Our Common Bond - Dinka - Australian Citizenship

citizenship.gov.au

Our Common Bond - Dinka - Australian Citizenship

Abaŋ 4

Australia yekööl

Piny ë Australia ee piny thɛɛr tɛ̈ thööŋ yeen ke pinypiiny pinynhom.

Ee bɛ̈n nämba dhëtem tɛ̈ kueen bɛ̈ɛ̈y dïït piɛny den pinynhom.

38

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Australia yekööl

Ye yär kä yiic, yïn a bë cɔl Ɣothralia a piɛɛŋ kueen. Yïn a bë kä juääc ŋic biäk cɛɛŋ da, kɔɔc kuaan ŋäär

ku kiën da ka ɣo ye baai. Ye piny cëŋ kɔc thïn yekööl, Australia ee pan thek biäk tajiir pinynhom ebën.

Kä path ye abaköök looi bï kek pan da cuɔt tueŋ aa yeku leec apɛy.

Piny

Australia ee piny loithok. Yeen ee pinydït ku a mac ka ye pan tök ku a cïn pan dɛ̈d cït yeen. Kɔɔc ceŋ

pan da aa cë röt wɛɛr piny apɛy rin dïït piny, kɔɔc ka rou aa ceŋ tööŋ kilomëta cë yup yic yic.

Piny ë Australia ee piny cë dhiɔp apɛy. Yeen ee piny dïït nämba dhëtem pinynhom. Aya, yeen ee piny cë

yak apɛy wär bɛ̈ɛ̈y ceŋ yak, ka yeen ɣɔ̈n juääc yiic Ɣothralia piu aa kä ril apɛy.

Piny abak tɛ̈ dït a rɛc liɛɛt, 6 buɔɔt yic yen lëu bë puur. Ɣɔ̈n cë yaak tɔ̈u baai kɔ̈u aɣeer aa cɔl the

outback’. Kɔɔc rëër ku luuikä ye ɣɔ̈n kä yiic aa ye theek. Abak tɛ̈ dït alaŋ den aa cë ya kɔɔc anyëkööl ë

Ɣothralia.

Rin dïït Ɣothralia, ka piɛny de awääc yic. A leŋ ɣɔ̈n tuc ku leŋ yiic dëŋ cuëëc ku ɣɔ̈n leŋ yiic rol liɛɛt cɛl.

Na lɔɔr cɛɛm, ka yïn yök ɣɔ̈n lir ye piu köny thïn, ku ɣɔ̈n kä aa bɛn tuöc kööl kɔ̈k.

Akuma a mac bɛ̈ɛ̈ykor ka bɛ̈t, ku bɛ̈ɛ̈ykor ka dhëtem ye bɛ̈ɛ̈ykor ka bɛ̈t kä yiic aa mac röt kek pɛ̈c; ku

akuma Ɣothralia a mac Tur Ashmore ku Cartier, Tuur Christmas, tuur Cocos (Keeling), Jervis Bay Territory,

tuur Coral Sea, Tuur Heard ku Tuur McDonald tɔ̈u wär Antarctic ë Ɣothralia, ku Norfolk Island.

Abaŋ Part 4 – 4 Ɣothralia – Australia ye today kööl 39


Ɣɔ̈n Awiɛɛc Pinynhom

Tɛ̈ wär 11 buɔɔt yic piny Ɣothralia ee piny cë gël ka ye piny kɔɔc ke kɔŋ nyuc baai Ɣothralia, aa rɛ̈ɛ̈r ke

ye ɣäŋ muk tɛ̈ cït tɛ̈ ye muök piny pinynhom. Ɣɔ̈n ka thiäär ku dhorou baai Ɣothralia aa cï UNESCO gät

piny ke ye ɣɔ̈n awiɛɛc pinynhom.

Ɣɔ̈n yom läi dït Ɣothralia tɔ̈u South

Australia ku Queensland

Ɣäŋ Gondwana tɔ̈u New South Wales ku

Queensland

Kakadu National Park tɔ̈u Northern

Territory

Tuur Fraser tɔ̈u wär yɔu Cɛɛm

Queensland

Great Barrier Reef tɔ̈u Queensland

Tuur Lord Howe tɔ̈u wär yɔu New South

Wales

Greater Blue Mountains tɔ̈u tueŋ Sydney

Tur Heard ku McDonald tɔ̈u Wär

Antarctic ë Ɣothralia

Tuur Macquarie tɔ̈u cɛɛm Tasmania

40

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Purnululu National Park tɔ̈u Western

Australia

Ɣön Opera Sydney

Ɣɔ̈n bor Queensland

Ɣön Nyooth Ŋɛɛknhom ku Dum Carlton

tɔ̈u Melbourne

Ɣɔ̈ŋ Tasmanian

Wër Willandra tɔ̈u New South Wales

Yïn a yeku dɛɛt puöu ba

ɣɔ̈n kä neem ku ɣɔ̈n kɔ̈k

këc kuɛɛn piny rin ba piny

Ɣothralia deet. A lëu ba cath

rol liɛɛt wälä a lëu ba cath

wär yɔu, kuör nhïïm wälä ɣäŋ

yiic. Kuat kë ba looi ee kë bï

cɔl yï ye raan baai atɛ̈n.

Wanh Aŋëlëc (Shark Bay) tɔ̈u Western

Australia

Uluru-Kata Tjuta National Park tɔ̈u

Northern Territory

Abaŋ 4 – Ɣothralia ye kööl 41


Pan lääu yic

Wɛ̈t lɛ̈ɛ̈u Ɣothralia yic a cë kɔc cɔl a cak kä

juääc.

Run tueŋ yiic, kɔɔc ke ye ceŋ baai kɔ̈u aɣeer

aa ke ye cath nïn juääc bïk akïm thiɔ̈k jal yök.

Mïth juɛ̈ɛ̈c ke cëŋ ye ɣɔ̈n kä yiic aa cë bɛ̈n ciën

panabun ye kek la thïn aköl.

Bɛ̈ɛ̈y ke cë keer baai kɔ̈u aɣeer aa cë nyïn bɛ̈n

kuany apɛy. Ɣɔ̈n ke ye ɣɔ̈k mac thïn aa ke ye

dït apɛy. Diäär ku mïth ke ye ceŋ thïn atɛ̈ɛ̈n aa

ke ye rëër pɛ̈y juääc ka cïn raan dɛ̈d cïk bɛn tïŋ.

Telepuun aa ke liu ku kɔc aa ke rɛ̈ɛ̈r ke cë ke

thook lel apɛy.

A leŋ kä juɛ̈ɛ̈c cï kɔɔc Ɣothralia bɛ̈n lëu dhɔ̈l

tɛ̈ktɛ̈k.

Panpiööc Aliric

Ɣet run 1950, mïth ke cëŋ baai kɔ̈u aɣeer aa ke

ye la panpiööc ye kɔc nin thïn wälä aa ke ye tuöc

kä piööc dhël atuc.

A cï Adelaide Miethke, bɛ̈ny Aguir Ŋɛɛknhom

Akïm Pär pankoor South Australia a cë redio ye

riit cök bɛ̈n yök ka ye kë wën lëu bï mïth ya

piɔ̈ɔ̈c aya. Lon Alice Springs a cë piööc mïth bɛ̈n

gɔl wäär ruöön 1948. Panpiööc Aliric a cë jal bɛ̈n

gɔl run kɔ̈k bɔ̈ yiic. Panpiööc Aliric Ɣothralia cë

bɛ̈ɛ̈y kɔ̈k kony bïk aguir cït kën looi.

Redio ye riit kɔc cök a cë jal waar emën redio

dɛ̈d wën ben piath apɛy ku Aguir Ŋɛɛknhom

Akïm Pär ku Panpiööc Aliric aa ŋuɔt ke ye

aguirguiir kɔc kony baai kɔ̈u aɣeer Ɣothralia.

Redio ye riit kɔc cök

Ruöön 1929, Alfred Traegar, ka ye raan Adelaide

a cë redio tueŋ ye riit kɔc cök bɛ̈n looi. Kɔc aa cë

redio kën bɛ̈n ya riit ke cök bë luui dhɔ̈l ka rou.

Bɛ̈ɛ̈y wën cë ke thook lel, ɣɔ̈n piööc wɛ̈t Nhialic

thïn ku wuöt Aborigiin a cï redio kën bɛ̈n kony

apɛy. Diäär wën rɛ̈ɛ̈r ka cïn kɔɔc ye kek yök aa

cë määth bɛ̈n ya looi redio.

Redio ye riit kɔc cök a aguiir ka rou kuc riɛl bɛ̈n

cɔl a loi, Aguir Ŋɛɛknhom Akïm Pär ku Panpiööc

Aliric.

Aguir Ŋɛɛknhom Akïm Pär

Raan Nhialic cɔl John Flynn ee rɛ̈ɛ̈r ku luui kek

kɔɔc cëŋ baai kɔ̈u aɣeer. Ee cë tak bë akïïm ya

riɛɛŋ tiɛɛr tɛ̈n kɔɔc wɛ̈r wei baai kɔ̈u aɣeer. A cï

akuma, Qantas ku aguirguiir abiöökruaal kɔ̈k bɛ̈n

kony bë kë deen cë tak rot lëu. Aguir Ŋɛɛknhom

Akïm Pär a cë jal bɛ̈n gɔl 1928 ku ke ka leŋ kɔɔc

ŋuɔt ke cïn tɛ̈ ye kek yup bë kuɔɔny la tɛ̈n keek.

Na ye wäär le redio ye riit cök bɛ̈n ka cë rot bɛ̈n

bë akïm ya yuöp ku riiŋ baai kɔ̈u aɣeer bë raan

tuany la dööt.

Mïth Panpiööc Alir Yic baai New South Wales

42

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Kïn Ɣothralia

Kïn Ɣothralia a cï ɣɔ̈n kuaan ke bïï ɣok cök thïn looi, ku looi cɛɛŋ da ku looi kɔɔc kuaan juɛ̈ɛ̈c cëŋ

Ɣothralia.

Tuk ku dɛ̈kdɛ̈k nhom

Kɔɔc juɛ̈ɛ̈c Ɣothralia aa nhiar tuk ku kɔɔc juääc aa

cë kä path looi pinynhom ye dhël kën yic.

Ɣok aa ɣo puöth tɔɔŋ ye ɣok pan ŋiɛc tuk. Kɔɔc

tuk Ɣothralia aa nhiar gup rin ye kɔɔc cë luui

apɛy ku yekä ŋiɛc thuëëc ɣet bïk nyin dïït cït

kënë.

Anyëkööl kua yiic ebën, tuk a cë kɔɔc Ɣothralia

luɛɛl ku mɛt ke yiic. Gɔl tɛ̈ wäär puɔc kɔc nyuc,

tuk a cë kɔc bɛ̈n cɔl ye nhïïm määr kä rac loi

röt. Gut wäär thɛ̈r tɔŋ, jeec Ɣothralia aa cë bɛ̈n

ya tuk bïk kɔc dɔ̈k rin wël tɔŋ.

Tuk aya ee kɔɔc tuk ku kɔɔc daai cɔl aa yök röt

ke ye kac tök.

Kɔɔc juɛ̈ɛ̈c Ɣothralia aa thuëëc akut yic. Cricket,

kuurarɔ̈k, kuurathɔy, atuɛk ku kuuracök aa kek

tuktuuk dït nhiar apɛy.

Kuaŋ, tennis, kat, golf ku wëër mëlääŋ aa kä

tuktuuk path ye kɔc ke nhïïm dɔ̈k baai Ɣothralia.

Keek aa tuktuuk ye Ɣothralia tiam thïn tɛ̈ le yen

wëër ke bɛ̈ɛ̈y kɔ̈k. kä kɔ̈k ye looi aa cäth ɣɔ̈ɔ̈ŋ,

tuk piu yiic ku tuk piu cë köc nhïïm.

Ian Thorpe a cë dɛ̈p ka dhiëc nyaai tuk Olympic yic

Kɔɔc Ɣothralia aa soccer thuɛ̈ɛ̈c ku ɣoikä, ku aa

thuëëc rugby league, ku rugby union. ‘Aussie

Rules’ ee tuk Ɣothralia loithok.

Ɣothralia ee ye puöu tɔɔŋ apɛy rin cricket yekä

thuɛ̈ɛ̈c. Ɣothralia ee cricket tɛ̈ɛ̈r apɛy kek England

gɔl run buɔt ka 19.

Wëër Ajëwääk Melbourne, ‘wëër baai cɔl a kääc

ebën’, ee tööŋ leŋ yic wëëu kuc juëc ku ye weer

ajëwääk cë piɛɛŋ pinynhom. Wëër Ajëwääk tueŋ

ee loi wäär ruöön ë 1861. Kööldiäk tueŋ Ɣɔ̈rbɛ̈kläi

yic, Kööl Wëër Ajëwääk Melbourne, a cë bɛ̈n ya

kööl ye jäŋ lɔ̈ŋ baai Victoria gɔl 1877.

Ku yeen ee raan akut kuura diäär baai Ɣothralia

Abaŋ 4 – Ɣothralia ye kööl 43


Sir Donald Bradman (1908 – 2001)

Sir Donald Bradman yen ee raan wär kɔc ebën pinynhom tuk cricket ku yeen

ee raan ŋic tuk yic apɛy baai Ɣothralia.

Diët Bowral, New South Wales, Donald Bradman ee gɔl thuëëc cricket tɛ̈n

Ɣothralia wäär ruöön ë 1928.

Yen ee puɔl apɛy. Wäär gɔl yen la England ruöön 1930, a cë kɔɔc ke ye

thuëëc thɛɛr bɛ̈n waan ebën. Ka leŋ run ka 21, a cë gua bɛ̈n ya raan ŋïc tuk

cricket baai Ɣothralia.

Wäär thöl Bradman tuök de England ruöön 1948, akuöt de a cë bɛ̈n ya cɔl

‘The Invincibles’ rin këc keek tiaam në kuat tuk yic kam ken kek kɔɔc Nyïŋlïth.

Sir Donald Bradman, ŋic ka cɔl ‘Don’ a ŋic pinynhom ebën ka ye raan wär kɔɔc tuk cricket ebën

pinynhom. Yeen ee cë 99.94 dööt.

Diik

Ɣothralia a leŋ diik kuötic gut diik Aborigiin ku diik

kɔɔc cë köök Ɣothralia. Kuat diik ë Ɣothralia ebën

a nhiar baai Ɣothralia ku pinynhom ebën.

Gäät

Ɣothralia a leŋ yic anyëkööl juääc gɔl anyëkööl

kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia ɣet anyëkööl kɔɔc

Yurop wäär kɔŋ bɛ̈n run buɔt ka 18 yiic.

Käk ke ye gɔ̈t thɛɛr biäk Ɣothralia aa ke ye jam

biäk riɛl pïïr yic baai Ɣothralia. Agɛ̈ɛ̈t cït Henry

Lawson ku Miles Franklin aa cë diɛt ku anyëkööl

ɣäŋ Ɣothralia bɛ̈n gɔ̈t ku gätkä dhël pïïr Ɣothralia.

Raan ka ye gät Ɣothralia cɔl Patrick White a cë

bɛ̈n gäm ariöp ë Nobel rin gäät wäär run 1973.

Kɔɔc kɔ̈k gät Ɣothralia aa yë Peter Carey, Colleen

McCullough ku Tim Winton.

Judith Wright (1915 – 2000)

Judith Wright ee ka ye

raan gät diɛt, ku tiit

piny ku jɛɛm rin kɔɔc

ke kɔŋ nyuc Ɣothralia.

Yeen ee raan tööŋ

nhiɛɛr diɛt ke apɛy

baai Ɣothralia. Yeen ee

cë nhiër deen nhiɛɛr

yen Ɣothralia lueel diɛt

ke yiic. Yeen a cë bɛ̈n

gäm ariööp juääc gut

ariöp ë Encyclopaedia Britannica rin gäät ku gɛ̈m

dääp ka ye ariöp ë nyanŋaknhom rin diɛt cë gɔ̈t.

Yeen ee rɛ̈ɛ̈r akut ë kɔɔc tit piny yic ku akut wël

Aborigiin yic.

Judith Wright a ye tak riɛn gän deen diɛt ku rin

cï yen gäät ɣäth tueŋ baai Ɣothralia ku lon deen

wut ku lon cï yen piny tiit.

44

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Kɛ̈ɛ̈r

Kä ye Ɣothralia käär aa ŋic ku aa nhiɛɛr kɔɔc

Ɣothralia ku kɔɔc pinynhom. Kɔɔc ë kɛ̈ɛ̈r cït Cate

Blanchett ku Geoffrey Rush ku bïdioo looi cït Peter

Weir aa cë gäm ariööp juääc pinynhom rin luɔn

den.

Thuur

Thuur ŋic apɛy baai Ɣothralia aa thuur ë Aborigiin

ku Tom Roberts, Frederick McCubbin ku Arthur

Streeton. Gɔl cɔl run buɔt ka 20 yiic, kɔɔc thuur

cït Russell Drysdale ku Sidney Nolan a cë baai

aɣeer Ɣothralia bɛ̈n ya thuur ke ye ril pïïr yic thïn.

Na ye run thiök cë wan yiic, ka Brett Whiteley a

cë bɛ̈n piɛɛŋ rin thuraa keen cë thuur.

Waak ku diër

Kɔɔc Ɣothralia aa nhiar waak ku diër ku kɔɔc

juɛ̈ɛ̈c Ɣothralia aa cë piɛɛŋ pinynhom rin waak ku

diër. Kaaŋ ye lac deet röl lɔn yen kaaŋ Ɣothralia

ee kaaŋ cɔl didgeridoo, kaaŋ ë Aborigiin thɛɛr.

Diër ë Ɣothralia a cë la tueŋ apɛy rin kɔɔc path

dier ku kɔɔc diër piɔ̈ɔ̈th baai Ɣothralia cït Sir

Robert Helpmann, Meryl Tankard ku Stephen Page.

Kä cë lëu tëët ku kä cë cak

Ɣothralia a cë kä juääc lëu biäk tëët ku kïïm, tëët

thok ebën, puör, wuut ku thät/guiër kä juääc.

Raan thiɛ̈ɛ̈r ë Ɣothralia a cë gäm ariöp ë Nobel

rin kuɛ̈n wël tëët ku kuɛ̈n wal döc cïk yök bï

tuɛnytɛɛny juääc nyaai.

Kɔɔc leŋ kä cïk lëu tëët yic aa cë leec aya baai

Ɣothralia. Ruöön ë 2005, Professor Fiona Wood

a cë bɛ̈n leec rin döc kɔɔc cï mac nyop wën cë

bɛ̈n bɛ̈ɛ̈y bei. Ruöön 2006, alɛc kën a cë bɛ̈n

gäm Professor Ian Frazer wäär yen yam wäl ye

adhiëëth gël wɛth. Ruöön ë 2007, Professor Tim

Flannery a cë bɛ̈n leec rin lon deen tëët ë tiët

piny.

Professor Wood ku Professor Frazer aa ke jäl

Brïtänia bïk köök Ɣothralia. Raan ka lui Professor

Frazer ee Dr Jian Zhou wäär cë jal bɛ̈n thou, ku

yeen ee bɔ̈ China ku bïï dööc baai Ɣothralia.

Vladimir Verbitsky ka kët kek Symphony Orchestra ë Western

Australia ee raan dɛ̈d cë piɛɛŋ apɛy

Professor Fred Hollows

(1929 – 1993)

Professor Fred Hollows

ee ka ye raan lui apɛy

biäk kïïm nyin ku yeen

a cë kɔɔc juääc döt

maliöön bɛ̈n kony bïk

bɛn daai baai Ɣothralia

ku bɛ̈ɛ̈y kɔ̈k yiic aɣeer.

Fred Hollows ee dhiëth

New Zealand. Na ye

wäär ruöön 1965, ka

köök Ɣothralia ku bïï muk Amatnhom ë Nyin

Panakïm Sydney.

Yeen ee cë gam piän de ebën lɔn thöŋ raan ebën

nhom ku ee raan ka Panakïm Aborigiin a gɔl.

Bɛ̈ɛ̈yakïïm cït kën aa tɔ̈u emën ka 60 Ɣothralia.

Ruöön 1980, Fred Hollows ee cath pinynhom ebën

bë kɔc ya puɔɔth nyïn bɛ̈ɛ̈y ŋɔ̈ɔ̈ŋ kɔc thïn yiic. A

cë jal bɛ̈n döc Ɣothralia wäär ruöön 1989.

Lon pɛɛth ë Professor Hollows a ŋuɔt ɣɛ̈th tiɛŋ

de, Gabi, ku Aguir ë Fred Hollows tueŋ.

Abaŋ 4 – Ɣothralia ye kööl 45


Kɔɔc ë Ɣothralia cë leec ruöön yic

Gɔl 1960, lɛc ye kɔɔc ë Ɣothralia leec ruöön a cë jal bɛ̈n ya looi ruöön thok ebën bï kɔɔc leŋ kä path

cïk luɔɔy baai Ɣothralia ya leec. Kuat raan a lëu bë ce lɔc kuany rin bë leec. Kɔɔc ye leec ruöön yic baai

Ɣothralia aa kɔɔc wën leŋ kä puɔth cïk luöi wun Ɣothralia.

2009 Professor Michael Dodson AM

Bɛ̈ny ë kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia

2008 Lee Kernaghan OAM

akïït, ran ket ku ee yen ka gɔl këtkët ye

kɔc lim

2007 Professor Tim Flannery

Atët, Raan gät ku muk piny

2006 Professor Ian Frazer

Raan mïth toom

2005 Professor Fiona Wood AM

Raan kɔɔc cë nyop gäm döc

2004 Steve Waugh

Bɛ̈ny ë criket Ɣothralia ku ye kɔɔc ŋɔ̈ŋ

nyïn kony

2003 Professor Fiona Stanley AC

Akïm ë mïth ku dɛ̈l raan

2002 Patrick Rafter

Raan wäär cë tiam US Open Tennis yic ku

looi aguir ë mïth kony

2001 Lt General Peter Cosgrove AC MC

Bɛ̈ny ë jec Ɣothralia 2000-2002

2000 Sir Gustav Nossal AC CBE FAA FRS

Raan ë Jäc

1999 Mark Taylor

Bɛ̈ny ë Cricket Ɣothralia

1998 Cathy Freeman

Tiŋ wäär cë kɔc wuör Olympic yic ku yen

nyan Aborigiin

1997 Professor Peter Doherty

Akïm wäär Miɔ̈c ë Nobel

1996 Doctor John Yu AM

Akïm ë mïth

1995 Arthur Boyd AC OBE

Raan thuur

1994 Ian Kiernan OAM

Raan wäär cɔl Ɣothralia a kut yic

1992 Mandawuy Yunupingu

Bɛ̈ny ë kɔɔc ke kɔŋ nyuc baai Ɣothralia

1991 Archbishop Peter Hollingworth AO OBE

Raan jam rin kɔɔc kɔ̈k

1990 Professor Fred Hollows AC

Akïm ë Nyin

1989 Allan Border AO

Bɛ̈ny ë cricket Ɣothralia

1988 Kay Cottee AO

Tiŋ wäär cë riääi kuaath wïïr yen rot

1987 John Farnham

Akëët ku ye Akïït

1986 Dick Smith

Raan yäp ku ye abiöökruaal

1985 Paul Hogan AM

Raan kɛ̈ɛ̈r

1984 Lowitja O’Donoghue CBE AM

Bɛ̈ny ë kɔɔc ke kɔŋ nyuc baai Ɣothralia

1983 Robert de Castella MBE

Raan wäär cë kɔc wuör kat yic pinynhom

ebën

1982 Sir Edward Williams KCMG KBE

Bɛ̈ny, kääc nyin nyanŋaknhom

Bɛ̈ny wäär cɛɛth wël ë wal rac

1981 Sir John Crawford AC CBE

Raan wäär cɔl Ɣothralia a diet wäär cï tɔŋ

thök

1980 Manning Clark AC

Raan anyëkööl

46

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Kä keen cïk looi aa ɣo cɔl ɣo tak ɣo nhïïm kä buk looi buk Ɣothralia ɣäth tueŋ. Lɛc ye kɔc leec ruöön

yic ebën a yic la alɛc riënythii ye mën, raan ŋuɛ̈ɛ̈n Ɣothralia ku raan lec akeunhom.

1979* Senator Neville Bonner AO

Bɛ̈ny tueŋ bärlaman ë kɔɔc ke kɔŋ nyuc

baai Ɣothralia

1979* Harry Butler CBE

Raan ë muöök käk piny

1978* Alan Bond

Raan tajiir

1978* Galarrwuy Yunupingu AM

Bɛ̈ny ë kɔɔc ke kɔŋ nyuc baai Ɣothralia

1977* Sir Murray Tyrrell KCVO CBE

Raan gäät mäktam raan kääc nyin

nyanŋaknhom yic

1977* Dame Raigh Roe DBE

Bɛ̈ny ë diäär cëŋ baai kɔ̈u aɣeer

1976 Sir Edward ‘Weary’ Dunlop AC CMG OBE

Akïm jec kɔc rɛt

1975* Sir John Cornforth AC CBE

Raan cë gäm Ariöp ë Nobel rin tëët wal

1975* Major General Alan Stretton AO CBE

Raan wäär döt Darwin wäär cï yom cɔl

Tracy baai rac

1974 Sir Bernard Heinze AC

Awëët ku Akëët

1973 Patrick White

Raan cë gäm Ariop ë Nobel rin gäät

1972 Shane Gould MBE

Raan wäär cë kɔc wuör ë kuaŋ ë Olympic

yic

1971 Evonne Goolagong Cawley AO MBE

Raan wäär cë tiam Tennis Wimbledon ku

Tennis French Open yiic

1969 The Rt Hon Richard Gardiner Casey Baron

of Berwick, Victoria ku Gen Westminister

KG GCMG CH

Bɛ̈ny kääc Nyin Nyanŋaknhom baai

Ɣothralia 1965-69

1968 Lionel Rose MBE

Raan wäär cë kɔc tiaam gut cin yic

1967 The Seekers

Akut akït

1966 Sir Jack Brabham OBE

Raan wäär cë kɔc wuör kuɛ̈th thurumbiil

1965 Sir Robert Helpmann CBE

Akɛ̈ɛ̈r, adiëër, raan kɛ̈ɛ̈r looi ku piööc kɔc

diër

1964 Dawn Fraser MBE

Raan cë kɔc wuör kuaŋ Olympic yic

1963 Sir John Eccles AC

Raan cë gäm ariöp ë Nobel rin kïïm

1962 Alexander ‘Jock’ Sturrock MBE

Raan wäär cë kɔc la kuɛ̈th riäi Amerika

1961 Dame Joan Sutherland OM AC DBE

Akïït

1960 Sir MacFarlane Burnet OM AK KBE

Raan cë gäm ariöp ë Nobel rin kïïm

* Kam 1975 ku 1979 ka aguir Canberra Kööl

Australia a cë raan leec baai ruöön yic bɛ̈n leec.

Kä cë gät rin kɔɔc lec thook kä aa ke rɛ̈ɛ̈r keya

wäär gɛm alɛɛc.

1970 His Eminence Cardinal Sir Norman

Gilroy KBE

Raan ka dhiëth Ɣothralia kɔŋ ruök bë ya

Cardinal

Abaŋ 4 – Ɣothralia ye kööl 47


Wëëu Australia

Wëëu kuaan Ɣothralia aa kɔc ku kä ril Ɣothralia nyuɔɔth. Kɔɔc cë kuany bïk rëër wëëu Ɣothralia kɔ̈ɔ̈th aa

kɔɔc wën leŋ kë cïk kony biäk cɛɛŋ, tëët, jec ku thuur ke kiët.

Ɣön thɛɛr ku ɣön yam ë Bärlaman

Nyanŋaknhom Elizabeth II (dhiëth 1926)

Yäär ë $5 a leŋ kɔ̈u ɣön thɛɛr ku ɣön yam ë

Bärlaman tɔ̈u Canberra.

Dame Mary Gilmore (1865 – 1962)

Nyanŋaknhom Elizabeth II yen raan mac Ɣothralia.

Ee yen ee Nyanŋaknhom Ɣothralia ku United

Kingdom ku yeen a cëŋ England. Yeen a cë ŋiɛc

mac apath aländeen ye määc deen dïït bɛ̈ɛ̈r kën

yic.

AB ‘Banjo’ Paterson (1864 – 1941)

Tiŋ cɔl Dame Mary Gilmore ee ka ye gät, ku ye

wël lueel ku raan jam biäk kä wïc bë ke waar

yiic baai. Yeen a ye tak rin kä keen cë gɔ̈t ku wɛ̈t

deen wäär ye yen diäär, Aborigiin ku kɔɔc ŋɔ̈ŋ

jääm thook.

Reverend John Flynn (1880 – 1951)

Andrew Barton Paterson ee ye raan gät diɛt ku ye

wël lueel. Ee ka ye gät ka cɔl ‘Banjo’ Paterson ku

a ye tak rin cï yen ‘Waltzing Matilda’ gɔ̈t, din wën

yen ya lac kiit baai Ɣothralia.

Mary Reibey (1777 – 1855)

Raan wël Nhialic John Flynn ee gɔl luɔn de wäär

ye yen wal jɔt tiɛɛr, yen cɔl Royal Flying Doctor

Service of Australia ye köl. Yen a ye tak rin cï yen

kɔɔc juääc pïïr tɛ̈ wën cïn yic akiïm.

Mary Reibey ee ka ye raan tueŋ kɔɔc tajiir pan

yam New South Wales. Wäär ɣëët Ɣothralia ka ye

nyan thiin cë kuum, a cë rot bɛ̈n cɔl ye raan ye

theek apɛy wun Ɣothralia.

48

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Edith Cowan (1861 – 1932)

David Unaipon (1872 – 1967)

Edith Cowan ee ke ye raan luui lon adaidai, ku ye

raan thiɛɛth ku raan jam rin diäär. Ye ee tiŋ ka

kɔŋ kuany bë la bärlaman.

David Unaipon ee ka ye raan gät, ku ye jam jäŋ

nhom ku raan käŋ cak. Yeen a ye tak rin kä keen

path cë luɔɔy biäk tëët ku gäät, ku rin cï yen

Aborigiin cɔ̈k piny.

Sir John Monash (1865 – 1931)

Dame Nellie Melba (1861 – 1931)

Sir John Monash ee ka ye atët, bɛ̈ny ku ye raan ril

kam bäny jec ë Ɣothralia. Yeen a ye tak rin bääny

de, ŋiɛ̈ɛ̈c de ku jam de.

Dame Nellie Melba ee ke ye raan ŋïc kiët apɛy.

Yeen ee ŋic pinynhom ebën ka ye ‘Nyanŋaknhom

Waak’ ku yeen ee yen raan tueŋ Ɣothralia ka kɔŋ

ŋic pinynhom ebën rin rɔ̈l de.

Abaŋ 4 – Ɣothralia ye kööl 49


Kööl ye baai yɛÿ cam

Yɛ̈y kuaan yeku cam aa yɛ̈y yanh krïtho ku yɛ̈y cë ɣothralia cɔl a cït mën deen yekööl gɔl tɛ̈n biï kɔɔc

Yurop.

Kööl ë löŋ

Kööl ruöön yam 1 Nyiɛth

Kööl a ye ɣok yan ruöön yam cam.

Kööl ë Ɣothralia 26 Nyiɛth

Kööl kën a ye ɣok yan ye ɣok kɔɔc Ɣothralia cam

ku takku ɣëët wäär ɣëët Riɛ̈th Tueŋ Sydney Cove

ruöön 1788.

Kööl Anzac (Anzac Day) ee 25 Akänythi

Kööl wäär dööt jeec ë Australian kek New

Zealand (ANZAC) piny Gallipoli wäär Tɔŋ

Pinynhom I a yeku tak emën. Aya, kuat kɔɔc cë

thou tɔŋ yic yic ebën aa yeku tak ku lecku keek.

Yan Krïtho 25 Kön

Kööl ye yïn raan muɔɔc rin yan dhiënh Krïtho.

Kööl ye kuööth piɛɛr wei 26 Kön

Abaŋ yan Dhiënh Krïtho.

Kööl wääc yiic

Kööl luɔy wälä kööl leŋ yic thäät ka 8

Ee kööl ye yan cï kɔɔc luɔy ye lëu bë ke gäm

thäät ka 8 luɔy kööl yic – ee këc rot kaŋ looi

pinynhom.

Yan Thon Krïtho

Ee yan ye thuɔɔu ku jön rot Jethu Krïto tak.

Kööl dhiëëth Nyaŋaknhom

Yan kööl dhiëëth bɛ̈ny Ɣothralia, Nyanŋaknhom

Elizabeth II. Yan kën a ye looi Köölrou ë rou

Alɛthbor bɛ̈ɛ̈ykor yiic ebën ku Western Australia a

liu thïn.

Kööl kɔ̈k lɔ̈ŋ jäŋ

A leŋ kööl kɔ̈k ye jäŋ lɔ̈ŋ bɛ̈ɛ̈ykor yiic. Cëmën

kööl Canberra, kööl abiöökruɛl baai South Australia

ku kööl gɔl baai pankoor Western Australia.

Many ruöön yam Kän Wanh Sydney 2005

50

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Kɔɔc Ɣothralia

Ɣothralia a leŋ yic raan maliöön 22 ku kɔɔc kä aa

bɔ̈ cök ɣɔ̈n juääc yiic pinynhom. Kɔɔc ke kɔŋ nyuc

Ɣothralia aa 2.5 buɔɔt yic. Tɛ̈ wär diäk ŋuan yiic

aa ke dhiëth aɣeer ku jalkä köök ke jäl bɛ̈ɛ̈y döt

200 yiic. Kë juëc kuɛt cëŋ Ɣothralia ee Ɣothralia

cɔl a leŋ thok, yɛ̈th, ku ceŋceeŋ juääc.

Ɣothralia a cë ben rëër Brïtänia cök apɛy ye run

kä ku cɛɛŋ Brïtänia a ŋuɔt ye yök aguirguiir e

Ɣothralia yiic. Cɛɛŋ kën a ye tïŋ aya kä kuaan

nhiarku yiic ku thoŋ ye ɣok jam. Cɔkalɔn ye kɔc

jam thok 200 bɛ̈ɛ̈y yiic (gut thok kɔɔc ke kɔŋ

nyuc Ɣothralia), ka thoŋ Nyïŋlïth ee kïn tööŋ ŋic

kɔɔc Ɣothralia ebën.

Jɛɛk Ɣothralia

Jɛɛk Ɣothralia ee kë ril ku dïït. Kɔɔc atëët lui aa

yeku theek apɛy. Pïïr pɛɛth ye kɔɔc Ɣothralia pïr

yen pïr wïc wuööt pinynhom ebën.

Dick Smith (dhiëth 1944)

The market

Tajiir aa ye ŋiɛɛc wëëu ku ŋiɛc juɛ̈r ye tajiir juaar

dɛɛt puöth bïk wɛ̈ɛ̈u ken luööi baai Ɣothralia.

Loiloi ë kɔc leŋ yiic cäth, piööc ku loiloi wëëu, kek

a 70 buɔɔt yic tɛ̈ kueen jɛɛk Ɣothralia ruöön yic

(GDP).

Wɛ̈t kɛ̈ɛ̈c jɛɛk Ɣothralia dïl ee kɔɔc kɔ̈k cɔl la jäl

ɣɔ̈n mec bïk wɛ̈ɛ̈u ken bɛ̈n luööi baai Ɣothralia.

Ɣɛɛc Ɣothralia yen buɔth Ɣɛɛc Japan cök biäk

Asia-Pacific.

Ɣɔɔc

Bɛ̈ɛ̈y ɣɔɔc kek Ɣothralia aa Japan, China, United

States, South Korea, New Zealand ku United

Kingdom. Ɣothralia ee rap cɔl gäma, nhiëm amääl,

liɛɛt luuŋ, luöŋ kɔ̈k ku dääp ɣaac. Aya, Ɣothralia

ee puɔɔr ku col ɣaac. Ɣɔɔc Ɣothralia a ŋaany

nhom ku ɣɔɔc yen cë Ɣothralia cɔl la tueŋ tɛ̈ ɣɔn.

Wëëu ye Ɣothralia yök tɛ̈ ɣɛɛc kek käŋ aa döt

bïliöön $200.

Wuut

Ɣothralia a jak col, luŋ kärba, puɔɔr ku luöŋ kɔ̈k.

Käkä aa wïc kɔɔc juääc bɛ̈ɛ̈y wën ŋuɔt ke guir

yiic tɔ̈u Asia.

Dick Smith ee tajir ku

ye abiöökruaal.

Dick Smith ee gɔl jɛɛk

de wäär gɔl ɣɛɛc käŋ

luui kärba. A cë looi bï

yen Ɣothralia ɣäth tueŋ.

Yeen a cë tajiir miïth

Ɣothralia ɣaac gɔl ku

bïï wëëu juääc bï yen

tajiir Ɣothralia cɔl a rɛ̈ɛ̈r

ka ye käk Ɣothralia.

Yeen ee cë leec wäär ruöön1986 ku gɛ̈m ariöp cï

yen tëët juak yic ku tiit piny Ɣothralia. Ee yen raan

ka kɔŋ Ɣothralia ku Wär Tasman teem kɔ̈ɔ̈th ka

rɛ̈ɛ̈r alööt yic - alön thiäŋ aliir tuc. Aŋïc kë deen

yen ayɛ̈ɛ̈p, ku riɛl tajiɛɛr de ku kë deen nhiɛɛr

yen Ɣothralia.

Käk wëëu juääc tɛ̈ ɣɛɛc Ɣothralia keek aa luöŋ, puɔɔr ku col

Abaŋ 4 – Ɣothralia ye kööl 51


Ɣothralia ka ye adöny

pinynhom

Ɣothralia a ye puöu tɔɔŋ kë yen adöny pinynhom

luui kä lagɔy. Piath da a yeku nyuɔɔth dhël ye

ɣok kɔɔc kɔ̈k ŋɔ̈ŋ nyïn kony.

Kuɔɔny ye Ɣothralia bɛ̈ɛÿ kɔ̈k ŋɔ̈ŋ

nyïn kony

Ɣothralia ee bɛ̈ɛ̈y ŋɔ̈ŋ nyïn kony bïk ŋääŋ den tek

ku ɣɛ̈thkä pan den tueŋ. Kuɔɔny kën a yeku gam

bɛ̈ɛ̈y thiääk ke ɣook yiic ku pinynhom ebën.

Ɣothralia ee piath de nyuɔɔth tɛ̈ leŋ yen riäŋ

cë kɔc yök baai Ɣothralia wälä pan dɛ̈d. Aya,

Ɣothralia ee bɛ̈ɛ̈y cï ŋɔ̈ɔ̈ŋ ŋër thïn muɔɔc wëëu

ruöön thok ebën. Kë ye Ɣothralia miööc ee ke

luɛɛl pinynhom lɔn ye kek kɔɔc path.

Ruöön 1971, Ɣothralia a cë bɛ̈n ya pan tööŋ tɔ̈u

aguir ë OECD yic. Aguir ë OECD ee luui bë jɛɛk,

cɛɛŋ ku loiloi bɛ̈ɛ̈y ka 30 yiic (bɛ̈ɛ̈y ajɛɛk cë röt

mat), ku bɛ̈ɛ̈y kɔ̈k wën ŋuɔt ke la tueŋ yiic, cɔl

a cök piny. Aguir ë OECD a lui apɛy bë ɣɔɔc ë

pinynhom cɔl a cot ye ruɔk cëën.

Ɣothralia a nhiɛɛr bë määth ke bɛ̈ɛ̈y tɔ̈u

Asia-Pacific. Ɣothralia ee pan tööŋ tɔ̈u aguirguiir

APEC, EAS, ASEAN, ARF, ku PIF yiic.

Dr Catherine Hamlin AC

(dhiëth 1924)

Dr Catherine Hamlin a

kïm, ku a ŋïc lon pɛɛth

cë baai Ethiopia.

Ruöön 1959, Catherine

Hamlin a cë luui Addis

Ababa ke diäär e

Ethiopiab bë diäär leŋ

tuany cɔl ‘obstetric

fistula’ ya kony rin leŋ

gup tuany cït kën aa ce

ke thäär duut apath ku

kën a yeke tɛɛt cök wei akut yic.

Catherine kek muɔny de aa cë Panakïm Fistula

bɛ̈n looi Addis Ababa. Luɔn den a cë diäär bɛ̈n

cɔl ye döc yök ku dhukkä bɛ̈ɛ̈y ken yiic bïk la pïr

ke puɔl gup ku mitkä puöth.

Kuɔɔny Ɣothralia pan Indonesia ruöön 2004 rin aboor tsunami

Kä ye Ɣothralia looi pinynhom

Ɣothralia a cë rot lac mat UN yic gɔl ruöön 1945.

Amat UN biäk Apakaat ruöön 1951 yic, Ɣothralia

ee kɔɔc apakaat muɔɔc anïïn. Ɣothralia ee jeec bë

dɔ̈ɔ̈r la tiit juaar aya tɛ̈n UN ku dööt kä wɛ̈r wei

bɛ̈ɛ̈y ŋuɔŋ ke guir yiic ku a lui apɛy biäk lon UN

deen piööc, Tëët ku guiër Ceŋceeŋ.

Ruöön 1995, ka Dr Catherine Hamlin a cë bɛ̈n

leec baai Ɣothralia, lɛc cë gäm yeen yen lɛc dït

ebën baai Ɣothralia. Yeen a ŋuɔt kony diäär ë

Ethiopia.

Ɣothralia yekööl ee pan dïït lääu yic ku kɔɔc tɔ̈u

thïn aa la ke juak ke yiic, ku ee ye puöu tɔɔŋ

kä cë lëu tuk yic, diik yic ku tëët yic. Pïr kɔɔc

Ɣothralia a nhiarku apɛy ku ɣok a la tueŋ ka ɣo

cök pïr piny.

Dhël kuɔɔny kɔɔc ŋɔ̈ŋ nyïn pinynhom, Ɣothralia ee

ŋiɛc luɔy, cëmën ye kek ŋiɛc thuëëc, cuɔt kɔ̈k yiic

cëmën kuɔɔny wun pinynhom.

52

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Kɔɔc Australia cë gäm Ariöp ë Nobel

Australia a ŋïc jäc ë wël ë tëët ku wël ë kïïm. renowned for scientific and medical research. Raan thiɛ̈ɛ̈rn

ë Australia a cë gäm ariöp ë Nobel rin jäc ye wël kä.

Professor William Bragg (1862 – 1942) ku Lawrence Bragg (1890 – 1971) – kɔɔc kuɛ̈n Tëët.

William Bragg (wun) ku Lawrence Bragg (wën de) aa ke cë gäm Ariöp ë Nobel Prize wäär ruöön 1915,

rin cï kek wël X-rays kueen.

Sir Howard Walter Florey (1898 – 1968) Raan cë wuɔɔk kueen.

Dhiëth Adelaide, South Australia, Howard Florey a cë bɛ̈n gäm Ariöp ë Nobel ruöön 1945 (ke raan dɛ̈d)

rin kïïm cï yen penicillin yök ku tuenytuɛɛny ye lëu.

Sir Frank Macfarlane Burnet (1899 – 1985) Atën kiïm ku wël kä pïr.

Dhiëth Victoria, Frank Burnet a cë bɛ̈n gäm Ariöp ë Nobel rin kïïm 1960 (ke raan dɛ̈d) rin cï yen käk kɔc

tiit gup yök.

Sir John Carew Eccles (1903 – 1997) Physiologist.

John Eccles ee dhiëth Melbourne ku gɛ̈m Ariöp ë Nobel rin kiïm 1963 (ke raan dɛ̈d) rin jäc räl deen cë

looi.

Professor John Warcup Cornforth (1917 – 2007) Chemist.

John Cornforth ee dhiëth Sydney ku gɛ̈m Ariöp ë Nobel rin tëët wal 1975 (ke raan dɛ̈d) rin jäc cë looi

wal yiic.

Professor Peter Doherty (dhiëth 1940) Raan jäc ye kɔc tiit gup.

Peter Doherty ee dhiëth Queensland ku gɛ̈m Ariöp ë Nobel rin kïïm 1996 (ke raan dɛ̈d) rin jäc tuöm bï

kɔc ya tiit gup.

Professor Barry Marshall (dhiëth 1951) Gastroenterologist and

Doctor Robin Warren (dhiëth 1937) raan cë wuɔɔk kueen.

Barry Marshall ku Robin Warren aa ke cë gäm Ariöp ë Nobel rin kïïm ruöön 2005 kë cï kek kë cɔl ‘the

bacterium Helicobacter pylori’ ku yen kɔc gäm arem yic yök.

Professor Elizabeth Helen Blackburn (born 1948) Mëpïr.

Elizabeth Helen Blackburn ee dhiëth Hobart ku gɛ̈m Ariöp ë Nobel rin wëët tädä ke kïïm ruöön 2009

(kek raan dɛ̈d) rin cï kek dhël ye telomeres ku telomerase chromosomes tiit yök.

Australia a leŋ Ariööp ë Nobel rin gäät.

Patrick White (1912 – 1990) Agän Athör ku kɛ̈ɛ̈r.

Dhiëth London ku wun ke man aa ke ye kɔɔc Ɣothralia, Patrick White a cë bɛ̈n gäm Ariöp ë Nobel Prize

ruöön 1973 rin thuur deen cï yen Ɣothralia luɛɛl pinynhom.

Abaŋ 4 – Ɣothralia ye kööl 53


Abaŋ 5

Anyëköl daan Ɣothralia

Ceŋceeŋ ë kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia

aa tɔ̈u ceŋceeŋ thɛɛr pinynhom yiic.

54

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Anyëköl daan Ɣothralia

Anyëköl Ɣothralia kën a ce yen anyëköl Ɣothralia

ebën, kekëdäŋ, wël thiik ca kueen kä aa bï lɛ̈k

amääth biäk Ɣothralia ku kä cë röt looi thïn ku

cɛɛŋ da. Ruöön tim cë kithkith, kɔɔc ke kɔŋ nyuc

Ɣothralia aa cë ceŋ ku mukkä piny Ɣothralia

apath. Ɣëët wäär ɣëët Riɛ̈th Tueŋ ruöön ë 1788

a cë kë riëëc ebën bɛ̈n waar yic baai Ɣothralia.

Ruöön 200 cë wan yic, Ɣothralia a cë kä juääc ŋic

biäk thööŋ nhom kɔc ku yic raan bë wun kuötic

looi ku lim pɛ̈l awuööc piny rin kä rac thɛɛr cë

röt looi. Wɛ̈r cï lööŋ waar yiic kën a cë wun

Ɣothralia yen mɛt yin thïn ye kööl looi bë ya wun

ye raan ebën theek thïn.

Kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia

Ceŋceeŋ ë kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia aa tɔ̈u

ceŋceeŋ thɛɛr pinynhom yiic. Kɔɔc ke kɔŋ nyuc

Ɣothralia aa cë ruöön 40 000 ɣet 60 000 looi

baai Ɣothralia.

Ceŋceeŋ ë Aborigiin ku kɔɔc ë Tuur ë Torres

Strait aa wääc. Keek aa leŋ thok wääc ku ceŋceeŋ

wääc.

Tɛ̈ ŋïc yeen, kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia aa ke tɔ̈u

piny Ɣothralia ku Tasmania. Kɔɔc Tuur ë Torres

Strait aa ke tɔ̈u biäk cuëëc Queensland ku Papua

New Guinea. Kɔɔc Tuur Torres Strait aa thöŋ cɛɛŋ

den apɛy kek kɔɔc Papua New Guinea ku kɔɔc

kɔ̈k tɔ̈u tur kɔ̈k nhïïm biäk Pacific.

Thok

Ka kɔɔc Brïtänia këc gua bɛ̈n Ɣothralia, pan cɔl

Ɣothralia ee leŋ yic thok 700 ka ye kɔɔc ke kɔŋ

nyuc Ɣothralia. Thok 145 aa ŋuɔt ke ye kɔc jam

yekööl. Ee cïn thoŋ ye gɔ̈t. Anyëkööl ye kɔɔc ke

kɔŋ nyuc Ɣothralia aa ril rin ye kek pïr thɛɛr ku

tɛ̈n cëŋ piny lueel. Cëmën anyëköl bor Port Phillip

Bay baai Victoria lueel ee jam biäk aboor cë rot

ruöön 10 000 cë wan.

Nyuöth ku thuur kɔɔc ke kɔŋ nyuc

Ɣothralia

Wuöt juɛ̈ɛ̈c kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia aa leŋ tɛ̈

deen yekä cɔ̈l wɛ̈t yeku cɔɔl lä ke ‘Dreaming’ –

‘Nyuöth’. Nyuöth wälä kaam nyuöth ee dhël pïr

wën ye kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia pïr. Dhël kën

ee kɔc lɛ̈k tɛ̈ bï kek pïïr thïn. Kɔɔc wën ce dhël

kën kuany aa ye kä rac yök.

Thuur Aborigiin tɔ̈u Kakadu

Anyëkööl nyuöth aa ke ye mëdhiëëth ku kɔɔc

ŋuɛ̈ɛ̈n lɛ̈k mïth. Anyëkööl kä aa mïth lɛ̈k tɛ̈n cɛk

piɛny den thïn ku tɛ̈n köök kɔc thïn ku tɛ̈ bï kek

pïïr thïn ku ye wɛ̈t ŋö. Anyëkööl kä aya aa ke ye

mïth piɔ̈c kä path bïk la yök pïr yic, cëmën, tɛ̈ bï

kek cäm yök thïn.

Waak, lɔ̈r ku diër ë kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia aa

anyëkööl kä lueel. Na kët wälä diër kɔɔc ke kɔŋ

nyuc Ɣothralia, ka pan den a yekä yök ka ye kën

awiɛc ken thɛɛr ku ye kë den.

Kä thɛɛr ke ye Aborigiin thuur aa kä cë thuöör/

tac kuör kɔ̈ɔ̈th ku diik dɛ̈d cë looi piiny. Abɛ̈k ye

käkä yiic aa cë ruöön 30,000 looi. Kɔɔc Ɣothralia

cɛlic aa thuur guengueen bï kek wël luɛɛl. Kɔɔc

tɔ̈u cuëëc aa thuur kä cath cëmën kɔc, läi ku wëi

ce tïŋ.

Nyuöth aŋuɔt ye kë ril tɛ̈n kɔɔc kɔŋ nyuc

Ɣothralia ye run kä yiic.

Abaŋ 5 – Anyëköl daan Ɣothralia 55


Kɔɔc Yurop wäär kɔŋ ɣëët

Ɣothralia

Cɛɛth tueŋ kɔɔc Yurop

Run buɔt ka 17 yiic, kɔɔc Yurop aa ke cë piny cɔl

‘Terra Australis Incognita’, piny cïn raan ŋic yeen

ciëën, yök. Ruöön 1606, ka raan Holland cɔl Willem

Janszoon a cë wär yɔu bɛ̈n thuur biäk Cape York

Peninsula, Cuëëc Ɣothralia. Tɛ̈ thiääk kek ye kaam

kën yic, ka Luis Vaez de Torres ka ye raan Spain a

cë riän de tɛ̈ɛ̈k kɛɛk Cuëëc Ɣothralia.

Wäär thöök run 1600, ka kɔɔc Holland aa cë wär

yɔu Western Australia bɛ̈n caath ku cɛ̈kkä lä ke

‘New Holland’ – ‘Holland Yam’.

Ruöön 1642, ka Abel Tasman a cë piny yam bɛ̈n

yök ku cɛ̈k lä ke ‘Piny Van Diemen’ (cɔl Tasmania

mën). Aya, a cë wär yɔu Ɣothralia bɛ̈n thuur.

Mɛp deen wäär këc thöl a ye nyuɔɔth lɔn cï New

Holland nuɛ̈ɛ̈t kek Papua New Guinea tɔ̈u cuëëc.

Jötjöt kɔɔc cë mac

Ɣothralia ee pan loithok rin kɔɔc kek kɔŋ bɛ̈n

Yurop bïk bɛ̈n nyuc aa kɔɔc ke cë mac. Wäär cï

Amerika nhomlääu yök, ka Brïtänia a cë bɛ̈n ŋɔ̈ŋ

tɛ̈ yen kɔɔc cë mac jat thïn. Raak Brïtänia aa cë

bɛ̈n thiäŋ. Wäär cï raak thiäŋ apɛy, ka akuma

Brïtänia a cë ye nhom bɛ̈n tak tɛ̈ yen kɔɔc abɛ̈k

jat thïn. Ruöön 1786, Brïtänia a cë wɛ̈t bɛ̈n teem

bë kɔɔc cë mac tuɔɔc pan yam cɔl New South

Wales. Kën ee ye cɔl ‘jötjöt’.

Pan tueŋ mɛc Brïtänia

Bɛ̈ny tueŋ New South Wales ee Captain Arthur

Phillip. Ee yen ka bɔ̈ ke Riɛ̈th Tueŋ ka 11 bɔ̈

Brïtänia ka cïn kë rac bïk ɣëët piny alɔŋ dɛ̈d. A cë

kɔɔc cë mac bɛ̈n ŋiɛc cääm ku mukke nhïïm ku a

cïn kɔɔc juɛ̈ɛ̈c cë bɛ̈n thou ke yiic.

Captain Phillip a cë Riɛ̈th Tueŋ bɛ̈n bɛ̈y Sydney

Cove 26 Nyiɛth 1788. Kööl kën yen kööl ye ɣok

yai cam emën ka ye kööl Ɣothralia.

William Dampier yen raan England tueŋ ka kɔŋ

ɣëët Ɣothralia. Ruöön 1684, a cë bɛ̈n kɛɛc piny

wär yɔu cuëëc-tueŋ. A cë piny bɛ̈n yök ka cë

thiaaŋ go lueel lä ka cïn kë kɛ̈ɛ̈c bei thïn biäk

tajiir wälä nyuc.

Captain James Cook

Wär yɔu cëën Ɣothralia ee cïn Yurop ka cë ye

ka caath ɣet ruöön wäär yen bïï Captain James

Cook riän deen cɔl Endeavour’, 1770. Cook ee cï

Akuma Brïtänia tooc bë Cɛɛm Pacific la caath. A

cë wär yɔu cëën bɛ̈n caath ku kɛɛc piny Wanh

Botany (Botany Bay), cɛɛm Sydney. James Cook a

cë piny kën bɛ̈n cäk lä ke ‘New South Wales’ ku

cɔl ye kën Muɔɔrŋaknhom George III.

The First Fleet sailed from Britain, arriving in Sydney Cove

in 1788

Run Tueŋ yiic

Run tueŋ ke nyuuc kɔɔc Yurop aa cë yiic bɛ̈n riɛl

apɛy. Bɛ̈ny Phillip a cë mïith bɛ̈n ya thɔ̈ɔ̈ŋ nyïn,

gut miëth de ku kɔɔc lui ke yeen, rin bë ciën raan

ɣöc. Ŋiëëc de ku riɛl piän de a cë pan yam bɛ̈n

cɔl a kääc run tueŋ, cë rɛcrɛc, yiic.

Lon riil run tueŋ ee ye thäny kɔɔc cë mac. Keek

aa ke ye that wan, wan cë kithkith, tɛ̈ kuc kek

luui wälä tɛ̈ kɛt kek luɔɔy wälä tɛ̈ wiit kek. Na

loikä kë rɛɛc dɛ̈d, ka tooc ɣɔ̈ŋ cë mecmec wälä

ka nök. Kɔɔc wäär cë mac cë ruön ken bɛ̈n thöl

rɔɔk aa cë bɛ̈n lony ku gɛ̈mke nhomlääu ku

mɛtkä wut bïk luui ku yamkä bɛ̈ɛ̈y.

Mɛp ë Abel Tasman ë New Holland, 1644

56

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Käk yam

Kɔɔc tueŋ Yurop ke bɔ̈ aa ke leŋ yiic kɔɔc English,

Scottish, Welsh ku Irish. Kɔɔc Scottish, Welsh ku

Irish aa ke ye thɔ̈r kek kɔɔc English thɛɛr, ku na

ye wäär le kek bɛ̈n Ɣothralia ka keek aa cë bɛ̈n

rëër ke cïn tɔŋ kam ken ku luuikä tök apath.

Kɔɔc cë mac ku kɔɔc thɛɛr wäär cë kaŋ mac aa

cë jal bɛ̈n luui bïk kä yam yök. Bäny jeec aa cë

bɛ̈n ya luui tajiir bïk wëëu yök ku luuikä kɔɔc cë

mac ku kɔɔc thɛɛr cë kaŋ mac bïk ke kony tajiir.

Na wën ka kɔɔc thɛɛr cë kaŋ mac aa cë gua bɛ̈n

ya luui tajiɛɛr den röt. Kɔɔc cë kaŋ mac kɔ̈k aa cë

bɛ̈n ya pur, ku luuikä tëët, ku buthkä dukään ku

luuikä. Diäär wäär cë kaŋ mac aa cë bɛ̈n luui tajiir

aya ku kek diäär kä aa cë nhïïm bɛ̈n lääu bïk

diäär cë döŋ England wuör.

Caroline Chisholm

(1808 – 1877)

Caroline Chisholm ee

ka ye tiŋ ŋäär cë diäär

cïn röör kony apɛy

wäär puɔc baai yam.

Caroline ee bɔ̈ ke

mony deen tɔ̈u jec yic

ku miëthke ka dhiëc

ruöön 1838. Yeen a cë

diäär abaköök ke cëŋ

gëk nhom baai Sydney

bɛ̈n. Run reen ke bïï

yen, ka cë bɛ̈ɛ̈y ka 16 gua bɛ̈n looi, ɣɔ̈n juääc

yiic baai Ɣothralia, tɛ̈n diäär cïn anïïn.

Caroline a cë bɛ̈n luui apɛy bë pïïr kɔɔc cath riɛ̈th

cök. Yeen aya a cë bɛ̈n la thïn bë wëëu wïc bë

ke ya dhɛ̈n kɔɔc ŋɔ̈ŋ rin ku bïk ke cök riëk piny

ku nyɛɛŋ ŋɔ̈ɔ̈ŋ.

Yekööl, bɛ̈ɛ̈ypiööc juääc aa cë cäk rin Caroline

Chisholm. Yeen ee ŋic ka ye ‘mäth abaköök’ ku

yeen a ye tak lon deen pɛɛth cë looi bë kɔc kony

bïk ke cök riëk piny pïr yam yic.

Bɛ̈ny cë nhom bak

Bɛ̈ny Phillip ku Bɛ̈ny Lachlan Macquarie aa kɔɔc

ŋic apɛy baai Ɣothralia. Bɛ̈ny Lachlan Macquarie

a cë New South Wales kuum wäär ruöön 1810

ɣet 1821. Yeen a cë baai bɛ̈n looi ka ye pan ceŋ

path ku cï ye pan kɔɔc cë mac. A cë puör bɛ̈n

cɔ̈k piny ku looi gëëk ku kä kɔ̈k ye kɔc röt kony.

Ku deet thɛ̈y puöu bë Ɣothralia yɔ̈ɔ̈p yic.

Macquarie a cë bɛ̈n tääu piööc yic ku cɔl yith

kɔɔc wäär cë mac ye theek. A cë kɔɔc thɛɛr ke

cë bɛ̈n luööi bïk ya malööŋ ku luuikä loiloi jäŋ.

Bɛ̈ny Macquarie a ye theek wɛ̈t cï yen baai bɛ̈n

waar yic bë ya pan dik. Panpiööcdït ë Macquarie

tɔ̈u New South Wales a cë cäk riɛn ke.

Awiɛc kuaan wäär bïï ke cë rek cök

Wäär cï Macquarie thök, nyin bɛ̈ny cït yeen a

cë bɛ̈n yök ka ril apɛy ku cï path bë tääu raan

tök cin ku Aguir Lööŋ a bɛ̈n cë yam New South

Wales ruöön 1823 bë bɛ̈ny ya wɛ̈ɛ̈t ku weer riɛl

piny. Aguir Lööŋ a cë lööŋ bɛ̈n waar rin bë kɔc

ya kuum apɛy ku Aguir Lööŋ a këc bɛ̈n nhiaar.

Aguir Lööŋ a këc kë riëëc ebën bɛ̈n ran tɛ̈n kɔɔc

ke cë mac tɔ̈u New South Wales ku ɣɔ̈n kɔ̈ɔ̈k yiic

baai Ɣothralia run 19 yiic.

Na mat ke yiic ebën, ka yök ka ye raan160 000

cë mac yen ka cë jɔ̈t Ɣothralia. Brïtänia ee päl

jön kɔɔc cë mac New South Wales ruöön 1840,

Tasmania ruöön 1952, ku Western Australia ruöön

1868.

Mïth kɔɔc cë mac aa ke lääu nhïïm, ka yeen

atëk thok kɔɔc cë mac ku kɔɔc lääu nhïïm a cë

gua bɛ̈n määr. Gɔl 1850 yiic, bɛ̈ɛ̈ykor aa ke mac

röt ku ee wïckä bïk bɛ̈ɛ̈y thek looi. Bɛ̈ɛ̈y kä aa

cï anyëkööl kɔɔc cë mac bɛ̈n ya riääc gup gokä

tɛɛm bïk cï ye jääm yic. Na la ruöön buɔɔt wan,

ka riɔ̈ɔ̈c guöp kën a cë bɛ̈n jäl. Kɔɔc Ɣothralia aa

cë yiic bɛ̈n ya thiɛk rin awiɛc keen cë mac ku

kɔɔc juääc emën aa puöth tɛ̈ yök kek kuat den

ka leŋ yic raan ka cë mac.

Wën cï kek kën gam, kɔɔc Ɣothralia aa cë bɛ̈n ya

kɔɔc ce diɛɛr tɛ̈n bïï raan cök thïn wälä kä keen

kë cë kaŋ ya looi thɛɛr. Kɔc aa yeku gam tɛ̈ cït

tɛ̈n yöku keek ku pälku keek bïk röt them dhël

cɔl ‘fair go’.

Abaŋ 5 – Anyëköl daan Ɣothralia 57


Kɔɔc ke yök baai wäär cï kɔɔc Yurop

jal nyuc

A ye thɔ̈ɔ̈ŋ lä raan 750 000 ɣet maliöön 1.4 ka

ye kɔɔc ke yök baai aa ke tɔ̈u Ɣothralia wäär bïï

kɔɔc Yurop. Kek aa ke leŋ yiic baai 250 ku

thok 700.

Wäär puɔc nyuc Ɣothralia, Akuma Brïtänia ee cïn

amat cë thany kek kɔɔc Aborigiin. Kɔɔc ke yök

baai aa ke leŋ jɛɛk den röt ku pïïr deen loithok.

Kën ee cï akuma ye tïŋ ke ye kë ril rin cïn yen pïr

cït kën biäk Yurop. Kɔɔc Aborigiin aa ke ce pur

rap ku aa ke ce bɛ̈ɛ̈y looi bïk rëër tɛ̈n tök cëmën

kɔɔc Brïtänia, ka yeen ee ye akuma tïŋ ciët piny

ce kë den. Go akuma yök ka path bïk piny nyaai.

Thuɔɔu

Bäny tueŋ wäär bä Ɣothralia aa ke cë thɔn bïk

kɔɔc yökkä baai cï rär, ku kɔɔc ke bɔ̈ Brïtänia aa

cë piny kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia bɛ̈n rum ku

näkkä kɔɔc leŋ. Kɔɔc ke bɔ̈ Brïtänia aa ke ce mät

wäär tɛ̈ cɔk kek Aborigiin nɔ̈k.

Kɔɔc ke bɔ̈ Brïtänia abɛ̈k ku Aborigiin abɛ̈k aa

cë bɛ̈n ŋiɛc ceŋ. Kɔɔc ke bɔ̈ Brïtänia abɛ̈k aa

cë Aborigiin bɛ̈n ya muɔɔc loiloi dum yiic. Bɛ̈ny

Macquarie ee cë Aborigiin gäm piɛny den röt

bïk pur thïn ku looi bɛ̈ɛ̈ypiööc tɛ̈n miëth ken.

Kekëdäŋ, kɔɔc Aborigiin aa ke cë wïc pïr kɔɔc ke

bɔ̈ Brïtänia. A cïk nhiar bë cɛɛŋ den määr.

A cuk ŋic lɔn yen kadä kam Aborigiin kek cë nɔ̈k

wäär rum piɛny den ku a dhilku ŋic lɔn cï raan

tim buɔt juääc ke ye kɔɔc Aborigiin thou wäär

rum piɛny den. Kën cë Aborigiin bɛ̈n nɔ̈k apɛy

aa tuɛnytuɛɛny ke bɔ̈ kɔɔc ke bɔ̈ Brïtänia. Kɔɔc

cë thou kam Aborigiin aa cë bɛ̈n juëc apɛy. Baai

Victoria run 1830 yiic, Aborigiin aa ke döt raan 10

000. Ruöön 1853, Aborigiin aa cë bɛ̈n yök ke ye

1907 wäär kueen keek.

Kä cë anyëkööl yiic

Cɛɛth piny Ɣothralia

Baai New South Wales, kɔɔc ke bɔ̈ Brïtänia aa

cë bɛ̈n yök ke kä rac. Piny koor yen ka ye luɔk.

Aborigiin aa ke cë piöc bïk pïïr piny rɛɛc cït kën,

cɔk ye cɔk ke nɔ̈k tɛ̈ yɛɛk piny.

Kën cë kɔɔc wäär cë nyuc Sydney gël nhïïm bïk

piny cï cɛɛth ee ye kuur, cɔl Blue Mountains, cë

piny gëër thok biäk tueŋ Sydney. Ruöön 1813,

röör ka diäk, Blaxland, Wentworth ku Lawson aa

cë kuur kën bɛ̈n teem kɔ̈u. Gëk thurumbiil ku gëk

kathar ye Blue Mountains teem kɔ̈u aa ŋuɔt ke ye

cɔ̈k ken kuany yiic.

Kuur kɔ̈u lɔŋ tui, kɔɔc wën cath aa cë piny dïït

lääu bï kɔc pur thïn ku mac amɛ̈l yök. Kekëdäŋ,

tɛ̈ cot kɔc röt cɛl, ka rol liɛɛt a yök. A cë yic bɛ̈n

riɛl tɛ̈n keek bïk piu yök ku ee cïn tɛ̈n bïk ya

muök mïïth. Raan ka dhiëth Germany cɔl Ludwig

Leichhardt a cë bɛ̈n mɛ̈r wei wäär them yen yeen

bë Ɣothralia teem kɔ̈u ruöön 1848.

Ruöön 1860 Burke ku Wills aa cë Melbourne

bïk Australia teem kɔ̈u jäl cɛɛm le cuëëc. Aa ke

cath ke kɔɔc juääc ku cäth den a cë yic bɛ̈n

riɛl. Burke ku Wills aa ke kuc ɣäŋ yiic. Keek aa cï

Aborigiin gɔl Yandruwandha bɛ̈n kony ku keek aa

cë bɛ̈n thou kedhie wäär dhuk kek. Cɔkalɔn këc

Burke ku Wills cäth den thöl, anyëkɔ̈l den a ye tak

thuur ku gäät yiic. Ee kën ɣo lɛ̈k lɔn ril pïr

yic apɛy.

Burke ku Wills cath bïk Ɣothralia teem kɔ̈u 1860

58

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Kɔɔc nyuc ku kɔɔc yam käŋ

Cɔkalɔn wäär cï piny path yök, kɔc aa ke jöör pïr.

Na cë piny bor wälä cë yaak, ka apuur aa ben

gɔl. Ruöön 1838, nhiëm amääl yen ka ye kë riil

ye Ɣothralia ɣaac ku na yaak piny wälä tɛ̈ cï ɣɔɔc

nhiëm amääl riääk, ka kɔɔc leŋ aa cï piny gua

bɛn riääk. Kekëdäŋ, kɔɔc juääc aa cë bɛ̈n la tueŋ

keya. ‘Aussie battler’ kek aa rin raan kä rac guum.

‘Aussie battler’ ee ɣo lɛ̈k riɛl puöu Ɣothralia. Röör

ku diäär wäär yam käŋ ye kaam rɛɛc kën yic aa

ye theek emën. Diäär aa ke ye tajiir dom yic cɔl

la tueŋ tɛ̈ cï röör jäl bïk la wïc kɔ̈k wälä tɛ̈

cï kek thou.

Jeec akuma aa ke ye kɔc kuöc jääm tɛ̈ le raan

wïc waraŋ wuut dääp tɛ̈n akuma. Kööl 11

Ɣɔ̈rbɛ̈kläi 1854, raan 10 000 aa cë bɛ̈n wɛt aɣeer

Bakery Hill, Ballarat bïk yiɛth ken cɔɔl. Keek ee

wïckä bïk dääp ya la wuut ka cïn kë cɔl waraŋ

wuut. Ku ee wïckä aya bïk kɔɔc bë keek ya luɛ̈ɛ̈l

cuɛ̈t bïk la bärlaman Victoria.

Akut koor ee cë thurumbiil bɛ̈n biäk Eureka ku

weckä bɛɛr den piny ka leŋ kɔ̈u kuɛl tiɛmageer

cɛɛm. Akuma a cë jeec bɛ̈n tooc bïk kë cë

thurumbiil gël nhïïm bɛ̈n rac kööl 3 Kön 1854.

Kɔɔc wec dääp aa cë gua bɛ̈n tiaam ku näk

raan 30.

Ee ka ye kaam rɛɛc kën yen gɔl mänh Ɣothralia

rot. Ee ril kam röör ke cë la yäp ror yic, ke ye

mut amɛ̈l wälä röör ke ye biöök ɣɔ̈k. kɔɔc ke nyuc

aa ke ye röt kony aya tɛ̈ leŋ yen raan ŋɔ̈ŋ nyin.

Cɛɛŋ kën a ŋuɔt ye cɛɛŋ Ɣothralia, cëmën, kɔɔc

juääc aa röt juaar bïk mɛ̈c that tɛ̈ dëp kɔc wei.

Tëër dääp

Yöŋ dääp NSW ruöön 1851 a cë bɛ̈n ya cɔl ‘yöŋ

pan cë waar yic’. Ku jɔl lä kɔɔc aa yuul, ka dääp

yök Victoria, pankoor yam.

Thök ruöön 1852, raan 90 000 ee cë wɛt Victoria

ke jäl ɣɔ̈n juääc yiic Ɣothralia ku pinynhom bïk la

dääp Victoria.

Beer Eureka

Wäär bï kɔɔc ke loi kën bɛ̈n ɣäth luk yic, a cïn

akut wïc luk yic cë ke bɛ̈n tɛ̈m gup awuöc.

Bääny ë Ŋɛɛknhom a cë akuma bɛ̈n yök leŋ guöp

awuöc ku käk ke wïc kɔɔc wuut aa cë bɛ̈n gäm

keek. Kë deen wäär wïc kek luëël thok a cë bɛ̈n

gäm keek. Ruöön yic, ka Peter Lalor, raan ka wat

kɔc nhïïm, a cë bɛ̈n ya raan bärlaman Victoria.

Run bɔ̈ yiic, agönh Eureka a cë bɛ̈n ya kïn ye yith

luɛ̈ɛ̈l bei ku cɔl ɣook a gam kë ye raan ebën pät

bë rot them.

Dääp ëë yök bɛ̈ɛ̈ykor New South Wales ku Victoria ruöön

1851

Tɔŋ Eureka a ye tak ka lon cë määc kuaany cɔ̈k

cök piny baai Ɣothralia. Tɛ̈n wuut dääp Ballarat

ruöön 1854, kɔɔc ke ye wuut dääp aa cë wɛ̈t

bɛ̈n lueel lɔn mɛɛn kek tɛ̈ ye bäny akuma dääp

wuööt thïn.

Tëër dääp a cë Ɣothralia waar yic dhɛ̈l juääc.

Wäär tëër dääp, akuën kɔɔc ke tɔ̈u Ɣothralia a

cë ye yic bɛ̈n juak, jël 43 000 1851 yic bë ɣet

maliöön 1.7 ruöön 1870. Gëëkluuŋ tueŋ ku awiiy

jam aa cë bɛ̈n looi run 1850 yiic bë kɔc cɔl

ye rɔ̈m.

Dääp ee cë yök bɛ̈ɛ̈ykor yiic ebën bë ya South

Australia yen cïn dääp cë yök thïn. Jɛɛk a cë ye

yic bɛ̈n juak ku dääp a cë nhiëm amääl bɛ̈n waan

thok ɣɛɛc. Run 1890 yiic, Ɣothralia yen ka ye pan

pɛth pïr thïn apɛy pinynhom.

Abaŋ 5 – Anyëköl daan Ɣothralia 59


Aŋäŋ ku kɔɔc leŋ dum

Wäär puɔc bɛ̈ɛ̈ykor gɔl, kɔɔc ke ŋɔ̈ŋ cɔl ‘squatters’

aa kë cë dum juääc nyaai. Cɔkalɔn këc kek dum

kä ɣɔɔc, ka ‘squatters’ aa cë dum kä bɛ̈n ya tïŋ

ka ye kä ken. Na wën cë tëër dääp nhom wan,

ka kɔc aa cë bɛ̈n buöc apɛy bïk dum nyaai

‘squatters’ cin.

Run 1860 yiic, ka cï akuma bɛ̈n them bë piny

‘squatters’ ɣaac wei tɛ̈n kɔɔc lui ku mukkä bɛ̈ɛ̈y

ken. A cï ‘squatters’ bɛ̈n them bïk ŋër pinypiiny

yiic dhɛ̈l juääc gut jïïr, apɛy tɛ̈ yen raan leŋ wëëu

wälä leŋ kɔɔc ŋic akuma.

Apuur yam aa cë bɛ̈n rɔ̈m ke kä ril yam, cït mɛc

dom ke tɛ̈n ɣɛɛc, ɣet ɣɔn wäär bï gëëkuuŋ bɛ̈n

looi. Wɛ̈t ye kɔc dɔm wëëu juääc geeu ku wɛ̈t ril

luɔy dom yic ku a cïn wëëu path ye yök thïn aa

cë kɔc bɛ̈n ya pɛ̈n puör.

Gɔl 1860, kɔɔc bɔ̈ Iran, Egypt ku Turkey aa cë

bɛ̈n bɛ̈n kek thärääl ken bï kek bɛ̈n ya jɔt baai

kɔ̈u aɣeer Ɣothralia. Keek ke kɔɔc India ke ye

kuëëth thɔ̈rɔ̈ɔ̈l aa cë bɛ̈n ya cɔl ‘Afghans’ rin

thöŋ alɛ̈th ken ku rɔmkä yanh Islam. Kɔɔc kuëëth

thɔ̈rɔ̈ɔ̈l kä aa bë bɛ̈n ya cɔl kɔɔc ke yam dhɛ̈l

baai kɔ̈u aɣeer. Tɛ̈ cït 4000 ke ye kɔɔc India ku

6000 ke ye kɔɔc Tuur Pacific aa cë bɛ̈n luui dum

thukar ku mooth yiic baai Queensland.

Gɔl 1880, kɔɔc luɔy ke bɔ̈ Lebanon aa cë bɛ̈n

bɛ̈n Ɣothralia. Kɔɔc juääc alaŋ de aa ke kööc

alɛ̈th. Bɛ̈ɛ̈y ë kɔɔc bɔ̈ Lebanon aa cë tajiir juɛ̈ɛ̈c

alɛ̈th bɛ̈n gool bïk ke muk baai Ɣothralia, ku kën

a ŋuɔt la tueŋ ye mën.

Kɔɔc puör aa cë ŋiɛc bɛ̈n South Australia ku ee

yen tɛ̈n gɔl tëët Ɣothralia ye kek käŋ yam bïk

luɔɔy cɔl puɔl yic ye cök thïn. A leŋ kë cɔl stumpjump

plough (yam run 1870) a cë puör bɛ̈n cɔl

puɔl yic rin cï yen kɔc bɛ̈n kony bïk dum ya guar

yiic bë ke puur.

Kök run 1800 yiic

Run tueŋ 1800 yiic, English, Scottish, Welsh ku

Irish kek aa ke ye kɔɔc köök bɛ̈ɛ̈ykor Ɣothralia

yiic. Pan yam ee cë wɛc cök piny cɛɛŋ awiɛɛc

ye kɔɔc kä yic. Kä ye kɔc ke nyïn gäät, wël cɛɛŋ

ku yɛ̈th aa ke thöŋ kek kä tɔ̈u United Kingdom.

Kekëdäŋ, ee leŋ kɔɔc Europe ku Asia ke tɔ̈u. Kɔɔc

Yurop ke ye bɛ̈n wäär run 1800 yiic aa kɔɔc

Italia, Greece, Poland, Malta ku Russia ku Prantha

ke ye kɔɔc bë bɛ̈n nyuc ku luuikä tajiir muön

abiäc. Kɔɔc kä aa ke ye ya röör ku yekä riënythii

wïc jɛɛk wälä kɔɔc ke kuäth riɛ̈th wïïr aa cë riɛ̈th

ken nyäŋ wei.

Kɔɔc bɔ̈ China aa gɔl bɛ̈n Australia wäär run

1842. Akuën den a cë ye yic bɛ̈n juak wäär tëër

dääp ku kuɛt aa ke man röt dum dääp yiic. Kën

ee leŋ yic don ye jɔ̈t kɔɔc China cëmën don wäär

lui keek Bendigo ruöön 1854. Wäär cï kuat China

bɛ̈n maan, ka akuma Victoria a cë lööŋ kök gël

kɔɔc China nhïïm wei bɛ̈n looi ruöön 1855 ku looi

keek New South Wales ruöön 1861.

Na ye wäär le tëër dääp thök run 1850 yiic, ka

kɔɔc juɛ̈ɛ̈c ë China aa cë bɛ̈n dhuk China. Kɔɔc ë

China cë bɛ̈n rëër aa kɔɔc ke ye pur liëëm ku kä

keen ke yekä puur aa ke wïc apɛy.

Kɔɔc ‘Afghan’ cath Jamaal baai kɔ̈u aɣeer Australia

Ɣɔ̈n cë tɔ̈ɔü tɛ̈n Aborigiin

Wäär cï tɔŋ jɔ̈ɔ̈l kek Aborigiin thök, ka Aborigiin

aa cë bɛ̈n cop bïk ya la rëër baai kɔ̈u aɣeer. Kɔ̈k

aa cë bɛ̈n ya luui dum yiic bïk ya biöök amɛ̈l ku

ɣɔ̈k ku yeke dɔ̈m wëëu lik apɛy. Akuma a cë ɣɔ̈n

kɔ̈k bɛ̈n tɔ̈ɔ̈u bë Aborigiin ya rëër thïn ku keek aa

ke ce puöl bïk pïr tɛ̈ mën deen thɛɛr. Aa ke ce

puöl bïk yäp ku tëtkä liëëm.

Wäär thöök run 1800, ka akuma a cë yith

Aborigiin bɛ̈n nyaai ebën. A cë Aborigiin bɛ̈n ya

nyuöth tɛ̈ bï kek rëër thïn. Aa cïk bɛ̈n ya lɛ̈k raan

bïk thiaak ku nyɛɛykä mïth cï Aborigiin dhiëëth.

Mïth kä aa cë bɛ̈n ɣäth bɛ̈ɛ̈y kɔɔc ɣer yiic wälä

bɛ̈ɛ̈y abɛr akuma yiic. Käkä aa ce bɛn looi emën

ku ɣäntöök aa ŋoot Aborigiin ku ŋoot kɔɔc kɔ̈k

Ɣothralia puöth.

60

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Yith cuɛt

Diäär wïc yith cuɛt aa ke ye cɔl ‘Suffragettes’

pinynhom. Run 1880 ku 1890 yiic, kuan pankoor

ee ka leŋ yic Akut Suffrage. Suffragettes aa ke cë

thɛny kuööt bïk ke ɣäth bärlaman.

Diäär tɔ̈u South Australia aa cë bɛ̈n gäm yith cuɛt

ku kɛ̈ɛ̈ckä tɛ̈ kɛ̈ɛ̈c kɔc wäär ruöön 1895. Diäär

ë Women in Western aa cë yiɛth ken bɛ̈n yök

ruöön 1899.

Ruöön 1902, Ɣothralia yen ka kɔŋ ya pan päl

diäär bïk ya cuɛt ku kɛ̈ɛ̈ckä bïk la Bärlaman

Ɣothralia. Diäär kɔɔc ke yök Ɣothralia (ku röör) aa

ke këc puöl bïk ya cuɛt ɣet 1962.

Edith Cowan yen ee tiŋ tueŋ kɔŋ la bärlaman

wäär kuɛny yeen bë la bärlaman Western Australia

ruöön 1923. Na ye wäär ruöön 1943, ka Enid

Lyons jal bɛ̈n kuany bë la Bärlaman Ɣothralia.

Amatnhom Bɛ̈ɛÿkor

Bɛ̈ɛ̈ykor aa ke cë dït ke kääc röt ku na ye wäär

thöök run buɔt ka 19, ka wɛ̈t ye kɔc kac tök a

cë bɛ̈n tïŋ. Wɛ̈t kën dit yic ‘Ɣäth Ɣothralia Tueŋ

Puön Ɣer’. Din kën ee gɛ̈t raan cɔl Peter Dodds

McCormick ku gɔl kët wäär Sydney ruöön 1878.

Ku yeen a cë jal ya din daan baai emën.

Wäär thök run buɔt ka 19, ee cë them kën yic

rou bë bɛ̈ɛ̈ykor mat yiic. Ruöön 1889, Sir Henry

Parkes ee cë jam lä baai a mat yic bë ya pan

yam. Amat mɛt baai yic a cë bɛ̈n looi ruöön

1890 bë män baai yic jääm yic.

Na wën cë gääu amääth, ka wɛ̈t mɛt baai yic a cë

rot jal bɛ̈n yɔŋ ruöön ë 1893. Kɔc aa cë kɔc bɛ̈n

kuany bïk la amat löŋ yic. Wɛ̈t wäär mɛt baai yic

ka ye kɔɔc Ɣothralia kek wïc yeen keya ee ɣo lɛ̈k

lɔn cï kɔɔc Ɣothralia nhïïm bak apɛy ye kaam kënë

yic.

Catherine Spence (1825 – 1910)

Catherine Spence ee

ka ye gät, piööc wɛ̈t

Nhialic, ku ye jɛɛm rin

diäär.

Catherine Spence ee

jäl Scotland bë köök

Ɣothralia. A cë athör rin

bɛ̈n gɔ̈t biäk Ɣothralia

ku athör panabun aya.

A cë kɔc bɛ̈n bïk aguir

mïth cïn nhïïm bɛ̈ɛ̈y

kony ku kony ɣɔ̈n ye mïth piɔ̈ɔ̈c thïn kony akuma

lon panabun ë nyïr ŋuɛ̈ɛ̈n.

Ee yen tiŋ ka kɔŋ kɔ̈ɔ̈c bë la bärlaman ku aa cï

kɔɔc juääc bɛ̈n cuɛ̈t ku a këc bɛ̈n tiam. Ruöön

1891, ka cë bɛ̈n ya bɛ̈ny buɔth bɛ̈ny ë Akut

Diäär wïc Yith (Women’s Suffrage League of South

Australia).

Catherine Spence ee kɔc lɛ̈k kä lëu bë diäär ke

lëu gut kaam rac yic.

Kööl Amat Baai Brisbane, 1901

Abaŋ 5 – Anyëköl daan Ɣothralia 61


A cï Brïtänia bɛ̈n gam bë Ɣothralia rot kuum rot

ku Akuma Ɣothralia tueŋ a cë bɛ̈n looi Sydney,

Centennial Park kööl 1 Nyiɛth 1901. Bɛ̈ny Bäny ka

mac pan yam ee ye Edmund Barton, raan wäär yen

läŋ kɔɔc New South Wales bë Ɣothralia mat yic.

Ɣothralia a cë jal bɛ̈n ya baai rot ku ee ŋuɔt mɛc

Brïtänia. Ee këc riɛl tiët ku wël bɛ̈ɛ̈y aɣeer nyaai

tɛ̈n Brïtänia ɣet 1931. Cɔkalɔn ka ye kɔc röt yök

kɔc cë ya baai, ka ɣok kɔɔc Brïtänia ee ŋuɔt rɛ̈ɛ̈r

ɣo puöth.

Na wën cë akut luɔy jal bɛ̈n dït, ka akuut kɔ̈k

wën kor aa cë ke yiic bɛ̈n mat bïk ya Akut

Nhomlääu ruöön 1910. Akut kën a cë laŋ rin

juääc. Kam tɔŋtɔɔŋ, ka bɛ̈n ya cɔl Akut Baai ku

ben bɛ̈n ya cɔl Akut Ɣothralia cë Matic. Na ruöön

1944, ka jal bɛ̈n cäk lä ka cɔl Akut Nhomlääu.

Kën ee loi amat ka cï Robert Menzies cɔɔl yic ku

akuut juɛ̈ɛ̈c cë thiääk kek Akut Luɔy aa ke cë caal

thïn. Sir Robert Menzies a cë bɛ̈n ya Bɛ̈ny Bäny cë

mac run juɛ̈ɛ̈c cïn Bɛ̈ny Bäny dɛ̈d wär yeen.

Na ye wäär cï Tɔŋ Pinynhom I thök, ka Akut

Baai kɔ̈u Aɣeer a cë bɛ̈n looi bë apuur ya jääm

thook. ka ye cɔl Akut Baai, ee lac kuum kek Akut

Nhomlääu.

Löŋ ë Pɛ̈n Abaköök 1901

Löŋ ë ‘Ɣothralia ɣer’ a cë bɛ̈n ya löŋ wäär gɛm

Löŋ ë Pɛ̈n Abaköök 1901 Kön 1901. Kën a

cë abaköök bɛ̈n pëën bïk cï bë bɛ̈n wïc luɔɔy

Ɣothralia ku pëën köök kɔɔc ce ‘kɔɔc ɣer’.

Kuat raan ce raan Yurop ee ye kaŋ them thiëc 50

thoŋ Yurop. Kɔɔc ke bɔ̈ China cït William Ah Ket

ku wɛ̈ɛ̈t China kɔ̈k ke lui tajiir aa cë wɛ̈t kën bɛ̈n

maan ku a cïn raan cë wɛ̈t den bɛ̈n piŋ.

Sir Edmund Barton

Dhiënh Akuut Thiɛɛth

Wäär run 1880 yiic, kɔɔc Ɣothralia aa ke cë akuut

ril kɔɔc luɔy looi. Na ye wäär cï wëëu riääk ku

yaak piny, ka akuut aa cë bɛ̈n jam bïk yiɛth ken

gël. Na wën ka kɔɔc luɔy la thiɛɛth yic. Ruöön

1891, aa cë Akut Luɔy bɛ̈n yam.

Akut Luɔy ee loi bë wël luɔy cɔ̈k piny tɛ̈n kɔɔc

luɔy. Kɔɔc jak amääth aa ke cëŋ ke mit puöth ku

aa ke ŋic nyin rëër kɔɔc luɔy thïn. Aguirguiir aa

cë bɛ̈n looi bïk wëëu bë ya dɔ̈m raan ya lueel ku

pënkä la aɣeer. Ruöön 1907, ka Luŋ Amatnhom a

cë wɛ̈t bɛ̈n teem bë laŋ wëëu lik ye dɔ̈m raan rin

bë raan, tiɛŋ de ku mïth ka diäk ŋiɛc pïr.

Kɔɔc ke ye bɛ̈n China, India, Tur ku Arab aa cë

bɛ̈n ya pëën ku kɔɔc Cɛɛm Yurop kek ye bɛ̈y

Ɣothralia ku cɛɛŋ den ee thöŋ ke cɛɛŋ kɔɔc

Ɣothralia wënthɛɛr.

Tɔŋ pinynhom I, 1914 - 1918

A leŋ tɔɔŋ thiik ke ye thɔ̈r kam abaköök ku

Aborigiin, ku Ɣothralia ee rɛ̈ɛ̈r dɔ̈ɔ̈r. A cïn tɔŋtɔɔŋ

dït ke cë röt looi. Kɔɔc wäär kɔŋ köök a ke thek

akuma Brïtänia.

62

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Kekëdäŋ, Ɣothralia ee thiääk ke bɛ̈ɛ̈y Athiɛ ku kën

ee cë ke bɛ̈n riääc, apɛy gɔl tɛ̈ wäär bïï Japan

nhial. Ɣothralia ee ka ye rot gɛɛy Brïtänia bë yeen

ya tiit. Ɣothralia a cë bɛ̈n thɔ̈r tɔŋtɔɔŋ pinynhom

yiic rin Brïtänia, ku bë riɛl bë ɣook ya tiit.

Jeec Ɣothralia aa ke la Tɔŋ Pinynhom I wäär

ruöön 1915 ku lek thɔ̈r ke Germany pan cɔl

Turkey. Jeec Australia ku New Zealands aa ke cë

tɛ̈k Gallipoli bë ya yen mockä yic.

Keek aa cë bɛ̈n kuöc la ɣäny piny – a ke cë ɣäny

piny laar ku jalkä agör tony ke moc jeec Turkey.

A cïk bɛ̈n them bïk agör tɔny ku weckä röt piny,

ku riënythii juääc aa cë bɛ̈n nɔ̈k thïn atɛ̈ɛ̈n.

Kɔɔc ke cë döŋ baai aa cë yiic bɛ̈n thiɛk apɛy rin

riɛl Anzac.

Kööl wäär kɛɛc kek piny Gallipoli (25 Akänythi)

ee kööl ye Ɣothralia lɔ̈ŋ ebën. Kööl kën a cɔl Kööl

Anzac rin jeec Australia ku New Zealand.

Wäär le kek jäl Gallipoli, ka jeec Ɣothralia a cë

bɛ̈n tuɔɔc Prantha. Ee ye tɛ̈n yen bï ke bɛ̈n cäk

thïn rin ‘diggers’ wɛ̈t cï kek kaak tɔŋ bɛ̈n la wec

yiic. Ke kuɛɛth bɛ̈ny John Monash, jeec Ɣothralia

aa cë bɛ̈n tiam tɔɔŋ wäär thöök tɔŋ yiic – cï kek

Germany bɛ̈n tiaam.

Jeec Ɣothralia aa cë la bɛ̈ɛ̈y Arab aya, wäär lueel

Kaŋ Suez ku wäär dɔm piny Sinai.

Simpson ku akaja de – John

Simpson Kirkpatrick

(1892 – 1915)

John Simpson Kirkpatrick

ee ye jec ku ee raan ye

leec Ɣothralia.

Ka ye raan këc ruök,

John Simpson, ee cë

la Gallipoli kek akïïm

tɔŋ ka ye raan kɔc jɔt.

Jötjöt ë kɔc ee ril yic

kaak yiic ku kuör nhïïm.

A cë bɛ̈ la thïn ku

dhoŋ lööŋ jec kɔ̈ɔ̈th ku

lööm akaja cɔl Duffy bï yeen kɔɔc cë moc ku aa

pïr ya ɣäth tɛ̈n döc.

Aköl ku wɛ̈ɛ̈r, thää thok ebën, aa cë kɔc bɛ̈n

dhëët daau mac yiic.

John Simpson ee ɣet Gallipoli kööl 25 Akänythi

1915. A cë wiik ka ŋuan bɛ̈n looi ku näk. Jeec

ke rɛ̈ɛ̈r tɛ̈ kɔɔc cë moc tääc thïn aa cë bɛ̈n daai

ke ŋaam wäär tïŋ kek Duffy ke bɔ̈ ke raan ku

John a liu.

Piny Gallipoli wäär Tɔŋ Pinynhom I

Abaŋ 5 – Anyëköl daan Ɣothralia 63


Yan Anzac

Yan Anzac ee loi kööl 25 Akänythi 1915 wäär ɣet jeec Australia ku New Zealand (ANZAC) Gallipoli, Turkey.

Kööl kën yen kööl ka gɔl tɔŋ cë bɛ̈n thɔ̈r pɛ̈y ka bɛ̈t ku thou raan 25000 thïn gut raan 8700 wäär cë

wälä cï tuaany dɔm. Riɛl puöu ë Anzac’ a cë bɛ̈n ya kë ye kɔc ke puöth baai Australia ku New Zealand.

Ruöön 1916, Yan Anzac tueŋ a cë bɛ̈n cam Australia, New Zealand ku England, ku yen lan jeec ke tɔ̈u

Egypt. Ye ruöön kënë yic, 25 Akänythi a cë bɛ̈n ya cɔl ‘Kööl Anzac’.

Wäär run 1920, yan Kööl Anzac a cë bɛ̈n ya cam baai Ɣothralia ebën ku loi kööl kënë bë ya kööl lɔ̈ŋ

jäŋ. Yïk aa cë bɛ̈n buth gɛɛth määc yiic bï riënythii wäär cë la thou tɔŋ ya tak thïn.

Kööl Anzac emën a cë ya kööl ye kuat kɔɔc cë kaŋ la tɔŋ tak gut kɔɔc cë dɔ̈ɔ̈r la muk bɛ̈ɛ̈y kɔ̈k

yiic. Yeen a ce kööl ye riɛl jec nyuɔɔth rin cï kɔc tiaam wäär Gallipoli. Yeen ee kööl ye yan mänh, riɛl

puöu ku adaidai riääk yic jeec cam. Ye kööl, Kööl Anzac a ye yai cam Ɣothralia ku pinynhom ebën. Jeec

wäär la dhuk Tɔŋ Pinynhom II yic ku jeec wäär ke cë dɔ̈ɔ̈r la muk bɛ̈ɛ̈y kɔ̈k yiic aa wat Kööl Anzac ke

tɔŋ ke puöth.

Yan Kööl Anzac Duric Gallipoli

64

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Cɔŋ Dït, 1929 – 1932

Run Cɔŋ Dït aa ke ye run rac apɛy tɛ̈n kɔɔc Ɣothralia. Ee gɔl rot wäär cï ɣɔɔc riääk New York, ku ke

leŋ kä kɔ̈k cë röt juak ye riäŋ kën yic. Käkä aa leŋ riäŋ ɣɔɔc kä ye Ɣothralia ɣaac, ku liu wëëu ye nyaai

amudho ku ŋɔ̈ŋ akuma wëëu ku kääc buthbuth. Wäär dööt 1932 cɛlic, ka raan 32 buɔɔt yic Ɣothralia ee

cï luɔn de riääk.Cɔŋ dïït wäär kënë a cë kë riëëc ebën bɛ̈n tɔɔt baai Ɣothralia. Ka luɔy liu ku liu wëëu.

kɔɔc juääc aa cï bɛ̈ɛ̈y ken bɛ̈n määr. Kɔc aa cë

bɛ̈n ya la rëër ɣööt ayɛɛr yiic bï wir kɔc ya nɔ̈k

thïn ku cïn tɛ̈ le kɔc ɣɔ̈ɔ̈ŋ thïn. Röör kɔ̈k aa cë

bɛ̈ɛ̈y ken bɛ̈n nyäŋ piny wälä lek dëŋ määu yic.

Mïth ke ye wär luui aa cë bɛ̈n ya jäl panabun ke

leŋ run ka 13 – 14. Diäär juääc aa cë bɛ̈n ya luui

loiloi thik nyɔt ku mukkä mïth.

Wäär bïï cɔŋ diït kënë, ka akuma Ɣothralia a

cïn aguir cë looi bï yen kɔɔc cïn luɔɔy ya kony.

Abiöökruɛl aa ke ye kɔc kony mïïth ku kɔɔc ŋɔ̈ŋ

aa ke ye la luui bë ke ya muɔɔc cin.

Jɛɛk a cë ye yic jal bɛ̈n juak wäär ruöön 1932

ku kä rac cë röt looi bɛ̈ɛ̈y yiic ee cïn tɛ̈ ben ke

dhuök ciëën. Cɔŋ dïït wäär yic, lon abiöökruɛl

baai Ɣothralia a cë bɛ̈n deet apɛy.

Ɣön cuai ajïth Cɔŋ Dït yic

Sir Charles Kingsford Smith (1897 – 1935)

Sir Charles Kingsford Smith ee ye raan rit tiɛɛr ku ee ce riɔ̈ɔ̈c ku yeen a ye

leec apɛy baai Ɣothralia.

Tɔŋ Pinynhom I yic, Charles Kingsford Smith a cë bɛ̈n thɔ̈r Gallipoli ku ee rit tir

Ŋɛɛknhom ë Brïtänia kek jeec Brïtänia.

Kë dïït cë lëu apɛy ee wäär thɔr yen tɛ̈m adɛ̈ɛ̈kdiɛɛt kɔ̈u tiɛɛr ka jäl California

bë la Queensland ruöön 1928. Wäär ɣëët tiɛɛr deen cɔl Southern Cross

Australia, raan 25 000 a cë bɛ̈n guëër bïk ‘Smithy’ bɛ̈n leec. Na ye wäär

ruöön 1932, ka cë bɛ̈n ruök bë ya Knight rin lon tir.

Na ye wäär, ruöön 1935, ka cë bɛ̈n thou ka pär tiɛɛr jäl England bë la

Australia ku yuɔm ke aa ŋuɔt ke këc yök.

Sir Charles Kingsford Smith a ye kueen ka ye raan ŋäär riët tir yic ku a ye tak kë cï yen kɔɔc Ɣothralia

gäm kën ke thieek yiic cɔk yic.

Abaŋ 5 – Anyëköl daan Ɣothralia 65


Tɔŋ Pinynhom II, 1939 - 1945

Tɔŋ Pinynhom II yic, jeec Ɣothralia a cë bɛ̈n

ke kony pamäth Cuëëc Aprika ku ɣɔ̈n kɔ̈k yiic.

Cuëëc Aprika, aa ke cï German ku Italia guɔɔl cɛl

gen Tobruk. A ke ye kɔɔc atɛr den cɔl ‘Riëëc ë

Tobruk’ rin cï ke guɔɔl cɛl ku cïnkä cäm. Keek aa

cë bɛ̈n thɔ̈r ye ɣän rac kä yiic ku bïk bei gokä

rin kä gam ku yekä röt cɔɔl keek. Bän cï kek gool

piny ban a cë keek bɛ̈n cɔl a cït ‘Diggers’ wäär

thär Tɔŋ Pinynhom I yic. Kek jeec nhïïm ee ŋickä

lɔn dhil cök kɔɔc thɛɛr buɔɔth yiic.

Na ye wäär cï Japan tɔŋ bɛ̈n bɛ̈y Pacific, ka jeec

Ɣothralia aa cë cɔl bɔ̈ baai. Ke këc gua dhuk,

kɔɔc Papua ku New Guinea aa ke dhil tiit. Lon dïït

kën a cë bɛ̈n thɔ̈n jeec këc cak ŋiɛc piɔ̈ɔ̈c. Aa cë

bɛ̈n thɔ̈r kek jeec Japan roor, kuur kɔ̈u ku dhël

riäkriäk cɔl Kokoda Track yic. Jeec Ɣothralia aa cë

jeec Japan bɛ̈n gël nhïïm ku Kokoda Track a cë

jal bɛ̈n mät Anzac Cove Gallipoli ka ye tɛ̈ ye kɔɔc

Ɣothralia la thïn bïk jiɛɛc ken la tak.

Kë ye kɔɔc Ɣothralia tak ka ye kë rac apɛy biäk

ye tɔŋ kën, ee kuöc nääk wäär cï jeec Japan jeec

Ɣothralia bɛ̈n nɔ̈k. Cɔkalɔn cï jeec Ɣothralia cë

dɔm ye them bïk ke nhïïm muk, ka bäny ku jeec

ce bäny cë ke nhiïm thɔ̈ɔ̈ŋ, jeec juɛ̈ɛ̈c Ɣothralia aa

ŋuɔt ke cë bɛ̈n thou thïn.

Kööl Tɛ̈ktɛ̈k

Kööl Anzac a tɔ̈u ku Kööl Tɛ̈ktɛ̈k a tɔ̈u, ku yeen

ee kööl ye kɔɔc Ɣothralia kɔɔc cë thou tɔŋ yic

tak. Kaam 11 nh kööl 11 Ɣɔ̈rbɛ̈kläi (pen 11)

ruöön thok ebën, kɔɔc Ɣothralia aa kɔ̈ɔ̈c bïk jeec

cë röt gam, ku kɔɔc kɔ̈k cë luui tɔŋ yic, tak. Ɣok

aa ceŋ yɔ̈ɔ̈k malual cɔl poppy.

Jec cë moc Kokoda Track yic kony raan Papua

Na la Japan tɛ̈n cï Brïtänia ye cök wɛc piny thïn

dɔm Singapore ruöön 1942, ka jec 15 000 ke ye

jeec Ɣothralia aa cë bɛ̈n ya jeec wäär dɔm Japan

ku ɣɛ̈th keek bïk gëkluuŋ jäl Thailand bë la Burma

bɛ̈n la looi. Jec tim cë kithkith, ke ye jeec Brïtänia

ku Ɣothralia, aa cë bɛ̈n thou ke loi gëkluuŋ jäl

Thailand bë la Burma.

Yɔ̈ɔ̈k malual yen kïn kɔɔc Tɔŋ Pinynhom I tak

Jeec Ɣothralia aa cë lui bɛ̈ɛ̈y kɔ̈k reen cë wan yiic,

cït East Timor, Iraq, Sudan ku Afghanistan ku aa

cë UN kony bë dɔ̈ɔ̈r muk ɣɔ̈n juääc yiic pinynhom

gut Aprika, bɛ̈ɛ̈y Arab ku biäk Asia-Pacific.

66

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Sir Edward ‘Weary’ Dunlop

(1907 – 1993)

Keek aa cë bɛ̈n mac kaam cek yic ku a leŋ kë cïk

gua bɛ̈n deet piny Ɣothralia. Na ye wäär le tɔŋ

thök, ka abak tɛ̈ den a cë bɛ̈n köök Ɣothralia.

Sir Edward ‘Weary’

Dunlop ee ye akïm kɔc

rɛt tɔŋ ku ee raan ril

puöu apɛy ku a ye leec

baai Ɣothralia.

Tɔŋ Pinynhom II yic,

Weary ee ye akïm kɔc

rɛt jec yic. Keek ke jeec

kɔ̈k aa ke cï jeec Japan

dɔm ku ɣɛ̈th keek

bïk la luui gëkluuŋ jäl

Thailand bë la Burma. Kën ee ye lon kaam bär yic

ku thieek.

Ka ye bäny den, Weary a cë jeec bɛ̈n ya jääm

thook, ku ka ye akiëm den, Weary a cë jeec bɛ̈n

ya gäm döc. Ee cë gom apɛy wäär cï ke mac ku

ŋuɔt la tueŋ kek luɔn de.

A cë bɛ̈n ruök bë ya knight wäär ruöön 1969 rin

kë cï yen thɔ̈r ku kïïm. Wäär thou yen, raan 10

000 a cë bɛ̈n guëër bë gëk rec yɔu Melbourne bï

baai dhuur.

Kök run tueŋ 1900 yiic

Kaam Tɔŋ Pinynhom I ku Tɔŋ Pinynhom II yic,

kɔɔc ye puöl bïk bɛ̈n Ɣothralia aa cë bɛ̈n ya tet

yiic apɛy. Kekëdäŋ, kɔɔc juɛ̈ɛ̈c bɔ̈ Cɛɛm Yurop,

ke ye röör, aa cë bɛ̈n ya puöl bïk bɛ̈n Ɣothralia.

Keek aa cë bɛ̈n bɛ̈n kek tëët, piöc ku cɛɛŋ deen

loithok. Keek a cë loiloi jɛɛk bɛ̈n cɔl diët baai kɔ̈u

aɣeer ku loikä gëëk. Atëët Italia ke ye guaŋ kuör

aa cë ɣööt dhëŋ bɛ̈n buth baai Ɣothralia.

Na ye wäär thöök run 1930, ka apakaat Yuud aa

cë bɛ̈n Yurop bïk köök Ɣothralia. Aa ke kat kë

dïït cɔl Nazi Germany. Aa ke bɔ̈ Germany, Austria,

Czechoslovakia, Hungary ku Poland. Kɔɔc juääc

kam ken aa ke cë piöc apɛy ku ŋickä kä juääc ku

keek aa cë Ɣothralia bɛ̈n kuɔny nhial.

Abaköök bɔ̈ Yurop cëŋ Ɣothralia

Apakaat wäär bɔ̈ ɣɔn cï tɔŋ thök

Wäär cï tɔŋ thök, Ɣothralia a cë kɔɔc juääc bɛ̈n

Yurop bë akuën juak yic. Raan maliöön gɛ̈ɛ̈k ye

cë kat Nazi Germany ku ee cïn tɛ̈ bï kek dhuk bei

rin cï Soviet Russia baai dɔm. Tɛ̈ cït raan 170 000

a cë bɛ̈n gam bë köök Ɣothralia bïk yam bɛ̈n gɔl.

Aya, kɔɔc luɔy aa ke lik baai Ɣothralia. Akuma

Ɣothralia a cë akuën bɛ̈n juak yic rin bë baai la

tueŋ. Kɔɔc puɔl ku aa këc run ka 45 dööt aa cë

bɛ̈n ya cɔl bɔ̈ Ɣothralia £10 ku miëth ken aa ke

ye puöl bïk cath majan. Kekëdäŋ, kɔɔc ke ye puöl

aa kɔɔc bɔ̈ Brïtänia ku Yurop.

Rin bë baai la tueŋ, Akuma Ɣothralia a cë lon dït

bɛ̈n wäär ruöön 1949 bï yen piu bɛ̈n ya dɔm

Wär Snowy ke këc gua ɣet adɛ̈ɛ̈kdiɛɛt yic biäk

cëën Victoria. Piu kä aa cë bɛ̈n dɔk nhïïm bïk

piny kuany yic bë kɔc la yor keek ku yök kärba

thïn. Ee ke lon dït tet ku a cë run ka 25 bɛ̈n

nyaai ku jɔl thök. 75 buɔɔt yic ke lui thïn aa ke

ye abaköök.

Jec 17 000 ë Italia cë dɔm Tɔŋ Pinynhom II yic aa

cë bɛ̈n mac Ɣothralia. Keek aa cë bɛ̈n ŋiɛc cëëŋ.

Abaŋ 5 – Anyëköl daan Ɣothralia 67


Lon kärba Snowy Mountains

Lon kärba Snowy Mountains ee kïn Ɣothralia nyuɔɔth lɔn ril ku lɔn leŋ yen yic cɛɛŋ kuöt yic ku ye pan

leŋ kök.

Yeen ee lon dïït tööŋ cï atëët looi baai Ɣothralia. Yeen aya a tɔ̈u loiloi kärba dït tɔ̈u pinynhom.

Lon kën ee piu ɣäth New South Wales ku Victoria bï apuur la yor. Yen lon kën ee 10 buɔɔt ka ye kärba

ɣäth New South Wales.

2 buɔɔt tɛ̈n lon Snowy Mountains yen ye tïŋ kɔ̈u. Yeen a leŋ yic puör 16, ɣɔ̈n kärba ka 7, tɛ̈ leŋ yic

makana ku tul ku ɣɔ̈n ye piu wat thïn bär döt 225 kilomëta.

Luɔɔy ye gɔl wäär ruöön 1949 ku thöök 1974. Raan tɛ̈ wär 100 000 ke jäl baai 30 pinynhom a cë bɛ̈n

luui ye lon kën yic. 75 buɔɔt yic aa ke ye abaköök. Na le thök, ka kɔɔc juɛ̈ɛ̈c ke bɔ̈ Yurop bïk bɛ̈n luui

aa cë gua bɛ̈n rëër Ɣothralia, ku konykä Ɣothralia nhial.

Lon Snowy Mountains a tɔ̈u Kosciuszko National Park, New South Wales. Kä cï lon kën wäc piny aa cë

muk nhïïm apɛy. Lon kën a cë piu Snowy River tek yiic bë laŋ ɣɔ̈n kɔ̈k ye 1 buɔɔt yic wat thïn tɛ̈ thööŋ

yeen ke piu thɛɛr.

Rin bë piny piath, akumaa Victoria ku New South Wales aa cë mat bïk piu abɛ̈k dhuök wïïr, tɛ̈ cït 28

buɔɔt yic a dhil dhuök wïïr.

Kɔɔc ke lui lon Snowy Mountains

68

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Cëëŋ kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia cɛ̈ɛ̈ŋ

Run 1940 ku 1950 yiic, Akuma Ɣothralia ee cë

wɛ̈t teem bë kuat Aborigiin rac bë liu rin bë ya

cɛɛŋ Yurop yen ye kuany cök. Kɔɔc ke kɔŋ nyuc

Ɣothralia aa cë bɛ̈n ya lɛ̈k bïk ceŋ cɛɛŋ Yurop.

Kën a këc bɛ̈n luui rin cï Aborigiin bɛ̈n ŋër cɛɛŋ

den yic.

Run 1960, ka wël aa cë bɛ̈n waar yiic ku päl

Aborigiin bïk rëër ke ye Aborigiin ku kɔc aa dhil

liääp. Röör juääc aa ke ye cuɛt wäär run 1850

ku yith cuɛt aa ke këc gäm kɔɔc ke kɔŋ nyuc

Ɣothralia ɣet 1962. Wäär cï kɔc liääp, Aborigiin

aa cë jal bɛ̈n gäm nhomlääu koor ku keek aa ke

ŋuɔt ke ye pïk kɔ̈ɔ̈th bïk cɛɛŋ den puöl.

Awër dɛ̈d a cë rot bɛ̈n looi ruöön 1967 wäär

raan tɛ̈ wär 90 buɔɔt yic bɛ̈n cuɛt lä ‘YES’

Aborigiin aa dhil kueen ke ye kɔɔc Ɣothralia. Kën

ee kë riil cë rot looi anyëkööl Ɣothralia yiic. A cë

bɛ̈n nyuɔɔth lɔn wïc kɔɔc juɛ̈ɛ̈ Ɣothralia yeen bë

kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia mat kɔc yiic ku thööŋ

keek nhïïm ke kɔc.

Wäär cï kɔɔc Ɣothralia ke nhïïm waar ku jal kɔɔc

Aborigiin jam apɛy, lööŋ bï kɔɔc ke kɔc nyuc

Ɣothralia röt mac röt aa cë bɛ̈n looi waär run

1970 yiic. A cï Akuma Ɣothralia bɛ̈n ŋic ku gɛm

lɔn pɛth yen bë kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia thook

ya rëër wël keen thiɛɛth, jɛɛk, cɛɛŋ ku kä keen

kɔ̈k yiic.

Kök – Awër cath nyɛŋnyɛɛŋ

Run 1950 ku 1960, wun Asia, luëk Nhialic ku

akuut cɛɛŋ aa cë bɛ̈n jam bë atëk thok puöl bë

ciën kɔɔc ɣer ku kɔɔc yïndä.

Ruöön 1958, Akuma Ɣothralia a cë athëm wël

bɛ̈n puöl ku na 1966 ka Ɣothralia ŋany ɣöt bë

kɔɔc cë gam, ku a ce kɔɔc Yurop, cɔl ye bɛ̈n. Na

wën ka jal bɛ̈n yök lɔn pɛth yen bë kuat raan

cɔl ye bɛ̈n Ɣothralia. Löŋ Ɣothralia ɣer aa cë bɛ̈n

teem kɔ̈u wäär ruöön 1973, ku loi baai bë ya pan

ë cɛɛŋ kuötic.

Kɔɔc kä aa ke bɔ̈ Vietnam ku kɔɔc China ku India

aa cë bɛ̈n bɛ̈n ke juëc aya.

Gɔl 1975, Ɣothralia a cë apakaat kat tɔŋ ɣɔ̈n

juääc bɛ̈n gam bïk bɛ̈n - cëmën Bosnia ku

Herzegovina, bɛ̈ɛ̈y Arab ku Africa. Yekööl, kɔɔc

köök Ɣothralia aa bɛ̈n ɣɔ̈n juääc pinynhom.

Ɣothralia a cë ya pan bɛ̈y pinynhom, ku kë

cït kën yen kë ril bɛ̈ɛ̈y juääc pinynhom ye run

kä yiic. Gɔl 1945, raan maliöön 6.5 a cë köök

Ɣothralia. Raan wär 1 kɔc ka 4 yiic Ɣothralia ee

dhiëth aɣeer.

A ci abaköök lɔc bïk köök Ɣothralia ku bïk kä

kuaan nhiarku keek bɛ̈n rɔm. keek aa pïïr ë

Ɣothralia diik guöp.

Mɛt wut

Ɣothralia a cë jal ya pan raan ebën thɔ̈ɔ̈ŋ nhom

thïn emën ku yith ë raan ebën aa ye theek ku

thek kuat yanh ye raan theek ku lööŋ ebën aa

dhil kuany tɛ̈ looi käkä.

Ɣothralia yekööl a cë wɛ̈t teem bë kɔc ebën mat

wut, rin bë raan rot ya tïŋ ka ye raan ë Ɣothralia.

Löŋ kën a cë wɛɛr käk Ɣothralia yiic ebën. Yeen a

ye piɔ̈ɔ̈c mën tɛ̈n gɔl meth piööc ɣet kööl bï yen

la panpiööcdït ku a tɔ̈u ɣɔ̈n luɔy yiic ku ɣɔ̈n wën

leŋ kä ye kuöny kɔɔc wut.

Löŋ ë yith raan ee raan ebën cɔl a thööŋ nhom

ku bɛ̈ɛ̈ykor ebën aa leŋ yiic lööŋ wën teet cök

wei pëën. Teet cök wei rin dɛ̈l ee kë ye läät jëëŋ

ku löŋ a cë teem bï kɔɔc loi kë cït kënë ya mac.

Ɣothralia a cë pan leŋ yic cɛɛŋ kuöt yic cëŋ kɔc

thïn kek dɔ̈ɔ̈r ku määth. Yeen ee pan wën ye

abaköök, kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia ku kɔɔc kɔ̈k

ke dhiëth röt yök ke lääu nhïïm bïk kuat kë wïckä

wïc dhël dɔ̈ɔ̈r. Yeen ee pan cï kä thɛɛr wäär cë

wääc ye kuany cök thïn.

Ruöön 1973, Akuma Ɣothralia a cë kuat löŋ kɔc

tɛɛt cök wei bɛ̈n nyaai. Ruöön 1975, wäär cï Tɔŋ

Vietnam thök, Ɣothralia a cë kɔɔc juɛ̈ɛ̈c këc kaŋ

gam bɛ̈n cɔl bɔ̈ dhël Asia.

Abaŋ 5 – Anyëköl daan Ɣothralia 69


Dr Victor Chang (1936 – 1991)

Dr Victor Chang ee akïm tööŋ ŋïc ret puöu baai Ɣothralia.

Victor Peter Chang Yam Him ee dhiëth China ruöön ë 1936 ku köök Ɣothralia

wäär ka leŋ run ka 15.

A cë luui Panakïm ë St. Vincent’s Sydney ku yen tɛ̈n gɔl yen ret puöth baai

Ɣothralia wäär ruöön ë 1984. Na ye ruöön 1986, ka Victor Chang a cë bɛ̈n

gäm athɛ̈ɛ̈k ë Ɣothralia, kën yen athɛ̈ɛ̈k dït apɛy baai Ɣothralia.

Victor Chang a cë puöth bɛ̈n ya looi alööt wäär yök yen yeen ka cïn raan

nhiar yeen bë piän de ya juaar tɛ̈ cï yen thou ku ee cë duɛ̈r thöl wäär bï yen

bɛ̈n kuöc thou ruöön ë 1991.

Pan Jäc a cë looi ku cɛ̈k riɛn ke. Yeen a ye tak ŋiɛ̈ɛ̈c de, luɔn de, ku täktäk de.

Albert Namatjira (1902 – 1959)

Albert Namatjira ee

raan tööŋ kɔɔc cuur

apɛy baai Ɣothralia ku

a cë panpiööc ë cuur

gɔl ku panpiööc kën a

tɔ̈u ye kööl.

Ka ye riënythi Arrernte,

Albert a cë rot bɛ̈n

yam ka ye raan thuur.

Ee cïn raan cë ye piɔ̈ɔ̈c

apath ku thuraa keen ke cï yen Ɣothralia thuur aa

cë gua bɛ̈n ɣɔɔc.

Yeen kek tiɛŋ kek kɔɔc Aborigiin ke kɔŋ puöl

bïk döc Ɣothralia. Tɛ̈t de, keek aa lëu bïk cuɛt,

ku lek ɣɔ̈n cäm yiic ku yïkkä ɣöt kuat tɛ̈ cïk tak.

Döc ë Albert ee ɣo nyuööth kä juɛ̈ɛ̈c ke cë pɛ̈n

kɔɔc Aborigiin.

Piër de a cë kɔɔc kɔ̈k ce kɔɔc Aborigiin bɛ̈n

nyuöth kä rac ye luöi Aborigiin ku ee yen tɛ̈ käŋ

ke yiic bɛ̈n gɔl wɛ̈r thïn.

Eddie Mabo (1936 – 1992)

Eddie Mabo ee ke ye

raan jam rin piny ë

kɔɔc Aborigiin.

Eddie Koiki Mabo ee

dhiëth Tuur Murray

nhom, piny thɛɛr ë

kuat Mabo. Gɔl tɛ̈ wäär

koor yen, ee cë piɔ̈ɔ̈c

bë ŋic ye tiim nɛn ku

kuör nɛn kek aa aken

piny many den thok

nyuɔɔth.

Na le run juääc looi ka jɔl yök lɔn piny many den

thok a ye cɔl piny akuma löŋ ë Ɣothralia yic ku a

ce piny many den thok. Kën a cë bɛ̈n maan apɛy

ku ɣɛ̈th akuma luk yic bë piny many den thok,

Tuur Murray, tɛ̈n keek.

Na ye wäär ruöön 1992, ka cë run juääc looi, ka

piny many den thok jal bɛ̈n tɛ̈m Mabo Luŋ Dïït ë

Ɣothralia yic. Luŋ ë Mabo a ye lueel alä na lueel

kɔɔc Aborigiin lä piny ee kë den ku nyoothkä kën

ye nyuɔɔth keya, ka piny kënë a lëu bë ya kë

den tɛ̈ yen piny wën cïn raan leŋ yeen ku ye piny

akuma. Luŋ kën a ɣɔ̈n juääc bɛ̈n a cɔl dhuk kɔɔc

Aborigiin leŋ keek thɛɛr.

Eddie Mabo a ye tak riɛl piän de ku wɛ̈t cï yen

jam bë pinypiiny tɛ̈m kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia

leŋ keek.

70

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Kɔɔc ke nyuc Ɣothralia – ruöön

thiäreen cë wël ke yiic waar

Wɛ̈t wïc Kɔɔc ke nyuc Ɣothralia ee go ŋic wäär

gɔl jam run ë 1960 yiic – wäär looi kek Agöth

ë Gurindji pan ye kɔc mac ɣɔ̈k thïn cɔl Wave

Hill, Northern Territory. Kɔɔc Aborigiin ke ye

mac ɣɔ̈k aa cë bɛ̈n jäl ɣɔ̈k yiic, ke wɛt Vincent

Lingiari nhïïm. Wɛ̈t ka jël ee wɛ̈t yeke dɔ̈m wëëu

lik ku lon riil yekä looi, ku agönh kën a cë bɛ̈n

ya agönh wïc kek piɛny den. Kë cïk looi yen cë

Eddie Mabo ku kɔɔc kɔ̈k bɛ̈n dɛɛt puöth bïk yiɛth

ken luɛ̈ɛ̈l bei.

Löŋ ë Kɔɔc ke nyuc Ɣothralia (Northern Territory)

1976 yic, Kɔɔc ke nyuc Ɣothralia aa cë bɛ̈n tɛ̈m

ɣɔ̈n juääc ror ë Northern Territory yic. Na wäär

gɔl run 1990 röt, luŋ ë Mabo cï Luŋ Dïït ë

Ɣothralia teem ku thɛny Löŋ ë Kɔɔc Leŋ Nhïïm

Baai 1993 cök, ka Kɔɔc ke nyuc Ɣothralia aa cë

bɛ̈n yök ke leŋ yic piɛny den luɛ̈ɛ̈l bei ku mackä

tɛ̈ cït tɛ̈n lɔ̈ɔ̈ŋ ken. 10 buɔɔt yic ka ye piny ë

Ɣothralia emën a cë ya piny kɔɔc ke kɔŋ nyuc

Ɣothralia. Ɣɔ̈n kä yiic, cɛɛŋ thɛɛr Aborigiin a tɔ̈u.

Cɛɛŋ Aborigiin a latueŋ ku a nhiɛɛr kɔɔc kɔ̈k wun

Ɣothralia.

Aduöŋ 1997, Adhuk ‘Bɛ̈ɛ̈ykä ke bei’ a cë bɛ̈n ɣäth

bärlaman Ɣothralia. Adhuk ee loi bë wël dhuk

kɔ̈ɔ̈th rin jäc ka cë looi biäk mïth wäär cë nyaai

mëdhiɛ̈ɛ̈th, kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia, ken cin.

Mïth kä aa cë bɛ̈n ya cɔl ‘Rem cë Kual’. Ku jɔl

adhuk akuen, ka kɔɔc juɛ̈ɛ̈c la aɣeer bïk kä rac cë

luöi kɔɔc ke kɔŋ Ɣothralia maan ku cɛthkä wäär

‘Kööl Gäm Awuöc’ tueŋ ruöön ë 1998.

Gäm Awuöc Tɛ̈n Rem cë Kual, 2008

Kööl 13 Kol 2008, Bɛ̈ny ë Bäny Ɣothralia a cë

wuöc bɛ̈n tɛ̈n rem cë kual bärlaman Ɣothralia yic.

A cë bɛ̈n jam rin kɔɔc ë Ɣothralia ebën. A cïn bɛ̈n

gam lɔn rɛc dhël cï kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia

gɔl tɛ̈n bïï Yurop. A cë wɛ̈t wäär ye mïth nyaai

mëdhiɛ̈ɛ̈th ken cin bɛ̈n maan apɛy ku gɛm lɔn

yen awuöc.

Wël keen wäär cë lueel aa cë bɛ̈n tïbï nyin ku

cɛɛl keek redio thok. Kɔɔc juɛ̈ɛ̈c ë Ɣothralia aa cë

ke nhïïm bɛ̈n määt bïk wël ë Bɛ̈ny Bäny piŋ. Ye

jam kën yic, kä rac wäthɛɛr cë luöi kɔɔc ke kɔɔc

ke kɔŋ nyuc Ɣothralia aa cë bɛ̈n kuɛɛn piny ku

gam keek lɔn ye kek awuööc. Kën ee kë ril apɛy

tɛ̈n kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia bë ke dhuök

puöth piny ku ee loi keya rin bë ciën kë ben rot

looi keya kööl dä. Jam wäär gɛm awuöc ee kë ril

apɛy tɛ̈n kɔɔc ë Ɣothralia ebën yekööl.

Yekööl kä path juɛ̈ɛ̈c cï kɔɔc ke kɔŋ nyuc

Ɣothralia luöi Ɣothralia aa ye leec. Mïth ë kɔɔc

ke kɔŋ nyuc Ɣothralia aa muk ɣɔ̈n juääc ril tör

tɛ̈n luɔy gut luök yiic, thiɛɛth yic, thuur ku tuk.

Aguir ë MARVIN, kë cï kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia

looi biäk lon bïdio, a cë lɛɛc apɛy piny ebën ku a

ye kɔc röt kony tɛ̈n piööc ku tajiir bɛ̈ɛ̈y ka thiärou

ë pinynhom yiic.

Raan gät nhial a cë cɔl ‘Sorry’ bɛ̈n gɔ̈t Sydney nhom wäär

Mɛt wut

Yär cë wan kä aa cï nyuöth tɛ̈ thin nyɔɔt anyëköl

daan Ɣothralia yic. Tɛkdä ka wël thiik ca ŋic kä aa

cï ŋaany nhom amääth ba pan cëŋ yïn thïn ŋic.

Tɛkdä ka yïn a bë run cë gät ɣööt thɛɛr kɔ̈ɔ̈th

ya la tïŋ ku tak käk ke loi röt ye kaam kënë. Na

gɛ̈m yiïn yɔ̈ɔ̈k malual ba ceŋ kööl 11 Ɣɔ̈rbɛ̈kläi,

ka ba ŋic lɔn yen kööl tɛk kɔɔc kuaan wäär cë la

thou tɔŋ riɛn kua. Na räm ke kɔɔc ke kɔŋ nyuc

Ɣothralia, ka yïn a bë tɛ̈ deen ye kek ceŋ thïn

deet. A nhiarku ba ŋiëëc wël Ɣothralia juak tɛ̈n

yïïn dhël bïn ya kuen ku ye cath. Na ŋic kä juääc,

ke cïn kë bë rëët yï ku kuc.

Yïn a cuk lor dɔ̈c du yic ku yïn a yeku lɛ̈k ba yï

cin mat ke ɣook buk pan mac ë dɔ̈ɔ̈r ku kuaany

ken guiir.

Abaŋ 5 – Anyëköl daan Ɣothralia 71


Wël abaŋ cï kɔc ye them

mandup

Raan wën kɔc la luɛɛl bɛ̈ɛ̈y kɔ̈k yiic

akut

Akut kɔɔc wën cë kuany bïk wël jääm yiic, cëmën akut wën tɛ̈ bë luöi tajiir jääm yic

panabun ye mïth nin thïn

Panabun wën cë looi bë mïth ya nin thïn ku cïk dhuk baai ɣet kööl thöök thɔl ë piööc

ɣɔ̈ŋ

Ɣɔ̈n ë Ɣothralia wën cïn raan cë kaŋ yïk thïn

wun ɣɔ̈k

Dom dïït wën cë looi bï ɣök ya mac thïn rin riëŋ den

athöör

Athöör cë gɔ̈t bë yith ku loiloi adöc lueel

dhiëth

Akut kɔɔc wën bɔ̈ cök tɛ̈n tök riɛm, ku keek aa rɔm piɛny tök

piny jäŋ

Tɛ̈ wën rɔm jäŋ

raan cë dam jec yic

Raan wën cë dam jec yic ku ee këc tak bë la jec yic ku a cë dhiɛl bɛ̈n la thïn wäär thɛ̈r tɔŋ

Piny akuma

Piny wen cïn raan leŋ yeen ku ye kën akuma

athör ye piɔ̈ɔ̈c

Athör wën cë kuɛ̈ny bei bë ke ya piɔ̈ɔ̈c

raan ŋɔ̈ŋ nyin

Raan cïn wëëu ku a cïn tɛ̈ bë yɔ̈k wëëu

kaaŋ cɔl didgeridoo

Kaaŋ cɔl Didgeridoo ee kë ye kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia kooth bï kek ke nyïn gäät ku ee tim yen ye

teem bï ye looi

pɛ̈t bï raan pät bë rot them

Thööŋ wën ye raan eben thɔ̈ɔ̈ŋ nhom bïk röt them

ŋiɛc luɔy

Lon wën bï raan ŋiɛc luui ke kɔɔc kɔ̈k, bë raan lööŋ kuany cök rin bë raan ebën tɔ̈u akut kën

nhiam de yök

kɔɔc cë thou tɔŋ

Röör ku diäär wäär cë la thou tɔŋ

cak

Bë raan këdäŋ buth wälä bë cak

Kä wën ye looi baai ebën

Akuën kä wën ye looi baai ebën ruöön yic

atuöc

Atuny dïït wën bɛ̈n looi nïn wär nïn ka rou

gueel rac

Awuöc dïït rɛɛc wen wïc raan yeen bë akuma tɔ̈u nhial rac

72

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


kä cï kɔɔc ke kɔŋ nyuc ɣothralia thuur

Thuur wën cɛɛŋ ë kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia nyuɔɔth

piny

Piny abak

tɛ̈ pɛɛth cë dööt

Tɛ̈ pɛɛth wën cë dööt anyëköl baai yic

piny ë kɔɔc ke kɔŋ nyuc ɣothralia

Yith ë kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia wën cï löŋ ke päl piny

anyëkööl këc gɔ̈t

Anyëkööl wën ye kä cë röt looi thɛɛr lueel

raan ɣar dhël

Raan tök kam kɔɔc wäär kɔŋ köök Ɣothralia, na ye run thɛɛr yiic ke ya raan leŋ kë pɛɛth cë lëu

lueel thok thiɛɛth yic

Bë raan la luɛ̈ɛ̈l thok bärlaman yic

piny cë tɔ̈ɔ̈u

Piny cï akuma tɔ̈ɔ̈u tɛ̈n kɔɔc ke kɔŋ nyuc Ɣothralia bïk rëër thïn

kuöm

Kaam wën cï raan kuum

wëëu ariöp

Wëëu ariöp wën cë teem bë ya kek ye dɔ̈m kɔc

kä war röt cɛɛŋ yic

Wɛ̈r bï baai waar yic amääth ku ce kë wën loi nääk

dhuör ë baai

Dhuör wën bï akuma raan dhuur rin bë athɛ̈ɛ̈k nyuɔɔth tɛ̈n raan leŋ kä path cë luöi baai

rɔk

Rɔk wën cë looi tiim ril tör

abiök

Kɔɔc wën wën cë luööi bïk ɣɔ̈k ya biɔ̈ɔ̈k

luɛl kë man

Tɛ̈ mɛ̈l kɔɔc ë luɔy ë luɔɔy, cëmën, tɛ̈ jɛy kek wɛ̈t cï raan cë ke luööi lueel

riɛl cuɛt

Riɛl ë raan wën lëu bï yen cuɛt tɛ̈ kɛ̈ɛ̈c kɔc

kuɛ̈ɛ̈ŋ

Gäm wën bï raan gam bë luui mäktam jäŋ yic

ɣäth bärlaman

Bë wɛ̈t ɣäth bärlaman bë la jääm yic cëmen dhie ye adhuk ɣäth bärlaman

pïïr ë raan akut yic

Akut pïïr raan thïn wälä tɛ̈ deen bïï yen cök thïn, luɔn de, nyiɛn de

Wël abaŋ cï kɔc ye them 73


Rin lëk kɔ̈k

Döc ë Ɣothralia

Rin ba lëk kɔ̈k yök biäk döc Ɣothralia nem www.citizenship.gov.au.

Ɣothralia

A lëu ba wël juääc yök biäk Ɣothralia ɣönkuɛ̈n thiääk ke yïïn. Läkkaɣukar kä aa lëu bïk yï kony aya:

• Wël cek yiic ë Ɣothralia

• Cɛɛŋ ku tuk

www.dfat.gov.au/aib

www.cultureandrecreation.gov.au

Aguir akuma ë Ɣothralia ku loiloi

A lëu ba lëk kɔ̈k biäk aguirguiir akuma ku loiloi yök lɔ̈kaɣukar kën: www.australia.gov.au.

Raan cë kuany bë la ɣön piiny wälä ɣön nhial bärlaman

Raan duun cë kuany bë la ɣön piiny wälä ɣön nhial bärlaman a ŋic kä juääc biäk aguirguiir akuma ku

loiloi.

Akuën kɔɔc cë kuany bë la ɣön piiny wälä ɣön nhial bärlaman a tɔ̈u www.aph.gov.au.

Aguirguiir akuma ë Ɣothralia

A lëu ba lëk kɔ̈k biäk aguirguiir ë Ɣothralia cë lueel ya athör kën yic yök tɛ̈ neem yïn läkaɣukar kä:

• Jec ë Ɣothralia

(Australian Defence Force)

• Baäny ë Kuaany Ɣothralia

(Australian Electoral Commission)

• Bolïnh ë Ɣothralia

(Australian Federal Police)

• Bääny ë Yith Raan baai Ɣothralia

(Australian Human Rights Commission)

• Bääny ë Tuk Ɣothralia

(Australian Sports Commission)

• Mäktam Ajuër Ɣothralia

(Australian Taxation Office)

• Yïŋ Kɔɔc Tɔŋ Ɣothralia

(Australian War Memorial)

• Bɛŋ Dïït ë Ɣothralia

(Reserve Bank of Australia)

www.defence.gov.au

www.aec.gov.au

www.afp.gov.au

www.humanrights.gov.au

www.ausport.gov.au

www.ato.gov.au

www.awm.gov.au

www.rba.gov.au

74

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


Aguirguiir ce käk akuma

A lëu ba lëk juääc biäk aguirguiir ce käk akuma, cë lueel ya athör kën yic, yök tɛ̈ neem yïn

läkaɣukar kä:

• Aguir ë Bradman

(Bradman Foundation Australia)

• Aguir ë Hamlin Fistula

(Hamlin Fistula International)

• Aguir Akïïm Pär Ɣothralia

(Royal Flying Doctor Service of Australia)

• Panpiööc Aliric (School of the Air)

• Bääny ë Kärba Gɔn Snowy kɔ̈u

(Snowy Mountains Hydro-Electric Authority)

• Aguir ë Fred Hollows

(The Fred Hollows Foundation)

• Ɣɔ̈n cï UNESCO gät piny

(UNESCO World Heritage Centre)

• Aguir ë wuöt Pinynhom (United Nations)

• Pan Jäc biäk Puöu ë Victor Chang

(Victor Chang Cardiac Research Institute)

www.bradman.com.au

www.fistulatrust.org

www.flyingdoctor.net

www.schoolair-p.schools.nsw.edu.au

www.snowyhydro.com.au

www.hollows.org.au

whc.unesco.org

www.un.org

www.victorchang.edu.au

• Abiöökruaal Ɣothralia (Volunteering Australia) www.volunteeringaustralia.org

Kɔ̈k

Gör läkaɣukar kä yiic ba lëk kɔ̈k yök:

• Löŋ ë Ɣothralia

• Lɛc ë kɔɔc ë Ɣothralia Ruöön yic

• Wël yom dhuk Ɣothralia

• Ɣɔ̈n cï amatnhom pëën bë ke cï yïk yiic

www.aph.gov.au/senate/general/constitution

www.australianoftheyear.org.au

www.humanrights.gov.au/social_justice/bth_report/

index.html

www.environment.gov.au/parks/index.html

• Kɔɔc cë piɛɛŋ baai Ɣothralia: Athör ë Ɣothralia http://adbonline.anu.edu.au/adbonline.htm

tɔ̈u lɔ̈kaɣukar leŋ yic rin kɔɔc cë piɛɛŋ

Ɣothralia

• Abër lööŋ jɛ̈ɛ̈m yiic emën bärlaman

• Bärlaman ë Ɣothralia

• Piööc ë wël bärlaman

• Kööl ye jäŋ lɔ̈ŋ

• Gäm Awuöc wäär cï mïth nyaai kɔɔc ke

thiëc keek cin

www.aph.gov.au/bills/index.htm

www.aph.gov.au

www.peo.gov.au

www.australia.gov.au/topics/australian-facts-and

figures/public-holidays

www.abc.net.au/news/events/apology/text.htm

Rin lëk kɔ̈k 75


Lueel

Thuraa kä aa cï Aguir ë Tɔ̈ɔü Ɣothralia (National Archives of Australia) puöl bë ke gɔẗ:

p42 – Mïth tɔ̈u dom amɛ̈l NSW – Panpiööc aliric, thur run 1962 (ref: A1200:L42511)

p51 – Kɔc – Dick Smith, bɛ̈ny aguir ë pär, 1991(ref: A6135:K23/5/91/1)

p56 – Mɛp ë Ɣothralia cï Tasman thuur 1644 (ref: A1200:L13381)

p59 – Thuraa tëër ë dääp ruöön 1851 (ref: A1200:L84868)

p60 – Kɔɔc ‘Afghan’ ku thärääl ken lui Ɣothralia cɛlic (ref: A6180:25/5/78/62)

p67 – Kɔc - Sir Edward ‘Weary’ Dunlop tɔ̈u mäktab de yic, 1986 (ref: A6180:1/9/86/12)

p67 – Kök – Abaköök cë ɣëët Ɣothralia – kɔɔc Italia wäär thukar tɛ̈n tɔ̈u Flaminia nhom baai Cairns,

1955 (ref: A12111:1/1955/4/97)

Thuraa kä aa cï Aguir ë Ɣönkuɛ̈n Ɣothralia (National Library of Australia) puöl bë ke gɔẗ:

p18 – Kɔɔc cë ke nhïïm määt Garema Place, Civic, Canberra, bïk jaai tɔŋ 15 Kol, 2003, cï Greg Power

thuur (ref: nla.pic-vn3063592)

p44 – Thura Judith Wright, gät run ë 1940 (ref: nla.pic-an29529596)

p52 – Diäär ë Indonesia muöth jeec Ɣothralia wäär luɛ̈k kɔc pan cɔl Aceh, Indonesia wäär cï atiɛktiɛk cɔl

tsunami baai Aceh rac kööl 30 Kön 2004, cï Dan Hunt thur (ref: nla.pic-vn3510861)

p56 – Riɛ̈th tueŋ cë ɣëët Sydney Cove, 27 Nyiɛth, 1788, cï John Allcot cak 1888 – 1973

(ref: nla.pic-an7891482)

p57 – Thura Caroline Chisholm, gɛ̈t Thomas Fairland 1804 – 1852 (ref: nla.pic-an9193363)

p58 – Dhuŋ Burke ku Wills pan cɔl Coopers Creek, cï Nicholas Chevalier cak 1828 – 1902 ku gät ruöön

1868 (ref: nla.pic-an2265463)

p61 – Thura Catherine Helen Spence, gät ruöön 1890s (ref: nla.pic-an14617296)

p63 – John Simpson Kirkpatrick ku akaja de, Gallipoli, 1915 (ref: nla.pic-an24601465)

p65 – Thura Sir Charles Edward Kingsford Smith, gät kam 1919 ku 1927 (ref: nla.pic-vn3302805)

p70 – Thura Albert Namatjira biäk Hermannsburg Mission, Northern Territory, gɛ̈t Arthur Groom ruöön

1946 wälä 1947 (ref: nla.pic-an23165034)

Thuraa ɣɔ̈n ka 14 thek pinynhom (Fourteen World Heritage) cï Amatnhom ë Käk Wëëi ku

kä ce wëëi piiny ku nhial, piu, awiɛc gäm kɔc ku kɔɔc kä aya aa cë kony:

p40 – Ɣɔ̈n rëër yom läi dït Ɣothralia thuur Colin Totterdell

p40 – Blue Mountains National Park thuur Mark Mohell

p40 – Tuur Fraser Island thuur Shannon Muir

p40 – Ɣɔ̈ŋ Gondwana ë Australia thuur Paul Candlin

p40 – Kakadu National Park thuur Sally Greenaway

p40 – Tuur Lord Howe thuur Melinda Brouwer

76

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook


p40 – Tuur Macquarie thuur Melinda Brouwer

p41 – Purnululu National Park thuur Rod Hartvigsen

p41 – Ɣön Nyooth käŋ nyanŋaknhom ku Dum Carlton thuur Michelle McAulay

p41 – Wanh aŋëlëc (Shark Bay) thuur Kelly Mullen

p41 – Ɣɔ̈ŋ Tasmanian thuur Nicola Bryden

p41 – Uluru-Kata Tjuta National Park thuur Andrew Hutchinson

p41 – Ɣɔ̈n ë bor Queensland thuur Colin Totterdell

p41 – Wër Willandra thuur Mark Mohell

Thuraa kä aa cï aguir ë iStockphoto puöl bë ke gɔẗ:

Athöör – Wattle, ©iStockphoto.com/Ressy (ref: 3322510)

p14 – Opal cool ë Ɣothralia ©iStockphoto.com/Alicat (ref: 8323912)

p22 – Ɣön bärlaman, ©iStockphoto.com/Tim Starkey (ref: 2256743)

p22 – Gavel ku athöör, ©iStockphoto.com/Dem10 (ref: 2397687)

p27 – Gïrïïc, ©iStockphoto.com/Robyn Mackenzie (ref: 2335549)

p27 – Gän akïm, ©iStockphoto.com/Carlos Arranz (ref: 6498434)

p38 – Wanh Bondi, ©iStockphoto.com/Edd Westmacott (ref: 3048786)

p38 – Kings Canyon, © iStockphoto.com/Francois Marclay (ref: 5733853)

p51 – Käk wuut luöŋ, ©iStockphoto.com/Christian Uhrig (ref: 9819736)

p54 – Kɛŋ (Didgeridoos), ©iStockphoto.com/Adam Booth (ref: 834207)

p55 – Thuur ë Aborigiin kuur kɔ̈u – Saratoga fish, ©iStockphoto.com/Alpen Gluehen (ref: 2761924)

Thuraa kɔ̈k ke dhie aa kɔɔc kä kek ke päl keek bë ke gɔẗ:

p8 – Tiim ku agɛ̈p Burrawang, Murramarang National Park, NSW, thuur Dario Postai

p20 – Raan cuɛt thuur Aguir e Kuaany Victoria (Victorian Electoral Commission)

p24 – Löŋ ë Amatnhom e Ɣothralia 1900 (Commonwealth of Australia Constitution Act 1900): wuŋ thɛɛr,

thuur Gifts Collection, Parliament House Art Collection, Amatnhom ë loiloi bärlaman, Canberra ACT

p27 – Mïth cë nyuc ke cë rec kɔ̈ɔ̈th ke ye käk Getty Images, thuur Mel Yates

p28 – Thura Luŋ Dïït Ɣothralia thuur Luŋ Dïït Ɣothralia

p40 – Thura Tuur Big Ben Heard thuur Australian Antarctic Division © Commonwealth of Australia, thuur

L. E. Large (ref:1892A2)

p40 – Thura Great Barrier Reef thuur Bääy ë Great Barrier Reef Marine Park

p41 – Thura Ɣön Opera Sydney thuur Majility ë Sydney, thuur Patrick Bingham-Hall

Lueel 77


Lueel

p43 – thura raan tööŋ tuk akut ë diäär ë tuk yic (Matildas) thuur Bääny ë Tuk Ɣothralia (Australian Sports

Commission)

p44 – Thura Sir Donald Bradman thuur Tɔ̈ɔ̈r ë Cricket ë Bradman. Sir Donald Bradman ka ceŋ geeŋ ë

Cricket ë Australia thur wäär 1931-32 tuuk kɔc Australia

p45 – Thura Professor Fred Hollows thuur Fred Hollows Foundation, thuur Frank Violi

p50 – Mɛ̈c ruöön ë yam wanh Sydney thuur Majilith ë Sydney

p52 – Thura Dr Catherine Hamlin AC thuur Hamlin Fistula Relief ku Aid Fund

p61 – Thura Lord Lamington ka jɛ̈ɛ̈m kɔc Brisbane, wäär mɛt baai yic ruöön ë 1901, thura Ɣönkuɛ̈n

Pankoor Queensland, thuur H.W. Mobsby (ref: 47417)

p65 – Thura adhiët ye kɔc thal ajïth thïn thuur Ɣönkuɛ̈n Pankoor New South Wales (Ɣönkuɛ̈n Mitchell).

Mïthabuun aa kääc bë ke muɔɔc cuai ajïth ku ayup majan, Panpiööc Belmore North, NSW, 2 Bildït

1934, thuur Sam Hood (ref: H&A 4368)

p66 – Thura Kokoda Track thuur Australian War Memorial (ref: 014028)

p66 – Yɔ̈ɔ̈k thith tɔ̈u Australian War Memorial, thuur Torie Brims

p70 – Thura Dr Victor Chang thuur Victor Chang Cardiac Research Institute

p70 – Thura Eddie Mabo thuur Bernita ku Gail Mabo

78

Döc ë Ɣothralia: Wïn mac ɣook

More magazines by this user
Similar magazines