Views
1 week ago

Glasilo župnije Deskle, podružnice Gorenje Polje in Plave

z ivljenje... Nisem

z ivljenje... Nisem potros nis ki tip in od izloz b, iz katerih se mi smejijo sladki velikonoč ni zajč ki in velika č okoladna jajča, se bom raje obrnila k sebi, k svojim lastnim obč utkom ob tem prazniku. Ta praznik, ki je sičer za mnoge povezan z neč loves kim trpljenjem, me opomni, da ne vem za trenutek, ki pride takoj za tem... Nikoli si nisem banalno in kompličirano razlagala sporoč ilnosti velikonoč nih praznikov; Jezusovo trpljenje si v danas nji č as prevedem kot realnost z ivljenja, ki mi vrač a samo s tem, kar dajem. In obenem z zavedanjem, da do z elenega čilja pridem z vzponi in padči, z napori, z eljami in upanjem. In v tez avah, ki se porajajo, spoznavam, koliko volje in moč i moram imeti v sebi, da lahko nosim kriz , ki se znajde na mojih ramenih. In koliko veselja pride, ko je tez ava premagana... Razmis ljam ob tej Veliki noč i tudi o dez eli, v kateri z ivim. O Sloveniji, o dez eli na sonč ni strani, ki zaradi kriz a, sestavljenega iz farizejev, ki jih je pred njenim oblič jem vedno več in iz mnoz iče Juda Is karjotov, ki ji z obljubami poljubljajo liča in hkrati zabijajo noz v hrbet, ostaja brez »vstajenja«. Vedno znova in znova nimamo denarja za najnujnejs e. Res? Tisti, ki so pri koritu, si z e od nekdaj rez ejo slastne in debele pogač e. Kako, da je med Slovenči, pridnimi in pos tenimi, toliko tistih, ki z goljufijo dosez ejo več ? Na rač un mnoz iče, ki ima komaj za prez ivetje.. In dvolič nih zakonov, ki zanje ne veljajo... Ne bom, noč em; ker največ ja kritika gre tokrat meni, ker se (s e) vedno zatekam k temu, da si reč em, saj ne morem nič spremeniti... Pa lahko. Z e to, da zapis em javno to, kar mislim, o tem, kar se ne ujema z etiko in vestjo, je kaplja v morje, in vendar je... Tudi to je eden izmed pomenov, ki jih pripisujem pomenu Velike noč i. To je namreč č as, ko bi se morali ravnati po svoji vesti, ne pa v anonimnosti kritizirati vse po vrsti... Anonimnost je pač dobra, skrijemo se in tulimo preko in po vsem, kar nam tez i.. in se skrijemo... Kot Peter in njegova trikratna zatajitev... Moje misli. In lepe praznike z elim. MED SLOVENCI NA TUJEM STA BILI NARODNA ZAVEST IN KATOLIŠKA VERA VEDNO TESNO POVEZANI Dejan Valentinčič Izven Slovenije z ivi več kot pol milijona Slovenčev, torej ena petina slovenskega naroda. Nekateri kot avtohtone manjs ine (zamejči) v sosednjih drz avah, drugi pa kot zdomči, izseljenči in njihovi potomči po vsem svetu. Ohranjanje slovenske identitete izven matič ne domovine nikoli ni bilo lahko, a s tevilnim je to odlič no uspelo. Tako imamo danes izven Slovenije s tevilne z ive in aktivne slovenske skupnosti ter zelo uspes ne posameznike. Za ohranjanje slovenske identitete, ki pa seveda ni ostajala nespremenjena, ampak se je oplajala tudi s kulturami drz av, kjer so ti Slovenči z iveli, so vedno bili zelo pomembni duhovniki. Ti so ljudi spremljali na njihovih poteh v tujino in poleg duhovne oskrbe organizirali kulturne prireditve, gradili čerkve in kulturne dvorane, skrbeli za zdruz evanje, nabavljali knjige iz domovine, posredovali pri iskanju sluz b itd. Slovenči, ki so na tujem ohranili vero in pripadnost Katolis ki Čerkvi, so laz je ohranili tudi narodno identiteto in ostali zavedni Slovenči. V tem č lanku bi z vami rad delil nekaj zanimivejs ih zgodbič o slovenskih duhovnikih in duhovni oskrbi med rojaki, ki sem jih obiskal v izseljenskih skupnostih po svetu. V Ameriki so priljubljene polka maše V ZDA se kot slovenske priznava s e pribliz no 30 z upnij. Več inoma so to danes etnič no mes ane z upnije, tako da so bogosluz ja v angles č ini, slovenski pa ostajajo podobe Brezjanske Marije na stenah, kar najdemo prav v vsaki slovenski čerkvi, napisi na kriz evih potih, freskah, arhivi ter zavednost dela z upljanov. Slovenske mas e v ZDA najdemo s e v Člevelandu, ki mu pravijo kar ameris ka Ljubljana. Tukaj delujeta dve slovenski z upniji, Sv. Vid in Marija Vnebovzeta, v okviru katerih sta vsako soboto organizirani tudi slovenski s oli za otroke, pri Sv. Vidu pa vsak drugi koneč tedna tudi s ola za odrasle. Obe z upniji imata z ivahno versko-druz abno Mladi v sobotni s oli v Člevelandu, ko se uč ijo peti slovensko. 25 26

z ivljenje, od oltarnega drus tva, do meseč ne peke in prodaje krofov, s katero finanč no pomagajo sobotnima s olama. Skozi čerkveno leto se zvrstijo s e s tevilni drugi dogodki, kot so na primer litanije v predmestni kapeli na predveč er praznika Brezjanske Marije, farna piknika, romanja itd. Slovenska mas a je s e v New Yorku, kjer slovensko čerkev sv. Čirila upravlja pater franč is kan ter v Lemontu blizu Čhičaga, kjer so tudi nas i franč is kani prisotni z e od leta 1923. Takrat je p. Kazimir Zakrajs ek to očenil kot primerno lokačijo za slovensko semenis č e, kjer bogoslovči zaradi odmaknjenosti ne bi bili tako podvrz eni ameris ki kulturi in bi laz je ohranili slovenski jezik. Z e leto kasneje so iz Slovenije prinesli podobo brezjanske Marije, kateri je čerkev posveč ena. Lemonta se tako s e danes drz i ime Ameris ko Brezje. Isto leto so poleg milostne podobe iz danas nje Slovenije v Lemont prinesli tudi nekaj matič kranjskih č ebel, katerih rod s e danes uspeva. Danes v Lemontu ni več slovenskega semenis č a, ostaja pa čerkev in kulturno ter druz abno sredis č e Slovenčev. Zagotovo pa je Lemont najbolj poznan po tem, da je do prekopa v Ljubljansko stolničo na tamkajs njem pokopalis č u poč ival tudi s kof Gregorij Roz man. Nagrobnik slovenskega s kofa Jamesa Trobča v Minnesoti, v mestu St. Stephens (Sv. S tefan). Mesto so leta 1871 ustanovili Slovenči. To je edino mesto v ZDA, ki so ga ustanovili Slovenči. Več ina duhovnikov v preteklosti tukaj je bila Slovenčev. V čerkvi je na krstilnem kamnu s e vedno napis "Kers č ujte vse ljudi v mojem imenu". Zanimiva anekdota glede slovenskih mas je povezana z mestom San Frančisčo v Kaliforniji. Tam so Slovenči skupaj s hrvas kimi verniki upravljali z upnijo Gospodovega rojstva. A s tevilo z upljanov se je zmanjs evalo, zato jim je s kof čerkev 1. junija 1994 odvzel in z upnijo ukinil. Z upljani pa se s tem niso sprijaznili. Odloč no so se uprli, med drugim tudi tako, da so se vsako nedeljo zbirali na ploč niku pred nekdanjo čerkvijo in tam protestirali ter molili. Molitev je bila uspes na, za boz ič leta 1996 so lahko spet vstopili v svojo čerkev. Menda je to edini primer v ZDA, da bi bila spet obujena kaks na ukinjena etnič na z upnija. Obuditev je sičer pris la z majhno spremembo. Z upniji so se pridruz ili tudi poljski verniki. Vse tri 27 etnič ne skupnosti danes oskrbuje poljski z upnik. Ta skupaj mas uje za Slovenče in Hrvate, tako da se prepletajo slovens č ina, hrvas č ina in angles č ina. Za petje pa skrbi slovenski zbor. Ko pa je v Kaliforniji na nadaljnjem s tudiju kaks en duhovnik iz Slovenije, ga rojaki radi povabijo medse. Posebna zanimivost, z e kar senzačija ameris kih Slovenčev, pa so polka mas e. Duhovnik Frank Perkovičh iz severne Minnesote se je domislil zelo priljubljene mas e, kjer je besedila slovenskih ljudskih pesmi predrugač il v liturgič na besedila, ohranil pa melodijo. Tako bogosluz je je odobril tudi Vatikan, gospod Perkovičh je mas o daroval tudi v prisotnosti takratnega papez a sv. Janeza Pavla II. Č eprav je star z e preko 90 let, potuje po vseh ZDA ter mas uje vključ ujoč pesmi kot so Adijo, pa zdrava ostani, Kuz ki lajali so name in podobne. Taks no mas o sem tudi jaz doz ivel in lahko povem, da harmonika v čerkvi zveni odlič no. V Kanadi tudi duhovnik s Tajske mašuje slovensko Z duhovnikom Frankom Perkovičhem, ki ima polka mas e. Pravila za na kor v slovenski čerkvi v Pueblu okoli leta 1900 :) V Kanadi slovenske vernike oskrbujejo lazaristi. V Montrealu deluje z upnija sv. Vladimirja, v Hamiltonu sv. Gregorija Velikega, v Torontu pa s e zelo z ivahna z upnija Brezmadez ne Marije s č udodelno svetinjo in manjs a z upnija Marije Pomagaj v čentru mesta. Pri z upniji Brezmadez ne Marije 28

brezplačno glasilo OBČINE MUTA občina javni zavodi društva ...
Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut
Roman
Ludvik Kramberger Matevž Luzar Branko Majes
Destinacija - Adria Airways
Fünkešnica
posvojijo
naravoslovna fotografija
Februar, marec 2013 - Adria Airways
občanov občine Trebnje
občanov občine Trebnje
København - Adria Airways
Ljubiteljska meteorologija
10.mednarodnifestivalračunalniškihumetnosti - ArtNetLab - Univerza ...
December 2011, januar 2012 - Adria Airways
Heike Kaltenbrunner / FOUND SOME MAGIC 12. 06. 2008 - 12. 07 ...
Trimo letno poročilo 1999
PREDSEDOVANJE EU 2008 EU Presidency 2008 PREDSTAVITEV ...