Gotika‐ metafizika svetlobe

Zgodovina in teorija
arhitekture 2
Mesta in arhitekture v visokem in poznem srednjem veku
+
Gotika‐ metafizika
svetlobe

Gotika – Opus
Francigenum, Opus
Modernum
Evropa v 13. stoletju

Leto Prebivalstvo Evrope (v milijonih) Procent rasti
700 27 36 (12% na stoletje)
1000 42 36 (12% na stoletje)
1050 46 9.5 (19% na stoletje)
1100 48 4.3 (9% na stoletje)
1150 50 4.2 (8% na stoletje)
1200 61 22 (44% na stoletje)
1250 69 13.1 (36% na stoletje)
1300 73 5.8 (12% na stoletje)

Summa Theologica Razumem, torej verjamem
Tomaž Akvinski
Abelard in Eloisa

Peter iz Poitiersa,
Kompendij
zgodovine po
Kristusovem
rodovniku, Anglija,
XIII. stol.

Opicinus de Canistris (1296–ca. 1354), Diagram z zodiakalnimi znamenji, Avignon,
Francija, 1335–50, Biblioteca Apostolica Vaticana, Vatikan

Sv. Frančišek Asiški, 1182 – 1226, Summa
Theologiae

Domenico Ghirlandaio, Potrditev Frančiškanskih redovnih pravil leta 1210, papež
Inocenc III., Kapela Sassetti, Firence, XV. stol.

Grad Rochester, 11. stol.

Grad Rochester, 11. stol.

Bodiam Castle, 14. stol., Anglija

Bodiam Castle, 14. stol., Anglija

Krak de chevaliers, Sirija

Karta sveta iz 11. stoletja

Ustanavljanje in širitev mest v srednjem veku v S. Evropi

Zaprto, obrambno mesto - borgo

Zaprto, obrambno mesto –
fortifikacije, mestna vrata

Mesto se zgošča navznoter. Hiše rastejo v višino.

Poglavitne trgovske poti v Evropi v visokem srednjem veku

Carcasonne - razvoj fortifikacijske arhitekture

Peruggia, mesto stolpov

San Giminiano. Mesto se razvije preko rimskega, v srednjem veku dodajo družinske
obrambne stolpe.

Siena

Siena, mestna hiša zgrajena v XIII.
stoletju, Torre del mangia in

Benetke, mesto v laguni

Avila

Avila

Francija, la Cuvertoriade

Mont Saint-Michel – opatija,
samostan, ki postane gotsko mesto

Mont Saint-Michel – opatija, samostan, ki postane gotsko mesto

Louvre, 1300

Hanzeatska liga, 12.stol.
Nemška mesta v poznem sr. veku

Rothenburg, eno ohranjenih nemških mest

Mesto Saint Denis

Ko so bile katedrale še bele:
Katedrale so bile bele, ker so bile nove.
Mesta so bila nova: gradila so se vseh
dimenzij, urejena, pravilna,
geometrična, po načrtu, ... V vseh
mestih in okoliških naseljih, ki so jih
obdajala nova obzidja, je božji
nebotičnik dominiral nad pokrajino.
Gradilo se je više kot je bilo sploh
mogoče, izjemno visoko. Bilo je
nesorazmerje, v vsem skupaj;
pravzaprav ne, bilo je dejanje
optimizma, ponosa, preskus
mojstrstva.
Začenjal se je nov svet. Bel, jasen,
razigran, čist, brez oziranja v preteklost,
kot roža na ruševinah. Za sabo je pustil
vse uveljavljene načine, preteklosti je
obrnil hrbet. V sto letih je bil dovršen,
Evropa je bila drugačna.
Le Corbusier, 1937

Abbe Suger, 1144

Abbe Suger, Sant Denis, Pariz, rojstvo gotske arhitekture, 1135-1144

Abbe Suger, Sant Denis, Pariz, rojstvo gotske arhitekture, 1135-1144

Abbe Suger, Sant Denis,
Pariz, rojstvo gotske
arhitekture, 1135-1144

Abbe Suger, Sant Denis, Pariz, rojstvo
gotske arhitekture, 1135-1144

Abbe Suger, Sant
Denis, Pariz,
rojstvo gotske
arhitekture, 1135-
1144

Abbe Suger, Sant Denis, Pariz, rojstvo gotske arhitekture, 1135-1144
St. Sernin in Sant Denis, kor

Ludvik XVI in Marija Antoaneta

Triforium
Abbe Suger, Pierre de Montreuil, Sant Denis, 1144-

Katedrala kot odprta knjiga, kot landmark v tkivu naselja, kot izraz vere in meščanskega
ponosa, napredka v tehniki, znanosti in ekonomiji

Gotska katedrala, okr. 1200 - gradnja

Gotska katedrala, okr. 1200 – gradnja - konstrukcija

Opaži za loke in slope
Različna dvigala, protožerjavi
Opaž za gradnjo
križnorebrastih obokov

Gotska katedrala, okr. 1200 - gradnja

Način obdelave kamna. Rebra, sklepniki.

Tipi prerezov stebrov v gotskih katedralah

Način obdelave kamna. Rebra, stebri,
slopi, krogovičje.

Principi in elementi gotske konstrukcije, v
primerjavi z rimsko in romansko

Oporniki ali kontraforti

Primerjava notranjih fasad ladje s travejami v enakem merilu:
1. Chartres, 2. Notre Dame Pariz, 3. Reims, 4. Amiens

Primerjava
opornikov
francoskih
gotskih
katedral

Primerjave gotskih elementov:
• oporniki
stebri
oporniki
prekritje kora

Križnorebrasti oboki

Gradnja
križnorebrastih
obokov

Gradnja križnorebrastih obokov

Komplicirani rebrasti in križnorebrasti oboki: zvezdasti, mrežasti, pahljačasti

Gotska okna

Rozeta

Primerjava romanskega in gotskega portala

Wimpergi
Portal Marije Device, katedrala Notre
Dame v Parizu

Fasade s stolpi, zvoniki

Primerjava pročelij francoskih gotskih katedral

Srednjeveški arhitekti

Villard de Honnecourt, slike iz
skicirke, 1220.

Villard de Honnecourt, skici za Reims, 1220

Villard de
Honnecourt, skica za
Reims, 1220.
Katedralo prično
graditi 1200.
Končana sto let
kasneje.

Villard de
Honnecourt, skica
prereza za Reims,
1220

Skiciranje na
steno je bil način
navodil za
delavce

Arhitekturni načrt, Francija, 1450 – 1500
Katedrala Strasbourg 1277 – izvedbeni
načrt

VIII. Gotika 1200‐1450
81. Abbe Suger, Sant Denis, Pariz, rojstvo gotske
arhitekture, 1135‐1144
82. Katedrala Notre Dame, Paris, 1163
83. Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194‐1260
84. Katedrala Notre Dame, Reims, 1210
85. Robert de Luzarches, Thomas de Cormont,
Renaud de Cormont, katedrala, Amiens, 1220‐88.
86. Katedrala Beauvais 1225‐
87. Pierre de Montreuil?, Sainte‐Chapelle. Paris,
France. 1243‐1248
88. Katedrala Notre Dame, Strassburg, 1277‐1318
89. Katedrala Saint Trinity, Winchester, 1400–1575
90. Katedrala Sv. Cecilije, Albi, 1282‐1480
91. Katedrala Saint Mary, Salisbury 1220‐1320
92. Katedrala Canterbury, 1070‐1834
93. Mont‐St‐Michel, romanska cerkev, gotski kor,
samostan, X. do XV. stol
94. Mojster Gerard in dr., Koelnska katedrala. Gradili
so jo od 13. do 20 stoletja
95. Katedrala San Salvador, Avila, 1172‐1353
96. Katedrala, Orvietto, 1290 – 1330
97. San Francesco di Assisi, Sv. Frančišek Asiški, 1228
‐ 1253
98. Katedrala Santa Maria Nascente, Milano, 1386‐
1418
99. Arnolfo di Cambio, Santa Maria del Fiore, Firenze,
1296 –
100. Peter Parler (1330 – 1399), Sv. Barbara, Kutna
Hora, Češka, 1388‐
101. Grad Rochester, 11. stol., Anglija
102. Bodiam Castle, 14. stol., Anglija
103. Krak de chevaliers, Sirija, 1031‐
104. Castel del Monte, Andria, 1240‐46
106. Palazzo Vecchio, Firenze, 1299‐1314
107. Filippo Calendario?, Doževa palača,
Benetke,1309‐1424, rekonstruirana
108. Giovanni in Bartolomeo Bon, Palača Ca´d´Oro,
Benetke 1428‐1430

Katedrala Notre dame v Noyonu, 1145 -

Katedrala Notre Dame v Laonu, 1155 - 1205

Katedrala Notre Dame v Laonu, 1155 - 1205

Katedrala Notre Dame v Laonu, 1155 - 1205

Katedrala Notre Dame v Laonu,
1155 - 1205

Katedrala Notre Dame v Laonu, 1155 - 1205

Katedrala Notre Dame, Paris,
1163

Katedrala Notre Dame, Paris, 1163

Katedrala Notre Dame, Paris, 1163 - 1250

Katedrala Notre dame, Paris, 1163

Katedrala Notre Dame, Paris, 1163 - 1250

Katedrala Notre Dame, Paris, 1163 - 1250

Katedrala Notre dame, Paris, 1163

Katedrala Notre dame, Paris, 1163

Katedrala Notre Dame, Paris, 1163

Jean d'Orbais, Notre Dame, Reims, 1210-

Jean d'Orbais, Notre Dame, Reims, 1210 - 1250

Jean d'Orbais, Notre Dame, Reims, 1210

Jean d'Orbais, Notre Dame, Reims,
1210 -

Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194-1260

Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194-
1260

Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194-1260

Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194-1260

Katedrala Notre Dame, Chartres, 1194-1260

Katedrala v Amiensu, 1175-

Robert de Luzarches, Thomas de
Cormont, Renaud de Cormont, katedrala,
Amiens, 1220-88

Robert de Luzarches, Thomas de
Cormont, Renaud de Cormont,
katedrala, Amiens, 1220-88

Robert de Luzarches, Thomas de
Cormont, Katedrala v Amiensu, 1175

Robert de Luzarches, Thomas de
Cormont, Renaud de Cormont,
katedrala, Amiens, 1220-88

Robert de Luzarches, Thomas de
Cormont, Renaud de Cormont, katedrala,
Amiens, 1220-88

Robert de Luzarches, Thomas de
Cormont, Renaud de Cormont,
katedrala, Amiens, 1220-88

Robert de Luzarches, Thomas de
Cormont, Renaud de Cormont,
katedrala, Amiens, 1220-88

Robert de
Luzarches,
Thomas de
Cormont,
Renaud de
Cormont,
katedrala,
Amiens,
1220-88

Robert de Luzarches, Thomas de
Cormont, Renaud de Cormont, katedrala,
Amiens, 1220-88

Amiens, kor

Robert de Luzarches, Thomas de
Cormont, Renaud de Cormont,
katedrala, Amiens, 1220-88

Robert de Luzarches, Thomas de Cormont, Renaud
de Cormont, katedrala, Amiens, 1220-88

Robert de Luzarches, Thomas de Cormont,
Renaud de Cormont, katedrala, Amiens, 1220-88

Robert de Luzarches, Thomas de
Cormont, Renaud de Cormont,
katedrala, Amiens, 1220-88

Robert de Luzarches, Thomas de Cormont, Renaud de Cormont, katedrala, Amiens,
1220-88

Bergen Švedska
Pierre de Montreuil?, Sainte-Chapelle.
Paris, France. 1243-1248

Pierre de Montreuil?, Sainte-Chapelle. Paris, France.
1243-1248

Pierre de Montreuil?, Sainte-Chapelle.
plamenasta rozeta, Pariz, Francija. 1243-
1248

Katedrala Beauvais 1225-

Katedrala Beauvais 1225-

Beuvais, 1225, kor

Katedrala Beauvais 1225-

Katedrala Beauvais 1225-

Primerjava prerezov francoskih gotskih katedral v enakem merilu

Gotika: Katedrale: rastlinski slog in
kipenje kvišku: stati na zemlji – gledati
proti nebu, integrirana struktura –
simbolni prostor duhovno povezane
(prispodoba samostana). Gotska
arhitektura je struktura iz stebrov, reber,
opornikov. Stena je tekstil, pajčolan iz
stekla in kamna kot skelet, na katerega je
napeta tkanina iz svetlobe. Vsako občutje
teže je izginilo. Nastane izjemna
transparenca. Gotika gradi s svetlobo.
Govorimo o novem konceptu svetlobe -
lux continua, lux mirabilis, ki postane
glavni element nove arhitekture.
Arhitektura ima vgrajen kod rasti.
Organskost skeleta je poudarjena z
delitvijo na rebra, vertikale. Sile potekajo
logično, po diagonalah. Ni več aditivne
kompozicije kvadratov in polkrogov, kot v
romaniki. Meje prostora niso definirane,
so membrana, relief konstrukcije in
svetlobe. Prostor ni negativ sten, je tekoč,
navzgor in naprej, pa tudi preko sten – to
imenujemo diafanija. Tu se navežemo na
Viollet-le-Duca in Antonia Gaudija, pa tudi
na moderno, ki je neskončnost prostora
postavila v središče nove arhitekture.

Katedrala Sv. Cecilije, Albi, 1282-1480

Katedrala Sv. Cecilije, Albi, 1282-1480

Angleška gotika

Katedrala Saint Trinity, Winchester, 1400–1575

Katedrala Saint Trinity, Winchester, 1400–1575

Katedrala Saint Trinity,
Winchester, 1400–1575

Katedrala Canterbury, 1070-1834

Viljem iz Sensa in dr., Katedrala Canterbury, 1070-1834

Katedrala Canterbury, 1070-1834

Katedrala Canterbury, 1070-1834

Katedrala Canterbury, 1070-1834

Katedrala Canterbury, 1070-1834

Katedrala Ely, 1083-1375

Katedrala Ely, 1083-1375

Katedrala Saint
Mary, Salisbury
1220-1320

Sallisburry

Vitični in
krogovični strop
Glouchester,
poznogotska
katedrala, klošter
14. stol.

Westminster Abbey, London, 1245 -1517

Westminster Abbey, London, 1245 -1517

Katedrala v Yorku,
1230 -1472,
perpendicular

Katedrala v Yorku, 1230 -1472.

Kolnska katederala. Gradili so jo od 13. do 20 stoletja, 700 let.

Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala.
Gradili so jo od 13. do 20 stoletja

Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala.
Gradili so jo od 13. do 20 stoletja

Koelnska katedrala v 19. stoletju
Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala.
Gradili so jo od 13. do 20 stoletja

Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala.
Gradili so jo od 13. do 20 stoletja

Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala.
Gradili so jo od 13. do 20 stoletja

Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala. Gradili so jo od 13. do 20 stoletja

Mojster Gerard in dr., Koelnska katederala. Gradili so jo od 13. do 20 stoletja

Peter Parler (1330 – 1399),
Sv. Barbara, Kutna Hora,
Češka, 1388-

Peter Parler (1330 –
1399), Sv. Barbara, Kutna
Hora, Češka, 1388-

Peter Parler (1330 – 1399), Sv. Barbara, Kutna
Hora, Češka, 1388-

Kutna hora na Češkem. Regionalna gotika, najvišje kvalitete. Arhitekt Peter Parler.

Katedrala San Salvador v Avili, 1172-1353

Katedrala San Salvador v Avili, 1172-1353

Katedrala San Salvador v Avili, 1172-1353

Stolnica Santa Maria Nascente, Milano, 1386-

Stolnica Santa Maria Nascente, Milano, 1386-

Katedrala Santa Maria Nascente, Milano,
1386-1418

Katedrala Santa Maria Nascente, Milano,
1386-1418

Katedrala Santa Maria Nascente, Milano, 1386-1418

Katedrala Santa Maria Nascente, Milano, 1386-1418

Katedrala Santa Maria Nascente,
Milano, 1386-1418

Santa Maria del Fiore, Firenze, 1296 -

Arnolfo di Cambio, Santa Maria del Fiore,
Firenze, 1296 –

Arnolfo di Cambio, Santa Maria del Fiore,
Firenze, 1296 –

Arnolfo di Cambio, Santa Maria del Fiore, Firenze, 1296 –

Arnolfo di Cambio, Santa Maria del Fiore, Firenze, 1296 –

Castel del Monte, Andria, 1240-46

Castel del Monte, Andria, 1240-46

Castel del Monte, Andria, 1240-46

Castel del Monte, Andria, 1240-46

Castel del Monte, Andria, 1240-46

Filippo Calendario?, Doževa palača,
Benetke,1309-1424, rekonstruirana

Gotico fiorito, Ca D Oro, Benetke,
Italija, 1428-1430

Srednjeveška upodobitev Rima kot
vdove, ki objokuje izgubo papeštva
“Avignonsko suženjstvo” papeža med
leti 1309 - 1376

Palača papežev, (Palais des Papes),
Avignon, 1320 - 1348

Bergen Švedska

K.F.SCHINKEL

Eugène Viollet-le-Duc, Design for a concert
hall, dated 1864, expressing Gothic
principles in modern materials; brick, stone
K.F.SCHINKEL
and cast iron. Entretiens sur l'architecture

Antoni Gaudi, La Sagrada Familia,
Barcelona, 1883 -

Antoni Gaudi, La Sagrada Familia,
Barcelona, 1883 -

Antoni Gaudi, La Sagrada Familia,
Barcelona, 1883 -

Santiago Calatrava, Toronto

FIN
Bergen Švedska
FIN

Do prihodnjega predavanja preberite:
Nikolaus Pevsner, Oris evropske arhitekture,
strani 155 - 176,
priporočam tudi:
Spiro Kostof, A History of Architecture: settings
and rituals, (New York, Oxford: Oxford University
Press, 1985), in druge izdaje, poglavje 17, The
Renaissance: Ideal and Fad, strani 403 -431
Michael Fazio, Marian Moffett, and Lawrence
Wodehouse, A World History of Architecture.
Laurence King, 2009 in druge izdaje,
Poglavje Renaissance Architecture, strani 285 -
298
Najlaže dostopna pa so spletne strani, npr.:
http://www.all-art.org/Architecture/8.htm History
of art: Architecture and sculpture, part three,
chapter two, The Early Renaissance in Italy
Merilo