Prenesi si PDF - revija Tabor

Prihaja
Smrklja!!!
Tabor za najstnike, {tevilka 3
TABORNI[KI PSIHO!
Indijanci!
Aha, kadila si?!
Zakaj angel~ki zastonj {topajo?!
Taborjenje slepih!
Ali osvajamo ve{~ine?!

MARSIKAJ NOVEGA
Novi Gozdovnik je druga~en - cel v barvah, z novimi
rubrikami in novo podobo ... celo mi, Pol`i, v njem
dobimo novo ~lanico Smrkljo! Zakaj vse to? Zato ker
ho~emo, da bi bila na{a revija kar najbolj{a in po okusu
njenih bralcev. Nam uspeva? Povejte nam sami ...
Mir z vami!
Nove Gozdovnikove ~rke in {tevilke niso le druga~ne in bolj posko~ne - v
sebi nosijo pomen! ^e si jih dobro in z domi{ljijo ogledate, boste v njih
na{li obrise `ivalic!
HOROSKOP ... KAK[NA NEUMNOST!!!
Device, biki, strelci, `elve in druge zverinice so nepreklicno mimo. Povozil jih je ~as. Vanje verjamejo le {e
stare mame, bratranci v drugem kolenu in redki kolesarji. Zdaj je v modi TABORNI[KI
PSIHO = taborni{ki psiholo{ki horoskop! Ni~ ve~ ni pomembno, kdaj so te vzeli iz
mame, pomembno je, kaj si po du{i.
Ugotoviti, kaj si po du{i, pa je dojen~je lahko: izbere{ predmet, ki ti je
najbli`ji (po du{i najbolj podoben), nato pa prebere{, kaj ta predmet
(in tebe) ~aka v prihodnosti. ^e ti napoved ni v{e~, si
lahko enkrat premisli{ in se odlo~i{ za drug predmet.
V redu, kajne? PSIHO je raztre{~en po
celi reviji, velja pa do takrat, ko bo iz{el
naslednji Gozdovnik.
Zdaj pa povej, kaj si: [OTORKA, KLIN,
NO@, VRVICA, V@IGALICA, GOJZAR, LOPA-
TA, KOMPAS, KOTLI^EK ali KITARA?
Skelo in Malus

Foto: Janez Trpin
INDIJANCI S HARMONIKO
Se pa `e spodobi, kajne, da v
Gozdovniku vedno kaj zapi{emo o
na{ih daljnih prednikih - gozdovnikih?!
Bomo vsaj vedeli, po kom smo
taborniki z zelenimi rutkami dobili
svoje ime, in se zavedali, da moramo
biti nanj ve~ kot ponosni!
Mol~e~i poglavarji z bujnimi perjanicami.
[otori, ki jih obliva ne`na
svetloba ve~ernega ognja, in sence
veli~astnih totemov. Vra~, ki si nadene
skrivnostni izraz in dolgo zre v
nebo ...
Indijanci. Koliko vznesenih besed
je bilo `e namenjenih tem pokon~nim
ameri{kim staroselcem! In
kako grdo jih je oropal beli ~lovek
njihovega ozemlja, njihovega na~ina
`ivljenja in pogosto, `al, tudi njihovega
ponosa! Namesto da bi se
u~il od njih, se navzel ljubezni do
narave, umetnosti in miselnosti ...
No, bili so tudi belci, ki so Indijance
poznali in cenili. Eden izmed
njih je bil Ernest Thompson Seton.
Obogaten s spoznanji, do katerih je
pri{el med bivanjem med severnoa-
meri{kimi Indijanci, je
leta 1902 osnoval Woodcraft
Indians ali po na{e
gozdovnike.
Gozdovni{ka znamenja,
{otori, obi~aji, posveti,
miselnost, ... Skoraj vse,
kar je bilo gozdovni{ko,
je imelo indijanske korenine.
To pa predvsem
zato, ker se je gibanje za-
~elo v Severni Ameriki.
Seton je vsem drugim
gozdovnikom po svetu
polagal na srce, naj nikar slepo ne
opona{ajo Indijancev, naj se raje
oprimejo svojega narodnega izro~ila.
Slovenski gozdovniki, denimo, so
sicer postavljali indijanske toteme in
si dajali indijansko zvene~a imena,
toda {otorska platna so poslikavali s
slovenskimi vzorci in motivi (na pri-
Na naslednji strani si
preberite zgodbo o
Indijancu ...
mer nageljni) in gojili ljudske pesmi.
Tudi harmonike se niso branili!
Gozdovni{tvo namre~ ni bilo indijanstvo.
Bilo je vra~anje k naravi
ter vzgajanje preprostosti in strpnosti.
Ker pa so Indijanci `iveli mnogo
bli`e naravi in ker so se od nje u~ili,
so se gozdovniki najve~ u~ili od Indijancev.
Malus

INDIJANCU QUONABU
Ponujamo vam za~etek knjige Rolf gozdovnik, ki jo je leta 1911 napisal in
ilustriral E. T. Seton, leta 1973 pa je iz{la v slovenskem prevodu. Pripoveduje
o prijateljstvu med Quonabom in mladim belim fantom Rolfom, ki ga
Indijanec vpeljuje v skrivnosti narave. Nadejamo se, da vas bo odlomek
zvabil k branju te ~udovite knjige ...
Malo pred son~nim vzhodom je Quonab, zadnji iz plemena Myanos
Sinawa, stopil iz tipija ter se povzpel na visoko pe~ino. Tu je stal
mol~e in ~akal, da posije prvi `arek jutranjega sonca prek gladine jezera,
ki je le`alo pred njim.
Nemo je izmolil molitev k Velikemu Duhu, ko je iz podolgovate
plasti oblakov nad jezerom posijal zlat `arek. Quonab je ubral enoli~no
indijansko pesem, pozdrav vzhajajo~emu soncu:
"O, sonce, ki vzhaja{ iz jutranjega oblaka
in plava{ plamene~ po vesolju!
Bodi pozdravljeno, veli~astje!"
Spet in spet je zapel in udarjal na indijanski boben, dokler ni veliki
bog svetlobe pretrgal oblaka ter se je dopolnil raz`arjeno rde~i ~ude`
son~nega vzhoda.
Nato se je rde~i mo` spet vrnil v {otor, ki se je skrit naslanjal na pe-
~ino. V skledi iz lipovega lesa si je umil roke in si za~el pripravljati zajtrk.
V pokositreni bakreni kotli~ek nad ognjem je nalil nekaj vode, in
ko je zavrela, je stresel vanjo pest koruzne moke in {koljk. Nato je snel
z `eblja pu{ko kremenja~o, preplezal ozki greben gri~a, ki je {otor {~itil
pred severozahodnikom, in se z ostrimi o~mi razgledoval okoli {irokega
ribnika, ki se je, zajezen z visokim bobrovim nasipom, iztekal v
ozko dolinsko strugo potoka Asamuk.
Ribnik je {e pokrivala zimska ledena odeja, toda na mestih, kamor
je lahko sijalo pomladno sonce, je bila voda; verjetno, da so tam `e
plavale divje race. A prikazala se ni nobena, pa~ pa je na robu ledu
sedelo neko okroglo bitje, ki ga je Indijanec na prvi pogled spoznal za
pi`movca.
^e bi se pretihotapil okoli ribnika, bi lahko tvegal strel, pa se je raj-
{i hitro vrnil v tipi in pu{ko zamenjal z oro`jem svojih dedov, za pu{~i-

co, lok in dolgo vrvico s trnkom. Hitro je ob{el ribnik in se na deset
metrov pribli`al pi`movcu, ki je {e zmeraj mirno glodal korenino. Indijanec
je vrvico polo`il na lok in privezal nanjo pu{~ico - tetiva je zabrnela
- pu{~ica je zletela, bliskovito odvila vrvico in predrla pi`movca.
^of! In `ival je izginila pod led.
Toda drugi konec vrvice je strelec krepko dr`al; zdaj jo je previdno
natezal in prikazal se je pi`movec. Udarec s palico ga je ubil, nato je
Indijanec potegnil `ival na breg. ^e bi streljal s pu{ko, bi mu pi`movec
gotovo u{el.
Vrnil se je v {otor, pou`il zajtrk in nakrmil majhnega rumenega
vol~jaka, ki je bil privezan v {otoru. Potem je skrbno odrl pi`movca;
najprej je zarezal v ko`o prek korenine repa, nato pa je ko`u{~ek kakor
rokavico potegnil prek glave. Zdaj ga je znotraj napel na mo~no
palico; ko`uh je moral biti suh v enem dnevu in pripravljen za prodajo.
Indijanec je truplo `ivali temeljito o~istil in ga spravil v senco za
poznej{o ju`ino.
Bil je vranji mesec - v jeziku belih mo` marec. Pred durmi je bil
travni mesec, in `e so vrane v jatah odhajale z jezerskega brega proti
severu in iz vi{ave krakale veselo vest, da je minil mesec lakote in da
je pri{la pomlad. Detel je trkal po veji, divja kura je vabila v borov
gozd, po zraku pa so gagajo~ letale divje race. Kdo bi se torej ~udil, da
je tudi Indijanec izra`al svoja ~ustva z udarjanjem tam-tama in s tem
skladnim petjem svojega plemena.
Kakor da se je ne~esa domislil, je od{el na ju`no stran pe~ine in kakor
prej{nja leta ob tem ~asu na{el tam modro morsko ~ebulico, prvo
pomladno cvetko. Ni je utrgal, temve~ je po~epnil k njej in jo gledal.
Ni se smejal, ni pel, ni govoril in rastlini tudi ni dajal nikakr{nih imen;
bil je zadovoljen, da je mogel gledati modro cvetko. Saj je pri{el zato
sem, ker je vedel, da jo bo na{el tu.

NE[TETO @IVALI, NE[TETO POKLICEV
Prepoznajte Prepoznajte Prepoznajte `ivali `ivali `ivali in in in napi{ite, napi{ite, napi{ite, na na na kateri kateri kateri poklic poklic poklic vas vas vas spominjajo spominjajo spominjajo (spomnite (spomnite (spomnite se, se, recimo, recimo, recimo, na na na katero katero katero od od
od
lastnosti lastnosti lastnosti `ivali `ivali in in jo jo jo pove`ite pove`ite pove`ite s s poklicem), poklicem), nato nato pa pa pa si si med med med seboj seboj pojasnite pojasnite svoje svoje svoje asociacije. asociacije. asociacije. Znate Znate Znate `ivali
`ivali
tudi tudi pravilno pravilno pobarvati?
pobarvati?
Pipc
Re{itev: po vrsti: sipa, rovka, netopir, muha, lisica, je`, zajec, pol`, kit, labod, morski mesec, str`ek, podlasica, podgana, srna, me~arica, divji pra{i~, ka~jerep, modras,
mravlja, vrabec, orka, postrv, galeb, beli medved, `elva, kobilica, fazan, ka~ji pastir, ~love{ka ribica, sova.

VSAKO LETO TISTEGA "BLESAVEGA"
PLAVALCA DELAMO V BOHINJU!
Gozdovnike in gozdovnice {irom po
Sloveniji smo povpra{ali, kaj vedo in
mislijo o taborni{kih ve{~inah.
Rok Kravanja - Densi, Rod stra`nih ognjev,
Kranj:
Ve{~ine v glavnem osvajamo v
vodu. Lani smo dobili 1. list in {tiri
ve{~ine. Tudi na taborjenjih smo osvojili
kak{no, na primer opazovalca,
na splo{no pa je ve{~in na taborjenjih
manj, mogo~e to celo manjka.
neka Petra, Kvedrov rod, Ptuj:
Ne delam ve{~in, razen poleti,
ko vsako leto (`e trikrat zapored!) tistega
"blesavega" plavalca delamo v
Bohinju ...
Mislim, da imam `e dva. Mi je pa
v{e~, da so ve{~ine kvalitetne, vezene.
@iga Gori{ek - Packo, Rod sne`ni{kih
ru{evcev, Il. Bistrica:
Ve{~ine so mi v{e~, ker se navadi{
mnogo stvari, ki se jih druga~e
ne bi nikoli. Pa tudi vidi{, v ~em so
dobri kak{ni taborniki - saj vidi{ njihove
ve{~ine na kroju. Trenutno v
vodu osvajamo ve{~ino zbiratelja,
potem bomo prvo pomo~ ...
Suzana Logar - Logarca, Rod sne`ni{kih
ru{evcev, Il. Bistrica:
Ve{~ine so v redu: tako se lahko
navadi{ kuhati, poskusi{ biti en dan
tiho, nau~i{ se potapljati ... V na{em
vodu redno opravljamo ve{~ine.
Tja{a Vilar, Rod skalnih taborov, Dom`ale:
Ve{~ine osvajamo bolj malo, ker
so v glavnem brezzvezne. Malo je takih,
ki so v{e~ celemu vodu, zato jih
tudi ne osvajamo.
Brina Brate – Hro{~ek, Rod Sivega volka,
Ljubljana:
Ve{~ine mi ne pomenijo veliko,
saj jih pri nas bolj malo osvajamo,
vsaj gozdovniki ne. Ko sem bila {e
med M^, sem delala mol~e~nika in
lakotnika, zdaj pa bi rada dobila
ve{~ino prva pomo~.
Luka Pu{nik, Rod skalnih taborov, Dom`ale:
Ve{~ine so super, saj marsikateri
sestanek postane manj dolgo~asen.
Zahteve so v~asih prete`ke, a jih lahko
prilagodimo. Najbolj so mi pri
srcu ve{~ine, ki so povezane s taborni{tvom
ali {portom.
Rok Neme~ek, Rod jezerskega zmaja,
Velenje:
Premalo je ve{~in s podro~ja
zdravja in {porta - pogre{am rolanje,
prosto plezanje in deskanje na snegu.
VA@NO POJASNILO: Odgovorov ve~ine
tistih, ki o ve{~inah niso imeli pojma, ker
jih ne osvajajo, nismo zapisali. Preve~ jih
je bilo in zato niso bili zanimivi.
Pri anketiranju so pomagali: Vida in Dina,
Matija, Luna, Greta, [pela ter Peter.
Hvala!
ilustracija: Neva

NA JURI[!
Bilo je nekaj let nazaj, ko smo taborili v
Bohinju. Po koncu taborjenja sem
sre~al skupinico tabornic iz Ljubljane.
Pogovarjali smo se o marsi~em, bile so
prijazne in dobre punce, ena je celo
postala moja simpatija, toda od vsega
se najbolj spominjam {okantnega
dejstva, da NISO POZNALE VE[^IN! Saj
do teme niti ne bi pri{li, ~e me ne bi z
zanimanjem vpra{ale, kaj vendar
imam na{ito nad levim `epom?!
Dobro, to so bila leta, ko so {ele nastajale
sedanje ve{~ine. Mislim, da je
zdaj druga~e in da vsak tabornik v
Sloveniji ve, kaj pomenijo mali na{itki.
Ostaja pa `alostna resnica, da
ve{~ine za GG {e vedno niso tako
priljubljene, kot bi morale biti.
Toda saj so zanimive, razli~no
te`avne, prijetnega videza! Dobra
zadeva so in v Gozdovniku se bo
vedno na{el prostor zanje. Tokrat
vam razlagam vse temeljne stvari - vi
pa juri{ajte na ve{~ine!
^E SI NEKDO JAVNO VRTA PO NOSU,
POTEM NA[ITEK LA@E
Na{itek nad levim `epom pove,
v ~em ste dobri in kako dobri ste. Z
osvajanjem ve{~in razvijate svoje
sposobnosti in po~nete stvari, ki so
vam najbolj v{e~. Vsakdo izmed vas
si lahko sam izbere najljub{e in se
jim potem posveti bolj kot ostalim
podro~jem. Nagrada je ve~ znanja,
dogodiv{~in in izku{enj na podro~ju,
ki vam le`i, in za name~ek {e o~esu
prijazen na{itek za na kroj. Na{itek,
ki {irnemu svetu sporo~a nekaj
o vas.
Predstavljajte si, da ste na obmo~nem
mnogoboju za GG ... Malo
vam je dolg~as, pa bi se radi pogovarjali
o internetu. V va{em vodu ni
nikogar, ki bi kaj pametnega vedel o
tem sijajnem omre`ju (nekateri so
res za luno), zato se ozrete po ostalih
udele`encih. De~ko zraven vas je
o~itno glasbenik, saj ima na kroju
tako ve{~ino. Zgrozite se nad tip~kom,
ki nosi samo ve{~ino "Bonton",
in si hkrati nemarno vrta po
nosu. Kon~no opazite gozdovnico,
ki ima med ostalimi pri{ito ve{~ino
"Uporabnik ra~unalnika", in, seveda,
popolnoma obvlada Mre`o. Navdu{eno
se zaplete v pogovor z vami
...
"PRVI OBROK" - KAKO SME[NO IME!
Dekletova ve{~ina ima oran`en
rob, mulec z roko do komolca v
nosu ima '"Bonton"' z rumenim robom,
"Glasbenik" pa je obrobljen
rde~e. Zakaj? Zato, ker sodijo k razli~nim
listom (1. list = rumen, 2. list =
oran`en, 3. list = rde~ rob; ve{~ine
za PP imajo vijoli~nega). Dolo~ene
so celo pogoj za priznanje listov!
Ve{~ine s podro~ij, s katerimi se
taborniki poudarjeno ukvarjamo
(orientacija, pionirstvo, kuhinja
itd.), se stopnjujejo. Na primer kuhinja:
pri 1. listu za~nemo s "Prvim
obrokom", nadaljujemo pri 2. listu s
"Kuharskim pomo~nikom", morda
zavijemo k "Tabornem ekonomu" z
rde~im robom, {ele kot PP-ji pa se`emo
do "Kuharja"!
To je glavni razlog za malce nenavadna
imena in podobe nekaterih
ve{~in. Te`ko je pa~ poiskati {tiri
normalna kuharska imena ali pa {tiri
razli~ne simbole za {tiri stopnje novinarja.

KJE SO PA "SLIKAR", "KIPAR", "IGRALEC
GOLFA"?
Strogo taborni{kih, tehni~nih
ve{~in je ogromno, toda ~e radi ri{ete,
boste te`ko na{li kaj zase. Morda
"Risarja skic"? [alim se. Vendar pa
to ni sme{no, `alostno je. Likovnih
ve{~in ni preprosto zato, ker tisti, ki
so ustvarjali ve{~ine, niso na{li primerne
osebe, ki bi znala napisati
zahteve za "slikarja" ali "grafika" ...
Tudi {portnih ve{~in je bolj malo
in verjetno je razlog enak. [koda.
Upamo lahko samo, da se bodo na{li
heroji, ki bodo zapolnili to vrzel.
Do takrat pa slikajmo, kiparimo in
igrajmo vodno ko{arko - tudi vse to
sodi k tabornikom!
VSE JE V MODREM FASCIKLU, ZAKAJ
POTEM ...
Tiste GG ve{~ine, ki `e so, so
zbrane v modrem priro~niku "Taborni{ke
ve{~ine". Vsak vodnik ga
mora imeti, pa {e rod nekaj dodatnih
za povrh. Zakaj si ga ne bi tudi
vi, gozdovniki in gozdovnice, izposodili
in si sami prebrali, katere ve{-
~ine vam ponuja? (Konec koncev ga
lahko celo nabavite pri Zvezi tabornikov
Slovenije.)
No, sicer pa so ve{~ine predvsem
stvar va{ega vodnika. ^e jih on
ne zna vplesti v vodove sestanke,
potem imate res malo mo`nosti, da
jih osvojite ... Pritisnite nanj, ~e vas
KOMPAS, vedno si na pravem mestu! Pomaga{ babici, najde{
izgubljeno denarnico in ugotovi{, kdo vam krade zelenjavo z
vrta. Pazi, da ne odkrije{ ~esa, kar ti ne bo v{e~!
ve{~ine mikajo bolj kot njega! ^e je
dober vodnik, bo znal prisluhniti va-
{im `eljam.
Morate pa hkrati upo{tevati, da
je na vodovem sre~anju te`ko osvajati
ve{~ine, ki ne zanimajo vseh. Za
take se mora potruditi vsak sam in
dobro izkoristiti mo`nosti, ki jih ponuja
denimo taborjenje - ko je ve{~ino
mogo~e delati pod vodstvom tabornikov,
ki jih najbolje obvladajo.
KAK[NA "VE[^INA" NIMA SMISLA
Ti strokovnjaki so tudi edini, ki
lahko priznajo ve{~ine. Kdor je ni `e
sam osvojil, je namre~ ne more podeliti
drugim. Kako pa je z izpolnjevanjem
zahtev za ve{~ino? Preprosto
- napraviti je treba vse, kar pi{e v
priro~niku.
Seveda, marsikdo vam bo kar
podaril ve{~ino, ne da bi jo sam prej
osvojil in ne da bi vi ugodili vsem
zahtevam ... Ampak to je nesmiselno.
Zares ponosni ste lahko le na tisto,
ki ste jo v popolnosti obvladali,
ki vam jo je priznal izku{en tabornik
in ki je lepo pri{ita na kroj!
Malus
ilustraciji: Neva
Katere na{itke ve{~in na teh straneh
prepoznate?

Skelo komaj ~aka, da re{i kak
problem, vi pa komaj ~akate, da
se re{ite kakega problema! Mar ni
to super kombinacija? Pi{ite mu
na Taborov naslov!
ZAKAJ SEM KADILA?!
Gozdovnica, ki je `elela ostati neimenovana,
je poto`ila:
Dragi trot Skelo, sem gozdovnica
in obiskujem osmi razred osnovne
{ole. Taborni{tvo me neizmerno
veseli. V{e~ mi je tudi to, da kdaj
kak{no u{pi~imo. Vendar smo {le na
lanskem taborjenju predale~. U{le
smo iz tabora v gozd in kadile. Tako,
malo za {alo, da smo se lahko va`ile...
To pa je tudi moj problem, saj
me mami zaradi tega ne pusti na leto{nje
taborjenje, vodnik pa no~e
pomagati. Prosim, pomagaj mi ti!
Trot Skelo:
Najprej ti moram povedati, da
taki dogodki me~ejo slabo lu~ na
vse tabornike. Kajenje in postavljanje
s cigaretami nikakor ne sodita k
zdravemu taborni{kemu `ivljenju.
[e posebej to velja za GG-je! Vodniki
vas ne morejo dr`ati na vrvici, zaupati
vam morajo in verjeti, da boste
pametno ravnali. Grdo je, ~e zlorabite
to zaupanje, in tiste, ki so za
vas odgovorni, spravljate v zoprn
polo`aj! Toda o tem si, upam, `e
premislila, saj ti v nasprotnem
sploh ne morem pomagati.
Zaupanja star{ev ne
bo enostavno pridobiti
nazaj. In ~e se
nisi `e med letom
trudila pokazati,
da je bilo vse
skupaj le enkrat-
na neumnost, ki se ne bo ve~ ponovila,
potem ti bo zelo te`ko vse skupaj
nadoknaditi v preostalem ~asu.
Svetujem ti torej, da se lepo vede{ in
poizku{a{ dokazati, da si odgovorna
ter da zna{ paziti nase. Ko bo to opazil
tudi vodnik, se bo prav gotovo
tudi on pripravljen pogovoriti s tvojimi
star{i.
^e si res tako mo~no `eli{ na taborjenje,
se bo{ `e potrudila. Saj ve{,
spomini, ki ti ostanejo po taborjenju,
so ponavadi eni najlep{ih!
ilustracija: Neva

DVE
NENAVADNI
JUHI
Za JOGURTOVO JUHO potrebujemo:
- 6 dl jogurta
- 20 dag sve`ih kumaric
- 5 dag ~ebule
- 6 do 8 dag {unke
- strok ~esna
- peter{ilj
Olupljene kumarice grobo naribamo,
dodamo sesekljano ~ebulo,
strt ~esen, na kocke narezano {unko,
za~imbe (sol, poper, mu{katni
ore{~ek) ter zme{amo z zelo ohlajenim
jogurtom. ^e se nam juha zdi
pregosta, jo lahko razred~imo z mineralno
vodo. Okrasimo s peter{iljem.
SADNO JUHO za 5 oseb napravimo iz
slede~ih sestavin:
- 0.5 l vode (delno jo lahko zamenjamo
z mineralno)
- 1 dag {kroba (gustin)
- 0.5 l poljubnega sve`ega sadja
(ena vrsta ali me{ano)
- limonin sok po okusu
- sladkor
V vrelo vodo zakuhamo podmet
iz {kroba, dobro zavremo in ohladimo.
Prime{amo sadje, ki smo ga dobro
oprali, olupili in narezali na kocke.
Za~inimo s sladkorjem, limoninim
sokom, cimetom. Po okusu lahko
dodamo {e sadni sirup. Juho nalijemo
v kozarce in ohladimo. Pred
serviranjem ji dodamo ledeno kocko.
V naravi lahko jedi ohladimo
tako, da jih postavimo v pokrito
jamo ali pa v mrzel potok.
Komad (Toma` Polenec)
ilustracija: Peter
?

TAM, KJER
NI SEMAFORJEV
Letalo ... Samo na nebu ... Leti, kakor
ho~e ... Nobenih prometnih znakov,
nobene prometne policije ... Ampak
zakaj, hudi~a, potem ne ustavlja
angel~kom, ki utrujeni {topajo na
oblakih? In zakaj, pri Neptunu, imajo
vsi kapitani sive lase, ~eprav je videti
plovba po morju otro~je lahka?
Preberite Samin prispevek o pravilih
zra~nega in pomorskega prometa, pa
vam bo marsikaj jasno ....
KAKO DELAJO RED V ZRAKU
Poveljnik letala vsaj pol ure pred
vzletom pove upravi letali{~a na~rt
poleta, ki ga ta nato sporo~i naprej.
Za na~rt zvedo vse tiste
podro~ne kontrole
poletov, ki pokriva-
jo ozemlja, nad katerimi bo letalo letelo.
Prav tako morata na~rt poleta
poznati letali{ka kontrola v kontrolnem
stolpu na doma~em letali{~u,
in tista na letali{~u, na katerega je letalo
namenjeno. Letali{ka kontrola
iz stolpa odobri vzlet ali pa sporo~i
poveljniku spremembe, ki jih mora
narediti zaradi drugih letal, ki so `e
v zraku.
Letala letijo po zra~nih poteh.
Lahko si jih predstavljamo kot 9 km
{iroke prozorne tunele. Dno takega
tunela je 450 m, strop pa pribli`no
6000 m visoko. Moderna reaktivna
letala letajo v vi{ini 6000 - 15000 m,
zato so vpeljali za letenje {e zgornji
prostor, ki ima dno pri 6000 m nad
zemljo, strop pa ni omejen. Letala letajo
po teh poteh, njihovo potovanje
pa spremljajo podro~ne kontrole
poletov.
Dve letali, ki si letita nasproti po
isti poti, kontrolorji lo~ijo za najmanj
300 m - od enega zahtevajo,
naj leti vi{e ali ni`e. Dve letali, ki letita
po isti poti v enaki smeri in vi{ini,
pa lo~ijo z razmakom vsaj deset mi-
Gospa u~iteljica, rad bi postal
kapitan, pa me zanima ... A se
tudi morska bolezen prena{a s
spolnimi odnosi?
nut. ^e je zadnje letalo hitrej{e, mu
naro~ijo, naj se spusti ali dvigne za
300 m.
Okoli letali{~a je promet tako
gost, da so morali vpeljati tudi strogo
kontrolo pribli`evanja. ^e do letali{~a
v kratkem ~asu prileti ve~ letal,
jim naro~ijo, naj kro`ijo drugo
nad drugim v razmiku po 300 m. Letalu,
ki prileti nazadnje, dolo~ijo
najve~jo vi{ino. Ko je pristajalna steza
prosta, odobrijo pristanek najni`jemu
letalu, drugim pa po vrsti sporo~ijo,
naj se spustijo za 300 m.
Kon~no tako pride na vrsto tudi letalo,
ki je bilo najvi{je.
ZAKAJ NI ZMEDE NA VODI
Kaj po~ne pilot letala, tako veste.
Kaj pa po~ne kapitan ladje? Ko
kapitan vodi ladjo, mora neprestano
misliti na dve stvari, ki se jima skupno
re~e navigacija. Prva je, kje je
ladja, druga pa, kam jo je treba usmeriti,
da se izogne vsem nevarnostim
in da jo pripelje v dolo~eno pristani{~e.
Kapitan pred odhodom iz
pristani{~a pripravi vse pomorske
karte, ki jih potrebuje za predvideno
potovanje. Na karti je potrebno zarisati
poti, po katerih bo ladja plula do
za`elenega pristani{~a.
Za pomorski promet velja kar nekaj
pravil, ki so postavljena, da bi se
prepre~ila tr~enja na morju. Tri izmed
njih:
• kadar dve ladji ploveta druga
proti drugi, mora vsaka izmed

njiju zaviti na svojo desno stran;
• ko ena ladja prehiteva drugo,
mora zaviti s poti vselej tista ladja,
ki prehiteva;
• ladja na mehani~ni pogon se
mora umakniti s poti jadrnici.
Ladje spu{~ajo tudi zvo~ne signale
za prepre~itev tr~enja:
• 1 kratek zvok = zavijam v desno;
• 2 kratka zvoka = zavijam v levo;
• 3 kratki zvoki = plovem zadenjsko.
Sama (Nata{a A`man)
ilustracije: [eki
skica plovil: Nauti~ki vodi~ Jadrana
Plovila na motorni pogon morajo
imeti pri`gane raznobarvne lu~i.
Risbi ka`eta razporeditev lu~i med
plovbo pri ladji, dalj{i od 45.75 metrov,
in pri manj{em plovilu.
Va{a naloga pa je, da po lu~eh,
ki se svetijo nad vodno gladino ugotovite,
v katero smer vozi ladja.
Literatura:
Petar Marde{i~: "Enciklopedi~ni zbornik
Knjige znanja", Ljubljana 1971.
Mirko Bogi~, Jo`e Tratnik, Toma` Virnik:
"Navtika", Ljubljana, 1986.
"Nauti~ki vodi~ Jadrana", Zagreb 1985.
Re{itev:
3. list/ Skupnost/ spoznaj
pravila zra~nega
in pomorskega prometa
VRVICA, ti pa si spletkarka! Zvita si kot sam vrag in v rodu te
nobeden ne `eli za sovra`nika. Toda bodi pozorna, to ni isto,
kot da te ho~ejo imeti za prijatelja!

STRANI[^NI
PAPIR V
PLO^EVINKI
Iz knjige Williama
Hillcourta "Priru~nik
za skavtske vodnike",
ki so jo na svetlo dali v
Beogradu davnega
leta 1936, si bomo izposodili
zanimive ideje,
kako uporabiti
prazne konzerve. Potrebujemo
{e {karje za
plo~evino, `ico in `eblje.
[OTORKA, ni~ kaj lepi dnevi se ti ne obetajo! Sita si `e tega,
da stalno hodijo po tebi. Upri se jim, zdaj je pravi ~as!
NO@, nikar ne bodi tako zaletav, tekmovalen in
neizprosen. Prav pri vsaki stvari gre{ na no`. Ni
vedno dobro, da se te vsi bojijo!
podstavek
za klej
ponev
tehtnica za igranje
laterna
za kuhanje
za strani{~ni papir
Rekli so mi, da
rabijo prazne
konzerve. Ni
problema!
IZDELKI IZ PLO^EVINK
svetilka
skodelica
`lica za sladkor
sve~nik
za {ampon
kro`ni~ek
strgalnik za hren
za pisalni pribor
sve~nik
za {pirit
sve~nik

VOZEL, KI POVEZUJE PRIJATELJE
Ste `e kdaj sli{ali za vozel prijateljstva? [e ne?
Potem je pa `e skrajni ~as, da vam napi{em kaj o
njem! Ta vozel imenujemo taborniki sicer kri`ni
vozel. Marsikdo si sedaj gotovo `e misli, da kri`ni
vozel res ne more biti ne vem kaj. Prav ima. Kri`ni
vozel ~isto zares ni ni~ posebnega. Za razliko od
njega pa je vozel prijateljstva nekaj zelo posebnega
in osebnega. ^e ti je kdo posebej pri srcu (lahko
je simpatija, prijatelj ali prijateljica), to lahko poka-
`e{ s tem, da mu zave`e{ vozel prijateljstva.
Vozel prijateljstva smo slovenski taborniki prinesli
iz tujine. Velja “na veke vekov”. To pomeni,
da tega vozla ne smete razdreti niti takrat, ko vam
mama opere rutko! Zelo pomembno je tudi, da
tega vozla ne razve`e tisti, ki ima vozel na svoji rutki,
pa~ pa ga lahko razve`e le oseba, ki ga je naredila
(to so na{a - slovenska pravila).
Koliko vam pomenijo va{i prijatelji, poka`ete
tudi s svojim odnosom do vozla prijateljstva. ^e {e
vedno niste prepri~ani, da vozla zares ne sme{ nikoli
razvezati, vas bo mogo~e prepri~al podatek,
da so nekega A. videli, kako je nosil pet rutk hkrati,
kajti na vseh so bili vozli prijateljstva, ki so jih zavezali
razli~ni prijatelji!
Kaj pravite, bi skupaj vpeljali to lepo navado?
Za~nemo lahko preprosto tako, da svojim prijateljem
zave`emo vozel prijateljstva na njihove rutke.
Sama, ilustracija: Milanka
LOPATA, vzor za vsakogar! Ni je bolj pridne od tebe. Vedno
pospravljena soba, zlo`ene knjige in vzorno napisane doma~e naloge.
Malo zadihaj in se sprosti, ne bo ti {kodilo!
Mami, kaj si storila z
mojo rutko?!

PRVO TABORJENJE SLEPIH
Ste `e kdaj pri{li na idejo, da bi na
taborni{ko akcijo povabili gluhe, slepe
ali kako druga~e "druga~ne" otroke, pa
se vam je to zdelo te`ko izvedljivo? No,
poglejte si no, kako so slepi fantje
imeli celo svoje taborjenje!
Na vhodu je bilo napisano ime
tabora: Tabor Jelen. Spodaj, na dosegu
rok, je s stor`i isto pisalo {e v
Braillovi pisavi. Sicer pa se prvi slovenski
tabor slepih (vodili so ga vide~i
vodniki) 1952. leta na Okroglem
pri Kranju ni bistveno razlikoval
od drugih taborov: {otori, zastava
na jamboru in ~ajna kuhinja. Edina
opazna razlika je bila v tem, da so
bile pre~ne {otorske vrvice napeljane
ob straneh, tako da se tabore~i
niso spotikali vanje.
Obiskovalca je, {e preden je ta
vstopil v tabor in pozdravil, pri vhodu
ustavila stra`a - te`ko bi se bilo
vtihotapiti, ker so imeli stra`arji zelo
dober sluh. Fantje so bili obiskov veseli,
saj so tako imeli prilo`nost, da
so si jih v razli~nih igrah privo{~ili in
se zabavali na njihov ra~un. To jim
je ponavadi uspelo z igro, kjer tisti,
ki igre ne pozna, stoji sredi kroga,
medtem ko drugi izmeni~no piskajo
na pi{~alko. Cilj je seveda, da tisti v
sredini pi{~alko najde, ne ve pa, da
je v resnici pri njem, saj je privezana
za njegove hla~e! Pri drugi igri, ki so
se jo ve~krat igrali, so se morali tabore~i
(med katerimi je bil v~asih
tudi kak{en obiskovalec)
pribli`ati stra`arju,
ki je stal sredi gozda in
od ~asa do ~asa zapi-
skal, da bi vedeli, kje je. Ker je bilo
po tleh polno suhih vej, je bilo to te`ko
izvesti, ne da bi te stra`ar zasli{al,
ali, ~e si se prebil v bli`ino dveh metrov,
preprosto za~util.
Igrali so se tudi Kimovo igro, pri
kateri je vsakdo imel nekaj ~asa, da
je otipal {tevilne predmete, si jih zapomnil
in jih nato imenoval. Nekate-
ri so bili pri tej igri tako dobri, da so
samo z otipom lo~ili posamezne vrste
cvetlic in drevesne liste, kar bi,
priznajmo, ve~ini gozdovnikov, ki
dobro vidijo, povzro~alo veliko te-
`av.
V taboru je imel vsak {otor posebno
znamenje na pre~ni vrvici, po
katerem je vsakdo vedel, pri ~iga-

vem {otoru stoji. Seveda ti znaki ~ez
nekaj dni niso bili ve~ potrebni in bi
brez te`av shajali tudi brez njih.
Tabore~i so se dobro zna{li tudi
v okolici tabora. Sami so se osemsto
metrov dale~ hodili umivat v Savo in
okoli{ki kmetje jim najprej niso verjeli,
da ni~ ne vidijo. Prav tako so
sami hodili po hrano v nekaj minut
oddaljen dom, in med potjo nazaj so
prepevali pesmico, ki naj bi tistim, ki
KOTLI^EK, ali res {e nima{ dovolj? Vsi so `e dvakrat siti, ti pa
se {e kar ba{e{ s hrano! Potem pa {e bratu poje{ sla{~ico ...
Na taborjenju ti ne bo lahko!
so ostali v taboru, povedala, kaj bo
za kosilo.
Fantje, sicer gimnazijci zavoda
za slepo mladino v Ljubljani, so hodili
tudi na izlete. Enkrat so se odpravili
proti vrhu Svetega Jo{ta, drugi~
pa v partizansko jamo, kamor so
se zaradi te`kega dostopa morali
spustiti po vrvi.
Med tabornimi izumi, ki jih je
obiskovalec lahko opazil, so pred-
vsem izstopali sve~nik, lepo izdelan
iz lesa, in pa vaze, narejene iz smrekovega
lubja. Kako to, da iz njih
voda ni odtekala, je bila skrivnost tabore~ih.
Taborjenje se je tudi kon~alo tako,
kot je treba: s tabornim ognjem.
Led je bil s tem taborom prebit - taborjenja
slepih so se v naslednjih letih
nadaljevala, za slepe pa so za~eli
prirejati tudi smu~arske te~aje.
[pela
ilustraciji: Milanka
Si sploh lahko predstavljate,
kako bi lahko prizadete otroke
osre~ilo povabilo, naj sodelujejo
pri kateri od dejavnosti va{ega
voda?
Za pomo~ pri pripravi prispevka se zahvaljujemo g. Martinu Ko{irju.

Nate~ajev v Gozdovniku res ne
manjka, va{ih prispevkov pa!
FOTOGRAFIJE Z GG-JI
Fotografi vseh barv rutk! Vedno
nam pridejo prav posnetki, na katerih
so zelenorutniki (na{a bratska revija
Tabor pa hlepi po dobrih fotografijah
kakr{nihkoli tabornikov).
Nagrajujemo, se razume.
... NADALJEVANJE
ZGODBE
Glejte predzadnjo stran Gozdovnika
...
VODOVA GLASILA
Po{ljite nam do septembra svoje
(GG) vodovo glasilo, ~e ste v sezoni
1997/98 izdali vsaj ENO {tevilko, pa
vas zelo verjetno doleti nagrada!
NAPRAVITE Z EMILOM
KAR HO^ETE!
Stric, ki nam je prijazno posodil
svojo glavo, je Emil Mumel, na~elnik
za program Zveze tabornikov Slovenije
- to pomeni, da je {ef za to, kar
po~nemo slovenski taborniki. Na
vas je, da zapolnite praznino in nari-
{ete, nalepite ali kako
druga~e razlo`ite, kje,
menite, da je Emil in kaj
TABORNI[KA SME[NICA
Do septembra 1998 pri~akujemo
najve~je sme{nice, {ale in anekdote,
ki so se vam zgodile v tej taborni{ki
sezoni. Zgodbe, risbe, fotografije,
kasete, DVD diski - vse pride v po-
{tev za nagrado! Sodelujejo lahko tabornice
in taborniki VSEH STAROS-
TI!
da dela. Fotokopiranje in
pove~evanje je dovoljeno,
va{i umotvori pa morajo
biti na na{em naslovu do
15. junija 1998.
GOJZAR, tebi pa res ni~ ne more do `ivega, pa naj bo mraz,
vro~ina ali de`! Toda po takih do`ivetjih se je dobro mlace
oplakniti z vodo, kajti okrog tebe se {iri neznosen smrad!
GOZDOVNIKOV NASLOV:
REVIJA TABOR, PARMOVA 33,
1000 LJUBLJANA

[E VEZI
Za vezi pogosteje uporabljamo vrvi iz ______________________ materiala
oziroma _____________________ vrvi, saj so manj pro`ne, zaradi kraj{e
`ivljenjske dobe pa jih moramo ve~krat zamenjati. Pred vezavo jih lahko
zmo~imo - ko se bodo posu{ile, se bodo skr~ile in {e bolje prijele.
Vez za~nemo z _______________________ vozlom, kon~amo pa z
_______________________________ vozlom (da dobro dr`i, a se vseeno da
enostavno odvezati).
Na risbah teh dveh vozlov ni, saj prikazujeta smer vezanja.
Napi{i, za katero vez gre:
Strip s seksi Lauro Krof in z njenima starima
star{ema Malderjem in Skali vsak mesec v
reviji Tabor! Pozor, dolo~ene epizode niso
primerne za otroke!
Najbr` nisem edini, ki
se je naro~il na Tabor
samo zaradi Laure!
3. list/ Taborni{tvo/ na tabornih
objektih prakti~no prika`i uporabo
vrvi in razli~nih vezi
[eki in Malus
Re{itev: naravnega; vite; bi~evim/
vrznim/ karabinskim; ambulantnim;
kri`na vez, triangel.

RAZGRAJA^ICE "o.b."
Vse skupaj se je pri~elo nekega
usodnega decembrskega dne leta
1994, ko je skupinica ~etrto{olk
pokukala v svet, malce druga~en od
vsakdanjega. Imele so prvi taborni{ki
sestanek.
Res, od takrat se je sestava voda precej
spremenila, ime pa tudi (iz Pand so
postale "o.b."), a glavne razgraja~ice
so se obdr`ale in {e danes dr`ijo
skupaj. V vodu nas je zdaj poleg
vodnika {e {est malo te~nih in
razgraja{kih punc iz 7. razreda.
VESNA VESNA je zelo zagnana tabornica.
Udele`i se vsakega taborjenja.
Tako, kot nam vsem, so tudi njej taborniki
zelo v{e~. Seveda tudi zato,
ker je na sestankih in izletih veliko
zabave. Druga~e pa je Vesna velika
"faca", le ko je slabe volje, ni dobro
biti v njeni bli`ini. Zelo rada ima
{pagete, medtem ko ji nabiranje drv
ne gre preve~ od rok, tako kot nobeni
drugi.
JERNEJA JERNEJA, JERNEJA ki je tudi zelo razgraja{ka,
je pri{la v vod nekoliko kasneje,
a smo jo zelo dobro sprejeli. Na
izletih in sestankih je
vedno dobre volje, am-
pak tudi slaba volja ji ni odve~, {e
posebno, ko je v bli`ini vodnik.
TJA[A TJA[A se zelo rada udele`uje izletov.
Je zelo vestna tabornica, ki pa
je v~asih slabe volje. Sama pravi, da
so zrezki (v foliji), gola` in satara{ v
njenem `elodcu vedno dobrodo{li.
SABINA SABINA ima mere Milana Ku~ana.
V vod jo je pripeljal vodnik Domen,
saj ju dr`ijo skupaj dru`inske
vezi (je namre~ njen stric). Rada
kuha, pri hrani je izbir~na, od rok pa
ji gre vse, kar je umetni{kega.
PETRA PETRA je polna taborni{kega
znanja, vedno popravlja vodnika in
mu daje "pametne" nasvete, {e posebej
pa je nepogre{ljiva pri orientaciji,
ki jo ima v mezincu. Druga~e je
kar prijetno biti v njeni dru`bi, le
v~asih jo mora{ prositi za tvojih pet
minut.
KRISTINA KRISTINA je bolj razgraja{kozabavne
sorte. Velikokrat se vznemirja
zaradi kake stvari, a je vseeno
zelo dobra du{a. Vodnik je ravnokar
poudaril, da jo ima najraje.
In ko smo `e ravno pri vodniku
Domnu Domnu, Domnu bomo povedali {e nekaj o
KLIN, potrudi se malo in poprimi v {oli! Saj nisi tako zabit, kot si misli{!
Malo truda bo {e potrebno vlo`iti in ni vrag, da ne bo{ spet trdno v tleh.
Hejhej, kje ste? Naj vam ne bo
nerodno - {e vi se predstavite v
Gozdovniku!
njem. Vsak teden zamudi na sestanek,
zato mu pravimo zamudnik.
Velikokrat ga skritiziramo, kakor
tudi on nas. Vedno se trudi, da so sestanki
prijetni in zabavni, a mu jih
v~asih me malce pokvarimo. Zelo
pogosto se razjezi. Ko imamo kak-
{no orientacijo, se ponavadi dela
pametnega. Druga~e pa mislimo, da
je kar "fejst" fant.
Na{i sestanki potekajo ob koncu
tedna. Na{a najve~ja te`ava je, kadar
se skregamo, {e ve~ja tragedija
pa, ~e vodnik pobegne domov, kar
se je na sre~o zgodilo {ele enkrat. Sicer
so sestanki zabavni in tudi pou~ni.
Pogovarjamo se o drogah, seksu,
problemih med nami, v~asih pripravimo
sestanke tudi same, najbolj od
vsega pa ne maramo risanja skic.
Na{a dejavnost pa so tudi vodovi
izleti. Imamo jih veliko, tudi ve~dnevnih,
kjer ponavadi kar bivakiramo.
So zelo zabavni, saj vedno kaj
takega u{pi~imo, da nam ni dolg~as.
^e se ho~ete sre~ati ali dopisovati
z nami, pi{ite na naslov
Domen @epi~, Podlubnik 156,
4220 [kofja Loka ali zavrtite {tevilko
064/622-458!

Avtobus je puhal smrde~i dim v
toplo poletno dopoldne, vodnice in
vodniki so pre{tevali svoje vode,
star{i pa so posku{ali zriniti grmado
opreme v avtobusov prtlja`nik.
Pol`i so bili polni pri~akovanja -
~akal jih je nov taborni prostor,
nove dogodiv{~ine in ... nova ~lanica
voda.
"Zakaj so jo morali dati ravno v
na{ vod?! Ali nas ni `e dovolj? Pa {e
netabornica!" je jamral Mali.
"Saj ne ve{, kak{na bo ta punca.
Zakaj `e vnaprej te~nari{?" ga je postrani
pogledal Repa.
"^e je Stari rekel, da je v redu, ~e
pride k nam, potem bo `e v redu," je
menila Prekla.
"Ti mora{ pa zmeraj braniti Starega!
Saj ve{, da je predober, da bi
rekel na~elniku ne!" je odmahnila
Pega.
"Po mojem smo nasrkali," je potrto
rekel Mali.
Kugla in Buco pa sta bila tiho in
z odprtimi usti nekam zijala ...
NA TABORJENJE!
Proti njim je stopicala bujna plavolaska,
za roko pa je vodila pomanj{ano
kopijo same sebe. S h~erko
sta se pravzaprav razlikovali le
po vi{ini in po obsegu, vse ostalo pa
je bilo bolj ali manj enako. Obe sta
imeli vrtoglavo visoke petke, obe sta
bili debelo nali{pani, obe sta nosili
skladovnice nakita ter kratko poletno
mini krilce in obe sta od ~asa do
~asa z nestrpnostjo pogledovali nazaj
proti mo`akarju, ki je nosil dva
te`ka ~rna kov~ka. Gremo, Francelj!
"Mami, zakaj pa imajo vsi rute
okoli vratu?"
"Ne vem. Verjetno z njimi ozna-
~ijo, v katero skupino spada{."
Pol`i so debelo pogledali, ko je
proti blondinkama stopil njihov
vodnik Stari. Pa ne da je to tista Klavdija,
ki naj bi bila v njihovem vodu?!
"Oh, to ste vi, ki boste skrbeli za
na{o Claudio! ^udovito! Ravno takega
sem si vas predstavljala!" je bila
navdu{ena mamica, za katero se je
izkazalo, da ji je ime gospa Jelka Plasti~nik.
"Opravi~ujem se vam, da se pred
odhodom nisem {e osebno oglasil
pri vas doma," je dejal Stari.
"Ni~ hudega, saj je Claudia stara
14 in ne sedem let, sploh pa ne gre
prvi~ v kolonijo! Je pa tale va{a kolonija,
se mi zdi, malce druga~na ...
Rutk nismo dobili {e nikoli! Bi lahko
Claudia dobila eno?"
"To pa `al ne. Veste, ker ni tabornica
..."
Gospa Jelka Plasti~nik ga je nestrpno
prekinila: "Tabornica?! Saj
imajo skoraj vsi otroci rutke! Ne boste
vendar rekli, da so vsi taborniki?!"
"Skorajda vsi."
"Lepa re~! Mar nimajo oni nekih
svojih letovanj? Zakaj pa silijo s kolonijo
na morje?"
"Gospa, to ni kolonija - to je taborni{ko
taborjenje. In niti ne gremo
na morje, temve~ na Kolpo. Spali
bomo v {otorih, {li bomo na biva..."
Gospa Jelka Plasti~nik je pri{la k

zavesti {ele potem, ko ji je Francelj
drugi~ zmo~il obraz s hladno vodo.
V glavi se ji je zavrtel film: Konec
maja je {la prijavit Claudio v kolonijo.
[la je tja, kamor ji je rekla soseda,
le zapomnila si ni, v katero nadstropje
mora. Zato je poskusila kar
pri prvih vratih in vpra{ala, ~e oni organizirajo
letovanje ... Sicer so jo nekaj
spra{evali, v kateri "vodi" je njena
h~erkica, pa {e rekli so ji, da gredo
za dva tedna, ~eprav je soseda trdila,
da traja kolonija deset dni ... Pa
~udno so jo pogledali, ko jim je za-
`elela toplo morje ... ^e se ji ne bi
tako zelo mudilo h kozmeti~arki, bi
jih {e kaj vpra{ala, tako pa ...
Gospa Jelka Plasti~nik je globoko
zavzdihnila in se ozrla naokoli.
Prvo, kar je zagledala in zasli{ala, je
bila njena Claudia, ki je sedela na
kov~ku in se drla kot jesihar: "NE
GREM! NE GREM! NE
GREM NA KOLPO!
HO^EM NA MORJE!!!"
In potem spet: "SOVRA@IM,
SOVRA@IM, SOVRA@IM [OTORE!
VSE BOM IMELA MOKRO!" Poleg
Claudie je ~epel Stari in jo sku{al tola`iti.
Zraven sta stala {e na~elnik in
voznik avtobusa ter izmeni~no gledala
na uro.
Gospa Jelka Plasti~nik se je prijela
za glavo. Vse je imela tako lepo
za~rtano: Claudio spravi v kolonijo
in dva tedna bosta z njenim ljub~kom
imela popoln mir. Celo kartice,
ki jih je morala po{iljati Claudii na
morje, je `e imela napisane, le {e oddajati
bi jih bilo treba vsak dan ...
Zdaj pa je {lo vse po zlu! Claudie `e
ne bo poslala z nekimi taborniki na
neko taborjenje! ... Hm, petnajst dni
... Morda pa vseeno ...
"Ljub~i, pomiri se! Francelj, daj
poi{~i ji tisto novo Smrkljo v drugem
kov~ku!"
Francelj je hitro privlekel ven revijo
in jo podal Claudii, ki se je takoj
pomirila. Medtem ko si je z rob~kom
brisala poslednje sledove solzic, je
brala, kak{na moda se obeta za
zimo.
"Poslu{ajte, gospod," se je gospa
Jelka Plasti~nik obrnila na vodnika,
"pri{lo je do velikega nesporazuma.
Claudio sem komaj prepri~ala, da
gre na morje, zdaj pa tole ... Res ne
vem, ali moj otrok sodi med tabornike
..."
"Saj jo lahko pridete iskat, ~e ji
ne bo dobro."
"Res?"
"Obljubim vam, da bom posebej
pazil nanjo in da ji ne bo hudega."
Gospa Jelka Plasti~nik je na{obila
ustnice in nekaj trenutkov tiho
premi{ljevala. Potem je rekla Claudii:
"Ljub~i, s taborniki gre{!"
"NE!" se je rahlo histeri~no zasli-
{alo izza platnic Smrklje.
"Samo za tri dni ... Potem bo pri-
{el Francelj pote in te odpeljal, ~e ti
ne bo v{e~!"
"NE!"
"^isti zrak bo koristil tvoji ko`i
..."
"NE!"
"Ko bo{ pri{la nazaj, ti bom pa
kupila tisti tvoj italijanski komplet
..."
Sledilo je nekaj sekund ti{ine.
Nad Smrkljo sta se nato previdno pokazali
dve o~esi.
"^eprav nisem bila odli~na?"
"Kljub temu!"
"Prav! Grem! Francelj, daj kov~ke
na avtobus! Smrkljo in neseser
bom nesla sama!"
"Ljub~i, po~akaj ... tvoje Marbloro
lights!" jo je {e ujela mami in ji v
roko potisnila {katlico.
Claudia se je po~asi povzpela v
vozilo in si ogledala te tabornike, s

katerimi bo morala pre`iveti tri dni,
da bi pri{la do svoje drage oblekice.
Joj, joj, joj! Razo~arano je odkimala
in si utrla pot proti koncu avtobusa,
kjer je na{la dva prazna sede`a, da
je lahko odlo`ila svoj mali plasti~ni
kov~ek s toaletnimi potreb{~inami.
Pogledala je skozi okno ven, pa je
gospo Jelko Plasti~nik Francelj `e
odpeljal, zato je pa~ odprla Smrkljo.
Ko je Stari stopil na avtobus, je
pobaral Pol`e: "Zakaj pa je niste povabili,
da prisede?"
"Ni bilo prostora!" je odrezala
Pega.
"A se ti je zme{alo, da si vzel v
vod to ... Smrkljo?" ga je grdo pogledal
Repa.
"Aha, ste ji `e dali taborni{ko
ime! Upam, da ji bo v{e~," se je zasmejal
Stari.
"To sploh ni sme{no!" je siknil
Mali.
Stari jih je strogo premeril s pogledom:
"No no, veste kaj, ne pretiravajte!
Bodite prijazni s ... Smrkljo!
Ni~ se ne ve - morda bo neko~ iz nje
{e prava tabornica."
"Ni se bati!" je sam pri sebi dejal
Buco, ko je videl, kako si Smrklja
ravno popravlja {minko.
In potem je avtobus odpeljal na-
{e junake proti avanturi, ki je ne
bodo, verjemite mi, nikoli pozabili!
Malus
ilustracije: Pipc
Kaj menite, kaj se obeta mojim Pol`em na taborjenju?
Kje je Iksa? Kako se bo Smrklja zna{la na taboru? Bo
res zdr`ala samo tri dni? Po{ljite nam svoje zgodbice
in predloge!
KITARA, si pa res romanti~na in zasanjana du{a! Topli ve~eri
ob ognju, ne`ne melodije in veseli obrazi prijateljev ... Samo
{e malo potrpi - taborjenje je pred vrati!
V@IGALICA, sonce te je {e bolj razvnelo! Ni je tako strastne
in gore~e osebice, kot si ti. Lahko se pregreje{ in v`ge{, zato
bodi previdna!

Pojdite kdaj s {otorko, s prijatelji in z
rutko pod zvezdnato nebo, pustite
velikanskemu vesolju, da ne`no vas
posrka vase, in glejte sre~no v
neskon~nost, ki nih~e je ne razume, pa
naj bo va{ih misli, vpra{anj ve~ kot
lu~k tam zgoraj, in pogovor naj bo
topel, topel kot poletna no~.
Malus, ilstracija: Milanka
GOZDOVNIK - priloga taborni{ke revije Tabor, ki jo je mogo~e za 200 SIT dobiti tudi v samostojni obliki. Vsi slovenski GG (taborniki od 11 do 15 let) jo dobijo zastonj, saj je vklju~ena v ~lanarino. ˝[tevilka
3, maj 1998. Urednik: Malus (Miha Logar). O~e Pol`ev: Pipc (Miha Knific). Logotip in Gozdovnikova pisava: Luna (Tea [ifrer). Grafi~na podoba: Malus, Luna in Pipc. Postavitev na ra~unalniku: Bizi ˝(Igor
Bizjak). Ilustratorji: Neva (Nevenka Vrba), Milanka Fabjan~i~, Peter Vr~kovnik, Pipc, [eki. Fotografije: Malus. Lektoriranje: Marta Le{njak. Zastopnik pri programskih komisijah: Tina Bogataj.
TABOR - taborni{ka revija. Glavni urednik: Mateja [u{ter{i~ Dimic. Odgovorni urednik: Igor Drakuli~. Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e Petrov~i~. Naslov uredni{tva: Revija Tabor, Parmova 33, 1116
Ljubljana. Telefon 061/313-180, faks 061/1321-107, e-po{ta ZTS@guest.arnes.si. Teko~i ra~un: 50101-678-47184. Tabor po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za
katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov. Grafi~na priprava: Tridesign, Ljubljana. Tisk: Tiskarna Sku{ek, Ljubljana. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.