Gotika‐ metafizika svetlobe

predmet.fa.uni.lj.si

Gotika‐ metafizika svetlobe

Zgodovina in teorija

arhitekture 2

Mesta in arhitekture v visokem in poznem srednjem veku

+

Gotika‐ metafizika

svetlobe


Gotika – Opus

Francigenum, Opus

Modernum

Evropa v 13. stoletju


Leto Prebivalstvo Evrope (v milijonih) Procent rasti

700 27 36 (12% na stoletje)

1000 42 36 (12% na stoletje)

1050 46 9.5 (19% na stoletje)

1100 48 4.3 (9% na stoletje)

1150 50 4.2 (8% na stoletje)

1200 61 22 (44% na stoletje)

1250 69 13.1 (36% na stoletje)

1300 73 5.8 (12% na stoletje)


Summa Theologica Razumem, torej verjamem

Tomaž Akvinski

Abelard in Eloisa


Peter iz Poitiersa,

Kompendij

zgodovine po

Kristusovem

rodovniku, Anglija,

XIII. stol.


Opicinus de Canistris (1296–ca. 1354), Diagram z zodiakalnimi znamenji, Avignon,

Francija, 1335–50, Biblioteca Apostolica Vaticana, Vatikan


Sv. Frančišek Asiški, 1182 – 1226, Summa

Theologiae


Domenico Ghirlandaio, Potrditev Frančiškanskih redovnih pravil leta 1210, papež

Inocenc III., Kapela Sassetti, Firence, XV. stol.


Grad Rochester, 11. stol.


Grad Rochester, 11. stol.


Bodiam Castle, 14. stol., Anglija


Bodiam Castle, 14. stol., Anglija


Krak de chevaliers, Sirija


Karta sveta iz 11. stoletja


Ustanavljanje in širitev mest v srednjem veku v S. Evropi


Zaprto, obrambno mesto - borgo


Zaprto, obrambno mesto –

fortifikacije, mestna vrata


Mesto se zgošča navznoter. Hiše rastejo v višino.


Poglavitne trgovske poti v Evropi v visokem srednjem veku


Carcasonne - razvoj fortifikacijske arhitekture


Peruggia, mesto stolpov


San Giminiano. Mesto se razvije preko rimskega, v srednjem veku dodajo družinske

obrambne stolpe.


Siena


Siena, mestna hiša zgrajena v XIII.

stoletju, Torre del mangia in


Benetke, mesto v laguni


Avila


Avila


Francija, la Cuvertoriade


Mont Saint-Michel – opatija,

samostan, ki postane gotsko mesto


Mont Saint-Michel – opatija, samostan, ki postane gotsko mesto


Louvre, 1300


Hanzeatska liga, 12.stol.

Nemška mesta v poznem sr. veku


Rothenburg, eno ohranjenih nemških mest


Mesto Saint Denis


Ko so bile katedrale še bele:

Katedrale so bile bele, ker so bile nove.

Mesta so bila nova: gradila so se vseh

dimenzij, urejena, pravilna,

geometrična, po načrtu, ... V vseh

mestih in okoliških naseljih, ki so jih

obdajala nova obzidja, je božji

nebotičnik dominiral nad pokrajino.

Gradilo se je više kot je bilo sploh

mogoče, izjemno visoko. Bilo je

nesorazmerje, v vsem skupaj;

pravzaprav ne, bilo je dejanje

optimizma, ponosa, preskus

mojstrstva.

Začenjal se je nov svet. Bel, jasen,

razigran, čist, brez oziranja v preteklost,

kot roža na ruševinah. Za sabo je pustil

vse uveljavljene načine, preteklosti je

obrnil hrbet. V sto letih je bil dovršen,

Evropa je bila drugačna.

Le Corbusier, 1937


Abbe Suger, 1144


Abbe Suger, Sant Denis, Pariz, rojstvo gotske arhitekture, 1135-1144


Abbe Suger, Sant Denis, Pariz, rojstvo gotske arhitekture, 1135-1144


Abbe Suger, Sant Denis,

Pariz, rojstvo gotske

arhitekture, 1135-1144


Abbe Suger, Sant Denis, Pariz, rojstvo

gotske arhitekture, 1135-1144


Abbe Suger, Sant

Denis, Pariz,

rojstvo gotske

arhitekture, 1135-

1144


Abbe Suger, Sant Denis, Pariz, rojstvo gotske arhitekture, 1135-1144

St. Sernin in Sant Denis, kor


Ludvik XVI in Marija Antoaneta


Triforium

Abbe Suger, Pierre de Montreuil, Sant Denis, 1144-


Katedrala kot odprta knjiga, kot landmark v tkivu naselja, kot izraz vere in meščanskega

ponosa, napredka v tehniki, znanosti in ekonomiji


Gotska katedrala, okr. 1200 - gradnja


Gotska katedrala, okr. 1200 – gradnja - konstrukcija


Opaži za loke in slope

Različna dvigala, protožerjavi

Opaž za gradnjo

križnorebrastih obokov


Gotska katedrala, okr. 1200 - gradnja


Način obdelave kamna. Rebra, sklepniki.


Tipi prerezov stebrov v gotskih katedralah


Način obdelave kamna. Rebra, stebri,

slopi, krogovičje.


Principi in elementi gotske konstrukcije, v

primerjavi z rimsko in romansko


Oporniki ali kontraforti


Primerjava notranjih fasad ladje s travejami v enakem merilu:

1. Chartres, 2. Notre Dame Pariz, 3. Reims, 4. Amiens


Primerjava

opornikov

francoskih

gotskih

katedral


Primerjave gotskih elementov:

• oporniki

stebri

oporniki

prekritje kora


Križnorebrasti oboki


Gradnja

križnorebrastih

obokov


Gradnja križnorebrastih obokov


Komplicirani rebrasti in križnorebrasti oboki: zvezdasti, mrežasti, pahljačasti


Gotska okna


Rozeta


Primerjava romanskega in gotskega portala


Wimpergi

Portal Marije Device, katedrala Notre

Dame v Parizu


Fasade s stolpi, zvoniki


Primerjava pročelij francoskih gotskih katedral


Srednjeveški arhitekti


Villard de Honnecourt, slike iz

skicirke, 1220.


Villard de Honnecourt, skici za Reims, 1220


Villard de

Honnecourt, skica za

Reims, 1220.

Katedralo prično

graditi 1200.

Končana sto let

kasneje.


Villard de

Honnecourt, skica

prereza za Reims,

1220


Skiciranje na

steno je bil način

navodil za

delavce


Arhitekturni načrt, Francija, 1450 – 1500

Katedrala Strasbourg 1277 – izvedbeni

načrt


VIII. Gotika 1200‐1450

81. Abbe Suger, Sant Denis, Pariz, rojstvo gotske

arhitekture, 1135‐1144

82. Katedrala Notre Dame, Paris, 1163

83. Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194‐1260

84. Katedrala Notre Dame, Reims, 1210

85. Robert de Luzarches, Thomas de Cormont,

Renaud de Cormont, katedrala, Amiens, 1220‐88.

86. Katedrala Beauvais 1225‐

87. Pierre de Montreuil?, Sainte‐Chapelle. Paris,

France. 1243‐1248

88. Katedrala Notre Dame, Strassburg, 1277‐1318

89. Katedrala Saint Trinity, Winchester, 1400–1575

90. Katedrala Sv. Cecilije, Albi, 1282‐1480

91. Katedrala Saint Mary, Salisbury 1220‐1320

92. Katedrala Canterbury, 1070‐1834

93. Mont‐St‐Michel, romanska cerkev, gotski kor,

samostan, X. do XV. stol

94. Mojster Gerard in dr., Koelnska katedrala. Gradili

so jo od 13. do 20 stoletja

95. Katedrala San Salvador, Avila, 1172‐1353

96. Katedrala, Orvietto, 1290 – 1330

97. San Francesco di Assisi, Sv. Frančišek Asiški, 1228

‐ 1253

98. Katedrala Santa Maria Nascente, Milano, 1386‐

1418

99. Arnolfo di Cambio, Santa Maria del Fiore, Firenze,

1296 –

100. Peter Parler (1330 – 1399), Sv. Barbara, Kutna

Hora, Češka, 1388‐

101. Grad Rochester, 11. stol., Anglija

102. Bodiam Castle, 14. stol., Anglija

103. Krak de chevaliers, Sirija, 1031‐

104. Castel del Monte, Andria, 1240‐46

106. Palazzo Vecchio, Firenze, 1299‐1314

107. Filippo Calendario?, Doževa palača,

Benetke,1309‐1424, rekonstruirana

108. Giovanni in Bartolomeo Bon, Palača Ca´d´Oro,

Benetke 1428‐1430


Katedrala Notre dame v Noyonu, 1145 -


Katedrala Notre Dame v Laonu, 1155 - 1205


Katedrala Notre Dame v Laonu, 1155 - 1205


Katedrala Notre Dame v Laonu, 1155 - 1205


Katedrala Notre Dame v Laonu,

1155 - 1205


Katedrala Notre Dame v Laonu, 1155 - 1205


Katedrala Notre Dame, Paris,

1163


Katedrala Notre Dame, Paris, 1163


Katedrala Notre Dame, Paris, 1163 - 1250


Katedrala Notre dame, Paris, 1163


Katedrala Notre Dame, Paris, 1163 - 1250


Katedrala Notre Dame, Paris, 1163 - 1250


Katedrala Notre dame, Paris, 1163


Katedrala Notre dame, Paris, 1163


Katedrala Notre Dame, Paris, 1163


Jean d'Orbais, Notre Dame, Reims, 1210-


Jean d'Orbais, Notre Dame, Reims, 1210 - 1250


Jean d'Orbais, Notre Dame, Reims, 1210


Jean d'Orbais, Notre Dame, Reims,

1210 -


Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194-1260


Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194-

1260


Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194-1260


Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194-1260


Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194-1260


Katedrala v Amiensu, 1175-


Robert de Luzarches, Thomas de

Cormont, Renaud de Cormont, katedrala,

Amiens, 1220-88


Robert de Luzarches, Thomas de

Cormont, Renaud de Cormont,

katedrala, Amiens, 1220-88


Robert de Luzarches, Thomas de

Cormont, Katedrala v Amiensu, 1175


Robert de Luzarches, Thomas de

Cormont, Renaud de Cormont,

katedrala, Amiens, 1220-88


Robert de Luzarches, Thomas de

Cormont, Renaud de Cormont, katedrala,

Amiens, 1220-88


Robert de Luzarches, Thomas de

Cormont, Renaud de Cormont,

katedrala, Amiens, 1220-88


Robert de Luzarches, Thomas de

Cormont, Renaud de Cormont,

katedrala, Amiens, 1220-88


Robert de

Luzarches,

Thomas de

Cormont,

Renaud de

Cormont,

katedrala,

Amiens,

1220-88


Robert de Luzarches, Thomas de

Cormont, Renaud de Cormont, katedrala,

Amiens, 1220-88


Amiens, kor


Robert de Luzarches, Thomas de

Cormont, Renaud de Cormont,

katedrala, Amiens, 1220-88


Robert de Luzarches, Thomas de Cormont, Renaud

de Cormont, katedrala, Amiens, 1220-88


Robert de Luzarches, Thomas de Cormont,

Renaud de Cormont, katedrala, Amiens, 1220-88


Robert de Luzarches, Thomas de

Cormont, Renaud de Cormont,

katedrala, Amiens, 1220-88


Robert de Luzarches, Thomas de Cormont, Renaud de Cormont, katedrala, Amiens,

1220-88


Bergen Švedska

Pierre de Montreuil?, Sainte-Chapelle.

Paris, France. 1243-1248


Pierre de Montreuil?, Sainte-Chapelle. Paris, France.

1243-1248


Pierre de Montreuil?, Sainte-Chapelle.

plamenasta rozeta, Pariz, Francija. 1243-

1248


Katedrala Beauvais 1225-


Katedrala Beauvais 1225-


Beuvais, 1225, kor


Katedrala Beauvais 1225-


Katedrala Beauvais 1225-


Primerjava prerezov francoskih gotskih katedral v enakem merilu


Gotika: Katedrale: rastlinski slog in

kipenje kvišku: stati na zemlji – gledati

proti nebu, integrirana struktura –

simbolni prostor duhovno povezane

(prispodoba samostana). Gotska

arhitektura je struktura iz stebrov, reber,

opornikov. Stena je tekstil, pajčolan iz

stekla in kamna kot skelet, na katerega je

napeta tkanina iz svetlobe. Vsako občutje

teže je izginilo. Nastane izjemna

transparenca. Gotika gradi s svetlobo.

Govorimo o novem konceptu svetlobe -

lux continua, lux mirabilis, ki postane

glavni element nove arhitekture.

Arhitektura ima vgrajen kod rasti.

Organskost skeleta je poudarjena z

delitvijo na rebra, vertikale. Sile potekajo

logično, po diagonalah. Ni več aditivne

kompozicije kvadratov in polkrogov, kot v

romaniki. Meje prostora niso definirane,

so membrana, relief konstrukcije in

svetlobe. Prostor ni negativ sten, je tekoč,

navzgor in naprej, pa tudi preko sten – to

imenujemo diafanija. Tu se navežemo na

Viollet-le-Duca in Antonia Gaudija, pa tudi

na moderno, ki je neskončnost prostora

postavila v središče nove arhitekture.


Katedrala Sv. Cecilije, Albi, 1282-1480


Katedrala Sv. Cecilije, Albi, 1282-1480


Angleška gotika


Katedrala Saint Trinity, Winchester, 1400–1575


Katedrala Saint Trinity, Winchester, 1400–1575


Katedrala Saint Trinity,

Winchester, 1400–1575


Katedrala Canterbury, 1070-1834


Viljem iz Sensa in dr., Katedrala Canterbury, 1070-1834


Katedrala Canterbury, 1070-1834


Katedrala Canterbury, 1070-1834


Katedrala Canterbury, 1070-1834


Katedrala Canterbury, 1070-1834


Katedrala Ely, 1083-1375


Katedrala Ely, 1083-1375


Katedrala Saint

Mary, Salisbury

1220-1320


Sallisburry


Vitični in

krogovični strop

Glouchester,

poznogotska

katedrala, klošter

14. stol.


Westminster Abbey, London, 1245 -1517


Westminster Abbey, London, 1245 -1517


Katedrala v Yorku,

1230 -1472,

perpendicular


Katedrala v Yorku, 1230 -1472.


Kolnska katederala. Gradili so jo od 13. do 20 stoletja, 700 let.


Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala.

Gradili so jo od 13. do 20 stoletja


Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala.

Gradili so jo od 13. do 20 stoletja


Koelnska katedrala v 19. stoletju

Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala.

Gradili so jo od 13. do 20 stoletja


Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala.

Gradili so jo od 13. do 20 stoletja


Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala.

Gradili so jo od 13. do 20 stoletja


Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala. Gradili so jo od 13. do 20 stoletja


Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala. Gradili so jo od 13. do 20 stoletja


Peter Parler (1330 – 1399),

Sv. Barbara, Kutna Hora,

Češka, 1388-


Peter Parler (1330 –

1399), Sv. Barbara, Kutna

Hora, Češka, 1388-


Peter Parler (1330 – 1399), Sv. Barbara, Kutna

Hora, Češka, 1388-


Kutna hora na Češkem. Regionalna gotika, najvišje kvalitete. Arhitekt Peter Parler.


Katedrala San Salvador v Avili, 1172-1353


Katedrala San Salvador v Avili, 1172-1353


Katedrala San Salvador v Avili, 1172-1353


Stolnica Santa Maria Nascente, Milano, 1386-


Stolnica Santa Maria Nascente, Milano, 1386-


Katedrala Santa Maria Nascente, Milano,

1386-1418


Katedrala Santa Maria Nascente, Milano,

1386-1418


Katedrala Santa Maria Nascente, Milano, 1386-1418


Katedrala Santa Maria Nascente, Milano, 1386-1418


Katedrala Santa Maria Nascente,

Milano, 1386-1418


Santa Maria del Fiore, Firenze, 1296 -


Arnolfo di Cambio, Santa Maria del Fiore,

Firenze, 1296 –


Arnolfo di Cambio, Santa Maria del Fiore,

Firenze, 1296 –


Arnolfo di Cambio, Santa Maria del Fiore, Firenze, 1296 –


Arnolfo di Cambio, Santa Maria del Fiore, Firenze, 1296 –


Castel del Monte, Andria, 1240-46


Castel del Monte, Andria, 1240-46


Castel del Monte, Andria, 1240-46


Castel del Monte, Andria, 1240-46


Castel del Monte, Andria, 1240-46


Filippo Calendario?, Doževa palača,

Benetke,1309-1424, rekonstruirana


Gotico fiorito, Ca D Oro, Benetke,

Italija, 1428-1430


Srednjeveška upodobitev Rima kot

vdove, ki objokuje izgubo papeštva

“Avignonsko suženjstvo” papeža med

leti 1309 - 1376


Palača papežev, (Palais des Papes),

Avignon, 1320 - 1348


Bergen Švedska


K.F.SCHINKEL


Eugène Viollet-le-Duc, Design for a concert

hall, dated 1864, expressing Gothic

principles in modern materials; brick, stone

K.F.SCHINKEL

and cast iron. Entretiens sur l'architecture


Antoni Gaudi, La Sagrada Familia,

Barcelona, 1883 -


Antoni Gaudi, La Sagrada Familia,

Barcelona, 1883 -


Antoni Gaudi, La Sagrada Familia,

Barcelona, 1883 -


Santiago Calatrava, Toronto


FIN

Bergen Švedska

FIN


Do prihodnjega predavanja preberite:

Nikolaus Pevsner, Oris evropske arhitekture,

strani 155 - 176,

priporočam tudi:

Spiro Kostof, A History of Architecture: settings

and rituals, (New York, Oxford: Oxford University

Press, 1985), in druge izdaje, poglavje 17, The

Renaissance: Ideal and Fad, strani 403 -431

Michael Fazio, Marian Moffett, and Lawrence

Wodehouse, A World History of Architecture.

Laurence King, 2009 in druge izdaje,

Poglavje Renaissance Architecture, strani 285 -

298

Najlaže dostopna pa so spletne strani, npr.:

http://www.all-art.org/Architecture/8.htm History

of art: Architecture and sculpture, part three,

chapter two, The Early Renaissance in Italy

Merilo

More magazines by this user
Similar magazines