Kip Kristusa Odrešenika - Student Info.net
Kip Kristusa Odrešenika - Student Info.net
Kip Kristusa Odrešenika - Student Info.net
Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!
Leverage SEO-optimized Flipbooks, powerful backlinks, and multimedia content to professionally showcase your products and significantly increase your reach.
<strong>Kip</strong> <strong>Kristusa</strong> <strong>Odrešenika</strong><br />
(Rio de Janeiro, Brazilija)<br />
http://ppresotto.zip.<strong>net</strong>/images/cristo_redentor_00.jpg<br />
Avtor: Lucija Kovačič<br />
Mentor: Dušan Žagar<br />
Predmet: Uvod v gradbeništvo<br />
Leto: 2008 - 2009
Zgodovina<br />
Konstrukcija<br />
Oblikovanje<br />
Viri in literatura<br />
Kazalo<br />
2<br />
3<br />
6<br />
8<br />
10
Zgodovina<br />
16. stoletje<br />
Portugalci so imenovali goro Pináculo da Tentação (Stolpič [vrh] Skušnjave), po<br />
svetopisemski gori.<br />
17. stoletje<br />
Gora je bila preimenovana v Corcovado, kar pomeni, da je podobna grbi.<br />
1824<br />
D. Pedro je osebno pripeljal sem prvo uradno odpravo na Corcovado, ob odprtju dovozne<br />
poti k vrhu.<br />
1859<br />
Duhovnik Pedro Maria Boss je bil presunjen nad lepoto Corcovada in je predlagal gradnjo<br />
verskega spomenika v čast princesi Isabel. Posredoval ji je dala idejo za kip <strong>Kristusa</strong>, ki<br />
bi bil viden po sem mestu Rio, a se princesa ni odločila za investicijo. Tako je ideja za<br />
nekaj časa zamrla.<br />
1882<br />
Don Pedro II je dal privoljenje inženirjema João Teixeira Soares in Francisco Pereira<br />
Passos za graditev železniške proge Corcovado Railroad med Cosme Velho in Paineiras.<br />
1885<br />
Dokončana je 3800 m dolga proga Corcovado Railroad.<br />
http://www.copacabana.info/images/christ-hist-2.jpg<br />
1910 - 1920<br />
Železnico so med prvimi elektrificirali. Družbi The Rio de Janeiro Tramway in Light and<br />
Power kot koncesionarja tu delata od leta 1906 naprej.<br />
3
1921<br />
Ideja o postavitvi kipa <strong>Kristusa</strong> <strong>Odrešenika</strong> se začne uresničevati. <strong>Kip</strong> naj bi navdihoval<br />
domače kristjane in tudi obeleževal 100. obletnico samostojne Brazilije (1922). Lokacijo<br />
so izbirali pomembni duhovniki in politiki. Izbrali so Corcovado, ker je bil najvišji vrh.<br />
1922<br />
Predsednik Epitáco Pessoa dobi peticijo, ki jo je podpisalo več kot 20 000 ljudi, s prošnjo,<br />
naj odobri gradnjo kipa. Temeljni kamen na gori Corcovado položijo 4.aprila 1922.<br />
1923<br />
Na natečaju so izbrali rešitev, ki jo je predlagal inženir Heitor da Silva Costa.<br />
1926<br />
Delo na gradbišču se je začelo.<br />
1931<br />
<strong>Kip</strong> <strong>Kristusa</strong> <strong>Odrešenika</strong> so uradno otvorili 12. oktobra. Zadnje detajle na kipu sta<br />
dokončala kipar Carlos Oswald in francoski kipar Paul Landowski, ki je bil odgovoren za<br />
oblikovanje kipa. Tako je kip <strong>Kristusa</strong> <strong>Odrešenika</strong> na gori Corcovado postav največje art<br />
déco delo na svetu. Na odprtje so prišli kardinal Dom Sebastião Leme, predsednik<br />
prehodne vlade Getúlio Vargas in celoten njegov kabi<strong>net</strong>. Na pobudo novinarja Assisa<br />
Chateaubrianda so povabili italijanskega znanstvenika in izumitelja Guglielma Marconija,<br />
da bi prižgal osvetjavo kipa kar iz svoje jahte, ki jo je imel zasidrano v Neaplju. Signal<br />
naj bi iz Neaplja potoval v Anglijo v mesto Dorchester, od tam pa transformiran v Rio de<br />
Janeiro, kjer bi se razsvetljava prižgala. Zaradi slabega vremena so na dan otvoritve<br />
morali razsvetliti kip kar iz mesta samega.<br />
http://farm1.static.flickr.com/101/263809971_7133db60d<br />
1_m.jpg<br />
4<br />
http://digitalizacao.fundaj.gov.br/fundaj2/files/i/<br />
218/2-DSC_0044-Cristo%20Redentor.jpg
1932<br />
Na pobudo časopisa O Globo so postavili začasno razsvetljavo. Od takrat so sistem<br />
zamenjali samo enkrat.<br />
1980<br />
Po restavraciji spomenika izkoristi priložnost za obisk tudi papež Janez Pavel II.<br />
2000<br />
Projekt Christ the Redeemer Project začne izvajati nasledna dejanja: restavracija<br />
spomenika, katodna zaščita(zaščita pred korozijo kovin), nova razsvetljava. Za<br />
partnerstvo in sodelovanje pri projektu se odločijo Roberto Marinho Foundation, Banco<br />
Real ABN AMRO Bank, IBAMA, Archdiocese in Municipality of Rio.<br />
2001<br />
Podjetje Gerdau S.A. se pridruži projektu Christ the Redeemer Project za širitev<br />
železniške postaje, izboljšanje infrastrukture, nameščanju panoramskih dvigal in tekočih<br />
stopnic.<br />
2002<br />
Vsi pomembnejši načrti se izdelajo in dovoljenja za projekt se izdajo v tem letu.<br />
2003<br />
Osrednji projekt je zaključen. Dostop do razgledne točke je tako lažji, kar privede k<br />
temu, da se poveča tudi število obiskovalcev.<br />
http://www.geocities.com/rio.tour/RJ/filled_version/CristoRedentor1.jpg<br />
http://www.corcovado.org.br/eng/pop_projeto7.htm<br />
5
Konstrukcija<br />
Inženir Heitor da Silva Costa, ki ga je navdihnil tudi obstoječi radijski oddajnik v obliki<br />
križa na vrhu Corcovada, je predlagal kombinacijo prvih načrtov za stoječo Kristusovo<br />
postavo, ki naj bi držala kroglo in križ, s postavo v obliki križa. Zaradi javnih protestnikov<br />
so oddajnik kmalu umaknili, kip <strong>Kristusa</strong> <strong>Odrešenika</strong> z odprtimi rokami pa opominja na<br />
vpliv tehnične naprave na znamenito silhueto mesta. Denar za postavitev kipa so darovali<br />
posamezniki iz vseh slojev, bogati in revni.<br />
Po načrtih za temelje so nadzornega arhitekta Heitorja Levyja omejevale izmere kraja – v<br />
premeru so temelji lahko merili le 15 m. Inženir da Silva Costa je naredil načrte za<br />
notranje ogrodje, ki bi nosilo dele ulitega betona, iz katerega je Landowski oblikoval kip.<br />
To ogrodje je stabiliziralo ogromen kip, s tem ko je nosilo težo njegovih betonskih delov<br />
in se upiralo pritisku vetrov. Ker je da Silva Costa vedel, da bi bilo kovinsko ogrodje v<br />
nevarnosti, da ga v času vojne pretopijo, je namesto njega predvidel železobetonsko<br />
konstrukcijo. Ta je bila cenejša za postavitev in vzdrževanje.<br />
Skulpturo nosijo štirje stebri znotraj Kristusove halje, vežejo pa jih navzkrižni prečniki, ki<br />
tako ustvarijo trdno celoto, ki se lahko upira vetru. Stebri so vdelani v podstavek,<br />
vmesne plošče pa jih povezujejo v enakomernih razdaljah vzdolž postave vse do ramen.<br />
Kjer je to potrebno, se stebri ukrivijo, da se prilagodijo zunanji obliki kipa. Težo glave<br />
pomagajo nositi konzolne opore, povezane s prečnimi nosilci v vratu, in tako lahko<br />
prenesejo štirikratno pričakovano silo vetrov, ki se pogosto divje vrtinčijo na tisti višini.<br />
Roke počivajo na železobetonskem mrežastem nosilcu, ki se končuje s prav takšnimi<br />
jeklenimi nosilci, kakršni držijo spodnji del rok.<br />
Betonsko lupino kipa so oblikovali po delih in jo prekrili s trikotnimi ploščicami<br />
zelenkastega lojevca (steatita). Lojevec ne prevaja elektrike, ne bledi in ne poka, zato je<br />
idealen material. V glavo in v roke so vdelali sistem strelovodov.<br />
http://oquesefaz.files.wordpress.com/2008/02/raio_cristo_redentor.jpg<br />
6
http://www.corcovado.org.br/eng/pop_historia1.htm<br />
http://www.corcovado.org.br/eng/pop_historia3.htm<br />
http://www.corcovado.org.br/eng/pop_historia2.htm<br />
7
Oblikovanje<br />
Ta oblikovanje kipa so izbrali pariškega kiparja Paula Landowskega; njegov art deco je s<br />
poenostavljenimi linijami olajšal gradnjo. Landowski je pri razvoju skulpture od izdelave<br />
pomanjšanih mavčnih odlitkov vse do končnega kipa sodeloval z brazilskimi arhitekti in<br />
inženirji. Večino delov so povečali po teh manjših modelih, le glavo in roke je Landowski<br />
oblikoval v končni velikosti, da bi preprečil popačenja. Kristusove roke je oblikoval po<br />
rokah neke brazilske kiparke.<br />
Sedemdeset svetovnih čudes arhitekture, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2006, stran 280<br />
http://www.corcovado.org.br/eng/pop_historia5.htm<br />
8<br />
http://www.corcovado.org.br/eng/pop_historia6.htm
Nekaj podatkov na kratko<br />
Kraj Rio de Janeiro, Brazilija<br />
Višina kipa<br />
Višina celega spomenika<br />
Višina glave<br />
Dolžina roke<br />
Razpon rok<br />
Višina gore Corcovado<br />
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Rio_de_Jane<br />
iro_Helicoptero_47_Feb_2006.jpg/800px-<br />
Rio_de_Janeiro_Helicoptero_47_Feb_2006.jpg<br />
30 m<br />
38 m<br />
3,75 m<br />
3,2 m<br />
28 m<br />
710 m<br />
Inženir Heitor da Silva Costa<br />
Čas gradnje<br />
Teža<br />
http://farm1.static.flickr.com/31/51603660_0d309ec942_m.jpg<br />
1926 - 1931<br />
Skoraj 1000 ton<br />
9
Viri in literatura<br />
http://public.edition-on.<strong>net</strong>/links/380_radar_347_avgust_07.asp?page=15<br />
http://www.corcovado.org.br/<br />
http://www.copacabana.info/<br />
http://en.wikipedia.org/wiki/Christ_the_Redeemer_(statue)<br />
http://it.wikipedia.org/wiki/Cristo_Redentore<br />
Sedemdeset svetovnih čudes arhitekture, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2006<br />
10