vidi: Davidovi}, D. i dr. Kategorizacija kazneno-popravnih ustanova i klasifikacija<br />
osu|enih lica u Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1970, str. 22-23.<br />
234)<br />
Klasi~nata {kola ja usovr{i krivi~nopravnata tehnika na krivi~noto<br />
zakonodavstvo, a vo naukata na krivi~noto pravo visoko ja razvi dogmatikata<br />
razrabotuvaj}i gi nejzinite osnovni poimi i instituti i gi povrza vo logi~en i<br />
koherenten sistem. Zlatari}, B, Krivi~no pravo, prvi svezak, Zagreb, 1972, str. 43.<br />
104
zavisi od konkrenata li~nost, od ~ovekovite poednine~ni osobini.<br />
Taa e apsolutna, podednakvo svojstvena na sekoj ~ovek sfaten kako<br />
uniformno, apstraktno bitie.<br />
- [to se odnesuva do kaznata poznat e nivniot stav deka taa e<br />
zlo {to se primenuva zaradi storenoto zlo na onoj od ~ija slobodna<br />
volja zaviselo dali }e se izvr{i ili nema da se izvr{i deloto. Od<br />
slobodnata volja proizleguva negovata moralna odgovornost, a oblikot<br />
na vinata (umisla ili nebre`nost) i visoko istaknatoto na~elo<br />
na spravedlivosta baraat da se vozvrati so ednakvo zlo, odnosno so<br />
takvo zlo {to odgovara na te`inata na deloto. Sudijata e toj {to<br />
treba da ja konstatira povredenata norma, da go utvrdi vinovnikot i<br />
vrz nego da ja primeni ve}e odnapred opredelenata kazna. Negova<br />
zada~a e so matemati~ko sobirawe i odzemawe na ote`nuva~kite i<br />
olesnuva~kite okolnosti {to zakonot apstraktno gi propi{al da<br />
izvr{i sudska individualizacija na kaznata 235) . So izrekuvaweto na<br />
takva kazna zavr{uva ne samo negoviot tuku i op{testveniot interes<br />
za nea. Nejzinoto izvr{uvawe e sporedna rabota. Eventualniot neuspeh<br />
vrz planot na suzbivaweto na kriminalitetot ne zadira vo<br />
neefikasnosta na izvr{uvaweto na kaznata tuku vo domenot na<br />
nivnoto striktno predviduvawe vo zakonot, vo nesovr{enosta na<br />
pozitivniot kaznen sistem. A od toa deka borbata protiv kriminalitetot<br />
mo`e da se vodi isklu~ivo so primena na kazni za{to samo tie<br />
imaat mo} da vliajat vrz voljata na ~ovekot, proizleguva i dlabokata<br />
nezainteresiranost za ispituvawe na pri~inite na kriminalitetot.<br />
Ovaa {kola, vsu{nost, voop{to ne se zanimavala so socijalnite<br />
pri~ini na kriminalitetot nitu pak so pri~inite {to le`at vo<br />
biolo{kata i psiholo{kata priroda na ~ovekot.<br />
- Neprifatlivi se i dominantnite pozicii po odnos na<br />
celite na kaznata. Kaj nea preovladuva{e sfa}aweto deka kaznata ima<br />
dve funkcii: edna, so izolacija da se oslobodi i za{titi op{testvoto<br />
od zlostornicite koi treba da stradaat za storeniot grev, i druga, koja<br />
avtomatski proizleguva od su{tinata na kaznata, da se zapla{at<br />
eventualnite idni zlostornici so predo~uvawe na ona {to i niv gi<br />
~eka dokolku se re{at da ja iskoristat svojata sloboda vo negativna<br />
nasoka.<br />
235)<br />
Ovoj inpersonalisti~ki pristap, vsu{nost, doveduva{e do toa kako glavni<br />
kriteriumi za odmeruvawe na kaznata da se javat objektivnite okolnosti, a vo prv red<br />
te`inata na krivi~noto delo. Toa obezbeduva{e edna slepa pravoliniska, apstraktna<br />
pravda koja su{tinski posmatrano sepak ne be{e pravda za{to prenebregnuvaj}i gi<br />
specifi~nite biopsihi~ki i socijalni faktori na kriminalnoto povedenie na<br />
konkretniot storitel - so ista kazna pogoduva{e razni slu~ai. Atanackovi}, D.<br />
<strong>Penologija</strong>, str. 36.<br />
105
a) ^ezare Bekarija<br />
^ezare Bekarija (Cesare Beccaria, 1738-1794) 236) se smeta za<br />
osniva~ na klasi~nata {kola i pretstavnik na nejzinoto napredno<br />
krilo. Poznat e po svoeto delo "Za zlostorstvata i kaznite" ("Dei<br />
delitti e delle pene") od 1764 godina, so koe izvr{i najostra kritika na<br />
srednovekovnoto surovo krivi~no pravo i arbitrernoto pravosudstvo.<br />
So ova, najprvin anonimno objaveno, delo predizvika silen revolt kaj<br />
aristokratskite krugovi, no istovremeno dobi i sesrdna podr{ka od<br />
strana na naprednite misliteli na toa vreme. Vo nego izlo`il golem<br />
broj od ve}e poznatite idei na Lok, Ruso, Monteskie i francuskite<br />
prosvetiteli {to ni za ronka ne go namaluvaat zna~eweto na negoviot<br />
obid so koj za prv pat na edno mesto se grupiraat i prodlabo~uvaat<br />
krivi~nopravnite problemi me|u koi sosema dobro se vklopuvaat i<br />
opredelen broj originalni predlozi. Vo ovaa mala kni{ka {to bez<br />
nekoja nau~na sistemati~nost e pi{uvana na mo{ne popularen na~in,<br />
se sodr`ani brojni razmisluvawa za ~ii {to komentar e potreben<br />
dvojno pogolem prostor. Od tie pri~ini }e se zadr`ime samo vrz<br />
poso~uvaweto na nekoi negovi osnovni stavovi {to vo prv red se<br />
odnesuvaat na kaznata.<br />
Filozofskata osnova na negovite idei za kaznata kako i za<br />
ostanatite krivi~nopravni problemi e prosveteniot racionalizam<br />
potpren vrz teorijata na op{testveniot dogovor. So toj pretpostaven<br />
dogovor sekoj poedinec se otka`al od najmaliot del na svoite<br />
sopstveni slobodi za da u`iva vo spokojstvoto i sigurnosta {to gi<br />
nudi nivniot ostatok. Ottamu poteknuva dr`avata na koja kaznata i e<br />
otstapena kako nu`no potrebno sredstvo za spre~uvawe na neograni~enoto<br />
nadirawe na poedine~nite interesi od koi se ra|aat zlostorstvata<br />
{to nikomu ne mu se od korist. Vrz taa osnova se nudi nova<br />
utilitaristi~ka zasnovanost na pravniot osnov na kaznata i voop{to<br />
na samiot zakon koj treba da vodi kon "{to e mo`no pogolema sre}a,<br />
podelena na {to e mo`no pogolem broj na lu|e" 237) .<br />
Vo zaklu~ocite na svoeto delo Bekarija naveduva deka niedna<br />
236)<br />
Cesare Bonasana Marchise de Beccaria, poteknuva od plemenito semejstvo. Iako<br />
roden vo Milano i toj kako i ostanatite aristokratski deca prvite osum godini gi<br />
pominal vo ezuitskoto {kolo vo Parma. Potoa preo|a na univerzitetot vo Pavija<br />
kade zavr{uva pravo i na dvaesetgodi{na vozrast doktorira, {to so ogled na<br />
toga{niot re`im na studirawe ne bilo ni{to neobi~no. Iako bil pravnik toj<br />
prete`no se interesiral za matematikata i poezijata se do momentot koga se zapoznal<br />
so bra}ata Pjetro i Aleksandro Veri. Pod nivno vlijanie i od niv pru`enata<br />
mo`nost da poseti nekoi zatvori i da se zapoznae so nivnite problemi dlaboko se<br />
zainteresiral za celokupniot kaznen sistem. Od toj interes }e proizleze i negovoto<br />
zna~ajno delo {to }e mu obezbedi istorisko mesto vo teorijata na krivi~noto pravo i<br />
penologijata. Za negoviot `ivot i zna~eweto na ova delo vidi pove}e: Cvitani}, A,<br />
Cesare Baccaria, O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, str. 5-62 (Predgovor) i Ignjatovi},<br />
D`. Bekarijine ideje o krivi~nom pravu, Arhiv, Beograd, 1988/4, str. 661-685.<br />
237)<br />
Vidi: Baccaria, C, O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, vo prevod na Cviteani}, A.<br />
str. 69.<br />
106
kazna ne smee da bide nasilstvo na poedinecot ili pove}emina vrz<br />
nekoj gra|anin. Zatoa kaznata treba da bide javna, itna, {to e mo`no<br />
poblaga, srazmerna na zlostorstvoto i so zakon predvidena. Toa se,<br />
vsu{nost, samo del od ideite {to Bekarija sakal da gi afirmira vo<br />
rang na bezuslovni na~ela.<br />
Kaznite treba da bidat javni. Ova na~elo upatuva na toa deka<br />
javnosta treba da se zapoznae so na~inot na izvr{uvaweto na kaznite<br />
{to im se izre~eni na zlostornicite za{to so toa se predizvikuva<br />
korisen strav kaj gra|anite. Ottamu proizleguva deka Bekarija<br />
rakovoden od celite {to gi postavuva na kaznata ne e protivnik na<br />
nivnoto egzemplarno izvr{uvawe pred javnosta. Naprotiv, toa e biten<br />
uslov {to treba da se obezbedi i kaj kaznite li{uvawe od sloboda za<br />
vinovnikot da bide "izlo`en na pogledite na svoite sogra|ani" 238)<br />
duri i toga{ koga se raboti za takvi kazni {to se izre~eni za polesni<br />
prestapi 239) .<br />
Kaznite treba da bidat itni i neizbe`ni. Kaznata treba da<br />
sleduva {to poitno po izvr{enoto zlostorstvo, veli Bekarija. Toa e<br />
potrebno za da ne izostane neposredniot vpe~atok kaj storitelot za<br />
neisplatlivosta na deloto, a vo o~ite na drugite da ne oslabat<br />
~uvstvata na zgrozuvawe i strav od kaznata 240) .<br />
Kaznata treba da e neizbe`na, za{to "neizbe`nosta makar i na<br />
blagata kazna sekoga{ }e vlijae posilno vrz ~ovekot odo{to stravot<br />
od pote{kata kazna, ako toj strav e svrzan so nade` deka kaznata }e se<br />
izbegne" 241) .<br />
Kaznite treba da se nu`ni i srazmerni na zlostorot. Kaznata<br />
e nu`na (legitimna) ako e spravedliva, pa spored toa e i moralno<br />
opravdana ako "pove}e mu odgovara na prirodata na zlostorstvoto" 242) .<br />
Za toa e "dovolno so sebe da nosi zlo koe ja nadminuva korista koja bi<br />
mo`ela da se postigne so zlostorstvo. Vo toa zlo treba da se zasmeta i<br />
neizbe`nosta na kaznata i zagubata na korista {to so sebe bi ja<br />
donelo zlostorstvoto. Seto ona {to odi nad toa, nosi pe~at na<br />
tiranija" 243) . Spored toa "vistinska i edinstvena mera na kaznata za<br />
storenoto zlostorstvo e {tetata {to mu se nanesuva na op{testvoto, a<br />
ne kako {to nekoi mislat namerata na storitelot" 244) .<br />
Na~elo na blagost vo kaznuvaweto. Bekarija uka`uva na<br />
nekorisnosta od primena na strogi kazni na koi im be{e nakloneto ne<br />
samo toga{noto zakonodavstvo tuku i obi~nata moralna svest 245) .<br />
238)<br />
Ibid, str. 107.<br />
239)<br />
Ibid, str. 110.<br />
240)<br />
Ibid, str. 95.<br />
241)<br />
Ibid, str. 102.<br />
242)<br />
Ibid, str. 95.<br />
243)<br />
Ibid, str. 102.<br />
244)<br />
Ibid, str. 78.<br />
245)<br />
Vo ovaa smisla toj veli: "Prepu{taj}i im se na najneposrednite ~uvstva lu|eto<br />
sakaat strogi zakoni iako blagite zakoni pove}e bi odgovarale na nivnite interesi<br />
za{to i samite se podredeni na zakonite. No stravot nikoj da ne nÒ povredii e<br />
pogolem od `elbata da go povredime drugiot". Ibid, str. 119.<br />
107
Protiv brutalnite kazni gi predo~uva nivnite kontraproduktivni<br />
efekti 246) sledej}i ja idejata na Tomas Mor deka zgolemuvaweto na<br />
strogosta mo`e da vodi samo kon zasiluvawe na smelosta da se izbegne<br />
kaznata za edno delo so toa {to }e se storat pove}e zlostorstva 247) .<br />
Kaznite treba da bidat li~ni. Ova na~elo se ostvaruva<br />
dokolku kaznite ne gi dopiraat interesite na bliskite srodnici na<br />
zlostornikot, ili kako {to toa kratko umee da go ka`e samiot<br />
Bekarija: "politi~kata sloboda na lu|eto bara kaznite da bidat isklu-<br />
~ivo li~ni" 248) .<br />
Na~elo na ednakvost vo kaznuvaweto. Kaznite "mora da bidat<br />
ednakvi kako za prviot taka i za posledniot gra|anin" 249) za da se<br />
izbegnat fluidnite privilegii {to se vo zavisnost od op{testvenata<br />
polo`ba na onoj {to storil zlostorstvo. Kaznite mora da bidat vo<br />
srazmernost me|u sebe i sprema zlostorstvoto, ne samo vo pogled na<br />
svojata te`ina, tuku i vo pogled na na~inot na izvr{uvaweto 250) , bez<br />
ogled na faktot {to "ednakvosta na kaznite mo`e da bide samo<br />
nadvore{na, za{to vo stvarnosta sekoj ~ovek na svoj na~in gi<br />
do`ivuva 251) .<br />
Kaznite treba da bidat predvideni so zakon. Spored ova<br />
barawe "samo zakonite mo`at da gi opredeluvaat kaznite za zlostorstva<br />
i takvata vlast mo`e da mu pripa|a samo na zakonodavecot koj go<br />
pretpostavuva celoto op{testvo soedineto so op{testveniot<br />
dogovor" 252) . Ottamu i devizata deka seto ona {to ne e zabraneto,<br />
nu`no e dopu{teno 253) .<br />
[to se odnesuva do celite na kaznata tie mo`at da se sostojat<br />
samo vo toa vinovnikot da se spre~i da ne im pravi novi {teti na<br />
svoite sogra|ani i drugite da se odvratat od sli~ni nedela 254) . Me|utoa,<br />
neutralizacijata i zastra{uvaweto ne mo`at da bidat pravedni<br />
dokolku vo dadenite okolnosti zakonot ne go upotrebil najdobriot<br />
mo`en na~in da gi spre~i zlostorstvata 255) . Ottamu proizleguva deka<br />
Bekarija bil privrzanik na prevencijata koja {to sekoga{ treba da í<br />
predhodi na kaznata. "Podobro e da se spre~at zlostorstvata odo{to<br />
da se kaznuvaat" 256) , veli toj, te zatoa zakonite treba da bidat {to<br />
pojasni i ednostavni 257) , da se ovozmo`i pokraj slobodata da se razviva<br />
i prosvetata 258) i da se podobri vospituvaweto 259) .<br />
246)<br />
Vidi: ibid, str. 103.<br />
247)<br />
Vidi: ibid, str. 102.<br />
248)<br />
Ibid, str. 115.<br />
249)<br />
Ibid, str. 96.<br />
250)<br />
Ibid, str. 111.<br />
251)<br />
Ibid, str. 97.<br />
252)<br />
Ibid, str. 72.<br />
253)<br />
Vidi: ibid, str. 79.<br />
254)<br />
Ibid, str. 83.<br />
255)<br />
Vidi: ibid, str. 115.<br />
256)<br />
Ibid, str. 127.<br />
257)<br />
Ibid, str. 127.<br />
258)<br />
Ibid, str. 128.<br />
108
To~no e deka Bekarija bil za utilitaristi~ki zasnovana kazna,<br />
za kazna {to }e bide op{testveno korisna so toa {to }e pridonesuva<br />
za idnoto spre~uvawe na krivi~nite dela. Pogre{no e me|utoa<br />
tvrdeweto deka toj i pridaval bilo kakva preventivna uloga na samata<br />
kazna vo smisla na prevospituvawe na zlostornicite 260) . Kaznata za<br />
nego vo su{tina e zlo {to mo`e da se vidi niz celiot tekst na<br />
negovoto delo. Vozvratenoto zlo vo vid na kazna za Bekarija ima samo<br />
pogolem efekt ako predhodno sÒ e storeno da ne dojde do toa. No<br />
otkako zlostorstvoto e ve}e storeno kaznata nema nikakvi drugi celi<br />
nadvor od neutralizacijata i intimidacijata vo koi {to i te kako se<br />
odrazuva stepenot na odmazdata za koja sekoga{ treba da se vodi<br />
smetka. Taka, na primer, spored Bekarija za kra`ba pri koja e storena<br />
{teta so upotreba na nasilstvo ne e dovolna samo kazna li{uvawe od<br />
sloboda so prisilnata rabota tuku i telesno kaznuvawe 261) .<br />
Po odnos na vidovite na kaznite negova najgolema zasluga e toa<br />
{to bil prviot teoreti~ar koj filozofski go vtemelil baraweto za<br />
ukinuvawe na smrtnata kazna. Pokraj toa odlu~no se zalo`il i za<br />
namaluvawe na strogosta vo izvr{uvaweto na site postoe~ki kazni.<br />
Me|utoa, mora vedna{ da se priznae deka i toj so negovite humanisti~ki<br />
streme`i nemo`el do kraj da se odlepi od realnite uslovi<br />
na svoeto vreme. Za toa zboruva ne samo faktot na dopu{taweto na<br />
smrtnata kazna za isklu~itelni slu~ai tuku i zadr`uvaweto na skoro<br />
siot registar na toga{nite kazni. Toj se zalaga za pari~nata kazna<br />
{to e sosema vo red, no ne e protivnik na progonuvaweto 262) , telesnite<br />
263) i obes~estuva~kite kazni 264) , tuku e samo za ograni~uvawe i<br />
ubla`uvawe na nivnata primena. Na~elno bil protivnik samo na<br />
kaznata konfiskacija na imotot 265) , a se zalagal za voveduvawe i na<br />
novi kazni: kaznite li{uvawe od sloboda so i bez prisilna rabota 266) i<br />
za egzistencija na do`ivotnata robija kako supstitut na smrtnata<br />
kazna 267) .<br />
Na krajot, nu`no e da se zadr`ime i vrz negovite stavovi za<br />
individualizacijata na kaznata koi se skoro napolno identi~ni so<br />
onie {to gi zastapuvaa i pretstavnicite na reakcionernoto krilo na<br />
259)<br />
Ibid, str. 131.<br />
260)<br />
Taka na primer ^ejovi} veli deka Bekarija bil za takva kazna... {to treba da ima<br />
za cel popravawe na storitelot na krivi~noto delo i na toj na~in spre~uvawe na<br />
negovoto natamo{no vr{ewe na krivi~ni dela... Kaznata treba da e naso~ena kon<br />
idninata na storitelot za{to pretstavuva sredstvo za negovo popravawe, a ne<br />
stradawe zaradi izvr{enoto delo. Bekarija zna~i ja istaknuva op{testvenata<br />
korisnost na kaznata kako sredstvo za popravawe na prestapnikot" ^ejovi}, B, Krivi~no<br />
pravo, str. 57.<br />
261)<br />
Vidi: Beccaria, C, ibid, str. 97.<br />
262)<br />
Ibid, str. 99.<br />
263)<br />
Ibid, str. 98 i 118.<br />
264)<br />
Ibid, str. 98 i 118.<br />
265)<br />
Vidi: ibid, str. 99-100.<br />
266)<br />
Vidi: ibid, str. 97, 109 i 119.<br />
267)<br />
Vidi: ibid, str. 107.<br />
109
klasi~nata {kola. Vo ovaa smisla poznato e negovoto tvrdewe deka<br />
"nema ni{to poopasno od onoj voobi~aen aksiom deka treba da se<br />
ispituva duhot na zakonot 268) , za{to dol`nost na sudijata e da ispituva<br />
samo dali nekoj storil protivzakonsko delo. Pod silno vlijanie<br />
tokmu na ovoj stav za prv, no i za posleden pat }e bide voveden<br />
sistemot na apsolutno opredeleni kazni vo francuskiot Code penal od<br />
1791 godina.<br />
b) Anselm Foerbah<br />
Ako Bekarija e osnovopolo`nikot i idejniot tvorec na filozovskata<br />
osnova na klasi~nata {kola, toga{ za vtoriot pretstavnik<br />
na nejzinoto progresivno krilo Anselm Foerbah (Anselm Fouerbash,<br />
1775-1833) mo`e slobodno da se ka`e deka e arhitekt na nejzinata<br />
pravna dogmatika. Nego go interesirala celokupnata problematika od<br />
oblasta na krivi~noto pravo i vrz nau~ni osnovi nastojuval da gi<br />
vklopi site napredni idei {to vo ovaa oblast bile dotoga{ nastanati.<br />
Za nego se smeta deka e prviot teoreti~ar {to uspeal da sozdade<br />
eden cvrst nau~en sistem {to i denes pretstavuva osnova na krivi~noto<br />
pravo pa ottamu nekoi go narekuvaat i tatko na modernoto<br />
krivi~no pravo.<br />
Glavnite dela na Foerbah se: "Revizija na osnovnite postavki i<br />
poimi na pozitivnoto kazneno pravo" (1800) i "U~ebnik po op{toto<br />
vo Germanija va`e~ko kazneno pravo" (1801). Poznat e i kako redaktor<br />
na bavarskiot Krivi~en zakonik od 1813 godina {to zaedno so<br />
Napoleonoviot kodeks izvr{il golemo vlijanie vo donesuvaweto na<br />
brojni zakoni vo evropskite zemji.<br />
Me|u Foerbahovite trudovi od oblasta na krivi~noto pravo<br />
posebno se zna~ajni onie za op{tite problemi na umislata, nebre`nosta<br />
i stekot na krivi~nite dela. Zaslu`eno mesto zazema i negovata<br />
razrabotka na institutot na zabludata, a od nego poteknuva i<br />
poznatoto na~elo "Nullum crimen, nula poena sine lege" so koe se<br />
svrstuva me|u najgolemite pobornici na zakonitosta.<br />
[to se odnesuva do kaznite, Foerbah e poznat po svojata<br />
teorija na psiholo{kata prisilba za koja }e zboruvame kaj celite na<br />
kaznata. So nea me|utoa ne napravil nekoe bitno pomestuvawe na<br />
osnoviot stav na klasi~arite spored koi, me|u celite na kaznata nema<br />
mesto za nejzinata specijalno preventivna uloga.<br />
v) Xeremi Bentam<br />
Spored golemiot angliski pravnik i filozof Xeremi Bentam<br />
(Jeremy Bentham, 1748-1832) 269) zada~ata na etikata i pravoto ne se<br />
268)<br />
Ibid, str. 74.<br />
269)<br />
Negovi najzna~ajni dela se: Teorija na zakonodavstvoto (Theorye of legislation) i<br />
Teorija na kaznata (Theorie of punishment).<br />
110
sostoi vo opredeluvawe na nekakvi vrednosti i normi za{to ona {to e<br />
dobro mo`e lesno da se vidi od ~ovekovite streme`i {to prirodno i<br />
nu`no se naso~eni kon postiguvawe na zadovolstvo i izbegnuvawe na<br />
bolkata. Nivnata zada~a se sostoi vo iznao|awe kriteriumi so ~ija<br />
pomo{ posigurno }e se dojde do vistinski zadovolstva za{to pokraj<br />
onie {to samite po sebe se dobri, postojat i takvi zadovolstva {to<br />
mo`e da imaat i lo{i, odnosno bolni posledici. ^ovekot treba da se<br />
nau~i na posigurno presmetuvawe pri izborot i odlu~uvaweto za<br />
dobrite zadovolstva. Osnovite kriteriumi za postignuvawe pove}e<br />
zadovolstva, a so toa i podobar `ivot se: intenzitetot, traeweto,<br />
izvesnosta (deka zadovolstvoto }e se ostvari), bliskosta, plodnosta<br />
(deka zadovolstvoto kon koe se stremime }e bide izvor na novi<br />
zadovostva) i ~istotata na zadovolstvoto (deka nema da se pretvori vo<br />
nezadovolstvo, bolka). Na kraj treba da se vodi smetka i za vrhovniot<br />
kriterium {to ja opredeluva celta na `ivotot kako i na moralot i<br />
pravoto, a toa e: postignuvawe najgolema sre}a za najgolem mo`en broj<br />
na lica, odnosno pri postignuvaweto na sopstvenata sre}a treba da se<br />
vodi smetka i za sre}ata na drugite za{to samo niz nivnite interesi<br />
mo`e najdobro da se ostvari i sopstveniot interes (korist). Ovoj<br />
kriterium, so koj se nastojuva da se usoglasat interesite na<br />
poedinecot i zaednicata, se obezbeduva so zakon, za{to i zakonodavecot<br />
svojata najgolema sre}a ja nao|a vo unapreduvaweto na onie za<br />
koi go sozdava zakonot. "Predmet na interes na zakonodavecot treba<br />
da bide javnoto dobro, osnovot na negovoto razmisluvawe treba da bide<br />
op{tata korist. Poznavaweto na pravnoto dobro na zaednicata ja<br />
so~inuva naukata na zakonodavstvoto, umeeweto se sostoi vo<br />
iznao|awe sredstva za osvaruvawe na toa dobro 270) . Zakonodavecot<br />
treba da se rakovodi od tradicijata na najgolema mo`na suma na dobra<br />
{to e ostvarlivo ako se potpre vrz moralot i na~eloto na korisnosta.<br />
Vo takviot zakon prestap e sekoj akt za koj se misli deka treba da bide<br />
zabranet zatoa {to predizvikuva ili nastojuva da predizvika nekoe<br />
zlo. A za da se obezbedi po~ituvawe na taa zabrana treba da bide<br />
utvrdena kazna. Prestapot {iri trevoga, a kaznuvaweto vospostavuva<br />
sigurnost, prestapot e neprijatel na site, a kaznata e protektor na<br />
site.<br />
Kaznata predizvikuva zlo od prv red i dobro od vtor red. Taa i<br />
zadava bolka na li~nosta koja dobrovolno si ja navlekla vrz sebe, a vo<br />
vtor red se pretvora vo dobro za{to gi zapla{uva opasnite lu|e, gi<br />
smiruva nevinite i pretstavuva edinstvena za{tita na op{testvoto.<br />
Povtoruvaweto na zlostorstvoto vo odnos na zlostornikot mo`e da se<br />
spre~i na tri na~ini: 1. so odzemawe na fakti~kata mo`nost da go<br />
izvr{i, 2. so odzemawe na negovata strast i 3. so odzemawe na smelosta<br />
i re{itelnosta. Vo prviot slu~aj ve}e voop{to ne mo`e da vr{i<br />
zlostorstvo, vo vtoriot toa ve}e ne go saka, a vo tretiot, mo`ebi toa<br />
dodu{a u{te da go saka, no ve}e ne se osmeluva. Vo prviot slu~aj<br />
270)<br />
Benham, J. Theorie of legislation, navedeno spored Frank, S. Teorija kaznenog prava po<br />
krivi~nom zakonu od godine 1951, [kolska knjiga, Zagreb, 1955, str. 55.<br />
111
postoi fizi~ka nesposobnost, vo vtoriot moralna popravenost, a vo<br />
tretiot, zastra{uvawe ili silata na zakonot. Kaznata {to ja trpi<br />
prestapnikot na sekoj gra|anin mu dava primer {to treba da podnese<br />
ako e pronajdeno deka e vinoven za ist delikt. Zloto predizvikano so<br />
kaznata e izdatok {to dr`avat go pravi so cel za dobivka. Taa dobivka<br />
e spre~uvawe na zlostorstvata. Kaznata e ekonomi~na ako go<br />
proizveduva sakaniot uspeh so najmal mo`en kvalitet na bolka. Taa e<br />
premnogu skapocena koga proizveduva zlo koe e pove}e odo{to<br />
ekvivalentno na dobroto, ili koga bi mo`ele da postigneme ednakvo<br />
dobro po cena na pomala kazna toa bi bilo akt na rasipni{tvo. Kaj<br />
kaznata mo`eme da ja razlikuvame nejzinata prividna i nejzinata<br />
stvarna vrednost. Pod stvarna vrednost ja podrazbirame vkupnata<br />
vrednost na kaznata, seto ona {to go ~uvstvuva onoj komu mu se zadava.<br />
Prividnata vrednost na kaznata e zloto koe si go pretstavuvaat<br />
~lenovite na zaednicata, deka taa verojatno }e nastapi vrz osnova na<br />
opisot na kaznata vo zakonot ili so nejzino izvr{uvawe. Stvarnata<br />
vrednost e gubitok, a prividnata e dobivka.<br />
Ne smee da se zaboravi, iako toa mnogu ~esto se pravi, deka<br />
zlostornikot e ~len na zaednicata kako i sekoj drug poedinec, kako i<br />
samata povredena strana, i deka ima pri~ini da se vodi pove}e smetka<br />
duri i za negoviot interes odo{to za interesot na bilo koj drug.<br />
Negovoto dobro e relativno dobro na zaednicata, negovoto zlo, zlo na<br />
zaednicata. Ete go temelot, solidniot temel na moralnata ideja na<br />
spravedlivosta. Mo`e da se uka`e potreba interesot na prestapnikot<br />
delumno da im bide `rtvuvan na interesite na zaednicata, no negoviot<br />
interes ne mo`e voop{to da ne se zeme predvid. Mo`e da se reskira<br />
te{ka kazna vo nade` deka }e predizvika golemo dobro, me|utoa ~esto<br />
ima malku takva nade`, a za nekakvo pomalo dobro bi bilo apsurdno da<br />
se reskira te{ka kazna. Toa e na~eloto {to gi vodi lu|eto vo nivnite<br />
privatni spekulacii. Od tie pri~ini toa ne go vodi i<br />
zakonodavecot 271) .<br />
Od site ovie stavovi na Benatam jasno se zabele`uva negoviot<br />
utopisti~ki streme` so pomo{ na dobroto zakonodavstvo da se<br />
sozdadat takvi op{testveni priliki vo koi }e is~ezne kriminalnoto<br />
odnesuvawe. Toj nerealno smeta deka nositelite na vlasta mo`at<br />
lesno da se otka`at od svoite klasni interesi vo korist na nekakva<br />
op{ta blagosostojba i da prezemat takvi preventivni aktivnosti vrz<br />
ekonomski i socijalen plan so koi }e se nadminat strukturnite razliki,<br />
a so toa i site lo{i op{testveni uslovi {to go produciraat<br />
kriminalitetot. Na toj na~in, spored Benatam, bi is~eznal<br />
najgolemiot del od kriminalitetot, a za suzbivaweto na onoj mal del<br />
{to sepak bi ostanal toj predivduva deka }e bidat dovolni merkite:<br />
nadomest na {teta i pari~ni kompenzacii. Od druga strana, me|utoa,<br />
zna~ajni se negovite razmisluvawa deka kaznata e nepotrebna i deka od<br />
nea nema nikakva korist koga se primenuva sprema lica koi ne go<br />
sfa}aat zna~eweto na deloto poradi du{evna bolest, maloletstvo,<br />
271)<br />
Vidi: ibid, str. 58.<br />
112
nepoznavawe na zakonot i prisilba. Ista e sudbinata i na neopravdanata<br />
kazna do koja mo`e da dojde ako zloto e izmisleno ili ako deloto<br />
ne e zlostorni~ko tuku rezultat na uveruvawe, pogre{no sfa}awe i<br />
antipatija 272) . So svoite sfa}awa za izgledot i pohumanoto ureduvawe<br />
na zatvorite, Benatam }e se svrsti i vo redot na zna~ajnite reformatori<br />
na penitencijarnite sistemi. Vo toj pogled kako {to }e vidime<br />
podocna, glavno se potpira{e vrz ideite na Xon Hauard, no i samiot<br />
}e dade pove}e originalni i zna~ajni predlozi {to }e do`iveat i<br />
prakti~na primena.<br />
2. ANTROPOLO[KA [KOLA<br />
1. Krajot na XIX vek e vreme na golem podem na prirodnite i<br />
op{testvenite nauki ~ii {to soznanija po~naa {iroko da se koristat<br />
vo krivi~nopravnata oblast. Glavni pri~ini za toa, me|u drugoto, se i<br />
prvi~nite sogleduvawa na dvi`eweto na kriminalitetot i ottamu<br />
izvedenite zaklu~oci deka spre~uvaweto na negoviot natamo{en<br />
porast ne mo`e da se postigne samo so usovr{uvawe na krivi~noto<br />
zakonodavstvo. Taka na primer, Gabriel Tard (Gabriel Tarde) vo svoeto<br />
delo "Sporedben kriminalitet" od 1886 godina iznesuva podatoci<br />
deka vo Francija vo periodot od 1815 do 1880 godina kriminalitetot<br />
porasnal skoro za tri pati. Sli~na bila sostojbata i vo drugite zemji,<br />
a vo nekoi od niv toj porast bil duri i poizrazen.<br />
Takvite soznanija dovedoa do ostri kritiki na klasi~nata<br />
{kola i do potrebata od menuvawe na pristapot vo izu~uvaweto na<br />
problemite na kriminalitetot. Vrz tie osnovi nastana antropolo-<br />
{kata {kola koja {to vo sledeweto na kriminalitetot }e se potpre<br />
vrz li~nosta na zlostornikot i pozitivnata nau~na metoda na Ogist<br />
Kont. So svrtuvaweto na istra`uvawata kon storitelot, a ne kon<br />
negovoto krivi~no delo ovaa {kola se obide radikano da go izmeni<br />
krivi~noto pravo, a od dijametralno sprotivstavenite stavovi }e<br />
proizlezat i direktni obvinenija na klasi~nata {kola za site<br />
neuspesi vo borbata protiv kriminalitetot.<br />
2. Pri~nite na kriminalitetot za koi klasi~nata {kola<br />
voop{to ne se interesira{e, antropolo{kata {kola }e gi pronajde vo<br />
anatomskite, fiziolo{kite i psiholo{kite anomalii na li~nosta na<br />
zlostornikot. Najekstremen vo taa nasoka be{e ^ezare Lambrozo<br />
(Cesare Lambroso, 1836-1909) 273) . Toj kako lekar, antropolog, psihijatar,<br />
272)<br />
Navedeno spored Proevski, V, Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor, Skopje,<br />
1986, str. 40.<br />
273)<br />
Kako prv za~etnik na antropolo{kite idei za kriminalitetot se smeta Platon<br />
koj, kako {to vidovme, zlostornicite gi dele{e na onie ~ie povedenie mo`e da se<br />
popravi i onie {to se nepopravivi za{to se ra|aat takvi. Sledniot obid vo ovaa<br />
nasoka go pravi italijanskiot lekar Xambatista dela Porta (Gambatistta della Porta,<br />
1536-1615) koj go istra`uval odnosot na crtite na liceto na nekoi telesni obele`ja<br />
na ~ovekot so negovite duhovni osobini. Dobienite rezultati go iznel vo deloto: "De<br />
Humane Psysiognomika". Podocna se javuvaat pretstavnicite na tn. frenolo{ka<br />
113
a potoa i profesor po sudska medicina vo Pavija i Torino, vr{el<br />
mnogubrojni antropometriski i fiziognomni merewa 274) {to go<br />
dovedoa do ideata deka prestapnikot e roden atavisti~ki tip koj<br />
poradi svoite konstitucionalni svojstva e predodreden za<br />
zlostorstvo. Trgnuvaj}i od izvesni degenerativni svojstva (nasledni<br />
stigmati na degeneracijata) i promatoidni osobini (posebni<br />
karakteristiki svojstveni na majmunite, praistoriskite lu|e i primitivnite<br />
rasi) toj go konstruira rodeniot zlostornik vo ~ii obele`ja<br />
le`at osnovnite pri~ini na kriminalitetot. Tie pri~ini mo`at da<br />
se otstranat samo so primena na opredeleni medicinski merki {to<br />
treba da gi zamenat kaznite. Vo zavisnost pak od vnatre{niot<br />
raspored na ovie obele`ja, pokraj rodeniot zlostornik postojat i<br />
du{evni bolni, zlostornici od navika, zlostornici od strast i<br />
slu~ajni zlostornici.<br />
3. a) Rodeni zlostornici. Kaj rodenite zlostornici se<br />
prisutni najgolemiot broj anomalii na li~nosta. Taka spored<br />
Lombrozo, anatomskite anomalii kaj niv lesno mo`at da se prepoznaat<br />
za{to se izrazuvaat preku enormno nizok rast, nenormalno golema ili<br />
mala glava, kosi i vdlabanti o~i, gusti ve|i, nepravilen nos, predolgo<br />
ili pre{iroko lice, ispaknati jabol~nici, isturena vilica, tesni<br />
usni, golemi i klempavi u{i, gusta kosa, preterano bledilo na liceto<br />
itn. itn.<br />
Me|u fiziolo{kite anomalii se naveduvaat: namalenoto<br />
~uvastvo na bolka {to vodi kon ~esto tetovirawe na zlostornicite,<br />
daltonizam, levu~arstvo, ekstremna ostrina na vidot, prisustvo na<br />
`enski osobini kaj ma`ite (razvieni gradi i karlica, visok glas,<br />
}osavost) i obratno (ma{ki stas, dlabok glas, kosmatost i sl.) kaj<br />
`enite.<br />
Psihi~kite osobini se izrazuvaat vo moralna ne~uvstvitelnost<br />
na zlostornicite. Tie poka`uvaat visok stepen na odmazdoqubivost,<br />
golema re{itelnost za vr{ewe zlo zaradi zlo, nedostig na sovest<br />
i so~uvstvo {to se gleda vo ladnokrvnoto posmatrawe i i`ivuvaweto<br />
so svoite `rtvi (raspar~uvawe, grizewe na organite i piewe na<br />
nivnata krv), nepostoewe strav od kazni i sl.<br />
Dokolku nekoj poseduva najmalku pet od ovie anomalii (stigmati)<br />
toga{ so sigurnost se raboti za roden zlostornik. Ostantite<br />
tipovi na zlostornici mo`at da imaat pomal broj na vakvi stigmati, a<br />
{kola koja go otfrli klasi~niot indeterminizam tvrdej}i deka kriminalitetot e<br />
neizbe`na posledica na strukturnite elementi na ~ovekoviot mozok. Taka, na<br />
primer, avstrijanecot Franc Jozaf Gal (Franc Joseph Gall, 1758-1828) tvrde{e deka<br />
~ovekoviot mozok se sostoi od niza poednine~ni organi {to vlijaat na oblikot na<br />
~erepot. Zada~ata na frenologot e so obi~en dopir na ~erepot da gi utvrdi negovite<br />
vdlabnatini ili ispup~enija koi uka`uvaat na pomalku ili pove}e razvieni organi<br />
na mozokot, a so toa i na onie lica koi sÒ ili }e stanat kriminalci, odnosno na onie<br />
koi toa ne sÒ.<br />
274)<br />
Toj izvr{il antropometriski merewa vrz 5907 zatvorenici i u{te 387 ~erepi na<br />
mrtvi zlostornici. Pokraj toa svoite istra`uvawa gi dopolnuval i so merewe na<br />
glavi na deca od u~ili{na vozrast.<br />
114
po isklu~ok i da gi nemaat.<br />
Rodenite zlostornici se po~esti kaj licata od ma{ki pol<br />
odo{to kaj `enite. Anomaliite {to gi poseduvaat se vrodeni i ne<br />
mo`at da se iskorenat so nikakvo vospitno dejstvo. Tie zlostornici<br />
se nepopravivi i opasni za op{testvoto pa zatoa mora od nego da se<br />
otstranat. Niv gi ima najmnogu, odnosno 40% me|u kriminalnata<br />
populacija.<br />
b) Du{evno bolni zlostornici. Kaj ovie zlostornici se<br />
prisutni skoro site abnormalnosti kako i kaj rodenite zlostornici<br />
so taa razlika {to kaj niv se nao|aat i izvesni du{evni zaboluvawa.<br />
Niv Lombrozo gi deli na tri podgrupi:<br />
- Du{evno bolni vo vistinska smisla se onie zlostornici kaj<br />
koi postojat izvesni du{evni zaboluvawa vo razni formi i stadiumi.<br />
- Moralni ludaci koi krivi~nite dela gi vr{at pod vlijanie<br />
na neodolivi impulsi {to nastanuvaat poradi atrofija na moralnite<br />
i socijalnite ~uvstva, odnosno poradi nivnata nesposobnost za<br />
pravilno rasuduvawe. Kaj niv se sre}avaat razni oblici na slaboumnost<br />
{to mo`e da imaat vrodeno ili steknato poteklo.<br />
- Poluludaci (matoidi) se lica koi se nao|aat na sredinata<br />
me|u normalnite i du{evno bolnite zlostornici kaj koi se pojavuvaat<br />
samo izvesni psihi~ki anomalii.<br />
Vkupnoto u~estvo na site du{evno bolni zlostornici vo<br />
kriminalnata populacija ne e golemo.<br />
v) Zlostornici od navika. Ovde se raboti za takov tip na<br />
kriminalci koi po izvr{enoto prvo krivi~no delo, obi~no vo ranata<br />
mladost i, po pravilo protiv imotot, prodol`uvaat so prestapni~ko<br />
povedenie koe {to postepeno im preminuva vo hroni~na navika. Kaj<br />
ovie lica nema izrazeni organski i psihi~ki anomalii. Kon<br />
vr{eweto krivi~ni dela ne gi vle~at konstitucionalnite obele`ja<br />
tuku, pred sÒ, nivnata moralna slabost i op{testvenata neprilagodenost.<br />
Po pravilo vr{at sitni imotni krivi~ni dela i ~esto se<br />
recidivisti.<br />
g) Zlostornici od strast. Osnovite karakteristiki na ovie<br />
zlostornici prozileguvaat od nivniot afektiven `ivot. Toa se lica<br />
vodeni od nivnite strasti, no ne i od onie {to se najniski kaj ~ovekot<br />
tuku od plemenitite strasti kako {to se povredena ~est, roditelska<br />
qubov i sl. Poradi nivnata preterana ~uvstvitelnost i razdrazlivost<br />
zaradi nezadovolenite strasti tie zapa|aat vo afektivni sostojbi vo<br />
koi vr{at krivi~ni dela. Samoto delo se vr{i nenadejno, na mig za<br />
potoa da se po~uvstvuva gri`a na sovest {to mo`e da dovede i do<br />
samoubistvo.<br />
Po svojot nadvore{en izgled ovie lica se ubavi i atletski<br />
gradeni poedinci koi vo vkupniot broj na prestapnici u~estvuvaat<br />
samo so 5-6% slu~ai.<br />
d) Slu~ajni zlostornici. Ova se lica koi nemaat vnatre{na<br />
dietaza kon vr{ewe krivi~ni dela tuku na toa obi~no se navedeni pod<br />
vlijanie na nadvore{nite pri~ini i povodi. Nivnata golema podlo-<br />
`nost na tu|i vlijanija i imitacija na lo{i primeri uka`uva na<br />
opredelena neprilagodenost na uslovite {to vladeat vo neposrednata<br />
115
sredina vo koja `iveat.<br />
Site slu~ajni zlostornici Lombrozo gi narekuva kriminaloidi<br />
i gi deli vo dve podgrupi:<br />
- Kriminaloidi vo vistinska smisla se edna varijanta na<br />
rodenite zlostornici koi vr{at polesni krivi~ni dela pod dominantno<br />
vlijanie na nadvore{ni povodi.<br />
- Pseudozlostornici se izvr{iteli na nebri`ni krivi~ni dela<br />
ili pak na onie dela {to Lambrozo gi narekuva zakonski (ekonomski,<br />
politi~ki i dr.) krivi~ni dela za koi ne bi trebalo da se izrekuvaat<br />
kazni.<br />
Lambrozo ne se zadr`al samo vrz konstruiraweto na gornata<br />
tipologija na zlostornici. Toj oti{ol i natamu taka {to opredeleni<br />
biolo{ki obele`ja i anomalii na zlostornicite gi doveduva vo vrska<br />
so konkretniot vid na storenoto delo. Ottamu spored nego kradcite se<br />
odlikuvaat so osobena podvi`nost na racete, retka brada, istureni<br />
u{i, debeli usni, zaripnat glas i sl. Za razlika od niv ubijcite imaat<br />
zakrvaveni o~i, orlovski nos, silno razvieni vilici, dolgi u{i, tesni<br />
usni i sl. Falsifikatorite i izmamnicite gi karakterizira qubezna<br />
nasmevka, bledo lice, sitni o~i, preterana sedost ili }elavost,<br />
`enski crti na liceto i sl. 275) Siluva~ot e so dolgi u{i, splesnat<br />
~erep, kosi i mnogu pribli`eni o~i, svitkan nos, predolga vilica itn.<br />
itn. 276) 4. Vo soglasnost so vakvata tipologija na zlostornicite nu`no<br />
stoe{e i pra{aweto na kaznite. Taka spored Lambrozo, smrtnata<br />
kazna mo`e isklu~itelno da se izreknuva za rodenite zlostornici<br />
{to storile pove}e ubistva. Kaznuvaweto na du{evno bolnite zlostornici<br />
e nepravedno: tie treba da se dr`at vo posebni ustanovi za<br />
le~ewe na du{evni bolesti do nivno kone~no ozdravuvawe. I za<br />
prestapnicite od strast ne se potrebni kazni. Za niv dovolna "kazna"<br />
e predizvikanata gri`a na sovest i kaeweto.<br />
Zboruvaj}i voop{to za kaznite toj smeta{e deka za za{tita na<br />
op{testvoto od opasnite zlostornici se dovolni pari~nite kazni,<br />
strogiot ukor ili oddale~uvaweto na prestapnikot od okolinata na<br />
o{teteniot. Na~elno be{e i protiv zatvoraweto za koe kako zamena<br />
nude{e telesni kazni, globa i nadomest na {teta, a za maloletnicite<br />
predviduva{e primena na niza preventivni merki i metodi.<br />
5. I antropolo{kata {kola be{e izlo`ena na brojni napadi i<br />
kritiki. Najzna~ajni se slednive prigovori:<br />
- Neprifatlivo e tvdeweto na ovaa {kola deka pri~inite na<br />
kriminalitetot se isklu~ivo od vnatre{na, endogena priroda. Toa go<br />
uvidel duri i samiot Lambrozo davaj}i im opredeleni otstapki i na<br />
vlijanijata na op{testvenata priroda. No i so ova dopolnitelno pri-<br />
275)<br />
Vidi: Eliot, M, op. cit. str. 262.<br />
276)<br />
Vidi: Pinatel, J. Kriminologija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo, 1964, str. 21.<br />
Pokraj toa Lambrozo tvrde{e deka rodenite zlostornici se atavisti~ki opredeleni<br />
da stanat izvr{iteli na to~no opredeleni krivi~ni dela (ubijcite nikoga{ ne<br />
kradat, kradcite se pla{at od fizi~ki napadi). Vidi: [eparovi}, Z. Lombrozo i<br />
biologizam danas, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1979/3-4, str. 329-335.<br />
116
znanie toj prakti~no ne otstapil od svojata osnovna koncepcija deka<br />
individualnite faktori se prioriteni vo opredeluvaweto na<br />
kriminalitetot. Imeno vo svoeto prvo izdanie na "^ovekot zlostornik"<br />
od 1876 godina 277) toj gi razlikuval samo prvite tri gorenavedeni<br />
zlostornici. Podocna pod vlijanie na brojni kritiki toj gi priznava<br />
zlostornicite od navika i slu~ajnite zlostornici me|utoa, i niv gi<br />
sveduva na nekoj ubla`en vid na rodeni zlostornici.<br />
- Od gorniot stav deka krivi~nite dela se rezultat na organska<br />
degeneracija na ~ovekot sleduva{e i toa deka krivi~nata odgovornost<br />
ne mo`e da bide moralna odgovornost koja se zasnova na sobodnata<br />
volja. Taa ovde se postavuva vrz objektivni osnovi, vrz samoto<br />
izvr{uvawe na krivi~noto delo. Ottamu i nerazumniot predlog za<br />
radikalno reducirawe na kaznata so koja ne mo`e{e da se eliminiraat<br />
antropolo{kite pri~ini na kriminalitetot i baraweto na<br />
nivna zamena so medicinski merki. Seto toa zna~e{e voveduvawe na<br />
krivi~no pravo zasnovano vrz objektivnata odgovornost ~ie {to<br />
vistinsko ostvaruvawe bi mo`elo da ima dalekuse`ni negativni<br />
posledici.<br />
- Ona {to kaj ovaa {kola e posebno neprifatlivo e u~eweto za<br />
postoewe na rodeni zlostornici, na tie zalutani divjaci vo sovremenata<br />
civilizacija. Vakvata teza ja soboruva postoeweto na golem broj<br />
lu|e koi i pokraj poseduvaweto golem broj od osobinite na koi<br />
uka`uva Lombrozo nikoga{ ne izvr{ile bilo kakvo krivi~no delo.<br />
Vo taa smisla mnogu brzo i be{e zadaden re{ava~kiot udar od strana<br />
na ^arls Goring (Charles Goring) vo studijata "Angliskiot zatvorenik"<br />
od 1913 godina. Vrz osnova na rezultatite od antropometriskite<br />
merewa vrz 3.000 zatvorenici - recidivisti {to bile komparirani<br />
so isti merewa sprovedeni vrz studenti i vojnici, Goring na{ol<br />
deka stigmatite na degeneracijata se javuvaat vo Oksford i Kembrix<br />
gotovo isto tolku, kolku i vo kaznenite ustanovi vo London 278) .<br />
6. Me|utoa, i pokraj navedenite nedostatoci mora da se<br />
priznaat ogromnite zaslugi na ovaa {kola koja uka`uva na storitelot<br />
na krivi~noto delo kako na vistinsko i konkretno bitie {to ne e<br />
nekakov apstrakten praven fenomen. Nejzina zasluga e i toa {to vo<br />
naukata na krivi~noto pravo za prv pat se vovedeni nau~nite metodi<br />
eksperiment i posmatrawe. No seto toa, za `al odvede kon edna druga<br />
krajnost, kon svrtuvawe na celokupnoto vnimanie vrz li~nosta, kon<br />
ednostrano biologisti~ko tretirawe na kriminalnata li~nost so<br />
napolno zapostavuvawe na obele`jata na krivi~noto delo kako<br />
op{testvena pojava.<br />
277)<br />
Interesno e da se spomene deka prvoto izdanie na ova delo ima{e samo 252<br />
stranici. Pritisnat od mnogubrojnite kritiki koi doa|aa od site strani Lombrozo<br />
be{e prisilen povtorno da gi opravduva i nadopolnuva svoite stavovi so novi<br />
argumenti. Ottamu negovoto vtoro izdanie na ova delo sodr`e{e 740 stranici,<br />
tretoto se izdigna na 1241 stranica, a poslednoto petto izdanie od 1896 godina izleze<br />
vo tri toma so 1903 strani. Vidi: Davidovi}, D. Kriminologija, str. 54.<br />
278)<br />
Eliot, M. op. dit, str. 270.<br />
117
3. POZITIVISTI^KA [KOLA<br />
1. Najgolemiot broj od stavovite na Lambrozo }e bidat<br />
ubla`eni od strana na pozitivistite na ~elo so Feri i Garofalo, koi<br />
istaknaa deka pri~inite na kriminalitetot se nao|aat kako vo<br />
li~nosta na storitelot taka i vo negovata op{testvena sredina. Ovaa<br />
{kola koja {to vo osnova zna~i nadovrzuvawe i nadopolnuvawe na<br />
antropolo{koto u~ewe 279) trgnuva od postavkata deka ~ovekot ne e<br />
obdaren so slobodna volja i deka negovoto delo pretstavuva determiniran<br />
akt od strukturata na negovata li~nost no, i od nadvore{ni<br />
okolnosti. Storitelite se bolni lica {to ne se vo sostojba svesno i<br />
volevo da odlu~uvaat za svoite postapki i zatoa ne mo`at da bidat<br />
vinovni, a {tom nema vina ne mo`at da bidat kazneti, tuku sprema niv<br />
mo`at da se prezemat edinstveno merki na socijalna za{tita {to za<br />
svoja osnova ja imaat opasnata sostojba. Su{tinata na tie merki e<br />
inspirirana od potrebata za za{tita na op{testvoto od kriminalitetot<br />
preku prevencija i popravawe na zlostornicite ili pak nivno<br />
eliminirawe ako se vo pra{awe nepopravlivi lica.<br />
Za pocelosno razbirawe na kriminalnopoliti~koto i penolo{koto<br />
zna~ewe na ova u~ewe i ovde e nu`no poblisko zapoznavawe<br />
so negovite osnovni stavovi za pri~inite na kriminalitetot, so<br />
postavkite za storitelot na krivi~noto delo, osnovot na krivi~nata<br />
odgovornost i problemite na kaznuvaweto 280) .<br />
2. Pojdovnata koncepcija na pozitivistite vo odnos na<br />
pri~inite na kriminalitetot e deka sekoe delo na ~ovekot e rezultat<br />
na vlijanieto na pove}e faktori {to Feri gi deli vo tri grupi: a)<br />
antropolo{ki (biolo{ki, individualni) faktori, b) socijalni<br />
faktori i v) fizi~ki (kosmotelurski) faktori.<br />
a) Antropolo{ki kriminogeni faktori se nao|aat vo samiot<br />
zlostornik. Toa se vnatre{ni (endogeni) vlijanija {to so ogled na<br />
svoeto konkretno poteklo se razlikuvaat na:<br />
- faktori {to proizleguvaat od organskata konstitucija na<br />
279)<br />
Faktot deka ovaa {kola vo osnova zna~i nadovrzuvawe i popravawe na osnovnite<br />
stojali{ta na antropolo{kata {kola, kako i nejzino razvivawe i pravilno<br />
voobli~uvawe od aspekt na socijalnite pri~ini na kriminalitetot, ne pre~i za<br />
izdvojuvawe na nejzinoto posebno zna~ewe vo razvojot na krivi~nopravnata,<br />
kriminolo{kata i penolo{kata misla. Naprotiv toa mu odi samo vo prilog na<br />
sogleduvaweto na nau~noto zna~ewe na ovaa {kola bez ogled na toa dali }e ja<br />
nare~eme varijata na antropolo{kata {kola ili }e ja prifatime kako napolno nova<br />
i zasebna doktrina koja {to spored samiot Feri se narekuva Italijanska pozitivna<br />
{kola.<br />
280)<br />
Spored pozitivisti~kata {kola osnovna zada~a vo borbata protiv<br />
kriminalitetot se sostoi vo prezemawe merki {to mo`at da pridonesat za smaluvawe<br />
na vr{eweto na krivi~nite dela. Zatoa naukata na krivi~noto pravo treba da gi<br />
utvrdi pri~inite na kriminalitetot, da izvr{i klasifikacija na vinovnicite i<br />
krivi~nite dela i da go utvrdi osnovot na krivi~nata odgovornost, za da mo`e da se<br />
opredelat na~elata i potrebnite merki za odbrana na op{testvoto od<br />
kriminalitetot. Radovanovi}, M. op. cit. str. 42.<br />
118
~ovekot (razni anomalii na ~erepot i mozokot, anomalii na endokrinite<br />
`lezdi, vo ~uvstvitelnosta i refleksivnata sfera, funkcionalnosta<br />
i sl.),<br />
- faktori {to proizleguvaat od psihi~kata konstitucija<br />
(anomalii na inteligencijata, na socijalnite ~uvstva i sl.) i,<br />
- faktori {to proizleguvaat od li~nite svojstva (rasa, pol,<br />
vozrast, zanimawe, gra|anska sostojba, mesto na prestojuvawe,<br />
vospituvawe i obrazovanie i sl.).<br />
b) Socijalnite kriminogeni faktori proizleguvaat od<br />
op{testvenata sredina vo koja `ivee zlostornikot. Toa se nadvore-<br />
{ni (egzogeni) vlijanija {to gi ostvaruva brojot i gustinata na<br />
naselenieto 281) , sostavot i uredenosta na semejstvoto, sistemot na<br />
vospituvaweto, alkoholizmot, siroma{tijata, bezraboticata, na~inot<br />
na industriskoto proizvodstvo, ekonomskata i politi~kata organizacija,<br />
organizacijata na javnata administracija, pravosudstvoto i<br />
policijata, krivi~niot i zakonodavniot sistem i sl.<br />
v) Fizi~ki (kosmotelurski) kriminogeni faktori se klimata,<br />
godi{noto vreme 282) , naizmeni~noto smenuvawe na denot i no}ta,<br />
godi{nata temperatura, atmosferskite uslovi, geografskoto<br />
podra~je, prirodata na zemji{teto, zamjodelskite proizvodi i sl.<br />
Krivi~noto delo e rezultat na deluvaweto na site ovie<br />
faktori, a prete`noto dejstvo na nekoi od niv se opredeluva vo<br />
zavisnost od kategorijata vo koja {to spa|a sekoj od poedine~nite<br />
zlostornici.<br />
3. [to se odnesuva do storitelite na krivi~nite dela, spored<br />
sfa}aweto na ovaa {kola tie se anormalni i abnormalni lica koi se<br />
odlu~uvaat na protivop{testven akt poradi nepovolnite uslovi vo<br />
koi se ostvaruvaat nivnite psihi~ki funkcii. Toa se lica {to me|u<br />
sebe ne se ednakvi pa ottamu e mo`no i nivno razvrstuvawe. Vo ovaa<br />
smisla Feri ja prifa}a lombrozovata tipologija na zlostornicite so<br />
taa razlika {to pokraj antropolo{kite stigmati vnesuva i opredeleni<br />
socijalni anomalii na li~nosta 283) vodej}i smetka za takvo<br />
rasporeduvawe {to realno }e go otslika intenzitetot na nivnoto<br />
281)<br />
Vo ovaa smisla e interesen obidot na Feri da iznajde kontaktna proporcionalna<br />
vrska me|u brojot na naselenieto i brojot na izvr{enite krivi~ni dela spored tn.<br />
zakon na kriminalna zasitenost. Toa zna~i deka obemot na kriminalitetot vo tekot<br />
na edna godina e opredelen od razli~ni fizi~ki i socijalni uslovi na sredinata<br />
nadopolneti so dominantno dejstvo na vrodenite kriminalni dispozicii i<br />
opredeleno vlijanie na slu~ajot.<br />
282)<br />
Taka na primer Feri tvrdel deka ubistvata se vr{at vo potoplite krai{ta i vo<br />
potopli godi{ni vremiwa, dodeka samoubistvata imaat sosema obraten trend: tie<br />
pove}e se vr{at vo postudenite podra~ja, odnosno vo postudenite godi{ni vremiwa.<br />
283)<br />
"Feri vo preden plan pove}e ne go stava{e krivi~noto delo kako pravna<br />
kategorija, tuku storitelot posmatran vo negovata posebna li~nost, vo negoviot<br />
biolo{ki identitet i vo negovata realnost na op{testveno bitie dlaboko zavisen od<br />
sredinata vo koja `ivee. Toj naskoro ja istakna i pro~uenata vpe~atliva formula<br />
deka storitelot na krivi~noto delo stana "protagonist na krivi~noto pravosudstvo".<br />
Ancel, M. op. cit, str. 20.<br />
119
pretpostaveno ili empiriski utvrdeno dejstvo. So ogled na toa site<br />
zlostornici najnapred gi deli na dve golemi grupi: grupa na zlostornici<br />
kaj koi dominiraat vnatre{nite i grupa na zlostornici kaj koi<br />
dominiraat nadvore{nite t.e. socijalnite faktori. Po ova op{ta<br />
podelba se odi i kon konkreten raspored na:<br />
- Rodeni ili instinktivni zlostornici (delinquenti nati).<br />
Glavnoto obele`je na ovie lica se sostoi vo namalenosta ili otsustvoto<br />
na nivnite moralni ~uvstva. Krivi~nite dela gi vr{at na<br />
prepreden i brutalen na~in. Izrazito se ladnokrvni, svesni za rizikot<br />
vo koj vleguvaat i normalno go prifa}aat kako da se raboti za<br />
najobi~na dejnost. Stepenot na nivnata opasnost e golem za{to<br />
poka`uvaat izrazeni tendencii za postojano manifestirawe na<br />
protivop{testveno povedenie.<br />
- Du{evno bolni (ludi) zlostornici (delinquenti pazzi). Ovde se<br />
raboti za takvi lica kaj koi du{evnata bolest ne vodi kon celosno<br />
gubewe na svesta za ona {to se pravi. Intenzitetot na nivnata<br />
opasnost varira vo zavisnost od vidot na du{evnite nedostatoci i<br />
intenzitetot na projavenite moralni defekti.<br />
- Zlostonici od navika (delinquenti abituali). Za niv e<br />
karakteristi~na moralna slabost koja ~esto e pottiknuvana od<br />
lo{ite uslovi na sredinata vo koja najneposredno se `ivee. Toa se<br />
lica {to vr{at krivi~ni dela u{te od najranata mladost koi podocna<br />
naj~esto stanuvaat profesionalni zlostornici. I nivnata opasnost e<br />
golema no, ne{to pod nivoto na predhodnite tipovi.<br />
- Zlostornici od strast ili afekt (delinquenti per passione). Toa<br />
se nervozni, sangvinci i preterano ~uvstvitelni lica koi vr{at dela<br />
vo afekt od qubomora i zaradi odbrana na ~esta. Deloto se vr{i<br />
prikrieno no, naj~esto vedna{ se priznava.<br />
- Slu~ajni zlostornici (delinquenti d' occasione). Opasnosta na<br />
ovie lica e najmala za{to krivi~noto delo se vr{i samo toga{ koga<br />
}e se pojavat opredeleni li~ni i socijalni uslovi i povodi.<br />
Navedenite antropolo{ki, socijalni i fizi~ki kriminogeni<br />
faktori nemaat ednakvo zna~ewe za nastanuvaweto na kriminalitetot.<br />
Osnovnata pri~ina za storuvawe na deloto kaj sekoj zlostorni~ki<br />
tip se nao|a vo biolo{kata konstrukcija na ~ovekot, odnosno<br />
antropolo{kite pri~ini se primarni za{to ja sozdavaat kriminalnata<br />
dispozicija za vr{ewe zlodela. Ako vrz taa kriminalna dispozicija<br />
se nadovrze i vlijanieto na nadvore{nite (socijalnite i fizi-<br />
~kite) faktori toga{ so sigurnost doa|a do izvr{uvawe na<br />
krivi~noto delo. Od takvata konstelacija na pri~inite se vr{at<br />
delata na rodenite, du{evno bolnite i zlostornicite od strast.<br />
Postojat me|utoa i situacii koga dominantno mesto mo`at da dobijat<br />
i socijalnite pri~ini, no pod uslov makar i malku da e prisutna<br />
kriminalnata dispozicija. Na ovoj na~in e opredelena kriminalnata<br />
dejnost na zlostornicite od navika i na slu~ajnite zlostornici.<br />
Fizi~kite faktori ostvaruvaat podednakvo vlijanie vrz site<br />
zlostornici i nikoga{ ne preovladuvaat vo determiniraweto na<br />
kriminalitetot.<br />
4. So idejata za pri~inite na kriminalitetot neraskinlivo se<br />
120
povrzani i sfa}awata {to gi ima ovaa {kola vo vrska so krivi~noto<br />
delo. Toa i ovde ne mo`e da se oddeli od negoviot izvr{itel so {to ja<br />
gubi svojata klasi~na samostojnost i apstraktna priroda. No za<br />
razlika od postavkite na antropolo{kata {kola krivi~noto delo<br />
ovde dobiva karakter i na cvrsto vtemelena op{testvena pojava za{to<br />
negovoto poteklo ne se bara isklu~ivo vo organskata sfera tuku vo<br />
socijalnofizi~kite uslovi bitni za nastanuvaweto i razvojot na<br />
li~nosta 284) .<br />
Vo ovoj kontekst pozitivistite ja vr{at i podelbata na priroden<br />
(atavisti~ki) i zakonski (evolutiven) kriminalitet. Prvata<br />
grupa ja so~inuvaat krivi~ni dela so koi se povreduvaat op{tite<br />
~uvstva na lu|eto. Spored Garofalo toa se altruisti~kite ~uvstva na<br />
so`aluvawe i ~esnost, a spored Feri i moralnite, religioznite i<br />
patriotskite ~uvstva. Ovie dela se standardni vo site op{testva<br />
za{to ne zavisat od bilo kakva promeni {to zadiraat vo nivnata<br />
su{tina opredelena kako zlo. Za niv se smeta deka se krivi~ni dela<br />
sami po sebe (mala in se) i me|u niv obi~no se vbrojuvaat ubistvata,<br />
telesnite povredi, siluvawata, kra`bite i sl. dela {to se vr{at od<br />
sebi~ni i antisocijalni motivi. Ovie dela po pravilo gi vr{at<br />
rodenite i du{evno bolnite zlostornici, mnogu poretko zlostornicite<br />
od navika, a ponekoga{ i onie od strast. Zakonskite krivi~ni dela<br />
(so koi se atakuva vrz op{testvenata sigurnost na poedincite ili<br />
zaednicata) se onie negativni odnesuvawa {to kako takvi gi smeta i<br />
so zakon gi opredeluva (mala prohibita) nekoe konkretno op{testvo vo<br />
opredeleno vreme. Tie se zavisni od op{testveno-ekonomskite i<br />
politi~kite promeni vo edna zaednica pa ottamu se razli~ni od edna<br />
do druga zemja. Vo zavisnost od intenzitetot na promenite mo`at da se<br />
javat sosema razli~ni dela i vo ramkite na ista zaednica. Vakvi dela<br />
naj~esto se politi~kite i ekonomskite zlostorstva. Niv gi vr{at<br />
zlostornicite do strast, a ponekoga{ i slu~ajnite zlostornici.<br />
5. Vo odgovorot na pra{aweto za krivi~nata odgovornost<br />
pozitivisti~kata {kola se rakovodi od restavriranoto u~ewe na<br />
Holbah za apsolutniot determinizam (fatalizam). Toa zna~i deka<br />
~ovekot ne e sloboden vo izborot me|u dobroto i zloto poradi biokonstitucionalnata<br />
struktura na svojata li~nost. Poedinecot ne<br />
mo`e da se re{i za dobroto za{to vo nego razvienata kriminalna<br />
disperzija neizbe`no go turka kon zloto. Negovata predodredenost za<br />
zlostorstva ne mo`e da ja izmeni ni dopu{tenoto vlijanie na<br />
nadvore{nite fktori. Naprotiv socijalnite i fizi~kite faktori<br />
dobivaat zna~ewe samo na takvi okolnosti {to doveduvaat do<br />
zasiluvawe (pouspe{uvawe) na dejstvoto na vrodenite kriminalni<br />
tendencii. Ottamu ovaa {kola smeta deka nema mesto za moralna<br />
284)<br />
Za pozitivistite krivi~noto delo "ne e ve}e samo praven tuku priroden i nu`en<br />
akt, a pred sÒ simptom na zlostorni~kata sklonost ili delinkventnost na storitelot.<br />
Za op{testvoto ne e ve}e opasno deloto koe e storeno, tuku storitelot, negovata<br />
kriminalna potencija i virulencija koja se zakanuva so novi delikti". Bavcon, Lj.<br />
Noviji kriminalno politi~ki pogledi na individualizaciju mera protiv delikvenata, Narodna<br />
milicija, Beograd, 1958/6, str. 3.<br />
121
odgovornost na storitelot na krivi~noto delo. Na poedinecot ne<br />
mo`e da mu se upati moralen prekor za ona povedenie {to ne mo`el da<br />
go kontrolira so sopstvena volja pa zatoa treba da se vovede<br />
op{testvena ili zakonska odgovornost. Spored ovaa koncepcija<br />
storitelot sekoga{ e odgovoren za svoeto delo samo zatoa {to `ivee<br />
vo ~ove~ko op{testvo koe mora da se brani od vr{eweto krivi~ni<br />
dela isto kako od elementarni nepogodi 285) . Dovolno e {to e storeno<br />
kriv~no delo predvideno so zakon za da se bara op{testvena, odnosno<br />
zakonska (legalna) odgovornost bez ogled na toa koj e izvr{itel na<br />
deloto (du{evno bolno ili zdravo lice). Osnovot na taa odgovornost<br />
izvira od postoeweto na opasnosta za op{testvenite vrednosti i<br />
potrebata na toa op{testvo da se {titi od nea. Ovaa opasnost {to<br />
Garofalo ja narekuva temibilitÃ, a Feri perocolistà se meri so stepenot<br />
na sozdadeniot strav vo svesta na gra|anite od storenoto delo i<br />
mo`nosta za negovo povtoruvawe vo opredelena sredina 286) . Ottuka<br />
proizleguva deka ona {to go zagrozuva op{testvoto ne e krivi~noto<br />
delo koe mu pripa|a na minatoto i so ni{to ne mo`e da se reparira,<br />
tuku vo opasnosta na storitelot, poim so koj se zamenuva vinata koja<br />
spored pozitivistite ne treba da postoi.<br />
Vo soglasnost so dosega izlo`enoto i ovaa {kola veruva deka<br />
klasi~arite se vinovni za site neuspesi vrz planot na borbata protiv<br />
kriminalitetot, odnosno vo toa deka represijata i kaznaniot sistem ja<br />
poka`aa seta neefikasnost, za{to ne se zasnova vrz ispituvaweto na<br />
pri~inite na kriminalitetot tuku na negovite posledici. Ottamu i<br />
zalo`bata da se pronajdat novi sredstva za borba protiv kriminalitetot<br />
{to }e odgovaraat na negovite pri~ini. Tie smetaa deka treba<br />
da se izgradi nov sistem na merki {to }e bide izgraden spored<br />
kategoriite na zlostornicite i }e ima za cel da go za{titi<br />
op{testvoto od nivnata opasnost. Vo taa smisla bea predlo`eni<br />
285)<br />
"Poradi toa {to vo slu~aj na postoewe na opredeleni pri~ini nekoj poedinec<br />
mora da izvr{i zlostor, isto taka e neophodno i op{testvoto (koe so izvr{uvaweto<br />
na toj zlostor se smeta zagrozeno) na nekoj na~in da reagira vo odnos na zlostornikot.<br />
Kako {to e nu`no izvr{uvaweto na zlostorot, nu`na e i op{testvenata reakcija<br />
sprema zlostornikot". Toma{evi}, G. Pojam opsnosti u teoriji E. Ferrija, Zbornik radova<br />
pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1972, IX, str. 115.<br />
286)<br />
Poimot na opasnosta spored Feri i Garofalo nema ista sodr`ina. TemibilitÃ<br />
spored Garofalo zna~i deka deluvaweto na storitelot predizvikalo strav kaj<br />
gra|anite zaradi mo`nosta od izvr{uvawe novi zlostorstva. Nejziniot intenzitet se<br />
ocenuva vrz osnova na subjektivnoto ~uvstvo na zagrozenost {to se javuva kaj<br />
okolinata. Za ozna~uvawe na opasnosta Feri go upotrebuva terminot perokolosità {to<br />
e opredelen kako mo`nost za izvr{uvawe nov delikt. Intenzitetot na taa opasnost<br />
mo`e egzaktno da se utvrdi vrz osnova na razli~ni elementi: vo prv red preku<br />
klasifikacijata na zlostornicite no i so pomo{ na nekoi drugi pokazateli kako {to<br />
se te`inata na deloto, odlu~uva~kite motivi i li~nosta na delinkventot. Zna~ajno e<br />
i razlikuvaweto na opasnosta na op{testvena opasnost (perokolosita sociale) od<br />
kriminalnata opasnost (perokolosita criminale) za{to, spored Feri, prviot vid na<br />
opasnost ne mo`e da bide osnov za primena na represivni merki. Vidi: Toma{evi}, G.<br />
op. cit, str. 115-118.<br />
122
merkite na socijalna za{tita, odnosno op{testvena odbrana kako<br />
svoevidna kombinacija na preventivni i represivni merki. Vidot na<br />
ovie sankcii be{e presmetan od vospostavuvaweto srazmernost so<br />
opasnosta na li~nosta na zlostornikot, a ne od te`inata na krivi~noto<br />
delo. Opasnosta e zna~i taa {to go opredeluva izborot na preventivnite<br />
i kurativnite merki od prisilen karakter. Vo soglasnost so taa<br />
opasnost e i apsolutno ili neopredelenoto traewe na ovie merki,<br />
odnosno nivniot prestanok e vrzan so prestanokot na opasnosta.<br />
Spored Feri postojat ~etiri kategorii na merki na socijalna<br />
za{tita:<br />
a) Preventivni merki (mazzi preventivi). Ovie merki se delat<br />
na meki na direktna i merki na indirektna prevencija. So merkite na<br />
direktnata prevencija se spre~uva samoto krivi~no delo pred<br />
negovoto izvr{uvawe. Tie spa|aat vo nadle`nost na policijata i se<br />
sostojat vo razni vidovi pomo{, za{tita i nadzor na opredeleni<br />
kategorii lica {to sÒ u{te ne izvr{ile nekoe krivi~no delo, a<br />
poka`uvaat pomal stepen na opasnost. So indirektnata prevencija se<br />
navleguva vo pri~inite na kriminalitetot pa so ogled na toa ovie<br />
merki imaat i pogolemo zna~ewe. Vo ramkite na ovaa prevencija Feri<br />
predlaga voveduvawe na tn. supstituti na kaznite (sostitutivi penali)<br />
{to imaat za cel da gi otstranat brojnite isku{enija {to lu|eto gi<br />
vodat vo kriminal. Tie supstituti se izrazuvaat vo niza ekonomski,<br />
politi~ki, pedago{ki i socijalni barawa. Me|u ekonomskite barawa<br />
se naveduvaat: slobodata na trgovijata i ukinuvaweto na monopolot,<br />
slobodata na iseluvawe, osloboduvawe od prekumerni danoci na<br />
`ivotni artikli, organizirawe javni raboti vo zimskite periodi,<br />
pogolemo odano~uvawe na alkoholnite pijaloci i ograni~uvawe na<br />
nivnata proda`ba, zgolemuvawe na platite na slu`benicite,<br />
skratuvawe na rabotnoto vreme i sl. Me|u politi~kite barawa se<br />
istaknuvaat: slobodata na pe~atot, reforma na zakonodavstvoto,<br />
spre~uvawe brakovi me|u lica nositeli na opredeleni nasledni osobini,<br />
ovozmo`uvawe razvodi i olesnuvawe na nivnata procedura<br />
zaradi spre~uvawe na bigamijata, brakolomstva i ubistva na ma`ot od<br />
strana na soprugite, podobro osvetluvawe na ulicite, zamena na<br />
kni`nite so kovani pari i sl. Pedago{kite barawa se naso~eni kon<br />
promeni vo sistemot na obrazovanieto, vospituvaweto i semejnite<br />
odnosi, zapoznavawe na po{irokata javnost so medicinskata nauka<br />
zaradi spre~uvawe na ~estite abortusi i ~edomorstva, osnovawe<br />
ustanovi za rekreacija na naselenieto i sl. Me|u socijalnite barawa<br />
se pomesteni usilbite za spre~uvawe na vagabunda`ata, pru`awe<br />
pomo{ na napu{teni deca, smestuvawe na deca vo ustanovi i vo drugo<br />
semejstvo nadzor vrz odr`uvaweto na ~istotata na ulicite, osnivawe<br />
na kasi za zaemna pomo{ i sl.<br />
b) Reparatorni merki (mazzi reparatorii). Toa se merki koi se<br />
primenuvaat post deliktum. So niv se nastojuva da se otstranat<br />
protivpravnite sostojbi, da se poni{tat posledicite od protivpravnoto<br />
povedenie i da se namali {tetata nastanata od storenoto delo.<br />
v) Represivni merki (mazzi repressiva). Od represivnite merki<br />
se zadr`ani pari~nata kazna, kaznata li{uvawe od sloboda, prisilna-<br />
123
ta rabota i zabranata za vr{ewe opredeleni zanimawa ili zanaet.<br />
Ovie merki se primenuvaat sprema zlostornicite {to ne se mnogu<br />
opasni nitu pak te`inata na nivnite dela e posebno izrazena.<br />
g) Eliminatorni merki (mazzi eliminatorii). Ovie merki se<br />
primenuvaat sprema najopasnite zlostornici, a se sostojat vo deportacija<br />
vo zemjodelski kolonii, smestuvawe vo du{evni bolnici i<br />
primena na smrtna kazna.<br />
Primenata na merkite na socijana za{tita zavisi od tipot na<br />
zlostornikot:<br />
- Sprema rodenite zlostornici koi se nepopravlivi, Garofalo<br />
predlaga primena na smrtnata kazna, a Feri do`ivotna deportacija vo<br />
zemjodelskite kolonii so rabota na otvoren prostor.<br />
- Za du{evno bolnite zlostornici se predlaga smestuvawe vo<br />
du{evni ustanovi i azili za ~uvawe i lekuvawe.<br />
- Sprema zlostonicite od navika nejpogodno e deportiraweto<br />
vo zemjodelski kolonii so prisilna rabota.<br />
- Za zlostornicite od strast se smeta deka dovolna sankcija e<br />
nivnata gri`a na sovest dopolneta so merkata nadomest na pri~inetata<br />
{teta ili oddale~uvawe od mestoto na prestojuvawe, osobeno<br />
toga{ ako vo istoto mesto `ivee i `rtvata na krivi~noto delo.<br />
- Za slu~ajnite zlostornici se predlaga samo merka nadomest na<br />
{teta. Me|utoa, za poopasnite storiteli se nudi i merkata proteruvawe<br />
od mestoto na prestojuvawe.<br />
Vo soglasnost so predhodnoto lesno se zabele`uva deka spored<br />
pozitivistite celta na kaznata e odbrana na op{testvoto od kriminalitetot<br />
so stavawe na te`i{teto vrz specijalnata prevencija. Toa<br />
zna~i deka kaznata i natamu ostanuva no, so akcentirawe na one<br />
sredstva {to imaat posilna mo} od nea vo suzbivaweto na kriminalitetot.<br />
Zatoa im se dava prioritet na merkite na socijalnata za{tita<br />
so toa {to od niv se bara da bidat prilagodeni na poedini tipovi<br />
na zlostornici t.e. na konkretniot vinovnik.<br />
6. Pokraj golemiot del od ednozna~nite zabele{ki {to ve}e ñ<br />
bea upateni na antropolo{kata {kola, na pozitivistite mo`e da im<br />
se prefrli i slednovo:<br />
Najprvin ne e prifatlivo nivnoto negirawe na slobodnata<br />
volja na ~ovekot niz koja se izrazuva individualniot odnos kon deloto<br />
na odredeno svesno i volevo bitie koe naj~esto vr{i izbor me|u<br />
pove}e mo`nosti.<br />
Natamu e bitno da se podvle~e nau~nata nevozdr`anost na<br />
klasifikacijata na zlostornicite, ne samo zaradi nejzinata necelosnost,<br />
tuku i zaradi eklatantnata stati~nost vo pogled na formiraweto<br />
na li~nosta i sozdavaweto na zlostornikot.<br />
So istaknuvawe na storitelot vo preden plan pozitivistite<br />
otidoa vo druga krajnost za{to vo celost go zapostavija krivi~noto<br />
delo i so toa dlaboko zavlegoa vo subjektivizam pri opredeluvaweto<br />
na krivi~nata odgovornost koja {to se poka`uva isto tolku {tetna<br />
kako i objektivizmot na klasi~nata {kola. Ovaa ideja konsekventno<br />
sprovedena, vsu{nost, ja negira vinata, ja negira kaznata, go negira<br />
krivi~noto delo kako osnovna pretpostavka na represijata, zna~i gi<br />
124
negira osnovite na krivi~noto pravo, pa spored toa i samoto krivi~no<br />
pravo 287) .<br />
Neprifatlivo i osobeno opasno po gra|anite e baraweto za<br />
primena na preventivni merki {to vo osnova poa|aat od biokonstitucionalnite<br />
anomalii na li~nosta i pokraj toa {to ne do{lo do nivno<br />
manifestirawe niz kriminalen akt.<br />
Nasproti prethodnoto neprifatlivo e nekaznuvaweto na<br />
poedini vinovnici, osobeno na onie od strast bidej}i toa doveduva do<br />
povreda na ~uvstvoto na pravi~nost i sozdava nesigurnost po odnos na<br />
bezbednosta na gra|anite.<br />
7. Me|utoa, pokraj ovie i nekoi drugi nedostatoci mora da se<br />
istakne zna~ajniot pridones na ovaa {kola vo oblasta na krivi~nopravnite<br />
nauki. So nejzina pomo{ zajakna zna~eweto na li~nosta i<br />
potrebata od nejzino prou~uvawe kako individua koja se formira i<br />
deluva pod vlijanie na niza endogeni i egzogeni faktori. So svrtuvaweto<br />
kon li~nosta na vinovnikot i potrebata od negovo prou~uvawe<br />
se zamenuva sfa}aweto na klasi~arite na individualizacijata zaradi<br />
pravi~nost i generalna prevencija so individualizacija iznikanata<br />
od potrebata za za{tita na op{testvoto od opasnite kriminalci koja<br />
poa|a od kategorijata na zlostornicite, a ne od kategorijata na<br />
krivi~nite dela. Vakvata individualizacija zna~i za svoja osnova ja<br />
zema tipologijata na zlostornicite preku predhodno prou~uvawe na<br />
sekoj oddelen storitel i negovata opasna sostojba zaradi<br />
opredeluvawe adekavatni merki na socijalna za{tita prilagodena na<br />
negovite psihofizi~ki osobenosti. Na toj na~in pokraj zakonskata,<br />
vnimanieto se svrte i kon novi vidovni na individualizacija -<br />
sudskata i izvr{nata individualizacija na krivi~nite sankcii.<br />
Pokraj toa pozitivistite istaknaa deka kaznata ne e, i ne mo`e<br />
da bide edinstveno spasonosno sredstvo protiv kriminalitetot i deka<br />
postojat niza drugi socioekonomski i individualni merki {to treba<br />
da gi izle~at kriminalnite skolonosti na zlostornikot ili na drug<br />
na~in da gi napravat bezopasni za op{testvo 288) .<br />
I na krajot ne smee da se zaboravi deka so pozitivisti~kiot<br />
iskustven pristap se afirmiraa metodite na opservacija i eksperiment,<br />
odnosno primenata na induktivniot metod vo kriminologijata i<br />
penologijata, namesto dotoga{niot metod na apstraktno deducirawe i<br />
logicizirawe na klasi~nata {kola koj be{e primenliv isklu~ivo vo<br />
oblasta na krivi~noto pravo.<br />
a) Enriko Feri<br />
Enriko Feri (Enriko Ferri, 1856-1929) e roden vo provincijata<br />
Mantua vo Italija. Studiral vo Bolowa, a potoa stanal profesor po<br />
287)<br />
Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena administracija,<br />
Beograd, 1978, str. 53.<br />
288)<br />
Bavcon, Lj. Novi kriminalno politi~ki pogledi na individualizaciju mera protiv delikvenata,<br />
Narodna milicija, Beograd, 1958/6, str. 4.<br />
125
pravo i vo toa svojstvo odr`al brojni predavawa na univerzitetite vo<br />
Pariz, Torino, Rim i Piza. Negovite najzna~ajni dela se: "Presmetlivosta<br />
i negacijata na slobodnata volja" (1875) i "Kriminalna<br />
sociologija"od 1882 godina (prvoto izdanie pod naslov "Novi<br />
horizonti vo krivi~noto pravo i krivi~nata postapka" od 1881 god.).<br />
Osnovnata zada~a {to si ja postavil Feri be{e nau~no<br />
otkrivawe na pri~inite na kriminalitetot zaradi iznao|awe efikasni<br />
sredstva za suzbivawe na negoviot postojan porast. Za taa cel ovoj<br />
golem pravnik i sociolog se potprel vrz primena na pozitivnata<br />
metoda i koristewe na rezultatite od kriminalnata statistika. Vrz<br />
dobienite rezultati go gradi stavot deka za izvr{uvawe na<br />
krivi~noto delo ne e dovolno samo postoewe na vrodeni kriminalni<br />
dispozicii tuku i opredeleno vlijanie na nepovolnite socijani<br />
uslovi. Vo otsustvo na ovie uslovi mo`e lesno da se slu~i nieden<br />
zlostorni~ki tip da ne dojde vo sudir so zakonot. Me|utoa, nadovrzuvaj}i<br />
se na ovaa vo osnova prifatliva konstatacija Feri zboruva<br />
za tn. latentni kriminalci {to dobivaat nau~no nevozdr`ana<br />
interpretacija. Spored nego, ovoj tip na zlostornici se karakteristi~ni<br />
za povisokite klasi kade{to se javuvaat lica koi svoite<br />
antisocijalni sklonosti gi i`ivuvaat so vr{ewe izbor na legalni<br />
aktivnosti ili profesii. Taka na primer, sinot na bogat trgovec<br />
stanuva kasap za da go zadovoli nepomirliviot instinkt za ubivawe,<br />
licata skloni kon kra`bi stanuvaat lihvari, siluva~ite se pretvaraat<br />
vo zavodnici, a prostitutkite vo otmeni prequbni~ki.<br />
Iako bil protiv kaznata kako moralna sankcija {to vodi kon<br />
stradawe i zastra{uvawe na zlostornicite, Feri ne gi otfrla site<br />
kazni i delum gi zadr`uva vo edinstveniot sistem na merki na<br />
socijalna za{tita. A so istaknuvaweto na potrebata za prilagoduvawe<br />
na ovie merki kon razli~nite kategorii zlostornici toj ja za~na i<br />
sovremenata ideja na individualizacijata na krivi~nite sankcii. So<br />
nego, vsu{nost, zapo~na izrazeniot interes za medicinsko, psiholo-<br />
{ko i socijalno ispituvawe na li~nosta na kriminalecot kako vo<br />
fazata na izreknuvaweto taka i vo fazata na izvr{uvaweto na<br />
sankciite. Od tie pri~ini golem broj penolo{ki avtori so negovata<br />
pojava go vrzuvaat po~etokot i natamo{niot razvoj na ovaa ideja i<br />
celiot ovoj period go narekuvaat period na individualizacija na<br />
kaznata. Ispravnosta na vakvata opredelba ne ja zatemnuva ni toa {to<br />
samiot Feri nao|a deka individualizacijata e teoretski prifatliva<br />
no prakti~no neizvodliva zaradi pregolemiot broj na zatvorenici<br />
kako i zatoa {to zatvorskiot personal nema dovolno znaewe od<br />
kriminalnata biologija i kriminalnata psihologija 289) . Zna~ajno e da<br />
se spomne i toa deka Feri se zalagal za neopredeleno traewe na<br />
merkite na socijalna za{tita so aktivno u~estvo vo fazata na nivnoto<br />
izvr{uvawe, a toa e ideja {to podocna }e bide prifatena vo nekoi<br />
sovremeni krivi~ni zakonodavstva (SAD, Norve{ka, [vedska i drugi<br />
289)<br />
Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 366.<br />
126
zemji) 290) . Feri be{e apsoluten protivnik na izrekuvaweto na smrtnite<br />
kazni. Toj zboruval i za negativnoto vlijanie na postoe~kiot<br />
zatvorski sistem ~ii {to nepovolni uslovi vodat kon kriminalna<br />
infekcija so osoben negativen odnos vrz maloletnicite. Pod lupa na<br />
negovata kritika bea staveni kratkite kazni zatvor i keliskiot<br />
sistem na izvr{uvawe na kaznite so istovremeno zalagawe da se vovede<br />
prevospiten tretman za opredeleni kategorii na osudenici. Toj go<br />
zabele`uva i faktot deka po izleguvaweto na zatvorenicite na<br />
sloboda op{testvoto ne poka`uva nikakov interes za negovo<br />
naveduvawe na ~esen `ivot, otstranuvawe na pogubnoto vlijanie na<br />
siroma{tijata i drugite isku{enija {to go vodat kon povtorno<br />
odlu~uvawe za kriminalna dejnost.<br />
Svoite idei Feri gi realizira vo proektot na italijanskiot<br />
Krivi~en zakonik od 1921 godina. Ovoj proekt koj se sostoel samo od<br />
op{t del so vkupno 131 ~l. 291) ne bil prifaten od parlamentot za{to<br />
gi sodr`el site na~ela na pozitivizmot koi vo toj period ne ñ odgovarale<br />
na interesite na fa{isti~kata vlast. Me|utoa, ovoj proekt i<br />
voop{to u~eweto na pozitivisti~kata {kola ostvarile golemo<br />
vlijanie za donesuvawe na brojni zakoni kako na primer: norve{kiot<br />
od 1902, ruskiot od 1903, argentinskiot od 1921, panamskiot od 1922 i<br />
mnogu drugi zakonici od podra~jeto na Latinska Amerika 292) , kako i na<br />
Krivi~niot zakon na Italija od 1930, Grenland od 1954 i dr. 293)<br />
b) Rafaele Garofalo<br />
Rafaele Garofalo (Raffaele Garofalo, 1852-1934) poteknuva od<br />
ugledno italijansko semejstvo so {pansko poteklo. Po zavr{uvaweto<br />
na pravnite studii stanal sudija no, istovremeno bil i profesor po<br />
krivi~no pravo na univerzitetot vo negovoto rodno mesto Neapol.<br />
Negovoto glavno delo "Kriminologija" najprvin objaveno kako monografija<br />
(1880) so zna~itelni izmeni be{e preizdadeno vo 1885 godina.<br />
Objavil i drugi zabele`ani trudovi kako na primer: "Me|unarodna<br />
solidarnost vo suzbivaweto na kriminalitetot" i "Obid na krivi~no<br />
delo so nepodobno sredstvo".<br />
Negovata osnovna koncepcija za kriminalitetot e povrzana so<br />
idejata za postoewe na prirodni krivi~ni dela (deliti naturale). Toa se,<br />
spored nego, op{testveno {tetni dela {to ne zavisat od uslovite na<br />
mestoto i vremeto i barawata na zakonot i zatoa go so~inuvaat<br />
vistinskiot kriminalitet protiv koj treba da bide naso~ena glavnata<br />
op{testvena reakcija. Vrz osnova na toa se vr{i klasifikacija na<br />
zlostornicite stavaj}i go pritoa akcentot vrz psiholo{kite svojstva<br />
na li~nosta za razlika od Lombrozo, pa i Feri, koi im pridavale<br />
290)<br />
Prvan, Lj. Enriko Ferri - prete~a modernih ideja u krivi~nom pravu, Na{a zakonitost,<br />
Zagreb, 1959/5-6, str. 244.<br />
291)<br />
Za sodr`inata na ovoj Proekt vidi: Toma{evi}, G. op. cit, str. 120-121.<br />
292)<br />
Vidi: Radovanovi}, M, op. cit. str. 45.<br />
293)<br />
Vidi: Prvan, Lj, op. cit. str. 244.<br />
127
pogolemo zna~ewe na organskite anomalii na li~nosta. Glavnite<br />
tipovi zlostornici Garofalo gi deli vo slednive grupi: a) tipi~ni<br />
zlostornici (ubijci so predumisla), b) polesni zlostornici (impulsivni,<br />
violentni zlostornici), v) zlostornici li{eni od ~uvstvoto na<br />
so`aluvawe i ~esnost {to vr{at kra`bi i g) pohotlivi, bezsramni,<br />
bludni zlostornici 294) .<br />
Spored Garofalo celta na op{testvenata reakcija treba da<br />
bide celosno iskorenuvawe na kriminalitetot ili barem negovo<br />
progresivno opa|awe. Toa mo`e da se postigne so primena na dva, za<br />
Garofalo, sosema logi~ki metodi: eliminacija i represija. Toj smeta<br />
deka najte{kite ili tipi~ni zlostornici me|u koi naj~esto se<br />
javuvaat ubijcite od egoisti~ki i sadisti~ki motivi se nepopravlivi<br />
lica bidej}i se li{eni od site moralni ~uvstva. Za niv edinstveno<br />
efikasno sredstvo e smrtnata kazna. Vtorata grupa na zlostornici<br />
vr{at nasilni~ki dela {to proizleguvaat od pogre{noto sfa}awe na<br />
osnovnite barawa na ~esta. Ovie zlostonici treba da se izoliraat od<br />
op{testvoto so toa {to }e bidat upateni na nekoj pust ostrov ili vo<br />
nekoja kaznena kolonija.Sli~ni merki treba da se primenat i sprema<br />
zlostornicite koi poradi otsustvo na ~uvstvo na so`aluvawe vr{at<br />
dela protiv li~nosta, odnosno poradi otsustvo na ~uvstvo na ~esnost<br />
gi vr{at onie dela {to se naso~eni protiv imotot. Sprema<br />
zlostornicite od ~etvrtata kategorija na koi im nedostasuva navika<br />
za samosovladuvawe treba da se izre~at dva vida na pari~ni kazni:<br />
edni vo korist na dr`avata i drugi vo korist na o{tetenata strana 295) .<br />
4. SOCIOLO[KA [KOLA<br />
1. Za po~etok na ovaa {kola se zema 1889 godina koga<br />
germanecot Franc fon List, belgijanecot Adolf Prins i holan|anecot<br />
Van Hamel ja formiraa "Me|unarodnata unija za krivi~no pravo"<br />
koja {to sÒ do Prvata Svetska vojna gi propagira{e svoite idei<br />
nastanati kako rezulata na usoglasuvawe i pomiruvawe na sprotivstavenite<br />
idei na klasi~nata i pozitivisti~kata {kola. Nejzinata<br />
rabota povtorno prodol`i vo 1924 godina vo ramkite na<br />
"Me|unarodnoto zdru`enie za krivi~no pravo" koe {to aktivno<br />
deluva i denes.<br />
2. Spored u~eweto na ovaa {kola kriminalitetot e rezultat na<br />
kompleksni pri~ini koi se nao|aat vo li~nite svojstva vo momentot<br />
na izvr{uvaweto na deloto i nadvore{nite socijani i fizi~ki uslovi<br />
na `ivotot. Nadvore{nite faktori go imaat prete`noto ili,<br />
podobro ka`ano, glavnoto dejstvo za nastanuvawe na krivi~nite dela,<br />
a me|u niv posebno zna~ajna uloga ostvaruvaat socijalnite i<br />
ekonomskite faktori kako {to se te{kite `ivotni i materijani<br />
uslovi. Socijalite pri~ini se osnovni za{to deluvaat vo dve nasoki:<br />
294)<br />
Za poedine~nite karakteristiki na sekoj od navedenite tipovi zlostonici vidi:<br />
Francis, A.A. Raffaele Garofalo (1852-1943), Izbor, Zagreb, 1957, str. 398.<br />
295)<br />
Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 365-366.<br />
128
edna{, posredno preku vlijanieto vrz formirawe i razvoj na li~nosta<br />
na zlostornikot i, vtor pat, kako neposredni okolnosti na<br />
kriminalnoto povedenie. Na toj na~in sociolo{kata {kola na<br />
nadvore{nite faktori im opredeluva sosema drugo zna~ewe od ona<br />
{to im go davaa pozitivistite. Vo ovie ramki individualnite pri~ini<br />
na kriminalitetot ne se sfa}aat kako abnormalen odraz na<br />
biopsihi~kata konstitucija na ~ovekot zlostornik tuku kako kriminalni<br />
tendencii {to se formiraat i manifestiraat so zna~itelno<br />
posredstvo na kriminogenite vlijanija {to proizleguvaat od sredinata.<br />
Od me|usebenoto dejstvo na individualnite, socijalnite i<br />
fizi~kite faktori zavisi karakterot na kriminalitetot koj mo`e da<br />
se javi kako akuten i hroni~en. Akutniot kriminalitet e rezultat na<br />
prete`noto vlijanie na nadvore{nite faktori, a hroni~niot<br />
kriminalitet nastanuva poradi li~nite svojstva na storitelite so taa<br />
napomena {to razvojot na ovie svojstva e zavisen od op{testvenite<br />
uslovi na `ivot.<br />
3. I ovaa {kola vo prv plan ja istaknuva li~nosta na<br />
zlostornicite i potrebata od nivna tipolo{ka klasifikacija. Poa-<br />
|aj}i od stavot za pri~inite na kriminalitetot, site zlostornici<br />
List gi deli vo dve grupi: a) slu~ajni zlostornici i b) zlostornici od<br />
navika.<br />
a) Slu~ajnite ili akutni (momentni) zlostornici obi~no se<br />
~esni poedinci koi spored svoite karakteristiki ne se razlikuvaat od<br />
ostanatite lu|e, a vr{at krivi~ni dela (akuten kriminal) poradi<br />
re{ava~koto vlijanie na nadvore{nite faktori. Nadvore{nite<br />
povodi mo`at da bidat siroma{tvo, glad i drugi ekonomski nepriliki<br />
ili pritisokot na nekoja `ivotna nevolja, no i razni malverzacii od<br />
sferata na poreskata politika, platniot promet, trgovijata i drugi<br />
propusti vo oblasta na socijalniot i ekonomskiot `ivot. Poradi ovie<br />
sostojbi kaj niv se sozdava momentna voznemirenost i silna vozbuda<br />
{to gi goni na zlostorstvo.<br />
b) Zlostornicite od navika se lekomisleni, svirepi, i<br />
indolentni lica koi se oddavaat na prekumerni seksualni u`ivawa i<br />
razvrat. Nadvore{nite faktori kaj niv ostvaruvaat nezna~itelno<br />
vlijanie. Tuka e re{ava~ka dlabokata vkorenetost na zlostorni~kite<br />
sklonosti, a deloto samo gi otkriva negativnite crti na nivnoto<br />
postoewe i vo kraen oblik negovata psihopatska sostojba 296) . Ovie<br />
lica zna~i vr{at krivi~ni dela poradi dominantnoto dejstvo na<br />
individualnite, odnosno vnatre{nite pri~ini. Tie se izvr{iteli na<br />
hroni~niot kriminalitet pa zatoa se narekuvaat i hroni~ni<br />
zlostornici ili u{te, zlostornici po sostojba, po tendencija i po<br />
priroda. Nivnite individuvalni sklonosti (dispozicii, tendencii)<br />
za vr{ewe negativni povedenija mo`at da bidat od vrodeno ili<br />
steknato poteklo. Vrodenite dispozicii se razli~ni anomalii {to<br />
296)<br />
Kobe, P. Tipolo{ke klasifikacije delikvenata u modernoj kriminologiji i krivi~nom pravu,<br />
Narodna milicija, Beograd, 1959/3, str. 13.<br />
129
nasledno se prenesuvaat. Takov e na primer slu~ajot so alkoholizmot,<br />
u`ivaweto vo drogi, veneri~ni i drugi bolesti koi {to od roditelite<br />
mo`e da se prenesat vrz nivnite deca kako opredeleni anomalii {to<br />
vodat kon razli~ni kriminalni povedenija. Steknatite kriminalni<br />
dispozicii se, vsu{nost, razni biopsihi~ki nedostatoci na li~nosta<br />
koi nastanuvaat zaradi otsustvoto na prikladna gri`a vo odnos na<br />
odr`uvawe na zdravjeto i ostvaruvawe na obrazovanieto i<br />
vospituvaweto, a vo krajna linija se rezultat na nevrabotenost,<br />
vagabunda`a, bolest, lo{i semejni uslovi i sl.<br />
Site zlostornici od navika spored List natamu se delat na<br />
nepopravlivi i popravlivi, a kako posebna grupa na nepopravlivi se<br />
nazna~uvaat kategoriite na zlostornici od zanaet i profesionalnite<br />
zlostornici.<br />
Od seto ova sociolo{kata {kola izvlekuva zaklu~ok deka<br />
storitelite na krivi~ni dela poseduvaat opredeleni vrodeni osobini,<br />
anomalii i sklonosti no vo niv ne se gleda re{ava~kata odrednica za<br />
izvr{uvaweto na krivi~nite dela. Primarniot faktor vo<br />
opredeluvaweto na kriminalnite svojstva na li~nosta sekoga{ se<br />
op{testvenite uslovi na `ivotot, pa ottamu i stavot deka kriminalcite<br />
ne se ra|aat, tuku stanuvaat takvi zaradi brojnite socijalni<br />
vlijanija na koi postojano se izlo`eni vo svojata sredina.<br />
Kon ovie dve grupi zlostornici Prins ja dodal i kategorijata<br />
na abnormalni vinovnici. Toa se lica kaj koi isto kako i kaj<br />
zlostornicite od navika preovladuvaat vnatre{nite faktori za<br />
vr{ewe krivi~ni dela, a poseduvaat izvesni anomalii {to mo`e no ne<br />
mora da go dostignat nivioto na du{evni zaboluvawa. Tie anomalii<br />
mo`at da bidat momentni ili trajni. Me|u momentnite anomalii se<br />
nabrojuvaat razni psihi~ki rastrojstva {to nastanale poradi telesni<br />
zaboluvawa i drugi povredi, kako i negativni osobini poradi<br />
oddavawe na alkohol, narkomanija i sli~ni poroci. Trajni se onie<br />
anomalii koi za razlika od predhodnite pote{ko se lekuvaat za{to se<br />
podlaboko vsadeni vo psiholo{kata konstitucija na li~nosta. Me|u<br />
niv se istaknuvaat neuroti~nosta, izvesni psihopatii, epilepti~nost,<br />
debilnost i sli~ni degeneracii. Nositelite na vakvi defektnosti se<br />
lica koi se nao|aat na granicata me|u du{evno zdravi i du{evno<br />
bolni lica i zatoa te{ko mo`at da se popravat so primena na kazni.<br />
Za niv se predlagaat merki {to sodr`at specijalen tretman.<br />
4. Pri opredeluvaweto na krivi~nata odgovornost ovaa {kola<br />
go zapostavuva ne samo indeterministi~kiot pristap na klasi~nata<br />
{kola tuku i determinizmot na antropolo{kata i pozitivisti~kata<br />
{kola i zastapuva indiferentisti~ko stojali{te. Dali ~ovekovata<br />
volja Ò ili ne Ò slobodna za nea e pra{awe {to vodi kon spekulativni<br />
raspravi od oblasta na filozofijata, a ne kon re{avawe na<br />
prakti~nite krivi~nopravni problemi. Me|utoa, vakvata ramnodu-<br />
{nost i nezainteresiranost za problemot na slobodnata volja ne<br />
zna~i i negirawe na krivi~nata odgovornost. Odgovornosta postoi i<br />
za nea e "dovolna samata podobnost za presmetlivost {to postoi kaj<br />
130
site lica koi ne se du{evno bolni i du{evno rastroeni" 297) . Spored<br />
toa osnovata na krivi~nata odgovornost se bara vo svesta, odnosno vo<br />
sposobnosta za sfa}awe i rasuduvawe 298) . Onie {to poseduvaat takva<br />
sposobnost se krivi~no odgovorni. Od druga strana onie kaj koi<br />
otsustvuva takva sposobnost ne se krivi~no odgovorni no, zaradi<br />
vnatre{nite anomalii, {to pod dejstvo na nadvore{nite faktori<br />
vodat kon izvr{uvawe na krivi~nite dela, tie se opasni za okolinata,<br />
odnosno kaj niv postoi opasna sostojba.<br />
Opasnata sostojva (l'etat dengereux) vo smisla na sociolo{kata<br />
{kola e sociobiolo{ki poim i pretstavuva svojstvo samo na opredeleni<br />
kategorii vinovnici od grupata na hroni~nite, abnormalnite i<br />
nepresmetlivite zlostornici. Taa opasna sostojba go odrazuva kriminalniot<br />
potencijal na ovie lica {to se javil kako posledica na<br />
zaemnoto dejstvo na individualnite i socijalnite faktori i zatoa se<br />
razlikuva od poimite temibilitÁ - perokolositÁ koi isklu~ivo bea<br />
sfateni kako biopsiholo{ka kategorija.<br />
5. So ogled na toa deka vospostavuva dve kategorii na storiteli<br />
(presmetlivi i nepresmetlivi) sociolo{kata {kola se zalaga{e i za<br />
dva vida na krivi~ni sankcii: kazni i merki na bezbednost. So toa e<br />
vovedena idejata za dualitet na krivi~nite sankcii - kazni za<br />
krivi~no odgovornite i merki na bezbednost za onie koi ne se<br />
krivi~no odgovorni no, kaj koi postoi opasna sostojba.<br />
Ona {to vedna{ se zabele`uva e deka ovaa {kola ne ja negira<br />
kaznata, me|utoa pravi da ñ se opredeli isklu~ivo preventivna funkcija.<br />
Celta na kaznata e popravawe ili eliminacija na zlostornicite<br />
zaradi za{tita od kriminalitetot. Pritoa iako ne se negira<br />
generalnopreventivnoto dejstvo na kaznata na ovoj nejzin efekt mu se<br />
otstapuva marginalno mesto. Generalnopreventivnoto dejstvo na<br />
kaznata e samo najzin nus-produkt 299) {to ne zaslu`uva posebno vnimanie<br />
od strana na ovaa {kola. Ottamu i baraweto celta na kaznata da ne<br />
bide srazmerna na te`inata na krivi~noto delo tuku treba da se<br />
prilagodi na svojstvata na storitelot za da se spre~i negovoto idno<br />
vr{ewe na krivi~ni dela.<br />
I merkite na bezbednost se presmetani od potrebata za nivno<br />
prilagoduvawe na svojstvata na storitelot so cel da ja neutraliziraat<br />
negovata opasna sostojba. No za razlika od merkite na socijanata<br />
za{tita na pozitivistite, ovie merki ne mo`at da se primenuvaat ante<br />
deliktum, tuku samo vrz osnova na sudska odluka po izvr{enoto delo.<br />
So idejata za dualitet na krivi~nite sankcii, na kaznite i<br />
297)<br />
Lazarevi}, Lj. Kazne i mere bezbednosti u savremenom krivi~nom pravu, str. 16.<br />
298)<br />
Vo ovaa smisla List ja razviva svojata teorija na normalnosta spored koj<br />
presmetliv e sekoj {to na normalen na~in reagira na nadvore{nite povodi.<br />
Presmetlivosta, veli List e sposobnost za normalno motivirawe od pretstavite. Koj<br />
se motivira od pretstavite onaka kako {to na negovo mesto bi se motiviral sekoj<br />
drug ~ovek, toj e presmetliv i za svoite postapki mo`e da se napravi odgovoren. Koj<br />
ne e vo sostojba za toa, toj ne mo`e da se smeta za presmetliv, pa spored toa ni za<br />
krivi~no odgovoren" Atanackovi}, D. <strong>Penologija</strong>, str. 53.<br />
299)<br />
Zlatari}, B. Krivi~no pravo, prvi svezak, Informator, Zagreb, 1972, str. 45.<br />
131
merkite na bezbednost im se priznava ramnopravno mesto vo<br />
krivi~noto pravo. So toa se pro{irija i mo`nostite za nivnata<br />
individualizacija spored osnovnata {ema: za akutnite zlostornici se<br />
izrekuvaat samo kazni, za hroni~nite - kazni i merki na bezbednost<br />
(kumulativno), a za abnormalnite zlostonici - samo merki na bezbednost.<br />
Seto toa so cel: akutnite da se zastra{at ili opomenat,<br />
hroni~no popravlivite - da se popravat, a hroni~no nepopravlivite i<br />
abnormalnite - da se neutraliziraat. Ottamu i devizata na ovaa<br />
{kola: "Ne se kaznuva zlostorstvoto tuku zlostornikot" {to, iako vo<br />
osnova e pogre{na, uka`uva na orientacijata kon prilagoduvawe na<br />
sankciite kon posebnite svojstva na li~nosta na storitelot na<br />
krivi~noto delo.<br />
Na kraj, treba da se ima predvid i toa deka pokraj kaznite i<br />
merkite na bezbednost sociolo{kata {kola predlaga{e i voveduvawe<br />
na tn. preventivna higiena kako posebna nau~na i prakti~na<br />
disciplina {to treba da gi prou~i i predlo`i merkite za spre~uvawe<br />
na kriminalitetot {to }e stojat nadvor od krivi~noto pravo. Vo taa<br />
smila bea ponudeni i razli~ni socijalno-ekonomski merki kako na<br />
primer, podobruvawe na `ivotniot standard na zagrozenite i<br />
nevrabotenite lica, obezbeduvawe na socijalna za{tita na rabotnicite<br />
vo slu~aj na bolest i nesre}i pri rabota, pogolemo vrabotuvawe,<br />
organizirawe ustanovi za vospitno zapu{teni i defektni deca, merki<br />
za spre~uvawe na alkoholizmot i drugite vidovi na poroci,<br />
otstranuvawe na {tetnoto vlijanie na pe~atot i literaturata i<br />
sli~no. Me|utoa, iako go sogledaa zna~eweto i potrebata za voveduvawe<br />
na ovie merki, pretstavnicite na ovaa {kola bea daleku od toa da<br />
gi otkrijata vistinskite pri~ini na kriminalitetot koi se nao|aat<br />
vo protivre~nostite na klasnoto op{testvo.<br />
6. Vo krivi~nopravnata literatura mo`at da se sretnat golem<br />
broj prigovori upateni kon ovaa {kola. Me|u niv ~esto i sosema<br />
opravdano se istaknuva deka nejzinata tipolo{ka klasifikacija na<br />
vinovnici e necelosna, deka so zapostavuvaweto na slobodnata volja<br />
na storitelite se otide vo proizvolno opredeluvawe na osnovot na<br />
krivi~nata odgovornost, deka poradi necelosno izgradenite kriteriumi<br />
za razlikuvawe na kaznite i merkite na bezbednost doa|a do<br />
bri{ewe na granicite me|u niv i sl. Sosema izdr`an e i prigovorot<br />
{to voobi~aeno ñ se upatuva na ovaa {kola deka iako go otkrila<br />
zna~eweto na op{testvenite kriminogeni faktori ne navlegla vo<br />
podlaboko objasnuvawe na pri~inite za nivnoto javuvawe. Neprifatilivo<br />
e me|utoa, imputiraweto na ova u~ewe za negovata bo`emna<br />
naso~enost kon slabeewe na gra|ansko demokratskata cvrsta zakonitost<br />
na klasi~nata {kola i deka so toa ovozmo`ila delotvorna<br />
za{tita na kapitalisti~kiot op{testven sistem od vremeto na<br />
imperijalizmot 300) . Protiv vakvite neosnovani obvinenija, {to<br />
osobeno bea prisutni vo sovetskata literatura, a pod nivno vlijanie<br />
300)<br />
Vidi: Zlatari}, B. Uz pedesetogodi{njicu smrti Franza von Lista, Zbornik pravnog<br />
fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1969/3-4, str. 491.<br />
132
delumno i kaj nas 301) , mo`e da se iznesat pove}e argumenti 302) . Vo ovaa<br />
prilika se ~ini dovolno ako se ka`e deka pretstavnicite na ovaa<br />
{kola posebno insistiraa vrz toa storitelite na krivi~nite dela da<br />
se kaznuvaat samo za onie povedenija {to kako takvi se prethodno<br />
opredeleni so zakon i samo vo zakonski granici 303) . Isto taka kaj<br />
merkite na bezbednost se bara{e da bidat zakonski opredeleni obele-<br />
`jata na opasnata sostojba koja treba da se utvrduva vo krivi~nata<br />
postapka za da se izbegnat mo`nite zloupotrebi 304) . Tie bea izri~ni<br />
protivnici i na izrekuvaweto na merkite na bezbednost ante deliktum.<br />
Vo ovaa smisla e zna~ajno da se istakne i toa deka merkite na<br />
socijalna za{tita bea naso~eni vo interes na rabotni~kata klasa i<br />
tokmu zatoa pretstavnicite na ovaa {kola bea izlo`ni na kritiki od<br />
strana na oficielnata bur`uaska nauka 305) .<br />
7. Od posebno zna~ewe e vlijanieto na ovaa {kola za<br />
voveduvawe na dualitetot na krivi~nite sankcii. So taa ideja e<br />
povrzan i ogromniot ~ekor napraven vo pogled na ispituvaweto na<br />
li~nosta na kriminalcite i individualizacijata na krivi~nite<br />
sankcii. Ovaa {kola se zalaga{e i za po{iroka edukacija na sudiite<br />
za koi poznavaweto na kriminalnata antropologija, kriminalnata<br />
sociologija i psihologijata e biten uslov za pravila ocenaka na zlostorni~kata<br />
opasnost i prognoza za povtorno prilagoduvawe na<br />
osudenikot na op{testvenite normi na odnesuvawe po izleguvaweto na<br />
sloboda. Zna~ajna e i nejzinata zalo`ba za izgradbata na korisen i<br />
human na~in na izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda so<br />
primena na popravni tretmani vrz osnova na prethodno sprovedena<br />
klasifikacija na osudenite lica. Ovaa {kola gi sogleda i nedostatocite<br />
na kratkite kazni zatvor i predlaga{e merki za nivna<br />
supstitucija osobeno so uslovnata osuda i pari~ni kazni.<br />
Pod nejzino vlijanie se doneseni pove}e moderni krivi~ni<br />
zakoni (japonskiot, 1904, {vajcarskiot, 1937, romanskiot, 1937,<br />
danskiot, 1938, i dr.) kako i jugoslovenskiot od 1929 godina 306) .<br />
a) Franc fon List<br />
Franc fon List (Franz von Liszt, 1851-1919) e roden vo Viena<br />
kade gi zavr{uva i pravnite studii. Vo 1871 habitiral vo Grac za<br />
krivi~no pravo i krivi~na postapka, a vo 1879 godina stanal ordinarius<br />
({ef na katedra) na Univerzitetot vo Gison. Nabrzo ja prifa}a<br />
301)<br />
Vidi: Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitet "Kiril i Metodija,<br />
Skopje, 1972, str. 107, Mati}, O. Ispitivanje li~nosti maloletnih delikvenata, IKSI, Beograd,<br />
1974, str. 20-21.<br />
302)<br />
Zlatari}, B, op. cit, str. 491-494.<br />
303)<br />
Ibid, str. 491.<br />
304)<br />
Lazarevi}, Lj. op. cit, str. 16.<br />
305)<br />
Vidi: Bavcon, Lj, Kriminalna politika i njene tendencije u socijalisti~koj dru`bi, Ljubljana,<br />
1958, str. 38.<br />
306)<br />
Radovanovi}, M. Krivi~no pravo, str. 48.<br />
133
pokanata od Univerzitetot vo Merburg kade vo 1882 godina go odr`uva<br />
svoeto pristapno predavawe na tema "Idejata na celta vo kaznenoto<br />
pravo". Od 1889 do 1899 godina predava vo Hale i najposle preo|a vo<br />
Humboltoviot Univerzitet vo Berlin kade {to pokraj so<br />
krivi~nopravnite nauki }e se zanimava i so me|unarodno javno pravo i<br />
pravna filozofija. Me|u negovite pozna~ajni dela treba da se<br />
istkanata poznatiot "U~ebnik po germansko krivi~no pravo" od 1881<br />
godina koj do`iveal 26 izdanija i bil preveden na pove}e stranski<br />
jazici. Vo 1894 godina ja izdava prvata sveska od zbirkata "Kazneno<br />
pravo na dr`avite od Evropa", a vo 1898 i vtorata sveska pod naslov<br />
"Kazneno pravo na vonevropskite dr`avi". Toj e eden od redaktorite<br />
na sporedbeniot prikaz na germanskoto i stranskoto krivi~no pravo<br />
{to vo 16 sveski bil objaven vo periodot od 1904 do 1909 godina.<br />
So ogled na toa {to koncepcijata na sociolo{kata {kola ja<br />
izlo`ivme spored ona {to vo nea e glaven pridones na List nema<br />
potreba povtorno da se zadr`uvame na negovite osnovni idei. Od tie<br />
pri~ini }e bide dovolno ako dopolnime deka List se zalaga{e za<br />
poseben status na maloletnicite so naglasuvawe na zna~eweto na<br />
vospitnite merki i izzemaweto od nadle`nost na sudot na prestapnici<br />
{to se pomladi od 14 godini. Toj ja istaknuva{e i potrebata od<br />
koristewe na kriminolo{kite nauki, statistikata i izu~uvaweto na<br />
sporedbenoto krivi~no pravo. Ja brane{e uslovnata osuda i merkite<br />
na bezbednost no istovremeno be{e silen protivnik na izrekuvaweto<br />
na kratkite kazni li{uvawe od sloboda. Se zalaga{e za poimite na<br />
pravniot poredok, legalizam i za zakonskite funkcii na kaznata<br />
(zastra{uvawe, popravawe i neutralizacija) tvrdej}i deka krivi~noto<br />
pravo e nepremostiva me|a na kriminalnata politika 307) . Site ovie<br />
barawa veli Ansel, denes stanaa obi~ni, no toga{ pretstavuvaa<br />
zna~ajni novini i posmatrani vo celost sami po sebe ozna~uvaat edna<br />
dlaboka reforma 308) .<br />
b) Adolf Prins<br />
Vtoriot zna~aen pretstavnik na sociolo{kata {kola e<br />
poznatiot profesor po krivi~no pravo vo Brisel - Adolf Prins<br />
(Adolf Prins). Negovi pozna~ajni dela se: "Kaznenata nauka i politika<br />
i pozitivnoto pravo" od 1899 godina i "Op{testvena odbrana i<br />
transformacija na krivi~noto pravo" od 1910 godina. So svoite stavovi<br />
Prins se vklopuva vo ve}e izlo`enata koncepcija na sociolo{kata<br />
{kola, no ona {to vo tie ramki posebno go izdvojuva e sozdavaweto i<br />
propagiraweto na tn. Prva doktrina na op{testvenata odbrana.<br />
Idejata na op{testvenata odbrana Prins ja gradi vrz<br />
kriti~kite zabele{ki upateni na klasi~nata teorija na moralnata<br />
odgovornost za koja toj veli deka e nepotpolna i neefikasna vo svoite<br />
usilbi kon za{titata na op{testvoto. Spored Prins kaznata nema za<br />
307)<br />
Vidi: Ancel, M. Nova dru{tvena odbrana, str. 40 i 57.<br />
308)<br />
Ibid, str. 24.<br />
134
cel srazmeno vozvra}awe za storenata gre{ka tuku edinstvena zada~a<br />
na najdobar mo`en na~in da se obezbedi za{tita na li~nosta, `ivotot,<br />
imotot i ~esta na gra|anite. Toa mo`e da se ostvari ako namesto<br />
"medicinskiot" poim moralna odgovornost se usvoi "praven" poim -<br />
opasna sostojba na storitelot kako merilo na op{testvenata reakcija.<br />
Opasnata sostojba na nekoj poedinec e ona {to mo`e kaj sekogo lesno<br />
da se prepoznae za{to postojat lica koi sami po sebe se opasni. Me|u<br />
niv se izdvojuvaat grupata na nenormalni i defektni lica i grupata na<br />
storiteli na krivi~ni dela od navika. Protiv ovie lica mora da bide<br />
prezemena nova akcija {to nema da bide naso~ena kon storenoto delo<br />
tuku kon opasnata sostojba na poedinecot. Za za{tita od<br />
kriminalitetot na ovie lica ne e dovolen klasi~niot kaznen re`im<br />
za{to zgolemeniot povrat jasno poka`uva deka keliskata izolacija i<br />
bo`emnoto terapeutsko postapuvawe vo tradicionalnite zatvori vo<br />
celost gi izneverile postavenite o~ekuvawa. Vrz taa osnova osobeno<br />
neopravdano se poka`uva praktikata na naplastuvawe na kratkite<br />
kazni zatvor i preteranata blagost na sudovite {to e opredelena od<br />
nezdrav humanizam i somilost kako i zgolemenoto koristewe na<br />
institutot na smalena odgovornost. Poradi seto toa op{testvoto<br />
ostanuva bez odbrana od najte{kite zlostornici. Zatoa Prins se<br />
zalaga za voveduvawe takvi merki na bezbednost {to }e se primenuvaat<br />
po izdr`anta kazna li{uvawe od sloboda i nema da vodat kon<br />
obes~estuvawe na zlostornikot tuku kon za{tita na op{testvoto. Toa<br />
se izolacioni merki so neopredeleno traewe, odnosno takvi merki<br />
{to zaradi otsustvoto na nivnata retributivnost }e traat onolku<br />
kolku {to e potrebno za da se otstrani opasnata sostojba na<br />
storitelot. Za izvr{uvawe na ovie merki treba da se izgradat posebni<br />
zavodi, i toa osobeno za nenormalnite lica {to }e bidat vo<br />
nadle`nost na sudot. Pokraj toa Prins dopu{ta i dopolnitelni<br />
op{testveno preventivni akcii (urbanizacija, stambena izgradba,<br />
socijalno zakonodavstvo protiv siroma{tijata, tretman i vospituvawe<br />
na defektnite lica) {to isto kako i predhodnite merki se<br />
opredeleni od opasnata sostojba na storitelot i zaradi nejzino<br />
predupreduvawe ili spre~uvawe treba da se primenuvaat ante deliktum.<br />
Ideite na Prins bea prifateni vo pogolem broj zakondavstva,<br />
a osobeno vo belgiskiot Zakon za op{testvena odbrana od 1936,<br />
italijanskiot Zakon za op{testvena za{tita od 1930, kubanskiot<br />
Zakon od 1937 i {vajcarskiot Krivi~en zakonik od 1937 godina 309) . So<br />
razvojot na kriminalnata profilaksa me|u dvete svetski vojni se gradi<br />
zgolemeniot interes za merkite na bezbednost i klasifikacijata<br />
na osudenite lica. Me|utoa, bez ogled na seto toa na koncepcijata na<br />
Prins i se prefrla deka vodi kon pasivna za{tita na op{testvenoto<br />
za{to e zasnovana vrz eliminacijata na zlostornicite i deka e<br />
ograni~ena na siroma{nite, slabite i nesre}ni sloevi na op{testvoto<br />
za koi isklu~ivo se vrzuva postoeweto na opasnata sostojba. Vrz<br />
ovie postavki se nadovrzuvaat i mo{ne krupnite zabele{ki za<br />
309)<br />
Vidi: Ancel, op. cit, str. 46.<br />
135
nevozdr`anoto barawe na opasnata sostojba vo samiot zlostornik, vo<br />
karakterot na negovata li~nost koja odnapred se izdvojuva vo<br />
opredeleni kategorii zaradi podveduvawe pod strog re`im 310) i<br />
pravnata nesigurnost zaradi predviduvaweto na merkite {to treba da<br />
se primenuvaat ante deliktum.<br />
5. NEOKLASI^NA [KOLA<br />
1. I neoklasi~nata {kola pretstavuva kompromisno u~ewe od<br />
krajot na XIX vek. Me|u nejzinite pova`ni pretstavnici se vbrojuvaat<br />
francuzite Rene Garod (RenÒ Garraud), Rajmon Selil (Raymond<br />
Salleiles) i Emil Garson (Emile Garcon) kako i germancite Birkmaer<br />
(Birkmayer) i Majer (Mayer). Tie gi izmiruvaat ekstremnite stavovi na<br />
klasi~arite so golem del od prifatlivite idei na pozitivistite.<br />
Me|utoa, za razlika do eklekticizmot na sociolo{kata {kola koja za<br />
svoja pojdovna osnova go zede u~eweto na pozitivisti~kata {kola i se<br />
obide da ja usoglasi so nekoi postavki na klasi~nata {kola,<br />
neoklasi~arite sledat sosema obratna nasoka. Ova u~ewe, vsu{nost,<br />
pretstavuva modificirawe i dopolnuvawe na filozovskiot koncept<br />
na klasi~arite so prakti~nite rezultati od izrazeniot interes za<br />
pri~inite na kriminalitetot, li~nosta na storitelot i<br />
utilitaristi~kata orientacija ne samo na pozitivisti~kata tuku i na<br />
sociolo{kata {kola.<br />
2. Vo pogled na pri~nite na kriminalitetot se podr`uva<br />
stavot na mnogustranoto dejstvo na individualnite, socijalnite i<br />
fizi~kite vlijanija. Krivi~noto delo go dobiva zna~eweto na negativna<br />
op{testvena pojava, a storitelite adekvatno na sociolo{kata<br />
{kola se razlikuvaat na slu~ajni i hroni~ni vinovnici.<br />
3. Osnovot na krivi~nata odgovornost se bara vo moralniot<br />
prekor {to proizleguva od slobodnata volja koja postoi kaj<br />
najgolemiot broj storiteli na krivi~ni dela. Me|utoa, za razlika od<br />
klasi~nata {kola neoklasi~arite vo opredeluvaweto na ~ovekovata<br />
volja poa|aat od filozofskoto stojali{te na relativniot indeterminizam<br />
(ili relativen determinizam), {to zna~i ne od apsolutnata<br />
tuku od relativnata sloboda koja vo opredelena mera zavisi od vlijanieto<br />
na motivite na storitelot. Osnovot za primena na merkite na<br />
bezbednost e opasnata sostojba na storitelot koja, pred sÒ, e uslovena<br />
od opredeleni du{evni zaboluvawa i du{evni rastrojstva {to ja<br />
isklu~uvaat krivi~nata odgovornost. Spored toa i ovaa {kola go<br />
prifa}a dualitetot na krivi~nite sankcii.<br />
4. Za kaznata kako glavna krivi~na sankcija e zadr`ana<br />
moralnata odgovornost za{to vo krajna linija storitelot e sloboden<br />
vo izborot na svoeto povedenie iako do re{enieto doa|a preku niza<br />
vnatre{ni sudiri ~ii {to pri~ini se od endogena i egzogena priroda.<br />
Kaznata barem vo izvesna smisla treba da odgovara na te`inata na<br />
310)<br />
Vidi: ibid, str. 27 i Lazarevi}, Lj, Dru{tvena odbrana - savremeni pravac u kriminalnoj<br />
politici, Na{a zakonitost, Zagreb, 1958/7-8, 346-347.<br />
136
storenoto zlo i stepenot na vinata. Me|utoa, pri nejziniot izbor i<br />
odmeruvawe mora vo pogolema mera da se uva`at i li~nite<br />
karakteristiki na storitelot na deloto preku usvojuvawe na ote`nuva~kite<br />
i olesnuva~kite okolnosti i preku zalagawe za {iroko<br />
ubla`uvawe na kaznata. Me|u celite na kaznata pokraj retribucijata<br />
{to ve}e ne se sfa}a kako cel na samata sebe tuku kako nu`nost za<br />
odr`uvawe na pravniot poredok se prifa}a i specijalnata i generalnata<br />
prevencija.<br />
So prifa}aweto na dualitetot na krivi~nite sankcii<br />
neoklasi~nata {kola se zalo`i i za posoodvetno razgrani~uvawe na<br />
kaznite i merkite na bezbednost. Zatoa se insistira merkite na<br />
bezbednost da se izrekuvaat kako samostojni merki samo kaj napolno<br />
nepresmetlivite, a zaedno so kaznite kaj opasnite povtornici i smaleno<br />
presmetlivite vinovnici (kategorijata {to vo krivi~noto pravo ja<br />
vovede ovaa {kola). Merkite na bezbednost zavisat od opasnata<br />
sostojba koja storitelot ja pretstavuva za op{testvoto, a nivna<br />
isklu~iva cel e negovo popravawe.<br />
Vo pogled na izvr{uvaweto na kaznata, klasifikacijata na<br />
osudenite lica i izvr{enata individualizacija na kaznata, pretstavnicite<br />
na ovaa {kola smetaat deka vo celost treba da im bidat<br />
podredeni na prevospituvaweto na vinovnicite.<br />
6. DVI@EWE NA OP[TESTVENATA ODBRANA<br />
1. Filipo Gramatika (Filippo Gramatica)e osnova~ na ova<br />
dvi`ewe {to gi otfrla ekstremnite stojali{ta na klasi~arite i se<br />
obiduva na nov na~in da gi korigira ideite na site drugi dotoga{ni<br />
{koli. Toj vo 1945 godina vo \enova osnova "Cenatar za prou~uvawe na<br />
op{testvenata odbrana" a na negova inicijativa e svikana i Prviot<br />
Me|uanroden Kongres na privrzanicite na ova dvi`ewe odr`an vo<br />
San Remo vo 1947 godina. Na Vtoriot Kongres odr`an vo Lie` (1947)<br />
ovoj me|unaroden centar prerasnuva vo "Me|unarodno zdru`enie za<br />
op{testvena odbrana" (SociÒtÒ internationale de dÒfanse sociale). Ova<br />
zdr`uenie zapo~na da izdava svoj bilten i da odr`uva povremeni<br />
kongresi i postojano da go zgolemuva svoeto ~lenstvo so ugledni<br />
pravnici i drugi stru~waci koi se zanimavaat so problemite na<br />
suzbivaweto na kriminalitetot.<br />
Pojdovnite osnovi na teoretskite razmisluvawa i konkretnite<br />
op{testveni akcii na ova dvi`ewe se vo nasoka na sozdavawe na edna<br />
posebna doktrina za op{testvenata odbrana od koja }e se crpat merki<br />
za poefikasna za{tita na op{testvoto no, i na poedincite od<br />
kriminalitetot. Ovaa dokritna poa|a od pozitivisti~kata op{testvena<br />
odbrana koja {to be{e izedna~uvana so sistemot na merki na<br />
bezbednost naso~eni protiv opasnosta 311) i ja ozna~uva{e samo funkcijata<br />
na krivi~noto pravosudstvo 312) kako i od nesredenata Prva<br />
311)<br />
Vidi: Ancel, M. op. cit, str. 9.<br />
312)<br />
Ibid, str. 35.<br />
137
doktrina na op{testvenata odbrana na Prins 313) so koja se nastojuva{e<br />
da se za{titi op{testvoto so edna nau~no programirana kriminalisti~ka<br />
politika 314) . Me|utoa, so ogled na toa {to ovaa nova doktrina<br />
e li{ena od originalen i zaokru`en pogled na problemite na<br />
kriminalitetot kade se vtkaeni brojni razmisluvawa {to me|u sebe<br />
~esto se razlikuvaat, ovde ne stanuva zbor za nekoja nova<br />
krivi~nopravna {kola, tuku za sovremena akcija {to se obiduva da<br />
iznajde novi i poefikasni re{enija i sredstva za suzbivawe na<br />
kriminalitetot. Od pri~ini {to samo na nov na~in se razviva edna<br />
stara ideja za op{testvenata odbrana ova dvi`ewe se narekuva i Nova<br />
op{testvena odbrana. Ova e zna~ajno da se istakne za{to ponekoga{<br />
ovoj naziv pogre{no ñ se pripi{uva na umetni~kata nasoka na ova<br />
dvi`ewe zaradi razgrani~uvawe od negovata ekstremna nasoka 315) . Toa<br />
se vsu{nost dve nasoki, koncepcii ili strui na edno isto dvi`ewe<br />
{to me|usebno se razlikuvaat so ogled na sodr`inata i obemot na<br />
zada~ite {to si gi postavuvaat i re{enijata {to vrz taa osnova gi<br />
nudat 316) . Ekstremnata nasoka ili "|enovskata granka" na ova dvi`ewe<br />
ja predvodi Gramatika, a umerenata nasoka ili "pariska granka" se<br />
sostoi od pogolema grupa pretstavnici 317) na ~elo so francuskiot<br />
sudija na Kasacioniot sud vo Pariz - Mark Ansel.<br />
So cel da se obezbedi edinstveno mislewe vo odnos na<br />
su{tinskite barawa na ova dvi`ewe na Tretiot Me|unaroden Kongres<br />
vo Anvers (1953) e utvrdena minimalna programa vo koja se izneseni<br />
osnovnite na~ela na doktrinata na op{testvenata odbrana 318) . Ovaa<br />
313)<br />
Ibid, str. 23.<br />
314)<br />
Ibid, str. 35.<br />
315)<br />
Takva gre{ka mo`e da se sretne kaj Milutinovi}, M. <strong>Penologija</strong>, str. 41, Marjanovi}, \,<br />
Krivi~no pravo, str. 30 i kaj nekoi drugi avtori.<br />
316)<br />
Samiot Ansel veli: "Osniva~ot na centarot za prou~uvawe na op{testvenata<br />
odbrana vo \enova (Gramatika, Z.S.) ja ima taa golema zasluga {to be{e eden od<br />
prvite koi go sfatile zna~eweto i vrednosta na novoto dvi`ewe na op{testvenata<br />
odbrana..." (podvlekol, Z.S.), Ancel, M. op. cit, str. 36.<br />
317)<br />
Ovaa nasoka ja sledi @an Graven (Jean Graven), Pol Kornil (Paul Cornil), Stefen<br />
Irvi~ (Stephan Hurwitz), Torsten Selin (Thorsten Sellin), Glikovite (Sh. i E. Glueck) i<br />
dr.<br />
318)<br />
So ovaa "minimalna programa" kako zaedni~ko e usvoeno slednovo: 1. Osnovnata<br />
zada~a na krivi~noto pravo se sostoi vo za{tita (odbrana) na op{testvoto od<br />
kriminalitetot, a zada~a na op{testvoto e na nau~na osnova da vodi organizirana<br />
borba na preventiven (preddelikten) i postpenalen plan. 2. Taa borba e sfatena<br />
aktivno vo smisla na po{iroka op{testvena aktivnost vo koja glavno te`i{te se<br />
stava vrz samiot storitel na krivi~noto delo vo nasoka na negovo popravawe i<br />
resocijalizacija (izbor na najpogoden tretman i po~ituvawe na li~nosta za<br />
op{testvena reintegracija na istata). 3. Tie se privrzanici za voveduvawe na<br />
edinstven sistem na reakcija protiv kriminalitetot koj natamu bi se delel na<br />
rali~ni merki od koi sudot bi ja izbral najpogodnata sprema konkretniot storitel za<br />
postignuvawe na ozna~enata cel. Zna~i su{tinata na dvi`eweto na op{testvenata<br />
odbrana e prevencija na kriminalitetot po pat na specijalizirano postapuvawe<br />
sprema storitelite zaradi popravawe, resocijalizacija i reintegracija na istiot.<br />
Spored toa idnoto krivi~no pravo treba da dobie lik na sega{noto krivi~nio pravo<br />
138
programa gi obvrzuva{e site pripadnici na zdru`enieto koi nadvor<br />
od nea imaa celosna sloboda vo zastapuvaweto na svoite li~ni stavovi<br />
i mislewa. So ista namera - da se spre~i rascep vo dvi`eweto, na<br />
^etvrtiot Me|unaroden Kongres na op{testvenata odbrana (Milano,<br />
1957) e usvoena nova redakcija na statutot na zdru`enieto. Vo ~l. 1 na<br />
ovoj Statut op{testvenata odbrana be{e definirana kako<br />
"prou~uvawe na problemite na kriminalitetot vo soglasnost so eden<br />
sistem na antikriminalna reakcija koj, vodej}i smetka za faktorite<br />
na protivop{testvenoto povedenie i mo`nostite za vra}awe na<br />
nivnite storiteli vo op{testvoto, istovremeno se stremi kon<br />
za{tita na op{testvoto i kon za{tita na poedincite od opasnosta na<br />
povtorno zapa|awe vo zlostor 319) .<br />
2. Osnovnite stavovi {to ja karakteriziraat ekstremnata<br />
nasoka na op{testvenata odbrana se izlo`eni vo delata na<br />
Gramatika 320) . Spored ovoj ugleden italijanski advokat i profesor po<br />
krivi~no pravo tradicionalnoto krivi~no pravo treba da se zameni<br />
so nov sistem na op{testvena odbrana vo koja napolno bi bile eliminirani<br />
poimite: krivi~no delo, zlostornik, krivi~na odgovornost i<br />
kazna i zameneti so poimite - antisocijano povedenie, subjektivizam i<br />
kurativni i prevospitni merki. Zatoa mora da se izmenat osnovnite<br />
instituti na postojnoto krivi~no pravo i da im otstapat mesto na<br />
novite institucii na op{testvenata odbrana. Pravosudsvtoto na<br />
op{testvenata odbrana bi mu go osiguralo "na sekogo dobroto {to mu<br />
e potrebno". Nenormalniot protivop{testveno nastroen poedinec bi<br />
bil medicinski tretiran, a kaj drugiot bi bila sozdadena volja da se<br />
pridr`uva na op{testvenite pravila po pat na ona {to ja zamenuva<br />
kaznata i {to ne bi smeelo da mu pri~ini nikakva {teta na<br />
za maloletnici". Radovanovi}, M. Jedan nov pokret u nauci krivi~nog prava, Anali,<br />
Beograd, 1953/3, str. 321.<br />
319)<br />
Od ovaa definicija Ansel izvlekuva najmalku pet osnovni elementi {to go<br />
so~inuvaat osnovniot poim na Novata op{testvena odbrana. Toa se: 1. Idejata za<br />
za{tita na op{testvoto od kriminalni potfati nadvor od tradicionalniot sistem<br />
na kaznata - stradaweto, 2. Opredeleno poznavawe na idejata na opasnosta i nu`nosta<br />
so novi sredstva i na nov na~in da se reagira protiv slo`enite oblici na<br />
protivop{testvena dejnost, 3. Potvrduvawe deka krivi~noto pravo na idninata i<br />
sovremenata kriminalna politika mora da bidat zasnovani, ovoj pat odvoeno od<br />
poimot na opasnosta vrz nau~noto poznavawe kako na krivi~noto delo, taka i na<br />
li~nosta na negoviot storitel, 4. Potvrduvawe deka ovaa nova kriminalna politika<br />
se stremi da organizira sistematska, strpliva, navistina razumna no i re{itelna<br />
akcija na resocijalizacija, i 5. Ovaa politika na op{testvena za{tita i<br />
individuvalna prevncija mo`e da se razviva samo preku humanizacija na krivi~noto<br />
pravo {to vodi smetka za li~nite svojstva na poedinecot i na realen na~in ja<br />
pottiknuva solidarnosta {to treba da bide vo osnovite na sovremenoto op{testvo".<br />
Ancel, M. op. cit, str. 10.<br />
320)<br />
Svoite osnovni stavovi za op{testvenata odbrana Gramatika najprvin gi izlo`il<br />
vo edna statija pod naslov La lota contra la pena od 1947 godina, a potoa i vo svoeto<br />
glavno delo "Principi na op{testvenata odbrana" (Principes di defansa sociale) od 1960<br />
godina.<br />
139
protivop{testveno nastroeniot poedinec 321) .<br />
Gramatika i nekoi drugi pretstavnici na ekstremnata nasoka<br />
smetaa deka vrz javuvaweto na kriminalitetot pokraj drugoto deluvaat<br />
i op{testvenite uslovi na `ivotot. Zatoa se zalaga za "podobruvawe<br />
na kvalitetot na lu|eto" od strana na dr`avata ili za ureduvawe na<br />
odnosite pome|u poedincite i op{testvoto so {to bi is~eznale<br />
povodite za primena na represivni merki.<br />
Ovaa nasoka na dvi`eweto e neprifatliva vo prv red zatoa<br />
{to vodi kon kraen subjektivizam so koj celosno se ukinuva<br />
krivi~noto pravo, a so toa i osnovnite garancii za pravata i slobodite<br />
na ~ovekot. Nejzinata programa e nerealna i ednostrana za{to so<br />
nea ne se vodi gri`a za potrebite na op{testvoto nitu pak za za{tita<br />
na storitelot na krivi~noto delo.<br />
3. Su{tinata i osnovnite karakteristiki na umerenata nasoka<br />
na op{testvenata odbrana voobi~aeno se izlo`uva spored deloto na<br />
Mark Ansel - "Nova op{testvena odbrana, dvi`ewe na humanisti~kata<br />
kriminalna politika" 322) . Vo ovaa smisla e zna~ajno da se<br />
dr`ime na istiot redosled na problemite kako i kaj prethodnite<br />
analizi. Na toj na~in }e ni stanat pojani razlikite {to ovde se<br />
javuvaat. Pritoa e bitno vedna{ da se istakne deka umerenata nasoka<br />
na dvi`eweto e protiv idejata za ukinuvawe na krivi~noto pravo,<br />
odnosno taa e za zadr`uvawe na postojnite instituti na krivi~noto<br />
delo, storitel, odgovornost, pa duri i kazna, koi vo noviot sistem na<br />
op{testvena odbrana treba da bidat zna~itelno modificirani i<br />
obnoveni (transformacija na krivi~noto pravo) 323) . Od ova se nalo`uva<br />
potreba za preispituvawe na nivnata sodr`ina so postojano<br />
vnesuvawe novi nau~ni soznanija za ~ovekot i negovoto povedenie. Toa<br />
321)<br />
Ancel, M. op. cit, str. 48.<br />
322)<br />
Ova mo{ne zna~ajno delo na Ansel za prv pat e objaveno vo Pariz vo 1954 godina so<br />
originalen naslov "La Defense sociale nouvelle une mouvement de Politique criminalle<br />
humaniste). So opredeleni izmeni i dopolnuvawa, koi ponekoga{ ja menuvaat duri i<br />
su{tinata na nekoi od osnovnite stavovi, vtoroto izdanie na ova delo e objaveno vo<br />
1966 god. Deloto e prevedeno na {panski (1961), angliski (1965), italijanski (1966),<br />
japonski (1969), germanski (1970), ruski (1970), portugalski (1979), a vo 1963 vo ne{to<br />
skrateno izdanie i na srpskohrvatski jazik. Pokraj ova delo vo 1985 godina Ansel go<br />
izdava i deloto pod naslov "Op{testvena odbrana" (La Defensa sociale, Presses<br />
Universitarias de France, Collction "Que sais-je?, Paris, 1985, str. 128.). Vo ova delo toj gi<br />
zadr`uva svoite osnovni stavovi no gi nadopolnuva i so nekoi novi pogledi za brojni<br />
aktuelni problemi. Pove}e za ova delo vidi vo prikazot na Peri}, O, JRKKR, Beograd,<br />
str. 192-195.<br />
323)<br />
Vidi: Ancel , op. cit, str. 48. Toj stav Ansel go objasnuva i na strana 56 kade {to veli:<br />
"Ne e premnogu ako u{te edna{ se podvle~e deka op{testvenata odbrana nema za cel<br />
da go ukine krivi~noto pravo vo vistinska smisla na zborot. Zatoa {to taa smeta<br />
deka novata kriminalna politika treba da go {titi poedinecot isto tolku kolku i<br />
op{testvoto, taa apsolutno gi otfla site koncepcii koi vodat kon ukinuvawe na<br />
krivi~niot zakonik ili barem na negoviot poseben del so zadr`uvawe samo na<br />
op{tiot del zaradi ispituvawe na razli~nite merki {to se prikladni od strana na<br />
sudijata koga toj }e konstatira deka liceto koe e dovedeno pred nego e opasno".<br />
140
e poznatoto barawe za dejuridizacija na krivi~noto pravo vo smisla<br />
na nadminuvawe na apstraktnite pravni formuli, poimi i fikcii<br />
(pravna metafizika) koi nedovolno ja odrazuvaat stvarnosta 324) . Vrz<br />
taa osnova se istaknuva deka poimite nulla poena sine lege, umislata,<br />
sou~esni{tvoto i obidot na krivi~no delo, smalenata odgovornost i<br />
sl. treba da se usoglasat so dostigawata vo oblasta na medicinata,<br />
psihologijata, sociologijata i drugite nauki so cel da se oslobodat od<br />
preteraniot juridicizam 325) .<br />
Po odnos na pri~inite na kriminalitetot od celokupnite<br />
iska`uvawa na Ansel proizleguva deka kriminalitetot e rezultat na<br />
dejstvoto na socijalnata sredina i biopsiholo{kata konstitucija na<br />
li~nosta, so toa {to vlijanieto na vnatre{nite kriminogeni faktori<br />
po~esto se naglasuva.<br />
Op{testvenata odbrana e protiv konstituiraweto na<br />
krivi~noto delo kako ~isto praven poim {to se posmatra nezavisno<br />
od storitelot i se stava vo nekakvi aprioristi~ki ramki 326) . Za nea<br />
deloto pretstavuva izraz na posebnosta, "manifestacija na li~nosta<br />
na storitelot" 327) koja individualno postoi. Toa vo prv red e kriminolo{ki<br />
problem {to treba da se istra`uva za da se dojde do<br />
etiolo{ki objasnuvawa za{to poedinecot pri opredeleni okolnosti,<br />
so opredeleno minato i opredelena biolo{ka konstitucija izvr{il<br />
konkretno delo 328) . No takvoto delo za nea i natamu ostanuva i<br />
krivi~nopraven poim 329) .<br />
Vrz osnova na predhodnoto, ne storenoto delo tuku li~nosta na<br />
storitelot treba da stoi vo preden plan na obnovenata kriminalna<br />
politika. Ovde ne stanuva zbor za opredelen gre{nik koj e povikan da<br />
strada za storenoto ili za neodgovorno lice koe spored svojata<br />
priroda e predopredeleno za zlostor, tuku za ~len na op{testvoto koe<br />
324)<br />
"Ona {to ja odbele`uva op{testvenata odbrana e, pred sÒ, reakcijata protiv onie<br />
metafizi~ki koncepcii vrz koi po~iva tradicionalnoto krivi~no pravo, protiv<br />
negoviot apsoluten poim na krivi~no pravosudstvo, protiv na~inot na koj<br />
zlostornikot i sankcijata za toj zlostor se sfa}aat kako pravni kategorii koi<br />
isklu~itelno proizleguvaat od pravnata nauka i pravnata tehnika" Ibid, str. 41.<br />
325)<br />
Vo ovaa smisla Ansel veli deka treba "da se zadr`i legalitetot, a ne da se zapadne<br />
vo stariot legalizam, da se sfati deka antikriminalnata acija e naso~ena od<br />
op{testvoto i zakonodavnata politika koja vo isto vreme e nadvor od krivi~noto<br />
pravo posmatrano kako tehni~ki instrument" Ibid, str. 56. Pove}e za toa vidi gi i str.<br />
52-57.<br />
326)<br />
Vidi: ibid, str.42.<br />
327)<br />
Ibid, str. 49.<br />
328)<br />
Ibid, str. 44.<br />
329)<br />
"Problemot na zlostornikot kako ~ove~ki i op{testven problem ne dopu{ta<br />
tolku lesno da se stavi vo ramkite na zakonskoto regulirawe". Me|utoa, "ona {to<br />
novata op{testvena odbrana saka da go vospostavi toa e obnovena kriminalna<br />
politika sprema kriminalnot nastan {to kako takov e kvalificiran so zakonot i<br />
sprema storitelot na krivi~noto delo koj, sakale ili ne, ostanuva ~ovek {to<br />
izvr{il krivi~no delo opredeleno so krivi~niot zakon kako zlostor ili prestap".<br />
Ibid, str. 42 i 48-49.<br />
141
{to toj ~len treba da go sfati preku utvrduvawe na negovite motivi i<br />
otkrivawe na pri~inite na negovoto povedenie. Toa e ~ovek {to bilo<br />
da rabotel dobro ili lo{o e sekoga{ posebna edinka ~ii {to<br />
postapki mo`at da se objasnat samo toga{ ako pravilno se sfati<br />
negovata li~nost 330) . So vakviot stav korelira i ignoriraweto na<br />
tipolo{kite klasifikacii na zlostornicite kako nepraveden<br />
tradicionalizam. Namesto proizvolnoto i apriorno razvrstuvawe na<br />
storitelite na krivi~nite dela vo razni kategorii za ova dvi`ewe e<br />
mnogu pova`no insistiraweto vrz tn. " dinamika na zlostorot" {to<br />
zna~i istra`uvawe na individualnite pri~ini {to vo momentot na<br />
deloto vlijaele za negovo izvr{uvawe 331) .<br />
Umerenata nasoka na op{testvenata odbrana ne be{e nitu za<br />
isfrluvawe na krivi~nata odgovornost od krivi~noto pravo, no kon<br />
ovoj poim gleda so somnevawe i nastojuva da mu dade poinakva smisla i<br />
zna~ewe. Taa tvrdi deka nema namera da gi o`ivee filozofskite<br />
sudiri od minatiot vek za problemot na determinizmot so toa {to<br />
{iroko ja dopu{ta slobodata na ~ovekovoto povedenie. Vrz taa sloboda<br />
se zasnova vinata na ~ovekot no ne kako ~isto moralna<br />
odgovornost na klasicizmot ili kako apstraktna presumpcija na<br />
neoklasi~arite, nitu pak kako zakonska i objektivna odgovornost na<br />
pozitivizmot. Poimot na odgovornosta ovde se razgleduva od stojali{teto<br />
na ~ovekot kako poedinec {to nu`no vodi kon ispituvawe na<br />
negovoto ~uvstvo na moralna obvrska. Odgovornosta e fakt na<br />
op{testveniot `ivot, a ~uvstvoto na vina psiholo{ka stvarnost 332) .<br />
Spored toa stanuva zbor za odgovornost kako psiholo{ki fakt 333) ili<br />
"sostojba vo koja poedinecot stanuva svesen za svojata li~nost vo onaa<br />
mera vo koja toj se potvrduva vo svoeto delo 334) . Takvata odgovornost ne<br />
e teoretska podologa na kaznata, tuku bitno sredstvo ili, podobro<br />
re~eno, impuls za ostvaruvawe na procesot na resocijalizacijata na<br />
storitelot i negovo vra}awe vo op{testvoto 335) .<br />
Ova u~ewe energi~no mu se sprotivstvuva na dualitetot na<br />
krivi~nite sankcii i predlaga nivna radikalna reorganizacija vo<br />
edinstven sistem na op{testvena odbrana (monizam na krivi~nite<br />
sankcii) vo koj bez zaemno sprotivstvavuvawe }e bidat vklu~eni i<br />
kaznite i merkite na bezbednost 336) . Vo toj ednstven sistem na razno-<br />
330)<br />
Vidi: ibid, str. 42 i 71.<br />
331)<br />
Vidi: ibid, str. 43 i 44.<br />
332)<br />
Vidi: ibid, str. 44 i 77.<br />
333)<br />
Ova ~uvstvo na odgovornost, dol`nost ili vina ne pa|a vrz poednecot ednostrano.<br />
Vo racionalnata kriminalna politika zasnovana vrz idejata i samoto op{testvo da<br />
ima obvrska sprema ~ovekot, novata op{testvena odbrana se stremi da ostvari<br />
ramnote`a me|u poedinecot i op{testvoto" Ibid, str. 44.<br />
334)<br />
Vidi: Novoselac, P. Prilog kritici nove dru{tvene odbrane, JRKKP, Beograd, 1977/1, str.<br />
87.<br />
335)<br />
Ancel, op. cit, str. 77.<br />
336)<br />
Prviot uslov za prikladen razvoj na krivi~nite sankcii vo duhot na<br />
perspektivite na novata kriminalna politika se sostoi vo napu{taweto na<br />
kvalifikacijata "kazna" ili "merka" i vo nivno slobodno, op{testveno naso~eno i<br />
142
vidni merki naso~eni kon ostvaruvawe na individualiziran tretman<br />
ima mesto samo za onie kazni {to se sfateni kako za{titni merki<br />
{to go izgubile svoeto retributivno zna~ewe. Od nego treba da se<br />
isklu~at eliminatornite kazni, a onie kazni {to }e se zadr`at treba<br />
mnogu poretko da se primenuvaat i da se zamenuvaat so drugi merki<br />
{to se od terapeutska priroda. Takvi se kratkite kazni zatvor {to<br />
ostvaruvaat funkcija na tn. "{ok terapija". Za opredeleni dela i<br />
opredeleni storiteli treba da se zadr`at i dolgite kazni li{uvawe<br />
od sloboda ako pri nivnoto izvr{uvawe po{iroko se koristat<br />
rabotata na sloboda, specijalizirani tretmani i uslovniot otpust. No<br />
sepak glavnata orientacija treba da bide svrtena kon supstitutite na<br />
kaznata li{uvawe od sloboda so stavawe osoben akcent vrz pari~nite<br />
kazni i insistiraweto vrz sovremenite procesi na dekriminalizacija<br />
i depenalizacija 337) . Vo toa se gleda "specifi~no nerepresivniot<br />
karakter na op{testvenata odbrana 338) . Se raboti za toa sprema<br />
storitelot na krivi~noto delo da se primeni eden preventiven<br />
tretman {to ne vodi zadol`itelno kon toa storitelot da izbegne<br />
sekava neprijatna merka ili sekakvo vlijanie vrz negovata li~nost<br />
ili vrz negovite prava 339) . Toa vo su{tina zna~i deka za opredeleni<br />
kategorii lica i kaznata mo`e da poslu`i kako prikladna<br />
kriminolo{ka merka 340) za borba protiv kriminalitetot ili, kako<br />
{to toa se veli na drugo mesto, vo nekoi slu~ai sudijata mora da ima<br />
mo`nost da se koristi so represivni sankcii 341) .<br />
Od glavnata kriminalno politi~ka opredelba naso~ena kon<br />
za{tita na celoto op{testvo preku po~ituvawe i za{tita na ~ovekot<br />
nau~no individualizirano koristewe {to }e im ovozmo`at da bidat vistinski<br />
impulsi na resocijalizacijata kako najvisoka cel na politikata na op{testvenata<br />
odbrana.Tokmu vo taa smila mo`e i treba da se ka`e deka vo novata doktrina na<br />
op{testvenata odbrana ne postoi soedinuvawe tuku vklu~uvawe na kaznite i merkite<br />
na postapuvawe vo edinstven sistem na krivi~ni sankcii, istovremeno opredelen so<br />
fizi~ki, socijalni i moralni merila i rakovoden so kriminalna politika vo koja<br />
krivi~noto pravo vo su{tina ima tehni~ka uloga povikana da slu`i kako nu`na<br />
garancija na individualnite slobodi" Ibid, str. 65-66.<br />
337)<br />
Vidi: Peri}, O. Mark Ancel, La Defensa sociale, JRKKP, Beograd, str. 195.<br />
338)<br />
Ancel, M. op. cit. str. 57.<br />
339)<br />
Vidi: ibid, str. 58.<br />
340)<br />
Ibid, str. 49.<br />
341)<br />
Ibid, str. 65. "Kriminalnata politika vo svojata akcija ne se rakovodi samo od<br />
efikasnosta na sankciite vo odnos na poedinecot sprema koja se primenuvaat ili<br />
sprema grupa lica na koja poedinecot i pripa|a. Taka }e se dojde do kaznata {to ne e<br />
odmerena spored pravni merila ili administrativen komoditet tuku zaradi<br />
biolo{ki, medicinski, psiholo{ki i socijalni pri~ini, zaradi toa u{te edna{ da se<br />
zeme vo razgleduvawe li~nosta na storitelot na krivi~noto delo" (str. 65). Ovde<br />
Ansel zapa|a vo kontradikcija (a toa e slu~aj i na drugi mesta) so ona {to go veli na<br />
str. 9 "Ne e ve}e vo pra{awe vospostavuvaweto na edna utilitarna kriminalna<br />
politika, tuku iznesuvawe na edno sfa}awe na politikata i krivi~nata filozofija<br />
koi se stremat kon nova smisla na antikriminalnata op{testvena akcija.<br />
143
kako poedinec 342) proizleguva i baraweto na optimalni metodi na<br />
tretman na li~nosta {to }e dovedat do negova vistinska i efikasna<br />
resocijalizacija. Pojdovnata pretpostavka za takov tretman e<br />
sestranoto nau~no izu~uvawe na li~nosta u{te vo fazata na<br />
krivi~nata postapka koja tokmu zatoa treba da pretrpi i opredeleni<br />
izmeni 343) . Ako ~ovekovoto dejstvie, a posebno negovoto kaznivo<br />
dejstvie pretstavuva izraz, ili poto~no, opredelen izraz na li~nosta<br />
na storitelot, toga{ li~nosta treba, pred sÒ, da se posmatra i<br />
prou~uva. Od nea treba da se poa|a i kon nea da se vra}a. Ottamu<br />
vedna{ se sfa}a deka kriminolo{kiot problem ne mo`e da bide<br />
re{en so samoto razlikuvawe na opasnata li~nost od onaa koja {to<br />
toa ne e 344) . Prou~uvaweto na li~nosta na storitelot treba da dovede<br />
do negovo pretvorawe od objekt na nau~no prou~uvawe vo subjekt na<br />
pravoto 345) . Toa se postignuva so ocenka na uslovite pod koi e<br />
izvr{eno deloto, li~nata polo`ba na storitelot, negovite mo`nosti<br />
za povtorno vozdignuvawe, potoa moralni i psihi~ki mo`nosti vrz<br />
koi mo`e da se smeta za da sprema nego se primeni vistinska postapka<br />
na resocijalizacijata 346) .<br />
Osnovnata cel na postaveniot tretman e storitelot na<br />
krivi~noto delo da se vrati vo sloboden i svesen `ivot {to se<br />
postignuva ako toj samiot sfati deka sankcijata za negovoto delo e<br />
zaslu`ena 347) i deka so razvivawe na svoeto ~uvastvo na vina aktivno se<br />
vklu~uva vo sopstvenoto prevospituvawe. Vaktata resocijalizacija e<br />
krenata duri vo rang na pravo na storitelot za{to se smeta deka i<br />
op{testvoto delumno e odgovorno za negovoto delo 348) . Ovaa resocijalizacija<br />
e izraz na humanisti~kata kriminalna politika koja se<br />
stremi kon aktivna podr{ka na sekoj storitel (za ovaa doktrina ne<br />
postojat nepopravlivi lica) komu treba da mu se vrati li~noto<br />
~uvstvo na ~ovekovo dostoinstvo 349) i smisla za kreativen trud i ~esen<br />
`ivot vo op{testvenata zaednica. Takvata kriminalna politika ne<br />
vodi kon pasivna za{tita na op{tastvoto od op{testveno opasni<br />
porivi kako {to toa vo nekoja raka be{e sfateno od Feri, a donekade<br />
i od Prins. Naprotiv, toa e socijalnata akcija na edna organizirana i<br />
vrz nau~ni osnovi vtemelena akcija kon novo izdigawe na storitelot<br />
na krivi~noto delo, negovo popravawe, negovo reklasirawe, negova<br />
342)<br />
Vidi: ibid, str. 45.<br />
343)<br />
Pove}e za toa: ibid, str. 60-63.<br />
344)<br />
Ibid, str. 47.<br />
345)<br />
Ibid, str. 59.<br />
346)<br />
Ibid, str. 57 i 67.<br />
347)<br />
Vidi: ibid, str. 69.<br />
348)<br />
Vidi: ibid, str. 71.<br />
349)<br />
"Po~ituvaweto na ~ovekovoto dostoistvo, nu`nosta da se garantira slobodata na<br />
poedinecot, {to e prv uslov za vr{ewe na negovite prava i razvoj na negovata li~nost<br />
doveduva do odr`uvawe na re`imot na zakonitosta, vospostavuvawe na sudska<br />
postapka i instinktivna nedoverba sprema voveduvaweto na re`im na<br />
administrativni merki na bezbednost {to bi mo`el da bide diskreciono primenet<br />
ante deliktum". Ibid, str. 44.<br />
144
esocijalizacija i moralna reintegracija.<br />
Politikata na borba protiv kriminalitetot ne mo`e uspe{no<br />
da se ostvari samo so primena na sistemot na krivi~nite sankcii pa<br />
zatoa ova dvi`ewe vo prv red se potpira vrz sistem na preventivni<br />
merki. Od ova jasno proizleguva svesta deka kriminalitetot vo osnova<br />
e usloven od op{testvenite faktori pa zatoa me|u merkite so koi se<br />
deluva za otstranuvawe na pri~inite na kriminalitetot se pomesteni<br />
i razni socijalni, zdravstveni, vospitni i drugi op{ti preventivni<br />
programi. Me|utoa, tuka ne se zastanuva i se nudat konkretni<br />
op{testveni akcii {to mo`at da se primenat i ante deliktum sprema<br />
alkoholi~ari, narkomani, skitnici, prostitutki, pita~i i drugi<br />
nositeli na devijantno odnesuvawe. So takvite preventivni merki<br />
treba da se predupredat opasnite predkriminalni sostojbi na ovie<br />
lica 350) .<br />
Moe mislewe e deka na umerenata doktrina naprvin treba<br />
osnovano da í se prefrli deka vo koncipiraweto na borbata protiv<br />
kriminalitetot ne vodi smetka za otstranuvawe na op{testvenite<br />
faktori {to se nao|aat vo osnovnite protivre~nosti na klasnoto<br />
op{testvo koi {to prioritetno go uslovuvaat kriminalnoto povedenie.<br />
Od nejzninata posredna naso~enost kon ubla`uvaweto na socijalnite<br />
posledici so opredeleni profilakti~ki merki i dominantno<br />
svrtuvawe kon resocijalizacijata na storitelot na krivi~noto delo<br />
zaradi negovo vra}awe vo isti uslovi na sistemot mo`e da se sogleda<br />
nejzinata idealisti~ka filozofska podloga 351) i nerealnosta na<br />
najzinata humanisiti~ka pozicija 352) .<br />
Slednite prigovori {to nesomneno dr`at proizleguvaat od<br />
nedoslednosta i protivre~nosta na nekoi od nejzinite osnovni koncepti<br />
zaradi {to taa ne mo`e da se voobli~i vo eden cvrst i jasen sistem<br />
350)<br />
Vidi: ibid, str. 67. Zaradi obezbeduvawe od prigovorot deka vakvite merki mo`at da<br />
vodat kon naru{uvawe na principot na legalitet se nudat i slednive uslovi na<br />
pretpazlivost: 1. opredeluvawe i strogo izdvojuvawe na posebnata raznovidnost na<br />
to~no opredelena opasna sostojba, 2. ograni~uvawe na poimot op{testveno opasna<br />
sostojba so pomo{ na pretpazliva i strogo precizna zakonska formula, 3. priznavawe<br />
na zakonsko pravo na dr`avata za preventivna intervencija ~ii granici bi bile<br />
zakonski opredeleni, 4. opredeluvawe na precizni uslovi vo pogled na vr{eweto na<br />
ova pravo na intervencija vo sistem koj opfa}a garancii od sudski i procesualen<br />
karakter koi vo princip bi bile garancii {to gi pozanava op{toto pravo, 5.<br />
najposle, priznavawe na vo su{tina za{titnata uloga na sudijata koj ovde pobrgu }e<br />
bide gra|anski odo{to krivi~en sudija".<br />
351)<br />
"Za privrzanicite na ovaa nasoka krivi~noto pravo nema klasen karakter i ne se<br />
javuva kako izraz na voljata na vladea~kata klasa, tuku kako nadklasna tvorba {to<br />
lebdi nad op{testvoto i kako nekoja dobra majka im pru`a ednakva za{tita na site<br />
negovi ~lenovi". Lazarevi}, Lj, Dru{tvena odbrana - savremeni pravac u kriminalnoj politici,<br />
Na{a zakonitost, Zagreb, 1958/7-8, str. 252.<br />
352)<br />
Vidi" Ba~i}, F. Krivi~no pravo, 1972, str. 114 i Proevski, V, Krivi~no pravo, str.<br />
60 itn.<br />
145
na celesoobrazna kriminalna politika 353) . Taka idejata za krivi~nata<br />
odgovornost kako ~uvstvo na vina {to ima vlijanie samo vrz<br />
razdvi`uvaweto na resocijalizacijata, a ne i vrz opredeluvaweto na<br />
sankcijata so pravo se ocenuva kako ednostrano stojali{te {to vodi<br />
kon kraen subjektivizam vo krivi~noto pravo, kon izedna~uvawe na<br />
odgovornosta i opasnosta, {to mo`e da bide pogubno za pravata i<br />
slobodite na ~ovekot i gra|aninot. Vo toj red se svrstvuva i sfa}aweto<br />
za opasnata sostojba i opravdaniot strav od nivno zalagawe za<br />
sankcii {to bi se izrekuvale ante deliktum, so ogled na malata<br />
garancija {to ja nudat uslovite predvideni kako brana od mo`nite<br />
zloupotrebi 354) . So idejata za sankciite kako oblici na raznoviden<br />
tretman tesno se povrzani i kriti~kite zabele{ki za nivnata individualizacija.<br />
Individualizacijata na novata op{testvena odbrana vo<br />
svojata su{tina ostana samo subjektivna (ja zafa}a samo li~nosta na<br />
storitelot, a ne i krivi~noto delo) i kvanitativna (se odnesuva na<br />
izborot na sankcijata, a ne i na opredeluvawe na nejzinata dol`ina).<br />
Taa e isklu~ivo vo funkcija na specijalnata prevencija, za{to ja<br />
interesiraat samo potrebite na osudenikot za opredelen tretman, pa<br />
ottuka i ednostrana i ograni~ena 355) . Vakvata orientacija vodi kon<br />
sankcii so neopredeleno traewe i pre{iroki diskrecioni ovlastuvawa<br />
na sudiite pri nivnoto izrekuvawe i odmeruvawe 356) .<br />
Nasproti sogledanite nedostatoci stojat i pogolem broj<br />
pozitivni strani i zaslugi na ova dvi`ewe. Me|u niv treba da se<br />
istakne pridonesot za javuvaweto na onie idei so koi se ovozmo`i<br />
silna afirmacija na nau~noto prou~uvawe na li~nosta na storitelot,<br />
negovata individualizacija i tretman zaradi resocijalizacija vo<br />
op{testvoto. Iako, vsu{nost, tuka ne se raboti za nekoi napolno novi<br />
idei so nivnoto prodlabo~uvawe se sozdade golem prostor za<br />
razvivawe i unapreduvawe na penolo{kata teorija i praktika. Pod<br />
vlijanie na umerenata nasoka na dvi`eweto vo mnogu zemji dojde do<br />
izgradba i usovr{uvawe na maloletni~koto krivi~no pravo, voveduvawe<br />
poseben krivi~nopraven status i poseben institucionalen tretman<br />
sprema pomladite polnoletni lica, izgradba na poluotvoreni i<br />
otvoreni kazneno-popravni ustanovi, po{iroka primena na<br />
supstitutite na kaznata zatvor, voveduvawe novi vonzavodski merki so<br />
socijalno vospiten karakter itn. itn.<br />
353)<br />
Vidi: Atanackovi}, D. Kriteriumi odmeravanja kazne, Prosveta, Beograd, str. 80-81 i<br />
Atanackovi}, D, <strong>Penologija</strong>, str. 58<br />
354)<br />
Vidi: Lazarevi}, Lj. op. cit. str. 348-349 i 351-352<br />
355)<br />
Novoselac, P. op. cit, str. 86.<br />
356)<br />
Pove}e za toa: Radovanovi}, M. Jedan nov pokret u nauci krivi~nog prava, Anali,<br />
Beograd, 1958/3, str. 325-326.<br />
146
III. POJAVA I RAZVOJ NA KAZNATA LI[UVAWE OD<br />
SLOBODA<br />
1. OBLICI NA ZATVORAWE DO XVIII VEK I POJAVA NA PRVITE<br />
ZATVORI<br />
1. Ako se trgne od op{topoznatata vistina deka sekoja tvorba<br />
na ~ovekoviot materijalen i duhoven `ivot nu`no se nadgraduva na<br />
ona {to vo dotoga{niot tek od ravojot na istorijata se oplemenilo<br />
kako humano, ispravno i vo praktikata provereno, toga{ e nesomneno<br />
za ona {to denes go imame vo oblasta na kaznite li{uvawe od sloboda<br />
vo mnogu im dol`ime na usilbite na minatoto. Zaradi toa ne smeeme a<br />
da ne se osvrneme na pozitivnite i negativnite iskustva {to ja<br />
uslovile genezata na zatvorskiot sistem i sostojbite vo nego. Na toj<br />
na~in mo`at pouspe{no da se sfatat, da se neguvaat i vo mnogu<br />
pogolem obem po~ituvaat istoriskite pridobivki i sovremenite<br />
dostreli vo penitencijarnata oblast i da se spre~at eventualnite<br />
nedoslednosti i aberacii {to mo`at da se javat kako gor~liv plod na<br />
nepromislenoto povtoruvawe na tu|ite gre{ki i lo{i iskustva. Ovde,<br />
vsu{nost, se rasprava za pojavata i razvojot na kaznata li{uvawe od<br />
sloboda, za eden mo{ne va`en penolo{ki institut {to denes ne samo<br />
kaj nas tuku i vo svetot pretstavuva centralno podra~je vo sistemot na<br />
krivi~nite sankcii. Nejzinata postepena i specifi~na evolucija vo<br />
krivi~noto pravo i penitercijarnata oblast e, vsu{nost, onoj proces<br />
{to mo`e da ni gi poka`e problemite so koi {to ovaa kazna postojano<br />
se sudira{e i so silata teoretskite i empiriskite argumenti ja<br />
doka`uva{e svojata opravdanost.<br />
2. Zaradi polesno sogleduvawe na pojavata i razvojot na ovaa<br />
kazna nu`no e najprvin da se sogleda najziniot poim. Vodeweto smetka<br />
za elementite od koi {to toj e sostaven pretstavuva pojdovna osnova za<br />
razbiraweto na najzinite za~etoci i diferencijalniot pristap vo<br />
nejzinata primena. Toa se slednive elementi. Prvo, li{uvaweto od<br />
sloboda zna~i prisilba kon nekoe lice site svoi `ivotni aktivnosti<br />
da gi vr{i vo isklu~itelno ograni~en prostor. Vtoro, toj prostor<br />
pretstavuva posebna zaokru`ena celina {to se obezbeduva so<br />
zatvorawe i postojan nadzor. Treto, izolacijata na poedincite od<br />
svetot {to e nadvor od toj prostor mo`at da ja ostvarat samo<br />
ovlasteni dr`avni organi spored to~no utvrdena postapka.^etvrto,<br />
vremetraeweto na odzemenata sloboda na dvi`ewe i ostvaruvawe na<br />
sakanite op{testveni interakcii naj~esto zavisi od te`inata na ona<br />
{to e storeno i vinata na storitelot i mo`e da bide ograni~eno ili<br />
do`ivotno. Petto, li{uvaweto od sloboda se primenuva sprema to~no<br />
opredeleno lice zaradi negovoto kriminalno odnesuvawe. I, {esto,<br />
li{uvaweto od sloboda pretstavuva op{testvena reakcija so to~no<br />
opredeleni celi.<br />
Za da se ostvari nekoe li{uvawe od sloboda dovolno e<br />
postoeweto samo na prvite dva elementi: da se raboti za lice {to e<br />
prisileno da `ivee vo ograni~en prostor na opredelen na~in obezbe-<br />
147
den i izdvoen od nadvore{niot svet. So ogled na toa {to niz istorijata<br />
bil naj~est slu~ajot ovoj prostor da se zaokru`i so prirodni ili<br />
ve{ta~ki pre~ki {to mo`at da se zatvorat, za stavaweto na liceto vo<br />
nego bila naj~esta i upotrebata na terminot zatvorawe, zatvor i<br />
zatvorenici. Na toj na~in terminite zatvorawe i li{uvawe od<br />
sloboda stanuvaat sinonimi od koi so prviot se stava akcent na<br />
formalnata strana na ovoj proces, a so vtoriot vo pogolema mera se<br />
objasnuva negovata sodr`ina. Seto ova me|utoa ne e dovolno da se<br />
zboruva za kaznata zatvor, odnosno kaznata li{uvawe od sloboda<br />
za{to na ~ovekot mo`e da mu bide odzemena slobodata pod dejstvo na<br />
razli~ni sili, a koga se raboti za takvo odzemawe od strana na drug<br />
~ovek toa mo`e da bide storeno od poedinec ili grupa, dozvoleno ili<br />
protivpravno, od razli~ni pri~ini i motivi i zaradi postignuvawe<br />
razli~ni celi. Od tie pri~ini samo toga{ koga e ispolneta sodr`inata<br />
od site {est predhodno navedeni elementi mo`e da stane zbor za<br />
kaznata li{uvawe od sloboda. Takvata forma se javuva so prvite<br />
bur`uaski kodifikacii kon krajot na XVIII i denes pretstavuva<br />
redovno sredstvo na krivi~nopravnata reakcija na op{testvoto. Seto<br />
ona {to se javuvalo porano, pa makar i vo kodificirana forma, zaradi<br />
otsustvoto na poedini elementi mo`e da se nare~e samo zatvorawe ili<br />
li{uvawe od sloboda bez predikatot kazna.<br />
3. Istra`en ili sudski zatvor (procesno-pravno zatvorawe).<br />
I pokraj skromnite izvori od staroto robovladetelsko pravo<br />
opredeleni nau~ni soznanija uka`uvaat deka u{te vo toga{noto<br />
op{testvo bile poznati zatvorot i zatvoraweto. Postojat i dovolni<br />
soznanija deka zatvorot toga{ ne bil kazna, odnosno merka na redovnata<br />
krivi~nopravna represija. Taka vo staroto rimsko ravo zatvorot<br />
(prehesionem) ne zna~e{e ni{to drugo tuku merka za zadr`uvawe<br />
na poedinecot do negovoto stavawe na raspolagawe na pravosudnite<br />
organi zaradi izrekuvawe na opredelen vid kazna. Glavnata funkcija<br />
na ovie zatvori be{e vo toa da poslu`at kako preventivno sredstvo za<br />
zadr`uvawe na liceto do izrekuvaweto na edna od kaznite {to gi<br />
poznavalo toa op{testvo. Ottamu za niv se veli deka pretstavuvale<br />
"pretsobje za izvr{uvawe na telesnite i smrtnite kazni", ili pak<br />
poslikovito "deka dodeka dene{nite sudovi so svoite presudi gi<br />
polnat zatvorite, nekoga{nite sudovi pridonesuvale za nivno praznewe"<br />
(Hippel). Poinaku re~eno, sevkupnoto zatvorawe od ovoj period<br />
bilo, pred sÒ, opredeleno od procesno-pravni pri~ini. Toa ja imalo<br />
ulogata na eden vid istra`en ili sudski zatvor kade {to se ~uvale<br />
obvinetite lica do kone~nata presuda 357) . Vrz istiot princip bea<br />
357)<br />
Vo kazneniot sistem na Rimskoto pravo od periodot na Carstvoto pokraj<br />
telesnite i smrtnite kazni postepeno se preo|alo i kon deportacija na osudenite<br />
lica na opredeleni ostrovi ili kon nivna relegacija od edna vo druga provnincija.<br />
Se spomenuva duri i tn. do`ivotna robija so prisilna rabota (opera publika). No kako<br />
dokaz deka ovie oblici na li{uvawe od sloboda ne bile zatvorska kazna ~esto se<br />
citiraat zborovite na Ulpijan: "Cercer enim ad continendos homines, non ad puniendos<br />
haberi debat" (Zatvorot treba da se koristi za pritvarawe, a ne za kaznuvawe).<br />
Navedeno spored: Kup~evi}-Mla|enovi}, R. Osnovi penologije, str. 78.<br />
148
zadr`uvani i ve}e osudenite lica do kone~noto izdr`uvawe na<br />
kaznata. Vo taa smisla e poznat i ~esto citiran primerot na Sokrat<br />
koj bil zatvoren do momentot na povikuvaweto da ispie otrov. Se znae<br />
i imeto na eden konkreten zatvor nare~en Tullianum vo koj {to<br />
privrzanicite na Kartegina bile dr`ani do nivnoto li{uvawe od<br />
`ivot 358) .<br />
So sli~ni zatvori raspolagale i starite Egipjan, Vavilonci,<br />
Asirci, Indijci, Evrei, Grci i drugite narodi od toa vreme. Za istata<br />
namena kaj niv bile koristeni razni podrumi, napu{teni gradski kuli<br />
i tvrdini, pa duri i bunari 359) .<br />
4. Zatvoraweto ili li{uvaweto od sloboda nemalo oblik na<br />
kazna nitu vo srednovekovniot period. Toa i ovde se primenuva kako<br />
procesno-pravna merka za pritvorawe na obvinetite so osnovna cel da<br />
se spre~i begstvo na lice {to izvr{ilo nekoe krivi~no delo ili drug<br />
vid na prestpani~ko povedenie. Vakviot zatvor prakti~no slu`el<br />
samo za ograni~uvawe na slobodata na nekoe lice za vreme na tekot na<br />
krivi~nata postapka. Vo ovaa smisla se naveduva zakonot na Ivan<br />
Smeliot od 1570 godina spored koja zatvorot pretstavuval merka za<br />
~uvawe. Se raboti za za{titna merka {to ponekoga{ bila mnogu<br />
te{ka no, i so `ivopisnost vo nejzinoto izvr{uvawe. Upravata na<br />
zatvorot bila opredeluvana so licitacija spored na~eloto koj }e dade<br />
pove}e, a upravitelot se odnesuval kako hotelier kaj na svoite<br />
zatvorenici im prodaval hrana i pijaloci. Nemu me|utoa, mu be{e<br />
zabraneto da izdava pove}e od grne vino ili pivo po ~ovek. Vo ovie<br />
zatvori no}ta se minuva{e vo kelii, a preku denot se `ivee{e zaedno<br />
vo odsastvo na posebna disciplina. Na zatvorenicite im be{e dozvoleno<br />
kuglawe i igrawe komar so ograni~en vlog, a im be{e zabraneto<br />
lizgawe i udirawe so sne`ni topki! 360)<br />
Za ovoj period se me|utoa, karakteristi~ni u{te dva vida na<br />
zatvorawe {to isto taka pretstavuvale kazna. Toa se zatvoraweto<br />
kako supsidierna meka za lica {to ne isplatile opredelen dolg ili<br />
pari~na kazna (personalen zatvor) ili pak kako profilakti~ka<br />
policiska meka {to se primenuvala sprema skitnici, pita~i, du{evno<br />
bolni i drugi lica koi ne mo`ele da doka`at od {to se izdr`uvaat.<br />
Personalen zatvor (dol`ni~ko zatorawe). Osnovnata cel na<br />
Za toa deka zatvorite od ovoj period imale karakter na procesno-pravna merka<br />
zboruva i zalagaweto na Platon za prifa}awe na zatvorot kako redovna kazna. Vo taa<br />
smisla toj predlagal tri ustanovi: edna za pritvor, druga za nepopravlivi (ku}a na<br />
kaewe) i treta za popravlivi zlostornici. Vidi: Platon, Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971,<br />
str. 355.<br />
358)<br />
Kako primer na vakov zatvor se naveduva i onoj nare~en Mamertime, zdanie {to i<br />
den denes postoi blizu ridot Kapitol. Toj se sostoi od gorna pravoagolna prostorija<br />
osvetlena od edna dupka na pokrivot i podzemna svodna prostoija {to se nao|ala<br />
vedna{ pod prvata. Zatvorenicite do osudata na smrt bile smestuvani vo gornata, a<br />
potoa bile frlani vo dolnata prostorija kade {to umirale od glad ili pak se<br />
zadu{uvale. Vidi: Hovard, D. L, op. cit, str. 3.<br />
359)<br />
Vidi: Milutinovi}, M, <strong>Penologija</strong>, str. 24.<br />
360)<br />
Vidi: Cornil, P. Kazna tamnice (La paine de prison), Izbor, Zagreb, 1951/1, str. 84-85.<br />
149
personalnoto zatvorawe odela kon toa opredeleno lice {to nemo`elo<br />
voop{to ili na vreme da isplati stasan dolg, izre~ena globa ili drug<br />
vid pari~na kazna da se zatvori do momentot koga toa }e go stori.So<br />
takvoto zadr`uvawe se ovozmo`uvalo da se spre~i ne~ie begstvo do<br />
nadomesuvaweto na dolgot. Zatvoraweto se sproveduvalo po barawe i<br />
na tro{ok na doveritelot na insolventniot dol`nik. Specifi~no e i<br />
toa {to sprema licata vo ovie zatvori ne se primenuval nikakov<br />
disciplinski re`im nitu bilo kakvi drugi ograni~uvawa i oblici na<br />
pritisok. So ograni~uvaweto na slobodata i dvi`ewe zaradi<br />
prisiluvawe da se isplati dolgot se iscrpuvala i celata sodr`ina na<br />
ovoj oblik na zatvorawe. Personalniot zatvor se izreknuval so odluka<br />
na sudot i bil poznat vo skoro site pravni sistemi od ovoj period.<br />
Policiski zatvor (profilakti~no zatvorawe). Ovoj vid<br />
zatvorawe e profilakti~ka merka {to se primenuvala sprema lica za<br />
koi se pretpostavuvalo deka pretstavuvaat potencijalni delinkventi,<br />
ili naprosto, zatoa {to spored moralnite pogledi na vladea~kata<br />
klasa se smetalo deka povedenieto na nekoi lica e samo po sebe<br />
izrazite sramno, nedoli~no i prekorlivo. Se raboti za masa na<br />
bezrabotnici, pita~i, skitnici, alkoholi~ari, komarxii, lica vo koi<br />
se somnevalo deka se oddavaat na prostitucija ili drug vid na nemoral,<br />
po~estite prekr{iteli na javniot red i mir i voop{to na site onie<br />
{to manifestirale opredeleno asocijalno odnesuvawe i<br />
pretstavuvale nekakva opasnost za op{testveniot mir i poredok.<br />
5. I za ovie oblici na zatvorawe vo po~etokot bile koristeni<br />
najrazli~ni objekti: tvrdini, napu{teni kasarni, manastiri, podrumi,<br />
a podocna i stari napu{teni brodovi {to bile usidreni pokraj<br />
bregovite. Vo literaturata se tvrdi deka prviot zatvor od ovoj vid e<br />
osnovan vo 1553 godina. Se raboti za napu{teniot zamok Brajdvel<br />
(Bridwell) {to Edvard VI mu go podaril na gradot London. Vo nego bile<br />
zatvoreni golem broj lica {to pretstavuvale nekakva opasnost po<br />
javniot red i mir vo vremeto na prvobitnata akumulacija na kapitalot<br />
vo Anglija. Toa e vreme koga razvojot na tekstilnata industrija<br />
dovede do poznatoto odzemawe na zemjata od selanite i nejzino<br />
pretvorawe vo pasi{ta. Osiroma{enoto selanstvo vo golem obem se<br />
najde na ulicite na gradovite vo potraga po egzistencija. Li{eno od<br />
osnovnite uslovi za `ivot ova naselenie se pretvori vo golema masa<br />
na skitnici, pita~i i asocijalni lica za koi {to op{testvoto ne<br />
mo`e{e da vodi nikakva gri`a. Spasonosnoto re{enie se najde vo<br />
nivnoto nagnetuvawe vo adaptiraniot zamok Brajdvel, a koga toa ve}e<br />
ne be{e fizi~ki mo`no i vo otvaraweto sli~ni ustanovi koi {to<br />
adekvatno na nivniot uzor go dobija op{tiot naziv "bridwells".<br />
Vo po~etokot vo ovie prvi zatvori bez nikakov red zaedno se<br />
dr`ele ma`i, `eni i deca, du{evno bolni lica, komarxii i site drugi<br />
pomalku ili pove}e asocijalni ili samo somnitelni lica. Ne{to<br />
podocna ovie ustanovi se koristat za zatvorawe i na storiteli na<br />
polesni krivi~ni dela. Pokraj odstustvoto na elementarna<br />
klasifikacija ne postoele nitu bilo kakvi oblici na zaedni~ka<br />
rabota. Toa e sostojba {to trae do sogleduvaweto deka takviot na~in<br />
na zatvorawe doveduva do brojni bezredija i drugi nesakani posledici.<br />
150
Za da se nadminat nekoi od zabele`anite slabosti vo Anglija se<br />
zapo~na i so oddeluvawe na licata {to bile sposobni i sakale da<br />
rabotat od onie {to mo`ele no toa ne go sakale. Prvata grupa<br />
zatvorenici bile smesteni vo tn. rabotni ku}i (work house), a vtorata,<br />
vo popravni domovi (house of corection). Naporedno so toa se<br />
voveduvaat i osnovni elementi na interna klasifikacija (se odvojuvaat<br />
zatvorenicite na policiski zatvor od kriminalcite, podobrite<br />
od polo{ite zatvorenici, storitelite na pote{ki od onie na polesni<br />
krivi~ni dela, ma`ite od `enite i decata i sl.) i im se ovozmo`uva<br />
takva rabota {to bila glavno motivirana od potrebite i mo`nostite<br />
za nivna eksploatacija.<br />
Pojava na Brajdvel be{e pottik i ostanatite evropski zemji da<br />
pristapat kon sli~ni re{enija vo pogled na formiraweto na posebni<br />
ustanovi za izolacija na opredeleni kategorii lica. Toa najprvin se<br />
slu~i vo Holandija. Imeno, vo mart 1589 godina vo Amsterdam treba{e<br />
da mu se sudi na eden {esnaestogodi{en kradec. Toga{ sudiite<br />
pobarale razgovor so ~lenovite na gradskiot sovet zaradi iznao|awe<br />
re{enie spored koe decata so vakvo povedenie bi se upatile na nekoj<br />
vid kontrolirana rabota so koja }e se odviknat od lo{ite naviki.<br />
Nekolku meseci podocna sovetot izglasal rezolucija so koja se<br />
iznesuvaat te{kotiite na sudot pri osuduvaweto na maloletnicite na<br />
smrt ili telesni kazni so predlog za izgradba na posebna zgrada vo<br />
koja }e bidat upatuvani skitnici i kriminalci so zadol`itelna<br />
rabota. Taka nastana poznatiot zatvor za maloletnici Rasphuis,<br />
dovr{en vo 1595 godina 361) . Na sli~en na~in vo Amsterdam e izgraden i<br />
prviot zatvor za `eni Spinhuis vo 1596 godina. Osnovnata ideja na ovie<br />
ustanovi be{e obezbeduvawe na zednicata od opasnosta {to ja nosea<br />
nevrabotenite poedinci ili licata so lo{o povedenie, no,<br />
istovremeno, i popravawe na pritvorenicite so rabota 362) . Vo<br />
zatvorot za maloletnici se upatuvale onie {to ne sakale da rabotat i<br />
bea anga`irani na obrabotka na drvo, a vo zatvorot za `eni licata<br />
{to se oddavale na prostitucija, pita~ewe i razvraten `ivot so rabota<br />
vo predilnica. Nitu vo ovie zatvori vo po~etokot ne bile<br />
upatuvani kriminalci, no podocna kako i vo Anglija zapo~nala<br />
praktikata na me{awe na osudenite lica so ostantite zatvorenici.<br />
Naskoro sleduva izgradba na sli~ni zatvori vo Sredna Evropa:<br />
Bremen 1609, Libek 1613, Hambrug 1622, Viena 1670 godina vo koi {to<br />
so streme` za zaobikoluvawe na surovite telesni i smrtni kazni,<br />
pokraj skitnicite i pira~ite, sÒ po~esto bile upatuvani i sitni<br />
kradci 363) .<br />
Praktikata na osnovawe na opredelen vid zatvori vo Italija e<br />
prifatena duri vo po~etokot na XVII vek. Vo 1703 godina papata<br />
Klement XI go osnoval vo Rim detskiot zatvor Sveti Mihail. Na<br />
vleznata vrata na ovoj dom za maloletnici stoel natpisot: "Ne e<br />
361)<br />
Navedeno spored Cornil, P. op. cit, str. 85.<br />
362)<br />
Ancel, M. op. cit, str. 14.<br />
363)<br />
Vidi: Kup~evi}-Mla|enovi}, R. Osnovi penologije, str. 80.<br />
151
dozvoleno da se kaznuvaat lo{ite, ako so disciplina ne se napravat<br />
podobri" ("Parum est coercere improbos nisi maliores efficias disciplina") -<br />
geslo {to jasno poka`uva{e deka ovde ne se izvr{uvale kazni tuku<br />
eden vid vospitni merki {to po~ivale vrz rabotnata disciplina. I<br />
pokaj toa {to ustanovata ne be{e nameneta za delinkventi so devizata<br />
koja ja nose{e vo sebe vo golem obem pridonese za sovremeno sfa}awe<br />
na penitenciarniot tretman.<br />
Iako postojat mislewa deka so izgradbata na ovoj vid zatvori<br />
se zapo~na vo 1656 godina 364) se ~ini poispravno tvrdeweto na Ansel<br />
deka vo Francija tie za`iveale duri vo 1769 godina koga se doneseni<br />
pove}e upatstva za obrazuvawe prifatili{ta za skitnici, pita~i,<br />
`eni so lo{o povedenie, umobolni i lica so neureden `ivot. Od<br />
pove}eto vakvi prifatili{ta vo Francija osobeno se izdvojuva ona vo<br />
Nensi od 1770 godina vo koe {to ma`ite tkaele platno, a `enite bile<br />
anga`irani na {iewe i predewe 365) .<br />
Sli~en nastan na onoj vo Holandija pridonese i za<br />
formiraweto na poznatiot zatvor vo Gent (Belgija). Flandriskiot<br />
kancelari Kunc (Kunitz) vo 1764 godina ja naglasi potrebata za<br />
ukinuvawe na torturata i `igosuvaweto i nivna zamena so "edna nova<br />
formula na pravosudstvoto" - izgradba na zgrada vo koja so korisna<br />
rabota }e se vr{i popravawe na zatvorenicite. Negoviot apel be{e<br />
prifaten od knezot Filip Vilejn (Philippe Vilain) ~ie {to natamo{no<br />
zalagawe vrodi i konkreten plod. Prvite bezrabotnici i izvr{iteli<br />
na krivi~ni dela bile smesteni vo Gent vo 1772 godina. Toa se lica<br />
{to ovde bile premesteni od postoe~kite prilagodeni zandani i vrz<br />
niv pove}e ne bile primenuvani telesni kazni 366) .<br />
6. Dosega{nite izlo`uvawa nedvosmisleno uka`uvaat deka<br />
pojavata na zatvorite ne se poklopuva so nastanuvaweto na kaznata<br />
li{uvawe od sloboda. Kako {to mo`e{e da se zabele`i vo prvite<br />
zatvori najmnogu bile upatuvani kriminalci, odnosno osudeni lica.<br />
U{te od samiot po~etok vo niv i toa masovno bea zadr`uvani licata<br />
{to projavile devijantno odnesuvawe. Nivnoto zatvorawe bilo<br />
motivirano od procesno-pravni, civilno-pravni i profilakti~ki<br />
pri~ini, a ne od potrebata samoto zatvorawe da se po~uvastvuva kako<br />
kazna 367) . Bitno e da se istakne i toa deka za prvite oblici na zatvo-<br />
364)<br />
Davidovi}, D. Kategorizacija kazneno-popravnih ustanova i klasifikacija osud`enih lica u<br />
Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1970, str. 19.<br />
365)<br />
Vidi: Ancel, M. op. cit, str. 13.<br />
366)<br />
Vidi: Cornil, P. op. cit, str. 85 i Ancel, M. op. cit, str. 14.<br />
367)<br />
Seto ova me|utoa ne zna~i deka do krajot na XVIII vek voop{to ne be{e prisutno<br />
zatvoraweto so belezni na kazna. Taka na primer so zakonot na Karlo V od 1532<br />
godina poznat kako Constitutio Criminalis Carolina be{e predvidena kaznata do`ivotna<br />
robija. Vo Anglija so Vestminsterskiot statut od 1275 godina be{e propi{ana kazna<br />
zatvor od dve godini za krivi~no delo siluvawe. Vo Danska od 1294 godina postoe{e<br />
kazna zatvor vo do`ivotno traewe za svirepo ubistvo. Vakvite kazni me|utoa bile<br />
mnogu retki i sporadi~ni i daleku od toa da pretstavuvaat pravilo ili nekakov<br />
integrativen del od sistemot na kaznuvaweto. Vidi: Milutinovi}, M. op. cit, str. 25-26,<br />
Atanackovi}, D, <strong>Penologija</strong>, str. 73, Davidovi}, D, op. cit, str. 18.<br />
152
awe mo`ele dobro da poslu`at ve}e postoe~kite zdanija. So voveduvaweto<br />
na novite oblici na zatvorawe (dol`ni~koto i profilakti-<br />
~koto) vo periodot od XV do XVIII vek zapo~nuva izgradbata i na<br />
prvite zatvori. Pogolemiot smestuva~ki prostor {to se sozdade so<br />
nivnata namenska izgradba, nekade pobrgu, nekade podocna, ja sozdade i<br />
idejata za negovo pocelosno iskoristuvawe. Ottamu sekade kade {to<br />
vo nemawe drug izlez treba{e da se najde kakvo-takvo punativno<br />
re{enie sprema opredeleni naj~esto positni kriminalci se ode{e<br />
kon iskoristuvawe na "vi{okot" na toj prostor. Na toj na~in edna<br />
nesvesna praktika zna~e{e zapo~nuvawe na procesot na postepeno<br />
preminuvawe na zatvorite od tipot na zandani so preventivna<br />
funkcija vo zatvori za izvr{uvawe na kaznata sprema osudenite lica.<br />
Za celosen premin kon kaznata li{uvawe od sloboda, me|utoa be{e<br />
potrebno da se ispolnat i opredeleni op{testveni uslovi.<br />
2. OSNOVNI FAKTORI ZA JAVUVAWETO I RAZVOJOT NA KAZNITE<br />
LI[UVAWE OD SLOBODA<br />
Vo penolo{kata teorija e dominantno misleweto deka voveduvaweto<br />
na kaznata li{uvawe od sloboda e vrzano za osumdesetite<br />
godini na XVIII vek. Ottuka so pravo se postavuvaat i dve me|usebno<br />
tesno povrzani pra{awa: prvo, koi se op{testvenite pri~ini i uslovi<br />
{to dovele do ova novo sredstvo na krivi~no pravnata represija, i<br />
vtoro, koi se okolnostite {to pridonesoa tokmu ovoj oblik na<br />
kaznuvawe mnogu brzo da se zacvrsti vo pravniot sistem i da se stekne<br />
so {iroka primena vo borbata protiv kriminalitetot.<br />
Za odgovor na ovie pra{awa se osobeno bitni slednive<br />
elementi.<br />
1. Kaznata li{uvawe od sloboda se javuva po francuskata<br />
bur`oska revolucija od 1789 godina. Toa e period {to dovede do burni<br />
i dlaboki promeni vo op{testvenoekonomskite odnosi i drugite<br />
sferi od op{testveniot `ivot vklu~uvaj}i ja i oblasta na pravnopoliti~kata<br />
i idejnata nadgradba. Vnatre{nite sprotivnosti {to<br />
dovedoa do revolucionizirawe na op{testvenite odnosi i ru{ewe na<br />
staroto feudalno op{testvo dovedoa do nu`ni promeni i na seto ona<br />
{to ne mu odgovara{e na novite proizvodni sili i nivniot razvoj<br />
preku vospostavuvawe na eden nov sistem na vrednosti vo koi {to<br />
li~nosta na ~ovekot dobi posebno mesto. Kapitalisti~kiot na~in na<br />
prozivodstvo zasnovan na privatnata sopstvenost vode{e kon baraweto<br />
makar i na formalno doveduvawe na rabotnikot vo ramnopravna<br />
polo`ba so sopstvenikot na sredstvata za proizvodstvo. Vo novite<br />
uslovi na stopanisuvawe be{e potrebno rabotnata sila da stane stoka<br />
{to slobodno }e se prodava na pazatot, a nejziniot sopstvenik ~ovek<br />
koj slobodno }e raspolaga so nea. Na toj na~in slobodata na li~nosta<br />
stana posebna vrednost {to ne be{e poznata vo dotoga{nite<br />
op{testveno - ekonomski formacii. A toku vo takviot karakter na<br />
153
slobodata kako najvisok atribut na gra|aninot, kako najgolema<br />
~ovekova vrednost mo`e{e da se sogledaat posledicite od nejzinoto<br />
odzemawe i zna~eweto na toa odzeamawe vo oblik na kazna. Ili<br />
nakratko, naglasenoto uva`uvawe na slobodata na ~ovekot vo<br />
bur`oaskiot poredok dovede do promeni vo sistemot na vrednostite i<br />
ovozmo`i nov vid kaznuvawe so koe na izvr{itelite na krivi~nite<br />
dela im se odzema ona kon {to vo novite uslovi posebno se te`nee,<br />
kako od onie {to go nudat svojot, taka i od onie {to go koristat<br />
tu|iot trud.<br />
2. Eden od su{tinskite faktori so zna~ewe za javuvaweto a<br />
osobeno za zacvrstuvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda treba da se<br />
bara i vo dlabokata povrzanost me|u na~inot na proizvodstvoto i<br />
op{testvenite odnosi od edna, i sistemot na kazni od druga strana.<br />
Vakvata povrzanost na kapitalisti~kite uslovi na proizvodstvo so<br />
ostanatite oblasti na op{testveniot `ivot visoko go istakna<br />
zna~eweto na potrebata za ekvivalenten nadomest duri i vo oblasta na<br />
kaznite. Od tie pri~ini i vo kaznite li{uvawe od sloboda se pobara,<br />
a vo nejzinata vremenska opredelenost (delivost) se najde i potoa<br />
dolgo se odr`a edna od formite na ekvivalenten nadomest: za pote{ko<br />
krivi~no delo pote{ka (podolgotrajna) kazna. Na toj na~in jasno<br />
izrazenite kapitalisti~ki tendencii kon eksploatacija i profit i<br />
kaj kaznite li{uvawe od sloboda mo`ea da stanat edno od sredstvata<br />
{to }e obezbedi iskoristuvawe na tu|iot, vo ovoj slu~aj osudeni~ki<br />
trud. Merlivosta na stokite na pazarot dobi svoj odraz i vo<br />
merlivosta na represijata, a vo tie ramki ne mo`e{e da se bide<br />
kusogled i da ne se iskoristi sî pogolemata potreba za rabotna sila.<br />
Novoto sredstvo na represija dava{e dobri mo`nosti da se (zlo)upotrebi<br />
ona {to so smrtnite i telesnite kazni dotoga{ samo besmisleno<br />
se uni{tuva{e i sakate{e.<br />
3. Zna~aen element za pojavata na kaznite li{uvawe od sloboda<br />
pretstavuvaat i se poprisutnite orientacii vo oblasta na krivi~noto<br />
pravo. Se raboti za onie humanisti~ki idei i streme`i {to bea<br />
navesteni od poznatite filozofi i pravnici u{te mnogu porano, no<br />
koi {to duri vo novite op{testveni uslovi najdoa mo`nosti za<br />
realizacija. Toa se site onie barawa na naprednite misliteli koi<br />
{to iako ne bea zasnovani vrz sistematska razrabotka na krivi~noto<br />
pravo, niz uspe{no postavenite su{tinski problemi za odnosot na<br />
poedinecot i dr`avata ponudija niza solucii za razre{uvawe na<br />
razli~nite op{testveni odnosi, a me|u niv i na brojni krivi~nopravni<br />
problemi. Me|u niv posebno mesto zaslu`uva baraweto za<br />
zakonitost, srazemrnost na te`inata na deloto i merkata na kaznata,<br />
baraweto dr`avata da nosi takvi zakoni ~ija {to cel e obezbeduvawe<br />
najgolema mo`na sre}a za najgolem mo`en broj gra|ani, poveduvaweto<br />
principielna borba protiv smrtnata kazna i zalagaweto za<br />
obezbeduvawe na op{testvena korisnost na kaznata. Zna~aen pridones<br />
za razvojot na krivi~nopravnite razmisluvawa se sre}ava i vo<br />
trudovite na francuskite filozofi od XVIII vek. Tie bea protiv<br />
sudskoto samovolie i arbitrernosta na feudalnata apsolutisti~ka<br />
vlast, brutalnosta, svireposta i ne~ove~nosta vo kaznuvaweto i<br />
154
izvr{uvaweto na kaznite, a nekoi od niv i za poinakvo sfa}awe na<br />
celite na kaznata koi vo toa vreme bile odmazda i zastra{uvawe,<br />
kaewe i stradawe za storenite dela.<br />
Nesporen e faktot deka duri so novite proizvodni odnosi be{e<br />
mo`no ostvaruvaweto na pogolemiot del od ovie barawa. Vo taa<br />
nasoka se dvi`ea i tendenciite na samata gra|anska klasa vo borbata<br />
za vlast. Taa vlast vsu{nost i be{e osvoena so prifa}aweto na del od<br />
ovie idei, a osobeno so sproveduvaweto na na~elata na zakonitost,<br />
ednakvost i sloboda. Seto toa u{te na samiot po~etok pridonese za<br />
humanizacija na brojni krivi~nopravni i penolo{ki instituti {to<br />
dobile i zakonodavno praven izraz. Toa {to vo tie ramki i kaznata<br />
li{uvawe od sloboda dobi vedna{ mesto (Code penal od 1791)<br />
pretstavuva{e golem napredok vo odnos na dotoga{niot surov kaznen<br />
sistem no i zna~aen preduslov za natamo{en probiv na humanizacijata<br />
na izrekuvaweto i izvr{uvaweto na site vidovi kazni.<br />
4. Voveduvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda be{e najbrzo<br />
ostvareno i vo ostanatite krivi~noprani kodifikacii vo Evropa od<br />
po~etokot na XIX vek. Za brziot podem na najzinata afirmacija<br />
sekako e zaslu`no i jakneweto na dr`avata postavena vrz nacionalni<br />
osnovi. So toa se sozdadoa uslovi za izgradba na sistem od novi<br />
ustanovi za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda {to ne be{e<br />
taka lesno ostvarlivo vo partikularisti~koto i ekonomski nedovolno<br />
silno feudalno op{testvo.<br />
3. RAZVOJ NA KAZNITE LI[UVAWE OD SLOBODA VO KRIVI^NOTO<br />
ZAKONODAVSTVO<br />
Voveduvawe na kaznata li{uvawe od sloboda vo krivi~noto<br />
zakonodavstvo e voobi~aeno da se sledi niz dva razvojni periodi: 1.<br />
kaznata li{uvawe od sloboda vo zakonodavstvoto od XIX vek i 2.<br />
kaznata li{uvawe od sloboda vo zakonodavstvoto od XX vek.<br />
1. Ona {to posebno go odbele`uva prviot period e golemiot<br />
broj najrazli~ni oblici na kaznata li{uvawe od sloboda. Pretpostavkata<br />
deka nivniot pluralitet se dol`i na razli~nite stavovi na<br />
krivi~no-pravnata nauka sprema celite na kaznata (odmazda i zastra-<br />
{uvawe, le~ewe i popravawe) 368) ima svoja realna osnova. Mno{tvoto<br />
na kazni li{uvawe od sloboda me|utoa, mnogu pove}e se dol`i na<br />
izrazenata tendencija kon sozdavawe mo`nosti za stepenuvawe na<br />
intenzitetot na op{testvenata reakcija sprema te`inata na izvr{enoto<br />
delo. Vo krivi~nite zakonici od toa vreme toa se ostvaruva so<br />
podelba na kaznivite dela na zlostorstva, prestapi i istapi. Taka na<br />
primer vo francuskiot Code penal od 1791 i Code Napeoleon od 1810<br />
godina bea vovedeni robija, zato~uvawe, deportacija, relegacija,<br />
prisilna rabota, popraven i policiski zatvor. Avstriskiot krivi~en<br />
zakon od 1803 godina gi poznava kaznite strog zatvor i obi~ni, te{ki<br />
i najte{ki zandani. Bavarskiot zakonik od 1813 godina gi poznava{e<br />
368)<br />
Vidi: Kup~evi}-Mla|enovi}, R, op. cit, str. 85.<br />
155
do`ivotnoto li{uvawe od sloboda, zatvor, ispra}awe na prisilna<br />
rabota i ispra}awe vo tvrdina. Vo krivi~niot zakonik na Belgija od<br />
1865 bea vovedeni prisilna rabota, zato~uvawe, robija, zatvor i<br />
policiski zatvor. Vo germanskiot krivi~en zakonik od 1871 godina se<br />
javuvaat prisilna robija, zato~uvaweto, strogiot i obi~niot zatvor.<br />
Duri i vo Anglija koja nema kodificirano krivi~no zakonodavstvo<br />
bile poznati robijata, strogiot, obi~niot zatvor i prisilnata<br />
rabota 369) .<br />
Vakviot pluralitet na kaznite li{uvawe od sloboda treba da<br />
se sfati i kako mo`nost za stesnuvawe na prostorot za primena na<br />
smrtnata kazna osobeno so izvr{uvawe na dolgite kazni za pote{kite<br />
zlostorstva 370) .<br />
Celokupniot spektar na kaznite li{uvawe od sloboda od ovoj<br />
period mo`e da se svede na slednive oblici.<br />
a) Robija. Robijata bila najte`ok oblik na kaznata li{uvawe<br />
od sloboda. Mo`ela da se izre~e vo do`ivotno traewe, a mnogu poretko<br />
i na opredeleno vreme. Vo do`ivotno traewe taa za prv pat e<br />
vovedena vo Napoleonoviot kodeks, a podocna e kopirana od drugite<br />
zakonodavstva na XIX vek. Taa e me|utoa, poznata i vo nekoi krivi~ni<br />
kodeksi doneseni me|u dvete svetski vojni 371) . Robijata so sebe<br />
povlekuvala gubitok na opredeleni gra|anski prava i javni zvawa kako<br />
i nekoi politi~ki i drugi prava. So nea isto taka bilo povrzano i<br />
obligatornoto vr{ewe na prisilna rabota. Karakteristi~no e i toa<br />
deka zaradi spre~uvawe na mo`nite begstva no, i zaradi zgolemuvawe<br />
na retributivizmot i poni`uva~kiot efekt od samata kazna,<br />
osudenite lica bile okovuvani vo te{ki prangii {to gi nosele za<br />
vreme na celiot tek na izvr{uvaweto na kaznata. Za vreme na<br />
spieweto se primenuvalo i edno dopolnitelno obezbeduvawe na na~in<br />
{to niz samite prangii na osudenite lica, koi obi~no spiele eden do<br />
drug na podot, se provlekuvala ~eli~na `ica ili sinxir ~ii {to eden<br />
kraj bil zayidan, a drugiot se vrzuval ili zaklu~uval. Takvite `ici i<br />
sinxiri ponekoga{ se provlekuvale niz ~eli~en obra~ {to se staval<br />
na sredinata na teloto na sekoj osudenik. Ne{to podocna noseweto<br />
prangii i raznite vrzuvawa vo golem broj zemji bile napu{teni.<br />
Onamu pak kade {to robijata delumno e i denes prisutna ([panija,<br />
Argentina) ote`nuva~kite elementi i stigmatizira~kite simboli na<br />
nejzinoto izvr{uvawe se glavno napu{teni.<br />
b) Zato~uvawe. Za da se sfati ovoj oblik na li{uvawe od<br />
sloboda bitni se onie karakteristiki spored koi zato~uvaweto se<br />
razlikuva od robijata. Kaj zato~uvaweto najprvin gi nema pravnite<br />
posledici od osudata so koi se gubat izvesni gra|anski i drugi prava, a<br />
369)<br />
Pove}e za toa: Umi~evi}, Sistemi izvr{enja kazni li{enja slobode, Vlastita naklada,<br />
Sarajevo, 1938, str. 87.<br />
370)<br />
Arnaudovski, Q. <strong>Penologija</strong>, str. 139.<br />
371)<br />
Taka na primer vo krivi~niot zakon na Kralstvoto Jugoslavija od 1929 godina, vo<br />
Italija od 1930 godina, ili pak [panija od 1944 godina vo ~ii {to zakon postoi<br />
obi~na i stroga robija pokraj strogiot zatvor, deportacijata, relegacijata i<br />
zato~uvaweto.<br />
156
so nego po pravilo, ne e povrzana ni prisilnata rabota. Zato~enicite<br />
isto taka ne bile okovuvani vo prangii. Kaznata se izvr{uvala vo<br />
posebni zatvori vo koi {to ponekade postoela mo`nost da se dobie i<br />
posebna kelija vo vid na privilegija.<br />
v) Zatvor. Zatvorot e kazna li{uvawe od sloboda so opredeleno<br />
i do`ivotno traewe {to i denes ima primena vo oblik na obi~en i<br />
strog zatvor. Osnovnata razlika me|u negovite dva oblici se sostoi vo<br />
pomalata ili pogolemata strogost na zatvorskiot re`im, dol`inata<br />
na izre~enata kazna ili vidot na kaznenata ustanova. Me|u<br />
kriteriumite za nivnoto razlikuvawe ponekoga{ se sre}ava i nivnata<br />
povrzanost so opredeleni pravni posledici na osudata.<br />
g) Deportacija. Iako pretstavuva eden vid eliminatorna kazna<br />
pod opredeleni okolnosti deportacijata se javuva i kako specifi~en<br />
oblik na kaznata li{uvawe od sloboda. Toa e slu~aj koga taa se<br />
izrekuva kako zamena (supstitut) na smrtnata kazna. Toga{ elementot<br />
na zatvoraweto e onoj fakt {to dominira vo nejzinoto izvr{uvawe<br />
za{to takvoto zatvorawe e naj~esto vo do`ivotno ili osobeno dolgo<br />
traewe. Vo ovie slu~ai ne doa|aat vo preden plan kolonizatorskite<br />
nameri na zemjata {to ja vr{i deportacijata, tuku pred sÒ, celta -<br />
otstranuvawe na zlostornikot od svojata sredina, odnosno<br />
obezbeduvawe na zemjata od osobeno opasni zlostornici. Ne<br />
osporuvaj}i ja ulogata i na opredeleni humanisti~ki primesi (po~ituvawe<br />
na tu|iot `ivot), ne e te{ko da se pronikne deka vo ovie kazni<br />
se krie polivalentna pragmati~nost: iskoristuvawe na ve}e<br />
postoe~kite kapaciteti namesto prepolnetite doma{ni zatvori,<br />
ostvaruvaweto na dvokratno obezbeduvawe (dokolku osudenikot nekako<br />
i uspee da izbega od zatvorskata kolonija te{ko deka toa }e mo`e<br />
da go stori i od dale~nata, obi~no prekuokeanska zemja), onevozmo-<br />
`uvaweto kontakti so osudenikot {to bi mo`ele da go razbranat<br />
javnoto mislewe so ogled na toa deka vo pogolem broj slu~ai se<br />
rabotelo za politi~ki delinkventi, obezbeduvaweto na potrebnata<br />
odmazda i sl.<br />
d) Relegacija. Na napolno identi~en na~in kako deportacijata<br />
specifi~en oblik na kazna li{uvawe od sloboda dobiva i relegacijata<br />
toga{ koga e izre~ena vo do`ivotno ili podolgo traewe. Ovaa<br />
kazna e karakteristi~na za francuskoto pravosudstvo vo periodot od<br />
1885 do 1942 godina.<br />
Ona za {to postoi op{ta soglasnost e deka kaznata li{uvawe<br />
od sloboda vo site svoi oblici pretstavuva bitna presvrtnica kon<br />
napu{taweto na krajno nehumanite sredstva na krivi~no-pravnata<br />
represija {to se sostoela vo skoro isklu~itelna primena na smrtnite<br />
kazni i brojnite oblici na telesno kaznuvawe. Nesporen e me|utoa, i<br />
nabrzo poka`aniot fakt deka nema mesto za golemiot optimizam so<br />
koj be{e do~ekano nejzinoto voveduvawe. Toa proizleguva ottamu {to<br />
u{te od po~etokot na nejzinata primena se javija brojni problem