You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
TISKOVINA 1300 IZVODOV<br />
<strong>KMETIJSKE</strong><br />
<strong>AKTUALNE</strong><br />
<strong>NOVICE</strong><br />
številka 23<br />
Obèina<br />
Oplotnica<br />
Poštnina plaèana pri pošti<br />
2310 Slovenska Bistrica<br />
Obèina<br />
Slovenska Bistrica<br />
Kmetijsko gozdarski zavod PTUJ<br />
Kmetijska svetovalna služba<br />
Slovenska Bistrica<br />
Ljubljanska 93,<br />
2310 Slov.Bistrica<br />
tel.: (02) 843 01 30,<br />
(02) 805 58 80,<br />
fax: (02) 843 01 31<br />
Obèina<br />
Poljèane<br />
KGZS, ZAVOD PTUJ, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA<br />
SLOVENSKA BISTRICA, OBÈINA SLOVENSKA BISTRICA,<br />
OBÈINA OPLOTNICA, OBÈINA MAKOLE, OBÈINA POLJÈANE<br />
November 2008
Kmetijske aktualne novice<br />
KGZS, Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba Slovenska Bistrica, Občina Slovenska Bistrica,<br />
Občina Oplotnica, Občina Makole, Občina Poljčane. Kmetijske aktualne novice, številka 23, november 2008<br />
Vaši kmetijski svetovalci smo:<br />
BRANKA LAH – GRADIŠNIK, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti za<br />
občino Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole in Poljčane<br />
URADNE URE: vsako sredo od 8h – 12h<br />
TELEFON: 031 649 017, 80 55 884<br />
EDVARD JUG, za območje Poljčan in Makol<br />
URADNE URE: vsak torek od 8h – 12h<br />
TELEFON: 031 649 016, 80 55 882<br />
SREČKO RAJH, za območje občine Oplotnica in KS Kebelj<br />
URADNE URE: vsak ponedeljek od 8h – 12h, v Oplotnici vsako sredo od 9h–12h<br />
TELEFON: 031 649 018, 80 55 881<br />
MARIJA KRESNIK, za območje Šmartnega na Pohorju in Polskave,<br />
URADNE URE: vsak petek od 8h – 12h<br />
TELEFON: 031 649 014, 843 01 32<br />
HELENA KAPUN, za območje Tinja in Zgornje Ložnice, vodja izpostave<br />
URADNE URE: vsak četrtek od 8h – 12h<br />
TELEFON: 031 649 013, 80 55 880<br />
VALERIJA KOVAČIČ, svetovalka za območje Laporja, Črešnjevca in Slovenske Bistrice<br />
URADNE URE: vsako sredo od 8h – 12h<br />
TELEFON: 051 331 864, 843 01 30<br />
Specialist za živinorejsko tehnologijo:<br />
ANTON HOHLER<br />
URADNE URE: vsak ponedeljek od 8h – 10h<br />
TELEFON: 031 649 011, 80 55 885<br />
2 November 2008
KAZALO VSEBINE<br />
November 2008<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
KAJ IMATA JESEN IN RAZPISI SKUPNEGA? 4<br />
INVESTICIJE V PRAŠIČEREJO 6<br />
NEUGODNO LETO ZA KMETIJSTVO, PA KLJUB….. 7<br />
VODENJE KNJIGOVODSTVA PO FADN METODOLOGIJI 9<br />
PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA KMETOVALCEV<br />
JESEN 2008 IN POMLAD 2009 10<br />
DRISKE PRI NOVOROJENIH TELETIH 12<br />
PREDLOG SPREMEMBE UREDBE O REGISTRACIJI<br />
DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJI 13<br />
STROKOVNA EKSKURZIJA NA AVSTRIJSKO KOROŠKO 15<br />
ZBORNIČNE <strong>NOVICE</strong> 16<br />
DATUMI ZA EKSTENZIVNO REJO ŽENSKIH GOVEDI 17<br />
PODALJŠEVANJE VELJAVNOSTI POTRDIL O PRIDOBITVI<br />
ZNANJA S PODROČJA FITOMEDICINE ZA IZVAJALCE UKREPOV 18<br />
VABILO NA ZAČETNI TEČAJ PREDELAVE MLEKA NA DOMU 19<br />
POMEMBNA OBVESTILA 20<br />
Nasvete in obvestila so pripravili:<br />
Helena Kapun, univ.dipl.inž.zoot., terenska svetovalka, vodja izpostave<br />
Marija Kresnik, univ.dipl.inž.kmet., terenska svetovalka<br />
Edvard Jug, inž. kmet., terenski svetovalec<br />
Branka Lah – Gradišnik, inž. kmet., svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti<br />
Srečko Rajh, inž. kmet., terenski svetovalec<br />
Valerija Kovačič, inž.kmet., terenska svetovalka<br />
Peter Pribožič, univ.dipl.inž.zoot – vodja kmetijske svetovalne službe pri KGZ Ptuj<br />
Miran Ačko dr. vet. med. – Veterinarska postaja<br />
Majda Tumpej, univ.dipl.inž.zoot., specialistka za <strong>si</strong>rarstvo<br />
3
Kmetijske aktualne novice<br />
Kaj ima ta jesen in razpi<strong>si</strong> skupnega?<br />
Čudovite barve jeseni se vsak dan spreminjajo<br />
in dajejo pokrajini sleherni jesenski dan novo<br />
podobo. Užitki vsak dan spreminjajoče se jesenske<br />
podobe pokrajine so nam na voljo tako<br />
rekoč ob vsakem delu v naravi. Hitenje ob pospravljanju<br />
pridelkov na naših njivah, travnikih,<br />
sadovnjakih in vinogradih nas naredi slepe za<br />
vse te jesenske lepote. Ob hitenju, da opravimo<br />
vsakdanje stvari in pospravimo pridelke, tako<br />
mimo nas zbeže lepote jesenske narave.<br />
In podobno je tudi z našimi naložbami na kmetiji.<br />
Vsakdanje hitenje ob delu na kmetiji nam<br />
jemlje čas in prav pogosto se nam zgodi, da se<br />
za naložbe odločamo tako rekoč na vrat na nos<br />
ob kakem razpisu. Prav bi bilo, da se o teh zadevah<br />
odločamo čim bolj pretehtano in na osnovi<br />
precenjenih lastnih zmožnosti.<br />
Na kmetijah se srečujemo z raznimi naložbami,<br />
pa naj bo to nakup različnega blaga za vsakdanje<br />
delovanje kmetije (mineralna gnojila, krmila,<br />
zaščitna sredstva, pogonsko gorivo …) ali pa<br />
večje naložbe v stroje in objekte.<br />
Večjih naložb v širitev ali posodobitev kmetovanja<br />
se lotevamo v različnih časovnih obdobjih<br />
in intervalih. In prav zaradi tega je potrebno, da<br />
se na kmetiji lotimo načrtovanja naložbe vsaj<br />
kakšno leto prej, ko se le-te lotimo. V kolikor<br />
želimo na kmetiji imeti ustrezen razvoj, bomo<br />
morali k naložbam pristopiti z dolgoročnejšim<br />
načrtovanjem in <strong>si</strong> postavljati cilje za kar nekaj<br />
let vnaprej. Tako nam ostane dovolj časa za preveritev<br />
svojih zamisli in različna posvetovanja.<br />
Ob naložbah (izgradnji hleva, posaditvi trajnega<br />
nasada, nakupu nove opreme in strojev itd.)<br />
se vsega lotimo tako, da bo investicija čim bolj<br />
premišljena in izvedena tako, da bo tudi v prihodnje<br />
z njo možno dosegati ustrezne pridelke<br />
in s tem dohodke na kmetiji.<br />
To pomeni, da <strong>si</strong> je potrebno za različne naložbe<br />
pridobiti ustrezno dokumentacijo, s katero<br />
bomo predvideno investicijo legalno izpeljali.<br />
Predvsem velja to za vse gradnje (hleve, <strong>si</strong>lose,<br />
gnojišča, jame za gnojevko itd.), za katere moramo<br />
pridobiti ustrezna soglasja in gradbena<br />
dovoljenja, preden se jih lotimo!<br />
V konkretnem primeru to pomeni, da za gradnje<br />
najprej poiščemo strokovno pomoč za tehnološko<br />
ustrezno rešitev in se na osnovi tako<br />
usklajene rešitve lotimo pridobivanja ustreznih<br />
dovoljenj. Seveda je običajno, da vse nas ta papirni<br />
del odvrača, saj je za pridobitev različnih<br />
sogla<strong>si</strong>j potrebno odpreti kar nekaj vrat in oddati<br />
ustrezne vloge. Toda tako pač je. Brez ustrezne<br />
dokumentacije ni možno izvesti investicij v<br />
objekte na kmetiji.<br />
Še posebej pereče postane to takrat, ko se ob<br />
kakšnem državnem razpisu za naložbe v kmetijska<br />
gospodarstva srečamo z lastnimi željami,<br />
vendar zanje nimamo ustrezne dokumentacije.<br />
V kratkem času, ko je razpis odprt, ponavadi ni<br />
možno pridobiti vseh potrebnih sogla<strong>si</strong>j in dokumentacije,<br />
kar pomeni, da ne moremo oddati<br />
vloge na razpis. Ob letošnjih razpi<strong>si</strong>h, ki so bili<br />
in še bodo objavljeni s strani MKGP, je poudarek<br />
na področnem pristopu. Razpi<strong>si</strong> so tako v<br />
grobem razdeljeni in namenjeni dopolnilnim<br />
dejavnostim - dodajanjem vrednosti kmetijskim<br />
in gozdarskim proizvodom, mladim prevzemnikom,<br />
zgodnjemu upokojevanju kmetov,<br />
naložbam v kmetijska gospodarstva po naravnih<br />
nesrečah, za področje prašičereje in prerutninarstva.<br />
V prihodnjih tednih se načrtujejo še<br />
razpi<strong>si</strong> za naložbe v kmetijska gospodarstva za<br />
področje sadjarstva in govedoreje ter naložbe v<br />
kmetijska gospodarstva za mlade prevzemnike.<br />
Vsem tem razpisom je enotno, da so v osnovi<br />
namenjeni prav investicijam v posodobitev in<br />
povečanje proizvodnje, investicijam, ki zavarujejo<br />
naše pridelke pred naravnimi ujmami, posodobitvi<br />
pogojev reje in tako naprej. Tako se<br />
sam nakup kmetijske mehanizacije, kot edine<br />
investicije na kmetiji, ne podpira več. Seveda<br />
sem naštel le razpise, ki so morda najbolj zanimivi<br />
za večino naših kmetij. Vseh razpisov je še<br />
4 November 2008
veliko več, podrobno pa <strong>si</strong> jih lahko ogledate na<br />
elektronskem naslovu ARSKTRP (http://www.<br />
arsktrp.gov.<strong>si</strong>/<strong>si</strong>/javni_razpi<strong>si</strong>/) ali MKGP-ja<br />
(http://www.mkgp.gov.<strong>si</strong>/<strong>si</strong>/javni_razpi<strong>si</strong>/). Po<br />
obljubah s strani MKGP bi naj bilo podobno<br />
tudi v naslednjih letih!<br />
Že star pregovor pravi »Kjer je volja, je tudi pot«,<br />
kar velja tudi za investicije na kmetiji. K njim<br />
je potrebno pristopiti z razumom čiste kmečke<br />
pameti in presoditi, za kaj in kolikšne investicije<br />
je naša kmetija sposobna. Pri tem je potrebno<br />
presoditi tako dejansko stanje na kmetiji kot<br />
tudi razvojne možnosti. Bistven člen pri tem pa<br />
je gotovo človeški kader, s katerim razpolagamo<br />
na kmetiji, tako s svojimi prednostmi kot tudi<br />
slabostmi. Tako mladost prinaša zagnanost in<br />
veliko energije, vča<strong>si</strong>h tudi nepremišljenosti,<br />
starost pa več preudarnosti, razsodnosti in tudi<br />
zaviranja. Seveda je vča<strong>si</strong>h kombinacija vsega<br />
najboljša in se na kmetijah tudi pokaže kot dobra.<br />
Ob koncu nam naj ne uhajajo užitki pogledov<br />
na prekrasno jesensko pokrajino zaradi prevelike<br />
vneme ob spravilu pridelkov in naj se nam<br />
en dogaja, da se na razpis ne moremo prijaviti<br />
zaradi neizdelane dokumentacije!<br />
S pozno jesenjo je čas za analize zemlje<br />
Pospravljeni pridelki z njiv, travnikov in trajnih<br />
nasadov nam dajejo priložnost, da se lotimo<br />
dela okrog jemanja vzorcev z naših kmetijskih<br />
površin. Najprej nekaj splošnega in nam vsem<br />
dobro znanega.<br />
O globini vzorčenja<br />
Na travnikih vzamemo vzorec za analizo do<br />
globine 10 cm. Na njivskih površinah jemljemo<br />
vzorec do globine ornice, to je ponavadi 25 cm.<br />
V trajnih nasadih, kot sta vinograd in sadovnjak,<br />
za kontroliranje založenosti do globine 30<br />
cm.<br />
Jemanje vzorca tal<br />
Vzorec zemlje jemljemo po celotni površini z<br />
ustrezno sondo in na čim več krajih, tako da<br />
dobimo povprečen vzorec. Najprimerneje je,<br />
da imamo ob sondi s seboj še vedro in v njega<br />
dajemo vzorce zemlje. Ob zaključki vzorčenja<br />
pridobljen vzorec zemlje temeljito premešamo<br />
November 2008<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
in damo v PVC-vrečko približno pol kilograma<br />
vzorca zemlje.<br />
Velikost površine, s katere jemljemo vzorec za<br />
analizo tal<br />
Načeloma velja, da moramo za posamezni<br />
GERK vzeti en vzorec zemlje za analizo. Ker<br />
pa so nekateri GERK-i veliki po nekaj arov, ponavadi<br />
te pripojimo k večjim ali pa jih združimo<br />
pod en vzorec. Tako potem analiza takšnega<br />
vzorca velja za več GERK-ov.<br />
Na kaj še moramo biti pozorni?<br />
Pri jemanju vzorcev zemlje moramo biti posebej<br />
pozorni na to, da površine, s katerih jemljemo<br />
vzorce, niso bile pred kratkim gnojene z organskimi<br />
ali mineralnimi gnojili ali pa da niso bile<br />
apnene. S takih površin vzeti vzorci ne dajejo<br />
slike dejanskega stanja v tleh.<br />
In nenazadnje - čemu analiza?<br />
V prvi vrsti je analiza tal namenjena spremljanju<br />
rodovitnosti tal in založenosti tal s posameznimi<br />
hranili. Tako prekomerno gnojenje kakor<br />
tudi premalo gnojenja zmanjšujeta rodnost<br />
tal. Še posebej nevarno je stalno prekomerno<br />
gnojenje, saj s tem, ko rastlina ne porabi vseh<br />
hranil, ki jih vnesemo v tla z gnojenjem, tla prekomerno<br />
zalagamo s presežki nekaterih hranil.<br />
To pomeni, da se v tleh hranila kopičijo in se ob<br />
nadaljnjem neprimernem gnojenju tla dejansko<br />
zastrupljajo. Ob dejstvu, da je zemljišča precej<br />
težje reševati ekstremne založenosti, kot pa <strong>si</strong>romašna<br />
tla dognojevati, je s tega vidika potrebno<br />
spremljati založenosti v tleh. Podatek bo koristil<br />
tako kmetu kot tudi tlem, saj je le na osnovi<br />
tako spremljane proizvodnje mogoče primerno<br />
ukrepati in uskladiti gnojenje z odvzemom hranil<br />
s strani gojenih rastlin. Seveda ni nič manj<br />
važno tudi dejstvo, da morajo kmetije, ki uporablja<br />
mineralna gnojila, imeti izdelan gnojilni<br />
načrt na osnovi analiz tal. To je tudi ena izmed<br />
zahtev navzkrižne skladnosti. Ker smo te načrte<br />
izdelali nazadnje leta 2004, je v letu 2009 potrebno<br />
narediti nov gnojilni načrt za obdobje<br />
naslednjih petih let. Seveda so podlage za izdelavo<br />
gnojilnih načrtov vzorci zemlje.<br />
Srečko Rajh<br />
5
V slovenski prašičereji je bilo zaradi ekonomskih<br />
razmer v zadnjih letih izvedenih zanemarljivo<br />
število investicij. Po kriznem obdobju<br />
oziroma obdobju nizkih odkupnih cen prašičev<br />
in visokih cen krme in ostalih vhodnih<br />
stroškov (energija, storitve) so se razmere<br />
sedaj nekoliko obrnile v prid reje prašičev. Na<br />
evropskem nivoju so odkupne cene prašičev<br />
narasle in takšen je tudi trend v Sloveniji, kar<br />
potrjuje dejstvo, da se v prašičereji pojavljajo<br />
olimpijska nihanja cen. Trenutna cena prašičev<br />
v Sloveniji je za 15 odstotkov višja, kot v istem<br />
obdobju lani. Zakol v klavnicah pa se je zmanjšal<br />
celokupno za 9 odstotkov.<br />
Glede na trende v prašičereji je sedaj čas, da<br />
kmetije planirajo tudi investicije v objekte za<br />
rejo prašičev. Namen investicij je na eni strani<br />
povečanje proizvodnje, na drugi strani pa<br />
odprava pomanjkljivosti v <strong>si</strong>stemih reje zaradi<br />
zahtev navzkrižne skladnosti.<br />
Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo panožni<br />
razpis za investicije v prašičerejo na kmetijskih<br />
gospodarstvih. Rejci, ki želijo investirati v preureditev<br />
obstoječih hlevov ali v novogradnje,<br />
<strong>si</strong> morajo pridobiti ustrezno gradbeno dokumentacijo.<br />
Najmanj zahtevna gradbena dokumentacija je<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
Investicije v prašičerejo<br />
v primeru, ko gre za investicijsko vzdrževalna<br />
dela, kar pomeni izvedbo gradbenih, inštalacijskih<br />
in obrtniških del ter izboljšav in se ne<br />
posega v konstrukcijo objekta ter tudi ne spreminja<br />
njegove velikosti, namembnosti in zunanjega<br />
videza. Gre za posodobitev opreme in izvedbo<br />
tehnoloških izboljšav. Postopek prigla<strong>si</strong>tve<br />
investicijsko vzdrževalnih del, da kmetija<br />
pridobi potrebno dokumentacijo pri upravni<br />
enoti, je lahko relativno hitro zaključen.<br />
Brez zahtevnega gradbenega dovoljenja se lahko<br />
gradi tudi pomožne objekte, kot je <strong>si</strong>los v<br />
obliki stolpa ali korita za konzerviranje in skladiščenje<br />
krme, če je pri koritastem <strong>si</strong>losu tlorisna<br />
površina do 100 m 2 in prostornina do 300<br />
m 3 , pri stolpnem <strong>si</strong>losu pa, če je višina do 6 m,<br />
tlorisna površina pa do 30 m 2 .<br />
Prav tako hlevski izpust, to je ograjena površina<br />
ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena<br />
gibanju živali na prostem, drenirana<br />
v gnojnično jamo, če njegova tlorisna površina<br />
ne presega 180 m 2 , nadalje gnojišče za skladiščenje<br />
hlevskega gnoja, zgrajeno kot vodotesna<br />
ploščad, drenirana v gnojnično jamo, če je njegova<br />
tlorisna površina do 60 m 2 , ter zbiralnik<br />
gnojnice ali gnojevke, to je vodotesna laguna<br />
ali drug podoben vodotesen objekt, če je njegova<br />
prostornina do 150 m 3 .<br />
Za preureditve obstoječih objektov z večjimi<br />
gradbenimi posegi v konstrukcijo objektov,<br />
spremembo namembnosti in povečanje zmogljivosti<br />
objektov pa je potrebno gradbeno<br />
dovoljenje. Zahteva za gradbeno dovoljenje se<br />
vloži pri pristojnem organu na upravni enoti.<br />
Če je zahteva popolna, kar pomeni, da se navedejo<br />
podatki o parcelni številki in katastrski<br />
občini zemljišča z nameravano gradnjo ter<br />
podatki o vrsti objekta glede na namen, zahtevi<br />
pa se tudi predložil projekt za pridobitev<br />
6 November 2008
gradbenega dovoljenja, se postopek lahko reši<br />
v razmeroma kratkem času - do 60 dni za enostavno<br />
gradbeno dovoljenje.<br />
Pri novogradnjah, kjer je potrebna sprememba<br />
namembnosti zemljišča in prostorska umestitev<br />
objekta, pa so postopki lahko dolgotrajnejši,<br />
vča<strong>si</strong>h tudi več let zaradi pridobitve vseh<br />
sogla<strong>si</strong>j.<br />
Torej za vse prašičerejce velja, da, v kolikor nameravajo<br />
v prihodnjih mesecih ali letih izvajati<br />
investicije v prašičerejo in za ta namen pridobiti<br />
tudi sredstva razpisov MKGP, <strong>si</strong> morajo predhodno<br />
urediti ustrezno gradbeno dokumentacijo,<br />
da bodo lahko investicijo tudi izvedli.<br />
V danih cenovnih razmerah se cene izgradnje<br />
objektov za rejo plemenskih svinj gibljejo 1800-<br />
2200 evrov na stojišče in 500-800 evrov na stojišče<br />
za prašiča pitanca. Cena izvedbe je odvisna<br />
November 2008<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
od same tehnologije reje, vgrajene strojne opreme,<br />
velikosti ter načina gradnje.<br />
V Sloveniji bi morali povečati sedanjo proizvodnjo<br />
za vsaj 100.000 prašičev letno, zato so<br />
nujno potrebne investicije v nove hleve za proizvodnjo<br />
pujskov in rejo prašičev pitancev. Zaradi<br />
slabe organiziranosti proizvodnje so najbolj<br />
stabilne kombinirane reje plemenskih svinj in<br />
prašičev pitancev. Za kmetije, ki so vezane na<br />
večje farme, so primerne tudi investicije v rejo<br />
prašičev pitancev.<br />
Za zagotavljanje krogotoka hranil in posledično<br />
ohranjanje rodnosti zemlje z zmanjšano porabo<br />
vse dražjih mineralnih gnojil so za investicije v<br />
prašičerejo primerne kmetije z lastno poljedelsko<br />
proizvodnjo, ki so lahko tudi ekonomsko<br />
učinkovitejše.<br />
Peter Pribožič, univ. dipl. inž. zoot.<br />
Neugodno leto za kmetijstvo, vendar kljub temu ...<br />
Letos narava ni bila preveč naklonjena kmetijstvu,<br />
saj ima prestopno leto svoje značilnosti.<br />
Vendar pa moramo kljub vsemu tudi to<br />
jesen pospraviti pridelke.<br />
Letos je bilo ogromno padavin, tako v obliki<br />
dežja kot tudi toče. V Podravju skoraj ni<br />
koščka zemlje, kjer ni padala toča, in to celo<br />
večkrat. Letos so vinogradniki bili primorani<br />
budno in pravočasno izvajati vse ukrepe<br />
zaščite vinske trte, vse ampelotehnične ukrepe<br />
in tudi v trgatvi podbirati grozdje, saj je<br />
bila narava preveč muhasta. Navajeni smo<br />
namreč, da je najbolje, če se nam letni ča<strong>si</strong><br />
predstavijo s svoje dobre strani, saj je tako<br />
manj težav od »lista do grozda« in dalje do<br />
kozarca pravilno in pravočasno uporabimo<br />
enološka sredstva.<br />
Pri negovanju mošta in mladega vina je bila<br />
potreba po uporabi enoloških sredstev večja.<br />
Razmerje med kislinami in navadnim sladkorjem<br />
je bilo ugodno kljub »muhasti« letini,<br />
višji je le pH. Pridelek je <strong>si</strong>cer povprečno<br />
manjši, predvsem zaradi toče. Ob pravilnem<br />
negovanju mošta oziroma vina pa je zago-<br />
7
tovljeno, da bo vinski letnik 2008 zelo kvaliteten.<br />
Kljub navedenemu pa je letos bila<br />
precejšnja ponudba prodaje grozdja.<br />
Tako je letos možno pridelati vse vrste vin<br />
- tako po kakovosti od deželnega, kakovostnega,<br />
vrhunskega vina in tudi vrhunskih<br />
vin posebne kakovosti, kot so pozna trgatev,<br />
izbor, jagodni izbor in suhi jagodni izbor.<br />
Ledeno vino pa čaka v naravi na ustrezno<br />
temperaturo.<br />
Sedaj, v tem času je še precej dela v kleti pri<br />
negi mošta oziroma ponekod pri negi že<br />
mladega vina. Pri vinu se še vedno zahteva<br />
usklajenost senzoričnih lastnosti. To pomeni,<br />
da so senzorične lastnosti vina, kot so<br />
barva, vonj, okus in harmoničnost, usklajene.<br />
Vse to moramo upoštevati že pri negi<br />
mladega vina:<br />
- pravočasna ločitev mladega vina od droži<br />
(prvi pretok naj bo letos hiter, takoj po<br />
zaključenem alkoholnem vrenju – končani<br />
fermentaciji - to pa zaradi višje vrednosti<br />
pH);<br />
- zaščita mladega vina pred ok<strong>si</strong>dacijo (dolivanje<br />
in primerno žveplanje);<br />
- pravočasno odpraviti pomanjkljivosti, napake<br />
ali celo bolezni vina.<br />
Martin je že pred nami in bo mošt spremenil<br />
v vino. Tako bo tudi ta letnik lahko zapisan<br />
kot letnik kvalitetnega, vrhunskega vina.<br />
Ko spremljamo pridelek med vegetacijo, se<br />
vča<strong>si</strong>h vprašamo, zakaj ni zdrav, zakaj ne<br />
raste času primerno itd. Seveda so bolezni<br />
in škodljivci tisti, ki vplivajo negativno na<br />
razvoj pridelka. Vendar moramo priznati,<br />
da rastline laže »premagajo« bolezni in škodljivce,<br />
če imajo ustrezno in pravilno prehrano<br />
ter seveda primerno zaščito.<br />
Tako znova poudarjam, da je še čas za jemanje<br />
vzorcev zemlje za analizo glede založenosti<br />
hranil. Tako bomo jemali vzorce<br />
zemlje na:<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
- travnikih do 6 cm globine,<br />
- njivah do globine ornice 20 cm globine,<br />
- trajnih nasadih do globine 30 cm.<br />
Vzorči se na čimveč mestih parcele, da dobimo<br />
čimbolj izenačen vzorec zemlje. Ne<br />
pozabimo tudi na apnenje. Le tako bo zagotovljena<br />
ustrezna prehrana v celoti.<br />
Torej se naj vsaj vsakih pet let v trajnih nasadih<br />
vzame vzorec zemlje za analizo ter se<br />
tako zagotovi realen pregled hranil v tleh,<br />
dostopnih rastlini v vegetaciji. Osebno pa<br />
menim, v kolikor imamo letine z obilnimi<br />
padavinami, da je potreben krajši časovni<br />
razmik za analizo zemlje za posamezne poljščine.<br />
Pri trajnih nasadih, tako vinogradih kot sadovnjakih,<br />
pa naj poudarim pomen analize<br />
listov in plodov med vegetacijo, saj bomo<br />
tako lahko pravočasno reagirali in zagotovili<br />
pravilno prehrano rastline ter zdrav in<br />
kvaliteten pridelek, kar je naš cilj. Letos se<br />
je ponekod v vinogradih z višjo vrednostjo<br />
pH pojavilo pomanjkanje kalija, kar<br />
se je odražalo v razbarvanju listov vinske<br />
trte v rumeno barvo med vegetacijo ter v<br />
zvijanju robov listov navzgor. Med vegetacijo<br />
pomanjkanje kalija rešujemo z dodajanjem<br />
foliarnih gnojil (pod različnimi<br />
imeni različnih proizvajalcev).<br />
Vinogradniki, ki imajo poškodovane vinograde<br />
zaradi toče, pa bodo morali dati<br />
posebno pozornost na pravilno zimsko<br />
rez vinske trte.<br />
Seveda pa so v<strong>si</strong> pridelovalci, vključeni v<br />
SKOP in KOP, dolžni vsakih pet let dati zemljo<br />
v analizo za posamezno kulturo v sklopu<br />
GERKA.<br />
Edi Jug<br />
8 November 2008
Kmetijske aktualne novice<br />
Vodenje knjigovodstva po fadN metodologiji<br />
Kaj pomeni FADN, se vprašamo v<strong>si</strong>, ko se prvič srečamo s to kratico. V angleščini pomeni<br />
Farm Accountancy Data Network oziroma v prevodu mreža knjigovodskih podatkov s<br />
kmetij.<br />
V Sloveniji so pričeli z vodenjem FADN-knjigovodstva v letu 1994. V začetku so se pojavljale<br />
težave, saj so se kmetije nenehno menjavale, poročila so bila nepopolna, tako je bila<br />
v letu 2005 opravljena obdelava za 732 kmetij, ki poteka na Kmetijsko gozdarski zbornici.<br />
Slovenija pa se je obvezala, da bo v projekt vključila 900 kmetij. Za te kmetije je sodelovanje<br />
prostovoljno in za svoje delo dobijo tudi nagrado. To so vzorčne kmetije.<br />
Imamo pa tudi kmetije, ki so obvezne za vodenje FADN-knjigovodstva. To so kmetije, ki so<br />
kandidirale na razpise iz kmetijstva. Te kmetije morajo FADN-knjigovodstvo voditi obvezno<br />
pet let po podpisu pogodbe. Obdelavo podatkov pa jim trenutno omogočata Kmetijsko<br />
gozdarski zavod Kranj in Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj.<br />
Vse kmetije, ki so vključene v FADN-knjigovodstvo, morajo v začetku leta izpolniti popisni<br />
list. V popisnem listu opišemo osnovne podatke o kmetiji, splošne podatke o kmetiji, razdelimo<br />
splošne stroške in vpišemo kmetijska zemljišča v uporabi iz subvencijske vloge za preteklo<br />
leto. Zraven tega naštejemo delovno <strong>si</strong>lo na kmetiji in povprečno opravljene delovne<br />
ure v preteklem letu. Za kmetije, ki vodijo FADN- knjigovodstvo, se že več let vpisujejo samo<br />
spremembe pri gospodarskih poslopjih, mehanizaciji, trajnih nasadih. Na dan 31. december<br />
vpišemo še zaloge kupljenega materiala ter zneske neposrednih, izravnalnih plačil in prejetih<br />
investicijskih podpor za preteklo leto. Ta popis se dela enkrat letno, za kmetije, ki so v<br />
vzorcu, popis opravi kmet skupaj s terenskim svetovalcem, kmetije, ki so obvezne za popis,<br />
opravijo same ali pa z našo pomočjo.<br />
Vsak mesec je potrebno pisati dve poročili, in <strong>si</strong>cer denarno poročilo in poročilo o pridelkih,<br />
živini in delovni <strong>si</strong>li. V denarno poročilo vpisujemo vse prihodke in odhodke, ki se nanašajo<br />
na kmetijsko proizvodnjo. Ne pozabimo vpisovati stopnje DDV-ja kot tudi količine kupljenega<br />
materiala. Vsakega računa ni potrebno pisati posebej, ampak seštejemo račune (npr.<br />
nafta, bencin, veterinarske storitve …) za cel mesec in vpišemo skupno količino in znesek.<br />
Ne vpisujemo izdatkov za gospodinjstvo.<br />
V poročilo o pridelkih, živini in delovni <strong>si</strong>li pa vpisujemo gibanje živine po kategorijah, ki<br />
jih imamo na kmetiji, opravljene ure za delo na kmetiji ter pridelano in porabljeno količino<br />
doma pridelanih proizvodov za krmljenje živine.<br />
Ob natančnem vodenju FADN-knjigovodstva predstavljajo zbrani podatki možnost za resno<br />
ekonomsko analizo vaše kmetije.<br />
November 2008<br />
Valerija Kovačič<br />
9
Kmetijske aktualne novice<br />
VRSTA IZOBRAŽEVANJA<br />
JESEN 2008<br />
PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA<br />
PREDAVATEL<br />
Presnovne bolezni krav, ketoza, dislokacija <strong>si</strong>riščnika, poprodna mrzlica, kako jih spoznamo in kaj storiti,<br />
da se pojavijo v čim manjšem obsegu?<br />
Anton Hohler<br />
Od kolin do salam Stanko Cartl<br />
Predstavitev uredbe o VVO. Kolobar. Dragica Zadra<br />
Predstavitev razpisov iz 3. o<strong>si</strong>, ki so pomembni za naše kmetije. Predstavitev predloga pravilnika<br />
o registraciji dopolnilnih dejavnosti.<br />
Felicita Domit<br />
Kaj posejati namesto koruze? Hranilna vrednost <strong>si</strong>rka, sudanske trave, <strong>si</strong>lirane pšenice, detelj,…(izkušnje iz<br />
lastnih poskusov).<br />
Anton Hohler<br />
FADN knjigovodstvo Valerija Kovač<br />
Delavnica za kmete, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo mleka Anton Hohler<br />
Redno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom<br />
PREDAVANJA ZA SKOP IN KOP<br />
KGZ Ptuj<br />
Alternativni viri krme v obdobju pomanjkanja voluminozne krme. Bilanca krme na kmetijskem<br />
gospodarstvu. Predstavitev ukrepa REJ.<br />
Anton Hohler<br />
Alternativni viri krme v obdobju pomanjkanja voluminozne krme. Bilanca krme na kmetijskem<br />
gospodarstvu. Predstavitev ukrepa REJ.<br />
Anton Hohler<br />
Alternativni viri krme v obdobju pomanjkanja voluminozne krme. Bilanca krme na kmetijskem<br />
gospodarstvu. Predstavitev ukrepa REJ.<br />
Anton Hohler<br />
Rez sadnega drevja<br />
POMLAD 2009<br />
Zlatka Gutma<br />
Investicije v paršičereji in izpolnjevanje navzkrižne skladnosti pri reji prašičev<br />
Dan drobnice<br />
Peter Pribožič<br />
Vpliv prehrane na zdravje parkljev pri govedu Anton Hohler<br />
Obdavčitev kmetij in novosti na področju davčne zakonodaje Stanislav Lesk<br />
Pomen mineralov, mikroelementov in vitaminov v prehrani krav Anton Hohler<br />
Vodenje knjigovodstva po FADN metodologiji Renata Je<strong>si</strong>h<br />
Gradnja hlevov in najpogostejše napake pri gradnji. Anton Hohler<br />
RAČUNALNIŠKA DELAVNICA - seznanitev kmetov z osnovami računalništva KSS SLOVENSK<br />
RAČUNALNIŠKA DELAVNICA - seznanitev kmetov z osnovami računalništva KSS SLOVENSK<br />
Redno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom KGZ Ptuj<br />
Tečaj SMERNICE DOBRE HIGIENSKE PRAKSE Tadeja Plevnik<br />
Neposredna plačila v letu 2009 in spremembe. svetovalci KSS<br />
PREDAVANJA ZA SKOP IN KOP<br />
Dan sadjarjev (IPS)<br />
Zlatka Gutma<br />
Jože Miklavc<br />
Pridelava kakovostnega grozdja in klimatske spremembe. Prilagodljivost integrirano pridelanega grozdja<br />
na različne naravne ujme (suša, pozeba, prekomerne padavine, toča, bolezni).<br />
Roman Štabu<br />
Novosti v IVG<br />
Rez breskev in češenj<br />
Jože Miklavc<br />
Ogled ekoloških kmetij za ekološke kmete Marija Kresnik<br />
OPOZORILO: pridržujemo <strong>si</strong> pravico do sprememb izobraževalnega programa!<br />
10 November 2008
November 2008<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
KMETOVALCEV JESEN 2008 IN POMLAD 2009<br />
J DATUM LOKACIJA<br />
18. november 2008 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
21. november 2008 kmetija Kavkler<br />
vec 28. november 2008 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
er, Branka Lah 1. december 2008 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
10. december 2008 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
ič 17. december 2008 sejna soba KSS<br />
20. november začetek in nato na 14 dni sejna soba KSS<br />
26. november 2008 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
n Kobal 19. december 2008<br />
2. december 2008 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
5. december 2008 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
4. december 2008 Lovski dom na Gmajni<br />
16. januar 2009<br />
17. januar 2009<br />
sejna soba KSS<br />
22. januar 2009 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
ovar 28. januar 2009 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
12. februar 2009 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
18. februar 2009 sejna soba KSS<br />
25. februar 2009 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
A BISTRICA 9. do 12. februar 2009 sejna soba KSS<br />
A BISTRICA 16. do 19. februar 2009 sejna soba KSS<br />
3. marec 2009 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
, Andrej Rebernišek marec 2009 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica, lovski dom<br />
Slovenska Bistrica 4., 5. in 6. marec 2009 Oplotnica, ga<strong>si</strong>lski dom Tinje, ga<strong>si</strong>lski dom Šmartno<br />
na Pohorju, ga<strong>si</strong>lski dom Poljčane<br />
n Kobal, Andrej Soršak,<br />
14. januar 2009<br />
c, Simona Hauptman 20. januar 2009 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
5. februar 2009 ga<strong>si</strong>lski dom Slovenska Bistrica<br />
26. marec 2009<br />
maj ekološke kmetije<br />
11
Kmetijske aktualne novice<br />
driske pri novorojenih teletih<br />
Driska pri teletih vedno pomeni izgubo za<br />
rejca. Izbruh driske pri novorojenih teletih<br />
je pogosto resen pojav, ki pomeni velik strošek<br />
za govedorejce. V današnji gospodarski<br />
klimi <strong>si</strong> sodoben rejec krav molznic ali dojilj<br />
enostavno ne more privoščiti izgube živali<br />
in zaostajanja v rasti, kar povzroči driska pri<br />
novorojenih teletih. Vsak ukrep, s katerim<br />
po rojstvu zagotovimo dober začetek, je izjemno<br />
pomemben, preprečevanje driske pa<br />
mora biti pri reji telet sestavni del vsakega<br />
zdravstvenega načrta.<br />
Tele ob rojstvu nima protiteles, ki bi ga ščitila<br />
pred povzročitelji raznih kužnih bolezni,<br />
še posebej pred povzročitelji drisk. V kolikor<br />
tele ne dobi ustrezne količine mleziva, ki je<br />
vir hranil in protiteles, je zelo dovzetno za<br />
okužbe, ki izvirajo iz okolja in od drugih živali<br />
v njegovi neposredni okolici. Velika količina<br />
visokokakovostnega mleziva čim prej<br />
po porodu je nujna za dobro zdravstveno<br />
stanje novorojenih telet.<br />
V okolici večine telet so že ob rojstvu prisotni<br />
razni povzročitelji drisk, zato so dobre higienske<br />
razmere nujne. Izjemno pomembno<br />
je, da živalim zagotovimo kolikor je možno<br />
čisto in suho okolje. Pri napajanju telet in<br />
pri pripravi mlečnih nadomestkov moramo<br />
dosledno upoštevati higienske norme. Vedeti<br />
moramo, da gre za živali novorojence, pri<br />
katerih je higiena okolja in napajanja enako<br />
pomembna kot pri otrocih.<br />
Povzročitelji drisk so lahko različne vrste<br />
bakterij, virusov ali parazitov. Najpogostejši<br />
kužni povzročitelji drisk so E. coli, rota viru<strong>si</strong>,<br />
corona viru<strong>si</strong> in kriptosporidiji, poleg<br />
teh pa povzročajo driske še klostridiji, salmonele<br />
in druge vrste mikroorganizmov in<br />
parazitov.<br />
Za preventivo pred večjimi izbruhi drisk se<br />
torej priporoča, da se novorojena teleta takoj<br />
po porodu namesti v čist, razkužen in suho<br />
nastlan boks, kjer novorojeno tele vsaj nekaj<br />
dni ne pride v stik z drugimi teleti. Za napajanje<br />
telet se uporablja čista, brezhibno<br />
delujoča vedra.<br />
Novorojeno tele mora dobiti čim prej po<br />
porodu čim večjo količino visokokakovostnega<br />
mleziva, saj bo le tako imelo zaščito<br />
pred viru<strong>si</strong> in bakterijami, ki prežijo nanj<br />
iz okolice. V zadnjem času se ve, da imajo<br />
visokoproizvodne krave in telice vse slabšo<br />
kakovost mleziva, kar lahko predstavlja velik<br />
problem pri vzreji telet.<br />
V letu 2008 je bilo na področju Republike<br />
Slovenije registrirano novo cepivo za namen<br />
zmanjševanja drisk pri novorojenih teletih.<br />
Cepivo je že nekaj let uspešno v uporabi v<br />
večini držav članic EU. Cepivo Rotavec proizvajalca<br />
Schering v letošnjem letu uporabljamo<br />
tudi na Veterinarski postaji Slovenska<br />
Bistrica.<br />
Z Rotavecom vakcino se cepi krave med 6.<br />
mesecem brejosti do 3. tednov pred porodom.<br />
Cepljene krave imajo v krvi in s tem<br />
tudi v mlezivu višji nivo protiteles proti<br />
najpogostejšim povzročiteljem drisk pri teletih.<br />
Protitelesa v mlezivu omogočajo tako<br />
imenovano <strong>si</strong>stemsko in lokalno zaščito.<br />
Sistemsko so teleta zaščitena s protitele<strong>si</strong>, ki<br />
jih dobijo iz mleziva, ki ga zaužijejo v prvih<br />
urah po porodu, saj je le v prvih urah življenja<br />
črevo novorojenega teleta še propustno<br />
za protitelesa. Teletom pa se daje mlezivo in<br />
kasneje mleko njihovih mater čim več časa,<br />
saj protitelesa iz mleka oziroma mleziva lokalno<br />
zaščitijo črevo pred viru<strong>si</strong> in bakterijami,<br />
ki povzročajo driske.<br />
12 November 2008
Kot že rečeno, driska pri teletih povzroča velike<br />
izgube zaradi poginov telet, zdravljenja<br />
in predvsem zaradi zaostajanja v rasti in razvoju<br />
živali. Tele, ki preživi hudo drisko, namreč<br />
zaostane v rasti in taka teleta se nikoli<br />
ne razvijejo v dobre plemenske živali.<br />
Glede na to, da je drisk pri teletih iz leta v<br />
leto več in glede na zgoraj opisane stroške,<br />
morajo rejci vse napore vložiti v preventivo,<br />
da do drisk pri teletih ne pride oziroma da so<br />
v takem obsegu, da jih še lahko obvladajo.<br />
November 2008<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
Po spremembi Zakona o kmetijstvu (Ur. l. 45/08) je vlada pripravila tudi predlog UREDBE<br />
o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.<br />
Ta uredba podrobneje določa vrste, obseg in druge pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti<br />
na kmetiji.<br />
1. Vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji:<br />
- predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev,<br />
gob in gozdnih sortimentov,<br />
- prodaja kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija<br />
proizvaja v skladu s predpi<strong>si</strong>, in drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin,<br />
- turizem na kmetiji: gostinska dejavnost, negostinska dejavnost,<br />
- dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki,<br />
- pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov,<br />
- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi,<br />
- izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo;<br />
- zbiranje in kompostiranje organskih snovi,<br />
- aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih<br />
rastlin.<br />
2.<br />
-<br />
-<br />
-<br />
-<br />
Veterinarji priporočamo ob doslednem upoštevanju<br />
vseh prehranskih in nastambenih<br />
standardov tudi cepljenje krav proti driski<br />
novorojenih telet v vseh tistih rejah, kjer so<br />
se v preteklost pojavljale težave z driskami<br />
telet v prvih treh tednih po porodu in povsod<br />
tam, kjer je v reji hkrati več telet.<br />
Veterinarska postaja Slovenska Bistrica,<br />
Miran ačko, dr. vet. med.<br />
Predlog spremembe uredbe o registraciji<br />
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji<br />
Obseg dopolnilnih dejavnosti na kmetiji:<br />
priprava piva do 52.000 litrov letno,<br />
gostinska dejavnost: na kmetijah z nastanitvijo, izletniških kmetijah in vinotočih<br />
največ 60 (30) sedežev (v času od 1. 5.–15. 10. lahko še dodatnih 20 zunaj objekta),<br />
na kmetijah z nastanitvijo največ 30 ležišč,<br />
peka kruha: do 13.500 kilogramov letno,<br />
peka potic in peciva ter izdelava testenin: do 2.000 kilogramov letno,<br />
13
-<br />
-<br />
-<br />
3.<br />
4.<br />
5.<br />
-<br />
-<br />
-<br />
-<br />
-<br />
-<br />
6.<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
pridobivanje energije iz obnovljivih virov: do 1 MW nazivne moči kotla oziroma<br />
generatorja,<br />
storitve: do 1.500 ur letno,<br />
socialnovarstvene storitve: do 5 oseb v oskrbi.<br />
Pogoji za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji:<br />
Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora ustvariti prihodke samo<br />
iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti v višini bruto letne minimalne plače na zaposlenega<br />
v RS v preteklem letu.<br />
Dopolnilna dejavnost na kmetiji se mora registrirati najpozneje do začetka prvih<br />
vlaganj v okviru te dejavnosti, opravljati pa se začne, ko je registrirana in so izpolnjeni<br />
v<strong>si</strong> pogoji, ki jih določajo posamezni področni predpi<strong>si</strong>.<br />
Posebni pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji:<br />
priprava piva: zagotoviti najmanj eno lastno surovino; prodaja samo neposredno<br />
končnemu potrošniku,<br />
turizem na kmetiji - gostinska dejavnost: obseg kmetijske dejavnosti v tolikšni<br />
meri, da zagotavlja najmanj 30 (50) odstotkov vrednosti lastnih surovin, največ 30<br />
odstotkov lahko dokupi v trgovini, ostalo pa od drugih kmetij,<br />
za predelavo živil rastlinskega izvora morajo lastne surovine predstavljati vsaj 50<br />
odstotkov,<br />
za predelavo živil živalskega izvora morajo lastne surovine predstavljati 100 odstotkov<br />
pri neposredni prodaji končnemu potrošniku, v drugih primerih pa vsaj<br />
50 odstotkov,<br />
pri prodaji pridelkov in izdelkov kmetij mora vrednost prodaje lastnih kmetijskih<br />
pridelkov in izdelkov znašati najmanj 30 odstotkov vse prodaje na kmetiji,<br />
pri predelavi gozdnih sortimentov in za pridobivanje energije iz biomase morajo<br />
lastne surovine znašati najmanj 20 odstotkov potrebnih surovin.<br />
No<strong>si</strong>lec dopolnilne dejavnosti lahko prodaja kot lasten izdelek tudi izdelek, ki je<br />
izdelan iz lastne surovine, pridelane na tej kmetiji in predelane v obratu, ki je registriran<br />
v skladu s predpi<strong>si</strong>.<br />
Ta uredba je še v fazi razprave in so trenutno še možne pripombe nanjo, tako da se lahko<br />
še kaj spremeni.<br />
Branka Lah<br />
14 November 2008
November 2008<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
društvo rejcev drobnice<br />
Slovenska Bistrica<br />
Ljubljanska cesta 93<br />
2310 Slovenska Bistrica<br />
Strokovna ekskurzija na avstrijsko Koroško<br />
Na pot smo se odpravili v soboto, 11.<br />
oktobra 2008. Na slovenski strani meje smo<br />
<strong>si</strong> ogledali kmetijo Nikodema Hribernika iz<br />
Brezna, ki je ekološka kmetija, v lasti ima 98<br />
hektarjev gozda in osem hektarjev travnikov<br />
ter sedemdeset plemenskih ovac in 25 jagnjet<br />
jezersko-solčavske pasme, oplemenitene<br />
z romanovsko pasmo. Ovce pasejo na<br />
planini, čez zimo pa so v hlevu z izpustom<br />
in jih krmijo s senom in travnimi balami,<br />
dodajajo pa jim tudi vitamine in minerale v<br />
obliki lizalnih kamnov. Jagneta prodajajo na<br />
domu, ovce pa postrižejo sami.<br />
V lanskem letu so se prijavili na razpis za<br />
pridobivanje energije iz sekancev, saj imajo<br />
na kmetiji dovolj odpadnega lesa, ki nastane<br />
pri redni sečnji in negi gozda. Na razpisu so<br />
bili uspešni in so letos investicijo zaključili,<br />
tako da bodo že to zimo ogrevali svojo hišo,<br />
župnišče, cerkev in še dve gospodinjstvi.<br />
Pot smo nadaljevali na avstrijsko Koroško,<br />
kjer nas je sprejela Vida Obid, zaposlena<br />
pri Kmečki izobraževalni skupnosti, polna<br />
zgodovinskega in strokovnega znanja.<br />
Najprej nas je popeljala do kmetije Franca<br />
Hirma, ki obdeluje osem hektarjev njiv, kjer<br />
pridelujejo ječmen, pšenico in koruzo, poleg<br />
tega pa imajo še tri hektarje gozda. Kmetija<br />
ima v hlevu 14 plemenskih svinj pasme<br />
pietren. Vse doma skotene pujse spitajo in jih<br />
predelajo v lastni klavnici v končne izdelke,<br />
kot so salame (fina, jelenja, lovska, obarjena<br />
...), pečenice, slanina itd. Franc Hirm nudi<br />
uslugo klanja tudi okoliškim kmetom. Ima<br />
tudi manjšo trgovino, v kateri prodaja lastne<br />
izdelke.<br />
Ogledali smo <strong>si</strong> tudi kmečki vrt v Strpni va<strong>si</strong><br />
pri Tomaželju z neštetimi rožami, zelišči in<br />
vrtninami, pripravili pa so nam tudi prikaz<br />
priprave sekancev.<br />
Nato smo pot nadaljevali v Globasnico, kjer<br />
smo <strong>si</strong> ogledali cerkev sv. Heme, od koder<br />
je bil razgled daleč po okoliških hribih in<br />
celo do Pece. Ogledali smo <strong>si</strong> še votlino<br />
sv. Rozalije in izvir zdravilne vode, ki bi<br />
po sestavi naj bila podobna vodi iz Lurda,<br />
pripomore pa k boljšemu vidu.<br />
Pot smo nadaljevali v Doberlo vas, kjer smo<br />
<strong>si</strong> ogledali samostan in cerkev z zanimivo<br />
zgodovino. Proti večeru smo se vrnili nazaj<br />
v Slovensko Bistrico in imeli zaključek v<br />
gostišču Pri Izidorju, kjer so nam zaigrali še<br />
muzikantje s frajtonaricami, nekateri pa so<br />
se ob zvokih melodij še zavrteli na ple<strong>si</strong>šču.<br />
Strokovna tajnica dRd Slovenska Bistrica<br />
Marija KRESNIK,<br />
univ. dipl. inž. kmetijstva<br />
15
Po novih volitvah, poleti 2008, za nove mandate<br />
v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije<br />
je bila na konstitutivni seji potrjena<br />
naslednja sestava:<br />
Mateja Cveček, Alojz Pučnik, Alojz Pušnik,<br />
Rudi Strehar, Janez Gumzej in Jožef Kohne.<br />
To so naši predstavniki Izpostave KGZS<br />
Slovenska Bistrica, ki bodo zastopali interese<br />
vseh kmetov na našem območju naslednja<br />
štiri leta. Z vsemi problemi, ki vas<br />
tarejo, se lahko obrnete na te ljudi, ki bodo<br />
prenesli informacije naprej na seje izpostave<br />
in na Kmetijsko gozdarsko zbornico<br />
Slovenije.<br />
Na tej seji smo izvolili tudi predsednico izpostave<br />
Matejo Cveček in podpredsednika<br />
Alojza Pučnika.<br />
V tem času smo imeli že dve redni seji, in <strong>si</strong>cer<br />
12. septembra 2008 in 17. oktobra 2008,<br />
na katerih smo obravnavali predvsem problematiko<br />
pozidave najboljših kmetijskih<br />
zemljišč v občini Slovenska Bistrica.<br />
Seznanili smo se s stališči KGZS glede pozidave<br />
najboljših kmetijskih zemljišč:<br />
UO KGZS se je seznanil s problematiko<br />
pozidave kmetijskih zemljišč v Slovenski<br />
Bistrici in nasprotuje pozidavi najboljših<br />
kmetijskih zemljišč. Od Občine Slovenska<br />
Bistrica, Ministrstva za okolje in prostor<br />
ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in<br />
prehrano zahteva, da izvedejo načrtovan<br />
poseg na manj kvalitetnih zemljiščih, ki so<br />
na razpolago v občini Slovenska Bistrica.<br />
UO KGZS zahteva od Sklada kmetijskih<br />
zemljišč in gozdov RS, da s kmetijskimi ze-<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
Zbornične novice<br />
mljišči ravna v skladu z zakonodajo o varovanju<br />
kmetijskih zemljišč pred pozidavo<br />
v smislu zaščite le-teh pred pozidavo, prav<br />
tako pa poziva sklad, da ustavi vse aktivnosti<br />
v povezavi s projektom ALUREG.<br />
Na prvi seji, ki se je županja ni mogla udeležiti,<br />
smo sprejeli naslednje sklepe:<br />
Županji bomo poslali vprašanja in želimo,<br />
da nam nanje pisno odgovori, obenem pa<br />
se bomo z njo dogovorili za naslednjo sejo<br />
v oktobru.<br />
Vprašanja so naslednja:<br />
Zanima nas, za katera zemljišča gre, in<br />
16 November 2008<br />
<br />
v kakšnem obsegu so bila prenesena iz<br />
sklada na občino?<br />
Iz medijev smo namreč izvedeli, da je šlo za<br />
prenos kmetijskih zemljišč iz sklada na občino<br />
v vrednosti 3,6 milijona evrov.<br />
<br />
<br />
V kateri fazi je projekt ALUREG in širi-<br />
tev industrijske cone preko avtoceste in<br />
v kateri fazi je dokumentacija?<br />
Ali imajo kmetje zagotovljena nadome-<br />
stna zemljišča v primeru širitve industrijske<br />
cone?<br />
Želimo pisno zagotovilo s strani občine, da<br />
jih bodo v primeru realizacije širitve industrijske<br />
cone imeli, ne glede na to, v katero<br />
smer se bo širila. Poleg tega naj bodo zemljišča<br />
primerljive kvalitete, saj se ne more<br />
menjati enega hektarja najboljših njiv za en<br />
hektar gozda v hribih (saj vemo, da gre za<br />
razmerje 1 : 8).<br />
<br />
Ali je res, da se bo bistriška vojašni-<br />
ca preselila na rob mesta?<br />
To je z našega stališča neprimerno, saj s tem<br />
ne naredimo nobenega napredka. Za vojašnico<br />
je treba iskati lokacijo izven mesta.
November 2008<br />
Kako daleč je s tržnico? Kdo bo<br />
upravljavec? Koliko bo najemnina<br />
prodajnega prostora za naše kmete?<br />
Kateri kmetje se bodo lahko na<br />
tržnici pojavljali? Kdaj je predvidena<br />
otvoritev?<br />
Na drugi seji je bila prisotna tudi županja, ki<br />
nam je ustno odgovarjala na zgornja vprašanja.<br />
Sklepi z druge seje so bili naslednji:<br />
SKLEP: OI Slovenska Bistrica predlaga zbornici,<br />
da pošlje na MKGP protestno pismo<br />
glede opredelitve MKGP, da se lahko pozida<br />
60 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč s<br />
pogojem, da se zagotovijo nadomestna zemljišča<br />
na varianti 3.<br />
Kako je lahko prišlo do opredelitve MKGP,<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
glede na to, da so vse štiri variante šele v fazi<br />
medsebojnega preverjanja.<br />
Zanima nas, zakaj se MKGP ne opredeljuje<br />
glede ostalih variant (variante 1, 2 in 4). Po<br />
našem mnenju morajo iti še enkrat v presojo<br />
vse variante, vključiti pa je potrebno še bolj<br />
primerne variante, saj na bistriškem obstajajo.<br />
Zbornico pro<strong>si</strong>mo, da nas obvešča o vseh<br />
spremembah.<br />
SKLEP: Občinskemu svetu bomo poslali<br />
zahtevo, da nam občinski svet zagotovi, da<br />
bodo v primeru izgube kmetijskih zemljišč<br />
v občini Slovenska Bistrica kmetom zagotovljena<br />
nadomestna zemljišča.<br />
SKLEP: V čim krajšem možnem času bomo<br />
organizirali javno okroglo mizo na temo najboljših<br />
kmetijskih zemljišč. Povabili bomo<br />
g. Smrkolja, g. Ravnika, predstavnika Sklada<br />
kmetijskih zemljišč, županjo ga. Ireno Majcen,<br />
Ivana Omana …<br />
daTUMI Za EKSTENZIVNO REJO ŽENSKIH GOVEdI<br />
Če morda na agencijski strani še niste zasledili spodnje informacije, <strong>si</strong> jo lahko v nadaljevanju<br />
preberete, in <strong>si</strong>cer so objavili datume za izračun obremenitve za zahtevke za ekstenzivno<br />
rejo ženskih govedi za leto 2008:<br />
»V skladu s 4. odstavkom 27. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu so bili<br />
za namen kontrole obremenitve z govedom za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih<br />
govedi izbrani naslednji datumi:<br />
* 31. januar,<br />
* 28. marec,<br />
* 18. maj,<br />
* 18. avgust in<br />
* 30. november.<br />
17
Kmetijske aktualne novice<br />
Podaljševanje veljavnosti potrdil o pridobitvi<br />
znanja s področja fitomedicine za izvajalce ukrepov<br />
Z Uradnim listom RS, št. 99/2008, iz dne 17. oktobra 2008 se je ponovno spremenil 4. člen<br />
Pravilnika o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine.<br />
Opozoriti vas želimo predvsem na spremembo trajanja veljavnosti potrdil o pridobitvi znanja<br />
s področja fitomedicine, ki je sedaj ponovno omejena in jo pravilnik opredeljuje na sledeči<br />
način:<br />
»Prodajalcu FFS se veljavnost potrdila podaljša za tri leta od datuma izdaje potrdila oziroma<br />
njegovega podaljšanja, če se v zadnjem letu pred potekom njegove veljavnosti udeleži obnovitvenega<br />
tečaja o vsebinah iz 8. člena tega pravilnika.<br />
Izvajalcu varstva rastlin se veljavnost potrdila podaljša za pet let od datuma izdaje potrdila<br />
oziroma njegovega podaljšanja, če se v zadnjem letu pred potekom njegove veljavnosti udeleži<br />
obnovitvenega tečaja o vsebinah iz 8. člena tega pravilnika ali najmanj enega predavanja s<br />
področja fitomedicine, varnega ravnanja s FFS ali drugega področja, ki se nanaša na vsebine iz<br />
8. člena tega pravilnika, v trajanju najmanj treh šolskih ur, in ga organizira izvajalec usposabljanja<br />
iz 5. člena tega pravilnika po letnem programu, ki ga odobri strokovna skupina.«<br />
Ker je veljavnost potrdil o pridobitvi znanja s področja fitomedicine tudi eden od zahtev za<br />
pridobitev sredstev ukrepov kmetijske politike, ki jo preverjajo kontrolorji na terenu, morate<br />
na to spremembo še posebej opozoriti vlagatelje teh zahtevkov.<br />
Vse druge spremembe pravilnika <strong>si</strong> preberite v zgoraj navedenem Uradnem listu.<br />
Glede na to, da je potrebno zanje s področja fitomedicine obnavljati, pozivamo vse KGZ,<br />
da v ta namen organizirajo ustrezne obnovitvene tečaje za slušatelje, ki so pridobili potrdilo<br />
o pridobitvi znanja s področja fitomedicine za izvajalce ukrepov v letih 2003 in<br />
2004. Pro<strong>si</strong>mo vas, da poleg osebnega vabljenja slušateljev, ki jim poteče veljavnost potrdil,<br />
o spremembah zakonodaje na tem področju kmete seznanite tudi preko lokalnih<br />
medijev in preko drugih lokalno ustaljenih informacijskih poti.<br />
18 November 2008
November 2008<br />
Kmetijske aktualne novice<br />
Kmetijsko gozdarski zavod PTUJ<br />
Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj<br />
tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20<br />
E-pošta: kgz@kgz-ptuj.<strong>si</strong><br />
www.kgz-ptuj.<strong>si</strong><br />
Datum: 5. 11. 2008<br />
VaBILO Na<br />
ZaČETNI TEČaJ PREdELaVE MLEKa Na dOMU<br />
V torek, 25. novembra 2008, bo v šolski <strong>si</strong>rarni Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj potekal<br />
tečaj predelave mleka za začetnike s pričetkom ob 9.00 uri. Zaključili bomo predvidoma ob<br />
15.00 uri.<br />
Program: 7 šolskih ur<br />
Izdelava svežega <strong>si</strong>ra – skute, izdelava namazov, kroglic<br />
Izdelava poltrdega <strong>si</strong>ra<br />
Izdelava jogurta<br />
Cena: 50 evrov na osebo<br />
V ceno je všteto predavanje, praktični prikaz izdelave mlečnih izdelkov in literatura. Dobili<br />
boste tudi potrdila o opravljenem tečaju s priloženim programom.<br />
Prijavite se, pro<strong>si</strong>m, na tel. 02 749 36 14 ali 041 363 544. Prijave sprejemamo do zapolnitve<br />
mest.<br />
Lep pozdrav,<br />
Majda Tumpej, univ. dipl. inž.,<br />
specialistka za <strong>si</strong>rarstvo<br />
19
ZDRUŽENJE ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE<br />
SEVEROVZHODNE SLOVENIJE IN ZVEZA<br />
EKOLOŠKIH KMETOV SLOVENIJE<br />
Vabita na BIO DAN v Maribor, ki bo v PETEK, 21.<br />
NOVEMBRA 2008, med 9. in 13. uro na Glavnem<br />
trgu.<br />
Degustirali boste lahko ekološka živila in imeli<br />
možnost kupiti ekološke pridelke in živila. BIO<br />
DAN bodo popestrili s kulturnim programom!<br />
Prejeli boste različna promocijska gradiva.<br />
Jesen je čas za jemanje vzorcev zemlje. Večini<br />
vam v letu 2008 poteče veljavnost analiz zemlje<br />
in gnojilnih načrtov. Izkoristite jesenski čas in pravočasno<br />
vzemite vzorce zemlje. Pravilen odvzem<br />
je s pomočjo sonde, ki <strong>si</strong> jo lahko izposodite pri<br />
Kmetijski svetovalni službi v Slovenski Bistrici. Na<br />
razpolago imamo tri sonde za izposojo, zato je<br />
treba prej preveriti, ali so sonde na razpolago. Če<br />
<strong>si</strong> sondo izposodite, je potrebno plačati kavcijo<br />
(50 evrov), ki vam jih vrnemo, ko vrnete sondo.<br />
POHITITE, DA NE BO ZMANJKALO ČASA<br />
Če želite mlečno kvoto za neposredno prodajo<br />
pretvoriti za oddajo v mlekarne, lahko to storite<br />
do 31. januarja. Če želite pretvorbo narediti trajno,<br />
je 30. november zadnji rok, če pa jo želite pretvoriti<br />
začasno, je časa do 31. januarja. Pretvorba<br />
individualne kvote se izvede na MK-7 obrazcu.<br />
Če ste menjali no<strong>si</strong>lca kmetijskega gospodarstva<br />
in imate mlečno kvoto, morate spremembo no<strong>si</strong>lca<br />
javiti na MK-10 obrazcu na AKTRP, ker se ta<br />
zadeva ne izvede avtomatsko.<br />
V mesecu januarju boste lahko vlagali zahtevek<br />
za tretje obdobje za ekstenzivno rejo ženskih živali,<br />
ki so telile v obdobju od 1. avgusta 2008 do<br />
10. decembra 2008, in posebno premijo za bike,<br />
ki ste jih dali v zakol od 1. oktobra 2008 do 31.<br />
decembra 2008.<br />
V primeru, da boste za naslednje leto odstopali<br />
GERK-e drugemu kmetijskemu gospodarstvu ali<br />
<strong>si</strong> pripisali GERK-e, morate pomisliti tudi na prenos<br />
plačilnih pravic. GERK-e <strong>si</strong> lahko pripišete dan<br />
pred tem, ko pridete izpolnjevat zbirno vlogo za<br />
subvencije, pri plačilnih pravicah pa je drugače.<br />
Prenos plačilnih pravic je mogoč od 15. septembra<br />
2008 do 15. januarja 2009. Obrazce<br />
dobite na spletni strani agencije ali pri Kmetijski<br />
svetovalni službi.<br />
KGZS, ZAVOD PTUJ, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA<br />
SLOVENSKA BISTRICA, OBČINA SLOVENSKA BISTRICA,<br />
OBČINA OPLOTNICA, OBČINA MAKOLE, OBČINA POLJČANE<br />
November 2008<br />
Oblikovanje, priprava za tisk in tisk:<br />
IMPOS d. o. o., Slovenska Bistrica<br />
Pošiljatelj: IMPOS d. o. o., Slovenska Bistrica<br />
Naslovnica je posneta na kmetiji<br />
Antona Rakovnika iz Malahorne.<br />
(Foto: Srečko Rajh)
Change language