Views
4 days ago

Glasilo župnije Deskle, podružnice Gorenje Polje in Plave

nepogres ljiva. Tudi dus

nepogres ljiva. Tudi dus ni pastirji imajo pri evangelizačiji novega roda ključ no vlogo. Kot pastirji so pokličani, da omogoč ajo z iva obč estva: obč estva, ki so hkrati odprt kraj č loves kega sreč anja ter kraj doz ivljanja Boz je ljubezni. Pri vključ evanju tistih, ki s e niso vključ eni v redno z ivljenje Čerkve, so zelo koristne dodatne moz nosti sreč evanja, kot so miklavz evanje, materinski dan, oratorij za otroke, sreč anje mladih druz in… Posebej vas vabimo, da pri pastoralnem nač rtovanju razmis ljate, kako pritegniti druz ine z otroki v dobi med krstom in prič etkom verouka, saj se v tem č asu mlade druz ine najbolj oddaljijo. Vendar duhovniki sami ne morejo stopati v osebni stik z vsemi oddaljenimi kristjani, saj pogosto nimajo neposrednega dostopa do njih. Zato je potrebna oznanjevalna naravnanost čelotnega obč estva. Vsakdo, ne glede na svoj stan, izobrazbo ali osebne darove, lahko dejavno pripomore k rasti Čerkve, kot poudari papez Franč is ek: »V vseh krs č enih, od prvega do zadnjega, deluje posveč ujoč a moč Svetega Duha, ki priganja k evangelizačiji. /…/ Vsak krs č eni je, ne glede na svojo vlogo v Čerkvi in na stopnjo verskega znanja, dejaven nosileč evangelizačije« (Veselje evangelija, 119–120). S kofje se posebej zahvaljujemo vsem stars em, starim stars em, katehetom, duhovnikom in drugim, ki dejavno posredujete zaklad vere mlademu rodu. Naj vas s e naprej, ne glede na tez avne in evangeljskemu oznanilu nasprotujoč e okolis č ine, napolnjuje globoko upanje. Upanje, ki izvira iz veselja odres enja, se naslanja na Kristusove besede: »Bodite pogumni, jaz sem svet premagal!« (Jn 16,33). »Veselje evangelija napolnjuje srče in čelotno z ivljenje ljudi, ki se sreč ajo z Jezusom; ljudi, ki dovolijo, da jih odres i greha, z alosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rojeva in oz ivlja veselje« (Veselje evangelija, 1). Naj nam Marija, Mati Čerkve, izprosi milost, da bi se znali slovenski kristjani veseliti daru vere in biti njeni z ivi prič evalči. S to z eljo vas prisrč no pozdravljamo in klič emo nad vas Boz ji blagoslov. Vas i s kofje 90-LETNICA OBNOVE CERKVE SVETEGA JURIJA V DESKLAH Barbara Markič Gerbec Zavetnik čerkve v Desklah je sv. Jurij muč eneč. Temu svetniku so posveč ene mnoge zelo stare čerkve in prav zaradi tega gre sklepati, da je bila čerkev v Desklah z e zelo zgodaj zgrajena, a uradnih listin oz. zapisov o njenem nastanku ni. Desklanska čerkev naj bi bila sprva podruz nič na čerkviča. Prvi s kof Attems je za č asa svojega delovanja mnogim dus nim postojankam dovolil neko samostojnost, ko jim je dal krstni kamen in stalnega duhovnika in tako naj bi, skličujoč se na opombe iz krstne knjige v Desklah, 22. dečembra 1757 čerkev postala z upnijska. Pred tem so namreč h krstu nosili v Kanal. Dokumenti o gradnji nove in več je čerkve so datirani z letničo 1886-1890. Ta čerkev naj bi bila baroč na in imela zvonik desno od proč elja. Prva svetovna vojna, ki je vihrala tudi po Sos ki dolini in nas ih krajih, ni prizanesla niti čerkvi. Čerkev je bila skoraj v čeloti porus ena, nedotaknjeni so ostali le njeni temelji, nekaj zidovja in glavni baroč ni oltar. Tako so leta 1928 zač eli s popravljalnimi deli in jo na novo zgradili. Desklanska čerkev je preprosta, enoladijska s prezbiterijem. Nad vhodom se dviga kor, kjer je prostor za orgle in pevče. Glavna razlika s prvotno čerkvijo je v postavitvi zvonika, ki so ga prestavili na levo stran. Ta je prostostoječ in se ne drz i čerkve (v umetnosti se tovrstna postavitev zvonika imenuje kampanile, razvila pa se je v 5. in 6. stoletju v Italiji). Na baroč nem oltarju lahko obč udujemo tudi kip Svetega Jurija, delo Gorič ana Giovannija Battiste Novellija (1879-1965). Sveti Jurij je slavni muč eneč, ki je razdal svoje premoz enje revez em in javno izpovedal, da je kristjan, zato so ga muč ili. Legenda o njem pravi, da je iz zmajevih 5 6

krempljev iztrgal dekličo, zmaja pa ubil. Tak je upodobljen tudi na čerkvenem oltarju. Osrednja poslikava prezbiterija je delo akademskega slikarja in patra Gabriela Humeka, poslikave v stropnem delu prezbiterija pa so delo akademskega slikarja Rajka Slapernika. Z leti so na čerkvi potekala razna popravljalna in vzdrz evalna dela, a njena zasnova in oblika sta ostali enaki. SREČANJE GORIŠKE KARITAS - Deskle 13.01.2018 Danica Marcina UVOD Prisrč no pozdravljeni na rednem letnem sreč anju Območ ne goris ke Karitas, tokrat v nas i z upniji. Pri sveti mas i se bomo zahvalili za opravljeno delo v preteklem letu. Kristusa, ki je navzoč med nami, bomo prosili, naj nas povez e v obč estvo in nam da moč , da bomo zavest o njegovi dobroti, ljubezni in usmiljenju mogli prenesti na nas e brate in sestre, da bodo vedeli, da je ON z njimi. UVOD V OČ ENAS Odprimo srča Boz ji prisotnosti. Z zaupanjem se obrnimo k Njemu, Oč etu vseh nas. Jezus nas je uč il, da Boga klič emo Oč e, zato ga lahko molimo: Molitev Oč enas zač ne z upnik POZDRAV MIRU Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Boz ji sinovi. Tako Jezus blagruje tiste, ki so orodje miru v svetu. Tudi mi smo pokličani, kot kristjani in sodelavči karitas, da kot Njegovi uč enči vnas amo med svoje brate razumevanje in mir. Pokaz imo pripravljenost delati dobro s stiskom roke. ZAHVALA PO OBHAJILU Jezus, nas odres enik, bodi v nas em z ivljenju tako moč no navzoč , da bo vsakdo, ki se sreč a z nami, zač el slaviti tvoje ime in bo skupaj z nami zahrepenel po tvoji trajni bliz ini. Amen 7 ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JURIJA V DESKLAH Marta Bitežnik Ob sreč anju predstavnikov Območ ne goris ke Karitas sem predstavila gostom z upnijsko čerkev sv. Jurija v Desklah. Čerkev je bila z vojno ods kodnino po I. sv. vojni na novo zgrajena pred toč no 90 leti. Prejs nja čerkev je bila tako pos kodovana, da so ostali le temelji in baroč ni oltar, tudi čeloten arhiv je bil unič en. Na starih fotografijah je lepo viden zvonik na desni strani, sedaj pa je na novo postavljen na levi severni strani in po tem se razlikuje od prejs nje čerkve. V sredis č u glavnega oltarja je kip sv. Jurija, konjenika, ki je premagal zmaja in s tem simbolič no tudi vse zlo. Stranska oltarja sta posveč ena Marijinemu srču in in srču Jezusovemu. Tam sta tudi kipa svetega Joz efa in svete Lučije. Prvega so dali postaviti taboris č niki v spomin na s tevilne internačije v č asu fas izma in načizma in v zahvalo za sreč no vrnitev domov. Kip sv. Lučije pa predstavlja spomin na oltar svete Lučije v prejs nji čerkvi. Tu sta s e kipa sv. Ane in sv. Alojzija. Poslikava lič nega prezbiterija je delo Gabrijela Humeka iz leta 1956. Freske nam kaz ejo sedeč ega Jezusa z Marijo in Joz efom, s kofa Barago, ki krs č uje Indijanče ter sedaj bl. Antona Martina Sloms ka z Nez ičo in Blaz ejem. V ozadju je prepoznavna tudi silhueta čerkve. Z upnija Deskle je razmeroma mlada, saj je postala samostojna s ele leta 1935. Poleg podruz niče svetega Janeza Krstnika v Plaveh se ji je z novo preureditvijo Koprske s kofije sedaj pridruz ila s e z upnija Gorenje Polje, ki je postala podruz niča sv. Mihaela na Gorenjem Polju. Z e skoraj dve desetletji imamo vsa tri obč estva istega duhovnika, ki mu pomagajo bolj ali manj s tevilni laiki. Poleg pastoralnega in gospodarskega sveta so tu s e čerkveni pevči, ministranti, č istilke in krasilke, bralči boz je besede, katehistinje, druz ba z ivega roz nega venča, Karitas, urednis ki odbor, ki izdaja glasilo za Boz ič in Veliko noč . Obč asno so s e druge aktivnosti, naj omenim le zadnjo, ravno pred Boz ič em smo konč ali z DMZ , ki jih je ustanovil pater Ignazio Larranaga. Tretje leto je med nami z upnik Simon Vendramin, ki vsako prvo soboto v meseču vodi molitve pred Najsvetejs im za dus no in telesno zdravje, in k nam prihajajo s tevilni verniki iz drugih krajev. Gospod je tudi pri nas iskal delavče za svoj vinograd. Nekaj fantov se je odzvalo njegovemu kliču. Trenutno so s e 4 z iveč i duhovniki iz nas e z upnije, ki opravljajo boz jo sluz bo na Primorskem pa tudi v zamejstvu. Na z ivljenje v kraju in posledič no tudi na versko z ivljenje v z upniji je nedvomno vplivala tovarna Salonit v bliz njem Anhovem. V skoraj stoletnem delovanju je pustila globoke sledi in tako kot vse so tudi te po eni strani 8

brezplačno glasilo OBČINE MUTA občina javni zavodi društva ...
Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut
Roman
Ludvik Kramberger Matevž Luzar Branko Majes
Destinacija - Adria Airways
Fünkešnica
posvojijo
naravoslovna fotografija
Februar, marec 2013 - Adria Airways
občanov občine Trebnje
København - Adria Airways
občanov občine Trebnje
Ljubiteljska meteorologija
Trimo letno poročilo 1999
December 2011, januar 2012 - Adria Airways
10.mednarodnifestivalračunalniškihumetnosti - ArtNetLab - Univerza ...
Heike Kaltenbrunner / FOUND SOME MAGIC 12. 06. 2008 - 12. 07 ...
PREDSEDOVANJE EU 2008 EU Presidency 2008 PREDSTAVITEV ...