Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Če je zadoščeno Jeansovemu kriteriju za gravitacijski kolaps, molekularni oblak začne prosto<br />
padati sam vase v prvi fazi svojega razvoja. Tukaj uporabimo izotermno limito, torej da je<br />
temperatura oblaka v tem stadiju razvoja konstantna. To bo res, če bo oblak optično dovolj<br />
prozoren, da se bo sproščena gravitacijska energija lahko prosto odvajala ven iz oblaka. [2]<br />
Tako dobimo enačbo, ki nam opisuje prosti pad oblaka samega vase:<br />
Ta enačba nam opisuje gravitacijski pospešek na oddaljenosti r od centra našega sferičnega<br />
oblaka. Nas zanima, kolikšen je čas prostega pada oziroma od česa je odvisen. Z nekaj<br />
integriranja in substitucijami enačbe (4) pridemo do izraza za čas prostega padanja plina<br />
samega vase<br />
Iz enačbe (5) vidimo, da je čas prostega pada plina samega vase neodvisen od velikosti<br />
oblaka in da vsi deli oblaka potrebujejo enako časa za sesedanje vase, vse dokler je gostota<br />
povsod po oblaku enaka. Vidimo tudi, da bo to res, če se bo gostota povsod enakomerno<br />
povečevala. Temu pojavu pravimo homologni kolaps. [1]<br />
Slika 4 prikazuje relativno vrednost radija glede na začetno vrednost v odvisnosti od časa za<br />
homologni kolaps molekularnega oblaka.<br />
7<br />
(4)<br />
(5)
Change language