Views
5 days ago

Glasilo župnije Deskle, podružnice Gorenje Polje in Plave

zapisali v duhovni

zapisali v duhovni dnevnik. Izvajali smo različ ne nač ine molitve in se preko čelega tedna zavzemali za vsakdanjo duhovno drz o. O vseh teh domač ih nalogah smo na sreč anjih spregovorili, vsak na svoj nač in. Hvala vsem udelez enčem za njihova razmis ljanja, ki so me bogatila. Vis ek vseh sreč anj je bilo zadnje sreč anje na Mirenskem gradu, ki smo ga poimenovali PUS Č AVA. S tiri ure smo prez iveli v tis ini, branju Svetega pisma, molitvi, pogovoru z Bogom in Jezusom ter molitvi v naravi. Za zaključ ek PUS Č AVE je gospod Simon Vendramin daroval sveto mas o, med katero smo udelez enči izrazili svoje vtise o delavničah. Delavniča mi je prinesla predvsem notranji mir, nov pogled na duhovnost in z ivljenje. Hoč es ali noč es , v tebi se nekaj spremeni. Vsa zahvala gre nas i voditeljiči Davorini S uligoj Prinč ič in vsem udelez enčem delavniče. Bog naj jih obilno blagoslovi. DELAVNICE DAVORINE ŠULIGOJ Magda Gabrijelčič Jezus je pristopal k ljudem z neizmerno ljubeznijo. Dal nam je zgled, potem pa zapoved: "Ljubite se, kakor sem vas jaz ljubil". Na delavničah smo skus ali z odprtim srčem in ljubeznijo razumeti ta pristop do soč loveka, ne da bi niti za trenutek pomislili na sovras tvo, korist, pohlep, prevaro, nevos č ljivost, zahrbtnost.... To ni lahko udejanjiti, je pa vredno poizkusiti. Dosegli bomo mir v dus i (v sebi) in pripomogli k boljs emu svetu. DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA - PUŠČAVA Helena Peršolja V z ivljenju sem prejela s tevilne milosti. Nekaterih se zavedam, drugih spet ne. Kot veliko milost gledam tudi na to, da sva se z moz em Andrejem udelez ila delavnič molitev in z ivljenja. Vrhuneč teh delavnič je bila tako imenovana »Pus č ava« 23. 12. 2017 na Mirenskem gradu. Voditeljiča Davorina nam je po uvodu podala smerniče za pus č avo. Vsak si je najprej izbral svojo sobo, da bi bil lahko sam in v tis ini. Voditeljiča je naroč ila, naj bomo svobodni, saj ni obvezno, da se do minute natanč no drz imo smernič, ki smo jih dobili na listku. Najprej smo zač eli z molitvenim branjem psalmov in prosili Svetega Duha, da pripravimo svojo notranjost. Temu je sledil osebni pogovor z Bogom, ki je najpomembnejs i vidik pus č ave. Uporabljali smo molitvene nač ine: molitev dviganja, molitev poslus anja in pisno molitev. Za pribliz no uričo smo ods li tudi v naravo in praktičirali molitve z naravo. Imeli smo krasen zimski dan in zato mi je bilo to res nekaj prelepega in zelo doz ivetega. Zač ela sem z molitvijo psalma 104, kot je predlagano v knjiz iči Sreč anje. Poskus ala sem ustvariti na sprehodu intimen odnos s konkretno stvarjo. Zastavljala sem vpras anja o njenem izvoru, o njeni zgodovini, o njenem zdravju in jo pozorno poslus ala ter ji povedala zgodbo svojega z ivljenja. Drago drevo, ki te nosim v srču, hvala, da si me, č eprav samo ukrivljeno pod tez o bremena svojih let, poslus alo. S pomoč jo kratke pedagogike, ki smo jo dobili na sreč anju, smo izvajali meditativno branje. Nato je bila s e molitev sprejemanja, s katero smo poskus ali doseč i globoko sreč anje z Jezusom. Za vrnitev domov pa smo se pripravili z vpras anjem, ki naj si ga v z ivljenju neprestano zastavljamo: »Kaj bi na mojem mestu storil Jezus?« Uč inkovitost tega vpras anja je v njegovi preprostosti. Č e si bomo to vpras anje vedno zastavljali, bomo premagali svoje meje, presegli bomo sami sebe. Ponovno smo se zbrali, saj je pris el nas z upnik in je v kapeli daroval sv. mas o. Zbrali smo se kot druz iniča vsi okrog oltarja in prav č utila sem, da smo se na teh sreč anjih zbliz ali. Namesto pridige je vsak obogatil druge z izpovedjo, kaj so mu delavniče pomenile in kako jih je doz ivljal, ter z vtisi in obč utki, ki so se ga dotaknili na delavničah in v pus č avi. Kako enkratni in neponovljivi smo. Prav vsakega sem zač utila kot poseben kamenč ek v mozaiku. Nato smo imeli na konču sreč anja s e zakusko, da smo si lahko kaj povedali in malo poklepetali. 21 22

Pus č ava je č as, posveč en Bogu v molku, samoti in pokori. Vsi smo bili edini, da je ta č as, teh s est urič kar prehitro minil, a nam je ogromno dal. Prav zaradi tega je letos nji Boz ič s e leps i, saj smo jasliče pripravili tudi v nas ih srčih. Bogu hvala za vse te milosti, ki sem jih na delavničah prejela. Upam, da bom stanovitna in »svete pol ure« praktičirala s e naprej ter uresnič ila nač rt, ki ga ima Bog z menoj. Saj, kot pravi ustanovitelj DMZ Ignačio Larranaga: »Uč imo se moliti, da se bomo nauč ili z iveti« in »Č e bomo res evali »moč ne č ase«, bodo oni res ili nas.« S e posebej se zahvaljujem za ta dan pus č ave in vsa doz ivetja ter upam, da se ga bom lahko s e kdaj udelez ila. 23 SVETA KATARINA SIENSKA— DEVICA IN CERKVENA UČITELJICA (goduje 29. aprila) Vir: svetniki.org; piše: Marta Bitežnik Bila je predzadnja izmed petindvajsetih otrok premoz nega barvarja volne Jakoba Beničasija iz Siene. V sedmem letu je z e naredila zaobljubo več nega devis tva. Pozneje so jo hoteli prisiliti v poroko z bogatim z eninom, a so stars i spoznali, da je izbrala najboljs ega Z enina in je niso več nadlegovali. Dvajsetletna je stopila v tretji red sv. Dominika. Od oč eta si je izprosila čeličo na vrtu in je v njej z ivela tri leta v samoti. A tudi to sveto dus o je muč il skus njaveč. Ko so nekoč skus njave minile, se je vsa utrujena zatekla k Jezusu: »Kje si vendar bil, ko sem bila vsa vznemirjena od teh grdih skus njav?« »Bil sem sredi tvojega srča, ko sem videl, da ne privolis « ji odvrne Jezus. Po treh letih je s la med ljudi in postala tolaz ilni angel trpeč im. Gospod jo je obdaroval z veliko milostmi in razodetji. Vendar tudi njej ni bilo prizaneseno obrekovanje. Tedaj se ji je prikazal Jezus z dvema kronama: v desniči je imel zlato, z dragulji posuto, v leviči trnjevo. Reč e ji: »Draga hč i, glej, z obema tema kronama bos kronana, toda ne hkrati. Izberi si sama: Ali naj te zdaj v z ivljenju ovenč am z zlato in po smrti s trnjevo ali zdaj v z ivljenju s trnjevo in po smrti z zlato?« »Moj Gospod, z e lep č as je, ko sem zatajila svojo voljo, da bi spolnjevala tvojo; zato ne gre meni izbirati. Č e pa hoč es , da ti odgovorim, hoč em v tem z ivljenju vedno spolnjevati tvojo voljo in iz ljubezni do tebe hoč em vsako trpljenje vzeti, kakor da je veselje«. In segla je po trnjevi kroni. Z ivela je skrajno vzdrz no, uz ivala le surovo zelenjavo in vodo, komaj kaj spala in se na vse mogoč e nač ine trpinč ila. Leta 1375 je v Pisi med molitvijo v kapeli sv. Kristine prejela stigme, ki pa jih je skrivala do smrti. Bila je delez na s tevilnih videnj in zamaknjenj. Leta 1367 se ji je prikazal Kristus v vsem svojem sijaju ter se slovesno zaroč il z njo. Katarina je zelo trpela, kot mnogi svetniki. Nekateri so čelo mislili, da se ji ne sme zaupati, tako da je bila s est let pred smrtjo pozvana v Firenče na zaslis anje. Poslali so jo k uč enemu in poniz nemu bratu Rajmundu iz Čapue, ki je postal njen spovednik in tudi njen »duhovni sin«; napisal je njen prvi popoln z ivljenjepis. Nauk Katarine, ki se je komaj nauč ila brati in pisati, ko je z e bila odrasla, je prikazan v delu Razgovor o boz ji Previdnosti ali knjiga o boz anskem nauku, v njenih Pismih in v zbirki Molitev. Njeno pouč evanje je tako bogato, da jo je papez Pavel VI. leta 1970 razglasil za čerkveno uč iteljičo. Je zavetniča Italije in Rima in tudi sozavetniča Evrope. Č eprav poniz na, je bila s svojimi pismi papez u in kardinalom, knezom in kraljem angel miru in velika dobrotniča č loves tva. Dosegla je mir med različ nimi poglavarji, s svojim zgledom je vplivala na spreobrnjenje mnogih gres nikov. Zavzemala se je za edinost Čerkve in dosegla vrnitev papez a Gregorja XI. iz avignonske suz nosti v Rim. Umrla je 29. aprila 1380, stara triintrideset let; za svetničo jo je razglasil papez Pij II. leta 1461. Upodabljajo jo v oblač ilu dominikanskih tretjerazrednič, dolgi beli obleki s temnim plas č em. Pogosto drz i v roki srče, lilijo, kriz ali knjigo, na glavi ima trnjevo krono. Ko smo bili pred leti na romanju po Tosčani, smo v baziliki sv. Dominika v Sieni videli njene relikvije – glavo in prst svetniče. Papez Benedikt XVI. je o tej veliki z eni spregovoril: » Stoletje, v katerem je z ivela, je bilo doba preizkus enj za z ivljenje Čerkve in čelotnega druz benega tkiva v Italiji in Evropi. In vendar tudi v trenutkih največ jih tez av Gospod ne neha blagoslavljati svojega ljudstva, s tem da zbuja svetnike, ki zganejo srča in sproz ijo spreobrnjenje in prenovo. Katarina je ena od teh in nam s e danes govori in nas spodbuja, naj pogumno hodimo proti svetosti, da bi bili vedno bolj v polnosti Gospodovi uč enči.« OB PRAZNIKU VSTAJENJA Vilma Ninin Velikonoč ni prazniki so skoraj z e za nami, le s e malo in z e bodo pris li novi prazniki, tokrat bo znamenje kriz a, ki opominja na trpljenje in/ali z ivljenje, kakorkoli kdo pri sebi sam prebere, zamenjala rdeč a zastava, srp, kladivo... ki so, glej, č e malo pobrskam, ravno tako simboli neke zavesti iz trpljenja v 24

brezplačno glasilo OBČINE MUTA občina javni zavodi društva ...
Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut
Roman
Ludvik Kramberger Matevž Luzar Branko Majes
Destinacija - Adria Airways
Fünkešnica
posvojijo
naravoslovna fotografija
Februar, marec 2013 - Adria Airways
občanov občine Trebnje
København - Adria Airways
občanov občine Trebnje
Ljubiteljska meteorologija
Trimo letno poročilo 1999
December 2011, januar 2012 - Adria Airways
10.mednarodnifestivalračunalniškihumetnosti - ArtNetLab - Univerza ...
Heike Kaltenbrunner / FOUND SOME MAGIC 12. 06. 2008 - 12. 07 ...
PREDSEDOVANJE EU 2008 EU Presidency 2008 PREDSTAVITEV ...