terminal za sprejem naftnih derivatov na pomolu ii v ... - Student Info

Samostojna pivezna ploščad
Erik Reščič
TERMINAL ZA
SPREJEM NAFTNIH
DERIVATOV NA
POMOLU II V LUKI
KOPER

2 TERMINAL ZA SPREJEM NAFTNIH DERIVATOV NA POMOLU II V LUKI KOPER
Kazalo vsebine
1.1 Splošno................................................................................................................................. 3
1.2 Lokacija................................................................................................................................ 3
1.2.1 Geomehanski podatki........................................................................................................ 3
1.3 Obtežba................................................................................................................................. 3
1.4 Temeljenje............................................................................................................................ 3
1.5 Armirano betonska konstrukcija .......................................................................................... 4
1.5.1 Opis armirano betonske konstrukcije............................................................................ 4
1.5.2 Smernice za izvedbo betonskih del v smislu preprečevanja korozije ........................... 4
1.5.3 Opaži in montaža betonskih elementov......................................................................... 6
1.5.4 Ureditev ploščadi........................................................................................................... 6
1.6 Oprema in inštalacije............................................................................................................ 7
1.6.1 Polerji ............................................................................................................................ 7
1.6.2 Odbojniki, pritrdilni obroči ........................................................................................... 7
1.6.3 Mornarske lestve ........................................................................................................... 7
1.6.4 Zaščitna ograja .............................................................................................................. 7
1.6.5 Katodna zaščita ............................................................................................................. 7
VIRI:........................................................................................................................................... 8

3 TERMINAL ZA SPREJEM NAFTNIH DERIVATOV NA POMOLU II V LUKI KOPER
1 Tehnični opis
1.1 Splošno
Na obali za žitarice se nahaja obstoječe pretekalno mesto za pretovor naftnih derivatov. Ob
razširitvi terminala za naftne derivate obstoječe pretekalne kapacitete niso več zadoščale za
povečan pretovor, zato je bilo na koncu obale potrebno namestiti pretekalno roko. Način
pretakanja preko pretekalne roke se izvaja iz centralnega dela tankerja. Zato je bilo potrebno
zagotoviti varen privez ladijskega tankerja. To je bilo mogoče z izgradnjo samostojne
privezne ploščadi.
Gradnja je bila po določilih 2. člena ZGO-1 zahteven gradbeno inženirski objekt.
1.2 Lokacija
Samostojna privezna ploščad je locirana caa. 37 m zahodno od zaključka obale za žitarice v
bazenu II. S tem je bil omogočen privez ladij predvidene dolžine, delno vezanih na zahodni
del obale, delno pa na samostojno ploščad. Dostop do ploščadi je možen le s plovili.
1.2.1 Geomehanski podatki
Na lokaciji ploščadi je bila za potrebe projektiranja in gradnje obale za silos izvedena
sondažna vrtina do globine 56,64m. Rezultati terenskih in laboratorijskih raziskav so sledeči:
Sloji so bili grupirani v slabo nosilni zgornji sloj mastne gline do melja z organskimi
primesmi in polžki, lahko gnetne konsistence sive barve, do globine -31,14m in bolj nosilni
spodnji sloj iz slabo granulirane prodno peščene zemljine s posameznimi vložki melja in
peska sive barve.
Temelji so bili izvedeni v plast slabo granulirane prodno peščene zemljine, do globine -43m.
1.3 Obtežba
Samostojna privezna ploščad je v končni obliki del podaljšane obale terminala za žitarice. Ta
obala je bila opremljena s pretovornimi dvigali na razponu 10,5 in 18m. Zato se tudi v tem
delu upošteva obtežbo s temi dvigali. Dvigalo z razponom 110,5 m je bilo že obstoječe
dvigalo, ki dela na obali žitarice, dvigalo z razponom 18 m pa je bilo naknadno zgrajeno.
Poleg tega je upoštevana še nadomestna obtežba 40kN/m².
1.4 Temeljenje
Konstrukcija samostojne privezne ploščadi je zasnovana kot armirano betonska konsrukcija
pol montažnega tipa s kontinuirano armirano betonsko ploščo. Temeljena je bila na sistemu

4 TERMINAL ZA SPREJEM NAFTNIH DERIVATOV NA POMOLU II V LUKI KOPER
vertikalnih zabitih jeklenih spiralno varjenih cevnih pilotov do globine -43m. Globina je
prilagojena konfiguraciji mejnice nosilnih tal, razvidni iz geotehničnega poročila za obalo
žitarice in rezultatom statične obremenilne preizkušnje ter rezultatov zabijanja pilotov obale
žitarice. Med gradnjo je bilo treba spremljati zabijanje kolov z dinamičnimi testi. Razporejeni
so tako, da imamo enakomerno sliko po celi površini. Poševni koli so bili zabiti v nagibu 2: 1
in tlorisno pod rahlim kotom zaradi kolizije z vertikalnimi piloti. Piloti so bili zabiti s
pomočjo plovnega objekta. Posebna pozornost pri zabijanju pilotov je bila posvečena
horizontalni točnosti zabijanja po podanem rastru oziroma čim manjmanjšem odstopanju od
podanega rastra.
Zaščita pilotov v nivoju nihanja vodne gladina je bila zagotovljena z armirano betonsko
oblogo, del pilotov, ki je v vodi in tleh, pa je bil zaščiten s katodno zaščito z zunanjim
izvorom toka.
1.5 Armirano betonska konstrukcija
1.5.1 Opis armirano betonske konstrukcije
Konstrukcija je bila zasnovana kot kontinuirana dvostransko armirana betonska plošča na
montažni armirano betonski branasti kontrukciji, sestavljeni iz prečnikov in vzdolžnikov.
Obala je opremljena s polerji nosilnosti 1500kN, gumijastimi odbojniki, mornarskimi
lestvami in strojno opremo za bodoča dvigala – vodila za vodenje kablov. Na zahodni,
vzhodni in severni strani je nameščena ograja.
Obala je zaščitena s katodno zaščito. Na morski strani obale je postavljen kolektor za vodenje
instalacij nizkonapetostne elektrike, pitne vode in hidrantnega omrežja.
1.5.2 Smernice za izvedbo betonskih del v smislu preprečevanja korozije
Smernice podajajo okvirni pristop k izbiri osnovnih materialov ob upoštevanju
izpostavljenosti objekta ter posebnih lastnosti betona in kakovostnih razredov.
Osnovni materilali
Cement
Za konstrukcijske elemente, ki so izpostavljeni močni agresiji okolice (razen betona pilotov,
prehodne plošče) je bilo potrebno uporabiti najkvalitetnejši cement.
Mineralni agregat
Glede na to, da imajo vse vrste mineralnega agregata, ne glede na nahajališče, vsebnost delcev
pod 0,09 (oz. 0,063) mm okoli mejne vrednosti, je bila pri skupni sestavi upoštvevana tudi
mivka in sicer v količini od 5 do 10%.
Kemijski dodatki
Pri izvedbi konstrukcijskih elementov je bilo potrebno uporabiti kemijske dodatke betonu.
Glede na visoko stopnjo agresije okolice je bilo potrebno uporabiti ustrezen superplastifikator
(ta ima lahko tudi dodatne lastnosti, kot zavlačevanje ali pa pospeševanje vezanja). Pri tem je

5 TERMINAL ZA SPREJEM NAFTNIH DERIVATOV NA POMOLU II V LUKI KOPER
bilo seveda potrebno upoštevati tudi ostale dejavnike okolice, kot so temperatura svežega
betona, čas in dolžina transporta, potreben čas za vgradnjo betona ipd.
Mineralni dodatki
Za bistveno izboljšanje kvalitete betona je priporočljiva uporaba mineralnega dodatka betonu,
to je mikrosilika. Pri tem je bilo potrebno upoštevati maksimalno vrednost le te v količini od 5
do 10% na težo cementa.
Pogoji za pripravo betona
Za pripravo betona je pomembna izpostavljenost beona glede na pogoje okolja. Upoštevani
primeri so podani s podnji tabeli.
XC2
Oznaka stopnje
XS2 XS3
Korozija Zaradi Zaradi Cl v morski Zaradi Cl v morski
karbonatizacije
vodi
vodi
Opis okolja Mokro, le redko suho Potopljeno Območje nihanja,
pljuskana in
škropljenja
Primer
Temelji, deli Deli morskih zgradb Deli morskih zgradb
izpostavljenosti izpostavljeni vlagi
Max. V/C faktor 0,60 0,45 0,45
Min. zahtevana
kvaliteta
25/30 35/45 35/45
Min. vsebnost
cementa
280 kg/m3 320 kg/m3 340 kg/m3
Kakovostni razred betonov
Pri izbiri vrste betona, uporabljenega v posameznih konstrukcijskih elementih, igra bistveno
vlogo razporeditev armature po prerezu, način vgrajevanja, izpostavljenost elementa ter
geometrijske karakteristike elementa. V spodnji tabeli je prikazan okvirni pristop za izbiro
vrste betona, ki je pripravljena skladno s pogoji za pripravo betona. Podatkov točne izbire
vrste betona žal nimam.
Konstrukcijski Potrebna min. Izpostavljnost Dopolnilne lastnosti
element
kvaliteta
O b a l n a k o n t r u k c i j a
AB montažni
prečniki
35/45 XS3 Vodotesnost
AB montažni
vzdolžniki
35/45 XS3 Vodotesnost
Beton pilotov 35/45 XC2 -
AB jarmi 35/45 XS3 Vodotesnost
AB kape pilotov 35/45 XS3 Vodotesnost
AB plošča 35/45 XS2 Vodotesnost
AB kolektor 35/45 XS3 Vodotesnost

6 TERMINAL ZA SPREJEM NAFTNIH DERIVATOV NA POMOLU II V LUKI KOPER
Armatura
Armatura ustreza določilom Evropskih standardov, S 500 H.
Zaščitni premaz
Betoni nosilnih elementov, ki so stalno izpostavljeni morski vodi (prečniki, tirni vzdolžniki,
spodnja plošča kolektorja in podobno) so bili preventivno premazani z elastičnim premazom
na osnovi akrilno-polimernih smol.
1.5.3 Opaži in montaža betonskih elementov
Za vse montažne dele konstrukcije je bil uporabljen oblan ali jekleni opaž. Zaradi velikih
presekov je bilo potrebno beton po betoniranju skrbno negovati v opažu zaradi nevarnosti
razpok. Deponijo montažnih elementov je bilo potrebno ščititi pred direktin vplivom sonca.
Montažne elemente je bilo potrebno na vrhnji strani po betoniranju ohrapaviti zaradi
kvalitetne izvedbe stika med montažnim in in-situ betonom. Postopek betoniranja je bil
prilagojen tako, da je ostala vsa aarmatura čista, brez cementnega mleka.
Na jeklene pilote, v zgornjem delu zapolnjene z betonom in armirane z armaturnim košem, so
bile montirane AB montažne kape. Beton za čepe je prostorninsko obstojen, da zagotovi
kvaliteten stik s platiščem kola. Nad dvojicami poševnih pilotov in na mestu dvojne koze je
bil izdelan AB jarem. Na tako prpravljena ležišča so bili montirani mantažni prečni nosilci.
Prva faza betoniranja konstrukcije je bila izvedena do vrha montažnih prečnikov. Na te so bili
nato položeni montažni vzdolžniki.
Zaradi direktne izpostavljenosti konstrukcije agresivnemu morskemu okolju je bilo potrebno
pri izvedbi maksimalno upoštevati kriterij zagotavljanja trajnosti in sicer predvsem s
kvalitetno zasnovo in uporabo kvlitetnih materialov.
1.5.4 Ureditev ploščadi
Površina samostojne ploščadi je bila asfaltirana s slojem asfaltnega betona d=10cm. Arimarno
betonska plošča je bila izolirana s hidroizolacijo.
Odvodnjavanje površin obalne konstrukcije je bilo izvedeno z nakloni površin proti sredini.
Na mestu požiralnikov so bili v konstrukcijo vgrajeni izločevalniki lahkih tekočin – lovilci
olja s koalescenčnim filtrom. Vtok v lovilec je bil urejen preko litoželezne rešetke. Nad
lovilcem je bil nameščen težki pokrov, ki omogoča vzdrževanje lovilca in predvsem filtrov.
Iztok očiščene vode je urejen skozi ploščo v morje. Lovilec ima avtomatsko zaporo iztoka za
preprečevanje odliva izločenega olja v izot oziroma za preprečevanje iztoka v primeru razlitja
na ploščadi.

7 TERMINAL ZA SPREJEM NAFTNIH DERIVATOV NA POMOLU II V LUKI KOPER
1.6 Oprema in inštalacije
Na morski strani samostojne ploščadi je bil postavljen kolektor za vodenje instalacij
nizkonapetostne elektrike, pitne vode, hidrantnega omrežja in katodne zaščite.
1.6.1 Polerji
Postavljenja sta bila dva jeklena polerja nosilnosti 1500 kN za privez ladij. Po mantaži so bili
zapolnjeni z nearmiranim betonom. Polerji so bili izdelani po posebnem načrtu. Sidrne vijake
za polerje je bilo potrebno vgraditi v montažne prečnike. Polerji so bili zaščiteni z 2x
miniziranjem in z oljnato barvo.
1.6.2 Odbojniki, pritrdilni obroči
Obala je opremljena z gumijastimi odbojniki 1000/600 x 1000, ki omogoča varno pristajanje
ladij nosilnosti pri hitrostii pristajanja do 10cm/s s pomočjo remorkerjev. Pritrdilni obroči
odbojnikov so bili nameščeni na čelni strani kolektorja.
1.6.3 Mornarske lestve
Mornarske lestve so bile postavljenje na zadnji strani samostojne privezne ploščadi.
1.6.4 Zaščitna ograja
Zaščtina ograja je bila postavljena na zaledni strani in na bočnih straneh ploščadi.
1.6.5 Katodna zaščita
Jekleni piloti so bili v nivoju nihanja vode zaščiteni z armirano betonsko oblogo, del pilotov v
vodi in tleh pa s katodno zaščito z zunanjim izvorom toka. Povezana je bila na katodno
zaščito obstoječe obale. Sistem katodne zaščite glede na dimenzije in gabarite objekta obsega:
a) Katodno mrežo
b) Usmernike katodne zaščite
c) Anode
d) Anodni in katodni kabelski razvod

8 TERMINAL ZA SPREJEM NAFTNIH DERIVATOV NA POMOLU II V LUKI KOPER
VIRI:
Internet:
- www.luka-kp.si/pripone.asp?ID=120
- www.finance.si/203302
Projekti
- Projekt za ivedbo – načrt gradbenih kontrukcij
- Pogovor z odgovorno osebo projektanta – Bojanom Grumom