06.02.2020 Views

Krščanski demokrat št. 19

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

KRŠČANSKI

DEMOKRAT.

ČASOPIS

NOVE SLOVENIJE

KRŠČANSKIH

DEMOKRATOV

SEPTEMBER 2019

ŠT. 19

• NAČRT NSi ZA

DIGITALIZACIJO

SLOVENIJE

• STRATEŠKI SVET NSi

OCENIL DELO VLADE

• EVROPA NA RAZPOTJU

MED VREDNOTAMI IN

PRIHODNOSTJO

INTERVJU:

mag. MIROSLAV MOZETIČ

POLITIKA IN BIROKRACIJA

STA SE POVSEM ODTUJILI

OD LJUDI IN NJIHOVIH

”POTREB.”

1


PROGRAMSKE KONFERENCE

PO SLOVENIJI

Vse članice in člane, simpatizerje in prijatelje vabimo na programske

konference po Sloveniji, ki se bodo odvijale na osmih lokacijah.

Vodstvo NSi se želi pred kongresom stranke srečati

z vsemi, ki si želijo odprtega pogovora o:

osnutku prenovljenega temeljnega programa stranke,

umestitvi NSi v politično sredino,

aktualni politični situaciji,

spremembah in dopolnitvah statuta stranke.

O posameznih programskih konferencah

na vašem področju boste obveščeni tudi

preko e-pošte in sms obvestila.

Lepo vabljeni!

CELJE

4. oktober 2019 ob 17.00

CELJSKI SEJEM, dvorana Celjanka

NOVO MESTO

7. oktober 2019 ob 18.00

KD JANEZA TRDINE, Galerija kocka

VIPAVA

8. oktober 2019 ob 18.00

ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA

DOMŽALE

9. oktober 2019 ob 18.00

HOTEL KRONA, Ihanska cesta 2, Domžale

KRANJ

10. oktober 2019 ob 18.00

HOTEL AZUL, Šuceva ulica 26, Kranj

LJUBLJANA

16. oktober 2019 ob 18.00

NSi, Dvorakova 11a, Ljubljana

Na tej povezavi si lahko ogledate delovni osnutek

prenovljenega temeljnega programa stranke.

Dobrodošle vaše pripombe, predloge, ideje, … ipd.

www.nsi.si/osnutekprograma

MURSKA SOBOTA

17. oktober 2019 ob 17.00

Hotel DIANA, Slovenska ulica 52, Murska Sobota

MARIBOR

21. oktober 2019 ob 18.00

HOTEL CITY, Ulica kneza Koclja 22, Maribor


KAZALO

UVODNIK

ZA VSE LJUDI.

Vprejšnji številki smo vas povabili na

majske volitve v Evropski parlament,

na katerih smo dosegli lep rezultat in

za evropsko poslanko izvolili Ljudmilo Novak.

Njene izvolitve smo veseli, saj vemo, da bo to funkcijo opravljala

srčno in z vsemi svojimi močmi. Veseli smo tudi, da bo imela

nova poslanka svoje prostore v prostorih glavnega tajništva in bo

tako celotna strankarska družina pod eno streho. Evropa z novo

predsednico Evropske komisije pričenja novo poglavje in z našo

evroposlanko bomo tudi mi del tega. Naj bo modro in uspešno!

Že smo v drugi polovici leta, v kateri so vse naše moči usmerjene

v pripravo kongresa stranke, ki bo novembra v Mariboru. Tokratni

kongres bo statutarno-programske narave in bo pomemben za

prihodnost stranke. Ključna stvar bo sprejem prenovljenega

temeljnega programa stranke, ki smo ga nazadnje sprejemali pred

desetimi leti prav v Mariboru. Do kongresa bomo izpeljali osem

programskih konferenc po Sloveniji, na katere ste lepo vabljeni.

Razpored teh dogodkov predstavljamo na prejšni strani, sproti

pa vas bomo vabili tudi preko elektronske pošte in SMS sporočil.

Konference po Sloveniji so namenjene pogovoru s članicami in

člani, razpravi o našem temeljnem programu ter umestitvi stranke

v slovenski politični prostor. Vsako mnenje in vsaka beseda šteje,

zato iskreno dobrodošli!

V avgustu smo praznovali 19. rojstni dan stranke in ob tej

priložnosti je predsednik stranke poudaril, da smo stranka

sredine. In ima prav. Vse krščansko demokratske stranke po Evropi

so sredinske stranke. Stranke za vse ljudi! To smo vseskozi tudi mi

v Novi Sloveniji, le da smo sedaj to povedali nekoliko bolj naglas.

Ne želimo, da nam postavljajo neke okvirje in nas umeščajo v neke

stare vzorce razmišljanj, kjer drugi določajo, kaj je levo, kaj desno in

kaj sredina. Mi sami bomo povedali, kdo in kaj smo!

Smo sredina. Smo središče te družbe in lahko povezujemo

levo in desno. To pa nikakor ne pomeni, da se odpovedujemo

katerikoli naši osnovni vrednoti in načelom. Vse to bo odlično

napisano v našem prenovljenem temeljnem programu. Svet

gre naprej, se spreminja in mi z njim. Prišle so nove vsebine in

tehnologije, zato mora stranka iti moderno v korak s časom.

Zadnji dogodek, ki smo ga imeli v septembru, je bila naša

programska konferenca z naslovom #pametnaSlovenija. Gre

za vsesplošen načrt digitalizacije Slovenije, ki bi naši državi

prinesel razvojni preboj med najuspešnejše družbe tega sveta.

Ne bojmo se razmišljati velikopotezno. Digitalizacija je lahko po

osamosvojitvi in vstopu v EU in NATO naš naslednji skupni

nacionalni cilj. Da bo vsem bolje, tudi tistim, ki pridejo za nami.

4

5

6

7

8

12

13

14

15

16

17

18

AKTUALNO

NSi JE SREDINA

AKTUALNO

#PAMETNA SLOVENIJA

AKTUALNO

STRATEŠKI SVET

AKTUALNO

IZ DRŽAVNEGA ZBORA

INTERVJU

mag. MIROSLAV MOZETIČ

ORGANIZACIJSKE OBLIKE

MLADA SLOVENIJA

ANKETE

ZGODILO SE JE

NAŠ ŽUPAN

SLAVKO PRAVDIČ

ORGANIZACIJSKE OBLIKE

ZDRUŽENJE DELAVCEV

ZVEZA SENIORJEV

POLITIČNA AKADEMIJA

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA

LJUDMILA NOVAK

HITRI INTERVJU

KATJA BERK BEVC

KRŠČANSKI DEMOKRAT, interni časopis Nove Slovenije

– krščanskih demokratov · Izdaja: Glavno tajništvo NSi,

Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana · Odgovorna oseba:

Robert Ilc, glavni tajnik · Oblikovanje: Andrej Cimperšek ·

Naslovna fotografija: Andrej Cimperšek ·

Naklada: 14.000 izvodov, Ljubljana, september 2019 ·

Tisk: Tiskarna Januš d. o. o.

Dobrodošli na kongresu v Mariboru!

Robert Ilc

glavni tajnik


AKTUALNO

SODELOVANJE ZA RAZVOJNI PREBOJ SLOVENIJE

Da je Slovenija lepa, nam priznavajo številni turisti, ki so letošnje

poletje obiskali našo domovino. Seveda smo ponosni na laskave

ocene, a ob teh pogovorih mi v možganih vedno viharijo misli, kako

malo bi bilo v Sloveniji potrebno, da bi se razvili v eno izmed najbolj

uspešnih držav na svetu.

Vse se začne in konča v parlamentarni dvorani, pa če si to priznamo

ali ne. Naša medsebojna razmerja in naše družbene sisteme urejamo

z zakoni, ki se sprejemajo z večino poslanskih glasov. Spremembe

torej potrebujejo večino poslancev. Samo eden je vpijoč v puščavi,

goro lahko premakne le večina. Zaradi našega proporcionalnega

volilnega sistema je sestava slovenskega parlamenta vedno pestra.

Za večino je vedno potrebno sodelovanje več strank. Bolj kot so si

stranke programsko sorodne, lažje je sodelovanje. Večje kot so razlike,

težje je dosegati potrebno večino.

NSi JE VSESKOZI NA SREDINI POLITIČNEGA PROSTORA

Ko sem poleti ob obletnici stranke dejal, da je NSi sredina, sem zgolj

naglas povedal tisto, kar stranka po svojem načinu delovanja ali

programskih usmeritvah počne že dolgo časa. Zavračamo socializem,

prav tako tudi divji kapitalizem. Stavimo na socialno tržno

gospodarstvo, ki v središče postavlja človeka in ne države ali trga.

Verjamemo, da je samostojna Slovenija ena izmed najlepših stvari

narodove zgodovine. Želimo okrepiti našo narodno identiteto, vendar

ne na nacionalističen ali izključevalen način, ampak v spoštovanju do

različnosti. Vrednote, na katerih je zrasla naša zahodna civilizacija, so

naša hrbtenica, so naša sredina, ki jo ne upogibamo, ne v levo niti v

desno.

Zavedam se, da smo Slovenci različni, ni pa nobene potrebe, da smo

večno razdeljeni. Za resnične razvojne preboje Slovenije je potrebno

sodelovanje tako levice, sredine in desnice. Svoboda, pravičnost

in varnost so temeljne vrednote, na katerih krščanski demokrati

gradimo naše politike. Pri tem je NSi tista stranka v sredini

slovenskega političnega prostora, ki je odprta za sodelovanje z vsemi.

Slovenija pa za razvojni preboj potrebuje tudi nov nacionalni konsenz.

Po dveh velikih nacionalnih konsenzih, osamosvojitvi in članstvu

v evro-atlantskih integracijah, sedaj potrebujemo tretji nacionalni

konsenz. V Novi Sloveniji vidimo priložnost za tretji nacionalni

konsenz v vsesplošni digitalizaciji države, ki bo odpravila številne

birokratske ovire, zmanjšala korupcijo in ustvarila podlago, da se

talenti naših ustvarjalnih ljudi razcvetijo v korist vse države.

S pobudo, da na temelju digitalizacije med strankami ustvarimo

partnerstvo za preboj, sem seznanil predsednika države Boruta

Pahorja, ki je ideji naklonjen in bo v prihodnjih mesecih na to temo

sklical srečanje vseh parlamentarnih strank. Verjamem, da lahko

skupaj spremenimo Slovenijo in spišemo zgodbo o uspehu.

4

Matej Tonin

predsednik NSi


AKTUALNO

#PametnaSlovenija

NAČRT ZA DIGITALIZACIJO

Na programski konferenci z naslovom #pametnaSlovenija smo

sredi septembra v Ljubljani predstavili načrt za vsesplošno digitalizacijo

Slovenije. »Ker se tehnologija spreminja, moramo

tem spremembam slediti tudi mi, sicer bomo postali tehnološko

zaostala država, ki se bo težko prebijala naprej. Če ne

bomo tega storili danes, bo jutri morda že prepozno,« je v uvodnem

nagovoru dejal predsednik NSi Matej Tonin.

»V Sloveniji na številnih področjih zadeve ne delujejo, s pomočjo

moderne tehnologije pa bi lahko marsikatere težave v

hipu odpravili, med drugim zmanjšali birokracijo in korupcijo,

optimizirali kmetijstvo itd. Prav tako moramo poskrbeti, da

bodo naši državljani imeli dostop do interneta oziroma širokopasovnih

povezav. Naše poslovno in davčno okolje moramo

prilagoditi tako, da bomo v državo privabili ustvarjalne in

sposobne ljudi, ki bodo svoje ideje pri nas spreminjali v realne

projekte,« je dejal predsednik NSi in ob tem dodal jasno stališče

krščanskih demokratov: »Čeprav v NSi poudarjamo pomen

digitalizacije in naprednih tehnologij, pa pri tem zagovarjamo

stališče, da mora tehnologija služiti človeku in ne obratno.«

DIGITALIZACIJA DRŽAVE KOT NOV NACIONALNI KONSENZ

Na programski konferenci je Matej Tonin podal tudi predlog, da

digitalizacija postane točka novega nacionalnega konsenza, ki bi

združila vse politične sile. »Po dveh velikih nacionalnih konsenzih,

osamosvojitvi in članstvu v evroatlantskih povezavah, Slovenija

potrebuje tretji nacionalni konsenz, ki se ponuja v digitalizaciji

države. »Politika si mora digitalizacijo postaviti za središčno

temo in skozi zakonodajo iskati priložnosti, da se jo spodbuja in

uveljavlja. A ker si v NSi ne jemljemo ekskluzivne pravice, da smo

edini pobudniki digitalizacije, bom predsednika republike Boruta

Pahorja zaprosil, če bi bil pripravljen prevzeti koordinacijsko oz.

promotorsko vlogo tega projekta in sklicati vsaj en posvet parlamentarnih

strank na to temo,« je na konferenci napovedal Tonin,

Borut Pahor pa je nekaj dni kasneje že izrazil naklonjenost tej

pobudi.

” PREBIJALA

ČE NE BOMO SLEDILI RAZVOJU,

BOMO POSTALI TEHNOLOŠKO

ZAOSTALA DRŽAVA, KI SE BO TEŽKO

NAPREJ.”

ŽIGA TURK: DIGITALIZACIJA PONUJA OGROMEN RAZVOJNI

POTENCIAL

Zbrane je na programski konferenci nagovoril tudi dr. Žiga Turk,

ki je nanizal vrsto razlogov, da se digitalizacije države tudi v

resnici lotimo. Pri tem je pokazal na številne primere uspešne

digitalizacije iz tujine in opozoril, da je digitalni razvojni preboj

tesno povezan tudi z zelenim oziroma ekološkim prebojem. Kot

je dejal, je danes za ustvarjanje dodane vrednosti v gospodarstvu

nujno slediti najnaprednejšim tehnologijam in razumeti,

da analogno in digitalno postajata celota, kar ponuja ogromni

razvojni potencial, ki ga Slovenija ne bi smela spregledati. •

Celoten dokument #pametnaSlovenija si lahko preberete na

www.nsi.si/pametnaslovenija

Kot primer dobre prakse na področju digitalizacije je navedel

primer slovenskih start-up podjetij, ki letno za svoje ideje

in inovacije zberejo približno 150 milijonov evrov, žal pa kar 95

odstotkov teh sredstev odide iz države, saj želijo investitorji projekte

realizirati v državah, ki so davčno in poslovno bolj stabilne

in predvidljive kot je Slovenija. »Če želimo pametno Slovenijo

pripeljati na slovenska tla, potem moramo k nam privabiti tista

podjetja, ki bodo te tehnologije ustvarjale in zagotoviti tudi dovolj

sredstev za raziskave in razvoj,« je bil odločen Matej Tonin.

5


AKTUALNO

STRATEŠKI SVET NSI: ZAMUJAMO

PRILOŽNOST ZA MODERNIZACIJO DRŽAVE

Nova Slovenija je vedno dokazovala, da je programsko močna

stranka z jasno izdelanimi stališči. Ker hočemo takšno držo

ohraniti tudi v prihodnje in jo še nadgraditi, smo v okviru stranke

oblikovali strateški svet, sestavljen iz uglednih strokovnjakov, ki

jih predstavljamo v nadaljevanju. Ker je 13. septembra minilo že

leto dni od izvolitve aktualne vlade, je strateški svet NSi pripravil

celostno oceno dela vladne ekipe. Kot so zapisali člani strateškega

sveta, je Slovenija žal ponovno izgubila leto dni, ko bi lahko že

pričeli z modernizacijo zdravstvenega in pokojninskega sistema,

izboljšanjem poslovnega okolja itd.

V NSi ocenjujemo, da Slovenija potrebuje alternativo in smo jo

tudi pripravljeni ponuditi.

Člani strateškega sveta so zato po posameznih področjih navedli

tudi predloge za ključne ukrepe, ki bi našo državo modernizirali

in pripravili na prihodnost. •

Celotno oceno dela aktualne vlade si lahko preberete na www.

nsi.si/ocenavlade

mag. Matej Tonin

predsednik

dr. Janez Šušteršič

finance

Borut Grgič

zunanje zadeve

mag. Valentin

Hajdinjak

notranje zadeve

Boštjan Perne

obramba

Robert Špendl

okolje in prostor

Uroš Korošec

infrastruktura

Matjaž Trontelj

zdravje

dr. Alenka Šverc

izobraževanje,

znanost in šport

Mira Rebernik

Žižek

kultura

dr. Franci Demšar

javna uprava

mag. Pavel

Reberc

pravosodje

mag. Cveto Uršič

delo, družina in

socialne zadeve

mag. Božo Emeršič

gospodarski razvoj

in tehnologija

dr. Vida Čadonič

Špelič

kmetijstvo,

gozdarstvo

in prehrana

mag. Damijan Jaklin

lokalna samouprava

in kohezija

Iva Dimic

Slovenci v zamejstvu

in po svetu

Vid Meglič

sekretar strateškega sveta


AKTUALNO

AKTUALNO IZ DRŽAVNEGA ZBORA

PRIMER JANKOVIĆ:

EDINO NSi GLASOVALA PROTI SPORNI ZAKONODAJI

V javnosti močno odmeva sporen odpis 29 milijonov evrov dolgov

družine Janković, a dejstvo je, da je proti sprejemu zakonodaje,

ki na takšen nepošten način omogoča odpis dolgov, glasovala le

NSi. Na nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je bila sredi

septembra sklicana zaradi sporne insolvenčne zakonodaje, je

poslanec NSi Jernej Vrtovec izpostavil zlasti vlogo organov pregona.

Vprašal se je, kako je mogoče, da se organi pregona v tej

državi ne zganejo, ko Jure Janković, ki preko podjetja prikazuje

56.000 evrov prometa, zapravi 2 milijona evrov. »Zakaj ga nihče

ne vpraša, od kod mu denar? je prisotne na seji vprašal Vrtovec,

a ostal brez pravega odgovora. Njegovo razpravo je dopolnil tudi

poslanec Aleksander Reberšek, ki je opozoril na dvojna merila v

naši državi. »V Sloveniji je delu politične in gospodarske elite vse

dovoljeno. Enim se odpišejo milijonski dolgovi, ostali državljani

pa lahko ostanejo brez hiše že zaradi 200 evrov dolga. Pri nas so

torej zakoni enaki za vse, nismo pa vsi enaki pred zakonom,« je bil

oster Reberšek in poudaril, da če bi novembra 2013 v državnem

zboru poslušali NSi, se danes o odpisu dolgov družini Janković

sploh ne bi pogovarjali.

VLADNA KOALICIJA BREZ POSLUHA ZA TISTE, KI REŠUJEJO

ŽIVLJENJA

Huda nesreča v Ljubljani v začetku junija, v kateri je bil udeležen

reševalec na motorju na nujni vožnji, je pokazala na veliko

sistemsko pomanjkljivost, saj vozniku reševalcu zaradi vožnje v

rdečo luč grozi kazen 250 evrov in pet kazenskih točk. Voznik, ki

prednosti ni odstopil, pa si bo prislužil globo v višini 160 evrov in

3 kazenske točke. V NSi opozarjamo, da je to popolnoma neživljenjsko

in nepravično, zato smo predlagali spremembo zakona

o pravilih cestnega prometa. S spremembo zakona smo želeli

doseči, da vozniki vozil s prednostjo in vozil za spremstvo na nujnih

vožnjah ne bi bili kaznovani zaradi kršitve prometnih pravil in

prometne signalizacije. Ta izjema bi veljala za nujne vožnje, s katerimi

se rešuje življenja ljudi, premoženje ali če gre za izvajanje

nujnih nalog za zagotovitev javne varnosti in spoštovanja pravnega

reda Republike Slovenije. Zakonska rešitev pa nikakor ne bi

prinesla popolne imunitete voznikom vozil na nujnih vožnjah, saj

bi bili še vedno kazensko in odškodninsko odgovorni. Žal smo v

parlamentu s strani vladne koalicije doživeli hladen tuš. Brez pravih

in logičnih argumentov so že v prvem branju zakona zavrnili

naše predloge in tako vozniki reševalnih vozil še naprej ostajajo

prepuščeni lastni sreči na cesti.

MATEJ TONIN: DO SPOLNIH ZLORAB HOČEMO UVESTI

NIČELNO TOLERANCO

»V NSi želimo prispevati k ničelni toleranci do spolnih zlorab,

zato s spremembo kazenskega zakonika predlagamo, da kazniva

dejanja zoper spolno nedotakljivost ne bi nikoli zastarala,«

je ob vložitvi novele kazenskega zakonika v državni zbor

dejal predsednik NSi Matej Tonin. Kazenski zakonik danes

predvideva zastaranje v 10 do 30 letih, odvisno od predvidene

zaporne kazni, to pa omogoča, da storilci kaznivih dejanj ob

tem, ko žrtve dolgo ne spregovorijo o spolnih zlorabah, uidejo

roki pravice.

Kot pojasnjuje predsednik NSi, želimo v NSi dati jasno sporočilo

storilcem spolnih zlorab, da njihova dejanja ne bodo nikoli zastarala

in bodo vedno preganjani. »Gre pa tudi za sporočilo žrtvam,

da nikoli ni prepozno za prijavo tovrstnih kaznivih dejanj.

Pomembno je, da zelo jasno povemo, da je nekaj nedovoljeno

oziroma nesprejemljivo,« je bil odločen Matej Tonin. Predlagana

sprememba je v državnem zboru v prvem branju dobila večinsko

podporo, zato z optimizmom lahko pričakujemo, da bo predlog

NSi kmalu sprejet in bo zaživel v praksi.

LJUDMILO NOVAK V POSLANSKI SKUPINI NSi NASLEDILA

TADEJA ŠUŠTAR

Po izvolitvi Ljudmile Novak za evropsko poslanko je nova članica

poslanske skupine NSi postala Tadeja Šuštar. Rojena je leta

1990, odraščala pa je v Preserjah pri Radomljah. Po zaključeni

gimnaziji v Želimljah se je vpisala na Biotehniško fakulteto, kjer

je leta 2016 je zaključila magistrski program Strukturne in funkcionalne

biologije na Katedri za fiziologijo, antropologijo in etologijo.

Avgusta 2018 je v podjetju AETAS dobila priložnost delati kot

strokovna sodelavka v farmaciji. V NSi se je včlanila leta 2011,

dve leti zatem pa je bila prvič izvoljena v izvršilni odbor Mlade

Slovenije, podmladka NSi. Leta 2015 je postala generalna sekretarka

podmladka in nato 2017 tudi podpredsednica, na zadnjih

lokalnih volitvah pa je postala tudi občinska svetnica Občine

Domžale. •

7


INTERVJU

INTERVJU:

mag. MIROSLAV MOZETIČ

POLITIKA IN BIROKRACIJA

STA SE POVSEM ODTUJILI

OD LJUDI IN NJIHOVIH

”POTREB.”

8


INTERVJU

AKTUALNO

MAG. MIROSLAV MOZETIČ PRIHAJA IZ SPODNJE VIPAVSKE DOLINE. PO ZAKLJUČENI

VERSKI ŠOLI (DANES ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA) JE IZOBRAŽEVANJE NADALJEVAL

NA TEOLOŠKI FAKULTETI V LJUBLJANI, A JE NATO ŠTUDIJ TEOLOGIJE ZARADI VPOKLICA

V VOJSKO PREKINIL. SKLENIL JE, DA GA NADALJUJE NA PRAVNI FAKULTETI, KJER JE

DIPLOMIRAL IN KASNEJE, KONEC DEVETDESETIH LET PREJŠNJEGA STOLETJA, TUDI

MAGISTRIRAL. V POLITIKO JE KONEC OSEMDESETIH LET VSTOPIL KOT SOUSTANOVITELJ

STRANKE SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV (SKD). PO PRVIH NEPOSREDNIH

VOLITVAH JE BIL V LJUBLJANI (ŽUPAN MESTA JE BIL TEDAJ JOŽE STRGAR) SEKRETAR

ZA OBČO UPRAVO, KRAJŠI ČAS PA JE BIL TUDI ODVETNIK. LETA 1992 JE BIL NA LISTI SKD

IZVOLJEN V PRVI SKLIC DRŽAVNEGA ZBORA, KJER SO GA POSLANCI IZVOLILI TUDI ZA

PODPREDSEDNIKA TE NAJVIŠJE ZAKONODAJNE INSTITUCIJE, PRAV TAKO PA JE BIL V

DEVETDESETIH LETIH V PARLAMENTU TUDI VODJA POSLANSKE SKUPINE SKD. LETA 2007

JE POSTAL SODNIK USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE. TRI LETA KASNEJE JE

BIL IZVOLJEN ZA PODPREDSEDNIKA, OKTOBRA 2013 PA JE NA POLOŽAJU PREDSEDNIKA

SODIŠČA NADOMESTIL ERNESTA PETRIČA. KOT UPOKOJENI USTAVNI SODNIK ŠE ZMERAJ

POZORNO SPREMLJA AKTUALNO DRUŽBENO DOGAJANJE.

Intervju: mag. Aleš Trtnik

Kako ste se odločili, da boste študirali pravo?

Najprej sem začel študirati teologijo. Naredil sem dva letnika in

se odločil, da ne bom nadaljeval. Ko sem se spraševal, kako naprej,

sem imel v mislih dve možnosti: zgodovino ali pravo. Odločil

sem se za študij prava. Po diplomi sem praktično vso poklicno

pot prehodil kot pravnik, pravnik v gospodarstvu, pravnik v politiki

in pravnik na sodišču.

Kaj pa vaša politična pot?

Na politično pot sem stopil šele leta 1989, ko je začelo v Sloveniji

vreti. Do takrat sem delal v različnih podjetjih, nazadnje v Metalki,

v pravni službi. Spomnim se, da je bil arhivar v istem podjetju

gospod Pavle Bratina. Velikokrat sva se pogovarjala, saj je bil

zelo aktiven pri Reviji 2000 in v krščansko-socialnem gibanju. Ko

se je ustanovila stranka SKD, sem bil takoj zraven. Tako sem bil

med ustanovitelji odbora SKD v Šiški in v Medvodah. Takrat se je

začelo moje ukvarjanje s politiko. Za to moram zasluge pripisati

tudi že pokojnemu duhovniku in mladinskemu voditelju, zlasti na

Primorskem, gospodu Vinku Kobalu. On nas je na študentskih

skupinah vzgajal in navduševal ter vzpodbujal, da moramo biti

družbeno aktivni kristjani.

Nedaleč stran od tu je živel tudi Ivan Oman, ki je umrl avgusta

letos. Kakšni so vaši spomini nanj?

Skupaj sva bila prvi mandat v državnem zboru. Ni bil človek, ki bi

skakal na vsako žogo. Ni se veliko oglašal, a oglasil se je, ko je

bilo to potrebno in vsi smo mu prisluhnili. Že takrat sem gledal

nanj kot na starejšega, zrelega in modrega politika. Bil je dober,

pošten, moder in delaven človek. Pravi očak. Nanj imam zares

lepe spomine, z njim sem se v tistih časih veliko pogovarjal. Kajti

s človekom, kot je bil Ivan Oman, ki je bil poln izkušenj in življenjskih

modrosti, se je bilo vedno vredno pogovarjati. Takšnim ljudem

je vedno dragoceno prisluhniti.

Ivan Oman ni bil pristaš revanšizma, ampak neke srednje poti,

praktično sodelovanja. Ste ga tudi vi videli tako?

V poslanski skupini SKD smo imeli precej burne debate na temo

lustracije in revanšizma. Z Omanom sva zagovarjala pravno pot.

Prepričana sva bila, da moramo za lustracijo postaviti pravni

okvir, ker bi sicer ravnali enako, kot so v komunizmu ravnali komunistični

veljaki, šli bi se revolucije. Predlagani zakon o lustraciji

na koncu ni bil sprejet in sedaj lahko debatiramo, ali je bilo to

dobro ali slabo. Ivan Oman je vedno zagovarjal pot sodelovanja

in pogovora. Vendar je vztrajal na temeljnih vrednotah, v katere je

verjel in jih je tudi živel. Od njih ni odstopal. Tudi sam mislim, da je

to prava pot za sodelovanje v družbenem prostoru.

Koraka k takšnemu sodelovanju v pluralni družbi pa še vedno

nismo naredili.

Res je. Mislim, da se celo oddaljujemo od tega. Izgleda, da so

politiki in politične stranke pozabili, če so sploh kdaj to vedeli, kaj

je njihova vloga v družbi. Vse bolj prevladuje mnenje, da je naloga

političnih strank izključno osvajanje oblasti in nato izkoriščanje

te oblasti za parcialne interese. V tem političnem boju po oblasti

pa ni prostora za dialog, sodelovanje, strpnost in poštenost. Ni

političnih konkurentov, so politični sovražniki in na koncu je politična

zmaga, ki omogoča plenjenje države in državljanov. Prepričam

sem, da je to povsem napačna pot in da je tudi v globokem

nasprotju z našo ustavo.

Zdi se, da ste se v devetdesetih letih politiki znali med seboj

bolje poslušati in da je danes več radikalizacije. Tudi vi vidite

situacijo tako?

Tudi jaz imam takšen občutek. Ko se pogovarjam s člani nekdanje

SKD, ki smo takrat oblikovali politiko, se strinjamo, da je bilo

takrat bistveno več pogovora in usklajevanja kot danes. Iskalo se

je bistveno več skupnih rešitev, ki naj bi bile dobre in sprejemljive

za čim več državljanov. Imam občutek, da je danes v državnem

zboru bistveno več preglasovanja in da je danes politika postala

9


INTERVJU

le sredstvo, kako priti na oblast. Za tem pa stoji miselnost, da je,

ko se pride na oblast, potrebno poražene politične stranke kot

sovražnike uničiti in svoje ljudi postaviti na vsa mesta. Veliko je

samovolje in arogance, ki je v tistih prvih letih po osamosvojitvi

ni bilo. V naših pogovorih z ZLSD in LDS smo natančno vedeli, kje

ne bomo prišli skupaj, a smo se vseeno bistveno več pogovarjali

in pogosto našli tudi za vse sprejemljive rešitve.

Seveda bo marsikdo rekel, da z nostalgijo gledam na obdobje, ki

sem ga sam soustvarjal. A vseeno mislim, da so takrat stranke

gledale, da so na liste za volitve dajale najboljše ljudi. Danes pa se

dogaja, da predvsem stranke, ki nastanejo tik pred volitvami, na

svoje liste dajo praktično vsakega, ki na njih želi ali je pripravljen

biti. Ta praksa se nato prenaša na vlado, na ministre in na sekretarje.

To pa se nato pozna pri kakovosti dela. To sicer utemeljujejo

in opravičujejo s tezo o "novih obrazih", vendar sem prepričan,

da to ne prispeva k izboljšanju političnega delovanja in upravljanja

družbe, prej nasprotno.

Kako kot pravnik gledate na preganjanje sovražnega govora v

Sloveniji? Menite, da je prav smer, da se sovražnemu govoru

postavi neke meje?

Na ustavnem sodišču se praktično nismo srečevali z vprašanjem

sovražnega govora, vsaj v pomenu, ki se mu sedaj pripisuje. Imeli

smo več primerov, ko sta se srečali oziroma sta si stali nasproti

dve ustavni pravici: pravica do svobode govora in pravica do

osebne nedotakljivosti ter dostojanstva. V takih primerih je bilo

vedno potrebno tehtati med tema dvema pravicama. Kateri dati

prednost, večjo težo in s tem pravno varstvo. Veliko se s temi

vprašanji ukvarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Vedno gre za vprašanje tehtanja med pravicami vsakega posameznika.

Kje je meja med dopustnim in nedopustnim posegom v

pravice. Do kje sme pravica do svobode govora poseči v pravico

zasebnosti in osebnega dostojanstva in na drugi strani, koliko

sme pravica do zasebnosti in do osebne nedotakljivosti in dostojanstva

omejiti pravico do svobode govora. Točne meje ni mogoče

predpisati. Mejo lahko postavi samo sodišče in to ko razsoja v

konkretnih primerih.

Nevaren problem v naši stvarnosti pa vidim drugje in sicer v tem,

da se pri nas dela razliko med "našimi in vašimi". Pogosto je opaziti,

da tisti, ki govorijo o sovražnem govoru ali hočejo presojati o

tem, kaj je sovražni govor, nimajo enakih meril za vse. Nekateri

nastopi so prepoznani kot sovražni govor, enaki ali celo hujši ali

slabši nastopi pa ne. In merilo razlikovanja ni stopnja morebitnega

posega v človekove pravice, temveč subjekt, oseba, stranka,

medij, ki takšen govor uporablja. Takšno ravnanje je skregano z

eno temeljnih prvin prava, z načelom pravičnosti oziroma enakosti,

ki zahteva, da se vsakega obravnava enako, po enakih merilih.

Na žalost se ta praksa opaža v Sloveniji vedno pogosteje. Prava

se namreč ne uporablja za vse enako. Ne samo na tem področju.

In to ljudje vidijo in so tudi zato razočarani in ne zaupajo več v

državo, še manj v politike.

Tudi pri drugih temah se pojavljajo pozivi, da zakon ni enak za

vse. Kje vidite rešitev, da se to uredi?

Zelo preprosto. Rešitev je v spoštovanju načel pravne države.

Začne se v državnem zboru, nato na vladi in še posebno v sodstvu.

Državni zbor in vlada bi morala storiti vse, da ne bi sprejemala

neustavnih predpisov. Sodišča morajo odločati samo na

podlagi ustave in (ustavno-skladnih) zakonov ter predpise uporabljati

enako za vse, to je pravično. Posameznik mora pred sodiščem

vedno imeti občutek, da je razsodba pravična, da je sodišče

razsodilo nepristransko, v skladu z ustavo in zakoni ter pravično.

Pri nas pa je kar širok občutek, da zakoni ne veljajo za vse ali da

ne veljajo za vse enako, da so sodišča pristranska in pogosto nepravična.

To pa je slabo. V pravni državi, kjer naj bi vladalo pravo,

je to nekaj katastrofalnega.

Zdi se, da se v Sloveniji ne zavedamo, kaj se zgodi, če začnemo

rušiti temelje vladavine prava.

Bojim se, da je tega zavedanja vedno manj. Tudi nekatere razprave

v državnem zboru, kot je ta o financiranju obveznega javnega

programa zasebnih osnovnih šol, so popolnoma skregane z logiko

ustavne demokracije in pravne države. A nihče se prav dosti

ne razburja. Zdi se, da smo vsi otopeli. In sedaj še predlog za

referendum, naj državljani odločijo, ali naj državni zbor spoštuje

odločbo ustavnega sodišča ali naj jo ne spoštuje. Nekateri politiki

očitno menijo, da smejo početi vse in da jih ustava ne zavezuje.

Saj so vendar oni na oblasti! Kdo jim bo solil pamet? Ustavno

sodišče? Zakonodajno-pravna služba državnega zbora? Taka stališča

in razmišljanja vodijo v razpad pravne države, v totalitarizem

in diktaturo.

Tudi minister dr. Jernej Pikalo je spregledal vsa opozorila

pravnih služb.

Seveda. Ker ga pri pripravi zakona, ki naj bi uresničil odločbo

ustavnega sodišča, vodi politično-strankarska ideologija. Zato

ne spoštuje enega temeljnih načel pravne države, da je odločba

ustavnega sodišča zavezujoča in da ima odločba, ki razlaga ustavo,

enako veljavo kot ustava. Nespoštovanje odločbe ustavnega

sodišča je kršitev ustave. In če minister, vlada in državni zbor zavestno

ne spoštujejo ustave, še lahko govorimo o pravni državi?

10


INTERVJU

AKTUALNO

Obstajajo pozivi, naj ustavno sodišče samo spiše zakon glede

financiranja šolstva, kot je storilo v primeru občine Ankaran.

Vse kaže, da bi bila po toliko letih neizvršitve odločbe ustavnega

sodišča to edina primerna in smiselna rešitev. Državni zbor

oziroma vladajoča večina kot kaže nima nikakršne volje, da bi to

odločbo ustavnega sodišča izpolnila. Zakon o ustavnem sodišču

daje ustavnemu sodišču pooblastilo, da pod določenimi pogoji

samo izvrši svojo odločbo. V konkretnem primeru to pomeni, da bi

ustavno sodišče lahko ob ponovnem odločanju o ustavnosti tega

zakona in ob ugotovitvi, da je ta še vedno v neskladju z ustavo, s

svojo odločbo določilo način izvršitve in sicer tako, da bi v resnici

napisalo ta del zakona. Pomeni, da bi samo uredilo zakonsko materijo

glede financiranja obveznega programa osnovnih zasebnih

šol. Da, podobno kot je to storilo v primeru občine Ankaran in še

v mnogo drugih primerih. Če državni zbor noče izvršiti odločbe

ustavnega sodišča, ki zahteva uskladitev zakona z ustavo, potem

to lahko stori ustavno sodišče in tako zagotovi ustavnost zakona.

To je abeceda pravne države in ustavne demokracije.

Kako bi uvedli večji nadzor nad sojenjem?

Ne vidim drugega nadzora, kot znotraj samega sodstva. Imamo

večstopenjsko sojenje, kjer višja sodišča preverjajo zakonitost

sojenja na nižji stopnji. Poseben ustavno-pravni nadzor opravlja

ustavno sodišče. Imamo ocenjevanje dela sodnikov. Morda bi

nadzor moral biti boljši, strožji. Mislim, da bi morali izločati sodnike,

za katere se evidentno vidi, da ne sodijo pravično, da delajo

ali celo ponavljajo hude procesne napake ali da so pristranski.

Sistem je postavljen tako, da bi lahko deloval, a samo sojenje je

stvar posameznega sodnika. Vedno namreč odloča posamezen

sodnik. Zato bi sami sodniki morali biti do sebe in svojega dela

bolj kritični. Skrbeti bi morali za to, da bi imelo sodstvo pravo veljavo

in da bi bilo spoštovano in cenjeno. Vse to je vedno odvisno

od sodnikov samih, od njihovega dela in njihovega obnašanja, od

tega, kako resno jemljejo svojo funkcijo. Tudi neodvisnost sodstva

oziroma sodnika je odvisna od vsakega posameznega sodnika.

Seveda to zahteva strokovno, osebnostno in moralno močne

osebe.

Kaj menite o tem, da je Slovenija prenormirana, torej, da ima

preveč zakonov in zakonskih aktov?

To, da smo prenormirani, je dejstvo. To je eden od znakov, ki kaže

na to, da nam v obdobju tranzicije prejšnje birokratske in prenormirane

države ni uspelo spraviti v neke normalne okvirje. Vse vlade

do sedaj so govorile, da je potrebno prenormiranost zmanjšati

in da je treba debirokratizirati državo, pa se nič od tega ni zgodilo.

Prej nasprotno. Politika in birokracija sta se povsem odtujili od

ljudi in njihovih potreb. Človek dobiva občutek, da imajo politiki

nas državljane za bebčke in da je zato treba vse predpisati. Iz

svobodnih državljanov se spreminjamo v podrejene birokraciji in

nesmiselnim predpisom. Nismo več osebe - subjekti, smo le predmeti,

stranke, številke.

NESPOŠTOVANJE

ODLOČBE USTAVNEGA

SODIŠČA JE KRŠITEV

”USTAVE.”

Katere probleme bi morala po vašem mnenju vlada najbolj

urgentno urediti?

Imam občutek, da gospodarstvo nekako samo od sebe dobro

vozi, tudi brez pomoči vlade. Problem pa je, da se naša družba

stara, da nam pada rodnost in da se podeželje prazni. Staranje

družbe in nizka rodnost bosta vplivala tako na gospodarstvo

kot na t. i. socialno državo. Prepričan sem, da blaginjo ustvarja

uspešno gospodarstvo in ne sociala. Samo uspešno, visoko tehnološko

razvito gospodarstvo bo tudi preprečilo odhod mladih

izobražencev v tujino oziroma omogočilo njihovo vrnitev in zagotovilo

solidno socialno varnost tako mlajši kot starejši generaciji.

Enakost v revščini ni sociala. Prav tako bi morali več pozornosti

posvetiti vsem delom države, posebej obmejnim območjem, ki se

praznijo in puščajo prostor drugim in seveda podeželju kot takemu.

Ne smemo postati rezervat ali lovski revir za bogate Evropejce.

In naravo gotovo želimo ohraniti našim potomcem v dobrem

stanju. Zadnja leta imamo problem tudi z množičnimi migracijami.

A bolj kot v številkah, vidim problem v tem, da nimamo rešitev.

Kot toliko drugih problemov tudi tega prepuščamo stihiji. Imam

občutek, da praktično v nobeni stvari ne vemo, kaj si želimo ali kaj

hočemo. Blodimo kakor Izraelci po odhodu iz egiptovske sužnosti

po puščavi. A oni so imeli vsaj jasen cilj - odhod v obljubljeno deželo.

Niso vedeli, kje je, a so jo iskali. Mi pa smo kakor brez cilja in

tavamo enkrat sem, enkrat tja in čakamo, da nam bodo odgovor

na vprašanje, kaj je naš cilj, povedali "novi obrazi", namesto, da bi

si cilj postavili sami.

Javnost vas najbolje pozna kot ustavnega sodnika. Kaj počnete

sedaj, ko niste več v tej vlogi?

Sem v pokoju, v njem uživam. Posvečam se predvsem družini in

domu. Hodim v naravo, planinarim in kolesarim. Večkrat se odpravim

na Vipavsko, od koder izviram, obiskat sorodnike, kjer včasih

tudi kaj malega pomagam na kmetiji. Sem človek podeželja. •

11


ORGANIZACIJSKE OBLIKE

MLADA SLOVENIJA

Mladi smo navadno radikalnejši kot starejši. A ne tokrat. Tokrat

trdno stojimo za besedami, ki jih je Matej Tonin izrekel na rojstni

dan Nove Slovenije – mi smo sredina. Nam je to jasno – ideje in

poglede delimo z mladimi krščanskimi demokrati iz vse Evrope.

Če so oni v svojih državah sredina, potem tudi mi ne moremo biti

daleč stran. Mladi nismo obremenjeni z dolgimi leti označevanja

za desnico, stranki smo se pridružili zaradi stališč, ki jih zagovarja,

ne ker je »desna«. A tudi mladi se zavedamo preteklosti in jo

znamo presojati.

Stranko so drugi uokvirjali od samega začetka, od pošiljanja

v zakristije, kamor menda spadamo, do tega, da smo cerkvena

oz. kar klerofašistična stranka, do ustavljanja desnice, izdajalci,

od »naše« podporne stranke do »podporne stranke komunistov«,

okvirji so leteli od vsepovsod. In okvirji so vse bolj in bolj uokvirjali

tudi naš volilni rezultat. V zadnjih letih smo končno sami začeli

postavljati svoj okvir – socialno-tržni program, krščanskodemokratsko

ime in zdaj jasen klic – mi smo sredina. Za mlade to ni

nič novega. Mi nismo za globalistične odprte meje ali nacionalistična

streljanja migrantov, smo pa za pravičnost in svobodo.

Socializma nočemo, v ultrakapitalizem ne verjamemo, najboljša

rešitev je za nas socialno-tržno gospodarstvo. Digitalizacija je

naša tema, pa tudi skrb za družino kot osnovno celico družbe,

urejeno gospodarsko in na sploh življenjsko okolje, v katerem

lahko vse generacije razvijamo svoje talente. Mar niso to želje

večine ljudi, sredine družbe? Zato mladi vemo, da smo že sredina.

To ne bomo šele postali, nikamor se ne bomo premaknili, ne

bomo spreminjali stališč. Bomo pa vztrajali, da drugi svoje okvirje

prilagodijo evropskim merilom in da slovenska sredina zopet

postane normalna. Čas je za normalizacijo Slovenije. In kdo drug

kot NSi bo naredil odločilen korak k temu? •

Marko Gruden

generalni sekretar MSi

KOMENTATORJI: JAVNOST JE

POZDRAVILA UMESTITEV NSi V SREDINO

SEPTEMBRSKA ANKETA MEDIANE JE NOVI

SLOVENIJI POKAZALA DVIG PODPORE S 4 %

NA 5.3 %, KAR BI NA VOLITVAH POMENILO 8

POSLANSKIH MANDATOV.

Glede na avgustovsko merjenje je podpora zrasla tudi predsedniku

NSi Mateju Toninu, politični komentatorji pa so ob tem dodali,

da ljudje očitno pozdravljajo širitev NSi na politično sredino. Med

strankami sicer še naprej vodi LMŠ (16.1 %), sledijo pa ji SDS

(14.9 %), ki se ji je podpora nekoliko zmanjšala, 30% Levica (7.5 %), SD

(7 %) in NSi (5.3 %).

Poleg Mateja Tonina se je na lestvici priljubljenosti politikov

na visoko osmo mesto uvrstila tudi evropska poslanka Ljudmila

Novak, ki se ji je glede na avgust priljubljenost prav tako nekoliko

dvignila.

15%

8, 7% 9, 1%

Ob septembrskem merjenju javnega mnenja velja izpostaviti

tudi dejstvo, da je podpora vladi Marjana Šarca prvič letos padla

pod mejo 50 odstotkov, kar je najverjetneje posledica vpletanja

vladnih strank v kadrovanje v državnih podjetjih. Pred nami je torej

zanimiva politična jesen, ki jo bo zagotovo začinilo tudi sprejemanje

državnega proračuna za naslednji dve leti. Gibanje javnomnenjske

podpore stranki NSi v daljšem časovnem obdobuju

na spodnjem grafu kaže na pozitiven trend, pri čemer je rast podpore

intenzivnejša zlasti v zadnjih letih. Rast podpore je mogoče

razumeti predvsem kot pozitiven odziv javnosti na aktivnosti

stranke v parlamnetu in na terenu, prav tako pa tudi na zmerno in

zdravorazumsko politiko, ki jo NSi zagovarja v razmerju do drugih

političnih strank. •

3, 3%

4, 9% 5, 6%

7, 2%

10,1 %

0%

12

Vir: Episcenter

DVK

2000

DVK

2004

DVK

2008

DVK

2011

DVK

2014

DVK

2018

JMR

avg. 2019


ZGODILO AKTUALNO SE JE

NSi BLIZU LJUDEM

V preteklih tednih je NSi skupaj s svojimi organizacijskimi oblikami sodelovala na različnih

množičnih dogodkih. Z Gospodarskim klubom NSi smo imeli dobro obiskano stojnico

na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, obiskali ste nas lahko tudi na Ribniškem

sejmu, z Mlado Slovenijo pa smo bili prisotni na Stični mladih.

NSi NA SEJMU AGRA: ŽELIMO DATI POSEBEN POUDAREK

SLOVENSKEMU KMETIJSTVU IN PODEŽELJU

NSi je tudi letos obiskala kmetijsko-živilski sejem Agra, ki je potekal v znamenju digitalizacije,

avtomatizacije ter predstavitve novih tehnologij. V stranki ocenjujemo,

da je sejem Agra pravo mesto, kjer se lahko politika, stroka in sindikati o problemih

pogovorijo in poskusijo najti ustrezne rešitve.

IN MEMORIAM: IVAN OMAN (1929 – 2019)

V 90. letu starosti je umrl Ivan Oman, velik domoljub ter soustanovitelj in prvi predsednik

Slovenske kmečke zveze. Bil je eden izmed ključnih ljudi pri demokratizaciji in

osamosvajanju Slovenije. Na svoji kmetiji je novembra leta 1989 gostil srečanje, na

katerem je bila dogovorjena ustanovitev Demokratične opozicije Slovenije (Demos),

ki je izpeljala osamosvojitev Slovenije. V Novi Sloveniji smo se ga spomnili z žalno

sejo v Ljubljani, na kateri je predsednik NSi Matej Tonin poudaril številne Omanove

vrline in njegov doprinos k samostojnosti Slovenije. Izpostavil je predvsem njegov

pogum v ključnih dejanjih slovenske zgodovine.

DELEGACIJA NSi SE SPOMNILA ŽRTEV TOTALITARNIH

SISTEMOV

V začetku junija se je delegacija NSi udeležila slovesnosti za žrtve revolucionarnega

nasilja v Kočevskem Rogu. V avgustu, ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in

avtoritarnih sistemov, pa je vodstvo NSi v Ljubljani položilo venec k spomeniku žrtvam

vseh vojn.

EVROPSKI TABOR NSi V SV. TROJICI

V Sveti Trojici v Slovenskih goricah je potekal tradicionalni tabor NSi, ki se ga je udeležilo

ogromno članic, članov in simpatizerjev NSi ter ostalih gostov iz celotne Slovenije.

Tabor je bil namenjen predvsem sproščenemu druženju, osrednji del programa

pa je bil letos v znamenju kampanje pred volitvami v Evropski parlament.

KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV NSi: DRŽAVA NAJ

ZAGOTOVI VEČ SREDSTEV ZA INFRASTRUKTURO

Srečanje Kluba županov in svetnikov NSi je potekalo v občini Rogatec. Tema srečanja

so bile problematika pridobivanja finančnih sredstev za infrastrukturo in gospodarske

razmere v Sloveniji. Župani in svetniki NSi so izpostavili problem pridobivanja evropskih

sredstev in izvedbe zastavljenih del. V interesu županov NSi je, da bi država zagotovila

več infrastrukturnih sredstev, saj so nekatere komunalne in cestne infrastrukture še

vedno dotrajane in jih je potrebno modernizirati.

13


NAŠ ŽUPAN

SLAVKO PRAVDIČ

ŽUPAN OBČINE

ZAVRČ

Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina,

hobiji…)?

V mladosti sem se kot dober športnik podal v nogometne

vode in igral za več klubov v Sloveniji in na Islandiji. Po poškodbi

pa se je moja športna pot prevesila na rekreativni nivo.

Zaposlil sem se v podjetju Lehmer v Kidričevem kot vodja delavnice,

kjer sem pozneje postal tehnični direktor in sem sedaj

tudi solastnik podjetja s približno 70 zaposlenimi delavci. Poročil

sem se in imam prečudovito družino. Žena in dva sinova

so moje najsvetlejše zvezde v življenju.

Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim demokratom?

Z željo, da čimbolj pripomorem h kvaliteti življenja v domačem

okolju, sem se aktivno vključil v politično življenje v Zavrču

in po nekaj letih prevzel odgovorno funkcijo predsednika OO NSi

Zavrč. Zakaj ravno Nova Slovenija? Ker mi je najbližja, kar se tiče

politične in programske usmeritve. To je zame še vedno najboljša

stranka, ki deluje po zdravih načelih in človekovih vrednotah, ki

jih je treba naprej gojiti, da ostane oz. postane naša Slovenija

zdrava v vseh pogledih.

Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Zavrč najbolj

prepoznavna?

Kot obmejna občina s Hrvaško občutimo bližino državne oziroma

schengenske meje, kljub vsemu pa poskušamo narediti

našo občino prijazno občanom in privlačno za mlade in turiste.

Eden večjih uspehov je bila uvrstitev našega nogometnega kluba

v prvo slovensko ligo. Drugače pa je Zavrč prepoznaven po zdravem,

čistem in urejenem naravnem okolju z obilo dobre kulinarike,

predvsem pa po najboljših vinih v bližnji in daljni okolici. Kot

zanimivo destinacijo za turiste pa občina Zavrč ponuja rimsko

cesto, ki je nekoč peljala skozi Zavrč.

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih je

v občini potrebno najhitreje rešiti?

Ogromno je potrebno delati na dobrih pogojih za vse občane,

posebej pa za mlade, da bodo ostajali v teh krajih. Pred kratkim

smo tako potrdili enkratno pomoč staršem novorojencev v viši

500 evrov. Za vse učence pa smo poskrbeli, da imajo avtobusni

prevoz oziroma prevoz s kombijem, kar pomeni varno pot do šole

in nazaj domov. Mladim družinam pa bo potrebno omogočiti

cenejše možnosti za izgradnjo svojih domov.

OBČINA ZAVRČ

Župan:

Občinski svet:

NSi članov OS:

Površina: 19,3 km 2

Prebivalcev: 1.525

moški: 858

žensk: 667

Povprečna starost: 37,41 let

Slavko Pravdič

7 članov

3 občinski svetniki

Stan. površina: 38,15 m 2 /osebo

Gospodinjstev: 472

Družin: 376

Delovno aktivnih: 632

Brezposelnih: 167

Kakšna je vaša vizija razvoja občine Zavrč?

V bližnji prihodnosti Zavrč vidim kot odlično turistično destinacijo,

ki bo ponudila obiskovalcem možnosti lepih izletov, rekreacije

v športnem parku, sprehode po haloški planinski poti,

jahanje po Zavrču in okolici in obiske gradu ter muzeja, ki ga

imamo namen urediti in ga vključiti kot del šolske učne poti. •

14


AKTUALNO

LETNA KONFERENCA

ZVEZE SENIORJEV NSi

Ste upokojeni ali stari več kot 60 let?

Želite sodelovati in deliti svojo življenjsko modrost pri oblikovanju

krščansko-demokratske politike?

Dobrodošli na letni konferenci Zveze seniorjev NSi, ki bo

četrtek, 10. oktobra 2019, ob 15. uri

v prostorih NSi, Dvorakova ulica 11a, Ljubljana.

Na konferenci bomo pregledali preteklo delo

in se dogovorili o načrtih za naprej.

Po konferenci sledi pogostitev in druženje seniork in seniorjev.

Vljudno vabljeni!

SEMINAR ŽENSKE V POLITIKI

ŽELIŠ...

... nadgraditi svojo neverbalno komunikacijo?

… okrepiti svoje komunikacijske veščine?

… slišati, kako se ženske na vodilnih položajih spoprijemajo z

izzivi poklicnega in zasebnega življenja?

VZEMI SI ČAS ZA SEMINAR ŽENSKE V POLITIKI!

KDAJ: petek, 22. – sobota, 23. november 2019

KJE: Boutique Hotel Portorose, Portorož

Rezerviraj si čas že danes!

Stroške nočitve in prehrane krije organizator.

Število mest je omejeno,

pohitite s prijavo!

15

Informacije in predhodne prijave na: tajnistvo@ijek.si


JESENSKA

POLITIČNA

AKADEMIJA

22. – 23. NOVEMBER 2019

... izvedeti, za kaj se krščanski demokrati zavzemamo?

ŽELIŠ...

… izvedeti, kako se je razvijala krščanska politična miselnost

in kako je prišlo do osamosvojitve?

… izvedeti, kako se pripraviš in vodiš politično kampanjo?

… izvedeti, kako se komunicira v politiki?

… izvedeti, kako deluje politična stranka?

VZEMI SI ČAS ZA JESENSKO POLITIČNO AKADEMIJO!

KDAJ: petek, 22. – sobota, 23. november 2019

KJE: Boutique Hotel Portorose, Portorož

Rezerviraj si čas že danes!

Stroške nočitve in prehrane krije organizator.

Informacije in predhodne prijave na: tajnistvo@ijek.si

Vabljeni vsi tisti, ki se niste uspeli udeležiti dosedanjih političnih akademij.

Število mest je omejeno,

pohitite s prijavo!

ŽELITE SODELOVATI IN

SOODLOČATI PRI OBLIKOVANJU

DELAVSKE POLITIKE?

LETNA KONFERENCA

ZDRUŽENJA DELAVCEV NSi

torek, 15. oktober 2019, ob 17. uri,

Dvorakova ulica 11a, Ljubljana

Na konferenci bomo pregledali preteklo delo in začrtali pot nadaljnjih aktivnosti.


IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA

AKTUALNO

EVROPA NA RAZPOTJU MED

VREDNOTAMI IN PRIHODNOSTJO

živimo v njej.

Predsednica prihodnje Evropske komisije Ursula von der Leyen

se je po objavi resorjev za evropske komisarje znašla pod velikim

pritiskom zaradi naziva resorja, ki bo pristojen tudi za migracije

in se imenuje “za zaščito evropskega načina življenja”. Nekateri

evropski kolegi so ob tem izjavili, da gre za ksenofobno retoriko,

vendar si moramo pri tem vendarle naliti čistega vina.

Evropska unija (EU) temelji na vrednotah spoštovanja človekovega

dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine

prava ter spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami

manjšin. Ker so omenjene naše skupne vrednote nenehno na

preizkušnji, kar še posebej velja v trenutno izjemno nepredvidljivih

geostrateških razmerah, menim, da je dobro, da področju

evropske identitete namenimo več pozornosti. Če EU želi obstati,

se mora vrniti k svojim koreninam. In veseli me, da se tega resnično

zaveda tudi bodoča predsednica komisije.

Izjemno pomenljivo je ob tem dejstvo, da je odbor za okolje,

zdravje in varnost hrane (ENVI), katerega članica sem tudi sama,

postal največji odbor v Evropskem parlamentu. Temeljne smernice

odbora v mandatu 2019–2024 predstavljajo prizadevanja

za oblikovanje zakonodajnega okvira za doseganje ogljične

nevtralnosti EU do leta 2050, pri čemer je v ospredju oblikovanje

evropskega dogovora za prehod na zeleno gospodarstvo.

Z odborom ENVI pa je izjemno povezan tudi odbor za promet

in turizem (TRAN), v katerem sem nadomestna članica. Gre za interesno

najbolj prepleten odbor, pristojen za nadzor in prihodnost

dveh najpomembnejših gospodarskih sektorjev EU v obdobju

digitalne preobrazbe.

Ni naključje, da je Ursula von der Leyen v svojih programskih

izhodiščih na prvo mesto postavila okolje. Ob vseh temperaturnih

spremembah in nerazumljivih podnebnih pojavih postaja jasno,

da nam je časa za učinkovite ukrepe začelo zmanjkovati. A kljub

temu se z iskanjem in implementacijo rešitev ne smemo spopasti

brezglavo. Potrebno bo veliko poguma, trdnosti in zaupanja,

da nam bo na koncu uspelo.

Evropska ljudska stranka (EPP) pa predlaga tudi ustanovitev

posebnega odbora v Evropskem parlamentu. za boj proti raku, za

katerim zboleva čedalje več evropskih državljanov.

Evropa je namreč pred izbiro: na volitvah spomladi letos

smo se odločali med tistimi, ki zagovarjajo stagnacijo ali radikalizacijo

Evrope in tistimi, ki želijo v Evropi ponovno vzpostaviti

medsebojno zaupanje, se vrniti h koreninam in EU peljati na pot

modernizacije. Trdno verjamem v prihodnost EU, ki temelji na

temeljnih vrednotah krščanske demokracije. Čas nas kliče k modrosti

in pogumu, da odgovorimo na nove izzive. Demografske

spremembe, migracije, populizmi, tehnološki izzivi, izgorelost

delovne sile in klimatske spremembe ogrožajo Evropo in ljudi, ki

V teh dneh potekajo zaslišanja kandidatov za evropske

komisarje. Nova Evropska komisija naj bi s svojim delom začela

prvega novembra. •

Ljudmila Novak

poslanka Evropskega parlamenta

17


OSEBNO

KATJA BERK BEVC

PREDSEDNICA MLADE SLOVENIJE

Poklic in delo?

Magistrica tolmačenja, ki se ukvarja z zaščito patentov in blagovnih

znamk.

Kateri so vaši hobiji?

Ples, tek.

Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?

Kemija.

Katera je vaša najljubša hrana?

Losos in žganci. Ampak ne skupaj!

Vaš najljubši letni čas?

Kozjanska jesen.

Najljubša turistična destinacija?

Madeira.

Vaša barva je?

Rdeča.

Najljubši film?

Trenutno sta dve uri časa za film razkošje, ki ga ne pogrešam.

Serija Mladi papež režiserja Paola Sorrentina.

Najljubši glasbeni izvajalec?

Pevke AFS France Marolt.

Najboljši športnik ali športnica?

Luka Dončić.

Kakšen je vaš moto življenja?

Brez muje se še čevelj ne obuje.

Kaj vam pomeni družina?

Ljudi, na katere se lahko vedno zanesem. Toplino. Dobro hrano

z domačega vrta.


AKTUALNO

Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade:

1. nagrada: kosilo s poslanko NSi Tadejo Šuštar; 2. nagrada: knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih in 3. nagrada: usnjen notesnik NSi.

Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 22. novembra 2019, na naslov

NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!

Geslo pretekle križanke je bilo ZAUPANJE. Nagrajenci križanke so:

1. nagrado, kosilo s kandidatom NSi za volitve v Evropski parlament po vaši izbiri, prejme Ivan Strel (Idrija),

2. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Rozalija Dragoš (Črnomelj) in

3. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Gregor Gartner (Selca).

Spoštovani uporabniki

NSi skupnosti na aplikaciji

Viber, na tem mestu vas bomo

obveščali o najbolj aktualnih

zadevah, ki so povezane z

delom in aktivnostmi stranke.

Dobrodošli.

Želite biti hitro obveščeni o delu in aktivnostih Nove Slovenije?

Poiščite NSi skupnost na aplikaciji VIBER in dnevno boste

obveščeni o aktivnostih stranke. Dobrodošli!

Smo prva politična stranka v Sloveniji,

ki uvaja novo komunikacijsko pot preko aplikacije VIBER.

NSi skupnost je tudi verificirana s strani Viber.

NSi skupnosti se lahko na Viberju pridružite tako, da

skenirate QR kodo ali vpišete spodnjo povezavo.

https://vb.me/0dd654

19


Spoštovane članice in člani, dragi simpatizerji in prijatelji,

13. kongres NSi bo naš največji dogodek v letu 2019. Pregledali

bomo naše dosedanje delo, sprejeli prenovljeni temeljni program

stranke in začrtali našo prihodnjo smer.

Vabimo vas v Maribor, da skupaj podpremo našo stranko

na poti za uspešno Slovenijo.

Kongres bo potekal v športni dvorani Antona Martina Slomška

v Mariboru, s pričetkom ob 10.30.

Vljudno vabljeni!

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!