Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
BESeDA
njivica na‰ih kmetiãev ali pa soline Nikolaja Petaãa. A ni
pomagalo niã. Prastara ljubezen je ostajala zmeraj brez odmeva.
Kakor da je okoli nas sama gluhota. In takrat smo si
sredi obupa veãkrat rekli, da so ãrnci zares veliki reveÏi, a da
smo mi ‰e veãji. Zakaj njih vsaj izdaja temna polt, nas pa niã.
In mi ne Ïivimo loãeni od Italijanov, smo belokoÏci kakor
oni, smo Arijci kakor oni. Da, ãisto beli smo in na‰a stanovanja
so v istih hi‰ah kakor njihova: eno na‰e, eno njihovo,
eno njihovo, eno na‰e. In Ïenimo se med seboj in spajamo
romanski ãar s slovanskim ãarom. Ne veste za trÏa‰ke deklice?
O, cvet deklet, vam reãem.
Saj, a ãe se dve plemeni kriÏata, potem sta paã dve. Ne, ne,
motite se. Ni takó. Na‰ega plemena ni smelo biti. Ga ni bilo.
Kakó, ni bilo? Ni bilo, verjemite mi. Zakaj mi smo bili in
hkrati nismo bili. Kakor voda v pesku: je in ni. Takó da je bilo
v resnici bolje biti ãrnec ali mulat. Dosti bolje. Kajti omejen
ãlovek ãrnca lahko sovraÏi, ne more pa reãi, da ga ni. Kot
ãrna zastava mu zmeraj plapola pred licem in mu draÏi jezne
oãi. Na nikak naãin pa ga ne more zatajiti. In ‰e to prednost
ima ãrni ãlovek, da lahko napade ãrno Ïeno, ko zaradi velikega
poniÏanja pobesnì in krikne: »Daj, ãrnka, da v tvojem
vonju posilim svoj obup.« Slovenski ãlovek pa tudi tega ni
mogel. Smo paã ãisto navadni belci. Nobenega posebnega
vonja nimajo na‰a dekleta.
5