Kotel za ogrevanje na drva (polena) s postopkom pirolize

»Mladi za napredek Maribora 2009«
26. srečanje
Kotel za ogrevanje na drva (polena) s postopkom pirolize
Raziskovalno področje: Strojništvo
Inovacijski predlog
Vinko Bračič Suzana Bračič, 2.e

»Mladi za napredek Maribora 2009«
26. srečanje
Kotel za ogrevanje na drva (polena) s postopkom pirolize
Raziskovalno področje: Strojništvo
Inovacijski predlog
II

KAZALO VSEBINE
1 POVZETEK ................................................................................................................................. 1
2 OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................................................... 1
3 POSTOPEK DELA ...................................................................................................................... 2
4 PREGLED OBJAV ...................................................................................................................... 2
4.1 OSNOVE ZGOREVANJA LESNE BIOMASE ................................................................... 2
4.1.1 Polena, lesni sekanci in lesni peleti. ............................................................................... 3
4.1.2 Faze zgorevanja .............................................................................................................. 4
4.1.3 Velikost goriva ............................................................................................................... 7
4.1.4 Vsebnost vlage ............................................................................................................... 7
4.1.5 Vsebnost pepela ............................................................................................................. 8
4.1.6 Hlapljive snovi ............................................................................................................... 8
4.1.7 Presežek zraka ................................................................................................................ 9
4.1.8 Emisije - vpliv na okolje ................................................................................................ 9
5 OPIS MODELA ......................................................................................................................... 10
6 REZULTATI TESTIRANJA ..................................................................................................... 13
7 PRILOGE ................................................................................................................................... 14
8 LITERATURA........................................................................................................................... 15
KAZALO SLIK
Slika 1: Krožni tok lesne biomase (povzeto po Hrovatin, Šubic, 2000, str. 1) .................................... 3
Slika 2: Raba primarne energije v svetu leta 1990 (povzeto po Butala, Turk, 1998, str. 4) ................ 3
Slika 3: Polena, lesni sekanci, lesni peleti (povzeto po Hrovatin, Šubic, 2000, str. 1) ........................ 4
Slika 4: Sistem uplinjanja (povzeto po Vindišar, 2008, str. 7) ............................................................ 5
Slika 5: Proces uplinjanja (povzeto po Vindišar, 2008, str. 5)............................................................. 6
Slika 6: Dvostopenjski plinifikator (povzeto po Vindišar, 2008, str.11) ............................................. 7
Slika 7: Plamen v izgorevalni komori (povzeto po Hrovatin, Šubic, 2000, str. 2) ............................ 10
III

Slika 8: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih goriv in tehnologij (povzeto po
Butala, Turk, 1998, str. 11) ................................................................................................................ 13
KAZALO TABEL
Tabela 1: Kurilnost lesa (povzeto po Butala, Turk, 1998, str. 8) ......................................................... 8
IV

1 POVZETEK
Več kot 54 % površine Slovenije pokriva gozd. Izkoriščanje lesne biomase omogoča hkratno
negovanje gozda, prispeva k uravnoteženosti CO2 bilance in s tem k zmanjševanju učinka tople
grede in vpliva na ekološko nenevaren transport na kratkih razdaljah. Dodana vrednost pri pripravi
goriva ostane doma, domači vir energije predstavlja neobčutljivost na svetovne energetske krize.
Spopadla sem se s problemom, kako zmanjšati količino ogljikovega dioksida ob pirolizi. Takoj pa
se pojavi problem izkoristka lesne biomase. Le-tega pa želim še izboljšati, saj se ob tem razreši
finančni problem (za več energije porabimo manj lesne biomase).
Osnovni cilj je iz že razvitega kotla, ki ima veliko pomanjkljivosti, teoretično in praktično izdelati
ter s kvalitativnimi metodami dokazati, da je takšen kotel cenejši, enostavnejši za uporabo, izloča se
manj ogljikovega dioksida in ima večji izkoristek biomase. Prav tako pa pokazati, kako bi se tak
kotel obnesel v praksi – od proizvodnje do uporabnika.
2 OPREDELITEV PROBLEMA
Naše okolje potrebuje vedno večjo pozornost, zato moramo zanj vedno bolje skrbeti. Največkrat
slišimo, da je glavni problem prevelika količina ogljikovega dioksida izločenega iz naprav, ki nam
omogočajo boljše življenje. Zato sem se spopadla s problemom, kako zmanjšati količino
ogljikovega dioksida ob pirolizi. Takoj pa se pojavi problem izkoristka lesne biomase. Le-tega pa
želim še izboljšati, saj se ob tem razreši finančni problem (za več energije porabimo manj lesne
biomase). Tak kotel predstavlja uporabniku lažjo nastavitev dovoda kisika (ročno), ki zanj ne
predstavlja nevarnosti, in s tem moč gorenja, kotel pa je zaradi tega cenejši ter dostopnejši širši
populaciji ljudi. Prav tako pa je to zelo ugodna rešitev za podjetja, saj imajo manjše stroške.
Uporabnikovo pozornost zahteva samo spodnji del, pod rešetko, kjer se odstranjuje pepel, kar pa ne
ogroža njegove varnosti.
Osnovni cilj je iz že razvitega kotla, ki ima veliko pomanjkljivosti, teoretično in praktično izdelati
ter z kvalitativnimi metodami dokazati, da je takšen kotel cenejši (dovod kisika uravnavamo sami,
za energijo se uporabljajo obnovljivi naravni viri), enostavnejši za uporabo, izloča se manj
ogljikovega dioksida in ima večji izkoristek biomase. Prav tako pa pokazati, kako bi se tak kotel
obnesel v praksi – od proizvodnje do uporabnika.
1

3 POSTOPEK DELA
Razvijanje inovacijskega predloga sem začela z iskanjem že izdelanih kotlov in s pridom ugotovila,
da tašnega (ročno dovajanje kisika) na trgu še ni. Pravtako pa ga nisem našla v nobeni bazi
podatkov inovacijskih predlogov. Teoretično sem začela razvijati kotel, ki je temeljil na boljšem
izkoristku energije in izloča se manj emisij. Sledile so priprave načrtov kotla, ki sem jih povzela po
že izdelanih kotlih, vendar sem jih spremenila v skladu s svojimi idejami in želenim končnim
rezultatom. V podjetju Lentherm – Invest so bili pripravljeni preizkusiti nov model kotla, saj jim je
dajal nov prostor na trgu. Testiranje v avstrijskem Federal Institute of Agricultural Engineering je
pokazalo, da je kotel izpolnil pričakovane zahteve. To pa ne bi bilo dovolj, saj je moral, v
primerjavi z drugimi kotli, pokazati boljši odstotek energije in pa izločenih manj emisij. Ker so vsi
rezltati kazali na izjemno učinkovitost kotla, se je začela njegova izdelava za trg.
4 PREGLED OBJAV
4.1 OSNOVE ZGOREVANJA LESNE BIOMASE
Učinkovito in popolno zgorevanje je predpogoj za uporabo lesne biomase kot okoljsko zaželenega
goriva. Poleg visokega izkoristka mora proces zgorevanja zagotavljati popolno odgorevanje lesne
biomase, pri katerem ne nastajajo okolju nevarne spojine. Za kakovostno zgorevanje mora biti
zagotovljena ustrezna mešanica goriva in zraka (kisika), z možnostjo nadzora, hkrati pa mora
zgorevalni proces (plamen) v kurišču del svoje toplote prenesti na gorivo, zaradi zagotavljanja
neprekinjenega zgorevanja. Pri tem je pomembno vedeti, da hlapljive substance goriva zgorevajo v
obliki plamena, koksni preostanki (trdni delci) pa žarijo. Pri zgorevanju lesne biomase se okrog
80 % energije sprosti, z zgorevanjem hlapljivih substanc goriva, preostali delež pa z žarenjem oglja.
V zgorevalnem prostoru je potrebno zagotoviti kakovostno mešanje kisika z gorljivimi substancami
goriva. Boljše, kot je mešanje goriva in zraka, hitrejše in popolnejše je zgorevanje. Če je gorivo v
obliki plina, kot npr. zemeljski plin, lahko pripravimo optimalno mešanico, saj imamo dve plinasti
sestavini, ki ju lahko mešamo med seboj v točno določenem razmerju. Zgorevanje je zato zelo
dobro, z dodajanjem ali odvzemanjem goriva pa je mogoče tudi spreminjati intenzivnost gorenja
(Hrovatin, Šubic, 2000, str. 1).
2

Slika 1: Krožni tok lesne biomase (povzeto po Hrovatin, Šubic, 2000, str. 1)
Slika 2: Raba primarne energije v svetu leta 1990 (povzeto po Butala, Turk, 1998, str. 4)
4.1.1 Polena, lesni sekanci in lesni peleti.
Za približno enako zgorevanje lesne biomase, bi morali le-to zmleti v prah, ki bi sledil toku zraka,
kar bi zagotavljalo dobro mešanje in s tem zgorevanje, podobno zgorevanju plinastih goriv ali
kurilnega olja. Proizvodnja lesnega prahu je, zaradi posebnih tehničnih zahtev (suhost, čistost lesne
biomase, idr.), relativno draga, kar omejuje uporabo takega načina zgorevanja lesne biomase. V
praksi se lesna biomasa trži v različnih velikostih in oblikah, najpogosteje v obliki polen, sekancev,
briketov in peletov. Zaradi vsega navedenega je tehnologija zgorevanja lesne biomase bolj
zapletena kot npr. tehnologija zgorevanja zemeljskega plina ali kurilnega olja (Hrovatin, Šubic,
2000, str. 1).
3

Slika 3: Polena, lesni sekanci, lesni peleti (povzeto po Hrovatin, Šubic, 2000, str. 1)
4.1.2 Faze zgorevanja
Pri procesu zgorevanja lesne biomase poznamo tri faze: sušenje, uplinjanje in gorenje ter
dogorevanje oglja (Hrovatin, Šubic, 2000, str. 1). Sušenje je proces izlocanja vode iz biomase s
toploto pridobljeno pri zgorevanju. Temperatura zraka za sušenje je približno 150°C. Uplinjanje je
proces pretvorbe kemične energije lesne biomase (trdno gorivo, nizko kakovostna energija) v
kakovostnejšo obliko energije (plinasta goriva) – plinizator (Vindišar, 2008, str. 3, 5). Ko se lesna
biomasa segreva, začne vodna vlaga izparevati iz goriva. Sledi druga faza procesa zgorevanja,
uplinjanje na površini – piroliza. To je postopek razkroja snovi pri visoki temperaturi (od 200 do
600°C) brez prisotnosti kisika. Produkti pirolize biomase so sintezni plini in oglje (Vindišar, 2008,
str. 5). V notranjosti se temperatura goriva postopoma dviguje, kar povzroči izhlapevanje notranje
vlage iz goriva. Ko se izparevanje vlage konča, se piroliza razširi v notranjost goriva. Proces
zgorevanja je neprekinjen. To je proces popolne oksidacije goriva. V fazi zgorevanja se oksidira del
produktov iz pirolize. Oksidacijski medij je lahko zrak, para ali zmes obeh. Proces je močno
eksotermen (Vindišar, 2008, str. 6). Ostanek po uplinjanju imenujemo žareče oglje, ki zgori v pepel
(Hrovatin, Šubic, 2000, str. 2). Po zgorevanju sledi še redukcija. V fazo redukcije vstopa lesno
oglje, ki je nastalo s pirolizo in se ni vnelo. Procesi potekajo brez kisika pri temperaturah nad 900°C
(Vindišar, 2008, str. 6).
4

Slika 4: Sistem uplinjanja (povzeto po Vindišar, 2008, str. 7)
5

Slika 5: Proces uplinjanja (povzeto po Vindišar, 2008, str. 5)
6

Slika 6: Dvostopenjski plinifikator (povzeto po Vindišar, 2008, str.11)
4.1.3 Velikost goriva
Večji je kos goriva, daljši je proces zgorevanja. Pri žagovini je stik med gorivom in zrakom zelo
dober. Ker je žagovina drobna, potekajo faze zgorevanja hitreje in so med seboj težko ločljive
(manjši delci se hitreje osušijo, oddajo hlapljive sestavine in razpadejo), kar se odraža v večji
intenzivnosti gorenja. Pri večjih kosih (polena) je potreben daljši čas za proces zgorevanja. To
pomeni, da velikost goriva pomembno vpliva na čas in intenziteto gorenja (Hrovatin, Šubic, 2000,
str. 2).
4.1.4 Vsebnost vlage
Vsebnost vlage v gorivu zmanjšuje njegovo energijsko vrednost, ki jo izražamo z zgorevalno
toploto in kurilnostjo. Izražena je kot delež (v odstotkih) mase vode v skupni masi lesa in vode.
Vsebnost vlage v gorivu pomembno vpliva na energijsko vrednost lesne biomase.
Suh les ima najvišjo kurilnost, vlažen pa nižjo kurilnost na enoto teže. Glede na to, se zgorevalne
komore načrtujejo in izdelujejo tako, da ustrezajo določeni vlažnosti goriva. Gorivo z vsebnostjo
vlage nad 55-60 % ni primerno za kurjenje, saj z njim ne moremo zagotoviti neprekinjenega
procesa zgorevanja. Včasih se namesto vsebnosti vlage uporablja tudi vlažnost goriva (podana v
7

%), ki je definirana kot razmerje med maso vode in maso (absolutno) suhe snovi (Hrovatin, Šubic,
2000, str. 2).
Tabela 1: Kurilnost lesa (povzeto po Butala, Turk, 1998, str. 8)
4.1.5 Vsebnost pepela
Pepel je produkt zgorevanja, nastala količina pa je odvisna od vrste kurjene lesne biomase. Pri
kurjenju v kurilnih napravah to zahteva čiščenje letečih delcev iz dimnih plinov ter čiščenje sten
kotla. Pepel vsebuje tudi manjše količine soli in težkih kovin, ki jih rastlina absorbira med rastjo,
vendar pa so količine manjše kot pri drugih trdnih gorivih. Ugodna lastnost pepela je zmožnost
hranjenja toplote. V pečeh na lesno biomaso ustvari plast pepela na dnu grelno površino, ki
vzdržuje toploto za končno izgorevanje oglja. Pri kotlih z rešetko je pepel pomemben tudi zato, ker
varuje rešetko pred toploto plamena. Gorivo vsebuje tudi razne nezaželene nečistoče, v obliki
negorljivih snovi, ki so v lesni biomasi prisotne zaradi prsti in peska, ki ostaneta ob spravilu lesa v
lubju. Te snovi po gorenju ostanejo v pepelu in povečujejo njegovo skupno količino (Hrovatin,
Šubic, 2000, str. 2).
4.1.6 Hlapljive snovi
Drva in druga lesna biomasa vsebuje okrog 80 % (delež suhe snovi) hlapljivih snovi. To pomeni, da
bo iz lesne biomase nastalo pri gorenju, iz njene teže, do 80 % plinov, preostanek pa se bo
spremenil v oglje. To je razlog, zakaj se vreča oglja zdi lahka nasproti njeni prostornini. Oglje bolj
8

ali manj ohrani prvotno prostornino sveže lesne biomase, izgubi pa 80 % njene teže. Višja vsebnost
hlapljivih snovi pomeni, da moramo dovesti več (primarnega) zraka v zgorevalno cono in tudi več
(sekundarnega) zraka v cono dogorevanja plinov (Hrovatin, Šubic, 2000, str. 1).
4.1.7 Presežek zraka
Teoretično zahteva popolno zgorevanje neke količine goriva (t. i. stehiometrično zgorevanje)
dovajanje ustrezne količine zraka (kisika). To razmerje opisujemo s t. i. razmernikom zraka λ
(lambda), ki ima vrednost 1. Če dovedemo več kisika, kot ga določa razmernik zraka λ = 1, bo kisik
prisoten tudi v dimnih plinih. V praksi bo zgorevanje vedno potekalo pri λ večjem od 1, ker je
skoraj nemogoče doseči popolno zgorevanje pri stehiometrični količini zraka. Na potrebni
razmernik zraka vpliva predvsem vrsta goriva in konstrukcija kurišča. Presežek zraka v procesih
zgorevanja lahko merimo s posebno napravo, t. i. "lambda" sondo (Hrovatin, Šubic, 2000, str. 3).
4.1.8 Emisije - vpliv na okolje
Kemična sestava lesne biomase vpliva na količino hlapljivih snovi, energijsko vsebnost in na
kemične reakcije pri zgorevanju, fizikalne lastnosti pa na samo energijsko učinkovitost in potek
zgorevanja. Pri zgorevanju lesne biomase nastaneta ogljikov dioksid (CO2) in voda, v obliki pare,
ter drugi produkti, kot so npr. ogljikov monoksid (CO), ogljikovodiki (CH), poliaromatični
ogljikovodiki, NOx (predvsem kot NO2), idr. V dimnih plinih je zaradi razmernika zraka večjega od
1 prisoten tudi zrak. Neprava kombinacija goriva, vrste kotla in dovoda zraka povzroči nepopolno
zgorevanje in posledično nezaželene učinke na okolje (Hrovatin, Šubic, 2000, str. 3).
9

Slika 7: Plamen v izgorevalni komori (povzeto po Hrovatin, Šubic, 2000, str. 2)
5 OPIS MODELA
Podobni kotli so že bili razviti in jih tudi najdemo na trgu, vendar imajo več slabosti, kot pa ta
kotel. Na tržišču se znajdejo predvsem taki, ki dosegajo 92% izkoristek gorenja. Omogočajo
prav tako kurjenje na polena dolžine 0,5 m. Narejeni so po principu odgorevanja zgornjega dela
gorišča, kar pa pomeni, da uporabljajo samo primarni zrak, ne pa tudi sekundarnega, pri
postopku pirolize. Imajo avtomatsko nastavljanje dovoda kisika (posledično avtomatska
nastavitev koliko lesne mase bo zgorelo). Izpust emisij in predvsem ogljikovega dioksida pa je
večji.
Kotel je namenjen zgorevanju lesne biomase relativne vlažnosti do 25%, dolžine polen 500
mm. Konstrukcija kotla zaključuje vse zahteve in prednosti modernih kotlov, ki delujejo na
principu pirolize, dovajanju primarnega in sekundarnega zraka s pomočjo sesalnega
ventilatorja. Pri zgorevanju dosega visoke izkoristke. Je jeklene varjene konstrukcije. Notranji
deli so iz kvalitetne konstrukcijske pločevine, katera zagotavlja, da pri stiku ne pride do
plastičnih deformacij (debelina 4 in 5 mm). Enako velja tudi za zunanje dele, ki niso v stiku s
plamenom in so obremenjeni samo z tlakom (največji obratovalni tlak je 2,5 bar) debeline 3 in
4 mm. Kotel sestavljajo in dopolnjujejo:
10

1. ZALOGOVNIK, ki je odvisen od toplotne kapacitete. Vanj naložimo polena v skupni
masi 31 kg, kar pri minimalnih temperaturah, razlikah med okolico in bivalnim
prostorom, zagotavlja dovolj toplotne energije za celi dan. Les se najprej posuši, iz
njega se izloči vsa vlaga pri temperaturi ≅ 150℃. Temperatura narašča in začne se
izločati plinska substanca, ki pri zdravem lesu zaseda do 85%. To se dogaja pri
temperaturi ok. 400℃. Pri temperaturi 500℃ se nad ognje odporno rešetko pojavi pred
gorenje.
2. OGNJE ODPORNA REŠETKA, robustna konstrukcija, velika vstrajnostna masa
betona. Temperaturna obstojnost je do ok. 1400℃. Sekundarni zrak se v obroč dovaja
skozi radialno nameščene kanale in jeklenega zgornjega vložka, kar zagotavlja, da je
zgorevanje popolno.
3. ZGOREVALNA KOMORA, naletna hitrost in abrazivnost plamena in visoke
temperature so izjemne zahteve, ki jih mora prevzeti komora. Zato je najprej obložena s
ognjeodpornim betonom (debelina 50 mm). Debela plast omogoča konstantno
temperaturo in počasno ohlajanje. Dodatno turbolenco zagotavlja krater na spodnji
plošči, kajti daljši je čas zadrževanja plemena v zgorevalni coni, nižje so emisijske
vrednosti CO.
4. VERTIKALNI CEVNI IZMENJEVALEC s svojo obliko in večnamenskimi
vstavljenimi turbolatorji zagotavlja optimalne transmisijske pogoje in s tem učinkovit
prehod toplote iz strani dimnih plinov na vodno stran. Turbolatorji pa imajo poleg
prenosnih učinkovitosti tudi čistilno funkcijo, saj z medsebojno povezavo preko zunanje
ročice omogočajo stranki enostavno čiščenje brez poseganja v notranjost z nekajkratnim
vertikalnim premikom. Površina cevi in volumen dajeta stehiometrične izhodne
temperature dimnih plinov.
5. SESALNI VENTILATOR, ki je nameščen po dimnem priključku, zagotavlja
kontinuirano izplakovanje nastalih dimnih plinov oziroma preko loput za primarni in
sekundarni zrak za stehiometrično količino svežega zraka. Poleg radialnega sesalnega
rotorja ima ventilator tudi hladilni rotor, ki skrbi, da kljub povišani temperaturi
11

normalno obratuje. Omarica ventilatorja je tako izdelana, da dimni priključek lahko
zavrtimo za 270˚.
6. KRMILNA PLOŠČA je lahko analogna ali digitalna. Poskrbi, da se kotel in njegova
funkcija povežeta v celoto in s tem tvorita agregat v katerem z optimalnimi pogoji zgori
lesna bio masa in zagreje čim večjo količino tople vode, ki jo potrebujemo za ogrevanje
prostorov. Procesor poskrbi, da potem, ko temperatura pade pod nastavljeno in poteče
20 minut, trajno izklopi ventilator in prepreči ohlajanje kotla ter nepotrebne toplotne
izgube.
7. HRANILNIK OGREVALNE VODE, ki ni sestavni del kotla, je pa nujno potreben
pripomoček za optimalno delovanje kotla. Hranilnik različnih volumnov prevzame nase
višek energije, ki se pojavi pri KUNTI gorenja oziroma takrat, ko imamo dovolj
energije za ogrevanje prostorov. Samo na tak način skozi celoten proces gorenja
zagotovimo nizke emisije in visoke izkoristke. Poleg navedenega pa s hranilnikom
dosežemo obratovalno in akumulacijsko vrednost takrat, ko nas ni doma in kljub temu,
da v kotlu ne gori, črpamo toplotno energijo (toplo vodo) iz hranilnika in zagotavljamo
ogrevanje prostorov.
8. OBLOGA KOTLA s svojo izolacijo prepreči toplotne izuge v okolico. Na njej so tudi
lopute za dovod primarnega in sekundarnega zraka. Nad nalagalnimi, čistilnimi vrati,
vrati zgorevalne komore z opazovalnim okencem je pritrjena krmilna plošča in
nameščen revizijski pokrov.
9. POVRŠINSKA ZAŠČITA s prašno barvo, strukturnega videza, zaključuje kotel v
funkcionalno in ergonomsko celoto, ki poleg dobrih termičnih in ekoloških rezultatov,
daje uporabniku vtis prijaznega izdelka.
Novost je podjetniško zelo dobro podkovana, saj je izdelava cenejša – ima ročno nastavljiv
dovod kisika. Podjetje lahko tako prodaja kotel z največjim izkoristkom zgorele lesne biomase
za manjšo vsoto denarja. Za uporabnika je tak kotel bistveno cenejši, saj nima dražje regulacije,
koračnih motorjev in lambda sonde, hkrati pa ga lahko uporablja v kombinaciji z drugimi kotli
in se mu tako ni potrebno striktno odločiti, s čim bo ogreval prostore. Kotel, zaradi vgrajenega
ventilatorja, ohranja čistočo in ne zakadi prostora, ko odpremo vrata. Zaradi testiranja, ki je bil
12

opravljen v tujini, ima kotel tudi lepe možnosti izvažanja v tujino, kjer se vedno odpirajo novi
prodajni trgi.
6 REZULTATI TESTIRANJA
Rezultati testiranja na avstrijskem inštitutu so pokazali, da je nominalni izkoristek 88,2%,
izkoristek gorenja do 94%. Izpust letečega pepela je ≤ 1%, ogljikovega dioksida pa 11,95%.
Slika 8 nam kaže, emisijske vrednosti, ki se izločijo ob uporabi različnih goriv. Rezulati kažejo,
da ima nov kotel nizko vrednost izpuščenih emisij.
Slika 8: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih goriv in tehnologij (povzeto po Butala, Turk,
1998, str. 11)
13

7 PRILOGE
Priloga 1: Sprednja stran kurišča
Priloga 2: Izmenjevalec
Priloga 3: Stranica peči
Priloga 4: Notranjost peči
Priloga 5: Zunanji del peči s priključki
14

8 LITERATURA
Butala, V., Turk, J. 1998. Lesna biomasa – neizkoriščeni domači vir energije. Ljubljana: Femopet,
str. 4, 11.
Hrovatin, D., Šubic, L. 2000. Kotli na lesno biomaso za centralno ogrevanje. Ljubljana: Agencija za
prestrukturiranje energetike, str. 1-3.
Vindišar, J. 2008. Uplinjanje lesne biomase. Ljubljana: Študentska založba, str. 3, 5, 6, 7, 11.
15