Views
1 month ago

Glasilo župnije Deskle, podružnice Gorenje Polje in Plave

lepe in

lepe in dobre, po drugi pa z alostne in slabe. Nedvomno je ta del Sos ke doline potegnila iz zaostalosti in revs č ine, ne bom rekla ravno v bogato, ampak za č loveka dostojno z ivljenje. Spodnje Deskle so se s irile, delavske druz ine so dobile dom v novih blokih, prihajali so s tevilni delavči iz drugih delov Jugoslavije, z njimi pa druge kulture in druge vere, a čerkev se zaradi tega ni polnila in s tevilo nedeljnikov je postalo niz je od slovenskega povpreč ja. Nevarni azbest iz Anhovega nam je prinesel bolezni in mnoge prezgodnje smrti. S e dolgo bomo č utili poslediče, č eprav je bila ta proizvodnja ukinjena leta 1996. Po drugi strani pa je čementarna dober sosed, saj smo z njeno materialno pomoč jo obnovili z upnis č e, ki ni le streha nad glavo za z upnika, temveč se tam odvijajo tudi druge dejavnosti: od verouka, pevskih vaj, delavnič za otroke, sreč anj starejs ih in bolnih, sreč anja jubilantov do mas v zimskih dneh. Pa s e nekaj: Desklani radi povemo, da je prav tu v his i zraven čerkve dolga desetletja z ivela Tinča S emlajeva in vsak dan poboz no hodila k sveti mas i. Da najstarejs e Slovenke ne bomo pozabili, smo medgenaračijski prostor v kulturnem domu poimenovali Pri Tinči. Tako, to je nekaj drobtinič iz nas ega kraja in nas e z upnije. A karkoli z e delamo in kjerkoli z e z ivimo, naj nam bo vedno glavni On, ki je nas varuh, nas a skala, nas a pot, nas e upanje, nas e z ivljenje. Verovati pomeni zaupati se usmiljeni Ljubezni, ki stalno sprejema in odpus č a, ki nosi z ivljenje in mu podeljuje smer. (Papez Franč is ek) Vir: revija.ognjisče.si/90-zalozba/podarim-ti-misel/misli-poavtorjih/2892-misli-papeza-frančiska ANKA- TASMANKA Silva Matevžič Na svetu je ogromno dobrih in srč nih ljudi, ki jim ni mar le za denar. Vedo, da si nagrajen, kadar poslus as srče. Narava. Moras jo imeti rad tako, kot je. Neokrnjeno. Nas a sveta naloga je, da jo obvarujemo pred nasilnim vdorom vanjo, pri č emer so vključ ene tudi zajezitve na rekah zaradi gradnje hidroelektrarn. Proti skrunitvi narave se borijo ljudje, ki jim veliko pomeni, da ne posegamo vanjo zaradi pohlepa, temveč jo ohranjamo nedotaknjeno v vsej svoji lepoti. Pri protestih za ohranitev naravnega toka reke Franklin na Tasmaniji, otoku ob avstralski čelini, je v 80 letih prejs njega stoletja odigrala pomembno vlogo Anka Makoveč, ki je mladostna leta prez ivela v Desklah. Zato je prav, da s ponosom obudimo spomin nanjo, kajti ljubezen do neoskrunjene narave je bila gonilna sila v njenem z ivljenju. V boju proti jezu na reki Franklin so l. 1982 naravovarstveniki zač eli blokado na reki, da bi fizič no prepreč ili njeno unič enje. Blokada velja za eno največ jih na svetu. Katarina Ana Makoveč je bila rojena 3. avgusta 1938 v Roč inju. Osnovno s olo je obiskovala v Desklah, kamor se je druz ina preselila, najprej v Gorenje Deskle, nato v Globno, kjer je oč e kupil star razpadel Kukč ev mlin, lastniki so s li po vojni v Ameriko, in tam poč asi napravil his o. Anka je bila z ivahen, zvedav, ukaz eljen otrok. Sedemletna je stopila na č rni trn. Zastrupila se je in Ankina noga je mnogo let rasla v z elezni oporniči. Na Golniku je konč ala dvoletno medičinsko s olo in tam delala nekaj let. L.1962 je ods la v Avstralijo, kjer si je ustvarila druz ino. S e prej je delala v raznih bolničah v Sidneyu in čelo v brusilniči dragih kamnov za nakit. Rodila je dve hč erki. Ko sta odras č ali, je pris la Anka domov v Slovenijo, bila nekaj č asa v Bovču in se po osmih mesečih vrnila ne več v Sidney, temveč v Tasmanijo, kjer se je vključ ila v gibanje «gorske reke brez jezov«. Poslovnez i so videli v dveh divjih rekah dobič ek – jezove in elektrarne, zagnani naravovarstveniki pa so s protesti ob pomoč i novinarjev in 9 10

televizije po letu in pol zmagali. Med njimi je imela veliko zaslug Anka, ki je s hč erko Anito s la v sam pragozd ter se pridruz ila protestnikom. Buldoz erji so se morali umakniti in reki Gordon in Franklin danes svobodno teč eta mimo tisoč letnih dreves, ki jih ne bi bilo več , vse bi bilo potopljeno in unič eno. Anka je bila mnogo let tudi vodič na mali ladjiči, ki je vozila turiste po reki Franklin. Zadnja leta je prez ivljala v Devenportu, mestu na severni obali Tasmanije, kjer ji je ministrstvo za okolje dodelilo majhno his ičo v dosmrtno bivanje. O Anki sta bila posneta dva filma. Pred smrtjo je s e sprejela ekipo Roka Rozmana, biologa, ki se prav tako zavzema za ohranjanje gorskih voda brez jezov in je o njej posnel film. Anka Makoveč je umrla 16. februarja 2017 v njej dodeljeni his ki. Pred smrtjo je izrazila z eljo, da njen posmrtni »prah« - pepel raztresejo v slap, ki ga je pomagala res iti pred potopitvijo. 11 GLORIA IN EXCELSIS DEO Alenka Konjedic Gloria in excelsis Deo, tako angelci pojejo: lepo pojo na čast Bogu, odprto je nebo. Angelsko petje se je spustilo iz nebes na zemljo, da bi začutili in delili božično skrivnost. Pastirje je obsijala svetloba in angel jim je rekel: »Ne bojte se! Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Tudi mi smo bili z božičnimi napevi zajeti v skrivnost in veselje tiste presvete noči, v kateri se razliva najgloblje in najlepše hrepenenje. Lahko reč emo, da je dečember najleps i meseč v letu in v njem je najleps i dan, ki se prevesi v boz ič no noč , noč , ko se spominjamo rojstva nas ega Odres enika. Na nedeljo Jezusovega krsta, 7. januarja, smo se v z upnijski čerkvi sv. Marije Vnebovzete v Kanalu zbrali zbori kanalskega okroz ja, tu so zazvenele najleps e boz ič ne pesmi, ki so se prepletale z boz ič no zgodbo. V čerkvi je bilo temno, le pastirč ek je igral na pis č alko boz ič no pesmičo, sam, č isto sam se je oziral naokrog in se zač udeno spras eval, kje so vsi, da nikogar ni, čerkev je prazna. Kam so vsi s li, so morda po nakupih, pred televizijo ali morda na zabavi. In vzdihoval je: » Le kdaj se bo ta svet spremenil?« Utrujen je zaspal, ura je odbila polnoč in iz daljave (kora) so se zaslis ale mogoč ne fanfare. Pastirč ka je zbudil prijatelj, in ga povabil, da gresta v Betlehem, ker so z e vsi tam. Angelsko petje in svetloba, ki je napolnila čerkev, sta naznanila zač etek praznovanja in tudi mi smo se vključ ili v praznovanje. S pesmijo smo vstopili v boz ič no zgodbo, da bi v tem svetem č asu nas li delč ek sreč e, da bi se ob Novorojenem zbliz ali in se s e bolj zač utili kot bratje in sestre. Tako se je v polni čerkvi, izmenjaje na koru in pred oltarjem, razlegalo č udovito boz ič no sporoč ilo ob veznem besedilu in z boz ič nimi napevi. Prepevali so čerkveni mes ani zbori: iz Roč inja, Marijinega Čelja, Deskel, Gorenjega Polja, zdruz ena zbora iz Levpe in Kala nad Kanalom, verouč enči iz Levpe in kanalski zbori: mes ani, mladinski in otros ki zbor. Po vseh nastopih se je z ugas anjem luč i Boz ič niča prevesila v drugi del. S pesmijo Glejte, trije kralji v lepi zlati halji…… smo poč astili praznik Svetih treh kraljev in res so pris li k nam, zvezda je modre iz vzhoda pripeljala k jasličam. Pris li so s kamelo in Jezus č ku prinesli darove, zlato za tiste, ki bodo delovali v misijonih, kadilo - kot pesem, molitev, dar njemu, ki je Bog, in miro kot č loveku, da ne bi pozabili na medsebojne odnose. Videti zvezdo je zač etek poti, izbira je nas a, pred nami je pot 12

brezplačno glasilo OBČINE MUTA občina javni zavodi društva ...
Destinacija - Adria Airways
Fünkešnica
Šolsko polje, letnik XX, številka 5-6, 2009: Vloga ... - Pedagoški inštitut
občanov občine Trebnje
Roman
Ludvik Kramberger Matevž Luzar Branko Majes
Ljubiteljska meteorologija
posvojijo
naravoslovna fotografija
Februar, marec 2013 - Adria Airways
občanov občine Trebnje
København - Adria Airways
E
December 2012 — 60 strani - Idiot
Fünkešnica
PLES RAZKOŠJA IN UŽITKOV THE DANCE OF ... - Salon Slovenija
Slovenski kulturni praznik
Februar, marec 2011 - Adria Airways
Heike Kaltenbrunner / FOUND SOME MAGIC 12. 06. 2008 - 12. 07 ...
Trimo letno poročilo 1999