Klima Bohinja - Shrani.si

Klima Bohinja
Uroš Debevec
Velikokrat slišimo, da nekdo pravi, da ima v Bohinju dež mlade. Še
posebno je zadnje čase v modi tista, ki pravi, da sta v Bohinju samo dva letna
časa, in sicer zima ter julij. A meteorološki podatki, predvsem temprerature
in količine padavin, kažejo, da temu ni tako.
Ker Bohinj leži v območju gora (Julijskih Alp), bi marsikdo pomislil, da
gre predvsem za gorsko klimo, a zavedati se je treba, da je Bohinj dolina, ki
ni ravno majhna. Na zahodu doline pa je Bohinjsko jezero, ki seveda vpliva
na okoliške vremenske značilnosti. Ker jezero skoraj v celem letu ponoči
ni toplejše od okolice, razen če seveda ne zamrzne, se zaradi tega v lepem
vremenu, velikokrat nad jezerom in v okolici, pojavlja trdovratna megla, ki
včasih vstraja kar prek celega dne. Zaradi le-tega pa pogosto nastaja inverzija
(zadrževanje toplega zraka nad hladnim), kar pomeni, da je v dolini mrzlo v
gorah pa prijetno toplo.
Pa na hitro opišimo vremenska dogajanja v Bohinju; če to ne vzamemo
kot šalo je treba povedati, da so tudi v Bohniju štirje letni časi. Secer je
res, da so zime bolj ostre kot drugje po Sloveniji in bolj mila poletja, saj
Bohnij leži na približno 500 m nadmorske višine, a zadnje čase marsikdo
lahko opaža, da pozimi zapade več snega v vzohdni Sloveniji, poletja pa tudi
niso tako mila, saj “zna” v juliju in avgustu kar pošteno pripekati. Trajanje
padavin je približno podobno kot drugje, le da k izdatnejšim padavinam
pipomorejo okoliške gore, ki prisilijo zrak, da se dviga pri tem pa se dodatno
pojavlja oblačnost iz katerih lahko zopet dežuje. En tak značilen pojav so
pogoste poletne vročinske nevihte.
Če hočemo zares primerjati nekatere meteorološke elemente kot so temperatura,
količina padavin, zračni tlak itp., je potrebno te količine meriti in
okoliške pojave opazovati. V zato gre zagotovo zahvala tistim, ki to delo
opravljajo ali so ga opravljali. Te merilne postaje so bile ali pa so še v
Češnjici, Bohinjski Bistrici, Gorjušah, Ukancu, St.Fužini, Srednji vasi, Nomenju,
Koprivniku in tiste malo višje na Voglu, Komni in Kredarici. Sicer
pa je prvi s tukajšnjimi tovrstnimi opazovanji (1895 v Boh. Bistrici) začel
takratnji župnik Janez Mesar.
Kako pa je s temi podatki?
PADAVINE
Padavine nastanejo tako, da se zrak dviga, ohlaja, pri tem pa se vodna
para kondenzira in z združevanjem majhnih kapljic nastajajo večje kapljice,
1

ki kot dež padejo na tla.
Zmotna je trditev, da po celi Bohinjski dolini letno enakomerno pade enaka
količina padavin, kar lahko vidimo iz sledeče se tabele. Vidi se, da se od
vzhoda pa do zahoda količina padavin skoraj prepolovi.
Postaja l.p. [l/m 2 ] m.p. [l/m 2 ] m.p. [l/m 2 ] Št.dni >1 Št.dni >20
maks mesec min mesec
Ukanc 2892 362 11 183 2 129 41
St.Fužina 2309 284 11 145 2 124 36
Boh.Bistrica 2161 259 11 136 2 115 33
Nomenj 1896 214 11 123 2 / /
Gorjuše 2018 229 11 117 2 116 30
Komna 3112 352 11 150 2 129 49
Vogel 2796 389 10 129 2 130 42
Kredarica 2006 224 6 96 2 145 31
Ljubljana 1376 147 6 79 1 114 22
vir:ARSO
l.p.- letno povprečje
m.p.- mesečno povprečje
Št.dni >1 - Število dni s padavinami nad 1l/m 2
Št.dni >20 - Število dni s padavimnami nad 20l/m 2
V tabeli lahko brž opazimo, da v Bohinju ne dežuje nič pogosteje kot
naprimer v Ljubljani, le količina padavin je večja, razlog so seveda okoliške
gore. Sicer pa je porazelitev po padavinskih dneh precej enakomerna, kar
velja tudi za celotno Slovenijo. Mesec z najmanj padavinami je februar, tisti
z največ padavinami pa november in ne april, kot mislijo mnogi. Drugače
pa je bil po večini Bohinja januar leta 1964, mesec, ko ni padlo nič padavin.
Najbolj mokro pa je bilo leto 1934, ko je v Bohinjski Bistrici padlo kar 3263
litrov dežja na kvadratni meter. Skratka, ne le v Bohinju, temveč v celotnem
delu SZ Slovenije je količina padavin precej večja kot drugod po Sloveniji.
“Triglav ima kapo. Dež bo!”, je naslednje reklo Bohnjcev, ki pa žal v
večini primerov zgreši. Razlog je v tem, da je Triglav najvišja gora in v svoji
okolici skorajda nima sosedov, ki bi ga zakrivali. Zato je obtekanje zraka
okoli gore, ne pa prisilno čez goro, ki naredi “kapo”, mnogo lažje in oblaka,
ki bi zakrival očaka, ni. Je pa zelo dobra napoved za slabo vreme, če imajo
kapo spodnje Bohinjske gore (vez hribovja med Črno Prstjo, Voglom in Komno),
saj se vlažen zrak iz primorske strani prisilno dviga čez sedlo spodnjih
bohinjskih gora in ustvarja oblake, ki zakrivajo vrhove. V tem primeru nas
velikokrat naslednji dan, od zahoda, preide poslabšanje vremena, ki se razširi
nad vso Slovenijo. Ko je temperatura dovolj nizka, okoli 0 o C, dež preide
2

Slika 1: V oblake ovite spodnje Bohinjske gore ter Triglav istega dne
v sneg. Za nekatere kot lepota za druge preživetje, saj je za tak turistični
kraj ta element za zimsko sezono zelo pomemben. Lahko bi sicer rekli, da
je zadnje čase snega mnogo manj kot včasih, a od časa do časa nas prseneti
s prcej debelo snežno odejo. Težava je verjetno v tem, da si vsi vsako leto
želimo veliko snaga.
Postaja Pov.št.dni Maks. Datum
Ukanc 99 168 12.2.1978
St.Fužina 100 263 15.2.1952
Boh.Bistica 79 220 15.2.1952
Gorjuše 113 185 28.2.1984
Komna 188 450 2.4.1951
Vogel 174 415 7.4.1984
Kredarica 264 700 april 2001
Ljubljana 59 146 15.2.1952
vir:ARSO
Pov.št.dni - Povprečno število dni s snežno odejo
Maks. - Najvišja snežna odeja v centimetrih
TEMPERATURE
Temperatura je zelo pomemben meteorološki element, ki zadeva celotno
vremensko dogajanje okoli nas. Temperaturo merimo s termometri, ki so v
vremenskih hišicah zaščiteni pred direktno sončno svetlobo ter svetlobo, ki
se odbija od tal. Torej temperatura zraka je temparatura merjena v senci.
3

Poataja Pov.let. maks. dat. min. dat.
St.Fužina 7,7 + + -26,3 11.2.1969
Komna 3,6 26,2 9.7.1968 -25,1 7.1.1981
Vogel 4,3 + + -21 12.1.1987
Kredarica -1,6 21,6 27.7.1983 -28,3 7.1.1985
Ljubljana 9,9 37,3 julij 2003 -23,3 16.2.1956
vir:ARSO
Pov.let. - Povprečna letna temperatura
Očitno je, da je poletje najtoplejši del leta ter zima najhladnejši, pomlad
ter jesen pa sta po povprečju kar enako topla. Lepo je videti, da je razlika
med minimalnimi temperaturami majhna (8 ◦ C), dočim je pri maksimalnih
tempeaturah ta odklon večji (20 ◦ C). Za visoke planote in planine nad Bohinjem
so značilna tako imenovana mrazišča. To so kotline, kjer se zrak zelo
ohlaja, predvsem v jasnih zimskih nočeh, in se tam temperatura lahko spusti
tudi do −30 ◦ C. Kot pa smo že na začetku omenili je v dolinah kot je Bohinj
pogosto znana inverzija, ki povzroči, da ja naprimer na Kredarici 5 ◦ C v
dolini pa −5 ◦ C.
POJAVI
Za Bohinj je zelo značilna megla, ki se pogosto pojavlja v vseh letnih časih.
Veliko vzpodbudo k nastanku megle daje jezero. Ker je jezero v nočnem
času skoraj vedno topleje kot okoliški zrak se nad jezerom pogosto pojavlja
megla, ki navadno sega kakih 300m nad gladino. Ko vzide jutranje sonce,
se zark ob vznožju Vogarja, Pršivca ter Vogla začne ogrevati in dvigati, kar
povzroči razkroj megle na sredini jezera, kar se vidi kot oblačni ostanki ob
vznožju celotne doline. Sicer pa je više ko gremo manj megleno, kar lahko
preberemo iz tabele. Izjema je Kradarica, na katero pa sicer Bohinjska dolina
ne vpliva več, to je pač posledica oblačnosti, ki se pogosto pojavlja okoli
Triglava. Zanimivo pa je naprimer videti, da je v Ljubljani več meglenih dni
kot v Bohinju. Razlog so okoliške gore, ki prožijo konvekcijo in cirkulacijo
zraka, ki pa jo pač v Ljubljani ni.
slika
Postaja Povprečni število
jasnih dni oblačnih dni meglenih dni
St.Fužina 35 142 107
Komna 69 123 89
Vogel 71 112 107
Kredarica 52 120 206
Ljubljana 33 143 123
vir:ARSO
4

Še ena vremenska značilnost, ki se dotakne Bohinjske doline, so lokalni
vetrovi. Ko se ponoči pobočja močno ohlade priteka zraka v dolino - veter
iz gora. Če je dolina zaprta se v njej lahko naredi megla. Tako naprimer
v dolini Voje zelo redko naletimo na meglo, medtem, ko je v Bohinjska dolina
že pokrita z meglo. Podobno je kroženje zraka nad Bohinjskim jezerom.
Predvsem poletnih nočeh, ko je razlika tempertur med kopnim in jezerom
precej velika, k jezeru iz fužinarskih polj piha veter. Podnevi pa je ravno
obratno, in sicer veter piha iznad jezera proti kopnem. Sicer pa se ta veter
dviga po popočjih Pršivca in Vogarja, ter nad njimi ustvarja kopaste
oblačke, ki lahko predvsem v popoldanskem času prerastejo v nevihte. Ob
nevihtah so lahko kratkotrajno vetrovi zelo močni in za seboj puščajo škodo.
Drugače pa se včasih ob približevanju vremenske motnje po celi Bohinjski
dolini razbesni močan jugozahodni veter, ki za seboj ponavadi pusti ogromno
gmotno škodo na gozdovih. Na srečo pa je Bohinj, od severa, z gorami
zaščiten pred močnimi severnimi vetrovi, po prehodu vremenskih motenj.
Postaja Pov.št. dni z vetrom
St.Fužina 0,3
Komna 12,4
Vogel 5,5
Kredarica 70,9
Ljubljana 1,3
vir:ARSO
Pov.št. dni z vetrom - Povprečno število dno z vetrom nad 60km/h.
Veter pa tudi vpliva na pojav ledu nad Bohinjskim jezerom. Ob nepremočnem
vetru jezero prej zamrzne. Meteorološke ter hidrološke podatke
ARSO zbira že od leta 1939 pri cerkvi Sv.Duh. Povprečna letna temperatura
jezera od pričetka merjenja je 9, 13 ◦ C, vendar je v zadanjem desetleju temperatura
znašala 10 ◦ C, kar nam da slutiti, da se jezero v povprečju segreva.
To pa ne pomeni, da gre pogosto pričakovati vsakoletne kopalne sezone, ali
pogosto nenastajanje ledu na jezeru. Seveda pa je tu vprašanje kaj štejemo
pod pomenom led na jezeru, ali zamrzne celo jezero ali pa le del ob obali.
Skratka strokovnjaki so izračunali, da bo pojav ledu na jezeru čez 150 let
zelo redek. Starejši bi zagotovo lahko povedali kako je bilo z ledom včasih
in kako je danes. Opozoriti pa je potrebno, da k nastanku ledu prispevajo
tudi močne snežne padavine, kar se je natanko zgodilo v letu 2004 in in proti
koncu leta 2005, ter mogoče še kdaj prej.
5

Slika 2: Poletna vročinska nevihta ter sončev halo nad Staro Fužino
6