2004 december.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

èasopis študentov Medicinske fakultete 

INTERVJU 

Larisa Stojanoviè 

Asistentka na Inštitutu za 

anatomijo 

AKTUALNO 

MF MB vs MF LJ 

SPECIALIZACIJE 

Kako in kaj 

Interna medicina in 

psihiatrija 

INTERVJU 

Miša Fister 

Predsednica ŠOMF-a 

in vodja projekta 

Virus 

december 2004 letnik 02.02 200 SIT 

UPORABNO 

Kako predstaviti seminar? 

Pot do Prešernove 

nagrade za raziskovalno 

nalogo 

POD TUJIM NEBOM 

Leonardo - 

program mobilnosti 

Libanon, Dubrovnik, Èeška 

PREDNOVOLETNO 

Zakulisje koledarja 

medicincev

2 uvodnik 

december 2004 

ZAKAJ SO DINOZAVRI 

DINOZAVRI 

IZUMRLI? 

"Norost je poèeti stvari tako, kot smo jih poèeli vedno, in 

prièakovati drugaène rezultate", je menda izjavil Einstein. Se pa je 

tega zavedal že praèlovek, recimo takrat, ko je kremenovo strgalo 

zamenjal za leseno kopje. Že od nekdaj (ali pa vsaj zadnjih 400 000 

let) ljudje hoèemo živeti bolje, lepše in drugaèe. Kar je nekoè bila 

borba za fizièno preživetje, je danes veèinoma boj za uspeh, èe že ne 

za absolutno zmago. Nekaj paè moraš pokazati - nekoè mamuta, 

dlakavega nosoroga ali jamskega medveda, danes Nobelovo nagrado 

za mir, Prešernovo nagrado za raziskovalno nalogo ali spominsko 

diplomo prof. dr. Janeza Pleènika. To je evolucija - posameznika in 

celotnega èloveštva. Prav je, da gremo naprej. Toda vsi ne moremo 

biti v prvi vrsti. Še vedno je žal neizogibna delitev na zmagovalce in 

looserje. Na tiste, ki bodo dobili želeno specializacijo, in tiste, ki bodo 

ostali praznih rok. Tukaj nekaj tolažilnih besed, èe se vam zdi ta svet 

kratkomalo nepravièen. 

Zgodovina uèi, da najboljši redko zmagujejo. Ko se je Charlie 

Chaplin v Monte Carlu inkognito udeležil tekmovanja dvojnikov 

Charlieja Chaplina, je pristal na tretjem mestu. Torej mu je dejansko 

mogoèe biti še bolj podoben, kot je bil sam sebi!? Vse je odvisno od 

kriterijev. Vsako tekmovanje ima lastna pravila. Eno izmed takih je 

npr., da se Nobelove nagrade posthumno ne podeljujejo. Rosalind 

Franklin tako niè ne pomagajo zasluge pri odkrivanju strukture DNA, 

prehitro je umrla, da bi se vpisala v zgodovino. Iz njenih izhodišè in 

seveda z lastnim raziskovalnim delom so Crick, Watson in Wilkins 

leta 1962 dobili Nobelovo nagrado za podroèje medicine. Vsi leksikoni 

jih danes navajajo kot odkritelje molekularne strukture nukleinskih 

kislin in pomena te za prenos informacij v živih organizmih. Rosalindinega 

imena se ne omenja skoraj nikjer. Zato mirne živce, èe 

nekoè ostanete brez Prešernovega priznanja. Ali brez specializacije. 

Poskusite še enkrat. Seveda na drugaèen naèin. In èe še vedno ne 

bo šlo, se spomnite, da je veèina velikih ljudi v zgodovini bila sprva 

spregledanih. 

Vse je stvar sistema. Kar je dobro tukaj, ni nujno tudi nekje 

drugje. Odvisno od tistih, ki postavljajo pravila. Kar je na naši rang 

lestvici specializacij sedemintrideseto mesto, je nekje drugje morda 

petindvajseto, v nekem sistemu pa mogoèe celo prvo. Seveda si 

moramo z vsemi moèmi osebno prizadevati za premik proti želenemu 

cilju. Èe upoštevamo še en Einsteinov izrek, malo znamenitejši in bolj 

avtorski - èeš da "bog ne meèe kocke", imamo lahko na marsikaj gromozanski 

vpliv. Tako na lastno sreèo kot na sreèo drugih. Ne glede 

na izid pa se moramo vsaki situaciji prilagoditi. V tem je skrivnost 

preživetja. Brez slabe volje, èrmogledosti in cmeravosti. Karkoli že se 

bo zgodilo, prilagodite se! Dinozavri se niso znali. Zato so izumrli.

kje kje je je kaj? 

303 

S t v a r n i k i 

GLAVNA IN ODGOVORNA 

UREDNICA 

Martina Turk 

IZVRŠNA UREDNICA 

Tina Peršuh 

TEHNIÈNI UREDNIK 

Andrej Lesjak 

Boštjan Rituper 

UREDNIK FOTOGRAFIJE 

PrimoŽ ŽuŽek 

LEKTOR 

Petra Trpin 

VODJA PRODAJE 

Maja Tripar 

VODJA PROMOCIJE 

Petra TomaŽeviè 

EREKTORJEVA EKIPA 

Urša KoŽar, Polona Maver, 

Nino Mirnik, Ana Perpar, 

Barbara Pistor, Marko Saje, 

Peter Trošt, Alenka Vittori 

STALNI SODELAVCI 

Jasna Bordon, Rok Devjak, 

Sreèko Dobrecoviæ, 

Nina Fister, Meta Levstek, 

Duško Zagoranski, Marjana 

Udoviè, Lovro Žiberna 

PRI TEJ ŠTEVILKI SO 

SODELOVALI ŠE: 

Mitja Èetina, Gabrijel Fišer, 

Urša Gartner, Nina Glavnik, 

Sonja Golob, Helena Haskaj, 

Jana Kenda, Miran 

KriŽanèiè, Lea Maèkovšek, 

JoŽe Mauèec, Polona Peèlin, 

Špela Pretnar, Andrej Trojar, 

Urška Zoran 

TISK: 

Grafex doo., Izlake 

NAKLADA: 

700 izvodov 

IZDAJA: 

Društvo študentov 

medicine Slovenije, 

Korytkova 2, Ljubljana 

Tisk finanèno omogoèil: 

ŠOMF 

Cena vkljuèuje 8,5% DDV. 

ISSN1581-9078 

Vaše prispevke pošljite 

na: 

erektor@dsms.net 

Vsebina 

UVODNIK 

Zakaj so izumrli dinozavri . . . . . . . . . . . . . . 02 

PREDSTAVLJAMO 

Sekundarij in specializacija . . . . . . . . . . . . . 04 

Psihiatrija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 06 

MF MB vs. MF LJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 07 

07 

STROGO STROKOVNO 

Patografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 

Abu Ali al-Hussein Ibn Abdallah Ibn Sina . . 10 . . . . 

Radovednost bo rešila svet?. . . . . . . . . . . . 10 

Kako do raziskovalne naloge in Prešernove 

nagrade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 

Jest ne bom predstavlou seminarja! . . . . . . 14 

Zašèita na internetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 

INTERVJU 

Asist. Larisa Sotjanoviè, dr.med. . . . . . . . . . 17 . . . 

POD TUJIM NEBOM 

Praksa v Olomucu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 

Urgentna medicina v Dubrovniku . . . . . . . . 21 . . . . 

Lebanon refugee project . . . . . . . . . . . . . . . 22 

Anketa - Kam bi najraje šli študenti MF . . . . 23 . . . . 

Leonardo do Vinci - Evropski program 

mobilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 

IZ ŽIVLJENJA 

Naj bo pajzl spet naš . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 

Revolucionarna sprememba . . . . . . . . . . . . 27 . . 

Izpitne zgodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 

Motivacijski vikend DŠMS . . . . . . . . . . . . . . 28 

Teèaj govorice gluhih - znakovni jezik . . . . . 29 

122 ur brez spanja??? . . . . . . . . . . . . . . . . 30 

INTERVJU 

Miša Fister . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 

ŠPORT 

Resnica o plavanju in izgubi teže . . . . . . . . 33 

Pripravlja se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 

33 

TOK ZAVESTI 

Samo milijon nas še živi . . . . . . . . . . . . . . 34 

Jelko - Finanène težave . . . . . . . . . . . . . . . 35 

PREDPRAZNIÈNO 

Božiè, božièek in novoletna jelka . . . . . . . . 35 . . 

El colledar za nuovo leto. . . . . . . . . . . . . . . 36 . . . . 

Berem, torej sem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 

Humor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 

Križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 

FOTOREPORTAŽA 

MR v sliki in besedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . 

39 

06 

17 

30 

36

4 

predstavljamo 

Sekundarij in specializacija 


KAKO IN KAM PO KONÈANEM ŠOLANJU 

NA MEDICINSKI FAKUL FAKULTETI 

TETI 

Tekst: Barbara Pistor 

" A si pol, ko konèaš medicinski faks, že pravi dohtar?" Preprièana sem, da smo prav vsi že kdaj 

odgovarjali na podobna vprašanja prijateljem ali znancem. Mnogi smo se med pojasnjevanjem 

kmalu zaèeli zapletati, ker nismo vedeli, kaj natanko nas èaka po diplomi na Medicinski fakulteti 

in kako vse skupaj poteka. Da v prihodnje ne bo veè zadreg pri pojasnjevanju, na hitro o tem, 

kam in kako po konèanem šolanju na Medicinski fakulteti. 

NAJPREJ: DIPLOMA 

Študij na Medicinski fakulteti (v nadaljevanju 

MF) se zakljuèi s podelitvijo 

diplome. Podelitev diplom poteka 

dvakrat na leto, zato si lahko študent 

takoj po konèanih obveznostih (izpitih, 

vajah) na dekanatu pridobi 

Dokazilo o zakljuèenem študiju na 

Medicinski fakulteti, s katerim se 

lahko nemudoma prijavi na 

Zdravniški zbornici Slovenije (v 

nadaljevanju ZZS) na sekundariat, ki 

traja dve leti. Študent, ki konèa šolanje 

na MF, dobi naziv: doktor medicine 

- dr.med. (primer: Jože Novak, 

dr.med.) 

SEKUNDARIAT 

Mrežo delovnih mest zdravnikov 

sekundariatov doloèa Ministrstvo za 

zdravje na predlog ZZS. Število 

delovnih mest je znano vnaprej in je 

prilagojeno naèrtovanemu številu 

zdravnikov sekundariatov v Sloveniji. 

V èasu sekundariata opravlja 

zdravnik sekundarij prvih 6 mesecev 

program pripravništva (pripravništvo 

je plaèano) na podroèju urgentne 

medicine. Teh 6 mesecev urgentne 

medicine je razdeljenih na: 

- 2 meseca urgentne kirurgije in 

anesteziologije, 

- 2 meseca IPP-ja in dela na CIIM-u, 

- 2 meseca na ostalih podroèjih 

(ginekologija, ORL,…) 

Specializacije 

pecializacije 

Program se zakljuèi s strokovnim 

izpitom, ki sestoji iz teoretiènega in 

praktiènega dela in poteka pred 

komisijo, ki jo sestavljajo trije èlani iz 

razliènih strokovnih podroèij. Po 

opravljenem programu iz urgentne 

medicine kot prvem delu sekundariata 

zdravnik sekundarij nadaljuje z 

drugim delom, ki traja še 18 mesecev. 

Drugi del sekundariata je razdeljen 

na obvezni in izbirni del. Kandidat 

se za opravljanje sekundariata na 

posameznem obveznem ali izbirnem 

strokovnem podroèju v okviru programa 

prijavi po svoji želji, tako da predloži 

lasten predlog celotnega poteka 

sekundariata. 

Obvezni del poteka na oddelkih s 

podroèja interne medicine (8 mesecev) 

in kirurgije (4 mesece). Izbirni 

del poteka na oddelkih katerega koli 

izmed prej naštetih podroèij, ali na 

enem ali veè oddelkih drugih podroèij, 

v poljubnem trajanju, vendar najmanj 

1 mesec (anesteziologijo z reanimatologijo, 

dermatologijo, fizikalno medicino 

in rehabilitacijo, ginekologijo s 

porodnièarstvom, nevrologijo, oftalmologijo, 

onkologijo, ortopedijo, ORL, 

pediatrijo in psihiatrijo). Zdravniki 

sekundariji praviloma zaènejo z 

delom na internistiènih oddelkih, nato 

pa z delom nadaljujejo na ostalih 

strokovnih podroèjih. Sekundariat se 

opravlja pod vodstvom nadzornega 

in neposrednega mentorja. Nadzorni 

mentor skrbi, da se sekundariat 

opravlja skladno s programom, 

nadzira usposabljanje sekundarija in 

je odgovoren za njegovo 

usposobljenost. Na vsakem oddelku 

zdravnika sekundarija posebej 

usposablja za samostojno delo 

neposredni mentor z navodili, praktiènim 

delom in nasveti. Na oddelkih 

zdravnik sekundarij pod vodstvom 

neposrednega mentorja vodi sobo, 

sodeluje pri zdravljenju bolnikov in 

asistira pri posegih ali operacijah. 

Sekundariat se zakljuèi z licenènim 

izpitom - preglednim preizkusom 

usposobljenosti, ki poteka pred 

komisijo in je sestavljen iz teoretiènega 

in praktiènega dela. Po opravljenem 

programu sekundariata in 

uspešno opravljenem licenènem 

izpitu prejme zdravnik licenco za 

opravljanje osnovne zdravstvene 

dejavnosti. 

SPECIALIZACIJA 

ZZS dvakrat v letu objavi Javni razpis 

specializacij za posamezna specialistièna 

podroèja za potrebe javne 

zdravstvene mreže. Na razpis se 

lahko prijavi kandidat že med opravljanjem 

sekundariata (od trenutka, ko 

opravi strokovni izpit). 

Ustrezni obvezni dokumentaciji za 

prijavo na razpis lahko kandidat 

priloži še dokazila za ocenjevanje 

izbirnih meril. Sedaj se konèno 

izkaže, kako "priden in marljiv" je bil 

kandidat med šolanjem na MF in v 

kolikšni meri se je dodatno udejstvoval 

na raziskovalnih, strokovnih ali 

drugih podroèjih!

predstavljamo 5 

Izbirna merila so: 

1. povpreèna ocena dodiplomskega 

študija. 

Primer: povpr. ocena od 6,00 do 6,99 

(1 toèka), povpr. ocena od 8,50 do 

8,99 (20 toèk) 

(maksimalno število toèk: 30) 

2. mnenja dosedanjih mentorjev in 

priporoèila kandidata (maksimalno 

število toèk: 20) 

3. kandidatovi dosedanji dosežki in 

reference. Npr.: sodelovanje v 

raziskovalnem projektu, Prešernova 

nagrada, objave èlankov v medicinskih 

strokovnih revijah, pasivne ali 

aktivne udeleže na medicinskih seminarjih, 

kongresih,… 


4. osebni razgovor s kandidatom - po 

presoji izbirne komisije 


Za odobritev specializacije so ZZS 

predlagani tisti kandidati, ki so 

dosegli najveèje število toèk, ter toliko 

kandidatov, kolikor je bilo na 

posamezni specializaciji razpisanih 

specializantskih mest. 

Recimo, da je bila kandidatu odobrena 

specializacija iz interne medicine. 

Kakšen je potek in dolžina trajanja 

specializacije? 

Specializacija iz interne medicine 

je uèno-vzgojni proces, v katerem si 

specializant pridobi tako teoretièno in 

praktièno znanje s podroèja* interne 

medicine, da je sposoben samostojno 

oskrbeti veèino bolnikov z akutnimi 

in kroniènimi boleznimi notranjih 

organov. *Podroèja interne medicine 

so: endokrinologija in bolezni presnove, 

gestroenterologija, hematologija, 

intenzivna interna medicina, kardiologija, 

angiologija, nefrologija, pulmologija 

in alergologija, revmatologija, 

urgentna interna medicina s toksikologijo, 

infektologija. 

Specializant mora v èasu specializacije 

obravnavati najmanj 1000 bolnikov 

z internistiènimi boleznimi. Na 

oddelku skrbi za 10 do 20 bolnikov. 

Med specializacijo mora opraviti minimalno 

predpisano število obveznih 

posegov oz. asistirati pri zahtevnejših 

posegih in obravnavah. 

Specializacija iz interne medicine 

traja 6 let in je sestavljena iz: 

- zaèetnega dela (enoten skupni pro 

gram), ki traja 2 leti 

- nadaljevalnega dela, ki traja 3 leta 

in 

- izbirnega dela, ki traja 1 leto 

Zaèetni del je enak za specializacijo 

iz interne medicine in vse ožje specializacije 

interne medicine. Nadaljevalni 

in izbirni program pa doloèi vsak 

program ožje specializacije posebej. 

V zaèetnem delu specializant najprej 

prvo leto kroži po oddelkih s podroèja 

interne medicine, kjer se podrobneje 

seznani z internistiènim pristopom k 

bolniku (anamneza in telesni pregled) 

in odrejanjem naèrta preiskav ter 

izbiro zdravljenja. Vadi v opisovanju 

in oceni izvidov biokemiènih, hematoloških 

in drugih laboratorijskih 

testov, rentgenogramov, EKG, … 

Seznanja se z naèini odvzema materiala, 

s škodljivimi uèinki zdravil in z 

naèinom vodenja dokumentacije. Pod 

neposrednim nadzorom mentorja 

naèrtuje zdravljenje, nadzira njegov 

potek in uspeh. Drugo leto zaèetnega 

dela programa specializant opravlja 

dela kot v prvem letu, le da vse bolj 

samostojno izvaja diagnostiène 

postopke, odreja zdravljenje in ga 

nadzira. Seznanja se s posameznimi 

ožjimi podroèji interne medicine, 

metodami in tehnikami diagnostike 

ter specifiènega zdravljenja. Usposablja 

se za samostojno delo na 

podroèju urgentne internistiène 

dejavnosti. Vkljuèuje se tudi v 

dežurno službo in v ambulantno delo. 

Naslednja 3 leta, v okviru nadaljevalnega 

programa, specializant prav 

tako kroži po internistiènih oddelkih in 

v vse veèji meri samostojno opravlja 

delo sobnega zdravnika in samostojnega 

zdravnika v specialistièni 

ambulanti pod posrednim nadzorom 

mentorja. Sestavni del nadaljevalnega 

programa so tudi predpisani posegi, 

obravnave in asistenca oz. vrednotenje 

posameznih posegov. 

V izbirnem programu specializant 

predpisani èas izrabi za usposabljanje 

na ožjem strokovnem podroèju 

(npr. kardiologiji). Usposablja se 

lahko tudi v tujini ali pa se posveti 

raziskovalnemu projektu. 

Specializacija se konèa s specialistiènim 

izpitom, ki obsega teoretièni 

in praktièni del. Teoretièni del je lahko 

pisni ali ustni. 

Praktièni del obsega: 

- anamnezo in telesni pregled 1 od 3 

bolnikov z boleznimi notranjih 

organov, postavljanje delovne oz. 

diferencialne diagnoze, odrejanje 

ustreznih preiskav,… 

- izvedbo diagnostiènega postopka 

ali posega iz nadaljevalnega programa 

specializacije 

- izdelavo izvedenskega mnenja na 

osnovi predložene dokumentacije 

Po opravljeni specializaciji in 

uspešno opravljenem specialistiènem 

izpitu dobi novopeèeni in 

usposobljeni strokovnjak v ožji veji 

medicine naziv specialist. 

Za pomoè in praktiène nasvete se 

najlepše zahvaljujem Borutu Jugu, 

dr.med, mlademu raziskovalcu in 

specializantu na oddelku za žilne 

bolezni Kliniènega centra. 

Vir informacij in dodatne informacije: 

www.zzs-mcs.si/

6 


Intervju s specializantko otroške in mladostniške 

psihiatrije Jernejo Maèek, dr. dr. 

med. 

PSIHIATRIJA 

PSIHIATRIJA 

- 

- SPECIALIZACIJA, 

SPECIALIZACIJA, 

KI OMOGOÈA HOLIS- HOLIS 

TIÈEN POGLED NA PACIENT ACIENTA 

Tekst: Jasna Bordon 

Na intervju sem povabila Jernejo Maèek, dr.med. s Kliniènega oddelka za mentalno zdravje 

(KOMZ), kjer je na Oddelku za motnje hranjenja na dvomeseènem kroženju. 

Najprej me je bodoèa mlada mamica pouèila o tem, da beseda specializacija pomeni kroženje po 

oddelkih po programu, ki ga razpiše Zdravniška zbornica (ZZ) za doloèeno èasovno obdobje, nato 

pa sva prešli na pogovor. 

E: Dr. Maèkova, specializacija iz 

otroške in mladostniške psihiatrije je 

relativno nova specializacija, saj je 

bila prviè razpisana julija 2003. Kako 

je bilo prej s tem? 

Prej je bila možna zgolj specializacija iz 

psihiatrije in nato podiplomski študij iz 

pedopsihiatrije. Zdaj pa sta specializaciji 

iz psihiatrije ter otroške in mladostniške 

psihiatrije loèeni in trajata pet let. 

Specializacija vkljuèuje skupno deblo 

(36 mesecev), ki se nato deli v dve veji: 

psihiatrijo(24 mesecev) ter otroško in 

mladostniško psihiatrijo (24 mesecev). 

Nato je možno še dodatno izobraževanje 

iz psihopatologije, psihoterapije, 

pedopsihiatrije itd. 

E: Kakšen je postopek za odobritev 


Kar nekaj novosti se je pripetilo na tem 

Specializacije 

pecializacije 

predstavljamo 

podroèju v zadnjih letih. Vèasih si šel na 

oddelek in se s predstojnikom dogovoril 

glede opravljanja specializacije. Sedaj 

pa je ta postopek veliko bolj transparenten, 

saj veèkrat letno izide razpis specializacij, 

ki ga vodi ZZ. Zdravstveni 

zavodi obvestijo ZZ o potrebah po 

doloèenih specialistih in ta glede na 

mrežo specialistov razpiše regijske 

razpise. Nato se vloži vlogo za odobritev 

specializacije. Ne more se hkrati vložiti 

veè vlog za razliène specializacije, pa 

tudi za eno specializacijo lahko kandidiramo 

le v eni regiji. 

E: Torej, èe sem prav razumela: na en 

razpis lahko oddamo samo eno vlogo 

za specializacijo. Kaj se zgodi, èe 

naša vloga ni odobrena? 

Poèakati je treba na ponovni razpis. 

E: Kako je s potrebo po psihiatrih pri 

nas? 

Menim, da je Slovenija nasploh 

podhranjena s specialisti iz psihiatrije, 

saj se jih bo precej kmalu upokojilo, pa 

tudi razpisov je bilo v preteklih letih 

izredno malo. Trenutno je pri nas približno 

25 specializantov. 

E: Kako poteka kroŽenje po oddelkih? 

V sodelovanju z glavnim mentorjem se 

izdela program specializacije za dolžino 

celotne specializacije glede na možnosti 

in zmogljivosti posameznih oddelkov. 

Program mora nato odobriti ZZ. 

E: Ali so moŽne vmesne prekinitve 


Seveda. V tem èasu specializacija miruje. 

E: Kako pa je s preverjanjem znanja? 

Ali imate kolokvije po konèanem izobraŽevanju 

na posamezni uèni enoti? 

Kolokvijev nimamo. Je pa tako, da si na 

oddelku (odvisno katerem) vkljuèen v 

timsko delo, aktivno sodeluješ na 

skupinah, obiskuješ seminarje, kongrese, 

enkrat na teden so kolegiji, kjer 

predstaviš kliniène primere iz prakse. 

Tvoje delo in znanje sproti spremlja in 

preverja neposredni mentor, ki je ponavadi 

tudi vodja oddelka. Novost je list 

specializanta, v katerem so jasno 

napisane dolžnosti in znanja, ki jih mora 

specializant pridobiti na posameznem 

oddelku (št. anamnez, pregled mladostnikov, 

...). 

E: Kako je s specialistiènim izpitom? 

Po petih letih oz. po konèanem programu 

se v dogovoru z glavnim mentorjem 

prijaviš na ZZ na specialistièni izpit, ki je 

praktièni in teoretièni. 

E: Zasledila sem, da se sekundariat 

lahko prizna kot del programa specializacije. 

Res je. Sekundarij traja maksimalno dve 

leti. Po opravljenem urgentnem stažu, ki 

traja 6 mesecev, lahko pristopiš k 

strokovnemu izpitu (ki ga sicer lahko 

opraviš do konca sekundarija). Nato te 

èaka še 8 mesecev interne, 4 meseci 

kirurgije in 6 mesecev je izbirnih. Èe 

dobiš specializacijo, lahko sekundarij 

prekineš in 6 mesecev prebiješ na psihiatriji.

predstavljamo 

E: Ali ste vi tako storili? 

Da. Na KOMZ-u sem zaprosila za 

opravljanje sekundariata in ga del 

opravila na enoti za motnje hranjenja, 

del pa na enoti za adolescentno psihiatrijo. 

E: Kdaj ste se odloèili za specializaci- 

Medicinska fakulteta v Mariboru pod drobnogledom 

MF MB vs. MF LJ 

Urša Kožar 

Mnogo tega je bilo že povedanega, slišati je bilo veliko (tudi tistih manj) prijetnih govoric, na veliko 

se je opravljalo in širilo skepticizem, bilo je tudi nekaj joka in stoka. Vendar so govorice kmalu 

postale resniènost in 1. oktobra letos je vrata odprla tudi èisto nova Medicinska fakulteta v Mariboru 

ter sprejela pod svoje okrilje 85 študentov. In od takrat naprej so zlobni in manj zlobni jeziki 

utihnili. Mi pa smo se odloèili, da se sami odpravimo v štajersko prestolnico in se preprièamo, 

kakšno je dejansko stanje. 

VSAK ZAÈETEK JE TEŽAK 

Medicinska fakulteta Univerze v 

Mariboru je bila ustanovljena z 

Odlokom o preoblikovanju Univerze v 

Mariboru, ki ga je sprejel Državni 

zbor Republike Slovenije 02.10.2003. 

Potem so po mnogih sejah in dogovarjanjih 

izvolili vodstvo, se domenili 

za program in dobili decembra lani 

vse privolitve od pristojnih ministrstev. 

Zaèelo se je mrzlièno dogovarjanje 

o profesorjih, prostorih, 

pripomoèkih za študij in vaje ter nasploh 

vsem, kar sodi v okvir kake 

fakultete. 

NEKAJ SPLOŠNIH PODATKOV 

Dodiplomski univerzitetni študijski 

Konkurenca? 

jo iz otroške in mladostniške psihiatrije? 

Med študijem je bila to le ena izmed 

opcij. Razliène izkušnje, ki sem jih pridobila 

predvsem tekom sekundarija, so me 

preprièale v to, da si dela z otroki in mladostniki 

še posebno želim. Poleg tega je 

psihiatrija veja v medicini, za katero je 

znaèilen holistièen pogled na pacienta. 

E: Ali ste bili kot študentka kje na 

praksi v tujini? 

Konec 5. letnika sem bila na Švedskem 

na enomeseèni praksi iz pediatrije. Tam 

me je prevzel izredno dober odnos do 

pacientov in sama organiziranost 

zdravstva. Zdravniki imajo veliko èasa 

na voljo za posameznega bolnika in se 

mu lahko povsem posvetijo. 

E: Ali bi kaj spremenili pri specializaciji? 

Stvari se iz leta v leto izboljšujejo. 

Novost - list specializanta je v veliko 

program Splošna medicina traja 6 

let (12 semestrov) in je ovrednoten s 

360 ECTS toèkami (=European 

Credit Transfer System). Program 

in predmetnik sta pripravljena po 

vzoru evropskih medicinskih fakultet, 

ki imajo svoje programe ovrednotene 

z ECTS toèkami. Na ta naèin se bodo 

lahko študenti in profesorji vkljuèevali 

v mednarodno izmenjavo v okviru 

programa Socrates/Erasmus. Izvajanje 

študija na osnovi ECTS 

omogoèa izmenjave študentov in 

visokošolskih uèiteljev tudi z Medicinsko 

fakulteto Univerze v Ljubljani, s 

katero so usklajene tudi vsebine 

nekaterih premetov. 

Univerzitetni študijski program Sploš- 

pomoè, èedalje bolj so zaželjena dodatna 

izobraževanja. Ker sem šele na 

zaèetku specializacije in ker je to relativno 

nova specializacija, ne morem biti 

bolj kritièna. 

E: Torej: vse lepo in prav. Kako pa je 

s plaèo in dopusti? 

Dopust je predpisan z zakonom in se 

zanj dogovorimo z glavnim oz. 

neposrednim mentorjem. Delovne 

pogodbe se sklepajo z delodajalcem, t.j. 

klinièno ustanovo, kjer delaš, za èas 

opravljanja posameznih delov specializacije. 

Plaèuje ti ZZ iz skupnega fonda. 

Prej so specializante plaèevale 

zdravstvene ustanove in ti so bili nato 

pogodbeno vezani, da se tam zaposlijo 

za doloèeno število let. Sedaj pa je 

zaposlitev vezana na regijo in ne na 

ustanovo. Višina plaèe je nekje v 

povpreèju z zajamèeno plaèo v Sloveniji. 

na medicina je sestavljen iz 52 predmetov, 

med katerimi so 4 izbirni 

predmeti in 8 PBL modulov, seveda 

vse podkrepljeno z vajami (kot lahko 

vidite tudi v tabeli na koncu besedila). 

Nekatere predmete boste tako 

zaman iskali na urnikih v avli naše 

fakultete, saj sta si programa vendarle 

razlièna. 

Prav tako se zdi, da ima 

mariborska MF veliko veè obveznosti, 

vendar po zatrjevanju tako profesorjev 

kot študentov, pri (nepomembnih) 

stvareh ne gredo toliko v 

podrobnosti, saj je navsezadnje to 

študij medicine, ne pa kemije, fizike 

ali biologije. 

7

8 

ŠTUDENTI 

Nove èlanice mariborske Univerze so 

se najbolj razveselili štajerski, prekmurski 

in koroški dijaki, ki jim po 

dragoceno izobrazbo sedaj ne bo 

treba vse do Ljubljane. (Na tem 

mestu morda presunljiv podatek; 

samo iz II. Gimnazije Maribor obiskuje 

1. letnik MF v MB cca. 25 študentov 

od skupno 85). 

Naj opozorim še na napaèno vsesplošno 

mnenje (skoraj) cele Slovenije: 

na MF v MB se NISO vpisovali 

"slabši" dijaki, saj je bila omejitev le 

za toèko niŽja, ampak tisti, ki se jim 

je zdelo bolj smiselno študirati bližje 

domu. 

Je pa res, da prav zaradi relativno 

majhnega števila študentov in komaj 

zaèetega sistema predavanja in vaje 

potekajo nekoliko bolj "svobodno", z 

vzpodbujanjem odprtega dialoga. 

Bruci nove fakultete so optimistièno 

razpoloženi, ne glede na to, da vse 

stvari še niso popolnoma dodelane. 

Tako imajo predavanja kar na mariborski 

Univerzi (saj zaenkrat potrebujejo 

le 1 predavalnico), vaje pa imajo 

razmetane bolj ali manj v bližini; na 

Pedagoški fakulteti, Fakulteti za 

kemijo in kemijsko tehnologijo, na 

Inštitutu za anatomijo, ki je v 

neposredni bližini Splošne bolnišnice 

MB (=SBM)… 

ZANIMIVO 

Nekoliko me je presenetilo dejstvo v 

zvezi z anatomijo; kot namreè veste, 

so za vaje potrebni preparati. In ker 

jih je potrebno najmanj 6 mesecev 

prej namakati, jih na MF v MB seveda 

niso imeli. Na pomoè je priskoèila 

MF v LJ in solidarno odstopila dva 

kadavra. Tukaj pa se zgodba zaplete. 

Nosilka predmeta, predavateljica, pa 

tudi asistentka na vajah, prof. dr. 

Pejkoviè, je alergièna na formaldehid. 

Tako so kadavra vrnili v Ljubljano 

in si naroèili nova iz Avstrije, ki pa sta 

bila vložena v alkoholu. 

Vaje so se torej lahko zaèele. Ker pa 

sta bila kadavra še cela, ju je bilo 

najprej potrebno razkosati in secirati. 

Na pomoè so priskoèili izkušeni 

zdravniki iz SBM in opravili "groba" 

Konkurenca? 

predstavljamo 

dela, tista bolj fina (kot je prepariranje 

mišic, žil in živcev) pa so prepustili 

kar prvi generaciji mariborskih medicincev, 

ki so se tako že po prvem 

mesecu znašli s skalpelom v roki. 

Ena izmed stvari, ki me je prav tako 

prijetno presenetila, je bilo opravljanje 

kolokvija pri anatomiji; doloèita 

se dva ali trije roki, študenti sami 

izberejo, na katerega bodo šli, in 

potem imajo ustni zagovor pri profesorici, 

kjer morajo stvari tudi praktièno 

pokazati na preparatih. 

(Samo za primerjavo; mariborski 

medicinci se preko roke zagrizejo v 

toraks, nato pa se preko abdomna 

prebijejo do spodnjih ekstremitet. 

Glava ostane za drugi semester, 

èeprav možganske živce v program 

vkljuèujejo že sedaj.) 

Slika 1: edina predavalnica - zaenkrat 

kar na mariborski univerzi 

Tretja zanimiva stvar so muduli PBL 

(=problem based learning), ki 

potekajo nekako takole: skupina študentov 

se odpravi na doloèen oddelek 

SBM, kjer jim zdravniki predstavijo 

doloèen problem, s katerim je 

povezana bolezen pacienta. Potem 

imajo na voljo kakšno uro ali veè, da 

med vso mogoèo literaturo poišèejo 

èim veè ustreznih diagnoz. Sledi 

pouèna diskusija. Torej nekakšen 

aktiven naèin uèenja, ob katerem si 

deležen tudi stikov s pacienti že v 

prvem letniku. 

OBVEZNOSTI 

Ni fakultete brez kolokvijev in izpitov. 

In tudi v Mariboru na MF je tako. 

Èeprav izpitov še niso opravljali, je 

predvideno veliko manj ustnih izpitov 

kot pri nas (ali pa bodo le po potrebi). 


Sicer pa je sistem podoben; opravljene 

vaje - opravljeni kolokviji - 

opravljen izpit. 

Èe se morda sprašujete, kako se 

bodo prijavljali na izpite… Ja, preko 

intereneta, kako pa??? 

Slika 2: dekan MF MB (desno) prof. dr. 

Ivan Kranjc in rektor UM (levo) prof. dr. 

Ivan Rozman 

NOVA FAKULTETA? 

Letos, ko program obiskuje le 

85 študentov, še ni prostorske stiske, 

kar pa bo vedno bolj izrazito postajalo 

naslednja leta, z vpisom novih generacij. 

Da, nova Medicinska fakulteta 

naj bi nastala nekje v neposredni 

bližini SBM, prav tako pa bi naj popolnoma 

nov študentski dom, ki je 

trenutno v izgradnji, na obmoèju 

Lenta, naselili le študenti medicine v 

Mariboru. Tako bo poskrbljeno tako 

za predavanja in vaje kot tudi za 

bivanje. 

RIVALSTVO 

Vsi se sprašujemo, kakšen odnos se 

bo razvil med obema Medicinskima 

fakultetama in èe bo na koncu prisotna 

le še zdrava tekmovalnost ali pa 

bo ta prerasla v rivalstvo. 

Poleg tega se pojavljajo tudi dvomi, 

kakšen je smoter vpisovanja nekaj 

manj kot 300 medicincev vsako 

leto… 

Seveda me je zanimalo, èe so Mariborèani 

"ukradli ali si izposodili" 

kakšnega profesorja ali asistenta. 

Kolikor je znano, je službo menjala le 

ena asistentka (Biologija celice). 

Izposoja profesorjev naj bi bila (po 

neuradnih podatkih) kaznovana celo 

z odpušèanjem s strani MF LJ. 

Dovoljeno je le sodelovanje za

predstavljamo 

izpopolnjevanje programa tako ene 

kot druge fakultete. 

Pojavlja se seveda tudi vprašanje, kaj 

bo to pomenilo èez nekaj let za nas 

študente in èe bomo sploh še lahko 

opravljali vaje v SBM? 

Verjetno bi bilo najhuje, èe bi se fakulteti, 

namesto da bi sodelovali med 

seboj in izmenjevali izkušnje, podali v 

zagrizen boj za… jah, kdo bi vedel za 

kaj! Èast, slavo, priznanost? 

Pojavlja se seveda tudi vprašanje, kaj 

bo to pomenilo èez nekaj let za nas 

študente in èe bomo sploh še lahko 

opravljali vaje v SBM? 

Verjetno bi bilo najhuje, èe bi se fakulteti, 

namesto da bi sodelovali med 

Sloveniji bo najbolj koristilo, èe 

bosta fakulteti delovali z ramo ob 

rami in kolikor se le da izboljševali 

razmere v zdravstvu, da bo 

konkurenèno npr. severnoevropskim 

drŽavam. Od metanja polen 

pod noge pa ne more biti nobene 

koristi. 

seboj in izmenjevali izkušnje, podali v 

zagrizen boj za… jah, kdo bi vedel za 

kaj! Èast, slavo, priznanost? 

Še najbolj zrelo potezo so naredili 

predstavniki DŠMS-ja, ki so se 

bratsko podali v Maribor in s polno 

mero entuziazma povabili mariborske 

kolege k sodelovanju, saj je DŠMS 

nenazadnje Društvo študentov 

medicine SLOVENIJE in ne le Ljubljane. 

V ta sistem povezovanja je tako 

vloženega veliko upanja za boljši jutri. 

SPLOŠNA OCENA 

Moram priznati, da je na novopeèeni, 

tako rekoè "brucki med fakultetami", 

potrebno še marsikaj postoriti, vendar 

levji delež stvari je bil opravljen, ko so 

se nekateri pogumni ljudje (na èelu z 

dekanom, prof. dr. Ivanom Kranjcem) 

pred 2 mesecema in pol 

odloèili odpreti vrata ter tako vzgajati, 

uèiti in skrbeti za nove generacije 

medicincev. 

Torej; odlièno! 

Slika 3: Ljubljanska MF 

9

10 strogo strokovno 


SIMPOZIJ - 7. Pintarjevi dnevi 

PATOGRAFIJA 

OGRAFIJA - 

VPLIV PLIV BOLEZNI NA žIVLJENJE IVLJENJE IN 

DELO ZNAMENITIH OSEBNOSTI 

po povzetku doc. dr. Zvonke Zupaniè Slavec 

Simpoziji, poimenovani po zgodovinarju medicine doc. Ivanu 

Pintarju (1888-1963), ki je pred 70 leti (1934) uvrstil zgodovino 

medicine v predmetnik tedaj še nepopolne Medicinske fakultete 

v Ljubljani, so postali sreèanja vseh, ki spoštujejo zdravstveno 

preteklost ter odkrivajo že pozabljeno zgodovino zdravstvene 

kulture našega maloštevilnega naroda. Tokratna vsebina se dotika 

pri nas doslej neobravnavane teme patografije oz. prouèevanja 

medicinske biografije posameznika ter vpliva bolezni na življenje 

in delo znamenitih osebnosti. 

Kolikšna bi bila ustvarjalna bera na najrazliènejših podroèjih èloveškega 

duha, èe ne bi toliko genialnih ustvarjalcev podleglo razliènim boleznim. Npr. 

za tuberkulozo so umrli Franèišek Asiški, Atila, Moliére, Èehov, Vivaldi, 

Chopin, Toulouse Loutrec; za sifilisom Erazem Roterdamski, Arthur 

Schopenhauer, Paganini, Flaubert, Baudelaire; raku sta podlegla Siegmund 

Freud in Evita Peron; alkoholizem je gospodoval v življenjih Aleksandra 

Velikega, Petra Velikega, ameriškega predsednika Lyndon-a Johnsona, pa 

Stalina in Jelcina; narkomanija in tabletomanija sta unièili življenja Marylin 

Monroe, Janis Joplin, Jimmy-ja Hendrix-a; v sodobnejšem èasu pa sta za 

aidsom umrla Freddy Mercury in Rudolf Nurejev. Kuga je sredi 14. stoletja 

pomorila pol evropske populacije, pegavi tifus je bil v vojnah hujša kosa kot 

vsi meèi. Španskim konkvistadorjem so koze v novo osvojenih mehiških in 

perujskih deželah bolj pomagale kot vsi kanoni, saj so domorodce skoraj 

prepolovile. Celo španski gripi v letu 1918 gre neslavna zmaga, saj je z 

dobrimi 20 milijoni žrtev krepko prekosila vojni žrtveni plen. Aids ima 

prekratko prehojeno pot, da bi lahko natanèneje govorili o njegovi usodnosti; 

nesporno pa je, da njegova epidemiologija napoveduje eno najveèjih katastrof 

èloveštva. 

Povabilu se je odzval mednarodno priznani strokovnjak, paleopatolog in 

mumiolog, prof. dr. Eugen Strouhal iz Prage, ki je dal sreèanju dodatno 

dimenzijo s predstavitvijo sodobnih možnosti raziskovanja bolezni na 

egipèanskih mumijah. Imenitno prenovljena mumija Amonovega sveèenika 

Isahte je sreèanje vsebinsko povezala z Narodnim muzejem, kjer jo tudi 

hranijo. 

Sreèanje nakazuje možnosti nadaljnje obravnave inderdisciplinarne teme 

patografije, saj je pravo vsebinsko bogastvo. Èe je evropsko plemstvo 

patografsko odlièno raziskano in so nam znane njihove bolezni ter posledice 

dedne hemofilije, ostaja za nas nedosežen horizont poznavanje patografije 

lokalnega in bližnjega plemstva; poznamo jo le za grofe Celjske in Turjaško 

gospodo. 

Analogno plemiškim raziskavam bi želeli bolje poznati patografijo znamenitih 

vladarjev in umetnikov, ki so bili bolni. Raziskovalce èaka še veliko dela, da 

bodo pri ustvarjalcih bolnikih, ki so zaznamovali svoj èas, odmerili tudi pravo 

mesto njihovi bolezni v ustvarjalnem opusu. 

Iz zgodovine 

Eden najveèjih zdra 

v islamsk 

LI AL-H AL-HUSS 

USS 

IBN BN 

ABU BU A LI 

Lumann, Geerwich, Weber - le kdo še 

pomirim tiste zanesenjake, bojda vas j 

nili hiteti odpirati kilogramske leksikone 

dedci z medicino nimajo nobene zveze 

cinec/-ka na svojem popotovanju skozi 

nal le Hipokrata, pa še tega zgolj po s 

namenjenih tudi kakšnemu "manj znan 

nosti. 

Kljub dolgemu imenu velja Avicenna, 

kakor so ga imenovali v latinšèini, v 

islamskem svetu za enega najveèjih 

zdravnikov in uèenjakov vseh èasov. 

Rodil se je l. 979 državnemu uradniku 

v Afschani, mestu v današnjem 

Uzbekistanu, kjer je študiral medicino 

in filozofijo. Kakor pravi v svoji 

avtobiografiji, je že desetleten na 

pamet recitiral koran in velik del 

takratnega leposlovja. V starosti 16 

let je, piše v nadaljevanju, obvladal 

vse znanosti, kasneje naj bi jih zgolj 

poglabljal. Kot dediè velikega premoženja 

je Avicenna popotoval po 

perzijskih dvorih, kjer je služboval kot 

zdravnik, astronom, državnik in 

pisatelj. Že osemnajstletnega ga je 

samanidski vladar Buchare zaradi 

izjemnih zdravniških sposobnosti 

imenoval za svojega telesnega 

zdravnika. Zadnjih 14 let življenja je 

preživel kot zdravnik in znanstveni 

svetovalec na dvoru isfahanskega 

kneza. Bagdadski kalif pa mu je že za 

življenja podelil zveneè naziv šejka. 

Njegovo temeljno delo, ki je nastalo l. 

1030 in nosi naslov Al-qanum fi attibb 

(Canon medicinae), je nadomestilo 

samostansko medicino 

kršèansko-latinskega zahoda z 

znanstvenimi postopki in tako v Orientu 

kakor v Evropi dolgo obveljalo 

za enega najpomembnejših medicinskih 

uèbenikov. Postalo je temelj 

znanstvene medicine in se postavilo 

ob bok spisom Hipokrata in Galena 

na vseh pomembnejših evropskih

strogo strokovno 11 

vnikov in uèenjakov 

em svetu 

EIN IBN BN ABDALLAH BDALLAH 

SINA INA 

Tekst: Mitja Èetina 

ni bil slišal za te može. Da pa hitro 

na teh hodnikih kar nekaj, ki bi utegin 

zapolniti to sivo liso spomina, ti 

. In prav je tako. Da pa bi mlad medikri, 

znoj in jemanje anamneze ne pozili 

razmer, bo nekaj vrstic v prihodnje 

mu" predstavniku te naše obrti - umet- 

univerzah. Delo sestoji iz petih knjig, 

v katerih je vsa medicina tistega 

obdobja sistematièno in po primerih 

klasificirana: anatomija, fizologija, 

patologija, notranja medicina, kirurgija, 

porodništvo, veda o vroèini in 

zdravilstvo. Knjige se delijo v odseke, 

ki sestojijo iz doktrin. Te so sestavljene 

iz sum, ki se zopet èlenijo v 

poglavja, ta pa tvorijo osnovno enoto 

dela. Že samo komentarji v knjigah 

tvorijo samostojno literarno zvrst. Ker 

pa je Avicenna imel velih posluh za 

svoje študente, je celotno delo tudi 

upesnil in nastala je pesnitev iz 1326 

verzov. Omeniti velja tudi, da je delo 

v arabskem jeziki izšlo kot drugo, 

takoj za koranom. 

Da bi uzrli Abu Alijevo podobo, nam ni 

treba potovati tisoèe kilometrov skozi 

pesek do kakšne slavne mošeje, 

dovolj je že obisk Milana, kjer motri 

mimoidoèe z vitraža tamkajšnje katedrale. 

Na 16. raziskovalnem kongresu 

" RADOVEDNOST BO 

REŠILA SVET?" 

Po uvodnem nagovoru Jurija Štalca 

je svoj pogled v raziskovanje podal 

prof. dr. Marko Hawlina, predstojnik 

Katedre za oftalmologijo. "Življenje 

kot tudi medicina sta odkrivanje, za to 

pa je nujna radovednost." Po 

besedah prof. dr. Hawline "raziskovalca 

nagradijo notranje 

samozavedanje, spoznavanje omejitev 

in pridobljene izkušnje na prehojeni 

poti. Brez napora paè ne gre, ta 

pa eksponentno narašèa v zadnjih 

10% dela," pravi prof. dr. Hawlina. "Z 

raziskovanjem se nekaj nauèimo 

napraviti do konca in tudi èe to ni to, 

nas izkušnja vedno zaznamuje." 

Kakšna pa naj bo strategija uspeha? 

"Obvladati moramo dotedanje znanje, 

postaviti pravo vprašanje (kar je 

velikokrat loterija) in dosledno izpeljati 

naèrt." Prof. dr. Hawlina je opozoril 

še na zdrav dvom in dejstvo, da je 

tudi negativen rezultat dober rezultat. 

In v èem je praktièni pomen raziskovanja? 

Spoznamo stroko, spoznamo 

ljudi, naše delo pa je lahko uvod v 

magisterij ali doktorat. Ocenimo lahko 

tudi svojo trenutno vrednost. "Ostati 

zgoraj pomeni nenehno delo. Pozabite 

delavnik od 8h do 16h", 

zakljuèuje prof. dr. Hawlina. "Zavedajte 

pa se tudi, da kar dobite kot 

uèenec, boste z obrestmi vraèali kot 

uèitelj." 

Sledila je kratka predstavitev v letu 

2003 oddanih raziskovalnih nalog. 

Sreèanje je potekalo pod spretnim 

moderatorstvom Petra Poredoša. 

Tekst: Martina Turk 

Že v pripravah na 17. sreèanje, kjer bodo predstavljene letošnje 

raziskovalne naloge, se ozrimo še nazaj, v pretekli februar. V 

veliki predavalnici MF je potekal 16. raziskovalni kongres študentov, 

tokrat v organizaciji Jurija Štalca, Uroša Tominca in 

Petra Poredoša. Pod njihovim uredništvom je nastal tudi 

Zbornik povzetkov, ki je bil ob tej priložnosti prviè predstavljen. 

Nastop se je med raziskovalci razlikoval 

- ponekod je bil skrbno nauèen, 

drugiè spontan, vèasih razgiban, kdaj 

monoton. Pri nekaterih je predstavitev 

delovala nekoliko 

"osnovnošolsko", pri drugih spet 

visoko strokovno. Zaslediti je bilo vse 

od plašnosti do argumentirane 

samozavesti. Kar pa seveda nièesar 

ne pove o kvaliteti samih nalog. 

Ob tej priložnosti je izšel še Zbornik 

povzetkov, ki zajema predstavitve 39ih 

raziskovalnih nalog. Povzetki so na 

ogled tudi preko spletnih straneh 

Arhimeda - Arhiva raziskovalnih 

nalog (www.ksmf.org/arhimed). Ta 

deluje že od leta 1997 in je zelo 

uporaben pri iskanju aktualnih tem 

oz. pregledu že narejenega na 

vašem podroèju zanimanja. Lahko pa 

predstavlja le vir za potešitev gole 

radovednosti. 

dr. Hawlina

12 

Udeleženca 16. raziskovalnega kongresa 

Simon Brežan 

Simon BreŽan, soavtor naloge "Elektroencefalografska 

koherenca med vidnimi in 

motoriènimi podroèji moŽganske skorje pri 

vidno-motorièni nalogi" 

Za raziskovalno delo sem se odloèil, ker me je že 

iz èasa gimnazije zanimalo delovanje možganov, 

in sicer bolj na teoretiènem nivoju: vprašanja 

zavesti, svobodne volje, kdo smo, zakaj smo taki, 

kot smo itd. Šele v zadnjem èasu se je v Sloveniji 

zaèelo zanimanje za kognitivno nevroznanost, 

zato sem se odloèil najti ljudi in zaèeti z raziskovalnim 

delom po dolgih letih sanj. Tako smo zaèeli 

s postavljanjem metode EEG koherence na Inštitutu 

za nevrofiziologijo KC. Prejšnje leto smo se 

odloèili za model vidno-motoriène naloge, letos pa 

stvar nadaljujemo s preuèevanjem kognitivnih 

funkcij možganov oz. še posebej delovnega 

spomina s pomoèjo koherence. 

Podroèje kognitivne nevrologije in možganov je 

polno še neodkritih izzivov in zanimivih vprašanj, 

je še zadnje precej nedotaknjeno skrivnostno 

podroèje v znanosti. Dotikamo se zelo kompleksnih, 

a bistvenih vprašanj èloveka in njegovega 

delovanja ter obstoja. Zato je raziskovalno delo 

V PRIPRAVI PRIPRAVI 

strogo strokovno 

PROJEKT ROJEKT ZBORNIK 

Raziskovanje 

interdisciplinarno in timsko. Rezultati seveda prinašajo 

potešitev radovednosti, a ponavadi odgovori 

prinašajo s sabo tudi kup novih vprašanj in 

dilem. To pa nam daje novo motivacijo in zaèaran 

krog je sklenjen. 

Naše raziskovalno delo je vsekakor majhen 

prispevek v mozaiku nevroznanosti, saj smo prvi v 

Sloveniji ovrednotili metodo koherence kot take 

(metoda se bo zato lahko kasneje uporabljala tudi 

v kliniène namene), hkrati pa na novo ugotavljali 

razlike oz. asimetrije v funkciji možganov pri izvajanju 

naloge sledenja z desno ali levo roko. 

Glede uskladitve z rednimi študijskimi obveznostmi 

moram reèi, da nam je raziskovalno delo vzelo 

ogromno èasa, zaradi tega se roki izpitov premaknejo 

malo naprej. Seveda si je to lažje 

privošèiti v zadnjih letnikih kot pa na zaèetku. To 

pa ne pomeni, da se na koncu to ne izplaèa. Bolje 

kvaliteta, narediti nekaj ustvarjalnega kot pa 

narediti faks par mesecev prej. 

Zapleti pa so ob takem delu zelo pogosti, in to 

najveèkrat žal èisto tehnièno-banalne narave. A 

žal brez tega ne gre, ker je seznaniti se z raziskovalno 

metodologijo pomemben del Prešernovih 

nalog. Zato smo na koncu presedeli budni precej 

noèi, ker tudi pisanje in urejanje naloge vzame 

ogromno èasa na raèun oblikovnih problemov in 

zahtev. Zgodi se tudi, da skoraj že obupaš, ker 

misliš, da ti ne bo uspelo oddati naloge do roka, 

pa te takrat še raèunalnik izda… tako da vidite, 

raziskovalno delo je polno avantur in adrenalina, 

zato ga vsem zelo priporoèam, ker zelo razgiba na 

našem faksu vèasih preveè zakrnele možgane… 

Seveda pa to velja samo za tiste, ki se zadeve lotijo 

zaradi zanimanja in ne zaradi tega, ker ti bo to 

koristilo in ker to tudi drugi delajo… pa za tiste, ki 

radi mislijo s svojo glavo, kar pa je vèasih zelo 

naporno, a ne? 

Veèina vas je najbrž naletela na prijavnice ob vpisu, nekatere druge 

smo napadli osebno, tretje pa je na Zbornik opozorila èudna škatla v 

Mandibuli. Ja, Zbornik je v delu, predvidoma bo ugledal luè sveta januarja, 

vendar je na žalost veliko odvisno od financ. 

Letošnji Zbornik bo nedvomno precej obsežen, predvsem gre zahvala 

vsem študentom, ki so se prijavili. Obsegal bo kratke predstavitve 

društev in organizacij na faksu, seznam študentov po letnikih in predvidoma 

tudi seznam uèiteljev s slikicami in kontakti (za vse tiste, ki ne 

hodite na predavanja in bi vseeno radi vedeli, kako izgleda izpraševalec). 

Rok prijav je že potekel, še vedno pa teèe akcija zbiranja 

podatkov s kateder. Trenutno zakljuèujemo z vpisovanjem podatkov in 

skeniranjem slik, ki jih lastniki, po objavi na listah, lahko pridejo iskat v 

klub. 

Zbornik brezplaèno dobi vsak, ki je »not«! 


MATEJ GODNIÈ 

Matej Godniè, soavtor naloge "Primarna biliarna 

ciroza in osteoporoza: vpliv polimorfizmov 

gena za osteoprotegerin" 

Zelo izpopolnjujoèe je, ko najdeš problem in si 

ga potem sposoben razèleniti tako, da ima 

smisel. Sam sem zaèel raziskovati, ker me 

zanima delo internista in bi na tak naèin lažje 

prišel tja, kamor želim. Pozitivna stran raziskovalne 

naloge je tudi timsko delo - nisi prepušèen 

samemu sebi, da tavaš po temi brez 

orientacije. To se pozna tudi, ko ti priène zmanjkovati 

èasa med letom zaradi študijskih 

obveznosti in na koncu, ko se vse skupaj zelo 

skoncentrira. Takrat je dobro imeti še nekoga 

zraven, da ne izgubita pregleda nad tematiko. 

Seveda pa je tukaj zelo pomemben mentor. 

Nauèiš se tudi (po mojem mnenju) zelo 

pomembno stvar - objektivno gledati na 

dobljene podatke, jih analizirati in zagovarjati. 

Zelo prijetna in koristna izkušnja.


IN... 

KAKO AKO DO RAZISKOVALNE 

RAZISKOVALNE 

NALOGE IN... 

KAKO DO 

PREŠENOVE REŠENOVE NAGRADE...??? 

NAGRADE...??? 

O temah, rokih, ocenjevanju, finanènih in vseh drugih koristih 

Tekst: Martina Turk 

Prešernove nagrade se na Medicinski fakulteti podeljujejo že desetletja. Izrazit porast raziskovanja 

pa je opaziti v zadnjih letih. O razlogih ne bomo razpravljali. Je pa dejstvo, da v višjih letnikih 

skoraj ni študenta, ki ne bi delal raziskovalne naloge. Ker èe je ne delaš, menda ostajaš 

zadaj - tako pri toèkah za specializacije, možno-stih za objave in predvsem pri neprecen ljivih 

izkušnjah in poznanstvih, ki jih lahko pridobiš. 

Razpisi tem 

Zainteresirani uèitelji preko predstojnikov 

kateder na zaèetku študijskega 

leta fakulteti posredujejo raziskovalne 

teme. Fakultetni razpis se 

oblikuje do 10. oktobra in je po tem 

datumu dostopen v tajništvu. Uradni 

univerzitetni razpis pa je objavljen po 

3. decembru, navadno pa šele januarja 

v univerzitetnih Objavah. Ni 

vedno nujno, da se ozirate na te 

datume. V sodelovanju z mentorjem 

je namreè možno oddati tudi nalogo, 

ki ni bila razpisana. 

Kako torej do idealne teme? 

Najbolje je, da si sami zastavitete 

raziskovalno vprašanje na doloèenem 

podroèju in opredelite temo, ki 

vas zanima. Potem stopite do mentorja, 

ki deluje na tem podroèju, mu 

predstavite svoje ideje in ga prosite 

za sodelovanje. Èe se strinja z vašimi 

predlogi, bo temo oddal na fakulteto. 

Po dogovoru z mentorjem èimprej 

priènete z raziskovanjem. To je 

veèkrat razporejeno skozi celo študijsko 

leto, kdaj pa tudi skozi dve. 

Pomembno je, da nalogo za tekoèe 

leto oddate v tajništvo (seveda 

napisano in oblikovano v skladu z 

vsemi pravili) do 1. oktobra. 

In èe še nimate jasno oblikovanih 

raziskovalnih zanimanj, pa bi vseeno 

želeli raziskovati? V tajništvu 

povprašate po razpisanih temah in 

avtorjih. Podatka o zasedenih temah 

žal ne morete dobiti. Treba bo preverjati 

pri posameznih mentorjih. Z nekoliko 

vztrajnosti in sreèe boste tako slej 

kot prej naleteli na prosto temo. Dogaja pa se tudi, da nekateri mentorji sami 

aktivno išèejo raziskovalce. Spremljajte objave na oglasnih deskah in preverjate 

internetne strani. Èe ste se odloèili, da hoèete raziskovati, boste gotovo 

odkrili raziskavo, ki vam ustreza. Zdaj je treba le še zaèeti! 

O mentorjih 

Mentorstvo uèiteljem ne prinaša le osebnega zadovoljstva, temveè tudi druge 

ugodnosti. Za izvolitev v naziv rednega profesorja je recimo potrebnih 12.5 

toèk iz pedagoške dejavnosti. K temu fakultetna Prešernova nagrada doprinese 

do 1 toèko. 

Ker je po pravilniku v tekoèem študijskem letu mogoèe biti mentor le eni 

raziskovalni nalogi, so nekateri mentorji zasedeni že kar nekaj let vnaprej. 

Koristi avtorjev 

Vsi torej zbiramo toèke. Po novih merilih za specializacije je fakultetna Prešernova 

nagrada vredna 3 toèke, fakultetno Prešernovo priznanje pa 2 toèki (od 

100-ih). Zahvaljajoè temu dejstvu je v zadnjih letih opaziti skoraj eksponentno 

rast raziskovanja. "Za leto 2004 je bilo oddanih 55 nalog, leta 2003 jih je bilo 

47, leta 2002 pa le 26", poroèa ga. Marija Marinèiè, ki je v tajništvu MF pristojna 

za podroèje Prešernovih nalog. 

O ocenjevanju 

Naloge po objektivnih kriterijih ocenjuje tri-èlanska komisija. Z vsakim letom se 

en èlan menja. Toèke oddajo povsem neodvisno, izraèuna se povpreèje, 

naloge pa se glede na to rangira. Loèeno se ocenjujejo uvod, metode, rezultati, 

razpravljanje, povzetek, prezentacija, viri in tveganost delovne hipoteze, 

pri oceni pa se ne upoštevajo pomembnost in zanimivnost ter obseg dela, ki 

ga je avtor vložil v raziskavo. Vsako leto je podeljenih 10 fakultetnih nagrad in 

20 fakultetnih priznanj. Dve nalogi pa fakulteta predlaga tudi na univerzi, ki 

letno podeli do 12 univerzitetnih Prešernovih nagrad. Iz Medicinske fakultete 

jo je v letu 2004 dobil TomaŽ Vovko, študent 6. letnika, in sicer za nalogo "In 

vitro oznaèevanje prionskih leh z 18-fluoro-2-dialkilamino-6-acilmalononitril 

naftalenom (FDDNP), ki je nastala pod mentorstvom doc. dr. Mare Popoviæ 

in somentorstvom prof. dr. Mare Bresjanac. 

Finanène vrednosti nagrad 

Univerzitetna Prešernova nagrada prinaša 120 000 sit. Fakultetna Prešernova 

nagrada je po pravilniku vredna dve tretjini le-te in si jo razdelijo avtorji 

naloge. Vsak dobitnik fakultetnega Prešernovega priznanja pa dobi bon za 

knjigarno v vrednosti 10 000 sit. 

Se torej splaèa? 

13

14 

NEKAJ EKAJ NASVETOV 

NASVETOV 

ZA PRIPRAVO 

PRIPRAVO 

PREDSTAVITVE 

PREDST VITVE SEMINARJA 

Vprašati se moramo namreè, kaj je 

smisel našega seminarja in njegove 

predstavitve. Da samo opravimo 

obveznost pri tem in tem predmetu in 

ga odkljukamo kot opravljeno? Ali 

nasprotno: morda želimo naše 

poslušalce tudi kaj nauèiti, da se jim 

bo splaèalo sedeti tisto uro tam in 

poslušati? Ob poplavi nepripravljenih 

oziroma slabo pripravljenih seminarjev 

vsak izgubi veselje obiskovanja 

predstavitev svojih kolegov. Imamo 

od nastopa tudi mi kakšno korist? Ali 

pa nas profesorji samo izkorišèajo, 

ker se njim ne da predavati? 

Da bi od nastopa vsi odnesli najveè, 

se je za predstavitev potrebno dobro 

pripraviti. Ta mora upoštevati 

poslušalce, samo tako je lahko 

uèinkovita. 

PRIPRAVA NA PREDSTAVITEV 

Slika 1. Osnove dobre predstavitve. 

Predstavitev je potrebno naèrtovati. 

Dobri seminaristi posvetijo kar nekaj 

"JEST NE BOM PRETSTAVLOU 

PRETST VLOU 

SEMINARJA!" 

èasa predpripravi. Vse se zaène s 

posvetom z mentorjem, s katerim se 

doloèi poudarke predstavitve. 

Ker seminar obièajno piše kar nekaj 

ljudi, je potrebno doloèiti osebo, ki 

predstavitev koordinira in je hkrati 

moderator seminarja. Moderator je 

lahko tudi tisti, ki predstavlja oziroma 

predava. Njegova naloga je, da naredi 

prvi uvod v predstavitev, predstavi 

seminar oziroma osnovni problem 

tega in oporne toèke zapiše na tablo, 

da jih imamo ves èas pred oèmi. Po 

koncu predstvavitve vodi debato in 

naredi povzetek ter s tem še enkrat 

povzame bistvo, saj je dokazano, da 

je ponavljanje mati uèenosti. 

Nato se doloèi, kdo bo predstavljal in 

kaj. Najlažje je, èe predstavlja vsak 

svoj del seminarja, ker tisti del snovi 

obvlada. Hkrati pa je nesmiselno, èe 

se pred tablo zvrsti kopica študentov, 

ki vsak pove po en stavek ali dva. 

Nasprotno pa, èe stoji ves èas ena 

oseba pred nami, je statièno in nezanimivo. 

Torej, izbrati moramo srednjo 

pot, predava naj nekaj ljudi. Ti že 

pred predstavitvijo vadijo ob projekciji, 

da vidijo, koliko èasa posameznik 

porabi, o èem se lahko pove veè, kaj 

se bo preskoèilo in èe predstavitev 

deluje kot celota. 

PREDSTAVITEV 

Helena Haskaj in Urška Zoran 

Vsak, ki bo del nove generacije zlatih medicinskih peres, bo svojo delo moral predstaviti tudi 

drugim. Danes se pri tem vadimo s predstavitvijo seminarjev. Kaj vse je potrebno, da se napiše 

dober seminar, je bilo predstavljeno že v prejšnji številki. Torej, èe je seminar dobro pripravljen in 

napisan (se pravi veè ali manj avtorsko delo, v katerega je vloženo kar nekaj ur dela vseh avtorjev 

seminarja), je to osnova za dobro predstavitev. S tem pa ni reèeno, da moramo vse, kar piše 

v se-minarski nalogi, enostavno prestaviti na diapozitive. 

Kako predstaviti predstaviti 

seminar? 

strogo strokovno december 2004 

Pri predstavitvi je za moderatorjem 

na vrsti splošni uvod v predstavitev, 

kjer je potrebno na kratko ponoviti že 

poznane vsebine ter predstaviti in 

razložiti temo. Nato je smiselno ustvariti 

splošen pregled, razložiti težje 

stvari ter spodbuditi k razmisleku. 

Pri predstavitvi je dobro vkljuèiti tudi 

kakšne "dodatke", ki poživijo predstavitev 

in ohranjajo koncentracijo 

poslušateljev, npr. šalo, primer iz 

vsakdanjega življenja, osebno 

izkušnjo… Da si naši kolegi zapomnijo 

informacijo veè, je èisto zanimivo 

kakšen klinièni primer tudi zaigrati. 

Govoriti je potrebno glasno in 

razloèno. Biti obrnjen proti publiki in 

hkrati ne zastirati žarkov projektorja. 

Ob razlagi diagramov, shem in slik je 

potrebno pokazati z miško ali laserjem, 

pri katerem koraku smo. 

Vedno je potrebno misliti tudi na 

nekaj minut za vmesne prekinitve, 

vprašanja, za nepredvidene težave in


na konèno diskusijo. 

PREDSTAVITEV V RAÈUNALNI- 

ŠKEM PROGRAMU 

Slika 2. Priprava raèunalniške predstavitve. 

S pomoèjo moderne informacijske 

tehnologije se lahko natanèno 

prikaže vsako misel seminarista, ki 

vsebine predstavlja publiki. 

Oblika 

Že pri pripravi mislimo na sam prostor 

predstavitve. Težava nastopi, ko se 

ugasnejo luèi, publika pa ni osvetljena 

(predavalnica v KC). Predavatelj 

tako ne vidi svoje publike in ne more 

z njo navezati stika. Poslušalci 

postanejo omotièni, odsotni in zaspani 

ali pa celo zaènejo klepetati. 

Zato izberite èimbolj svetlo ozadje 

(slika 3), ki oddaja precej svetlobe, 

publika pa postane še kar dobro 

vidna. Pri kombiniranju barv se zaradi 

možnosti, da je nekdo izmed 

slušateljev barvno slep, izogibamo 

uporabi rdeèe na zeleni podlagi in 

obratno. Pomisliti moramo tudi na 

velikost samega platna, saj nekaj, kar 

je videti na zaslonu ali papirju popolnoma 

v redu, na platnu izgubi preglednost, 

loèljivost ter intenzivnost 

barv. Velikost èrk lahko preverimo 

tako, da natisnemo diapozitiv s tekstom, 

ga položimo na tla in poskusimo 

prebrati iz stoje. Èe je to mogoèe, 

potem je velikost èrk ustrezna. (1) 

Slika 3. Prvi diapozitiv predstavitve seminarja 

Tonzilarni problem. 

Vsebina 

Dober raèunalniški diapozitiv vsebuje 

le nekaj kljuènih informacij (slika 4) in 

nikakor ne celih povedi (slika 5), po 

možnosti prepisanih iz osnovnega 

uèbenika. Izogibajmo se prevelikih 

podrobnosti, katerih se sploh nikomur 

ne uspe zapomniti. Veè toèk lahko 

razdelimo na veè diapozitivov in ne 

vse na enega (slika 6). 

Slika 4. Diapozitiv pri predstavitvi seminarja 

Tonzilarni problem. 

Slika 5. Neprimeren diapozitiv. 

Slika 6. 12 toèk, razdeljenih na 

posamezne diapozitive (predstavitev 

seminarja Komunikacija z onkološkim 

bolnikom). 

Predavatelj, ki ima veè treme in si na 

diapozitiv za vsak sluèaj napiše še 

nekaj, da ne pozabi, si lahko to 

mnogo bolj uèinkovito "napiše" s 

sliko. Ta ga opomni, hkrati pa služi 

kot ilustrativno gradivo (slika 7). Dobimo 

ga lahko na medmrežju, pomagamo 

si tudi s skeniranjem fotografij, 

slik, skic… Vse to predstavitev obogati. 

Na prvi pogled nesmiselne slike 

(karikature, stripi, risani junaki) 

postanejo ob miselnem toku seminarista 

hitro zelo smiselne. Lahko so tudi 

zabavne, kar pri poslušalcih sproži 

razliène odzive, predavatelj pa tako 

ve, da mu poslušalci še sledijo. 

Kot zadnji diapozitiv - po zakljuèkih - 

lahko pokažemo še kakšno zanimivo 

fotografijo, povezano s predavano 

vsebino (slika 8). 

Torej, bistveno je, da prestavitev sledi 

tako miselnemu toku predavatelja kot 

slušatelja in je hkrati zanimiva za 

ušesa in oèi. 

Slika 7. Zapisane informacije ponazorimo 

s sliko (predstavitev seminarja Tonzilarni 

problem). 

Slika 8. Zadnji diapozitiv pri predstavitvi 

seminarja Tonzilarni problem. 

LITERATURA 

1. Saylor T. Creating an effective 

powerpoint presentation. Dosegljivo 

na: URL: http://people.csp.edu/saylor/effective_powerpoint.htm 

2. Izkušnje in znanje èlanov 10. 

skupine 5. letnika medicine. 

15

16 

ZAŠÈITA ZAŠÈIT NA INTERNETU 

strogo strokovno december 2004 

… ALI KAKO SE JE ARPI RPI OBRANIL NAPADOV 

NAPADOV 

VIRUSOV, 

VIRUSOV, 

HE- HE KERJEV 

IN OSTALIH OSTALIH 

INTERNETNIH NEVŠEÈNOSTI 

Boštjan Rituper 

"Ah, pa saj tega nihèe ne rabi," so mi rekli prijatelji, ko sem jih vprašal, a jih bo tak èlanek v Erektorju zanimal. "Kaj 

hudièa boš o tem pisal, pa saj obstaja še veliko drugih, bolj zanimivih tem," so še rekli. In ravno ta odgovor me je še 

bolj spodbudil k uresnièitvi moje ideje, da napišem nekaj vrstic uporabnih nasvetov za medicince in dentalce. 

Pa še en velik razlog obstaja za tole pisanje. Ko sem zadnjiè obiskal raèunalnico in se logiral v sistem, se je odprlo 

okno protivirusnega programa, kjer je pisalo: 367 VIRUSES FOUND AND DELETED!!!! In to v dveh mesecih po 

ponovnem zagonu raèunalniške sobe. 

Osnove 

Pri navadnem surfanju po spletu, èe seveda ne zganjate nevemkakih hudih akrobacij, lahko pride do nezaželenih posledic na vsaj 3 naèine: 

- okužba z virusom, 

- napad hekerja, 

- odpiranje oken z reklamami, ki se vèasih znajo namestiti celo v sistem. 

Verjetno vas veèina temu ne bo verjela, ampak vsakdo, ki je že bil na spletu, je imel opravka z vsaj dvema, èe ne celo z vsemi tremi 

nevšeènostmi. Virusa se verjetno sploh niste zavedali, dokler vam ni unièil Windowsov ali pa resetiral raèunalnika. Èe vam kdo pove, da se 

mu med surfanjem še nikoli ni odprla kakšna reklama s prelestnimi lepotièkami ali pa superkulskimi avtomobili, pa se pošteno laže. 

Takšne reklame (ki jim v anglešèini mirno lahko reèemo pop-ups), so milo reèeno nadležne, lahko pa tudi nevarne. Za konec ostanejo še 

hekerji, za katere obstaja najmanjša možnost, da napadejo vaš raèunalnik, nikakor pa to ni nenevarna zadeva. Še posebej, ker ni tako zelo 

redko, da komu ukradejo številko kreditne kartice ali pa mu unièijo raèunalnik. 

AMPAK; vsemu temu se da izogniti, in o tem bo govoril ta prispevek. Kako se je torej Arpi zašèitil pred vsemi "svinjarijami" interneta. (Tukaj 

moram dodati še, da Arpi brez raèunalnika ne more, ker ima veliko seminarskih nalog; kajti odsotnost z interneta ostaja še vedno daleè 

najboljša rešitev). 

Korak 1 

Kljub temu da danes do kakršnih koli programov zelo težko pridemo zastonj, še vedno obstajajo ljudje in podjetja, ki ponujajo t.i. "home" 

razlièice programov brezplaèno. Kar je seveda za nas, uboge študente, odlièna priložnost, da si snamemo nekaj brezplaène zašèite. In ravno 

to je storil tudi Arpi. Pri kolegu raèunalnièarju se je pozanimal, kakšne vrste zašèito je smiselno naložiti na raèunalnik in èesa se je najbolj 

bati. 

Ugotovil je, da proti vsaki od internetnih "svinjarij" obstaja program, ki lahko sistem uèinkovito zašèiti. Toda ta program mora biti vedno v 

najnovejši razlièici, saj na splet najdejo pot vedno nove in nove grožnje. Kljub temu se Arpi ni prestrašil, saj skoraj vsi zašèitni programi vsebujejo 

možnost "Update", ki omogoèi programu, da se sam posodobi preko spleta. 

Arpi je svojega kolega raèunalnièarja torej vprašal, kako naj se zašèiti pred reklamami (torej pop-upi), saj ga med iskanjem literature za seminarsko 

nalogo ti najbolj motijo in nadlegujejo. Zašèita pred takšno vrsto "svinjarije" se imenuje Pop-up blocker in se ga da na spletu zlahka 

dobiti zastonj. 

Raèunalnièar je Arpiju razložil tudi, da ga morajo poleg pop-upov skrbeti še virusi in hekerji. Proti virusom se lahko zašèiti s protivirusnimi 

programi (logièno, a ne?), vendar pa je te že težje dobiti brezplaèno. Programi za zašèito pred vdori pa se imenujejo požarni zidovi (ali firewall 

po angleško). 

Korak 2 

Arpi se je oborožen z novim znanjem odpravil na splet (a ste opazili, da se vse dogaja na spletu???), da si poišèe teh nekaj brezplaènih 

programov. Ker so ga najbolj ogrožali virusi, se je najprej odloèil za iskanje protivirusne opreme. Pokukal je v škatlo, v kateri je dobil novokupljeni 

raèunalnik, èe so mu kakšen protivirusni program mogoèe priložili. (Najpogosteje je v škatli priložen Trendmicrojev PcCillin). Ker ga ni 

našel, je pobrskal po spletu in našel brezplaèno (home) verzijo antivirusnega programa Avast, ki ga je naložil na sistem in posodobil. 

Cepljen proti virusom se je Arpi odpravil po zašèito proti hekerjem; po firewall ali požarni zid. Prijatelj raèunalnièar mu je razložil, da imajo 

Windows XP firewall že vgrajen in da ga mora samo vklopiti, èe pa teh Windowsov nima, naj naloži program po imenu ZoneAlarm. Oba 

požarna zidova sta najbolj uporabljeni zašèiti na podroèju zašèite proti hekerjem. 

Sledilo je seveda še nalaganje zašèite proti pop-upom. Teh programèkov na spletu kar mrgoli. Arpi se je odloèil za program PopUpStopper, 

ki ga je prav tako lahko brezplaèno snel s spleta. 

Korak 3 

Zgodbica, kako se je Arpi zašèitil proti vsem internetnim nadlogam, pa se na tej stopnji še ne konèa. Ker so vsi na novo naloženi zašèitni 

programi "home" izvedenke (in temu primerno brezplaèni), proizvajalci doloèenih možnosti ne vkljuèijo. Kupiti celo (oz. profesionalno) razlièico 

pa je seveda drago. 

Posledièno je seveda smiselno imeti še en program, ki ga obèasno poženemo in ki preišèe celoten sistem za "svinjarije", ki so ušle vsem 

ostalim programom. Ta program se imenuje Ad-aware in je prav tako brezplaèno snemljiv s spleta. Predvsem je uporaben za t.i. spyware. 

To so programi, ki jih uporabnik ponavadi nevede naloži na svoj raèunalnik, potem pa ti pošiljajo v splet podatke z uporabnikovega raèunalnika 

(vkljuèno s številkami kreditnih kartic, …). 

Povzetek 

Verjetno je po prebranem èlanku vsakomur lahko jasno, zakaj je Arpi potreboval zašèito proti internetnim "svinjarijam", pa tudi to, da je popolna 

zašèita nemogoèa. Pa saj veste, tudi kondom nima 100% zašèite in te programèke lahko zanesljivo primerjamo prav s klasiènim kondomom 

(brez okusa seveda). 

Obilo užitkov na spletu ter èim manj internetnih "svinjarij". 

Pa ja ne boš ti tisti??!!

intervju 

ASIST. ASIST. 

LARISA LARISA 

STOJANOVIÈ 

OJANOVIÈ, , DR. DR MED. MED 

"MEDICINA "MEDICINA 

JE VEDA, VEDA, 

V KATERI KATERI 

MORAŠ IMETI ÈLOVEKA 

BREZPOGOJNO RAD, RAD, 

ÈE HOÈEŠ SVOJ POKLIC OPRAVLJA 

OPRAVLJATI 

TI Z 

VSEM SRCEM!" SRCEM!" 

Marko Saje 

Specialistka dermatovenerologije, tenisaèica, veèini medicincev poznana kot asistentka na Inštitutu za anatomijo, kjer 

jo imamo vsi priložnost spoznati že v prvem letniku, eni prej, drugi kasneje. Vendar pa se vsi strinjamo, da prej ko jo 

spoznamo, prej se zaènemo uèiti anatomijo. 

E: Asist. Stojanoviè, kako se je vaša 

medicinska pot pravzaprav zaèela? 

Ste bili Že v srednji šoli tako zagnani 

na podroèju naravoslovja? 

V srednji šoli me je pravzaprav vleklo 

bolj v družboslovne vode. V bistvu so 

me zanimali vsi predmeti, zato sem se 

vpisala na družboslovno smer na 

gimnziji, kjer v drugem letniku naravoslovnih 

predmetov praktièno ni bilo 

veè. Zaradi tega je sledil prepis na naravoslovno 

smer, s èimer je "matematika" 

zopet prišla v igro. Po konèani srednji 

šoli, to je moralo biti nekje leta 1989, 

sem šla delat sprejemne izpite za 

Medicinsko fakulteto. Medicina kot 

veda pa mi je bila že od nekdaj všeè, ne 

samo zaradi tega, ker vsebuje tako naravoslovne 

kot družboslovne prvine, 

zelo me je zanimal èlovek oziroma 

bolezni in zdravljenje le-teh. Bila pa je 

seveda prisotna tudi v družini. Namreè 

moj stari oèe je študiral medicino na 

Dunaju, prav tako tudi njegova sinova, 

se pravi moj oèe in stric. 

E: Kaj je bilo pa tisto odloèilno…? 

Informativni dan. Pravzaprav sem šla 

tistega dne v marcu v dopoldanski rundi 

najprej pogledat na ekonomijo, namreè 

eno alternativo sem vseeno morala 

imeti, popoldne pa sem šla na medicino. 

Mene je že sama fakulteta, ko sem 

prviè vstopila vanjo, neverjetno impresionirala, 

dokonèno pa me je preprièala 

sama predstavitev študija. Zanimivo, v 

popoldanski skupini nas je bilo kandidatov 

na predstavitvi dramatièno 

malo, ravno nasprotno dopoldanski 

skupini, kjer se jih je dobesedno trlo. To 

je omogoèilo, da se je med kandidati ter 

profesorji takrat vzpostavilo neko zelo 

prijetno, skoraj èarobno vzdušje. 

Spomnim se, kako sem v nekem 

trenutku samo zaprla oèi ter si rekla: jaz 

moram priti na to fakulteto. 

E: In kako je izgledal študij na MF v 

èasu vašega študija? 

Kot sem že omenila, je bilo takrat na 

zaèetku potrebno narediti še sprejemni 

izpit. Mislim, da smo bili mi zadnja 

vpisana generacija, ko je študij na MF 

trajal še pet let in pol, vendar se je 

poèasi že kazala tendenca k šest let, se 

pravi dvanajst semestrov. Poleg tega 

takrat študenti še nismo bili tako organizirani 

v razna društva kot danes. Imeli 

smo npr. Medicinske razglede ter še 

eno manjše društvo, ki pa ni bilo tako 

moèno kot današnja, kar pomeni, da je 

bilo tudi obštudijskih dejavnosti 

bistveno manj, kot jih je danes. 

Študentje smo že v prvem letniku zelo 

hitro vzpostavili dober medsebojni 

odnos, med nami je bilo precej kolegialnosti. 

S tem hoèem reèi, da smo brez 

Asist. Larisa Stojaniviè 

težav pomagali drug drugemu, delali in 

izmenjevali zapiske z drugimi kolegi. V 

poteku celotnega študija sem hodila na 

vsa predavanja... 

E: Hoèete reèi, da niste niti enkrat 

manjkali na predavanjih? 

…kot sem rekla, ne glede na to, ali je 

bilo predavanje ob sedmih zjutraj ali pa 

ob petih popoldne, jaz sem bila vedno 

tam. S tem sem imela obèutek, da sem 

pol snovi že predelala. Kasneje sem se 

po svojih zapiskih tudi uèila, seveda 

obvezno s knjigo v naroèju. Vendar je 

bila moja pisava takrat rahlo veèja, zato 

moji zapiski, kar se tièe kopiranja, niso 

bili ravno interesantni (smeh). 

Takrat je bila veèina izpitov zgolj ustnih, 

npr. kirurgija, interna medicina… Le 

redki so že imeli tudi pisno obliko, npr. 

na patologiji je bil testni tip vprašanj. 

Ravno zato je bilo zelo pomembno 

imeti zapiske doloèenih predavateljev, 

hkrati pa sem na ta naèin tudi bolje 

spoznala predavatelje oziroma njihov 

individualen pristop k predavani snovi. 

E: Danes ste asistentka na Inštitutu 

za anatomijo. Kako pa je ta inštitut 

izgledal prej? 

Predmet je tudi takrat trajal tri semestre 

in je imel tudi med nami študenti nek 

poseben status, svojo težo, ki smo se je 

vsi zelo dobro zavedali. Na inštitutu sta 

bila takrat še oba profesorja, tako prof. 

Dekleva kot prof. Širca, prof. Ravnik 

pa je bil takrat še asistent, vendar so ga 

študentje že takrat imeli zelo radi. 

Najbolj zanimivo je bilo, da so ravno 

njegovi študentje vedno šli vsi na prvi 

rok in ga tudi dobro naredili. 

E: Kaj pa danes, ko ste zaposlena na 

tem inštitutu? Kakšen je vaš pogled 

na anatomijo? 

17

18 

Kot prof. Ravnik rad pove na svojih 

uvodnih predavanjih, gre pri anatomiji 

za znanje, ki se èloveku zdi 

samoumevno, kot znanje poštevanke, 

seveda ko se enkrat snov osvoji in 

opravi izpit. Vendar je pot do tega zelo 

dolga - 3 semestri. Jaz si praktièno ne 

morem predstavljati študenta medicine 

oziroma zdravnika brez znanja 

anatomije. Tu na inštitutu se trudimo 

tako vsi trije predavatelji, se pravi prof. 

Ravnik, doc. Cvetko ter doc. Meznarièeva, 

kot tudi asistentje na vajah, da 

bi študentom posredovali poleg 

samega znanja tudi nek klinièni vidik 

znanja anatomije, kar se mi zdi zelo 

pomembno. 

Mislim, da je za anatomijo bistveno, da 

ima svojih šest kolokvijev. Ne morem si 

predstavljati, kako bi bilo, èe bi se študentje 

zaèeli uèiti za izpit brez predhodno 

opravljenih kolokvijev. Gotovo bi bila 

pot zelo dolga. Zato mislim, da imajo 

tisti študenti, ki se redno pripravljajo na 

vaje, so na njih aktivni ter redno delajo 

kolokvije, praktièno narejenega že pol 

izpita. 

E: Kako ste sploh zaèeli delati kot 

asistentka? Kakšen se vam zdi sam 

inštitut? 

Sprva sem si želela samo ostati v Ljubljani, 

ravno po konèanem sekundariju 

pa so na anatomskem inštitutu razpisali 

dve prosti mesti za delo asistenta. Že 

takrat me je delo s študenti zelo zanimalo, 

poleg pa je bila ponujena še 

možnost specializacije, zato sem se 

prijavila na razgovor, èesar sem še 

danes zelo vesela. 

Sicer se pa pri nas trudimo, da bi bili 

študentom prijazen inštitut in zdi se mi, 

da gremo študentom zelo na roko, 

praktièno se da vedno vse zmeniti. Mislim, 

da se strinjate, èe pohvalim tudi 

našo tajnico, ki je vedno zelo prijazna. 

Tudi na vajah mislim, da se ponavadi 

vzpostavi zelo prijeten odnos, seveda 

moram priznati, je to odvisno tako od 

skupine kot od asistenta. Res pa je, da 

vsem naenkrat ne moremo biti všeè, to 

si lahko vsi samo želimo. Mene najbolj 

moti na vajah, èe študentje niso 

pripravljeni, vendar ne v smislu, da bi 

morali dobesedno znati vsak foramen, 

ampak vsaj toliko, da vejo, kaj se na 

tekoèih vajah obravnava. Zelo veliko mi 

pomeni, èe študent pokaže eno spoštovanje 

do predmeta! 

Asist. Larisa Stojanoviè 

intervju december 2004 

E: Kakšni, èe lahko reèete zase, pa 

pravzaprav ste na vajah? 

Slišim, da pravijo, da sem stroga… 

E: Pa menite, da ste? 

Jaz osebno nimam tega obèutka. Moje 

mnenje je, da morajo študenti tisti èas, 

ko so tam, maksimalno izkoristiti, sicer 

je tega èasa škoda. Zelo me moti, èe 

nekdo pride na vaje, se usede in èaka, 

da mu dobesedno serviramo na pladnju 

vsak živec, vsako arterijo oziroma kar 

njegovo znanje. 

E: Ste tudi specialistka dermatovenerologije. 

Kako ste se sploh odloèili 

za to specializacijo? 

Dermatovenerologijo sem si želela specializirati 

že vse od zaèetka predavanj v 

èetrtem letniku naprej. Takratni predavatelji, 

prof. Lundrova ter prof. Betteto 

ter kasneje doc. Kocijanèièeva ter doc. 

Smrkoljeva, so vsi imeli predavanja 

zelo sistematièna, zato so me že takrat 

zelo navdušili za samo smer in od 

takrat naprej si samo sebe sploh nisem 

veè predstavljala v nobeni drugi specializaciji. 

Moram reèi, da je bila tudi 

sama specializacija zelo prijetna in nasploh 

vzdušje na kliniki zelo stimulativno. 

E: Kje se v bodoèe bolj vidite: na 

vašem podroèju ali v pedagoškem 

delu na inštitutu? 

Kljub specializaciji me pedagoško delo 

na inštitutu še vedno zelo privlaèi, zato 

tudi nimam želje, da bi inštitut zapustila. 

Klinièno trenutno nisem ravno 

angažirana, se pa še naprej izobražujem. 

Sodelujem tudi pri Zdravniških 

nasvetih, kjer preko interneta razlièni 

specialisti neprofitno svetujemo ljudem 

glede njihovih težav. Sèasoma nameravam 

zaèeti tudi z ambulantnim delom 

v popoldanskem èasu, saj me delo s 

pacienti zelo veseli. 

E: Poklic oziroma poslanstvo 

zdravnika - vprašanje ni potrebno?! 

Medicina je veda, kjer moraš imeti 

èloveka brezpogojno rad, èe hoèeš svoj 

poklic opravljati z vsem srcem. Vsak 

posameznik, ki gre študirat medicino, 

se mora zavedati, da bo imel opravka s 

èlovekom, z ogromno ljudmi, kar je 

najbolj naporno. 

Èe nima rad èloveka, kakršen je, bo to 

za nekoga, ki se odloèi za poklic 

zdravnika, velika žrtev, v primeru, da to 

ni bil prvotni razlog za odloèitev za pok-

intervju 

teme 19 

lic, ampak je bil npr. prestiž oz. denar, 

èeprav plaèa spet ni tako visoka, da bi 

moral biti to edini razlog. 

E: Menda se tudi veliko ukvarjate s 

športom, med drugim ste v tenisu 

osvojili Že kar nekaj laskavih 

naslovov, npr. zmago na svetovnem 

prvenstvu zdravnikov v Italiji?! 

Vsekakor mi šport že od nekdaj veliko 

pomeni, namreè že od malih nog zelo 

rada teèem. Še posebej mi je športna 

dejavnost pomembna zaradi ohranjanja 

ravnovesja med umskim in fiziènim 

delom. Ne more oziroma ne sme biti 

ves èas samo študij pa študij, jaz temu 

pravim kar neke vrste ventil. Tako se mi 

med tekom zbistrijo misli, vse se 

postavi na pravo mesto. Saj veste, da 

so že pri starih Grkih debate potekale 

med sprehodom po parkih. 

S tenisom sem se pa v bistvu zaèela 

ukvarjati relativno pozno, vendar sem 

imela to sreèo, da moj oèe igro zelo 

dobro pozna, tako da sem trenerja 

praktièno imela doma. Nato pa sem po 

konèanem študiju slišala, da obstaja 

svetovno prvenstvo zdravnikov v tenisu 

in sem si rekla, kaj ko bi zaèela igro 

zopet resneje trenirati. In tako mi je z 

dobrim trenerjem ter odliènim programom 

treningov štiri leta nazaj v Italiji 

v tretje le uspelo zmagati. 

Vendar pa se s tenisom ne ukvarjam 

veè tako aktivno, kveèjemu za kakšno 

igro ali dve, zadnje èase mi je zopet 

bližje tek. Zelo si želim enkrat preteèi 

maraton. 

E: Ali imate o tenisu kot tekmovalnemu 

športu kakšno posebno mnenje? 

Moja filozofija je, da je ena teniška partija 

v bistvu kot življenje v malem, ki 

vsebuje vse, to je zaèetek, vrhunec in 

zakljuèek, od koder lahko odideš kot 

zmagovalec ali poraženec. V bistvu je 

to zelo inteligenten šport, kjer lahko tudi 

s slabšo tehniko, a dobro taktiko 

premagaš nasprotnika, èe izkoristiš vse 

možnosti. Kjer je zelo pomembna tudi 

psihièna pripravljenost, še najbolj pa 

želja po zmagi, to pomeni, da igraš do 

zadnjega udarca. Sama osebno ne 

maram izgubljati, prav tako pa se ne 

poèutim najbolje, kadar izgubi tisti na 

drugi strani mreže. 

E: Kako bi pa primerjali današnje 

medicince z medicinci v èasu vašega 

študija? 

Predvsem se mi zdi, da je dandanes 

med medicinci bistveno manj kolegialnosti 

oz. obèutka za soljudi, kar se mi 

zdi neverjetno žalostno. Poleg tega 

opažam, da študentje danes mnogo 

manj hodijo na predavanja. Meni se zdi 

ta kontinuiteta, ki se vleèe od prvega 

predavanja naprej, neverjetno pomembna, 

sicer se ta rdeèa nit izgubi. Predavatelji 

na predavanjih pogosto poudarijo 

marsikatero kljuèno stvar, za katero 

pa ni nujno, da je v knjigah. 

Pogosto žal tudi opažam, da nivo 

obnašanja tekom let pada. S tem imam 

v mislih tako spoštovanje do profesorjev 

kot tudi samospoštovanje, za 

katerega se mi resnièno zdi, da je pri 

medicincih vedno nižje. V ospredju so 

namreè neke popolnoma druge 

kvalitete in vrednote. Menim, da tej 

fakulteti manjka dodatna vzgoja osebnosti 

zdravnika. Morda je za to praktièno 

že prepozno, vendar mislim, da bi 

bilo treba študente vzgajati tudi v smislu 

humanosti, nekega obèutka 

zavedanja in obnašanja, ki pripada 

poklicu, ki smo si ga izbrali. 

E: Se strinjate z nam vsem dobro 

poznanim stereotipom tipiènega 

medicinca?!? 

Ne, ne strinjam se. Vendar pa si ne 

predstavljam, da bi tekom študija lahko 

nekje še delala, kot to lahko npr. na 

nekaterih drugih fakultetah. Že samo 

dejstvo, da študij medicine traja dve leti 

dlje kot veèina drugih študijev, potem 

pa še plus sekundarij, plus specializacija, 

pomeni, da so druge fakultete na 

nek naèin v prednosti. Poleg tega tudi 

sami obsegi snovi za izpite ter to, da je 

študij prisoten oziroma obvezen 

dopoldne in popoldne. Vse to na nek 

naèin medicinca osebnostno 

(pre)oblikuje, vendar se strinjam, da je 

karakter èloveka tisti, ki ga definira. 

E: MF v Ljubljani vs MF v Mariboru: 

vaše mnenje? 

Sem popolnoma za in mislim, da je 

Slovenija z njo postala veèja. Vendar 

pa menim, da je prednost "manjše 

Slovenije" ta, da v bistvu na nek naèin 

poznamo vse kolege, se pravi vse 

bodoèe zdravnike. Z novo mariborsko 

fakulteto se bo to spremenilo, ko kar 

naenkrat ne bomo veè poznali mnogih 

naših kolegov in bo mogoèe potrebno 

za koga celo preveriti, ali je sploh 

konèal fakulteto. 

E: Ste svoje èase bili kaj Pajzlèanka? 

Svoja študijska leta nisem bila kaj dosti 

družbeno aktivna, zato tudi Pajzl v 

celem študiju od mene ni dobil ene 

same priložnosti obiska. Poznam pa 

mnogo ljudi, ki so velik del svojega 

študija preždeli ravno v Pajzlu. 

E: Za konec pa še eno malce drugaèno 

vprašanje, predvsem na 

pobudo mnogih kolegov: a kdaj med 

vašimi vajami opazite oziroma 

postanete pozorni na kakšne naklonjene 

poglede s strani kakšnega študenta? 

Takole bom rekla: nimam anten oziroma 

detektorjev za kakršnekoli poglede 

in èetudi sluèajno obstajajo, nisem še 

nikoli nobenega opazila. 

E: Bi radi za konec mladim nadobudnim 

medicincem še kaj povedali? 

Practice doesn't make perfect, perfect 

practice does! Mislim, da je v tem 

kratkem stavku veliko povedanega.

20 

STROKOVNA TROKOVNA PRAKSA NA ÈEŠKEM EŠKEM 

PRAKSA V OLOMOUCU 

NEVROLOGIJA, EVROLOGIJA, 

POLEŽAVANJE 

POLEŽA ANJE, , PIVO, PIVO, 

POPOTOV 

POPOTOVANJA 

ANJA 

IN ŠE MARSIKAJ.. 

MARSIKAJ.. 

Polona Peèlin 

Kot veèina ostalih študentov sem novembra lovila še zadnje dneve za prijavo. November se mi je sicer zdel malce prezgodnji mesec za 

naèrtovanje poèitnic v poletju... Potovanje v daljne dežele, prebiranje knjig na plaži, lenarjenje in zabava s prijatelji ... ali pa reševanje 

nadležnih jezikovnih testov, nestrpno prièakovanje rezultatov in navsezadnje medicinska praksa s popolnimi neznanci. In vendar se je bilo 

treba odloèiti. Odloèila sem se za slednje in delèek svojih poèitnic posvetila tudi urjenju v mojem bodoèem poklicu. 

Tako sem se v zaèetku avgusta odpravila v 

Olomouc na Èeško. V prijetno kulturno študentsko 

mestece na Moravskem, ki je sicer 

tudi pomembno zgodovinsko središèe (takoj 

za Prago), pa vendar brez nadležnih turistov 

in s tem visokih zasoljenih cen (kar za èeško 

prestolnico seveda ne bi mogla reèi). S sto 

tisoè prebivalci ni ravno središèe dogajanja, 

je pa vsekakor zelo primeren kraj za prakso. 

Èe bi se še enkrat morala odloèiti za kraj 

prakse, bi se prav gotovo še enkat odloèila 

zanj. 

Moj dvom o smiselnosti odhoda se je 

razblinil že takoj ob prihodu. Na postaji me 

je že prièakala Lucia, Slovakinja, ki že èetrto 

leto študira v Olomoucu, ter me prijazno 

popeljala do doma, kjer sem preživela štiri 

tedne. Tudi mesto samo se mi je takoj 

prikupilo - urejen promet, gotska katedrala, 

arhitektura 16.-18. stoletja, èiste ulice... Z 

ostalimi študenti smo bili nastanjeni v študentskem 

domu, v prijetnem športnem 

okolišu z veliko zelenja, stadionom, 

bazenom, v bližini centra, le nekoliko 

predaleè od bolnice (jutranjih pol ure se kar 

vleèe). V sobi sem bila s Švicarko, v skupnem 

apartmaju pa še s tremi Egipèankami. 

Študentski dom ni bil ravno Oražen, vendar 

je bil èisto pravi študentski in kot tak mi je bil 

zelo všeè. Kuhinja je bila skupna za celo 

nadstropje, hladilnik in kopalnico pa sem si 

delila z ostalimi v apartmaju. Avgusta nas je 

v Olomoucu opravljalo prakso 16 študentov, 

Èeška 

Pod tujim nebom december 2004 

in sicer iz Portugalske, Italije, Bolgarije, 

Rusije, Egipta, Madžarske, Švice... Moram 

reèi, da smo se super ujeli, skupaj preživljali 

popoldneve (in vèasih tudi dopoldneve), ki 

smo si jih zapolnili z razliènimi dejavnostmi. 

Nekaj nam jih je organizirala Lucia, druge 

pa smo opravili v lastni režiji. Bližnje jezero, 

bazen, galerije in muzeji, kegljanje, ogledovanje 

bližnjih gradov... In seveda spoznavanje 

tradicionalne èeške hrane in piva, 

poležavanje v parku in pogovori pozno v 

noè. Definitivno dobra stran opravljanja 

prakse na vzhodu Evrope so nizke cene na 

vsakem koraku. Pivo za 150, dobro kosilo 

za 600 SIT. Karta za tramvaj, avtobus le 60 

SIT. Tako vsaj nismo imeli veliko dela s 

pospravljanjem kuhinje... Ob vikendih nismo 

ostali v Olomoucu, temveè smo se že ob 

petkih zjutraj odpravili na veèdnevne izlete, 

in sicer v Bratislavo, Krakov, Auschwitz, 

Prago. Lepa mesta, poceni bivanje, prijazni 

ljudje, dobri žuri in velike težave pri komunikaciji... 

to mi pride na misel, ko se spomnim 

na naša kratka popotovanja. 

Ker pa je bil namen odhoda na Èeško vendarle 

medicinski, smo dopoldneve preživljali 

v bolnici. Sama sem si izbrala nevrologijo. 

Na oddelku sem se že prvi dan zmenila, kaj 

približno me zanima in kaj bi rada poèela. 

Na oddelek sem prihajala okoli pol devetih, 

nazaj domov pa razlièno, od enajstih pa do 

petnajstih. Najveè èasa sem preživela s 

pacienti po CVI, na raznih preiskavah (ultra- 

zvok, CT, MRI, biopsija, EMG, EEG...) ter na 

nevrokirurgiji. Veèinoma sem spremljala 

svojega mentorja na ogledu po sobah 

nevrološke in drugih klinik, kjer sva skupaj 

pregledovala paciente ter se o njih pogovorila. 

Najveèji problem je bil jezik, ker veèina 

pacientov ni znala besedice angleško, tako 

da je bil moj pogovor s pacienti neka 

mešanica èešèine, slovenšèine, nemšèine 

in anglešèine. Predstavljam si, da bi bilo 

veliko bolj zanimivo, èe bi lahko z njimi 

komunicirala, pa tudi z ostalimi zdravniki ter 

s sestrami bi mi bilo lažje. Tudi s slednjimi je 

bilo namreè podobno kot s pacienti oz. 

zgodba z naslovom `Kaj vse se lahko 

doseže z rokami in nasmeški`. Drug problem 

je bil precej majhen nevrološki oddelek 

z malo pacienti, tako da vèasih ni bilo niè 

novega. Tiste dneve sem se odpravila na 

nevrokirurgijo, kjer se je vedno našlo kaj 

zanimivega. Veèinoma frakture vretenc, 

operacije možganskih in hrbtenjaènih 

tumorjev, discus hernie, implantacije 

intratekalnih programiranih pumpic za 

odmerjanje zdravil... Operacije so bile veèinoma 

zelo zanimive, vendar za študentskega 

opazovalca malce predolge - tudi 

veè kot 5 ur (nevrokirurgija!!). Kirurgi so me 

s svojo prijaznostjo prijetno presenetili, vsi 

po vrsti pa smo me spraševali o našem 

prof. Dolencu, pri katerem so se vsi 

izpopolnjevali.... Mogoèe je tudi to pripomoglo 

k njihovi prijaznosti. Tudi moj mentor 

in ostali tim niso bili niè drugaèni. Vkljuèili so 

me medse, skupaj smo hodili med paciente, 

na kosila, tudi ven. Sicer pa niso vsi imeli 

take sreèe s svojimi mentorji. Nekaterim tudi 

po tednu vsakodnevnega iskanja ni uspelo 

priti v kontakt s svojimi zdravniki, tako da so 

že po prvem tednu obupali in dopoldneve 

raje prespali v domu. Spet drugi so jim 

sledili kot cucki in bili veseli, èe so sploh 

dobili kakšno pojasnilo. Vendar ni bilo nikoli 

nobenega problema z zamenjavo oddelkov 

za kakšen dan (nekateri so bili najbolj navdušeni 

nad internetnim oddelkom na fakulteti), 

tako da so tudi ostali lahko prišli na svoj 

raèun in vsaj kaj odnesli od enomeseènega 

izpopolnjevanja.

Pod tujim nebom 

EMSA SUMMER UMMER SCHOOL, CHOOL, 

15.-23. JULIJ 2004 

URGENTNA MEDICINA V DUBROVNIKU 

KAKO AKO AKTIVNO PREŽIVETI POÈITNICE 

Nina Glavnik in Urša Gartner 

Vse skupaj se je zaèelo sredi noèi, ko smo malo zaspani in teèni odrinili iz rodne dežele proti letališèu v Zagrebu. Od tam smo v zgodnjih 

jutranjih urah poleteli v Dubrovnik oz. 10 km stran. Sledila je adrenalinska vožnja s taksijem, kjer je bil edini predstavnik moškega spola v 

naši ekipi prviè deležen obèudovanja zaradi številnega ženskega spremstva (3). Po krajšem iskanju vhoda v dekliški dom Marije Krucifikse 

nas je odrešila redovnica, ki nas je zelo prijazno sprejela. Malo manj navdušena je bila predsednica OC (organizing commitee), ki smo jo 

vrgli iz postelje. Zgodnji prihod se je izkazal kot velika prednost, saj smo dobili sobo z lastno kopalnico. Ko smo odložili prtljago in promocijski 

material, ni ostalo drugega kot obisk plaže. Prvi dan je minil mirno in v horizontali. Na slovesni otvoritvi s peèenim mesom in slovenskim 

pivom smo spoznali še ostale udeležence. Študenti so prišli iz Avstrije, Poljske, Nizozemske, Nemèije, Srbije in Èrne Gore, Makedonije 

in Kosova ter seveda ogromna delegacija domaèinov. Uspešno smo prebili led. 

Prvi dan se je zaèel precej naporno z 

obiskom župana, pozdravnim govorom in 

stanjem na 30oC. Sicer se je pouk zaèenjal 

ob enajstih in trajal do treh, vmes pa so nas 

potolažili z lunch paketom. Ta dan smo 

preživeli na »schnellkursu« urgentnih stanj v 

pediatriji, kjer smo se lahko izživeli na lutki 

za intubacijo. Na žalost je bil praktièni del 

èasovno omejen, vendar smo se v morju 

hitro potolažili. Zveèer smo se udeležili 

obveznih družabnih aktivnosti (izlet v fancy 

coctail bar na plaži). Iz prve roke: zarja v 

Dubrovniku je krasna. 

Sledeèi dan je bil seveda precej manj 

krasen. Za dodatek; tema dneva je bila farmakologija 

oz. kaj se skriva v zdravniški 

torbi. Popoldne so nas OC razveselili z 

obiskom bližnjega otoka Lokruma, kjer so 

izvrstni pogoji za ljubitelje skokov s peèin. 

Zveèer smo spoznali še en zanimiv lokal na 

skalah, žal pa ni zdržal tako dolgo, kot smo 

mi. 

Dubrovnik 

Take-home message tega dne je bil prefinjen 

nasvet, kako se znebiti moža, tema pa 

toksikologija. Ironièno so prav v 

Dubrovniku najbolj znani umori s èajem oleandra. 

Samo namig: po enem tednu rednega 

uživana vaša ljubljena oseba doživi AV 

blok. Namen dneva je bil sicer pridobiti 

obširnejše znanje o prvi pomoèi pri zastrupljencih. 

Ta veèer smo se uprli skominam in 

odšli spat relativno zgodaj, kajti sledil je 

najbolj zanimiv dan šole. 

Konèno smo doèakali praktièni del TPO 

(temeljni postopki oživljanja) in ALS 

(advanced life support). Po kratkem predavanju 

smo v štirih skupinah krožili po 

delovnem poligonu med postajami defibrilacija, 

vstavljanje IV (intravenske) poti, kardiopulmonalno 

oživjanje in intubacija. Žal 

nas je spet preganjal èas, vedar se nismo 

pustili kar tako odgnati z igrišèa. Zveèer smo 

vestno nadoknadili izgubljene ure in 

proslavili vsako na vajah rešeno življenje. 

Tema naslednjega dne, travma, šok in 

koma, so popolnoma ustrezali poèutju 

veèine. Z nekaj težavami smo družno uspeli 

ponoviti patofiziološke mehanizme razliènih 

vrst šokov. Po kosilu pa je sledil vroè (40oC) turnir mešanih ekip v odbojki na mivki. Žal je 

bilo nekaj poškodovanih zaradi 

improviziranega igrišèa in pregretja. Utrujeni 

in ožgani smo hiteli pripravljati vse potrebno 

za village party (predstavitev vsake države z 

znaèilnimi jedmi in pijaèami). Naša miza je 

ponujala orehovo potico, bunko (prekajeno 

meso), Gorenjko, Šumi bonbone, cvièek, 

teran, chardonnay in domaèi orehovec. Žal 

predstavitve ni doèakala prekmurska gibanica, 

ker v hladilniku zanjo ni bilo prostora in 

smo jo žrtvovali že drugi dan, konec kranjskih 

klobas pa je bil precej bolj klavern, saj 

so splesnele v predalu. Siti kot pujsi in z 

dezinfeciranim GIT (rakija) smo nadaljevali 

v eni od diskotek. Takšne izjemne fiziène 

napore je preživela le polovica slovenskega 

tima. 

Zadnje dva dneva sta minila v spremljavi 

teorije urgentnih staj v ginekologiji in 

pomorske, podvodne ter hiperbariène 

medicine. Kljub simpatiènim in zanimivim 

predavateljem smo skoraj umrli od vedno 

hujše vroèine. Posebno pohvalo zasluži 

veèdnevna obravava kompliciranega kliniènega 

primera (study case), ki bi ga lahko 

priporoèili tudi naši katedri za interno medicino. 

Zadnji veèer so nas dobro nahranili na 

gala veèerji s podelitvijo certifikatov in 

sreèelovom. Naš izkupièek: štiri majice, 

buteljka vrhunskega vina in Kraševe 

dobrote. Nujna je bila izmenjava naslovov, 

nekaj solzic ter seveda obljuba, da se še 

sreèamo. 

Poletna šola je bila res prijetna in pouèna 

izkušnja ter jo toplo priporoèamo. Dobra 

novica: najverjetneje bo podobna šola spet 

to poletje, tokrat na Hvaru! Vsi zainteresirani 

budno spremljajte plakate na MF. 

21

22 

LEBANON EBANON REFUGEE PROJECT 

NEVERJETNA DOGODIVŠÈINA V LIBANONU 

Meta Levstek 

Že v srednji šoli so me privlaèila potovanja, odpravljanje v neznano. Samo z nahrbtnikom, prijateljem in dobrim vodièem v roki. Skozi 

predklinièna leta na MF sem se trudila združiti prijetno s koristnim. Ker sem pogrešala praktiène izkušnje, sem se odloèila, da to poletje 

preživim na Bližnjem Vzhodu, v odkrivanju arabske kulture in s prostovoljnim delom v bolnici in šoli palestinskega begunskega centra. 

V meni je že kar nekaj èasa tlela ideja, da bi 

se odpravila v Libanon in sodelovala pri projektu 

»Lebanon refugee project«. Projekt 

poteka pod okriljem libanonskih študentov 

medicine v sodelovanju s švicarskimi študenti. 

Glavni namen je, da se tuji študentje 

sooèijo s problematiko beguncev in pomagajo 

v bolnici ter preživljajo èas z otroki v 

šolah. 

Marca sem se konèno prijavila in nekje 

konec aprila so mi sporoèili, da sem bila 

izbrana!! Projekt poteka v mesecu juliju in 

avgustu, izberejo pa štiri prostovoljce za 

vsak mesec. Prva ovira je bila premagana. 

Sledilo je še dosti zoprno èakanje na vizo. 

Vse pa se je sreèno izteklo in na zaèetku 

julija sem že letela v Bejrut. 

NA LIBANONSKIH TLEH 

Ko se prviè sreèaš z arabskim svetom, te 

kar malo odvrne. Priletela sem ob petih zjutraj, 

bilo je soparno, vroèe, predvsem pa 

zelo umazano. In še èakal me ni nihèe, tako 

da sem se morala znajti sama, kar je tam za 

žensko že pravi mali podvig. Tako sem ob 

šestih vsa polna energije prebudila svojo 

Libanon 


novo cimro in tudi sodelavko pri projektu 

Shubnum iz Anglije. Ne glede na zgodnjo 

uro sva se takoj spoznali in se zagovorili do 

ure, ko naj bi se odpravili na delo. Kot mi je 

razložila, je bil tisti dan na seznamu šole 

izlet. 

Že sama pot od mojega »novega« doma do 

begunskega centra je bila divja. Vozniki ne 

spoštujejo nobenih prometnih predpisov 

(razen zakon veèjega), gneèa pa je ogromna. 

Potem me je najprej pri vhodu v center 

prièakal kup smeti, ob katerih sta že stala 

dva avtobusa, polna otrok. In ti otroci so se 

kar naenkrat zagnali vame in me zaèeli 

preizkušati in spoznavati. Tako je pot do 

reke, kjer smo imeli piknik, minila ob petju in 

plesanju. Potem pa je sledilo obvezno špricanje 

in tunkanje v ledeno mrzli vodi. Ko 

smo se zveèer vrnili domov, sem bila 

izmuèena, hkrati pa navdušena nad prijaznostjo, 

odprtostjo, velikodušnostjo 

Palestincev in celotnim sprejemom. Še bolj 

pa sem bila navdušena nad mojimi tremi 

sodelavci, ki so se vsi izkazali za neverjetne 

osebnosti in dragocene prijatelje, tako v 

dobrih kot tudi težkih èasih. Res se je bilo 

težko odpraviti spat, saj smo želeli kar 

najbolje izkoristiti naš skupni èas. 


DELO NA URGENCI 

Naslednje štiri tedne smo preživeli bolj ali 

manj zaposleni v centru. Zjutraj smo se 

najprej odpravili v bolnico, kjer smo delali do 

14h. Dodelili so nas na urgenco, kjer smo 

sledili zdravnikom in jim pomagali. Imela 

sem veliko težav z jezikom, saj ljudje kaj veè 

kot arabsko niso znali. Na sreèo pa je bil 

eden od prostovoljcev sirskega rodu, drugaèe 

pa Amerièan. Tako je postal naš osebni 

prevajalec. Jemali smo anamneze, 

opravljali statuse, se pogovarjali o zdravljenju. 

Seveda se razmere tam ne morejo 

primerjati z našimi. O sterilnosti lahko tam 

samo sanjaš. Potrudiš se kar najbolje oèistiti 

rane, podroèje, kjer boš pacienta zbodel, 

pa še vedno ne moreš biti zadovoljen z 

rezultatom. Zato imajo seveda tudi veliko 

bolnišniènih okužb. Bili smo pripravljeni 

delati vse. Tako so nas medicinske sestre 

porabile za jemanje krvi, uvajanje kanalov, 

dajanje injekcij inzulina in drugih zdravil, 

uvajali smo urinske katetre, delali EKG, 

merili pritisk. Hkrati pa smo opazovali delo 

kirurgov. Ker je kar veliko ljudi prišlo zaradi 

vreznin, pa sem dobila priložnost tudi za 

šivanje! 

POUÈEVANJE DOMAÈINOV 

Po drugi uri pa nas je èakala druga 

zaposlitev. Odpravili smo se v bližnjo šolo, 

kjer so skrbeli, da se otroci poleti ne bi dolgoèasili. 

In pri tem smo pomagali tudi mi. 

Vsak dan smo imeli slabi dve uri anglešèine. 

Skorja vedno pa smo zavlekli, ker otroci preprosto 

niso hoteli iti. In smo se igrali, skrivali, 

risali, peli in plesali. Preseneti te neverjetna 

energija in pripravljenost za uèenje. Èeprav 

je bila to zelo naporna naloga, smo jo vsi z 

veseljem opravljali. Dobro pa smo se spoznali 

tudi z ostalimi uèitelji in vzgojitelji. Tako 

nas je ena od njih eno soboto povabila k

Anketa 

sebi domov na kosilo. Ponovno nas je prevzel 

topel sprejem, ki so nam ga pripravili 

znotraj neke hiške v begunskem centru, kjer 

ljudje drugaèe živijo v hudi stiski in bedi. Kjer 

se iz dneva v dan borijo za osnovno 

preživetje in kjer so nenazadnje še dobro 

vidni ostanki vojne in unièenja. Nas pa so 

sprejeli kot prijatelje in nam velikodušno 

ponudili vse - hrano, toplino in prijateljstvo. 

Okusili smo veliko arabskih specialitet in se 

navadili jesti s prsti. Mervat, punca, ki je 

delala v bolnici, pa me je povabila tudi na 

kopališèe. Seveda samo za ženske. Zadnji 

teden pa smo zaèeli še z izobraževalnimi 

delavnicami za matere. Tako nam je uspelo 

izvesti dve, in sicer o raku na dojkah, 

dehidraciji ter povišani telesni temperaturi 

(kaj je lahko vzrok, kaj lahko same storijo). 

KRATKOÈASENJE 

Naš èas pa ni bil namenjen samo delu. 

Libanonski študentje so se zares dobro 

potrudili za naše noèno življenje in izlete 

preko vikenda. Vsak teden smo tako hodili 

na žurke za rojstne dneve in pa kar tako. 

Bejrut ima res zelo zelo razgibano noèno 

življenje! Èe pa že nismo šli ven, smo si pa 

sami pripravili zabavo tam, kjer smo živeli. Z 

veliko glasbe, spet plesa in sangrije ;-) 

Vsako soboto pa smo se skupaj z drugimi 

študenti medicine, ki so prišli na izmenjavo, 

odpravili na izlet. Tako smo videli praktièno 

ves Libanon. Bili smo na vzhodu, kjer smo si 

v Baalbeku ogledali rimske templje. Na 

severu smo videli njihove skrivnosti 

podzemnega sveta, jame ter dobro poznane 

cedre. Šli pa smo tudi prav na jug do 

libanonsko-izraelske meje. 

Mesec je kar prehitro minil. Pridobila sem si 

veliko praktiènih izkušenj iz urgence: kako 

ohraniti mirno kri, èe kri šprica naokrog, 

kako hitro vskoèiti in dokonèati šivanje rane, 

iskati žile,… Upam, da sem vsaj za en 

mesec otrokom v begunskem centru 

popestrila popoldneve in preko izobraževanja 

mater doprinesla k višji osvešèenosti. 

Poleg vsega pa sem spoznala neverjetne 

ljudi. Nikoli ne bom pozabila neprespanih 

noèi, norih izletov, razliènih kultur in narodnosti, 

s katerimi sem se sreèala. To, da smo 

si vsi razlièni, je res neprecenljivo bogastvo. 

The Palestinian Refugee project in 

Lebanon je projekt, namenjen tujim študentom 

medicine in jim ponuja mesec dela v 

enem izmed begunskih taborov. Glavni cilj 

projekta je vzpostavitev stika med študenti 

medicine in begunci, jim pomagati pri njihovih 

težavah, hkrati pa nuditi osnovno 

medicinsko in socialno pomoè v bolnišnici v 

taboru. 

Za veè informacij obišèite: 

http://lebrefugeeproject.tripod.com/ 

Kam? 

35 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

IZMENJAVE, IZMENJAVE, 

DELO IN 

ŠTUDIJ V TUJINI 

KAM AM BI NAJRAJE ŠLI ŠTUDENTI MF 

Za tokratno Erektorjevo anketo smo si 

izbrali vedno aktualno takšno ali drugaèno 

izpopolnjevanje v tujini. 

V anketi je sodelovalo 55 študentov. Velika 

veèina (60%) bi najraje študirala v 

Evropi, 25% v ZDA, le 5% pa drugje. Med 

evropskimi državami je najbolje 

zastopana Anglija, sledi ji Francija, nato 

pa Nemèija, Švedska, Španija in druge. 

58% anketirancev se bi za študij v tujini 

odloèili na podlagi zanimanja za to državo 

ter njene kulture, 35% pa zaradi študijskega 

sistema. Nekateri so kot razlog 

6 

21 

12 

33 

5 6 3 

a b c d e f g 

a.) boljše možnosti za zaposlitev 

b.) boljše/kvalitenejše specializacije 

c.) boljše plaèe 

d.) drugaèno življenje 

Maja Tripar 

navedli boljšo kvaliteto študija, napredno 

tehnologijo, višji standard in zanimivo 

izkušnjo. 

Evropske države so prednjaèile tudi pri 

izbiri možne lokacije bodoèe zaposlitve in 

sicer v 65%. Anketiranci bi najraje delali v 

Angliji, Franciji, Švici, Švedski, Španiji, 

Nemèiji,… V ZDA bi delalo 10 %, medtem 

se kar èetrtina vidi drugje, predvsem v 

Afriki, Aziji in Avstraliji. Razlogov za 

takšne odloèitve je veè, kako so se zanje 

odloèili prikazuje sled graf. 

e.) pomoè tamkajšnjim ljudem, 

skupnosti 

f.) osebni razlogi (prijatelji, družina, 

ljubezen…) 

g.) drugo 

Na študijsko izmenjavo bi se 55% odpravilo kar v Evropo in sicer v Anglijo, Nizozemsko, 

Švedsko, Portugalsko, Španijo, Italijo, Francijo, Nemèijo, Èeško, Švico, Avstrijo ali 

Grèijo. Dobra tretjina bi šla raje v ZDA, ostalih 15 % pa bi raje šli v Avstralijo, Afriko, 

Azijo, Kanado, Indijo, Brazlijio, Kitajsko ali Egipt. Polovica se je odloèila na podlagi zanimanja 

za izbrano državo in njeno kulturo, 40% je navdihnil zanimiv zdravstveni sistem, 

10% pa ima za takšno odloèitev osebne razloge (prijatelji, družina, ljubezen...). Nekateri 

pa bi radi na izmenjavi želeli pomagati revnim, doživeti zanimivo izkušnjo, videti 

svet, uporabiti zanje tujega jezika. 

23

24 

DELOVNA ELOVNA PRAKSA V TUJINI ZA ŠTUDENTE MEDICINE 

LEONARDO DA VINCI 

EVROPSKI VROPSKI PROGRAM MOBILNOSTI 

Sonja Golob 

Leonardo Da Vinci je program Evropske unije, ki podpira projekte mobilnosti, torej dejansko mobilnost posameznikov na praktièno 

usposabljanje v tujini. Njegov namen je pridobivati nova znanja in (praktiène) izkušnje, izboljšati jezikovne spretnosti, utrditi mednarodno 

sodelovanje in razširiti evropsko dimenzijo v poklicnem usposabljanju. Ciljne skupine mobilnosti so zelo razliène (osebe, vkljuèene v 

osnovno poklicno izobraževanje, študenti, mladi delavci in tisti, ki so pred kratkim konèali študij, odrasli, zaposleni ali tisti, ki išèejo 

zaposlitev). 

TO JE URADNA DEFINICIJA, KAJ PA TO 

DEJANSKO POMENI ZA NAS? 

Pomeni možnost dela v tujini za 3, 6 ali 

12 mesecev in želi izboljšat zaposljivost 

študentov in mladih delavcev. Za razliko 

od programa Erasmus, ki pomeni 

študij v tujini, gre tukaj za delo. Osnovna 

ideja je, da najdeš mentorja iz tujine, 

ta ti pošlje pismo o nameri, kar je 

potrdilo, da bo tvoj mentor v èasu 

prakse. 

KOMU JE PROGRAM NAMENJEN? 

Pri nas se ukvarjamo z namestitvami, ki 

so primerne za študente in mlade 

delavce. Prijaviš se lahko v katerem 

koli letniku, èeprav je dobro,da imaš 

vsaj malo kliniènih izkušenj. Seveda si 

lahko medicinec ali dentalni medicinec. 

Ponavadi se za Leonardo odloèajo študentje 

višjih letnikov in absolventi, ker 

zahteva 3 mesece èasa. 

KAJ NAM PROGRAM PONUJA? 

Finanèna podpora za 3 - 12 meseène 

kliniène prakse, pri stroških priprave, 

prevoza, nastanitve in bivanja v višini 

približno 2000 € (se razlikuje). Èeprav 

to ni uradni dogovor in je odvisno predvsem 

od tebe, pa ti na nekaterih katedrah 

lahko priznajo kakšne vaje. 

KAKŠNA RAZLIKA JE MED LEONARDO PRO- 

Leonardo 


GRAMOM IN PRAKSAMI, KI SE IZVAJAJO V 

SKLOPU DŠMS? 

Leonardo je za razliko od praks v bistvu 

delo v tujini. Je finanèna pomoè pri delu 

in ne voditelj izmenjave, zato tudi ne 

poskrbi za namestitev, prevoz ali karkoli 

drugega. 

KAKO SI POIŠÈEM MENTORJA? 

Program Leonardo da Vinci ne zagotavlja 

prakse same po sebi, ampak 

ponuja finanèno pomoè, èe se odloèiš, 

da greš v tujino. Mentorja si poišèeš 

sam, seveda pa lahko poišèeš pomoè 

pri meni, koordinatorju, ki ti bom 

poskusila pomagati. Program zato 

zahteva neko stopnjo angažiranosti 

študenta. 

KAKO PROGRAM DELUJE PRI NAS? 

1. Prijavljanje študentov koordinatorju 

2. Pridobitve pisma o nameri (letter of 

intent) 15.01.05 

3. Izpolnitev prijavnice za študente 

febru- 

Sprostitev med delom 


arja 

4. Rezultati in podpis pogodbe v juniju 

5. Prvi odhodi junija ali julija 

KAJ MORA ŠTUDENT NAREDITI? 

o Dobiti mentorja 

o Pismo o nameri: 

o Uradni papir 

o Žig 

o Podpis mentorja 

o Prijava koordinatorki 

IZKUŠNJE DO ZDAJ: 

Izkušnje do zdaj so zelo pozitivne, študenti 

so v glavnem zadovoljni z mentorji 

in delom na razliènih klinikah, pridobijo 

kulturne in jezikovne izkušnje. Poleg 

tega so dobrodošle tudi izkušnje lastnega 

preživetja v tujem okolju za 3 

mesece. 

Kontakti: 

Leonardo@dsms.net 

www.cmepius.si


Daša Šuput 

Sprostitev med operacijami 

Sprva mi je bilo pri Leonardu najbolj 

vseè, da prakse trajajo najmanj 3 

mesece in da so v tujini. Ker se rada 

potepam, se mi je to zdelo enkratno. 

Vendar pa me na koncu ni najbolj navdušila 

turistièna komponenta, temveè 

strokovna. Èe imaš priložnost videti, 

kako se stvari lotevajo drugje, je to 

idealno. Pa ne govorim samo o tem, 

kako se obnašajo do pacientov in kako 

do 

študentov, ampak tudi o organizaciji dela 

v bolnici ter na oddelkih. No, pa 

to tudi še ni vse... Predlagam pa vam, da 

si prakso najdete iz podroèja, ki 

vas najbolj zanima in ga želite specializirati, 

ker vas na oddelku 

obravnavajo, kot da vas to podroèje zanima. 

To so paè moje izkušnje. Bilo je 

enkratno, obžalujem pa samo to, da 

nisem šla za dalj èasa. 

Mojca Böhm 

Torej Leonardo da Vinci projekt je vsestransko 

zelo koristna zadeva. Imaš možnost 

opravljanja prakse, kjer si sam lahko 

izbereš državo (seveda v okviru držav EU) 

in kolikor sem imela možnost videti, niso 

veè tako potrebne veze in poznanstva, saj 

so v veèini univerzitetnih klinik seznanjeni s 

tem projektom in te sprejmejo v terminu, ki 

jim odgovarja (vsaj za Graz je tako). Preko 

internet naslovov in telefonskih številk 

tajništev posameznih oddelkov se da 

pozanimati in zmeniti za prakso. Moje 

izkušnje opravljanja prakse v okviru tega 

projekta so zelo pozitivne. V Landeskrankenhaus 

Universitäts- klinikum v 

Grazu sem bila 3 mesece. V tem èasu sem 

se nauèila nemškega medicinskega izrazoslovja 

(so zelo potrpežljivi in radi pomagajo), 

spoznala njihovo fakulteto in njihov 

naèin študija medicine, zdravstveni sistem, 

ogromno ljudi iz razliènih podroèij 

Na pojedini Na pojedini 

medicine, s katerimi sem že sedaj v stikih 

in so pripravljeni na morebitno sodelovanje 

v prihodnosti, kar se pa tièe ozko gledano 

same prakse pa: njihov naèin dela in odnos 

do kolegov in bolnikov, ogromno posegov, 

ki jih pri nas opravljajo sestre, tam pa to 

poèno zdravniki (jemanje krvi, nastavljanje 

kanil, apliciranje razliènih zdravil...), diagnostiènih 

metod (npr. vsak internist je znal 

narediti UZ trebuha) in odvisno od oddelka, 

kjer opravljaš prakso, specifiène stvari iz 

tega podroèja, ki so ponekod bolje razviti in 

opremljeni od naših oddelkov. Prav tako 

spoznaš deželo, njeno zgodovino, kulturo, 

ljudi in se pri tem nauèiš iznajdljivosti in 

samostojnosti. 

Edini problem je, da si moraš poiskati sam 

prebivališèe. Veèinoma lahko dobiš 

prenoèišèe v študentskih domovih, kjer pa 

je priporoèljivo, da par mesecev prej rezerviraš, 

saj znajo imeti vse polno. Veèinoma 

najdeš študentske domove in njihovo 

ponudbo na internetu. 

Negativnih izkušenj nisem imela, prakso pa 

priporoèam vsem, ki bi si radi razširili svoja 

obzorja in sestopili iz zapeèka ter pokukali, 

kaj obstaja in se dogaja še drugje. 

Mojca KoŽelj 

Imela sem jasno predstavo o tem, kaj bi 

poèela letošnje poletje. Kakšno potovanje 

po Indoneziji in surfanje. Potem pa sem januarja 

izvedela za razpis za štipendijo 

Evropske Unije Leonardo Da Vinci. In to 

dva dni pred prijavnim rokom, s tem, da je 

bilo treba k prijavnici dodati še pismo z 

vabilom podjetja oz. organizacije, kjer bi 

želel delati. In tako sem poslala par mailov 

našim sorodnim stomatološkim organizacijam 

v tujini in upala, da bo pismo prišlo 

pravoèasno. V petek, 18.1.2002, sem 

sedela na faksu pred faks mašino in živèno 

gledala, èe bo kaj prišlo skozi. Prijavnico 

sem imela že izpolnjeno, pisma s povabilom 

pa od nikoder. No, zadnjo minuto je 

le zapiskal faks in dobila sem dve pismi, iz 

Aten in iz Londona. Izbrala sem London, 

sploh ne vem, zakaj, saj je poletje vendar 

lepše preživeti ob morju. Mogoèe pa zato, 

ker sem vedela, da si sama še dolgo ne bi 

mogla privošèiti tako dolgega bivanja v tako 

dragi državi. 

Zaèela se je praksa. Èeprav bi temu lahko 

rekla tudi služba. Vstajanje ob 7.30, služba 

od 9. do17., najveèkrat pa kar do 18. ure. 

Vmes pol ure za malico. Bila sem zobozdravniški 

asistent ali po naše medicinska 

sestra. Zjutraj sem pripravila kartoteke 

pacientov, ki naj bi prišli tistega dne, 

pripravila pladenjèke z inštrumenti, RTG 

slike ..., skratka, ordinacija je morala biti 

pripravljena za nemoteno delo. Nekako dva 

dni je trajalo moje uvajanje v delo, predstavitev 

materialov in naèina dela. Moj delodajalec 

je bil navdušen nad mano, saj 

povpreèno potrebuje tri tedne, da uvede 

novo sestro. No, seveda je razlika, èe si 

študent stomatologije, saj z enoletnimi 

izkušnjami s faksa natanko veš, kaj bi ti 

želel od sestre pri delu in tako toèno veš, 

kaj potrebuje nekdo drug. V sklopu uvajanja 

sem dobila tudi "schnell kurs" medicinske 

in stomatološke terminologije za potrebe 

mojega dela, kar vkljuèuje štipendija 

Leonardo. 

V treh mesecih prakse sem se zelo veliko 

nauèila. Ne samo kar se tièe zobozdravniške 

stroke, ampak tudi glede 

razliènosti v zdravstvenem sistemu, 

šolskem sistemu in naèinu razmišljanja 

ljudi. Mislimo, da gre za eno Evropo, vendar 

je vsaka kultura nekaj zase. Velika Britanija 

sebe smatra za samostojni otok in ko gredo 

na poèitnice v Španijo ali Francijo, reèejo, 

da gredo v Evropo. To so gotovo ene od 

poèitnic, ki bodo ostale v mojem spominu 

vse življenje. 

25

26 

NAJ BO PAJZL PAJZL 

SPET NAŠ 

Andrej Trojar 

Je pa res žalostno, da nekdo, ki ne ve èisto natanèno, kdaj mu 

bo tajnica katere od kateder pritisnila zadnji žig pod opravljen 

izpit in s tem (ne)vede konèala njegova študijska leta, ne more 

na svoj (morda) zadnji Pajzl (tako legalno, kot študent). 

Razumete resnost situacije? 

Najprej bi vam rad razložil, kako moèan 

pomen ima besedna zveza zadnji Pajzl. 

Naj jo za lažje razumevanje na kratko 

razèlenim. 

Zadnji. Kako posebne so stvari, ki so zadnje, 

poslednje. Kristusova zadnja veèerja, 

petek kot zadnji delovni dan v tednu, zadnji 

izpit za vpis v višji letnik… S kakšno 

srèno radostjo in užitkom se obeležujejo 

take priložnosti. To bi moralo biti domaèe 

slehernemu bralcu! 

Pajzl. Pajzl je institucija! Veèino dni je bolj 

ali manj prijazen študijski in družaben 

kotièek. Tega ne vedo tisti, ki še nikoli niso 

prestopili njegovega praga. To deloma 

vemo tisti, ki smo ga uporabljali predvsem 

za prepisovanje nedokonèanih poroèil 

pred vajami prvega in drugega letnika. To 

še najbolje vedo tisti, ki jim je Pajzl drugi 

dom in notri preživijo veèji del svojih študijskih 

let (t.i. stalni pajzlèani, ki sem jim na 

tem mestu iskreno opravièujem zaradi 

kratenja miru ob zgoraj navedenih 

aktivnostih). Vsake toliko èasa se spremeni 

v študentski žur, izredno spoštovan s 

strani vseh študentov naše univerze. To 

vemo vsi, ki smo bili kdaj zraven. Tistim, ki 

pa tega še niso izkusili, bi to izkušnjo toplo 

priporoèil. 

In kaj je razlog, da študent-absolvent ne 

more na svoj (morda) zadnji Pajzl? 

Denarne težave, problemi doma, 

ljubezenske travme? Ne, vse to so premostljive 

težave. Kljub napornemu urniku 

si vzameš èas in se v družbi kolegic in 

kolegov pojaviš pred Pajzlom. Prva prava 

težava je v tem, da ti na oknu pajzlskega 

WC-ja za pošten denar nihèe noèe prodati 

vstopnice. Pa si misliš: »Ja fajn, tako 

dolgo že hodim sem, mogoèe me bojo 

konèno kar zastonj spustili noter.« Resnica 

je drugaèna. Pristojni in odgovorni 

namreè ocenjujejo, da je v Pajzlu že preveè 

razgretih teles in zato redarji ne 

spustijo skozi vrata prav nobenega. Niti 

tistih, ki v rokah že držijo vstopnice (vstopnine 

se ne vraèa!), niti tistih, ki že imajo 

žig na roki. Drugi redar ti, sicer prijazno, 

prepove približevanje zidovom Pajzla, èe 

želiš samo skozi rešetko na oknu preveriti, 

kaj se sploh dogaja v notranjosti. Vse 

skupaj poèasi že malo smrdi po represivnih 

ukrepih. Ali si študentje naše vele- 

Pajzl 

Iz življenja december 2004 

spoštovane fakultete res zaslužimo tak 

odnos? 

Ampak mi smo veseli ljudje, vedno 

pripravljeni pomagati. Tako se zunaj na 

mrazu stojeèim porajajo razne ideje, kako 

rešiti problem: »Dejte reèt, da bruce zuni 

že èakajo mame.« »Kle je veèja gužva, 

spust'te nas not.« »Dejte ven tiste, tiste, ki 

pravjo, da jih je not preveè, pa se noben 

veè ne bo pritožvou.« 

Še meni se posveti. Pokažimo, kako delajo 

z nami, bodoèimi zdravniki, in poklièimo 

tisto novinarko s POPularne TeleVizije, ki 

se dobro spozna na medicino in so ji v 

slast razni bombastièni dogodki, afere in 

škandali v zdravstvu. Èemu bi širnemu 

obèestvu kazali vedno nove rekordne 

vrste (v noèi na 18. dan v mesecu ali 

kakšen dan kasneje) pred vrati dekanata 

èakajoèih študentov, ki bi radi naslednji 

mesec pokazali svoje znanje na izpitu. 

Teh tegob te lahko še vedno reši kakšna 

prijazna tajnica. Tu pa imamo veliko veèji 

problem. Pred vrati Pajzla te vrste ne reši 

niti sklicevanje na poznanstvo s stalnim 

pajzlèanom. 

Tako lepo se je spominjati starih èasov. 

Preteklih let, ko smo lahko še (brez otipavanja 

s strani redarjev) prosto stopali 

skozi vhodna vrata, celo s kozarcem v 

roki. Še lepše spomine imajo naši spoštovani 

predhodniki. Takrat (najbrž daleè, 

daleè nazaj) je bil Pajzl dogodek, rezerviran 

za študente Medicinske fakultete. O 

kakšni vstopnini ni bilo niti govora, pijaèa 

po simboliènih cenah, glasba pa po okusu 

veèine. To so bili èasi, ko je bil Pajzl predvsem 

zabava, ne pa zaslužkarska 

priložnost. 

No, morda bodo razmere že na naslednjem 

Pajzlu èisto drugaène, morda bomo 

lahko celo prestopili njegov prag. Dejansko 

je velika razlika med stanjem zunaj na 

mrazu (kljub zanimivi družbi, ki se zna tudi 

tam pošteno zabavati) in sedaj še bolj 

neprecenljivim obèutkom BITI NOTRI. Za 

pajzlska lepljiva tla, drenjanje med mlajšimi 

in starejšimi kolegicami in kolegi ter 

ples na študijskih mizah paè ni mogoèe 

najti ustreznega nadomestila. 

REVOLUCIONAR 

KDO BI SI MISLIL, DA SE BODO T 

ZAVEDATI, DA OBSTAJAJO R 

Bliža se izpitno obdobje. Spomladansko namr 

zbiranje zapiskov, primerne literature, starih i 

nekje v podzavesti oglaša tudi glas, ki nas opo 

iti! In to pravoèasno. Kar v jeziku naše fakultet 

Seveda potem ni izkljuèena slaba volja, ko odh 

v množico kolegov, ki so prišli po istih opravkih 

se bodo v kratkem korenito spremenile! 

Verjetno sem najprej dolžna pojasnilo za 

nastanek tega prispevka… Pred kakšnim 

mesecem se niè hudega sluteèa odpravim 

v knjižnico, da bi se prijavila na izpit X 

(dolgovi prejšnjega letnika paè), kjer pa 

se na mojo veliko grozo raèunalnik ne 

odziva na zahteve in me nikakor noèe 

registrirati. In kar naenkrat se mi v glavi 

ponudi odgovor; seveda, saj je ŽE 26. v 

mesecu! Oddrvim na Referat za študentske 

zadeve, kjer mi bolj ali manj prijazno 

razložijo, da se res ne da storiti 

popolnoma niè, saj so zjutraj zaklenili 

raèunalnika, zbrali prijave in jih razposlali 

po inštitutih in katedrah. In da naj se paè 

prijavim na naslednji rok. Nekako se 

spomnim še na pisne prijavnice, ampak 

mi povejo, da to niti sluèajno ni izvedljiva 

opcija. Poskusim še na inštitutu, pa me 

tudi tam zavrnejo. 

Besna in zamorjena se odpravim domov 

in v glavi že delam naèrt, kako sedaj 

uskladiti vse obveznosti. In nato posežem 

še po zadnjem orožju. Spravim se za 

raèunalnik in v e-mailu predstojniku inštituta 

X kar najbolj nazorno razložim, v 

kakšni zagati sem se znašla in èe mi 

lahko morda on pomaga. Na mojo sreèo 

se je g. prof. dr. X zelo potrudil in mi 

priskrbel »vstopnico« na izpit, èeprav se 

bojda na naši fakulteti »zelo striktno držijo 

pravil«. Pravil, ki so bila prviè objavljena 

v Pravilniku leta 1997. Pravil, ki veljajo 

nespremenjena že 6 let (od leta 1998). 

Pravil, ki se marsikomu zdijo precej 

neprimerna za današnji èas in preveè 

neprilagodljiva… èeprav se v konèni fazi 

izkaže, da za vsako bolezen obstaja 

zdravilo… ali pa se da vsaj pozdraviti 

simptome. 

Da bi morda še komu (predvsem pa 

letošnjim brucem) prihranila podobne 

muke, kot sem jih doživljala sama, sem 

vas vse hotela le še enkrat opomniti, kako

Iz življenja 

NA SPREMEMBA 

UDI NA NAŠI FAKULTETI ZAÈELI 

AÈUNALNIKI IN INTERNET... 

Urša Kožar 

è. In kot da ne bi bila dovolj skrb za mrzlièno 

zpitov in informacij od višjih letnikov, se nam 

zarja, da se bo na izpit najprej potrebno prijave 

pomeni »med 18. in 25. predhodni mesec«. 

itiš v knjižnico in se že nekje pri referatu zaletiš 

kot ti sam. Vendar stvari se spreminjajo… oz. 

pomembno je, da se na izpite prijavite 

pravoèasno. Sicer naj bi nas o tem opomnili 

na svetu letnika (samo kaj, ko pa je 

vedno tako zgodaj in nima najboljše 

obiskanosti), poleg tega tako obvestilo 

visi na oglasni deski pred referatom (pa 

sem se mogla prav potruditi, da sem ga 

locirala med vso tisto množico papirjev), 

tako da se je do zdaj še za najbolj 

uèinkovito pokazalo ustno izroèilo preko 

višjih letnikov in skrbnih profesorjev. 

Po kratkem poizvedovanju na Referatu za 

študentske zadeve pa izvem pretresljivo 

novico, da se tudi na naši fakulteti uvaja 

sistem prijavljanja na izpite preko interneta! 

Da, prav ste prebrali; od decembra 

naprej naj bi veljal nov pravilnik in v 

skladu z njim prijavljanje na izpite preko 

interneta. Ste ostali brez besed in odprtih 

ust? Da, tudi jaz sem, vendar se mi je od 

srca zagotovo odvalil ogromen kamen. 

Tako bomo konèno lahko tudi mi le teden 

dni pred izpitom sedli za raèunalnik, 

vzpostavili povezavo in se prijavili na vse 

izpite. Odlièno, se vam ne zdi? Vendar 

vsaka prednost nosi s seboj doloèene slabosti. 

Od uvedbe novega sistema naprej 

ne bo veè nikakršne druge možnosti, kar 

pomeni, da èe zamudite rok, ki bo 

prepisan v pravilniku, vam res ne bo 

nobene pomoèi! Kar je pa po svoje seveda 

razumljivo. 

Morda govorim preveè v nedoloènikih, 

vendar mi še nihèe ni znal zagotovo 

povedati, kako in kdaj se bo zgodila ta 

revolucionarna reforma. Poleg tega pristojni 

organi opozarjajo, da so tudi raèunalniške 

mreže nepredvidljiva stvar, tako da 

bosta vsaj še prve mesece od uvedbe 

novega sistema na voljo še vedno raèunalnika 

v knjižnici. Pa vendar; konèno se 

je zgodilo tudi nam! 

Izpitne zgodbe 

IZPITNE ZGODBE 

7:30 

Sivo oblaèno jutro me je prièakalo po dolgi 

neprespani noèi. Podèrtani zapiski, knjige in natisnjeni 

zapiski z Medenega srca 1so ležali povsod. 

»Èe pa tokrat ne bo zadosti…« je bila prva misel, 

ko sem zaprl biblijo predmeta – tanko knjižico s 

586 stranmi, ki jo je, kakopak, potrebno znati 

domala na pamet. No, za kakšno oceno zadošèa 

to zanje, pa seveda vpliva še nekaj postranskih 

dejavnikov. Simpatiènost, spol, sposobnost hoditi 

okoli vrele kaše. In seveda vreme. A kaj, ko je 

danes oblaèno! 

8:00 

Pobašem belo haljo, v žep vtaknem beležko in 

pisalo ter se odpravim na pot. 

»Za zajtrk bo èas po izpitu, saj bo kmalu konec!« 

pomislim hkrati s pregrešno mislijo na obièajno 

svežo jutranjo žemljo in kozarec mleka. 

8:30 

… ali nekaj minut veè se pojavi sestra, ki pove, da 

bo pripeljala pacienta za klinièni pregled ob 9:00, 

saj imajo pacienti prej vizito in pred njo ne smejo 

nikamor. Zanimivo. Verjetno je tako danes prviè in 

tajnica na katedri, ki je na oglasno desko napisala, 

da bi se naj izpit zaèel ob 8:30, tega jasno ni 

vedela… 

9:00 

Sestra toèno kot ura pripelje pacienta. Hitro opravim 

z anamnezo in pregledom ves preseneèen, da 

pacient nima kake dedne bolezni. Le-te so namreè 

najhujša noèna mora vsakega študenta medicine: 

obstaja jih najmanj trilijon, vsaka ima svojo 

statistiko, svoje posebnosti, za nobeno pa se 

natanèno ne ve, zakaj nastane in jasno, da se 

nobene ne da preveè uèinkovito zdraviti. 

9:30 

Slovesno javim tajnici, da je praktiènega dela 

konec in da bi bilo lepo, èe bi se poèasi pojavil tudi 

profesor ter da bi se kalvarija procesiranja in produkcije 

znanja konèala. 

9:45 

Profesor prikoraka in me vljudno povabi v svojo 

pisarno. Po prvem vprašanju me prekine in pove, 

da mora nujno na predavanje, ki se zaène ob 

10:15. Huh! Tega verjetno ni vedel že tedne prej… 

Jasno da ne, predavanja se razpisujejo pol ure 

pred samim zaèetkom… 

In za nadaljevanje izpita me naroèi ob 12:30. 

No, fino. Lahko grem potolažit pajke, ki mi že celo 

jutro predejo mrežo v želodcu. 

12:00 

Majhno pavzo sem izkoristil za meditacijo v svoji 

postelji. Pajki so še vedno nepotešeni, saj so se 

jim že ob sami misli na hrano postavili lasje 

pokonci… Ja, saj bo kmalu mimo, potem pa 

konèno pošteno kosilo… 

13:00 

Predavanja trajajo do 12:00, od fakultete do katedre 

je 10 minut peš… Kaj pa, èe se je profesorju 

na poti kaj zgodilo? Mogoèe prometna nesreèa? 

Ali pa ga je ugrabila Al-Kaida in ga sedaj cvrejo na 

ražnju nekje za Kliniènim centrom? 

Bah, od same napetosti mi je zaèela delovati 

domišljija. To na izpitu ponavadi ni najbolje. Verjet- 

no bo vsak trenutek tukaj. 

14:00 

»Še malce poèakam…gotovo bo prišel vsak 

trenutek!« 

14:30 

»Še malo… še kako minutko… ali urico… ali 

dve…. DOST MAM!« 

14:30 

Vsa preseneèena se od nekod prikaže tajnica. 

»A ti še vedno èakaš?« 

»Halooooo, pa kaj to ni nekako precej oèitno?!?!« 

Odide do telefona in poskuša doklicati profesorja. 

»Verjetno je v ambulanti…« 

In res. Ima samo še 5 pacientov. 5 

PACIENTOV?!? 

Kaj pa študent medicine, ki bo èez kako leto ali 

dve zdravnik? No, èe preživi vse preizkušnje izpitov… 

Lahko se zgodi, da bo pa kmalu pacient. Na 

zaprtem oddelku prijazne ustanove z oblazinjenimi 

stenami in liènimi belimi jopicami z dolgimi 

rokavi in zapenjanjem na hrbtu, namreè! 

15:00 

Po hodniku se zaslišijo odmevi korakov. Nisem 

èisto preprièan, ali jih slišim z veseljem, jezo ali 

strahom. Vse skupaj se je v teh petih in pol urah 

zmešalo v en nedoloèen tišèeè obèutek v prsih. 

15:30 

KONEC IZPITA! V opravièilo za šesturno èakanje 

je bila razlaga kratka: »Malo sem pozabil nate…« 

O ocenah ne bomo debatirali tokrat. Tudi o subjektivnosti 

ustnega spraševanja in njegovi 

korelaciji z dejanskim znanjem študenta ne. 

Menda je nekje okrog 11%. A tako velika? 

Bolj zaskrbljujoè je odnos nekaterih pedagoških 

delavcev2 na našem spoštovanem faksu. Vaje, 

izpiti, seminarji… Toliko neproduktivno preživetega 

èasa in èakanja! 

Ni èudno, da se študij vleèe 6 let in da na koncu 

ugotovimo, da ne znamo ravno dosti in da pravzaprav 

sploh nismo usposobljeni za to, kar bi naj 

postali. Žalostno je, da od ljudi, ki nas izobražujejo 

in ki naj bi nam bili vzor, doživimo takšne in drugaène 

prigode, ki konec koncev krojijo tudi našo 

osebnost. Pedagoški naziv nosi poleg družbenih 

in finanènih bonitet tudi odgovornost, ki pa se je 

oèitno marsikdo ne zaveda. Delo s študenti paè ni 

za vsakogar, ki sicer zna napisati odlièen 

znanstven èlanek. 

Jasno je, da nekaterih stvari študentje ne bomo 

spremenili, morebiti pa bomo mi boljši. Upanje 

umre zadnje, mar ne? 

1 http://medenosrce.ksmf.org/ - pred vsakim izpitom 

je nujno obiskati sledeèe spletne strani. Ave 

avtorju in vsem, ki prispevajo vsebino! 

2 Avtor se globoko opravièuje vsem odliènim predavateljem, 

profesorjem in asistentom, ki – hvala 

bogu – vseeno tvorijo veèino pedagoškega kadra 

na naši fakulteti 

M.K. 

27

28 

MOTIVACIJSKI MOTIVACIJSKI 

VIKEND DŠMS 

Jože Mauèec 

Vsi vi, ki ste bili na motivacijskem vikendu DŠMS-ja, dajmo malce obudit spomine. Vsi vi, ki pa 

vas ni bilo, pa…naj bo žal nam, ki smo bili, pa tudi vam. Nam zato, ker ste zagotovo ta pravi žurerji, 

glede na to, da ste medicinci, vam pa zato, ker je bil vikend res super. In kaj smo takega 

poèeli? Žurali, delal, se uèil in se šli komandose. Ampak lepo po vrsti. 

NAJPREJ DELO, POTEM ZABAVA 

Motivacijski vikend na Javorniškem 

Rovtu se je zaèel v petek popoldne, 

ko smo se zaèeli zbirati v CŠOD Trilobit. 

Že to je bila dogodivšèina. Ozke 

ceste, ostri ovinki, vožnja po strmem 

klancu, pa še zaideš tu pa tam, pa je 

res zabavno. Po prihodu je sledil pozdrav 

predsednice DŠMS Anite, ki 

nam je na kratko tudi predstavila 

potek dela èez vikend. Nato smo se 

šli nekaj kratkih iger spoznavanja in 

spoznali smo vloge raznih inštitucij, ki 

so tako ali drugaèe povezane z 

DŠMS-jem (ŠOU, ŠOMF, študentski 

svet MF, MF,…). Po tem uradnem 

delu, pa so se prièele priprave na 

èeški party!! Da, èeški party, ki pa ni 

imel zveze z državo Èeško, ampak je 

bilo to vse skupaj bolj, hmmm…, 

metaforièno postavljeno v smislu, kdo 

je veèji èeh (izgubljena duša). In 

treba je priznat, da je nekaterim prav 

dobro uspelo (pa se niso vsi 

našemili). Izglasovali smo tudi naj 

èeha in naj èehinjo, ki sta dobila 

nagrado v ognjeni tekoèi obliki. Nato 

pa se je zabava, seveda po medicinsko, 

nadaljevala do zgodnjih jutranjih 

ur. In zato smo tudi drugi dan vstali z 

nekajurno zamudo. Kar pa ni bil tak 

problem, ker tudi odgovorne osebe 

niso vstale prej, hehe. 

NAGRADA ZA USPEŠEN PROJEKT JE... 

Po zajtrku, ki so nam ga prijazno 

nabavili dinozavri, smo spoznali 

osnove delanja projektov v sklopu 

DŠMS-ja. Po kosilu, ki smo ga s težavo 

spravili po grlu, pa smo se spravili 

delati virtualne projekte. To je zgledalo 

tako, da so organizatorji vikenda 

postali uradniki, tajnice, in ostale 

teène osebe, mi novinci pa smo si 

razdelili naloge in poskušali v zelo 

kratkem èasu sestaviti uspešen projekt. 

Za to smo morali zbrati denar, se 

prijaviti na razpise, pridobiti razna 

dovoljenja in opremo ter sestaviti 

naèrt projekta. In kljub napornim pre- 

DŠMS Motivacijski vikend 

Iz življenja december 2004 

govarjanjem, grožnjam, solzam in 

škrtanju z zobmi nam je na koncu 

uspelo sestaviti dva zelo zanimiva 

projekta na temo mentalnega zdravja. 

Po veèerji, ki ni bila dosti boljša od 

kosila, pa smo se najprej spravili na 

steno za prosto plezanje pod Stolom 

(by the way, to je gora v Karavankah) 

in jo vsaj veèina uspešno ali z malo 

pomoèi (hvala Brin!!) preplezali. Vendar 

pa je prosto plezanje ob 22. uri pri 

temperaturah pod nièlo kar malo 

neprijetno in zato smo se po najbližji 

poti vrnili v toplo zavetje CŠOD-ja. 

Tam so nam zelencem pripravili ognjeni 

krst. Tequila, borovnièke, vino, 

pivo in še in še. Pa tudi zelo zanimive 

igre so nam pripravili. Po samih igrah 

pa seveda spet žur. In muzika in 

pijaèa in zabava. Ko se je poèasi 

zaèelo daniti, pa smo se spravili spat 

za tisti dve uri do zaèetka programa v 

nedeljo. Po kruhu in marmeladi smo 

se nauèili še nekaj igric za izobraževanje 

mladih, zatem pa smo se 

poèasi prièeli pakirat domov. Po 

kosilu, ki smo ga pojedli samo zato, 

ker smo bili preveè laèni, da ga ne bi, 

smo preizkusili padalske sposobnosti 

naših predsednikov DŠMS-ja in 

ŠOMF-a. Z doskokom so imeli malo

Iz življenja 

težav, drugaèe pa so pogumni kot 

levi. Zatem pa smo se polni lepih vtisov 

odpravili domov. Spotoma smo si 

ogledali še Bled in se v Lescah 

ustavili na grmadi (to je slašèica, èe 

še ne veste). Proti veèeru pa smo 

prišli domov. 

Vikend je bil zares super in prisrèna 

zahvala vsem organizatorjem – 

dinozavrom, kot si sami pravijo. Bilo 

je zabavno, pouèno in žurersko. Vsi 

vi, ki ste to zamudili, zagotovo pridite 

na naslednjega, vi, ki pa ste bili, pa 

nasvidenje prihodnjiè. 

Teèaj eèaj govorice gluhih 

ZNAKOVNI JEZIK 

Kretnja je kompleksen skupek 

èustev; ni le znak kot èrka, ampak 

beseda, izreèena z doloèenim tonom, 

pogledom, izrazom. Je veè kot beseda. 

Besede tako hitro narobe 

razumemo. Tako hitro jih izgovorimo 

z obžalovanjem, ne moremo jih vzeti 

nazaj. Kretnja pa se znajde v tišini, 

takrat ko so izgovorjene besede 

odveè. 

V ospredju zabrisanih otroških spominov 

se iskrijo odlomki iz televizijske 

oddaje Radovedni Taèek, kjer me je 

bolj kot radoživi psièek pritegnil majcen 

kvadratek v zgornjem robu 

ekrana. Nikakor mi ni bilo jasno, kaj 

mi poskuša gospa povedati. Vendar 

mi je njeno opletanje ugajalo. Skrivni 

znaki so postajali središèe mojega 

otroškega vesolja in laèno sem iskala 

sliko v sliki. S èasom sem uspela 

povezati sliko z zvokom, zvok z besedo, 

besedo s sliko. Potem sem 

eksperimentirala. In bila je tišina. V 

ozadju sem slišala šume in poke, 

zato sem nezadovoljno odkrila svoja 

ušesa. Kmalu po naivnih poskusih 

vživljanja v svet neslišeèih sem ugotovila, 

da je to zame nepredstavljivo. 

udeleženka teèaja 

Sluh je bil vedno èut na prvem mestu. 

In tako je postala moja želja po odkrivanju 

vedno veèja, dokler se mi ni 

izpolnila. 

Prviè sem stopila v sobo vznemirjena, 

v prièakovanju ... malce negotova. 

Lovila sem se, visela na vsaki kretnji 

in vpijala kot spužva. Vsaka ura je 

bila potovanje v zgodovino, našo folkloro, 

osebne misli in doživetja 

posameznikov. Kmalu je postal jezik 

del mojega besedišèa, nekakšen kod 

za posredovanje informacij na razdalje. 

Potrebno je vedeti, da znakovni 

jezik zaobjema elemente, ki jih 

uporabljamo vsi. Cel èas. Govorica 

telesa in mimika obraza je osnovni 

del èloveškega govora. Pri govorici 

gluhih je mogoèe le bolj izrazita in 

eksplicitna. Slikovitost èloveškega 

obraza dobi nove meje. Èustva so 

intenzivnejša, bolj iskrena. Zato lažje 

vzpostavim stik. In spoznanje, da 

bom lažje komunicirala z nekom iz 

6000-glave množice ljudi z okvaro 

sluha, se mu približala in poskušala 

razumeti – kar je srž vsakega odnosa 

s soèlovekom – me prevzema v valovih 

sreèe. Postajam požrešna. Želim 

si veè. Entuziazem ni ugasnil! 

29

30 

122 ur brez spanja??? 

Urša Kožar 

Moderator jutranjega radijskega programa 

Marko Potrè je na 103.7 postaji 

Center (Maribor) dosegel svetovni 

rekord v nepretrganem vodenju radijskega 

programa za vpis v Guinnessovo 

knjigo rekordov. Marko je radijski 

program vodil nepretrgoma 122 ur, svoj 

podvig je zaèel v nedeljo opoldne, 

zakljuèil pa v petek ob 14. uri. 

Priprave na ta podvig so vkljuèevale 

skupinsko delo celotne radijske ekipe, 

nakup posebej izdelanega 

ergonomskega stola, najem maserke in 

fizioterapevtke ter skupino skoraj 30 

zdravnikov (predvsem kardiologov), ki 

so budno pazili na Markove vitalne 

funkcije. 

Poleg tega je pogumni moderator skoraj 

celo leto prej obiskoval psihiatra, s 

katerim sta opravljala t.i. avtogene 

treninge; tehnike sprostitve, pri katerih 

v npr. 10 minutah pridobiš energije, kot 

bi spal 2-3 ure. To je bilo posebej 

pomembno, saj so Guiennessova pravila 

zelo stroga – Marko se je moral po 

vsaki pesmi v živo javiti v eter, na vsakih 

8 ur pa je imel 15 minut prosto (seveda 

vse pod budnim oèesom sodnikov). 

V tem èasu je opravil vse potrebno za 

higieno in pa avtogeno sprošèanje. 

Èeprav priznava, da se prve noèi sploh 

ne spomni in pa da ima velike 

spominske luknje tudi glede drugih dni, 

njegovo zdravje nikoli ni bilo resno 

ogroženo. Posamezne nerednosti v 

bitju srca in pa vedno nižji krvni tlak sta 

bili le postranski zadevi. Ena od stvari, 

ki mu je prav gotovo pomagala zdržati, 

pa je bila fenomenalna podpora 

poslušalcev; na dan je tako prejel okoli 

1500 e-mailov in 1000 sms-ov, kar mu 

je dalo novega zaleta. 

In kaj je storil po doseženem rekordu? 

Seveda, odpravil se je v posteljo – vendar 

ne za dolgo; ob 22.00 se je v njegovo 

èast že zaèel after party, katerega 

seveda ni smel zamuditi… 

Miša Fister 

Intervju december 2004 

MIŠA IŠA FISTER, ISTER, 

NOVOPEÈENA PREDSEDNICA 

ŠOMF-A ŠOMF- IN VETERANKA PROJEKTA PROJEKT VIRUS IRUS 

POVSOD V PRVI PRVI 

VRSTI 

Martina Turk 

Saj ne moreš, da je ne bi opazil. Najprej zaradi intenzivnih 

rdeèih las, potem zaradi energiènosti ali dobre volje. S svojo 

karizmo, samozavestjo in odprtostjo že drugo leto vodi projekt 

Virus, sedaj pa je nov izziv našla kot predsednica ŠOMF-a. 

Emancipirana ženska? Ne, le študentka medicine, ki hoèe 

delati za druge in se vsak dan nauèiti kaj novega. Ko ravno 

izpolnjuje razpis za Virus ali z Meto ponavlja patologijo, jo je v 

klubu mogoèe najti tudi ob treh zjutraj. 

Že dve leti si vodja projekta Virus. 

Kakšni so obèutki po pravkar 

zakljuèeni akciji »1.december«? 

Neverjetni. Vsako leto na koncertu 

zveèer ne morem verjeti, da smo to 

dejansko naredili mi. Vse to je rezultat 

fantastiènega timskega dela. Že 

drugo leto akcijo vodiva skupaj z 

Urošem, s katerim se odlièno 

razumeva in neverjetno dobro 

funkcionirava skupaj. Seveda pa so 

tukaj še Meta, Danijel, Katarina, Nina, 

Juicy, Marko,… pa še en cel kup 

drugih. Vsi ti ljudje so neverjetni 

glede svojega veselja do dela, po 

drugi strani pa super osebe in dobri 

prijatelji. Letos je na Virusu tak krog 

ljudi, da si ga lahko samo želiš… 

Meni se je do te mere letos to zgodilo 

prviè in moram reèi, da tega obèutka 

ne bi zamenjala za niè na svetu! 

Prigoda, ki ti je tokrat najbolj osta- 

la v spominu? Nekaj nezadrŽno 

smešnega? 

Naš zakljuèni žur v Baileyu… …je bil 

izredno produktiven. (smeh) Mislim, 

da se noben Oražnov žur ali Pajzl ne 

more primerjati s tem. 

Kako je recimo izgledal tvoj 

novembrski vsakdan? Kot vodja 

tako velikopoteznega projekta 

moraš imeti debelo koŽo, a ne? In 

veliko vztrajnosti in prizadevnosti? 

Uf… Debelo kožo- no, tega nimam. In 

seveda zato stvari vzameš tudi zelo 

osebno. Èe se za nekaj toliko èasa 

trudiš, te vsaka ovira, ki leži na poti, 

tudi osebno prizadene, kljub temu, da 

se trudim stvari ne jemati na osebnem 

nivoju. Moj novembrski vsakdan 

pa je precej poln. V bistvu je cela prva 

polovica šolskega leta zaznamovana 

s Projektom VIRUS- najprej šolanje, 

potem pa se že na veliko zaène 

priprava na 1.december. Moji prijatelji 

izven medicine se mi smejejo, ker 

tudi zdaj, ko je 1.december mimo in 

imam angino, torej bi po vseh pravilih 

morala ostati doma v postelji, tega 

nikakor nisem sposobna. Vsako leto 

sem res vesela poèitnic, ampak že po 

enem tednu neverjetno pogrešam 

moj natrpan urnik, vznemirjenje in 

veselje po konèanem delu. 

Najprej poèitek. Kaj pa Projekt 

Virus pripravlja potem? Morda 

predpoletno akcijo? 

Na Projektu VIRUS neprestano izva-

Intervju 

jamo delavnice varne in zdrave spolnosti 

po osnovnih in srednjih šolah. 

Vsako leto pred 1.decembrom je 

seveda ta dejavnost malo zanemarjena, 

ampak se bomo potrudili, da jih 

bomo spet naredili cel kup. Seveda 

imamo tudi kar nekaj planov- izdelati 

želimo brošuro samo za delavnice in 

loèeno za osnovne in srednje šole, 

poleg tega pa bi naredili še brošuro 

za študentke, ki pridejo na ginekološki 

pregled. Pa naša spletna stran je 

potrebna vsakoletne revizije, forum je 

pa tako ali tako non-stop aktiven. 

Glede predpoletne akcije pa smo se 

odloèili že lani, da je ne bomo veè 

izvajali. Zakaj? Ker je to toèno v èasu 

naših izpitov in ker študij kljub vsemu 

še vedno pride na prvo mesto! 

Kdaj in zakaj te je pritegnila problematika 

okuŽbe s HIV? 

Ko sva bili z Meto na zaèetku 2.letnika, 

sva opazili po faksu letake za 

mednarodno šolanje STOP HIV/AIDS 

in povabilo za izvajanje delavnic 

varne in zdrave spolnosti. Na šolanju 

sta bila gosta iz tujine, ki sta poleg 

zaèetnega navdušenja nad tem, da 

bova mlade mulce uèili o spolnosti, 

poskrbela še za dodatno motivacijo. 

Eden izmed teh dveh je bil namreè 

HIV pozitiven, kar nam je povedal 

šele zadnji dan. Ko se spoznaš z 

nekom in se nanj navežeš, potem ti 

pa pove, da je smrtno bolan, so bili 

vsaj zame to neopisljivi obèutki 

žalosti. On je potem govoril tudi o njegovih 

HIV pozitivnih prijateljih, ker 

imajo skupino. Ne moreš niè, samo 

gledaš, kako tvoji dragi umirajo pred 

tabo. Najbolj se zamisliš, ko te kakšna 

stvar osebno prizadene. HIV je 

bila do takrat tudi za mene dokaj 

abstraktna stvar, takrat pa je postala 

osebna. 

Zadnji èas si bila kar medijsko 

oblegana. Kakšne so izkušnje s 

televizijami in èasopisi? 

Na splošno prav v redu. Se mi zdi, da 

sem že od zaèetka oseba, ki ji ni 

težko nastopati pred ljudmi, sedaj pa 

s tem sploh nimam veè problemov. 

Razen seveda, èe niè ne spim že 

kakšna dva tedna in mam potem po 

Pajzlu zjutraj tiskovno konferenco, 

kjer moram povezano govoriti. Saj 

nisem sploh niè pila, ampak v tej fazi 

utrujenosti to niti ni veè pomembno… 

Na živce mi pa gredo novinarji, ki na 

vsak naèin hoèejo iz tebe zvleèi neke 

senzacionalne novice. Na E- plus so 

naju z Urošem skozi spraševali, katera 

skupina ni hotela priti na koncert 

zastonj. Pa ko moraš samo nizati en 

kup podatkov brez prave razlage in 

vse skupaj izpade totalno brezveze. 

Sedaj si tudi predsednica Študentske 

organizacije Medicinske 

fakultete (ŠOMF). Po dolgoletni 

moški vladavini konèno Ženska na 

prestolu... Kako se zaenkrat 

znajdeš na tej poziciji? 

Na sreèo je Mircha fantastièen in 

meni in Vanetu ogromno pomaga, 

razlaga,... Jaz imam sicer manjšo 

prednost, ker ŠOU že od prej kar 

dobro poznam. Kar se tièe dela na 

MF, sploh ni problema. Cel upravni 

odbor so ljudje, ki vejo, kako se dela 

in to delajo dobro. Druga stvar so pa 

seje študentskega zbora, kjer je 

trenutno zaradi rezultatov volitev še 

malo neprijetna situacija, ampak 

upam, da bo tudi to kmalu mimo. 

Za tiste, ki ne vedo – kaj je ŠOMF? 

Študentska organizacija Medicinske 

fakultete je v bistvu en mali del ŠOU 

v Ljubljani, ker študentje medicine 

dobimo nekaj sredstev, da jih (seveda 

v skladu s pravilniki) porabimo za 

svoje projekte. Tako lahko katerikoli 

študent Medicinske fakultete pride do 

mene, predlaga projekt, napiše približno, 

kako bi vse skupaj izgledalo 

vsebinsko in finanèno, potem pa se 

upravni odbor odloèi, èe in do katere 

mere podpre projekt. 

Kaj te je napeljalo v politiène 

vode? 

Mislim, da je bilo to na nek naèin 

logièno nadaljevanje mojega dela, saj 

sem preko Projekta VIRUS spoznala 

delovanje ŠOU in se mi zato zdi, da 

se bom znašla v svoji novi vlogi. Niti 

sluèajno se ne poèutim kot politik. 

Delam v interesu najprej študentov 

MF, nato vseh študentov in mislim, da 

bom v takem duhu tudi konèala svoje 

delo. Vedno pa potrebujem spremembe 

- Projekt VIRUS je super in 

še vedno bom pri njem delala kar precej, 

je pa èas, da vodstvo projekta 

predam naprej. 

Se pod tvojim predsedstvom na naši 

fakulteti obetajo kakšne spremembe 

oz. novosti na podroèju obštudijskih 

dejavnosti? Kako te študentje lahko 

kontaktirajo glede svojih želja? 

Kot sem že povedala- kdorkoli je 

dobrodošel z zanimivimi novimi projekti. 

Možnosti je nešteto, upam, da 

tudi motivacije ne manjka. Mene je 

najbrž težko spregledati na hodniku 

(smeh), pa tudi na faksu sem kar precej, 

predvsem v prostorih DŠMS 

nasproti WCjev, moja telefonska pa 

tudi ni tajna… 

Ko nekdo poène toliko reèi, bi 

prièakovali, da nima èasa za faks. Ti 

pa študij medicine zelo dobro in 

uspešno združuješ z vsemi aktivnostmi. 

Kako ti to uspeva? 

Že od biofizike naprej se uèim v 

NUKu skupaj z Meto. Èe se uèim 

31

32 

doma in èe to ni zadnja noè pred izpitom 

ali kolokvijem, ni od tega niè. Èe 

pa sem v knjižnici, kjer se skoncentriram 

na knjige, ni problema. Nimam 

težav s koncentracijo, tako da zelo 

dobro izkoristim èas za knjigo. Ker se 

uèiva skupaj z Meto, to pomeni, da 

druga drugi dajeva motivacijo, ko ta 

pri eni malo popusti in se »vleèeva 

naprej«. Kdo pa med uèenjem 

patologije ne izgubi motivacije? Že 

trikrat si prebral tumorje testisov pa 

še vedno ne znaš niti našteti vseh. 

Pa druga drugo sprašujeva. »Homemade« 

pina colada pri meni doma pa 

en kup vprašanj in sprošèeno vzdušje... 

Poleg tega se mi pa zdi, da te 

ravno delo na projektih nauèi, da 

znaš organizirati svoj èas in tudi 

dobro preceniš, koliko ga rabiš za 

doloèeno stvar. Študij pa je še vedno 

moja prioriteta in zato so izpiti, ko je 

treba, vedno na prvem mestu! 

Boš zdravnica ali se vidiš v preventivi? 

Vsekakor zdravnica! Preventiva ni 

zame- jaz želim videti rezultate svojega 

dela takoj, ne pa èez 10 let. Veliko 

bolj me tudi mikajo natanèni medicinski 

postopki, diagnostika (ko moraš 

biti cel detektiv, da ugotoviš kako 

bolezen) pa medicina kot taka, ki je 

neverjetna veda, ki prinaša še toliko 

novega. Obèudujem naše profesorje 

in asistente, ko razlagajo o stvareh, ki 

so jih poèeli in ko nam kažejo kake 

postopke, ko sam pri sebi ne moreš 

verjeti, da boš nekoè lahko tudi ti. 

Pa Miša zelo zasebno. Kdaj ugasneš 

mobitel? 

(smeh) Skoraj nikoli prostovoljno. Se 

mi je že nekajkrat zgodilo, da me je 

kdo klical sredi noèi in rabil mojo 

pomoè, pa imam nekako vedno ta 

strah, da bi se zgodilo kaj, kjer bi 

lahko pomagala, pa nisem bila 

dosegljiva. Mi pa seveda moj preobremenjeni 

telefon kar nekajkrat 

ugasne sam, ker se mu izprazni 

baterija. Na šolanju v Bohinju sem ga 

tudi neprostovoljno uèila plavati v 

rdeèem vinu in še vedno dela, èeprav 

ne veè tako zanesljivo, kot pred tem 

dogodkom. 

2. letnik srednje šole si konèala v 

Miša Fister 

Po horoskopu: bikica 

Intervju december 2004 

Najbolj svojevrsten izpit (&zakaj): biologija celice (ker me je prof. Jezernik na govorilnih 

urah pred izpitom ful prestrašil, izpit je bil pa super - logièno vodenje preko 

snovi z veliko vprašanji) 

DrŽava, ki se je najraje spominjaš: ni ena- Indija, Venezuela, Velika Britanija, 

Španija,… 

DrŽava, kjer bi nekaj let Živela: nekaj let bi živela praktièno kjerkoli 

Naj knjiga: to pa niso fer vprašanja… spet jih je ful- Sto let samote (Garcia Marquez), 

Middlesex (Eugenides), ljudske pripovedke in pravljice 

Naj film: Nore in svobodne (Girl, interrupted), Fantje ne joèejo (Boys don't cry), 

Amelie, Nikjer v Afriki 

Glasba, ki jo poslušaš v avtu: svoje CDje (Smashing Pumpkins, The Cranberries, 

indijsko glasbo, Bowieja…) pa moj najljubši komad Hey ya od Outcast 

Obsesija s èokolado? No ja, s piškoti Domaæica 

Fascinantne zgodovinske osebnosti? Vsi, ki so za svoj èas razmišljali popolnoma 

nesprejemljivo, potem pa so se njihove teorije izkazale za resniène. 

Ameriki. Ker je dandanes to velika 

tema – kakšno je tvoje mnenje o 

Amerièanih? 

Moji prijatelji in ljudje, s katerimi sem 

živela v Ameriki, so meni eni izmed 

najbližjih ljudi. Moje leto v Ameriki ni 

bilo ravno lahko zaradi doloèenih 

dogodkov in so mi takrat ob strani 

stali ljudje, ki sem jih komaj poznala. 

Tega ne pozabiš kar tako. Na splošno 

pa se mi je zdelo moje leto v Ameriki 

predvsem, kar se tièe šole, brez 

izzivov in ne bi želela tam dokonèati 

svojega šolanja. Po mojih izkušnjah 

so Amerièani na splošno toplejši ljudje 

kot drugi narodi, so pa veliko bolj 

površni- redko so sposobni nekih 

globljih odnosov. Jaz sem vsekakor 

veliko bolj navezana na Evropo in mi 

je ta naèin življenja veliko bližji. 

Še skrivnost rdeèih las? Od kdaj 

so tvoj prepoznavni znak? 

Od rezultatov mature… Bili smo v 

Parizu in èakali na rezultate mature, 

ko se je moja prijateljica odloèila, da 

me bo pobarvala na rdeèo. Tako so 

moji dolgi dolgi svetlo rjavi lasje 

postali rdeèi in skozi leta pridobivali 

na intenzivnosti barve.

Šport 

RESNICA O PLAVANJU PLA ANJU IN IZGUBI TEŽE 

ZAKAJ AKAJ PLAVANJE 

PLA ANJE NI TAKO AKO UÈINKOVITO UÈINKOVIT V ZNIŽEVANJU 

ZNIŽEVANJU 

TELESNE 

MASE KOT TEK? TEK 

Sreèko Dobrecoviæ 

Plavanje je promovirano kot najboljša oblika hujšanja in tudi logika nam ne govori drugaèe. Po 

številu mišiènih skupin, soudeleženih v vadbi, je s plavanjem primerljiv samo še tek na smuèeh. 

Plavanje je eden od treh najpomembnejših aerobnih športov, ki zahteva submaksimalno aktivacijo 

srène in pljuène funkcije, ob tem pa je poraba energije velika. Primeren je tako za noseènice 

kot tudi tiste s poškodbami. 

DEJSTVA VS. LOGIKA 

Ob upoštevanju, da ne trenirate z 

Mankoèem, se stvari pokažejo v pravi luèi, 

kajti pri plavanju, ne glede ali plavate prsno 

ali hrbtno, porabite enako število kalorij, kot 

jih porabite pri hitri hoji ali jogingu. 

Raziskave so pokazale, da je plavanje manj 

uèinkovito pri hujšanju kot druge oblike 

vadbe. Raziskava, objavljena v American 

Journal of Sports Medicine, dokazuje, da 

ima plavanje brez kontrolirane diete minimalen 

ali nièen uèinek na redukcijo telesne 

teže. 

V raziskavi prof. Gwinup et al. so opazovali 

spremembo telesne mase glede na 

posamezen program. Vsak program je zaèel 

z 10 minut vadbe na dan, nato so dolžino 

treninga podaljševali za 5 minut tedensko in 

jih konèali po treh mesecih vadbe. 

Preiskovanci iz programa hoje so izgubili 

7,7 kg 

Tisti iz kolesarskega programa 8,6 kg 

Medtem pa so preiskovanci v plavalnem 

programu celo pridobili 2,3 kg. 

Potrebno je poudariti, da sprehajalci in kolesarji 

niso zaèeli izgubljati teže, vse dokler 

niso trenirali najmanj 30 minut dnevno. Tudi 

kolièina podkožnega mašèevja je pri tekmovalnih 

plavalcih veèja kot pri tekaèih ali 

kolesarjih, ki porabijo približno enako število 

kalorij na trening. 

APETIT 

Razliène študije so pokazale, da imajo 

V SKLOPU UNIVERZE NIVERZE V 

LJUBLJANI JUBLJANI SE PRIPRAVLJA 

PRIPRAVLJA 

Plavanje 

PRVENSTVA V INDIVIDUALNIH 

ŠPORTNIH PANOGAH: 

etniène skupine, ki preživijo veè èasa v vodi, 

tudi veè mašèevja. Še najboljši primer so 

japonske nabiralke biserov, ki so zelo fit, 

vendar tudi zelo debele, kljub temu, da preplavajo 

kar nekaj ur dnevno. 

Èe predpostavimo, da so vse tri skupine 

(sprehajalci, kolesarji in plavalci) porabili 

enako število kalorij, so morali plavalci kompenzirati 

svojo težo tako, da so pojedli veè. 

Tako naj bi po domnevah prof. Gwinupa plavanje 

v mrzli vodi stimuliralo apetit na 

poveèanje kaloriènega vnosa. 

Tako naj bi plavanje povzroèilo manjše 

zmanjšanje apetita kot naporen tek ali kolesarjenje. 

Veliko plavalcev je po treningu zelo 

laènih in enostavno nadomestijo vse kalorije, 

ki so jih med treningom porabili. Nekateri 

pa celo nadkompenzirajo in ustavrijo pozitivno 

kalorièno bilanco. 

Vse to naj bi se dalo razložiti s vplivom temperature 

na možgansko deblo, saj plavalci 

trenirajo v hladnem okolju, medtem ko 

tekaèi in kolesarji doživijo med treningom 

porast telesne temperature, kar lahko zavre 

apetit – vsaj kratkotrajno. 

RESNICA 

Na koncu pridemo do enostavne ugotovitve, 

da ne glede na šport, ki si ga boste izbrali - 

in pri tem ne mislim izogibati se plavanju, ki 

kljub prejšnjim vrsticam še vedno ostaja v 

elitni trojki - lahko izgubite težo samo tako, 

da porabite veè kalorij, kot jih vnesete. 

Vsaka oblika vadbe je za to primerna, èe pa 

se odloèite za plavanje, imejte v mislih, da 

se izognete skušnjavi in jeste z glavo in ne 

z želodcem. 

Košarka - M, Ž nov. 2004 - maj 2005 S.Z.Š., Poljanska 61 

Odbojka - M, Ž nov. 2004 - maj 2005 S.Z.Š., Poljanska 61 

Mali nogomet nov. 2004 - april 2005 Š.C. Triglav, Vodovodna c. 

SKIWEEK 2005 

MEDNARODNI SMUÈARSKI 

TEDEN ŠTUDENTOV ŠTUDENTOV 

MEDICINE 

Že skoraj tradicionalno si bomo tudi 

letos privošèili teden smuèanja. In to 

ne kjerkoli, temveè na Krvavcu od 

30.1. do 6.2.2005! Zbrala se bo mednarodna 

zasedba, okoli 60 ljudi, 

željnih belih strmin in nore zabave. 

Lahko si zraven! V najkrajšem 

možnem èasu bo na voljo nova spletna 

stran, kjer boš lahko potešil svojo 

radovednost in se seveda prijavil. 

Squash februar 2005 Squash land, BTC 

Smuèanje in deskanje februar 2005 

Plavanje marec 2005 Bazen Tivoli 

Streljanje marec 2005 Strelišèe Dolenjska cesta 

Tenis maj 2005 Tenis Academy Breskvar 

Orientacijski tek maj 2005 Tivoli 

Odbojka na mivki junij 2005 

PRVENSTVA V KOLEKTIVNIH ŠPORTNIH 

PANOGAH - UNIVERZITETNE LIGE 

33

34 

SAMO MILIJON NAS ŠE ŽIVI… 

(Izida ameriških volitev ne bom komentirala. Preberite si kateregakoli od veè kot 

ducat èlankov na to temo. Omenila bi samo, da je Marjan na dan razglasitve rezultatov 

mutiral v Kolcamoža in prebil cel dan na urgenci.) 

Ja, ja… Ful nas je malo… Vsak politik, ki da kaj nase, to na široko razglaša po 

sejah državnega zbora. S tem mi gredo že rahlo na živce. Mar mislijo, da bosta 

Jožica in Franèek med poslušanjem enega izmed njihovih vznesenjaških govorov 

rekla: »Prmejduš, da majo prov!« in se na kavèu spustila v horizontalni boogie v 

upanju, da bosta zaplodila novo generacijo Slovencev? 

Seveda se vodilni tega zavedajo. Ker so lakomni novih umov, ki bi si jih lahko 

podredili, ter novih denarnic, ki bi jih lahko izpraznili z novimi davki, so sprožili to 

bedasto »Samo milijon nas še živi« kampanjo, poleg tega pa še vsesplošno zaroto, 

ki so jo poimenovali Operacija Vnukanje. 

Ki gre tako: enega ali oba starša mladih (18-35) državljanov Republike Slovenije 

(MlaDrž) zamenjajo z nadvse nadarjenimi igralci (NadIgra), ki jih v petih fazah 

pripeljejo do tega, da na svet spravijo spoštovanja vredno kolièino narašèaja. 

Faza 1: »Kok bi blo fajn met vnuke…« Tukaj se v veèini primerov NadIgra spoprijatelji 

s sosedovim predšolskim otrokom in pod krinko igranja z njim hlini nostalgijo 

po èasih, ko je bil MlaDrž se majhen otrok. Druge tipiène izjave so še: »Joj, ko 

si bil/a ti še ena mejhna štruèka, kok si bil/a luškan/a…«, »A veš kok jst pogrešam 

èas, ko sem te še lahko držala v naroèju pa pestvala celo noè…«. To traja toliko 

èasa, dokler se MlaDrž ne spoprijatelji z dejstvom, da bodo takšne izjave postale 

del vsakdana. 

Faza 2: »A mislš ti kdaj met otroke?« To vprašanje NadIgra ponavadi kot bombo 

vrže v èisto spodoben pogovor med nedeljskim kosilom. Uèinek je èisto isti: v premeru 

petih kilometrov so same ruševine, preživeli pa lezejo izpod njih in se sprašujejo, 

kaj za vraga se je zgodilo. MlaDrž prvih nekaj trenutkov analizira brezupno 

stanje situacije, nakar pobito zamrmra: »ja, enkrat že…«, si v usta zatlaèi solato in 

v mislih naèrtuje pobeg na Antarktiko. 

Faza 3: »Ej, kdaj boš ti mel/a otroke?« Odloèilna faza operacije. Stoprocentno 

neodvisna od tega, ali MlaDrž že ima stalnega partnerja/ico ali ne. V prvem 

primeru se kritièno vprašanje spusti med (déja vu?) nedeljskim kosilom (po 

možnosti s NadIgrami partnerja/ice, ki služijo kot okrepitev) in pritisne oba MlaDrža 

v kot; v drugem primeru je pa že dovolj, èe se MlaDrža dosledno in neprestano 

spominja na to. V obeh primerih je konèni rezultat sramežljiv »Ja, kmal, no…«, kar 

v sledeèih fazah operacije služi kot eden izmed temeljev nadaljnjega delovanja. 

Faza 4: »Kaj je zdej s temi vnuki, k si mi jih oblubu/la? Veš, jst nisem tok mlad/a 

kt nekoè, sam rad/a bi, da pride nekdo za mano, da s tabo našga imena nau 

konc…« Da bi bil dosežen kar najboljši uèinek, se nesluteèega/o MlaDrža zvabi v 

zaupen pogovor ob kozarcu refoška po nedeljskem kosilu, ko se že malce mraèi. 

MlaDrž ne sme spiti preveè vina, ker bi to imelo poguben uèinek nanj in na izvedbo 

te nadvse pomembne faze operacije. NadIgra ves èas ponavlja, da MlaDrža res 

ne bi rad/a nikamor silil/a, da pa vendar èas teèe in da je treba misliti na to, kaj 

bomo pustili za sabo… MlaDrž je po eni ali dveh urah takšnega prigovarjanja 

pripravljena storiti vse, da bi se izognila še hujšim napadom na svojo zasebnost. 

Faza 5: »Dej zmigej že svojo rit pa mi dej vnuka! Ajde, gremo, gremo…« Ta faza 

nastopi samo pri resnih težavah. Ponavadi se veèina MlaDržev vda že po fazi 4, 

nekateri pa trmasto vztrajajo pri svojem. NadIgra toliko èasa prigovarja MlaDržu, 

dokler v rokah ne drži male povite štruèke, ki bo èez 18-35 let doživljala isto kot 

njen oèe/mati. 

Vsi se sprašujejo, zakaj je današnja MlaDež tako zafrustrirana. Govorijo o neznosnem 

stresu, nezdravem naèinu življenja in podobnih bedarijah. Nikoli pa ne omenijo 

tega, da nam vampirji v lastnih domovih pijejo veselje do življenja… 

1.000.000 

Tok zavesti december 2004 

Ana Perpar 

JELKO - FINANÈNE TEŽAVE 

Jelko je bil potrt. Bil je v domaèem lokalu 

med domaèimi, pa ni mogel dobiti domaèe 

pijaèe, ker je bojda že preveè popil na 

kredo. Ugotovil je, da je ta celotna reè okoli 

denarja prišla že predaleè, zato je sprejel 

odloèitev. Odprl je lastno dejavnost, ki bo 

nudila kurirske usluge v ustnem izroèilu. Gre 

za alternativni pristop medosebnega komuniciranja. 

Prejmeš ustno sporoèilo od enega 

èloveka in greš do drugega ter mu ga zrecitiraš. 

Po nekajdnevnem oglaševanju v èasopisju 

je Jelko dobil prvi telefonski poziv. Klical ga 

je g. Ambrož Prišel, s katerim sta se dogovorila 

o mestu sestanka. Jelko je odtekel do 

g. Ambroža, ki mu je naroèil, naj pojde povedat 

njegovemu prijatelju iz drugega konca 

mesta, da se dobita ob šestih zveèer. Jelko 

je sprejel naroèilo in odtekel do tistega prijatelja 

in mu zrecitiral sporoèilo. Ta mu je 

odgovoril, da ne more ob šestih, ker mora 

peljat ženo k novemu terapevtu, ki s polaganjem 

rok topi celulit. Zanima pa ga, èe je 

ob pol sedmih v redu. Jelko je sprejel 

sporoèilo in odtekel nazaj h g. Ambrožu. Ta 

se je ob novici nakremžil, pogledal na levo 

in na desno, se popraskal po glavi, nato pa 

prav globoko vzdihnil. In ravno v trenutku, 

ko je imel v sebi najveè zraka, še potegnil 

pas od hlaè visoko navzgor, da ga je verjetno 

prav zašèemelo v mednožju. V tisti sapi 

je nekako izdavil: »Bo šlo! Pa pridi mi nazaj 

povedat, èe še vedno drži iz njegove 

strani.« Ves zadihan se Jelko odpravi na 

pot. Èez kako debelo uro se je vrnil nazaj 

popolnoma brez sape ter pozvonil. G. 

Ambrož mu je odprl in Jelko ga je nagovoril: 

»Gospod…..Ambrožprišel…..« G.Ambrož 

pa ga prekine: 

»Kam èe bom prišel? « 

»Ne, a boš prišel, ampak Ambrož Prišel.« 

»Sine, menda vem, kako mi je ime!« 

»V glavnem, drži z njegove strani,« je nesporazum 

zakljuèil Jelko. 

Zakljuèil pa ni le pogovora, temveè tudi svoj 

novi posel, ki za prislužen denar zahteva 

preveè. Bo potrebno paè še naprej jadrati 

tako kot dosedaj.

Predpraznièno 

BOŽIÈ, BOŽIÈEK IN NOVOLETNA JELKA 

VESELI DECEMBER NI MODERNI IZUM 

Božièek 

Barbara Pistor 

Veseli december: to je mesec, ko imamo polna usta sline zaradi omamnega vonja cimeta, piškotov, 

potice in kuhanega vina. Ljudje brezglavo dirjamo od trgovine do trgovine, v upanju, da 

bomo našli idealno darilo za najbližje. Otroci nestrpno prièakujejo prihod Božièka in mu vztrajno 

pišejo pisma. To je èas, ko se ulice in izložbe lesketajo v luèkah, domove in trge pa krasijo 

èudovita božièna drevesca. 

PRAZNIÈNI DECEMBER SO POZNALI ŽE 

NAŠI PREDNIKI PRED VEÈ KOT DVEMA 

TISOÈLETJEMA 

Že veliko let pred prihodom kršèanstva so se 

mnoga evropska ljudstva v najtemnejših 

dnevih zime veselila ponovnega prihoda sonca 

in svetlobe. To je bil èas zimskega solsticija, ki 

so ga praznovala 21. ali 22. decembra; takrat 

je bil dan najkrajši in noè najdaljša. Ljudje v tistih 

èasih so verjeli, da je sonce v resnici bog in 

da nastopi zima vsako leto, zato ker sonce 

(bog) zboli, postane slabotno in brez moèi. 

Zato so torej praznovali zimski solsticij, ker se 

bo sonce spet okrepilo (ozdravelo) in bo znova 

sijalo moèneje in dalj èasa, saj se dnevi po 21. 

decembru zaènejo ponovno daljšati. 

Konec decembra, je predstavljal idealni èas za 

praznovanja tudi zaradi drugih vzrokov! V tem 

èasu so namreè prirejali koline, tako, da živine 

èez zimo ni bilo potrebno krmiti. Tako so bili 

dnevi ob koncu decembra za mnoge edini èas 

v letu, ko jim ni bilo potrebno skrbeti za hrano, 

saj so imeli zaloge svežega mesa. To je bil tudi 

èas, ko je pivo in vino dokonèno zavrelo in je 

postalo pripravno za pitje. Tako so ljudje v tem 

delu leta torej veliko jedli, pili, praznovali in se 

veselili ponovnega prihoda sonca in svetlobe. 

V obdobju zgodnjega kršèanstva, ko ljudje še 

niso praznovali Jezusovega rojstva, je bil 

glavni praznik velika noè. Jezusovo rojstvo kot 

praznik so uvedli šele v 4. stoletju, z namenom, 

da bi pridobili vernike. Tako so združili poganski 

praznik kolin in popivanja z rojstvom Jezusa 

Kristusa in ga predstavili za nekaj dni, na 25. 

december. V Svetem pismu namreè nikjer ni 

podatka o datumu, ko naj Jezus »privekal na 

svet«. Z ustanovitvijo Božièa si je Cerkev pridobila 

veliko vernikov, vendar ji ni uspelo 

nadzirati njihovega naèina praznovanja tega 

praznika, saj so ga novi verniki še mnoga leta 

praznovali kar po starem (s popivanjem in 

veseljaèenjem). 

BOŽIÈEK 

Legenda o Božièku sega v 4. stoletje, ko je 

živel prijazni menih Sv. Nikola. Ta je bil znan po 

svoji dobroti in nesebiènosti, saj je vso svoje 

imetje razdelil revnim, ubogim in bolnim. 

Najbolj pa je znan po tem, da je rešil tri sestre, 

ki se niso mogle poroèiti, ker njihov oèe ni imel 

denarja za doto in bi jih bil zato primoran prodati 

v suženjstvo. Da bi jih rešil suženjstva in 

trpljenja, je Sv. Nikola skozi dimnik vrgel tri zlatnike: 

prvi je pristal v ognjišèu, drugi v èevlju in 

tretji v nogavicah, ki so se tam sušile. 

Zato otroci še danes na dan Sv. Nikole nastavljajo 

èevlje in nogavice, ki jih Miklavž (Sv. Nikola) 

napolni s sadjem in sladkarijami. 

V èasu reformacije, so se protestanti odvrnili 

od Sv. Nikole, saj je bil ta preveè »katoliški«. 

Vsaka država si je zato omislila svojega »prinašalca 

daril«. V Franciji je (bil) to Per Noel, v 

Angliji Father Christmas, v Nemèiji Weihnachtsmann, 

na Nizozemskem Sinterklaas, ki 

so ga kasneje Amerièani preimenovali v Santa 

Clausa. Slovenskim, ruskim in ostalim slovanskim 

otrokom pa darila prinaša Dedek Mraz, ki 

so si ga omislili v èasu komunizma. 

Božièek je dobil današnjo podobo v zaèetku 

19. stoletja, ko je Clement Moore napisal 

pesem A Night before Christmas, v kateri 

opisuje Božièka kot debelušnega in prijaznega 

dedka, z vreèo daril in sanmi, ki jih vleèejo 

jeleni. 

Nekaj let za tem so v znani ameriški reviji 

objavili razliène ilustracije Božièka, kot 

debelušnega dedka z dolgo belo brado. 

Konèni izgled pa je ta dobri mož dobil v oglasih 

za Coca-Colo, med leti 1931 in 1964. V njih je 

belobradi dedek obleèen v rdeèo obleko, 

obrobljeno z belim krznom, usnjene škornje, na 

glavi pa ima poveznjeno kapo z belim cofom. 

ZAKAJ KRASIMO JELKO? 

Že poganska ljudstva so v èasu zimskega sol- 

sticija okraševala svoje domove z zimzelenim 

vejevjem. Verjeli so namreè, da zimzeleni 

odganjajo èarovnice, duhove, zlobne duše in 

bolezni. Zelenje v domovih jih je hkrati spominjalo 

na (zelene) rastline, ki bodo ponovno 

zrasle, ko bo sonce spet moèneje sijalo in se 

bo vrnilo poletje. 

Najveè so k podobi božiènega drevesca 

prispevali Nemci. Tam so otroci sprva okraševali 

smreèice v gozdu, saj so bili preprièani, da 

jih bo tako okrašene Božièek lažje prepoznal in 

podnje položil darila. V 16. stoletju so nato 

kristjani smreèice prinašali že v svoje domove, 

kjer so jih okrasili z doma izdelanimi okraski, 

suhim sadjem, oreški, jabolki in piškoti. 

Mnogi verjamejo, da je bil protestantski reformator 

Martin Luther prvi, ki je jelko okrasil s 

sveèkami. Zgodba namreè pravi, da je Luthra 

nekega zimskega veèera na poti proti domu, 

prevzela lepota zvezd, ki so se lesketale skozi 

veje smrek. Da bi ponovno prièaral isti trenutek 

še svoji družini, je posekal smreèico, jo postavil 

v osrednji prostor in jo okrasil s sveèkami. 

Do danes so suho sadje, sveèke in oreške v 

veèji meri zamenjale svetleèe buèke, elektriène 

luèke in blešèeèi trakovi. 

ZAKAJ SE OBDARUJEMO? 

Za obdarovanje, naj bi bili najbolj zaslužni sveti 

trije kralji, ki so Jezusu prinesli darila. Obièaj 

obdarovanja, kot ga poznamo danes je postal 

popularen šele v 19. stoletju, s pojavom modernega 

Božièka. 

Danes, ko si mnogi Božièa skoraj ne moremo 

predstavljati brez daril, velikokrat pozabljamo, 

da bistvo tega praznika niso številna darila, 

temveè veselje, druženje z bližnjimi in mir. 

Škoda, da ni Božiè vsak dan!? 

35

36 

EL COLLEDAR ZA NUOVO LETO LET 

Vse skupaj se je zaèelo, ko je Nadan pri Lei 

doma s pogledom ošvignil koledar (ja, tisti 

koledar, ki si jih punce druga drugi za novo leto 

podarjamo z besedami: »No, èe že navjo v tvoji 

postli, bojo pa vsaj na tvoji steni, ha ha…«), na 

katerem se je dvanajst bajnih moških brez 

sramu razkazovalo zgoraj brez. 

No, vsi vemo, da se vsi plazovi zaènejo s tem, 

da se po poboèju zakotali majhen kamenèek… 

Teden kasneje je bil naš colledar že natanèno 

opisan, orisan, do konca predebatiran in 

oskubljen do potankosti (Nadan je celo doloèil 

dvanajst deèkov, po enega za vsaki mesec. 

Sebe je doloèil kot Mister Oktobra. Zakaj? 

Oktober = Vinotok. Konec koncev je vendarle 

Slovenec.). Vendar je colledar še kar dolgo 

èasa trmasto vztrajal kot šala, »running joke«, 

in se s tega mesta ni in ni hotel premakniti. 

Vsake toliko èasa se je nekdo oglasil z »Ma, a 

ne bi blo kul, èe bi mi to res nekak skoz spravili?«, 

ki pa nikoli ni bil resno mišljen. 

Nakar se je konec oktobra (ali pa zaèetek 

novembra) cela stvar èez noè zaèela jemati 

blazno resno (»Ja, ma kaj je zdaj z našim 

koledarjem?« »Ma, bo kaj zdaj ali ne bo niè?«). 

Jaz in Lea sva bili enoglasno izbrani za èlanici 

organizacijskega komiteja. V prevodu je to 

pomenilo, da sva morali midve hoditi naokoli in 

moriti folku, Nadan in Gabrijel pa s konstruktivno 

kritiko izboljšati najine ideje. 

Hoèeš noèeš smo zaèeli z ovohavanjem 

atmosfere na faksu. Bi konec koncev koga 

zanimal ta koledar, bi bil kdo pripravljen dejansko 

dati denar zanj? Odziv naših kolegov sploh 

ni bil tako negativen, nikakor. Še posebej ženski 

del je idejo pozdravil z dobršno mero navdušenja. 

Naslednji korak je bil malce težji. Deset fantov 

smo morali preprièati, da se slikajo zgoraj brez 

za colledar (dva, t.j. Nadan in Gabrijel, sta se 

kot pobudnika cele akcije že vnaprej strinjala s 

tem, da bo celotna populacija MF lahko obèudovala 

njune pektoralne mišice…). Veèina 

izbrancev se je strinjala, za dva ali tri smo pa 

brez problemov našli zamenjave. 

Nato smo zaèeli iskati tiskarne, ki bi nam, 

obubožanim študentom, po èim manjši ceni 

natisnile 150 izvodov colledarja v kolikor toliko 

kvalitetni izvedbi. Podrobnosti niso pomembne, 

važno je le, da je naše iskanje na koncu 

obrodilo sadove. Našli smo tiskarno, Velièastnih 

dvanajst je komaj èakalo snemanje (nekateri 

z malo veè, drugi z malo manj navdušenja), 

zdelo se nam je, da nam gre konèno vse po 

maslu. 

Nato je celo stvar poèasi zaèenjala ovijati 

megla. Nekaj manekenov je odpovedalo 

(nekateri tudi manj kot en teden pred snemanjem), 

vendar smo vseeno napeli mišice in z 

zadnjimi moèmi našli zamenjave za zamenjave, 

tako da stvar konèno spet dobiva svoj 

prvotni zagon. 

Èez dva dni imamo snemanje (ta èetrtek, takoj 

po interni… V bistvu, èe koga zanima, nam 


( ALI KAKO POSKRBETI ZA PROMOCIJO NAŠEGA LETNIKA NA MF) 

lahko pride držati reflektorje, ker nimamo stojal. 

Bo tut pijaèa. Pa pice. Kako vas ne zanima? 

Ste ziher? Pol pa niè…). 

Kar meni ni jasno, je dejstvo, da je ljudem tako 

nerodno skoèiti pred kamero. Mogoèe bi govorila 

drugaèe, èe bi morala pred objektivom 

razkazovati žele na svojem trebuhu (in stegnih 

in bokih in rokah…) in misliti, da bodo ta moj 

žele mogoèe videli vsi moji študijski kolegi. 

Ampak konec koncev nihèe ni popoln. Kaj no, 

po moje se do smrti ne bom znebila tistih nekaj 

odveènih kilogramov, ki mi prepreèujejo nošenje 

tiste super ozke oblekice iz Zare (in ki je v 

bistvu ful poceni. Pa še barva mi ful paše) ali 

pa tistih enostavno norih Dieselovih kavbojk. 

Saj vem, da je ful klišejsko nakladati o tem, da 

je prava lepota tista znotraj ljudi (aja? Kdo 

poleg nefrologa se bo pa vame zatreskal zaradi 

mojih bujnih ledvic?), ampak po pravici 

povedano sem raje malo bolj obilna deklina, ki 

ima prijatelje, kot pa zadrgnjena, nevrotièna 

suhica, ki v teku celega dneva vase spravi dva 

Za zimske dni :: KNJIŽNI KOTIÈEK 

BEREM, TOREJ SEM 

Arto Paasilinna: Tuleèi mlinar 

Prednovoletni koledar 


Ana Perpar 

lista solate in en tic-tac. 

Dragi bralec, medtem ko bereš tale prispevek, 

je usoda našega colledarja že zapeèatena. 

Preprièana sem, da nam bo uspelo in da bo 

rezultat našega truda vreden ogleda. Èe te 

muèi radovednost, pa stopi do enega izmed 

fantov na sliki in ga pobaraj, èe je še kakšen 

izvod na zalogi… 

Jasna Bordon 

Po zgledu naših slovenskih èasnikov, ki nas že vrsto mesecev »bombardirajo« 

z vrsto knjižnih uspešnic, smo se tudi mi odloèili za tovrstno promoviranje 

branja knjig. A da ne bo pomote. Knjig ne bomo podarjali, zgolj predstavili vam 

bomo njihovo vsebino, potem pa ste na potezi vi. 

Res je, da smo si ljudje po mnogih plateh razlièni, kar se odraža tudi v literaturi, 

ki jo nekdo prebira. Toda mislim, da vam lahko ponudim knjigo, ki bo navdušila 

marsikoga izmed vas. To je Tuleèi mlinar finskega kultnega pisatelja 

Arta Paasalinne. Ta na svojsten naèin, poln humorja, poda zgodbo, ki se nam 

sprva zdi smešna, a v resnici vzbuja grozo. 

Zdaj pa nekaj malenkosti o knjigi, pa spet ne preveè, da vas ne bi odvrnila od 

branja. Dogajanje je postavljeno na Finsko, deželo obsežnih gozdov, rek in 

ledenikov. Glavni junak novele je mlinar Gunner Huttunen, ki s svojim prihodom 

prinese nelagodje v vas. Vašèani ga oznaèijo za neumneža, ker se 

odloèi popraviti stari mlin. Kdo drug bi se lotil 

tako absurdnega projekta? Poleg tega pa v 

trenutkih samote in žalosti Huttunen tuli. Tuli tako 

glasno, da vznemiri vse vaške pse, ki s svojim 

lajanjem prebudijo vašèane. Takih noèi je 

mnogo, zato se ga vašèani hoèejo znebiti. Toda 

kako? Ponudi se jim odlièna zamisel: zapreti 

nepredvidljivega motilca v psihiatrièno bolnišnico. 

Za uvod naj bo to dovolj. 

Zgodba je oèarljiva, privlaèna, polna toplega 

humorja in soèutja do trpeèega èloveka, zato 

KNJIGO V ROKE in sami presodite, ali je res 

tako!


HUMOR 

»Doktor, ste preprièani, da imam pljuènico? 

Enkrat sem slišala o nekom, ki so ga zdravili 

za pljuènico, pa je na koncu umrl zaradi 

tifusa.« 

»Brez skrbi, meni se to ne bo zgodilo. Èe 

zdravim nekoga s pljuènico, bo tudi umrl 

zaradi pljuènice.« 

»Doktor, lepo vas prosim, morate mi pomagati! 

Roke se mi tresejo ves èas!« 

»Veliko pijete?« 

»Niti ne – veèino polijem!« 

Zdravnik: »Imam zelo slabe novice – imate 

raka in Alzheimerjevo bolezen.« 

Pacient: »No, vsaj raka nimam!« 

Možakar je šel k zdravniku zaradi hudega 

prehlada. Zdravnik mu je predpisal neke 

tablete, vendar niso niè pomagale. Ob 

naslednjem obisku mu je dal injekcijo, pa se 

ni stanje niè izboljšalo. 

Ob tretjem obisku pa je zdravnik rekel: 

»Pojdite domov in si pripravite vroèo kopel. 

Ko se okopate, odprite na stežaj vsa okna in 

nagi stojte na prepihu.« 

»Ampak doktor,« je protestiral pacient, »èe 

bom naredil to, bom dobil pljuènico!« 

»Vem,« odgovori zdravnik, »pljuènico znam 

pozdraviti.« 

Veterinar se je slabo poèutil in je šel k 

zdravniku. Zdravnik ga je spraševal vse 

obièajne stvari – o simptomih, njihovem 

zaèetku in trajanju…, ko ga je veterinar 

prekinil: »Poèakajte, sem veterinar. Svojim 

pacientom mi ni potrebno postavljati takih 

vprašanj; samo pogledam jih in lahko 

povem, kaj je narobe. Zakaj ne morete tega 

storiti še vi?« 

Zdravnik je prikimal, ga pogledal od glave 

do pet, napisal recept in mu ga izroèil: 

»Izvolite! Èe to ne bo pomagalo, vas bomo 

seveda morali uspavati.« 

Kakšna je razlika med splošnim zdravnikom 

in specialistom? 

Prvi zdravi, kar imaš, drugi misli, da imaš, 

kar zdravi. 

Kaj je dvojno slepa študija? 

Dva ortopeda, ki bereta elektrokardiogram. 

Koliko zdravnikov potrebujemo, da zamenjamo 

žarnico? 

Humor 

Odvisno od njenega zdravstvenega 

zavarovanja. 

Nobenega. Reèejo ji, naj vzame dva aspirina 

in pride na kontrolo èez 3 dni. 

Nobenega. Samo podpišejo mrliški list in 

poklièejo v mrtvašnico. 

Nobenega. Diagnosticirali bi depresijo in 

predpisali benzodiazepine. 

Samo enega, vendar ima sestro, ki mu 

pove, kateri konec se privije noter. 

Tri. Enega, da najde specialista za žarnice, 

enega, da najde specialista za inštalacijo 

žarnic, in enega, ki bo uredil stroške z 

zavarovalnico. 

Koliko kirurgov potrebujemo, da zamenjamo 

žarnico? 

Nobenega. Poèakali bi na primernega 

donorja in transplantirali nitko. 

Tri. Radi bi odstranili še okov žarnice, ker ga 

trenutno ne uporabljaš. 

Koliko veterinarjev potrebujemo, da zamenjamo 

žarnico? 

Tri. Enega, da zamenja žarnico in dva 

dodatna, ki se pritožujeta, da zdravniki 

zaslužijo desetkrat veè za enak poseg. 

Koliko fizioterapevtov potrebujemo, da 

zamenjamo žarnico? 

Nobenega. Žarnici pokažejo nekaj vaj in 

upajo, da bo ob naslednjem obisku delovala 

malo bolje. 

Na Medicinski fakulteti v Ljubljani so bili štirje 

napihnjeni študenti, ki jim patologija ni 

povzroèala nobenih težav. Na kolokvijih so 

že imeli zagotovljene desetke. Bili so tako 

samozavestni, da so se zadnji vikend pred 

izpitom, ki je bil v ponedeljek zjutraj, odpeljali 

na nek žur k prijateljem v Maribor. Res 

so se zabavali, vendar so zaradi hudega 

žura in nekaterih substanc prespali celo 

nedeljo, tako da so se vrnili v Ljubljano šele 

v ponedeljek zgodaj zjutraj. 

Namesto da bi pisali izpit, so se odloèili, da 

bodo po koncu šli k profesorju in mu pojasnili, 

zakaj so manjkali. Razložili so mu, da so 

šli za vikend v Maribor, vendar so se nameravali 

vrniti dovolj zgodaj, da bi se še lahko 

malo uèili in nato prišli na izpit. Pa so imeli 

smolo, poèila jim je guma na avtu, niso imeli 

rezervne in niso mogli dobiti pomoèi zelo, 

zelo dolgo èasa. Tako so zamudili celo izpit. 

Profesor je premislil in jim dovolil, da bodo 

opravljali izpit naslednji dan. Fantje so se 

razveselili in si oddahnili. Tisto noè so študirali 

in drugo jutro ob 8:00 prišli na izpit. 

Vsakega je poslal v svojo sobo in jim izroèil 

teste, sestavljene samo iz dveh vprašanj. 

Prebrali so prvo vprašanje, vredno pet toèk. 

Bilo je nekaj enostavnega v zvezi z 

amiloidozo. »Kul,« so si mislili vsi hkrati, 

vsak v svoji sobi., »to bo pa èisto enostavno.« 

Vsak izmed njih je hitro rešil prvo vprašanje 

in nato obrnil stran. Na drugi strani je pisalo 

(za 95 toèk): »Katera guma?« 

Žena: »Moj mož misli, da je satelitski 

krožnik.« 

Psihiater: »Ne skrbite, ga bom že pozdravil.« 

Žena: »Noèem, da ga pozdravite. Hoèem, 

da ga nastavite na movie channel!« 

Sestra: »Doktor, moški, ki ste ga pravkar 

obravnavali, je kolabiral na vhodu. Kaj naj 

naredim?« 

Doktor: »Hitro ga obrnite okoli, da bo 

izgledalo, kot da je šele prihajal!« 

Zdravnik in njegova žena sta ležala na plaži, 

ko je mimo prišla lepa, mlada blondinka v 

majhnem, tesnem bikiniju. Blondinka je 

pogledala zdravnika, se zapeljivo nasmehnila 

in mu zašepetala: »Živjo, korenjak, 

kako si kaj?« Nato je pomenljivo pomahala 

in odšla. 

»Kdo je bila to?!« je vprašala žena. 

»Eeee, samo ena ženska, ki sem jo spoznal 

poklicno,« je zajecljal zdravnik. 

»A res?« je ostro odvrnila žena, »v èigavem 

poklicu? Tvojem ali njenem?« 

Profesor fizike je na gimnaziji razlagal posebej 

zapleteno enaèbo, ko ga je zmotil bodoèi 

medicinec. »Zakaj se moramo uèiti te neumnosti?« 

je nejevoljno zagodrnjal. 

»Za reševanje življenj,« je odgovoril profesor. 

Nekaj minut kasneje se je dijak zopet 

oglasil: »Kako vendar fizika rešuje življenja?« 

Profesor je nekaj èasa gledal dijaka, ne da 

bi kaj rekel. »Fizika rešuje življenja,« je 

konèno nadaljeval, »ker idiotom prepreèuje 

vpis na Medicinsko fakulteto.« 

37

38 

KRIŽANKA 

1 - svedrasta bakterija, povzroèitelj kolere 

2 - požiralnik 

3 - grška osvobodilna fronta iz l.1941 

4 - sestavina dreves 

5 - proizvajalec malih in gospodinjskih aparatov 

6 - avtomobilska oznaka Portugalske 

7 - matematièna oznaka za polmer kroga 

8 - Ana Dežman 

9 - najhladnejši letni èas 

10 - ameriški jezikoslovec Chomsky 

11 - izdelovalec irhovine 

12 - kalij 

13 - simbolièno znamenje, znaèka 

14 - podroèje, kjer lahko iz prostora izstopimo 

15 - dušik 

16 - skrivnostna sveta posoda, ki so jo iskali vitezi 

17 - grška tragièna junakinja, Ojdipova hèi (tudi drama 

Dominika Smoleta) 

18 - ameriški igralec Conrad 

19 - naša strupena kaèa 

20 - junakinja iz nordijske mitologije (Nibelungi) 

21 - židovska država na bližnjem vzhodu 

22 - osebni zaimek vikanja 

23 - modni oblikovalec Christian 

24 - kisik 

25 - ministrstvo za zdravje 

26 - gel za gojenje bakterij 

27 - glavno mesto Moravske 

28 - prvi dve èrki abecede 

29 - neurejeno življenje umetnikov 

30 - indijski junaški ep 

31 - direktor KD Group, bivši èlan Lublankih psov, 

Matjaž 

32 - Robert Fink Èadež 

33 - Amnesty International 

34 - namakanje tkiv (npr. kokonov sviloprejk) ali raz 

padanje trupla v vlagi 

35 - èlan skupine globulinov, imunoglobulin 

36 - Gospodinjski Aparati 

37 - avtor Jamesa Bonda, Fleming 

38 - rimska 1000 

39 - Valerija Isteniè 

40 - francoska tovarna avtomobilov 

41 - gospa (okrajšava) 

42 - inicialke l.1963 ubitega predsednika ZDA 

43 - primorska domaèa jed 

44 - muslimansko moško ime (premetanka DARE) 

Križanka 

Predpraznièno december 2004 

45 - nekdanji avstrijski smuèar Hans 

46 - dušik 

47 - osma èrka 

48 - ozvezdje grškega junaka 

49 - danski nobelovec, odkritelj vitamina K (drugi del 

zveze daj-dam) 

50 - klevetanje 

51 - Rita Mae 

52 - angleški junak Robin 

53 - avtomobilska oznaka Malte 

54 - mednarodni fond za pomoè otokom 

55 - priseljenec 

56 - zvok z doloèeno višino 

57 - glavni junak filma Jalla, Jalla! 

58 - nadležna žuželka, ki pièi 

59 - pripadnik plemena Sasov 

60 - pritisk 

61 - kraj na Dolenjskem, tudi èlanica Foxy Teens 

62 - mednarodna organizacija za standardizacijo 

63 - neponovljivost 

64 - drugi samoglasnik 

65 - veèja skupina pevcev 

66 - igralec Neeson 

67 - pevka Fitzgerald 

68 - štirinajsta èrka 

69 - religija, zaupanje, tudi žensko ime 

70 - Gorica 

71 - oranžada 

72 - drugi, peti in prvi vokal 

73 - ameriški harfist in skladatelj Carlos 

74 - dramski junak De Bergerac 

75 - poljski skladatelj Frederic 

76 - žlahtni plin (Ar) 

77 - naš literat Gruden 

78 - TV voditelj Stojan 

79 - nekdanja jordanska kraljica 

80 - pristanišèe v Maroku in naslov znanega filma 

81 - junak Eneide 

82 - cilj pri nogometu 

83 - ameriški igralec George (ER) 

84 - del oèesa, tudi stroènica 

85 - luknjaè (starinsko) 

86 - debela palica 

87 - izviren naslov filma Stevena Spielberga o deèku robotu 

88 - Zavrl Helena 

89 - Hubert Robert 

90 - del obraza 

91 - osemnajsta èrka 

92 - izbrana družba, izbranci 

93 - bivališèe umrlih 

94 - uprava združenih narodov za pomoè in obnovo med in po 

2. svetovni vojni (znani po paketih hrane) 

95 - konjski tek 

96 - vzrok, motiv 

97 - nikalnica 

98 - velikan, sin Gee 

99 - egipèanski bog sonca 

100 -produkt, ki nastane pri razgradnji beljakovin 

101 -Kranj 

102 -avtomobilska oznaka Vietnama 

103 -skrajšan izraz za povodnega konja 

104 -površinska mera 

105 -strupena kaèa, kobra 

106 -Jugoslovanska narodna armada 

107 -prva ženska 

108 -avtomobilska oznaka Španije 

109 -kositer 

110 -televizija 

111 - amper 

112 - umetnost 

113 - ati 

114 - Nika Rozman 

115 - Eric Nolan 

Nagradna igra 

Pravilno rešitev gesla oddajte v Erektorjev 

nabiralnik (pripišite elektronski naslov) 

ali pošljite na: erektor@dsms.net. Nagrajenec 

bo obvešèen po elektronski pošti. 

Tokrat podarjajo Kinematografi Kolosej 4 

vstopnice za ogled filma po izbiri v 

kinocentrih Kolosej v Ljubljani, Mariboru, 

Kopru in Celju. 

V prejšnji številki Erektorja sta bila izžrebana 

Nina Pokorn (2 karti za Malo sceno 

MGL) in Janez Breznik (2 karti za Veliki 

oder MGL). Èestitamo!

Fotoreportaža 

MEDICINSKI RAZGLEDI V SLIKI IN BESEDI 

Žiga. Vzorno skrbi za našo propagando. 

Fotografski objektiv ga je ujel ravno v trenutku, 

ko se je ubadal s pereèimi vprašanji, kot so, 

kako pridobiti èimveè novih naroènikov med 

medicinci, prodati èimveè izdanih publikacij, 

preprièati profesorje, naj v pomoè študentom 

napišejo èimveè preglednih èlankov, ki nam 

bodo v pomoè pri študiju za izpit. Glede na 

izraz njegovega obraza stvari jemlje resno, kot 

se za MR-jevca spodobi. 

Medicinski razgledi 

Publikacije. MR poleg rednega 

izdajanja revije skrbijo tudi za 

izhajanje številnih drugih publikacij, 

o èemer se lahko 

preprièajo predvsem študenti 

višjih letnikov. Opomba za 4. 

letnik: RECEPTUR nimamo, 

ker na farmi menda pripravljajo 

prenovljeno izdajo, stare pa 

žal nimamo veè na zalogi. Mi 

pri tem nimamo niè zraven, saj 

èakamo na komando 'od zgoraj'. 

Podobno velja za Kirurgijo, 

kjer se še ne ve, èe nam jo bo 

uspelo dobiti za 9 jurjev. 

Jana Kenda, Špela Pretnar 

Èlanki. Pri urejanju èlankov za MR in razne suplemente 

(npr. Imunološki zbornik, Potovalna medicina, 

ORL itd.) seveda ne gre brez visoke 

tehnologije. Trenutno premoremo 4 mašine, ki so 

na žalost že precej v letih, tako da stalno 

povzroèajo težave. Po domaèe povedano, kadar 

stvar nujno potrebuješ, nikoli ne deluje, kot bi bilo 

treba. 

Debata. Za usklajeno delovanje nujno potrebna 

stvar. Dostikrat preseže teme, ki se dotikajo 

našega neposrednega delovanja. 

Helena v akciji. Uradne ure imamo ob 

ponedeljkih, torkih in èetrtkih od dvanajstih do 

pol dveh. Takrat lahko dvignete novo številko 

revije, nabavite potrebno (kak Kirurški praktikum 

ali Nevrološko preiskavo). OK, kadar 

imate sreèo, lahko stvar opravite tudi izven 

tega èasa, èeprav nad tem uredniški odbor ni 

ravno navdušen. 

39

2004 december.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?