2004 december.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

dsms.net

2004 december.pdf - Društvo študentov medicine Slovenije

èasopis študentov Medicinske fakultete

INTERVJU

Larisa Stojanoviè

Asistentka na Inštitutu za

anatomijo

AKTUALNO

MF MB vs MF LJ

SPECIALIZACIJE

Kako in kaj

Interna medicina in

psihiatrija

INTERVJU

Miša Fister

Predsednica ŠOMF-a

in vodja projekta

Virus

december 2004 letnik 02.02 200 SIT

UPORABNO

Kako predstaviti seminar?

Pot do Prešernove

nagrade za raziskovalno

nalogo

POD TUJIM NEBOM

Leonardo -

program mobilnosti

Libanon, Dubrovnik, Èeška

PREDNOVOLETNO

Zakulisje koledarja

medicincev


2 uvodnik

december 2004

ZAKAJ SO DINOZAVRI

DINOZAVRI

IZUMRLI?

"Norost je poèeti stvari tako, kot smo jih poèeli vedno, in

prièakovati drugaène rezultate", je menda izjavil Einstein. Se pa je

tega zavedal že praèlovek, recimo takrat, ko je kremenovo strgalo

zamenjal za leseno kopje. Že od nekdaj (ali pa vsaj zadnjih 400 000

let) ljudje hoèemo živeti bolje, lepše in drugaèe. Kar je nekoè bila

borba za fizièno preživetje, je danes veèinoma boj za uspeh, èe že ne

za absolutno zmago. Nekaj paè moraš pokazati - nekoè mamuta,

dlakavega nosoroga ali jamskega medveda, danes Nobelovo nagrado

za mir, Prešernovo nagrado za raziskovalno nalogo ali spominsko

diplomo prof. dr. Janeza Pleènika. To je evolucija - posameznika in

celotnega èloveštva. Prav je, da gremo naprej. Toda vsi ne moremo

biti v prvi vrsti. Še vedno je žal neizogibna delitev na zmagovalce in

looserje. Na tiste, ki bodo dobili želeno specializacijo, in tiste, ki bodo

ostali praznih rok. Tukaj nekaj tolažilnih besed, èe se vam zdi ta svet

kratkomalo nepravièen.

Zgodovina uèi, da najboljši redko zmagujejo. Ko se je Charlie

Chaplin v Monte Carlu inkognito udeležil tekmovanja dvojnikov

Charlieja Chaplina, je pristal na tretjem mestu. Torej mu je dejansko

mogoèe biti še bolj podoben, kot je bil sam sebi!? Vse je odvisno od

kriterijev. Vsako tekmovanje ima lastna pravila. Eno izmed takih je

npr., da se Nobelove nagrade posthumno ne podeljujejo. Rosalind

Franklin tako niè ne pomagajo zasluge pri odkrivanju strukture DNA,

prehitro je umrla, da bi se vpisala v zgodovino. Iz njenih izhodišè in

seveda z lastnim raziskovalnim delom so Crick, Watson in Wilkins

leta 1962 dobili Nobelovo nagrado za podroèje medicine. Vsi leksikoni

jih danes navajajo kot odkritelje molekularne strukture nukleinskih

kislin in pomena te za prenos informacij v živih organizmih. Rosalindinega

imena se ne omenja skoraj nikjer. Zato mirne živce, èe

nekoè ostanete brez Prešernovega priznanja. Ali brez specializacije.

Poskusite še enkrat. Seveda na drugaèen naèin. In èe še vedno ne

bo šlo, se spomnite, da je veèina velikih ljudi v zgodovini bila sprva

spregledanih.

Vse je stvar sistema. Kar je dobro tukaj, ni nujno tudi nekje

drugje. Odvisno od tistih, ki postavljajo pravila. Kar je na naši rang

lestvici specializacij sedemintrideseto mesto, je nekje drugje morda

petindvajseto, v nekem sistemu pa mogoèe celo prvo. Seveda si

moramo z vsemi moèmi osebno prizadevati za premik proti želenemu

cilju. Èe upoštevamo še en Einsteinov izrek, malo znamenitejši in bolj

avtorski - èeš da "bog ne meèe kocke", imamo lahko na marsikaj gromozanski

vpliv. Tako na lastno sreèo kot na sreèo drugih. Ne glede

na izid pa se moramo vsaki situaciji prilagoditi. V tem je skrivnost

preživetja. Brez slabe volje, èrmogledosti in cmeravosti. Karkoli že se

bo zgodilo, prilagodite se! Dinozavri se niso znali. Zato so izumrli.


kje kje je je kaj?

303

S t v a r n i k i

GLAVNA IN ODGOVORNA

UREDNICA

Martina Turk

IZVRŠNA UREDNICA

Tina Peršuh

TEHNIÈNI UREDNIK

Andrej Lesjak

Boštjan Rituper

UREDNIK FOTOGRAFIJE

PrimoŽ ŽuŽek

LEKTOR

Petra Trpin

VODJA PRODAJE

Maja Tripar

VODJA PROMOCIJE

Petra TomaŽeviè

EREKTORJEVA EKIPA

Urša KoŽar, Polona Maver,

Nino Mirnik, Ana Perpar,

Barbara Pistor, Marko Saje,

Peter Trošt, Alenka Vittori

STALNI SODELAVCI

Jasna Bordon, Rok Devjak,

Sreèko Dobrecoviæ,

Nina Fister, Meta Levstek,

Duško Zagoranski, Marjana

Udoviè, Lovro Žiberna

PRI TEJ ŠTEVILKI SO

SODELOVALI ŠE:

Mitja Èetina, Gabrijel Fišer,

Urša Gartner, Nina Glavnik,

Sonja Golob, Helena Haskaj,

Jana Kenda, Miran

KriŽanèiè, Lea Maèkovšek,

JoŽe Mauèec, Polona Peèlin,

Špela Pretnar, Andrej Trojar,

Urška Zoran

TISK:

Grafex doo., Izlake

NAKLADA:

700 izvodov

IZDAJA:

Društvo študentov

medicine Slovenije,

Korytkova 2, Ljubljana

Tisk finanèno omogoèil:

ŠOMF

Cena vkljuèuje 8,5% DDV.

ISSN1581-9078

Vaše prispevke pošljite

na:

erektor@dsms.net

Vsebina

UVODNIK

Zakaj so izumrli dinozavri . . . . . . . . . . . . . . 02

PREDSTAVLJAMO

Sekundarij in specializacija . . . . . . . . . . . . . 04

Psihiatrija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 06

MF MB vs. MF LJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 07

07

STROGO STROKOVNO

Patografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

Abu Ali al-Hussein Ibn Abdallah Ibn Sina . . 10 . . . .

Radovednost bo rešila svet?. . . . . . . . . . . . 10

Kako do raziskovalne naloge in Prešernove

nagrade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Jest ne bom predstavlou seminarja! . . . . . . 14

Zašèita na internetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

INTERVJU

Asist. Larisa Sotjanoviè, dr.med. . . . . . . . . . 17 . . .

POD TUJIM NEBOM

Praksa v Olomucu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Urgentna medicina v Dubrovniku . . . . . . . . 21 . . . .

Lebanon refugee project . . . . . . . . . . . . . . . 22

Anketa - Kam bi najraje šli študenti MF . . . . 23 . . . .

Leonardo do Vinci - Evropski program

mobilnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

IZ ŽIVLJENJA

Naj bo pajzl spet naš . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Revolucionarna sprememba . . . . . . . . . . . . 27 . .

Izpitne zgodbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Motivacijski vikend DŠMS . . . . . . . . . . . . . . 28

Teèaj govorice gluhih - znakovni jezik . . . . . 29

122 ur brez spanja??? . . . . . . . . . . . . . . . . 30

INTERVJU

Miša Fister . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

ŠPORT

Resnica o plavanju in izgubi teže . . . . . . . . 33

Pripravlja se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

33

TOK ZAVESTI

Samo milijon nas še živi . . . . . . . . . . . . . . 34

Jelko - Finanène težave . . . . . . . . . . . . . . . 35

PREDPRAZNIÈNO

Božiè, božièek in novoletna jelka . . . . . . . . 35 . .

El colledar za nuovo leto. . . . . . . . . . . . . . . 36 . . . .

Berem, torej sem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

Humor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

Križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

FOTOREPORTAŽA

MR v sliki in besedi . . . . . . . . . . . . . . . . . .

39

06

17

30

36


4

predstavljamo

Sekundarij in specializacija

december 2004

KAKO IN KAM PO KONÈANEM ŠOLANJU

NA MEDICINSKI FAKUL FAKULTETI

TETI

Tekst: Barbara Pistor

" A si pol, ko konèaš medicinski faks, že pravi dohtar?" Preprièana sem, da smo prav vsi že kdaj

odgovarjali na podobna vprašanja prijateljem ali znancem. Mnogi smo se med pojasnjevanjem

kmalu zaèeli zapletati, ker nismo vedeli, kaj natanko nas èaka po diplomi na Medicinski fakulteti

in kako vse skupaj poteka. Da v prihodnje ne bo veè zadreg pri pojasnjevanju, na hitro o tem,

kam in kako po konèanem šolanju na Medicinski fakulteti.

NAJPREJ: DIPLOMA

Študij na Medicinski fakulteti (v nadaljevanju

MF) se zakljuèi s podelitvijo

diplome. Podelitev diplom poteka

dvakrat na leto, zato si lahko študent

takoj po konèanih obveznostih (izpitih,

vajah) na dekanatu pridobi

Dokazilo o zakljuèenem študiju na

Medicinski fakulteti, s katerim se

lahko nemudoma prijavi na

Zdravniški zbornici Slovenije (v

nadaljevanju ZZS) na sekundariat, ki

traja dve leti. Študent, ki konèa šolanje

na MF, dobi naziv: doktor medicine

- dr.med. (primer: Jože Novak,

dr.med.)

SEKUNDARIAT

Mrežo delovnih mest zdravnikov

sekundariatov doloèa Ministrstvo za

zdravje na predlog ZZS. Število

delovnih mest je znano vnaprej in je

prilagojeno naèrtovanemu številu

zdravnikov sekundariatov v Sloveniji.

V èasu sekundariata opravlja

zdravnik sekundarij prvih 6 mesecev

program pripravništva (pripravništvo

je plaèano) na podroèju urgentne

medicine. Teh 6 mesecev urgentne

medicine je razdeljenih na:

- 2 meseca urgentne kirurgije in

anesteziologije,

- 2 meseca IPP-ja in dela na CIIM-u,

- 2 meseca na ostalih podroèjih

(ginekologija, ORL,…)

Specializacije

pecializacije

Program se zakljuèi s strokovnim

izpitom, ki sestoji iz teoretiènega in

praktiènega dela in poteka pred

komisijo, ki jo sestavljajo trije èlani iz

razliènih strokovnih podroèij. Po

opravljenem programu iz urgentne

medicine kot prvem delu sekundariata

zdravnik sekundarij nadaljuje z

drugim delom, ki traja še 18 mesecev.

Drugi del sekundariata je razdeljen

na obvezni in izbirni del. Kandidat

se za opravljanje sekundariata na

posameznem obveznem ali izbirnem

strokovnem podroèju v okviru programa

prijavi po svoji želji, tako da predloži

lasten predlog celotnega poteka

sekundariata.

Obvezni del poteka na oddelkih s

podroèja interne medicine (8 mesecev)

in kirurgije (4 mesece). Izbirni

del poteka na oddelkih katerega koli

izmed prej naštetih podroèij, ali na

enem ali veè oddelkih drugih podroèij,

v poljubnem trajanju, vendar najmanj

1 mesec (anesteziologijo z reanimatologijo,

dermatologijo, fizikalno medicino

in rehabilitacijo, ginekologijo s

porodnièarstvom, nevrologijo, oftalmologijo,

onkologijo, ortopedijo, ORL,

pediatrijo in psihiatrijo). Zdravniki

sekundariji praviloma zaènejo z

delom na internistiènih oddelkih, nato

pa z delom nadaljujejo na ostalih

strokovnih podroèjih. Sekundariat se

opravlja pod vodstvom nadzornega

in neposrednega mentorja. Nadzorni

mentor skrbi, da se sekundariat

opravlja skladno s programom,

nadzira usposabljanje sekundarija in

je odgovoren za njegovo

usposobljenost. Na vsakem oddelku

zdravnika sekundarija posebej

usposablja za samostojno delo

neposredni mentor z navodili, praktiènim

delom in nasveti. Na oddelkih

zdravnik sekundarij pod vodstvom

neposrednega mentorja vodi sobo,

sodeluje pri zdravljenju bolnikov in

asistira pri posegih ali operacijah.

Sekundariat se zakljuèi z licenènim

izpitom - preglednim preizkusom

usposobljenosti, ki poteka pred

komisijo in je sestavljen iz teoretiènega

in praktiènega dela. Po opravljenem

programu sekundariata in

uspešno opravljenem licenènem

izpitu prejme zdravnik licenco za

opravljanje osnovne zdravstvene

dejavnosti.

SPECIALIZACIJA

ZZS dvakrat v letu objavi Javni razpis

specializacij za posamezna specialistièna

podroèja za potrebe javne

zdravstvene mreže. Na razpis se

lahko prijavi kandidat že med opravljanjem

sekundariata (od trenutka, ko

opravi strokovni izpit).

Ustrezni obvezni dokumentaciji za

prijavo na razpis lahko kandidat

priloži še dokazila za ocenjevanje

izbirnih meril. Sedaj se konèno

izkaže, kako "priden in marljiv" je bil

kandidat med šolanjem na MF in v

kolikšni meri se je dodatno udejstvoval

na raziskovalnih, strokovnih ali

drugih podroèjih!


predstavljamo 5

Izbirna merila so:

1. povpreèna ocena dodiplomskega

študija.

Primer: povpr. ocena od 6,00 do 6,99

(1 toèka), povpr. ocena od 8,50 do

8,99 (20 toèk)

(maksimalno število toèk: 30)

2. mnenja dosedanjih mentorjev in

priporoèila kandidata (maksimalno

število toèk: 20)

3. kandidatovi dosedanji dosežki in

reference. Npr.: sodelovanje v

raziskovalnem projektu, Prešernova

nagrada, objave èlankov v medicinskih

strokovnih revijah, pasivne ali

aktivne udeleže na medicinskih seminarjih,

kongresih,…

(maksimalno število toèk: 30)

4. osebni razgovor s kandidatom - po

presoji izbirne komisije

(maksimalno število toèk: 20)

Za odobritev specializacije so ZZS

predlagani tisti kandidati, ki so

dosegli najveèje število toèk, ter toliko

kandidatov, kolikor je bilo na

posamezni specializaciji razpisanih

specializantskih mest.

Recimo, da je bila kandidatu odobrena

specializacija iz interne medicine.

Kakšen je potek in dolžina trajanja

specializacije?

Specializacija iz interne medicine

je uèno-vzgojni proces, v katerem si

specializant pridobi tako teoretièno in

praktièno znanje s podroèja* interne

medicine, da je sposoben samostojno

oskrbeti veèino bolnikov z akutnimi

in kroniènimi boleznimi notranjih

organov. *Podroèja interne medicine

so: endokrinologija in bolezni presnove,

gestroenterologija, hematologija,

intenzivna interna medicina, kardiologija,

angiologija, nefrologija, pulmologija

in alergologija, revmatologija,

urgentna interna medicina s toksikologijo,

infektologija.

Specializant mora v èasu specializacije

obravnavati najmanj 1000 bolnikov

z internistiènimi boleznimi. Na

oddelku skrbi za 10 do 20 bolnikov.

Med specializacijo mora opraviti minimalno

predpisano število obveznih

posegov oz. asistirati pri zahtevnejših

posegih in obravnavah.

Specializacija iz interne medicine

traja 6 let in je sestavljena iz:

- zaèetnega dela (enoten skupni pro

gram), ki traja 2 leti

- nadaljevalnega dela, ki traja 3 leta

in

- izbirnega dela, ki traja 1 leto

Zaèetni del je enak za specializacijo

iz interne medicine in vse ožje specializacije

interne medicine. Nadaljevalni

in izbirni program pa doloèi vsak

program ožje specializacije posebej.

V zaèetnem delu specializant najprej

prvo leto kroži po oddelkih s podroèja

interne medicine, kjer se podrobneje

seznani z internistiènim pristopom k

bolniku (anamneza in telesni pregled)

in odrejanjem naèrta preiskav ter

izbiro zdravljenja. Vadi v opisovanju

in oceni izvidov biokemiènih, hematoloških

in drugih laboratorijskih

testov, rentgenogramov, EKG, …

Seznanja se z naèini odvzema materiala,

s škodljivimi uèinki zdravil in z

naèinom vodenja dokumentacije. Pod

neposrednim nadzorom mentorja

naèrtuje zdravljenje, nadzira njegov

potek in uspeh. Drugo leto zaèetnega

dela programa specializant opravlja

dela kot v prvem letu, le da vse bolj

samostojno izvaja diagnostiène

postopke, odreja zdravljenje in ga

nadzira. Seznanja se s posameznimi

ožjimi podroèji interne medicine,

metodami in tehnikami diagnostike

ter specifiènega zdravljenja. Usposablja

se za samostojno delo na

podroèju urgentne internistiène

dejavnosti. Vkljuèuje se tudi v

dežurno službo in v ambulantno delo.

Naslednja 3 leta, v okviru nadaljevalnega

programa, specializant prav

tako kroži po internistiènih oddelkih in

v vse veèji meri samostojno opravlja

delo sobnega zdravnika in samostojnega

zdravnika v specialistièni

ambulanti pod posrednim nadzorom

mentorja. Sestavni del nadaljevalnega

programa so tudi predpisani posegi,

obravnave in asistenca oz. vrednotenje

posameznih posegov.

V izbirnem programu specializant

predpisani èas izrabi za usposabljanje

na ožjem strokovnem podroèju

(npr. kardiologiji). Usposablja se

lahko tudi v tujini ali pa se posveti

raziskovalnemu projektu.

Specializacija se konèa s specialistiènim

izpitom, ki obsega teoretièni

in praktièni del. Teoretièni del je lahko

pisni ali ustni.

Praktièni del obsega:

- anamnezo in telesni pregled 1 od 3

bolnikov z boleznimi notranjih

organov, postavljanje delovne oz.

diferencialne diagnoze, odrejanje

ustreznih preiskav,…

- izvedbo diagnostiènega postopka

ali posega iz nadaljevalnega programa

specializacije

- izdelavo izvedenskega mnenja na

osnovi predložene dokumentacije

Po opravljeni specializaciji in

uspešno opravljenem specialistiènem

izpitu dobi novopeèeni in

usposobljeni strokovnjak v ožji veji

medicine naziv specialist.

Za pomoè in praktiène nasvete se

najlepše zahvaljujem Borutu Jugu,

dr.med, mlademu raziskovalcu in

specializantu na oddelku za žilne

bolezni Kliniènega centra.

Vir informacij in dodatne informacije:

www.zzs-mcs.si/


6

december 2004

Intervju s specializantko otroške in mladostniške

psihiatrije Jernejo Maèek, dr. dr.

med.

PSIHIATRIJA

PSIHIATRIJA

-

- SPECIALIZACIJA,

SPECIALIZACIJA,

KI OMOGOÈA HOLIS- HOLIS

TIÈEN POGLED NA PACIENT ACIENTA

Tekst: Jasna Bordon

Na intervju sem povabila Jernejo Maèek, dr.med. s Kliniènega oddelka za mentalno zdravje

(KOMZ), kjer je na Oddelku za motnje hranjenja na dvomeseènem kroženju.

Najprej me je bodoèa mlada mamica pouèila o tem, da beseda specializacija pomeni kroženje po

oddelkih po programu, ki ga razpiše Zdravniška zbornica (ZZ) za doloèeno èasovno obdobje, nato

pa sva prešli na pogovor.

E: Dr. Maèkova, specializacija iz

otroške in mladostniške psihiatrije je

relativno nova specializacija, saj je

bila prviè razpisana julija 2003. Kako

je bilo prej s tem?

Prej je bila možna zgolj specializacija iz

psihiatrije in nato podiplomski študij iz

pedopsihiatrije. Zdaj pa sta specializaciji

iz psihiatrije ter otroške in mladostniške

psihiatrije loèeni in trajata pet let.

Specializacija vkljuèuje skupno deblo

(36 mesecev), ki se nato deli v dve veji:

psihiatrijo(24 mesecev) ter otroško in

mladostniško psihiatrijo (24 mesecev).

Nato je možno še dodatno izobraževanje

iz psihopatologije, psihoterapije,

pedopsihiatrije itd.

E: Kakšen je postopek za odobritev

specializacije?

Kar nekaj novosti se je pripetilo na tem

Specializacije

pecializacije

predstavljamo

podroèju v zadnjih letih. Vèasih si šel na

oddelek in se s predstojnikom dogovoril

glede opravljanja specializacije. Sedaj

pa je ta postopek veliko bolj transparenten,

saj veèkrat letno izide razpis specializacij,

ki ga vodi ZZ. Zdravstveni

zavodi obvestijo ZZ o potrebah po

doloèenih specialistih in ta glede na

mrežo specialistov razpiše regijske

razpise. Nato se vloži vlogo za odobritev

specializacije. Ne more se hkrati vložiti

veè vlog za razliène specializacije, pa

tudi za eno specializacijo lahko kandidiramo

le v eni regiji.

E: Torej, èe sem prav razumela: na en

razpis lahko oddamo samo eno vlogo

za specializacijo. Kaj se zgodi, èe

naša vloga ni odobrena?

Poèakati je treba na ponovni razpis.

E: Kako je s potrebo po psihiatrih pri

nas?

Menim, da je Slovenija nasploh

podhranjena s specialisti iz psihiatrije,

saj se jih bo precej kmalu upokojilo, pa

tudi razpisov je bilo v preteklih letih

izredno malo. Trenutno je pri nas približno

25 specializantov.

E: Kako poteka kroŽenje po oddelkih?

V sodelovanju z glavnim mentorjem se

izdela program specializacije za dolžino

celotne specializacije glede na možnosti

in zmogljivosti posameznih oddelkov.

Program mora nato odobriti ZZ.

E: Ali so moŽne vmesne prekinitve

specializacije?

Seveda. V tem èasu specializacija miruje.

E: Kako pa je s preverjanjem znanja?

Ali imate kolokvije po konèanem izobraŽevanju

na posamezni uèni enoti?

Kolokvijev nimamo. Je pa tako, da si na

oddelku (odvisno katerem) vkljuèen v

timsko delo, aktivno sodeluješ na

skupinah, obiskuješ seminarje, kongrese,

enkrat na teden so kolegiji, kjer

predstaviš kliniène primere iz prakse.

Tvoje delo in znanje sproti spremlja in

preverja neposredni mentor, ki je ponavadi

tudi vodja oddelka. Novost je list

specializanta, v katerem so jasno

napisane dolžnosti in znanja, ki jih mora

specializant pridobiti na posameznem

oddelku (št. anamnez, pregled mladostnikov,

...).

E: Kako je s specialistiènim izpitom?

Po petih letih oz. po konèanem programu

se v dogovoru z glavnim mentorjem

prijaviš na ZZ na specialistièni izpit, ki je

praktièni in teoretièni.

E: Zasledila sem, da se sekundariat

lahko prizna kot del programa specializacije.

Res je. Sekundarij traja maksimalno dve

leti. Po opravljenem urgentnem stažu, ki

traja 6 mesecev, lahko pristopiš k

strokovnemu izpitu (ki ga sicer lahko

opraviš do konca sekundarija). Nato te

èaka še 8 mesecev interne, 4 meseci

kirurgije in 6 mesecev je izbirnih. Èe

dobiš specializacijo, lahko sekundarij

prekineš in 6 mesecev prebiješ na psihiatriji.


predstavljamo

E: Ali ste vi tako storili?

Da. Na KOMZ-u sem zaprosila za

opravljanje sekundariata in ga del

opravila na enoti za motnje hranjenja,

del pa na enoti za adolescentno psihiatrijo.

E: Kdaj ste se odloèili za specializaci-

Medicinska fakulteta v Mariboru pod drobnogledom

MF MB vs. MF LJ

Urša Kožar

Mnogo tega je bilo že povedanega, slišati je bilo veliko (tudi tistih manj) prijetnih govoric, na veliko

se je opravljalo in širilo skepticizem, bilo je tudi nekaj joka in stoka. Vendar so govorice kmalu

postale resniènost in 1. oktobra letos je vrata odprla tudi èisto nova Medicinska fakulteta v Mariboru

ter sprejela pod svoje okrilje 85 študentov. In od takrat naprej so zlobni in manj zlobni jeziki

utihnili. Mi pa smo se odloèili, da se sami odpravimo v štajersko prestolnico in se preprièamo,

kakšno je dejansko stanje.

VSAK ZAÈETEK JE TEŽAK

Medicinska fakulteta Univerze v

Mariboru je bila ustanovljena z

Odlokom o preoblikovanju Univerze v

Mariboru, ki ga je sprejel Državni

zbor Republike Slovenije 02.10.2003.

Potem so po mnogih sejah in dogovarjanjih

izvolili vodstvo, se domenili

za program in dobili decembra lani

vse privolitve od pristojnih ministrstev.

Zaèelo se je mrzlièno dogovarjanje

o profesorjih, prostorih,

pripomoèkih za študij in vaje ter nasploh

vsem, kar sodi v okvir kake

fakultete.

NEKAJ SPLOŠNIH PODATKOV

Dodiplomski univerzitetni študijski

Konkurenca?

jo iz otroške in mladostniške psihiatrije?

Med študijem je bila to le ena izmed

opcij. Razliène izkušnje, ki sem jih pridobila

predvsem tekom sekundarija, so me

preprièale v to, da si dela z otroki in mladostniki

še posebno želim. Poleg tega je

psihiatrija veja v medicini, za katero je

znaèilen holistièen pogled na pacienta.

E: Ali ste bili kot študentka kje na

praksi v tujini?

Konec 5. letnika sem bila na Švedskem

na enomeseèni praksi iz pediatrije. Tam

me je prevzel izredno dober odnos do

pacientov in sama organiziranost

zdravstva. Zdravniki imajo veliko èasa

na voljo za posameznega bolnika in se

mu lahko povsem posvetijo.

E: Ali bi kaj spremenili pri specializaciji?

Stvari se iz leta v leto izboljšujejo.

Novost - list specializanta je v veliko

program Splošna medicina traja 6

let (12 semestrov) in je ovrednoten s

360 ECTS toèkami (=European

Credit Transfer System). Program

in predmetnik sta pripravljena po

vzoru evropskih medicinskih fakultet,

ki imajo svoje programe ovrednotene

z ECTS toèkami. Na ta naèin se bodo

lahko študenti in profesorji vkljuèevali

v mednarodno izmenjavo v okviru

programa Socrates/Erasmus. Izvajanje

študija na osnovi ECTS

omogoèa izmenjave študentov in

visokošolskih uèiteljev tudi z Medicinsko

fakulteto Univerze v Ljubljani, s

katero so usklajene tudi vsebine

nekaterih premetov.

Univerzitetni študijski program Sploš-

pomoè, èedalje bolj so zaželjena dodatna

izobraževanja. Ker sem šele na

zaèetku specializacije in ker je to relativno

nova specializacija, ne morem biti

bolj kritièna.

E: Torej: vse lepo in prav. Kako pa je

s plaèo in dopusti?

Dopust je predpisan z zakonom in se

zanj dogovorimo z glavnim oz.

neposrednim mentorjem. Delovne

pogodbe se sklepajo z delodajalcem, t.j.

klinièno ustanovo, kjer delaš, za èas

opravljanja posameznih delov specializacije.

Plaèuje ti ZZ iz skupnega fonda.

Prej so specializante plaèevale

zdravstvene ustanove in ti so bili nato

pogodbeno vezani, da se tam zaposlijo

za doloèeno število let. Sedaj pa je

zaposlitev vezana na regijo in ne na

ustanovo. Višina plaèe je nekje v

povpreèju z zajamèeno plaèo v Sloveniji.

na medicina je sestavljen iz 52 predmetov,

med katerimi so 4 izbirni

predmeti in 8 PBL modulov, seveda

vse podkrepljeno z vajami (kot lahko

vidite tudi v tabeli na koncu besedila).

Nekatere predmete boste tako

zaman iskali na urnikih v avli naše

fakultete, saj sta si programa vendarle

razlièna.

Prav tako se zdi, da ima

mariborska MF veliko veè obveznosti,

vendar po zatrjevanju tako profesorjev

kot študentov, pri (nepomembnih)

stvareh ne gredo toliko v

podrobnosti, saj je navsezadnje to

študij medicine, ne pa kemije, fizike

ali biologije.

7


8

ŠTUDENTI

Nove èlanice mariborske Univerze so

se najbolj razveselili štajerski, prekmurski

in koroški dijaki, ki jim po

dragoceno izobrazbo sedaj ne bo

treba vse do Ljubljane. (Na tem

mestu morda presunljiv podatek;

samo iz II. Gimnazije Maribor obiskuje

1. letnik MF v MB cca. 25 študentov

od skupno 85).

Naj opozorim še na napaèno vsesplošno

mnenje (skoraj) cele Slovenije:

na MF v MB se NISO vpisovali

"slabši" dijaki, saj je bila omejitev le

za toèko niŽja, ampak tisti, ki se jim

je zdelo bolj smiselno študirati bližje

domu.

Je pa res, da prav zaradi relativno

majhnega števila študentov in komaj

zaèetega sistema predavanja in vaje

potekajo nekoliko bolj "svobodno", z

vzpodbujanjem odprtega dialoga.

Bruci nove fakultete so optimistièno

razpoloženi, ne glede na to, da vse

stvari še niso popolnoma dodelane.

Tako imajo predavanja kar na mariborski

Univerzi (saj zaenkrat potrebujejo

le 1 predavalnico), vaje pa imajo

razmetane bolj ali manj v bližini; na

Pedagoški fakulteti, Fakulteti za

kemijo in kemijsko tehnologijo, na

Inštitutu za anatomijo, ki je v

neposredni bližini Splošne bolnišnice

MB (=SBM)…

ZANIMIVO

Nekoliko me je presenetilo dejstvo v

zvezi z anatomijo; kot namreè veste,

so za vaje potrebni preparati. In ker

jih je potrebno najmanj 6 mesecev

prej namakati, jih na MF v MB seveda

niso imeli. Na pomoè je priskoèila

MF v LJ in solidarno odstopila dva

kadavra. Tukaj pa se zgodba zaplete.

Nosilka predmeta, predavateljica, pa

tudi asistentka na vajah, prof. dr.

Pejkoviè, je alergièna na formaldehid.

Tako so kadavra vrnili v Ljubljano

in si naroèili nova iz Avstrije, ki pa sta

bila vložena v alkoholu.

Vaje so se torej lahko zaèele. Ker pa

sta bila kadavra še cela, ju je bilo

najprej potrebno razkosati in secirati.

Na pomoè so priskoèili izkušeni

zdravniki iz SBM in opravili "groba"

Konkurenca?

predstavljamo

dela, tista bolj fina (kot je prepariranje

mišic, žil in živcev) pa so prepustili

kar prvi generaciji mariborskih medicincev,

ki so se tako že po prvem

mesecu znašli s skalpelom v roki.

Ena izmed stvari, ki me je prav tako

prijetno presenetila, je bilo opravljanje

kolokvija pri anatomiji; doloèita

se dva ali trije roki, študenti sami

izberejo, na katerega bodo šli, in

potem imajo ustni zagovor pri profesorici,

kjer morajo stvari tudi praktièno

pokazati na preparatih.

(Samo za primerjavo; mariborski

medicinci se preko roke zagrizejo v

toraks, nato pa se preko abdomna

prebijejo do spodnjih ekstremitet.

Glava ostane za drugi semester,

èeprav možganske živce v program

vkljuèujejo že sedaj.)

Slika 1: edina predavalnica - zaenkrat

kar na mariborski univerzi

Tretja zanimiva stvar so muduli PBL

(=problem based learning), ki

potekajo nekako takole: skupina študentov

se odpravi na doloèen oddelek

SBM, kjer jim zdravniki predstavijo

doloèen problem, s katerim je

povezana bolezen pacienta. Potem

imajo na voljo kakšno uro ali veè, da

med vso mogoèo literaturo poišèejo

èim veè ustreznih diagnoz. Sledi

pouèna diskusija. Torej nekakšen

aktiven naèin uèenja, ob katerem si

deležen tudi stikov s pacienti že v

prvem letniku.

OBVEZNOSTI

Ni fakultete brez kolokvijev in izpitov.

In tudi v Mariboru na MF je tako.

Èeprav izpitov še niso opravljali, je

predvideno veliko manj ustnih izpitov

kot pri nas (ali pa bodo le po potrebi).

december 2004

Sicer pa je sistem podoben; opravljene

vaje - opravljeni kolokviji -

opravljen izpit.

Èe se morda sprašujete, kako se

bodo prijavljali na izpite… Ja, preko

intereneta, kako pa???

Slika 2: dekan MF MB (desno) prof. dr.

Ivan Kranjc in rektor UM (levo) prof. dr.

Ivan Rozman

NOVA FAKULTETA?

Letos, ko program obiskuje le

85 študentov, še ni prostorske stiske,

kar pa bo vedno bolj izrazito postajalo

naslednja leta, z vpisom novih generacij.

Da, nova Medicinska fakulteta

naj bi nastala nekje v neposredni

bližini SBM, prav tako pa bi naj popolnoma

nov študentski dom, ki je

trenutno v izgradnji, na obmoèju

Lenta, naselili le študenti medicine v

Mariboru. Tako bo poskrbljeno tako

za predavanja in vaje kot tudi za

bivanje.

RIVALSTVO

Vsi se sprašujemo, kakšen odnos se

bo razvil med obema Medicinskima

fakultetama in èe bo na koncu prisotna

le še zdrava tekmovalnost ali pa

bo ta prerasla v rivalstvo.

Poleg tega se pojavljajo tudi dvomi,

kakšen je smoter vpisovanja nekaj

manj kot 300 medicincev vsako

leto…

Seveda me je zanimalo, èe so Mariborèani

"ukradli ali si izposodili"

kakšnega profesorja ali asistenta.

Kolikor je znano, je službo menjala le

ena asistentka (Biologija celice).

Izposoja profesorjev naj bi bila (po

neuradnih podatkih) kaznovana celo

z odpušèanjem s strani MF LJ.

Dovoljeno je le sodelovanje za


predstavljamo

izpopolnjevanje programa tako ene

kot druge fakultete.

Pojavlja se seveda tudi vprašanje, kaj

bo to pomenilo èez nekaj let za nas

študente in èe bomo sploh še lahko

opravljali vaje v SBM?

Verjetno bi bilo najhuje, èe bi se fakulteti,

namesto da bi sodelovali med

seboj in izmenjevali izkušnje, podali v

zagrizen boj za… jah, kdo bi vedel za

kaj! Èast, slavo, priznanost?

Pojavlja se seveda tudi vprašanje, kaj

bo to pomenilo èez nekaj let za nas

študente in èe bomo sploh še lahko

opravljali vaje v SBM?

Verjetno bi bilo najhuje, èe bi se fakulteti,

namesto da bi sodelovali med

Sloveniji bo najbolj koristilo, èe

bosta fakulteti delovali z ramo ob

rami in kolikor se le da izboljševali

razmere v zdravstvu, da bo

konkurenèno npr. severnoevropskim

drŽavam. Od metanja polen

pod noge pa ne more biti nobene

koristi.

seboj in izmenjevali izkušnje, podali v

zagrizen boj za… jah, kdo bi vedel za

kaj! Èast, slavo, priznanost?

Še najbolj zrelo potezo so naredili

predstavniki DŠMS-ja, ki so se

bratsko podali v Maribor in s polno

mero entuziazma povabili mariborske

kolege k sodelovanju, saj je DŠMS

nenazadnje Društvo študentov

medicine SLOVENIJE in ne le Ljubljane.

V ta sistem povezovanja je tako

vloženega veliko upanja za boljši jutri.

SPLOŠNA OCENA

Moram priznati, da je na novopeèeni,

tako rekoè "brucki med fakultetami",

potrebno še marsikaj postoriti, vendar

levji delež stvari je bil opravljen, ko so

se nekateri pogumni ljudje (na èelu z

dekanom, prof. dr. Ivanom Kranjcem)

pred 2 mesecema in pol

odloèili odpreti vrata ter tako vzgajati,

uèiti in skrbeti za nove generacije

medicincev.

Torej; odlièno!

Slika 3: Ljubljanska MF

9


10 strogo strokovno

december 2004

SIMPOZIJ - 7. Pintarjevi dnevi

PATOGRAFIJA

OGRAFIJA -

VPLIV PLIV BOLEZNI NA žIVLJENJE IVLJENJE IN

DELO ZNAMENITIH OSEBNOSTI

po povzetku doc. dr. Zvonke Zupaniè Slavec

Simpoziji, poimenovani po zgodovinarju medicine doc. Ivanu

Pintarju (1888-1963), ki je pred 70 leti (1934) uvrstil zgodovino

medicine v predmetnik tedaj še nepopolne Medicinske fakultete

v Ljubljani, so postali sreèanja vseh, ki spoštujejo zdravstveno

preteklost ter odkrivajo že pozabljeno zgodovino zdravstvene

kulture našega maloštevilnega naroda. Tokratna vsebina se dotika

pri nas doslej neobravnavane teme patografije oz. prouèevanja

medicinske biografije posameznika ter vpliva bolezni na življenje

in delo znamenitih osebnosti.

Kolikšna bi bila ustvarjalna bera na najrazliènejših podroèjih èloveškega

duha, èe ne bi toliko genialnih ustvarjalcev podleglo razliènim boleznim. Npr.

za tuberkulozo so umrli Franèišek Asiški, Atila, Moliére, Èehov, Vivaldi,

Chopin, Toulouse Loutrec; za sifilisom Erazem Roterdamski, Arthur

Schopenhauer, Paganini, Flaubert, Baudelaire; raku sta podlegla Siegmund

Freud in Evita Peron; alkoholizem je gospodoval v življenjih Aleksandra

Velikega, Petra Velikega, ameriškega predsednika Lyndon-a Johnsona, pa

Stalina in Jelcina; narkomanija in tabletomanija sta unièili življenja Marylin

Monroe, Janis Joplin, Jimmy-ja Hendrix-a; v sodobnejšem èasu pa sta za

aidsom umrla Freddy Mercury in Rudolf Nurejev. Kuga je sredi 14. stoletja

pomorila pol evropske populacije, pegavi tifus je bil v vojnah hujša kosa kot

vsi meèi. Španskim konkvistadorjem so koze v novo osvojenih mehiških in

perujskih deželah bolj pomagale kot vsi kanoni, saj so domorodce skoraj

prepolovile. Celo španski gripi v letu 1918 gre neslavna zmaga, saj je z

dobrimi 20 milijoni žrtev krepko prekosila vojni žrtveni plen. Aids ima

prekratko prehojeno pot, da bi lahko natanèneje govorili o njegovi usodnosti;

nesporno pa je, da njegova epidemiologija napoveduje eno najveèjih katastrof

èloveštva.

Povabilu se je odzval mednarodno priznani strokovnjak, paleopatolog in

mumiolog, prof. dr. Eugen Strouhal iz Prage, ki je dal sreèanju dodatno

dimenzijo s predstavitvijo sodobnih možnosti raziskovanja bolezni na

egipèanskih mumijah. Imenitno prenovljena mumija Amonovega sveèenika

Isahte je sreèanje vsebinsko povezala z Narodnim muzejem, kjer jo tudi

hranijo.

Sreèanje nakazuje možnosti nadaljnje obravnave inderdisciplinarne teme

patografije, saj je pravo vsebinsko bogastvo. Èe je evropsko plemstvo

patografsko odlièno raziskano in so nam znane njihove bolezni ter posledice

dedne hemofilije, ostaja za nas nedosežen horizont poznavanje patografije

lokalnega in bližnjega plemstva; poznamo jo le za grofe Celjske in Turjaško

gospodo.

Analogno plemiškim raziskavam bi želeli bolje poznati patografijo znamenitih

vladarjev in umetnikov, ki so bili bolni. Raziskovalce èaka še veliko dela, da

bodo pri ustvarjalcih bolnikih, ki so zaznamovali svoj èas, odmerili tudi pravo

mesto njihovi bolezni v ustvarjalnem opusu.

Iz zgodovine

Eden najveèjih zdra

v islamsk

LI AL-H AL-HUSS

USS

IBN BN

ABU BU A LI

Lumann, Geerwich, Weber - le kdo še

pomirim tiste zanesenjake, bojda vas j

nili hiteti odpirati kilogramske leksikone

dedci z medicino nimajo nobene zveze

cinec/-ka na svojem popotovanju skozi

nal le Hipokrata, pa še tega zgolj po s

namenjenih tudi kakšnemu "manj znan

nosti.

Kljub dolgemu imenu velja Avicenna,

kakor so ga imenovali v latinšèini, v

islamskem svetu za enega najveèjih

zdravnikov in uèenjakov vseh èasov.

Rodil se je l. 979 državnemu uradniku

v Afschani, mestu v današnjem

Uzbekistanu, kjer je študiral medicino

in filozofijo. Kakor pravi v svoji

avtobiografiji, je že desetleten na

pamet recitiral koran in velik del

takratnega leposlovja. V starosti 16

let je, piše v nadaljevanju, obvladal

vse znanosti, kasneje naj bi jih zgolj

poglabljal. Kot dediè velikega premoženja

je Avicenna popotoval po

perzijskih dvorih, kjer je služboval kot

zdravnik, astronom, državnik in

pisatelj. Že osemnajstletnega ga je

samanidski vladar Buchare zaradi

izjemnih zdravniških sposobnosti

imenoval za svojega telesnega

zdravnika. Zadnjih 14 let življenja je

preživel kot zdravnik in znanstveni

svetovalec na dvoru isfahanskega

kneza. Bagdadski kalif pa mu je že za

življenja podelil zveneè naziv šejka.

Njegovo temeljno delo, ki je nastalo l.

1030 in nosi naslov Al-qanum fi attibb

(Canon medicinae), je nadomestilo

samostansko medicino

kršèansko-latinskega zahoda z

znanstvenimi postopki in tako v Orientu

kakor v Evropi dolgo obveljalo

za enega najpomembnejših medicinskih

uèbenikov. Postalo je temelj

znanstvene medicine in se postavilo

ob bok spisom Hipokrata in Galena

na vseh pomembnejših evropskih


strogo strokovno 11

vnikov in uèenjakov

em svetu

EIN IBN BN ABDALLAH BDALLAH

SINA INA

Tekst: Mitja Èetina

ni bil slišal za te može. Da pa hitro

na teh hodnikih kar nekaj, ki bi utegin

zapolniti to sivo liso spomina, ti

. In prav je tako. Da pa bi mlad medikri,

znoj in jemanje anamneze ne pozili

razmer, bo nekaj vrstic v prihodnje

mu" predstavniku te naše obrti - umet-

univerzah. Delo sestoji iz petih knjig,

v katerih je vsa medicina tistega

obdobja sistematièno in po primerih

klasificirana: anatomija, fizologija,

patologija, notranja medicina, kirurgija,

porodništvo, veda o vroèini in

zdravilstvo. Knjige se delijo v odseke,

ki sestojijo iz doktrin. Te so sestavljene

iz sum, ki se zopet èlenijo v

poglavja, ta pa tvorijo osnovno enoto

dela. Že samo komentarji v knjigah

tvorijo samostojno literarno zvrst. Ker

pa je Avicenna imel velih posluh za

svoje študente, je celotno delo tudi

upesnil in nastala je pesnitev iz 1326

verzov. Omeniti velja tudi, da je delo

v arabskem jeziki izšlo kot drugo,

takoj za koranom.

Da bi uzrli Abu Alijevo podobo, nam ni

treba potovati tisoèe kilometrov skozi

pesek do kakšne slavne mošeje,

dovolj je že obisk Milana, kjer motri

mimoidoèe z vitraža tamkajšnje katedrale.

Na 16. raziskovalnem kongresu

" RADOVEDNOST BO

REŠILA SVET?"

Po uvodnem nagovoru Jurija Štalca

je svoj pogled v raziskovanje podal

prof. dr. Marko Hawlina, predstojnik

Katedre za oftalmologijo. "Življenje

kot tudi medicina sta odkrivanje, za to

pa je nujna radovednost." Po

besedah prof. dr. Hawline "raziskovalca

nagradijo notranje

samozavedanje, spoznavanje omejitev

in pridobljene izkušnje na prehojeni

poti. Brez napora paè ne gre, ta

pa eksponentno narašèa v zadnjih

10% dela," pravi prof. dr. Hawlina. "Z

raziskovanjem se nekaj nauèimo

napraviti do konca in tudi èe to ni to,

nas izkušnja vedno zaznamuje."

Kakšna pa naj bo strategija uspeha?

"Obvladati moramo dotedanje znanje,

postaviti pravo vprašanje (kar je

velikokrat loterija) in dosledno izpeljati

naèrt." Prof. dr. Hawlina je opozoril

še na zdrav dvom in dejstvo, da je

tudi negativen rezultat dober rezultat.

In v èem je praktièni pomen raziskovanja?

Spoznamo stroko, spoznamo

ljudi, naše delo pa je lahko uvod v

magisterij ali doktorat. Ocenimo lahko

tudi svojo trenutno vrednost. "Ostati

zgoraj pomeni nenehno delo. Pozabite

delavnik od 8h do 16h",

zakljuèuje prof. dr. Hawlina. "Zavedajte

pa se tudi, da kar dobite kot

uèenec, boste z obrestmi vraèali kot

uèitelj."

Sledila je kratka predstavitev v letu

2003 oddanih raziskovalnih nalog.

Sreèanje je potekalo pod spretnim

moderatorstvom Petra Poredoša.

Tekst: Martina Turk

Že v pripravah na 17. sreèanje, kjer bodo predstavljene letošnje

raziskovalne naloge, se ozrimo še nazaj, v pretekli februar. V

veliki predavalnici MF je potekal 16. raziskovalni kongres študentov,

tokrat v organizaciji Jurija Štalca, Uroša Tominca in

Petra Poredoša. Pod njihovim uredništvom je nastal tudi

Zbornik povzetkov, ki je bil ob tej priložnosti prviè predstavljen.

Nastop se je med raziskovalci razlikoval

- ponekod je bil skrbno nauèen,

drugiè spontan, vèasih razgiban, kdaj

monoton. Pri nekaterih je predstavitev

delovala nekoliko

"osnovnošolsko", pri drugih spet

visoko strokovno. Zaslediti je bilo vse

od plašnosti do argumentirane

samozavesti. Kar pa seveda nièesar

ne pove o kvaliteti samih nalog.

Ob tej priložnosti je izšel še Zbornik

povzetkov, ki zajema predstavitve 39ih

raziskovalnih nalog. Povzetki so na

ogled tudi preko spletnih straneh

Arhimeda - Arhiva raziskovalnih

nalog (www.ksmf.org/arhimed). Ta

deluje že od leta 1997 in je zelo

uporaben pri iskanju aktualnih tem

oz. pregledu že narejenega na

vašem podroèju zanimanja. Lahko pa

predstavlja le vir za potešitev gole

radovednosti.

dr. Hawlina


12

Udeleženca 16. raziskovalnega kongresa

Simon Brežan

Simon BreŽan, soavtor naloge "Elektroencefalografska

koherenca med vidnimi in

motoriènimi podroèji moŽganske skorje pri

vidno-motorièni nalogi"

Za raziskovalno delo sem se odloèil, ker me je že

iz èasa gimnazije zanimalo delovanje možganov,

in sicer bolj na teoretiènem nivoju: vprašanja

zavesti, svobodne volje, kdo smo, zakaj smo taki,

kot smo itd. Šele v zadnjem èasu se je v Sloveniji

zaèelo zanimanje za kognitivno nevroznanost,

zato sem se odloèil najti ljudi in zaèeti z raziskovalnim

delom po dolgih letih sanj. Tako smo zaèeli

s postavljanjem metode EEG koherence na Inštitutu

za nevrofiziologijo KC. Prejšnje leto smo se

odloèili za model vidno-motoriène naloge, letos pa

stvar nadaljujemo s preuèevanjem kognitivnih

funkcij možganov oz. še posebej delovnega

spomina s pomoèjo koherence.

Podroèje kognitivne nevrologije in možganov je

polno še neodkritih izzivov in zanimivih vprašanj,

je še zadnje precej nedotaknjeno skrivnostno

podroèje v znanosti. Dotikamo se zelo kompleksnih,

a bistvenih vprašanj èloveka in njegovega

delovanja ter obstoja. Zato je raziskovalno delo

V PRIPRAVI PRIPRAVI

strogo strokovno

PROJEKT ROJEKT ZBORNIK

Raziskovanje

interdisciplinarno in timsko. Rezultati seveda prinašajo

potešitev radovednosti, a ponavadi odgovori

prinašajo s sabo tudi kup novih vprašanj in

dilem. To pa nam daje novo motivacijo in zaèaran

krog je sklenjen.

Naše raziskovalno delo je vsekakor majhen

prispevek v mozaiku nevroznanosti, saj smo prvi v

Sloveniji ovrednotili metodo koherence kot take

(metoda se bo zato lahko kasneje uporabljala tudi

v kliniène namene), hkrati pa na novo ugotavljali

razlike oz. asimetrije v funkciji možganov pri izvajanju

naloge sledenja z desno ali levo roko.

Glede uskladitve z rednimi študijskimi obveznostmi

moram reèi, da nam je raziskovalno delo vzelo

ogromno èasa, zaradi tega se roki izpitov premaknejo

malo naprej. Seveda si je to lažje

privošèiti v zadnjih letnikih kot pa na zaèetku. To

pa ne pomeni, da se na koncu to ne izplaèa. Bolje

kvaliteta, narediti nekaj ustvarjalnega kot pa

narediti faks par mesecev prej.

Zapleti pa so ob takem delu zelo pogosti, in to

najveèkrat žal èisto tehnièno-banalne narave. A

žal brez tega ne gre, ker je seznaniti se z raziskovalno

metodologijo pomemben del Prešernovih

nalog. Zato smo na koncu presedeli budni precej

noèi, ker tudi pisanje in urejanje naloge vzame

ogromno èasa na raèun oblikovnih problemov in

zahtev. Zgodi se tudi, da skoraj že obupaš, ker

misliš, da ti ne bo uspelo oddati naloge do roka,

pa te takrat še raèunalnik izda… tako da vidite,

raziskovalno delo je polno avantur in adrenalina,

zato ga vsem zelo priporoèam, ker zelo razgiba na

našem faksu vèasih preveè zakrnele možgane…

Seveda pa to velja samo za tiste, ki se zadeve lotijo

zaradi zanimanja in ne zaradi tega, ker ti bo to

koristilo in ker to tudi drugi delajo… pa za tiste, ki

radi mislijo s svojo glavo, kar pa je vèasih zelo

naporno, a ne?

Veèina vas je najbrž naletela na prijavnice ob vpisu, nekatere druge

smo napadli osebno, tretje pa je na Zbornik opozorila èudna škatla v

Mandibuli. Ja, Zbornik je v delu, predvidoma bo ugledal luè sveta januarja,

vendar je na žalost veliko odvisno od financ.

Letošnji Zbornik bo nedvomno precej obsežen, predvsem gre zahvala

vsem študentom, ki so se prijavili. Obsegal bo kratke predstavitve

društev in organizacij na faksu, seznam študentov po letnikih in predvidoma

tudi seznam uèiteljev s slikicami in kontakti (za vse tiste, ki ne

hodite na predavanja in bi vseeno radi vedeli, kako izgleda izpraševalec).

Rok prijav je že potekel, še vedno pa teèe akcija zbiranja

podatkov s kateder. Trenutno zakljuèujemo z vpisovanjem podatkov in

skeniranjem slik, ki jih lastniki, po objavi na listah, lahko pridejo iskat v

klub.

Zbornik brezplaèno dobi vsak, ki je »not«!

december 2004

MATEJ GODNIÈ

Matej Godniè, soavtor naloge "Primarna biliarna

ciroza in osteoporoza: vpliv polimorfizmov

gena za osteoprotegerin"

Zelo izpopolnjujoèe je, ko najdeš problem in si

ga potem sposoben razèleniti tako, da ima

smisel. Sam sem zaèel raziskovati, ker me

zanima delo internista in bi na tak naèin lažje

prišel tja, kamor želim. Pozitivna stran raziskovalne

naloge je tudi timsko delo - nisi prepušèen

samemu sebi, da tavaš po temi brez

orientacije. To se pozna tudi, ko ti priène zmanjkovati

èasa med letom zaradi študijskih

obveznosti in na koncu, ko se vse skupaj zelo

skoncentrira. Takrat je dobro imeti še nekoga

zraven, da ne izgubita pregleda nad tematiko.

Seveda pa je tukaj zelo pomemben mentor.

Nauèiš se tudi (po mojem mnenju) zelo

pomembno stvar - objektivno gledati na

dobljene podatke, jih analizirati in zagovarjati.

Zelo prijetna in koristna izkušnja.


strogo strokovno

IN...

KAKO AKO DO RAZISKOVALNE

RAZISKOVALNE

NALOGE IN...

KAKO DO

PREŠENOVE REŠENOVE NAGRADE...???

NAGRADE...???

O temah, rokih, ocenjevanju, finanènih in vseh drugih koristih

Tekst: Martina Turk

Prešernove nagrade se na Medicinski fakulteti podeljujejo že desetletja. Izrazit porast raziskovanja

pa je opaziti v zadnjih letih. O razlogih ne bomo razpravljali. Je pa dejstvo, da v višjih letnikih

skoraj ni študenta, ki ne bi delal raziskovalne naloge. Ker èe je ne delaš, menda ostajaš

zadaj - tako pri toèkah za specializacije, možno-stih za objave in predvsem pri neprecen ljivih

izkušnjah in poznanstvih, ki jih lahko pridobiš.

Razpisi tem

Zainteresirani uèitelji preko predstojnikov

kateder na zaèetku študijskega

leta fakulteti posredujejo raziskovalne

teme. Fakultetni razpis se

oblikuje do 10. oktobra in je po tem

datumu dostopen v tajništvu. Uradni

univerzitetni razpis pa je objavljen po

3. decembru, navadno pa šele januarja

v univerzitetnih Objavah. Ni

vedno nujno, da se ozirate na te

datume. V sodelovanju z mentorjem

je namreè možno oddati tudi nalogo,

ki ni bila razpisana.

Kako torej do idealne teme?

Najbolje je, da si sami zastavitete

raziskovalno vprašanje na doloèenem

podroèju in opredelite temo, ki

vas zanima. Potem stopite do mentorja,

ki deluje na tem podroèju, mu

predstavite svoje ideje in ga prosite

za sodelovanje. Èe se strinja z vašimi

predlogi, bo temo oddal na fakulteto.

Po dogovoru z mentorjem èimprej

priènete z raziskovanjem. To je

veèkrat razporejeno skozi celo študijsko

leto, kdaj pa tudi skozi dve.

Pomembno je, da nalogo za tekoèe

leto oddate v tajništvo (seveda

napisano in oblikovano v skladu z

vsemi pravili) do 1. oktobra.

In èe še nimate jasno oblikovanih

raziskovalnih zanimanj, pa bi vseeno

želeli raziskovati? V tajništvu

povprašate po razpisanih temah in

avtorjih. Podatka o zasedenih temah

žal ne morete dobiti. Treba bo preverjati

pri posameznih mentorjih. Z nekoliko

vztrajnosti in sreèe boste tako slej

kot prej naleteli na prosto temo. Dogaja pa se tudi, da nekateri mentorji sami

aktivno išèejo raziskovalce. Spremljajte objave na oglasnih deskah in preverjate

internetne strani. Èe ste se odloèili, da hoèete raziskovati, boste gotovo

odkrili raziskavo, ki vam ustreza. Zdaj je treba le še zaèeti!

O mentorjih

Mentorstvo uèiteljem ne prinaša le osebnega zadovoljstva, temveè tudi druge

ugodnosti. Za izvolitev v naziv rednega profesorja je recimo potrebnih 12.5

toèk iz pedagoške dejavnosti. K temu fakultetna Prešernova nagrada doprinese

do 1 toèko.

Ker je po pravilniku v tekoèem študijskem letu mogoèe biti mentor le eni

raziskovalni nalogi, so nekateri mentorji zasedeni že kar nekaj let vnaprej.

Koristi avtorjev

Vsi torej zbiramo toèke. Po novih merilih za specializacije je fakultetna Prešernova

nagrada vredna 3 toèke, fakultetno Prešernovo priznanje pa 2 toèki (od

100-ih). Zahvaljajoè temu dejstvu je v zadnjih letih opaziti skoraj eksponentno

rast raziskovanja. "Za leto 2004 je bilo oddanih 55 nalog, leta 2003 jih je bilo

47, leta 2002 pa le 26", poroèa ga. Marija Marinèiè, ki je v tajništvu MF pristojna

za podroèje Prešernovih nalog.

O ocenjevanju

Naloge po objektivnih kriterijih ocenjuje tri-èlanska komisija. Z vsakim letom se

en èlan menja. Toèke oddajo povsem neodvisno, izraèuna se povpreèje,

naloge pa se glede na to rangira. Loèeno se ocenjujejo uvod, metode, rezultati,

razpravljanje, povzetek, prezentacija, viri in tveganost delovne hipoteze,

pri oceni pa se ne upoštevajo pomembnost in zanimivnost ter obseg dela, ki

ga je avtor vložil v raziskavo. Vsako leto je podeljenih 10 fakultetnih nagrad in

20 fakultetnih priznanj. Dve nalogi pa fakulteta predlaga tudi na univerzi, ki

letno podeli do 12 univerzitetnih Prešernovih nagrad. Iz Medicinske fakultete

jo je v letu 2004 dobil TomaŽ Vovko, študent 6. letnika, in sicer za nalogo "In

vitro oznaèevanje prionskih leh z 18-fluoro-2-dialkilamino-6-acilmalononitril

naftalenom (FDDNP), ki je nastala pod mentorstvom doc. dr. Mare Popoviæ

in somentorstvom prof. dr. Mare Bresjanac.

Finanène vrednosti nagrad

Univerzitetna Prešernova nagrada prinaša 120 000 sit. Fakultetna Prešernova

nagrada je po pravilniku vredna dve tretjini le-te in si jo razdelijo avtorji

naloge. Vsak dobitnik fakultetnega Prešernovega priznanja pa dobi bon za

knjigarno v vrednosti 10 000 sit.

Se torej splaèa?

13


14

NEKAJ EKAJ NASVETOV

NASVETOV

ZA PRIPRAVO

PRIPRAVO

PREDSTAVITVE

PREDST VITVE SEMINARJA

Vprašati se moramo namreè, kaj je

smisel našega seminarja in njegove

predstavitve. Da samo opravimo

obveznost pri tem in tem predmetu in

ga odkljukamo kot opravljeno? Ali

nasprotno: morda želimo naše

poslušalce tudi kaj nauèiti, da se jim

bo splaèalo sedeti tisto uro tam in

poslušati? Ob poplavi nepripravljenih

oziroma slabo pripravljenih seminarjev

vsak izgubi veselje obiskovanja

predstavitev svojih kolegov. Imamo

od nastopa tudi mi kakšno korist? Ali

pa nas profesorji samo izkorišèajo,

ker se njim ne da predavati?

Da bi od nastopa vsi odnesli najveè,

se je za predstavitev potrebno dobro

pripraviti. Ta mora upoštevati

poslušalce, samo tako je lahko

uèinkovita.

PRIPRAVA NA PREDSTAVITEV

Slika 1. Osnove dobre predstavitve.

Predstavitev je potrebno naèrtovati.

Dobri seminaristi posvetijo kar nekaj

"JEST NE BOM PRETSTAVLOU

PRETST VLOU

SEMINARJA!"

èasa predpripravi. Vse se zaène s

posvetom z mentorjem, s katerim se

doloèi poudarke predstavitve.

Ker seminar obièajno piše kar nekaj

ljudi, je potrebno doloèiti osebo, ki

predstavitev koordinira in je hkrati

moderator seminarja. Moderator je

lahko tudi tisti, ki predstavlja oziroma

predava. Njegova naloga je, da naredi

prvi uvod v predstavitev, predstavi

seminar oziroma osnovni problem

tega in oporne toèke zapiše na tablo,

da jih imamo ves èas pred oèmi. Po

koncu predstvavitve vodi debato in

naredi povzetek ter s tem še enkrat

povzame bistvo, saj je dokazano, da

je ponavljanje mati uèenosti.

Nato se doloèi, kdo bo predstavljal in

kaj. Najlažje je, èe predstavlja vsak

svoj del seminarja, ker tisti del snovi

obvlada. Hkrati pa je nesmiselno, èe

se pred tablo zvrsti kopica študentov,

ki vsak pove po en stavek ali dva.

Nasprotno pa, èe stoji ves èas ena

oseba pred nami, je statièno in nezanimivo.

Torej, izbrati moramo srednjo

pot, predava naj nekaj ljudi. Ti že

pred predstavitvijo vadijo ob projekciji,

da vidijo, koliko èasa posameznik

porabi, o èem se lahko pove veè, kaj

se bo preskoèilo in èe predstavitev

deluje kot celota.

PREDSTAVITEV

Helena Haskaj in Urška Zoran

Vsak, ki bo del nove generacije zlatih medicinskih peres, bo svojo delo moral predstaviti tudi

drugim. Danes se pri tem vadimo s predstavitvijo seminarjev. Kaj vse je potrebno, da se napiše

dober seminar, je bilo predstavljeno že v prejšnji številki. Torej, èe je seminar dobro pripravljen in

napisan (se pravi veè ali manj avtorsko delo, v katerega je vloženo kar nekaj ur dela vseh avtorjev

seminarja), je to osnova za dobro predstavitev. S tem pa ni reèeno, da moramo vse, kar piše

v se-minarski nalogi, enostavno prestaviti na diapozitive.

Kako predstaviti predstaviti

seminar?

strogo strokovno december 2004

Pri predstavitvi je za moderatorjem

na vrsti splošni uvod v predstavitev,

kjer je potrebno na kratko ponoviti že

poznane vsebine ter predstaviti in

razložiti temo. Nato je smiselno ustvariti

splošen pregled, razložiti težje

stvari ter spodbuditi k razmisleku.

Pri predstavitvi je dobro vkljuèiti tudi

kakšne "dodatke", ki poživijo predstavitev

in ohranjajo koncentracijo

poslušateljev, npr. šalo, primer iz

vsakdanjega življenja, osebno

izkušnjo… Da si naši kolegi zapomnijo

informacijo veè, je èisto zanimivo

kakšen klinièni primer tudi zaigrati.

Govoriti je potrebno glasno in

razloèno. Biti obrnjen proti publiki in

hkrati ne zastirati žarkov projektorja.

Ob razlagi diagramov, shem in slik je

potrebno pokazati z miško ali laserjem,

pri katerem koraku smo.

Vedno je potrebno misliti tudi na

nekaj minut za vmesne prekinitve,

vprašanja, za nepredvidene težave in


strogo strokovno

na konèno diskusijo.

PREDSTAVITEV V RAÈUNALNI-

ŠKEM PROGRAMU

Slika 2. Priprava raèunalniške predstavitve.

S pomoèjo moderne informacijske

tehnologije se lahko natanèno

prikaže vsako misel seminarista, ki

vsebine predstavlja publiki.

Oblika

Že pri pripravi mislimo na sam prostor

predstavitve. Težava nastopi, ko se

ugasnejo luèi, publika pa ni osvetljena

(predavalnica v KC). Predavatelj

tako ne vidi svoje publike in ne more

z njo navezati stika. Poslušalci

postanejo omotièni, odsotni in zaspani

ali pa celo zaènejo klepetati.

Zato izberite èimbolj svetlo ozadje

(slika 3), ki oddaja precej svetlobe,

publika pa postane še kar dobro

vidna. Pri kombiniranju barv se zaradi

možnosti, da je nekdo izmed

slušateljev barvno slep, izogibamo

uporabi rdeèe na zeleni podlagi in

obratno. Pomisliti moramo tudi na

velikost samega platna, saj nekaj, kar

je videti na zaslonu ali papirju popolnoma

v redu, na platnu izgubi preglednost,

loèljivost ter intenzivnost

barv. Velikost èrk lahko preverimo

tako, da natisnemo diapozitiv s tekstom,

ga položimo na tla in poskusimo

prebrati iz stoje. Èe je to mogoèe,

potem je velikost èrk ustrezna. (1)

Slika 3. Prvi diapozitiv predstavitve seminarja

Tonzilarni problem.

Vsebina

Dober raèunalniški diapozitiv vsebuje

le nekaj kljuènih informacij (slika 4) in

nikakor ne celih povedi (slika 5), po

možnosti prepisanih iz osnovnega

uèbenika. Izogibajmo se prevelikih

podrobnosti, katerih se sploh nikomur

ne uspe zapomniti. Veè toèk lahko

razdelimo na veè diapozitivov in ne

vse na enega (slika 6).

Slika 4. Diapozitiv pri predstavitvi seminarja

Tonzilarni problem.

Slika 5. Neprimeren diapozitiv.

Slika 6. 12 toèk, razdeljenih na

posamezne diapozitive (predstavitev

seminarja Komunikacija z onkološkim

bolnikom).

Predavatelj, ki ima veè treme in si na

diapozitiv za vsak sluèaj napiše še

nekaj, da ne pozabi, si lahko to

mnogo bolj uèinkovito "napiše" s

sliko. Ta ga opomni, hkrati pa služi

kot ilustrativno gradivo (slika 7). Dobimo

ga lahko na medmrežju, pomagamo

si tudi s skeniranjem fotografij,

slik, skic… Vse to predstavitev obogati.

Na prvi pogled nesmiselne slike

(karikature, stripi, risani junaki)

postanejo ob miselnem toku seminarista

hitro zelo smiselne. Lahko so tudi

zabavne, kar pri poslušalcih sproži

razliène odzive, predavatelj pa tako

ve, da mu poslušalci še sledijo.

Kot zadnji diapozitiv - po zakljuèkih -

lahko pokažemo še kakšno zanimivo

fotografijo, povezano s predavano

vsebino (slika 8).

Torej, bistveno je, da prestavitev sledi

tako miselnemu toku predavatelja kot

slušatelja in je hkrati zanimiva za

ušesa in oèi.

Slika 7. Zapisane informacije ponazorimo

s sliko (predstavitev seminarja Tonzilarni

problem).

Slika 8. Zadnji diapozitiv pri predstavitvi

seminarja Tonzilarni problem.

LITERATURA

1. Saylor T. Creating an effective

powerpoint presentation. Dosegljivo

na: URL: http://people.csp.edu/saylor/effective_powerpoint.htm

2. Izkušnje in znanje èlanov 10.

skupine 5. letnika medicine.

15


16

ZAŠÈITA ZAŠÈIT NA INTERNETU

strogo strokovno december 2004

… ALI KAKO SE JE ARPI RPI OBRANIL NAPADOV

NAPADOV

VIRUSOV,

VIRUSOV,

HE- HE KERJEV

IN OSTALIH OSTALIH

INTERNETNIH NEVŠEÈNOSTI

Boštjan Rituper

"Ah, pa saj tega nihèe ne rabi," so mi rekli prijatelji, ko sem jih vprašal, a jih bo tak èlanek v Erektorju zanimal. "Kaj

hudièa boš o tem pisal, pa saj obstaja še veliko drugih, bolj zanimivih tem," so še rekli. In ravno ta odgovor me je še

bolj spodbudil k uresnièitvi moje ideje, da napišem nekaj vrstic uporabnih nasvetov za medicince in dentalce.

Pa še en velik razlog obstaja za tole pisanje. Ko sem zadnjiè obiskal raèunalnico in se logiral v sistem, se je odprlo

okno protivirusnega programa, kjer je pisalo: 367 VIRUSES FOUND AND DELETED!!!! In to v dveh mesecih po

ponovnem zagonu raèunalniške sobe.

Osnove

Pri navadnem surfanju po spletu, èe seveda ne zganjate nevemkakih hudih akrobacij, lahko pride do nezaželenih posledic na vsaj 3 naèine:

- okužba z virusom,

- napad hekerja,

- odpiranje oken z reklamami, ki se vèasih znajo namestiti celo v sistem.

Verjetno vas veèina temu ne bo verjela, ampak vsakdo, ki je že bil na spletu, je imel opravka z vsaj dvema, èe ne celo z vsemi tremi

nevšeènostmi. Virusa se verjetno sploh niste zavedali, dokler vam ni unièil Windowsov ali pa resetiral raèunalnika. Èe vam kdo pove, da se

mu med surfanjem še nikoli ni odprla kakšna reklama s prelestnimi lepotièkami ali pa superkulskimi avtomobili, pa se pošteno laže.

Takšne reklame (ki jim v anglešèini mirno lahko reèemo pop-ups), so milo reèeno nadležne, lahko pa tudi nevarne. Za konec ostanejo še

hekerji, za katere obstaja najmanjša možnost, da napadejo vaš raèunalnik, nikakor pa to ni nenevarna zadeva. Še posebej, ker ni tako zelo

redko, da komu ukradejo številko kreditne kartice ali pa mu unièijo raèunalnik.

AMPAK; vsemu temu se da izogniti, in o tem bo govoril ta prispevek. Kako se je torej Arpi zašèitil pred vsemi "svinjarijami" interneta. (Tukaj

moram dodati še, da Arpi brez raèunalnika ne more, ker ima veliko seminarskih nalog; kajti odsotnost z interneta ostaja še vedno daleè

najboljša rešitev).

Korak 1

Kljub temu da danes do kakršnih koli programov zelo težko pridemo zastonj, še vedno obstajajo ljudje in podjetja, ki ponujajo t.i. "home"

razlièice programov brezplaèno. Kar je seveda za nas, uboge študente, odlièna priložnost, da si snamemo nekaj brezplaène zašèite. In ravno

to je storil tudi Arpi. Pri kolegu raèunalnièarju se je pozanimal, kakšne vrste zašèito je smiselno naložiti na raèunalnik in èesa se je najbolj

bati.

Ugotovil je, da proti vsaki od internetnih "svinjarij" obstaja program, ki lahko sistem uèinkovito zašèiti. Toda ta program mora biti vedno v

najnovejši razlièici, saj na splet najdejo pot vedno nove in nove grožnje. Kljub temu se Arpi ni prestrašil, saj skoraj vsi zašèitni programi vsebujejo

možnost "Update", ki omogoèi programu, da se sam posodobi preko spleta.

Arpi je svojega kolega raèunalnièarja torej vprašal, kako naj se zašèiti pred reklamami (torej pop-upi), saj ga med iskanjem literature za seminarsko

nalogo ti najbolj motijo in nadlegujejo. Zašèita pred takšno vrsto "svinjarije" se imenuje Pop-up blocker in se ga da na spletu zlahka

dobiti zastonj.

Raèunalnièar je Arpiju razložil tudi, da ga morajo poleg pop-upov skrbeti še virusi in hekerji. Proti virusom se lahko zašèiti s protivirusnimi

programi (logièno, a ne?), vendar pa je te že težje dobiti brezplaèno. Programi za zašèito pred vdori pa se imenujejo požarni zidovi (ali firewall

po angleško).

Korak 2

Arpi se je oborožen z novim znanjem odpravil na splet (a ste opazili, da se vse dogaja na spletu???), da si poišèe teh nekaj brezplaènih

programov. Ker so ga najbolj ogrožali virusi, se je najprej odloèil za iskanje protivirusne opreme. Pokukal je v škatlo, v kateri je dobil novokupljeni

raèunalnik, èe so mu kakšen protivirusni program mogoèe priložili. (Najpogosteje je v škatli priložen Trendmicrojev PcCillin). Ker ga ni

našel, je pobrskal po spletu in našel brezplaèno (home) verzijo antivirusnega programa Avast, ki ga je naložil na sistem in posodobil.

Cepljen proti virusom se je Arpi odpravil po zašèito proti hekerjem; po firewall ali požarni zid. Prijatelj raèunalnièar mu je razložil, da imajo

Windows XP firewall že vgrajen in da ga mora samo vklopiti, èe pa teh Windowsov nima, naj naloži program po imenu ZoneAlarm. Oba

požarna zidova sta najbolj uporabljeni zašèiti na podroèju zašèite proti hekerjem.

Sledilo je seveda še nalaganje zašèite proti pop-upom. Teh programèkov na spletu kar mrgoli. Arpi se je odloèil za program PopUpStopper,

ki ga je prav tako lahko brezplaèno snel s spleta.

Korak 3

Zgodbica, kako se je Arpi zašèitil proti vsem internetnim nadlogam, pa se na tej stopnji še ne konèa. Ker so vsi na novo naloženi zašèitni

programi "home" izvedenke (in temu primerno brezplaèni), proizvajalci doloèenih možnosti ne vkljuèijo. Kupiti celo (oz. profesionalno) razlièico

pa je seveda drago.

Posledièno je seveda smiselno imeti še en program, ki ga obèasno poženemo in ki preišèe celoten sistem za "svinjarije", ki so ušle vsem

ostalim programom. Ta program se imenuje Ad-aware in je prav tako brezplaèno snemljiv s spleta. Predvsem je uporaben za t.i. spyware.

To so programi, ki jih uporabnik ponavadi nevede naloži na svoj raèunalnik, potem pa ti pošiljajo v splet podatke z uporabnikovega raèunalnika

(vkljuèno s številkami kreditnih kartic, …).

Povzetek

Verjetno je po prebranem èlanku vsakomur lahko jasno, zakaj je Arpi potreboval zašèito proti internetnim "svinjarijam", pa tudi to, da je popolna

zašèita nemogoèa. Pa saj veste, tudi kondom nima 100% zašèite in te programèke lahko zanesljivo primerjamo prav s klasiènim kondomom

(brez okusa seveda).

Obilo užitkov na spletu ter èim manj internetnih "svinjarij".

Pa ja ne boš ti tisti??!!


intervju

ASIST. ASIST.

LARISA LARISA

STOJANOVIÈ

OJANOVIÈ, , DR. DR MED. MED

"MEDICINA "MEDICINA

JE VEDA, VEDA,

V KATERI KATERI

MORAŠ IMETI ÈLOVEKA

BREZPOGOJNO RAD, RAD,

ÈE HOÈEŠ SVOJ POKLIC OPRAVLJA

OPRAVLJATI

TI Z

VSEM SRCEM!" SRCEM!"

Marko Saje

Specialistka dermatovenerologije, tenisaèica, veèini medicincev poznana kot asistentka na Inštitutu za anatomijo, kjer

jo imamo vsi priložnost spoznati že v prvem letniku, eni prej, drugi kasneje. Vendar pa se vsi strinjamo, da prej ko jo

spoznamo, prej se zaènemo uèiti anatomijo.

E: Asist. Stojanoviè, kako se je vaša

medicinska pot pravzaprav zaèela?

Ste bili Že v srednji šoli tako zagnani

na podroèju naravoslovja?

V srednji šoli me je pravzaprav vleklo

bolj v družboslovne vode. V bistvu so

me zanimali vsi predmeti, zato sem se

vpisala na družboslovno smer na

gimnziji, kjer v drugem letniku naravoslovnih

predmetov praktièno ni bilo

veè. Zaradi tega je sledil prepis na naravoslovno

smer, s èimer je "matematika"

zopet prišla v igro. Po konèani srednji

šoli, to je moralo biti nekje leta 1989,

sem šla delat sprejemne izpite za

Medicinsko fakulteto. Medicina kot

veda pa mi je bila že od nekdaj všeè, ne

samo zaradi tega, ker vsebuje tako naravoslovne

kot družboslovne prvine,

zelo me je zanimal èlovek oziroma

bolezni in zdravljenje le-teh. Bila pa je

seveda prisotna tudi v družini. Namreè

moj stari oèe je študiral medicino na

Dunaju, prav tako tudi njegova sinova,

se pravi moj oèe in stric.

E: Kaj je bilo pa tisto odloèilno…?

Informativni dan. Pravzaprav sem šla

tistega dne v marcu v dopoldanski rundi

najprej pogledat na ekonomijo, namreè

eno alternativo sem vseeno morala

imeti, popoldne pa sem šla na medicino.

Mene je že sama fakulteta, ko sem

prviè vstopila vanjo, neverjetno impresionirala,

dokonèno pa me je preprièala

sama predstavitev študija. Zanimivo, v

popoldanski skupini nas je bilo kandidatov

na predstavitvi dramatièno

malo, ravno nasprotno dopoldanski

skupini, kjer se jih je dobesedno trlo. To

je omogoèilo, da se je med kandidati ter

profesorji takrat vzpostavilo neko zelo

prijetno, skoraj èarobno vzdušje.

Spomnim se, kako sem v nekem

trenutku samo zaprla oèi ter si rekla: jaz

moram priti na to fakulteto.

E: In kako je izgledal študij na MF v

èasu vašega študija?

Kot sem že omenila, je bilo takrat na

zaèetku potrebno narediti še sprejemni

izpit. Mislim, da smo bili mi zadnja

vpisana generacija, ko je študij na MF

trajal še pet let in pol, vendar se je

poèasi že kazala tendenca k šest let, se

pravi dvanajst semestrov. Poleg tega

takrat študenti še nismo bili tako organizirani

v razna društva kot danes. Imeli

smo npr. Medicinske razglede ter še

eno manjše društvo, ki pa ni bilo tako

moèno kot današnja, kar pomeni, da je

bilo tudi obštudijskih dejavnosti

bistveno manj, kot jih je danes.

Študentje smo že v prvem letniku zelo

hitro vzpostavili dober medsebojni

odnos, med nami je bilo precej kolegialnosti.

S tem hoèem reèi, da smo brez

Asist. Larisa Stojaniviè

težav pomagali drug drugemu, delali in

izmenjevali zapiske z drugimi kolegi. V

poteku celotnega študija sem hodila na

vsa predavanja...

E: Hoèete reèi, da niste niti enkrat

manjkali na predavanjih?

…kot sem rekla, ne glede na to, ali je

bilo predavanje ob sedmih zjutraj ali pa

ob petih popoldne, jaz sem bila vedno

tam. S tem sem imela obèutek, da sem

pol snovi že predelala. Kasneje sem se

po svojih zapiskih tudi uèila, seveda

obvezno s knjigo v naroèju. Vendar je

bila moja pisava takrat rahlo veèja, zato

moji zapiski, kar se tièe kopiranja, niso

bili ravno interesantni (smeh).

Takrat je bila veèina izpitov zgolj ustnih,

npr. kirurgija, interna medicina… Le

redki so že imeli tudi pisno obliko, npr.

na patologiji je bil testni tip vprašanj.

Ravno zato je bilo zelo pomembno

imeti zapiske doloèenih predavateljev,

hkrati pa sem na ta naèin tudi bolje

spoznala predavatelje oziroma njihov

individualen pristop k predavani snovi.

E: Danes ste asistentka na Inštitutu

za anatomijo. Kako pa je ta inštitut

izgledal prej?

Predmet je tudi takrat trajal tri semestre

in je imel tudi med nami študenti nek

poseben status, svojo težo, ki smo se je

vsi zelo dobro zavedali. Na inštitutu sta

bila takrat še oba profesorja, tako prof.

Dekleva kot prof. Širca, prof. Ravnik

pa je bil takrat še asistent, vendar so ga

študentje že takrat imeli zelo radi.

Najbolj zanimivo je bilo, da so ravno

njegovi študentje vedno šli vsi na prvi

rok in ga tudi dobro naredili.

E: Kaj pa danes, ko ste zaposlena na

tem inštitutu? Kakšen je vaš pogled

na anatomijo?

17


18

Kot prof. Ravnik rad pove na svojih

uvodnih predavanjih, gre pri anatomiji

za znanje, ki se èloveku zdi

samoumevno, kot znanje poštevanke,

seveda ko se enkrat snov osvoji in

opravi izpit. Vendar je pot do tega zelo

dolga - 3 semestri. Jaz si praktièno ne

morem predstavljati študenta medicine

oziroma zdravnika brez znanja

anatomije. Tu na inštitutu se trudimo

tako vsi trije predavatelji, se pravi prof.

Ravnik, doc. Cvetko ter doc. Meznarièeva,

kot tudi asistentje na vajah, da

bi študentom posredovali poleg

samega znanja tudi nek klinièni vidik

znanja anatomije, kar se mi zdi zelo

pomembno.

Mislim, da je za anatomijo bistveno, da

ima svojih šest kolokvijev. Ne morem si

predstavljati, kako bi bilo, èe bi se študentje

zaèeli uèiti za izpit brez predhodno

opravljenih kolokvijev. Gotovo bi bila

pot zelo dolga. Zato mislim, da imajo

tisti študenti, ki se redno pripravljajo na

vaje, so na njih aktivni ter redno delajo

kolokvije, praktièno narejenega že pol

izpita.

E: Kako ste sploh zaèeli delati kot

asistentka? Kakšen se vam zdi sam

inštitut?

Sprva sem si želela samo ostati v Ljubljani,

ravno po konèanem sekundariju

pa so na anatomskem inštitutu razpisali

dve prosti mesti za delo asistenta. Že

takrat me je delo s študenti zelo zanimalo,

poleg pa je bila ponujena še

možnost specializacije, zato sem se

prijavila na razgovor, èesar sem še

danes zelo vesela.

Sicer se pa pri nas trudimo, da bi bili

študentom prijazen inštitut in zdi se mi,

da gremo študentom zelo na roko,

praktièno se da vedno vse zmeniti. Mislim,

da se strinjate, èe pohvalim tudi

našo tajnico, ki je vedno zelo prijazna.

Tudi na vajah mislim, da se ponavadi

vzpostavi zelo prijeten odnos, seveda

moram priznati, je to odvisno tako od

skupine kot od asistenta. Res pa je, da

vsem naenkrat ne moremo biti všeè, to

si lahko vsi samo želimo. Mene najbolj

moti na vajah, èe študentje niso

pripravljeni, vendar ne v smislu, da bi

morali dobesedno znati vsak foramen,

ampak vsaj toliko, da vejo, kaj se na

tekoèih vajah obravnava. Zelo veliko mi

pomeni, èe študent pokaže eno spoštovanje

do predmeta!

Asist. Larisa Stojanoviè

intervju december 2004

E: Kakšni, èe lahko reèete zase, pa

pravzaprav ste na vajah?

Slišim, da pravijo, da sem stroga…

E: Pa menite, da ste?

Jaz osebno nimam tega obèutka. Moje

mnenje je, da morajo študenti tisti èas,

ko so tam, maksimalno izkoristiti, sicer

je tega èasa škoda. Zelo me moti, èe

nekdo pride na vaje, se usede in èaka,

da mu dobesedno serviramo na pladnju

vsak živec, vsako arterijo oziroma kar

njegovo znanje.

E: Ste tudi specialistka dermatovenerologije.

Kako ste se sploh odloèili

za to specializacijo?

Dermatovenerologijo sem si želela specializirati

že vse od zaèetka predavanj v

èetrtem letniku naprej. Takratni predavatelji,

prof. Lundrova ter prof. Betteto

ter kasneje doc. Kocijanèièeva ter doc.

Smrkoljeva, so vsi imeli predavanja

zelo sistematièna, zato so me že takrat

zelo navdušili za samo smer in od

takrat naprej si samo sebe sploh nisem

veè predstavljala v nobeni drugi specializaciji.

Moram reèi, da je bila tudi

sama specializacija zelo prijetna in nasploh

vzdušje na kliniki zelo stimulativno.

E: Kje se v bodoèe bolj vidite: na

vašem podroèju ali v pedagoškem

delu na inštitutu?

Kljub specializaciji me pedagoško delo

na inštitutu še vedno zelo privlaèi, zato

tudi nimam želje, da bi inštitut zapustila.

Klinièno trenutno nisem ravno

angažirana, se pa še naprej izobražujem.

Sodelujem tudi pri Zdravniških

nasvetih, kjer preko interneta razlièni

specialisti neprofitno svetujemo ljudem

glede njihovih težav. Sèasoma nameravam

zaèeti tudi z ambulantnim delom

v popoldanskem èasu, saj me delo s

pacienti zelo veseli.

E: Poklic oziroma poslanstvo

zdravnika - vprašanje ni potrebno?!

Medicina je veda, kjer moraš imeti

èloveka brezpogojno rad, èe hoèeš svoj

poklic opravljati z vsem srcem. Vsak

posameznik, ki gre študirat medicino,

se mora zavedati, da bo imel opravka s

èlovekom, z ogromno ljudmi, kar je

najbolj naporno.

Èe nima rad èloveka, kakršen je, bo to

za nekoga, ki se odloèi za poklic

zdravnika, velika žrtev, v primeru, da to

ni bil prvotni razlog za odloèitev za pok-


intervju

teme 19

lic, ampak je bil npr. prestiž oz. denar,

èeprav plaèa spet ni tako visoka, da bi

moral biti to edini razlog.

E: Menda se tudi veliko ukvarjate s

športom, med drugim ste v tenisu

osvojili Že kar nekaj laskavih

naslovov, npr. zmago na svetovnem

prvenstvu zdravnikov v Italiji?!

Vsekakor mi šport že od nekdaj veliko

pomeni, namreè že od malih nog zelo

rada teèem. Še posebej mi je športna

dejavnost pomembna zaradi ohranjanja

ravnovesja med umskim in fiziènim

delom. Ne more oziroma ne sme biti

ves èas samo študij pa študij, jaz temu

pravim kar neke vrste ventil. Tako se mi

med tekom zbistrijo misli, vse se

postavi na pravo mesto. Saj veste, da

so že pri starih Grkih debate potekale

med sprehodom po parkih.

S tenisom sem se pa v bistvu zaèela

ukvarjati relativno pozno, vendar sem

imela to sreèo, da moj oèe igro zelo

dobro pozna, tako da sem trenerja

praktièno imela doma. Nato pa sem po

konèanem študiju slišala, da obstaja

svetovno prvenstvo zdravnikov v tenisu

in sem si rekla, kaj ko bi zaèela igro

zopet resneje trenirati. In tako mi je z

dobrim trenerjem ter odliènim programom

treningov štiri leta nazaj v Italiji

v tretje le uspelo zmagati.

Vendar pa se s tenisom ne ukvarjam

veè tako aktivno, kveèjemu za kakšno

igro ali dve, zadnje èase mi je zopet

bližje tek. Zelo si želim enkrat preteèi

maraton.

E: Ali imate o tenisu kot tekmovalnemu

športu kakšno posebno mnenje?

Moja filozofija je, da je ena teniška partija

v bistvu kot življenje v malem, ki

vsebuje vse, to je zaèetek, vrhunec in

zakljuèek, od koder lahko odideš kot

zmagovalec ali poraženec. V bistvu je

to zelo inteligenten šport, kjer lahko tudi

s slabšo tehniko, a dobro taktiko

premagaš nasprotnika, èe izkoristiš vse

možnosti. Kjer je zelo pomembna tudi

psihièna pripravljenost, še najbolj pa

želja po zmagi, to pomeni, da igraš do

zadnjega udarca. Sama osebno ne

maram izgubljati, prav tako pa se ne

poèutim najbolje, kadar izgubi tisti na

drugi strani mreže.

E: Kako bi pa primerjali današnje

medicince z medicinci v èasu vašega

študija?

Predvsem se mi zdi, da je dandanes

med medicinci bistveno manj kolegialnosti

oz. obèutka za soljudi, kar se mi

zdi neverjetno žalostno. Poleg tega

opažam, da študentje danes mnogo

manj hodijo na predavanja. Meni se zdi

ta kontinuiteta, ki se vleèe od prvega

predavanja naprej, neverjetno pomembna,

sicer se ta rdeèa nit izgubi. Predavatelji

na predavanjih pogosto poudarijo

marsikatero kljuèno stvar, za katero

pa ni nujno, da je v knjigah.

Pogosto žal tudi opažam, da nivo

obnašanja tekom let pada. S tem imam

v mislih tako spoštovanje do profesorjev

kot tudi samospoštovanje, za

katerega se mi resnièno zdi, da je pri

medicincih vedno nižje. V ospredju so

namreè neke popolnoma druge

kvalitete in vrednote. Menim, da tej

fakulteti manjka dodatna vzgoja osebnosti

zdravnika. Morda je za to praktièno

že prepozno, vendar mislim, da bi

bilo treba študente vzgajati tudi v smislu

humanosti, nekega obèutka

zavedanja in obnašanja, ki pripada

poklicu, ki smo si ga izbrali.

E: Se strinjate z nam vsem dobro

poznanim stereotipom tipiènega

medicinca?!?

Ne, ne strinjam se. Vendar pa si ne

predstavljam, da bi tekom študija lahko

nekje še delala, kot to lahko npr. na

nekaterih drugih fakultetah. Že samo

dejstvo, da študij medicine traja dve leti

dlje kot veèina drugih študijev, potem

pa še plus sekundarij, plus specializacija,

pomeni, da so druge fakultete na

nek naèin v prednosti. Poleg tega tudi

sami obsegi snovi za izpite ter to, da je

študij prisoten oziroma obvezen

dopoldne in popoldne. Vse to na nek

naèin medicinca osebnostno

(pre)oblikuje, vendar se strinjam, da je

karakter èloveka tisti, ki ga definira.

E: MF v Ljubljani vs MF v Mariboru:

vaše mnenje?

Sem popolnoma za in mislim, da je

Slovenija z njo postala veèja. Vendar

pa menim, da je prednost "manjše

Slovenije" ta, da v bistvu na nek naèin

poznamo vse kolege, se pravi vse

bodoèe zdravnike. Z novo mariborsko

fakulteto se bo to spremenilo, ko kar

naenkrat ne bomo veè poznali mnogih

naših kolegov in bo mogoèe potrebno

za koga celo preveriti, ali je sploh

konèal fakulteto.

E: Ste svoje èase bili kaj Pajzlèanka?

Svoja študijska leta nisem bila kaj dosti

družbeno aktivna, zato tudi Pajzl v

celem študiju od mene ni dobil ene

same priložnosti obiska. Poznam pa

mnogo ljudi, ki so velik del svojega

študija preždeli ravno v Pajzlu.

E: Za konec pa še eno malce drugaèno

vprašanje, predvsem na

pobudo mnogih kolegov: a kdaj med

vašimi vajami opazite oziroma

postanete pozorni na kakšne naklonjene

poglede s strani kakšnega študenta?

Takole bom rekla: nimam anten oziroma

detektorjev za kakršnekoli poglede

in èetudi sluèajno obstajajo, nisem še

nikoli nobenega opazila.

E: Bi radi za konec mladim nadobudnim

medicincem še kaj povedali?

Practice doesn't make perfect, perfect

practice does! Mislim, da je v tem

kratkem stavku veliko povedanega.


20

STROKOVNA TROKOVNA PRAKSA NA ÈEŠKEM EŠKEM

PRAKSA V OLOMOUCU

NEVROLOGIJA, EVROLOGIJA,

POLEŽAVANJE

POLEŽA ANJE, , PIVO, PIVO,

POPOTOV

POPOTOVANJA

ANJA

IN ŠE MARSIKAJ..

MARSIKAJ..

Polona Peèlin

Kot veèina ostalih študentov sem novembra lovila še zadnje dneve za prijavo. November se mi je sicer zdel malce prezgodnji mesec za

naèrtovanje poèitnic v poletju... Potovanje v daljne dežele, prebiranje knjig na plaži, lenarjenje in zabava s prijatelji ... ali pa reševanje

nadležnih jezikovnih testov, nestrpno prièakovanje rezultatov in navsezadnje medicinska praksa s popolnimi neznanci. In vendar se je bilo

treba odloèiti. Odloèila sem se za slednje in delèek svojih poèitnic posvetila tudi urjenju v mojem bodoèem poklicu.

Tako sem se v zaèetku avgusta odpravila v

Olomouc na Èeško. V prijetno kulturno študentsko

mestece na Moravskem, ki je sicer

tudi pomembno zgodovinsko središèe (takoj

za Prago), pa vendar brez nadležnih turistov

in s tem visokih zasoljenih cen (kar za èeško

prestolnico seveda ne bi mogla reèi). S sto

tisoè prebivalci ni ravno središèe dogajanja,

je pa vsekakor zelo primeren kraj za prakso.

Èe bi se še enkrat morala odloèiti za kraj

prakse, bi se prav gotovo še enkat odloèila

zanj.

Moj dvom o smiselnosti odhoda se je

razblinil že takoj ob prihodu. Na postaji me

je že prièakala Lucia, Slovakinja, ki že èetrto

leto študira v Olomoucu, ter me prijazno

popeljala do doma, kjer sem preživela štiri

tedne. Tudi mesto samo se mi je takoj

prikupilo - urejen promet, gotska katedrala,

arhitektura 16.-18. stoletja, èiste ulice... Z

ostalimi študenti smo bili nastanjeni v študentskem

domu, v prijetnem športnem

okolišu z veliko zelenja, stadionom,

bazenom, v bližini centra, le nekoliko

predaleè od bolnice (jutranjih pol ure se kar

vleèe). V sobi sem bila s Švicarko, v skupnem

apartmaju pa še s tremi Egipèankami.

Študentski dom ni bil ravno Oražen, vendar

je bil èisto pravi študentski in kot tak mi je bil

zelo všeè. Kuhinja je bila skupna za celo

nadstropje, hladilnik in kopalnico pa sem si

delila z ostalimi v apartmaju. Avgusta nas je

v Olomoucu opravljalo prakso 16 študentov,

Èeška

Pod tujim nebom december 2004

in sicer iz Portugalske, Italije, Bolgarije,

Rusije, Egipta, Madžarske, Švice... Moram

reèi, da smo se super ujeli, skupaj preživljali

popoldneve (in vèasih tudi dopoldneve), ki

smo si jih zapolnili z razliènimi dejavnostmi.

Nekaj nam jih je organizirala Lucia, druge

pa smo opravili v lastni režiji. Bližnje jezero,

bazen, galerije in muzeji, kegljanje, ogledovanje

bližnjih gradov... In seveda spoznavanje

tradicionalne èeške hrane in piva,

poležavanje v parku in pogovori pozno v

noè. Definitivno dobra stran opravljanja

prakse na vzhodu Evrope so nizke cene na

vsakem koraku. Pivo za 150, dobro kosilo

za 600 SIT. Karta za tramvaj, avtobus le 60

SIT. Tako vsaj nismo imeli veliko dela s

pospravljanjem kuhinje... Ob vikendih nismo

ostali v Olomoucu, temveè smo se že ob

petkih zjutraj odpravili na veèdnevne izlete,

in sicer v Bratislavo, Krakov, Auschwitz,

Prago. Lepa mesta, poceni bivanje, prijazni

ljudje, dobri žuri in velike težave pri komunikaciji...

to mi pride na misel, ko se spomnim

na naša kratka popotovanja.

Ker pa je bil namen odhoda na Èeško vendarle

medicinski, smo dopoldneve preživljali

v bolnici. Sama sem si izbrala nevrologijo.

Na oddelku sem se že prvi dan zmenila, kaj

približno me zanima in kaj bi rada poèela.

Na oddelek sem prihajala okoli pol devetih,

nazaj domov pa razlièno, od enajstih pa do

petnajstih. Najveè èasa sem preživela s

pacienti po CVI, na raznih preiskavah (ultra-

zvok, CT, MRI, biopsija, EMG, EEG...) ter na

nevrokirurgiji. Veèinoma sem spremljala

svojega mentorja na ogledu po sobah

nevrološke in drugih klinik, kjer sva skupaj

pregledovala paciente ter se o njih pogovorila.

Najveèji problem je bil jezik, ker veèina

pacientov ni znala besedice angleško, tako

da je bil moj pogovor s pacienti neka

mešanica èešèine, slovenšèine, nemšèine

in anglešèine. Predstavljam si, da bi bilo

veliko bolj zanimivo, èe bi lahko z njimi

komunicirala, pa tudi z ostalimi zdravniki ter

s sestrami bi mi bilo lažje. Tudi s slednjimi je

bilo namreè podobno kot s pacienti oz.

zgodba z naslovom `Kaj vse se lahko

doseže z rokami in nasmeški`. Drug problem

je bil precej majhen nevrološki oddelek

z malo pacienti, tako da vèasih ni bilo niè

novega. Tiste dneve sem se odpravila na

nevrokirurgijo, kjer se je vedno našlo kaj

zanimivega. Veèinoma frakture vretenc,

operacije možganskih in hrbtenjaènih

tumorjev, discus hernie, implantacije

intratekalnih programiranih pumpic za

odmerjanje zdravil... Operacije so bile veèinoma

zelo zanimive, vendar za študentskega

opazovalca malce predolge - tudi

veè kot 5 ur (nevrokirurgija!!). Kirurgi so me

s svojo prijaznostjo prijetno presenetili, vsi

po vrsti pa smo me spraševali o našem

prof. Dolencu, pri katerem so se vsi

izpopolnjevali.... Mogoèe je tudi to pripomoglo

k njihovi prijaznosti. Tudi moj mentor

in ostali tim niso bili niè drugaèni. Vkljuèili so

me medse, skupaj smo hodili med paciente,

na kosila, tudi ven. Sicer pa niso vsi imeli

take sreèe s svojimi mentorji. Nekaterim tudi

po tednu vsakodnevnega iskanja ni uspelo

priti v kontakt s svojimi zdravniki, tako da so

že po prvem tednu obupali in dopoldneve

raje prespali v domu. Spet drugi so jim

sledili kot cucki in bili veseli, èe so sploh

dobili kakšno pojasnilo. Vendar ni bilo nikoli

nobenega problema z zamenjavo oddelkov

za kakšen dan (nekateri so bili najbolj navdušeni

nad internetnim oddelkom na fakulteti),

tako da so tudi ostali lahko prišli na svoj

raèun in vsaj kaj odnesli od enomeseènega

izpopolnjevanja.


Pod tujim nebom

EMSA SUMMER UMMER SCHOOL, CHOOL,

15.-23. JULIJ 2004

URGENTNA MEDICINA V DUBROVNIKU

KAKO AKO AKTIVNO PREŽIVETI POÈITNICE

Nina Glavnik in Urša Gartner

Vse skupaj se je zaèelo sredi noèi, ko smo malo zaspani in teèni odrinili iz rodne dežele proti letališèu v Zagrebu. Od tam smo v zgodnjih

jutranjih urah poleteli v Dubrovnik oz. 10 km stran. Sledila je adrenalinska vožnja s taksijem, kjer je bil edini predstavnik moškega spola v

naši ekipi prviè deležen obèudovanja zaradi številnega ženskega spremstva (3). Po krajšem iskanju vhoda v dekliški dom Marije Krucifikse

nas je odrešila redovnica, ki nas je zelo prijazno sprejela. Malo manj navdušena je bila predsednica OC (organizing commitee), ki smo jo

vrgli iz postelje. Zgodnji prihod se je izkazal kot velika prednost, saj smo dobili sobo z lastno kopalnico. Ko smo odložili prtljago in promocijski

material, ni ostalo drugega kot obisk plaže. Prvi dan je minil mirno in v horizontali. Na slovesni otvoritvi s peèenim mesom in slovenskim

pivom smo spoznali še ostale udeležence. Študenti so prišli iz Avstrije, Poljske, Nizozemske, Nemèije, Srbije in Èrne Gore, Makedonije

in Kosova ter seveda ogromna delegacija domaèinov. Uspešno smo prebili led.

Prvi dan se je zaèel precej naporno z

obiskom župana, pozdravnim govorom in

stanjem na 30oC. Sicer se je pouk zaèenjal

ob enajstih in trajal do treh, vmes pa so nas

potolažili z lunch paketom. Ta dan smo

preživeli na »schnellkursu« urgentnih stanj v

pediatriji, kjer smo se lahko izživeli na lutki

za intubacijo. Na žalost je bil praktièni del

èasovno omejen, vendar smo se v morju

hitro potolažili. Zveèer smo se udeležili

obveznih družabnih aktivnosti (izlet v fancy

coctail bar na plaži). Iz prve roke: zarja v

Dubrovniku je krasna.

Sledeèi dan je bil seveda precej manj

krasen. Za dodatek; tema dneva je bila farmakologija

oz. kaj se skriva v zdravniški

torbi. Popoldne so nas OC razveselili z

obiskom bližnjega otoka Lokruma, kjer so

izvrstni pogoji za ljubitelje skokov s peèin.

Zveèer smo spoznali še en zanimiv lokal na

skalah, žal pa ni zdržal tako dolgo, kot smo

mi.

Dubrovnik

Take-home message tega dne je bil prefinjen

nasvet, kako se znebiti moža, tema pa

toksikologija. Ironièno so prav v

Dubrovniku najbolj znani umori s èajem oleandra.

Samo namig: po enem tednu rednega

uživana vaša ljubljena oseba doživi AV

blok. Namen dneva je bil sicer pridobiti

obširnejše znanje o prvi pomoèi pri zastrupljencih.

Ta veèer smo se uprli skominam in

odšli spat relativno zgodaj, kajti sledil je

najbolj zanimiv dan šole.

Konèno smo doèakali praktièni del TPO

(temeljni postopki oživljanja) in ALS

(advanced life support). Po kratkem predavanju

smo v štirih skupinah krožili po

delovnem poligonu med postajami defibrilacija,

vstavljanje IV (intravenske) poti, kardiopulmonalno

oživjanje in intubacija. Žal

nas je spet preganjal èas, vedar se nismo

pustili kar tako odgnati z igrišèa. Zveèer smo

vestno nadoknadili izgubljene ure in

proslavili vsako na vajah rešeno življenje.

Tema naslednjega dne, travma, šok in

koma, so popolnoma ustrezali poèutju

veèine. Z nekaj težavami smo družno uspeli

ponoviti patofiziološke mehanizme razliènih

vrst šokov. Po kosilu pa je sledil vroè (40oC) turnir mešanih ekip v odbojki na mivki. Žal je

bilo nekaj poškodovanih zaradi

improviziranega igrišèa in pregretja. Utrujeni

in ožgani smo hiteli pripravljati vse potrebno

za village party (predstavitev vsake države z

znaèilnimi jedmi in pijaèami). Naša miza je

ponujala orehovo potico, bunko (prekajeno

meso), Gorenjko, Šumi bonbone, cvièek,

teran, chardonnay in domaèi orehovec. Žal

predstavitve ni doèakala prekmurska gibanica,

ker v hladilniku zanjo ni bilo prostora in

smo jo žrtvovali že drugi dan, konec kranjskih

klobas pa je bil precej bolj klavern, saj

so splesnele v predalu. Siti kot pujsi in z

dezinfeciranim GIT (rakija) smo nadaljevali

v eni od diskotek. Takšne izjemne fiziène

napore je preživela le polovica slovenskega

tima.

Zadnje dva dneva sta minila v spremljavi

teorije urgentnih staj v ginekologiji in

pomorske, podvodne ter hiperbariène

medicine. Kljub simpatiènim in zanimivim

predavateljem smo skoraj umrli od vedno

hujše vroèine. Posebno pohvalo zasluži

veèdnevna obravava kompliciranega kliniènega

primera (study case), ki bi ga lahko

priporoèili tudi naši katedri za interno medicino.

Zadnji veèer so nas dobro nahranili na

gala veèerji s podelitvijo certifikatov in

sreèelovom. Naš izkupièek: štiri majice,

buteljka vrhunskega vina in Kraševe

dobrote. Nujna je bila izmenjava naslovov,

nekaj solzic ter seveda obljuba, da se še

sreèamo.

Poletna šola je bila res prijetna in pouèna

izkušnja ter jo toplo priporoèamo. Dobra

novica: najverjetneje bo podobna šola spet

to poletje, tokrat na Hvaru! Vsi zainteresirani

budno spremljajte plakate na MF.

21


22

LEBANON EBANON REFUGEE PROJECT

NEVERJETNA DOGODIVŠÈINA V LIBANONU

Meta Levstek

Že v srednji šoli so me privlaèila potovanja, odpravljanje v neznano. Samo z nahrbtnikom, prijateljem in dobrim vodièem v roki. Skozi

predklinièna leta na MF sem se trudila združiti prijetno s koristnim. Ker sem pogrešala praktiène izkušnje, sem se odloèila, da to poletje

preživim na Bližnjem Vzhodu, v odkrivanju arabske kulture in s prostovoljnim delom v bolnici in šoli palestinskega begunskega centra.

V meni je že kar nekaj èasa tlela ideja, da bi

se odpravila v Libanon in sodelovala pri projektu

»Lebanon refugee project«. Projekt

poteka pod okriljem libanonskih študentov

medicine v sodelovanju s švicarskimi študenti.

Glavni namen je, da se tuji študentje

sooèijo s problematiko beguncev in pomagajo

v bolnici ter preživljajo èas z otroki v

šolah.

Marca sem se konèno prijavila in nekje

konec aprila so mi sporoèili, da sem bila

izbrana!! Projekt poteka v mesecu juliju in

avgustu, izberejo pa štiri prostovoljce za

vsak mesec. Prva ovira je bila premagana.

Sledilo je še dosti zoprno èakanje na vizo.

Vse pa se je sreèno izteklo in na zaèetku

julija sem že letela v Bejrut.

NA LIBANONSKIH TLEH

Ko se prviè sreèaš z arabskim svetom, te

kar malo odvrne. Priletela sem ob petih zjutraj,

bilo je soparno, vroèe, predvsem pa

zelo umazano. In še èakal me ni nihèe, tako

da sem se morala znajti sama, kar je tam za

žensko že pravi mali podvig. Tako sem ob

šestih vsa polna energije prebudila svojo

Libanon

Pod tujim nebom

novo cimro in tudi sodelavko pri projektu

Shubnum iz Anglije. Ne glede na zgodnjo

uro sva se takoj spoznali in se zagovorili do

ure, ko naj bi se odpravili na delo. Kot mi je

razložila, je bil tisti dan na seznamu šole

izlet.

Že sama pot od mojega »novega« doma do

begunskega centra je bila divja. Vozniki ne

spoštujejo nobenih prometnih predpisov

(razen zakon veèjega), gneèa pa je ogromna.

Potem me je najprej pri vhodu v center

prièakal kup smeti, ob katerih sta že stala

dva avtobusa, polna otrok. In ti otroci so se

kar naenkrat zagnali vame in me zaèeli

preizkušati in spoznavati. Tako je pot do

reke, kjer smo imeli piknik, minila ob petju in

plesanju. Potem pa je sledilo obvezno špricanje

in tunkanje v ledeno mrzli vodi. Ko

smo se zveèer vrnili domov, sem bila

izmuèena, hkrati pa navdušena nad prijaznostjo,

odprtostjo, velikodušnostjo

Palestincev in celotnim sprejemom. Še bolj

pa sem bila navdušena nad mojimi tremi

sodelavci, ki so se vsi izkazali za neverjetne

osebnosti in dragocene prijatelje, tako v

dobrih kot tudi težkih èasih. Res se je bilo

težko odpraviti spat, saj smo želeli kar

najbolje izkoristiti naš skupni èas.

december 2004

DELO NA URGENCI

Naslednje štiri tedne smo preživeli bolj ali

manj zaposleni v centru. Zjutraj smo se

najprej odpravili v bolnico, kjer smo delali do

14h. Dodelili so nas na urgenco, kjer smo

sledili zdravnikom in jim pomagali. Imela

sem veliko težav z jezikom, saj ljudje kaj veè

kot arabsko niso znali. Na sreèo pa je bil

eden od prostovoljcev sirskega rodu, drugaèe

pa Amerièan. Tako je postal naš osebni

prevajalec. Jemali smo anamneze,

opravljali statuse, se pogovarjali o zdravljenju.

Seveda se razmere tam ne morejo

primerjati z našimi. O sterilnosti lahko tam

samo sanjaš. Potrudiš se kar najbolje oèistiti

rane, podroèje, kjer boš pacienta zbodel,

pa še vedno ne moreš biti zadovoljen z

rezultatom. Zato imajo seveda tudi veliko

bolnišniènih okužb. Bili smo pripravljeni

delati vse. Tako so nas medicinske sestre

porabile za jemanje krvi, uvajanje kanalov,

dajanje injekcij inzulina in drugih zdravil,

uvajali smo urinske katetre, delali EKG,

merili pritisk. Hkrati pa smo opazovali delo

kirurgov. Ker je kar veliko ljudi prišlo zaradi

vreznin, pa sem dobila priložnost tudi za

šivanje!

POUÈEVANJE DOMAÈINOV

Po drugi uri pa nas je èakala druga

zaposlitev. Odpravili smo se v bližnjo šolo,

kjer so skrbeli, da se otroci poleti ne bi dolgoèasili.

In pri tem smo pomagali tudi mi.

Vsak dan smo imeli slabi dve uri anglešèine.

Skorja vedno pa smo zavlekli, ker otroci preprosto

niso hoteli iti. In smo se igrali, skrivali,

risali, peli in plesali. Preseneti te neverjetna

energija in pripravljenost za uèenje. Èeprav

je bila to zelo naporna naloga, smo jo vsi z

veseljem opravljali. Dobro pa smo se spoznali

tudi z ostalimi uèitelji in vzgojitelji. Tako

nas je ena od njih eno soboto povabila k


Anketa

sebi domov na kosilo. Ponovno nas je prevzel

topel sprejem, ki so nam ga pripravili

znotraj neke hiške v begunskem centru, kjer

ljudje drugaèe živijo v hudi stiski in bedi. Kjer

se iz dneva v dan borijo za osnovno

preživetje in kjer so nenazadnje še dobro

vidni ostanki vojne in unièenja. Nas pa so

sprejeli kot prijatelje in nam velikodušno

ponudili vse - hrano, toplino in prijateljstvo.

Okusili smo veliko arabskih specialitet in se

navadili jesti s prsti. Mervat, punca, ki je

delala v bolnici, pa me je povabila tudi na

kopališèe. Seveda samo za ženske. Zadnji

teden pa smo zaèeli še z izobraževalnimi

delavnicami za matere. Tako nam je uspelo

izvesti dve, in sicer o raku na dojkah,

dehidraciji ter povišani telesni temperaturi

(kaj je lahko vzrok, kaj lahko same storijo).

KRATKOÈASENJE

Naš èas pa ni bil namenjen samo delu.

Libanonski študentje so se zares dobro

potrudili za naše noèno življenje in izlete

preko vikenda. Vsak teden smo tako hodili

na žurke za rojstne dneve in pa kar tako.

Bejrut ima res zelo zelo razgibano noèno

življenje! Èe pa že nismo šli ven, smo si pa

sami pripravili zabavo tam, kjer smo živeli. Z

veliko glasbe, spet plesa in sangrije ;-)

Vsako soboto pa smo se skupaj z drugimi

študenti medicine, ki so prišli na izmenjavo,

odpravili na izlet. Tako smo videli praktièno

ves Libanon. Bili smo na vzhodu, kjer smo si

v Baalbeku ogledali rimske templje. Na

severu smo videli njihove skrivnosti

podzemnega sveta, jame ter dobro poznane

cedre. Šli pa smo tudi prav na jug do

libanonsko-izraelske meje.

Mesec je kar prehitro minil. Pridobila sem si

veliko praktiènih izkušenj iz urgence: kako

ohraniti mirno kri, èe kri šprica naokrog,

kako hitro vskoèiti in dokonèati šivanje rane,

iskati žile,… Upam, da sem vsaj za en

mesec otrokom v begunskem centru

popestrila popoldneve in preko izobraževanja

mater doprinesla k višji osvešèenosti.

Poleg vsega pa sem spoznala neverjetne

ljudi. Nikoli ne bom pozabila neprespanih

noèi, norih izletov, razliènih kultur in narodnosti,

s katerimi sem se sreèala. To, da smo

si vsi razlièni, je res neprecenljivo bogastvo.

The Palestinian Refugee project in

Lebanon je projekt, namenjen tujim študentom

medicine in jim ponuja mesec dela v

enem izmed begunskih taborov. Glavni cilj

projekta je vzpostavitev stika med študenti

medicine in begunci, jim pomagati pri njihovih

težavah, hkrati pa nuditi osnovno

medicinsko in socialno pomoè v bolnišnici v

taboru.

Za veè informacij obišèite:

http://lebrefugeeproject.tripod.com/

Kam?

35

30

25

20

15

10

5

0

IZMENJAVE, IZMENJAVE,

DELO IN

ŠTUDIJ V TUJINI

KAM AM BI NAJRAJE ŠLI ŠTUDENTI MF

Za tokratno Erektorjevo anketo smo si

izbrali vedno aktualno takšno ali drugaèno

izpopolnjevanje v tujini.

V anketi je sodelovalo 55 študentov. Velika

veèina (60%) bi najraje študirala v

Evropi, 25% v ZDA, le 5% pa drugje. Med

evropskimi državami je najbolje

zastopana Anglija, sledi ji Francija, nato

pa Nemèija, Švedska, Španija in druge.

58% anketirancev se bi za študij v tujini

odloèili na podlagi zanimanja za to državo

ter njene kulture, 35% pa zaradi študijskega

sistema. Nekateri so kot razlog

6

21

12

33

5 6 3

a b c d e f g

a.) boljše možnosti za zaposlitev

b.) boljše/kvalitenejše specializacije

c.) boljše plaèe

d.) drugaèno življenje

Maja Tripar

navedli boljšo kvaliteto študija, napredno

tehnologijo, višji standard in zanimivo

izkušnjo.

Evropske države so prednjaèile tudi pri

izbiri možne lokacije bodoèe zaposlitve in

sicer v 65%. Anketiranci bi najraje delali v

Angliji, Franciji, Švici, Švedski, Španiji,

Nemèiji,… V ZDA bi delalo 10 %, medtem

se kar èetrtina vidi drugje, predvsem v

Afriki, Aziji in Avstraliji. Razlogov za

takšne odloèitve je veè, kako so se zanje

odloèili prikazuje sled graf.

e.) pomoè tamkajšnjim ljudem,

skupnosti

f.) osebni razlogi (prijatelji, družina,

ljubezen…)

g.) drugo

Na študijsko izmenjavo bi se 55% odpravilo kar v Evropo in sicer v Anglijo, Nizozemsko,

Švedsko, Portugalsko, Španijo, Italijo, Francijo, Nemèijo, Èeško, Švico, Avstrijo ali

Grèijo. Dobra tretjina bi šla raje v ZDA, ostalih 15 % pa bi raje šli v Avstralijo, Afriko,

Azijo, Kanado, Indijo, Brazlijio, Kitajsko ali Egipt. Polovica se je odloèila na podlagi zanimanja

za izbrano državo in njeno kulturo, 40% je navdihnil zanimiv zdravstveni sistem,

10% pa ima za takšno odloèitev osebne razloge (prijatelji, družina, ljubezen...). Nekateri

pa bi radi na izmenjavi želeli pomagati revnim, doživeti zanimivo izkušnjo, videti

svet, uporabiti zanje tujega jezika.

23


24

DELOVNA ELOVNA PRAKSA V TUJINI ZA ŠTUDENTE MEDICINE

LEONARDO DA VINCI

EVROPSKI VROPSKI PROGRAM MOBILNOSTI

Sonja Golob

Leonardo Da Vinci je program Evropske unije, ki podpira projekte mobilnosti, torej dejansko mobilnost posameznikov na praktièno

usposabljanje v tujini. Njegov namen je pridobivati nova znanja in (praktiène) izkušnje, izboljšati jezikovne spretnosti, utrditi mednarodno

sodelovanje in razširiti evropsko dimenzijo v poklicnem usposabljanju. Ciljne skupine mobilnosti so zelo razliène (osebe, vkljuèene v

osnovno poklicno izobraževanje, študenti, mladi delavci in tisti, ki so pred kratkim konèali študij, odrasli, zaposleni ali tisti, ki išèejo

zaposlitev).

TO JE URADNA DEFINICIJA, KAJ PA TO

DEJANSKO POMENI ZA NAS?

Pomeni možnost dela v tujini za 3, 6 ali

12 mesecev in želi izboljšat zaposljivost

študentov in mladih delavcev. Za razliko

od programa Erasmus, ki pomeni

študij v tujini, gre tukaj za delo. Osnovna

ideja je, da najdeš mentorja iz tujine,

ta ti pošlje pismo o nameri, kar je

potrdilo, da bo tvoj mentor v èasu

prakse.

KOMU JE PROGRAM NAMENJEN?

Pri nas se ukvarjamo z namestitvami, ki

so primerne za študente in mlade

delavce. Prijaviš se lahko v katerem

koli letniku, èeprav je dobro,da imaš

vsaj malo kliniènih izkušenj. Seveda si

lahko medicinec ali dentalni medicinec.

Ponavadi se za Leonardo odloèajo študentje

višjih letnikov in absolventi, ker

zahteva 3 mesece èasa.

KAJ NAM PROGRAM PONUJA?

Finanèna podpora za 3 - 12 meseène

kliniène prakse, pri stroških priprave,

prevoza, nastanitve in bivanja v višini

približno 2000 € (se razlikuje). Èeprav

to ni uradni dogovor in je odvisno predvsem

od tebe, pa ti na nekaterih katedrah

lahko priznajo kakšne vaje.

KAKŠNA RAZLIKA JE MED LEONARDO PRO-

Leonardo

Pod tujim nebom

GRAMOM IN PRAKSAMI, KI SE IZVAJAJO V

SKLOPU DŠMS?

Leonardo je za razliko od praks v bistvu

delo v tujini. Je finanèna pomoè pri delu

in ne voditelj izmenjave, zato tudi ne

poskrbi za namestitev, prevoz ali karkoli

drugega.

KAKO SI POIŠÈEM MENTORJA?

Program Leonardo da Vinci ne zagotavlja

prakse same po sebi, ampak

ponuja finanèno pomoè, èe se odloèiš,

da greš v tujino. Mentorja si poišèeš

sam, seveda pa lahko poišèeš pomoè

pri meni, koordinatorju, ki ti bom

poskusila pomagati. Program zato

zahteva neko stopnjo angažiranosti

študenta.

KAKO PROGRAM DELUJE PRI NAS?

1. Prijavljanje študentov koordinatorju

2. Pridobitve pisma o nameri (letter of

intent) 15.01.05

3. Izpolnitev prijavnice za študente

febru-

Sprostitev med delom

december 2004

arja

4. Rezultati in podpis pogodbe v juniju

5. Prvi odhodi junija ali julija

KAJ MORA ŠTUDENT NAREDITI?

o Dobiti mentorja

o Pismo o nameri:

o Uradni papir

o Žig

o Podpis mentorja

o Prijava koordinatorki

IZKUŠNJE DO ZDAJ:

Izkušnje do zdaj so zelo pozitivne, študenti

so v glavnem zadovoljni z mentorji

in delom na razliènih klinikah, pridobijo

kulturne in jezikovne izkušnje. Poleg

tega so dobrodošle tudi izkušnje lastnega

preživetja v tujem okolju za 3

mesece.

Kontakti:

Leonardo@dsms.net

www.cmepius.si


Pod tujim nebom

Daša Šuput

Sprostitev med operacijami

Sprva mi je bilo pri Leonardu najbolj

vseè, da prakse trajajo najmanj 3

mesece in da so v tujini. Ker se rada

potepam, se mi je to zdelo enkratno.

Vendar pa me na koncu ni najbolj navdušila

turistièna komponenta, temveè

strokovna. Èe imaš priložnost videti,

kako se stvari lotevajo drugje, je to

idealno. Pa ne govorim samo o tem,

kako se obnašajo do pacientov in kako

do

študentov, ampak tudi o organizaciji dela

v bolnici ter na oddelkih. No, pa

to tudi še ni vse... Predlagam pa vam, da

si prakso najdete iz podroèja, ki

vas najbolj zanima in ga želite specializirati,

ker vas na oddelku

obravnavajo, kot da vas to podroèje zanima.

To so paè moje izkušnje. Bilo je

enkratno, obžalujem pa samo to, da

nisem šla za dalj èasa.

Mojca Böhm

Torej Leonardo da Vinci projekt je vsestransko

zelo koristna zadeva. Imaš možnost

opravljanja prakse, kjer si sam lahko

izbereš državo (seveda v okviru držav EU)

in kolikor sem imela možnost videti, niso

veè tako potrebne veze in poznanstva, saj

so v veèini univerzitetnih klinik seznanjeni s

tem projektom in te sprejmejo v terminu, ki

jim odgovarja (vsaj za Graz je tako). Preko

internet naslovov in telefonskih številk

tajništev posameznih oddelkov se da

pozanimati in zmeniti za prakso. Moje

izkušnje opravljanja prakse v okviru tega

projekta so zelo pozitivne. V Landeskrankenhaus

Universitäts- klinikum v

Grazu sem bila 3 mesece. V tem èasu sem

se nauèila nemškega medicinskega izrazoslovja

(so zelo potrpežljivi in radi pomagajo),

spoznala njihovo fakulteto in njihov

naèin študija medicine, zdravstveni sistem,

ogromno ljudi iz razliènih podroèij

Na pojedini Na pojedini

medicine, s katerimi sem že sedaj v stikih

in so pripravljeni na morebitno sodelovanje

v prihodnosti, kar se pa tièe ozko gledano

same prakse pa: njihov naèin dela in odnos

do kolegov in bolnikov, ogromno posegov,

ki jih pri nas opravljajo sestre, tam pa to

poèno zdravniki (jemanje krvi, nastavljanje

kanil, apliciranje razliènih zdravil...), diagnostiènih

metod (npr. vsak internist je znal

narediti UZ trebuha) in odvisno od oddelka,

kjer opravljaš prakso, specifiène stvari iz

tega podroèja, ki so ponekod bolje razviti in

opremljeni od naših oddelkov. Prav tako

spoznaš deželo, njeno zgodovino, kulturo,

ljudi in se pri tem nauèiš iznajdljivosti in

samostojnosti.

Edini problem je, da si moraš poiskati sam

prebivališèe. Veèinoma lahko dobiš

prenoèišèe v študentskih domovih, kjer pa

je priporoèljivo, da par mesecev prej rezerviraš,

saj znajo imeti vse polno. Veèinoma

najdeš študentske domove in njihovo

ponudbo na internetu.

Negativnih izkušenj nisem imela, prakso pa

priporoèam vsem, ki bi si radi razširili svoja

obzorja in sestopili iz zapeèka ter pokukali,

kaj obstaja in se dogaja še drugje.

Mojca KoŽelj

Imela sem jasno predstavo o tem, kaj bi

poèela letošnje poletje. Kakšno potovanje

po Indoneziji in surfanje. Potem pa sem januarja

izvedela za razpis za štipendijo

Evropske Unije Leonardo Da Vinci. In to

dva dni pred prijavnim rokom, s tem, da je

bilo treba k prijavnici dodati še pismo z

vabilom podjetja oz. organizacije, kjer bi

želel delati. In tako sem poslala par mailov

našim sorodnim stomatološkim organizacijam

v tujini in upala, da bo pismo prišlo

pravoèasno. V petek, 18.1.2002, sem

sedela na faksu pred faks mašino in živèno

gledala, èe bo kaj prišlo skozi. Prijavnico

sem imela že izpolnjeno, pisma s povabilom

pa od nikoder. No, zadnjo minuto je

le zapiskal faks in dobila sem dve pismi, iz

Aten in iz Londona. Izbrala sem London,

sploh ne vem, zakaj, saj je poletje vendar

lepše preživeti ob morju. Mogoèe pa zato,

ker sem vedela, da si sama še dolgo ne bi

mogla privošèiti tako dolgega bivanja v tako

dragi državi.

Zaèela se je praksa. Èeprav bi temu lahko

rekla tudi služba. Vstajanje ob 7.30, služba

od 9. do17., najveèkrat pa kar do 18. ure.

Vmes pol ure za malico. Bila sem zobozdravniški

asistent ali po naše medicinska

sestra. Zjutraj sem pripravila kartoteke

pacientov, ki naj bi prišli tistega dne,

pripravila pladenjèke z inštrumenti, RTG

slike ..., skratka, ordinacija je morala biti

pripravljena za nemoteno delo. Nekako dva

dni je trajalo moje uvajanje v delo, predstavitev

materialov in naèina dela. Moj delodajalec

je bil navdušen nad mano, saj

povpreèno potrebuje tri tedne, da uvede

novo sestro. No, seveda je razlika, èe si

študent stomatologije, saj z enoletnimi

izkušnjami s faksa natanko veš, kaj bi ti

želel od sestre pri delu in tako toèno veš,

kaj potrebuje nekdo drug. V sklopu uvajanja

sem dobila tudi "schnell kurs" medicinske

in stomatološke terminologije za potrebe

mojega dela, kar vkljuèuje štipendija

Leonardo.

V treh mesecih prakse sem se zelo veliko

nauèila. Ne samo kar se tièe zobozdravniške

stroke, ampak tudi glede

razliènosti v zdravstvenem sistemu,

šolskem sistemu in naèinu razmišljanja

ljudi. Mislimo, da gre za eno Evropo, vendar

je vsaka kultura nekaj zase. Velika Britanija

sebe smatra za samostojni otok in ko gredo

na poèitnice v Španijo ali Francijo, reèejo,

da gredo v Evropo. To so gotovo ene od

poèitnic, ki bodo ostale v mojem spominu

vse življenje.

25


26

NAJ BO PAJZL PAJZL

SPET NAŠ

Andrej Trojar

Je pa res žalostno, da nekdo, ki ne ve èisto natanèno, kdaj mu

bo tajnica katere od kateder pritisnila zadnji žig pod opravljen

izpit in s tem (ne)vede konèala njegova študijska leta, ne more

na svoj (morda) zadnji Pajzl (tako legalno, kot študent).

Razumete resnost situacije?

Najprej bi vam rad razložil, kako moèan

pomen ima besedna zveza zadnji Pajzl.

Naj jo za lažje razumevanje na kratko

razèlenim.

Zadnji. Kako posebne so stvari, ki so zadnje,

poslednje. Kristusova zadnja veèerja,

petek kot zadnji delovni dan v tednu, zadnji

izpit za vpis v višji letnik… S kakšno

srèno radostjo in užitkom se obeležujejo

take priložnosti. To bi moralo biti domaèe

slehernemu bralcu!

Pajzl. Pajzl je institucija! Veèino dni je bolj

ali manj prijazen študijski in družaben

kotièek. Tega ne vedo tisti, ki še nikoli niso

prestopili njegovega praga. To deloma

vemo tisti, ki smo ga uporabljali predvsem

za prepisovanje nedokonèanih poroèil

pred vajami prvega in drugega letnika. To

še najbolje vedo tisti, ki jim je Pajzl drugi

dom in notri preživijo veèji del svojih študijskih

let (t.i. stalni pajzlèani, ki sem jim na

tem mestu iskreno opravièujem zaradi

kratenja miru ob zgoraj navedenih

aktivnostih). Vsake toliko èasa se spremeni

v študentski žur, izredno spoštovan s

strani vseh študentov naše univerze. To

vemo vsi, ki smo bili kdaj zraven. Tistim, ki

pa tega še niso izkusili, bi to izkušnjo toplo

priporoèil.

In kaj je razlog, da študent-absolvent ne

more na svoj (morda) zadnji Pajzl?

Denarne težave, problemi doma,

ljubezenske travme? Ne, vse to so premostljive

težave. Kljub napornemu urniku

si vzameš èas in se v družbi kolegic in

kolegov pojaviš pred Pajzlom. Prva prava

težava je v tem, da ti na oknu pajzlskega

WC-ja za pošten denar nihèe noèe prodati

vstopnice. Pa si misliš: »Ja fajn, tako

dolgo že hodim sem, mogoèe me bojo

konèno kar zastonj spustili noter.« Resnica

je drugaèna. Pristojni in odgovorni

namreè ocenjujejo, da je v Pajzlu že preveè

razgretih teles in zato redarji ne

spustijo skozi vrata prav nobenega. Niti

tistih, ki v rokah že držijo vstopnice (vstopnine

se ne vraèa!), niti tistih, ki že imajo

žig na roki. Drugi redar ti, sicer prijazno,

prepove približevanje zidovom Pajzla, èe

želiš samo skozi rešetko na oknu preveriti,

kaj se sploh dogaja v notranjosti. Vse

skupaj poèasi že malo smrdi po represivnih

ukrepih. Ali si študentje naše vele-

Pajzl

Iz življenja december 2004

spoštovane fakultete res zaslužimo tak

odnos?

Ampak mi smo veseli ljudje, vedno

pripravljeni pomagati. Tako se zunaj na

mrazu stojeèim porajajo razne ideje, kako

rešiti problem: »Dejte reèt, da bruce zuni

že èakajo mame.« »Kle je veèja gužva,

spust'te nas not.« »Dejte ven tiste, tiste, ki

pravjo, da jih je not preveè, pa se noben

veè ne bo pritožvou.«

Še meni se posveti. Pokažimo, kako delajo

z nami, bodoèimi zdravniki, in poklièimo

tisto novinarko s POPularne TeleVizije, ki

se dobro spozna na medicino in so ji v

slast razni bombastièni dogodki, afere in

škandali v zdravstvu. Èemu bi širnemu

obèestvu kazali vedno nove rekordne

vrste (v noèi na 18. dan v mesecu ali

kakšen dan kasneje) pred vrati dekanata

èakajoèih študentov, ki bi radi naslednji

mesec pokazali svoje znanje na izpitu.

Teh tegob te lahko še vedno reši kakšna

prijazna tajnica. Tu pa imamo veliko veèji

problem. Pred vrati Pajzla te vrste ne reši

niti sklicevanje na poznanstvo s stalnim

pajzlèanom.

Tako lepo se je spominjati starih èasov.

Preteklih let, ko smo lahko še (brez otipavanja

s strani redarjev) prosto stopali

skozi vhodna vrata, celo s kozarcem v

roki. Še lepše spomine imajo naši spoštovani

predhodniki. Takrat (najbrž daleè,

daleè nazaj) je bil Pajzl dogodek, rezerviran

za študente Medicinske fakultete. O

kakšni vstopnini ni bilo niti govora, pijaèa

po simboliènih cenah, glasba pa po okusu

veèine. To so bili èasi, ko je bil Pajzl predvsem

zabava, ne pa zaslužkarska

priložnost.

No, morda bodo razmere že na naslednjem

Pajzlu èisto drugaène, morda bomo

lahko celo prestopili njegov prag. Dejansko

je velika razlika med stanjem zunaj na

mrazu (kljub zanimivi družbi, ki se zna tudi

tam pošteno zabavati) in sedaj še bolj

neprecenljivim obèutkom BITI NOTRI. Za

pajzlska lepljiva tla, drenjanje med mlajšimi

in starejšimi kolegicami in kolegi ter

ples na študijskih mizah paè ni mogoèe

najti ustreznega nadomestila.

REVOLUCIONAR

KDO BI SI MISLIL, DA SE BODO T

ZAVEDATI, DA OBSTAJAJO R

Bliža se izpitno obdobje. Spomladansko namr

zbiranje zapiskov, primerne literature, starih i

nekje v podzavesti oglaša tudi glas, ki nas opo

iti! In to pravoèasno. Kar v jeziku naše fakultet

Seveda potem ni izkljuèena slaba volja, ko odh

v množico kolegov, ki so prišli po istih opravkih

se bodo v kratkem korenito spremenile!

Verjetno sem najprej dolžna pojasnilo za

nastanek tega prispevka… Pred kakšnim

mesecem se niè hudega sluteèa odpravim

v knjižnico, da bi se prijavila na izpit X

(dolgovi prejšnjega letnika paè), kjer pa

se na mojo veliko grozo raèunalnik ne

odziva na zahteve in me nikakor noèe

registrirati. In kar naenkrat se mi v glavi

ponudi odgovor; seveda, saj je ŽE 26. v

mesecu! Oddrvim na Referat za študentske

zadeve, kjer mi bolj ali manj prijazno

razložijo, da se res ne da storiti

popolnoma niè, saj so zjutraj zaklenili

raèunalnika, zbrali prijave in jih razposlali

po inštitutih in katedrah. In da naj se paè

prijavim na naslednji rok. Nekako se

spomnim še na pisne prijavnice, ampak

mi povejo, da to niti sluèajno ni izvedljiva

opcija. Poskusim še na inštitutu, pa me

tudi tam zavrnejo.

Besna in zamorjena se odpravim domov

in v glavi že delam naèrt, kako sedaj

uskladiti vse obveznosti. In nato posežem

še po zadnjem orožju. Spravim se za

raèunalnik in v e-mailu predstojniku inštituta

X kar najbolj nazorno razložim, v

kakšni zagati sem se znašla in èe mi

lahko morda on pomaga. Na mojo sreèo

se je g. prof. dr. X zelo potrudil in mi

priskrbel »vstopnico« na izpit, èeprav se

bojda na naši fakulteti »zelo striktno držijo

pravil«. Pravil, ki so bila prviè objavljena

v Pravilniku leta 1997. Pravil, ki veljajo

nespremenjena že 6 let (od leta 1998).

Pravil, ki se marsikomu zdijo precej

neprimerna za današnji èas in preveè

neprilagodljiva… èeprav se v konèni fazi

izkaže, da za vsako bolezen obstaja

zdravilo… ali pa se da vsaj pozdraviti

simptome.

Da bi morda še komu (predvsem pa

letošnjim brucem) prihranila podobne

muke, kot sem jih doživljala sama, sem

vas vse hotela le še enkrat opomniti, kako


Iz življenja

NA SPREMEMBA

UDI NA NAŠI FAKULTETI ZAÈELI

AÈUNALNIKI IN INTERNET...

Urša Kožar

è. In kot da ne bi bila dovolj skrb za mrzlièno

zpitov in informacij od višjih letnikov, se nam

zarja, da se bo na izpit najprej potrebno prijave

pomeni »med 18. in 25. predhodni mesec«.

itiš v knjižnico in se že nekje pri referatu zaletiš

kot ti sam. Vendar stvari se spreminjajo… oz.

pomembno je, da se na izpite prijavite

pravoèasno. Sicer naj bi nas o tem opomnili

na svetu letnika (samo kaj, ko pa je

vedno tako zgodaj in nima najboljše

obiskanosti), poleg tega tako obvestilo

visi na oglasni deski pred referatom (pa

sem se mogla prav potruditi, da sem ga

locirala med vso tisto množico papirjev),

tako da se je do zdaj še za najbolj

uèinkovito pokazalo ustno izroèilo preko

višjih letnikov in skrbnih profesorjev.

Po kratkem poizvedovanju na Referatu za

študentske zadeve pa izvem pretresljivo

novico, da se tudi na naši fakulteti uvaja

sistem prijavljanja na izpite preko interneta!

Da, prav ste prebrali; od decembra

naprej naj bi veljal nov pravilnik in v

skladu z njim prijavljanje na izpite preko

interneta. Ste ostali brez besed in odprtih

ust? Da, tudi jaz sem, vendar se mi je od

srca zagotovo odvalil ogromen kamen.

Tako bomo konèno lahko tudi mi le teden

dni pred izpitom sedli za raèunalnik,

vzpostavili povezavo in se prijavili na vse

izpite. Odlièno, se vam ne zdi? Vendar

vsaka prednost nosi s seboj doloèene slabosti.

Od uvedbe novega sistema naprej

ne bo veè nikakršne druge možnosti, kar

pomeni, da èe zamudite rok, ki bo

prepisan v pravilniku, vam res ne bo

nobene pomoèi! Kar je pa po svoje seveda

razumljivo.

Morda govorim preveè v nedoloènikih,

vendar mi še nihèe ni znal zagotovo

povedati, kako in kdaj se bo zgodila ta

revolucionarna reforma. Poleg tega pristojni

organi opozarjajo, da so tudi raèunalniške

mreže nepredvidljiva stvar, tako da

bosta vsaj še prve mesece od uvedbe

novega sistema na voljo še vedno raèunalnika

v knjižnici. Pa vendar; konèno se

je zgodilo tudi nam!

Izpitne zgodbe

IZPITNE ZGODBE

7:30

Sivo oblaèno jutro me je prièakalo po dolgi

neprespani noèi. Podèrtani zapiski, knjige in natisnjeni

zapiski z Medenega srca 1so ležali povsod.

»Èe pa tokrat ne bo zadosti…« je bila prva misel,

ko sem zaprl biblijo predmeta – tanko knjižico s

586 stranmi, ki jo je, kakopak, potrebno znati

domala na pamet. No, za kakšno oceno zadošèa

to zanje, pa seveda vpliva še nekaj postranskih

dejavnikov. Simpatiènost, spol, sposobnost hoditi

okoli vrele kaše. In seveda vreme. A kaj, ko je

danes oblaèno!

8:00

Pobašem belo haljo, v žep vtaknem beležko in

pisalo ter se odpravim na pot.

»Za zajtrk bo èas po izpitu, saj bo kmalu konec!«

pomislim hkrati s pregrešno mislijo na obièajno

svežo jutranjo žemljo in kozarec mleka.

8:30

… ali nekaj minut veè se pojavi sestra, ki pove, da

bo pripeljala pacienta za klinièni pregled ob 9:00,

saj imajo pacienti prej vizito in pred njo ne smejo

nikamor. Zanimivo. Verjetno je tako danes prviè in

tajnica na katedri, ki je na oglasno desko napisala,

da bi se naj izpit zaèel ob 8:30, tega jasno ni

vedela…

9:00

Sestra toèno kot ura pripelje pacienta. Hitro opravim

z anamnezo in pregledom ves preseneèen, da

pacient nima kake dedne bolezni. Le-te so namreè

najhujša noèna mora vsakega študenta medicine:

obstaja jih najmanj trilijon, vsaka ima svojo

statistiko, svoje posebnosti, za nobeno pa se

natanèno ne ve, zakaj nastane in jasno, da se

nobene ne da preveè uèinkovito zdraviti.

9:30

Slovesno javim tajnici, da je praktiènega dela

konec in da bi bilo lepo, èe bi se poèasi pojavil tudi

profesor ter da bi se kalvarija procesiranja in produkcije

znanja konèala.

9:45

Profesor prikoraka in me vljudno povabi v svojo

pisarno. Po prvem vprašanju me prekine in pove,

da mora nujno na predavanje, ki se zaène ob

10:15. Huh! Tega verjetno ni vedel že tedne prej…

Jasno da ne, predavanja se razpisujejo pol ure

pred samim zaèetkom…

In za nadaljevanje izpita me naroèi ob 12:30.

No, fino. Lahko grem potolažit pajke, ki mi že celo

jutro predejo mrežo v želodcu.

12:00

Majhno pavzo sem izkoristil za meditacijo v svoji

postelji. Pajki so še vedno nepotešeni, saj so se

jim že ob sami misli na hrano postavili lasje

pokonci… Ja, saj bo kmalu mimo, potem pa

konèno pošteno kosilo…

13:00

Predavanja trajajo do 12:00, od fakultete do katedre

je 10 minut peš… Kaj pa, èe se je profesorju

na poti kaj zgodilo? Mogoèe prometna nesreèa?

Ali pa ga je ugrabila Al-Kaida in ga sedaj cvrejo na

ražnju nekje za Kliniènim centrom?

Bah, od same napetosti mi je zaèela delovati

domišljija. To na izpitu ponavadi ni najbolje. Verjet-

no bo vsak trenutek tukaj.

14:00

»Še malce poèakam…gotovo bo prišel vsak

trenutek!«

14:30

»Še malo… še kako minutko… ali urico… ali

dve…. DOST MAM!«

14:30

Vsa preseneèena se od nekod prikaže tajnica.

»A ti še vedno èakaš?«

»Halooooo, pa kaj to ni nekako precej oèitno?!?!«

Odide do telefona in poskuša doklicati profesorja.

»Verjetno je v ambulanti…«

In res. Ima samo še 5 pacientov. 5

PACIENTOV?!?

Kaj pa študent medicine, ki bo èez kako leto ali

dve zdravnik? No, èe preživi vse preizkušnje izpitov…

Lahko se zgodi, da bo pa kmalu pacient. Na

zaprtem oddelku prijazne ustanove z oblazinjenimi

stenami in liènimi belimi jopicami z dolgimi

rokavi in zapenjanjem na hrbtu, namreè!

15:00

Po hodniku se zaslišijo odmevi korakov. Nisem

èisto preprièan, ali jih slišim z veseljem, jezo ali

strahom. Vse skupaj se je v teh petih in pol urah

zmešalo v en nedoloèen tišèeè obèutek v prsih.

15:30

KONEC IZPITA! V opravièilo za šesturno èakanje

je bila razlaga kratka: »Malo sem pozabil nate…«

O ocenah ne bomo debatirali tokrat. Tudi o subjektivnosti

ustnega spraševanja in njegovi

korelaciji z dejanskim znanjem študenta ne.

Menda je nekje okrog 11%. A tako velika?

Bolj zaskrbljujoè je odnos nekaterih pedagoških

delavcev2 na našem spoštovanem faksu. Vaje,

izpiti, seminarji… Toliko neproduktivno preživetega

èasa in èakanja!

Ni èudno, da se študij vleèe 6 let in da na koncu

ugotovimo, da ne znamo ravno dosti in da pravzaprav

sploh nismo usposobljeni za to, kar bi naj

postali. Žalostno je, da od ljudi, ki nas izobražujejo

in ki naj bi nam bili vzor, doživimo takšne in drugaène

prigode, ki konec koncev krojijo tudi našo

osebnost. Pedagoški naziv nosi poleg družbenih

in finanènih bonitet tudi odgovornost, ki pa se je

oèitno marsikdo ne zaveda. Delo s študenti paè ni

za vsakogar, ki sicer zna napisati odlièen

znanstven èlanek.

Jasno je, da nekaterih stvari študentje ne bomo

spremenili, morebiti pa bomo mi boljši. Upanje

umre zadnje, mar ne?

1 http://medenosrce.ksmf.org/ - pred vsakim izpitom

je nujno obiskati sledeèe spletne strani. Ave

avtorju in vsem, ki prispevajo vsebino!

2 Avtor se globoko opravièuje vsem odliènim predavateljem,

profesorjem in asistentom, ki – hvala

bogu – vseeno tvorijo veèino pedagoškega kadra

na naši fakulteti

M.K.

27


28

MOTIVACIJSKI MOTIVACIJSKI

VIKEND DŠMS

Jože Mauèec

Vsi vi, ki ste bili na motivacijskem vikendu DŠMS-ja, dajmo malce obudit spomine. Vsi vi, ki pa

vas ni bilo, pa…naj bo žal nam, ki smo bili, pa tudi vam. Nam zato, ker ste zagotovo ta pravi žurerji,

glede na to, da ste medicinci, vam pa zato, ker je bil vikend res super. In kaj smo takega

poèeli? Žurali, delal, se uèil in se šli komandose. Ampak lepo po vrsti.

NAJPREJ DELO, POTEM ZABAVA

Motivacijski vikend na Javorniškem

Rovtu se je zaèel v petek popoldne,

ko smo se zaèeli zbirati v CŠOD Trilobit.

Že to je bila dogodivšèina. Ozke

ceste, ostri ovinki, vožnja po strmem

klancu, pa še zaideš tu pa tam, pa je

res zabavno. Po prihodu je sledil pozdrav

predsednice DŠMS Anite, ki

nam je na kratko tudi predstavila

potek dela èez vikend. Nato smo se

šli nekaj kratkih iger spoznavanja in

spoznali smo vloge raznih inštitucij, ki

so tako ali drugaèe povezane z

DŠMS-jem (ŠOU, ŠOMF, študentski

svet MF, MF,…). Po tem uradnem

delu, pa so se prièele priprave na

èeški party!! Da, èeški party, ki pa ni

imel zveze z državo Èeško, ampak je

bilo to vse skupaj bolj, hmmm…,

metaforièno postavljeno v smislu, kdo

je veèji èeh (izgubljena duša). In

treba je priznat, da je nekaterim prav

dobro uspelo (pa se niso vsi

našemili). Izglasovali smo tudi naj

èeha in naj èehinjo, ki sta dobila

nagrado v ognjeni tekoèi obliki. Nato

pa se je zabava, seveda po medicinsko,

nadaljevala do zgodnjih jutranjih

ur. In zato smo tudi drugi dan vstali z

nekajurno zamudo. Kar pa ni bil tak

problem, ker tudi odgovorne osebe

niso vstale prej, hehe.

NAGRADA ZA USPEŠEN PROJEKT JE...

Po zajtrku, ki so nam ga prijazno

nabavili dinozavri, smo spoznali

osnove delanja projektov v sklopu

DŠMS-ja. Po kosilu, ki smo ga s težavo

spravili po grlu, pa smo se spravili

delati virtualne projekte. To je zgledalo

tako, da so organizatorji vikenda

postali uradniki, tajnice, in ostale

teène osebe, mi novinci pa smo si

razdelili naloge in poskušali v zelo

kratkem èasu sestaviti uspešen projekt.

Za to smo morali zbrati denar, se

prijaviti na razpise, pridobiti razna

dovoljenja in opremo ter sestaviti

naèrt projekta. In kljub napornim pre-

DŠMS Motivacijski vikend

Iz življenja december 2004

govarjanjem, grožnjam, solzam in

škrtanju z zobmi nam je na koncu

uspelo sestaviti dva zelo zanimiva

projekta na temo mentalnega zdravja.

Po veèerji, ki ni bila dosti boljša od

kosila, pa smo se najprej spravili na

steno za prosto plezanje pod Stolom

(by the way, to je gora v Karavankah)

in jo vsaj veèina uspešno ali z malo

pomoèi (hvala Brin!!) preplezali. Vendar

pa je prosto plezanje ob 22. uri pri

temperaturah pod nièlo kar malo

neprijetno in zato smo se po najbližji

poti vrnili v toplo zavetje CŠOD-ja.

Tam so nam zelencem pripravili ognjeni

krst. Tequila, borovnièke, vino,

pivo in še in še. Pa tudi zelo zanimive

igre so nam pripravili. Po samih igrah

pa seveda spet žur. In muzika in

pijaèa in zabava. Ko se je poèasi

zaèelo daniti, pa smo se spravili spat

za tisti dve uri do zaèetka programa v

nedeljo. Po kruhu in marmeladi smo

se nauèili še nekaj igric za izobraževanje

mladih, zatem pa smo se

poèasi prièeli pakirat domov. Po

kosilu, ki smo ga pojedli samo zato,

ker smo bili preveè laèni, da ga ne bi,

smo preizkusili padalske sposobnosti

naših predsednikov DŠMS-ja in

ŠOMF-a. Z doskokom so imeli malo


Iz življenja

težav, drugaèe pa so pogumni kot

levi. Zatem pa smo se polni lepih vtisov

odpravili domov. Spotoma smo si

ogledali še Bled in se v Lescah

ustavili na grmadi (to je slašèica, èe

še ne veste). Proti veèeru pa smo

prišli domov.

Vikend je bil zares super in prisrèna

zahvala vsem organizatorjem –

dinozavrom, kot si sami pravijo. Bilo

je zabavno, pouèno in žurersko. Vsi

vi, ki ste to zamudili, zagotovo pridite

na naslednjega, vi, ki pa ste bili, pa

nasvidenje prihodnjiè.

Teèaj eèaj govorice gluhih

ZNAKOVNI JEZIK

Kretnja je kompleksen skupek

èustev; ni le znak kot èrka, ampak

beseda, izreèena z doloèenim tonom,

pogledom, izrazom. Je veè kot beseda.

Besede tako hitro narobe

razumemo. Tako hitro jih izgovorimo

z obžalovanjem, ne moremo jih vzeti

nazaj. Kretnja pa se znajde v tišini,

takrat ko so izgovorjene besede

odveè.

V ospredju zabrisanih otroških spominov

se iskrijo odlomki iz televizijske

oddaje Radovedni Taèek, kjer me je

bolj kot radoživi psièek pritegnil majcen

kvadratek v zgornjem robu

ekrana. Nikakor mi ni bilo jasno, kaj

mi poskuša gospa povedati. Vendar

mi je njeno opletanje ugajalo. Skrivni

znaki so postajali središèe mojega

otroškega vesolja in laèno sem iskala

sliko v sliki. S èasom sem uspela

povezati sliko z zvokom, zvok z besedo,

besedo s sliko. Potem sem

eksperimentirala. In bila je tišina. V

ozadju sem slišala šume in poke,

zato sem nezadovoljno odkrila svoja

ušesa. Kmalu po naivnih poskusih

vživljanja v svet neslišeèih sem ugotovila,

da je to zame nepredstavljivo.

udeleženka teèaja

Sluh je bil vedno èut na prvem mestu.

In tako je postala moja želja po odkrivanju

vedno veèja, dokler se mi ni

izpolnila.

Prviè sem stopila v sobo vznemirjena,

v prièakovanju ... malce negotova.

Lovila sem se, visela na vsaki kretnji

in vpijala kot spužva. Vsaka ura je

bila potovanje v zgodovino, našo folkloro,

osebne misli in doživetja

posameznikov. Kmalu je postal jezik

del mojega besedišèa, nekakšen kod

za posredovanje informacij na razdalje.

Potrebno je vedeti, da znakovni

jezik zaobjema elemente, ki jih

uporabljamo vsi. Cel èas. Govorica

telesa in mimika obraza je osnovni

del èloveškega govora. Pri govorici

gluhih je mogoèe le bolj izrazita in

eksplicitna. Slikovitost èloveškega

obraza dobi nove meje. Èustva so

intenzivnejša, bolj iskrena. Zato lažje

vzpostavim stik. In spoznanje, da

bom lažje komunicirala z nekom iz

6000-glave množice ljudi z okvaro

sluha, se mu približala in poskušala

razumeti – kar je srž vsakega odnosa

s soèlovekom – me prevzema v valovih

sreèe. Postajam požrešna. Želim

si veè. Entuziazem ni ugasnil!

29


30

122 ur brez spanja???

Urša Kožar

Moderator jutranjega radijskega programa

Marko Potrè je na 103.7 postaji

Center (Maribor) dosegel svetovni

rekord v nepretrganem vodenju radijskega

programa za vpis v Guinnessovo

knjigo rekordov. Marko je radijski

program vodil nepretrgoma 122 ur, svoj

podvig je zaèel v nedeljo opoldne,

zakljuèil pa v petek ob 14. uri.

Priprave na ta podvig so vkljuèevale

skupinsko delo celotne radijske ekipe,

nakup posebej izdelanega

ergonomskega stola, najem maserke in

fizioterapevtke ter skupino skoraj 30

zdravnikov (predvsem kardiologov), ki

so budno pazili na Markove vitalne

funkcije.

Poleg tega je pogumni moderator skoraj

celo leto prej obiskoval psihiatra, s

katerim sta opravljala t.i. avtogene

treninge; tehnike sprostitve, pri katerih

v npr. 10 minutah pridobiš energije, kot

bi spal 2-3 ure. To je bilo posebej

pomembno, saj so Guiennessova pravila

zelo stroga – Marko se je moral po

vsaki pesmi v živo javiti v eter, na vsakih

8 ur pa je imel 15 minut prosto (seveda

vse pod budnim oèesom sodnikov).

V tem èasu je opravil vse potrebno za

higieno in pa avtogeno sprošèanje.

Èeprav priznava, da se prve noèi sploh

ne spomni in pa da ima velike

spominske luknje tudi glede drugih dni,

njegovo zdravje nikoli ni bilo resno

ogroženo. Posamezne nerednosti v

bitju srca in pa vedno nižji krvni tlak sta

bili le postranski zadevi. Ena od stvari,

ki mu je prav gotovo pomagala zdržati,

pa je bila fenomenalna podpora

poslušalcev; na dan je tako prejel okoli

1500 e-mailov in 1000 sms-ov, kar mu

je dalo novega zaleta.

In kaj je storil po doseženem rekordu?

Seveda, odpravil se je v posteljo – vendar

ne za dolgo; ob 22.00 se je v njegovo

èast že zaèel after party, katerega

seveda ni smel zamuditi…

Miša Fister

Intervju december 2004

MIŠA IŠA FISTER, ISTER,

NOVOPEÈENA PREDSEDNICA

ŠOMF-A ŠOMF- IN VETERANKA PROJEKTA PROJEKT VIRUS IRUS

POVSOD V PRVI PRVI

VRSTI

Martina Turk

Saj ne moreš, da je ne bi opazil. Najprej zaradi intenzivnih

rdeèih las, potem zaradi energiènosti ali dobre volje. S svojo

karizmo, samozavestjo in odprtostjo že drugo leto vodi projekt

Virus, sedaj pa je nov izziv našla kot predsednica ŠOMF-a.

Emancipirana ženska? Ne, le študentka medicine, ki hoèe

delati za druge in se vsak dan nauèiti kaj novega. Ko ravno

izpolnjuje razpis za Virus ali z Meto ponavlja patologijo, jo je v

klubu mogoèe najti tudi ob treh zjutraj.

Že dve leti si vodja projekta Virus.

Kakšni so obèutki po pravkar

zakljuèeni akciji »1.december«?

Neverjetni. Vsako leto na koncertu

zveèer ne morem verjeti, da smo to

dejansko naredili mi. Vse to je rezultat

fantastiènega timskega dela. Že

drugo leto akcijo vodiva skupaj z

Urošem, s katerim se odlièno

razumeva in neverjetno dobro

funkcionirava skupaj. Seveda pa so

tukaj še Meta, Danijel, Katarina, Nina,

Juicy, Marko,… pa še en cel kup

drugih. Vsi ti ljudje so neverjetni

glede svojega veselja do dela, po

drugi strani pa super osebe in dobri

prijatelji. Letos je na Virusu tak krog

ljudi, da si ga lahko samo želiš…

Meni se je do te mere letos to zgodilo

prviè in moram reèi, da tega obèutka

ne bi zamenjala za niè na svetu!

Prigoda, ki ti je tokrat najbolj osta-

la v spominu? Nekaj nezadrŽno

smešnega?

Naš zakljuèni žur v Baileyu… …je bil

izredno produktiven. (smeh) Mislim,

da se noben Oražnov žur ali Pajzl ne

more primerjati s tem.

Kako je recimo izgledal tvoj

novembrski vsakdan? Kot vodja

tako velikopoteznega projekta

moraš imeti debelo koŽo, a ne? In

veliko vztrajnosti in prizadevnosti?

Uf… Debelo kožo- no, tega nimam. In

seveda zato stvari vzameš tudi zelo

osebno. Èe se za nekaj toliko èasa

trudiš, te vsaka ovira, ki leži na poti,

tudi osebno prizadene, kljub temu, da

se trudim stvari ne jemati na osebnem

nivoju. Moj novembrski vsakdan

pa je precej poln. V bistvu je cela prva

polovica šolskega leta zaznamovana

s Projektom VIRUS- najprej šolanje,

potem pa se že na veliko zaène

priprava na 1.december. Moji prijatelji

izven medicine se mi smejejo, ker

tudi zdaj, ko je 1.december mimo in

imam angino, torej bi po vseh pravilih

morala ostati doma v postelji, tega

nikakor nisem sposobna. Vsako leto

sem res vesela poèitnic, ampak že po

enem tednu neverjetno pogrešam

moj natrpan urnik, vznemirjenje in

veselje po konèanem delu.

Najprej poèitek. Kaj pa Projekt

Virus pripravlja potem? Morda

predpoletno akcijo?

Na Projektu VIRUS neprestano izva-


Intervju

jamo delavnice varne in zdrave spolnosti

po osnovnih in srednjih šolah.

Vsako leto pred 1.decembrom je

seveda ta dejavnost malo zanemarjena,

ampak se bomo potrudili, da jih

bomo spet naredili cel kup. Seveda

imamo tudi kar nekaj planov- izdelati

želimo brošuro samo za delavnice in

loèeno za osnovne in srednje šole,

poleg tega pa bi naredili še brošuro

za študentke, ki pridejo na ginekološki

pregled. Pa naša spletna stran je

potrebna vsakoletne revizije, forum je

pa tako ali tako non-stop aktiven.

Glede predpoletne akcije pa smo se

odloèili že lani, da je ne bomo veè

izvajali. Zakaj? Ker je to toèno v èasu

naših izpitov in ker študij kljub vsemu

še vedno pride na prvo mesto!

Kdaj in zakaj te je pritegnila problematika

okuŽbe s HIV?

Ko sva bili z Meto na zaèetku 2.letnika,

sva opazili po faksu letake za

mednarodno šolanje STOP HIV/AIDS

in povabilo za izvajanje delavnic

varne in zdrave spolnosti. Na šolanju

sta bila gosta iz tujine, ki sta poleg

zaèetnega navdušenja nad tem, da

bova mlade mulce uèili o spolnosti,

poskrbela še za dodatno motivacijo.

Eden izmed teh dveh je bil namreè

HIV pozitiven, kar nam je povedal

šele zadnji dan. Ko se spoznaš z

nekom in se nanj navežeš, potem ti

pa pove, da je smrtno bolan, so bili

vsaj zame to neopisljivi obèutki

žalosti. On je potem govoril tudi o njegovih

HIV pozitivnih prijateljih, ker

imajo skupino. Ne moreš niè, samo

gledaš, kako tvoji dragi umirajo pred

tabo. Najbolj se zamisliš, ko te kakšna

stvar osebno prizadene. HIV je

bila do takrat tudi za mene dokaj

abstraktna stvar, takrat pa je postala

osebna.

Zadnji èas si bila kar medijsko

oblegana. Kakšne so izkušnje s

televizijami in èasopisi?

Na splošno prav v redu. Se mi zdi, da

sem že od zaèetka oseba, ki ji ni

težko nastopati pred ljudmi, sedaj pa

s tem sploh nimam veè problemov.

Razen seveda, èe niè ne spim že

kakšna dva tedna in mam potem po

Pajzlu zjutraj tiskovno konferenco,

kjer moram povezano govoriti. Saj

nisem sploh niè pila, ampak v tej fazi

utrujenosti to niti ni veè pomembno…

Na živce mi pa gredo novinarji, ki na

vsak naèin hoèejo iz tebe zvleèi neke

senzacionalne novice. Na E- plus so

naju z Urošem skozi spraševali, katera

skupina ni hotela priti na koncert

zastonj. Pa ko moraš samo nizati en

kup podatkov brez prave razlage in

vse skupaj izpade totalno brezveze.

Sedaj si tudi predsednica Študentske

organizacije Medicinske

fakultete (ŠOMF). Po dolgoletni

moški vladavini konèno Ženska na

prestolu... Kako se zaenkrat

znajdeš na tej poziciji?

Na sreèo je Mircha fantastièen in

meni in Vanetu ogromno pomaga,

razlaga,... Jaz imam sicer manjšo

prednost, ker ŠOU že od prej kar

dobro poznam. Kar se tièe dela na

MF, sploh ni problema. Cel upravni

odbor so ljudje, ki vejo, kako se dela

in to delajo dobro. Druga stvar so pa

seje študentskega zbora, kjer je

trenutno zaradi rezultatov volitev še

malo neprijetna situacija, ampak

upam, da bo tudi to kmalu mimo.

Za tiste, ki ne vedo – kaj je ŠOMF?

Študentska organizacija Medicinske

fakultete je v bistvu en mali del ŠOU

v Ljubljani, ker študentje medicine

dobimo nekaj sredstev, da jih (seveda

v skladu s pravilniki) porabimo za

svoje projekte. Tako lahko katerikoli

študent Medicinske fakultete pride do

mene, predlaga projekt, napiše približno,

kako bi vse skupaj izgledalo

vsebinsko in finanèno, potem pa se

upravni odbor odloèi, èe in do katere

mere podpre projekt.

Kaj te je napeljalo v politiène

vode?

Mislim, da je bilo to na nek naèin

logièno nadaljevanje mojega dela, saj

sem preko Projekta VIRUS spoznala

delovanje ŠOU in se mi zato zdi, da

se bom znašla v svoji novi vlogi. Niti

sluèajno se ne poèutim kot politik.

Delam v interesu najprej študentov

MF, nato vseh študentov in mislim, da

bom v takem duhu tudi konèala svoje

delo. Vedno pa potrebujem spremembe

- Projekt VIRUS je super in

še vedno bom pri njem delala kar precej,

je pa èas, da vodstvo projekta

predam naprej.

Se pod tvojim predsedstvom na naši

fakulteti obetajo kakšne spremembe

oz. novosti na podroèju obštudijskih

dejavnosti? Kako te študentje lahko

kontaktirajo glede svojih želja?

Kot sem že povedala- kdorkoli je

dobrodošel z zanimivimi novimi projekti.

Možnosti je nešteto, upam, da

tudi motivacije ne manjka. Mene je

najbrž težko spregledati na hodniku

(smeh), pa tudi na faksu sem kar precej,

predvsem v prostorih DŠMS

nasproti WCjev, moja telefonska pa

tudi ni tajna…

Ko nekdo poène toliko reèi, bi

prièakovali, da nima èasa za faks. Ti

pa študij medicine zelo dobro in

uspešno združuješ z vsemi aktivnostmi.

Kako ti to uspeva?

Že od biofizike naprej se uèim v

NUKu skupaj z Meto. Èe se uèim

31


32

doma in èe to ni zadnja noè pred izpitom

ali kolokvijem, ni od tega niè. Èe

pa sem v knjižnici, kjer se skoncentriram

na knjige, ni problema. Nimam

težav s koncentracijo, tako da zelo

dobro izkoristim èas za knjigo. Ker se

uèiva skupaj z Meto, to pomeni, da

druga drugi dajeva motivacijo, ko ta

pri eni malo popusti in se »vleèeva

naprej«. Kdo pa med uèenjem

patologije ne izgubi motivacije? Že

trikrat si prebral tumorje testisov pa

še vedno ne znaš niti našteti vseh.

Pa druga drugo sprašujeva. »Homemade«

pina colada pri meni doma pa

en kup vprašanj in sprošèeno vzdušje...

Poleg tega se mi pa zdi, da te

ravno delo na projektih nauèi, da

znaš organizirati svoj èas in tudi

dobro preceniš, koliko ga rabiš za

doloèeno stvar. Študij pa je še vedno

moja prioriteta in zato so izpiti, ko je

treba, vedno na prvem mestu!

Boš zdravnica ali se vidiš v preventivi?

Vsekakor zdravnica! Preventiva ni

zame- jaz želim videti rezultate svojega

dela takoj, ne pa èez 10 let. Veliko

bolj me tudi mikajo natanèni medicinski

postopki, diagnostika (ko moraš

biti cel detektiv, da ugotoviš kako

bolezen) pa medicina kot taka, ki je

neverjetna veda, ki prinaša še toliko

novega. Obèudujem naše profesorje

in asistente, ko razlagajo o stvareh, ki

so jih poèeli in ko nam kažejo kake

postopke, ko sam pri sebi ne moreš

verjeti, da boš nekoè lahko tudi ti.

Pa Miša zelo zasebno. Kdaj ugasneš

mobitel?

(smeh) Skoraj nikoli prostovoljno. Se

mi je že nekajkrat zgodilo, da me je

kdo klical sredi noèi in rabil mojo

pomoè, pa imam nekako vedno ta

strah, da bi se zgodilo kaj, kjer bi

lahko pomagala, pa nisem bila

dosegljiva. Mi pa seveda moj preobremenjeni

telefon kar nekajkrat

ugasne sam, ker se mu izprazni

baterija. Na šolanju v Bohinju sem ga

tudi neprostovoljno uèila plavati v

rdeèem vinu in še vedno dela, èeprav

ne veè tako zanesljivo, kot pred tem

dogodkom.

2. letnik srednje šole si konèala v

Miša Fister

Po horoskopu: bikica

Intervju december 2004

Najbolj svojevrsten izpit (&zakaj): biologija celice (ker me je prof. Jezernik na govorilnih

urah pred izpitom ful prestrašil, izpit je bil pa super - logièno vodenje preko

snovi z veliko vprašanji)

DrŽava, ki se je najraje spominjaš: ni ena- Indija, Venezuela, Velika Britanija,

Španija,…

DrŽava, kjer bi nekaj let Živela: nekaj let bi živela praktièno kjerkoli

Naj knjiga: to pa niso fer vprašanja… spet jih je ful- Sto let samote (Garcia Marquez),

Middlesex (Eugenides), ljudske pripovedke in pravljice

Naj film: Nore in svobodne (Girl, interrupted), Fantje ne joèejo (Boys don't cry),

Amelie, Nikjer v Afriki

Glasba, ki jo poslušaš v avtu: svoje CDje (Smashing Pumpkins, The Cranberries,

indijsko glasbo, Bowieja…) pa moj najljubši komad Hey ya od Outcast

Obsesija s èokolado? No ja, s piškoti Domaæica

Fascinantne zgodovinske osebnosti? Vsi, ki so za svoj èas razmišljali popolnoma

nesprejemljivo, potem pa so se njihove teorije izkazale za resniène.

Ameriki. Ker je dandanes to velika

tema – kakšno je tvoje mnenje o

Amerièanih?

Moji prijatelji in ljudje, s katerimi sem

živela v Ameriki, so meni eni izmed

najbližjih ljudi. Moje leto v Ameriki ni

bilo ravno lahko zaradi doloèenih

dogodkov in so mi takrat ob strani

stali ljudje, ki sem jih komaj poznala.

Tega ne pozabiš kar tako. Na splošno

pa se mi je zdelo moje leto v Ameriki

predvsem, kar se tièe šole, brez

izzivov in ne bi želela tam dokonèati

svojega šolanja. Po mojih izkušnjah

so Amerièani na splošno toplejši ljudje

kot drugi narodi, so pa veliko bolj

površni- redko so sposobni nekih

globljih odnosov. Jaz sem vsekakor

veliko bolj navezana na Evropo in mi

je ta naèin življenja veliko bližji.

Še skrivnost rdeèih las? Od kdaj

so tvoj prepoznavni znak?

Od rezultatov mature… Bili smo v

Parizu in èakali na rezultate mature,

ko se je moja prijateljica odloèila, da

me bo pobarvala na rdeèo. Tako so

moji dolgi dolgi svetlo rjavi lasje

postali rdeèi in skozi leta pridobivali

na intenzivnosti barve.


Šport

RESNICA O PLAVANJU PLA ANJU IN IZGUBI TEŽE

ZAKAJ AKAJ PLAVANJE

PLA ANJE NI TAKO AKO UÈINKOVITO UÈINKOVIT V ZNIŽEVANJU

ZNIŽEVANJU

TELESNE

MASE KOT TEK? TEK

Sreèko Dobrecoviæ

Plavanje je promovirano kot najboljša oblika hujšanja in tudi logika nam ne govori drugaèe. Po

številu mišiènih skupin, soudeleženih v vadbi, je s plavanjem primerljiv samo še tek na smuèeh.

Plavanje je eden od treh najpomembnejših aerobnih športov, ki zahteva submaksimalno aktivacijo

srène in pljuène funkcije, ob tem pa je poraba energije velika. Primeren je tako za noseènice

kot tudi tiste s poškodbami.

DEJSTVA VS. LOGIKA

Ob upoštevanju, da ne trenirate z

Mankoèem, se stvari pokažejo v pravi luèi,

kajti pri plavanju, ne glede ali plavate prsno

ali hrbtno, porabite enako število kalorij, kot

jih porabite pri hitri hoji ali jogingu.

Raziskave so pokazale, da je plavanje manj

uèinkovito pri hujšanju kot druge oblike

vadbe. Raziskava, objavljena v American

Journal of Sports Medicine, dokazuje, da

ima plavanje brez kontrolirane diete minimalen

ali nièen uèinek na redukcijo telesne

teže.

V raziskavi prof. Gwinup et al. so opazovali

spremembo telesne mase glede na

posamezen program. Vsak program je zaèel

z 10 minut vadbe na dan, nato so dolžino

treninga podaljševali za 5 minut tedensko in

jih konèali po treh mesecih vadbe.

Preiskovanci iz programa hoje so izgubili

7,7 kg

Tisti iz kolesarskega programa 8,6 kg

Medtem pa so preiskovanci v plavalnem

programu celo pridobili 2,3 kg.

Potrebno je poudariti, da sprehajalci in kolesarji

niso zaèeli izgubljati teže, vse dokler

niso trenirali najmanj 30 minut dnevno. Tudi

kolièina podkožnega mašèevja je pri tekmovalnih

plavalcih veèja kot pri tekaèih ali

kolesarjih, ki porabijo približno enako število

kalorij na trening.

APETIT

Razliène študije so pokazale, da imajo

V SKLOPU UNIVERZE NIVERZE V

LJUBLJANI JUBLJANI SE PRIPRAVLJA

PRIPRAVLJA

Plavanje

PRVENSTVA V INDIVIDUALNIH

ŠPORTNIH PANOGAH:

etniène skupine, ki preživijo veè èasa v vodi,

tudi veè mašèevja. Še najboljši primer so

japonske nabiralke biserov, ki so zelo fit,

vendar tudi zelo debele, kljub temu, da preplavajo

kar nekaj ur dnevno.

Èe predpostavimo, da so vse tri skupine

(sprehajalci, kolesarji in plavalci) porabili

enako število kalorij, so morali plavalci kompenzirati

svojo težo tako, da so pojedli veè.

Tako naj bi po domnevah prof. Gwinupa plavanje

v mrzli vodi stimuliralo apetit na

poveèanje kaloriènega vnosa.

Tako naj bi plavanje povzroèilo manjše

zmanjšanje apetita kot naporen tek ali kolesarjenje.

Veliko plavalcev je po treningu zelo

laènih in enostavno nadomestijo vse kalorije,

ki so jih med treningom porabili. Nekateri

pa celo nadkompenzirajo in ustavrijo pozitivno

kalorièno bilanco.

Vse to naj bi se dalo razložiti s vplivom temperature

na možgansko deblo, saj plavalci

trenirajo v hladnem okolju, medtem ko

tekaèi in kolesarji doživijo med treningom

porast telesne temperature, kar lahko zavre

apetit – vsaj kratkotrajno.

RESNICA

Na koncu pridemo do enostavne ugotovitve,

da ne glede na šport, ki si ga boste izbrali -

in pri tem ne mislim izogibati se plavanju, ki

kljub prejšnjim vrsticam še vedno ostaja v

elitni trojki - lahko izgubite težo samo tako,

da porabite veè kalorij, kot jih vnesete.

Vsaka oblika vadbe je za to primerna, èe pa

se odloèite za plavanje, imejte v mislih, da

se izognete skušnjavi in jeste z glavo in ne

z želodcem.

Košarka - M, Ž nov. 2004 - maj 2005 S.Z.Š., Poljanska 61

Odbojka - M, Ž nov. 2004 - maj 2005 S.Z.Š., Poljanska 61

Mali nogomet nov. 2004 - april 2005 Š.C. Triglav, Vodovodna c.

SKIWEEK 2005

MEDNARODNI SMUÈARSKI

TEDEN ŠTUDENTOV ŠTUDENTOV

MEDICINE

Že skoraj tradicionalno si bomo tudi

letos privošèili teden smuèanja. In to

ne kjerkoli, temveè na Krvavcu od

30.1. do 6.2.2005! Zbrala se bo mednarodna

zasedba, okoli 60 ljudi,

željnih belih strmin in nore zabave.

Lahko si zraven! V najkrajšem

možnem èasu bo na voljo nova spletna

stran, kjer boš lahko potešil svojo

radovednost in se seveda prijavil.

Squash februar 2005 Squash land, BTC

Smuèanje in deskanje februar 2005

Plavanje marec 2005 Bazen Tivoli

Streljanje marec 2005 Strelišèe Dolenjska cesta

Tenis maj 2005 Tenis Academy Breskvar

Orientacijski tek maj 2005 Tivoli

Odbojka na mivki junij 2005

PRVENSTVA V KOLEKTIVNIH ŠPORTNIH

PANOGAH - UNIVERZITETNE LIGE

33


34

SAMO MILIJON NAS ŠE ŽIVI…

(Izida ameriških volitev ne bom komentirala. Preberite si kateregakoli od veè kot

ducat èlankov na to temo. Omenila bi samo, da je Marjan na dan razglasitve rezultatov

mutiral v Kolcamoža in prebil cel dan na urgenci.)

Ja, ja… Ful nas je malo… Vsak politik, ki da kaj nase, to na široko razglaša po

sejah državnega zbora. S tem mi gredo že rahlo na živce. Mar mislijo, da bosta

Jožica in Franèek med poslušanjem enega izmed njihovih vznesenjaških govorov

rekla: »Prmejduš, da majo prov!« in se na kavèu spustila v horizontalni boogie v

upanju, da bosta zaplodila novo generacijo Slovencev?

Seveda se vodilni tega zavedajo. Ker so lakomni novih umov, ki bi si jih lahko

podredili, ter novih denarnic, ki bi jih lahko izpraznili z novimi davki, so sprožili to

bedasto »Samo milijon nas še živi« kampanjo, poleg tega pa še vsesplošno zaroto,

ki so jo poimenovali Operacija Vnukanje.

Ki gre tako: enega ali oba starša mladih (18-35) državljanov Republike Slovenije

(MlaDrž) zamenjajo z nadvse nadarjenimi igralci (NadIgra), ki jih v petih fazah

pripeljejo do tega, da na svet spravijo spoštovanja vredno kolièino narašèaja.

Faza 1: »Kok bi blo fajn met vnuke…« Tukaj se v veèini primerov NadIgra spoprijatelji

s sosedovim predšolskim otrokom in pod krinko igranja z njim hlini nostalgijo

po èasih, ko je bil MlaDrž se majhen otrok. Druge tipiène izjave so še: »Joj, ko

si bil/a ti še ena mejhna štruèka, kok si bil/a luškan/a…«, »A veš kok jst pogrešam

èas, ko sem te še lahko držala v naroèju pa pestvala celo noè…«. To traja toliko

èasa, dokler se MlaDrž ne spoprijatelji z dejstvom, da bodo takšne izjave postale

del vsakdana.

Faza 2: »A mislš ti kdaj met otroke?« To vprašanje NadIgra ponavadi kot bombo

vrže v èisto spodoben pogovor med nedeljskim kosilom. Uèinek je èisto isti: v premeru

petih kilometrov so same ruševine, preživeli pa lezejo izpod njih in se sprašujejo,

kaj za vraga se je zgodilo. MlaDrž prvih nekaj trenutkov analizira brezupno

stanje situacije, nakar pobito zamrmra: »ja, enkrat že…«, si v usta zatlaèi solato in

v mislih naèrtuje pobeg na Antarktiko.

Faza 3: »Ej, kdaj boš ti mel/a otroke?« Odloèilna faza operacije. Stoprocentno

neodvisna od tega, ali MlaDrž že ima stalnega partnerja/ico ali ne. V prvem

primeru se kritièno vprašanje spusti med (déja vu?) nedeljskim kosilom (po

možnosti s NadIgrami partnerja/ice, ki služijo kot okrepitev) in pritisne oba MlaDrža

v kot; v drugem primeru je pa že dovolj, èe se MlaDrža dosledno in neprestano

spominja na to. V obeh primerih je konèni rezultat sramežljiv »Ja, kmal, no…«, kar

v sledeèih fazah operacije služi kot eden izmed temeljev nadaljnjega delovanja.

Faza 4: »Kaj je zdej s temi vnuki, k si mi jih oblubu/la? Veš, jst nisem tok mlad/a

kt nekoè, sam rad/a bi, da pride nekdo za mano, da s tabo našga imena nau

konc…« Da bi bil dosežen kar najboljši uèinek, se nesluteèega/o MlaDrža zvabi v

zaupen pogovor ob kozarcu refoška po nedeljskem kosilu, ko se že malce mraèi.

MlaDrž ne sme spiti preveè vina, ker bi to imelo poguben uèinek nanj in na izvedbo

te nadvse pomembne faze operacije. NadIgra ves èas ponavlja, da MlaDrža res

ne bi rad/a nikamor silil/a, da pa vendar èas teèe in da je treba misliti na to, kaj

bomo pustili za sabo… MlaDrž je po eni ali dveh urah takšnega prigovarjanja

pripravljena storiti vse, da bi se izognila še hujšim napadom na svojo zasebnost.

Faza 5: »Dej zmigej že svojo rit pa mi dej vnuka! Ajde, gremo, gremo…« Ta faza

nastopi samo pri resnih težavah. Ponavadi se veèina MlaDržev vda že po fazi 4,

nekateri pa trmasto vztrajajo pri svojem. NadIgra toliko èasa prigovarja MlaDržu,

dokler v rokah ne drži male povite štruèke, ki bo èez 18-35 let doživljala isto kot

njen oèe/mati.

Vsi se sprašujejo, zakaj je današnja MlaDež tako zafrustrirana. Govorijo o neznosnem

stresu, nezdravem naèinu življenja in podobnih bedarijah. Nikoli pa ne omenijo

tega, da nam vampirji v lastnih domovih pijejo veselje do življenja…

1.000.000

Tok zavesti december 2004

Ana Perpar

JELKO - FINANÈNE TEŽAVE

Jelko je bil potrt. Bil je v domaèem lokalu

med domaèimi, pa ni mogel dobiti domaèe

pijaèe, ker je bojda že preveè popil na

kredo. Ugotovil je, da je ta celotna reè okoli

denarja prišla že predaleè, zato je sprejel

odloèitev. Odprl je lastno dejavnost, ki bo

nudila kurirske usluge v ustnem izroèilu. Gre

za alternativni pristop medosebnega komuniciranja.

Prejmeš ustno sporoèilo od enega

èloveka in greš do drugega ter mu ga zrecitiraš.

Po nekajdnevnem oglaševanju v èasopisju

je Jelko dobil prvi telefonski poziv. Klical ga

je g. Ambrož Prišel, s katerim sta se dogovorila

o mestu sestanka. Jelko je odtekel do

g. Ambroža, ki mu je naroèil, naj pojde povedat

njegovemu prijatelju iz drugega konca

mesta, da se dobita ob šestih zveèer. Jelko

je sprejel naroèilo in odtekel do tistega prijatelja

in mu zrecitiral sporoèilo. Ta mu je

odgovoril, da ne more ob šestih, ker mora

peljat ženo k novemu terapevtu, ki s polaganjem

rok topi celulit. Zanima pa ga, èe je

ob pol sedmih v redu. Jelko je sprejel

sporoèilo in odtekel nazaj h g. Ambrožu. Ta

se je ob novici nakremžil, pogledal na levo

in na desno, se popraskal po glavi, nato pa

prav globoko vzdihnil. In ravno v trenutku,

ko je imel v sebi najveè zraka, še potegnil

pas od hlaè visoko navzgor, da ga je verjetno

prav zašèemelo v mednožju. V tisti sapi

je nekako izdavil: »Bo šlo! Pa pridi mi nazaj

povedat, èe še vedno drži iz njegove

strani.« Ves zadihan se Jelko odpravi na

pot. Èez kako debelo uro se je vrnil nazaj

popolnoma brez sape ter pozvonil. G.

Ambrož mu je odprl in Jelko ga je nagovoril:

»Gospod…..Ambrožprišel…..« G.Ambrož

pa ga prekine:

»Kam èe bom prišel? «

»Ne, a boš prišel, ampak Ambrož Prišel.«

»Sine, menda vem, kako mi je ime!«

»V glavnem, drži z njegove strani,« je nesporazum

zakljuèil Jelko.

Zakljuèil pa ni le pogovora, temveè tudi svoj

novi posel, ki za prislužen denar zahteva

preveè. Bo potrebno paè še naprej jadrati

tako kot dosedaj.


Predpraznièno

BOŽIÈ, BOŽIÈEK IN NOVOLETNA JELKA

VESELI DECEMBER NI MODERNI IZUM

Božièek

Barbara Pistor

Veseli december: to je mesec, ko imamo polna usta sline zaradi omamnega vonja cimeta, piškotov,

potice in kuhanega vina. Ljudje brezglavo dirjamo od trgovine do trgovine, v upanju, da

bomo našli idealno darilo za najbližje. Otroci nestrpno prièakujejo prihod Božièka in mu vztrajno

pišejo pisma. To je èas, ko se ulice in izložbe lesketajo v luèkah, domove in trge pa krasijo

èudovita božièna drevesca.

PRAZNIÈNI DECEMBER SO POZNALI ŽE

NAŠI PREDNIKI PRED VEÈ KOT DVEMA

TISOÈLETJEMA

Že veliko let pred prihodom kršèanstva so se

mnoga evropska ljudstva v najtemnejših

dnevih zime veselila ponovnega prihoda sonca

in svetlobe. To je bil èas zimskega solsticija, ki

so ga praznovala 21. ali 22. decembra; takrat

je bil dan najkrajši in noè najdaljša. Ljudje v tistih

èasih so verjeli, da je sonce v resnici bog in

da nastopi zima vsako leto, zato ker sonce

(bog) zboli, postane slabotno in brez moèi.

Zato so torej praznovali zimski solsticij, ker se

bo sonce spet okrepilo (ozdravelo) in bo znova

sijalo moèneje in dalj èasa, saj se dnevi po 21.

decembru zaènejo ponovno daljšati.

Konec decembra, je predstavljal idealni èas za

praznovanja tudi zaradi drugih vzrokov! V tem

èasu so namreè prirejali koline, tako, da živine

èez zimo ni bilo potrebno krmiti. Tako so bili

dnevi ob koncu decembra za mnoge edini èas

v letu, ko jim ni bilo potrebno skrbeti za hrano,

saj so imeli zaloge svežega mesa. To je bil tudi

èas, ko je pivo in vino dokonèno zavrelo in je

postalo pripravno za pitje. Tako so ljudje v tem

delu leta torej veliko jedli, pili, praznovali in se

veselili ponovnega prihoda sonca in svetlobe.

V obdobju zgodnjega kršèanstva, ko ljudje še

niso praznovali Jezusovega rojstva, je bil

glavni praznik velika noè. Jezusovo rojstvo kot

praznik so uvedli šele v 4. stoletju, z namenom,

da bi pridobili vernike. Tako so združili poganski

praznik kolin in popivanja z rojstvom Jezusa

Kristusa in ga predstavili za nekaj dni, na 25.

december. V Svetem pismu namreè nikjer ni

podatka o datumu, ko naj Jezus »privekal na

svet«. Z ustanovitvijo Božièa si je Cerkev pridobila

veliko vernikov, vendar ji ni uspelo

nadzirati njihovega naèina praznovanja tega

praznika, saj so ga novi verniki še mnoga leta

praznovali kar po starem (s popivanjem in

veseljaèenjem).

BOŽIÈEK

Legenda o Božièku sega v 4. stoletje, ko je

živel prijazni menih Sv. Nikola. Ta je bil znan po

svoji dobroti in nesebiènosti, saj je vso svoje

imetje razdelil revnim, ubogim in bolnim.

Najbolj pa je znan po tem, da je rešil tri sestre,

ki se niso mogle poroèiti, ker njihov oèe ni imel

denarja za doto in bi jih bil zato primoran prodati

v suženjstvo. Da bi jih rešil suženjstva in

trpljenja, je Sv. Nikola skozi dimnik vrgel tri zlatnike:

prvi je pristal v ognjišèu, drugi v èevlju in

tretji v nogavicah, ki so se tam sušile.

Zato otroci še danes na dan Sv. Nikole nastavljajo

èevlje in nogavice, ki jih Miklavž (Sv. Nikola)

napolni s sadjem in sladkarijami.

V èasu reformacije, so se protestanti odvrnili

od Sv. Nikole, saj je bil ta preveè »katoliški«.

Vsaka država si je zato omislila svojega »prinašalca

daril«. V Franciji je (bil) to Per Noel, v

Angliji Father Christmas, v Nemèiji Weihnachtsmann,

na Nizozemskem Sinterklaas, ki

so ga kasneje Amerièani preimenovali v Santa

Clausa. Slovenskim, ruskim in ostalim slovanskim

otrokom pa darila prinaša Dedek Mraz, ki

so si ga omislili v èasu komunizma.

Božièek je dobil današnjo podobo v zaèetku

19. stoletja, ko je Clement Moore napisal

pesem A Night before Christmas, v kateri

opisuje Božièka kot debelušnega in prijaznega

dedka, z vreèo daril in sanmi, ki jih vleèejo

jeleni.

Nekaj let za tem so v znani ameriški reviji

objavili razliène ilustracije Božièka, kot

debelušnega dedka z dolgo belo brado.

Konèni izgled pa je ta dobri mož dobil v oglasih

za Coca-Colo, med leti 1931 in 1964. V njih je

belobradi dedek obleèen v rdeèo obleko,

obrobljeno z belim krznom, usnjene škornje, na

glavi pa ima poveznjeno kapo z belim cofom.

ZAKAJ KRASIMO JELKO?

Že poganska ljudstva so v èasu zimskega sol-

sticija okraševala svoje domove z zimzelenim

vejevjem. Verjeli so namreè, da zimzeleni

odganjajo èarovnice, duhove, zlobne duše in

bolezni. Zelenje v domovih jih je hkrati spominjalo

na (zelene) rastline, ki bodo ponovno

zrasle, ko bo sonce spet moèneje sijalo in se

bo vrnilo poletje.

Najveè so k podobi božiènega drevesca

prispevali Nemci. Tam so otroci sprva okraševali

smreèice v gozdu, saj so bili preprièani, da

jih bo tako okrašene Božièek lažje prepoznal in

podnje položil darila. V 16. stoletju so nato

kristjani smreèice prinašali že v svoje domove,

kjer so jih okrasili z doma izdelanimi okraski,

suhim sadjem, oreški, jabolki in piškoti.

Mnogi verjamejo, da je bil protestantski reformator

Martin Luther prvi, ki je jelko okrasil s

sveèkami. Zgodba namreè pravi, da je Luthra

nekega zimskega veèera na poti proti domu,

prevzela lepota zvezd, ki so se lesketale skozi

veje smrek. Da bi ponovno prièaral isti trenutek

še svoji družini, je posekal smreèico, jo postavil

v osrednji prostor in jo okrasil s sveèkami.

Do danes so suho sadje, sveèke in oreške v

veèji meri zamenjale svetleèe buèke, elektriène

luèke in blešèeèi trakovi.

ZAKAJ SE OBDARUJEMO?

Za obdarovanje, naj bi bili najbolj zaslužni sveti

trije kralji, ki so Jezusu prinesli darila. Obièaj

obdarovanja, kot ga poznamo danes je postal

popularen šele v 19. stoletju, s pojavom modernega

Božièka.

Danes, ko si mnogi Božièa skoraj ne moremo

predstavljati brez daril, velikokrat pozabljamo,

da bistvo tega praznika niso številna darila,

temveè veselje, druženje z bližnjimi in mir.

Škoda, da ni Božiè vsak dan!?

35


36

EL COLLEDAR ZA NUOVO LETO LET

Vse skupaj se je zaèelo, ko je Nadan pri Lei

doma s pogledom ošvignil koledar (ja, tisti

koledar, ki si jih punce druga drugi za novo leto

podarjamo z besedami: »No, èe že navjo v tvoji

postli, bojo pa vsaj na tvoji steni, ha ha…«), na

katerem se je dvanajst bajnih moških brez

sramu razkazovalo zgoraj brez.

No, vsi vemo, da se vsi plazovi zaènejo s tem,

da se po poboèju zakotali majhen kamenèek…

Teden kasneje je bil naš colledar že natanèno

opisan, orisan, do konca predebatiran in

oskubljen do potankosti (Nadan je celo doloèil

dvanajst deèkov, po enega za vsaki mesec.

Sebe je doloèil kot Mister Oktobra. Zakaj?

Oktober = Vinotok. Konec koncev je vendarle

Slovenec.). Vendar je colledar še kar dolgo

èasa trmasto vztrajal kot šala, »running joke«,

in se s tega mesta ni in ni hotel premakniti.

Vsake toliko èasa se je nekdo oglasil z »Ma, a

ne bi blo kul, èe bi mi to res nekak skoz spravili?«,

ki pa nikoli ni bil resno mišljen.

Nakar se je konec oktobra (ali pa zaèetek

novembra) cela stvar èez noè zaèela jemati

blazno resno (»Ja, ma kaj je zdaj z našim

koledarjem?« »Ma, bo kaj zdaj ali ne bo niè?«).

Jaz in Lea sva bili enoglasno izbrani za èlanici

organizacijskega komiteja. V prevodu je to

pomenilo, da sva morali midve hoditi naokoli in

moriti folku, Nadan in Gabrijel pa s konstruktivno

kritiko izboljšati najine ideje.

Hoèeš noèeš smo zaèeli z ovohavanjem

atmosfere na faksu. Bi konec koncev koga

zanimal ta koledar, bi bil kdo pripravljen dejansko

dati denar zanj? Odziv naših kolegov sploh

ni bil tako negativen, nikakor. Še posebej ženski

del je idejo pozdravil z dobršno mero navdušenja.

Naslednji korak je bil malce težji. Deset fantov

smo morali preprièati, da se slikajo zgoraj brez

za colledar (dva, t.j. Nadan in Gabrijel, sta se

kot pobudnika cele akcije že vnaprej strinjala s

tem, da bo celotna populacija MF lahko obèudovala

njune pektoralne mišice…). Veèina

izbrancev se je strinjala, za dva ali tri smo pa

brez problemov našli zamenjave.

Nato smo zaèeli iskati tiskarne, ki bi nam,

obubožanim študentom, po èim manjši ceni

natisnile 150 izvodov colledarja v kolikor toliko

kvalitetni izvedbi. Podrobnosti niso pomembne,

važno je le, da je naše iskanje na koncu

obrodilo sadove. Našli smo tiskarno, Velièastnih

dvanajst je komaj èakalo snemanje (nekateri

z malo veè, drugi z malo manj navdušenja),

zdelo se nam je, da nam gre konèno vse po

maslu.

Nato je celo stvar poèasi zaèenjala ovijati

megla. Nekaj manekenov je odpovedalo

(nekateri tudi manj kot en teden pred snemanjem),

vendar smo vseeno napeli mišice in z

zadnjimi moèmi našli zamenjave za zamenjave,

tako da stvar konèno spet dobiva svoj

prvotni zagon.

Èez dva dni imamo snemanje (ta èetrtek, takoj

po interni… V bistvu, èe koga zanima, nam

Predpraznièno

( ALI KAKO POSKRBETI ZA PROMOCIJO NAŠEGA LETNIKA NA MF)

lahko pride držati reflektorje, ker nimamo stojal.

Bo tut pijaèa. Pa pice. Kako vas ne zanima?

Ste ziher? Pol pa niè…).

Kar meni ni jasno, je dejstvo, da je ljudem tako

nerodno skoèiti pred kamero. Mogoèe bi govorila

drugaèe, èe bi morala pred objektivom

razkazovati žele na svojem trebuhu (in stegnih

in bokih in rokah…) in misliti, da bodo ta moj

žele mogoèe videli vsi moji študijski kolegi.

Ampak konec koncev nihèe ni popoln. Kaj no,

po moje se do smrti ne bom znebila tistih nekaj

odveènih kilogramov, ki mi prepreèujejo nošenje

tiste super ozke oblekice iz Zare (in ki je v

bistvu ful poceni. Pa še barva mi ful paše) ali

pa tistih enostavno norih Dieselovih kavbojk.

Saj vem, da je ful klišejsko nakladati o tem, da

je prava lepota tista znotraj ljudi (aja? Kdo

poleg nefrologa se bo pa vame zatreskal zaradi

mojih bujnih ledvic?), ampak po pravici

povedano sem raje malo bolj obilna deklina, ki

ima prijatelje, kot pa zadrgnjena, nevrotièna

suhica, ki v teku celega dneva vase spravi dva

Za zimske dni :: KNJIŽNI KOTIÈEK

BEREM, TOREJ SEM

Arto Paasilinna: Tuleèi mlinar

Prednovoletni koledar

december 2004

Ana Perpar

lista solate in en tic-tac.

Dragi bralec, medtem ko bereš tale prispevek,

je usoda našega colledarja že zapeèatena.

Preprièana sem, da nam bo uspelo in da bo

rezultat našega truda vreden ogleda. Èe te

muèi radovednost, pa stopi do enega izmed

fantov na sliki in ga pobaraj, èe je še kakšen

izvod na zalogi…

Jasna Bordon

Po zgledu naših slovenskih èasnikov, ki nas že vrsto mesecev »bombardirajo«

z vrsto knjižnih uspešnic, smo se tudi mi odloèili za tovrstno promoviranje

branja knjig. A da ne bo pomote. Knjig ne bomo podarjali, zgolj predstavili vam

bomo njihovo vsebino, potem pa ste na potezi vi.

Res je, da smo si ljudje po mnogih plateh razlièni, kar se odraža tudi v literaturi,

ki jo nekdo prebira. Toda mislim, da vam lahko ponudim knjigo, ki bo navdušila

marsikoga izmed vas. To je Tuleèi mlinar finskega kultnega pisatelja

Arta Paasalinne. Ta na svojsten naèin, poln humorja, poda zgodbo, ki se nam

sprva zdi smešna, a v resnici vzbuja grozo.

Zdaj pa nekaj malenkosti o knjigi, pa spet ne preveè, da vas ne bi odvrnila od

branja. Dogajanje je postavljeno na Finsko, deželo obsežnih gozdov, rek in

ledenikov. Glavni junak novele je mlinar Gunner Huttunen, ki s svojim prihodom

prinese nelagodje v vas. Vašèani ga oznaèijo za neumneža, ker se

odloèi popraviti stari mlin. Kdo drug bi se lotil

tako absurdnega projekta? Poleg tega pa v

trenutkih samote in žalosti Huttunen tuli. Tuli tako

glasno, da vznemiri vse vaške pse, ki s svojim

lajanjem prebudijo vašèane. Takih noèi je

mnogo, zato se ga vašèani hoèejo znebiti. Toda

kako? Ponudi se jim odlièna zamisel: zapreti

nepredvidljivega motilca v psihiatrièno bolnišnico.

Za uvod naj bo to dovolj.

Zgodba je oèarljiva, privlaèna, polna toplega

humorja in soèutja do trpeèega èloveka, zato

KNJIGO V ROKE in sami presodite, ali je res

tako!


Predpraznièno

HUMOR

»Doktor, ste preprièani, da imam pljuènico?

Enkrat sem slišala o nekom, ki so ga zdravili

za pljuènico, pa je na koncu umrl zaradi

tifusa.«

»Brez skrbi, meni se to ne bo zgodilo. Èe

zdravim nekoga s pljuènico, bo tudi umrl

zaradi pljuènice.«

»Doktor, lepo vas prosim, morate mi pomagati!

Roke se mi tresejo ves èas!«

»Veliko pijete?«

»Niti ne – veèino polijem!«

Zdravnik: »Imam zelo slabe novice – imate

raka in Alzheimerjevo bolezen.«

Pacient: »No, vsaj raka nimam!«

Možakar je šel k zdravniku zaradi hudega

prehlada. Zdravnik mu je predpisal neke

tablete, vendar niso niè pomagale. Ob

naslednjem obisku mu je dal injekcijo, pa se

ni stanje niè izboljšalo.

Ob tretjem obisku pa je zdravnik rekel:

»Pojdite domov in si pripravite vroèo kopel.

Ko se okopate, odprite na stežaj vsa okna in

nagi stojte na prepihu.«

»Ampak doktor,« je protestiral pacient, »èe

bom naredil to, bom dobil pljuènico!«

»Vem,« odgovori zdravnik, »pljuènico znam

pozdraviti.«

Veterinar se je slabo poèutil in je šel k

zdravniku. Zdravnik ga je spraševal vse

obièajne stvari – o simptomih, njihovem

zaèetku in trajanju…, ko ga je veterinar

prekinil: »Poèakajte, sem veterinar. Svojim

pacientom mi ni potrebno postavljati takih

vprašanj; samo pogledam jih in lahko

povem, kaj je narobe. Zakaj ne morete tega

storiti še vi?«

Zdravnik je prikimal, ga pogledal od glave

do pet, napisal recept in mu ga izroèil:

»Izvolite! Èe to ne bo pomagalo, vas bomo

seveda morali uspavati.«

Kakšna je razlika med splošnim zdravnikom

in specialistom?

Prvi zdravi, kar imaš, drugi misli, da imaš,

kar zdravi.

Kaj je dvojno slepa študija?

Dva ortopeda, ki bereta elektrokardiogram.

Koliko zdravnikov potrebujemo, da zamenjamo

žarnico?

Humor

Odvisno od njenega zdravstvenega

zavarovanja.

Nobenega. Reèejo ji, naj vzame dva aspirina

in pride na kontrolo èez 3 dni.

Nobenega. Samo podpišejo mrliški list in

poklièejo v mrtvašnico.

Nobenega. Diagnosticirali bi depresijo in

predpisali benzodiazepine.

Samo enega, vendar ima sestro, ki mu

pove, kateri konec se privije noter.

Tri. Enega, da najde specialista za žarnice,

enega, da najde specialista za inštalacijo

žarnic, in enega, ki bo uredil stroške z

zavarovalnico.

Koliko kirurgov potrebujemo, da zamenjamo

žarnico?

Nobenega. Poèakali bi na primernega

donorja in transplantirali nitko.

Tri. Radi bi odstranili še okov žarnice, ker ga

trenutno ne uporabljaš.

Koliko veterinarjev potrebujemo, da zamenjamo

žarnico?

Tri. Enega, da zamenja žarnico in dva

dodatna, ki se pritožujeta, da zdravniki

zaslužijo desetkrat veè za enak poseg.

Koliko fizioterapevtov potrebujemo, da

zamenjamo žarnico?

Nobenega. Žarnici pokažejo nekaj vaj in

upajo, da bo ob naslednjem obisku delovala

malo bolje.

Na Medicinski fakulteti v Ljubljani so bili štirje

napihnjeni študenti, ki jim patologija ni

povzroèala nobenih težav. Na kolokvijih so

že imeli zagotovljene desetke. Bili so tako

samozavestni, da so se zadnji vikend pred

izpitom, ki je bil v ponedeljek zjutraj, odpeljali

na nek žur k prijateljem v Maribor. Res

so se zabavali, vendar so zaradi hudega

žura in nekaterih substanc prespali celo

nedeljo, tako da so se vrnili v Ljubljano šele

v ponedeljek zgodaj zjutraj.

Namesto da bi pisali izpit, so se odloèili, da

bodo po koncu šli k profesorju in mu pojasnili,

zakaj so manjkali. Razložili so mu, da so

šli za vikend v Maribor, vendar so se nameravali

vrniti dovolj zgodaj, da bi se še lahko

malo uèili in nato prišli na izpit. Pa so imeli

smolo, poèila jim je guma na avtu, niso imeli

rezervne in niso mogli dobiti pomoèi zelo,

zelo dolgo èasa. Tako so zamudili celo izpit.

Profesor je premislil in jim dovolil, da bodo

opravljali izpit naslednji dan. Fantje so se

razveselili in si oddahnili. Tisto noè so študirali

in drugo jutro ob 8:00 prišli na izpit.

Vsakega je poslal v svojo sobo in jim izroèil

teste, sestavljene samo iz dveh vprašanj.

Prebrali so prvo vprašanje, vredno pet toèk.

Bilo je nekaj enostavnega v zvezi z

amiloidozo. »Kul,« so si mislili vsi hkrati,

vsak v svoji sobi., »to bo pa èisto enostavno.«

Vsak izmed njih je hitro rešil prvo vprašanje

in nato obrnil stran. Na drugi strani je pisalo

(za 95 toèk): »Katera guma?«

Žena: »Moj mož misli, da je satelitski

krožnik.«

Psihiater: »Ne skrbite, ga bom že pozdravil.«

Žena: »Noèem, da ga pozdravite. Hoèem,

da ga nastavite na movie channel!«

Sestra: »Doktor, moški, ki ste ga pravkar

obravnavali, je kolabiral na vhodu. Kaj naj

naredim?«

Doktor: »Hitro ga obrnite okoli, da bo

izgledalo, kot da je šele prihajal!«

Zdravnik in njegova žena sta ležala na plaži,

ko je mimo prišla lepa, mlada blondinka v

majhnem, tesnem bikiniju. Blondinka je

pogledala zdravnika, se zapeljivo nasmehnila

in mu zašepetala: »Živjo, korenjak,

kako si kaj?« Nato je pomenljivo pomahala

in odšla.

»Kdo je bila to?!« je vprašala žena.

»Eeee, samo ena ženska, ki sem jo spoznal

poklicno,« je zajecljal zdravnik.

»A res?« je ostro odvrnila žena, »v èigavem

poklicu? Tvojem ali njenem?«

Profesor fizike je na gimnaziji razlagal posebej

zapleteno enaèbo, ko ga je zmotil bodoèi

medicinec. »Zakaj se moramo uèiti te neumnosti?«

je nejevoljno zagodrnjal.

»Za reševanje življenj,« je odgovoril profesor.

Nekaj minut kasneje se je dijak zopet

oglasil: »Kako vendar fizika rešuje življenja?«

Profesor je nekaj èasa gledal dijaka, ne da

bi kaj rekel. »Fizika rešuje življenja,« je

konèno nadaljeval, »ker idiotom prepreèuje

vpis na Medicinsko fakulteto.«

37


38

KRIŽANKA

1 - svedrasta bakterija, povzroèitelj kolere

2 - požiralnik

3 - grška osvobodilna fronta iz l.1941

4 - sestavina dreves

5 - proizvajalec malih in gospodinjskih aparatov

6 - avtomobilska oznaka Portugalske

7 - matematièna oznaka za polmer kroga

8 - Ana Dežman

9 - najhladnejši letni èas

10 - ameriški jezikoslovec Chomsky

11 - izdelovalec irhovine

12 - kalij

13 - simbolièno znamenje, znaèka

14 - podroèje, kjer lahko iz prostora izstopimo

15 - dušik

16 - skrivnostna sveta posoda, ki so jo iskali vitezi

17 - grška tragièna junakinja, Ojdipova hèi (tudi drama

Dominika Smoleta)

18 - ameriški igralec Conrad

19 - naša strupena kaèa

20 - junakinja iz nordijske mitologije (Nibelungi)

21 - židovska država na bližnjem vzhodu

22 - osebni zaimek vikanja

23 - modni oblikovalec Christian

24 - kisik

25 - ministrstvo za zdravje

26 - gel za gojenje bakterij

27 - glavno mesto Moravske

28 - prvi dve èrki abecede

29 - neurejeno življenje umetnikov

30 - indijski junaški ep

31 - direktor KD Group, bivši èlan Lublankih psov,

Matjaž

32 - Robert Fink Èadež

33 - Amnesty International

34 - namakanje tkiv (npr. kokonov sviloprejk) ali raz

padanje trupla v vlagi

35 - èlan skupine globulinov, imunoglobulin

36 - Gospodinjski Aparati

37 - avtor Jamesa Bonda, Fleming

38 - rimska 1000

39 - Valerija Isteniè

40 - francoska tovarna avtomobilov

41 - gospa (okrajšava)

42 - inicialke l.1963 ubitega predsednika ZDA

43 - primorska domaèa jed

44 - muslimansko moško ime (premetanka DARE)

Križanka

Predpraznièno december 2004

45 - nekdanji avstrijski smuèar Hans

46 - dušik

47 - osma èrka

48 - ozvezdje grškega junaka

49 - danski nobelovec, odkritelj vitamina K (drugi del

zveze daj-dam)

50 - klevetanje

51 - Rita Mae

52 - angleški junak Robin

53 - avtomobilska oznaka Malte

54 - mednarodni fond za pomoè otokom

55 - priseljenec

56 - zvok z doloèeno višino

57 - glavni junak filma Jalla, Jalla!

58 - nadležna žuželka, ki pièi

59 - pripadnik plemena Sasov

60 - pritisk

61 - kraj na Dolenjskem, tudi èlanica Foxy Teens

62 - mednarodna organizacija za standardizacijo

63 - neponovljivost

64 - drugi samoglasnik

65 - veèja skupina pevcev

66 - igralec Neeson

67 - pevka Fitzgerald

68 - štirinajsta èrka

69 - religija, zaupanje, tudi žensko ime

70 - Gorica

71 - oranžada

72 - drugi, peti in prvi vokal

73 - ameriški harfist in skladatelj Carlos

74 - dramski junak De Bergerac

75 - poljski skladatelj Frederic

76 - žlahtni plin (Ar)

77 - naš literat Gruden

78 - TV voditelj Stojan

79 - nekdanja jordanska kraljica

80 - pristanišèe v Maroku in naslov znanega filma

81 - junak Eneide

82 - cilj pri nogometu

83 - ameriški igralec George (ER)

84 - del oèesa, tudi stroènica

85 - luknjaè (starinsko)

86 - debela palica

87 - izviren naslov filma Stevena Spielberga o deèku robotu

88 - Zavrl Helena

89 - Hubert Robert

90 - del obraza

91 - osemnajsta èrka

92 - izbrana družba, izbranci

93 - bivališèe umrlih

94 - uprava združenih narodov za pomoè in obnovo med in po

2. svetovni vojni (znani po paketih hrane)

95 - konjski tek

96 - vzrok, motiv

97 - nikalnica

98 - velikan, sin Gee

99 - egipèanski bog sonca

100 -produkt, ki nastane pri razgradnji beljakovin

101 -Kranj

102 -avtomobilska oznaka Vietnama

103 -skrajšan izraz za povodnega konja

104 -površinska mera

105 -strupena kaèa, kobra

106 -Jugoslovanska narodna armada

107 -prva ženska

108 -avtomobilska oznaka Španije

109 -kositer

110 -televizija

111 - amper

112 - umetnost

113 - ati

114 - Nika Rozman

115 - Eric Nolan

Nagradna igra

Pravilno rešitev gesla oddajte v Erektorjev

nabiralnik (pripišite elektronski naslov)

ali pošljite na: erektor@dsms.net. Nagrajenec

bo obvešèen po elektronski pošti.

Tokrat podarjajo Kinematografi Kolosej 4

vstopnice za ogled filma po izbiri v

kinocentrih Kolosej v Ljubljani, Mariboru,

Kopru in Celju.

V prejšnji številki Erektorja sta bila izžrebana

Nina Pokorn (2 karti za Malo sceno

MGL) in Janez Breznik (2 karti za Veliki

oder MGL). Èestitamo!


Fotoreportaža

MEDICINSKI RAZGLEDI V SLIKI IN BESEDI

Žiga. Vzorno skrbi za našo propagando.

Fotografski objektiv ga je ujel ravno v trenutku,

ko se je ubadal s pereèimi vprašanji, kot so,

kako pridobiti èimveè novih naroènikov med

medicinci, prodati èimveè izdanih publikacij,

preprièati profesorje, naj v pomoè študentom

napišejo èimveè preglednih èlankov, ki nam

bodo v pomoè pri študiju za izpit. Glede na

izraz njegovega obraza stvari jemlje resno, kot

se za MR-jevca spodobi.

Medicinski razgledi

Publikacije. MR poleg rednega

izdajanja revije skrbijo tudi za

izhajanje številnih drugih publikacij,

o èemer se lahko

preprièajo predvsem študenti

višjih letnikov. Opomba za 4.

letnik: RECEPTUR nimamo,

ker na farmi menda pripravljajo

prenovljeno izdajo, stare pa

žal nimamo veè na zalogi. Mi

pri tem nimamo niè zraven, saj

èakamo na komando 'od zgoraj'.

Podobno velja za Kirurgijo,

kjer se še ne ve, èe nam jo bo

uspelo dobiti za 9 jurjev.

Jana Kenda, Špela Pretnar

Èlanki. Pri urejanju èlankov za MR in razne suplemente

(npr. Imunološki zbornik, Potovalna medicina,

ORL itd.) seveda ne gre brez visoke

tehnologije. Trenutno premoremo 4 mašine, ki so

na žalost že precej v letih, tako da stalno

povzroèajo težave. Po domaèe povedano, kadar

stvar nujno potrebuješ, nikoli ne deluje, kot bi bilo

treba.

Debata. Za usklajeno delovanje nujno potrebna

stvar. Dostikrat preseže teme, ki se dotikajo

našega neposrednega delovanja.

Helena v akciji. Uradne ure imamo ob

ponedeljkih, torkih in èetrtkih od dvanajstih do

pol dveh. Takrat lahko dvignete novo številko

revije, nabavite potrebno (kak Kirurški praktikum

ali Nevrološko preiskavo). OK, kadar

imate sreèo, lahko stvar opravite tudi izven

tega èasa, èeprav nad tem uredniški odbor ni

ravno navdušen.

39

More magazines by this user
Similar magazines