01.02.2020 Views

Krščanski demokrat št. 1

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

KRŠČANSKI

DEMOKRAT.

Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, marec 2015, št. 1

INTERVJU:

Ivan

OMAN

V NSi verjamem

in ji zaupam.

ZAKON O DOSTOJNEM POKOPU

DRUŽINA JE NAJVEČJA VREDNOTA

ZAKAJ SMO PLAČALI PET MILIJARD EVROV?

1


TABOR

NOVE SLOVENIJE - KRŠČANSKIH DEMOKRATOV

Beltinci, nedelja, 24. maj 2015

NAVIHANKE

dopoldne

od 11.00 ure

ob 12.30 uri

ob 13.30 uri

ob 15.00 uri

možnost obiska svetih maš v Beltincih in Prekmurju

zbiranje udeležencev na prireditvenem prostoru, glasbeni program in

nastop Prekmurske godbe Bakovci

osrednji uradni program tabora z nagovorom predsednice NSi Ljudmile Novak

druženje in zabavno popoldne z ansamblom Navihanke

nogometna tekma med ekipo NSi in ekipo PAX

(Slovensko duhovniško nogometno reprezentanco).

Ker smo BLIZU LJUDEM, se srečujemo, spoznavamo, pogovarjamo,

družimo, zabavamo, spodbujamo, pojemo in se veselimo.

Z veseljem Vas pričakujemo na Taboru

Nove Slovenije, da drug drugega spodbudimo

pri naših prizadevanjih za uspešno Slovenijo.

VEČ O TABORU V

NASLEDNJI ŠTEVILKI

POLITIČNA AKADEMIJA NSi

i

J

E

K

Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka organizira Politično

akademijo Nove Slovenije. Vabimo vas, da se udeležite Politične

akademije NSi, ki vam bo razkrila, kaj pomeni krščanskodemokratski

pogled na svet.

Politična akademija letos ponuja izjemno zanimive vsebine za

vse vas. Le ljudje, ki resnično razumejo človeka kot posameznika,

civilno družbo v kateri živijo in jo sooblikujejo, temeljno državno

ureditev s pravnim sistemom ter gospodarstvom, lahko plodno

sodelujejo v razpravah o aktualnih družbenih vprašanjih, ki nas

vodijo v prihodnost.

Politična akademija NSi bo potekala v šestih modulih ob sobotnih

dopoldnevih do konca leta 2015 in je brezplačna. Udeleženci,

ki bodo zvesto obiskovali module Politične akademije, bodo na

kongresu Nove Slovenije prejeli diplomo Politične akademije.

Politična akademija pod vodstvom Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je namenjena vsem, ki želijo svoja znanja nadgraditi,

izvedeti več o politiki, prevzeti funkcije v stranki ali drugih organizacijah. Dobrodošli.

1 MODUL: sobota, 18. april 2015

Nastanek krščanske demokracije in

osamosvojitev slovenije

■ politična filozofija

■ novejša zgodovina Slovenije

2. MODUL: sobota, 16. maj 2015

Slovenija v mednarodnih povezavah

■ globalizacija

■ zunanja in obrambna politika

■ Evropska unija

3. MODUL: sobota, 13. junij 2015

Komunikacija

■ mediji, PR, marketing

■ sporočanje in dialog

■ politična komunikacija, analiza

političnih komentarjev

4. MODUL: sobota, 19. september 2015

Stanje v gospodarstvu

■ gospodarstvo in finance

■ kapitalizem, socialno tržni sistem

■ trajnostni razvoj

5. MODUL: sobota, 17. oktober 2015

Človekove pravice, država

in krščanske vrednote

■ civilna družba in človekove pravice

■ temeljni pravni pojmi in državna ureditev

■ krščanske vrednote in sprava

6. MODUL: sobota, 14. november 2015

Državljanske kompetence in morala

■ aktivno državljanstvo

■ etika in morala

■ organizacija stranke NSi

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

2

Prijave na politično akademijo 2015 na telefon 01 241 66 50 ali akademija@nsi.si.


UVODNIK

NOVA SLOVENIJA

KRŠČANSKI DEMOKRATI

Spoštovani člani in članice NSi, dragi prijatelji,

z veseljem vas vabim k branju našega novega časopisa, ki

bo nekajkrat letno prispel v vaš dom. S tem želimo približati

delovanje stranke tudi vsem tistim, ki ne morete prebirati naših

elektronskih sporočil. Upam, da boste tudi vi z veseljem prebrali,

kar bomo mi skrbno pripravili za vas.

Prepričana sem, da pozorno spremljate politično dogajanje

v Sloveniji. Žal ne moremo biti zadovoljni z nekaterimi

odločitvami vlade, ki je sprejela premalo spodbudnih ukrepov za

gospodarstvo, da bi se v Sloveniji zmanjšala brezposelnost, in

da bi več mladih ljudi našlo zaposlitev. Zaposleni plačujejo davke

in prispevke, ki napolnijo tudi pokojninsko blagajno. Vladajoče

stranke poudarjajo, da vedno več sredstev namenijo za socialne

prejemke. To pa pomeni, da vedno več ljudi potrebuje socialno

pomoč, namesto da bi si z delom lahko zagotovili primerno

življenje. Dostojne plače nam na dolgi rok omogočajo tudi bolj

dostojne pokojnine.

V NSi se ne strinjamo s spremenjenim Zakonom o zakonski zvezi

in družinskih razmerjih, ki zvezo moškega in ženske spreminja

v zvezo dveh oseb. S tem bo istospolna zveza popolnoma

izenačena s sedanjo zakonsko zvezo, kar pa istospolnim parom

odpira možnosti posvojitve otrok. Otrok ne more biti nikogaršnja

pravica. Zato bomo v NSi naredili vse, da bi bil zakon zavrnjen na

referendumu.

Z ideologijo enakosti spolov se rušijo naravni zakoni. Ustvarjeni

smo kot moški in ženske z namenom, da se ljubimo, dopolnjujemo

in plodno nadaljujemo delo Stvarnika. Zagotovo je potrebno

izboljšati razumevanje težav, s katerimi se srečujejo istospolno

usmerjeni državljani, in si prizadevati za večjo strpnost in

vključenost teh oseb v družbo. Ni pa potrebno zaradi tega na

silo spreminjati naravnih zakonov in izenačevati tistega, kar ni

enako.

Vsem materam, očetom in starim staršem želim veliko radosti

in blagoslova pri otrocih in vnukih. Vsem skupaj pa želim tudi

blagoslovljene velikonočne praznike.

Krščanski demokrat.

Ljudmila Novak

predsednica NSi

Pred vami je nov izdelek naše stranke, časopis na dvajsetih

straneh, s katerim vas bomo predvidoma vsako leto meseca

marca, maja, septembra in decembra seznanili z delom stranke

in povabili k našim nadaljnjim aktivnostim. Želeli bi si več številk

na leto ali celo na mesec, pa vendar nam finance stranke tega

ne dopuščajo. Trudili se bomo, da bo vsaka naslednja številka še

boljša in bo med nami krepila povezanost in pripadnost krščanski

demokraciji. Tokratno prvo številko ste vsi prejeli v tiskani obliki,

v prihodnje pa boste tisti, ki imate elektronsko pošto, nove

številke prejeli v elektronski obliki na vašo e-pošto. Če vseeno

želite prejemati tiskan izvod, nam prosim le-to sporočite na 01

241 66 50 ali preko e-pošte info@nsi.si. Takšno odločitev smo

sprejeli, ker želimo s strankinim denarjem upravljati racionalno.

Za razumevanje se vam zahvaljujemo.

4

6

8

8

9

10

13

13

14

15

16

17

18

19

KAZALO

ZAKON O

DOSTOJNEM POKOPU

DRUŽINA JE NAJVEČJA

VREDNOTA

ZDRAVSTVO

GOSPODARSTVO

SANACIJA BANK

IVAN OMAN

MLADA SLOVENIJA

ZVEZA SENIORJEV

ZGODILO SE JE...

NSi PO KONGRESU

NAŠ ŽUPAN

IZ EU PARLAMENTA

MATJAŽ TRONTELJ

NAGRADNA KRIŽANKA

Ob tej priložnosti se želim zahvaliti celotni ekipi glavnega

tajništva in poslanske skupine za trud pri nastajanju našega

novega projekta, vam drage bralke in bralci pa želim veliko

veselja pri branju.

Vse dobro,

Robert Ilc

glavni tajnik

Interni časopis Nove Slovenije-krščanskih demokratov

Izdaja: Glavno tajništvo NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana

Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik

Oblikovanje: Polona Žbogar

Naslovna fotografija: Andrej Cimperšek

Naklada: 9000 izvodov, Ljubljana, marec 2015

Tisk: Tiskarna Januš, Miran Januš s.p.

3


AKTUALNO

ZAKON O

DOSTOJNEM POKOPU

NSi predlaga zakon za ureditev prikritih grobišč.

Prikrita grobišča so ena izmed najbolj občutljivih tem

celotnega poosamosvojitvenega obdobja, ki je vse do

danes v našem prostoru nismo uspeli razrešiti.

V prikritih grobiščih gre večinoma za žrtve množičnih

povojnih pobojev, ko je tedanja revolucionarna oblast

likvidirala politične nasprotnike, vojne ujetnike in tudi

civilno prebivalstvo. Po zadnjih podatkih Inštituta za

novejšo zgodovino je število teh žrtev samo med

Slovenci 14.885. V to številko pa niso všteti tujci - vojni

ujetniki in civilisti hrvaške, srbske, bosanske, albanske,

nemške in italijanske narodnosti. Zato se ocenjuje, da je

žrtev še precej več.

Množični povojni poboji so bili v povojnem obdobju,

po letu 1945 pa vse do osamosvojitve Slovenije, javno

zamolčani in se je o njih javno spregovorilo šele po letu

1991. Za aktivnosti na tem področju je bila ustanovljena

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih

grobišč, ki deluje ves poosamosvojitveni čas. Komisija je

do sedaj evidentirala okrog 600 vojnih grobišč, vendar

zaradi pomanjkljivosti sedaj veljavnega Zakona o vojnih

grobiščih, do njihovega vpisa v register vojnih grobišč

ni prišlo.

V Novi Sloveniji smo prepričani, da je treba tako stanje

preseči in vsakomur zagotoviti pravico do dostojnega

pokopa, do groba in spomina, saj je to osnovno

civilizacijsko načelo. V sodelovanju z dolgoletnima

članoma navedene komisije, kriminalistom Pavlom

Jamnikom in zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem, ki sta

nam predstavila težave in ovire pri odkrivanju prikritih

grobišč, smo napisali Zakon o dostojnem pokopu, ki bo

omogočil izvedbo postopka odkrivanja in evidentiranja

vojnih grobišč, dostojen pokop žrtev, označitev prikritih

grobišč in njihov vpis v register vojnih grobišč.

Kljub nekaterim izraženim pomislekom smo v Novi

Sloveniji prepričani, da odkritje in obeležitev prikritih

grobišč, ter dostojen pokop žrtev, pomenijo majhen, a

vendar pomemben korak pri doseganju narodne sprave.

Omogočimo mrtvim pravico do dostojnega pokopa

V NSi smo pripravili Zakon o prikritih

grobiščih in pokopu. V Sloveniji je

evidentiranih okoli 600 prikritih

grobišč, ki niso vpisana v register

grobišč, posledično pa niso urejena

in zavarovana. Sedemdeset let po

vojni se sledovi neusmiljeno brišejo,

priče nekaterih dogodkov umirajo,

mrtvim pa je odrečena pravica

do groba in dostojnega pokopa.

Kljub našim prizadevanjem pa z

različnimi strankami ni mogoče

doseči soglasja, zato je podpora

zakonu močno vprašljiva. Tudi tiste

stranke, ki nenehno poudarjajo,

da je potrebno mrtve pokopati,

najdejo vedno nove izgovore, da se

to ne bi zgodilo. S tem ko bi postala

prikrita grobišča odkrita, označena

in zavarovana, bi postala tudi javne

priče tragičnih pobojev po drugi

svetovni vojni. Mnogi pa si tega

ne želijo in s tem mrtvim odrekajo

pravico do groba in dostojnega

pokopa.

V NSi čutimo moralno dolžnost in

odgovornost, da naredimo vse,

kar je v naših močeh, da izpolnimo

osnovno civilizacijsko in moralno

dolžnost ter mrtvim omogočimo

pravico do dostojnega pokopa,

groba in spomina. Podpora zakonu

bo pokazala, ali je tudi v Sloveniji

napočil čas, da Antigona pokoplje

svoje brate in sestre.

Ljudmila Novak

predsednica NSi

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

4


AKTUALNO

IZJAVE O

ZAKONU

Zakon o dostojnem pokopu podpira tudi Komisija Vlade RS za

reševanje vprašanj prikritih grobišč (predsednik dr. Jože Dežman)

V nadaljevanju objavljamo odlomek iz uradne izjave omenjene Komisije:

»Ob 70-letnici konca druge svetovne vojne in množičnega zunajsodnega

morjenja vojnih ujetnikov in civilistov na slovenskih tleh, Komisija ugotavlja,

da v programu MDDSZ ni predvidenih sredstev za uresničevanje nalog, ki

izhajajo iz sprejetih Programskih načel.

Zato sta Mitja Ferenc in Pavel Jamnik potem, ko smo pregledali prvi osnutek

zakonskega predloga NSi o dostojnem pokopu in ugotovili, da ni ustrezen,

predstavnikom NSi predstavila problematiko. Novi predlog Zakona o

dostojnem pokopu upošteva načela, ki jih skuša uveljaviti tudi Komisija in

ga smatramo za ustreznega. Zato je razumno, da z Zakonom o dostojnem

pokopu uzakonimo standarde, s katerimi je prikrita morišča in grobišča

potrebno raziskati, prekopati, urediti.

Ob tem posebej poudarjamo, da v sedanjem političnem trenutku ni modro, da

bi povezovali sprejemanje tega zakona z vsemi drugimi nerešenimi vprašanji

bivšega režima: obsodba zločinov titoizma, rehabilitacijo njegovih žrtev

itd. Komisija, sprejem predlaganega Zakona o dostojnem pokopu večinsko

podpira, saj določa tehnično izvedbeni vidik urejanja grobišč, kar je eden od

temeljnih postulatov sprave v Sloveniji.«

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc:

»Problem obstoječega zakona o vojnih grobiščih

je v tem, da nima opredeljenih postopkov in

načina raziskovanja, evidentiranja in urejanja

grobišč. Po 12 letih delovanja tega zakona, je v

zvezi z vprašanjem dostojnega pokopa še toliko

nejasnosti, da je novi zakon nujno potreben.«

Predsednik Zveze seniorjev NSi Jože Jurkovič:

V Kočevskem Rogu imam ubitega starega očeta,

neznano kje v okolici Novega mesta pa tudi strica.

Kot pobudnik zakona imam zato ne samo pravico,

ampak tudi dolžnost terjati od države, da moje

sorodnike in vse druge, ki so bili pokončni Slovenci,

pokopljemo v grobove na pokopališča k njihovim

dragim. Brezen, jaškov in jam nikoli nismo priznali

za njihov grob, ampak za mesta enega največjih

zločinov v zgodovini našega naroda.

mag. Cveto Uršič, predsednik strokovnega

odbora NSi za delo, družino in socialne zadeve:

»Temeljna zahteva tisočletja starih etičnih in

moralnih tradicij je, da je treba z ljudmi - živimi in

mrtvimi, ravnati spoštljivo. To od nas pričakujejo

tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja v

Sloveniji.«

5


AKTUALNO

DRUŽINA - TEMELJ NAŠE DRUŽBE

NSi odločno proti spremembi

definicije zakonske zveze.

Pred nekaj tedni je bil v Državnem zboru na pobudo

Združene levice (ZL) sprejet zakon, ki v celoti izenačuje

istospolne partnerske skupnosti in zakonsko zvezo med

možem in ženo. Zakon so presenetljivo podprle tudi

vladne stranke (SMC, SD in Desus), ter opozicijska ZaAB.

Poslanki in poslanci NSi so zakonu odločno nasprotovali

in so v Državnem zboru glasovali proti zakonu. Glavni

razlog za nasprotovanje zakonu je, da zakon vsiljuje

spremenjeno pojmovanje zakonske zveze moža in žene,

uvaja pa tudi možnost, da istospolni pari posvojijo otroke.

Naj uvodoma poudarimo, da v Novi Sloveniji ne

nasprotujemo, da se v slovenski pravni red vnese rešitve,

ki istospolno usmerjenim osebam, ki živijo v življenjski

skupnosti (registrirani ali neregistrirani), omogočajo

primerljivo obravnavo kot jo omogoča skupnost

moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo ali

živita v zunajzakonski skupnosti. Konec koncev je Zakon

o registraciji istospolnih oseb predlagal nekdanji minister

NSi Janez Drobnič, ki je tako po dolgih letih sploh uredil to

področje. Prav je, da se medsebojna pravna razmerja ter

vprašanja socialnih pravic in dedovanja ustrezno uredijo.

A zakonski predlog ZL, ki je namesto popravkov Zakona

o istospolni partnerski skupnosti posegel temeljito

spremenil ureditev Zakona o zakonski zvezi in družinskih

razmerjih, je za NSi nesprejemljiv. Kritično gledamo tudi

na to, da so bile spremembe v parlamentu – ob asistenci

vladne koalicije – izpeljane kar po skrajšanem postopku,

brez postopka javne obravnave in brez prave vključenosti

širše strokovne ter laične javnosti.

Pa poglejmo, katera je tista sprememba, ki tako močno

spreminja dosedanje pojmovanje zakonske zveze. Do

sedaj se je prvi odstavek 3. člena Zakona o zakonski zvezi

in družinskih razmerjih glasil takole:

»(1) Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska

skupnost moža in žene.

V novo sprejetem zakonu pa se prvi odstavek 3. člena

glasi:

»Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska

skupnost dveh oseb.«

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

6


AKTUALNO

Besedi »mož« in »žena« sta tako iz zakona povsem izbrisani,

namesto tega pa se uvaja termin »oseba«. Gre torej za

korenito redefinicijo zakonske zveze, ki posledično pomeni

tudi spremenjeno razumevanje tradicionalne družine.

Istospolnim parom sedaj pripadajo tudi vse pravice in

dolžnosti, kot jih ima zakonska zveza med možem in ženo.

V NSi menimo, da sta spremenjeni definiciji zakonske

zveze in družine v nasprotju z naravnim zakonom, prav

tako pa sta v nasprotju z etičnimi vrednotami, ki izhajajo

iz kulturnih in zgodovinskih temeljev evropske družbe

ter različnih religij in se odražajo v zavezanosti kulturi,

enakopravnosti in partnerstvu moškega in ženske.

Otroci imajo pravico do očeta in matere.

Krščanski demokrati vseskozi zagovarjamo pravico otrok,

da imajo očeta in mater. Zato nasprotujemo temu, da

bi istospolni pari lahko posvajali otroke. Tako kot mnogi

razvojni psihologi vztrajamo na stališču, da imajo otroci

pravico do očeta in matere, saj je takšno okolje za njih

najbolj spodbudno. Ker gre za pomembne spremembe v

razumevanju naših temeljnih vrednot, še posebej družine,

ki so bile sprejete po hitrem postopku in brez prave javne

razprave, v NSi podpiramo tudi vse aktivnosti za razpis

referenduma.

Cveto Uršič:

»Pri svojem delu sem se vedno zavzemal za

človekove pravice in pravice manjšin. Zato podpiram,

da se vsem, ki živijo v istospolnih skupnostih,

zagotovijo primerljive pravice, kot jih imajo tisti,

ki žive v zakonski ali izven zakonski skupnosti. Ne

morem pa podpreti zakona, ki krši temeljno, naravno

pravico otroka, da ima očeta in mater.

Prepričan sem, da bi morebitni sprejem zakona imel

nepredvidljive in nepopravljive posledice z vidika

etike, vrednot in koristi otrok..«

Heliodor Cvetko:

»Rušenje instituta družine z očetom in materjo

pomeni za človeštvo podobno grožnjo kot npr.

koriščenje fosilnih goriv. V obeh primerih lahko

prej ali slej pričakujemo spremembe temeljnih

okoliščin preživetja človeške vrste oz. človeka, kot

ga poznamo danes.«

Družina je največja vrednota

Družina je kraj, kjer se iz ljubezni med moškim in

žensko spočne novo življenje. Za nas krščanske

demokrate je pomen družine nekaj svetega in

skrivnostnega. Družina je tista celica te družbe,

kjer so sprejetost in sprejemanje, odprtost za novo

življenje, sobivanje, delitev ter ne nazadnje tudi

odpovedovanje kraj, kjer se vzgajajo bodoči rodovi

in odgovorni državljani. Ta družba potrebuje trdne

družine, ki bodo zdravo, trdno in najboljše okolje

za otroke. Seveda je za to družbo in družino še

kako pomembna aktivna vloga moškega in ženske.

Zato naj v luči sprejetja Zakona o zakonski zvezi in

družinskih razmerij (ZZZDR) poudarim, da se nikakor

ne strinjam s spremembo, ki redefinira zakonsko

zvezo. Do sedaj je bila zakonska zveza definirana

kot zveza med moškim in žensko, medtem ko z

uzakonitvijo sprememb to zdaj postaja skupnost

dveh odraslih oseb. Gre torej za spremembo, ki v

temelju spremeni celoten pomen zakonske zveze in

razumevanje družine.

V luči iskanja rešitev za prihodnost Slovenije, dviga

rojstev, večje socialne varnosti velikih družin in

zmanjševanja brezposelnosti med mladimi, bi od

vlade in ministrice pričakovala ukrepe na področju

družinske politike, ne pa spremembe ZZZDR.

Pričakovala sem dvig otroškega dodatka, spremembo

dohodkovne lestvice za dodelitev državne štipendije,

politiko reševanja prvega stanovanjskega problema

za mlade družine. Dobili pa smo zakon, ki to

razgrajuje, spreminja in vnaša razdor ter še poglablja

delitve v slovenskem prostoru.

Nasprotujem tudi posvojitvam otrok v istospolne skupnosti.

Zagovarjam stališče, da se posvojitve zgodijo

zaradi otrokove koristi in ne zaradi posvojiteljev.

Otrok ni lastnina, ampak je Božji dar. Sama upam,

da bo v skladu z 53. členom naše ustave, kjer je v

tretjem odstavku zapisano, da država ščiti očetovstvo

in materinstvo, vendarle tudi slovenska družba prišla

do spoznanja, kako pomembno je za obstoj naroda

imeti zaščiteno zakonsko zvezo med možem in ženo.

Družina in otroci niso primerni za družbene poizkuse,

ampak zelo občutljive in krhke korenine naše družbe.

Prepričana sem, da nam jih bo skupaj uspelo ubraniti

in zaščititi.

Iva Dimic

podpredsednica NSi

7


AKTUALNO

ZDRAVSTVO

V NSi SMO PRIPRAVLJENI NA ZDRAVSTVENO REFORMO

Zdravstvo je od nas državljanov zelo oddaljeno in ga težko

razumemo, hkrati pa nam je zelo blizu, ko smo potrebni

zdravljenja. Ključno ob tem pa je, ali naj bo zdravstvo kot

sistem dobro in prilagojeno potrebam ljudi. Žal temu v

Sloveniji ni tako. Kakšen je namreč zdravstveni sistem, ča

zbiramo zamaške za zdravljenje naših otrok, prirejamo

dobrodelne akcije za operacije v tujini in so čakalne vrste

že za manjše posege dolge več let? Žal ne moremo

govoriti, da imamo človeka vreden zdravstveni sistem,

čeprav bi ga morali imeti, saj vsak zaposleni vplačuje lepe

vsote denarja v zdravstveno blagajno.

Zdravstvena reforma

je nujna, sicer se bo

celoten zdravstveni

sistem popolnoma

sesul.

V zdravstveni blagajni se na račun zdravja ljudi

»napajajo« različni lobiji in interesne skupine, ki pomena

zdravja ne jemljejo kot vrednoto, ampak kot del zaslužka.

Na UKC Ljubljana skoraj ni več razpisa večjih vrednosti,

brez da mu ne bi sledile kriminalistične preiskave.

Prav na korupcijo opozarjajo mnogi zdravniki ter drugi

zdravstveni delavci, saj je naša zdravstvena blagajna

zaradi koruptivnih dejanj ter vpliva »zdravstvenih«

lobijev vse bolj osiromašena, posledično pa pacientom ni

zagotovljeno hitro ter kakovostno zdravljenje. Trdim, da

je denarja v zdravstveni blagajni dovolj, potrebni sta le

racionalizacija in poštenost.

Če želimo, da bo zdravstveni sistem v Sloveniji boljši,

moramo odpraviti vse anomalije in ga temeljito reformirati.

Eden ključnih problemov pa je monopol Zavoda za

zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri obveznem

zdravstvenem zavarovanju. Za boljše in cenejše storitve

je potrebno vzpostaviti konkurenčnost. Če bi več

zavarovalnic lahko ponujalo obvezno zavarovanje, bi bile

cene storitev nižje, zdravstvena blagajna pa bolj polna in

tudi transparentna.

Zdravstvena reforma je nujna, sicer se bo celoten

zdravstveni sistem popolnoma sesul. Bojim pa se, da

zdajšnja ministrica za zdravje ni kos tej nalogi, saj jo

obkroža preveč tistih, ki si sprememb ne želijo. Odgovor

na to upravičeno bojazen pa je v Novi Sloveniji: v kolikor

vlada ne bo pripravila zdravstvene reforme, jo bomo

zaradi skrbi ljudi, ki so upravičeni do kakovostnega

zdravstva, pripravili Krščanski demokrati.

Jernej Vrtovec

poslanec NSi

GOSPODARSTVO

VLADA IMA DO GOSPODARSTVA NEZAUPLJIV

IN SOCIALISTIČNO PONIŽUJOČ ODNOS

Krščanski demokrati najlažje razumemo, da ekonomska

politika ne more in nima pravice spreminjati narave

človeka. Zato je ekonomska politika lahko zgolj takšna,

da omogoča stabilen okvir tržnega mehanizma in kodira

evolucijo pravil igre v pravno državo. Vsak drug svetovni

nazor povzroča skušnjavo, da si začnejo nosilci ekonomske

politike domišljati, da imajo pravi uvid v cilje družbe in da

imajo vizijo o prihodnosti. In koalicija Mira Cerarja nesporno

predstavlja takšen skušnjavski svetovni nazor.

Davki so eden izmed ključnih elementov vstopa na trg, saj

njihova višina neposredno vpliva na poslovni izid podjetij.

Torej so davki tudi neposredni generator sive ekonomije. V

Sloveniji, kjer je delež sive ekonomije konstanten in visok,

je to lahko zgolj posledica visokih vstopnih ovir, pri čemer

je ključna davčna obremenitev. Če torej slovenska politika

želi legalizirati pomembnejši del sive ekonomije, je ključno

razmišljati o zmanjševanju davčne obremenitve tako na

delo, kot na dobiček.

Toda vlada Mira Cerarja gre po našem prepričanju v

napačno smer. Vlada je napovedala boj proti sivi ekonomiji

na način, da se šušmarjev niti ne dotakne, uvede pa

davčne blagajne in tako dodatno zaduši približno 80

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

8


AKTUALNO

tisoč zavezancev (registriranih poslovnih subjektov), ki

poslujejo z gotovino ali plačilnimi karticami. No, saj ni

čudno, zadnje čase beremo o dodatnih bajnih zaslužkih

članov vlade, predvsem profesorjev. Verjamem, da so

davčne obveznosti poravnali. Ker pa gre za javne osebe in

javni denar, bi jih morali pred nastopom politične funkcije

javnosti razkriti. Ker jih niso, so šušmarji.

Naj spomnim, da smo konec leta 2012 novelirali Zakon o

davčnem postopku, ki je uvedel tako imenovane virtualne

davčne blagajne, na katerih je preverjena programska

oprema, ki ne omogoča brisanja ali popravljanja izdanih

računov. Davčne blagajne vlade Mira Cerarja pa bodo

poleg navedenega preko spleta povezane še na FURS.

Namen vlade malo gospodarstvo razume sledeče:

‘’Davčnih blagajn ne uvajamo, da bi odpravili sivo

ekonomijo, da bi izenačili igralce na trgu. Uvajamo jih

zato, da bi država več pobrala, da bi vas nadzirala, da

bi bila policist, saj ste vsi goljufi.’’ Severni sosedje vedo,

da administracija in davčne blagajne pomenijo večje

obremenitve gospodarstva in manj posla, a zaradi goljufov

Avstrija ne bo obremenila vseh.

Sive ekonomije zaradi uvedbe davčnih blagajn ne bo manj,

trmasto vztrajanje vlade pa bo gospodarstvo stalo med

30 in 40 milijonov evrov, zraven pa je potrebno dodati še

druge stroške. A ključna vprašanja ostajajo: izjeme, ki jih ne

sme biti, in kaj storiti v primeru izpada interneta. Šušmarji,

ki so nelojalna konkurenca malemu gospodarstvu,

pa si že manejo roke, saj vlada v akcijskem načrtu za

uvedbo davčnih blagajn ugotavlja, da bo nadzor nad sivo

ekonomijo poslej možen kar iz pisarn FURS.

Jožef Horvat

podpredsednik NSi

Sive ekonomije zaradi

uvedbe davčnih blagajn

ne bo manj.

SANACIJA BANK

ZAKAJ SMO MORALI PLAČATI PET MILIJARD EVROV?

Sanacija slovenskih bank nas je stala pet milijard

evrov. Za marsikoga je to nepredstavljiva številka, zato

bo morda bolj jasno, če zapišem, da je vsak slovenski

državljan za sanacijo bank plačal 2.500 evrov. Za

številne so to štiri mesečne plače. Tragika vsega je, da

banke saniramo že drugič. Prvič smo jih v devetdesetih

letih. Očitno se iz preteklih napak nismo nič naučili.

Čutim dolžnost, da naredim vse, kar je v moji moči,

da dobimo jasne in razumljive odgovore, zakaj je bilo

potrebno znova sanirati banke. Zato je poslanska

skupina NSi sklicala izredno sejo Državnega zbora, na

kateri smo zahtevali pojasnila Banke Slovenije. Tistim,

ki vsak dan trdo delajo, plačujejo davke in tako Slovenijo

držijo pri življenju, smo dolžni zagotoviti nedvoumna

pojasnila, kako in zakaj je bil porabljen njihov denar.

Poročilo Banke Slovenije, ki smo ga prejeli poslanci,

ugotavlja, da je slovenske banke na kolena spravila

dogovorna ekonomija in tovarišijsko vodenje bank.

Simptomi dogovorne ekonomije in tovarišijskega

vodenja bank so bili dodeljevanje kreditov na lepe oči,

za katere so se strici iz ozadja dogovorili v Ljubljani na

vampih. Vzroki za bančno luknjo so torej jasni. Ključno

vprašanje pa je, kaj bomo storili, da bomo tovrsten

kriminal v prihodnosti preprečili. Vse se mora začeti s

kaznovanjem odgovornih. Brez tega se v državi lahko

zgolj krepi razočaranje nad državo in nezaupanje v vse

institucije države. Temu mora slediti privatizacija bank.

S privatizacijo bank bomo umaknili politiko, zlasti strice

Čutim dolžnost, da

naredim vse, kar je v

moji moči, da dobimo

jasne in razumljive

odgovore.

iz ozadja, iz vsakodnevnega poslovanja bank. Predvsem

pa moramo poiskati odgovornega lastnika, ki bo banke

razvijal in državljanom ponujal dobre storitve po razumni

ceni.

V javnosti se špekulira, v čigavem interesu delamo

poslanci, s tem ko iščemo napake v procesu sanacije

bančnega sistema. Trdim, da to delamo v interesu vseh

državljanov oz. davkoplačevalcev! Predvsem želimo

razkrinkati naveze, ki so banke pripeljale v sedanjo situacijo

in z boljšim razumevanjem vsega dogajanja preprečiti,

da bi se to še kdaj zgodilo. Nekateri nam pravijo, kaj se

sploh razburjamo, saj naj bi ves domnevno preveč vplačan

denar tako ali tako še vedno čakal v naših bankah. Žal pa

pri tem, pozabljajo na milijonske obresti, ki jih bomo za

denar, ki smo ga vložili v banke, plačevali še dolga leta.

mag. Matej Tonin

vodja poslanske skupine NSi

9


INTERVJU

Ivan OMAN

V NSi verjamem in ji zaupam.

Leta 1929 rojeni politik, poslanec in kmet Ivan Oman ima kljub svojim

letom še vedno bistre misli. V svoji politični karieri je bil predsednik

nekdanje Slovenske kmečke zveze (SKZ). V njej se je zavzemal za

združitev s tedanjimi Slovenskimi krščanskimi demokrati (SKD). Bil

je tudi član prvega predsedstva samostojne Republike Slovenije. Kot

pravi, se čuti krščanskega demokrata od svojega dvajsetega leta.

Z njim smo se na njegovi kmetiji v Zmincu pri Škofji Loki sprehodili

skozi zgodovino in pogledali v prihodnost. Med drugim si želi, da bi

krščanski demokrati v SLS prestopili v NSi.

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

10


INTERVJU

Zakaj ste se odločili za politiko?

Več stvari je bilo, a naj omenim le dve. Prva je bila popolnoma

sindikalistična, saj smo želeli imeti svojo organizacijo za

stanovske pravice, ker je socialistična Jugoslavija obravnavala

kmečki stan kot razrednega sovražnika. Poleg tega je takrat

Jugoslaviji grozila tudi gospodarska polomija. Prihajalo je do

strašne inflacije, ki je grozovito prizadela kmete. Po drugi

strani pa sem se odločil za politiko, ker je bilo jasno, da zgolj s

sindikalnim prizadevanjem stvari ne bomo mogli spremeniti.

Prav zato so bile 12. maja 1988 na shodu v Unionski dvorani

postavljene zahteve, da kmetje želimo svoje poslance.

Ambicija imeti poslance pa je pomenila ambicijo po politični

stranki. Kmečka zveza je bila namreč takrat sindikalna in ne

politična organizacija.

NSi je sposobna prevzeti vodenje vlade.

Največja kunšt je izbrati ustrezno ekipo.

Da je v NSi ni, ne verjamem.

Kdaj ste se prvič srečali s politiko?

V politiko sem šel leta 1965 kot odbornik občinske skupščine

socialistične občine. Takrat si lahko opravil zgolj dva mandata.

Tisti, ki je bil odbornik pred mano in se mu je iztekal drugi

mandat, me je nagovoril, da kandidiram. To je bila moja prva

politična funkcija. Nemški krščanski demokrati pravijo, da

je treba začeti politiko na komunalni ravni. Mislim, da imajo

prav. Ni dobro preskakovati in se zavihteti na državno raven

brez predhodne prakse.

Kako se spominjate leta 1988 in nastanka prve stanovske

politične organizacije Slovenske kmečke zveze (SKZ)?

Emil Erjavec je bil sošolec mojega sina na fakulteti. Enkrat

se je njegova generacija zbrala pri nas na obisku, kjer so

razpravljali o absolventskem izletu. Ko smo se pripravljali na

ustanovitev Kmečke zveze, je k meni prišel Pavle Žakelj iz

Šentjošta in me povabil na nek sestanek, kjer se je pripravljala

ustanovitev kmečke zveze. Emil Erjavec je speljal stvar na

občnem zboru zadružne zveze, kjer je nekako izsilil predlog

ustanovitve iniciativnega odbora za ustanovitev kmečke

zveze. To je bila njegova zasluga. Tedanji občni zbor pa je

vodil Ciril Smrkolj. Tako sem dejansko vstopil v politiko, saj je

bila kmečka zveza že politična akcija, čeprav sem že konec

leta 1980 poskusil z ustanovitvijo kmečke organizacije, a

neuspešno, saj ljudje tedaj niso bili dovolj pogumni.

Ali drži, da ste se v času osamosvajanja srečevali z

opozicijskimi veljaki na vaši kmetiji v Zmincu? Zakaj prav

na vašem domu in ne kje v Ljubljani?

Demos smo ustanavljali v naši hiši. Dogovarjali smo se o

skupnem nastopu na volitvah, ki so že bile predvidene. Tukaj

je prišlo do imena Demos. V tistem času so letele puščice iz

Beograda na slovensko partijo in to nam je šlo močno na roke.

Partija je potrebovala neko obliko nacionalnega konsenza in

zato so nas povabili k sodelovanju. V vmesnem času je nastala

tudi Krščanska demokracija, pa tudi Zeleni. Že poleti 1989

smo se srečevali v Ljubljani. Novinarji so nas takrat krstili za

alternativno koordinacijo. Nekajkrat je bilo omenjeno, da se

je treba začeti pogovarjati o skupnem nastopu na volitvah.

V tej koordinaciji so bili tudi ZSMS, Bavčarjev odbor, ki pa o

skupnem nastopu na volitvah niso želeli nič slišati. Povabil

sem jih k sebi domov in jim dejal, da se je preprosto treba

dogovoriti! Nekaj časa smo se dobivali pri nas, kasneje pa v

prostorih v Šiški, ki jih je priskrbel Jože Pučnik.

Na prvi večji javni predstavitvi Demosa ste dejali, da

greste na volitve zato, da zmagate. Kako se spominjate

tistega vašega nastopa?

Takrat je bilo precej cincanja. Celo eden z vrha takratne

Slovenske demokratične zveze (SDZ) je dejal, da ne bi bilo

dobro, če bi zmagali, ker bi imeli težave. To me je razjezilo,

zato sem se javil k besedi in povedal, da gremo na volitve

zato, da zmagamo. Dodal sem še: »Naredimo konec

političnemu in gospodarskemu eksperimentiranju.« To sicer

zdaj še vedno traja.

Zavzemali ste se za to, da bi v Sloveniji nastala široka

konservativna stranka, ki bi združevala Slovensko

kmečko zvezo in Slovenske krščanske demokrate. Ker

pri tem niste imeli podpore, ste leta 1992 prestopili k

Slovenskim krščanskim demokratom. Kakšne spomine

imate na tisto obdobje? Zakaj ni bilo mogoče, da bi

nastala široka stranka SLS+SKD?

Na enem precej širokem forumu takrat že ljudske stranke sem

ljudem razložil. Če bi me bil takrat podprl gospod Zagožen, bi

uspel. Vendar me ni. Takrat so fantazirali, da bo kmečka ljudska

stranka v tem primeru propadla. Povedal sem jim, da to ni res,

saj bo stranka še vedno kmečka. Kmečki stan v moderni družbi

visi na nekaj odstotkih. Drži, v agrarni družbi bi bil to večinski

stan, a v moderni družbi je ta slika popolnoma drugačna. S

tem predlogom nisem uspel. Ko mi je bilo dovolj provokacij,

sem odstopil kot predsednik in se pridružil SKD.

Kako ste videli razpad Demosa?

Janez Janša je predlagal zamenjavo Lojzeta Peterleta z

Igorjem Bavčarjem. To je bil njegov predlog takoj po končani

vojni. Takrat s tem ni uspel, Peterle pa je dejal, da so bili proti

takšnemu predlogu zgolj tisti, ki nikoli niso bili v partiji. To sva

bila jaz in Gros. V tistem času se je čakalo tudi na mednarodno

priznanje Slovenije. Če bi takrat prišlo do vladne krize, je

vprašanje, kaj bi se zgodilo z mednarodnim priznanjem.

Pod vprašajem je bila osamosvojitev. No, mednarodno

priznanje je kasneje prišlo, sprejeta je bila tudi ustava, ki je

predvidevala konstruktivno nezaupnico, in Peterle je padel.

Kar ni uspelo Voljču in Bavčarju, je uspelo Drnovšku. Levi del

Demosa je tedaj paktiral s komunisti, da je zrušil krščanskega

demokrata. In ta levi del Demosa je vstopil v Drnovškovo

vlado – Rupel, Bavčar, Janša in nekateri od Zelenih.

Leta 1996 ste izstopili iz politike.

Kako ste videli nadaljnjo pot SKD?

Posledica sodelovanja SKD v Drnovškovi vladi je bila, da

je stranka nazadovala s 16 na 10 poslancev. Takratna

Podobnikova SLS pa je z 10 prišla blizu 20 poslancem. To je v

krščansko demokratski sferi pomenilo skupno 30 poslancev.

Nato pa je sledil razpad. Pred volitvami leta 2000 je še prišlo

do združitve SKD + SLS in takrat bi združena stranka imela

najmanj 30 poslancev. Nekajkrat sem svetoval tako Podobniku

kot Peterletu, kako naj speljeta združevanje, vendar sta

imela vsak svoje račune in sta ravnala po svoje. Rezultat je

bil takšen, da je po nekaj mesecih združena stranka razpadla

11


INTERVJU

in ustanovljena je bila Nova Slovenija. Levica se je združene

SKD in SLS ustrašila zato so ta projekt začeli sesuvati.

Posledice so še danes vidne, saj je desnica razdrobljena. Če

stranka nima perspektive in rivalstva z vladajočo stranko, pa

je to slabo za demokracijo. Za povrh vsega pa Janša še forsira

večinski volilni sistem, ki je evidentno uperjen proti krščanski

demokraciji.

Ali bi bilo dobro, če bi ponovno prišlo do ideje o

združevanju NSi in SLS?

Bilo bi dobro, vendar jaz v to ne bi šel.

Zakaj ne?

Šel bi v to, da se SLS priključi NSi. To ja. V takšno združevanje,

kot je bilo, pa ne več.

In kdo bi lahko vodil združeno stranko?

Sprva Nova Slovenija – krščanski demokrati, kasneje pa

bi se stranka širila in na novo oblikovala. Zdajšnje stranke

so se vsebinsko gradile zgolj skozi delo v Državnem zboru

brez kakšnih posebnih teoretičnih temeljev. Edino krščanska

demokracija ima vodilo. Dokler nisi pri delu, komaj veš, kako

in na kakšen način reševati težave.

Je na desnici prostor za še eno stranko? Kje vidite

desnico čez deset let?

Prostor je zgolj za eno krščansko demokracijo. To je jasno.

Ne moreta biti dva petelina na enem kupu. Smiselno bi

bilo, da bi tisti člani SLS, ki se čutijo kot krščanski demokrati,

prestopili v NSi, medtem ko lobiji naj ostanejo tam, kjer so.

Sem krščanski demokrat od svojega dvajsetega leta življenja.

Dejstvo pa je, da o SDS pravzaprav sploh ne vemo, kakšna

stranka to je. France Tomšič je ustanovil social-demokratsko

stranko, nasledil ga je Jože Pučnik, ki je bil marksist in socialdemokrat.

Potem je Jožeta Pučnika nasledil Janez Janša.

Pučnik mi je izrecno rekel, da oni niso desna stranka. Stane

Granda je nedavno dejal, da pogreša demokratično levo

stranko. Sporočam mu, da smo jo imeli. To je bila Pučnikova

social-demokratska stranka. Potem se je tej stranki pridružil

še del narodnih demokratov. SDS se torej deli na demokrate

in narodne demokrate. Kaj torej je SDS? Je naslednica

Tomšičeve social-demokracije? Je leva ali desna? Ne vemo.

NSi se je po lanskoletnih državnozborskih volitvah

pogajala za vstop v vlado Mira Cerarja. Je vam osebno

žal, ker NSi ni v zdajšnji vladi?

Ne, ni mi žal. Leta 1993, ko je Drnovšek sestavljal vlado, je

SKD šla v njegovo koalicijo. Takrat je Peterle to argumentiral s

tem, da se bo odločalo o tako pomembnih zadevah v začetku

tranzicije, da je prav, da smo zraven. S tem sem se strinjal in

to tudi podpiral. Pokazalo pa se je, da smo bili popolnoma

nepotrebni, ker je Drnovšek imel zagotovljeno večino tudi

brez SKD. In so se požvižgali na naša stališča. To nas je stalo

6 poslancev na naslednjih volitvah. Ves čas sem bil takrat

malce v sporu s Peterletom, ker sem zastopal stališče, da

moramo biti enakopravni člani koalicije. Zdaj bi se s Cerarjevo

vlado ponovilo isto. Verjamem, da bi bil Cerar zelo vesel, če

bi šla krščanska demokracija v vlado. Verjamem, da bi Cerar

celo podpiral kakšna stališča, vendar njegove stranke ne vodi

sam. In z NSi bi se ponovila podobna zgodba kot s tedanjo

SKD. NSi bi verjetno v prihodnje izpadla iz parlamenta.

Kaj pa, če se v prihodnosti ponudi nova priložnost za

vstop v vlado?

Takšnih priložnosti bo še dovolj. Nerodno pa je, da na desnici

ni nikogar, ki bi se lahko pojavil kot Cerar.

Nedavno ste skupaj s predsednico NSi Ljudmilo Novak

stopili pred medije zaradi predloga zakona o dostojnem

pokopu. Dejali ste, da je takšen predlog možno

zavrniti zgolj zaradi političnih, ideoloških ali prestižnih

pomislekov. Zdi se, da se nekatere stranke namesto z

vsebino zakona ukvarjajo zlasti s prestižom in ideologijo.

Zakaj?

V Sloveniji se vse zreducira na ideologijo. Včasih je že težava,

kdo je predlagatelj. Sam sem imel težave že s formiranjem

Demosa in sem takrat vprašal, zakaj? Ker je bil to moj

predlog? Da se neki stari Oman štuli za nekega predsednika,

medtem ko se mladim ljudem mudi na vrh? Takšen način

politike Slovenijo ogromno stane. V tej politični konstelaciji je

iluzorno pričakovati nekaj, česar bi si morda želeli. Je pa zelo

verjetno možno speljati zakon o dostojnem pokopu, ker ga

stroka podpira. Pričakujem, da ga bo tudi predsednik vlade.

Če bi se morali opredeliti za temo o gospodarstvu ali o

ideologiji, katero bi izbrali?

Že nekajkrat sem rekel, da potrebujemo liberalno državo,

saj je le takšna prijazna gospodarstvu, medtem ko bi znotraj

liberalne države morali imeti konservativno politiko, ki bo

napravila red. Ki si bo za cilj postavila, da se v proračunu lahko

porabi le toliko, kolikor v njega priteče. Ne pa, da zadolžujemo

naše pravnuke za financiranje sprotne porabe. Lahko se

zadolžimo za investicije, ki so potrebne za razvoj, vendar

nikakor ne za flikanje proračuna.

Omenili ste, da je v državi treba narediti red. To želi

narediti tudi NSi.

NSi je sposobna prevzeti vodenje vlade. Največja kunšt je

izbrati ustrezno ekipo. Da je v NSi ni, ne verjamem.

V čem vidite prednost NSi v primerjavi z drugimi

strankami?

V zaupanju. Verjamem, da v NSi to, kar govorijo, tudi mislijo.

Kdaj bi NSi lahko prišla do položaja, ki bi ji dal večjo

politično moč?

Ko bo na volitvah prišla do rezultata 10 odstotkov, bo

visoko. Potem pa je stvar razvoja.

Ste ji pripravljeni na tej poti pomagati?

To vprašanje pa je pretežko za 86 let starega kmeta iz

Zminca.

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

12


IZ NAŠIH VRST

MLADA SLOVENIJA

NOGE NA TLEH.

SRCE NA MESTU.

POGLED NAPREJ.

MSi postaja fenomen, ki prehaja običajne

okvire politike. Če želimo

normalno in uspešno Slovenijo,

jo moramo zgraditi na novo.

Če želimo službe, uspeh in red

moramo začeti pri zaupanju,

medsebojnem spoštovanju in

kreposti. Zato želimo spodbujati

osebni razvoj, kot politiki in odgovorni

državljani pa želimo naši Sloveniji

služiti s strokovnostjo in srčnostjo.

Naš politični in civilnodružbeni

prostor je treba normalizirati.

Slovence je potrebno zbuditi in mi

smo tisti, ki nastavljamo budilko!

Federico V. Potočnik

predsednik MSi

15. KONGRES MSI

IZVOLIL NOVO VODSTVO

Rimske Toplice so bile 14. in 15. marca priča že 15.

Kongresu Mlade Slovenije, enemu najbolj uspešnih

dogodkov MSi do sedaj, kjer se je zbralo več kot 120

delegatov ter domačih in tujih gostov. Poslušali

smo ozadja slovenske politike z novinarjem Bojanom

Požarjem in imeli priložnost, da nam je

evropski direktor ameriškega Republikanskega

inštituta predaval o koristnih naukih iz uspešnega

političnega vodenja. Kongres je izvolil novo vodstvo,

ob tej priliki pa se zahvaljujemo dosedanjemu

predsedniku Jerneju Vrtovcu za ves angažma in se

veselimo dela v novi ekipi!

Novoizvoljeno vodstvo MSi:

■ Federico V. Potočnik, predsednik

■ Matej Hrast, podpredsednik

■ Bojana Petkovič, podpredsednica

■ Tadeja Šuštar, generalna sekretarka

ZVEZA SENIORJEV

Letno konferenco bo pozdravila

predsednica Nove Slovenije

Ljudmila Novak.

Na letno konferenco ste lepo

povabljeni vsi člani in simpatizerji

NSi, ki ste starejši od 60 let oziroma

ste upokojeni in ste pripravljeni

aktivno sodelovati v Zvezi seniorjev

na državni ali lokalni ravni. Zveza

seniorjev povezuje člane in

simpatizerje Nove Slovenije z

namenom, da bi v teh, za Slovenijo

prelomnih časih, nekaj storili za

to, da bi v naši državi lepše živeti.

Prepričani smo, da lahko in smo tudi

dolžni narediti več. Nov začetek naj

ne bo formalno pristajanje v neko

organizacijsko obliko, ampak iskrena

pripravljenost, da vsak v svojem

okolju, s svojimi sorodniki, znanci in

prijatelji pomaga oblikovati politični

prostor tako, kot smo krščanski

demokrati prepričani, da je prav in v

sozvočju z zdravo pametjo.

Ker je politika, ki je zavzemanje za dobro

vseh, najvzvišenejša oblika ljubezni

do bližnjega, vas prisrčno vabim, da s

svojim prispevkom pomagate ohraniti

kanček več preprostosti, optimizma in

dobrega.

Jože Jurkovič

predsednik Zveze seniorjev NSi

Vabimo vas na volilno letno

konferenco Zveze seniorjev NSi,

ki bo v torek, 31. marca 2015 ob 17.

uri v prostorih Nove Slovenije, na

Cankarjevi 11 v Ljubljani.

PREDLOG

DNEVNEGA REDA:

1. Sprejem dnevnega reda

2. Pozdravni nagovori gostov

letne konference

3. Poročilo o delu Zveze

seniorjev za preteklo obdobje

4. Volitve organov Zveze

seniorjev (predsednika, dva

podpredsednika in osem

članov izvršilnega odbora)

5. Razno

13


ZGODILO SE JE

ZGODILO SE JE...

17. – 19. 01. 2015

Nagrajenci uspešno rešene

križanke na ekskurziji v Bruslju

50 srečnežev nagradne križanke NSi

je na povabilo evropskega poslanca

Lojzeta Peterleta odpotovalo na

ekskurzijo v Bruselj, kjer so si ogledali

evropske institucije.

27. in 28. 01. 2015

Srečanje novih članov

Na glavnem tajništvu

v Ljubljani je potekalo

srečanje novih članov,

ki se ga je v dveh dneh

udeležilo več kot 60

ljudi.

30. 01. 2015

Pogovorni večer z novinarjem

Jožetom Možino

Zveza Seniorjev pri NSi je organizirala

pogovorni večer z novinarjem Jožetom

Možino, kjer je bilo govora o delu Pedre

Opeka ter o dokumentarni seriji Pričevalci.

02. 02. 2015

V občini Radenci NSi pridobila

še enega občinskega svetnika

V občini Radenci so potekale

nadomestne volitve, kjer je

bil za občinskega svetnika

izvoljen Srečko Rautar. NSi ima

v tem mandatu 229 občinskih

svetnikov ter 10 županov, kar je

najboljši rezultat po letu 2002.

16. 02. 2015

Vodstvo NSi na Gorenjskem:

Potrebujemo reforme in manj

birokracije

Vodstvo Nove Slovenije je z obiskom

Gorenjske nadaljevalo z uresničevanjem

politike “Blizu ljudem”. Obiskali so

občine Radovljica, Tržič, Bled, Bohinj,

Žirovnica in Jesenice.

04. 02. 2015

Sporočilo tribune NSi o privatizaciji:

Prodaja 15-ih podjetij je preizkus

verodostojnosti Slovenije

V Ljubljani je potekala tribuna NSi z

naslovom Privatizacija ali vladna kriza?,

na kateri so spregovorili dr. Mojmir

Mrak, dr. Boris Pleskovič in Rok Novak.

20. 02. 2015

OO NSi Ajdovščina

in Vipava z gosti o

smiselnosti privatizacije

Občinska odbora NSi

Ajdovščina in Vipava sta

v Ajdovščini pripravila

okroglo mizo na temo

privatizacije državnih

podjetij. Gostje so bili dr.

Igor Masten, mag. Matej

Tonin, Simon Škrlj in

Primož Lavrenčič, pogovor

pa je vodil mag. Alojz Durn.

07. 03. 2015

Sporočilo posveta NSi: Zdravstvo potrebuje reformo,

v nasprotnem primeru bo vložena interpelacija

V Celju je potekal posvet NSi, kjer sta zasedala tudi

Izvršilni odbor NSi in Svet NSi. Posvet je bil namenjen

razpravi o aktualnih političnih zadevah, nadaljnjih

aktivnostih stranke in priložnostih, ki bi jih morala

KRŠČANSKI izkoristiti DEMOKRAT. Slovenija, da bi čim 14 prej izšla iz krize.

05. 02. 2015

Izvoljeno novo vodstvo Združenja delavcev NSi

Na kongresu Združenja delavcev NSi je bilo izvoljeno

novo vodstvo. Predsednik je postal Janez Cigler Kralj,

podpredsednik Anton Kokalj, izvoljen pa je bil tudi novi

7-članski upravni odbor.

10. 03. 2015

Simpozij ob 25. obletnici

nastanka SKD

10. marca je minilo 25 let od

ustanovitve Slovenskih krščanskih

demokratov (SKD). Na simpoziju so

sodelovali: Lojze Peterle, Ljudmila

Novak, mag. Matej Tonin, dr. Urban

Vehovar, dr. Mitja Slane, dr. Janez

Dular, Jože Strgar, Slavica Navinšek

in Federico V. Potočnik.


NAJNOVEJŠE

PO KONGRESU

NOVO VODSTVO STRANKE

Ljudmila Novak

predsednica

Matjaž Trontelj

predsednik sveta

Iva Dimic

podpredsednica

mag. Bernard

Memon namestnik

predsednika sveta

Jožef Horvat

podpredsednik

Milan Matos

predsednik

nadzornega odbora

Robert Ilc

glavni tajnik

Ignac Polajnar

predsednik

razsodišča

Nova Slovenija je na svojem 8. Kongresu

izvolila nove organe stranke

za naslednje dvoletno obdobje. Za

predsednico je bila izvoljena Ljudmila

Novak, prav tako pa je kongres izvolil

še šest članov izvršilnega odbora,

pet članov razsodišča in pet članov

nadzornega odbora.

V skladu s statutom stranke se je

januarja sestal na konstitutivni seji svet

stranke, ki je na predlog predsednice

stranke izvolil še ostale člane vodstva

stranke. Na predlog predsednice

pa je takoj na začetku konstitutivne

seje izvolil vodstvo Sveta NSi, ki ga

sestavljata predsednik Sveta Matjaž

Trontelj in namestnik predsednika

Sveta mag. Bernard Memon.

IZVRŠILNI ODBOR

Izvršilni odbor sestavljajo:

predsednica Ljudmila Novak,

podpredsednika Iva Dimic in Jožef

Horvat, glavni tajnik Robert Ilc,

vodja poslanske skupine

mag. Matej Tonin,

člani in članice izvršilnega odbora:

Alojz Sok, Martin Mikolič, Mojca

Kucler Dolinar, dr. Vida Čadonič

Špelič, dr. Janez Pogorelec,

mag. Cveto Uršič, Janez Lavre,

Federico V. Potočnik in JernejVrtovec,

predstavnik Zveze seniorjev Jože

Jurkovič, predstavnica Ženske zveze

Lidija Drobnič in predstavnik Mlade

Slovenije Matej Hrast.

NADZORNI ODBOR

Nadzorni odbor sestavljajo:

predsednik Milan Matos, članice in

član Irena Švab Kavčič, Irena Dolenc,

Vilma Tekavc in Jožef Kocuvan.

RAZSODIŠČE

Razsodišče sestavljajo:

predsednik Ignac Polajnar, članice in

člani Peter Kaloh, Marjan Pavlin, Mirja

Jeseničnik Mernik in Andrej Cunder.

STROKOVNI ODBORI

Izvršilni odbor je na prvi seji potrdil nove predsednike strokovnih

odborov. Vsi člani in članice ter simpatizerji in prijatelji vljudno vabljeni

k sodelovanju v strokovnih odborih. Svojo pripravljenost sodelovanja

v strokovnem odboru nam lahko sporočite na elektronsko pošto

tajnistvo@nsi.si ali telefon 01 241 66 50.

STROKOVNI ODBOR ZA

notranje zadeve

javno upravo

zunanje zadeve

zdravje

delo, družino in socialne zadeve

kmetijstvo

gospodarstvo

pravosodje

izobraževanje in šport

okolje in prostor

Slovence v zamejstvu in po svetu

razvoj, strateške projekte in kohezijo

obrambo

infrastrukturo

kulturo

finance

PREDSEDNIK

Jernej Vrtovec

dr. Vida Čadonič Špelič

Jožef Horvat

Janez Lavre

mag. Cveto Uršič

Iva Dimic

mag. Matej Tonin

dr. Janez Pogorelec

dr. Alenka Šverc

Alojz Sok

dr. Janez Dular

mag. Bernard Memon

Valentin Hajdinjak

Martin Nose

Predsednik še ni določen

Predsednik še ni določen

15


NAŠ ŽUPAN

OBČINA

HORJUL

Janko PREBIL

župan občine Horjul

Površina:

Župan:

Občinski svet

NSi članov OS

Prebivalcev

■ moški

■ žensk

Povprečna starost:

Stanovanjske površine:

■ gospodinjstev:

■ družin:

Delovno aktivnih:

■ brezposelnih:

32,5 km²

Janko Prebil (NSi)

11 članov

2 občinska svetnika

2.622

1.300

1.322

38,33 let

29,57 m²/osebo

805

699

1.244

77,00

Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih

(poklic, družina, hobiji…)?

Odrasel sem v kmečki družini s še tremi brati, kjer smo bili

vajeni poprijeti za vsako delo. Sem oče štirih otrok, ki so

že odrasli in so zaposleni. Po izobrazbi sem elektrotehnik,

do nedavnega pa sem bil zaposlen kot vodja proizvodnje

v podjetju TIBA elektromotorji v Ljubljani. Veliko znanja in

energije sem vložil v organizacijo in vodenje proizvodnje,

še posebno izdelavi novih izdelkov. Sem ljubitelj narave,

zato že 27 let čebelarim s 40 čebeljimi družinami, 18

let pa sem tudi predsednik ČD Dolomiti Polhov Gradec.

Poleti in jeseni rad gobarim.

Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili

krščanskim demokratom?

Sem krščansko vzgojen, član NSi pa sem že kar nekaj

časa. Želim si, da bi kaj dobrega prispeval k razvoju naše

okolice in občine.

Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Horjul

najbolj prepoznavna?

Občina Horjul je bila še pred 30 leti področje, ki je

bilo usmerjeno v kmetijstvo, danes pa imamo tu

več uspešnih podjetij (Metrel merilna tehnika, Argo

plastika,…) in veliko sposobnih samostojnih podjetnikov.

Brezposelnosti skoraj ne poznamo, podjetja pa

zaposlujejo preko 400 prebivalcev občine.

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči

in jih rešujete prednostno?

Trenutno rešujemo projekte za izgradnjo čistine naprave

Horjul, zgraditi moramo še kanalizacijsko omrežje v vasi

Zaklanec in Žažar, malim zaselkom pa subvencioniramo

izgradnjo malih čistilnih naprav s 40 % sofinanciranjem.

V zaključni fazi je tudi prenova tretjine osnovne šole in

knjižnice.

Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in

ostalimi političnimi strankami?

Občina ima večinski volilni sistem, nekaj svetnikov je

izvoljenih strankarsko (NSI ,SLS in SDS), ostali pa so izvoljeni

s podpisi volivcev. Posebnih trenj ni, ker svetniki zastopajo

posamezne vasi in njihove interese. Prav tako nimamo

problemov z dogovori o prioritetah občinskih projektov.

Kakšna je vaša vizija razvoja občine Horjul?

Želim delati dobro za dobrobit vseh občank in občanov

občine Horjul. Imamo še nekaj nujnih projektov in upam,

da jih bomo uspešno zaključili v naslednjih letih.

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

16


IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA

IZ BRUSLJA...

IZ DOMOVINE...

Evropski poslanec Lojze Peterle tudi v letu 2015

nadaljuje z delom na številnih projektih v Evropskem

parlamentu in doma. Konec januarja se je mudil na

delovnem obisku v Združenih državah Amerike, kjer se

je Washingtonu udeležil ameriškega molitvenega zajtrka,

ki ga tradicionalni gosti aktualni predsednik ZDA, poleg

delovnih srečanj v New Yorku in Washingtonu, pa se je

srečal tudi s slovensko skupnostjo v Clevelandu.

Na Odboru EP za okolje, javno zdravje in varnost hrane

(ENVI) je bil ponovno izvoljen za so-predsedujočega

delovne skupine za zdravje. Prav tako tudi v tem

mandatu vodi uveljavljeno skupino poslancev proti raku

(MEPs Against Cancer), ki si prizadeva, da rak ostaja

visoko na politični agendi evropskih institucij. Peterle je

bil tudi zopet nominiran za najbolj aktivnega evropskega

poslanca na področju zdravja. ‘Mr Health’ je naslova

prejel že leta 2008 in 2014.

Med glasovanji, ki so v zadnjem mesecu odmevala v

Evropskem parlamentu, pa Peterle posebej izpostavlja

sprejetje resolucije, ki se nanaša na odmevno »Poročilo

Tarabella«. To med drugim govori o pravici do splava kot

temeljni pravici. Peterle, ki zaradi neodložljivih obveznosti

v Sloveniji sicer ni bil prisoten na glasovanju, poudarja, da

bi sam glasoval proti - zaradi etičnih, pravnih in formalnih

razlogov. Pri tem pa poudarja, da ne nasprotuje

enakopravnosti spolov: „Obžalujem, da smo dali evropski

javnosti vtis, da je splav zadeva enakopravnosti spolov.“

Peterle ob tem še izpostavlja sodbo Sodišča Evropske

unije, ki je 18.oktobra 2011 v primeru Brüstle odločilo,

da gre za človeka in njegovo dostojanstvo od spočetja

naprej. „Ne bežim od realnosti in vem, da je splav del

nje. Ko gre za neizbežne situacije, naj država zakonsko

uredi medicinsko asistenco tako, da bo za mater in za vse

najmanj škode, nikakor pa ni naloga države promocija

splava. Etično pomanjkljiv odnos do življenja je eden od

ključnih izzivov današnje EZ,“ še meni Peterle.

Sprava:

Žrtev je tista, ki ima moč

Gost 4. Evropskega večera Lojzeta Peterleta v aktualni

sezoni je bil psiholog dr. Tomaž Erzar, beseda pa je tekla

o spravi. Počasno napredovanje, ko gre za reševanje

vprašanja sprave v Sloveniji Erzarja ne čudi, saj so dolgo

pot običajno prehodili tudi drugi narodi. Prav tako kot

reševalca tega vprašanja v prvi vrsti ne vidi politike,

ampak civilno družbo. „Glavna nevarnost je, da ostanemo

žrtve in se še naprej bojimo velikih sovražnikov Udbe

in komunistov kot da so neka vsemogočna, monolitna

zgradba,“ nadaljuje Erzar, ki poudarja potencial žrtve.

„Storilec žrtvi v srce položi sovraštvo s katerim sam

ni znal opraviti. A žrtev mora opraviti pot od žrtve do

svobodnega človeka. Mnogi se sprašujejo, zakaj se

storilci ne opravičijo. Ker jim ni žal. Če žrtev čaka, da

se bo storilec pokesal, še naprej ostaja v taborišču, za

železno zaveso. Žrtev mora iti naprej! Sprejeti mora svojo

zgodbo, si priznati lastne strahove in premakniti njihove

meje,“ svetuje strokovnjak.

TTIP: Pomembne so posledice rasti,

ki bi jo naj prineslo partnerstvo

Fokus 2031, ki ga vodi Lojze Peterle, je z uglednimi

domačimi in tujimi gosti na konferenci 23. januarja,

iskal odgovore na najbolj pereča vprašanja v zvezi s

trenutno najpomembnejšim partnerstvom, ki ga sklepa

Evropska zveza z ZDA - TTIP. “Podpiram ambicijo za

sklenitev sporazuma, želim pa, da nas pri tem vodijo

cilji, ki bodo v skladu z našimi temeljnimi vrednotami,

načeli in standardi. Ne zanima me samo večji obseg

trgovine, ampak posledice rasti,” pravi Peterle, ki podpira

jasno stališče predsednika Evropske komisije Junckerja,

da EK ne bo dovolila znižanja okoljskih standardov in

standardov varnosti hrane.

„Včasih smo zabijali gole, zdaj pa …“

Na simpoziju v organizaciji Evropskega urada Lojzeta

Peterleta v Ljubljani so poznavalci in akterji krščanske

demokracije na slovenskem razpravljali o preteklosti,

sedanjosti in prihodnosti krščanske demokracije in

slovenske države. „Včasih smo zabijali gole za Slovenijo.

Zdaj kaže, da je nekdo odnesel gole, trener je na bolniški,

vsi bi igrali v obrambi, sodnik pa je izgubil piščalko,“ je ob

tem dejal Peterle. Opozoril je, da se v Sloveniji statistično

pojavlja gospodarska rast: „Predvsem po zaslugi rastočih

trgov uspešnejših držav, s katerimi trgujemo. Zaradi te

rasti ni potreba po reformah nič manjša. Ta rast naj ne bo

uspavalni prašek, kar postaja, ampak vzpodbuda, da se

zgodijo ključne reforme.“

Lojze Peterle

poslanec NSi v Evropskem parlamentu

17


OSEBNO

Matjaž TRONTELJ

predsednik Sveta Nove Slovenije – krščanskih demokratov

Poklic in delo?

Diplomirani organizator – menedžer, Direktor Sektorja

za zavarovalne primere v največji slovenski zdravstveni

zavarovalnici.

Kateri so vaši hobiji?

Sprehodi, branje, plavanje.

Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?

Športna vzgoja in zgodovina.

Katera je vaša najljubša hrana?

Meso na domačem žaru, skutini štruklji.

Vaš najljubši letni čas?

Poletje.

Najljubša turistična destinacija?

V zadnjih letih Novigrad na Hrvaškem, drugače pa prelepa

slovenska mesta.

Vaša barva je?

Zelena.

Najljubši film?

Jih je več, na primer Polarni vlak, Gladiator in Pogumno srce.

Zadnja dva filma imata odlično sporočilo glede voditeljstva,

vodenja ljudi, navduševanja za ideje.

Najljubša knjiga?

Knjiga o Messiju, Resetiran.

Najljubši glasbeni izvajalec?

El Divo na tujem, na domači sceni pa Modrijani in Gadi.

Najboljši športnik ali športnica?

Petra Majdič, ker je pokazala vse odlike »velike« in močne

osebnosti z vidika, kaj lahko človek z jekleno voljo doseže ne

glede na vse ostale okoliščine.

Kakšen je vaš moto življenja?

Morda ni ravno moto, je pa misel avtorice Helen Keller, ki me

spremlja že vrsto let:

»Želim si, da bi opravljal/a velike in plemenite naloge, toda

moja glavna dolžnost je, da opravljam majhne, kot bi bile

velike in plemenite«.

Kaj vam pomeni družina?

Naša družina je petčlanska, sem ponosen na čudovito ženo

Mariano, in na otroke sina Kristjana ter hčerki Natalija in

Valerija. Zagotovo je žena tista, ki podpira ključne vogale v hiši.

Tako lahko posvetim več časa delu na družbenem področju.

Družina mi pomeni vse - varnost, oporo, razumevanje in

dobro počutje.

Kaj vam pomeni država?

Pomeni mi veliko, predvsem pa domoljubje, državotvornost

KRŠČANSKI

in patriotizem.

DEMOKRAT. 18

Kaj vam pomeni politika?

Iskreno povedano mi dejansko pomeni poslanstvo služenja

ljudem za skupno dobro. Sliši se »demagoško« vendar še

obstajamo takšni, ki v to verjamemo. Oceno, ali mi to uspeva,

prepuščam drugim.

Kaj vam pomeni Slovenija?

Uresničitev tisočletnih sanj generacij naših prednikov, da

smo sestavni del družine evropskih narodov na temelju

krščanskih korenin.

Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?

Verjamem v krščanske demokrate in ideje krščanske

demokracije. Krščanski demokrati smo na temelju krščansko

socialnih idej v slovenskem narodu skozi zgodovino pustili

neizmeren pečat. Predvsem v tem, da smo v ospredju

imeli zavezo in odgovornost do ljudi in njihove vsestranske

varnosti (socialne, ekonomske, prometne, ekološke itd..).

Krščanski demokrati smo močno vplivali na nastanek

samostojne države Slovenije. V družbi vedno bolj postaja

znano dejstvo, da smo krščanski demokrat s svojimi stališči

do gospodarstva, zdravstva, področja družin in naše

polpretekle zgodovine, zagotovilo za trdno, pravično in

prijaznejšo prihodnost. Vem, da iz dneva v dan postajamo

močnejši. Ljudje bodo počasi prepoznali, da smo odgovor za

prihodnost. Slovenija nas potrebuje.

Družboslovje ali naravoslovje?

Oboje v zmernih količinah.

Gospodarstvo ali javni sektor?

Družba potrebuje oboje, sam delujem v zasebnem sektorju,

gospodarstvu, podjetništvu, ki temelji na stroškovni

učinkovitosti in srečevanju ponudbe in povpraševanju na

trgu. Poznam tudi odlične posameznike, ki delujejo v javnem

sektorju in skrbno pazijo na vsak porabljen evro. Žal za to

niso nagrajeni. Družba mora bolj strmeti k sodelovanju

med gospodarstvom in javnim sektorjem in ustvariti javno

zasebno partnerstvo, ki bo v korist ljudi.

Nova Slovenija ali Ljudmila Novak?

Tukaj ni ali, ampak je oboje. Imamo trdno krščansko

demokracijo in imamo predsednico, s katero smo se kot edina

stranka uspeli vrniti v parlament in na zadnjih volitvah leta

2014 celo izboljšati rezultat. To je treba posebej poudariti.

Vaš vzornik je?

Nimam posebnega vzornika, občudujem pa vse iskrene,

preproste ljudi, ki znajo, želijo in zmorejo s pogumom

narediti še kaj več kot pa le tisto, kar se od njih pričakuje. Ki

znajo stopiti v prve vrste ter se zavzemati za »prave« stvari.

Veliko sem jih spoznal tudi v naši stranki. Od njih se največ

naučim in veseli me, da imam okrog sebe tudi takšne ljudi.

Naj bo takšnih vsak dan več.


RAZVEDRILO

Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade -

1. nagrada: Kosilo s predsednico NSi Ljudmilo Novak; 2. nagrada: Kosilo s poslancem Jernejem Vrtovcem in 3. nagrada: Knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih.

Pravilno geslo križanke nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do ponedeljka, 20. aprila 2015,

na naslov NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!

Ljudmila Novak

v očeh drugih

Pri Inštitutu dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) je izšla knjiga Ljudmila

Novak – v očeh drugih. Prijatelji in znanci so v knjigo zapisali opažanja

in spomine na srečanje z Ljudmilo. V knjigi je tako zapisana njena

življenjska zgodba, razsvetljena z različnih kotov.

Cena enega izvoda knjige znaša 12,00 EUR + poštnina. Možen je

osebni prevzem na Glavnem tajništvu NSi, Cankarjeva 11 v Ljubljani.

Naročila sprejemamo:

■ preko obrazca na spletni strani

www.ijek.si ali e-pošte: tajnistvo@ijek.si

■ na telefonski številki Glavnega

tajništva NSi 01 241 66 50, ali

■ osebno na Glavnem tajništvu NSi,

Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana.

19


Iskrene

čestitke ob

materinskem

dnevu!

NOVA SLOVENIJA

KRŠČANSKI DEMOKRATI

VESELE IN BLAGOSLOVLJENE

VELIKONOČNE PRAZNIKE!

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

20

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!