Revija Lipov list, december 2017

DECEMBER 2017 Poštnina plačana 

pri pošti 1102 Ljubljana 

dobre zgodbe v slovenskem turizmu 

Aktualno 

Do odličnosti in petih zvezdic 

je še dolga pot 

Turizem smo ljudje 

Jure Sodja, TD Bohinj 

Kulinarični kotiček 

Elvis Kudić, Masterchef Slovenija 2017 

Inovativno 

Postojnska jama v prostoru in času 

Foto: Darinka Mladenovič/www.slovenia.info

Foto: Vranič 

SmučarSki paket 

5 x polpenzion 

že od 435 € 

Vključuje smučarske karte ali vrednostne 

bone za wellness in gostinstvo! 

080 88 30 

info@hit-alpinea.si 

www.hit-alpinea.si

KAZALO 

AKTUALNO 04-06 

Je nova vizija slovenskega turizma izvedljiva? 

FOKUS 12-15 

TD Slovenj Gradec: 

Prihodnje leto visok jubilej 

TD Zadvor: Da bi kraj ostajal domač in izviren 

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17 

Jure Sodja: Naj vsakdo prispeva 

nekaj dobrega okolju, kjer živi 

TZS 18-19 

Državno tekmovanje za zlato kuhalnico 

NAMIG ZA IZLET 25 

His, hiška za »deco delat« 

NARAVNA DEDIŠČINA 28-29 

Turizem v naravnem rezervatu Škocjanski zatok 

ZELENI ZGLEDI 34-35 

Pirine dobrote z Dravskega polja 

POD DROBNOGLEDOM 39 

Domačijo Mahnič odkrivajo 

obiskovalci od blizu in daleč 

SKOK K SOSEDOM 40-41 

Smučanje v Avstriji: 

Velike naložbe v infrastrukturo in programi za dušo 

PRAZNIČNO 42 

Advent in božične tržnice: Iz tradicije – turizem! 

UVODNIK 

Tokratna kolumna bo (predprazničnemu 

času primerno) – o prijaznosti. 

Bilo je pred leti, v skromno opremljeni jedilnici 

prenočišča v vasici Čukung na 4730 

metrih v narodnem parku Sagarmatha v 

nepalski Himalaji. Okoli tople peči se je stiskala 

skupinica mladih zahodnjaških pohodnikov 

in klepetala. »Prijaznost domačinov 

je tako lažna, oni vidijo v nas le evre!« je 

globoko zavzdihnil mladenič, drugi pa so 

mu resno prikimavali. 

Spomnim se, da bi jih takrat najraje zabrisala 

iz hiške na mraz in ledeni veter. Kaj bi pa radi? Hipna prijateljstva z domačini, 

potem ko na najbolj priljubljenem trekingu na svetu kvečjemu prespijo 

ali jedo pri njih? Prehodni gostje, ki jim morajo gostitelji na vso moč dokazovati, 

da zanje niso zgolj turisti, ampak da so jim resnično všeč, čeprav jih 

sploh ne poznajo? 

(Upajmo, da nova vizija slovenskega turizma, ki napoveduje zahtevne goste, 

z zahtevnostjo ne predvideva obiskovalcev, ki od turističnih delavcev pričakujejo 

dokaze, da so zanje več kot »le« – turisti ...) 

Prijaznost je v turizmu eno najtrdnejših zagotovil za zadovoljnega gosta. Ali 

je pristna ali je nasmešek na, recimo, obrazu natakarja, »posledica« usposabljanja, 

za turista v resnici niti ni pomembno. Prekratek čas preživi v njegovi 

družbi, da bi odstiral morebitne skrite motive za prijaznim pozdravom, nasmeškom, 

vljudnostjo, prijetnim klepetom, predlogom ... Ti so domena odnosov, 

ki niso zgolj prehodni. Zato prijaznost, pa naj jo poganja kar koli, v 

turizmu praviloma obrodi sadove. In ne le to. Lahko prežene okus po prežgani 

kavi in malce razkuhanih testeninah, celo slabo voljo zaradi dežja lahko 

odpravi, ublaži nelagodje ob neznanem. Prijaznost ima magično moč. 

Toda ... V turizmu oziroma še zlasti v gostinstvu se v Sloveniji včasih upravičeno 

vprašamo, kaj žene tiste, ki so prijazni, da so takšni kljub pregovorno nizkim 

plačam in neusmiljenemu delovniku. Kajti – vsaj po mojih izkušnjah – 

večinoma so. Kljub temu, da odnos do zaposlenih v panogi ni na zavidljivi 

ravni, kar je na okrogli mizi na letošnjih Dnevih slovenskega turizma poudaril 

tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Med 

drugim je dejal, da bomo težko napredovali do butične in petzvezdične destinacije, 

če se odnos vodilnih v turizmu do zaposlenih ne bo spremenil, če 

bodo zaposleni zgolj sredstvo. 

Nekaj mi preprosto ne gre v glavo. Takole razmišljam. Imam posel, ki je močno 

odvisen od tega, kako se bodo moji zaposleni vedli do gosta. Jaz pa jih 

plačujem s stisnjenimi ustnicami in poskušam plače držati na čim nižji ravni. 

Ali najemam študente, ki bodo veseli malce denarja »za postrani«. Ob tem 

pričakujem, da bodo delali ob koncih tedna, pozno v noč, če bo treba, za 

praznike. In da bodo prijazni, če je le mogoče. Se pravi: lahko sem lastnica, ki 

pričakuje od svojih zaposlenih čisto preveč glede na to, koliko jim daje (čim 

manj), lahko pa sem lastnica, ki ji je malo mar, ali bodo gostje dobili ob postrežbi 

še nasmešek. Ne razumem ne enega ne drugega, ker se mi zdi oboje 

skregano z zdravo pametjo. 

A končajmo s – prijaznostjo. Želim vam prav takšno leto 2018! Srečno! 

3 

Kazalo / Uvodnik 

 

Mateja Gruden, urednica 

Lepe 

božične praznike 

in srečno 

novo leto 2018 

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici februarja. 

Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in 

napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja 

2018 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

4 

Aktualno 

Foto: Iztok Medja /www.slovenia.info 

Nova vizija: Slovenija – zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji 

mir in osebne koristi. 

Je nova vizija slovenskega turizma izvedljiva? 

Do odličnosti in petih 

zvezdic je še dolga pot 

Nova Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 ima zapisane jasne cilje in vizijo. Med drugim 

od 3,7 do štiri milijarde evrov iz naslova izvoza potovanj, kot zelena, aktivna in zdrava destinacija pa bo ponujala 

petzvezdična doživetja. Ukrepi za dosego zastavljenega so zbrani v šestih ključnih točkah: makrodestinacije 

in turistični proizvodi; kadri; okolje z naravnimi in kulturnimi viri; nastanitve, infrastruktura in naložbe; institucionalni 

in pravni okviri ter mala in srednja podjetja. 

Strategijo so pripravili ob sodelovanju vseh ključnih deležnikov slovenskega 

turizma, od predstavnikov gospodarstva, zbornic, občin, izobraževalnih 

institucij in civilne iniciative do ministrstev in strokovnjakov z različnih 

področij. Je torej verodostojna in bo oplemenitila obstoječo 

sistemsko ureditev ene najpomembnejših gospodarskih panog pri nas v 

tolikšni meri, da bo sledila ciljem in predvsem novi viziji razvoja slovenskega 

turizma: Slovenija – zelena butična globalna destinacija za zahtevnega 

obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in 

osebne koristi. To je bilo tudi sporočilo letošnjih, 7. Dnevov slovenskega 

turizma, ki so bili oktobra v Kranjski Gori oziroma v Planici. 

O čem je bil govor prejšnja leta? 

Lani smo na jesenskih turističnih dnevih v Radencih sledili zanimivostim 

o ustvarjalnosti v turizmu, ključni paneli pa so govorili o on-line 

sanjarjenju in off-line potovanjih, dobri zgodbi do uspeha in vsebinskem 

digitalnem marketingu, kjer kraljuje vsebina. Leto prej so v Novi 

Gorici napovedali reinvencijo slovenskega turizma na področju 

znamčenja oziroma komuniciranja, destinacijskega menedžmenta in 

proizvodov. Še pred tem, leta 2014, so v Portorožu v plenarnem delu 

z naslovom Priložnosti turizma za večjo gospodarsko rast in kakovost 

življenja govorili o nesmiselni ukinitvi nacionalne turistične organizacije 

(STO), ki nas je pahnila na rob dobro organiziranih turističnih držav 

na svetu, na Slovenskem turističnem forumu pa smo se učili o 

vlogi digitalnega turizma kot o novi razvojni priložnosti ter v sodobnih 

izzivih digitalnega komuniciranja prepoznavali grandiozno moč 

novodobnega promocijskega okna. 

Zdaj pa imamo pred seboj zelo zahtevno nalogo: prepoznati se kot 

destinacijo odličnosti, jo kot takšno ne le promovirati, kar je v primerjavi 

z uspešnim trženjem dokaj preprosto, ampak tudi dočakati pozitiven 

odmev pri kupcih oziroma turistih. 

Odlično delo STO 

Naveden pregled dogodkov pove, da je ideja o kakovostnem turizmu 

vzplamtela v velik ogenj tudi v Sloveniji, v kar se lahko predvsem 

in najprej prepričamo predvsem ob spremljanju dela STO. Tu je delo 

popolno, teorija odličnosti je obdelana, izvedba zelo dobra, kar je 

Lipov list - December 2017

najbolj razvidno ob pregledovanju Poslovnih strani, Novinarskega 

središča in Mediateke na spletni strani STO. Slovenska turistična organizacija 

je letos v Planici prejela priznanje Kristalni Triglav 2017 za svoje 

delo, odkar je avgusta leta 2015 znova prevzela vlogo prve promotorke 

turizma Slovenije – z utemeljitvijo, da je razvila sodoben 

digitalni marketing in se zavzela za inovativne digitalne kampanje, ki 

so skupaj z drugimi akcijami in posegi markantno pripomogle k boljši 

prepoznavnosti Slovenije in slovenskega turizma ter s sloganom 

Slovenija – zelena, aktivna, zdrava tudi močno pospešila in vplivala na 

razvoj trajnostnega turizma pri nas. 

Obenem s povečanjem proračuna za promocijo turizma je STO doživela 

velik vzpon in je marca na letošnji, že 51. mednarodni turistični 

borzi v Berlinu (ITB) za to prejela tudi najprestižnejše priznanje National 

Geographic World Legacy, kar je vodilo tudi do odlične razglasitve 

Slovenije kot prve zelene države na svetu. 

Trajnostni razvoj je civilizacijska in etična zaveza človeka, da bo 

zadovoljeval svoje potrebe na način, da ne bo pri tem ogrožal planeta 

in prihodnjih generacij. Je nesebičen način življenja v odnosu 

do okolja, niz dejavnosti, ki naj bi trajno izboljšale razmere za 

človeštvo, je izboljšanje kakovosti življenja človeka v okviru nosilnih 

zmogljivosti oskrbnih ekosistemov. Je prilagajanje človeštva 

zmogljivostim (omejitvam) okolja in narave. Njegov koncept je 

zasnovan tridimenzionalno, kot okoljsko, gospodarsko in socialno. 

S tem pojem trajnosti nadgrajuje pojem sonaravnega razvoja, ki 

obsega zgolj načelo varstva okolja in narave. 

Najprej »zeleno« 

Trajnostno pot slovenskega turizma so tako na ministrstvu za gospodarski 

razvoj in tehnologijo kot na STO zastavili že pred leti s številnimi ukrepi 

in aktivnostmi. Zato je razvoj Slovenije v najbolj trajnostno destinacijo 

na svetu velik dosežek in obenem edina prava pot turističnega razvoja. 

Vendar je potreben trezen premislek o tem, kaj, na primer, prinesejo 

nova delovna mesta, večji dobiček in dobrine, ki se kaj lahko spremenijo 

v slabo izbiro, če so doseženi na račun stroškov trajnostnosti! 

Ljubljana je v začetku novembra na londonski mednarodni turistični 

borzi WTM prejela nagrado za komuniciranje odgovornega turizma. 

Žirija je pri svoji odločitvi upoštevala njen prispevek k trajnostnemu 

turizmu in prizadevanjih za zmanjšanje negativnih in povečanje pozitivnih 

učinkov turizma ob sledenju nacionalni zeleni politiki – Zeleni 

shemi slovenskega turizma. Ljubljana pa je bila tudi prva dobitnica 

zlatega znaka Slovenia Green. 

Standard Slovenia Green sestavlja sto meril, ki vključujejo šest tematskih 

področij: destinacijski menedžment, narava in pokrajina, 

okolje in podnebje, kultura in tradicija, socialna klima in poslovanje 

turističnih podjetij. 

Slovenija se je ob Temzi predstavila z odličnim sloganom Be(e) Responsible 

(besedna igra, ki poudarja pomembnost čebel – v angleščini bee 

– v nagovoru: Bodi odgovoren). Skozi zgodbo o čebelah in čebelarskem 

turizmu se je predstavila kot destinacija, usmerjena v trajnostni 

razvoj turizma, obenem pa je napovedala tudi leto kulturnega turizma. 

V okviru borze je potekalo tudi ministrsko srečanje pod pomenljivim 

naslovom Preveč turizma: rast ni sovražnik, vse je odvisno od našega 

upravljanja le-tega. To je sijajna tema, ki jo zgolj lahko ponotranjimo! 

Slovenija stavi na reinvencijo in ustvarjalnost 

Slovenija se je zavezala k trajnostnemu razvoju turizma in tako začrtala 

institucionalni okvir, v katerem se je za prihodnjo odličnost turizma še 

pred sledenjem najnovejšim trendom treba ukvarjati z reinvencijo raz- 

Inovativnih proizvodov je čedalje več – in še več jih mora biti; 

na fotografiji: Gozdni selfness Cerkno 

ličnih področij. Med njimi najprej prepoznavamo pove zovanje – sodelovanje 

na vseh področjih, saj turisti ne prihajajo zaradi izključno enega 

ponudnika, temveč zaradi celovitega doživetja destinacije. Sledi 

podjet niška miselnost, ki mora zavzeti svoj kronski gospodarski položaj, 

pa reinovacija v podajanju atributov, ki nas definirajo in diferencirajo 

od drugih ponudnikov, pa najsi gre za kulturo, naravo, doživetja ... 

Pravkar pa je na pohodu, v luči predstavitev novih proizvodov, močna 

reinovacija vsega, kar lahko zagotavlja višjo dodano vrednost in vodi v 

butičnost in izkristalizacijo učinkovitih trženjskih in promocijskih kanalov 

za dosego gostov, ki jih zanima odličnost petzvezdičnega turizma. 

Imamo že nekaj inovativnih turističnih proizvodov za zahtevnega gosta 

in imamo dobre primere, zasnovane na smelih idejah in drznih razmišljanjih. 

Da pa bi tega bilo več in v podporo preskoku k višji dodani 

vrednosti in boljši izkušnji gosta, je v sklopu letošnjega, 20. Slovenskega 

turističnega foruma (na DST) potekal prvi vseslovenski turistični 

hackathon Slovenija za 5-zvezdična doživetja. 

Hackathon je poseben dogodek, namenjen ustvarjanju novih rešitev. 

Takšna oblika dogodkov, ki se posveča iskanju inovativnih 

rešitev v razmeroma kratkem času, je v Sloveniji znana že nekaj let, 

razvila pa se je pred slabim desetletjem v ZDA. Hackathon, pogovorno 

hekaton oziroma hackfest, codefest ali dan hekanja, je dogodek, 

na katerem naj bi nekaj »shekali«, reševali izzive. 

Kaj bo prinesel njegov izkupiček, bomo videli v prihodnosti, vsekakor pa 

so pred nami nagrajenci in njihovi predlogi: ekipa Srečni Gams s projektom 

Simple Luxuries (Preproste razkošnosti), Zgodbarji iz Laškega s svojim 

Spremeni tok zgodovine, Sloveniatripping in Enrich Your Travel (Obogati 

svoje potovanje) ter 3Ex4R z Istrian Golden (Istrsko zlato). 

Novodobni turizem in potrošništvo 

Dr. Dejan Verčič, predstojnik oddelka za komunikologijo na Fakulteti 

za družbene vede v Ljubljani, je v Planici govoril o turizmu v času hipermoderne, 

ko ga zaznamujejo čedalje večja hitrost družbenih 

sprememb in prilagoditev ter spremenjena pravila komuniciranja. 

Govoril je o tem, da hipermoderni čas označujejo čedalje večja hitrost 

družbenih sprememb in prilagoditev, čedalje večja obsedenost 

s sebstvom in sebki ter skoraj vseobsežno potrošništvo. Komuniciranje 

je globalno, hipno in hkratno. In seveda je povedal še veliko več. 

Ob vsem tem je treba poudariti, da zdaj igrajo izjemno in čedalje pomembnejšo 

vlogo računalniki, pametni telefoni, splet in še zlasti 

spletna družbena omrežja, ki so na eni strani za turizem sicer dobrodošla 

pomoč pri promociji in trženju, a hkrati tudi nevarnost. Motivi 

ustvarjanja in objavljanja sebkov (fotografija, ki jo fotograf posname 

sam, navadno z mobilnim fotoaparatom; v slovenščini je udomačena 

kot sebek), močno zrcalijo lastno osebnost ter preraščajo v lasten šov 

fotografa na odru spletnih družbenih omrežij. Spletni izdelki v 

kontek stu sebkov govorijo o identiteti osebe, njena samopredstavi- 

Foto: Alex Štokelj/www.slovenia.info 

5 

Aktualno 


6 

Aktualno 

Foto: Alex Štokelj/www.slovenia.info 

Do odličnosti tudi tako, da se bomo ponosno odzvali ob komuniciranju in promociji resnične slovenske zgodbe in tudi sami segali po 

vsem, kar prinaša turistična Slovenija. 

tev, ustvarjena s pomočjo pametnega telefona, pa priča zgodbo 

avto portreta v okolju/destinaciji, ki tako v trenutku postane vizualna 

komunikacija. Je hipna priča o kraju, početju osebe in njenih mislih o 

tem, kako se počuti, kaj jo radosti, kaj razburja ... Sebki spreminjajo 

vidike družbenih interakcij, samozavedanje, vedenje, čas, in kar je najbolj 

nevarno, marsikdaj tudi realnost. Sebek vsekakor ni le fotografija, 

ampak predvsem režirana igra! Zato pozornost ni odveč. 

Ultrainventivni turizem 

Zelena slovenska temeljna razvojna paradigma je že navdušila precej 

turističnih ponudnikov in podjetij, a regij v tej zavemi še ne prepoznavamo. 

Certificirani ponudniki, ki so pridobili naziv Slovenian Green, se 

pojavljajo čedalje pogosteje, a jih še vedno ne moremo prepoznati v 

smislu celotne destinacije – Slovenije. Pomembnim rezultatom manjka 

kritična masa, manjka pa tudi splošna ozaveščenost Slovencev, kaj 

ta znak turizmu prinaša in kaj vse lahko posameznik prispeva k zeleni 

politiki turizma, ki nagovarja človeka k odgovornemu odnosu do naravnega 

in družbenega okolja. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj lahko 

pričakujemo od drugih, če sami tega ne živimo ali niti ne poznamo. V 

turizmu lokalno življenje in domačini igrajo zelo pomembno nalogo! 

Dobri primeri v trajnostnem turizmu poudarjajo povezovanje z lokalno 

skupnostjo, domačini torej, in spreminjanje mišljenja v smeri zelenega 

in okolju prijaznega delovanja. Zato je izjava predsednika Turistične 

zveze Slovenije Petra Misje na DST: »Najprej moramo poskrbeti za zadovoljstvo 

domačinov, šele nato za turiste,« zelo na mestu. 

Zato bi bilo treba – vzporedno s skrbjo za trajnostno izvedbo turizma, 

nove proizvode, zavezane ultra novodobnim trendom, in do potankosti 

izbrušenemu promocijskemu delu STO – delati tudi na ozaveščanju, 

spodbujanju in izobraževanju Slovencev. Morda bi bilo dobro 

tudi nadgraditi in oplemenititi prežvečene, a sijajne slogane: »Slovenija, 

moja dežela« in »Turizem smo ljudje!«. 

Rekordi, rekordi? 

STO je pred dvema letoma začela s pospešenim digitalnim marketingom: 

skrbno zastavljenimi komunikacijskimi aktivnostmi in usklajeno nadgradnjo 

družbenih omrežij, podprto z digitalnim oglaševanjem, zato ima zdaj 

na tem področju odlične rezultate. Na vseh družbenih omrežjih ima 

izjem no rast števila sledilcev in aktivnosti uporabnikov. Nedavno so objavili 

nov rekord Facebook strani Feel Slovenia, kjer je preseženo število 

500.000 sledilcev, Instagram pa kaže preseženo število 100.000 sledilcev. 

Facebook stran Feel Slovenia je ena največjih in najaktivnejših Facebookovih 

strani v Sloveniji. S privlačnimi objavami na tem profilu želi STO 

informirati o pestri in raznoliki slovenski turistični ponudbi, navdihniti 

turiste za (ponoven) obisk Slovenije in promovirati znamko I feel Slovenia. 

Najštevilnejša skupina sledilcev prihaja iz Italije, sledijo Srbija, ZDA, 

Velika Britanija in Nemčija, medtem ko slovenski uporabniki Facebooka 

pomenijo približno desetodstotni delež vseh sledilcev. 

Kako pa se to odraža v dejanskem obisku? Ključni trgi, od koder prihajajo 

tuji turisti, ki so letos ustvarili največ prenočitev pri nas, so Italija 

(16 odstotkov), Nemčija (15 odstotkov), Nizozemska (11 odstotkov), 

Avstrija (sedem odstotkov) ter Francija in Velika Britanija (po štiri 

odstotke). Od januarja do avgusta letos so v slovenskih hotelih, apartmajih, 

kampih in drugih turističnih objektih našteli dobrih 3,38 milijona 

turistov, kar je skoraj 15 odstotkov več kot leto prej, in več kot 8,82 

milijona turističnih prenočitev (12,5 odstotka več.) 

Kdaj do butičnosti in petzvezdičnosti? 

Kdaj bomo promovirali in tržili zeleno butično destinacijo za zahtevnega 

obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, notranji mir in 

osebno zadovoljstvo? 

Ko bomo sami, torej vsi deležniki v destinaciji Slovenija, ponotranjili 

zeleno zgodbo, jo dihali in živeli ter v nadaljevanju ponudili tujim turistom 

(z navadnimi, a prijaznimi, ali novodobnimi, domiselnimi proizvodi). 

Ko se bomo ponosno odzvali ob komuniciranju in promociji 

resnične slovenske zgodbe in tudi sami segali po vsem, kar prinaša 

turistična Slovenija. 

A do tja je pot še dolga! Odličnost je namreč veliko več, kot Slovenija 

ponuja zdaj. Je tudi ustrezno poslovno-ekonomsko-politično okolje; 

udejanjen proces privatizacije; so naložbe v nove turistične ponudbe 

(brownfield investicije), v hotele, turistične znamenitosti in infrastrukturo, 

je tudi graditev učinkovitega sistema menedžmenta v turizmu. 

Ko bomo dočakali vse to, bo morda Slovenija resnično destinacija za 

petzvezdična doživetja; Zelena. Aktivna. Zdrava. In morda bo tudi posredovalka 

notranjega miru in resničnega osebnega zadovoljstva. 

Trenutno pa smo šele na začetku, sicer tudi Mate Matjaž, predsednik 

Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji 

(OZS), v Planici ne bi povedal, da so v sekciji predlagali oprostitev 

plačila prispevkov delodajalca in delojemalca na dodatke za nadurno, 

nedeljsko in praznično delo v korist delavca. Strošek delodajalca 

bi ostal nespremenjen, delavec pa bi zato prejel višjo bruto plačo. 

Povečan obseg dela je namreč pokazal, da so veliki problemi pri zagotavljanju 

ustreznih kadrov, ki jih občutno primanjkuje. 

Država bo morala vendarle in končno spoznati vlogo turizma, da bo 

začela tej izjemni gospodarski panogi namenjati več pozornosti in ji 

omogočiti, da bo delovala kot v državah, kjer odličnosti ni treba poudarjati, 

saj ponudbo plemeniti že sama po sebi. Brez nasmeha turističnih 

delavcev, ki izpričuje tudi odsotnost preživetvenega strahu, 

ne bo zadovoljnih delavcev. Niti dobrega turizma, in še najmanj – 

odličnega, takšnega s petimi zvezdicami. 

 

Renata Picej 


Vlada RS sprejela 

predlog novega zakona o 

spodbujanju razvoja turizma 

7 

Aktualno 

Vlada RS je novembra sprejela predlog novega zakona o spodbujanju razvoja turizma. Prinaša številne novosti, 

ključne pa so: zvišanje turistične takse in uvedba promocijske takse, prenova pogojev za organiziranje 

in prodajo turističnih paketov in deregulacija poklica turistični spremljevalec. O predlogu bodo v prihodnjih 

mesecih razpravljali še v parlamentarnih klopeh, zakon pa bo sprejet predvidoma spomladi prihodnje leto. 

Objavljamo nekatere ključne novosti, ki jih predvideva predlog novega 

zakona o spodbujanju razvoja turizma. Več o njih si lahko preberete 

na spletni strani Vlade RS (seje vlade/gradiva v obravnavi). 

Zvišanje turistične takse 

Predlog uvaja novo metodologijo za določanje turistične takse, ki je 

eden od dveh namenskih virov občin za razvoj turizma (poleg dela koncesij 

za prirejanje posebnih iger na srečo). Po zdajšnji je najvišja turistična 

taksa, ki jo lahko določi občina, 1,265 evra. Po novi bi bila 2,50 evra. Ob 

predvidevanju, da se obseg in struktura zavezancev za plačilo turistične 

takse ne bosta spremenila in da bi občine zaračunavale takso v povprečni 

višini dva evra, bi si z njo zagotovile prihodek v višini dobrih 18 milijonov 

na leto ali približno šest milijonov evrov več kot zdaj (lani so z njo 

zbrale blizu 12 milijonov evrov). 

Takšno zvišanje turistične takse je nujno, saj bo le tako mogoče zagotoviti 

dodaten denar za spodbujanje razvoja turizma, pojasnjujejo na ministrstvu 

za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki je pripravljalo zakon. 

Nova, promocijska taksa 

Predlog novega zakona o spodbujanju razvoja turizma pa uvaja 

tudi novo takso: promocijsko. To bo gost plačal ob plačilu turistične 

takse – v višini 25 odstotkov obračunane turistične takse. Če bo ta 

2,50 evra, bo promocijska taksa 0,625 evra, kar pomeni, da bo gost 

plačal taksi v skupni višini 3,125 evra. 

Promocijska taksa bo prihodek Slovenske turistične organizacije (STO). 

Namenjena bo načrtovanju in izvajanju trženja in promocije slovenske 

turistične ponudbe. Tako bi se proračun STO predvidoma povečal za 

okoli 4,7 milijona evrov. Uvedba novega stabilnega sistemskega vira za 

delo STO je za ohranitev konkurenčnega položaja slovenskega turizma 

na tujih trgih nujna, pojasnjujejo predlagatelji zakona. 

Spremembe na področju organizacije 

in prodaje turističnih paketov 

Pri pogojih za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih 

paketov in povezanih potovalnih aranžmajev predlog zakona 

predvideva odpravo nekaterih administrativnih bremen in poenostavitev 

pogojev za opravljanje dejavnosti, pojasnjujejo na 

MGRT. Med drugim prinaša spremembe, ki bodo odpravile težave 

in zaplete, do katerih je prihajalo pri organizaciji društvenih in podobnih 

izletov zaradi njihove ne dovolj jasne opredelitve v zdajšnjem 

zakonu o spodbujanju razvoja turizma. 

Predlog novega zakona tudi v prihodnje predvideva licence za organizatorje 

potovanj in turistične agente, ker, kakor navajajo predlagatelji, 

zagotavljajo urejenost trga, vodenje registra izdanih licenc 

pa večjo preglednost področja, kar je še zlasti pomembno z 

vidika varstva potrošnikov. Licence poleg tega pripomorejo k zagotavljanju 

višje ravni kakovosti storitev in povečujejo verodostojnost 

pri partnerskem sodelovanju. 

Je pa v predlogu predvidena korenita poenostavitev pogojev za 

organizatorje potovanj in turistične agente, z izjemo zahteve za zavarovanje 

v primeru insolventnosti. Tako, na primer, v njem ni več 

zahtev glede izobrazbe in delovnih izkušenj za odprtje turistične 

agencije. Izkušnje na tem področju namreč dokazujejo, da pogoji, 

ki jih narekuje zdajšnji zakon, ne pripomorejo k zagotavljanju kakovosti 

storitev oziroma ne zagotavljajo varstva potrošnikov, poleg 

tega pa omejujejo konkurenco, pojasnjujejo predlagatelji. 

Deregulacija poklica turističnega 

spremljevalca, ne pa tudi vodnika 

Med najodmevnejšimi spremembami, ki naj bi jih po prvih napovedih 

prinesel novi zakon o spodbujanju razvoja turizma, pa je bila 

deregulacija poklica turistični vodnik. Po mesecih presojanja pozitivnih 

in negativnih učinkov takšne spremembe se je utrdilo mnenje, 

da bi prinesla več negativnih posledic kot koristi, zato poklic 

ostaja reguliran. Predlog novega zakona uvaja tako zgolj deregulacijo 

poklica turističnega spremljevalca oziroma vodje poti. 

Poglaviten argument za ohranitev regulacije poklica turističnega vodnika 

je zagotavljanje višje ravni kakovosti storitev, odločitev pa je 

utrdilo tudi dejstvo, da je poklic reguliran v vseh sosednjih državah. 

Po predlogu novega zakona bodo zahteve, ki se navezujejo na opravljanje 

poklica turističnega vodnika, v prihodnje veljale tudi za tuje 

državljane, ki vodijo organizirane skupine obiskovalcev v Sloveniji. 

Turistični vodniki iz držav, ki niso članice Evropske unije, v Sloveniji ne 

bodo mogli več voditi, temveč bodo morale tuje agencije najemati 

slovenske turistične vodnike. 

L. L. 

 

Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info 


8 

Aktualno 

Začela se je nova 

smučarska sezona 

Smučarska sezona se je v Sloveniji letos začela sredi novembra – z odprtjem Kanina in Vogla, konec prejšnjega 

meseca sta žičniške naprave pognala še Kranjska Gora in Krvavec, preostala večja smučarska središča pa v 

začetku decembra. 

Smučišča so v novo sezono vstopila oziroma vstopajo brez večjih naložb 

v žičniško infrastrukturo, so povedali na novinarski konferenci 

Združenja slovenskih žičničarjev in združenja Pohodništvo&kolesarjenje 

(oboje GIZ), ki je bila v drugi polovici novembra. Ugotavljajo pa, da si 

upravljavci smučišč prizadevajo za čedalje bolje urejene proge, dodatno 

ponudbo na smučiščih in nove turistične proizvode za goste, ki si 

na snegu želijo tudi drugih doživetij, ne zgolj smučarskih. 

Vsa večja slovenska smučišča so sicer vključena v projekt skupnih smučarskih 

vozovnic; med slovenskimi smučarji so bile doslej še zlasti priljubljene 

družinske vozovnice. Kot so povedali na novinarski konferenci, 

je prodaja teh vozovnic za novo sezono spodbudna in kaže na vidno 

povečanje zanimanja zanje. »Veliko dela pa nas čaka na področju trženja 

in promocije večdnevnih vozovnic, ki so namenjene predvsem tujim 

gostom,« so še dejali na novinarski konferenci. 

Združenje slovenskih žičničarjev in združenje Pohodništvo&kolesarjenje 

sta lani v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO) pripravila 

projekt Slovenia Outdoor – poslovni model povezovanja aktivne 

ponudbe v Sloveniji. Letos so ga uspešno nadaljevali, so povedali na 

novinarski konferenci: slovenska smučarska središča so se predstavila 

na specializiranih sejmih v Londonu, Varšavi in Beogradu, v Sloveniji pa 

na tradicionalni Snežinki v Ljubljani. 

Prejšnja sezona povprečna, 

a vendarle boljša kot prejšnja leta 

Prejšnja smučarska sezona je bila po oceni Združenja slovenskih žičničarjev 

povprečna, a vendarle boljša od prejšnjih treh. Vsa smučišča so imela 

skupaj blizu 2100 smučarskih dni. Sezona se je začela že razmeroma zgodaj, 

peščica smučišč je bila odprta že na začetku novembra, večina pa je 

žičniške naprave zagnala v začetku decembra. Prvi del zime je bilo razmeroma 

toplo in brez snežnih padavin, a je upravljavcem smučišč večinoma 

vendarle uspevalo umetno zasneževati proge. Poslabšanje vremena 

sredi zime je kljub obilnejšemu sneženju odvrnilo prenekaterega 

smučarja od obiska smučišča, zgodnja pomlad z otoplitvijo pa je ob 

koncu marca ali v prvi polovici aprila končala sezono. 

M. G. 

 

Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info 


9 

Aktualno 

Dvajset let Združenja 

turističnih kmetij Slovenije 

Prejšnji mesec je bila v Termah Zreče prireditev ob 20-letnici Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS). To 

je bilo ustanovljeno novembra leta 1997 – v želji povezati ponudbo turističnih kmetij, jo predstaviti domačim in 

tujim turistom in jim odpreti vrata v turistični svet, kakor je v zborniku Oj, lepo je res na deželi, ki ga je združenje 

izdalo ob obletnici, zapisal Venčeslav Tušar, njegov predsednik. 

Združenje povezuje štiristo turističnih kmetij po vsej Sloveniji. Skrbi 

za njihov skupen nastop na trgu, razvoj ponudbe na kmetijah, izobraževanje 

in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah 

in zastopa interese svojih članov na gospodarskem in pravnem 

področju. Kmetijam zagotavlja učinkovitejšo promocijo na 

turističnem trgu in s tem boljšo prepoznavnost (in večjo obiskanost). 

»In letos, po dvajsetih letih delovanja združenja, lahko rečem, 

da je za nami ena najuspešnejših turističnih sezon,« je še zapisal 

Venčeslav Tušar. 

Eden prvih večjih korakov na novo ustanovljenega združenja je bila 

izdaja kataloga slovenskih turističnih kmetij. Vilma Topolšek, prva 

predsednica ZTKS, ki je združenje vodila tri mandate oziroma dvanajst 

let, se v zborniku takole spominja njegovih najbolj zgodnjih začetkov: 

»Takoj po izvolitvi je bilo treba zavihati rokave, začeti z nič. 

Ideje, kaj in kako delati, so se rojevale, prva stvar pa je bila misel na 

izdajo promocijskega kataloga, v katerem bi se predstavile naše kmetije. 

Od trenutka, ko sva z Darjo (Verbič) za mizo v naši jedilnici zasnovali 

katalog, pa do trenutka, ko sem prvi izvod dobila v roke, je preteklo 

le nekaj mesecev. Oblile so me solze, saj kar nisem mogla verjeti, 

da se je na Slovenski turistični organizaciji, na turističnem ministrstvu 

in na Delu našlo toliko dobrih ljudi, ki so nam pomagali pri tem projektu. 

Združenje tedaj ni imelo sredstev, tako da smo jih nastrgali 

povsod, kjer je bilo mogoče. Prvi katalog je zame še vedno najlepši, 

tudi zato, ker je bil tako dobro sprejet tako pri domačih kot pri tujih 

gostih.« 

Zdajšnji predsednik ZTKS pa je uvodoma še zapisal: »Kmetje na turističnih 

kmetijah smo ’dozoreli’. Na medsebojnih srečanjih, na številnih 

izobraževanjih in študijskih turah, z izmenjavami mnenj smo naše 

turistične kmetije odprli gostom. Vemo, da so lep pogled, svež zrak in 

čista postelja premalo. Domača hrana, pridelana na zemlji in pripravljena 

na sodoben način z upoštevanjem tradicije, je naš največji 

adut. Na to ne smemo pozabiti. Pa prijaznost pri delu z gosti, pripravljenost, 

da prisluhnemo njihovim željam, ali da celo uganemo, kaj 

želijo, in jim ustrežemo. Osebni pristop, ki so ga deležni na kmetijah, 

je neprimerljiv z vsem, kar ponujajo hoteli. Nasmešek, morda kdaj 

opravičilo, če smo pri svojih dejanjih trdi, kmečki.« 

M. G. 

 

Foto: TK Urška 


10 

Aktualno 

Ljubljančani imajo do 

turizma pozitiven odnos 

Vprašanje o morebitni prezasičenosti Ljubljane s turisti je letos poleti pogosto polnilo slovenske medije – z 

roko v roki z vprašanjem, ali turizem načenja potrpljenje prebivalcev, še zlasti starega mestnega jedra, kjer je 

turistov največ. A raziskava Odnos meščanov do turizma, ki jo je Turizem Ljubljana letos poleti izvedel drugo 

leto zapored (julija in avgusta, ko je v mestu največ turistov), je pokazala, da je odnos velike večine prebivalcev 

Ljubljane do turizma pozitiven; kar 91 odstotkov jih meni, da turizem pripomore k razvoju mesta. 

Dobra polovica anketiranih je prepričanih, da ima skupnost od turizma 

koristi. Tretjina jih meni, da povečevanje števila turistov spodbuja 

razvoj lokalnega gospodarstva. Skoraj tri četrtine prebivalcev 

Ljubljane se deloma strinja s trditvami, da so možnosti za nakupovanje, 

ponudba restavracij in možnosti za zabavo boljše zaradi turizma. 

Dve tretjini jih meni, da razvoj turizma pripomore k boljši 

kakovosti življenja v Ljubljani. Raziskava je med drugim še tudi pokazala, 

da so meščani bolj zadovoljni poleti kot denimo pozimi, ko 

je mesto manj živahno. 

Ne glede na del Ljubljane, v katerem živijo, je približno eden od 

desetih anketiranih navedel, da je vpliv turizma na mesto slab. Prebivalci, 

ki jih število turistov v mestnem jedru moti, predlagajo njegovo 

omejevanje in preusmerjanje turistov na območja, ki so manj 

obiskana, in v preostale kraje po Sloveniji. 

Dobra tretjina meščanov je zadovoljnih z vključenostjo lokalnega 

prebivalstva v razvoj turizma in dejstvom, da se pri načrtovanju turizma 

v Ljubljani upošteva kakovost življenja občanov. 

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in direktorica Turizma 

Ljubljana Petra Stušek sta ob objavi izsledkov raziskave oktobra 

poudarila izjemen pomen sobivanja meščanov in obiskovalcev. 

Tako je Turizem Ljubljana konec oktobra tudi pripravil prvo delavnico 

za prebivalce Ljubljane z naslovom Sinergija med turizmom in 

meščani. Ključni namen delavnice je bil seznaniti prebivalce s turističnim 

dogajanjem v mestu in jih spodbuditi k aktivnemu sodelovanju 

pri njegovem nadaljnjem razvoju. 

U. L. L. 

 

Foto: D. Wedam/Turizem Ljubljana 


V Litiji na ogled rudnik 

Sitarjevec, eden najstarejših 

rudnikov v Sloveniji 

11 

Aktualno 

V začetku decembra, dan pred sv. Barbaro, zavetnico rudarjev, so v Litiji odprli za obiskovalce rudnik Sitarjevec, 

enega najstarejših rudnikov v Sloveniji. Po mnenju strokovnjakov je med najbogatejšimi opuščenimi rudniki 

v Evropi: v njem so edinstvene limonitne kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese 

in cevkasti stalaktiti; v njem je tudi več kot šestdeset vrst različnih mineralov. 

Pisni viri omenjajo rudnik Sitarjevec že v 16. stoletju. V drugi polovici 

19. stoletja je bila na levem bregu Save zgrajena tudi topilnica, 

do katere so rudo tovorili čez reko z žičnico. V rudniku so kopali 

predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrno, baritno in 

železovo rudo. Leta 1886 so v topilnici iz sitarjevške rude prvič pridobili 

tudi srebro. V državni kovnici na Dunaju so ob tej priložnosti 

izdelali znamenite spominske srebrnike, »litijske tolarje«. Leta 1965 

so rudnik zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in silikoznih 

obolenj rudarjev zaprli. 

Dobrih petdeset let je minilo, odkar je zamrl ropot rudarskih strojev, 

odkar ne rožljajo več rudniški vozički, odkar v hribu ne odzvanjajo 

več votlo glasovi tistih, ki so prijahali na šiht ... Speči rudnik je pustil 

v Litiji in njeni okolici veliko zgodb ter dolga leta vabil k ponovnemu 

odprtju. V času mirovanja je privabljal zbiratelje mineralov, 

navduševal in osupljal je znanstvenike, buril je domišljijo ustvarjalcev: 

pesnikov, pisateljev, glasbenikov. 

Rudnik zbuja različna občutja: teman podzemni svet marsikomu 

stisne srce, dih zastaja tudi zaradi bogastva naravnega sveta, ljudem 

pa se pred očmi zvrstijo slike težkega rudarskega dela. Rudar 

je bil vselej sinonim za težko delavsko življenje. Ne le težko, tudi 

nevarno – smrt je prežala na rudniških obzorjih, svoj davek pa je 

zaradi izčrpanosti in poklicnih bolezni terjala tudi leta pozneje. 

Dr. Tea Kolar-Jurkovšek, znanstvena svetnica Geološkega zavoda 

Slovenije, osrednja govornica na otvoritveni slovesnosti, je dejala: 

»Rudnik Sitarjevec ni več samo spomin na minule čase. Ohranjamo 

ga kot dragoceno naravno vrednoto državnega pomena in 

zanimivo tehnično dediščino.« Prenovljen je zanimiv s turističnega 

in izobraževalnega vidika, poleg tega pa ponuja izziv za razvoj 

ino vativnih raziskovalnih postopkov, je še dejala. 

V izvoznem rovu rudnika Sitrajevec so na ogled vzorci kamnin, 

rudniški voziček, nekaj rudarskega orodja, rekonstruirana proga, 

razstava o netopirju v rudniku, pano z reprodukcijo paleookolja iz 

posavskih gub, vzorci tkanin, barvanih z vodo iz rudnika, in razstava 

nakita iz hematita. Ob vstopu v rudnik obiskovalci dobijo zaščitno 

čelado, nato pa se v spremstvu vodnika (ogled je mogoč samo v 

njegovem spremstvu) sprehodijo skozi rov. V dvorani rudnika si 

ogledajo tudi kratek film o njem. 

Decembra bodo ogledi rudnika še brezplačni. 

U. L. 

 

Foto: Peter Škrlep 


12 

Fokus 

Pod okriljem društva deluje sedem sekcij: za pohodništvo, ocenjevanje okolja, fotonatečaje, izobraževanje in informiranje, ekologijo in 

nove projekte ter sekcija mladih članov. 

Turistično društvo Slovenj Gradec 

Prihodnje leto visok jubilej: 

90-letnica delovanja 

Turistično društvo Slovenj Gradec je največje in najstarejše društvo v Mislinjski dolini. Njegovi začetki segajo 

v prvo polovico prejšnjega stoletja: v leto 1928, ko so ustanovili Olepševalno tujsko prometno društvo Slovenj 

Gradec. To se je v naslednjih desetletjih nekajkrat preimenovalo, preživelo je vzpone in padce, menjavali so se 

zanesenjaki, dejavni v njem ... 

Osrednja dejavnost zdajšnjega društva (uradno ime: Turistično 

okoljsko društvo Slovenj Gradec, a se pogosteje uporablja 

prejšnje, krajše ime – TD Slovenj Gradec) je prizadevanje za 

izboljšanje razmer na področju turizma in pospeševanje njegovega 

razvoja, še zlasti pri pohodništvu, ohranjanju kulturne in 

etnološke dediščine, urejanju okolja ter izobraževanju in 

ozaveščanju prebivalcev slovenjgraške občine o njihovi pravici 

živeti v zdravem in urejenem okolju. 

Pod okriljem našega društva deluje sedem sekcij: za pohodništvo, 

ocenjevanje okolja, fotonatečaje, izobraževanje in informiranje, 

ekologijo in nove projekte (zdaj aktualen je Povežimo Mislinjsko 

dolino) ter sekcija mladih članov TD Slovenj Gradec. 

Od pohodniških poti do fotografskih natečajev 

V zadnjem desetletju je nekatere prireditve in dogodke, ki so prerasli 

okvire in zmogljivosti društvene dejavnosti, prevzel Javni zavod 

za turizem in šport Spotur Slovenj Gradec. Ključne aktivnosti 

TD Slovenj Gradec so bile v tem času usmerjene še zlasti v urejanje 

in vzdrževanje pohodniških poti, izobraževanje in 

ozaveščanje javnosti o izboljšanju odnosa do okolja, izdali smo 

številne informativne zloženke in pripravili več odmevnih fotografskih 

natečajev. Na naših okroglih mizah in predavanjih smo 

gostili številne priznane strokovnjake z različnih področij. Leta 

2013, ob 85-letnici društva, smo izdali prvi koledar s starimi fotografijami 

območja, kjer smo dejavni; dve leti pozneje smo izdali 

koledar z novejšimi posnetki, ob 90-letnici pa bomo znova izdali 

koledar s starimi fotografijami – ne zgolj naše občine, ampak tudi 

nekaterih drugih točk v Mislinjski dolini, ki so pomembno pripomogle 

k razvoju turizma na tem območju. 

Priznanja za urejeno okolje 

Še zlasti nas veseli, da smo v tem obdobju spodbudili razvoj 

primestnih gozdov Dobrave v rekreativne namene, da smo uredili 

prvi fitnes v naravi v MO Slovenj Gradec ter odstranili in ob- 


novili več neurejenih površin na robu mesta, ki so zdaj prostor za 

rekreacijo, počitek in medgeneracijsko druženje. S svojimi aktivnostmi 

smo pomembno pripomogli k urejenosti kraja ter pridobitvi 

številnih priznanj in odlikovanj zanj: poleg številnih 

priznanj Turistične zveze Slovenije smo najbolj ponosni na zlato 

priznanje Entente Florale v letu 2015. V prizadevanja za varovanje 

narave in okolja vključujemo vse generacije. 

V vseh teh letih smo člani TD Slovenj Gradec pripravili številne dobro 

obiskane prireditve in dogodke, s katerimi smo popestrili 

dogajanje v kraju in pripomogli k boljši kakovosti življenja v 

občini. 

Cenimo, kar imamo 

Premalo se zavedamo, na kako lepem in zanimivem koščku planeta 

živimo. Bodimo ponosni na naša urbana središča, podeželje, kulturno, 

zgodovinsko in etnološko izročilo – območja, kjer živimo, in vse Slovenije. 

Prizadevajmo si, da bomo lahko te lepote in neokrnjeno naravo prepustili 

zanamcem, še prej pa jih – na način, ki je okolju, domačinom in 

obisko valcem prijazen, ponudimo na ogled ljudem, ki jih znajo ceniti. 

Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2018 vam želimo. 

 

 

Peter Cesar, predsednik TD Slovenj Gradec 

Foto: arhiv TD Slovenj Gradec 

13 

Fokus 

TD Slovenj Gradec je uredilo prvi fitnes v naravi v Mestni 

občini Slovenj Gradec. 

Razmere na področju turizma v MO Slovenj Gradec in Mislinjski 

dolini ter vlogo TD Slovenj Gradec do leta 2008 je podrobno opisal 

prof. Jože Potočnik v zborniku »Prispevek k zgodovini turizma 

v Slovenj Gradcu in Mislinjski dolini«, ki ga je društvo izdalo ob 

svoji 80-letnici, stoletnici mestnega parka in 70-letnici mestnega 

kopališča. 

Urejanje in vzdrževanje pohodniških poti spada med ključne 

dejavnosti TD Slovenj Gradec. 

Pohodništvo je eden najpomembnejših turističnih proizvodov 

Mislinjske doline. 


14 

Fokus 

V zaselku Žabja vas je TD postavilo informativno tablo, ki seznanja z zgodovino vasi in vabi obiskovalce k spoznavanju znanih in skritih 

kotičkov kraja. 

Turistično društvo Zadvor 

Da bi kraj ostajal domač in 

izviren in da bi se vsi v njem 

dobro počutili 

Zadvor leži na vzhodu Ljubljanske ravnine med Ljubljanico in Zadvorskim hribom. Vas je zelo stara, prvič je bila 

omenjena leta 1336 kot Duor in šele konec 19. stoletja kot Zadvor. Poimenovali so jo po dvoru koseških knezov, 

ki je stal na robu vasi. 

Ime Zadvor si je nadelo tudi turistično društvo, ki so ga ustanovili leta 

1973 – v želji, da bi ohranili kraj domač, izviren in privlačen za ljudi, saj 

se je Ljubljana tedaj čedalje bolj širila tudi na vzhod, njeni prebivalci 

pa so bili željni rekreacije in družabnega življenja. 

Društvo ima zdaj 99 članov in članic, ki pripravljamo in sodelujemo 

pri izvedbi številnih prireditev ter si prizadevamo za prepoznavnost 

tega dela Ljubljane. 

Pisan šopek prireditev 

Med odmevnejšimi prireditvami so koncerti, ki jih pripravljamo ob 8. 

marcu, materinskem dnevu in dnevu mučenikov. Zgodaj spomladi 

pripravljamo čistilno akcijo Za lepšo Ljubljano (v sodelovanju s preostalimi 

društvi in ustanovami). Prepletamo prijetno s koristnim – na, 

denimo, delavnicah izdelovanja velikonočnih aranžmajev in voščilnic. 

Med spomladanskimi dogodki je še tradicionalna Salamiada, na kateri 

se srečajo in pomerijo lokalni izdelovalci salam. Tradicionalna sta 

tudi kresovanje in prvomajski pohod na Molnik, 582 metrov visok 

hrib na vzhodnem obrobju Ljubljanske kotline. 

Društvo skrbi tudi za pripravo in izvedbo krajevnega praznika ter 

udeležbo na sadjarski razstavi v Sostrem in na Zeljadi v Zajčji Dobravi. 

Pripravljamo tudi Golažijado, letos je bila ob koncu poletja, že šesto 

leto zapovrstjo; štiričlanska strokovna komisija je imela veliko dela, da 

je izbrala najboljši golaž in najlepšo stojnico! 

V sodelovanju s krajevnim športnim društvom smo jeseni pripravili 


15 

Fokus 

Tradicionalna Salamiada, na kateri se srečajo in pomerijo 

lokalni izdelovalci salam 

Ko zadiši po golažu ... 

kostanjev piknik in športni dan v ČS Sostro. »Športniki« so poskrbeli 

za športne dejavnosti in pečen kostanj, »turisti« pa smo poskrbeli za 

družabno popoldne s praženim krompirjem in palačinkami. 

Leto bomo, kakor po navadi, sklenili s turnirjem v taroku, koncertu ob 

dnevu samostojnosti in enotnosti in prednovoletnim srečanjem 

članic in članov TD Zadvor. 

Priljubljena brunarica in Gostilna pr´Francet 

Za še boljšo prepoznavnost kraja, njegovih ljudi in običajev smo letos 

skupaj z Društvom glasbenih ustvarjalcev (GDU) pripravili snemanje 

humoristične glasbene serije Gostilna pr´Francet v brunarici TD Zadvor 

ob vznožju Zadvorskega hriba. 

Brunarica je sicer postala osrednji prostor druženja; z veliko dobre 

volje in prostovoljnega dela pripravljamo tukaj tudi več prireditev in 

srečanj, najemnica brunarice pa skrbi za kakovostno ponudbo in prijetno 

razpoloženje, s čimer slovi daleč naokoli. 

Pod brunarico je spomenik padlim med drugo svetovno vojno iz 

zadvorske krajevne skupnosti. Postavljen je bil tudi v čast vaščanom 

Bajer v Žabji vasi 

Zadvora, ki so v bližini vasi ustanovili prvo partizansko četo. Spomenik 

je tudi izhodišče za rekreacijo na prostem, med drugim na trimski 

stezi, tukaj pa je urejeno tudi otroško igrišče. 

Pri nas se rade srečujejo mlade družine. In zanje smo letos znova pripravili 

družabno srečanje, na katerem si starši izmenjujejo prigode in 

nasvete, otroci pa se brezskrbno zabavajo v družbi članic društva. 

Medgeneracijskemu sodelovanju in druženju na splošno namenjamo 

veliko pozornost. Tako sodelujemo tudi z vrtcem Pedenjped, 

enota Zadvor, in OŠ Sostro. 

Simbolično okno 

Letos smo se vključili tudi v vseslovensko akcijo Turistične zveze 

Slovenije Zelena okna. Pri bajerju v Žabji vasi, zaselku vasi Zadvor, 

smo postavili simbolično okno s pogledom na Marenček, kopasto 

vzpetino, kjer so odkrili najdbe, ki dokazujejo, da je tu nekoč stal 

grad, ki ga je leta 1511 porušil potres. Ostali so le njegovi temelji 

in razvaline. V zaselku smo postavili tudi informativno tablo, ki 

seznanja z zgodovino vasi in vabi obiskovalce k spoznavanju 

znanih in skritih kotičkov našega kraja, na katere smo domačini 

zelo ponosni. 

Zazrti v prihodnost 

Člani in članice TD Zadvor pa tudi radi pogledamo čez svoj prag in 

pridobivamo nova znanja – na spomladanskih in jesenskih izletih; 

letos smo raziskovali Furlanijo - Julijsko krajino in Belo krajino. 

Delovanje našega društva je usmerjeno v prihodnost. Tudi v prihodnje 

bomo poskušali obogatiti življenje krajanov in obiskovalce od 

drugod. Še naprej bomo pripravljali prireditve, ki bodo promovirale 

domači kraj in posebnosti tega dela Ljubljane. 

Obiščite nas v našem lepem kraju – dobrodošli! 

 

Besedilo in foto: Mojca Eržen, predsednica TD Zadvor 

Prepletanje prijetnega s koristnim na delavnicah izdelovanja velikonočnih aranžmajev in voščilnic 


16 


Foto: Andraž Sodja 

Jure Sodja, TD Bohinj 

Za lepši dan: naj 

vsakdo prispeva nekaj 

dobrega okolju, kjer živi 

Jure Sodja je v dobrem desetletju, odkar živi in dela v Bohinju, postal skorajda ikona turizma in prostovoljstva 

v domačem okolju. V Turističnem društvu Bohinj je sicer zaposlen, a je že deset let dejaven prostovoljec na 

področju turizma in dobrodelnosti. 

V času, ki je prežet s potrebo po materialnem, je zaveza prostovoljstvu 

še zlasti spoštovanja vredna. Od kod nagib za to? »Verjetno 

to poraja neka notranja želja ... No, na začetku je bila mogoče naivnost. 

Vsakomur, ki me je za kaj prosil, sem odvrnil: ’Ja.’« smeje 

pripoveduje Jure Sodja. Dobrodelnosti pa se je »zaobljubil« po 

težavnem rojstvu prve hčere: »Takrat so nam bile kozmične sile zelo 

naklonjene,« se nasmehne, »in obljubil sem si, da bom vračal dobro, 

da bom povrnil dobro, ki mi je bilo naklonjeno.« To, da nekomu 

pomagaš, seveda prinaša tudi osebno zadovoljstvo, veselje, da 

lahko spodbudiš spremembe na bolje, razmišlja. Poleg tega se mu 

zdi prav, da v skupnosti, kjer živi, prispeva nekaj dobrega. Če bi to 

počeli vsi, bi bilo življenje v okolju, kjer živimo, zanesljivo lepše, je 

prepričan. 

Živi v Bohinjski Bistrici, kjer je preživel prvo poldrugo leto svojega 

življenja, odraščal pa je v Ljubljani; na Gorenjsko se je vrnil leta 2004, 

potem, ko je s potniško velikanko šest let plul po svetovnih morjih. 

Šest let na velikih morjih 

Že kot otrok je imel neznansko rad potepanja, pa četudi so bili to 

zgolj nakupovalni izleti v Trst, pripoveduje. In smučanje v Avstriji. Pa 

poletni meseci v Dalmaciji ... »Oboževal sem te začasne selitve v nova 

okolja. Ko sem končal prvi letnik srednje šole, sem šel na svoje prvo 

samostojno potovanje – z InterRailom na Škotsko. Ugotovil sem, da 

sta si Škotska in Slovenija precej podobni, obenem pa tudi to, da 

Slovenije skorajda ne poznam. Tako sem mami dal nalogo, da sva 

vsak drugi konec tedna potovala po Sloveniji.« 


Jure je obiskoval srednjo gostinsko šolo in po njej si je želel odpreti 

svoj lokal. Željo je uresničil v Višnji Gori, a je lokal kmalu zaprl in začel 

iskati nov izziv. V tujini, če bi bilo le mogoče. Našel ga je na veliki 

potniški križarki družbe Carnival Cruise Lines. Nanjo je odšel leta 1998 

in ostal šest let, vsako leto je na ladji preživel od sedem do deset 

mesecev. »V teh letih sem obplul Florido, Karibe, New Orleans, 

severnoameriško obalo, Aljasko, Kalifornijo, Havaje, iz Trsta smo pluli 

v New York ... Delal sem vse dneve in nisem bil skorajda nič prost. 

Začel sem kot pomočnik natakarja, nadaljeval kot natakar. Čez čas 

sem si zaželel spremembe in sem zaprosil za mesto v turistični agenciji 

na ladji. Tam sem bil tri mesece – v beli obleki in glavni frajer z 

vozovnicami za izlete,« se v smehu spominja. »A to je bilo skoraj prelepo 

in zavedel sem se, da bom tako nadaljeval še dvajset let, če čim 

prej ne odidem. Nisem hotel početi enakih ali podobnih stvari na 

ladji še dvajset let ... Tako sem se leta 2004 vrnil v Slovenijo in se preselil 

v Bohinj.« Je izkušnja na terenu nadomestila študij? »Pozneje sem 

končal višjo gostinsko in turistično šolo na Bledu.« 

Po selitvi v Bohinj je sprva vodil lokal v bližini Bohinjskega jezera. V TD 

Bohinj se je zaposlil, ko je to po novi sistemizaciji delovnih mest 

razpisalo mesto za nekoga, ki bi skrbel za prireditve v kraju in slap 

Savica, nad katerim bedi društvo. Zdaj je pristojen še zlasti za prireditve, 

opravlja pa še precej drugih stvari, poleg tega je, med drugim, 

ustanovil komisijo, ki je v društvu pristojna za urejanje okolja. 

Kultura v tem grabnu? 

Preden se je zaposlil v TD Bohinj in ko je še delal v lokalu ob mostu ob 

jezeru, je začel s peščico zanesenjakov prirejati kulturno-umetniški 

Festival Kanal, ki je bil letos že 13. leto zapovrstjo. Ob tem se spomni 

anekdote: »Mizar, ki nam je izdelal stopnice do prireditvenega prostora, 

se nam je smejal: ’A ste nori, kultura v tem grabnu?’ Največja 

nagrada našemu delu je bila, da je prav ta mizar pripeljal čez nekaj let 

svojo ženo na enega od koncertov na festivalu.« 

V času, ko je bil v lokalu, je namreč opazoval, da v Bohinju poleti primanjkuje 

prireditev med tednom. »Vse so bile ob koncih tedna. A 

turisti so bili tukaj po več dni, tudi med tednom – in prav za te goste, 

ki si jih najbolj želimo, ki ostajajo tu dalj časa, ni bilo nikakršnih prireditev. 

Od tod tudi odločitev, da smo Festival Kanal pripravljali sredi 

tedna, četudi so nas prepričevali, da mora biti ob koncih tedna.« 

Skrb za turistični razvoj destinacije 

TD Bohinj je z nekaj več kot desetimi zaposlenimi, dejstvom, da 

upravlja eno največjih bohinjskih znamenitosti, slap Savica, ima pa 

tudi svoj kamp in gostilno, denimo, v turistični društveni organizaciji 

prej kot ne posebnost ... »Osrednji temelj delovanja društva je 

trženje nastanitvenih zmogljivostih članov društva. Pred desetletji 

je društvo tudi prevzelo urejanje okolice slapa Savice in začelo pobirati 

vstopnino za ogled slapa. Glede tega imam zelo jasno mnenje, 

čeprav je vstopnina marsikomu trn v peti. Če ne bi društvo pobiralo 

vstopnine, ne bi imelo denarja za urejanje okolice slapa in 

ena najlepših znamenitosti Slovenije bi bila eno največjih smetišč v 

Sloveniji. Društvo je uredilo varno pot do slapa, trgovinico, sanitarije 

... Savico si na leto ogleda več kot sto tisoč ljudi – predstavljajmo 

si, kako bi bilo videti, če ne bi za njegovo okolico nihče skrbel. 

Ves denar od vstopnine se namenja dejavnostim društva, ki 

tudi zagotavljajo živahnejše dogajanje v destinaciji, se pravi, v nadaljnji 

razvoj destinacije. Iz tega nimamo nekega velikega posla in 

dobička – denar se vrača v razvoj. Pozneje je društvo odprlo še 

kamp Danica in gostilno ... Ampak ob tem si prizadeva, da ni zgolj 

podjetje, ampak je tudi društvo, kakršna jih je večina v slovenski 

društveni organizaciji: svojim članom omogoča različne vrste 

pomoči, tečaje ...« razlaga Jure. 

»Pot je jasna. Tam, kjer imajo turistična društva možnost, da se lotijo 

posla, naj se ga lotijo. Naj nekoga zaposlijo. Razvoja društev ne bi 

smeli omejevati na raven golega prostovoljstva, če imajo drugače 

možnosti.« 

Na mladih svet stoji 

Jure je tesno vpet tudi v delo TZS in v njene projekte – med 

drugim je novi vodja ocenjevalne komisije festivalov TZS za otroke 

in mlade Več znanja za več turizma in Turizmu pomaga lastna 

glava. Ta sta mu najbolj pri srcu, saj ga otroci in mladi navdušujejo 

s svojo domiselnostjo in energijo. Žal mu je, da destinacije in 

društva preredko prisluhnejo zamislim, ki se porajajo na festivalih. 

»Včasih je treba pogledati z otroškimi očmi, če hočeš videti stvari 

na nov, neobremenjujoč način.« 

Pri TD Bohinj sicer ustanavljajo sekcijo mladih. »Želel bi si, da bi 

mladi prišli k nam, ker bi si nekaj želeli narediti – zdaj se mi 

obračamo nanje, jih prosimo ... Prava pot bi bila, da bi mladi videli 

v delu v društvu neko priložnost.« A marsikje mladih niti ne 

spustijo v društvene vrste, je kritičen. 

Vse je naše! 

Kaj pa meni o bohinjskem turizmu? »Bohinjci si dolgo niso kaj 

prida prizadevali za smelejši razvoj turizma. Imeli so jezero, ljudje 

so tako ali tako prihajali. Imeli smo srečo, da je zgodovina 

vzdrževala razmere v Bohinju takšne, kot smo jih (bili) vajeni: s 

prostim dostopom do jezera, počitniškimi hiškami podjetij v 

Ukancu, ki bi se sicer verjetno razvil v elitno letovišče, in podobno. 

Slabša plat tega je, da je Bohinj še vedno podcenjen, s prenizkimi 

cenami, odnosom Slovencev v slogu ’Vse je naše!’ ... V zadnjih desetih 

letih se turizem vendarle vidneje razvija, čeprav še vedno 

preveč v slovenski maniri ograjevanja vrtičkov, vendar se.« 

Dan ima le 24 ur, teden sedem dni in tako naprej. Jure Sodja pa 

ima poleg vseh delovnih obveznosti in prostovoljnega dela tudi 

družino, ženo in dva otroka. »Seveda, tudi zanje si je treba vzeti 

čas. Sicer bodo kovčki pred hišo!« smeje sklene pogovor. 

 

Slap Savica, ena osrednjih naravnih zanimivosti na Bohinjskem 

Foto: Mitja Sodja/www.slovenia.info 

Mateja Gruden 

17 



18 

TZS 

Zmagovalne ekipe letošnjega državnega tekmovanja 

Državno tekmovanje za zlato kuhalnico 

Mladi vsako leto 

znova presenetijo 

Kranjska klobasa s prilogo in sladki skutni štruklji so bili letošnji izziv mladih na državnem tekmovanju TZS za 

zlato kuhalnico, ki je bilo sredi oktobra na Gostinsko turističnem zboru Slovenije v Kranjski Gori. Na njem je svoje 

spretnosti predstavilo šestnajst osnovnih šol. Zlato kuhalnico so prejeli učenci OŠ Železniki, srebrno OŠ Ljubno 

ob Savinji, bronasto pa OŠ Jožeta Krajca Rakek. 

»Letos sem bil drugič v komisiji državnega tekmovanja za zlato kuhalnico. 

Že lani sem bil navdušen nad znanjem in ročnimi spretnostmi 

tekmovalcev, tako da sem bil glede letošnjega napredka kar malce v 

dvomih. Vendar so me tekmovalci in njihovi mentorji presenetili, saj 

so raven znanja in predanosti kuhanju pripeljali do točke, ko bi jim jo 

lahko zavidali učenci srednjih šol. Vse, od priprave delovnega mesta, 

rezanja zelenjave in mesa ter priprave testa, do izbranih receptov in 

predstavitve jedi je bilo zelo domiselno in izvirno. Pri kuhanju je nekaterim 

šlo bolje kot drugim, a sta na koncu odločala videz in okus jedi, 

ki sta bila letos izjemna. Komisija je imela kar težko delo, da smo dobili 

najboljše tri ekipe,« je dejal Martin Blejec, predsednik ocenjevalne 

komisije, in dodal: »Zame so bile vse ekipe zmagovalne. Upam, da 

tistim, ki niso bile med prvimi tremi, ni vzelo volje do prihodnjih tekmovanj. 

Veselim se jih, saj me resnično zanima, kako nas bodo mladi 

presenetili prihodnje leto!« 

OŠ Železniki, zlata kuhalnica: Eva Benedičič, Kris Šolar, 

Krištof Frelih in Aljaž Demšar (9. razred) 

»V ekipi za tekmovanje za zlato kuhalnico so bili najprej le trije učenci. Kris 

je pokazal zelo dobre ročne spretnosti in postal mojster raviolov. Krištof 

je dobro vrtel kuhalnico. Aljaž se je izkazal pri sladicah – in bil je tudi motor 

ekipe, a je moral dva tedna pred regijskem tekmovanjem na operacijo. 

Nismo vrgli puške v koruzo, pridružila se nam je Eva. Čeprav smo 

imeli pred tekmovanjem samo dva ’treninga’, so nam bile zvezde naklonjene 

in smo zmagali. Pred državnim tekmovanjem pa se nam je znova 

pridružil Aljaž,« je povedal Davor Družinec, mentor zmagovalne ekipe. 

»Kranjsko klobaso in skutne štruklje so učenci že poznali, je bila pa 

morda prav zato naloga zahtevnejša: kako pripraviti nekaj posebnega, 

unikatnega, iz jedi, ki je na prvi pogled preprosta? Predlagal 

sem nekaj jedi, ki smo jih nato skupaj razvijali in izpopolnjevali. Nazadnje 

smo se odločili za raviole z nadevom iz kranjske klobase, 

peno iz slanine, pire gomoljne zelene z gorčičnimi semeni in 

popečeno kranjsko klobaso. Za sladico pa smo pripravili kvašene 

skutne štruklje s figami in orehi, gratinirane skutne štruklje, jabolčno 

čežano in orehov krokant.« 

In kako so državno tekmovanje doživeli učenci? Aljaž se ga bo še 

zelo dolgo spominjal z nasmehom na obrazu, Eva pa je dejala, da je 

bila izkušnja poučna, še zlasti pa zabavna. 


19 

TZS 

Pod budnim očesom Elvisa Kudića, člana ocenjevalne komisije 

Zmagovalni pogrinjek 

OŠ Ljubno ob Savinji, srebrna kuhalnica: Laura Šušterič, 

Maja Ermenc in Deja Nadlučnik (9. razred) 

Učenke ekipe OŠ Ljubno ob Savinji so sirove štruklje in kranjsko 

klobaso poznale, pripravljale pa jih še niso oziroma niso z njimi še 

nikoli ustvarjale novih jedi. Zato jim je bilo tekmovanje precejšen 

izziv, je povedala mentorica Marija Ermenc. 

Za recepte so vprašale mame, babice, tudi v lokalni gostilni, ki slovi na 

tamkajšnjem območju po najboljših štrukljih daleč naokrog. Zatem 

so se lotile dela: »Štruklje smo kuhale v bombažnih servietah, folijah, 

pa v slani vodi in na pari. Tako smo postopoma, z eksperimentiranjem, 

ustvarile okus, ki smo ga predstavile tudi na tekmovanju. 

Štrukljem smo dodale na krožnik brusnično omako in hruško, pokuhano 

v portovcu, za hrustljavost in piko na i pa smo namesto 

prepraženih drobtin raje pripravile drobljenec. Tudi pri pripravi jedi iz 

kranjske klobase smo veliko eksperimentirale. Vse so bile dobre, a 

nekatere premalo zahtevne. Tako smo sklenile pripraviti kruhovo 

rolado s kranjsko klobaso, zavito v mrežico in zlato zapečeno. Da pa 

je bila jed popolna, smo h klobasi dodale še hrenovo omako. Priprava 

te jedi je bila glede na omejen čas kar zahtevna, še zlasti, če moraš v 

eni uri poleg nje pripraviti še štruklje.« 

Osnovnošolci med pripravo jedi 

DrŽaVnO TekmOVanje 2012 

DrŽaVnO TekmOVanje 2012 

kuHaLnica 

Za dekleta je bila izkušnja nepozabna, je še povedala njihova mentorica, 

tudi zato, ker so spoznale kuharje, ki v slovenski kulinariki nekaj 

štejejo. 

Vse sodelujoče učence je sponzor tekmovanja Ljubljanske mlekarne 

nagradil s svojimi izdelki, učenci najboljši treh ekip pa so bili 

dodatno nagrajeni še z izdelki sponzorja Kotanyi. Vse tri najboljše 

ekipe je eden najbolj priznanih kuharskih šefov, Uroš Štefelin, nagradil 

s kuharsko delavnico v svoji restavraciji Vili Podvin pri Radovljici. 

OŠ Jožeta Krajca Rakek, bronasta kuhalnica: Ana Benčan, 

Ema Zdovc in Zala Stražišar (8. in 9. razred) 

Ključno vprašanje: Kako pripraviti nekaj novega, drugačnega iz jedi, ki 

so na pogled preproste? Pri štrukljih so dekleta najprej sklenila zamenjati 

rozine kuHaLnica 

s kandiranimi pomarančami, »ideja, ki se je izkazala za 

fantastično. A še vedno je manjkala pika na i ... Kako pripraviti štruklje, 

da bodo tudi lepi na pogled? Pa smo poskušale ... Zmagal je mak, 

najprej kot del nadeva, zatem pa (tudi v tekmovalni jedi) še kot sestavina 

oziroma dodatek vlečenemu testu,« je povedala mentorica 

Gabrijela Prelesnik. Del ekipe je bila sicer tudi osmošolka Ana Potužak, 

»rezervna« tekmovalka, na državnem tekmovanju pa glavna fotografinja 

in motivatorka ekipe. 

»Pri klobasi je bilo dela in ’možgančkanja’ malce več. S pomočjo 

knjige Mojstrovine s kranjsko klobaso smo se domislile priprave 

klobase v omaki s še dvema pristnima slovenskima sestavinama: 

teranom in slovenskim domačim medom. Kot protiutež kislini 

vina smo omaki dodale suhe brusnice. Za prilogo smo pripravile 

domače testenine in se spet poigrale z okusi: v testo smo dodale 

črni poper in limono.« 

Izkušnjo so dekleta povzele z besedami: »fantastično, noro dobro, 

spet bi ...« Zala je ob tem še dejala, da bi jo privoščila vsakemu nadebudnemu 

mlademu kuharju. »Časovna omejitev in strogo oko 

komisije sta seveda pritisk, toda prava ekipa in pozitivna motivacija 

mentorice premagata vse!« 

L. L. 

 

Foto: arhiv GTZ in TZS 

Nad tekmovanjem je bil navdušen tudi šef Domenico Maggi iz 

Italije, kontinentalni direktor Svetovne zveze kuharskih društev 

WACS za južni del Evrope, ki je bil gost letošnjega GTZ. Kot je pojasnil, 

v tujini še ni videl tekmovanja, kjer bi se kuhe lotili 

osnovnošolci; po navadi tekmujejo bodisi dijaki srednjih šol ali 

reprezentance. 


20 

TZS 

Srečanje gorenjskih 

turističnih delavcev 

Letošnje leto mineva v znamenju častitljivih jubilejev društev, članov Gorenjske turistične zveze (GTZ): TD Škofja 

Loka praznuje 120-letnico, TD Dovje - Mojstrana 110-letnico. Obe društvi sta na letošnjem, 47. srečanju gorenjskih 

turističnih delavcev, ki je bilo oktobra v Gorenji vasi, tudi prejeli priznanje GTZ. 

Srečanje, ki ga je letos pripravilo TD Gorenja vas, je namenjeno predvsem 

temu, da se člani turističnih društev Gorenjske (v Poljanski dolini 

se jih je zbralo 180) srečajo, se družijo, si izmenjajo izkušnje pri 

delu in se tesneje povežejo med seboj. 

Del srečanja je bilo tudi spoznavanje zanimivosti kraja, kjer je potekalo: 

tako so se lahko člani društev podali na pohod po poti Rupnikove 

linije, si ogledali Tavčarjev dvorec Visoko – letos mineva sto let od 

izdaje njegove povesti Cvetje v jeseni – ali rojstno hišo slovenskih 

slikarjev Janeza in Jurija Šubica. 

Na srečanju so podelili tudi priznanja v okviru projekta TZS Moja 

dežela – lepa in gostoljubna pod sloganom Dober zgled, drobne 

posebnosti, ki bogatijo kraj; prejela so jih: TD Kranjska Gora, Bohinj, 

Dovje - Mojstrana, Begunje in pa Kralov čebelnjak iz Sela pri Bledu. 

Podelili so tudi priznanja dolgoletnim članom gorenjskih turističnih 

društev in imetnikom najlepših gorenjskih nageljnov (na fotografiji). 

 

 

Mirjam Pavlič 

Foto: Damijan Janežič 

me: 

nik 2018 

ar 2018. 

marec 

ja 2018, 

Turistični vodnik 

Razpisujemo tekmovanje 

Turistični vodnik 2018 za 

mlade od 16 do 29 let. Kandidate 

lahko prijavijo turistična društva ali šole na 

prijavnem obrazcu www.turisticna-zveza.si. 

Tekmovanje vključuje teoretični del, ki zajema 

pripravo seminarske naloge in praktični del, ki 

zajema vodenje skupine na terenu. 

Rok za prijavo na tekmovanje je 

22. januar 2018. 

Rok za oddajo seminarske naloge je 

30. marec 2018. 

Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2018, 

državno pa septembra 2018 v Celju. 

www.turisticna-zveza.si 

Srednješolska turistična tržnica Več znanja za več 

turizma na temo Kultura turizem, 

bo 31. januarja 2018 na sejmu Natour 

Alpe-Adria v Ljubljani med 10. in 19. uro. 

Na njej se bo s produkti kulturnega turizma 

predstavilo 44 srednjih šol iz vse Slovenije 

in tujine. 

Kulturna doživetja 

bodo mladi predstavili 

na stojnicah v hali C. 

Teden pred začetkom sejma (od 24. 1. do 31. 1.) 

pa bo mogoče njihove turistične spote že všečkati 

na Facebooku TZS. 

Vabljeni k ogledu in všečkanju! 

Lipov list - December 2017 

TZSvodnikOglas1.indd 12 27/11/17 TZSoglasK1.indd 11:48 9 27/11/17 11:58

Zdenka Zabukovec 

Foto: arhiv Društva za ohranjanje dediščine 

V Sloveniji ni dolgčas 

Razstava jaslic v skritih 

kotičkih Gradeža 

Društvo za ohranjanje dediščine vabi na deseto razstavo jaslic na Gradežu 

pri Turjaku, ki bo na ogled od 17. decembra do 7. januarja 2018. 

Jaslice so bile v preteklih letih razstavljene v različnih odkritih in skritih 

kotičkih vasi: na prostem pod drevesi in na drevesih, pod kozolci, v kapelicah, 

v stari vinski kleti, v »podzemni jami«, na oknih in med okni, v skednjih, 

v kaščah, v kleteh, v svinjaku, na vozu, v vodnjakih, celo v odsluženem akvariju 

in televizorju. Največ pa jih je po navadi v sušilnici sadja. 

Avtorji jaslic so z Gradeža in iz drugih slovenskih krajev, čedalje več jih je iz 

tujine, iz bližnjih in oddaljenih držav. Med domačini je najbolj ustvarjalna 

družina Šavli, njen član Marko je tudi predsednik Društva za ohranjanje 

dediščine in idejni vodja razstave. 

Jaslice »za pojesti« 

Skorajda ni več materiala, ki ga ne bi uporabili za izdelavo jaslic na Gradežu. 

Najtrše so iz betona, kamna, mavca, gline, keramike, stekla in lesa, šibja, 

odsluženih žarnic ... Druge so iz nežnega blaga, pa čipk, kvačkane in pletene, 

iz stiropora, koruznih storžev in ličkanja, pa tudi iz voska in papirja. 

Nekatere so celo »užitne« – iz bučk, fižola in testa. Najstarejše ročno izrezljane 

jaslice so stare 150 let, papirnate sto let, nekatere so komaj centimetrske, 

druge nadnaravne velikosti. Številne so sodobnejše, umetniško 

zasnovane, vsako leto so na ogled tudi »žive« jaslice. Poleg tega si lahko 

obiskovalci na razstavi ogledajo tudi makete vseh cerkva, ki so v Trubarjevih 

časih sestavljale prastaro škocjansko župnijo. 

Hlevček s sveto družino simbolično predstavljajo od najmanjše orehove 

lupine do posnetka bližnje podzemne Taborske jame s kapniki. Nekatere 

jaslice predstavljajo vaško življenje v gibanju. 

Ustvarjalnost na ogled tudi v živo 

Razstavo jaslic v skritih kotičkih Gradeža bodo ob odprtju (17. decembra 

ob 17.30 ob sušilnici sadja), 25. decembra in 1. ter 7. januarja, ko bodo 

razstavo zaprli, pospremili različni dogodki: koncertni nastopi z božičnimi 

pesmimi, praznična tržnica s stojnicami, na katerih bodo na prodaj darila, 

domače dobrote in topla okrepčila, prikazi izdelovanja jaslic ... Vsak dan 

bodo od 10. do 18. ure vodeni ogledi razstave; za večje skupine je 

priporočljiva vnaprejšnja napoved obiska. V času razstave bodo pripravili 

tudi dogodke za otroke; med drugim jih bo obiskal Božiček, ki jih bo tudi 

simbolično obdaril. 

Ob koncu razstave pa vaščanke po starih receptih spečejo poprtnik, 

praznični kruh, značilen za te kraje.

Več: www.td-sempeter.si 

Foto: ZKŠT Žalec 

22 


V božični čas smo vas povedli že na prejšnji strani, in malce se bomo zadržali v njem tudi na teh, obenem 

pa se bomo prekucnili iz starega leta v novo, seveda s silvestrovanji na prostem po vsej Sloveniji, večjih 

in manjših mestih in krajih. Vmes se pa tudi kakšen pohod najde, da se med številnimi praznovanji tudi 

malce razgibamo! Pa srečno! 

Smučanje v 

središču Ljubljane 

V ponedeljek, 18. decembra, se na Novem trgu v Ljubljani 

odpira mini smučišče Kameleon. To bo do 19. januarja razveseljevalo 

otroke do 6. leta starosti. Odprto bo vsak dan med 

10. in 19. uro. Smučanje bo brezplačno, v dopoldanskem času 

bodo tečaji za organizirane skupine otrok iz ljubljanskih vrtcev, 

v popoldanskem pa za otroke v spremstvu staršev. 

Več: www.ljubljana.si 

Božična skrivnost 

v jami Pekel 

Tudi letos se bo jama Pekel za dva dni spremenila 

v prizorišče božične zgodbe (25. in 26. decembra, 

od 15. ure do 17.30). Obiskovalci bodo doživeli 

zgodbo s sprehodom po barvitem podzemnem 

svetu, na katerem bodo spremljali prizore svetopisemske 

zgodbe. Poskrbljeno bo za topla 

okrepčila – kuhano vino, čaj in druge dobrote. 

 

Ledeno božično 

kraljestvo 

Dvajset igralcev, ki pričarajo izjemno predstavo ... Ste že kdaj videli 

žive božične jaslice, v katerih igralci na nogah nosijo dereze? In kjer 

namesto hlevčka božje dete obdajajo zaledeneli slapovi? V soteski 

Mlačca pri Mojstrani pripravljajo edinstveno predstavo Žive jaslice 

v ledenem kraljestvu (od 25. do 31. decembra ob 16., 17. in 18. uri), 

po ogledu pa se lahko še sprehodite po ledenem kraljestvu 

Snežne kraljice, po veliki kristalni dvorani ledenih slapov in vodometov 

... 

Več: http://lednoplezanje.com 

Foto: www.kranjska-gora.si 


Krog prijateljstva 

na Bledu 

Na predzadnji dan starega leta si bo mogoče na Bledu znova podati 

roke in skleniti krog prijateljstva okoli jezera. Dogodek prirejajo 

že od leta 1999, vsako leto. Vsem, ki sklenejo krog, pa večer 

polepšajo tudi svetlobne predstave na jezeru. Dogodek bo v soboto, 

30. decembra, ob 16. uri. 

 

 

Več: www.bled.si 

Foto: Jošt Gantar/www.bled.si 

23 


Zlata lisica 

Mariborsko Pohorje bo v začetku januarja spet v znamenju 

enega največjih smučarskih dogodkov v Sloveniji: 

svetovnega smučarskega pokala za zlato lisico; letos bo že 

54. Lisičke bodo zasedle Pohorje v soboto in nedeljo, 6. in 7. 

januarja 2017, dogajanje pa se bo s smučarskih prog in iz 

vznožja Pohorja selilo tudi v središče mesta. Nastope 

najboljših slalomistk in veleslalomistk na svetu si vsako leto 

ogleda okoli 20.000 gledalcev, ki pridejo navijat v ciljno 

areno Snežnega stadiona pod Mariborskim Pohorjem. 

Več: www.zlatalisica.si 

Foto: www.slovenia.info 

Pohod z baklami po 

Lendavskih goricah 

V Lendavi vabijo tik pred Silvestrom (30. decembra ob 16. uri) na 

pot »z ravnice v gorice« – z baklami. To ne bo navaden pohod, 

poudarjajo: osvetljena »kača« pohodnikov se bo v čarobnem 

soju bakel počasi vila skozi mesto in zasnežene Lendavske 

gorice. V prijetnem razpoloženju, dobri družbi pohodnikov od 

blizu in daleč in ob okrepčilu na poti je dve uri trajajoč pohod kot 

nalašč za vse, ki si želijo zadnje dni leta preživeti nekoliko drugače, 

so prepričani v Lendavi. 

Več: www.lendava-lendva.si 

Foto: www.lendava-lendva.si 


24 

KOLEDAR DOGODKOV 

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije 

Novoletne prireditve 12.12.2017 - 07.01.2018 Nova Gorica 05 330 46 00 TZ TIC Nova Gorica 

Škratovanje 13.12.2017 Limbuš 041 350 893 Turistično društvo Limbuš 

Praznična Dobrna 2017 16.12.2017 - 01.01.2018 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna 

Praznično dogajanje v Vipavi 16.12.2017 - 01.01.2018 Vipava 070 799 309 TIC Podnanos 

Božični bazar 17.12.2017 Ambrus 041 780 333 Turistično društvo Ambrus 

Pravljični gozd - razstava božičnih drevesc 

17.12.2017 - 23.12.2017; 

26.12.2017 - 30.12.2017 

Dobrovnik 041 349 927 

Ogled jaslic 20.12.2017 Ljutomer 031 516 973 

Zavod za okolje in turizem 

Dobrovnik 

Turistično športno društvo Branek 

- Branoslavci 

Razstava jaslic na Koželjevi domačiji 22.12.2017 Komenda 051 688 705 Turistično društvo Komenda 

Božična zgodba z živimi jaslicami 23.12.2017 Laze v Tuhinju 041 943 332 

Turistično društvo Tuhinjska 

dolina 

Žive jaslice in prihod božička, pohodi z 

baklami k polnočnicam 

24.12.2017 Podčetrtek 03 810 90 13 TIC Podčetrtek 

Pohod z lučkami na Pekrsko Gorco 24.12.2017 Maribor 031 675 804 TD Radvanje 

Lučka miru na Pekrsko Gorco 24.12.2017 Maribor 041 409 653 

Turistično humanitarno društvo 

Glas 

Žive jaslice v Studenicah 24.12.2017 - 27.12.2017 Poljčane 040 432 810 

Turistično društvo Samostan 

Studenice 

Pohod k maši polnočnici 24.12.2017 Ljutomer 031 516 973 

Turistično športno društvo Branek 

- Branoslavci 

Legenda o potopljenem zvonu 25.12.2017 Bled 04 574 11 22 TIC Bled 

Tradicionalne žive jaslice v Postojnski jami 25.12.2017 - 30.12.2017 Postojna 05 700 01 00 Postojnska jama d.d. 

Jaslice v paleolitski jami Judovska hiša 25.12.2017 - 27.12.2017 Stranska vas 040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika 

Tradicionalni pohod po Grajski učni poti 26.12.2017 Dragatuš 040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika 

Štefanovo, žegnanje konj 26.12.2017 Harije 031 641 311 KETŠD Alojz Mihelčič 

Žegnanje konj 26.12.2017 Vuhred 02 887 15 47 Turistično društvo Vuhred 

Blagoslov konj 26.12.2017 Velenje 070 474 889 

Turistično društvo Šentilj pri 

Velenju 

Blagoslov konj 26.12.2017 Selnica ob Dravi 051 632 310 Turistično društvo Selnica ob Dravi 

Žegnanje konj 26.12.2017 Dovje 04 580 94 40 Turizem Kranjska Gora 

Blagoslov konj 26.12.2017 Semič 040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika 

Novoletno dogajanje v Danici 29.12.2017 - 31.12.2017 Bohinjska Bistrica 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj 

Novoletni pohod po Urbanovi poti 31.12.2017 

Metlika- 

Grabrovec 

040 454 019 Turistično društvo Vigred Metlika 

8. Spominski pohod Huberta Marina 06.01.2018 Limbuš 041 350 893 Turistično društvo Limbuš 

24. tradicionalni pohod S cvičkom med 

vinogradi 

27.01.2018 Otočec 041 929 644 Turistično društvo Otočec 

Koline 2018 27.01.2018 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven 

26. Gradovi kralja Matjaža 26.01.2018 - 28.01.2018 Črna na Koroškem 02 870 48 20 TIC Črna na Koroškem 

Festival Winter Days of Metal 31.01.2017 - 04.02.2018 Bohinjska Bistrica 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj 

Ankin pohod 08.02.2018 Ambrus 041 780 333 Turistično društvo Ambrus 

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info 


25 

Namig za izlet 

Foto: Vera V. 

Edinstvena ponudba za mladoporočence v Beli krajini 

His, hiška za »deco delat« 

Za deco delat? Prevedimo: za spočetje otrok. V Velikem Nerajcu v črnomaljski občini bosta lahko mladoporočenca 

od prihodnje pomladi prenočevala v več kot v poldrugo stoletje starem hisu, ki je bil nekoč 

poznan prav po tem, da je mlad par, ki je spal v njem, kmalu dobil otroka ... 

Veliki Nerajc, vasica med Črnomljem in Župančičevo Vinico, je eno od 

izhodišč za sprehod po Krajinskem parku Lahinja. Leta 1995 je Vera 

Vardjan tod ustanovila društvo Krnica, ki je leta 2000 prejelo evropsko 

nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi. Delo nadaljuje doma, 

kjer ima sedež društva Sončno kolo. Sončna kolesa so ljudje dolga 

desetletja risali na cerkvene stene, na zibelke in preslice, ker so verjeli, 

da jih varujejo pred zlim in jih napolnjujejo s pozitivno energijo. 

Malo prostora, več stiskanja 

Sredi vasi je med visokimi drevesi prijeten prireditveni prostor, na katerega 

je Vera Vardjan preselila dva hisa, ki ju je za deset kubikov drv 

zamenjala v vaseh Obrh in Češnjevec, ju obnovila, kolikor je bilo potrebno, 

in zdaj čakata, da bosta začela služiti svojemu namenu. 

Nekoč sta bila namenjena prenočevanju mladoporočencev, ki sta 

bila ponoči v majhnem prostoru »prisiljena« spati tesno drug ob drugem, 

in lahko si mislite, kaj sta počela, tako stisnjena drug ob drugega. 

Nič čudnega ni, da je bilo potem pri marsikateri hiši toliko otrok, 

da jih je začela mati klicati k večerji že kmalu, ko je zvon odzvonil 

poldne, če je hotela, da so zvečer vsi sedeli za domačo mizo. Pa kako 

lepo je bilo jesti mleko in koruzne žgance iz iste lončene sklede! 

Zgodbe iz preteklosti so Vero Vardjan spodbudile k razmišljanju ... Kaj, 

ko bi hisa ponudila mladim parom, da bi v sobi, v objemu starega 

pohištva, sten in strehe, z vonjem po kostanjevem ali orehovem lesu 

in slamnati strehi podoživljali idiličnost starih časov, ko so na vasi še 

peli pod krošnjami lip in so ljubezen skrivali za stenami iz brun v posteljah 

z rjuhami iz domačega platna? Tako se ji je porodila zamisel o 

Hišah za spočetje. 

Ti bosta prihodnje leto na pomlad, ki pride v Belo krajino vsaj štirinajst 

dni prej kot v druge kraje po Sloveniji, postali del turistične ponudbe 

Svobodnega belokranjskega ozemlja, ki sicer že razveseljuje in spravlja 

v dobro voljo obiskovalce te deželice med Gorjanci in modrooko lepotico 

Kolpo s carino na Jugorju, z Ministrstvom za penjenje v Semiču, s 

Kliniko za navajanje na odvisnost od olj v Drašičih, z Univerzo v Podzemlju, 

kjer prodajajo profesorske, doktorske in magistrske diplome in 

vozniška dovoljenja, ter z Osnovno šolo Bistra buča na Radovici, kjer 

poteka pouk po vzoru šestdesetih let prejšnjega stoletja. 

Kateri fant je nekoč največ veljal? 

Vera Vardjan, širša slovenska javnost jo pozna po tem, da je leta 2012 

preživela udar strele in je o tem napisala knjigi Med nebom in zemljo 

ter Moč Vere, pripravlja tudi številna predavanja po Sloveniji, izdeluje 

spominke iz gline, goji konopljo, iz katere pripravlja olja, čaje in mazila, 

iz konopljine moke pa peče pogače in kruh (seveda vse brez vsebnosti 

THC.) V Veliki Nerajc – doslej še nikomur ni uspelo razvozlati, od 

kod to zanimivo ime kraja – prihajajo skupine in posamezniki iz vse 

Slovenije in tujine. Na njena gudala, lončene base, igrajo v marsikaterem 

ansamblu, ki goji ljudsko glasbo, lončeni vodomec, živobarvna 

figurica, narejena po podobi ptiča, ki živi v Krajinskem parku Lahinja, 

pa navduši marsikaterega učenca, ki pride sem na izlet, da bi videl, 

kako je bilo na vasi takrat, ko ni bilo elektrike in so si svetili z brezovimi 

trskami, in je nekaj veljal tisti fant, ki je razcepil trsko tako na tanko, da 

ni počila, ko si jo je dekle trikrat ovilo okrog roke. To je bil tudi znak, da 

je zrel za pred oltar! 

 

Toni Gašperič 

Eden od hisov v Velikem Nerajcu. Nekoč so mu rekli »hiška za deco 

delat«. Obiskovalci Krajinskega parka Lahinja ga bodo za 

prenočevanje lahko najeli prihodnje leto. Ključe vhodnih vrat bo 

imela Vera Vardjan, gonilna sila turističnega razvoja v vasi. 


26 


Foto: Luka Dakskobler 

V zavetju Alp 

Decembrski potep po Prešernovem mestu 

Ko Kranj osvetlijo sloviti 

pesnikovi verzi 

Kranj, prestolnica slovenskih Alp, spada med najbolj očarljiva mesta v Sloveniji. Obdaja ga mogočna kulisa 

Alp, stoji na konglomeratu med rekama Kokro in Savo, skozenj se vije trideset metrov globok kanjon, 

kar je velika naravna posebnost. Staro mestno jedro plemenitita šesttisočletna zgodovina in bogata kulturna 

dediščina, ki jo je vidno zaznamoval France Prešeren. V začetku decembra, ob obletnici njegovega 

rojstva, smo praznovali ta veseli dan kulture, ob obletnici njegove smrti, 8. februarja, bo Prešernov dan, 

državni kulturni praznik. 

Naklonjenost do kulture in največjega slovenskega pesnika Franceta 

Prešerna je v Kranju občutiti na vsakem koraku. Pesnikov pečat dajejo 

mestu Galerija Prešernovih nagrajencev, v kateri se predstavljajo najodličnejši 

slovenski umetniki, Prešernova hiša, v kateri je pesnih deloval 

in bival zadnji dve leti življenja in je zdaj muzej, Prešernov gaj, kjer 

je pesnik tudi pokopan, Prešernov spomenik na Glavnem trgu in Prešernovo 

gledališče. 

Tudi praznična okrasitev mesta obiskovalce nagovarja s pesnikovimi 

verzi: Dobro v srcu mislimo, Vsi naj si v roke sežejo ter Kozarce zase 

vzdignimo. 

Praznični Kranj 

Mesto letos krasijo tri praznične smreke. Na Maistrovem trgu, nad vodnjakom 

na Glavnem trgu in pri Prešernovem gledališču, kjer stoji 

osrednja smreka. Že same luči dajo mestu pridih romantike. Obiskovalci 

pa lahko v njem poiščejo tudi kotiček za spominsko fotografijo 

iz praznično okrašenega in prešernega mesta. 

Otroško veselje 

Otroški december je še posebno skrivnosten. Pravljični gozdiček z 

Božičkovo hiško, živahnimi vevericami, sovami opazovalkami in Božičkovimi 

jeleni iskrijo otroško domišljijo. Za gostimi jelkami se skriva 

čisto pravi poštni nabiralnik, v katerega otroci oddajo svoja pisma. 

V nedeljo, 17. decembra, bodo otroci ob ognju znova ustvarjali 

zgodbe in igrali na inštrumente, prepevali božične pesmi in poslušali 

glasbeno pravljico Kako je medved odkril božič? Nekaj inštrumentov 

priskrbi Turizem Kranj, zelo pa so dobrodošla tudi domača 

glasbila. 

Otroci so vabljeni tudi na enourno večerno vodenje po kranjskih ulicah 

v spremstvu izkušenega vodnika, prijaznega škrata Krančka 

(19. decembra). Zbirno mesto bo pred Kranjsko hišo na Glavnem 

trgu. Vsak otrok bo dobil laterno za osvetlitev poti. Kranček je velik 

vedoželjnež, zato ni čudno, da najbolj uživa takrat, ko otroke popelje 

po mestu in jim razkriva zgodbe hiš, pripovedke in legende starih 

mestnih ulic. 


27 


Foto: arhiv Turizem Kranj 

Foto: arhiv Turizem Kranj 

Otroci se bodo po mestu potepali v družbi škrata Krančka 

Otroci (in odrasli) so vabljeni tudi na odprto mestno drsališče na Slovenskem 

trgu, nad katerim se zvečer »prižge« nebo. Poskrbljeno je 

tudi za izposojo drsalk ter okrepčilo s toplimi napitki in prigrizki. 

Prešerno dogajanje 

V Kranju bo prešerno vse dni v decembru: do 20. decembra še zlasti 

pred Prešernovim gledališčem in na Maistrovem trgu, kjer bodo glasbeni 

nastopi. Bogat decembrski program so pripravili tudi v Layerjevi 

hiši. Po 20. decembru pa bo osrednje prizorišče prednovoletnega 

dogajanja na Glavnem trgu, kjer bodo nastopili Nina Pušlar (21. decembra) 

– na županovem koncertu, Avtomobili (22. decembra), pevke 

nagrajenega evrovizijskega zbora Carmen Manet (23. decembra), 

Praznična okrasitev mesta obiskovalce nagovarja z verzi iz 

pesmi Franceta Prešerna 

Lado Leskovar (25. decembra), Abba Mia (26. decembra), The Harlem 

voice (28. decembra) in drugi. 

Za božič bo mesto obsijala svetloba nebesnih latern: z mostu čez Kokro 

bodo namreč ob 17. uri spustili lampijone. 

Za silvestrovo bo na Glavnem trgu nastopila skupina Pop Design, namesto 

ognjemeta pa bodo ob zvokih dunajskega valčka z neba padali 

konfeti. 

Na sprehodu skozi praznično okrašeno mesto velja obiskati tudi trgovine 

z domačimi unikatnimi izdelki in pokusiti dobrote kranjske kuhinje. 

 

Urša Erjavec 

 

Več: www.visitkranj.si 

Foto: Ksaver Šinkar 

Prešernov smenj v Kranju, ki oživi spomin na 19. stoletje in našega največjega pesnika, je ena najbolj znanih slovenskih prireditev 

ob kulturnem prazniku, 8. februarja. Privablja več kot 20.000 obiskovalcev, ki se sprehodijo po sejmu domače in umetnostne obrti, 

prisluhnejo glasbi in petju, pokušajo kulinarične dobrote ... V značilni meščanski opravi pa se skupaj z drugimi liki skozi mesto 

sprehaja veliki pesnik Prešeren. 


28 

Naravna dediščina 

Foto: Bojana Lipej 

Škocjanski zatok ponuja zaradi svoje lege in biotske raznovrstnosti idealne možnosti za razvoj okoljsko in ekološko usmerjenih oblik turizma. 

Turizem v naravnem rezervatu Škocjanski zatok 

Dolgotrajno sožitje 

človeka z naravo 

Naravni rezervat Škocjanski zatok, preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto Koper, je zaradi številnih 

naravnih vrednot, ki jih premore, izjemnega pomena. Je življenjsko okolje številnih ogroženih prostoživečih 

rastlinskih in živalskih vrst, ki so varovane na mednarodni ravni, ter območje številnih habitatov 

in habitatnih tipov. Je dom okoli štiridesetim odstotkom vseh dvoživk, dobri polovici vseh poznanih ptic 

in več kot tretjini vseh živečih sesalcev v Sloveniji. Biotsko pestrost območja omogočajo različne globine 

lagune in raznolikost habitatov, kot so močvirni travniki, plitvine, bazeni, reke ... Škocjanski zatok pa je 

tudi območje dolgotrajnega sožitja človeka z naravo; je poustvarjen prostor, ki je bil najprej degradiran 

in zatem renaturiran. 

Škocjanski zatok je bil pred leti tik pred tem, da ga zasujejo, območje 

pa namenijo širitvi urbanega okolja oziroma Luke Koper. Vendar so 

ga po večletnem pritisku okoljevarstvenikov vendarle zakonsko zavarovali 

(naravni rezervat je od leta 1998), koncesijo za upravljanje zatoka 

pa je leta 1999 dobilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic 

Slovenije (DOPPS). Po tem so ga temeljito renaturalizirali. 

Temeljita obnova zatoka 

Glavno poslanstvo DOPPS v Škocjanskem zatoku je ohranjanje in varovanje 

njegovih naravnih vrednot. Do leta 2007 so v rezervatu končali 

obsežna obnovitvena dela, ki so poleg ureditve sladkovodnih in 

polslanih življenjskih okolij vključevala tudi ureditev krožne poti okoli 

sladkovodnega predela, namenjene še zlasti obiskovalcem. Zdaj je 

tam postavljenih šest opazovališč in večja, osrednja opazovalnica. 

Opazovanje biotske pestrosti območja je mogoče tudi na krajši učni 

poti ob polslani laguni. 

Leta 2015 so zgradili tudi središče za obiskovalce. To je sestavljeno iz lesene 

konstrukcije, ki sicer ne ponazarja tradicionalne gradnje za to območje, 

a s svojim videzom upodablja trstičje oziroma ptičje gnezdo, kar simbolično 

sovpada z namenom rezervata. Z ureditvijo infrastrukture in 

izvajanjem različnih programov za obiskovalce so upravljavci želeli omogočiti 

spoznavanje rastlinskih in živalskih vrst tudi širši javnosti. 

Po zatoku samostojno ali z vodnikom 

V Škocjanskem zatoku so na voljo vodeni ogledi rezervata, vse prihodke 

pa njegovo vodstvo vlaga nazaj v razvoj območja. Turizem v 


29 

Polslana laguna 

Foto: Bojana Lipej 

Naravna dediščina 

Foto: Igor Brajnik 

Foto: Tomaž Mihelič 

Polojnik – gnezdilka in selivka v naravnem rezervatu 

Osrednja opazovalnica v zatoku 

zatoku razvijajo kot priložnost za dodaten vir za opravljanje primarne 

dejavnosti: varovanja narave. 

Vodeni ogledi so na voljo šolskim skupinam in vnaprej napovedanim 

skupinam z več kot desetimi obiskovalci. Vodenje je različno dolgo, 

odvisno je od želja skupin, poteka lahko v slovenskem, italijanskem 

ali angleškem jeziku. Za individualne obiskovalce je vstop na območje 

rezervata prost. 

Naravni rezervat je tudi dom kamarških kobil, s katerimi je iti mogoče 

na ježo, poleg tega so nepogrešljive na izkustvenih delavnicah za 

otroke. Kamarške kobile sicer niso avtohtona pasma na tem območju; 

izvirajo iz pokrajine Camargue na jugu Francije. V rezervatu je tudi 

podolsko govedo, ukrajinska pasma, ki spominja na tradicionalnega 

boškarina (istrsko govedo). V Škocjanskem zatoku sicer zagovarjajo 

avtentičnost rastlinskih in živalskih vrst, naselitev kamarških kobil in 

podolskega goveda pa pojasnjujejo z namenom, da tujerodni pasmi 

pripomoreta k ohranjanju primarne vegetacije rezervata. 

V središču za obiskovalce je poleg bara in trgovine s spominki na voljo 

tudi konferenčna dvorana, ki jo oddajajo za različne dogodke. 

Obiskovalcev je čedalje več 

Čeprav prvotni namen Naravnega rezervata Škocjanski zatok ni bil razvoj 

turizma, temveč ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, se število obiskovalcev 

v njem iz leta v leto povečuje. Z odprtjem novega središča zanje 

leta 2015 se je obisk močno povečal: lani je rezervat obiskalo že več kot 

sedem tisoč obiskovalcev. Pred tem jih ni bilo več kot tri tisoč na leto. 

Avtentičnost, pomemben del doživetja 

Škocjanski zatok ponuja zaradi svoje lege in biotske raznovrstnosti idealne 

možnosti za razvoj okoljsko in ekološko usmerjenih oblik turizma. 

Nanje smo se osredinili tudi študenti magistrskega študija Dediščinskega 

turizma s Fakultete za turistične študije – Turistice pri raziskovanju 

razvoja turizma v zatoku, s poudarkom na avtentičnosti, ki je zadnja 

leta čedalje pomembnejši element turističnega doživetja. 

Čedalje več turistov na potovanjih išče »neponarejeno, pristno, nepokvarjeno, 

resnično« (splošne definicije avtentičnosti). Tako se pobliže 

seznanijo z okoljem, ki ga obiščejo, in se laže vključijo vanj. A pri obljubljanju 

avtentičnosti turistom je potrebna previdnost: kje je meja, do 

katere lahko tisti, ki razvijajo turizem, spreminjajo neko okolje, dediščino 

..., turistične zanimivosti, torej, da bodo te še avtentične? 

V raziskavi smo opravili intervjuje z različnimi predstavniki razvoja turizma 

v Škocjanskem zatoku oziroma njihovimi predstavniki iz javnega, 

zasebnega in civilnega sektorja. Vsi menijo, da je avtentičnost za (uspešen) 

razvoj turizma v zatoku izjemno pomembna – še zlasti zato, ker 

vidno pripomore k ohranjanju biotske raznovrstnosti rezervata in s tem 

njegove edinstvenosti. Vsi se tudi strinjajo, da je treba še naprej zagotavljati 

merila, ki bodo varovala naravno dediščino območja. 

Zgled za preostala varovana območja 

Prav to: poudarjanje pomembnosti ohranjanja narave in ozaveščanje 

javnosti o njej je lahko osrednja naloga turizma v Škocjanskem zatoku. 

S skrbno pripravljenim akcijskim načrtom za njegov nadaljnji razvoj 

(ob sodelovanju vseh, ki so vključeni vanj) bi lahko naravni rezervat 

na pragu Kopra postal zgled načrtovanja razvoja primerljivih 

varovanih območij v Sloveniji. 

Avtentičnost Škocjanskega zatoka lahko – ob pravilni interpretaciji – 

obiskovalca popelje v preteklost, mu odpre pogled v prihodnost in 

ga opominja na sedanjost: na pomembnost človekove vloge pri 

ohranjanju naravne in kulturne dediščine. 

 

Anja Pipan 

(*Ob zahvali kolegom študentom Dediščinskega turizma pri predmetu 

Valorizacija avtentičnosti v turizmu in izvajalcema dr. Gorazdu Sedmaku 

in dr. Simonu Kermi.) 

Zakon o ohranjanju narave opredeljuje naravni rezervat kot območje 

pomembnega življenjskega prostora za številne živalske in rastlinske 

vrste, ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se vzdržuje z uravnoteženim 

delovanjem človeka. Pravilna umestitev izbranih oblik turizma lahko v 

zavarovano območje prinese veliko prednosti za njegov razvoj: boljše 

ozaveščanje javnosti o pomembnosti varovanja narave in ohranjanja 

naravne ter kulturne dediščine, boljšo kakovost življenja v lokalni skupnosti, 

izboljšanje ekonomskih možnosti in krepitev promocije kraja. 


30 


Foto: Uroš Abram 

Elvis Kudić, najmlajši tekmovalec letošnjega šova Masterchef Slovenija 

Kuhanje mu je bilo zagotovo 

položeno v zibelko 

Ko pobrskaš po spletu o Elvisu Kudiću, se članki o njem kar vrstijo – najmlajši tekmovalec in finalist 

letošnjega šova Masterchef Slovenija je odgovoril že na prenekatero vprašanje o sebi in svojih kulinaričnih 

prebojih. In o marsičem vmes. Zato sva se z 21-letnikom, ki prihodnje leto končuje šolanje na Srednji 

gostinski in turistični šoli Radovljica, pogovarjala še zlasti o mesecih, ki so sledili priljubljenemu kulinaričnemu 

šovu. Seveda pa se mu nisva mogla povsem izogniti ... 

Novembra je na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani z drugimi 

dijaki šole ustvarjal sladki jedilnik, oktobra je ocenjeval mlade tekmovalce 

na državnem tekmovanju Turistične zveze Slovenije Zlata kuhalnica 

v Kranjski Gori, septembra je preživel tri tedne v Angliji, kjer je 

delal v restavraciji, poleti je bil en mesec na praksi v ljubljanski slaščičarni 

Čopomana ... Zato ni presenetljivo, da Elvis Kudić na vprašanje, 

ali bi si želel delati pri katerem znanem slovenskem chefu oziroma 

chefinji, odgovori, da mora najprej končati šolo, in stvarno prida: »Če 

bom začel prehitevati, se bom spotaknil.« 

Odlična angleška izkušnja 

Skorajda ves september je preživel v Plymouthu, mestu na 

jugozahod ni angleški obali, kamor je odšel z drugimi dijaki (skupaj jih 

je odšlo v Anglijo deset) Srednje gostinske in turistične šole Radovljica 

v sklopu Erasmus+ in pod vodstvom mentorice Gabrijele Jošt. O 

njem so v tamkajšnjem časniku The Herald News objavili tudi obsežen 

prispevek. »Ta izkušnja je bila zame precejšen izziv. Zanimalo me 

je, kako se bom znašel v tujem okolju, še zlasti ob uporabi angleščine 

v vsakdanu in pri delu; in uspelo mi je. Po horoskopu sem riba in se 

znam prilagoditi, pomanjšati svoj ego in se spustiti na realna tla, ne 

glede na dosežke,« se nasmehne Elvis. 

V restavraciji, kjer je delal, ga je navdušila izjemna profesionalnost pri 

delu: »To je odlično organizirano, zaposleni ločijo med prijateljevanjem 

in delom, četudi imajo morda slab dan, tega pri delu ne pokažejo 

in ga izvrstno opravijo.« V restavraciji je delal po pet dni na teden. 

»Moj šef mi je ob prihodu dejal: ’Čeprav si bil v Masterchefu, je to 

tvoja prva izkušnja z delom v profesionalni kuhinji. Zato boš začel – 

na začetku. Z rezanjem zelenjave, pobiranjem naročil za jedi in pripravljanjem 

krožnikov. Tempo je bil hud. Ob večerih je bilo v restavraciji 

tudi po dvesto gostov. Bilo je precej utrudljivo, a k sreči sem v Masterchefu 

izkusil delo pod časovnim pritiskom, zato sem se znašel ne glede 

na to, koliko lističev z naročili sem hkrati prevzel.« 

Konce tedna so imeli dijaki prosto in ta čas je Elvis izkoristil tudi za 

spoznavanje tamkajšnje gastronomije, še zlasti sladic. 

Čas je za torte! 

Prav sladice, je povedal, so zanj največji izziv. »Priprava sladic me nikoli 

ne utrudi, ne morem se je naveličati, v njej preprosto uživam, sem 


31 

Elvisova stvaritev iz šova Masterchef 

Foto: arhiv POP TV 

Foto: arhiv POP TV 

Ustvarjanje v šovu Masterchef Slovenija 2017 


sproščen. Ne znam pojasniti, zakaj. A še veliko žgancev moram pojesti, 

da bom pripravljal res dobre sladice,« je šaljivo samokritičen. Poleti 

se je med enomesečno prakso v Čopomani navdušil nad tortami. 

»Delal sem pri eni najboljših slaščičark v Ljubljani. Toliko novega sem 

se naučil od nje in toliko novega znanja o pripravi tort sem usvojil, da 

so me povsem navdušile.« (In ko smo že pri sladicah: ne spreglejte 

Elvisovega recepta za borovničevo pito!) 

Preprosto, brez »nakladanja« 

Sicer mu je najbliže italijanska kuhinja. »Ko sem se na šoli naučil pripravljati 

rezančno testo oziroma testenine, sem ugotovil, da je to to. 

Iz njih je mogoče ustvarjati toliko jedi, lahko se igraš. Tako sem odkril 

raviole, ki jih še posebno rad pripravljam; so skrivnostni, nikoli ne veš, 

kaj je v njih, so lepe oblike. Prava poezija. Sicer pa imam rad čiste 

okuse, s čim manj prepletanja, da veš, kaj lahko pričakuješ, kaj boš 

dobil. Brez ’nakladanja’. Preprosto, a na vrhunski ravni.« 

Kaj pa po njegovem mnenju loči vrhunskega chefa od povprečnega? 

»Da je sposoben spustiti svoj ego, da se ne obremenjuje, kdo je boljši 

od njega, in da je kuhanje tisto, kar najraje počne. Da na tem gradi 

svoj uspeh. Talent je seveda pomemben, a tudi tega je treba piliti. 

Menim, da me je v finale Masterchefa pripeljala prav ljubezen do kuhanja 

in to, da se nisem obremenjeval s konkurenco.« 

Z atletskega stadiona v kuhinjo 

Pri Elvisu je bil sicer v ospredju najprej šport, kulinarika je prišla pozneje. 

»Pet let sem treniral atletiko in živel samo za šport. Zato sem 

se tudi prepisal z ekonomske gimnazije na to šolo – da bi laže treniral. 

A potem se je nenadoma vse obrnilo na glavo. Poškodoval sem 

se in končal športno pot. Začel sem se udeleževati tekmovanj v kuhanju. 

In nato je prišel Masterchef ...« A ljubezen do kuhanja se vendarle 

ni izvila iz nič. Zanjo ga je že zgodaj navdušila mama, že v 

osnovni šoli je spremljal ameriško različico Masterchefa. »Spremljal 

sem ga od prve sezone naprej. Rekel sem si, da bom nekoč nastopil 

v njem. In zmagal! Ko me je sošolka prijavila za nastop v šovu, sem 

sklenil sprejeti izziv. Mi je pa žal, da nisem zmagal – nisem izpolnil 

svojih otroških sanj. Toda ... Če si bom prizadeval še naprej, jih še 

lahko uresničim in dvignem pokal!« Sicer pa pravi, da mu je kuhanje 

očitno usojeno: »Bolj sem se oddaljeval od njega, bolj me je nekaj 

potiskalo nazaj vanj.« 

minut za pripravo trihodnega menija in 37 krožnikov za goste. Mislil 

sem, da bom kar umrl,« se nasmehne. »Ja, biti uspešen chef mora biti 

kar naporno.« S šovom je dobil tudi malce tršo kožo, zaupanje vase, 

da stoji za tem, kar ustvari. 

V članku v plymouthskem časopisu The Herald News je dejal, da si 

želi postati poklicni chef in imeti svojo restavracijo. »Res je. Želim si 

imeti restavracijo s svojim pečatom. A najprej hočem postati Masterchef, 

to je moj prvi veliki cilj.« 

 

Mateja Gruden 

Recept za Elvisovo borovničevo pito 

Pripravimo krhko testo. Obteženo najprej pečemo 10 minut pri 

180°C, zatem še 10 minut brez obtežitve in še 15 minut z nadevom. 

Za nadev v skledi z mešalnikom raztepemo mascarpone 

(250 g), dodamo kislo smetano (360 g), 5 žlic borovničevega pireja 

(priprava: v lonec damo 500 g zamrznjenih borovnic, 250 g 

svežih jagod, nekaj listov sveže mete in malce sladkorja, povremo, 

zamešamo z električnim mešalnikom in precedimo ter ohladimo), 

zatem vmešamo 2 rumenjaka, 3 žlice kristalnega sladkorja ter sok 

in naribano lupinico limone. Po pečenem testu potresemo karamelizirane 

borovnice (250 g svežih borovnic in 2 žlici sladkorja) in 

prelijemo z nadevom. Po pečenju počakamo, da se pita ohladi. 

Premažemo jo še s kremo iz 500 g mascarponeja in preostalim 

borovničevim pirejem, ki smo ga pripravili za nadev. Nazadnje na 

pito nabrizgamo merengo iz beljakov. 

Foto: arhiv E. K. 

Najprej si želi postati Masterchef 

Masterchef je bil zagotovo dragocena izkušnja (tudi) z vidika novih 

znanj? »V šovu sem se veliko naučil. Številne jedi sem tam prvič pripravljal. 

V finalu sem zgrabil srnin file, ki ga nisem pripravil sam še nikoli 

v življenju; še zdaj ne vem, zakaj sem ga izbral,« se v smehu spominja. 

»Sodniki so nam tekmovalcem ob predstavitvi jedi vselej 

svetovali, kaj bi lahko morda naredili drugače, bolje. Šov je bil izjemno 

zanimiva izkušnja tudi s psihološkega vidika. Kako ustvarjati pod 

časovnim pritiskom ... Mislim, da smo imeli v polfinalu uro in dvajset 


32 


Pri pripravi prgarskih jedi je Bojani Pipan (tretja z desne) priskočilo na pomoč šest kuharic. 

Dobrote iz Prgarije 

Veste, kaj vse je mogoče 

pripraviti iz tepk? 

V Zasipu pri Bledu so pred kratkim izdali novo knjižico receptov Dobrote iz Prgarije. Osnova zanje so 

posušene hruške tepke oziroma z njihovim mletjem pridobljena moka, ki daje slanim in sladkim jedem 

edinstven okus. 

France Prešeren je vasico Zasip pri Bledu poimenoval »oltar Gorenjske«, 

saj od tod uživamo v čudovitem razgledu, še zlasti, če se vzpnemo 

na Hom, ki se dviga nad vasico. Znana pa je tudi kot Prgarija in 

njeni prebivalci kot Prgarji. Po ljudskem izročilu so tako poimenovali 

domačine v časih, ko je bilo tod veliko nasadov tepk. Te so ljudje posušili 

in jih zmleli v posebno moko, ki so jo poimenovali prga. Iz nje so 

večinoma pekli kruh. 

Ohranjanje tradicije in prenos znanja 

»V Turističnem in Kulturno-umetniškem društvu Zasip si prizadevamo 

za ohranjanje tradicije in prenos znanja na prihodnje generacije. 

Društvi že nekaj let sodelujeta pri skupnem projektu Prgarija, ki vključuje 

ohranjanje vaških običajev in šeg, predstavitve na različnih dogodkih, 

pokušnje prgarskih jedi, organizacijo vsakoletnega dogodka 

Prgarski dan, kuharske delavnice v Zasipu in še kaj,« je povedala Mateja 

Vilman iz Turističnega društva Zasip, ki skupaj s Kulturnoumetniš 

kim društvom Zasip pripravlja Prgarski dan; letos je bil konec 

oktobra, na njem pa so predstavili novo knjižico Dobrote iz Prgarije. 

Veliko delo domačinke Bojane Pipan 

Ta je nastala po idejni zasnovi domačinke Bojane Pipan, ki že več kot 

trideset let namenja svoj prosti čas društvom v KS Zasip. Njeno delo 

je eden od temeljev knjižice receptov in odmevnosti projekta Prgarija. 

Na podlagi pripovedovanj, z lastno domišljijo in s kuharskim znanjem 

je skrbno izbrala ter zapisala recepte za nekatere tipične jedi iz 

prgine moke, omenjeni društvi pa sta poskrbeli za izdajo knjižice. 

Publikacija vsebuje petnajst izbranih receptov s podrobnimi navodili 

za pripravo jedi: značilnega prginega kruha ter drugih slanih in sladkih 

jedi. Avtorji knjižice upajo, da bodo ljudje segali po njej in popestrili 

svoje jedilnike s prgarskimi jedmi. Pri projektu sicer sodeluje tudi 

vaška gostilna Kurej, ki je v svojo dnevno ponudbo vključila okusne 

prgine štruklje. 

Priznani slovenski etnolog Janez Bogataj je v uvodu knjižice zapisal, 

da je projekt Dobrote iz Prgarije šolski primer razvoja sodobne 

kulinarične prepoznavnosti in istovetnosti kraja, če nam le prehranska 

kulturna dediščina pomeni izhodišče za iskanje inovativnih, sodobnih 

rešitev. 


33 


Tepke, glavna sestavina za pripravo jedi v knjižici 

Bojana Pipan, avtorica receptov v Dobrotah iz Prgarije 

Skrb za kulinarično identiteto tudi v prihodnje 

Pozitivni odzivi dajejo avtorjem projekta velik zagon za načrte v prihodnje 

– nadaljnji razvoj kulinarične identitete in prepoznavnosti 

kraja. Tako, denimo, že sodelujejo tudi z društvom Učni sadovnjak, v 

katerem ozaveščajo o pomenu samopreskrbe s sadjem in zelenjavo. 

Z njihovo pomočjo bodo lahko v Zasipu pri Bledu skrbeli za ohranjanje 

in razmnoževanje avtohtone, lokalne in tradicionalne sorte gorenjske 

tepke. V Domu krajanov Zasip bodo tudi v prihodnje kuharske 

delavnice z Bojano Pipan, na katerih se lahko udeleženci naučijo 

pripraviti v knjižici opisane lokalne dobrote. V okviru Kulturno-umetniškega 

društva Zasip deluje tudi otroška skupina Mladi Prgarji, ki na 

prireditvah obuja vaške legende, običaje, narečja, plese, pesmi in lokalno 

kulinariko. 

»V prihodnje se nameravamo usmeriti še zlasti v predstavitev lokalnih 

dobrot tujim gostom in vključevanje prgarskih jedi v ponudbo okoliških 

gostinskih ponudnikov,« je še dejala Mateja Vilman. 

Več: www.zasip.si 

 

Janez Kuhar 

 

Foto: arhiv TD Zasip 

Prgini štruklji, ki jih pripravljajo v gostilni Kurej 


34 

Zeleni zgledi 

Foto: Saša Urih 

Pira je že pred časom prevzela primat na njivah in v izdelkih; na fotografiji: družina Žitnik 

– v ospredju Robi s sinom Blažem, v ozadju Rosmarie 

Pirine dobrote z Dravskega polja 

Na kmetiji Žitnik prisegajo 

na lokalno, domače in sveže 

Pirini keksi. Pirine palčke z bučnimi semeni. Pirini čokoleškoti. Polnovredne pirine testenine s svežimi 

domačimi jajci. Pirin kruh, pečen v krušni peči. Gladka in polnozrnata pirina moka. Bučno olje in semena. 

Na kmetiji Žitnik v vasi Starošince na Dravskem polju sta zakonca Rosmarie in Robi Žitnik pred leti začela 

zgodbo, s katero sta »ušla« prevladujoči tradiciji intenzivnega kmetijstva na domačem podeželju: zgodbo 

o kmetovanju, ki je po obsegu sicer skromnejše, a človeku prijaznejše, in o slastnih domačih izdelkih, 

po katerih sega čedalje več zadovoljnih kupcev. Konec novembra sta bila tako polno zaposlena s peko in 

pakiranjem piškotov in drugih dobrot po naročilu podjetij, ki se že oskrbujejo z decembrskimi darili. 

Lokalno je v turizmu pred leti postala ena vodilnih besed. Turisti čedalje 

bolj iščejo kar koli, čemur je mogoče pripeti etiketo »lokalno«, 

tudi zgodbe v senci odmevnejših turističnih zanimivosti. Te celo postajajo 

nepogrešljiv del želenega turističnega doživetja. Zgodba o 

kmetiji Žitnik sicer (še) ni turistična, je prej ko ne bolj kulinarična – a 

skozi želodec se poraja tudi ljubezen do krajev, ki jih obiskujemo. 

Pira – raje manj, a z več okusa 

Rosmarie in Robi Žitnik sta se priprave dobrot, ki so na prodaj na njuni 

kmetiji v Starošincah (v bližini muzeja podeželja, kjer je na ogled 

zbirka kmečkega orodja in strojev, ki so jih na Dravskem polju uporabljali 

do sredine prejšnjega stoletja), resneje lotila pred petimi leti – 

kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo je Robi prevzel od svojih 

staršev. Njuni krušni in drugi izdelki so skorajda v celoti iz sestavin, ki 

jih pridelujeta na kmetiji. Zdaj pridelujeta večinoma piro, ječmen in 

koruzo, ki ju večinoma prodata, in buče, iz katerih pridelujeta olje in 

bučna semena; kakšno leto posejeta in žanjeta tudi lan in ajdo. A pira 

je tista, ki je prevzela primat – na njivi in v izdelkih. 

Zanjo sta se odločila pred leti zaradi zdravstvenih težav v družini. 

»Imela naj bi ugodnejši vpliv na zdravje kot, recimo, pšenica. V svetu 

je v zadnjih letih čedalje bolj priljubljena. Midva vztrajava pri sorti 

pire, ki daje manj pridelka, saj ne prenese umetnih gnojil, tudi škropiv 

ne. Če je letina dobra, pridelamo na leto v povprečju 2,5 tone 

neoluščene pire, kar je precej manj, kot bi je lahko, če bi uporabljali 

umetna gnojila in škropiva. Tako pa smo odvisni tudi naravnih razmer 

– suše, toče ... A zato ohranjamo zemljo bolj spočito in to je 

občutiti tudi v izdelkih, ki jih pripravljamo iz pire. Poleg tega je ne 

luščimo vnaprej, ampak sproti, kadar jo potrebujemo za mletje oziroma 

za moko. Veliko kupcev nam pove, da je ta izjemno okusna. 

Kakovosti ne zagotavlja količina – in tako je tudi v tem primeru,« 

pripovedujeta zakonca Žitnik. 

Njuna kmetija sicer ni ekološka, poudarita – tudi izdelkov ne oglašujeta 

s pripono eko, čeprav si prizadevata čim bolj upoštevati 

načela biodinamičnega kmetovanja (biodinamika je metoda 

kmetovanja, ki poleg ekoloških upošteva zakonitosti naravnega 

gibanja Zemlje in letnih časov, op. p.). »Poudarek je na lokalnem, 


domačem, svežem,« pojasnjujeta. Manjšo njivo, ki jo obdelujeta 

po načelih ekološkega kmetovanja, sicer imata, a za zdaj zgolj za 

potrebe družine. 

Ko spodrsljaj prinese večjo prodajo 

Za pirine kekse in čokoleškote sta že prejela znak kakovosti Dobrot 

slovenskih kmetij. Tanki in okrogli čokoleškoti, ki so v ponudbi kmetije 

Žitnik »najmlajši«, so pravzaprav ponesrečena različica prvih, ki so 

bili na prodaj, v smehu pove Rosmarie: »Najprej so bili debelejši, potem 

pa so se nekega dne v poletni vročini razlezli in stanjšali. A ljudem 

so bili veliko bolj všeč kot prej in prodaja čokoleškotov se je začela 

povečevati. Tudi tako lahko odkriješ pravi recept!« Vsi pekovski 

izdelki so sicer iz pirine moke, ta je osnovno živilo. Na začetku, ko sta 

se lotila peke in prodaje izdelkov, je le malo ljudi poznalo piro; zdaj jo 

poznajo že skorajda vsi, tudi uporabljajo jo čedalje pogosteje in zanima 

jih čim več o njej. 

Poleg tega so v ponudbi zgolj tisti izdelki, ki jih imajo radi Rosmarie, 

Robi in njun sin Blaž, trinajstletnik, ki je rad vpet v delo na kmetiji. 

»Ne moremo prodajati nečesa, česar ne maramo sami,« je odločna 

Rosmarie. 

Zadovoljne kokoši, okusna jajca 

Poleg tega, da prodajata pekovske in druge dobrote, je njuna kmetija 

odprta tudi za oglede. Za zdaj jo večinoma obiskujejo društva podeželskih 

žena in deklet in tisti, ki bi se radi lotili česa podobnega na 

domači kmetiji. Obiskovalci so navdušeni nad kokošnjakom z zeleno 

streho za prijetnejše bivanje kokoši (ki, mimogrede, zobajo lan in tako 

bogatijo jajca, ki so v pekovskih izdelkih, z maščobnimi kislinami 

omega 3 in omega 6), marsikdo pri njima prvič vidi pravo, zeleno 

barvo 100-odstotnega bučnega olja, je povedala Rosmarie. Za obiskovalce 

pripravita tudi pokušnjo izdelkov, »in tako gre dober glas od 

ust do ust, kupcev pa je čedalje več«. 

Na kmetiji so poleg kokoši še prašiči; žal se je svinjine pred časom 

oprijel sloves nezdrave hrane, pravi Robi. A če se ozremo nazaj, 

ugotovimo, da so se nekoč prehranjevali predvsem z njo. Res pa so 

meso jedli kvečjemu enkrat na teden in ne tudi večkrat na dan, kakor 

zdaj, prida. 

Zgodba je verodostojna le, če je celovita 

Ljudje čedalje bolj cenijo izdelke, ki so domači in iz svežih sestavin, 

glede tega so čedalje bolj ozaveščeni, ugotavlja Rosmarie. Bi 

Kokoške in njihov dom z zeleno streho v ozadju 

se lahko dejavnosti lotila pred, recimo, dvajsetimi leti? »Verjetno 

bi začela in zelo hitro obupala,« je stvarna. »A takrat sva drugače 

živela tudi midva. Nisva imela niti želje niti znanja, da bi kaj spremenila. 

Zdaj je drugače in ljudje to opazijo. Opazijo, da je stroj, s 

katerim greš na njivo, drugačen od prevladujočih na poljih in njivah. 

Ne gre samo za to, kaj ješ – gre za to, kako živiš. Zgodba mora 

biti celovita.« 

Počasi, v mejah zmogljivosti 

Pet let zatem, ko sta sklenila, da peka ne bo več zgolj njun konjiček, 

ampak tudi posel, sta zadovoljna. »Še zlasti zato, ker izdelkov niti 

nisva kaj dosti oglaševala. Zgodbo sva razvijala počasi, postopoma, 

glede na najine zmogljivosti. Marsikdo nama reče: ’Toliko dela imata, 

pa sta vseeno videti zadovoljna!’ Zato, ker delava toliko, kolikor 

zmoreva – do meje, ki pa je ne prestopiva. Nikoli si nisva postavljala 

napihnjenih ciljev, ki bi zahtevali eksplozijo izdelkov in dela,« razlaga 

Rosmarie. »Tako nama uspeva dohajati trg, ob tem pa ohranjava 

kakovostno družinsko življenje – to nama je ključno; dopolnilna dejavnost 

je na drugem mestu. Pogosto slišiva: ’Zakaj pa se ne lotita še 

česa novega?’ Ljudje prihajajo z idejami, recepti. Ampak midva 

vztrajava pri tem, kar zmoreva.« 

 

Mateja Gruden 


35 

Zeleni zgledi 


Pirine dobrote kmetije Žitnik 


36 

Inovativno 

S pomočjo interaktivnih predstavitev so prikazane vsebine, ki pričajo o nastanku 

in izjemni zgodovini razvoja najbolj znane turistične jame na svetu. 

Expo jama kras 

Postojnska jama 

v prostoru in času 

Postojnska jama, največja in najbolj obiskana turistična jama, se obiskovalcem predstavlja na prav poseben 

način. Njen razvoj, značilnosti kraških pojavov in njeno kulturno zgodovino si je mogoče ogledati na 

razstavi EXPO jama kras. Ta je zanimiva tako za obiskovalce, ki se s krasom in jamami srečujejo prvič, kot 

za strokovnjake. Obenem pa predstavi tudi svojevrsten pogled na načelo trajnostnega razvoja. 

Predstavljene teme opisujejo jamo v prostoru in času s poudarki njene 

naravne in kulturne dediščine v svetovnem pomenu ter človekove 

aktivnosti ob jami in v njej od pračloveka, obdobja pred odkritjem 

notranjih delov jame in po njem ter njegove aktivnosti pri raziskovanju 

in razvoju sodobnega jamskega turizma do današnjih dni. Razstava 

EXPO jama kras je namenjena vsem, ki jih zanimajo širša zgodovinska 

in družbena ozadja, ki so pripeljala do tega, da je Postojnska jama 

najbolj znana turistična podzemna jama na svetu. 

Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska 

jama, pravi: »EXPO jama kras je pomembna dopolnitev obstoječe ponudbe 

in nadgradnja dosedanje interpretacije jame z novimi vsebinami, 

ki jih obiskovalci pri ogledu jame doslej niso spoznavali. Z največjo 

stalno razstavo o jami in kraških pojavih na svetu izpolnjujemo 

sanje številnih upravljavcev in generacij, ki so si prizadevale za uresničitev 

te ideje, a se je le-ta vedno odmikala v prihodnost.« 

Nove tehnologije in načini interpretacije 

Razstavna zbirka je vrata odprla po 111 letih želja in idej, ki so pretekla 

od prve zamisli o postavitvi muzeja Postojnske jame. Družba Postojnska 

jama, ki je k sodelovanju pri izvedbi povabila tudi Inštitut za raziskovanje 

Krasa ZRC SAZU, je s tem dejanjem več kot odlično izpolnila svoje 

poslanstvo. Rezultat znanja in sodelovanja strokovnih sodelavcev 

Postojnske jame in IZRK ZRC SAZU je, da je Postojnska jama predstavljena 

tako, da obiskovalec spozna naravni in turistični razvoj ter pomen 

jame v prostoru in času, in to z uporabo novih tehnologij in načinov 

interpretacije. Taki projekti so praviloma v javni lasti, tako da je 

posebnost razstave EXPO jama kras tudi v tem, da je zasebni projekt. 

S pomočjo interaktivnih predstavitev so prikazane vsebine, ki pričajo 

o nastanku in izjemni zgodovini turističnega razvoja najbolj znane 

turistične jame na svetu. Obiskovalci kras in kraške pojave spoznavajo 

na podlagi projekcij različnih vsebin na tridimenzionalni maketi ter 

odkrivajo posebnosti kraškega okolja in svetovne presežke Postojnske 

jame na steni svetovne slave. Vse skupaj je zastavljeno poučno, 

interaktivno in zabavno. 

Številni presežki Postojnske jame 

Različne teme so predstavljene ločeno, povezuje pa jih rdeča nit – 

Postojnska jama v prostoru in času. Najprej so prikazani presežki, po 

katerih jama slovi, nato njena lega v prostoru, potem geologija in 

značilnosti kraškega površja. Opisan je nastanek jam in podana oseb- 


37 

Inovativno 

Človek se najprej v jami pojavi kot ledenodobni prebivalec, pozneje, skozi zgodovinski razvoj, 

pa se njegova vloga spremeni – postane raziskovalec jame. 

na izkaznica Postojnske jame, predstavljeni so njena neživa in živa 

vsebina, značilnosti pretakanja vode na krasu, problem onesnaževanja. 

V drugem delu spoznamo, kako je človek uporabljal jame in jih 

doživljal v preteklosti, njegovo poznavanje Postojnske jame pred velikim 

odkritjem notranjih delov, raziskovanje podzemnega sveta, razvoj 

infrastrukture in z njim povezan turistični razvoj od upravljanja, 

razvoja vodniške službe do trženja in umetnosti. 

V okviru nosilne teme je ena od podtem v celoti namenjena interpretaciji 

kraškega vodonosnika glede preskrbe z vodo in temu, 

kako visoka je stopnja ranljivosti kraškega podzemlja in podtalnice. 

Prečiščevalna moč vodonosnika je namreč zaradi njegove prevotljenosti 

izjemno majhna. V okviru razstave je obiskovalcem prikazana 

tudi zgodba o razodetju skrivnosti razmnoževanja človeške 

ribice v obliki tako imenovanega »videomorphinga«. Po obisku pa 

si lahko ogledajo trinajstminutno videopredstavitev o nastanku 

kraškega sveta in še dve drugi razstavi: Življenje v milijardah let in 

Metulji sveta. 

S. Paternost, Postojnska jama, d. d. 

 

Foto: Iztok Medja/arhiv Postojnska jama 

Posebna pozornost je namenjena najmlajšim, ki jih skozi razstavo interaktivno vodita človeška ribica 

in hrošč drobnovratnik in ki lahko celo preskusijo vožnjo pravega jamskega vlaka. 


38 

Inovativno 

Grajski pobeg – nova igra 

na Ljubljanskem gradu 

Ena ura, ena ekipa, en cilj: oživiti zmaja! Ljubljanski grad dopolnjuje svojo turistično ponudbo z adrenalinsko 

pustolovščino z elementi sobe pobega: z igro Grajski pobeg. 

Ob reševanju petih ugank bodo obiskovalci odkrivali resnično 

grajsko in mestno zgodovino ter legende, nekatere skrite prostore 

Ljubljanskega gradu, pridobili nova znanja, predvsem pa se ob 

igranju zabavali in morda jim bo celo uspelo rešiti zmaja. Prav tistega 

zmaja, varuha mesta, ki je po spopadu z vitezom Jurijem 

izginil v podzemlje ... 

Gre za inovacijo s področja igrifikacije v turizmu, ki bo domačim in 

tujim obiskovalcem predstavila resnično grajsko in mestno zgodovino 

na drugačen način, skozi reševanje različnih nalog pa bodo odkrivali 

tudi skrite prostore gradu. 

Igra, ki so jo razvili v sodelovanju s podjetjem Escape Room Enigmarium, 

se začne in konča v Info centru na Ljubljanskem gradu. Ekipo sestavljajo 

od dva do štirje igralci, ki morajo najpozneje v eni uri v različnih prostorih 

znotraj grajskega obzidja in s pomočjo igralnega načrta ter posebnega 

medaljona rešiti pet viteških preizkušenj in se prebiti do raziskovalnega 

tabora, kjer jih čaka najpomembnejša naloga: oživiti zmaja. 

Obiskovalcem je igra na voljo v slovenskem in angleškem jeziku, vse 

dni v letu, in sicer na vsakih deset minut od odprtja gradu, pa do dve 

uri pred njegovim zaprtjem, dokler so na voljo prosta mesta. 

L. L. 

 

Foto: arhiv Ljubljanski grad 

Vsebine za strani Inovativno pripravlja Banka turističnih priložnosti Slovenije (www.btps.si). 


Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije 

Domačijo Mahnič odkrivajo 

obiskovalci od blizu in daleč 

Naša dežela slovi kot vinorodna, pa tudi po tem, da je med vinarji in vinogradniki čedalje več žensk. Med 

njimi je tudi Ingrid Mahnič iz doline Dragonje, na meji med Slovenijo in Hrvaško, kamor jo je tokrat mahnil 

Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS). 

39 

Pod drobnogledom 

Ingrid Mahnič je že dvanajst let predsednica Društva vinogradnikov 

slovenske Istre, sommelierka I. in II. stopnje, vitezinja vina Slovenskega 

reda vinskih vitezov in še bi lahko naštevali njene funkcije in vloge. 

Še zlasti pa je prijazna gostiteljica z zelo veliko znanja o trti in vinu. 

Zato ji gostje radi prisluhnejo, tako domači kot tuji, med katerimi so 

tudi iz daljne Avstralije in Azije. 

Družina Mahnič ima na razgibanih gričih nad dolino Dragonje 27.000 

trt, a še premalo, pravi Ingrid. Zato so pred kratkim posadili 1500 

novih trt, med njimi tudi potomko najstarejše trte na svetu, ki raste v 

štajerski metropoli. 

Med vini, ki najbolj navdušujejo goste domačije Mahnič s hramom in 

kletjo, je cipro iz sorte muškata. Vonj ima po vrtnici in tudi njegovo ime je 

zgovorno: Portorose, kar je staro ime za Portorož (pristanišče rož). 

Ingrid Mahnič meni, da bi lahko bil ta del Slovenije bolj urejen, »kot na 

hrvaški strani«, RTD TZS pa je opozorila na most na meji, ki »razpada pred 

očmi vseh, tudi turistov!« Karl Vernik, predsednik RTD TZS je ob tem pripomnil, 

da bi bil že skrajni čas, »da se tako naša kot hrvaška stran dogovorita 

in najdeta skupni jezik za čim prejšnjo obnovo mostu!« 

 

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač 

Ingrid je RTD TZS popeljala po urejeni domačij, tudi do 

kraškega vodnjaka, ki ga imajo v nasadu oljčnih dreves. Na 

fotografiji: Ingrid Mahnič, levo Karl Vernik, desno Pavle Hevka, 

podpredsednik RTD TZS. 

Znameniti toč, nad katerimi so navdušeni domači, še zlasti pa 

tuji gostje. Ingrid ga pripravi z domačim pršutom v odličnem 

domačem refošku. 

Spominska plošča, ki jo imajo ponosni Mahniči na svoji 

domačiji na vidnem mestu v hramu. 

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje 

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu 

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353 

December 2017 

Izdaja: 

Turistična zveza Slovenije 

Naslov uredništva: 

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI, 

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680, 

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si 

Svet revije Lipov list: 

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger 

Transakcijski račun: 

SI56 03100-1000010639 

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si 

Celoletna naročnina je 32 evrov. 

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila 

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji. 


40 

Skok k sosedom 

Foto: Ski amadé 

Najviše ležeča kmečka tržnica 

Smučanje v Avstriji 

Velike naložbe v 

smučarsko infrastrukturo 

in programi za dušo 

Pri severnih sosedih je smučanje doživetje za telo in dušo, predvsem pa večplastni turistični proizvod, ki 

čedalje bolj temelji na čudežih sodobne tehnologije, a hkrati ne pozablja na skrbno pripravljene spremljevalne 

vsebine in posluh za užitek duše. 

Na začetku 20. stoletja se je začela pisati zgodovina avstrijskega smučanja, 

tesno povezana z imenom Mathias Zdarsky, ki se je prvi spustil 

po strmini na lesenih deskah in si pri tem pomagal z leseno palico. 

Kmalu so sledila prva smučarska tekmovanja, prelomna revolucija pa 

se je zgodila potem, ko sta Hannes Schneider in Toni Seelos iznašla 

lok na robnikih in vzporedni lok. To je bil povod, da je svet zajelo 

šport no gibanje, ustanavljati so se začele šole smučanja, med katerimi 

je bila tudi prva smučarska akademija Hannes Schneider v Sankt 

Antonu ob Arlbergu. 

Avstrija se je počasi razvijala v smučarski eldorado, saj se je avstrijski 

način smučanja razširil vse do Japonske in ZDA, potem ko je sredi 50. 

let Stephan Kruckenhauser izumil tehniko smučanja »wedel«. To pomeni, 

da smučar v hitrih, kratkih lokih in z nogami skupaj elegantno 

vijuga po smučarski stezi navzdol. 

Leta 1888 je norveški raziskovalec Fridtjof Nansen s spremljevalci 

na smučeh prečkal Grenlandijo, kmalu zatem pa naj bi začeli smučanje 

poučevati tudi v Sloveniji. Na Norveškem naj bi prav v teh 

letih naročil smuči Edmund Čibej, učitelj iz Ajdovščine, ki je nato 

učil smučati tudi druge. Po vzoru Čibejevih norveških smuči je za 

mladino začel izdelovati smuči ajdovski kolar Franc Krapež - Porobanovec. 

Gozdarski nadzornik z gradu Snežnik H. E. Schollmayer 

pa je leta 1893 napisal priročnik Na snežkah (Auf Schneschuhen), 

namenjen lovcem, gozdarjem in turistom, da bi jih spodbudil k 

uporabi smuči in učenju smučanja. 

Iz gorskih vasic do zimskih športnih središč 

Idilične avstrijske vasice so že zdavnaj postale zibelke zdajšnjih zimsko- 

-športnih središč z vsem mogočim udobjem in dogodki za telo in dušo. 

A kljub temu so ohranile svoj šarm in z njim veselje do sproščenega druženja, 

pristnega občutenja življenja in preprosto − uživanja. Nemogoče 

je poudariti eno samo središče in ga okronati za izjemno smučarsko doživetje, 

ker jih je preveč. Pa vendarle poudarimo nekatere: Innsbruck kot 

izhodišče za devet smučarskih krajev; Kitzbühel, znan po legendarni 

stezi Hahnenkamm; Mayrhofen/Zillertal s 190 kilometri smučarskih prog; 

Serfaus-Fiss-Ladis s posebno pozornostjo in ponudbo za družine; Zell 

am See kot izhodišče za tri smučišča, med katerimi je eno na ledeniku 

Kitzsteinhorn; Gastein z izjemno tradicijo športnih središč; Saalbach-Hinterglemm-Leogang 

z 200 kilometri prog; Nassfeld/Hermagor z izjemno 

gorsko panoramo južnih Alp ter priznanji Najboljše družinsko smučišče 

2016 in Zmagovalec v razmerju med ceno in storitvami 2016; Schladming 

Dachstein s smučiščem 4 Berge Skischaukel, ki se razprostira čez 

kar štiri vrhove; Obertauern; Hinterstoder in seveda še cel kup drugih. 

Začetki v Arlbergu 

In vendar se je vse začelo v Arlbergu, kjer so leta 1936 postavili prvo avstrijsko 

smučarsko vlečnico. Idilična gorska vasica je že zdavnaj postala 

mednarodno zimsko športno središče, vendar na srečo ni izgubila svojega 

razpoznavnega šarma. To je opaziti predvsem v Oberlechu, kjer se 

poraja občutek, da se je čas ustavil, a je skorajda ironično, da je prav tukaj 

prisotna tudi najsodobnejša tehnologija. Zahvaljujoč podzemnemu tunelskemu 

sistemu in hitri žičnici življenje v tem kraju v celoti poteka brez 

avtomobilov. Kraj pa je postal zimska oaza tudi za monarhe in estradnike. 


41 

Flying Fox nad slapom v Bad Gasteinu 


Podatkovna očala 


Skok k sosedom 

Ski amadé: dnevi pustolovščin 

Največje združenje smučišč v Avstriji, Ski amadé (Salzburger Sportwelt, 

Schladming-Dachstein, Gastein, Hochkönig in Grossarltal) s 25 

smučarskimi središči, 760 kilometri smučarskih prog ter 260 kočami 

in restavracijami prinaša novost v obliki dnevov pustolovščin in doživetje 

učinka »uau«. Prihajajoča sezona je združenje stala 68 milijonov 

evrov (29 milijonov so porabili za gradnjo strojev za umetno zasneževanje), 

vendar pa z novim proizvodom Ski amadé – made my day (Ski 

amadé – naredil je moj dan) upajo na ugoden odziv. 

Nov proizvod v vseh petih regijah ponuja različne pustolovščine za 

skupine s štirimi do dvanajstimi udeleženci, ki jih vodijo poklicni smučarski 

vodniki. Ti paketi, katerih pomen je v tem, da se v okviru enega 

smučarskega dne doživi čim več zanimivosti, ki jih sicer ne bi doživeli 

niti v enem tednu, stanejo, odvisno od izbranega progama in števila 

doživetij, od 50 do 190 evrov. 

Ob tem gre pogosto za doživetja, ki jih redna ponudba ne zajema: 

smučarska joga, zajtrk v gondoli, kulinarični safari, plezanje po ledu, 

smučanje v prostem slogu, ki ga posname kamera iz ptičje perspektive, 

polet s Flying Fox nad znamenitim slapom Bad Gastein ... Pa zabava 

v snežnem parku, obisk najviše ležeče kmečke tržnice v Alpah; 

od letos bo tržnica na voljo med Smučarskim tednom in Tednom 

pokušnje vina (od 10. do 17. marca). Vrača se Damski teden, izjemno 

priljubljen proizvod, ki so ga umaknili zaradi predsodka o diskriminaciji 

moških! Našli so rešitev in zdaj bo pod motom »1+1 gratis« in od 

7. do 24. marca, ob nakupu tedenskega paketa v dvoposteljni sobi pa 

prinaša brezplačno smučarsko vozovnico – poleg že sicer zanimivega 

damskega programa s koncerti, smučarskimi tekmovanji po barvah 

las, smučarskih testih, zabavnih večerih v prijetnih kočah, pohodih 

z baklami, programih velnesa ... Tukaj je še Mini teden za 

najmlajše smučarje, do 6. leta (od 13. do 27. januarja), kjer bodo za 

100 evrov ponudili otroški smučarski tečaj, smučarsko vozovnico in 

posodili otroške smuči. 

Pogled skozi podatkovna očala (še vedno Ski amadé) 

Gostje, ki v glavni sezoni kupijo šestdnevno smučarsko vozovnico Ski 

amadé v vrednosti 257 evrov (mladostniki plačajo 192,50 evra, otroci 

pa 128,50 evra), lahko z zgolj eno vozovnico smučajo v vseh petih 

regijah in na smučiščih Ski amadéja. In za 19 evrov si lahko na 25 Intersportovih 

lokacijah izposodijo že vnaprej nastavljena podatkovna 

očala. Mini računalnik z WLAN-om in GPS-om, ki ga je razvilo podjetje 

Recon, pa se lahko namesti tudi v očala uporabnika, pri čemer se podatki 

aplikacije Ski amadé Guide predvajajo na njegovih smučarskih 

očalih prek USB-priključka. Takšna očala vsebujejo informacije, kot so 

različne zanimivosti ob stezi, vremenski podatki, razmere na smučarskih 

progah in vlečnicah ter napotki o varnosti. Vse informacije so 

prikazane v spodnjem desnem kotu, prek varnostnih nastavitev pa 

jih lahko nastavimo tako, da se, na primer, pri določeni hitrosti avtomatsko 

izključijo in ne motijo smučanja. Informacijsko okno leži precej 

globoko in ne moti pogleda; za preverjanje informacije je treba 

namensko znižati pogled. 

Ski amadé velja za začetnika tehnologije podatkovnih smučarskih 

očal v Evropi, saj so jih gostom prvič ponudili leta 2014. So popolno 

dopolnilo k aplikaciji Ski amadé Guide, ki so jo v minulih letih nenehno 

posodabljali. Aplikacija ima številne prednosti: od vstavljene geografske 

karte do časovnice, ki uporabniku kronološko prikazuje število 

prevoženih kilometrov in razliko v prevoženih višinskih metrih, pa 

tudi hitrost in izračun porabljenih kalorij. K osnovni ponudbi že leta 

spadajo tako WLAN na smučarskih postajah v gorah in dolini kot prisotnost 

na družbenih omrežjih, 3D-modeli smučišč in mobilni vstop 

kot mobilna aplikacija Ski amadé Guide ter podatkovna smučarska 

očala, ki postajajo vodniki po smučarskih stezah. 

Avstrija ponuja za vsakega »ta pravo« 

Resni ljubitelji športnega vijuganja po snegu, pa najsi so to smučarji 

ali deskarji, najdejo v Avstriji proge, ki jih potrebujejo. Prav tako izpopolnjen 

je »smučarski ponudbeni meni« za občasne smučarje in družine, 

s posebnim poudarkom na smučanju za otroke in ženske ljubiteljice 

smuke. Prav tako tam najdejo vsebine za svojo dušo vsi, ki 

iščejo še več. Že proge same so raznolike, od niže ležečih s progami, 

speljanimi med gozdovi, do visoko ležečih, do samih ledeniških jeder, 

ki omogočajo smučanje vse leto. Snežne razmere so kajpada skoraj 

vedno odlične, kar je posledica dobre zasneževalne opreme. Smučišča, 

ki segajo do nadmorske višine 3000 metrov, postrežejo z dobrim 

snegom in razvajajo s pršičem, Slovenci pa imamo do prvega smučarskega 

razvajanja komaj kaj več kot eno uro. 

Najbližje smučišče Nassfeld/Mokrine 

Tako blizu za slovenske ljubitelje zimskih radosti na snegu! Jadranski ciklon 

mu prinaša dobre snežne zaloge in zagotavlja več kot sto sončnih 

ur več kot v severnem delu Alp. Ležeč v Karnijskih Alpah in spravljen med 

Ziljsko dolino v Avstriji in Kanalsko dolino v Italiji vabi največje smučišče 

na avstrijskem Koroškem s 300 hektari oziroma 110 kilometri smučarskih 

prog, omogoča pa celo smučarski skok v Italijo. 

Zabave polno je tudi v snežnem parku, na progi doživetij The Snake 

(Kača), na območjih za freeride ali na tekmovalnih progah Ski Movie- 

-Rennstrecken. Medtem ko se smučarski moto v Mokrinah glasi Prijetno 

presenečenje, majhna presenečenja, kot sta brezplačen balzam za ustnice 

in vabilo na servis smuči ali toplo pijačo, skrbijo za dodatno veselje. 

Zimska sezona 2017/2018 je pogoltnila 19 milijonov evrov, kolikor so 

jih vložili v gradnjo že sicer dobre infrastrukture. V ospredju so bili 

med drugim večje udobje z razširitvijo prog, ureditev tekmovalne 

proge in poligona za trening, izboljšanje zasneževalnih naprav, naložbe 

v hotelsko infrastrukturo, ureditev novega vadbenega poligona z 

žičnico za začetnike, tekoči trak in stavba smučarske šole ob dolinski 

postaji kabinske žičnice Millennium-Express. 

Proti koncu sezone pa goste pričakujejo z verjetno najbolj divjim aprèsski 

dogodkom v Alpah: od 2. do 8. aprila bo metalno-gorski smučarski in 

glasbeni festival s tridesetimi napovedanimi glasbenimi skupinami. 

 

Renata Picej 


42 

Praznično 

Originalni salzburški božični šopek z jabolki 

Advent in božične tržnice 

Iz tradicije – turizem! 

Medtem ko je božič poseben praznik in prav poseben čas v katoliškem letu, postaja božičevanje kot romantična 

scena adventa čedalje bolj vabljiva decembrska prireditev, ki na osrednjem prireditvenem odru – 

božični ali adventni tržnici ponuja oazo pravljic za otroke in odrasle. 

Lesene hiške kot čarobne kočice čarajo romantično vzdušje, ogenj od 

sveč, latern, odprtih ognjišč in bakel plapola intimno svetlobo, odzvanja 

zborovska pesem in muzikanti v nošah preigravajo Sveto noč ... Radostni 

obrazi nazdravljajo s kuhanim vinom, grogom, punčem, likerjem 

ali čajem z vonjem cimeta in klinčkov. Diši po klobasah in 

medenjakih. 

Tradicionalne tržnice so v mestih in trgih, samostanih, gradovih in 

grajskih pristavah in v posebnih okoljih na zanimivih legah v naravi. 

Slovenci izjemno uživamo v čarobnem vzdušju, ki ga ponujajo božične 

in adventne tržnice, še zlasti v Avstriji in Nemčiji, zato množično 

potujemo tja z avtobusi in avtomobili, da bi se naužili zvokov, dišav, 

barv in pokusili različico kuhanega vina, mošta ali piva, pa katerega 

od številnih vrst punčev, grogov, čajev ... Na izlet peljemo svojo dušo, 

da v svoje skrite kamre pošlje sveže asociacije radosti, otroke vabimo 

v teater radostnih doživetij in s prijatelji nakupujemo drobne spominke 

za božično-novoletni okras ali darila. 

Dunaj, Salzburg, Gradec, Mariazzell, St. Wolfgang. Ali München, Nürnberg, 

Mainz, Regensburg (grad Thurn und Taxis), Dresden. To je le nekaj 

krajev, kjer so klasične tržnice tudi profiliran turistični proizvod in pomemben 

dogodek v nizu letnih turističnih zgodb. Adventne tržnice 

najdemo po vseh katoliških državah, pa tudi drugod, kamor so jih uvozili 

zaradi zgodbe, ki jo lahko dopolnijo in oplemenitijo po svoje. 

Strasbourg ima največjo adventno tržnico, že od leta 1570. Brighton 

v Veliki Britaniji ji dodaja izjemno lokacijo. Puerto Portals trži avstrijsko- 

-nemški adventni slog z lesenimi hiškami in smrečjem ter pečenicami 

s kečapom in karijem, belimi klobasami in nürnberškimi pečenicami na 

Mallorci. In seveda ne zaostaja niti Tokio, a, razumljivo, z le bledim odsevom 

prave evropske božične tržnice, ki pa večinoma žal čedalje bolj 

izgubljajo ostrino pristnosti in zapadajo novodobnemu turističnemu 

trendu po potrošnji kiča, ki s tradicijo domače in umetne obrti, tipičnimi 

pijačami in tradicionalnimi jedačami nimajo nič več skupnega. 

Tudi Ljubljana ponuja adventni sejem (Praznični sejem), ki ga letos sestavlja 

petdeset sejemskih in gostinskih hišk, razporejenih ob Ljubljanici in 

na grajskem dvorišču. Spremljale ga bodo številne prireditve, ki bodo 

skupaj z drsališčem in letošnjo novostjo, smučiščem za najmlajše na Novem 

trgu, oblikovale decembrsko podobo slovenske metropole in bolj 

ali manj posrečeno »božično tržnico«, ki pa s tistimi, zaradi katerih se 

zgrin jajo procesije turistov v Avstrijo, nima dosti skupnega. 

 

Na avstrijskih sejmih je na voljo veliko: 

od pečenega krompirja do – kuhanega piva 

Besedilo in foto: Renata Picej 


Okusi tradicije 

Avtor: Uroš Štefelin 

Kuhajte z nami! 

Kuharske delavnice za otroke od 5 do 12 let 

Bodi chef kuhinje za rojstni dan – 

rojstnodnevne zabave za otroke 

Kuharske delavnice za odrasle 

Okušajte z nami! 

Kosila za » ta domače« in chefove 

jedi z navedenim številom OH 

Slovenija lahko postane svetovni center 

kulinarične znanosti in umetnosti. 

Največkrat slišana beseda na vseh kulinaričnih 

šovih je kreiranje*. Kandidati ne spijo, si 

gubajo čelo, se premetavajo, si pulijo lase 

zaradi kreiranja, mentorji zahtevajo, gledalci 

vzklikajo: »Še, hočemo drugače, novo, 

nadgrajeno, še bolj noro!« Mladi gledalci si 

ustvarjajo predstave o kuharskih bogovih, ki 

živijo za kreiranje, za tem v daljavi utripajočim 

ciljem, ki se odmika premosorazmerno 

z znanjem. In sklenejo: »Ko bom velik, bom 

kreiral. Ko bom velik, bom veliki kuharski 

ustvarjalec!« 

A kuhanje ni le umetnost, je tudi znanost; 

zahteva veliko znanja in le počasi se daleč 

pride. Kaj ko bi v Sloveniji na enem mestu 

povezali znanstvenike, ki raziskujejo živila, 

spremembe v njih pri obdelovanju, vpliv 

predelanih živil na presnovo ..., ter priznane 

kuharje umetnike, ki bi poznali in pri svojem 

kreiranju dosledno uporabljali izsledke raziskav 

o procesih in spremembah v živilih in 

telesu? Celotna ekipa bi sledila trenutnim 

trendom v kulinariki in se ukvarjala le z lokalnimi 

živili in jedmi, ki bi jih na podlagi poznavanja 

lastnosti, vplivov na telo, sprememb v 

procesu obdelave in nadgradnje na novo 

predstavljala svojim uporabnikom. 

Pa saj lahko z majhno nadgradnjo programov 

začnemo že v srednjih gostinskih šolah 

in nadaljujemo v edinstvenih centrih znanja. 

Začnimo spoznavati sestavine, različne vrste 

mesa, rib, zelenjave, sadja, zelišč. Naučimo 

se jih razlikovati po strukturi, okusu. Kuhajmo, 

pecimo, zmrzujmo ... in opazujmo, kako 

se spreminjajo njihove lastnosti, okus, struktura. 

Razmišljajmo o presnovi, kako se sestavine 

presnavljajo v telesu, katere sestavine 

spojiti na krožniku. Skuhajmo pravo govejo 

juho, ričet, segedin, vampe, pravilno skuhajmo 

zelenjavo, pravilno specimo meso, ribo, 

naredimo štruklje, jabolčni zavitek, zamesimo 

kruh, potico, skuhajmo polento, žgance, 

gibanico ... Okušajmo, raziskujmo okuse, 

ozavestimo jih. Prek spoznavanja sestavin, 

reakcij in jedi spoznavajmo samega sebe, 

se odločimo za usmeritev in v tej smeri delujmo. 

Sprašujmo se, kaj in koliko ponuditi, 

da bo gost užival v estetiki, okusih jedi in da 

se bo po obroku dobro počutil! 

Ko bomo prehodili vso to, vsaj desetletno 

usmerjeno pot, ozavestili in obvladali osnove, 

bomo zaupali sami sebi, postali samozavestni 

in sproščeni. Takrat bo nadgrajevanje 

in ustvarjanje novih jedi prišlo samo od 

sebe, spontano bo in lahkotno. Takrat bodo 

jedi božanske in naše, MOJE! 

Zabavajte se z nami! 

Spoznajte naše dobavitelje in rokodelce na 

Podvinski tržnici (vsako 1. soboto v mesecu) 

Jahajte po Cesarski cesti 

Okrasite svojo skodelico v hišnem 

ateljeju keramike 

Silvestrujte z nami 

(v abljene družine z otroki) 

www.vilapodvin.si 

Da, to je moja želja − povezati vse akterje 

s področja prehrane in ustvariti vzajemno 

prepletanje vseh kulinaričnih znanosti in 

umetnosti pri nas. S tem bi Slovenija hitreje 

postala prepoznavna kulinarična destinacija! 

* Slovenci imamo sicer za 

kreiranje zelo lep izraz − USTVARJANJE. 

Informacije in rezervacije: Vila Podvin, Mošnje 1, 4240 Radovljica t. 08 384 34 70 

info@vilapodvin.si; www.vilapodvin.si; www.facebook.com/Vilapodvin

29. sejem turizma 

Natour Alpe-Adria 

31. januar – 3. februar 2018, Gospodarsko razstavišče 

natour-alpeadria.si

Revija Lipov list, december 2017

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?