SOBNE RASTLINE OKRASNE V LISTJU

SOBNE RASTLINE 

Predmet: Okrasne zelnate rastline z aranţerstvom 

Letnik: 4 

Pripravil: Simon Gračner, univ. dipl. inţ. kmet. 

Mozirje, oktober 2009

1. Ne potopimo jih 

LONČNICE 

DESET ZLATIH PRAVIL 

Korenine potrebujejo tako zrak kot vodo. Če je prst ves čas preveč namočena, pomeni 

to konec za večino rastlin. Naučiti se moramo pravilno zalivati. Rastline z mesnatimi listi 

lahko prenesejo precej bolj suhe razmere kot tiste s tankimi listi; ukoreninjeni 

potaknjenec potrebuje precej manj vode kot odrasla rastlina. Pri vseh rastlinah pa velja: 

čim večja je površina listov in čim hitreje ti rastejo, toliko bolj je potrebno redno zalivati. 

Pozimi se rast upočasni in lahko tudi zaustavi. V tem času ne smemo pretirano zalivati. 

Dokler se spomladi ne začne novo obdobje rasti, navadno zadostuje, da zalijemo enkrat 

do trikrat na mesec. Spomladi in poleti pa je treba zalivati enkrat do trikrat na teden. 

Ko se poviša temperatura zraka in jakost svetlobe, se poveča tudi potreba po vodi. 

Rastline v majhnih lončkih in pa tiste, ki ţe nekaj časa niso bile presajene, potrebujejo 

pogostejše zalivanje kot tiste, ki so v večjih loncih in ki so bile presajene pred kratkim. 

Rastline v lončenih posodah moramo zalivati večkrat od tistih v plastičnih. 

2. Privoščimo jim počitek 

Rastline potrebujejo pozimi počitek; to pomeni manj zalivanja, manj gnojil in manj 

toplote kot v rastnem obdobju. 

3. Sprijaznimo se z izgubo »začasnih« rastlin 

Nekatere rastline, ki jih radi podarimo ob različnih priloţnostih, na primer ciklama, 

krizantema ali gloksinija, propadejo v nekaj tednih. Nič nismo naredili narobe, to je 

skupina cvetočih lončnic, ki imajo kratko ţivljenjsko dobo. 

4. Privoščimo jim dodatno vlago 

Zrak v centralno ogrevanih prostorih je pozimi tako suh, kot zrak v puščavi, zato 

moramo poskrbeti za dodatno vlago. Najpogosteje se posluţujemo pršenja. S pršilcem z 

majhnimi kapljicami prekrijemo liste. Uporabimo mlačno vodo. Ob hladnih razmerah 

pršimo zjutraj, tako da se lahko listi posušijo do večera. Poškropimo celo rastlino ne le 

ene strani in ne pršimo, ko je rastlina izpostavljena močni svetlobi. S pršenjem ne 

doseţemo le trenutnega zvišanja vlaţnosti, na vroč sončen dan rastlino tudi ohladimo, 

preprečimo razvoj pršic in zmanjšamo nalaganje prahu na listih. 

Vlaţnost pa lahko dvignemo tudi, tako da rastline postavimo v skupine, vendar moramo 

paziti, da lahko zrak kroţi med rastlinami, ker se lahko drugače pojavi siva plesen. 

Lahko pa ovijemo lonce z vlaţnim mahom, damo v podstavek prod na njega postavimo 

lonec in v podstavek nalijemo vodo.

5. Teţave rešujemo takoj 

Kakršne koli teţave, ki se pojavijo pri rastlinah je potrebno rešiti takoj. Največkrat so to 

teţave z boleznimi in škodljivci, vlago, premalo gnojil itd. 

6. Postavimo jih skupaj 

Skoraj vse rastline so videti lepše in tudi bolje rastejo, če jih postavimo v skupine 

(nasadki, notranji vrt, zaboj, viseča košara, posode, miniaturni vrt, cvetlično okno, 

steklenični vrt, akvarijski vrt). 

7. Naučimo se presajati 

Po letu ali dveh je večina rastlin videti shirana; večinoma rastlina potrebuje le to, da jo 

presadimo v večji lonec in sveţ substrat. 

Pri presajanju uporabimo lonec, ki je za eno ali dve številki večji od prejšnjega. Na dnu 

mora biti drenaţna luknjica in drenaţa. 

8. Izbiramo premišljeno 

Rastlina mora imeti prave razmere, da uspeva v domu, ki ji ga nudimo. Rastline 

izbiramo glede na lege, ki jim jih lahko zagotovimo (juţne ali zahodne in severne ali 

vzhodne). 

9. Potrebujemo pravilne pripomočke 

Kupimo posodo za zalivanje z dolgim, ozkim kljunom in razpršilec za povečevanje vlage, 

zmanjševanje prahu (čopič) in varovanje pred boleznimi in škodljivci. Potrebujemo 

substrat, preverjene znamke, zbirko različnih cvetličnih loncev in zabojčkov, opore, 

vrvice za privezovanje rastlin, podstavke, gnojila za zelenje in cvetoče rastline, pripravke 

za zatiranje bolezni in škodljivcev, noţ in škarje za rezanje potaknjencev. 

10. Preverimo posebne zahteve rastline 

Imeti moramo kakšno dobro knjigo v kateri lahko poiščemo glavne podatke o gojenju 

posameznih rastlin.

S semenom 

RAZMNOŢEVANJE LONČNIC 

Ta način se pri lončnicah ne uporablja pogosto. Razlog je v temu, da laţje rastline 

razmnoţimo na kakšen drug način. 

Listni potaknjenci 

Vršni potaknjenci 

Stebelni potaknjenci 

Potaknjenci z listom in brstom (navadni fikus) 

Pritlike ali ţivice 

Novi izrastki oz. zarodni poganjki 

Navadno grobanje (bršljan, granatni bršljan, rumeni potos) 

Zračno grobanje 

Deljenje rastlin 

S sporami (praproti) 

Meristemsko

1. OPIS 

SISTEMATIKA POSAMEZNIH LONČNIC 

ADIANTUM - venerini laski 

druţ.: Polypodiaceae - sladičevke 

a) Adiantum capillus veneris - venerini laski 

Venerini laski spadajo med praproti. Raste pokončno do 15 cm visoko, se pa močneje 

razraste do 60 cm v širino. Poganjki so tanki, na njih pa izraščajo trikotni, bledo zeleni 

listi. Cvetov ne razvije. 

2. RAZMNOŢEVANJE 

deljenje 

s sporami 

1. Rastline delimo poleti, vendar je potrebno kar veliko časa, da se novi deli košato 

razrastejo. 

2. Spore lahko naberemo na spodnji strani listov. Spomladi jih posejemo pri temperaturi 

21°C. 

3. GOJENJE IN OSKRBA 

Ne prenese neposrednega sonca, zato je idealna rastlina za okenske police na 

severni strani sobe. 

Ustrezajo ji temperature okoli 18°C, ne prenese pa temperatur višjih od 21°C. 

Substrat mora biti vseskozi vlaţen, poleti zalivamo 3x na teden. 

Med letom dognojujemo 1x na 14 dni. 

Če je v sobi zelo suh zrak jo moramo rositi, drugače pa ni potrebno. 

Redno odstranjujemo posušene liste. 

Ne smemo je premikati. 

4. UPORABA 

za viseče košare 

za nasadke 

kot samostojna rastlina

5. NAPAKE PRI GOJENJU 

Listi so zgubani in rjavijo na robovih - premalo vode 

Listi odpadajo - presuh zrak 

Listi so redki in majhni - premalo hranil 

Listi bledijo - preveč neposrednega sonca 

Listi se zvijajo, vendar niso rjavi - premrzlo

1. OPIS 

a) Aechmea fasciata - pasasta ehmeja 

AECHMEA - ehmeja 

druţ.: Bromeliaceae - bromelijevke 

Zraste do 50 cm visoko in 60 cm v širino. Listi tvorijo listno rozeto s tulcem v sredini. 

Tulec je namenjen zalivanju (v njem mora biti vedno voda). Listi so podolgovati, na 

koncu oţji in zavihani navzdol. Listi so zeleni, prekriti z belim poprhom, nazobčani. 

Cvetno poganjek odganja iz tulca. Na koncu cvetnega poganjka se razvije roţnati cvetni 

klas iz katerega poganjajo manjši modrovijolični cvetovi. Cveti poleti. 


zarodni poganjki 

1. Rastlina poleg stare rastline razvije še 2 do 3 nove zarodne poganjke, ki jih po tem, 

ko stara rastlina propade oddelimo od nje in posadimo v nov lonec. Dokler se nova 

rastlina ne ukorenini ne smemo zalivati v tulec. 


Uspeva na neposrednem soncu ali v polsenci. 

Uspeva pri temperaturi od 21 do 24°C, ne ustrezajo pa ji temperature višje od 27°C. 

Rada ima nekoliko bolj vlaţen substrat, zato poleti zalivamo 2-3x na teden; v tulec. 

Gnojenje in rosenje ni potrebno. 

Listov ne smemo brisati ali loščiti z loščilom. 

4. UPORABA 

kot samostojna rastlina 

včasih v nasadku (redko) 


Listna rozeta ali cvetno steblo gnijeta - preveč vode, temperatura pa prenizka (tulec 

izpraznemo in postavimo na toplo) 

Listi se gubajo - prevroče in presuho je 

Listi so zviti in pokriti z zelenimi ţuţelkami - uši 

Cvetni klas in steblo se sušita - prehladno je

1. OPIS 

AGLAONEMA - aglaonema 

druţ.: Araceae - kačnikovke 

a) Aglaonema trewbii - kitajska aglaonema 

Zraste do 25 cm visoko. Listi izraščajo direktno iz koreninskega sistema. Listi se 

razvijejo na dolgih listnih pecljih. Listi so podolgovati, rumeno ali belo zeleni. Ne cveti. 

b) Aglaonema pictum - pikčastolistna aglaonema 

Zraste nekoliko višje, kar je posledica tega, da ima bolj pokončne liste. Listi so zeleni s 

kremastimi pikami po listni ploskvi. 


deljenje 

listni potaknjenci (redko) 

vršni potaknjenci (redko) 

1. Vsak del rastline mora imeti ţe dobro razvite korenine in vsaj dva lista. Delimo jih 

aprila ali maja. 


Svetla mesta, prenesejo tudi nekaj neposrednega sonca. 

Poleti jim ustrezajo temperature okoli 22-24°C, pozimi okoli 15°C. 

Poleti potrebuje velikovlage, zato jo zalivamo tudi do 3x na teden, pozimi zalivamo 

malo. 

1x na 14 dni dognojujemo. 

2x na teden rosimo 

Redno čistimo liste, vendar brez listnega loščila. 

Ne prenese prepiha. 

4. UPORABA 


nasadki (v kombinaciji s filodendronom, fikusom)


Listi venejo, rjave konive - presuh zrak 

Rastlina se sesede - mrzel prepih 

Mladi listi so majhni - premalo gnojimo 

Listi bledi - premalo svetlobe 

Rumeni listi - prevlaţno in prehladno 

Beli volnati madeţi na spodnji strani listov ali listnih pecljev - volnate uši 

Na pecljih se pojavijo rjave lise oz. pege - kapar

1. OPIS 

ANTHURIUM - flamingovec 


a) Anthurium andreanum - veliki flamingovec 

Zraste od 60-90 cm visoko in je manj primeren za sobe. Listi izraščajo iz koreninskega 

sistema na dolgih pecljih. Listi so podolgovato jajčasti, dolgi nad 20 cm. Listi so temno 

zeleni, svetlikajoči. Cvetovi izraščajo na izredno dolgih cvetnih pecljih. Cvet je betič, ki 

ga obdaja bleščeč rdeč, bel, roţnat ali oranţen do 10 cm velik ovršni list. Cveti vse leto, 

najpogosteje pa poleti. 

b) Anthurium scherzerianum - mali flamingovec 

Zraste 30 cm visoko. Listi so podolgovato suličasti in so veliko oţji kot pri velikem. 

Cvetovi so manjši in imajo spiralno zavit betič in 5 cm velik ovršni list, ki je lahko rdeč ali 

bel, bleščeč. Cveti vse leto. 


deljenje 

1. Vsak del rastline mora imeti ţe dobro razvite korenine in vsaj dva lista. Delimo jih 

januarja ali februarja. 


Pozimi svetlo mesto ob oknu, poleti pa ga moramo zaščititi pred neposrednim 

soncem. 

Potrebuje dokaj visoke temperature okoli 25°C, veliki nekoliko niţje 21°C. Ne 

prenese pa temperaturnih nihanj. 

Poleti naj bo substrat vlaţen. Zalivamo 2x na teden, pozimi zalivamo zelo malo; 1x 

na 10 dni. 

Liste pogosto pršimo. 

Med cvetenjem dognojujemo 1x na teden. 

Liste redno brišemo, loščilo pa ni nujno potrebno, ker so ţe sami po sebi bleščeči. 

Presajamo vsaki 2 leti. 

Velikokrat propade ţe po enem letu. 

4. UPORABA 



Listi rumenijo in se pozimi povesijo - prehladno in prevlaţno, nihanje temperature 

Listi so suhi in pisani - presuh substrat 

Listi se povesijo, so pa zeleni - prepih 

Korenine gledajo iz zemlje - potrebno ga je presaditi 

Mladi listi so majhni, cvetov je malo ali pa jih sploh ni - premalo gnojimo 

Rjave pike na listih - rja ali listna pegavost 

Beli volnati madeţi - volnata uš

1. OPIS 

a) Aralia japonica - japonska aralija 

ARALIA - aralija 

druţ.: Araliaceae - bršljanovke 

Zraste 100 cm visoko, v domovini pa je drevo. Iz stebla izraščajo dolgi listni peclji. Listi 

so dlanasto narezani, mlajši listi pa so nekoliko manj deljeni. Listi so temno zeleni, rahlo 

svetlikajoči, z dobro vidnimi ţilami. V sobah ponavadi ne cveti. 

b) Aralia elegantissima - neprava aralija 

Zraste 120 cm visoko. Listi so dlanasto sestavljeni. Posamezni lističi so suličasti, močno 

nazobčani, rjavozelene barve. Ne cveti. 


vršni potaknjenci 

1. Potaknjence reţemo spomladi, jih namočimo v rastni hormon in vzdrţujemo 

temperaturo 21°C (neprava aralija) in 15°C (japonska). 


Japonska uspeva tudi na precej senčnih mestih, neprava potrebuje nekoliko več 

svetlobe. 

Poleti naj bo temperatura med 18 do 21°C, pozimi je lahko le okoli 15°C. 

Poleti zalivamo 2x na teden, pozimi le 1x na teden; paziti pa moramo, da se substrat 

ne izsuši. 


Vsak dan pršimo oz. rosimo. 

Redno brišemo prah, loščilo lahko uporabljamo le pri japonski araliji. 

Presajamo spomladi vendar vedno le v eno številko večji lonec. 

4. UPORABA 


neprava aralija pride lepo do izraza v kombinaciji s fikusi, bršljanom, filodendronom


a) Japonska aralija 

Stebla so dolga, listi zelo naredko - pretoplo in slabo zračenje 

Listi so bledi - premalo gnojimo 

Listi povešeni - presuho ali prevlaţno 

Cela rastlina je prizadeta, mladi zgornji listi postajajo črni - prehladno 

Listi se krivenčijo in lepijo - uši 

b) Neprava aralija 

Listi suhi in krhki - presuh zrak in substrat 

Listi povešeni - prevlaţno 

Listi odpadajo - prehladno ali prevroče. Premalo vlage 

Počasna rast, mladi listi majhni - potrebno je gnojenje

1. OPIS 

ASPARAGUS - asparagus 

druţ.: Liliaceae - lilijevke 

a) Asparagus plumosus - puhasti asparagus ali puhasti beluš 

Zraste 50 cm visoko in 60 ter več cm v širino. Listni peclji izraščajo iz korenin. Listi so 

podobni praproti, sestavljeni, puhasti. Posamični lističi so podobni drobnim iglicam. 

Puhasti asparagus je lep samo, ko je mlad, kasneje postanejo stebla redkejša, listi 

prično odpadati. 

b) Asparagus sprengeri - navadni sobni asparagus 

Zraste 50 cm visoko, tudi do 100 cm v širino. Najprej raste pokončno kasneje pa se pod 

lastno teţo prične prevešati. Ima zelo dolge poganjke lahko tudi več kot 100 cm. Listi so 

spremenjeni v iglice. Barva listov je zelo odvisna od jakosti osvetlitve. Ima bele cvetove 

iz katerih nastanejo rdeče jagode. 

c) Asparagus meyeri - Meyerjev asparagus 

Zraste 40 cm visoko. Ima mehke lističe, ki so nameščeni blizu skupaj, zato so vejice 

videti kot ščetinasta metlica za steklenice. Lističi so do 3 cm dolgi, ponavadi bledo 

zeleni. 

d) Asparagus falcatus - asparagus 

Zraste do 90 cm visoko. Ima močna olesenela stebla na katerih se pojavljajo trni. Listi 

so suličasti, 5 cm veliki, rumenozelene barve. 


deljenje 

s semenom 

1. Rastline delimo poleti ali zgodaj jeseni. 

2. Seme posejemo aprila v zabojčke in zagotovimo vlago ter temperaturo 16-18°C. 

Mlade rastlinice razredčimo, ko so dovolj velike pa jih presadimo v lončke.


Uspeva tudi na bolj senčnih legah, ne prenese direktnega sonca. Sobni asparagus 

lahko poleti postavimo na prosto. 

Idealne temperature za rast so od 12 do 15°C, pri temperaturi nad 21°C prične hirati, 

pozimi prezimuje pri 10°C. 

Substrat se ne sme posušiti, zato zalivamo poleti 2-3x na teden. Pozimi zalivamo le 

1x na 10-14 dni. 

Dognojujemo 1x na teden ali 10 dni. 

Za rast potrebuje visoko zračno vlago, zato je dobro, da ga tudi rosimo. 

Presajamo šele tedaj, ko je substrat popolnoma prepreden s koreninskim sistemom. 

4. UPORABA 


v aranţerstvu 

v skupinah s širokolistnimi rastlinami 


Listi rumenijo in iglice odpadajo - presuho in prevroče 

Liste prekrivajo rumene lise, posebno vzdolţ ţil, rjave ţuţelke - kapar 

Listi rumenijo in odpadajo, na spodnji strani se pojavijo pajčevine - pršice 

Pozimi se pojavijo na poganjkih zelene ţuţelke (lahko so zelo neopazne) - uši 

Listi se povesijo, če je rastlina na prostem - prehladno

1. OPIS 

a) Aspidistra elatior - navadna ščitovka 

ASPIDISTRA - ščitovka 


Zraste do 60 cm visoko. Listi izraščajo na dolgih pecljih, ti pa direktno iz koreninskega 

sistema. Listi so podolgovati, svetlo ali temno zeleni, bleščeči, do 40 cm dolgi. Cvetovi 

se občasno pojavljajo v poletnem času in so zvezdasti, bele barve z vijolično sredino. 

‘Variegata’ - listi so svetlo zeleni z belim robom 


deljenje 

1. Rastline delimo spomladi. 


Glede svtlobe je zelo tolerantna, ne prenese le direktnega sonca. 

Najprimernejša je temperatura okoli 15°C lahko tudi do 18°C, pozimi moramo 

zagotoviti niţje temperature, le zmrzovati ne sme. 

Prst mora biti neprestano vlaţna, zato zalivamo tudi do 3x na teden. 

Dognojujemo 1x na 14 dni, če se listi pričnejo cepiti, prenehamo z gnojenjem. 

Redno rosimo; 2-3x na teden. 

Redno čistimo liste, ne smemo uporabljati listnega loščila. 

Presajamo zelo poredko, le na 3 leta ali še redkeje. 

4. UPORABA 



Rjavi osmojeni madeţi na listih - preveč neposrednega sonca 

Listi se cepijo - preveč gnojimo 

Liste pokrivajo rumeno rjave lise, rjave luskaste ţuţelke - kapar 

Listi brezbarvni, vidna vbodna mesta, na spodnji strani pajčevina - pršice 

Beli volnati madeţi na spodnji strani lista - volnata uš

1. OPIS 

ASPLENIUM - praprot gnezdovnica 

druţ.: Aspleniaceae - praprotnice 

a) Asplenium nidus avis - gnezdasti sršaj 

Zraste do 60 cm visoko. Listi so podolgovati, svetlo zelene barve, bleščeči. Lepo je 

vidna glavna listna ţila, ki je rdečerjave barve. Ne cveti. 


s sporami 

1. To je zelo teţavno delo, zato je bolje, če kupimo rastlino na vrtnariji. 


Ustrezajo mu polsenčne lege. Če ga postavimo na sonce prične bledeti. 

Poleti mu zagotovimo temperature med 21 in 24°C, pozimi 15°C. 

Substrat mora biti vseskozi vlaţen, zalivamo 1-2x na teden, pozimi 1x na 10 dni. 

Dognojevanje ni obvezno, lahko pa dognojujemo1x na mesec. 

Zahteva visoko zračno vlago, zato je potrebno vsak dan rositi. 

Z rosenjem odstranimo tudi prah, ne smemo pa uporabljati listnega loščila, ker listi 

počrnijo. 

Spomladi presajamo, če hočemo imeti majhne rastline, sadimo v manjše lončke. 

4. UPORABA 


najbolje uspeva v nasadkih 


Listi so bledi - preveč sonca 

Rjavi madeţi na konicah listov - prehladno 

Listni robovi črni, listi se zvijajo - prevroče 

Listi so temni in brez ţivljenja - presuho ali premalo zračno 

Liste prekrivajo rumene lise, rjave luskaste ţuţelke - kapar

1. OPIS 

AUCUBA - avkuba 

druţ.: Cornaceae - drenovke 

a) Aucuba japonica ´Variegata` - japonska avkuba 

Zraste lahko do 150 cm visoko, vendar ji lahko rast omejimo s spomladanskim 

obrezovanjem. Na steblu se razvijejo jajčasto podolgovati listi, ki so svetlo zeleni z 

rumenimi pikami in lisami. Listi so dolgi do 12 cm. Ne cveti. 



1. Potaknjence reţemo konec poletja. 


Uspeva na svetlem ali polsenčnem mestu, poleti ne sme biti na neposrednem soncu, 

pozimi pa jo lahko postavimo tudi na okensko polico. 

Poleti uspeva na temperaturah okoli 20°C, pozimi le 10 do 12°C. 

Redno zalivamo od pomladi do jeseni, pozimi zalivamo zelo malo. Paziti pa moramo, 

da substrat ni preveč moker, ker začne pri osnovi steblo gniti. 

Rastlino moramo pogosto rositi, še posebej pozimi, ko je zrak zelo suh. 

Dognojujemo jo 1x na 14 dni. 

Presajamo jo vsako pomlad. 

4. UPORABA 


v nasadkih 

pozimi idealna za neogrevane prostore 


Listi odpadajo - prevroč in presuh prostor 

Listni robovi rjavijo - premalo zalivamo 

Rjave luskaste ţuţelke - kapar 

Osnova stebla gnije, listi povešeni - prevlaţen substrat

1. OPIS 

a) Begonia rex - kraljeva begonija 

BEGONIA - kraljeva begonija 

druţ.: Begoniaceae - begonijevke 

Zraste do 30 cm visoko in 50 cm v širino. Steblo je zelo kratko. Listni peclji so rdeči, 

dlakavi. Listi so srčasti do podolgovati, nazobčani, dlakavi, dolgi od 15-30 cm, različnih 

barv, od rdeče zeleno belih, modrozelenih, rdeče rjavo belih do rdeče rumeno zelenih. 

Na spodnji strani so močno poudarjene listne ţile. Cvetovi so drobni in jih lahko takoj, ko 

se pojavijo odstranimo. 

b) Begonia masoniana - masonova begonija, ţelezni kriţ 

V tleh tvori koreniko. Zraste od 40 do 60 cm visoko in 30-40 cm v širino. Listi so jajčasti, 

nazobčani, hrapavi, dlakavi, svetlo zeleni s črno liso v sredini. Listi so dolgi do 15 cm. 

Poleti se pojavljajo nevrstnati beli ali rahlo roţnati cvetovi. 

c) Begonia `Tiger´- tigrasta begonija 

Razrašča se grmičasto. Zraste do 20 cm visoko. Listi so majhni do 5 cm veliki, srčasti, 

rjavozelene barve z rumenozelenimi pegami. Cvetovi so majhni in se pojavljajo poleti. 

d) Begonia `Cleopatra´- javorolistna begonija 

Razrašča se podobno kot tigrasta, zraste do podobne višine. Razlika je v listih, ki so pri 

tej podobni javorjevim. Listi so bakrene barve, s povdarjenimi listnimi ţilami, na spodnji 

strani so bele dlačice. Cvetovi so drobni. 


listni potaknjenci 

1. Listne potaknjence delamo na tri načine: 

a) Potaknemo cel list z listnim pecljem v substrat 

b) Zareţemo listne ţile in poloţimo list na substrat ter ga pritrdimo s kaveljčki, da imajo 

zarezane ţile stik z zemljo. Iz ţil začno odganjati nove rastline. 

c) List razreţemo na kvadrate ali pravokotnike, s tem da mora imeti vsak del nekaj listne 

ţile. 

Temperatura ukoreninjanja je 21°C. Cel list pa lahko damo ukoreninjat kar v vodo. 

Korenine hitreje odţenejo, vendar lahko pride do šoka ob sajenju v substrat, zaradi 

česar je rast počasnejša.


Na svetlem mestu, ustreza jim jutranje sonce. Na okno jo postavimo le v primeru, če 

je obrnjeno okno proti severu. 

Najbolj jim ustrezajo temperature okoli 21°C, ne sme pa pasti pod 15°C. 

Substrat mora biti vlaţen od pomladi do jeseni, vendar pustimo, da se površina med 

zalivanji posuši. Poleti zalivamo 2x na teden, pozimi manj. 

Potrebujejo vlaţen zrak, ki ga zagotovimo nata način, da postavimo lonček na prod z 

vodo, ne smemo rositi po listih. 

Dognojujemo jih 1x na 10 dni. 

Čiščenje listov ni potrebno, loščila ne uporabljamo. 

Presajamo spomladi v eno številko večji lonček. 

4. UPORABA 


v nasadkih 


Listi se na robovih sušijo in vihajo - prevroče in presuho 

Pozimi listi odpadajo - prehladno 

Rastlina se seseda, listi so mlahavi - slabo zračen prostor (plin) 

Mladi listi majhni - premalo gnojimo 

Listi motni, pajčevina na spodnji strani lista - pršice 

Steblo in listna rozeta gnijeta pri osnovi - prevlaţen substrat 

Listi brezbarvni, na koreninah odebelitve - glistice oz. nematode 

Bele pege na listih in steblih - siva plesen 

Pepelasta prevleka na listih - pepelasta plesen 

Črna gniloba korenin - preveč zalivamo 

Lisasti listi, deformirani listi - virusno obolenje

1. OPIS 

BOUGAINVILLEA - bugenvileja 

druţ.: Nyctaginaceae 

a) Bougainvillea glabra - gola bugenvileja 

Zraste 50 cm visoko, v rastlinjaku pa tudi do nekaj metrov. Steblo je olesenelo in trnato. 

Listi so jajčasti, temno zeleni, bleščeči. Cvetovi so drobni rumeni, ki pa jih obdajajo 

svetlo vijolični ovršni listi. Cveti poleti. 



1. Poleti lahko naredimo vršne potaknjence, ki se ukoreninjajo pri temperaturi 21-24°C. 

V domačih razmerah je uspeh minimalen. 


Potrebuje veliko svetlobe, če jo je premalo odvrţe liste. 

Poleti prenese temperature do 21°C, pozimi pa ji ustrezajo nizke temperature do 

10°C. Poleti jo lahko postavimo tudi na prosto, le da nekolikov senco, kjer ni 

prevroče. 

Potrebuje zelo vlaţen substrat, zato jo zalivamo 3x in več na teden. Pozimi pa 

zalivamo minimalno, le toliko, da je prst nekoliko vlaţna. Ustreza ji nekoliko višji pH 

(nevtralno do bazično). 

Če je v prostoru prevroče rosimo. 

1x na teden dognojujemo. 

Čiščenje listov ni potrebno, loščila ne smemo uporabljati. 

Presajamo vsako pomlad, ker ima rada sveţo prst. 

4. UPORABA 



Počasna rast - substrat je preveč zbit, zaradi česar nima dovolj zraka 

Ne cveti - pretemno, preveč zalita, slabo zračen prostor 

Listi odpadajo - pretemno, pozimi je to normalno 

Listi in cvetovi se suše in odpadajo - prevroče in presuho 

Mladi listi so majhni - premalo gnojimo 

Listi rumenijo - prevlaţno 

Beli madeţi na listih - siva plesen 

Beli volnati madeţi na spodnji strani listov - volnata uš 

Listi rumenijo in odpadajo, na spodnji strani pajčevina - pršice 

Listi rumenijo ob listnih ţilah, rjavi luskasti insekti na listih in steblu - kapar

1. OPIS 

a) Caladium bicolor - dvobarvni kaladij 

b) Caladium hortulanum 

CALADIUM - kaladij 


Zraste do 50 cm v višino in 30 cm v širino. V tleh tvori koreniko. Listi izraščajo na dolgih 

pecljih neposredno iz korenike. Listi so puščičasti, ponavadi dvobarvni; rdečezeleni, 

rdečebeli, rozazeleni. Cvetovi so lijakasti in se občasno pojavijo poleti. 

´Candidum` - Listi so beli z zelenimi listnimi ţilami 


deljenje korenik 

1. Korenike delimo spomladi, ko prične odganjati. 


Potrebuje veliko svetlobe, da ohrani barvo svojih listov, ne prenese pa direktnega 

sonca. 

Za rast potrebuje temperature okoli 21°C, ne sme pa temperatura pasti pod 15°C. 

V času rasti ga zalivamo 2-3x na teden, v času mirovanja pa le 1x na 14 dni. 

Liste občasno rosimo, ne smemo pa pri tem pretiravati. 


Listov ne brišemo, ker so tanki kot papir. 

Odstranjujemo odmrle liste. Jeseni listi odmrejo, prenehamo zalivati. 

4. UPORABA 


v kombinaciji z zelenimi lončnicami 


Plesen po listih - preveč zalivamo, mrzel prepih 

Listi se grbančijo - prevroče, presuho ali prepih 

Listi po robovih rjavijo in se drobijo - prehladno 

Listi se povesijo, zvijejo in odmrejo - prehladno 

Listi bledo obarvani - ni dovolj svetlobe 

Listi nakodrani in lepljivi – uši

1. OPIS 

CHLOROPHYTUM - kosmuljka 


a) Chlorophytum comosum - ţivikasta kosmuljka 

Zraste 30 cm visoko in 50 cm v širino. V tleh tvori močno odebeljene korenine. 

Kosmuljka raste pokončno, listi pa se prevešajo, pravtako mlade rastlinice, ki izraščajo 

na dolgem poganjku. Listi so 20 cm dolgi, gladki, zelenobeli ali zeleni, krhki, svetlikajoči. 

Cvetovi so drobni, beli in se pojavljajo poleti, pravtako kot ţivice. 


z ţivicami 

deljenje 

1. Ţivico posadimo v substrat in počakamo, da se ukorenini, nato jo lahko ločimo od 

matične rastline. Lahko pa mlado rastlino ţe pred sajenjem ločimo od matične 

rastline in jo posadimo. 

2. Ob presajanju spomladi lahko rastlino tudi delimo. 


Uspeva na svetlem in temnem prostoru. Rastline z zelenobelimi listi moramo 

postaviti na svetlo mesto, ker drugače postajajo listi vedno bolj zeleni. 

Najbolje uspeva pri temperaturah od 18 do 20°C. 

Celo leto jo moramo obilno zalivati, to je 3x na teden. Včasih se zgodi, da poţene še 

več ţivic, če je substrat nekoliko bolj suh. 


Poleti lahko rastline 1-2x na teden rosimo. S tem odstranjujemo tudi prah. Pri 

brisanju prahu iz listov moramo biti previdni, ker so listi zelo krhki. 

Presajamo vsako leto. 

4. UPORABA 


viseče košare 

nasadki


Škodljivcev ne pozna, razen v vroči sobi se lahko pojavi pršica. 

Listi imajo rjave konice - prevroč zrak, mehanska poškodba, premalo gnojimo 

Rastlina gnije v osrednjem delu - preveč zalivamo 

Listi se ne svetijo in so sivi - pršice 

Listi postajajo progasti - pretemno 

Slaba dolgostebelna rast, listi se zvijajo, sušijo - prevroče 

Listi so prozorni, ni nove rasti - prehladno

1. OPIS 

a) Clivia miniata - minijasta klivija 

CLIVIA - klivija ali jermenovka 

druţ.: Amaryllidaceae - narcisovke 

Zraste do 60 cm visoko. Listi tvorijo listno rozeto. Listi so podolgovati, do 50 cm dolgi, 

zaradi česar spominjajo na jermen. So temno zelene barve, bleščeči, usnjati. Cvetovi so 

zdruţeni v kobulasto socvetje, v katerem je od 10 do 20 lijakastih cvetov. Cveti od 

februarja do marca v oranţni ali rdeči barvi z rumeno sredino. 


z zarodnimi poganjki 

deljenje korenin 

1. Zarodni poganjki se pojavijo ob rastlini takoj, ko odcveti. Z ostrim noţem ločimo 

poganjek od matične rastline. 

2. Zgodaj spomladi ob presajanju lahko rastlino delimo na več delov. 


Najlepše uspeva na oknu, ki je obrnjen proti severu. Ne prenese direktnega sonca. 

Najvišja temperatura, ki jo prenese je 24°C, vendar ţe tu slabo cveti. Najbolj ji 

ustreza temperatura okoli 18°C, pozimi je dovolj 10°C. 

Čez leto in ob cvetenju zalivamo 1x na teden, v času mirovanja le 1x na 14 dni 

(boljše da pozabimo na njo). 

Liste občasno obrišemo z vlaţno krpo, loščila ne uporabljamo. 

Ko rastlina cveti in poleti, ko raste jo 1x na teden dognojimo. 

Mlade rastline presadimo po enem letu, starejše na 2-3 leta. 

4. UPORABA 



Listi rjavi in osmojeni - neposredno sonce 

Beli volnati madeţi na listih - volnata uš 

Listi nagrbančeni - presuho 

Mladi listi so slabi, rumeni, rastlina ne cveti - prevroče 

Rastlina ne raste - prehladno 

Vsi listi postajajo bledi, cvetov je malo - premalo hranil 

rastlina gnije pri osnovi - preveč zalivamo

1. OPIS 

a) Codiaeum variegatum - pisani kroton 

CODIAEUM - kroton ali čudeţnica 

druţ.: Euphorbiaceae - mlečkovke 

Ponavadi zraste do 50 cm visoko, lahko pa tudi vač kot meter. Steblo je delno 

olesenelo. Listi so podolgovati, v sredini širši, usnjati, s poudarjenimi listnimi ţilami, 

rumenozelene, rdečezelene, oranţnordeče barve. Poleti poţene drobne cvetove, ki so 

slabo opazni. 



1. Potaknjence reţemo spomladi iz mladih poganjkov. Ukoreninjajo se pribliţno tri tedne 

pri temperaturi 24°C. 


Potrebuje veliko svetlobe, ker se na svetlih mestih boljše obarva, ne škodi mu 

neposredno sonce, če so listi suhi. 

Najbolje uspeva pri temperaturi okoli 22°C in pozimi pri 18°C, zelo slabo pa prenaša 

nihanje temperature. 

Celo leto moramo zalivati obilno, 3x na teden, pozimi minimalno, le toliko, da je 

vlaţna prst. 

Liste vsak dan pršimo in jih tudi večkrat obrišemo z mokro krpo. 

Dognojujemo 1x na 14 dni. 

Uporabljamo lahko listno loščilo, vendar samo 1x na mesec. 

Presajamo spomladi, vendar ne v prevelike posode. 

4. UPORABA 


v kombinaciji z zelenimi lončnicami


Spodnji listi odpadajo - presuh in prehladen zrak 

Listi bledijo ali zelenijo - premalo svetlobe 

Listi rjavijo in so oţgani - vlaţna rastlina je bila na neposrednem soncu 

Listi pegasti in oveneli - slab zrak, plin v sobi (plinska peč) 

Listi zgubani - prevroče in presuho 

Listi se povešajo in venejo, steblo gnije - preveč zalivamo 

Novi listi premajhni in zviti - premalo gnojimo 

Listi odpadajo - hitra temperaturna nihanja 

Listi rumenijo, na spodnji strani je pajčevina - pršice 

Rjave luskaste ţuţelke na spodnji strani lista in stebla, listi obledijo - kapar 

Beli volnati madeţi na listih in poganjkih - volnata uš

1. OPIS 

COLUMNEA - kolumneja 

druţ.: Gesneriaceae - gesnerijevke 

a) Columnea microphylla - drobnolistna kolumneja 

V dolţino zraste do 1 metra. Poganjki so tanki, rdečkasti, na njih pa izraščajo temno 

zeleni jajčasti, dlakavi listi. Cvetovi so cevasti, rdeče barve z rumenimi prašniki in 

rumenim grlom. Cveti marca in aprila, lahko tudi kasneje. 



1. Potaknjence reţemo v začetku poletja iz poganjkov, ki niso cveteli. Ukoreninjajo pri 

temperaturi 21°C. 


Potrebuje veliko svetlobe, ne prenese pa direktnega sonca, listi se ne smejo dotikati 

stekel. 

Ne prenese previsokih temperatur; max. do 24°C, optimalna temperatura je okoli 

18°C. 

Potrebuje zelo vlaţen substrat, zato zalivamo najmanj 3x na teden, pozimi 1x na 

teden. 

Zrak mora biti zelo vlaţen, kar lahko doseţemo nata način, da je v podstavku prod in 

voda ali da nekoliko rosimo. 

V času cvetenja dognojujemo1x na 10 dni kasneje 1x na 14 dni. 

Listov ne brišemo, ker so dlakavi, ne uporabljamo listnega loščila. 

Presajamo 1x na 2-3 leta in to po cvetenju. 

4. UPORABA 

kot samostojna rastlina v visečih košarah


Listi so suhi - premalo vlage v zraku 

Stebla dolga in tanka - premalo hranil 

Stebla podaljšana in tanka - premalo svetlobe 

Ne cveti - premalo svetlobe 

Listi odpadajo, poganjki gnijejo - prehladno in prevlaţno 

Listi se zvijajo in so mlahavi - presuh substrat

1. OPIS 

a) Cryptanthus bivittatus - kriptant 

CRYPTANTHUS - kriptant 

druţ.: Bromeliaceae - bromelijevke 

Ima plitek koreninski sistem, zato je tudi idealna rastlina za epifitno drevo. Zraste 10 cm 

visoko in nekoliko več v širino. Listi tvorijo listno rozeto. List je podolgovat, s temno 

zelenimi progami, ima valovit in nazobčan listni rob. Cveti poleti, cvetovi lahko oddajajo 

zelo neprijeten vonj. 

b) Cryptanthus zonatus - progasti kriptant 

Od prvega se razlikuje po listih, ki so progasti. Proge potekajo po širini lista. Proge so 

belorjave ali rdeče rjave. 

c) Cryptanthus fosterianus - Fosterjev kriptant 

Listi so lahko dolgi tudi do 30 cm. So ravno tako progasti po širini, le da so proge bele in 

zelene. 

d) Cryptanthus tricolor - trobarvni kriptant 

Je najsvetlejša vrsta med vsemi in tudi najbolj zahtevna za gojenje. Listi so lahko dolgi 

do 20 cm. List je kremne barve z roţnatimi in zelenimi lisami. 



1. Zarodne poganjke ločimo od matične rastline spomladi. Posadimo ga v lonec in 

vzdrţujemo temperaturo 24°C. 


Zahteva čim več svetlobe, kajti barvitost listov je odvisna ravno od intenzivnosti 

osvetlitve. 

Poleti zahteva temperature okoli 24°C, pozimi pa 18-20°C. 

Potrebuje veliko vlage, zato poleti zalivamo 3x na teden, pozimi pa le 1x na 10-14 

dni. 

Poleti rastline rosimo. 

Gnojimo 1x na 21 dni, ni pa nujno. 

Ne uporabljamo listnega loščila.

Presajanje ni nujno potrebno. 

Če so listne konice rjave, jih odreţemo. 

4. UPORABA 

za zasaditev epifitnega drevesa 

za zasaditev steklenic (terarij) 


Listi so medli, rastlina daje videz izčrpanosti - pretemno in presuho 

Listi zgubani in rumenkasti - prevroče in presuho 

Rastlina gnije pri osnovi - prehladno in premokro 

Škodljivcev in bolezni nima.

1. OPIS 

a) Cyperus diffusus - papirjevec 

CYPERUS - ostrica, ciperus, papirjevec 

druţ.: Cyperaceae - ostričevke 

Zraste do 100 cm v višino in do 50 cm v širino. Iz korenin izraščajo zelo dolga stebla na 

vrhu katerih se razvijejo listi, ki spominjajo na deţnik. Listi so podobni listom palm, so 

ozki podolgovati, svetlo zelene barve, svetlikajoči, ostri. Iz vrha stebla pa čez celo 

poletje odganjajo cvetovi. 


deljenje 

z listi 

1. Zgodaj spomladi delimo stare rastline. 

2. Odreţemo steblo z listi in jih narobe obrnemo v vodo, po cvetenju. 


Najbolje uspeva na okenski polici, ki je obrnjena proti severu ali vzhodu. 

Ustreza ji temperatura okoli 20-22°C, pozimi pa 15-18°C. 

Vseskozi mora biti substrat vlaţen, ker je močvirska rastlina. 


Redno jo rosimo, da vzdrţujemo visoko zračno vlaţnost. 

Presajamo jo vsako leto. 

Če se pozimi listi posušijo, lahko stebla poreţemo in spomladi poţenejo nova. 

4. UPORABA 


v kombinaciji z rastlinami, ki ljubijo vlago 


Listi zelo hitro rumenijo ali postajajo rjavi - premalo zalivamo 

Pozimi listi odmirajo, steblo rumeni - prehladno 

Listi so brez sijaja in povešeni - premalo svetlobe 

Listi lepljivi, z zelenimi ţuţelkami - uši 

Bele ţuţelke zletijo iz listov, če se jih dotaknemo - bela muha ali rastlinjakov ščitkar

1. OPIS 

DIEFFENBACHIA - difenbahija 


a) Dieffenbachia amoena - ljubka difenbahija 

Zraste od 60 do 200 cm visoko. Steblo je relativno kratko, iz njega pa izraščajo veliki (20 

in več cm dolgi), mesnati, bleščeči, široko podolgovati listi, ki so na močnih pecljih. Listi 

so lahko zeleni z belimi pikami ali pa zeleni z belorumenim srednjim delom. Cvetijo le 

starejše rastline, pri katerih poţene cvet, ki je podoben cvetu kačnika. 

b) Dieffenbachia picta - difenbahija 

Zraste nekoliko niţje kot amoena. Listi so manjši in predvsem bolj neţni. Listi so lahko 

beli z rahlim zelenim robom, beli z zelenim robom in listnimi ţilami ali pa zeleni z 

belorumenimi lisami. 



stebelni potaknjenci 

1. Za razmnoţevanje uporabljamo starejše rastline, ki ţe odmetavajo liste. Odrezan vrh 

posadimo v drug lonec in ga postavimo na temperaturo 21-24°C. 

2. Steblo razreţemo na 5-7 cm dolge konce in jih posadimo v lonec, pred potikanjem jih 

namočimo v rastni hormon. 

Pri razmnoţevanju difenbahije moramo uporabljati rokavice, ker je rastlinski sok 

zelo strupen. 


Poleti jim ustreza polsenca, pozimi pa svetla mesta ob oknu. 

Ustreza jim temperatura okoli 18°C in ne večja od 24°C. 

Potrebuje veliko vlage, zato jo zalivamo 3x na teden, pozimi 1x na teden. 

Redno rosimo. 

Gnojimo le 1x na mesec. 

Redno brišemmo liste, pri čemer moramo paziti, da ne zlomimo listov, 1x na mesec 

lahko uporabimo tudi loščilo. 

Presajamo vsako pomlad. 

Če je rastlina previsoka, jo odreţemo 10 cm nad zemljo, ostali del uporabimo za 

razmnoţevanje.

4. UPORABA 


za nasadke v poslovnih prostorih 


Spodnji listi odpadajo - prehladno 

Spodnji listi rumenijo - preveč zalivamo 

Deli listov in stebla gnijejo in postajajo sluzasti - rosili smo ob prenizki temperaturi 

Listi na vrhu majhni - premalo svetlobe 

Beli volnati madeţi na listih in steblih - volnata uš 

Listi rumeni, pajčevina na spodnji strani - pršice

1. OPIS 

DRACAENA - zmajevec, dracena 


a) Dracaena marginata - obrobljena dracena 

Zraste lahko tudi do 3 metre visoko, ponavadi pa nekoliko manj. Steblo je delno 

olesenelo in se z leti razveja. Listi se razvijejo na vrhu poganjkov, so ozki, suličasti, 

usločeni, rdeče obrobljeni. Cvetovi so zvezdasti, kremne barve, a se velikokrat niti ne 

pojavijo. 

‘Tricolor’ - listi so zeleno-rumeni-rdeči. 

b) Dracaena deremensis - deremenska dracena 

Zraste do 120 cm visoko. Steblo je zeleno in po celi dolţini poraščeno z listi. Listi so 

najpogosteje zeleni. 

c) Dracaena fragrans - dišeča dracena 

Zraste do 120 cm visoko. Steblo je delno olesenelo. Listi izraščajo na vrhu stebla in 

stranskih poganjkov. Listi so lahko tudi do 10 cm široki, podolgovati, močno bleščeči, 

zeleni z rumeno sredino ali obratno. 

‘Massangeana’ - zelena z rumeno sredino 

d) Cordyline terminalis - kijevka 

Je sorodnica dracene. Zraste od 50 do 100 cm visoko. Steblo je po celi dolţini 

poraščeno z zelo širokomi listi, ki so podolgovati, bleščeči, rdečezeleni. 

‘Kiwi’ - listi so pisani - svetlo, temno zeleni, kremne, bele, roza in modre barve. 




1. Za razmnoţevanje uporabljamo starejše rastline, ki ţe odmetavajo liste. Odrezan vrh 

posadimo v drug lonec in ga postavimo na temperaturo 24°C. 

2. Steblo razreţemo na 5-7 cm dolge konce in jih posadimo v lonec, pred potikanjem jih 

namočimo v rastni hormon.


Potrebuje zelo veliko svetlobe, ker drugače listi ne obdrţijo prvotno barvo. Če je 

premalo svetlobe, jo prične sama iskati in lahko se vam zgodi, da postanejo stebla 

izdolţena in močno ukrivljena. Ne prenese direktnega poletnega sonca. 

Ustreza ji temperatura okoli 20°C. 

Za rast ne potrebuje veliko vlage, zato je včasih dovolj ţe 1x zalivanje na teden. 

Rosimo jo 2x na teden. 


Liste redno čistimo, največ 1x na dva meseca lahko uporabimo loščilo. 

Presajamo jo zelo redko, le na 3 leta (spomladi). 

Ni zahtevna za gojenje. 

4. UPORABA 


za nasadke v poslovnih prostorih 


Spodnji listi odpadajo - presuho in pretoplo 

Listi bledijo - premalo svetlobe 

Listi brezbarvni z rjavimi luskastimi ţuţelkami na spodnji strani listov - kapar 

Listi rumani, na spodnji strani pajčevina - pršice 

Sivorjave lise na listih - listna pegavost 

Rastlina odvrţe liste in preneha rasti - prehladno 

Rastlina se seseda, listi gnijejo, lahko tudi korenine - premoker substrat 

Novi listi so majhni in zviti, spomladi ni nove rasti - premalo gnojimo

1. OPIS 

EUPHORBIA - mleček 

druţ.: Euphorbiaceae - mlečkovke 

a) Euphorbia pulcherrima - boţična zvezda 

Zraste do 50 cm visoko. Steblo je kratko, a zelo razvejano. Listi so jajčasto podolgovati 

in s petimi zobci. Listi so temno zelene barve, z dobro vidnimi listnimi ţilami in hrapavi. 

Cvetovi so drobni, obdajajo pa jih obarvani ovršni listi. Ovršni listi so lahko beli, roza, 

rdeči, rumenkasti. Cveti od pozne jeseni pa do pomladi. 



1. Poleti reţemo vršičke. Vršiček naj ima vsaj dva para zdravih listov. Potaknjence 

postavimo na temperaturo 21°C. 


Pozimi izrazito svetel prostor. Če jo nameravamo zadrţati do boţiča, jo zavarujmo 

pred vročim poletnim soncem. 

Ustreza ji temperatura okli 20-21°C, med cvetenjem najmanj 15°C. 

Ko rastlina raste in ob cvetenju jo zalivamo 2x na teden v majhnih odmerkih, substrat 

naj bo vseskozi vlaţen. 

Vsak dan jo rahlo porosimo. 

V času rasti in cvetenja jo 1x na 10-14 dni dognojujemo. 

Ne uporabljajmo listnega loščila. 

Če jo ţelimo obdrţati do boţiča, jo moramo poleti porezati (na 10 cm višine) in 

presaditi. 

4. UPORABA 



Listi rumenijo in se zvijajo - prevroče, presuho in pretemno 

Listi se zvijejo in posušijo - plin v sobi (plinska peč) 

Cela rastlina je ovenela ali pa listi kar brez ovelosti odpadejo - prepih 

Listi skodrani in lepljivi - uši 

Listi sivo pisani - srebrni listni virus 

Listi rumenkasti in pajčevina na spodnji strani - pršice 

Listi venejo in odpadajo, steblo postaja črno - preveč zalivamo

1. OPIS 

a) Fatshedera lizei - bršljanasta aralija 

FATSHEDERA - bršljanasta aralija 

druţ.: Araliaceae - bršljanovke 

Bršljanasta aralija je vzpenjavka. V višino zraste tudi do 200 cm. Steblo je tanko, a 

čvrsto. Listi izraščajo na dolgih pecljih in so lahko dolgi tudi nad 15 cm. List je dlanasto 

deljen, temno zelene barve, rahlo bleščeč. Cveti konec poletja, cvetovi so zeleni in prav 

nič dekorativni. 

`Variegata´ - ima liste nekoliko svetlejše in belo obrobljene, teţje jo je gojiti. 



1. Potaknjence reţemo spomladi, gojimo jih na temperaturi 18°C. 


Poleti uspeva tako na svetlih, kot na polsenčnih mestih, pozimi pa potrebuje veliko 

svetlobe. 

Poleti naj bo temperatura 18°C, pozimi samo 10°C. 

Zahteva vlaţen substrat, zato jo poleti zalivamo 3x na teden, pozimi le 1x na 10-14 

dni. 

1-2x na teden rosimo. 


Liste čistimo, uporabljamo lahko tudi loščilo, vendar ne prepogosto. 

Presajamo spomladi vsako leto. 

Ni problematična za gojenje. 

4. UPORABA 


v večjih nasadkih


Listi postajajo rumeni - preveč zalivamo, predvsem pozimi 

Poganjki dolgi, med kolenci velike razdalje - pretemno 

Listi rumenijo, na spodnji strani pajčevina - pršice

1. OPIS 

GUZMANIA - guzmanija 

druţ.: Bromeliaceae - bromelijevke ali ananasovke 

a) Guzmania minor - mala škrlatna guzmanija 

Zraste do 30 cm visoko in 25 cm v širino. Listi tvorijo listno rozeto, v sredini katere je 

tulec v katerega zalivamo. Listi so podolgovati, svetlo do temno zelene barve, 

svetlikajoči, gladki. Cvet je majhen in cveti le dva do tri dni, ostanejo pa ovršni listi, ki so 

ponavadi v različnih odtenkih rdeče barve. Cveti poleti. 



1. Razmnoţujemo jo z zarodnimi poganjki, ki odganjajo, ko cveti. Spomladi jih lahko 

ločimo od matične rastline, biti morajo dovolj razviti, imeti ţe morajo svoje korenine. 


Uspevajo na svetlih mestih, brez direktnega sonca. 

Uspeva pri temperaturi okoli 22-24°C, pozimi pa okoli 18°C. 

Zalivamo jo 2-3x na teden, v tulcu naj bo vedno 2-3 cm vode, ki jo moramo na tri 

tedne menjavati. 

Poleti vsak dan rosimo. 

Gnojimo le 1x na mesec. 

Redno čistimo liste, ne uporabljajmo listnega loščila. 

Ne prenese prepiha. 

Presajanje matične rastline ni obvezno. 

4. UPORABA 


za zasaditev epifitnega drevesa 


Spodnji listi rjavijo in se sušijo, listne konice so rjave - premalo vlage 

Po cvetenju rastlina odmre - to je lahko povsem normalno 

Listi zavihani in lepljivi - uši 

Rastlina postaja črna in gnije - preveč zalivamo

1. OPIS 

a) Soleirolia soleirolii - druţinska sreča 

SOLEIROLIA - druţinska sreča 

druţ.: Urticaceae - koprivovke 

Zraste do 5 cm visoko in neomejeno v širino. Steblo je izredno močno razvejano, tanko 

in zeleno. Listi so drobni, skoraj okrogli, zelene ali sivozelene barve. 


deljenje 

1. Kadarkoli v letu lahko posadimo majhne dele matične rastline. 


Najlepše raste na močnem svetlobi, ustrezajo ji pa tudi vse druge lege. 

Temperatura naj bo okoli 20-22°C, pozimi okoli 15°C. 

Substrat mora biti vlaţen ves čas, zato zalivamo 4-5x na teden. 

Rastlino tudi redno rosimo. 

Dognojujemo 1x na tri tedne. 

Presadimo jo vsako pomlad. 

4. UPORABA 

viseče košare 

lonci, korita 

v nasadkih, kot pokrovna rastlina 


Pri gojenju druţinske sreče skoraj ne moremo narediti napake, razen da jo utopimo.

1. OPIS 

JASMINUM - jasmin 

druţ.: Oleaceae - oljkovke 

a) Jasminum polyanthum - mnogocvetni ali spenjavi jasmin 

Zraste lahko tudi do 3 metre. Pri nas ga gojimo na oporah, ki so visoke največ 1 meter. 

Steblo je tanko, zeleno. Listi so neparno sestavljeni, svetlo ali temno zelene barve, 

svetlikajoči. Cvetovi so cevasti na vrhu pa pladnjasti, dišeči, bele barve. Cveti od 

januarja do marca, včasih še dlje. 



1. Potaknjence reţemo spomladi. Ukoreninjajo se 3-4 tedne, pri temperaturi 18°C. Ko ji 

presajamo v lonce, jih sadimo po 4 skupaj, da dobimo grmičasto razrast. 


Zahtevajo veliko svetlobe, lahko tudi nekaj neposrednega sonca po cvetenju. 

Ob cvetenju ga moramo imeti na hladnem mestu, na okoli 15-18°C, drugače se 

cvetove slabše odpirajo, poleti na temperaturi 20°C. 

Pozimi ob cvetenju ga zalivamo 1-2x na teden poleti vsak drugi dan. 

Liste rosimo, na pa cvetov. 

Gnojimo 1x na 14 dni. 

Ne uporabljajmo listnega loščila. 

Presajamo lahko vsako pomlad po cvetenju. 

Po cvetenju jih obreţemo na 15-20 cm. 

4. UPORABA 



Listi se sušijo - premalo vlage ali preveč neposrednega sonca 

Cvetni popki se ne odprejo - premalo svetlobe ali pretoplo 

Cvetni popki rjavijo - presuh zrak 

Listi bledi, na spodnji strani pajčevina - pršice 

Listi zgrbančeni, izsesani, lepljivi - uši

1. OPIS 

KALANCHOE - kalanhoja 

druţ.: Crassulaceae - tolstičevke 

a) Kalanchoe blossfeldiana - blosfeldova kalanhoja 

Zraste od 15 do 20 cm visoka, višje niso lepe (pretegnjene). Steblo je kratko in na gosto 

poraščeno z mesnatimi, jajčastimi, nazobčanimi, svetlikajočimi listi, ki so temno zelene 

barve. Cvetovi so zdruţeni v socvetje na dolgih cvetnih steblih. V socvetju je od 20-50 

cvetov. Cvetovi so cevasti, rdeče, rumene, oranţne barve. Cveti od novembra do 

marca, če jih razmnoţujemo doma lahko cvetijo od konca zime do poletja. 

b) Kalanchoe manginii - manginijeva kalanhoja 

Zraste nekoliko niţje kot blosfeldova. Listi so nekoliko oţji, krajši in bolj nazobčani. 

Cvetovi so pravtako zdruţeni v socvetje, le da je tu skupaj le od 2-10 cvetov. Cvetovi so 

zvončasti in se prevešajo. Ta vrsta cveti pozimi, v rdeči in oranţni barvi. Je manj 

priljubljena. 




s semenom 

1. Potaknjence reţemo spomladi, maja in junija , lahko pa tudi jeseni, vendar veliko 

kasneje cvetijo in prijem je nekoliko slabši. Ukoreninjajo se pri 21°C. 

2. Listne potaknjence delamo pozimi in zgodaj spomladi, prijem je slabši kot pri vršnih 

potaknjencih. 

3. Seme posejemo od aprila do maja, pri 21°C. 


Od pomladi do jeseni jih imamo postavljene na okenski polici, ki je obrnjena proti 

vzhodu, pozimi proti jugu. 

Poleti jih imamo na 22-25°C, pozimi na 10-15°C. 

Zalivamo redno, vendar se mora substrat pred zalivanjem osušiti, ker lahko drugače 

pride do gnitja stebla. 

Zelo dobro prenaša suh zrak, zato je ni potrebno rositi. 

Dognojujemo 2x na mesec. 

Liste redno brišemo, loščila ne uporabljamo. 

Presajamo jih po cvetenju. 

Redno odstranjujemo odcvetela cvetna stebla.

4. UPORABA 


v nasadkih 


Plesen na listih in črne pege - previsoka vlaga in pojavila se je plesen 

Listi odpadajo, posebno pozimi - preveč zalivamo 

Po cvetenju poţenejo le majhni novi listi - substrat je preveč izčrpan

1. OPIS 

MARANTA - maranta 

druţ.: Marantaceae - marantovke 

a) Maranta leuconeura - beloţilna maranta 

Zraste do 50 cm visoko in prav toliko v širino. Steblo je zelo kratko. Listi so ovalni, do 15 

cm dolgi, svetlo zeleni z belimi listnimi ţilami in rjavimi lisami. Okrasna je v listju, poleti 

pa lahko razvije droben bel cvet. 

b) Maranta tricolor - rdečeţilnata maranta 

Po velikosti je enaka beloţilni. Listi so daljši in širši kot pri beloţilni. Listi so temno zeleni 

z rdečimi ţilami in rumeno sredino. 


deljenje 

1. Rastline delimo spomladi, najboljše ob presajanju. 


Ustrezajo ji senčne lege, kajti na neposredni svetlobi barve obledijo. Pozimi pravtako 

ne smejo stati na okenski polici. 

Poleti jim ustreza 22-24°C, prenesejo pa tudi do 28°C, poziminaj bo okoli 18°C. 

Substrat mora biti vseskozi vlaţen, poleti zalivamo 2-3x na teden pozimi le 1x na 

teden. 

Liste redno pršimo in s tem zagotavljamo visoko zračno vlaţnost. 

Dognojujemo jo 1x na tri tedne. 

Liste redno čistimo, ne uporabljamo pa loščila. 

Ne prenesejo prepiha. 

Presajamo jih vsako pomlad, ker ne prenesejo zbite zemlje. 

4. UPORABA 


v večjih nasadkih


Listi se vihajo in venejo - presuh substrat in prehladno 

Listi bledijo - preveč svetlobe 

Listi bledi in prekriti s pajčevino - pršice

1. OPIS 

CALATHEA - kalateja 

druţ.: Marantaceae - marantovke 

a) Calathea mackoyana - makojeva kalateja 

Zraste do 120 cm visoko. Listi izraščajo na dolgih pecljih. Listi so ovalni do jajčasti, 20 in 

več cm dolgi, tanki kot papir. Listi so pisani zelenobele barve, na spodnji strani so 

škrlatni. 

b) Calathea crocata - kalateja 

Zraste do 50 cm visoko. Listi so podolgovati, 20 cm dolgi, bleščeči, temno zelene barve. 

Cvetovi izraščajo na dolgih cvetnih steblih, so polnjeni, oranţne ali oranţnordeče barve. 

Cveti spomladi do poletja. 


deljenje 

1. Rastline delimo spomladi, najboljše ob presajanju. 


Ustrezajo ji senčne lege, kajti na neposredni svetlobi barve obledijo. Pozimi pravtako 

ne smejo stati na okenski polici. 

Poleti jim ustreza 22-24°C, prenesejo pa tudi do 28°C, poziminaj bo okoli 18°C. 

Substrat mora biti vseskozi vlaţen, poleti zalivamo 2-3x na teden pozimi le 1x na 

teden. 

Liste redno pršimo in s tem zagotavljamo visoko zračno vlaţnost. 

Dognojujemo jo 1x na tri tedne. 

Liste redno čistimo, ne uporabljamo pa loščila. 

Ne prenesejo prepiha. 

Presajamo jih vsako pomlad, ker ne prenesejo zbite zemlje. 

4. UPORABA 


v večjih nasadkih


Listi se vihajo in venejo - presuh substrat in prehladno 

Listi bledijo - preveč svetlobe 

Listi bledi in prekriti s pajčevino - pršice

1. OPIS 

MONSTERA - monstera 


a) Monstera deliciosa - navadna monstera 

Zraste lahko do 200 cm visoko in 60 ter več cm v širino. Steblo je debelo, močno iz 

njega pa izraščajo zračne korenine. Listi so ogromni, tudi do 40 in več cm dolgi in široki. 

Listi so močno deljeni, le mladi listi so še nedeljeni, temno zelene barve, svetlikajoči. 

Poleti se na starejših rastlinah pojavijo cvetovi v obliki betiča. 




1 in 2. Potaknjence reţemo zgodaj spomladi, ukoreninjajo se pri 24-26°C. 


Monstera uspeva v temnejših prostorih, tako da jo lahko gojimo tudi v kletnih 

stanovanjih. 

Poleti zahteva 24°C, pozimi okoli 13-15°C. 

Za rast ne potrebuje veliko vode, zato jo zalivamo le 1x na teden, pozimi pa 1x na 14 

dni. 

Redno rosimo, lahko vsak dan. 

Med rastjo dognojujemo1x na tri tedne. 

Liste moramo čistiti, uporabimo lahko tudi listno loščilo. 

Vsako pomlad jo presadimo. 

Če je rastlina prevelika ji odreţemo vrh in ga posadimo, ostali del bo pognal nov vrh. 

4. UPORABA 



Črne lise po listih - prehladno 

Spodnji listi rumenijo, nato postanejo rjavi, posebno pozimi - preveč zalivamo 

Listi bledi, osmojeni z okroglimi luknjami - neposredno sonce 

Listi bledi - premalo hranil 

Listi bledi, spodaj pajčevina - pršice

1. OPIS 

NEPHROLEPIS - nefrolepis 


a) Nephrolepis exaltata - navadni nefrolepis 

Spada med praproti. Zraste do 30 cm visoko in več kot 50 cm v širino. Rastlina je 

močno košata. Listi so dolgi do 60 in več cm in se rahlo prevešajo. Listi so sestavljeni, 

posamezni lističi pa so suličasti, rahlo nazobčani in svetlikajoči. 



1. Spomladi poţenejo mladi poganjki, ki jih ločimo od matične rastline. 


Ustreza ji senčno mesto brez neposrednega sonca. 

Poleti zahteva od 18-21°C, pozimi okoli 15°C. 

Za rast potrebuje veliko vlage, zato jo poleti zalivamo 2-3x na teden, pozimi 1x na 

teden. 

Vsak dan jo rosimo. 

Poleti jo dognojujemo 1x na 14 dni. 

Vsako pomlad jo presadimo. 

4. UPORABA 


za nasadke 

obešanke (makrame) 


Listi postajajo krhki in odpadajo - premalo smo zalivali 

Listi hirajo, rastlina pa se suši - prepih, ali pa smo jo poškropili z listnim loščilom 

Rastlina je bledikasta in nima novih poganjkov - premalo hranil in zbit substrat

1. OPIS 

a) Nerium oleander - navadni oleander 

NERIUM - oleander 

druţ.: Apocynaceae - pasjestrupovke 

Zraste do 2 in več metrov visoko. Stebla so delno olesenela in zelo strupena, zelene ali 

zelenorjave barve. Listi so suličasti, do 15 cm dolgi, z močno poudarjeno glavno listno 

ţilo, zgoraj so temno zelene barve, spodaj pa svetlejši, ustnjati in brez leska. Cvetovi so 

polnjeni, roza, rdeče, bele barve. Cveti poleti, popki ki se ne odprejo do jeseni pa v 

zaprtem prostoru ponavadi odpadejo. 



1. Potaknjence reţemo spomladi ali poleti, pri 18°C. 


Potrebuje veliko svetlobe, lahko je tudi na direktnem soncu, poleti ga gojimo na 

prostem. 

Najbolj mu ustrezajo temperature med 16 in 18°C. 

Potrebuje veliko vode, zato zalivamo poleti vsak dan, pozimi le 1x na 10 dni. 

Rosenje ni potrebno. 

Dognojujemo 1-2x na 14 dni. 

Liste občasno obrišemo. 

Presajamo ga na 3 leta. 

Po cvetenju ga obreţemo, da ohranimo grmičasto rast. 

4. UPORABA 



Popki se ne odpirajo - prehladno 

Rastlina ne razvije cvetov, drugače pa je zdrava - premalo svetlobe in sonca 

rastlina ne cveti in ima dolga redko olistana stebla - prevroče in slabo zračno 

Beli volnati madeţi na listih in steblih - volnata uš 

Rjavi luskasti insekti na steblu in ob glavni listni ţili na listih - kapar 

Listi so na zgornji strani črni - sajavost

1. OPIS 

a) Nertera depressa - prilegla koralnica 

NERTERA - koralnica 

druţ.: Rubiaceae - 

Zraste 5 cm visoko, v širino se lahko zelo razraste. Po izgledu je zelo podobna druţinski 

sreči, le da tvori jagode. Stebla so tanka in močno razvejana. Listi so jajčasto okrogli in 

zelo majhni, svetlo zelene barve. Pozno spomladi poţene drobne bele cvetove iz katerih 

se razvijejo oranţne jagode, ki so lep okras v jeseni. Poleti jih lahko imamo na prostem. 


deljenje 

1. Rastline, ki so zelo razrasle, jih spomladi razdelimo na več delov in posadimo. 


Potrebuje veliko svetlobe, lahko tudi nekaj neposrednega sonca. 

za rast ji je dovolj 18°C, pozimi le okoli 5-10°C. 

Čez leto moramo veliko zalivati, skoraj vsak dan, pozimi zelo malo, le 1x na 10 dni. 

Liste občasno rosimo. 


Presajamo jo lahko vsako leto; spomladi. 

4. UPORABA 


kot podrast v nasadkih 


velikokrat se zgodi, da po tem ko odvrţe jagode ni več ekstremno lepa. 

pozimi propada - preveč zalivamo

1. OPIS 

a) Passiflora caerulea - modra pasijonka 

PASSIFLORA - pasijonka 

druţ.: Passifloraceae - pasijonovke 

Zraste 5 cm visoko, v širino se lahko zelo razraste. Po izgledu je zelo podobna druţinski 

sreči, le da tvori jagode. Stebla so tanka in močno razvejana. Listi so jajčasto okrogli in 

zelo majhni, svetlo zelene barve. Pozno spomladi poţene drobne bele cvetove iz katerih 

se razvijejo oranţne jagode, ki so lep okras v jeseni. Poleti jih lahko imamo na prostem. 


deljenje 

1. Rastline, ki so zelo razrasle, jih spomladi razdelimo na več delov in posadimo. 


Potrebuje veliko svetlobe, lahko tudi nekaj neposrednega sonca. 

za rast ji je dovolj 18°C, pozimi le okoli 5-10°C. 

Čez leto moramo veliko zalivati, skoraj vsak dan, pozimi zelo malo, le 1x na 10 dni. 

Liste občasno rosimo. 


Presajamo jo lahko vsako leto; spomladi. 

4. UPORABA 


kot podrast v nasadkih 


velikokrat se zgodi, da po tem ko odvrţe jagode ni več ekstremno lepa. 

pozimi propada - preveč zalivamo

1. OPIS 

FICUS - fikus 

druţ.: Moraceae - murvovke 

a) Ficus benjamina - drobnolistni fikus, benjamin 

Pri nas zraste do 3 metre visoko. Steblo je olesenelo, listi so jajčasti, usnjati, bleščeči, 

temno zelene, zelenobele, belozelene in zelenkasto rumene barve. Ne cveti. 

b) Ficus elastica - gumovec ali navadni fikus 

Zraste lahko tudi do 10 metrov. Steblo je spodaj olesenelo, v zgornjem delu je zeleno. 

Listi so široko jajčasti, močno svetlikajoči, usnjati, temno zelene barve. Ne cveti. 

‘Black Prince’ - listi so zelenkasto črne barve 

‘Tricolor’ - listi so belo-rumeno-zeleni 

c) Ficus pumila - spenjavi fikus 

Zraste lahko tudi do 100 cm v dolţino. Poganjki so tanki in se prevešajo, če pa jim 

postavimo oporo se oprimejo in plezajo. Listi so jajčasto podolgovati, drobni, tanki, 

svetlo zelene ali zelenobele barve. Ne cveti. 

d) Ficus lyrata - lirasti fikus 

Zraste do 2 metra visoko. V spodnjem delu je steblo olesenelo. Listi so zelo veliki, saj so 

lahko do 30 cm dolgi in 20 cm široki. Listi so zelene barve, z dobro vidnimi belimi listnimi 

ţilami. Listi so pri osnovi ozki, na vrhu pa široki. Ne cveti. 

e) Ficus diversifolia (F. deltoidea) - deltasti fikus 

Zraste do 100 cm visoko. Listi so skoraj okrogli, temno zelene barve, usnjati. Čez celo 

leto se pojavljajo za grah velike zelene jagode, ki kasneje postanejo rumeno oranţne. 

Če jo imamo v stanovanju nam ne bo cvetela. 



potaknjenci z listom in brstom 

zračno grobanje 

1. Delamo jih spomladi in ukoreninjamo pri temperaturi okoli 24°C. Z vršnimi potaknjenci 

razmnoţujemo benjamina, spenjavega in deltastega.

2. Spomladi odreţemo 5 cm stebla skupaj z listom za katerim je brst. Nata način 

razmnoţujemo gumovca, lahko pa bi tudi lirastega. 

3. Zračno grobanje izvajamo spomladi, ko prične rastlina z rastjo. Nata način 

razmnoţujemo gumovca, lirastega in benjamina. 


Potrebuje veliko svetlobe, premalo svetlobe zavira rast, 

za rast zahtevajo okoli 21°C poleti, pozimi ne pod 15°C, 

Čez leto moramo zalivati 2x na teden, pozimi zelo malo, le 1x na teden, 

Liste rosimo 1x na teden, vsak mesec jim obrišimo liste, 

Ne prenese prepiha, 

Med letom dognojujemo 1x na 14 dni, 

Presajamo na 2 leti; spomladi. 

4. UPORABA 


v nasadkih za poslovne prostore 


Listi odpadajo - premalo svetlobe ali prepih, 

Listi brezbarvni, na listnih ţilah rjave luskaste ţuţelke - kapar, 

Listi rumenijo - rastlino preveč zalivamo, 

Listi postajajo rumenkasti, na spodnji strani pajčevina - pršice, 

Listi so povešeni, mlahavi - premalo zalito, 

Listi bledi, novi listi majhni in zviti - rastlino moramo presaditi ali gnojiti, 

Listi nenadoma odpadejo, na drugih listih rjavi madeţi - prehladno, 

Beli volnati madeţi na spodnji strani listov - volnata uš, 

rjavi listi pri spenjavem fikusu pomenijo, da smo premalo zalivali - presuh substrat.

1. OPIS 

FITTONIA - fitonija 

druţ.: Acanthaceae - akantovke 

a) Fittonia verschaffeltii - Verschaffeltijeva fitonija 

Zraste 10 cm visoko in 30 cm v širino. Poganjki so zeleni ali rdečkasti. Listi so jajčasti, 

zeleni ali zelenoroza barve z belimi listnimi ţilami. Poleti se pojavijo klasasti cvetovi, ki 

pa niso dekorativni, zato je bolje, da jih odstranimo. 



1. Potaknjence delamo spomladi, ukoreninjamo jih pri 22-24°C. 


Uspeva v senci, sonce ji škodi, 

Temperatura mora biti vseskozi okoli 21°C, 

Poleti jo zalivamo 2-3x na teden, pozimi le 1x na teden, ne sme se izsušiti, 

Dognojujemo 1x na 14 dni, 

Zahteva vlaţno ozračje, zato jo vsak dan rosimo, 

Ne prenese prepiha, 

Presajamo jo vsako pomlad. 

4. UPORABA 


mini vrtovi 

terariji 

v steklenih kroglah 


Listi se zvijajo - presuho ali pa jo imamo na soncu, 

Listi odpadajo, ni rasti - prehladno, 

Spodnji listi rumenijo - preveč zalivamo, 

Listi zgrbančeni, zelene ţuţelke - uši

1. OPIS 

a) Gynura sarmentosa - ginura 

GYNURA - ginura 

druţ.: Asteraceae - nebinovke 

Zraste do 50 cm v dolţino. Steblo je rdečkasto. Listi so podolgovati, nazobčani, dlakavi, 

zgoraj zelenovijolične barve, spodaj škrlatne barve. Cvetovi se pojavljajo spomladi in 

poleti, vendar jih moramo takoj odstraniti, ker močno oslabijo rastlino. 





Uspeva na direktnem soncu, 

Temperatura naj bo poleti okoli 21°C, pozimi pa 15-18°C, 

Poleti jo zalivamo 2-3x na teden, pozimi le 1x na teden, ne sme se izsušiti, 

zelo malo jo je potrebno dognojevati, 

Zahteva vlaţno ozračje, vendar jo rosimo zelo poredko, 

Presajamo jo vsako drugo leto, spomladi. 

4. UPORABA 


v nasadkih 


Listi so bolj zeleni kot škrlatni - premalo svetlobe, 

Črne lise na listih - po rosenju je voda ostala dlje časa na listih, 

Listi skrivenčeni in lepljivi - uši, 

Rastlina je pretegnjena - zavrzite jo oziroma naredite potaknjence in si vzgojite novo 

rastlino.

1. OPIS 

HIBISCUS - oslez 

druţ.: Malvaceae - slezenovke 

a) Hibiscus rosa-sinensis - kitajski oslez 

Zraste okoli 60 cm visoko, lahko tudi več. Če ga vršičkamo je steblo močno razvejano. 

Listi so trikotni in močno narezani, temno zelene barve, svetlikajoči. Cvetovi so 

zvončasti, roza, rdeče, bele ali oranţne barve. Iz cveta poţene dolg pestič s prašniki. 

Cveti od spomladi do jeseni. 



1. Potaknjence delamo spomladi, ukoreninjamo jih pri 18°C. 


Uspeva v polsenci, v stanovanju ga postavimo na severno stran, 


Poleti ga zalivamo vsak drugi dan, pozimi le 1x na teden, 

Dognojujemo 1x na teden, 

Zahteva vlaţno ozračje, rosimo vsak dan, 

Presajamo ga vsako pomlad, ko ga obreţemo. 

4. UPORABA 


v nasadkih ga posadimo pred vzpenjave lončnice 


Listi odpadajo - preveč zalivamo ali pa je prepih, to je pogosteje pozimi, 

Popki odpadajo - premalo zalivamo, 

Novi listi majhni, ni cvetov - premalo gnojimo, 

Listi zviti, lepljivi - uši, 

rastline vene - prevroče je in presuho.

1. OPIS 

a) Hoya bella - voščenka 

HOYA - voščenka 

druţ.: Asclepidiaceae - svilničevke 

Zraste okoli 30 cm visoko in 20 cm široko. Listi so podolgovati temno zelene barve, z 

vijolično listno ţilo. Cvetovi so zvezdasti, bele barve z roza sredino. Na cvetovih se 

velikokrat pojavlja nektar, kar je videti kot bi se jokala. Voščenka cveti celo poletje. 





Uspeva na svetlih mestih, toda ne na direktnem soncu, 


Poleti jo zalivamo 1x na teden, pozimi le 1x na 14 dni, 


Zahteva vlaţno ozračje, zato jo postavimo na vlaţen pesek, 

Presajamo jo na 2 do 3 leta. 

4. UPORABA 

kot samostojna rastlina (obešanka) 


Listi rumenijo in gnijejo - preveč zalivamo, 

na listih se pojavljajo rjave osmojene lise - preveč neposrednega sonca, 

Beli volnati madeţi na spodnji strani lista - volnata uš, 

Listi se sušijo in vihajo - prevroče in presuho, 

Mladi listi majhni in ni cvetov - premalo gnojimo, 

Popki odpadajo - rastlino smo prestavili.

1. OPIS 

HYPOESTES - hipoest 

druţ.: Acanthaceae - akantovke 

a) Hypoestes sanguinolenta - pegasti hipoest 

Zraste okoli 30 cm v dolţino. Stebla so tanka, temno zelene barve. Listi so jajčasti, tanki 

zelene barve s škrlatnimi pegami. Cvetovi so drobni in se pojavijo v sredini poletja. 





Uspeva na svetlih mestih, toda ne na direktnem soncu, najboljša so severna in 

vzhodna okna, na premočni svetlobi izgubijo listi nekaj barvitosti, 

Temperatura naj bo poleti in pozimi med 18 in 21°C, 

Poleti ga zalivamo vsak drugi dan, pozimi le 1x na teden, 


Zahteva vlaţno ozračje, zato jo postavimo na vlaţen pesek, boljše kot rosenje, 

Ne prenese cigaretnega dima, plinskih peči in presuhega zraka, 


4. UPORABA 



Rastlina je ovenela in izčpana - prehladno in prevlaţno, 

Listi brezbarvni, na spodnji strani rjave luske - kapar.

1. OPIS 

PEPEROMIA - poprovka 

druţ.: Piperaceae - poprovke 

a) Peperomia caperata - smaragdna poprovka 

Zraste le okoli 15 cm visoko in 10 cm v širino. Listi izraščajo na dolgih pecljih. Listi so 

skoraj okrogli, nagubani, temno zelene barve. Poleti se pojavijo dolgi klasasti cvetovi, ki 

zrastejo nad liste. 

b) Peperomia obtusifolia - magnolijevolistna poprovka 

Razraste se nekoliko bolj na široko kot smaragdna. Steblo je razvejano, rdečezelene 

barve. Listi so jajčasti, mesnati, svetlikajoči, zelene barve ali zelene z belo obrobo. 

Cvetovi so manjši in bolj redki kot pri smaragdni. 





2. Listne potaknjence reţemo spomladi, vsak pa naj ima 2 cm listnega peclja. 


Uspeva v polsenci, 

Temperatura naj bo poleti okoli 22-24°C in pozimi med 15 in 18°C, 

Zalivamo zelo malo, le 1x na teden poleti in 1x na 14 dni pozimi, 


Zahteva vlaţno ozračje, lahko jo pršimo, 


4. UPORABA 


nasadki


Listi postajajo bledi in brez leska - preveč neposrednega sonca, 

Listi odpadajo - prehladno, 

Osnova stebla in spodnji listi postajajo črni in gnijejo - preveč zalivamo, 

Listi mehurjasti - preveč vode, 

Listi rumeni, spodaj pajčevina - pršice.

1. OPIS 

PHILODENDRON - filodendron 


a) Philodendron scandens - spenjavi filodendron 

Zraste lahko tudi do 5 metrov v dolţino. Listi so srčasti, temno zelene barve, svetlikajoči. 

Poganjki zelo radi plezajo po opori. V stanovanju zelo redko cveti. 

b) Philodendron pertusum - filodendron 

Po rasti in listih je podoben monsteri, zato ga nekateri imenujejo mini monstera. Listi so 

močno narezani, svetlo zelene barve in svetlikajoči, na dolgih pecljih. Cvet je betič. 

c) Philodendron tuxla - slonova ušesa 

Je vzpenjava vrsta filodendrona, le da zraste veliko niţje kot spenjavi. Listi so 

podolgovati, podobni slonovim ušesom, svetlo zelene barve, rahlo svetlikajoči. 

d) Philodendron bipinnatifidum - deljenolistni filodendron 

Zraste do 120 cm visoko in 100 cm in več v širino. Steblo je zelo kratko iz njega pa 

izraščajo listi na dolgih pecljih. Listi so zelo široki in dolgi, lahko tudi do 50 cm. Mladi listi 

imajo listni rob cel, odrasli listi pa imajo rob zelo globoko zarezan. Listi so močno 

bleščeči, zelene barve. 





Uspeva v senci, polsenci, pa tudi na svetlobi, le da ni direktnega sonca, 

Temperatura naj bo poleti okoli 20-22°C in pozimi 15°C, 

Zalivamo malo, le 2x na teden poleti in 1x na teden pozimi, 


Zahteva vlaţno ozračje, pršimo ga 2x na teden, 

Listno loščilo lahko uporabljamo 1x na 2 meseca, 

Ko so rastline še majhne, jih presajamo vsako leto, kasneje menjamo le zgornjo 

plast zemlje.

4. UPORABA 


nasadki za poslovne prostore 

obešanke (spenjavi) 


Listi povešeni, drugače pa je rastlina videti zdrava - presuh substrat in zrak, 

Rastlina preneha rasti, listi so brez sijaja - prenizka temperatura v prostoru, 

Listi slabo obarvani, rumenkasti, ni nove rasti - rastlino je potrebno presaditi, 

Spodnji listi rumenijo in odpadajo - preveč zalivamo, 

Rjave ali črne pege po listih - direktno sonce.

1. OPIS 

a) Platycerium bifurcatum - jelenovka 

PLATYCERIUM - jelenovka 


Jelenovka ponavadi naredi do 30 cm dolge poganjke. Steblo je ovito v ovršne liste, ki 

dajejo rastlini oporo pri rasti. Listi so podobni jelenovim rogovom, ker so močno 

razcepljeni, svetlo zelene barve z belkastim poprhom. Ne cveti. 

b) Platycerium grande - velikolistna jelenovka 

Raste bolj pokončno. Listi so veliki in manj razcepljeni, kot pri navadni jelenovki. Listne 

ţile so vijolične, zato so zelo dobro vidne. 



1. Zarodne poganjke ločimo od matične rastline šele tedaj, ko imajo dobro razvite 

korenine. 


Uspeva v polsenci, pa tudi na svetlobi, 

Temperatura naj bo poleti okoli 18-21°C in pozimi ne manj kot 15°C, grande ne sme 

biti pod 18°C, 

Zalivamo malo, le 1x na teden poleti, pa še moramo preveriti, če je substrat ţe suh, 

in 1x na 10 dni pozimi, 

Dognojujemo 1x na mesec, 

Zahteva vlaţno ozračje, pršimo jo 1-2x na teden, 

Listno loščilo ne smemo nikoli uporabljati (zaradi poprha), 

Odraslih rastlin ne presajamo. 

4. UPORABA 



Zeleni listi gnijejo in odpadajo - preveč zalivamo, 

Rjave luskaste ţuţelke na listih - kapar.

1. OPIS 

RHOICISSUS - granatni bršljan 

druţ.: Vitaceae - vinikovke 

a) Rhoicissus rhomboidea - granatni bršljan 

Zraste lahko tudi do 3 metrov visoko, pri nas ponavadi ne. Stebla so tanka in razvejana, 

na koncu imajo vitice, s katerimi se oprijemljejo opore. Listi so močno narezljani, 

rjavozelene barve, svetlikajoči, na spodnji strani so svetlejši. V stanovanju ne cveti. 



1. Potaknjence reţemo spomladi, ukoreninjajo se pri temperaturi 18°C.. 


Uspeva v polsenci, na severni ali vzhodni strani, 

Temperatura naj bo poleti okoli 18-21°C in pozimi okoli 15°C, 

Zalivamo malo, le 1-2x na teden poleti, preveriti moramo, če je substrat ţe suh, in 1x 

na 14 dni pozimi, 


Zahteva vlaţno ozračje, pršimo jo 2x na teden, 

Listno loščilo uporabljamo le 1x na 2 meseca, 

Med rastjo jo vršičkamo, da naredi čim več stranskih poganjkov, če postaja dolga z 

redkimi listi, jo poreţemo na višino 25 cm, 

Presajamo jo vsako leto, do tedaj, da doseţe končno višino. 

4. UPORABA 


v nasadkih za poslovne prostore 


Listi so brez sijaja, visijo in odpadajo - preveč zalivamo, 

Listi se vihajo in sušijo - presuh substrat ali zrak, pri spodnjih listih je to normalno, 

Mladi listi majhni, ostali bledi - premalo gnojimo, rastlino moramo presaditi, 

Listi rumenijo, na spodnji strani pajčevina - pršice, 

Mladi listi zavihani, lepljivi - uši.

1. OPIS 

SAINTPAULIA - afriška vijolica, usambarka 

druţ.: Gesneriaceae 

a) Saintpaulia ionantha - afriška vijolica 

Zraste do 10 cm visoko in 15 cm v širino. Listi izraščajo na rdečkastih pecljih. Listi so 

jajčasti, dlakavi; kot bi bili ţametni, rahlo nagubani. Cvetovi so lahko enostavni ali 

polnjeni, rdeče, bele, vijolične, roza, škrlatne, modre, pisane. Cveti lahko vse leto, 

najmočneje pa poleti. 



1. Potaknjence reţemo pozno spomladi, ukoreninjajo se pri temperaturi 21°C.. 


Uspeva na svetlobi, toda ne čisto zraven okna, razen pozimi, 

Temperatura naj bo poleti okoli 18-21°C in pozimi okoli 15°C, 

Zalivamo malo, le 2x na teden poleti, zalivamo v podstavek, da se listna rozeta ne 

zmoči, ker lahko začne gniti, 


Zahteva vlaţno ozračje, vendar jih ne rosimo, ampak postavimo v vlaţen pesek, 

Listnega loščila ne smemo uporabljati, 

Presajamo jo vsako drugo leto, bujneje cveti, če je posajena v premajhen lonček. 

4. UPORABA 



Listi in cvetovi gnijejo - preveč zalivamo ali pa smo zalivali po listih, 

Listi bledijo - potrebno je gnojiti, 

Listi se vihajo, so oveneli in izsušeni - premalo zalivamo, 

Listi so majhni - premalo gnojimo, 

Rastlina je zdrava, a ne cveti - to se velikokrat zgodi pri mladih rastlinah, dodati 

moramo fosfor.

1. OPIS 

a) Sansevieria trifasciata - taščin jezik 

SANSEVIERIA - taščin jezik 

druţ.: Agavaceae - agavovke 

Listi lahko zrastejo do 1 metra visoko, ponavadi pa so nekoliko niţji. Nima stebla, 

ampak iz zemlje izraščajo suličasti listi, ki so zeleni s sivkastimi progami, valovitim 

listnim robom, usnjati. Cveti poleti, cvetovi so zvezdasti in drobni, ob cvetenju se izloča 

nektar. 

‘Variegata’ - listi so zeleni z rumenim robom. 



deljenje 

1. Potaknjence reţemo spomladi, ukoreninjajo se pri temperaturi 21°C. List razreţemo 

na 5 cm dolge konce, na spodnji strani naredimo dve ali tri zarezi, da hitreje poţene 

korenine. 

2. Pisanolistne sorte razmnoţujemo z deljenjem spomladi, ker z listnimi potaknjenci ne 

obdrţijo rumenega roba, ampak postane cel list zelen. 


Uspeva na svetlobi in v senci, 

Temperatura naj bo poleti okoli 24°C in pozimi nad 16°C, 

Zalivamo zelo malo, le 1x na 7-10 dni poleti, pozimi 1x na tri tedne, 


Zahteva vlaţno ozračje, ne gojimo jih nad radiatorji, 

Presajamo jo zelo na redko, na 3-4 leta. 

4. UPORABA 


v nasadkih


Listne osnove gnijejo, rjavi madeţi na listih - preveč zalivamo, 

Listi bledi - premalo svetlobe, 

Beli volnati madeţi po listih - volnata uš.

1. OPIS 

SAXIFRAGA - judeţeva brada 

druţ.: Saxifragaceae - kamnokrečevke 

a) Saxifraga sarmentosa - judeţeva brada, judeţevi srebrniki 

Judeţeva brada se razraste le okoli 10 cm v širino, zato vedno sadijo skupaj več rastlin. 

Listi so okrogli, rahlo dlakavi, zelene barve s sivimi lisami. Cvetovi so majhni, beli in se 

pojavijo junija. Rastlina poţene ţivice, ki jih lahko uporabimo za razmnoţevanje. 


z ţivicami 

1. Spomladi odreţemo mlade rastlinice iz ţivic. 


Uspeva na svetlobi, vendar ne na direktnem soncu, 

Temperatura naj bo dokaj nizka, poleti le okoli 16-18°C in pozimi 10°C, 

Zalivamo 3x na teden poleti, pozimi 1x na teden, 


Ne zahteva preveč vlaţno ozračje, rosimo jo le občasno, da odstranimo prah, 

Presajamo vsako leto, spomladi. 

4. UPORABA 



Listi se vihajo, so lepljivi - uši, 

Natrgani in odmrli listi pri osnovi listne roţe - rastlina je ţe stara, 

Rastlina ne poganja ţivic - potrebno jo je presaditi, 

Dolgi listni peclji, redki listi - prevroče je.

1. OPIS 

SCHEFFLERA - šeflera 

druţ.: Araliaceae - aralijevke 

a) Schefflera arboricola - deţnikasta aralija 

Zraste do 120 cm visoko in 60 cm v širino. Steblo je razvejano. Listi izraščajo na dolgih 

pecljih. Posamezen list je sestavljen iz 9 lističev. Posamezen listič je podolgovate oblike, 

temno zelene barve, rahlo svetlikajoč. Cvetovi se v stanovanju redko pojavijo, so pa 

drobni zeleni. 

b) Schefflera actinophylla - ţarkasta aralija ali šeflera 

Zraste lahko do 250 cm visoko in 140 cm v širino. V začetku rasti ni posebno 

dekorativna, ker so listi v primerjavi s steblom zelo majhni. List izrašča na dolgem peclju 

in je sprva sestavljen le iz treh lističev, kasneje pa iz petih lističev. Posamezni listi so 

jajčasti, svetlo zelene barve, svetlikajoči. 



s semenom 

1. Potaknjence reţemo spomladi. 

2. S semenom lahko razmnoţujemo, če tvori cvet in kasneje seme. Gojimo jih pri 

temperaturi 21-24°C. 


Uspeva na svetlobi in v senci, 

Temperatura naj bo poleti okoli 20°C in pozimi 15°C, 



2-3x na teden jo rosimo, 

Uporabljamo lahko listno loščilo, 1x na 2 meseca, 

Presajamo 1x na dve leti. 

4. UPORABA 

kot samostojna rastlina (obešanka)


Rjavi luskasti insekti na steblu - kapar, 

Beli volnati madeţi na spodnji strani listov - volnata uš, 

Rastlina ima dolga stebla, med listi veliki presledki - prevroče, 

Listi postajajo bledo zeleni do rumeni - premalo gnojimo, 

Listi rumenijo, na spodnji strani pajčevina - pršice, 

Listi imajo le nekaj lističev - pri mladih listih je to normalno, 

Listi zgrbančeni, lepljivi - uši.

1. OPIS 

a) Epipremnum aureum - rumeni potos 

EPIPREMNUM - potos 


Zraste od 120 cm visoko pa kar do 4,5 metra. Poganjki so rumenozeleni in se ovijajo 

okoli opore. Listi so jajčasti, zelenorumene ali rumenozelene barve. V stanovanju ne 

cveti. 



1. Potaknjence reţemo spomladi, ukoreninjajo se pri temperaturi 18-21°C.. 



Temperatura naj bo poleti okoli 20°C in pozimi 15°C, 


Dognojujemo 1x na mesec, 

2-3x na teden jo rosimo, 

Spomladi ga obreţemo, če je potrebno, 

Presajamo 1x na dve leti. 

4. UPORABA 


nasadki 


Listi postajajo bledi - preveč neposrednega sonca, 

Rjavi madeţi s črnimi robovi - prehladno in prevlaţno, 

Listi postajajo zeleni - premalo svetlobe, 

Listi rumenijo, na spodnji strani listov pajčevina - pršice.

1. OPIS 

a) Sinningia speciosa - gloksinija 

SINNINGIA - gloksinija 

druţ.: Gesneriaceae - 

Zraste do 20 cm visoko in 30 cm v širino. V tleh tvori gomolj. Steblo je kratko, iz njega 

pa poganjajo listi, ki so široko jajčasti, dlakavi, kot ţamet, rahlo valoviti, temno zelene 

barve, listne ţile so belorumene, zato so lepo vidne, na spodnji strani je list svetlejši. 

Cvetovi so zvončasti, rdeče, rdečebele, vijolične, roza barve, pojavljajo se od maja do 

septembra. Ima kratko ţivljenjsko dobo. 



deljenje gomoljev 

1. Potaknjence reţemo poleti, ko so popolnoma razviti, ukoreninjajo se pri temperaturi 

21°C. 

2. Jeseni poberemo gomolje iz zemlje, spomladi pred sajenjem pa jih delimo. 



Temperatura naj bo poleti okoli 20°C, pozimi shranimo gomolje na suho mesto, 

Zalivamo 2-3x na teden poleti, proti jeseni zmanjšujemo zalivanje, 

Dognojujemo 1x na teden, 

Rosimo le mlade rastline, pa še te samo zjutraj po listih, ne cvetovih, 

4. UPORABA 



Bledo zeleni listi - premalo gnojimo, 

Rjavi okrogli madeţi na listih - virus paradiţnikovega mozaika, 

Listi zgrbančeni, lepljivi - uši, 

Listi zviti - preveč sonca, 

Stebla ali popki gnijejo - prehladno in prevlaţno, 

Madeţi na cvetovih - rosili smo po cvetovih.

1. OPIS 

a) Spathiphyllum wallisii - spatifil 

SPATHIPHYLLUM - spatifil 


Zraste do 40 cm visoko in 60 cm v širino. Steblo je zelo kratko. Listi izraščajo na dolgih 

pecljih. Listi so podolgovati, dolgi so lahko tudi do 20 cm, temno zelene barve, 

svetlikajoči. Cvet je betič, ki ga obdaja bel ovršni list. Cveti celo poletje. 


deljenje 

1. Spomladi lahko razdelimo matično rastlino na več delov. 


Poleti jim ustreza senca ali polsenca, pozimi pa čim bolj svetlo mesto, 

Temperatura naj bo poleti okoli 20°C, pozimi med 16 in 18°C, 

Zalivamo 2-3x na teden poleti, pozimi 1x na teden, 


Zahteva visoko vlaţnost, dovolj je ţe, če ga obrišemo z mokro krpo ali pa ga 

postavimo v moker pesek, 


4. UPORABA 


v nasadkih 


Listi so povešeni - rastlina se suši, premalo zalivamo, 

Ni cvetov - premalo gnojimo, 

Listi so rahlo rumeni - preveč neposrednega sonca, 

Listi so rahlo rumenkasti, na spodnji strani listov pajčevina - pršice, 

Listi zgubani, lepljivi - uši.

1. OPIS 

a) Streptocarpus sp. - streptokarp 

STREPTOCARPUS - streptokarp, sučnik 

druţ.: Gesneriaceae 

Uporabljamo samo kriţance. Listi tvorijo široko listno rozeto. Listi so lahko dolgi tudi do 

20 cm, so temno zeleni, svetlikajoči, dlakavi, nagubani. Cvetovi izraščajo na dolgih 

cvetnih steblih, ki se dvigajo nad listi. Cvet je zvončast, bele, roza, vijolične, modre 

barve. Cveti od pomladi do jeseni, če ga pravi čas pospravimo na toplo, lahko cveti tudi 

pozimi. 



1. Potaknjence reţemo poleti. Delamo jih nata način, da list pri glavni listni ţili 

prereţemo na polovico in vsako polovico potaknemo do 0,5 cm globoko v substrat. 


Ustreza mu svetlo mesto na severni ali vzhodni strani, ne prenese pa direktnega 

sonca, 

Temperatura naj bo poleti okoli 20°C, pozimi 15°C, 

Zalivamo 2-3x na teden poleti, pozimi 1x na teden ali še manj, 


Zahteva visoko vlaţnost, postavimo v moker pesek, 

Presajamo vsako pomlad, če nam čez zimo preţivi. 

4. UPORABA 

kot samostojna rastlina (obešenka) 


Pozimi listi zgnijejo - prehladno in prevlaţno, 

Listi so nagubani in imajo rjav listni rob - presuh substrat, 

Zelene lepljive ţuţelke na cvetnem steblu - uši.

1. OPIS 

SYNGONIUM - singonij 


a) Singonium podophyllum - trilistni singonij 

Zraste lahko do 150 cm visoko in več, odvisno od velikosti lončka. Iz stebla poganjajo 

zelo dolgi listni peclji. Listi so sestavljeni iz sredinskega velikega jajčastega lista in dveh 

manjših stranskih. List je tanek kot papir, zelenobele barve. Zelo hitro začne propadati, 

če mu preveč potrgamo korenine ob presajanju. 



1. Potaknjence reţemo spomladi in jih ukoreninjamo pri temperaturi 18°C. 



sonca, sorte s temnejšimi listi moramo gojiti na bolj senčnih mestih, 

Temperatura naj bo poleti okoli 20°C, pozimi nad 15°C, 



Zahteva visoko vlaţnost, rosimo vsak dan, 

Če postajajo poganjki predolgi in imajo premalo listov ga lahko poreţemo na višino 

25 cm, 


4. UPORABA 


v nasadkih 


Stebla so dolga in redkolistna - pretemno je, 

Listi so bledi - premalo gnojeno, 

Listi bledo rumeni, na spodnji strani listov pajčevina - pršice.

1. OPIS 

TRADESCANTIA - tradeskancija 

druţ.: Commelinaceae - 

a) Tradescantia fluminensis - tradeskancija 

Poganjki so zelo razvejani in zrastejo tudi več kot en meter v dolţino. Stebla so zelo 

krhka. Listi so podolgovati, zelene ali zelenobele barve, vodeni in se hitro poškodujejo. 

Poleti poţenejo majhne bele cvetove. 

b) Zebrina pendula - zebrina 

Zebrina je sorodnik tradeskancije. Poganjki so nekoliko krajši. Listi so manjši kot pri 

tradeskanciji, zelenovijolične barve. Cveti poleti, cvetovi so rozardeči. 



1. Potaknjence reţemo spomladi, posadimo jih po 4-5 skupaj, da pride do izraza. Zelo 

hitro in dobro se ukoreninjajo. 



sonca, 

Temperatura naj bo poleti okoli 18-20°C, pozimi nad 10°C, 



Občasno jih rosimo, 

Če postajajo poganjki predolgi in imajo premalo listov ga lahko poreţemo na dolţino 

5 cm, 

Vsako leto si razmnoţimo nove rastline, stare pa zavrţemo. 

4. UPORABA 


v nasadkih


Listi so daleč narazen, stebla dolga in tanka - premalo svetlobe, 

Steblo pri osnovi golo - rastlina je stara, 

Na rastlini so sami zeleni poganjki - preveč gnojimo, 

Listi rjavijo - presuho je, 

Listne konice rjavijo - preveč neposrednega sonca, 

Listi zavihani, lepljivi - uši.

CVETLIČNO OKNO 

Cvetlična okna ali okna za lončnice nam dajejo večje moţnosti za boljše gojenje sobnih 

rastlin. Na teh mestih lahko namreč uspevajo tudi rastline, ki potrebujejo več toplote in 

večjo vlaţnost zraka, kakršni sta v normalnih stanovanjskih prostorih. Vsekakor pa 

moramo tudi cvetlična okna narediti tako, da imajo rastline v njem čim boljše ţivljenjske 

razmere. 

Poznamo dve vrsti cvetličnih oken: odprta v prostor, ali ločena s steklom, kar imenujemo 

tudi tropski vrt ali zimski vrt. 

Zavedati se moramo, da je pravilno zasnovano in redno negovano cvetlično okno veliko 

lepši okras stanovanja kot posamezne sobne rastline. 

Preden se lotimo izdelave cvetličnega okna, moramo upoštevati naslednja navodila: 

Kdor za nego rastlin ne more ţrtvovati veliko časa, naj si na severni strani poslopja 

naredi preprosto cvetlično okno, ki ne bo s steklom ločeno od prostora. Zadovoljiti se 

mora s trdoţivejšimi rastlinami, ki uspevajo v senci in tudi pozimi preţivijo pri nizki 

sobni vlaţnosti in visoki temperaturi. 

Nekaj cvetočih rastlin, kupljenih v trgovini in postavljenih na izbrana mesta v 

cvetličnem oknu, lahko v vsakem letnem času poskrbi za potrebno barvitost med 

enoličnim zelenjem 

Upoštevajmo, da mora tudi najpreprostejše cvetlično okno zagotavljati sobnim 

rastlinam boljše ţivljenjske razmere kot je okenska polica, na kateri je nekaj lončnic in 

pod katero je radiator ali drugo grelno telo. 

V vsakem cvetličnem oknu mora biti globoko cvetlično korito v katerega lahko 

postavimo tudi večje cvetlične posode. 

V cvetlično okno sadimo rastline z lončki vred, ker sadimo skupaj rastline, ki nimajo 

istih zahtev glede vlage, korenine posameznih rastlin bi se lahko preveč razrasle in 

onemogočale rast drugih. Brez lončka lahko sadimo le kaktuse in druge sočnice, če 

ni zraven drugih rastlin. 

Ne pozabimo, da ima vsaka rastlina natančno določene ţivljenjske potrebe glede na 

obdobja rasti in mirovanja, glede na svetlobne in toplotne razmere ter na vlaţnost in 

izmenjavo zraka. Svoje cvetlično okno moramo zato narediti za vnaprej zamišljeno 

skupino rastlin, ki potrebuje podobne ţivljenjske razmere in načine gojenja. 

Pod cvetličnim oknom ne sme biti nobenih grelnih teles za ogrevanje prostora. 

Predvsem od izbire rastlin, ki jih nameravamo gojiti v cvetličnem oknu, je odvisno ali 

bo cvetlično okno odprto v prostor ali zaprto. Zaprto okno izberemo za rastline, ki 

potrebujejo veliko vlaţnost zraka. 

ODPRTO CVETLIČNO OKNO 

Prednost odprtega cvetličnega okna je v tem, da imamo z rastlinami mnogo oţji stik. Za 

odprto cvetlično okno izberemo vse tiste rastline, ki prenesejo temperature med 18 in 

24°C in zračno vlaţnost okoli 60 %.

ZAPRTO CVETLIČNO OKNO 

Zaprto ali tropsko cvetlično okno je zaprto navzven in navznoter in ima lasten toplotni 

reţim (termostat) z 22 do 24°C in visoko zračno vlaţnostjo. Ponoči in podnevi vlada v 

njem pribliţno enaka temperatura. Podnevi kadar sije sonce, moramo okno nujno 

senčiti, poleti je lahko v njem nekoliko topleje. Lončke naj varujejo zunanji lončki in šota. 

Potrebna je tudi umetna osvetlitev. 

Primer tropskega cvetličnega okna: 

Philodendron scandens (obešanka) 

Begonia foliosa 

Peperomia glabella 

Nephrolepis exaltata 

Aechmea fulgens 

Ananas comosus 

Guzmania minor 

Neoregelia carolinae 

Anthurium scherzerianum 

Columnea microphylla 

Orhideje

OSKRBA LONČNIC OKRASNIH V LISTJU V CVETLIČARNI 

1. Postavljene morajo biti na takšnem mestu, kjer imajo dovolj svetlobe, vendar ne na 

direktnem soncu. Nekatere so lahko postavljene tudi na temnejšem prostoru 

(Monstera deliciosa, Philodendron scandens, Adianthum capillus veneris (venerini 

laski), Aralija japonica, Aspidistra elatior, Sansevieria trifasciata, Rhoicissus 

rhomboidea, Nephrolepis exaltata, Maranta leuconeura, Calathea mackoyana). 

2. V cvetličarni ne sme biti prevroče, ker lončnice okrasne v listju najbolje uspevajo na 

temperaturi okoli 18°C, maksimalno pa 24C. 

3. V cvetličarni je potrebno rastline redno zalivati; v majhnih količinah in večkrat. 

4. Ker v cvetličarni ne moremo zagotoviti primerne vlage za vse rastline, jih moramo 

redno pršiti, vsaj 2x tedensko. 

5. Rastline ne dognojujemo, razen če imamo rastline ţe dlje časa. 

6. Redno brišemo prah iz listov 

7. Liste poškropimo z listnim loščilom, da listi bolj pridejo do izraza. 

8. Redno pregledujemo rastline, in če opazimo kakšno bolezen ali škodljivca, moramo 

obolelo rastlino takoj odstraniti 

9. Odstranjujemo posušene liste, če so ti posledica nizke vlaţnosti. 

10. Cvetličarno vsak dan prezračimo, ker s tem dobijo tudi rastline sveţ zrak. 

DOLOČI NAJUSTREZNEJŠO MESTO POSTAVITVE 10 LONČNICAM OKRASNIM V 

LISTJU 

1. Platycerium bifurcatum - S ali V okno 

2. Rhoicissus rhomboidea - S ali V 

3. Sansevieria trifasciata - J ali Z ali S in V 

4. Syngonium podophyllum - S ali V 

5. Scindapsus aureus - S ali V 

6. Primula malacoides - S ali V 

7. Saintpaulia ionantha - J ali Z 

8. Yucca elephantipes - J ali Z 

9. Streptocarpus sp. - J ali Z 

10.Euphorbia pullcherima - S ali V

OSKRBA CVETOČIH LONČNIC V CVETLIČARNI 

1. Cvetoče lončnice potrebujejo veliko svetlobe, predvsem zaradi tvorjenja cvetov, 

zato jih moramo v cvetličarni postaviti blizu okna, kjer lahko po njih sveti tudi 

direktno sonce. Tipični cvetoči lončnici, ki pa jih ne smemo postaviti na direktno 

sonce pa sta Primula in Saintpaulia. 

2. Zagotoviti jim moramo nekoliko višje temperature, okoli 22 do 24C. Zato je 

dobro, če so lončnice okrasne v listju ločene od cvetočih (na drugem koncu 

cvetličarne). 

3. Zagotoviti je potrebno visoko vlaţnost, kar lahko doseţemo z pogostim 

zalivanjem. 

4. Vsak teden jih 2 do 3x pršimo, paziti moramo, da ne pršimo po cvetovih, ker 

ostanejo sledi vode na venčnih listih. 

5. Če jih imamo dlje časa v cvetličarni, jih moramo tudi dognojiti. 

6. Redno brišemo prah iz listov, vendar moramo paziti, ker ima večina cvetočih 

lončnic dlakave, hrapave liste, pri teh moramo prah odstraniti s čopičem. 

7. Ponavadi ne uporabljamo listnega loščila. 

8. Redno pregledujemo rastline, predvsem moramo paziti na pojav uši, tripsov in 

bele mušice, ker lahko ti hitro iznakaţejo cvetove. 

9. Pri zračenju cvetličarne moramo paziti, da se temperatura ne zniţa preveč. 

DOLOČI NAJUSTREZNEJŠO MESTO POSTAVITVE 10 LONČNICAM OKRASNIM V 

LISTJU 

1. Platycerium bifurcatum - S ali V okno 

2. Rhoicissus rhomboidea - S ali V 

3. Sansevieria trifasciata - J ali Z ali S in V 

4. Syngonium podophyllum - S ali V 

5. Scindapsus aureus - S ali V 

6. Primula malacoides - S ali V 

7. Saintpaulia ionantha - J ali Z 

8. Yucca elephantipes - J ali Z 

9. Streptocarpus sp. - J ali Z 

10.Euphorbia pullcherima - S ali V

OSKRBA PALM V CVETLIČARNI 

1. Palme potrebujejo veliko svetlobe, vendar jih ne postavljamo v bliţino izloţbenega 

okna, ker jim ne ustreza direktno sonce (porjavijo jim konice listov ali celi spodnji listi). 

2. V cvetličarni naj stojijo na mestu, kjer ni previsoka temperatura; okoli 21C. 

3. Moramo jih veliko zalivati sploh, če jih prodajamo v majhnih lončkih. 

4. 1x na teden poškopimo liste. 

5. Redno brišemo prah iz listov, ne uporabljamo listnega loščila. 

6. Ustreza ji pogosto zračenje, zato jih lahko poleti postavimo blizu vrat ali oken. 

7. Redno kontroliramo, če se pojavijo kašne bolezni ali škodljivci (volnata uš). 

1. Phoenix canariensis - S ali V 

2. Cocos nucifera - J ali Z 

3. Chamaedorea elegans - J ali Z 

4. Cycas revoluta - S ali V 

5. Kentia forsteriana - J ali Z 

MESTO POSTAVITVE PALM

KAJ UPOŠTEVAMO PRI ZASAJEVANJU LONČNIH RASTLIN V RAZLIČNE POSODE 

(NASADKE)? 

1. Preden se lotimo zasajevanja nasadka, se moramo vprašati, za kakšno mesto 

potrebujemo nasadek. 

2. Glede na mesto ali lego postavitve nasadka, si izberemo rastline, ki so primerne za 

določeno lego. 

3. Rastline, ki smo jih izbrali morajo imeti pribliţno enake zahteve glede svetlobe, 

temperature in vlage. 

4. Izbrati moramo posodo, pri čemer morajo biti oblika, barva in videz usklajeni s 

prostorom. Posoda mora biti dovolj velika za vse rastline. 

5. Na dnu posode moramo narediti drenaţno plast, če nima drenaţnih luknjic. 

6. Na drenaţno plast nasujemo substrat, ki bo ustrezal vsem rastlinam 

7. Ko se lotimo sajenja moramo paziti, da posadimo višje rastline v sredino ali v ozadje, 

da ne delajo sence niţjim rastlinam. 

8. Rastline s prevešajočo rastjo sadimo ob rob posode, da se lahko prevešajo čez rob. 

9. Cvetoče rastline sadimo vedno v ospredje, kjer pridejo lepše do izraza. 

10.Agresivnih rastlin (hitro rastoče) ne sadimo v nasadke, še posebej ne v majhne 

nasadke, ker bodo zadušile ostale rastline. 

11.Ko so rastline ţe prevelike za rast v nasadku, jih lahko razsadimo in naprej gojimo 

kot solitarne ali posamične rastline. 

12.Če sadimo večja korita (poslovni prostori), lahko pustimo ob sajenju rastline v 

lončkih, namesto substrata pa damo šoto, ki skrbi za visoko vlaţnost zraka. 

IZBERI KOMBINACIJO 5 LONČNIC OKRASNIH V LISTJU V NASADKU 

1. Philodendron scandens (kot visoka rastlina) 

2. Ficus pumila (prevešajoča) 

3. Chlorophytum comosum (delno pokončna, delno prevešajoča) 

4. Nephrolepis exaltata (pokončna, lepo prekrije substrat) 

5. Begonia masoniana (pokončna) 

6. Adianthum capillus veneris (pokončna, a ne previsoka) 

1. Scindapsus aureus (visoka rastlina) 

2. Hedera helix (prevešajoča) 

3. Zebrina pendula (pisana, prevešajoča) 

4. Aglaonema trewbii (pokončna) 

5. Begonia rex (pokončna) 

6. Fittonia verschaffeltii (pokončna in prevešajoča) 

Ficus elastica, Cordyline terminalis, Tradescantia fluminensis, Asplenium 

nidus avis

IZBERI KOMBINACIJO 5 LONČNIC V NASADKU ZA JUŢNO STRAN STANOVANJA 

1. Aglaonema trewbii (pokončna) 

2. Impatiens ‘Nova gvinea’(pokončna, a niţja) 

3. Gynura sarmentosa (prevešajoča) 

4. Scindapsus aureus (visoka rastlina) 

5. Pelargonium zonale (pokončna) 

6. Sansevieria trifasciata (visoka) 

7. Zebrina pendula (prevešajoča) 

8. Hoya carnosa (prevešajoča) 

9. Ananas comosus (pokončna) 

10. Hibiscus rosa-sinensis (visoka)

EPIFITNO DEBLO 

Epifitno drevo imenujejo tudi bromelijsko drevo. Epifit pomeni ţiveti na površju ali 

priraslika, in raste naravno na drevesnih vejah ali na površju skal. Epifitno drevo je torej 

kopiranje ţivljenja bromelijevk v naravi. Večina epifitov najbolje učinkuje, če se drţi 

drevesa ali vej in če se obnaša tako, kot bi rastla v naravi. 

PRIPRAVA EPIFITNEGA DEBLA 

Najprej moramo pokončno vejo dobro utrditi, in sicer v globoki posodi tako, da jo spodaj 

zabetoniramo, če pa je posoda majhna z lepilom. Rastline, ki jih bomo uporabili morajo 

biti mlade, ker jih je laţje namestiti na podlago in se navadno tudi hitreje oprimejo. 

Rastline pripravimo tako, da neţno odstranimo vso rahlo prst s korenin, nato jih ovijemo 

v vlaţni šotni mah in jih priveţemo na deblo (vejo). Namesto mahu pa lahko uporabimo, 

kar lepilo, ki ga nanesemo na podlago in nato pritrdimo rastlino na lepilo. Takoj , ko se 

rastline ukoreninijo v oporo, lahko mah odstranimo. Nekatere majhne rastline lahko 

vloţimo v razpoke ali špranje, ne da bi jih privezali ali prilepili z lepilom. 

OSKRBA EPIFITNEGA DREVESA 

Epifitno drevo moramo postaviti na toplo in vlaţno mesto, ker večina rastlin izhaja iz 

tropskih predelov. Vsak dan je potrebno rastline megliti, ker črpajo vlago iz zraka. Med 

letom dodajamo vodi še gnojilo za orhideje, da rastline ostanejo krepke in zdrave. 

Kjer rastline rastejo s šotnim mahom okoli korenin, vzdrţujemo vlaţnost mahu z rednim 

škropljenjem, meglimo pa občasno tudi liste. Bromelije pri katerih so rozete oblikovane v 

tulce, zalivamo direktno v tulce; tulci ne smejo biti brez vode. 

RASTLINE, KI JIH UPORABLJAMO ZA ZASADITEV EPIFITNEGA DEBLA 

1. Tillandsia argentea 

2. Tillandsia caput-medusae 

3. Tillandsia stricta 

4. Tillandsia ionantha 

5. Ananas bracteatus 

6. Aechmea fasciata 

7. Cryptanthus bivittatus 

8. Cryptanthus zonatus 

9. Guzmania lingulata ‘Minor’ 

10.Vriesea splendens 

11.Neoregelia carolinae ‘Tricolor’

SOBNE RASTLINE OKRASNE V LISTJU - Arnes

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

SOBNE RASTLINE OKRASNE V LISTJU - Arnes

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?