Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga III (p.1117)
Studija
Studija
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Prof. d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong><br />
sudija na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />
SUDIJA IZVESTITEL
2
ZORAN SULEJMANOV<br />
SUDIJA IZVESTITEL<br />
treta <strong>kniga</strong><br />
Skopje, 2011<br />
3
4
S O D R @ I N A<br />
01. U. br. 192/2009 .......................................................................................... 5<br />
02. U. br. 242/2008 ........................................................................................ 15<br />
03. U. br. 198/2008 ........................................................................................ 19<br />
04. U. br. 8/2009 ............................................................................................ 37<br />
05. U. br. 262/2008 ........................................................................................ 49<br />
06. U. br. 103/2009 ........................................................................................ 63<br />
07. U. br. 71/2009 .......................................................................................... 81<br />
08. U. br. 47/2009 .......................................................................................... 93<br />
09. U. br. 183/2009 ...................................................................................... 113<br />
10. U. br. 24/2009. ....................................................................................... 119<br />
11. U. br. 16/2009 i 38/2009 ....................................................................... 137<br />
12. U. br. 55/2009 ........................................................................................ 159<br />
13. U. br. 151/2009 ...................................................................................... 173<br />
14. U. br. 87/2009. ....................................................................................... 187<br />
15. U. br. 175/2009 ...................................................................................... 203<br />
16. U. br. 119/2009 ...................................................................................... 211<br />
17. U. br. 239/2009 ...................................................................................... 221<br />
18. U. br. 95/2009 ........................................................................................ 233<br />
19. U. br. 143/2009 ...................................................................................... 251<br />
20. U. br. 159/2009 ...................................................................................... 273<br />
21. U. br. 232/2008 ...................................................................................... 287<br />
22. U. br. 223/2009 ...................................................................................... 315<br />
23. U. br. 32/2010 ........................................................................................ 355<br />
24. U. br. 63/2009 ........................................................................................ 361<br />
25. U. br. 191/2009 ...................................................................................... 371<br />
26. U. br. 135/2009 ...................................................................................... 403<br />
27. U. br. 5/2010 .......................................................................................... 415<br />
28. U. br. 79/2009 ........................................................................................ 419<br />
29. U. br. 199/2009 ...................................................................................... 423<br />
30. U. br. 37/2010 ........................................................................................ 429<br />
31. U. br. 111/2009 ...................................................................................... 437<br />
32. U. br. 220/2009 ...................................................................................... 447<br />
33. U. br. 21/2010 ........................................................................................ 453<br />
34. U. br. 207/2009 ...................................................................................... 461<br />
35. U. br. 255/2009 ...................................................................................... 473<br />
36. U. br. 231/2009 ...................................................................................... 483<br />
37. U. br. 53/2010 ........................................................................................ 521<br />
38. U. br. 263/2009 ...................................................................................... 533<br />
39. U. br. 13/2010 ........................................................................................ 263<br />
40. U. br. 167/2009 ...................................................................................... 567<br />
41. U. br. 29/2010 ........................................................................................ 579<br />
42. U. br. 287/2009 ...................................................................................... 591<br />
43. U. br. 45/2010 ........................................................................................ 601<br />
5
44. U. br. 61/2010 ........................................................................................ 607<br />
45. U. br. 77/2010 ........................................................................................ 621<br />
46. U. br. 279/2009 ...................................................................................... 629<br />
47. U. br. 128/2009 ...................................................................................... 647<br />
48. U. br. 48/2010 ........................................................................................ 601<br />
49. U. br. 271/2009 ...................................................................................... 671<br />
50. U. br. 141/2010 ...................................................................................... 687<br />
51. U. br. 125/2010 ...................................................................................... 701<br />
52. U. br. 213/2010 ...................................................................................... 711<br />
53. U. br. 205/2010 ...................................................................................... 721<br />
54. U. br. 157/2010 ...................................................................................... 731<br />
55. U. br. 221/2010 ...................................................................................... 747<br />
56. U. br. 156/2010 ...................................................................................... 767<br />
57. U. br. 173/2010 ...................................................................................... 773<br />
58. U. br. 189/2010 ...................................................................................... 787<br />
59. U. br. 229/2010 ...................................................................................... 797<br />
60. U. br. 133/2010 ...................................................................................... 807<br />
61. U. br. 47/2011 ........................................................................................ 817<br />
62. U. br. 7/2011 .......................................................................................... 831<br />
63. U. br. 55/2011 ........................................................................................ 843<br />
64. U. br. 149/2010 ...................................................................................... 853<br />
65. U. br. 63/2011 ........................................................................................ 863<br />
66. U. br. 94/2011 ........................................................................................ 867<br />
67. U. br. 69/2010 ........................................................................................ 873<br />
68. U. br. 247/2009 ...................................................................................... 885<br />
69. U. br. 117/2011 ...................................................................................... 891<br />
70. U. br. 86/2011 ........................................................................................ 897<br />
71. U. br. 93/2010 ........................................................................................ 909<br />
72. U. br. 181/2010 ...................................................................................... 919<br />
73. U. br. 79/2011 ........................................................................................ 929<br />
74. U. br. 102/2011 ...................................................................................... 951<br />
75. U. br. 110/2011 ...................................................................................... 963<br />
76. U. br. 117/2010 ...................................................................................... 969<br />
77. U. br. 165/2011 ...................................................................................... 983<br />
78. U. br. 85/2010 ........................................................................................ 993<br />
79. U. br. 133/2011 .................................................................................... 1001<br />
80. U. br. 39/2011 ..................................................................................... 1019<br />
81. U. br. 188/2011 .................................................................................... 1037<br />
82. U. br. 228/2011 .................................................................................... 1051<br />
83. U. br. 204/2011 .................................................................................... 1061<br />
84. U. br. 16/2012 ...................................................................................... 1071<br />
85. U. br. 180/2011 .................................................................................... 1077<br />
86. U. br. 212/2011 .................................................................................... 1099<br />
87. U. br. 141/2011 .................................................................................... 1101<br />
88. U. br. 31/2012 ..................................................................................... 1107<br />
6
1. U. br. 192/2008 (8. 06. 2009)<br />
Osporen akt<br />
^len 27 st. 3 i 4 od Zakonot za tutun i tutunski proizvodi ("SV<br />
RM," br. 24/2006 i 88/2008).<br />
Sodr`ina na osporeniot ~len<br />
^len 27 st. 3 i 4<br />
Nadomestokot za zastapuvaweto na pretstavnikot od zdru`enieto<br />
na tutunoproizvoditeli pri otkupot na tutunot e na tovar na proizvoditelot,<br />
go zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na otkupeniot<br />
tutun i go uplatuva na smetkata na najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli.<br />
Visinata na nadomestokot od stavot 3 na ovoj ~len vo zavisnost<br />
od fakti~kite realni tro{oci ja opredeluva najvisokata asocijacija<br />
na tutunoproizvoditeli pred po~etokot na otkupot na tutunot, po<br />
prethodna soglasnost od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i<br />
vodostopanstvo.<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored podnositelot na inicijativata so osporenite odredbi<br />
od Zakonot se povreduvale ~l. 12 i 20 od Ustavot, kako i ~l. 61 st. 2 od<br />
Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii od pri~ina {to na tutunoproizvoditelite,<br />
vklu~uvaj}i gi i onie koi ne ~lenuvale vo niedno<br />
tutunsko zdru`enie po sila na zakon im se zadr`uvalo ~lenarina taka<br />
{to vsu{nost tie bile vovedeni vo situacija da pla}aat dva pati ~lenarina,<br />
kako po Zakonot za tutun, taka i po Zakonot za zdru`enija na<br />
gra|ani i fondacii, poradi {to se bara Sudot da povede postapka za<br />
ocenuvawe na osporenite stavovi na ~l. 27 od Zakonot za tutun i tutunskite<br />
proizvodi.<br />
Pravno mislewe<br />
Soglasno ~l. 12 st. 1 od Ustavot, slobodata na ~ovekot e neprikosnovena.<br />
7
Spored ~l. 20 st. 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira<br />
slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite<br />
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.<br />
Spored st. 2 na ovoj ~len od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno<br />
da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat<br />
kon niv i od niv da istapuvaat.<br />
So Zakonot za tutun i tutunskite proizvodi se ureduva primarnoto<br />
proizvodstvo (proizvodstvo) i finansiraweto, otkupot, smestuvaweto,<br />
obrabotkata na otkupeniot surov tutun vo list (tutun), prometot<br />
na fermentiraniot tutun, kako i proizvodstvoto i prometot na<br />
tutunskite proizvodi.<br />
Spored ~l. 2 od Zakonot, pod tutun, vo smisla na ovoj zakon se<br />
smetaat lisja dobieni od rastenija na vidot nikocijana tabakum (Nicotiana<br />
tabakum).<br />
So ~l. 3 od Zakonot e definirano zna~eweto na upotrebenite<br />
izrazi vo ovoj zakon. Taka, vo t. 15 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno<br />
deka otkup na tutun, e procena i prezemawe na suroviot tutun, vo prostorii<br />
predvideni vo ~l. 21 od ovoj Zakon, vo t. 17 e utvrdeno deka obrabotka<br />
na tutun, e obrabotka (industriska manipulacija, fermentacija<br />
ili ridraing postapka) za dobivawe na fermentiran tutun, a vo t. 18<br />
od ~l. 3 od Zakonot e utvrdeno deka promet na fermentiran tutun e<br />
kupoproda`ba, izvoz i uvoz na fermentiran tutun.<br />
Procenata na tutunot soglasno ~l. 26 od Zakonot ja vr{i procenuva~<br />
koj ima licenca za procena na tutun izdadena od Ministerstvoto<br />
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.<br />
Spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, formata i sodr`inata na<br />
licencata od st. 1 na ovoj ~len ja propi{uva ministerot za zemjodelstvo,<br />
{umarstvo i vodostopanstvo, spored st. 3 za dobivawe na licenca<br />
od st. 1 na ovoj ~len se polaga ispit pred komisija {to ja formira<br />
ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, spored st. 4<br />
kandidatite za polagawe na ispit za licenca za procena na tutunot<br />
treba da bidat:<br />
- so soodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie od oblasta<br />
na tehnologijata za proizvodstvo i obrabotka na tutun so ili bez rabotno<br />
iskustvo ili<br />
- bez soodvetno visoko obrazovanie, a so dve godini rabotno<br />
iskustvo, vi{o obrazovanie so tri godini rabotno iskustvo ili sredno<br />
obrazovanie so ~etiri godini rabotno iskustvo vo oblasta na tehnologijata<br />
za proizvodstvo i obrabotka na tutun ili<br />
- so nesoodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie i da e<br />
proizvoditel na tutun neprekinato najmalku poslednite pet godini.<br />
Vo delot IV "Otkup, obrabotka na tutun i promet na fermentiran<br />
tutun" e sodr`an i osporeniot ~l. 27 od Zakonot.<br />
Imeno, spored ~l. 27 st. 1 od Zakonot, procenuva~ot, procenkata<br />
ja vr{i vo prostorijata nameneta za otkup na tutun, a vo st. 2 na ovoj<br />
8
~len od Zakonot e utvrdeno deka procenuva~ot, procenata na tutunot ja<br />
vr{i javno vo prisustvo na proizvoditelot i pretstavnikot na zdru-<br />
`enieto koj ima licenca.<br />
Spored osporeniot st. 3 na ovoj ~len od Zakonot, nadomestokot<br />
za zastapuvaweto na pretstavnikot od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli<br />
pri otkupot na tututnot e na tovar na proizvoditelot, go<br />
zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na otkupeniot tutun i go uplatuva<br />
na smetkata na najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli.<br />
Vo osporeniot st. 4 na ovoj ~l. od Zakonot e utvrdeno deka visinata<br />
na nadomestokot od st. 3 na ovoj ~len vo zavisnost od fakti~kite<br />
realni tro{oci ja opredeluva najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli<br />
pred po~etokot na otkupot na tutunot, po prethodna soglasnost<br />
od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.<br />
So Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondacii ("SV RM,"<br />
br. 31/1998 i 29/2007) se ureduva na~inot, uslovite i postapkata za<br />
osnovawe, registracija, rabotewe i prestanok na zdru`enijata na gra-<br />
|ani i fondacii.<br />
Vo delot V "Sredstva na zdru`enijata na gra|ani i fondacii"<br />
vo ~l. 61 st. 1 e utvrdeno deka zdru`enijata na gra|ani i fondaciite<br />
mo`at da steknuvaat predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava.<br />
Spored st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, zdru`enijata na gra|ani i<br />
fondaciite sredstvata gi steknuvaat od ~lenarini, prilozi, donacii,<br />
podaroci i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost so statutot i so<br />
zakon.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenite i drugi odredbi od Zakonot,<br />
navodite vo inicijativata, kako i ustavnite odredbi vo odnos<br />
na koi tie se osporuvaat smetame deka ne mo`e osnovano da se postavi<br />
pra{aweto na soglasnosta na osporenite odredbi od Zakonot so Ustavot.<br />
Imeno, podnositelot na inicijativata pogre{no ja poistovetuva,<br />
odnosno ne ja diferencira ~lenarinata {to ja pla}aat ~lenovite na<br />
zdru`enijata i nadomestokot koj e predviden vo osporenite stavovi na<br />
~l. 27 od Zakonot. Ulogata na pretstavnikot na zdru`enieto e da ja<br />
sledi procenata, da ja ospori na lice mesto i da dade prigovor za procenata<br />
vo odnos na kvalitetot i kvantitetot na tutunot, vsu{nost, toj<br />
gi {titi i gi zastapuva interesite na tutunoproizvoditelite i normalno<br />
deka za vr{ewe na navedenata rabota toj dobiva soodveten nadomestok<br />
~ija visina ja utvrduva najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditelite<br />
po prethodna soglasnost na ministerot za zemjodelstvo,<br />
{umarstvo i vodostopanstvo. Zna~i, pretstavnikot na tutunoproizvoditelite<br />
raboti za smetka (gi {titi i zastapuva interesite) na tutunoproizvoditelite<br />
koi se dol`ni da go nagradat so nadomestokot<br />
utvrden vo osporenite stavovi na ~l. 27 od Zakonot. Deka na procesot<br />
na procenata na tutunot, na pretstavnikot na tutunoproizvoditelite<br />
zakonodavecot mu posvetuva zna~ajna uloga go potvrduva i faktot deka<br />
9
pretsavnik na tutunoproizvoditelite so ogled na toa {to toj gi zastapuva<br />
nivnite interesi, ne mo`e da bide bilo koj ~len od zdru`enieto,<br />
tuku toj treba da ispolnuva odredeni uslovi i da ima licenca za procena<br />
na tutun soglasno ~l. 26 od Zakonot.<br />
Vo obrazlo`enieto na Predlogot na zakonot, isto taka se naveduva<br />
deka so cel otkupot na tutunot da bide {to po organiziran i transparenten,<br />
zakonodavecot vo osporenite odredbi od Zakonot predvidel<br />
prisustvo na pretstavnikot na zdru`enito na tutunoproizvoditelite<br />
pri otkupot na tutunot da bide motiviran so dodeluvawe na pari~en<br />
nadomest na na~in kako {to e utvrdeno vo ovoj zakon. Otkupot na tutunot<br />
se vr{i vo prisustvo na pretstavnik od otkupuva~ot, proizvoditelot<br />
i pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli. Prisustvoto<br />
na pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli ima za<br />
cel sproveduvawe na pravi~en otkup i za{tita na proizvoditelot pred<br />
otkupuva~ot pri procenkata na tutunot. So ovoj zakon se predlaga<br />
pari~en nadomest na pretstavnikot na zdru`enieto na tutunoproizvoditeli<br />
kako bi se nadomestile tro{ocite za negovoto prisustvo pri<br />
otkupot.<br />
Vrz osnova na iznesenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~l. 27 st. 3 i 4 od Zakonot so<br />
~l. 12 i 20 od Ustavot, a po odnos na me|usebnata soglasnost na ovoj<br />
zakon so Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii, Ustavniot sud<br />
ne e nadle`en za ocenuvawe na me|usebnata soglasnost na zakonite,<br />
poradi {to se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot, zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe i<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~l. 27 st. 3 i 4 od Zakonot za tutun i tutunski proizvodi ("SV RM," br.<br />
24/2006 i 88/2008).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 juli 2009 godina,<br />
donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~len 27 stavovi 3 i 4 od Zakonot za tutun i tutunski proizvodi ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija," br. 24/2006 i 88/2008).<br />
2. Zdru`enieto na individualnite tutunoproizvoditeli "Edinstvo"<br />
- Dolneni, preku pretsedatelot Aco Aleksoski, na Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe<br />
10
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo<br />
to~kata 1 od ova re{enie.<br />
Spored podnositelot na inicijativata so osporenite odredbi<br />
od Zakonot se povreduvale ~lenovite 12 i 20 od Ustavot, kako i ~lenot<br />
61 stav 2 od Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii od pri~ina<br />
{to na tutunoproizvoditelite, vklu~uvaj}i gi i onie koi ne ~lenuvale<br />
vo niedno tutunsko zdru`enie, po sila na zakon im se zadr`uvalo ~lenarina,<br />
taka {to vsu{nost tie bile vovedeni vo situacija da pla}aat<br />
dva pati ~lenarina, kako po Zakonot za tutun, taka i po Zakonot za<br />
zdru`enija na gra|ani i fondacii, poradi {to se bara Sudot da povede<br />
postapka za ocenuvawe na osporenite stavovi na ~lent 27 od Zakonot<br />
za tutun i tutunskite proizvodi.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 27 stav ovi 3 i 4<br />
od Zakonot, nadomestokot za zastapuvaweto na pretstavnikot od<br />
zdru`enieto na tutunoproizvoditeli pri otkupot na tutunot e na<br />
tovar na proizvoditelot, go zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na<br />
otkupeniot tutun i go uplatuva na smetkata na najvisokata asocijacija<br />
na tutunoproizvoditeli.<br />
4. Soglasno ~len 12 stav 1 od Ustavot, slobodata na ~ovekot e<br />
neprikosnovena.<br />
Spored ~len 20 stav 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira<br />
slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite<br />
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.<br />
Spored stavot 2 na ovoj ~len od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno<br />
da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat<br />
kon niv i od niv da istapuvaat.<br />
So Zakonot za tutun i tutunski proizvodi se ureduva primarnoto<br />
proizvodstvo (proizvodstvo) i finansiraweto, otkupot, smestuvaweto,<br />
obrabotkata na otkupeniot surov tutun vo list (tutun), prometot<br />
na fermentiraniot tutun, kako i proizvodstvoto i prometot na<br />
tutunskite proizvodi.<br />
Spored ~lenot 2 od Zakonot, pod tutun, vo smisla na ovoj zakon<br />
se smetaat lisja dobieni od rastenija na vidot nikocijana tabakum<br />
(Nicotiana tabakum).<br />
So ~lenot 3 od Zakonot e definirano zna~eweto na upotrebenite<br />
izrazi vo ovoj zakon. Taka, vo to~kata 15 od ovoj ~len od Zakonot e<br />
utvrdeno deka otkup na tutun, e procena i prezemawe na suroviot tutun,<br />
vo prostorii predvideni vo ~lenot 21 od ovoj zakon, vo to~kata 17<br />
e utvrdeno deka obrabotka na tutun, e obrabotka (industriska manipulacija,<br />
fermentacija ili ridraing postapka) za dobivawe na fermentiran<br />
tutun, a vo to~kata 18 od ~lenot 3 od Zakonot e utvrdeno deka<br />
promet na fermentiran tutun e kupoproda`ba, izvoz i uvoz na fermentiran<br />
tutun.<br />
11
Procenata na tutunot soglasno ~lenot 26 od Zakonot ja vr{i<br />
procenuva~ koj ima licenca za procena na tutun izdadena od Ministerstvoto<br />
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.<br />
Spored stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, formata i sodr`inata<br />
na licencata od stavot 1 na ovoj ~len ja propi{uva ministerot za zemjodelstvo,<br />
{umarstvo i vodostopanstvo, spored stavot 3 za dobivawe na<br />
licenca od stavot 1 na ovoj ~len se polaga ispit pred komisija {to ja<br />
formira ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,<br />
spored stavot 4 kandidatite za polagawe na ispit za licenca za procena<br />
na tutunot treba da bidat:<br />
- so soodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie od oblasta<br />
na tehnologijata za proizvodstvo i obrabotka na tutun so ili bez<br />
rabotno iskustvo ili<br />
- bez soodvetno visoko obrazovanie, a so dve godini rabotno<br />
iskustvo, vi{o obrazovanie so tri godini rabotno iskustvo ili sredno<br />
obrazovanie so ~etiri godini rabotno iskustvo vo oblasta na tehnologijata<br />
za proizvodstvo i obrabotka na tutun ili<br />
- so nesoodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie i da e<br />
proizvoditel na tutun neprekinato najmalku poslednite pet godini.<br />
Vo delot IV "Otkup, obrabotka na tutun i promet na fermentiran<br />
tutun" e sodr`an i osporeniot ~len 27 od Zakonot.<br />
Imeno, spored ~lenot 27 stav 1 od Zakonot, procenuva~ot, procenkata<br />
ja vr{i vo prostorijata nameneta za otkup na tutun, a vo stavot<br />
2 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka procenuva~ot, procenata<br />
na tutunot ja vr{i javno vo prisustvo na proizvoditelot i pretstavnikot<br />
na zdru`enieto koj ima licenca.<br />
Spored osporeniot stav 3 na ovoj ~len od Zakonot, nadomestokot<br />
za zastapuvaweto na pretstavnikot od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli<br />
pri otkupot na tututnot e na tovar na proizvoditelot,<br />
go zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na otkupeniot tutun i go uplatuva<br />
na smetkata na najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli.<br />
Vo osporeniot stav 4 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka<br />
visinata na nadomestokot od stavot 3 na ovoj ~len vo zavisnost od fakti~kite<br />
realni tro{oci ja opredeluva najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli<br />
pred po~etokot na otkupot na tutunot, po prethodna<br />
soglasnost od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.<br />
So Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondacii ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija," br. 31/1998 i 29/2007) se ureduva na-<br />
~inot, uslovite i postapkata za osnovawe, registracija, rabotewe i<br />
prestanok na zdru`enijata na gra|ani i fondacii.<br />
Vo delot V "Sredstva na zdru`enijata na gra|ani i fondacii"<br />
vo ~lenot 61 stav 1 e utvrdeno deka zdru`enijata na gra|ani i fondaciite<br />
mo`at da steknuvaat predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava.<br />
12
Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, zdru`enijata na gra|ani<br />
i fondaciite sredstvata gi steknuvaat od ~lenarini, prilozi, donacii,<br />
podaroci i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost so statutot<br />
i so zakon.<br />
Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenite i drugi odredbi od<br />
Zakonot, navodite vo inicijativata, kako i ustavnite odredbi vo odnos<br />
na koi tie se osporuvaat, Sudot, oceni deka ne mo`e osnovano da se<br />
postavi pra{aweto na soglasnosta na osporenite odredbi od Zakonot<br />
so Ustavot. Imeno, podnositelot na inicijativata pogre{no ja poistovetuva,<br />
odnosno ne ja diferencira ~lenarinata {to ja pla}aat ~lenovite<br />
na zdru`enijata i nadomestokot koj e predviden vo osporenite<br />
stavovi na ~lenot 27 od Zakonot. Ulogata na pretstavnikot na zdru-<br />
`enieto e da ja sledi procenata, da ja ospori na lice mesto i da dade<br />
prigovor za procenata vo odnos na kvalitetot i kvantitetot na tutunot,<br />
vsu{nost, toj gi {titi i gi zastapuva interesite na tutunoproizvoditelite<br />
i normalno deka za vr{ewe na navedenata rabota toj dobiva<br />
soodveten nadomestok ~ija visina ja utvrduva najvisokata asocijacija<br />
na tutunoproizvoditelite po prethodna soglasnost na ministerot<br />
za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Zna~i, pretstavnikot na<br />
tutunoproizvoditelite raboti za smetka (gi {titi i zastapuva interesite)<br />
na tutunoproizvoditelite koi se dol`ni da go nagradat so nadomestokot<br />
utvrden vo osporenite stavovi na ~lenot 27 od Zakonot. Deka<br />
na procesot na procenata na tutunot, na pretstavnikot na tutunoproizvoditelite<br />
zakonodavecot mu posvetuva zna~ajna uloga go potvrduva<br />
i faktot deka pretstavnik na tutunoproizvoditelite so ogled na toa<br />
{to toj gi zastapuva nivnite interesi, ne mo`e da bide bilo koj ~len<br />
od zdru`enieto, tuku toj treba da ispolnuva odredeni uslovi i da ima<br />
licenca za procena na tutun soglasno ~lenot 26 od Zakonot.<br />
Vo obrazlo`enieto na Predlogot na zakonot, isto taka se naveduva<br />
deka “o cel otkupot na tutunot da bide {to po organiziran i transparenten,<br />
zakonodavecot vo osporenite odredbi od Zakonot predvidel<br />
prisustvo na pretstavnikot na zdru`enito na tutunoproizvoditelite<br />
pri otkupot na tutunot da bide motiviran so dodeluvawe na<br />
pari~en nadomest na na~in kako {to e utvrdeno vo ovoj zakon. Otkupot<br />
na tutunot se vr{i vo prisustvo na pretstavnik od otkupuva~ot, proizvoditelot<br />
i pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli.<br />
Prisustvoto na pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli<br />
ima za cel sproveduvawe na pravi~en otkup i za{tita na proizvoditelot<br />
pred otkupuva~ot pri procenkata na tutunot. So ovoj zakon se<br />
predviduva pari~en nadomest na pretstavnikot na zdru`enieto na tutunoproizvoditeli<br />
kako bi se nadomestile fakti~kite, realni tro{oci<br />
za negovo prisustvo pri otkupot.<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~len 27 stavovi 3 i 4 od<br />
Zakonot so ~lenovite 12 i 20 od Ustavot, a po odnos na me|usebnata<br />
13
soglasnost na ovoj zakon so Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii,<br />
Ustavniot sud ne e nadle`en za ocenuvawe na me|usebnata soglasnost<br />
na zakonite.<br />
5. Vrz osnova na navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta, Liljana<br />
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Gzime Starova<br />
i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />
14
2. U. br. 242/2008 (8. 06. 2009)<br />
Akti {to se osporuvaat<br />
1. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata<br />
postapka ("SV RM," br. 83/2008).<br />
2. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za obligacioni<br />
odnosi ("SV RM," br. 84/2008).<br />
3. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sopstvenost<br />
i drugi stvarni prava ("SV RM," br. 92/2008).<br />
4. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za trgovskite<br />
dru{tva ("SV RM," br. 87/2008).<br />
5. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lizing<br />
("SV RM," br. 88/2008).<br />
6. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za gradewe<br />
("SV RM," br. 82/2008).<br />
7. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za semejstvoto<br />
("SV RM," br. 84/2008).<br />
8. Site zakoni, osven Zakonot za ratifikacija na me|unarodni<br />
dogovori, {to gi ima doneseno Sobranieto na Republika Makedonija<br />
vo mesec juli 2008 godina do izborot na Vladata koi se objaveni vo<br />
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Podnositelot na inicijativata so podnesok od 6 noemvri 2008<br />
godina bara Ustavniot sud na Republika Makedonija da ja oceni ustavnosta<br />
na zakonite {to bile objaveni vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 82/2008, 84/2008, 86/2008, 87/2008 i 88/2008, osven zakonite<br />
so koi se ratifikuvaat me|uinarodnite dogovori.<br />
Spored podnositelot, zakonite {to bile doneseni vo mesec<br />
juni 2008 godina do izborot na Vladata bile sprotivni na Ustavot, bidej}i<br />
nemalo ovlasten predlaga~ na zakonite. Imeno Ustavot, decidno<br />
utvrduval koj na Sobranieto mo`e da mu predlaga donesuvawe na zakon.<br />
Spored toa Sobranieto ne mo`elo da donesuva zakoni, ako toj ne e<br />
predlo`en od ovlasten predlaga~. Donesuvaweto na zakon od neovlasten<br />
predlaga~ e sprotivno na Ustavot i so takvite zakoni se povreduva<br />
Ustavot.<br />
Spored toa zakonite {to Sobranieto gi donelo vo mesec juli<br />
2008 godina do izborot na Vladata, ne se predlo`eni od pratenici na<br />
15
Sobranieto nitu od grupa gra|ani. Spomenatite zakoni do Sobranieto,<br />
{to bilo raspu{teno gi predlo`ila Vladata izbrana od prethodniot<br />
sostav na Sobranieto. Vladata na koja i prestanal mandatot, ne mo`e<br />
da bide predlaga~, pa i toga{ koga zakonite gi predlo`ilo pred da<br />
bide raspu{teno Sobranieto, odnosno da i prestane mandatot. Soglasno<br />
~l. 93 st. 4 od Ustavot, na Vladata i prestanuva mandatot koga<br />
Sobranieto se raspu{ta. Vo toj slu~aj taa ostanuva na dol`nost do<br />
izborot na nova vlada, no taa nema mandat. Spored toa Vladata na koja<br />
i prestanal mandatot ne mo`e da predlagal zakoni na novoizbranoto<br />
sobranie.<br />
Generalniot sekretar na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />
pobaral od podnositelot da ja precizira inicijativata vo smisla<br />
na toa koi zakoni se osporuvaat so to~no naveduvawe na nivnite naslovi.<br />
Na 27 noemvri 2007 godina podnositelot na inicijativata ja<br />
preciziral inicijativata vo smisla na toa {to navel 7 zakonite, a vo<br />
8 t. od preciziraweto povtorno naveduva deka Sudot treba da gi ocenuva<br />
site zakoni osven zakonite za ratifikacija na me|unarodnite dogovori<br />
{to gi ima doneseno Sobranieto vo mesec juli 2008 godina do<br />
izborot na Vladata koi bile objaveni vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija."<br />
Podnositelot vo preciziraweto na podnesokot naveduva deka<br />
negoviot predlog bil dovolno jasen i precizen.<br />
Sporno pravno pra{awe<br />
Dali postoi ustavna pre~ka Vladata na koja i prestanal mandatot<br />
poradi raspu{tawe na Sobranieto, a koja ostanuva na dol`nost do<br />
izbor na nova Vlada, da predlaga zakoni odnosno da se javi kako ovlasten<br />
predlaga~ na zakoni.<br />
Pravno mislewe<br />
Spored Ustavot na Republika Makedonija, Vladata na Republika<br />
Makedonija e nositel na izvr{nata vlast, i taa svoite prava i dol-<br />
`nosti gi vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.<br />
Vladata e kolegijalen dr`aven organ sostaven od pretsedatel i<br />
ministri.<br />
Vo ~len 91 od Ustavot se utvrdeni nadle`nostite na Vladata,<br />
vo koi me|u drugite, taa se javuva i kako predlaga~ na zakoni, so {to se<br />
ovozmo`uva taa da bide aktiven i kreativen organ na dr`avnata vlast.<br />
Vo ~l. 92 i 93 od Ustavot se ureduvaat pra{awata na odgovornosta<br />
na Vladata i na nejzinite ~lenovi odnosno ministri, pra{awata<br />
na podnesuvawe na ostavka na Vladata kako i pra{awe na prestanu-<br />
16
vawe na mandatot na Vladata koga Sobbranieto se raspu{ta i nejzinoto<br />
ostanuvawe na dol`nost do izbor na nova Vlada.<br />
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi kako i navodite vo<br />
inicijativata spored koi vo situacija koga Sobranieto e raspu{teno<br />
i na Vladata i prestanuva mandatot, taa ne mo`e da se javi kako ovlasten<br />
predlaga~, se neosnovani.<br />
Imeno, spored na{e mislewe, a poa|aj}i od faktot {to Sobranieto<br />
e raspu{teno i deka so toa zakonodavnata vlast vo dr`avata e vo<br />
miruvawe odnosno e suspendirana, ustavotvorecot so cel da se obezbedi<br />
kontinuitet vo vr{eweto na efektivna vlast, dopu{til Vladata<br />
na koja i prestanuva mandatot so raspu{tawe na Sobranieto da ostane<br />
na dol`nost do izbor na nova Vlada. Toa prakti~no zna~i i pokrj faktot<br />
{to Vladata nema mandat, taa do izbor na nova Vlada, treba i<br />
mo`e da gi vr{i utvrdenite nadle`nost so Ustavot i zakonot za Vlada<br />
me|u koi spa|a i predlagaweto na zakoni.<br />
So ogled na navedenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporenite zakoni so Ustavot.<br />
[to se odnesuva do navodite vo inicijativata, Sudot da ja oceni<br />
ustavnosta na site drugi zakoni objaveni vo "Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija," br. 82/2008, 83/2008, 84/2008, 86/2008, 87/2008 i<br />
88/2008, osven zakonite so koi se ratifikuvani me|unarodnite dogovori,<br />
smetame deka postojat procesni pre~ki Sudot da odlu~uva po<br />
inicijativata poradi {to inicijativata vo toj del treba da se otfrli<br />
soglasno ~len 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,<br />
poradi {to se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustvnosta na:<br />
- Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata<br />
postapka ("SV RM," br. 83/2008).<br />
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za obligacioni<br />
odnosi ("SV RM," br. 84/2008).<br />
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sopstvenost<br />
i drugi stvarni prava ("SV RM," br. 92/2008).<br />
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za trgovskitedru{tva<br />
("SV RM," br. 87/2008).<br />
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lizing<br />
("SV RM," br. br. 88/2008)<br />
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za gradewe<br />
("SV RM," br. 82/2008).<br />
- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />
semejstvoto ("SV RM," br. 84/2008).<br />
3. Sudot da ja otfrli inicijativata vo delot vo koj se bara<br />
ocenuvawe ustavnosta na site zakoni objaveni vo "Slu`ben vesnik na<br />
17
Republika Makedonija," br. 82/2008, 83/2008, 84/2008, 86/2008, 87/2008 i<br />
88/2008.<br />
*<br />
Informacija po predmetot U. br. 242/2008<br />
Vasil Velkovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />
mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na: Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 83/2008), Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za obligacioni odnosi ("SV RM" br.<br />
84/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sopstvenost<br />
i drugi stvarni prava ("SV RM," br. 92/2008), Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za trgovskite dru{tva ("SV RM," br.<br />
87/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lizing<br />
("SV RM," br. 88/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za gradewe ("SV RM," br. 82/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za semejstvoto ("SV RM," br. 84/2008) i site zakoni,<br />
osven Zakonot za ratifikacija na me|unarodni dogovori, {to gi ima<br />
doneseno Sobranieto na Republika Makedonija vo mesec juli 2008<br />
godina do izborot na Vladata koi se objaveni vo "Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija."<br />
So ogled na faktot {to podnositelot na inicijativata po~ina,<br />
smetame deka predmetot treba da bide zavr{en po administrativen pat<br />
soglasno ~l. 13 i 15 od Delovnikot na Ustavniot sud, od pri~ini {to<br />
ne postojat procesni pretpostavki za postapuvawe po inicijativata.<br />
*<br />
Z A P I S N I K<br />
od sednicata na Ustavniot sud na Republika Makedonija odr`ana na 8<br />
07. 2009 godina<br />
Na sednicata, so koja rakovode{e pretsedatelot na Sudot pretsedatelot<br />
na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta,<br />
Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski,<br />
d-r Gzime Starova i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />
Na sednicata se razleduva{e informacijata po predmetot U.<br />
br. 242/2008 na sudijata - izvestitel d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong> i dr`avniot<br />
sovetnik Zdravka Bojaxievska, po {to Sudot, ednoglasno, donese<br />
Z A K L U ^ O K<br />
Predmetot da se zavr{i po administativen pat so negovo arhivirawe,<br />
soglasno ~len 13 i 15 od Delovnikot na Sudot, poradi toa {to<br />
po~inal podnositelot na inicijativata i ne postojat procesni pretpostavki<br />
za postapuvawe po inicijativata.<br />
18
3. U. br. 198/2008 (8. 06. 2009)<br />
Akt {to se osporuva<br />
^lenovite 4, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 17 i 24 od Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawena Zakonot za sledewe na komunikaciite ("SV RM,"<br />
br. 110/2008).<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored navodite na podnositelite na inicijativata osporeniot<br />
~l. 4 so koj se menuval ~l. 8 od Zakonot za sledewe na komunikaciite ne<br />
bil vo soglasnost so Amandman XIX, ~l. 25 i ~l. 26 od Ustavot.<br />
Ova zatoa {to od analizata na ~l. 8 proizleguvalo deka za da se<br />
naredi sledewe na komunikacii neophodni bile barem 3 uslovi i toa:<br />
da postoi odredeno lice, da postoi osnovano somnevawe deka toa lice e<br />
storitel na nekoe krivi~no delo opfateno vo navedeniot ~len i neophodni<br />
podatoci i dokazi da ne mo`at na drug na~in da se soberat.<br />
Vo ~l. 4 od Zakonot osporen so inicijativata "odredeno lice"<br />
ne bil pove}e zakonski uslov za da se naredi sledewe na komunikacii.<br />
Sledewe na komunikacii mo`elo da se naredi ne samo koga e vo<br />
pra{awe storitel i storeno krivi~no delo, tuku i koga postojat osnovi<br />
na somnevawe deka se podgotvuva krivi~no delo t.e. i vo eden najran<br />
mo`en stadium koj mu prethodi na izvr{uvawe na krivi~no delo koj ne<br />
sekoga{ e sankcioniran vo smisla na ~l. 18 od Krivi~niot zakonik i<br />
ne mora nu`no da zavr{i so izvr{uvawe na krivi~no delo.<br />
Isto taka, tretiot uslov, podatoci i dokazi da ne mo`at na drug<br />
na~in da se soberat so ~l. 4 od Zakonot e pro{iren i relativiziran so<br />
alternacijata "ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so pogolemi<br />
te{kotii" {to zna~elo edna nejasna dvosmislena formulacija, uslov<br />
{to mo`elo razli~no da se tolkuva i primenuva.<br />
Intencijata na Amandmanot XIX od Ustavot bila otstapuvaweto<br />
od pravoto na nepovredlivost na komunikacijata da se uredi so<br />
zakon, no pod restriktivni i jasni uslovi, koga toa e neophodno zaradi<br />
spre~uvawe ili otkrivawe krivi~no delo ili zaradi vodewe krivi~na<br />
postapka.<br />
So osporeniot ~l. 4 vovedeni se nejasni dvosmisleni, neodredeni<br />
uslovi {to ovozmo`uvaat povreda na slobodata i nepovredlivosta<br />
na komunikacijata i na pravoto na privatnost.<br />
19
So osporeniot ~l. 4 bil pro{iren i krugot na krivi~nite dela<br />
od Krivi~niot zakonik za koi mo`e da se naredi sledewe na komunikacii,<br />
a za koi se zakaneti poblagi kazni od krivi~nite dela opfateni<br />
vo ~l. 8 od Zakonot za sledewe na komunikaciite.<br />
Spored podnositelite na inicijativata osporeniot ~l. 4 bil vo<br />
sprotivnost so Amandman XIX, ~l. 25 i ~l. 26 od Ustavot, bidej}i daval<br />
mo`nost za neosnovana povreda na osnovnite slobodi i prava zagarantirani<br />
so Ustavot, a pred sî slobodata i tajnosta na komunikaciite,<br />
po~ituvawe i za{tita na privatnost na li~niot i semejniot `ivot na<br />
dostoinstvoto i ugledot.<br />
Osporenoto zakonsko re{enie od ~l. 4 so koe vsu{nost se ovozmo`uvalo<br />
problemati~no sledewe na komunikacii vo najrana mo`na<br />
faza i so zna~ajno pro{iren spisok na mo`ni krivi~ni dela, objektivno<br />
doveduva do mo`nost za zloupottreba na dadenite zakonski ovlastuvawa<br />
i do grub fakti~ki neodbranliv upad vo i povreda na slobodata<br />
na komunikacija i na pravoto na privatnost, za presmetuvawe so politi~kite<br />
protivnici i neistomislenici i nivno diskreditirawe za<br />
najrazli~ni manipulacii, uceni i li~ni presmetki so gra|anite.<br />
Vo osporeniot ~l. 5 se dodavala formulacijata "dokolku e poznato"<br />
a potoa se dodavala i nova t. 3 koja, isto taka, se odnesuvala na<br />
slu~ai koga storitelot ne bil poznat.<br />
Spored podnositelite so osporeniot ~len se vr{elo neustavno<br />
pro{iruvawe na uslovite za sledwe na komunikacija bidej}i na toj na-<br />
~in se dozvoluvalo sledewe na komunikacii ne spored odredeno lice<br />
kako mo`en storitel, tuku spored opredeleno sredstvo za komunikacija<br />
e-mail, adresa ili sli~no, koe mo`elo da bide upotrebuvano od po-<br />
{irok krug na gra|ani,a za koi ne postoelo nikakvo somnenie deka podgotvuvat,<br />
izr{uvaat ili storile krivi~no delo na koj na~in se povreduvale<br />
i ograni~uvale nivnite ustavni slobodi i prava.<br />
Osporeniot ~l. 5 ne bil vo soglasnost i so na~eloto na vladeewe<br />
na pravoto zatoa {to so istiot se bri{ele t. 7 i 8, a koi se odnesuvale<br />
na tehni~kite sredstva {to treba da se primenat i mo`nite<br />
lokacii na sredstvata od koi }e bidat sledeni komunikaciite kako i<br />
na~inot i obemot na sproveduvawe na merki. Na toj na~in se zgolemuvala<br />
mo`nosta od zloupotrebi i se onevozmo`uval nadzor i kontrola<br />
nad sproveduvaweto na merkite.<br />
Spored podnositelite na inicijativata so osporeniot ~l. 7 od<br />
Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sledwe na komunikaciite<br />
povtorno se povreduvale slobodite i pravata od Amandman<br />
XIX, ~l. 25 i 26 od Ustavot, zatoa {to se voveduval nov ~l. 11-a so koj<br />
zakonot predvidel deka Sudot mo`e da izdade usna naredba za sledewe<br />
na komunikacii vo itni slu~ai bez jasno i taksativno navedeni slu~ai<br />
tuku so upotreba na nejasna i dvosmislena op{ta formulacija "koga<br />
postoi opasnost od predizvikuvawe nenadomestliva {teta za uspe{no<br />
vodewe na krivi~nata postapka“ koja {to ovozmo`uvala maksimalna<br />
20
arbitrernost, samovolie {to ne bilo podle`no na nikakva kontrola i<br />
ispituvawe.<br />
Spored navodite na podnositelite na inicijativata so osporeniot<br />
~l. 8 so koj se bri{el ~l. 12 od Zakonot za sledwe na komunikacii<br />
se povreduval ~l. 12 st. 2 od Ustavot, spored koj se garantiralo<br />
pravoto na odbrana vo policiska i sudska postapka.<br />
Osporeniot ~l. 9 od Zakonot ne bil vo soglasnost so navedenite<br />
ustavni odredbi kako i so na~eloto na vladeewe na pravoto, zatoa {to<br />
merkata sledeewe na komunikacii mo`elo da se odredi i koga storitelot<br />
ne bil poznat, {to pretstavuvalo neustavno pro{iruvawe na<br />
uslovite za sledewe na komunikacii, bidej}i na toj na~in ne se nareduvalo<br />
sledewe na odredeno lice kako mo`en storitel, tuku spored<br />
opredeleno sredstvo za komunikacija e-mail, adresa ili sli~no na koj<br />
na~in se pro{iruval krugot na gra|ani za koi ne postoela konkretna<br />
naredba za sledewe.<br />
Spored podnositelite na inicijativata so osporeniot ~l. 10 od<br />
izmenite na Zakonot so koj se bri{el ~l. 14 od Zakonot povtorno se<br />
povreduvale slobodite i pravata od Amandman XIX, 25 i 26 od Ustavot.<br />
Ova zatoa {to nemalo precizirawe na konkretnite slu~ai koga mo`e<br />
vrz osnova na usna naredba na sudot da se prezeme merkata sledewe na<br />
komunikacijata, kako {to bilo predvideno vo ~l. 14.<br />
Ponatamu, podnositelite na inicijativata naveduvaat deka so<br />
~l. 11 od izmenite na zakonot se povreduvale na~eloto na vladeewe na<br />
pravoto, Amandman XIX, ~l. 25 i 26 od Ustavot, zatoa {to predviduvaweto<br />
rokot za sledewe na komunikaciii da mo`e da se prodol`i so<br />
predlog za prodol`uvawe do edna godina bez pritoa vo zakonot da se<br />
dodadat jasni kriteriumi, uslovi i pri~ini se ovozmo`uvalo arbitrernost<br />
vo odlu~uvaweto {to predizvikuvalo i pravna nesigurnost.<br />
Ova dotolku pove}e ako se imalo predvid deka so ~l. 4 bitno bil pro-<br />
{iren krugot na krivi~ni dela za koi bila zakaneta kazna od 3 meseci<br />
do 5 godini ili od najmalku 4 godini, a za koi ne mo`elo da se naredi<br />
sledewe na komunikacii.<br />
Spored podnositelite na inicijativata osporeniot ~l. 17 so<br />
koj se menuval ~l. 22 od Zakonot isto taka ne bil vo soglasnost so navedenite<br />
ustavni odredbi. Ova zatoa {to vo slu~aj koga javniot obvinitel<br />
nemalo da podnese barawe za sproveduvawe na istraga, materijalite<br />
sobrani so sledewe na komunikacii se ~uvale, odnosno nivnoto ~uvawe<br />
se vrzuvalo so rokot za zastarenost na krivi~noto gonewe, na koj<br />
na~in se davalo mo`nost za zloupotreba na sobranite podatoci, {to<br />
pretstavuvalo izvor na zgolemena pravna nesigurnost kako i negirawe<br />
na principot na vladeewe na pravoto.<br />
Vo odnos na ~l. 12 i 24 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za sledewe na komunikaciite koi se samo navedeni vo<br />
inicijativata, ne se navedeni pri~inite za nivnoto osporuvawe.<br />
21
Vo inicijativata podnositelite naveduvaat deka i tie ja podr-<br />
`uvaat borbata protiv oblicite na organiziran kriminal i korupcija,<br />
no taa borba ne smeela da gi dovede vo pra{awe i da gi zagrozuva<br />
temelnite vrednosti na ustavniot poredok, odnosno slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot.<br />
So osporenite zakonski odredbi se ovozmo`uva gra|aninot se<br />
pove}e da stane subjekt na nadgleduvawe kako vo javniot taka i vo privatniot<br />
`ivot.<br />
22<br />
Sodr`ina na osporenite odredbi<br />
Spored osporeniot ~len 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za sledewe na komunikaciite so koj se menuva ~l. 8<br />
od Zakonot za sledewe na komunikaciite:<br />
Sudot mo`e da naredi sledwe na komunikaciite koga postojat<br />
osnovi na somnevawe deka se podgotvuva, vo tek e izvr{uvawe ili e<br />
storeno krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od najmalku<br />
~etiri godini, kako i za krivi~ni dela za koi postojat osnovi na somnevawe<br />
deka se podgotvuvaat, vo tek e izvr{uvawe ili e storeno krivi~no<br />
delo od strana na organizirana grupa, banda ili drugo zlostorni~ko<br />
zdru`enie, zaradi obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni<br />
za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka koi na drug na~in ne<br />
mo`at da se obezbedat ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so<br />
pogolemi te{kotii.<br />
Zaradi obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni za uspe{-<br />
no vodewe na krivi~nata postapka, koi na drug na~in ne mo`at da se<br />
obezbedat ili nivvnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so pogolemi<br />
te{kotii, sudot mo`e da naredi sledewe na komunikaciite i za krivi~ni<br />
dela od Krivi~niot zakonik:<br />
- neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet na narkoti~ni<br />
drogi, psihoropni susptancii i prekursori od ~l. 215,<br />
- iznuda od ~l. 258,<br />
- ucena od ~l. 259,<br />
- perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo od ~l. 273,<br />
- krium~arewe od ~l. 278,<br />
- carinska izmama od ~l. 278-a,<br />
- zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe od ~l. 353,<br />
- pronevera vo slu`bata od ~l. 354,<br />
- izmama vo slu`bata od ~l. 355,<br />
- poslu`uvawe vo slu`bata od ~l. 356,<br />
- primawe na potkup od ~l. 357,<br />
- davawe na potkup od ~l. 358,<br />
- protivzakonito posreduvawe od ~l. 359,<br />
- nezakonito vlijanie vrz svedoci od ~l. 368-a,<br />
- zlostorni~ko zdru`uvawe od ~l. 394,
- teroristi~ka organizacija od ~l. 394-a,<br />
- terorizam od ~l. 394-b,<br />
- krivi~ni dela protiv dr`avata (Glava XXV<strong>III</strong>) i<br />
- krivi~ni dela protiv ~ove~nosta i me|unarodno pravo (Glava<br />
XXXIV) kako i krivi~ni dela storeni preku sredstvata za elektronska<br />
komunikacija.<br />
Spored osporeniot ~len 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
vo ~l. 10 st. 1 t. 2 po zborot "sledwe" se dodavaat zborovite "dokolku<br />
e poznato." Toa poto~no zna~i deka baraweto za sledewe na komunikacii<br />
se podnesuva do nadle`niot istra`en sudija vo pismena forma<br />
i sodr`i podatoci, pokraj drugoto, podatoci za fizi~koto lice ili<br />
odgovornotto lice vo pravnoto lice za ~ii komunikacii se bara da bidat<br />
predmet na sledewe dokolku e poznato.<br />
Po t. 2 na ~l. 10 se dodava nova t. 3 koja glasi:<br />
3) Podatoci so koi poblisku }e se opredeli predmetot na sledewe<br />
- targetot (broj na telefonska ili druga korisni~ka linija, e-mail,<br />
adresa i sli~no) za koe postojat osnovi za somnevawe deka se koristi<br />
za komunikacija vo slu~aj koga storitelot ne e poznat.<br />
Vo t. 3 koja stanuva t. 4 zborovite "storeno krivi~no delo" se<br />
zamenuvaat so zborovite „krivi~no delo za koe se bara sledewe na komunikaciite."<br />
To~kata 4 so izmenite glasi:<br />
Osnovite za somnevawe za krivi~noto delo za koe se bara sledewe<br />
na komunikaciite.<br />
To~kata 4 stanuva to~ka 5<br />
To~kata 5 koja stanuva to~ka 6 se menuva i glasi:<br />
6) Pri~inite poradi koi podatocite i dokazite na drug na~in<br />
ne mo`at da se obezbedat ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so<br />
pogolemi te{kotii.<br />
Vo t. 6 koja stanuva t. 7 znakot to~ka i zapirkata se zamenuva so<br />
svrznikot „i."<br />
To~kite 7 i 8 se bri{at.<br />
To~kata 9 stanuva to~ka 8.<br />
Vo stavot 2 na tretiot red svrznikot „ili" se zamenuva so svrznikot<br />
„i," a po zborot „predlog" zapirakta se zamenuva so to~ka, a<br />
zborovite do krajot na re~enicata se bri{at.<br />
Toa zna~i deka st. 2 na ~l. 10 so izmenite glasi:<br />
Dokolku e neophodno da se vleze vo dom ili drugi prostorii<br />
ili vo prevozni sredstva, zaradi instalirawe, odr`uvawe, upotreba i<br />
otstranuvawe na sredstvata, a za sledewe na komunikaciite vo baraweto<br />
od stavot 1 na ovoj len, toa se naveduva kako poseben predlog.<br />
Spored osporeniot ~lenot 7 od izmenite na Zakonot, po ~l. 11<br />
se dodava nov ~l. 11-a koj glasi:<br />
Po isklu~ok od ~lenot 11 na ovoj zakon, vo itni slu~ai, koga postoi<br />
opasnost od predizvikuvawe na nenadomestliva {teta za uspe{no<br />
23
vodewe na krivi~nata postapka, istra`niot sudija mo`e da izdade usna<br />
naredba so koja }e dozvoli sledewe na komunikaciite za vreme od 48<br />
~asa, vrz osnova na podneseno usno barawe za sledewe na komunikaciite<br />
od strana na nadle`niot javen obvinitel.<br />
Za podnesenoto usno barawe za sledewe na komunikaciite od<br />
nadle`niot javen obvinitel i izdadenata usna naredba, istra`niot<br />
sudija izgotvuva slu`bena bele{ka, {to se evidentira vo sudskiot registar.<br />
Za podnesenoto usno barawe za sledewe na komunikaciite i<br />
izdadenata usna naredba nadle`niot javen obvinitel:<br />
- vedna{ go izvestuva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za<br />
sproveduvawe na usnata naredba,<br />
- izgotvuva slu`bena bele{ka i<br />
- vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa po dobienata usna naredba,<br />
dostavuva pismeno barawe do istra`niot sudija soglasno so ~lenot<br />
10 na ovoj zakon.<br />
Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i vrz osnova na dobienoto<br />
usno izvestuvawe od nadle`niot javen obvinitel, za sproveduvawe na<br />
usno izdadenata naredba izgotvuva slu`bena bele{ka i vedna{ prezema<br />
merki za sproveduvawe na naredbata.<br />
Vrz osnova na podnesenoto pismeno barawe od st. 3 al. 3 na ovoj<br />
~len, istra`niot sudija }e donese naredba za sledewe na komunikaciite,<br />
najdocna vo rok od 24 ~asa od negovoto podnesuvawe, dokolku vrz<br />
osnova na faktite i okolnostite sodr`ani vo baraweto oceni deka se<br />
ispolneti uslovite od ~l. 8 na ovoj zakon.<br />
So naredbata za sledewe na komunikaciite od st. 5 na ovoj ~len<br />
Sudot }e dozvoli sledewe na komunikaciite za vreme {to e neophodno<br />
potrebno, no ne podolgo od 30 dena, vklu~uvaj}i go i vremeto od 48 ~asa<br />
za koe e izdadena naredbata.<br />
Ako istra`niot sudija ne se soglasi so pismenoto barawe od st.<br />
3 al. 3 na ovoj ~len, po baraweto odlu~uva krivi~niot sovet na nadle-<br />
`niot sud soglasno Zakonot za krivi~nata postapka.<br />
Ako vo rok od 24 ~asa od usno izdadenata naredba nadle`niot<br />
javen obvinitel ne dostavi pismeno barawe do istra`niot sudija, }e se<br />
smeta deka ne e izdadena naredba za sledewe na komunikaciite, {to<br />
sudijata go konstatira vo slu`bena bele{ka.<br />
Vo slu~aj od st. 8 na ovoj ~len, kako i vo slu~aj koga krivi~niot<br />
sovet na nadle`niot sud go odbil baraweto za sledewe na komunikaciite<br />
sledeweto na komunikaciite {to se vr{i vrz osnova na prethodno<br />
izdadena usna naredba se prekinuva vrz osnova na izvestuvawe od<br />
nadle`niot javen obvinitel, a podatocite sobrani so sledewe vrz osnova<br />
na izdadenata usna naredba se ni{tat, soglasno so ~l. 26 na ovoj<br />
zakon.<br />
So osporeniot ~len 8 od izmenite na Zakonot ~lenot 12 se<br />
bri{e.<br />
24
Spored ~l. 9 od izmenite na Zakonot vo ~l. 13 st. 1 po t. 2 se dodava<br />
nova t. 3 koja glasi.<br />
3) Podatoci so koi poblisku }e se opredeli predmetot na sledewe<br />
- targetot (broj na telefonski ili druga korisni~ka linija, e-mail,<br />
adresa i sli~no) za koe postojat osnovi na somnevawe deka se koristi<br />
za komunikacija, vo slu~aj koga storitelot ne e poznat.<br />
Vo t. 3 koja stanuva t. 4 zborovite storeno krivi~no delo se zamenuvaat<br />
so zborovite "krivi~no delo."<br />
To~kata 4 stanuva to~ka 5.<br />
To~kata 5 koja stanuva to~ka 6 se menuva i glasi:<br />
6) Pri~inite poradi koi podatocite i dokazite na drug na~in<br />
ne mo`at da se obezbedat ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so<br />
pogolemi te{kotii.<br />
To~kata 6 stanuva to~ka 7.<br />
To~kite 7 i 8 se bri{at.<br />
To~kata 9 i 10 stanuvaat to~ki 8 i 9.<br />
Stavot 2 se bri{e.<br />
Stavot 3 koj stanuva stav 2 se menuva i glasi:<br />
Ako vo baraweto za sledewe na komunikaciite e naveden poseben<br />
predlog od ~l. 10 st. 2 na ovoj zakon, naredbata za sledewe na komunikaciite<br />
sodr`i i podatoci za domot, drugite prostorii ili prevozni<br />
sredstva kade {to se vr{i instalirawe, odr`uvawe, upotreba i otstranuvawe<br />
na sredstvata za sledewe na komunikaciite.<br />
So osporeniot ~len 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za sledewe na komunikacii ~l. 14 se bri{e.<br />
So osporeniot ~len 11 od izmenite na Zakonot za sledewe na<br />
komunikaciite ~l. 15 se menuva i glasi:<br />
So naredbata za sledwe na komunikaciite istra`niot sudija }e<br />
dozvoli sledewe na komunikacii za vreme {to e neophodno potrebno,<br />
no ne podolgo od 30 dena smetano od denot na nejzinoto donesuvawe.<br />
Pred istekot na rokot od st. 1 na ovoj ~len dokolku ovlastenoto<br />
lice od ~l. 9 (nadle`en javen obvinitel po sopstvena inicijativa ili<br />
na predlog na ovlasteno lice od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti)<br />
na ovoj zakon oceni deka ima potreba da se prodol`i so sledewe na komunikaciite,<br />
dol`no e do nadle`niot javen obvinitel da dostavi poseben<br />
izve{taj vo koj }e gi navede rezultatite od sledeweto na komunikaciite<br />
so predlog za prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikaciite,<br />
vo koj posebno }e gi obrazlo`i pri~inite poradi koi se<br />
predlaga prodol`uvaweto.<br />
Ako nadle`niot javen obvinitel se soglasi so predlogot od st.<br />
2 na ovoj ~len ili po sopstvena inicijativa oceni deka e potrebno da<br />
se prodol`i so sledewe na komunikaciite, pred istekot na rokot od<br />
st. 1 na ovoj ~len dol`en e pismeno da go izvesti istra`niot sudija za<br />
rezultatite od sledeweto na komunikaciite so predlog za negovo prod-<br />
25
ol`uvawe so posebno orazlo`enie za pri~inite poradi koi se predlaga<br />
prodol`uvawe na rokokt za sledewe na komunikaciite.<br />
Vo slu~aj koga nadle`niot javen obvinitel predlaga prodol`uvawe<br />
na rokot za sledewe na komunikaciite pred negovoto istekuvawe,<br />
istra`niot sudija, mo`e pred istekot na toj rok da donese naredba za<br />
prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikaciite za vreme ne podolgo<br />
od 30 dena od denot na istekot na rokot ~ie prodol`uvawe se bara.<br />
Prodol`uvawe na sledewe na komunikaciite mo`e da se dozvoli<br />
i po istekot na rokot od st. 1 na ovoj ~len. Vo toj slu~aj javniot<br />
obvinitel po sopstvena inicijativa ili na predlog na ovlasteno lice<br />
od ~l. 9 na ovoj zakon dol`en e do istra`niot sudija da dostavi pismen<br />
predlog za prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikaciite vo koj<br />
posebno }e gi obrazlo`i priinite poradi koi se predlaga prodol`uvaweto.<br />
Vo slu~aj koga nadle`niot javen obvinitel predlaga prodol`uvawe<br />
na rokot za sledewe na komunikacii po istekot na rokot od st. 1<br />
na ovoj ~len istra`niot sudija mo`e najdocna vo rok od tri dena od<br />
denot na podnesuvawe na predlogot da donese naredba za prodol`uvawe<br />
na rokott za sledewe na komunikaciite, za vreme ne podolgo od 30 dena.<br />
Istra`niot sudija mo`e da dozvoluva prodol`uvawe na rokot<br />
za sledewe na komunikaciite najmnogu vo vkupno traewe od edna godina,<br />
smetaj}i go i vremeto opredeleno so prvata naredba izdadena za<br />
sledewe na komunikaciite.<br />
Vo slu~aj na nesoglasuvawe na istra`niot sudija so predlogot<br />
za prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikacii, se postapuva<br />
soglasno so ~l. 11 st. 2 na ovoj zakon.<br />
So osporeniot ~lenot 12 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za sledewe na komunikaci ~l. 17 se menuva i glasi:<br />
Naredbata za sledewe na komunikacii od ~l. 16, nadle`niot<br />
javen obvinitel vedna{ ja dostavuva do ministerot za vnatre{ni raboti.<br />
Vrz osnova na dostavenata naredba od st. 1 na ovoj ~len, ministerot<br />
za vnatre{ni raboti so re{enie opredeluva ovlasteno slu`beno<br />
lice odgovorno za sproveduvawe na izdadenata naredba.<br />
So osporeniot ~len 17 od navedeniot zakon ~l. 22 se menuva i<br />
glasi:<br />
Nadle`niot javen obvinitel, vrz osnova na posebniot izve{taj<br />
od ~l. 19 na ovoj zakon i drugite raspolo`ivi dokazi i podatoci ceni<br />
dali }e podnese barawe za sproveduvawe na istraga.<br />
Vo slu~aj koga nadle`niot javen obvinitel nema da podnese barawe<br />
za sproveduvawe na istraga, materijalite sobrani so sledewe na<br />
tie komunikacii vo zape~atena obvivka se arhiviraat i ~uvaat vo specijalizirani<br />
prostorii na javnoto obvinitelstvo na na~in i pod uslovi<br />
utvrdeni so propisite za klasificirani informacii, se do istekot<br />
26
na zakonski utvrdeniot rok za zastarenost na krivi~noto gonewe za<br />
delata za koi bilo naredeno sledewe na komunikaciite.<br />
Po istekot na rokot od st. 2 na ovoj ~len podatocite se ni{tat<br />
soglasno so ~l. 26 na ovoj zakon.<br />
Ustavno sudska praktika<br />
- Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 191/<br />
2004 od 4 maj 2005 godina, pokraj drugoto ne povel postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na ~l. 142-b st. 1 t. 1 do 8 od Zakonot za krivi~na<br />
postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002 i 74/2004).<br />
Vo osporeniot ~len od Zakonot za krivi~na postapka bilo predvideno<br />
deka zaradi obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni za<br />
uspe{no vodewe na krivi~nata postapka koi na drug na~in ne mo`at da<br />
se soberat ili nivnoto sobirawe bi bilo svrzano so pogolemi te{kotii,<br />
za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor od najmalku ~etiri<br />
godini i za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor do pet<br />
godini za koi postoi osnovano somnenie deka se izvr{eni od strana na<br />
organizirana grupa, banda ili drugo zlostorni~ko zdru`enie mo`e da<br />
se naredi prezemawe na posebni istra`ni merki:<br />
1) sledewe na komunikacii i vlez vo dom i drugi prostorii ili<br />
vo prevozni sredstva zaradi sozdavawe na uslovi za sledewe na komunikacii,<br />
pod uslovi i vo postapka utvrdeni so zakon.<br />
Sporni pravni pra{awa<br />
- dali predvidenite osnovi vo ~l. 4 od Zakonot, deka merkata<br />
sledewe na komunikacii mo`e da se naredi od strana na sudot ne samo<br />
koga e vo pra{awe poznat storitel i storeno krivi~no delo, tuku i<br />
koga postojat osnovi za somnevawe deka se podgotvuva ili e vo tek izvr{uvawe<br />
na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od najmalku<br />
~etiri godini ili koga postojat osnovi za somnevawe deka se podgotvuva<br />
ili vo tek e izvr{uvawe na krivi~no delo od strana na organizirana<br />
grupa, banda ili drugo zlostorni~ko zdru`enie, a zaradi obezbeduvawe<br />
na dokazi i podatoci koi na drug na~in ne mo`at da se obezbedat<br />
ili nivnoto obezbeduvawe e povrzano so pogolemi te{kotii, se<br />
dovolno precizni i jasni da se otstapi od pravoto na nepovredlivost<br />
na komunikaciite utvrdeno vo Amandman XIX od Ustavot.<br />
- dali pro{iruvaweto na opfatot na krivi~nite dela za koi<br />
mo`e da se naredi merkata sledewe na komunikacii zaradi obezbeduvawe<br />
na podatoci i dokazi neophodni za uspe{no vodewe na krivi~nata<br />
postapka dava mo`nost za neustavna povreda na osnovnite slobodi i<br />
prava zagarantirani so Ustavot, a pred se slobodata i tajnosta na komunikaciite,<br />
po~ituvawe i za{tita na privatnost na li~niot i semej-<br />
27
niot `ivot na dostoinstvoto i ugledot kako i nepovredlivost na<br />
domot.<br />
- dali so osporenite ~l. 5 i 9 od Zakonot se vr{i pro{iruvawe<br />
na uslovite za sledewe na komunikaciite ne spored licata mo`ni storiteli<br />
na krivi~ni dela tuku spored opredeleno sredstvo za sledewe<br />
na komunikacii (telefon, ili druga korisni~ka linija, e-mail, adresa i<br />
sli~no) koe se koristi za komunikacija vo slu~aj koga storitelot ne e<br />
poznat, se ograni~uvaat slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot<br />
zagarantirani so Ustavot kako i na~eloto na vladeewe na pravoto.<br />
- dali formulacijata "koga postoi opasnost od predizvikuvawe<br />
na nenadomestliva {teta za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka"<br />
vo slu~aite na izdavawe na usna naredba za sledewe na komunikacii vo<br />
itni slu~ai e nedovolno jasna i precizna i ostava prostor za arbitrernost<br />
na istra`niot sudija.<br />
- dali so predviduvaweto na mo`nosta so predlog za prodol-<br />
`uvawe na sledewe na komunikacii maksimum do 1 godina se povreduva<br />
principot na vladeewe na pravoto, ~len 25, 26 i Amandman XIX od<br />
Ustavot na Republika Makedonija.<br />
- dali vo slu~aj koga javniot obvinitel nema da podnese barawe<br />
za sproveduvawe na istraga e ustavno opravdano da se ~uvaat materijalite<br />
sobrani so sledewe na komunikacii do zakonski utvrdeniot rok na<br />
zastarenost na krivi~noto gonewe za delo za koe bilo naredeno sledewe<br />
na komunikaciite.<br />
Pravno mislewe<br />
1.Spored Amandmanot XIX na Ustavot ("SV RM," br. 84/2003), se<br />
garantira slobodata i nepovredlivosta na pismata i na site drugi oblici<br />
na komunikacija. Samo vrz osnova na odluka na sud, pod uslovi i vo<br />
postapka utvrdeni so zakon, mo`e da se otstapi od pravoto na nepovredlivost<br />
na pismata i na site drugi oblici na komunikacija, ako toa e<br />
neophodno zaradi spre~uvawe ili otkrivawe krivi~ni dela, zaradi vodewe<br />
krivi~na postapka ili koga toa go baraat interesite na bezbednosta<br />
i odbranata na Republikata. Zakonot se donesuva so dvotretinsko<br />
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. So ovoj amandman<br />
se zamenuva ~l. 17 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />
Spored ~l. 25 od Ustavot, na sekoj gra|anin mu se garantira<br />
po~ituvawe i za{tita na privatnosta na negoviot li~en i semeen<br />
`ivot, na dostoinstvoto i ugledot.<br />
Spored ~l. 26 od Ustavot, se garantira nepovredlivosta na domot<br />
(st. 1). Pravoto na nepovredlivost na domot mo`e da bide ograni~eno<br />
edinstveno so sudska odluka koga e vo pra{awe otkrivawe ili<br />
spre~uvawe na krivi~ni dela ili za{tita na zdravjeto na lu|eto (st. 2)<br />
28
Spored ~l. 118 od Ustavot, me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani<br />
vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre{niot praven<br />
poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon.<br />
Odlukata za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodnopravnite<br />
dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi<br />
doneseni od OON, me|u koi se Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite<br />
prava (donesena na 10 dekemvri 1948 godina) i Me|unarodniot pakt<br />
za gra|anskite i politi~kite prava (od 16. 12. 1966 godina), e objavena<br />
vo "SV RM," br. 57/1993 od 23. 09. 1993 godina.<br />
Konvencijata za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite<br />
slobodi na Sovetot na Evropa e ratifikuvana so Zakon objaven vo "SV<br />
RM," br. 11/1997.<br />
Konvencijata na Obedinetite nacii protiv transnacionalniot<br />
organiziran kriminal, zaedno so Protokolot za prevencija, spre~uvawe<br />
i kaznuvawe za trgovija so lica, osobeno `eni i deca i Protokolot<br />
protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden ili vozdu{en<br />
pat, so koi se dopolnuva Konvencijata e ratifikuvana so Zakon objaven<br />
vo "SV RM," br. 70/ 2004).<br />
Soglasno Amandmanot XIX od Ustavot vo Zakonot za krivi~nata<br />
postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002, 74/2004 i 83/2008) vo ~len<br />
142-b st. 1 t. 1 pomesten vo delot "Posebni istra`ni merki" e predvideno<br />
deka posebnata istra`na merka sledewe na komunikacii i vlez vo<br />
dom i drugi prostorii ili vo prevozni sredstva zaradi sozdavawe na<br />
uslovi za sledewe na komunikacii mo`e da se prezeme pod uslovi i vo<br />
postapka utvrdena so zakon.<br />
So Zakonot za sledewe na komunikaciite ("SV RM," br. 121/<br />
2006 i 110/2008) se ureduvaat uslovite i postapkata za sledewe na komunikaciite,<br />
na~inot na postapuvawe, ~uvawe i koristewe na dobienite<br />
informacii i podatoci so primena na ovoj zakon i kontrola na zakonitosta<br />
na sledeweto na komunikaciite.<br />
Sledewe na komunikacii mo`e da naredi samo nadle`en sud.<br />
Imaj}i gi predvid navedenite ustavni odredbi odredbata od Zakonot<br />
za krivi~nata postapka, Zakonot za sledewe na komunikaciite<br />
nasprema sodr`inata na osporeniot ~l. 4 so koj se menuva ~l. 8 od Zakonot,<br />
smetame deka navodite od inicijativata deka predvidenite uslovi<br />
za sproveduvawe na merkata sledewe na komunikaciite se nedovolno<br />
jasni i precizni i sozdavaat mo`nost od povvreda na osnovnite<br />
slobodi i prava garantirani so Ustavot se neosnovani.<br />
Spored na{e mislewe od analizata na osporeniot ~l. 4 st. 1 od<br />
Zakonot proizleguva deka uslovite sudot da mo`e da naredi sledewe na<br />
komunikacii koga postojat osnovi za somnevawe deka se podgotvuva, vo<br />
tek e izvr{uvawe ili e izvr{eno krivi~no delo za koe e propi{ana<br />
najmalku 4 godini kazna zatvor, kako i za krivi~ni dela za koi postojat<br />
osnovi za somnevawe deka se podgotvuva, vo tek e izvr{uvawe ili e<br />
izvr{eno krivi~no delo od grupa, banda ili zlostorni~ko zdru`enie<br />
29
pri {to podatocite i dokazite ne mo`at da se obezbedat na drug na~in<br />
ili nivnoto obezbeduvawe e svrzano so seriozni te{kotii, se dovolno<br />
jasni i precizni.<br />
Imeno, imaj}i predvid deka merkata sledewe na komunikacii se<br />
koristi vo predistra`nata postapka koga postojat osnovi za somnevawe<br />
deka se podgotvuva, vo tek e ili e izvr{eno krivi~noto delo, pri<br />
{to sekoga{ ne e poznat storitelot na deloto smetame deka so ograni-<br />
~uvaweto ovaa merka da se sproveduva samo na odredeno lice, kako {to<br />
smeta podnositelot na inicijativata, odnosno samo sprema storitelot<br />
i storeno krivi~no delo bi se onevozmo`ilo ostvaruvawe na edna od<br />
najva`nite celi na kriminalnata politika, a toa e da se spre~i da ne<br />
dojde do izvr{uvawe na krivi~no delo, odnosno toa da bide otkrieno i<br />
sankcionirano u{te od najranata faza. Pritoa ovaa merka, kako {to<br />
navedovme mo`e da se primeni samo vo slu~aite koga dokazite i podatocite<br />
ne mo`at da bidat obezbedni na drug na~in za {to odlu~uva sudot,<br />
a sudot e toj koj gi {titi pravata i slobodite na gra|anite, {to<br />
spored na{e mislewe pretstavuva dovolna garancija deka ovaa merka<br />
krajno objektivno }e se primeni toga{ koga taa e nu`na i neophodna.<br />
[to se odnesuva do navodot od inicijativata deka zakonodavecot<br />
bez osnov go pro{iril krugot na opfatot na krivi~nite dela za<br />
koi mo`elo da se naredi sledewe na komunikaciite, smetame deka pravo<br />
e na zakonodavecot, a za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka vo<br />
kreiraweto na politikata za borba protiv kriminogenite strukturi,<br />
odnosno kriminalot koj vo posledno vreme zema {irok zamav i go potkopuva<br />
demokratskoto op{testvo da ceni i da utvrdi za koi krivi~ni<br />
dela }e ja predvidi merkata sledewe na komunikaciite. Od uvidot izvr{en<br />
vo Zakonot za krivi~nata postapka (~l. 142-b st. 2) i osporeniot<br />
~l. 4 st. 2 od Zakonot za sledewe na komunikacii mo`e da se konstatira<br />
deka nivnata sodr`ina e identi~na, pri {to spored nivnata sodr-<br />
`ina vidno e deka toa koi se krivi~ni dela od najte{kiot vid na kriminal,<br />
odnosno organiziran kriminal i korupcija, i deka toa se najzastapenite<br />
krivi~ni dela koi se vr{at vo posledno vreme (ucena, iznuda,<br />
zloupotreba na slu`bena polo`ba i drugo).<br />
Voedno, bi sakale da naglasime deka Ustavniot sud ne e nadle-<br />
`en da ceni za koi krivi~ni dela mo`e, a za koi ne mo`e da se naredi<br />
sledewe na komunikaciite.<br />
2. Po~ituvaweto i za{titata na privatnosta na li~niot i semeen<br />
`ivot na gra|aninot, na dostoinstvoto i ugledot na li~nosta se<br />
garantira vo ~l. 25 od Ustavot. Po~ituvaweto na li~niot i semeen `ivot<br />
na gra|aninot, kako privatna sfera na deluvawe e osnova za zabrana<br />
za me{awe vo li~noto odnesuvawe na ~ovekot i vo negovoto opredeluvawe.<br />
Vo li~niot i semejniot `ivot na ~ovekot nikoj ne mo`e da<br />
se me{a vklu~uvaj}i ja i javnata vlast, osven vo slu~ai koga izrazuvaweto<br />
na li~nosta i odnesuvaweto na li~nosta gi doveduva vo pra{awe<br />
op{toprifatenite normi vo op{testvoto. Ottamu, bez opravdani i<br />
30
vrz zakon zasnovani pri~ini nikoj nema pravo da se me{a vo slu~uvawata<br />
vo li~niot `ivot na gra|aninot, vo odnosite vo semejstvoto,<br />
odnosite me|u bra~nite drugari, odnosite me|u roditelite i decata,<br />
na~inot na `iveewe, semejniot red i drugo.<br />
Nepovredlivosta na domot se garantira vo ~l. 26 od Ustavot.<br />
Pritoa pod dom, vo po{iroka smisla se podrazbira i delovna prostorija,<br />
bidej}i kako domot, taka i delovnata prostorija se uslovi za<br />
`iveewe i rabota na ~ovekot.<br />
Spored ~l. 17 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki<br />
prava nikoj ne mo`e da bide izlo`en na samovolno i nezakonsko me{awe<br />
vo negoviot privaten `ivot, semejstvo, stan ili prepiska, nitu na<br />
protivzakoniti napadi na negovata ~est i ugled. Sekoj ima pravo na zakonska<br />
za{tita protiv takvoto me{awe ili napad.<br />
Spored ~l. 1 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot,<br />
site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi vo dostoinstvoto<br />
i pravata. Vo ~l. 12 od Deklaracija, pak, e predvideno deka nikoj<br />
nema da bide izlo`en na proizvolno vme{uvawe vo privatniot `ivot,<br />
semejstvoto, domot i prepiskata, nitu pak na napadi vrz negovata ~est<br />
i ugled. Sekoj ima pravo na pravna za{tita od takvoto vme{uvawe ili<br />
napadi.<br />
Spored ~l. 8 od Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite<br />
prava i osnovni slobodi, sekoj ~ovek ima pravo na po~ituvawe na<br />
negoviot privaten i semeen `ivot, domot i prepiskata. Javnata vlast<br />
ne smee da se me{a vo ostvaruvaweto na ova pravo, osven ako toa me{awe<br />
e predvideno so zakon, i ako pretstavuva merka koja e vo interes na<br />
dr`avata i javnata bezbednost, ekonomskata blagosostojba na zemjata,<br />
za{titata na poredokot i spre~uvaweto na krivi~nite dela, za{tita<br />
na zdravjeto i moralot ili za{titata na pravata i slobodite na drugite,<br />
vo edno demokratsko op{testvo.<br />
Spored sodr`inata na iznesenite odredbi od me|unarodnite<br />
akti, kako del od vnatre{niot praven poredok na Republika Makedonija,<br />
proizleguva mo`nost za ograni~uvawe na navedenite slobodi i<br />
prava od strana na javnata vlast, pod uslovi opredeleni vo vnatre{-<br />
noto pravo na dr`avata. Javnata vlast ne smee da se me{a vo ostvaruvaweto<br />
na ova pravo, osven ako toa me{awe e predvideno so zakon.<br />
Od analizata na osporeniot ~l. 5 od izmenite na Zakonot so koj<br />
se dopolnuva ~l. 10 od Zakonot za sledewe na komunikacii i na osporeniot<br />
~l. 9 so koj dopolnuva i menuva ~l. 13 od Zakonot za sledewe na<br />
komunikacii proizleguva deka na baraweto za sledewe komunikacii se<br />
podnesuva do nadle`niot istra`en sudija vo pismena forma i sodr`i,<br />
pokraj drugoto, podatoci (st. 1 t. 2) za fizi~koto lice ili odgovorno<br />
lice vo pravnoto lice za ~ii komunikacii se bara da bidat predmet na<br />
sledewe "dokolku e poznato," osnovite za somnevawe za krivi~noto<br />
delo za koe se bara sledewe na komunikacii i podatoci so koi poblisku<br />
}e se opredeli predmetot na sledewe - targetot, za koe postojat<br />
31
osnovi za somnevawe deka se koristi za komunikacija vo slu~aj koga<br />
storitelot ne e poznat.<br />
Naredbata, pak, za sledewe na komunikaciite, izdadena od istra`niot<br />
sudija, pokraj drugoto, treba da sodr`i podatoci so koi poblisku<br />
}e se opredeli predmetot na sledewe na targetot (broj na telefonska<br />
ili druga korisni~ka linija) za koe postojat osnovi za somnevawe<br />
deka se koristi za komunikacija, vo slu~aj koga storitelot ne e<br />
poznat.<br />
Imaj}i ja predvid analizata na osporenite odredbi od ~l. 5 i<br />
~l. 9 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sledewe<br />
na komunikacii, sodr`inata na ~l. 142-b stav 3 od Zakonot za krivi~nata<br />
postapka spored koj vo slu~aj koga ne se raspolaga so soznanie za<br />
identitetot na storitelot na krivi~not delo, posebnite istra`ni<br />
merki od st. 1 (sledewe na komunikacii i vlez vo dom i drugi prostorii<br />
ili prevozni sredstva) na ovoj ~len mo`e da se odredat i sprema<br />
predmetot na krivi~noto delo, smetame deka navodite vo inicijativata<br />
deka so osporenite ~l. 5 i 9 od Zakonot za izmenuvawe se vr{elo<br />
neosnovano pro{iruvawe na uslovite za sledewe na komunikacii se<br />
neosnovani.<br />
Nadovrzuvaj}i se na stavovite spored koi sledewe na komunikaciite<br />
kako posebna istra`na merka mo`e da se naredi i koga storitelot<br />
ne e poznat, smetame deka koristeweto na ovaa merka, vo slu~aite<br />
koga storitelot ne e poznat, a pritoa postojat osnovi za somnevawe<br />
deka opredelen predmet telefonska linija, e-mail se koristat za komunikacija<br />
vo vrska so podgotvuvawe, vo tek e izvr{uvawe ili e izvr{eno<br />
krivi~no delo e sosema opravdano i pokraj faktot {to so toa se zadira<br />
vo privatniot i semejniot `ivot, domot i koresponencijata a<br />
seto toa vo interes na edna pogolema cel za{tita na pravata i slobodite<br />
na drugite lu|e.<br />
3. Od analizata na osporeniot ~l. 7 od Zakonot za izmenuvawe i<br />
dopolnuvawe na Zakonot za sledewe na komunikacii proizleguva deka<br />
sudot mo` da izdade usna naredba za sledewe na komunikacii na barawe<br />
na nadle`niot javen obvinitel vo itni slu~ai koga postoi opasnost<br />
od predizvikuvawe na nenadomestliva {teta za uspe{no vodewe na<br />
krivi~nata postapka.<br />
So ovoj ~len se vr{i razrabotka na site nu`ni dejstvija {to gi<br />
prezemaat nadle`nite organi i toa: Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,<br />
nadle`niot javen obvinite. istra`niot sudija kako i krivi~niot<br />
sovet na nadle`niot sud vo slu~aite koga istra`niot sud ne se soglasuva<br />
so pismenoto barawe na javniot obvinitel.<br />
Spored na{e mislewe predvidenite merki i dejstvija, predvidenite<br />
rokovi, sostavuvaweto na pismenite barawa, vremeto na sledewe<br />
na komunikacii koe ne mo`e da bide podolgo od 30 dena vklu~uvaj}i<br />
go i vremeto od 48 ~asa za koe e izdadena usnata naredba dovolno jasno<br />
zboruva deka arbitrernosta i samovolieto pri primena na merkata<br />
32
sledewe na komunikacii se svedeni na minimalno nivo da ne re~eme<br />
duri i isklu~eni.<br />
Ottuka, imaj}i go predvid navedenoto smetame deka formulacijata<br />
"koga postoi opasnost od predizvikuvawe na nenadomestliva {teta<br />
za uspe{no vodewe na postapka ne mo`e da pretstavuva osnov za<br />
izrazuvawe na somnenie deka so osporeniot ~len se povreduvaat ustavnite<br />
odredbi od ~l. XIX, 25 i 26 od Ustavot.<br />
4. Od analizata na osporeniot ~l. 11 od izmenite na zakonot so<br />
koj se menuva ~l. 15 od Zakonot za sledewe na komunikacii proizleguva<br />
deka so nego se ureduva pra{aweto na vremetraeweto na merkata sledewe<br />
na komunikacii od 30 dena i mo`nosta na predlog na ovlastenoto<br />
lice od ~l. 9 od Zakonot so dostavuvawe na poseben izve{taj za rezultatite<br />
od sledeweto na komunikacii i pri~inite zaradi koi se bara<br />
prodol`uvawena navedenata merka do javniot obvinitel ili javniot<br />
obvinitel po sopstvena inicijativa }e oceni deka e potrebno prodol`uvawe<br />
na sledewe na komunikacii, pred istekot ili po istekot na<br />
rokot od 30 dena, istra`niot sudija so naredba da go prodol`i rokot<br />
za sledewe na komunikaciite za u{te 30 dena pred istekot na rokot od<br />
30 dena ili po istekot na rokot od 30 dena<br />
Vo slu~aj na nesoglasuvawe na istra`niot sudija za prodol`uvawe<br />
na rokot za sledewe na komunikaciite, soglasno Zakonot za<br />
krivi~nata postapka odlu~uva sovet od trojca sudii na nadle`niot<br />
sud.<br />
Ponatamu od analizata na navedeniot ~len proizleguva deka<br />
istra`niot sudija so naredba mo`e da ovozmo`i prodolo`uvawe na rokot<br />
za sledewe na komunikacii najmnogu vo vkupno traewe od 1 godina.<br />
Imaj}i go predvid navedenoto smetame deka osporenata odredba<br />
ne mo`e da bide dovedena pod somnenie vo odnos na ~l. 8 st. 1 al. 3 ~l.<br />
25 i 26 i Amandman XIX od Ustavot.<br />
Ova zatoa {to, spored na{e mislewe, prodol`uvaweto na rokot<br />
na sledewe na komunikaciite e strogo kontrolirana vo smisla na podnesuvawe<br />
na poseben izve{taj vo koj treba da se navedat rezultatite od<br />
sledeweto i pri~inite poradi koi se bara prodol`uvawe za sekoe novo<br />
prodol`uvawe, pri{to toa prodol`uvawe maksimum mo`e da opfati<br />
period od 1 godina vklu~uvaj}i go i rokot od 30 dena utvrden so prvata<br />
naredba za sledewe na komunikaciite. Ili, poto~no re~eno, smetame<br />
deka vo osporenata odredba postojat dovolno jasni i precizni za{titni<br />
mehanizmi protiv mo`nosta od samovolie i arbitrernost na subjekite<br />
koi se vklu~eni vo sproveduvawe na merkata sledewe na komunikacii<br />
na koj na~in se obezbeduva balans me|u interesite na dr`avata<br />
vo borbata protiv kriminalot i interesite na poedinecot.<br />
Pritoa, smetame deka, sudot ne mo`e da se vpu{ti vo ocenka<br />
dali krajniot rok od 1 godina kako period vo koj mo`e da se bara i<br />
primenuva merkata sledewe na komunikaciite e golem i deka toa e<br />
pra{awe na procena vo oblasta na kriminalnata politika.<br />
33
5. Od analizata na osporeniot ~l. 17 so koj se menuva ~l. 22 od<br />
Zakonot za sledewe na komunikaciite proizleguva deka nadle`niot javen<br />
obvinitel vrz osnova na posebniot izve{taj za sledewe na komunikaciite<br />
i drugite raspolo`ivi dokazi i podatoci ceni dali }e podnese<br />
barawe za sproveduvawe na istraga.<br />
Vo slu~aj koga javniot obvinitel nema da podnese barawe za<br />
sproveduvawe na istraga, materijalite sobrani so sledewe na tie komunikacii<br />
vo zape~atena obvivka se arhiviraat i ~uvaat vo specijalizirani<br />
prostorii vo javnoto obvinitelstvo na na~in i pod uslovi<br />
utvrdeni so propisite za klasificirani informacii do istekot na zakonskiot<br />
utvrden rok za zastarenost na krivi~noto gonewe za delata<br />
za koe bilo naredeno sledewe na komunikaciite, a po istekot na toj<br />
rok podatocite se ni{tat.<br />
Imaj}i ja predvid ustavnata postavenost na javnoto obvinitelstvo<br />
kako edinstven i samostoen dr`aven organ koj gi goni storitelite<br />
na krivi~ni dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela i<br />
vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon, kako i institutot zastarenost na<br />
krivi~noto gonewe utvrden vo ~l. 107 od Zakonot za krivi~nata postapka,<br />
smetame deka navodite od inicijativata deka so osporeniot<br />
~len se povreduvale na~eloto na vladeewe na pravoto i odredbite od<br />
~l. 25, 26 i Amandman XIX od Ustavot se neosnovani.<br />
Imeno, spored na{e mislewe, a poa|aj}i od celite na donesuvawe<br />
na Zakonot za sledewe na komunikaciite so koj se ureduva mo{ne<br />
~uvstvitelna materija vo oblasta na pravoto na privatnost, a so cel za<br />
vodewe na poefikasna borba protiv organiziraniot kriminal, i korupcijata<br />
koi dlaboko se navlezeni vo site pori na op{testvenoto `iveewe,<br />
~uvaweto na sobranite dokazi i podatoci za odredeno krivi~no<br />
delo so pomo{ na merkata sledewe na komunikacii do istekot na rokot<br />
za zastarenost na krivi~noto gonewe za toa krivi~no delo e sosema<br />
logi~no i opravdano.<br />
Vo sprotivno dokolku sobranite podatoci vo slu~aite koga ne e<br />
podneseno barawe za sproveduvawe na istraga bidat uni{teni vedna{,<br />
postoi opasnost mnogu bitni podatoci i dokazi da ne mo`at da bidat<br />
iskoristeni vo krivi~nata postapka za krivi~no delo za koe podocna<br />
}e se pokrene istraga.<br />
6. So ogled na faktot {to vo inicijativata se osporuvaat i ~l.<br />
12 i 24 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sledwe<br />
na komunikacii, a pritoa za niv nema navodi vo nasoka na povreda na<br />
ustavnite odredbi, smetame deka po odnos na ovie ~lenovi inicijativata<br />
treba da se otfrli.<br />
7. [to se odnesuva do navodite od inicijativata so koi se osporuva<br />
~l. 8 od izmenite na Zakonot so koj se bri{e ~l. 12 i ~l. 10 od<br />
izmenite na Zakonot so koj se bri{e ~l. 14 od Zakonot za sledewe na<br />
komunikacii, smetame deka i vo odnos na ovie odredbi Sudot treba da<br />
ja otfrli inicijativata.<br />
34
Ova zatoa {to vo su{tina se bara Sudot da gi ukine osporenite<br />
odredbi 8 i 10 i da gi vrati vo pravniot poredok prethodno va`e~kite<br />
odredbi (12 i 14)<br />
So ogled na navedenoto se p r e d l a g a<br />
1. Predmetot da bide iznesen na sednica na Sudot za razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~l. 4, 5, 7, 9, 10, 11 i 17 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />
Zakonot za sledewe na komunikacii ("SV RM," br. 110/2008), i<br />
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na ~l. 8, 10, 12 i 24 od Zakonot ozna~en vo t. 2 od predlogot.<br />
**<br />
35
36
4. U. br. 8/2009 (8. 06. 2009)<br />
Osporen akt<br />
^len 3 st. 2 t. 6 od Pravilnikot za kriteriumite za sklu~uvawe<br />
dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite<br />
ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena<br />
za{tita, donesen od Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />
na Makedonija ("SV RM," br. 14/2008).<br />
Navodi vo inicijativata<br />
Spored podnositelot na inicijativata, trgnuvaj}i od toa deka<br />
sekoj ima ustavna obvrska da gi namiruva javnite dava~ki (~l. 33 od<br />
Ustavot) i deka vo ramkite na na~inot na pla}awe na javnite dava~ki<br />
postojat mehanizmi za nivno ispolnuvawe, propi{uvaweto na ograni-<br />
~uva~ki uslov i toa so podzakonski akt, kako {to e storeno so osporenata<br />
odredba - da ne mo`e zdravstvenata ustanova da sklu~i dogovor za<br />
obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo bolni~kata<br />
zdravstvena za{tita koja ne gi platila pridonesite za zadol`iteno<br />
zdravstveno osiguruvawe, zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot<br />
prag i izleguvawe nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi, {to<br />
ustavno i zakonski ne bilo dozvoleno, poradi {to so osporenata odredba<br />
se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 51 od Ustavot, Zakonot za<br />
zdravstvenoto osiguruvawe i ~l. 55 st. 2, 56 st. 1 i 61 st. 2 od Zakonot za<br />
organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.<br />
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na osporenata odredba.<br />
Sodr`ina na osporenata odredba<br />
^len 3<br />
Za obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo<br />
specijalisti~ko-konsultativnata za{tita Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />
na Makedonija (vo natamo{niot tekst: Fond) sklu~uva dogovori<br />
so zdravstvenite ustanovi.<br />
Dogovorite od stav 1 na ovoj ~len se sklu~uvaat dokolku zdravstvenata<br />
ustanova gi ispolnuva slednite kriteriumi:<br />
1. da uka`uva zdravstveni uslugi {to se vo ramkite na dejnosta<br />
za koja e registrirana soglasno Zakonot za zdravstvena za{tita,<br />
37
2. da postojat uslovi za vr{ewe na soodvetna dejnost (prostor,<br />
oprema i kadri),<br />
3. da ima utvrden plan i programa za obezbeduvawe na zdravstveni<br />
uslugi na osigurenite lica,<br />
4. da ima utvrden finansiski plan na potrebnite sredstva za<br />
obezbeduvawe odreden vid i obem na zdravstveni uslugi na osigurenite<br />
lica,<br />
5. da se vklopuva so potrebite na naselenieto na podra~jeto na<br />
zdravstvenata ustanova,<br />
6. da se plateni pridonesite za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe,<br />
(osporen del)<br />
7. da neguva dobri delovni odnosi.<br />
Dogovorite od stav 1 i 2 na ovoj ~len Fondot gi sklu~uva, dokolku<br />
ima utvrdeni sredstva vo buxetot na Fondot za taa namena, po dostavena<br />
ponuda za sklu~uvawe na dogovor pridru`ena so potrebna dokumentacija,<br />
so va`nost na dogovorot za tekovnata godina.<br />
38<br />
Ustavnosudska praktika<br />
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.<br />
141/2007 ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Pravilnikot za kriteriumite za sklu~uvawe na dogovori i za na~in<br />
na pla}awe na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi<br />
vr{at specijalisti~ko-konsultativna stomatolo{ka zdravstvena za{-<br />
tita br. 02-1486/10 donesen od Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno<br />
osiguruvawe na Makedonija na 9. 02. 2007 godina ("SV RM," br. 52/<br />
2007).<br />
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Spored ~l. 3 od istiot Pravilnik<br />
za obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo<br />
specijalisti~ko-konsultativnata stomatolo{ka zdravstvena za{tita<br />
Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija sklu~uva dogovori<br />
so zdravstvenite ustanovi.<br />
Dogovorite od st. 1 na ovoj ~len se sklu~uvaat dokolku zdravstvenata<br />
ustanova gi ispolnuva slednite kriteriumi:<br />
1. da uka`uva zdravstveni uslugi {to se vo ramkite na dejnosta<br />
za koja e registrirana, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita,<br />
2. da postojat uslovi za vr{ewe na soodvetnata dejnost (prostor,<br />
oprema i kadri),<br />
3. da se vklopuva so potrebite na naselenieto na podra~jeto na<br />
zdravstvenata ustanova,<br />
4. da se plateni pridonesite za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe,<br />
5. da neguva dobri delovni odnosi.<br />
Dogovorite se sklu~uvaat vrz osnova na dostavena ponuda so<br />
potrebna dokumentacija so va`nost na dogovorot za tekovnata godina.
Osporeniot Pravilnik, spored Sudot, ne e vo nesoglasnost so<br />
Ustavot na Republika Makedonija nitu so odredbite od Zakonot za<br />
zdravstvenata za{tita i Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, od<br />
pri~ina {to istiot kako podzakonski akt e donesen vrz osnova na ~l.<br />
69 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe i predviduva operacionalizacija<br />
na zakonot, bidej}i spored ovaa zakonska odredba Fondot ima<br />
ovlastuvawe da donese podzakonski akt so koj }e gi utvrduva kriteriumite<br />
za sklu~uvawe na dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite<br />
uslugi. Tokmu toa, sega so osporeniot Pravilnik e storeno,<br />
odnosno se utvrdeni kriteriumite za sklu~uvawe na dogovori koi decidno<br />
se dadeni vo ~l. 3 od ovoj pravilnik, a ~l. 5, pak, od Pravilnikot<br />
utvrduva koi tro{oci se presmetani vo cenata na zavr{eni specijalisti~ko-konsultativnite<br />
stomatolo{ki zdravstveni uslugi.<br />
Sporno pravno pra{awe<br />
Dali utvrduvaweto vo Pravilnik na kriteriumot - pla}awe na<br />
pridonesi za zdravstveno osiguruvawe za vrabotenite vo ustanovite<br />
koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita, kako<br />
uslov za sklu~uvawe na dogovor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />
so ustanovata, zna~i izleguvawe nadvor od zakonski utvrdenite obvrski<br />
za pla}awe na ovie pridonesi.<br />
Pravno mislewe<br />
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e<br />
edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Soglasno ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija<br />
zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi<br />
so Ustavot i so zakon.<br />
So Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("SV RM," br. 25/2000,<br />
34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003, 84/2005, 37/2006, 18/2007, 36/<br />
2007, 82/2008, 98/2008 i 6/2009) se ureduva zdravstvenoto osiguruvawe na<br />
gra|anite, pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe, kako i<br />
na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe (~l. 1).<br />
Spored ~l. 2 na ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se vostanovuva<br />
kako zadol`itelno i dobrovolno. Zadol`itelno zdravstveno<br />
osiguruvawe se ustanovuva za site gra|ani na Republika Makedonija<br />
zaradi obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i pari~ni nadomestoci vrz<br />
na~elata na seopfatnost, solidarnost, ednakvost i efektivno koristewe<br />
na sredstvata pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Dobrovolno<br />
zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe na zdravstveni<br />
uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.<br />
39
Soglasno ~l. 3 na istiot zakon, zadol`itelnoto zdravstveno<br />
osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija<br />
(vo natamo{niot tekst: Fond). Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe<br />
mo`at da sproveduvaat dru{tva za osiguruvawe osnovani spored<br />
propisite za osiguruvawe.<br />
Spored ~l. 37 na ovoj zakon, sredstva za zadol`itelnoto zdravstveno<br />
osiguruvawe se obezbeduvaat od:<br />
1) pridonesi od:<br />
- platite i nadomestocite na platite na vrabotenite,<br />
- penziite i nadomestocite od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
- samovrabotenite lica,<br />
- sredstva za nevrabotenite lica i<br />
- sredstvata na drugite obvrznici na pridones,<br />
2) dopolnitelen pridones za slu~aj na povreda na rabota i<br />
profesionalno zaboluvawe,<br />
3) u~estvo na osigurenicite,<br />
4) buxetot na Republikata,<br />
5) kamati i dividenda,<br />
6) podaroci, legati i<br />
7) drugi prihodi.<br />
Soglasno ~l. 49 st. 1 od ovoj zakon, Fondot vr{i kontrola na<br />
presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno<br />
osiguruvawe za site obvrznici na pridones.<br />
Soglasno ~l. 63 od istiot zakon, Fondot, vrz osnova na na~elata<br />
na efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe na sredstvata gi pokriva<br />
tro{ocite za:<br />
1) zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot paket na zdravstvenite<br />
uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi pru`aat na osigurenite<br />
lica,<br />
2) lekovi, pomo{ni medicinski materijali koi slu`at za primena<br />
na lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe, utvrdeni<br />
so op{t akt,<br />
3) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski<br />
spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni so op{t akt,<br />
4) pari~ni nadomestoci,<br />
5) investicioni vlo`uvawa za sozdavawe i podobruvawe na<br />
uslovite za uka`uvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica,<br />
6) vr{eweto na funkcijata na Fondot,<br />
7) del od merkite i aktivnostite za sproveduvawe na preventivnite<br />
i drugi programi za lekuvawe odredeni bolesti, kako i za hendikepiranite<br />
lica, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita i<br />
8) drugi potrebi za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno<br />
osiguruvawe.<br />
40
Soglasno ~l. 5 t. 4 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno<br />
socijalno osiguruvawe ("SV RM, br. 142/2008), pridonesot za zdravstveno<br />
osiguruvawe spa|a vo grupata na pridonesi za zadol`itelno socijalno<br />
osiguruvawe. Spored ~l. 6 st. 3 od ovoj zakon, sredstvata sobrani<br />
po osnov na zdravstveno osiguruvawe, kako zadol`itelnoto socijalno<br />
osiguruvawe, se prihod na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na<br />
Makedonija.<br />
Spored ~l. 17 st. 1 od ovoj zakon, pridonesite gi presmetuva,<br />
zadr`uva i uplatuva obvrznikot za presmetka i uplata na pridonesi<br />
pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na plata, penzija,<br />
odnosno drug pari~en nadomestok.<br />
Od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva deka<br />
pridonesot za zdravstveno osiguruvawe pretstavuva pridones za zadol-<br />
`itelno socijalno osiguruvawe koe obvrznikot za presmetka i uplata<br />
na pridonesi go upla}a vo korist na Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />
pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na plata,<br />
penzija, odnosno drug pari~en nadomestok, poradi {to ovie sredstva<br />
se glaven izvor na prihod na Fondot, koj e edinstvena finansiska<br />
institucija ovlastena za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno<br />
osiguruvawe za site gra|ani na Republika Makedonija. Fondot vo ramkite<br />
na planiranite sredstva, za sekoja godina utvrduva plan i programa<br />
za zdravstvenite uslugi koi se finansiraat od sredstvata na zadol-<br />
`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.<br />
Spored ~l. 68-a od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, Fondot<br />
e kupuva~ na zdravstveni uslugi vo interes na osigurenite lica. Vo<br />
zavisnost od potrebite za zdravstvenite uslugi i utvrdenite sredstva<br />
za taa namena vo buxetot na Fondot, Fondot kupuva zdravstveni uslugi<br />
za {to sklu~uva i raskinuva dogovori so zdravstvenite ustanovi.<br />
Soglasno ~l. 69 na istiot zakon, Fondot so op{t akt utvrduva<br />
kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi za<br />
kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj zakon, na~inot na<br />
sklu~uvaweto na dogovorite i za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite<br />
uslugi spored:<br />
- brojot na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{-<br />
tita,<br />
- ceni na zavr{eni zdravstveni uslugi vo specijalisti~ko- konsultativna<br />
zdravstvena za{tita,<br />
- ceni na zdravstveni uslugi grupirani vo DSG vo bolni~ka<br />
zdravstvena za{tita za akutna nega na hospitalizirani bolni,<br />
- utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi,<br />
- programite za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno<br />
uslugi,<br />
- utvrdenite sredstva vo Buxetot na Fondot po nameni i<br />
- drugi kriteriumi.<br />
41
Ministerot za zdravstvo dava soglasnost na op{tiot akt od st.<br />
1 na ovoj ~len.<br />
Vrz osnova na navedenata zakonska odredba, Upravniot odbor na<br />
Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, donel Pravilnik<br />
za kriteriumite za sklu~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe na<br />
zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna<br />
zdravstvena za{tita. So ~l. 3 od ovoj pravilnik,<br />
Fondot gi utvrdil kriteriumite za sklu~uvawe dogovor so zdravstvenite<br />
ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena<br />
za{tita, pri {to, vo osporeniot st. 2 t. 6 na ovoj pravilnik, kako kriterium<br />
od koj zavisi sklu~uvaweto na dogovorot, go utvrdil i redovnoto<br />
pla}awe na pridonesite za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe od<br />
strana na zdravstvenata ustanova koja saka da sklu~i dogovor so<br />
Fondot.<br />
Navodite vo inicijativata deka propi{uvaweto na vakviot<br />
kriterium zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot prag i izleguvawe<br />
nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi za obezbeduvawe naplata na<br />
pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, {to ustavno i<br />
zakonski ne bilo dozvoleno, smetame deka se neosnovani.<br />
Ova od pri~ina {to obvrskata za uplata na pridonesot za zdravstveno<br />
osiguruvawe e utvrdena so zakon, taa e zadol`itelna za site<br />
osigurenici utvrdeni so zakon, a obvrznik za uplata na pridonesot e<br />
rabotodava~ot. Toa zna~i deka rabotodava~ot, odnosno vo konkretniot<br />
slu~aj ustanovata koja vr{i specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena<br />
za{tita, kako rabotodava~ za svoite vraboteni, pridonesot za<br />
zdravstveno osiguruvawe za vrabotenite go presmetuva, zadr`uva i<br />
uplatuva pri sekoja isplata na plata ili del od plata ili nadomestok<br />
na plata, pod zakana za prekr{o~na odgovornost. Redovno uplateniot<br />
pridones za zdravstveno osiguruvawe e osnov za ostvaruvawe na pravata<br />
od zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe – obezbeduvawe na osnovni<br />
zdravstveni uslugi i isplata na pari~ni nadomestoci utvrdeni so<br />
zakon.<br />
Vo ovaa smisla, smetame deka uslovuvaweto na sklu~uvawe na<br />
dogovor na ustanovata so Fondot, so redovnoto pla}awe na ovie nadomestoci<br />
za svoite vraboteni, e vo funkcija na za{tita na pravata od<br />
raboten odnos na vrabotenite vo ustanovata, utvrdeni so zakon, koi<br />
fakti~ki ja pru`aat potrebnata zdravstvena usluga, {to od druga strana<br />
zna~i garancija za nepre~eno ostvaruvawe na dejnosta na ustanovata,<br />
odnosno pru`awe specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita<br />
na osigurenicite koi redovno gi pla}aat svoite zakonski obvrski za<br />
zdravstveno osiguruvawe. Stanuva zbor za zakonski utvrdena obvrska,<br />
so zakonski utvrdena dinamika na uplata, odnosno realizacija, poradi<br />
{to, smetame deka so osporenata odredba ne se utvrduva izvorno nitu<br />
obvrska, nitu na~in na izvr{uvawe na taa obvrska, tuku samo u{te<br />
edna{ se naglasuva zna~eweto na zakonski utvrdenata obvrska, imaj}i<br />
42
predvid deka od ovie sredstva se finansira rabotata na Fondot, no i<br />
rabotata na ustanovata, odnosno tie se uslov za obezbeduvawe kontinuirana<br />
zdravstvena za{tita, {to e vo ramkite na zakonskite re{enija<br />
vo sferata na zdravstvenoto osiguruvawe.<br />
Trgnuvaj}i od faktot deka osporeniot pravilnik e podzakonski<br />
akt donesen vrz osnova na ~l. 69 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe<br />
i pretstavuva operacionalizacija na zakonot i deka so istiot ne<br />
se nadminuvaat ramkite na Ustavot i zakonot, pred Sudot ne se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od Pravilnikot so<br />
Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe i so ~l. 55 st. 1 i 56 st. 1 od Zakonot<br />
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.<br />
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe.<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i<br />
zakonitosta na ~l. 3 st. 2 t. 6 od Pravilnikot za kriteriumite za sklu-<br />
~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite uslugi na<br />
zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna<br />
zdravstvena za{tita, donesen od Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno<br />
osiguruvawe na Makedonija ("SV RM," br. 14/2008).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 juli 2009 godina,<br />
donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i<br />
zakonitosta na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od Pravilnikot za kriteriumite<br />
za sklu~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite<br />
uslugi na zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna<br />
zdravstvena za{tita, donesen od Upravniot odbor na Fondot<br />
za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," br. 14/2008).<br />
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na odredbite od Pravilnikot ozna~en vo to~ka 1 od<br />
ova re{enie.<br />
Spored podnositelot na inicijativata, trgnuvaj}i od toa deka<br />
sekoj ima ustavna obvrska da gi namiruva javnite dava~ki (~len 33 od<br />
Ustavot) i deka vo ramkite na na~inot na pla}awe na javnite dava~ki<br />
postojat mehanizmi za nivno ispolnuvawe, propi{uvaweto na ograni-<br />
~uva~ki uslov, i toa so podzakonski akt, kako {to e storeno so ospor-<br />
43
enata odredba - da ne mo`e zdravstvenata ustanova da sklu~i dogovor za<br />
obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo bolni~kata<br />
zdravstvena za{tita koja ne gi platila pridonesite za zadol`itelno<br />
zdravstveno osiguruvawe, zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot<br />
prag i izleguvawe nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi, {to ustavno<br />
i zakonski ne bilo dozvoleno, poradi {to so osporenata odredba<br />
se povreduvale ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 51 od Ustavot, Zakonot za<br />
zdravstvenoto osiguruvawe i ~lenovite 55 stav 2, 56 stav 1 i 61 stav 2<br />
od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.<br />
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na osporenata odredba.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 3 stav 2 to~ka 6<br />
od Pravilnikot za kriteriumite za sklu~uvawe dogovori i za na~inot<br />
na pla}awe na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi<br />
vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita, za obezbeduvawe<br />
na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo specijalisti~kokonsultativnata<br />
za{tita, Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija<br />
sklu~uva dogovori so zdravstvenite ustanovi, dokolku zdravstvenata<br />
ustanova go ispolnuva kriteriumot - da se plateni pridonesite<br />
za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe.<br />
4. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na<br />
pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija.<br />
Soglasno ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija<br />
zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi<br />
so Ustavot i so zakon.<br />
So Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija," br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002,<br />
31/2003, 84/2005, 37/2006, 18/2007, 36/2007, 82/2008, 98/2008 i 6/2009) se<br />
ureduva zdravstvenoto osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite<br />
od zdravstvenoto osiguruvawe, kako i na~inot na sproveduvawe na<br />
zdravstvenoto osiguruvawe (~l. 1).<br />
Spored ~len 2 na ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se ustanovuva<br />
kako zadol`itelno i dobrovolno. Zadol`itelno zdravstveno<br />
osiguruvawe se ustanovuva za site gra|ani na Republika Makedonija<br />
zaradi obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i pari~ni nadomestoci vrz<br />
na~elata na seopfatnost, solidarnost, ednakvost i efektivno koristewe<br />
na sredstvata pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Dobrovolno<br />
zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe na zdravstveni<br />
uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.<br />
Soglasno ~len 3 na istiot zakon, zadol`itelnoto zdravstveno<br />
osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija<br />
(vo natamo{niot tekst: Fond). Dobrovolno zdravstveno osigu-<br />
44
uvawe mo`at da sproveduvaat dru{tva za osiguruvawe osnovani spored<br />
propisite za osiguruvawe.<br />
Spored ~len 37 na ovoj zakon, sredstva za zadol`itelnoto zdravstveno<br />
osiguruvawe se obezbeduvaat od:<br />
1) pridonesi od:<br />
- platite i nadomestocite na platite na vrabotenite,<br />
- penziite i nadomestocite od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
- samovrabotenite lica,<br />
- sredstva za nevrabotenite lica i<br />
- sredstvata na drugite obvrznici na pridones<br />
2) dopolnitelen pridones za slu~aj na povreda na rabota i profesionalno<br />
zaboluvawe,<br />
3) u~estvo na osigurenicite,<br />
4) buxetot na Republikata,<br />
5) kamati i dividenda,<br />
6) podaroci, legati i<br />
7) drugi prihodi.<br />
Soglasno ~len 49 stav 1 od ovoj zakon, Fondot vr{i kontrola na<br />
presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno<br />
osiguruvawe za site obvrznici na pridones.<br />
Soglasno ~len 63 od istiot zakon, Fondot, vrz osnova na na~elata<br />
na efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe na sredstvata gi<br />
pokriva tro{ocite za:<br />
1) zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot paket na zdravstvenite<br />
uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi pru`aat na osigurenite<br />
lica,<br />
2) lekovi, pomo{ni medicinski materijali koi slu`at za primena<br />
na lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe, utvrdeni<br />
so op{t akt,<br />
3) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski<br />
spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni so op{t akt,<br />
4) pari~ni nadomestoci,<br />
5) investicioni vlo`uvawa za sozdavawe i podobruvawe na<br />
uslovite za uka`uvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica,<br />
6) vr{eweto na funkcijata na Fondot,<br />
7) del od merkite i aktivnostite za sproveduvawe na preventivnite<br />
i drugi programi za lekuvawe odredeni bolesti, kako i za hendikepiranite<br />
lica, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita i<br />
8) drugi potrebi za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno<br />
osiguruvawe.<br />
Soglasno ~len 5 to~ka 4 od Zakonot za pridonesi od zadol-<br />
`itelno socijalno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />
br. 142/2008), pridonesot za zdravstveno osiguruvawe spa|a vo<br />
grupata na pridonesi za zadol`itelno socijalno osiguruvawe. Spored<br />
45
~len 6 stav 3 od ovoj zakon, sredstvata sobrani po osnov na zdravstveno<br />
osiguruvawe, kako zadol`itelnoto socijalno osiguruvawe, se prihod<br />
na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.<br />
Spored ~len 17 stav 1 od ovoj zakon, pridonesite gi presmetuva,<br />
zadr`uva i uplatuva obvrznikot za presmetka i uplata na pridonesi<br />
pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na plata, penzija,<br />
odnosno drug pari~en nadomestok.<br />
Od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva deka<br />
pridonesot za zdravstveno osiguruvawe pretstavuva pridones za zadol`itelno<br />
socijalno osiguruvawe koe obvrznikot za presmetka i uplata<br />
na pridonesi go upla}a vo korist na Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />
pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na<br />
plata, penzija, odnosno drug pari~en nadomestok, poradi {to ovie sredstva<br />
se glaven izvor na prihod na Fondot, koj e edinstvena finansiska<br />
institucija ovlastena za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno<br />
osiguruvawe za site gra|ani na Republika Makedonija. Fondot<br />
vo ramkite na planiranite sredstva, za sekoja godina utvrduva plan i<br />
programa za zdravstvenite uslugi koi se finansiraat od sredstvata na<br />
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.<br />
Spored ~len 68-a od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe,<br />
Fondot e kupuva~ na zdravstveni uslugi vo interes na osigurenite<br />
lica. Vo zavisnost od potrebite za zdravstvenite uslugi i utvrdenite<br />
sredstva za taa namena vo buxetot na Fondot, Fondot kupuva zdravstveni<br />
uslugi za {to sklu~uva i raskinuva dogovori so zdravstvenite<br />
ustanovi.<br />
Soglasno ~len 69 na istiot zakon, Fondot so op{t akt utvrduva<br />
kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi za<br />
kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj zakon, na~inot na<br />
sklu~uvaweto na dogovorite i za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite<br />
uslugi spored:<br />
- brojot na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{-<br />
tita;<br />
- ceni na zavr{eni zdravstveni uslugi vo specijalisti~ko- konsultativna<br />
zdravstvena za{tita,<br />
- ceni na zdravstveni uslugi grupirani vo DSG vo bolni~ka<br />
zdravstvena za{tita za akutna nega na hospitalizirani bolni,<br />
- utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi,<br />
- programite za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno<br />
uslugi,<br />
- utvrdenite sredstva vo Buxetot na Fondot po nameni i<br />
- drugi kriteriumi.<br />
Ministerot za zdravstvo dava soglasnost na op{tiot akt od<br />
stav 1 na ovoj ~len.<br />
Vrz osnova na navedenite zakonski odredbi, Upravniot odbor<br />
na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, donel Pravil-<br />
46
nik za kriteriumite za sklu~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe<br />
na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna<br />
zdravstvena za{tita. So ~len 3 od ovoj pravilnik,<br />
Fondot gi utvrdil kriteriumite za sklu~uvawe dogovor so zdravstvenite<br />
ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena<br />
za{tita, pri {to, vo osporeniot stav 2 to~ka 6 na ovoj pravilnik,<br />
kako kriterium od koj zavisi sklu~uvaweto na dogovorot, go utvrdil i<br />
redovnoto pla}awe na pridonesite za zadol`itelno zdravstveno<br />
osiguruvawe od strana na zdravstvenata ustanova koja saka da sklu~i<br />
dogovor so Fondot.<br />
Navodite vo inicijativata deka propi{uvaweto na vakviot<br />
kriterium zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot prag i izleguvawe<br />
nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi za obezbeduvawe naplata na<br />
pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, {to ustavno i<br />
zakonski ne bilo dozvoleno, Sudot gi oceni kako neosnovani.<br />
Ova od pri~ina {to obvrskata za uplata na pridonesot za zdravstveno<br />
osiguruvawe e utvrdena so zakon, taa e zadol`itelna za site<br />
osigurenici utvrdeni so zakon, a obvrznik za uplata na pridonesot e<br />
rabotodava~ot. Toa zna~i deka rabotodava~ot, odnosno vo konkretniot<br />
slu~aj ustanovata koja vr{i specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena<br />
za{tita, kako rabotodava~ za svoite vraboteni, pridonesot za<br />
zdravstveno osiguruvawe za vrabotenite go presmetuva, zadr`uva i<br />
uplatuva pri sekoja isplata na plata ili del od plata ili nadomestok<br />
na plata, pod zakana za prekr{o~na odgovornost. Redovno uplateniot<br />
pridones za zdravstveno osiguruvawe e osnov za ostvaruvawe na pravata<br />
od zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe - obezbeduvawe na osnovni<br />
zdravstveni uslugi i isplata na pari~ni nadomestoci utvrdeni so<br />
zakon.<br />
Vo ovaa smisla, spored Sudot, uslovuvaweto na sklu~uvawe na<br />
dogovor na ustanovata so Fondot, so redovnoto pla}awe na ovie nadomestoci<br />
za svoite vraboteni, e vo funkcija na za{tita na pravata od<br />
raboten odnos na vrabotenite vo ustanovata, utvrdeni so zakon, koi<br />
fakti~ki ja pru`aat potrebnata zdravstvena usluga, {to od druga strana<br />
zna~i garancija za nepre~eno ostvaruvawe na dejnosta na ustanovata,<br />
odnosno pru`awe specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita<br />
na osigurenicite koi redovno gi pla}aat svoite zakonski obvrski za<br />
zdravstveno osiguruvawe. Stanuva zbor za zakonski utvrdena obvrska,<br />
so zakonski utvrdena dinamika na uplata, odnosno realizacija, poradi<br />
{to, Sudot utvrdi deka so osporenata odredba ne se utvrduva izvorno<br />
nitu obvrska, nitu na~in na izvr{uvawe na taa obvrska, tuku samo<br />
u{te edna{ se naglasuva zna~eweto na zakonski utvrdenata obvrska,<br />
imaj}i predvid deka od ovie sredstva se finansira rabotata na Fondot,<br />
no i rabotata na ustanovata, odnosno tie se uslov za obezbeduvawe<br />
kontinuirana zdravstvena za{tita, {to e vo ramkite na zakonskite<br />
re{enija vo sferata na zdravstvenoto osiguruvawe.<br />
47
Trgnuvaj}i od faktot deka osporeniot pravilnik e podzakonski<br />
akt donesen vrz osnova na ~lenot 69 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe<br />
i pretstavuva operacionalizacija na Zakonot i deka so<br />
istiot ne se nadminuvaat ramkite na Ustavot i Zakonot, pred Sudot ne<br />
se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od Pravilnikot<br />
so ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 51 od Ustavot, so Zakonot za<br />
zdravstvenoto osiguruvawe i so ~lenovite 55 stav 1 i 56 stav 1 od Zakonot<br />
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.<br />
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav<br />
od pretsedatelot na Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite:<br />
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko<br />
Naumoski, d-r Gzime Starova i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />
48
5. U. br. 262/2008 (8. 06. 2009)<br />
Osporen akt<br />
^len 14 st. 1 t. 3 i 4 i ~l. 15 od Zakonot za pridonesi od zadol-<br />
`itelno socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008).<br />
NAPOMENA: po podnesuvaweto na inicijativata, donesen e<br />
Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno<br />
socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 64/2009), so koi se<br />
izmeneti osporenite odredbi od Zakonot.<br />
Navodi vo inicijativata<br />
- Spored advokatot Pano Dimitrovski od Skopje, kako podnositel<br />
na inicijativata, so osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 4 bilo propi{ano<br />
deka osnovicata za presmetka i pla}awe na pridonesite za samovrabotenite<br />
lica koi vr{at profesionalna i druga intelektualna usluga i<br />
licata od ~l. 7 st. 1 t. 10 i 11 na istiot zakon, bila dve prose~ni plati<br />
vo Republikata, dodeka za site drugi obvrznici ovaa osnovica bila<br />
ili prose~nata plata ili visinata na platite, penziite i nadomestocite,<br />
so {to se vr{ela diskriminacija i stavawe na ovie obvrznici vo<br />
ponepovolna polo`ba so drugite obvrznici.<br />
^lenot 15 od Zakonot bil pove}ekratno protivustaven i nepraveden<br />
vo odnos na prethodno navedenata odredba, zatoa {to so ovoj<br />
~len se odreduvala u{te pogolema, ne samo diskriminacija i stavawe<br />
vo ponepovolna polo`ba, tuku i ~ista dr`avna eksploatacija i tortura<br />
na del od nejzinite pripadnici, vo ovoj slu~aj del od obvrznicite<br />
za pla}awe pridonesi. Na ovie subjekti ne smeelo da im se uskrati<br />
pravoto visinata na osnovicata da ne mo`e da bide poniska od 50% od<br />
prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija, kakvo pravo<br />
se utvrduvalo za del od obvrznicite za pla}awe pridonesi.<br />
Poradi navedenoto, osporenite odredbi ne bile vo soglasnost<br />
so ~l. 9 od Ustavot, poradi {to se predlaga Ustavniot sud da povede<br />
postapka za ocenuvawe na nivnata ustavnost.<br />
- Spored podnositelot na inicijativata Todor Pqakov, so<br />
osporenite odredbi od ~l. 14 st. 1 t. 3 i 4 od Zakonot se utvrduvala poinakva<br />
osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite od ostanatite<br />
49
obvrznici utvrdeni vo ~l. 14 od Zakonot, so {to tie osigurenici ne<br />
bile ednakvi vo odnos na ostanatite osigurenici za koi bila opredelena<br />
druga osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite, poradi {to<br />
osporenite odredbi bile sprotivni na ~l. 9 st. 2 od Ustavot i se predlaga<br />
Ustavniot sud da gi poni{ti.<br />
- Spored Advokatskata komora na Republika Makedonija, kako<br />
podnositel na inicijativata, so osporenata odredba od ~l. 14 st. 1 t. 4<br />
od Zakonot, na odreden krug na lica koi vr{at profesionalna i druga<br />
intelektualna usluga, kako i na samostojnite umetnici i vrvnite sportisti,<br />
im se nametnuvale poinakvi obvrski, pogolemi obvrski od obvrskite<br />
koi im se nametnuvale na ostanatite gra|ani. Taka, dodeka osnovica<br />
za presmetka na pridonesi za ostanatite gra|ani, soglasno ~l. 14<br />
st. 1 t. 1 od Zakonot bila "plata," koe ne{to sekako podrazbiralo plata<br />
soglasno grankata na dejnost vo koja e grupiran rabotodava~ot, za<br />
krugot na lica opfateni so osporenata t. 4 na istiot ~len, kako osnovica<br />
za presmetka na pridonesi se zemal iznosot na "dve prose~ni plati<br />
vo Republikata." Na toj na~in gra|anite opfateni vo t. 4 od ovoj<br />
~len se stavale vo neednakva polo`ba so ostanatite gra|ani. Dopolnitelno,<br />
ne samo {to gra|anite na ovoj na~in se stavale vo neednakva<br />
polo`ba i na odreden krug na gra|ani im se nametnuvala dvojna dava-<br />
~ka vo sporedba so ostanatite gra|ani, tuku se odelo i na eden odamna<br />
napu{ten princip na "uramnilovka," kade nezavisno od grankata na<br />
dejnost vo koja e rasporedeno samovrabotenoto lice, toa e dol`no da<br />
pla}a pridonesi na nivo na prosek na Republikata, nezavisno od dohodovnosta<br />
na dejnosta so koja se bavi, a koja e determinirana od grankata<br />
na dejnost vo koja toj kako subjekt e rasporeden. Na toj na~in, samovrabotenite<br />
lica nezavisno dali vr{at stopanska ili nestopanska<br />
dejnost, dohodovna ili nedohodovna dejnost, }e pla}aat pridonesi na<br />
dve prose~ni plati vo Republikata. Vakvata opredelba ne nao|ala<br />
svoja logika nitu vo ekonomskata opravdanost, a sekako zna~ela nametnuvawe<br />
na odreden krug na gra|ani obvrski vo dvoen iznos vo sporedba<br />
so drugite gra|ani, poradi {to osporenata odredba bila vo sprotivnost<br />
so ~l. 9 od Ustavot.<br />
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da ja ukine osporenata<br />
odredba kako neustavna.<br />
Istovremeno, se predlaga soglasno ~l. 27 od Delovnikot na Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud da donese re{enie<br />
so koe }e gi zapre od izvr{uvawe site poedine~ni akti i dejstvija koi<br />
}e se prezemaat vrz osnova na osporenata odredba, do donesuvawe na kone~na<br />
odluka po podnesenata inicijativa. Ova bilo nu`no od pri~ina<br />
{to mo`ele da nastanat {tetni posledici po odnos na licata ~ii prava<br />
bile o{teteni so osporenata zakonska odredba i koi bile staveni<br />
vo ponepovolna polo`ba vo odnos na drugite gra|ani. Imeno, Zakonot<br />
50
il vo primena od 01. 01. 2009 godina i ve}e so isplatata na platata za<br />
mesec januari 2009 godina, koja }e se presmetuvala najdocna do 10 fevruari<br />
2009 godina, }e po~nel da proizveduva posledici.<br />
- Spored Zanaet~iskata komora Skopje, kako podnositel na inicijativata,<br />
osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 3 od Zakonot bil vo sprotivnost<br />
so ~l. 55 st. 2 od Ustavot. Osporenata odredba sozdavala ponepovolni<br />
uslovi za stopanisuvawe na zanaet~istvoto vo odnos na golemoto stopanstvo<br />
i ne sozdavala ednakvi uslovi za stopanisuvawe so industrijata,<br />
{to navistina bilo nepravedno i protivustavno i pretstavuvalo<br />
povreda na pravoto na ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot.<br />
Imeno, vo osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 3 od Zakonot bilo propi{ano<br />
deka za samovraboteno lice koe vr{i samostojna ekonomska dejnost,<br />
vo koja grupa spa|aat zanaet~iite i trgovcite poedinci koi vr{at ekonomska<br />
dejnost, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na danoci i<br />
pridonesi bila prose~nata plata vo Republikata, a za upravitel na<br />
trgovsko dru{tvo, DOO, DOOEL, AD, osnovica za presmetuvawe i<br />
pla}awe na danoci i pridonesi bila 50% od prose~nata plata vo Republikata.<br />
Toa zna~elo deka ako nekoj ima kapital i osnova kapitalno<br />
dru{tvo i e upravitel, }e pla}a danoci i pridonesi na 50% od prose~nata<br />
plata, a ako e lice koe se samovrabotuva i vrabotuva i drugi<br />
lica i spored site kategorii se smeta za mikro i mal biznis, }e pla}a<br />
danoci i pridonesi na prose~na plata. Ova bilo ekonomski neopravdano<br />
i protivustavno bidej}i so vakvata odredba ne samo {to ne bile<br />
staveni vo ramnopravna polo`ba, tuku se sozdavale neednakvi uslovi<br />
za stopanisuvawe vo zavisnost od toa kakov praven status e izbran za<br />
deluvawe, dali e registriran kako fizi~ko lice vo forma na zanaet-<br />
~ija vo registarot na zanaet~ii {to go vodi Zanaet~iskata komora ili<br />
kako trgovec poedinec registriran vo Trgovskiot registar, vo koj slu-<br />
~aj }e pla}a danok i pridonesi na prose~na plata vo Republikata, a<br />
ako e izbrana forma na pravno lice, DOO, DOOEL, AD, osnovica za<br />
presmetuvawe i pla}awe na danoci i pridonesi }e bide 50% od prose~nata<br />
plata vo Republikata. Koja bila celta na Vladata na Republika<br />
Makedonija so donesuvawe na navedenoto zakonsko re{enie so koe fizi~kite<br />
lica koi vr{at dejnost i vo Zakonot se dadeni kako kategorija<br />
"samovraboteno lice" i koi vr{at zanaet~iski dejnosti, trgovija na<br />
malo, ugostitelski dejnosti, prevoz na patnici i stoki i sl. i koi<br />
ostvaruvaat najniski primawa vo dr`avata da pla}aat danoci i pridonesi<br />
od plata na minimalna osnovica od prose~na plata vo Republikata,<br />
a upravitelite na trgovskite dru{tva da pla}aat danoci i pridonesi<br />
na minimalna osnovica od 50% od prose~nata plata. Ovie dejnosti<br />
bile najmalite biznisis vo dr`avata za koi dr`avata so svoite<br />
programi i strategii za ekonomski razvoj, se deklarilala deka gi poddr`uva<br />
i pottiknuva malite i sredni pretprijatija, a ovie fizi~ki<br />
51
lica bile mikro biznisi i tie so ovoj zakon se optovaruvale so danoci<br />
i pridonesi vo vkupen iznos pove}e od industrijata. So vakvo zakonsko<br />
re{enie najgolem del od zanaet~iite i trgovcite poedinci }a zatvorele,<br />
}e gi otpu{ele vrabotenite, a tie }e barale na~in da rabotat na<br />
crno za da mo`at da egzistiraat. Dali bila potrebna vakva zakonska<br />
odredba vo vakva ekonomska sostojba vo koja se nao|alo na{eto stopanstvo,<br />
so koja Vladata namesto da go potpomaga maliot biznis koj e<br />
osnova za prerasnuvawe vo pogolem biznis, toj se ostvaruva so pove}e<br />
danoci i pridonesi i se sozdavaat uslovi za prestanok na dejnosta. Ova<br />
bila kategorija na vr{iteli na dejnost koi se esnafi i za svoite obvrski<br />
odgovaraat so celiot svoj imot i od dr`avata nikoga{ ni{to ne<br />
barale, a sekoga{ gi ispolnuvale svoite obvrski za pla}awe danoci i<br />
pridonesi. Ako ne se ovozmo`elo na zanaet~iite "samovraboteni<br />
lica" osnovica za presmetuvawe i pla}awe pridonesi da iznesuva 50%<br />
od prose~nata plata vo Republikata, site znaet~ii }e gi zatvorele zanaet~iskite<br />
du}ani i }e rabotele na crno i od ~esni i vredni stopanstvenici,<br />
esnafi, }e se sozdadele novi socijalni slu~ai, a so toa }e se<br />
zgolemela i nevrabotenosta.<br />
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba .<br />
- Spored advokat Vladimir Stefanovski, kako podnositel na<br />
inicijativata, so osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 4 od Zakonot dr`avata ja<br />
opredeluvala platata na samovrabotenite lica i na licata koi vr{at<br />
profesionalna i druga intelektualna usluga, na nivo na dve prose~ni<br />
bruto plati, {to bilo direktno sprotivno na Ustavot i negovite na~ela.<br />
Vo dr`ava koja ima pazarno stopanstvo nikoj ne mo`el da im opredeli<br />
na privatnite vr{iteli na dejnost, kolku prihod }e ostvarat i<br />
kolkava plata }e zemat. Vo kapitalisti~kite dr`avi, vo edna ista dejnost,<br />
odredeni subjekti poradi svojata sposobnost, ostvaruvale ogromni<br />
prihodi, a drugi propa|ale. Tokmu tuka bila i prednosta na pazarnoto<br />
stopanstvo i kapitalizmot kako sistem, bidej}i postoel natprevar<br />
na subjektite koi se vklu~eni na pazarot, pri {to samo tie {to nudele<br />
najdobri proizvodi i uslugi, uspevale da ostvarat solidni prihodi,<br />
a tie {to ne nudele kvalitetni uslugi i proizvodi - propa|ale.<br />
Poradi navedenoto, osporenata odredba od Zakonot bila vo<br />
sprotivnost so na~elata na Ustavot, i toa vladeewe na pravoto, ekonomskata<br />
blagosostojba i napredok na li~niot i zaedni~kiot `ivot na<br />
gra|anite, kako i so ~l. 9 st. 2 koj propagira ednakvost na gra|anite<br />
pred Ustavot i zakonite, ~l. 32 st. 3, kade {to se naveduva deka sekoj<br />
vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka i ~l. 55 st. 1 i 2 od<br />
Ustavot spored koj se garantira slobodata na pazarot i pretpriemni-<br />
{tvoto i Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti<br />
na pazarot.<br />
Vo inicijativata se naveduva deka podnositelot na inicijativata<br />
ima soznanija deka Vladata }e predlo`i izmeni na osporenoto<br />
52
zakonsko re{enie, vo smisla na uka`uvawata so inicijativata, odnosno<br />
deka predlogot za zakonskata izmena ve}e bil dostaven do Sobranieto<br />
na Republika Makedonija, no poradi postapkata za sproveduvawe<br />
na lokalnite i pretsedatelskite izbori koja e vo tek, Sobranieto<br />
nema da raboti, poradi {to }e dojde do primena na osporenoto re{enie<br />
i onie koi nema da go ispo~ituvaat, }e bidat kazneti vo soglasnost<br />
so ~l. 28 od istiot zakon. Poradi toa, se predlaga Ustavniot sud da ja<br />
poni{ti osporenata odredba.<br />
Sodr`ina na osporenite odrebi vo tekst koj se osporuva<br />
^len 14<br />
(1) Osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesi e:<br />
1) plata, dopolnitelni primawa od raboten odnos utvrdeni vo<br />
zakonot koj gi ureduva rabotnite odnosi, kolektiven dogovor i dogovorot<br />
za vrabotuvawe, za lice vo raboten odnos,<br />
2) plata za rabota so skrateno rabotno vreme, odnosno za ~asovite<br />
pominati na rabota, i dopolnitelni primawa od raboten odnos<br />
utvrdeni vo zakonot koj gi ureduva rabotnite odnosi, kolektiven dogovor<br />
i dogovorot za vrabotuvawe, za rabotnik koj raboti so skrateno<br />
rabotno vreme,<br />
3) prose~na plata vo Republikata objavena vo tekovniot mesec<br />
za samovraboteno lice koe vr{i samostojna ekonomska dejnost, lice od<br />
~lenot 10 stav (1) to~ka 13 i lice od ~lenot 10 stav (2) na ovoj zakon;<br />
4) iznos od dve prose~ni plati vo Republikata objavena vo tekovniot<br />
mesec za samovraboteno lice koe vr{i profesionalna i druga<br />
intelektualna usluga i lice od ~lenot 7 stav (1) to~ki 10 i 11 na ovoj<br />
zakon; (osporen del)<br />
5) prose~na plata na rabotnikot ostvarena vo godina pred upatuvawe<br />
na rabota vo stranstvo, usoglasena za prose~en mese~en porast<br />
na platite kaj rabotodava~ot, za rabotnik koj e upaten na rabota vo<br />
zemji so koi Republika Makedonija nema sklu~eno ili prezemeno dogovor<br />
za socijalno osiguruvawe, za rabotnik koj e upaten na rabota vo<br />
stranstvo od rabotodava~,<br />
6) prose~na plata na rabotnikot ostvarena vo godinata pred<br />
upatuvawe na rabota vo stranstvo, usoglasena za prose~en mese~en porast<br />
na platite kaj rabotodava~ot i platata {to ja prima vo stranstvo,<br />
vo zemji so koi Republika Makedonija ima sklu~eno ili prezemeno<br />
dogovor za socijalno osiguruvawe, za rabotnik koj e upaten na rabota<br />
vo stranstvo od rabotodava~,<br />
7) penzijata, odnosno visinata na nadomestokot za korisnikot<br />
na penzija, odnosno nadomestok spored propisite na penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe, za korisnik na doma{na i/ili stranska penzija,<br />
53
8) nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za<br />
rabota poradi bolest i povreda i otsutstvo od rabota poradi bremenost,<br />
ra|awe i maj~instvo, za korisnik na pari~en nadomestok,<br />
9) nadomestok za skrateno rabotno vreme za nega i ~uvawe na<br />
pote{ko hendikepirano dete, za korisnik na nadomestok,<br />
10) nadomestok na plata za vreme na profesionalna rehabilitacija,<br />
za korisnik na nadomestok,<br />
11) nadomestok vo slu~aj na nevrabotenost, za nevraboteni lica<br />
korisnici na pari~en nadomestok za vreme na privremena nevrabotenost,<br />
12) 20% od prose~no isplatenata mese~na plata po rabotnik vo<br />
Republikata objavena vo tekovniot mesec, za individualen zemjodelec,<br />
13) prose~na plata vo Republikata objavena vo tekovniot mesec<br />
za dr`avjanin na Republika Makedonija vraboten vo stranstvo, ako za<br />
toa vreme ne e zadol`itelno osiguren kaj stranski nositel na osiguruvawe<br />
spored zakonot na zemjata vo koja e vraboten, ili spored me|unarodna<br />
spogodba, a imal `iveali{te na teritorijata na Republika<br />
Makedonija neposredno pred zasnovaweto na rabotniot odnos vo stranstvo<br />
- za ~lenovite na semejstvoto koi `iveat vo Republika Makedonija<br />
i<br />
14) 50% od prose~no isplatenata mese~na plata po rabotnik vo<br />
Republikata objavena vo tekovniot mesec za:<br />
- pripadnik na mona{ki i drugi verski redovi i versko slu`beno<br />
lice,<br />
- lice korisnik na postojana pari~na pomo{, lice smesteno vo<br />
zgri`uva~ko semejstvo i vo ustanova za socijalna za{tita, korisnik na<br />
pari~en nadomestok za pomo{ i nega i pari~na pomo{ na lice koe do<br />
18 godini vozrast imalo status na dete bez roditeli i roditelska gri-<br />
`a, soglasno so propisite od socijalnata za{tita, ako ne mo`e da se<br />
osiguri po druga osnova,<br />
- lice na izdr`uvawe na kazna zatvor, lice koe se nao|a vo pritvor,<br />
ako ne e osigureno po druga osnova, i maloletno lice koe se nao|a<br />
na izvr{uvawe na vospitna merka upatuvawe vo vospitno - popraven<br />
dom, odnosno ustanova,<br />
- nevraboteno lice koe aktivno bara rabota i koe se prijavuva<br />
vo Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija, dokolku nema<br />
druga osnova na osiguruvawe i lice koe se prijavuva vo Agencijata za<br />
vrabotuvawe na Republika Makedonija i koe pismeno se izjasnilo deka<br />
se prijavuva samo zaradi ostvaruvawe na prava od zadol`itelno<br />
zdravstveno osiguruvawe,<br />
- u~esnik vo NOV i u~esnik vo Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe<br />
vo Egejskiot del na Makedonija, voen invalid i ~lenovite na semejstvata<br />
na padnatite borci i umrenite u~esnici vo NOV, kako i civilnite<br />
invalidi od Vtorata svetska vojna, licata progonuvani i zatvorani<br />
za ideite na samobitnosta na Makedonija i nejzinata dr`avnost, na<br />
54
koi toa svojstvo im e utvrdeno so posebni propisi i ~lenovite na semejstvoto<br />
i roditelite na licata gra|ani na Republika Makedonija,<br />
zaginati vo vojnite pri raspadot na SFRJ i<br />
- licata od ~lenovite 8 i 9 na ovoj zakon.<br />
(2) Po li~no barawe, osigurenikot - samovraboteno lice i<br />
individualen zemjodelec, pridonesite mo`e da gi pla}a i na povisoka<br />
osnovica.<br />
(3) Plata, penzija ili invalidnina koja se prima vo stranska<br />
valuta, poradi utvrduvawe na osnovicata na pridonesite od stavot (1)<br />
na ovoj ~len, se presmetuva vo denarska protivvrednost po oficijalniot<br />
sreden kurs na Narodnata banka na Republika Makedonija koj<br />
va`i za posledniot den vo mesecot za koj pridonesite se presmetuvaat,<br />
odnosno pla}aat.<br />
^len 15<br />
Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite, odnosno<br />
osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e da bide poniska od 50% od prose~nata<br />
plata po rabotnik vo Republika Makedonija objavena vo tekovniot<br />
mesec, so isklu~ok na osnovicata utvrdena vo ~lenot 14 stav (1) to~ki<br />
3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13 na ovoj zakon.<br />
So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi<br />
od zadol`itelno socijalno osiguruvawe, osporenite odredbi od<br />
Zakonot se izmeneti.<br />
Po izvr{enata izmena , ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 glasat:<br />
„3) prose~na plata vo Republikata objavena vo januari vo tekovnata<br />
godina spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, za<br />
liceto od ~lenot 7 stav 1 to~ki 10 i 11, liceto od ~lenot 10 stav 1 to-<br />
~ka 13 i liceto od ~lenot 10 stav 2 na ovoj zakon.<br />
4) mese~nata akontacija na neto prihodot, odnosno na pau{alno<br />
utvrdeniot neto prihod na koj se pla}a danok, soglasno Zakonot za<br />
personalen danok na dohod, za samovraboteno lice.“<br />
Po izvr{enata izmena, osporeniot ~len 15 glasi:<br />
Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite, odnosno<br />
osnovica za osiguruvawer za tekovnata godina ne mo`e da bide poniska<br />
od 50% od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija<br />
objavena vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na Dr`avniot<br />
zavod za statistika, so isklu~ok na osnovicata utvrdena vo ~lenot<br />
14 stav 1 to~ki 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13 na ovoj zakon.<br />
Za samovraboteno lice koe vr{i profesionalna i druga intelektualna<br />
usluga osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite,<br />
odnosno osnovicata za osiguruvawe za tekovnata godina ne mo`e da<br />
bide poniska od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija<br />
objavena vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na Dr`avniot<br />
zavod za statistika.<br />
55
Ustavnosudska praktika<br />
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. U.<br />
br. 217/2008, ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.<br />
12 st. 3 i 4 i ~l. 13 st. 1 od Zakonot za dr`avnite slu`benici ("SV<br />
RM," br. 59/2000, 112/2000, 34/2001, 103/2001, 43/2002, 98/2002, 17/2003, 40/<br />
2003, 85/2003, 17/2004, 69/2004, 81/2005, 61/2006, 36/2007 i 161/2008 i<br />
6/2009).<br />
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. I pokraj navedenoto, podnositelite<br />
na inicijativata se povikuvaat na ocena na ustavnost na<br />
odredbi od Zakonot koi se izmeneti vo svojata sodr`ina i koi pove}e,<br />
vo osporeniot tekst, ne se del od pravniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Imeno, ~lenovite 12 i 13 od Zakonot se osporuvaat vo tekst<br />
koj bil sodr`ina na Zakonot pri negovoto donesuvawe, no ovie ~lenovi<br />
bile predmet na izmena pove}e pati, a nivnata aktuelna i va`e~ka<br />
sodr`ina, koja e sosema poinakva od sodr`inata koja se osporuva, ja<br />
imaat dobieno so izmenite izvr{eni so ~len 10 i ~len 12 od Zakonot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avnite slu`benici (vo<br />
"SV RM," br. 81/2005).<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot utvrdi deka so inicijativata<br />
se osporuvaat odredbi koi ne se del od pravniot poredok na Republika<br />
Makedonija, poradi {to oceni deka postojat procesni pre~ki za odlu-<br />
~uvawe po inicijativata i deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 3 od<br />
Delovnikot na Ustavniot sud, za otfrlawe na inicijativata vo toj del.<br />
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.<br />
205/2005 ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na ~l. 58 st. 3 i 4, ~l. 60 st. 4 al. 1, ~l. 70 st. 3 al. 1 i ~l. 73<br />
st. 2 al. 1 od Zakonot za Narodnata banka na Republika Makedonija<br />
("SV RM," br. 3/2002).<br />
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Imaj}i gi predvid navedenite<br />
ustavni i delovni~ki odredbi, utvrdenata fakti~kata sostojba,<br />
kako i navodite vo inicijativata od koi proizleguva deka vo momentot<br />
na podnesuvawe na inicijativata, podnositelot nemal predvid deka<br />
osporenite zakonski odredbi {to gi osporuva sodr`inski se izmeneti,<br />
a odredbata od ~l. 58 st. 4 numeri~ki e izmeneta, Sudot oceni deka soglasno<br />
~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud inicijativata se<br />
otfrla.<br />
Pravno mislewe<br />
Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta<br />
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i<br />
so zakonite.<br />
56
Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat procesni<br />
pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />
So ogled na toa {to so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe ("SV<br />
RM," br. 64/2009), izmeneti se osporenite ~l. 14 st. 1 t. 3 i 4 i ~l. 15 od<br />
Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe, proizleguva<br />
deka osporenite odredbi od Zakonot imaat druga sodr`ina, razli~na<br />
od osporenata, odnosno deka osporenite odredbi vo tekstot vo<br />
koj se osporuvaat ne se pove}e del od pravniot poredok na Republika<br />
Makedonija.<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, proizleguva deka so inicijativata se<br />
osporuvaat odredbi koi ne se del od pravniot poredok na Republika<br />
Makedonija, poradi {to smetame deka postojat procesni pre~ki za<br />
odlu~uvawe po inicijativata i deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al.<br />
3 od Delovnikot na Ustavniot sud, za otfrlawe na inicijativata .<br />
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe.<br />
2. Sudot da gi otfrli inicijativite za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na ~l. 14 st. 1 t. 3 i 4 i ~l. 15 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno<br />
socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008 i 64/2009).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od<br />
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na<br />
8 juli 2009 godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE OTFRLAAT inicijativite za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 i ~len 15 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno<br />
socijalno osiguruvawe („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“<br />
br. 142/2008).<br />
2. Advokat Pano Dimitrovski od Skopje, Todor Pqakov od Veles,<br />
Advokatskata komora na Republika Makedonija i Zanaet~iskata<br />
komora Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnesoa<br />
inicijativi za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
odredbite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.<br />
- Spored advokatot Pano Dimitrovski kako podnositel na inicijativata,<br />
so osporeniot ~len 14 stav 1 to~ka 4 od Zakonot bilo propi{ano<br />
deka osnovicata za presmetka i pla}awe na pridonesite za<br />
samovrabotenite lica koi vr{at profesionalna i druga intelektualna<br />
usluga i licata od ~lenot 7 stav 1 to~kite 10 i 11 na istiot zakon,<br />
57
ila dve prose~ni plati vo Republikata, dodeka za site drugi obvrznici<br />
ovaa osnovica bila ili prose~nata plata ili visinata na platite,<br />
penziite i nadomestocite, so {to se vr{ela diskriminacija i stavawe<br />
na ovie obvrznici vo ponepovolna polo`ba so drugite obvrznici.<br />
^lenot 15 od Zakonot bil pove}ekratno protivustaven i nepraveden<br />
vo odnos na prethodno navedenata odredba, zatoa {to so ovoj<br />
~len se odreduvala u{te pogolema, ne samo diskriminacija i stavawe<br />
vo ponepovolna polo`ba, tuku i ~ista dr`avna eksploatacija i tortura<br />
na del od nejzinite pripadnici, vo ovoj slu~aj del od obvrznicite<br />
za pla}awe pridonesi. Na ovie subjekti ne smeelo da im se uskrati<br />
pravoto visinata na osnovicata da ne mo`e da bide poniska od 50% od<br />
prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija, kakvo pravo<br />
se utvrduvalo za del od obvrznicite za pla}awe pridonesi. Poradi<br />
navedenoto, osporenite odredbi ne bile vo soglasnost so ~len 9 od<br />
Ustavot, poradi {to se predlaga Ustavniot sud da povede postapka za<br />
ocenuvawe na nivnata ustavnost.<br />
- Spored podnositelot na inicijativata Todor Pqakov, so osporenite<br />
odredbi od ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 od Zakonot se utvrduvala<br />
poinakva osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite od<br />
ostanatite obvrznici utvrdeni vo ~len 14 od Zakonot, so {to tie osigurenici<br />
ne bile ednakvi vo odnos na ostanatite osigurenici za koi<br />
bila opredelena druga osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite,<br />
poradi {to osporenite odredbi bile sprotivni na ~len 9 stav<br />
2 od Ustavot i se predlaga Ustavniot sud da gi poni{ti.<br />
- Spored Advokatskata komora na Republika Makedonija, kako<br />
podnositel na inicijativata, so osporenata odredba od ~len 14 stav 1<br />
to~ka 4 od Zakonot, na odreden krug na lica koi vr{at profesionalna<br />
i druga intelektualna usluga, kako i na samostojnite umetnici i vrvnite<br />
sportisti, im se nametnuvale poinakvi obvrski, pogolemi obvrski<br />
od obvrskite koi im se nametnuvale na ostanatite gra|ani. Taka,<br />
dodeka osnovica za presmetka na pridonesi za ostanatite gra|ani, soglasno<br />
~len 14 stav 1 to~ka 1 od Zakonot bila „plata“, koe ne{to sekako<br />
podrazbiralo plata soglasno grankata na dejnost vo koja e grupiran<br />
rabotodava~ot, za krugot na lica opfateni so osporenata to~ka 4 na<br />
istiot ~len, kako osnovica za presmetka na pridonesi se zemal iznosot<br />
na "dve prose~ni plati vo Republikata." Na toj na~in gra|anite opfateni<br />
vo to~kata 4 od ovoj ~len se stavale vo neednakva polo`ba so<br />
ostanatite gra|ani. Dopolnitelno, ne samo {to gra|anite na ovoj na~in<br />
se stavale vo neednakva polo`ba i na odreden krug na gra|ani im se<br />
nametnuvala dvojna dava~ka vo sporedba so ostanatite gra|ani, tuku se<br />
odelo i na eden odamna napu{ten princip na "uramnilovka," kade<br />
nezavisno od grankata na dejnost vo koja e rasporedeno samovrabotenoto<br />
lice, toa e dol`no da pla}a pridonesi na nivo na prosek na Republikata,<br />
nezavisno od dohodovnosta na dejnosta so koja se bavi, a koja e<br />
determinirana od grankata na dejnost vo koja toj kako subjekt e ras-<br />
58
poreden. Na toj na~in, samovrabotenite lica nezavisno dali vr{at<br />
stopanska ili nestopanska dejnost, dohodovna ili nedohodovna dejnost,<br />
}e pla}aat pridonesi na dve prose~ni plati vo Republikata. Vakvata<br />
opredelba ne nao|ala svoja logika nitu vo ekonomskata opravdanost, a<br />
sekako zna~ela nametnuvawe na odreden krug na gra|ani obvrski vo<br />
dvoen iznos vo sporedba so drugite gra|ani, poradi {to osporenata<br />
odredba bila vo sprotivnost so ~len 9 od Ustavot. Poradi navedenoto,<br />
se predlaga Ustavniot sud da ja ukine osporenata odredba kako neustavna.<br />
Istovremeno, se predlaga soglasno ~len 27 od Delovnikot na<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud da donese re{-<br />
enie so koe }e gi zapre od izvr{uvawe site poedine~ni akti i dejstvija<br />
koi }e se prezemaat vrz osnova na osporenata odredba, do donesuvawe<br />
na kone~na odluka po podnesenata inicijativa. Ova bilo nu`no od<br />
pri~ina {to mo`elo da nastanat {tetni posledici po odnos na licata<br />
~ii prava bile o{teteni so osporenata zakonska odredba i koi bile<br />
staveni vo ponepovolna polo`ba vo odnos na drugite gra|ani. Imeno,<br />
Zakonot bil vo primena od 01 januari 2009 godina i ve}e so isplatata<br />
na platata za mesec januari 2009 godina, koja }e se presmetuvala najdocna<br />
do 10 fevruari 2009 godina, }e po~nel da proizveduva posledici.<br />
- Spored Zanaet~iskata komora Skopje, kako podnositel na inicijativata,<br />
osporeniot ~len 14 stav 1 to~ka 3 od Zakonot bil vo sprotivnost<br />
so ~len 55 stav 2 od Ustavot. Osporenata odredba sozdavala ponepovolni<br />
uslovi za stopanisuvawe na zanaet~istvoto vo odnos na golemoto<br />
stopanstvo i ne sozdavala ednakvi uslovi za stopanisuvawe so<br />
industrijata, {to bilo nepravedno i protivustavno i pretstavuvalo<br />
povreda na pravoto na ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot.<br />
Imeno, vo osporeniot ~len 14 stav 1 to~ka 3 od Zakonot bilo<br />
propi{ano deka za samovraboteno lice koe vr{i samostojna ekonomska<br />
dejnost, vo koja grupa spa|aat zanaet~iite i trgovcite poedinci<br />
koi vr{at ekonomska dejnost, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe<br />
na danoci i pridonesi bila prose~nata plata vo Republikata, a za<br />
upravitel na trgovsko dru{tvo, DOO, DOOEL, AD, osnovica za presmetuvawe<br />
i pla}awe na danoci i pridonesi bila 50% od prose~nata<br />
plata vo Republikata. Toa zna~elo deka ako nekoj ima kapital i osnova<br />
kapitalno dru{tvo i e upravitel, }e pla}a danoci i pridonesi na 50%<br />
od prose~nata plata, a ako e lice koe se samovrabotuva i vrabotuva i<br />
drugi lica i spored site kategorii se smeta za mikro i mal biznis, }e<br />
pla}a danoci i pridonesi na prose~na plata. Ova bilo ekonomski<br />
neopravdano i protivustavno bidej}i so vakvata odredba ne samo {to<br />
ne bile staveni vo ramnopravna polo`ba, tuku se sozdavale neednakvi<br />
uslovi za stopanisuvawe vo zavisnost od toa kakov praven status e<br />
izbran za deluvawe, dali e registriran kako fizi~ko lice vo forma<br />
na zanaet~ija vo registarot na zanaet~ii {to go vodi Zanaet~iskata<br />
komora ili kako trgovec poedinec registriran vo Trgovskiot registar,<br />
vo koj slu~aj }e pla}a danok i pridonesi na prose~na plata vo<br />
59
Republikata, a ako e izbrana forma na pravno lice, DOO, DOOEL,<br />
AD, osnovica za presmetuvawe i pla}awe na danoci i pridonesi }e<br />
bide 50% od prose~nata plata vo Republikata. Koja bila celta na Vladata<br />
na Republika Makedonija so donesuvawe na navedenoto zakonsko<br />
re{enie so koe fizi~kite lica koi vr{at dejnost i vo Zakonot se dadeni<br />
kako kategorija „samovraboteno lice“ i koi vr{at zanaet~iski<br />
dejnosti, trgovija na malo, ugostitelski dejnosti, prevoz na patnici i<br />
stoki i sl. i koi ostvaruvaat najniski primawa vo dr`avata da pla}aat<br />
danoci i pridonesi od plata na minimalna osnovica od prose~na plata<br />
vo Republikata, a upravitelite na trgovskite dru{tva da pla}aat danoci<br />
i pridonesi na minimalna osnovica od 50% od prose~nata plata.<br />
Ovie dejnosti bile najmalite biznisi vo dr`avata za koi dr`avata so<br />
svoite programi i strategii za ekonomski razvoj, se deklarilala deka<br />
gi poddr`uva i pottiknuva malite i sredni pretprijatija, a ovie fizi~ki<br />
lica bile mikro biznisi i tie so ovoj zakon se optovaruvale so<br />
danoci i pridonesi vo vkupen iznos pove}e od industrijata. So vakvo<br />
zakonsko re{enie najgolem del od zanaet~iite i trgovcite poedinci<br />
}e se zatvorele, }e gi otpu{tele vrabotenite, a tie }e barale na~in da<br />
rabotat na crno za da mo`at da egzistiraat. Dali bila potrebna vakva<br />
zakonska odredba vo vakva ekonomska sostojba vo koja se nao|alo<br />
na{eto stopanstvo, so koja Vladata namesto da go potpomaga maliot<br />
biznis koj e osnova za prerasnuvawe vo pogolem biznis, toj se optovaruva<br />
so pove}e danoci i pridonesi i se sozdavaat uslovi za prestanok<br />
na dejnosta. Ova bila kategorija na vr{iteli na dejnost koi se esnafi<br />
i za svoite obvrski odgovaraat so celiot svoj imot i od dr`avata nikoga{<br />
ni{to ne barale, a sekoga{ gi ispolnuvale svoite obvrski za<br />
pla}awe danoci i pridonesi. Ako ne se ovozmo`elo na zanaet~iite<br />
"samovraboteni lica" osnovica za presmetuvawe i pla}awe pridonesi<br />
da iznesuva 50% od prose~nata plata vo Republikata, site znaet~ii }e<br />
gi zatvorele zanaet~iskite du}ani i }e rabotele na crno i od ~esni i<br />
vredni stopanstvenici, esnafi, }e se sozdadele novi socijalni slu~ai,<br />
a so toa }e se zgolemela i nevrabotenosta.<br />
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 14 stav 1 to~ka 3<br />
od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 142/2008), osnovica<br />
za presmetka i pla}awe na pridonesi e prose~na plata vo Republikata<br />
objavena vo tekovniot mesec za samovraboteno lice koe vr{i samostojna<br />
ekonomska dejnost, lice od ~lenot 10 stav 1 to~ka 13 i lice od<br />
~lenot 10 stav 2 na ovoj zakon. Spored stav 1 to~ka 4 na istiot ~len,<br />
osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesi e iznos od dve prose~ni<br />
plati vo Republikata objavena vo tekovniot mesec za samovraboteno<br />
lice koe vr{i profesionalna i druga intelektualna usluga i lice od<br />
~lenot 7 stav 1 to~kite 10 i 11 na ovoj zakon.<br />
60
Spored ~len 15 od istiot Zakon, osnovicata za presmetuvawe i<br />
pla}awe na pridonesite, odnosno osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e<br />
da bide poniska od 50% od prose~nata plata po rabotnik vo Republika<br />
Makedonija objavena vo tekovniot mesec, so isklu~ok na osnovicata<br />
utvrdena vo ~lenot 14 stav 1 to~kite 3 do 13 na ovoj zakon.<br />
Sudot, isto taka, utvrdi deka po podnesuvaweto na inicijativata,<br />
donesen e Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi<br />
od zadol`itelno socijalno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija," br. 64/2009), so koj e izmeneta sodr`inata na<br />
osporeniot ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 i ~len 15 od Zakonot.<br />
Po izvr{enata izmena , ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 glasat:<br />
3) prose~na plata vo Republikata objavena vo januari vo tekovnata<br />
godina spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, za<br />
liceto od ~lenot 7 stav 1 to~ki 10 i 11, liceto od ~lenot 10 stav 1 to~ka<br />
13 i liceto od ~lenot 10 stav 2 na ovoj zakon.<br />
4) mese~nata akontacija na neto prihodot, odnosno na pau{alno<br />
utvrdeniot neto prihod na koj se pla}a danok, soglasno Zakonot za personalen<br />
danok na dohod, za samovraboteno lice.<br />
Po izvr{enata izmena, osporeniot ~len 15 glasi:<br />
Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite, odnosno<br />
osnovica za osiguruvawe za tekovnata godina ne mo`e da bide poniska<br />
od 50% od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija objavena<br />
vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na Dr`avniot<br />
zavod za statistika, so isklu~ok na osnovicata utvrdena vo ~lenot 14<br />
stav 1 to~ki 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13 na ovoj zakon.<br />
Za samovraboteno lice koe vr{i profesionalna i druga intelektualna<br />
usluga osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite,<br />
odnosno osnovicata za osiguruvawe za tekovnata godina ne mo`e da<br />
bide poniska od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija<br />
objavena vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na<br />
Dr`avniot zavod za statistika.<br />
4. Soglasno ~len 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot<br />
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori<br />
so Ustavot i so zakonite.<br />
Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na<br />
Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat<br />
procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />
Poa|aj}i od toa deka so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 64/2009), se izmeneti<br />
osporenite ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 i ~len 15 od Zakonot za pridonesi<br />
od zadol`itelno socijalno osiguruvawe, proizleguva deka<br />
osporenite odredbi od Zakonot imaat druga sodr`ina, razli~na od<br />
osporenata, odnosno deka osporenite odredbi vo tekstot vo koj se ospo-<br />
61
uvaat ne se pove}e del od pravniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Poradi toa Sudot oceni deka postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe<br />
po inicijativata i deka se ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 3 od<br />
Delovnikot na Ustavniot sud, za otfrlawe na inicijativata.<br />
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od<br />
ova re{enie.<br />
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Ismail Darli{ta, Liljana<br />
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Gzime Starova<br />
i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />
62
6. U. br. 103/2009 (8. 06. 2009)<br />
Osporeni odredbi<br />
^len 4 st. 1 al. 17, ~l. 11 st. 1 vo delot: preku donesuvawe operativni<br />
instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto rabotewe,<br />
~l. 26 st. 4, ~l. 27 st. 9, vo delot: "ili operativna instrukcija<br />
donesena od strana na direktorot," ~l. 29 st. 1 t. 5 i st. 2, ~l. 37 st. 4,<br />
~l. 40 st. 6, vtora re~enica, ~l. 41 st. 2, ~l. 42 st. 4 i ~l. 43 st. 4 od<br />
Zakonot za Upravata za javni prihodi („SV RM," 81/2005 i 81/2008)<br />
Sodr`ina na osporenite odredbi<br />
^len 4<br />
1. Upravata za javni prihodi gi izvr{uva upravnite i drugi<br />
stru~ni raboti koi se odnesuvaat osobeno na:<br />
. . .<br />
- donesuvawe operativni instrukcii, (osporena alineja)<br />
. . . .<br />
^len 11<br />
1. Direktorot rakovodi i ja pretstavuva Upravata za javni prihodi;<br />
organizira i obezbeduva zakonito i efikasno vr{ewe na rabotite<br />
i zada~ite preku donesuvawe operativni instrukcii vo pismena forma<br />
od site oblasti na dano~noto rabotewe; (osporen del) donesuva finansiski<br />
plan, programa i planovi za rabota; odlu~uva za vrabotuvawe,<br />
rasporeduvawe, za pravata i dol`nostite na vrabotenite, za suspendirawe<br />
i prestanok na raboten odnos na vrabotenite vo Upravata za javni<br />
prihodi, soglasno odredbite na ovoj zakon; odlu~uva za zapo~nuvawe<br />
na postapka za otkrivawe na slu~ai na nesoodvetno odnesuvawe ili<br />
prekr{uvawe na dol`nostite od strana na vrabotenite vo Upravata za<br />
javni prihodi.<br />
^len 26 stav 4<br />
4. Direktorot go zadr`uva pravoto da dade dozvola za neobjavuvawe<br />
na javen oglas za slobodno rabotno mesto vrz osnova na negova<br />
odluka za unapreduvawe ili prerasporeduvawe na slu`benik na toa<br />
rabotno mesto. (osporen stav)<br />
63
^len 27 stav 9<br />
9. Postapkata povrzana za tretmanot na vraboteniot na probna<br />
rabota }e se uredi so kolektiven dogovor ili operativna instrukcija<br />
donesena od strana na direktorot. (osporen del)<br />
^len 29<br />
1. Na slu`benikot mu prestanuva rabotniot odnos vo Upravata<br />
za javni prihodi so odluka na direktorot vo slednive slu~ai:<br />
. . .<br />
5) ako e osuden za krivi~no delo vo vrska so slu`benata dol-<br />
`nost ili drugo krivi~no delo koe go pravi nedostoen za slu`benik i<br />
za vr{ewe na slu`bata vo Upravata za javni prihodi - so denot na vra-<br />
~uvaweto na pravosilnata presuda;<br />
. . .<br />
2. Ako slu`benikot e osuden so kazna zatvor pomala od tri meseci<br />
za krivi~no delo koe ne e povrzano so nadle`nosta na Upravata za<br />
javni prihodi, a nitu e napraveno na rabota i ne go ru{i ugledot na<br />
Upravata za javni prihodi, direktorot mo`e da odlu~i, slu`benikot<br />
da go vrati na rabota po izdr`uvaweto na kaznata, imaj}i go predvid<br />
negovoto prethodno rabotewe i odnesuvawe.<br />
^len 37<br />
1. Vo interes na Upravata za javni prihodi slu`benikot mo`e<br />
na opredeleno ili neopredeleno vreme da bide prerasporeden na drugo<br />
rabotno mesto koe odgovara na negovoto profesionalno iskustvo, znaewe<br />
i kvalifikacii.<br />
2. Prerasporeduvaweto na opredeleno vreme mo`e da trae do<br />
{est meseca, so mo`nost za prodol`uvawe od dopolnitelni {est meseci.<br />
Koga se prerasporeduva slu`benikot na opredelen period, toj e<br />
dol`en da se vrati na porane{noto ili sli~no rabotno mesto.<br />
3. Slu`benikot koj bil prerasporeden ima pravo na:<br />
1) nadomestok za prevozni tro{oci, dokolku sekoj den patuva do<br />
drugo mesto;<br />
2) nadomestok za tro{oci za odvoen `ivot, dokolku slu`benikot<br />
privremeno prestojuva vo mestoto na rabotewe i<br />
3) nadomestok za tro{ocite za selewe.<br />
4. Slu`benikot koj e prerasporeden po sopstveno barawe nema<br />
pravo na nadomestocite od stavot (3) na ovoj ~len. (osporen stav)<br />
^len 40 stav 6<br />
6. Slu`benicite koi nema da postignat zadovolitelni rezultati<br />
vo raboteweto, {to e reflektirano i vo nivniot izve{taj za ocenuvawe<br />
na raboteweto, }e imaat pravo na natamo{na obuka, kako i na<br />
poddr{ka od strana na nivnite pretpostaveni, so cel svoeto rabotewe<br />
da go dovedat na zadovolitelno nivo. Ako ne uspeat da go postignat toa<br />
64
vo odredeniot rok, }e se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe. (osporena<br />
re~enica)<br />
^len 41<br />
1. Vrabotenite imaat pravo na plata, nadomestoci na plata i<br />
drugi nadomestoci. Platata na slu`benicite, nadomestocite na plata<br />
i drutite nadomestoci se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija.<br />
2. Vrabotenite mo`at da dobivaat od 30%, no najmnogu do 50%<br />
od platata kako nadopolnuvawe na redovnata plata vo tekot na mesecot<br />
za posebnata odgovornost koja proizleguva od rabotnoto mesto i e<br />
od osobeno zna~ewe za efikasnosta na Upravata za javni prihodi.<br />
(osporen stav) 1<br />
3. Vrabotenite dobivaat pari~ni nagradi i bonusi vo vrska so<br />
ocenuvaweto na raboteweto, po postignati isklu~itelni rezultati vo<br />
raboteweto.<br />
4. Sistemot na nagraduvawe na vrabotenite poblisku go opredeluva<br />
ministerot za finansii po predlog na direktorot.<br />
^len 42 stav 4<br />
4. Specificirawe na evidencijata za napreduvaweto vo karierata,<br />
kako i odr`uvaweto i pristapnosta na podatocite }e bide odredena<br />
so operativna instrukcija na direktorot. (osporen stav)<br />
^len 43 stav 4<br />
4. Slu~aite na odnesuvawe sprotivno na Kodeksot na odnesuvawe<br />
mo`at da bidat predmet na disciplinski merki, vklu~uvaj}i ja i<br />
merkata za prestanok na raboten odnos so otkaz za pote{kite povredi<br />
na odnesuvawe. (osporen stav)<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
1. Spored navodite vo inicijativata, vo osporenite odredbi od<br />
~l. 4 st. 17, ~l. 11 st. 1, ~l. 27 st. 9, ~l. 42 st. 4 od Zakonot, zakonodavecot<br />
go koristi terminot operativna instrukcija. Me|utoa, soglasno<br />
Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava,<br />
i soglasno ~l. 95 st. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, ne bilo<br />
predvideno deka direktorot mo`e da donesuva i operativni instrukcii.<br />
Podnositelot smeta deka so ovie odredbi se povreduval ~l. 8 st.<br />
1 al. 3, ~l. 32 st. 5, ~l. 51, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od Ustavot i upatuva, pri<br />
1<br />
Овој став имал и втора реченица која гласела: „Посебната одговорност<br />
и ефикасноста за секој одделен месец го определува директорот“, но<br />
таа била избришана со измените на Законот од 2008 година.<br />
65
odlu~uvaweto, da se ima predvid Odlukata na Ustavniot sud U. br. 169/<br />
2006 od 12 septemvri 2007 godina.<br />
2. Vo odnos na osporeniot ~l. 26 st. 4 od Zakonot, koj se odnesuva<br />
za obezbeduvawe na dr`avni slu`benici od strana na samiot rabotodavec<br />
- direktor bez javno oglasuvawe na slobodno rabotno mesto, podnositelot<br />
smeta deka gi doveduva gra|anite vo neednakva polo`ba vo<br />
pogled na dostapnosta na rabotnoto mesto, bidej}i toa zna~elo deka<br />
nekoi gra|ani bile poprivilegirani i polesno zasnovale rabotren<br />
odnos bez pri toa da se obezbedi transparentnost i konkurencija. Podnositelot<br />
smeta deka so ovaa odredba se povreduval ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3,<br />
~l. 9, ~l. 32 st. 1 i 2 i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija i upatuva<br />
na Odlukata na ustavniot sud U. br. 73/2004 od 18. 05. 2005 godina.<br />
3. Vo odnos na ~l. 29 st. 1 t. 5 od Zakonot i st. 2 na ovoj ~len, podnositelot<br />
uka`uva deka pravnite posledici od osuda se izrekuvaat so<br />
samata pravosilna sudska odluka i deka ponatamo{nite posledici ne<br />
bile dopu{teni. Ova proizleguvalo od Odlukata na Ustavniot sud U.<br />
br. 169/2006 od 12. 09. 2007.<br />
4. Vo odnos na osporeniot ~l. 37 st. 4 od Zakonot, podnositelot<br />
smeta deka odredbata bila diskriminatorska vo odnos na drugite slu-<br />
`benici koi se prerasporeduvaat po slu`bena dol`nost i deka e vo<br />
sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3, ~l. 9, ~l. 32 i ~l. 51 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
5. Vo odnos na osporenata odredba od ~l. 40 st. 6 od Zakonot,<br />
podnositelot smeta deka vtorata re~enica od ovaa odredba bila neodr`liva<br />
od ustavnopraven aspekt, bidej}i ne bilo precizirano vo koj<br />
rok treba slu`benicite koi nema da postignat zadovolitelni rezultati,<br />
da go dovedat svoeto rabotewe na zadovolitelno nivo, bidej}i vo<br />
sprotivno }e se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe od rabota. So<br />
toa odredbata bila sprotivna na ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9 i ~l. 32 od Ustavot.<br />
6. Vo odnos na osporenata odredba od ~l. 41 st. 2 od Zakonot,<br />
podnositelot smeta deka bilo apsolutno neopravdano slu`benicite da<br />
mo`at da dobivaat 50% od platata kako nadopolnuvawe na redovnata<br />
plata vo tekot na mesecot, bidej}i toa bili neviden preterizam. Opredeluvaweto<br />
na posebnata odgovornost i efikasnost za sekoj oddelen<br />
mesec od strana na direktorot, bez pobliski kriteriumi i parametri,<br />
zna~elo deka direktorot mo`e da pravi {to saka i da nagraduva kako i<br />
kogo saka, {to bilo nedozvolivo vo edno civilizirano op{testvo.<br />
Osporenata odreba bila sprotivno so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 32 st. 5 i<br />
~l. 51 od Ustavot.<br />
7. Vo odnos na odredbata od ~l. 43 st. 4, podnositelot smeta deka<br />
disciplinskata merka za prestanok na raboten odnos mo`elo da se propi{uva<br />
samo so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so Kodeksot na<br />
odnesuvawe, {to proizleguvalo od ~l. 32 st. 5 od Ustavot. Poradi toa<br />
66
podnositelot smeta deka ovaa osporena odredba bila vo sprotivnost so<br />
~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5 i ~l. 51 od Ustavot.<br />
So inicijativata se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na navedenite osporeni odredbi od Zakonot za<br />
upravata za javni prihodi.<br />
Ustavnosudska praktika<br />
1. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 164/2008 od 22. 04. 2009<br />
godina, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 34 st. 3<br />
i 4 od Zakonot za Upravata za javni prihodi ("SV RM," br. 81/2005 i 81/<br />
2008) i<br />
Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Trgnuvaj}i od sodr`inata na<br />
navedenite ustavni i zakonski odredbi, osporenata zakonska odredba<br />
od ~l. 34 st. 3 i 4 od Zakonot, kako i od navodite vo inicijativata,<br />
Sudot utvrdi deka treba da se ima predvid zna~eweto na rabotite koi<br />
se izvr{uvaat od strana na Upravata za javni prihodi vo sferata na<br />
sproveduvawe na dano~nata politika na Republika Makedonija, od<br />
edna strana, kako i zna~eweto i odgovornosta na funkcijata direktor<br />
na Upravata, koj e nadle`en da organizira i obezbeduva zakonito i<br />
efikasno vr{ewe na rabotite i zada~ite na Upravata preku donesuvawe<br />
operativni instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto<br />
rabotewe, pa ottuka i negovoto pravo da dava prethodno odobrenie<br />
za vr{ewe na drugi raboti od strana na vrabotenite, kako i da<br />
gi opredeli rabotite i dejnostite koi se vo sudir so slu`benite dejnosti.<br />
So navedenata osporena odredba od Zakonot ne se doveduva vo<br />
pra{awe primenata na odredbata na ~l. 32 st. 5 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija koj predviduva deka ostvaruvaweto na pravata na<br />
vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni<br />
dogovori. Ova od pri~ina {to so ~l.t 24 od Zakonot konkretno e navedeno<br />
koi propisi vo odnos na pravata, obvrskite i odgovornostite<br />
od raboten odnos va`at za dano~nite slu`benici, za vrabotenite koi<br />
vr{at raboti od oblasta na finansiskoto i materijalno rabotewe i<br />
javnite nabavki i za vrabotenite koi vr{at op{ti, administrativnotehni~ki<br />
i pomo{ni raboti, a so osporenata odredba direktorot so<br />
operativna instrukcija samo propi{uva koi raboti i dejnosti se vo<br />
sudir so slu`benite dol`nosti, poradi {to ne mo`e da se postavi pra-<br />
{aweto za soglasnosta na osporenite st. 3 i 4 od ~l. 34 od Zakonot so<br />
Ustavot na Republika Makedonija“.<br />
2. Ustavniot sud so Odluka U. br. 169/2006 od 12. 09. 2007<br />
godina, gi ukina ~l. 9 st. 5 al. 3 i ~l. 26 st. 9 vo delot "ili operativna<br />
instrukcija donesena od strana na direktorot“ od Zakonot za Upravata<br />
za javni prihodi ("SV RM," br. 81/2005).<br />
67
Od obrazlo`enieto na Odlukata. Vo ovaa smisla, spored Sudot,<br />
na~inot i postapkata za proverka na rabotnite sposobnosti i procedurata<br />
za zapo~nuvawe na vrabotuvaweto se del od pra{awata povrzani<br />
so ostvaruvawe na pravata od raboten odnos na vrabotenite, koi,<br />
soglasno Ustavot, se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.<br />
Ottuka, Sudot utvrdi deka ureduvaweto na na~inot i postapkata<br />
za proverka na rabotnite sposobnosti i procedurata za zapo~nuvawe<br />
na vrabotuvaweto vo Upravata za javni prihodi mo`e da bide predmet<br />
na ureduvawe so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so operativna<br />
instrukcija na direktorot, odnosno so podzakonski akt donesen od direktorot,<br />
poradi {to, Sudot oceni deka direktorot na Upravata za javni<br />
prihodi nema ustavna osnova za donesuvawe na takov akt.<br />
So ogled na navedenoto, Sudot utvrdi deka ~l. 26 st. 9 vo delot<br />
"ili operativna instrukcija donesena od strana na direktorot" od<br />
Zakonot za upravata za javni prihodi ne e vo soglasnost so ~l. 32 st. 5<br />
Ustavot na Republika Makedonija“.<br />
Sporno pravno pra{awe<br />
Pri izgotvuvaweto na referatot kako sporno se postavi slednovo<br />
pravno pra{awe: Dali ovlastuvaweto na direktorot na Upravata<br />
za javni prihodi da donesuva operativni instrukcii od site sferi na<br />
dano~noto rabotewe se naru{uva ustavnoto na~elo na vladeewe na pravoto<br />
i podelbata na vlasta?<br />
Fakti~ka sostojba<br />
Vo tekot na prethodnata postapka se utvrdi deka podnositelot<br />
na inicijativata gi nemal predvid izmenite i dopolnuvawata na Zakonot<br />
za upravata za javni prihodi od 2008 godina ("SV RM," br. 81/2008<br />
godina) so koi se izbri{ani pove}e odredbi od Zakonot, me|u koi i del<br />
od odredbite osporeni so ovaa inicijativa.<br />
Imeno spored ~l. 17 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za upravata za javni prihodi, naslovite pred ~l. 26, 27, 28,<br />
29 i 30 i ~l. 26, 27, 28, 29 i 30 se bri{at.<br />
Spored ~l., 26 od istiot zakon, naslovite pred ~l. 37 i 40 i ~l.<br />
37, 38, 39 i 40 se bri{at, a spored ~l. 28 od Zakonot, se bri{e naslovot<br />
pred ~l. 42 i ~l. 42 od Zakonot.<br />
Pravno mislewe<br />
1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na pravoto<br />
i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska se<br />
temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
68
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot<br />
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />
Soglasno ~l. 19 st. 2 od Zakonot za organizacija i rabota na<br />
organite na dr`avnata uprava ("SV RM," br. 58/2000), Upravata za javni<br />
prihodi e osnovana kako organ vo sostav na Ministerstvoto za finansii,<br />
so svojstvo na pravno lice.<br />
So cel da se sozdadat osnovi za pristapuvawe kon proces na reorganizacija<br />
na Upravata za javni prihodi vo efikasna i efektivna<br />
organizacija vo site segmenti na nejzinoto rabotewe poradi ostvaruvawe<br />
na osnovnata misija - naplata na danocite soglasno zakon zaradi<br />
obezbeduvawe ostvaruvawe na funkciite na dr`avata i davawe pomo{<br />
i poddr{ka na dano~nite obvrznici za dobrovolno ispolnuvawe na dano~nite<br />
obvrski, zakonodavecot go donel Zakonot za upravata za javni<br />
prihodi ("SV RM," br. 81/2005 i 81/2008).<br />
Soglasno ~l. 1 od ovoj Zakon, so ovoj zakon se ureduva delokrugot,<br />
organizacijata, na~inot na vr{ewe na rabotata i rakovodeweto so<br />
Upravata za javni prihodi, kako i ovlastuvawata i odgovornostite pri<br />
sobiraweto, evidentiraweto, obrabotkata i za{titata na podatoci vo<br />
vrska so rabotite na Upravata.<br />
So ovoj zakon se ureduvaat i specifi~nostite vo pravata, obvrskite<br />
i odgovornostite na vrabotenite od raboten odnos, kodeksot na<br />
odnesuvawe, nagradite i priznanijata, kako i finansiraweto na Upravata<br />
za javni prihodi.<br />
Soglasno ~l. 9 od Zakonot, so rabotata na Upravata za javni<br />
prihodi rakovodi direktor, koj mo`e da ima zamenik. Direktorot i zamenikot<br />
na direktorot, na predlog na ministerot za finansii, gi imenuva<br />
i razre{uva od dol`nost Vladata na Republika Makedonija za period<br />
od ~etiri godini so pravo na povtorno imenuvawe.<br />
Vo ~l. 11 od Zakonot se uredeni ovlastuvawata na Direktorot,<br />
koj me|u drugoto, rakovodi i ja pretstavuva Upravata za javni prihodi;<br />
organizira i obezbeduva zakonito i efikasno vr{ewe na rabotite i<br />
zada~ite preku donesuvawe operativni instrukcii vo pismena forma<br />
od site oblasti na dano~noto rabotewe; donesuva finansiski plan,<br />
programa i planovi za rabota; odlu~uva za vrabotuvawe, rasporeduvawe,<br />
za pravata i dol`nostite na vrabotenite, za suspendirawe i<br />
prestanok na raboten odnos na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi,<br />
soglasno odredbite na ovoj zakon; odlu~uva za zapo~nuvawe na postapka<br />
za otkrivawe na slu~ai na nesoodvetno odnesuvawe ili prekr-<br />
{uvawe na dol`nostite od strana na vrabotenite vo Upravata za javni<br />
prihodi.<br />
Za podnositelot na inicijativata e sporno ovlastuvaweto na<br />
direktorot na Upravata da donesuva operativni instrukcii (del od<br />
osporeniot ~l. 11 st. 1), kako i ~l. 4 st. 1 al. 17 vo koj kako edna od nadle`nostite<br />
na Upravata e navedena i donesuvawe na operativni ins-<br />
69
trukcii. Edinstven argument so koj podnositelot na inicijativata ja<br />
osporuva ustavnosta na ovie odredbi e nivnata nesoglasnost so Zakonot<br />
za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, koj ne<br />
predviduval direktorot da mo`e da donesuva operativni instrukcii, i<br />
upatuva na prethodno donesena Odluka na Ustavniot sud U. br. 169/<br />
2006.<br />
Navodite na podnositelot na inicijativata za nas se neprifatlivi<br />
od pri~ina {to vo niv prakti~no otsustvuvaat argumenti za<br />
nesoglasnosta na ovie odredbi so Ustavot, i nivnata navodna protivustavnost<br />
se objasnuva so nesoglasnost so drug zakon. I samoto povikuvawe<br />
na Odlukata na Ustavniot sud U. br. 169/2006 godina e nesoodvetno<br />
od pri~ina {to vo ovaa odluka Ustavniot sud ne go osporil pravoto<br />
na direktorot da donesuva operativni instrukcii voop{to, tuku<br />
go smetal za problemati~no reguliraweto na pra{awa od oblasta na<br />
trudot, odnosno rabotnite odnosi, so operativni instrukcii i utvrdil<br />
deka toa e sprotivno na Ustavot koj predviduva deka ostvaruvaweto na<br />
pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so<br />
kolektivni dogovori (~l. 32 st. 5 od Ustavot). Vo navedeniot predmet<br />
stanuvalo zbor za ureduvawe na na~inot i postapkata za proverka na<br />
rabotnite sposobnosti i procedurata za zapo~nuvawe na vrabotuvaweto<br />
vo Upravata za javni prihodi (~l. 26 st. 9 od Zakonot).<br />
Spored na{e mislewe, operativnata instrukcija od osporenite<br />
~l. 4 st. 1 al. 17 i ~l. 11 st. 1 od Zakonot, e podzakonski akt koj direktorot<br />
na Upravata za javni prihodi go nosi vo funkcija na izvr{uvawe<br />
na zakonite od oblasta na danocite i dano~noto rabotewe, {to proizleguva<br />
i od samata formulacija na ~l. 11 st. 1 vo koj izri~no se spomnuva<br />
deka stanuva zbor za operativni instrukcii vo pismena forma od<br />
site oblasti na dano~noto rabotewe. Osnovot za donesuvawe na vakov<br />
podzakonski akt e samiot Zakon za upravata za javni prihodi, kako i<br />
op{tiot Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata<br />
uprava ("SV RM," br. 58/2000, 44/2002 i 82/2008) koj vo ~l. 55 st. 2 predviduva<br />
deka direktorot na samostojniot organ na dr`avnata uprava,<br />
odnosno upravnata organizacija donesuva pravilnici, re{enija, naredbi,<br />
upatstva, planovi, programi i drugi vidovi akti za izvr{uvawe na<br />
zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so zakon. Ottuka so<br />
ogled na toa {to operativnite instrukcii od osporeniot ~l. 4 st. 1 al.<br />
17 i ~l. 11 st. 1 od Zakonot, direktorot na Upravata gi nosi vo funkcija<br />
na izvr{uvawe na Zakonot, a ne ureduva prava i obvrski na vrabotenite<br />
vo Upravata za javni prihodi, smetame deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na ovie odrebi so Ustavot, od aspekt na<br />
navodite vo inicijativata.<br />
Vo odnos na ~l. 41 od Zakonot, ~ij st. 2 e osporen so inicijativata,<br />
od navodite vo inicijativata proizleguva deka za podnositelot<br />
e sporno samoto pravo na bonus i visinata na bonusot, odnosno nadopolnuvaweto<br />
na redovnata plata za vrabotenite so posebni odgovor-<br />
70
nosti koja se dvi`i od 30% do 50 % od platata (za koja podnositelot<br />
smeta deka bilo „apsolutno neopravdano" i "neviden preterizam", kako<br />
i ovlastuvaweto na direktorot da ja opredeluva posebnata odgovornost<br />
i efikasnost za sekoj mesec, za {to nemalo pobliski kriteriumi vo<br />
Zakonot. Pritoa, napomenuvame deka so izmenite na Zakonot vo 2008<br />
godina, vtorata re~enica na ovoj stav koja {to glasela: "Posebnata<br />
odgovornost i efikasnosta za sekoj oddelen mesec go opredeluva direktorot,"<br />
bila izbri{ana, taka {to i navodite vo inicijativata vo<br />
odnos na ovoj del od osporenata odredba se bespredmetni. Vo odnos pak<br />
na samoto pravo na dodatok na plata, na{eto mislewe e deka toj ne e<br />
sprotiven na Ustavot, odnosno na odredbata od ~l. 32 od Ustavot, bidej}i<br />
so nea prakti~no se potvrduva pravoto na soodvetna zarabotuva~ka<br />
garantirano so Ustavot. I samiot Zakon za rabotnite odnosi<br />
("SV RM," br. 62/2005, 106/2008 i 161/2008), vo ~l. 105 st. 3, opredelil<br />
deka platata e sostavena od osnovnata plata, del od platata za rabotnata<br />
uspe{nost i dodatocite od plata, ako so drug zakon poinaku ne<br />
e opredeleno, taka {to so ovaa osporena odredba od Zakonot, ova pra-<br />
{awe, odnosno ova pravo, podetalno se ureduva za vrabotenite vo<br />
Upravata za javni prihodi. Ustavot zna~i dava osnova pravoto na rabotnikot<br />
na soodveetna zarabotuva~ka da se uredi so zakon, dodeka pak<br />
Zakonot za rabotnite odnosi, kako op{t zakon, predviduva mo`nost<br />
ova pra{awe da se uredi so poseben zakon, {to vo konkretniot slu~aj e<br />
napraveno so Zakonot za Upravata za javni prihodi. Od ovie pri~ini<br />
smetame deka vo odnos na odredbata od ~l. 42 st. 2 ne bi mo`elo da se<br />
postavi pra{aweto za soglasnosta so ustavnite odredbi na koi se povikuva<br />
podnositelot na inicijativata.<br />
Vo odnos na osporenata odredba od ~l. 43 st. 4, smetame deka<br />
podnositelot na inicijativata pogre{no ja ~ita i tolkuva. Imeno, toj<br />
smeta deka disciplinskata merka za prestanok na raboten odnos mo`elo<br />
da se propi{uva samo so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so<br />
Kodeksot na odnesuvawe.<br />
Soglasno ~l. 43 st. 1, vrabotenite treba postojano da gi po~ituvaat<br />
najvisokite standardi na sopstveniot integritet i integritetot<br />
na Upravata za javni prihodi vo izvr{uvaweto na site aktivnosti utvrdeni<br />
so kodeks na odnesuvawe. Kodeksot na odnesuvawe go donesuva<br />
direktorot. (st. 2). Kodeksot na odnesuvawe gi opi{uva standardite na<br />
odnesuvawe koi treba da se po~ituvaat od site vraboteni i dava nasoki<br />
i upatstva za re{avawe na eti~kite pra{awa za onie koi rabotat vo<br />
Upravata za javni prihodi (st. 3). Spored osporeniot st. 4, slu~aite na<br />
odnesuvawe sprotivno na Kodeksot na odnesuvawe mo`at da bidat<br />
predmet na disciplinski merki, vklu~uvaj}i ja i merkata za prestanok<br />
na raboten odnos so otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe.<br />
Spored na{e mislewe, ona {to vsu{nost go ureduva odredbata e<br />
deka vo Kodeksot na odnesuvawe mo`at da se utvrdat standardite za<br />
odnesuvawe na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi, za ~ie {to<br />
71
prekr{uvawe, soglasno osporeniot stav, mo`e da sleduvaat disciplinski<br />
merki vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na raboteniot odnos so<br />
otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe. Kodeksot na odnesuva gi<br />
utvrduva pravilata i standardite na odnesuvawe koi treba da gi po~ituvaat<br />
vrabotenite, za da se obezbedi po~ituvawe na principite na<br />
zakonitost, profeisionalen integritet, efikasnost i lojalnost na<br />
vrabotenite vo Upravata za javni prihodi i voop{to ne stanuva zbor<br />
za toa deka vo Kodeksot na odnesuvaweto }e se propi{at disciplinski<br />
merki, vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na rabotniot odnos. Poradi<br />
navedenoto smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta<br />
na odredbata od ~len 43 stav 4 od Zakonot, so odredbite od Ustavot<br />
na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />
2. Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat procesni<br />
pre~ki za odlu~uvawe po nea.<br />
So ogled na toa {to osporenite odredbi od ~l. 26, 27, 29, 37, 40 i<br />
42 se bri{ani so izmenata na Zakonot za upravata za javni prihodi i<br />
tie ne se ve}e vo pravniot poredok, smetame deka se ispolneti uslovite<br />
za otfrlawe na inicijativata soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud, odnosno poradi nemawe procesni pretpostavki za<br />
odlu~uvawe po inicijativata.<br />
Vrz osnova na seto navedeno se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe;<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~l. 4 st. 1 al. 17, ~l. 11 st. 1 vo delot: "preku donesuvawe operativni<br />
instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto<br />
rabotewe," ~l. 41 st. 2 i ~l. 43 st. 4 od Zakonot za upravata za javni prihodi<br />
("SV RM," br. 81/2005 i 81/2008), i<br />
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 26 st. 4, ~l. 27 st. 9 vo delot: "ili operativna<br />
instrukcija donesena od strana na direktorot," ~l. 29 st. 1 t. 5 i<br />
st. 2, ~l. 37 st. 4, ~l. 40 st. 6, vtora re~enica i ~l. 42 st. 4 od Zakonot<br />
ozna~en vo t. 2 na ovoj predlog.<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len<br />
110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija („Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 8<br />
juli 2009 godina, donese<br />
72<br />
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~len 4 stav 1 alineja 17, ~len 11 stav 1 vo delot: "preku donesuvawe
operativni instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto<br />
rabotewe," ~len 41 stav 2 i ~len 43 stav 4 od Zakonot za upravata<br />
za javni prihodi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 81/<br />
2005 i 81/2008), i<br />
2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na ~len 26 stav 4, ~len 27 stav 9 vo delot: "ili operativna<br />
instrukcija donesena od strana na direktorot," ~len 29 stav 1<br />
to~ka 5 i stav 2, ~len 37 stav 4, ~len 40 stav 6, vtora re~enica i ~len 42<br />
stav 4 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 na ova re{enie.<br />
3. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na odredbite od zakonot ozna~eni vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
Spored navodite vo inicijativata, vo osporenite odredbi od<br />
~len 4 stav 17, ~len 11 stav 1, ~len 27 stav 9, ~len 42 stav 4 od Zakonot,<br />
zakonodavecot go koristel terminot operativna instrukcija. Me|utoa,<br />
soglasno Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata<br />
uprava i soglasno ~len 95 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
ne bilo predvideno deka direktorot mo`e da donesuva i operativni<br />
instrukcii. Podnositelot smeta deka so ovie odredbi se povreduval<br />
~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5, ~len 51, ~len 95 stav 3 i ~len 96<br />
od Ustavot i upatuva, pri odlu~uvaweto, da se ima predvid Odlukata na<br />
Ustavniot sud U. br. 169/2006 od 12 septemvri 2007 godina.<br />
Vo odnos na osporeniot ~len 26 stav 4 od Zakonot, koj se odnesuva<br />
za obezbeduvawe na dr`avni slu`benici od strana na samiot rabotodavec<br />
- direktor bez javno oglasuvawe na slobodno rabotno mesto,<br />
podnositelot smeta deka gi doveduval gra|anite vo neednakva polo`ba<br />
vo pogled na dostapnosta na rabotnoto mesto, bidej}i toa zna~elo deka<br />
nekoi gra|ani bile poprivilegirani i polesno zasnovale raboten<br />
odnos, bez pri toa da se obezbedi transparentnost i konkurencija. Podnositelot<br />
smeta deka so ovaa odredba se povreduval ~len 8 stav 1 alinei<br />
1 i 3, ~len 9, ~len 32 stavovi 1 i 2 i ~len 51 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija i upatuva na Odlukata na ustavniot sud U. br. 73/<br />
2004 od 18 maj 2005 godina.<br />
Vo odnos na ~len 29 stav 1 to~ka 5 od Zakonot i stavot 2 na ovoj<br />
~len, podnositelot uka`uva deka pravnite posledici od osuda se izrekuvaat<br />
so samata pravosilna sudska odluka i deka ponatamo{nite posledici<br />
ne bile dopu{teni. Ova proizleguvalo od Odlukata na Ustavniot<br />
sud U. br. 169/2006 od 12 septemvri 2007.<br />
Vo odnos na osporeniot ~len 37 stav 4 od Zakonot, podnositelot<br />
smeta deka odredbata bila diskriminatorska vo odnos na drugite slu`benici<br />
koi se prerasporeduvaat po slu`bena dol`nost i deka bila vo<br />
sprotivnost so ~len 8 stav 1 alinei 1 i 3, ~len 9, ~len 32 i ~len 51 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija.<br />
73
Vo odnos na osporenata odredba od ~len 40 stav 6 od Zakonot,<br />
podnositelot smeta deka vtorata re~enica od ovaa odredba bila neodr`liva<br />
od ustavno-praven aspekt, bidej}i ne bilo precizirano vo koj<br />
rok treba slu`benicite koi nema da postignat zadovolitelni rezultati,<br />
da go dovedat svoeto rabotewe na zadovolitelno nivo, bidej}i vo<br />
sprotivno }e se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe od rabota. So<br />
toa odredbata bila sprotivna na ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9 i ~len<br />
32 od Ustavot.<br />
Vo odnos na osporenata odredba od ~len 41 stav 2 od Zakonot,<br />
podnositelot smeta deka bilo apsolutno neopravdano slu`benicite da<br />
mo`at da dobivaat 50% od platata kako nadopolnuvawe na redovnata<br />
plata vo tekot na mesecot, bidej}i toa bili neviden preterizam. Opredeluvaweto<br />
na posebnata odgovornost i efikasnost za sekoj oddelen<br />
mesec od strana na direktorot, bez pobliski kriteriumi i parametri,<br />
zna~elo deka direktorot mo`e da pravi {to saka i da nagraduva kako i<br />
kogo saka, {to bilo nedozvolivo vo edno civilizirano op{testvo.<br />
Osporenata odreba bila sprotivna so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9,<br />
~len 32 stav 5 i ~len 51 od Ustavot.<br />
Vo odnos na odredbata od ~len 43 stav 4, podnositelot smeta<br />
deka disciplinskata merka za prestanok na raboten odnos mo`ela da se<br />
propi{uva samo so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so Kodeksot na<br />
odnesuvawe, {to proizleguvalo od ~len 32 stav 5 od Ustavot. Poradi<br />
toa podnositelot smeta deka ovaa osporena odredba bila vo sprotivnost<br />
so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5 i ~len 51 od Ustavot.<br />
So inicijativata se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na navedenite osporeni odredbi od Zakonot za<br />
upravata za javni prihodi.<br />
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 4 stav 1 alineja<br />
17 od Zakonot za upravata za javni prihodi, Upravata za javni prihodi<br />
gi izvr{uva upravnite i drugi stru~ni raboti koi se odnesuvaat, me|u<br />
drugite, i na donesuvawe operativni instrukcii.<br />
Soglasno ~len 11 stav 1 od Zakonot, direktorot rakovodi i ja<br />
pretstavuva Upravata za javni prihodi; organizira i obezbeduva zakonito<br />
i efikasno vr{ewe na rabotite i zada~ite preku donesuvawe<br />
operativni instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto<br />
rabotewe.<br />
Sudot isto taka utvrdi deka spored ~len 26 stav 4, direktorot<br />
go zadr`uva pravoto da dade dozvola za neobjavuvawe na javen oglas za<br />
slobodno rabotno mesto vrz osnova na negova odluka za unapreduvawe<br />
ili prerasporeduvawe na slu`benik na toa rabotno mesto.<br />
Sudot ponatamu utvrdi deka spored ~len 27 stav 9 od Zakonot,<br />
postapkata povrzana za tretmanot na vraboteniot na probna rabota }e<br />
se uredi so kolektiven dogovor ili operativna instrukcija donesena<br />
od strana na direktorot.<br />
74
Spored ~len 29 stav 1 to~ka 5 i stav 2 od Zakonot, na slu`benikot<br />
mu prestanuva rabotniot odnos vo Upravata za javni prihodi so<br />
odluka na direktorot vo slednive slu~ai: ako e osuden za krivi~no<br />
delo vo vrska so slu`benata dol`nost ili drugo krivi~no delo koe go<br />
pravi nedostoen za slu`benik i za vr{ewe na slu`bata vo Upravata za<br />
javni prihodi - so denot na vra~uvaweto na pravosilnata presuda. Soglasno<br />
stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, ako slu`benikot e osuden so<br />
kazna zatvor pomala od tri meseca za krivi~no delo koe ne e povrzano<br />
so nadle`nosta na Upravata za javni prihodi, a nitu e napraveno na<br />
rabota i ne go ru{i ugledot na Upravata za javni prihodi, direktorot<br />
mo`e da odlu~i, slu`benikot da go vrati na rabota po izdr`uvaweto<br />
na kaznata, imaj}i go predvid negovoto prethodno rabotewe i odnesuvawe.<br />
Sudot na sednicata, isto taka, utvrdi deka spored ~len 37 stav 4,<br />
slu`benikot koj e prerasporeden po sopstveno barawe nema pravo na<br />
nadomestocite od stavot 3 na ovoj ~len.<br />
Spored osporeniot ~len 40 stav 6 od Zakonot, slu`benicite<br />
koi nema da postignat zadovolitelni rezultati vo raboteweto, {to e<br />
reflektirano i vo nivniot izve{taj za ocenuvawe na raboteweto, }e<br />
imaat pravo na natamo{na obuka, kako i na poddr{ka od strana na nivnite<br />
pretpostaveni, so cel svoeto rabotewe da go dovedat na zadovolitelno<br />
nivo. Ako ne uspeat da go postignat toa vo odredeniot rok, }e<br />
se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe.<br />
Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 41 stav 2 od Zakonot,<br />
vrabotenite mo`at da dobivaat od 30%, no najmnogu do 50% od<br />
platata kako nadopolnuvawe na redovnata plata vo tekot na mesecot za<br />
posebnata odgovornost koja proizleguva od rabotnoto mesto i e od osobeno<br />
zna~ewe za efikasnosta na Upravata za javni prihodi.<br />
Soglasno ~len 42 stav 4 od Zakonot, specificirawe na evidencijata<br />
za napreduvaweto vo karierata, kako i odr`uvaweto i pristapnosta<br />
na podatocite }e bide odredena so operativna instrukcija na<br />
direktorot.<br />
Sudot na sednicata ponatamu utvrdi deka spored ~len 43 stav 4<br />
od Zakonot, slu~aite na odnesuvawe sprotivno na Kodeksot na odnesuvawe<br />
mo`at da bidat predmet na disciplinski merki, vklu~uvaj}i ja i<br />
merkata za prestanok na raboten odnos so otkaz za pote{kite povredi<br />
na odnesuvawe.<br />
5. Sudot vo tekot na prethodnata postapka utvrdi deka so izmenite<br />
i dopolnuvawata na Zakonot za upravata za javni prihodi od 2008<br />
godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 81/2008 godina)<br />
se izbri{ani pove}e odredbi od Zakonot, me|u koi i del od odredbite<br />
osporeni so ovaa inicijativa. Imeno spored ~len 17 od Zakonot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za upravata za javni prihodi,<br />
naslovite pred ~lenovite 26 - 30 i ~lenovite 26, 27, 28, 29 i 30 se bri-<br />
{at. Spored ~len, 26 od istiot zakon, naslovite pred ~lenovite 37 i 40<br />
75
i ~lenovite 37, 38, 39 i 40 se bri{at, a spored ~len 28 od Zakonot, se<br />
bri{e naslovot pred ~lenot 42 i ~lenot 42 od Zakonot.<br />
6. Spored ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na<br />
pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i<br />
sudska se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />
Soglasno ~len 19 stav 2 od Zakonot za organizacija i rabota na<br />
organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />
br. 58/2000), Upravata za javni prihodi e osnovana kako organ<br />
vo sostav na Ministerstvoto za finansii, so svojstvo na pravno lice.<br />
So cel da se sozdadat osnovi za pristapuvawe kon proces na reorganizacija<br />
na Upravata za javni prihodi vo efikasna i efektivna<br />
organizacija vo site segmenti na nejzinoto rabotewe poradi ostvaruvawe<br />
na osnovnata misija - naplata na danocite soglasno zakon zaradi<br />
obezbeduvawe ostvaruvawe na funkciite na dr`avata i davawe pomo{<br />
i poddr{ka na dano~nite obvrznici za dobrovolno ispolnuvawe na<br />
dano~nite obvrski, zakonodavecot go donel Zakonot za upravata za javni<br />
prihodi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 81/2005 i<br />
81/2008).<br />
Soglasno ~len 1 od ovoj zakon, so ovoj zakon se ureduva delokrugot,<br />
organizacijata, na~inot na vr{ewe na rabotata i rakovodeweto so<br />
Upravata za javni prihodi, kako i ovlastuvawata i odgovornostite pri<br />
sobiraweto, evidentiraweto, obrabotkata i za{titata na podatoci vo<br />
vrska so rabotite na Upravata.<br />
So ovoj zakon se ureduvaat i specifi~nostite vo pravata, obvrskite<br />
i odgovornostite na vrabotenite od raboten odnos, kodeksot na<br />
odnesuvawe, nagradite i priznanijata, kako i finansiraweto na Upravata<br />
za javni prihodi.<br />
Soglasno ~len 9 od Zakonot, so rabotata na Upravata za javni<br />
prihodi rakovodi direktor, koj mo`e da ima zamenik. Direktorot i<br />
zamenikot na direktorot, na predlog na ministerot za finansii, gi<br />
imenuva i razre{uva od dol`nost Vladata na Republika Makedonija za<br />
period od ~etiri godini so pravo na povtorno imenuvawe.<br />
Vo ~lenot 11 od Zakonot se uredeni ovlastuvawata na Direktorot,<br />
koj me|u drugoto, rakovodi i ja pretstavuva Upravata za javni<br />
prihodi, organizira i obezbeduva zakonito i efikasno vr{ewe na<br />
rabotite i zada~ite preku donesuvawe operativni instrukcii vo pismena<br />
forma od site oblasti na dano~noto rabotewe, donesuva finansiski<br />
plan, programa i planovi za rabota, odlu~uva za vrabotuvawe,<br />
rasporeduvawe, za pravata i dol`nostite na vrabotenite, za suspendirawe<br />
i prestanok na raboten odnos na vrabotenite vo Upravata za javni<br />
prihodi, soglasno odredbite na ovoj zakon; odlu~uva za zapo~nuvawe<br />
76
na postapka za otkrivawe na slu~ai na nesoodvetno odnesuvawe ili<br />
prekr{uvawe na dol`nostite od strana na vrabotenite vo Upravata za<br />
javni prihodi.<br />
Za podnositelot na inicijativata e sporno ovlastuvaweto na<br />
direktorot na Upravata da donesuva operativni instrukcii (del od<br />
osporeniot ~len 11 stav 1), kako i ~len 4 stav 1 alineja 17 vo koj kako<br />
edna od nadle`nostite na Upravata e navedena i donesuvawe na operativni<br />
instrukcii. Edinstven argument so koj podnositelot na inicijativata<br />
ja osporuva ustavnosta na ovie odredbi e nivnata nesoglasnost so<br />
Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, koj<br />
ne predviduval direktorot da mo`e da donesuva operativni instrukcii,<br />
i upatuva na prethodno donesena Odluka na Ustavniot sud U. br.<br />
169/2006.<br />
Sudot ne gi prifati navodite na podnositelot na inicijativata,<br />
od pri~ina {to vo niv prakti~no otsustvuvaat argumenti za nesoglasnosta<br />
na ovie odredbi so Ustavot, i nivnata navodna protivustavnost<br />
se objasnuva so nesoglasnost so drug zakon. I samoto povikuvawe<br />
na Odlukata na Ustavniot sud U. br. 169/2006 godina e nesoodvetno od<br />
pri~ina {to vo ovaa odluka Ustavniot sud ne go osporil pravoto na<br />
direktorot da donesuva operativni instrukcii voop{to, tuku go smetal<br />
za problemati~no reguliraweto na pra{awa od oblasta na trudot,<br />
odnosno rabotnite odnosi, so operativni instrukcii i utvrdil deka<br />
toa e sprotivno na Ustavot koj predviduva deka ostvaruvaweto na pravata<br />
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni<br />
dogovori (~len 32 stav 5 od Ustavot). Vo navedeniot predmet<br />
stanuvalo zbor za ureduvawe na na~inot i postapkata za proverka na<br />
rabotnite sposobnosti i procedurata za zapo~nuvawe na vrabotuvaweto<br />
vo Upravata za javni prihodi (~len 26 stav 9 od Zakonot).<br />
Spored misleweto na Sudot, operativnata instrukcija od osporenite<br />
~len 4 stav 1 alineja 17 i ~len 11 stav 1 od Zakonot, e podzakonski<br />
akt koj direktorot na Upravata za javni prihodi go nosi vo funkcija<br />
na izvr{uvawe na zakonite od oblasta na danocite i dano~noto<br />
rabotewe, {to proizleguva i od samata formulacija na ~len 11 stav 1<br />
vo koj izri~no se spomnuva deka stanuva zbor za operativni instrukcii<br />
vo pismena forma od site oblasti na dano~noto rabotewe. Osnovot za<br />
donesuvawe na vakov podzakonski akt e samiot Zakon za upravata za<br />
javni prihodi, kako i op{tiot Zakon za organizacija i rabota na organite<br />
na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />
br. 58/2000, 44/2002 i 82/2008) koj vo ~len 55 stav 2 predviduva<br />
deka direktorot na samostojniot organ na dr`avnata uprava, odnosno<br />
upravnata organizacija donesuva pravilnici, re{enija, naredbi, upatstva,<br />
planovi, programi i drugi vidovi akti za izvr{uvawe na zakonite<br />
i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so zakon. Ottuka, so ogled na<br />
toa {to operativnite instrukcii od osporeniot ~len 4 stav 1 alineja<br />
17 i ~len 11 stav 1 od Zakonot, direktorot na Upravata gi donesuva vo<br />
77
funkcija na izvr{uvawe na Zakonot, a ne ureduva prava i obvrski na<br />
vrabotenite vo Upravata za javni prihodi, Sudot ne go postavi pra{aweto<br />
za soglasnosta na ovie odrebi so Ustavot, od aspekt na navodite<br />
vo inicijativata.<br />
Vo odnos na ~len 41 od Zakonot, ~ij stav 2 e osporen so inicijativata,<br />
od navodite vo inicijativata proizleguva deka za podnositelot<br />
e sporno samoto pravo na bonus i visinata na bonusot, odnosno nadopolnuvaweto<br />
na redovnata plata za vrabotenite so posebni odgovornosti<br />
koja se dvi`i od 30% do 50 % od platata (za koja podnositelot<br />
smeta deka bilo "apsolutno neopravdano" i "neviden preterizam,"<br />
kako i ovlastuvaweto na direktorot da ja opredeluva posebnata odgovornost<br />
i efikasnost za sekoj mesec, za {to nemalo pobliski kriteriumi<br />
vo Zakonot. Pritoa, Sudot utvrdi deka so izmenite na Zakonot vo<br />
2008 godina, vtorata re~enica na ovoj stav koja {to glasela: "Posebnata<br />
odgovornost i efikasnosta za sekoj oddelen mesec go opredeluva<br />
direktorot," bila izbri{ana, taka {to i navodite vo inicijativata vo<br />
odnos na ovoj del od osporenata odredba se bespredmetni. Vo odnos pak<br />
na samoto pravo na dodatok na plata, spored ocenkata na Sudot, toj ne e<br />
sprotiven na Ustavot, odnosno na odredbata od ~len 32 od Ustavot,<br />
bidej}i so nea se potvrduva pravoto na soodvetna zarabotuva~ka garantirano<br />
so Ustavot. Vpri~em i samiot Zakon za rabotnite odnosi<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 62/2005, 106/2008 i<br />
161/2008), vo ~lenot 105 stav 3, opredelil deka platata e sostavena od<br />
osnovnata plata, del od platata za rabotnata uspe{nost i dodatocite<br />
od plata, ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno, taka {to so ovaa<br />
osporena odredba od Zakonot, ova pra{awe, odnosno ova pravo,<br />
podetalno se ureduva za vrabotenite vo Upravata za javni prihodi.<br />
Ustavot zna~i dava osnova pravoto na rabotnikot na soodvetna<br />
zarabotuva~ka da se uredi so zakon, dodeka pak Zakonot za rabotnite<br />
odnosi, kako op{t zakon, predviduva mo`nost ova pra{awe da se uredi<br />
so poseben zakon, {to vo konkretniot slu~aj e napraveno so Zakonot za<br />
Upravata za javni prihodi. Od ovie pri~ini, vo odnos na odredbata od<br />
~len 42 stav 2 od Zakonot, Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta<br />
so ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />
Vo odnos na osporenata odredba od ~lenot 43 stav 4 od Zakonot,<br />
podnositelot smeta deka disciplinskata merka za prestanok na raboten<br />
odnos mo`elo da se propi{uva samo so zakon i kolektiven dogovor,<br />
a ne i so Kodeksot na odnesuvawe. Soglasno ovie odredbi od Zakonot<br />
vrabotenite treba postojano da gi po~ituvaat najvisokite standardi<br />
na sopstveniot integritet i integritetot na Upravata za javni prihodi<br />
vo izvr{uvaweto na site aktivnosti utvrdeni so kodeks na odnesuvawe.<br />
Kodeksot na odnesuvawe go donesuva direktorot. (stav 2). Kodeksot<br />
na odnesuvawe gi opi{uva standardite na odnesuvawe koi treba da<br />
se po~ituvaat od site vraboteni i dava nasoki i upatstva za re{avawe<br />
78
na eti~kite pra{awa za onie koi rabotat vo Upravata za javni prihodi<br />
(stav 3). Spored osporeniot stav 4, slu~aite na odnesuvawe sprotivno<br />
na Kodeksot na odnesuvawe mo`at da bidat predmet na disciplinski<br />
merki, vklu~uvaj}i ja i merkata za prestanok na raboten odnos so<br />
otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe.<br />
Spored misleweto na Sudot, ona {to vsu{nost go ureduva odredbata<br />
e deka vo Kodeksot na odnesuvawe mo`at da se utvrdat standardite<br />
za odnesuvawe na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi, za<br />
~ie {to prekr{uvawe, soglasno osporeniot stav, mo`e da sleduvaat<br />
disciplinski merki vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na raboteniot<br />
odnos so otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe. Kodeksot na odnesuvawe<br />
gi utvrduva pravilata i standardite na odnesuvawe koi treba<br />
da gi po~ituvaat vrabotenite, za da se obezbedi po~ituvawe na principite<br />
na zakonitost, profeisionalen integritet, efikasnost i lojalnost<br />
na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi i voop{to ne stanuva<br />
zbor za toa deka vo Kodeksot na odnesuvaweto }e se propi{at disciplinski<br />
merki, vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na rabotniot<br />
odnos. Poradi navedenoto, Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta<br />
na odredbata od ~len 43 stav 4 od Zakonot, so odredbite od Ustavot<br />
na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />
7. Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na<br />
Republika Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat<br />
procesni pre~ki za odlu~uvawe po nea.<br />
So ogled na toa {to vo tekot na postapkata se utvrdi deka osporenite<br />
odredbi od ~lenovite 26, 27, 29, 37, 40 i 42 se bri{ani so izmenata<br />
na Zakonot za upravata za javni prihodi od 2008 godina, i tie ne se<br />
ve}e vo pravniot poredok, Sudot utvrdi deka nema procesni pretpostavki<br />
za odlu~uvawe po inicijativata, poradi {to odlu~i inicijativata<br />
da ja otfrli soglasno ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot<br />
sud.<br />
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1<br />
i 2 od ova re{enie.<br />
9. Ova re{enie vo odnos na to~kata 1, Sudot go donese so<br />
mnozinstvo glasovi, a vo odnos na to~kata 2 ednoglasno vo sostav<br />
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite<br />
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova Ristova, Vera Markova,<br />
Branko Naumoski, d-r Gzime Starova i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />
79
80
7. U. br. 71/2009 (8. 06. 2006)<br />
Osporen akt<br />
^len 1 vo delot "i vo Slu`bata za voeno zdravstvo", ~l. 2 t. 2<br />
al. 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 i 16 od Odlukata za utvrduvawe na dol`nosti<br />
vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i odredeni<br />
dol`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata<br />
se vr{i pod trupni uslovi, br. 19-857/1 od 28. 02. 2009 godina, donesena<br />
od Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 32/2009).<br />
Navodi vo inicijativata<br />
- Spored podnositelot na inicijativata, od sod`inata na osporenata<br />
odluka ne se gledalo deka istata bila donesena po predlog na<br />
ministerot za odbrana, kako {to nalaga ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, so {to bil povreden<br />
navedeniot zakonski ~len.<br />
Osven toa, osporeniot del i osporenite alinei ne mo`ele da se<br />
podvedat pod vr{ewe dol`nosti vo trupa i pod trupni uslovi, a deka<br />
toa bilo taka proizleguvalo od ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) od istiot zakon,<br />
spored koj na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba<br />
vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija sta`ot na<br />
osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, i toa: sekoi 12 meseci<br />
efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16 meseci sta`<br />
na osiguruvawe vo vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo{ka i hemiska<br />
za{tita vo laboratoriski i poligonski uslovi, {to }e gi utvrdi ministerot<br />
za odbrana. Spored toa, so osporeniot del od Odlukata se povreduval<br />
~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5, ~l. 34 i ~l. 51 od Ustavot i ~l. 94 st.<br />
1 t. 2 pod b) i t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Pri odlu~uvaweto po ovaa inicijativa, podnositelot predlaga<br />
Ustavniot sud da ja ima predvid i odredbata na ~l. 152 od Zakonot za<br />
slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, spored koj dodatokot na<br />
osnovnata plata za vr{ewe trupna slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici<br />
zaklu~no so brigada i se vrednuva vo bodovi i toa od 50 do 100 boda,<br />
vo zavisnost od dol`nosta, kako i faktot deka vo Republika Makedonija<br />
poodamna ne postoele komandi na korpus, a ne postoele nitu voeni<br />
ustanovi vo koi slu`bata se vr{ela pod trupni uslovi.<br />
81
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenite odredbi.<br />
82<br />
Sodr`ina na osporenata odluka<br />
^len 1<br />
So ovaa odluka se utvrduvaat dol`nostite vo trupa zaklu~no so<br />
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na korpus<br />
i vo Slu`bata za voeno zdravstvo (osporen del), vo koi slu`bata se<br />
vr{i pod trupni uslovi vo Ministerstvoto za odbrana i vo postojaniot<br />
sostav na Armijata na Republika Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi<br />
12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 15<br />
meseci sta` na osiguruvawe.<br />
^len 2<br />
Kako dol`nosti od ~len 1 na ovaa odluka se utvrduvaat:<br />
1. Dol`nosti vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica:<br />
- dol`nosti vo edinica zaklu~no so brigada i soodvetna edinica,<br />
koi se popolnuvaat so voeni stare{ini i profesionalni vojnici;<br />
- dol`nosti na lekar i medicinski tehni~ar vo trupa koi se<br />
popolnuvaat so civilni lica.<br />
2. Dol`nosti vo komandi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni<br />
uslovi:<br />
- dol`nosti vo operativen centar vo General{tabot na Armijata<br />
na Republika Makedonija i Zdru`enata operativna komanda;<br />
- dol`nosti vo Centarot za odgleduvawe i dresura na slu`beni<br />
ku~iwa;<br />
- dol`nosti vo Sekciite za obuka;<br />
- dol`nosti vo poligonite i kampovite za obuka;<br />
- dol`nosti na streli{ta;<br />
- dol`nosti vo Centarot za obuka;<br />
- rabota vo laboratorii i oddelenija vo Slu`bata za voeno zdravstvo,<br />
nadle`nostite za koi za dijagnostika i le~ewe se primenuvaat<br />
radiorendgenski i drugi zra~ewa {tetni po zdravjeto i rabota vo Institutot<br />
za preventivna medicina i toa:<br />
- rakovoditel na Oddelenie za radiologija;<br />
- radiolog vo Oddelenie za radiologija;<br />
- glaven radiolo{ki tehnolog, voedno rakuva~ na sanitetski<br />
materijalni sredstva vo Oddelenie za radiologija;<br />
- radiolo{ki tehnolog vo Oddelenie za radiologija;<br />
- radiolo{ki tehni~ar vo Oddelenie za radiologija;<br />
- fizi~ar vo Oddelenie za medicina na trudot;<br />
- rakovoditel na Oddelenie za preventivna medicina;<br />
- glaven medicinski tehni~ar vo Oddelenie za preventivna medicina;
- rakuva~ na InMS i SnMS za institut za preventivna medicina.<br />
(osporen del)<br />
^len 3<br />
Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto<br />
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
Br. 19-857/1<br />
Zamenik na pretsedatelot<br />
28 fevruari 2009 god. na Vladata na Republika<br />
Skopje<br />
Makedonija<br />
m-r <strong>Zoran</strong> Stavreski<br />
Ustavnosudska praktika<br />
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.<br />
134/2003, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Pravilnikot za utvrduvawe na posebnite specijalnosti od osobeno<br />
zna~ewe za Armijata na Republika Makedonija, rabotnite mesta (dol-<br />
`nostite) i visinata na iznosot na dodatokot na platata, br. 01-3891/1<br />
donesen od ministerot za odbrana na 11 juni 2003 godina ("SV RM," br.<br />
40/2003 i 79/2003).<br />
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Soglasno ~l. 155 od Zakonot,<br />
ovie posebni specijalnosti vo vr{eweto na slu`ba od osobeno zna~ewe<br />
za Armijata, rabotnite mesta (dol`nosti) i visinata na iznosot<br />
na dodatokot na osnovnata plata, na predlog na na~alnikot na General-<br />
{tabot na Armijata, so pravilnik gi utvrduva ministerot za odbrana.<br />
Vrz osnova na ovaa zakonska odredba, ministerot za odbrana, po<br />
predlog na na~alnikot na General{tabot na Armijata, go donel osporeniot<br />
Pravilnik.<br />
Vo prethodna postapka Sudot utvrdi deka na~alnikot na General{tabot<br />
na Armijata na Republika Makedonija so pismo br. 01-452/1<br />
od 25. 04. 2003 godina dostavil do Ministerstvoto za odbrana Predlog -<br />
pravilnik za utvrduvawe na posebnite specijalnosti od osobeno zna-<br />
~ewe za Armijata, rabotnite mesta (dol`nostite) i visinata na iznosot<br />
na dodatokot na plata vo zavisnot od uslovite pod koi se vr{at<br />
dol`nostite.<br />
So ogled na toa {to Pravilnikot e donesen soglasno ~l. 155 od<br />
Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, po prethoden<br />
predlog od na~alnikot na General{tabot na Armijata, zna~i deka<br />
toj e donesen spored postapkata utvrdena so zakon. Imeno, ~l. 155 od<br />
Zakonot vrz osnova na koj e donesen Pravilnikot nedvosmisleno nalo-<br />
`uva postoewe na predlog od na~alnikot na General{tabot, poradi<br />
{to Sudot smeta deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta<br />
na Pravilnikot so ~l. 8 st. 1 al. 3, 51 i 96 od Ustavot i so ~l. 155 i 245<br />
od Zakonot za slu`ba vo Armijata.<br />
83
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.<br />
127/2008 ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za sodr`inata i metodologija<br />
za izrabotka na za{titno-konzarvatorskite osnovi za kulturnoto<br />
nasledstvo ("SV RM," br. 111/2005), donesen od ministerot za kultura<br />
na Republika Makedonija.<br />
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Podnositelot vo inicijativata<br />
naveduva deka od tekstot na osporeniot Pravilnik ne mo`e da se<br />
utvrdi deka ministerot za kultura ja propi{al sodr`inata i metodologijata<br />
za izrabotka na za{titno-konzervatorski osnovi po prethodno<br />
pribaveno mislewe od nadle`nite ministerstva. Me|utoa spored<br />
Sudot, pribavuvaweto na mislewe od nadle`nite ministerstva e samo<br />
del od postapkata za donesuvawe na Pravilnikot, ~ija ocenka ne e vo<br />
nadle`nost na Ustavniot sud na Republika Makedonija, a vo smisla na<br />
citiranata ustavna odredba.<br />
Sporno pravno pra{awe<br />
- Dali pri utvrduvaweto na osporenite dol`nosti vo trupa zaklu~no<br />
so brigada koi se vr{at pod trupni uslovi i koi spa|aat vo kategorijata<br />
na dol`nosti za koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno<br />
traewe (12/15 meseci), Vladata, bez sorabotka so Ministerstvoto<br />
za odbrana gi opfatila i dol`nostite na koi se vr{at raboti vo<br />
vrska so radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita vo laboratoriski i<br />
poligonski uslovi, za koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno<br />
traewe (12/16 meseci) i koi soglasno Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe, treba da gi opredeli ministerot za odbrana, i<br />
dali so toa e povreden navedeniot zakon i ustavnoto na~elo na vladeeweto<br />
na pravoto.<br />
Pravno mislewe<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
vladeeweto na pravoto e temelna vrednosta na ustavniot poredok na<br />
Republika Makedonija.<br />
Soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata na<br />
vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni<br />
dogovori.<br />
Spored ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />
dogovor.<br />
Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />
mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot<br />
i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />
84
Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta<br />
na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i<br />
so zakonite.<br />
Spored ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i inavalidskoto<br />
osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996,<br />
32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/<br />
2005, 70/2006, 153/07, 152/2008 i 161/2008) na osigurenicite vo Ministerstvoto<br />
za odbrana i na slu`ba vo postojniot sostav na Armijata na<br />
Republika Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi oficeri i gara-<br />
|anski lica na slu`ba na armijata) sta`ot na osiguruvawe im se smeta<br />
so zgolemeno traewe, i toa: sekoi 12 meseci efektivno pominati na<br />
tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe za vr{-<br />
ewe dol`nost vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i<br />
odredeni dol`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi<br />
slu`bata se vr{i pod trupni uslovi, a koi gi utvrduva Vladata na<br />
Republika Makedonija po predlog na ministerot za odbrana.<br />
Vrz navedeniot zakonski osnov, Vladata na Republika Makedonija<br />
donela Odluka za utvrduvawe na dol`nosti vo trupa zaklu~no so<br />
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na<br />
korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi.<br />
So navedenata odluka utvrdeni se dol`nostite vo trupa zaklu~no so<br />
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komandi i vo<br />
Slu`bata za voeno zdravstvo, vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi<br />
vo Ministerstvoto za odbrana i postojaniot sostav na Armijata na<br />
Republika Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi 12 meseci efektivno pominati<br />
na tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.<br />
Navodite vo inicijativata deka od sodr`inata na Odlukata ne<br />
se gledalo deka Odlukata bila donesena po predlog na ministerot za<br />
odbrana, so {to bil povreden ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto<br />
i inavalidskoto osiguruvawe, smetame deka se neosnovani.<br />
Imeno, vidno od misleweto na Vladata na Republika Makedonija<br />
dostaveno do Ustavniot sud kako odgovor na navodite vo inicijativata<br />
( br. 19-1603/1 od 05.05.2009 godina), ministerot za odbrana do Vladata<br />
na Republika Makedonija dostavil predlog-odluka, koja soglasno<br />
Delovnikot za rabota na Vladata na Republika Makedonija e razgleduvana<br />
od nadle`nite komisii na Vladata pred istata da bide donesena,<br />
za {to kaj nadle`nite slu`bi vo Generalniot sekretarijat na<br />
Vladata postojat soodvetni zapisnici, zaklu~oci i odluki. Ottuka,<br />
proizleguva deka vo postapkata za donesuvawe na osporenata odluka,<br />
postapeno e vo soglasnost so zakonskiot osnov za nejzinoto donesuvawe,<br />
odnosno, istata e donesena po predlog na ministerot za odbrana,<br />
{to e vo soglasnost so ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i<br />
inavalidskoto osiguruvawe, poradi {to smetame deka ne mo`e da se<br />
85
postavi pra{aweto za zakonitosta na postapkata za donesuvawe na<br />
Odlukata.<br />
Isto taka, smetame deka se neosnovani i navodite vo inicijativata<br />
deka osporenite dol`nosti od Odlukata ne mo`ele da se podvedat<br />
pod vr{ewe vo trupa i pod trupni uslovi, kako {to toa bilo storeno<br />
so Odlukata, zatoa {to vo ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) od Zakonot za penziskoto<br />
i inavalidskoto osiguruvawe, bilo utvrdeno deka na osigurenicite<br />
vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba vo postojniot<br />
sostav na Armijata na Republika Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi<br />
oficeri i gara|anski lica na slu`ba na armijata) sta`ot na osiguruvawe<br />
im se smeta so zgolemeno traewe, i toa sekoi 12 meseci efektivno<br />
pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16 meseci sta` na<br />
osiguruvawe za vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo{ka i hemiska<br />
za{tita vo labaratoriski i poligonski uslugi, {to }e gi utvrdi ministerot<br />
za odbrana. Ova zatoa {to Zakonot za penziskoto i inavalidskoto<br />
osiguruvawe napravil jasna distinkcija koi dol`nosti potpa-<br />
|aat pod re`imot na ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) od Zakonot za penziskoto i<br />
inavalidskoto osiguruvawe, a koi dol`nosti potpa|aat pod re`imot<br />
na ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe,<br />
pri {to ostavil toa da bide operacionalizrano od strana na<br />
Ministerstvoto za odbrana, odnosno Vladata na Republika Makedonija,<br />
so donesuvawe na soodvetni akti, imaj}i ja predvid specifikata<br />
na formacijata na Armijata na Republika Makedonija koja ja propi-<br />
{uva Pretsedatelot na Republikata kako vrhoven komandant na Armijata.<br />
Imaj}i go predvid navedenoto, so osporenite alinei na navedenata<br />
odluka Vladata, vo sorabotka so Ministerstvoto za odbrana, gi<br />
konkretizirala dol`nostite koi se vr{at pod trupni uslovi i koi<br />
poradi nivnata specifika se razlikuvaat od dol`nostite na koi se<br />
vr{at raboti vo vrska so radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita vo<br />
laboratoriski i poligonski uslovi, opredeluvaj}i gi kako dol`nosti<br />
na koi sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i toa za<br />
sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti da se smetaat<br />
kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.<br />
So ogled na toa {to formacijata na Armijata na Republika Makedonija<br />
ja propi{uva Pretsedatelot na Republikata, smetame deka<br />
Ustavniot sud nema nadle`nost da preispituva i ocenuva kakva e formaciskata<br />
struktura na Armijata na Republika Makedonija, poradi<br />
{to nema osnov da se vpu{ta vo ocena na navodite vo inicijativata<br />
dali vo Armijata na Republika Makedonija postojat komandi na korpus<br />
ili voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi.<br />
Spored ~l. 152 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika<br />
Makedonija ("SV RM," br. 62/2002, 98/2002, 25/2003, 71/2003, 112/2005,<br />
134/2007 i 6/2009), dodatokot na osnovnata plata za vr{ewe trupna<br />
slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici zaklu~no so brigada i se vrednuva<br />
so bodovi i toa od 40 do 100 boda, vo zavisnost od dol`nosta. Od<br />
86
navedenata odredba proizleguva deka so istata, vo sistemot na plati i<br />
nadomestoci na plati na profesionalnite vojnici i voenite stare{-<br />
ini vo slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija,<br />
koj e izgraden so ovoj zakon, se utvrduva pravo na dodatok na plata<br />
na ovie lica.<br />
So ~l. 94 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
koj e praven osnov za donesuvawe na osporenata odluka, se propi-<br />
{uvaat uslovite za steknuvawe i ostvaruvawe na pravata od oblasta na<br />
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na osigurenicite od odbranata,<br />
kako opredeleni kategorii osigurenici pod posebni uslovi.<br />
Ottuka, proizleguva deka so navedenite zakoni se ureduvaat<br />
razli~ni prava od sferata na socijalnoto osiguruvawe na profesionalnite<br />
vojnici, voeni stare{ini i civilni lica na slu`ba vo postojaniot<br />
sostav na Armijata na Republika Makedonija, a Ustavniot sud<br />
nema nadle`nost da ja ceni me|usebnata usoglasenost na dva zakoni, na<br />
{to se upatuva vo inicijativata.<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka so osporenata odluka,<br />
Vladata na Republika Makedonija, vo ramkite na svoite ustavni i zakonski<br />
nadle`nosti, vr{i operacionalizacija na zakonskata odredba<br />
od ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
poradi {to smetame deka so osporenite odredbi na Odlukata<br />
ne se povreduvaat ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5, ~l. 34 i ~l. 51 od Ustavot<br />
i ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) i t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe, kako {to se naveduva vo inicijativata.<br />
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe.<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na ~len 1 vo delot "i vo Slu`bata za voeno zdravstvo," ~l. 2<br />
t. 2 al. 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 i 16 od Odlukata za utvrduvawe na<br />
dol`nosti vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i odredeni<br />
dol`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu-<br />
`bata se vr{i pod trupni uslovi, br. 19-857/1 od 28. 02. 2009 godina, donesena<br />
od Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 32/2009).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 juli 2009 godina,<br />
donese<br />
87
88<br />
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i<br />
zakonitosta na ~len 1 vo delot "i vo Slu`bata za voeno zdravstvo" i<br />
~len 2 to~ka 2 alineite 7 do 16 od Odlukata za utvrduvawe na dol`nosti<br />
vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i odredeni dol-<br />
`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se<br />
vr{i pod trupni uslovi, br. 19-857/1 od 28. 02. 2009 godina, donesena od<br />
Vladata na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," br. 32/2009).<br />
2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta i zakonitosta na odredbite od Odlukata ozna~ena<br />
vo to~ka 1 od ova re{enie.<br />
Spored podnositelot na inicijativata, od sodr`inata na osporenata<br />
odluka ne se gledalo deka istata bila donesena po predlog na<br />
ministerot za odbrana, kako {to nalagal ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b)<br />
od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, so {to bil povreden<br />
navedeniot ~len.<br />
Osven toa, osporeniot del i osporenite alinei ne mo`ele da se<br />
podvedat pod vr{ewe dol`nosti vo trupa i pod trupni uslovi, a deka<br />
toa bilo taka proizleguvalo od ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) od istiot<br />
zakon, spored koj na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i na<br />
slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija<br />
sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, i toa: sekoi<br />
12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16<br />
meseci sta` na osiguruvawe vo vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo-<br />
{ka i hemiska za{tita vo laboratoriski i poligonski uslovi, {to }e<br />
gi utvrdi ministerot za odbrana. Spored toa, so osporeniot del od<br />
Odlukata se povreduval ~lenot 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5, ~len<br />
34 i ~len 51 od Ustavot i ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) i to~ka 3 pod b)<br />
od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
Pri odlu~uvaweto po ovaa inicijativa, podnositelot predlaga<br />
Ustavniot sud da ja ima predvid i odredbata na ~len 152 od Zakonot za<br />
slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, spored koj dodatokot na<br />
osnovnata plata za vr{ewe trupna slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici<br />
zaklu~no so brigada i se vrednuva vo bodovi i toa od 50 do 100 boda,<br />
vo zavisnost od dol`nosta, kako i faktot deka vo Republika Makedonija<br />
poodamna ne postoele komandi na korpus, a ne postoele nitu voeni<br />
ustanovi vo koi slu`bata se vr{ela pod trupni uslovi.<br />
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenite odredbi.<br />
3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 1 od osporenata<br />
odluka, so ovaa odluka se utvrduvaat dol`nostite vo trupa zaklu~no so<br />
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na kor-
pus i vo Slu`bata za voeno zdravstvo, vo koi slu`bata se vr{i pod<br />
trupni uslovi vo Ministerstvoto za odbrana i vo postojaniot sostav<br />
na Armijata na Republika Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi 12 meseci<br />
efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta`<br />
na osiguruvawe.<br />
Spored ~len 2 to~ka 2 alineite 7 do 16 od Odlukata, kako dol-<br />
`nosti od ~len 1 na ovaa odluka se utvrduvaat:<br />
- rabota vo laboratorii i oddelenija vo Slu`bata za voeno<br />
zdravstvo, nadle`nostite za koi za dijagnostika i le~ewe se primenuvaat<br />
radiorendgenski i drugi zra~ewa {tetni po zdravjeto i rabota<br />
vo Institutot za preventivna medicina i toa:<br />
- rakovoditel na Oddelenie za radiologija;<br />
- radiolog vo Oddelenie za radiologija;<br />
- glaven radiolo{ki tehnolog, voedno rakuva~ na sanitetski<br />
materijalni sredstva vo Oddelenie za radiologija;<br />
- radiolo{ki tehnolog vo Oddelenie za radiologija;<br />
- radiolo{ki tehni~ar vo Oddelenie za radiologija;<br />
- fizi~ar vo Oddelenie za medicina na trudot;<br />
- rakovoditel na Oddelenie za preventivna medicina;<br />
- glaven medicinski tehni~ar vo Oddelenie za preventivna medicina;<br />
- rakuva~ na InMS i SnMS za institut za preventivna medicina.<br />
4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
vladeeweto na pravoto e temelna vrednosta na ustavniot poredok<br />
na Republika Makedonija.<br />
Soglasno ~len 32 stav 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata<br />
na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so<br />
kolektivni dogovori.<br />
Spored ~len 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />
dogovor.<br />
Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />
moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />
Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />
Spored ~len 110 alineite 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na<br />
Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot<br />
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so<br />
Ustavot i so zakonite.<br />
Spored ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i<br />
inavalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
broj 80/1093, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/<br />
2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/07, 152/2008 i<br />
161/2008) na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba<br />
vo postojniot sostav na Armijata na Republika Makedonija (vojnici po<br />
89
dogovor, pomladi oficeri i gara|anski lica na slu`ba na armijata)<br />
sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, i toa: sekoi<br />
12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 15<br />
meseci sta` na osiguruvawe za vr{ewe dol`nost vo trupa zaklu~no so<br />
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na korpus<br />
i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi, a<br />
koi gi utvrduva Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot<br />
za odbrana.<br />
Vrz navedeniot zakonski osnov, Vladata na Republika Makedonija<br />
donela Odluka za utvrduvawe na dol`nosti vo trupa zaklu~no so<br />
brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na korpus<br />
i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi. So<br />
navedenata odluka utvrdeni se dol`nostite vo trupa zaklu~no so brigada<br />
i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komandi i vo Slu`bata<br />
za voeno zdravstvo, vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi vo<br />
Ministerstvoto za odbrana i postojaniot sostav na Armijata na Republika<br />
Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi 12 meseci efektivno pominati<br />
na tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.<br />
Navodite vo inicijativata deka od sodr`inata na Odlukata ne<br />
se gledalo deka Odlukata bila donesena po predlog na ministerot za<br />
odbrana, so {to bil povreden ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot<br />
za penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe, Sudot gi oceni kako neosnovani.<br />
Imeno, vidno od misleweto na Vladata na Republika Makedonija<br />
dostaveno do Ustavniot sud kako odgovor na navodite vo inicijativata<br />
( br. 19-1603/1 od 05. 05. 2009 godina), ministerot za odbrana do<br />
Vladata na Republika Makedonija dostavil predlog-odluka, koja soglasno<br />
Delovnikot za rabota na Vladata na Republika Makedonija e razgleduvana<br />
od nadle`nite komisii na Vladata pred istata da bide donesena,<br />
za {to kaj nadle`nite slu`bi vo Generalniot sekretarijat na<br />
Vladata postojat soodvetni zapisnici, zaklu~oci i odluki. Ottuka,<br />
proizleguva deka vo postapkata za donesuvawe na osporenata odluka,<br />
postapeno e vo soglasnost so zakonskiot osnov za nejzinoto donesuvawe,<br />
odnosno, istata e donesena po predlog na ministerot za odbrana,<br />
{to e vo soglasnost so ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto<br />
i inavalidskoto osiguruvawe, poradi {to Sudot ne go postavi<br />
pra{aweto za zakonitosta na postapkata za donesuvawe na Odlukata.<br />
Sudot gi oceni kako neosnovani i navodite vo inicijativata<br />
deka osporenite dol`nosti od Odlukata ne mo`ele da se podvedat pod<br />
vr{ewe vo trupa i pod trupni uslovi, kako {to toa bilo storeno so<br />
Odlukata, zatoa {to vo ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) od Zakonot za penziskoto<br />
i inavalidskoto osiguruvawe, bilo utvrdeno deka na osigurenicite<br />
vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba vo postojniot sostav<br />
na Armijata na Republika Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi<br />
oficeri i gara|anski lica na slu`ba na armijata) sta`ot na osiguruvawe<br />
im se smeta so zgolemeno traewe, i toa sekoi 12 meseci efektiv-<br />
90
no pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe<br />
za vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita<br />
vo labaratoriski i poligonski uslugi, {to }e gi utvrdi ministerot<br />
za odbrana. Ova zatoa {to Zakonot za penziskoto i inavalidskoto<br />
osiguruvawe napravil jasna distinkcija koi dol`nosti potpa|aat pod<br />
re`imot na ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) od Zakonot za penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe, a koi dol`nosti potpa|aat pod re`imot na<br />
~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i inavalidskoto<br />
osiguruvawe, pri {to ostavil toa da bide operacionalizrano od strana<br />
na Ministerstvoto za odbrana, odnosno Vladata na Republika Makedonija,<br />
so donesuvawe na soodvetni akti, imaj}i ja predvid specifikata<br />
na formacijata na Armijata na Republika Makedonija koja ja propi{uva<br />
Pretsedatelot na Republikata kako vrhoven komandant na<br />
Armijata. Imaj}i go predvid navedenoto, so osporenite alinei na navedenata<br />
odluka Vladata, vo sorabotka so Ministerstvoto za odbrana,<br />
gi konkretizirala dol`nostite koi se vr{at pod trupni uslovi i koi<br />
poradi nivnata specifika se razlikuvaat od dol`nostite na koi se<br />
vr{at raboti vo vrska so radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita vo<br />
laboratoriski i poligonski uslovi, opredeluvaj}i gi kako dol`nosti<br />
na koi sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i toa za<br />
sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti da se smetaat<br />
kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.<br />
Ustavniot sud oceni deka nema nadle`nost da preispituva i<br />
ocenuva kakva e formaciskata struktura na Armijata na Republika<br />
Makedonija, poradi {to nema osnov da se vpu{ta vo ocena na navodite<br />
vo inicijativata dali vo Armijata na Republika Makedonija postojat<br />
komandi na korpus ili voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod<br />
trupni uslovi.<br />
Spored ~len 152 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika<br />
Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 62/<br />
2002, 98/2002, 25/2003, 71/2003, 112/2005, 134/2007 i 6/2009), dodatokot na<br />
osnovnata plata za vr{ewe trupna slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici<br />
zaklu~no so brigada i se vrednuva so bodovi i toa od 40 do 100 boda,<br />
vo zavisnost od dol`nosta. Od navedenata odredba proizleguva deka so<br />
istata, vo sistemot na plati i nadomestoci na plati na profesionalnite<br />
vojnici i voenite stare{ini vo slu`ba vo postojaniot sostav na<br />
Armijata na Republika Makedonija, koj e izgraden so ovoj zakon, se<br />
utvrduva pravo na dodatok na plata na ovie lica.<br />
So ~len 94 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
koj e praven osnov za donesuvawe na osporenata odluka, se propi-<br />
{uvaat uslovite za steknuvawe i ostvaruvawe na pravata od oblasta na<br />
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na osigurenicite od odbranata,<br />
kako opredeleni kategorii osigurenici pod posebni uslovi.<br />
Ottuka, proizleguva deka so navedenite zakoni se ureduvaat<br />
razli~ni prava od sferata na socijalnoto osiguruvawe na profesio-<br />
91
nalnite vojnici, voeni stare{ini i civilni lica na slu`ba vo postojaniot<br />
sostav na Armijata na Republika Makedonija, a Ustavniot sud<br />
nema nadle`nost da ja ceni me|usebnata usoglasenost na dva zakoni, na<br />
{to se upatuva vo inicijativata.<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka so osporenata odluka,<br />
Vladata na Republika Makedonija, vo ramkite na svoite ustavni i<br />
zakonski nadle`nosti, vr{i operacionalizacija na zakonskata odredba<br />
od ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe, poradi {to oceni deka so osporenite odredbi na<br />
Odlukata ne se povreduvaat ~lenot 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5,<br />
~len 34 i ~len 51 od Ustavot i ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) i to~ka 3<br />
pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />
ova re{enie.<br />
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Ismail Darli{ta, Liljana<br />
Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Gzime Starova<br />
i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />
92
8. U. br. 47/2009 (9. 09. 2009)<br />
Osporen akt 2<br />
^len 154 st. 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000,<br />
50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/2007, 152/<br />
2008 i 161/2008).<br />
Sodr`ina na osporeniot akt<br />
^len 154<br />
Na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka<br />
vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo mu se<br />
zapira isplatata na penzijata.<br />
Na korisnik na starosna penzija mo`e da mu se opredeli nov<br />
iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe<br />
po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot iznos na<br />
starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski sta`<br />
i ostvareni plati.<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Podnositelot vo inicijativata naveduva deka osporenata odredba<br />
od Zakonot ne bila vo soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot, zatoa<br />
{to imala povratno dejstvo, koe ne bilo popovolno za licata koi ve}e<br />
go steknale pravoto so odredbata od ~l. 12 od Zakonot za izmenuvawe i<br />
dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
("SV RM," br. 70/2006). Spored podnositelot edna{ steknatoto pravo,<br />
koe se zasnovalo na zakonskata odredba od ~l. 12 od istiot zakon, ne<br />
mo`elo da se ukinuva so drug zakon koj bil ponepovolen za gra|anite,<br />
bidej}i spored istiot licata koi se odlu~ile da koristat del od penzijata<br />
i da rabotat so nepolno rabotno vreme, ja imale predvid odredbata<br />
od ~l. 12, koja vo toa vreme bila vo primena. Poradi toa predlo`i<br />
2<br />
Podnositelot go osporuva celiot ~l. 10 od Zakonot za izmenuvawe i<br />
dopolnuvawe na Zakonot a penzisko i invalidsko osiguruvawe so koj vsu{nost<br />
se menuva celiot ~l. 154 od osnovniot Zakon, no od sodr`inata na inicijativata<br />
proizleguva cdeka go soporuva samo stavot 1 od ovoj ~len. Otamu vo<br />
Referatot predmet na naliza e ~l. 154 st. 1 od osnovniot zakon.<br />
93
Ustavniot sud na Republika Makedonija da povede postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na navedenata odredba od Zakonot i istata da bide<br />
poni{tena ili ukinata.<br />
Od Predlog Zakonot za izmenuvawe i Dopolnuvawe na Zakonot za<br />
penzisko i invalidsko osiguruvawe "SV RM," br. 161/2008<br />
So donesuvaweto na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno<br />
osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008 i 64/2009), pokraj drugoto se<br />
obezbeduva definirawe na obvrznicite za pla}awe na pridonesite,<br />
definirawe na obvrznici za presmetka i uplata na pridonesite i dr.<br />
So predlo`enite izmeni i dopolnuvawa, se vr{i celosno usoglasuvawe<br />
na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so Zakonot za<br />
pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe i se vospostavuva<br />
pravna osnova za nepre~eno primenuvawe na noviot Zakon za pridonesi<br />
od zadol`itelno socijalno osiguruvawe. Konkretno so Predlog-zakonot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe ("SV RM," br. 161/2080), prestanuva va`nosta na odredbite<br />
koi reguliraa mo`nost za povtorno vrabotuvawe na penzioner i<br />
koristewe na del od penzijata po povtorno zasnovawe na raboten odnos<br />
i vospostavuvawe na mo`nost za povtorno opredeluvawe na starosna<br />
penzija po povtorno vrabotuvawe. So ~l. 1 od ovoj zakon, od kategorijata<br />
osigurenici, se izzemaat penzionerite koi po steknuvaweto na pravo<br />
na penzija, povtorno se vrabotuvaat. Zaradi prestanok na mo`nosta<br />
penzioner povtorno da zasnova raboten odnos, so ~l. 5 od navedenite<br />
izmeni i dopolnuvawa, se bri{e odredbata koja go regulira presmetuvaweto<br />
na visinata na penzijata na korisnik na penzija. Me|utoa so ~l.<br />
10 vospostavena e mo`nost na korisnik na starosna penzija da mu se<br />
opredeli nov iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta`<br />
na osiguruvawe po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot<br />
iznos na starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski<br />
sta` i ostvareni plati. So ova re{enie se dava mo`nost povtorniot<br />
raboten odnos da povle~e i povtorno opredeluvawe na penzijata<br />
(priznavawe na toa vreme vo penziski sta` ili povtorno opredeluvawe<br />
na penziskata osnova), bidej}i korisnikot na penzija }e bide obvrznik<br />
za pla}awe na pridones od zadol`itelno socijalno osiguruvawe.<br />
94<br />
Ustavno sudska praktika<br />
1. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />
10/1997 od 26. 02. 1997 godina, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta na ~l. 154 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996).<br />
Podnositelite na inicijativata smetale deka ~l. 154 od Zakonot<br />
ne bil vo soglasnost so ~l. 59 st. 2 od Ustavot na Republika Makedo-
nija i so ~l. 4 i 6 st. 1 od istiot zakon, zatoa {to so nego bilo predvideno<br />
zapirawe na penzijata ako korisnikot e vo raboten odnos ili<br />
vr{i dejnost, so {to li~nite i materijalnite prava steknati i ostvareni<br />
vo zavisnost od dol`inata i obemot na vlo`enite sredstva se<br />
namaluvale, iako istite bile neotu|ivi i ne mo`ele da se namaluvaat<br />
so zakon ili so drug propis.<br />
Od sodr`inata na re{enieto. Spored misleweto na Sudot zaradi<br />
obezbeduvawe na na~eloto na socijalnata pravednost ne postoi<br />
ustavna pre~ka so zakon da se predvidi na licata koi na drug na~in ja<br />
obezbeduvaat svojata socijalna sigurnost, po steknuvaweto pravo na<br />
li~na penzija, a ne so koristewe na penzijata, privremeno da im miruva<br />
koristeweto na penzijata. Pritoa, so privremenoto ograni~uvawe<br />
na pravoto na koristewe na penzijata, ne se zadira vo ve}e steknatite<br />
prava, {to zna~i deka tie nitu se otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku,<br />
kako {to predvidel i samiot zakon vo ~l. 6 st. 3 privremeno se ograni~uva<br />
nivnoto koristewe vo slu~ai predvideni so zakon, kako {to<br />
vpro~em e predviden i sporniot slu~aj.<br />
2. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />
216/2007 od 13. 02. 2008 godina, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na ~l. 154 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/<br />
2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006 i<br />
153/2007).<br />
Spored podnositelot na inicijativata, steknuvaweto na pravoto<br />
na penzija i nejzinoto koristewe ne mo`elo da se razdvojat, odnosno<br />
starosnata penzija bila steknato pravo i nikoj, pod nikakvi uslovi,<br />
bidej}i takvi uslovi ne postojat vo Ustavot, ne mo`el da mu ja ograni-<br />
~i isplatata na penzijata na penzionerot dokolku zasnova raboten<br />
odnos ili dodeka vr{i dejnost nezavisno od traeweto na rabotnoto<br />
vreme, vo procenti navedeni vo osporenata odredba, pau{alno, bez<br />
nikakva potkrepa. Poradi toa, so osporenata odredba od Zakonot se<br />
povreduvala odredbata od ~l. 54 od Ustavot spored koja slobodata i<br />
pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai<br />
utvrdeni vo Ustavot, se povreduvalo ustavnoto na~elo na ednakvost na<br />
gra|anite pred Ustavot i zakonite spored koi akti slobodite i pravata<br />
na ~ovekot i gra|aninot se priznati i garantirani so me|unarodniot<br />
pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava, se povreduvalo<br />
pravoto na sopstvenost i nejzinata za{tita zatoa {to so neisplatuvawe<br />
na penzijata na penzionerot mu se odzemale bez nikakov ustaven<br />
osnov del od negovite sredstva, se povreduvalo pravoto na rabota, sloboden<br />
izbor na rabotata i dostapnost sekomu na sekoe rabotno mesto<br />
pod ednakvi uslovi i se povreduvalo pravoto na soodvetna zarabotuva~ka<br />
{to se zaslu`uvalo so rabota.<br />
Od obrazlo`enieto na re{enieto. Spored Sudot, zakonskoto<br />
re{enie spored koe, na penzioner, dodeka e vo raboten odnos, mu se na-<br />
95
maluva isplatata na penzijata za odreden procent poradi toa {to ostvaruva<br />
sredstva za egzistencija na drug na~in (so novo rabotno anga`irawe,<br />
za koe e zadol`itelno osiguran po osnov na penzisko i inavalidsko<br />
osiguruvawe), ne se povreduva na~eloto na socijalna pravednost<br />
utvrdeno so ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot.<br />
Od druga strana, faktot {to pravoto na socijalna sigurnost i<br />
socijalno osiguruvawe {to go garantira Ustavot na gra|anite, se utvrduva<br />
so zakon i so kolektiven dogovor, spored Sudot, ne zna~i deka<br />
edna{ steknatoto pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe<br />
ne mo`e da pretrpi promeni vo pravec na negovo miruvawe, ograni~uvawe<br />
ili celosno gubewe, pod odredeni uslovi i okolnosti utvrdeni<br />
so zakon i so kolektiven dogovor. Vo ovaa smisla, treba da se ima<br />
predvid deka Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U.<br />
br. 10/1997, ocenil deka so privremenoto ograni~uvawe na pravoto na<br />
koristewe na penzijata, utvrdeno vo ~l. 154 od Zakonot za penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993,3/1994, 14/1995, 71/<br />
1996), pred negovata izmena koja sega se osporuva, so koj bilo predvideno<br />
privremeno da se zapira isplatata na penzijata ako korisnikot<br />
e vo raboten odnos ili vr{i dejnost, ne se zadira vo ve}e steknatite<br />
prava, {to zna~i deka tie nitu se otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku,<br />
kako {to predvidel i samiot zakon vo ~l. 6 st. 3, privremeno se ograni~uva<br />
nivnoto koristewe vo slu~ai predvideni so zakon, poradi {to<br />
Sudot ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na navedenoto<br />
zakonsko re{enie.<br />
[to se odnesuva do pra{aweto za povreda na starosnata penzija<br />
kako steknato pravo na {to se povikuva podnositelot na inicijativata,<br />
Sudot oceni deka pravoto na koristeweto na penzijata kako steknato<br />
pravo na korisnicite na starosna penzija, ne se povreduva so osporenoto<br />
zakonsko re{enie, a namalenata isplata na penzijata poradi<br />
toa {to korisnikot povtorno zasnoval raboten odnos ili vr{i druga<br />
dejnost so koja ostvaruva prihod i ja podobruva svojata socijalna sigurnost,<br />
e vo funkcija na obezbeduvawe na odr`liv i stabilen penziski<br />
sistem koj se gradi vo soglasnost so ekonomskite uslovi vo Republikata,<br />
a koj se zasnova na na~eloto na socijalna pravednost i generaciska<br />
solidarnost, poradi {to Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta<br />
na navedenoto zakonsko re{enie so Ustavot na Republika<br />
Makedonija.<br />
Ovoj Sud, so Re{enija U. br. 1/2003 od 15. 04. 2003 godina, U. br.<br />
237/2005 od 19. 04. 2006 godina i U. br. 12/2008 godina od 2. 04. 2008 godina,<br />
vo site slu~aevi gi otfrlil inicijativite za poveduvawe na postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 154 od Zakonot za penzisko i<br />
invalidsko osiguruvawe, so obrazlo`enie deka za istite raboti ve}e<br />
odlu~uval, a nemal osnovi za poinakvo odlu~uvawe.<br />
Bidej}i odredbata od ~l. 154 od Zakonot se osporuva kako sprotivna<br />
na ~l. 52 st. 4 od Ustavot, spored koja zakonite i drugite propisi<br />
96
ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga<br />
toa e popovolno za gra|anite, sleduva ustavnosudska praktika vo taa<br />
nasoka:<br />
3. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />
115/1993 od 15. 09. 1993 godina, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe<br />
ustavnosta i zakonitosta na ~l. 4 od Tarifata za nagrada i nadomestok<br />
na tro{ocite za rabotata na advokatite, donesena od Advokatskata<br />
komora na Republika Makedonija na 27. 03. 1993 godina ("SV RM," br.<br />
23/1993).<br />
...Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 4 st. 1 od Tarifata,<br />
ako vo tekot na postapkata se izmenila Tarifata edna{ ili pove}e<br />
pati, }e se primeni tarifata {to e vo sila na denost na presuduvaweto,<br />
odnosno odlu~uvaweto. Od denot na presuduvaweto, odnosno<br />
odlu~uvaweto do denot na isplatata na iznosot na advokatskata nagrada<br />
i tro{oci se presmetuva zakonska kamata. Spored st. 2 na ovoj ~len,<br />
neisplatenata nagrada i tro{oci strankata sekoga{ gi pla}a na<br />
advokatot po tarifata {to e vo sila na denot na pla}aweto.<br />
Ponatamu, Sudot utvrdi deka so Tarifata se odreduva visinata<br />
na nadomestokot na tro{ocite i nagradata za dadena pravna pomo{,<br />
odnosno precizno se opredeleni site dejstvija {to advokatite gi prezemaat<br />
vo davaweto na pravnata pomo{. Isto taka, Sudot utvrdi deka,<br />
soglasno ~l. 10, Tarifata vlega vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto<br />
vo "SV RM," odnosno na 20. 04. 1993 godina.<br />
... Sudot, isto taka, smeta deka opredelbata od osporenata odredba,<br />
spored koja ako vo tekot na postapkata se izmenila Tarifata, }e<br />
se primenuva tarifata {to e vo sila na denot na presuduvaweto, odnosno<br />
odlu~uvawetoo, ne predizvikuva povratno dejstvo na propisot vo<br />
smisla na ~l. 52 st. 4 od Ustavot, poradi {to oceni deka ne mo`e da se<br />
postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so Ustavot.<br />
4. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />
58/2004 od 30. 06. 2004 godina, ne se poveduva postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta na na ~l. 17-a od Zakonot za nabavuvawe, poseduvawe i nosewe<br />
na oru`je ("SV RM," br. 25/1972, 30/1972, 18/1976, 25/1976, 15/1983,<br />
51/1988 i "SV RM," br. 26/1993 i 49/2003).<br />
...Spored podnositelot na inicijativata osporenata odredba od<br />
Zakonot imala povratno dejstvo, zatoa {to so nea toj bil popre~en<br />
legalno da go koristi i nosi oru`jeto koe go kupil soglasno zakonskite<br />
uslovi koi va`ele vo vremeto koga mu bila izdadena dozvolata<br />
za nosewe i poseduvawe na oru`je, koi bile popovolni vo odnos na sega{nite.<br />
Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata zakonska odredba,<br />
kako i toa deka Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />
nabavuvawe, poseduvawe i nosewe na oru`je ("SV RM," br. 49/2003) vleguva<br />
vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija", Sudot utvrdi deka re{enieto na osporena-<br />
97
ta zakonska odredba so koe se zabranuva nosewe na oru`je na javno<br />
mesto va`i i ima dejstvo vo idnina, odnosno po vleguvaweto vo sila na<br />
ovoj zakon, {to zna~i ne se odnesuva na odnosi i situacii nastanati<br />
pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.<br />
Poradi toa, Sudot oceni deka osporenata odredba nema povratno<br />
dejstvo vo smisla na zna~eweto na ustavnata zabrana za takvoto dejstvo<br />
na zakonite i drugite propisi, pa zatoa i ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za nejzinata soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot.<br />
Vo vrska so navodite vo inicijativata spored koi so osporenata<br />
odredba od Zakonot na podnositelot mu se popre~uvalo legalno koristewe<br />
i nosewe na oru`je koe go kupil soglasno zakonskite uslovi koi<br />
va`ele vo vremeto koga mu e izdadena dozvolata za nosewe i poseduvawe<br />
na oru`je, Sudot utvrdi deka se neosnovani, zatoa {to so ovaa odredba<br />
ne se ograni~uva ve}e steknatoto pravo na gra|anite da poseduvaat<br />
i nosat oru`je, tuku samo se opredeluva nov re`im za nosewe na oru`jeto,<br />
so utvrduvawe konkretno na koi mesta e zabraneto, a indirekno<br />
na koi ne, sopstvenikot da go nosi oru`jeto, {to e, pak, pravo na zakonodavecot.<br />
5. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />
66/2007 od 12. 09. 2007 godina, ne se poveduva postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta na ~l. 126 st. 2 od Zakonot za sudovite ("SV RM," br.<br />
58/2006).<br />
Od obrazlo`enieto na re{enieto. ...Poa|aj}i od analizata na<br />
osporenata odredba od Zakonot, Sudot utvrdi deka pravo na zakonodavecot<br />
e da go uredi vospostavuvaweto na pravniot re`im ureden so Zakonot<br />
koj va`i po, a ne pred negovoto donesuvawe i vleguvawe vo sila<br />
ednakvo za site koi }e konkuriraat za izbor na sudii vo idnite odnosi<br />
na vr{eweto na sudiskata funkcija, i vo tie ramki zakonodavecot ima<br />
pravo da go uredi i preodniot re`im koj isto taka go opfa}a periodot<br />
ne pred tuku po vleguvawe vo sila na Zakonot i toj period go opredelil<br />
na 3 godini zaradi procesot na po~etnata obuka vo Akademijata<br />
ureden so poseben zakon.<br />
...Ottuka, spored Sudot, nemo`e da se prifati navodot vo inicijativata<br />
deka osporenata odredba od Zakonot bila neustavna bidej}i<br />
go povreduvala na~eloto na vladeewe na pravoto i imala retroaktivno<br />
dejstvo. Ova poradi pogoreiznesenoto i poradi toa {to tokmu sprotivno<br />
na navodite vo inicijativata so osporenata odredba od Zakonot<br />
preodno so temporalen karakter se vospostavuva noviot praven re`im<br />
za uslovite za izbor na sudii vo osnovnite sudovi koj ne smee da ja dovede<br />
vo pra{awe pravnata sigurnost na gra|anite od strana na vr{itelite<br />
na sudiskata funkcija koja mora nepre~eno da se ostvaruva so<br />
tekot na sozdavaweto na kandidati za izbor na sudii po novopredvidenite<br />
uslovi so Zakonot za sudovite koi voedno opfa}aat i obuka<br />
vo posebna Akademija. Od druga strana ne mo`e da se dovede vo pra{-<br />
awe i pravnoto dejstvo na osporenata odredba od Zakonot, bidej}i taa<br />
98
nema povratno dejstvo i ne zadira vo nastanati odnosi od minatoto<br />
pred donesuvaweto i vleguvaweto vo sila na Zakonot, tuku se odnesuva<br />
na idni odnosi.<br />
6. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />
110/2007 od 24. 10. 2007 godina, Sudot, ne povel postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na ~l. 126 st. 1 i ~l. 127 od Zakonot za sudovite ("SV<br />
RM," br. 58/2006) i ja otfrlil inicijativata za poveduvawe postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 126 st. 2 od istiot zakon.<br />
Spored navodite na podnositelite na prvata inicijativa osporenite<br />
odredbi od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot<br />
spored koja zakonite i drugite propisi ne mo`at da imaat povratno<br />
dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e popovolno za gra|anite.<br />
Imeno, podnositelite kako sorabotnici i sovetnici vo Osnovniot<br />
sud vo Strumica i Osnovnoto javno obvinitelstvo pred donesuvaweto<br />
i stapuvaweto vo sila na Zakonot za sudovite se steknale so svojstvo<br />
kandidat za sudija i vo toa svojstvo u~estvuvale pove}e pati na<br />
oglasot za izbor na sudii. Me|utoa so osporenite odredbi od Zakonot<br />
za sudovite im se povreduvalo, odnosno im se ograni~uvalo ve}e steknatoto<br />
pravo da po istekot na 5 godini, smetano od po~etokot na rabotata<br />
na Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli, da u~estvuvaat<br />
kako kandidati vo izborot na sudii i javni obviniteli bez poseta<br />
na posebna obuka vo Akademijata, a koja obuka tie ja steknale preku<br />
dolgogodi{no rabotewe vo sud.<br />
Spored navodite na podnositelite na vtorata inicijativa, ~l.<br />
126 st. 2 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, 32 st. 2 i ~l.<br />
52 st. 4 od Ustavot. Ova zatoa {to so osporenata odredba se favorizirala<br />
edna kategorija na gra|ani koi uspe{no ja zvr{ile Akademijata, a<br />
dodeka pak ostanatite i ako im bilo zagarantirano pravoto na rabota<br />
so Ustavot bile staveni vo ponepovolna polo`ba posle tri godini od<br />
denot na prvoto steknuvawe na svojstvoto na kandidat za sudii i javni<br />
obviniteli, da mo`at da konkuriraat za sudii i javni obviniteli.<br />
Site diplomirani pravnici so polo`en pravosuden ispit koi do denot<br />
na stapuvawe vo sila na noviot Zakon za sudovite i imale pet godini<br />
rabota na pravni raboti po polagawe na pravosudniot ispit imale steknato<br />
pravo spored toga{ va`e~kiot Zakon za sudovi, a steknatite<br />
prava ne mo`ele da bidat izgubeni nitu potoa dopolnitelno uslovuvani<br />
{to e sprotivno na ~l. 52 st. 4 od Ustavot.<br />
Ponatamu spored podnositelite na inicijativata, doobukata na<br />
Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli mo`elo da se odnesuva<br />
samo na kandidati koi vo momentot na donesuvawe na noviot zakon<br />
go nemale ispolneto uslovot za kandidat za sudii, odnosno go nemale<br />
pravoto da se prijavat na oglas za izbor na sudii.<br />
Ottuka, imaj}i go predvid iznesenoto nasprema sodr`inata na<br />
odredbata od ~l. 126 st. 1 od Zakonot za sudovite, spored Sudot, pravo e<br />
99
na zakonodavecot pri promena na re`imot na ureduvawe na pra{aweto<br />
za potrebnite uslovi za izbor na sudii vo osnovnite sudovi da go uredi<br />
i preminot od stariot vo nov re`im (preoden re`im) na na~in {to }e<br />
ovozmo`i za odreden period sudiite vo osnovnite sudovi da bidat<br />
izbrani spored prethodniot re`im, a so cel da ne bide doveden vo pra-<br />
{awe kontinuitetot i nepre~enoto vr{ewe na sudskata funkcija.<br />
Spored toa Sudot oceni deka osporenata odredba od ~l. 126 st. 1<br />
od Zakonot za sudovite ne mo`e da se podvede pod somnenie vo odnos na<br />
odredbite od Ustavot na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativite.<br />
Osporeniot ~l. 127 od Zakonot se nao|a vo glavata Preodni i<br />
zavr{ni odredbi, i so nego se utvrduva deka so primenata na ovoj zakon,<br />
prestanuva da va`i prethodniot Zakon za sudovite, osven odredbite<br />
povrzani so preodniot re`im utvrden vo ~l. 126 na Zakonot, za<br />
koj re`im Sudot oceni deka ne gi povreduva ustavnite na~ela.<br />
Poradi navedenoto, a imaj}i go predvid karakterot i ulogata na<br />
osporenata odredba, Sudot oceni deka istata ne mo`e da se dovede pod<br />
somnenie vo odnos na nejzinata soglasnost so ustavnite odredbi na koi<br />
se povikuva inicijativata.<br />
6. Spored ~l. 110 al. 1 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.<br />
Soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota<br />
odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.<br />
So ogled na toa {to osporeniot ~l. 126 st. 2 od Zakonot za sudovite<br />
bil ocenuvan od Ustavniot sud na Republika Makedonija pri<br />
{to so Re{enie U. br. 66/2007 ne bila povedena postapka za ocena na<br />
negovata ustavnost, Sudot oceni deka inicijativata za povtorna ocena<br />
na negovata ustavnost treba da se otfrli soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija.<br />
Imeno, spored obrazlo`enieto na navedenoto re{enie, Sudot<br />
utvrdil deka pravo na zakonodavecot e da go uredi vospostavuvaweto<br />
na pravniot re`im ureden so Zakonot koj va`i po, a ne pred negovoto<br />
donesuvawe i vleguvawe vo sila ednakvo za site koi }e konkuriraat za<br />
izbor na sudii vo idnite odnosi na vr{eweto na sudiskata funkcija, i<br />
vo tie ramki zakonodavecot ima pravo da go uredi i preodniot re`im<br />
koj, isto taka, go opfa}a periodot ne pred tuku po vleguvawe vo sila<br />
na Zakonot i toj period go opredelil na 3 godini zaradi procesot na<br />
po~etnata obuka vo Akademijata ureden so poseben zakon. Ottuka, spored<br />
Sudot, nemo`e da se prifati navodot vo inicijativata deka osporenata<br />
odredba od Zakonot bila neustavna bidej}i go povreduvala na~eloto<br />
na vladeewe na pravoto i imala retroaktivno dejstvo. Ova poradi<br />
pogoreiznesenoto i poradi toa {to tokmu sprotivno na navodite<br />
vo inicijativata so osporenata odredba od Zakonot preodno so temporalen<br />
karakter se vospostavuva noviot praven re`im za uslovite za<br />
100
izbor na sudii vo osnovnite sudovi koj ne smee da ja dovede vo pra{awe<br />
pravnata sigurnost na gra|anite od strana na vr{itelite na sudiskata<br />
funkcija koja mora nepre~eno da se ostvaruva so tekot na sozdavaweto<br />
na kandidati za izbor na sudii po novopredvidenite uslovi so Zakonot<br />
za sudovite koi voedno opfa}aat i obuka vo posebna Akademija. Od<br />
druga strana ne mo`e da se dovede vo pra{awe i pravnoto dejstvo na<br />
osporenata odredba od Zakonot, bidej}i taa nema povratno dejstvo i ne<br />
zadira vo nastanati odnosi od minatoto pred donesuvaweto i vleguvaweto<br />
vo sila na Zakonot, tuku se odnesuva na idni odnosi.<br />
Sporno pravno pra{awe<br />
Dali so zakonskoto re{enie spored koe na korisnik na penzija,<br />
dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika<br />
Makedonija ili stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata,<br />
se povreduva ~l. 52 st. 4 od Ustavot koj go zabranuva povratnoto dejstvo<br />
na zakonite i drugite propisi, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e<br />
popovolno za gra|anite?<br />
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe<br />
Osporenata odredba od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,<br />
propi{uva deka na korisnikot na penzijata, }e mu se zapre so<br />
isplatata na penzijata, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna<br />
dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo.<br />
Zakonskoto re{enie od ~l. 154, koj gi regulira pokraj drugoto<br />
slu~aevite vo vrska so isplatata na penzijata koga korisnikot na penzija<br />
}e zasnova raboten odnos ili }e zapo~ne da vr{i druga samostojna<br />
dejnost vo Republikata ili vo stranstvo, zakonodavecot pove}e pati go<br />
menuval i dopolnuval.<br />
Taka so osnovniot Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
("SV RM," br. 80/1993), ~l. 154 propi{uva{e deka: na korisnik na penzija,<br />
dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost vo Republikata<br />
ili vo stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata.<br />
So ~l. 7 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na istiot<br />
zakon ("SV RM, br. 50/2004), vo ~l. 154 po st. 1, dodadeni bea dva novi<br />
stava 2 i 3, koi glasea:<br />
Dokolku korisnik na invalidska, odnosno semejna penzija ne se<br />
javi na zadol`itelen kontrolen pregled, mu se zapira isplatata na penzijata<br />
i go gubi svojstvoto penzioner.<br />
Komisijata za zadol`itelen kontrolen pregled od ~l. 139 st. 5<br />
na ovoj zakon na korisnikot na invalidska, odnosno semejna penzija mu<br />
dostavuva izvestuvawe vo koe e navedeno vremeto i mestoto koga i kade<br />
treba da se javi na kontrolniot pregled.<br />
101
Ponatamu so ~l. 12 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />
Zakonot (SV RM," br. 70/2006), celiot ~l. 154 e izmenet i istiot propi{uva{e<br />
deka:<br />
Na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka<br />
vr{i dejnost so polno rabotno vreme vo Republika Makedonija ili raboti<br />
vo stranstvo, mu se isplatuva 30% od penzijata.<br />
Na korisnik na penzija od stavot 1 na ovoj ~len koj raboti polovina<br />
od polnoto rabotno vreme, mu se isplatuva 50% od penzijata, a za<br />
rabota pomalku od polovinata od polnoto rabotno vreme, mu se isplatuva<br />
70% od penzijata.<br />
Ovaa odredba povtorno pretrpuva izmena i so ~l. 10 od Zakonot<br />
za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot ("SV RM," br. 161/2008), ~l.<br />
154 glasi:<br />
Na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka<br />
vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo mu se<br />
zapira isplatata na penzijata (osporena odredba).<br />
Na korisnik na starosna penzija mo`e da mu se opredeli nov<br />
iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe<br />
po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot iznos na<br />
starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski sta`<br />
i ostvareni plati.<br />
So ovie posledni izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe koi se primenuvaat od 1 januari 2009 godina,<br />
izvr{eno e usoglasuvawe so Zakonot za pridonesi od zadol`itelno<br />
socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008 i 64/2009), taka {to pri<br />
definiraweto na obvrznicite za pla}awe na pridonesi opfateni so<br />
~l. 7 soglasno ovoj zakon, ne postoi mo`nost korisnik na penzija da<br />
bide obvrznik za pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
po povtorno zasnovawe na raboten odnos i istovremeno da<br />
koristi del od svojata penzija. Me|utoa so ~l. 10 st. 2 od Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
("SV RM," br. 161/2008), vospostavena e mo`nost na korisnik<br />
na starosna penzija da mu se opredeli nov iznos na penzija, ako navr-<br />
{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe po ostvaruvaweto pravo<br />
na starosna penzija. Noviot iznos na starosna penzija }e se utvrdi<br />
spored vkupno navr{eniot penziski sta` i ostvareni plati. So ova<br />
re{enie se dava mo`nost povtorniot raboten odnos da povle~e i povtorno<br />
opredeluvawe na penzijata (priznavawe na toa vreme vo penziski<br />
sta` ili povtorno opredeluvawe na penziskata osnova), bidej}i korisnikot<br />
na penzija }e bide obvrznik za pla}awe na pridones od zadol`itelno<br />
socijalno osiguruvawe.<br />
Podnositelot na inicijativata go osporuva zakonskoto re{enie<br />
od ~l. 154 st. 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,<br />
so obrazlo`enie deka istoto imalo povratno ponepovolno dejstvo za<br />
licata koi go imale ve}e steknato pravoto so zakonskoto re{enie<br />
102
pred izmenata na ovaa odredba sodr`ana vo ~l. 12 od Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
("SV RM," br. 70/2006), odnosno deka edna{ steknatoto pravo zasnovano<br />
na zakonskata odredba na ~l. 12 od citiraniot zakon za izmeni<br />
i dopolnuvawa, ne mo`elo da se ukinuva so drug zakon koj {to bil ponepovolen<br />
za gra|anite.<br />
Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta,<br />
se edni od temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija.<br />
So ~l. 34 od Ustavot, na gra|anite na Republika Makedonija im<br />
se garantiraat pravoto na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe<br />
utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor, a so ~l. 35 st. 1 od Ustavot,<br />
Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost<br />
na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.<br />
Spored ~l. 52 st. 4 od Ustavot, zakonite i drugite propisi ne<br />
mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga<br />
toa e popovolno za gra|anite.<br />
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot go<br />
proklamira i utvrduva op{tiot princip na pravoto na gra|anite na<br />
socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe koe e prepu{teno na ureduvawe<br />
so zakon i kolektiven dogovor. Ustavot, isto taka ja proklamira<br />
gri`ata na Republikata za socijalna za{tita i socijalna sigurnost<br />
na gra|anite, koja se ostvaruva vrz osnova na na~eloto na socijalna<br />
pravednost. Spored toa, proklamacijata na tie ustavni principi<br />
proizleguva od socijalniot karakter na dr`avata, a vidovite na pravata<br />
od socijalnoto osiguruvawe, na~inot, postapkata i uslovite za ostvaruvaweto<br />
na ovie prava na gra|anite se rezervirani za zakonodavnata<br />
vlast koja gi ureduva relevantnite odnosi od zna~ewe za ostvaruvawe<br />
na socijalnata sigurnost na gra|anite.<br />
Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako element na pravoto<br />
na socijalnoto osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za<br />
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
So ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi<br />
vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,<br />
kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici<br />
gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe<br />
(~l. 1).<br />
Soglasno ~l. 3 na ovoj zakon, so zadol`itelno penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na socijalna<br />
pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj<br />
na starost, op{ta nesposobnost za rabota ili profesionalna nesposobnost<br />
za rabota, smrt i telesno o{tetuvawe.<br />
103
Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se utvrdeni vo<br />
~l. 5 od Zakonot, i toa:<br />
1) pravo na starosna penzija,<br />
2) pravo na invalidska penzija,<br />
3) profesionalna rehabilitacija i prava na soodvetni pari~ni<br />
nadomestoci,<br />
4) pravo na semejna penzija,<br />
5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe,<br />
6) pravo na najnizok iznos na penzija.<br />
So ~l. 6 od Zakonot e predvideno deka pravata od penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe se neotu|ivi, li~ni materijalni prava i ne<br />
mo`at da se prenesuvaat na drugi lica. Pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ne mo`at da zastarat osven pristignatite, a neisplatenite<br />
iznosi na penzii na drugi pari~ni primawa, vo slu~aite<br />
utvrdeni so ovoj zakon. Koristeweto na pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe, ostvareni spored ovoj zakon mo`e da prestane<br />
ili da se ograni~i samo vo slu~ai i pod uslovi predvideni so ovoj<br />
zakon.<br />
Pravoto na starosna penzija i pravoto na invalidska penzija se<br />
li~ni prava koi osigurenikot gi steknuva po osnov na rabota, vrz na-<br />
~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost<br />
Uslov za ostvaruvawe na ovie prava e prestanok na rabotniot<br />
odnos poradi navr{uvawe na odredena vozrast na osigurenikot, uslovena<br />
so ostvaruvawe na minimalen raboten sta`, odnosno op{ta nesposobnost<br />
za rabota na osigurenikot ili namalena, odnosno preostanata<br />
rabotna sposobnost. Taka, penziskoto osiguruvawe vo navedenite<br />
slu~ai pretstavuva vsu{nost obezbeduvawe na socijalna sigurnost<br />
na gra|anite po prestanokot na rabotniot odnos ili po prestanokot na<br />
vr{ewe dejnost ili na drug so zakon predviden na~in za obezbeduvawe<br />
sredstva za `ivot.<br />
So ~l. 10 od od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," br. 161/2008),<br />
izmenet e ~l. 154 od Zakonot, taka {to namesto dotoga{noto re{enie<br />
spored koe na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka<br />
vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili raboti vo stranstvo, mu<br />
se isplatuva{e 30% od penzijata za polno rabotno vreme, 50% za polovina<br />
od polnoto rabotno vreme i 70% za rabota pomalku od polovina<br />
od polnoto rabotno vreme, so stavot 1 od ovoj ~len zakonodavecot utvrdil<br />
novo re{enie, spored koe, na korisnik na penzija, dodeka e vo<br />
raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija<br />
ili stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata, koe zakonsko<br />
re{enie se osporuva so inicijativata. No, vo st. 2 od istiot ~len,<br />
vospostavena e mo`nost na korisnik na starosna penzija da mu se opredeli<br />
nov iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta` na<br />
osiguruvawe po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot<br />
104
iznos na starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski<br />
sta` i ostvareni plati. So ova re{enie dadena e mo`nost povtorniot<br />
raboten odnos da povle~e i povtorno opredeluvawe na penzijata<br />
(priznavawe na toa vreme vo penziski sta` ili povtorno opredeluvawe<br />
na penziskata osnova), bidej}i korisnikot na penzija }e bide obvrznik<br />
za pla}awe na pridones od zadol`itelno socijalno osiguruvawe.<br />
Vo konkretniot slu~aj spored navodite vo inicijativata, osporenata<br />
odredba imala povratno i ponepovolno dejstvo za korisnicite<br />
na penzija pred izmenuvaweto na Zakonot koj predviduval poinakvi<br />
uslovi dodeka korisnik na penzija e vo raboten odnos ili vr{i samostojna<br />
dejnost, bidej}i spored novoto zakonsko re{enie istite go gubele<br />
edna{ steknatoto pravo pokraj li~niot dohod da primaat i del od<br />
penzijata, koi navodi se neizdr`ani bidej}i vo konkretniot slu~aj<br />
zakonskoto re{enie koe se osporuva, ne se odnesuva na ukinuvawe na<br />
steknato pravo koe korisnik na penzija go ostvaril pri povtorno vrabotuvawe,<br />
od pri~ini {to samo pravoto na penzija e steknato pravo i<br />
istoto spored novoto zakonsko re{enie ne se gubi tuku vremeno miruva<br />
dodeka korisnikot na penzija e vo raboten odnos odnosno vr{i<br />
samostojna dejnost.<br />
Steknuvaweto i koristeweto na penzijata, kako edna od formite<br />
preku koi se obezbeduva pravoto na socijalna sigurnost na gra|anite,<br />
spa|a vo korpusot na prava koi proizleguvaat od sferata na rabotnite<br />
odnosi, koi mo`at da bidat ograni~eni ili da se izgubat, no spored<br />
okolnosti i uslovi utvrdeni so Ustav ili so zakon i so kolektiven<br />
dogovor. Ustavot mu dal pravo na zakonodavecot, pokraj drugoto, da ja<br />
uredi procedurata vo koja se ostvaruvaat pravata od penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe, a vo tie ramki i procedurata za prestanok ili<br />
ograni~uvawe na tie prava. Toa zna~i deka so zakon i so kolektivni<br />
dogovori se opredeluva postapkata na ostvaruvawe, ograni~uvawe i<br />
gubewe na pravata od ovaa oblast.<br />
So vremenoto zapirawe na koristewe na penzijata vo slu~aj<br />
koga korisnikot na penzijata }e zasnova raboten odnos, odnosno }e<br />
vr{i dejnost od koja }e ostvaruva dopolnitelen prihod, kako re{enie<br />
utvrdeno vo postojniot ~l. 154 st. 1 od Zakonot ~ija sodr`ina se osporuva<br />
so inicijativata, ne se zadira vo ve}e steknatoto pravo na penzija<br />
{to zna~i deka tie nitu se otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku, kako<br />
{to predvidel i samiot zakon vo ~l. 6 st. 3, koristeweto na pravata od<br />
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ostvareni spored ovoj zakon,<br />
mo`e da prestane ili da se ograni~i samo vo slu~aj i pod uslovi predvideni<br />
so ovoj zakon, kako {to vpro~em e predvideno i vo sporniot<br />
slu~aj. Ova od pri~ina {to ne postoi ustavna pre~ka so zakon da se<br />
predvidi na licata koi na drug na~in ja obezbeduvaat svojata socijalna<br />
sigurnost, po steknuvaweto pravo na li~na penzija, a ne so koristewe<br />
na penzijata, privremeno da im miruva koristeweto na penzijata.<br />
105
Poradi toa, zakonskoto re{enie, spored koe, na penzioner dodeka<br />
e vo raboten odnos, mu se zapira isplatata na penzijata poradi toa<br />
{to ostvaruva sredstva za egzistencija na drug na~in (so novo rabotno<br />
anga`irawe, za koe e zadol`itelno osiguran po osnov na penzisko i<br />
invalidsko osiguruvawe), ne izleguva od ustavnite ramki spored koi<br />
zakonodavecot ja ureduva sferata na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />
vodej}i smetka za socijalnata sigurnost i za socijalnata pravda<br />
na osigurenicite, kako i za obezbeduvawe na odr`liv i stabilen<br />
penziski sistem koj se zasnova na na~eloto na socijalna pravednost i<br />
generaciska solidarnost, odnosno so istoto ne se povreduvaat na~elata<br />
na vladeewe na pravoto i socijalna pravednost utvrdeni so ~l. 8<br />
st. 1 al. 1 i 8 od Ustavot.<br />
Po odnos navodite vo inicijativata deka osporenata odredba<br />
imala povratno dejstvo koe ne e popovolno za licata koi ostvaruvale<br />
pravo soglasno prethodno propi{anata odredba od ~l. 154 od Zakonot,<br />
smetame deka istite se neosnovani bidej}i primenata na zakonskoto<br />
re{enie od ~l. 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," br. 161/2008), so koj e<br />
izmenet ~l. 154 od Zakonot, se primenuva posle negovoto donesuvawe<br />
odnosno smetano od 1 januari 2009 godina, pa vo idnina.<br />
Vo taa nasoka, pravo na zakonodavecot e da go uredi vospostavuvaweto<br />
na pravniot re`im ureden so Zakonot koj va`i po, a ne pred negovoto<br />
donesuvawe i vleguvawe vo sila ednakvo za site korisnici na<br />
penzii dodeka se vo raboten odnos ili dodeka vr{at samostojna dejnost<br />
vo Republika Makedonija ili stranstvo. Ottuka, smetame deka nemo`e<br />
da se prifatat navodite vo inicijativata za retroaktivnoto dejstvo na<br />
osporenata odredba od Zakonot, a so toa ne mo`e da se dovede vo pra-<br />
{awe i pravnoto dejstvo na istata, bidej}i nema povratno dejstvo i ne<br />
zadira vo nastanati odnosi od minatoto pred donesuvaweto i vleguvaweto<br />
vo sila na Zakonot, tuku se odnesuva na idni odnosi. Povratnoto<br />
dejstvo na koe se povikuva podnositelot, bi postoelo dokolku edna<br />
norma bi se odnesuvala na odnosi koi se zavr{eni pred vleguvaweto vo<br />
sila na normata, {to ne e slu~aj, a nema povratno dejstvo ako normata<br />
regulira nezavr{eni odnosi ili odnosi koi se vo tek.<br />
Poradi goreiznesenoto, smetame deka vo konkretniot slu~aj ne<br />
mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata<br />
odredba od Zakonot so ~l. 8 al. 3 i 8 i ~l. 52 st. 4 od Ustavot, poradi<br />
{to s e p re d l a ga:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe.<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~l. 154 st. 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV<br />
RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/<br />
2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/2007, 152/2008<br />
i 161/2008).<br />
106
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 9 septemvri 2009<br />
godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~len 154 stav 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 80/1993, 3/1994, 14/1995,<br />
71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/ 2005,<br />
84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/2007, 152/2008 i 161/2008.<br />
2. Kiril Cvetanoski, advokat od Prilep, na Ustavniot sud na<br />
Republika Makedonija, mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka<br />
za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata od Zakonot ozna~en vo<br />
to~kata 1 od ova re{enie.<br />
Spored navodite vo inicijativata, osporenata odredba od Zakonot<br />
ne bila vo soglasnost so ~lenot 52 stav 4 od Ustavot, zatoa {to<br />
imala povratno dejstvo, koe ne bilo popovolno za licata koi ve}e go<br />
steknale pravoto so odredbata od ~len 12 od Zakonot za izmenuvawe i<br />
dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 70/2006). Spored podnositelot<br />
edna{ steknatoto pravo, koe se zasnovalo na zakonskata<br />
odredba od ~len 12 od istiot zakon, ne mo`elo da se ukinuva so drug<br />
zakon koj bil ponepovolen za gra|anite, bidej}i spored istiot licata<br />
koi se odlu~ile da koristat del od penzijata i da rabotat so nepolno<br />
rabotno vreme, ja imale predvid odredbata od ~lenot 12, koja vo toa<br />
vreme bila vo primena. Poradi toa predlo`i Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
navedenata odredba od Zakonot i istata da bide poni{tena ili<br />
ukinata.<br />
4. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 10 od Zakonot za<br />
izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 161/2008), koj<br />
se primenuva od 1 januari 2009 godina, izmenet e ~lenot 154 od osnovniot<br />
zakon i istiot vo stavot 1 propi{uva deka na korisnikot na penzijata,<br />
}e mu se zapre so isplatata na penzijata, dodeka e vo raboten<br />
odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija<br />
ili stranstvo, a stav 2 od istiot ~len, propi{uva deka na korisnik na<br />
starosna penzija mo`e da mu se opredeli nov iznos na penzija, ako navr{il<br />
najmalku edna godina sta` na osiguruvawe po ostvaruvaweto<br />
pravo na starosna penzija. Noviot iznos na starosna penzija }e se utvrdi<br />
spored vkupno navr{eniot penziski sta` i ostvareni plati.<br />
107
5. Spored ~len 8 stav 1 alinei 3 i 8 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata pravda<br />
i solidarnosta, se edni od temelni vrednosti na ustavniot poredok na<br />
Republika Makedonija.<br />
So ~lenot 34 od Ustavot, na gra|anite na Republika Makedonija<br />
im se garantiraat pravoto na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe<br />
utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor, a so ~lenot 35 stav<br />
1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata<br />
sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.<br />
Spored ~lenot 52 stav 4 od Ustavot, zakonite i drugite propisi<br />
ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga<br />
toa e popovolno za gra|anite.<br />
Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot go<br />
proklamira i utvrduva op{tiot princip na pravoto na gra|anite na<br />
socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe koe e prepu{teno na ureduvawe<br />
so zakon i kolektiven dogovor. Ustavot, isto taka ja proklamira<br />
gri`ata na Republikata za socijalna za{tita i socijalna sigurnost<br />
na gra|anite, koja se ostvaruva vrz osnova na na~eloto na socijalna<br />
pravednost. Spored toa, proklamacijata na tie ustavni principi<br />
proizleguva od socijalniot karakter na dr`avata, a vidovite na pravata<br />
od socijalnoto osiguruvawe, na~inot, postapkata i uslovite za<br />
ostvaruvaweto na ovie prava na gra|anite se rezervirani za zakonodavnata<br />
vlast koja gi ureduva relevantnite odnosi od zna~ewe za ostvaruvawe<br />
na socijalnata sigurnost na gra|anite.<br />
Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako element na pravoto<br />
na socijalnoto osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za<br />
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />
So ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi<br />
vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,<br />
kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici<br />
gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe<br />
(~len 1).<br />
Soglasno ~lenot 3 na ovoj zakon, so zadol`itelno penzisko i<br />
invalidsko osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na socijalna<br />
pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu-<br />
~aj na starost, op{ta nesposobnost za rabota ili profesionalna nesposobnost<br />
za rabota, smrt i telesno o{tetuvawe.<br />
Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se utvrdeni vo<br />
~len 5 od Zakonot, i toa:<br />
1) pravo na starosna penzija;<br />
2) pravo na invalidska penzija;<br />
3) profesionalna rehabilitacija i prava na soodvetni pari~ni<br />
nadomestoci;<br />
108
4) pravo na semejna penzija;<br />
5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe;<br />
6) pravo na najnizok iznos na penzija.<br />
So ~len 6 od Zakonot e predvideno deka pravata od penziskoto i<br />
invalidskoto osiguruvawe se neotu|ivi, li~ni materijalni prava i ne<br />
mo`at da se prenesuvaat na drugi lica. Pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ne mo`at da zastarat osven pristignatite, a neisplatenite<br />
iznosi na penzii na drugi pari~ni primawa, vo slu~aite<br />
utvrdeni so ovoj zakon. Koristeweto na pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe, ostvareni spored ovoj zakon mo`e da prestane<br />
ili da se ograni~i samo vo slu~ai i pod uslovi predvideni so ovoj<br />
zakon.<br />
Pravoto na starosna penzija i pravoto na invalidska penzija se<br />
li~ni prava koi osigurenikot gi steknuva po osnov na rabota, vrz na-<br />
~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost<br />
Uslov za ostvaruvawe na ovie prava e prestanok na rabotniot<br />
odnos poradi navr{uvawe na odredena vozrast na osigurenikot, uslovena<br />
so ostvaruvawe na minimalen raboten sta`, odnosno op{ta nesposobnost<br />
za rabota na osigurenikot ili namalena, odnosno preostanata<br />
rabotna sposobnost. Taka, penziskoto osiguruvawe vo navedenite<br />
slu~ai pretstavuva vsu{nost obezbeduvawe na socijalna sigurnost<br />
na gra|anite po prestanokot na rabotniot odnos ili po prestanokot<br />
na vr{ewe dejnost ili na drug so zakon predviden na~in za obezbeduvawe<br />
sredstva za `ivot.<br />
So ~lenot 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />
za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija," br. 161/2008), izmenet e ~lenot 154 od Zakonot<br />
za penzisko i invalidsko osiguruvawe, taka {to namesto dotoga{noto<br />
re{enie spored koe na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos<br />
ili dodeka vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili raboti vo stranstvo,<br />
mu se isplatuva{e 30% od penzijata za polno rabotno vreme,<br />
50% za polovina od polnoto rabotno vreme i 70% za rabota pomalku<br />
od polovina od polnoto rabotno vreme, so stavot 1 od ovoj ~len zakonodavecot<br />
utvrdil novo re{enie, spored koe, na korisnik na penzija,<br />
dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika<br />
Makedonija ili stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata,<br />
koe zakonsko re{enie se osporuva so inicijativata. So zakonskoto re-<br />
{enie od ~lenot 154 od Zakonot, izvr{eno e usoglasuvawe so Zakonot<br />
za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija," br. 142/2008 i 64/2009), bidej}i vo definiraweto<br />
na obvrznicite za pla}awe na pridonesi opfateni so<br />
~lenot 7 soglasno ovoj zakon, ne postoi mo`nost korisnik na penzija<br />
da bide obvrznik za pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko<br />
osiguruvawe po povtorno zasnovawe na raboten odnos i istovremeno da<br />
koristi del od svojata penzija. No, vo ~lenot 10 stav 2 od Zakonot za<br />
109
penzisko i invalidsko osiguruvawe, vospostavena e mo`nost na korisnik<br />
na starosna penzija da mu se opredeli nov iznos na penzija, ako<br />
navr{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe po ostvaruvaweto<br />
pravo na starosna penzija. Noviot iznos na starosna penzija }e se utvrdi<br />
spored vkupno navr{eniot penziski sta` i ostvareni plati. So<br />
ova re{enie dadena e mo`nost povtorniot raboten odnos da povle~e i<br />
povtorno opredeluvawe na penzijata (priznavawe na toa vreme vo penziski<br />
sta` ili povtorno opredeluvawe na penziskata osnova), bidej}i<br />
korisnikot na penzija }e bide obvrznik za pla}awe na pridones od zadol`itelno<br />
socijalno osiguruvawe.<br />
Navodite od podnositelot deka edna{ steknatoto pravo, koe se<br />
zasnovalo na zakonskata odredba od ~len 12 od Zakonot za izmenuvawe<br />
i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 70/2006), ne mo`elo<br />
da se ukinuva so drug zakon koj bil ponepovolen za gra|anite bidej}i<br />
spored novoto zakonsko re{enie istite go gubele edna{ steknatoto<br />
pravo pokraj li~niot dohod da primaat i del od penzijata i deka osporenata<br />
odredba imala povratno i ponepovolno dejstvo za korisnicite<br />
na penzija pred izmenuvaweto na Zakonot, spored ovoj sud se neosnovani.<br />
Zakonskoto re{enie koe se osporuva, ne se odnesuva na ukinuvawe<br />
na steknato pravo koe korisnik na penzija go ostvaril pri povtorno<br />
vrabotuvawe, od pri~ini {to samo pravoto na penzija e steknato<br />
pravo i istoto spored novoto zakonsko re{enie ne se gubi tuku vremeno<br />
miruva dodeka korisnikot na penzija e vo raboten odnos odnosno<br />
vr{i samostojna dejnost. Steknuvaweto i koristeweto na penzijata,<br />
kako edna od formite preku koi se obezbeduva pravoto na socijalna<br />
sigurnost na gra|anite, spa|a vo korpusot na prava koi proizleguvaat<br />
od sferata na rabotnite odnosi, koi mo`at da bidat ograni~eni ili da<br />
se izgubat, no spored okolnosti i uslovi utvrdeni so Ustav ili so zakon<br />
i so kolektiven dogovor. Ustavot mu dal pravo na zakonodavecot,<br />
pokraj drugoto, da ja uredi procedurata vo koja se ostvaruvaat pravata<br />
od penzisko i invalidsko osiguruvawe, a vo tie ramki i procedurata za<br />
prestanok ili ograni~uvawe na tie prava. Toa zna~i deka so zakon i so<br />
kolektivni dogovori se opredeluva postapkata na ostvaruvawe, ograni~uvawe<br />
i gubewe na pravata od ovaa oblast. So vremenoto zapirawe<br />
na koristewe na penzijata vo slu~aj koga korisnikot na penzijata }e<br />
zasnova raboten odnos, odnosno }e vr{i dejnost od koja }e ostvaruva<br />
dopolnitelen prihod, kako re{enie utvrdeno vo postojniot ~len 154<br />
stav 1 od Zakonot ~ija sodr`ina se osporuva so inicijativata, ne se zadira<br />
vo ve}e steknatoto pravo na penzija {to zna~i deka tie nitu se<br />
otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku, kako {to predvidel i samiot zakon<br />
vo ~len 6 stav 3, koristeweto na pravata od penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe ostvareni spored ovoj zakon, mo`e da prestane ili da se<br />
ograni~i samo vo slu~aj i pod uslovi predvideni so ovoj zakon, kako<br />
{to vpro~em e predvideno i vo sporniot slu~aj. Ova od pri~ina {to ne<br />
110
postoi ustavna pre~ka so zakon da se predvidi na licata koi na drug<br />
na~in ja obezbeduvaat svojata socijalna sigurnost, po steknuvaweto<br />
pravo na li~na penzija, a ne so koristewe na penzijata, privremeno da<br />
im miruva koristeweto na penzijata.<br />
Spored ovoj sud, zakonskoto re{enie, so koe na penzioner<br />
dodeka e vo raboten odnos, mu se zapira isplatata na penzijata poradi<br />
toa {to ostvaruva sredstva za egzistencija na drug na~in (so novo rabotno<br />
anga`irawe, za koe e zadol`itelno osiguran po osnov na penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe), ne izleguva od ustavnite ramki spored<br />
koi zakonodavecot ja ureduva sferata na penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe, vodej}i smetka za socijalnata sigurnost i za socijalnata<br />
pravda na osigurenicite, kako i za obezbeduvawe na odr`liv i<br />
stabilen penziski sistem koj se zasnova na na~eloto na socijalna pravednost<br />
i generaciska solidarnost, odnosno so istoto ne se povreduvaat<br />
na~elata na vladeewe na pravoto i socijalna pravednost utvrdeni<br />
so ~len 8 stav 1 alinei 1 i 8 od Ustavot.<br />
Po odnos navodite vo inicijativata deka osporenata odredba<br />
imala povratno dejstvo koe ne e popovolno za licata koi ostvaruvale<br />
pravo soglasno prethodno propi{anata odredba od ~lenot 154 od Zakonot,<br />
Sudot oceni deka istite se neosnovani bidej}i primenata na zakonskoto<br />
re{enie od ~lenot 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />
na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija," br. 161/2008), so koj e izmenet ~lenot<br />
154 od Zakonot, se primenuva posle negovoto donesuvawe odnosno smetano<br />
od 1 januari 2009 godina, pa vo idnina i pravo na zakonodavecot e<br />
da go uredi vospostavuvaweto na pravniot re`im ureden so Zakonot<br />
koj va`i po, a ne pred negovoto donesuvawe i vleguvawe vo sila ednakvo<br />
za site korisnici na penzii dodeka se vo raboten odnos ili dodeka<br />
vr{at samostojna dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo.<br />
Ottuka, Sudot oceni deka nemo`e da se prifatat navodite vo inicijativata<br />
za retroaktivnoto dejstvo na osporenata odredba od Zakonot, a<br />
so toa ne mo`e da se dovede vo pra{awe i pravnoto dejstvo na istata,<br />
bidej}i nema povratno dejstvo i ne zadira vo nastanati odnosi od minatoto<br />
pred donesuvaweto i vleguvaweto vo sila na Zakonot, tuku se<br />
odnesuva na idni odnosi. Povratnoto dejstvo na koe se povikuva podnositelot,<br />
bi postoelo dokolku edna norma bi se odnesuvala na odnosi<br />
koi se zavr{eni pred vleguvaweto vo sila na normata, {to ne e slu~aj,<br />
a nema povratno dejstvo ako normata regulira nezavr{eni odnosi ili<br />
odnosi koi se vo tek.<br />
6. Poradi goreiznesenoto, Sudot oceni deka vo konkretniot<br />
slu~aj ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata<br />
odredba od Zakonot so ~len 8 alinei 3 i 8 i ~len 52 stav 4 od Ustavot,<br />
poradi {to odlu~i kako vo to~kite 1 od ova re{enie.<br />
7. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav<br />
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r<br />
111
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-<br />
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime<br />
Starova i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />
112
9. U. br. 183/2009 (9. 09. 2009)<br />
Predmet na baraweto<br />
Barawe za preispituvawe na presudata na Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija, Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina, so koja<br />
bile povredeni slobodite i pravata od ~l. 110 al. 3 od Ustavot na Republika<br />
Makedonija, {to se odnesuvaat na za{titata na slobodata na<br />
uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />
Pri~ini za podnesuvawe na baraweto<br />
Spored navodite vo baraweto, Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija so presuda Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina, delumno<br />
go uva`il baraweto na tu`itelot za vonredno preispituvawe na pravosilnata<br />
presuda na osudeniot Jovan Vrani{koski od Bitola i presudite<br />
na Osnovniot sud Bitola K. br. 22/2004 od 1. 07. 2004 godina i na<br />
Apelacioniot sud Bitola K`. br. 631/2004 od 22. 06. 2005 godina bile<br />
izmeneti taka {to za osudeniot bilo utvrdeno krivi~noto delo "predizvikuvawe<br />
nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost"<br />
po ~l. 319 st. 1 od Krivi~niot zakonik za koe e oglasen vinoven<br />
i bil osuden na kazna zatvor vo traewe od 8 meseci.<br />
Po zavr{uvaweto na site postapki pred sudovite vo Republika<br />
Makedonija podnositelot ispratil barawe do Sudot za ~ovekovi prava<br />
vo Strazburg na koe dobil odgovor deka baraweto bilo nedozvoleno zatoa<br />
{to ne bile iskoristeni site pravni sredstva vo Republika Makedonija,<br />
vklu~uvaj}i go i Ustavniot sud na Republika Makedonija.<br />
Od ovie pri~ini vo slu~ajov, se bara Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija da ja preispita Presudata na Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija, po odnos na ~l. 110 al. 3 od Ustavot, {to se odnesuva<br />
na za{tita na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata.<br />
Fakti~ka sostojba i pravno mislewe<br />
Baraweto, vo slu~ajov nesporno se odnesuva Ustavniot sud da se<br />
vpu{ti vo preispituvawe, vo uloga na instanciono povisok sud, na<br />
konkretnata presuda na Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Ova<br />
preispituvawe od Ustavniot sud decidno se bara od aspekt na utvrduvawe<br />
na faktite i dokazite od predmetot i preispituvawe na fakti~ka-<br />
113
ta sostojba od koja, spored baratelot, jasno }e se utvrdela povredata na<br />
slobodite i pravata od ~l. 110 al. 3 od Ustavot, {to se odnesuvale na<br />
za{titata na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata.<br />
Spored ~l. 110 al. 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />
gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se<br />
odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata<br />
na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,<br />
nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.<br />
Soglasno ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo<br />
mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot<br />
na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot sud<br />
vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen<br />
poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezmawe<br />
dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od denot<br />
na negovoto prezemawe.<br />
Od navodite izneseni vo baraweto i od citiranite ustavni i<br />
delovni~ki odredbi, se oceni deka konkretno vo slu~ajov podnositelot<br />
samo formalno i deklarativno se povikuva na za{tita na slobodite<br />
i pravata. Podnositelot vo baraweto voop{to ne naveduva argumenti<br />
vo {to se sostoela diskriminacijata i neednakviot tretman pred sudovite<br />
ili pred Vrhovniot sud, tuku inicira Ustavniot sud da ja preispituva<br />
presudata Kvp. br. 191/2005 donesena od Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija, me|utoa Ustavniot sud nema nadle`nost na instanciono<br />
povisok sud koj }e ja ceni zakonitosta na odlukite na sudovite.<br />
Od druga strana se bara Ustavniot sud da postapuva po barawe<br />
za preispituvawe na povreda na slobodi i prava nastanata od konkreten<br />
akt odnosno presuda na Vrhovniot sud koja e donesena na 13. 09. 2005<br />
godina, me|utoa za{titata od Ustavniot sud vo slu~ajov se bara po<br />
istekot na rokot od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na Presudata<br />
na podnositelot na baraweto, koj rok e opredelen vo ~l. 51 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud.<br />
Poradi pogoreiznesenoto, smetame deka vo konkretniov slu~aj<br />
podnositelot bara od Ustavniot sud ustavnosudska za{tita na prava i<br />
interesi po konkreten predmet vo nadle`nost na sudovite i preispituvawe<br />
na konkretna odluka na Vrhovniot sud, za {to Ustavniot sud ne<br />
e nadle`en da odlu~uva, kako i vo baraweto voop{to ne se navedeni<br />
argumenti vo {to se sostoela diskriminacijata na slobodite i pravata<br />
na koja se povikuva baratelot, pa poradi toa se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe.<br />
2. Sudot da go otfrli baraweto za preispituvawe na presudata<br />
Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina donesena od Vrhovniot sud na<br />
114
Republika Makedonija zaradi za{tita na slobodite i pravata od ~l.<br />
110 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, {to se odnesuvaat na<br />
slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na<br />
mislata.<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makeodnija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," broj 70/1992), na sednicata odr`ana na 9. 09. 2009 godina,<br />
donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE OTFRLA baraweto za preispituvawe na presudata Kvp.<br />
br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina donesena od Vrhovniot sud na Republika<br />
Makedonija zaradi za{tita na slobodite i pravata od ~l. 110 al.<br />
3 od Ustavot na Republika Makedonija, {to se odnesuvaat na slobodata<br />
na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />
2. <strong>Zoran</strong> (Jovan) Vrani{koski od Bitola, na Ustavniot sud na<br />
Republika Makedonija, mu podnese barawe za preispituvawe na Presudata<br />
Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina donesena od Vrhovniot sud<br />
na Republika Makedonija zaradi za{tita na slobodite i pravata od ~l.<br />
110 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, {to se odnesuvaat na<br />
slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na<br />
mislata.<br />
Spored navodite vo baraweto, Vrhovniot sud na Republika Makedonija<br />
so presuda Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina, delumno go<br />
uva`il baraweto na tu`itelot za vonredno preispituvawe na pravosilnata<br />
presuda na osudeniot Jovan Vrani{koski od Bitola i presudite<br />
na Osnovniot sud Bitola K.br. 22/2004 od 1 juli 2004 godina i na<br />
Apelacioniot sud Bitola K`. broj 631/2004 od 22 juni 2005 godina bile<br />
izmeneti taka {to za osudeniot bilo utvrdeno krivi~noto delo "predizvikuvawe<br />
nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost"<br />
po ~len 319 stav 1 od Krivi~niot zakonik za koe e oglasen vinoven i<br />
bil osuden na kazna zatvor vo traewe od 8 meseci.<br />
Po zavr{uvaweto na postapkite pred sudovite vo Republika<br />
Makedonija podnositelot ispratil barawe do Sudot za ~ovekovi prava<br />
vo Strazburg na koe dobil odgovor deka baraweto bilo nedozvoleno<br />
zatoa {to ne bile iskoristeni site pravni sredstva vo Republika<br />
Makedonija, vklu~uvaj}i go i Ustavniot sud na Republika Makedonija.<br />
Od ovie pri~ini, podnositelot Jovan Vrani{koski bara Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija da ja preispita Presudata na Vrhovniot<br />
sud na Republika Makedonija, po odnos na ~len 110 alineja 3 od<br />
Ustavot, {to se odnesuva na za{tita na slobodata na uveruvaweto,<br />
sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />
115
3. Sudot na sednicata utvrdi deka baraweto, vo slu~ajov se<br />
odnesuva Ustavniot sud da prezeme uloga na instanciono povisok sud i<br />
da se vpu{ti vo preispituvawe na konkretnata Presuda na Vrhovniot<br />
sud na Republika Makedonija i toa od aspekt na utvrduvawe na faktite<br />
i dokazite od predmetot i preispituvawe na fakti~kata sostojba od<br />
koja, spored baratelot, jasno }e se utvrdela povredata na slobodite i<br />
pravata od ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot, {to se odnesuvale na<br />
za{titata na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />
izrazuvawe na mislata.<br />
Spored ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot<br />
{to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata<br />
i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe<br />
i zabranata na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa,<br />
verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.<br />
Soglasno ~lenot 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili<br />
dejstvo mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~len 110 alineja<br />
3 od Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od<br />
Ustavniot sud vo rok od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na kone~en<br />
ili pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za<br />
prezmawe dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini<br />
od denot na negovoto prezemawe.<br />
Od navodite izneseni vo baraweto i od citiranite ustavni i<br />
delovni~ki odredbi, Sudot oceni deka konkretno vo slu~ajov podnositelot<br />
samo formalno i deklarativno se povikuva na za{tita na<br />
slobodite i pravata. Podnositelot vo baraweto voop{to ne naveduva<br />
argumenti vo {to se sostoela diskriminacijata i neednakviot tretman<br />
pred sudovite ili pred Vrhovniot sud, tuku inicira Ustavniot sud da<br />
ja preispituva Presudata Kvp. broj 191/2005 donesena od Vrhovniot sud<br />
na Republika Makedonija, me|utoa Ustavniot sud nema nadle`nost na<br />
instanciono povisok sud koj }e ja ceni zakonitosta na odlukite na<br />
sudovite.<br />
Voedno, imaj}i predvid deka Presudata na Vrhovniot sud bila<br />
donesena na 13 septemvri 2005 godina, Sudot najde deka e iste~en rokot<br />
od 2 meseci od denot na donesuvawe na Presudata na podnositelot na<br />
baraweto, vo koj rok, soglasno ~lenot 51 od Delovnikot na Ustavniot<br />
sud, bi mo`el da bara za{tita na slobodi i prava po osnov na ovaa<br />
presuda pred Ustavniot sud na Republika Makedonija, dokolku bi<br />
postoele osnovani argumenti za povreda na slobodite i pravata.<br />
Pokraj toa, vo predmetnoto barawe ne se navedeni nikakvi argumenti<br />
vo {to se sostoela diskriminacijata na slobodata na uveruvaweto, sovesta,<br />
mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />
116
4. Vrz osnova na napred iznesenoto, soglasno navedenite ustavni<br />
i delovni~ki odredbi, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re-<br />
{enie.<br />
6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,<br />
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,<br />
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r <strong>Zoran</strong><br />
<strong>Sulejmanov</strong>.<br />
117
118
10. U.br. 24/2009 (9. 09. 2009)<br />
Osporen akt<br />
Odluka za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za urbana edinica<br />
8. urban blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, br. 07-2447/7 od 24. 10.<br />
2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik<br />
na Op{tina Ohrid," br. 8/43).<br />
Navodi vo inicijativata<br />
Spored podnositelot na inicijativata, osporenata odluka ne<br />
bila vo soglasnost so ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe. Poradi toa, Ministerstvoto za lokalna samouprava<br />
donelo Re{enie br. 14/1516/3 od 25. 11. 2008 godina, so koe ja zaprelo od<br />
izvr{uvawe osporenata odluka i soglasno ~l. 71 st. 3 od Zakonot za lokalnata<br />
samouprava, go objavilo ova re{enie vo "Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija," br. 159/2008.<br />
Imeno, soglasno ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe, na planovite od ~l. 7 t. 2 (me|u koi i detalen urbanisti~ki<br />
plan) od ovoj zakon, izraboteni vo forma na Predlog na plan se<br />
dava soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite<br />
na ureduvaweto na prostorot, so koja se potvrduva deka planovite se<br />
izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni<br />
vrz osnova na ovoj zakon.<br />
So Re{enie br. 16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, Ministerstvoto<br />
za transport i vrski ja oglasilo za ni{tovna vo celost prethodno<br />
dadenata soglasnost na Predlog planot za Urbana zaednica 8 UB 8.3<br />
(12,60 ha) vo Ohrid. Od inicijativata za zapirawe na primena na propis,<br />
dostavena do Sovetot na op{tina Ohrid od Ministerstvoto za<br />
transport i vrski pod broj 02-13002 od 31. 10. 2008 godina, se gledalo<br />
deka Sovetot na op{tina Ohrid vo momentot na donesuvawe na osporenata<br />
odluka znael deka soglasnosta na Predlog planot za predmetnata<br />
Urbana zaednica e oglasena za ni{tovna. Ovoj fakt mo`el da se utvrdi<br />
so uvid vo izvadokot od evidencijata za izvr{eno dostavuvawe, oformena<br />
od Ministerstvoto za transport i vrski i potvrdata za uredno<br />
izvr{ena transmisija na aktot preku faks realizirana na 21. 10. 2008<br />
godina vo 10:49 ~asot.<br />
119
Deka ~lenovite na Sovetot na op{tina Ohrid bile informirani<br />
za poni{tenata soglasnost pred odr`uvawe na sednicata na Sovetot<br />
na koja bila donesena osporenata odluka, osobeno se gledalo od sodr`inata<br />
na Veb-stranicata na op{tina Ohrid, vo koja na 27. 10. 2008<br />
godina bilo objaveno soop{tenie od 58-ta sednica na Sovetot na op{-<br />
tina Ohrid so slednata sodr`ina: "Donesuvaweto na DUP za prostorot<br />
Ohridija nepotrebno be{e proprateno so nedorazbirawe za koe<br />
pridonese odedna{ poni{tenoto sopstveno pozitivno mislewe od strana<br />
na Ministerstvoto za transport i vrski..."<br />
Vo prilog na prethodnata konstatacija, nesomneno relevantno<br />
zna~ewe imale i slednite fakti:<br />
- Predmetnata odluka, sovetot na op{tina Ohrid ja donel na<br />
sednicata odr`ana na 24. 10. 2008 godina.<br />
- Spored dopisot br. 08-2939/1 od 28. 11. 2008 godina, dostaven do<br />
Ministerstvoto za lokalna samouprava od gradona~alnikot na op{-<br />
tina Ohrid, re{enieto so koe e oglasena za ni{tovna izdadenata soglasnost<br />
vo sedi{teto na op{tinata bilo primeno na istiot datum (24.<br />
10. 2008 godina), no po zavr{uvawe na sednicata.<br />
- Odlukata bila objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina<br />
Ohrid" br. 8/43 na 27. 10. 2008 godina.<br />
Site ovie fakti jasno upatuvale na zaklu~ok deka za povlekuvaweto<br />
na soglasnosta od strana na Ministerstvoto za transport i vrski,<br />
organite na op{tinata vo sekoj slu~aj bile informirani najmalku<br />
tri dena pred objavuvaweto na osporenata odluka. Ova bil biten fakt<br />
vo utvrduvaweto na fakti~kata sostojba, zatoa {to spored podnositelot<br />
na inicijativata, do povlekuvawe na dadenata soglasnost mo`elo<br />
da dojde se do objavuvaweto na konkretnata odluka vo slu`benoto glasilo<br />
na op{tinata. Ova zatoa {to propisite na op{tinata do nivnoto<br />
objavuvawe nemale pravna sila, a po ovoj moment nao|ale primena<br />
odredbite i pravnite lekovi propi{ani so Zakonot za op{tata upravna<br />
postapka i drugite pozitivni propisi.<br />
So ogled na toa {to Ministerstvoto za transport i vrski kako<br />
nadle`en organ za ureduvawe na prostorot, vo postapka utvrdena so zakon,<br />
ja oglasilo za ni{tovna vo celost prethodno izdadenata soglasnost<br />
na Predlog planot, evidentno bilo deka Sovetot na op{tina<br />
Ohrid spornata odluka ja donel bez potrebnata soglasnost od nadle`niot<br />
organ za ureduvawe na prostorot, {to zna~i deka Odlukata ne<br />
bila donesena soglasno ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe, poradi {to vakvata odluka ne mo`ela da proizvede<br />
pravno dejstvo i kako nezakonita, ne mo`ela da egzistira vo pravniot<br />
promet. Vo prilog na vakvata konstatacija, podnositelot na inicijativata<br />
uka`uva i na sudskata praksa na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija, iska`an vo Odlukata U. br. 101/2008 od 17. 10. 2008<br />
godina.<br />
120
Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />
za ocenuvawe na zakonitosta na osporenata odluka, a Re{enieto na<br />
Ministerstvoto za lokalna samouprava za zapirawe na izvr{uvaweto<br />
na Odlukata da ostane vo va`nost do kone~nosta na odlukata na Ustavniot<br />
sud po povod podnesenata inicijativa, so koja osporenata odluka<br />
}e bide poni{tena.<br />
Sodr`ina na osporenata odluka<br />
ODLUKA<br />
za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok 8.3<br />
Op{tina Ohrid 2008-2013<br />
^len 1<br />
Se donesuva detalen urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8,<br />
urban blok 8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013.<br />
^len 2<br />
So ovoj urbanisti~ki plan se opfa}a prostor so povr{ina od<br />
12,60 ha.<br />
Prostorot na planskiot opfat vo detalniot urbanisti~ki plan<br />
za urbana zaednica 8, urban blok 8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013 opfa}a<br />
granici: Turisti~ka, Bul. Asnom, Karpo{ Vojvoda i Bejbunar.<br />
^len 3<br />
Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok<br />
8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013 so teh. br. 106/2008 izraboten e od DOO<br />
„IN – PUMA" sodr`i: tekstualen del i grafi~ki prikaz na planskite<br />
re{enija na opfatot, kako i bilansni pokazateli za planskiot<br />
opfat i infrastrukturata.<br />
^len 4<br />
Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok<br />
8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013 se zaveruva so potpis i pe~at na pretsedatelot<br />
na Sovetot na Op{tina Ohrid.<br />
^len 5<br />
Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok<br />
8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013, se ~uva, sledi i realizira vo Sektorot<br />
za urbanizam, za{tita na `ivotnata sredina i komunalen razvoj.<br />
^len 6<br />
Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto<br />
vo "Sl. glasnik na op{tina Ohrid."<br />
121
Br. 07-2447/7<br />
SOVET NA OP[TINA OHRID<br />
24. 10. 2008 god. Pretsedatel<br />
Ohrid Vlado ^ingoski<br />
Odlukata e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid"<br />
br. 8 od 27.10.2008 godina.<br />
Fakti~ka sostojba<br />
Ministerstvoto za transport i vrski, vrz osnova na ~l. 25 od<br />
Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, so akt br. 16-11125 od<br />
08. 10. 2008 godina, do op{tina Ohrid izdalo i dostavilo soglasnost na<br />
Predlog DUP za Urbana zaednica "8", UB "8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid.<br />
Ministerstvoto za kultura, so akt br. 08-2140/4 od 14. 10. 2008<br />
godina, do Ministerstvoto za transport i vrski, NU Zavod i Muzej –<br />
Ohrid i do op{tina Ohrid, dostavilo Re{enie za privremena za{tita<br />
na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar" vo Ohrid, br. 08-2140/3 od 14.<br />
10. 2008 godina. Vo istoto re{enie e opredeleno deka rokot na traewe<br />
na privremenata za{tita iznesuva 2 godini od denot na donesuvaweto<br />
na re{enieto, vo koj period nikoj ne smee da o{teti nitu da uni{ti<br />
dobro pod privremena za{tita.<br />
Po dobivaweto na navedenoto re{enie, Ministerstvoto za transport<br />
i vrski donelo Re{enie br. 16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, so<br />
koe soglasnosta br. 16-11125 od 08. 10. 2008 godina na Predlog planot za<br />
Urbana zaednica „8," UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, se oglasuva za ni-<br />
{tovna vo celost. Protiv ova re{enie nezadovolnata stranka ima pravo<br />
na `alba do Komisijata za re{avawe vo upravna postapka od vtor<br />
stepen od oblasta na transportot, vrskite i `ivotnata sredina pri<br />
Vladata na Republika Makedonija, vo rok od 15 dena od priemot na<br />
re{enieto.<br />
Na 21. 10. 2008 godina Ministerstvoto za transport i vrski, po<br />
faks gi izvestil gradona~alnikot na op{tina Ohrid, pretsedatelot<br />
na sovetot na op{tina Ohrid i Sektorot za urbanizam deka e doneseno<br />
Re{enie od strana na Ministerstvoto za kultura za privremena za{-<br />
tita na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar" vo Ohrid, br. 08-2140/3 od<br />
14. 10. 2008 godina, koe e dostaveno vo prilog, so izvestuvawe deka soglasno<br />
navedenoto re{enie, potrebno e Sovetot na op{tina Ohrid da<br />
go odlo`i donesuvaweto i sproveduvaweto na Predlog DUP za Urbana<br />
zaednica „8," UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, za koj Ministerstvoto za<br />
transport i vrski ima izdadeno soglasnost, se dodeka ne iste~e rokot<br />
od dve godini za privremenata za{tita na Arheolo{kiot lokalitet<br />
"Bejbunar."<br />
Naredniot den, 22. 10. 2008 godina, Ministerstvoto za transport<br />
i vrski i po po{ta go dostavilo do op{tina Ohrid Re{enieto br.<br />
16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, so koe soglasnosta na Predlog planot<br />
122
za Urbana zaednica „8", UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, se oglasuva za ni-<br />
{tovna vo celost.<br />
Spored navodite na op{tina Ohrid vo odgovorot na inicijativata,<br />
na 22. 10. 2008 godina (sreda) gradona~alnikot i pretsedatelot na<br />
Sovetot na op{tinata Ohrid bile slu`beno otsutni i ne postoela mo-<br />
`nost za dostava na re{enieto, na 23. 10. 2008 godina bil neraboten<br />
den, taka {to re{enieto bilo dostaveno po zavr{uvaweto na sednicata<br />
na Sovetot na op{tina Ohrid odr`ana na 24. 10. 2008 godina.<br />
Sovetot na op{tina Ohrid, na 24. 10. 2008 godina, ja donel osporenata<br />
odluka, koja e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid"<br />
br. 8/43 od 27. 10. 2008 godina.<br />
Op{tina Ohrid dostavila do Komisijata za re{avawe vo upravna<br />
postapka od vtor stepen od oblasta na transportot, vrskite i `ivotnata<br />
sredina pri Vladata na Republika Makedonija, `alba br. 08-<br />
2628/1 od 04. 11. 2008 godina (primena vo Vladata na 06. 11. 2008 godina),<br />
protiv Re{enieto na ministerot za transport i vrski br. 16-11125/2 od<br />
21. 10. 2008 godina, so koja se bara vtorostepeniot organ da ja uva`i<br />
`albata i osporenoto re{enie da go poni{ti.<br />
Ministerstvoto za lokalna samouprava, soglasno ~l. 70 i 71 st.<br />
2 od Zakonot za lokalnata samouprava, donelo Re{enie br. 14-1516/3 od<br />
18. 11. 2008 godina, so koe primenata na Odlukata za donesuvawe detalen<br />
urbanisti~ki plan za urbana edinica 8. urban blok 8.3 op{tina<br />
Ohrid 2008-2013, br. 07-2447/7 od 24. 10. 2008 godina, donesena od Sovetot<br />
na op{tina Ohrid i objavena vo „Slu`ben glasnik na op{tina<br />
Ohrid" br. 8/43, se zapira. Re{enieto e objaveno vo "Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija," br. 159/2008, od 22. 12. 2008 godina.<br />
Na 22. 01. 2009 godina Ministerstvoto za lokalna samouprava,<br />
soglasno ~l. 71 stav 4 od Zakonot za lokalnata samouprava, dostavi do<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija inicijativa za ocenuvawe na<br />
zakonitosta na propisot so zaprena primena, so barawe re{enieto so<br />
koe e zaprena primenata na osporenata odluka da ostane vo va`nost do<br />
kone~nata odluka na Ustavniot sud po odnos na inicijativata.<br />
Op{tina Ohrid-Kabinet na gradona~alnikot, so svoj akt br.08-<br />
600/2 od 28. 05. 2009 godina, do Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />
dostavi dopolnenie na odgovorot-urgencija (primena vo Sudot na 01.<br />
06. 2009 godina), vo koe izvestuva deka na 26. 05. 2009 godina, Ministerstvoto<br />
za kultura – Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo,<br />
donela Re{enie za prestanok na privremena za{tita na nedvi`no kulturno<br />
nasledstvo, br. 08 - 2140/3, so koe pod to~ka 1 odlu~il deka prestanuva<br />
privremenata za{tita na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar"<br />
vo Ohrid, pod t. 2 so donesuvaweto na Re{enieto prestanuva da va`i<br />
Re{enieto za privremena za{tita br. 08-2140/3 od 14. 10. 2008 godina<br />
doneseno od istata uprava i pod to~ka 3, se vr{i bri{ewe na privremenoto<br />
za{titeno dobro vo Nacionalniot registar na kulturno nas-<br />
123
ledstvo i toa vo Dopolnitelen registar na dobra pod privremena za-<br />
{tita. Re{enieto e dostaveno vo prilog na izvestuvaweto.<br />
Ustavnosudska praktika<br />
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Odluka U. br. 101/<br />
2008, ja poni{ti Odlukata za usvojuvawe izmena i dopolnuvawe na Detalniot<br />
urbanisti~ki plan za del od grad Gostivar-Urban blok 8, br.07-<br />
20/1 od 14 fevruari 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Gostivar<br />
("Slu`ben glasnik na op{tina Gostivar" br. 2/2008).<br />
Od obrazlo`enieto na Odlukata: Od analizata na odredbite od<br />
Zakonot za op{tata upravna postapka, me|u drugoto proizleguva deka<br />
Zakonot predvidel redovno i vonredno ukinuvawe, no i poni{tuvawe<br />
na akti doneseni od organi koi vo rabotata podle`at na nadzor, a poradi<br />
pri~ini i okolnosti utvrdeni vo samiot zakon. Ottamu, ako nesporno<br />
donesenite akti, me|u koi i aktite na op{tinata i nejzinite<br />
organi podle`at na ukinuvawe, menuvawe ili pak poni{tuvawe Sudot<br />
oceni deka organot zadol`en za nadzor ima ovlastuvawe edna{ dadenata<br />
soglasnost vo smisla na ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe da ja povle~e, kako {to e napraveno vo konkretniot<br />
slu~aj.<br />
Me|utoa, spored Sudot do povlekuvawe na dadenata soglasnost<br />
mo`e da dojde se do objavuvaweto na konkretnata odlukata za prostorno<br />
planirawe vo slu`benoto glasilo na op{tinata, bidej}i po ovoj<br />
moment nao|aat primena citiranite odredbi od Zakonot za op{tata<br />
upravna postapka i mo`at da se prezemaat drugi predvideni pravni<br />
sredstva.<br />
Vo konkretniot slu~aj Sudot, isto taka, oceni deka dostavuvaweto<br />
na dopisot br. 16-1035/2 i br. 16-1036/2 od 8. 02. 2008 godina na Ministerstvoto<br />
za transport i vrski so koj go izvestuva Sektorot za urbanizam<br />
vo op{tina Gostivar deka ja povlekuva soglasnosta na Predlog-<br />
Planot br. 16-1036 od 5. 02. 2008 godina e uredno i navreme izvr{eno na<br />
12. 02. 2008 godina i toa soglasno ~l. 78 st. 1 i ~l. 96 st. 1 od Zakonot za<br />
op{tata upravna postapka, odnosno so predavawe na dopisot na slu`benoto<br />
lice opredeleno za priem na pismena.<br />
Ovoj fakt se potvrduva od prilo`enata kopija na EMS brzata<br />
pratka br. EE006520199MK upatena do Sovetot na op{tina Gostivar i<br />
kopija od izvodot od dostavnata <strong>kniga</strong> na liceto, vraboteno pri Makedonska<br />
Po{ta, dostaveni do Sudot od Makedonski po{ti so dopisot br.<br />
18/87 od 17. 06. 2008 godina. Imeno, spored navedenite dokazi dostavata<br />
e napravena na 12. 02. 2008 godina vo 09:40 so priem na dopisot od strana<br />
na liceto Arlind Hasani i priemot e uredno potpi{an. Toa {to na<br />
samiot dopis stoi priemen pe~at od op{tinata Gostivar so datum 18.<br />
02. 2008 godina e rabota na vnatre{na organizacija na op{tinata Gos-<br />
124
tivar {to ne e od vlijanie za poinakvo utvrduvawe na datumot na priem<br />
na navedeniot dopis.<br />
Ottamu, okolnosta {to op{tinata uredno na 12. 02. 2008 godina<br />
go primila dopisot za povlekuvawe na dadenata soglasnost na Predlog-planot<br />
prestavuva procesna pre~ka za donesuvawe na osporenata<br />
odluka na 14. 02. 2008 godina, bidej}i vo postapkata za planirawe davaweto<br />
soglasnost na Predlog-Planot e zna~ajna faza vo procestot na<br />
prostorno i urbanisti~ko planirawe bez koja postapkata ne mo`e da<br />
fini{ira. Ova, pred sî, imaj}i predvid deka soglasnosta e vsu{nost<br />
potvrda za toa deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na<br />
ovoj Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe i propisite doneseni<br />
vrz osnova na ovoj zakon.<br />
Kone~no, ocenuvaj}i ja osporenata odluki po odnos na nejzinata<br />
soglasnost so ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe, a vrz osnova na celokupno prilo`enata dokumentacija i<br />
analizata na citiranite zakonski odredbi Sudot utvrdi deka Sovetot<br />
na op{tinata Gostivar vo postapkata za izmena i dopolnuvawe na konkretniot<br />
DUP ne mo`el da pristapi kon donesuvawe na osporenata<br />
odluka pri sostojba koga nedostasuva predvidenata faza vo postapkata,<br />
dobivawe soglasnost od nadle`en organ, odnosno koga dadenata soglasnost<br />
navreme bila povle~ena.<br />
Ottamu, spored Sudot osporenata odluka ne e vo soglasnost so<br />
~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe, bidej}i<br />
stanuva zbor za nedostatok na faza so koja se potvrduva deka planot<br />
e izraboten soglasno so odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.<br />
2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.<br />
143/2006, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Odlukata za donesuvawe na Generalen urbanisti~ki plan na Ohrid<br />
2002 – 2012, br. 1348/2 od 30. 06. 2006 godina, donesena od Sovetot na<br />
op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid," br. 7 od 3. 07.<br />
2006 godina).<br />
Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Imaj}i gi predvid navedenite<br />
zakonski odredbi vo kontekst na dostavenata dokumentacija i utvrdenata<br />
fakti~ka sostojba, Ustavniot sud utvrdi deka postapkata za<br />
donesuvawe na Odlukata za donesuvawe na Generalen urbanisti~ki<br />
plan na Ohrid 2002-2012, br. 1438 od 30. 06. 2006 godina, donesena od Sovetot<br />
na op{tina Ohrid e sprovedena soglasno Zakonot za prostornoto<br />
i urbanisti~koto planirawe, bidej}i vo postapkata za izgotvuvawe<br />
i donesuvawe na osporenata odluka za navedeniot Generalen urbanisti~ki<br />
plan se ispo~ituvani site fazi na postapkata predvideni vo<br />
ovoj zakon.<br />
125
126<br />
Sporno pravno pra{awe<br />
Dali poni{tenata soglasnost od strana na nadle`noto ministerstvo<br />
za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot,<br />
so re{enie koe ne stanalo kone~no vo upravna postapka do momentot<br />
na objavuvawe na odlukata vo slu`benoto glasilo na op{tinata, zna~i<br />
deka ne bila dadena soglasnost vo smisla na ~l. 25 st. 1 od Zakonot za<br />
prostorno i urbanisti~ko planirawe, kako edna od fazite so koja se<br />
potvrduva deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na ovoj<br />
zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.<br />
Pravno mislewe<br />
1. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 10 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i ureduvaweto<br />
na `ivotnata sredina i na prirodata e temelna vrednost na<br />
ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto<br />
planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto<br />
i postapkata za donesuvawe na planovite se uredeni so Zakonot za prostorno<br />
i urbanisti~ko planirawe "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
br. 51/2005).<br />
Vo ~l. 7 od navedeniot zakon, vo zavisnost od prostorot koj e<br />
predmet na planirawe se donesuva, pokraj drugite i detalen urbanisti~ki<br />
plan.<br />
Spored ~l. 25 st. 1 od Zakonot, koj e sistematiziran vo glavata<br />
II, Planirawe na prostorot, vo t. 2 - Postapkata za izrabotuvawe i<br />
donesuvawe na planovi, e regulirano deka na planovite od ~l. 7 t. 2 al.<br />
1, 2, 3 i 4 na ovoj zakon, izraboteni vo forma na predlog na plan se<br />
izdava soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe<br />
na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot, so koja se potvrduva<br />
deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i<br />
propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon. Soglasno st. 3 na ovoj<br />
~len, po dobivaweto na soglasnosta, planot se dostavuva do nadle`niot<br />
organ za donesuvawe.<br />
Od uvidot vo dostavenata dokumentacija za postapkata za donesuvawe<br />
na osporeniot detalen urbanisti~ki plan, nesporno e deka Ministerstvoto<br />
za transport i vrski, vrz osnova na ~l. 25 od Zakonot za<br />
prostorno i urbanisti~ko planirawe, so akt br. 16-11125 od 08. 10. 2008<br />
godina, izdalo soglasnost na Predlog DUP za urbana edinica 8. urban<br />
blok 8.3 op{tina Ohrid. Isto taka, nesporno e deka na 21. 10. 2008<br />
godina Ministerstvoto za transport i vrski, po faks gi izvestil<br />
gradona~alnikot na op{tina Ohrid, pretsedatelot na sovetot na op{-<br />
tina Ohrid i Sektorot za urbanizam deka e potrebno Sovetot na op{-<br />
tina Ohrid da go odlo`i donesuvaweto i sproveduvaweto na Predlog
DUP za Urbana zaednica „8," UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, od pri~ini<br />
{to bilo doneseno Re{enie od strana na Ministerstvoto za kultura za<br />
privremena za{tita na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar" vo Ohrid,<br />
se dodeka ne iste~e rokot od dve godini za privremenata za{tita na<br />
Arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar." Dopolnitelno, na 22. 10. 2008 godina,<br />
Ministerstvoto za transport i vrski i po po{ta go dostavilo do<br />
op{tina Ohrid Re{enieto so koe soglasnosta na Predlog planot za<br />
Urbana zaednica „8", UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, se oglasuva za<br />
ni{tovna vo celost, so pravna pouka deka protiv re{enieto mo`e da<br />
se izjavi `alba do Komisijata za re{avawe vo upravna postapka od<br />
vtor stepen od oblasta na transportot, vrskite i `ivotnata sredina<br />
pri Vladata na Republika Makedonija, vo rok od 15 dena od priemot na<br />
re{enieto. I pokraj navedenoto, sovetot na op{tina Ohrid na 24. 10.<br />
2008 godina ja donel osporenata odluka i na 27. 10. 2008 godina ja<br />
objavil vo "Slu`ben glasnik na Op{tina Ohrid."<br />
Smetame deka donesuvaweto na re{enie za poni{tuvawe na prethodno<br />
dadenata soglasnost za donesuvawe na osporenata odluka, iako<br />
toa ne stanalo kone~no vo momentot koga e donesena odlukata, pretstavuva<br />
jasno izrazen stav na nadle`niot organ za vr{ewe na rabotite<br />
od oblasta na ureduvawe na prostorot, deka ja povlekuva soglasnosta<br />
izdadena soglasno ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />
odnosno deka soglasnosta pove}e ne postoi i deka toa zna~i<br />
obvrska za op{tinskite organi da go ispo~ituvaat re{enieto i da ja<br />
zaprat postapkata za donesuvaweto na osporenata odluka. Pritoa, zakonodavecot<br />
ne propi{al konkretna forma vo koja nadle`niot organ ja<br />
izdava ili povlekuva navedenata soglasnost, od kade proizleguva deka<br />
e potrebno nadle`niot organ na jasen i nedvosmislen na~in da ja izrazi<br />
soglasnosta za donesuvawe na odlukata, odnosno, kako vo konkretniov<br />
slu~aj, na jasen i nedvosmislen na~in da izrazi deka ja povlekuva,<br />
odnosno poni{tuva prethodno dadenata soglasnost. Faktot {to soglasnosta<br />
e poni{tena so re{enie koe ne bilo kone~no do momentot na<br />
objavuvaweto na odlukata, smetame deka ne mo`e da se tolkuva kako ova<br />
re{enie i da ne postoelo i toa da ja opravda op{tinata da prodol`i<br />
so postapkata, namesto da go zapre donesuvaweto i objavuvaweto na<br />
odlukata, do zavr{uvawe na postapkata po spornoto re{enie. Ova od<br />
pri~ina {to Ministerstvoto za transport i vrski blagovremeno gi<br />
izvestilo nadle`nite organi na op{tina Ohrid deka postojat promeni<br />
vo pravnata i fakti~kata sostojba koi vlijaat na izdadenata soglasnost,<br />
poradi koi soglasnosta e poni{tena. So ogled na toa {to odlukata<br />
proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto vo slu`benoto<br />
glasilo na op{tinata, se do ovoj moment e pravno dozvolivo povlekuvawe<br />
na dadenata soglasnost. Vo konkretniot slu~aj, nesomneno e deka<br />
nadle`nite organi na op{tina Ohrid, i pred donesuvaweto na odlukata<br />
i pred nejzinoto objavuvawe vo slu`benoto glasilo na op{tinata,<br />
127
znaele deka soglasnosta e poni{tena, no i pokraj toa, ja donele i objavile<br />
odlukata.<br />
Ottuka, smetame deka donesuvaweto i objavuvaweto na osporenata<br />
odluka, vo situacija koga bilo doneseno re{enie za poni{tuvawe<br />
na prethodno dadenata soglasnost, nezavisno {to istoto ne bilo kone~no,<br />
zna~i deka osporenata odluka bila donesena bez potrebnata soglasnost<br />
od ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />
{to pretstavuva su{testven nedostatok vo postapkata za planirawe,<br />
poradi {to smetame deka osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za<br />
zakonitosta na postapkata za donesuvawe na osporenata odluka.<br />
Na vakvata ocena smetame deka nema vlijanie dopolnitelno donesenoto<br />
Re{enie na Ministerstvoto za kultura - Uprava za za{tita<br />
na kulturnoto nasledstvo, so koe prestanala privremenata za{tita na<br />
arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar," a so toa i va`eweto na Re{enieto<br />
koe bilo osnova za poni{tuvawe na soglasnosta. Ova od pri~ina<br />
{to donesuvaweto na ova re{enie ne ja zamenuva soglasnosta od ~len<br />
25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe koja nedostasuva<br />
vo postapkata za donesuvawe na osporenata odluka, odnosno ne<br />
mo`e da gi zameni i opravda donesuvaweto i objavuvaweto na osporenata<br />
odluka vo postapka koja ima seriozni nedostatoci koi odlukata<br />
ja pravat nezakonita.<br />
2. Vo odnos na Re{enieto na Ministerstvoto za lokalna samouprava,<br />
so koe e zaprena primenata na osporenata odluka, br. 14-1516/3<br />
od 25. 11. 2008 godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.<br />
159/2008) i predlogot vo inicijativata istoto da ostane vo va`nost do<br />
kone~nosta na odlukata na Ustavniot sud, uka`uvame na slednoto:<br />
Soglasno ~len 70 stav 1 od Zakonot za lokalnata samouprava<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 5/2002), nadzorot nad<br />
zakonitosta na propisite na op{tinata vr{i ministerstvoto nadle`no<br />
za vr{ewe na rabotite na lokalnata samouprava.<br />
Spored ~l. 71 od istiot zakon, so koj se ureduva nadzorot nad<br />
zakonitosta na propisite na op{tinata, gradona~alnikot e dol`en, vo<br />
rok od 10 dena od denot na nivnoto objavuvawe, da gi dostavi propisite<br />
na op{tinata do ministerstvoto nadle`no za vr{ewe na rabotite na<br />
lokalnata samouprava. (st. 1). Dokolku organot od st. 1 na ovoj ~len<br />
smeta deka propisot ne e vo soglasnost so Ustavot i so zakon, vo rok od<br />
45 od denot na dostavuvaweto na propisot, donesuva re{enie za zapirawe<br />
na primenata na propisot, so koe gi obrazlo`uva i pri~inite za<br />
zapiraweto. (st. 2). Re{enieto od st. 2 na ovoj ~len se objavuva vo<br />
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (st. 3). Organot od stavot<br />
1 na ovoj ~len, vo rok od 30 dena od denot na objavuvaweto na re{enieto<br />
od st. 1 na ovoj ~len, do Ustavniot sud na Republika Makedonija podnesuva<br />
inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na zapreniot<br />
propis (st. 4). Ako postapkata ne bide pokrenata vo opredeleniot<br />
rok od st. 4 na ovoj ~len, prestanuva va`nosta na re{enieto za<br />
128
zapirawe na primenata na propisot od st. 1 na ovoj ~len, i zapreniot<br />
propis stanuva izvr{en.<br />
Vo konkretniov slu~aj, Ministerstvoto za lokalna samouprava<br />
donelo Re{enie so koe ja zapira primenata na osporenata odluka, koe e<br />
objaveno vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 159/2008<br />
od 22. 12. 2008 godina. Inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />
na zakonitosta na osporenata odluka, broj 14-110/1 od 20. 01. 2009<br />
godina, Ministerstvoto ja dostavilo do Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija na 22. 01. 2009 godina.<br />
Spored ~l. 103 st. 2 od Zakonot za op{tata upravna postapka,<br />
koga rokot e opredelen vo denovi, denot vo koj e izvr{eno dostavuvaweto<br />
ili soop{tuvaweto, odnosno vo koj pa|a nastanot od koj treba da<br />
se smeta traeweto na rokot, ne se zasmetuva vo rokot tuku za po~etok<br />
se zema prviot nareden den.<br />
Trgnuvaj}i od navedenata zakonska regulativa i utvrdenata fakti~ka<br />
sostojba vo predmetot, proizleguva deka rokot od 30 dena za<br />
dostavuvawe na inicijativata do Ustavniot sud, utvrden vo ~l. 71 st. 4<br />
od Zakonot za lokalnata samouprava, istekol na 21. 01. 2009 godina, od<br />
kade proizleguva deka inicijativata bila dostavena do Ustavniot sud<br />
po istekot na ovoj rok. Vo takov slu~aj, zakonodavecot predvidel deka<br />
prestanuva va`nosta na re{enieto za zapirawe na primenata na propisot<br />
i zapreniot propis stanuva izvr{en.<br />
Me|utoa, imaj}i predvid deka osporenata odluka bila donesena<br />
bez potrebnata soglasnost od ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />
planirawe, poradi {to postoi osnovano somnenie deka op{tina<br />
Ohrid storila povreda na zakonski propi{anata postapkata za donesuvawe<br />
na detalniot urbanisti~ki plan za urbana edinica 8. urban<br />
blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, smetame deka se ispolneti uslovite<br />
od ~l. 27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,<br />
Sudot, do donesuvawe na kone~na odluka, da donese re{enie za zapirawe<br />
na izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija prezemeni vrz<br />
osnova na osporenata odluka.<br />
Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />
i odlu~uvawe.<br />
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na<br />
Odlukata za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za urbana edinica<br />
8. urban blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, br. 07-2447/7 od 24. 10. 2008<br />
godina, donesena od Sovetot na op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na<br />
op{tina Ohrid" br. 8/43).<br />
3. Sudot da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili<br />
dejstvija prezemeni vrz osnova na osporenata odluka ozna~ena vo to~ka<br />
2 na ovoj predlog.<br />
*<br />
129
130<br />
Dolplnitelen Referat (17. 02. 2010)<br />
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija na svojata XXV<strong>III</strong> sednica<br />
odr`ana na 9. 09. 2009 godina, pod to~ka I/7 go razgleduva{e referatot<br />
po predmetot U. br. 24/2009, vo koj podnositel na inicijativate<br />
e Ministerstvo za lokalna samouprava, a se odnesuva na ocena na zakonitosta<br />
na Odlukata za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za<br />
urbana edinica 8. urban blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, br. 07-<br />
2447/7 od 24. 10. 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Ohrid<br />
("Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid," br. 8/43).<br />
Po izlagaweto na sudijata izvestitel i po raspravata {to se<br />
vode{e po predmetot, sudijata izvestitel go povle~e predmetot od sednicata<br />
zaradi utvrduvawe na fakti~kata sostojba po predmetot i Sudot,<br />
so mnozinstvo glasovi, donese zaklu~ok raspravata po premetot da<br />
prodol`i na edna od narednite sednici.<br />
2. Postapuvaj}i po Zaklu~okot na Sudot, izgotvuva~ite na referatot<br />
so pisma U. br. 24/09 od 11. 09. 2009 godina se obratija do Ministerstvoto<br />
za lokalna samouprava, Ministerstvoto za transport i vrski<br />
i Sovetot na op{tina Ohrid so barawe, zaradi potrebata od to~no<br />
i celosno utvrduvawe na fakti~kata i pravnata sostojba po ovoj predmet,<br />
do Ustavniot sud na Republika Makedonija da dostavat dokaz vo<br />
smisla na ~l. 85 i ~l. 96 od Zakonot za op{tata upravna postapka (dokaz<br />
od koj mo`e da se utvrdi koj i koga go primil pismenoto) za izvr{enata<br />
dostava po po{ta vo lokalnata samouprava na op{tina Ohrid<br />
na Re{enieto na Ministerstvoto za transport i vrski, br. 16-11125/2<br />
od 21. 10. 2008 godina, kako i da dostavat dokaz dali vo me|uvreme ova<br />
re{enie stanalo kone~no.<br />
Sovetot na op{tina Ohrid dostavi odgovor na ova barawe (akt<br />
br. 07-2501/1 od 22. 09. 2009 godina) i vo prilog dostavi Re{enie na Ministerstvoto<br />
za kultura, br. 08-1475/1 od 26 maj 2009 godina, za prestanok<br />
na privremenata za{tita na nedvi`no kulturno nasledstvo.<br />
Ministerstvoto za transport i vrski, isto taka, dostavi odgovor<br />
na baraweto na Ustavniot sud (akt br. 16-10395/2 od 29. 09. 2009 godina)<br />
i povtorno gi dostavi baranite dokazi, za koi uka`a deka ve}e<br />
bea dostaveni do Ustavniot sud vo prethodnata postapka.<br />
Ministerstvoto za lokalna samouprava ne dostavi odgovor na<br />
baraweto na Ustavniot sud.<br />
Dopolnitelno, gradona~alnikot na op{tina Ohrid dostavi<br />
izvestuvawe do Ustavniot sud (akt br. 08-2686/1 od 05. 10. 2009 godina),<br />
deka Ministerstvoto za lokalna samouprava donelo Re{enie br. 15-<br />
1272/1 od 22. 09. 2009 godina, so koe se ukinuva re{enieto doneseno od<br />
nivna strana so koe be{e zaprena primenata na osporenata odluka na<br />
Sovetot na op{tina Ohrid, kako i go dostavi ova re{enie vo prilog,<br />
uka`uvaj}i deka so toa inicijativata za ocena na zakonitosta na spornata<br />
odluka stanuva bespredmetna.
Po dobivaweto na navedenoto izvestuvawe od gradona~alnikot<br />
na op{tina Ohrid, podgotvuva~ite na referatot dostavija urgencija<br />
do Ministerstvoto za lokalna samouprava (akt U. br. 24/09 od 18. 01.<br />
2010 godina), so koja, pokraj dostava na podatocite pobarani so aktot<br />
U. br. 24/09 od 11. 09. 2009 godina, pobaraa Ministerstvoto za lokalana<br />
samouprava da go dostavi Re{enieto br. 15-1272/1 od 22. 09. 2009 godina,<br />
kako i da dostavi odgovor na navodite vo izvestuvaweto na gradona~alnikot<br />
na op{tina Ohrid.<br />
Do izgotvuvaweto na ovoj dopolnitelen referat, ne e dobien<br />
baraniot odgovor, nitu e dostaveno baranoto re{enie.<br />
3. Vrz osnova na dopolnitelno dobienite podatoci i odgovori<br />
od Ministerstvoto za transport i vrski i Sovetot na op{tina Ohrid,<br />
kako i vrz osnova na fakti~kata i pravnata sostojba vo predmetot utvrdeni<br />
vo prvi~niot referat razgledan na sednicata na Ustavniot sud<br />
odr`ana na 9 septemvri 2009 godina, go dostavuvame slednoto pravno<br />
mislewe:<br />
1) Vo odnos na pokrenatoto pra{aweto pred Sudot za toa dopolnitelno<br />
da se utvrdi koga to~no lokalnata samouprava na op{tina<br />
Ohrid doznala za Re{enieto na Ministerstvoto za transport i vrski,<br />
br. 16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, so koe soglasnosta na Predlog planot<br />
za se oglasuva za ni{tovna vo celost, kako pra{awe koe e od klu-<br />
~no zna~ewe za toa dali osporenata odluka bila donesena iako lokalnata<br />
samouprava znaela deka e poni{tena soglasnosta za donesuvawe na<br />
Planot, do Sudot dopolnitelno ne se dostaveni dokazi razli~ni od<br />
prethodno dostavenite i prezentirani pri prvi~niot referat. Imeno,<br />
Ministerstvoto za transport i vrski povtorno go izvesti Sudot deka<br />
navedenoto re{enie i izvestuvaweto za potrebata od odlagawe na donesuvaweto<br />
na Detalniot urbanisti~ki plan se dostaveni do gradona~alnikot<br />
na op{tina Ohrid so faks na 21. 10. 2008 godina vo 10:49<br />
~asot (dostavena e kopija od faks), kako i deka Re{enieto e dostaveno<br />
do Makedonski po{ti na 21. 10. 2008 godina (dostavena e kopija od priemnata<br />
<strong>kniga</strong>). Do Sudot ne e dostaven dokaz vo smisla na ~l. 85 i ~l. 96<br />
od Zakonot za op{tata upravna postapka (kako {to be{e barano od<br />
ovoj organ i pred izrabotka na prvi~niot referat i dopolnitelno) od<br />
koj mo`e da se utvrdi koj i koga vo lokalnata samouprava Ohrid go<br />
primil pismenoto.<br />
Sovetot na op{tina Ohrid povtorno go izvesti Sudot deka navedenoto<br />
re{enie bilo isprateno po po{ta na 21. 10. 2008 godina, no<br />
naredniot den, na 22. 10. 2008 godina gradona~alnikot i toga{niot<br />
pretsedatel na Sovetot na op{tina Ohrid bile slu`beno otsutni i ne<br />
postoela mo`nost za dostava na re{enieto, na 23. 10. 2008 godina bil<br />
neraboten den, taka {to re{enieto bilo dostaveno po zavr{uvawe na<br />
sednicata na Sovetot, na 24. 10. 2008 godina. Isto taka, povtorno uka-<br />
`uvaat deka dostavata po faks ne ja smetaat za uredna dostava, zatoa<br />
{to soglasno va`e~kite propisi dostavata mo`ela da se vr{i so li-<br />
131
~no dostavuvawe, po po{ta ili so javen oglas, no ne i so faks, bidej}i<br />
toa nemalo svojstvo na akt na dr`aven organ ili javna isprava.<br />
Pri vaka utvrdena fakti~ka i pravna sostojba, koja vo celost<br />
soodvetstvuva na pravnata i fakti~kata sostojba po odnos na ova pra-<br />
{awe utvrdena vo prvi~niot referat, i ponatamu ostanuvame na mislewe<br />
deka Ministerstvoto za transport i vrski blagovremeno gi izvestilo<br />
nadle`nite organi na op{tina Ohrid deka postojat promeni vo<br />
pravnata i fakti~kata sostojba koi vlijaat na izdadenata soglasnost,<br />
poradi koi soglasnosta e poni{tena. So ogled na toa {to odlukata<br />
proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto vo slu`benoto<br />
glasilo na op{tinata, se do ovoj moment e pravno dozvolivo povlekuvawe<br />
na dadenata soglasnost. Vo konkretniot slu~aj, nesomneno e deka<br />
nadle`nite organi na op{tina Ohrid, i pred donesuvaweto na<br />
odlukata i pred nejzinoto objavuvawe vo slu`benoto glasilo na op{tinata,<br />
znaele deka soglasnosta e poni{tena, no i pokraj toa, ja donele<br />
i objavile odlukata. Ottuka, smetame deka donesuvaweto i objavuvaweto<br />
na osporenata odluka, vo situacija koga bilo doneseno re{enie za<br />
poni{tuvawe na prethodno dadenata soglasnost, zna~i deka osporenata<br />
odluka bila donesena bez potrebnata soglasnost od ~l. 25 od Zakonot<br />
za prostorno i urbanisti~ko planirawe, {to pretstavuva su{testven<br />
nedostatok vo postapkata za planirawe, poradi {to smetame deka<br />
osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za zakonitosta na postapkata<br />
za donesuvawe na osporenata odluka.<br />
2) Do Ustavniot sud, do momentot na izrabotka na ovoj dopolnitelen<br />
referat, ne e dostaveno izvestuvawe za toa dali Re{enieto na<br />
Ministerstvoto za transport i vrski, br. 15-1272/1 od 22. 09. 2009 godina,<br />
so koe e poni{tena prethodno dadenata soglasnost za donesuvawe<br />
na Detalniot urbanisti~ki plan, stanalo kone~no.<br />
I vo odnos na ova pra{awe, ostanuvame na pravnoto mislewe<br />
dadeno vo prvi~niot referat, deka za zakonitosta na postapkata, ne e<br />
od zna~ewe faktot dali re{enieto za poni{tuvawe na prethodno dadenata<br />
soglasnost za donesuvawe na osporenata odluka, stanalo kone~no<br />
vo momentot koga e donesena odlukata. Imeno, navedenoto re{enie<br />
pretstavuva jasno izrazen stav na nadle`niot organ za vr{ewe na rabotite<br />
od oblasta na ureduvawe na prostorot, deka ja povlekuva soglasnosta<br />
izdadena soglasno ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti-<br />
~ko planirawe, odnosno deka soglasnosta pove}e ne postoi i deka toa<br />
zna~i obvrska za op{tinskite organi da go ispo~ituvaat re{enieto i<br />
da ja zaprat postapkata za donesuvaweto na osporenata odluka. Pritoa,<br />
zakonodavecot ne propi{al konkretna forma vo koja nadle`niot<br />
organ ja izdava ili povlekuva navedenata soglasnost, od kade proizleguva<br />
deka e potrebno nadle`niot organ na jasen i nedvosmislen na~in<br />
da ja izrazi soglasnosta za donesuvawe na odlukata, odnosno, kako vo<br />
konkretniov slu~aj, na jasen i nedvosmislen na~in da izrazi deka ja<br />
povlekuva, odnosno poni{tuva prethodno dadenata soglasnost. Faktot<br />
132
{to soglasnosta e poni{tena so re{enie koe ne bilo kone~no do momentot<br />
na objavuvaweto na odlukata, smetame deka ne mo`e da se tolkuva<br />
kako ova re{enie i da ne postoelo i toa da ja opravda op{tinata da<br />
prodol`i so postapkata, namesto da go zapre donesuvaweto i objavuvaweto<br />
na odlukata, do zavr{uvawe na postapkata po spornoto re{enie.<br />
3) Vo odnos na faktot deka Ministerstvoto za lokalna samouprava<br />
ja dostavilo inicijativata za ocenuvawe na zakonitosta na<br />
osporenata odredba po istekot na rokot utvrden vo ~l. 71 st. 4 od Zakonot<br />
za lokalnata samouprava, poradi {to se postavi pra{aweto dali<br />
ova ministerstvo mo`elo legitimno do Ustavniot sud da ja podnese navedenata<br />
inicijativa, smetame deka ne postojat pre~ki vo ovaa smisla.<br />
Ova zatoa {to soglasno ~l. 12 od Delovnikot na Ustavniot sud, sekoj<br />
mo`e da podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na<br />
ustavnosta na zakon i ustavnosta i zakonitosta na propis ili drug<br />
op{t akt. Toa zna~i deka Ministerstvoto za lokalna samouprava mo`e<br />
da pokrene inicijativa pred Ustavniot sud za ocena na zakonitosta na<br />
osporenata odluka vo sekoe vreme koga }e oceni deka ima osnov za toa,<br />
a propu{taweto na rokot od ~l. 71 st. 4 od Zakonot za lokalnata samouprava,<br />
ima posledici vo odnos na va`nosta na re{enieto za zapirawe<br />
na primenata na propisot koj e osporen, kako {to e izlo`eno vo pravnoto<br />
mislewe vo prvi~niot referat po ovoj predmet.<br />
4. Kako nov moment koj treba da se ima predvid pri odlu~uvaweto<br />
po ovoj predmet, smetame deka treba da se ceni Re{enieto na Ministerstvoto<br />
za lokalna samouprava, br. 15-1272/1 od 22. 09. 2009 godina,<br />
so koe Re{enieto br.14-1516/3 od 25. 11. 2008 godina, doneseno od<br />
ova ministerstvo, se ukinuva. Spored obrazlo`enieto na Re{enieto,<br />
istoto e doneseno zatoa {to Ministerstvoto za lokalna samouprava<br />
konstatiralo deka Re{enieto na Ministerstvoto za kultura - Uprava<br />
za kulturnoto nasledstvo, br. 08-2140/3 od 14. 10. 2008 godina, vrz osnova<br />
na koe Ministerstvoto za transport i vrski donelo Re{enie br. 16-<br />
11125/2 od 21. 10. 2008 godina so koe ja oglasilo za ni{tovna prethodno<br />
dadenata soglasnost br. 16-11125 od 08. 10. 2008 godina, donositelot go<br />
derogiral vo celost, so {to prakti~no prestanale pri~inite poradi<br />
koi navedenoto ministerstvo ja povleklo dadenata soglasnost na Detalniot<br />
urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8 UB 8.3 op{tina Ohrid.<br />
Bidej}i nesomneno prestanala potrebata od privremena za{tita na nedvi`no<br />
kulturno nasledstvo na predmetniot lokalitet, ovoj organ utvrdil<br />
deka natamo{nata primena na re{enieto od dispozitivot, so koe<br />
Ministerstvoto za lokalna samouprava ja zaprelo primenata na Odlukata<br />
za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica<br />
8 UB 8.3 op{tina Ohrid, br. 07-2447/7 od 24. 10. 2008 godina, donesena<br />
od Sovetot na op{tina Ohrid, stanala bespredmetna.<br />
Vo odnos na ova re{enie, uka`uvame deka spored pravnoto mislewe<br />
dadeno vo t. 3 od ova pravno mislewe i spored pravnoto mislewe<br />
dadeno vo t. 2 od pravnoto mislewe predlo`eno vo prvi~niot referat,<br />
133
faktot {to inicijativata do Ustavniot sud od strana na Ministerstvoto<br />
za lokalna samouprava e podnesena po istekot na rokot od ~l. 71<br />
st. 4 od Zakonot za lokalnata samouprava, zna~i deka prestanala va`nosta<br />
na re{enieto za zapirawe na primenata na propisot i zapreniot<br />
propis stanal izvr{en. Poradi toa, nema praven osnov dopolnitelno,<br />
so navedenoto re{enie, Ministerstvoto za lokalna samouprava da konstatira<br />
deka zabranata za primena na spornata odluka stanala bespredmetna.<br />
Me|utoa, i pokraj donesuvaweto na navedenoto re{enie i obrazlo`enieto<br />
za negovoto donesuvawe, Ministerstvoto za lokalna samouprava<br />
ne ja povle~e inicijativata za pokrenuvawe postapka za ocenuvawe<br />
na zakonitosta na osporenata odluka, koja se bazira tokmu na Re-<br />
{enieto koe sega, dopolnitelno, samoto Ministerstvo go ukinuva.<br />
5. Dopolnitelno, kaj izgotvuva~ite na referatot, se pojavi dilema<br />
dali detalniot urbanisti~ki plan koj e opfaten so osporenata<br />
odluka, go opfa}a prostorot na lokalitetot Bejbunar 1 i Bejbunar 2,<br />
imaj}i predvid deka Ustavniot sud, pri ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Odlukata za donesuvawe Generalen urbanisti~ki plan na<br />
Ohrid 2002-2012, br. 1348/2 od 30 juni 2006 godina (U. br. 143/2006), utvrdil<br />
deka vo izve{tajot od stru~nata rasprava po ovoj plan bilo vidno<br />
deka na prostorot na zemji{teto vo mesnosta Bejbunar 2 se nao|ale<br />
izvorite na najkvalitetna voda za piewe, poradi {to toj prostor ne<br />
mo`el da bide predviden za gradba. Vo ovaa postapka bile obezbedeni<br />
mislewa od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe,<br />
Nacionalnata ustanova Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata<br />
i muzej Ohrid, Upravata na Nacionalniot park "Gali~ica," Hidrobiolo{kiot<br />
zavod Ohrid i MJP "Proakva."<br />
Zaradi razre{uvawe na navedenata dilema, podgotvuva~ite na<br />
referatot se obratija do Ministerstvoto za transport i vrski za dobivawe<br />
pismeno izvestuvawe dali mesnostite Bejbunar 1 i Bejbunar 2<br />
se opfateni so Detalniot urbanisti~ki plan za UE 8, UB 8.3 - op{-<br />
tina Ohrid, koj se osporuva (akt na Ustavniot sud U. br. 24/2009 od 05.<br />
11. 2009 godina.)<br />
Spored dobienoto izvestuvawe (akt na Ministerstvoto za transport<br />
i vrski br. 16-13551/4 od 21.12.2009 godina), Agencijata za katastar<br />
na nedvi`nosti - Oddelenie za premer i katastar, op{tina<br />
Ohrid, dostavilo izvestuvawe deka vo dostavenite podatoci od katastarskiot<br />
operat, opi{aniot opfat e vo mesnosta vikana Bejbunar, dodeka<br />
za m.v. Bejbunar 1 i m.v. Bejbunar 2 istite ne poseduvaat podatoci<br />
taka {to ne se vo mo`nost konkretno da odgovorat na baraweto.<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka ne e jasno dali opfatot<br />
na osporeniot detalen urbanisti~ki plan go opfa}a i prostorot na<br />
mesnosta Bejbunar 2, za koj Ustavniot sud ve}e se proiznel deka osnovano<br />
e izzemen od mo`nosta za gradewe, poradi za{tita na najkvalitetnata<br />
voda za piewe, a vrz osnova na mislewata od nadle`nite stru~ni<br />
134
organi. Pritoa, go imavme predvid i misleweto na Ministerstvoto za<br />
`ivotna sredina i prostorno planirawe - Sektor za prostorno planirawe,<br />
br. 11-4335/2 od 20. 06. 2008 godina (dadeno vo odnos na Nacrt-planot<br />
koj se osporuva), spored koe prostorot koj {to e predmet na izrabotka<br />
na sporniot detalen urbanisti~ki plan e prostor ~ija {to ju-<br />
`na granica e definirana nad Bulevarot "Turisti~ka," pa so ogled na<br />
faktot deka urbaniot opfat ne grani~i so krajbre`jeto na Ohridskoto<br />
Ezero, istiot ne e predmet na razgleduvawe od aspekt na za{tita<br />
na Ohridskoto Ezero i Zakonot za za{tita na prirodata, zaradi {to<br />
Upravata nema zabele{ki na Nacrt-planot i vo celost ja poddr`uva<br />
inicijativata za negovata izrabotka, no navedenoto stru~no mislewe<br />
ne zadovoluva kako odgovor na postavenata dilema.<br />
6. Trgnuvaj}i od utvrdenata pravna i fakti~ka sostojba vo predmetot,<br />
smetame deka osporenata odluka bila donesena bez potrebnata<br />
soglasnost od ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />
poradi {to postoi osnovano somnenie deka op{tina Ohrid storila<br />
povreda na zakonski propi{anata postapkata za donesuvawe na detalniot<br />
urbanisti~ki plan za urbana edinica 8. urban blok 8.3 Op{tina<br />
Ohrid 2008-2013.<br />
Smetame deka pri odlu~uvaweto treba da se ima predvid deka i<br />
pokraj dopolnitelnoto prestanuvawe na pri~inite za nejzinoto osporuvawe,<br />
Ministerstvoto za lokalna samouprava ne ja povle~e dostavenata<br />
inicijativa za ocenuvawe na zakonitosta na osporenata odluka,<br />
nitu go izvesti Sudot za pri~inite za donesuvaweto na svoeto re{enie<br />
so koe ja ukina zabranata za izvr{uvawe na spornata odluka (iako toa<br />
be{e pobarano), a koe be{e osnova za pokrenuvawe na inicijativata.<br />
NAPOMENA: Pri prou~uvawe na ovoj referat, da se ima vo<br />
vid i osnovniot referat po ovoj predmet, kako i prilozite koi bea dostaveni<br />
kon referatot.<br />
**<br />
135
136
11. U. br. 16/2009 i 38/2009 (9. 09. 2009)<br />
Akti {to se osporuvaat<br />
1. ^len 9-a st. 2, 3 i 4 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost<br />
("SV RM," br. 44/1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000, 8/2001, 21/2003, 19/<br />
2004, 33/2006, 45/2006, 101/2006, 114/20076 i 103/2008).<br />
2. Pravilnikot za na~inot na primena na Zakonot za danokot na<br />
dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />
povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno da se registriraat<br />
kako eden dano~en obvrznik ("SV RM," br. 22/2004).<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored navodite na podnositelot na inicijativata so osporenite<br />
odredbi od Zakonot se doveduvaat vo pra{awe na~eloto na ramnopravnosta<br />
i slobodata na pazarot na subjektite kako i na~eloto na zabrana<br />
na retroaktivno dejsto na zakonite (~l. 33, ~l. 52 st. 4 i ~l. 155 st.<br />
1 i 2).<br />
Spored podnositelot dr`avata kako subjekt na ekonomskite tekovi<br />
treba da snosi rizik vo naplativosta na svoite pobaruvawa kako<br />
i sekoj drug subjekt, me|utoa taa ne mo`e da izmisluva regulativa so<br />
koja se naru{uva pravnata sigurnost i ramnopravnost vo dr`avata.<br />
Poradi navedenite propisi objektivno se postavuva pra{aweto<br />
kade e slobodata na pazarot, konkretno registriranite obvrznici na<br />
DDV da mo`at da osnovaat drugo dru{tvo da kupuvaat udeli ili akcii<br />
na drugi dru{tva, a poradi toa UJP ne gi registrira kako svoj obvrznik<br />
na tu| zaostanat dano~en dolg, dodeka toa da va`i za lica koi ne se<br />
registrirani kako dano~ni obvrznici, a se sodru`nici ili akcioneri.<br />
Obvrskite i odgovornostite na sodru`nicite odnosno akcionerite<br />
se propi{ani so Zakonot za trgovskite dru{tva (~l. 27 i 28), pri<br />
{to so osporenite zakonski odredbi i so osporeniot Pravilnik licata<br />
koi imaat vlog ili akcii do 25% vo dru{tvata od ~l. 27 st. 2 od<br />
Zakonot za trgovskite dru{tva ne snosat nikakva odgovornost po<br />
osnov na DDV za tie dru{tva i ako se obvrznici na DDV, dodeka tie<br />
{to se sodru`nici i akcioneri na takvo dru{tvo so nad 25% na sopstvenost<br />
dokolku ne se registrirani kako DDV obvrznici nemaat nikakvi<br />
sankcii i ako Zakonot za trgovskite dru{tva poinaku go ureduva<br />
pra{aweto.<br />
137
Spored, podnositelot na inicijativata celta na predlo`enite<br />
osporeni propisi e da se ovozmo`i na dano~niot organ vo postapka<br />
propi{ana so ovie propisi da mo`e da go naplati nenaplativiot (propadnat)<br />
DDV na nesolventniot DDV obvrznik od negovite sodru`nici<br />
koi se i sami dano~ni obvrznici, a koi poseduvaat najmalku 25% udeli<br />
ili akcii vo takviot dano~en obvrznik i ako se pravno nezavisni i ne<br />
u~estvuvaat vo sozdavawe na dano~niot dolg, na na~in {to }e gi registrira<br />
kako edinstven dano~en obvrznik.<br />
Pritoa, Upravata za javni prihodi ima pravo soglasno Zakonot<br />
za dano~nata postapka da nalo`i dol`nikoviot nenaplaten DDV so kamata<br />
da go naplati od noviot registriran dol`nik koj nastanal pred<br />
donesuvawe na Zakonot (30. 03. 2004) bidej}i zastaruvaweto na DDV nastapuva<br />
po istekot na rok od 10 godini (~l. 57 st. 4).<br />
So osporeniot st. 4 na ~l. 9-a od Zakonot, so koj se ovlastuva<br />
ministerot da donese pobliski propisi vo vrska so osporenite ~lenovi,<br />
spored podnositelot vo su{tina se ureduvaat odnosi {to e sprotivno<br />
na ~l. 33 od Ustavot, bidej}i odredbite od doneseniot Pravilnik<br />
ne mo`at da se poistovetat so utvrduvawe na politika na izvr{uvawe<br />
na Zakonot za DDV koj go nosi Sobranieto.<br />
Spored podnositelot na inicijativata osporeniot Pravilnik,<br />
isto taka, ne bil vo soglasnost i so ~l. 25 i 27 od Zakonot za trgovskite<br />
dru{tva.<br />
138<br />
Sodr`ina na osporenite ~lenovi i Pravilnikot<br />
^len 9-a od Zakonot<br />
(1) Kako eden dano~en obvrznik, registriran za danokot na dodadena<br />
vrednost, soglasno so ~lenot 51 od ovoj zakon, mo`at da bidat i<br />
pove}e lica registrirani za danokot na dodadena vrednost, koi taka }e<br />
odlu~at zaradi nivnata sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />
povrzanost.<br />
(2) Koga nadle`niot dano~en organ, }e utvrdi postoewe na odredena<br />
sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka povrzanost me|u<br />
oddelni lica, koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot<br />
na dodadena vrednost, so re{enie }e im nalo`i da se registriraat<br />
kako eden dano~en obvrznik, dokolku kaj ovie lica utvrdi naru{uvawe<br />
na dano~nite principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe.<br />
(3) Pravata i obvrskite za danokot na dodadena vrednost na<br />
oddelnite lica koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot<br />
na dodadena vrednost i koi }e se registriraat kako eden dano~en<br />
obvrznik, se prenesuvaat na noviot dano~en obvrznik.<br />
(4) Ministerot za finansii donesuva pobliski propisi so koi<br />
}e gi utvrdi kriteriumite, vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi postoewe<br />
na sopstveni~ka, organizaciska i upravuva~ka povrzanost, }e go<br />
uredi na~inot na primenata na odredbite od Zakonot za danokot na do-
dadena vrednost za subjektite navedeni vo stavovite (1) i (2) na ovoj<br />
~len i }e gi utvrdi slu~aite na naru{uvawe na dano~nite principi i<br />
mo`nosta za nivno naru{uvawe.<br />
Vrz osnova na navedeniot ~len 9-a od Zakonot, ministerot za<br />
finansii na 6. 04. 2004 godina go donel osporeniot Pravilnik za na~inot<br />
na primena na Zakonot za danok na dodadena vrednost kaj lica so<br />
sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at<br />
ili na koi im e nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik.<br />
So ovoj pravilnik poblisku se ureduva na~inot na primena na<br />
Zakonot za danok na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska<br />
ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno<br />
da se registriraat kako eden dano~en obvrznik vo slu~aite na<br />
naru{uvawe na dano~nite principi ili vo slu~aite koga postoi mo`nost<br />
za nivno naru{uvawe (vo natamo{niot tekst: "povrzani lica")<br />
(st. 1).<br />
(1) Povrzani lica pretstavuvaat grupa na lica koi se pravno<br />
nezavisni, registrirani za celite na danokot na dodadena vrednost<br />
spored ~l. 51 od Zakonot za danok na dodadena vrednost i koi se tesno<br />
povrzani sopstveni~ki, organizaciski ili upravuva~ki. Vo grupata na<br />
povrzano lice ne mo`e da se povrze lice koe vr{i pove}e od 40% osloboden<br />
promet bez pravo na odbivka na prethoden danok od vkupno izvr{eniot<br />
promet vo prethodnata godina.<br />
(2) Vo smisla na ~l. 9-a od Zakonot za danok na dodadena vrednost,<br />
postoeweto na:<br />
- sopstveni~ka porzanost se utvrduva koga vo povrzanoto lice<br />
bilo koe lice poseduva najmalku 25% od pravoto na u~estvo vo bilo<br />
koe drugo lice od povrzanite lica ili najmalku 25% od pravoto na<br />
site povrzani lica,<br />
- organizaciska porzanost se utvrduva koga edno ili pove}e povrzani<br />
lica direktno ili indirektno poseduvaat nekoe od povrzanite<br />
lica, i<br />
- upravuva~ka povrzanost se utvrduva koga edno lice go kontrolira<br />
upravuvaweto na sekoe lice vo povrzanoto lice ili pove}e lica<br />
rabotat spored dogovor i go kontroliraat upravuvaweto na site povrzani<br />
lica.<br />
Vo osporeniot ~l. 3 od Pravilnikot "Slu~ai na naru{uvawe na<br />
dano~nite principi" e predvideno deka kako slu~aite na naru{uvawe<br />
na dano~nite principi koga im se nalo`uva na licata da se registrirat<br />
kako eden dano~en obvrznik, a zaradi za{tita na dano~nite prihodi,<br />
osobeno se smetaat:<br />
1. pove}e pati ja precenuva zalihata pri popis.<br />
2. podolgo vreme zaostanuva so pla}aweto na javnite dava~ki.<br />
3. spre~uva ili popre~uva dano~na kontrola, kontrola na materijalno-finansiskatta<br />
sostojba, ne dava ili dava nepotpolni, nena-<br />
139
vremeni ili neto~ni podatoci za popisite, bilansite, knigite i drugite<br />
evidenciski obvrski, vklu~uvaj}i podatoci za poteklo na kapitalot.<br />
4. pove}e pati neto~no, nenavremeno na drug na~in ili voop{to<br />
ne go prijavuva prometot na dobra i uslugi osven ako za toa ne postoi<br />
o~igleden previd.<br />
5. podolgo vreme so zagubi, prodava dobra ili vr{i uslugi bez<br />
opravdana pri~ina ili bez namera za poramnuvawe na zagubite, osobeno<br />
pri permanentno namaluvawe na cenite,<br />
6. ako edno od licata u~estvuva vo netransparentni sodru`ni~ki<br />
odnosi vo zemjata ili vo stranstvo.<br />
7. ne vr{i pla}awe za izvr{enite nabavki od drugite lica vo<br />
povrzanoto lice.<br />
8. gi otu|uva na treti lica ili gi prenesuva trajnite sredstva za<br />
rabota od edno vo drugo povrzano lice, vo uslovi na neplatenite javni<br />
dava~ki.<br />
9. od edno na drugo lice od porzanoto lice vo lanec se izvr{uvaat<br />
identi~ni transakcii.<br />
10. u~estvuval ili u~estvuva vo sodru`ni~ki odnosi so dano~ni<br />
obvrznici koi se vo postapka na ste~aj ili likvidacija ili zatvorena<br />
postapka na ste~aj ili likvidacija.<br />
11. izvr{uva pla}awa po dol`ni~ko-doveritelski odnosi vo<br />
uslovi na dolguvawe na javni dava~ki.<br />
Vo osporeniot ~len 4 od Pravilnikot "Presmetuvawe na danokot<br />
na dodadena vrednost kaj povrzani lica" e predvideno deka:<br />
(1) Povrzanoto lice od ~len 9-a stav 1 od Zakonot za danok na<br />
dodadena vrednost, nazna~uva edno lice za pretstavnik na povrzanoto<br />
lice,<br />
(2) Obvrskite za vodewe na evidencija i za presmetuvawe na danok<br />
na dodadena vrednost kaj povrzanoto lice, gi ispolnuva pretstavnikot<br />
na povrzanoto lice.<br />
(3) Period za koj se presmetuva danok na dodadena vrednost kaj<br />
povrzanoto lice se smeta kalendarskiot mesec.<br />
(4) Sekoj promet na dobra i usluggi izvr{en od strana na edno<br />
kon drugo lice vo povvrzanoto lice ne se smeta za promet.<br />
(5) Sekoj promet na dobro i uslugi izvr{en od lice vo povrzanoto<br />
lice kon treti lica i sekoj promet na dobro i uslugi izvr{en od<br />
treti lica kon lice vo povranoto lice }e se smeta kako promet od ili<br />
kon pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />
(6) Sekoj prethoden danok sodr`an vo vlezniot promet, kako i<br />
danokot na dodadena vrednost za pla}awa izvr{eni za promet koj sî<br />
u{te ne e izvr{en kon lice od povrzanoto lice, se smeta kako prethoden<br />
danok na pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />
140
(7) Danokot na dodadenata vrednost platen pri uvoz od bilo koj<br />
~len od povrzanoto lice }e se smeta za platen od pretstavnikot na<br />
povrzanite lica.<br />
(8) Vo slu~aj na promet na usluga izvr{ena od dano~en obvrznik,<br />
koj nema nitu sedi{te nitu podru`nica vo Republika Makedonija<br />
kon lice od povrzanoto lice, danokot {to pri toa go dol`i }e se smeta<br />
kako danok koj go dol`i pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />
Vo ~l. 5 od Pravilnikot "Prijavuvawe, pla}awe i vra}awe na<br />
danokot na dodadena vrednost kaj povrzani lica" e predvideno deka:<br />
(1) Pretstavnikot na povrzanoto lice }e bide odgovoren za prijavuvaweto<br />
na danokot na dodadena vrednost, {to treba da se plati<br />
vklu~uvaj}i go i prijavuvaweto na prethodniot danok i za navremeno<br />
pla}awe na dano~niot dolg.<br />
(2) Koga iznosot na prethodniot danok na dodadena vrednost vo<br />
odreden dano~en period e pogolem od iznosot na danokot koj se dol`i<br />
za prometot, razlikata mu se vra}a na pretstavnikot na povrzanoto<br />
lice, vrz osnov na negovo barawe koe go iska`uva vo dano~nata prijava.<br />
(3) Za neplateniot danok na dodadena vrednost, od pretstavnik<br />
na povrzanoto lice odgovaraat i site lica na povrzanoto lice.<br />
(4) Koga nekoe lice od povrzanoto lice ima neplaten danok na<br />
dodadena vrednost, kako i kamata presmetana na nego za period pred registrirawe<br />
kako povrzano lice, pretstavnikot i sekoe lice vo povrzanoto<br />
lice }e ja prezeme odgovornosta za pla}awe na danokot na dodadena<br />
vrednost.<br />
(5) Licata od povrzanoto lice podnesuvaat dano~na prijava za<br />
posledniot daone~en period do po~etokot na deluvaweto na povrzanoto<br />
lice, vo rok od 15 dena od datumot na po~etokot na deluvaweto na<br />
porzanoto lice.<br />
Vo osporeniot ~l. 6 od Pravilnikot "Registracija" e predvideno:<br />
(1) Registracija na povrzanite lica se vr{i so podnesuvawe na<br />
prijava za registracija za danok na dodadena vrednost na povrzani lica<br />
da upravuva za javni prihodi.<br />
- Regionalna direkcija spored sedi{teto na opredeleniot pretstavnik<br />
na povrzanoto lice na Obrazec DDV-01/pl, koj e sostaven del<br />
na ovoj pravilnik so Upatstvo za popolnuvawe.<br />
(2) Upravata za javni prihodi ja razgleduva prijavata za registracija<br />
za danok na dodadena vrednost na povrzani lica i vo rok od 90<br />
dena od danok na prometot }e ja odobri i odbie.<br />
(3) Za izvvr{enata registracija povrzanoto lice, Upravata za<br />
javni prihodi izdava re{enie vo koe go opredeluva brojot za danok na<br />
dodadena vrednost na povvrzano lice i po~etokot na negovata primena.<br />
141
Brojot za danokot na dodadena rednost na povrzanoto lice }e se<br />
koristi na site fakturi ili drugi dokumenti izdadeni od bilo koe<br />
lice vo povrzanoto lice.<br />
(4) Upravata za javni prihodi koga }e utvrdi naru{uvawe na dano~nite<br />
principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe kaj povrzanoto<br />
lice mu izdava re{enie so ko }e gi regitrira kako eden dano~en obvrznik.<br />
Upravata za javni prihodi vo re{enieto go opredeluva brojot<br />
za danok na dodadena vrednost na povrzanoto lice, negovoto koristewe<br />
i pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />
Vo osporeniot ~l. 7 "Prekinuvawe i promena na registracijata"<br />
e predvideno deka:<br />
Dokolku povrzanoto lice saka da izvvr{i prekinuvawe na registracijata<br />
ili kon povrzanoto lice dopolnitelno pristapilo ili istapilo<br />
lica, kako i za promena na pretstavnik na porzanoto lice, se<br />
podnesuva prijava na Obrazec DDV - 01/pl do Upravata za javni prihodi,<br />
koga vo rok od 90 dena od priemot }e ja odobri ili odbie.<br />
Spored ~l. 8 od osporeniot pravilnik toj vleguva vo sila so denot<br />
na objavuvawet vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
142<br />
Ustavnosudska praktika<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 45/<br />
2007 od 13. 02. 2008 godina, pokraj drugoto, ne povel postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta na ~l. 9-a st. 4 od Zakonot za danok na dodadena vrednost:<br />
Vo obrazlo`enieto na re{enieto se naveduva deka i ako vo osporeniot<br />
st. 4 na ~l. 9-a od Zakonot se spomenuvaat zborovite „}e gi utvrdi<br />
kriteriumite" spored Sudot vo ovaa osporena odredba ministerot<br />
za finansii ne gi utvrduva kriteriumite bidej}i tie se utvrdeni vo<br />
~l. 51 od Zakonot, tuku samo so svoite propisi soglasno Zakonot go<br />
ureduva na~inot na primenata na odredbite od Zakonot za danokot na<br />
dodadena vrednost za subjekti od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len (~l. 9-a) i<br />
gi utvrduva slu~aite na naru{uvawe na dano~nite principi i mo`nosta<br />
za nivno re{avawe za {to ima osnov vo osporeniot ~l. 9-a od<br />
Zakonot.<br />
Vo konkretniov slu~aj ministerot za finansii donel pobliski<br />
propisi za primena na Zakonot za danok na dodadena vrednost i tie<br />
propisi se vo funkcija na operacionalizacija na zakonot.<br />
Sporni pravni pra{awa<br />
Dali so dodadenata mo`nost na Upravata za javni prihodi so<br />
re{enie da nalo`i kako eden dano~en obvrznik da se registrira za danok<br />
na dodadena vrednost pove}e lica koga }e utvrdi postoewe na
odredena sopstveni~ka, organizaciona ili upravuva~ka povrzanost ako<br />
kaj ovie lica se utvrdi naru{uvawe na dano~nite principi ili mo`nost<br />
za nivno naru{uvawe, se doveduva vo pra{awe slobodata na pazarot<br />
i pretpriemni{tvoto (~l. 33 i 52 st. 4 od Ustavot).<br />
Dali so osporeniot pravilnik so koj se ureduva pra{aweto na<br />
primenata na Zakonot za danok na dodadena vrednost, odnosno primenata<br />
na ~l. 9-a od Zakonot, vo vrska so mo`nosta licata so sopstveni~ka,<br />
organizaciska ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e<br />
nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik, se doveduva<br />
vo pra{awe na~eloto na podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna,<br />
izvr{na i sudska.<br />
Pravno mislewe<br />
Spored ~l. 8 od Ustavot, edna od temelnite vrednosti na ustavniot<br />
poredok na Republika Makedonija e i vladeeweto na pravoto.<br />
Spored ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi<br />
javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na<br />
na~in utvrden so zakon.<br />
Vo ~l. 55 st. 1 od Ustavot se garantira slobodata na pazarot i<br />
pretpriemni{tvoto, a vo st. 2 na ovoj ~len, me|u drugoto, e utvrdeno<br />
deka Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite na<br />
pazarot.<br />
Spored ~l. 1 st. 1 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost,<br />
so ovoj zakon se voveduva danokot na dodadena vrednost i se ureduva negovoto<br />
presmetuvawe i pla}awe, a spored st. 2 od istiot ~len na Zakonot,<br />
ovoj danok, kako op{t potro{uva~ki danok, se presmetuva i pla-<br />
}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo celokupniot<br />
uslu`en sektor, osven ako ne e poinaku propi{ano so ovoj zakon.<br />
Soglasno ~l. 2 na ovoj zakon, predmet na odano~uvawe so danokot<br />
na dodadena vrednost e prometot na dobra i uslugi koj se vr{i so<br />
nadomestok vo zemjata od strana na dano~niot obvrznik vo ramkite na<br />
negovata stopanska dejnost, kako i uvozot na dobra.<br />
Vo ~l. 9 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka dano~en obvrznik e<br />
lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost, nezavisno<br />
od celite i rezultatite od ovaa dejnost.<br />
Spored ~l. 51 st. 1 od Zakonot, site dano~ni obvrznici, ~ij vkupen<br />
promet vo izminatata kalendarska godina nadminal iznos nad<br />
1.300.000 denari ili ~ij vkupen promet se predviduva na po~etokot na<br />
vr{eweto na stopanskata dejnost deka }e go nadmine iznosot, obvrzani<br />
se za registracija na danokot na dodadena vrednost. Spored st. 3 na ovoj<br />
~len od Zakonot, dano~ni obvrznici - rezidenti vo zemjata koi ne se<br />
obvrzani za registracija spored st. 1 ne dolguvaat danok na dodadena<br />
vrednost za prometot na dobra i uslugi izvr{eni od niv. Tie ne se<br />
143
ovlasteni oddelno da iska`uvaat danok vo fakturite ili vo drugi dokumenti<br />
i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci.<br />
Spored ~l. 51 st. 4 od Zakonot, dano~nite obvrznici vo smisla<br />
na st. 3 na ovoj ~len mo`at dobrovolno da se registriraat za danokot<br />
na dodadena vrednost vo po~etokot na sekoja kalendarska godina. Vo<br />
toj slu~aj ne se primenuva st. 3 na ovoj ~len.<br />
Spored st. 5 i 6 na ~l. 51 od Zakonot, dano~nite obvrznici vo<br />
smisla na st. 1 i na st. 4 od ovoj ~len se obvrzani da podnesat prijava za<br />
registracija za danokot na dodadena vrednost kaj nadle`niot dano~en<br />
organ, koj go vr{i upisot vo registerot na obvrznici na danokot od<br />
po~etokot na tekovnata kalendarska godina i pritoa na dano~nite<br />
obvrznici im izdava re{enie.<br />
Dano~nite obvrznici soglasno st. 7 na ~l. 51 ostanuvaat registrirani<br />
najmalku vo rok od pet kalendarski godini nezavisno od visinata<br />
na vkupniot iznos.<br />
Po isklu~ok na rokot od st. 7 na ovoj ~len prekinuvaweto na<br />
registtracijata mo`e da se ostvari vo pokus rok od pet kalendarski<br />
godini so donesuvawe na re{enie od nadle`niot organ.<br />
Soglasno t. 8 na ~l. 51 nalde`niot organ mo`e da izvr{i prekinuvawe<br />
na registracijata vo to~no opredeleni slu~ai utvrdeni vo<br />
zakonot, me|u koi prekinuvawe na registracijata mo`e da se izvr{i i<br />
koga }e nastanat slu~aite od ~l. 9-a st. 1 i 2 na ovoj zakon.<br />
Spored osporeniot ~l. 9-a od Zakonot kako eden dano~en obvrznik<br />
soglasno ~l. 51 od zakonot mo`at da bidat i pove}e lica registrirani<br />
za danok na dodadena vrednost koga ti sami }e odlu~at ili koga<br />
nadle`niot organ so re{enie }e im nalo`i da se registriraat kako<br />
eden dano~en obvrznik dokolku kaj ovie lica postoi odredena sopstveni~ko,<br />
organizaciska ili upravuva~ka povrzanost.<br />
Od analizata na ~l. 51, a koj e neposredno povrzan so osporeniot<br />
~l. 9-a od Zakonot, proizleguva deka vo dano~niot sistem na danok<br />
na dodadena vrednost postojat dve kategorii na registrirani dano~ni<br />
obvrznici, i toa onie koi se obvrzani da se registriraat za danok na<br />
dodadena vrednost ili postojani dano~ni obvrznici spored kriterium<br />
od st. 1 na ~l. 51 i povremeni koi ne se obvrzani da se registriraat, a<br />
koi dobrovolno se registrirale spored st. 4 na ~l. 51 od Zakonot.<br />
So osporeniot ~l. 9-a od Zakonot se voveduva institutot povrzano<br />
lice, odnosno mo`nost kako eden dano~en obvrznik da se registriraat<br />
pove}e lica registrirani za danok na dodaena vrednost koi se sopstveni~ki,<br />
organizaciski i upravuva~ki povrzani ako tie sami<br />
odlu~at.<br />
Kaj subjektite kaj koi postoi odredena sopstveni~ka, organizaciska<br />
ili upravuva~ka povrzanost, a koi se registrirani za danok na<br />
dodadena vrednost, koi organizirano, smisleno ili tendenciozno<br />
Upravata za javni prihodi }e utvrdi naru{uvawe na dano~nite principi<br />
so cel da se odbegne pla}aweto na danok na dodadena vrednost, so<br />
144
e{enie }e im nalo`i da se registriraat kako eden dano~en obvrznik,<br />
pri {to pravata i obvrskite za danok na dodadena vrednost se prenesuvaat<br />
na noviot dano~en obvrznik.<br />
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na odredbite<br />
od Zakonot za danok na dodadena vrednost kako i sodr`inata na<br />
osporeniot ~l. 9-a st. 2 i 3 vo odnos na navodite od inicijativata smeta<br />
deka istite ne se osnovani.<br />
Ova zatoa {to, spored na{e mislewe, celta na zakonodavecot<br />
ne e subjektite na pazarot da gi dovede vo neednakva polo`ba kako {to<br />
naveduva podnositelot na inicijativata, tuku naprotiv so osporenite<br />
~lenovi se obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite vo vrska<br />
so pla}aweto na danokot na dodadena vrednostna koj na~in vo su{tina<br />
se obezbeduva ostvaruvawe na na~eloto na vladeewe na pravoto, kako i<br />
ustavnata obrska za pla}awe na danoci i drugi javni dava~ki. Ova<br />
dotolku pove}e {to osporenite normi se primenuvaat na subjektite<br />
koi ja izbegnuvaat ili izigruvaat ustavnata i zakonska obvrska za<br />
pla}awe na danok, iskoristuvaj}i ja tokmu sopstveni~kata,<br />
organizaciona ili upravuva~ka povrzanost.<br />
Vo potkrepa na navedeniot stav deka osporenoto zakonsko re{-<br />
enie e vo nasoka na suzbivawe na dano~nite izmami, odnosno spre~uvawe<br />
na evazija na dano~niot sistem zboruva i faktot {to osnovot za<br />
primena na edna vakva merka e ~len 11 od Direktivata 2006(112) EZ na<br />
Sovetot na Evropa od 28 noemvri 2006 godina.<br />
Imeno, spored navedeniot ~len, po konsultirawe na sovetodavnata<br />
komisija za danok na dodadena vrednost, sekoja zemja ~lenka mo`e<br />
da go smeta za eden dano~en obvrznik sekoe lice osnovano na teritorijata<br />
na taa zemja ~lenka iako e zakonski nezavisno, tesno e povvrzana<br />
so drugo lice so finansiski, ekonomski i organizaciski vrski zemjata<br />
~lenka {to ja izbira ovaa opcija mo`e da usvoi bilo kakvi merki {to<br />
se potrebni za spre~uvawe na dano~noto zatajuvawe ili izbegnuvawe<br />
preku primena na ovaa odredba.<br />
Trgnuvaj}i od seto gore navedeno, smetame deka ne mo`e da se<br />
postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 9-a st. 2 i 3 od Zakonot so navedenite<br />
ustavni odredbi<br />
Navodite vo inicijativata deka odredbata od ~l. 9-a st. 2 i 3<br />
imale retroaktivno dejstvo, isto taka tie ne se osnovani.<br />
Ova od pri~ina {to spored na{e mislewe, edna norma ima povratno<br />
dejstvo ako taa se odnesuva na odnosi koi se zavr{eni pred nejzinoto<br />
vleguvawe vo sila, ako, pak, normata regulira nezavr{eni<br />
odnosi ili odnosi koi se vo tek, vo toj slu~aj ne mo`e da stane zbor za<br />
nejzino povratno dejstvo<br />
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za neispolnuvawe<br />
na obvrska za pla}awe na danok koj nastanal pred vleguvawe<br />
vo sila na osporenata norma smetame deka ne stanuva zbor za nej-<br />
145
zino povratno dejstvo, poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za<br />
soglasnosta na ~l. 9-a st. 2 i 3 so ~l. 52 od Ustavot<br />
[to se odnesuva do navodot od inicijativata so koj se osporuva<br />
st. 4 na ~l. 9-a od Zakonot, smetame deka inicijativata po odnos na navedeniot<br />
~len treba da se otfrli soglasno ~l. 28 od Delovnikot na<br />
Ustavniot sud imaj}i predvid deka Sudot ve}e edna{ odlu~uval za<br />
negovata ustavnost.<br />
2. Spored ~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot, podelbata na dr`avnata<br />
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e edna od temelnite vrednosti<br />
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite<br />
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite<br />
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.<br />
Soglasno ~l. 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na<br />
organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />
br. 58/2000 i 44/2002), ministerot me|u drugoto donesuva pravilnici<br />
za izvr{uvawe na zakonite koga toa e ovlasten so zakon.<br />
Imaj}i gi vo vid navedenite ustavni i zakonski odredbi kako i<br />
sodr`inata na osporeniot pravilnik vo odnos na navodite od inicijativata,<br />
spored koi so osporeniot pravilnik od ministerot za finansiii<br />
se ureduvale odnosi koi mo`elo da bidat uredeni samo so zakon, a<br />
ne i so podzakonski akt, smetame deka navodite vo inicijativata se neosnovani.<br />
Ova od pri~ina {to vo konkretniov slu~aj ministerot za finansiii<br />
go donel osporeniot pravilnik za primena na Zakonot za danok<br />
na dodadena vrednost soglasno ~l. 9-a st. 4 od Zakonot za danokot na dodadena<br />
vrednost vrz osnova na kriteriumite, a toa e postoewe na sopstveni~ka,<br />
organizaciska i upravuva~ka povrzanost kaj subjektite registrirani<br />
za danok na dodadena vrednost, koi subjekti dobrovolno }e se<br />
registriraat kako eden dano~en obvrznik, kako i mo`nosta nadle`niot<br />
dano~en organ da donese re{enie so koe }e im nalo`i na subjektite<br />
koi se organizaciski, strukturno ili upravuva~ki povrzani, a<br />
koi gi naru{uvaat dano~enite principi da se registriraat kako eden<br />
dano~en obvrznik<br />
Ottuka, trgnuvaj}i od analizata na osporeniot pravilnik so koj<br />
e definirano postoewe na sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />
povrzanost, utvrdeni se slu~ai na naru{uvawe na dano~nite principi,<br />
presmetuvaweto na danokot na dodadena vrednost kaj t.n. povrzani<br />
lica, prijavuvaweto, pla}aweto i vra}aweto na danokot na dodadena<br />
vrednost, registriraweto na povrzanite lica i prekinuvaweto na promenata<br />
na registracijata na povrzanite lica, smetame deka so osporeniot<br />
pravilnik vo su{tina se vr{i operacionalizacija na odredbite<br />
od ~l. 9-a od Zakonot, {to ne pretstavuva navleguvawe na izvr{nata vo<br />
zakonodavnata vlast, kako {to tvrdi podnositelot na inicijativata.<br />
146
So ogled na navedenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot pravilnik so Ustavot i zakonskite<br />
odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~l. 9-a st. 2 i 3 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija," br. 44/1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000,<br />
8/2001, 21/2003, 19/2004, 33/2006, 45/2006, 101/2006, 114/20076 i 103/2008).<br />
3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />
na Pravilnikot za na~inot na primena na Zakonot za danokot<br />
na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka organizaciska ili<br />
upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno da se registriraat<br />
kako eden dano~en obvrznik ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," br. 22/2004).<br />
4. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na ~l. 9-a st. 4 od Zakonot ozna~en vo t. 2 od predlogot.<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 28 alineja 2 i ~len 71 od<br />
Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 9<br />
septemvri 2009 godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na:<br />
- ustavnosta na ~len 9-a stavovite 2 i 3 od Zakonot za danokot na<br />
dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 44/<br />
1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000, 8/2001, 21/2003, 19/2004, 33/2006, 45/2006,<br />
101/2006, 114/20076 i 103/2008) i<br />
- ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za na~inot na primena<br />
na Zakonot za danokot na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka,<br />
organizaciska ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na<br />
koi im e nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik<br />
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 22/2004).<br />
2. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~len 9-a stav 4 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 alineja 1 od ova re{-<br />
enie.<br />
3. Petar Bari{i} od Skopje, "Rade Kon~ar" kontaktori i relei<br />
DOO Skopje, "Rade Kon~ar" servis i popravka na elektri~ni proizvodi<br />
DOO Skopje i "Rade Kon~ar" aparatna tehnika AD Skopje, preku<br />
polnomo{nikot advokat Nikola Stojanov od Skopje, na Ustavniot sud<br />
na Republika Makedonija mu podnesoa inicijativi za ocenuvawe na<br />
147
ustavnosta na ~len 9-a stavovite 2, 3 i 4 od Zakonot za danokot na dodadena<br />
vrednost i ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za na~inot<br />
na primena na Zakonot za danokot na dodadena vvrednost kaj lica so sopstveni~ka,<br />
organizaciska ili upravuvaka povvrzanost koi mo`at ili<br />
na koi im e nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik.<br />
Spored navodite na podnositelite na inicijativite, so osporenite<br />
odredbi od Zakonot se doveduvale vo pra{awe na~eloto na ramnopravnosta<br />
i slobodata na pazarot na subjektite, kako i na~eloto na<br />
zabrana na retroaktivno dejsto na zakonite (~len 33, ~len 52 stav 4 i<br />
~len 155 stavovite 1 i 2 od Ustavot).<br />
Spored podnositelite, dr`avata kako subjekt na ekonomskite<br />
tekovi treba da snosi rizik vo naplativosta na svoite pobaruvawa<br />
kako i sekoj drug subjekt, me|utoa taa ne mo`e da izmisluva regulativa<br />
so koja se naru{uva pravnata sigurnost i ramnopravnost vo dr`avata.<br />
Poradi navedenite propisi, objektivno se postavuvalo pra-<br />
{aweto kade e slobodata na pazarot, konkretno registriranite obvrznici<br />
na DDV da mo`at da osnovaat drugo dru{tvo, da kupuvaat udeli<br />
ili akcii na drugi dru{tva, a poradi toa UJP ne gi registrira kako<br />
svoj obvrznik na tu| zaostanat dano~en dolg, dodeka toa da va`i za lica<br />
koi ne se registrirani kako dano~ni obvrznici, a se sodru`nici ili<br />
akcioneri.<br />
Obvrskite i odgovornostite na sodru`nicite odnosno akcionerite<br />
se propi{ani so Zakonot za trgovskite dru{tva (~len 27 i 28),<br />
pri{to so osporenite zakonski odredbi i so osporeniot Pravilnik<br />
licata koi imaat vlog ili akcii do 25% vo dru{tvata od ~len 27 stav 2<br />
od Zakonot za trgovskite dru{tva, ne snosele nikakva odgovornost po<br />
osnov na DDV za tie dru{tva i ako se obvrznici na DDV, dodeka tie<br />
{to se sodru`nici i akcioneri na takvo dru{tvo so nad 25% na sopstvenost,<br />
dokolku ne se registrirani kako DDV obvrznici, nemaat nikakvi<br />
sankcii iako Zakonot za trgovskite dru{tva poinaku go ureduva<br />
pra{aweto.<br />
Spored podnositelite na inicijativite, celta na predlo`enite<br />
osporeni propisi e da se ovozmo`i na dano~niot organ vo postapka<br />
propi{ana so ovie propisi da mo`e da go naplati nenaplativiot<br />
(propadnat) DDV na nesolventniot DDV obvrznik od negovite sodru`nici<br />
koi se i sami dano~ni obvrznici, a koi poseduvaat najmalku<br />
25% udeli ili akcii vo takviot dano~en obvrznik iako se pravno nezavisni<br />
i ne u~estvuvale vo sozdavawe na dano~niot dolg, na na~in {to<br />
}e gi registrira kako edinstven dano~en obvrznik.<br />
Pritoa, Upravata za javni prihodi ima pravo soglasno Zakonot<br />
za dano~nata postapka, da nalo`i dol`nikoviot nenaplaten DDV so<br />
kamata da go naplati od noviot registriran dol`nik koj nastanal pred<br />
donesuvawe na Zakonot (30. 03. 2004), bidej}i zastaruvaweto na DDV nastapuva<br />
po istekot na rok od 10 godini (~len 57 stav 4).<br />
148
So osporeniot stav 4 na ~len 9-a od Zakonot, so koj se ovlastuva<br />
ministerot da donese pobliski propisi vo vrska so osporenite ~lenovi,<br />
spored podnositelot vo su{tina se ureduvaat odnosi {to e sprotivno<br />
na ~len 33 od Ustavot, bidej}i odredbite od doneseniot Pravilnik<br />
ne mo`at da se poistovetat so utvrduvawe na politika na izvr{uvawe<br />
na Zakonot za DDV koj go nosi Sobranieto.<br />
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 9-a od<br />
Zakonot:<br />
"Kako eden dano~en obvrznik, registriran za danokot na dodadena<br />
vrednost, soglasno so ~lenot 51 od ovoj zakon, mo`at da bidat i<br />
pove}e lica registrirani za danokot na dodadena vrednost, koi taka }e<br />
odlu~at zaradi nivnata sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />
povrzanost.<br />
Koga nadle`niot dano~en organ, }e utvrdi postoewe na odredena<br />
sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka povrzanost me|u<br />
oddelni lica, koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot<br />
na dodadena vrednost, so re{enie }e im nalo`i da se registriraat<br />
kako eden dano~en obvrznik, dokolku kaj ovie lica utvrdi naru-<br />
{uvawe na dano~nite principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe.<br />
Pravata i obvrskite za danokot na dodadena vrednost na oddelnite<br />
lica koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot<br />
na dodadena vrednost i koi }e se registriraat kako eden dano~en obvrznik,<br />
se prenesuvaat na noviot dano~en obvrznik.<br />
Ministerot za finansii donesuva pobliski propisi so koi }e<br />
gi utvrdi kriteriumite, vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi postoewe<br />
na sopstveni~ka, organizaciska i upravuva~ka povrzanost, }e go uredi<br />
na~inot na primenata na odredbite od Zakonot za danokot na dodadena<br />
vrednost za subjektite navedeni vo stavovite (1) i (2) na ovoj ~len i }e<br />
gi utvrdi slu~aite na naru{uvawe na dano~nite principi i mo`nosta<br />
za nivno naru{uvawe“.<br />
5. Spored ~len 8 od Ustavot, edna od temelnite vrednosti na<br />
ustavniot poredok na Republika Makedonija e i vladeeweto na pravoto.<br />
Spored ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i<br />
drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi<br />
na na~in utvrden so zakon.<br />
Vo ~lenot 55 stav 1 od Ustavot se garantira slobodata na pazarot<br />
i pretpriemni{tvoto, a vo stavot 2 na ovoj ~len, me|u drugoto,e<br />
utvrdeno deka Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite<br />
na pazarot.<br />
Spored ~len 1 stav 1 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost,<br />
so ovoj zakon se voveduva danokot na dodadena vrednost i se ureduva<br />
negovoto presmetuvawe i pla}awe, a spored stavot 2 od istiot<br />
~len na Zakonot, ovoj danok, kako op{t potro{uva~ki danok, se presmetuva<br />
i pla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo<br />
149
celokupniot uslu`en sektor, osven ako ne e poinaku propi{ano so<br />
ovoj zakon.<br />
Soglasno ~lenot 2 na ovoj zakon, predmet na odano~uvawe so danokot<br />
na dodadena vrednost e prometot na dobra i uslugi koj se vr{i so<br />
nadomestok vo zemjata od strana na dano~niot obvrznik vo ramkite na<br />
negovata stopanska dejnost, kako i uvozot na dobra.<br />
Vo ~lenot 9 stav 1 od Zakonot e utvrdeno deka dano~en obvrznik<br />
e lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost,<br />
nezavisno od celite i rezultatite od ovaa dejnost.<br />
Spored ~lenot 51 stav 1 od Zakonot, site dano~ni obvrznici,<br />
~ij vkupen promet vo izminatata kalendarska godina nadminal iznos<br />
nad 1.300.000 denari ili ~ij vkupen promet se predviduva na po~etokot<br />
na vr{eweto na stopanskata dejnost deka }e go nadmine iznosot, obvrzani<br />
se za registracija na danokot na dodadena vrednost. Spored stavot<br />
3 na ovoj ~len od Zakonot, dano~ni obvrznici - rezidenti vo zemjata<br />
koi ne se obvrzani za registracija spored stavot 1 ne dolguvaat danok<br />
na dodadena vrednost za prometot na dobra i uslugi izvr{eni od niv.<br />
Tie ne se ovlasteni oddelno da iska`uvaat danok vo fakturite ili vo<br />
drugi dokumenti i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci.<br />
Spored ~lenot 51 stav 4 od Zakonot, dano~nite obvrznici vo<br />
smisla na stav 3 na ovoj ~len mo`at dobrovolno da se registriraat za<br />
danokot na dodadena vrednost vo po~etokot na sekoja kalendarska godina.<br />
Vo toj slu~aj ne se primenuva stav 3 na ovoj ~len.<br />
Spored stavovite 5 i 6 na ~lenot 51 od Zakonot, dano~nite obvrznici<br />
vo smisla na stav 1 i na stav 4 od ovoj ~len se obvrzani da podnesat<br />
prijava za registracija za danokot na dodadena vrednost kaj nadle`niot<br />
dano~en organ, koj go vr{i upisot vo registerot na obvrznici<br />
na danokot od po~etokot na tekovnata kalendarska godina i pritoa na<br />
dano~nite obvrznici im izdava re{enie.<br />
Dano~nite obvrznici soglasno stavot 7 na ~len 51 ostanuvaat<br />
registrirani najmalku vo rok od pet kalendarski godini nezavisno od<br />
visinata na vkupniot iznos.<br />
Po isklu~ok na raokot od stavot 7 na ovoj ~len prekinuvaweto<br />
na registtracijata mo`e da se ostvari vo pokus rok od pet kalendarski<br />
godini so donesuvawe na re{enie od nadle`niot organ.<br />
Soglasno to~kata 8 na ~len 51 nalde`niot organ mo`e da izvr{i<br />
prekinuvawe na registracijata vo to~no opredeleni slu~ai utvrdeni<br />
vo zakonot, me|u koi prekinuvawe na registracijata mo`e da se<br />
izvr{i i koga }e nastanat slu~aite od ~lenot 9-a stavovite 1 i 2 na<br />
ovoj zakon.<br />
Spored osporeniot ~len 9-a od Zakonot kako eden dano~en obvrznik<br />
soglasno ~lenot 51 od zakonot mo`at da bidat i pove}e lica registrirani<br />
za danok na dodadena vrednost koga ti sami }e odlu~at ili<br />
koga nadle`niot organ so re{enie }e im nalo`i da se registriraat<br />
150
kako eden dano~en obvrznik dokolku kaj ovie lica postoi odredena sopstveni~ko,<br />
organizaciska ili upravuva~ka povrzanost.<br />
Od analizata na ~lenot 51, a koj e neposredno povrzan so osporeniot<br />
~len 9-a od Zakonot, proizleguva deka vo dano~niot sistem na<br />
danok na dodadena vrednost postojat dve kategorii na registrirani dano~ni<br />
obvrznici, i toa onie koi se obvrzani da se registriraat za danok<br />
na dodadena vrednost ili postojani dano~ni obvrznici spored kriterium<br />
od stav 1 na ~len 51 i povremeni koi ne se obvrzani da se registriraat,<br />
a koi dobrovolno se registrirale spored stav 4 na ~len 51<br />
od Zakonot.<br />
So osporeniot ~len 9-a od Zakonot se voveduva institutot povrzano<br />
lice odnosno mo`nost kako eden dano~en obvrznik da se registriraat<br />
pove}e lica registrirani za danok na dodaena vrednost koi se<br />
sopstveni~ki, organizaciski i upravuva~ki povrzani ako tie sami<br />
odlu~at.<br />
Kaj subjektite kaj koi postoi odredena sopstveni~ka, organizaciska<br />
ili upravuva~ka povrzanost, a koi se registrirani za danok na<br />
dodadena vrednost, koi organizirano, smisleno ili tendenciozno<br />
Upravata za javni prihodi }e utvrdi naru{uvawe na dano~nite principi<br />
so cel da se odbegne pla}aweto na danok na dodadena vrednost, so<br />
re{enie }e im nalo`i da se registriraat kako eden dano~en obvrznik,<br />
pri {to pravata i obvrskite za danok na dodadena vrednost se prenesuvaat<br />
na noviot dano~en obvrznik.<br />
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na odredbite<br />
od Zakonot za danok na dodadena vrednost kako i sodr`inata na<br />
osporeniot ~len 9-a stavovite 2,i 3 vo odnos na navodite od inicijativite<br />
Sudot oceni deka istite ne se osnovani.<br />
Ova zatoa {to spored Sudot celta na zakonodavecot ne bila subjektite<br />
na pazarot da gi dovede vo neednakva polo`ba kako {to naveduva<br />
podnositelot na inicijativata, tuku naprotiv so osporenite ~lenovi<br />
se obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite vo vrska so<br />
pla}aweto na danokot na dodadena vrednostna koj na~in vo su{tina se<br />
obezbeduva ostvaruvawe na na~eloto na vladeewe na pravoto,kako i<br />
ustavnata obrska za pla}awe na danoci i drugi javni dava~ki.Ova dotolku<br />
pove}e {to osporenite normi se primenuvaat na subjektite koi ja<br />
izbegnuvaat ili izigruvaat ustavnata i zakonska obvrska za pla}awe<br />
na danok, iskoristuvaj}i ja tokmu sopstveni~kata, organizaciona ili<br />
upravuva~ka povrzanost.<br />
Vo potkrepa na navedeniot stav deka osporenoto zakonsko re-<br />
{enie e vo nasoka na suzbivawe na dano~nite izmami, odnosno spre-<br />
~uvawe na evazija na dano~niot sistem zboruva i faktot {to osnovot<br />
za primena na edna vakva merka e ~len 11 od Direktivata 2006(112) EZ<br />
na Sovetot na Evropa od 28 noemvri 2006 godina.<br />
Imeno, spored navedeniot ~len, po konsultirawe na sovetodavnata<br />
komisija za danok na dodadena vrednost, sekoja zemja ~lenka<br />
151
mo`e da go smeta za eden dano~en obvrznik sekoe lice osnovano na teritorijata<br />
na taa zemja ~lenka iako e zakonski nezavisno, tesno e povrzana<br />
so drugo lice so finansiski, ekonomski i organizaciski vrski<br />
zemjata ~lenka {to ja izbira ovaa opcija mo`e da usvoi bilo kakvi<br />
merki {to se potrebni za spre~uvawe na dano~noto zatajuvawe ili<br />
izbegnuvawe preku primena na ovaa odredba.<br />
Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na ~len 9-a stavovite 2 i 3 od Zakonot<br />
so navedenite ustavni odredbi<br />
Navodite vo inicijativata deka odredbata od ~len 9-a stavovite<br />
2 i 3 imale retroaktivno dejstvo, isto taka tie ne se osnovani. Ova od<br />
pri~ina {to spored Sudot, edna norma ima povratno dejstvo ako taa se<br />
odnesuva na odnosi koi se zavr{eni pred nejzinoto vleguvawe vo sila,<br />
ako, pak, normata regulira nezavr{eni odnosi ili odnosi koi se vo<br />
tek, vo toj slu~aj ne mo`e da stane zbor za nejzino povratno dejstvo<br />
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za<br />
neispolnuvawe na obvrska za pla}awe na danok koj nastanal pred vleguvawe<br />
vo sila na osporenata norma Sudot oceni deka ne stanuva zbor<br />
za nejzino povratno dejstvo, poradi {to ne mo`e da se postavi pra-<br />
{aweto za soglasnosta na ~len 9-a stavovite 2 i 3 so ~len 52 od<br />
Ustavot.<br />
6. Sudot isto taka utvrdi deka vrz osnova na navedeniot ~len 9-a<br />
od Zakonot, ministerot za finansii na 6 april 2004 godina go donel<br />
osporeniot Pravilnik za na~inot na primena na Zakonot za danok na<br />
dodadena vvrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />
povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno da se registriraat<br />
kako eden dano~en obvrznik.<br />
So ovoj pravilnik poblisku se ureduva na~inot na primena na<br />
Zakonot za danok na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska<br />
ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno<br />
da se registriraat kako eden dano~en obvrznik vo slu~aite na<br />
naru{uvawe na dano~nite principi ili vo slu~aite koga postoi mo`nost<br />
za nivno naru{uvawe (vo natamo{niot tekst: "povrzani lica")<br />
(stav 1).<br />
Povrzani lica pretstavuvaat grupa na lica koi se pravno nezavisni,<br />
registrirani za celite na danokot na dodadena vvrednost spored<br />
~len 51 od Zakonot za danok na dodadena vrednost i koi se tesno povrzani<br />
sopstveni~ki, organizaciski ili upravuva~ki. Vo grupata na<br />
povrzano lice ne mo`e da se povrze lice koe vr{i pove}e od 40%<br />
osloboden promet bez pravo na odbivka na prethoden danok od vkupno<br />
izvr{eniot promet vo prethodnata godina.<br />
Vo smisla na ~len 9-a od Zakonot za danok na dodadena vrednost,<br />
postoeweto na:<br />
- sopstveni~ka porzanost se utvrduva koa vo povrzanoto lice<br />
bilo koe lice poseduva najmalku 25% od pravoto na u~estvo vo bilo<br />
152
koe drugo lice od povrzanite lica ili najmalku 25% od pravoto na<br />
site povrzani lica,<br />
- organizaciska porzanost se utvrduva koga edno ili pove}e povrzani<br />
lica direktno ili indirektno poseduvaat nekoe od povrzanite<br />
lica, i<br />
- upravuva~ka povrzanost se utvrduva koga edno lice go kontrolira<br />
upravuvaweto na sekoe lice vo povrzanoto lice ili pove}e lica<br />
rabotat spored dogovor i go kontroliraat upravuvaweto na site povrzani<br />
lica.<br />
Vo osporeniot ~len 3 od Pravilnikot "Slu~ai na naru{uvawe<br />
na dano~nite principi" e predvideno deka kako slu~aite na naru{uvawe<br />
na dano~nite principi koga im se nalo`uva na licata da se registrirat<br />
kako eden dano~en obvrznik, a zaradi za{tita na dano~nite<br />
prihodi, osobeno se smetaat:<br />
1. pove}e pati ja precenuva zalihata pri popis.<br />
2. podolgo vreme zaostanuva so pla}aweto na javnite dava~ki.<br />
3. spre~uva ili popre~uva dano~na kontrola, kontrola na materijalno-finansiskatta<br />
sostojba, ne dava ili dava nepotpolni, nenavremeni<br />
ili neto~ni podatoci za popisite, bilansite, knigite i drugite<br />
evidenciski obvrski, vklu~uvaj}i podatoci za poteklo na kapitalot.<br />
4. pove}e pati neto~no, nenavvremeno na drug na~in ili voop-<br />
{to ne go prijavuva prometot na dobra i uslugi osven ako za toa ne postoi<br />
o~igleden previd.<br />
5. podolgo vreme so zagubi, prodava dobra ili vr{i uslugi bez<br />
opravdana pri~ina ili bez namera za poramnuvawe na zagubite, osobeno<br />
pri permanentno namaluvawe na cenite,<br />
6. ako edno od licata u~estvuva vo netransparentni sodru`ni~ki<br />
odnosi vo zemjata ili vo stranstvo.<br />
7. ne vr{i pla}awe za izvr{enite nabavki od drugite lica vo<br />
povrzanoto lice.<br />
8. gi otu|uva na treti lica ili gi prenesuva trajnite sredstva za<br />
rabota od edno vo drugo povrzano lice, vo uslovi na neplatenite javni<br />
dava~ki.<br />
9. od edno na drugo lice od porzanoto lice vo lanec se izvr{uvaat<br />
identi~ni transakcii.<br />
10. u~estvuval ili u~estvuva vo sodru`ni~ki odnosi so dano~ni<br />
obvrznici koi se vo postapka na ste~aj ili likvidacija ili zatvorena<br />
postapka na ste~aj ili likvidacija.<br />
11. izvr{uva pla}awa po dol`ni~ko-doveritelski odnosi vo<br />
uslovi na dolguvawe na javni dava~ki.<br />
Vo osporeniot ~len 4 od Pravilnikot Presmetuvawe na danokot<br />
na dodadena vrednost kaj povrzani lica e predvideno deka:<br />
153
Povrzanoto lice od ~len 9-a stav 1 od Zakonot za danok na dodadena<br />
vrednost, nazna~uva edno lice za pretstavnik na povrzanoto<br />
lice,<br />
Obvrskite za vodewe na evidencija i za presmetuvawe na danok<br />
na dodadena vrednost kaj povrzanoto lice, gi ispolnuva pretstavnikot<br />
na povrzanoto lice.<br />
Period za koj se presmetuva danok na dodadena vrednost kaj povrzanoto<br />
lice se smeta kalendarskiot mesec.<br />
Sekoj promet na dobra i usluggi izvr{en od sttrana na edno kon<br />
drugo lice vo povvrzanoto lice ne se smeta za promet.<br />
Sekoj promet na dobro i uslugi izvvr{en od lice vo povrzanoto<br />
lice kon treti lica i sekoj promet na dobro i uslugi izvr{en od treti<br />
lica kon lice vo povranoto lice }e se smeta kako promet od ili kon<br />
pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />
Sekoj prethoden danok sodr`an vvo vlezniot tpromet, kako i<br />
danokot na dodadena vrednost za pla}awa izvr{eni za promet koj se<br />
u{te ne e izvvr{en kon lice od povrzanoto lice, se smeta kako prethoden<br />
danok na pretstavnikot na povvrzanoto lice.<br />
Danokot na dodaddenata vvrednost platen pri uvoz od bilo koj<br />
~len od povrzanoto lice }e se smeta za platen od pretstavnikot na povrzanite<br />
lica.<br />
Vo slu~aj na promet na usluga izvr{ena od dano~en obvrznik,<br />
koj nema nitu sedi{te nitu podru`nica vo Republika Makedonija kon<br />
lice od povrzanoto lice, danokot {to pri toa go dol`i }e se smeta<br />
kako danok koj go dol`i pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />
Vo ~lenot 5 od Pravilnikot Prijavuvawe, pla}awe i vra}awe<br />
na danokot na dodadena vrednost kaj povrzani lica“ e predvideno deka:<br />
Pretstavnikot na povrzanoto lice }e bide odgovoren za prijavuvaweto<br />
na danokot na dodadena vvrednost, {to treba da se plati vklu-<br />
~uvaj}i go i prijavuvaweto na prethodniot danok i za navremeno pla-<br />
}awe na dano~niot dolg.<br />
Koga iznosot na prethodniot danok na dodadena vvrednost vo<br />
odreden dano~en period e pogolem od iznosot na danokot koj se dol`i<br />
za prometot, razlikata mu se vra}a na pretstavnikot na povrzanoto<br />
lice, vrz osnov na negovo barawe koe go iska`uva vo dano~nata prijava.<br />
Za neplateniot danok na dodadena vrednost, od pretstavnik na<br />
povrzanoto lice odgovaraat i site lica na povrzanoto lice.<br />
Koga nekoe lice od povrzanoto lice ima neplaten danok na dodadena<br />
vrednost, kako i kamata presmetana na nego za period pred registrirawe<br />
kak povrzano lice, pretstavnikot i sekoe lice vo povrzanoto<br />
lice }e ja prezeme odgovornosta za pla}awe na danokot na dodadena<br />
vvrednost.<br />
Licata od povrzanoto lice podnesuvaat dano~na prijava za<br />
posledniot daone~en period do po~etokot na deluvaweto na povrzan-<br />
154
oto lice, vo rok od 15 dena od datumot na po~etokott na deluvaweto na<br />
porzanoto lice.<br />
Vo osporeniot ~len 6 od Pravilnikot "Registracija" e predvideno:<br />
Registracija na povrzanite lica se vr{i so podnesuvawe na<br />
prijava za registracija za danok na dodadena vrednost na povrzani lica<br />
da upravuva za javni prrihodi.<br />
- Regionalna direkcija spored sedi{teto na opredeleniot pretstavnik<br />
na povrzanoto lice na Obrazec DDV-01/pl, koj e sostaven del<br />
na ovoj pravilnik so Upatstvo za popolnuvawe.<br />
Upravata za javni prihodi ja razgleduva prijavata za registracija<br />
za danok na dodadena vrednost na povrzani lica i vo rok od 90 dena<br />
od danok na prometot }e ja odobri i odbie.<br />
Za izvr{enata registracija na povrzanoto lice, Upravata za javni<br />
prihodi izdava re{enie vo koe go opredeluva brojot za danok na<br />
dodadena vrednost na povrzano lice i po~etokot na negovata primena.<br />
Brojot za danokot na dodadena rednost na povrzanoto lice }e se<br />
koristi na site fakturi ili drugi dokumenti izdadeni od bilo koe<br />
lice vo povrzanoto lice.<br />
Upravata za javni prihodi koga }e utvrdi naru|uvawe na dano~nite<br />
principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe kaj povrzanoto lice<br />
mu izdava re{enie so ko }e gi regitrira kako eden dano~en obvrznik.<br />
Upravata za javni prihodi vo re{enieto ggo opredeluva brojot<br />
za danok na dodadena vrednost na povrzanoto lice, negovoto koristewe<br />
i pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />
Vo osporeniot ~len 7 Prekinuvawe i promena na registracijata<br />
e predvideno deka:<br />
Dokolku povrzanoto lice saka da izvvr{i prekinuvawe na registracijata<br />
ili kon povrzanoto lice dopolnitelno pristapilo ili<br />
istapilo lica, kako i za promena na pretstavnik na porzanoto lice, se<br />
podnesuva prijava na Obrazec DDV - 01/pl do Upravata za javni prihodi,<br />
koga vo rok od 90 dena od priemot }e ja odobri ili odbie.<br />
Spored ~len 8 od osporeniot pravilnik toj vleguva vo sila so<br />
denot na objavuvawet vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
Spored ~len 8 stav 1 alineja 4 od Ustavot, podelbata na dr`avnata<br />
vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e edna od temelnite vrednosti<br />
na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />
Spored ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite<br />
od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite<br />
na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.<br />
Soglasno ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na<br />
organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />
br. 58/2000 i 44/2002) ministerot me|u drugoto donesuva pravilnici<br />
za izvr{uvawe na zakonite koga toa e ovlasten so zakon.<br />
155
Imaj}i gi vo vid navedenite ustavni i zakonski odredbi kako i<br />
sodr`inata na osporeniot pravilnik vo odnos na navodite od inicijativata,<br />
spored koi so osporeniot pravilnik od ministerot za finansiii<br />
se ureduvale odnosi koi mo`elo da bidat uredeni samo so zakon, a<br />
ne i so podzakonski akt Sudot smeta deka navodite vo inicijativata se<br />
neosnovani.<br />
Ova od pri~ina {to vo konkretniov slu~aj ministerot za finansiii<br />
go donel osporeniot pravilnik za primena na Zakonot za danok<br />
na dodadena vrednost soglasno ~len 9-a stav 4 od Zakonot za danokot na<br />
dodadena vrednost vrz osnova na kriteriumite, a toa e postoewe na sopstveni~ka,<br />
organizaciska i upravuva~ka povrzanost kaj subjektite registrirani<br />
za danok na dodadena vrednost, koi subjekti dobrovolno }e<br />
se registriraat kako eden dano~en obvrznik, kako i mo`nosta nadle`niot<br />
dano~en organ da donese re{enie so koe }e im nalo`i na subjektite<br />
koi se organizaciski, strukturno ili upravuva~ki povrzani, a<br />
koi gi naru{uvaat dano~enite principi da se registriraat kako eden<br />
dano~en obvrznik<br />
Ottuka, trgnuvaj}i od analizata na osporeniot pravilnik so koj<br />
e definirano postoewe na sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />
povrzanost, utvrdeni se slu~ai na naru{uvawe na dano~nite principi,<br />
presmetuvaweto na danokot na dodadena vrednost kaj t.n. povrzani<br />
lica, prijavuvaweto, pla}aweto i vra}aweto na danokot na dodadena<br />
vrednost, registriraweto na povrzanite lica i prekinuvaweto<br />
na promenata na registracijata na povrzanite lica, Sudot smeta deka<br />
so osporeniot pravilnik vo su{tina se vr{i operacionalizacija na<br />
odredbite od ~len 9-a od Zakonot, {to ne pretstavuva navleguvawe na<br />
izvr{nata vo zakonodavnata vlast, kako {to tvrdi podnositelot na<br />
inicijativata.<br />
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporeniot pravilnik so Ustavot i zakonskite<br />
odredbi na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata.<br />
7. Spored ~len 110 alinei 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />
Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot<br />
i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so<br />
Ustavot i so zakon.<br />
Spored ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud, Ustavniot<br />
sud }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu-<br />
~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 45/<br />
2007 od 13 fevruari 2008 godina, pokraj drugoto ne povel postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na ~len 9-a stav 4 od Zakonot za danokot na<br />
dodadena vvrednost.<br />
Trgnuvaj}i od faktot {to Sudot ve}e odlu~uval za osporeniot<br />
~len 9-a stav 4 od Zakonot i utvrdil deka toj ne bil vo nesoglasnost so<br />
Ustavot, a vo konkretniov slu~aj ne postojat osnovi za poinakvo odlu-<br />
156
~uvawe, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativite<br />
za ocenuvawe na noviot ~len.<br />
8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2<br />
od ova re{enie.<br />
9. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav<br />
od pretsedatelot na Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r<br />
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-<br />
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime<br />
Starova i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />
157
158
12. U. br. 55/2009 (21. 10. 2009)<br />
Akt {to se osporuva<br />
^lenovite 130-a, 130-b i 130-v pomesteni vo Glava VI-a "solidaren<br />
fond - posmrtna pomo{ i ~lenarina," od Zakonot za dopolnuvawe<br />
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe (SV RM," br.<br />
152/2008).<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored navodite na podnositelite na inicijativite osporenite<br />
~lenovi ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, 6 i 8 od Ustavot na<br />
Republika Makedonija. Ova zatoa {to so niv se voveduvala nekoja<br />
prisilna solidarnost na nivo na dr`avata. Imeno, bez razlika na pridonesot<br />
na ~lenovite i tro{ocite na pogrebot vo oddelni mesta posmrtninata<br />
se ispla}ala vo edinstven unificiran iznos na korisnicite<br />
na penzija, a neiskoristenite sredstva od posmrtnata pomo{ so akt gi<br />
utvrduvalo registrirana organizacija na Sojuzite na zdru`enijata na<br />
penzioneri na Makedonija {to e sprotivno na ~l. 58 od Ustavot.<br />
Na malite zdru`enija od Berovo, Peh~evo, Lozovo i drugi im<br />
odgovaral predvideniot na~in na isplata na solidaren fond i tie se<br />
soglasni so navedenite zakonski re{enija {to ne e slu~aj so golemite<br />
zdru`enija, kako {to se Bitola, Karpo{ i drugi.<br />
Zdru`enieto na penzioneri od Bitola e posebno pravno lice<br />
koe egzitira pove}e od 60 godini i e edno od najuspe{nite zdru`enija,<br />
pa spored toa ne mo`e vo ime na korisnicite na penzija, a bez prisustvo<br />
na ovlasteno lice pretstavnik na zdru`enieto nekoj organ - novoformirano<br />
telo da odlu~uva za zdru`enieto i negovite ~lenovi i samostojno<br />
da odlu~uva za visinata na solidarniot fond, pri {to Zdru`enieto<br />
na penzioneri od Bitola pove}e od tri godini ne e ~len na Sojuzot<br />
na Zdru`enieto na penzioneri na Makedonija.<br />
Poradi seto navedeno se postavuva pra{aweto {to so onie<br />
zdru`enija koi deluvaaat i rabotat samostojno i ne se ~lenki na nieden<br />
sojuz, dali tie nemaat pravo soglasno ustavnite odredbi sami da<br />
upravuvaat i u~estvuvaat vo odlu~uvaweto?<br />
Ponatamu podnositelite na inicijativite se povikuvaaat na<br />
~lenovite 61, 62 i 63 od Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii<br />
so koi se regulirani pra{awata na pravoto na steknuvawe na sredst-<br />
159
vata i raspolagaweto, pravoto na sopstvenost i koj vr{i kontrola za<br />
namenskoto rabotewe i raspolagawe so sredstvata na zdru`enijata.<br />
Vo inicijativite, isto taka, se naveduva deka so ~len 130-v od<br />
Zakonot, spored koj isplatata na posmrtnata pomo{ na Solidarniot<br />
fond se vr{i od strana na stru~nata slu`ba na Fondot preku podra~nite<br />
edinici se doveduvalo vo pra{awe pravoto na zdru`enijata vo<br />
smisla na ~len 58 od Ustavot. Podnositelite na inicijativite predlagaat<br />
Sudot da gi poni{ti osporenite zakonski odredbi, a do donesuvawe<br />
na kone~na odluka da izre~e vremena merka.<br />
Spored navodite na podnositelite na inicijativata Aleksandar<br />
Dimitrov i Nikola Milevski, ~l. 130-a vo delot "i za ~lenuvawe<br />
vo zdru`enie na penzioneri (~lenarina) i 130-b st. 4 od Zakonot ne<br />
bile vo soglasnost so Ustavot zatoa {to na korisnikot na penzija bez<br />
negova soglasnost mu se nametnuvala obvrska da pla}a ~lenarina.<br />
Imeno, podnositelite se soglasni od korisnicite na penzija da<br />
se izdvojuvaat sredstva za solidarniot fond no ne i za ~lenarina koja<br />
bila uplatuvana na posebna smetka na nekoj Sojuz za zdru`enija na penzioneri,<br />
a pri toa tie ne sakale da bidat ~lenovi na toa zdru`enie koe<br />
ovie sredstva gi koristelo nenamenski (pro{etki, gozbi i sli~no).<br />
Ottuka spored podnositelite so osporenite delovi od ~lenot<br />
130-a i 130-b od Zakonot se povreduvalo pravoto na sopstvenost, od koi<br />
pri~ini baraat Sudot da donese vremena merka.<br />
160<br />
Sodr`ina na osporenite ~lenovi<br />
Spored osporeniot ~l. 130-a od Zakonot: "Na korisnik na penzija,<br />
so negova soglasnost, mu se zapira del od penzijata za obezbeduvawe<br />
na sredstva potrebni za isplata na posmrtna pomo{ za ~lenovite na<br />
negovoto semejstvo i za ~lenuvawe vo zdru`enie na penzioneri (~lenarina).<br />
Sredstvata za solidaren fond - posmrtna pomo{, Fondot gi<br />
uplatuva na posebna potsmetka vo ramkite na Trezorskata smetka so<br />
naznaka "Sredstva za solidaren fond - posmrtna pomo{ na korisnici<br />
na penzija."<br />
Spored osporeniot ~l. 130-b od Zakonot: "izdvojuvaweto na posmrtnata<br />
pomo{ i ~lenarinata se vr{i od penzijata na korisnikot na<br />
penzija, mese~no, pri isplata na penzijata, osven od semejnata penzija<br />
na dete ostvarena po osnov na {koluvawe.<br />
Visinata na zadr{kata za posmrtna pomo{ i ~lenarina, visinata<br />
na isplatata za posmrtna pomo{ vo zavisnost od akumuliranite<br />
sredstva i smrtnosta na korisnicite na penzija, na~inot na raspredelba<br />
na ~lenarinata, na~inot i postapkata za isplata na posmrtnata<br />
pomo{ na korisnicite na penzija od sredstvata na solidarniot fond<br />
vo edinstven iznos za site korisnici na penzija, kako i na~inot na raspolagawe<br />
so slobodnite a neiskoristeni sredstva od posmrtna pomo{,
so akt gi utvrduva registrirana organizacija na sojuzite na zdru`enijata<br />
na penzionerite na Makedonija.<br />
Aktot od st. 2 na ovoj ~len se objavuva na po~etokot na sekoja<br />
godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
Sredstvata po osnov na ~lenarina Fondot na penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe na Makedonija gi dozna~uva na smetkata {to ja<br />
opredeluva registriranata organizacija sostavena od sojuzite na zdru-<br />
`enijata na penzionerite."<br />
Vo osporeniot ~l. 130-v od Zakonot "isplatata na posmrtnata<br />
pomo{ od sredstvata na solidarniot fond ja vr{i stru~nata slu`ba na<br />
Fondot preku podra~nite edinici."<br />
Ustavnosudska praktika<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 266/<br />
2007 od 17. 09. 2008 godina go ukina ~l. 28 ("Glava VI-a Solidaren fond<br />
posmrtna pomo{ i ~lenarina" so ~l. 130-a, 130-b, 130-v i 130-g) i ~l. 43,<br />
44, 55 i 56 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto<br />
i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 153/2007).<br />
Vo obrazlo`enieto na odlukata, me|u drugoto, se naveduva: Od<br />
analizata na iznesenite odredbi od Zakonot, Sudot utvrdi deka zakonodavecot<br />
so Zakonot gi predvidel predmetnite nadle`nosti na Fondot<br />
za penzisko i invalidsko osiguruvawe i Upravnkiot odbor, kako<br />
novi nadle`nosti po vleguvawe vo sila na Zakonot, odnosno po 1. 01.<br />
2008 godina. Me|utoa, vo vr{eweto na novite nadle`nosti, Fondot i<br />
Upravniot odbor, soglasno ~l. 55 i 56 od Zakonot, gi prezemaat ve}e<br />
izdvoenite sredstva za solidarniot fond-posmrtna pomo{ koi se odnesuvaat<br />
za site korisnici na penzija koi pravoto na penzija ve}e go ostvarile<br />
pred denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, {to zna~i<br />
avtomatski po sila na zakon tie }e gi vr{at predmetnite raboti za<br />
site lica bez ogled dali dale ili ne "soglasnost" na koja upatuva ~l.<br />
130-a od Zakonot.<br />
Ponatamu, so navedenoto prezemawe na porano izdvojuvanite<br />
sredstva, zakonodavecot so ~l. 56 od Zakonot prodol`il da go dimenzionira<br />
raboteweto na Fondot za odnosi od pred 1 januari 2008 godina<br />
povtorno za site korisnici na penzija bez nivna posebno izrazena "soglasnost"<br />
i ovlastuvawe na Fondot, a vo nasoka deka op{tinskite<br />
zdru`enija na penzionerite i invalidite na trudot se dol`ni da gi povratat<br />
na posebna smetka na Fondot site sredstva za solidaren fond za<br />
posmrtna pomo{ od porane{niot period (pred 1 januari 2008 godina).<br />
Pritoa, se izostaveni sredstvata za ~lenarina koi bile isplatuvani<br />
vo zdru`enijata, {to jasno poka`uva deka zakonodavecot vnimaval da<br />
gi opfati sredstvata od posmrtnata pomo{, no ne i od ~lenarinata.<br />
Vrz osnova na iznesenoto Sudot utvrdi deka deluvaweto na Fondot<br />
i Upravniot odbor ne e samo za korisnicite na penzija koi sog-<br />
161
lasno ~l. 130-a od Zakonot, }e dadat soglasnost na Fondot i Upravniot<br />
odbor da gi vr{at predmetnite uslugi po 1. 01. 2008 godina, tuku po<br />
sila na zakon gi opfa}a site korisnici na penzija, site sredstva no i<br />
voveduva dol`nost na smetka na Fondot da se povratat site porano sobrani<br />
a neiskoristeni sredstva i idni sredstva, bez postoewe poedine~na<br />
soglasnost na korisnicite na penzija za ovie dimenzii na deluvawe.<br />
Ottuka, vo vrska so iznesenata analiza ovie odredbi vo reguliraweto<br />
na odnosite za posmrtnata pomo{, o~igledno i nesporno ne se<br />
odnesuvaat samo za idnoto rabotewe na Fondot so "posebna soglasnost"<br />
na liceto-korisnik na penzijata da gi servisira uslugite kako<br />
na poedinec po 1. 01. 2008 godina samo za negovite sredstva za predmetnata<br />
namena, tuku ovie odredbi gi opfa}aat site korisnici na penzija<br />
i po sila na zakon se centralizira nadle`nosta za servisirawe<br />
na uslugite so parite za posmrtnata pomo{ vo Fondot i Upravniot<br />
odbor, prezemaj}i gi i onie sredstva koi ve}e bile akumulirani preku<br />
zdru`enijata na gra|anite-penzioneri.<br />
Voedno, vo ~l. 130-v st. 2 i ~l. 61 od Zakonot e predvideno deka<br />
podzakonskiot akt na Fondot za ureduvawe na na~inot i postapkata za<br />
isplata na posmrtnata pomo{ na korisnicite na penzija od sredstvata<br />
na solidrniot fond treba da se donese vo rok od 3 meseca od denot na<br />
vleguvawe vo sila na zakonot, me|utoa od druga strana so prezemaweto<br />
na sredstvata od 1. 01. 2008 godina Fondot, do donesuvawe na podzakonskiot<br />
akt vo predvideniot rok, proizleguva deka raboti bez toj propis,<br />
na na~in i postapka koi sam }e gi praktikuva.<br />
So Zakonot ne e posebno uredeno pra{aweto za na~inot i uslovite<br />
za davawe soglasnost od strana na korisnicite na penzija predvidena<br />
vo ~l. 130-a, poradi {to ~inot na soglasnosta e opredeliv samo<br />
vo kontekst na ~l. 56 od Zakonot, odnosno porano dadenata soglasnost<br />
vo zdru`enijata na gra|anite se smeta za soglasnost vo smisla na ~l.<br />
130-a od Zakonot, i e osnov za fondovo prezemawe na sredstvata od<br />
zdru`enijata kako {to e uredeno vo ~l. 56 od Zakonot.<br />
Sudot, vo tekot na ustavnosudskata analiza na osporenite<br />
odredbi od Zakonot, utvrdi deka zakonodavecot so osporenite odredbi<br />
ja uredil predmetnata materija za posmrtnata pomo{ na korisnicite<br />
na penzija kako nadle`nost na Fondot da gi servisira predmetnite<br />
uslugi na korisnicite na penzija bez posebna soglasnost i ovlastuvawe<br />
na korisnicite vo idnite odnosi po vleguvawe vo sila i primena na<br />
Zakonot, i kako nadle`nost na Fondot da gi prezeme po sila na zakon<br />
sredstvata i servisiraweto na uslugite koi vo golem del na teritorijata<br />
na Republika Makedonija bile vr{eni od zdru`enija na gra|ani<br />
osnovani od korisnici na penzija vo koi tie ja dale soglasnosta vo<br />
porane{en period za izdvojuvawe na sredstva za posmrtnata pomo{, a<br />
vo slu~ajov prezemaweto se odnesuva za site korisnici na penzija koi<br />
162
pravoto na penzija go ostvarile pred i po vleguvawe vo sila na Zakonot<br />
i bez ogled dali se ili ne se vo zdru`enija.<br />
Spored Sudot, poa|aj}i od pravoto na sopstvenost na gra|anite<br />
na sredstvata steknati so pravoto na penzija, proizleguva deka sopstvenosta<br />
koja go determinira na~inot i uslovite na raspolagawe i<br />
upravuvawe so sredstvata od strana na nivnite nositeli, e povredena<br />
so pravniot re`im ureden so osporenite odredbi od Zakonot. Imeno,<br />
soglasno ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost<br />
i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor.<br />
So ogled na toa {to penzionerite preku svoite zdru`enija vrz<br />
dobrovolna osnova odlu~ile da izdvojuvaat sredstva za pogrebni tro-<br />
{oci kako eden vid socijalna pomo{ kade doa|aat do izraz principite<br />
na humanost,socijalna sigurnost, vzaemnost i solidarnost, nivnoto<br />
upravuvawe i raspolagawe so sopstvenite sredstva ne mo`e da se odzeme<br />
po sila na zakon, kako {to e toa storeno so osporenite odredbi od<br />
Zakonot.<br />
Pri analiza na osporenite odredbi, Sudot poa|a{e od faktot<br />
deka pravata ili obvrskite za izdvojuvawe na sredstva za pogrebni<br />
tro{oci kako vid na socijalna sigurnost, socijalna pomo{ ili socijalno<br />
pravo ne e utvrdeno so zakon i kolektiven dogovor, tuku e toa volja<br />
na kategorijata na gra|ani - penzioneri i tie samite, preku svoite<br />
zdru`enija odlu~ile vrz dobrovolna osnova i za to~no opredeleni<br />
celi (posmrtna pomo{) da izdvojuvaat del od svoite penzii kako li~no<br />
i materijalno pravo na sekoj oddelen penzioner. Spored toa, na~inot i<br />
postapkata za koristewe na ovie sredstva e vo nivna nadle`nost, a ne<br />
vo ingerencii na dr`avata.<br />
- Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 12/<br />
2009 od 22. 04. 2009 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />
na ~l. 130-b st. 1 vo delot "ostvareno po osnov na {koluvawe“ od<br />
Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />
("SV RM," br. 152/2008).<br />
Vo obrazlo`enieto na re{enieto, pokraj drugoto, Sudot izrazil<br />
stav deka so osporeniot del od ~l. 130-b st. 1 od Zakonot e napraven<br />
isklu~ok za izdvojuvawe na del od penzijata za solidaren fond na dete<br />
korisnik na semejna penzija po osnov na {koluvawe, no so toa ne se<br />
povreduva ~l. 9 od Ustavot i ne se pravi diskriminacija po odnos na<br />
ostanatite deca, kako {to se tvrdi vo inicijativata, od pri~ini {to<br />
ovaa zakonska odredba regulira pravo na deca koi se nao|aat vo posebna<br />
pravna polo`ba, odnosno stanuva zbor za deca koi ne se nao|aat vo<br />
ista pravna polo`ba so onie deca koi ne se vo faza na {koluvawe, a<br />
koristat semejna penzija po drugi osnovi, poradi {to ne mo`e da se<br />
prifati tvrdeweto vo inicijativata deka se pravi diskriminacija na<br />
dete koe e na {koluvawe i dete koe ne e na {koluvawe. Imeno, ova od<br />
pri~ini {to stanuva zbor za lica so razli~na pravna polo`ba, pa kako<br />
163
posledica na toa e i razli~nata zakonska regulativa po odnos na ova<br />
pra{awe.<br />
164<br />
Sporno pravno pra{awe<br />
Dali so davaweto na soglasnost na sekoj korisnik na penzija da<br />
mu se zapira del od penzijata za obezbeduvawe na sredstva potrebni za<br />
isplata na posmrtna pomo{ i za ~lenuvawe vo zdru`enija na penzioneri,<br />
kako i utvrduvaweto na nivnata visina od strana na registrirana<br />
organizacija na sojuzite na zdru`enijata na penzioneri se naru{uvaat<br />
na~elata na vladeewe na pravoto, pravnata za{tita na sopstvenosta i<br />
humanizmot, socijalna pravda i solidarnosta.<br />
Pravno mislewe<br />
Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3, 6 i 8 od Ustavot, vladeeweto na pravoto,<br />
pravnata za{tita na sopstvenosta i humanizmot, socijalnata pravda<br />
i slidarnosta se temelni vvrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />
Makedonija. ^lenot 30 od Ustavot go garantira pravoto na<br />
sopstvenost.<br />
Spored ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />
dogovor.<br />
Soglasno ~l. 35, pak, od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata<br />
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na-<br />
~eloto na socijalna pravednost.<br />
Spored ~l. 58 od Ustavot, sopsvenosta i trudot se osnova za<br />
upravuvawe i u~estvo vo odlu~uvaweto.<br />
Spored ~l. 20 st. 2 od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno da<br />
osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat<br />
kon niv i od niv da istapuvaat.<br />
Soglasno ~l. 61 st. 1 i 2 od Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i<br />
fondacii ("SV RM, br. 31/1998 i 29/2007), zdru`enijata i fondaciite<br />
mo`at da steknuvaat predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava. Zdru-<br />
`enijata na gra|ani i fondacii sredstvata gi steknuvaat od ~lenarina,<br />
prilozi, donacii, podaroci i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost<br />
so statutot i so zakon.<br />
^lenot 62 od navedeniot zakon, izri~no opredeluva deka sredstvata<br />
na zdru`enijata na gra|ani i fondacii {to gi steknuvaat soglasno<br />
~l. 61 na ovoj zakon se nivna sopstvenost.<br />
Spored ~l. 63 od ovoj zakon, so statutot na zdru`enijata na gra-<br />
|ani i fondaciite se utrduva organot koj vr{i kontrola na namenskoto<br />
koristewe i raspolagawe so sredstvata i prihodite na zdru`enijata<br />
na gra|ani i fondaciite. Organot od st. 1 na ovoj ~len e sostaven<br />
od ~lenovi, lica na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite koi se izbi-
aat na na~in predviden so statutot. Sekoj ~len ima pravo da bara i<br />
izvr{i uvid vo koristeweto na sredstvata i prihodite na zdru`enijata<br />
na gra|ani i fondaciite na na~in utvrden so statutot.<br />
So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe koj e donesen po odlukata na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija U. br. 266/2007 od 17. 09. 2008 godina po Glava VI<br />
"Penziski sta`" dodadena e nova glava so ttri novi ~l. 130-a, 130-b i<br />
130-v.<br />
Od obrazlo`enieto na predlogot na Zakonot za dopolnuvawe na<br />
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe mo`e da se konstatira<br />
deka sega osporenite zakonski re{enija se vo nasoka na usoglasuvawe<br />
na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so Odlukata<br />
na Ustavniot sud, a vo sorabotka so pretstavnici na sojuzite na zdru-<br />
`enijata na penzioneri, Ministerstvoto za trud i socijalna politika<br />
i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija, so cel<br />
za nepre~eno servisirawe na sredstvata po osnov na posmrtna pomo{.<br />
Od analizata na osporeniot ~l. 130-a nedvosmisleno proizleguva<br />
deka pribiraweto na sredstvata vo solidarniot fond koi slu`at za<br />
pomo{ na semejstvoto vo slu~aj na smrt na osigurenikot se zasnova na<br />
dobrovolna osnova ili poto~no re~eno korisnikot na penzija dobrovolno<br />
odlu~uva dali del od penzijata mese~no mo`e da mu se zapira za<br />
isplata na posmrtna pomo{ i za ~lenarina vo zdru`enieto na penzioneri<br />
na posebna smetka. Dokolku, osigurenikot ne se soglasi za izdvojuvawe<br />
na ovie sredstva Fondot nema ovlastuvawe toa da go pravi bez<br />
soglasnost.<br />
Ponatamu od ~l. 130-b proizleguva deka visinata na zadr{kata<br />
za posmrtna pomo{ i ~lenarinata vo edinstven iznos za site korisnici,<br />
visinata na isplata za posmrtnata pomo{ vo zavisnost od akuliranite<br />
sredstva i smrtnost na korisnici na penzija e vo edinstven iznos<br />
za site korisnici, na~inot na raspredelba na ~lenarinata, na~inot i<br />
postapkata za isplata na posmrtna pomo{ kako i na~inot na raspolagawe<br />
so slobodnite, a neiskoristeni sredstva, so akt gi utvrduva registrirana<br />
organizacija sostavena od site sojuzi na zdru`enijata na<br />
penzionerite na Makedonija, koj akt se objavuva na po~etokot na sekoja<br />
godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
Sredstvata, pak, od ~lenarinata, koi vo soglasnost so korisnikot<br />
na penzija gi zadr`uva fondot pri isplata na penzija, se uplatuvaat<br />
na smetka opredelena od strana na registrirana organizacija na<br />
sojuzot na penzioneri ili poto~no re~eno tie sredstva se rasporeduvaat<br />
na zdru`enijata na penzionerite vo zavisnost od brojot na ~lenovite<br />
i tie samostojno raspolagaat so niv.<br />
Od odredbata na ~l. 130-v od Zakonot proizleguva deka Fondot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija preku podra~nite<br />
edinici vr{i isplata na posmrtnata pomo{, odnosno se javuva<br />
samo kako servis vo ime i za smetka na korisnicite na penzija.<br />
165
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, sodr`inata na osporenite<br />
~lenovi od zakonot nasprema navodite vo inicijativite smetame<br />
deka istite se neosnovani.<br />
Imeno, spored na{e mislewe, a poa|aj}i od dobrovolniot na~in<br />
na formiraweto na solidarniot fond utvrdena e edinstvena visina na<br />
posmrtna pomo{ od strana na edinstvena registrirana organizacija na<br />
site sojuzi, transparentnosta na raboteweto na ovaa organizacija, raspredelbata<br />
na sredstva od ~lenarinata na sojuzite na penzioneri vo zavisnost<br />
od nivniot broj kako i ulogata na fondot vo pribiraweto i<br />
servisiraweto na osigurenicite odnosno nivnite semejstva mo`e da se<br />
konstatira deka retko kade vo druga oblast jasno doa|aat do izraz principite<br />
na humanosta, socijalnata sigurnost, zaemnosta i solidarnosta<br />
bez pritoa da bidat dovedeni vo pra{awe slobodata na zdru`uvawe,<br />
pravoto na sopstvenost, na~eloto na vladeewe na pravoto i drugi<br />
ustavni odredbi.<br />
So ogled na navedenoto smetame deka ne mo`e da se postavi pra-<br />
{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi 130-a, 130-b i 130-v od<br />
Zakonot so ustavnite odredbi na koi se povikuvaat podnositelite na<br />
inicijativite.<br />
Imaj}i predvid deka Ustavniot sud po predmetot U. br. 12/2009<br />
od 22. 04. ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 130-b st.<br />
1 vo delot “ostvarena po osnov na {koluvawe”od Zakonot za dopolnuvawe<br />
na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, smetame<br />
deka po odnos na navedeniot ~len od Zakonot inicijativata treba da se<br />
otfrli soglasno ~l. 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija.<br />
Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~len<br />
130-a, 130-b i 130-v od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penzisko<br />
i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," 152/2008).<br />
3. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na<br />
~l. 130 st. 1 vo delot "ostvareno po osnov na {koluvawe" od zakonot<br />
ozna~en vo t. 2 od predlogot.<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija, ~lenovite 28 i 71 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 7 oktomvri<br />
2009 godina, donese<br />
166
R E [ E N I E<br />
1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~lenovite 130-a, 130-b i 130-v od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za<br />
penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," br.152/2008).<br />
2. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~len 130-b stav 1 vo delot "ostvarena po osnov na {koluvawe" od Zakonot<br />
ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.<br />
3. Tanas Stankovski, Blagoja Ginovski, Peco Lozanovski, Vera<br />
Lah~onska i Ru`a Naumovska od Bitola, Zdru`enie na starosni semejni,<br />
invalidski i drugi penzioneri od op{tina Del~evo, Aleksandar<br />
Dimitrov i Nikola Mitevski od [tip, na Ustavniot sud na Republika<br />
Makedonija mu podnesoa inicijativi za poveduvawe na postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1<br />
od ova re{enie.<br />
Spored navodite na podnositelite na inicijativite osporenite<br />
~lenovi ne bile vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineite 3, 6 i 8 od<br />
Ustavot na Republika Makedonija. Ova zatoa {to so niv se voveduvala<br />
nekoja prisilna solidarnost na nivo na dr`avata. Imeno, bez razlika<br />
na pridonesot na ~lenovite i tro{ocite na pogrebot vo oddelni mesta<br />
posmrtninata se ispla}ala vo edinstven unificiran iznos na korisnicite<br />
na penzija, a neiskoristenite sredstva od posmrtnata pomo{ so<br />
akt gi utvrduvala registrirana organizacija na Sojuzite na zdru`enijata<br />
na penzioneri na Makedonija {to bilo sprotivno na ~len 58 od<br />
Ustavot.<br />
Podnositelite ponatamu naveduvaat deka na malite zdru`enija<br />
od Berovo, Peh~evo, Lozovo i drugi im odgovaral predvideniot na~in<br />
na isplata na solidaren fond i tie bile soglasni so navedenite zakonski<br />
re{enija {to ne bil slu~aj so golemite zdru`enija, kako {to se<br />
Bitola, Karpo{ i drugi. Imeno, Zdru`enieto na penzioneri od Bitola<br />
e posebno pravno lice koe egzitira pove}e od 60 godini i e edno od<br />
najuspe{nite zdru`enija, pa spored toa ne mo`elo vo ime na<br />
korisnicite na penzija, a bez prisustvo na ovlasteno lice pretstavnik<br />
na zdru`enieto nekoj organ - novoformirano telo da odlu~uva za zdru-<br />
`enieto i negovite ~lenovi i samostojno da odlu~uva za visinata na<br />
solidarniot fond, pri {to Zdru`enieto na penzioneri od Bitola pove}e<br />
od tri godini ne bilo ~len na Sojuzot na Zdru`enieto na penzioneri<br />
na Makedonija. Poradi navedenoto podnositelite go postavuvaat<br />
pra{aweto {to so onie zdru`enija koi deluvaaat i rabotat samostojno<br />
i ne se ~lenki na nieden sojuz, odnosno dali tie nemaat pravo<br />
soglasno ustavnite odredbi sami da upravuvaat i u~estvuvaat vo odlu-<br />
~uvaweto?<br />
Podnositelite na inicijativite se povikuvaat i na ~lenovite<br />
61, 62 i 63 od Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii so koi se<br />
167
egulirani pra{awata na pravoto na steknuvawe na sredstvata i<br />
raspolagaweto, pravoto na sopstvenost i koj vr{i kontrola za namenskoto<br />
rabotewe i raspolagawe so sredstvata na zdru`enijata.<br />
Vo inicijativite se naveduva i toa deka so ~len 130-v od Zakonot,<br />
spored koj isplatata na posmrtnata pomo{ na Solidarniot fond<br />
se vr{i od strana na stru~nata slu`ba na Fondot preku podra~nite<br />
edinici se doveduvalo vo pra{awe pravoto na zdru`enijata vo smisla<br />
na ~len 58 od Ustavot. Podnositelite na inicijativite predlagaat Sudot<br />
da gi poni{ti osporenite zakonski odredbi, a do donesuvawe na<br />
kone~na odluka da izre~e vremena merka.<br />
Spored navodite na podnositelite na inicijativata Aleksandar<br />
Dimitrov i Nikola Milevski, ~lenovite 130-a vo delot i za ~lenuvawe<br />
vo zdru`enie na penzioneri (~lenarina) i 130-b stav 4 od<br />
Zakonot ne bile vo soglasnost so Ustavot zatoa {to na korisnikot na<br />
penzija bez negova soglasnost mu se nametnuvala obvrska da pla}a<br />
~lenarina. Imeno, podnositelite, se soglasni od korisnicite na penzija<br />
da se izdvojuvaat sredstva za solidarniot fond no ne i za ~lenarina<br />
koja bila uplatuvana na posebna smetka na nekoj sojuz za zdru`enija<br />
na penzioneri, a pritoa tie ne sakale da bidat ~lenovi na toa<br />
zdru`enie koe ovie sredstva gi koristelo nenamenski. Ottuka spored<br />
podnositelite so osporenite delovi od ~lenot 130-a i 130-b od<br />
Zakonot se povreduvalo pravoto na sopstvenost, od koi pri~ini baraat<br />
Sudot da donese vremena merka.<br />
4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 130-a<br />
od Zakonot:<br />
Na korisnik na penzija, so negova soglasnost, mu se zapira del<br />
od penzijata za obezbeduvawe na sredstva potrebni za isplata na posmrtna<br />
pomo{ za ~lenovite na negovoto semejstvo i za ~lenuvawe vo<br />
zdru`enie na penzioneri (~lenarina).<br />
Sredstvata za solidaren fond - posmrtna pomo{, Fondot gi<br />
uplatuva na posebna potsmetka vo ramkite na Trezorskata smetka so<br />
naznaka "Sredstva za solidaren fond - posmrtna pomo{ na korisnici<br />
na penzija."<br />
Spored osporeniot ~len 130-b od Zakonot: "izdvojuvaweto na<br />
posmrtnata pomo{ i ~lenarinata se vr{i od penzijata na korisnikot<br />
na penzija, mese~no, pri isplata na penzijata, osven od semejnata<br />
penzija na dete ostvarena po osnov na {koluvawe.<br />
Visinata na zadr{kata za posmrtna pomo{ i ~lenarina, visinata<br />
na isplatata za posmrtna pomo{ vo zavisnost od akumuliranite<br />
sredstva i smrtnosta na korisnicite na penzija, na~inot na raspredelba<br />
na ~lenarinata, na~inot i postapkata za isplata na posmrtnata pomo{<br />
na korisnicite na penzija od sredstvata na solidarniot fond vo<br />
edinstven iznos za site korisnici na penzija, kako i na~inot na raspolagawe<br />
so slobodnite a neiskoristeni sredstva od posmrtna pomo{,<br />
168
so akt gi utvrduva registrirana organizacija na sojuzite na zdru`enijata<br />
na penzionerite na Makedonija.<br />
Aktot od stavot 2 na ovoj ~len se objavuva na po~etokot na sekoja<br />
godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
Sredstvata po osnov na ~lenarina Fondot na penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe na Makedonija gi dozna~uva na smetkata {to ja<br />
opredeluva registriranata organizacija sostavena od sojuzite na zdru-<br />
`enijata na penzionerite.<br />
Vo osporeniot ~len 130-v od Zakonot "isplatata na posmrtnata<br />
pomo{ od sredstvata na solidarniot fond ja vr{i stru~nata slu`ba na<br />
Fondot preku podra~nite edinici."<br />
5. Soglasno ~len 8 stav 1 alinei 3, 6 i 8 od Ustavot, vladeeweto<br />
na pravoto, pravnata za{tita na sopstvenosta i humanizmot, socijalnata<br />
pravda i solidarnosta se temelni vrednosti na ustavniot poredok<br />
na Republika Makedonija.<br />
^lenot 30 od Ustavot go garantira pravoto na sopstvenost.<br />
Spored ~len 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna<br />
sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />
dogovor.<br />
Soglasno ~len 35, pak, od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata<br />
za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so<br />
na~eloto na socijalna pravednost.<br />
Spored ~len 58 od Ustavot, sopstvenosta i trudot se osnova za<br />
upravuvawe i u~estvo vo odlu~uvaweto.<br />
Spored ~len 20 stav 2 od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno da<br />
osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat<br />
kon niv i od niv da istapuvaat.<br />
Soglasno ~len 61 stav 1 i 2 od Zakonot za zdru`enijata na gra-<br />
|ani i fondacii ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.<br />
31/1998 i 29/2007), zdru`enijata i fondaciite mo`at da steknuvaat<br />
predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava. Zdru`enijata na gra|ani i<br />
fondacii sredstvata gi steknuvaat od ~lenarina, prilozi, donacii, podaroci<br />
i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost so statutot i so<br />
zakon.<br />
^lenot 62 od navedeniot zakon, izri~no opredeluva deka sredstvata<br />
na zdru`enijata na gra|ani i fondacii {to gi steknuvaat soglasno<br />
~lenot 61 na ovoj zakon se nivna sopstvenost.<br />
Spored ~lenot 63 od ovoj zakon, so statutot na zdru`enijata na<br />
gra|ani i fondaciite se utrduva organot koj vr{i kontrola na namenskoto<br />
koristewe i raspolagawe so sredstvata i prihodite na zdru`enijata<br />
na gra|ani i fondaciite. Organot od stavot 1 na ovoj ~len e<br />
sostaven od ~lenovi na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite koi se<br />
izbiraat na na~in predviden so statutot. Sekoj ~len ima pravo da bara<br />
i izvr{i uvid vo koristeweto na sredstvata i prihodite na zdru`enijata<br />
na gra|ani i fondaciite na na~in utvrden so statutot.<br />
169
So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />
osiguruvawe koj e donesen po odlukata na Ustavniot sud na<br />
Republika Makedonija U. br. 266/2007 od 17 septemvri 2008 godina po<br />
Glavata VI "Penziski sta`" dodadena e nova glava so tri novi ~lenovi<br />
130-a, 130-b i 130-v.<br />
Od obrazlo`enieto na predlogot na Zakonot za dopolnuvawe na<br />
Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se konstatira deka<br />
sega osporenite zakonski re{enija se vo nasoka na usoglasuvawe na<br />
Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so Odlukata na Ustavniot<br />
sud, a vo sorabotka so pretstavnici na sojuzite na zdru`enijata<br />
na penzioneri, Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Fondot<br />
za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija, so cel za nepre-<br />
~eno servisirawe na sredstvata po osnov na posmrtna pomo{.<br />
Od analizata na osporeniot ~len 130-a od Zakonot nedvosmisleno<br />
proizleguva deka pribiraweto na sredstvata vo solidarniot<br />
fond koi slu`at za pomo{ na semejstvoto vo slu~aj na smrt na osigurenikot<br />
se zasnova na dobrovolna osnova ili poto~no re~eno korisnikot<br />
na penzija dobrovolno odlu~uva dali del od penzijata mese~no<br />
mo`e da mu se zapira za isplata na posmrtna pomo{ i za ~lenarina vo<br />
zdru`enieto na penzioneri na posebna smetka. Dokolku, osigurenikot<br />
ne se soglasi za izdvojuvawe na ovie sredstva Fondot nema ovlastuvawe<br />
toa da go pravi bez soglasnost.<br />
Od ~lenot 130-b od Zakonot proizleguva deka visinata na zadr{kata<br />
za posmrtna pomo{ i ~lenarinata vo edinstven iznos za site<br />
korisnici, visinata na isplata za posmrtnata pomo{ vo zavisnost od<br />
akumuliranite sredstva i smrtnost na korisnici na penzija e vo edinstven<br />
iznos za site korisnici, na~inot na raspredelba na ~lenarinata,<br />
na~inot i postapkata za isplata na posmrtna pomo{ kako i na~inot na<br />
raspolagawe so slobodnite, a neiskoristeni sredstva, so akt gi utvrduva<br />
registrirana organizacija sostavena od site sojuzi na zdru`enijata<br />
na penzionerite na Makedonija, koj akt se objavuva na po~etokot<br />
na sekoja godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />
Sredstvata, pak, od ~lenarinata, koi vo soglasnost so korisnikot<br />
na penzija gi zadr`uva Fondot pri isplata na penzija, se uplatuvaat<br />
na smetka opredelena od strana na registrirana organizacija na<br />
sojuzot na penzioneri ili poto~no re~eno tie sredstva se rasporeduvaat<br />
na zdru`enijata na penzionerite vo zavisnost od brojot na<br />
~lenovite i tie samostojno raspolagaat so niv.<br />
Od odredbata na ~len 130-v od Zakonot proizleguva deka Fondot<br />
za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija preku<br />
podra~nite edinici vr{i isplata na posmrtnata pomo{, odnosno se javuva<br />
samo kako servis vo ime i za smetka na korisnicite na penzija.<br />
Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, sodr`inata na osporenite<br />
~lenovi od zakonot nasprema navodite vo inicijativite, Sudot<br />
oceni deka istite se neosnovani.<br />
170
Spored Sudot, a poa|aj}i od dobrovolniot na~in na formiraweto<br />
na solidarniot fond, utvrdenata edinstvena visina na posmrtna<br />
pomo{ od strana na edinstvena registrirana organizacija na site sojuzi;<br />
transparentnosta na raboteweto na ovaa organizacija; raspredelbata<br />
na sredstva od ~lenarinata na sojuzite na penzioneri vo zavisnost<br />
od nivniot broj kako i ulogata na fondot vo pribiraweto i servisiraweto<br />
na osigurenicite, odnosno nivnite semejstva mo`e da se konstatira<br />
deka retko kade vo druga oblast jasno doa|aat do izraz principite<br />
na humanosta, socijalnata sigurnost, zaemnosta i solidarnosta bez<br />
pritoa da bidat dovedeni vo pra{awe slobodata na zdru`uvawe, pravoto<br />
na sopstvenost, na~eloto na vladeewe na pravoto i drugi ustavni<br />
odredbi.<br />
So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />
pra{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi 130-a, 130-b i 130-v<br />
od Zakonot so ustavnite odredbi na koi se povikuvaat podnositelite<br />
na inicijativite.<br />
6. Sudot, isto taka utvrdi deka so re{enie U. br. 12/2009 od 22<br />
april 2009 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />
~len 130-b stav 1 vo delot "ostvarena po osnov na {koluvawe" od Zakonot<br />
za dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidskoto osiguruvawe.<br />
So ogled na faktot {to osporeniot del na ~lenot 130-b od Zakonot<br />
ve}e bil predmet na ocenuvawe na ustavnosta pred ovoj Sud, a po<br />
povod na predmetnata inicijativa nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe,<br />
Sudot odlu~i soglasno ~lenot 28 alineite 2 i 3 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija, da ja otfrli inicijativata.<br />
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2<br />
od ova re{enie.<br />
8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />
Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,<br />
Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,<br />
Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r <strong>Zoran</strong><br />
<strong>Sulejmanov</strong>.<br />
171
172
13. U. br. 151/2009 (21. 10. 2009)<br />
Osporen akt<br />
Odluka za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na<br />
mobilnite aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za<br />
sovetnicite i gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-<br />
88/4 od 30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski<br />
Brod ("Slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod," br. 1/2009).<br />
Pri~ini za osporuvawe<br />
Spored podnositelot na inicijativata, osporenata odluka bila<br />
nezakonita zatoa {to sodr`ela odredbi koi ovozmo`ile sovetnicite<br />
i gradona~alnikot na op{tinata so nezakonit na~in na steknuvawe da<br />
vospostavuvaat pravo na sopstvenost vrz stvari koi bile sopstvenost<br />
na op{tina Makedonski Brod. Imeno, ne postoel praven osnov za donesuvawe<br />
na osporenata odluka, so koja imot vo sopstvenost na op{tina<br />
Makedonski Brod trebalo da stane li~na sopstvenost na sovetnicite i<br />
gradona~alnikot kako forma na nadomestok i primawa za obavuvawe<br />
na raboti vrzani za funkcioniraweto vo Sovetot, odnosno opredelen<br />
vid na nagrada. Kako takva, osporenata odluka bila vo sprotivnost so<br />
~l. 45 i 100 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM," br. 5/2002)<br />
i ~l. 29-a, 29-b, 29-v, 29-g i 29-d od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot<br />
za plata i drugite nadomestoci na pratenicite vo Sobranieto na Republika<br />
Makedonija i drugite izbrani i imenuvani lica vo Republikata<br />
(SV RM," br. 36/1990, 38/1991, 23/1997, 37/2005, 84/2005, 121/2007 i 161/<br />
2008) vo koi jasno bile definirani pravata na nadomestok na sovetnicite<br />
i primawata na gradona~alnikot i ne bilo propi{ano nadomestok<br />
vo forma na materijalni dobra. Poradi toa, osporenata odluka<br />
bila nezakonita i se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe<br />
na zakonitosta na istata.<br />
O d l u k a<br />
za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite<br />
aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite<br />
i gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod<br />
1. Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata odr`ana<br />
na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za zadr`uvawe na postoe~kite<br />
173
telefonski broevi i na mobilnite aparati za sovetnicite i<br />
Gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod, posle zavr{uvaweto<br />
na nivniot mandat.<br />
a. Sekoj sovetnik go zadr`uva postoe~kiot mobilen broj zaedno<br />
so telefonskiot aparat.<br />
b. Gradona~alnikot na Op{tinata go zadr`uva postoe~kiot mobilen<br />
broj zaedno so telefonskiot aparat. Slu`bite na Op{tinata da<br />
izrabotat poedine~ni odluki za sekoj korisnik so koi }e bide ovozmo`eno<br />
prefrluvaweto vo T-mobile.<br />
2. Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata odr`ana<br />
na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za nabavka na prenosni<br />
kompjuteri (lap top) za potrebite na sekoj ~len na sovetot i za gradona~alnikot.<br />
Ovie prenosni kompjuteri po zavr{uvaweto na mandatite<br />
na sovetnicite i na gradona~alnikot preminuvaat vo nivna li~na sopstvenost.<br />
a. Konfiguracija:<br />
CPU: Intel Pentium Core 2 Duo min. 1,86 GHz<br />
RAM: 3GB DDR2<br />
HDD: 250 GB<br />
Graphics: separate (Nvidia, ATI) 512 MB<br />
Optical drive: DVD + - RW<br />
Display: 15.4 WXGA<br />
Options: Wlan Lan, Modem, Bluetooth, 1,3 (2) Mpix camera, Microphone.<br />
3. Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvawe<br />
vo slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod.<br />
Br. 07-88/4 Sovet na op{tina Makedonski Brod<br />
30. 01. 2009 godina Pretsedatel<br />
@arko Risteski s.r.<br />
174<br />
Ustavnosudska praktika<br />
Po vakvi pra{awa Ustavniot sud na Republika Makedonija ne<br />
odlu~uval dosega, osven na sli~no pra{awe so Odlukata U. br. 75/2009.<br />
1. Ustavniot sud so Odluka U. br. 75/2009 od 8. 07. 2009 godina gi<br />
poni{ti: Odlukata za opredeluvawe na nadomestok na ~lenovite na rabotnite<br />
tela na op{tina Kisela Voda br. 07-9452/8 od 27. 12. 2007<br />
godina i Odlukata za kompenzacija na nadomest, br. 07-1919/1 od 27. 02.<br />
2009 godina, i dvete doneseni od Sovetot na op{tina Kisela Voda.<br />
Vo obrazlo`enieto na Odlukata. Sudot utvrdi deka nitu so<br />
odredbite od Zakonot za plata i drugite nadomestoci na pratenicite<br />
vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani i imenuvani<br />
lica vo Republikata, nitu so Zakonot za lokalnata samouprava ne<br />
e uredeno pravo na ~lenovite na sovetot na op{tinata na poseben na-
domestok za rabota na sednici na rabotnite tela. Pra{aweto za nadomestok<br />
so zakon e utvrdeno kako pravo na ~lenovite na sovetot na edinstven<br />
i limitiran nadomestok za prisustvo na sednicite na Sovetot.<br />
So ogled na toa, poradi nepostoewe na zakonski osnov za ureduvawe na<br />
pravoto na posebniot nadomest so Odlukata br. 07-9452/8 od 27. 12. 2007<br />
godina, proizleguva deka i osporenata odluka za kompenzacija na nadomest<br />
br. 07-1919/1 od 27. 02. 2009 godina, nema zakonska osnova za utvrduvawe<br />
na pravo na ~lenovite na Sovetot na op{tinata Kisela Voda,<br />
za dobivawe na dvi`ni stvari kako kompenzacija na nadomestokot<br />
zasnovan vrz navedenata odluka od 2007 godina. Imeno, so dvete odluki<br />
se dava pravo na nadomestok za sednici na rabotni tela vo op{tinata,<br />
a so toa se raspolaga so pari~ni i drugi sredstva na op{tinata bez<br />
praven osnov za toa, me|utoa zakonodavecot ne go dozvolil toa pravo.<br />
Sporno pravno pra{awe<br />
So ogled na toa {to vo ureduvawe na pra{aweto za zadr`uvawe<br />
na postoe~kite broevi i na mobilnite aparati, kako i nabavkata na<br />
prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite i gradona~alnikot na<br />
op{tinata, zakonodavecot so zakon ne predvidel drugi posebni nadomestoci<br />
za ~lenovite na sovetot od onie koi ve}e gi uredil za prisustvo<br />
na sednicite i nadomest za patni i dnevni tro{oci, ne e sporno<br />
deka so zavr{uvaweto na mandatite na sovetnicite i na gradona~alnikot<br />
ne se osnova za nov nadomest nadvor od nadomestot za prisustvo<br />
na sednicite na Sovetot.<br />
Pravno mislewe<br />
Spored Amandmanot XVII t. 1 od Ustavot so koj se zamenuva st. 1<br />
na ~l. 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite na lokalnata<br />
samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat<br />
vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vo<br />
oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{-<br />
titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe,<br />
komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata<br />
za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti<br />
utvrdeni so zakon.<br />
Soglasno ~l. 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM,"<br />
br. 5/2002), organi na op{tinata se sovetot i gradona~alnikot.<br />
Soglasno ~l. 45 od istiot zakon, ~lenovite na sovetot imaat<br />
pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite<br />
i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.<br />
So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci<br />
na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i<br />
drugite izbrani i imenuvani lica vo Republikata ("SV RM," br. 121/<br />
175
2007) koj e vlezen vo sila na 13. 10. 2007 godina, e dodaden del V-a so pet<br />
novi ~l. 29-a do 29-d.<br />
Vo delot V-a "Nadomestoci na ~lenovite na sovetite na op{tinite<br />
i ~lenovite na Sovetot na grad Skopje," so ~l. 29-a od Zakonot, e<br />
predvideno deka na ~lenovite na sovetite na op{tinite i na ~lenovite<br />
na Sovetot na gradot Skopje im pripa|a nadomestok za prisustvo<br />
na sednicite na sovetot i nadomestok na patni i dnevni tro{oci, koi<br />
se obezbeduvaat i ispla}aat od buxetot na op{tinata i Buxetot na gradot<br />
Skopje.<br />
Spored ~l. 29-b od Zakonot, mese~niot nadomestok za prisustvo<br />
na sednicite na sovetot se utvrduva vo procentualen iznos od prose~nata<br />
mese~na neto plata vo Republikata isplatena za prethodnata godina,<br />
no ne pove}e od 70% (a so izmenite na Zakonot vo 2008 godina,<br />
procentot e 84%). Visinata na mese~niot nadomestok za prisustvo na<br />
sednicite se utvrduva so odlukata za izvr{uvawe na buxetot na op{tinata<br />
i Buxetot na gradot Skopje.<br />
Spored ~l. 29-v od Zakonot, na pretsedatelite na sovetite za rakovodeweto<br />
i organiziraweto na rabotata, nadomestokot od ~l. 29-b se<br />
zgolemuva za 30%.<br />
Od odredbata na ~l. 29-g od Zakonot, proizleguva deka nadomestokot<br />
se isplatuva za prisustvo na sednicite, a se namaluva za 30% za<br />
sekoe otsustvo od sednica i ne se isplatuva za neprisustvo na nitu edna<br />
sednica na sovetot.<br />
Spored ~l. 29-d od Zakonot, na ~lenovite na sovetite na op{tinite<br />
i na gradot Skopje im se isplatuvaat nadomestoci za patni i dnevni<br />
tro{oci za slu`beni patuvawa vo zemjata i stranstvo spored propisite<br />
koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici vraboteni vo op{tinskata<br />
administracija i vo administracijata na gradot Skopje.<br />
So ~l. 2 od ovoj Zakon e uredeno deka postojnite odluki na op{-<br />
tinite i na gradot Skopje so koi se opredeleni nadomestocite na ~lenovite<br />
na sovetite na op{tinite i na gradot Skopje }e se usoglasat so<br />
odredbite na ovoj zakon vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo<br />
sila na ovoj zakon.<br />
Po vleguvaweto vo sila na navedeniot zakon vo oktomvri 2007<br />
godina, Sovetot na op{tinata Makedonski Brod donel odluka za zadr-<br />
`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite aparati i<br />
za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite i gradona~alnikot<br />
na op{tina Makedonski Brod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009<br />
godina, so koja se opredeluva deka mobilnite broevi zaedno so telefonskite<br />
aparati kako i prenosnite kompjuteri (lap topi) po zavr{uvaweto<br />
na mandatite na sovetnicite i na gradona~alnikot preminuvaat<br />
vo nivna li~na sopstvenost.<br />
So odredbite od Zakonot za plata i drugite nadomestoci na<br />
pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani<br />
i imenuvani lica vo Republikata, nitu so Zakonot za lokalnata<br />
176
samouprava ne se utvrduva pravo na ~lenovite na Sovetot na op{tinata<br />
na poseben nadomestok, imeno ne se predviduva zadr`uvawe mobilnite<br />
aparati i broevi kako i zadr`uvawe na prenosnite kompjuteri<br />
(lap top) za sovetnicite i gradona~alnikot na op{tinata.<br />
Pra{aweto za nadomestok so zakon e utvrdeno kako pravo na<br />
~lenovite na sovetot na edinstven i limitiran nadomestok za prisustvo<br />
na sednici, koi gi opfa}a sednicite na sovetot i sednicite na<br />
rabotnite tela, a ne se predviduva posebni nadomestoci za prisustvo i<br />
rabota na ovie sednici.<br />
So ogled na toa, poradi nepostoewe na zakonski osnov za ureduvawe<br />
na pravoto na posebniot nadomest so Odlukata br. 07-88/4 od 30.<br />
01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod,<br />
proizleguva deka nema zakonski osnov za utvrduvawe na pravo na ~lenovite<br />
na sovetot na op{tinata Makedonski Brod, za dobivawe na dvi-<br />
`ni stvari kako kompenzacija na nadomestokot zasnovan na navedenata<br />
Odluka od 2009 godina. Imeno, so ovaa odluka se dava pravo na nadomestok<br />
za sovetnicite i Gradona~alnikot, a so toa se raspolaga so mobilni<br />
telefoni i lap topovi na op{tinata bez praven osnov za toa, nitu<br />
zakonodavecot so zakon go dozvolil toa pravo.<br />
Poradi pogoreiznesenata pravna sostojba, smetame deka za navedenata<br />
odluka donesena od Sovetot na op{tinata Makedonski Brod,<br />
osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na zakonitosta, a do kone~noto<br />
odlu~uvawe Sudot da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite<br />
akti ili dejstvija doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova na odlukata,<br />
pa poradi toa se p r e d l a g a<br />
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe,<br />
2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na<br />
Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite<br />
aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite<br />
i gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-88/4 od<br />
30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod<br />
("Slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod," br. 1/2009).<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 27 i 71 od Delovnikot<br />
na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na<br />
Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 21 oktomvri<br />
2009 godina, donese<br />
R E [ E N I E<br />
1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakonitosta na<br />
Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite<br />
aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sove-<br />
177
tnicite i gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-88/4 od<br />
30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod<br />
("Slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod," br. 1/2009).<br />
2. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija<br />
doneseni odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo<br />
to~kata 1 od ova re{enie.<br />
3. Musa Xaferi - Minister za lokalna samouprava na Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe<br />
postapka za ocenuvawe na zakonitosta na aktot ozna~en vo to~ka<br />
1 od ova re{enie.<br />
Spored podnositelot na inicijativata, osporenata Odluka<br />
bila nezakonita zatoa {to sodr`ela odredbi koi ovozmo`uvale sovetnicite<br />
i gradona~alnikot na op{tinata preku nezakonit na~in na<br />
steknuvawe da vospostavuvaat pravo na sopstvenost vrz stvari koi<br />
bile sopstvenost na op{tina Makedonski Brod.<br />
Imeno, ne postoel praven osnov za donesuvawe na osporenata<br />
Odluka, so koja imot vo sopstvenost na op{tina Makedonski Brod trebalo<br />
da stane li~na sopstvenost na sovetnicite i gradona~alnikot<br />
kako forma na nadomestok i primawa za obavuvawe na raboti vrzani za<br />
funkcioniraweto vo Sovetot odnosno opredelen vid na nagrada. Kako<br />
takva, osporenata Odluka bila vo sprotivnost so ~lenovite 45 i 100 od<br />
Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija," br. 5/2002) i ~lenovite 29-a, 29-b, 29-v, 29-g i 29-d od Zakonot<br />
za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci na pratenicite<br />
vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani i<br />
imenuvani lica vo Republikata ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“<br />
br. 36/1990, 38/1991, 23/1997, 37/2005, 84/2005, 121/2007 i 161/2008)<br />
vo koi jasno bile definirani pravata na nadomestok na sovetnicite i<br />
primawata na gradona~alnikot i ne bilo propi{ano nadomestok vo<br />
forma na materijalni dobra.<br />
Poradi toa, spored inicijativata osporenata Odluka bila nezakonita<br />
i se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta<br />
na Odlukata.<br />
4. Sudot na sednicata utvrdi deka vo to~ka 1 od Odlukata se<br />
predviduva deka Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata<br />
odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za zadr`uvawe na postoe~kite<br />
telefonski broevi i na mobilnite aparati za sovetnicite i<br />
Gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod, posle zavr{uvaweto<br />
na nivniot mandat.<br />
a. Sekoj sovetnik go zadr`uva postoe~kiot mobilen broj zaedno<br />
so telefonskiot aparat.<br />
b. Gradona~alnikot na Op{tinata go zadr`uva postoe~kiot mobilen<br />
broj zaedno so telefonskiot aparat. Slu`bite na op{tinata da<br />
izrabotat poedine~ni odluki za sekoj korisnik so koi }e bide ovozmo`eno<br />
prefrluvaweto vo T-mobile.<br />
178
Spored to~ka 2 od Odlukata Sovetot na op{tina Makedonski<br />
Brod na sednicata odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za<br />
nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za potrebite na sekoj ~len<br />
na sovetot i za Gradona~alnikot. Ovie prenosni kompjuteri po zavr-<br />
{uvaweto na mandatite na sovetnicite i na Gradona~alnikot preminuvaat<br />
vo nivna li~na sopstvenost.<br />
a. Konfiguracija:<br />
CPU: Intel Pentium Core 2 Duo min. 1,86 GHz<br />
RAM: 3GB DDR2<br />
HDD: 250 GB<br />
Graphics: separate (Nvidia, ATI) 512 MB<br />
Optical drive: DVD + - RW<br />
Display: 15.4 WXGA<br />
Options: Wlan Lan, Modem, Bluetooth, 1,3 (2) Mpix camera, Microphone.<br />
Vo to~kata 3 od Odlukata se predviduva deka ovaa Odluka vleguva<br />
vo sila osmiot den od denot na objavuvawe vo slu`ben glasnik na<br />
op{tina Makedonski Brod.<br />
5. Spored Amandmanot XVII to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva<br />
stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo<br />
edinicite na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici<br />
u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe,<br />
a osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto<br />
planirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto<br />
finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata<br />
i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo<br />
drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />
Soglasno ~len 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben<br />
vesnik na Republika Makedonija," br. 5/2002), organi na op{tinata<br />
se sovetot i gradona~alnikot.<br />
Soglasno ~len 45 od istiot zakon, ~lenovite na sovetot imaat<br />
pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite<br />
i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.<br />
So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci<br />
na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i<br />
drugite izbrani i imenuvani lica vo Republikata ("Slu`ben vesnik<br />
na Republika Makedonija, br. 121/2007) koj e vlezen vo sila na 13 oktomvri<br />
2007 godina, e dodaden del V-a so pet novi ~lenovi 29-a do 29-d.<br />
Vo delot V-a "Nadomestoci na ~lenovite na sovetite na op{tinite<br />
i ~lenovite na Sovetot na grad Skopje“, so ~lenot 29-a od Zakonot,<br />
e predvideno deka na ~lenovite na sovetite na op{tinite i na<br />
~lenovite na Sovetot na gradot Skopje im pripa|a nadomestok za prisustvo<br />
na sednicite na sovetot i nadomestok na patni i dnevni tro{oci,<br />
koi se obezbeduvaat i ispla}aat od buxetot na op{tinata i Buxetot<br />
na gradot Skopje.<br />
179
Spored ~lenot 29-b od Zakonot, mese~niot nadomestok za prisustvo<br />
na sednicite na sovetot se utvrduva vo procentualen iznos od<br />
prose~nata mese~na neto plata vo Republikata isplatena za prethodnata<br />
godina, no ne pove}e od 70% (a so izmenite na Zakonot vo 2008<br />
godina, procentot e 84%). Visinata na mese~niot nadomestok za prisustvo<br />
na sednicite se utvrduva so odlukata za izvr{uvawe na buxetot<br />
na op{tinata i Buxetot na gradot Skopje.<br />
Spored ~lenot 29-v od Zakonot, na pretsedatelite na sovetite<br />
za rakovodeweto i organiziraweto na rabotata, nadomestokot od ~lenot<br />
29-b se zgolemuva za 30%.<br />
Od odredbata na ~lenot 29-g od Zakonot, proizleguva deka nadomestokot<br />
se isplatuva za prisustvo na sednicite, a se namaluva za 30%<br />
za sekoe otsustvo od sednica i ne se isplatuva za neprisustvo na nitu<br />
edna sednica na sovetot.<br />
Spored ~lenot 29-d od Zakonot, na ~lenovite na sovetite na<br />
op{tinite i na gradot Skopje im se isplatuvaat nadomestoci za patni<br />
i dnevni tro{oci za slu`beni patuvawa vo zemjata i stranstvo spored<br />
propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici vraboteni vo<br />
op{tinskata administracija i vo administracijata na gradot Skopje.<br />
So ~lenot 2 od ovoj Zakon e uredeno deka postojnite odluki na<br />
op{tinite i na gradot Skopje so koi se opredeleni nadomestocite na<br />
~lenovite na sovetite na op{tinite i na gradot Skopje }e se usoglasat<br />
so odredbite na ovoj zakon vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo<br />
sila na ovoj zakon.<br />
Po vleguvaweto vo sila na navedeniot zakon vo oktomvri 2007<br />
godina, Sovetot na op{tinata Makedonski Brod donel Odluka za<br />
zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite aparati<br />
i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite i<br />
gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-88/4 od 30. 01.<br />
2009 godina, so koja se opredeluva deka mobilnite broevi zaedno so telefonskite<br />
aparati kako i prenosnite kompjuteri (lap topi) po zavr{uvaweto<br />
na mandatite na sovetnicite i na gradona~alnikot preminuvaat<br />
vo nivna li~na sopstvenost.<br />
So odredbite od Zakonot za plata i drugite nadomestoci na<br />
pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani<br />
i imenuvani lica vo Republikata, nitu so Zakonot za lokalnata<br />
samouprava ne se utvrduva pravo na ~lenovite na sovetot na op{tinata<br />
na poseben nadomestok, imeno ne se predviduva zadr`uvawe mobilnite<br />
aparati i broevi kako i zadr`uvawe na prenosnite kompjuteri (lap<br />
top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{tinata.<br />
Pra{aweto za nadomestok so zakon e utvrdeno kako pravo na<br />
~lenovite na sovetot na edinstven i limitiran nadomestok za prisustvo<br />
na sednici, koi gi opfa}a sednicite na sovetot i sednicite na rabotnite<br />
tela, a ne se predviduva posebni nadomestoci za prisustvo i<br />
rabota na ovie sednici.<br />
180
So ogled na toa, poradi nepostoewe na zakonski osnov za<br />
ureduvawe na pravoto na posebniot nadomest so Odlukata broj 07-88/4<br />
od 30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski<br />
Brod, proizleguva deka nema zakonski osnov za utvrduvawe na pravo na<br />
~lenovite na sovetot na op{tinata Makedonski Brod, za dobivawe na<br />
dvi`ni stvari kako kompenzacija na nadomestokot zasnovan na navedenata<br />
Odluka od 2009 godina. Imeno, so ovaa odluka se dava pravo na<br />
nadomestok za sovetnicite i gradona~alnikot, a so toa se raspolaga so<br />
mobili telegoni i lap-topi na op{tinata bez praven osnov za toa,<br />
nitu zakonodavecot so zakon go dozvolil toa pravo.<br />
Poradi pogoreiznesenata pravna sostojba, Sudot oceni deka za<br />
navedenata odluka donesena od Sovetot na op{tinata Makedonski<br />
Brod, osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na nejzinata zakonitost.<br />
6. So ogled na toa {to so izvr{uvaweto na osporenata odluka,<br />
bi mo`elo da nastanat te{ko otstranlivi posledici do donesuvawe na<br />
kone~na odluka, Sudot soglasno ~len 27 od Delovnikot na Ustavniot<br />
sud na Republika Makedonija, re{i da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite<br />
akti ili dejstvija doneseni vvrz osnova na taa odluka.<br />
7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2<br />
od ova re{enie.<br />
8. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav<br />
od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r<br />
Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-<br />
Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r<br />
<strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />
*<br />
PREDMET: Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po predmetot U.<br />
br. 151/2009<br />
1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa<br />
podneseno od Ministerstvoto za lokalna samouprava - Skopje, so Re{enie<br />
U. br. 151/2009 od 21. 11. 2009 godina povede postapka za ocenuvawe<br />
na ustavnosta i zakonistosta na Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite<br />
telefonski broevi i na mobilnite aparati i za nabavka na prenosni<br />
kompjuteri (lap top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{-<br />
tina Makeodnski Brod, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski<br />
Brod pod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009 godina.<br />
Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se<br />
postavi pra{aweto za soglasnosta na navedenata odluka so Ustavot.<br />
2. Donositelot na osporeniot akt vo predvideniot rok ne dostavi<br />
odgovor po navodite sodr`ani vo Re{enieto za poveduvawe postapka.<br />
3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba ne se<br />
promeneti, se p r e d l a g a:<br />
181
1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />
odlu~uvawe.<br />
2. Sudot da ja poni{ti Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite<br />
telefonski broevi i na mobilnite aparati i za nabavka na prenosni<br />
kompjuteri (lap top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{tina<br />
Makedonski Brod, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod<br />
pod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009 godina.<br />
3. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na<br />
izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se doneseni,<br />
odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo t. 2 od ovoj<br />
predlog.<br />
*<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />
i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot na<br />
Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 16 dekemvri 2009<br />
dekemvri 2009 godina, donese<br />
O D L U K A<br />
1. SE PONI[TUVA Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite<br />
telefonski broevi i na mobilnite aparati i za nabavka na prenosni<br />
kompjuteri (lap top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{tina<br />
Makedonski Brod, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod<br />
pod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009 godina.<br />
2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na<br />
izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se doneseni,<br />
odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od<br />
ovaa odluka.<br />
3. Ovaa odluka }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />
Makedonija."<br />
4. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa<br />
podneseno od Musa Xaferi - Minister za lokalna samouprava, so Re-<br />
{enie U. br. 151/2009 od 21 oktomvri 2009 godina povede postapka za<br />
ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na odlukata ozna~ena vo to~kata<br />
1 na ovaa odluka, zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za<br />
nejzinata soglasnost so Ustavot, Zakonot za lokalnata samouprava i<br />
Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci na<br />
pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani<br />
i imenuvani lica vo Republikata.<br />
5. Sudot na sednicata utvrdi deka vo to~ka 1 od Odlukata se<br />
predviduva deka Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata<br />
odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za zadr`uvawe na postoe~kite<br />
telefonski broevi i na mobilnite aparati za sovetnicite i<br />
182
Gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod, po zavr{uvaweto na<br />
nivniot mandat.<br />
a. Sekoj sovetnik go zadr`uva postoe~kiot mobilen broj zaedno<br />
so telefonskiot aparat.<br />
b. Gradona~alnikot na op{tinata go zadr`uva postoe~kiot mobilen<br />
broj zaedno so telefonskiot aparat. Slu`bite na Op{tinata da<br />
izrabotat poedine~ni odluki za sekoj korisnik so koi }e bide ovozmo`eno<br />
prefrluvaweto vo T-mobile.<br />
Spored to~ka 2 od Odlukata, Sovetot na op{tina Makedonski<br />
Brod na sednicata odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za<br />
nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za potrebite na sekoj ~len<br />
na sovetot i za Gradona~alnikot. Ovie prenosni kompjuteri po zavr{uvaweto<br />
na mandatite na sovetnicite i na Gradona~alnikot preminuvaat<br />
vo nivna li~na sopstvenost.<br />
a. Konfiguracija:<br />
CPU: Intel Pentium Core 2 Duo min. 1,86 GHz<br />
RAM: 3GB DDR2<br />
HDD: 250 GB<br />
Graphics: separate (Nvidia, ATI) 512 MB<br />
Optical drive: DVD + - RW<br />
Display: 15.4 WXGA<br />
Options: Wlan Lan, Modem, Bluetooth, 1,3 (2) Mpix camera, Microphone.<br />
Vo to~kata 3 od Odlukata se predviduva deka ovaa odluka vleguva<br />
vo sila osmiot den od denot na objavuvawe vo slu`ben glasnik na<br />
op{tina Makedonski Brod.<br />
6. Spored Amandmanot XVII to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva<br />
stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo<br />
edinicite na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku<br />
pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna-<br />