Interview Saso Domijan in Digital Camera magazine

sasodomijan
  • No tags were found...

Interview in a Slovenian edition of magazine Digital Camera (draft).

INTERVJU Sašo Domijan

Pripravila: Urška Košir, Igor Rosina

Foto: Sašo Domijan

Spletna stran: www.sasodomijan.com

Instagram: @sasodomijan

FB: Sašo Domijan

SaŠO DOMIJan

Sašo Domijan je odličen slovenski fotograf, ki je svojo profesionalno pot začel leta 2003.

Takrat se je podil po belih strminah in kot športni fotograf dokumentiral svetovni pokal v

alpskem smučanju. V svoj objektiv je ujel vse največje zvezde tega športa in alpsko smučanje

še vedno ostaja njegova prva ljubezen. Sčasoma pa ga vedno bolj navdušujeta tudi modna

in umetniška fotografija. Pred kratkim je na ulicah Ljubljane ustvaril krasno umetniško serijo

fotografij, z naslovom Urbani nočni balet (Urban ballet by night) in čeprav zadnjih nekaj let

živi v tujini, Ljubljana še vedno ostaja njegova velika ljubezen.

44 | Digitalna Kamera Januar/februar 2016


Sašo Domijan

INTERVJU

Kdaj pa si se sploh začel zanimati in

ukvarjati s fotografijo, kje in kdaj so

tvoji začetki?

Bolj ali manj že od otroštva. Doma smo

imeli en aparat, oče je imel Yashico in ob

vsaki možnosti, ki sem jo imel, sem ga

izmaknil in z njim eksperimentirat … to je

bilo že v OŠ. Je bil pa na tem aparatu že ves

čas pokvarjen svetlomer, tako da sem mogel

delati „na pamet”.

Kasneje, da me je fotografija začela bolj

resno zanimati pa je bilo z mojimi

študentskimi potovanji, prva pot je bila

Skandinavija. Takrat sem tudi sam kupil

vso opremo, Minolto in nekaj objektivov

in začel sem delati z diasi, to me je

najbolj pritegnilo.

Ti si postal znan po športni fotografiji, to

so tudi bili neki tvoji začetki?

Ja, tako je. To je bila prva stvar, da sem se

začel z njo ukvarjati in jo nekako dojemati

kot poklic. Jaz sem smučar že od otroštva,

tudi učitelj in trener smučanja, tako da me

je smučanje vedno pritegnilo, najbolj izmed

vseh športov. Ko sem zaključil mojo

trenersko kariero, sem nadaljeval v športni

fotografiji in bilo je idealno, da sem lahko to

dvoje združil. Fotografiral sem tekme

svetovnega pokala, bolj ali manj od leta

2003, v St. Moritzu, takrat je bilo prvič, da

sem imel za svoje fotografije tudi naročnika

in so fotografije šle naprej, v prodajo in na

splet, v tisk.

Kako pa si sploh prišel zraven, na Svetovni

pokal, vemo, da to ni enostavno?

Sem imel kar srečo, da se imel, za tiste čase

kar dobrega naročnika, ki mi je toliko

zaupal, da sem v njihovem imenu dobil

akreditacijo. S tem sem torej imel vstop v

ciljno areno. Potem, s poznavanjem

Digitalna Kamera Januar/februar 2016 | 45


INTERVJU Sašo Domijan

smučanja in tudi preko ljudi, ki sem jih

poznal, je prišlo sodelovanje z dvema

novima agencijama. Tako sem prišel v tisto

kvoto približno štiridesetih fotografov, ki

smo imeli dostop tudi na progo.

Ampak, ti si delal kot profesionalni

fotograf. Še delaš profesionalno?

Ja, ja, seveda. To je v bistvu zadeva,

s katero se preživljam. Tudi sedaj, ko sem

v Ženevi.

Ampak slišal sem, da si študiral nekaj

drugega. In pot v Ženevo, ta pa ni bila

povezana s fotografijo?

Študiral sem arhitekturo.

Pot v Ženevo, v bistvu ni bila v povezavi

s fotografijo, res je. To se je zgodilo, ker je

moja partnerka dobila službo v Ženevi in so

ji omogočili, da gre z njo tudi celotna

družina oz. partner. Tako sva torej šla. Meni

je bil to seveda nov izziv, poskusiti tudi

nekje na drugem koncu in poskusiti ali z

mojim delom lahko uspem tudi tukaj.

Kako bi Ženevo, kjer živite sedaj,

primerjali z Ljubljano?

V Ženevi sem sedaj že dve leti. Razlogi, ki

so me pripeljali v Švico sicer niso

neposredno povezani z mojim fotografskim

delom, mi pa moja situacija omogoča, da se

tukaj dokaj neovirano posvečam fotografiji.

Tako lovim vse priložnosti za nadgradnjo

mojega znanja, mojega portfolia in nabiranja

poslovnih izkušenj. Primerjava Ljubljane z

Ženevo je tema, ki bi verjetno zahtevala svoj

članek, a če povzamem na kratko – cene v

Ženevi so neprimerno višje kot v Ljubljani.

najemnine za stanovanja se gibljejo okrog

3000 eur na mesec, kava 5-7 eur, pivo 9 eur.

Po drugi strani pa so tudi plače toliko višje.

Poslovnih priložnosti je v izobilju, le za

določene profile, kot na primer finančnike

ali fizike. Iz vidika fotografa pa ima Ženeva

eno oziroma dve veliki prednosti, prva so

dobre in poceni cestne in letalske povezave

s svetom. Sam se tako usmerjam na trge

okoli Švice. Druga prednost pa so lokalni

proizvajalci fotografske opreme in pa dokaj

ugodne cene le-te.

Kaj pa vam pomeni Ljubljana?

V Ljubljano sem se, iz Koroške, priselil v

času študija in je bila tako moj dom zadnjih

18 let. Moram reči, da se v mestu odlično

počutim. Je pa, vsaj kar se tiče poslovnih

možnosti, dokaj omejena. Zaradi svoje

majhnosti, ogromno štejejo poznanstva, ki

pa jih kljub vsemu temu času, žal še vedno

ni dovolj. Poleg tega sem človek, ki se

odlično znajde v večjih mestih, ki dihajo 24

ur na dan. Še vedno pa najraje posedim s

prijatelji na dobri kavi ob Ljubljanici.

46 | Digitalna Kamera Januar/februar 2016


Sašo Domijan

INTERVJU

Je lažje kot v Sloveniji, preživeti

s fotografijo?

Bom rekel, da v sami Ženevi ne.

Konkurenca je hujša, trg je zelo majhen in

zelo bogat, kar se tiče fotografije in ga

obvladujejo trije ali štirje fotografi in ne

spustijo zraven nikogar novega. Je pa

pozitivno, ker je v Ženevi precej odprt trg,

multinacionalen, če lahko tako rečem in

lažje navežeš stik z ljudmi, ki niso od tukaj.

To je ogromna prednost.

Kaj pa je zdaj tvoja glavna panoga, s

katero se preživljaš, verjetno to ni več

športna fotografija?

ne, športna fotografija je zdaj le še za

užitek, tudi agencije s katerimi še

sodelujem, bolj ali manj ne plačajo nič in ne

bi mogel preživeti.

Glavni vir je modna fotografija. Delam

ogromno bookov za dizajnerje, ki so

prisotni v Ženevi in sem z njimi navezal

stik. Pa eventi, dogodki, ki so tudi vir

zaslužka, sicer to ni stvar, ki jo počnem

najraje, vendar pa vseeno z veseljem. In teh

dogodkov je tukaj tudi neprimerno več, kot

v Sloveniji.

Verjetno so tudi cene dosti višje kot

v Sloveniji?

Vsekakor, vendar glede na stroške življenja

tukaj, tudi ne tako zelo višje.

V Sloveniji se pojavlja vedno več poročnih

fotografov. Si se tudi ti poizkusil v tem,

fotografiraš v Ženevi tudi kakšne poroke?

ne, tukaj v Švici ne, občasno pa v Sloveniji

in z veseljem fotografiram na porokah

prijateljev, znancev. ne ukvarjam pa se z

marketingom v tej smeri, za to nimam časa.

naredim poroko ali dve na leto, več ne.

Ko sem malo pogledal tvojo spletno stran,

sem videl, da se ukvarjaš tudi z umetniško

fotografijo. Tudi ta projekt, Urban Ballet

by Night, ki si ga naredil v Ljubljani, je tak,

umetniški. To delaš verjetno za svojo dušo?

Tako je. To je pa čisto moja osebna stvar, to

delam z lastnim financiranjem in za svoj

užitek. načeloma je to stvar, s katero bi se

želel ukvarjati tudi drugače, poslovno,

vendar zaenkrat nisem našel primernega

trga, kjer bi lahko to unovčil.

Kaj pa druge fotografije na tvoji spletni

strani, če jih pogledamo, od aktov, do

urbanih portretov … so to tvoji osebni

posnetki ali tudi posnetki za naročnike?

nekaj zadev je bilo sprva naročenih.

naročila za portrete, tudi za kakšne

športnike. Sem pa imel precej kreativne

roke in sem lahko naredil tudi malo po

svoje in malo drugače. Tega je bilo včasih

zelo veliko, zadnja leta pa je povpraševanje

po tovrstnih fotografijah upadlo, predvsem,

ker si jih je finančno težko privoščiti.

Pa se zdaj dotakniva še tvojega zadnjega

projekta, ki si ga že omenil. To je Urbani

nočni balet. Kje se je porodila ideja

za ta projekt? Kaj vas je navdihnilo za

serijo fotografij baleta in kako je prišlo

do izvedbe?

Ogromno spremljam delo drugih

fotografov, tudi kaj se dnevno dogaja v

svetu fotografije. Takšna ideja se je že več

kot leto dni pletla po moji glavi, ker je zelo

moderno, predvsem v ameriki, vnesti balet

oziroma neko umetnost, v urbano okolje.

Idejo za serijo Urban Ballet by night sem

razvijal zadnji dve leti, predvsem kot odziv

na zelo popularen Instagram feed

Ballerinaproject. Ker pa je v moji naravi, da

moram iti vedno korak dlje in dodati še nek

element, sem hotel podobno stvar izvesti

ponoči. Izziv je bil kar velik, tako tehnično

kot logistično in moram priznati, da mi je

sedaj popolnoma jasno, zakaj več takih serij

ni bilo ustvarjenih že v preteklosti. Sem pa

več kot zadovoljen z rezultatom.

Da se je stvar premaknila od ideje v

izvedbo, je v bistvu „odgovorna” prijateljica

anja, ki je tudi balerina in glavna

protagonistka v seriji. Oba sva namreč

navdušena nad serijo Ballerinaproject in

potrebna je bila le ena debata ob kavi, da

sva prišla od ideje do izvedbe.

Fotografije so res vrhunske. Koliko pa je

obdelave v Photoshopu? Montaže? Kako si

tehnično dosegel dolg čas osvetlitve in

Digitalna Kamera Januar/februar 2016 | 47


INTERVJU Sašo Domijan

oster objekt/balerino?

Čisto enostavno, pomagal sem si z

bliskavico, da sem „zamrznil” njo. Torej

dolg čas osvetlitve in bliskavica. na več kot

polovici fotografij ni skoraj nobene obdelave

(le osnovna korekcija barve), na parih pa

smo malo dodajali oz. spremenili recimo

nebo, ker je bilo v osnovi preveč črno in

smo dodali malo zvezd.

Kateri del Ljubljane se vam zdi najbolj

fotogeničen in zakaj? Ste že kdaj ustvarjali

kaj podobnega na ljubljanskih ulicah?

Brez dvoma stari del Ljubljane z Mestnim

trgom, sprehajališčem ob Ljubljanici in

seveda Tivoli. V radiju 500 m okoli

Prešernovega spomenika najdeš nešteto

odličnih lokacij. Vse so dostopne peš, v

roku 10 minut in to je velika prednost. Dve

leti nazaj sem ustvarjal podobno serijo v

Tivoliju, vendar je bila delana za naročnika.

Moji začetki oziroma prvi poizkusi modne

fotografije so se zgodili prav na ljubljanskih

ulicah pod gradom, kjer smo že leta 2006

oz. 2007 ustvarjali prve projekte.

Si že imel kakšno razstavo teh fotografij,

predstavitev? Razmišljaš v tej smeri?

ne, zaenkrat še ne. Razširil sem projekt

zgolj po socialnih medijih. Je pa res, da že

kak mesec ali dva pripravljamo nadaljevanje

te serije, drugi del te serije bo šel nekoliko v

drugo smer in potem se zna zgoditi, da

bomo naredili zaključen sklop in objavo oz.

razstavo. Obljubljam, da z ustvarjanjem v

Ljubljani še nisem zaključil.

Pa boš delal to spet v Sloveniji?

Ja, ta projekt spet delam v Sloveniji, vključil

bom še druge elemente zraven, ne bo samo

balet. Dogovori so že v teku, vendar zdaj

čez zimo verjetno ne bomo mogli delati,

zaradi mrazu.

Službeno … pa si večinoma vpet v svoje

delo v Švici … se vračaš v Slovenijo le po

fotografije za dušo?

Ja, bolj ali manj res. Redki so projekti,

da mi kdo uspe financirati projekt in pot,

da nato nekaj naredim … drugače pa bolj

za dušo in združim to z mojim obiskom

v Sloveniji.

Pa se velikokrat vračaš oz. obiščeš

Slovenijo?

na dva meseca sigurno.

Na začetku si rekel, da si začel z Yashico,

nadaljeval z Minolto. Kaj pa zdaj? Kateri

aparat uporabljaš?

Canona, od 2003 naprej. nisem sicer nek

zagovornik samo ene znamke, fanatik …

ampak imam toliko opreme, da sama

menjava res ne bi bila smiselna. Zaenkrat

vse kar rabim, mi zagotavlja Canon.

Če ni skrivnost, kateri aparat pa

uporabljaš?

1Dx in 5D mark III. S prvim res lahko

naredim vse kar želim, drugega pa

uporabljam bolj za kakšna potovanja,

morda za studio. Povsod tam, kjer je

praktično, da je aparat lažji, bolj okreten.

Sicer bi lahko pa vse delal z !DV

Ker delaš takšne projekte, si kdaj

razmišljal, da bi prestopil razred višje, se

pravi, da bi začel uporabljati

srednjeformatne kamere?

Ja, saj sem imel kar nekaj časa na testu

Phase One body, me je zelo navdušil s

kvaliteto, s samo odzivnostjo oz.

uporabnostjo pa niti ne. Tudi finančno, ne

vem kako bi sploh upravičil menjavo, to bi

bilo zelo težko.

Kaj pa ostala oprema? Bliskavice, luči?

Imam studijske bliskavice za na teren …

Komplet imam od Elinchroma, studijske

navadne in te kvadratne z baterijo.

Omogočajo mi vse kar rabim.

Še kakšen nasvet – za mlade, ki se skušajo

začeti.. tvoj nasvet za uspeh, tvoj ključ za

uspeh, kaj bi svetoval?

Težko bi rekel eno samo stvar. Zelo pomaga

branje, branje, branje. Učenje, spremljanje

revij, gledanje posnetkov kako nastajajo

posnetki, ozadje posnetkov. In

ekspreminentiranje. Iz vsega tega znanja pa

potem ustvariti svojo pot, svoj stil.

In vztrajati.

In ko si ravno omenil izobraževanja, ti si

se izobraževal izključno z branjem? Si

morda hodil na kakšne tečaje?

Prav na tečaj ne, Workshope pa. Še vedno,

če le imam čas in finance, grem z veseljem

na kakšen Workshop.

Tudi sam imam za naslednje leto v

načrtu dve ali tri tovrstne „delavnice”. Ena

bo v Švici, druga bo kot nekakšno

potovanje in se bo šlo drugam … za

Slovenijo pa trenutno še ni nič v planu.

Bom pa v naslednjem letu sodeloval kot

gostujoči fotograf pri Urški, na jadrnici.

Tvoje želje za prihodnost?

Želje oziroma sanje so velike. Predvsem si

želim najti naročnika, s katerim bi lahko

dolgoročno sodeloval in bi imel podobno

vizijo kot jaz ter dovolj velik „budget”. Malo

za šalo in malo za res. Prav tako se ne bi

branil vse to početi nekje čez lužo, kjer je,

kljub veliki konkurenci, še vedno prostor za

dobro delo.

Sašo, najlepša hvala, da si si vzel čas.

48 | Digitalna Kamera Januar/februar 2016

Similar magazines