07.04.2013 Views

Kip Kristusa Odrešenika - Student Info.net

Kip Kristusa Odrešenika - Student Info.net

Kip Kristusa Odrešenika - Student Info.net

SHOW MORE
SHOW LESS

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Leverage SEO-optimized Flipbooks, powerful backlinks, and multimedia content to professionally showcase your products and significantly increase your reach.

<strong>Kip</strong> <strong>Kristusa</strong> <strong>Odrešenika</strong><br />

(Rio de Janeiro, Brazilija)<br />

http://ppresotto.zip.<strong>net</strong>/images/cristo_redentor_00.jpg<br />

Avtor: Lucija Kovačič<br />

Mentor: Dušan Žagar<br />

Predmet: Uvod v gradbeništvo<br />

Leto: 2008 - 2009


Zgodovina<br />

Konstrukcija<br />

Oblikovanje<br />

Viri in literatura<br />

Kazalo<br />

2<br />

3<br />

6<br />

8<br />

10


Zgodovina<br />

16. stoletje<br />

Portugalci so imenovali goro Pináculo da Tentação (Stolpič [vrh] Skušnjave), po<br />

svetopisemski gori.<br />

17. stoletje<br />

Gora je bila preimenovana v Corcovado, kar pomeni, da je podobna grbi.<br />

1824<br />

D. Pedro je osebno pripeljal sem prvo uradno odpravo na Corcovado, ob odprtju dovozne<br />

poti k vrhu.<br />

1859<br />

Duhovnik Pedro Maria Boss je bil presunjen nad lepoto Corcovada in je predlagal gradnjo<br />

verskega spomenika v čast princesi Isabel. Posredoval ji je dala idejo za kip <strong>Kristusa</strong>, ki<br />

bi bil viden po sem mestu Rio, a se princesa ni odločila za investicijo. Tako je ideja za<br />

nekaj časa zamrla.<br />

1882<br />

Don Pedro II je dal privoljenje inženirjema João Teixeira Soares in Francisco Pereira<br />

Passos za graditev železniške proge Corcovado Railroad med Cosme Velho in Paineiras.<br />

1885<br />

Dokončana je 3800 m dolga proga Corcovado Railroad.<br />

http://www.copacabana.info/images/christ-hist-2.jpg<br />

1910 - 1920<br />

Železnico so med prvimi elektrificirali. Družbi The Rio de Janeiro Tramway in Light and<br />

Power kot koncesionarja tu delata od leta 1906 naprej.<br />

3


1921<br />

Ideja o postavitvi kipa <strong>Kristusa</strong> <strong>Odrešenika</strong> se začne uresničevati. <strong>Kip</strong> naj bi navdihoval<br />

domače kristjane in tudi obeleževal 100. obletnico samostojne Brazilije (1922). Lokacijo<br />

so izbirali pomembni duhovniki in politiki. Izbrali so Corcovado, ker je bil najvišji vrh.<br />

1922<br />

Predsednik Epitáco Pessoa dobi peticijo, ki jo je podpisalo več kot 20 000 ljudi, s prošnjo,<br />

naj odobri gradnjo kipa. Temeljni kamen na gori Corcovado položijo 4.aprila 1922.<br />

1923<br />

Na natečaju so izbrali rešitev, ki jo je predlagal inženir Heitor da Silva Costa.<br />

1926<br />

Delo na gradbišču se je začelo.<br />

1931<br />

<strong>Kip</strong> <strong>Kristusa</strong> <strong>Odrešenika</strong> so uradno otvorili 12. oktobra. Zadnje detajle na kipu sta<br />

dokončala kipar Carlos Oswald in francoski kipar Paul Landowski, ki je bil odgovoren za<br />

oblikovanje kipa. Tako je kip <strong>Kristusa</strong> <strong>Odrešenika</strong> na gori Corcovado postav največje art<br />

déco delo na svetu. Na odprtje so prišli kardinal Dom Sebastião Leme, predsednik<br />

prehodne vlade Getúlio Vargas in celoten njegov kabi<strong>net</strong>. Na pobudo novinarja Assisa<br />

Chateaubrianda so povabili italijanskega znanstvenika in izumitelja Guglielma Marconija,<br />

da bi prižgal osvetjavo kipa kar iz svoje jahte, ki jo je imel zasidrano v Neaplju. Signal<br />

naj bi iz Neaplja potoval v Anglijo v mesto Dorchester, od tam pa transformiran v Rio de<br />

Janeiro, kjer bi se razsvetljava prižgala. Zaradi slabega vremena so na dan otvoritve<br />

morali razsvetliti kip kar iz mesta samega.<br />

http://farm1.static.flickr.com/101/263809971_7133db60d<br />

1_m.jpg<br />

4<br />

http://digitalizacao.fundaj.gov.br/fundaj2/files/i/<br />

218/2-DSC_0044-Cristo%20Redentor.jpg


1932<br />

Na pobudo časopisa O Globo so postavili začasno razsvetljavo. Od takrat so sistem<br />

zamenjali samo enkrat.<br />

1980<br />

Po restavraciji spomenika izkoristi priložnost za obisk tudi papež Janez Pavel II.<br />

2000<br />

Projekt Christ the Redeemer Project začne izvajati nasledna dejanja: restavracija<br />

spomenika, katodna zaščita(zaščita pred korozijo kovin), nova razsvetljava. Za<br />

partnerstvo in sodelovanje pri projektu se odločijo Roberto Marinho Foundation, Banco<br />

Real ABN AMRO Bank, IBAMA, Archdiocese in Municipality of Rio.<br />

2001<br />

Podjetje Gerdau S.A. se pridruži projektu Christ the Redeemer Project za širitev<br />

železniške postaje, izboljšanje infrastrukture, nameščanju panoramskih dvigal in tekočih<br />

stopnic.<br />

2002<br />

Vsi pomembnejši načrti se izdelajo in dovoljenja za projekt se izdajo v tem letu.<br />

2003<br />

Osrednji projekt je zaključen. Dostop do razgledne točke je tako lažji, kar privede k<br />

temu, da se poveča tudi število obiskovalcev.<br />

http://www.geocities.com/rio.tour/RJ/filled_version/CristoRedentor1.jpg<br />

http://www.corcovado.org.br/eng/pop_projeto7.htm<br />

5


Konstrukcija<br />

Inženir Heitor da Silva Costa, ki ga je navdihnil tudi obstoječi radijski oddajnik v obliki<br />

križa na vrhu Corcovada, je predlagal kombinacijo prvih načrtov za stoječo Kristusovo<br />

postavo, ki naj bi držala kroglo in križ, s postavo v obliki križa. Zaradi javnih protestnikov<br />

so oddajnik kmalu umaknili, kip <strong>Kristusa</strong> <strong>Odrešenika</strong> z odprtimi rokami pa opominja na<br />

vpliv tehnične naprave na znamenito silhueto mesta. Denar za postavitev kipa so darovali<br />

posamezniki iz vseh slojev, bogati in revni.<br />

Po načrtih za temelje so nadzornega arhitekta Heitorja Levyja omejevale izmere kraja – v<br />

premeru so temelji lahko merili le 15 m. Inženir da Silva Costa je naredil načrte za<br />

notranje ogrodje, ki bi nosilo dele ulitega betona, iz katerega je Landowski oblikoval kip.<br />

To ogrodje je stabiliziralo ogromen kip, s tem ko je nosilo težo njegovih betonskih delov<br />

in se upiralo pritisku vetrov. Ker je da Silva Costa vedel, da bi bilo kovinsko ogrodje v<br />

nevarnosti, da ga v času vojne pretopijo, je namesto njega predvidel železobetonsko<br />

konstrukcijo. Ta je bila cenejša za postavitev in vzdrževanje.<br />

Skulpturo nosijo štirje stebri znotraj Kristusove halje, vežejo pa jih navzkrižni prečniki, ki<br />

tako ustvarijo trdno celoto, ki se lahko upira vetru. Stebri so vdelani v podstavek,<br />

vmesne plošče pa jih povezujejo v enakomernih razdaljah vzdolž postave vse do ramen.<br />

Kjer je to potrebno, se stebri ukrivijo, da se prilagodijo zunanji obliki kipa. Težo glave<br />

pomagajo nositi konzolne opore, povezane s prečnimi nosilci v vratu, in tako lahko<br />

prenesejo štirikratno pričakovano silo vetrov, ki se pogosto divje vrtinčijo na tisti višini.<br />

Roke počivajo na železobetonskem mrežastem nosilcu, ki se končuje s prav takšnimi<br />

jeklenimi nosilci, kakršni držijo spodnji del rok.<br />

Betonsko lupino kipa so oblikovali po delih in jo prekrili s trikotnimi ploščicami<br />

zelenkastega lojevca (steatita). Lojevec ne prevaja elektrike, ne bledi in ne poka, zato je<br />

idealen material. V glavo in v roke so vdelali sistem strelovodov.<br />

http://oquesefaz.files.wordpress.com/2008/02/raio_cristo_redentor.jpg<br />

6


http://www.corcovado.org.br/eng/pop_historia1.htm<br />

http://www.corcovado.org.br/eng/pop_historia3.htm<br />

http://www.corcovado.org.br/eng/pop_historia2.htm<br />

7


Oblikovanje<br />

Ta oblikovanje kipa so izbrali pariškega kiparja Paula Landowskega; njegov art deco je s<br />

poenostavljenimi linijami olajšal gradnjo. Landowski je pri razvoju skulpture od izdelave<br />

pomanjšanih mavčnih odlitkov vse do končnega kipa sodeloval z brazilskimi arhitekti in<br />

inženirji. Večino delov so povečali po teh manjših modelih, le glavo in roke je Landowski<br />

oblikoval v končni velikosti, da bi preprečil popačenja. Kristusove roke je oblikoval po<br />

rokah neke brazilske kiparke.<br />

Sedemdeset svetovnih čudes arhitekture, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2006, stran 280<br />

http://www.corcovado.org.br/eng/pop_historia5.htm<br />

8<br />

http://www.corcovado.org.br/eng/pop_historia6.htm


Nekaj podatkov na kratko<br />

Kraj Rio de Janeiro, Brazilija<br />

Višina kipa<br />

Višina celega spomenika<br />

Višina glave<br />

Dolžina roke<br />

Razpon rok<br />

Višina gore Corcovado<br />

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Rio_de_Jane<br />

iro_Helicoptero_47_Feb_2006.jpg/800px-<br />

Rio_de_Janeiro_Helicoptero_47_Feb_2006.jpg<br />

30 m<br />

38 m<br />

3,75 m<br />

3,2 m<br />

28 m<br />

710 m<br />

Inženir Heitor da Silva Costa<br />

Čas gradnje<br />

Teža<br />

http://farm1.static.flickr.com/31/51603660_0d309ec942_m.jpg<br />

1926 - 1931<br />

Skoraj 1000 ton<br />

9


Viri in literatura<br />

http://public.edition-on.<strong>net</strong>/links/380_radar_347_avgust_07.asp?page=15<br />

http://www.corcovado.org.br/<br />

http://www.copacabana.info/<br />

http://en.wikipedia.org/wiki/Christ_the_Redeemer_(statue)<br />

http://it.wikipedia.org/wiki/Cristo_Redentore<br />

Sedemdeset svetovnih čudes arhitekture, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2006<br />

10

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!