raziskovalni nalogi - Arnes

Osnovna Šola Simona Gregorčiča Kobarid 

šol.leto 2008/2009 

VODA, IZZIV ZA PRIHODNOST 

AKTIVNE POČITNICE Z VODNO VILO SOČO 

Avtorji so učenci in učenke 2.A 

OŠ Simona Gregorčiča Kobarid: 

Luka Gaberšček, Manca Ivančič, Urban Kranjc, Mineja Lazar, 

Dea Manfreda, Metka Perinčič, Nik Rušt, Blaž Skočir, Patrik Šavli, 

TinkaraTerpin, Anita Torkar,Erik Uršič in Menara Uršič Fratina 

Mentorici: Damjana Nanut in Mateja Černigoj Skočir

2. A razred, Aktivne počitnice z vodno vilo Sočo. Turistična naloga. 

Kobarid, OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, šolsko leto 2008/09 

1.UVOD 

Živimo v Kobaridu in okoliških vaseh. Za nas so naši kraji eden izmed najlepših 

kotičkov našega planeta. Obdajajo nas hribi, poraščeni z gozdovi v katerih so 

bogata lovišča gamsov, srnjakov in drugih divjadi. Gozdovi so prepredeni s 

številnimi potmi ob katerih se bohoti alpsko cvetje. Nad njimi se širijo planine s 

prekrasnim razgledom po dolini. 

V dolini teče zeleno modra Soča, srce kar zadrhti ob pogledu nanjo. Ni popotnika, 

ki ga ne bi očarala in ni domačina, ki bi je ne občudoval vsak dan znova. Vsakega, 

ki količkaj zmore in zna prisluhniti barvi, naravnost očara z modro – zelenimi 

podobami, prizori, ki se čarobno spreminjajo iz pomladi v poletje, iz dneva v noč, iz 

trenutka v trenutek… 

Očarala je pred mnogimi leti že pesnika Simona Gregorčiča: 

Rad gledam ti v valove bodre, 

valove te zeleno modre 

temna zelen planinskih trav 

in vedra višnjevost višav 

lepo se v njih je zlila. 

Foto: Damjana Nanut 

Ali se prebivalci zavedamo tvojih lepot? 

Ali jih znamo ohranjati in skrbeti zanje? 

Ali jih znamo ponujati turistom? 

2



2. KAKO SMO SE LOTILI RAZISKOVALNE NALOGE 

Pred nami se je znašel trd oreh. Prvič smo se odločili sodelovati na turističnem 

festivalu in zato nimamo nikakršnih predhodnih izkušenj. Poleg tega smo šele 

sedem let stari in smo se komaj pričeli učiti pisanja in branja. Najprej se nam je 

zdelo, da smo si zastavili nemogoč cilj. Toda, ko smo premagali naš strah, je delo 

steklo in kar naenkrat je nastala čisto prava turistična naloga na katero smo zelo 

ponosni. 

Najprej smo se pogovarjali o vodah, ki nas obdajajo in si izmenjavali pozitivne in 

negativne izkušnje, ki jih imamo z njimi. Naslikali smo kaj najraje počnemo ob 

vodi. 

Nato smo izkušnje nadgrajevali z idejami, kaj bi lahko še počeli ob vodi. Na tabli je 

nastal miselni vzorec, ki je vključeval razne športne aktivnosti, naravne 

znamenitosti in turistično ponudbo kraja. 

Nato si je vsak izmed nas izbral področje, ki ga zanima oz. ve o njem največ. 

Poiskali smo literaturo v knjižnici, turističnih agencijah, internetu in pri znancih. 

Ko so otroci dobili dovolj informacij, so sestavili pisno in slikovno predstavitev 

svojega področja. Svoj del so predstavili sošolcem. 

Tako smo dobili celoten pregled vodnih aktivnosti v okolici Kobarida. Najprej smo 

poskušali sestaviti enotedenski vodeni program, kjer bi animatorka vodna vila 

skrbela za dobro počitniško vzdušje. Vendar nad končnim proizvodom nismo bili 

preveč navdušeni. Morali bi določiti točen kraj nastanitve, predvideti kdo bi vse 

animacije vodil in točen opis dejavnosti. Program v praksi ne bi bil preveč 

uporaben. 

Nato se nam je utrnila ideja, da rajši sestavimo prikupno knjižico, ki bo otroke in 

starše vabila k raznim dejavnostim, ki si jih lahko poljubno izberejo. Knjižica bi bila 

primerna kot dodatna turistična ponudba v turističnih agencijah, gostiščih, sejmih 

in kampih. Knjižico bi lahko naredili tudi v italijanščini in angleščini. 

Ali nam je naš prvi turistični podvig uspel, boste presodili sami. 

3



3. NARAVNE ZNAMENITOSTI NAŠEGA KRAJA 

3.1 REKA SOČA 

Soča izvira v dolini Trente, v osrčju Julijskih Alp. V zgornjem toku je ena izmed 

najbolj ohranjenih rek v Alpah, v spodnjem toku pa so jo spremenile tri 

hidroelektrarne, industrijski objekti, cesta in železnica. 

Njene vode so znane po čistosti ter modro zeleni barvi, ki se v odvisnosti od 

pretoka spreminja. Po dežju postane mlečno modra, po hudih deževjih pa divje 

rjava. 

V reki prebiva bogato živalstvo, med njimi endemična soška postrv in vidra, ki je v 

Sloveniji zelo redka in močno ogrožena. 

Zgornji tok Soče je posebej priljubljen med ljubitelji veslanja na divjih vodah. Pri 

vasi Trnovo sta progi za spust in slalom. 

Pred Kobaridom teče po soteski, ki se konča z dvojnimi 

koriti. Prva so kratka, a zelo zanimiva, za drugimi (pod 

Napoleonovim mostom) pa se konča zgornji tok Soče. 

4 

Napoleonov most 

pri Kobaridu 


Ob Napoleonovem mostu se Soča poslavlja od visokogorskega sveta in pred 

njo se zdaj odpira povsem nov, drugačen svet. Do Tolmina se vije počasi in 

leno mimo srebrno belih prodišč, zelenih travnikov in obdelanih polj. 

Prodišča ob Soči 

Foto: Damjana Nanut



3.2. REKA NADIŽA 

Nadiža izvira pod dolgim grebenom Stola, pri Robiču zapusti Slovenijo in 

nadaljuje svojo pot po Italiji. Na poti ustvarja čudovite tolmune, korita, naravne 

bazene in prodišča. Po svoji čistoči spada v prvi kakovostni razred. Poleti je 

topla in primerna za kopanje. Pravijo, da je zdravilna in da celi rane. 

5



3.3. ZDRAVILNI VODNI IZVIRI V OKOLICI KOBARIDA 

V širši okolici Kobarida, od vasi Idrsko dalje, je kar nekaj kvalitetnih vodnih izvirov, 

ki so jih naši dedje uporabljali pri delu na poljih, travnikih in senožetih. 

Voda v njih je neoporečna, zdrava in energijsko bogata, kar je raziskoval Jože 

Munih. 

Sedaj je vodovodna napeljava speljana v vsako hišo, toda voda v njej je večinoma 

klorirana, zato je še bolj pomembno, da se ti studenci ohranijo in ustrezno varujejo 

kot del naše dediščine, ki jo bomo zapustili naslednjim rodovom. Prav tako lahko ti 

izviri postanejo del naše turistične ponudbe. 

Na kratko bomo predstavili sedem vodnih izvirov (studencev). 

3.3.1. SKALARJEV IZVIR 

Peljemo se po glavni cesti Kobarid – Tolmin in pri mostu čez Kokošnjak zavijemo 

desno na gozdno pot. Po njej gremo še približno 400 m in preden pridemo do 

drugega senika zavijemo desno, čez 250 m pridemo do betonskega zajetja, ki 

napaja pašnik. To je Skalarjev izvir. 

3.3.2. ŠMENJŠČK 

Šmenjščk izvira v kraju, ki mu domačini Idrskega rečejo Sudatova senožet. Do 

njega se pride, če se približno 150 m pred bifejem „Pri skali“ poda ob potoku 

Lonjšček navzgor. Vzpeti se je potrebno cca 250 višinskih metrov od glavne ceste. 

3.3.3.BOTUDNIK 

Približno 100 m pred bifejem „ Pri skali“ se desno začne poljska pot, od nje se 

kmalu desno odcepi stezica, ki pripelje bo izvira Botudnika, ki se že po nekaj 

metrih izlije v potok Lonjšček. 

3.3.4. PERINOVA VODA 

Po isti poljski poti hodimo cca 200 m in pridemo do potočka, ki izvira na levi strani. 

To je Perinova voda; izvir ni ravno urejen, je pa energijsko zelo bogat. 

6



3.3.5. MAGANJCOVA VODA 

Nato se peljemo mimo bifeja „Pri skali“, čez 

100 m parkiramo avto na odstavnem pasu na 

levi strani ceste. Na desni strani ceste se vidi 

potok, blizu pelje stezica okoli 10 m dolga do 

močnega izvira, ki je poznan kot Maganjcova 

voda. Po nekaj metrih se izliva v bližnji 

potoček. Zaradi bližine domačini tudi sedaj 

hodijo po to vodo. 

Slika: Maganjcov izvir 

Foto: Luka Gaberšček 

3.3.6. ODANČEV IZVIR 

Iz Idrskega se peljemo proti Livku in v Globoščaku, po 2,5 km pred mostom čez 

potok zavijemo desno na gozdno pot. Po 400 m se prečka potoček, 10 m nad 

potjo je Odančev izvir v kraju Lazna. Voda je dobra in je energijsko močna. 

3.3.7. GOMPOV IZVIR 

Peljemo se naprej po cesti proti Livku in po 2,9 km 

iz Idrskega pridemo na debeli breg. Na ovinku levo 

je gozdna pot, ki nas po 50 m pripelje do 

Gompovega izvira. Nad izvirom raste debela bukev, 

ki ima v deblo vrezane verze. 

Slika Gompov izvir 

Foto: Luka Gaberšček 

7



3.3.8 VODA V ŠIROKEM LOGU 

Do nje pridemo po planinski poti iz vasi Svino proti Matajurju. Po prečkanju mostu 

zavijemo levo po gozdni poti ob Šjaku in potem naprej po desnem odcepu. Po 

približno pol ure hoje bomo na desni strani nad potjo uzrli izvir. Voda iz tega izvira 

je energijsko zelo močna in deluje predvsem na prebavni trakt. 

3.3.9. POTOK ŠJAK 

Potok Šjak 

Foto: Urban Kranjc 

Spodnji del struge je tlakovan z 

obdelanim kamenjem. 

8 

Različni studenci na pobočju 

Matajurja se izlivajo v potok Šjak, za 

katerega domačini pravijo, da ima 

zdravilno moč celjenja ran. 

Teče za vasjo Svino, po makedamski 

cesti – v ograjnci. 

Teče čez naravno kamnito pregrado, 

ki jo je v preteklosti izdolbla voda. 

Nekoč so se tam kopali otroci, danes 

pa se v njem napaja živina, ki se pase 

po okoliških pašnikih. 

Na Kobariškem blatu se Šjak izliva v 

potok Idrijo. 

Potok Šjak 

Foto: Urban Kranjc 

V vasi Svino je sredi vasi zazidano staro korito in po spodnji cevi stalno teče voda. 

To vodo so domačini vedno cenili kot dobro vodo. Voda je čista in energija te voda 

deluje na področje vseh čaker.



3.4. SLAP KOZJAK 

Slap Kozjak 


Potok Kozjak izvira visoko pod Krnom. Teče skozi več korit in pada v šestih 

slapovih. 

Največji in najlepši med njimi je veliki Kozjak, ki je visok 15 metrov. Slap je izdolbel 

podzemeljsko dvorano, njeno dno zaliva modrozelen tolmun. 

Opis poti: 

Iz centra Kobarida gremo proti Bovcu. Pred obvoznico se spustimo po bregu 

navzdol do Soče, prečkamo Napoleonov most in zavijemo levo. Po 200 metrih 

zavijemo levo proti Zaročišču. Pot nas nato pelje ob Soči in potem zavije desno 

skozi gozd. 

Najprej pridemo slapu Mali Kozjak, čez pet minut pa do Velikega Kozjaka. 

Čas, ki ga porabimo: 40 minut 

9



Slap Stopnik III 


3.5.KOSEŠKA KORITA 

Deroče in divje vode so v davnini oblikovale 

številne umetnine. Ena izmed takih so gotovo 

Koseška korita. 

Z avtomobilom se peljemo proti Drežnici in 

zavijemo desno proti Koseču, kjer parkiramo in 

se odpravimo peš na 4 kilometre dolgo krožno 

turistično pot. 

Mimo cerkve nas pot pelje do štirih slapov 

hudournika Stopnik, ki jih je ustvaril potok 

Brsnik. 

Ob Ročici navzgor nas pot pripelje spet v 

Koseč. 

Zanimivost je vredna ogleda. 

Čas, ki ga porabimo: 2 uri 

Krožna pot v Koseških koritih 

10



3.6. SLAPOVI POD VRSNOM 

Nahajajo se pod vasjo Vrsno. 

Ker do njih vodi več zapuščenih poti, se priporoča 

najem vodnika. V tem delu je kar 11 slapov, visokih 

od 10 do 104 m. 

Najbolj znan je Gregorčičev slap, ki je visok 88m. 

Najvišji slap pa je 104m visoka Brinta. 

Gregorčičev slap 

Foto: Igor Grahelj 

3.7. TOLMINSKA KORITA 

Slikovita in divja korita je ustvarila reka Tolminka. 

Dolga so približno 200 m, široka pa od 5 do 10 m. 

Od parkirišča v Tolminskih koritih se lahko najprej spustite k 

sotočju mrzle Tolminke in kristalne Zadlaščice, nato pa se 

povzpnete do Hudičevega mostu, ki je zgrajen 60 m nad 

Tolminko. Pot lahko nadaljujete tudi do Zadlaška jama 

(Dantejeve jame). 

V ozkem delu korit Zadlaščice je zagozdena trikotna skala, 

ki je po značilni obliki dobila ime Medvedova glava. 

Skozi korita je speljana krožna pot. 

11 

Hudičev most 

Foto: Damjana Nanut



4. VODNI ŠPORTI 

4.1.PLAVANJE 

Ker nimamo v bližini nobenega bazenskega kompleksa, lahko turisti plavajo samo 

v rekah. V bližini imamo reki Sočo in Nadižo. 

Soča je ustvarila pod Kobaridom čudovita srebrno – bela prodišča, ki so dostopna 

iz glavne ceste Tolmin – Kobarid oz. tudi iz lokalne ceste Kamno – Kobarid. 

Plavanje v Soči je prava osvežitev 

v poletni vročini. 


Soča je v tem delu še precej hladna, zato ob njej ni veliko kopalcev. Na svoj račun 

pridejo predvsem tisti, ki se radi v tišini predajajo 

sončnim žarkom. 

Reka Nadiža je prav tako znana po čisti vodi in lepih plažah. Ob njej se v poletnih 

mesecih kar tare kopalcev, saj je toplejša od reke Soče. 

Dostop z avtomobilom je urejen iz vasi Kred in v bližini vasi Robič, kjer je v 

neposredni bližini tudi kamp z urejenimi igrišči. 

Vsi v razredu imamo rajši kopanje v Nadiži, ker je bolj topla. 

Opozarjamo pa vse, ki niso vajeni plavanja v deročih vodah, da je treba biti pri 

plavanju previden, ker v vodi lahko nastajajo vrtinci, ki nas potegnejo pod vodno 

gladino in povzročijo utopitev. 

12



4.2. KAJAK 

Kajak 

Foto: turistična agencija Maya 

Beseda kajak izhaja iz jezika kanadskih Inuitov in pomeni »moški čoln«. 

Kajak je zanimiv šport, ker ohranja pristni stik z naravo, ker je adrenalinski šport, 

ker premaguješ moč vode in raziskuješ nove kotičke. 

Oprema, ki jo potrebujemo za kajak. 

Turisti si jo lahko izposodijo v turističnih agencijah: Positive sport, Alpin action ali 

X Point. 

13



Kajakaške proge 

4.3. REČNI BOB ( Hydrospeed ) 

Hydrospeed 

Foto: Turistična agencija Maya 

Udeleženci so oblečeni v debelejšo neoprensko obleko in plavutke s katerimi 

pridobivajo hitrost in krmarijo. V rokah imajo plavalno desko, s katero premagujejo 

brzice in tolmune. 

14



4.4. RAFTING 

Rafting 


Rafting je ekstremno avanturistični šport na vodi. Nevarnost se stopnjuje glede na 

zahtevnost reke. Neplavalci se morajo pred spustom posvetovati z vodnikom rafta, 

ne smejo pa na reke, ki so težje od tretje stopnje. 

Vsi morajo uporabljati zaščitno čelado in ustrezen plavalen jopič. Če je voda 

hladna oblečemo neopren obleko. Obujemo neopren copate ali lažje teniske. Ker 

je rafting precej naporen, izbiramo reke, katerih stopnja ustreza naši fizični 

kondiciji. 

Na rafting gredo lahko tudi otroci in starejši, vendar samo na lažje stopnje 

zahtevnosti. Na rafting se gre tudi če dežuje. V primeru naraslih vod, se rafting 

odpove. 

Na rafting ni priporočljivo jemati telefona in fotoaparata, ker nam lahko pade v 

vodo. Reke se ocenjujejo po stopnji zahtevnosti od 1 do 6. Ena najlepših rek za 

rafting je naša bistra Soča. 

15



4.5. SOTESKANJE (Canyoning) 

Soteskanje 


Soteskanje je nova oblika ekstremnega doživljanja narave, spust skozi 

nedotaknjeno sotesko, čez slapove in tolmune s kristalno čisto vodo 

Pršjaka. 

Bolj izkušeni pa se podajo v Mrzli potok, ki ima 15 slapov z višinami od 3m do 

45m. 

16



4.6. RIBOLOV 

Pri nas imamo zelo lepe reke. Ena najlepših je Soča, v kateri se lahko lovi ribe. 

Ribe lahko lovimo tudi v Nadiži. V Soči je veliko vrst rib: soška postrv, šarenka, 

lipan, klen… 

Vsako leto pride k nam tudi mnogo tujih in domačih ribičev. 

Najboljši ribolov je od junija naprej, ko odtečejo snežne vode, pa vse do konca 

sezone. 

Turistične dovolilnice lahko dobijo v turističnih uradih in hotelih. Tu zraven lahko 

kupijo tudi karto o revirjih, kjer je dovoljeno loviti ribe. V nekaterih potokih, na 

primer Idrija, Kozjak pa se rib ne sme loviti. To so gojitveni potoki. 

Pri nas je dovoljen ribolov s palico in s trnkom. Ujamemo lahko največ tri ribe. 

Za ribolov potrebujemo: obleko, visoke škornje čez kolena, ribiško palico in sak 

(mrežo). 

RIBOGOJNICA SOČA 

V Kobaridu imamo tudi ribogojnico. V njej dela Metkin oče Karel Perinčič. Metka je 

naredila z njim intervju. 

Metka: Katerega leta je bila ribogojnica ustanovljena? 

Karel: Ribogojnica je bila ustanovljena leta 1938. 

Metka: Kje se nahaja? 

Karel: Nahaja se v Kobaridu, ob cesti proti Robiču. 

Metka: Čemu služi? 

Karel: Služi za vzrejo rib za poribljavljanje in prodajo. 

Metka: Katere ribe gojite? 

Karel: Gojimo postrvi in sicer šarenko, zlatovčico in soško postrv. 

Metka: Kako gojite ribe? 

Karel: Ribe vzgajamo iz iker. Male ribice hranimo štirikrat na dan, dokler niso 

primerne za prodajo. 

Metka: Ali lahko turisti kupijo pri vas ribe? 

Karel: Da, lahko kupijo šarenko in zlatovščico. 

Metka: Ali si turisti lahko ogledajo tudi notranjost ribogojnice? 

Karel: Ne, turisti nimajo vstopa, ker bi lahko prenašali bolezni in vznemerjali ribe. 

17



5. VOŽNJA Z LADJICO LUCIJO 

Jezero se razteza od zajezitve pri Podselu pa do Tolmina. Privez ladje Lucija je 

postavljen približno 500 metrov iz centra Mosta na Soči. 

Ogled jezera je razdeljen na dva dela – na smer jug in sever. Ogled posameznega 

dela traja približno eno uro. 

Na jug odpluje ladja pod starim mostom, v smeri proti Podselu in nato po soteski, 

ki se jo lahko ogleda samo z ladje Lucija, saj ceste ni. Ker je tu narava še 

neokrnjena, so si ta del jezera vzele za svojega številne vodne in obvodne ptice. 

Tu vidimo sive in bele čaplje, ponirke, več vrst rac in še veliko drugih ptic, ki na 

jezeru med selitvijo samo počivajo. 

V smeri proti severu pluje mimo Modrejanskih vijug, mimo valilnice soških postrvi, 

do sotočja z reko Tolminko, ki je tako čista in bistra, da se vidi vsak kamenček po 

katerem teče. 

Kapitan pa vožnjo popestri z zanimivimi razlagami in pripovedmi. Včasih priredi 

pravo ladijsko poroko. 

Ladjica Lucija 

Foto: Igor Grahelj 

18

6.1. XPOINT 



6. TURISTIČNE AGENCIJE 

Nahaja se v centru Kobarida.Ponuja rafting, canyoning, spust s kajakom, šola 

kajaka, spust s kanujem, hydrospeed, jamarstvo, športno plezanje, potapljanje, 

smučanje, jadralno letenje, pohodništvo, gorsko kolesarjenje 

Poleg klasične izvedbe vodnih aktivnosti ponuja tudi ekstremne spuste na vodi za 

bolj izkušene športnike in še veliko drugih dodatnih storitev. 

Naslov njihove spletne strani je: http://www.xpoint.si/ 

6.2. MAYA – športni turizem 

Maya je ena najpomembnejših športnih agencij na Tolminskem. Vse programe 

vodijo usposobljeni vodniki z ustreznimi licencami, vsi gostje so nezgodno 

zavarovani. Prevoz do vstopnih mest je organiziran. 

Ponujajo rafting, canyoning, adrenalinski park, hydrospeed, team building 

programi, kajak spusti, kajak šolo, dnevne in nočne spusti s kanuji, gorsko 

kolesarjenje, izposojo gorskih koles, jamarstvo, izlete po poteh Soške fronte 

Naslov njihove spletne strani je: http://www.maya.si/ 

6.3. ALPIN ACTION 

Lokacija: center vasi Trnovo ob Soči 

Ponujajo jahanje, rafting, canyoning, kajakaštvo, hydrospeed, tečaji free style 

rodea. 

Naslov njihove spletne strani je: http://www.alpinaction.it/ 

6.4. POSITIVE SPORT 

Lokacija: center Kobarida 

Njihov program vesbuje vodene kolesarske ture, pohodništvo, 

plezanje, šolo kajaka, rafting, hydrospeed, rafting, canyoning 

inizposojo gorskih koles. 

Naslov njihove spletne strani je: http://www.positivesport.com/ 

19



PREHRANA IN PRENOČEVANJE 

7.1.RESTAVRACIJE 

7.1.1. HOTEL HVALA 

Lokacija: v središču Kobarida 

Ima 31 sob, ter skupno 61 ležišč. 

Hotel je znan po sladkovodnih in morskih 

specialitetah, kot so na primer postrvini 

zvitki z koprovo omako, potočni raki s 

polento, brancin v solnem objemu, školjke 

na dalmatinski način… 

V hotelu je tudi savna, prodajajo ribiške 

karte, organizirajo izlete in posredujejo 

razne športne programe. 

20 

Spletna stran: http://www.hotelhvala.si/ 

7.1.2.RESTAVRACIJA KOTLAR 

Lokacija: v središču Kobarida, nasproti 

spomenika Simonu Gregorcicu 

Znana je po bogati izbiri ribjih jedi. 

Nudijo tudi možnost prenočevanja (12 postelj). V 

ponudbi imajo tudi notranji bazen z biserno 

kopeljo in masažnimi tokovi, turško savno in 

solarij. 

Spletna stran:http://kotlar.si/slovensko.html 

7.1.3. HIŠA FRANKO 

Lokacija: 3km iz Kobarida proti Robiču 

Hiša z 32 letno gostinsko tradicijo. Znana po 

kreaciji novih krožnikov na bazi starih receptov 

in avtohtonih sestavin. Imajo tudi vinsko klet z 

bogato izbiro vin. 

Nudijo tudi 10 dvoposteljnih sob in štiri 

depandanse. 

V butiku »Lapis« ponujajo bogato izbiro nakita, mineralov, fosilov, etno in drugih 

daril. 

Spletna stran: http://www.hisafranko.com/



7.1.4. GOSTIŠČE JAZBEC 

Spletna stran: http://www.jazbec.si/ 

Poleg pizz ponujajo še domače njoke, lasagne, rižote, 

kalamare, morske ribe na žaru, soške postrvi, škampe, jedi 

z žara, mesne plošče, domače pečenice z zeljem, krače... 

Za sladkosnedne imajo domači tiramisu, idrijske štruklje, 

palačinke, razne zavitke, vroče borovnice ... 

Na voljo so tudi odprta domača primorska vina. 

7.2. GOSTILNE IN PIZZERIJE 

7.2.1. GOSTILNA BREZA 

Nahaja se 50 m iz centra Kobarida. 

Nudijo:ješprenj z jurčki, joto, divjačinski golaž s polento, jelenji medaljoni s suhim 

sadjem in borovničevimi njoki, pečeni jagenjček s sezonsko prilogo, pečeni 

kozliček z zelišči, ribe, vse vrste mesa, kobariški štruklji,odprta vipavska vina in 

buteljčna vina slovenskih vinarjev 

7.2.2. PIZZERIJA PRI VITKU 

Lokacija: Pri malnih 41, v bližini ceste proti Svinu. 

Ponujajo pizze, njoke in testenine. 

7.2.3.PIZZERIJA FEDRIG 

Lokacija: v središču Kobarida 

V ponudbi imajo več vrst pic, razne solate, ocvrte kalamare, dunajske zrezeke in 

odprta vina 

Imajo tudi novo opremljene sobe s 15 ležišči. 

7.2.4. PIZZERIJA SOČA 

Nahaja se nasproti hotela Hvala. V ponudbi imajo slaščice in pizze. 

21



7.3. KAMPI 

7.3.1. KAMP LAZAR 

Do kampa pridemo tako, da se peljemo iz Kobarida proti Napoleonovem mostu. 

Pred mostom zavijemo levo in nadaljujemo pot po makedamski cesti do kampa. 

Kamp nudi lepe, urejene prostore za kampiranje z urejenimi sanitarijami in 

električnim priključkom 

Za otroke so na voljo zunanja igrala. 

Ob deževnih in hladnih dneh je na voljo lesena koča, v kateri se turisti pogrejejo. 

Kamp je znan tudi po dobri hrani: sladkih in slanih palačinkah, postrveh in mesu 

na žaru. 

Spletna stran kampa: http://www.lazarsp.si/ 

22



7.3.2. KAMP KOREN 

23 

Kamp Koren se skriva ob reki 

Soči. Blizu je tudi slap Kozjak. 

Če hočeš priti v Kamp Koren, 

je treba iti čez Napoleonov 

most in zaviti na cesto, ki pelje 

proti Drežnici. 

Kmalu se na levi strani odcepi 

cesta proti kampu. 

V kampu je prostora za 150 

obiskovalcev. V kampu se 

nahaja tudi okrepčevalnica, 

trgovina z mešanim blagom, 

savna in izposoja športne 

opreme. 

Spletna stran kampa: http://www.kampkoren.si/stara/dobrodosli.html 

Imajo tudi dve plezalni steni in igrišče 

za odbojko na mivki. 

Naslednje leto bodo imeli nove 

lesene hišice – kot v pravljici.



8. SKRB ZA ČISTOČO REKE SOČE 

Pri analiziranju čistoče reke Soče, smo prišli do ugotovitve, da je marsikaj že 

storjeno na tem področju. 

Kobarid ima čistilno napravo, ribiči organizirajo vsakoletno akcijo čiščenja obrežij 

rek. Še vedno pa obstaja nekaj področij, ki bi se jih dalo še izboljšati. 

• Zgraditi bi morali čistilne naprave za vasi, ali pa povezati bližnje vasi v 

obstoječo čistilno napravo. 

• Ustaviti bi morali divje kampiranje. 

• Zmanjšati uporabo pesticidov in umetnih gnojil. 

• Tovarnam bi morali omejiti izpuste. 

• Bolj organizirano izvajati športne dejavnosti na reki Soči. 

24



9. PRAVLJICE O REKI SOČI 

9.1. DRAVA, SAVA IN SOČA 

Drava, Sava and Soča so sestre. Nekdaj so se menile, katera bo prihodnji dan 

pritekla prva v morje. Zvečer sta Sava in Soča zaspali. Drava pa se je potuhnila in 

kmalu začela tiho teči naprej. Ko se je Sava zjutraj prebudila, je opazila, da se 

Drava že vali proti morju. Zato se je tudi sama jezno spustila v uren tek. Nazadnje 

se je prebudila Soča. Ko je videla, da sta jo sestri ukanili, je predrla na nasprotni 

strani s silovito močjo gorske stene, se srdito zagnala skozi skalnate soteske in 

dospela prva v morje. In tako je še danes: Drava se vali tiho in potuhnjeno, bistra 

Sava dere, a obe napajata Črno morje, Soča pa urno bobni skozi ozke skalnate 

struge goriških gora v Jadransko morje. In odtod narodni pregovor: Drava se je po 

dolini vdrla, Sava je vodo po ravnini vsula, Soča se pa proti jugu suče. 

9.2. DVE REKI 

Nekoč v davnih, davnih časih se je mati Zemlja pogledala v velikansko nebesno 

ogledalo. Zdelo se ji je, da je njena podoba nekam dolgočasna.Na pomoč je 

poklicala tri velikane in jim naročila, naj jo polepšajo. 

Velikani so se resno lotili dela. Prvi je ustvarjal gore. Klesal je in brusil, valil težke 

skale in prekladal kamenje. Nastajali so visoki, zašiljeni vrhovi, pod njimi pa strme 

prepadne stene. Drugi velikan je ustvarjal doline. Ponekod široke, prostrane, 

drugod ozke, zavite in tako globoke, da še sonce ni moglo pokukati vanje. Tretji 

velikan je zasadil rastline. Mogočna drevesa in cvetoče travnike v dolinah, nizko 

ruševje in redke macesne visoko v gorah. Celo med golo skalovje je tu pa tam skril 

šop trave ali skromno, a prelepo cvetico. Ko so velikani končali z delom, se je mati 

zemlja spet pogledala v ogledalo…a s svojo podobo še ni bila zadovoljna. 

Velikani so se ponovno lotili dela… Sedaj so ustvarjali jame. Visoko v gorah je iz 

ene izmed jam pritekla bistra in hladna voda in se zapodila po dolini navzdol. Vodi 

so dali ime Soča. 

Na drugi strani so iz mogočnega hriba pritekli trije potoki. Eden za drugim so se 

spustili v dolino in se združili. Nastala je Nadiža. 

Končno je bila mati Zemlja zadovoljna in velikani so izginili. 

Reki sta tekli in tekli in vsaka po svoji poti hiteli proti morju. Ponekod sta se stiskali 

v ozka korita, drugod sta se razlivali preko ravnic. Živahni in glasni sta skakljali 

prek skal, potihnili v globokih tolmunih, pa spet krenili na pot. 

»Jaz sem najlepša reka na svetu. K meni prihajajo ljudje od blizu in daleč in 

občudujejo mojo smaragdno zeleno barvo.« 

»Že res, da imaš prekrasno barvo, toda ljudje se veliko raje kopajo v moji topli 

vodi,« ji je odgovorila Nadiža. 

»Izviram v osrčju najlepših gora, moji lepoti se klanjata celo mogočni Krn in 

Kanin,« je nadaljevala Soča. 

»Ne pozabi, da se ob moji poti skrivajo številni zakladi, ki jih ponosno čuvata Stol 

in Matajur,« jo je zavrnila Nadiža. 

»Jaz imam celo svojo ribo, soško postrv, ki ji ni para na vsem svetu,« ni odnehala 

Soča. 

25



»Ljudje so že zdavnaj ugotovili, da se jim rane hitreje zacelijo, če se umijejo z 

mojo vodo, pravijo da sem najbolj zdravilna reka,« je hitela Nadiža. 

»To ni nič! Jaz imam celo svojega pesnika. Najlepšo pesem je posvetil meni,« se 

je še naprej hvalila Soča. 

»Nad mojo strugo se pno številni mostovi, eden lepši od drugega. Najlepši in 

najimenitnejši kamniti most, preko katerega vsak dan drvijo vlaki…« 

»Tudi jaz imam zelo lep kamnit most. Čeprav ni tako mogočen kot tvoj, vendarle 

nosi ime po slavnem francoskem vojskovodji. Skriva se v najlepšem kotičku moje 

poti in le pravi ljubitelji narave vedo zanj.« 

Mati Zemlja je nekaj časa poslušala prepir svojih dveh lepotic, potem pa ji je 

prekipelo. Poklicala je svoje tri velikane in jim naročila, naj kaznujejo prepirljivki. 

Velikani so stresli zemljo. Z gora so se valile skale, lomilo se je drevje, hiše in 

mostovi so se porušili. Zavladala je strašna zmeda. Reki sta prestrašeni utihnili. 

Ko se je zemlja umirila, so se ljudje lotili dela. Poškodovane hiše so popravili, 

porušene odstranili in postavili nove. Spet je bilo vse lepo in prav. 

»Še vedno sem najlepša,« je spet začela Soča. 

»Domišljavka si in nič drugega!« se je zadrla Nadiža 

In prepir se je nadaljeval, celo hujši kot prej. 

Velikani so zemljo ponovno stresli. Spet je v dolinah zavladala žalost, a še ni bilo 

dovolj. Reki, slepi in gluhi za vse okoli njiju, sta nadaljevali svoj večni prepir. 

Potem so velikani stresli zemljo še tretjič. Kamenje, ki se je valilo z gora, je skalilo 

vode obeh lepotic. Ljudi se je polotil obup. Poti in hiše in mostovi, ki so jih z vso 

ljubeznijo že tolikokrat popravljali in obnavljali, so bili spet porušeni. 

»Tile kraji so prekleti,« so rekli ljudje in mnogi so se odselili. V dolinah je zavladala 

moreča tišina. 

Reki sta se spogledali in utihnili. Sram ju je bilo. Potem sta stekli naprej in se 

združili. Nikoli več se nista prepirali. Mati Zemlja si je oddahnila in velikani so spet 

izginili. 

26



10. ZAKLJUČEK 

Imamo velike naravne danosti za širjenje tako imenovanega vodnega turizma. 

Vse naštete aktivnosti so v veliki meri povezane tudi z vremenom, saj večina 

dejavnosti ni primerna za deževne dni. Deževnih dni pa je v naši lepi dolini veliko. 

Zato smo prišli do zaključka, da bi Kobarid potreboval bazenski kompleks z vsemi 

spremljajočimi aktivnostmi, saj v vsej dolini ni niti enega takšnega kompleksa. 

Zgradbo si zamišljamo tako, da bi imela v notranjosti mirni del, za starejše in tiste, 

ki se želijo predvsem plavanja. V drugem delu pa bi bila vrsta manjših bazenčkov 

za otroke in mladino, ki bi bili opremljeni s tobogani, vodnim tokom, plezalno steno 

in masažnimi bazenčki. V sklop bi vključili še restavracijo, savne in široko paleto 

masaž. V okolici zgradbe bi priporočali še prostor, kjer bi v zimskih mesecih 

delovalo drsališče. 

Ugotovili smo, da bi imela izgradnja takšnega kompleksa veliko pozitivnih učinkov 

za kraj. Poleg tega, da bi privabljala večje število gostov, ki bi se gotovo rajši 

odločali za bivanje v našem kraju, bi se odprlo tudi večje število delovnih mest, 

večje število turistov v kraju bi pomenilo tudi boljši zaslužek za gostince in trgovce. 

Na koncu koncev pa bi prišli na svoj račun tudi mi otroci. Saj se sedaj moramo 

voziti na plavalne tečaje v zelo oddaljeno Cerkno ali v Bohinjsko Bistrico. 

Ta turistična naloga je bila za nas prva raziskovalna naloga v našem šolanju. 

Lotili smo se jo zelo resno in odgovorno, seveda so nam priskočili na pomoč tudi 

starši. Veliko smo se naučili, ko smo iskali informacije, fotografirali, spraševali, 

27



zapisovali, si ogledovali…Naša naloga ponuja odraslemu turistu vse podatke, ki jih 

potrebuje za načrtovanje aktivnih vodnih počitnic. 

Toda za odrasle je že veliko prospektov in knjig napisanih. Mi smo želeli izdelati 

publikacijo, ki bi bila namenjena otrokom naše starosti. Zato smo izmed vseh 

naštetih aktivnosti izbrali tiste, ki so tudi nam najbolj všeč in jih zapisali z velikimi 

tiskanimi črkami, da jih bodo otroci lahko sami prebrali in po želji izbrali. Da bi jim 

bila knjiga še bolj všeč smo jo napisali skozi oči vodne vile Soče. 

Naši cilji za prihodnost:Knjižico bomo natisnili v več izvodih in jo ponudili na nekaj 

javnih mestih, med drugim tudi na naši turistični stojnici. Če bo otrokom všeč, jo 

bomo še izpopolnili in prevedli v angleščino. 

11.TURISTIČNA STOJNICA 

Stojnica bo po vsej verjetnosti oblečena z modro podlago, ki simbolizira reko 

Sočo. Na podlagi bo nanešen prodni pesek in kamenčki ter postrvi, ki jih bomo 

izdelali iz kaširanega papirja. 

Na stojnici bomo razstavili slike iz rečnega peska, verižice iz rečnih kamenčkov, 

figurice iz rečnega kamna, stekleničke z izvirsko vodo, turistične prospekte in 

verjetno se bo našlo še kaj do takrat. 

Deklice bodo oblečene kot vodne vile, dečki pa v modra oblačila, okrašena z 

ribami. 

Dogajanje na stojnici bomo popestrili z nagradnimi vprašanji, plesom in petjem. 

Bolj natančen načrt pa bo pričel nastajati v mesecu februarju, saj smo imeli veliko 

dela s pripravo naloge. 

28



12. LITERATURA 

Knjige: 

Esenko,I.(2008):Zgodbe iz kanuja, Modrijan založba, Ljubljana 

Fon, Z.(1991): Soča od izvira do morja, Turistična zveza Gornjega Posočja, 

Litografia Graphy, Mariano del Friuli Italija. 

Fon,Z., Uršič, H.(1982): Dolina Soče, Državna založba Slovenije, Ljubljana. 

Jarc, P., Kladnik, D., Rojšek, D.(2002): Posočje A – Ž, Založba ZRC, Celje. 

Kladnij,B.,Rojšek, D. (1997):Soča, Založba Zaklad, Ljubljana. 

Konavec,P.,Troha V. (2005):Dve reki, Smar – team. 

Kozinc,Ž.(2007): Lep dan kliče, Modrijan založba, Ljubljana 

Kozinc,Ž.(2007): Lep dan kliče 3, Modrijan založba, Ljubljana 

Rojšek, D.(1991): Naravne znamenitosti Posočja, Državna založba Slovenije, 

Ljubljana 

Slovenske ljudske pripovedi(1984): Babica pripoveduje, Mladinska knjiga, 

Ljubljana. 

Spletne strani: 

http://www.ltosotocje.si/slovensko/zdravilne_vodeizviri.asp 

http://www.kobarid.si/ 

http://www.kobarid.si/dreznica/korita.html 

http://www.dolinasoce.com/graphics/zemljevid.gif 

http://www.kampkoren.si/stara/dobrodosli.html 

http://www.lazarsp.si/ 

http://www.positivesport.com/ 

http://www.alpinaction.it/ 

http://www.maya.si/ 

http://www.xpoint.si/ 

http://www.hotelhvala.si/ 

http://kotlar.si/slovensko.html 

http://www.hisafranko.com/ 

http://www.jazbec.si/ 

29



13. POVZETEK 

POVZETEK TURISTIČNE NALOGE V SLOVENSKEM JEZIKU 

Naša turistična naloga predstavlja turistom kako lahko preživijo aktivne 

počitnice ob naši lepi reki Soči. 

V njej smo opisali naše reke, slapove, vodne športe, zdravilne izvire, gostinsko 

ponudbo in turistično namestitev. 

Ob koncu smo sestavili žepno knjižico za majhne otroke. V njej jih vodna vila 

Soča vabi na različne vodne aktivnosti. 

Ključne besede: reka Soča, vodne aktivnosti, vodna vila Soča, žepna knjižica 

HEADING OF OUR TOURIST ASSIGNMENT 

We'd like to introduce you our tourist assignment, where is presented how to 

spend holidays by our beautiful river Soča. 

We discribed our rivers, waterfalls, aquatic sports, therapeutic springs, pub 

offers and nice placement. 

We also made booklet for children, where the water fairy Soča invites the 

reader to several interesting activities on water. 

Keywords: river Soča, aquatic sports, water fairy Soča, booklet for children 

30



KAZALO 

Stran 

1. Uvod……………………………………………………. 2 

2. Kako smo se lotili naloge………………………….. 3 

3. Naravne znamenitosti našega kraja…………….. 4 

3.1. Soča…………………………………………………. 4 

3.2. Nadiža……………………………………………….. 5 

3.3. Zdravilni izviri……………………………………….. 6 

3.3.1. Skalarjev izvir…………………………………………………. 6 

3.3.2. Smenjščk………………………………………………………. 6 

3.3.3. Botudnik………………………………………………………… 6 

3.3.4. Perinova voda…………………………………………………. 6 

3.3.5. Maganjceva voda……………………………………………… 7 

3.3.6. Odančev izvir…………………………………………………... 7 

3.3.7. Gompov izvir…………………………………………………… 7 

3.3.8. Voda v širokem logu………………………………………….. 8 

3.3.9. Potok Šijak……………………………………………………. 8 

3.4. Slap Kozjak………………………………………….. 9 

3.5. Koseška korita………………………………………. 10 

3.6. Slapovi pod Vrsnim…………………………………. 11 

3.7. Tolminska korita…………………………………….. 11 

4. Vodni športi…………………………………………… 12 

4.1. Plavanje……………………………………………… 12 

4.2. Kajak………………………………………………… 13 

4.3. Rečni bob…………………………………………….. 14 

4.4. Rafting………………………………………………... 15 

4.5. Soteskanje…………………………………………… 16 

4.6. Ribolov 17 

5. Vožnja z ladjico Lucijo……………………………… 18 

6. Turistične agencije…………………………………. 19 

6.1. XPoint……………………………………………….. 19 

6.2. Maya…………………………………………………. 19 

6.3. Alpin action…………………………………………... 19 

6.4. Positive sport………………………………………… 19 

7. Prehrana in prenočišča…………………………….. 20 

7.1. Restavracije…………………………………………. 20 

7.1.1. Hotel Hvala…………………………………………………….. 20 

7.1.2. Restavracija Kotlar……………………………………………. 20 

7.1.3. Hiša Franko…………………………………………………… 20 

7.1.4. Gostišče Jazbec……………………………………………… 21 

7.2. Gostilne in pizzerije…………………………………. 21 

7.2.1. Gostilna Breza……………………………………………….. 21 

7.2.2. Pizzerija pri Vitku……………………………………………… 21 

7.2.3. Pizzerija Fedrig……………………………………………….. 21 

7.2.4. Pizzerija Soča……………………………………................... 21 

7.3. Kampi………………………………………………… 22 

7.3.1. Kamp Lazar…………………………………………………….. 22 

31



7.3.2. Kamp Koren……………………………………………………. 23 

8. Skrb za čistočo reke………………………………… 24 

9. Pravljice o Soči………………………………………. 25 

9.1. Drava, Sava in Soča………………………………... 25 

9.2. Dve Reki…………………………………………….. 25 

10. Zaključek…………………………………………….. 27 

11. Turistična Stojnica…………………………………. 28 

12. Literatura…………………………………………….. 29 

13. Povzetek……………………………………………… 30 

32

raziskovalni nalogi - Arnes

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?