21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga III (p.1117)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Prof. d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong><br />

sudija na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />

SUDIJA IZVESTITEL


2


ZORAN SULEJMANOV<br />

SUDIJA IZVESTITEL<br />

treta <strong>kniga</strong><br />

Skopje, 2011<br />

3


4


S O D R @ I N A<br />

01. U. br. 192/2009 .......................................................................................... 5<br />

02. U. br. 242/2008 ........................................................................................ 15<br />

03. U. br. 198/2008 ........................................................................................ 19<br />

04. U. br. 8/2009 ............................................................................................ 37<br />

05. U. br. 262/2008 ........................................................................................ 49<br />

06. U. br. 103/2009 ........................................................................................ 63<br />

07. U. br. 71/2009 .......................................................................................... 81<br />

08. U. br. 47/2009 .......................................................................................... 93<br />

09. U. br. 183/2009 ...................................................................................... 113<br />

10. U. br. 24/2009. ....................................................................................... 119<br />

11. U. br. 16/2009 i 38/2009 ....................................................................... 137<br />

12. U. br. 55/2009 ........................................................................................ 159<br />

13. U. br. 151/2009 ...................................................................................... 173<br />

14. U. br. 87/2009. ....................................................................................... 187<br />

15. U. br. 175/2009 ...................................................................................... 203<br />

16. U. br. 119/2009 ...................................................................................... 211<br />

17. U. br. 239/2009 ...................................................................................... 221<br />

18. U. br. 95/2009 ........................................................................................ 233<br />

19. U. br. 143/2009 ...................................................................................... 251<br />

20. U. br. 159/2009 ...................................................................................... 273<br />

21. U. br. 232/2008 ...................................................................................... 287<br />

22. U. br. 223/2009 ...................................................................................... 315<br />

23. U. br. 32/2010 ........................................................................................ 355<br />

24. U. br. 63/2009 ........................................................................................ 361<br />

25. U. br. 191/2009 ...................................................................................... 371<br />

26. U. br. 135/2009 ...................................................................................... 403<br />

27. U. br. 5/2010 .......................................................................................... 415<br />

28. U. br. 79/2009 ........................................................................................ 419<br />

29. U. br. 199/2009 ...................................................................................... 423<br />

30. U. br. 37/2010 ........................................................................................ 429<br />

31. U. br. 111/2009 ...................................................................................... 437<br />

32. U. br. 220/2009 ...................................................................................... 447<br />

33. U. br. 21/2010 ........................................................................................ 453<br />

34. U. br. 207/2009 ...................................................................................... 461<br />

35. U. br. 255/2009 ...................................................................................... 473<br />

36. U. br. 231/2009 ...................................................................................... 483<br />

37. U. br. 53/2010 ........................................................................................ 521<br />

38. U. br. 263/2009 ...................................................................................... 533<br />

39. U. br. 13/2010 ........................................................................................ 263<br />

40. U. br. 167/2009 ...................................................................................... 567<br />

41. U. br. 29/2010 ........................................................................................ 579<br />

42. U. br. 287/2009 ...................................................................................... 591<br />

43. U. br. 45/2010 ........................................................................................ 601<br />

5


44. U. br. 61/2010 ........................................................................................ 607<br />

45. U. br. 77/2010 ........................................................................................ 621<br />

46. U. br. 279/2009 ...................................................................................... 629<br />

47. U. br. 128/2009 ...................................................................................... 647<br />

48. U. br. 48/2010 ........................................................................................ 601<br />

49. U. br. 271/2009 ...................................................................................... 671<br />

50. U. br. 141/2010 ...................................................................................... 687<br />

51. U. br. 125/2010 ...................................................................................... 701<br />

52. U. br. 213/2010 ...................................................................................... 711<br />

53. U. br. 205/2010 ...................................................................................... 721<br />

54. U. br. 157/2010 ...................................................................................... 731<br />

55. U. br. 221/2010 ...................................................................................... 747<br />

56. U. br. 156/2010 ...................................................................................... 767<br />

57. U. br. 173/2010 ...................................................................................... 773<br />

58. U. br. 189/2010 ...................................................................................... 787<br />

59. U. br. 229/2010 ...................................................................................... 797<br />

60. U. br. 133/2010 ...................................................................................... 807<br />

61. U. br. 47/2011 ........................................................................................ 817<br />

62. U. br. 7/2011 .......................................................................................... 831<br />

63. U. br. 55/2011 ........................................................................................ 843<br />

64. U. br. 149/2010 ...................................................................................... 853<br />

65. U. br. 63/2011 ........................................................................................ 863<br />

66. U. br. 94/2011 ........................................................................................ 867<br />

67. U. br. 69/2010 ........................................................................................ 873<br />

68. U. br. 247/2009 ...................................................................................... 885<br />

69. U. br. 117/2011 ...................................................................................... 891<br />

70. U. br. 86/2011 ........................................................................................ 897<br />

71. U. br. 93/2010 ........................................................................................ 909<br />

72. U. br. 181/2010 ...................................................................................... 919<br />

73. U. br. 79/2011 ........................................................................................ 929<br />

74. U. br. 102/2011 ...................................................................................... 951<br />

75. U. br. 110/2011 ...................................................................................... 963<br />

76. U. br. 117/2010 ...................................................................................... 969<br />

77. U. br. 165/2011 ...................................................................................... 983<br />

78. U. br. 85/2010 ........................................................................................ 993<br />

79. U. br. 133/2011 .................................................................................... 1001<br />

80. U. br. 39/2011 ..................................................................................... 1019<br />

81. U. br. 188/2011 .................................................................................... 1037<br />

82. U. br. 228/2011 .................................................................................... 1051<br />

83. U. br. 204/2011 .................................................................................... 1061<br />

84. U. br. 16/2012 ...................................................................................... 1071<br />

85. U. br. 180/2011 .................................................................................... 1077<br />

86. U. br. 212/2011 .................................................................................... 1099<br />

87. U. br. 141/2011 .................................................................................... 1101<br />

88. U. br. 31/2012 ..................................................................................... 1107<br />

6


1. U. br. 192/2008 (8. 06. 2009)<br />

Osporen akt<br />

^len 27 st. 3 i 4 od Zakonot za tutun i tutunski proizvodi ("SV<br />

RM," br. 24/2006 i 88/2008).<br />

Sodr`ina na osporeniot ~len<br />

^len 27 st. 3 i 4<br />

Nadomestokot za zastapuvaweto na pretstavnikot od zdru`enieto<br />

na tutunoproizvoditeli pri otkupot na tutunot e na tovar na proizvoditelot,<br />

go zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na otkupeniot<br />

tutun i go uplatuva na smetkata na najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli.<br />

Visinata na nadomestokot od stavot 3 na ovoj ~len vo zavisnost<br />

od fakti~kite realni tro{oci ja opredeluva najvisokata asocijacija<br />

na tutunoproizvoditeli pred po~etokot na otkupot na tutunot, po<br />

prethodna soglasnost od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i<br />

vodostopanstvo.<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored podnositelot na inicijativata so osporenite odredbi<br />

od Zakonot se povreduvale ~l. 12 i 20 od Ustavot, kako i ~l. 61 st. 2 od<br />

Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii od pri~ina {to na tutunoproizvoditelite,<br />

vklu~uvaj}i gi i onie koi ne ~lenuvale vo niedno<br />

tutunsko zdru`enie po sila na zakon im se zadr`uvalo ~lenarina taka<br />

{to vsu{nost tie bile vovedeni vo situacija da pla}aat dva pati ~lenarina,<br />

kako po Zakonot za tutun, taka i po Zakonot za zdru`enija na<br />

gra|ani i fondacii, poradi {to se bara Sudot da povede postapka za<br />

ocenuvawe na osporenite stavovi na ~l. 27 od Zakonot za tutun i tutunskite<br />

proizvodi.<br />

Pravno mislewe<br />

Soglasno ~l. 12 st. 1 od Ustavot, slobodata na ~ovekot e neprikosnovena.<br />

7


Spored ~l. 20 st. 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira<br />

slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite<br />

politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.<br />

Spored st. 2 na ovoj ~len od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno<br />

da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat<br />

kon niv i od niv da istapuvaat.<br />

So Zakonot za tutun i tutunskite proizvodi se ureduva primarnoto<br />

proizvodstvo (proizvodstvo) i finansiraweto, otkupot, smestuvaweto,<br />

obrabotkata na otkupeniot surov tutun vo list (tutun), prometot<br />

na fermentiraniot tutun, kako i proizvodstvoto i prometot na<br />

tutunskite proizvodi.<br />

Spored ~l. 2 od Zakonot, pod tutun, vo smisla na ovoj zakon se<br />

smetaat lisja dobieni od rastenija na vidot nikocijana tabakum (Nicotiana<br />

tabakum).<br />

So ~l. 3 od Zakonot e definirano zna~eweto na upotrebenite<br />

izrazi vo ovoj zakon. Taka, vo t. 15 od ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno<br />

deka otkup na tutun, e procena i prezemawe na suroviot tutun, vo prostorii<br />

predvideni vo ~l. 21 od ovoj Zakon, vo t. 17 e utvrdeno deka obrabotka<br />

na tutun, e obrabotka (industriska manipulacija, fermentacija<br />

ili ridraing postapka) za dobivawe na fermentiran tutun, a vo t. 18<br />

od ~l. 3 od Zakonot e utvrdeno deka promet na fermentiran tutun e<br />

kupoproda`ba, izvoz i uvoz na fermentiran tutun.<br />

Procenata na tutunot soglasno ~l. 26 od Zakonot ja vr{i procenuva~<br />

koj ima licenca za procena na tutun izdadena od Ministerstvoto<br />

za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.<br />

Spored st. 2 na ovoj ~len od Zakonot, formata i sodr`inata na<br />

licencata od st. 1 na ovoj ~len ja propi{uva ministerot za zemjodelstvo,<br />

{umarstvo i vodostopanstvo, spored st. 3 za dobivawe na licenca<br />

od st. 1 na ovoj ~len se polaga ispit pred komisija {to ja formira<br />

ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, spored st. 4<br />

kandidatite za polagawe na ispit za licenca za procena na tutunot<br />

treba da bidat:<br />

- so soodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie od oblasta<br />

na tehnologijata za proizvodstvo i obrabotka na tutun so ili bez rabotno<br />

iskustvo ili<br />

- bez soodvetno visoko obrazovanie, a so dve godini rabotno<br />

iskustvo, vi{o obrazovanie so tri godini rabotno iskustvo ili sredno<br />

obrazovanie so ~etiri godini rabotno iskustvo vo oblasta na tehnologijata<br />

za proizvodstvo i obrabotka na tutun ili<br />

- so nesoodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie i da e<br />

proizvoditel na tutun neprekinato najmalku poslednite pet godini.<br />

Vo delot IV "Otkup, obrabotka na tutun i promet na fermentiran<br />

tutun" e sodr`an i osporeniot ~l. 27 od Zakonot.<br />

Imeno, spored ~l. 27 st. 1 od Zakonot, procenuva~ot, procenkata<br />

ja vr{i vo prostorijata nameneta za otkup na tutun, a vo st. 2 na ovoj<br />

8


~len od Zakonot e utvrdeno deka procenuva~ot, procenata na tutunot ja<br />

vr{i javno vo prisustvo na proizvoditelot i pretstavnikot na zdru-<br />

`enieto koj ima licenca.<br />

Spored osporeniot st. 3 na ovoj ~len od Zakonot, nadomestokot<br />

za zastapuvaweto na pretstavnikot od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli<br />

pri otkupot na tututnot e na tovar na proizvoditelot, go<br />

zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na otkupeniot tutun i go uplatuva<br />

na smetkata na najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli.<br />

Vo osporeniot st. 4 na ovoj ~l. od Zakonot e utvrdeno deka visinata<br />

na nadomestokot od st. 3 na ovoj ~len vo zavisnost od fakti~kite<br />

realni tro{oci ja opredeluva najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli<br />

pred po~etokot na otkupot na tutunot, po prethodna soglasnost<br />

od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.<br />

So Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondacii ("SV RM,"<br />

br. 31/1998 i 29/2007) se ureduva na~inot, uslovite i postapkata za<br />

osnovawe, registracija, rabotewe i prestanok na zdru`enijata na gra-<br />

|ani i fondacii.<br />

Vo delot V "Sredstva na zdru`enijata na gra|ani i fondacii"<br />

vo ~l. 61 st. 1 e utvrdeno deka zdru`enijata na gra|ani i fondaciite<br />

mo`at da steknuvaat predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava.<br />

Spored st. 2 od ovoj ~len od Zakonot, zdru`enijata na gra|ani i<br />

fondaciite sredstvata gi steknuvaat od ~lenarini, prilozi, donacii,<br />

podaroci i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost so statutot i so<br />

zakon.<br />

Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenite i drugi odredbi od Zakonot,<br />

navodite vo inicijativata, kako i ustavnite odredbi vo odnos<br />

na koi tie se osporuvaat smetame deka ne mo`e osnovano da se postavi<br />

pra{aweto na soglasnosta na osporenite odredbi od Zakonot so Ustavot.<br />

Imeno, podnositelot na inicijativata pogre{no ja poistovetuva,<br />

odnosno ne ja diferencira ~lenarinata {to ja pla}aat ~lenovite na<br />

zdru`enijata i nadomestokot koj e predviden vo osporenite stavovi na<br />

~l. 27 od Zakonot. Ulogata na pretstavnikot na zdru`enieto e da ja<br />

sledi procenata, da ja ospori na lice mesto i da dade prigovor za procenata<br />

vo odnos na kvalitetot i kvantitetot na tutunot, vsu{nost, toj<br />

gi {titi i gi zastapuva interesite na tutunoproizvoditelite i normalno<br />

deka za vr{ewe na navedenata rabota toj dobiva soodveten nadomestok<br />

~ija visina ja utvrduva najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditelite<br />

po prethodna soglasnost na ministerot za zemjodelstvo,<br />

{umarstvo i vodostopanstvo. Zna~i, pretstavnikot na tutunoproizvoditelite<br />

raboti za smetka (gi {titi i zastapuva interesite) na tutunoproizvoditelite<br />

koi se dol`ni da go nagradat so nadomestokot<br />

utvrden vo osporenite stavovi na ~l. 27 od Zakonot. Deka na procesot<br />

na procenata na tutunot, na pretstavnikot na tutunoproizvoditelite<br />

zakonodavecot mu posvetuva zna~ajna uloga go potvrduva i faktot deka<br />

9


pretsavnik na tutunoproizvoditelite so ogled na toa {to toj gi zastapuva<br />

nivnite interesi, ne mo`e da bide bilo koj ~len od zdru`enieto,<br />

tuku toj treba da ispolnuva odredeni uslovi i da ima licenca za procena<br />

na tutun soglasno ~l. 26 od Zakonot.<br />

Vo obrazlo`enieto na Predlogot na zakonot, isto taka se naveduva<br />

deka so cel otkupot na tutunot da bide {to po organiziran i transparenten,<br />

zakonodavecot vo osporenite odredbi od Zakonot predvidel<br />

prisustvo na pretstavnikot na zdru`enito na tutunoproizvoditelite<br />

pri otkupot na tutunot da bide motiviran so dodeluvawe na pari~en<br />

nadomest na na~in kako {to e utvrdeno vo ovoj zakon. Otkupot na tutunot<br />

se vr{i vo prisustvo na pretstavnik od otkupuva~ot, proizvoditelot<br />

i pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli. Prisustvoto<br />

na pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli ima za<br />

cel sproveduvawe na pravi~en otkup i za{tita na proizvoditelot pred<br />

otkupuva~ot pri procenkata na tutunot. So ovoj zakon se predlaga<br />

pari~en nadomest na pretstavnikot na zdru`enieto na tutunoproizvoditeli<br />

kako bi se nadomestile tro{ocite za negovoto prisustvo pri<br />

otkupot.<br />

Vrz osnova na iznesenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi<br />

pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~l. 27 st. 3 i 4 od Zakonot so<br />

~l. 12 i 20 od Ustavot, a po odnos na me|usebnata soglasnost na ovoj<br />

zakon so Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii, Ustavniot sud<br />

ne e nadle`en za ocenuvawe na me|usebnata soglasnost na zakonite,<br />

poradi {to se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot, zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe i<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~l. 27 st. 3 i 4 od Zakonot za tutun i tutunski proizvodi ("SV RM," br.<br />

24/2006 i 88/2008).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 juli 2009 godina,<br />

donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~len 27 stavovi 3 i 4 od Zakonot za tutun i tutunski proizvodi ("Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija," br. 24/2006 i 88/2008).<br />

2. Zdru`enieto na individualnite tutunoproizvoditeli "Edinstvo"<br />

- Dolneni, preku pretsedatelot Aco Aleksoski, na Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe<br />

10


postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot od Zakonot ozna~en vo<br />

to~kata 1 od ova re{enie.<br />

Spored podnositelot na inicijativata so osporenite odredbi<br />

od Zakonot se povreduvale ~lenovite 12 i 20 od Ustavot, kako i ~lenot<br />

61 stav 2 od Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii od pri~ina<br />

{to na tutunoproizvoditelite, vklu~uvaj}i gi i onie koi ne ~lenuvale<br />

vo niedno tutunsko zdru`enie, po sila na zakon im se zadr`uvalo ~lenarina,<br />

taka {to vsu{nost tie bile vovedeni vo situacija da pla}aat<br />

dva pati ~lenarina, kako po Zakonot za tutun, taka i po Zakonot za<br />

zdru`enija na gra|ani i fondacii, poradi {to se bara Sudot da povede<br />

postapka za ocenuvawe na osporenite stavovi na ~lent 27 od Zakonot<br />

za tutun i tutunskite proizvodi.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 27 stav ovi 3 i 4<br />

od Zakonot, nadomestokot za zastapuvaweto na pretstavnikot od<br />

zdru`enieto na tutunoproizvoditeli pri otkupot na tutunot e na<br />

tovar na proizvoditelot, go zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na<br />

otkupeniot tutun i go uplatuva na smetkata na najvisokata asocijacija<br />

na tutunoproizvoditeli.<br />

4. Soglasno ~len 12 stav 1 od Ustavot, slobodata na ~ovekot e<br />

neprikosnovena.<br />

Spored ~len 20 stav 1 od Ustavot, na gra|anite im se garantira<br />

slobodata na zdru`uvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite<br />

politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa.<br />

Spored stavot 2 na ovoj ~len od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno<br />

da osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat<br />

kon niv i od niv da istapuvaat.<br />

So Zakonot za tutun i tutunski proizvodi se ureduva primarnoto<br />

proizvodstvo (proizvodstvo) i finansiraweto, otkupot, smestuvaweto,<br />

obrabotkata na otkupeniot surov tutun vo list (tutun), prometot<br />

na fermentiraniot tutun, kako i proizvodstvoto i prometot na<br />

tutunskite proizvodi.<br />

Spored ~lenot 2 od Zakonot, pod tutun, vo smisla na ovoj zakon<br />

se smetaat lisja dobieni od rastenija na vidot nikocijana tabakum<br />

(Nicotiana tabakum).<br />

So ~lenot 3 od Zakonot e definirano zna~eweto na upotrebenite<br />

izrazi vo ovoj zakon. Taka, vo to~kata 15 od ovoj ~len od Zakonot e<br />

utvrdeno deka otkup na tutun, e procena i prezemawe na suroviot tutun,<br />

vo prostorii predvideni vo ~lenot 21 od ovoj zakon, vo to~kata 17<br />

e utvrdeno deka obrabotka na tutun, e obrabotka (industriska manipulacija,<br />

fermentacija ili ridraing postapka) za dobivawe na fermentiran<br />

tutun, a vo to~kata 18 od ~lenot 3 od Zakonot e utvrdeno deka<br />

promet na fermentiran tutun e kupoproda`ba, izvoz i uvoz na fermentiran<br />

tutun.<br />

11


Procenata na tutunot soglasno ~lenot 26 od Zakonot ja vr{i<br />

procenuva~ koj ima licenca za procena na tutun izdadena od Ministerstvoto<br />

za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.<br />

Spored stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, formata i sodr`inata<br />

na licencata od stavot 1 na ovoj ~len ja propi{uva ministerot za zemjodelstvo,<br />

{umarstvo i vodostopanstvo, spored stavot 3 za dobivawe na<br />

licenca od stavot 1 na ovoj ~len se polaga ispit pred komisija {to ja<br />

formira ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,<br />

spored stavot 4 kandidatite za polagawe na ispit za licenca za procena<br />

na tutunot treba da bidat:<br />

- so soodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie od oblasta<br />

na tehnologijata za proizvodstvo i obrabotka na tutun so ili bez<br />

rabotno iskustvo ili<br />

- bez soodvetno visoko obrazovanie, a so dve godini rabotno<br />

iskustvo, vi{o obrazovanie so tri godini rabotno iskustvo ili sredno<br />

obrazovanie so ~etiri godini rabotno iskustvo vo oblasta na tehnologijata<br />

za proizvodstvo i obrabotka na tutun ili<br />

- so nesoodvetno visoko, vi{o ili sredno obrazovanie i da e<br />

proizvoditel na tutun neprekinato najmalku poslednite pet godini.<br />

Vo delot IV "Otkup, obrabotka na tutun i promet na fermentiran<br />

tutun" e sodr`an i osporeniot ~len 27 od Zakonot.<br />

Imeno, spored ~lenot 27 stav 1 od Zakonot, procenuva~ot, procenkata<br />

ja vr{i vo prostorijata nameneta za otkup na tutun, a vo stavot<br />

2 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka procenuva~ot, procenata<br />

na tutunot ja vr{i javno vo prisustvo na proizvoditelot i pretstavnikot<br />

na zdru`enieto koj ima licenca.<br />

Spored osporeniot stav 3 na ovoj ~len od Zakonot, nadomestokot<br />

za zastapuvaweto na pretstavnikot od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli<br />

pri otkupot na tututnot e na tovar na proizvoditelot,<br />

go zasmetuva otkupuva~ot pri isplatata na otkupeniot tutun i go uplatuva<br />

na smetkata na najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli.<br />

Vo osporeniot stav 4 na ovoj ~len od Zakonot e utvrdeno deka<br />

visinata na nadomestokot od stavot 3 na ovoj ~len vo zavisnost od fakti~kite<br />

realni tro{oci ja opredeluva najvisokata asocijacija na tutunoproizvoditeli<br />

pred po~etokot na otkupot na tutunot, po prethodna<br />

soglasnost od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.<br />

So Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondacii ("Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija," br. 31/1998 i 29/2007) se ureduva na-<br />

~inot, uslovite i postapkata za osnovawe, registracija, rabotewe i<br />

prestanok na zdru`enijata na gra|ani i fondacii.<br />

Vo delot V "Sredstva na zdru`enijata na gra|ani i fondacii"<br />

vo ~lenot 61 stav 1 e utvrdeno deka zdru`enijata na gra|ani i fondaciite<br />

mo`at da steknuvaat predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava.<br />

12


Spored stavot 2 od ovoj ~len od Zakonot, zdru`enijata na gra|ani<br />

i fondaciite sredstvata gi steknuvaat od ~lenarini, prilozi, donacii,<br />

podaroci i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost so statutot<br />

i so zakon.<br />

Trgnuvaj}i od sodr`inata na osporenite i drugi odredbi od<br />

Zakonot, navodite vo inicijativata, kako i ustavnite odredbi vo odnos<br />

na koi tie se osporuvaat, Sudot, oceni deka ne mo`e osnovano da se<br />

postavi pra{aweto na soglasnosta na osporenite odredbi od Zakonot<br />

so Ustavot. Imeno, podnositelot na inicijativata pogre{no ja poistovetuva,<br />

odnosno ne ja diferencira ~lenarinata {to ja pla}aat ~lenovite<br />

na zdru`enijata i nadomestokot koj e predviden vo osporenite<br />

stavovi na ~lenot 27 od Zakonot. Ulogata na pretstavnikot na zdru-<br />

`enieto e da ja sledi procenata, da ja ospori na lice mesto i da dade<br />

prigovor za procenata vo odnos na kvalitetot i kvantitetot na tutunot,<br />

vsu{nost, toj gi {titi i gi zastapuva interesite na tutunoproizvoditelite<br />

i normalno deka za vr{ewe na navedenata rabota toj dobiva<br />

soodveten nadomestok ~ija visina ja utvrduva najvisokata asocijacija<br />

na tutunoproizvoditelite po prethodna soglasnost na ministerot<br />

za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Zna~i, pretstavnikot na<br />

tutunoproizvoditelite raboti za smetka (gi {titi i zastapuva interesite)<br />

na tutunoproizvoditelite koi se dol`ni da go nagradat so nadomestokot<br />

utvrden vo osporenite stavovi na ~lenot 27 od Zakonot. Deka<br />

na procesot na procenata na tutunot, na pretstavnikot na tutunoproizvoditelite<br />

zakonodavecot mu posvetuva zna~ajna uloga go potvrduva<br />

i faktot deka pretstavnik na tutunoproizvoditelite so ogled na toa<br />

{to toj gi zastapuva nivnite interesi, ne mo`e da bide bilo koj ~len<br />

od zdru`enieto, tuku toj treba da ispolnuva odredeni uslovi i da ima<br />

licenca za procena na tutun soglasno ~lenot 26 od Zakonot.<br />

Vo obrazlo`enieto na Predlogot na zakonot, isto taka se naveduva<br />

deka “o cel otkupot na tutunot da bide {to po organiziran i transparenten,<br />

zakonodavecot vo osporenite odredbi od Zakonot predvidel<br />

prisustvo na pretstavnikot na zdru`enito na tutunoproizvoditelite<br />

pri otkupot na tutunot da bide motiviran so dodeluvawe na<br />

pari~en nadomest na na~in kako {to e utvrdeno vo ovoj zakon. Otkupot<br />

na tutunot se vr{i vo prisustvo na pretstavnik od otkupuva~ot, proizvoditelot<br />

i pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli.<br />

Prisustvoto na pretstavnik od zdru`enieto na tutunoproizvoditeli<br />

ima za cel sproveduvawe na pravi~en otkup i za{tita na proizvoditelot<br />

pred otkupuva~ot pri procenkata na tutunot. So ovoj zakon se<br />

predviduva pari~en nadomest na pretstavnikot na zdru`enieto na tutunoproizvoditeli<br />

kako bi se nadomestile fakti~kite, realni tro{oci<br />

za negovo prisustvo pri otkupot.<br />

Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />

pra{aweto za soglasnosta na osporeniot ~len 27 stavovi 3 i 4 od<br />

Zakonot so ~lenovite 12 i 20 od Ustavot, a po odnos na me|usebnata<br />

13


soglasnost na ovoj zakon so Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii,<br />

Ustavniot sud ne e nadle`en za ocenuvawe na me|usebnata soglasnost<br />

na zakonite.<br />

5. Vrz osnova na navedenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta, Liljana<br />

Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Gzime Starova<br />

i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />

14


2. U. br. 242/2008 (8. 06. 2009)<br />

Akti {to se osporuvaat<br />

1. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata<br />

postapka ("SV RM," br. 83/2008).<br />

2. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za obligacioni<br />

odnosi ("SV RM," br. 84/2008).<br />

3. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sopstvenost<br />

i drugi stvarni prava ("SV RM," br. 92/2008).<br />

4. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za trgovskite<br />

dru{tva ("SV RM," br. 87/2008).<br />

5. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lizing<br />

("SV RM," br. 88/2008).<br />

6. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za gradewe<br />

("SV RM," br. 82/2008).<br />

7. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za semejstvoto<br />

("SV RM," br. 84/2008).<br />

8. Site zakoni, osven Zakonot za ratifikacija na me|unarodni<br />

dogovori, {to gi ima doneseno Sobranieto na Republika Makedonija<br />

vo mesec juli 2008 godina do izborot na Vladata koi se objaveni vo<br />

"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Podnositelot na inicijativata so podnesok od 6 noemvri 2008<br />

godina bara Ustavniot sud na Republika Makedonija da ja oceni ustavnosta<br />

na zakonite {to bile objaveni vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 82/2008, 84/2008, 86/2008, 87/2008 i 88/2008, osven zakonite<br />

so koi se ratifikuvaat me|uinarodnite dogovori.<br />

Spored podnositelot, zakonite {to bile doneseni vo mesec<br />

juni 2008 godina do izborot na Vladata bile sprotivni na Ustavot, bidej}i<br />

nemalo ovlasten predlaga~ na zakonite. Imeno Ustavot, decidno<br />

utvrduval koj na Sobranieto mo`e da mu predlaga donesuvawe na zakon.<br />

Spored toa Sobranieto ne mo`elo da donesuva zakoni, ako toj ne e<br />

predlo`en od ovlasten predlaga~. Donesuvaweto na zakon od neovlasten<br />

predlaga~ e sprotivno na Ustavot i so takvite zakoni se povreduva<br />

Ustavot.<br />

Spored toa zakonite {to Sobranieto gi donelo vo mesec juli<br />

2008 godina do izborot na Vladata, ne se predlo`eni od pratenici na<br />

15


Sobranieto nitu od grupa gra|ani. Spomenatite zakoni do Sobranieto,<br />

{to bilo raspu{teno gi predlo`ila Vladata izbrana od prethodniot<br />

sostav na Sobranieto. Vladata na koja i prestanal mandatot, ne mo`e<br />

da bide predlaga~, pa i toga{ koga zakonite gi predlo`ilo pred da<br />

bide raspu{teno Sobranieto, odnosno da i prestane mandatot. Soglasno<br />

~l. 93 st. 4 od Ustavot, na Vladata i prestanuva mandatot koga<br />

Sobranieto se raspu{ta. Vo toj slu~aj taa ostanuva na dol`nost do<br />

izborot na nova vlada, no taa nema mandat. Spored toa Vladata na koja<br />

i prestanal mandatot ne mo`e da predlagal zakoni na novoizbranoto<br />

sobranie.<br />

Generalniot sekretar na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />

pobaral od podnositelot da ja precizira inicijativata vo smisla<br />

na toa koi zakoni se osporuvaat so to~no naveduvawe na nivnite naslovi.<br />

Na 27 noemvri 2007 godina podnositelot na inicijativata ja<br />

preciziral inicijativata vo smisla na toa {to navel 7 zakonite, a vo<br />

8 t. od preciziraweto povtorno naveduva deka Sudot treba da gi ocenuva<br />

site zakoni osven zakonite za ratifikacija na me|unarodnite dogovori<br />

{to gi ima doneseno Sobranieto vo mesec juli 2008 godina do<br />

izborot na Vladata koi bile objaveni vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija."<br />

Podnositelot vo preciziraweto na podnesokot naveduva deka<br />

negoviot predlog bil dovolno jasen i precizen.<br />

Sporno pravno pra{awe<br />

Dali postoi ustavna pre~ka Vladata na koja i prestanal mandatot<br />

poradi raspu{tawe na Sobranieto, a koja ostanuva na dol`nost do<br />

izbor na nova Vlada, da predlaga zakoni odnosno da se javi kako ovlasten<br />

predlaga~ na zakoni.<br />

Pravno mislewe<br />

Spored Ustavot na Republika Makedonija, Vladata na Republika<br />

Makedonija e nositel na izvr{nata vlast, i taa svoite prava i dol-<br />

`nosti gi vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakonite.<br />

Vladata e kolegijalen dr`aven organ sostaven od pretsedatel i<br />

ministri.<br />

Vo ~len 91 od Ustavot se utvrdeni nadle`nostite na Vladata,<br />

vo koi me|u drugite, taa se javuva i kako predlaga~ na zakoni, so {to se<br />

ovozmo`uva taa da bide aktiven i kreativen organ na dr`avnata vlast.<br />

Vo ~l. 92 i 93 od Ustavot se ureduvaat pra{awata na odgovornosta<br />

na Vladata i na nejzinite ~lenovi odnosno ministri, pra{awata<br />

na podnesuvawe na ostavka na Vladata kako i pra{awe na prestanu-<br />

16


vawe na mandatot na Vladata koga Sobbranieto se raspu{ta i nejzinoto<br />

ostanuvawe na dol`nost do izbor na nova Vlada.<br />

Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi kako i navodite vo<br />

inicijativata spored koi vo situacija koga Sobranieto e raspu{teno<br />

i na Vladata i prestanuva mandatot, taa ne mo`e da se javi kako ovlasten<br />

predlaga~, se neosnovani.<br />

Imeno, spored na{e mislewe, a poa|aj}i od faktot {to Sobranieto<br />

e raspu{teno i deka so toa zakonodavnata vlast vo dr`avata e vo<br />

miruvawe odnosno e suspendirana, ustavotvorecot so cel da se obezbedi<br />

kontinuitet vo vr{eweto na efektivna vlast, dopu{til Vladata<br />

na koja i prestanuva mandatot so raspu{tawe na Sobranieto da ostane<br />

na dol`nost do izbor na nova Vlada. Toa prakti~no zna~i i pokrj faktot<br />

{to Vladata nema mandat, taa do izbor na nova Vlada, treba i<br />

mo`e da gi vr{i utvrdenite nadle`nost so Ustavot i zakonot za Vlada<br />

me|u koi spa|a i predlagaweto na zakoni.<br />

So ogled na navedenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi<br />

pra{aweto za soglasnosta na osporenite zakoni so Ustavot.<br />

[to se odnesuva do navodite vo inicijativata, Sudot da ja oceni<br />

ustavnosta na site drugi zakoni objaveni vo "Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija," br. 82/2008, 83/2008, 84/2008, 86/2008, 87/2008 i<br />

88/2008, osven zakonite so koi se ratifikuvani me|unarodnite dogovori,<br />

smetame deka postojat procesni pre~ki Sudot da odlu~uva po<br />

inicijativata poradi {to inicijativata vo toj del treba da se otfrli<br />

soglasno ~len 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,<br />

poradi {to se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustvnosta na:<br />

- Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za krivi~nata<br />

postapka ("SV RM," br. 83/2008).<br />

- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za obligacioni<br />

odnosi ("SV RM," br. 84/2008).<br />

- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sopstvenost<br />

i drugi stvarni prava ("SV RM," br. 92/2008).<br />

- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za trgovskitedru{tva<br />

("SV RM," br. 87/2008).<br />

- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lizing<br />

("SV RM," br. br. 88/2008)<br />

- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za gradewe<br />

("SV RM," br. 82/2008).<br />

- Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />

semejstvoto ("SV RM," br. 84/2008).<br />

3. Sudot da ja otfrli inicijativata vo delot vo koj se bara<br />

ocenuvawe ustavnosta na site zakoni objaveni vo "Slu`ben vesnik na<br />

17


Republika Makedonija," br. 82/2008, 83/2008, 84/2008, 86/2008, 87/2008 i<br />

88/2008.<br />

*<br />

Informacija po predmetot U. br. 242/2008<br />

Vasil Velkovski od Skopje na Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />

mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na: Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za krivi~nata postapka ("SV RM," br. 83/2008), Zakonot za izmenuvawe<br />

i dopolnuvawe na Zakonot za obligacioni odnosi ("SV RM" br.<br />

84/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sopstvenost<br />

i drugi stvarni prava ("SV RM," br. 92/2008), Zakonot za izmenuvawe<br />

i dopolnuvawe na Zakonot za trgovskite dru{tva ("SV RM," br.<br />

87/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lizing<br />

("SV RM," br. 88/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za gradewe ("SV RM," br. 82/2008), Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za semejstvoto ("SV RM," br. 84/2008) i site zakoni,<br />

osven Zakonot za ratifikacija na me|unarodni dogovori, {to gi ima<br />

doneseno Sobranieto na Republika Makedonija vo mesec juli 2008<br />

godina do izborot na Vladata koi se objaveni vo "Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija."<br />

So ogled na faktot {to podnositelot na inicijativata po~ina,<br />

smetame deka predmetot treba da bide zavr{en po administrativen pat<br />

soglasno ~l. 13 i 15 od Delovnikot na Ustavniot sud, od pri~ini {to<br />

ne postojat procesni pretpostavki za postapuvawe po inicijativata.<br />

*<br />

Z A P I S N I K<br />

od sednicata na Ustavniot sud na Republika Makedonija odr`ana na 8<br />

07. 2009 godina<br />

Na sednicata, so koja rakovode{e pretsedatelot na Sudot pretsedatelot<br />

na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite Ismail Darli{ta,<br />

Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski,<br />

d-r Gzime Starova i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />

Na sednicata se razleduva{e informacijata po predmetot U.<br />

br. 242/2008 na sudijata - izvestitel d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong> i dr`avniot<br />

sovetnik Zdravka Bojaxievska, po {to Sudot, ednoglasno, donese<br />

Z A K L U ^ O K<br />

Predmetot da se zavr{i po administativen pat so negovo arhivirawe,<br />

soglasno ~len 13 i 15 od Delovnikot na Sudot, poradi toa {to<br />

po~inal podnositelot na inicijativata i ne postojat procesni pretpostavki<br />

za postapuvawe po inicijativata.<br />

18


3. U. br. 198/2008 (8. 06. 2009)<br />

Akt {to se osporuva<br />

^lenovite 4, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 17 i 24 od Zakonot za izmenuvawe<br />

i dopolnuvawena Zakonot za sledewe na komunikaciite ("SV RM,"<br />

br. 110/2008).<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored navodite na podnositelite na inicijativata osporeniot<br />

~l. 4 so koj se menuval ~l. 8 od Zakonot za sledewe na komunikaciite ne<br />

bil vo soglasnost so Amandman XIX, ~l. 25 i ~l. 26 od Ustavot.<br />

Ova zatoa {to od analizata na ~l. 8 proizleguvalo deka za da se<br />

naredi sledewe na komunikacii neophodni bile barem 3 uslovi i toa:<br />

da postoi odredeno lice, da postoi osnovano somnevawe deka toa lice e<br />

storitel na nekoe krivi~no delo opfateno vo navedeniot ~len i neophodni<br />

podatoci i dokazi da ne mo`at na drug na~in da se soberat.<br />

Vo ~l. 4 od Zakonot osporen so inicijativata "odredeno lice"<br />

ne bil pove}e zakonski uslov za da se naredi sledewe na komunikacii.<br />

Sledewe na komunikacii mo`elo da se naredi ne samo koga e vo<br />

pra{awe storitel i storeno krivi~no delo, tuku i koga postojat osnovi<br />

na somnevawe deka se podgotvuva krivi~no delo t.e. i vo eden najran<br />

mo`en stadium koj mu prethodi na izvr{uvawe na krivi~no delo koj ne<br />

sekoga{ e sankcioniran vo smisla na ~l. 18 od Krivi~niot zakonik i<br />

ne mora nu`no da zavr{i so izvr{uvawe na krivi~no delo.<br />

Isto taka, tretiot uslov, podatoci i dokazi da ne mo`at na drug<br />

na~in da se soberat so ~l. 4 od Zakonot e pro{iren i relativiziran so<br />

alternacijata "ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so pogolemi<br />

te{kotii" {to zna~elo edna nejasna dvosmislena formulacija, uslov<br />

{to mo`elo razli~no da se tolkuva i primenuva.<br />

Intencijata na Amandmanot XIX od Ustavot bila otstapuvaweto<br />

od pravoto na nepovredlivost na komunikacijata da se uredi so<br />

zakon, no pod restriktivni i jasni uslovi, koga toa e neophodno zaradi<br />

spre~uvawe ili otkrivawe krivi~no delo ili zaradi vodewe krivi~na<br />

postapka.<br />

So osporeniot ~l. 4 vovedeni se nejasni dvosmisleni, neodredeni<br />

uslovi {to ovozmo`uvaat povreda na slobodata i nepovredlivosta<br />

na komunikacijata i na pravoto na privatnost.<br />

19


So osporeniot ~l. 4 bil pro{iren i krugot na krivi~nite dela<br />

od Krivi~niot zakonik za koi mo`e da se naredi sledewe na komunikacii,<br />

a za koi se zakaneti poblagi kazni od krivi~nite dela opfateni<br />

vo ~l. 8 od Zakonot za sledewe na komunikaciite.<br />

Spored podnositelite na inicijativata osporeniot ~l. 4 bil vo<br />

sprotivnost so Amandman XIX, ~l. 25 i ~l. 26 od Ustavot, bidej}i daval<br />

mo`nost za neosnovana povreda na osnovnite slobodi i prava zagarantirani<br />

so Ustavot, a pred sî slobodata i tajnosta na komunikaciite,<br />

po~ituvawe i za{tita na privatnost na li~niot i semejniot `ivot na<br />

dostoinstvoto i ugledot.<br />

Osporenoto zakonsko re{enie od ~l. 4 so koe vsu{nost se ovozmo`uvalo<br />

problemati~no sledewe na komunikacii vo najrana mo`na<br />

faza i so zna~ajno pro{iren spisok na mo`ni krivi~ni dela, objektivno<br />

doveduva do mo`nost za zloupottreba na dadenite zakonski ovlastuvawa<br />

i do grub fakti~ki neodbranliv upad vo i povreda na slobodata<br />

na komunikacija i na pravoto na privatnost, za presmetuvawe so politi~kite<br />

protivnici i neistomislenici i nivno diskreditirawe za<br />

najrazli~ni manipulacii, uceni i li~ni presmetki so gra|anite.<br />

Vo osporeniot ~l. 5 se dodavala formulacijata "dokolku e poznato"<br />

a potoa se dodavala i nova t. 3 koja, isto taka, se odnesuvala na<br />

slu~ai koga storitelot ne bil poznat.<br />

Spored podnositelite so osporeniot ~len se vr{elo neustavno<br />

pro{iruvawe na uslovite za sledwe na komunikacija bidej}i na toj na-<br />

~in se dozvoluvalo sledewe na komunikacii ne spored odredeno lice<br />

kako mo`en storitel, tuku spored opredeleno sredstvo za komunikacija<br />

e-mail, adresa ili sli~no, koe mo`elo da bide upotrebuvano od po-<br />

{irok krug na gra|ani,a za koi ne postoelo nikakvo somnenie deka podgotvuvat,<br />

izr{uvaat ili storile krivi~no delo na koj na~in se povreduvale<br />

i ograni~uvale nivnite ustavni slobodi i prava.<br />

Osporeniot ~l. 5 ne bil vo soglasnost i so na~eloto na vladeewe<br />

na pravoto zatoa {to so istiot se bri{ele t. 7 i 8, a koi se odnesuvale<br />

na tehni~kite sredstva {to treba da se primenat i mo`nite<br />

lokacii na sredstvata od koi }e bidat sledeni komunikaciite kako i<br />

na~inot i obemot na sproveduvawe na merki. Na toj na~in se zgolemuvala<br />

mo`nosta od zloupotrebi i se onevozmo`uval nadzor i kontrola<br />

nad sproveduvaweto na merkite.<br />

Spored podnositelite na inicijativata so osporeniot ~l. 7 od<br />

Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sledwe na komunikaciite<br />

povtorno se povreduvale slobodite i pravata od Amandman<br />

XIX, ~l. 25 i 26 od Ustavot, zatoa {to se voveduval nov ~l. 11-a so koj<br />

zakonot predvidel deka Sudot mo`e da izdade usna naredba za sledewe<br />

na komunikacii vo itni slu~ai bez jasno i taksativno navedeni slu~ai<br />

tuku so upotreba na nejasna i dvosmislena op{ta formulacija "koga<br />

postoi opasnost od predizvikuvawe nenadomestliva {teta za uspe{no<br />

vodewe na krivi~nata postapka“ koja {to ovozmo`uvala maksimalna<br />

20


arbitrernost, samovolie {to ne bilo podle`no na nikakva kontrola i<br />

ispituvawe.<br />

Spored navodite na podnositelite na inicijativata so osporeniot<br />

~l. 8 so koj se bri{el ~l. 12 od Zakonot za sledwe na komunikacii<br />

se povreduval ~l. 12 st. 2 od Ustavot, spored koj se garantiralo<br />

pravoto na odbrana vo policiska i sudska postapka.<br />

Osporeniot ~l. 9 od Zakonot ne bil vo soglasnost so navedenite<br />

ustavni odredbi kako i so na~eloto na vladeewe na pravoto, zatoa {to<br />

merkata sledeewe na komunikacii mo`elo da se odredi i koga storitelot<br />

ne bil poznat, {to pretstavuvalo neustavno pro{iruvawe na<br />

uslovite za sledewe na komunikacii, bidej}i na toj na~in ne se nareduvalo<br />

sledewe na odredeno lice kako mo`en storitel, tuku spored<br />

opredeleno sredstvo za komunikacija e-mail, adresa ili sli~no na koj<br />

na~in se pro{iruval krugot na gra|ani za koi ne postoela konkretna<br />

naredba za sledewe.<br />

Spored podnositelite na inicijativata so osporeniot ~l. 10 od<br />

izmenite na Zakonot so koj se bri{el ~l. 14 od Zakonot povtorno se<br />

povreduvale slobodite i pravata od Amandman XIX, 25 i 26 od Ustavot.<br />

Ova zatoa {to nemalo precizirawe na konkretnite slu~ai koga mo`e<br />

vrz osnova na usna naredba na sudot da se prezeme merkata sledewe na<br />

komunikacijata, kako {to bilo predvideno vo ~l. 14.<br />

Ponatamu, podnositelite na inicijativata naveduvaat deka so<br />

~l. 11 od izmenite na zakonot se povreduvale na~eloto na vladeewe na<br />

pravoto, Amandman XIX, ~l. 25 i 26 od Ustavot, zatoa {to predviduvaweto<br />

rokot za sledewe na komunikaciii da mo`e da se prodol`i so<br />

predlog za prodol`uvawe do edna godina bez pritoa vo zakonot da se<br />

dodadat jasni kriteriumi, uslovi i pri~ini se ovozmo`uvalo arbitrernost<br />

vo odlu~uvaweto {to predizvikuvalo i pravna nesigurnost.<br />

Ova dotolku pove}e ako se imalo predvid deka so ~l. 4 bitno bil pro-<br />

{iren krugot na krivi~ni dela za koi bila zakaneta kazna od 3 meseci<br />

do 5 godini ili od najmalku 4 godini, a za koi ne mo`elo da se naredi<br />

sledewe na komunikacii.<br />

Spored podnositelite na inicijativata osporeniot ~l. 17 so<br />

koj se menuval ~l. 22 od Zakonot isto taka ne bil vo soglasnost so navedenite<br />

ustavni odredbi. Ova zatoa {to vo slu~aj koga javniot obvinitel<br />

nemalo da podnese barawe za sproveduvawe na istraga, materijalite<br />

sobrani so sledewe na komunikacii se ~uvale, odnosno nivnoto ~uvawe<br />

se vrzuvalo so rokot za zastarenost na krivi~noto gonewe, na koj<br />

na~in se davalo mo`nost za zloupotreba na sobranite podatoci, {to<br />

pretstavuvalo izvor na zgolemena pravna nesigurnost kako i negirawe<br />

na principot na vladeewe na pravoto.<br />

Vo odnos na ~l. 12 i 24 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za sledewe na komunikaciite koi se samo navedeni vo<br />

inicijativata, ne se navedeni pri~inite za nivnoto osporuvawe.<br />

21


Vo inicijativata podnositelite naveduvaat deka i tie ja podr-<br />

`uvaat borbata protiv oblicite na organiziran kriminal i korupcija,<br />

no taa borba ne smeela da gi dovede vo pra{awe i da gi zagrozuva<br />

temelnite vrednosti na ustavniot poredok, odnosno slobodite i pravata<br />

na ~ovekot i gra|aninot.<br />

So osporenite zakonski odredbi se ovozmo`uva gra|aninot se<br />

pove}e da stane subjekt na nadgleduvawe kako vo javniot taka i vo privatniot<br />

`ivot.<br />

22<br />

Sodr`ina na osporenite odredbi<br />

Spored osporeniot ~len 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za sledewe na komunikaciite so koj se menuva ~l. 8<br />

od Zakonot za sledewe na komunikaciite:<br />

Sudot mo`e da naredi sledwe na komunikaciite koga postojat<br />

osnovi na somnevawe deka se podgotvuva, vo tek e izvr{uvawe ili e<br />

storeno krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od najmalku<br />

~etiri godini, kako i za krivi~ni dela za koi postojat osnovi na somnevawe<br />

deka se podgotvuvaat, vo tek e izvr{uvawe ili e storeno krivi~no<br />

delo od strana na organizirana grupa, banda ili drugo zlostorni~ko<br />

zdru`enie, zaradi obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni<br />

za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka koi na drug na~in ne<br />

mo`at da se obezbedat ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so<br />

pogolemi te{kotii.<br />

Zaradi obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni za uspe{-<br />

no vodewe na krivi~nata postapka, koi na drug na~in ne mo`at da se<br />

obezbedat ili nivvnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so pogolemi<br />

te{kotii, sudot mo`e da naredi sledewe na komunikaciite i za krivi~ni<br />

dela od Krivi~niot zakonik:<br />

- neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet na narkoti~ni<br />

drogi, psihoropni susptancii i prekursori od ~l. 215,<br />

- iznuda od ~l. 258,<br />

- ucena od ~l. 259,<br />

- perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo od ~l. 273,<br />

- krium~arewe od ~l. 278,<br />

- carinska izmama od ~l. 278-a,<br />

- zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe od ~l. 353,<br />

- pronevera vo slu`bata od ~l. 354,<br />

- izmama vo slu`bata od ~l. 355,<br />

- poslu`uvawe vo slu`bata od ~l. 356,<br />

- primawe na potkup od ~l. 357,<br />

- davawe na potkup od ~l. 358,<br />

- protivzakonito posreduvawe od ~l. 359,<br />

- nezakonito vlijanie vrz svedoci od ~l. 368-a,<br />

- zlostorni~ko zdru`uvawe od ~l. 394,


- teroristi~ka organizacija od ~l. 394-a,<br />

- terorizam od ~l. 394-b,<br />

- krivi~ni dela protiv dr`avata (Glava XXV<strong>III</strong>) i<br />

- krivi~ni dela protiv ~ove~nosta i me|unarodno pravo (Glava<br />

XXXIV) kako i krivi~ni dela storeni preku sredstvata za elektronska<br />

komunikacija.<br />

Spored osporeniot ~len 5 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

vo ~l. 10 st. 1 t. 2 po zborot "sledwe" se dodavaat zborovite "dokolku<br />

e poznato." Toa poto~no zna~i deka baraweto za sledewe na komunikacii<br />

se podnesuva do nadle`niot istra`en sudija vo pismena forma<br />

i sodr`i podatoci, pokraj drugoto, podatoci za fizi~koto lice ili<br />

odgovornotto lice vo pravnoto lice za ~ii komunikacii se bara da bidat<br />

predmet na sledewe dokolku e poznato.<br />

Po t. 2 na ~l. 10 se dodava nova t. 3 koja glasi:<br />

3) Podatoci so koi poblisku }e se opredeli predmetot na sledewe<br />

- targetot (broj na telefonska ili druga korisni~ka linija, e-mail,<br />

adresa i sli~no) za koe postojat osnovi za somnevawe deka se koristi<br />

za komunikacija vo slu~aj koga storitelot ne e poznat.<br />

Vo t. 3 koja stanuva t. 4 zborovite "storeno krivi~no delo" se<br />

zamenuvaat so zborovite „krivi~no delo za koe se bara sledewe na komunikaciite."<br />

To~kata 4 so izmenite glasi:<br />

Osnovite za somnevawe za krivi~noto delo za koe se bara sledewe<br />

na komunikaciite.<br />

To~kata 4 stanuva to~ka 5<br />

To~kata 5 koja stanuva to~ka 6 se menuva i glasi:<br />

6) Pri~inite poradi koi podatocite i dokazite na drug na~in<br />

ne mo`at da se obezbedat ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so<br />

pogolemi te{kotii.<br />

Vo t. 6 koja stanuva t. 7 znakot to~ka i zapirkata se zamenuva so<br />

svrznikot „i."<br />

To~kite 7 i 8 se bri{at.<br />

To~kata 9 stanuva to~ka 8.<br />

Vo stavot 2 na tretiot red svrznikot „ili" se zamenuva so svrznikot<br />

„i," a po zborot „predlog" zapirakta se zamenuva so to~ka, a<br />

zborovite do krajot na re~enicata se bri{at.<br />

Toa zna~i deka st. 2 na ~l. 10 so izmenite glasi:<br />

Dokolku e neophodno da se vleze vo dom ili drugi prostorii<br />

ili vo prevozni sredstva, zaradi instalirawe, odr`uvawe, upotreba i<br />

otstranuvawe na sredstvata, a za sledewe na komunikaciite vo baraweto<br />

od stavot 1 na ovoj len, toa se naveduva kako poseben predlog.<br />

Spored osporeniot ~lenot 7 od izmenite na Zakonot, po ~l. 11<br />

se dodava nov ~l. 11-a koj glasi:<br />

Po isklu~ok od ~lenot 11 na ovoj zakon, vo itni slu~ai, koga postoi<br />

opasnost od predizvikuvawe na nenadomestliva {teta za uspe{no<br />

23


vodewe na krivi~nata postapka, istra`niot sudija mo`e da izdade usna<br />

naredba so koja }e dozvoli sledewe na komunikaciite za vreme od 48<br />

~asa, vrz osnova na podneseno usno barawe za sledewe na komunikaciite<br />

od strana na nadle`niot javen obvinitel.<br />

Za podnesenoto usno barawe za sledewe na komunikaciite od<br />

nadle`niot javen obvinitel i izdadenata usna naredba, istra`niot<br />

sudija izgotvuva slu`bena bele{ka, {to se evidentira vo sudskiot registar.<br />

Za podnesenoto usno barawe za sledewe na komunikaciite i<br />

izdadenata usna naredba nadle`niot javen obvinitel:<br />

- vedna{ go izvestuva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za<br />

sproveduvawe na usnata naredba,<br />

- izgotvuva slu`bena bele{ka i<br />

- vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa po dobienata usna naredba,<br />

dostavuva pismeno barawe do istra`niot sudija soglasno so ~lenot<br />

10 na ovoj zakon.<br />

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i vrz osnova na dobienoto<br />

usno izvestuvawe od nadle`niot javen obvinitel, za sproveduvawe na<br />

usno izdadenata naredba izgotvuva slu`bena bele{ka i vedna{ prezema<br />

merki za sproveduvawe na naredbata.<br />

Vrz osnova na podnesenoto pismeno barawe od st. 3 al. 3 na ovoj<br />

~len, istra`niot sudija }e donese naredba za sledewe na komunikaciite,<br />

najdocna vo rok od 24 ~asa od negovoto podnesuvawe, dokolku vrz<br />

osnova na faktite i okolnostite sodr`ani vo baraweto oceni deka se<br />

ispolneti uslovite od ~l. 8 na ovoj zakon.<br />

So naredbata za sledewe na komunikaciite od st. 5 na ovoj ~len<br />

Sudot }e dozvoli sledewe na komunikaciite za vreme {to e neophodno<br />

potrebno, no ne podolgo od 30 dena, vklu~uvaj}i go i vremeto od 48 ~asa<br />

za koe e izdadena naredbata.<br />

Ako istra`niot sudija ne se soglasi so pismenoto barawe od st.<br />

3 al. 3 na ovoj ~len, po baraweto odlu~uva krivi~niot sovet na nadle-<br />

`niot sud soglasno Zakonot za krivi~nata postapka.<br />

Ako vo rok od 24 ~asa od usno izdadenata naredba nadle`niot<br />

javen obvinitel ne dostavi pismeno barawe do istra`niot sudija, }e se<br />

smeta deka ne e izdadena naredba za sledewe na komunikaciite, {to<br />

sudijata go konstatira vo slu`bena bele{ka.<br />

Vo slu~aj od st. 8 na ovoj ~len, kako i vo slu~aj koga krivi~niot<br />

sovet na nadle`niot sud go odbil baraweto za sledewe na komunikaciite<br />

sledeweto na komunikaciite {to se vr{i vrz osnova na prethodno<br />

izdadena usna naredba se prekinuva vrz osnova na izvestuvawe od<br />

nadle`niot javen obvinitel, a podatocite sobrani so sledewe vrz osnova<br />

na izdadenata usna naredba se ni{tat, soglasno so ~l. 26 na ovoj<br />

zakon.<br />

So osporeniot ~len 8 od izmenite na Zakonot ~lenot 12 se<br />

bri{e.<br />

24


Spored ~l. 9 od izmenite na Zakonot vo ~l. 13 st. 1 po t. 2 se dodava<br />

nova t. 3 koja glasi.<br />

3) Podatoci so koi poblisku }e se opredeli predmetot na sledewe<br />

- targetot (broj na telefonski ili druga korisni~ka linija, e-mail,<br />

adresa i sli~no) za koe postojat osnovi na somnevawe deka se koristi<br />

za komunikacija, vo slu~aj koga storitelot ne e poznat.<br />

Vo t. 3 koja stanuva t. 4 zborovite storeno krivi~no delo se zamenuvaat<br />

so zborovite "krivi~no delo."<br />

To~kata 4 stanuva to~ka 5.<br />

To~kata 5 koja stanuva to~ka 6 se menuva i glasi:<br />

6) Pri~inite poradi koi podatocite i dokazite na drug na~in<br />

ne mo`at da se obezbedat ili nivnoto obezbeduvawe bi bilo svrzano so<br />

pogolemi te{kotii.<br />

To~kata 6 stanuva to~ka 7.<br />

To~kite 7 i 8 se bri{at.<br />

To~kata 9 i 10 stanuvaat to~ki 8 i 9.<br />

Stavot 2 se bri{e.<br />

Stavot 3 koj stanuva stav 2 se menuva i glasi:<br />

Ako vo baraweto za sledewe na komunikaciite e naveden poseben<br />

predlog od ~l. 10 st. 2 na ovoj zakon, naredbata za sledewe na komunikaciite<br />

sodr`i i podatoci za domot, drugite prostorii ili prevozni<br />

sredstva kade {to se vr{i instalirawe, odr`uvawe, upotreba i otstranuvawe<br />

na sredstvata za sledewe na komunikaciite.<br />

So osporeniot ~len 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za sledewe na komunikacii ~l. 14 se bri{e.<br />

So osporeniot ~len 11 od izmenite na Zakonot za sledewe na<br />

komunikaciite ~l. 15 se menuva i glasi:<br />

So naredbata za sledwe na komunikaciite istra`niot sudija }e<br />

dozvoli sledewe na komunikacii za vreme {to e neophodno potrebno,<br />

no ne podolgo od 30 dena smetano od denot na nejzinoto donesuvawe.<br />

Pred istekot na rokot od st. 1 na ovoj ~len dokolku ovlastenoto<br />

lice od ~l. 9 (nadle`en javen obvinitel po sopstvena inicijativa ili<br />

na predlog na ovlasteno lice od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti)<br />

na ovoj zakon oceni deka ima potreba da se prodol`i so sledewe na komunikaciite,<br />

dol`no e do nadle`niot javen obvinitel da dostavi poseben<br />

izve{taj vo koj }e gi navede rezultatite od sledeweto na komunikaciite<br />

so predlog za prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikaciite,<br />

vo koj posebno }e gi obrazlo`i pri~inite poradi koi se<br />

predlaga prodol`uvaweto.<br />

Ako nadle`niot javen obvinitel se soglasi so predlogot od st.<br />

2 na ovoj ~len ili po sopstvena inicijativa oceni deka e potrebno da<br />

se prodol`i so sledewe na komunikaciite, pred istekot na rokot od<br />

st. 1 na ovoj ~len dol`en e pismeno da go izvesti istra`niot sudija za<br />

rezultatite od sledeweto na komunikaciite so predlog za negovo prod-<br />

25


ol`uvawe so posebno orazlo`enie za pri~inite poradi koi se predlaga<br />

prodol`uvawe na rokokt za sledewe na komunikaciite.<br />

Vo slu~aj koga nadle`niot javen obvinitel predlaga prodol`uvawe<br />

na rokot za sledewe na komunikaciite pred negovoto istekuvawe,<br />

istra`niot sudija, mo`e pred istekot na toj rok da donese naredba za<br />

prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikaciite za vreme ne podolgo<br />

od 30 dena od denot na istekot na rokot ~ie prodol`uvawe se bara.<br />

Prodol`uvawe na sledewe na komunikaciite mo`e da se dozvoli<br />

i po istekot na rokot od st. 1 na ovoj ~len. Vo toj slu~aj javniot<br />

obvinitel po sopstvena inicijativa ili na predlog na ovlasteno lice<br />

od ~l. 9 na ovoj zakon dol`en e do istra`niot sudija da dostavi pismen<br />

predlog za prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikaciite vo koj<br />

posebno }e gi obrazlo`i priinite poradi koi se predlaga prodol`uvaweto.<br />

Vo slu~aj koga nadle`niot javen obvinitel predlaga prodol`uvawe<br />

na rokot za sledewe na komunikacii po istekot na rokot od st. 1<br />

na ovoj ~len istra`niot sudija mo`e najdocna vo rok od tri dena od<br />

denot na podnesuvawe na predlogot da donese naredba za prodol`uvawe<br />

na rokott za sledewe na komunikaciite, za vreme ne podolgo od 30 dena.<br />

Istra`niot sudija mo`e da dozvoluva prodol`uvawe na rokot<br />

za sledewe na komunikaciite najmnogu vo vkupno traewe od edna godina,<br />

smetaj}i go i vremeto opredeleno so prvata naredba izdadena za<br />

sledewe na komunikaciite.<br />

Vo slu~aj na nesoglasuvawe na istra`niot sudija so predlogot<br />

za prodol`uvawe na rokot za sledewe na komunikacii, se postapuva<br />

soglasno so ~l. 11 st. 2 na ovoj zakon.<br />

So osporeniot ~lenot 12 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za sledewe na komunikaci ~l. 17 se menuva i glasi:<br />

Naredbata za sledewe na komunikacii od ~l. 16, nadle`niot<br />

javen obvinitel vedna{ ja dostavuva do ministerot za vnatre{ni raboti.<br />

Vrz osnova na dostavenata naredba od st. 1 na ovoj ~len, ministerot<br />

za vnatre{ni raboti so re{enie opredeluva ovlasteno slu`beno<br />

lice odgovorno za sproveduvawe na izdadenata naredba.<br />

So osporeniot ~len 17 od navedeniot zakon ~l. 22 se menuva i<br />

glasi:<br />

Nadle`niot javen obvinitel, vrz osnova na posebniot izve{taj<br />

od ~l. 19 na ovoj zakon i drugite raspolo`ivi dokazi i podatoci ceni<br />

dali }e podnese barawe za sproveduvawe na istraga.<br />

Vo slu~aj koga nadle`niot javen obvinitel nema da podnese barawe<br />

za sproveduvawe na istraga, materijalite sobrani so sledewe na<br />

tie komunikacii vo zape~atena obvivka se arhiviraat i ~uvaat vo specijalizirani<br />

prostorii na javnoto obvinitelstvo na na~in i pod uslovi<br />

utvrdeni so propisite za klasificirani informacii, se do istekot<br />

26


na zakonski utvrdeniot rok za zastarenost na krivi~noto gonewe za<br />

delata za koi bilo naredeno sledewe na komunikaciite.<br />

Po istekot na rokot od st. 2 na ovoj ~len podatocite se ni{tat<br />

soglasno so ~l. 26 na ovoj zakon.<br />

Ustavno sudska praktika<br />

- Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 191/<br />

2004 od 4 maj 2005 godina, pokraj drugoto ne povel postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na ~l. 142-b st. 1 t. 1 do 8 od Zakonot za krivi~na<br />

postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002 i 74/2004).<br />

Vo osporeniot ~len od Zakonot za krivi~na postapka bilo predvideno<br />

deka zaradi obezbeduvawe na podatoci i dokazi neophodni za<br />

uspe{no vodewe na krivi~nata postapka koi na drug na~in ne mo`at da<br />

se soberat ili nivnoto sobirawe bi bilo svrzano so pogolemi te{kotii,<br />

za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor od najmalku ~etiri<br />

godini i za krivi~ni dela za koi e propi{ana kazna zatvor do pet<br />

godini za koi postoi osnovano somnenie deka se izvr{eni od strana na<br />

organizirana grupa, banda ili drugo zlostorni~ko zdru`enie mo`e da<br />

se naredi prezemawe na posebni istra`ni merki:<br />

1) sledewe na komunikacii i vlez vo dom i drugi prostorii ili<br />

vo prevozni sredstva zaradi sozdavawe na uslovi za sledewe na komunikacii,<br />

pod uslovi i vo postapka utvrdeni so zakon.<br />

Sporni pravni pra{awa<br />

- dali predvidenite osnovi vo ~l. 4 od Zakonot, deka merkata<br />

sledewe na komunikacii mo`e da se naredi od strana na sudot ne samo<br />

koga e vo pra{awe poznat storitel i storeno krivi~no delo, tuku i<br />

koga postojat osnovi za somnevawe deka se podgotvuva ili e vo tek izvr{uvawe<br />

na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor od najmalku<br />

~etiri godini ili koga postojat osnovi za somnevawe deka se podgotvuva<br />

ili vo tek e izvr{uvawe na krivi~no delo od strana na organizirana<br />

grupa, banda ili drugo zlostorni~ko zdru`enie, a zaradi obezbeduvawe<br />

na dokazi i podatoci koi na drug na~in ne mo`at da se obezbedat<br />

ili nivnoto obezbeduvawe e povrzano so pogolemi te{kotii, se<br />

dovolno precizni i jasni da se otstapi od pravoto na nepovredlivost<br />

na komunikaciite utvrdeno vo Amandman XIX od Ustavot.<br />

- dali pro{iruvaweto na opfatot na krivi~nite dela za koi<br />

mo`e da se naredi merkata sledewe na komunikacii zaradi obezbeduvawe<br />

na podatoci i dokazi neophodni za uspe{no vodewe na krivi~nata<br />

postapka dava mo`nost za neustavna povreda na osnovnite slobodi i<br />

prava zagarantirani so Ustavot, a pred se slobodata i tajnosta na komunikaciite,<br />

po~ituvawe i za{tita na privatnost na li~niot i semej-<br />

27


niot `ivot na dostoinstvoto i ugledot kako i nepovredlivost na<br />

domot.<br />

- dali so osporenite ~l. 5 i 9 od Zakonot se vr{i pro{iruvawe<br />

na uslovite za sledewe na komunikaciite ne spored licata mo`ni storiteli<br />

na krivi~ni dela tuku spored opredeleno sredstvo za sledewe<br />

na komunikacii (telefon, ili druga korisni~ka linija, e-mail, adresa i<br />

sli~no) koe se koristi za komunikacija vo slu~aj koga storitelot ne e<br />

poznat, se ograni~uvaat slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot<br />

zagarantirani so Ustavot kako i na~eloto na vladeewe na pravoto.<br />

- dali formulacijata "koga postoi opasnost od predizvikuvawe<br />

na nenadomestliva {teta za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka"<br />

vo slu~aite na izdavawe na usna naredba za sledewe na komunikacii vo<br />

itni slu~ai e nedovolno jasna i precizna i ostava prostor za arbitrernost<br />

na istra`niot sudija.<br />

- dali so predviduvaweto na mo`nosta so predlog za prodol-<br />

`uvawe na sledewe na komunikacii maksimum do 1 godina se povreduva<br />

principot na vladeewe na pravoto, ~len 25, 26 i Amandman XIX od<br />

Ustavot na Republika Makedonija.<br />

- dali vo slu~aj koga javniot obvinitel nema da podnese barawe<br />

za sproveduvawe na istraga e ustavno opravdano da se ~uvaat materijalite<br />

sobrani so sledewe na komunikacii do zakonski utvrdeniot rok na<br />

zastarenost na krivi~noto gonewe za delo za koe bilo naredeno sledewe<br />

na komunikaciite.<br />

Pravno mislewe<br />

1.Spored Amandmanot XIX na Ustavot ("SV RM," br. 84/2003), se<br />

garantira slobodata i nepovredlivosta na pismata i na site drugi oblici<br />

na komunikacija. Samo vrz osnova na odluka na sud, pod uslovi i vo<br />

postapka utvrdeni so zakon, mo`e da se otstapi od pravoto na nepovredlivost<br />

na pismata i na site drugi oblici na komunikacija, ako toa e<br />

neophodno zaradi spre~uvawe ili otkrivawe krivi~ni dela, zaradi vodewe<br />

krivi~na postapka ili koga toa go baraat interesite na bezbednosta<br />

i odbranata na Republikata. Zakonot se donesuva so dvotretinsko<br />

mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. So ovoj amandman<br />

se zamenuva ~l. 17 od Ustavot na Republika Makedonija.<br />

Spored ~l. 25 od Ustavot, na sekoj gra|anin mu se garantira<br />

po~ituvawe i za{tita na privatnosta na negoviot li~en i semeen<br />

`ivot, na dostoinstvoto i ugledot.<br />

Spored ~l. 26 od Ustavot, se garantira nepovredlivosta na domot<br />

(st. 1). Pravoto na nepovredlivost na domot mo`e da bide ograni~eno<br />

edinstveno so sudska odluka koga e vo pra{awe otkrivawe ili<br />

spre~uvawe na krivi~ni dela ili za{tita na zdravjeto na lu|eto (st. 2)<br />

28


Spored ~l. 118 od Ustavot, me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani<br />

vo soglasnost so Ustavot se del od vnatre{niot praven<br />

poredok i ne mo`at da se menuvaat so zakon.<br />

Odlukata za pristapuvawe na Republika Makedonija kon me|unarodnopravnite<br />

dokumenti za osnovnite ~ovekovi prava i slobodi<br />

doneseni od OON, me|u koi se Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite<br />

prava (donesena na 10 dekemvri 1948 godina) i Me|unarodniot pakt<br />

za gra|anskite i politi~kite prava (od 16. 12. 1966 godina), e objavena<br />

vo "SV RM," br. 57/1993 od 23. 09. 1993 godina.<br />

Konvencijata za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite<br />

slobodi na Sovetot na Evropa e ratifikuvana so Zakon objaven vo "SV<br />

RM," br. 11/1997.<br />

Konvencijata na Obedinetite nacii protiv transnacionalniot<br />

organiziran kriminal, zaedno so Protokolot za prevencija, spre~uvawe<br />

i kaznuvawe za trgovija so lica, osobeno `eni i deca i Protokolot<br />

protiv krium~arewe na migranti po kopnen, voden ili vozdu{en<br />

pat, so koi se dopolnuva Konvencijata e ratifikuvana so Zakon objaven<br />

vo "SV RM," br. 70/ 2004).<br />

Soglasno Amandmanot XIX od Ustavot vo Zakonot za krivi~nata<br />

postapka ("SV RM," br. 15/1997, 44/2002, 74/2004 i 83/2008) vo ~len<br />

142-b st. 1 t. 1 pomesten vo delot "Posebni istra`ni merki" e predvideno<br />

deka posebnata istra`na merka sledewe na komunikacii i vlez vo<br />

dom i drugi prostorii ili vo prevozni sredstva zaradi sozdavawe na<br />

uslovi za sledewe na komunikacii mo`e da se prezeme pod uslovi i vo<br />

postapka utvrdena so zakon.<br />

So Zakonot za sledewe na komunikaciite ("SV RM," br. 121/<br />

2006 i 110/2008) se ureduvaat uslovite i postapkata za sledewe na komunikaciite,<br />

na~inot na postapuvawe, ~uvawe i koristewe na dobienite<br />

informacii i podatoci so primena na ovoj zakon i kontrola na zakonitosta<br />

na sledeweto na komunikaciite.<br />

Sledewe na komunikacii mo`e da naredi samo nadle`en sud.<br />

Imaj}i gi predvid navedenite ustavni odredbi odredbata od Zakonot<br />

za krivi~nata postapka, Zakonot za sledewe na komunikaciite<br />

nasprema sodr`inata na osporeniot ~l. 4 so koj se menuva ~l. 8 od Zakonot,<br />

smetame deka navodite od inicijativata deka predvidenite uslovi<br />

za sproveduvawe na merkata sledewe na komunikaciite se nedovolno<br />

jasni i precizni i sozdavaat mo`nost od povvreda na osnovnite<br />

slobodi i prava garantirani so Ustavot se neosnovani.<br />

Spored na{e mislewe od analizata na osporeniot ~l. 4 st. 1 od<br />

Zakonot proizleguva deka uslovite sudot da mo`e da naredi sledewe na<br />

komunikacii koga postojat osnovi za somnevawe deka se podgotvuva, vo<br />

tek e izvr{uvawe ili e izvr{eno krivi~no delo za koe e propi{ana<br />

najmalku 4 godini kazna zatvor, kako i za krivi~ni dela za koi postojat<br />

osnovi za somnevawe deka se podgotvuva, vo tek e izvr{uvawe ili e<br />

izvr{eno krivi~no delo od grupa, banda ili zlostorni~ko zdru`enie<br />

29


pri {to podatocite i dokazite ne mo`at da se obezbedat na drug na~in<br />

ili nivnoto obezbeduvawe e svrzano so seriozni te{kotii, se dovolno<br />

jasni i precizni.<br />

Imeno, imaj}i predvid deka merkata sledewe na komunikacii se<br />

koristi vo predistra`nata postapka koga postojat osnovi za somnevawe<br />

deka se podgotvuva, vo tek e ili e izvr{eno krivi~noto delo, pri<br />

{to sekoga{ ne e poznat storitelot na deloto smetame deka so ograni-<br />

~uvaweto ovaa merka da se sproveduva samo na odredeno lice, kako {to<br />

smeta podnositelot na inicijativata, odnosno samo sprema storitelot<br />

i storeno krivi~no delo bi se onevozmo`ilo ostvaruvawe na edna od<br />

najva`nite celi na kriminalnata politika, a toa e da se spre~i da ne<br />

dojde do izvr{uvawe na krivi~no delo, odnosno toa da bide otkrieno i<br />

sankcionirano u{te od najranata faza. Pritoa ovaa merka, kako {to<br />

navedovme mo`e da se primeni samo vo slu~aite koga dokazite i podatocite<br />

ne mo`at da bidat obezbedni na drug na~in za {to odlu~uva sudot,<br />

a sudot e toj koj gi {titi pravata i slobodite na gra|anite, {to<br />

spored na{e mislewe pretstavuva dovolna garancija deka ovaa merka<br />

krajno objektivno }e se primeni toga{ koga taa e nu`na i neophodna.<br />

[to se odnesuva do navodot od inicijativata deka zakonodavecot<br />

bez osnov go pro{iril krugot na opfatot na krivi~nite dela za<br />

koi mo`elo da se naredi sledewe na komunikaciite, smetame deka pravo<br />

e na zakonodavecot, a za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka vo<br />

kreiraweto na politikata za borba protiv kriminogenite strukturi,<br />

odnosno kriminalot koj vo posledno vreme zema {irok zamav i go potkopuva<br />

demokratskoto op{testvo da ceni i da utvrdi za koi krivi~ni<br />

dela }e ja predvidi merkata sledewe na komunikaciite. Od uvidot izvr{en<br />

vo Zakonot za krivi~nata postapka (~l. 142-b st. 2) i osporeniot<br />

~l. 4 st. 2 od Zakonot za sledewe na komunikacii mo`e da se konstatira<br />

deka nivnata sodr`ina e identi~na, pri {to spored nivnata sodr-<br />

`ina vidno e deka toa koi se krivi~ni dela od najte{kiot vid na kriminal,<br />

odnosno organiziran kriminal i korupcija, i deka toa se najzastapenite<br />

krivi~ni dela koi se vr{at vo posledno vreme (ucena, iznuda,<br />

zloupotreba na slu`bena polo`ba i drugo).<br />

Voedno, bi sakale da naglasime deka Ustavniot sud ne e nadle-<br />

`en da ceni za koi krivi~ni dela mo`e, a za koi ne mo`e da se naredi<br />

sledewe na komunikaciite.<br />

2. Po~ituvaweto i za{titata na privatnosta na li~niot i semeen<br />

`ivot na gra|aninot, na dostoinstvoto i ugledot na li~nosta se<br />

garantira vo ~l. 25 od Ustavot. Po~ituvaweto na li~niot i semeen `ivot<br />

na gra|aninot, kako privatna sfera na deluvawe e osnova za zabrana<br />

za me{awe vo li~noto odnesuvawe na ~ovekot i vo negovoto opredeluvawe.<br />

Vo li~niot i semejniot `ivot na ~ovekot nikoj ne mo`e da<br />

se me{a vklu~uvaj}i ja i javnata vlast, osven vo slu~ai koga izrazuvaweto<br />

na li~nosta i odnesuvaweto na li~nosta gi doveduva vo pra{awe<br />

op{toprifatenite normi vo op{testvoto. Ottamu, bez opravdani i<br />

30


vrz zakon zasnovani pri~ini nikoj nema pravo da se me{a vo slu~uvawata<br />

vo li~niot `ivot na gra|aninot, vo odnosite vo semejstvoto,<br />

odnosite me|u bra~nite drugari, odnosite me|u roditelite i decata,<br />

na~inot na `iveewe, semejniot red i drugo.<br />

Nepovredlivosta na domot se garantira vo ~l. 26 od Ustavot.<br />

Pritoa pod dom, vo po{iroka smisla se podrazbira i delovna prostorija,<br />

bidej}i kako domot, taka i delovnata prostorija se uslovi za<br />

`iveewe i rabota na ~ovekot.<br />

Spored ~l. 17 od Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki<br />

prava nikoj ne mo`e da bide izlo`en na samovolno i nezakonsko me{awe<br />

vo negoviot privaten `ivot, semejstvo, stan ili prepiska, nitu na<br />

protivzakoniti napadi na negovata ~est i ugled. Sekoj ima pravo na zakonska<br />

za{tita protiv takvoto me{awe ili napad.<br />

Spored ~l. 1 od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot,<br />

site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi vo dostoinstvoto<br />

i pravata. Vo ~l. 12 od Deklaracija, pak, e predvideno deka nikoj<br />

nema da bide izlo`en na proizvolno vme{uvawe vo privatniot `ivot,<br />

semejstvoto, domot i prepiskata, nitu pak na napadi vrz negovata ~est<br />

i ugled. Sekoj ima pravo na pravna za{tita od takvoto vme{uvawe ili<br />

napadi.<br />

Spored ~l. 8 od Evropskata Konvencija za za{tita na ~ovekovite<br />

prava i osnovni slobodi, sekoj ~ovek ima pravo na po~ituvawe na<br />

negoviot privaten i semeen `ivot, domot i prepiskata. Javnata vlast<br />

ne smee da se me{a vo ostvaruvaweto na ova pravo, osven ako toa me{awe<br />

e predvideno so zakon, i ako pretstavuva merka koja e vo interes na<br />

dr`avata i javnata bezbednost, ekonomskata blagosostojba na zemjata,<br />

za{titata na poredokot i spre~uvaweto na krivi~nite dela, za{tita<br />

na zdravjeto i moralot ili za{titata na pravata i slobodite na drugite,<br />

vo edno demokratsko op{testvo.<br />

Spored sodr`inata na iznesenite odredbi od me|unarodnite<br />

akti, kako del od vnatre{niot praven poredok na Republika Makedonija,<br />

proizleguva mo`nost za ograni~uvawe na navedenite slobodi i<br />

prava od strana na javnata vlast, pod uslovi opredeleni vo vnatre{-<br />

noto pravo na dr`avata. Javnata vlast ne smee da se me{a vo ostvaruvaweto<br />

na ova pravo, osven ako toa me{awe e predvideno so zakon.<br />

Od analizata na osporeniot ~l. 5 od izmenite na Zakonot so koj<br />

se dopolnuva ~l. 10 od Zakonot za sledewe na komunikacii i na osporeniot<br />

~l. 9 so koj dopolnuva i menuva ~l. 13 od Zakonot za sledewe na<br />

komunikacii proizleguva deka na baraweto za sledewe komunikacii se<br />

podnesuva do nadle`niot istra`en sudija vo pismena forma i sodr`i,<br />

pokraj drugoto, podatoci (st. 1 t. 2) za fizi~koto lice ili odgovorno<br />

lice vo pravnoto lice za ~ii komunikacii se bara da bidat predmet na<br />

sledewe "dokolku e poznato," osnovite za somnevawe za krivi~noto<br />

delo za koe se bara sledewe na komunikacii i podatoci so koi poblisku<br />

}e se opredeli predmetot na sledewe - targetot, za koe postojat<br />

31


osnovi za somnevawe deka se koristi za komunikacija vo slu~aj koga<br />

storitelot ne e poznat.<br />

Naredbata, pak, za sledewe na komunikaciite, izdadena od istra`niot<br />

sudija, pokraj drugoto, treba da sodr`i podatoci so koi poblisku<br />

}e se opredeli predmetot na sledewe na targetot (broj na telefonska<br />

ili druga korisni~ka linija) za koe postojat osnovi za somnevawe<br />

deka se koristi za komunikacija, vo slu~aj koga storitelot ne e<br />

poznat.<br />

Imaj}i ja predvid analizata na osporenite odredbi od ~l. 5 i<br />

~l. 9 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sledewe<br />

na komunikacii, sodr`inata na ~l. 142-b stav 3 od Zakonot za krivi~nata<br />

postapka spored koj vo slu~aj koga ne se raspolaga so soznanie za<br />

identitetot na storitelot na krivi~not delo, posebnite istra`ni<br />

merki od st. 1 (sledewe na komunikacii i vlez vo dom i drugi prostorii<br />

ili prevozni sredstva) na ovoj ~len mo`e da se odredat i sprema<br />

predmetot na krivi~noto delo, smetame deka navodite vo inicijativata<br />

deka so osporenite ~l. 5 i 9 od Zakonot za izmenuvawe se vr{elo<br />

neosnovano pro{iruvawe na uslovite za sledewe na komunikacii se<br />

neosnovani.<br />

Nadovrzuvaj}i se na stavovite spored koi sledewe na komunikaciite<br />

kako posebna istra`na merka mo`e da se naredi i koga storitelot<br />

ne e poznat, smetame deka koristeweto na ovaa merka, vo slu~aite<br />

koga storitelot ne e poznat, a pritoa postojat osnovi za somnevawe<br />

deka opredelen predmet telefonska linija, e-mail se koristat za komunikacija<br />

vo vrska so podgotvuvawe, vo tek e izvr{uvawe ili e izvr{eno<br />

krivi~no delo e sosema opravdano i pokraj faktot {to so toa se zadira<br />

vo privatniot i semejniot `ivot, domot i koresponencijata a<br />

seto toa vo interes na edna pogolema cel za{tita na pravata i slobodite<br />

na drugite lu|e.<br />

3. Od analizata na osporeniot ~l. 7 od Zakonot za izmenuvawe i<br />

dopolnuvawe na Zakonot za sledewe na komunikacii proizleguva deka<br />

sudot mo` da izdade usna naredba za sledewe na komunikacii na barawe<br />

na nadle`niot javen obvinitel vo itni slu~ai koga postoi opasnost<br />

od predizvikuvawe na nenadomestliva {teta za uspe{no vodewe na<br />

krivi~nata postapka.<br />

So ovoj ~len se vr{i razrabotka na site nu`ni dejstvija {to gi<br />

prezemaat nadle`nite organi i toa: Ministerstvoto za vnatre{ni raboti,<br />

nadle`niot javen obvinite. istra`niot sudija kako i krivi~niot<br />

sovet na nadle`niot sud vo slu~aite koga istra`niot sud ne se soglasuva<br />

so pismenoto barawe na javniot obvinitel.<br />

Spored na{e mislewe predvidenite merki i dejstvija, predvidenite<br />

rokovi, sostavuvaweto na pismenite barawa, vremeto na sledewe<br />

na komunikacii koe ne mo`e da bide podolgo od 30 dena vklu~uvaj}i<br />

go i vremeto od 48 ~asa za koe e izdadena usnata naredba dovolno jasno<br />

zboruva deka arbitrernosta i samovolieto pri primena na merkata<br />

32


sledewe na komunikacii se svedeni na minimalno nivo da ne re~eme<br />

duri i isklu~eni.<br />

Ottuka, imaj}i go predvid navedenoto smetame deka formulacijata<br />

"koga postoi opasnost od predizvikuvawe na nenadomestliva {teta<br />

za uspe{no vodewe na postapka ne mo`e da pretstavuva osnov za<br />

izrazuvawe na somnenie deka so osporeniot ~len se povreduvaat ustavnite<br />

odredbi od ~l. XIX, 25 i 26 od Ustavot.<br />

4. Od analizata na osporeniot ~l. 11 od izmenite na zakonot so<br />

koj se menuva ~l. 15 od Zakonot za sledewe na komunikacii proizleguva<br />

deka so nego se ureduva pra{aweto na vremetraeweto na merkata sledewe<br />

na komunikacii od 30 dena i mo`nosta na predlog na ovlastenoto<br />

lice od ~l. 9 od Zakonot so dostavuvawe na poseben izve{taj za rezultatite<br />

od sledeweto na komunikacii i pri~inite zaradi koi se bara<br />

prodol`uvawena navedenata merka do javniot obvinitel ili javniot<br />

obvinitel po sopstvena inicijativa }e oceni deka e potrebno prodol`uvawe<br />

na sledewe na komunikacii, pred istekot ili po istekot na<br />

rokot od 30 dena, istra`niot sudija so naredba da go prodol`i rokot<br />

za sledewe na komunikaciite za u{te 30 dena pred istekot na rokot od<br />

30 dena ili po istekot na rokot od 30 dena<br />

Vo slu~aj na nesoglasuvawe na istra`niot sudija za prodol`uvawe<br />

na rokot za sledewe na komunikaciite, soglasno Zakonot za<br />

krivi~nata postapka odlu~uva sovet od trojca sudii na nadle`niot<br />

sud.<br />

Ponatamu od analizata na navedeniot ~len proizleguva deka<br />

istra`niot sudija so naredba mo`e da ovozmo`i prodolo`uvawe na rokot<br />

za sledewe na komunikacii najmnogu vo vkupno traewe od 1 godina.<br />

Imaj}i go predvid navedenoto smetame deka osporenata odredba<br />

ne mo`e da bide dovedena pod somnenie vo odnos na ~l. 8 st. 1 al. 3 ~l.<br />

25 i 26 i Amandman XIX od Ustavot.<br />

Ova zatoa {to, spored na{e mislewe, prodol`uvaweto na rokot<br />

na sledewe na komunikaciite e strogo kontrolirana vo smisla na podnesuvawe<br />

na poseben izve{taj vo koj treba da se navedat rezultatite od<br />

sledeweto i pri~inite poradi koi se bara prodol`uvawe za sekoe novo<br />

prodol`uvawe, pri{to toa prodol`uvawe maksimum mo`e da opfati<br />

period od 1 godina vklu~uvaj}i go i rokot od 30 dena utvrden so prvata<br />

naredba za sledewe na komunikaciite. Ili, poto~no re~eno, smetame<br />

deka vo osporenata odredba postojat dovolno jasni i precizni za{titni<br />

mehanizmi protiv mo`nosta od samovolie i arbitrernost na subjekite<br />

koi se vklu~eni vo sproveduvawe na merkata sledewe na komunikacii<br />

na koj na~in se obezbeduva balans me|u interesite na dr`avata<br />

vo borbata protiv kriminalot i interesite na poedinecot.<br />

Pritoa, smetame deka, sudot ne mo`e da se vpu{ti vo ocenka<br />

dali krajniot rok od 1 godina kako period vo koj mo`e da se bara i<br />

primenuva merkata sledewe na komunikaciite e golem i deka toa e<br />

pra{awe na procena vo oblasta na kriminalnata politika.<br />

33


5. Od analizata na osporeniot ~l. 17 so koj se menuva ~l. 22 od<br />

Zakonot za sledewe na komunikaciite proizleguva deka nadle`niot javen<br />

obvinitel vrz osnova na posebniot izve{taj za sledewe na komunikaciite<br />

i drugite raspolo`ivi dokazi i podatoci ceni dali }e podnese<br />

barawe za sproveduvawe na istraga.<br />

Vo slu~aj koga javniot obvinitel nema da podnese barawe za<br />

sproveduvawe na istraga, materijalite sobrani so sledewe na tie komunikacii<br />

vo zape~atena obvivka se arhiviraat i ~uvaat vo specijalizirani<br />

prostorii vo javnoto obvinitelstvo na na~in i pod uslovi<br />

utvrdeni so propisite za klasificirani informacii do istekot na zakonskiot<br />

utvrden rok za zastarenost na krivi~noto gonewe za delata<br />

za koe bilo naredeno sledewe na komunikaciite, a po istekot na toj<br />

rok podatocite se ni{tat.<br />

Imaj}i ja predvid ustavnata postavenost na javnoto obvinitelstvo<br />

kako edinstven i samostoen dr`aven organ koj gi goni storitelite<br />

na krivi~ni dela i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela i<br />

vr{i drugi raboti utvrdeni so zakon, kako i institutot zastarenost na<br />

krivi~noto gonewe utvrden vo ~l. 107 od Zakonot za krivi~nata postapka,<br />

smetame deka navodite od inicijativata deka so osporeniot<br />

~len se povreduvale na~eloto na vladeewe na pravoto i odredbite od<br />

~l. 25, 26 i Amandman XIX od Ustavot se neosnovani.<br />

Imeno, spored na{e mislewe, a poa|aj}i od celite na donesuvawe<br />

na Zakonot za sledewe na komunikaciite so koj se ureduva mo{ne<br />

~uvstvitelna materija vo oblasta na pravoto na privatnost, a so cel za<br />

vodewe na poefikasna borba protiv organiziraniot kriminal, i korupcijata<br />

koi dlaboko se navlezeni vo site pori na op{testvenoto `iveewe,<br />

~uvaweto na sobranite dokazi i podatoci za odredeno krivi~no<br />

delo so pomo{ na merkata sledewe na komunikacii do istekot na rokot<br />

za zastarenost na krivi~noto gonewe za toa krivi~no delo e sosema<br />

logi~no i opravdano.<br />

Vo sprotivno dokolku sobranite podatoci vo slu~aite koga ne e<br />

podneseno barawe za sproveduvawe na istraga bidat uni{teni vedna{,<br />

postoi opasnost mnogu bitni podatoci i dokazi da ne mo`at da bidat<br />

iskoristeni vo krivi~nata postapka za krivi~no delo za koe podocna<br />

}e se pokrene istraga.<br />

6. So ogled na faktot {to vo inicijativata se osporuvaat i ~l.<br />

12 i 24 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za sledwe<br />

na komunikacii, a pritoa za niv nema navodi vo nasoka na povreda na<br />

ustavnite odredbi, smetame deka po odnos na ovie ~lenovi inicijativata<br />

treba da se otfrli.<br />

7. [to se odnesuva do navodite od inicijativata so koi se osporuva<br />

~l. 8 od izmenite na Zakonot so koj se bri{e ~l. 12 i ~l. 10 od<br />

izmenite na Zakonot so koj se bri{e ~l. 14 od Zakonot za sledewe na<br />

komunikacii, smetame deka i vo odnos na ovie odredbi Sudot treba da<br />

ja otfrli inicijativata.<br />

34


Ova zatoa {to vo su{tina se bara Sudot da gi ukine osporenite<br />

odredbi 8 i 10 i da gi vrati vo pravniot poredok prethodno va`e~kite<br />

odredbi (12 i 14)<br />

So ogled na navedenoto se p r e d l a g a<br />

1. Predmetot da bide iznesen na sednica na Sudot za razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~l. 4, 5, 7, 9, 10, 11 i 17 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />

Zakonot za sledewe na komunikacii ("SV RM," br. 110/2008), i<br />

3. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta<br />

na ~l. 8, 10, 12 i 24 od Zakonot ozna~en vo t. 2 od predlogot.<br />

**<br />

35


36


4. U. br. 8/2009 (8. 06. 2009)<br />

Osporen akt<br />

^len 3 st. 2 t. 6 od Pravilnikot za kriteriumite za sklu~uvawe<br />

dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite<br />

ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena<br />

za{tita, donesen od Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />

na Makedonija ("SV RM," br. 14/2008).<br />

Navodi vo inicijativata<br />

Spored podnositelot na inicijativata, trgnuvaj}i od toa deka<br />

sekoj ima ustavna obvrska da gi namiruva javnite dava~ki (~l. 33 od<br />

Ustavot) i deka vo ramkite na na~inot na pla}awe na javnite dava~ki<br />

postojat mehanizmi za nivno ispolnuvawe, propi{uvaweto na ograni-<br />

~uva~ki uslov i toa so podzakonski akt, kako {to e storeno so osporenata<br />

odredba - da ne mo`e zdravstvenata ustanova da sklu~i dogovor za<br />

obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo bolni~kata<br />

zdravstvena za{tita koja ne gi platila pridonesite za zadol`iteno<br />

zdravstveno osiguruvawe, zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot<br />

prag i izleguvawe nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi, {to<br />

ustavno i zakonski ne bilo dozvoleno, poradi {to so osporenata odredba<br />

se povreduvale ~l. 8 st. 1 al. 3 i ~l. 51 od Ustavot, Zakonot za<br />

zdravstvenoto osiguruvawe i ~l. 55 st. 2, 56 st. 1 i 61 st. 2 od Zakonot za<br />

organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.<br />

Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na osporenata odredba.<br />

Sodr`ina na osporenata odredba<br />

^len 3<br />

Za obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo<br />

specijalisti~ko-konsultativnata za{tita Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />

na Makedonija (vo natamo{niot tekst: Fond) sklu~uva dogovori<br />

so zdravstvenite ustanovi.<br />

Dogovorite od stav 1 na ovoj ~len se sklu~uvaat dokolku zdravstvenata<br />

ustanova gi ispolnuva slednite kriteriumi:<br />

1. da uka`uva zdravstveni uslugi {to se vo ramkite na dejnosta<br />

za koja e registrirana soglasno Zakonot za zdravstvena za{tita,<br />

37


2. da postojat uslovi za vr{ewe na soodvetna dejnost (prostor,<br />

oprema i kadri),<br />

3. da ima utvrden plan i programa za obezbeduvawe na zdravstveni<br />

uslugi na osigurenite lica,<br />

4. da ima utvrden finansiski plan na potrebnite sredstva za<br />

obezbeduvawe odreden vid i obem na zdravstveni uslugi na osigurenite<br />

lica,<br />

5. da se vklopuva so potrebite na naselenieto na podra~jeto na<br />

zdravstvenata ustanova,<br />

6. da se plateni pridonesite za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe,<br />

(osporen del)<br />

7. da neguva dobri delovni odnosi.<br />

Dogovorite od stav 1 i 2 na ovoj ~len Fondot gi sklu~uva, dokolku<br />

ima utvrdeni sredstva vo buxetot na Fondot za taa namena, po dostavena<br />

ponuda za sklu~uvawe na dogovor pridru`ena so potrebna dokumentacija,<br />

so va`nost na dogovorot za tekovnata godina.<br />

38<br />

Ustavnosudska praktika<br />

1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.<br />

141/2007 ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na Pravilnikot za kriteriumite za sklu~uvawe na dogovori i za na~in<br />

na pla}awe na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi<br />

vr{at specijalisti~ko-konsultativna stomatolo{ka zdravstvena za{-<br />

tita br. 02-1486/10 donesen od Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno<br />

osiguruvawe na Makedonija na 9. 02. 2007 godina ("SV RM," br. 52/<br />

2007).<br />

Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Spored ~l. 3 od istiot Pravilnik<br />

za obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo<br />

specijalisti~ko-konsultativnata stomatolo{ka zdravstvena za{tita<br />

Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija sklu~uva dogovori<br />

so zdravstvenite ustanovi.<br />

Dogovorite od st. 1 na ovoj ~len se sklu~uvaat dokolku zdravstvenata<br />

ustanova gi ispolnuva slednite kriteriumi:<br />

1. da uka`uva zdravstveni uslugi {to se vo ramkite na dejnosta<br />

za koja e registrirana, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita,<br />

2. da postojat uslovi za vr{ewe na soodvetnata dejnost (prostor,<br />

oprema i kadri),<br />

3. da se vklopuva so potrebite na naselenieto na podra~jeto na<br />

zdravstvenata ustanova,<br />

4. da se plateni pridonesite za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe,<br />

5. da neguva dobri delovni odnosi.<br />

Dogovorite se sklu~uvaat vrz osnova na dostavena ponuda so<br />

potrebna dokumentacija so va`nost na dogovorot za tekovnata godina.


Osporeniot Pravilnik, spored Sudot, ne e vo nesoglasnost so<br />

Ustavot na Republika Makedonija nitu so odredbite od Zakonot za<br />

zdravstvenata za{tita i Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, od<br />

pri~ina {to istiot kako podzakonski akt e donesen vrz osnova na ~l.<br />

69 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe i predviduva operacionalizacija<br />

na zakonot, bidej}i spored ovaa zakonska odredba Fondot ima<br />

ovlastuvawe da donese podzakonski akt so koj }e gi utvrduva kriteriumite<br />

za sklu~uvawe na dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite<br />

uslugi. Tokmu toa, sega so osporeniot Pravilnik e storeno,<br />

odnosno se utvrdeni kriteriumite za sklu~uvawe na dogovori koi decidno<br />

se dadeni vo ~l. 3 od ovoj pravilnik, a ~l. 5, pak, od Pravilnikot<br />

utvrduva koi tro{oci se presmetani vo cenata na zavr{eni specijalisti~ko-konsultativnite<br />

stomatolo{ki zdravstveni uslugi.<br />

Sporno pravno pra{awe<br />

Dali utvrduvaweto vo Pravilnik na kriteriumot - pla}awe na<br />

pridonesi za zdravstveno osiguruvawe za vrabotenite vo ustanovite<br />

koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita, kako<br />

uslov za sklu~uvawe na dogovor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />

so ustanovata, zna~i izleguvawe nadvor od zakonski utvrdenite obvrski<br />

za pla}awe na ovie pridonesi.<br />

Pravno mislewe<br />

Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot, vladeeweto na pravoto e<br />

edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />

Soglasno ~l. 51 st. 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija<br />

zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi<br />

so Ustavot i so zakon.<br />

So Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("SV RM," br. 25/2000,<br />

34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002, 31/2003, 84/2005, 37/2006, 18/2007, 36/<br />

2007, 82/2008, 98/2008 i 6/2009) se ureduva zdravstvenoto osiguruvawe na<br />

gra|anite, pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe, kako i<br />

na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe (~l. 1).<br />

Spored ~l. 2 na ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se vostanovuva<br />

kako zadol`itelno i dobrovolno. Zadol`itelno zdravstveno<br />

osiguruvawe se ustanovuva za site gra|ani na Republika Makedonija<br />

zaradi obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i pari~ni nadomestoci vrz<br />

na~elata na seopfatnost, solidarnost, ednakvost i efektivno koristewe<br />

na sredstvata pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Dobrovolno<br />

zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe na zdravstveni<br />

uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.<br />

39


Soglasno ~l. 3 na istiot zakon, zadol`itelnoto zdravstveno<br />

osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija<br />

(vo natamo{niot tekst: Fond). Dobrovolno zdravstveno osiguruvawe<br />

mo`at da sproveduvaat dru{tva za osiguruvawe osnovani spored<br />

propisite za osiguruvawe.<br />

Spored ~l. 37 na ovoj zakon, sredstva za zadol`itelnoto zdravstveno<br />

osiguruvawe se obezbeduvaat od:<br />

1) pridonesi od:<br />

- platite i nadomestocite na platite na vrabotenite,<br />

- penziite i nadomestocite od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />

- samovrabotenite lica,<br />

- sredstva za nevrabotenite lica i<br />

- sredstvata na drugite obvrznici na pridones,<br />

2) dopolnitelen pridones za slu~aj na povreda na rabota i<br />

profesionalno zaboluvawe,<br />

3) u~estvo na osigurenicite,<br />

4) buxetot na Republikata,<br />

5) kamati i dividenda,<br />

6) podaroci, legati i<br />

7) drugi prihodi.<br />

Soglasno ~l. 49 st. 1 od ovoj zakon, Fondot vr{i kontrola na<br />

presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno<br />

osiguruvawe za site obvrznici na pridones.<br />

Soglasno ~l. 63 od istiot zakon, Fondot, vrz osnova na na~elata<br />

na efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe na sredstvata gi pokriva<br />

tro{ocite za:<br />

1) zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot paket na zdravstvenite<br />

uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi pru`aat na osigurenite<br />

lica,<br />

2) lekovi, pomo{ni medicinski materijali koi slu`at za primena<br />

na lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe, utvrdeni<br />

so op{t akt,<br />

3) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski<br />

spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni so op{t akt,<br />

4) pari~ni nadomestoci,<br />

5) investicioni vlo`uvawa za sozdavawe i podobruvawe na<br />

uslovite za uka`uvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica,<br />

6) vr{eweto na funkcijata na Fondot,<br />

7) del od merkite i aktivnostite za sproveduvawe na preventivnite<br />

i drugi programi za lekuvawe odredeni bolesti, kako i za hendikepiranite<br />

lica, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita i<br />

8) drugi potrebi za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno<br />

osiguruvawe.<br />

40


Soglasno ~l. 5 t. 4 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno<br />

socijalno osiguruvawe ("SV RM, br. 142/2008), pridonesot za zdravstveno<br />

osiguruvawe spa|a vo grupata na pridonesi za zadol`itelno socijalno<br />

osiguruvawe. Spored ~l. 6 st. 3 od ovoj zakon, sredstvata sobrani<br />

po osnov na zdravstveno osiguruvawe, kako zadol`itelnoto socijalno<br />

osiguruvawe, se prihod na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na<br />

Makedonija.<br />

Spored ~l. 17 st. 1 od ovoj zakon, pridonesite gi presmetuva,<br />

zadr`uva i uplatuva obvrznikot za presmetka i uplata na pridonesi<br />

pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na plata, penzija,<br />

odnosno drug pari~en nadomestok.<br />

Od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva deka<br />

pridonesot za zdravstveno osiguruvawe pretstavuva pridones za zadol-<br />

`itelno socijalno osiguruvawe koe obvrznikot za presmetka i uplata<br />

na pridonesi go upla}a vo korist na Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />

pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na plata,<br />

penzija, odnosno drug pari~en nadomestok, poradi {to ovie sredstva<br />

se glaven izvor na prihod na Fondot, koj e edinstvena finansiska<br />

institucija ovlastena za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno<br />

osiguruvawe za site gra|ani na Republika Makedonija. Fondot vo ramkite<br />

na planiranite sredstva, za sekoja godina utvrduva plan i programa<br />

za zdravstvenite uslugi koi se finansiraat od sredstvata na zadol-<br />

`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.<br />

Spored ~l. 68-a od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe, Fondot<br />

e kupuva~ na zdravstveni uslugi vo interes na osigurenite lica. Vo<br />

zavisnost od potrebite za zdravstvenite uslugi i utvrdenite sredstva<br />

za taa namena vo buxetot na Fondot, Fondot kupuva zdravstveni uslugi<br />

za {to sklu~uva i raskinuva dogovori so zdravstvenite ustanovi.<br />

Soglasno ~l. 69 na istiot zakon, Fondot so op{t akt utvrduva<br />

kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi za<br />

kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj zakon, na~inot na<br />

sklu~uvaweto na dogovorite i za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite<br />

uslugi spored:<br />

- brojot na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{-<br />

tita,<br />

- ceni na zavr{eni zdravstveni uslugi vo specijalisti~ko- konsultativna<br />

zdravstvena za{tita,<br />

- ceni na zdravstveni uslugi grupirani vo DSG vo bolni~ka<br />

zdravstvena za{tita za akutna nega na hospitalizirani bolni,<br />

- utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi,<br />

- programite za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno<br />

uslugi,<br />

- utvrdenite sredstva vo Buxetot na Fondot po nameni i<br />

- drugi kriteriumi.<br />

41


Ministerot za zdravstvo dava soglasnost na op{tiot akt od st.<br />

1 na ovoj ~len.<br />

Vrz osnova na navedenata zakonska odredba, Upravniot odbor na<br />

Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, donel Pravilnik<br />

za kriteriumite za sklu~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe na<br />

zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna<br />

zdravstvena za{tita. So ~l. 3 od ovoj pravilnik,<br />

Fondot gi utvrdil kriteriumite za sklu~uvawe dogovor so zdravstvenite<br />

ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena<br />

za{tita, pri {to, vo osporeniot st. 2 t. 6 na ovoj pravilnik, kako kriterium<br />

od koj zavisi sklu~uvaweto na dogovorot, go utvrdil i redovnoto<br />

pla}awe na pridonesite za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe od<br />

strana na zdravstvenata ustanova koja saka da sklu~i dogovor so<br />

Fondot.<br />

Navodite vo inicijativata deka propi{uvaweto na vakviot<br />

kriterium zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot prag i izleguvawe<br />

nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi za obezbeduvawe naplata na<br />

pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, {to ustavno i<br />

zakonski ne bilo dozvoleno, smetame deka se neosnovani.<br />

Ova od pri~ina {to obvrskata za uplata na pridonesot za zdravstveno<br />

osiguruvawe e utvrdena so zakon, taa e zadol`itelna za site<br />

osigurenici utvrdeni so zakon, a obvrznik za uplata na pridonesot e<br />

rabotodava~ot. Toa zna~i deka rabotodava~ot, odnosno vo konkretniot<br />

slu~aj ustanovata koja vr{i specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena<br />

za{tita, kako rabotodava~ za svoite vraboteni, pridonesot za<br />

zdravstveno osiguruvawe za vrabotenite go presmetuva, zadr`uva i<br />

uplatuva pri sekoja isplata na plata ili del od plata ili nadomestok<br />

na plata, pod zakana za prekr{o~na odgovornost. Redovno uplateniot<br />

pridones za zdravstveno osiguruvawe e osnov za ostvaruvawe na pravata<br />

od zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe – obezbeduvawe na osnovni<br />

zdravstveni uslugi i isplata na pari~ni nadomestoci utvrdeni so<br />

zakon.<br />

Vo ovaa smisla, smetame deka uslovuvaweto na sklu~uvawe na<br />

dogovor na ustanovata so Fondot, so redovnoto pla}awe na ovie nadomestoci<br />

za svoite vraboteni, e vo funkcija na za{tita na pravata od<br />

raboten odnos na vrabotenite vo ustanovata, utvrdeni so zakon, koi<br />

fakti~ki ja pru`aat potrebnata zdravstvena usluga, {to od druga strana<br />

zna~i garancija za nepre~eno ostvaruvawe na dejnosta na ustanovata,<br />

odnosno pru`awe specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita<br />

na osigurenicite koi redovno gi pla}aat svoite zakonski obvrski za<br />

zdravstveno osiguruvawe. Stanuva zbor za zakonski utvrdena obvrska,<br />

so zakonski utvrdena dinamika na uplata, odnosno realizacija, poradi<br />

{to, smetame deka so osporenata odredba ne se utvrduva izvorno nitu<br />

obvrska, nitu na~in na izvr{uvawe na taa obvrska, tuku samo u{te<br />

edna{ se naglasuva zna~eweto na zakonski utvrdenata obvrska, imaj}i<br />

42


predvid deka od ovie sredstva se finansira rabotata na Fondot, no i<br />

rabotata na ustanovata, odnosno tie se uslov za obezbeduvawe kontinuirana<br />

zdravstvena za{tita, {to e vo ramkite na zakonskite re{enija<br />

vo sferata na zdravstvenoto osiguruvawe.<br />

Trgnuvaj}i od faktot deka osporeniot pravilnik e podzakonski<br />

akt donesen vrz osnova na ~l. 69 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe<br />

i pretstavuva operacionalizacija na zakonot i deka so istiot ne<br />

se nadminuvaat ramkite na Ustavot i zakonot, pred Sudot ne se postavi<br />

pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od Pravilnikot so<br />

Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe i so ~l. 55 st. 1 i 56 st. 1 od Zakonot<br />

za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.<br />

Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe.<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i<br />

zakonitosta na ~l. 3 st. 2 t. 6 od Pravilnikot za kriteriumite za sklu-<br />

~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite uslugi na<br />

zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna<br />

zdravstvena za{tita, donesen od Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno<br />

osiguruvawe na Makedonija ("SV RM," br. 14/2008).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 juli 2009 godina,<br />

donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i<br />

zakonitosta na ~len 3 stav 2 to~ka 6 od Pravilnikot za kriteriumite<br />

za sklu~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe na zdravstvenite<br />

uslugi na zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna<br />

zdravstvena za{tita, donesen od Upravniot odbor na Fondot<br />

za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija," br. 14/2008).<br />

2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na odredbite od Pravilnikot ozna~en vo to~ka 1 od<br />

ova re{enie.<br />

Spored podnositelot na inicijativata, trgnuvaj}i od toa deka<br />

sekoj ima ustavna obvrska da gi namiruva javnite dava~ki (~len 33 od<br />

Ustavot) i deka vo ramkite na na~inot na pla}awe na javnite dava~ki<br />

postojat mehanizmi za nivno ispolnuvawe, propi{uvaweto na ograni-<br />

~uva~ki uslov, i toa so podzakonski akt, kako {to e storeno so ospor-<br />

43


enata odredba - da ne mo`e zdravstvenata ustanova da sklu~i dogovor za<br />

obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo bolni~kata<br />

zdravstvena za{tita koja ne gi platila pridonesite za zadol`itelno<br />

zdravstveno osiguruvawe, zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot<br />

prag i izleguvawe nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi, {to ustavno<br />

i zakonski ne bilo dozvoleno, poradi {to so osporenata odredba<br />

se povreduvale ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 51 od Ustavot, Zakonot za<br />

zdravstvenoto osiguruvawe i ~lenovite 55 stav 2, 56 stav 1 i 61 stav 2<br />

od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.<br />

Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na osporenata odredba.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 3 stav 2 to~ka 6<br />

od Pravilnikot za kriteriumite za sklu~uvawe dogovori i za na~inot<br />

na pla}awe na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi<br />

vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita, za obezbeduvawe<br />

na zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo specijalisti~kokonsultativnata<br />

za{tita, Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija<br />

sklu~uva dogovori so zdravstvenite ustanovi, dokolku zdravstvenata<br />

ustanova go ispolnuva kriteriumot - da se plateni pridonesite<br />

za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe.<br />

4. Soglasno ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot, vladeeweto na<br />

pravoto e edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />

Makedonija.<br />

Soglasno ~len 51 stav 1 od Ustavot, vo Republika Makedonija<br />

zakonite mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi<br />

so Ustavot i so zakon.<br />

So Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija," br. 25/2000, 34/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002,<br />

31/2003, 84/2005, 37/2006, 18/2007, 36/2007, 82/2008, 98/2008 i 6/2009) se<br />

ureduva zdravstvenoto osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite<br />

od zdravstvenoto osiguruvawe, kako i na~inot na sproveduvawe na<br />

zdravstvenoto osiguruvawe (~l. 1).<br />

Spored ~len 2 na ovoj zakon, zdravstvenoto osiguruvawe se ustanovuva<br />

kako zadol`itelno i dobrovolno. Zadol`itelno zdravstveno<br />

osiguruvawe se ustanovuva za site gra|ani na Republika Makedonija<br />

zaradi obezbeduvawe na zdravstveni uslugi i pari~ni nadomestoci vrz<br />

na~elata na seopfatnost, solidarnost, ednakvost i efektivno koristewe<br />

na sredstvata pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon. Dobrovolno<br />

zdravstveno osiguruvawe se ustanovuva za obezbeduvawe na zdravstveni<br />

uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.<br />

Soglasno ~len 3 na istiot zakon, zadol`itelnoto zdravstveno<br />

osiguruvawe go sproveduva Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija<br />

(vo natamo{niot tekst: Fond). Dobrovolno zdravstveno osigu-<br />

44


uvawe mo`at da sproveduvaat dru{tva za osiguruvawe osnovani spored<br />

propisite za osiguruvawe.<br />

Spored ~len 37 na ovoj zakon, sredstva za zadol`itelnoto zdravstveno<br />

osiguruvawe se obezbeduvaat od:<br />

1) pridonesi od:<br />

- platite i nadomestocite na platite na vrabotenite,<br />

- penziite i nadomestocite od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />

- samovrabotenite lica,<br />

- sredstva za nevrabotenite lica i<br />

- sredstvata na drugite obvrznici na pridones<br />

2) dopolnitelen pridones za slu~aj na povreda na rabota i profesionalno<br />

zaboluvawe,<br />

3) u~estvo na osigurenicite,<br />

4) buxetot na Republikata,<br />

5) kamati i dividenda,<br />

6) podaroci, legati i<br />

7) drugi prihodi.<br />

Soglasno ~len 49 stav 1 od ovoj zakon, Fondot vr{i kontrola na<br />

presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot za zadol`itelno zdravstveno<br />

osiguruvawe za site obvrznici na pridones.<br />

Soglasno ~len 63 od istiot zakon, Fondot, vrz osnova na na~elata<br />

na efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe na sredstvata gi<br />

pokriva tro{ocite za:<br />

1) zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot paket na zdravstvenite<br />

uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi pru`aat na osigurenite<br />

lica,<br />

2) lekovi, pomo{ni medicinski materijali koi slu`at za primena<br />

na lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe, utvrdeni<br />

so op{t akt,<br />

3) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski<br />

spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni so op{t akt,<br />

4) pari~ni nadomestoci,<br />

5) investicioni vlo`uvawa za sozdavawe i podobruvawe na<br />

uslovite za uka`uvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica,<br />

6) vr{eweto na funkcijata na Fondot,<br />

7) del od merkite i aktivnostite za sproveduvawe na preventivnite<br />

i drugi programi za lekuvawe odredeni bolesti, kako i za hendikepiranite<br />

lica, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita i<br />

8) drugi potrebi za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno<br />

osiguruvawe.<br />

Soglasno ~len 5 to~ka 4 od Zakonot za pridonesi od zadol-<br />

`itelno socijalno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />

br. 142/2008), pridonesot za zdravstveno osiguruvawe spa|a vo<br />

grupata na pridonesi za zadol`itelno socijalno osiguruvawe. Spored<br />

45


~len 6 stav 3 od ovoj zakon, sredstvata sobrani po osnov na zdravstveno<br />

osiguruvawe, kako zadol`itelnoto socijalno osiguruvawe, se prihod<br />

na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.<br />

Spored ~len 17 stav 1 od ovoj zakon, pridonesite gi presmetuva,<br />

zadr`uva i uplatuva obvrznikot za presmetka i uplata na pridonesi<br />

pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na plata, penzija,<br />

odnosno drug pari~en nadomestok.<br />

Od analizata na navedenite zakonski odredbi proizleguva deka<br />

pridonesot za zdravstveno osiguruvawe pretstavuva pridones za zadol`itelno<br />

socijalno osiguruvawe koe obvrznikot za presmetka i uplata<br />

na pridonesi go upla}a vo korist na Fondot za zdravstveno osiguruvawe<br />

pri sekoja isplata na plata ili del od plata, nadomestok na<br />

plata, penzija, odnosno drug pari~en nadomestok, poradi {to ovie sredstva<br />

se glaven izvor na prihod na Fondot, koj e edinstvena finansiska<br />

institucija ovlastena za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno<br />

osiguruvawe za site gra|ani na Republika Makedonija. Fondot<br />

vo ramkite na planiranite sredstva, za sekoja godina utvrduva plan i<br />

programa za zdravstvenite uslugi koi se finansiraat od sredstvata na<br />

zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.<br />

Spored ~len 68-a od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe,<br />

Fondot e kupuva~ na zdravstveni uslugi vo interes na osigurenite<br />

lica. Vo zavisnost od potrebite za zdravstvenite uslugi i utvrdenite<br />

sredstva za taa namena vo buxetot na Fondot, Fondot kupuva zdravstveni<br />

uslugi za {to sklu~uva i raskinuva dogovori so zdravstvenite<br />

ustanovi.<br />

Soglasno ~len 69 na istiot zakon, Fondot so op{t akt utvrduva<br />

kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori so zdravstvenite ustanovi za<br />

kupuvawe na osnovnite zdravstveni uslugi od ovoj zakon, na~inot na<br />

sklu~uvaweto na dogovorite i za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite<br />

uslugi spored:<br />

- brojot na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{-<br />

tita;<br />

- ceni na zavr{eni zdravstveni uslugi vo specijalisti~ko- konsultativna<br />

zdravstvena za{tita,<br />

- ceni na zdravstveni uslugi grupirani vo DSG vo bolni~ka<br />

zdravstvena za{tita za akutna nega na hospitalizirani bolni,<br />

- utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi,<br />

- programite za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno<br />

uslugi,<br />

- utvrdenite sredstva vo Buxetot na Fondot po nameni i<br />

- drugi kriteriumi.<br />

Ministerot za zdravstvo dava soglasnost na op{tiot akt od<br />

stav 1 na ovoj ~len.<br />

Vrz osnova na navedenite zakonski odredbi, Upravniot odbor<br />

na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, donel Pravil-<br />

46


nik za kriteriumite za sklu~uvawe dogovori i za na~inot na pla}awe<br />

na zdravstvenite uslugi na zdravstvenite ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna<br />

zdravstvena za{tita. So ~len 3 od ovoj pravilnik,<br />

Fondot gi utvrdil kriteriumite za sklu~uvawe dogovor so zdravstvenite<br />

ustanovi koi vr{at specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena<br />

za{tita, pri {to, vo osporeniot stav 2 to~ka 6 na ovoj pravilnik,<br />

kako kriterium od koj zavisi sklu~uvaweto na dogovorot, go utvrdil i<br />

redovnoto pla}awe na pridonesite za zadol`itelno zdravstveno<br />

osiguruvawe od strana na zdravstvenata ustanova koja saka da sklu~i<br />

dogovor so Fondot.<br />

Navodite vo inicijativata deka propi{uvaweto na vakviot<br />

kriterium zna~elo pre~ekoruvawe na dozvoleniot prag i izleguvawe<br />

nadvor od soodvetnite zakonski mehanizmi za obezbeduvawe naplata na<br />

pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, {to ustavno i<br />

zakonski ne bilo dozvoleno, Sudot gi oceni kako neosnovani.<br />

Ova od pri~ina {to obvrskata za uplata na pridonesot za zdravstveno<br />

osiguruvawe e utvrdena so zakon, taa e zadol`itelna za site<br />

osigurenici utvrdeni so zakon, a obvrznik za uplata na pridonesot e<br />

rabotodava~ot. Toa zna~i deka rabotodava~ot, odnosno vo konkretniot<br />

slu~aj ustanovata koja vr{i specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena<br />

za{tita, kako rabotodava~ za svoite vraboteni, pridonesot za<br />

zdravstveno osiguruvawe za vrabotenite go presmetuva, zadr`uva i<br />

uplatuva pri sekoja isplata na plata ili del od plata ili nadomestok<br />

na plata, pod zakana za prekr{o~na odgovornost. Redovno uplateniot<br />

pridones za zdravstveno osiguruvawe e osnov za ostvaruvawe na pravata<br />

od zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe - obezbeduvawe na osnovni<br />

zdravstveni uslugi i isplata na pari~ni nadomestoci utvrdeni so<br />

zakon.<br />

Vo ovaa smisla, spored Sudot, uslovuvaweto na sklu~uvawe na<br />

dogovor na ustanovata so Fondot, so redovnoto pla}awe na ovie nadomestoci<br />

za svoite vraboteni, e vo funkcija na za{tita na pravata od<br />

raboten odnos na vrabotenite vo ustanovata, utvrdeni so zakon, koi<br />

fakti~ki ja pru`aat potrebnata zdravstvena usluga, {to od druga strana<br />

zna~i garancija za nepre~eno ostvaruvawe na dejnosta na ustanovata,<br />

odnosno pru`awe specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita<br />

na osigurenicite koi redovno gi pla}aat svoite zakonski obvrski za<br />

zdravstveno osiguruvawe. Stanuva zbor za zakonski utvrdena obvrska,<br />

so zakonski utvrdena dinamika na uplata, odnosno realizacija, poradi<br />

{to, Sudot utvrdi deka so osporenata odredba ne se utvrduva izvorno<br />

nitu obvrska, nitu na~in na izvr{uvawe na taa obvrska, tuku samo<br />

u{te edna{ se naglasuva zna~eweto na zakonski utvrdenata obvrska,<br />

imaj}i predvid deka od ovie sredstva se finansira rabotata na Fondot,<br />

no i rabotata na ustanovata, odnosno tie se uslov za obezbeduvawe<br />

kontinuirana zdravstvena za{tita, {to e vo ramkite na zakonskite<br />

re{enija vo sferata na zdravstvenoto osiguruvawe.<br />

47


Trgnuvaj}i od faktot deka osporeniot pravilnik e podzakonski<br />

akt donesen vrz osnova na ~lenot 69 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe<br />

i pretstavuva operacionalizacija na Zakonot i deka so<br />

istiot ne se nadminuvaat ramkite na Ustavot i Zakonot, pred Sudot ne<br />

se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba od Pravilnikot<br />

so ~len 8 stav 1 alineja 3 i ~len 51 od Ustavot, so Zakonot za<br />

zdravstvenoto osiguruvawe i so ~lenovite 55 stav 1 i 56 stav 1 od Zakonot<br />

za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava.<br />

5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

6. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav<br />

od pretsedatelot na Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite:<br />

Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko<br />

Naumoski, d-r Gzime Starova i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />

48


5. U. br. 262/2008 (8. 06. 2009)<br />

Osporen akt<br />

^len 14 st. 1 t. 3 i 4 i ~l. 15 od Zakonot za pridonesi od zadol-<br />

`itelno socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008).<br />

NAPOMENA: po podnesuvaweto na inicijativata, donesen e<br />

Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno<br />

socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 64/2009), so koi se<br />

izmeneti osporenite odredbi od Zakonot.<br />

Navodi vo inicijativata<br />

- Spored advokatot Pano Dimitrovski od Skopje, kako podnositel<br />

na inicijativata, so osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 4 bilo propi{ano<br />

deka osnovicata za presmetka i pla}awe na pridonesite za samovrabotenite<br />

lica koi vr{at profesionalna i druga intelektualna usluga i<br />

licata od ~l. 7 st. 1 t. 10 i 11 na istiot zakon, bila dve prose~ni plati<br />

vo Republikata, dodeka za site drugi obvrznici ovaa osnovica bila<br />

ili prose~nata plata ili visinata na platite, penziite i nadomestocite,<br />

so {to se vr{ela diskriminacija i stavawe na ovie obvrznici vo<br />

ponepovolna polo`ba so drugite obvrznici.<br />

^lenot 15 od Zakonot bil pove}ekratno protivustaven i nepraveden<br />

vo odnos na prethodno navedenata odredba, zatoa {to so ovoj<br />

~len se odreduvala u{te pogolema, ne samo diskriminacija i stavawe<br />

vo ponepovolna polo`ba, tuku i ~ista dr`avna eksploatacija i tortura<br />

na del od nejzinite pripadnici, vo ovoj slu~aj del od obvrznicite<br />

za pla}awe pridonesi. Na ovie subjekti ne smeelo da im se uskrati<br />

pravoto visinata na osnovicata da ne mo`e da bide poniska od 50% od<br />

prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija, kakvo pravo<br />

se utvrduvalo za del od obvrznicite za pla}awe pridonesi.<br />

Poradi navedenoto, osporenite odredbi ne bile vo soglasnost<br />

so ~l. 9 od Ustavot, poradi {to se predlaga Ustavniot sud da povede<br />

postapka za ocenuvawe na nivnata ustavnost.<br />

- Spored podnositelot na inicijativata Todor Pqakov, so<br />

osporenite odredbi od ~l. 14 st. 1 t. 3 i 4 od Zakonot se utvrduvala poinakva<br />

osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite od ostanatite<br />

49


obvrznici utvrdeni vo ~l. 14 od Zakonot, so {to tie osigurenici ne<br />

bile ednakvi vo odnos na ostanatite osigurenici za koi bila opredelena<br />

druga osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite, poradi {to<br />

osporenite odredbi bile sprotivni na ~l. 9 st. 2 od Ustavot i se predlaga<br />

Ustavniot sud da gi poni{ti.<br />

- Spored Advokatskata komora na Republika Makedonija, kako<br />

podnositel na inicijativata, so osporenata odredba od ~l. 14 st. 1 t. 4<br />

od Zakonot, na odreden krug na lica koi vr{at profesionalna i druga<br />

intelektualna usluga, kako i na samostojnite umetnici i vrvnite sportisti,<br />

im se nametnuvale poinakvi obvrski, pogolemi obvrski od obvrskite<br />

koi im se nametnuvale na ostanatite gra|ani. Taka, dodeka osnovica<br />

za presmetka na pridonesi za ostanatite gra|ani, soglasno ~l. 14<br />

st. 1 t. 1 od Zakonot bila "plata," koe ne{to sekako podrazbiralo plata<br />

soglasno grankata na dejnost vo koja e grupiran rabotodava~ot, za<br />

krugot na lica opfateni so osporenata t. 4 na istiot ~len, kako osnovica<br />

za presmetka na pridonesi se zemal iznosot na "dve prose~ni plati<br />

vo Republikata." Na toj na~in gra|anite opfateni vo t. 4 od ovoj<br />

~len se stavale vo neednakva polo`ba so ostanatite gra|ani. Dopolnitelno,<br />

ne samo {to gra|anite na ovoj na~in se stavale vo neednakva<br />

polo`ba i na odreden krug na gra|ani im se nametnuvala dvojna dava-<br />

~ka vo sporedba so ostanatite gra|ani, tuku se odelo i na eden odamna<br />

napu{ten princip na "uramnilovka," kade nezavisno od grankata na<br />

dejnost vo koja e rasporedeno samovrabotenoto lice, toa e dol`no da<br />

pla}a pridonesi na nivo na prosek na Republikata, nezavisno od dohodovnosta<br />

na dejnosta so koja se bavi, a koja e determinirana od grankata<br />

na dejnost vo koja toj kako subjekt e rasporeden. Na toj na~in, samovrabotenite<br />

lica nezavisno dali vr{at stopanska ili nestopanska<br />

dejnost, dohodovna ili nedohodovna dejnost, }e pla}aat pridonesi na<br />

dve prose~ni plati vo Republikata. Vakvata opredelba ne nao|ala<br />

svoja logika nitu vo ekonomskata opravdanost, a sekako zna~ela nametnuvawe<br />

na odreden krug na gra|ani obvrski vo dvoen iznos vo sporedba<br />

so drugite gra|ani, poradi {to osporenata odredba bila vo sprotivnost<br />

so ~l. 9 od Ustavot.<br />

Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da ja ukine osporenata<br />

odredba kako neustavna.<br />

Istovremeno, se predlaga soglasno ~l. 27 od Delovnikot na Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud da donese re{enie<br />

so koe }e gi zapre od izvr{uvawe site poedine~ni akti i dejstvija koi<br />

}e se prezemaat vrz osnova na osporenata odredba, do donesuvawe na kone~na<br />

odluka po podnesenata inicijativa. Ova bilo nu`no od pri~ina<br />

{to mo`ele da nastanat {tetni posledici po odnos na licata ~ii prava<br />

bile o{teteni so osporenata zakonska odredba i koi bile staveni<br />

vo ponepovolna polo`ba vo odnos na drugite gra|ani. Imeno, Zakonot<br />

50


il vo primena od 01. 01. 2009 godina i ve}e so isplatata na platata za<br />

mesec januari 2009 godina, koja }e se presmetuvala najdocna do 10 fevruari<br />

2009 godina, }e po~nel da proizveduva posledici.<br />

- Spored Zanaet~iskata komora Skopje, kako podnositel na inicijativata,<br />

osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 3 od Zakonot bil vo sprotivnost<br />

so ~l. 55 st. 2 od Ustavot. Osporenata odredba sozdavala ponepovolni<br />

uslovi za stopanisuvawe na zanaet~istvoto vo odnos na golemoto stopanstvo<br />

i ne sozdavala ednakvi uslovi za stopanisuvawe so industrijata,<br />

{to navistina bilo nepravedno i protivustavno i pretstavuvalo<br />

povreda na pravoto na ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot.<br />

Imeno, vo osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 3 od Zakonot bilo propi{ano<br />

deka za samovraboteno lice koe vr{i samostojna ekonomska dejnost,<br />

vo koja grupa spa|aat zanaet~iite i trgovcite poedinci koi vr{at ekonomska<br />

dejnost, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe na danoci i<br />

pridonesi bila prose~nata plata vo Republikata, a za upravitel na<br />

trgovsko dru{tvo, DOO, DOOEL, AD, osnovica za presmetuvawe i<br />

pla}awe na danoci i pridonesi bila 50% od prose~nata plata vo Republikata.<br />

Toa zna~elo deka ako nekoj ima kapital i osnova kapitalno<br />

dru{tvo i e upravitel, }e pla}a danoci i pridonesi na 50% od prose~nata<br />

plata, a ako e lice koe se samovrabotuva i vrabotuva i drugi<br />

lica i spored site kategorii se smeta za mikro i mal biznis, }e pla}a<br />

danoci i pridonesi na prose~na plata. Ova bilo ekonomski neopravdano<br />

i protivustavno bidej}i so vakvata odredba ne samo {to ne bile<br />

staveni vo ramnopravna polo`ba, tuku se sozdavale neednakvi uslovi<br />

za stopanisuvawe vo zavisnost od toa kakov praven status e izbran za<br />

deluvawe, dali e registriran kako fizi~ko lice vo forma na zanaet-<br />

~ija vo registarot na zanaet~ii {to go vodi Zanaet~iskata komora ili<br />

kako trgovec poedinec registriran vo Trgovskiot registar, vo koj slu-<br />

~aj }e pla}a danok i pridonesi na prose~na plata vo Republikata, a<br />

ako e izbrana forma na pravno lice, DOO, DOOEL, AD, osnovica za<br />

presmetuvawe i pla}awe na danoci i pridonesi }e bide 50% od prose~nata<br />

plata vo Republikata. Koja bila celta na Vladata na Republika<br />

Makedonija so donesuvawe na navedenoto zakonsko re{enie so koe fizi~kite<br />

lica koi vr{at dejnost i vo Zakonot se dadeni kako kategorija<br />

"samovraboteno lice" i koi vr{at zanaet~iski dejnosti, trgovija na<br />

malo, ugostitelski dejnosti, prevoz na patnici i stoki i sl. i koi<br />

ostvaruvaat najniski primawa vo dr`avata da pla}aat danoci i pridonesi<br />

od plata na minimalna osnovica od prose~na plata vo Republikata,<br />

a upravitelite na trgovskite dru{tva da pla}aat danoci i pridonesi<br />

na minimalna osnovica od 50% od prose~nata plata. Ovie dejnosti<br />

bile najmalite biznisis vo dr`avata za koi dr`avata so svoite<br />

programi i strategii za ekonomski razvoj, se deklarilala deka gi poddr`uva<br />

i pottiknuva malite i sredni pretprijatija, a ovie fizi~ki<br />

51


lica bile mikro biznisi i tie so ovoj zakon se optovaruvale so danoci<br />

i pridonesi vo vkupen iznos pove}e od industrijata. So vakvo zakonsko<br />

re{enie najgolem del od zanaet~iite i trgovcite poedinci }a zatvorele,<br />

}e gi otpu{ele vrabotenite, a tie }e barale na~in da rabotat na<br />

crno za da mo`at da egzistiraat. Dali bila potrebna vakva zakonska<br />

odredba vo vakva ekonomska sostojba vo koja se nao|alo na{eto stopanstvo,<br />

so koja Vladata namesto da go potpomaga maliot biznis koj e<br />

osnova za prerasnuvawe vo pogolem biznis, toj se ostvaruva so pove}e<br />

danoci i pridonesi i se sozdavaat uslovi za prestanok na dejnosta. Ova<br />

bila kategorija na vr{iteli na dejnost koi se esnafi i za svoite obvrski<br />

odgovaraat so celiot svoj imot i od dr`avata nikoga{ ni{to ne<br />

barale, a sekoga{ gi ispolnuvale svoite obvrski za pla}awe danoci i<br />

pridonesi. Ako ne se ovozmo`elo na zanaet~iite "samovraboteni<br />

lica" osnovica za presmetuvawe i pla}awe pridonesi da iznesuva 50%<br />

od prose~nata plata vo Republikata, site znaet~ii }e gi zatvorele zanaet~iskite<br />

du}ani i }e rabotele na crno i od ~esni i vredni stopanstvenici,<br />

esnafi, }e se sozdadele novi socijalni slu~ai, a so toa }e se<br />

zgolemela i nevrabotenosta.<br />

Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba .<br />

- Spored advokat Vladimir Stefanovski, kako podnositel na<br />

inicijativata, so osporeniot ~l. 14 st. 1 t. 4 od Zakonot dr`avata ja<br />

opredeluvala platata na samovrabotenite lica i na licata koi vr{at<br />

profesionalna i druga intelektualna usluga, na nivo na dve prose~ni<br />

bruto plati, {to bilo direktno sprotivno na Ustavot i negovite na~ela.<br />

Vo dr`ava koja ima pazarno stopanstvo nikoj ne mo`el da im opredeli<br />

na privatnite vr{iteli na dejnost, kolku prihod }e ostvarat i<br />

kolkava plata }e zemat. Vo kapitalisti~kite dr`avi, vo edna ista dejnost,<br />

odredeni subjekti poradi svojata sposobnost, ostvaruvale ogromni<br />

prihodi, a drugi propa|ale. Tokmu tuka bila i prednosta na pazarnoto<br />

stopanstvo i kapitalizmot kako sistem, bidej}i postoel natprevar<br />

na subjektite koi se vklu~eni na pazarot, pri {to samo tie {to nudele<br />

najdobri proizvodi i uslugi, uspevale da ostvarat solidni prihodi,<br />

a tie {to ne nudele kvalitetni uslugi i proizvodi - propa|ale.<br />

Poradi navedenoto, osporenata odredba od Zakonot bila vo<br />

sprotivnost so na~elata na Ustavot, i toa vladeewe na pravoto, ekonomskata<br />

blagosostojba i napredok na li~niot i zaedni~kiot `ivot na<br />

gra|anite, kako i so ~l. 9 st. 2 koj propagira ednakvost na gra|anite<br />

pred Ustavot i zakonite, ~l. 32 st. 3, kade {to se naveduva deka sekoj<br />

vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka i ~l. 55 st. 1 i 2 od<br />

Ustavot spored koj se garantira slobodata na pazarot i pretpriemni-<br />

{tvoto i Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na site subjekti<br />

na pazarot.<br />

Vo inicijativata se naveduva deka podnositelot na inicijativata<br />

ima soznanija deka Vladata }e predlo`i izmeni na osporenoto<br />

52


zakonsko re{enie, vo smisla na uka`uvawata so inicijativata, odnosno<br />

deka predlogot za zakonskata izmena ve}e bil dostaven do Sobranieto<br />

na Republika Makedonija, no poradi postapkata za sproveduvawe<br />

na lokalnite i pretsedatelskite izbori koja e vo tek, Sobranieto<br />

nema da raboti, poradi {to }e dojde do primena na osporenoto re{enie<br />

i onie koi nema da go ispo~ituvaat, }e bidat kazneti vo soglasnost<br />

so ~l. 28 od istiot zakon. Poradi toa, se predlaga Ustavniot sud da ja<br />

poni{ti osporenata odredba.<br />

Sodr`ina na osporenite odrebi vo tekst koj se osporuva<br />

^len 14<br />

(1) Osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesi e:<br />

1) plata, dopolnitelni primawa od raboten odnos utvrdeni vo<br />

zakonot koj gi ureduva rabotnite odnosi, kolektiven dogovor i dogovorot<br />

za vrabotuvawe, za lice vo raboten odnos,<br />

2) plata za rabota so skrateno rabotno vreme, odnosno za ~asovite<br />

pominati na rabota, i dopolnitelni primawa od raboten odnos<br />

utvrdeni vo zakonot koj gi ureduva rabotnite odnosi, kolektiven dogovor<br />

i dogovorot za vrabotuvawe, za rabotnik koj raboti so skrateno<br />

rabotno vreme,<br />

3) prose~na plata vo Republikata objavena vo tekovniot mesec<br />

za samovraboteno lice koe vr{i samostojna ekonomska dejnost, lice od<br />

~lenot 10 stav (1) to~ka 13 i lice od ~lenot 10 stav (2) na ovoj zakon;<br />

4) iznos od dve prose~ni plati vo Republikata objavena vo tekovniot<br />

mesec za samovraboteno lice koe vr{i profesionalna i druga<br />

intelektualna usluga i lice od ~lenot 7 stav (1) to~ki 10 i 11 na ovoj<br />

zakon; (osporen del)<br />

5) prose~na plata na rabotnikot ostvarena vo godina pred upatuvawe<br />

na rabota vo stranstvo, usoglasena za prose~en mese~en porast<br />

na platite kaj rabotodava~ot, za rabotnik koj e upaten na rabota vo<br />

zemji so koi Republika Makedonija nema sklu~eno ili prezemeno dogovor<br />

za socijalno osiguruvawe, za rabotnik koj e upaten na rabota vo<br />

stranstvo od rabotodava~,<br />

6) prose~na plata na rabotnikot ostvarena vo godinata pred<br />

upatuvawe na rabota vo stranstvo, usoglasena za prose~en mese~en porast<br />

na platite kaj rabotodava~ot i platata {to ja prima vo stranstvo,<br />

vo zemji so koi Republika Makedonija ima sklu~eno ili prezemeno<br />

dogovor za socijalno osiguruvawe, za rabotnik koj e upaten na rabota<br />

vo stranstvo od rabotodava~,<br />

7) penzijata, odnosno visinata na nadomestokot za korisnikot<br />

na penzija, odnosno nadomestok spored propisite na penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe, za korisnik na doma{na i/ili stranska penzija,<br />

53


8) nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za<br />

rabota poradi bolest i povreda i otsutstvo od rabota poradi bremenost,<br />

ra|awe i maj~instvo, za korisnik na pari~en nadomestok,<br />

9) nadomestok za skrateno rabotno vreme za nega i ~uvawe na<br />

pote{ko hendikepirano dete, za korisnik na nadomestok,<br />

10) nadomestok na plata za vreme na profesionalna rehabilitacija,<br />

za korisnik na nadomestok,<br />

11) nadomestok vo slu~aj na nevrabotenost, za nevraboteni lica<br />

korisnici na pari~en nadomestok za vreme na privremena nevrabotenost,<br />

12) 20% od prose~no isplatenata mese~na plata po rabotnik vo<br />

Republikata objavena vo tekovniot mesec, za individualen zemjodelec,<br />

13) prose~na plata vo Republikata objavena vo tekovniot mesec<br />

za dr`avjanin na Republika Makedonija vraboten vo stranstvo, ako za<br />

toa vreme ne e zadol`itelno osiguren kaj stranski nositel na osiguruvawe<br />

spored zakonot na zemjata vo koja e vraboten, ili spored me|unarodna<br />

spogodba, a imal `iveali{te na teritorijata na Republika<br />

Makedonija neposredno pred zasnovaweto na rabotniot odnos vo stranstvo<br />

- za ~lenovite na semejstvoto koi `iveat vo Republika Makedonija<br />

i<br />

14) 50% od prose~no isplatenata mese~na plata po rabotnik vo<br />

Republikata objavena vo tekovniot mesec za:<br />

- pripadnik na mona{ki i drugi verski redovi i versko slu`beno<br />

lice,<br />

- lice korisnik na postojana pari~na pomo{, lice smesteno vo<br />

zgri`uva~ko semejstvo i vo ustanova za socijalna za{tita, korisnik na<br />

pari~en nadomestok za pomo{ i nega i pari~na pomo{ na lice koe do<br />

18 godini vozrast imalo status na dete bez roditeli i roditelska gri-<br />

`a, soglasno so propisite od socijalnata za{tita, ako ne mo`e da se<br />

osiguri po druga osnova,<br />

- lice na izdr`uvawe na kazna zatvor, lice koe se nao|a vo pritvor,<br />

ako ne e osigureno po druga osnova, i maloletno lice koe se nao|a<br />

na izvr{uvawe na vospitna merka upatuvawe vo vospitno - popraven<br />

dom, odnosno ustanova,<br />

- nevraboteno lice koe aktivno bara rabota i koe se prijavuva<br />

vo Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija, dokolku nema<br />

druga osnova na osiguruvawe i lice koe se prijavuva vo Agencijata za<br />

vrabotuvawe na Republika Makedonija i koe pismeno se izjasnilo deka<br />

se prijavuva samo zaradi ostvaruvawe na prava od zadol`itelno<br />

zdravstveno osiguruvawe,<br />

- u~esnik vo NOV i u~esnik vo Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe<br />

vo Egejskiot del na Makedonija, voen invalid i ~lenovite na semejstvata<br />

na padnatite borci i umrenite u~esnici vo NOV, kako i civilnite<br />

invalidi od Vtorata svetska vojna, licata progonuvani i zatvorani<br />

za ideite na samobitnosta na Makedonija i nejzinata dr`avnost, na<br />

54


koi toa svojstvo im e utvrdeno so posebni propisi i ~lenovite na semejstvoto<br />

i roditelite na licata gra|ani na Republika Makedonija,<br />

zaginati vo vojnite pri raspadot na SFRJ i<br />

- licata od ~lenovite 8 i 9 na ovoj zakon.<br />

(2) Po li~no barawe, osigurenikot - samovraboteno lice i<br />

individualen zemjodelec, pridonesite mo`e da gi pla}a i na povisoka<br />

osnovica.<br />

(3) Plata, penzija ili invalidnina koja se prima vo stranska<br />

valuta, poradi utvrduvawe na osnovicata na pridonesite od stavot (1)<br />

na ovoj ~len, se presmetuva vo denarska protivvrednost po oficijalniot<br />

sreden kurs na Narodnata banka na Republika Makedonija koj<br />

va`i za posledniot den vo mesecot za koj pridonesite se presmetuvaat,<br />

odnosno pla}aat.<br />

^len 15<br />

Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite, odnosno<br />

osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e da bide poniska od 50% od prose~nata<br />

plata po rabotnik vo Republika Makedonija objavena vo tekovniot<br />

mesec, so isklu~ok na osnovicata utvrdena vo ~lenot 14 stav (1) to~ki<br />

3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13 na ovoj zakon.<br />

So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi<br />

od zadol`itelno socijalno osiguruvawe, osporenite odredbi od<br />

Zakonot se izmeneti.<br />

Po izvr{enata izmena , ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 glasat:<br />

„3) prose~na plata vo Republikata objavena vo januari vo tekovnata<br />

godina spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, za<br />

liceto od ~lenot 7 stav 1 to~ki 10 i 11, liceto od ~lenot 10 stav 1 to-<br />

~ka 13 i liceto od ~lenot 10 stav 2 na ovoj zakon.<br />

4) mese~nata akontacija na neto prihodot, odnosno na pau{alno<br />

utvrdeniot neto prihod na koj se pla}a danok, soglasno Zakonot za<br />

personalen danok na dohod, za samovraboteno lice.“<br />

Po izvr{enata izmena, osporeniot ~len 15 glasi:<br />

Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite, odnosno<br />

osnovica za osiguruvawer za tekovnata godina ne mo`e da bide poniska<br />

od 50% od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija<br />

objavena vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na Dr`avniot<br />

zavod za statistika, so isklu~ok na osnovicata utvrdena vo ~lenot<br />

14 stav 1 to~ki 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13 na ovoj zakon.<br />

Za samovraboteno lice koe vr{i profesionalna i druga intelektualna<br />

usluga osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite,<br />

odnosno osnovicata za osiguruvawe za tekovnata godina ne mo`e da<br />

bide poniska od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija<br />

objavena vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na Dr`avniot<br />

zavod za statistika.<br />

55


Ustavnosudska praktika<br />

1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br. U.<br />

br. 217/2008, ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.<br />

12 st. 3 i 4 i ~l. 13 st. 1 od Zakonot za dr`avnite slu`benici ("SV<br />

RM," br. 59/2000, 112/2000, 34/2001, 103/2001, 43/2002, 98/2002, 17/2003, 40/<br />

2003, 85/2003, 17/2004, 69/2004, 81/2005, 61/2006, 36/2007 i 161/2008 i<br />

6/2009).<br />

Od obrazlo`enieto na Re{enieto. I pokraj navedenoto, podnositelite<br />

na inicijativata se povikuvaat na ocena na ustavnost na<br />

odredbi od Zakonot koi se izmeneti vo svojata sodr`ina i koi pove}e,<br />

vo osporeniot tekst, ne se del od pravniot poredok na Republika Makedonija.<br />

Imeno, ~lenovite 12 i 13 od Zakonot se osporuvaat vo tekst<br />

koj bil sodr`ina na Zakonot pri negovoto donesuvawe, no ovie ~lenovi<br />

bile predmet na izmena pove}e pati, a nivnata aktuelna i va`e~ka<br />

sodr`ina, koja e sosema poinakva od sodr`inata koja se osporuva, ja<br />

imaat dobieno so izmenite izvr{eni so ~len 10 i ~len 12 od Zakonot<br />

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za dr`avnite slu`benici (vo<br />

"SV RM," br. 81/2005).<br />

Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot utvrdi deka so inicijativata<br />

se osporuvaat odredbi koi ne se del od pravniot poredok na Republika<br />

Makedonija, poradi {to oceni deka postojat procesni pre~ki za odlu-<br />

~uvawe po inicijativata i deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al. 3 od<br />

Delovnikot na Ustavniot sud, za otfrlawe na inicijativata vo toj del.<br />

2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.<br />

205/2005 ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na ~l. 58 st. 3 i 4, ~l. 60 st. 4 al. 1, ~l. 70 st. 3 al. 1 i ~l. 73<br />

st. 2 al. 1 od Zakonot za Narodnata banka na Republika Makedonija<br />

("SV RM," br. 3/2002).<br />

Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Imaj}i gi predvid navedenite<br />

ustavni i delovni~ki odredbi, utvrdenata fakti~kata sostojba,<br />

kako i navodite vo inicijativata od koi proizleguva deka vo momentot<br />

na podnesuvawe na inicijativata, podnositelot nemal predvid deka<br />

osporenite zakonski odredbi {to gi osporuva sodr`inski se izmeneti,<br />

a odredbata od ~l. 58 st. 4 numeri~ki e izmeneta, Sudot oceni deka soglasno<br />

~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud inicijativata se<br />

otfrla.<br />

Pravno mislewe<br />

Soglasno ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta<br />

na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i<br />

so zakonite.<br />

56


Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat procesni<br />

pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />

So ogled na toa {to so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe ("SV<br />

RM," br. 64/2009), izmeneti se osporenite ~l. 14 st. 1 t. 3 i 4 i ~l. 15 od<br />

Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe, proizleguva<br />

deka osporenite odredbi od Zakonot imaat druga sodr`ina, razli~na<br />

od osporenata, odnosno deka osporenite odredbi vo tekstot vo<br />

koj se osporuvaat ne se pove}e del od pravniot poredok na Republika<br />

Makedonija.<br />

Trgnuvaj}i od navedenoto, proizleguva deka so inicijativata se<br />

osporuvaat odredbi koi ne se del od pravniot poredok na Republika<br />

Makedonija, poradi {to smetame deka postojat procesni pre~ki za<br />

odlu~uvawe po inicijativata i deka se ispolneti uslovite od ~l. 28 al.<br />

3 od Delovnikot na Ustavniot sud, za otfrlawe na inicijativata .<br />

Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe.<br />

2. Sudot da gi otfrli inicijativite za ocenuvawe na ustavnosta<br />

na ~l. 14 st. 1 t. 3 i 4 i ~l. 15 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno<br />

socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008 i 64/2009).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija, ~len 28 alineja 3 i ~len 71 od<br />

Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija" br.70/1992), na sednicata odr`ana na<br />

8 juli 2009 godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE OTFRLAAT inicijativite za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 i ~len 15 od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno<br />

socijalno osiguruvawe („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“<br />

br. 142/2008).<br />

2. Advokat Pano Dimitrovski od Skopje, Todor Pqakov od Veles,<br />

Advokatskata komora na Republika Makedonija i Zanaet~iskata<br />

komora Skopje, na Ustavniot sud na Republika Makedonija mu podnesoa<br />

inicijativi za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

odredbite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.<br />

- Spored advokatot Pano Dimitrovski kako podnositel na inicijativata,<br />

so osporeniot ~len 14 stav 1 to~ka 4 od Zakonot bilo propi{ano<br />

deka osnovicata za presmetka i pla}awe na pridonesite za<br />

samovrabotenite lica koi vr{at profesionalna i druga intelektualna<br />

usluga i licata od ~lenot 7 stav 1 to~kite 10 i 11 na istiot zakon,<br />

57


ila dve prose~ni plati vo Republikata, dodeka za site drugi obvrznici<br />

ovaa osnovica bila ili prose~nata plata ili visinata na platite,<br />

penziite i nadomestocite, so {to se vr{ela diskriminacija i stavawe<br />

na ovie obvrznici vo ponepovolna polo`ba so drugite obvrznici.<br />

^lenot 15 od Zakonot bil pove}ekratno protivustaven i nepraveden<br />

vo odnos na prethodno navedenata odredba, zatoa {to so ovoj<br />

~len se odreduvala u{te pogolema, ne samo diskriminacija i stavawe<br />

vo ponepovolna polo`ba, tuku i ~ista dr`avna eksploatacija i tortura<br />

na del od nejzinite pripadnici, vo ovoj slu~aj del od obvrznicite<br />

za pla}awe pridonesi. Na ovie subjekti ne smeelo da im se uskrati<br />

pravoto visinata na osnovicata da ne mo`e da bide poniska od 50% od<br />

prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija, kakvo pravo<br />

se utvrduvalo za del od obvrznicite za pla}awe pridonesi. Poradi<br />

navedenoto, osporenite odredbi ne bile vo soglasnost so ~len 9 od<br />

Ustavot, poradi {to se predlaga Ustavniot sud da povede postapka za<br />

ocenuvawe na nivnata ustavnost.<br />

- Spored podnositelot na inicijativata Todor Pqakov, so osporenite<br />

odredbi od ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 od Zakonot se utvrduvala<br />

poinakva osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite od<br />

ostanatite obvrznici utvrdeni vo ~len 14 od Zakonot, so {to tie osigurenici<br />

ne bile ednakvi vo odnos na ostanatite osigurenici za koi<br />

bila opredelena druga osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesite,<br />

poradi {to osporenite odredbi bile sprotivni na ~len 9 stav<br />

2 od Ustavot i se predlaga Ustavniot sud da gi poni{ti.<br />

- Spored Advokatskata komora na Republika Makedonija, kako<br />

podnositel na inicijativata, so osporenata odredba od ~len 14 stav 1<br />

to~ka 4 od Zakonot, na odreden krug na lica koi vr{at profesionalna<br />

i druga intelektualna usluga, kako i na samostojnite umetnici i vrvnite<br />

sportisti, im se nametnuvale poinakvi obvrski, pogolemi obvrski<br />

od obvrskite koi im se nametnuvale na ostanatite gra|ani. Taka,<br />

dodeka osnovica za presmetka na pridonesi za ostanatite gra|ani, soglasno<br />

~len 14 stav 1 to~ka 1 od Zakonot bila „plata“, koe ne{to sekako<br />

podrazbiralo plata soglasno grankata na dejnost vo koja e grupiran<br />

rabotodava~ot, za krugot na lica opfateni so osporenata to~ka 4 na<br />

istiot ~len, kako osnovica za presmetka na pridonesi se zemal iznosot<br />

na "dve prose~ni plati vo Republikata." Na toj na~in gra|anite opfateni<br />

vo to~kata 4 od ovoj ~len se stavale vo neednakva polo`ba so<br />

ostanatite gra|ani. Dopolnitelno, ne samo {to gra|anite na ovoj na~in<br />

se stavale vo neednakva polo`ba i na odreden krug na gra|ani im se<br />

nametnuvala dvojna dava~ka vo sporedba so ostanatite gra|ani, tuku se<br />

odelo i na eden odamna napu{ten princip na "uramnilovka," kade<br />

nezavisno od grankata na dejnost vo koja e rasporedeno samovrabotenoto<br />

lice, toa e dol`no da pla}a pridonesi na nivo na prosek na Republikata,<br />

nezavisno od dohodovnosta na dejnosta so koja se bavi, a koja e<br />

determinirana od grankata na dejnost vo koja toj kako subjekt e ras-<br />

58


poreden. Na toj na~in, samovrabotenite lica nezavisno dali vr{at<br />

stopanska ili nestopanska dejnost, dohodovna ili nedohodovna dejnost,<br />

}e pla}aat pridonesi na dve prose~ni plati vo Republikata. Vakvata<br />

opredelba ne nao|ala svoja logika nitu vo ekonomskata opravdanost, a<br />

sekako zna~ela nametnuvawe na odreden krug na gra|ani obvrski vo<br />

dvoen iznos vo sporedba so drugite gra|ani, poradi {to osporenata<br />

odredba bila vo sprotivnost so ~len 9 od Ustavot. Poradi navedenoto,<br />

se predlaga Ustavniot sud da ja ukine osporenata odredba kako neustavna.<br />

Istovremeno, se predlaga soglasno ~len 27 od Delovnikot na<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, Ustavniot sud da donese re{-<br />

enie so koe }e gi zapre od izvr{uvawe site poedine~ni akti i dejstvija<br />

koi }e se prezemaat vrz osnova na osporenata odredba, do donesuvawe<br />

na kone~na odluka po podnesenata inicijativa. Ova bilo nu`no od<br />

pri~ina {to mo`elo da nastanat {tetni posledici po odnos na licata<br />

~ii prava bile o{teteni so osporenata zakonska odredba i koi bile<br />

staveni vo ponepovolna polo`ba vo odnos na drugite gra|ani. Imeno,<br />

Zakonot bil vo primena od 01 januari 2009 godina i ve}e so isplatata<br />

na platata za mesec januari 2009 godina, koja }e se presmetuvala najdocna<br />

do 10 fevruari 2009 godina, }e po~nel da proizveduva posledici.<br />

- Spored Zanaet~iskata komora Skopje, kako podnositel na inicijativata,<br />

osporeniot ~len 14 stav 1 to~ka 3 od Zakonot bil vo sprotivnost<br />

so ~len 55 stav 2 od Ustavot. Osporenata odredba sozdavala ponepovolni<br />

uslovi za stopanisuvawe na zanaet~istvoto vo odnos na golemoto<br />

stopanstvo i ne sozdavala ednakvi uslovi za stopanisuvawe so<br />

industrijata, {to bilo nepravedno i protivustavno i pretstavuvalo<br />

povreda na pravoto na ednakva pravna polo`ba na site subjekti na pazarot.<br />

Imeno, vo osporeniot ~len 14 stav 1 to~ka 3 od Zakonot bilo<br />

propi{ano deka za samovraboteno lice koe vr{i samostojna ekonomska<br />

dejnost, vo koja grupa spa|aat zanaet~iite i trgovcite poedinci<br />

koi vr{at ekonomska dejnost, osnovicata za presmetuvawe i pla}awe<br />

na danoci i pridonesi bila prose~nata plata vo Republikata, a za<br />

upravitel na trgovsko dru{tvo, DOO, DOOEL, AD, osnovica za presmetuvawe<br />

i pla}awe na danoci i pridonesi bila 50% od prose~nata<br />

plata vo Republikata. Toa zna~elo deka ako nekoj ima kapital i osnova<br />

kapitalno dru{tvo i e upravitel, }e pla}a danoci i pridonesi na 50%<br />

od prose~nata plata, a ako e lice koe se samovrabotuva i vrabotuva i<br />

drugi lica i spored site kategorii se smeta za mikro i mal biznis, }e<br />

pla}a danoci i pridonesi na prose~na plata. Ova bilo ekonomski<br />

neopravdano i protivustavno bidej}i so vakvata odredba ne samo {to<br />

ne bile staveni vo ramnopravna polo`ba, tuku se sozdavale neednakvi<br />

uslovi za stopanisuvawe vo zavisnost od toa kakov praven status e<br />

izbran za deluvawe, dali e registriran kako fizi~ko lice vo forma<br />

na zanaet~ija vo registarot na zanaet~ii {to go vodi Zanaet~iskata<br />

komora ili kako trgovec poedinec registriran vo Trgovskiot registar,<br />

vo koj slu~aj }e pla}a danok i pridonesi na prose~na plata vo<br />

59


Republikata, a ako e izbrana forma na pravno lice, DOO, DOOEL,<br />

AD, osnovica za presmetuvawe i pla}awe na danoci i pridonesi }e<br />

bide 50% od prose~nata plata vo Republikata. Koja bila celta na Vladata<br />

na Republika Makedonija so donesuvawe na navedenoto zakonsko<br />

re{enie so koe fizi~kite lica koi vr{at dejnost i vo Zakonot se dadeni<br />

kako kategorija „samovraboteno lice“ i koi vr{at zanaet~iski<br />

dejnosti, trgovija na malo, ugostitelski dejnosti, prevoz na patnici i<br />

stoki i sl. i koi ostvaruvaat najniski primawa vo dr`avata da pla}aat<br />

danoci i pridonesi od plata na minimalna osnovica od prose~na plata<br />

vo Republikata, a upravitelite na trgovskite dru{tva da pla}aat danoci<br />

i pridonesi na minimalna osnovica od 50% od prose~nata plata.<br />

Ovie dejnosti bile najmalite biznisi vo dr`avata za koi dr`avata so<br />

svoite programi i strategii za ekonomski razvoj, se deklarilala deka<br />

gi poddr`uva i pottiknuva malite i sredni pretprijatija, a ovie fizi~ki<br />

lica bile mikro biznisi i tie so ovoj zakon se optovaruvale so<br />

danoci i pridonesi vo vkupen iznos pove}e od industrijata. So vakvo<br />

zakonsko re{enie najgolem del od zanaet~iite i trgovcite poedinci<br />

}e se zatvorele, }e gi otpu{tele vrabotenite, a tie }e barale na~in da<br />

rabotat na crno za da mo`at da egzistiraat. Dali bila potrebna vakva<br />

zakonska odredba vo vakva ekonomska sostojba vo koja se nao|alo<br />

na{eto stopanstvo, so koja Vladata namesto da go potpomaga maliot<br />

biznis koj e osnova za prerasnuvawe vo pogolem biznis, toj se optovaruva<br />

so pove}e danoci i pridonesi i se sozdavaat uslovi za prestanok<br />

na dejnosta. Ova bila kategorija na vr{iteli na dejnost koi se esnafi<br />

i za svoite obvrski odgovaraat so celiot svoj imot i od dr`avata nikoga{<br />

ni{to ne barale, a sekoga{ gi ispolnuvale svoite obvrski za<br />

pla}awe danoci i pridonesi. Ako ne se ovozmo`elo na zanaet~iite<br />

"samovraboteni lica" osnovica za presmetuvawe i pla}awe pridonesi<br />

da iznesuva 50% od prose~nata plata vo Republikata, site znaet~ii }e<br />

gi zatvorele zanaet~iskite du}ani i }e rabotele na crno i od ~esni i<br />

vredni stopanstvenici, esnafi, }e se sozdadele novi socijalni slu~ai,<br />

a so toa }e se zgolemela i nevrabotenosta.<br />

Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na osporenata odredba.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 14 stav 1 to~ka 3<br />

od Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 142/2008), osnovica<br />

za presmetka i pla}awe na pridonesi e prose~na plata vo Republikata<br />

objavena vo tekovniot mesec za samovraboteno lice koe vr{i samostojna<br />

ekonomska dejnost, lice od ~lenot 10 stav 1 to~ka 13 i lice od<br />

~lenot 10 stav 2 na ovoj zakon. Spored stav 1 to~ka 4 na istiot ~len,<br />

osnovica za presmetka i pla}awe na pridonesi e iznos od dve prose~ni<br />

plati vo Republikata objavena vo tekovniot mesec za samovraboteno<br />

lice koe vr{i profesionalna i druga intelektualna usluga i lice od<br />

~lenot 7 stav 1 to~kite 10 i 11 na ovoj zakon.<br />

60


Spored ~len 15 od istiot Zakon, osnovicata za presmetuvawe i<br />

pla}awe na pridonesite, odnosno osnovicata za osiguruvawe, ne mo`e<br />

da bide poniska od 50% od prose~nata plata po rabotnik vo Republika<br />

Makedonija objavena vo tekovniot mesec, so isklu~ok na osnovicata<br />

utvrdena vo ~lenot 14 stav 1 to~kite 3 do 13 na ovoj zakon.<br />

Sudot, isto taka, utvrdi deka po podnesuvaweto na inicijativata,<br />

donesen e Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za pridonesi<br />

od zadol`itelno socijalno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija," br. 64/2009), so koj e izmeneta sodr`inata na<br />

osporeniot ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 i ~len 15 od Zakonot.<br />

Po izvr{enata izmena , ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 glasat:<br />

3) prose~na plata vo Republikata objavena vo januari vo tekovnata<br />

godina spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, za<br />

liceto od ~lenot 7 stav 1 to~ki 10 i 11, liceto od ~lenot 10 stav 1 to~ka<br />

13 i liceto od ~lenot 10 stav 2 na ovoj zakon.<br />

4) mese~nata akontacija na neto prihodot, odnosno na pau{alno<br />

utvrdeniot neto prihod na koj se pla}a danok, soglasno Zakonot za personalen<br />

danok na dohod, za samovraboteno lice.<br />

Po izvr{enata izmena, osporeniot ~len 15 glasi:<br />

Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite, odnosno<br />

osnovica za osiguruvawe za tekovnata godina ne mo`e da bide poniska<br />

od 50% od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija objavena<br />

vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na Dr`avniot<br />

zavod za statistika, so isklu~ok na osnovicata utvrdena vo ~lenot 14<br />

stav 1 to~ki 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 i 13 na ovoj zakon.<br />

Za samovraboteno lice koe vr{i profesionalna i druga intelektualna<br />

usluga osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesite,<br />

odnosno osnovicata za osiguruvawe za tekovnata godina ne mo`e da<br />

bide poniska od prose~nata plata po rabotnik vo Republika Makedonija<br />

objavena vo januari vo tekovnata godina spored podatocite na<br />

Dr`avniot zavod za statistika.<br />

4. Soglasno ~len 110 alineja 1 i 2 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija, Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot<br />

i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori<br />

so Ustavot i so zakonite.<br />

Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na<br />

Republika Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat<br />

procesni pre~ki za odlu~uvawe po inicijativata.<br />

Poa|aj}i od toa deka so Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 64/2009), se izmeneti<br />

osporenite ~len 14 stav 1 to~kite 3 i 4 i ~len 15 od Zakonot za pridonesi<br />

od zadol`itelno socijalno osiguruvawe, proizleguva deka<br />

osporenite odredbi od Zakonot imaat druga sodr`ina, razli~na od<br />

osporenata, odnosno deka osporenite odredbi vo tekstot vo koj se ospo-<br />

61


uvaat ne se pove}e del od pravniot poredok na Republika Makedonija.<br />

Poradi toa Sudot oceni deka postojat procesni pre~ki za odlu~uvawe<br />

po inicijativata i deka se ispolneti uslovite od ~len 28 alineja 3 od<br />

Delovnikot na Ustavniot sud, za otfrlawe na inicijativata.<br />

5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~ka 1 od<br />

ova re{enie.<br />

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Ismail Darli{ta, Liljana<br />

Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Gzime Starova<br />

i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />

62


6. U. br. 103/2009 (8. 06. 2009)<br />

Osporeni odredbi<br />

^len 4 st. 1 al. 17, ~l. 11 st. 1 vo delot: preku donesuvawe operativni<br />

instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto rabotewe,<br />

~l. 26 st. 4, ~l. 27 st. 9, vo delot: "ili operativna instrukcija<br />

donesena od strana na direktorot," ~l. 29 st. 1 t. 5 i st. 2, ~l. 37 st. 4,<br />

~l. 40 st. 6, vtora re~enica, ~l. 41 st. 2, ~l. 42 st. 4 i ~l. 43 st. 4 od<br />

Zakonot za Upravata za javni prihodi („SV RM," 81/2005 i 81/2008)<br />

Sodr`ina na osporenite odredbi<br />

^len 4<br />

1. Upravata za javni prihodi gi izvr{uva upravnite i drugi<br />

stru~ni raboti koi se odnesuvaat osobeno na:<br />

. . .<br />

- donesuvawe operativni instrukcii, (osporena alineja)<br />

. . . .<br />

^len 11<br />

1. Direktorot rakovodi i ja pretstavuva Upravata za javni prihodi;<br />

organizira i obezbeduva zakonito i efikasno vr{ewe na rabotite<br />

i zada~ite preku donesuvawe operativni instrukcii vo pismena forma<br />

od site oblasti na dano~noto rabotewe; (osporen del) donesuva finansiski<br />

plan, programa i planovi za rabota; odlu~uva za vrabotuvawe,<br />

rasporeduvawe, za pravata i dol`nostite na vrabotenite, za suspendirawe<br />

i prestanok na raboten odnos na vrabotenite vo Upravata za javni<br />

prihodi, soglasno odredbite na ovoj zakon; odlu~uva za zapo~nuvawe<br />

na postapka za otkrivawe na slu~ai na nesoodvetno odnesuvawe ili<br />

prekr{uvawe na dol`nostite od strana na vrabotenite vo Upravata za<br />

javni prihodi.<br />

^len 26 stav 4<br />

4. Direktorot go zadr`uva pravoto da dade dozvola za neobjavuvawe<br />

na javen oglas za slobodno rabotno mesto vrz osnova na negova<br />

odluka za unapreduvawe ili prerasporeduvawe na slu`benik na toa<br />

rabotno mesto. (osporen stav)<br />

63


^len 27 stav 9<br />

9. Postapkata povrzana za tretmanot na vraboteniot na probna<br />

rabota }e se uredi so kolektiven dogovor ili operativna instrukcija<br />

donesena od strana na direktorot. (osporen del)<br />

^len 29<br />

1. Na slu`benikot mu prestanuva rabotniot odnos vo Upravata<br />

za javni prihodi so odluka na direktorot vo slednive slu~ai:<br />

. . .<br />

5) ako e osuden za krivi~no delo vo vrska so slu`benata dol-<br />

`nost ili drugo krivi~no delo koe go pravi nedostoen za slu`benik i<br />

za vr{ewe na slu`bata vo Upravata za javni prihodi - so denot na vra-<br />

~uvaweto na pravosilnata presuda;<br />

. . .<br />

2. Ako slu`benikot e osuden so kazna zatvor pomala od tri meseci<br />

za krivi~no delo koe ne e povrzano so nadle`nosta na Upravata za<br />

javni prihodi, a nitu e napraveno na rabota i ne go ru{i ugledot na<br />

Upravata za javni prihodi, direktorot mo`e da odlu~i, slu`benikot<br />

da go vrati na rabota po izdr`uvaweto na kaznata, imaj}i go predvid<br />

negovoto prethodno rabotewe i odnesuvawe.<br />

^len 37<br />

1. Vo interes na Upravata za javni prihodi slu`benikot mo`e<br />

na opredeleno ili neopredeleno vreme da bide prerasporeden na drugo<br />

rabotno mesto koe odgovara na negovoto profesionalno iskustvo, znaewe<br />

i kvalifikacii.<br />

2. Prerasporeduvaweto na opredeleno vreme mo`e da trae do<br />

{est meseca, so mo`nost za prodol`uvawe od dopolnitelni {est meseci.<br />

Koga se prerasporeduva slu`benikot na opredelen period, toj e<br />

dol`en da se vrati na porane{noto ili sli~no rabotno mesto.<br />

3. Slu`benikot koj bil prerasporeden ima pravo na:<br />

1) nadomestok za prevozni tro{oci, dokolku sekoj den patuva do<br />

drugo mesto;<br />

2) nadomestok za tro{oci za odvoen `ivot, dokolku slu`benikot<br />

privremeno prestojuva vo mestoto na rabotewe i<br />

3) nadomestok za tro{ocite za selewe.<br />

4. Slu`benikot koj e prerasporeden po sopstveno barawe nema<br />

pravo na nadomestocite od stavot (3) na ovoj ~len. (osporen stav)<br />

^len 40 stav 6<br />

6. Slu`benicite koi nema da postignat zadovolitelni rezultati<br />

vo raboteweto, {to e reflektirano i vo nivniot izve{taj za ocenuvawe<br />

na raboteweto, }e imaat pravo na natamo{na obuka, kako i na<br />

poddr{ka od strana na nivnite pretpostaveni, so cel svoeto rabotewe<br />

da go dovedat na zadovolitelno nivo. Ako ne uspeat da go postignat toa<br />

64


vo odredeniot rok, }e se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe. (osporena<br />

re~enica)<br />

^len 41<br />

1. Vrabotenite imaat pravo na plata, nadomestoci na plata i<br />

drugi nadomestoci. Platata na slu`benicite, nadomestocite na plata<br />

i drutite nadomestoci se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija.<br />

2. Vrabotenite mo`at da dobivaat od 30%, no najmnogu do 50%<br />

od platata kako nadopolnuvawe na redovnata plata vo tekot na mesecot<br />

za posebnata odgovornost koja proizleguva od rabotnoto mesto i e<br />

od osobeno zna~ewe za efikasnosta na Upravata za javni prihodi.<br />

(osporen stav) 1<br />

3. Vrabotenite dobivaat pari~ni nagradi i bonusi vo vrska so<br />

ocenuvaweto na raboteweto, po postignati isklu~itelni rezultati vo<br />

raboteweto.<br />

4. Sistemot na nagraduvawe na vrabotenite poblisku go opredeluva<br />

ministerot za finansii po predlog na direktorot.<br />

^len 42 stav 4<br />

4. Specificirawe na evidencijata za napreduvaweto vo karierata,<br />

kako i odr`uvaweto i pristapnosta na podatocite }e bide odredena<br />

so operativna instrukcija na direktorot. (osporen stav)<br />

^len 43 stav 4<br />

4. Slu~aite na odnesuvawe sprotivno na Kodeksot na odnesuvawe<br />

mo`at da bidat predmet na disciplinski merki, vklu~uvaj}i ja i<br />

merkata za prestanok na raboten odnos so otkaz za pote{kite povredi<br />

na odnesuvawe. (osporen stav)<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

1. Spored navodite vo inicijativata, vo osporenite odredbi od<br />

~l. 4 st. 17, ~l. 11 st. 1, ~l. 27 st. 9, ~l. 42 st. 4 od Zakonot, zakonodavecot<br />

go koristi terminot operativna instrukcija. Me|utoa, soglasno<br />

Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava,<br />

i soglasno ~l. 95 st. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, ne bilo<br />

predvideno deka direktorot mo`e da donesuva i operativni instrukcii.<br />

Podnositelot smeta deka so ovie odredbi se povreduval ~l. 8 st.<br />

1 al. 3, ~l. 32 st. 5, ~l. 51, ~l. 95 st. 3 i ~l. 96 od Ustavot i upatuva, pri<br />

1<br />

Овој став имал и втора реченица која гласела: „Посебната одговорност<br />

и ефикасноста за секој одделен месец го определува директорот“, но<br />

таа била избришана со измените на Законот од 2008 година.<br />

65


odlu~uvaweto, da se ima predvid Odlukata na Ustavniot sud U. br. 169/<br />

2006 od 12 septemvri 2007 godina.<br />

2. Vo odnos na osporeniot ~l. 26 st. 4 od Zakonot, koj se odnesuva<br />

za obezbeduvawe na dr`avni slu`benici od strana na samiot rabotodavec<br />

- direktor bez javno oglasuvawe na slobodno rabotno mesto, podnositelot<br />

smeta deka gi doveduva gra|anite vo neednakva polo`ba vo<br />

pogled na dostapnosta na rabotnoto mesto, bidej}i toa zna~elo deka<br />

nekoi gra|ani bile poprivilegirani i polesno zasnovale rabotren<br />

odnos bez pri toa da se obezbedi transparentnost i konkurencija. Podnositelot<br />

smeta deka so ovaa odredba se povreduval ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3,<br />

~l. 9, ~l. 32 st. 1 i 2 i ~l. 51 od Ustavot na Republika Makedonija i upatuva<br />

na Odlukata na ustavniot sud U. br. 73/2004 od 18. 05. 2005 godina.<br />

3. Vo odnos na ~l. 29 st. 1 t. 5 od Zakonot i st. 2 na ovoj ~len, podnositelot<br />

uka`uva deka pravnite posledici od osuda se izrekuvaat so<br />

samata pravosilna sudska odluka i deka ponatamo{nite posledici ne<br />

bile dopu{teni. Ova proizleguvalo od Odlukata na Ustavniot sud U.<br />

br. 169/2006 od 12. 09. 2007.<br />

4. Vo odnos na osporeniot ~l. 37 st. 4 od Zakonot, podnositelot<br />

smeta deka odredbata bila diskriminatorska vo odnos na drugite slu-<br />

`benici koi se prerasporeduvaat po slu`bena dol`nost i deka e vo<br />

sprotivnost so ~l. 8 st. 1 al. 1 i 3, ~l. 9, ~l. 32 i ~l. 51 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija.<br />

5. Vo odnos na osporenata odredba od ~l. 40 st. 6 od Zakonot,<br />

podnositelot smeta deka vtorata re~enica od ovaa odredba bila neodr`liva<br />

od ustavnopraven aspekt, bidej}i ne bilo precizirano vo koj<br />

rok treba slu`benicite koi nema da postignat zadovolitelni rezultati,<br />

da go dovedat svoeto rabotewe na zadovolitelno nivo, bidej}i vo<br />

sprotivno }e se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe od rabota. So<br />

toa odredbata bila sprotivna na ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9 i ~l. 32 od Ustavot.<br />

6. Vo odnos na osporenata odredba od ~l. 41 st. 2 od Zakonot,<br />

podnositelot smeta deka bilo apsolutno neopravdano slu`benicite da<br />

mo`at da dobivaat 50% od platata kako nadopolnuvawe na redovnata<br />

plata vo tekot na mesecot, bidej}i toa bili neviden preterizam. Opredeluvaweto<br />

na posebnata odgovornost i efikasnost za sekoj oddelen<br />

mesec od strana na direktorot, bez pobliski kriteriumi i parametri,<br />

zna~elo deka direktorot mo`e da pravi {to saka i da nagraduva kako i<br />

kogo saka, {to bilo nedozvolivo vo edno civilizirano op{testvo.<br />

Osporenata odreba bila sprotivno so ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 9, ~l. 32 st. 5 i<br />

~l. 51 od Ustavot.<br />

7. Vo odnos na odredbata od ~l. 43 st. 4, podnositelot smeta deka<br />

disciplinskata merka za prestanok na raboten odnos mo`elo da se propi{uva<br />

samo so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so Kodeksot na<br />

odnesuvawe, {to proizleguvalo od ~l. 32 st. 5 od Ustavot. Poradi toa<br />

66


podnositelot smeta deka ovaa osporena odredba bila vo sprotivnost so<br />

~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5 i ~l. 51 od Ustavot.<br />

So inicijativata se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na navedenite osporeni odredbi od Zakonot za<br />

upravata za javni prihodi.<br />

Ustavnosudska praktika<br />

1. Ustavniot sud so Re{enie U. br. 164/2008 od 22. 04. 2009<br />

godina, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 34 st. 3<br />

i 4 od Zakonot za Upravata za javni prihodi ("SV RM," br. 81/2005 i 81/<br />

2008) i<br />

Od obrazlo`enieto na Re{enieto. Trgnuvaj}i od sodr`inata na<br />

navedenite ustavni i zakonski odredbi, osporenata zakonska odredba<br />

od ~l. 34 st. 3 i 4 od Zakonot, kako i od navodite vo inicijativata,<br />

Sudot utvrdi deka treba da se ima predvid zna~eweto na rabotite koi<br />

se izvr{uvaat od strana na Upravata za javni prihodi vo sferata na<br />

sproveduvawe na dano~nata politika na Republika Makedonija, od<br />

edna strana, kako i zna~eweto i odgovornosta na funkcijata direktor<br />

na Upravata, koj e nadle`en da organizira i obezbeduva zakonito i<br />

efikasno vr{ewe na rabotite i zada~ite na Upravata preku donesuvawe<br />

operativni instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto<br />

rabotewe, pa ottuka i negovoto pravo da dava prethodno odobrenie<br />

za vr{ewe na drugi raboti od strana na vrabotenite, kako i da<br />

gi opredeli rabotite i dejnostite koi se vo sudir so slu`benite dejnosti.<br />

So navedenata osporena odredba od Zakonot ne se doveduva vo<br />

pra{awe primenata na odredbata na ~l. 32 st. 5 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija koj predviduva deka ostvaruvaweto na pravata na<br />

vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni<br />

dogovori. Ova od pri~ina {to so ~l.t 24 od Zakonot konkretno e navedeno<br />

koi propisi vo odnos na pravata, obvrskite i odgovornostite<br />

od raboten odnos va`at za dano~nite slu`benici, za vrabotenite koi<br />

vr{at raboti od oblasta na finansiskoto i materijalno rabotewe i<br />

javnite nabavki i za vrabotenite koi vr{at op{ti, administrativnotehni~ki<br />

i pomo{ni raboti, a so osporenata odredba direktorot so<br />

operativna instrukcija samo propi{uva koi raboti i dejnosti se vo<br />

sudir so slu`benite dol`nosti, poradi {to ne mo`e da se postavi pra-<br />

{aweto za soglasnosta na osporenite st. 3 i 4 od ~l. 34 od Zakonot so<br />

Ustavot na Republika Makedonija“.<br />

2. Ustavniot sud so Odluka U. br. 169/2006 od 12. 09. 2007<br />

godina, gi ukina ~l. 9 st. 5 al. 3 i ~l. 26 st. 9 vo delot "ili operativna<br />

instrukcija donesena od strana na direktorot“ od Zakonot za Upravata<br />

za javni prihodi ("SV RM," br. 81/2005).<br />

67


Od obrazlo`enieto na Odlukata. Vo ovaa smisla, spored Sudot,<br />

na~inot i postapkata za proverka na rabotnite sposobnosti i procedurata<br />

za zapo~nuvawe na vrabotuvaweto se del od pra{awata povrzani<br />

so ostvaruvawe na pravata od raboten odnos na vrabotenite, koi,<br />

soglasno Ustavot, se ureduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.<br />

Ottuka, Sudot utvrdi deka ureduvaweto na na~inot i postapkata<br />

za proverka na rabotnite sposobnosti i procedurata za zapo~nuvawe<br />

na vrabotuvaweto vo Upravata za javni prihodi mo`e da bide predmet<br />

na ureduvawe so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so operativna<br />

instrukcija na direktorot, odnosno so podzakonski akt donesen od direktorot,<br />

poradi {to, Sudot oceni deka direktorot na Upravata za javni<br />

prihodi nema ustavna osnova za donesuvawe na takov akt.<br />

So ogled na navedenoto, Sudot utvrdi deka ~l. 26 st. 9 vo delot<br />

"ili operativna instrukcija donesena od strana na direktorot" od<br />

Zakonot za upravata za javni prihodi ne e vo soglasnost so ~l. 32 st. 5<br />

Ustavot na Republika Makedonija“.<br />

Sporno pravno pra{awe<br />

Pri izgotvuvaweto na referatot kako sporno se postavi slednovo<br />

pravno pra{awe: Dali ovlastuvaweto na direktorot na Upravata<br />

za javni prihodi da donesuva operativni instrukcii od site sferi na<br />

dano~noto rabotewe se naru{uva ustavnoto na~elo na vladeewe na pravoto<br />

i podelbata na vlasta?<br />

Fakti~ka sostojba<br />

Vo tekot na prethodnata postapka se utvrdi deka podnositelot<br />

na inicijativata gi nemal predvid izmenite i dopolnuvawata na Zakonot<br />

za upravata za javni prihodi od 2008 godina ("SV RM," br. 81/2008<br />

godina) so koi se izbri{ani pove}e odredbi od Zakonot, me|u koi i del<br />

od odredbite osporeni so ovaa inicijativa.<br />

Imeno spored ~l. 17 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za upravata za javni prihodi, naslovite pred ~l. 26, 27, 28,<br />

29 i 30 i ~l. 26, 27, 28, 29 i 30 se bri{at.<br />

Spored ~l., 26 od istiot zakon, naslovite pred ~l. 37 i 40 i ~l.<br />

37, 38, 39 i 40 se bri{at, a spored ~l. 28 od Zakonot, se bri{e naslovot<br />

pred ~l. 42 i ~l. 42 od Zakonot.<br />

Pravno mislewe<br />

1. Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na pravoto<br />

i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska se<br />

temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />

68


Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />

moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot<br />

i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />

Soglasno ~l. 19 st. 2 od Zakonot za organizacija i rabota na<br />

organite na dr`avnata uprava ("SV RM," br. 58/2000), Upravata za javni<br />

prihodi e osnovana kako organ vo sostav na Ministerstvoto za finansii,<br />

so svojstvo na pravno lice.<br />

So cel da se sozdadat osnovi za pristapuvawe kon proces na reorganizacija<br />

na Upravata za javni prihodi vo efikasna i efektivna<br />

organizacija vo site segmenti na nejzinoto rabotewe poradi ostvaruvawe<br />

na osnovnata misija - naplata na danocite soglasno zakon zaradi<br />

obezbeduvawe ostvaruvawe na funkciite na dr`avata i davawe pomo{<br />

i poddr{ka na dano~nite obvrznici za dobrovolno ispolnuvawe na dano~nite<br />

obvrski, zakonodavecot go donel Zakonot za upravata za javni<br />

prihodi ("SV RM," br. 81/2005 i 81/2008).<br />

Soglasno ~l. 1 od ovoj Zakon, so ovoj zakon se ureduva delokrugot,<br />

organizacijata, na~inot na vr{ewe na rabotata i rakovodeweto so<br />

Upravata za javni prihodi, kako i ovlastuvawata i odgovornostite pri<br />

sobiraweto, evidentiraweto, obrabotkata i za{titata na podatoci vo<br />

vrska so rabotite na Upravata.<br />

So ovoj zakon se ureduvaat i specifi~nostite vo pravata, obvrskite<br />

i odgovornostite na vrabotenite od raboten odnos, kodeksot na<br />

odnesuvawe, nagradite i priznanijata, kako i finansiraweto na Upravata<br />

za javni prihodi.<br />

Soglasno ~l. 9 od Zakonot, so rabotata na Upravata za javni<br />

prihodi rakovodi direktor, koj mo`e da ima zamenik. Direktorot i zamenikot<br />

na direktorot, na predlog na ministerot za finansii, gi imenuva<br />

i razre{uva od dol`nost Vladata na Republika Makedonija za period<br />

od ~etiri godini so pravo na povtorno imenuvawe.<br />

Vo ~l. 11 od Zakonot se uredeni ovlastuvawata na Direktorot,<br />

koj me|u drugoto, rakovodi i ja pretstavuva Upravata za javni prihodi;<br />

organizira i obezbeduva zakonito i efikasno vr{ewe na rabotite i<br />

zada~ite preku donesuvawe operativni instrukcii vo pismena forma<br />

od site oblasti na dano~noto rabotewe; donesuva finansiski plan,<br />

programa i planovi za rabota; odlu~uva za vrabotuvawe, rasporeduvawe,<br />

za pravata i dol`nostite na vrabotenite, za suspendirawe i<br />

prestanok na raboten odnos na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi,<br />

soglasno odredbite na ovoj zakon; odlu~uva za zapo~nuvawe na postapka<br />

za otkrivawe na slu~ai na nesoodvetno odnesuvawe ili prekr-<br />

{uvawe na dol`nostite od strana na vrabotenite vo Upravata za javni<br />

prihodi.<br />

Za podnositelot na inicijativata e sporno ovlastuvaweto na<br />

direktorot na Upravata da donesuva operativni instrukcii (del od<br />

osporeniot ~l. 11 st. 1), kako i ~l. 4 st. 1 al. 17 vo koj kako edna od nadle`nostite<br />

na Upravata e navedena i donesuvawe na operativni ins-<br />

69


trukcii. Edinstven argument so koj podnositelot na inicijativata ja<br />

osporuva ustavnosta na ovie odredbi e nivnata nesoglasnost so Zakonot<br />

za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, koj ne<br />

predviduval direktorot da mo`e da donesuva operativni instrukcii, i<br />

upatuva na prethodno donesena Odluka na Ustavniot sud U. br. 169/<br />

2006.<br />

Navodite na podnositelot na inicijativata za nas se neprifatlivi<br />

od pri~ina {to vo niv prakti~no otsustvuvaat argumenti za<br />

nesoglasnosta na ovie odredbi so Ustavot, i nivnata navodna protivustavnost<br />

se objasnuva so nesoglasnost so drug zakon. I samoto povikuvawe<br />

na Odlukata na Ustavniot sud U. br. 169/2006 godina e nesoodvetno<br />

od pri~ina {to vo ovaa odluka Ustavniot sud ne go osporil pravoto<br />

na direktorot da donesuva operativni instrukcii voop{to, tuku<br />

go smetal za problemati~no reguliraweto na pra{awa od oblasta na<br />

trudot, odnosno rabotnite odnosi, so operativni instrukcii i utvrdil<br />

deka toa e sprotivno na Ustavot koj predviduva deka ostvaruvaweto na<br />

pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so<br />

kolektivni dogovori (~l. 32 st. 5 od Ustavot). Vo navedeniot predmet<br />

stanuvalo zbor za ureduvawe na na~inot i postapkata za proverka na<br />

rabotnite sposobnosti i procedurata za zapo~nuvawe na vrabotuvaweto<br />

vo Upravata za javni prihodi (~l. 26 st. 9 od Zakonot).<br />

Spored na{e mislewe, operativnata instrukcija od osporenite<br />

~l. 4 st. 1 al. 17 i ~l. 11 st. 1 od Zakonot, e podzakonski akt koj direktorot<br />

na Upravata za javni prihodi go nosi vo funkcija na izvr{uvawe<br />

na zakonite od oblasta na danocite i dano~noto rabotewe, {to proizleguva<br />

i od samata formulacija na ~l. 11 st. 1 vo koj izri~no se spomnuva<br />

deka stanuva zbor za operativni instrukcii vo pismena forma od<br />

site oblasti na dano~noto rabotewe. Osnovot za donesuvawe na vakov<br />

podzakonski akt e samiot Zakon za upravata za javni prihodi, kako i<br />

op{tiot Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata<br />

uprava ("SV RM," br. 58/2000, 44/2002 i 82/2008) koj vo ~l. 55 st. 2 predviduva<br />

deka direktorot na samostojniot organ na dr`avnata uprava,<br />

odnosno upravnata organizacija donesuva pravilnici, re{enija, naredbi,<br />

upatstva, planovi, programi i drugi vidovi akti za izvr{uvawe na<br />

zakonite i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so zakon. Ottuka so<br />

ogled na toa {to operativnite instrukcii od osporeniot ~l. 4 st. 1 al.<br />

17 i ~l. 11 st. 1 od Zakonot, direktorot na Upravata gi nosi vo funkcija<br />

na izvr{uvawe na Zakonot, a ne ureduva prava i obvrski na vrabotenite<br />

vo Upravata za javni prihodi, smetame deka ne mo`e da se postavi<br />

pra{aweto za soglasnosta na ovie odrebi so Ustavot, od aspekt na<br />

navodite vo inicijativata.<br />

Vo odnos na ~l. 41 od Zakonot, ~ij st. 2 e osporen so inicijativata,<br />

od navodite vo inicijativata proizleguva deka za podnositelot<br />

e sporno samoto pravo na bonus i visinata na bonusot, odnosno nadopolnuvaweto<br />

na redovnata plata za vrabotenite so posebni odgovor-<br />

70


nosti koja se dvi`i od 30% do 50 % od platata (za koja podnositelot<br />

smeta deka bilo „apsolutno neopravdano" i "neviden preterizam", kako<br />

i ovlastuvaweto na direktorot da ja opredeluva posebnata odgovornost<br />

i efikasnost za sekoj mesec, za {to nemalo pobliski kriteriumi vo<br />

Zakonot. Pritoa, napomenuvame deka so izmenite na Zakonot vo 2008<br />

godina, vtorata re~enica na ovoj stav koja {to glasela: "Posebnata<br />

odgovornost i efikasnosta za sekoj oddelen mesec go opredeluva direktorot,"<br />

bila izbri{ana, taka {to i navodite vo inicijativata vo<br />

odnos na ovoj del od osporenata odredba se bespredmetni. Vo odnos pak<br />

na samoto pravo na dodatok na plata, na{eto mislewe e deka toj ne e<br />

sprotiven na Ustavot, odnosno na odredbata od ~l. 32 od Ustavot, bidej}i<br />

so nea prakti~no se potvrduva pravoto na soodvetna zarabotuva~ka<br />

garantirano so Ustavot. I samiot Zakon za rabotnite odnosi<br />

("SV RM," br. 62/2005, 106/2008 i 161/2008), vo ~l. 105 st. 3, opredelil<br />

deka platata e sostavena od osnovnata plata, del od platata za rabotnata<br />

uspe{nost i dodatocite od plata, ako so drug zakon poinaku ne<br />

e opredeleno, taka {to so ovaa osporena odredba od Zakonot, ova pra-<br />

{awe, odnosno ova pravo, podetalno se ureduva za vrabotenite vo<br />

Upravata za javni prihodi. Ustavot zna~i dava osnova pravoto na rabotnikot<br />

na soodveetna zarabotuva~ka da se uredi so zakon, dodeka pak<br />

Zakonot za rabotnite odnosi, kako op{t zakon, predviduva mo`nost<br />

ova pra{awe da se uredi so poseben zakon, {to vo konkretniot slu~aj e<br />

napraveno so Zakonot za Upravata za javni prihodi. Od ovie pri~ini<br />

smetame deka vo odnos na odredbata od ~l. 42 st. 2 ne bi mo`elo da se<br />

postavi pra{aweto za soglasnosta so ustavnite odredbi na koi se povikuva<br />

podnositelot na inicijativata.<br />

Vo odnos na osporenata odredba od ~l. 43 st. 4, smetame deka<br />

podnositelot na inicijativata pogre{no ja ~ita i tolkuva. Imeno, toj<br />

smeta deka disciplinskata merka za prestanok na raboten odnos mo`elo<br />

da se propi{uva samo so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so<br />

Kodeksot na odnesuvawe.<br />

Soglasno ~l. 43 st. 1, vrabotenite treba postojano da gi po~ituvaat<br />

najvisokite standardi na sopstveniot integritet i integritetot<br />

na Upravata za javni prihodi vo izvr{uvaweto na site aktivnosti utvrdeni<br />

so kodeks na odnesuvawe. Kodeksot na odnesuvawe go donesuva<br />

direktorot. (st. 2). Kodeksot na odnesuvawe gi opi{uva standardite na<br />

odnesuvawe koi treba da se po~ituvaat od site vraboteni i dava nasoki<br />

i upatstva za re{avawe na eti~kite pra{awa za onie koi rabotat vo<br />

Upravata za javni prihodi (st. 3). Spored osporeniot st. 4, slu~aite na<br />

odnesuvawe sprotivno na Kodeksot na odnesuvawe mo`at da bidat<br />

predmet na disciplinski merki, vklu~uvaj}i ja i merkata za prestanok<br />

na raboten odnos so otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe.<br />

Spored na{e mislewe, ona {to vsu{nost go ureduva odredbata e<br />

deka vo Kodeksot na odnesuvawe mo`at da se utvrdat standardite za<br />

odnesuvawe na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi, za ~ie {to<br />

71


prekr{uvawe, soglasno osporeniot stav, mo`e da sleduvaat disciplinski<br />

merki vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na raboteniot odnos so<br />

otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe. Kodeksot na odnesuva gi<br />

utvrduva pravilata i standardite na odnesuvawe koi treba da gi po~ituvaat<br />

vrabotenite, za da se obezbedi po~ituvawe na principite na<br />

zakonitost, profeisionalen integritet, efikasnost i lojalnost na<br />

vrabotenite vo Upravata za javni prihodi i voop{to ne stanuva zbor<br />

za toa deka vo Kodeksot na odnesuvaweto }e se propi{at disciplinski<br />

merki, vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na rabotniot odnos. Poradi<br />

navedenoto smetame deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta<br />

na odredbata od ~len 43 stav 4 od Zakonot, so odredbite od Ustavot<br />

na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />

2. Spored ~l. 28 al. 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat procesni<br />

pre~ki za odlu~uvawe po nea.<br />

So ogled na toa {to osporenite odredbi od ~l. 26, 27, 29, 37, 40 i<br />

42 se bri{ani so izmenata na Zakonot za upravata za javni prihodi i<br />

tie ne se ve}e vo pravniot poredok, smetame deka se ispolneti uslovite<br />

za otfrlawe na inicijativata soglasno ~l. 28 al. 3 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud, odnosno poradi nemawe procesni pretpostavki za<br />

odlu~uvawe po inicijativata.<br />

Vrz osnova na seto navedeno se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe;<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~l. 4 st. 1 al. 17, ~l. 11 st. 1 vo delot: "preku donesuvawe operativni<br />

instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto<br />

rabotewe," ~l. 41 st. 2 i ~l. 43 st. 4 od Zakonot za upravata za javni prihodi<br />

("SV RM," br. 81/2005 i 81/2008), i<br />

3. Sudot da ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za<br />

ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 26 st. 4, ~l. 27 st. 9 vo delot: "ili operativna<br />

instrukcija donesena od strana na direktorot," ~l. 29 st. 1 t. 5 i<br />

st. 2, ~l. 37 st. 4, ~l. 40 st. 6, vtora re~enica i ~l. 42 st. 4 od Zakonot<br />

ozna~en vo t. 2 na ovoj predlog.<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len<br />

110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija („Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 8<br />

juli 2009 godina, donese<br />

72<br />

R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~len 4 stav 1 alineja 17, ~len 11 stav 1 vo delot: "preku donesuvawe


operativni instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto<br />

rabotewe," ~len 41 stav 2 i ~len 43 stav 4 od Zakonot za upravata<br />

za javni prihodi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 81/<br />

2005 i 81/2008), i<br />

2. SE OTFRLA inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na ~len 26 stav 4, ~len 27 stav 9 vo delot: "ili operativna<br />

instrukcija donesena od strana na direktorot," ~len 29 stav 1<br />

to~ka 5 i stav 2, ~len 37 stav 4, ~len 40 stav 6, vtora re~enica i ~len 42<br />

stav 4 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 na ova re{enie.<br />

3. Stamen Filipov od Skopje na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na odredbite od zakonot ozna~eni vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

Spored navodite vo inicijativata, vo osporenite odredbi od<br />

~len 4 stav 17, ~len 11 stav 1, ~len 27 stav 9, ~len 42 stav 4 od Zakonot,<br />

zakonodavecot go koristel terminot operativna instrukcija. Me|utoa,<br />

soglasno Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata<br />

uprava i soglasno ~len 95 stav 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

ne bilo predvideno deka direktorot mo`e da donesuva i operativni<br />

instrukcii. Podnositelot smeta deka so ovie odredbi se povreduval<br />

~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5, ~len 51, ~len 95 stav 3 i ~len 96<br />

od Ustavot i upatuva, pri odlu~uvaweto, da se ima predvid Odlukata na<br />

Ustavniot sud U. br. 169/2006 od 12 septemvri 2007 godina.<br />

Vo odnos na osporeniot ~len 26 stav 4 od Zakonot, koj se odnesuva<br />

za obezbeduvawe na dr`avni slu`benici od strana na samiot rabotodavec<br />

- direktor bez javno oglasuvawe na slobodno rabotno mesto,<br />

podnositelot smeta deka gi doveduval gra|anite vo neednakva polo`ba<br />

vo pogled na dostapnosta na rabotnoto mesto, bidej}i toa zna~elo deka<br />

nekoi gra|ani bile poprivilegirani i polesno zasnovale raboten<br />

odnos, bez pri toa da se obezbedi transparentnost i konkurencija. Podnositelot<br />

smeta deka so ovaa odredba se povreduval ~len 8 stav 1 alinei<br />

1 i 3, ~len 9, ~len 32 stavovi 1 i 2 i ~len 51 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija i upatuva na Odlukata na ustavniot sud U. br. 73/<br />

2004 od 18 maj 2005 godina.<br />

Vo odnos na ~len 29 stav 1 to~ka 5 od Zakonot i stavot 2 na ovoj<br />

~len, podnositelot uka`uva deka pravnite posledici od osuda se izrekuvaat<br />

so samata pravosilna sudska odluka i deka ponatamo{nite posledici<br />

ne bile dopu{teni. Ova proizleguvalo od Odlukata na Ustavniot<br />

sud U. br. 169/2006 od 12 septemvri 2007.<br />

Vo odnos na osporeniot ~len 37 stav 4 od Zakonot, podnositelot<br />

smeta deka odredbata bila diskriminatorska vo odnos na drugite slu`benici<br />

koi se prerasporeduvaat po slu`bena dol`nost i deka bila vo<br />

sprotivnost so ~len 8 stav 1 alinei 1 i 3, ~len 9, ~len 32 i ~len 51 od<br />

Ustavot na Republika Makedonija.<br />

73


Vo odnos na osporenata odredba od ~len 40 stav 6 od Zakonot,<br />

podnositelot smeta deka vtorata re~enica od ovaa odredba bila neodr`liva<br />

od ustavno-praven aspekt, bidej}i ne bilo precizirano vo koj<br />

rok treba slu`benicite koi nema da postignat zadovolitelni rezultati,<br />

da go dovedat svoeto rabotewe na zadovolitelno nivo, bidej}i vo<br />

sprotivno }e se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe od rabota. So<br />

toa odredbata bila sprotivna na ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9 i ~len<br />

32 od Ustavot.<br />

Vo odnos na osporenata odredba od ~len 41 stav 2 od Zakonot,<br />

podnositelot smeta deka bilo apsolutno neopravdano slu`benicite da<br />

mo`at da dobivaat 50% od platata kako nadopolnuvawe na redovnata<br />

plata vo tekot na mesecot, bidej}i toa bili neviden preterizam. Opredeluvaweto<br />

na posebnata odgovornost i efikasnost za sekoj oddelen<br />

mesec od strana na direktorot, bez pobliski kriteriumi i parametri,<br />

zna~elo deka direktorot mo`e da pravi {to saka i da nagraduva kako i<br />

kogo saka, {to bilo nedozvolivo vo edno civilizirano op{testvo.<br />

Osporenata odreba bila sprotivna so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 9,<br />

~len 32 stav 5 i ~len 51 od Ustavot.<br />

Vo odnos na odredbata od ~len 43 stav 4, podnositelot smeta<br />

deka disciplinskata merka za prestanok na raboten odnos mo`ela da se<br />

propi{uva samo so zakon i kolektiven dogovor, a ne i so Kodeksot na<br />

odnesuvawe, {to proizleguvalo od ~len 32 stav 5 od Ustavot. Poradi<br />

toa podnositelot smeta deka ovaa osporena odredba bila vo sprotivnost<br />

so ~len 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5 i ~len 51 od Ustavot.<br />

So inicijativata se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na navedenite osporeni odredbi od Zakonot za<br />

upravata za javni prihodi.<br />

4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 4 stav 1 alineja<br />

17 od Zakonot za upravata za javni prihodi, Upravata za javni prihodi<br />

gi izvr{uva upravnite i drugi stru~ni raboti koi se odnesuvaat, me|u<br />

drugite, i na donesuvawe operativni instrukcii.<br />

Soglasno ~len 11 stav 1 od Zakonot, direktorot rakovodi i ja<br />

pretstavuva Upravata za javni prihodi; organizira i obezbeduva zakonito<br />

i efikasno vr{ewe na rabotite i zada~ite preku donesuvawe<br />

operativni instrukcii vo pismena forma od site oblasti na dano~noto<br />

rabotewe.<br />

Sudot isto taka utvrdi deka spored ~len 26 stav 4, direktorot<br />

go zadr`uva pravoto da dade dozvola za neobjavuvawe na javen oglas za<br />

slobodno rabotno mesto vrz osnova na negova odluka za unapreduvawe<br />

ili prerasporeduvawe na slu`benik na toa rabotno mesto.<br />

Sudot ponatamu utvrdi deka spored ~len 27 stav 9 od Zakonot,<br />

postapkata povrzana za tretmanot na vraboteniot na probna rabota }e<br />

se uredi so kolektiven dogovor ili operativna instrukcija donesena<br />

od strana na direktorot.<br />

74


Spored ~len 29 stav 1 to~ka 5 i stav 2 od Zakonot, na slu`benikot<br />

mu prestanuva rabotniot odnos vo Upravata za javni prihodi so<br />

odluka na direktorot vo slednive slu~ai: ako e osuden za krivi~no<br />

delo vo vrska so slu`benata dol`nost ili drugo krivi~no delo koe go<br />

pravi nedostoen za slu`benik i za vr{ewe na slu`bata vo Upravata za<br />

javni prihodi - so denot na vra~uvaweto na pravosilnata presuda. Soglasno<br />

stavot 2 na ovoj ~len od Zakonot, ako slu`benikot e osuden so<br />

kazna zatvor pomala od tri meseca za krivi~no delo koe ne e povrzano<br />

so nadle`nosta na Upravata za javni prihodi, a nitu e napraveno na<br />

rabota i ne go ru{i ugledot na Upravata za javni prihodi, direktorot<br />

mo`e da odlu~i, slu`benikot da go vrati na rabota po izdr`uvaweto<br />

na kaznata, imaj}i go predvid negovoto prethodno rabotewe i odnesuvawe.<br />

Sudot na sednicata, isto taka, utvrdi deka spored ~len 37 stav 4,<br />

slu`benikot koj e prerasporeden po sopstveno barawe nema pravo na<br />

nadomestocite od stavot 3 na ovoj ~len.<br />

Spored osporeniot ~len 40 stav 6 od Zakonot, slu`benicite<br />

koi nema da postignat zadovolitelni rezultati vo raboteweto, {to e<br />

reflektirano i vo nivniot izve{taj za ocenuvawe na raboteweto, }e<br />

imaat pravo na natamo{na obuka, kako i na poddr{ka od strana na nivnite<br />

pretpostaveni, so cel svoeto rabotewe da go dovedat na zadovolitelno<br />

nivo. Ako ne uspeat da go postignat toa vo odredeniot rok, }e<br />

se prezemat dejstvija za nivno otpu{tawe.<br />

Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 41 stav 2 od Zakonot,<br />

vrabotenite mo`at da dobivaat od 30%, no najmnogu do 50% od<br />

platata kako nadopolnuvawe na redovnata plata vo tekot na mesecot za<br />

posebnata odgovornost koja proizleguva od rabotnoto mesto i e od osobeno<br />

zna~ewe za efikasnosta na Upravata za javni prihodi.<br />

Soglasno ~len 42 stav 4 od Zakonot, specificirawe na evidencijata<br />

za napreduvaweto vo karierata, kako i odr`uvaweto i pristapnosta<br />

na podatocite }e bide odredena so operativna instrukcija na<br />

direktorot.<br />

Sudot na sednicata ponatamu utvrdi deka spored ~len 43 stav 4<br />

od Zakonot, slu~aite na odnesuvawe sprotivno na Kodeksot na odnesuvawe<br />

mo`at da bidat predmet na disciplinski merki, vklu~uvaj}i ja i<br />

merkata za prestanok na raboten odnos so otkaz za pote{kite povredi<br />

na odnesuvawe.<br />

5. Sudot vo tekot na prethodnata postapka utvrdi deka so izmenite<br />

i dopolnuvawata na Zakonot za upravata za javni prihodi od 2008<br />

godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 81/2008 godina)<br />

se izbri{ani pove}e odredbi od Zakonot, me|u koi i del od odredbite<br />

osporeni so ovaa inicijativa. Imeno spored ~len 17 od Zakonot<br />

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za upravata za javni prihodi,<br />

naslovite pred ~lenovite 26 - 30 i ~lenovite 26, 27, 28, 29 i 30 se bri-<br />

{at. Spored ~len, 26 od istiot zakon, naslovite pred ~lenovite 37 i 40<br />

75


i ~lenovite 37, 38, 39 i 40 se bri{at, a spored ~len 28 od Zakonot, se<br />

bri{e naslovot pred ~lenot 42 i ~lenot 42 od Zakonot.<br />

6. Spored ~len 8 stav 1 alinei 3 i 4 od Ustavot, vladeeweto na<br />

pravoto i podelbata na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i<br />

sudska se temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />

Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />

moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />

Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />

Soglasno ~len 19 stav 2 od Zakonot za organizacija i rabota na<br />

organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />

br. 58/2000), Upravata za javni prihodi e osnovana kako organ<br />

vo sostav na Ministerstvoto za finansii, so svojstvo na pravno lice.<br />

So cel da se sozdadat osnovi za pristapuvawe kon proces na reorganizacija<br />

na Upravata za javni prihodi vo efikasna i efektivna<br />

organizacija vo site segmenti na nejzinoto rabotewe poradi ostvaruvawe<br />

na osnovnata misija - naplata na danocite soglasno zakon zaradi<br />

obezbeduvawe ostvaruvawe na funkciite na dr`avata i davawe pomo{<br />

i poddr{ka na dano~nite obvrznici za dobrovolno ispolnuvawe na<br />

dano~nite obvrski, zakonodavecot go donel Zakonot za upravata za javni<br />

prihodi ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 81/2005 i<br />

81/2008).<br />

Soglasno ~len 1 od ovoj zakon, so ovoj zakon se ureduva delokrugot,<br />

organizacijata, na~inot na vr{ewe na rabotata i rakovodeweto so<br />

Upravata za javni prihodi, kako i ovlastuvawata i odgovornostite pri<br />

sobiraweto, evidentiraweto, obrabotkata i za{titata na podatoci vo<br />

vrska so rabotite na Upravata.<br />

So ovoj zakon se ureduvaat i specifi~nostite vo pravata, obvrskite<br />

i odgovornostite na vrabotenite od raboten odnos, kodeksot na<br />

odnesuvawe, nagradite i priznanijata, kako i finansiraweto na Upravata<br />

za javni prihodi.<br />

Soglasno ~len 9 od Zakonot, so rabotata na Upravata za javni<br />

prihodi rakovodi direktor, koj mo`e da ima zamenik. Direktorot i<br />

zamenikot na direktorot, na predlog na ministerot za finansii, gi<br />

imenuva i razre{uva od dol`nost Vladata na Republika Makedonija za<br />

period od ~etiri godini so pravo na povtorno imenuvawe.<br />

Vo ~lenot 11 od Zakonot se uredeni ovlastuvawata na Direktorot,<br />

koj me|u drugoto, rakovodi i ja pretstavuva Upravata za javni<br />

prihodi, organizira i obezbeduva zakonito i efikasno vr{ewe na<br />

rabotite i zada~ite preku donesuvawe operativni instrukcii vo pismena<br />

forma od site oblasti na dano~noto rabotewe, donesuva finansiski<br />

plan, programa i planovi za rabota, odlu~uva za vrabotuvawe,<br />

rasporeduvawe, za pravata i dol`nostite na vrabotenite, za suspendirawe<br />

i prestanok na raboten odnos na vrabotenite vo Upravata za javni<br />

prihodi, soglasno odredbite na ovoj zakon; odlu~uva za zapo~nuvawe<br />

76


na postapka za otkrivawe na slu~ai na nesoodvetno odnesuvawe ili<br />

prekr{uvawe na dol`nostite od strana na vrabotenite vo Upravata za<br />

javni prihodi.<br />

Za podnositelot na inicijativata e sporno ovlastuvaweto na<br />

direktorot na Upravata da donesuva operativni instrukcii (del od<br />

osporeniot ~len 11 stav 1), kako i ~len 4 stav 1 alineja 17 vo koj kako<br />

edna od nadle`nostite na Upravata e navedena i donesuvawe na operativni<br />

instrukcii. Edinstven argument so koj podnositelot na inicijativata<br />

ja osporuva ustavnosta na ovie odredbi e nivnata nesoglasnost so<br />

Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, koj<br />

ne predviduval direktorot da mo`e da donesuva operativni instrukcii,<br />

i upatuva na prethodno donesena Odluka na Ustavniot sud U. br.<br />

169/2006.<br />

Sudot ne gi prifati navodite na podnositelot na inicijativata,<br />

od pri~ina {to vo niv prakti~no otsustvuvaat argumenti za nesoglasnosta<br />

na ovie odredbi so Ustavot, i nivnata navodna protivustavnost<br />

se objasnuva so nesoglasnost so drug zakon. I samoto povikuvawe<br />

na Odlukata na Ustavniot sud U. br. 169/2006 godina e nesoodvetno od<br />

pri~ina {to vo ovaa odluka Ustavniot sud ne go osporil pravoto na<br />

direktorot da donesuva operativni instrukcii voop{to, tuku go smetal<br />

za problemati~no reguliraweto na pra{awa od oblasta na trudot,<br />

odnosno rabotnite odnosi, so operativni instrukcii i utvrdil deka<br />

toa e sprotivno na Ustavot koj predviduva deka ostvaruvaweto na pravata<br />

na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni<br />

dogovori (~len 32 stav 5 od Ustavot). Vo navedeniot predmet<br />

stanuvalo zbor za ureduvawe na na~inot i postapkata za proverka na<br />

rabotnite sposobnosti i procedurata za zapo~nuvawe na vrabotuvaweto<br />

vo Upravata za javni prihodi (~len 26 stav 9 od Zakonot).<br />

Spored misleweto na Sudot, operativnata instrukcija od osporenite<br />

~len 4 stav 1 alineja 17 i ~len 11 stav 1 od Zakonot, e podzakonski<br />

akt koj direktorot na Upravata za javni prihodi go nosi vo funkcija<br />

na izvr{uvawe na zakonite od oblasta na danocite i dano~noto<br />

rabotewe, {to proizleguva i od samata formulacija na ~len 11 stav 1<br />

vo koj izri~no se spomnuva deka stanuva zbor za operativni instrukcii<br />

vo pismena forma od site oblasti na dano~noto rabotewe. Osnovot za<br />

donesuvawe na vakov podzakonski akt e samiot Zakon za upravata za<br />

javni prihodi, kako i op{tiot Zakon za organizacija i rabota na organite<br />

na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />

br. 58/2000, 44/2002 i 82/2008) koj vo ~len 55 stav 2 predviduva<br />

deka direktorot na samostojniot organ na dr`avnata uprava, odnosno<br />

upravnata organizacija donesuva pravilnici, re{enija, naredbi, upatstva,<br />

planovi, programi i drugi vidovi akti za izvr{uvawe na zakonite<br />

i drugi propisi, koga za toa e ovlasten so zakon. Ottuka, so ogled na<br />

toa {to operativnite instrukcii od osporeniot ~len 4 stav 1 alineja<br />

17 i ~len 11 stav 1 od Zakonot, direktorot na Upravata gi donesuva vo<br />

77


funkcija na izvr{uvawe na Zakonot, a ne ureduva prava i obvrski na<br />

vrabotenite vo Upravata za javni prihodi, Sudot ne go postavi pra{aweto<br />

za soglasnosta na ovie odrebi so Ustavot, od aspekt na navodite<br />

vo inicijativata.<br />

Vo odnos na ~len 41 od Zakonot, ~ij stav 2 e osporen so inicijativata,<br />

od navodite vo inicijativata proizleguva deka za podnositelot<br />

e sporno samoto pravo na bonus i visinata na bonusot, odnosno nadopolnuvaweto<br />

na redovnata plata za vrabotenite so posebni odgovornosti<br />

koja se dvi`i od 30% do 50 % od platata (za koja podnositelot<br />

smeta deka bilo "apsolutno neopravdano" i "neviden preterizam,"<br />

kako i ovlastuvaweto na direktorot da ja opredeluva posebnata odgovornost<br />

i efikasnost za sekoj mesec, za {to nemalo pobliski kriteriumi<br />

vo Zakonot. Pritoa, Sudot utvrdi deka so izmenite na Zakonot vo<br />

2008 godina, vtorata re~enica na ovoj stav koja {to glasela: "Posebnata<br />

odgovornost i efikasnosta za sekoj oddelen mesec go opredeluva<br />

direktorot," bila izbri{ana, taka {to i navodite vo inicijativata vo<br />

odnos na ovoj del od osporenata odredba se bespredmetni. Vo odnos pak<br />

na samoto pravo na dodatok na plata, spored ocenkata na Sudot, toj ne e<br />

sprotiven na Ustavot, odnosno na odredbata od ~len 32 od Ustavot,<br />

bidej}i so nea se potvrduva pravoto na soodvetna zarabotuva~ka garantirano<br />

so Ustavot. Vpri~em i samiot Zakon za rabotnite odnosi<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 62/2005, 106/2008 i<br />

161/2008), vo ~lenot 105 stav 3, opredelil deka platata e sostavena od<br />

osnovnata plata, del od platata za rabotnata uspe{nost i dodatocite<br />

od plata, ako so drug zakon poinaku ne e opredeleno, taka {to so ovaa<br />

osporena odredba od Zakonot, ova pra{awe, odnosno ova pravo,<br />

podetalno se ureduva za vrabotenite vo Upravata za javni prihodi.<br />

Ustavot zna~i dava osnova pravoto na rabotnikot na soodvetna<br />

zarabotuva~ka da se uredi so zakon, dodeka pak Zakonot za rabotnite<br />

odnosi, kako op{t zakon, predviduva mo`nost ova pra{awe da se uredi<br />

so poseben zakon, {to vo konkretniot slu~aj e napraveno so Zakonot za<br />

Upravata za javni prihodi. Od ovie pri~ini, vo odnos na odredbata od<br />

~len 42 stav 2 od Zakonot, Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta<br />

so ustavnite odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />

Vo odnos na osporenata odredba od ~lenot 43 stav 4 od Zakonot,<br />

podnositelot smeta deka disciplinskata merka za prestanok na raboten<br />

odnos mo`elo da se propi{uva samo so zakon i kolektiven dogovor,<br />

a ne i so Kodeksot na odnesuvawe. Soglasno ovie odredbi od Zakonot<br />

vrabotenite treba postojano da gi po~ituvaat najvisokite standardi<br />

na sopstveniot integritet i integritetot na Upravata za javni prihodi<br />

vo izvr{uvaweto na site aktivnosti utvrdeni so kodeks na odnesuvawe.<br />

Kodeksot na odnesuvawe go donesuva direktorot. (stav 2). Kodeksot<br />

na odnesuvawe gi opi{uva standardite na odnesuvawe koi treba da<br />

se po~ituvaat od site vraboteni i dava nasoki i upatstva za re{avawe<br />

78


na eti~kite pra{awa za onie koi rabotat vo Upravata za javni prihodi<br />

(stav 3). Spored osporeniot stav 4, slu~aite na odnesuvawe sprotivno<br />

na Kodeksot na odnesuvawe mo`at da bidat predmet na disciplinski<br />

merki, vklu~uvaj}i ja i merkata za prestanok na raboten odnos so<br />

otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe.<br />

Spored misleweto na Sudot, ona {to vsu{nost go ureduva odredbata<br />

e deka vo Kodeksot na odnesuvawe mo`at da se utvrdat standardite<br />

za odnesuvawe na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi, za<br />

~ie {to prekr{uvawe, soglasno osporeniot stav, mo`e da sleduvaat<br />

disciplinski merki vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na raboteniot<br />

odnos so otkaz za pote{kite povredi na odnesuvawe. Kodeksot na odnesuvawe<br />

gi utvrduva pravilata i standardite na odnesuvawe koi treba<br />

da gi po~ituvaat vrabotenite, za da se obezbedi po~ituvawe na principite<br />

na zakonitost, profeisionalen integritet, efikasnost i lojalnost<br />

na vrabotenite vo Upravata za javni prihodi i voop{to ne stanuva<br />

zbor za toa deka vo Kodeksot na odnesuvaweto }e se propi{at disciplinski<br />

merki, vklu~uvaj}i ja merkata prestanok na rabotniot<br />

odnos. Poradi navedenoto, Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta<br />

na odredbata od ~len 43 stav 4 od Zakonot, so odredbite od Ustavot<br />

na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />

7. Spored ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot sud na<br />

Republika Makedonija Sudot }e ja otfrli inicijativata ako postojat<br />

procesni pre~ki za odlu~uvawe po nea.<br />

So ogled na toa {to vo tekot na postapkata se utvrdi deka osporenite<br />

odredbi od ~lenovite 26, 27, 29, 37, 40 i 42 se bri{ani so izmenata<br />

na Zakonot za upravata za javni prihodi od 2008 godina, i tie ne se<br />

ve}e vo pravniot poredok, Sudot utvrdi deka nema procesni pretpostavki<br />

za odlu~uvawe po inicijativata, poradi {to odlu~i inicijativata<br />

da ja otfrli soglasno ~len 28 alineja 3 od Delovnikot na Ustavniot<br />

sud.<br />

8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1<br />

i 2 od ova re{enie.<br />

9. Ova re{enie vo odnos na to~kata 1, Sudot go donese so<br />

mnozinstvo glasovi, a vo odnos na to~kata 2 ednoglasno vo sostav<br />

od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite<br />

Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova Ristova, Vera Markova,<br />

Branko Naumoski, d-r Gzime Starova i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />

79


80


7. U. br. 71/2009 (8. 06. 2006)<br />

Osporen akt<br />

^len 1 vo delot "i vo Slu`bata za voeno zdravstvo", ~l. 2 t. 2<br />

al. 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 i 16 od Odlukata za utvrduvawe na dol`nosti<br />

vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i odredeni<br />

dol`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata<br />

se vr{i pod trupni uslovi, br. 19-857/1 od 28. 02. 2009 godina, donesena<br />

od Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 32/2009).<br />

Navodi vo inicijativata<br />

- Spored podnositelot na inicijativata, od sod`inata na osporenata<br />

odluka ne se gledalo deka istata bila donesena po predlog na<br />

ministerot za odbrana, kako {to nalaga ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, so {to bil povreden<br />

navedeniot zakonski ~len.<br />

Osven toa, osporeniot del i osporenite alinei ne mo`ele da se<br />

podvedat pod vr{ewe dol`nosti vo trupa i pod trupni uslovi, a deka<br />

toa bilo taka proizleguvalo od ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) od istiot zakon,<br />

spored koj na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba<br />

vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija sta`ot na<br />

osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, i toa: sekoi 12 meseci<br />

efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16 meseci sta`<br />

na osiguruvawe vo vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo{ka i hemiska<br />

za{tita vo laboratoriski i poligonski uslovi, {to }e gi utvrdi ministerot<br />

za odbrana. Spored toa, so osporeniot del od Odlukata se povreduval<br />

~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5, ~l. 34 i ~l. 51 od Ustavot i ~l. 94 st.<br />

1 t. 2 pod b) i t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />

Pri odlu~uvaweto po ovaa inicijativa, podnositelot predlaga<br />

Ustavniot sud da ja ima predvid i odredbata na ~l. 152 od Zakonot za<br />

slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, spored koj dodatokot na<br />

osnovnata plata za vr{ewe trupna slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici<br />

zaklu~no so brigada i se vrednuva vo bodovi i toa od 50 do 100 boda,<br />

vo zavisnost od dol`nosta, kako i faktot deka vo Republika Makedonija<br />

poodamna ne postoele komandi na korpus, a ne postoele nitu voeni<br />

ustanovi vo koi slu`bata se vr{ela pod trupni uslovi.<br />

81


Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenite odredbi.<br />

82<br />

Sodr`ina na osporenata odluka<br />

^len 1<br />

So ovaa odluka se utvrduvaat dol`nostite vo trupa zaklu~no so<br />

brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na korpus<br />

i vo Slu`bata za voeno zdravstvo (osporen del), vo koi slu`bata se<br />

vr{i pod trupni uslovi vo Ministerstvoto za odbrana i vo postojaniot<br />

sostav na Armijata na Republika Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi<br />

12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 15<br />

meseci sta` na osiguruvawe.<br />

^len 2<br />

Kako dol`nosti od ~len 1 na ovaa odluka se utvrduvaat:<br />

1. Dol`nosti vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica:<br />

- dol`nosti vo edinica zaklu~no so brigada i soodvetna edinica,<br />

koi se popolnuvaat so voeni stare{ini i profesionalni vojnici;<br />

- dol`nosti na lekar i medicinski tehni~ar vo trupa koi se<br />

popolnuvaat so civilni lica.<br />

2. Dol`nosti vo komandi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni<br />

uslovi:<br />

- dol`nosti vo operativen centar vo General{tabot na Armijata<br />

na Republika Makedonija i Zdru`enata operativna komanda;<br />

- dol`nosti vo Centarot za odgleduvawe i dresura na slu`beni<br />

ku~iwa;<br />

- dol`nosti vo Sekciite za obuka;<br />

- dol`nosti vo poligonite i kampovite za obuka;<br />

- dol`nosti na streli{ta;<br />

- dol`nosti vo Centarot za obuka;<br />

- rabota vo laboratorii i oddelenija vo Slu`bata za voeno zdravstvo,<br />

nadle`nostite za koi za dijagnostika i le~ewe se primenuvaat<br />

radiorendgenski i drugi zra~ewa {tetni po zdravjeto i rabota vo Institutot<br />

za preventivna medicina i toa:<br />

- rakovoditel na Oddelenie za radiologija;<br />

- radiolog vo Oddelenie za radiologija;<br />

- glaven radiolo{ki tehnolog, voedno rakuva~ na sanitetski<br />

materijalni sredstva vo Oddelenie za radiologija;<br />

- radiolo{ki tehnolog vo Oddelenie za radiologija;<br />

- radiolo{ki tehni~ar vo Oddelenie za radiologija;<br />

- fizi~ar vo Oddelenie za medicina na trudot;<br />

- rakovoditel na Oddelenie za preventivna medicina;<br />

- glaven medicinski tehni~ar vo Oddelenie za preventivna medicina;


- rakuva~ na InMS i SnMS za institut za preventivna medicina.<br />

(osporen del)<br />

^len 3<br />

Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto<br />

vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />

Br. 19-857/1<br />

Zamenik na pretsedatelot<br />

28 fevruari 2009 god. na Vladata na Republika<br />

Skopje<br />

Makedonija<br />

m-r <strong>Zoran</strong> Stavreski<br />

Ustavnosudska praktika<br />

1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.<br />

134/2003, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na Pravilnikot za utvrduvawe na posebnite specijalnosti od osobeno<br />

zna~ewe za Armijata na Republika Makedonija, rabotnite mesta (dol-<br />

`nostite) i visinata na iznosot na dodatokot na platata, br. 01-3891/1<br />

donesen od ministerot za odbrana na 11 juni 2003 godina ("SV RM," br.<br />

40/2003 i 79/2003).<br />

Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Soglasno ~l. 155 od Zakonot,<br />

ovie posebni specijalnosti vo vr{eweto na slu`ba od osobeno zna~ewe<br />

za Armijata, rabotnite mesta (dol`nosti) i visinata na iznosot<br />

na dodatokot na osnovnata plata, na predlog na na~alnikot na General-<br />

{tabot na Armijata, so pravilnik gi utvrduva ministerot za odbrana.<br />

Vrz osnova na ovaa zakonska odredba, ministerot za odbrana, po<br />

predlog na na~alnikot na General{tabot na Armijata, go donel osporeniot<br />

Pravilnik.<br />

Vo prethodna postapka Sudot utvrdi deka na~alnikot na General{tabot<br />

na Armijata na Republika Makedonija so pismo br. 01-452/1<br />

od 25. 04. 2003 godina dostavil do Ministerstvoto za odbrana Predlog -<br />

pravilnik za utvrduvawe na posebnite specijalnosti od osobeno zna-<br />

~ewe za Armijata, rabotnite mesta (dol`nostite) i visinata na iznosot<br />

na dodatokot na plata vo zavisnot od uslovite pod koi se vr{at<br />

dol`nostite.<br />

So ogled na toa {to Pravilnikot e donesen soglasno ~l. 155 od<br />

Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, po prethoden<br />

predlog od na~alnikot na General{tabot na Armijata, zna~i deka<br />

toj e donesen spored postapkata utvrdena so zakon. Imeno, ~l. 155 od<br />

Zakonot vrz osnova na koj e donesen Pravilnikot nedvosmisleno nalo-<br />

`uva postoewe na predlog od na~alnikot na General{tabot, poradi<br />

{to Sudot smeta deka ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta<br />

na Pravilnikot so ~l. 8 st. 1 al. 3, 51 i 96 od Ustavot i so ~l. 155 i 245<br />

od Zakonot za slu`ba vo Armijata.<br />

83


2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.<br />

127/2008 ja otfrli inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za sodr`inata i metodologija<br />

za izrabotka na za{titno-konzarvatorskite osnovi za kulturnoto<br />

nasledstvo ("SV RM," br. 111/2005), donesen od ministerot za kultura<br />

na Republika Makedonija.<br />

Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Podnositelot vo inicijativata<br />

naveduva deka od tekstot na osporeniot Pravilnik ne mo`e da se<br />

utvrdi deka ministerot za kultura ja propi{al sodr`inata i metodologijata<br />

za izrabotka na za{titno-konzervatorski osnovi po prethodno<br />

pribaveno mislewe od nadle`nite ministerstva. Me|utoa spored<br />

Sudot, pribavuvaweto na mislewe od nadle`nite ministerstva e samo<br />

del od postapkata za donesuvawe na Pravilnikot, ~ija ocenka ne e vo<br />

nadle`nost na Ustavniot sud na Republika Makedonija, a vo smisla na<br />

citiranata ustavna odredba.<br />

Sporno pravno pra{awe<br />

- Dali pri utvrduvaweto na osporenite dol`nosti vo trupa zaklu~no<br />

so brigada koi se vr{at pod trupni uslovi i koi spa|aat vo kategorijata<br />

na dol`nosti za koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno<br />

traewe (12/15 meseci), Vladata, bez sorabotka so Ministerstvoto<br />

za odbrana gi opfatila i dol`nostite na koi se vr{at raboti vo<br />

vrska so radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita vo laboratoriski i<br />

poligonski uslovi, za koi sta`ot na osiguruvawe se smeta so zgolemeno<br />

traewe (12/16 meseci) i koi soglasno Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe, treba da gi opredeli ministerot za odbrana, i<br />

dali so toa e povreden navedeniot zakon i ustavnoto na~elo na vladeeweto<br />

na pravoto.<br />

Pravno mislewe<br />

Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

vladeeweto na pravoto e temelna vrednosta na ustavniot poredok na<br />

Republika Makedonija.<br />

Soglasno ~l. 32 st. 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata na<br />

vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so kolektivni<br />

dogovori.<br />

Spored ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna<br />

sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />

dogovor.<br />

Soglasno ~l. 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />

mora da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so Ustavot<br />

i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />

84


Spored ~l. 110 al. 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot i za soglasnosta<br />

na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so Ustavot i<br />

so zakonite.<br />

Spored ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i inavalidskoto<br />

osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996,<br />

32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/<br />

2005, 70/2006, 153/07, 152/2008 i 161/2008) na osigurenicite vo Ministerstvoto<br />

za odbrana i na slu`ba vo postojniot sostav na Armijata na<br />

Republika Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi oficeri i gara-<br />

|anski lica na slu`ba na armijata) sta`ot na osiguruvawe im se smeta<br />

so zgolemeno traewe, i toa: sekoi 12 meseci efektivno pominati na<br />

tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe za vr{-<br />

ewe dol`nost vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i<br />

odredeni dol`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi<br />

slu`bata se vr{i pod trupni uslovi, a koi gi utvrduva Vladata na<br />

Republika Makedonija po predlog na ministerot za odbrana.<br />

Vrz navedeniot zakonski osnov, Vladata na Republika Makedonija<br />

donela Odluka za utvrduvawe na dol`nosti vo trupa zaklu~no so<br />

brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na<br />

korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi.<br />

So navedenata odluka utvrdeni se dol`nostite vo trupa zaklu~no so<br />

brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komandi i vo<br />

Slu`bata za voeno zdravstvo, vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi<br />

vo Ministerstvoto za odbrana i postojaniot sostav na Armijata na<br />

Republika Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi 12 meseci efektivno pominati<br />

na tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.<br />

Navodite vo inicijativata deka od sodr`inata na Odlukata ne<br />

se gledalo deka Odlukata bila donesena po predlog na ministerot za<br />

odbrana, so {to bil povreden ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto<br />

i inavalidskoto osiguruvawe, smetame deka se neosnovani.<br />

Imeno, vidno od misleweto na Vladata na Republika Makedonija<br />

dostaveno do Ustavniot sud kako odgovor na navodite vo inicijativata<br />

( br. 19-1603/1 od 05.05.2009 godina), ministerot za odbrana do Vladata<br />

na Republika Makedonija dostavil predlog-odluka, koja soglasno<br />

Delovnikot za rabota na Vladata na Republika Makedonija e razgleduvana<br />

od nadle`nite komisii na Vladata pred istata da bide donesena,<br />

za {to kaj nadle`nite slu`bi vo Generalniot sekretarijat na<br />

Vladata postojat soodvetni zapisnici, zaklu~oci i odluki. Ottuka,<br />

proizleguva deka vo postapkata za donesuvawe na osporenata odluka,<br />

postapeno e vo soglasnost so zakonskiot osnov za nejzinoto donesuvawe,<br />

odnosno, istata e donesena po predlog na ministerot za odbrana,<br />

{to e vo soglasnost so ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i<br />

inavalidskoto osiguruvawe, poradi {to smetame deka ne mo`e da se<br />

85


postavi pra{aweto za zakonitosta na postapkata za donesuvawe na<br />

Odlukata.<br />

Isto taka, smetame deka se neosnovani i navodite vo inicijativata<br />

deka osporenite dol`nosti od Odlukata ne mo`ele da se podvedat<br />

pod vr{ewe vo trupa i pod trupni uslovi, kako {to toa bilo storeno<br />

so Odlukata, zatoa {to vo ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) od Zakonot za penziskoto<br />

i inavalidskoto osiguruvawe, bilo utvrdeno deka na osigurenicite<br />

vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba vo postojniot<br />

sostav na Armijata na Republika Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi<br />

oficeri i gara|anski lica na slu`ba na armijata) sta`ot na osiguruvawe<br />

im se smeta so zgolemeno traewe, i toa sekoi 12 meseci efektivno<br />

pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16 meseci sta` na<br />

osiguruvawe za vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo{ka i hemiska<br />

za{tita vo labaratoriski i poligonski uslugi, {to }e gi utvrdi ministerot<br />

za odbrana. Ova zatoa {to Zakonot za penziskoto i inavalidskoto<br />

osiguruvawe napravil jasna distinkcija koi dol`nosti potpa-<br />

|aat pod re`imot na ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) od Zakonot za penziskoto i<br />

inavalidskoto osiguruvawe, a koi dol`nosti potpa|aat pod re`imot<br />

na ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe,<br />

pri {to ostavil toa da bide operacionalizrano od strana na<br />

Ministerstvoto za odbrana, odnosno Vladata na Republika Makedonija,<br />

so donesuvawe na soodvetni akti, imaj}i ja predvid specifikata<br />

na formacijata na Armijata na Republika Makedonija koja ja propi-<br />

{uva Pretsedatelot na Republikata kako vrhoven komandant na Armijata.<br />

Imaj}i go predvid navedenoto, so osporenite alinei na navedenata<br />

odluka Vladata, vo sorabotka so Ministerstvoto za odbrana, gi<br />

konkretizirala dol`nostite koi se vr{at pod trupni uslovi i koi<br />

poradi nivnata specifika se razlikuvaat od dol`nostite na koi se<br />

vr{at raboti vo vrska so radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita vo<br />

laboratoriski i poligonski uslovi, opredeluvaj}i gi kako dol`nosti<br />

na koi sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i toa za<br />

sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti da se smetaat<br />

kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.<br />

So ogled na toa {to formacijata na Armijata na Republika Makedonija<br />

ja propi{uva Pretsedatelot na Republikata, smetame deka<br />

Ustavniot sud nema nadle`nost da preispituva i ocenuva kakva e formaciskata<br />

struktura na Armijata na Republika Makedonija, poradi<br />

{to nema osnov da se vpu{ta vo ocena na navodite vo inicijativata<br />

dali vo Armijata na Republika Makedonija postojat komandi na korpus<br />

ili voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi.<br />

Spored ~l. 152 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika<br />

Makedonija ("SV RM," br. 62/2002, 98/2002, 25/2003, 71/2003, 112/2005,<br />

134/2007 i 6/2009), dodatokot na osnovnata plata za vr{ewe trupna<br />

slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici zaklu~no so brigada i se vrednuva<br />

so bodovi i toa od 40 do 100 boda, vo zavisnost od dol`nosta. Od<br />

86


navedenata odredba proizleguva deka so istata, vo sistemot na plati i<br />

nadomestoci na plati na profesionalnite vojnici i voenite stare{-<br />

ini vo slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija,<br />

koj e izgraden so ovoj zakon, se utvrduva pravo na dodatok na plata<br />

na ovie lica.<br />

So ~l. 94 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />

koj e praven osnov za donesuvawe na osporenata odluka, se propi-<br />

{uvaat uslovite za steknuvawe i ostvaruvawe na pravata od oblasta na<br />

penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na osigurenicite od odbranata,<br />

kako opredeleni kategorii osigurenici pod posebni uslovi.<br />

Ottuka, proizleguva deka so navedenite zakoni se ureduvaat<br />

razli~ni prava od sferata na socijalnoto osiguruvawe na profesionalnite<br />

vojnici, voeni stare{ini i civilni lica na slu`ba vo postojaniot<br />

sostav na Armijata na Republika Makedonija, a Ustavniot sud<br />

nema nadle`nost da ja ceni me|usebnata usoglasenost na dva zakoni, na<br />

{to se upatuva vo inicijativata.<br />

Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka so osporenata odluka,<br />

Vladata na Republika Makedonija, vo ramkite na svoite ustavni i zakonski<br />

nadle`nosti, vr{i operacionalizacija na zakonskata odredba<br />

od ~l. 94 st. 1 t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />

poradi {to smetame deka so osporenite odredbi na Odlukata<br />

ne se povreduvaat ~l. 8 st. 1 al. 3, ~l. 32 st. 5, ~l. 34 i ~l. 51 od Ustavot<br />

i ~l. 94 st. 1 t. 2 pod b) i t. 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe, kako {to se naveduva vo inicijativata.<br />

Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe.<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na ~len 1 vo delot "i vo Slu`bata za voeno zdravstvo," ~l. 2<br />

t. 2 al. 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 i 16 od Odlukata za utvrduvawe na<br />

dol`nosti vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i odredeni<br />

dol`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu-<br />

`bata se vr{i pod trupni uslovi, br. 19-857/1 od 28. 02. 2009 godina, donesena<br />

od Vladata na Republika Makedonija ("SV RM," br. 32/2009).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 8 juli 2009 godina,<br />

donese<br />

87


88<br />

R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta i<br />

zakonitosta na ~len 1 vo delot "i vo Slu`bata za voeno zdravstvo" i<br />

~len 2 to~ka 2 alineite 7 do 16 od Odlukata za utvrduvawe na dol`nosti<br />

vo trupa zaklu~no so brigada i soodvetna edinica i odredeni dol-<br />

`nosti vo komanda na korpus i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se<br />

vr{i pod trupni uslovi, br. 19-857/1 od 28. 02. 2009 godina, donesena od<br />

Vladata na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija," br. 32/2009).<br />

2. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta i zakonitosta na odredbite od Odlukata ozna~ena<br />

vo to~ka 1 od ova re{enie.<br />

Spored podnositelot na inicijativata, od sodr`inata na osporenata<br />

odluka ne se gledalo deka istata bila donesena po predlog na<br />

ministerot za odbrana, kako {to nalagal ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b)<br />

od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, so {to bil povreden<br />

navedeniot ~len.<br />

Osven toa, osporeniot del i osporenite alinei ne mo`ele da se<br />

podvedat pod vr{ewe dol`nosti vo trupa i pod trupni uslovi, a deka<br />

toa bilo taka proizleguvalo od ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) od istiot<br />

zakon, spored koj na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i na<br />

slu`ba vo postojaniot sostav na Armijata na Republika Makedonija<br />

sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, i toa: sekoi<br />

12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16<br />

meseci sta` na osiguruvawe vo vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo-<br />

{ka i hemiska za{tita vo laboratoriski i poligonski uslovi, {to }e<br />

gi utvrdi ministerot za odbrana. Spored toa, so osporeniot del od<br />

Odlukata se povreduval ~lenot 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5, ~len<br />

34 i ~len 51 od Ustavot i ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) i to~ka 3 pod b)<br />

od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />

Pri odlu~uvaweto po ovaa inicijativa, podnositelot predlaga<br />

Ustavniot sud da ja ima predvid i odredbata na ~len 152 od Zakonot za<br />

slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija, spored koj dodatokot na<br />

osnovnata plata za vr{ewe trupna slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici<br />

zaklu~no so brigada i se vrednuva vo bodovi i toa od 50 do 100 boda,<br />

vo zavisnost od dol`nosta, kako i faktot deka vo Republika Makedonija<br />

poodamna ne postoele komandi na korpus, a ne postoele nitu voeni<br />

ustanovi vo koi slu`bata se vr{ela pod trupni uslovi.<br />

Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na osporenite odredbi.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~len 1 od osporenata<br />

odluka, so ovaa odluka se utvrduvaat dol`nostite vo trupa zaklu~no so<br />

brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na kor-


pus i vo Slu`bata za voeno zdravstvo, vo koi slu`bata se vr{i pod<br />

trupni uslovi vo Ministerstvoto za odbrana i vo postojaniot sostav<br />

na Armijata na Republika Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi 12 meseci<br />

efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta`<br />

na osiguruvawe.<br />

Spored ~len 2 to~ka 2 alineite 7 do 16 od Odlukata, kako dol-<br />

`nosti od ~len 1 na ovaa odluka se utvrduvaat:<br />

- rabota vo laboratorii i oddelenija vo Slu`bata za voeno<br />

zdravstvo, nadle`nostite za koi za dijagnostika i le~ewe se primenuvaat<br />

radiorendgenski i drugi zra~ewa {tetni po zdravjeto i rabota<br />

vo Institutot za preventivna medicina i toa:<br />

- rakovoditel na Oddelenie za radiologija;<br />

- radiolog vo Oddelenie za radiologija;<br />

- glaven radiolo{ki tehnolog, voedno rakuva~ na sanitetski<br />

materijalni sredstva vo Oddelenie za radiologija;<br />

- radiolo{ki tehnolog vo Oddelenie za radiologija;<br />

- radiolo{ki tehni~ar vo Oddelenie za radiologija;<br />

- fizi~ar vo Oddelenie za medicina na trudot;<br />

- rakovoditel na Oddelenie za preventivna medicina;<br />

- glaven medicinski tehni~ar vo Oddelenie za preventivna medicina;<br />

- rakuva~ na InMS i SnMS za institut za preventivna medicina.<br />

4. Spored ~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

vladeeweto na pravoto e temelna vrednosta na ustavniot poredok<br />

na Republika Makedonija.<br />

Soglasno ~len 32 stav 5 od Ustavot, ostvaruvaweto na pravata<br />

na vrabotenite i nivnata polo`ba se ureduvaat so zakon i so<br />

kolektivni dogovori.<br />

Spored ~len 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna<br />

sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />

dogovor.<br />

Soglasno ~len 51 od Ustavot, vo Republika Makedonija zakonite<br />

moraat da bidat vo soglasnost so Ustavot, a site drugi propisi so<br />

Ustavot i so zakon. Sekoj e dol`en da gi po~ituva Ustavot i zakonite.<br />

Spored ~len 110 alineite 1 i 2 od Ustavot, Ustavniot sud na<br />

Republika Makedonija odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot<br />

i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so<br />

Ustavot i so zakonite.<br />

Spored ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i<br />

inavalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />

broj 80/1093, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/<br />

2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/07, 152/2008 i<br />

161/2008) na osigurenicite vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba<br />

vo postojniot sostav na Armijata na Republika Makedonija (vojnici po<br />

89


dogovor, pomladi oficeri i gara|anski lica na slu`ba na armijata)<br />

sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe, i toa: sekoi<br />

12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 15<br />

meseci sta` na osiguruvawe za vr{ewe dol`nost vo trupa zaklu~no so<br />

brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na korpus<br />

i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi, a<br />

koi gi utvrduva Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot<br />

za odbrana.<br />

Vrz navedeniot zakonski osnov, Vladata na Republika Makedonija<br />

donela Odluka za utvrduvawe na dol`nosti vo trupa zaklu~no so<br />

brigada i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komanda na korpus<br />

i vo voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi. So<br />

navedenata odluka utvrdeni se dol`nostite vo trupa zaklu~no so brigada<br />

i soodvetna edinica i odredeni dol`nosti vo komandi i vo Slu`bata<br />

za voeno zdravstvo, vo koi slu`bata se vr{i pod trupni uslovi vo<br />

Ministerstvoto za odbrana i postojaniot sostav na Armijata na Republika<br />

Makedonija, za ~ie vr{ewe sekoi 12 meseci efektivno pominati<br />

na tie dol`nosti se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.<br />

Navodite vo inicijativata deka od sodr`inata na Odlukata ne<br />

se gledalo deka Odlukata bila donesena po predlog na ministerot za<br />

odbrana, so {to bil povreden ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot<br />

za penziskoto i inavalidskoto osiguruvawe, Sudot gi oceni kako neosnovani.<br />

Imeno, vidno od misleweto na Vladata na Republika Makedonija<br />

dostaveno do Ustavniot sud kako odgovor na navodite vo inicijativata<br />

( br. 19-1603/1 od 05. 05. 2009 godina), ministerot za odbrana do<br />

Vladata na Republika Makedonija dostavil predlog-odluka, koja soglasno<br />

Delovnikot za rabota na Vladata na Republika Makedonija e razgleduvana<br />

od nadle`nite komisii na Vladata pred istata da bide donesena,<br />

za {to kaj nadle`nite slu`bi vo Generalniot sekretarijat na<br />

Vladata postojat soodvetni zapisnici, zaklu~oci i odluki. Ottuka,<br />

proizleguva deka vo postapkata za donesuvawe na osporenata odluka,<br />

postapeno e vo soglasnost so zakonskiot osnov za nejzinoto donesuvawe,<br />

odnosno, istata e donesena po predlog na ministerot za odbrana,<br />

{to e vo soglasnost so ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto<br />

i inavalidskoto osiguruvawe, poradi {to Sudot ne go postavi<br />

pra{aweto za zakonitosta na postapkata za donesuvawe na Odlukata.<br />

Sudot gi oceni kako neosnovani i navodite vo inicijativata<br />

deka osporenite dol`nosti od Odlukata ne mo`ele da se podvedat pod<br />

vr{ewe vo trupa i pod trupni uslovi, kako {to toa bilo storeno so<br />

Odlukata, zatoa {to vo ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) od Zakonot za penziskoto<br />

i inavalidskoto osiguruvawe, bilo utvrdeno deka na osigurenicite<br />

vo Ministerstvoto za odbrana i na slu`ba vo postojniot sostav<br />

na Armijata na Republika Makedonija (vojnici po dogovor, pomladi<br />

oficeri i gara|anski lica na slu`ba na armijata) sta`ot na osiguruvawe<br />

im se smeta so zgolemeno traewe, i toa sekoi 12 meseci efektiv-<br />

90


no pominati na tie dol`nosti se smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe<br />

za vr{ewe raboti na radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita<br />

vo labaratoriski i poligonski uslugi, {to }e gi utvrdi ministerot<br />

za odbrana. Ova zatoa {to Zakonot za penziskoto i inavalidskoto<br />

osiguruvawe napravil jasna distinkcija koi dol`nosti potpa|aat pod<br />

re`imot na ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) od Zakonot za penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe, a koi dol`nosti potpa|aat pod re`imot na<br />

~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i inavalidskoto<br />

osiguruvawe, pri {to ostavil toa da bide operacionalizrano od strana<br />

na Ministerstvoto za odbrana, odnosno Vladata na Republika Makedonija,<br />

so donesuvawe na soodvetni akti, imaj}i ja predvid specifikata<br />

na formacijata na Armijata na Republika Makedonija koja ja propi{uva<br />

Pretsedatelot na Republikata kako vrhoven komandant na<br />

Armijata. Imaj}i go predvid navedenoto, so osporenite alinei na navedenata<br />

odluka Vladata, vo sorabotka so Ministerstvoto za odbrana,<br />

gi konkretizirala dol`nostite koi se vr{at pod trupni uslovi i koi<br />

poradi nivnata specifika se razlikuvaat od dol`nostite na koi se<br />

vr{at raboti vo vrska so radiolo{ka, biolo{ka i hemiska za{tita vo<br />

laboratoriski i poligonski uslovi, opredeluvaj}i gi kako dol`nosti<br />

na koi sta`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i toa za<br />

sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti da se smetaat<br />

kako 15 meseci sta` na osiguruvawe.<br />

Ustavniot sud oceni deka nema nadle`nost da preispituva i<br />

ocenuva kakva e formaciskata struktura na Armijata na Republika<br />

Makedonija, poradi {to nema osnov da se vpu{ta vo ocena na navodite<br />

vo inicijativata dali vo Armijata na Republika Makedonija postojat<br />

komandi na korpus ili voeni ustanovi vo koi slu`bata se vr{i pod<br />

trupni uslovi.<br />

Spored ~len 152 od Zakonot za slu`ba vo Armijata na Republika<br />

Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 62/<br />

2002, 98/2002, 25/2003, 71/2003, 112/2005, 134/2007 i 6/2009), dodatokot na<br />

osnovnata plata za vr{ewe trupna slu`ba pripa|a za slu`ba vo edinici<br />

zaklu~no so brigada i se vrednuva so bodovi i toa od 40 do 100 boda,<br />

vo zavisnost od dol`nosta. Od navedenata odredba proizleguva deka so<br />

istata, vo sistemot na plati i nadomestoci na plati na profesionalnite<br />

vojnici i voenite stare{ini vo slu`ba vo postojaniot sostav na<br />

Armijata na Republika Makedonija, koj e izgraden so ovoj zakon, se<br />

utvrduva pravo na dodatok na plata na ovie lica.<br />

So ~len 94 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />

koj e praven osnov za donesuvawe na osporenata odluka, se propi-<br />

{uvaat uslovite za steknuvawe i ostvaruvawe na pravata od oblasta na<br />

penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na osigurenicite od odbranata,<br />

kako opredeleni kategorii osigurenici pod posebni uslovi.<br />

Ottuka, proizleguva deka so navedenite zakoni se ureduvaat<br />

razli~ni prava od sferata na socijalnoto osiguruvawe na profesio-<br />

91


nalnite vojnici, voeni stare{ini i civilni lica na slu`ba vo postojaniot<br />

sostav na Armijata na Republika Makedonija, a Ustavniot sud<br />

nema nadle`nost da ja ceni me|usebnata usoglasenost na dva zakoni, na<br />

{to se upatuva vo inicijativata.<br />

Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka so osporenata odluka,<br />

Vladata na Republika Makedonija, vo ramkite na svoite ustavni i<br />

zakonski nadle`nosti, vr{i operacionalizacija na zakonskata odredba<br />

od ~len 94 stav 1 to~ka 3 pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe, poradi {to oceni deka so osporenite odredbi na<br />

Odlukata ne se povreduvaat ~lenot 8 stav 1 alineja 3, ~len 32 stav 5,<br />

~len 34 i ~len 51 od Ustavot i ~len 94 stav 1 to~ka 2 pod b) i to~ka 3<br />

pod b) od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />

5. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od<br />

ova re{enie.<br />

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: Ismail Darli{ta, Liljana<br />

Ingilizova-Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, d-r Gzime Starova<br />

i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />

92


8. U. br. 47/2009 (9. 09. 2009)<br />

Osporen akt 2<br />

^len 154 st. 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />

("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000,<br />

50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/2007, 152/<br />

2008 i 161/2008).<br />

Sodr`ina na osporeniot akt<br />

^len 154<br />

Na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka<br />

vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo mu se<br />

zapira isplatata na penzijata.<br />

Na korisnik na starosna penzija mo`e da mu se opredeli nov<br />

iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe<br />

po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot iznos na<br />

starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski sta`<br />

i ostvareni plati.<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Podnositelot vo inicijativata naveduva deka osporenata odredba<br />

od Zakonot ne bila vo soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot, zatoa<br />

{to imala povratno dejstvo, koe ne bilo popovolno za licata koi ve}e<br />

go steknale pravoto so odredbata od ~l. 12 od Zakonot za izmenuvawe i<br />

dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />

("SV RM," br. 70/2006). Spored podnositelot edna{ steknatoto pravo,<br />

koe se zasnovalo na zakonskata odredba od ~l. 12 od istiot zakon, ne<br />

mo`elo da se ukinuva so drug zakon koj bil ponepovolen za gra|anite,<br />

bidej}i spored istiot licata koi se odlu~ile da koristat del od penzijata<br />

i da rabotat so nepolno rabotno vreme, ja imale predvid odredbata<br />

od ~l. 12, koja vo toa vreme bila vo primena. Poradi toa predlo`i<br />

2<br />

Podnositelot go osporuva celiot ~l. 10 od Zakonot za izmenuvawe i<br />

dopolnuvawe na Zakonot a penzisko i invalidsko osiguruvawe so koj vsu{nost<br />

se menuva celiot ~l. 154 od osnovniot Zakon, no od sodr`inata na inicijativata<br />

proizleguva cdeka go soporuva samo stavot 1 od ovoj ~len. Otamu vo<br />

Referatot predmet na naliza e ~l. 154 st. 1 od osnovniot zakon.<br />

93


Ustavniot sud na Republika Makedonija da povede postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na navedenata odredba od Zakonot i istata da bide<br />

poni{tena ili ukinata.<br />

Od Predlog Zakonot za izmenuvawe i Dopolnuvawe na Zakonot za<br />

penzisko i invalidsko osiguruvawe "SV RM," br. 161/2008<br />

So donesuvaweto na Zakonot za pridonesi od zadol`itelno socijalno<br />

osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008 i 64/2009), pokraj drugoto se<br />

obezbeduva definirawe na obvrznicite za pla}awe na pridonesite,<br />

definirawe na obvrznici za presmetka i uplata na pridonesite i dr.<br />

So predlo`enite izmeni i dopolnuvawa, se vr{i celosno usoglasuvawe<br />

na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so Zakonot za<br />

pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe i se vospostavuva<br />

pravna osnova za nepre~eno primenuvawe na noviot Zakon za pridonesi<br />

od zadol`itelno socijalno osiguruvawe. Konkretno so Predlog-zakonot<br />

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe ("SV RM," br. 161/2080), prestanuva va`nosta na odredbite<br />

koi reguliraa mo`nost za povtorno vrabotuvawe na penzioner i<br />

koristewe na del od penzijata po povtorno zasnovawe na raboten odnos<br />

i vospostavuvawe na mo`nost za povtorno opredeluvawe na starosna<br />

penzija po povtorno vrabotuvawe. So ~l. 1 od ovoj zakon, od kategorijata<br />

osigurenici, se izzemaat penzionerite koi po steknuvaweto na pravo<br />

na penzija, povtorno se vrabotuvaat. Zaradi prestanok na mo`nosta<br />

penzioner povtorno da zasnova raboten odnos, so ~l. 5 od navedenite<br />

izmeni i dopolnuvawa, se bri{e odredbata koja go regulira presmetuvaweto<br />

na visinata na penzijata na korisnik na penzija. Me|utoa so ~l.<br />

10 vospostavena e mo`nost na korisnik na starosna penzija da mu se<br />

opredeli nov iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta`<br />

na osiguruvawe po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot<br />

iznos na starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski<br />

sta` i ostvareni plati. So ova re{enie se dava mo`nost povtorniot<br />

raboten odnos da povle~e i povtorno opredeluvawe na penzijata<br />

(priznavawe na toa vreme vo penziski sta` ili povtorno opredeluvawe<br />

na penziskata osnova), bidej}i korisnikot na penzija }e bide obvrznik<br />

za pla}awe na pridones od zadol`itelno socijalno osiguruvawe.<br />

94<br />

Ustavno sudska praktika<br />

1. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />

10/1997 od 26. 02. 1997 godina, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe na<br />

ustavnosta na ~l. 154 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />

("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996).<br />

Podnositelite na inicijativata smetale deka ~l. 154 od Zakonot<br />

ne bil vo soglasnost so ~l. 59 st. 2 od Ustavot na Republika Makedo-


nija i so ~l. 4 i 6 st. 1 od istiot zakon, zatoa {to so nego bilo predvideno<br />

zapirawe na penzijata ako korisnikot e vo raboten odnos ili<br />

vr{i dejnost, so {to li~nite i materijalnite prava steknati i ostvareni<br />

vo zavisnost od dol`inata i obemot na vlo`enite sredstva se<br />

namaluvale, iako istite bile neotu|ivi i ne mo`ele da se namaluvaat<br />

so zakon ili so drug propis.<br />

Od sodr`inata na re{enieto. Spored misleweto na Sudot zaradi<br />

obezbeduvawe na na~eloto na socijalnata pravednost ne postoi<br />

ustavna pre~ka so zakon da se predvidi na licata koi na drug na~in ja<br />

obezbeduvaat svojata socijalna sigurnost, po steknuvaweto pravo na<br />

li~na penzija, a ne so koristewe na penzijata, privremeno da im miruva<br />

koristeweto na penzijata. Pritoa, so privremenoto ograni~uvawe<br />

na pravoto na koristewe na penzijata, ne se zadira vo ve}e steknatite<br />

prava, {to zna~i deka tie nitu se otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku,<br />

kako {to predvidel i samiot zakon vo ~l. 6 st. 3 privremeno se ograni~uva<br />

nivnoto koristewe vo slu~ai predvideni so zakon, kako {to<br />

vpro~em e predviden i sporniot slu~aj.<br />

2. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />

216/2007 od 13. 02. 2008 godina, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na ~l. 154 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/<br />

2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006 i<br />

153/2007).<br />

Spored podnositelot na inicijativata, steknuvaweto na pravoto<br />

na penzija i nejzinoto koristewe ne mo`elo da se razdvojat, odnosno<br />

starosnata penzija bila steknato pravo i nikoj, pod nikakvi uslovi,<br />

bidej}i takvi uslovi ne postojat vo Ustavot, ne mo`el da mu ja ograni-<br />

~i isplatata na penzijata na penzionerot dokolku zasnova raboten<br />

odnos ili dodeka vr{i dejnost nezavisno od traeweto na rabotnoto<br />

vreme, vo procenti navedeni vo osporenata odredba, pau{alno, bez<br />

nikakva potkrepa. Poradi toa, so osporenata odredba od Zakonot se<br />

povreduvala odredbata od ~l. 54 od Ustavot spored koja slobodata i<br />

pravata na ~ovekot i gra|aninot mo`at da se ograni~at samo vo slu~ai<br />

utvrdeni vo Ustavot, se povreduvalo ustavnoto na~elo na ednakvost na<br />

gra|anite pred Ustavot i zakonite spored koi akti slobodite i pravata<br />

na ~ovekot i gra|aninot se priznati i garantirani so me|unarodniot<br />

pakt za ekonomski, socijalni i kulturni prava, se povreduvalo<br />

pravoto na sopstvenost i nejzinata za{tita zatoa {to so neisplatuvawe<br />

na penzijata na penzionerot mu se odzemale bez nikakov ustaven<br />

osnov del od negovite sredstva, se povreduvalo pravoto na rabota, sloboden<br />

izbor na rabotata i dostapnost sekomu na sekoe rabotno mesto<br />

pod ednakvi uslovi i se povreduvalo pravoto na soodvetna zarabotuva~ka<br />

{to se zaslu`uvalo so rabota.<br />

Od obrazlo`enieto na re{enieto. Spored Sudot, zakonskoto<br />

re{enie spored koe, na penzioner, dodeka e vo raboten odnos, mu se na-<br />

95


maluva isplatata na penzijata za odreden procent poradi toa {to ostvaruva<br />

sredstva za egzistencija na drug na~in (so novo rabotno anga`irawe,<br />

za koe e zadol`itelno osiguran po osnov na penzisko i inavalidsko<br />

osiguruvawe), ne se povreduva na~eloto na socijalna pravednost<br />

utvrdeno so ~l. 8 st. 1 al. 8 od Ustavot.<br />

Od druga strana, faktot {to pravoto na socijalna sigurnost i<br />

socijalno osiguruvawe {to go garantira Ustavot na gra|anite, se utvrduva<br />

so zakon i so kolektiven dogovor, spored Sudot, ne zna~i deka<br />

edna{ steknatoto pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe<br />

ne mo`e da pretrpi promeni vo pravec na negovo miruvawe, ograni~uvawe<br />

ili celosno gubewe, pod odredeni uslovi i okolnosti utvrdeni<br />

so zakon i so kolektiven dogovor. Vo ovaa smisla, treba da se ima<br />

predvid deka Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U.<br />

br. 10/1997, ocenil deka so privremenoto ograni~uvawe na pravoto na<br />

koristewe na penzijata, utvrdeno vo ~l. 154 od Zakonot za penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 80/1993,3/1994, 14/1995, 71/<br />

1996), pred negovata izmena koja sega se osporuva, so koj bilo predvideno<br />

privremeno da se zapira isplatata na penzijata ako korisnikot<br />

e vo raboten odnos ili vr{i dejnost, ne se zadira vo ve}e steknatite<br />

prava, {to zna~i deka tie nitu se otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku,<br />

kako {to predvidel i samiot zakon vo ~l. 6 st. 3, privremeno se ograni~uva<br />

nivnoto koristewe vo slu~ai predvideni so zakon, poradi {to<br />

Sudot ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na navedenoto<br />

zakonsko re{enie.<br />

[to se odnesuva do pra{aweto za povreda na starosnata penzija<br />

kako steknato pravo na {to se povikuva podnositelot na inicijativata,<br />

Sudot oceni deka pravoto na koristeweto na penzijata kako steknato<br />

pravo na korisnicite na starosna penzija, ne se povreduva so osporenoto<br />

zakonsko re{enie, a namalenata isplata na penzijata poradi<br />

toa {to korisnikot povtorno zasnoval raboten odnos ili vr{i druga<br />

dejnost so koja ostvaruva prihod i ja podobruva svojata socijalna sigurnost,<br />

e vo funkcija na obezbeduvawe na odr`liv i stabilen penziski<br />

sistem koj se gradi vo soglasnost so ekonomskite uslovi vo Republikata,<br />

a koj se zasnova na na~eloto na socijalna pravednost i generaciska<br />

solidarnost, poradi {to Sudot ne go postavi pra{aweto za soglasnosta<br />

na navedenoto zakonsko re{enie so Ustavot na Republika<br />

Makedonija.<br />

Ovoj Sud, so Re{enija U. br. 1/2003 od 15. 04. 2003 godina, U. br.<br />

237/2005 od 19. 04. 2006 godina i U. br. 12/2008 godina od 2. 04. 2008 godina,<br />

vo site slu~aevi gi otfrlil inicijativite za poveduvawe na postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 154 od Zakonot za penzisko i<br />

invalidsko osiguruvawe, so obrazlo`enie deka za istite raboti ve}e<br />

odlu~uval, a nemal osnovi za poinakvo odlu~uvawe.<br />

Bidej}i odredbata od ~l. 154 od Zakonot se osporuva kako sprotivna<br />

na ~l. 52 st. 4 od Ustavot, spored koja zakonite i drugite propisi<br />

96


ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga<br />

toa e popovolno za gra|anite, sleduva ustavnosudska praktika vo taa<br />

nasoka:<br />

3. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />

115/1993 od 15. 09. 1993 godina, Sudot ne povel postapka za ocenuvawe<br />

ustavnosta i zakonitosta na ~l. 4 od Tarifata za nagrada i nadomestok<br />

na tro{ocite za rabotata na advokatite, donesena od Advokatskata<br />

komora na Republika Makedonija na 27. 03. 1993 godina ("SV RM," br.<br />

23/1993).<br />

...Sudot na sednicata utvrdi deka spored ~l. 4 st. 1 od Tarifata,<br />

ako vo tekot na postapkata se izmenila Tarifata edna{ ili pove}e<br />

pati, }e se primeni tarifata {to e vo sila na denost na presuduvaweto,<br />

odnosno odlu~uvaweto. Od denot na presuduvaweto, odnosno<br />

odlu~uvaweto do denot na isplatata na iznosot na advokatskata nagrada<br />

i tro{oci se presmetuva zakonska kamata. Spored st. 2 na ovoj ~len,<br />

neisplatenata nagrada i tro{oci strankata sekoga{ gi pla}a na<br />

advokatot po tarifata {to e vo sila na denot na pla}aweto.<br />

Ponatamu, Sudot utvrdi deka so Tarifata se odreduva visinata<br />

na nadomestokot na tro{ocite i nagradata za dadena pravna pomo{,<br />

odnosno precizno se opredeleni site dejstvija {to advokatite gi prezemaat<br />

vo davaweto na pravnata pomo{. Isto taka, Sudot utvrdi deka,<br />

soglasno ~l. 10, Tarifata vlega vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto<br />

vo "SV RM," odnosno na 20. 04. 1993 godina.<br />

... Sudot, isto taka, smeta deka opredelbata od osporenata odredba,<br />

spored koja ako vo tekot na postapkata se izmenila Tarifata, }e<br />

se primenuva tarifata {to e vo sila na denot na presuduvaweto, odnosno<br />

odlu~uvawetoo, ne predizvikuva povratno dejstvo na propisot vo<br />

smisla na ~l. 52 st. 4 od Ustavot, poradi {to oceni deka ne mo`e da se<br />

postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata odredba so Ustavot.<br />

4. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />

58/2004 od 30. 06. 2004 godina, ne se poveduva postapka za ocenuvawe na<br />

ustavnosta na na ~l. 17-a od Zakonot za nabavuvawe, poseduvawe i nosewe<br />

na oru`je ("SV RM," br. 25/1972, 30/1972, 18/1976, 25/1976, 15/1983,<br />

51/1988 i "SV RM," br. 26/1993 i 49/2003).<br />

...Spored podnositelot na inicijativata osporenata odredba od<br />

Zakonot imala povratno dejstvo, zatoa {to so nea toj bil popre~en<br />

legalno da go koristi i nosi oru`jeto koe go kupil soglasno zakonskite<br />

uslovi koi va`ele vo vremeto koga mu bila izdadena dozvolata<br />

za nosewe i poseduvawe na oru`je, koi bile popovolni vo odnos na sega{nite.<br />

Imaj}i ja predvid sodr`inata na osporenata zakonska odredba,<br />

kako i toa deka Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za<br />

nabavuvawe, poseduvawe i nosewe na oru`je ("SV RM," br. 49/2003) vleguva<br />

vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija", Sudot utvrdi deka re{enieto na osporena-<br />

97


ta zakonska odredba so koe se zabranuva nosewe na oru`je na javno<br />

mesto va`i i ima dejstvo vo idnina, odnosno po vleguvaweto vo sila na<br />

ovoj zakon, {to zna~i ne se odnesuva na odnosi i situacii nastanati<br />

pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.<br />

Poradi toa, Sudot oceni deka osporenata odredba nema povratno<br />

dejstvo vo smisla na zna~eweto na ustavnata zabrana za takvoto dejstvo<br />

na zakonite i drugite propisi, pa zatoa i ne mo`e da se postavi<br />

pra{aweto za nejzinata soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot.<br />

Vo vrska so navodite vo inicijativata spored koi so osporenata<br />

odredba od Zakonot na podnositelot mu se popre~uvalo legalno koristewe<br />

i nosewe na oru`je koe go kupil soglasno zakonskite uslovi koi<br />

va`ele vo vremeto koga mu e izdadena dozvolata za nosewe i poseduvawe<br />

na oru`je, Sudot utvrdi deka se neosnovani, zatoa {to so ovaa odredba<br />

ne se ograni~uva ve}e steknatoto pravo na gra|anite da poseduvaat<br />

i nosat oru`je, tuku samo se opredeluva nov re`im za nosewe na oru`jeto,<br />

so utvrduvawe konkretno na koi mesta e zabraneto, a indirekno<br />

na koi ne, sopstvenikot da go nosi oru`jeto, {to e, pak, pravo na zakonodavecot.<br />

5. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />

66/2007 od 12. 09. 2007 godina, ne se poveduva postapka za ocenuvawe na<br />

ustavnosta na ~l. 126 st. 2 od Zakonot za sudovite ("SV RM," br.<br />

58/2006).<br />

Od obrazlo`enieto na re{enieto. ...Poa|aj}i od analizata na<br />

osporenata odredba od Zakonot, Sudot utvrdi deka pravo na zakonodavecot<br />

e da go uredi vospostavuvaweto na pravniot re`im ureden so Zakonot<br />

koj va`i po, a ne pred negovoto donesuvawe i vleguvawe vo sila<br />

ednakvo za site koi }e konkuriraat za izbor na sudii vo idnite odnosi<br />

na vr{eweto na sudiskata funkcija, i vo tie ramki zakonodavecot ima<br />

pravo da go uredi i preodniot re`im koj isto taka go opfa}a periodot<br />

ne pred tuku po vleguvawe vo sila na Zakonot i toj period go opredelil<br />

na 3 godini zaradi procesot na po~etnata obuka vo Akademijata<br />

ureden so poseben zakon.<br />

...Ottuka, spored Sudot, nemo`e da se prifati navodot vo inicijativata<br />

deka osporenata odredba od Zakonot bila neustavna bidej}i<br />

go povreduvala na~eloto na vladeewe na pravoto i imala retroaktivno<br />

dejstvo. Ova poradi pogoreiznesenoto i poradi toa {to tokmu sprotivno<br />

na navodite vo inicijativata so osporenata odredba od Zakonot<br />

preodno so temporalen karakter se vospostavuva noviot praven re`im<br />

za uslovite za izbor na sudii vo osnovnite sudovi koj ne smee da ja dovede<br />

vo pra{awe pravnata sigurnost na gra|anite od strana na vr{itelite<br />

na sudiskata funkcija koja mora nepre~eno da se ostvaruva so<br />

tekot na sozdavaweto na kandidati za izbor na sudii po novopredvidenite<br />

uslovi so Zakonot za sudovite koi voedno opfa}aat i obuka<br />

vo posebna Akademija. Od druga strana ne mo`e da se dovede vo pra{-<br />

awe i pravnoto dejstvo na osporenata odredba od Zakonot, bidej}i taa<br />

98


nema povratno dejstvo i ne zadira vo nastanati odnosi od minatoto<br />

pred donesuvaweto i vleguvaweto vo sila na Zakonot, tuku se odnesuva<br />

na idni odnosi.<br />

6. So Re{enie na Ustavniot sud na Republika Makedonija U. br.<br />

110/2007 od 24. 10. 2007 godina, Sudot, ne povel postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na ~l. 126 st. 1 i ~l. 127 od Zakonot za sudovite ("SV<br />

RM," br. 58/2006) i ja otfrlil inicijativata za poveduvawe postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 126 st. 2 od istiot zakon.<br />

Spored navodite na podnositelite na prvata inicijativa osporenite<br />

odredbi od Zakonot ne bile vo soglasnost so ~l. 52 st. 4 od Ustavot<br />

spored koja zakonite i drugite propisi ne mo`at da imaat povratno<br />

dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e popovolno za gra|anite.<br />

Imeno, podnositelite kako sorabotnici i sovetnici vo Osnovniot<br />

sud vo Strumica i Osnovnoto javno obvinitelstvo pred donesuvaweto<br />

i stapuvaweto vo sila na Zakonot za sudovite se steknale so svojstvo<br />

kandidat za sudija i vo toa svojstvo u~estvuvale pove}e pati na<br />

oglasot za izbor na sudii. Me|utoa so osporenite odredbi od Zakonot<br />

za sudovite im se povreduvalo, odnosno im se ograni~uvalo ve}e steknatoto<br />

pravo da po istekot na 5 godini, smetano od po~etokot na rabotata<br />

na Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli, da u~estvuvaat<br />

kako kandidati vo izborot na sudii i javni obviniteli bez poseta<br />

na posebna obuka vo Akademijata, a koja obuka tie ja steknale preku<br />

dolgogodi{no rabotewe vo sud.<br />

Spored navodite na podnositelite na vtorata inicijativa, ~l.<br />

126 st. 2 od Zakonot ne bil vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, 32 st. 2 i ~l.<br />

52 st. 4 od Ustavot. Ova zatoa {to so osporenata odredba se favorizirala<br />

edna kategorija na gra|ani koi uspe{no ja zvr{ile Akademijata, a<br />

dodeka pak ostanatite i ako im bilo zagarantirano pravoto na rabota<br />

so Ustavot bile staveni vo ponepovolna polo`ba posle tri godini od<br />

denot na prvoto steknuvawe na svojstvoto na kandidat za sudii i javni<br />

obviniteli, da mo`at da konkuriraat za sudii i javni obviniteli.<br />

Site diplomirani pravnici so polo`en pravosuden ispit koi do denot<br />

na stapuvawe vo sila na noviot Zakon za sudovite i imale pet godini<br />

rabota na pravni raboti po polagawe na pravosudniot ispit imale steknato<br />

pravo spored toga{ va`e~kiot Zakon za sudovi, a steknatite<br />

prava ne mo`ele da bidat izgubeni nitu potoa dopolnitelno uslovuvani<br />

{to e sprotivno na ~l. 52 st. 4 od Ustavot.<br />

Ponatamu spored podnositelite na inicijativata, doobukata na<br />

Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli mo`elo da se odnesuva<br />

samo na kandidati koi vo momentot na donesuvawe na noviot zakon<br />

go nemale ispolneto uslovot za kandidat za sudii, odnosno go nemale<br />

pravoto da se prijavat na oglas za izbor na sudii.<br />

Ottuka, imaj}i go predvid iznesenoto nasprema sodr`inata na<br />

odredbata od ~l. 126 st. 1 od Zakonot za sudovite, spored Sudot, pravo e<br />

99


na zakonodavecot pri promena na re`imot na ureduvawe na pra{aweto<br />

za potrebnite uslovi za izbor na sudii vo osnovnite sudovi da go uredi<br />

i preminot od stariot vo nov re`im (preoden re`im) na na~in {to }e<br />

ovozmo`i za odreden period sudiite vo osnovnite sudovi da bidat<br />

izbrani spored prethodniot re`im, a so cel da ne bide doveden vo pra-<br />

{awe kontinuitetot i nepre~enoto vr{ewe na sudskata funkcija.<br />

Spored toa Sudot oceni deka osporenata odredba od ~l. 126 st. 1<br />

od Zakonot za sudovite ne mo`e da se podvede pod somnenie vo odnos na<br />

odredbite od Ustavot na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativite.<br />

Osporeniot ~l. 127 od Zakonot se nao|a vo glavata Preodni i<br />

zavr{ni odredbi, i so nego se utvrduva deka so primenata na ovoj zakon,<br />

prestanuva da va`i prethodniot Zakon za sudovite, osven odredbite<br />

povrzani so preodniot re`im utvrden vo ~l. 126 na Zakonot, za<br />

koj re`im Sudot oceni deka ne gi povreduva ustavnite na~ela.<br />

Poradi navedenoto, a imaj}i go predvid karakterot i ulogata na<br />

osporenata odredba, Sudot oceni deka istata ne mo`e da se dovede pod<br />

somnenie vo odnos na nejzinata soglasnost so ustavnite odredbi na koi<br />

se povikuva inicijativata.<br />

6. Spored ~l. 110 al. 1 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot.<br />

Soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, Sudot }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota<br />

odlu~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.<br />

So ogled na toa {to osporeniot ~l. 126 st. 2 od Zakonot za sudovite<br />

bil ocenuvan od Ustavniot sud na Republika Makedonija pri<br />

{to so Re{enie U. br. 66/2007 ne bila povedena postapka za ocena na<br />

negovata ustavnost, Sudot oceni deka inicijativata za povtorna ocena<br />

na negovata ustavnost treba da se otfrli soglasno ~l. 28 al. 2 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija.<br />

Imeno, spored obrazlo`enieto na navedenoto re{enie, Sudot<br />

utvrdil deka pravo na zakonodavecot e da go uredi vospostavuvaweto<br />

na pravniot re`im ureden so Zakonot koj va`i po, a ne pred negovoto<br />

donesuvawe i vleguvawe vo sila ednakvo za site koi }e konkuriraat za<br />

izbor na sudii vo idnite odnosi na vr{eweto na sudiskata funkcija, i<br />

vo tie ramki zakonodavecot ima pravo da go uredi i preodniot re`im<br />

koj, isto taka, go opfa}a periodot ne pred tuku po vleguvawe vo sila<br />

na Zakonot i toj period go opredelil na 3 godini zaradi procesot na<br />

po~etnata obuka vo Akademijata ureden so poseben zakon. Ottuka, spored<br />

Sudot, nemo`e da se prifati navodot vo inicijativata deka osporenata<br />

odredba od Zakonot bila neustavna bidej}i go povreduvala na~eloto<br />

na vladeewe na pravoto i imala retroaktivno dejstvo. Ova poradi<br />

pogoreiznesenoto i poradi toa {to tokmu sprotivno na navodite<br />

vo inicijativata so osporenata odredba od Zakonot preodno so temporalen<br />

karakter se vospostavuva noviot praven re`im za uslovite za<br />

100


izbor na sudii vo osnovnite sudovi koj ne smee da ja dovede vo pra{awe<br />

pravnata sigurnost na gra|anite od strana na vr{itelite na sudiskata<br />

funkcija koja mora nepre~eno da se ostvaruva so tekot na sozdavaweto<br />

na kandidati za izbor na sudii po novopredvidenite uslovi so Zakonot<br />

za sudovite koi voedno opfa}aat i obuka vo posebna Akademija. Od<br />

druga strana ne mo`e da se dovede vo pra{awe i pravnoto dejstvo na<br />

osporenata odredba od Zakonot, bidej}i taa nema povratno dejstvo i ne<br />

zadira vo nastanati odnosi od minatoto pred donesuvaweto i vleguvaweto<br />

vo sila na Zakonot, tuku se odnesuva na idni odnosi.<br />

Sporno pravno pra{awe<br />

Dali so zakonskoto re{enie spored koe na korisnik na penzija,<br />

dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika<br />

Makedonija ili stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata,<br />

se povreduva ~l. 52 st. 4 od Ustavot koj go zabranuva povratnoto dejstvo<br />

na zakonite i drugite propisi, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e<br />

popovolno za gra|anite?<br />

Fakti~ka sostojba i pravno mislewe<br />

Osporenata odredba od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,<br />

propi{uva deka na korisnikot na penzijata, }e mu se zapre so<br />

isplatata na penzijata, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna<br />

dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo.<br />

Zakonskoto re{enie od ~l. 154, koj gi regulira pokraj drugoto<br />

slu~aevite vo vrska so isplatata na penzijata koga korisnikot na penzija<br />

}e zasnova raboten odnos ili }e zapo~ne da vr{i druga samostojna<br />

dejnost vo Republikata ili vo stranstvo, zakonodavecot pove}e pati go<br />

menuval i dopolnuval.<br />

Taka so osnovniot Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />

("SV RM," br. 80/1993), ~l. 154 propi{uva{e deka: na korisnik na penzija,<br />

dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i dejnost vo Republikata<br />

ili vo stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata.<br />

So ~l. 7 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na istiot<br />

zakon ("SV RM, br. 50/2004), vo ~l. 154 po st. 1, dodadeni bea dva novi<br />

stava 2 i 3, koi glasea:<br />

Dokolku korisnik na invalidska, odnosno semejna penzija ne se<br />

javi na zadol`itelen kontrolen pregled, mu se zapira isplatata na penzijata<br />

i go gubi svojstvoto penzioner.<br />

Komisijata za zadol`itelen kontrolen pregled od ~l. 139 st. 5<br />

na ovoj zakon na korisnikot na invalidska, odnosno semejna penzija mu<br />

dostavuva izvestuvawe vo koe e navedeno vremeto i mestoto koga i kade<br />

treba da se javi na kontrolniot pregled.<br />

101


Ponatamu so ~l. 12 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na<br />

Zakonot (SV RM," br. 70/2006), celiot ~l. 154 e izmenet i istiot propi{uva{e<br />

deka:<br />

Na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka<br />

vr{i dejnost so polno rabotno vreme vo Republika Makedonija ili raboti<br />

vo stranstvo, mu se isplatuva 30% od penzijata.<br />

Na korisnik na penzija od stavot 1 na ovoj ~len koj raboti polovina<br />

od polnoto rabotno vreme, mu se isplatuva 50% od penzijata, a za<br />

rabota pomalku od polovinata od polnoto rabotno vreme, mu se isplatuva<br />

70% od penzijata.<br />

Ovaa odredba povtorno pretrpuva izmena i so ~l. 10 od Zakonot<br />

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot ("SV RM," br. 161/2008), ~l.<br />

154 glasi:<br />

Na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka<br />

vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo mu se<br />

zapira isplatata na penzijata (osporena odredba).<br />

Na korisnik na starosna penzija mo`e da mu se opredeli nov<br />

iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe<br />

po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot iznos na<br />

starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski sta`<br />

i ostvareni plati.<br />

So ovie posledni izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe koi se primenuvaat od 1 januari 2009 godina,<br />

izvr{eno e usoglasuvawe so Zakonot za pridonesi od zadol`itelno<br />

socijalno osiguruvawe ("SV RM," br. 142/2008 i 64/2009), taka {to pri<br />

definiraweto na obvrznicite za pla}awe na pridonesi opfateni so<br />

~l. 7 soglasno ovoj zakon, ne postoi mo`nost korisnik na penzija da<br />

bide obvrznik za pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />

po povtorno zasnovawe na raboten odnos i istovremeno da<br />

koristi del od svojata penzija. Me|utoa so ~l. 10 st. 2 od Zakonot za<br />

izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />

("SV RM," br. 161/2008), vospostavena e mo`nost na korisnik<br />

na starosna penzija da mu se opredeli nov iznos na penzija, ako navr-<br />

{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe po ostvaruvaweto pravo<br />

na starosna penzija. Noviot iznos na starosna penzija }e se utvrdi<br />

spored vkupno navr{eniot penziski sta` i ostvareni plati. So ova<br />

re{enie se dava mo`nost povtorniot raboten odnos da povle~e i povtorno<br />

opredeluvawe na penzijata (priznavawe na toa vreme vo penziski<br />

sta` ili povtorno opredeluvawe na penziskata osnova), bidej}i korisnikot<br />

na penzija }e bide obvrznik za pla}awe na pridones od zadol`itelno<br />

socijalno osiguruvawe.<br />

Podnositelot na inicijativata go osporuva zakonskoto re{enie<br />

od ~l. 154 st. 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,<br />

so obrazlo`enie deka istoto imalo povratno ponepovolno dejstvo za<br />

licata koi go imale ve}e steknato pravoto so zakonskoto re{enie<br />

102


pred izmenata na ovaa odredba sodr`ana vo ~l. 12 od Zakonot za izmenuvawe<br />

i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />

("SV RM," br. 70/2006), odnosno deka edna{ steknatoto pravo zasnovano<br />

na zakonskata odredba na ~l. 12 od citiraniot zakon za izmeni<br />

i dopolnuvawa, ne mo`elo da se ukinuva so drug zakon koj {to bil ponepovolen<br />

za gra|anite.<br />

Spored ~l. 8 st. 1 al. 3 i 8 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta,<br />

se edni od temelni vrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />

Makedonija.<br />

So ~l. 34 od Ustavot, na gra|anite na Republika Makedonija im<br />

se garantiraat pravoto na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe<br />

utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor, a so ~l. 35 st. 1 od Ustavot,<br />

Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost<br />

na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.<br />

Spored ~l. 52 st. 4 od Ustavot, zakonite i drugite propisi ne<br />

mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga<br />

toa e popovolno za gra|anite.<br />

Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot go<br />

proklamira i utvrduva op{tiot princip na pravoto na gra|anite na<br />

socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe koe e prepu{teno na ureduvawe<br />

so zakon i kolektiven dogovor. Ustavot, isto taka ja proklamira<br />

gri`ata na Republikata za socijalna za{tita i socijalna sigurnost<br />

na gra|anite, koja se ostvaruva vrz osnova na na~eloto na socijalna<br />

pravednost. Spored toa, proklamacijata na tie ustavni principi<br />

proizleguva od socijalniot karakter na dr`avata, a vidovite na pravata<br />

od socijalnoto osiguruvawe, na~inot, postapkata i uslovite za ostvaruvaweto<br />

na ovie prava na gra|anite se rezervirani za zakonodavnata<br />

vlast koja gi ureduva relevantnite odnosi od zna~ewe za ostvaruvawe<br />

na socijalnata sigurnost na gra|anite.<br />

Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako element na pravoto<br />

na socijalnoto osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za<br />

penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />

So ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi<br />

vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,<br />

kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici<br />

gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe<br />

(~l. 1).<br />

Soglasno ~l. 3 na ovoj zakon, so zadol`itelno penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na socijalna<br />

pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu~aj<br />

na starost, op{ta nesposobnost za rabota ili profesionalna nesposobnost<br />

za rabota, smrt i telesno o{tetuvawe.<br />

103


Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se utvrdeni vo<br />

~l. 5 od Zakonot, i toa:<br />

1) pravo na starosna penzija,<br />

2) pravo na invalidska penzija,<br />

3) profesionalna rehabilitacija i prava na soodvetni pari~ni<br />

nadomestoci,<br />

4) pravo na semejna penzija,<br />

5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe,<br />

6) pravo na najnizok iznos na penzija.<br />

So ~l. 6 od Zakonot e predvideno deka pravata od penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe se neotu|ivi, li~ni materijalni prava i ne<br />

mo`at da se prenesuvaat na drugi lica. Pravata od penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ne mo`at da zastarat osven pristignatite, a neisplatenite<br />

iznosi na penzii na drugi pari~ni primawa, vo slu~aite<br />

utvrdeni so ovoj zakon. Koristeweto na pravata od penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe, ostvareni spored ovoj zakon mo`e da prestane<br />

ili da se ograni~i samo vo slu~ai i pod uslovi predvideni so ovoj<br />

zakon.<br />

Pravoto na starosna penzija i pravoto na invalidska penzija se<br />

li~ni prava koi osigurenikot gi steknuva po osnov na rabota, vrz na-<br />

~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost<br />

Uslov za ostvaruvawe na ovie prava e prestanok na rabotniot<br />

odnos poradi navr{uvawe na odredena vozrast na osigurenikot, uslovena<br />

so ostvaruvawe na minimalen raboten sta`, odnosno op{ta nesposobnost<br />

za rabota na osigurenikot ili namalena, odnosno preostanata<br />

rabotna sposobnost. Taka, penziskoto osiguruvawe vo navedenite<br />

slu~ai pretstavuva vsu{nost obezbeduvawe na socijalna sigurnost<br />

na gra|anite po prestanokot na rabotniot odnos ili po prestanokot na<br />

vr{ewe dejnost ili na drug so zakon predviden na~in za obezbeduvawe<br />

sredstva za `ivot.<br />

So ~l. 10 od od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," br. 161/2008),<br />

izmenet e ~l. 154 od Zakonot, taka {to namesto dotoga{noto re{enie<br />

spored koe na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos ili dodeka<br />

vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili raboti vo stranstvo, mu<br />

se isplatuva{e 30% od penzijata za polno rabotno vreme, 50% za polovina<br />

od polnoto rabotno vreme i 70% za rabota pomalku od polovina<br />

od polnoto rabotno vreme, so stavot 1 od ovoj ~len zakonodavecot utvrdil<br />

novo re{enie, spored koe, na korisnik na penzija, dodeka e vo<br />

raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija<br />

ili stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata, koe zakonsko<br />

re{enie se osporuva so inicijativata. No, vo st. 2 od istiot ~len,<br />

vospostavena e mo`nost na korisnik na starosna penzija da mu se opredeli<br />

nov iznos na penzija, ako navr{il najmalku edna godina sta` na<br />

osiguruvawe po ostvaruvaweto pravo na starosna penzija. Noviot<br />

104


iznos na starosna penzija }e se utvrdi spored vkupno navr{eniot penziski<br />

sta` i ostvareni plati. So ova re{enie dadena e mo`nost povtorniot<br />

raboten odnos da povle~e i povtorno opredeluvawe na penzijata<br />

(priznavawe na toa vreme vo penziski sta` ili povtorno opredeluvawe<br />

na penziskata osnova), bidej}i korisnikot na penzija }e bide obvrznik<br />

za pla}awe na pridones od zadol`itelno socijalno osiguruvawe.<br />

Vo konkretniot slu~aj spored navodite vo inicijativata, osporenata<br />

odredba imala povratno i ponepovolno dejstvo za korisnicite<br />

na penzija pred izmenuvaweto na Zakonot koj predviduval poinakvi<br />

uslovi dodeka korisnik na penzija e vo raboten odnos ili vr{i samostojna<br />

dejnost, bidej}i spored novoto zakonsko re{enie istite go gubele<br />

edna{ steknatoto pravo pokraj li~niot dohod da primaat i del od<br />

penzijata, koi navodi se neizdr`ani bidej}i vo konkretniot slu~aj<br />

zakonskoto re{enie koe se osporuva, ne se odnesuva na ukinuvawe na<br />

steknato pravo koe korisnik na penzija go ostvaril pri povtorno vrabotuvawe,<br />

od pri~ini {to samo pravoto na penzija e steknato pravo i<br />

istoto spored novoto zakonsko re{enie ne se gubi tuku vremeno miruva<br />

dodeka korisnikot na penzija e vo raboten odnos odnosno vr{i<br />

samostojna dejnost.<br />

Steknuvaweto i koristeweto na penzijata, kako edna od formite<br />

preku koi se obezbeduva pravoto na socijalna sigurnost na gra|anite,<br />

spa|a vo korpusot na prava koi proizleguvaat od sferata na rabotnite<br />

odnosi, koi mo`at da bidat ograni~eni ili da se izgubat, no spored<br />

okolnosti i uslovi utvrdeni so Ustav ili so zakon i so kolektiven<br />

dogovor. Ustavot mu dal pravo na zakonodavecot, pokraj drugoto, da ja<br />

uredi procedurata vo koja se ostvaruvaat pravata od penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe, a vo tie ramki i procedurata za prestanok ili<br />

ograni~uvawe na tie prava. Toa zna~i deka so zakon i so kolektivni<br />

dogovori se opredeluva postapkata na ostvaruvawe, ograni~uvawe i<br />

gubewe na pravata od ovaa oblast.<br />

So vremenoto zapirawe na koristewe na penzijata vo slu~aj<br />

koga korisnikot na penzijata }e zasnova raboten odnos, odnosno }e<br />

vr{i dejnost od koja }e ostvaruva dopolnitelen prihod, kako re{enie<br />

utvrdeno vo postojniot ~l. 154 st. 1 od Zakonot ~ija sodr`ina se osporuva<br />

so inicijativata, ne se zadira vo ve}e steknatoto pravo na penzija<br />

{to zna~i deka tie nitu se otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku, kako<br />

{to predvidel i samiot zakon vo ~l. 6 st. 3, koristeweto na pravata od<br />

penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ostvareni spored ovoj zakon,<br />

mo`e da prestane ili da se ograni~i samo vo slu~aj i pod uslovi predvideni<br />

so ovoj zakon, kako {to vpro~em e predvideno i vo sporniot<br />

slu~aj. Ova od pri~ina {to ne postoi ustavna pre~ka so zakon da se<br />

predvidi na licata koi na drug na~in ja obezbeduvaat svojata socijalna<br />

sigurnost, po steknuvaweto pravo na li~na penzija, a ne so koristewe<br />

na penzijata, privremeno da im miruva koristeweto na penzijata.<br />

105


Poradi toa, zakonskoto re{enie, spored koe, na penzioner dodeka<br />

e vo raboten odnos, mu se zapira isplatata na penzijata poradi toa<br />

{to ostvaruva sredstva za egzistencija na drug na~in (so novo rabotno<br />

anga`irawe, za koe e zadol`itelno osiguran po osnov na penzisko i<br />

invalidsko osiguruvawe), ne izleguva od ustavnite ramki spored koi<br />

zakonodavecot ja ureduva sferata na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe,<br />

vodej}i smetka za socijalnata sigurnost i za socijalnata pravda<br />

na osigurenicite, kako i za obezbeduvawe na odr`liv i stabilen<br />

penziski sistem koj se zasnova na na~eloto na socijalna pravednost i<br />

generaciska solidarnost, odnosno so istoto ne se povreduvaat na~elata<br />

na vladeewe na pravoto i socijalna pravednost utvrdeni so ~l. 8<br />

st. 1 al. 1 i 8 od Ustavot.<br />

Po odnos navodite vo inicijativata deka osporenata odredba<br />

imala povratno dejstvo koe ne e popovolno za licata koi ostvaruvale<br />

pravo soglasno prethodno propi{anata odredba od ~l. 154 od Zakonot,<br />

smetame deka istite se neosnovani bidej}i primenata na zakonskoto<br />

re{enie od ~l. 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," br. 161/2008), so koj e<br />

izmenet ~l. 154 od Zakonot, se primenuva posle negovoto donesuvawe<br />

odnosno smetano od 1 januari 2009 godina, pa vo idnina.<br />

Vo taa nasoka, pravo na zakonodavecot e da go uredi vospostavuvaweto<br />

na pravniot re`im ureden so Zakonot koj va`i po, a ne pred negovoto<br />

donesuvawe i vleguvawe vo sila ednakvo za site korisnici na<br />

penzii dodeka se vo raboten odnos ili dodeka vr{at samostojna dejnost<br />

vo Republika Makedonija ili stranstvo. Ottuka, smetame deka nemo`e<br />

da se prifatat navodite vo inicijativata za retroaktivnoto dejstvo na<br />

osporenata odredba od Zakonot, a so toa ne mo`e da se dovede vo pra-<br />

{awe i pravnoto dejstvo na istata, bidej}i nema povratno dejstvo i ne<br />

zadira vo nastanati odnosi od minatoto pred donesuvaweto i vleguvaweto<br />

vo sila na Zakonot, tuku se odnesuva na idni odnosi. Povratnoto<br />

dejstvo na koe se povikuva podnositelot, bi postoelo dokolku edna<br />

norma bi se odnesuvala na odnosi koi se zavr{eni pred vleguvaweto vo<br />

sila na normata, {to ne e slu~aj, a nema povratno dejstvo ako normata<br />

regulira nezavr{eni odnosi ili odnosi koi se vo tek.<br />

Poradi goreiznesenoto, smetame deka vo konkretniot slu~aj ne<br />

mo`e osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata<br />

odredba od Zakonot so ~l. 8 al. 3 i 8 i ~l. 52 st. 4 od Ustavot, poradi<br />

{to s e p re d l a ga:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe.<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~l. 154 st. 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("SV<br />

RM," br. 80/1993, 3/1994, 14/1995, 71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/<br />

2001, 85/2003, 50/2004, 4/2005, 84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/2007, 152/2008<br />

i 161/2008).<br />

106


*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija," br. 70/1992), na sednicata odr`ana na 9 septemvri 2009<br />

godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~len 154 stav 1 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />

"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 80/1993, 3/1994, 14/1995,<br />

71/1996, 32/1997, 24/2000, 96/2000, 50/2001, 85/2003, 50/2004, 4/ 2005,<br />

84/2005, 101/2005, 70/2006, 153/2007, 152/2008 i 161/2008.<br />

2. Kiril Cvetanoski, advokat od Prilep, na Ustavniot sud na<br />

Republika Makedonija, mu podnese inicijativa za poveduvawe na postapka<br />

za ocenuvawe na ustavnosta na odredbata od Zakonot ozna~en vo<br />

to~kata 1 od ova re{enie.<br />

Spored navodite vo inicijativata, osporenata odredba od Zakonot<br />

ne bila vo soglasnost so ~lenot 52 stav 4 od Ustavot, zatoa {to<br />

imala povratno dejstvo, koe ne bilo popovolno za licata koi ve}e go<br />

steknale pravoto so odredbata od ~len 12 od Zakonot za izmenuvawe i<br />

dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 70/2006). Spored podnositelot<br />

edna{ steknatoto pravo, koe se zasnovalo na zakonskata<br />

odredba od ~len 12 od istiot zakon, ne mo`elo da se ukinuva so drug<br />

zakon koj bil ponepovolen za gra|anite, bidej}i spored istiot licata<br />

koi se odlu~ile da koristat del od penzijata i da rabotat so nepolno<br />

rabotno vreme, ja imale predvid odredbata od ~lenot 12, koja vo toa<br />

vreme bila vo primena. Poradi toa predlo`i Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija da povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

navedenata odredba od Zakonot i istata da bide poni{tena ili<br />

ukinata.<br />

4. Sudot na sednicata utvrdi deka so ~lenot 10 od Zakonot za<br />

izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 161/2008), koj<br />

se primenuva od 1 januari 2009 godina, izmenet e ~lenot 154 od osnovniot<br />

zakon i istiot vo stavot 1 propi{uva deka na korisnikot na penzijata,<br />

}e mu se zapre so isplatata na penzijata, dodeka e vo raboten<br />

odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika Makedonija<br />

ili stranstvo, a stav 2 od istiot ~len, propi{uva deka na korisnik na<br />

starosna penzija mo`e da mu se opredeli nov iznos na penzija, ako navr{il<br />

najmalku edna godina sta` na osiguruvawe po ostvaruvaweto<br />

pravo na starosna penzija. Noviot iznos na starosna penzija }e se utvrdi<br />

spored vkupno navr{eniot penziski sta` i ostvareni plati.<br />

107


5. Spored ~len 8 stav 1 alinei 3 i 8 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija, vladeeweto na pravoto i humanizmot, socijalnata pravda<br />

i solidarnosta, se edni od temelni vrednosti na ustavniot poredok na<br />

Republika Makedonija.<br />

So ~lenot 34 od Ustavot, na gra|anite na Republika Makedonija<br />

im se garantiraat pravoto na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe<br />

utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor, a so ~lenot 35 stav<br />

1 od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata<br />

sigurnost na gra|anite soglasno so na~eloto na socijalna pravednost.<br />

Spored ~lenot 52 stav 4 od Ustavot, zakonite i drugite propisi<br />

ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga<br />

toa e popovolno za gra|anite.<br />

Od navedenite ustavni odredbi proizleguva deka Ustavot go<br />

proklamira i utvrduva op{tiot princip na pravoto na gra|anite na<br />

socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe koe e prepu{teno na ureduvawe<br />

so zakon i kolektiven dogovor. Ustavot, isto taka ja proklamira<br />

gri`ata na Republikata za socijalna za{tita i socijalna sigurnost<br />

na gra|anite, koja se ostvaruva vrz osnova na na~eloto na socijalna<br />

pravednost. Spored toa, proklamacijata na tie ustavni principi<br />

proizleguva od socijalniot karakter na dr`avata, a vidovite na pravata<br />

od socijalnoto osiguruvawe, na~inot, postapkata i uslovite za<br />

ostvaruvaweto na ovie prava na gra|anite se rezervirani za zakonodavnata<br />

vlast koja gi ureduva relevantnite odnosi od zna~ewe za ostvaruvawe<br />

na socijalnata sigurnost na gra|anite.<br />

Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe kako element na pravoto<br />

na socijalnoto osiguruvawe e predmet na ureduvawe so Zakonot za<br />

penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.<br />

So ovoj zakon se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe na rabotnicite vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi<br />

vr{at dejnost, osnovite na kapitalnoto finansirano penzisko osiguruvawe,<br />

kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici<br />

gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i ivalidskoto osiguruvawe<br />

(~len 1).<br />

Soglasno ~lenot 3 na ovoj zakon, so zadol`itelno penzisko i<br />

invalidsko osiguruvawe po osnova na rabota, a vrz na~eloto na socijalna<br />

pravednost i generaciska solidarnost, se ostvaruvaat prava vo slu-<br />

~aj na starost, op{ta nesposobnost za rabota ili profesionalna nesposobnost<br />

za rabota, smrt i telesno o{tetuvawe.<br />

Pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe se utvrdeni vo<br />

~len 5 od Zakonot, i toa:<br />

1) pravo na starosna penzija;<br />

2) pravo na invalidska penzija;<br />

3) profesionalna rehabilitacija i prava na soodvetni pari~ni<br />

nadomestoci;<br />

108


4) pravo na semejna penzija;<br />

5) pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe;<br />

6) pravo na najnizok iznos na penzija.<br />

So ~len 6 od Zakonot e predvideno deka pravata od penziskoto i<br />

invalidskoto osiguruvawe se neotu|ivi, li~ni materijalni prava i ne<br />

mo`at da se prenesuvaat na drugi lica. Pravata od penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ne mo`at da zastarat osven pristignatite, a neisplatenite<br />

iznosi na penzii na drugi pari~ni primawa, vo slu~aite<br />

utvrdeni so ovoj zakon. Koristeweto na pravata od penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe, ostvareni spored ovoj zakon mo`e da prestane<br />

ili da se ograni~i samo vo slu~ai i pod uslovi predvideni so ovoj<br />

zakon.<br />

Pravoto na starosna penzija i pravoto na invalidska penzija se<br />

li~ni prava koi osigurenikot gi steknuva po osnov na rabota, vrz na-<br />

~eloto na socijalna pravednost i generaciska solidarnost<br />

Uslov za ostvaruvawe na ovie prava e prestanok na rabotniot<br />

odnos poradi navr{uvawe na odredena vozrast na osigurenikot, uslovena<br />

so ostvaruvawe na minimalen raboten sta`, odnosno op{ta nesposobnost<br />

za rabota na osigurenikot ili namalena, odnosno preostanata<br />

rabotna sposobnost. Taka, penziskoto osiguruvawe vo navedenite<br />

slu~ai pretstavuva vsu{nost obezbeduvawe na socijalna sigurnost<br />

na gra|anite po prestanokot na rabotniot odnos ili po prestanokot<br />

na vr{ewe dejnost ili na drug so zakon predviden na~in za obezbeduvawe<br />

sredstva za `ivot.<br />

So ~lenot 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot<br />

za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija," br. 161/2008), izmenet e ~lenot 154 od Zakonot<br />

za penzisko i invalidsko osiguruvawe, taka {to namesto dotoga{noto<br />

re{enie spored koe na korisnik na penzija, dodeka e vo raboten odnos<br />

ili dodeka vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili raboti vo stranstvo,<br />

mu se isplatuva{e 30% od penzijata za polno rabotno vreme,<br />

50% za polovina od polnoto rabotno vreme i 70% za rabota pomalku<br />

od polovina od polnoto rabotno vreme, so stavot 1 od ovoj ~len zakonodavecot<br />

utvrdil novo re{enie, spored koe, na korisnik na penzija,<br />

dodeka e vo raboten odnos ili dodeka vr{i samostojna dejnost vo Republika<br />

Makedonija ili stranstvo mu se zapira isplatata na penzijata,<br />

koe zakonsko re{enie se osporuva so inicijativata. So zakonskoto re-<br />

{enie od ~lenot 154 od Zakonot, izvr{eno e usoglasuvawe so Zakonot<br />

za pridonesi od zadol`itelno socijalno osiguruvawe ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija," br. 142/2008 i 64/2009), bidej}i vo definiraweto<br />

na obvrznicite za pla}awe na pridonesi opfateni so<br />

~lenot 7 soglasno ovoj zakon, ne postoi mo`nost korisnik na penzija<br />

da bide obvrznik za pla}awe na pridonesot za penzisko i invalidsko<br />

osiguruvawe po povtorno zasnovawe na raboten odnos i istovremeno da<br />

koristi del od svojata penzija. No, vo ~lenot 10 stav 2 od Zakonot za<br />

109


penzisko i invalidsko osiguruvawe, vospostavena e mo`nost na korisnik<br />

na starosna penzija da mu se opredeli nov iznos na penzija, ako<br />

navr{il najmalku edna godina sta` na osiguruvawe po ostvaruvaweto<br />

pravo na starosna penzija. Noviot iznos na starosna penzija }e se utvrdi<br />

spored vkupno navr{eniot penziski sta` i ostvareni plati. So<br />

ova re{enie dadena e mo`nost povtorniot raboten odnos da povle~e i<br />

povtorno opredeluvawe na penzijata (priznavawe na toa vreme vo penziski<br />

sta` ili povtorno opredeluvawe na penziskata osnova), bidej}i<br />

korisnikot na penzija }e bide obvrznik za pla}awe na pridones od zadol`itelno<br />

socijalno osiguruvawe.<br />

Navodite od podnositelot deka edna{ steknatoto pravo, koe se<br />

zasnovalo na zakonskata odredba od ~len 12 od Zakonot za izmenuvawe<br />

i dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 70/2006), ne mo`elo<br />

da se ukinuva so drug zakon koj bil ponepovolen za gra|anite bidej}i<br />

spored novoto zakonsko re{enie istite go gubele edna{ steknatoto<br />

pravo pokraj li~niot dohod da primaat i del od penzijata i deka osporenata<br />

odredba imala povratno i ponepovolno dejstvo za korisnicite<br />

na penzija pred izmenuvaweto na Zakonot, spored ovoj sud se neosnovani.<br />

Zakonskoto re{enie koe se osporuva, ne se odnesuva na ukinuvawe<br />

na steknato pravo koe korisnik na penzija go ostvaril pri povtorno<br />

vrabotuvawe, od pri~ini {to samo pravoto na penzija e steknato<br />

pravo i istoto spored novoto zakonsko re{enie ne se gubi tuku vremeno<br />

miruva dodeka korisnikot na penzija e vo raboten odnos odnosno<br />

vr{i samostojna dejnost. Steknuvaweto i koristeweto na penzijata,<br />

kako edna od formite preku koi se obezbeduva pravoto na socijalna<br />

sigurnost na gra|anite, spa|a vo korpusot na prava koi proizleguvaat<br />

od sferata na rabotnite odnosi, koi mo`at da bidat ograni~eni ili da<br />

se izgubat, no spored okolnosti i uslovi utvrdeni so Ustav ili so zakon<br />

i so kolektiven dogovor. Ustavot mu dal pravo na zakonodavecot,<br />

pokraj drugoto, da ja uredi procedurata vo koja se ostvaruvaat pravata<br />

od penzisko i invalidsko osiguruvawe, a vo tie ramki i procedurata za<br />

prestanok ili ograni~uvawe na tie prava. Toa zna~i deka so zakon i so<br />

kolektivni dogovori se opredeluva postapkata na ostvaruvawe, ograni~uvawe<br />

i gubewe na pravata od ovaa oblast. So vremenoto zapirawe<br />

na koristewe na penzijata vo slu~aj koga korisnikot na penzijata }e<br />

zasnova raboten odnos, odnosno }e vr{i dejnost od koja }e ostvaruva<br />

dopolnitelen prihod, kako re{enie utvrdeno vo postojniot ~len 154<br />

stav 1 od Zakonot ~ija sodr`ina se osporuva so inicijativata, ne se zadira<br />

vo ve}e steknatoto pravo na penzija {to zna~i deka tie nitu se<br />

otu|uvaat nitu se odzemaat, tuku, kako {to predvidel i samiot zakon<br />

vo ~len 6 stav 3, koristeweto na pravata od penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe ostvareni spored ovoj zakon, mo`e da prestane ili da se<br />

ograni~i samo vo slu~aj i pod uslovi predvideni so ovoj zakon, kako<br />

{to vpro~em e predvideno i vo sporniot slu~aj. Ova od pri~ina {to ne<br />

110


postoi ustavna pre~ka so zakon da se predvidi na licata koi na drug<br />

na~in ja obezbeduvaat svojata socijalna sigurnost, po steknuvaweto<br />

pravo na li~na penzija, a ne so koristewe na penzijata, privremeno da<br />

im miruva koristeweto na penzijata.<br />

Spored ovoj sud, zakonskoto re{enie, so koe na penzioner<br />

dodeka e vo raboten odnos, mu se zapira isplatata na penzijata poradi<br />

toa {to ostvaruva sredstva za egzistencija na drug na~in (so novo rabotno<br />

anga`irawe, za koe e zadol`itelno osiguran po osnov na penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe), ne izleguva od ustavnite ramki spored<br />

koi zakonodavecot ja ureduva sferata na penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe, vodej}i smetka za socijalnata sigurnost i za socijalnata<br />

pravda na osigurenicite, kako i za obezbeduvawe na odr`liv i<br />

stabilen penziski sistem koj se zasnova na na~eloto na socijalna pravednost<br />

i generaciska solidarnost, odnosno so istoto ne se povreduvaat<br />

na~elata na vladeewe na pravoto i socijalna pravednost utvrdeni<br />

so ~len 8 stav 1 alinei 1 i 8 od Ustavot.<br />

Po odnos navodite vo inicijativata deka osporenata odredba<br />

imala povratno dejstvo koe ne e popovolno za licata koi ostvaruvale<br />

pravo soglasno prethodno propi{anata odredba od ~lenot 154 od Zakonot,<br />

Sudot oceni deka istite se neosnovani bidej}i primenata na zakonskoto<br />

re{enie od ~lenot 10 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe<br />

na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija," br. 161/2008), so koj e izmenet ~lenot<br />

154 od Zakonot, se primenuva posle negovoto donesuvawe odnosno smetano<br />

od 1 januari 2009 godina, pa vo idnina i pravo na zakonodavecot e<br />

da go uredi vospostavuvaweto na pravniot re`im ureden so Zakonot<br />

koj va`i po, a ne pred negovoto donesuvawe i vleguvawe vo sila ednakvo<br />

za site korisnici na penzii dodeka se vo raboten odnos ili dodeka<br />

vr{at samostojna dejnost vo Republika Makedonija ili stranstvo.<br />

Ottuka, Sudot oceni deka nemo`e da se prifatat navodite vo inicijativata<br />

za retroaktivnoto dejstvo na osporenata odredba od Zakonot, a<br />

so toa ne mo`e da se dovede vo pra{awe i pravnoto dejstvo na istata,<br />

bidej}i nema povratno dejstvo i ne zadira vo nastanati odnosi od minatoto<br />

pred donesuvaweto i vleguvaweto vo sila na Zakonot, tuku se<br />

odnesuva na idni odnosi. Povratnoto dejstvo na koe se povikuva podnositelot,<br />

bi postoelo dokolku edna norma bi se odnesuvala na odnosi<br />

koi se zavr{eni pred vleguvaweto vo sila na normata, {to ne e slu~aj,<br />

a nema povratno dejstvo ako normata regulira nezavr{eni odnosi ili<br />

odnosi koi se vo tek.<br />

6. Poradi goreiznesenoto, Sudot oceni deka vo konkretniot<br />

slu~aj ne mo`e da se postavi pra{aweto za soglasnosta na osporenata<br />

odredba od Zakonot so ~len 8 alinei 3 i 8 i ~len 52 stav 4 od Ustavot,<br />

poradi {to odlu~i kako vo to~kite 1 od ova re{enie.<br />

7. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav<br />

od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r<br />

111


Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-<br />

Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime<br />

Starova i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />

112


9. U. br. 183/2009 (9. 09. 2009)<br />

Predmet na baraweto<br />

Barawe za preispituvawe na presudata na Vrhovniot sud na Republika<br />

Makedonija, Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina, so koja<br />

bile povredeni slobodite i pravata od ~l. 110 al. 3 od Ustavot na Republika<br />

Makedonija, {to se odnesuvaat na za{titata na slobodata na<br />

uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />

Pri~ini za podnesuvawe na baraweto<br />

Spored navodite vo baraweto, Vrhovniot sud na Republika<br />

Makedonija so presuda Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina, delumno<br />

go uva`il baraweto na tu`itelot za vonredno preispituvawe na pravosilnata<br />

presuda na osudeniot Jovan Vrani{koski od Bitola i presudite<br />

na Osnovniot sud Bitola K. br. 22/2004 od 1. 07. 2004 godina i na<br />

Apelacioniot sud Bitola K`. br. 631/2004 od 22. 06. 2005 godina bile<br />

izmeneti taka {to za osudeniot bilo utvrdeno krivi~noto delo "predizvikuvawe<br />

nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost"<br />

po ~l. 319 st. 1 od Krivi~niot zakonik za koe e oglasen vinoven<br />

i bil osuden na kazna zatvor vo traewe od 8 meseci.<br />

Po zavr{uvaweto na site postapki pred sudovite vo Republika<br />

Makedonija podnositelot ispratil barawe do Sudot za ~ovekovi prava<br />

vo Strazburg na koe dobil odgovor deka baraweto bilo nedozvoleno zatoa<br />

{to ne bile iskoristeni site pravni sredstva vo Republika Makedonija,<br />

vklu~uvaj}i go i Ustavniot sud na Republika Makedonija.<br />

Od ovie pri~ini vo slu~ajov, se bara Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija da ja preispita Presudata na Vrhovniot sud na Republika<br />

Makedonija, po odnos na ~l. 110 al. 3 od Ustavot, {to se odnesuva<br />

na za{tita na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />

izrazuvawe na mislata.<br />

Fakti~ka sostojba i pravno mislewe<br />

Baraweto, vo slu~ajov nesporno se odnesuva Ustavniot sud da se<br />

vpu{ti vo preispituvawe, vo uloga na instanciono povisok sud, na<br />

konkretnata presuda na Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Ova<br />

preispituvawe od Ustavniot sud decidno se bara od aspekt na utvrduvawe<br />

na faktite i dokazite od predmetot i preispituvawe na fakti~ka-<br />

113


ta sostojba od koja, spored baratelot, jasno }e se utvrdela povredata na<br />

slobodite i pravata od ~l. 110 al. 3 od Ustavot, {to se odnesuvale na<br />

za{titata na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />

izrazuvawe na mislata.<br />

Spored ~l. 110 al. 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />

gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to se<br />

odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />

izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe i zabranata<br />

na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa, verska,<br />

nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.<br />

Soglasno ~l. 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili dejstvo<br />

mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~l. 110 al. 3 od Ustavot<br />

na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od Ustavniot sud<br />

vo rok od 2 meseci od denot na dostavuvaweto na kone~en ili pravosilen<br />

poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za prezmawe<br />

dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini od denot<br />

na negovoto prezemawe.<br />

Od navodite izneseni vo baraweto i od citiranite ustavni i<br />

delovni~ki odredbi, se oceni deka konkretno vo slu~ajov podnositelot<br />

samo formalno i deklarativno se povikuva na za{tita na slobodite<br />

i pravata. Podnositelot vo baraweto voop{to ne naveduva argumenti<br />

vo {to se sostoela diskriminacijata i neednakviot tretman pred sudovite<br />

ili pred Vrhovniot sud, tuku inicira Ustavniot sud da ja preispituva<br />

presudata Kvp. br. 191/2005 donesena od Vrhovniot sud na Republika<br />

Makedonija, me|utoa Ustavniot sud nema nadle`nost na instanciono<br />

povisok sud koj }e ja ceni zakonitosta na odlukite na sudovite.<br />

Od druga strana se bara Ustavniot sud da postapuva po barawe<br />

za preispituvawe na povreda na slobodi i prava nastanata od konkreten<br />

akt odnosno presuda na Vrhovniot sud koja e donesena na 13. 09. 2005<br />

godina, me|utoa za{titata od Ustavniot sud vo slu~ajov se bara po<br />

istekot na rokot od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na Presudata<br />

na podnositelot na baraweto, koj rok e opredelen vo ~l. 51 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud.<br />

Poradi pogoreiznesenoto, smetame deka vo konkretniov slu~aj<br />

podnositelot bara od Ustavniot sud ustavnosudska za{tita na prava i<br />

interesi po konkreten predmet vo nadle`nost na sudovite i preispituvawe<br />

na konkretna odluka na Vrhovniot sud, za {to Ustavniot sud ne<br />

e nadle`en da odlu~uva, kako i vo baraweto voop{to ne se navedeni<br />

argumenti vo {to se sostoela diskriminacijata na slobodite i pravata<br />

na koja se povikuva baratelot, pa poradi toa se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe.<br />

2. Sudot da go otfrli baraweto za preispituvawe na presudata<br />

Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina donesena od Vrhovniot sud na<br />

114


Republika Makedonija zaradi za{tita na slobodite i pravata od ~l.<br />

110 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, {to se odnesuvaat na<br />

slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na<br />

mislata.<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makeodnija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija," broj 70/1992), na sednicata odr`ana na 9. 09. 2009 godina,<br />

donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE OTFRLA baraweto za preispituvawe na presudata Kvp.<br />

br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina donesena od Vrhovniot sud na Republika<br />

Makedonija zaradi za{tita na slobodite i pravata od ~l. 110 al.<br />

3 od Ustavot na Republika Makedonija, {to se odnesuvaat na slobodata<br />

na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />

2. <strong>Zoran</strong> (Jovan) Vrani{koski od Bitola, na Ustavniot sud na<br />

Republika Makedonija, mu podnese barawe za preispituvawe na Presudata<br />

Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina donesena od Vrhovniot sud<br />

na Republika Makedonija zaradi za{tita na slobodite i pravata od ~l.<br />

110 al. 3 od Ustavot na Republika Makedonija, {to se odnesuvaat na<br />

slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na<br />

mislata.<br />

Spored navodite vo baraweto, Vrhovniot sud na Republika Makedonija<br />

so presuda Kvp. br. 191/2005 od 13. 09. 2005 godina, delumno go<br />

uva`il baraweto na tu`itelot za vonredno preispituvawe na pravosilnata<br />

presuda na osudeniot Jovan Vrani{koski od Bitola i presudite<br />

na Osnovniot sud Bitola K.br. 22/2004 od 1 juli 2004 godina i na<br />

Apelacioniot sud Bitola K`. broj 631/2004 od 22 juni 2005 godina bile<br />

izmeneti taka {to za osudeniot bilo utvrdeno krivi~noto delo "predizvikuvawe<br />

nacionalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost"<br />

po ~len 319 stav 1 od Krivi~niot zakonik za koe e oglasen vinoven i<br />

bil osuden na kazna zatvor vo traewe od 8 meseci.<br />

Po zavr{uvaweto na postapkite pred sudovite vo Republika<br />

Makedonija podnositelot ispratil barawe do Sudot za ~ovekovi prava<br />

vo Strazburg na koe dobil odgovor deka baraweto bilo nedozvoleno<br />

zatoa {to ne bile iskoristeni site pravni sredstva vo Republika<br />

Makedonija, vklu~uvaj}i go i Ustavniot sud na Republika Makedonija.<br />

Od ovie pri~ini, podnositelot Jovan Vrani{koski bara Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija da ja preispita Presudata na Vrhovniot<br />

sud na Republika Makedonija, po odnos na ~len 110 alineja 3 od<br />

Ustavot, {to se odnesuva na za{tita na slobodata na uveruvaweto,<br />

sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />

115


3. Sudot na sednicata utvrdi deka baraweto, vo slu~ajov se<br />

odnesuva Ustavniot sud da prezeme uloga na instanciono povisok sud i<br />

da se vpu{ti vo preispituvawe na konkretnata Presuda na Vrhovniot<br />

sud na Republika Makedonija i toa od aspekt na utvrduvawe na faktite<br />

i dokazite od predmetot i preispituvawe na fakti~kata sostojba od<br />

koja, spored baratelot, jasno }e se utvrdela povredata na slobodite i<br />

pravata od ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot, {to se odnesuvale na<br />

za{titata na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata i javnoto<br />

izrazuvawe na mislata.<br />

Spored ~lenot 110 alineja 3 od Ustavot, Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija gi {titi slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot<br />

{to se odnesuvaat na slobodata na uveruvaweto, sovesta, mislata<br />

i javnoto izrazuvawe na mislata, politi~koto zdru`uvawe i dejstvuvawe<br />

i zabranata na diskriminacija na gra|anite po osnov na pol, rasa,<br />

verska, nacionalna, socijalna i politi~ka pripadnost.<br />

Soglasno ~lenot 51 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, sekoj gra|anin {to smeta deka so poedine~en akt ili<br />

dejstvo mu e povredeno pravo ili sloboda utvrdeni vo ~len 110 alineja<br />

3 od Ustavot na Republika Makedonija, mo`e da bara za{tita od<br />

Ustavniot sud vo rok od 2 meseca od denot na dostavuvaweto na kone~en<br />

ili pravosilen poedine~en akt, odnosno od denot na doznavaweto za<br />

prezmawe dejstvo so koe e storena povredata, no ne podocna od 5 godini<br />

od denot na negovoto prezemawe.<br />

Od navodite izneseni vo baraweto i od citiranite ustavni i<br />

delovni~ki odredbi, Sudot oceni deka konkretno vo slu~ajov podnositelot<br />

samo formalno i deklarativno se povikuva na za{tita na<br />

slobodite i pravata. Podnositelot vo baraweto voop{to ne naveduva<br />

argumenti vo {to se sostoela diskriminacijata i neednakviot tretman<br />

pred sudovite ili pred Vrhovniot sud, tuku inicira Ustavniot sud da<br />

ja preispituva Presudata Kvp. broj 191/2005 donesena od Vrhovniot sud<br />

na Republika Makedonija, me|utoa Ustavniot sud nema nadle`nost na<br />

instanciono povisok sud koj }e ja ceni zakonitosta na odlukite na<br />

sudovite.<br />

Voedno, imaj}i predvid deka Presudata na Vrhovniot sud bila<br />

donesena na 13 septemvri 2005 godina, Sudot najde deka e iste~en rokot<br />

od 2 meseci od denot na donesuvawe na Presudata na podnositelot na<br />

baraweto, vo koj rok, soglasno ~lenot 51 od Delovnikot na Ustavniot<br />

sud, bi mo`el da bara za{tita na slobodi i prava po osnov na ovaa<br />

presuda pred Ustavniot sud na Republika Makedonija, dokolku bi<br />

postoele osnovani argumenti za povreda na slobodite i pravata.<br />

Pokraj toa, vo predmetnoto barawe ne se navedeni nikakvi argumenti<br />

vo {to se sostoela diskriminacijata na slobodata na uveruvaweto, sovesta,<br />

mislata i javnoto izrazuvawe na mislata.<br />

116


4. Vrz osnova na napred iznesenoto, soglasno navedenite ustavni<br />

i delovni~ki odredbi, Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re-<br />

{enie.<br />

6. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,<br />

Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,<br />

Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r <strong>Zoran</strong><br />

<strong>Sulejmanov</strong>.<br />

117


118


10. U.br. 24/2009 (9. 09. 2009)<br />

Osporen akt<br />

Odluka za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za urbana edinica<br />

8. urban blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, br. 07-2447/7 od 24. 10.<br />

2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik<br />

na Op{tina Ohrid," br. 8/43).<br />

Navodi vo inicijativata<br />

Spored podnositelot na inicijativata, osporenata odluka ne<br />

bila vo soglasnost so ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe. Poradi toa, Ministerstvoto za lokalna samouprava<br />

donelo Re{enie br. 14/1516/3 od 25. 11. 2008 godina, so koe ja zaprelo od<br />

izvr{uvawe osporenata odluka i soglasno ~l. 71 st. 3 od Zakonot za lokalnata<br />

samouprava, go objavilo ova re{enie vo "Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija," br. 159/2008.<br />

Imeno, soglasno ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe, na planovite od ~l. 7 t. 2 (me|u koi i detalen urbanisti~ki<br />

plan) od ovoj zakon, izraboteni vo forma na Predlog na plan se<br />

dava soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za rabotite<br />

na ureduvaweto na prostorot, so koja se potvrduva deka planovite se<br />

izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i propisite doneseni<br />

vrz osnova na ovoj zakon.<br />

So Re{enie br. 16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, Ministerstvoto<br />

za transport i vrski ja oglasilo za ni{tovna vo celost prethodno<br />

dadenata soglasnost na Predlog planot za Urbana zaednica 8 UB 8.3<br />

(12,60 ha) vo Ohrid. Od inicijativata za zapirawe na primena na propis,<br />

dostavena do Sovetot na op{tina Ohrid od Ministerstvoto za<br />

transport i vrski pod broj 02-13002 od 31. 10. 2008 godina, se gledalo<br />

deka Sovetot na op{tina Ohrid vo momentot na donesuvawe na osporenata<br />

odluka znael deka soglasnosta na Predlog planot za predmetnata<br />

Urbana zaednica e oglasena za ni{tovna. Ovoj fakt mo`el da se utvrdi<br />

so uvid vo izvadokot od evidencijata za izvr{eno dostavuvawe, oformena<br />

od Ministerstvoto za transport i vrski i potvrdata za uredno<br />

izvr{ena transmisija na aktot preku faks realizirana na 21. 10. 2008<br />

godina vo 10:49 ~asot.<br />

119


Deka ~lenovite na Sovetot na op{tina Ohrid bile informirani<br />

za poni{tenata soglasnost pred odr`uvawe na sednicata na Sovetot<br />

na koja bila donesena osporenata odluka, osobeno se gledalo od sodr`inata<br />

na Veb-stranicata na op{tina Ohrid, vo koja na 27. 10. 2008<br />

godina bilo objaveno soop{tenie od 58-ta sednica na Sovetot na op{-<br />

tina Ohrid so slednata sodr`ina: "Donesuvaweto na DUP za prostorot<br />

Ohridija nepotrebno be{e proprateno so nedorazbirawe za koe<br />

pridonese odedna{ poni{tenoto sopstveno pozitivno mislewe od strana<br />

na Ministerstvoto za transport i vrski..."<br />

Vo prilog na prethodnata konstatacija, nesomneno relevantno<br />

zna~ewe imale i slednite fakti:<br />

- Predmetnata odluka, sovetot na op{tina Ohrid ja donel na<br />

sednicata odr`ana na 24. 10. 2008 godina.<br />

- Spored dopisot br. 08-2939/1 od 28. 11. 2008 godina, dostaven do<br />

Ministerstvoto za lokalna samouprava od gradona~alnikot na op{-<br />

tina Ohrid, re{enieto so koe e oglasena za ni{tovna izdadenata soglasnost<br />

vo sedi{teto na op{tinata bilo primeno na istiot datum (24.<br />

10. 2008 godina), no po zavr{uvawe na sednicata.<br />

- Odlukata bila objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina<br />

Ohrid" br. 8/43 na 27. 10. 2008 godina.<br />

Site ovie fakti jasno upatuvale na zaklu~ok deka za povlekuvaweto<br />

na soglasnosta od strana na Ministerstvoto za transport i vrski,<br />

organite na op{tinata vo sekoj slu~aj bile informirani najmalku<br />

tri dena pred objavuvaweto na osporenata odluka. Ova bil biten fakt<br />

vo utvrduvaweto na fakti~kata sostojba, zatoa {to spored podnositelot<br />

na inicijativata, do povlekuvawe na dadenata soglasnost mo`elo<br />

da dojde se do objavuvaweto na konkretnata odluka vo slu`benoto glasilo<br />

na op{tinata. Ova zatoa {to propisite na op{tinata do nivnoto<br />

objavuvawe nemale pravna sila, a po ovoj moment nao|ale primena<br />

odredbite i pravnite lekovi propi{ani so Zakonot za op{tata upravna<br />

postapka i drugite pozitivni propisi.<br />

So ogled na toa {to Ministerstvoto za transport i vrski kako<br />

nadle`en organ za ureduvawe na prostorot, vo postapka utvrdena so zakon,<br />

ja oglasilo za ni{tovna vo celost prethodno izdadenata soglasnost<br />

na Predlog planot, evidentno bilo deka Sovetot na op{tina<br />

Ohrid spornata odluka ja donel bez potrebnata soglasnost od nadle`niot<br />

organ za ureduvawe na prostorot, {to zna~i deka Odlukata ne<br />

bila donesena soglasno ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe, poradi {to vakvata odluka ne mo`ela da proizvede<br />

pravno dejstvo i kako nezakonita, ne mo`ela da egzistira vo pravniot<br />

promet. Vo prilog na vakvata konstatacija, podnositelot na inicijativata<br />

uka`uva i na sudskata praksa na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija, iska`an vo Odlukata U. br. 101/2008 od 17. 10. 2008<br />

godina.<br />

120


Poradi navedenoto, se predlaga Ustavniot sud da povede postapka<br />

za ocenuvawe na zakonitosta na osporenata odluka, a Re{enieto na<br />

Ministerstvoto za lokalna samouprava za zapirawe na izvr{uvaweto<br />

na Odlukata da ostane vo va`nost do kone~nosta na odlukata na Ustavniot<br />

sud po povod podnesenata inicijativa, so koja osporenata odluka<br />

}e bide poni{tena.<br />

Sodr`ina na osporenata odluka<br />

ODLUKA<br />

za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok 8.3<br />

Op{tina Ohrid 2008-2013<br />

^len 1<br />

Se donesuva detalen urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8,<br />

urban blok 8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013.<br />

^len 2<br />

So ovoj urbanisti~ki plan se opfa}a prostor so povr{ina od<br />

12,60 ha.<br />

Prostorot na planskiot opfat vo detalniot urbanisti~ki plan<br />

za urbana zaednica 8, urban blok 8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013 opfa}a<br />

granici: Turisti~ka, Bul. Asnom, Karpo{ Vojvoda i Bejbunar.<br />

^len 3<br />

Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok<br />

8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013 so teh. br. 106/2008 izraboten e od DOO<br />

„IN – PUMA" sodr`i: tekstualen del i grafi~ki prikaz na planskite<br />

re{enija na opfatot, kako i bilansni pokazateli za planskiot<br />

opfat i infrastrukturata.<br />

^len 4<br />

Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok<br />

8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013 se zaveruva so potpis i pe~at na pretsedatelot<br />

na Sovetot na Op{tina Ohrid.<br />

^len 5<br />

Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8, urban blok<br />

8.3 Op{tina Ohrid 2008-2013, se ~uva, sledi i realizira vo Sektorot<br />

za urbanizam, za{tita na `ivotnata sredina i komunalen razvoj.<br />

^len 6<br />

Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto<br />

vo "Sl. glasnik na op{tina Ohrid."<br />

121


Br. 07-2447/7<br />

SOVET NA OP[TINA OHRID<br />

24. 10. 2008 god. Pretsedatel<br />

Ohrid Vlado ^ingoski<br />

Odlukata e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid"<br />

br. 8 od 27.10.2008 godina.<br />

Fakti~ka sostojba<br />

Ministerstvoto za transport i vrski, vrz osnova na ~l. 25 od<br />

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, so akt br. 16-11125 od<br />

08. 10. 2008 godina, do op{tina Ohrid izdalo i dostavilo soglasnost na<br />

Predlog DUP za Urbana zaednica "8", UB "8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid.<br />

Ministerstvoto za kultura, so akt br. 08-2140/4 od 14. 10. 2008<br />

godina, do Ministerstvoto za transport i vrski, NU Zavod i Muzej –<br />

Ohrid i do op{tina Ohrid, dostavilo Re{enie za privremena za{tita<br />

na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar" vo Ohrid, br. 08-2140/3 od 14.<br />

10. 2008 godina. Vo istoto re{enie e opredeleno deka rokot na traewe<br />

na privremenata za{tita iznesuva 2 godini od denot na donesuvaweto<br />

na re{enieto, vo koj period nikoj ne smee da o{teti nitu da uni{ti<br />

dobro pod privremena za{tita.<br />

Po dobivaweto na navedenoto re{enie, Ministerstvoto za transport<br />

i vrski donelo Re{enie br. 16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, so<br />

koe soglasnosta br. 16-11125 od 08. 10. 2008 godina na Predlog planot za<br />

Urbana zaednica „8," UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, se oglasuva za ni-<br />

{tovna vo celost. Protiv ova re{enie nezadovolnata stranka ima pravo<br />

na `alba do Komisijata za re{avawe vo upravna postapka od vtor<br />

stepen od oblasta na transportot, vrskite i `ivotnata sredina pri<br />

Vladata na Republika Makedonija, vo rok od 15 dena od priemot na<br />

re{enieto.<br />

Na 21. 10. 2008 godina Ministerstvoto za transport i vrski, po<br />

faks gi izvestil gradona~alnikot na op{tina Ohrid, pretsedatelot<br />

na sovetot na op{tina Ohrid i Sektorot za urbanizam deka e doneseno<br />

Re{enie od strana na Ministerstvoto za kultura za privremena za{-<br />

tita na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar" vo Ohrid, br. 08-2140/3 od<br />

14. 10. 2008 godina, koe e dostaveno vo prilog, so izvestuvawe deka soglasno<br />

navedenoto re{enie, potrebno e Sovetot na op{tina Ohrid da<br />

go odlo`i donesuvaweto i sproveduvaweto na Predlog DUP za Urbana<br />

zaednica „8," UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, za koj Ministerstvoto za<br />

transport i vrski ima izdadeno soglasnost, se dodeka ne iste~e rokot<br />

od dve godini za privremenata za{tita na Arheolo{kiot lokalitet<br />

"Bejbunar."<br />

Naredniot den, 22. 10. 2008 godina, Ministerstvoto za transport<br />

i vrski i po po{ta go dostavilo do op{tina Ohrid Re{enieto br.<br />

16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, so koe soglasnosta na Predlog planot<br />

122


za Urbana zaednica „8", UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, se oglasuva za ni-<br />

{tovna vo celost.<br />

Spored navodite na op{tina Ohrid vo odgovorot na inicijativata,<br />

na 22. 10. 2008 godina (sreda) gradona~alnikot i pretsedatelot na<br />

Sovetot na op{tinata Ohrid bile slu`beno otsutni i ne postoela mo-<br />

`nost za dostava na re{enieto, na 23. 10. 2008 godina bil neraboten<br />

den, taka {to re{enieto bilo dostaveno po zavr{uvaweto na sednicata<br />

na Sovetot na op{tina Ohrid odr`ana na 24. 10. 2008 godina.<br />

Sovetot na op{tina Ohrid, na 24. 10. 2008 godina, ja donel osporenata<br />

odluka, koja e objavena vo "Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid"<br />

br. 8/43 od 27. 10. 2008 godina.<br />

Op{tina Ohrid dostavila do Komisijata za re{avawe vo upravna<br />

postapka od vtor stepen od oblasta na transportot, vrskite i `ivotnata<br />

sredina pri Vladata na Republika Makedonija, `alba br. 08-<br />

2628/1 od 04. 11. 2008 godina (primena vo Vladata na 06. 11. 2008 godina),<br />

protiv Re{enieto na ministerot za transport i vrski br. 16-11125/2 od<br />

21. 10. 2008 godina, so koja se bara vtorostepeniot organ da ja uva`i<br />

`albata i osporenoto re{enie da go poni{ti.<br />

Ministerstvoto za lokalna samouprava, soglasno ~l. 70 i 71 st.<br />

2 od Zakonot za lokalnata samouprava, donelo Re{enie br. 14-1516/3 od<br />

18. 11. 2008 godina, so koe primenata na Odlukata za donesuvawe detalen<br />

urbanisti~ki plan za urbana edinica 8. urban blok 8.3 op{tina<br />

Ohrid 2008-2013, br. 07-2447/7 od 24. 10. 2008 godina, donesena od Sovetot<br />

na op{tina Ohrid i objavena vo „Slu`ben glasnik na op{tina<br />

Ohrid" br. 8/43, se zapira. Re{enieto e objaveno vo "Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija," br. 159/2008, od 22. 12. 2008 godina.<br />

Na 22. 01. 2009 godina Ministerstvoto za lokalna samouprava,<br />

soglasno ~l. 71 stav 4 od Zakonot za lokalnata samouprava, dostavi do<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija inicijativa za ocenuvawe na<br />

zakonitosta na propisot so zaprena primena, so barawe re{enieto so<br />

koe e zaprena primenata na osporenata odluka da ostane vo va`nost do<br />

kone~nata odluka na Ustavniot sud po odnos na inicijativata.<br />

Op{tina Ohrid-Kabinet na gradona~alnikot, so svoj akt br.08-<br />

600/2 od 28. 05. 2009 godina, do Ustavniot sud na Republika Makedonija<br />

dostavi dopolnenie na odgovorot-urgencija (primena vo Sudot na 01.<br />

06. 2009 godina), vo koe izvestuva deka na 26. 05. 2009 godina, Ministerstvoto<br />

za kultura – Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo,<br />

donela Re{enie za prestanok na privremena za{tita na nedvi`no kulturno<br />

nasledstvo, br. 08 - 2140/3, so koe pod to~ka 1 odlu~il deka prestanuva<br />

privremenata za{tita na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar"<br />

vo Ohrid, pod t. 2 so donesuvaweto na Re{enieto prestanuva da va`i<br />

Re{enieto za privremena za{tita br. 08-2140/3 od 14. 10. 2008 godina<br />

doneseno od istata uprava i pod to~ka 3, se vr{i bri{ewe na privremenoto<br />

za{titeno dobro vo Nacionalniot registar na kulturno nas-<br />

123


ledstvo i toa vo Dopolnitelen registar na dobra pod privremena za-<br />

{tita. Re{enieto e dostaveno vo prilog na izvestuvaweto.<br />

Ustavnosudska praktika<br />

1. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Odluka U. br. 101/<br />

2008, ja poni{ti Odlukata za usvojuvawe izmena i dopolnuvawe na Detalniot<br />

urbanisti~ki plan za del od grad Gostivar-Urban blok 8, br.07-<br />

20/1 od 14 fevruari 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Gostivar<br />

("Slu`ben glasnik na op{tina Gostivar" br. 2/2008).<br />

Od obrazlo`enieto na Odlukata: Od analizata na odredbite od<br />

Zakonot za op{tata upravna postapka, me|u drugoto proizleguva deka<br />

Zakonot predvidel redovno i vonredno ukinuvawe, no i poni{tuvawe<br />

na akti doneseni od organi koi vo rabotata podle`at na nadzor, a poradi<br />

pri~ini i okolnosti utvrdeni vo samiot zakon. Ottamu, ako nesporno<br />

donesenite akti, me|u koi i aktite na op{tinata i nejzinite<br />

organi podle`at na ukinuvawe, menuvawe ili pak poni{tuvawe Sudot<br />

oceni deka organot zadol`en za nadzor ima ovlastuvawe edna{ dadenata<br />

soglasnost vo smisla na ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe da ja povle~e, kako {to e napraveno vo konkretniot<br />

slu~aj.<br />

Me|utoa, spored Sudot do povlekuvawe na dadenata soglasnost<br />

mo`e da dojde se do objavuvaweto na konkretnata odlukata za prostorno<br />

planirawe vo slu`benoto glasilo na op{tinata, bidej}i po ovoj<br />

moment nao|aat primena citiranite odredbi od Zakonot za op{tata<br />

upravna postapka i mo`at da se prezemaat drugi predvideni pravni<br />

sredstva.<br />

Vo konkretniot slu~aj Sudot, isto taka, oceni deka dostavuvaweto<br />

na dopisot br. 16-1035/2 i br. 16-1036/2 od 8. 02. 2008 godina na Ministerstvoto<br />

za transport i vrski so koj go izvestuva Sektorot za urbanizam<br />

vo op{tina Gostivar deka ja povlekuva soglasnosta na Predlog-<br />

Planot br. 16-1036 od 5. 02. 2008 godina e uredno i navreme izvr{eno na<br />

12. 02. 2008 godina i toa soglasno ~l. 78 st. 1 i ~l. 96 st. 1 od Zakonot za<br />

op{tata upravna postapka, odnosno so predavawe na dopisot na slu`benoto<br />

lice opredeleno za priem na pismena.<br />

Ovoj fakt se potvrduva od prilo`enata kopija na EMS brzata<br />

pratka br. EE006520199MK upatena do Sovetot na op{tina Gostivar i<br />

kopija od izvodot od dostavnata <strong>kniga</strong> na liceto, vraboteno pri Makedonska<br />

Po{ta, dostaveni do Sudot od Makedonski po{ti so dopisot br.<br />

18/87 od 17. 06. 2008 godina. Imeno, spored navedenite dokazi dostavata<br />

e napravena na 12. 02. 2008 godina vo 09:40 so priem na dopisot od strana<br />

na liceto Arlind Hasani i priemot e uredno potpi{an. Toa {to na<br />

samiot dopis stoi priemen pe~at od op{tinata Gostivar so datum 18.<br />

02. 2008 godina e rabota na vnatre{na organizacija na op{tinata Gos-<br />

124


tivar {to ne e od vlijanie za poinakvo utvrduvawe na datumot na priem<br />

na navedeniot dopis.<br />

Ottamu, okolnosta {to op{tinata uredno na 12. 02. 2008 godina<br />

go primila dopisot za povlekuvawe na dadenata soglasnost na Predlog-planot<br />

prestavuva procesna pre~ka za donesuvawe na osporenata<br />

odluka na 14. 02. 2008 godina, bidej}i vo postapkata za planirawe davaweto<br />

soglasnost na Predlog-Planot e zna~ajna faza vo procestot na<br />

prostorno i urbanisti~ko planirawe bez koja postapkata ne mo`e da<br />

fini{ira. Ova, pred sî, imaj}i predvid deka soglasnosta e vsu{nost<br />

potvrda za toa deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na<br />

ovoj Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe i propisite doneseni<br />

vrz osnova na ovoj zakon.<br />

Kone~no, ocenuvaj}i ja osporenata odluki po odnos na nejzinata<br />

soglasnost so ~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe, a vrz osnova na celokupno prilo`enata dokumentacija i<br />

analizata na citiranite zakonski odredbi Sudot utvrdi deka Sovetot<br />

na op{tinata Gostivar vo postapkata za izmena i dopolnuvawe na konkretniot<br />

DUP ne mo`el da pristapi kon donesuvawe na osporenata<br />

odluka pri sostojba koga nedostasuva predvidenata faza vo postapkata,<br />

dobivawe soglasnost od nadle`en organ, odnosno koga dadenata soglasnost<br />

navreme bila povle~ena.<br />

Ottamu, spored Sudot osporenata odluka ne e vo soglasnost so<br />

~l. 25 st. 2 od Zakonot za prostornoto i urbanisti~ko planirawe, bidej}i<br />

stanuva zbor za nedostatok na faza so koja se potvrduva deka planot<br />

e izraboten soglasno so odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.<br />

2. Ustavniot sud na Republika Makedonija, so Re{enie U. br.<br />

143/2006, ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na Odlukata za donesuvawe na Generalen urbanisti~ki plan na Ohrid<br />

2002 – 2012, br. 1348/2 od 30. 06. 2006 godina, donesena od Sovetot na<br />

op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid," br. 7 od 3. 07.<br />

2006 godina).<br />

Od obrazlo`enieto na Re{enieto: Imaj}i gi predvid navedenite<br />

zakonski odredbi vo kontekst na dostavenata dokumentacija i utvrdenata<br />

fakti~ka sostojba, Ustavniot sud utvrdi deka postapkata za<br />

donesuvawe na Odlukata za donesuvawe na Generalen urbanisti~ki<br />

plan na Ohrid 2002-2012, br. 1438 od 30. 06. 2006 godina, donesena od Sovetot<br />

na op{tina Ohrid e sprovedena soglasno Zakonot za prostornoto<br />

i urbanisti~koto planirawe, bidej}i vo postapkata za izgotvuvawe<br />

i donesuvawe na osporenata odluka za navedeniot Generalen urbanisti~ki<br />

plan se ispo~ituvani site fazi na postapkata predvideni vo<br />

ovoj zakon.<br />

125


126<br />

Sporno pravno pra{awe<br />

Dali poni{tenata soglasnost od strana na nadle`noto ministerstvo<br />

za vr{ewe na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot,<br />

so re{enie koe ne stanalo kone~no vo upravna postapka do momentot<br />

na objavuvawe na odlukata vo slu`benoto glasilo na op{tinata, zna~i<br />

deka ne bila dadena soglasnost vo smisla na ~l. 25 st. 1 od Zakonot za<br />

prostorno i urbanisti~ko planirawe, kako edna od fazite so koja se<br />

potvrduva deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na ovoj<br />

zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon.<br />

Pravno mislewe<br />

1. Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 10 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i ureduvaweto<br />

na `ivotnata sredina i na prirodata e temelna vrednost na<br />

ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />

Uslovite i na~inot na sistemot na prostornoto i urbanisti~koto<br />

planirawe, vidovite i sodr`inata na planovite, izrabotuvaweto<br />

i postapkata za donesuvawe na planovite se uredeni so Zakonot za prostorno<br />

i urbanisti~ko planirawe "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />

br. 51/2005).<br />

Vo ~l. 7 od navedeniot zakon, vo zavisnost od prostorot koj e<br />

predmet na planirawe se donesuva, pokraj drugite i detalen urbanisti~ki<br />

plan.<br />

Spored ~l. 25 st. 1 od Zakonot, koj e sistematiziran vo glavata<br />

II, Planirawe na prostorot, vo t. 2 - Postapkata za izrabotuvawe i<br />

donesuvawe na planovi, e regulirano deka na planovite od ~l. 7 t. 2 al.<br />

1, 2, 3 i 4 na ovoj zakon, izraboteni vo forma na predlog na plan se<br />

izdava soglasnost od organot na dr`avnata uprava nadle`en za vr{ewe<br />

na rabotite od oblasta na ureduvawe na prostorot, so koja se potvrduva<br />

deka planovite se izraboteni soglasno so odredbite na ovoj zakon i<br />

propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon. Soglasno st. 3 na ovoj<br />

~len, po dobivaweto na soglasnosta, planot se dostavuva do nadle`niot<br />

organ za donesuvawe.<br />

Od uvidot vo dostavenata dokumentacija za postapkata za donesuvawe<br />

na osporeniot detalen urbanisti~ki plan, nesporno e deka Ministerstvoto<br />

za transport i vrski, vrz osnova na ~l. 25 od Zakonot za<br />

prostorno i urbanisti~ko planirawe, so akt br. 16-11125 od 08. 10. 2008<br />

godina, izdalo soglasnost na Predlog DUP za urbana edinica 8. urban<br />

blok 8.3 op{tina Ohrid. Isto taka, nesporno e deka na 21. 10. 2008<br />

godina Ministerstvoto za transport i vrski, po faks gi izvestil<br />

gradona~alnikot na op{tina Ohrid, pretsedatelot na sovetot na op{-<br />

tina Ohrid i Sektorot za urbanizam deka e potrebno Sovetot na op{-<br />

tina Ohrid da go odlo`i donesuvaweto i sproveduvaweto na Predlog


DUP za Urbana zaednica „8," UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, od pri~ini<br />

{to bilo doneseno Re{enie od strana na Ministerstvoto za kultura za<br />

privremena za{tita na arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar" vo Ohrid,<br />

se dodeka ne iste~e rokot od dve godini za privremenata za{tita na<br />

Arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar." Dopolnitelno, na 22. 10. 2008 godina,<br />

Ministerstvoto za transport i vrski i po po{ta go dostavilo do<br />

op{tina Ohrid Re{enieto so koe soglasnosta na Predlog planot za<br />

Urbana zaednica „8", UB „8.3"- (12,60 ha) vo Ohrid, se oglasuva za<br />

ni{tovna vo celost, so pravna pouka deka protiv re{enieto mo`e da<br />

se izjavi `alba do Komisijata za re{avawe vo upravna postapka od<br />

vtor stepen od oblasta na transportot, vrskite i `ivotnata sredina<br />

pri Vladata na Republika Makedonija, vo rok od 15 dena od priemot na<br />

re{enieto. I pokraj navedenoto, sovetot na op{tina Ohrid na 24. 10.<br />

2008 godina ja donel osporenata odluka i na 27. 10. 2008 godina ja<br />

objavil vo "Slu`ben glasnik na Op{tina Ohrid."<br />

Smetame deka donesuvaweto na re{enie za poni{tuvawe na prethodno<br />

dadenata soglasnost za donesuvawe na osporenata odluka, iako<br />

toa ne stanalo kone~no vo momentot koga e donesena odlukata, pretstavuva<br />

jasno izrazen stav na nadle`niot organ za vr{ewe na rabotite<br />

od oblasta na ureduvawe na prostorot, deka ja povlekuva soglasnosta<br />

izdadena soglasno ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />

odnosno deka soglasnosta pove}e ne postoi i deka toa zna~i<br />

obvrska za op{tinskite organi da go ispo~ituvaat re{enieto i da ja<br />

zaprat postapkata za donesuvaweto na osporenata odluka. Pritoa, zakonodavecot<br />

ne propi{al konkretna forma vo koja nadle`niot organ ja<br />

izdava ili povlekuva navedenata soglasnost, od kade proizleguva deka<br />

e potrebno nadle`niot organ na jasen i nedvosmislen na~in da ja izrazi<br />

soglasnosta za donesuvawe na odlukata, odnosno, kako vo konkretniov<br />

slu~aj, na jasen i nedvosmislen na~in da izrazi deka ja povlekuva,<br />

odnosno poni{tuva prethodno dadenata soglasnost. Faktot {to soglasnosta<br />

e poni{tena so re{enie koe ne bilo kone~no do momentot na<br />

objavuvaweto na odlukata, smetame deka ne mo`e da se tolkuva kako ova<br />

re{enie i da ne postoelo i toa da ja opravda op{tinata da prodol`i<br />

so postapkata, namesto da go zapre donesuvaweto i objavuvaweto na<br />

odlukata, do zavr{uvawe na postapkata po spornoto re{enie. Ova od<br />

pri~ina {to Ministerstvoto za transport i vrski blagovremeno gi<br />

izvestilo nadle`nite organi na op{tina Ohrid deka postojat promeni<br />

vo pravnata i fakti~kata sostojba koi vlijaat na izdadenata soglasnost,<br />

poradi koi soglasnosta e poni{tena. So ogled na toa {to odlukata<br />

proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto vo slu`benoto<br />

glasilo na op{tinata, se do ovoj moment e pravno dozvolivo povlekuvawe<br />

na dadenata soglasnost. Vo konkretniot slu~aj, nesomneno e deka<br />

nadle`nite organi na op{tina Ohrid, i pred donesuvaweto na odlukata<br />

i pred nejzinoto objavuvawe vo slu`benoto glasilo na op{tinata,<br />

127


znaele deka soglasnosta e poni{tena, no i pokraj toa, ja donele i objavile<br />

odlukata.<br />

Ottuka, smetame deka donesuvaweto i objavuvaweto na osporenata<br />

odluka, vo situacija koga bilo doneseno re{enie za poni{tuvawe<br />

na prethodno dadenata soglasnost, nezavisno {to istoto ne bilo kone~no,<br />

zna~i deka osporenata odluka bila donesena bez potrebnata soglasnost<br />

od ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />

{to pretstavuva su{testven nedostatok vo postapkata za planirawe,<br />

poradi {to smetame deka osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za<br />

zakonitosta na postapkata za donesuvawe na osporenata odluka.<br />

Na vakvata ocena smetame deka nema vlijanie dopolnitelno donesenoto<br />

Re{enie na Ministerstvoto za kultura - Uprava za za{tita<br />

na kulturnoto nasledstvo, so koe prestanala privremenata za{tita na<br />

arheolo{kiot lokalitet "Bejbunar," a so toa i va`eweto na Re{enieto<br />

koe bilo osnova za poni{tuvawe na soglasnosta. Ova od pri~ina<br />

{to donesuvaweto na ova re{enie ne ja zamenuva soglasnosta od ~len<br />

25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe koja nedostasuva<br />

vo postapkata za donesuvawe na osporenata odluka, odnosno ne<br />

mo`e da gi zameni i opravda donesuvaweto i objavuvaweto na osporenata<br />

odluka vo postapka koja ima seriozni nedostatoci koi odlukata<br />

ja pravat nezakonita.<br />

2. Vo odnos na Re{enieto na Ministerstvoto za lokalna samouprava,<br />

so koe e zaprena primenata na osporenata odluka, br. 14-1516/3<br />

od 25. 11. 2008 godina ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.<br />

159/2008) i predlogot vo inicijativata istoto da ostane vo va`nost do<br />

kone~nosta na odlukata na Ustavniot sud, uka`uvame na slednoto:<br />

Soglasno ~len 70 stav 1 od Zakonot za lokalnata samouprava<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 5/2002), nadzorot nad<br />

zakonitosta na propisite na op{tinata vr{i ministerstvoto nadle`no<br />

za vr{ewe na rabotite na lokalnata samouprava.<br />

Spored ~l. 71 od istiot zakon, so koj se ureduva nadzorot nad<br />

zakonitosta na propisite na op{tinata, gradona~alnikot e dol`en, vo<br />

rok od 10 dena od denot na nivnoto objavuvawe, da gi dostavi propisite<br />

na op{tinata do ministerstvoto nadle`no za vr{ewe na rabotite na<br />

lokalnata samouprava. (st. 1). Dokolku organot od st. 1 na ovoj ~len<br />

smeta deka propisot ne e vo soglasnost so Ustavot i so zakon, vo rok od<br />

45 od denot na dostavuvaweto na propisot, donesuva re{enie za zapirawe<br />

na primenata na propisot, so koe gi obrazlo`uva i pri~inite za<br />

zapiraweto. (st. 2). Re{enieto od st. 2 na ovoj ~len se objavuva vo<br />

"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" (st. 3). Organot od stavot<br />

1 na ovoj ~len, vo rok od 30 dena od denot na objavuvaweto na re{enieto<br />

od st. 1 na ovoj ~len, do Ustavniot sud na Republika Makedonija podnesuva<br />

inicijativa za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na zapreniot<br />

propis (st. 4). Ako postapkata ne bide pokrenata vo opredeleniot<br />

rok od st. 4 na ovoj ~len, prestanuva va`nosta na re{enieto za<br />

128


zapirawe na primenata na propisot od st. 1 na ovoj ~len, i zapreniot<br />

propis stanuva izvr{en.<br />

Vo konkretniov slu~aj, Ministerstvoto za lokalna samouprava<br />

donelo Re{enie so koe ja zapira primenata na osporenata odluka, koe e<br />

objaveno vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 159/2008<br />

od 22. 12. 2008 godina. Inicijativata za poveduvawe postapka za ocenuvawe<br />

na zakonitosta na osporenata odluka, broj 14-110/1 od 20. 01. 2009<br />

godina, Ministerstvoto ja dostavilo do Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija na 22. 01. 2009 godina.<br />

Spored ~l. 103 st. 2 od Zakonot za op{tata upravna postapka,<br />

koga rokot e opredelen vo denovi, denot vo koj e izvr{eno dostavuvaweto<br />

ili soop{tuvaweto, odnosno vo koj pa|a nastanot od koj treba da<br />

se smeta traeweto na rokot, ne se zasmetuva vo rokot tuku za po~etok<br />

se zema prviot nareden den.<br />

Trgnuvaj}i od navedenata zakonska regulativa i utvrdenata fakti~ka<br />

sostojba vo predmetot, proizleguva deka rokot od 30 dena za<br />

dostavuvawe na inicijativata do Ustavniot sud, utvrden vo ~l. 71 st. 4<br />

od Zakonot za lokalnata samouprava, istekol na 21. 01. 2009 godina, od<br />

kade proizleguva deka inicijativata bila dostavena do Ustavniot sud<br />

po istekot na ovoj rok. Vo takov slu~aj, zakonodavecot predvidel deka<br />

prestanuva va`nosta na re{enieto za zapirawe na primenata na propisot<br />

i zapreniot propis stanuva izvr{en.<br />

Me|utoa, imaj}i predvid deka osporenata odluka bila donesena<br />

bez potrebnata soglasnost od ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko<br />

planirawe, poradi {to postoi osnovano somnenie deka op{tina<br />

Ohrid storila povreda na zakonski propi{anata postapkata za donesuvawe<br />

na detalniot urbanisti~ki plan za urbana edinica 8. urban<br />

blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, smetame deka se ispolneti uslovite<br />

od ~l. 27 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija,<br />

Sudot, do donesuvawe na kone~na odluka, da donese re{enie za zapirawe<br />

na izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija prezemeni vrz<br />

osnova na osporenata odluka.<br />

Vrz osnova na navedenoto, se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot zaradi razgleduvawe<br />

i odlu~uvawe.<br />

2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na<br />

Odlukata za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za urbana edinica<br />

8. urban blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, br. 07-2447/7 od 24. 10. 2008<br />

godina, donesena od Sovetot na op{tina Ohrid ("Slu`ben glasnik na<br />

op{tina Ohrid" br. 8/43).<br />

3. Sudot da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili<br />

dejstvija prezemeni vrz osnova na osporenata odluka ozna~ena vo to~ka<br />

2 na ovoj predlog.<br />

*<br />

129


130<br />

Dolplnitelen Referat (17. 02. 2010)<br />

1. Ustavniot sud na Republika Makedonija na svojata XXV<strong>III</strong> sednica<br />

odr`ana na 9. 09. 2009 godina, pod to~ka I/7 go razgleduva{e referatot<br />

po predmetot U. br. 24/2009, vo koj podnositel na inicijativate<br />

e Ministerstvo za lokalna samouprava, a se odnesuva na ocena na zakonitosta<br />

na Odlukata za donesuvawe detalen urbanisti~ki plan za<br />

urbana edinica 8. urban blok 8.3 op{tina Ohrid 2008-2013, br. 07-<br />

2447/7 od 24. 10. 2008 godina, donesena od Sovetot na op{tina Ohrid<br />

("Slu`ben glasnik na op{tina Ohrid," br. 8/43).<br />

Po izlagaweto na sudijata izvestitel i po raspravata {to se<br />

vode{e po predmetot, sudijata izvestitel go povle~e predmetot od sednicata<br />

zaradi utvrduvawe na fakti~kata sostojba po predmetot i Sudot,<br />

so mnozinstvo glasovi, donese zaklu~ok raspravata po premetot da<br />

prodol`i na edna od narednite sednici.<br />

2. Postapuvaj}i po Zaklu~okot na Sudot, izgotvuva~ite na referatot<br />

so pisma U. br. 24/09 od 11. 09. 2009 godina se obratija do Ministerstvoto<br />

za lokalna samouprava, Ministerstvoto za transport i vrski<br />

i Sovetot na op{tina Ohrid so barawe, zaradi potrebata od to~no<br />

i celosno utvrduvawe na fakti~kata i pravnata sostojba po ovoj predmet,<br />

do Ustavniot sud na Republika Makedonija da dostavat dokaz vo<br />

smisla na ~l. 85 i ~l. 96 od Zakonot za op{tata upravna postapka (dokaz<br />

od koj mo`e da se utvrdi koj i koga go primil pismenoto) za izvr{enata<br />

dostava po po{ta vo lokalnata samouprava na op{tina Ohrid<br />

na Re{enieto na Ministerstvoto za transport i vrski, br. 16-11125/2<br />

od 21. 10. 2008 godina, kako i da dostavat dokaz dali vo me|uvreme ova<br />

re{enie stanalo kone~no.<br />

Sovetot na op{tina Ohrid dostavi odgovor na ova barawe (akt<br />

br. 07-2501/1 od 22. 09. 2009 godina) i vo prilog dostavi Re{enie na Ministerstvoto<br />

za kultura, br. 08-1475/1 od 26 maj 2009 godina, za prestanok<br />

na privremenata za{tita na nedvi`no kulturno nasledstvo.<br />

Ministerstvoto za transport i vrski, isto taka, dostavi odgovor<br />

na baraweto na Ustavniot sud (akt br. 16-10395/2 od 29. 09. 2009 godina)<br />

i povtorno gi dostavi baranite dokazi, za koi uka`a deka ve}e<br />

bea dostaveni do Ustavniot sud vo prethodnata postapka.<br />

Ministerstvoto za lokalna samouprava ne dostavi odgovor na<br />

baraweto na Ustavniot sud.<br />

Dopolnitelno, gradona~alnikot na op{tina Ohrid dostavi<br />

izvestuvawe do Ustavniot sud (akt br. 08-2686/1 od 05. 10. 2009 godina),<br />

deka Ministerstvoto za lokalna samouprava donelo Re{enie br. 15-<br />

1272/1 od 22. 09. 2009 godina, so koe se ukinuva re{enieto doneseno od<br />

nivna strana so koe be{e zaprena primenata na osporenata odluka na<br />

Sovetot na op{tina Ohrid, kako i go dostavi ova re{enie vo prilog,<br />

uka`uvaj}i deka so toa inicijativata za ocena na zakonitosta na spornata<br />

odluka stanuva bespredmetna.


Po dobivaweto na navedenoto izvestuvawe od gradona~alnikot<br />

na op{tina Ohrid, podgotvuva~ite na referatot dostavija urgencija<br />

do Ministerstvoto za lokalna samouprava (akt U. br. 24/09 od 18. 01.<br />

2010 godina), so koja, pokraj dostava na podatocite pobarani so aktot<br />

U. br. 24/09 od 11. 09. 2009 godina, pobaraa Ministerstvoto za lokalana<br />

samouprava da go dostavi Re{enieto br. 15-1272/1 od 22. 09. 2009 godina,<br />

kako i da dostavi odgovor na navodite vo izvestuvaweto na gradona~alnikot<br />

na op{tina Ohrid.<br />

Do izgotvuvaweto na ovoj dopolnitelen referat, ne e dobien<br />

baraniot odgovor, nitu e dostaveno baranoto re{enie.<br />

3. Vrz osnova na dopolnitelno dobienite podatoci i odgovori<br />

od Ministerstvoto za transport i vrski i Sovetot na op{tina Ohrid,<br />

kako i vrz osnova na fakti~kata i pravnata sostojba vo predmetot utvrdeni<br />

vo prvi~niot referat razgledan na sednicata na Ustavniot sud<br />

odr`ana na 9 septemvri 2009 godina, go dostavuvame slednoto pravno<br />

mislewe:<br />

1) Vo odnos na pokrenatoto pra{aweto pred Sudot za toa dopolnitelno<br />

da se utvrdi koga to~no lokalnata samouprava na op{tina<br />

Ohrid doznala za Re{enieto na Ministerstvoto za transport i vrski,<br />

br. 16-11125/2 od 21. 10. 2008 godina, so koe soglasnosta na Predlog planot<br />

za se oglasuva za ni{tovna vo celost, kako pra{awe koe e od klu-<br />

~no zna~ewe za toa dali osporenata odluka bila donesena iako lokalnata<br />

samouprava znaela deka e poni{tena soglasnosta za donesuvawe na<br />

Planot, do Sudot dopolnitelno ne se dostaveni dokazi razli~ni od<br />

prethodno dostavenite i prezentirani pri prvi~niot referat. Imeno,<br />

Ministerstvoto za transport i vrski povtorno go izvesti Sudot deka<br />

navedenoto re{enie i izvestuvaweto za potrebata od odlagawe na donesuvaweto<br />

na Detalniot urbanisti~ki plan se dostaveni do gradona~alnikot<br />

na op{tina Ohrid so faks na 21. 10. 2008 godina vo 10:49<br />

~asot (dostavena e kopija od faks), kako i deka Re{enieto e dostaveno<br />

do Makedonski po{ti na 21. 10. 2008 godina (dostavena e kopija od priemnata<br />

<strong>kniga</strong>). Do Sudot ne e dostaven dokaz vo smisla na ~l. 85 i ~l. 96<br />

od Zakonot za op{tata upravna postapka (kako {to be{e barano od<br />

ovoj organ i pred izrabotka na prvi~niot referat i dopolnitelno) od<br />

koj mo`e da se utvrdi koj i koga vo lokalnata samouprava Ohrid go<br />

primil pismenoto.<br />

Sovetot na op{tina Ohrid povtorno go izvesti Sudot deka navedenoto<br />

re{enie bilo isprateno po po{ta na 21. 10. 2008 godina, no<br />

naredniot den, na 22. 10. 2008 godina gradona~alnikot i toga{niot<br />

pretsedatel na Sovetot na op{tina Ohrid bile slu`beno otsutni i ne<br />

postoela mo`nost za dostava na re{enieto, na 23. 10. 2008 godina bil<br />

neraboten den, taka {to re{enieto bilo dostaveno po zavr{uvawe na<br />

sednicata na Sovetot, na 24. 10. 2008 godina. Isto taka, povtorno uka-<br />

`uvaat deka dostavata po faks ne ja smetaat za uredna dostava, zatoa<br />

{to soglasno va`e~kite propisi dostavata mo`ela da se vr{i so li-<br />

131


~no dostavuvawe, po po{ta ili so javen oglas, no ne i so faks, bidej}i<br />

toa nemalo svojstvo na akt na dr`aven organ ili javna isprava.<br />

Pri vaka utvrdena fakti~ka i pravna sostojba, koja vo celost<br />

soodvetstvuva na pravnata i fakti~kata sostojba po odnos na ova pra-<br />

{awe utvrdena vo prvi~niot referat, i ponatamu ostanuvame na mislewe<br />

deka Ministerstvoto za transport i vrski blagovremeno gi izvestilo<br />

nadle`nite organi na op{tina Ohrid deka postojat promeni vo<br />

pravnata i fakti~kata sostojba koi vlijaat na izdadenata soglasnost,<br />

poradi koi soglasnosta e poni{tena. So ogled na toa {to odlukata<br />

proizveduva pravno dejstvo od denot na objavuvaweto vo slu`benoto<br />

glasilo na op{tinata, se do ovoj moment e pravno dozvolivo povlekuvawe<br />

na dadenata soglasnost. Vo konkretniot slu~aj, nesomneno e deka<br />

nadle`nite organi na op{tina Ohrid, i pred donesuvaweto na<br />

odlukata i pred nejzinoto objavuvawe vo slu`benoto glasilo na op{tinata,<br />

znaele deka soglasnosta e poni{tena, no i pokraj toa, ja donele<br />

i objavile odlukata. Ottuka, smetame deka donesuvaweto i objavuvaweto<br />

na osporenata odluka, vo situacija koga bilo doneseno re{enie za<br />

poni{tuvawe na prethodno dadenata soglasnost, zna~i deka osporenata<br />

odluka bila donesena bez potrebnata soglasnost od ~l. 25 od Zakonot<br />

za prostorno i urbanisti~ko planirawe, {to pretstavuva su{testven<br />

nedostatok vo postapkata za planirawe, poradi {to smetame deka<br />

osnovano mo`e da se postavi pra{aweto za zakonitosta na postapkata<br />

za donesuvawe na osporenata odluka.<br />

2) Do Ustavniot sud, do momentot na izrabotka na ovoj dopolnitelen<br />

referat, ne e dostaveno izvestuvawe za toa dali Re{enieto na<br />

Ministerstvoto za transport i vrski, br. 15-1272/1 od 22. 09. 2009 godina,<br />

so koe e poni{tena prethodno dadenata soglasnost za donesuvawe<br />

na Detalniot urbanisti~ki plan, stanalo kone~no.<br />

I vo odnos na ova pra{awe, ostanuvame na pravnoto mislewe<br />

dadeno vo prvi~niot referat, deka za zakonitosta na postapkata, ne e<br />

od zna~ewe faktot dali re{enieto za poni{tuvawe na prethodno dadenata<br />

soglasnost za donesuvawe na osporenata odluka, stanalo kone~no<br />

vo momentot koga e donesena odlukata. Imeno, navedenoto re{enie<br />

pretstavuva jasno izrazen stav na nadle`niot organ za vr{ewe na rabotite<br />

od oblasta na ureduvawe na prostorot, deka ja povlekuva soglasnosta<br />

izdadena soglasno ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti-<br />

~ko planirawe, odnosno deka soglasnosta pove}e ne postoi i deka toa<br />

zna~i obvrska za op{tinskite organi da go ispo~ituvaat re{enieto i<br />

da ja zaprat postapkata za donesuvaweto na osporenata odluka. Pritoa,<br />

zakonodavecot ne propi{al konkretna forma vo koja nadle`niot<br />

organ ja izdava ili povlekuva navedenata soglasnost, od kade proizleguva<br />

deka e potrebno nadle`niot organ na jasen i nedvosmislen na~in<br />

da ja izrazi soglasnosta za donesuvawe na odlukata, odnosno, kako vo<br />

konkretniov slu~aj, na jasen i nedvosmislen na~in da izrazi deka ja<br />

povlekuva, odnosno poni{tuva prethodno dadenata soglasnost. Faktot<br />

132


{to soglasnosta e poni{tena so re{enie koe ne bilo kone~no do momentot<br />

na objavuvaweto na odlukata, smetame deka ne mo`e da se tolkuva<br />

kako ova re{enie i da ne postoelo i toa da ja opravda op{tinata da<br />

prodol`i so postapkata, namesto da go zapre donesuvaweto i objavuvaweto<br />

na odlukata, do zavr{uvawe na postapkata po spornoto re{enie.<br />

3) Vo odnos na faktot deka Ministerstvoto za lokalna samouprava<br />

ja dostavilo inicijativata za ocenuvawe na zakonitosta na<br />

osporenata odredba po istekot na rokot utvrden vo ~l. 71 st. 4 od Zakonot<br />

za lokalnata samouprava, poradi {to se postavi pra{aweto dali<br />

ova ministerstvo mo`elo legitimno do Ustavniot sud da ja podnese navedenata<br />

inicijativa, smetame deka ne postojat pre~ki vo ovaa smisla.<br />

Ova zatoa {to soglasno ~l. 12 od Delovnikot na Ustavniot sud, sekoj<br />

mo`e da podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na<br />

ustavnosta na zakon i ustavnosta i zakonitosta na propis ili drug<br />

op{t akt. Toa zna~i deka Ministerstvoto za lokalna samouprava mo`e<br />

da pokrene inicijativa pred Ustavniot sud za ocena na zakonitosta na<br />

osporenata odluka vo sekoe vreme koga }e oceni deka ima osnov za toa,<br />

a propu{taweto na rokot od ~l. 71 st. 4 od Zakonot za lokalnata samouprava,<br />

ima posledici vo odnos na va`nosta na re{enieto za zapirawe<br />

na primenata na propisot koj e osporen, kako {to e izlo`eno vo pravnoto<br />

mislewe vo prvi~niot referat po ovoj predmet.<br />

4. Kako nov moment koj treba da se ima predvid pri odlu~uvaweto<br />

po ovoj predmet, smetame deka treba da se ceni Re{enieto na Ministerstvoto<br />

za lokalna samouprava, br. 15-1272/1 od 22. 09. 2009 godina,<br />

so koe Re{enieto br.14-1516/3 od 25. 11. 2008 godina, doneseno od<br />

ova ministerstvo, se ukinuva. Spored obrazlo`enieto na Re{enieto,<br />

istoto e doneseno zatoa {to Ministerstvoto za lokalna samouprava<br />

konstatiralo deka Re{enieto na Ministerstvoto za kultura - Uprava<br />

za kulturnoto nasledstvo, br. 08-2140/3 od 14. 10. 2008 godina, vrz osnova<br />

na koe Ministerstvoto za transport i vrski donelo Re{enie br. 16-<br />

11125/2 od 21. 10. 2008 godina so koe ja oglasilo za ni{tovna prethodno<br />

dadenata soglasnost br. 16-11125 od 08. 10. 2008 godina, donositelot go<br />

derogiral vo celost, so {to prakti~no prestanale pri~inite poradi<br />

koi navedenoto ministerstvo ja povleklo dadenata soglasnost na Detalniot<br />

urbanisti~ki plan za urbana zaednica 8 UB 8.3 op{tina Ohrid.<br />

Bidej}i nesomneno prestanala potrebata od privremena za{tita na nedvi`no<br />

kulturno nasledstvo na predmetniot lokalitet, ovoj organ utvrdil<br />

deka natamo{nata primena na re{enieto od dispozitivot, so koe<br />

Ministerstvoto za lokalna samouprava ja zaprelo primenata na Odlukata<br />

za donesuvawe na Detalniot urbanisti~ki plan za urbana zaednica<br />

8 UB 8.3 op{tina Ohrid, br. 07-2447/7 od 24. 10. 2008 godina, donesena<br />

od Sovetot na op{tina Ohrid, stanala bespredmetna.<br />

Vo odnos na ova re{enie, uka`uvame deka spored pravnoto mislewe<br />

dadeno vo t. 3 od ova pravno mislewe i spored pravnoto mislewe<br />

dadeno vo t. 2 od pravnoto mislewe predlo`eno vo prvi~niot referat,<br />

133


faktot {to inicijativata do Ustavniot sud od strana na Ministerstvoto<br />

za lokalna samouprava e podnesena po istekot na rokot od ~l. 71<br />

st. 4 od Zakonot za lokalnata samouprava, zna~i deka prestanala va`nosta<br />

na re{enieto za zapirawe na primenata na propisot i zapreniot<br />

propis stanal izvr{en. Poradi toa, nema praven osnov dopolnitelno,<br />

so navedenoto re{enie, Ministerstvoto za lokalna samouprava da konstatira<br />

deka zabranata za primena na spornata odluka stanala bespredmetna.<br />

Me|utoa, i pokraj donesuvaweto na navedenoto re{enie i obrazlo`enieto<br />

za negovoto donesuvawe, Ministerstvoto za lokalna samouprava<br />

ne ja povle~e inicijativata za pokrenuvawe postapka za ocenuvawe<br />

na zakonitosta na osporenata odluka, koja se bazira tokmu na Re-<br />

{enieto koe sega, dopolnitelno, samoto Ministerstvo go ukinuva.<br />

5. Dopolnitelno, kaj izgotvuva~ite na referatot, se pojavi dilema<br />

dali detalniot urbanisti~ki plan koj e opfaten so osporenata<br />

odluka, go opfa}a prostorot na lokalitetot Bejbunar 1 i Bejbunar 2,<br />

imaj}i predvid deka Ustavniot sud, pri ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na Odlukata za donesuvawe Generalen urbanisti~ki plan na<br />

Ohrid 2002-2012, br. 1348/2 od 30 juni 2006 godina (U. br. 143/2006), utvrdil<br />

deka vo izve{tajot od stru~nata rasprava po ovoj plan bilo vidno<br />

deka na prostorot na zemji{teto vo mesnosta Bejbunar 2 se nao|ale<br />

izvorite na najkvalitetna voda za piewe, poradi {to toj prostor ne<br />

mo`el da bide predviden za gradba. Vo ovaa postapka bile obezbedeni<br />

mislewa od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe,<br />

Nacionalnata ustanova Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata<br />

i muzej Ohrid, Upravata na Nacionalniot park "Gali~ica," Hidrobiolo{kiot<br />

zavod Ohrid i MJP "Proakva."<br />

Zaradi razre{uvawe na navedenata dilema, podgotvuva~ite na<br />

referatot se obratija do Ministerstvoto za transport i vrski za dobivawe<br />

pismeno izvestuvawe dali mesnostite Bejbunar 1 i Bejbunar 2<br />

se opfateni so Detalniot urbanisti~ki plan za UE 8, UB 8.3 - op{-<br />

tina Ohrid, koj se osporuva (akt na Ustavniot sud U. br. 24/2009 od 05.<br />

11. 2009 godina.)<br />

Spored dobienoto izvestuvawe (akt na Ministerstvoto za transport<br />

i vrski br. 16-13551/4 od 21.12.2009 godina), Agencijata za katastar<br />

na nedvi`nosti - Oddelenie za premer i katastar, op{tina<br />

Ohrid, dostavilo izvestuvawe deka vo dostavenite podatoci od katastarskiot<br />

operat, opi{aniot opfat e vo mesnosta vikana Bejbunar, dodeka<br />

za m.v. Bejbunar 1 i m.v. Bejbunar 2 istite ne poseduvaat podatoci<br />

taka {to ne se vo mo`nost konkretno da odgovorat na baraweto.<br />

Trgnuvaj}i od navedenoto, smetame deka ne e jasno dali opfatot<br />

na osporeniot detalen urbanisti~ki plan go opfa}a i prostorot na<br />

mesnosta Bejbunar 2, za koj Ustavniot sud ve}e se proiznel deka osnovano<br />

e izzemen od mo`nosta za gradewe, poradi za{tita na najkvalitetnata<br />

voda za piewe, a vrz osnova na mislewata od nadle`nite stru~ni<br />

134


organi. Pritoa, go imavme predvid i misleweto na Ministerstvoto za<br />

`ivotna sredina i prostorno planirawe - Sektor za prostorno planirawe,<br />

br. 11-4335/2 od 20. 06. 2008 godina (dadeno vo odnos na Nacrt-planot<br />

koj se osporuva), spored koe prostorot koj {to e predmet na izrabotka<br />

na sporniot detalen urbanisti~ki plan e prostor ~ija {to ju-<br />

`na granica e definirana nad Bulevarot "Turisti~ka," pa so ogled na<br />

faktot deka urbaniot opfat ne grani~i so krajbre`jeto na Ohridskoto<br />

Ezero, istiot ne e predmet na razgleduvawe od aspekt na za{tita<br />

na Ohridskoto Ezero i Zakonot za za{tita na prirodata, zaradi {to<br />

Upravata nema zabele{ki na Nacrt-planot i vo celost ja poddr`uva<br />

inicijativata za negovata izrabotka, no navedenoto stru~no mislewe<br />

ne zadovoluva kako odgovor na postavenata dilema.<br />

6. Trgnuvaj}i od utvrdenata pravna i fakti~ka sostojba vo predmetot,<br />

smetame deka osporenata odluka bila donesena bez potrebnata<br />

soglasnost od ~l. 25 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe,<br />

poradi {to postoi osnovano somnenie deka op{tina Ohrid storila<br />

povreda na zakonski propi{anata postapkata za donesuvawe na detalniot<br />

urbanisti~ki plan za urbana edinica 8. urban blok 8.3 Op{tina<br />

Ohrid 2008-2013.<br />

Smetame deka pri odlu~uvaweto treba da se ima predvid deka i<br />

pokraj dopolnitelnoto prestanuvawe na pri~inite za nejzinoto osporuvawe,<br />

Ministerstvoto za lokalna samouprava ne ja povle~e dostavenata<br />

inicijativa za ocenuvawe na zakonitosta na osporenata odluka,<br />

nitu go izvesti Sudot za pri~inite za donesuvaweto na svoeto re{enie<br />

so koe ja ukina zabranata za izvr{uvawe na spornata odluka (iako toa<br />

be{e pobarano), a koe be{e osnova za pokrenuvawe na inicijativata.<br />

NAPOMENA: Pri prou~uvawe na ovoj referat, da se ima vo<br />

vid i osnovniot referat po ovoj predmet, kako i prilozite koi bea dostaveni<br />

kon referatot.<br />

**<br />

135


136


11. U. br. 16/2009 i 38/2009 (9. 09. 2009)<br />

Akti {to se osporuvaat<br />

1. ^len 9-a st. 2, 3 i 4 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost<br />

("SV RM," br. 44/1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000, 8/2001, 21/2003, 19/<br />

2004, 33/2006, 45/2006, 101/2006, 114/20076 i 103/2008).<br />

2. Pravilnikot za na~inot na primena na Zakonot za danokot na<br />

dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />

povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno da se registriraat<br />

kako eden dano~en obvrznik ("SV RM," br. 22/2004).<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored navodite na podnositelot na inicijativata so osporenite<br />

odredbi od Zakonot se doveduvaat vo pra{awe na~eloto na ramnopravnosta<br />

i slobodata na pazarot na subjektite kako i na~eloto na zabrana<br />

na retroaktivno dejsto na zakonite (~l. 33, ~l. 52 st. 4 i ~l. 155 st.<br />

1 i 2).<br />

Spored podnositelot dr`avata kako subjekt na ekonomskite tekovi<br />

treba da snosi rizik vo naplativosta na svoite pobaruvawa kako<br />

i sekoj drug subjekt, me|utoa taa ne mo`e da izmisluva regulativa so<br />

koja se naru{uva pravnata sigurnost i ramnopravnost vo dr`avata.<br />

Poradi navedenite propisi objektivno se postavuva pra{aweto<br />

kade e slobodata na pazarot, konkretno registriranite obvrznici na<br />

DDV da mo`at da osnovaat drugo dru{tvo da kupuvaat udeli ili akcii<br />

na drugi dru{tva, a poradi toa UJP ne gi registrira kako svoj obvrznik<br />

na tu| zaostanat dano~en dolg, dodeka toa da va`i za lica koi ne se<br />

registrirani kako dano~ni obvrznici, a se sodru`nici ili akcioneri.<br />

Obvrskite i odgovornostite na sodru`nicite odnosno akcionerite<br />

se propi{ani so Zakonot za trgovskite dru{tva (~l. 27 i 28), pri<br />

{to so osporenite zakonski odredbi i so osporeniot Pravilnik licata<br />

koi imaat vlog ili akcii do 25% vo dru{tvata od ~l. 27 st. 2 od<br />

Zakonot za trgovskite dru{tva ne snosat nikakva odgovornost po<br />

osnov na DDV za tie dru{tva i ako se obvrznici na DDV, dodeka tie<br />

{to se sodru`nici i akcioneri na takvo dru{tvo so nad 25% na sopstvenost<br />

dokolku ne se registrirani kako DDV obvrznici nemaat nikakvi<br />

sankcii i ako Zakonot za trgovskite dru{tva poinaku go ureduva<br />

pra{aweto.<br />

137


Spored, podnositelot na inicijativata celta na predlo`enite<br />

osporeni propisi e da se ovozmo`i na dano~niot organ vo postapka<br />

propi{ana so ovie propisi da mo`e da go naplati nenaplativiot (propadnat)<br />

DDV na nesolventniot DDV obvrznik od negovite sodru`nici<br />

koi se i sami dano~ni obvrznici, a koi poseduvaat najmalku 25% udeli<br />

ili akcii vo takviot dano~en obvrznik i ako se pravno nezavisni i ne<br />

u~estvuvaat vo sozdavawe na dano~niot dolg, na na~in {to }e gi registrira<br />

kako edinstven dano~en obvrznik.<br />

Pritoa, Upravata za javni prihodi ima pravo soglasno Zakonot<br />

za dano~nata postapka da nalo`i dol`nikoviot nenaplaten DDV so kamata<br />

da go naplati od noviot registriran dol`nik koj nastanal pred<br />

donesuvawe na Zakonot (30. 03. 2004) bidej}i zastaruvaweto na DDV nastapuva<br />

po istekot na rok od 10 godini (~l. 57 st. 4).<br />

So osporeniot st. 4 na ~l. 9-a od Zakonot, so koj se ovlastuva<br />

ministerot da donese pobliski propisi vo vrska so osporenite ~lenovi,<br />

spored podnositelot vo su{tina se ureduvaat odnosi {to e sprotivno<br />

na ~l. 33 od Ustavot, bidej}i odredbite od doneseniot Pravilnik<br />

ne mo`at da se poistovetat so utvrduvawe na politika na izvr{uvawe<br />

na Zakonot za DDV koj go nosi Sobranieto.<br />

Spored podnositelot na inicijativata osporeniot Pravilnik,<br />

isto taka, ne bil vo soglasnost i so ~l. 25 i 27 od Zakonot za trgovskite<br />

dru{tva.<br />

138<br />

Sodr`ina na osporenite ~lenovi i Pravilnikot<br />

^len 9-a od Zakonot<br />

(1) Kako eden dano~en obvrznik, registriran za danokot na dodadena<br />

vrednost, soglasno so ~lenot 51 od ovoj zakon, mo`at da bidat i<br />

pove}e lica registrirani za danokot na dodadena vrednost, koi taka }e<br />

odlu~at zaradi nivnata sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />

povrzanost.<br />

(2) Koga nadle`niot dano~en organ, }e utvrdi postoewe na odredena<br />

sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka povrzanost me|u<br />

oddelni lica, koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot<br />

na dodadena vrednost, so re{enie }e im nalo`i da se registriraat<br />

kako eden dano~en obvrznik, dokolku kaj ovie lica utvrdi naru{uvawe<br />

na dano~nite principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe.<br />

(3) Pravata i obvrskite za danokot na dodadena vrednost na<br />

oddelnite lica koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot<br />

na dodadena vrednost i koi }e se registriraat kako eden dano~en<br />

obvrznik, se prenesuvaat na noviot dano~en obvrznik.<br />

(4) Ministerot za finansii donesuva pobliski propisi so koi<br />

}e gi utvrdi kriteriumite, vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi postoewe<br />

na sopstveni~ka, organizaciska i upravuva~ka povrzanost, }e go<br />

uredi na~inot na primenata na odredbite od Zakonot za danokot na do-


dadena vrednost za subjektite navedeni vo stavovite (1) i (2) na ovoj<br />

~len i }e gi utvrdi slu~aite na naru{uvawe na dano~nite principi i<br />

mo`nosta za nivno naru{uvawe.<br />

Vrz osnova na navedeniot ~len 9-a od Zakonot, ministerot za<br />

finansii na 6. 04. 2004 godina go donel osporeniot Pravilnik za na~inot<br />

na primena na Zakonot za danok na dodadena vrednost kaj lica so<br />

sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at<br />

ili na koi im e nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik.<br />

So ovoj pravilnik poblisku se ureduva na~inot na primena na<br />

Zakonot za danok na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska<br />

ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno<br />

da se registriraat kako eden dano~en obvrznik vo slu~aite na<br />

naru{uvawe na dano~nite principi ili vo slu~aite koga postoi mo`nost<br />

za nivno naru{uvawe (vo natamo{niot tekst: "povrzani lica")<br />

(st. 1).<br />

(1) Povrzani lica pretstavuvaat grupa na lica koi se pravno<br />

nezavisni, registrirani za celite na danokot na dodadena vrednost<br />

spored ~l. 51 od Zakonot za danok na dodadena vrednost i koi se tesno<br />

povrzani sopstveni~ki, organizaciski ili upravuva~ki. Vo grupata na<br />

povrzano lice ne mo`e da se povrze lice koe vr{i pove}e od 40% osloboden<br />

promet bez pravo na odbivka na prethoden danok od vkupno izvr{eniot<br />

promet vo prethodnata godina.<br />

(2) Vo smisla na ~l. 9-a od Zakonot za danok na dodadena vrednost,<br />

postoeweto na:<br />

- sopstveni~ka porzanost se utvrduva koga vo povrzanoto lice<br />

bilo koe lice poseduva najmalku 25% od pravoto na u~estvo vo bilo<br />

koe drugo lice od povrzanite lica ili najmalku 25% od pravoto na<br />

site povrzani lica,<br />

- organizaciska porzanost se utvrduva koga edno ili pove}e povrzani<br />

lica direktno ili indirektno poseduvaat nekoe od povrzanite<br />

lica, i<br />

- upravuva~ka povrzanost se utvrduva koga edno lice go kontrolira<br />

upravuvaweto na sekoe lice vo povrzanoto lice ili pove}e lica<br />

rabotat spored dogovor i go kontroliraat upravuvaweto na site povrzani<br />

lica.<br />

Vo osporeniot ~l. 3 od Pravilnikot "Slu~ai na naru{uvawe na<br />

dano~nite principi" e predvideno deka kako slu~aite na naru{uvawe<br />

na dano~nite principi koga im se nalo`uva na licata da se registrirat<br />

kako eden dano~en obvrznik, a zaradi za{tita na dano~nite prihodi,<br />

osobeno se smetaat:<br />

1. pove}e pati ja precenuva zalihata pri popis.<br />

2. podolgo vreme zaostanuva so pla}aweto na javnite dava~ki.<br />

3. spre~uva ili popre~uva dano~na kontrola, kontrola na materijalno-finansiskatta<br />

sostojba, ne dava ili dava nepotpolni, nena-<br />

139


vremeni ili neto~ni podatoci za popisite, bilansite, knigite i drugite<br />

evidenciski obvrski, vklu~uvaj}i podatoci za poteklo na kapitalot.<br />

4. pove}e pati neto~no, nenavremeno na drug na~in ili voop{to<br />

ne go prijavuva prometot na dobra i uslugi osven ako za toa ne postoi<br />

o~igleden previd.<br />

5. podolgo vreme so zagubi, prodava dobra ili vr{i uslugi bez<br />

opravdana pri~ina ili bez namera za poramnuvawe na zagubite, osobeno<br />

pri permanentno namaluvawe na cenite,<br />

6. ako edno od licata u~estvuva vo netransparentni sodru`ni~ki<br />

odnosi vo zemjata ili vo stranstvo.<br />

7. ne vr{i pla}awe za izvr{enite nabavki od drugite lica vo<br />

povrzanoto lice.<br />

8. gi otu|uva na treti lica ili gi prenesuva trajnite sredstva za<br />

rabota od edno vo drugo povrzano lice, vo uslovi na neplatenite javni<br />

dava~ki.<br />

9. od edno na drugo lice od porzanoto lice vo lanec se izvr{uvaat<br />

identi~ni transakcii.<br />

10. u~estvuval ili u~estvuva vo sodru`ni~ki odnosi so dano~ni<br />

obvrznici koi se vo postapka na ste~aj ili likvidacija ili zatvorena<br />

postapka na ste~aj ili likvidacija.<br />

11. izvr{uva pla}awa po dol`ni~ko-doveritelski odnosi vo<br />

uslovi na dolguvawe na javni dava~ki.<br />

Vo osporeniot ~len 4 od Pravilnikot "Presmetuvawe na danokot<br />

na dodadena vrednost kaj povrzani lica" e predvideno deka:<br />

(1) Povrzanoto lice od ~len 9-a stav 1 od Zakonot za danok na<br />

dodadena vrednost, nazna~uva edno lice za pretstavnik na povrzanoto<br />

lice,<br />

(2) Obvrskite za vodewe na evidencija i za presmetuvawe na danok<br />

na dodadena vrednost kaj povrzanoto lice, gi ispolnuva pretstavnikot<br />

na povrzanoto lice.<br />

(3) Period za koj se presmetuva danok na dodadena vrednost kaj<br />

povrzanoto lice se smeta kalendarskiot mesec.<br />

(4) Sekoj promet na dobra i usluggi izvr{en od strana na edno<br />

kon drugo lice vo povvrzanoto lice ne se smeta za promet.<br />

(5) Sekoj promet na dobro i uslugi izvr{en od lice vo povrzanoto<br />

lice kon treti lica i sekoj promet na dobro i uslugi izvr{en od<br />

treti lica kon lice vo povranoto lice }e se smeta kako promet od ili<br />

kon pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />

(6) Sekoj prethoden danok sodr`an vo vlezniot promet, kako i<br />

danokot na dodadena vrednost za pla}awa izvr{eni za promet koj sî<br />

u{te ne e izvr{en kon lice od povrzanoto lice, se smeta kako prethoden<br />

danok na pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />

140


(7) Danokot na dodadenata vrednost platen pri uvoz od bilo koj<br />

~len od povrzanoto lice }e se smeta za platen od pretstavnikot na<br />

povrzanite lica.<br />

(8) Vo slu~aj na promet na usluga izvr{ena od dano~en obvrznik,<br />

koj nema nitu sedi{te nitu podru`nica vo Republika Makedonija<br />

kon lice od povrzanoto lice, danokot {to pri toa go dol`i }e se smeta<br />

kako danok koj go dol`i pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />

Vo ~l. 5 od Pravilnikot "Prijavuvawe, pla}awe i vra}awe na<br />

danokot na dodadena vrednost kaj povrzani lica" e predvideno deka:<br />

(1) Pretstavnikot na povrzanoto lice }e bide odgovoren za prijavuvaweto<br />

na danokot na dodadena vrednost, {to treba da se plati<br />

vklu~uvaj}i go i prijavuvaweto na prethodniot danok i za navremeno<br />

pla}awe na dano~niot dolg.<br />

(2) Koga iznosot na prethodniot danok na dodadena vrednost vo<br />

odreden dano~en period e pogolem od iznosot na danokot koj se dol`i<br />

za prometot, razlikata mu se vra}a na pretstavnikot na povrzanoto<br />

lice, vrz osnov na negovo barawe koe go iska`uva vo dano~nata prijava.<br />

(3) Za neplateniot danok na dodadena vrednost, od pretstavnik<br />

na povrzanoto lice odgovaraat i site lica na povrzanoto lice.<br />

(4) Koga nekoe lice od povrzanoto lice ima neplaten danok na<br />

dodadena vrednost, kako i kamata presmetana na nego za period pred registrirawe<br />

kako povrzano lice, pretstavnikot i sekoe lice vo povrzanoto<br />

lice }e ja prezeme odgovornosta za pla}awe na danokot na dodadena<br />

vrednost.<br />

(5) Licata od povrzanoto lice podnesuvaat dano~na prijava za<br />

posledniot daone~en period do po~etokot na deluvaweto na povrzanoto<br />

lice, vo rok od 15 dena od datumot na po~etokot na deluvaweto na<br />

porzanoto lice.<br />

Vo osporeniot ~l. 6 od Pravilnikot "Registracija" e predvideno:<br />

(1) Registracija na povrzanite lica se vr{i so podnesuvawe na<br />

prijava za registracija za danok na dodadena vrednost na povrzani lica<br />

da upravuva za javni prihodi.<br />

- Regionalna direkcija spored sedi{teto na opredeleniot pretstavnik<br />

na povrzanoto lice na Obrazec DDV-01/pl, koj e sostaven del<br />

na ovoj pravilnik so Upatstvo za popolnuvawe.<br />

(2) Upravata za javni prihodi ja razgleduva prijavata za registracija<br />

za danok na dodadena vrednost na povrzani lica i vo rok od 90<br />

dena od danok na prometot }e ja odobri i odbie.<br />

(3) Za izvvr{enata registracija povrzanoto lice, Upravata za<br />

javni prihodi izdava re{enie vo koe go opredeluva brojot za danok na<br />

dodadena vrednost na povvrzano lice i po~etokot na negovata primena.<br />

141


Brojot za danokot na dodadena rednost na povrzanoto lice }e se<br />

koristi na site fakturi ili drugi dokumenti izdadeni od bilo koe<br />

lice vo povrzanoto lice.<br />

(4) Upravata za javni prihodi koga }e utvrdi naru{uvawe na dano~nite<br />

principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe kaj povrzanoto<br />

lice mu izdava re{enie so ko }e gi regitrira kako eden dano~en obvrznik.<br />

Upravata za javni prihodi vo re{enieto go opredeluva brojot<br />

za danok na dodadena vrednost na povrzanoto lice, negovoto koristewe<br />

i pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />

Vo osporeniot ~l. 7 "Prekinuvawe i promena na registracijata"<br />

e predvideno deka:<br />

Dokolku povrzanoto lice saka da izvvr{i prekinuvawe na registracijata<br />

ili kon povrzanoto lice dopolnitelno pristapilo ili istapilo<br />

lica, kako i za promena na pretstavnik na porzanoto lice, se<br />

podnesuva prijava na Obrazec DDV - 01/pl do Upravata za javni prihodi,<br />

koga vo rok od 90 dena od priemot }e ja odobri ili odbie.<br />

Spored ~l. 8 od osporeniot pravilnik toj vleguva vo sila so denot<br />

na objavuvawet vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />

142<br />

Ustavnosudska praktika<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 45/<br />

2007 od 13. 02. 2008 godina, pokraj drugoto, ne povel postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta na ~l. 9-a st. 4 od Zakonot za danok na dodadena vrednost:<br />

Vo obrazlo`enieto na re{enieto se naveduva deka i ako vo osporeniot<br />

st. 4 na ~l. 9-a od Zakonot se spomenuvaat zborovite „}e gi utvrdi<br />

kriteriumite" spored Sudot vo ovaa osporena odredba ministerot<br />

za finansii ne gi utvrduva kriteriumite bidej}i tie se utvrdeni vo<br />

~l. 51 od Zakonot, tuku samo so svoite propisi soglasno Zakonot go<br />

ureduva na~inot na primenata na odredbite od Zakonot za danokot na<br />

dodadena vrednost za subjekti od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len (~l. 9-a) i<br />

gi utvrduva slu~aite na naru{uvawe na dano~nite principi i mo`nosta<br />

za nivno re{avawe za {to ima osnov vo osporeniot ~l. 9-a od<br />

Zakonot.<br />

Vo konkretniov slu~aj ministerot za finansii donel pobliski<br />

propisi za primena na Zakonot za danok na dodadena vrednost i tie<br />

propisi se vo funkcija na operacionalizacija na zakonot.<br />

Sporni pravni pra{awa<br />

Dali so dodadenata mo`nost na Upravata za javni prihodi so<br />

re{enie da nalo`i kako eden dano~en obvrznik da se registrira za danok<br />

na dodadena vrednost pove}e lica koga }e utvrdi postoewe na


odredena sopstveni~ka, organizaciona ili upravuva~ka povrzanost ako<br />

kaj ovie lica se utvrdi naru{uvawe na dano~nite principi ili mo`nost<br />

za nivno naru{uvawe, se doveduva vo pra{awe slobodata na pazarot<br />

i pretpriemni{tvoto (~l. 33 i 52 st. 4 od Ustavot).<br />

Dali so osporeniot pravilnik so koj se ureduva pra{aweto na<br />

primenata na Zakonot za danok na dodadena vrednost, odnosno primenata<br />

na ~l. 9-a od Zakonot, vo vrska so mo`nosta licata so sopstveni~ka,<br />

organizaciska ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e<br />

nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik, se doveduva<br />

vo pra{awe na~eloto na podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna,<br />

izvr{na i sudska.<br />

Pravno mislewe<br />

Spored ~l. 8 od Ustavot, edna od temelnite vrednosti na ustavniot<br />

poredok na Republika Makedonija e i vladeeweto na pravoto.<br />

Spored ~l. 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i drugi<br />

javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi na<br />

na~in utvrden so zakon.<br />

Vo ~l. 55 st. 1 od Ustavot se garantira slobodata na pazarot i<br />

pretpriemni{tvoto, a vo st. 2 na ovoj ~len, me|u drugoto, e utvrdeno<br />

deka Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite na<br />

pazarot.<br />

Spored ~l. 1 st. 1 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost,<br />

so ovoj zakon se voveduva danokot na dodadena vrednost i se ureduva negovoto<br />

presmetuvawe i pla}awe, a spored st. 2 od istiot ~len na Zakonot,<br />

ovoj danok, kako op{t potro{uva~ki danok, se presmetuva i pla-<br />

}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo celokupniot<br />

uslu`en sektor, osven ako ne e poinaku propi{ano so ovoj zakon.<br />

Soglasno ~l. 2 na ovoj zakon, predmet na odano~uvawe so danokot<br />

na dodadena vrednost e prometot na dobra i uslugi koj se vr{i so<br />

nadomestok vo zemjata od strana na dano~niot obvrznik vo ramkite na<br />

negovata stopanska dejnost, kako i uvozot na dobra.<br />

Vo ~l. 9 st. 1 od Zakonot e utvrdeno deka dano~en obvrznik e<br />

lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost, nezavisno<br />

od celite i rezultatite od ovaa dejnost.<br />

Spored ~l. 51 st. 1 od Zakonot, site dano~ni obvrznici, ~ij vkupen<br />

promet vo izminatata kalendarska godina nadminal iznos nad<br />

1.300.000 denari ili ~ij vkupen promet se predviduva na po~etokot na<br />

vr{eweto na stopanskata dejnost deka }e go nadmine iznosot, obvrzani<br />

se za registracija na danokot na dodadena vrednost. Spored st. 3 na ovoj<br />

~len od Zakonot, dano~ni obvrznici - rezidenti vo zemjata koi ne se<br />

obvrzani za registracija spored st. 1 ne dolguvaat danok na dodadena<br />

vrednost za prometot na dobra i uslugi izvr{eni od niv. Tie ne se<br />

143


ovlasteni oddelno da iska`uvaat danok vo fakturite ili vo drugi dokumenti<br />

i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci.<br />

Spored ~l. 51 st. 4 od Zakonot, dano~nite obvrznici vo smisla<br />

na st. 3 na ovoj ~len mo`at dobrovolno da se registriraat za danokot<br />

na dodadena vrednost vo po~etokot na sekoja kalendarska godina. Vo<br />

toj slu~aj ne se primenuva st. 3 na ovoj ~len.<br />

Spored st. 5 i 6 na ~l. 51 od Zakonot, dano~nite obvrznici vo<br />

smisla na st. 1 i na st. 4 od ovoj ~len se obvrzani da podnesat prijava za<br />

registracija za danokot na dodadena vrednost kaj nadle`niot dano~en<br />

organ, koj go vr{i upisot vo registerot na obvrznici na danokot od<br />

po~etokot na tekovnata kalendarska godina i pritoa na dano~nite<br />

obvrznici im izdava re{enie.<br />

Dano~nite obvrznici soglasno st. 7 na ~l. 51 ostanuvaat registrirani<br />

najmalku vo rok od pet kalendarski godini nezavisno od visinata<br />

na vkupniot iznos.<br />

Po isklu~ok na rokot od st. 7 na ovoj ~len prekinuvaweto na<br />

registtracijata mo`e da se ostvari vo pokus rok od pet kalendarski<br />

godini so donesuvawe na re{enie od nadle`niot organ.<br />

Soglasno t. 8 na ~l. 51 nalde`niot organ mo`e da izvr{i prekinuvawe<br />

na registracijata vo to~no opredeleni slu~ai utvrdeni vo<br />

zakonot, me|u koi prekinuvawe na registracijata mo`e da se izvr{i i<br />

koga }e nastanat slu~aite od ~l. 9-a st. 1 i 2 na ovoj zakon.<br />

Spored osporeniot ~l. 9-a od Zakonot kako eden dano~en obvrznik<br />

soglasno ~l. 51 od zakonot mo`at da bidat i pove}e lica registrirani<br />

za danok na dodadena vrednost koga ti sami }e odlu~at ili koga<br />

nadle`niot organ so re{enie }e im nalo`i da se registriraat kako<br />

eden dano~en obvrznik dokolku kaj ovie lica postoi odredena sopstveni~ko,<br />

organizaciska ili upravuva~ka povrzanost.<br />

Od analizata na ~l. 51, a koj e neposredno povrzan so osporeniot<br />

~l. 9-a od Zakonot, proizleguva deka vo dano~niot sistem na danok<br />

na dodadena vrednost postojat dve kategorii na registrirani dano~ni<br />

obvrznici, i toa onie koi se obvrzani da se registriraat za danok na<br />

dodadena vrednost ili postojani dano~ni obvrznici spored kriterium<br />

od st. 1 na ~l. 51 i povremeni koi ne se obvrzani da se registriraat, a<br />

koi dobrovolno se registrirale spored st. 4 na ~l. 51 od Zakonot.<br />

So osporeniot ~l. 9-a od Zakonot se voveduva institutot povrzano<br />

lice, odnosno mo`nost kako eden dano~en obvrznik da se registriraat<br />

pove}e lica registrirani za danok na dodaena vrednost koi se sopstveni~ki,<br />

organizaciski i upravuva~ki povrzani ako tie sami<br />

odlu~at.<br />

Kaj subjektite kaj koi postoi odredena sopstveni~ka, organizaciska<br />

ili upravuva~ka povrzanost, a koi se registrirani za danok na<br />

dodadena vrednost, koi organizirano, smisleno ili tendenciozno<br />

Upravata za javni prihodi }e utvrdi naru{uvawe na dano~nite principi<br />

so cel da se odbegne pla}aweto na danok na dodadena vrednost, so<br />

144


e{enie }e im nalo`i da se registriraat kako eden dano~en obvrznik,<br />

pri {to pravata i obvrskite za danok na dodadena vrednost se prenesuvaat<br />

na noviot dano~en obvrznik.<br />

Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na odredbite<br />

od Zakonot za danok na dodadena vrednost kako i sodr`inata na<br />

osporeniot ~l. 9-a st. 2 i 3 vo odnos na navodite od inicijativata smeta<br />

deka istite ne se osnovani.<br />

Ova zatoa {to, spored na{e mislewe, celta na zakonodavecot<br />

ne e subjektite na pazarot da gi dovede vo neednakva polo`ba kako {to<br />

naveduva podnositelot na inicijativata, tuku naprotiv so osporenite<br />

~lenovi se obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite vo vrska<br />

so pla}aweto na danokot na dodadena vrednostna koj na~in vo su{tina<br />

se obezbeduva ostvaruvawe na na~eloto na vladeewe na pravoto, kako i<br />

ustavnata obrska za pla}awe na danoci i drugi javni dava~ki. Ova<br />

dotolku pove}e {to osporenite normi se primenuvaat na subjektite<br />

koi ja izbegnuvaat ili izigruvaat ustavnata i zakonska obvrska za<br />

pla}awe na danok, iskoristuvaj}i ja tokmu sopstveni~kata,<br />

organizaciona ili upravuva~ka povrzanost.<br />

Vo potkrepa na navedeniot stav deka osporenoto zakonsko re{-<br />

enie e vo nasoka na suzbivawe na dano~nite izmami, odnosno spre~uvawe<br />

na evazija na dano~niot sistem zboruva i faktot {to osnovot za<br />

primena na edna vakva merka e ~len 11 od Direktivata 2006(112) EZ na<br />

Sovetot na Evropa od 28 noemvri 2006 godina.<br />

Imeno, spored navedeniot ~len, po konsultirawe na sovetodavnata<br />

komisija za danok na dodadena vrednost, sekoja zemja ~lenka mo`e<br />

da go smeta za eden dano~en obvrznik sekoe lice osnovano na teritorijata<br />

na taa zemja ~lenka iako e zakonski nezavisno, tesno e povvrzana<br />

so drugo lice so finansiski, ekonomski i organizaciski vrski zemjata<br />

~lenka {to ja izbira ovaa opcija mo`e da usvoi bilo kakvi merki {to<br />

se potrebni za spre~uvawe na dano~noto zatajuvawe ili izbegnuvawe<br />

preku primena na ovaa odredba.<br />

Trgnuvaj}i od seto gore navedeno, smetame deka ne mo`e da se<br />

postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 9-a st. 2 i 3 od Zakonot so navedenite<br />

ustavni odredbi<br />

Navodite vo inicijativata deka odredbata od ~l. 9-a st. 2 i 3<br />

imale retroaktivno dejstvo, isto taka tie ne se osnovani.<br />

Ova od pri~ina {to spored na{e mislewe, edna norma ima povratno<br />

dejstvo ako taa se odnesuva na odnosi koi se zavr{eni pred nejzinoto<br />

vleguvawe vo sila, ako, pak, normata regulira nezavr{eni<br />

odnosi ili odnosi koi se vo tek, vo toj slu~aj ne mo`e da stane zbor za<br />

nejzino povratno dejstvo<br />

So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za neispolnuvawe<br />

na obvrska za pla}awe na danok koj nastanal pred vleguvawe<br />

vo sila na osporenata norma smetame deka ne stanuva zbor za nej-<br />

145


zino povratno dejstvo, poradi {to ne mo`e da se postavi pra{aweto za<br />

soglasnosta na ~l. 9-a st. 2 i 3 so ~l. 52 od Ustavot<br />

[to se odnesuva do navodot od inicijativata so koj se osporuva<br />

st. 4 na ~l. 9-a od Zakonot, smetame deka inicijativata po odnos na navedeniot<br />

~len treba da se otfrli soglasno ~l. 28 od Delovnikot na<br />

Ustavniot sud imaj}i predvid deka Sudot ve}e edna{ odlu~uval za<br />

negovata ustavnost.<br />

2. Spored ~l. 8 st. 1 al. 4 od Ustavot, podelbata na dr`avnata<br />

vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e edna od temelnite vrednosti<br />

na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />

Spored ~l. 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite<br />

od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite<br />

na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.<br />

Soglasno ~l. 55 st. 1 od Zakonot za organizacija i rabota na<br />

organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"<br />

br. 58/2000 i 44/2002), ministerot me|u drugoto donesuva pravilnici<br />

za izvr{uvawe na zakonite koga toa e ovlasten so zakon.<br />

Imaj}i gi vo vid navedenite ustavni i zakonski odredbi kako i<br />

sodr`inata na osporeniot pravilnik vo odnos na navodite od inicijativata,<br />

spored koi so osporeniot pravilnik od ministerot za finansiii<br />

se ureduvale odnosi koi mo`elo da bidat uredeni samo so zakon, a<br />

ne i so podzakonski akt, smetame deka navodite vo inicijativata se neosnovani.<br />

Ova od pri~ina {to vo konkretniov slu~aj ministerot za finansiii<br />

go donel osporeniot pravilnik za primena na Zakonot za danok<br />

na dodadena vrednost soglasno ~l. 9-a st. 4 od Zakonot za danokot na dodadena<br />

vrednost vrz osnova na kriteriumite, a toa e postoewe na sopstveni~ka,<br />

organizaciska i upravuva~ka povrzanost kaj subjektite registrirani<br />

za danok na dodadena vrednost, koi subjekti dobrovolno }e se<br />

registriraat kako eden dano~en obvrznik, kako i mo`nosta nadle`niot<br />

dano~en organ da donese re{enie so koe }e im nalo`i na subjektite<br />

koi se organizaciski, strukturno ili upravuva~ki povrzani, a<br />

koi gi naru{uvaat dano~enite principi da se registriraat kako eden<br />

dano~en obvrznik<br />

Ottuka, trgnuvaj}i od analizata na osporeniot pravilnik so koj<br />

e definirano postoewe na sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />

povrzanost, utvrdeni se slu~ai na naru{uvawe na dano~nite principi,<br />

presmetuvaweto na danokot na dodadena vrednost kaj t.n. povrzani<br />

lica, prijavuvaweto, pla}aweto i vra}aweto na danokot na dodadena<br />

vrednost, registriraweto na povrzanite lica i prekinuvaweto na promenata<br />

na registracijata na povrzanite lica, smetame deka so osporeniot<br />

pravilnik vo su{tina se vr{i operacionalizacija na odredbite<br />

od ~l. 9-a od Zakonot, {to ne pretstavuva navleguvawe na izvr{nata vo<br />

zakonodavnata vlast, kako {to tvrdi podnositelot na inicijativata.<br />

146


So ogled na navedenoto, smetame deka ne mo`e da se postavi<br />

pra{aweto za soglasnosta na osporeniot pravilnik so Ustavot i zakonskite<br />

odredbi na koi se povikuva podnositelot na inicijativata.<br />

Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~l. 9-a st. 2 i 3 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost ("Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija," br. 44/1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000,<br />

8/2001, 21/2003, 19/2004, 33/2006, 45/2006, 101/2006, 114/20076 i 103/2008).<br />

3. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta<br />

na Pravilnikot za na~inot na primena na Zakonot za danokot<br />

na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka organizaciska ili<br />

upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno da se registriraat<br />

kako eden dano~en obvrznik ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija," br. 22/2004).<br />

4. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta<br />

na ~l. 9-a st. 4 od Zakonot ozna~en vo t. 2 od predlogot.<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 28 alineja 2 i ~len 71 od<br />

Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 9<br />

septemvri 2009 godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na:<br />

- ustavnosta na ~len 9-a stavovite 2 i 3 od Zakonot za danokot na<br />

dodadena vrednost ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 44/<br />

1999, 59/1999, 86/1999, 11/2000, 8/2001, 21/2003, 19/2004, 33/2006, 45/2006,<br />

101/2006, 114/20076 i 103/2008) i<br />

- ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za na~inot na primena<br />

na Zakonot za danokot na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka,<br />

organizaciska ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na<br />

koi im e nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik<br />

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br. 22/2004).<br />

2. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~len 9-a stav 4 od Zakonot ozna~en vo to~kata 1 alineja 1 od ova re{-<br />

enie.<br />

3. Petar Bari{i} od Skopje, "Rade Kon~ar" kontaktori i relei<br />

DOO Skopje, "Rade Kon~ar" servis i popravka na elektri~ni proizvodi<br />

DOO Skopje i "Rade Kon~ar" aparatna tehnika AD Skopje, preku<br />

polnomo{nikot advokat Nikola Stojanov od Skopje, na Ustavniot sud<br />

na Republika Makedonija mu podnesoa inicijativi za ocenuvawe na<br />

147


ustavnosta na ~len 9-a stavovite 2, 3 i 4 od Zakonot za danokot na dodadena<br />

vrednost i ustavnosta i zakonitosta na Pravilnikot za na~inot<br />

na primena na Zakonot za danokot na dodadena vvrednost kaj lica so sopstveni~ka,<br />

organizaciska ili upravuvaka povvrzanost koi mo`at ili<br />

na koi im e nalo`eno da se registriraat kako eden dano~en obvrznik.<br />

Spored navodite na podnositelite na inicijativite, so osporenite<br />

odredbi od Zakonot se doveduvale vo pra{awe na~eloto na ramnopravnosta<br />

i slobodata na pazarot na subjektite, kako i na~eloto na<br />

zabrana na retroaktivno dejsto na zakonite (~len 33, ~len 52 stav 4 i<br />

~len 155 stavovite 1 i 2 od Ustavot).<br />

Spored podnositelite, dr`avata kako subjekt na ekonomskite<br />

tekovi treba da snosi rizik vo naplativosta na svoite pobaruvawa<br />

kako i sekoj drug subjekt, me|utoa taa ne mo`e da izmisluva regulativa<br />

so koja se naru{uva pravnata sigurnost i ramnopravnost vo dr`avata.<br />

Poradi navedenite propisi, objektivno se postavuvalo pra-<br />

{aweto kade e slobodata na pazarot, konkretno registriranite obvrznici<br />

na DDV da mo`at da osnovaat drugo dru{tvo, da kupuvaat udeli<br />

ili akcii na drugi dru{tva, a poradi toa UJP ne gi registrira kako<br />

svoj obvrznik na tu| zaostanat dano~en dolg, dodeka toa da va`i za lica<br />

koi ne se registrirani kako dano~ni obvrznici, a se sodru`nici ili<br />

akcioneri.<br />

Obvrskite i odgovornostite na sodru`nicite odnosno akcionerite<br />

se propi{ani so Zakonot za trgovskite dru{tva (~len 27 i 28),<br />

pri{to so osporenite zakonski odredbi i so osporeniot Pravilnik<br />

licata koi imaat vlog ili akcii do 25% vo dru{tvata od ~len 27 stav 2<br />

od Zakonot za trgovskite dru{tva, ne snosele nikakva odgovornost po<br />

osnov na DDV za tie dru{tva i ako se obvrznici na DDV, dodeka tie<br />

{to se sodru`nici i akcioneri na takvo dru{tvo so nad 25% na sopstvenost,<br />

dokolku ne se registrirani kako DDV obvrznici, nemaat nikakvi<br />

sankcii iako Zakonot za trgovskite dru{tva poinaku go ureduva<br />

pra{aweto.<br />

Spored podnositelite na inicijativite, celta na predlo`enite<br />

osporeni propisi e da se ovozmo`i na dano~niot organ vo postapka<br />

propi{ana so ovie propisi da mo`e da go naplati nenaplativiot<br />

(propadnat) DDV na nesolventniot DDV obvrznik od negovite sodru`nici<br />

koi se i sami dano~ni obvrznici, a koi poseduvaat najmalku<br />

25% udeli ili akcii vo takviot dano~en obvrznik iako se pravno nezavisni<br />

i ne u~estvuvale vo sozdavawe na dano~niot dolg, na na~in {to<br />

}e gi registrira kako edinstven dano~en obvrznik.<br />

Pritoa, Upravata za javni prihodi ima pravo soglasno Zakonot<br />

za dano~nata postapka, da nalo`i dol`nikoviot nenaplaten DDV so<br />

kamata da go naplati od noviot registriran dol`nik koj nastanal pred<br />

donesuvawe na Zakonot (30. 03. 2004), bidej}i zastaruvaweto na DDV nastapuva<br />

po istekot na rok od 10 godini (~len 57 stav 4).<br />

148


So osporeniot stav 4 na ~len 9-a od Zakonot, so koj se ovlastuva<br />

ministerot da donese pobliski propisi vo vrska so osporenite ~lenovi,<br />

spored podnositelot vo su{tina se ureduvaat odnosi {to e sprotivno<br />

na ~len 33 od Ustavot, bidej}i odredbite od doneseniot Pravilnik<br />

ne mo`at da se poistovetat so utvrduvawe na politika na izvr{uvawe<br />

na Zakonot za DDV koj go nosi Sobranieto.<br />

4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 9-a od<br />

Zakonot:<br />

"Kako eden dano~en obvrznik, registriran za danokot na dodadena<br />

vrednost, soglasno so ~lenot 51 od ovoj zakon, mo`at da bidat i<br />

pove}e lica registrirani za danokot na dodadena vrednost, koi taka }e<br />

odlu~at zaradi nivnata sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />

povrzanost.<br />

Koga nadle`niot dano~en organ, }e utvrdi postoewe na odredena<br />

sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka povrzanost me|u<br />

oddelni lica, koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot<br />

na dodadena vrednost, so re{enie }e im nalo`i da se registriraat<br />

kako eden dano~en obvrznik, dokolku kaj ovie lica utvrdi naru-<br />

{uvawe na dano~nite principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe.<br />

Pravata i obvrskite za danokot na dodadena vrednost na oddelnite<br />

lica koi se posebni dano~ni obvrznici registrirani za danokot<br />

na dodadena vrednost i koi }e se registriraat kako eden dano~en obvrznik,<br />

se prenesuvaat na noviot dano~en obvrznik.<br />

Ministerot za finansii donesuva pobliski propisi so koi }e<br />

gi utvrdi kriteriumite, vrz osnova na koi mo`e da se utvrdi postoewe<br />

na sopstveni~ka, organizaciska i upravuva~ka povrzanost, }e go uredi<br />

na~inot na primenata na odredbite od Zakonot za danokot na dodadena<br />

vrednost za subjektite navedeni vo stavovite (1) i (2) na ovoj ~len i }e<br />

gi utvrdi slu~aite na naru{uvawe na dano~nite principi i mo`nosta<br />

za nivno naru{uvawe“.<br />

5. Spored ~len 8 od Ustavot, edna od temelnite vrednosti na<br />

ustavniot poredok na Republika Makedonija e i vladeeweto na pravoto.<br />

Spored ~lenot 33 od Ustavot, sekoj e dol`en da pla}a danok i<br />

drugi javni dava~ki i da u~estvuva vo namiruvaweto na javnite rashodi<br />

na na~in utvrden so zakon.<br />

Vo ~lenot 55 stav 1 od Ustavot se garantira slobodata na pazarot<br />

i pretpriemni{tvoto, a vo stavot 2 na ovoj ~len, me|u drugoto,e<br />

utvrdeno deka Republikata obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite<br />

na pazarot.<br />

Spored ~len 1 stav 1 od Zakonot za danokot na dodadena vrednost,<br />

so ovoj zakon se voveduva danokot na dodadena vrednost i se ureduva<br />

negovoto presmetuvawe i pla}awe, a spored stavot 2 od istiot<br />

~len na Zakonot, ovoj danok, kako op{t potro{uva~ki danok, se presmetuva<br />

i pla}a vo site fazi na proizvodstvoto i trgovijata, kako i vo<br />

149


celokupniot uslu`en sektor, osven ako ne e poinaku propi{ano so<br />

ovoj zakon.<br />

Soglasno ~lenot 2 na ovoj zakon, predmet na odano~uvawe so danokot<br />

na dodadena vrednost e prometot na dobra i uslugi koj se vr{i so<br />

nadomestok vo zemjata od strana na dano~niot obvrznik vo ramkite na<br />

negovata stopanska dejnost, kako i uvozot na dobra.<br />

Vo ~lenot 9 stav 1 od Zakonot e utvrdeno deka dano~en obvrznik<br />

e lice koe trajno ili povremeno samostojno vr{i stopanska dejnost,<br />

nezavisno od celite i rezultatite od ovaa dejnost.<br />

Spored ~lenot 51 stav 1 od Zakonot, site dano~ni obvrznici,<br />

~ij vkupen promet vo izminatata kalendarska godina nadminal iznos<br />

nad 1.300.000 denari ili ~ij vkupen promet se predviduva na po~etokot<br />

na vr{eweto na stopanskata dejnost deka }e go nadmine iznosot, obvrzani<br />

se za registracija na danokot na dodadena vrednost. Spored stavot<br />

3 na ovoj ~len od Zakonot, dano~ni obvrznici - rezidenti vo zemjata<br />

koi ne se obvrzani za registracija spored stavot 1 ne dolguvaat danok<br />

na dodadena vrednost za prometot na dobra i uslugi izvr{eni od niv.<br />

Tie ne se ovlasteni oddelno da iska`uvaat danok vo fakturite ili vo<br />

drugi dokumenti i nemaat pravo na odbivka na prethodni danoci.<br />

Spored ~lenot 51 stav 4 od Zakonot, dano~nite obvrznici vo<br />

smisla na stav 3 na ovoj ~len mo`at dobrovolno da se registriraat za<br />

danokot na dodadena vrednost vo po~etokot na sekoja kalendarska godina.<br />

Vo toj slu~aj ne se primenuva stav 3 na ovoj ~len.<br />

Spored stavovite 5 i 6 na ~lenot 51 od Zakonot, dano~nite obvrznici<br />

vo smisla na stav 1 i na stav 4 od ovoj ~len se obvrzani da podnesat<br />

prijava za registracija za danokot na dodadena vrednost kaj nadle`niot<br />

dano~en organ, koj go vr{i upisot vo registerot na obvrznici<br />

na danokot od po~etokot na tekovnata kalendarska godina i pritoa na<br />

dano~nite obvrznici im izdava re{enie.<br />

Dano~nite obvrznici soglasno stavot 7 na ~len 51 ostanuvaat<br />

registrirani najmalku vo rok od pet kalendarski godini nezavisno od<br />

visinata na vkupniot iznos.<br />

Po isklu~ok na raokot od stavot 7 na ovoj ~len prekinuvaweto<br />

na registtracijata mo`e da se ostvari vo pokus rok od pet kalendarski<br />

godini so donesuvawe na re{enie od nadle`niot organ.<br />

Soglasno to~kata 8 na ~len 51 nalde`niot organ mo`e da izvr{i<br />

prekinuvawe na registracijata vo to~no opredeleni slu~ai utvrdeni<br />

vo zakonot, me|u koi prekinuvawe na registracijata mo`e da se<br />

izvr{i i koga }e nastanat slu~aite od ~lenot 9-a stavovite 1 i 2 na<br />

ovoj zakon.<br />

Spored osporeniot ~len 9-a od Zakonot kako eden dano~en obvrznik<br />

soglasno ~lenot 51 od zakonot mo`at da bidat i pove}e lica registrirani<br />

za danok na dodadena vrednost koga ti sami }e odlu~at ili<br />

koga nadle`niot organ so re{enie }e im nalo`i da se registriraat<br />

150


kako eden dano~en obvrznik dokolku kaj ovie lica postoi odredena sopstveni~ko,<br />

organizaciska ili upravuva~ka povrzanost.<br />

Od analizata na ~lenot 51, a koj e neposredno povrzan so osporeniot<br />

~len 9-a od Zakonot, proizleguva deka vo dano~niot sistem na<br />

danok na dodadena vrednost postojat dve kategorii na registrirani dano~ni<br />

obvrznici, i toa onie koi se obvrzani da se registriraat za danok<br />

na dodadena vrednost ili postojani dano~ni obvrznici spored kriterium<br />

od stav 1 na ~len 51 i povremeni koi ne se obvrzani da se registriraat,<br />

a koi dobrovolno se registrirale spored stav 4 na ~len 51<br />

od Zakonot.<br />

So osporeniot ~len 9-a od Zakonot se voveduva institutot povrzano<br />

lice odnosno mo`nost kako eden dano~en obvrznik da se registriraat<br />

pove}e lica registrirani za danok na dodaena vrednost koi se<br />

sopstveni~ki, organizaciski i upravuva~ki povrzani ako tie sami<br />

odlu~at.<br />

Kaj subjektite kaj koi postoi odredena sopstveni~ka, organizaciska<br />

ili upravuva~ka povrzanost, a koi se registrirani za danok na<br />

dodadena vrednost, koi organizirano, smisleno ili tendenciozno<br />

Upravata za javni prihodi }e utvrdi naru{uvawe na dano~nite principi<br />

so cel da se odbegne pla}aweto na danok na dodadena vrednost, so<br />

re{enie }e im nalo`i da se registriraat kako eden dano~en obvrznik,<br />

pri {to pravata i obvrskite za danok na dodadena vrednost se prenesuvaat<br />

na noviot dano~en obvrznik.<br />

Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, analizata na odredbite<br />

od Zakonot za danok na dodadena vrednost kako i sodr`inata na<br />

osporeniot ~len 9-a stavovite 2,i 3 vo odnos na navodite od inicijativite<br />

Sudot oceni deka istite ne se osnovani.<br />

Ova zatoa {to spored Sudot celta na zakonodavecot ne bila subjektite<br />

na pazarot da gi dovede vo neednakva polo`ba kako {to naveduva<br />

podnositelot na inicijativata, tuku naprotiv so osporenite ~lenovi<br />

se obezbeduva ednakva pravna polo`ba na subjektite vo vrska so<br />

pla}aweto na danokot na dodadena vrednostna koj na~in vo su{tina se<br />

obezbeduva ostvaruvawe na na~eloto na vladeewe na pravoto,kako i<br />

ustavnata obrska za pla}awe na danoci i drugi javni dava~ki.Ova dotolku<br />

pove}e {to osporenite normi se primenuvaat na subjektite koi ja<br />

izbegnuvaat ili izigruvaat ustavnata i zakonska obvrska za pla}awe<br />

na danok, iskoristuvaj}i ja tokmu sopstveni~kata, organizaciona ili<br />

upravuva~ka povrzanost.<br />

Vo potkrepa na navedeniot stav deka osporenoto zakonsko re-<br />

{enie e vo nasoka na suzbivawe na dano~nite izmami, odnosno spre-<br />

~uvawe na evazija na dano~niot sistem zboruva i faktot {to osnovot<br />

za primena na edna vakva merka e ~len 11 od Direktivata 2006(112) EZ<br />

na Sovetot na Evropa od 28 noemvri 2006 godina.<br />

Imeno, spored navedeniot ~len, po konsultirawe na sovetodavnata<br />

komisija za danok na dodadena vrednost, sekoja zemja ~lenka<br />

151


mo`e da go smeta za eden dano~en obvrznik sekoe lice osnovano na teritorijata<br />

na taa zemja ~lenka iako e zakonski nezavisno, tesno e povrzana<br />

so drugo lice so finansiski, ekonomski i organizaciski vrski<br />

zemjata ~lenka {to ja izbira ovaa opcija mo`e da usvoi bilo kakvi<br />

merki {to se potrebni za spre~uvawe na dano~noto zatajuvawe ili<br />

izbegnuvawe preku primena na ovaa odredba.<br />

Trgnuvaj}i od navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />

pra{aweto za soglasnosta na ~len 9-a stavovite 2 i 3 od Zakonot<br />

so navedenite ustavni odredbi<br />

Navodite vo inicijativata deka odredbata od ~len 9-a stavovite<br />

2 i 3 imale retroaktivno dejstvo, isto taka tie ne se osnovani. Ova od<br />

pri~ina {to spored Sudot, edna norma ima povratno dejstvo ako taa se<br />

odnesuva na odnosi koi se zavr{eni pred nejzinoto vleguvawe vo sila,<br />

ako, pak, normata regulira nezavr{eni odnosi ili odnosi koi se vo<br />

tek, vo toj slu~aj ne mo`e da stane zbor za nejzino povratno dejstvo<br />

So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za<br />

neispolnuvawe na obvrska za pla}awe na danok koj nastanal pred vleguvawe<br />

vo sila na osporenata norma Sudot oceni deka ne stanuva zbor<br />

za nejzino povratno dejstvo, poradi {to ne mo`e da se postavi pra-<br />

{aweto za soglasnosta na ~len 9-a stavovite 2 i 3 so ~len 52 od<br />

Ustavot.<br />

6. Sudot isto taka utvrdi deka vrz osnova na navedeniot ~len 9-a<br />

od Zakonot, ministerot za finansii na 6 april 2004 godina go donel<br />

osporeniot Pravilnik za na~inot na primena na Zakonot za danok na<br />

dodadena vvrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />

povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno da se registriraat<br />

kako eden dano~en obvrznik.<br />

So ovoj pravilnik poblisku se ureduva na~inot na primena na<br />

Zakonot za danok na dodadena vrednost kaj lica so sopstveni~ka, organizaciska<br />

ili upravuva~ka povrzanost koi mo`at ili na koi im e nalo`eno<br />

da se registriraat kako eden dano~en obvrznik vo slu~aite na<br />

naru{uvawe na dano~nite principi ili vo slu~aite koga postoi mo`nost<br />

za nivno naru{uvawe (vo natamo{niot tekst: "povrzani lica")<br />

(stav 1).<br />

Povrzani lica pretstavuvaat grupa na lica koi se pravno nezavisni,<br />

registrirani za celite na danokot na dodadena vvrednost spored<br />

~len 51 od Zakonot za danok na dodadena vrednost i koi se tesno povrzani<br />

sopstveni~ki, organizaciski ili upravuva~ki. Vo grupata na<br />

povrzano lice ne mo`e da se povrze lice koe vr{i pove}e od 40%<br />

osloboden promet bez pravo na odbivka na prethoden danok od vkupno<br />

izvr{eniot promet vo prethodnata godina.<br />

Vo smisla na ~len 9-a od Zakonot za danok na dodadena vrednost,<br />

postoeweto na:<br />

- sopstveni~ka porzanost se utvrduva koa vo povrzanoto lice<br />

bilo koe lice poseduva najmalku 25% od pravoto na u~estvo vo bilo<br />

152


koe drugo lice od povrzanite lica ili najmalku 25% od pravoto na<br />

site povrzani lica,<br />

- organizaciska porzanost se utvrduva koga edno ili pove}e povrzani<br />

lica direktno ili indirektno poseduvaat nekoe od povrzanite<br />

lica, i<br />

- upravuva~ka povrzanost se utvrduva koga edno lice go kontrolira<br />

upravuvaweto na sekoe lice vo povrzanoto lice ili pove}e lica<br />

rabotat spored dogovor i go kontroliraat upravuvaweto na site povrzani<br />

lica.<br />

Vo osporeniot ~len 3 od Pravilnikot "Slu~ai na naru{uvawe<br />

na dano~nite principi" e predvideno deka kako slu~aite na naru{uvawe<br />

na dano~nite principi koga im se nalo`uva na licata da se registrirat<br />

kako eden dano~en obvrznik, a zaradi za{tita na dano~nite<br />

prihodi, osobeno se smetaat:<br />

1. pove}e pati ja precenuva zalihata pri popis.<br />

2. podolgo vreme zaostanuva so pla}aweto na javnite dava~ki.<br />

3. spre~uva ili popre~uva dano~na kontrola, kontrola na materijalno-finansiskatta<br />

sostojba, ne dava ili dava nepotpolni, nenavremeni<br />

ili neto~ni podatoci za popisite, bilansite, knigite i drugite<br />

evidenciski obvrski, vklu~uvaj}i podatoci za poteklo na kapitalot.<br />

4. pove}e pati neto~no, nenavvremeno na drug na~in ili voop-<br />

{to ne go prijavuva prometot na dobra i uslugi osven ako za toa ne postoi<br />

o~igleden previd.<br />

5. podolgo vreme so zagubi, prodava dobra ili vr{i uslugi bez<br />

opravdana pri~ina ili bez namera za poramnuvawe na zagubite, osobeno<br />

pri permanentno namaluvawe na cenite,<br />

6. ako edno od licata u~estvuva vo netransparentni sodru`ni~ki<br />

odnosi vo zemjata ili vo stranstvo.<br />

7. ne vr{i pla}awe za izvr{enite nabavki od drugite lica vo<br />

povrzanoto lice.<br />

8. gi otu|uva na treti lica ili gi prenesuva trajnite sredstva za<br />

rabota od edno vo drugo povrzano lice, vo uslovi na neplatenite javni<br />

dava~ki.<br />

9. od edno na drugo lice od porzanoto lice vo lanec se izvr{uvaat<br />

identi~ni transakcii.<br />

10. u~estvuval ili u~estvuva vo sodru`ni~ki odnosi so dano~ni<br />

obvrznici koi se vo postapka na ste~aj ili likvidacija ili zatvorena<br />

postapka na ste~aj ili likvidacija.<br />

11. izvr{uva pla}awa po dol`ni~ko-doveritelski odnosi vo<br />

uslovi na dolguvawe na javni dava~ki.<br />

Vo osporeniot ~len 4 od Pravilnikot Presmetuvawe na danokot<br />

na dodadena vrednost kaj povrzani lica e predvideno deka:<br />

153


Povrzanoto lice od ~len 9-a stav 1 od Zakonot za danok na dodadena<br />

vrednost, nazna~uva edno lice za pretstavnik na povrzanoto<br />

lice,<br />

Obvrskite za vodewe na evidencija i za presmetuvawe na danok<br />

na dodadena vrednost kaj povrzanoto lice, gi ispolnuva pretstavnikot<br />

na povrzanoto lice.<br />

Period za koj se presmetuva danok na dodadena vrednost kaj povrzanoto<br />

lice se smeta kalendarskiot mesec.<br />

Sekoj promet na dobra i usluggi izvr{en od sttrana na edno kon<br />

drugo lice vo povvrzanoto lice ne se smeta za promet.<br />

Sekoj promet na dobro i uslugi izvvr{en od lice vo povrzanoto<br />

lice kon treti lica i sekoj promet na dobro i uslugi izvr{en od treti<br />

lica kon lice vo povranoto lice }e se smeta kako promet od ili kon<br />

pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />

Sekoj prethoden danok sodr`an vvo vlezniot tpromet, kako i<br />

danokot na dodadena vrednost za pla}awa izvr{eni za promet koj se<br />

u{te ne e izvvr{en kon lice od povrzanoto lice, se smeta kako prethoden<br />

danok na pretstavnikot na povvrzanoto lice.<br />

Danokot na dodaddenata vvrednost platen pri uvoz od bilo koj<br />

~len od povrzanoto lice }e se smeta za platen od pretstavnikot na povrzanite<br />

lica.<br />

Vo slu~aj na promet na usluga izvr{ena od dano~en obvrznik,<br />

koj nema nitu sedi{te nitu podru`nica vo Republika Makedonija kon<br />

lice od povrzanoto lice, danokot {to pri toa go dol`i }e se smeta<br />

kako danok koj go dol`i pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />

Vo ~lenot 5 od Pravilnikot Prijavuvawe, pla}awe i vra}awe<br />

na danokot na dodadena vrednost kaj povrzani lica“ e predvideno deka:<br />

Pretstavnikot na povrzanoto lice }e bide odgovoren za prijavuvaweto<br />

na danokot na dodadena vvrednost, {to treba da se plati vklu-<br />

~uvaj}i go i prijavuvaweto na prethodniot danok i za navremeno pla-<br />

}awe na dano~niot dolg.<br />

Koga iznosot na prethodniot danok na dodadena vvrednost vo<br />

odreden dano~en period e pogolem od iznosot na danokot koj se dol`i<br />

za prometot, razlikata mu se vra}a na pretstavnikot na povrzanoto<br />

lice, vrz osnov na negovo barawe koe go iska`uva vo dano~nata prijava.<br />

Za neplateniot danok na dodadena vrednost, od pretstavnik na<br />

povrzanoto lice odgovaraat i site lica na povrzanoto lice.<br />

Koga nekoe lice od povrzanoto lice ima neplaten danok na dodadena<br />

vrednost, kako i kamata presmetana na nego za period pred registrirawe<br />

kak povrzano lice, pretstavnikot i sekoe lice vo povrzanoto<br />

lice }e ja prezeme odgovornosta za pla}awe na danokot na dodadena<br />

vvrednost.<br />

Licata od povrzanoto lice podnesuvaat dano~na prijava za<br />

posledniot daone~en period do po~etokot na deluvaweto na povrzan-<br />

154


oto lice, vo rok od 15 dena od datumot na po~etokott na deluvaweto na<br />

porzanoto lice.<br />

Vo osporeniot ~len 6 od Pravilnikot "Registracija" e predvideno:<br />

Registracija na povrzanite lica se vr{i so podnesuvawe na<br />

prijava za registracija za danok na dodadena vrednost na povrzani lica<br />

da upravuva za javni prrihodi.<br />

- Regionalna direkcija spored sedi{teto na opredeleniot pretstavnik<br />

na povrzanoto lice na Obrazec DDV-01/pl, koj e sostaven del<br />

na ovoj pravilnik so Upatstvo za popolnuvawe.<br />

Upravata za javni prihodi ja razgleduva prijavata za registracija<br />

za danok na dodadena vrednost na povrzani lica i vo rok od 90 dena<br />

od danok na prometot }e ja odobri i odbie.<br />

Za izvr{enata registracija na povrzanoto lice, Upravata za javni<br />

prihodi izdava re{enie vo koe go opredeluva brojot za danok na<br />

dodadena vrednost na povrzano lice i po~etokot na negovata primena.<br />

Brojot za danokot na dodadena rednost na povrzanoto lice }e se<br />

koristi na site fakturi ili drugi dokumenti izdadeni od bilo koe<br />

lice vo povrzanoto lice.<br />

Upravata za javni prihodi koga }e utvrdi naru|uvawe na dano~nite<br />

principi ili mo`nost za nivno naru{uvawe kaj povrzanoto lice<br />

mu izdava re{enie so ko }e gi regitrira kako eden dano~en obvrznik.<br />

Upravata za javni prihodi vo re{enieto ggo opredeluva brojot<br />

za danok na dodadena vrednost na povrzanoto lice, negovoto koristewe<br />

i pretstavnikot na povrzanoto lice.<br />

Vo osporeniot ~len 7 Prekinuvawe i promena na registracijata<br />

e predvideno deka:<br />

Dokolku povrzanoto lice saka da izvvr{i prekinuvawe na registracijata<br />

ili kon povrzanoto lice dopolnitelno pristapilo ili<br />

istapilo lica, kako i za promena na pretstavnik na porzanoto lice, se<br />

podnesuva prijava na Obrazec DDV - 01/pl do Upravata za javni prihodi,<br />

koga vo rok od 90 dena od priemot }e ja odobri ili odbie.<br />

Spored ~len 8 od osporeniot pravilnik toj vleguva vo sila so<br />

denot na objavuvawet vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />

Spored ~len 8 stav 1 alineja 4 od Ustavot, podelbata na dr`avnata<br />

vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska e edna od temelnite vrednosti<br />

na ustavniot poredok na Republika Makedonija.<br />

Spored ~len 96 od Ustavot, organite na dr`avnata uprava rabotite<br />

od svojata nadle`nost gi vr{at samostojno vrz osnova i vo ramkite<br />

na Ustavot i zakonite i za svojata rabota se odgovorni na Vladata.<br />

Soglasno ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na<br />

organite na dr`avnata uprava ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija,"<br />

br. 58/2000 i 44/2002) ministerot me|u drugoto donesuva pravilnici<br />

za izvr{uvawe na zakonite koga toa e ovlasten so zakon.<br />

155


Imaj}i gi vo vid navedenite ustavni i zakonski odredbi kako i<br />

sodr`inata na osporeniot pravilnik vo odnos na navodite od inicijativata,<br />

spored koi so osporeniot pravilnik od ministerot za finansiii<br />

se ureduvale odnosi koi mo`elo da bidat uredeni samo so zakon, a<br />

ne i so podzakonski akt Sudot smeta deka navodite vo inicijativata se<br />

neosnovani.<br />

Ova od pri~ina {to vo konkretniov slu~aj ministerot za finansiii<br />

go donel osporeniot pravilnik za primena na Zakonot za danok<br />

na dodadena vrednost soglasno ~len 9-a stav 4 od Zakonot za danokot na<br />

dodadena vrednost vrz osnova na kriteriumite, a toa e postoewe na sopstveni~ka,<br />

organizaciska i upravuva~ka povrzanost kaj subjektite registrirani<br />

za danok na dodadena vrednost, koi subjekti dobrovolno }e<br />

se registriraat kako eden dano~en obvrznik, kako i mo`nosta nadle`niot<br />

dano~en organ da donese re{enie so koe }e im nalo`i na subjektite<br />

koi se organizaciski, strukturno ili upravuva~ki povrzani, a<br />

koi gi naru{uvaat dano~enite principi da se registriraat kako eden<br />

dano~en obvrznik<br />

Ottuka, trgnuvaj}i od analizata na osporeniot pravilnik so koj<br />

e definirano postoewe na sopstveni~ka, organizaciska ili upravuva~ka<br />

povrzanost, utvrdeni se slu~ai na naru{uvawe na dano~nite principi,<br />

presmetuvaweto na danokot na dodadena vrednost kaj t.n. povrzani<br />

lica, prijavuvaweto, pla}aweto i vra}aweto na danokot na dodadena<br />

vrednost, registriraweto na povrzanite lica i prekinuvaweto<br />

na promenata na registracijata na povrzanite lica, Sudot smeta deka<br />

so osporeniot pravilnik vo su{tina se vr{i operacionalizacija na<br />

odredbite od ~len 9-a od Zakonot, {to ne pretstavuva navleguvawe na<br />

izvr{nata vo zakonodavnata vlast, kako {to tvrdi podnositelot na<br />

inicijativata.<br />

So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />

pra{aweto za soglasnosta na osporeniot pravilnik so Ustavot i zakonskite<br />

odredbi na koi se povikuvaat podnositelite na inicijativata.<br />

7. Spored ~len 110 alinei 1 i 2 od Ustavot na Republika Makedonija,<br />

Ustavniot sud odlu~uva za soglasnosta na zakonite so Ustavot<br />

i za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite dogovori so<br />

Ustavot i so zakon.<br />

Spored ~len 28 alineja 2 od Delovnikot na Ustavniot sud, Ustavniot<br />

sud }e ja otfrli inicijativata ako za istata rabota ve}e odlu-<br />

~uval, a nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe.<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 45/<br />

2007 od 13 fevruari 2008 godina, pokraj drugoto ne povel postapka za<br />

ocenuvawe na ustavnosta na ~len 9-a stav 4 od Zakonot za danokot na<br />

dodadena vvrednost.<br />

Trgnuvaj}i od faktot {to Sudot ve}e odlu~uval za osporeniot<br />

~len 9-a stav 4 od Zakonot i utvrdil deka toj ne bil vo nesoglasnost so<br />

Ustavot, a vo konkretniov slu~aj ne postojat osnovi za poinakvo odlu-<br />

156


~uvawe, Sudot oceni deka se ispolneti uslovite za otfrlawe na inicijativite<br />

za ocenuvawe na noviot ~len.<br />

8. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2<br />

od ova re{enie.<br />

9. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi, vo sostav<br />

od pretsedatelot na Sudot, d-r Trendafil Ivanovski i sudiite: d-r<br />

Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-<br />

Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime<br />

Starova i d-r <strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />

157


158


12. U. br. 55/2009 (21. 10. 2009)<br />

Akt {to se osporuva<br />

^lenovite 130-a, 130-b i 130-v pomesteni vo Glava VI-a "solidaren<br />

fond - posmrtna pomo{ i ~lenarina," od Zakonot za dopolnuvawe<br />

na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe (SV RM," br.<br />

152/2008).<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored navodite na podnositelite na inicijativite osporenite<br />

~lenovi ne bile vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3, 6 i 8 od Ustavot na<br />

Republika Makedonija. Ova zatoa {to so niv se voveduvala nekoja<br />

prisilna solidarnost na nivo na dr`avata. Imeno, bez razlika na pridonesot<br />

na ~lenovite i tro{ocite na pogrebot vo oddelni mesta posmrtninata<br />

se ispla}ala vo edinstven unificiran iznos na korisnicite<br />

na penzija, a neiskoristenite sredstva od posmrtnata pomo{ so akt gi<br />

utvrduvalo registrirana organizacija na Sojuzite na zdru`enijata na<br />

penzioneri na Makedonija {to e sprotivno na ~l. 58 od Ustavot.<br />

Na malite zdru`enija od Berovo, Peh~evo, Lozovo i drugi im<br />

odgovaral predvideniot na~in na isplata na solidaren fond i tie se<br />

soglasni so navedenite zakonski re{enija {to ne e slu~aj so golemite<br />

zdru`enija, kako {to se Bitola, Karpo{ i drugi.<br />

Zdru`enieto na penzioneri od Bitola e posebno pravno lice<br />

koe egzitira pove}e od 60 godini i e edno od najuspe{nite zdru`enija,<br />

pa spored toa ne mo`e vo ime na korisnicite na penzija, a bez prisustvo<br />

na ovlasteno lice pretstavnik na zdru`enieto nekoj organ - novoformirano<br />

telo da odlu~uva za zdru`enieto i negovite ~lenovi i samostojno<br />

da odlu~uva za visinata na solidarniot fond, pri {to Zdru`enieto<br />

na penzioneri od Bitola pove}e od tri godini ne e ~len na Sojuzot<br />

na Zdru`enieto na penzioneri na Makedonija.<br />

Poradi seto navedeno se postavuva pra{aweto {to so onie<br />

zdru`enija koi deluvaaat i rabotat samostojno i ne se ~lenki na nieden<br />

sojuz, dali tie nemaat pravo soglasno ustavnite odredbi sami da<br />

upravuvaat i u~estvuvaat vo odlu~uvaweto?<br />

Ponatamu podnositelite na inicijativite se povikuvaaat na<br />

~lenovite 61, 62 i 63 od Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii<br />

so koi se regulirani pra{awata na pravoto na steknuvawe na sredst-<br />

159


vata i raspolagaweto, pravoto na sopstvenost i koj vr{i kontrola za<br />

namenskoto rabotewe i raspolagawe so sredstvata na zdru`enijata.<br />

Vo inicijativite, isto taka, se naveduva deka so ~len 130-v od<br />

Zakonot, spored koj isplatata na posmrtnata pomo{ na Solidarniot<br />

fond se vr{i od strana na stru~nata slu`ba na Fondot preku podra~nite<br />

edinici se doveduvalo vo pra{awe pravoto na zdru`enijata vo<br />

smisla na ~len 58 od Ustavot. Podnositelite na inicijativite predlagaat<br />

Sudot da gi poni{ti osporenite zakonski odredbi, a do donesuvawe<br />

na kone~na odluka da izre~e vremena merka.<br />

Spored navodite na podnositelite na inicijativata Aleksandar<br />

Dimitrov i Nikola Milevski, ~l. 130-a vo delot "i za ~lenuvawe<br />

vo zdru`enie na penzioneri (~lenarina) i 130-b st. 4 od Zakonot ne<br />

bile vo soglasnost so Ustavot zatoa {to na korisnikot na penzija bez<br />

negova soglasnost mu se nametnuvala obvrska da pla}a ~lenarina.<br />

Imeno, podnositelite se soglasni od korisnicite na penzija da<br />

se izdvojuvaat sredstva za solidarniot fond no ne i za ~lenarina koja<br />

bila uplatuvana na posebna smetka na nekoj Sojuz za zdru`enija na penzioneri,<br />

a pri toa tie ne sakale da bidat ~lenovi na toa zdru`enie koe<br />

ovie sredstva gi koristelo nenamenski (pro{etki, gozbi i sli~no).<br />

Ottuka spored podnositelite so osporenite delovi od ~lenot<br />

130-a i 130-b od Zakonot se povreduvalo pravoto na sopstvenost, od koi<br />

pri~ini baraat Sudot da donese vremena merka.<br />

160<br />

Sodr`ina na osporenite ~lenovi<br />

Spored osporeniot ~l. 130-a od Zakonot: "Na korisnik na penzija,<br />

so negova soglasnost, mu se zapira del od penzijata za obezbeduvawe<br />

na sredstva potrebni za isplata na posmrtna pomo{ za ~lenovite na<br />

negovoto semejstvo i za ~lenuvawe vo zdru`enie na penzioneri (~lenarina).<br />

Sredstvata za solidaren fond - posmrtna pomo{, Fondot gi<br />

uplatuva na posebna potsmetka vo ramkite na Trezorskata smetka so<br />

naznaka "Sredstva za solidaren fond - posmrtna pomo{ na korisnici<br />

na penzija."<br />

Spored osporeniot ~l. 130-b od Zakonot: "izdvojuvaweto na posmrtnata<br />

pomo{ i ~lenarinata se vr{i od penzijata na korisnikot na<br />

penzija, mese~no, pri isplata na penzijata, osven od semejnata penzija<br />

na dete ostvarena po osnov na {koluvawe.<br />

Visinata na zadr{kata za posmrtna pomo{ i ~lenarina, visinata<br />

na isplatata za posmrtna pomo{ vo zavisnost od akumuliranite<br />

sredstva i smrtnosta na korisnicite na penzija, na~inot na raspredelba<br />

na ~lenarinata, na~inot i postapkata za isplata na posmrtnata<br />

pomo{ na korisnicite na penzija od sredstvata na solidarniot fond<br />

vo edinstven iznos za site korisnici na penzija, kako i na~inot na raspolagawe<br />

so slobodnite a neiskoristeni sredstva od posmrtna pomo{,


so akt gi utvrduva registrirana organizacija na sojuzite na zdru`enijata<br />

na penzionerite na Makedonija.<br />

Aktot od st. 2 na ovoj ~len se objavuva na po~etokot na sekoja<br />

godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />

Sredstvata po osnov na ~lenarina Fondot na penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe na Makedonija gi dozna~uva na smetkata {to ja<br />

opredeluva registriranata organizacija sostavena od sojuzite na zdru-<br />

`enijata na penzionerite."<br />

Vo osporeniot ~l. 130-v od Zakonot "isplatata na posmrtnata<br />

pomo{ od sredstvata na solidarniot fond ja vr{i stru~nata slu`ba na<br />

Fondot preku podra~nite edinici."<br />

Ustavnosudska praktika<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija so Odluka U. br. 266/<br />

2007 od 17. 09. 2008 godina go ukina ~l. 28 ("Glava VI-a Solidaren fond<br />

posmrtna pomo{ i ~lenarina" so ~l. 130-a, 130-b, 130-v i 130-g) i ~l. 43,<br />

44, 55 i 56 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto<br />

i invalidskoto osiguruvawe ("SV RM," br. 153/2007).<br />

Vo obrazlo`enieto na odlukata, me|u drugoto, se naveduva: Od<br />

analizata na iznesenite odredbi od Zakonot, Sudot utvrdi deka zakonodavecot<br />

so Zakonot gi predvidel predmetnite nadle`nosti na Fondot<br />

za penzisko i invalidsko osiguruvawe i Upravnkiot odbor, kako<br />

novi nadle`nosti po vleguvawe vo sila na Zakonot, odnosno po 1. 01.<br />

2008 godina. Me|utoa, vo vr{eweto na novite nadle`nosti, Fondot i<br />

Upravniot odbor, soglasno ~l. 55 i 56 od Zakonot, gi prezemaat ve}e<br />

izdvoenite sredstva za solidarniot fond-posmrtna pomo{ koi se odnesuvaat<br />

za site korisnici na penzija koi pravoto na penzija ve}e go ostvarile<br />

pred denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, {to zna~i<br />

avtomatski po sila na zakon tie }e gi vr{at predmetnite raboti za<br />

site lica bez ogled dali dale ili ne "soglasnost" na koja upatuva ~l.<br />

130-a od Zakonot.<br />

Ponatamu, so navedenoto prezemawe na porano izdvojuvanite<br />

sredstva, zakonodavecot so ~l. 56 od Zakonot prodol`il da go dimenzionira<br />

raboteweto na Fondot za odnosi od pred 1 januari 2008 godina<br />

povtorno za site korisnici na penzija bez nivna posebno izrazena "soglasnost"<br />

i ovlastuvawe na Fondot, a vo nasoka deka op{tinskite<br />

zdru`enija na penzionerite i invalidite na trudot se dol`ni da gi povratat<br />

na posebna smetka na Fondot site sredstva za solidaren fond za<br />

posmrtna pomo{ od porane{niot period (pred 1 januari 2008 godina).<br />

Pritoa, se izostaveni sredstvata za ~lenarina koi bile isplatuvani<br />

vo zdru`enijata, {to jasno poka`uva deka zakonodavecot vnimaval da<br />

gi opfati sredstvata od posmrtnata pomo{, no ne i od ~lenarinata.<br />

Vrz osnova na iznesenoto Sudot utvrdi deka deluvaweto na Fondot<br />

i Upravniot odbor ne e samo za korisnicite na penzija koi sog-<br />

161


lasno ~l. 130-a od Zakonot, }e dadat soglasnost na Fondot i Upravniot<br />

odbor da gi vr{at predmetnite uslugi po 1. 01. 2008 godina, tuku po<br />

sila na zakon gi opfa}a site korisnici na penzija, site sredstva no i<br />

voveduva dol`nost na smetka na Fondot da se povratat site porano sobrani<br />

a neiskoristeni sredstva i idni sredstva, bez postoewe poedine~na<br />

soglasnost na korisnicite na penzija za ovie dimenzii na deluvawe.<br />

Ottuka, vo vrska so iznesenata analiza ovie odredbi vo reguliraweto<br />

na odnosite za posmrtnata pomo{, o~igledno i nesporno ne se<br />

odnesuvaat samo za idnoto rabotewe na Fondot so "posebna soglasnost"<br />

na liceto-korisnik na penzijata da gi servisira uslugite kako<br />

na poedinec po 1. 01. 2008 godina samo za negovite sredstva za predmetnata<br />

namena, tuku ovie odredbi gi opfa}aat site korisnici na penzija<br />

i po sila na zakon se centralizira nadle`nosta za servisirawe<br />

na uslugite so parite za posmrtnata pomo{ vo Fondot i Upravniot<br />

odbor, prezemaj}i gi i onie sredstva koi ve}e bile akumulirani preku<br />

zdru`enijata na gra|anite-penzioneri.<br />

Voedno, vo ~l. 130-v st. 2 i ~l. 61 od Zakonot e predvideno deka<br />

podzakonskiot akt na Fondot za ureduvawe na na~inot i postapkata za<br />

isplata na posmrtnata pomo{ na korisnicite na penzija od sredstvata<br />

na solidrniot fond treba da se donese vo rok od 3 meseca od denot na<br />

vleguvawe vo sila na zakonot, me|utoa od druga strana so prezemaweto<br />

na sredstvata od 1. 01. 2008 godina Fondot, do donesuvawe na podzakonskiot<br />

akt vo predvideniot rok, proizleguva deka raboti bez toj propis,<br />

na na~in i postapka koi sam }e gi praktikuva.<br />

So Zakonot ne e posebno uredeno pra{aweto za na~inot i uslovite<br />

za davawe soglasnost od strana na korisnicite na penzija predvidena<br />

vo ~l. 130-a, poradi {to ~inot na soglasnosta e opredeliv samo<br />

vo kontekst na ~l. 56 od Zakonot, odnosno porano dadenata soglasnost<br />

vo zdru`enijata na gra|anite se smeta za soglasnost vo smisla na ~l.<br />

130-a od Zakonot, i e osnov za fondovo prezemawe na sredstvata od<br />

zdru`enijata kako {to e uredeno vo ~l. 56 od Zakonot.<br />

Sudot, vo tekot na ustavnosudskata analiza na osporenite<br />

odredbi od Zakonot, utvrdi deka zakonodavecot so osporenite odredbi<br />

ja uredil predmetnata materija za posmrtnata pomo{ na korisnicite<br />

na penzija kako nadle`nost na Fondot da gi servisira predmetnite<br />

uslugi na korisnicite na penzija bez posebna soglasnost i ovlastuvawe<br />

na korisnicite vo idnite odnosi po vleguvawe vo sila i primena na<br />

Zakonot, i kako nadle`nost na Fondot da gi prezeme po sila na zakon<br />

sredstvata i servisiraweto na uslugite koi vo golem del na teritorijata<br />

na Republika Makedonija bile vr{eni od zdru`enija na gra|ani<br />

osnovani od korisnici na penzija vo koi tie ja dale soglasnosta vo<br />

porane{en period za izdvojuvawe na sredstva za posmrtnata pomo{, a<br />

vo slu~ajov prezemaweto se odnesuva za site korisnici na penzija koi<br />

162


pravoto na penzija go ostvarile pred i po vleguvawe vo sila na Zakonot<br />

i bez ogled dali se ili ne se vo zdru`enija.<br />

Spored Sudot, poa|aj}i od pravoto na sopstvenost na gra|anite<br />

na sredstvata steknati so pravoto na penzija, proizleguva deka sopstvenosta<br />

koja go determinira na~inot i uslovite na raspolagawe i<br />

upravuvawe so sredstvata od strana na nivnite nositeli, e povredena<br />

so pravniot re`im ureden so osporenite odredbi od Zakonot. Imeno,<br />

soglasno ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost<br />

i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven dogovor.<br />

So ogled na toa {to penzionerite preku svoite zdru`enija vrz<br />

dobrovolna osnova odlu~ile da izdvojuvaat sredstva za pogrebni tro-<br />

{oci kako eden vid socijalna pomo{ kade doa|aat do izraz principite<br />

na humanost,socijalna sigurnost, vzaemnost i solidarnost, nivnoto<br />

upravuvawe i raspolagawe so sopstvenite sredstva ne mo`e da se odzeme<br />

po sila na zakon, kako {to e toa storeno so osporenite odredbi od<br />

Zakonot.<br />

Pri analiza na osporenite odredbi, Sudot poa|a{e od faktot<br />

deka pravata ili obvrskite za izdvojuvawe na sredstva za pogrebni<br />

tro{oci kako vid na socijalna sigurnost, socijalna pomo{ ili socijalno<br />

pravo ne e utvrdeno so zakon i kolektiven dogovor, tuku e toa volja<br />

na kategorijata na gra|ani - penzioneri i tie samite, preku svoite<br />

zdru`enija odlu~ile vrz dobrovolna osnova i za to~no opredeleni<br />

celi (posmrtna pomo{) da izdvojuvaat del od svoite penzii kako li~no<br />

i materijalno pravo na sekoj oddelen penzioner. Spored toa, na~inot i<br />

postapkata za koristewe na ovie sredstva e vo nivna nadle`nost, a ne<br />

vo ingerencii na dr`avata.<br />

- Ustavniot sud na Republika Makedonija so Re{enie U. br. 12/<br />

2009 od 22. 04. 2009 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta<br />

na ~l. 130-b st. 1 vo delot "ostvareno po osnov na {koluvawe“ od<br />

Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe<br />

("SV RM," br. 152/2008).<br />

Vo obrazlo`enieto na re{enieto, pokraj drugoto, Sudot izrazil<br />

stav deka so osporeniot del od ~l. 130-b st. 1 od Zakonot e napraven<br />

isklu~ok za izdvojuvawe na del od penzijata za solidaren fond na dete<br />

korisnik na semejna penzija po osnov na {koluvawe, no so toa ne se<br />

povreduva ~l. 9 od Ustavot i ne se pravi diskriminacija po odnos na<br />

ostanatite deca, kako {to se tvrdi vo inicijativata, od pri~ini {to<br />

ovaa zakonska odredba regulira pravo na deca koi se nao|aat vo posebna<br />

pravna polo`ba, odnosno stanuva zbor za deca koi ne se nao|aat vo<br />

ista pravna polo`ba so onie deca koi ne se vo faza na {koluvawe, a<br />

koristat semejna penzija po drugi osnovi, poradi {to ne mo`e da se<br />

prifati tvrdeweto vo inicijativata deka se pravi diskriminacija na<br />

dete koe e na {koluvawe i dete koe ne e na {koluvawe. Imeno, ova od<br />

pri~ini {to stanuva zbor za lica so razli~na pravna polo`ba, pa kako<br />

163


posledica na toa e i razli~nata zakonska regulativa po odnos na ova<br />

pra{awe.<br />

164<br />

Sporno pravno pra{awe<br />

Dali so davaweto na soglasnost na sekoj korisnik na penzija da<br />

mu se zapira del od penzijata za obezbeduvawe na sredstva potrebni za<br />

isplata na posmrtna pomo{ i za ~lenuvawe vo zdru`enija na penzioneri,<br />

kako i utvrduvaweto na nivnata visina od strana na registrirana<br />

organizacija na sojuzite na zdru`enijata na penzioneri se naru{uvaat<br />

na~elata na vladeewe na pravoto, pravnata za{tita na sopstvenosta i<br />

humanizmot, socijalna pravda i solidarnosta.<br />

Pravno mislewe<br />

Soglasno ~l. 8 st. 1 al. 3, 6 i 8 od Ustavot, vladeeweto na pravoto,<br />

pravnata za{tita na sopstvenosta i humanizmot, socijalnata pravda<br />

i slidarnosta se temelni vvrednosti na ustavniot poredok na Republika<br />

Makedonija. ^lenot 30 od Ustavot go garantira pravoto na<br />

sopstvenost.<br />

Spored ~l. 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna<br />

sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />

dogovor.<br />

Soglasno ~l. 35, pak, od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata<br />

za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so na-<br />

~eloto na socijalna pravednost.<br />

Spored ~l. 58 od Ustavot, sopsvenosta i trudot se osnova za<br />

upravuvawe i u~estvo vo odlu~uvaweto.<br />

Spored ~l. 20 st. 2 od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno da<br />

osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat<br />

kon niv i od niv da istapuvaat.<br />

Soglasno ~l. 61 st. 1 i 2 od Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i<br />

fondacii ("SV RM, br. 31/1998 i 29/2007), zdru`enijata i fondaciite<br />

mo`at da steknuvaat predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava. Zdru-<br />

`enijata na gra|ani i fondacii sredstvata gi steknuvaat od ~lenarina,<br />

prilozi, donacii, podaroci i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost<br />

so statutot i so zakon.<br />

^lenot 62 od navedeniot zakon, izri~no opredeluva deka sredstvata<br />

na zdru`enijata na gra|ani i fondacii {to gi steknuvaat soglasno<br />

~l. 61 na ovoj zakon se nivna sopstvenost.<br />

Spored ~l. 63 od ovoj zakon, so statutot na zdru`enijata na gra-<br />

|ani i fondaciite se utrduva organot koj vr{i kontrola na namenskoto<br />

koristewe i raspolagawe so sredstvata i prihodite na zdru`enijata<br />

na gra|ani i fondaciite. Organot od st. 1 na ovoj ~len e sostaven<br />

od ~lenovi, lica na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite koi se izbi-


aat na na~in predviden so statutot. Sekoj ~len ima pravo da bara i<br />

izvr{i uvid vo koristeweto na sredstvata i prihodite na zdru`enijata<br />

na gra|ani i fondaciite na na~in utvrden so statutot.<br />

So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe koj e donesen po odlukata na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija U. br. 266/2007 od 17. 09. 2008 godina po Glava VI<br />

"Penziski sta`" dodadena e nova glava so ttri novi ~l. 130-a, 130-b i<br />

130-v.<br />

Od obrazlo`enieto na predlogot na Zakonot za dopolnuvawe na<br />

Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe mo`e da se konstatira<br />

deka sega osporenite zakonski re{enija se vo nasoka na usoglasuvawe<br />

na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so Odlukata<br />

na Ustavniot sud, a vo sorabotka so pretstavnici na sojuzite na zdru-<br />

`enijata na penzioneri, Ministerstvoto za trud i socijalna politika<br />

i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija, so cel<br />

za nepre~eno servisirawe na sredstvata po osnov na posmrtna pomo{.<br />

Od analizata na osporeniot ~l. 130-a nedvosmisleno proizleguva<br />

deka pribiraweto na sredstvata vo solidarniot fond koi slu`at za<br />

pomo{ na semejstvoto vo slu~aj na smrt na osigurenikot se zasnova na<br />

dobrovolna osnova ili poto~no re~eno korisnikot na penzija dobrovolno<br />

odlu~uva dali del od penzijata mese~no mo`e da mu se zapira za<br />

isplata na posmrtna pomo{ i za ~lenarina vo zdru`enieto na penzioneri<br />

na posebna smetka. Dokolku, osigurenikot ne se soglasi za izdvojuvawe<br />

na ovie sredstva Fondot nema ovlastuvawe toa da go pravi bez<br />

soglasnost.<br />

Ponatamu od ~l. 130-b proizleguva deka visinata na zadr{kata<br />

za posmrtna pomo{ i ~lenarinata vo edinstven iznos za site korisnici,<br />

visinata na isplata za posmrtnata pomo{ vo zavisnost od akuliranite<br />

sredstva i smrtnost na korisnici na penzija e vo edinstven iznos<br />

za site korisnici, na~inot na raspredelba na ~lenarinata, na~inot i<br />

postapkata za isplata na posmrtna pomo{ kako i na~inot na raspolagawe<br />

so slobodnite, a neiskoristeni sredstva, so akt gi utvrduva registrirana<br />

organizacija sostavena od site sojuzi na zdru`enijata na<br />

penzionerite na Makedonija, koj akt se objavuva na po~etokot na sekoja<br />

godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />

Sredstvata, pak, od ~lenarinata, koi vo soglasnost so korisnikot<br />

na penzija gi zadr`uva fondot pri isplata na penzija, se uplatuvaat<br />

na smetka opredelena od strana na registrirana organizacija na<br />

sojuzot na penzioneri ili poto~no re~eno tie sredstva se rasporeduvaat<br />

na zdru`enijata na penzionerite vo zavisnost od brojot na ~lenovite<br />

i tie samostojno raspolagaat so niv.<br />

Od odredbata na ~l. 130-v od Zakonot proizleguva deka Fondot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija preku podra~nite<br />

edinici vr{i isplata na posmrtnata pomo{, odnosno se javuva<br />

samo kako servis vo ime i za smetka na korisnicite na penzija.<br />

165


Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, sodr`inata na osporenite<br />

~lenovi od zakonot nasprema navodite vo inicijativite smetame<br />

deka istite se neosnovani.<br />

Imeno, spored na{e mislewe, a poa|aj}i od dobrovolniot na~in<br />

na formiraweto na solidarniot fond utvrdena e edinstvena visina na<br />

posmrtna pomo{ od strana na edinstvena registrirana organizacija na<br />

site sojuzi, transparentnosta na raboteweto na ovaa organizacija, raspredelbata<br />

na sredstva od ~lenarinata na sojuzite na penzioneri vo zavisnost<br />

od nivniot broj kako i ulogata na fondot vo pribiraweto i<br />

servisiraweto na osigurenicite odnosno nivnite semejstva mo`e da se<br />

konstatira deka retko kade vo druga oblast jasno doa|aat do izraz principite<br />

na humanosta, socijalnata sigurnost, zaemnosta i solidarnosta<br />

bez pritoa da bidat dovedeni vo pra{awe slobodata na zdru`uvawe,<br />

pravoto na sopstvenost, na~eloto na vladeewe na pravoto i drugi<br />

ustavni odredbi.<br />

So ogled na navedenoto smetame deka ne mo`e da se postavi pra-<br />

{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi 130-a, 130-b i 130-v od<br />

Zakonot so ustavnite odredbi na koi se povikuvaat podnositelite na<br />

inicijativite.<br />

Imaj}i predvid deka Ustavniot sud po predmetot U. br. 12/2009<br />

od 22. 04. ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 130-b st.<br />

1 vo delot “ostvarena po osnov na {koluvawe”od Zakonot za dopolnuvawe<br />

na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, smetame<br />

deka po odnos na navedeniot ~len od Zakonot inicijativata treba da se<br />

otfrli soglasno ~l. 28 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija.<br />

Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a:<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe ustavnosta na ~len<br />

130-a, 130-b i 130-v od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penzisko<br />

i invalidsko osiguruvawe ("SV RM," 152/2008).<br />

3. Sudot da ja otfrli inicijativata za ocenuvawe ustavnosta na<br />

~l. 130 st. 1 vo delot "ostvareno po osnov na {koluvawe" od zakonot<br />

ozna~en vo t. 2 od predlogot.<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija, ~lenovite 28 i 71 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 7 oktomvri<br />

2009 godina, donese<br />

166


R E [ E N I E<br />

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~lenovite 130-a, 130-b i 130-v od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za<br />

penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija," br.152/2008).<br />

2. SE OTFRLA inicijativata za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~len 130-b stav 1 vo delot "ostvarena po osnov na {koluvawe" od Zakonot<br />

ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.<br />

3. Tanas Stankovski, Blagoja Ginovski, Peco Lozanovski, Vera<br />

Lah~onska i Ru`a Naumovska od Bitola, Zdru`enie na starosni semejni,<br />

invalidski i drugi penzioneri od op{tina Del~evo, Aleksandar<br />

Dimitrov i Nikola Mitevski od [tip, na Ustavniot sud na Republika<br />

Makedonija mu podnesoa inicijativi za poveduvawe na postapka za<br />

ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite od Zakonot ozna~en vo to~kata 1<br />

od ova re{enie.<br />

Spored navodite na podnositelite na inicijativite osporenite<br />

~lenovi ne bile vo soglasnost so ~len 8 stav 1 alineite 3, 6 i 8 od<br />

Ustavot na Republika Makedonija. Ova zatoa {to so niv se voveduvala<br />

nekoja prisilna solidarnost na nivo na dr`avata. Imeno, bez razlika<br />

na pridonesot na ~lenovite i tro{ocite na pogrebot vo oddelni mesta<br />

posmrtninata se ispla}ala vo edinstven unificiran iznos na korisnicite<br />

na penzija, a neiskoristenite sredstva od posmrtnata pomo{ so<br />

akt gi utvrduvala registrirana organizacija na Sojuzite na zdru`enijata<br />

na penzioneri na Makedonija {to bilo sprotivno na ~len 58 od<br />

Ustavot.<br />

Podnositelite ponatamu naveduvaat deka na malite zdru`enija<br />

od Berovo, Peh~evo, Lozovo i drugi im odgovaral predvideniot na~in<br />

na isplata na solidaren fond i tie bile soglasni so navedenite zakonski<br />

re{enija {to ne bil slu~aj so golemite zdru`enija, kako {to se<br />

Bitola, Karpo{ i drugi. Imeno, Zdru`enieto na penzioneri od Bitola<br />

e posebno pravno lice koe egzitira pove}e od 60 godini i e edno od<br />

najuspe{nite zdru`enija, pa spored toa ne mo`elo vo ime na<br />

korisnicite na penzija, a bez prisustvo na ovlasteno lice pretstavnik<br />

na zdru`enieto nekoj organ - novoformirano telo da odlu~uva za zdru-<br />

`enieto i negovite ~lenovi i samostojno da odlu~uva za visinata na<br />

solidarniot fond, pri {to Zdru`enieto na penzioneri od Bitola pove}e<br />

od tri godini ne bilo ~len na Sojuzot na Zdru`enieto na penzioneri<br />

na Makedonija. Poradi navedenoto podnositelite go postavuvaat<br />

pra{aweto {to so onie zdru`enija koi deluvaaat i rabotat samostojno<br />

i ne se ~lenki na nieden sojuz, odnosno dali tie nemaat pravo<br />

soglasno ustavnite odredbi sami da upravuvaat i u~estvuvaat vo odlu-<br />

~uvaweto?<br />

Podnositelite na inicijativite se povikuvaat i na ~lenovite<br />

61, 62 i 63 od Zakonot za zdru`enija na gra|ani i fondacii so koi se<br />

167


egulirani pra{awata na pravoto na steknuvawe na sredstvata i<br />

raspolagaweto, pravoto na sopstvenost i koj vr{i kontrola za namenskoto<br />

rabotewe i raspolagawe so sredstvata na zdru`enijata.<br />

Vo inicijativite se naveduva i toa deka so ~len 130-v od Zakonot,<br />

spored koj isplatata na posmrtnata pomo{ na Solidarniot fond<br />

se vr{i od strana na stru~nata slu`ba na Fondot preku podra~nite<br />

edinici se doveduvalo vo pra{awe pravoto na zdru`enijata vo smisla<br />

na ~len 58 od Ustavot. Podnositelite na inicijativite predlagaat Sudot<br />

da gi poni{ti osporenite zakonski odredbi, a do donesuvawe na<br />

kone~na odluka da izre~e vremena merka.<br />

Spored navodite na podnositelite na inicijativata Aleksandar<br />

Dimitrov i Nikola Milevski, ~lenovite 130-a vo delot i za ~lenuvawe<br />

vo zdru`enie na penzioneri (~lenarina) i 130-b stav 4 od<br />

Zakonot ne bile vo soglasnost so Ustavot zatoa {to na korisnikot na<br />

penzija bez negova soglasnost mu se nametnuvala obvrska da pla}a<br />

~lenarina. Imeno, podnositelite, se soglasni od korisnicite na penzija<br />

da se izdvojuvaat sredstva za solidarniot fond no ne i za ~lenarina<br />

koja bila uplatuvana na posebna smetka na nekoj sojuz za zdru`enija<br />

na penzioneri, a pritoa tie ne sakale da bidat ~lenovi na toa<br />

zdru`enie koe ovie sredstva gi koristelo nenamenski. Ottuka spored<br />

podnositelite so osporenite delovi od ~lenot 130-a i 130-b od<br />

Zakonot se povreduvalo pravoto na sopstvenost, od koi pri~ini baraat<br />

Sudot da donese vremena merka.<br />

4. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 130-a<br />

od Zakonot:<br />

Na korisnik na penzija, so negova soglasnost, mu se zapira del<br />

od penzijata za obezbeduvawe na sredstva potrebni za isplata na posmrtna<br />

pomo{ za ~lenovite na negovoto semejstvo i za ~lenuvawe vo<br />

zdru`enie na penzioneri (~lenarina).<br />

Sredstvata za solidaren fond - posmrtna pomo{, Fondot gi<br />

uplatuva na posebna potsmetka vo ramkite na Trezorskata smetka so<br />

naznaka "Sredstva za solidaren fond - posmrtna pomo{ na korisnici<br />

na penzija."<br />

Spored osporeniot ~len 130-b od Zakonot: "izdvojuvaweto na<br />

posmrtnata pomo{ i ~lenarinata se vr{i od penzijata na korisnikot<br />

na penzija, mese~no, pri isplata na penzijata, osven od semejnata<br />

penzija na dete ostvarena po osnov na {koluvawe.<br />

Visinata na zadr{kata za posmrtna pomo{ i ~lenarina, visinata<br />

na isplatata za posmrtna pomo{ vo zavisnost od akumuliranite<br />

sredstva i smrtnosta na korisnicite na penzija, na~inot na raspredelba<br />

na ~lenarinata, na~inot i postapkata za isplata na posmrtnata pomo{<br />

na korisnicite na penzija od sredstvata na solidarniot fond vo<br />

edinstven iznos za site korisnici na penzija, kako i na~inot na raspolagawe<br />

so slobodnite a neiskoristeni sredstva od posmrtna pomo{,<br />

168


so akt gi utvrduva registrirana organizacija na sojuzite na zdru`enijata<br />

na penzionerite na Makedonija.<br />

Aktot od stavot 2 na ovoj ~len se objavuva na po~etokot na sekoja<br />

godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />

Sredstvata po osnov na ~lenarina Fondot na penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe na Makedonija gi dozna~uva na smetkata {to ja<br />

opredeluva registriranata organizacija sostavena od sojuzite na zdru-<br />

`enijata na penzionerite.<br />

Vo osporeniot ~len 130-v od Zakonot "isplatata na posmrtnata<br />

pomo{ od sredstvata na solidarniot fond ja vr{i stru~nata slu`ba na<br />

Fondot preku podra~nite edinici."<br />

5. Soglasno ~len 8 stav 1 alinei 3, 6 i 8 od Ustavot, vladeeweto<br />

na pravoto, pravnata za{tita na sopstvenosta i humanizmot, socijalnata<br />

pravda i solidarnosta se temelni vrednosti na ustavniot poredok<br />

na Republika Makedonija.<br />

^lenot 30 od Ustavot go garantira pravoto na sopstvenost.<br />

Spored ~len 34 od Ustavot, gra|anite imaat pravo na socijalna<br />

sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so zakon i so kolektiven<br />

dogovor.<br />

Soglasno ~len 35, pak, od Ustavot, Republikata se gri`i za socijalnata<br />

za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite soglasno so<br />

na~eloto na socijalna pravednost.<br />

Spored ~len 58 od Ustavot, sopstvenosta i trudot se osnova za<br />

upravuvawe i u~estvo vo odlu~uvaweto.<br />

Spored ~len 20 stav 2 od Ustavot, gra|anite mo`at slobodno da<br />

osnovaat zdru`enija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat<br />

kon niv i od niv da istapuvaat.<br />

Soglasno ~len 61 stav 1 i 2 od Zakonot za zdru`enijata na gra-<br />

|ani i fondacii ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija," br.<br />

31/1998 i 29/2007), zdru`enijata i fondaciite mo`at da steknuvaat<br />

predmeti, pari~ni sredstva i imotni prava. Zdru`enijata na gra|ani i<br />

fondacii sredstvata gi steknuvaat od ~lenarina, prilozi, donacii, podaroci<br />

i sli~no i so niv raspolagaat vo soglasnost so statutot i so<br />

zakon.<br />

^lenot 62 od navedeniot zakon, izri~no opredeluva deka sredstvata<br />

na zdru`enijata na gra|ani i fondacii {to gi steknuvaat soglasno<br />

~lenot 61 na ovoj zakon se nivna sopstvenost.<br />

Spored ~lenot 63 od ovoj zakon, so statutot na zdru`enijata na<br />

gra|ani i fondaciite se utrduva organot koj vr{i kontrola na namenskoto<br />

koristewe i raspolagawe so sredstvata i prihodite na zdru`enijata<br />

na gra|ani i fondaciite. Organot od stavot 1 na ovoj ~len e<br />

sostaven od ~lenovi na zdru`enijata na gra|ani i fondaciite koi se<br />

izbiraat na na~in predviden so statutot. Sekoj ~len ima pravo da bara<br />

i izvr{i uvid vo koristeweto na sredstvata i prihodite na zdru`enijata<br />

na gra|ani i fondaciite na na~in utvrden so statutot.<br />

169


So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto<br />

osiguruvawe koj e donesen po odlukata na Ustavniot sud na<br />

Republika Makedonija U. br. 266/2007 od 17 septemvri 2008 godina po<br />

Glavata VI "Penziski sta`" dodadena e nova glava so tri novi ~lenovi<br />

130-a, 130-b i 130-v.<br />

Od obrazlo`enieto na predlogot na Zakonot za dopolnuvawe na<br />

Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se konstatira deka<br />

sega osporenite zakonski re{enija se vo nasoka na usoglasuvawe na<br />

Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so Odlukata na Ustavniot<br />

sud, a vo sorabotka so pretstavnici na sojuzite na zdru`enijata<br />

na penzioneri, Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Fondot<br />

za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija, so cel za nepre-<br />

~eno servisirawe na sredstvata po osnov na posmrtna pomo{.<br />

Od analizata na osporeniot ~len 130-a od Zakonot nedvosmisleno<br />

proizleguva deka pribiraweto na sredstvata vo solidarniot<br />

fond koi slu`at za pomo{ na semejstvoto vo slu~aj na smrt na osigurenikot<br />

se zasnova na dobrovolna osnova ili poto~no re~eno korisnikot<br />

na penzija dobrovolno odlu~uva dali del od penzijata mese~no<br />

mo`e da mu se zapira za isplata na posmrtna pomo{ i za ~lenarina vo<br />

zdru`enieto na penzioneri na posebna smetka. Dokolku, osigurenikot<br />

ne se soglasi za izdvojuvawe na ovie sredstva Fondot nema ovlastuvawe<br />

toa da go pravi bez soglasnost.<br />

Od ~lenot 130-b od Zakonot proizleguva deka visinata na zadr{kata<br />

za posmrtna pomo{ i ~lenarinata vo edinstven iznos za site<br />

korisnici, visinata na isplata za posmrtnata pomo{ vo zavisnost od<br />

akumuliranite sredstva i smrtnost na korisnici na penzija e vo edinstven<br />

iznos za site korisnici, na~inot na raspredelba na ~lenarinata,<br />

na~inot i postapkata za isplata na posmrtna pomo{ kako i na~inot na<br />

raspolagawe so slobodnite, a neiskoristeni sredstva, so akt gi utvrduva<br />

registrirana organizacija sostavena od site sojuzi na zdru`enijata<br />

na penzionerite na Makedonija, koj akt se objavuva na po~etokot<br />

na sekoja godina vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."<br />

Sredstvata, pak, od ~lenarinata, koi vo soglasnost so korisnikot<br />

na penzija gi zadr`uva Fondot pri isplata na penzija, se uplatuvaat<br />

na smetka opredelena od strana na registrirana organizacija na<br />

sojuzot na penzioneri ili poto~no re~eno tie sredstva se rasporeduvaat<br />

na zdru`enijata na penzionerite vo zavisnost od brojot na<br />

~lenovite i tie samostojno raspolagaat so niv.<br />

Od odredbata na ~len 130-v od Zakonot proizleguva deka Fondot<br />

za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija preku<br />

podra~nite edinici vr{i isplata na posmrtnata pomo{, odnosno se javuva<br />

samo kako servis vo ime i za smetka na korisnicite na penzija.<br />

Trgnuvaj}i od navedenite ustavni odredbi, sodr`inata na osporenite<br />

~lenovi od zakonot nasprema navodite vo inicijativite, Sudot<br />

oceni deka istite se neosnovani.<br />

170


Spored Sudot, a poa|aj}i od dobrovolniot na~in na formiraweto<br />

na solidarniot fond, utvrdenata edinstvena visina na posmrtna<br />

pomo{ od strana na edinstvena registrirana organizacija na site sojuzi;<br />

transparentnosta na raboteweto na ovaa organizacija; raspredelbata<br />

na sredstva od ~lenarinata na sojuzite na penzioneri vo zavisnost<br />

od nivniot broj kako i ulogata na fondot vo pribiraweto i servisiraweto<br />

na osigurenicite, odnosno nivnite semejstva mo`e da se konstatira<br />

deka retko kade vo druga oblast jasno doa|aat do izraz principite<br />

na humanosta, socijalnata sigurnost, zaemnosta i solidarnosta bez<br />

pritoa da bidat dovedeni vo pra{awe slobodata na zdru`uvawe, pravoto<br />

na sopstvenost, na~eloto na vladeewe na pravoto i drugi ustavni<br />

odredbi.<br />

So ogled na navedenoto, Sudot oceni deka ne mo`e da se postavi<br />

pra{aweto za soglasnosta na osporenite ~lenovi 130-a, 130-b i 130-v<br />

od Zakonot so ustavnite odredbi na koi se povikuvaat podnositelite<br />

na inicijativite.<br />

6. Sudot, isto taka utvrdi deka so re{enie U. br. 12/2009 od 22<br />

april 2009 godina ne povel postapka za ocenuvawe na ustavnosta na<br />

~len 130-b stav 1 vo delot "ostvarena po osnov na {koluvawe" od Zakonot<br />

za dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidskoto osiguruvawe.<br />

So ogled na faktot {to osporeniot del na ~lenot 130-b od Zakonot<br />

ve}e bil predmet na ocenuvawe na ustavnosta pred ovoj Sud, a po<br />

povod na predmetnata inicijativa nema osnovi za poinakvo odlu~uvawe,<br />

Sudot odlu~i soglasno ~lenot 28 alineite 2 i 3 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija, da ja otfrli inicijativata.<br />

7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2<br />

od ova re{enie.<br />

8. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na<br />

Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r Nata{a Gaber-Damjanovska,<br />

Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-Ristova, Vera Markova,<br />

Branko Naumoski, Igor Spirovski, d-r Gzime Starova i d-r <strong>Zoran</strong><br />

<strong>Sulejmanov</strong>.<br />

171


172


13. U. br. 151/2009 (21. 10. 2009)<br />

Osporen akt<br />

Odluka za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na<br />

mobilnite aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za<br />

sovetnicite i gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-<br />

88/4 od 30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski<br />

Brod ("Slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod," br. 1/2009).<br />

Pri~ini za osporuvawe<br />

Spored podnositelot na inicijativata, osporenata odluka bila<br />

nezakonita zatoa {to sodr`ela odredbi koi ovozmo`ile sovetnicite<br />

i gradona~alnikot na op{tinata so nezakonit na~in na steknuvawe da<br />

vospostavuvaat pravo na sopstvenost vrz stvari koi bile sopstvenost<br />

na op{tina Makedonski Brod. Imeno, ne postoel praven osnov za donesuvawe<br />

na osporenata odluka, so koja imot vo sopstvenost na op{tina<br />

Makedonski Brod trebalo da stane li~na sopstvenost na sovetnicite i<br />

gradona~alnikot kako forma na nadomestok i primawa za obavuvawe<br />

na raboti vrzani za funkcioniraweto vo Sovetot, odnosno opredelen<br />

vid na nagrada. Kako takva, osporenata odluka bila vo sprotivnost so<br />

~l. 45 i 100 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM," br. 5/2002)<br />

i ~l. 29-a, 29-b, 29-v, 29-g i 29-d od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot<br />

za plata i drugite nadomestoci na pratenicite vo Sobranieto na Republika<br />

Makedonija i drugite izbrani i imenuvani lica vo Republikata<br />

(SV RM," br. 36/1990, 38/1991, 23/1997, 37/2005, 84/2005, 121/2007 i 161/<br />

2008) vo koi jasno bile definirani pravata na nadomestok na sovetnicite<br />

i primawata na gradona~alnikot i ne bilo propi{ano nadomestok<br />

vo forma na materijalni dobra. Poradi toa, osporenata odluka<br />

bila nezakonita i se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe<br />

na zakonitosta na istata.<br />

O d l u k a<br />

za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite<br />

aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite<br />

i gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod<br />

1. Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata odr`ana<br />

na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za zadr`uvawe na postoe~kite<br />

173


telefonski broevi i na mobilnite aparati za sovetnicite i<br />

Gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod, posle zavr{uvaweto<br />

na nivniot mandat.<br />

a. Sekoj sovetnik go zadr`uva postoe~kiot mobilen broj zaedno<br />

so telefonskiot aparat.<br />

b. Gradona~alnikot na Op{tinata go zadr`uva postoe~kiot mobilen<br />

broj zaedno so telefonskiot aparat. Slu`bite na Op{tinata da<br />

izrabotat poedine~ni odluki za sekoj korisnik so koi }e bide ovozmo`eno<br />

prefrluvaweto vo T-mobile.<br />

2. Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata odr`ana<br />

na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za nabavka na prenosni<br />

kompjuteri (lap top) za potrebite na sekoj ~len na sovetot i za gradona~alnikot.<br />

Ovie prenosni kompjuteri po zavr{uvaweto na mandatite<br />

na sovetnicite i na gradona~alnikot preminuvaat vo nivna li~na sopstvenost.<br />

a. Konfiguracija:<br />

CPU: Intel Pentium Core 2 Duo min. 1,86 GHz<br />

RAM: 3GB DDR2<br />

HDD: 250 GB<br />

Graphics: separate (Nvidia, ATI) 512 MB<br />

Optical drive: DVD + - RW<br />

Display: 15.4 WXGA<br />

Options: Wlan Lan, Modem, Bluetooth, 1,3 (2) Mpix camera, Microphone.<br />

3. Ovaa odluka vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvawe<br />

vo slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod.<br />

Br. 07-88/4 Sovet na op{tina Makedonski Brod<br />

30. 01. 2009 godina Pretsedatel<br />

@arko Risteski s.r.<br />

174<br />

Ustavnosudska praktika<br />

Po vakvi pra{awa Ustavniot sud na Republika Makedonija ne<br />

odlu~uval dosega, osven na sli~no pra{awe so Odlukata U. br. 75/2009.<br />

1. Ustavniot sud so Odluka U. br. 75/2009 od 8. 07. 2009 godina gi<br />

poni{ti: Odlukata za opredeluvawe na nadomestok na ~lenovite na rabotnite<br />

tela na op{tina Kisela Voda br. 07-9452/8 od 27. 12. 2007<br />

godina i Odlukata za kompenzacija na nadomest, br. 07-1919/1 od 27. 02.<br />

2009 godina, i dvete doneseni od Sovetot na op{tina Kisela Voda.<br />

Vo obrazlo`enieto na Odlukata. Sudot utvrdi deka nitu so<br />

odredbite od Zakonot za plata i drugite nadomestoci na pratenicite<br />

vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani i imenuvani<br />

lica vo Republikata, nitu so Zakonot za lokalnata samouprava ne<br />

e uredeno pravo na ~lenovite na sovetot na op{tinata na poseben na-


domestok za rabota na sednici na rabotnite tela. Pra{aweto za nadomestok<br />

so zakon e utvrdeno kako pravo na ~lenovite na sovetot na edinstven<br />

i limitiran nadomestok za prisustvo na sednicite na Sovetot.<br />

So ogled na toa, poradi nepostoewe na zakonski osnov za ureduvawe na<br />

pravoto na posebniot nadomest so Odlukata br. 07-9452/8 od 27. 12. 2007<br />

godina, proizleguva deka i osporenata odluka za kompenzacija na nadomest<br />

br. 07-1919/1 od 27. 02. 2009 godina, nema zakonska osnova za utvrduvawe<br />

na pravo na ~lenovite na Sovetot na op{tinata Kisela Voda,<br />

za dobivawe na dvi`ni stvari kako kompenzacija na nadomestokot<br />

zasnovan vrz navedenata odluka od 2007 godina. Imeno, so dvete odluki<br />

se dava pravo na nadomestok za sednici na rabotni tela vo op{tinata,<br />

a so toa se raspolaga so pari~ni i drugi sredstva na op{tinata bez<br />

praven osnov za toa, me|utoa zakonodavecot ne go dozvolil toa pravo.<br />

Sporno pravno pra{awe<br />

So ogled na toa {to vo ureduvawe na pra{aweto za zadr`uvawe<br />

na postoe~kite broevi i na mobilnite aparati, kako i nabavkata na<br />

prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite i gradona~alnikot na<br />

op{tinata, zakonodavecot so zakon ne predvidel drugi posebni nadomestoci<br />

za ~lenovite na sovetot od onie koi ve}e gi uredil za prisustvo<br />

na sednicite i nadomest za patni i dnevni tro{oci, ne e sporno<br />

deka so zavr{uvaweto na mandatite na sovetnicite i na gradona~alnikot<br />

ne se osnova za nov nadomest nadvor od nadomestot za prisustvo<br />

na sednicite na Sovetot.<br />

Pravno mislewe<br />

Spored Amandmanot XVII t. 1 od Ustavot so koj se zamenuva st. 1<br />

na ~l. 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo edinicite na lokalnata<br />

samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici u~estvuvaat<br />

vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe, a osobeno vo<br />

oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto planirawe, za{-<br />

titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto finansirawe,<br />

komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata i detskata<br />

za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo drugi oblasti<br />

utvrdeni so zakon.<br />

Soglasno ~l. 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("SV RM,"<br />

br. 5/2002), organi na op{tinata se sovetot i gradona~alnikot.<br />

Soglasno ~l. 45 od istiot zakon, ~lenovite na sovetot imaat<br />

pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite<br />

i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.<br />

So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci<br />

na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i<br />

drugite izbrani i imenuvani lica vo Republikata ("SV RM," br. 121/<br />

175


2007) koj e vlezen vo sila na 13. 10. 2007 godina, e dodaden del V-a so pet<br />

novi ~l. 29-a do 29-d.<br />

Vo delot V-a "Nadomestoci na ~lenovite na sovetite na op{tinite<br />

i ~lenovite na Sovetot na grad Skopje," so ~l. 29-a od Zakonot, e<br />

predvideno deka na ~lenovite na sovetite na op{tinite i na ~lenovite<br />

na Sovetot na gradot Skopje im pripa|a nadomestok za prisustvo<br />

na sednicite na sovetot i nadomestok na patni i dnevni tro{oci, koi<br />

se obezbeduvaat i ispla}aat od buxetot na op{tinata i Buxetot na gradot<br />

Skopje.<br />

Spored ~l. 29-b od Zakonot, mese~niot nadomestok za prisustvo<br />

na sednicite na sovetot se utvrduva vo procentualen iznos od prose~nata<br />

mese~na neto plata vo Republikata isplatena za prethodnata godina,<br />

no ne pove}e od 70% (a so izmenite na Zakonot vo 2008 godina,<br />

procentot e 84%). Visinata na mese~niot nadomestok za prisustvo na<br />

sednicite se utvrduva so odlukata za izvr{uvawe na buxetot na op{tinata<br />

i Buxetot na gradot Skopje.<br />

Spored ~l. 29-v od Zakonot, na pretsedatelite na sovetite za rakovodeweto<br />

i organiziraweto na rabotata, nadomestokot od ~l. 29-b se<br />

zgolemuva za 30%.<br />

Od odredbata na ~l. 29-g od Zakonot, proizleguva deka nadomestokot<br />

se isplatuva za prisustvo na sednicite, a se namaluva za 30% za<br />

sekoe otsustvo od sednica i ne se isplatuva za neprisustvo na nitu edna<br />

sednica na sovetot.<br />

Spored ~l. 29-d od Zakonot, na ~lenovite na sovetite na op{tinite<br />

i na gradot Skopje im se isplatuvaat nadomestoci za patni i dnevni<br />

tro{oci za slu`beni patuvawa vo zemjata i stranstvo spored propisite<br />

koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici vraboteni vo op{tinskata<br />

administracija i vo administracijata na gradot Skopje.<br />

So ~l. 2 od ovoj Zakon e uredeno deka postojnite odluki na op{-<br />

tinite i na gradot Skopje so koi se opredeleni nadomestocite na ~lenovite<br />

na sovetite na op{tinite i na gradot Skopje }e se usoglasat so<br />

odredbite na ovoj zakon vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo<br />

sila na ovoj zakon.<br />

Po vleguvaweto vo sila na navedeniot zakon vo oktomvri 2007<br />

godina, Sovetot na op{tinata Makedonski Brod donel odluka za zadr-<br />

`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite aparati i<br />

za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite i gradona~alnikot<br />

na op{tina Makedonski Brod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009<br />

godina, so koja se opredeluva deka mobilnite broevi zaedno so telefonskite<br />

aparati kako i prenosnite kompjuteri (lap topi) po zavr{uvaweto<br />

na mandatite na sovetnicite i na gradona~alnikot preminuvaat<br />

vo nivna li~na sopstvenost.<br />

So odredbite od Zakonot za plata i drugite nadomestoci na<br />

pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani<br />

i imenuvani lica vo Republikata, nitu so Zakonot za lokalnata<br />

176


samouprava ne se utvrduva pravo na ~lenovite na Sovetot na op{tinata<br />

na poseben nadomestok, imeno ne se predviduva zadr`uvawe mobilnite<br />

aparati i broevi kako i zadr`uvawe na prenosnite kompjuteri<br />

(lap top) za sovetnicite i gradona~alnikot na op{tinata.<br />

Pra{aweto za nadomestok so zakon e utvrdeno kako pravo na<br />

~lenovite na sovetot na edinstven i limitiran nadomestok za prisustvo<br />

na sednici, koi gi opfa}a sednicite na sovetot i sednicite na<br />

rabotnite tela, a ne se predviduva posebni nadomestoci za prisustvo i<br />

rabota na ovie sednici.<br />

So ogled na toa, poradi nepostoewe na zakonski osnov za ureduvawe<br />

na pravoto na posebniot nadomest so Odlukata br. 07-88/4 od 30.<br />

01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod,<br />

proizleguva deka nema zakonski osnov za utvrduvawe na pravo na ~lenovite<br />

na sovetot na op{tinata Makedonski Brod, za dobivawe na dvi-<br />

`ni stvari kako kompenzacija na nadomestokot zasnovan na navedenata<br />

Odluka od 2009 godina. Imeno, so ovaa odluka se dava pravo na nadomestok<br />

za sovetnicite i Gradona~alnikot, a so toa se raspolaga so mobilni<br />

telefoni i lap topovi na op{tinata bez praven osnov za toa, nitu<br />

zakonodavecot so zakon go dozvolil toa pravo.<br />

Poradi pogoreiznesenata pravna sostojba, smetame deka za navedenata<br />

odluka donesena od Sovetot na op{tinata Makedonski Brod,<br />

osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na zakonitosta, a do kone~noto<br />

odlu~uvawe Sudot da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite<br />

akti ili dejstvija doneseni, odnosno prezemeni vrz osnova na odlukata,<br />

pa poradi toa se p r e d l a g a<br />

1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe,<br />

2. Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta na<br />

Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite<br />

aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite<br />

i gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-88/4 od<br />

30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod<br />

("Slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod," br. 1/2009).<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenovite 27 i 71 od Delovnikot<br />

na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na<br />

Republika Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 21 oktomvri<br />

2009 godina, donese<br />

R E [ E N I E<br />

1. SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na zakonitosta na<br />

Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite<br />

aparati i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sove-<br />

177


tnicite i gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-88/4 od<br />

30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod<br />

("Slu`ben glasnik na op{tina Makedonski Brod," br. 1/2009).<br />

2. SE ZAPIRA izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija<br />

doneseni odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo<br />

to~kata 1 od ova re{enie.<br />

3. Musa Xaferi - Minister za lokalna samouprava na Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe<br />

postapka za ocenuvawe na zakonitosta na aktot ozna~en vo to~ka<br />

1 od ova re{enie.<br />

Spored podnositelot na inicijativata, osporenata Odluka<br />

bila nezakonita zatoa {to sodr`ela odredbi koi ovozmo`uvale sovetnicite<br />

i gradona~alnikot na op{tinata preku nezakonit na~in na<br />

steknuvawe da vospostavuvaat pravo na sopstvenost vrz stvari koi<br />

bile sopstvenost na op{tina Makedonski Brod.<br />

Imeno, ne postoel praven osnov za donesuvawe na osporenata<br />

Odluka, so koja imot vo sopstvenost na op{tina Makedonski Brod trebalo<br />

da stane li~na sopstvenost na sovetnicite i gradona~alnikot<br />

kako forma na nadomestok i primawa za obavuvawe na raboti vrzani za<br />

funkcioniraweto vo Sovetot odnosno opredelen vid na nagrada. Kako<br />

takva, osporenata Odluka bila vo sprotivnost so ~lenovite 45 i 100 od<br />

Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija," br. 5/2002) i ~lenovite 29-a, 29-b, 29-v, 29-g i 29-d od Zakonot<br />

za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci na pratenicite<br />

vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani i<br />

imenuvani lica vo Republikata ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“<br />

br. 36/1990, 38/1991, 23/1997, 37/2005, 84/2005, 121/2007 i 161/2008)<br />

vo koi jasno bile definirani pravata na nadomestok na sovetnicite i<br />

primawata na gradona~alnikot i ne bilo propi{ano nadomestok vo<br />

forma na materijalni dobra.<br />

Poradi toa, spored inicijativata osporenata Odluka bila nezakonita<br />

i se predlaga Sudot da povede postapka za ocenuvawe na zakonitosta<br />

na Odlukata.<br />

4. Sudot na sednicata utvrdi deka vo to~ka 1 od Odlukata se<br />

predviduva deka Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata<br />

odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za zadr`uvawe na postoe~kite<br />

telefonski broevi i na mobilnite aparati za sovetnicite i<br />

Gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod, posle zavr{uvaweto<br />

na nivniot mandat.<br />

a. Sekoj sovetnik go zadr`uva postoe~kiot mobilen broj zaedno<br />

so telefonskiot aparat.<br />

b. Gradona~alnikot na Op{tinata go zadr`uva postoe~kiot mobilen<br />

broj zaedno so telefonskiot aparat. Slu`bite na op{tinata da<br />

izrabotat poedine~ni odluki za sekoj korisnik so koi }e bide ovozmo`eno<br />

prefrluvaweto vo T-mobile.<br />

178


Spored to~ka 2 od Odlukata Sovetot na op{tina Makedonski<br />

Brod na sednicata odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za<br />

nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za potrebite na sekoj ~len<br />

na sovetot i za Gradona~alnikot. Ovie prenosni kompjuteri po zavr-<br />

{uvaweto na mandatite na sovetnicite i na Gradona~alnikot preminuvaat<br />

vo nivna li~na sopstvenost.<br />

a. Konfiguracija:<br />

CPU: Intel Pentium Core 2 Duo min. 1,86 GHz<br />

RAM: 3GB DDR2<br />

HDD: 250 GB<br />

Graphics: separate (Nvidia, ATI) 512 MB<br />

Optical drive: DVD + - RW<br />

Display: 15.4 WXGA<br />

Options: Wlan Lan, Modem, Bluetooth, 1,3 (2) Mpix camera, Microphone.<br />

Vo to~kata 3 od Odlukata se predviduva deka ovaa Odluka vleguva<br />

vo sila osmiot den od denot na objavuvawe vo slu`ben glasnik na<br />

op{tina Makedonski Brod.<br />

5. Spored Amandmanot XVII to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva<br />

stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo<br />

edinicite na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku pretstavnici<br />

u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna~ewe,<br />

a osobeno vo oblastite na javnite slu`bi, urbanizmot i ruralnoto<br />

planirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, lokalnoto<br />

finansirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata<br />

i detskata za{tita, obrazovanieto, zdravstvenata za{tita i vo<br />

drugi oblasti utvrdeni so zakon.<br />

Soglasno ~len 31 od Zakonot za lokalnata samouprava ("Slu`ben<br />

vesnik na Republika Makedonija," br. 5/2002), organi na op{tinata<br />

se sovetot i gradona~alnikot.<br />

Soglasno ~len 45 od istiot zakon, ~lenovite na sovetot imaat<br />

pravo na nadomestok za prisustvo na sednici i nadomestok na patnite<br />

i dnevnite tro{oci, vo ramkite utvrdeni so zakon.<br />

So Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci<br />

na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i<br />

drugite izbrani i imenuvani lica vo Republikata ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija, br. 121/2007) koj e vlezen vo sila na 13 oktomvri<br />

2007 godina, e dodaden del V-a so pet novi ~lenovi 29-a do 29-d.<br />

Vo delot V-a "Nadomestoci na ~lenovite na sovetite na op{tinite<br />

i ~lenovite na Sovetot na grad Skopje“, so ~lenot 29-a od Zakonot,<br />

e predvideno deka na ~lenovite na sovetite na op{tinite i na<br />

~lenovite na Sovetot na gradot Skopje im pripa|a nadomestok za prisustvo<br />

na sednicite na sovetot i nadomestok na patni i dnevni tro{oci,<br />

koi se obezbeduvaat i ispla}aat od buxetot na op{tinata i Buxetot<br />

na gradot Skopje.<br />

179


Spored ~lenot 29-b od Zakonot, mese~niot nadomestok za prisustvo<br />

na sednicite na sovetot se utvrduva vo procentualen iznos od<br />

prose~nata mese~na neto plata vo Republikata isplatena za prethodnata<br />

godina, no ne pove}e od 70% (a so izmenite na Zakonot vo 2008<br />

godina, procentot e 84%). Visinata na mese~niot nadomestok za prisustvo<br />

na sednicite se utvrduva so odlukata za izvr{uvawe na buxetot<br />

na op{tinata i Buxetot na gradot Skopje.<br />

Spored ~lenot 29-v od Zakonot, na pretsedatelite na sovetite<br />

za rakovodeweto i organiziraweto na rabotata, nadomestokot od ~lenot<br />

29-b se zgolemuva za 30%.<br />

Od odredbata na ~lenot 29-g od Zakonot, proizleguva deka nadomestokot<br />

se isplatuva za prisustvo na sednicite, a se namaluva za 30%<br />

za sekoe otsustvo od sednica i ne se isplatuva za neprisustvo na nitu<br />

edna sednica na sovetot.<br />

Spored ~lenot 29-d od Zakonot, na ~lenovite na sovetite na<br />

op{tinite i na gradot Skopje im se isplatuvaat nadomestoci za patni<br />

i dnevni tro{oci za slu`beni patuvawa vo zemjata i stranstvo spored<br />

propisite koi se odnesuvaat na dr`avnite slu`benici vraboteni vo<br />

op{tinskata administracija i vo administracijata na gradot Skopje.<br />

So ~lenot 2 od ovoj Zakon e uredeno deka postojnite odluki na<br />

op{tinite i na gradot Skopje so koi se opredeleni nadomestocite na<br />

~lenovite na sovetite na op{tinite i na gradot Skopje }e se usoglasat<br />

so odredbite na ovoj zakon vo rok od 30 dena od denot na vleguvaweto vo<br />

sila na ovoj zakon.<br />

Po vleguvaweto vo sila na navedeniot zakon vo oktomvri 2007<br />

godina, Sovetot na op{tinata Makedonski Brod donel Odluka za<br />

zadr`uvawe na postoe~kite telefonski broevi i na mobilnite aparati<br />

i za nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za sovetnicite i<br />

gradona~alnikot na op{tina Makeodnski Brod br. 07-88/4 od 30. 01.<br />

2009 godina, so koja se opredeluva deka mobilnite broevi zaedno so telefonskite<br />

aparati kako i prenosnite kompjuteri (lap topi) po zavr{uvaweto<br />

na mandatite na sovetnicite i na gradona~alnikot preminuvaat<br />

vo nivna li~na sopstvenost.<br />

So odredbite od Zakonot za plata i drugite nadomestoci na<br />

pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani<br />

i imenuvani lica vo Republikata, nitu so Zakonot za lokalnata<br />

samouprava ne se utvrduva pravo na ~lenovite na sovetot na op{tinata<br />

na poseben nadomestok, imeno ne se predviduva zadr`uvawe mobilnite<br />

aparati i broevi kako i zadr`uvawe na prenosnite kompjuteri (lap<br />

top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{tinata.<br />

Pra{aweto za nadomestok so zakon e utvrdeno kako pravo na<br />

~lenovite na sovetot na edinstven i limitiran nadomestok za prisustvo<br />

na sednici, koi gi opfa}a sednicite na sovetot i sednicite na rabotnite<br />

tela, a ne se predviduva posebni nadomestoci za prisustvo i<br />

rabota na ovie sednici.<br />

180


So ogled na toa, poradi nepostoewe na zakonski osnov za<br />

ureduvawe na pravoto na posebniot nadomest so Odlukata broj 07-88/4<br />

od 30. 01. 2009 godina, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski<br />

Brod, proizleguva deka nema zakonski osnov za utvrduvawe na pravo na<br />

~lenovite na sovetot na op{tinata Makedonski Brod, za dobivawe na<br />

dvi`ni stvari kako kompenzacija na nadomestokot zasnovan na navedenata<br />

Odluka od 2009 godina. Imeno, so ovaa odluka se dava pravo na<br />

nadomestok za sovetnicite i gradona~alnikot, a so toa se raspolaga so<br />

mobili telegoni i lap-topi na op{tinata bez praven osnov za toa,<br />

nitu zakonodavecot so zakon go dozvolil toa pravo.<br />

Poradi pogoreiznesenata pravna sostojba, Sudot oceni deka za<br />

navedenata odluka donesena od Sovetot na op{tinata Makedonski<br />

Brod, osnovano mo`e da se postavi pra{aweto na nejzinata zakonitost.<br />

6. So ogled na toa {to so izvr{uvaweto na osporenata odluka,<br />

bi mo`elo da nastanat te{ko otstranlivi posledici do donesuvawe na<br />

kone~na odluka, Sudot soglasno ~len 27 od Delovnikot na Ustavniot<br />

sud na Republika Makedonija, re{i da go zapre izvr{uvaweto na poedine~nite<br />

akti ili dejstvija doneseni vvrz osnova na taa odluka.<br />

7. Vrz osnova na iznesenoto, Sudot odlu~i kako vo to~kite 1 i 2<br />

od ova re{enie.<br />

8. Ova re{enie Sudot go donese so mnozinstvo glasovi vo sostav<br />

od pretsedatelot na Sudot d-r Trendafil Ivanovski i sudiite d-r<br />

Nata{a Gaber-Damjanovska, Ismail Darli{ta, Liljana Ingilizova-<br />

Ristova, Vera Markova, Branko Naumoski, Igor Spirovski i d-r<br />

<strong>Zoran</strong> <strong>Sulejmanov</strong>.<br />

*<br />

PREDMET: Predlog za odlu~uvawe so Nacrt - odluka po predmetot U.<br />

br. 151/2009<br />

1. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa<br />

podneseno od Ministerstvoto za lokalna samouprava - Skopje, so Re{enie<br />

U. br. 151/2009 od 21. 11. 2009 godina povede postapka za ocenuvawe<br />

na ustavnosta i zakonistosta na Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite<br />

telefonski broevi i na mobilnite aparati i za nabavka na prenosni<br />

kompjuteri (lap top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{-<br />

tina Makeodnski Brod, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski<br />

Brod pod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009 godina.<br />

Postapkata be{e povedena zatoa {to pred Sudot osnovano se<br />

postavi pra{aweto za soglasnosta na navedenata odluka so Ustavot.<br />

2. Donositelot na osporeniot akt vo predvideniot rok ne dostavi<br />

odgovor po navodite sodr`ani vo Re{enieto za poveduvawe postapka.<br />

3. So ogled na toa {to pravnata i fakti~kata sostojba ne se<br />

promeneti, se p r e d l a g a:<br />

181


1. Predmetot da se iznese na sednica na Sudot za razgleduvawe i<br />

odlu~uvawe.<br />

2. Sudot da ja poni{ti Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite<br />

telefonski broevi i na mobilnite aparati i za nabavka na prenosni<br />

kompjuteri (lap top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{tina<br />

Makedonski Brod, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod<br />

pod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009 godina.<br />

3. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na<br />

izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se doneseni,<br />

odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo t. 2 od ovoj<br />

predlog.<br />

*<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110<br />

i 112 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 70 od Delovnikot na<br />

Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija" br. 70/1992) na sednicata odr`ana na 16 dekemvri 2009<br />

dekemvri 2009 godina, donese<br />

O D L U K A<br />

1. SE PONI[TUVA Odlukata za zadr`uvawe na postoe~kite<br />

telefonski broevi i na mobilnite aparati i za nabavka na prenosni<br />

kompjuteri (lap top) za sovetnicite i Gradona~alnikot na op{tina<br />

Makedonski Brod, donesena od Sovetot na op{tina Makedonski Brod<br />

pod br. 07-88/4 od 30. 01. 2009 godina.<br />

2. SE STAVA NADVOR OD SILA Re{enieto za zapirawe na<br />

izvr{uvaweto na poedine~nite akti ili dejstvija {to se doneseni,<br />

odnosno prezemeni vrz osnova na Odlukata ozna~ena vo to~kata 1 od<br />

ovaa odluka.<br />

3. Ovaa odluka }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika<br />

Makedonija."<br />

4. Ustavniot sud na Republika Makedonija po povod inicijativa<br />

podneseno od Musa Xaferi - Minister za lokalna samouprava, so Re-<br />

{enie U. br. 151/2009 od 21 oktomvri 2009 godina povede postapka za<br />

ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na odlukata ozna~ena vo to~kata<br />

1 na ovaa odluka, zatoa {to osnovano se postavi pra{aweto za<br />

nejzinata soglasnost so Ustavot, Zakonot za lokalnata samouprava i<br />

Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za plata i drugite nadomestoci na<br />

pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija i drugite izbrani<br />

i imenuvani lica vo Republikata.<br />

5. Sudot na sednicata utvrdi deka vo to~ka 1 od Odlukata se<br />

predviduva deka Sovetot na op{tina Makedonski Brod na sednicata<br />

odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za zadr`uvawe na postoe~kite<br />

telefonski broevi i na mobilnite aparati za sovetnicite i<br />

182


Gradona~alnikot na op{tina Makedonski Brod, po zavr{uvaweto na<br />

nivniot mandat.<br />

a. Sekoj sovetnik go zadr`uva postoe~kiot mobilen broj zaedno<br />

so telefonskiot aparat.<br />

b. Gradona~alnikot na op{tinata go zadr`uva postoe~kiot mobilen<br />

broj zaedno so telefonskiot aparat. Slu`bite na Op{tinata da<br />

izrabotat poedine~ni odluki za sekoj korisnik so koi }e bide ovozmo`eno<br />

prefrluvaweto vo T-mobile.<br />

Spored to~ka 2 od Odlukata, Sovetot na op{tina Makedonski<br />

Brod na sednicata odr`ana na den 30. 01. 2009 godina donese odluka za<br />

nabavka na prenosni kompjuteri (lap top) za potrebite na sekoj ~len<br />

na sovetot i za Gradona~alnikot. Ovie prenosni kompjuteri po zavr{uvaweto<br />

na mandatite na sovetnicite i na Gradona~alnikot preminuvaat<br />

vo nivna li~na sopstvenost.<br />

a. Konfiguracija:<br />

CPU: Intel Pentium Core 2 Duo min. 1,86 GHz<br />

RAM: 3GB DDR2<br />

HDD: 250 GB<br />

Graphics: separate (Nvidia, ATI) 512 MB<br />

Optical drive: DVD + - RW<br />

Display: 15.4 WXGA<br />

Options: Wlan Lan, Modem, Bluetooth, 1,3 (2) Mpix camera, Microphone.<br />

Vo to~kata 3 od Odlukata se predviduva deka ovaa odluka vleguva<br />

vo sila osmiot den od denot na objavuvawe vo slu`ben glasnik na<br />

op{tina Makedonski Brod.<br />

6. Spored Amandmanot XVII to~ka 1 od Ustavot so koj se zamenuva<br />

stavot 1 na ~lenot 115 od Ustavot na Republika Makedonija, vo<br />

edinicite na lokalnata samouprava gra|anite neposredno i preku<br />

pretstavnici u~estvuvaat vo odlu~uvaweto za pra{awa od lokalno zna-<br />