Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
KRŠČANSKI
DEMOKRAT.
ČASOPIS
NOVE SLOVENIJE
KRŠČANSKIH
DEMOKRATOV
SEPTEMBER 2019
ŠT. 19
• NAČRT NSi ZA
DIGITALIZACIJO
SLOVENIJE
• STRATEŠKI SVET NSi
OCENIL DELO VLADE
• EVROPA NA RAZPOTJU
MED VREDNOTAMI IN
PRIHODNOSTJO
INTERVJU:
mag. MIROSLAV MOZETIČ
POLITIKA IN BIROKRACIJA
STA SE POVSEM ODTUJILI
OD LJUDI IN NJIHOVIH
”POTREB.”
1
PROGRAMSKE KONFERENCE
PO SLOVENIJI
Vse članice in člane, simpatizerje in prijatelje vabimo na programske
konference po Sloveniji, ki se bodo odvijale na osmih lokacijah.
Vodstvo NSi se želi pred kongresom stranke srečati
z vsemi, ki si želijo odprtega pogovora o:
osnutku prenovljenega temeljnega programa stranke,
umestitvi NSi v politično sredino,
aktualni politični situaciji,
spremembah in dopolnitvah statuta stranke.
O posameznih programskih konferencah
na vašem področju boste obveščeni tudi
preko e-pošte in sms obvestila.
Lepo vabljeni!
CELJE
4. oktober 2019 ob 17.00
CELJSKI SEJEM, dvorana Celjanka
NOVO MESTO
7. oktober 2019 ob 18.00
KD JANEZA TRDINE, Galerija kocka
VIPAVA
8. oktober 2019 ob 18.00
ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA
DOMŽALE
9. oktober 2019 ob 18.00
HOTEL KRONA, Ihanska cesta 2, Domžale
KRANJ
10. oktober 2019 ob 18.00
HOTEL AZUL, Šuceva ulica 26, Kranj
LJUBLJANA
16. oktober 2019 ob 18.00
NSi, Dvorakova 11a, Ljubljana
Na tej povezavi si lahko ogledate delovni osnutek
prenovljenega temeljnega programa stranke.
Dobrodošle vaše pripombe, predloge, ideje, … ipd.
www.nsi.si/osnutekprograma
MURSKA SOBOTA
17. oktober 2019 ob 17.00
Hotel DIANA, Slovenska ulica 52, Murska Sobota
MARIBOR
21. oktober 2019 ob 18.00
HOTEL CITY, Ulica kneza Koclja 22, Maribor
KAZALO
UVODNIK
ZA VSE LJUDI.
Vprejšnji številki smo vas povabili na
majske volitve v Evropski parlament,
na katerih smo dosegli lep rezultat in
za evropsko poslanko izvolili Ljudmilo Novak.
Njene izvolitve smo veseli, saj vemo, da bo to funkcijo opravljala
srčno in z vsemi svojimi močmi. Veseli smo tudi, da bo imela
nova poslanka svoje prostore v prostorih glavnega tajništva in bo
tako celotna strankarska družina pod eno streho. Evropa z novo
predsednico Evropske komisije pričenja novo poglavje in z našo
evroposlanko bomo tudi mi del tega. Naj bo modro in uspešno!
Že smo v drugi polovici leta, v kateri so vse naše moči usmerjene
v pripravo kongresa stranke, ki bo novembra v Mariboru. Tokratni
kongres bo statutarno-programske narave in bo pomemben za
prihodnost stranke. Ključna stvar bo sprejem prenovljenega
temeljnega programa stranke, ki smo ga nazadnje sprejemali pred
desetimi leti prav v Mariboru. Do kongresa bomo izpeljali osem
programskih konferenc po Sloveniji, na katere ste lepo vabljeni.
Razpored teh dogodkov predstavljamo na prejšni strani, sproti
pa vas bomo vabili tudi preko elektronske pošte in SMS sporočil.
Konference po Sloveniji so namenjene pogovoru s članicami in
člani, razpravi o našem temeljnem programu ter umestitvi stranke
v slovenski politični prostor. Vsako mnenje in vsaka beseda šteje,
zato iskreno dobrodošli!
V avgustu smo praznovali 19. rojstni dan stranke in ob tej
priložnosti je predsednik stranke poudaril, da smo stranka
sredine. In ima prav. Vse krščansko demokratske stranke po Evropi
so sredinske stranke. Stranke za vse ljudi! To smo vseskozi tudi mi
v Novi Sloveniji, le da smo sedaj to povedali nekoliko bolj naglas.
Ne želimo, da nam postavljajo neke okvirje in nas umeščajo v neke
stare vzorce razmišljanj, kjer drugi določajo, kaj je levo, kaj desno in
kaj sredina. Mi sami bomo povedali, kdo in kaj smo!
Smo sredina. Smo središče te družbe in lahko povezujemo
levo in desno. To pa nikakor ne pomeni, da se odpovedujemo
katerikoli naši osnovni vrednoti in načelom. Vse to bo odlično
napisano v našem prenovljenem temeljnem programu. Svet
gre naprej, se spreminja in mi z njim. Prišle so nove vsebine in
tehnologije, zato mora stranka iti moderno v korak s časom.
Zadnji dogodek, ki smo ga imeli v septembru, je bila naša
programska konferenca z naslovom #pametnaSlovenija. Gre
za vsesplošen načrt digitalizacije Slovenije, ki bi naši državi
prinesel razvojni preboj med najuspešnejše družbe tega sveta.
Ne bojmo se razmišljati velikopotezno. Digitalizacija je lahko po
osamosvojitvi in vstopu v EU in NATO naš naslednji skupni
nacionalni cilj. Da bo vsem bolje, tudi tistim, ki pridejo za nami.
4
5
6
7
8
12
13
14
15
16
17
18
AKTUALNO
NSi JE SREDINA
AKTUALNO
#PAMETNA SLOVENIJA
AKTUALNO
STRATEŠKI SVET
AKTUALNO
IZ DRŽAVNEGA ZBORA
INTERVJU
mag. MIROSLAV MOZETIČ
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
MLADA SLOVENIJA
ANKETE
ZGODILO SE JE
NAŠ ŽUPAN
SLAVKO PRAVDIČ
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
ZDRUŽENJE DELAVCEV
ZVEZA SENIORJEV
POLITIČNA AKADEMIJA
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
LJUDMILA NOVAK
HITRI INTERVJU
KATJA BERK BEVC
KRŠČANSKI DEMOKRAT, interni časopis Nove Slovenije
– krščanskih demokratov · Izdaja: Glavno tajništvo NSi,
Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana · Odgovorna oseba:
Robert Ilc, glavni tajnik · Oblikovanje: Andrej Cimperšek ·
Naslovna fotografija: Andrej Cimperšek ·
Naklada: 14.000 izvodov, Ljubljana, september 2019 ·
Tisk: Tiskarna Januš d. o. o.
Dobrodošli na kongresu v Mariboru!
Robert Ilc
glavni tajnik
AKTUALNO
SODELOVANJE ZA RAZVOJNI PREBOJ SLOVENIJE
Da je Slovenija lepa, nam priznavajo številni turisti, ki so letošnje
poletje obiskali našo domovino. Seveda smo ponosni na laskave
ocene, a ob teh pogovorih mi v možganih vedno viharijo misli, kako
malo bi bilo v Sloveniji potrebno, da bi se razvili v eno izmed najbolj
uspešnih držav na svetu.
Vse se začne in konča v parlamentarni dvorani, pa če si to priznamo
ali ne. Naša medsebojna razmerja in naše družbene sisteme urejamo
z zakoni, ki se sprejemajo z večino poslanskih glasov. Spremembe
torej potrebujejo večino poslancev. Samo eden je vpijoč v puščavi,
goro lahko premakne le večina. Zaradi našega proporcionalnega
volilnega sistema je sestava slovenskega parlamenta vedno pestra.
Za večino je vedno potrebno sodelovanje več strank. Bolj kot so si
stranke programsko sorodne, lažje je sodelovanje. Večje kot so razlike,
težje je dosegati potrebno večino.
NSi JE VSESKOZI NA SREDINI POLITIČNEGA PROSTORA
Ko sem poleti ob obletnici stranke dejal, da je NSi sredina, sem zgolj
naglas povedal tisto, kar stranka po svojem načinu delovanja ali
programskih usmeritvah počne že dolgo časa. Zavračamo socializem,
prav tako tudi divji kapitalizem. Stavimo na socialno tržno
gospodarstvo, ki v središče postavlja človeka in ne države ali trga.
Verjamemo, da je samostojna Slovenija ena izmed najlepših stvari
narodove zgodovine. Želimo okrepiti našo narodno identiteto, vendar
ne na nacionalističen ali izključevalen način, ampak v spoštovanju do
različnosti. Vrednote, na katerih je zrasla naša zahodna civilizacija, so
naša hrbtenica, so naša sredina, ki jo ne upogibamo, ne v levo niti v
desno.
Zavedam se, da smo Slovenci različni, ni pa nobene potrebe, da smo
večno razdeljeni. Za resnične razvojne preboje Slovenije je potrebno
sodelovanje tako levice, sredine in desnice. Svoboda, pravičnost
in varnost so temeljne vrednote, na katerih krščanski demokrati
gradimo naše politike. Pri tem je NSi tista stranka v sredini
slovenskega političnega prostora, ki je odprta za sodelovanje z vsemi.
Slovenija pa za razvojni preboj potrebuje tudi nov nacionalni konsenz.
Po dveh velikih nacionalnih konsenzih, osamosvojitvi in članstvu
v evro-atlantskih integracijah, sedaj potrebujemo tretji nacionalni
konsenz. V Novi Sloveniji vidimo priložnost za tretji nacionalni
konsenz v vsesplošni digitalizaciji države, ki bo odpravila številne
birokratske ovire, zmanjšala korupcijo in ustvarila podlago, da se
talenti naših ustvarjalnih ljudi razcvetijo v korist vse države.
S pobudo, da na temelju digitalizacije med strankami ustvarimo
partnerstvo za preboj, sem seznanil predsednika države Boruta
Pahorja, ki je ideji naklonjen in bo v prihodnjih mesecih na to temo
sklical srečanje vseh parlamentarnih strank. Verjamem, da lahko
skupaj spremenimo Slovenijo in spišemo zgodbo o uspehu.
4
Matej Tonin
predsednik NSi
AKTUALNO
#PametnaSlovenija
NAČRT ZA DIGITALIZACIJO
Na programski konferenci z naslovom #pametnaSlovenija smo
sredi septembra v Ljubljani predstavili načrt za vsesplošno digitalizacijo
Slovenije. »Ker se tehnologija spreminja, moramo
tem spremembam slediti tudi mi, sicer bomo postali tehnološko
zaostala država, ki se bo težko prebijala naprej. Če ne
bomo tega storili danes, bo jutri morda že prepozno,« je v uvodnem
nagovoru dejal predsednik NSi Matej Tonin.
»V Sloveniji na številnih področjih zadeve ne delujejo, s pomočjo
moderne tehnologije pa bi lahko marsikatere težave v
hipu odpravili, med drugim zmanjšali birokracijo in korupcijo,
optimizirali kmetijstvo itd. Prav tako moramo poskrbeti, da
bodo naši državljani imeli dostop do interneta oziroma širokopasovnih
povezav. Naše poslovno in davčno okolje moramo
prilagoditi tako, da bomo v državo privabili ustvarjalne in
sposobne ljudi, ki bodo svoje ideje pri nas spreminjali v realne
projekte,« je dejal predsednik NSi in ob tem dodal jasno stališče
krščanskih demokratov: »Čeprav v NSi poudarjamo pomen
digitalizacije in naprednih tehnologij, pa pri tem zagovarjamo
stališče, da mora tehnologija služiti človeku in ne obratno.«
DIGITALIZACIJA DRŽAVE KOT NOV NACIONALNI KONSENZ
Na programski konferenci je Matej Tonin podal tudi predlog, da
digitalizacija postane točka novega nacionalnega konsenza, ki bi
združila vse politične sile. »Po dveh velikih nacionalnih konsenzih,
osamosvojitvi in članstvu v evroatlantskih povezavah, Slovenija
potrebuje tretji nacionalni konsenz, ki se ponuja v digitalizaciji
države. »Politika si mora digitalizacijo postaviti za središčno
temo in skozi zakonodajo iskati priložnosti, da se jo spodbuja in
uveljavlja. A ker si v NSi ne jemljemo ekskluzivne pravice, da smo
edini pobudniki digitalizacije, bom predsednika republike Boruta
Pahorja zaprosil, če bi bil pripravljen prevzeti koordinacijsko oz.
promotorsko vlogo tega projekta in sklicati vsaj en posvet parlamentarnih
strank na to temo,« je na konferenci napovedal Tonin,
Borut Pahor pa je nekaj dni kasneje že izrazil naklonjenost tej
pobudi.
” PREBIJALA
ČE NE BOMO SLEDILI RAZVOJU,
BOMO POSTALI TEHNOLOŠKO
ZAOSTALA DRŽAVA, KI SE BO TEŽKO
NAPREJ.”
ŽIGA TURK: DIGITALIZACIJA PONUJA OGROMEN RAZVOJNI
POTENCIAL
Zbrane je na programski konferenci nagovoril tudi dr. Žiga Turk,
ki je nanizal vrsto razlogov, da se digitalizacije države tudi v
resnici lotimo. Pri tem je pokazal na številne primere uspešne
digitalizacije iz tujine in opozoril, da je digitalni razvojni preboj
tesno povezan tudi z zelenim oziroma ekološkim prebojem. Kot
je dejal, je danes za ustvarjanje dodane vrednosti v gospodarstvu
nujno slediti najnaprednejšim tehnologijam in razumeti,
da analogno in digitalno postajata celota, kar ponuja ogromni
razvojni potencial, ki ga Slovenija ne bi smela spregledati. •
Celoten dokument #pametnaSlovenija si lahko preberete na
www.nsi.si/pametnaslovenija
Kot primer dobre prakse na področju digitalizacije je navedel
primer slovenskih start-up podjetij, ki letno za svoje ideje
in inovacije zberejo približno 150 milijonov evrov, žal pa kar 95
odstotkov teh sredstev odide iz države, saj želijo investitorji projekte
realizirati v državah, ki so davčno in poslovno bolj stabilne
in predvidljive kot je Slovenija. »Če želimo pametno Slovenijo
pripeljati na slovenska tla, potem moramo k nam privabiti tista
podjetja, ki bodo te tehnologije ustvarjale in zagotoviti tudi dovolj
sredstev za raziskave in razvoj,« je bil odločen Matej Tonin.
5
AKTUALNO
STRATEŠKI SVET NSI: ZAMUJAMO
PRILOŽNOST ZA MODERNIZACIJO DRŽAVE
Nova Slovenija je vedno dokazovala, da je programsko močna
stranka z jasno izdelanimi stališči. Ker hočemo takšno držo
ohraniti tudi v prihodnje in jo še nadgraditi, smo v okviru stranke
oblikovali strateški svet, sestavljen iz uglednih strokovnjakov, ki
jih predstavljamo v nadaljevanju. Ker je 13. septembra minilo že
leto dni od izvolitve aktualne vlade, je strateški svet NSi pripravil
celostno oceno dela vladne ekipe. Kot so zapisali člani strateškega
sveta, je Slovenija žal ponovno izgubila leto dni, ko bi lahko že
pričeli z modernizacijo zdravstvenega in pokojninskega sistema,
izboljšanjem poslovnega okolja itd.
V NSi ocenjujemo, da Slovenija potrebuje alternativo in smo jo
tudi pripravljeni ponuditi.
Člani strateškega sveta so zato po posameznih področjih navedli
tudi predloge za ključne ukrepe, ki bi našo državo modernizirali
in pripravili na prihodnost. •
Celotno oceno dela aktualne vlade si lahko preberete na www.
nsi.si/ocenavlade
mag. Matej Tonin
predsednik
dr. Janez Šušteršič
finance
Borut Grgič
zunanje zadeve
mag. Valentin
Hajdinjak
notranje zadeve
Boštjan Perne
obramba
Robert Špendl
okolje in prostor
Uroš Korošec
infrastruktura
Matjaž Trontelj
zdravje
dr. Alenka Šverc
izobraževanje,
znanost in šport
Mira Rebernik
Žižek
kultura
dr. Franci Demšar
javna uprava
mag. Pavel
Reberc
pravosodje
mag. Cveto Uršič
delo, družina in
socialne zadeve
mag. Božo Emeršič
gospodarski razvoj
in tehnologija
dr. Vida Čadonič
Špelič
kmetijstvo,
gozdarstvo
in prehrana
mag. Damijan Jaklin
lokalna samouprava
in kohezija
Iva Dimic
Slovenci v zamejstvu
in po svetu
Vid Meglič
sekretar strateškega sveta
AKTUALNO
AKTUALNO IZ DRŽAVNEGA ZBORA
PRIMER JANKOVIĆ:
EDINO NSi GLASOVALA PROTI SPORNI ZAKONODAJI
V javnosti močno odmeva sporen odpis 29 milijonov evrov dolgov
družine Janković, a dejstvo je, da je proti sprejemu zakonodaje,
ki na takšen nepošten način omogoča odpis dolgov, glasovala le
NSi. Na nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je bila sredi
septembra sklicana zaradi sporne insolvenčne zakonodaje, je
poslanec NSi Jernej Vrtovec izpostavil zlasti vlogo organov pregona.
Vprašal se je, kako je mogoče, da se organi pregona v tej
državi ne zganejo, ko Jure Janković, ki preko podjetja prikazuje
56.000 evrov prometa, zapravi 2 milijona evrov. »Zakaj ga nihče
ne vpraša, od kod mu denar? je prisotne na seji vprašal Vrtovec,
a ostal brez pravega odgovora. Njegovo razpravo je dopolnil tudi
poslanec Aleksander Reberšek, ki je opozoril na dvojna merila v
naši državi. »V Sloveniji je delu politične in gospodarske elite vse
dovoljeno. Enim se odpišejo milijonski dolgovi, ostali državljani
pa lahko ostanejo brez hiše že zaradi 200 evrov dolga. Pri nas so
torej zakoni enaki za vse, nismo pa vsi enaki pred zakonom,« je bil
oster Reberšek in poudaril, da če bi novembra 2013 v državnem
zboru poslušali NSi, se danes o odpisu dolgov družini Janković
sploh ne bi pogovarjali.
VLADNA KOALICIJA BREZ POSLUHA ZA TISTE, KI REŠUJEJO
ŽIVLJENJA
Huda nesreča v Ljubljani v začetku junija, v kateri je bil udeležen
reševalec na motorju na nujni vožnji, je pokazala na veliko
sistemsko pomanjkljivost, saj vozniku reševalcu zaradi vožnje v
rdečo luč grozi kazen 250 evrov in pet kazenskih točk. Voznik, ki
prednosti ni odstopil, pa si bo prislužil globo v višini 160 evrov in
3 kazenske točke. V NSi opozarjamo, da je to popolnoma neživljenjsko
in nepravično, zato smo predlagali spremembo zakona
o pravilih cestnega prometa. S spremembo zakona smo želeli
doseči, da vozniki vozil s prednostjo in vozil za spremstvo na nujnih
vožnjah ne bi bili kaznovani zaradi kršitve prometnih pravil in
prometne signalizacije. Ta izjema bi veljala za nujne vožnje, s katerimi
se rešuje življenja ljudi, premoženje ali če gre za izvajanje
nujnih nalog za zagotovitev javne varnosti in spoštovanja pravnega
reda Republike Slovenije. Zakonska rešitev pa nikakor ne bi
prinesla popolne imunitete voznikom vozil na nujnih vožnjah, saj
bi bili še vedno kazensko in odškodninsko odgovorni. Žal smo v
parlamentu s strani vladne koalicije doživeli hladen tuš. Brez pravih
in logičnih argumentov so že v prvem branju zakona zavrnili
naše predloge in tako vozniki reševalnih vozil še naprej ostajajo
prepuščeni lastni sreči na cesti.
MATEJ TONIN: DO SPOLNIH ZLORAB HOČEMO UVESTI
NIČELNO TOLERANCO
»V NSi želimo prispevati k ničelni toleranci do spolnih zlorab,
zato s spremembo kazenskega zakonika predlagamo, da kazniva
dejanja zoper spolno nedotakljivost ne bi nikoli zastarala,«
je ob vložitvi novele kazenskega zakonika v državni zbor
dejal predsednik NSi Matej Tonin. Kazenski zakonik danes
predvideva zastaranje v 10 do 30 letih, odvisno od predvidene
zaporne kazni, to pa omogoča, da storilci kaznivih dejanj ob
tem, ko žrtve dolgo ne spregovorijo o spolnih zlorabah, uidejo
roki pravice.
Kot pojasnjuje predsednik NSi, želimo v NSi dati jasno sporočilo
storilcem spolnih zlorab, da njihova dejanja ne bodo nikoli zastarala
in bodo vedno preganjani. »Gre pa tudi za sporočilo žrtvam,
da nikoli ni prepozno za prijavo tovrstnih kaznivih dejanj.
Pomembno je, da zelo jasno povemo, da je nekaj nedovoljeno
oziroma nesprejemljivo,« je bil odločen Matej Tonin. Predlagana
sprememba je v državnem zboru v prvem branju dobila večinsko
podporo, zato z optimizmom lahko pričakujemo, da bo predlog
NSi kmalu sprejet in bo zaživel v praksi.
LJUDMILO NOVAK V POSLANSKI SKUPINI NSi NASLEDILA
TADEJA ŠUŠTAR
Po izvolitvi Ljudmile Novak za evropsko poslanko je nova članica
poslanske skupine NSi postala Tadeja Šuštar. Rojena je leta
1990, odraščala pa je v Preserjah pri Radomljah. Po zaključeni
gimnaziji v Želimljah se je vpisala na Biotehniško fakulteto, kjer
je leta 2016 je zaključila magistrski program Strukturne in funkcionalne
biologije na Katedri za fiziologijo, antropologijo in etologijo.
Avgusta 2018 je v podjetju AETAS dobila priložnost delati kot
strokovna sodelavka v farmaciji. V NSi se je včlanila leta 2011,
dve leti zatem pa je bila prvič izvoljena v izvršilni odbor Mlade
Slovenije, podmladka NSi. Leta 2015 je postala generalna sekretarka
podmladka in nato 2017 tudi podpredsednica, na zadnjih
lokalnih volitvah pa je postala tudi občinska svetnica Občine
Domžale. •
7
INTERVJU
INTERVJU:
mag. MIROSLAV MOZETIČ
POLITIKA IN BIROKRACIJA
STA SE POVSEM ODTUJILI
OD LJUDI IN NJIHOVIH
”POTREB.”
8
INTERVJU
AKTUALNO
MAG. MIROSLAV MOZETIČ PRIHAJA IZ SPODNJE VIPAVSKE DOLINE. PO ZAKLJUČENI
VERSKI ŠOLI (DANES ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA) JE IZOBRAŽEVANJE NADALJEVAL
NA TEOLOŠKI FAKULTETI V LJUBLJANI, A JE NATO ŠTUDIJ TEOLOGIJE ZARADI VPOKLICA
V VOJSKO PREKINIL. SKLENIL JE, DA GA NADALJUJE NA PRAVNI FAKULTETI, KJER JE
DIPLOMIRAL IN KASNEJE, KONEC DEVETDESETIH LET PREJŠNJEGA STOLETJA, TUDI
MAGISTRIRAL. V POLITIKO JE KONEC OSEMDESETIH LET VSTOPIL KOT SOUSTANOVITELJ
STRANKE SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV (SKD). PO PRVIH NEPOSREDNIH
VOLITVAH JE BIL V LJUBLJANI (ŽUPAN MESTA JE BIL TEDAJ JOŽE STRGAR) SEKRETAR
ZA OBČO UPRAVO, KRAJŠI ČAS PA JE BIL TUDI ODVETNIK. LETA 1992 JE BIL NA LISTI SKD
IZVOLJEN V PRVI SKLIC DRŽAVNEGA ZBORA, KJER SO GA POSLANCI IZVOLILI TUDI ZA
PODPREDSEDNIKA TE NAJVIŠJE ZAKONODAJNE INSTITUCIJE, PRAV TAKO PA JE BIL V
DEVETDESETIH LETIH V PARLAMENTU TUDI VODJA POSLANSKE SKUPINE SKD. LETA 2007
JE POSTAL SODNIK USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE. TRI LETA KASNEJE JE
BIL IZVOLJEN ZA PODPREDSEDNIKA, OKTOBRA 2013 PA JE NA POLOŽAJU PREDSEDNIKA
SODIŠČA NADOMESTIL ERNESTA PETRIČA. KOT UPOKOJENI USTAVNI SODNIK ŠE ZMERAJ
POZORNO SPREMLJA AKTUALNO DRUŽBENO DOGAJANJE.
Intervju: mag. Aleš Trtnik
Kako ste se odločili, da boste študirali pravo?
Najprej sem začel študirati teologijo. Naredil sem dva letnika in
se odločil, da ne bom nadaljeval. Ko sem se spraševal, kako naprej,
sem imel v mislih dve možnosti: zgodovino ali pravo. Odločil
sem se za študij prava. Po diplomi sem praktično vso poklicno
pot prehodil kot pravnik, pravnik v gospodarstvu, pravnik v politiki
in pravnik na sodišču.
Kaj pa vaša politična pot?
Na politično pot sem stopil šele leta 1989, ko je začelo v Sloveniji
vreti. Do takrat sem delal v različnih podjetjih, nazadnje v Metalki,
v pravni službi. Spomnim se, da je bil arhivar v istem podjetju
gospod Pavle Bratina. Velikokrat sva se pogovarjala, saj je bil
zelo aktiven pri Reviji 2000 in v krščansko-socialnem gibanju. Ko
se je ustanovila stranka SKD, sem bil takoj zraven. Tako sem bil
med ustanovitelji odbora SKD v Šiški in v Medvodah. Takrat se je
začelo moje ukvarjanje s politiko. Za to moram zasluge pripisati
tudi že pokojnemu duhovniku in mladinskemu voditelju, zlasti na
Primorskem, gospodu Vinku Kobalu. On nas je na študentskih
skupinah vzgajal in navduševal ter vzpodbujal, da moramo biti
družbeno aktivni kristjani.
Nedaleč stran od tu je živel tudi Ivan Oman, ki je umrl avgusta
letos. Kakšni so vaši spomini nanj?
Skupaj sva bila prvi mandat v državnem zboru. Ni bil človek, ki bi
skakal na vsako žogo. Ni se veliko oglašal, a oglasil se je, ko je
bilo to potrebno in vsi smo mu prisluhnili. Že takrat sem gledal
nanj kot na starejšega, zrelega in modrega politika. Bil je dober,
pošten, moder in delaven človek. Pravi očak. Nanj imam zares
lepe spomine, z njim sem se v tistih časih veliko pogovarjal. Kajti
s človekom, kot je bil Ivan Oman, ki je bil poln izkušenj in življenjskih
modrosti, se je bilo vedno vredno pogovarjati. Takšnim ljudem
je vedno dragoceno prisluhniti.
Ivan Oman ni bil pristaš revanšizma, ampak neke srednje poti,
praktično sodelovanja. Ste ga tudi vi videli tako?
V poslanski skupini SKD smo imeli precej burne debate na temo
lustracije in revanšizma. Z Omanom sva zagovarjala pravno pot.
Prepričana sva bila, da moramo za lustracijo postaviti pravni
okvir, ker bi sicer ravnali enako, kot so v komunizmu ravnali komunistični
veljaki, šli bi se revolucije. Predlagani zakon o lustraciji
na koncu ni bil sprejet in sedaj lahko debatiramo, ali je bilo to
dobro ali slabo. Ivan Oman je vedno zagovarjal pot sodelovanja
in pogovora. Vendar je vztrajal na temeljnih vrednotah, v katere je
verjel in jih je tudi živel. Od njih ni odstopal. Tudi sam mislim, da je
to prava pot za sodelovanje v družbenem prostoru.
Koraka k takšnemu sodelovanju v pluralni družbi pa še vedno
nismo naredili.
Res je. Mislim, da se celo oddaljujemo od tega. Izgleda, da so
politiki in politične stranke pozabili, če so sploh kdaj to vedeli, kaj
je njihova vloga v družbi. Vse bolj prevladuje mnenje, da je naloga
političnih strank izključno osvajanje oblasti in nato izkoriščanje
te oblasti za parcialne interese. V tem političnem boju po oblasti
pa ni prostora za dialog, sodelovanje, strpnost in poštenost. Ni
političnih konkurentov, so politični sovražniki in na koncu je politična
zmaga, ki omogoča plenjenje države in državljanov. Prepričam
sem, da je to povsem napačna pot in da je tudi v globokem
nasprotju z našo ustavo.
Zdi se, da ste se v devetdesetih letih politiki znali med seboj
bolje poslušati in da je danes več radikalizacije. Tudi vi vidite
situacijo tako?
Tudi jaz imam takšen občutek. Ko se pogovarjam s člani nekdanje
SKD, ki smo takrat oblikovali politiko, se strinjamo, da je bilo
takrat bistveno več pogovora in usklajevanja kot danes. Iskalo se
je bistveno več skupnih rešitev, ki naj bi bile dobre in sprejemljive
za čim več državljanov. Imam občutek, da je danes v državnem
zboru bistveno več preglasovanja in da je danes politika postala
9
INTERVJU
le sredstvo, kako priti na oblast. Za tem pa stoji miselnost, da je,
ko se pride na oblast, potrebno poražene politične stranke kot
sovražnike uničiti in svoje ljudi postaviti na vsa mesta. Veliko je
samovolje in arogance, ki je v tistih prvih letih po osamosvojitvi
ni bilo. V naših pogovorih z ZLSD in LDS smo natančno vedeli, kje
ne bomo prišli skupaj, a smo se vseeno bistveno več pogovarjali
in pogosto našli tudi za vse sprejemljive rešitve.
Seveda bo marsikdo rekel, da z nostalgijo gledam na obdobje, ki
sem ga sam soustvarjal. A vseeno mislim, da so takrat stranke
gledale, da so na liste za volitve dajale najboljše ljudi. Danes pa se
dogaja, da predvsem stranke, ki nastanejo tik pred volitvami, na
svoje liste dajo praktično vsakega, ki na njih želi ali je pripravljen
biti. Ta praksa se nato prenaša na vlado, na ministre in na sekretarje.
To pa se nato pozna pri kakovosti dela. To sicer utemeljujejo
in opravičujejo s tezo o "novih obrazih", vendar sem prepričan,
da to ne prispeva k izboljšanju političnega delovanja in upravljanja
družbe, prej nasprotno.
Kako kot pravnik gledate na preganjanje sovražnega govora v
Sloveniji? Menite, da je prav smer, da se sovražnemu govoru
postavi neke meje?
Na ustavnem sodišču se praktično nismo srečevali z vprašanjem
sovražnega govora, vsaj v pomenu, ki se mu sedaj pripisuje. Imeli
smo več primerov, ko sta se srečali oziroma sta si stali nasproti
dve ustavni pravici: pravica do svobode govora in pravica do
osebne nedotakljivosti ter dostojanstva. V takih primerih je bilo
vedno potrebno tehtati med tema dvema pravicama. Kateri dati
prednost, večjo težo in s tem pravno varstvo. Veliko se s temi
vprašanji ukvarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.
Vedno gre za vprašanje tehtanja med pravicami vsakega posameznika.
Kje je meja med dopustnim in nedopustnim posegom v
pravice. Do kje sme pravica do svobode govora poseči v pravico
zasebnosti in osebnega dostojanstva in na drugi strani, koliko
sme pravica do zasebnosti in do osebne nedotakljivosti in dostojanstva
omejiti pravico do svobode govora. Točne meje ni mogoče
predpisati. Mejo lahko postavi samo sodišče in to ko razsoja v
konkretnih primerih.
Nevaren problem v naši stvarnosti pa vidim drugje in sicer v tem,
da se pri nas dela razliko med "našimi in vašimi". Pogosto je opaziti,
da tisti, ki govorijo o sovražnem govoru ali hočejo presojati o
tem, kaj je sovražni govor, nimajo enakih meril za vse. Nekateri
nastopi so prepoznani kot sovražni govor, enaki ali celo hujši ali
slabši nastopi pa ne. In merilo razlikovanja ni stopnja morebitnega
posega v človekove pravice, temveč subjekt, oseba, stranka,
medij, ki takšen govor uporablja. Takšno ravnanje je skregano z
eno temeljnih prvin prava, z načelom pravičnosti oziroma enakosti,
ki zahteva, da se vsakega obravnava enako, po enakih merilih.
Na žalost se ta praksa opaža v Sloveniji vedno pogosteje. Prava
se namreč ne uporablja za vse enako. Ne samo na tem področju.
In to ljudje vidijo in so tudi zato razočarani in ne zaupajo več v
državo, še manj v politike.
Tudi pri drugih temah se pojavljajo pozivi, da zakon ni enak za
vse. Kje vidite rešitev, da se to uredi?
Zelo preprosto. Rešitev je v spoštovanju načel pravne države.
Začne se v državnem zboru, nato na vladi in še posebno v sodstvu.
Državni zbor in vlada bi morala storiti vse, da ne bi sprejemala
neustavnih predpisov. Sodišča morajo odločati samo na
podlagi ustave in (ustavno-skladnih) zakonov ter predpise uporabljati
enako za vse, to je pravično. Posameznik mora pred sodiščem
vedno imeti občutek, da je razsodba pravična, da je sodišče
razsodilo nepristransko, v skladu z ustavo in zakoni ter pravično.
Pri nas pa je kar širok občutek, da zakoni ne veljajo za vse ali da
ne veljajo za vse enako, da so sodišča pristranska in pogosto nepravična.
To pa je slabo. V pravni državi, kjer naj bi vladalo pravo,
je to nekaj katastrofalnega.
Zdi se, da se v Sloveniji ne zavedamo, kaj se zgodi, če začnemo
rušiti temelje vladavine prava.
Bojim se, da je tega zavedanja vedno manj. Tudi nekatere razprave
v državnem zboru, kot je ta o financiranju obveznega javnega
programa zasebnih osnovnih šol, so popolnoma skregane z logiko
ustavne demokracije in pravne države. A nihče se prav dosti
ne razburja. Zdi se, da smo vsi otopeli. In sedaj še predlog za
referendum, naj državljani odločijo, ali naj državni zbor spoštuje
odločbo ustavnega sodišča ali naj jo ne spoštuje. Nekateri politiki
očitno menijo, da smejo početi vse in da jih ustava ne zavezuje.
Saj so vendar oni na oblasti! Kdo jim bo solil pamet? Ustavno
sodišče? Zakonodajno-pravna služba državnega zbora? Taka stališča
in razmišljanja vodijo v razpad pravne države, v totalitarizem
in diktaturo.
Tudi minister dr. Jernej Pikalo je spregledal vsa opozorila
pravnih služb.
Seveda. Ker ga pri pripravi zakona, ki naj bi uresničil odločbo
ustavnega sodišča, vodi politično-strankarska ideologija. Zato
ne spoštuje enega temeljnih načel pravne države, da je odločba
ustavnega sodišča zavezujoča in da ima odločba, ki razlaga ustavo,
enako veljavo kot ustava. Nespoštovanje odločbe ustavnega
sodišča je kršitev ustave. In če minister, vlada in državni zbor zavestno
ne spoštujejo ustave, še lahko govorimo o pravni državi?
10
INTERVJU
AKTUALNO
Obstajajo pozivi, naj ustavno sodišče samo spiše zakon glede
financiranja šolstva, kot je storilo v primeru občine Ankaran.
Vse kaže, da bi bila po toliko letih neizvršitve odločbe ustavnega
sodišča to edina primerna in smiselna rešitev. Državni zbor
oziroma vladajoča večina kot kaže nima nikakršne volje, da bi to
odločbo ustavnega sodišča izpolnila. Zakon o ustavnem sodišču
daje ustavnemu sodišču pooblastilo, da pod določenimi pogoji
samo izvrši svojo odločbo. V konkretnem primeru to pomeni, da bi
ustavno sodišče lahko ob ponovnem odločanju o ustavnosti tega
zakona in ob ugotovitvi, da je ta še vedno v neskladju z ustavo, s
svojo odločbo določilo način izvršitve in sicer tako, da bi v resnici
napisalo ta del zakona. Pomeni, da bi samo uredilo zakonsko materijo
glede financiranja obveznega programa osnovnih zasebnih
šol. Da, podobno kot je to storilo v primeru občine Ankaran in še
v mnogo drugih primerih. Če državni zbor noče izvršiti odločbe
ustavnega sodišča, ki zahteva uskladitev zakona z ustavo, potem
to lahko stori ustavno sodišče in tako zagotovi ustavnost zakona.
To je abeceda pravne države in ustavne demokracije.
Kako bi uvedli večji nadzor nad sojenjem?
Ne vidim drugega nadzora, kot znotraj samega sodstva. Imamo
večstopenjsko sojenje, kjer višja sodišča preverjajo zakonitost
sojenja na nižji stopnji. Poseben ustavno-pravni nadzor opravlja
ustavno sodišče. Imamo ocenjevanje dela sodnikov. Morda bi
nadzor moral biti boljši, strožji. Mislim, da bi morali izločati sodnike,
za katere se evidentno vidi, da ne sodijo pravično, da delajo
ali celo ponavljajo hude procesne napake ali da so pristranski.
Sistem je postavljen tako, da bi lahko deloval, a samo sojenje je
stvar posameznega sodnika. Vedno namreč odloča posamezen
sodnik. Zato bi sami sodniki morali biti do sebe in svojega dela
bolj kritični. Skrbeti bi morali za to, da bi imelo sodstvo pravo veljavo
in da bi bilo spoštovano in cenjeno. Vse to je vedno odvisno
od sodnikov samih, od njihovega dela in njihovega obnašanja, od
tega, kako resno jemljejo svojo funkcijo. Tudi neodvisnost sodstva
oziroma sodnika je odvisna od vsakega posameznega sodnika.
Seveda to zahteva strokovno, osebnostno in moralno močne
osebe.
Kaj menite o tem, da je Slovenija prenormirana, torej, da ima
preveč zakonov in zakonskih aktov?
To, da smo prenormirani, je dejstvo. To je eden od znakov, ki kaže
na to, da nam v obdobju tranzicije prejšnje birokratske in prenormirane
države ni uspelo spraviti v neke normalne okvirje. Vse vlade
do sedaj so govorile, da je potrebno prenormiranost zmanjšati
in da je treba debirokratizirati državo, pa se nič od tega ni zgodilo.
Prej nasprotno. Politika in birokracija sta se povsem odtujili od
ljudi in njihovih potreb. Človek dobiva občutek, da imajo politiki
nas državljane za bebčke in da je zato treba vse predpisati. Iz
svobodnih državljanov se spreminjamo v podrejene birokraciji in
nesmiselnim predpisom. Nismo več osebe - subjekti, smo le predmeti,
stranke, številke.
NESPOŠTOVANJE
ODLOČBE USTAVNEGA
SODIŠČA JE KRŠITEV
”USTAVE.”
Katere probleme bi morala po vašem mnenju vlada najbolj
urgentno urediti?
Imam občutek, da gospodarstvo nekako samo od sebe dobro
vozi, tudi brez pomoči vlade. Problem pa je, da se naša družba
stara, da nam pada rodnost in da se podeželje prazni. Staranje
družbe in nizka rodnost bosta vplivala tako na gospodarstvo
kot na t. i. socialno državo. Prepričan sem, da blaginjo ustvarja
uspešno gospodarstvo in ne sociala. Samo uspešno, visoko tehnološko
razvito gospodarstvo bo tudi preprečilo odhod mladih
izobražencev v tujino oziroma omogočilo njihovo vrnitev in zagotovilo
solidno socialno varnost tako mlajši kot starejši generaciji.
Enakost v revščini ni sociala. Prav tako bi morali več pozornosti
posvetiti vsem delom države, posebej obmejnim območjem, ki se
praznijo in puščajo prostor drugim in seveda podeželju kot takemu.
Ne smemo postati rezervat ali lovski revir za bogate Evropejce.
In naravo gotovo želimo ohraniti našim potomcem v dobrem
stanju. Zadnja leta imamo problem tudi z množičnimi migracijami.
A bolj kot v številkah, vidim problem v tem, da nimamo rešitev.
Kot toliko drugih problemov tudi tega prepuščamo stihiji. Imam
občutek, da praktično v nobeni stvari ne vemo, kaj si želimo ali kaj
hočemo. Blodimo kakor Izraelci po odhodu iz egiptovske sužnosti
po puščavi. A oni so imeli vsaj jasen cilj - odhod v obljubljeno deželo.
Niso vedeli, kje je, a so jo iskali. Mi pa smo kakor brez cilja in
tavamo enkrat sem, enkrat tja in čakamo, da nam bodo odgovor
na vprašanje, kaj je naš cilj, povedali "novi obrazi", namesto, da bi
si cilj postavili sami.
Javnost vas najbolje pozna kot ustavnega sodnika. Kaj počnete
sedaj, ko niste več v tej vlogi?
Sem v pokoju, v njem uživam. Posvečam se predvsem družini in
domu. Hodim v naravo, planinarim in kolesarim. Večkrat se odpravim
na Vipavsko, od koder izviram, obiskat sorodnike, kjer včasih
tudi kaj malega pomagam na kmetiji. Sem človek podeželja. •
11
ORGANIZACIJSKE OBLIKE
MLADA SLOVENIJA
Mladi smo navadno radikalnejši kot starejši. A ne tokrat. Tokrat
trdno stojimo za besedami, ki jih je Matej Tonin izrekel na rojstni
dan Nove Slovenije – mi smo sredina. Nam je to jasno – ideje in
poglede delimo z mladimi krščanskimi demokrati iz vse Evrope.
Če so oni v svojih državah sredina, potem tudi mi ne moremo biti
daleč stran. Mladi nismo obremenjeni z dolgimi leti označevanja
za desnico, stranki smo se pridružili zaradi stališč, ki jih zagovarja,
ne ker je »desna«. A tudi mladi se zavedamo preteklosti in jo
znamo presojati.
Stranko so drugi uokvirjali od samega začetka, od pošiljanja
v zakristije, kamor menda spadamo, do tega, da smo cerkvena
oz. kar klerofašistična stranka, do ustavljanja desnice, izdajalci,
od »naše« podporne stranke do »podporne stranke komunistov«,
okvirji so leteli od vsepovsod. In okvirji so vse bolj in bolj uokvirjali
tudi naš volilni rezultat. V zadnjih letih smo končno sami začeli
postavljati svoj okvir – socialno-tržni program, krščanskodemokratsko
ime in zdaj jasen klic – mi smo sredina. Za mlade to ni
nič novega. Mi nismo za globalistične odprte meje ali nacionalistična
streljanja migrantov, smo pa za pravičnost in svobodo.
Socializma nočemo, v ultrakapitalizem ne verjamemo, najboljša
rešitev je za nas socialno-tržno gospodarstvo. Digitalizacija je
naša tema, pa tudi skrb za družino kot osnovno celico družbe,
urejeno gospodarsko in na sploh življenjsko okolje, v katerem
lahko vse generacije razvijamo svoje talente. Mar niso to želje
večine ljudi, sredine družbe? Zato mladi vemo, da smo že sredina.
To ne bomo šele postali, nikamor se ne bomo premaknili, ne
bomo spreminjali stališč. Bomo pa vztrajali, da drugi svoje okvirje
prilagodijo evropskim merilom in da slovenska sredina zopet
postane normalna. Čas je za normalizacijo Slovenije. In kdo drug
kot NSi bo naredil odločilen korak k temu? •
Marko Gruden
generalni sekretar MSi
KOMENTATORJI: JAVNOST JE
POZDRAVILA UMESTITEV NSi V SREDINO
SEPTEMBRSKA ANKETA MEDIANE JE NOVI
SLOVENIJI POKAZALA DVIG PODPORE S 4 %
NA 5.3 %, KAR BI NA VOLITVAH POMENILO 8
POSLANSKIH MANDATOV.
Glede na avgustovsko merjenje je podpora zrasla tudi predsedniku
NSi Mateju Toninu, politični komentatorji pa so ob tem dodali,
da ljudje očitno pozdravljajo širitev NSi na politično sredino. Med
strankami sicer še naprej vodi LMŠ (16.1 %), sledijo pa ji SDS
(14.9 %), ki se ji je podpora nekoliko zmanjšala, 30% Levica (7.5 %), SD
(7 %) in NSi (5.3 %).
Poleg Mateja Tonina se je na lestvici priljubljenosti politikov
na visoko osmo mesto uvrstila tudi evropska poslanka Ljudmila
Novak, ki se ji je glede na avgust priljubljenost prav tako nekoliko
dvignila.
15%
8, 7% 9, 1%
Ob septembrskem merjenju javnega mnenja velja izpostaviti
tudi dejstvo, da je podpora vladi Marjana Šarca prvič letos padla
pod mejo 50 odstotkov, kar je najverjetneje posledica vpletanja
vladnih strank v kadrovanje v državnih podjetjih. Pred nami je torej
zanimiva politična jesen, ki jo bo zagotovo začinilo tudi sprejemanje
državnega proračuna za naslednji dve leti. Gibanje javnomnenjske
podpore stranki NSi v daljšem časovnem obdobuju
na spodnjem grafu kaže na pozitiven trend, pri čemer je rast podpore
intenzivnejša zlasti v zadnjih letih. Rast podpore je mogoče
razumeti predvsem kot pozitiven odziv javnosti na aktivnosti
stranke v parlamnetu in na terenu, prav tako pa tudi na zmerno in
zdravorazumsko politiko, ki jo NSi zagovarja v razmerju do drugih
političnih strank. •
3, 3%
4, 9% 5, 6%
7, 2%
10,1 %
0%
12
Vir: Episcenter
DVK
2000
DVK
2004
DVK
2008
DVK
2011
DVK
2014
DVK
2018
JMR
avg. 2019
ZGODILO AKTUALNO SE JE
NSi BLIZU LJUDEM
V preteklih tednih je NSi skupaj s svojimi organizacijskimi oblikami sodelovala na različnih
množičnih dogodkih. Z Gospodarskim klubom NSi smo imeli dobro obiskano stojnico
na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, obiskali ste nas lahko tudi na Ribniškem
sejmu, z Mlado Slovenijo pa smo bili prisotni na Stični mladih.
NSi NA SEJMU AGRA: ŽELIMO DATI POSEBEN POUDAREK
SLOVENSKEMU KMETIJSTVU IN PODEŽELJU
NSi je tudi letos obiskala kmetijsko-živilski sejem Agra, ki je potekal v znamenju digitalizacije,
avtomatizacije ter predstavitve novih tehnologij. V stranki ocenjujemo,
da je sejem Agra pravo mesto, kjer se lahko politika, stroka in sindikati o problemih
pogovorijo in poskusijo najti ustrezne rešitve.
IN MEMORIAM: IVAN OMAN (1929 – 2019)
V 90. letu starosti je umrl Ivan Oman, velik domoljub ter soustanovitelj in prvi predsednik
Slovenske kmečke zveze. Bil je eden izmed ključnih ljudi pri demokratizaciji in
osamosvajanju Slovenije. Na svoji kmetiji je novembra leta 1989 gostil srečanje, na
katerem je bila dogovorjena ustanovitev Demokratične opozicije Slovenije (Demos),
ki je izpeljala osamosvojitev Slovenije. V Novi Sloveniji smo se ga spomnili z žalno
sejo v Ljubljani, na kateri je predsednik NSi Matej Tonin poudaril številne Omanove
vrline in njegov doprinos k samostojnosti Slovenije. Izpostavil je predvsem njegov
pogum v ključnih dejanjih slovenske zgodovine.
DELEGACIJA NSi SE SPOMNILA ŽRTEV TOTALITARNIH
SISTEMOV
V začetku junija se je delegacija NSi udeležila slovesnosti za žrtve revolucionarnega
nasilja v Kočevskem Rogu. V avgustu, ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in
avtoritarnih sistemov, pa je vodstvo NSi v Ljubljani položilo venec k spomeniku žrtvam
vseh vojn.
EVROPSKI TABOR NSi V SV. TROJICI
V Sveti Trojici v Slovenskih goricah je potekal tradicionalni tabor NSi, ki se ga je udeležilo
ogromno članic, članov in simpatizerjev NSi ter ostalih gostov iz celotne Slovenije.
Tabor je bil namenjen predvsem sproščenemu druženju, osrednji del programa
pa je bil letos v znamenju kampanje pred volitvami v Evropski parlament.
KLUB ŽUPANOV IN SVETNIKOV NSi: DRŽAVA NAJ
ZAGOTOVI VEČ SREDSTEV ZA INFRASTRUKTURO
Srečanje Kluba županov in svetnikov NSi je potekalo v občini Rogatec. Tema srečanja
so bile problematika pridobivanja finančnih sredstev za infrastrukturo in gospodarske
razmere v Sloveniji. Župani in svetniki NSi so izpostavili problem pridobivanja evropskih
sredstev in izvedbe zastavljenih del. V interesu županov NSi je, da bi država zagotovila
več infrastrukturnih sredstev, saj so nekatere komunalne in cestne infrastrukture še
vedno dotrajane in jih je potrebno modernizirati.
13
NAŠ ŽUPAN
SLAVKO PRAVDIČ
ŽUPAN OBČINE
ZAVRČ
Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina,
hobiji…)?
V mladosti sem se kot dober športnik podal v nogometne
vode in igral za več klubov v Sloveniji in na Islandiji. Po poškodbi
pa se je moja športna pot prevesila na rekreativni nivo.
Zaposlil sem se v podjetju Lehmer v Kidričevem kot vodja delavnice,
kjer sem pozneje postal tehnični direktor in sem sedaj
tudi solastnik podjetja s približno 70 zaposlenimi delavci. Poročil
sem se in imam prečudovito družino. Žena in dva sinova
so moje najsvetlejše zvezde v življenju.
Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim demokratom?
Z željo, da čimbolj pripomorem h kvaliteti življenja v domačem
okolju, sem se aktivno vključil v politično življenje v Zavrču
in po nekaj letih prevzel odgovorno funkcijo predsednika OO NSi
Zavrč. Zakaj ravno Nova Slovenija? Ker mi je najbližja, kar se tiče
politične in programske usmeritve. To je zame še vedno najboljša
stranka, ki deluje po zdravih načelih in človekovih vrednotah, ki
jih je treba naprej gojiti, da ostane oz. postane naša Slovenija
zdrava v vseh pogledih.
Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Zavrč najbolj
prepoznavna?
Kot obmejna občina s Hrvaško občutimo bližino državne oziroma
schengenske meje, kljub vsemu pa poskušamo narediti
našo občino prijazno občanom in privlačno za mlade in turiste.
Eden večjih uspehov je bila uvrstitev našega nogometnega kluba
v prvo slovensko ligo. Drugače pa je Zavrč prepoznaven po zdravem,
čistem in urejenem naravnem okolju z obilo dobre kulinarike,
predvsem pa po najboljših vinih v bližnji in daljni okolici. Kot
zanimivo destinacijo za turiste pa občina Zavrč ponuja rimsko
cesto, ki je nekoč peljala skozi Zavrč.
Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih je
v občini potrebno najhitreje rešiti?
Ogromno je potrebno delati na dobrih pogojih za vse občane,
posebej pa za mlade, da bodo ostajali v teh krajih. Pred kratkim
smo tako potrdili enkratno pomoč staršem novorojencev v viši
500 evrov. Za vse učence pa smo poskrbeli, da imajo avtobusni
prevoz oziroma prevoz s kombijem, kar pomeni varno pot do šole
in nazaj domov. Mladim družinam pa bo potrebno omogočiti
cenejše možnosti za izgradnjo svojih domov.
OBČINA ZAVRČ
Župan:
Občinski svet:
NSi članov OS:
Površina: 19,3 km 2
Prebivalcev: 1.525
moški: 858
žensk: 667
Povprečna starost: 37,41 let
Slavko Pravdič
7 članov
3 občinski svetniki
Stan. površina: 38,15 m 2 /osebo
Gospodinjstev: 472
Družin: 376
Delovno aktivnih: 632
Brezposelnih: 167
Kakšna je vaša vizija razvoja občine Zavrč?
V bližnji prihodnosti Zavrč vidim kot odlično turistično destinacijo,
ki bo ponudila obiskovalcem možnosti lepih izletov, rekreacije
v športnem parku, sprehode po haloški planinski poti,
jahanje po Zavrču in okolici in obiske gradu ter muzeja, ki ga
imamo namen urediti in ga vključiti kot del šolske učne poti. •
14
AKTUALNO
LETNA KONFERENCA
ZVEZE SENIORJEV NSi
Ste upokojeni ali stari več kot 60 let?
Želite sodelovati in deliti svojo življenjsko modrost pri oblikovanju
krščansko-demokratske politike?
Dobrodošli na letni konferenci Zveze seniorjev NSi, ki bo
četrtek, 10. oktobra 2019, ob 15. uri
v prostorih NSi, Dvorakova ulica 11a, Ljubljana.
Na konferenci bomo pregledali preteklo delo
in se dogovorili o načrtih za naprej.
Po konferenci sledi pogostitev in druženje seniork in seniorjev.
Vljudno vabljeni!
SEMINAR ŽENSKE V POLITIKI
ŽELIŠ...
... nadgraditi svojo neverbalno komunikacijo?
… okrepiti svoje komunikacijske veščine?
… slišati, kako se ženske na vodilnih položajih spoprijemajo z
izzivi poklicnega in zasebnega življenja?
VZEMI SI ČAS ZA SEMINAR ŽENSKE V POLITIKI!
KDAJ: petek, 22. – sobota, 23. november 2019
KJE: Boutique Hotel Portorose, Portorož
Rezerviraj si čas že danes!
Stroške nočitve in prehrane krije organizator.
Število mest je omejeno,
pohitite s prijavo!
15
Informacije in predhodne prijave na: tajnistvo@ijek.si
JESENSKA
POLITIČNA
AKADEMIJA
22. – 23. NOVEMBER 2019
... izvedeti, za kaj se krščanski demokrati zavzemamo?
ŽELIŠ...
… izvedeti, kako se je razvijala krščanska politična miselnost
in kako je prišlo do osamosvojitve?
… izvedeti, kako se pripraviš in vodiš politično kampanjo?
… izvedeti, kako se komunicira v politiki?
… izvedeti, kako deluje politična stranka?
VZEMI SI ČAS ZA JESENSKO POLITIČNO AKADEMIJO!
KDAJ: petek, 22. – sobota, 23. november 2019
KJE: Boutique Hotel Portorose, Portorož
Rezerviraj si čas že danes!
Stroške nočitve in prehrane krije organizator.
Informacije in predhodne prijave na: tajnistvo@ijek.si
Vabljeni vsi tisti, ki se niste uspeli udeležiti dosedanjih političnih akademij.
Število mest je omejeno,
pohitite s prijavo!
ŽELITE SODELOVATI IN
SOODLOČATI PRI OBLIKOVANJU
DELAVSKE POLITIKE?
LETNA KONFERENCA
ZDRUŽENJA DELAVCEV NSi
torek, 15. oktober 2019, ob 17. uri,
Dvorakova ulica 11a, Ljubljana
Na konferenci bomo pregledali preteklo delo in začrtali pot nadaljnjih aktivnosti.
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
AKTUALNO
EVROPA NA RAZPOTJU MED
VREDNOTAMI IN PRIHODNOSTJO
živimo v njej.
Predsednica prihodnje Evropske komisije Ursula von der Leyen
se je po objavi resorjev za evropske komisarje znašla pod velikim
pritiskom zaradi naziva resorja, ki bo pristojen tudi za migracije
in se imenuje “za zaščito evropskega načina življenja”. Nekateri
evropski kolegi so ob tem izjavili, da gre za ksenofobno retoriko,
vendar si moramo pri tem vendarle naliti čistega vina.
Evropska unija (EU) temelji na vrednotah spoštovanja človekovega
dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine
prava ter spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami
manjšin. Ker so omenjene naše skupne vrednote nenehno na
preizkušnji, kar še posebej velja v trenutno izjemno nepredvidljivih
geostrateških razmerah, menim, da je dobro, da področju
evropske identitete namenimo več pozornosti. Če EU želi obstati,
se mora vrniti k svojim koreninam. In veseli me, da se tega resnično
zaveda tudi bodoča predsednica komisije.
Izjemno pomenljivo je ob tem dejstvo, da je odbor za okolje,
zdravje in varnost hrane (ENVI), katerega članica sem tudi sama,
postal največji odbor v Evropskem parlamentu. Temeljne smernice
odbora v mandatu 2019–2024 predstavljajo prizadevanja
za oblikovanje zakonodajnega okvira za doseganje ogljične
nevtralnosti EU do leta 2050, pri čemer je v ospredju oblikovanje
evropskega dogovora za prehod na zeleno gospodarstvo.
Z odborom ENVI pa je izjemno povezan tudi odbor za promet
in turizem (TRAN), v katerem sem nadomestna članica. Gre za interesno
najbolj prepleten odbor, pristojen za nadzor in prihodnost
dveh najpomembnejših gospodarskih sektorjev EU v obdobju
digitalne preobrazbe.
Ni naključje, da je Ursula von der Leyen v svojih programskih
izhodiščih na prvo mesto postavila okolje. Ob vseh temperaturnih
spremembah in nerazumljivih podnebnih pojavih postaja jasno,
da nam je časa za učinkovite ukrepe začelo zmanjkovati. A kljub
temu se z iskanjem in implementacijo rešitev ne smemo spopasti
brezglavo. Potrebno bo veliko poguma, trdnosti in zaupanja,
da nam bo na koncu uspelo.
Evropska ljudska stranka (EPP) pa predlaga tudi ustanovitev
posebnega odbora v Evropskem parlamentu. za boj proti raku, za
katerim zboleva čedalje več evropskih državljanov.
Evropa je namreč pred izbiro: na volitvah spomladi letos
smo se odločali med tistimi, ki zagovarjajo stagnacijo ali radikalizacijo
Evrope in tistimi, ki želijo v Evropi ponovno vzpostaviti
medsebojno zaupanje, se vrniti h koreninam in EU peljati na pot
modernizacije. Trdno verjamem v prihodnost EU, ki temelji na
temeljnih vrednotah krščanske demokracije. Čas nas kliče k modrosti
in pogumu, da odgovorimo na nove izzive. Demografske
spremembe, migracije, populizmi, tehnološki izzivi, izgorelost
delovne sile in klimatske spremembe ogrožajo Evropo in ljudi, ki
V teh dneh potekajo zaslišanja kandidatov za evropske
komisarje. Nova Evropska komisija naj bi s svojim delom začela
prvega novembra. •
Ljudmila Novak
poslanka Evropskega parlamenta
17
OSEBNO
KATJA BERK BEVC
PREDSEDNICA MLADE SLOVENIJE
Poklic in delo?
Magistrica tolmačenja, ki se ukvarja z zaščito patentov in blagovnih
znamk.
Kateri so vaši hobiji?
Ples, tek.
Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?
Kemija.
Katera je vaša najljubša hrana?
Losos in žganci. Ampak ne skupaj!
Vaš najljubši letni čas?
Kozjanska jesen.
Najljubša turistična destinacija?
Madeira.
Vaša barva je?
Rdeča.
Najljubši film?
Trenutno sta dve uri časa za film razkošje, ki ga ne pogrešam.
Serija Mladi papež režiserja Paola Sorrentina.
Najljubši glasbeni izvajalec?
Pevke AFS France Marolt.
Najboljši športnik ali športnica?
Luka Dončić.
Kakšen je vaš moto življenja?
Brez muje se še čevelj ne obuje.
Kaj vam pomeni družina?
Ljudi, na katere se lahko vedno zanesem. Toplino. Dobro hrano
z domačega vrta.
AKTUALNO
Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade:
1. nagrada: kosilo s poslanko NSi Tadejo Šuštar; 2. nagrada: knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih in 3. nagrada: usnjen notesnik NSi.
Pravilno geslo križanke nam skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite na dopisnici do petka, 22. novembra 2019, na naslov
NSi, Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana. Geslo lahko sporočite tudi po elektronski pošti na tajnistvo@nsi.si. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!
Geslo pretekle križanke je bilo ZAUPANJE. Nagrajenci križanke so:
1. nagrado, kosilo s kandidatom NSi za volitve v Evropski parlament po vaši izbiri, prejme Ivan Strel (Idrija),
2. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Rozalija Dragoš (Črnomelj) in
3. nagrado, usnjen notesnik NSi, prejme Gregor Gartner (Selca).
Spoštovani uporabniki
NSi skupnosti na aplikaciji
Viber, na tem mestu vas bomo
obveščali o najbolj aktualnih
zadevah, ki so povezane z
delom in aktivnostmi stranke.
Dobrodošli.
Želite biti hitro obveščeni o delu in aktivnostih Nove Slovenije?
Poiščite NSi skupnost na aplikaciji VIBER in dnevno boste
obveščeni o aktivnostih stranke. Dobrodošli!
Smo prva politična stranka v Sloveniji,
ki uvaja novo komunikacijsko pot preko aplikacije VIBER.
NSi skupnost je tudi verificirana s strani Viber.
NSi skupnosti se lahko na Viberju pridružite tako, da
skenirate QR kodo ali vpišete spodnjo povezavo.
https://vb.me/0dd654
19
Spoštovane članice in člani, dragi simpatizerji in prijatelji,
13. kongres NSi bo naš največji dogodek v letu 2019. Pregledali
bomo naše dosedanje delo, sprejeli prenovljeni temeljni program
stranke in začrtali našo prihodnjo smer.
Vabimo vas v Maribor, da skupaj podpremo našo stranko
na poti za uspešno Slovenijo.
Kongres bo potekal v športni dvorani Antona Martina Slomška
v Mariboru, s pričetkom ob 10.30.
Vljudno vabljeni!