ZDRAVSTVENA NEGA SKOZI ČAS, BESEDE, SLIKE IN SPOMINE

ZDRAVSTVENA NEGA SKOZI ČAS, BESEDE, SLIKE IN SPOMINE

Zbornik ob 50-letnici delovanja Strokovnega društva 

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov 

Pomurja – Zdravstvena nega skozi čas, besede, slike in 

spomine – izdalo: Strokovno društvo medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, zanj Emilija Kavaš 

Uredniški odbor: 

Emilija Kavaš, Dragica Jošar, Marija Zrim, 

Zlatka Lebar, Irena Šumak 

Odgovorna ured nica: Emilija Kavaš 

Recenzija: doc. dr. Danica Železnik 

Lektorica: Judita Kalamar, prof. slov. in soc. 

Fotografi je: Arhiv DMSBZTP in Emilija Kavaš 

Grafi čna priprava in tisk: 

Atelje za črko in sliko 

Naklada 600 izvodov 

Murska Sobota, december 2010 

CIP - Kataložni zapis o publikaciji 

Univerzitetna knjižnica Maribor 

616-083(082) 

STROKOVNO društvo medicinskih sester, babic 

in zdravstvenih tehnikov Pomurja (Murska Sobota) 

Zdravstvena nega skozi čas, besede, slike in spomine : 

zbornik 2010 : zbornik ob 50-letnici delovanja Strokovnega 

društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov 

Pomurja / [uredniški odbor Emilija Kavaš ... [et al.]. - Murska 

Sobota : Strokovno društvo medicinskih sester, babic in 

zdravstvenih tehnikov Pomurja, 2010 

ISBN 269-382-4 

1. Kavaš, Emilija 

COBISS.SI-ID 66277633 

ZBORNIK 2010 

ZDRAVSTVENA NEGA SKOZI ČAS, BESEDE, SLIKE IN SPOMINE 

ZBORNIK OB 50-LETNICI DELOVANJA STROKOVNEGA DRUŠTVA 

MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA 

Murska Sobota, december 2010

Vsebina 

Doc. dr. Danica Železnik 

Recenzija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 

Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja 

Abrahamovih 50 let Strokovnega društva medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 

Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota 

Poslanica župana Mestne občine Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 

Darinka Klemenc, dipl. m. s., predsednica Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije 

Strokovnemu društvu medicinskih sester, babic 

in zdravstvenih tehnikov Pomurje ob 50-letnici delovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 

Peter Požun, dipl. zn., dipl. ekonomist, državni svetnik, podpredsednik Zbornice-Zveze 

50-letnica DMSBZT Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 

Ksenija Pirš, dipl. m. s., koordinatorica dejavnosti regijskih strokovnih društev pri Zbornici-Zvezi 

Regijsko DMSBZT Pomurje že 50 let v poslanstvu 

izvajanja pomembne naloge združevanja številnega članstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 

Vijola Bertalanič, univ. dipl. socialna delavka, direktorica Doma starejših Rakičan 

Ob praznovanju DMSBZT Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 

Đurđa Sima, dipl. m. s., predsednica DMSBZT Ljubljana 

Spoštovane kolegice in kolegi 

v pomurski regiji, cenjena predsednica, ga. Milka Kavaš! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 

DMSBZT Novo mesto 

Voščilo ob 50-letnici delovanja Društva medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 

Petra Štigl, dipl. m. s., SDMSBZT Slovenj Gradec 

Strokovnemu društvu medicinskih sester, babic 

in zdravstvenih tehnikov Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 

Petra Kersnič, VMS, prof. zdr. vzgoje 

Mojim Pomurcem v pozdrav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 

Doc. dr. Bojana Filej 

Homo homini amicus ali Homo homini lupus − 

Človek človeku prijatelj ali človek človeku volk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 

Zlatka Lebar, VMS, univ. dipl. pedagog; ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska Sobota 

Zlatim spominom na pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 

— — — 

Doc. dr. Danica Železnik, Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, Evropsko središče Maribor 

Profesija zdravstvene nege v obdobju globalnih sprememb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 

Daniela Mörec, dipl. m. s., predsednica RSKZN 

Pogled predsednice Razširjenega strokovnega kolegija za 

zdravstveno nego Slovenije, v sedanjost in prihodnost zdravstvene nege . . . . . . . . . . . . . . . . 35 

Marija Zrim, dipl. m. s., glavna medicinska sestra kirurškega oddelka 

Razmišljanje o zdravstveni negi danes, jutri in pojutrišnjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 

— — — 

Emilija Kavaš, dipl. m. s., dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja 

Zgodovina Strokovnega društva medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja skozi čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 

Emilija Kavaš, predsednica DMSBZT Pomurja 

Skupno prehojenih 50 let rasti in razvoja DMSBZT Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 

Sodelovanje z Zbornico-Zvezo, sindikatom in 

seje Odbora strokovnih regijskih društev ORD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 

Rekreacija v društvu in Skupine za samopomoč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 

Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž., predsednica DMSZT pomurja 

Izobraževanje v DMSBZT Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 

Srečanja, kongresne dejavnosti in simpoziji ob 12. maju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 

Emilija Kavaš, VMS., dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja 

Dobitniki priznanja, srebrni znaki, zlati znaki, zahvalne listine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 

Erika Žilavec, VMS, predsednica zbora Žarek 

Ženski pevski zbor DMSBZT Pomurja Žarek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 

Anka Suhadolnik, zborovodkinja 

Medicinske sestre pojejo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 

Slavica Fekonja, VMS, upokojenka 

In tako je nastalo društvo medicinskih sester Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 

— — — 

Metka Lipič Baligač, dipl. m. s., pomočnica direktorja za ZN Splošne bolnišnice Murska Sobota 

Zdravstvena nega v Splošni bolnišnici Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 

Metka Lipič Baligač, dipl. m. s. 

Simon Šemrl, dipl. zn., uni. dipl. org. 

Zgodovinski razvoj zdravstvene nege oddelkov splošne bolnišnice Murska Sobota . . . . 107

Darinka Crnkovič, dipl. m. s., strokovni vodja ZN v transf, medicini 

Center za transfuzijsko medicino Maribor enota 

za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota (ETD MS) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 

Ivan Horvat, dipl. zn. 

Zdravstveni dom Gornja Radgona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 

Vida Pirling, dipl. m. s., pomočnica dir. za ZN 

Zdravstveni dom Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 

Doris Gal Kiralj, dipl. m. s., glavna medicinska sestra, pomočnica direktorja za ZN 

Zdravstveni dom Lendava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 

Andreja Bogdan, dipl. m. s. 

Zdravstveni dom Ljutomer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 

Brigita Mataič, VMS, zasebna patronažna dejavnost Dobrovnik 

10 let zasebne patronažne dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 

Zlatka Murtić, dipl. m. s. 

Predstavitev službe zdravstvene nege 

in oskrbe v Domu Lukavci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 

Daniela Mörec, dipl. m. s., namestnica direktorja za področje ZNO 

Dom starejših Rakičan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154 

Jožica Hozjan, dipl. m. s., vodja zdravstveno-negovalne službe 

Zdravstveno-negovalna služba 

v domu starejših Lendava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 

Dragica Kosmajer, SMS 

Dom starejših občanov v Ljutomeru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 

Suzana Divjak, dipl. m. s. 

DOSOR, Dom starejših občanov d.o.o., Radenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 

Zvonka Brus Hladen, dipl. m. s. 

Dom starejših Gornja Radgona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 

Mojca Erjavec, ZT 

Naj se predstavimo − Dom Janka Škrabana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166 

Ana Fujs, dipl. m. s. 

Ivana Žilavec, dipl. m. s. 

Zdenka Verban-Buzeti, prof. zdrav. vzgoje 

Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 

Vladka Bavčar, dipl. m. s. 

Zdravilišče Radenci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 

Zinka Lenarčič, vodja oddelka zdravstvo Terme 3000 

Naravni park Terme 3000 – Moravske Toplice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174 

Tatjana Pernat, dipl. m. s., učiteljica praktičnega in teoretičnega pouka na SZŠ Murska Sobota in vodja aktiva 

Aktiv zdravstvene nege in prve pomoči 

na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 

Tamara Car, dijakinja 4. d; SZŠ Murska Sobota 

V svojem bodočem poklicu sem 

se popolnoma našla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 

Miha Raščan, dijak 4, d razreda SZŠ Murska Sobota 

Začetek prakse in primerjava med 

oddelkoma interna – kirurgija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 

— — — 

Metka Močnik, dipl. m. s. 

Tisti, ki ne priznava zgodovine, 

ni vreden prihodnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 

Nada Pitz, upokojena VMS 

Moje izkušnje pri delu v skupini hipertonikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 

Nada Pitz, upokojena VMS 

Utrinki s poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 

Slavica Fekonja, upokojena VMS 

Zdravstvena služba v okraju Gornja Radgona 

po letu 1945 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 

Veronika Bogdan, Upokojena VMS 

Zdravstveni dom Ljutomer − moji spomini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204 

Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž. 

Dragica Jošar, dipl. m. s. 

Pogovor z gospo Antonijo Sedonja, 

VMS, diplomirano sociologinjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206 

Marija Hirci, upokojena VMS 

Cecilija Škraban, višja medicinska sestra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208 

Darinka Crnkovič, dipl. m. s., strokovni vodja ZN v transfuzijski dejavnosti na ETD Murska Sobota 

Pogovor z gospo Marinko Planinc, VMS. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209 

Marija Gorše-Gobec, višja medicinska sestra 

Moji spomini na poklicno pot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211

Marija Zrim, dipl. m. s. 

»Še enkrat bi postala medicinska sestra,« 

pravi Mira Miloševič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 

Marja Hirci, Upokojena VMS 

Medicinske sestre nekoč in danes, 

ob 50-letnici delovanja društva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217 

Cvetka Meolic, upokojena VMS 

Moji spomini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220 

Irena Šumak, dipl. m. s., Srednja zdravstvena šola Murska Sobota 

Spomini za prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222 

Andreja ČASAR, dipl. m. s. 

Pogovor z gospo Mário Kocon, babico 

na območju ZD Lendava od leta 1951 do 1986 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225 

Marjeta Šemrl, SMS 

Pogovor z gospo Ljudmilo Hakl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227 

Irena Šumak, dipl. m. s; učiteljica teoretičnega in praktičnega pouka na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota 

Sestra Milka Kavaš – 

sledimo njenim vrednotam in delu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229 

Štefka Šömen, VMS, spec. med. dela 

Izpoved Štefke Šömen, prve medicinske sestre 

posebnega socialnovarstvenega zavoda v Lukavcih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233 

Majda Gorše, Upokojena VMS 

Srečanje diplomantk Šole za medicinske sestre 

v Ljubljani ob obeležju 60-letnice diplome v Radencih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235 

Srečanje upokojenih medicinskih 

sester in zdravstvenih tehnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237 

Z dravstvena 

nega se je v petdesetih letih v Pomurju razvila v prepoznavno 

panogo, ki je našla svojo potrditev tudi v interdisciplinarnih timih. 

Pričujoča izdaja zbornika zajema nekatere prispevke, ki na izjemno slikovit način 

predstavljajo delovanje medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, kakor tudi 

delovanje društva samega. Zato je ta publikacija in oblika objave več kot zaželena in 

potrebna ter predvsem upravičena v obliki tega zbornika, kot posebno objavljena dela 

avtorjev. Prav je, da se potrdi, da zdravstvena nega ni prišla v Pomurje skozi zadnja 

vrata, temveč vzporedno z razvojem v ostalem delu Slovenije. 

V zborniku se kaže, da se pomurske medicinske sestre ozirajo v preteklost in jo 

poskušajo ovrednotiti v luči takratnega razvoja in razmer. Prav gotovo gre za 

odgovornost do zgodovine, saj se v tem dogajanju prepozna zgodovinska dragocenost 

v tem, da se medicinske sestre za svoje področje delovanja združujejo v društvo, ki 

je in bo ob zagnanih posameznikih pomenilo nov vzgon pri proučevanju bogate 

preteklosti zdravstvene nege v Pomurju. 

Zbornik pomeni zaradi številnih dorečenih prispevkov kakovostno branje in prijetno 

presenečenje nad bogastvom bližnje preteklosti zdravstvene nege, prav tako pa 

nakazuje na spremembe, ki potekajo na področju zdravstvene nege in vsiljujejo potrebo 

po sprejetju adekvatnih ukrepov, ki bodo omogočali uspešno vključevanje zdravstvene 

nege v nove tokove. 

Recenzentka: 


ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 9

Abrahamovih 50 let 

Strokovnega društva medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja 

Emilija Kavaš 

VMS, dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja 

V času 50-ih letih smo prehodili skupno pot, na kateri smo 

se družili, se izobraževali, se povezovali in rasli strokovno in 

osebnostno, se letno udeležili predavanj, izletov, strokovnih 

ekskurzij in drugih aktivnosti, ki jih vsako leto znova organizira 

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov 

Pomurja. Posebej nas veseli, da se naših aktivnosti udeležujejo 

tudi predstavniki drugih zdravstvenih poklicev in 

lokalna javnost. 

Izvršilni odbor društva, (v nadaljevanju IO), se sestaja letno 

6 do 8 krat. Člani IO so predstavniki vseh zavodov v pomurski 

regiji, predstavnice upokojenih med. sester ter medicinskih 

sester v zasebnem sektorju. Tako imamo večjo kontinuiteto 

dela in stanovsko povezanost. Člani IO-ja in nadzornega 

odbora (v nadaljevanju NO) prenašajo informacije ostalim članom negovalnega kadra in 

skrbijo za čim boljši pretok informacij. To jim posredujemo tudi z zapisniki in drugimi 

pisnimi gradivi ter preko spletne strani društva. Pri opravljanju svoje funkcije so člani IO 

in NO vestni in imajo velike zasluge za delovanje društva. 

Vsako leto ima društvo redno letno in že tradicionalno srečanje pomurskih medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih tehnikov ter občni zbor. Ta srečanja imajo 30 let dolgo tradicijo 

in so zelo dobro obiskana. Prav tako so zelo dobro obiskana strokovna predavanja in 

strokovne ekskurzije, ki jih društvo organizira vsako leto. 

V zdravstvenih zavodih je velika večina izvajalcev zdravstvene nege vključena v DMS- 

BZT Pomurja in v Zvezo-Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije. Društvo šteje 

trenutno 1060 članov. Poleg zaposlenih v zavodih so člani tudi upokojene medicinske 

sestre in zdravstveni tehniki ter medicinske sestre v zasebnem sektorju. Srečanj ter predavanj 

se udeležujejo tudi upokojene medicinske sestre. 

Člani društva delujejo tudi na drugih področjih, kot so Rdeči križ, Karitas, Društvo za 

boj proti raku, v raznih humanitarnih organizacijah ter v skupinah za samopomoč. Delo 

društva je vidno tudi v lokalnih skupnostih, pri raznih zdravstveno-vzgojnih programih, 

predavanjih in projektih. 

Spomladi leta 1995 nam je po nekajletnih željah uspelo ustanoviti svoj pevski zbor. 

Po petnajstletnem delovanju vidimo, da je bila to dobra zamisel, ki je rodila ženski pevski 

zbor Žarek, ki s svojim lepim petjem navdušuje poslušalce in svoje sodelavce ter naše 

člane. Z delovanjem zbora smo odprli novo dimenzijo delovanja društva. Ob izvrstni in 

čuteči zborovodkinji, gospe Anki Suhadolnik, napreduje naših 20 medicinskih sester v 

lepem zborovskem petju in nas zastopa in predstavlja na različnih kulturnih prireditvah. 

Zbor dosega v pomurskem prostoru vidno mesto ter sodeluje tudi na različnih revijah 

pevskih zborov. 

Časovne prelomnice so najpogosteje praznovanja obletnic in obenem tudi priložnost za 

kratek zastoj koraka, ki je namenjen razmišljanju o prehojeni poti. Ob takih dogodkih 

se zavemo, da je 50 let čas, ki ga, kdor koli že praznuje, zaznamovan z vzponi in padci, z 

nekaj večjimi in mnogo manjšimi uspehi in tudi kakšen neuspeh ni izvzet. 

Vse pa je se odvija v odsevu časa in prostora, v katerem človek in njegove organizacije 

živijo, delujejo in se razvijajo. 

Vsak izmed nas živi svojo umetnost življenja, ki pa istočasno vpliva na druga življenja 

in jih sooblikuje. Tako je naša skupaj prehojena pot, 50 let druženja pomurskih medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih tehnikov pot in istočasno umetnost, ki smo jo do sedaj 

prehodili za poklic in stroko ter skrb za človeka v pokrajini ob Muri. 

Zavedamo se, da se pot in umetnost druženja in strokovna rast našega društva niso 

vzpenjali vedno le navzgor, so se pa izpopolnjevali v lepoti bivanja in dovršenosti v službi 

za sočloveka. Bili so ovinki, ovire, vzponi in padci ter lepote druženja, prijateljstva, harmonije, 

strokovne rasti in družbenega priznanja. 

Skupaj se potrudimo, da bomo znali, želeli in uspeli peljati naprej našo pot in umetnost 

druženja in življenja, ki naj preko sodelovanja, povezovanja in sprejemanja sprememb 

vodi v strokovni razvoj in kvalitetno zdravstveno nego, namenjeno sočloveku. 

Posebna vrsta umetnosti v tem hitrem tempu življenja in kriznih časih, pa je povezovanje 

in druženje vsega članstva in stroke ter izvajalcev v njej. Naj ta umetnost prispeva h 

kakovosti, učinkovitosti in varnosti zdravstvene nege in zadovoljstva vseh izvajalcev na 

področju zdravstvene nege in širšega interdisciplinarnega tima v dobrobit vseh, ki naše 

storitve potrebujejo. 

Iskrene čestitke vsem nam za skupno prehojeno pot zlatih 50 let. 

Živeti moraš za druge, 

če hočeš živeti zase. 

10 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 11 

Seneka

Poslanica župana 

Mestne občine Murska Sobota 

Anton Štihec 

župan Mestne občine Murska Sobota 

Kot vse drugo v življenju, je tudi čas relativen. Če razmišljamo 

o stoletjih, se nam zdi polovica stoletja sorazmerno 

kratko obdobje. Toda, če vzamemo za merilo dolgost povprečnega 

človeškega življenja, predstavlja 50 let obdobje, 

v katerem je Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih 

tehnikov Pomurja, v pokrajini ob Muri, s svojim 

delovanjem pustilo neizbrisen pečat. Vaše društvo je staro 

natanko 50 let, kar pomeni okoli 3000 tednov nesebičnega 

dela vseh medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 

ki so s svojim znanjem in trudom v okviru delovanja 

društva prispevali k razvoju zdravstvenega varstva, k kvalitetnejšim 

storitvam za paciente in ne nazadnje tudi k ozaveščenosti 

in večji skrbi za zdravje pomurske populacije. 

Najlepši dokaz za vso prehojeno pot so številna priznanja, ki so si jih članice in člani 

vašega društva zaslužili za svoje strokovno delo in angažiranost v strokovnih združenjih, 

lokalnih skupnostih in drugih humanitarnih društvih ter za doprinos k razvoju stroke 

zdravstvene nege. Ti zavidanja vredni dosežki naj vam bodo spodbuda za vašo nadaljnjo 

strokovno rast in vaše nadaljnje poslanstvo. Vsem članicam in članom društva se ob tej 

priložnosti zahvaljujem za vaše trdo delo v dobrobit zdravstvene in babiške nege ter neomajno 

skrb za sočloveka. 

Nagovor župana Antona Štihca ob slovesnosti 10 let zbora Žarek 

Strokovnemu društvu medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurje 

ob 50-letnici delovanja 

Darinka Klemenc 

dipl. m. s., predsednica Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije 

Mozaik zgodovine slovenske zdravstvene in babiške nege 

se počasi in lepo sestavlja, med drugim tudi z okroglimi, 

častitljivimi obletnicami. Tako krovni stanovski organizaciji 

Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije (ki je stara 

malo manj kot dvajset let), Zvezi strokovnih društev medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (ki 

se lahko pohvali z dobrimi osmimi desetletji, v nadaljevanju 

Zbornici-Zvezi) sledijo po praznovanju okroglih obletnic 

regijska (strokovna) društva in strokovne sekcije. Letos se 

je z »Abrahamom« srečalo tudi Društvo medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov (DMSBZT) Pomurje. 

Najprej iskrene čestitke, z lepimi željami po razvoju 

in delovanju društva naprej, kot se za praznovanje tako 

pomembne obletnice spodobi. Ko ga doživiš, tega »Abrahama«, si bogatejši za veliko spoznanj, 

med drugim, da imaš srečo, da ga sploh praznuješ. To se tudi ne zgodi vsakomur, 

pa naj bo govora o ljudeh ali o organizacijah. 

Ko govorimo o stanovskem poklicnem združevanju, ne moremo mimo tisočerih kolegic 

in kolegov, ki so bili in so se še vedno pripravljeni prostovoljno se povezovati v združenje 

že pet desetletij. Vztrajati in se bogatiti v tej preizkušeni obliki civilne družbe, ki 

ponuja raznolike možnosti delovanja, ustvarjanja, razvoja, življenja in so/delovanja posameznic 

in posameznikov - izvajalcev zdravstvene in babiške nege na tem koncu Slovenije 

– zagotovo šteje. Društvo že po zakonodaji v svojih aktih zagotavlja in udejanja razgibano 

dogajanje, vživljanje v strokovni, do neke mere tudi socialni utrip posameznikov in skupin. 

V našem primeru gre za medicinske sestre, babice in zdravstvene tehnike pomurske 

regije, ki enako kot to, skozi zgodovino počne še deset sorodnih regijskih strokovnih stanovskih 

društev v naši državi, s svojo umeščenostjo v lokalno okolje in s prispevkom k 

nacionalnemu združenju pomenijo naše skupno bogastvo. Gre torej za potrjevanje pripadnosti 

poklicnima skupinama medicinskih sester in babic v službenem in prostem času; 

obojega je bilo v teh desetletjih v DMSBZT Pomurje obilo. 

Toplina in odprtost krajine ob Muri, vključno z razgibanostjo Goričkega in njihovih 

ljudi, so že v umetniških delih vtkani tako pronicljivo in subtilno, da jih ne gre ponavljati 

v takšnem nagovoru; tudi v opisih nacionalnega karakterja prebivalcev severovzhodnega 

dela Slovenije so liki ljudi ob Muri opisovani kot nekaj prepoznavnega. V ta lepi, energetsko 

polni košček naše dežele, kamor se hodi telo odpočit in duša sprostit, kjer pisatelji, 

pesniki, slikarji in drugi umetniki, od Miška Kranjca do Ferija Lainščka, napajajo s 

svojimi umetniškimi izzivi slehernika, ki jim prisluhne, se je »usidralo« pomursko stanovsko 

društvo. 

Delovnih mest za medicinske sestre in babice je bilo v Pomurju skozi desetletja - kot 

povsod po Sloveniji in prejšnji Jugoslaviji - prej preveč kot premalo; za naprej bomo videli, 


foto: Marina Velepič

časi se spreminjajo in mi z njimi. Tudi ta del Slovenije se je v zadnjem času opolnomočil 

z lastno izobraževalno infrastrukturo, tudi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 

nezaposlenost pa danes tudi v zdravstveni in babiški negi ni več neznanka. A društveno 

življenje bo nedvomno teklo naprej, volje je veliko, izkušenj dovolj, lokalni stanovski utrip 

in pripadnost združujeta generacijo za generacijo. 

Ni zanemarljivo, da je DMSBZT Pomurje v slovenski prostor zdravstvene in babiške 

nege prispevalo bogato število posameznic in posameznikov na različna delovna mesta 

in funkcije: v stroko, na vodilna in vodstvena delovna mesta po zdravstvenih in drugih 

institucijah, na različne funkcije v strokovnih sekcijah, delovnih telesih, komisijah, tudi 

v krovni organizaciji Zbornici-Zvezi. Ne bi želela koga izpustiti, a naj omenim, da v tem 

trenutku najvišji organ pri ministrstvu za zdravje, razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno 

nego, vodi kolegica iz Pomurja, druge predsedujejo ali delujejo v strokovnim sekcijah, 

regijskem strokovnem društvu, delovnih skupinah in telesih na področju stroke, 

zasedajo pomembna delovna mesta in tako prispevajo k skupnemu razvoju in delovanju 

profesije zdravstvene in babiške nege v državi in izven nje. 

Z lahkoto zgornje trditve o prijaznih ljudeh in pokrajini preslikamo na delovanje regijskega 

društva, ki mu pravimo v žargonu včasih kar »Milkino društvo«, s čemer se tudi 

ne more pohvaliti čisto vsak/a predsednik/predsednica. Malo je nadimek povezan z dolgoletnim 

predsednikovanjem društvu gospe Milke Kavaš, a bistvene so vsebine, ki jih 

ne moremo prezreti. V spominu se prikazujejo nadvse dobro organizirane seje Odbora 

regijskih (strokovnih) društev v Beltincih, Murski Soboti in drugod, vedno topel sprejem, 

organizacije mednarodnega dneva medicinskih sester – 12. maja. In vedno je bilo nepozabno, 

najsi je bil dogodek namenjen stroki ali druženju, do potankosti, ki se jih ne da 

pozabiti. Ne nazadnje predsednikovanje ene in iste predsednice z raznolikimi osebnimi 

kariernimi izzivi v več mandatih, tudi »njenega« tima, lahko pomeni možnost pogleda na 

dogajanje v stroki in organizaciji z več zornih kotov: iz neposrednega bolnišničnega okolja, 

s piedestala občinske uprave, lokalne politike, pa tudi neprofi tnih organizacij, kot sta 

npr. prostovoljstvo oz. karitativna dejavnost. Društvo je to znalo izkoristiti včasih dobro 

razmejiti, včasih namenoma združiti, če je bilo bolje za izid stroke in njenih izvajalk/cev. 

Vsem nam, desetim predsednicam, ki smo se nekatere eno celo dekado družile v okviru 

Odbora regijskih društev, je bil to zanimiv pogled z druge perspektive, ko smo se bili sposobni 

včasih na sejah odbora vrteti na ražnju diskusij, dokler nismo našli kakšne rešitve. 

In verjeli smo na koncu Milki, da je na primer lažje in ceneje organizirati izobraževanje 

v regiji in se povezovati na lokalnem nivoju, kot pa poslati posameznike na izobraževanje 

po vsej Sloveniji. A kljub temu je znala pripeljati avtobus ljudi s Pomurja na obalo, na 

Dolenjsko, v Ljubljano ali kam drugam - za vsak 12. maj. 

Regijska razgibanost za seboj potegne tudi različne možnosti zaposlovanja; tako so 

medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki danes v regiji zaposleni na raznolikih 

deloviščih: splošni bolnišnici, zdravstvenem domu, v naravnih zdraviliščih, na srednji 

zdravstveni in v zadnjem času visoki strokovni šoli, v domovih starostnikov, drugih zavodih 

in institucijah. Sleherni/a član/ica društva, ki se je zapisal/a naši stroki in ki želi slediti 

po eni strani tradiciji, po drugi viziji DMSBZT Pomurje, lahko najde v tej obliki organiziranega 

povezovanja kaj zase. Na prioritetnem meniju DMSBZT Pomurje smo lahko 

vsa desetletja sledili skrbi za razvoj in umestitev stroke, željo po izobraževanju, spodbujanje 

članstva pri različnih strokovnih, kariernih, organizacijskih izzivih, tudi problemih 

- vedno v smeri prepoznavnosti stroke in organizacije, gojenja kulturne in zgodovinske 

dediščine, dobrobiti za ljudi. Širok pogled na delovanje društva, vpetost v lokalno okolje, 

vključevanje različnih nivojev, tudi lokalne politike, je dolgoročno prinesla prepoznavnost, 

ki jo človek neposredno najbolje doživi, ko prisostvuje kakšnemu dogodku društva 

(npr. okrogli obletnici pevskega zbora), kjer ne manjkata niti župan niti direktor osrednje 

regijske bolnišnice, ali pa poslanec državnega zbora iz te regije. 

Večkrat smo lahko slovenske medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice skupaj 

doživljali to posebno geografsko klimo in vzdušje, se učili na simpozijih ali praznovali na 

proslavah, se enako odprto pogovarjali o nasilju kot o veličini človeške biti. Prav vključevanja 

prostovoljstva, karitativne dejavnosti in sodelovanja z lokalno skupnostjo smo se 

lahko učili pri tem društvu. Ostala bo večna asociacija na najštevilčnejši in odličen pevski 

zbor pomurskih medicinskih sester v Sloveniji; spomin seže npr. v 75-letnico praznovanja 

krovne organizacije Zbornice-Zveze v Ljubljani, kjer so nastopili skupaj vsi pevski 

zbori medicinskih sester, pomursko je bilo daleč najštevilčnejše in odlično uglašeno. 

Nepogrešljiva udeležba vsaj enega avtobusa udeležencev iz Pomurja je bila zakon. Med 

drugim smo se učili sprejemati drugačnost in strpnost pri sodelovanju z ranljivimi skupinami, 

kot so npr. Romi, madžarska manjšina. 

Nedvomno bo DMSBZT Pomurje dostojno obeležilo svoj jubilej; o bogati nabirki petih 

desetletjih bodo pričali zbrani zapisi, izdane publikacije, našle se bodo fotografi je, dragoceni 

zgodovinski predmeti. V spominih posameznic in posameznikov bo ostalo tudi 

nekaj tistega čarobnega – nedorečenega, ki ga ni moč ujeti v noben zapis, naslikati na 

nobeni fotografi ji. Ostali bodo osebni spomini; nekaj jih bo prekril prah zgodovine, nekaj 

jih ne bo nikoli zastaralo. Ostala bodo prizadevanja posameznic in posameznikov, ki so 

imeli idejo, voljo, pogoje, veliko priložnost začeti, nadaljevati in, upajmo, še dolgo v prihodnosti 

delovati tako na regijskem kot na nacionalnem nivoju našega združevanja. Mesto, 

ki DMSBZT Pomurje pripada v tem času in tem prostoru, je rezervirano zanj. Naj se 

ohrani, razvija, deluje, se še naprej sooča z nenehnimi izzivi, jih rešuje in naj z veseljem 

te dni praznuje svojo petdesetletnico. 

Čestitamo. 

14 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 15

50-letnica 

DMSBZT Pomurja 

Peter Požun 

dipl. zn., dipl. ekonomist, državni svetnik, podpredsednik Zbornice-Zveze 

Obletnice so vedno priložnost za zadovoljstvo in ponos. Če 

gre za obletnico stanovskega društva - pa še posebej. Delovati 

aktivno petdeset let in v tem času uspešno prebroditi vse 

vzpone in spuste, je velik uspeh. Vanj je vtkan prispevek članic 

in članov pomurske regije, še posebej pa vseh dosedanjih 

predsednic in članov vodstva društva. Med pomembnejše prispevke 

pomurskega članstva k razvoju slovenske zdravstvene 

nege ter vlogi in avtonomiji zaposlenih v zdravstveni in babiški 

negi, prav gotovo sodi aktivno sodelovanje v iniciativnem 

odboru za ustanovitev samostojnega sindikata medicinskih 

sester ter kasneje v vodstvu tega sindikata. Društvo se mora, 

kot del družbe, dejavno vključevati v vsakodnevno življenje 

in upoštevati tudi dogajanje zunaj društvenega okvirja, spremljati 

spremembe v okolju in med svojim članstvom, ter tem spremembam prilagajati tudi 

svoje delovanje in vodenje. Jubilej je vedno priložnost za predstavitev dosežkov preteklega 

časa, kot tudi za razmislek o ciljih in poslanstvu v prihodnosti. Spremembe so postale 

stalnica. To lahko opazimo predvsem na področju zdravstvene oskrbe, ki je v petdesetih 

letih dobila povsem nove razsežnosti. 

Praznovanje visoke obletnice društvenega delovanja je tudi zaveza sedanjemu in bodočemu 

vodstvu, da nadaljuje po tej uspešni poti. Predvsem pa je priložnost, da spregovorijo 

tisti, ki so v tem obdobju delovali v društvu, ga vodili, ali sodelovali v njegovih aktivnostih. 

Obletnica delovanja društva je obenem poklon vsem medicinskim sestram, medicinskih 

tehnikom, babicam, zdravstvenim tehnikom, bolničarjem, negovalcem, ki so v vsem 

tem času strokovno in srčno skrbeli za paciente in prebivalce in ob tem skrbeli tudi za 

strokovno, profesionalno in osebno rast članic in članov ter zdravstvene in babiške nege 

Pomurja. 

Še na mnoga uspešna leta! 

Regijsko DMSBZT Pomurje že 50 let 

v poslanstvu izvajanja pomembne 

naloge združevanja številnega članstva 

Ksenija Pirš 

dipl. m. s., koordinatorica dejavnosti regijskih strokovnih društev pri Zbornici-Zvezi 

Ob številnih aktivnostih društva, ki se v skladu z zahtevami na 

področju vseživljenjskega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja 

intenzivno razvijajo, postaja delovanje društva vse 

bolj prepoznavno, odmevno v strokovni javnosti, s svojim javnim 

delovanjem tudi vse bolj družbeno pomembno. Iz strokovnega, 

poklicno stanovskega in družbenega vidika je bila ta 

vloga neprecenljivega pomena pri informiranju, koordiniranju 

in usklajenem sodelovanju znotraj in izven regije skozi desetletja 

regijskih prizadevanj v Pomurju. 

Na področju pridobivanja novih znanj za strokovno in odgovorno 

delo na področju zdravstvene in babiške nege - društvo 

neprekinjeno razvija svoje strokovne in organizacijske zmožnosti 

delovanja, in to v sodelovanju z različnimi partnerji. 

Pri tem društvo posega na mnoga področja, ki v izvajanju različnih aktivnosti presegajo 

zgolj interesno delovanje in vse bolj postajajo profesionalno udejanjanje načrtovanih, sistematično 

izvajanih, vrednotenih in nadzorovanih aktivnosti v regiji. Delujete v sredinah 

timov ljudi, entuziastov, prostovoljcev, ki verjamemo v pomembnost svojega dela. Učinkovitost 

in sposobnost organizacije društva se zato izraža v uspešnem odzivanju na izražene 

potrebe članov. 

S svojim delom ustvarjate največjo dodano vrednost na področju interesnih dejavnosti 

in izobraževanj ter strokovnih izpopolnjevanj za zaposlene, dijake, študente in upokojene 

v zdravstveni in babiški negi - izkušnje, veščine in znanja, ki jih vlagate v dejavnosti in v 

programe, so utemeljeni na potrebah, ki izhajajo iz kliničnih praks. 

Še naprej Vam želim, da uspešno nadaljujete z medsebojnim sodelovanjem za skupno 

dobro pacientov, njihovih svojcev, zaposlenih v zdravstveni in babiški negi ter drugih javnosti, 

ob spoznanju, kako soodvisni smo med seboj, in kako neločljivo povezani v skupnem 

poslanstvu - skrbi za ljudi. 

Znotraj Zbornice-Zveze imamo regijska strokovna društva in strokovne sekcije skupne 

cilje, ki nas družijo v medsebojnem sodelovanju. Zato Vam z željo, da tudi v prihodnje 

gradimo skupaj, v imenu regijskih strokovnih društev Zbornice-Zveze, iskreno voščim ob 

pomembnem jubileju! 


Ob praznovanju 


Vijola Bertalanič 

univ. dipl. socialna delavka, direktorica Doma starejših Rakičan 

Dom starejših Rakičan je javni socialno-varstveni zavod za varstvo 

starejših, ki poleg ostalih dejavnosti izvaja tudi social no 

oskrbo in zdravstveno nego starejših, ki bivajo v domu. Poleg 

socialne oskrbe je zelo pomembna zdravstvena nega, ki jo 

izvajajo zdravstveni delavci – diplomirane medicinske sestre, 

zdravstveni tehniki oziroma srednje medicinske sestre, bolničarji-negovalci 

ter drugi delavci s področja zdravstva. Pri delu 

v socialno-varstvenih zavodih je prav zaradi pokrivanja obeh 

dejavnosti zelo pomembno sodelovanje vseh zaposlenih. 

Delavce, ki opravljajo delo v socialno-varstvenih zavodih, 

mora krasiti, poleg osnovnih človekovih vrlin, še potrpežljivost, 

srčnost, pravilen odnos do starejših in podobno. Delavci 

morajo znati starejšega poslušati, mu zaupati, včasih nadomestiti 

njegove svojce, skratka velikokrat so njegova družina, njegov prijatelj, njegov pomočnik, 

njegov zaupnik. Prav te vrline krasijo tudi naše zaposlene s področja zdravstvene 

nege, ki opravljajo human poklic in se v svojem poklicu razdajajo. Delo s starejšimi zahteva 

veliko dodatnih znanj, veliko dodatnega izobraževanja, da potem lahko razumejo 

starejše in njihove želje ter potrebe. 

Vsem zdravstvenim delavcem zaposlenim v našem zavodu kot tudi vsem zdravstvenim 

delavcem, članom Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja – čestitam 

ob praznovanju in jim želim veliko uspeha na njihovi poklicni poti. 

Pozdrav iz Rakičana, na sliki osebje Doma starejših 

Spoštovane kolegice in kolegi 

v pomurski regiji, cenjena predsednica, 

ga. Milka Kavaš! 

Đurđa Sima 

dipl. m. s., predsednica DMSBZT Ljubljana 

Priložnost, da ob tako visokem jubileju Društva medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja izrazimo 

čestitke, pohvale in besede zahvale, štejmo za naš privilegij. 

Sodelovanje in razumevanje med obema regijskima 

društvoma poteka že vsa leta regijske organiziranosti in društvenega 

obstoja medicinskih sester, babic in zdravstvenih 

tehnikov v slovenskem prostoru. 

Povezovanje predstavlja vedno združevanje v iskanju rešitev 

pri enakih ali podobnih stanovskih problemov s težnjo, da se 

zavzemamo za priznavanje pomena naše poklicne organizacije, 

predstavljanje skupnih interesov članic in članov ter vrsto 

prednosti v skup nem in močnem profesionalnem združenju. 

Ceniti in spoštovati preteklost, uživati v sedanjosti in načrtovati 

prihodnost so odlike naše dobre stanovske prakse. 

Z dobro stanovsko in strokovno oporo zmoremo narediti naše profesionalno združenje 

veljavno, prepoznavno, produktivno in proaktivno. Negovanje in ustvarjanje društvenega 

programa, redno s poudarkom na izobraževanju nam nedvomno vsem skupaj 

pomeni velik izziv, vedno znova. Pri tem naj nas ne ovirajo trenutne slabosti sistema, v 

katerem delujemo. 

Za prihodnja desetletja stanovskega delovanja vam želimo obilo iskrivih idej, dobrih 

kolegialnih vezi in pogumno naprej. 

ORD seja, Koper 2009 (tretja z leve stoji Đurđa Sima) 


Voščilo ob 50-letnici delovanja Društva 

medicinskih sester, babic in zdravstvenih 

tehnikov Pomurja 

DMSBZT Novo mesto 

50. obletnica delovanja je nekakšen »Abraham«. V življenju 

posameznika to pomeni nekakšno prelomnico, nekako pol prehojene 

poti življenja. V društvu pa to verjetno pomeni pol stoletja 

začete poti. Čeprav zrete zdaj nazaj v preteklost, ocenjujete 

svoje delo in obujate spomine na vse, kar se je v tem času zgodilo, 

hkrati zrete tudi v prihodnost, polno začrtanih poti, nalog 

in delovnega elana. Veliko je bilo storjenega v teh letih, nekaj 

stvari bo sčasoma zabrisal čas, nekaj pa ne bo nikoli pozabljeno. 

Ostal bo neizbrisen pečat prizadevanj posameznikov in skupnosti, 

ki se je ves ta čas združevala, ki je imela voljo in veselje ter 

predvsem znanje, da je začela razvijati društveno delovanje ali 

nadaljevala že začeto delo predhodnic. 

Za regijsko društvo je to častitljiv jubilej. Ob takih priložnostih 

se še posebej zavemo, kako pomembno je, da smo povezani, tako v regiji kot v širšem 

slovenskem prostoru. Samo skupaj zmoremo, samo kadar smo enotni in skupaj delujemo, 

smo prepoznavni. 

Zato - drage kolegice in kolegi, sprejmite naše iskrene čestitke ob tako visokem jubileju. 

Želimo vam še veliko delovnega elana, ustvarjalnosti in optimizma, ki ga boste s pridom 

uporabili pri začrtanem delu tudi v prihodnje, v naslednjih 50-ih letih. 

V veselje nam je sodelovati z vami! 

Strokovnemu društvu medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja 


Petra Štigl 

dipl. m. s., SDMSBZT Slovenj Gradec 

Spoštovane, spoštovani! 

V življenju so dnevi, ko postanejo voščila stvar spontanega 

vzgiba. Iz zakladnice dobrih misli in želja izberemo takšne, ki 

izkažejo pozornost in naklonjenost tistim, ki so nam blizu. Naj 

nekaj izbranih besed zaznamuje tudi praznovanje 50-letnice 

delovanja Strokovnega društva medicinskih sester, babic in 

zdravstvenih tehnikov Pomurja. 

Osnovni namen pisane besede, ki vam jo namenjam, je zelo 

preprost. V imenu Strokovnega društva medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Slovenj Gradec, želim vodstvu, 

vsem vašim članicam in članom izreči iskreno priznanje in veselje, 

da lahko skupaj z vami delimo dragocen privilegij vašega 

praznovanja in vaša skupna doživetja. 

Naj se vaš čas za trenutek ustavi. Dovolite, da se med raznolikim 

sklopom mejnikov, prečnic, razpotij, slepih ulic, vzponov, pa tudi malih dogajanj, 

ki so se strnila v »veliko praznovanje«, zgodi iskanje. Naj bo posebno živ spomin na tiste 

ljudi in tista dejanja, ki so pomagala ustvariti okolje in pogoje, v katerih ste lahko zaživeli 

strokovno močno, intenzivno, samozavestno, stroki v zagovor in ponos. 

Naj spomnim iz lastnih izkušenj, da ne bo nič narobe, če vas bo misel na preteklost 

ganila. Po čutnem vznemirjenju, vas bo že v naslednjem hipu podobna misel priganjala 

k odtoku preteklosti, da bi spet lahko zaživeli življenje z novimi cilji, z odprtim srcem in 

odprtimi očmi. 

Beseda praznik naj vas ne omejuje kot praznina, ki jo diktira odtujenost povsod naokoli. 

Izkoristite tokratni jubilej za sproščanje, izkazovanje medsebojne naklonjenosti, pripadnosti 

in povezanosti. Posvetite se drug drugemu, poiščite prave razloge za vse, kar je 

bilo in je dobro, lepo, pristno, kar osrečuje … 

Želim vam, da bi bila sreča mila v razburkani prihodnosti, naj vam prihodnost nameni 

pomembno poslanstvo za bodoče delovanje vašega Društva. Tudi v prihodnjih letih ustvarite 

za bodoče rodove zdravstvenih strokovnjakov odprto pot dobrim idejam, kakovosti 

in ustvarjalnosti. Še naprej krepite korektnost in odgovornost v prid stroki, ki ji služite. 

Optimizem in zanos naj bosta vaša redna spremljevalca. Ostanite pomemben stanovski 

sopotnik in hkrati opora vsem, ki se trudimo zagotavljati visoko raven kakovostne zdravstvene 

nege za pacienta »v središču«. 

S spoštovanjem in z iskrenimi čestitkami!

Mojim Pomurcem 

v pozdrav 

Petra Kersnič 

VMS, prof. zdr. vzgoje 

Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti. 

(kitajski pregovor) 

Če sem ob Vaši 40. obletnici v letu 2000 bila še aktivna članica slovenskega sestrinstva, 

sem danes srečno upokojena medicinska sestra, ki na eni strani spremljam svojo stroko 

skozi najrazličnejše strokovne in poljudne medije, na drugi strani pa sem pogosteje, kot 

prej, tudi uporabnica zdravstvenega sistema. Spominjam se številnih aktivnosti, ki smo 

jih v združenju vodili dolga leta, celo desetletja, in z njimi dokazovali pomembnost in vrednost 

stoke zdravstvene nege. In ko se je stroka poenotila in nas je končno razumela in 

podprla tudi civilna družba, je prišel čas vsesplošne svetovne krize, ki ni prizanesla niti 

zdravstvenemu sistemu. In spet imamo veliko dela. Na eni strani je potrebno ponovno 

ovrednotiti in poudarjati pomembnost timskega dela, sodelovanja, združevanja, racionalizacije, 

planiranja, menedžiranja in še bi lahko naštevala z vsemi v zdravstvenem in tudi 

drugih sistemih. Hkrati pa je, kot vedno doslej, pomembno neprestano vlaganje v strokovno 

izobraževanje. 

Strokovnemu društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja ob 

Abrahamovem jubileju iskreno čestitam. Čestitke so namenjene vsem in vsakemu posebej 

v Vašem društvu za dosežene cilje in uspehe, ki jih v preteklem času ni bilo malo, mnogo 

pa jih je zagotovo v zastavljenih ciljih za prihodnje desetletje. 

Druga z leve spodaj Petra Kersnič 

Homo homini amicus ali Homo homini 

lupus − Človek človeku prijatelj 

ali človek človeku volk 

Doc. dr. Bojana Filej 

Kar vidim in slišim me skrbi! Skrbijo me odnosi, še zlasti medosebni, tisti človeški odnosi. 

Kljub temu, da so nas polna usta komunikacije in komunikacijskih veščin, kljub temu, da 

so mnoge sredine namenile čas in denar za izpopolnjevanje na tem področju, nam še očitno 

veliko manjka. Pa še nekaj: velikokrat se sliši, da smo same sebi največji sovražnik. 

Res je, da smo v krizi, v krizi, ki se je zajedla v vse naše pore in se nanaša tudi na naše 

vrednote. Res je tudi, da vse, kar se tiče medicinskih sester, je povezano z vpetostjo v 

družbene razmere, v vmesni položaj med zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci na 

eni strani ter med pacienti in njihovimi svojci na drugi strani. Prav bi bilo, da bi se čim 

prej zavedli, da so vse, kar se dogaja v zdravstveni negi, razmerja med ljudmi in da so ljudje 

največji kapital, ki ga lahko ima neka organizacija. 

Kriza ni povzročila reorganizacij v zdravstvenih zavodih, temveč to kar je bolj preprosto 

– povzročila je redukcije in to v dejavnosti, kjer je to najbolj enostavno - dejavnosti zdravstvene 

nege. Vprašanje časa je, kdaj bodo medicinske sestre pri svojem delu prestopile 

mejo med varno in ogrožujočo zdravstveno nego. 

Res je tudi, da je danes velika vrednota, če ne največja - kot včasih zdravje, imeti službo 

in prejemati plačo. In tako preživeti. Pri tem pa biti hvaležen za to in molčati. 

V naslednjih letih prihaja do generacijske premene, razen, če bo novi pokojninski zakon 

sprejet brez prehodnih obdobij. Prišle bodo nove generacije z novimi vrednotami in predvsem 

z zahtevami po njihovih pravicah. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z y generacijo oziroma 

z generacijo »pampers plenic« izjavljajo, da nimajo razvitih orodij, kako to generacijo obvladati. 

In kako jo bomo mi, v našem delovnem okolju, pri pacientu, ki pa ostaja še vedno enak – 

s svojimi potrebami in problemi, s strahom in odvisnostjo, s hvaležnostjo in zaskrbljenostjo. 

Pa še nekaj je specifi čno za medicinske sestre in zdravstveno nego, nekaj kar nas bistveno 

loči od zdravništva, s katerim se velikokrat 

želimo primerjati glede statusa, družbenega 

priznavanja, ugleda. Ne znamo stopiti 

skupaj in ne znamo priznati nekomu, 

da je nekaj dobrega in pametnega naredil 

za to našo ljubo zdravstveno nego, temveč 

se vse začne od začetka, ko se pojavi nova 

oseba. Kot da prej ničesar ni bilo … Tudi 

to me skrbi. 

Spoštovati preteklost pomeni imeti 

sedanjost in tudi prihodnost! 

Ob častitljivem jubileju Društva medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih tehnikov 

Pomurja vsem iskreno čestitam, 

predvsem pa njegovi dolgoletni predse- 

Seja ORD-ja v Pomurju; doc. dr. Bojana Filej - predsednica, 

Petra Kersnic - generalna tajnica, Milka Kavaš 

dnici, Emiliji Kavaš, izkazujem spoštovanje 

za njeno nesebično in predano delo. 


Zlatim spominom 

na pot 

Zlatka Lebar 

VMS, univ. dipl. pedagog; ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska Sobota 

Dijaki in zaposleni, sedanji in tisti, ki so že upokojeni, smo dočakali 

posebno čast. Zlatih 50 let obstoja in hkrati razvoja zdravstvene 

šole v našem severovzodnem delu domovine. Veselje tega 

dogodka smo želeli deliti z ljudmi, ki so bili kakor koli povezani 

z delovanjem in življenjem naše šole. Pet desetletij je dovolj dolga 

doba, da se da nanizati ogromno dragocenih spominov, zato smo 

jih obeležili v tiskani obliki, v obliki elektronske publikacije, naš 

zbornik pa je dostopen tudi na spletni strani šole. Sicer pa se zavedamo, 

da so zbrana besedna in slikovna gradiva le delček v mozaiku 

pestre zgodovine naše šole. 

Kljub vsemu pa smo želeli ujeti srce in dušo naše ustanove, 

katero so soustvarjali vsi, ki so na kakršen koli način bili povezani z njo, ali so še, in so 

zato postali tudi dragocen del nje, zato smo hvaležni vsem, ko so svoje dragocene spomine, 

doživljanja, uspehe ovekovečene s fotografi jami in tudi morebitne neuresničene 

sanje želeli deliti z nami. 

Vsekakor pa nam je uspelo zapisati prav vsakega maturanta, tako prvo generacijo, ki je 

v šolskem letu 1962/63 zaključila dokvalifi kacijo za bolničarja (razredničarka Helena Ravnič), 

to so bili zdravstveni delavci, ki so že delali v zdravstvenih ustanovah, kot seveda 

vse ostale maturante do danes. 

Ker je zgodovina pisateljica človekovega življenja in ustvarjanja, mi dovolite prosim, da 

se malo ozrem tudi v preteklost, kjer se nahajajo vzroki za posaditev semena, ki je bilo 

zasajeno pred 50-imi leti, nato je vzklilo in počasi začelo rasti … 

Po drugi svetovni je bilo pomursko zdravstvo kadrovsko šibko. Poleg zdravnikov je primanjkovalo 

tudi šolanih medicinskih sester, kar je bilo še bolj očitno po letu 1948, ko so 

oblasti prepovedale delo medicinsko izobraženim redovnicam. Vrzel je zdravstvo zapolnilo 

z zaposlovanjem vojaških bolničarjev in tečajnic z bolniškim tečajem. Vedno bolj 

očitna je postajala potreba po ustanovitvi šole, ki bi usposabljala in izobraževala srednji 

medicinski kader. V razvoju zdravstva v Pomurju ne moremo prezreti vloge srednje zdravstvene 

šole, ki je bila ustanovljena 30. junija 1960 z uradnim nazivom: Šola za zdavstvene 

delavce 2. stopnje za ambulantno-bolnično smer v Murski Soboti. 

Kako te je spremenil stoletni čas, Sedaj postalo si nam mesto cvetja, 

o Sobota, ti drago mesto, in trgi, ulice so tlakovane, 

nekoč s široko, blatno glavno cesto – ob njih visoke hiše, trgovine, 

tedaj si bila samo velika vas. pa stari cerkvi, šole in podjetja. 

To so verzi, ki jih je prva ravnateljica zdravstvene šole Helena Ravnič zapisala v svoji 

pesniški zbirki Jesen pred skoraj dvajsetimi leti. 

In ravno Murska Sobota je mesto, kjer je naša šola, kot pionirka, s šolskim letom 1960/61 

začela delovati v najetih prostorih ekonomske šole in šolskega centra za blagovni promet. 

Sredi avgusta 1960 je bil namreč v Pomurskem Vestniku objavljen razpis za vpis v 1. letnik. 

Na razpis se je prijavilo okrog sto kandidatov, vendar je le 73 učencev oz. 2 oddelka imelo 

srečo, da so bili sprejeti. Pouk se je začel šele 19. septembra zaradi začetnih priprav ter težav 

s prostori in kadri. Učiteljski zbor je štel 19 honorarnih učiteljev, stalno zaposleni sta bili 

le ravnateljica Helena Ravnič in medicinska sestra – inštruktorica, kakor se je takrat imenovala 

učiteljica strokovnih predmetov. Obe pa sta bili tudi razredničarki oz. razrednici. 

Prostorska stiska, z eno učilnico in kabinetnim prostorom za praktični pouk v kleti 

šole, je kar kričala po razširitvi in tako so dogradili zgradbo na Trstenjakovi s tremi učilnicami, 

kabinetoma za splošno in specialno nego ter gospodinjstvo. Otvoritvena svečanost 

je potekala v nedeljo, 1. julija 1962 ob 8. uri zjutraj. 

Zadnja generacija dijakov medicinske šole na Trstenjakovi v Murski Soboti, 

šolsko leto 1972/73 

V tretjem letu delovanja, leta 1963 je tako šola dobila lastno šolsko zgradbo, v kateri se 

je izobraževalo pet oddelkov in hkrati je potekal program za dokvalifi kacijo bolničarjev. 

Kader se je razširil in leta 1964 smo dobili v Pomurju prvih 47 strokovnih delavcev z 

nazivom medicinska sestra ali medicinski tehnik ambulantno-bolnične smeri. Tega leta 

je zaključila svoje ravnateljsko in hkrati tudi učiteljsko poslanstvo, gospa Marija Ravnič, 

ki je svoje dolgoletne izkušnje v zdravstvu z veseljem delila z iskajočo se mladino, in se 

Svečana otvoritev današnje zgradbe v Rakičanu, oktober 1973 


po delovnih počitnicah in vpeljanem novem šolskem letu, 1. oktobra 1964 upokojila. Naj 

dodam, da gospa Ravničeva v častitljivi starosti spet biva v bližini nas, v rakičanskem 

domu starejših, in spet je okrog nje polno mladine, saj naši dijaki tam pridobivajo praktične 

veščine. 

Naloge ravnateljice pa je za njo prevzela ga. Katarina Vinčec, ki je ravnateljevala dolgih 

23 let in tako previharila različne viharje. Potrebe zdravstvenega kadra so se povečevale 

in učilna zidana na Trstenjakovi je postala pretesna. Gospa Vinčec je za naš zbornik, 

zapisala: 

»Težko je napisati, koliko vrat sem morala odpreti, koliko znoja preliti, koliko dokazov 

predložiti, da Prekmurje rabi šolo. Decembra istega leta so zahrumeli stroji in naslednje 

leto, 17. oktobra leta 1973, je bila šola slovesno odprta«. 

Prostorski problem je bil rešen, so se pa 10 let pozneje začele težave z vpisom. Ta se je 

iz leta v leto zmanjševal, fi nančnih sredstev je bilo manj, učitelji niso imeli dela. Sledilo je 

dopolnjevanje na drugih šolah. Zelo črn scenarij se je šoli pisal v letih 1985 do 1987, vpis 

samo za 30 učencev. Na srečo šola ni bila ukinjena in vpis se je povečal na dva oddelka. 

Z usmerjenim izobraževanjem, v šolskem letu 1981/1982, je šola začela izvajati vzgojnoizobraževalni 

program zdravstveno varstvo za poklic zdravstveni tehnik. Na ta način se je 

povečal obseg splošnoizobraževalnih predmetov in dijaki so imeli več možnosti za nadaljnji 

študij na višjih, visokih šolah in univerzah. 

Programi so se seveda prenavljali in od šolskega leta 1990/91 so se dijaki osmih oddelkov 

izobraževali po prenovljenih programih zdravstvenega tehnika. 

V šolskem letu 1991/92 je šola vpisala v program zdravstveni tehnik 3 oddelke z možnostjo 

zaključka izobraževanja z maturo ali zaključnim izpitom. V teh vihravih in negotovih 

časih se je ubadala s težo ravnateljevanja ga. Darinka Škrjanec, in to do upokojitve 

leta 1994. 

Leta 1994 je vajeti ravnateljevanja prevzela ga. Marija Zadravec, od leta 1996 je šola v 

1. letnik vpisovala že 4 oddelke. V tem času smo spet preživeli prenovo, in sicer način 

zaključevanja izobraževanja. Od leta 2002 dijaki 4-letnega programa zaključujejo izobraževanje 

s poklicno maturo, triletni programi pa z zaključnim izpitom. 

IN KAKŠNA JE VLOGA ŠOLSKEGA SISTEMA DANES … 

Način izobraževanja se z razvojem družbe z leti vse bolj spreminja. Izobražujemo mlade, 

ki bodo po končanem šolanju delali z ljudmi, ki so izgubili svoje največje bogastvo – svoje 

zdravje. Zato je potrebno izobraziti in vzgojiti odgovorne zdravstvene delavce. Prenovljeni 

program zdravstvene nege z modularnim načinom izobraževanja nam omogoča, da upoštevamo 

potrebe delodajalcev in vključujemo vsebine, ki jih trenutno v izobraževalnem 

programu pogrešamo. Za 20 % ur šola skupaj z delodajalci in okoljem ponudi strokovne/ 

splošne vsebine, ki so pomembne za okolje v katerem šola deluje. 

Želimo si, da bi tesno sodelovanje med šolo in delodajalci pripomoglo k izobraževanju 

bolj kakovostnega zdravstvenega delavca. 

Vsaka izmed mojih predhodnic je zagotovo prispevala dragocen delež v razvoju in kvaliteti 

vizije šole. Ob tej priložnosti bi se jim rada iskreno zahvalila mojim predhodnicam, 

ki so Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota vodile do zlatih 50 let: 

Helena Ravnič, 4 leta; Katarina Vinčec, 23 let; Darinka Škrjanec, 7 let in Marija Zadravec 

8 let. 

Še posebej smo vse ponosne na to, da je bil marsikateri slovenski zdravnik dijak prav 

naše šole, da so mnogi dijaki in dijakinje pozneje končali višje in visoke zdravstvene šole 

in danes pomagajo s svojim znanjem v različnih slovenskih in tujih bolnišnicah, domovih 

za ostarele, delajo v patronaži, varstveno-delovni center, nekateri pa so danes tudi 

med zaposlenimi na naši šoli. Iskrena hvala tudi vsem mojim sodelavcem, ki se trudijo na 

vzgojno-izobraževalnem področju in tako skupnimi močmi krojimo usodo naše ustanove. 

Strokovne predmete so poučevali in še poučujejo zdravniki in farmacevti iz Splošne bolnišnice 

Murska Sobota in Zdravstvenega doma Murska Sobota in le-tem bi se za sodelovanje 

rada še posebej zahvalila. 

Dovolite mi, da zgodovinske utrinke zaključim z jesensko obarvano pesmijo Helene 

Ravnič, saj tudi Vi, ravno tem času praznujete zlati jubilej; ga. Helena Ravnič pa je orala 

ledino pomurskemu zdravstvenemu kadru: 

Jesen je okrasila naravo 

s čudovitimi barvami: 

z rumeno, oranžno in oker in rjavo in temnordečo 

na zeleni podlagi. 

Najlepši je oktober, 

če je sončen 

in človek srečen … 

Jaz pa dodajam – dana nam je bila sreča praznovati zlati jubilej in za ta dar smo neizmerno 

hvaležni; in tudi Vi, spoštovano Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov 

Pomurja, bodite srečni, zadovoljni in ponosni na vse uspehe, na katerih gradite; z 

naše šole pa Vam pošiljamo iskrene čestitke in se veselimo z Vami. Le pogumno novemu 

desetletju naproti in nasvidenje ob naslednjem jubileju! 

Zlati jubilej Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, oktober 2010 

26 ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 

ZBORNIK DMSBZTP 50 LET 2010 27

Profesija zdravstvene nege 

v obdobju globalnih sprememb 


Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, 

Evropsko središče Maribor 

danica.zeleznik@gmail.com 


UVOD 

Zdravje postaja vse večja vrednota za vse kategorije prebivalstva, 

od otrok do starejših. Še več, medicinski diskurz o 

zdravju, bolezni, telesu, dominira tako v javnem kot v zasebnem 

govoru. V zadnjih desetletjih so se začele dogajati precejšnje 

spremembe v zdravstvu, tako pri nas kot po svetu. V 

temelju se spreminja odnos med družbo, zdravstvenim sistemom 

in pacienti. Demografska tranzicija od prevlade mlajših 

generacij v prejšnjem stoletju k postopni večinski prevladi 

starejših generacij v prihodnosti, v vsej Evropi in pri 

nas pomeni odvisnost vedno večjega števila prebivalstva od 

zdravstvenega sistema. 

Staranje in z njo povezana dolgoživost, pa je prav posledica 

medikalizacije družbe in zmanjševanja umrljivosti 

zaradi boljših in na široko dostopnih zdravstvenih storitev v razvitem svetu. Staranje 

prebivalstva spreminja tudi zemljevid temeljnih zdravstvenih področij, tem, ideologij. Če 

je za mlade značilno, da so najbolj vitalen in najbolj zdrav del prebivalstva, ki je najmanj 

odvisen od zdravstvenih storitev, se nasprotno starost razume kot čas postopne degeneracije, 

večje bolezenske ogroženosti, bolnosti. Starejši so torej družbena skupina, ki je v 

domeni zdravstva. Tudi zato z demografskimi spremembami in s staranjem prebivalstva 

v zahodnih družbah narašča pomen zdravstva in zdravja v vsakdanjem življenju. 

Ker pa naša življenja, želje, vrednote, še vedno obvladuje kult mladosti, se tudi do mladosti 

skušamo vedno bolj prebijati s pomočjo medicine, plastične kirurgije, lepotnih operacij, 

diet, zdravstvenih praks itn. To pa še dodatno razširja polje in področje zdravstvene 

oskrbe. 

Vse večje zanimanje za zdravje, skrbi za telesno in duševno počutje pa je končno tudi 

rezultat globalnih sprememb sodobnih družb, ki jih je moderna sociološka znanost že defi - 

nirala kot družbe novih tveganj in negotovosti (Beck, 2001). Za družbe pozne moderne 

je značilno, da so sicer izjemno povečale število različnih življenjskih alternativ, možnosti, 

priložnosti, število izbir, smeri delovanja itn.; obenem pa ne dajejo pravih orientacij, 

podpore in varnosti pri teh izbirah. Po mnenju Ule (2003a) poleg negotovosti sledi izguba 

zaupanja v to, da lahko vodilne institucije industrijskega sveta; gospodarstvo, pravo in 

politika ukrotijo in nadzirajo ogrožujoče posledice, ki so jih izzvale v svetu. Sedanja tveganja 

so posledica dogajanj, ki jih danes (tudi modno) označujemo s pojmom globalizacija. 

Globalizacija se ne nanaša na to, kaj želimo ali lahko storimo, ampak predvsem na 

to, kaj se nam vsem dogaja. 

Poleg tega je zdravstveni sistem vse bolj odvisen od pravnih regulativov in norm. Pod 

pritiskom pravno podprtih groženj se v zahodnem svetu naglo uveljavlja tako imenovana

defenzivna medicina, to je težnja k pretirani uporabi diagnostike in terapije samo zato, 

da bi se zdravnik zavaroval pred možnostmi tožb zaradi napak ali nepredvidenih posledic 

zdravljenja. Lahko rečemo, da je danes marsikje pravo inkorporiralo medicinsko etiko 

oz. da na mesto medicinske etike vstopa medicinsko pravo (Ule, 2000) 

Nova politika javnega zdravja terja od posameznika več osebne skrbi in odgovornosti. 

Vsakdo mora opazovati svoje telo dejavno, mora skrbeti zanj. Sodobni individualizem 

še povečuje zavest ljudi o tem, da so predvsem sami odgovorni za svoje zdravje (Radley, 

1995). 

Meje med zdravo in bolno osebo (bolnikom) so se zrahljale. Prišlo je do splošnega uvida 

v dejstvo, da ima vsakdo zdravstvene probleme, vsakdo proizvaja zdravstvena tveganja 

(Ule, 2003b). Zato se je pozornost zdravnikov in javnosti pomaknila od opazovanja bolezenskih 

znakov in poteka bolezni k »bolezenskemu vedenju« posameznika, ki zajema 

obdobje pred akutno boleznijo, med njo in po njej oz. še natančneje k življenjskemu slogu, 

ki zmanjšuje ali povečuje zdravstvena tveganja. 

PROFESIJA ZDRAVSTVENE NEGE 

Tudi medicinske sestre, zdravstveni tehniki in drugi zdravstveni delavci doživljajo na 

področju svojega dela velike spremembe. Njihov glavni problem pa ni samo ta, kako 

se prilagoditi novim globalnim razmeram v zdravstvu, glavni problem je že sedaj njihov 

vmesni oziroma nejasen status v odnosu med zdravnikom in pacientom. Čeprav, kot 

navaja May (1992) je medicinskim sestram naložena primarna skrb za paciente, so mnogokrat 

podvržene številnim birokratskim pravilom in moči zdravniških avtoritet, ki pogosto 

zatirajo njihove težnje po poklicni avtonomiji. Tako jih zdravniki, kot pacienti vrednotijo 

kot manj pomembne in manj vredne dejavnike v zdravstvenem sistemu, čeprav morajo 

ravno medicinske sestre velikokrat posredovati med zdravnikom in pacientom. Pogosto 

prevzamejo večji delež pri reševanju profesionalnih konfl iktov glede odgovornosti do 

pacientov. Pogajati se morajo v bojih za moč in vpliv v zdravstvenem sistemu z zdravniki, 

srečujejo se z izrazi seksizma in paternalizma, tako s strani sodelavcev kot pacientov. 

Znotraj zdravstva se zdi, da obstaja dokaj ambivalenten odnos do modela delovanja 

zdravstvene nege, čeprav medicina stalno opozarja na etos skrbi, sočutja in pozornosti kot 

sredstva za povečevanje pozornosti do zanemarjenih vprašanj medicinske etike. Zdi se, 

da je ambivalentnost položena že v začetke profesionalizacije poklica medicinske sestre. 

Znano je, da so bile do devetnajstega stoletja negovalke tradicionalno nune ali ženske brez 

možnosti v življenju. Florence Nightingale, kot ustanoviteljica stroke zdravstvene nege, je 

tu poskušala narediti obrat. Za svojo šolo je izbirala ugledne ženske iz srednjih in višjih 

slojev. Prav Florence Nightingale je uspela nadgraditi in profesionalizirati negovalno terapijo 

v kurikulumu s kombinacijo bazične medicinske znanosti s higieno in negovanjem. 

Vse, kar delajo medicinske sestre, naj bi bilo v službi zdravstvene terapije. Obenem je pa 

v temelje formiranja zdravstvene nege položila pravilo, s katerim je zaznamovala profesijo 

zdravstvene nege tako rekoč do danes. Medicinske sestre je doktrinarno naredila za 

pomočnice moškim zdravnikom s prepovedjo, da bi delale karkoli brez dovoljenja zdravnikov. 

Po njeni doktrini ne sme sestra samovoljno »dati bolniku niti kozarec vode brez 

dovoljenja zdravnika« (Lorber, 1997). 

Ko se je sredi dvajsetega stoletja odkrilo, kako veliko vlogo imajo v procesu zdravljenja 

bolnikove emocije in socialna situacija, se je h kurikulumu v izobraževanju in praksi 

medicinskih sester dodala še »ljubeča nega« (angl. tender loving care) in so se s tem postavili 

novi temelji zdravstvene nege. Res pa je, da so medicinske sestre ravno v tem času 

prevzele skrb nad administriranjem in nadzor nad potekom zdravljenja, urniki, dajanjem 

zdravil, nadzorovanjem aparatov itn. To jih je po drugi strani zopet zelo obremenilo in 

odtegnilo od pacientov. 

K obnovljenemu zanimanju za profesijo zdravstvene nege in položaja medicinskih 

sester so veliko prispevale prav ženske študije in feministične študije v drugi polovici 20. 

stoletja. Prav te študije so pokazale, da medicinske sestre oz. profesija zdravstvene nege 

drugače postavljajo etične dileme v zdravstvu, da se drugače odzivajo na etične probleme 

zdravstvene oskrbe kot zdravniki. Zdravstvena nega je osrediščena okrog »etike skrbi«, 

kar predstavlja danes pravo alternativo prevladujočemu tehničnemu odnosu do bolnikov. 

Medtem ko se zdravniki veliko, včasih skoraj povsem ukvarjajo z medicinsko-tehničnimi 

vprašanji zdravljenja in diagnosticiranja in etične dileme izvajajo iz teh vprašanj, medicinske 

sestre bolj poudarjajo udeležbo v interakciji s pacienti v kontekstu trajnejših in kontinuiranih 

odnosov. 

Medtem ko je komuniciranje zdravnika s pacienti pogosto usmerjeno na posredovanje 

informacij ali na sprejemanje specifi čnih odločitev, medicinske sestre razvijajo komunikacijski 

stil, ki je usmerjen bolj v vzpodbujajoče razumevanje. Medtem ko so zdravniki 

preveč zavzeti s procesi zdravstvene oskrbe in so pogosto neobčutljivi za pacientovo doživljanje 

teh procesov, medicinske sestre skrbijo za počutje pacientov, skrbijo za lajšanje 

telesnih in duševnih bolečin. Modeli dela medicinskih sester torej predstavljajo alternativo 

k pogodbenemu modelu, ki je prevladujoč v sodobni medicinski etiki. 

GLOBALNE SPREMEMBE ZAHTEVAJO PRILAGAJANJE 

IZOBRAŽEVANJA V ZDRAVSTVENI NEGI 

Zdravstveno varstvo se spreminja tako, kot se spreminja družba. Izzivi, ki jih prinaša 

moderna družba, so drugačni od tistih, s katerimi se je zdravstvo soočalo pred desetletji. 

Spremenjeni demografski sliki prebivalstva v Sloveniji sledijo spremembe v zbolevnosti. 

Izvajalci zdravstvene službe so soočeni z naraščajočimi zahtevami uporabnikov in 

večjo odgovornostjo medicinskih sester za njihovo delo. Spremembe v političnem sistemu 

in vse večja mobilnost prebivalstva sta postavili pred svet nove izzive tudi na področju 

zdravstvenega varstva. Globalnim spremembam v svetu se je prilagodila tudi moderna 

medicina in z njo moderna zdravstvena nega. Slovenija in njen zdravstveni sistem pri teh 

spremembah nista izjema. V zadnjih desetletjih smo doživeli korenite spremembe tako 

na političnem (osamosvojitev in tranzicija iz socialističnega v kapitalistični sistem) kot na 

zdravstvenem področju, kjer se izobraževanje podčrtuje. 

Pričakujemo lahko, da bomo imeli vedno bolj opravka z aktivnimi oblikami varovanja 

zdravja, kjer se bodo medicinske sestre srečevale s pacienti, ki bodo imeli bolj ali manj 

izdelane predstave o varovanju svojega zdravja kot ključni sestavni del svojega socialnega 

kapitala. Pacienti bodo pri zdravstvenih delavcih iskali predvsem metode, sredstva 

in znanje, ki bi jim pomagali ohranjati oziroma izboljševati njihovo psihosocialno kondicijo, 

medtem ko bo v populaciji iskalcev zdravstvenih uslug verjetno upadal delež klasičnih 

»pacientov«, ki so pasivno prepuščeni v zdravstveno oskrbo oziroma se bodo ti pomikali 

na socialno in generacijsko margino. 

Ta premik pomeni že danes, še bolj pa bo v prihodnosti, močan izziv zdravstvenemu 

osebju, da se angažira zunaj tradicionalnih institucij zdravstvenega sistema in ustaljenih 

poti zdravstvene nege in oskrbe, da torej aktivno stopi nasproti potencialnim iskalcem 

strokovne pomoči v varovanju in izboljševanju svojega zdravja. V tem procesu bo profesija 

zdravstvene nege igrala zelo pomembno vlogo, toda le ob pogoju, da bo presegla tradicionalno 

»obzdravniško« vlogo in dejavno posegla v prostor in trg zdravstvenih uslug. 

Vse zgoraj našteto pomeni pridobivanje sodobnih in dodatnih znanj, saj se bo potrebno 

dodatno formalno izobraziti in strokovno izpopolniti, tako da bo zdravstvena nega 

lahko igrala tudi svetovalno vlogo za zdrave in bolne. To seveda prinaša s seboj številne 

neznanke, od spremenjenih, bolj enakopravnih odnosov med medicinskimi sestrami, 

sodelavci in pacienti, spremenjene samopodobe le teh do bolj partnerskih odnosov med 

njimi. Probleme, pred katerimi je zdravstvo danes, ne bo moglo rešiti brez navezave na 

druge vednosti, predvsem na družbene znanosti. In v tem ima stroka zdravstvene nege 


prav gotovo prednost pred drugimi medicinskimi strokami, tudi zato, ker je najštevilčnejši 

poklic v zdravstvu in ker je ob pacientu ali pomoči potrebnemu tudi najdlje. 

Od medicinskih sester družba veliko pričakuje, zato je njihovemu izobraževanju 

potrebno posvetiti posebno pozornost, ki bo skladno s pomembnostjo, odgovornostjo in 

vse večjo zahtevnostjo njihove vloge. 

Celovito spreminjanje izobraževanja medicinskih sester je neobhodno potrebno, če 

hočemo, da bo učinkovito v skladu s potrebami in pričakovanji sodobne družbe. 

Postalo je očitno, da se v naši družbi, kjer poteka dinamično preoblikovanje gospodarskih, 

družbenih in moralnih vrednot na vseh ravneh družbenega življenja, postavlja pred 

medicinske sestre potrebo po vse večjem izobraževanju z namenom, da bi se usposobila 

za srečanje z novimi družbenimi cilji in profesionalnimi zahtevami. Gorton in De Smet 

(2006) poudarjata enakovredno upoštevanje oziroma doseganje tako učnih ciljev kot razvijanje 

kompetenc. 

Za področje izobraževanja medicinskih sester so pomembne tudi spremembe strokovnih 

pogledov in znanstvenih vzorcev, kar mora omogočiti seznanjanje s temeljnimi strokovnimi 

znanji in z različnimi teoretičnimi izhodišči in usmeritvami, kakor tudi praktičnimi 

pristopi in inovacijami. 

V procesu izobraževanja medicinskih sester je potrebno formulirati tudi stališče, da se 

njena funkcija dviga na višjo kakovostno raven vodenja celotnega procesa zdravstvene 

nege. S svojo dejavnostjo diplomirana medicinska sestra uresničuje tudi vzgojno funkcijo 

tako študentov, kakor tudi pacientov, njihovih svojcev in za njih pomembnih drugih oseb. 

Žal se v visokošolskem programih vzgojni komponenti ne pripisuje takšnega pomena 

(v vsebinskem, organizacijskem in metodičnem smislu), ki izhaja iz funkcije medicinska 

sestra – strokovnjakinja, ki sodeluje v procesu formiranja osebnosti drugega človeka. 

Za raziskovalno delo medicinskih sester je pomembno, da jo v procesu izobraževanja 

usposobimo, da razmišlja o svojem delu, da si zastavlja vprašanja o uporabnosti vsebin, 

oblik, sredstev in metod dela, da išče vzročno-posledične zveze med uporabljenimi sredstvi, 

oblikami dela in rezultati v konkretnih pogojih. Da medicinska sestra to zmore, jo je 

potrebno v procesu njenega izobraževanja in usposabljanja seznaniti s temeljnimi vprašanji 

metodologije raziskovanja ter z osnovami teorije in tehnike raziskovalnega dela. 

Spremembe, ki potekajo na področju izobraževanja medicinskih sester vsiljujejo 

potrebo, da sprejmemo adekvatne ukrepe, ki jim bodo omogočali uspešno vključevanje 

v nove tokove. 

S prehodom izobraževanja medicinskih sester na prvo in drugo stopnjo je bila izpolnjena 

težnja slovenskih medicinskih sester po višji izobrazbi, vendar zadnje, tretje stopnje 

s področja zdravstvene nege, si v slovenskem prostoru še vedno ni mogoče pridobiti. 

VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE MEDICINSKIH SESTER 

NA EVROPSKEM SREDIŠČU MARIBOR, TUDI V POMURJU 

Pomurske medicinske sestre so si več let močno prizadevale za izobraževanje medicinskih 

sester na visokošolskem nivoju v njihovi regiji. Pred leti so posameznice, predstavnice 

pomurskega društva in predstavnice zaposlenih medicinskih sester v Splošni bolnišnici 

Murska Sobota, obiskale Visoko šolo za zdravstvo v Mariboru UM, kjer so predstavile 

svoje želje in potrebe, zato so pričele potekati intenzivne priprave za vzpostavitev dislocirane 

enote v pomurski regiji. Žal so z odhodom vodilnih predstavnic iz visokošolskega 

zavoda aktivnosti zamrle, saj novo vodstvo ni bilo naklonjeno tozadevnim aktivnostim. 

Evropsko središče Maribor (ESM) je prisluhnilo potrebam medicinskih sester v Pomurju 

in pristopilo k oblikovanju visokošolskega programa, programa prve stopnje s področja 

zdravstvene nege. 

V letu 2009 je bil program na Ministrstvu za visoko šolstvo akreditiran in v istem letu 

je ESM vpisalo že prve študente zdravstvene nege. Letos v tekočem akademskem letu 

2010/2011 je ESM vpisalo že drugo generacijo študentov. 

Študijski program upošteva v celoti Evropsko direktivo št. 2005/36/ES, direktivo za 

regulirane poklice. Nosilka/lec dejavnosti zdravstvene nege v Sloveniji je v skladu z navedenimi 

izhodišči diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik. V luči razvoja 

profesije se podpira strokovni, karierni in akademski razvoj nosilk/cev dejavnosti zdravstvene 

nege, kar se udejanja skozi temeljno izobraževanje na 1. bolonjski stopnji. Visokošolski 

študij zdravstvene nege obsega 4600 ur študijskega programa, od tega 2300 ur v 

neposrednem kliničnem okolju, v neposrednem stiku s pacientom. Programi zdravstvene 

nege so v Evropi različni in z bolonjskim procesom se jih želi okvirno poenotiti ter povečati 

primerljivost med državami, med drugimi tudi zaradi upoštevanja evropskih direktiv 

in pretoka delovne sile (Železnik, 2009). Pogoj za pridobitev diplome diplomirane medicinske 

sestre/zdravstvenika je uspešno izkazano znanje iz zdravstvene nege, medicinskih 

ved, poznavanje poklicne etike, znanj s področja družboslovja, izredno pomembne 

pa so tudi praktične veščine, ki jih kandidat pridobi z usposabljanjem v kliničnem okolju 

(Zaletel, 2008). 

ESM odlikuje, da vpisuje majhno število študentov (40). Slednje omogoča kakovostno 

delo s študenti na predavanjih, seminarskih in laboratorijskih vajah ter v kliničnem okolju. 

Prednost šole je v blokovskem sistemu študija, kar pomeni, da imajo študenti v zimskem 

semestru predavanja, seminarske in laboratorijske vaje. V letnem semestru opravljajo 

klinično usposabljanje, tako, da so pred vstopom v klinično okolje opolnomočeni s 

teoretičnimi znanji in veščinami, ki so jih pridobili na laboratorijskih vajah v simuliranih 

pogojih, na ta način bodo diplomanti prepoznani kot kakovostni in kompetentni kadri, 

diplomanti z znanjem. 

Program, ki ga izvaja ESM je popolnoma primerljiv z ostalimi programi v slovenskem 

prostoru. Pedagoški proces odlikujejo kompetentni visokošolski učitelji in sodelavci z 

bogatimi znanji, ki znajo povezovati teorijo in prakso ter študente močno motivirati za 

študij zdravstvene nege. 

Klinično usposabljanje poteka v dobro razvitem kliničnem okolju, kjer študente v učnih 

zavodih poučujejo odlični mentorji s sodobnimi znanji. 

ZAKLJUČEK 

V individualizirani družbi mora posameznik storiti nekaj sam, mora se dejavno truditi za 

to, da pride do nekega družbenega položaja. Mora ga osvojiti, in to v boju s konkurenco 

drugih ljudi, ki se trudijo doseči omejene resurse in se z njimi uveljavljati. Tega ne počne 

le enkrat v življenju, temveč dan za dnem. Posledica ali reakcija ljudi na sodobna tveganja 

in negotovosti je tudi preobrat v vrednotnih orientacijah ljudi v sodobnih družbah, kot 

ga zaznavajo vse mnenjske raziskave in raziskave vrednotnih in življenjskih orientacij pri 

nas in v nam podobnih kulturah sodobnega sveta. Ikone sodobnega človeka so nenadoma 

postale varnost, telo in predvsem zdravje. Politične teme je zamenjala skrb za zdravo prehrano, 

treniranje telesa, skrb za ohranjanje mladosti, vitalnosti, vitkosti, strah pred starostjo 

in staranjem. Ob zavedanju zahtevnosti vloge medicinskih sester in zavedanju vse 

večjih globalnih sprememb so v večini razvitih dežel dvignili izobraževanje medicinskih 

sester na fakultetni nivo. 

V obdobju velikih globalnih sprememb, ki so postale stalnica v našem prostoru, je za 

profesijo zdravstvene nege ključnega pomena izobraževanje na vseh stopnjah, saj samo 

znanje omogoča posamezniku profesionalnost, s katero lahko vstopa v svet. 


Literatura 

1. Beck U. Družba tveganja. Na poti v neko drugo moderno. Krtina. Ljubljana, 2001. 

2. Gorton V, De Smet S. Does learning outcome=Competency? V: Zbornik abstraktov 6th European conference of Nurse Educators, October 5-6, 2006. Paris-Paris: FINE: Comité 

d'Entente des Formations Infi rmieres et Cadres, 2006, str. 40. 

3. Lorber J. Gender and the Social Construction of Illness. Sage. 

4. London, 1997. 

5. May C. Nursing Work, Nurse Knowledge, and the Subjectifi cation of the Pacient. 

6. Sociology of Health and Illness, 14, 1992. 

7. Radley A. Making Sense of Illness. Sage, London, 1995. 

8. Ule M. Sodobne identitete. V vrtincu diskurzov. Ljubljana: ZPS. 2000. 

9. Ule M. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine. 

Maribor, Aristej. 2003a. 

10. Ule M. Razvoj zdravstvenega sistema v pogojih globalizacije: in kaj je z zdravstveno 

nego? Obzor Zdr N 2003b; 37 

11. Zaletel M: Izobraževanje za zdravstveno in babiško nego je spet na prepihu Obzor Zdr 

N 2007; 41(2-3): 57-59) 

12. Železnik, D. Pomen poklicnih aktivnosti in kompetenc v zdravstveni in babiški negi. 

Elektronski vir. V: PIRŠ, Ksenija (ur.). Zdravstvena zakonodaja v luči zdravstvene nege: 

obvezne vsebine »Zakonodaja s področja zdravstva«. Maribor: Društvo medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov, 2009, str. 87-100. 

Strokovno srečanje 1. 12. 2010 

Daniela Mörec, doc. dr. Danica Železnik, dr. Jože Ramovž, 

Martina Horvat, Zlatka Lebar, Emilija Kavaš 

Pogled predsednice Razširjenega 

strokovnega kolegija za zdravstveno 

nego Slovenije, v sedanjost 

in prihodnost zdravstvene nege 

Daniela Mörec 

dipl. m. s., predsednica RSKZN 

Dejavnost zdravstvene nege je sestavni del sistema zdravstvenega 

varstva, ki se mora prilagajati demografskim spremembam, 

potrebam prebivalstva in njihovim značilnostim 

v pojavu obolevnosti. Zdravje je ena izmed najbolj cenjenih 

vrednot posameznika in družbe. K tej vrednoti pa lahko 

veliko prispeva ravno področje zdravstvene nege. Nenehno 

pridobivanje dodatnih in specialnih znanj na strokovnem, 

zdravstveno-vzgojnem in informacijskem področju, usmerja 

medicinsko sestro pri zadovoljevanju potreb pacienta. 

K temu pa strmi tudi najvišje strokovno telo v dejavnosti 

zdravstvene nege, to je Razširjen strokovni kolegij za 

zdravstveno nego (v nadaljevanju RSKZN). Je eden izmed 

triintridesetih razširjenih strokovnih kolegijev, ki deluje 

pod okriljem ministrstva za zdravje. Sestavljen je tripartitno 

iz dvanajstih članov, ki jih imenuje minister za zdravje. Je torej poleg strokovnega 

tudi politično telo. Poleg stalnih članov so na seje RSKZN stalno vabljeni še: predstavnica 

zdravstvene nege na ministrstvu za zdravje, predsednica Zbornice-Zveze, predsednica 

sindikata delavcev v zdravstveni negi, predstavnica zdravstvenega sveta, predsednica 

združenja srednjih zdravstvenih šol in glede na vsebino sej še predsedniki stalnih 

delovnih skupin pri RSKZN-ju in drugi strokovnjaki, glede na obravnavo aktualnih strokovnih 

vsebin. Letos smo preko RSKZN uspeli organizirati stalno delovno skupino za 

primarno dejavnost zdravstvene nege, ki je bila v preteklosti nekoliko v podrejenem položaju. 

RSKZN sodeluje tudi z drugimi razširjenimi strokovnimi kolegiji, ki so pri ministrstvu 

za zdravje imenovani s področja medicine. 

Njegove najpomembnejše naloge so, da spremlja razvoj stroke in zdravstvene politike, 

usklajuje in oblikuje strokovne smernice, spremlja normative in standarde kadrovskih 

in materialnih virov, kazalce kakovosti in pripravlja strokovna stališča, analize in ocene 

za upravne organe, ministrstvo za zdravje in druge. Člani se na sejah RSKZN sestajamo 

enkrat mesečno v UKC Ljubljana. 

Pomurske medicinske sestre se lahko pohvalimo, da smo v RSKZN zastopane kar z 

dvema članoma. Mnenja sem, da je to za razvoj stroke in tudi za priznanje stroke, velikega 

pomena. 

Sama sem članica že drugi mandat in drugi mandat sem tudi predsednica najvišjega 

strokovnega telesa v dejavnosti zdravstvene nege. Torej sem močno vpeta v dogajanja, 

razvoj in politiko zdravstvene nege v državi. Naloge in odgovornosti so obsežne, priprave 

na seje in vodenje sej zahtevno, saj je med člani pogosto potrebno usklajevati različna 

mnenja in stališča, ki prihajajo iz zdravstvenih univerz, primarnega, sekundarnega 


in terciarnega nivoja stroke zdravstvene nege. Ker spremljam zdravstveno nego že več 

kot petintrideset let in sem delovala na različnih strokovnih področjih, lahko ocenjujem 

njen razvoj kot pozitiven. V preteklosti je bila zdravstvena nega v senci medicine, 

bolj usmerjena v pomoč zdravniku kot pacientu. Danes postaja profesionalno področje. 

Razvoj poklica medicinske sestre in akademizacija zdravstvene nege, pa sta usmerjena 

k celostni in kakovostni obravnavi človeka v vseh razvojnih področjih, tako v zdravju in 

bolezni kot ob umiranju. Poklicani smo k obravnavi različnih zakonov, ki se sprejemajo 

na področju zdravstvenega varstva. Skupaj z Zbornico-Zvezo oblikujemo pripombe, ki so 

tudi pogosto slišane in upoštevane. Pomembno je, da je stroka zdravstvene nege zraven, 

ko se oblikuje politika zdravstvenega varstva v državi. 

Zdravstvena nega postaja vedno bolj vidna. Želim si le, da bo v bodoče dejavnost zdravstven 

nege veliko bolj temeljila na z dokazi podprti zdravstveni negi, kar pa je možno le 

z raziskovalnimi metodami v stroki. Dolgoletni zastavljeni cilj v stroki je obrniti piramido 

izobraženosti medicinskih sester, kar je ob številnih zdravstvenih fakultetah in visokih 

šolah za zdravstveno nego mogoče že v bližnji prihodnosti. 

Globalna kriza, ki je v zadnjih letih zajela, ne le Evropo, ampak ves svet, žal ni prizanesla 

niti slovenskemu zdravstvu. To pa zaznavamo tudi na področju zdravstvene nege, 

saj se je zaposlovanje medicinskih sester tako srednjih kot visoko- in univerzitetno izobraženih, 

zmanjšalo na minimum. To pa lahko pomeni stagnacijo v razvoju dejavnosti 

zdravstvene nege. Mislim pa, da energije medicinskih sester ne more zaustaviti niti kriza. 

Znanje, prodornost, vpetost v politiko, sodelovanje z drugimi strokovnimi področji, 

kakovostna oskrba, razvoj kompetenc in odgovornosti, so vrednote, ki dajejo moč vlečnim 

konjem, ki se ne bodo zaustavili. 

Zato polagam na um, srce in dušo pomurskim medicinskih sestram, da v naslednjih petdesetih 

letih dvignete ugled stroke, storite vse za kakovostno obravnavo pacienta, predvsem 

pa s svojim znanjem vplivate na zmanjšanje kronične obolevnosti in zagotovite 

zdravo in aktivno staranje pomurskega prebivalstva. 

Zlati znaki 2009 – Daniela Mörec (druga z desne) 

Razmišljanje o zdravstveni negi 

danes, jutri in pojutrišnjem 

Marija Zrim 

dipl. m. s., glavna medicinska sestra kirurškega oddelka 

Dogajanja v zdravstvenih sistemih v Evropi in v svetu so 

v zadnjih desetletjih posegla tudi na področje zdravstvene 

nege. Lahko govorimo o globalizaciji in o reformi zdravstvenega 

sistema, ki sta sorodna koncepta. Nova, k zdravju, krepitvi 

in varovanju zdravja usmerjena globalna zdravstvena 

strategija, je zdravstveni negi dodelila nekatere ključne 

naloge, ki pa se brez sprememb znotraj njenega sistema in 

organizacije ne bodo mogle uresničiti. Zdravstvena nega 

mora zato dovolj dobro poznati koncept sprememb, da bo 

lahko reagirala in odločala o pravem času. 

Tudi medicinske sestre, tehniki in drugo zdravstveno osebje 

doživljajo spremembe v zdravstvu. Njihov glavni problem 

pa ni samo ta, kako se prilagoditi novim razmeram 

v zdravstvu. Glavni problem je že sedaj njihov vmesni oziroma nejasen status v odnosu 

med zdravnikom in bolnikom. Čeprav je medicinskim sestram naložena primarna skrb 

za bolnike, so podvržene mnogim birokratskim pravilom in moči zdravniških avtoritet, 

ki pogosto zatirajo njihove težnje po poklicni avtonomiji (May, 1992). 

Vizija zdravstvene nege in postavljena strategija njenega razvoja sta gonilni sili, ki 

vodita strokovnjake zdravstvene nege ter jih motivirata v njihovih prizadevanjih za razvoj 

in neprekinjene potrebne spremembe za dosego večje avtonomije stroke in vrednotenje 

njenih rezultatov. 

Je delo medicinske sestre profesija ali poklic? Našteta dejstva pričajo, da smo profesionalci 

na svojem področju, ker imamo visoko raven specializiranega znanja na znanstveni 

podlagi, vendar s praktično vrednostjo; delamo v dejavnosti, ki jim ljudje pripisujejo velik 

pomen in s tem povezan družbeni status in moč; izkazujemo zavezanost lastni profesiji 

in storitvam za uporabnike in družbo; imamo pozitiven odnos do učenja, katerega glavni 

cilj je ohranjanje in izboljševanje svojega profesionalnega znanja in kompetentnosti, ter 

težimo k vseživljenjskemu izobraževanju, imamo lastno stanovsko organizacijo, sprejet 

kodeks. 

Največja ovira za doseganje funkcionalne avtonomije sestrske profesije so medicinske 

sestre same, ker so socializirane tako, da igrajo «ženske» vloge, da spolnjujejo ukaze drugih, 

da pomagajo in ničesar ne zahtevajo in se same silijo v podrejeni položaj. 

Ob tem pa se izvajalci zdravstvene nege in oskrbe soočamo z dejstvom, da v tej državi 

ni jasnih kadrovskih standardov, niti kliničnih poti in nacionalnih smernic za delo, niti 

standardizacije prostorov, opreme in pripomočkov za delo v zdravstvu. 

Poleg standardov in kriterijev so bistveni elementi za zagotavljanje kakovosti zdravstvene 

nege naslednji: fi lozofi ja, teoretični modeli, procesni pristop, standardi in kriteriji, 

dokumentacijsko-informacijski sistem, uspešna komunikacija, kontinuirana zdravstvena 

nega, sodobna organiziranost, vodenje, negovalne diagnoze, lastna terminologija, raziskovanje 

v zdravstveni negi, normativna ureditev (Hajdinjak, 2001). 

Vsaka profesija potrebuje regulativne predpise za svoj obstoj, ohranjanje identitete, 


samostojnosti in nadziranja kakovosti lastnega dela. Pravna podlaga za sistem zdravstvenega 

varstva pri nas, katerega del je tudi zdravstvena nega, je Zakon o zdravstvenem varstvi 

in zavarovanju in zakon o zdravstveni dejavnosti (Ur. list RS, št.9/92). 

Še nekaj zakonov se delno navezuje na opredelitev posameznih področij delovanja ZN. 

Vsi pa čakamo na zakon o zdravstveni negi, ki bi zagotovil ureditev vseh elementov ZN. 

Ker je zdravstvena nega kot znanost še relativno mlada disciplina, je tudi fi lozofi ja zdravstvene 

nege še v povojih, teoretiki različnih znanosti skušajo fi lozofsko opredeliti smisel 

zdravstvene nege kot prakse obstoječe na teoretičnih podlagah. Večina avtorjev zdravstveno 

nego opredeljuje kot praktično znanost, drugi kot uporabno znanost, ki temelji na 

družboslovni znanosti. 

Poster DMSBZT Pomurja Lj. Kongres Zbornice-Zveze, 2007 

Filozofi ja zdravstvene nege analizira zdravstveno nego in skuša razložiti njene temeljne 

zakonitosti, teorije, pomene in odnose. Daje ji enotnost, da jo enako razumemo v praksi 

in je osnova za razvoj teorije ter uporaba le te v praksi (Šmitek, 1998). 

Pomembnejše kot univerzalna fi lozofi ja ZN je fi lozofi ja zdravstvene nege posameznih 

organizacije, enot, služb, ki predstavljajo osnovo za izvajanje ZN v praksi. Obvezno morajo 

v svoji defi niciji vključevati bolnika, medicinsko sestro, zdravstveno nego. Človek-bolnik 

je najpomembnejši element fi lozofi je ZN, zato mora le ta vključevati elemente, kot so: spoštovanje, 

varnost, integriteta in počutje. S stališča medicinske sestre fi lozofi ja ZN vključuje 

stališča, ki zagovarjajo pravice in dolžnosti medicinskih sester pri delu, stališča o kriterijih 

za napredovanje in stališča o profesionalnih organizacijah. 

Praksa zdravstvene nege kot tretji element fi lozofi je ZN vključuje uporabo teoretičnih 

modelov, stališča o izobraževanju, odnos vodstva ZN, vlogo medicinske sestre v organizaciji, 

raziskovanje v ZN. Temelji na kodeksu etike medicinskih sester in drugih moralno 

etičnih stališčih. 

Zdravstvena nega v prihodnosti mora dati poudarek: 

• povečanju strokovne avtonomnosti in odgovornosti 

(samostojna organizacija službe), 

• možnosti uvajanja novih modelov zdravstvene nege v bolnišnicah 

in v lokalni skupnosti, 

• dvigu ugleda poklica (samopodoba ali identiteta), 

• povečanje menedžerske odgovornosti, 

• nova delovna mesta in možnosti kariernega napredovanja, 

• vseživljenjsko izobraževanje, 

• izgradnji organizacijske kulture in klime. 

Živimo v času, ki od nas zahteva velike spremembe. Zahteva, da popolnoma spremenimo 

pogled na svet, na življenje, na nas same. Živimo v iluziji materialnega sveta, naših čustvenih 

potreb ter zablod našega uma oziroma ega. Odkrili pa naj bi resnico, ki nam je bila do 

zdaj prikrita oziroma smo jo pozabili, da poleg snovnega obstaja tudi nesnovni, duhovni 

svet in da smo z njim eno. 

Pri človeku se ob misli na spremembo pojavi občutek ogroženosti. Ustraši se neznanega, 

nepreverjenega. Naš um in naš ego se raje trdno oklepata starih navad, vedenjskih vzorcev, 

načina razmišljanja ter čustvovanja, saj ti domnevno zagotavljajo obstoj. Tako močno 

se upirata opuščanju teh, da lahko v prispodobi govorimo o zidu, v katerega trčimo, ko 

bi morali na novo pretehtati svoje reakcije. Zid ali naš odpor do sprememb nas zadržuje 

na tisti strani življenja, kjer vladajo nesrečnost, strahovi, ne sprejemanje tega, kar nam 

življenje prinaša. 

Ko bomo izvajalci zdravstvene nege začeli sami ceniti svoj poklic in verjeti v to, kar 

delamo, nas bodo tudi videli tako. Odločitev je naša. 

Kadar se s svojim bolnikom smejemo 

in ga imamo radi, 

povzdigujemo najvišjo stopnjo zdravljenja, 

to je notranji mir. 

Leslie Gibson 


Zgodovina Strokovnega društva 

medicinskih sester, babic in zdravstvenih 

tehnikov Pomurja skozi čas 

Emilija Kavaš, 

dipl. m. s., dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja 

Razmere zdravstva je po prvi svetovni vojni do leta 1960 zbrala in napisala članek v Zbornik 

ob 40-letnici delovanja Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, 

gospa Helena Ravnič Pintarič, VMS, ki je bila prva predsednica društva in tudi prva ravnateljica 

Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Prav tako jih je v tem zborniku v članku 

Z ramen predhodnikov vidimo dlje opisala Nada Pitz, VMS. 

Kadrovske, organizacijske in materialne razmere so bile v Prekmurju in Prlekiji v letih 

po drugi svetovni vojni in tudi v letih od 1950 do 1960 težke in kritične. Standard pokrajine 

je bi zelo slab, prav tako prosvetljenost. Potrebe po izobraženih medicinskih sestrah 

in po dvigu zdravstvene osveščenosti in zdravstvene prosvetljenost so bile ogromne. 

Redovne sestre so morale zapustiti delo medicinske sestre in je zdravstvena nega ostala 

brez izobraženih sester. To je posebej veljalo še za Pomurje. Prve pionirke, medicinske 

sestre, ki so prihajale iz šole v Zagrebu in Ljubljani, so začutile pomen razvoja zdravstvene 

nege in oskrbe ter strokovnega znanja v pokrajini ob Muri. Začutile so pomen povezovanja 

in moč skupnega strokovnega dela. 

V letih od 1950 do 1960 se je zaposlilo vse več strokovnega zdravstvenega kadra, ki so 

uspešno zaključili šolanje v medicinskih srednjih in višjih šolah. S tem se je začela izboljševati 

strokovnost, ki je olajšala organiziranost zdravstvene službe in zdravstvene nege. 

Na območju Pomurja so kolegice začele organizirati številna predavanja in seminarje. 

Povezovale so se različne službe. Bilo je veliko dela. Potrebna je bila strokovna povezava 

pomurskih medicinskih sester. Želja po tej povezavi je bila iskrena in močna. Stanovske 

kolegice je povezovala velika želja po čim bolje organizirani zdravstveni službi v delokrogu 

medicinske sestre in po čim boljši povezavi zdravstvene nege in strokovnih doktrin. 

Povezovale so se sestre s terena in sestre osnovne ter bolnišnične službe. 

Tako trdna strokovna in prijateljska povezava pomurskih medicinskih sester je bila 

vzrok in dobra osnova za pobudo in za ustanovitev Društva medicinskih sester Pomurja. 

Po spominu naj bi bilo to nekje leta 1959 ali 1960. Zgodilo se je na nekem srečanju, kjer 

so na hitro ustanovile iniciativni odbor. Na pobudo Slavice Fekonja se je iniciativni odbor 

sestal v Gornji Radgoni. 

V društvo so bile včlanjene medicinske sestre iz Bolnišnice Murska Sobota, iz štirih 

zdravstvenih domov: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, Zdravilišča 

Radenci, zdravstvene šole, Doma počitka Rakičan ter medicinske sestre otroške smeri, ki 

so bile zaposlene v vzgojno-varstvenih zavodih - vrtcih. 

Potrebe po dodatnih izobraženih medicinskih sestrah so v letu 1960 narekovale ustanovitev 

srednje zdravstvene šole v Murski Soboti. 

Čas je bil tudi pravi in ugoden, da so pionirke zdravstvene nege v Pomurju začutile 

pomen organiziranega delovanja ter po že plodnem sodelovanju na področju izobraževanja 

ustanovile v pokrajini ob Muri Društvo medicinskih sester, ki je bilo nekakšna sekcija 

društva v Ljubljani (Slavica Fekonja). 


Prva predsednica društva medicinskih sester je bila Helena 

Ravnič, takratna ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska 

Sobota. 

Helena Pintarič-Ravnič iz Bogojine je v letih 1933 do 1936 

obiskovala triletno zagrebško šolo za sestre pomočnice. Pred 

tem je bila na mariborskem učiteljišču. Poklic medicinske 

sestre jo je prevzel kot učenko. Ravničeva je že 1. julija 1937 

prišla v službo v Zdravstveni dom v Murski Soboti, na Protitrahomski 

oddelek, toda že decembra istega leta je to službo 

pustila. 

Prvega decembra 1946 se je vrnila v Zdravstveni dom v 

Mursko Soboto. Tu je nato delovala pet let, v začetku na petih 

oddelkih zdravstvenega doma, se pravi v Protituberkuloznem Helena Ravnič 

dispanzerju pri dr. Piskerniku, v šolski polikliniki pri dr. Sedkačku, 

v otroški posvetovalnici, posvetovalnici za noseče žene in v ambulanti za siromašne, 

kjer je sodelovala z dr. Vučakom. Sodelovala je tudi na tečaju za protitrahomske 

pomočnice v vseh tedanjih akcijah in pri cepljenju otrok na terenu. Leta 1950 in 1951 je 

vodila referat za zdravstveno zaščito mater in otrok pri Občinskem ljudskem odboru Murska 

Sobota. 

Medicinska sestra Helena Ravnič je nato za nekaj časa odšla v Slovensko Bistrico in Ptuj. 

Prvega septembra 1957 se je iz Slovenske Bistrice in Ptuja vrnila v Zdravstveni dom v 

Mursko Soboto, in sicer v patronažno službo Otroškega dispanzerja, ki je bil ustanovljen 

po njenem prihodu. Delala je tudi v otroških posvetovalnicah na terenu. V zdravstvenem 

domu je ob svojem prihodu našla otroško negovalko Angelo Lah, s katero sta potem v 

otroškem dispanzerju sodelovali vse do 1. septembra 1960, ko je Ravničeva prevzela vodstvo 

zdravstvene šole. 

Vir: 40 let Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, 22. 11. 2000, Helena 

RAVNIČ, upokojena višja med. sestra, Prve medicinske sestre. 

Ostala je ravnateljica do upokojitve. Sedaj biva v Domu starejših Rakičan. 

Članek Prve medicinske sestre v Prekmurju je njeno neprecenljivo delo in za zdravstveno 

nego pomemben zgodovinski zaklad. Gospa Ravnič je za svoje bogato strokovno 

delo, organizacijske in humane sposobnosti in danosti prejela zlati znak Zbornice Zveze 

zdravstvene in babiške nege Slovenije ter priznanje Društva medicinskih sester in zdravstvenih 

tehnikov Pomurja. Njeno bogastvo duha je izrazila v svojih dveh pesniških zbirkah 

Otava in Jesen. 

Druga predsednica je bila višja medicinska sestra Cecilija 

Škraban. 

V Društvu medicinskih sester Murska Sobota so skrbele za 

strokovni razvoj članov in organizirale predavanja, ki so jih 

imeli priznani regijski zdravniki. 

Bila je prva višja medicinska sestra, ki je nastopila delo v 

Splošni bolnišnici Murska Sobota 15. junija 1956 in prevzela 

dela glavne medicinske sestre bolnišnice. Prišla je iz Kliničnih 

bolnišnic Ljubljana, kjer je bila zaposlena od 1. septembra 1955. 

Več let je bila glavna sestra bolnišnice v Murski Soboti, potem 

pa je postala glavna sestra ginekološko-porodniškega oddelka, 

kjer je zavzeto, pogumno in strokovno vodila področ je zdravstvene 

nege do upokojitve. 

Cecilija Škraban 

Sestra Cecilija Škraban je bila je pionirka razvoja ginekološko-porodniške 

zdravstvene nege in organizacijskega področja te dejavnosti. Še zmeraj se 

rada udeležuje aktivnosti društva ter srečanj upokojenih medicinskih sester. 

Prejela je priznanje Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. 

Njeno delo v društvu je nadaljevala Tončka Šuster-Sedonja, ki je 

leta 1958 prišla v Prekmurje iz celjske šole. Odsek za zdrav stvo in 

socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota jo 

je razporedil v Zdravstveno postajo Cankova, ker pa tam »medicinske 

sestre niso potrebovali«, je po enem tednu odšla v Zdravstveno 

postajo Križevci, kjer je vso zimo prezebla v nezakurjenih 

prostorih. Prvega marca 1959 je bila premeščena v Otroški 

dispanzer v Murski Soboti. Tu je delala predvsem v patronaž ni 

službi in je sodelovala tudi pri strokovnem izpopolnjevanju babic. 

Ko je bil leta 1960 v zdravstvenem domu ustanovljen Patronažni 

center, je prevzela vodstvo. Tedaj je bila tudi imenovana v komisijo 

za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem 

razvoju za celo Pomurje. Petnajstega februar ja 1963 je postala Tončka Šuster-Sedonja 

glavna sestra Ušesnega oddelka, leta 1966 pa glavna sestra Bolnišnice 

Murska Sobota. 

Do svoje upokojitve je bila glavna medicinska sestra bolnišnice. Po opravljenem študiju 

za višjo medicinsko sestro je študirala sociologijo in postala prva univerzitetno izobražena 

medicinska sestra v Pomurju z nazivom diplomirani sociolog. 

Sodelovala je z mnogimi pomembnimi institucijami in zavodi v Sloveniji. Prav tako je 

sodelovala z Višjo šolo za medicinske sestre v Mariboru ter s kolaborativnim centrom Svetovne 

zdravstvene organizacije, ki je imel sedež v Mariboru. Kot glavna medicinska sestra 

bolnišnice je nesebično podpirala delovanje društva ter skrbela za razvoj strokovnosti in 

humanosti kadra zaposlenega na področju zdravstvene nege. Na področju zdrav stvene 

nege je talno uvajala novosti ter s tem prispevala, da je bila Bolnišnica Murska Sobota med 

tistimi, ki je med prvimi uvajala proces zdravstvene nege in njene standarde. 

Za svoje pomembno strokovno, organizacijsko in humano delo je prejela priznanje 

društva. 

Od 1969 do 1972 je bila predsednica Nada Pitz, VMS. 

Vrsto let je bila tudi tajnica društva medicinskih sester Murska 

Sobota. Imela dobre strokovne tehnične sposobnosti in je to delo 

opravljala izvrstno. Pisala je natančne zapiske, ki so tudi zgodovinska 

dediščina njenega dela, ko še ni bilo računalnikov in 

komunikacijske infrastrukture. V pokrajino ob Muri je pripeljala 

marsikaterega dobrega strokovnjaka kot predavatelja, ki je širil 

horizont strokovne in osebnostne rasti. Seznanjala nas je z logoterapijo 

in njihovimi avtorji, dr. Franklom, dr. Trstenjakom, dr. 

Lukasovo, dr. Zdenko Zalokar Divjak, ki je bila dolga leta naša 

predavateljica. Medicinskim sestre je tudi sama osveščala ter nas 

seznanjala z znanji in spoznanji, ki nam jih sama šola ni nudila, 

so pa nujno potrebna za stroko zdravstvene nege ter za kakovo- 

Nada Pitz 

stno delo in human pristop do sočloveka. Nada Pitz je tudi pionirka 

na področju dela s skupinami za samopomoč. Vodila je skupino hipertonikov v Muri 

ter preko skupinskega dela delovala zdravstveno-vzgojno in dosegala uspehe pri zdravljenju 

in zadovoljstvo ob druženju. 

Za svoje dobro strokovno delo ter human pristop in organizacijske veščine je prejela 

zlati znak Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije in priznanje društva. 

Od leta 1972 do 1975 je bila predsednica Olga Lenart, VMS. 

Zaposlila se je kot višja medicinska sestra na Internem oddelku Splošne bolnišnice Murska 

Sobota. V tem obdobju je bila tudi predsednica društva, kjer si je skupaj s kolegicami 

v izvršilnem odboru prizadevala za strokovni razvoj in druge aktivnosti društva v pokrajini 

ob Muri. 


Leta 1974 je menjala področje dela ter se zaposlila na Srednji 

zdravstveni šoli Murska Sobota. Posvetila se je stroki in vzgoji 

dijakov srednje zdravstvene šole ter bila tam učiteljica praktičnega 

pouka ginekološko-porodne nege vse do njene upokojitve. 

Poučevala, izobraževala in vzgojila je mnoge generacije 

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. 

Slavica Fekonja, VMS, je društvo prevzela 

kot predsednica 15. 12. 1975. 

Po končani maturi na srednji medicinski šoli v Ljubljani je bila 

leta 1950 razporejena v službo na Okrajni ljudski odbor Gornja 

Radgona – Poverjeništvo za zdravstvo. V tistem času je bila ta 

služba in tudi vsa zdravstvena služba v organizacijskih povojih. 

Olga Lenart 

Organizacija zdravstvene službe je izgledala tako: 

V vseh okrajnih središčih, to je: Radgona, Apače, Sv. Jurij ob 

Ščavnici in Radencih so bile splošne ambulante in to v privatnih 

stanovanjih. 

V programu razvoja zdravstvene službe pa je bil poudarek 

predvsem na razvoju Referata za zaščito matere in otroka in 

ustanovitev Proti tuberkuloznega dispanzerja. 

Njeno prvo področje dela je bilo izboljšati delo na področju 

zaščite matere in otroka. 

Njeno drugo področje dela pa je bilo v Proti tuberkuloznem 

dispanzerju v Gornji Radgoni, ki je odprl svoja vrata 1. 1. 1950. 

Tuberkuloznim bolnikom je bilo to v veliko pomoč, saj se je pot 

do zdravnika, RTG pregledov in zdravil precej skrajšala (pred 

tem so morali te storitve opraviti v Mariboru). 

Uvedla se je tudi patronažna služba, zdravstveno prosvetno Slavica Fekonja 

delo in drugo. 

Nadaljnja službena pot je Slavico Fekonja odpeljala v Zdravilišču Radenci. Leta 1975 je 

na občnem zboru na njeno pobudo Društvo medicinskih sester Murska Sobota-Radenci 

sprejelo prvi statut ter tako imelo formalno pravni status društva. Slavica Fekonja je prevzela 

tudi mesto predsednice društva. Na njeno pobudo se je leta 1983 v Radencih ustanovila 

sekcija zdraviliških medicinskih sester v okviru Zveze društva medicinskih sester. 

Slavica Fekonja je z vsem entuzijazmom skrbela za strokovno in humano delovanje društva 

ter v sodelovanju z drugimi člani izvršilnega odbora skrbela za izobraževanja in skupna 

druženja članov. Svojo poklicno pot je zaključila v Zdravilišču Radenci. Kot upokojena 

medicinska sestra se rada udeležuje naših srečanj in dogodkov ter sodeluje pri 

ustvarjanju zgodovine društva. 

Za svoje humano, strokovno, prostovoljno delo in do pri nos k razvoju stroke zdravstvene 

nege v Pomurju in v Sloveniji je druga dobitnica zlatega znaka Zbornice-Zveze zdravstvene 

in babiške nege Slovenije iz Pomurja in dobitnica priznanja DMSBZT Pomurja. 

V tem času je bila tajnica Vilma Domjan Bratina. 

Od leta 1980 do 1984 je bila predsednica društva Erika Žilavec, VMS. 

Gospa Erika Žilavec je medicinska sestra, ki že skoraj 35 let svoje poklicne poti dela 

s srcem, strokovno ter z največjim etičnim čutom do pacientov in humanim odnosom 

do svojih ožjih in širših sodelavcev v timu, zdravstvenem zavodu in Društvu medicinskih 

sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Vrednote njenega strokovnega in osebnega 

življenja so ljubezen do poklica, do bolnikov, svojih sodelavcev ter izreden čut za poštenost, 

pomoč, empatijo in optimizem. S temi vrednotami zmore z nasmejanim obrazom in 

zaupanja vrednim pogledom premagati vse ovire, spodbujati k nenehnemu strokovnemu 

razvoju na področju zdravstvene nege in njene instrumentarske stroke ter k dobrim med- 

sebojnim odnosom, osebnim pozitivnim vrednotam ter k optimizmu, 

ki ga pridobimo s pomočjo svoje življenjske naravnanosti 

do družine, kulture, narave, športa, prostovoljstva in do 

drobnih malih pozornosti vsakdana. 

Na področju poklicne poti ji je uspelo iz nemogočih razmer 

urediti zelo dobro organizirano in strokovno kvalitetno centralno 

instrumentarsko službo, ter dobro usklajen tim, ki mu 

je kljub težkemu delu znala vliti optimizem ter voljo za spremembe 

in strokovni razvoj. Vseskozi se je izobraževala. K 

temu je vzpodbujala tudi druge in svoje znanje aktivno prenašala 

svojim sodelavcem. Erika Žilavec je s svojo osebnostjo dala 

čudovite temelje za delovanje DMSZT Pomurja, ki mu je predsedovala 

v letih 1980-1984. Tudi v letih po preteklem mandatu Erika Žilavec 

je vedno bila pripravljena DMSZT Pomurja aktivno pomagati. 

Že petnajsto leto je predsednica pevskega zbora DMSZT Pomurja, ki predstavlja stroko 

tudi na kulturnem področju. Erika je s svojo čutno in optimistično naravnanostjo duša 

tega zbora. 

Medicinsko sestro Eriko Žilavec odlikuje ljubezen do poklica, do sočloveka, realen 

optimizem, čut za etičnost, pozitivna motivacija in kreativno življenje ter prava mera 

skromnosti. 

Zaradi vseh odlik, ki jih ima Erika Žilavec, višja medicinska sestra, je Erika prejela zlati 

znak Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije. 

Od leta 1984 do 1988 je bila predsednica društva VMS Terezija 

- Cvetka Steržaj, VMS. V Zdravstveni dom Ljutomer je prišla 

kot prva izobražena medicinska sestra leta 1951 ter delala 

na mnogih področjih od patronaže, medicinske sestre v splošni 

ambulanti ter drugod, kjer so jo potrebovali. Po prihodu 

drugih medicinskih sester je postala glavna medicinska sestra 

Zdravstvenega doma Ljutomer in je to delo opravljala do upokojitve. 

Bila je tudi predsednica Društva medicinskih sester in 

zdravstvenih tehnikov Murska Sobota – Rawwdenci, kjer je v 

4. letnem mandatu skrbela za izobraževanje, strokovno rast in 

druženje članov društva. 

Za svoje delo, prizadevanja, strokovni doprinos in human 

pristop ter organizacijske sposobnosti je dobila Cvetka Steržaj 

priznanje DMSBZT Pomurja. 

Terezija - Cvetka Steržaj 

Za njo je prevzela predsedništvo društva VMS Emilija Makovec, ki je bila zaposlena v 

Zdravstvenem domu Lendava. Mandat predsednice je imela od leta 1988 do 1992. Emilija 

Makovec-Mija je začela delati v zdravilišču Radenci kot srednja 

medicinska sestra. Študirala je ob delu ter diplomirala kot Višja 

medicinska sestra. Zaposlila se je v zdravstvenem domu Lendava, 

kjer je prevzela mesto glavne medicinske sestre. 

Leta 1996 se je zaposlila kot zasebnica v trgovini Sanovita, kjer 

prodaja ortopedske pripomočke, pripomočke za nego in drugo 

ter deluje zdravstveno-vzgojno. Empatijo, strokovno znanje in 

topel človeški odnos prenaša na uporabnike njenih storitev. 

V tem obdobju je bila tajnica društva Nataša Varga, VMS, 

ki je bila zaposlena v zdravstvenem domu Lendava kot glavna 

medicinska sestra in pozneje kot VMS. 

V njunem mandatu se je začelo izobraževati poleg strokovnih 

področij tudi na področju osebne rasti ter v skrbi za lastno Emilija Makovec 


zdravje. Bili so organizirani celodnevni seminarji, predavanja in delavnice. Seznanjali 

smo se tudi z makrobiotiko, zdravo prehrano, zdravim načinom življenja, vrednotami 

pozitivne samopodobe ter dobre komunikacije. 

Mija Makovec je bila strokovna, čutna in srčna ter empatična in tako je tudi v svojem 

mandatu vodila društvo. Pri tem ji je nesebično pomagala Nataša Vraga. 

Obe medicinski sestri še danes opravljata s svojim strokovnim znanjem, humanim pristopom 

ter srčnostjo zdravstveno-vzgojno in duhovno pomoč prebivalcem na lendavskem 

področju in drugim. Za svoje nesebično, strokovno in organizacijsko delo sta prejeli priznanje 

DMSBZT Pomurja. 

Od leta1992 do 2010 vodi Strokovno društvo medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja Emilija Kavaš 

- Milka, VMS, dipl. org. menedžer. 

Društvo je imelo leta 1992 naziv Društvo medicinskih 

sester in zdravstvenih tehnikov Murska Sobota. Zaradi regijske 

pokritosti smo ime spremenili v Društvo medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Od leta 2008 

pa je naziv Strokovno društvo medicinskih sester, babic in 

zdravstvenih tehnikov Pomurja. Skrajšana oblika je DMS- 

BZT Pomurja. 

Po končanem študiju v Ljubljani sem se zaposlila kot VMS 

na internem oddelku Splošne bolnišnica Murska Sobota leta 

1974. Že kot študentka sem bila članica Zveze društev medicinskih 

sester Slovenije. Ko sem se zaposlila pa sem že 1975 

leta bila na občnem zboru društva v Radencih, kjer smo sprejeli uraden statut društva in 

izvolili za predsednico Slavico Fekonja. Ime društva je bilo Društvo medicinskih sester 

Murska Sobota – Radenci. Sama sem se pridružila kot članica izvršilnega odbora v letu 

1988, ko je bila predsednica društva Emilija Makovec. Začeli smo z intenzivnimi predavanji, 

ki so se odvijale v Splošni bolnišnici Murska Sobota, v Lendavi, Moravcih in drugje. 

V začetku so predavali zdravniki, potem pa smo začele predavati tudi medicinske sestre. 

Pomen društva kot združevalca članov na področju stroke zdravstvene nege in njenih 

poklicev ter strokovnega izobraževanja, osebne rasti in druženja sem začutila že od 

začetka. Prepričana sem bila, da rabimo tako organizacijo za svojo prepoznavnost, strokovno 

rast, pozitivno samopodobo in poklicno vidnost. 

Zato me je ljubezen do poklica, zdravstvene nege in vseh članov društva omrežila in me 

celih 18 let pripisala delovanju v društvu in njenim članom. 

Moja poklicna pot je bila VMS, odsečna medicinska sestra na internem oddelku, glavna 

medicinska sestra internega oddelka, odsečna medicinska sestra na ginekološko-porodniškem 

oddelku, višja medicinska sestra za zdravstveno vzgojo v SBMS. Leta 1996 sem 

menjala zaposlitev in sem bila do leta 2005 zaposlena na 

Občini Beltinci kot vodja referata za družbene dejavnosti in 

strokovna sodelavka. Od leta 2005 do leta 2009 sem opravljala 

delo pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege v 

Splošni bolnišnici Murska Sobota. 

Delo pomočnice za področje ZN SBMS sem prevzela kot 

poklicno pot, ki jo želim prehoditi z zdravstveno nego in njenimi 

izvajalci ter ji dati svoje znanje, strokovnost, organizacijske 

sposobnosti, ljubezen, modrost, empatičen odnos ter 

vidnost v prostoru in času. Šest mesecev po mandatu sem se 

upokojila kot svetovalka za zdravstveno nego. 

Ves čas mandata sem delala za društvo s srcem in vsem zna- 

njem ter modrostjo, ki sem jo poleg svojih službenih obveznosti 

ter družine zmogla in opravljala z veseljem in predanostjo. 

Emilija Kavaš - Milka 

Valentina Goršak Lovšin 

Za moje delo, udejstvovanje na področju organizacije društva, 

aktivnosti v njem, prispevek v lokalni skupnosti in pri 

dvigu zdravstvene oskrbe in nege v pomurskem prostoru 

in širše, sem prejela zlati znak Zbornice-Zveze in priznanje 

DMSBZT Pomurja ter jubilejno priznanje Zbornice-Zveze 

zdravstvene in babiške nege Slovenije. 

Poleg predsednic so imeli pomembno vlogo vsi člani izvršilnih 

odborov, nadzornih odborov, častnih razsodišč, podpredsednice 

društva, tajnice in blagajničarke društva ter 

člani raznih programskih, organizacijskih in drugih skupin 

in odborov. Društvo lahko raste samo s skupnim delom, 

razumevanjem in spoštovanjem drug drugega ter nesebičnim 

udejstvovanjem. To so vsi, ki so delovali za dobrobit zdravstvene 

nege v Pomurju, delali in živeli ter tako pomagali k 

cenjeni 50. obletnici plodnega in uspešnega delovanja. 

V tem času so bile tajnice: 

• Katica Tkalec, srednja medicinska sestra ter zobna 

asistentka iz Beltinec, 

• Cvetka Meolic, VMS, zaposlena na otroškem oddelku. 

Bila je tudi predsednica pediatrične sekcije pri 

Zbornici-Zvezi in predsednica komisije za priznanja, 

• Jasna Meško, dipl. m. s., zaposlena kot odgovorna 

med. sestra na internem oddelku. Jasna je posebno 

zdaj, ko se podeljujejo licenčne točke tista, ki z vso 

skrbnostjo in predanostjo skrbi za dobre, popolne in 

natančne evidence, prisotnosti in izdajo potrdil ter 

pisanje zapisnikov. 

Zadnje tri mandate ima društvo tudi podpredsednico. 

Od leta 2000 do 2004 je bila podpredsednica Valentina 

Goršak Lovšin. 

Od leta 2004 do 2008 je bila podpredsednica Marija Zrim, 

dipl. m. s., zaposlena kot vodja zdravstvene nege na kirurški 

dejavnosti. Z mladostno zagnanostjo, strokovnostjo, predanostjo, 

natančnostjo in širino duha je dala in daje pečat delovanju 

društva. 

Od leta 2008 je podpredsednica društva Dragica Jošar, 

dipl. m. s., zaposlena v zdravstvenem domu Murska Sobota 

kot patronažna m. s.. Predanost stroki, trdoživost in dobrohotnost 

ter strokovnost so kvalitete, ki dajejo elana Dragici 

Jošar za nesebično delo v društvu že tri mandate kot članici 

IO-ja, sedaj pa kot podpredsednici. 

Ob vseh aktivnostih je pa nepogrešljivo vodenje fi nančnega 

poslovanja društva. Blagajniška dela je vestno in natančno 

dolga leta opravljala Marija Kovač, VMS, zaposlena na medicini 

dela v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Za časa Mije 

Makovec in prvega mandata Emilije Kavaš, je bila blagajničarka 

društva Danica Bencak, SMS na kirurškem oddelku, 

ki je to delo opravljala zavzeto in natančno. 

Ker pa so bile zahteve fi nančnega poslovanja vedno večje 

in fi nančni predpisi zahtevni in strogi, smo zaprosili za blagajniško 

delo blagajničarko Marto Stepanovič, zaposleno v 

soboški bolnišnici kot fi nančno referentko. S svojim pridnim 

Marija Zrim 

Dragica Jošar 

Marta Stepanovič 

Anica Benkovič 


ter predanim delom ter znanjem s tega področja opravlja za društvo pomembno in odgovorno 

delo, za kar ji gre še posebna zahvala, še posebno za to, ker ni po poklicu medicinska 

sestra. 

Vsa ta leta pa deluje v društvo z vsem svojim bitjem v različnih vlogah kot tajnica društva 

v izvršilnem odboru, nadzornem odboru in skupinah za samopomoč Anica Benkovič, VMS, 

ki je bila zaposlena na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota, sedaj pa je predstavnica 

upokojenih medicinskih sester, predstavnica skupine za samopomoč ter predsednica 

nadzornega odbora društva. 

Ves čas je s svojimi predlogi, umirjenostjo, preudarnostjo, strokovnim in zdravstveno- 

vzgojnim delom pomagala pri rasti društva in daje pečat liku in poklicu medicinske sestre 

v pomurskem prostoru. 

Iskrena hvala vsem članicam in članom društva, izvršilnemu in nadzornemu odboru in 

vsem neimenovanim, ki s svojo članarino ter udejstvovanjem podpirajo delovanje društva. 

Kot predsednica društva sem preko predlogov, idej in v smeri kakovostne in varne 

zdrav stvene nege ter v dobrobit pacientov planirala skupaj s člani izvršilnega odbora program 

in delo društva. 

Naša prizadevanja so šla v smeri izobraževanja, strokovnega razvoja, pozitivne samopodobe 

medicinske sestre, osebne rasti vseh članov, dobrega komuniciranja in pozitivnih 

odnosov v timu zdravstvene nege in multidisciplinarnem timu, zdravstveno-vzgojnega udejstvovanja 

v lokalnih skupnosti, sodelovanja v projektih Živimo zdravo, spremljanja težko 

bolnih in umirajočih, uvajanju projekta paliativne oskrbe ter sodelovanja z zavodi, humanitarnimi 

organizacijami, kot so Rdeči križ in Karitas. Namen našega druženja v društvu 

pa je tudi biti viden in slišan ter upoštevan v pomurskem in slovenskem prostoru z namenom 

opravljati poslanstvo skrbi za sočloveka od rojstva do smrti, za kakovostno in varno 

oskrbo in storitve ter za pravilno obravnavo stroke zdravstvene nege in vseh poklicev v njej. 

Vir: 

40 let Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja, 

22. 11. 2000, Helena RAVNIČ, upokojena višja med. sestra, Prve medicinske sestre. 

Arhiv DMSBZT Pomurja 

Če spoštuješ samega sebe 

in ceniš svoj poklic, 

potem ga bodo znali spoštovati 

in ceniti tudi drugi. 

Izvršilni odbor, 1997 

IO, NO Diana Murska Sobota, 2000 

Izvršilni odbor 2002 Izvršilni odbor 2002 


Izvršilni odbor 2003 

IO 1. seja 09. 20. 2004 

IO, NO dec. 2007, jan. 2008 

2004 IO, NO 

Člani IO, NO 2008 Vivat, nov. 2008, občni zbor, podelitev priznanj 

12. maj 2008, Lendava – organizacijski odbor simpozija 

IO, NO dec. 2009 


Članstvo od leta 1992 do 2010 za DMSBZT Pomurja 

Aktivni člani Upokojeni člani Stanje članstva - skupno Vpisi Izpisi 

*1992 

*1993 

710 

**1994 559 

**1995 627 

**1996 612 

na dan 15.04.1998 za leto 1997 655 

33 

688 

na dan 31.03.1999 za leto 1998 658 

36 

694 4 4 

**na dan 31.03.2000 za leto 1999 700 18 12 

na dan 31.03.2001 za leto 2000 725 

725 30 21 

na dan 31.12.2001 708 

40 

748 46 6 

na dan 31.12.2002 727 

40 

767 42 26 

na dan 31.12.2003 748 

41 

789 24 18 

na dan 31.12.2004 776 

43 

819 66 27 

**2005 849 

na dan 31.12.2006 792 

61 

853 49 22 

na dan 31.12.2007 868 

62 

930 98 13 

na dan 31.12.2008 968 

64 

1.032 138 22 

na dan 31.12.2009 995 

65 

1.060 34 23 

Članstvo Zbornice - 

Zveze po letih 

6.700 

8.891 

9.851 

10.202 

11.287 

11.710 

11.848 

12.039 

12.447 

12.654 

12.965 

12.030 

12.806 

15.352 

15.396 

15.634 

*Evidenca članov v letu 1992 je povzeta iz podatkov regijskih društev in je bila uporabljena za volitve v Državni svet. V letu 1993 smo pričeli s 

postopkom včlanjevanja v Zbornico - Zvezo. 

** Podatki za leta 1994, 1995, 1996, 1999, 2005 so samo za skupno število članov razvidni iz letnih poročil Zbornice - Zveze. 

Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja je imelo 

21. 11. 2008 volilni občni zbor. Za čas od 2008 do 2012 smo izvolili organe društva. 

ORGANI STROKOVNEGA DRUŠTVA MEDICINSKIH SESTER, 

BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV POMURJA SO: 

PREDSEDNICA 


PODPREDSEDNICA 

Jošar Dragica, ZDMS 

NADZORNI ODBOR 

1. Anica Benkovič upok., preds. nadomestni član Leon Šabjan, SBMS 

2. Jožica Karas, SBMS nadomestni član Olga Flisar, SBMS 

3. Vida Pirling, ZDMS nadomestni član Bernarda Ferencek, 

Zdravilišče Radenci 

4. Jakob Jožica, SBMS nadomestni član Jolanda Koren, SBMS 

5. Marjeta Šemrl, Dom st. Rakičan nadomestni član Dragica Krojs, 

Zdrav. Moravske Toplice 

RAZSODIŠČE 

1. Danijela Mörec Dom starejših Rakičan 

2. Martina Horvat Zdravstveni dom Murska Sobota, predsednica 

3. Zdenka Tratnjek Splošna bolnišnica Murska Sobota 

4. Darinka Crnkovič Splošna bolnišnica Murska Sobota 

5. Slavica Menciger Zdravstveni dom Gornja Radgona 

IZVRŠILNI ODBOR DRUŠTVA MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH 

TEHNIKOV POMURJA (člana izvršilnega odbora sta tudi predsednica in podpredsednica) 

TAJNICA 

Jasna Meško, SBMS 

ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA, Grajska ulica 22, 9000 Murska Sobota 

1. Erika Časar nadomestni član: Urška Senic 

2. Trajbar Jože nadomestni član: Aleš Pertoci 

ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER, Cesta I. slov. tabora 1, 9240 Ljutomer 

1. Andreja Bogdan nadomestni član: Saša Hlebec 

ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA, Partizanska cesta 34, 9250 G. Radgona 

1. Dragica Kreft nadomestni član: Karla Zemljič Pučko 

ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA, Kidričeva ulica 34, 9220 Lendava 

1. Gal Kiraly Doris nadomestni član: Valerija Hozjan 

SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota 

1. Sandra Balažic Gjura nadomestni član: Leon Hegeduš 

2. Marija Zrim nadomestni član: Zdenka Domitric 

3. Gabrijela Vogrin nadomestni član: Andrej Horvat 

4. Zdenka Škrilec nadomestni član: Darja Kučan 

5. Marjeta Nemeš nadomestni član: Simona Gomboc Sečko 

6. Jože Sever nadomestni član: Marija Apatič 

7. Marija Flisar (pevski zbor) nadomestni: Janja Maučec - Dom starejših J. Š. Beltinci 

DOM LUKAVCI, Lukavci 9, 

DOM STAREJŠIH LJUTOMER, 9242 Križevci pri Ljutomeru 

1. Zlatka Murtič nadomestni član: Dragica Kosmajer 

DOM STAREJŠIH RAKIČAN, Ulica dr. Vrbnjaka 1, Rakičan, 9000 Murska Sobota 

1. Dušan Vereš nadomestni član: Ksenija Klemenčič 

DOM STAREJŠIH LENDAVA, Naselje prekmurske brigade 4a, 9220 Lendava 

1. Simona Marič Tibaut nadomestni član: Simon Kovač 

DOM STAREJŠIH GORNJA RADGONA, DOM starejših Radenci 

1. Zvonka Hladen Brus nadomestni član: Suzana Divjak 

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO, Arhitekta Novaka 2b, 9000 Murska Sobota 

1. Bernarda Temlin nadomestni član: Ema Mesarič 

SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA MURSKA SOBOTA, Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan, 9000 Murska Sobota 

1. Jožica Jordan Eman nadomestni član: Irena Šumak 

TERME 3000, ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 12, 9226 Mor. Toplice 

ZDRAVILIŠČE RADENCI, Zdraviliško naselje 9, 9252 Radenci 

1. Zinka Lenarčič nadomestni član: Vladimira Bavčar 

PRIVAT SESTRE 

1. Brigita Mataič, Dobrovnik 8, 9223 Dobrovnik; nadom. član: Erika Gabor Horvat 

UPOKOJENE MEDICINSKE SESTRE 

1. Cvetka Meolic (SB) nadomestna: Marija Hirci (SBMS) 

2. Vera Bogdan (ZD Ljutomer) nadomestna: Tilčka Šticl 

Naselje ljudske pravice 45, 9000 M. Sobota (ZD M.S.) 

BLAGAJNIČARKA 

1. Marta Stepanovič Splošna bolnišnica Murska Sobota – blagajna 


Skupno prehojenih 50 let rasti 

in razvoja DMSBZT Pomurja 


predsednica DMSBZT Pomurja 

Začetki delovanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja 

segajo v leto 1960. V tem obdobju je bila tudi ustanovljena srednja zdravstvena šola. Klima 

za ustanovitev in delovanje društva – sestrskega stanovskega druženja je bila ugodna in 

nujna za strokovno delovanje. Žal nimamo točnih podatkov ustanovitve, ker so se začetni 

dokumenti izgubili pri selitvi sedeža društva. 

V tem obdobju je bil program društva zasnovan na strokovnem izobraževanju v sodelovanju 

z družbenopolitičnimi organizacijami, z Zvezo društev medicinskih sester Slovenije 

ter s skrbjo za boljšo zdravstveno nego bolnika v vseh zdravstvenih institucijah. 

V pomurskih zdravstvenih ustanovah je bilo leta 1973 zaposlenih 260 medicinskih 

sester in zdravstvenih tehnikov. V Splošni bolnišnici Murska Sobota je bilo na področju 

zdravstvene nege zaposlenih 133 medicinskih sester, v Zdravstvenem domu Murska 

Sobota 100 medicinskih sester, v Zdravstvenem domu Radenci 11 medicinskih sester, 

v Zdravstveni šoli Murska Sobota 8 medicinskih sester, v Domu starejših Rakičan in 

Lukavci 8 medicinskih sester. 

Ko pogledamo predstavitev zavodov danes vidimo, da je število kadra mnogo večje. 

Zdravstvena nega je kot stroka dobila svojo samostojnost, veljavo, vidnost in nepogrešljivost 

v procesu zdravstvene oskrbe in zdravstvenega varstva. 

Žal pa še zmeraj nimamo normativov, ki bi na podlagi kategorizacije bolnikov določali 

število medicinskih sester. 

Društvo želi v času svojega delovanja, poleg dejavnosti izobraževanja, ki je posebej opisano, 

prispevati k pozitivni podobi poklicev v zdravstveni negi, k osebni rasti članov, ter z 

druženjem in organizacijo raznih aktivnosti, prispevati k pozitivni klimi in dobrim medsebojnim 

odnosom, ki pomaga pri kakovosti in varnostni zdravstvene nege in zadovoljstvo 

zaposlenih in pacientov. 

Z namenom čim boljšega delovanja, strokovne rasti, širine horizonta v prid članov in 

človeka v pokrajini ob Muri, ves čas sodelujemo z Zbornico-Zvezo zdravstvene in babiške 

nege in z drugimi stanovskimi društvi, zavodi v Pomurju, ter raznimi humanitarnimi 

organizacijami in društvi. 

Na strokovnih ekskurzijah, ki jih je organiziralo društvo v času svojega delovanja, smo 

si ogledali: 

• že leta 1971 se je 44 medicinskih sester udeležilo strokovne ekskurzije na Dunaju, 

• Porodniško-ginekološki oddelek Kranj; 

• Inštitut za nuklearno medicino v Ljubljani; 

• zdravilišča: Radenci, Moravske Toplice, Lipa Lendava, Rogaška Slatina; 

• Zreče, Dolenjske toplice, Atomske toplice, Šmarjetske toplice, Dobrna; 

• bolnišnice: Izola, Novo mesto, Maribor, Valdoltra, Diagnostični 

• center Bled, Sežana; 

• Rehabilitacijski center Soča; 

• Zavode: Debeli Rtič, Dornava, Zavod za usposabljanje mladine Kamnik; 

• zdravilišče Hevis na Madžarskem; 

• Hartmanspittal na Dunaju; 

• osrednjo bolnišnico v Budimpešti in njihovo šolo za zdravstvene poklice; 

• mestno bolnišnico Ingolstadt; 

• zavod – mladinsko okrevališče Rakitna; 

• skupnost Srečanje Razbor; 

• Negovalno bolnišnico Sežana in njihovo klimatsko zdravljenje v Jami; 

• bolnišnico v Luksemburgu; 

• komuno v Međugorju, Majčino selo – dom za otroke v Međugorju; 

• strokovno ekskurzijo v zdravstveno-socialno ustanovo Evangelisches Johannesstift 

v Berlinu. 

Strokovne predstavitve in čajanke smo imeli: 

• Termalium terme 3000, 

• DOSOR Radenci, 

• Zdravstveni dom Murska Sobota. 

Poleg strokovnih ogledov smo si vsepovsod ogledali tudi druge kulturne in naravne znamenitosti 

pokrajine ter si tako širili svoje obzorje. 

Društvo je organiziralo tudi izlet v Gardeland, Minimudus v Celovcu, Rim, kjer smo bile 

medicinske sestre na Petrovem trgu pri sprejemu papeža Janeza Pavla nagovorjene v slovenskem 

jeziku. Ogledali smo si Dunaj, Opatijo, Budimpešto, Salzburg, Celovec, Prago, 

Luksemburg, Strasbourg, Bratislavo, Benetke, Bruselj, Krakow, Katowice, Vadovice, 

Chimsee. 

Razne izlete organiziramo sami in s sindikatom delavcev zdravstvene nege v bolnišnici. 

Ti izleti so bili na Veliko planino, na Peco in drugi. 

Udeležujemo se tudi drugih rekreacij, kot sta kolesarjenje in maraton. Imeli smo predstavitev 

nordijske hoje. 

Na strokovnih ekskurzijah smo pomurske med. sestre in zdravstveni tehniki bili gostje 

posameznih regijskih društev in medicinskih sester izven naše države. Tako imamo stike 

tudi z medicinskimi sestrami izven Slovenije. Tudi naše društvo večkrat sprejme in sodeluje 

z drugimi društvi in stanovskimi kolegicami iz tujine. 

Od ustanovitve sindikata delavcev v zdravstveni negi dobro sodelujemo s sindikatom. 

Skupaj smo izpeljali razne akcije in dosegli vidne rezultate. Člani društva smo tudi 

aktivno pomagali pri organiziranosti sindikata v slovenskem in pomurskem prostoru. 

Sodelujemo tudi z ostalimi zdravstvenimi sindikati in drugimi društvi. 

Seveda pa naše vsestransko delovanje ne more funkcionirati zgolj s članarino. Za svoj 

program dobimo dotacije, in sicer od: zdravstvenih zavodov, zavoda za zdravstveno zavarovanje, 

posameznih občin ter od drugih podjetij in zasebnikov. Brez te fi nančne podpore 

ne bi bilo mogoče izpeljati vseh aktivnosti. S svojimi programi kandidiramo tudi na 

razne razpise lokalnih skupnosti, ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje 

Slovenije. 

Za fi nančno pomoč pri našem delovanju gre posebna zahvala vsem našim donatorjem. 

V 50-ih letih delovanja društva smo napredovali v organiziranosti, ki nam je lahko v 

ponos. Vendar ne smemo zaspati, ampak moramo graditi še naprej društvo in sodelovanje 

ter povezovanje tako, da bodo medicinske sestre in zdravstveni tehniki čutili pripadnost 

in imeli možnost strokovnega razvoja in uresničitev drugih potreb pravne pomoči in 

osebne rasti. Naša stroka ima prihodnost v druženju, v skupnem delu, ki vodi k večjemu 

strokovnemu in statusnemu razvoju ter posledično priznanju stroke zdravstvene nege v 

pomurskem in slovenskem prostoru. Zato je nujno sodelovanje vseh društev v Sloveniji z 

Zvezo-Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije, da s skupnimi močmi razvijamo 

stroko zdravstvene nege, poklice v njej in pridobivamo na strokovni rasti, ki vodi v kakovostno 

zdravstveno nego za varnost bolnika. Po podelitvi pooblastila, ki ga je ministrstvo 


za zdravje dalo za nadzor Zbornici-Zvezi, in vodenja registra ter podeljevanja licenc, smo 

dolžni še toliko bolj delati skupaj za stroko zdravstvene nege ter za vse izvajalce in poklice 

v njej. Kljub recesiji in težki situaciji moramo s strnjenimi močmi zagovarjati bolnika ter 

po etičnih načelih, ki so obveza zagovarjati dobro bolnika in skrbeti za pravilno moralno 

in fi nančno ovrednotenje zdravstvene nege in vseh poklicev, ki jo izvajajo. 

Želimo, da se društvo razvija še naprej, da raste in zadovoljuje potrebe članstva. Prav 

tako pa je naše delovanje usmerjeno v strokovni in občečloveški razvoj, ki bo prinesel 

kakovostno zdravstveno nego in njeno varno delovanje v prid bolnikom. 

Naša želja ob 50-letnici delovanja je, da dobi 1060 medicinskih sester, babic in zdravstvenih 

tehnikov Pomurja svojo pravo vlogo in priznanje v zdravstvenem varstvu, zdravstveni 

dejavnosti ter v storitvah zdravstvenih zavodov v pokrajini ob Muri ter v Sloveniji. 

Veseli nas, da smo uspeli v dogovorih s prostorom društva v okrilju Splošne bolnišnice 

Murska Sobota, od koder prihaja tudi največ članov. V tem prostoru si bomo uredili arhiv 

in imeli možnost drugih aktivnosti za korist članstva. 

Želimo, da skupaj s širšim multidisciplinarnim timom prispevamo k razvoju zdravstvenega 

varstva, k dobrim in varnim storitvam za naše uporabnike paciente in svojce ter kvalitetnejše 

skrbi za zdravje pomurske populacije. 

Naša znanja in veščine dopolnjujemo s permanentnim izobraževanjem na formalni in 

neformalni ravni. 

Zato skupaj z obema šolama, Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota in Visoko šolo 

za zdravstveno nego in fi zioterapijo, ki deluje pod okriljem Evropskega središča Maribor, 

gradimo stroko in vzgajamo ter razvijamo vrednote srčnosti in empatije v skrbi za 

sočloveka. 

Dolga leta smo si pomurske medicinske sestre preko društva in osebno prizadevale za 

ustanovitev dislociranega oddelka za diplomirane medicinske sestre v Pomurju. Zato smo 

toliko bolj podprli ustanovitev Visoke šole za zdravstveno nego v Pomurju v Murski Soboti 

pod okriljem Evropskega središča Maribor. Naša prizadevanja so tudi v smeri, da šola dobi 

na tem področju koncesijo in bo študijski program plačan v okviru visokošolskih programov. 

To si pokrajina ob Muri v teh kriznih časih zasluži. 

Prihodnost našega poklicnega delovanja in druženja je v naših rokah. Zato smo z aktivnim 

delom, krepitvijo odgovornosti, poudarjanjem svojih pravic in obveznosti ter dobrimi 

človeškimi odnosi dolžni ohranjati in krepiti svoj ugled in status zdravstvene nege in 

poklicev v njej ter se zavzemati za pravilno mesto, vrednotenje dela, postavitvijo normativov 

in standardov ki naj vodi v kakovostno, varno in pacientom prijazno zdravstveno 

nego. 

Ceniti moramo svojo preteklost in korenine ter pionirke, ki so jo ustvarjale. Pošteno, 

srčno, empatično in strokovno moramo delati in delovati danes. Skupaj zrimo optimistično 

v prihodnost ter v dobrobit zdravstvene in babiške nege ter poklicev v njej. 

Spoštovani! 

Vsem medicinskim sestram, ki so bile predsednice, tajnice, blagajničarke 

in članice IO, nadzornih odborov, razsodišča in vsem dosedanjim 

članicam in članom društva se zahvaljujem za doprinos k 

razvoju in dobremu delu strokovnega Društva medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. 

Izlet Praga, 2005 Izlet Češka, 2005 

Strokovna ekskurzija, Sežana, 2005 Strokovna ekskurzija, Sežana, 2005 

Božični izlet v Budimpešto, 2005 Ogled bolnišnice, Luksemburg, 2006 

V Luksemburgu, 2006 Strasbourg, 2006 


Bruselj, 2006 

London, 2004 

Strokovni obisk bolnišnice v Berlinu, 2009 

Berlinski zid, april 2009 

Poljska, 2007 

Poljska, Krakow, 2007 

Dresden, april 2009 

Potsdam Nemčija, 2009 

Bratislava, 2008 


Međugorje 

Mednarodni kongres ICN, Kopenhagen

Sodelovanje z Zbornico-Zvezo, 

sindikatom in seje Odbora strokovnih 

regijskih društev ORD 

Seja ORD-ja Pomurja, 2006 

Seja ORD-ja v Ljubljani, 2005 

Skupščina Zbornice-Zveze, 2008 

Seja ORD-ja Pomurja, 2006 

Skupščina Zbornice-Zveze, 2008 

ORD, Slovenj Gradec, 2008 

Skupščina Zbornice-Zveze, 2008 Dan odprtih vrat Zbornice-Zveze, 2009 

Dan odprtih vrat Zbornice-Zveze, 2009 Slovo Nade Miholič – sindikat ZNSBMS 

Srečanje ob meji, Beltinci, 2000 Člani ORDja na Jeruzalemu – gostje DMSBZT Ptuj-Ormož 

Društvo za boj proti raku – predsednica prim. dr. Belovič je podelila 

priznanje DMSBZT Pomurja, 2004 

ORD – gostje DMSBZT Nova Gorica 


Rekreacija v društvu 

in Skupine za samopomoč 

Otok ljubezni, 2001 

Otok ljubezni – Pomurje v gibanju, 2002 

DMSZT, 2003 Otok ljubezni – Pomurje v gibanju, 2005 

Otok ljubezni – Pomurje v gibanju, 2005 Piknik, druženje je lepo, 2007 

Piknik, fantje so organizatorji, 2007 

Piknik, 2007 

Piknik, nordijska hoja, 2007 Piknik, nordijska hoja, 2007 

Otok ljubezni, piknik, 2007 

Otok ljubezni – Pomurje v gibanju, 2008 

Otok ljubezni, 2007 

Kolesarki maraton 2009 


Skupina za samopomoč upokojenih medicinskih sester 

Skupina za samopomoč upokojenih medicinskih sester 

Skupine za samopomoč, srečanje Lipovci 2008 

Emilija Kavaš, 

predstavitev skupin – poster 

Izobraževanje v DMSBZT Pomurja 


VMS, dipl. org. menedž., predsednica DMSZT pomurja 

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja ima v svojem programu 

vsako leto planirano strokovno izobraževanje. S temi izobraževanji na neformalni 

ravni izobražuje medicinske sestre, zdravstvene tehnike ter vse izvajalce v zdravstveni 

negi ter tako pomaga pri kvaliteti storitev zdravstvenega nege in zdravstvenega varstva in 

varnosti za bolnike v Pomurju. K izobraževanju povabimo tudi druge zdravstvene sodelavce 

in pri določenih področjih tudi bolnike. S širino svojega delovanja na področju izobraževanja 

smo zaznavni v pomurskem prostoru. S svojimi aktivnostmi se lahko primerjamo 

tudi z ostalimi stanovskimi društvi v Sloveniji. Enakovredno z ostalimi društvi v 

Sloveniji soustvarjamo zgodovino razvoja slovenske stroke zdravstvene nege in poklicev 

v njej. 

Poleg izobraževanja v domačem društvu in v Pomurju se naše medicinske sestre in 

zdrav stveni tehniki aktivno in pasivno udeležujejo tudi raznih srečanj in izobraževanj, 

ki jih pripravljajo sekcije ter Zbornica-Zveza zdravstvene in babiške nege in druge strokovne 

in izobraževalne organizacije. 

Strokovne novosti potem prenašajo ostalim članicam in članom ter sodelavcem v pomurski 

regiji. Udeležujejo se tudi izobraževanj, kongresov, simpozijev v zdravstveni negi v 

okviru Slovenije in izven naše države. Društvo pri tem člane vspodbuja in jim pomaga 

tudi fi nančno. 

Po letu 1981 imamo ohranjene zapiske sej izvršilnega odbora in s tem tudi programe 

in poročila o delu. Od leta 1990 imamo redno evidentirano članstvo z odtegljaji članarine. 

Od leta 1992 hranimo vso drugo dokumentacijo o delovanju društva, kar nam kaže, 

da delovanje društva daje viden delež in pečat v strokovnem razvoju in napredku zdravstvene 

nege in osebnega razvoja izvajalcev zdravstvene nege. 

Svoje aktivnosti ima Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov 

Pomurja že od leta 2000 predstavljene na spletni strani društva. 

Društvo je s svojim delovanjem aktivno vključeno v razvoj zdravstvenega varstva v 

pomurski regiji. Sodelujemo pri različnih projektih. Izobraževanje je bilo kontinuirano 

že ves čas delovanja. Že od leta 1999 imamo pod svojim okriljem skupine za samopomoč, 

kjer s tem programom pomagamo pri kakovostni starosti in vspodbujamo prostovoljstvo. 

V društvu skrbimo za strokovni razvoj naših članov, istočasno pa za osebno rast in 

zavedanje stanovske pripadnosti. Že od leta 1993 smo udeležencem izobraževanj izdajali 

potrdila za predavanja, delavnice in seminarje ter tako omogočili zaposlenim na področju 

zdravstvene nege in drugim možnost napredovanja. 

V mandatnem obdobju 1970-1973 je bilo 9 predavanj. Po letu 1988 je bilo v enem letu 

štiri ali pet predavanj. Izvedli smo tudi delavnice in tečaje. V mandatnem obdobju 1992- 

1996 je bilo na leto 8 do 10 predavanj ali enodnevnih seminarjev in učnih delavnic. V letih 

1996–2010 smo imeli dvodnevne delavnice, predavanja, seminarje ter tečaje, tako kot smo 

jih planirali v letnem planu dela in so predstavljena v tabeli. 

V začetku so predavali zdravniki naše regije, medicinske sestre iz Višje šole za zdravstvene 

delavce Ljubljana ter domače vodilne medicinske sestre. Sedaj predavajo različni 

strokovnjaki iz Slovenije, vedno več medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in naših 

članov iz pomurskih zavodov ter zdravniki in drugi zdravstveni sodelavci iz Pomurja. 

Organizirane imamo celodnevne seminarje na različne teme in tudi simpozije, ki jih sami 


organiziramo ter izvedemo tudi predavanja. 

Ves čas se trudimo, da nam predavajo ali izvajajo seminarje strokovnjaki z različnih 

področij. Ponosna in vesela sem, da smo sposobni pripraviti v okviru društva tudi celodnevne 

seminarje, kjer predstavljamo strokovne dosežke, raziskave, analize in druge 

aktivnosti na področju zdravstvene dejavnosti v pomurskih zavodih. Večina domačih predavateljev 

predava brez plačila, za kar jim gre še posebna zahvala. 

Finančne stroške organizacije predavanj in drugih aktivnosti krije strokovno Društvo 

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. 

Vsa leta se pobira članarina, ki se deli med Zvezo-Zbornico in društvom. Pri izvajanju 

programa nam ves čas pomagajo zdravstveni zavodi in ostali sponzorji ter donatorji 

v Pomurju. 

Izobraževanje od leta 2000 do 2010 

aktivnost TEMA 

Leto 2000 

Delavnice 

Spremljanje težko bolnih in umirajočih, ki je bila izvedena v ZD 

Gornja Radgona v Domu Lukavci, v Splošni bolnišnici Murska Sobota 

Predavanje Dojenje, Splošna bolnišnica Murska Sobota 

Predavanje MRSA, Razkuževanje rok 

Predavanje Kri rešuje življenje – Transfuzijski odd. Murska Sobota 

Predavanje Pomen medsebojnih odnosov 

Seminar 

Predavanje 

Predavanje 

Leto 2001 

Predavanje Humor in zdravje 

Pomen negovanja medsebojnih odnosov, Skrb za lastno duševno in 

duhovno zdravje 

Nega in oskrba golenje razjede; Predstavitev in razlaga vlažnega 

zdravljenja 

Pomen negovanja medsebojnih odnosov, skrb za lastno duševno in 

duhovno zdravje 

Predavanje Komunikacija na delovnem mestu, 

Predstavitev društva Srečanje in pričevanje članov skupnosti Srečanje 

Preprečevanje in zdravljenje osteoporoze, Predstavitev knjige prim. dr. 

Zadravca Razvoj zgodovine zdravja v Pomurju 

Leto 2002 

Seminar 

Sodobna zdravstvena nega – Medicinska sestra med pravili, navodili 

in etičnimi načeli 

Predavanje Dokumentacija v zdravstveni negi 

Predavanje Novosti v obravnavi in zdravljenju multiple skleroze 

Predavanje 

Lastna skrb za negovanje medsebojnih odnosov v družini in na 

delovnem mestu 

Delavnica S prehrano do zdravja 

Delavnica Živeti do konca. 

Leto 2003 

2 delavnici 

Živeti do konca in eno predavanje na to temo, ki pa je bilo namenjeno 

tudi prostovoljcem 


Pohod 

Ob svetovnem dnevu zdravja smo soorganizirali pomursko prireditev 

na otoku ljubezni; naš moto svetovnega dneva zdravja je bil varno 

okolje, zdravi otroci, svetla prihodnost. Pohoda in prireditve se je 

udeležilo okrog 350 udeležencev in tudi starši z otroki. 

Seminar 

S prehrano do zdravja, kjer so bile tudi predavateljice naše kolegice, ki 

so predstavile svoje raziskave in spoznanja na tem področju. 

Predavanje Sla po ugodju in predstavitev projekta Živimo zdravo. 

Skupaj z zavodom za zdravstveno varstvo smo s projektom živimo 

zdravo sodelovali na radgonskem sejmu, kjer smo imeli predstavljen 

Stojnica 

plakat o projektu ter mimoidočim predstavili zdravo prehrano in 

merili holesterol in krvni tlak. 

Seminar Smiselnost dela, dobri medsebojni odnosi 

Seminar Osebnostna rast 

Tečaj 

Leto 2004 

V soorganizaciji z društvom Hospic smo izvedli tečaj Spremljanje 

težko bolnih in umirajočih. 

Predavanje 

Nega bolnika s kemoterapijo in Nega starostnika in dementnega 

bolnika 

Predavanje Z gibanjem do zdravja 

Seminar Delavna skupina za nenasilje – Nasilje v zdravstveni negi 

Predavanje 

Zloraba in nasilje varovancev v posebno socialno varstvenem zavodu z 

vidika dela medicinske sestre 

Predavanje Prostovoljno socialno delo, Alkoholizem mladostnikov 

Predavanje 

Zdravilišče Moravske Toplice od nekdaj do danes in ogled 

obnovljenega centra Thermalium 

Strokovna ekskurzija Ogled Bolnišnice Sežana in predstavitev zdravljenja kroničnih 

in predavanje 

pljučnih bolnikov 

Predavanje Predstavitev društva Hospic 

Ogled Razstave delavne terapije in varovancev Posebnega doma Lukavci 

Leto 2005 

Delavnice Proces zdravstvene nege 

Delavnica Temeljni postopki oživljanja 

Predavanje Neakutna obravnava bolnika – negovalni oddelek 

Predavanje 

Hepatitis C, Odkrivanje, zdravljenje in preprečevanje Hepatitisa C v 

Pomurju 

Predavanje 

Pravice varovancev do informiranosti v procesu obravnave, Vpliv med 

prvim srečanjem med med. sestro in varovancem v procesu obravnave 

Predavanje Kje je več prostora zame, doma ali v službi 

Predavanje Oskrba rane 

Leto 2006 

Predavanje Prepoznavanje in zdravljenje odvisnosti 

Predavanje Analitična psohologija po CG Jungu in stroktura psihe 

Seminar Zgodnje odkrivanje raka, izzivi za prihiodnjost 

Seminar Zagotavljanje kakovosti v zdravstvu 

Predavanje Osteoporoza 

Predavanje Psihodinamika odnosov v ZN 

Predavanje Novosti na področju zdravljenja diabetesa

Seminar Transplantacijska dejavnost v Sloveniji, Rešujmo življenja 

Stojnice, 2 krat Živimo zdravo 

Leto 2007 

Predavanje Akutna in kronična rana, RZP, diabetično stopalo 

Predavanje 

Delovanje možganov po poškodbi 

Duševne spremembe po možganski krvavitvi 

Predavanje Ko bolezen, starost, nesreča in smrt spremenijo življenje 

Seminar Kakovostna zdravstvena nega za varnost pacientov 

Predavanje 

Kronična bolečina v Sloveniji, Obravnava bolečine, Izkušnje v 

paliativni oskrbi bolnikov v pomurski regiji, Predstavitev društva 

bolnikov s kronično bolečino 

Depresija in stres kot posledice nezadovoljujočih odnosov v družini ali 

službi 

Kaj narediti, da bom bolj varna/varen pred stresom ali depresijo? 

Strokovno srečanje 

Fizično in čustveno izgorevanje v družini ali na službenem mestu 

Depresija pri ženskah in moških 

Zdravstvena nega bolnika s suicidalnim vedenjem 

Predavanje, delavnica Oskrba ob napredovali neozdravljivi bolezni: Paliativna oskrba 

Leto 2008 

Delavnica Supervizija – preventiva pred izgorevanjem in izčrpavanjem 

Predavanje Multidisciplinarni pristop – paliativa 

Predavanje Odvisnost in virusni hepatitis 

Predavanje in delavnica Novosti na področju diabetesa 

Predavanje in delavnica Preprečevanje bolnišničnih infekcij 

Predavanje in delavnice Naredimo si breme lažje 

Strokovna ekskurzija 

Izlet (strokovna ekskurzija) v Berlin ogled zdravstvene ustanove 

(seznanitev s paliativno oskrbo) in koncert ženskega pevskega zbora 

za Slovence v Berlinu 

Predavanje 

Krepitev imunskega sistema pri rakavih obolenjih in vloga 

prehranskih dopolnil 

Predavanje in elavnice Naredimo si breme lažje 

Seminar Kakovostne storitve za varnost pacientov 

Predavanje z učnimi 

delavnicami 

Leto 2009 

Urgentna zdravstvena nega bolnika 

Strokovno predavanje z 

učnimi delavnicami 

Urgentna zdravstvena nega 

Strokovno predavanje Posebnosti zdravstvene nege očesnega bolnika 

Strokovno predavanje 

in delavnice 

Naredimo si breme lažje 

Mesečni strokovni Moravci, vloga zdravstvene nege in fi zioterapije v zdravilišči Terme 

večer s čajanko 

3000 in predstavitev dejavnosti 

Celodnevni strokovni 

seminar 

Novosti v zdravstveni negi onkološkega bolnika 

Seminar Novosti na področju travmatološke ZN 

Strokovno srečanje 

Strokovno predavanje 

Predstavitev 

pilotnega projekta paliativne oskrbe 

Od konfl ikta do mobinga, Sindrom izgorelosti zdravstvenih delavcev, 

Agresivni pacienti, Nezavedno čustvovanje 

Predavanje z delavnicami Naredimo si breme lažje 

Mesečni strokovni 

večer s čajanko 

Leto 2010 

Strokovno srečanje s 

čajanko 

Celodnevni seminar 

Celodnevni seminar- 

obvezne vsebine 

Predstavitev gerontološke zdravstvene nege v DOSOR-ju, druženje s 

člani – Dom starejših Radenci 

07. 04. 2010 – Predstavitev delovanja Zdravstvenega domu Murska 

Sobota in aktivnosti v dejavnosti zdravstvene nege – Grajska kulturna 

dvorana Murska Sobota 

19. 4. 2010 – Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo 

novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji 

6. 2010 – Dimenzije etike in morale v zdravstveni in babiški negi 

29. 9. 2010 – Dimenzije etike in morale v zdravstveni in babiški negi 

Celodnevni simpozij 8. 10. 2010 – 1. pomurski simpozij o kronični rani 

Strokovno srečanje ob 

50- letnici delovanja 


1. 12. 2010 – Vloga zdravstvene nege pri obravnavi starejših v vseh 

okoljih 

Ne čakaj, da bi začel kdo drug, 

danes si ti na vrsti, 

da začneš krog veselja. 

Pogosto je dovolj že drobcena iskra, 

da zanetiš velik ogenj. 

Dovolj je iskrica dobrote, 

da se bo svet začel spreminjati. 

L jubezen je edini zaklad, 

ki se množi z razdajanjem, 

je edini dar, ki ga je toliko več, 

kolikor bolj ga razdajamo. 

Bruno Ferrero 


Seminar, 22. 4. 2003, Murska Sobota DMSZTP, Moravske Toplice, 2004 

DMSZTP, predavanje, marec 2007 

Babiška sekcija, Diana Murska Sobota, oktober 2007 

Predavanje – Nenasilje, 2004 

DMSZTP predavanje – Kakovost, 15. 3. 2007 

Seminar, DMSZTP predavanje 15. 3. 2007, 

predavatelji Kakovost in varnost 

Kongres zdravstvene nege Portorož, 2005 

DMSZTP predavanje – predavatelji, 15. 3. 2007 

DMSZTP, predavanje, marec 2007 

Seminar, predavanje – kakovost in varnost, 2007 

Predavanje – Naredimo si breme lažje, 7. jan. 2008 

Predavanje – urgentna ZN, 29. 1. 2008 

Predavanje – Bolečina, oktober 2007 

Predavanje – Naredimo si breme lažje, 7. jan. 2008 

Kardiološka sekcija, 30. 5. 2008 


Predavatelji – Kakovost storitve za varnost pacientov, 2008 

Seminar – Kakovost storitve za varnost pacientov, 2008 

Seminar Pilotni projekt paliativne oskrbe, Beltinci, 2009 

Seminar Travmatoloska ZN, 2009 

Seminar – Kakovost storitve za varnost pacientov, 2008 

Predavatelji seminarja – Projekt paliativna oskrba, 2009 

Seminar Pilotni projekt paliativne oskrbe, Beltinci, 2009 

Seminar, Travmatoloska ZN, 2009 

Čajanka, zdravilišče Moravske Toplice 2009 

SBMS, Obremenitve na delovnem mestu in mobbing, 2009 

Simpozij o kronični rani, Beltinci, 2010 

Seminar 19. 4. 2010, Beltinci 

Medicinske sestre zagotavljamo varnost 

Patronažna sekcija, Vivat Moravci, 15. 11. 2009 

Predavatelji 1. simpozij kronična rana, Beltinci, 2010 

Seminar 19. 4. 2010, Beltinci 

Novosti na področju travmatoloske ZN, Beltinci, 

predavatelji 2009 


Srečanja, kongresne dejavnosti 

in simpoziji ob 12. maju 

Simpozij ZN, Maribor, 2003 

Predstavitev projekta Živimo zdravo, Portorož, 2004 

Srečanje članov društva v Banovcih 

Simpozij, Maribor 2003, zlati znak – Nada Pitz 

Srečanje in podelitev priznanj, Diana Murska Sobota, 2004 

Kongres zdrvstvene nege Ljubljana, 2005 

Zlati znak Erika Žilavec, Ljubljana MONS, 2005 

Aktivnosti društva - poster, 2005 

Skupine za samopomoč - poster, 2005 

Simpozij ZN, Bled, 2006 

Medicinske sestre, srečanje v Diani, 2006 Kongres, Ljubljana, 2007 

Kongres, Ljubljana, 2007 Srečanje v Diani, Murska Sobota, oktober 2007 


Simpozij, Lendava, 2008 


Slavnostna akademija, Lendava, 2008 


Simpozij, Lendava, 2008, Staro in novo vodstvo Zbornice-Zveze 

Zlati znaki IN, Lendava, 2008 


Zlati znak, Monika Ažman, Lendava, 2008 

Simpozij – predsednica Darinka Klemenc, Lendava, 

2008, podelitev zlatih znakov Zbornice-Zveze 

Kongres ZN, Ljubljana, 2009 Zlati znak Daniela Mörec, Kongres Ljubljana, 2009 

Kongres ZN Portorož, 2010 Podelitev zlati znak - Metka Močnik, Portorož, 2010 


Dobitniki priznanja, srebrni znaki, 

zlati znaki, zahvalne listine 


VMS., dipl. org. menedž., predsednica DMSBZT Pomurja 

Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja podeljuje 

po pravilniku o priznanjih od leta 2000 priznanja in zahvalne listine. Od leta 2006 podeljujemo 

na osnovi Pravilnika o priznanjih ter razpisa: srebrni znak, priznanje, zahvalno listino 

in jubilejno priznanje. Priznanja, srebrni znak in zahvale podeljujemo vsako drugo leto. 

DOBITNIKI PRIZNANJ 2010 

SREBRNI ZNAK 

• Patronažna in babiška služba Zdravstvenega doma Murska Sobota 

• Doris Gal Kiralj, ZD Lendava 

• Zlatka Lebar, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota 

• Zinka Lenarčič, Thermaliuma, Naravni park Terme 3000 in ostali sodelavci 

• Nada Ivanc, ZD Murska Sobota 

PRIZNANJA 

• Zdenka Domitric, SBMS, KRG oddelek 

• Zdenka Rajh, ZD Ljutomer 

• Mirko Šeruga, SBMS, INT oddelek 

• Valerija Hozjan, ZD Lendava 

• Marija Musulin, SBMS, INT oddelek 

DMSBZT, Pomurje, 2010, ob podelitvi priznanj in koncert PZ, 

15 let delovanja 

Priznanja, srebrni znaki, 2010 Srebrni znak 2010 – patronaža ZDMS 



SREBRNI ZNAK 2008 

• Marjana Vidonja, babica, ZD Gornja Radgona 

• Jožica Hozjan, dipl. m. s., Dom starejših Lendava 

• Evgen Kuzma, višji zdrav. tehnik, SBMS, anestezija 

• Vida Pirling, dipl. m. s., ZD Murska Sobota 

PRIZNANJA 2008 

• Zdenka Burnik, SMS, SBMS, IINT-odd. 

• Vera Novak, dipl. m. s., SBMS ORL-odd. 

• Olga Fartelj, SMS, Pralnica 

• Rozalija-Zinka Pušenjak, VMS, PLJUČNI odd. 

• Dušica Vukan,VMS, GIN-POR odd. 

DMSBZTP, 2008 


SREBRNI ZNAK 

• Irena Nerad, dipl. m. s., int. oddelek – intenzivna terapija 

• Ivanka Vučak, SMS, instrumentarka CIS 

PET PRIZNANJ 

• Majda Biro, VMS v pokoju, zaposlena v SBMS, očesni oddelek 

• Jožef Magdič, medicinski tehnik, SBMS, na delavnem mestu mavčarja KRG odd. 

• Pavla Škerget, SMS, zaposlena v Domu starejših Rakičan 

• Jožica Špindler, SMS, zaposlena v Zdravstvenem Domu Ljutomer 

• Marija Ternar, SMS, zaposlena SBMS, Oddelek za perioperativno medicino 

(intenzivna terapija) 

ZAHVALNE LISTINE 

• Razred maturantk 4. b letnik 1966 (zadnji letnik šolanja so delale v 

troizmenskem turnusu na novo odprtem otroškem oddelku, ki je bil leta 

1965 odprt in je primanjkovalo medicinskih sester otroške smeri. S svojim 

entuzijazmom in mladostno energijo so tako omogočile delovanje oddelka. 

Društvo se jim sedaj, ko so že v pokoju, zahvaljuje z zahvalno listino). 

• Članice Ženskega pevskega zbora DMSZT Pomurja, za izpolnjenih 10 let 

delovanja zbora 

Zahvalna listina diplomantkam otroške smeri, 2006 Priznanja in srebrni znaki, 2006 

Priznanja, srebrni znaki, 2008 Zahvalne listine, priznanja, srebrni znaki, 2006 



• Šarika Bukvič, Terezija Legen, Zdravstveni dom Murska Sobota 

• Jožica Klajnščak, Zdravstveni dom Gornja Radgona 

• Dragica Horvat, Zdravstveni dom Lendava 

• Dragica Škerget, Zdravstveni dom Ljutomer 

• Anica Cor Ferko, Katja Rajh, Zdenka Zrinski, Milena Holcman, 

Skupina za standarde, Nada Miholič, Splošna bolnišnica Murska Sobota 

• Blanka Andrejek, Dom starejših Rakičan 

• Marija Hozjan, Dom starejših Lendava 

• Anica Kuzma, Dom Lukavci 

• Rozika Pertoci, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 

• Štefan Žalodec, Zdravilišče Radenci 

• Gena Virag, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota 

• Brigita Mataič, zasebno delo 

Priznanja 2004, hotel Diana 


• Marija Gobec, Marija Došen, Marija Kovač, Zdravstveni dom Murska Sobota 

• Ida Puklavec, Zdravstveni dom Gornja Radgona 

• Marija Horvat, Zdravstveni dom Lendava 

• Marta Štaman, Zdravstveni dom Ljutomer 

• Jožica Karas, Marija-Jana Balažic, Daniela Mörec, Jože Škalič, Majda Solar, 

Splošna bolnišnica Murska Sobota 

• Marjana Grah, Dom starejših Rakičan 

• Rozina Hanc, Dom starejših Lendava 

• Vida Muhič, Dom Lukavci 

• Kristina Kološa, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 

• Simona Zrim (ZD MS), Metka Šemrl (Dom starejših Rakičan), Olga Flisar 

(SB MS), Matilda Magdič (upokojena med. sestra - SB MS), Katarina Tkalec 

(upokojena med. sestra - ZD MS), DMSZT Pomurja (predlog IO) 

Priznanja 2002, Banovci 



• Marija Ana Kramarič, ZD Gornja Radgona 

• Marija Hozjan, ZD Lendava 

• Vera Bogdan, ZD Ljutomer 

• Tilčka Šticl, Mirjana Časar, Evfemija Temlin, ZD Murska Sobota 

• Milica Puhek, Zdravilišče Radenci 

• Anica Vöröš, zavod za zdravstveno varstvo 

• Ema Kolmanko, Dom starejših Rakičan 

• Metka Močnik, Dum Lukavci 

• Marija Virag, Dom Lendava 

• Marjeta Gomboc, Cvetka Meolic, Erika Žilavec, Šarika Benko, Vera Horvat, 

Splošna bolnišnica Murska Sobota 

• Nada Flisar, Zdravilišče Moravske Toplice 

• Nataša Varga, Zdravstveni dom Lendava 

DOSEDANJE PREDSEDNICE DRUŠTVA: 

• Helena Ravnič 

• Cecilija Škraban 

• Antonija Sedonja 

• Nada Pitz 

• Olga Lenart 

• Slavica Fekonja 

• Erika Žilavec 

• Cvetka Steržaj 

• Emilija Makovec 

• Emilija Kavaš 

ZAHVALNO LISTINO SO PREJELI: 

• ženski pevski zbor DMSZT Pomurja 

• blagajničarka Marta Stepanovič 

• zborovodkinja Anka Suhadolnik 

Marta Stepanovič, blagajničarka 

Ženski pevski zbor Žarek, zborovodkinja Anka Suhodolnik, hotel Diana 


ZLATI ZNAK ZBORNICE - ZVEZE ZDRAVSTVENE 

IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE 

Za dosežke na področju zdravstvene nege podeljuje Zbornica-Zveza zdravstvene in babiške 

nege Slovenije vsako leto 12. maja, na mednarodni dan medicinskih sester, zlati znak. 

Na osnovi razpisa za zlati znak in pravilnika o priznanjih se posredujejo predlogi za zlate 

znake. 

Pomurske medicinske sestre so za svoje strokovno delo in angažiranost v strokovnih 

združenjih, lokalnih skupnostih in drugih humanitarnih društvih ter za doprinos k 

razvoju stroke zdravstvene nege in širše delovanje na strokovnem področju dobitnice najvišjega 

priznanja Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije zlatega znaka. 

Vse kolegice, ki to priznanje dobijo, imajo za sabo trdo delo, organizacijske sposobnosti, 

human odnos, doprinos k razvoju stroke zdravstvene nege in doprinos pri kakovosti 

zdravstvenega varstva, sodelovanje v lokalni skupnosti, delo v Zbornici-Zvezi in društvu, 

udejstvovanje v sekciji, pišejo članke, predavajo, delajo na področju raziskav. 

Potrebno je kar nekaj trdega dela, da zadostiš kriterijem v skladu s Pravilnikom o priznanjih 

Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije. Veliko dela pa mora vložiti 

tudi predlagatelj z zbiranjem dokumentacije in pisanjem razlage za predlog zlatega znaka. 

Zadnja presoja po kriterijih za podelitev zlatega znaka sledi komisiji za priznanja. 

Pomurske medicinske sestre smo se prvič uvrstile med nagrajence pred dvajsetimi leti. 

NAJVIŠJE PRIZNANJE ZBORNICE-ZVEZE ZDRAVSTVENE 

IN BABIŠKE NEGE SO PREJELE: 

1. Helena Ravnič, DMS Murska Sobota, 1990 

2. Branislava Fekonja, DMS Pomurja, 1992 

3. Emilija Kavaš, DMSZT Pomurje, 1997 

4. Anica Benkovič, DMSZT Pomurje, 1999 

5. Vera Bogdan, DMSZT Pomurje, 2001 

6. Cvetka Meolic, DSZT Pomurje, pediatrična sekcija, 2001 

7. Marija Hirci, DMSZT Pomurje, 2002 

8. Nada Pitz, DMSZT Pomurje, 2003 

9. Erika Žilavec, DMSZT Pomurje, 2005 

10. Genovefa Virag, DMSZT Pomurje, 2006 

11. Irena Šumak, DMSBZT Pomurja, 2007 

12. Zdenka Tratnjek, DMSBZT Pomurja, 2008 

13. Daniela Mörec, DMSBZT Pomurja, 2009 

14. Metka Močnik, DMSBZT Pomurja, 2010 

Pohvalo Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije je prejela Katarina Vinčec, 

jubilejno priznanje ob 80-letnici delovanja Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege 

Slovenije je prejela Emilija Kavaš. 

Ti dosežki so pokazatelj, da v Pomurju prav nič ne zaostajamo v razvoju stroke zdravstvene 

in babiške nege za drugimi regijami v Sloveniji. Delovanje dobitnic zlatega znaka 

je raznoliko in specifi čno na vseh področij delovanja zdravstvene nege v pomurskem 

prostoru. 

Za vsak zlati znak pa so poleg dobitnice zaslužni sodelavke in sodelavci, ki so pomagali 

pri aktivnostih, razvijali stroko zdravstvene nege in kolegicam pomagali pri delu ter 

jih dajali podporo. 

Iskrena zahvala in čestitke vsem dobitnicam in dobitnikom zlatega znaka, priznanj, srebrnega 

znaka in zahval. 

Helena Ravnič 

Slavica Fekonja 

Emilija Kavaš Anica Benkovič 

Cvetka Meolic in Vera Bogdan 


Nada Pitz 

Marija Hirci 

Erika Žilavec

Gena Virag 

Irena Šumak 

Zdenka Tratnjek Daniela Mörec 

Metka Močnik 

Milka Kavaš, zlati znak, Lj. 1997, Fest. dvorana 

Katarina Vinčec 

Anica Benkovič, zlati znak 

Marija Hirci, zlati znak 

Gena Virag, zlati znak, 12. maj 2006 

Kongres zdrav. nege, zlati znak Erika Žilavec, 2005 

Kongres ZN Lj, Erika Žilavec, zlati znak, 2005 

Pomurje, zlati znak, Metka Močnik, 2010 

Simpozij, DMSZTP, dobitniki zlatih znakov Zbornice-Zveze Lendava, 2008 


JUBILEJNA PRIZNANJA OB 50-LETNICI 

DELOVANJA DMSBZT POMURJA 

Izvršilni odbor Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov 

Pomurja je ob 50-letnici delovanja društva sprejel sklep, da podelimo jubilejna priznanja 

tistim medicinskim sestram, ki so orale ledino stroki zdravstvene in babiške nege v 

pomurskem prostoru in s svojim strokovnim delom ter humanim odnosom pripomogle k 

strokovni rasti zdravstvene in babiške nege in vseh poklicev v njej. Z njihovim strokovnim 

delom ter humanim, srčnim in empatičnim odnosom so dobitnice jubilejnih priznanj 

naredile dobre temelje na različnih področjih izvajanja zdravstvene nege in v skrbi za dobrobit 

bolnikov in vseh prebivalcev v Pomurju. 

Dobitniki jubilejnih priznanj so: 

Katarina Berglez, dipl. m. s. 

Splošna bolnišnica Murska Sobota, Otroški oddelek 

Terezija Cestnik, babica 

Splošna bolnišnica Murska Sobota, Porodni oddelek 

Marjeta Drvarič, VMS 

Splošna bolnišnica Murska Sobota, Infekcijski 

oddelek, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota 

Slavica Fekonja, VMS 

Zdravstveni dom Gornja Radgona, 


Marija Gorše Gobec, VMS 

Zdravstveni dom Lendava, 

Zdravstveni dom Murska Sobota 

Gizela Balažic Györkös 

Zdravstveni dom Lendava 

Ljudmila Hakl, SMS, socialna delavka 

Dom starejših Rakičan 

Etelka Hari, VMS 

Zdravstveni dom Murska Sobota, Medicina dela 

Marjana Kramarič, VMS 

Zdravstveni dom Gornja Radgona 

Zlatka Makari, SMS 

Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ušesni oddelek 

Ludvik Markovič, VMT 

Zdravstveni dom Murska Sobota 

Mira Miloševič, VMS 

Splošna bolnišnica Murska Sobota, Kirurški oddelek 

Ljudmila Pelc 


Vera Perkič, VMS 

Splošna bolnišnica Murska Sobota, Pljučni oddelek 

Marinka Planinc, VMS 

Splošna bolnišnica Murska Sobota, 

Kirurški in transfuzijski oddelek 

Magda Rakuša, babica 

Zdravstveni dom Murska Sobota, Patronaža 

Helena Ravnič, VMS 

Zdravstveni dom Murska Sobota, 

Srednja zdravstvena šola Murska Sobota 

Antonija Sedonja, VMS, dipl. sociolog 


glavna med. sestra SBMS 

Zorica Skalar, babica, instrumentarka 


Operacijski blok 

Cvetka Stržaj, VMS 

Zdravstveni dom Ljutomer 

Cecilija Škraban, VMS 


Ginekološko-porodni oddelek 

Štefka Šömen, VMS 

Dom Lukavci, Zdravstveni dom Ljutomer 

Marija Štrakl 


Katarina Vinčec, VMS 

Zdravstveni dom Murska Sobota, 


Sidonija Zver, VMS 


Infekcijski oddelek 

Fanika Žitek, VMS 


Očesni oddelek 


Katica Berglez Terezija Cestnik Marjeta Drvarič 

Slavica Fekonja Marija Gorše Gobec Gizela Balažic Györköš 

Ljudmila Hakl Etelka Hari Marjana Kramarič 


Zlatka Makari 

Ljudmila Pelcl 

Magda Rakuša 

Ludvik Markovič 

Vera Perkič 

Mira Miloševič 

Marinka Planinc 

Helena Ravnič Antonija Sedonja 

Štefka Šomen 

Cvetka Stržaj 

Marija Štrakl 

Katarina Vinčec 


Zora Skalar 

Sidonija Zver 

Fanika Žitek 

Cecilija Škrban

Ženski pevski zbor 

DMSBZT Pomurja Žarek 

Erika Žilavec, 

VMS, predsednica zbora Žarek 

DMSBZT Pomurja bogati že 15 let še ena kreativna dejavnost, ki daje veliko človeške 

topline, dviga razpoloženje, krepi prijateljske vezi, sprošča napetost današnjega časa in 

zbuja pripadnost stroki – dviga zavest sestrinstva. To je naš stanovski ženski pevski zbor 

»Žarek«. 

Spomladi leta 1995 nam je po nekajletnih željah uspelo ustanoviti svoj pevski zbor po 

vzoru stanovskih kolegic iz Celja. 

22 pevk nas je tisto davno pomlad navdušeno začelo vaditi pod vodstvom spoštovane 

zborovodkinje, glasbene pedagoginje ge. Anke Suhadolnik. Mnoge smo bile prave začetnice 

na tem področju. A velika ljubezen do petja, druženja in prijateljevanja ter močna 

podpora DMSBZT Pomurja, predvsem predsednice ge. Milke Kavaš, kakor tudi zelo dobra 

roka in srce naše zborovodkinje Anke, je rodila dolgoletne sadove – 15 let uspešnega delovanja 

zbora. 

Vsa leta vadimo pod streho SB Murska Sobota, kjer imamo svoj prostor in nam je omogočena 

dveurna tedenska vadba. Vodstva bolnišnice, kakor vsi zaposleni vedo, da se ob 

torkih zvečer sliši žensko petje v 5. nadstropju kirurškega bloka. Tako poteka delovanje 

zbora vsa leta od jeseni, septembra do poletja – začetka letnih dopustov. 

Številčno se zbor veliko ne spreminja, žal le starost pevk narašča. Nikakor ne moremo 

spodbuditi »mlade« glasove kolegic, da bi pomladile naše vrste in obogatile zbor. Trenutno 

poje v zboru 19 pevk od katerih nas je že 7 upokojenk. Zato vabimo mlade kolegice 

k sodelovanju. 

Poslušalci radi prisluhnejo petju medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in vedno 

z navdušenjem ugotavljajo, da je v našem poklicu, kjer se dela v treh izmenah, dežurstvu 

čez vse leto pohvalno, da osrečujemo ljudi z lepim ubranim petjem in smo res kot žarek, 

ki posveti iz teme. 

Za svojo obvezo in čast si štejemo, da nastopamo v zdravstvenih ustanovah in ob strokovnih 

srečanjih naših poklicnih kolegic. Posebno nas veseli, da stroko zdravstvene nege in 

poklic medicinske sestre, zdravstvenega tehnika predstavljamo tudi na kulturnem področju. 

Zelo rade zapojemo ob raznih kulturnih dogodkih. Skrbno in s posebno odgovornostjo 

se pripravljamo na vsakoletno občinsko revijo pevskih zborov in božično-novoletne 

koncerte. 

Te izvajamo tradicionalno v SB Murska Sobota, kjer s pesmijo želimo bolnikom in zaposlenim 

prinesti ljubezen in toplino božiča. 

Vsekakor moram omeniti naše redne nastope v Domu starejših Rakičan, ki nas vedno 

z navdušenjem pričakajo in poslušajo. Nikoli ne bo pozabljen naš prvi nastop, ki smo ga 

izvedle marca leta 1995 prav stanovalcem doma v Rakičanu. Njihovi aplavzi so nam dali 

zagon in potrditev za delov naprej. 

Nastopile smo na slavnostni akademiji Zveze-Zbornice ob praznovanju 70. obletnice 

delovanja in na državni proslavi ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom 

pri Gradu na Goričkem. 

Vedno se odzovemo vabilom za sodelovanje s prijateljskimi pevskimi zbori in skupinami 

iz naše regije kakor tudi izven nje. 

V tujini so se tudi slišali glasovi našega zbora. 

Posebno čast smo imele leta 2005 predstavljati Slovenijo na Foersterjevih dnevih v Osenici 

na Češkem. 

Leta 2007 smo imele nekaj odmevnih koncertov na Poljskem, v Krakowski katedrali in 

v manjšem mestu Czerwionka, kjer sta pobrateni njihova gimnazija in naša OŠ 1 iz MS. 

Nepozaben za naš zbor je tudi obisk Berlina aprila 2009. V okviru DMSBZT Pomurja je 

bila organizirana strokovna ekskurzija v Berlin v zdravstveno-socialno ustanovo Evangelische 

Johanness Tift. Kot članice društva smo predstavile tudi delovanje našega zbora in 

to s krajšim koncertom v cerkvi te ustanove. 

Slovencem živečim v Berlinu in okolici, ki se družijo v domu sv. Elizabete in v cerkvi sv. 

Elizabete, kjer imajo tudi slovensko bogoslužje, smo pripravile koncert. Z duhovno ljudsko 

in umetno zborovsko pesmijo smo navdušile naše zdomce, s katerimi smo se po koncertu 

še nekaj ur družili in prepevali. 

V vseh 15-ih letih je bilo zelo veliko nastopov, katerih ne morem vseh našteti. Povem 

lahko le to, da smo se za vsakega posebej skrbno in resno pripravljale in nobenega nastopa 

nismo omalovaževale. Želimo vse, kar se naučimo pokazati – zapeti svojim zvestim 

poslušalcem. 

Prvi nastop 1995 – Dom starejših Rakičan 

Pevski zbor na 70-letnici delovanja Zveze društev Slovenije, 1997, Fest. dvorana Ljubljana 


Nastop v Zdravilišču Radenci, 1998 

Koncert v Celju, gostje zbora Cvet, 2005 

Koncert, Poljska 24. 9. 2005 

PZ Žarek, Diana, 2000 

PZ Žarek, 2005 

Žarek, Češka, Foersterjevi dnevi, 2005 

Koncert ob predstavitvi zgoščenke, 2007 Žarek, Murska Sobota ob izidu zgoščenke, 2007 

DMSZTP, snemanje zgoščenke, 2007 PZ nastop MS Evangeličanska skupnost, 2007 

Koncert Žarek, Galerija Murska Sobota, 2007 

Gornji Senik, Porabje, PZ, 2008 

Nastop zbora Vivat, M. T. 2008, volilni občni zbor 

Zbor v Potsdamu, 2009 

Božični koncert, Gornji Senik, Porabje - PZ, 2008 

Simpozij DMSBZTP, Lendava, 2008 

PZ Žarek - 50 let, transfuziologija 2009 


Koncert ob 15-letnici delovanja, april 2010 

Božični koncert, SB Božični koncert, SBMS, 2007 

Božični koncert, Gornji Slaveči, 2009 

Vaje zbora v 5. nadstropju KRG-oddelka 

Božični koncert v SBMS, 1999 

Božični koncert, SBMS, 2008 

Vaje, Kančevci, oktober 2008 

PZ na Pohorju 

Medicinske sestre 

pojejo 

Anka Suhadolnik, 


zborovodkinja 

Nekoč je nekdo zapisal: »Nosite žarek sreče in bodite dobri ljudje in ta žarek prinašajte 

ljudem v stiski in bolezni in s svojo nesebično prijaznostjo in dobroto pomagajte zdraviti 

duhovne in telesne rane.« 

V času svojega delovanja je zbor ŽAREK mnogokrat s tenkočutno odpetimi pesmimi 

duhovno napolnil bodisi bolnike na zdravljenju ali druge poslušalce na koncertih. 

Bilo je pred petnajstimi leti, ko sem spoznala na kolesarskem maratonu go. Milko Kavaš 

– takrat višjo medicinsko sestro v Bolnišnici Murska Sobota, ki me je zaprosila, da bi prevzela 

pevski zbor medicinskih sester. Sestre želijo prepevati je dejala. 

Kljub takratnim številnim obveznostim na delovnem mestu, sem povabilo sprejela, kajti 

medicinskim sestram, ki imajo tako naporen delavnik, delo v treh izmenah prošnje nisem 

mogla zavrniti. 

Pričele smo v petem nadstropju kirurškega oddelka. Z avdicijo glasovnih obsegov in 

postavitvijo glasov so sledile vaje, ki smo jih časovno prilagajale glede na različne službene 

obveznosti. 

Pevke so imele veliko volje in veselja do petja in kmalu naštudirale nekaj navadnih 

pesmi, s katerimi smo prvič nastopile in premagale začetno tremo. 

Sledili so pogostejši nastopi v zdravstvenih ustanovah, ob strokovnih srečanjih zdravstvenih 

in poklicnih sodelavcev. 

Pevke so z lepimi in nežnimi glasovi napredovale. Trudile so se in mi dovolile, da sem 

po strokovni plati, kolikor je dopuščal čas, oblikovala njihove glasove, da so zazveneli 

čisto in ubrano. Pridobivale smo na samozavesti in se pričele prijavljati na revije odraslih 

pevskih zborov. Od strokovnih kritikov, ki so analizirati nastop posameznega zbora, smo 

iz leta v leto dobivale spodbudnejše kritike in pohvale. Številne čestitke po nastopih, stiski 

rok in aplavzi poslušalcev so nas še bolj motivirali, da smo premagovale ovire in med 

sabo tkale trdne prijateljske vezi. 

Leta so minevala in ob marljivem delu se nam je naenkrat zgodila deseta obletnica. 

Suvereno, samozavestno, sproščeno in v lepem ubranem sozvočju smo izpeljale jubilejni 

koncert. Izbor pesmi je bil že velik in porodila se je ideja o izdaji zgoščenke, da repertoar, 

ki smo ga s pridom naštudirale, ne bi šel v pozabo. Društvo medicinskih sester in zdravstvenih 

tehnikov Pomurja pod okriljem katerega zbor Žarek deluje, nas je pri tem projektu 

močno podprlo. Posnele in izdale smo zgoščenko, na kateri so narodne in umetniške 

pesmi v tro- in štiriglasju. 

Sledili so številni samostojni koncerti, veliko jih je bilo ob novoletno-božičnem času. 

Nepozabna so bila gostovanja in koncerti v tujini, in sicer na Češkem, Poljskem, v Porabju 

in v Nemčiji. Mnogo je bilo koncertov in nastopov, vseh niti ne morem omeniti. Na nastopih 

se nam je zgodilo marsikaj zanimivega. Eden takih pripetljajev je bil, ko pevke niso 

zadele intonacije in ko sem hotela ponovno intonirati, mi pevka, ki je bila v »šoku« zaradi 

prekinjene pesmi, ni želela dati intonirke. Ali drugi primer, ko sem se pozabila preobuti 

za nastop v primerno obutev in šla na oder v »pošvedranih« čevljih. In še bi lahko naštevala 

šaljivih prigod, katerih se rade spominjamo. 

V okviru DMSBZT Pomurja so bile organizirane strokovne ekskurzije v tujino, neka-

terih se je udeležil tudi celoten zbor in tako nam je bilo omogočeno izpeljati samostojne 

koncerte tudi v tujini. 

Veliko vloženega dela, odrekanja prostemu času, urejanja in dogovarjanja s sodelavci 

zaposlenih pevk je bilo, da smo lahko izpeljale prenekateri nastop. 

Postale smo »pubertetnice« – za nami je 15 let. Zbor sije s krasnimi žarki kvalitetnih 

lepo oblikovanih nežnih glasov. 

Želim, da bi žarek gorel še naprej, opravljal neizmerljivo poslanstvo dobrote, s pesmijo 

polnil svetlobo v srce tako bolnikov kot drugih poslušalcev. 

DRAGE PEVKE! 

Veliko lepega podarjamo tudi druga drugi s pesmijo, besedo, pogledom, kretnjo, nasmehom, 

včasih tudi s solzami. Vse to je del nas, našega zbora, v katerem se oblikujemo ne 

samo po pevski plati, tudi po življenjski modrosti. Nekatere smo stopile že v tretje življenjsko 

obdobje, postale babice, na kar smo posebej ponosne. Marsikateri dogodki, naj si bodo 

veseli, pa tudi žalostni, so nas še bolj povezali, saj znamo druga drugo razumeti tako ali 

drugače. 

Hvala Vam, tudi meni dajete veliko energije in delovnega elana, da se med vami prijet no 

počutim. 

Zato naj žarek zagori v velik plamen, med svoje vrste pa naj privabi še več novih 

plamenčkov. 

Žarek ob 10. obletnici delovanja, 2005 

10 let PZ Žarek z gosti Cvet in Florenc, 2005 

In tako je nastalo društvo 

medicinskih sester Pomurja 

Slavica Fekonja, 

VMS, upokojenka 

Moji spomini segajo daleč nazaj v leto 1950, nekaterih se komaj spomnim, drugi ostajajo 

bolj v jasnem spominu, verjetno zaradi njihove pomembnosti. 

Posebej jasni so spomini na tista leta, ko smo s skromnimi sredstvi, a z velikim srcem in 

željo storiti nekaj dobrega za prihodnost, orali ledino v organiziranju zdravstvene službe. 

Po končani maturi na srednji medicinski šoli v Ljubljani leta 1950 sem bila razporejena 

v službo na Okrajni ljudski odbor Gornja Radgona – Poverjeništvo za zdravstvo. V tistem 

času je bila ta služba in tudi vsa zdravstvena služba v organizacijskih povojih. 

Organizacija zdravstvene službe je izgledala tako: 

Vseh okrajnih središčih, to so Radgona, Apače, Sv. Jurj ob Ščavnici in Radenci so bile 

splošne ambulante in to v privatnih stanovanjih. 

V programu razvoja zdravstvene službe pa je bil poudarek predvsem na razvoj Referata 

za zaščito matere in otroka in ustanovitev Proti tuberkuloznega dispanzerja. 

Moje prvo področje dela je bilo izboljšati delo na področju zaščite matere in otroka. 

Referat za zaščito matere in otroka je bilo posebno pomembno področje delovanja, kajti 

umrljivost novorojenčkov in dojenčkov je bila med 3-5 %. Otroške posvetovalnice so bile 

štiri v celotnem območju okraja in še te so bile pod vodstvom organizacije AFŽ (ženska 

organizacija), katere osnovna naloga je bila, deliti hrano prejeto od UNCEF-a (mleko v 

prahu, sir in maslo). 

Na Ministrstvo za zdravstvo je bil Referat zaščite matere in otroka, od koder smo prejemali 

navodila za organiziranje otroških posvetovalnic na terenu. Glede na zgoraj navedene 

podatke je bila želja nas medicinskih sester, ki smo delovale na terenu, da se mreža 

posvetovalnic razširi in se zviša njihova strokovnost. 

Posvetovalnice so delovale enkrat mesečno ob prisotnosti zdravnika, medicinske sestre 

in babice. 

Z veliko truda in ob podpori Republiškega referata za zaščito matere in otroka se je ta 

dejavnost hitro razvijala. V veliko podporo pri organizaciji te službe in pri samem delu mi 

je bilo obiskovanje številnih seminarjev, ki so obravnavali omenjeno tematiko. 

Moje drugo področje dela pa je bilo v Proti tuberkuloznem dispanzerju v Gornji Radgoni, 

ki je odprl svoja vrata 1. 1. 1950 v veselje takrat številnih tuberkuloznih bolnikov 

in tudi ostalega prebivalstva. Tuberkuloznim bolnikom je bilo to v veliko pomoč, saj se je 

pot do zdravnika, RTG pregledov in zdravil precej skrajšala (pred tem so morali te storitve 

opraviti v Mariboru). 

Uvedla se je tudi patronažna služba, zdravstveno-prosvetno delo in drugo. 

V naslednjih letih se je zaposlilo vse več strokovnega zdravstvenega kadra, ki je uspešno 

zaključil šolanje v medicinskih šolah. S tem se je izboljšala strokovnost in olajšala organiziranost 

zdravstvene službe. 

Na območju Pomurja so bili organizirani številni seminarji, predavanja in povezovanja 

raznih služb. Bilo je veliko dela, a strokovna povezava med pomurskimi medicinskimi 

sestrami je bila velika in iskrena. Združevala nas je velika želja po čim bolje organizirani 

zdravstveni službi v delokrogu medicinske sestre. Povezovale smo se sestre s terena in 

sestre osnovne ter bolnišnične službe. 


Tako trdna strokovna in prijateljska povezava pomurskih medicinskih sester je bila 

vzrok in dobra osnova za pobudo in za ustanovitev Društva medicinskih sester Pomurja. 

Po spominu naj bi bilo to nekje leta 1959 ali 1960. Zgodilo se je na nekem srečanju, kjer 

smo na hitro ustanovile iniciativen odbor. Na mojo pobudo naj bi se iniciativen odbor 

sestal v Gornji Radgoni, in to se je tudi zgodilo. Društvo medicinskih sester Pomurja je 

tako ustanovila peščica nadebudnih medicinskih sester. Izvolili smo prvo predsednico, in 

to je bila medicinska sestra Helena Ravnič. 

Za proslavitev tega dogodka nas je vodstvo Zdravstvenega doma Gornja Radgona povabilo 

na kosilo in na koncu še na ogled Šampanjske kleti, kjer smo v prijetnem vzdušju in 

s ponosom nazdravili novoustanovljenemu društvo. 

Z malim številom članstva,vendar z veliko željo po druženju in strokovnem izpopolnjevanju, 

je nastalo društvo z velikim srcem, na katerega moramo v Pomurju biti ponosni. 

Predsednica Društva medicinskih sester Radenci (tako je bil takrat naziv društva) sem 

postala 1975 leta. Takrat smo društvo tudi uradno registrirali s statutom. Prvi občni zbor 

smo imeli v zdravilišču Radin v novi dvorani. 

Moje službovanje sem nadaljvala in tudi zaključila v Zdravilišču Radenci, kjer se je na 

mojo pobudo leta 1983 ustanovila sekcija zdraviliških medicinskih sester v okviru Republiškega 

društva medicinskih sester. Prva predsednica je bila Štefka Slivnik iz Zdraviliš ča 

Rogaška Slatina. 

Moja velika želja je, da bi se tudi danes vsaka medicinska sestra, mlada, starejša ali 

upokojena s ponosom in z vero v svojo doktrino udeleževala strokovnih in ali družabnih 

srečanj. 

Društvu medicinskih sester Pomurja želim še naprej veliko uspešnega dela in srečanj. 

Ogled muzeja zdravstva in lekarne v beltinskem gradu 

… In tako je nastalo društvo. 

Helena Ravnič, prva predsednica 

Slavica Fekonja v Zdravilišču Radenci 


Zdravstvena nega 

v Splošni bolnišnici Murska Sobota 

Metka Lipič Baligač, 

dipl. m. s., pomočnica direktorja za ZN Splošne bolnišnice Murska Sobota 

Zdravstvena nega je strokovno področje, ki je skupaj z drugimi 

dejavnostmi v bolnišnici vključena v celovito obravnavo 

bolnika. Področje zdravstvene nege (ZN) deluje kot stroka v 

okviru svojih kompetenc in v skladu z razmejitvijo del znotraj 

poklicnih skupin v zdravstveni negi. 

ZN je v zadnjih letih v bolnišnici dosegla vidne rezultate, 

tako z vidika razvoja stroke, organizacije in razvoja kadrov. 

Vseskozi se trudimo zagotavljati integrirano delovanje področja 

ZN v strokovnem in poslovnem delovanju bolnišnice. 

Ozaveščenost naših bolnikov se povečuje tako na področju 

pravic in pričakovanj, kot tudi na kakovosti zdravstvene obravnave. 

Vedno več je kroničnih bolnikov, ki potrebujejo celostno 

obravnavo, obravnava v bolnišnici pa je vedno krajša, intenzivna, 

podprta z zdravstveno-vzgojno pripravo bolnika in svojcev na okrevanje na domu. 

Tako smo v tem letu poglobili sodelovanje s primarnim nivojem, predvsem sodelovanje s 

patronažno službo. 

V naslednjem letu pa želimo še okrepiti tudi sodelovanje s socialno-varstvenimi ustanovami, 

torej domovi za starejše, ki jih je zdaj v Pomurju kar nekaj, in se je število postelj v 

domovih v zadnjih letih povečalo za skoraj trikrat. 

Glede na svoje zmožnosti smo sodelovali tudi v smeri ekonomske učinkovitosti, saj smo 

glede varčevalnih ukrepov izvajali racionalizacijo na več področjih, seveda ne na račun 

bolnika. 

Eno od področjih so bila strokovna izobraževanja, saj se jih zunaj ustanove zaradi racionalizacije 

udeležujemo v manjšem obsegu. Tako smo uvedli na področju ZN interna strokovna 

izobraževanja, ovrednotena z licenčnimi točkami in jih izvajamo redno, s svojimi 

predavatelji z različnih področij in udeležba med zaposlenimi v ZN pa je dobra. 

Od meseca oktobra smo vključeni v pilotni projekt paliativne oskrbe, za katerega nas je 

izbralo Ministrstvo za zdravje. Projekt, katerega aktivnosti v obliki izobraževanj in delovnih 

skupin potekajo že celo leto 2009, bolniki so vanj vključeni od oktobra 2009, končan pa 

bo septembra 2010 in bo dal osnovo za vseslovensko obravnavo celostne palia tivne oskrbe 

in seveda tudi za kakovostno in celostno obravnavo paliativnih bolnikov v Pomurju. 

V letu 2010 nas čaka veliko izzivov. Glede na to, da se še napovedujejo varčevalni ukrepi, 

bo zagotovo še potrebna sprememba organizacije službe zdravstvene nege, ki bo temeljila 

na večji povezanosti zdravstvene nege med oddelki. 

Kot pomemben cilj smo si zadali večji poudarek na kakovostni in varni obravnavi, 

ki jo bomo sistematično in z raznimi aktivnostmi postopoma vključevali na vse ravni 

našega dela; s tem povezan je projekt, ki ga skupaj s prof. dr. Andrejem Robido uvajamo 

na področ je kakovostne obravnave in je opredeljen v dokumentu Strategija kakovosti 

in varnosti pacientov letih 2010–2016. Eden od pomembnih ciljev v strategiji je razviti 

orodja, ki bodo pomagala medicinskim sestram, da več časa preživimo neposredno 

ob bolniških posteljah. 


Zelo pa si želimo in pričakujemo kadrovske normative za področje ZN in pa umestitev 

slovenske kategorizacije bolnišnične zdravstvene nege, ki seveda kaže, da se še vedno 

veča število težjih bolnikov, kroničnih bolnikov in starostnikov. Podatki za leto 2008 

kažejo, da je v povprečju v slovenskem prostoru 21 % pomanjkanja izvajalcev zdravstvene 

nege, naša bolnišnica pa ne odstopa od tega povprečja. Tu seveda gre za razhajanja med 

plačnikom in stroko in tu si želimo poenotenja. 

Prepričana sem, da smo medicinske sestre veliko prispevale k doseganju rezultatov in 

uspehu tako bolnišnice, kot tudi zdravstvene nege v Pomurju. Verjamem, da bo kljub težjim 

razmeram, v katerih smo se znašli tako v gospodarstvu kot na področju zdravstva, 

tudi v bodoče tako. Saj nas povezujejo vrednote, kot so prizadevnost, občutek za bolnika 

in sodelavca ter odgovornost za dobro opravljeno delo. 

Zgodovinski razvoj zdravstvene nege 

oddelkov splošne bolnišnice 

Murska Sobota 

Metka Lipič Baligač 


dipl. m. s. 

Simon Šemrl 

dipl. zn., uni. dipl. org. 

Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja praznuje pomemben jubilej, 

50 let sestrinstva v Pomurju. Področje stroke zdravstvene nege je skozi desetletja doživljalo 

mnoge vzpone in padce. In ravno ti so nas okrepili, nam dajali moč za nadaljnje 

profesionalno delovanje. V tem delu Slovenije je vsekakor imela veliko vlogo Splošna bolnišnica 

Murska Sobota, katere začetki segajo v leto 1893. 

Zgodovino soboške bolnišnice je moč razdeliti na več obdobij, ki so krojila razvoj ustanove 

od ustanovitve do danes. Prvo obdobje zajema čas od njene ustanovitve leta 1893 

do leta 1941. Drugo zajema čas med okupacijo, torej od 1941 do 1945, tretje obdobje se je 

začelo po drugi svetovni vojni in traja še danes. 

Med prvo svetovno vojno so bolnišnico napolnili predvsem ranjeni vojaki. Po prvi svetovni 

vojni je bila bolnišnica v državni upravi. Leta 1929 jo je prevzela banovinska uprava 

Dravska banovina. Potrebe ljudi so postajala vedno večje, zato je bila potreba po reorganizaciji 

toliko bolj potrebna, saj so se začeli v njej zdraviti tudi bolniki z desnega brega 

Mure. Tako je leta 1936 bila opravljena prva delitev na oddelke, in sicer splošni oddelek, 

kirurški s porodniškim oddelkom, bolnišnico pa je fi nanciralo takratno socialno zavarovanje 

delavcev. 

Obdobje od 1941 do 1945 je bilo črno obdobje tako za zdravstveno nego, kakor tudi 

za ostalo profesijo v Pomurju, saj bolnišnico v tem času niso prenavljali in je ob koncu 

vojne postala zapuščena in osiromašena, saj so bolnišnico po umiku nemške vojske (le-ti 

so odnesli vse od aparatur in instrumentov, do bolniške opreme) zapustili tudi madžarski 

zdravniki. 

Po spremembi političnega režima je dobilo zdravstveno varstvo nove dimenzije, spremenila 

se je zdravstvena zakonodaja, povečala se je potreba po zdravstvenih storitvah, 

nastal je nov sistem zdravstvenega in socialnega zavarovanja, kar je imelo velike posledice 

za kadrovske in prostorske potrebe. 

Izgradnja nove bolnišnice je bila nujno potrebna, samo lokacijo ni bilo lahko izbrati, saj 

so eni zagovarjali izgradnjo v Veržeju, drugi pri Rimski Čardi. Nazadnje so se odločili za 

Rakičan, zaradi bližine železnice in geografskega središča Prekmurja. Tako je 14. junija 

1955 Svet za zdravstvo LRS sprejel sklep o izgradnji bolnišnice v Murski Soboti. Konec 

januarja 1956 je dobila bolnišnica svoj statut, ki ga je sprejel Svet za zdravstvo pri Okrajnem 

ljudskem odboru Murska Sobota.

KIRURŠKI ODDELEK 

Medicinske sestre na kirurškem oddelku so lahko le s skupnimi močmi sodelavcev, predvsem 

zdravnikov (kirurgov in anesteziologov) uresničile svojo vizijo, kajti v ospredju je 

timsko delo, kjer je nosilec dejavnosti kirurg. 

Uradni začetek kirurške dejavnosti označujemo s prizidkom operacijske sobe takratni 

bolnišnici na začetku prejšnjega stoletja, daljnega leta 1903. Kirurško delo v tej operacijski 

sobi je začel zdravnik Mihaly Škrilec in med posegi zabeleženimi v protokol najdemo 

vse od operacije golše, sive mrene, kile in še druge. 

Za časa prve svetovne vojne je bila bolnišnica prostorsko premajhna, zato so na dvorišču 

postavili šotor in ranjence zdravili v njem. Po prvi svetovni vojni je bilo črno obdobje 

za zdravstvo, kajti ni bilo vlaganj v bolnišnice in kadre. 

Leta 1933 se pojavi v operativnem protokolu drugo ime. Zdravnik Slavko Vrbnjak, ki je 

bil kirurg v Mariboru in je nadomeščal »soboške« zdravnike. 

Prvo znano ime operacijske medicinske sestre je Ciprijana, o kateri še dandanes krožijo 

govorice o praktičnih veščinah dela v operacijski dvorani. 

Po letu 1933 so začeli prihajati novi kirurgi, med katerimi naj omenim Brezovnika. Leta 

1936 je zdravnik Vrbnjak naredil prvo prostaktomijo pri karcinomskem bolniku. Tega leta 

je tudi uradno ustanovljen kirurški oddelek in prvi predstojnik je bil prav Slavko Vrbnjak. 

Vsi posegi so bili opravljeni v lokalni anesteziji ali v etrovi narkozi. Leta 1938 je bila narejena 

prva resekcija želodca po Bilroth II. Leta 1940 je bila opravljena prva operacija žolčnih 

kamnov. 

V času druge svetovne vojne je opravljal delo kirurga pretežno sam Kuhar. Po drugi 

svetovni vojni se je na svoj oddelek vrnil tudi Slavko Vrbnjak. Večino svojega časa je preživel 

v bolnišnici in se posvečal bolnikom. Kmalu je začel razmišljati o gradnji nove bolnišnice. 

To se je končno zgodilo leta 1953, na lokaciji v Rakičanu z zgraditvijo infekcijskega 

oddelka. 

Leta 1955 je prišlo kljub željam po novem kirurškem oddelku do adaptacije starega 

oddelka. Z dozidavo je kirurgija dobila 96 postelj. Prvega septembra 1956 je prišla v bolnišnico 

tudi medicinska sestra Marinka Planinc-Popit, ki je najprej štiri leta delala na Kirurškem 

oddelku, od 1. septembra 1960 pa je postala glavna sestra Transfuzijske postaje v 

Splošni bolnišnici. Kmalu po letu 1959 je prišla na kirurški oddelek bolnišnice v službo iz 

Otroški dispanzer še medicinska sestra Angela Zorko. Na kirurškem oddelku bolnišnice 

sta bili še pred letom 1960 medicinski sestri Marica Verdelj in Agica Lebar. V tem času 

se je kirurški oddelek tudi kadrovsko okrepil. Znana imena iz tega obdobja so zdravniki 

Borovšak, Verdel, je bil prvi specialist kirurg. Leta 1964 se je Vrbnjak upokojil in tako je 

predstojnik postal Borovšak. Počasi so prihajali novi kirurgi. Prva specializantka je bila 

Breda Kocbek, ki se pozneje žal ni odločila za kirurgijo. Želja po profesionalnem razvoju, 

izpopolnitvi in pridobitvi novih znanj je bila želja prenekatere medicinske sestre. Tako je 

bila prva višja medicinska sestra Mira Miloševič, zaposlena na kirurškem oddelku od leta 

1968, ki je opravljala delo glavne medicinske sestre. 

Potem pa je že tu leto 1969, lahko bi rekli novo obdobje kirurgije z nam poznanimi 

imeni, kot so Arpad Norčič, Imre Farkaš in Anton Trček. Sledijo mu še leta 1971 Ludvik 

Norčič in Jože Kozar. 

Leta 1973 je bil ustanovljen Travmatološki odsek, ki pa je zahteval dodatno opremo in 

organizacijo dodatne operacijske sobe in fi zioterapevtske službe. 

Leta 1977 je bil sprejet in napoten na specializacijo travmatologije zdravnik Iztok Starc. 

Okrepitev na oddelku je bil tudi Franc Bratina, travmatolog iz mariborske bolnišnice. 

Leta 1991 se je upokojil predstojnik oddelka Miloš Borovšak. Delo predstojnika s tem 

prevzame Štefan Kous. Višja medicinska sestra Mira Miloševič je delo glavne medicinske 

Del tima kirurške zdravstvene nege Tim zdravstvene nege na KRG-oddelku 

sestre opravljala vse do upokojitve konec leta 1993, ko je njeno mesto prevzela Katja Rajh, 

ki je bila glavna medicinska sestra kirurškega oddelka vse do leta 2005. 

Novi kirurški oddelek je bil zgrajen z referendumskimi sredstvi vseh štirih pomurskih 

občin. Preselitev v nove prostore kirurgije je bila 4. aprila leta 1988. Tako smo pridobili 

130 novih postelj razdeljene na odseke za kirurško in abdominalno kirurgijo, urologijo, 

travmatologijo z ortopedijo in otroško kirurgijo. V pritličnih prostorih imamo šest specialističnih 

ambulant. V prvem nadstropju je organiziran centralni operacijski blok s petimi 

operacijskim dvoranami za vse operativne stroke v bolnišnici in poleg enota intenzivne 

kirurške terapije. 

Kirurški oddelek se je ves čas otepal s kadrovskimi težavami. Primanjkovalo je zdravnikov 

in negovalnega kadra, saj so do ustanovitve Srednje zdravstvene šole v Murski Soboti 

opravljali delo vojaški bolničarji. 

Urološki odsek ima 11 postelj, je prav tako v tretjem nadstropju, zdravstveno nego vodi 

Bojana Jerebic, dipl. m. s. kot odgovorna medicinska sestra, ki ji je bila mentorica Šarika 

Benko, dipl. m. s., slednja z letom 2002 sprejme izziv in postane bolnišnična higieničarka. 

K stroki zdravstvene nege so pripomogle številne medicinske sestre, ki so s svojim delom 

pustile viden pečat v stroki kirurške zdravstvene nege, kot so Slavica Turza, VMS; Renata 

Golob, dipl. m. s.; Valentina Goršak Lovšin, dipl. m. s.. 

Na tej etaži imamo razporejenih 17 zdravstvenih tehnikov, ki delajo v tri izmenskem 

turnusu. V tretjem nadstropju so tudi sobe za potrebe kirurške otroške kirurgije. 

Odsek za splošno in abdominalno kirurgijo ima 62 postelj v drugem nadstropju kirurgije. 

Odgovorna sestra je Helena Grabar, dipl. m. s. V drugem nadstropju se nahaja Odsek 


za žilno kirurgijo. V drugem nadstropju delajo povprečno 4 DMS in 21 zdravstvenih tehnikov 

v tri izmenskem turnusu. 

Enota kirurške intenzivne nege šteje 9 postelj. Je na novo ustanovljena enota, ki šteje 

za večjo pridobitev kirurškega oddelka v zadnjih petnajstih letih. V enoti dela še 6 zdravstvenih 

tehnikov. Kirurgija ima organizirano specialistično ambulantno dejavnost ter 

urgentno ambulanto. Prizadevanja v zadnjem letu so v smeri razširitve urgentne ambulante 

v urgentni center za celotno bolnišnico. Danes je vodja kirurške dejavnosti za 

področ je zdravstvene nege Marija Zrim, dipl. m. s.. 

CENTRALNA INSTRUMENTARSKA SLUŽBA 

Centralna instrumentarska služba je svoj prostor dobila leta 1988, ob preselitvi v novo 

kirurško stolpnico. Spremembe so bile velike zaradi centralizacije vseh služb, ki so prej 

bile locirane vsaka na svojem oddelku. Reorganizacija je bila smiselna zaradi združitve 

kadra, dragih aparatur in celotne opreme. Prva temelja je s težkimi žulji postavila Erika 

Žilavec, VMS, ki je kot glavna medicinska sestra zelo uspešno vodila tim instrumentark 

in bolničarjev vse do leta 2006, ko je njeno delo nadaljevala Simona Sečko Gomboc, dipl. 

m. s.. Glavna medicinska sestra v letih 2006 do 2010 je bila Marta Ouček, VMS. 

Operativna dejavnost se opravlja v 6 operacijskih sobah v prvem nadstropju kirurgije, 

na kirurški urgenci v 2 operacijskih sobah ter v operativnih traktih ušesne in očesne 

ambulantne dejavnosti ter v 2 operacijskih v novi porodnišnici. Za nemoteno delo pri 

operativnih posegih skrbi 21 instrumentarjev in 11 bolničarjev, ki so dobro strokovno 

usposob ljeni za odgovorno in zahtevno delo v operacijskem bloku. Danes vodi instrumentarsko 

službo Simona Sečko Gomboc, dipl. m. s.. 

Del zdravstvenega tima v operacijskem bloku 

ENOTA PERIOPERATIVNE MEDICINE 

Enota Perioperativne medicine ima svoje zametke v letu 1967, saj se je, takrat v sklopu 

kirurškega oddelka, preuredila ena bolniška soba s štirimi posteljami za zahtevnejše 

pacien te. Zdravstveno nego so opravljale štiri medicinske sestre 24 ur dnevno. Pravi vodja 

enote je bil, od leta 1974, Evgen Kuzma, VMT. Slednja pod njegovim vodenjem pridobiva 

na strokovnosti, saj strmi k strokovno izobraženim medicinskim sestram. Leta 1988 

je bila uspešno opravljena tudi selitev v novo kirurško stavbo, kjer smo dobili sodobno 

oprem ljene prostore. Evgen Kuzma, VMT uspešno vodi enoto vse do leta 1998, ko postane 

vodja perioperativne medicine s področja zdravstvene nege Evgen Bunderla, dipl. zdravstvenik, 

ki vodi enoto tudi danes. 

Veja oddelka za perioperativno medicino je anesteziološka služba. S preselitvijo v novo 

kirurško stavbo leta 1988 smo do takrat skromni obseg dela začeli širiti. Ob pridobitvi 

novih operacijskih dvoran in opreme ter seveda tudi ustreznega kadra, se je obseg dela 

bistveno povečal. Želja po novih izzivih nas je iz skromnih začetkov gnala naprej. Tako 

se je anesteziološka služba v smislu strokovnosti in kakovosti uspešno uveljavila v centralnem 

operacijskem bloku (COB). 

Del tima Perioperativne medicine 

Anesteziološko službo sedaj izvaja dvanajst anestezijskih tehnikov. Ves čas svojega delovanja 

in prizadevanj po novih izzivih, svojo dejavnost počasi širi. Tako zdaj poleg osnovne 

dejavnosti izvaja še protibolečinsko dejavnost in predoperativne anesteziološke preglede 

v okviru ambulantne dejavnosti. 

Po odprtju nove porodnišnice pa smo začeli še z ob porodno analgezijo, katero zagotavljamo 

24 ur na dan. Odgovorna medicinska sestra za anestezijsko službo, za področje 

zdravstvene nege je bila Marta Abšner, VMS, sedaj pa jo vodi Marjeta Nemeš, dipl. m. s.. 

OČESNI ODDELEK 

Začetki oftalmologije v Prekmurju segajo v leto 1910, ko je bila v Murski Soboti postavljena 

prva stavba za zdravljenje infektivnih bolezni in trahoma, zato so začeli s sistematičnem 

odkrivanjem in zdravljenjem trahomskih bolnikov, katerega sta, samo ob določenih dnevih, 

opravljala zdravnik in trahomska sestra iz trahomske bolnišnice Prelog v Medžimurju. 


Mladi okulist dr. Jože Pečan, ki se je specializiral za zdravljenje in zatiranje trahoma v 

trahomski bolnišnici v Prelogu, je bil zdravnik preventive v Prekmurju, ki je zelo cenil 

profesionalno delovanje medicinskih sester. Na tem področju sta delovali medicinski 

sestri Genovefa Pitamic in medicinska sestra Antonija Arko, ki je delala v preventivni 

zdravstveni službi. 

Tim očesnega oddelka 

Leta 1975 je šolanje v Zagrebu končala medicinska sestra, višja ortoptičarka, Marija 

Sobočan. Zatem so se zaposlovale nove medicinske sestre: Tončka Belec-Kegelj, bolničar 

Franc Forjan, Francka Recek-Štotl, Marjana Horvat, Fanika Žitek, ki je kmalu postala 

glavna medicinska sestra oddelka. 

Leta 1932 je bil v Murski Soboti zgrajen zdravstveni dom, v katerem je bil protitrahomski 

oddelek, v njem sta delovali medicinska sestra Antonija Arko, po njenem odhodu pa 

je na njeno mesto prišla medicinska sestra Helena Mastnak, ki so poleg svojega rednega 

dela, v času, ko ni bilo cepljenj in sistematičnih pregledov, tudi zdravile trahomske bolnike. 

Leta 1988 je bilo za očesni oddelek prelomno leto, saj se je preselil v novo zgradbo 

kirurškega bloka v Rakičanu. Leta 2001 se je očesni oddelek združil z oddelkom za bolezni 

ušes, nosu in grla. 

ODDELEK ZA BOLEZNI UŠES, NOSU IN GRLA 

Tim ušesnega oddelka 

Do leta 1963 v Splošni bolnišnici Murska Sobota ni bilo Oddelka za bolezni ušes, nosu 

in grla, zato so otorinolaringološki bolniki Pomurja zahajali v ambulante oziroma bolnišnice 

v Mariboru, Szombathelyu, Zagrebu in Gradcu. V hospitalnem delu oddelka je bila 

zaposlena medicinska sestra Tončka Šuster-Sedonja, ki je bila glavna medicinska sestra, 

dve bolničarki in trije pomožni bolničarji z vojaško bolničarsko šolo. V operacijski sobi 

je delovala le ena medicinska sestra, vešča instrumentarka, ki je bila vrsto let zaposlena 

na kirurškem oddelku in en pomožni bolničar. Medicinska sestra Tončka Šuster-Sedonja 

je leta 1966 postala glavna medicinska sestra bolnišnice, tako je do leta 1980 bila glavna 

sestra Zlatka Makari, nato pa je njeno mesto prevzela Veronika Novak. Glavna medicinska 

sestra Očesnega in Otorinolaringološkega oddelka je bila eno leto Andreja Zelenik, 

dipl. m. s. sedaj pa je Nataša Veren Horvat, dipl. m. s.. 

OTROŠKI ODDELEK 

Pred odprtjem Otroškega oddelka leta 1965, so bili pri nas organizirani le otroški dispanzerji, 

kjer sta delovali medicinska sestra Šusterjeva v notranjem delu otroškega dispanzerja, 

kakor tudi medicinska sestra Marica Verdelj. Do takrat so bili otroci hospitalizirani 

na infekcijskem ali kirurškem oddelku. Začetki zdravstvene nege so bili prej kot 

lahki, saj so tim zdravstvene nege ob otvoritvi sestavljale, višja medicinska sestra in 23 

dijakinj Srednje medicinske šole v Murski Soboti, ki so hkrati obiskovale pouk četrtega 

letnika. Po enem mesecu sta se jim pridružili še dve otroški negovalki. Delo je bilo organizirano 

v turnusih. 

Vestno in požrtvovalno delo dijakinj ni rešilo le brezupne kadrovske težave, ampak 

je postalo eno od najpomembnejših osnov pri razvijanju pediatrične službe. To je tudi 

začetek zdravstvene nege na otroškem oddelku in njene istočasne umestitve v interdisciplinarni 

zdravstveni tim in njen razvoj od tradicionalne zdravstvene nege do sistematične 

zdravstvene nege, ki je procesna metoda dela. Pečat otroški zdravstven negi sta 

dali Cvetka Meolic, VMS in Katarina Bergles, ki je bila dolga leta glavna medicinska 

sestra oddelka. Negovalno dokumentacijo in proces zdravstvene nege pa je na Otroškem 

oddelku uspešno vpeljala Alenka Karlovčec, dipl. m. s. Danes oddelek vodi Jože Sever, 

dipl. zdravstvenik. 

Otroški oddelek, prihod dedka mraza Slika je posneta leta 2000 med vizito 

na otroškem oddelku 


CENTRALNA STERILIZACIJA 

Del tima otroškega oddelka 

Začetki centralne sterilizacije v murskosoboški bolnišnici segajo v leto 1988. Neposred ni 

vodja prvih deset let le-te je bil instrumentar Jože Škalič, VST, od leta 1999 pa jo vodi sanitarna 

inženirka Sandra Čarni. Večina ustno prenesenega znanja in veščin okrog priprave 

inštrumentov po upokojitvi instrumentark so ostali delavci zapisali, naredili navodila, 

sezname ter fotografi je operacijskega instrumentarija. Tako so delovni proces strokovno 

peljali naprej. Sterilizacija je prvi in najpomembnejši člen v verigi preprečevanja in obvladovanja 

bolnišničnih okužb, saj se storitve uporabljajo v vsej ustanovi in ravno postopek 

sterilizacije s sodobnimi tehnološkimi procesi omogoča visoko varnost pacientov. 

Sterilizacija 

ODDELEK ZA NEAKUTNO BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO 

V septembru 2004 je na podlagi smernic ministrstva za zdravje ustanovljen tudi negovalni 

oddelek, kjer samostojno deluje zdravstvena nega v sodelovanju s strokovnjaki medicinske 

stroke, v kolikor je to potrebno. Govorimo o neakutni obravnavi bolnika znotraj bolnišnice, 

kjer bolniki zaradi različnih vzrokov niso sposobni za odpust v domače okolje, ker 

bi to ogrozilo njihovo zdravstveno stanje in povzročilo poslabšanje bolezni ter predčasno 

rehospitalizacijo. Prvotno je deloval oddelek na treh lokacijah kot samostojna organizacijska 

in stroškovna enota. Nahajali so se na kirurškem, internem in infekcijskem oddelku. 

Januarja 2008 po dolgoletnem intenzivnem prizadevanju pa se je oddelek preselil na samostojno 

enotno lokacijo, kirurgijo IV. nadstropje. Ker pa je predhodno obstajala še ena oblika 

neakutne bolnišnične obravnave, kot podaljšano bolnišnično zdravljenje, ki se je razvilo 

iz pilotnega projekta, je ob preselitvi prišlo do združenja obeh oblik na eni lokaciji tudi 

zaradi kadrovske problematike. Tako po statutu imamo od januarja 2008 naprej oddelek 

neakut ne bolnišnične obravnave z dvema odsekoma, to sta negovalni odsek in odsek za 

podaljšano bolnišnično zdravljenje. Medicinska sestra v neakutni obravnavi lahko široko 

deluje tako na področju zdravstvene nege, kakor tudi na področju zdravstvene vzgoje bolnikov 

in njihovih svojcev ter jih tako čim bolje pripravi za negovanje svojca v domačem 

okolju ali jim pomaga urediti institucionalno varstvo. Prizadevanja in delovanja na tem 

področju predstavljajo izziv za vsako medicinsko sestro, ki se zaveda svojega osnovnega 

poslanstva. Oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo vodi dipl. m. s. Marija Kohek. 

Neakutna bolnišnična obravnava 

Otvoritev NO Otvoritev oddelka Neakutne bolnisnične obravnave 


INFEKCIJSKI ODDELEK 

Leta 1910 se na dvorišču bolnišnice v Murski Soboti za potrebe infekcijskih bolnikov 

zgradi posebna stavba z 20 posteljami in 10 posteljami za trahomske bolnike. 

Leta 1952 so infekcijski bolniki dobili nove prostore v Bajlecovi hiši na Titovi ulici v 

Murski Soboti. Naslednje leto je bil na sedanji lokaciji odprt nov infekcijski oddelek s 60 

posteljami, pri gradnji so bile upoštevane vse sodobne potrebe infektologije. Oddelek je 

imel svojo pralnico, kuhinjo, dezinfektor, priročni rentgen za diaskopije in svoj laboratorij. 

Od leta 1952 do 1956 je bila glavna medicinska sestra bolničarka Irena Glavač, zdravstveno 

nego so opravljale bolničarke in častne sestre. Leta 1956 je vodenje zdravstvene 

nege kot višja medicinska sestra prevzela Sidonija Zver. Tako je bilo 19 vseh zaposlenih 

na oddelku (zdravniki, bolničarke, strežnice, kuharji, laboranti – priučene srednje medicinske 

sestre). Večina zaposlenih bolničarjev je ob delu končala izobraževanje na srednji 

Infekcijski oddelek – obisk predstavnikov infekcijskega oddelka iz Novega mesta 

zdravstveni šoli in si pridobila naziv srednja medicinska sestra, razen ene otroške negovalke 

in enega vojaškega bolničarja. Od 1959 do 1965 je na oddelku delala tudi višja medicinska 

sestra Marjeta Drvarič. Do leta 1964 je infekcijske bolnike zdravila ena zdravnica, 

zato so bile kompetence in obveznosti glavne medicinske sestre, ki je tudi stanovala na 

oddelku toliko večje. Skupno število zaposlenih je bilo 30 od tega 2 zdravnika, 2 VMS 

in 2 administratorki, 9 srednjih medicinskih sester, 1 vojaški bolničar in 1 otroška negovalka 

in 11 strežnic, ki so se občasno vključevale kot pomoč pri negi srednjim medicinskim 

sestram. Glavno medicinsko sestro je nadomeščala srednja medicinska sestra, 

Marija Gabor, vse do upokojitve leta 1991. 

Vse do leta 1988 so dela in naloge višje medicinske sestre, po pooblastilu predstojnikov 

oddelka, opravljale srednje medicinske sestre poleg svojega dela in ravno takrat se vzpostavi 

tudi dežurna služba višjih medicinskih sester. Odsotnost le-teh pa so še vedno nadomeščale 

srednje medicinske sestre. 

Od 1. 12. 1988 do 18. 3. 1991 je štiri urno delo opravljala še Darja Kočar, VMS. Leta 

1991 sta bili na oddelku zaposleni dve VMS in 1 dipl. socialna delavka in 11 SMS. Leta 

1996 je vodenje Infekcijskega oddelka prevzela višja medicinska sestra Zdenka Zrinski, 

po odhodu Sidonije Zver, VMS, ki se je upokojila. 

GINEKOLOŠKO - PORODNI ODDELEK 

Zdravstvena nega in zdravstvena vzgoja na sedanjem Ginekološko–porodnem oddelku 

je specifi čna, raznolika in zelo dinamična, saj zajema perinatalno, neonatalno in postpartalno 

ZN, zdravstveno nego novorojencev in ginekološko zdravstveno nego in zdravstveno 

vzgojo. Prva medicinska sestra v bolnišnici je bila Cecilija Seliškar-Škraban, ki je 

tukaj nastopila službo 15. junija 1956. Prišla je iz Kliničnih bolnišnic Ljubljana, kjer je bila 

zaposlena od leta 1955. Več let je bila glavna sestra bolnišnice v Murski Soboti, potem pa 

glavna sestra ginekološkega oddelka. Na ginekološko-porodniškem oddelku je bila leta 

1958 nekaj časa tudi medicinska sestra Olga Toth iz Beograda, od leta 1959 do 1963 pa 

medicinska sestra Marija Hajdinjak. 

Delovni pogoji v stari porodnišnici so bili neprimerni. Na celem oddelku je bil le en sanitarno-higienski 

vozel in le v dveh bolniških sobah je bila tekoča voda. Sanitarno higien- 

Ginekološko-porodni oddelek Ambulantni tim Ginekološko-porodnega oddelka 

Babice Ginekološko-porodnega oddelka Otroška stacija Ginekološko-porodnega oddelka 

ski pogoji pa so prišli še bolj do izraza ob uvedbi »rooming-in« in je bilo zdravstveno osebje 

skupaj z mamicami prisiljeno v improvizacijo glede nege in oskrbe novorojenčkov. 

Ampak kljub slabim sanitarno higienskim razmeram so si zaposleni na področju zdravstvene 

nege prizadevali in se maksimalno angažirali, da so se mamice in novorojenčki na 

našem oddelku čim bolje počutili. Izpolnili smo vse pogoje, da smo lahko leta 2001 dobili 

priznanje in naziv »novorojencem prijazna bolnišnica«. Pomembne zasluge pri tem ima 


Marija Hirci, VMS, ki je veliko svojega dela posvetila podpori dojenja ter bila predavateljica 

v šoli za starše vse od njene ustanovitve. V okviru ambulante za mladostnice se organizirajo 

predavanja učencem osmih in devetih razredov osnovnih šol na temo spolna vzgoja – 

mladi in spolnost. Vključeni so tudi v zdravstveno-vzgojno delo v šoli za starše, kakor tudi 

v delavnicah za urinsko inkontinenco. Že več mandatov oddelek vodi Dušica Vukan, VMS. 

INTERNI ODDELEK 

Otvoritev porodnišnice 

Razvoj subspecialnih dejavnosti na Internem oddelku, leta 1967, je zahteval tudi dodatna 

izobraževanja na področju zdravstvene nege. Na internem oddelku je bila prva medicinska 

sestra Marija Potočnik-Apšner. Nekaj let je bila glavna sestra oddelka, nato je več let delala 

v patronažni službi Protituberkuloznega dispanzerja, pozneje pa je odšla na zdravstveno 

šolo v Murski Soboti. Na Internem oddelku bolnišnice je bila med letoma 1959 in 1960 

nekaj mesecev zaposlena tudi medicinska sestra Gabriela Zver-Skubic. Jeseni leta 1960 je 

postala prva inštruktorka za nego bolnika na Zdravstveni šoli v Murski Soboti, pozneje na 

Višji zdravstveni šoli v Ljubljani. Leta 1955 je imela bolnišnica tudi priročni laboratorij na 

internem oddelku za potrebe urinskih, hematoloških in mikrobioloških preiskav. 

Endoskopska dejavnost 

Pomemben pečat so zdravstveni negi internističnih bolnikov v osemdesetih in devetdesetih 

letih dale tri glavne medicinske sestre: Anica Ferko Cor, Emilija Kavaš in Daniela 

Morec, poleg njih pa velik prispevek k razvoj zdravstvene nege še Rozika Mohar k razvoju 

polintenzivne internistične nege; Pavla Benko, na področju zdravstvene nege nefrolo- 

ških bolnikov in kot glavna medicinska sestra pred Anico Ferko Cor; Marija Musulin na 

področ ju kardiološke zdravstvene nege; Olga Flisar Holcman, za razvoj nege hematoloških 

bolnikov in ravnanja s citostatično terapijo. 

Pomembno delo na področju zdravstvene nege in edukacije sladkornih bolnikov pa je 

opravila in še danes opravlja dipl. m. s. Zdenka Tratnjek. 

Endoskopije 1971 in koronarna enota oz. internistična terapija 1972 so bile v prostorih 

starega internega oddelka v Murski Soboti, tako da so se delovni pogoji s preselitvijo v 

novo bolnišnico bistveno izboljšali. Na področju endoskopij sta veliko prispevali srednji 

medicinski sestri Matilda Magdič in Veronika Horvat. 

Dodatno usposobljenost medicinskih sester pa je zahtevala kardiološka diagnostika (cikloergometrija, 

holter), kjer sta uspešno delovali Helena Horvat, VMS in Marjeta Fras, SMS. 

Zaradi zahtevnosti dela v intenzivni enoti je bila potrebna reorganizacija zdravstvene 

nege. Vedno več pacientov je na respiratorjih, izvajale so se akutne dialize pacientov in še 

drugi zahtevni diagnostično terapevtski posegi. Enoto Intenzivne internistične terapije 

za področje ZN uspešno vodi Irena Nerad, dipl. m. s., ki je v bolnišnici skupaj z Anico 

Ferko Cor, VMS, postavila tudi temelje uvajanja standardov zdravstvene nege v prakso. 

Trenutno ima interni oddelek tri nadstropja, ki se med seboj razlikujejo glede na patologijo 

osnovnega obolenja. Tako so hospitalizirani pacienti z boleznimi srca in ožilja, gastroenterološki, 

hematološki, revmatološki, nefrološki pacienti, pacienti s sladkorno boleznijo, 

pacienti po možganski kapi in krvavitvi. Število pacientov iz leta v leto narašča in 

Interni oddelek Interni oddelek I. nadstropje, tim ZN 

Interni oddelek Specialistično ambulantni tim 


vsakodnevno je hospitaliziranih od 80 do 110 pacientov, zato se vedno bolj pogosto pojavlja 

prostorska stiska. Vsi zaposleni si prizadevajo, da bi čim bolj sledili novim strokovnim 

smernicam, kakovosti, in čim večji učinkovitosti dela. Tako sodelujejo in pripravljajo 

standarde kakovosti zdravstvene nege in jih aplicirajo v prakso, aktivno sodelujejo v skupini 

za rane. Leta 2001 je interni oddelek, kot vodja internističnih dejavnosti za področje 

zdravstvene nege prevzela Metka Lipič Baligač, dipl. m. s. z novimi smernicami stroke 

ZN, z vpeljevanjem varnosti in kakovosti v prakso ZN. Svoje delo je opravljala vse do leta 

2009, ko je prevzela delo pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege, njeno mesto 

vodje internistične dejavnosti pa je prevzela Tanja Kukovec, dipl. m. s.. 

Del zdravstvenega tima Enote internistične intenzivne terapije 

Celotni interni oddelek je vključen in aktivno sodeluje pri pilotnem projektu paliativne 

oskrbe, ki je časovno opredeljen in poteka od junija 2009 do konca septembra 2010. Po 

statističnih kazalcih se populacija starejših veča, vse več pa je tudi bolnikov, ki živijo s 

posledicami napredovalih kroničnih in rakavih bolezni. 

DIALIZNA ENOTA 

Priprave na ustanovitev dializne enote so se začele že v letu 1977. Prve ideje za dializno 

zdravljenje bolnikov v naši bolnišnici so se porodile že nekaj let prej, saj je del bolnikov, primernih 

za nadomestno zdravljenje s hemodializo, moral potovati z reševalnim prevozom v 

oddaljene centre Slovenj Gradec, Maribor, Celje ali Ljubljano in so praviloma za dializo skupaj 

s prevozom izgubili ves dan. Pri ustanavljanju hemodializne enote so nas ti dializni centri 

podprli in pomagali pri načrtovanju. Po preselitvi odseka za gastroenterologijo, v nadgradnjo 

internega oddelka v četrtem nadstropju, se je stanje začasno popravilo. Že v letu 

2006 se je prostorska stiska ponovila in zahtevala »žrtvovanje« sestrske in zdravniške sobe 

na dializi in preselitev ambulante za peritonealno dializo v kirurško stavbo z začasno preureditvijo 

prostora za osebje ob dvigalu. Prvi medicinski sestri sta bili višja medicinska sestra 

Zdenka Gregorec (Rajh) in srednja medicinska sestra Slavica Vuk (Gjerkeš). Istega leta sta 

se zaposlili še dve srednji medicinski sestri, in sicer Olga Holcman (Flisar) in Milena Stropnik. 

Vse so orale ledino in prispevale k prepoznavnosti dialize v pomurskem prostoru. 

Danes je uspešna in odgovorna medicinska sestra na odseku Zdenka Tratnjek, dipl. m. s.. 

PLJUČNI ODDELEK 

Začetek pulmologije in Pljučnega oddelka v Murski Soboti sega v leto 1930, ko se je pojavila 

epidemija tuberkuloze. Leta 1935 je bil ustanovljen dispanzer za pljučne bolezni, ki 

pa je bil tudi osnova za nastanek pljučnega oddelka. 

Visoko število tuberkuloznih bolnikov v Pomurju in premajhno število postelj na pljučnih 

oddelkih drugod po Sloveniji, je narekovalo gradnjo pljučnega oddelka v Murski 

Soboti. Oddelek s 43 posteljami, je bil odprt leta 1948. Število bolnikov je naraščalo, tako 

da so ob sami bolnišnici zgradili ležalno lopo z dodatnimi tridesetimi posteljami. 

Pljučni oddelek 

Leta 1974 se je pljučni oddelek preselil v Rakičan, in sicer v tretjo nadstropje na novo 

zgrajenega internega oddelka. 

Napočil je čas, ko se je vse manj bolnikov zdravilo za tuberkulozo, ki je postala ozdravljiva, 

toda vse več se je pojavljalo drugih pljučnih bolezni. Predvsem je bil to pljučni rak, 

KOPB, astme, pljučnice. 

S prihodom novih specialistov, pulmologov, je prišlo tudi do strokovno bolj poglobljenega 

dela. Ustanovljena je bila endoskopska enota s fi berbronhoskopijo in alergološka 

ambulanta s preiskavo pljučne funkcije. 

Iz oddelka, na katerem so se zdravili tuberkulozni bolniki (leta 2010 samo 1,5 % - tj. 14 

bolnikov), se je razvil oddelek, kjer se zdravijo vsi bolniki s pljučno simptomatiko. 


Vzporedno z razvojem medicine, se je razvijala tudi zdravstvena nega. Svoj prispevek 

na tem področju je dodala Zinka Pušenjak, VMS, ki je oddelek prevzela od glavne medicinske 

sestre Veronike Perkič, VMS. Medicinske sestre so usposobljene za delo v endoskopski 

ambulanti, kakor tudi v alergološki. Na pljučnem oddelku je velik poudarek tudi 

na zdravstveni vzgoji bolnikov. Organizirano imajo Šolo astme in Šolo KOPB. Na samem 

oddelku izvajajo individualno zdravstveno vzgojo z bolniki in svojci, pri tuberkuloznih 

bolnikih ter z bolniki, ki so na trajnem zdravljenju s kisikom na domu. 

Pljučni oddelek je bil prenovljen leta 2008. Oddelek je klimatiziran, urejene so tri sobe 

z izolacijo, ki dosegajo vse standarde glede prezračevanja prostorov in preprečujejo prenos 

bolnišničnih okužb. 

Na oddelku imamo 28 postelj, ki so povprečno vedno zasedene. Od tega je 34 % bolnikov 

3. kategorije, 44 % bolnikov 2. kategorije in 22 % bolnikov 1. kategorije. 

Na pljučnem oddelku zdravstveno nego izvajamo po procesu zdravstvene nege, bolnike 

obravnavamo individualno. Poskušamo razvijati razmerje, v katerem se bolnik počuti 

dobro in nam zaupa. Naša vizija je zadovoljen bolnik, svojci in vsi, ki sodelujejo v procesu 

zdravljenja. Pljučni oddelek vodi Natalija Vičar, dipl. m. s.. 

SLUŽBA ZA OSKRBO S PERILOM 

Sočasno z razvojem bolnišnice se je razvijala tudi Služba za oskrbo s perilom. Prvi prostori, 

ki jih je uporabljala pralnica so bili v Murski Soboti ob takratnem kirurškem in internem 

oddelku. Vodja je bila ga. Marija Jeneš. 

Z razvojem bolnišnice in povečevanjem dela se je hitro začutila prostorska stiska, zato je 

do leta 1973 opravljala dodatne storitve za bolnišnico čistilnica in pralnica v privatni lasti. 

Po letu 1973, ko se je odprla stavba namenjena otroškemu oddelku v Rakičanu, se je v kletnih 

prostorih nastanila »sodobnejša« pralnica. Vodila jo je ga. Marjeta Peterka. Šele leta 

1982 je bila namensko zgrajena stavba, v kateri se nahaja današnja pralnica. Vodili sta jo 

ga. Zlatka Makari in nato ga. Olga Fartelj. V zadnjih letih se sproti posodablja in prenavlja 

in se klub povečanemu obsegu dela izboljšuje kakovost obdelanega perila, saj sledi 

sodobnim smernicam in standardom ter tako prispeva k še kakovostnejši zdravstveni 

negi. Danes jo vodi Nada Obal, dipl. m. s.. 

ČISTILNA SLUŽBA 

Za delovanje bolnišnice je pomembna in potrebna tudi Čistilna služba. Po preselitvi kirurškega, 

očesnega in ušesnega oddelka in lekarne iz Murske Sobote v Rakičan, 04.04.1988, 

so se spremenile potrebe po čiščenju priseljenih oddelkov. Do takrat so zaposleni opravljali 

delo »strežnica- čistilka« po matičnih oddelkih. Tedanje vodstvo bolnišnice se je na 

podlagi primerljivosti z ostalimi slovenskimi bolnišnicami odločilo za ustanovitev čistilne 

ekipe pod vodstvom višjega sanitarni tehnika Jožeta Škaliča. 

Konec leta 1997 se je vodja čistilne službe upokojil in vodenje čistilne službe je prevzela 

Sandra Čarni, sanitarni inženir, vse do prevzema vodenja Veronike Novak, dipl. m. s. 

Leta 1999 se je organizirala samostojna služba, ki je z prevzemom vodenja dobila nove 

temelje in je skupaj s sodelavci organizirana kot kvaliteten tim sodelavcev. V bolnišnici 

smo lahko upravičeno ponosni na dobre delovne, bivalne in higienske pogoje za paciente, 

obiskovalce in zaposlene. Po upokojitvi Veronike Novak v letu 2010 je vodenje čistilne 

službe prevzela Rosvita Gjergjek, dipl. med. sestra. 

DEJAVNOST ZDRAVSTVENE NEGE 

V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MURSKA SOBOTA 

Področje zdravstvene nege v bolnišnici Murska Sobota je doživljalo razcvet s prihodom 

višjih medicinskih sester ter pozneje diplomiranih medicinskih sester. Strokovnjaki na 

tem področju so s pridobljenim strokovnim znanjem pridobivali na avtonomiji in samostojnem 

delovanju. 

Vodenje dejavnosti zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota je kot prva 

glavna sestra začela Cecilija Škraban,VMS. Za njo je vodila dejavnost zdravstvene nege v 

Bolnišnici od leta1966 pa do upokojitve Antoniji Sedonja, VMS, diplomiran sociolog. Leta 

1988 je vodenje dejavnosti zdravstvene nege opravljala Daniela Mörec, dipl. m. s., ki je z 

uradnim nazivom prvič postala pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Splošne 

bolnišnice Murska Sobota. Delo je opravljala dva uspešna mandata do leta 1995 in v 

tem času smo v bolnišnici postavili vizijo, vrednote in fi lozofi jo zdravstvene nege. Po preteku 

mandata je še nekaj časa delala v bolnišnici potem pa je prevzela leta 2006 mesto 

glavne medicinske sestre doma starejših Rakičan. Od leta 2005 do leta 2009 je vodila 

dejavnost zdravstvene nege v bolnišnici kot pomočnica direktorja za področje ZN Emilija 

Kavaš, VMS, dipl. org. menendž., ki se je nekaj mesecev po prenehanju mandata upokojila. 

Emilija Kavaš, ki je tudi vrsto let predsednica Društva medicinskih sester, babic in 

zdravstvenih tehnikov Pomurja je ves čas skrbela za permanentno izobraževanje in strokovno 

ter osebno rast zaposlenih na področju zdravstvene nege v bolnišnici in v pomurski 

regiji. Sedaj je od leta 2009 pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Metka 

Lipič Baligač, dipl.m.s.. 

Pogoj za uspeh vsakega izmed oddelkov in dejvnosti zdravstvene nege v bolnišnici je kvaliteten 

in strokoven kader, ki rad opravlja svoje delo, strokovno raste, se razvija in s tem 

doprinese svoj kanček celote. Tudi prenaša svoje znanje, izkušnje in vrednote na mlade 

generacije; lahko se pohvalimo: smo učna baza z mentorji za opravljanje kliničnih vaj vseh 

visokih šol in fakultet za zdravstveno nego. 

Velik pa je prispevek tudi vseh tistih, ki niso bili poimensko imenovani. Prispevek vseh 

srednjih medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, višjih in diplomiranih medicinskih 

sester, saj vsi predstavljamo zdravstveno nego in smo s svojim delom vsi pomembno prispevali 

k razvoju stroke zdravstvene nege. 

S tem smo in bomo vzgled vsem tistim, ki prihajajo za nami, saj smo s svojim delo najboljše 

ogledalo. In le tako bomo lahko pisali zgodovino, zgodovino uspešnih, strokovno 

izobraženih medicinskih sester. 

Prispevke oddelkov in služb Splošne bolnišnice Murska Sobota sta povzela pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege ga. Metka 

Lipič Baligač, dipl. m. s. in g. Simon Šemrl, dipl. zn., uni. dipl. org.. 


Center za transfuzijsko medicino Maribor 

enota za transfuzijsko dejavnost 

Murska Sobota (ETD MS) 

Darinka Crnkovič 

dipl. m. s., strokovni vodja ZN v transf. medicini 

Zahvala za znanstveni dosežek, ki je omogočil razvoj transfuziologije kot veje medicine, 

gre »očetu transfuziologije« Karlu Landsteinerju, ki je odkril krvnoskupinski sistem AB0 

v začetku prejšnjega stoletja. 

Z razliko od ostalih kliničnih strok, kjer je delo organizirano okrog zdravljenja bolnikov, 

je v transfuzijski medicini predmet dejavnosti zdrav dajalec krvi. 

Dolžnost transfuzijskega oddelka je, da v sodelovanju z OZRK Pomurja zbere potrebno 

količino krvi in pri tem zaščiti tako dajalca krvi (tako da dajanje krvi ne ogrozi njegovo 

zdravje), kakor tudi potencialnega prejemnika krvi – bolnika (od prenosa nalezljivih 

bolezni, ki jih je možno prenašati s krvjo), zato prav gotovo le zaposleni v transfuzijski 

dejavnosti vemo, koliko truda in prizadevanj je potrebno, da zagotovimo posamezno 

enoto krvi. 

Začetek transfuzijske dejavnosti v Sloveniji so predstavljale direktne transfuzije krvi od 

zdravega dajalca na bolnega prejemnika. Prvo direktno transfuzijo krvi v murskosoboški 

bolnišnici je opravil kirurg dr. Slavko Vrbnjak leta 1938. 

V Splošni bolnišnici Murska Sobota je bila Transfuzijska postaja ustanovljena 1. 1.1956, 

na začetku s tremi zaposlenimi: zdravnikom dr. Nikolajem Lanščakom, takrat specializantom 

interne medicine, bolničarjem-laborantom Ludvikom Solarjem – Lajčijem in 

strež nico Vero Nemec. Ob krvodajalskih akcijah je pomagalo osebje iz internega oddelka 

in kirurškega oddelka. Kri so takrat shranjevali v steklenicah. Približno pred 15 leti je 

naziv transfuziologija zamenjan z nazivom transfuzijska medicina. Leta 2006 je oddelek 

praznoval 50. obletnico obstoja, ki smo jo obeležili s svečano akademijo, v decembru pa 

pripravili pogostitev za bolnišnične krvodajalce. Vsa leta od ustanovitve je oddelek doživljal 

številne spremembe, selitve in menjave, predvsem zdravnikov. 

Na delovnem mestu predstojnika transfuziološkega oddelka so se zvrstili številni zdravniki 

in vsak je prispeval svoj »kamenček« v mozaiku prizadevanj na strokovnem področju 

in pri razvoju transfuzijske medicine v Splošni bolnišnici Murska Sobota. 

Prvi predstojnik, dr. Nikolaj Lanščak, je vodil oddelek od ustanovitve leta 1956 do svoje 

prezgodnje smrti leta 1975. 

Občasno so zdravniško delo in nekateri še predstojniške obveznosti opravljali: Ivana 

Wöstner Kološa, Franc Štivan, Štefan Vučak, Alojz Horvat, Alenka Kocjančič, Simona 

Kralj Lopert. 

Prva specialistka transfuziologije je bila Zoja Zalokar in je vodila oddelek od leta 1977 

do 1991. Sledili so specialisti dr. Dragoslav Domanovič od leta 1988 do 1994, dr. Erika 

Kavaš od 1993 do 2006, dr. Danijela Uležić Paučič od leta 2006 naprej. 

Delo odgovornih medicinskih sester so opravljale Marica Verdelj, Marija Planinc, Jožica 

Balažic in od leta 1994 naprej Darinka Crnkovič, ki to delo opravlja še danes. Vse so odlikovale 

dolgoletne izkušnje pri delu s krvodajalci in pri delu v laboratorijih ter prilagajanje 

stalnim kadrovskim spremembam v zdravniški zasedbi na oddelku. 

Na oddelku so bili ali so še zdaj zaposleni člani kadra ZN: Ludvik Solar, Marica Vendelj, 

Marija Planinc, Viktor Modlic, Jožica Grah, Jožica Miklošič, Darinka Crnkovič, Matija 

Horvat, Mirjana Berendijaš, Stanislav Denša. 

Prav zaradi številnih menjav zdravnikov »transfuziologov« se je kader ZN vse skozi 

zavedal velike samostojnosti in odgovornosti pri svojem delu tako v dopoldanskem času 

in še posebej v času dežurstva, ko je dežurni tehnik sam. 

Med prvimi izmed manjših transfuzioloških oddelkov smo zaorali ledino na področju 

predelave krvi v krvne komponente in začeli odvzemati in shranjevati kri v vrečke ter sledili 

strokovnim smernicam na področju transfuzijske medicine. Med prvimi smo prešli s 

celotnim procesom dela na računalniško podprt sistem. 

Zavedamo se, da so krvodajalci za nas, naše bolnike izredno dragoceni, zato vsa leta 

negujemo pristne in tople odnose z njimi ter skrbimo za njihovo dobro počutje pri nas. 

Cenimo njihovo humanost, ko s svojo krvjo rešujejo življenje sočloveka. 

Od 1. 10. 2009 zaradi reorganizacije transfuziološke službe v Republiki Sloveniji in 

novega Zakona o preskrbi s krvjo usklajenega z evropskimi direktivami kot oddelek spadamo 

pod UKC Maribor z nazivom: Center za transfuzijsko medicino Maribor, Enota za 

transfuzijsko dejavnost Murska Sobota. 

Upamo in trudimo se, da to za naše bolnike in krvodajalce ne prinaša bistvenih sprememb. 

50 let transfuzije 

Tim transfuziologija 


Zdravstveni dom 

Gornja Radgona 

Ivan Horvat 

dipl. zn. 

ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA je javni zdravstveni zavod, ki izvaja primarno 

zdravstveno dejavnost na območju občin Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij ob 

Ščavnici in Apače, na skupni površini dobrih 200 km² in s skupnim številom preko 20.000 

prebivalcev. Direktorica zdravstvenega doma je Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med. spec, 

pomočnik direktorice pa Ivan Horvat, viš. med. teh., dipl. org. menedž. Osnovna zdravstvena 

dejavnost na primarni ravni obsega predvsem preprečevanje bolezni in poškodb, 

odkrivanje bolezni, diagnostiko in zdravljenje na ambulantni in dispanzerski ravni ter 

nujno medicinsko pomoč z reševalnimi prevozi. 

Zdravstveni dom je v takšni obliki, kot obstaja danes, bil ustanovljen leta 1999 z Odlokom 

o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Gornja Radgona 

(Urad ni list RS, štev. 28/99), ki so ga sprejeli takratni občinski sveti občin Gornja Radgona, 

Sv. Jurij ob Ščavnici in Radenci. Sicer korenine zdravstvenega doma v Gornji Radgoni 

segajo približno pol stoletja nazaj. 

Zdravstveni dom Gornja Radgona svojo dejavnost opravlja na sedežu zavoda v Gornji 

Radgoni in v dveh zunanjih enotah, in sicer v Zdravstveni postaji Apače in Zdravstveni 

postaji Sv. Jurij ob Ščavnici. Poleg dveh zdravstvenih postaj ima zdravstveni dom organizirane 

še tri zunanje ambulante. To so šolska zobna ambulanta v vrtcu Radenci, ambulanta 

splošne medicine v Domu starejših občanov Gornja Radgona ter specialistična očesna 

ambulanta v prostorih »Optike Novak« na avtobusni postaji v Gornji Radgoni. 

ORGANIZIRANOST DEJAVNOSTI 


Partizanska cesta 40 

9250 Gornja Radgona 

t: 02/564 86 00, f: 02/564 86 15, 

e: uprava@zd-gr.si, 

spletna stran: www.zd-gr.si 

Delo v Zdravstvenem domu poteka v štirih osnovnih organizacijskih vejah: 

• Dejavnost splošne medicine zajema tri ambulante splošne medicine, klinični 

laboratorij in ambulanto nujne medicinske pomoči z reševalnimi prevozi na 

sedežu zavoda v Gornji Radgoni ter tri dislocirane ambulante splošne medicine, 

in sicer v zdravstveni postaji Apače, v zdravstveni postaji Sv. Jurij ob Ščavnici in 

v domu za ostarele v Gornji Radgoni; v sklopu splošne dejavnost izvajamo tudi 

programe na področju zdravstvene vzgoje. 

• Zobozdravstvena dejavnost: Zobozdravstveno varstvo odraslih deluje v 

dveh ambulantah na sedežu zavoda ter dveh dislociranih ambulantah, in 

sicer v zdravstveni postaji Apače in zdravstveni postaji Sv. Jurij ob Ščavnici. 

Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine je organizirano v dveh ambulantah na 

sedežu zavoda ter ambulantah v vrtcu v Radencih ter v zdravstveni postaji Apače. 

Na sedežu zavoda deluje tudi zobotehnični laboratorij. 

• Dispanzerska dejavnost: otroško-šolski dispanzer, dispanzer za medicino dela, 

prometa in športa, ženski dispanzer, pljučni dispanzer, očesna ambulanta, ambulanta 

za ultra zvok abdomna, diabetološka posvetovalnica in patronažna služba. 

• Uprava zavoda: vodstvo, administracija, tehnične službe 

Prva glavna medicinska sestra je bila višja medicinska sestra Marija Ana Kramarič. V 

zdravstveni dom Gornja Radgona je prišla iz Ljubljane – Infekcijska klinika leta 1966. 

Delati je začela še v prostorih današnje glasbene šole, vendar se je še istega leta preselila 

na novo lokacijo, in sicer v današnji zdravstveni dom. Kot odgovorna oz. glavna medicinska 

sestra pa je bila imenovana leta 1970, vse do leta 1994. 

Od novembra 1994 naprej je glavni medicinski tehnik, oz. sedaj pomočnik direktorice 

Ivan Horvat, viš. med. tehnik, dipl. org. menedž. V ZD Gornja Radgona je prišel leta 1985 

iz zdravilišča Terme Lendava. Delati je začel v Dispanzerju medicine dela, kjer je leta 1990 

končal tudi specializacijo za višje zdravstvene delavce iz medicine dela. 

V Zdravstvenem domu Gornja Radgona si bomo vsekakor prizadevali za kakovostno 

izobraževanje zaposlenih v zdravstveni in babiški negi. Povezovali se bomo z zdravstvenimi 

in drugimi strokovnjaki, ki delujejo na preventivnem in kurativnem področju, kot 

tudi na področju oskrbe in socialnega varstva. V zdravstveni negi bomo promovirali zdrav 

način življenja, zdrava delovna mesta in zdravo lokalno skupnost. 

V današnjem času pa prav tako moramo biti pozorni na posledice gospodarske krize 

in posledično revščine kot tudi drugih negativnih vplivov na zdravje in kakovost življenja 

ljudi. 

V zdravstveni negi smo pripravljeni prevzeti tudi nove naloge, nove odgovornosti, vendar 

mora biti to zakonsko urejeno. Omogočiti se nam mora dodatno izobraževanje kot 

tudi temu primerno nagrajevanje. 

Ob vsem tem pa bi še poudaril, da je še vedno pacient naša glavna skrb, in da nam mora 

ostati tudi dovolj časa za njega. 

ZAPOSLENI 

V ZD Gornja Radgona nas je trenutno zaposlenih 92, od tega 11 zdravnikov in 8 zobozdravnikov, 

12 diplomiranih medicinskih sester, 32 zdravstvenih tehnikov in srednjih 

medicinskih sester, 2 pripravnici zdravstvene nege, kar znaša skupaj 46 zaposlenih na 

področju zdravstvene nege. Kolektiv sestavlja še 11 ostalih zdravstvenih delavcev in sodelavcev 

ter administrativni in tehnični kader. 

Kljub obilici dela in vedno večji obremenjenosti se zaposleni v sleherni minuti zavedamo, 

da je naša prva in največja dolžnost pravočasno, strokovno in seveda prijazno oskrbeti 

slehernega našega pacienta. Seveda pa ne pozabimo tudi na dobro počutje nas samih, 

zato najdemo čas tudi za sprostitev in druženje. Družabna srečanja in izleti so naša stalnica, 

ki nam dajejo novih moči in elana. 


POGLED NAZAJ (po pripovedovanju upokojene sestre Slavice Fekonja) 

Kmalu po vojni, leta 1950, je bila zdravstvena služba v Gornji Radgoni organizirana pod 

okriljem Ljudskega odbora Gornja Radgona, leta 1952 pa je prišla pod okrilje Okrajnega 

odbora Ljutomer. V Apačah je takrat delal dr. Toplak, za zaščito mater in otrok pa je 

bila zadolžena sestra Marjeta Kapun. Ambulanta je bila v prostorih sedanje zdravstvene 

postaje. Za dr. Toplakom je v apaško ambulanto prišel dr. Miloš Radašin. V Gornji Radgoni 

je v tem času zdravniško službo zagotavljal dr. Repič, ki je imel ambulanto v stanovanju 

v starem bloku, in v Radencih dr. Kline. Prva diplomirana sestra, danes srednja 

medicinska sestra, je bila sestra Slavica Kocbek, poročena Fekonja. Službo je nastopila leta 

1950. Že leta 1951 so v Gornji Radgoni in v Radencih odprli protituberkulozna dispanzerja. 

V Radgoni je bil na Spodnjem Grisu v Požunovi hiši, v Radencih pa v ambulanti dr. 

Klineta. Protituberkulozni dispanzer je spadal pod Protituberkulozni dispanzer Maribor. 

Pod radgonski okoliš so takrat spadali tudi Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana. V Požunovi 

hiši je istočasno delovala tudi zobna ambulanta, v kateri je dela zobozdravnika opravljal 

dr. Fabjan. Pozneje se mu je pridružil še dentist Jože Fekonja in prostor je postal premajhen. 

Tako se je zobna ambulanta preselila v prostore kombinata. Tam sta svoje delo začela 

tudi dr. Hojs in dr. Kovačevič. Leta 1955 je službo nastopila še sestra Terezija Grah, kmalu 

za njo pa še Marija Žnuderl, Milica Pelcl in Ivica Sinokapčev. Sestre so se na teren vozile s 

kolesom, avtobusom ali vlakom. Obiskovale so obolele za tuberkulozo, bodoče mamice in 

otroke. Mamice so vabile na pregled v otroške posvetovalnice, ki so bile v Gornji Radgoni 

v prostorih sedanjega Kompasa, v Sp. Ščavnici v gostilni Križan, v Radencih v Sedlačkovi 

vili, v Vidmu v Lončarovi hiši, na Janževem Vrhu v prostorih Janževega hrama, v Negovi 

v krajevnem uradu in na Kapeli v šoli. Kot babice so na terenu delale Marija Sagaj, Marija 

Štrakl, Marjana Vidonja in Pavla Kralj. 

Leta 1957 so se vse službe združile na enem mestu, v prostorih današnje glasbene šole. 

Takrat je nastala tudi prva uprava zdravstvenega doma, v kateri sta delala ga. Vodenik in 

g. Umek. 

Leta 1959 sta v Gornjo Radgono prišla Majda Toplak Ostan, dr. med., in Miran Ostan, dr. 

medicine. Število zaposlenih se je počasi večalo in tudi prostori so postali premajhni. Prostor 

za novi zdravstveni dom je občina našla na mestu, na katerem stoji zdravstveni dom 

še danes. Vanj so se preselili leta 1965. Po nekaj letih, leta 1979, so ga razširili in v takem 

obsegu obstaja še danes. Prostori so ponovno postali premajhni, izvajajo se številne investicije 

in renoviranja z namenom, da bi se zagotovilo današnjim zahtevam in potrebam. 



Murska Sobota 

Vida Pirling 

dipl. m. s., pomočnica dir. za ZN 

PREDSTAVITEV ZAVODA 

Zdravstveni dom Murska Sobota je zavod namenjen opravljanju osnovne dejavnosti 

zdrav stvenih storitev na primarni ravni zdravstvenega varstva. Sedež zavoda je Grajska 

ulica 24, Murska Sobota. 

Zdravstveni dom se je tekom let širil, prilagajal potrebam ljudi in organiziranosti v določenih 

obdobjih. Danes je organiziran kot samostojni zavod, ki skrbi za zdravstveno varstvo 

60490 prebivalcev, od katerih je 9158 starejših od 65 let. Ustanovitelj samostojnega 

zavoda je bila občina Murska Sobota v letu 1994. Po uvedbi lokalne samouprave je Zdravstveni 

dom kot samostojni zavod prešel v soustanoviteljstvo 12-tih novonastalih občin. 

Zdravstveni dom Murska Sobota opravlja osnovno dejavnost na primarni ravni, ki obsega: 

• spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, 

krepitev in izboljšanje zdravja, preprečevanje in odkrivanje bolezni, zdravljenje in 

rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev; 

• preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v 

skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi 

konvencijami; 

• zdravstveno-vzgojno in svetovanje za ohranitev ter krepitev zdravja; 

• preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo; 

• zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in 

duševnem razvoju; 

• patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov 

na domu ter oskrbovancev v socialno varstvenih in drugih zavodih; 

• nujno medicinsko pomoč in reševalno službo; 

• zdravstvene preglede športnikov; 

• ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo; 

• diagnostične in terapevtske storitve. 

Ob primarnem zdravstvenem varstvu ima zdravstveni dom organizirane še specialistične 

zdravstvene ambulante, dermatološko ambulanto, dispanzer za pljučne bolezni. 

Primarno zdravstveno varstvo se izvaja v naslednjih organizacijskih enotah: 

1. Dejavnost splošne medicine; 

2. Dejavnost zdravstvenega varstva žensk, otrok, šolskih otrok in mladine; 

• dispanzer za žene; 

• dispanzer za otroke; 

• dispanzer za šolske otroke in mladostnike; 

3. Dejavnost medicine dela, prometa in športa; 

4. Patronažno babiška dejavnost; 

5. Dejavnost nujne medicinske pomoči in reševalni prevozi; 

6. Dejavnost za zobozdravstveno varstvo otrok, šolskih otrok in mladine; 

7. Dejavnost za splošno zobozdravstveno varstvo; 

8. Dejavnost za specialistično zobozdravstveno varstvo; 

9. Zobotehnično dejavnost; 

10. Laboratorijsko dejavnost. 

ZAPOSLENI V ZDRAVSTVENEM DOMU MURSKA SOBOTA 

Za dobro organiziranost zdravstvene dejavnosti, ki mora biti skladna s potrebami varovancev 

na našem območju, imamo zaposlenih 198 zdravstvenih delavcev, 15 zdravstvenih 

sodelavcev, 13 administrativnih delavcev in 27 tehničnih delavcev. 

Zdravstveni delavci imajo fakultetno, visokošolsko, višješolsko in srednješolsko izobrazbo, 

ob tem pa še različne specializacije in dodatna funkcionalna znanja, da so strokovno 

usposobljeni za opravljanje dela v različnih službah zdravstvenega varstva. 

ZGODOVINA ZDRAVSTVENEGA DOMA 

Zdravstveni dom v Murski Soboti je bil ustanovljen leta 1930, ki je imel v svojem sestavu 

splošno zdravstveno posvetovalnico, otroški dispanzer, šolsko polikliniko, protitrahomski 

dispanzer, protituberkulozni dispanzer in javno kopališče. Tako se je začela sodobno 

usmerjena borba proti najaktualnejšim problemom tega področja, proti trahomu, jetiki, 

otroškim nalezljivim boleznim in drugim otroškim boleznim. 

Zdravstveni dom Murska Sobota okrog leta 1932 

DEJAVNOST SPLOŠNE MEDICINE 

Splošna ambulanta Murska Sobota 

V 60. letih se je celotno zdravstveno varstvo izvajalo s splošno zdravstveno službo. Že 

takrat je bila celodnevna splošna zdravniška služba. Tekom let se je organizacija in delo 

v splošnih ambulantah spreminjalo, dopolnjevalo. V splošnih ambulantah se poleg kurativnih 

pregledov izvajajo tudi preventivni pregledi. Glede na povečan obseg dela se medicinske 

sestre borimo za izboljšanje kadrovskih normativov. 

Poleg ordinacij na sedežu zavoda ima zdravstveni dom organizirane še zdravstvene postaje: 

• ZDRAVSTVENA POSTAJA BELTINCI 

Ko je bila leta 1929 država razdeljena na sedem banovin, je zdravstvena služba delovala v 

okviru združenih zdravstvenih občin, med katerimi so bili tudi Beltinci. Tam je delovala 

zdravstvena postaja, v kateri so zdravniki opravljali preventivno zdravstveno dejavnost, 


in sicer: cepljenje, periodične preglede šolarjev ter zdravljenje siromakov. V Beltincih je 

delovala tudi trahomska ambulanta, v kateri so zdravili obolele za trahomom. 

Leta 1954 je bil sprejet zakon o zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah. Tako 

je tudi v krajevnem središču v Beltincih nastala zdravstvena postaja, ki spada pod okrilje 

zdravstvenega doma v Murski Soboti. Do leta 1962 je imela ambulanta prostore v hiši 

dr. Pintariča. Ker denarja za opremo ni bilo, so se uporabljali instrumenti in oprema, ki je 

bila podarjena od UNICEF-a. Leta 1962 se je zgradilo novo poslopje zdravstvene postaje. 

Leta 1977 so stavbo dogradili za potrebe otroškega dispanzerja in lekarne. 

• SPLOŠNA AMBULANTA MARTJANCI 

Ambulanta Martjanci je bila ustanovljena 1. aprila 1958 z odločbo občinskih lokalnih 

oblasti. Danes ambulanta Martjanci deluje v okviru Zdravstvenega doma Murska Sobota. 

V prostorih, kateri so last Krajevne skupnosti Martjanci in jih ima ambulanta Martjanci 

v brezplačni uporabi, se nahajata dve ambulanti, čakalnica, mini laboratorij, kuhinja in 

sanitarije. V ambulanti delata dva zdravnika specialista splošne medicine in tri medicinske 

sestre. 

• ZDRAVSTVENA POSTAJA GRAD 

Bila je ena od prvih ambulant na območju Goričkega. Leta 1966 se je začela graditi sedanja 

zdravstvena postaja, ki je bila predana v uporabo leta 1969. Skozi vsa ta leta delovanja 

ambulante se je menjavalo veliko zdravnikov. Od leta 1987 ima zdravstvena postaja 

stalnega zdravnika in dve medicinski sestri. Poleg osnove zdravstvene dejavnosti vsa leta 

deluje tudi patronažna služba. 

V letu 2006 se je odprla splošna ambulanta tudi v občini Kuzma, v kateri opravljamo 

zdravstvene storitve vsak dan. Od leta 2009 naš zdravnik oskrbuje oskrbovance v domu 

starejših v Kuzmi. 

• ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠOVCI 

Začetek gradnje zdravstvene postaje Rogašovci sega v leto 1988. Vse do leta 1993 je bila 

splošna ambulanta podružnica splošne ambulante Cankova, kjer je ambulanta obratovala 

dvakrat tedensko. Leta 1993 je ambulanta Rogašovci dobila stalnega zdravnika in 

dve medicinski sestri. V zdravstveni postaji deluje poleg splošne ambulante še patronažna 

služba, zobozdravstvena dejavnost in lekarniška služba, podružnica lekarne Cankova. 

Splošna ambulanta pa pokriva tudi zdravstveno oskrbo doma starejših občanov Elizabeta 

v Svetem Juriju. 

• SPLOŠNA AMBULANTA RAKIČAN 

Ambulanta v Rakičanu je začela delovati ob preselitvi doma za ostarele v novo zgradbo. 

V samem začetku zdravnik ni prihajal v dom vsak dan. 

Leta 1982 se je v prostore ambulante doma ostarelih Rakičan preselila ambulanta za 

borce. 

Leta 1993 je ambulanta za borce ukinjena. Tako je ambulanta oskrbovala samo varovance 

doma za ostarele s polnim delovnim časom. 

• ZDRAVSTVENA POSTAJA GORNJI PETROVCI 

Prvi zametki delovanja splošne ambulante segajo po letu 1950, ko je bila ambulanta v 

Križevcih, v hiši dr. Rituperja. Od leta 1961 je opravljal splošno ambulanto v prostorih 

stare osnovne šole v G. Petrovcih. Leta 1962 je začela obratovati splošna ambulanta v kletnih 

prostorih nove osnovne šole G. Petrovci. Leta 1980 je bila zgrajena nova zdravstvena 

postaja v G. Petrovcih, kjer delata dva zdravnika in dve medicinski sestri. Velika prednost 

za naše varovance je, da imamo laboratorij, zobno ambulanto in lekarno. V sklopu zdravstvene 

postaje deluje tudi patronažna babiška dejavnost. 

DISPANZERSKA DEJAVNOST ZDRAVSTVENEGA DOMA 

• DISPANZER ZA MENTALNO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV 

Dejavnost je bila ustanovljena leta 1970, z imenom Center za psihohigieno. Prvi zaposleni 

so bili: psiholog, logoped in socialna delavka. Služba je pokrivala področje celotnega 

Pomurja za opravljanje motenj v razvoju (na telesnem, duševnem in govornem) otrok. 

Leta 1974 so se začeli sistematski psihološki pregledi triletnih otrok. Leta 1978 se je 

služba preselila v nove (današnje) prostore. Pokazala se je vedno večja potreba po delu, 

zato sta se zaposlila še dva psihologa in trije logopedi. V 90. letih se je center preimenoval 

v dispanzer za mentalno zdravje otrok in mladostnikov. Leta 1993 se je zaposlil pedopsihiater 

in medicinska sestra. Leta 1997 smo začeli vabiti otroke pri 5. letih na sistematske 

preglede govora. Naša logopedska dejavnost pokriva štiri največje pomurske regije s 

sedežem v Ljutomeru, Lendavi in Gornji Radgoni. 

• DISPANZER ZA DUŠEVNO ZDRAVJE 

V dispanzerju smo zaposlene tri strokovne delavke; specialistka klinične psihologije in 

univerzitetni diplomirani socialni delavki. 

Psihologinja pokriva področje klinične psihologije. Socialni delavki delata kot terapevtki 

na področju odvisnosti od alkohola. V okviru dispanzerja deluje klub zdravljenih alkoholikov 

(KZA), ki je svoja vrata odprl leta 1973. Po načelih zdravljenja odvisnosti od alkohola 

v Sloveniji (doktrina) predstavlja tretjo fazo zdravljenja. 

Terapevtki opravljata individualno in skupinsko metodo dela na področju odvisnosti od 

alkohola. Ta način dela obstaja od 1989 leta, takrat v okviru psihiatričnega dispanzerja. 

Poleg socialne delavke so bili zaposleni še psihologinja, medicinska sestra in zdravnik 

specialist psihiater. 

Učne delavnice ob sistematičnih pregledih 

• DISPANZER ZA ŠOLSKE OTROKE IN MLADINO 

Prvi zapisi organiziranega zdravstvenega varstva šolarjev v Pomurju segajo v leto 1929, 

ko so takratni banovski zdravniki opravljali preventivno zdravstveno dejavnost na svojih 

področjih, in sicer cepljenje, sistematične in kontrolne preglede šolarjev, ter zdravljenje 

siromašnih. 

Danes na našem dispanzerju delata dva zdravnika (specialist šolske medicine in specializant 

šolske medicine), ena višja medicinska sestra in tri srednje medicinske sestre. 

Preventivno zdravstveno varstvo opravljamo na 4 osnovnih šolah, 3 srednjih šolah in 


2 višjih šolah. Letno opravimo okrog 2000 sistematskih pregledov in okrog 1000 preventivnih 

cepljenj šolarjev in študentov. Vzporedno ob sistematski pregledih izvajamo zdravstveno 

vzgojo. Teme predavanj so prilagojene starosti šolarjev in koordinirane na nivoju 

republike. 

Po potrebi izvajamo tudi individualno zdravstveno-vzgojno delo s šolarji ob sistematskem 

pregledu ali ob obisku v naši ambulanti zaradi bolezni. 

Zdravstveno-vzgojno delo s starši poteka individualno ob obisku v naši ambulanti, vključujemo 

pa se tudi na roditeljske sestanke z aktualnimi zdravstveno-vzgojnimi temami. 

Šolski otroci in mladina so rizična skupina prebivalstva, saj so zaradi intenzivnega telesnega 

in duševnega razvoja posebej ranljivi. Zato je prioritetna dejavnost šolskega dispanzerja 

aktivno zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine z namenom krepiti in ohraniti 

njihovo zdravje. 

• DISPANZER ZA OTROKE 

Dispanzer za otroke deluje v sklopu Zdravstvenega doma že od leta 1954 oz. 1955. V 

samem začetku so opravljali kurativo dopoldan v ambulanti, preventivo pa popoldan in 

to po terenu. S preselitvijo zdravstvene službe na teren, se je njena kakovost znatno dvignila. 

Ravno zato so mrežo otroških posvetovalnic razširili po vaseh, z namenom, da bi 

pritegnili v posvetovalnice vse matere z otroki. Dojenčke so na začetku cepili na Higienski 

postaji do leta 1988, po tem letu so pričeli z cepljenjem dojenčkov v posvetovalnici znotraj 

zdravstvenega doma. Cepljenje je tako potekalo istočasno ob sistematskih pregledih. 

V otroškem dispanzerju tudi danes opravljamo dve dejavnosti: preventivno in kurativno. 

Za preventivo so vsi dojenčki od prvega meseca pa vse do drugega leta starosti že v naprej 

naročeni v posvetovalnico za dojenčke. Vsak predšolski otrok ima opravljena še dva sistematska 

pregleda (preventivna), in sicer v tretjem in petem letu starosti. V posvetovalnici 

sodeluje naslednji tim: zdravnik pediater, diplomirana medicinska sestra in medicinska 

sestra. Delo medicinske sestre je zelo raznoliko in pestro, poudarek pa je predvsem 

na zdravstveni vzgoji. 

Risbica petletnega otroka 

• DISPANZER ZA ŽENSKE 

Začetki dispanzerja za ženske segajo v leto 1957. Pred tem, v času druge svetovne vojne, 

je delo, ki je spadalo v delokrog varstva žensk, opravljala medicinska sestra iz Madžarske. 

Pri rojstvih otrok pa so prisostvovale terenske babice. Terenske babice so najprej delale 

s pomočjo zdravnikov splošne prakse iz teh okolišev. Ko so v pričeli v novoustanovljeni 

dispanzer prihajati ginekologi iz bolnišnice Murska Sobota in iz bolnišnice Maribor, pa 

so opravljale delo v sodelovanju z njimi. Izvajale so preglede nosečnic, otročnic in novorojenčkov 

na terenu. V prvem dispanzerju je delo potekalo v posvetovalnici za nosečnice, 

poporodni posvetovalnici, ginekološki posvetovalnici z nasveti o kontracepciji ter materinski 

šoli. Na ginekološke preglede so ženske naročali in že takrat so bile čakalne dobe 

zelo dolge- tudi do tri mesece. Materinska šola je začela delovati leta 1965. Leta 1978 se 

je dispanzer preselil v novozgrajene prostore, kjer se nahaja še danes. S selitvijo so pridobili 

dve ordinaciji, laboratorij za barvanje PAP brisov in sobo za materinsko šolo. V dispanzerju 

sta takrat delala dva ginekologa ter 11 babic in medicinskih sester. V tem času 

so začeli enkrat tedensko uvajati ambulanto za mladostnice, kjer so medicinske sestre in 

babice opravljale zdravstveno-vzgojno delo, predvsem pa so poudarjali pomen kontracepcije. 

Leta 1989 je bila velika pridobitev za dispanzer novi UZ aparat, saj je bilo s tem omogočeno 

boljše spremljanje nosečnosti in odkrivanje ginekoloških obolenj. 

Naša motivacija so osveščene in zdrave ženske vseh starostnih obdobij, še posebej pa 

občutljivejše skupine žensk, kot so nosečnice in mladostnice. 

• ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO OTROK, ŠOLSKIH OTROK IN MLADINE 

Več kot 30 let je poteklo od prvih korakov, ko smo začeli sistematično izvajati zobozdravstveno 

preventivo po smernicah nacionalnega programa. Leta 1977 je zobozdravstveno 

preventivo prevzela medicinska sestra in tako razbremenila zobozdravnike v ambulantah. 

Tako se je začela uvajati sistematična zobozdravstvena preventiva. Uredil in opremil 

se je zobozdravstveni kabinet, ki je bil in je še namenjen sistematičnim preventivnim predavanjem, 

demonstracijam, praktičnemu umivanju zob, zobni preventivi nasploh in individualnemu 

delu z otrokom in starši. 

Zobozdravstvena preventiva se je širila iz šole, v šolo in vrtce postopoma, ter se nadaljevala, 

kot je zahteval nacionalni program. Samopodoba je pri človeku, predvsem mladem, 

zelo pomembna, zato mi, preventivci, lahko mirno zapišemo: 

»Zdravi, lepi, pravilno oblikovani zobje so ogledalo vsakega človeka.» 

• SPECIALISTIČNA AMBULANTA ZA ZOBNO IN ČELJUSTNO ORTODONTIJO 

Študij epidemiologije v Pomurju se je začel že leta 1958. Leta 1968 se je nadaljevalo delo 

z drugo študijo, ki je imela naslov: »Vzrok nastanka zobnih in čeljustnih anomalij pri šolski 

mladini v Pomurju.» 

Prav na teh spoznanjih je leta 1970 temeljila argumentacija za ustanovitev posebne strokovne 

enote za mladinsko zobozdravstvo s specialistično dejavnostjo za ortodontijo pri 

takratnem zdravstvenem domu v Murski Soboti. Ta enota je dobila zadolžitev skrbeti za 

oralno zdravje otrok, šolarjev in mladine na območju tedanje občine Murska Sobota. 

• DISPANZER MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA V ZDRAVSTVENEM 

DOMU MURSKA SOBOTA 

Dispanzer medicine dela, prometa in športa opravlja preventivno dejavnost, in sicer 

aktivno zdravstveno varstvo od polnoletnosti do upokojitve. 

Poleg aktivnega zdravstvenega varstva se na dispanzerju opravlja kurativno delo. Oba 

specia lista medicine dela, prometa in športa sta tudi izbrana osebna zdravnika. 

Na dispanzerju se opravljajo naslednji pregledi in postopki: 

1. Predhodni zdravniški pregledi 

2. Obdobni usmerjeni zdravniški pregledi 

3. Ciljani zdravniški pregledi 

4. Medicinsko poklicno usmerjanje 

5. Mnenje o delazmožnosti 

6. Pregled o telesni in duševni zmožnosti za posest in nošenje orožja 

7. Pregled športnikov pilotov za 2. razred 


Delavci v zdravstveni negi stremimo za izboljšanje zdravja in blaginjo zaposlenih, da bi se 

postopoma zmanjšal bolniški stalež in delovna invalidnost. Želimo, da bi bili delavci zadovoljni 

na delovnem mestu, da bi se dobro počutili in bi se tako produktivnost povečala. 

• DISPANZER ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO 

Začetki ustanavljanja proti tuberkuloznih dispanzerjev segajo v leto 1930, ko so se začele 

ustanavljati prve proti tuberkulozne legije. Prvi proti tuberkulozni dispanzer v Murski 

Soboti je bil ustanovljen 01. 10. 1935. Bil je naslednik proti tuberkulozne legije, ki je bila 

tudi v Murski Soboti ustanovljena že leta 1930. V prostore, kjer je sedež dispanzerja še 

danes, so se preselili 1960 leta, do tedaj pa je deloval v prostorih pljučnega oddelka bolnišnice 

v Murski Soboti. Za kontaktiranje z bolniki in njihovimi družinami so organizirali 

monovalentno patronažno službo, ki je tudi sodelovala v reševanju socialnih problemov. 

Takrat so vodili samo podatke o umrljivosti za TBC. 

Leta 2008 je bil pljučni dispanzer v celoti prenovljen in opremljen. V dispanzerju opravljamo 

še ostalo diagnostiko; to je RTG pljuč, tuberkulinski test, odvzem sputuma in funkcionalne 

pljučne teste-spirometrijo in metaholinski test. 

PATRONAŽNA IN BABIŠKA SLUŽBA 

ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA 

Korenine preventivnega terenskega dela v naši pokrajini segajo v leto 1930. Leta 1960, se 

pravi pred 50-imi leti, pa je bil v Zdravstvenem domu Murska Sobota ustanovljen patronažni 

center, katerega vodstvo je prevzela Tončka Šuster-Sedonja in ga vodila do leta 1963, 

ko je odšla na novo delovno mesto v Splošno bolnišnico Murska Sobota. Med pionirkami 

terenskega dela v tem obdobju zagotovo sodi tudi sestra Francka Šimonka. Pri svojem delu 

je bila zelo optimistična in je v poročilo o svojem delu, ki je bilo predvsem patronažno, 

že tedaj zapisala: »Hišni obiski so izredno občutljivo delo, sestra se prek njih približuje 

človeku, ki je kakorkoli prizadet in potreben njene pomoči; so pa tudi najbolj učinkovito 

sredstvo za dvig in širjenje zdravstvene kulture ljudi in posredno tudi za napredek zdravstvenega 

kakor tudi splošnega standarda. Seveda pa mora imeti medicinska sestra veselje 

do patronažnega dela, kajti pri tem se dnevno srečujemo z marsikaterimi problemi, ki 

jih ni mogoče reševati samo z znanjem.« 

V letih, ki so sledila, so službo vodile Marija Gobec, Šarika Bukvič in Marija Balažic. 

Leta 2002 je vodenje službe prevzela Martina Horvat, ki jo vodi še danes. 

V patronažni službi Zdravstvenega doma Murska Sobota je zaposlenih 24 patronažnih 

medicinskih sester, ki na terenskih območjih v dvanajstih prekmurskih občinah, skrbijo 

za preko 59262 prebivalcev. Pri svojem delu upoštevajo priporočila svetovne zdravstvene 

organizacije in v praksi uveljavljajo koncept družinske medicinske sestre. Izvajajo vse 

dejavnosti polivalentnega patronažnega zdravstvenega varstva. So koordinatorke vseh 

oblik pomoči na domu in so vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom. 

Razen vsega naštetega patronažne medicinske sestre Zdravstvenega doma Murska Sobota tudi: 

• sodelujejo v lokalnih skupnostih s komisijami za zdravstveno-socialno področje, 

s krajevnimi organizacijami Rdečega križa, s Karitas, verskimi skupnostmi; 

• društvi – Medobčinsko zvezo slepih in slabovidnih, društvi upokojencev, 

Društvom paraplegikov Pomurja in Prlekije, Društvom bolnikov s 

cerebrovaskularno boleznijo, Društvom bolnikov s kronično bolečino …; 

• osnovnimi in srednjimi šolami ter vzgojno-varstvenimi ustanovami; 

• vključujejo se v delo materinske šole; 

• aktivno sodelujejo v projektu paliativne oskrbe v Pomurju; 

• izvajajo zdravstveno-vzgojna predavanja v lokalni skupnosti in sodelujejo 

v zdravstveno-vzgojnih oddajah na radiu in televiziji; 

• aktivno sodelujejo v skupinah za samopomoč; 

• v klubih in društvih izvajamo ciljano zdravstveno vzgojo in meritve. 

Patronažna služba zdravstvenega doma Murska Sobota je že vrsto let tudi učna baza za 

študente Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Patronažne medicinske 

sestre z aktivno udeležbo sodelujejo na strokovnih srečanjih doma in v tujini. Aktivno 

se vključujejo v delo strokovnega DMSBZT Pomurja in Zbornice-Zveze, ter tudi na ta 

način prispevajo k razvoju zdravstvene nege. Izvajajo raziskovalno delo, saj se trudijo 

izvajati na dokazih podprto patronažno zdravstveno nego. Če naštejemo samo nekatere 

raziskovalne projekte: Dojenje v Pomurju, Vloga patronažnih medicinskih sester pri preprečevanju 

in odkrivanju nasilja nad otroci, Pacient s kronično rano v domačem okolju, 

Ocenjevanje potreb po zdravstveni negi romske družine – vidik kakovosti življenja, in 

mnogi drugi. Vključujejo se tudi v raziskovalno delo sodelavcev v timu, saj s svojimi izkušnjami 

in poznavanjem terenskih območij pomembno prispevajo tudi k razvoju drugih 

ved. Aktivna je delovna skupina za standarde v patronažni zdravstveni negi. 

Patronažno varstvo Zdravstvenega doma Murska Sobota si v 50. letih organiziranega 

delovanja ves čas prizadeva za učinkovito uresničevanje programa zdravstvenega varstva. 

Z načrtnim in sistematičnim delovanjem na svojih terenskih območjih patronažne medicinske 

sestre prispevajo pomemben delež k višjemu zdravstvenemu standardu in s tem 


tudi k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalcev. Ugotavljajo socialno problematiko v 

lokalni skupnosti, kot tudi odnos prebivalcev do vrednote kot je zdravje in drugih socialnih 

vrednot, katere se izražajo v skrbi za osamljene, stare in onemogle, revne ter socialno 

izolirane prebivalce. Problemov s katerimi se ljudje srečujejo, ne morejo vedno v celoti 

odstraniti, trudijo pa se ljudi naučiti, kako se naj z njimi spoprijemajo. 

O svojem delu pravijo. »Delo patronažnih medicinskih sester, ki človeka spremljamo od 

njegovega rojstva do smrti, je zelo odgovorno, saj prihajamo k ljudem na dom. S tem, ko 

stopamo vanj, namreč prestopamo tudi prag zasebnosti. Zavedamo se, da mora biti ponujena 

pomoč strokovna, tesno prežeta z občutkom za stiske, potrebe in čustva človeka, ki 

naj bi to pomoč sprejel.« 

REŠEVALNA SLUŽBA IN NUJNA MEDICINSKA POMOČ 

ZD MURSKA SOBOTA 

Pred II. svetovno vojno ne moremo govoriti o kakršni koli reševalni dejavnosti, saj je v 

Pomurju bilo komaj kaj zdravnikov, drugega zdravstvenega osebja pa sploh ne. Šele po 

tem, ko so v Murski Soboti nabavili štiri reševalna vozila z zelo skromno opremo, lahko 

označimo kot začetek reševalne dejavnosti. Med 1960 in 1980 je prišlo do več združevanj 

zdravstvenih organizacij na področju Pomurja. Vse te prelomnice so narekovale tudi reševalni 

službi drugačen pristop k delu. Takrat so se prav za reševalno službo pričeli zaposlovati 

medicinski tehniki, ki so pod strokovnim vodstvom zdravnikov iz splošne ambulante 

vnašali nove smernice pri delu na terenu. 

Do leta 1993, ko smo pristopili k opremljanju začasne ambulante NMP, so medicinski 

tehniki bili na reševalni službi gonilo stroke, katerim so se občasno pridružili dežurni 

zdravniki. Od leta 1996 naprej smo v sistemu NMP, ki nam narekuje točno določeno 

opremo in način delovanja. Težnje po kvalitetnejšem pristopu k delu so nam narekovale, 

da smo z januarjem 2001 pričeli z dodatnim usposabljanjem zdravstvenih dispečerjev, ki 

so pričeli delati v dnevni izmeni vse dni v letu. Ves ta čas smo sodelovali z reševalnimi 

službami v Pomurju pri koordinaciji prevozov na dolge relacije. 

Za uspešno delovanje SNMP je pomembnih več dejavnikov, med katerimi je prav gotovo 

dostopni čas. To je čas, ki je potekel od klica do prihoda ekipe na kraj dogodka. Po vzgledih 

iz tujine smo v SZ delu Prekmurja, v občini Rogašovci s pomočjo lokalne skupnosti in 

požrtvovalnih sodelavcev SNMP vzpostavili v letu 2007 »Prvo Medicinsko Pomoč« (PMP) 

Rogaševci. Zaradi vsega tega še ne vidimo zaključka ampak nadaljevanje začetega dela. 

DIAGNOSTIČNI LABORATORIJ 

Diagnostični laboratorij Zdravstvenega doma Murska Sobota je samostojna enota Zdravstvenega 

doma Murska Sobota. V njem se izvaja laboratorijska dejavnost s področja 

medicinske biokemije, ki pokriva osnovne preiskave s področja hematologije, analize 

urina, biokemije in imunologije. Svojo dejavnost opravljamo v prvi vrsti za potrebe matičnega 

zavoda, kakor tudi za potrebe zunanjih naročnikov, kot so zdravniki koncesionarji 

in samoplačniki. 

Laboratorij deluje pod strokovnim vodstvom specialista medicinske biokemije, z ustrezno 

kadrovsko zasedbo kot so diplomirani inženirji laboratorijske biomedicine in tehniki 

laboratorijske biomedicine. Kakovost naših uslug zagotavljamo z laboratorijskim procesom, 

ki je organiziran po pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za 

izvajanje preiskav na področju medicinske biokemije, z dodatnim izobraževanjem, s sledenjem 

novostim na področju laboratorijske diagnostike, z uvajanjem novih metod in z 

nenehnim posodabljanjem opreme. 

S kakovostjo svojega dela in storitev skušamo biti pomemben člen v zdravstveni oskrbi 

preiskovancev in uspešen poslovni partner na področju laboratorijske diagnostike v 

Pomurju. 

VIZIJA ZDRAVSTVENE NEGE 

Zdravstvena nega v Zdravstvenem domu Murka Sobota bo temeljila na celostnem pristopu 

in aktivni vlogi bolnika/varovanca. Zdravstveno delo bomo izvajali odgovorno in kakovostno. 

Naše delo bo temeljilo na humanem odnosu do bolnika/varovanca in sodelavcev. 

Ves ta čas in tudi v prihodnje si bomo v Zdravstvenem domu Murska Sobota še naprej 

prizadevali, da izboljšamo kakovost zdravstvenih storitev z nenehnim strokovnim izobraževanjem 

zdravstvenega kadra in modernizacijo medicinske opreme. To nam nekako že 

uspeva, saj smo obnovili večino zdravstvenih postaj in jih sodobno opremili v zadovoljstvo 

vseh zaposlenih, kakor tudi naših uporabnikov. 

Ker zaposleni v zdravstvenem domu želimo izvajati zdravstveno varstvo strokovno, 

odgovorno in kakovostno, dajemo velik poudarek strokovnemu izobraževanju in znanju. 

Trudili se bomo za dobre medsebojne odnose v negovalnem timu, kar je pogoj za zadovoljstvo 

zaposlenih ter motivacija za delo. 

Prispevek so pripravili: 

Vida PIRLING, dipl. m. s., pomočnica direktorja za ZN • Martina HORVAT, dipl. m. s. • Viktor ZRIM, dipl. 

zn. • Jože TRAJBER, VMT • Nada IVANC, dipl. m. s. • Darja PEČEK, DMS • Urška SINIC, dipl. m. s. • Zdenka 

MATAJ, VMS • Marjana CELEC, DMS • Suzana PREPORUČENI, DMS • Suzana ŠUKLAR, DMS, uni. org. dela 

• Andreja ŠUŠA, SMS • Mira CÖR, SMS • Majda SOČIČ, SMS • Marija KISILAK, SMS • Danica GIDER, SMS • 

Zlatka HABOT, SMS 



Lendava 

Doris Gal Kiralj, 

dipl. m. s., glavna medicinska sestra, pomočnica direktorja za ZN 

Javni zdravstveni zavod - Zdravstveni dom Lendava opravlja osnovno zdravstveno dejavnost 

v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti in mrežo zdravstvene službe na primarni 

ravni na območju občin: Lendava, Črenšovci, Dobrovnik, Turnišče, Odranci, Velika 

Polana in Kobilje. 

Zavod ima štiri skupne dejavnosti, ki so sestavljene iz delovnih enot. 

1. Splošna medicina: 

• splošna ambulanta na sedežu zavoda in v zdravstvenih postajah 

• klinični laboratorij na sedežu zavoda in laboratorij tip 0 v zdravstvenih 

postajah 

• dežurna služba na sedežu zavoda 

• služba nujne medicinske pomoči na sedežu zavoda in v zdravstvenih postajah 

• dejavnost za reševalne prevoze 

2. Dispanzerske dejavnosti: 

• dispanzer za predšolske otroke 

• dispanzer za šolske otroke 

• dispanzer za ženske 

• dispanzer medicine dela, prometa in športa 

• specialistična ambulanta za rentgensko in ultrazvočno dejavnost 

• dispanzer za pljučne bolezni 

• dispanzer za duševno zdravje 

• posvetovalnica za sladkorne bolnike 

• patronažna in babiška dejavnost 

• nega bolnikov na domu 

3. Zobozdravstvene dejavnosti: 

• splošne zobne ambulante na sedežu zdravstvenega doma in v zdravstvenih 

postajah 

• šolska zobna ambulanta na sedežu zavoda in v zdravstvenih postajah ter na 

osnovnih šolah: DOŠ I Lendava in OŠ Velika Polana 

• zobotehnični laboratorij 

4. Upravna služba 

ZAPOSLENI V ZDRAVSTVENEM DOMU LENDAVA 

Delujemo na dvojezičnem področju, kjer sta enakovredna slovenski in madžarski jezik. 

Večina zaposlenih obvlada jezik narodnosti, aktivno ali pasivno, tako je omogočeno boljše 

sporazumevanje z našimi varovanci. 

V Zdravstvenem domu Lendava je 90 zaposlenih v vseh dejavnostih. Od tega na področ ju 

zdravstvene nege deluje 5 diplomiranih medicinskih sester, 2 višji medicinski sestri in 34 

srednjih medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov. 

V sedanje prostore Zdravstvenega doma smo se preselili leta 1977. Z zagnanostjo je 

vse do leta1987 vodila18 let medicinske sestre in zdravstvene tehnike glavna med. sestra 

Nataša Varga, VMS, aktivna tudi v Društvu med. sester Murska Sobota. Kot glavna medicinska 

sestra Emilija Makovec, višja med. sestra, je prevzela vodenje Zdravstvenega doma 

Lendava od leta 1987 ter ga vodila do leta 1994. V teh letih delovanja je bila prav tako 

aktivna v društvu medicinskih sester Murska Sobota, in bila en mandat predsednica (od 

1988 do 1992). Od leta 1994 do l. 2009 je z dušo vodila kader zdravstvene nege višja medicinska 

sestra Dragica Horvat, ki je ves čas vodenja delovala v ginekološkem dispanzerju 

in prosvetljevala številne generacije otrok na osnovnih in srednji šoli v Lendavi. Od leta 

2009 je pomočnica direktorja za zdravstveno nego (glavna medicinska sestra) Doris Gal 

Kiralj, diplomirana med. sestra. 

Struktura zaposlenih po profi lih (na dan 1. 3. 2010) 

profi l št. zaposlenih 

1. univerzitetna izobr. (zdravniki, zobozdravniki, klinič. psiholog) 17 

2. visoka izobrazba 9 

3. višja izobrazba 6 

4. srednja izobrazba 46 

5. poklicna izobrazba 6 

6. tehnični delavci 6 

SKUPAJ 90 

Delež zaposlenih v zdravstveni negi 

profi l število 

1. diplomirana medicinska sestra 5 

2. višja medicinska sestra 2 

3. srednja medicinska sestra 36 

4. ostali zaposleni 47 

SKUPAJ 90 

Temeljno poslanstvo ZD Lendava je nuditi pacientom čim boljše zdravstvene storitve. 

Omogočiti zdravstveno oskrbo na primarnem nivoju vsem, ki le-to potrebujejo in vzgajati 

ter motivirati ljudi za zdrav način življenja. Prav tako zagotoviti učinkovito, neprekinjeno 

službo nujne medicinske pomoči v okviru redne dejavnosti in v dežurstvu. 


PREGLED ZDRAVSTVENIH DEJAVNOSTI 

Osnovna zdravstvena dejavnost se izvaja v Zdravstvenem domu Lendava in zdravstvenih 

postajah v Dobrovniku, Turnišču in Črenšovcih ter obsega: 

• spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, 

• krepitev in izboljšanje zdravja, 

• preventivno zdravstveno varstvo ciljnih skupin in drugi prebivalcev v skladu s 

• programom zdravstvenega varstva, 

• zdravstvena vzgoja ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja 

• nujna medicinska pomoč, 

• patronažni obiski, zdravstvena nega, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na domu. 

Zdravstvene postaje - dislocirane enote Zdravstvenega doma Lendava 

Zdravstvena postaja Turnišče: Deluje en tim splošne zdravstvene dejavnosti (zdravnik 

splošne medicine in dve medicinski sestri) z osnovnimi laboratorijskimi preiskavami. 

Opravlja se tudi zobozdravstvena dejavnost. 

Zdravstvena postaja Črenšovci: Delujeta dva tima splošne zdravstvene dejavnosti (dva 

zdravnika splošne medicine in tri medicinske sestre) in laboratorij za osnovne preiskave, 

zobozdravstvena dejavnost, splošna in šolska ambulanta, patronažna in babiška služba, 

katero opravljata dve medicinski sestri. 

Zdravstvena postaja Dobrovnik: Deluje en tim splošne dejavnosti z osnovnimi laboratorijskimi 

preiskavami (zdravnik splošne medicine in dve medicinski sestri) in patronažna 

dejavnost z dvema medicinskima sestrama. Trenutno je zdravstvena postaja preseljena v 

začasne prostore, ker je v izgradnji nova zdravstvena postaja. 

Splošna medicina s splošnimi ambulantami v Zdravstvenem domu Lendava in zdravstvenimi 

postajami pokriva največji del zdravstvenih storitev odrasle populacije. 

Zdravstveni timi delujejo v smislu zdravljenja bolezni, preprečevanja, krepitve in ohranjevanja 

zdravja. Zagotavljamo tudi zdravstveno oskrbo v Domu starejših Lendava in v 

novo odprtem domu v Veliki Polani. 

V okviru splošne medicine je organizirana kontinuirana dežurna služba. 

Klinični laboratorij je bil obnovljen in posodobljen leta 2007. Sedaj ustreza vsem standardom, 

ki jih zahteva Pravilnik s področja laboratorijske medicine in biokemije. Opravljajo 

se vse osnovne analize krvi, urina, biokemične preiskave, testi hemostaze, ščitnični hormoni, 

renalni testi in PSA. 

Reševalna služba - okviru reševalnih prevozov se izvajajo nujni in ne nujni sanitetni prevozi. 

Prevozi bolnikov na in iz dialize, ter prevozi bolnikov na onkologijo. Sedež reševalne 

službe je v Zdravstvenem domu Lendava. 

DISPANZERSKE DEJAVNOSTI 

Šolski dispanzer 

V šolskem dispanzerju dela ena zdravnica, ena diplomirana medicinska sestra in ena 

srednja medicinska sestra. Naloge šolskega dispanzerja so skrb za sistematiko šolarjev z 

obveznim cepljenjem, ter zdravstveno-vzgojnim delom. Šolarji osnovnih šol, srednje dvojezične 

šole in šole s prilagojenim programom opravijo sistematične preglede tekom šolskega 

leta po predpisanem preventivnem programu. 

Otroški dispanzer 

Zaposlen je en pediater, diplomirana medicinska sestra in srednja medicinska sestra. 

Naloge otroškega dispanzerja so skrb za novorojenčke, dojenčke, predšolske otroke in 

njihove starše. Ob preventivnih pregledih dojenčkov in cepljenju otrok posvečamo veliko 

pozornost zdravstveni prosveti staršev. S tem se vzpodbuja otroke, predvsem pa njihove 

starše k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družine. V sklopu otroškega dispanzerja 

se opravljajo ultrazvočni pregledi kolkov za našo in širšo pomursko regijo. 

Patronažna in babiška dejavnost 

V patronažnem zdravstvenem varstvu je zaposlenih sedem medicinskih sester, ki skrbijo 

za 19 tisoč prebivalcev (v Upravni enoti Lendava delujeta še dve zasebni med. sestri s 

koncesijo). Patronažno varstvo sestavljata preventiva in kurativa. Preventivna patronažna 

dejavnost se sestoji iz zdravstvene, socialne obravnave posameznika, družine in lokalne 

skupnosti v vseh obdobjih življenja. 

Kurativna patronažna dejavnost z nego bolnika na domu zajema izvajanje vseh nalog 

polivalentne patronažne dejavnosti. 

Zobozdravstvena dejavnost 

V sklopu osnovne zobozdravstvene dejavnosti, ki se nahaja v Zdravstvenem domu Lendava, 

zdravstveni postaji Turnišče, Črenšovcih in šolskih ambulantah DOŠ I Lendava ter 

šola Velika Polana, se izvaja tudi preventiva. V sklopu preventivne zobozdravstvene dejavnosti 

se izvajajo predavanja v vrtcih in šolah. Ta predavanja so namenjena otrokom, staršem 

in vzgojiteljem. Pri preventivi kariesa je ključnega pomena ščetkanje zob. Le-to se 

izvaja kontinuirano v vrtcih in šolah. 

CINDI PROGRAM 

Zdravstveno-vzgojni program CINDI v Zdravstvenem domu Lendava poteka že deset let. 

Projekt promocije zdravja in preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni je 

v sklopu preventivnih pregledov v splošnih ambulantah. Medicinske sestre izvajamo različne 

zdravstveno-vzgojne vsebine, ki so organizirane v obliki delavnic. 

Te so organizirane vsako leto v zdravstvenem domu Lendava. Z željo približati se čim 

širši populaciji se le-te izvajajo po lokalnih skupnostih. 


V letu 2009 smo realizirali večino planiranih delavnic s področij: 

• zdrav življenjski slog 

• dejavniki tveganja 

• zdrava prehrana 

• hujšanje 

• individualno svetovanje opuščanje kajenja 

• test hoje 

Zdravstveno-vzgojni program izvajajo štiri medicinske sestre, ki to delo opravljajo ob svojem 

rednem delu. 

Zdravje je temeljna človekova pravica, zato zdravstveni delavci spremljamo posameznika 

in njegovo družino skozi celo njihovo življenje. 

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki smo prisotni v vseh dejavnostih zdravstvenega 

varstva. Sodelujemo v: 

• procesu zdravljenja 

• preprečevanju okužb 

• promociji zdravja 

• v štiriindvajset urni nujni pomoči 

• smo prisotni pri organiziranju in ocenjevanju tekmovanj iz prve pomoči v 

krajevnih skupnostih 

• smo aktivni v širši in ožji lokalni skupnosti (šole, vrtci, društva) 

V procesu zdravstvene nege nismo sami, smo del družbe. Prizadevamo si izvajati kontinuirano 

zdravstveno nego, ki je celovita, dostopna, usmerjena v reševanje in odpravo 

težav bolnih in zdravih ljudi. Naš cilj je nudenje visokokakovostne zdravstvene nege vsem 

varovancem. 

V letu 2009 se je gospodarska oz. fi nančna kriza močno odrazila tudi na poslovanju 

našega zavoda. Preizkušalo nas je skozi številne nove izzive in probleme, saj so se še posebej 

v zdravstvu dogajale številne spremembe, tvegane odločitve, nova spoznanja. Ni bilo 

lahko krmariti med zahtevami in možnostmi, a žal čas, ki ga živimo, ni ravno prijazen 

do nobene dejavnosti. Da bi bili kljub vsem izzivom fi nančno vzdržni, smo bili prisiljeni 

racionalizirati naše delo. Vsaka racionalizacija prinaša varčevalne ukrepe, ti pa seveda 

niso priljubljeni. Veliko se je dogajalo, spreminjalo in se prilagajalo. Pred očmi smo imeli 

dva ključna cilja: zadovoljne uporabnike in sodelavce. Verjamemo, da nam bo s skupnimi 

močmi vseh nas zaposlenih uspelo prebroditi manj naklonjene čase. 

VIZIJA IN POSLANSTVO ZAVODA 

Poslanstvo zdravstvenega doma bo še naprej izvajanje primarne zdravstvene dejavnosti 

na območju občin ustanoviteljic zdravstvenega doma. 

Zdravstveni dom bo še naprej ostal temelj in organizacijska hrbtenica primarnega zdravstvenega 

varstva in promocije zdravja v lokalnem okolju glede na pozitivne izkušnje z 

vlogo in poslanstvom zdravstvenega doma ter glede njegove organiziranosti na primarni 

ravni, je potrebno še naprej iskati ustrezne rešitve, čeprav pogoji prinašajo novost zaradi 

omogočanja zasebnega dela, to pa nikakor ne pomeni zmanjšanje pomena zdravstvenega 

doma ali njegovo ukinitev, temveč opredelitev novih organizacijskih oblik, ki bodo omogočale 

sobivanje javnega in zasebnega zdravstvenega dela. 

Zdravstveni dom bo še naprej imel osnovno vlogo koordinatorja primarne zdravstvene 

službe na območju občin ustanoviteljic. 

Kot koordinator primerne zdravstvene službe mora zdravstveni dom storiti vse, da se 

bodo zdravstvene storitve opravljale koordinirano, predvsem pri službi nujne medicinske 

pomoči med zdravstvenimi delavci v zavodu, kot tudi zdravstvenimi delavci koncesionarji. 

Pomembno je, da bo zdravstveni dom posloval uspešno, brez poslovnih izgub, pri tem 

pa skrbel za nenehno uspešno obnavljanje in vzdrževanje osnovnih sredstev, prostorov in 

opreme ter skrbel za posodabljanje. Pri tem pa je zelo pomembno, saj gre za osnovna sredstva, 

zgradbe in opremo, ki so last občin ustanoviteljic, da te sodelujejo pri nabavi predvsem 

dražjih osnovnih sredstev ter pri večjih vzdrževalnih delih in investicijah. 

Skrb zdravstvenega doma je tudi za ustrezno kulturo sporazumevanja med zaposlenimi 

in bolniki ter predvsem organizirati tako kakovosten in dolgoročno vzdržen sistem 

osnovnega zdravstvenega varstva, kjer je bolnik oz. pacient partner. Pogoji in postavljanje 

politike zdravja mora biti v korist uporabnikov, pri čemer pa morajo biti motivirani tudi 

izvajalci zdravstvenih storitev, pri tem pa mora biti ključni cilj, da so zadovoljni tako uporabniki 

kakor izvajalci zdravstvenih storitev. 

Zdravstveni dom mora postati in ostati zgleden javni zdravstveni zavod, ki skrbi za 

ohranitev in izboljšanje zdravja uporabnikov zdravstvenih storitev. Pri tem mora izgrajevati 

te vrednote po načelih: 

• univerzalnosti, kar pomeni, da nikomur ne sme biti onemogočen dostop do zdravstvenih 

storitev, 

• enakosti, kjer ima vsakdo enake možnosti za čim boljše zdravje, 

• solidarnosti, da vsak prispeva v zdravstveni sistem glede na njegovo sposobnost 

ter da so vsakomur zagotovljene storitve glede na njegove potrebe, 

• kakovosti, kar pomeni spodbujanje aktivnosti in uvajanje sprememb, ki bodo pripeljale 

do varnejše in visoko kakovostne zdravstvene obravnave, 

• zaupanja, pri čemer izvajalci zdravstvenih storitev s kakovostnim delom upravičijo 

zaupanje pacientov ter 

• etičnih norm, ravnanja v poklicih v zdravstveni dejavnosti. 

Dolgoročni cilj zavoda je, da se zdravstveni dom ohrani kot temeljni izvajalec javne 

zdravstvene službe na primarni ravni, ki pa zahteva nenehno prilagajanje organizacije, 

programov in opreme novo nastalim izzivom, s katerimi se sooča sodobna družba in 

stroka. Zaradi naglega razvoja medicinskih znanosti in demografskih sprememb, smo 

sproti skušali obvladovati naraščajoče potrebe po zdravstvenih storitvah občanom občin 

ustanoviteljic. 


Dolgoročni cilji zavoda so še: 

• zagotoviti celovito osnovno zdravstveno varstvo in maksimalno dobro dostopnost 

do primarnih zdravstvenih storitev tako s strokovnega kot tudi z organizacijskega 

vidika v korist posamezniku in skupnosti; 

• pridobiti največje zaupanje uporabnikov zdravstvenih storitev in bolnikov, 

plačnika storitev in izvajalcev zdravstvenih in drugih storitev v zavodu; 

• izboljšati ponudbo zdravstvenih storitev s pridobivanjem novih in s širitvijo 

obstoječih programov, katerih plačnik je Zavod za zdravstveno zavarovanje 

Slovenije; 

• vodilne delavce v zavodu po potrebno dodatno usposobiti za vodenje zaposlenih 

po sistemu vodenja z zgledom in izbranimi veščinami ter izboljšati njihovo znanje 

za opravljanje procesov znanja, učinkovitosti in ekonomičnosti ter s tem izboljšati 

razmerja med rezultatom zdravljenja, stroški in viri fi nanciranja; 

• omogočiti stalno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih z namenom pridobivanja 

dodatnih znanj; 

• vlagati v posodabljanje aparatur in drugih delovnih sredstev, tudi s pomočjo 

iskanja dodatnih fi nančnih virov; 

• pozitivno sodelovati z ustanoviteljicami, z zavodom za zdravstveno zavarovanje in 

ministrstvom za zdravje; 

• konstruktivno sodelovati s koncesionarji; 

• pozitivno poslovanje zavoda; 

• ohraniti dobro ime in ugled zavoda; 

• s svojim delovanjem čim bolj ohraniti okolje; 

• vzpostaviti sistem vodenja kakovosti, ki je skladen z zahtevami mednarodnega 

standarda ISO 9001 in ga nadgraditi v sistem celovitega upravljanja kakovosti (TQM). 


Ljutomer 

Andreja Bogdan 


dipl. m. s. 

Ljutomer je majhno mesto z ravninsko in hribovito okolico. V Zdravstvenemu domu Ljutomer 

zagotavljamo neprekinjeno zdravstveno oskrbo za področje celotne upravne enote 

Ljutomer. Upravna enota Ljutomer teritorialno obsega: Občino Ljutomer, Občino Križevci, 

Občino Razkrižje in Občino Veržej. Na področju UE Ljutomer je 69 naselij s skupno 

cca. 18.000 prebivalci. 

Vsak delavnik, nedelja, praznik in noč se začne in nikoli ne konča brez prisotnosti medicinske 

sestre ali zdravstvenega tehnika. Klic pacienta, sirene reševalnega vozila, nič ne 

gre mimo medicinske sestre, ne glede na to ali je ta v splošni ambulanti, dispanzerju ali 

patronažni službi. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki smo prisotni povsod, kjer se 

čuti kakršna koli potreba po zdravstveni negi in zdravstveni vzgoji. 

ZGODOVINA ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUTOMER 

Iz pripovedi segajo začetki Zdravstvenega doma 

Ljutomer v leto 1940 v improviziranih prostorih z 

dvema zdravnikoma in dvema priučenima bolničarkama 

ter domačo vaško babico. 

Bolezni, kot so tuberkuloza, trahom, otroške bolezni 

in druge nalezljive bolezni, so naredile revolucijo 

v preobrazbi in razvoju zdravstva, v prostorskem, 

kadrovskem in strokovnem smislu tako, da 

je leta 1965 zdravstveni dom začel delovati v novih 

urejenih prostorih in takrat je že večina medicinskih 

sester imela srednjo izobrazbo. 

Zdravstveni dom Ljutomer opravlja osnovno zdravstveno dejavnost na primarni ravni, 

ki obsega: 

• Spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za 

varovanje, krepitev in izboljšanje zdravja, preprečevanje in odkrivanje bolezni, 

zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev. 

• Preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu 

s programom preventivnega zdravstvenega varstva. 

• Zdravstveno vzgojo in svetovanje za ohranitev ter krepitev zdravja. 

• Preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni, ter 

rehabilitacijo. 

• Patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na 

domu, ter stanovalcev v socialno varstvenih in drugih zavodih. 

• Nujno medicinsko pomoč in reševalno službo. 

• Zdravstvene preglede športnikov. 

• Diagnostične in terapevtske storitve.

DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE 

Primarno zdravstveno varstvo izvajamo v naslednjih organizacijskih enotah: 

1. DEJAVNOSTI SPLOŠNE MEDICINE vključuje 4 ambulante v ZD, ena splošna 

ambulanta na terenu, antikoagulantna ambulanta, splošna ambulanta v Domu 

starejših občanov Ljutomer in ambulanta v Posebnem zavod Lukavci. 

2. NUJNA MEDICINSKA POMOČ IN REŠEVALNI PREVOZI, ki od decembra 

2005 deluje v novozgrajeni stavbi, kjer lahko poškodovanim ali nenadoma obolelim 

nudimo nujno medicinsko pomoč v ustrezno opremljenih prostorih. 

3. OTROŠKO-ŠOLSKI DISPANZER, ki deluje kot skupna enota za zdravstveno 

varstvo cca. 700 predšolskih in cca. 2350 šolskih otrok in mladostnikov. 

4. DEJAVNOSTI MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA 

5. PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 

6. PLJUČNI DISPANZER 

7. DISPANZER ZA SLADKORNE BOLNIKE 

8. DEJAVNOST ZA ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO ODRASLIH, OTROK, 

ŠOLSKIH OTROK IN MLADINE (ortodontska ambulanta) 

9. DEJAVNOSTI ZA ZOBOTEHNIKO 

10. LABORATORIJSKA DEJAVNOST 

11. KLUBI ZA POSEBNE POTREBE LJUDI 

Medicinske sestre smo veliko pozornost posvetile tudi zdravstveno-vzgojnemu delu, ki 

se je izvajalo v sami zdravstveni ustanovi (preventivni pregledi šolskih otrok), ali pa so 

se organizirala različna predavanja na aktualne teme v osnovnih šolah, vrtcih, gimnaziji, 

CINDI predavanja, delo v klubu zdravljenih alkoholikov, društvo diabetikov, delo v mali 

skupini, individualno svetovanje … 

Z dobro voljo se vključujemo v življenje ljudi naše ožje in širše skupnosti v vseh mogočih 

okoliščinah in priložnostih. Sodelujemo v humanitarnih organizacijah v občini in sodelujemo 

pri izobraževanju ljudi za prvo pomoč in prvo pomoč v izrednih razmerah, kot so 

civilna zaščita, gasilci in udeleženci v prometu. 

Nobena večja prireditev, kjer se pričakuje, da se lahko zgodi nekaj nepričakovanega, 

nekaj hudega, ne mine brez naše prisotnosti (MS, ZT). 

V Zdravstvenem domu Ljutomer je zaposlenih 68 delavcev, od tega jih je na področju 

zdravstvene nege 32, in sicer: 

Izobrazbena struktura število 

diplomirana medicinska sestra 3 

višja medicinska sestra 1 

srednja izobrazba 28 

DELOVNO PODROČJE ZDRAVSTVENE NEGE 

Z otvoritvijo zdravstvenega doma leta 1965 je postala prva glavna medicinska sestra Terezija 

Steržaj, ki je bila tudi ena izmed prvih izobraženih medicinskih sester v pokrajini. En 

mandat je bila tudi predsednica Društva medicinskih sester Murska Sobota. Cvetka Strežaj 

je za svoje delo prejela priznanje DMSBZT Pomurja 

Za njo je prevzela delo glavne medicinske sestre Marta Žunič in je to delo opravljala vse 

do svoje upokojitve leta 1999. 

Od leta 1999 je glavna medicinska sestra oz. pomočnica direktorja Dragica Škerget, ki je 

pred tem v zdravstvenem domu vodila patronažno službo ter aktivno delovala v skupini 

hipertonikov. Za svoje delo, organizacijske sposobnosti, doprinos k razvoju stroke zdravstvene 

nege ter zdravstveno-vzgojne aktivnosti je prejela priznanje DMSBZT Pomurja. 

Leta 2001 je Veronika Bogdan VMS., ki je vse do svoje upokojitve bila odgovorna medicinska 

sestra otroško-šolskega dispanzerja, prejela za svoje delo, aktivnosti v društvu, lokalni 

skupnosti, delo v prostovoljstvu in v skupini za samopomoč ter za doprinos k razvoju stroke 

zdravstvene in babiške nege - zlati znak Zbornice-Zveze. 

V Zdravstvenemu domu Ljutomer zaposleni v zdravstveni negi skrbimo za zelo široki spekter 

pacientov. Izvajamo primarno zdravstveno nego ali zdravstveno nego v osnovni zdravstveni 

dejavnosti. Srečujemo se z vso populacijo od novorojenčkov do starostnikov, delujemo 

preventivno in kurativno. Med svoje prioritetne naloge štejemo promocijo zdravja in obrav- 

navo rizičnih skupin populacije, ter prizadevanje za izboljšanje zdravstvene ravni prebivalstva. 

Zdravstvene nega, kot sestavni del sistema zdravstvenega varstva, vključuje pospeševanje 

zdravja, preprečevanje bolezni in skrb za telesno in duševno bolne ter invalide vseh starosti 

v vseh zdravstvenih in drugih družbenih okoljih. Enkratna vloga medicinske sestre 

je pomagati zdravemu ali bolnemu v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja, 

vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le-ta opravil samostojno, če bi imel za to voljo, moč 

in znanje. 

V procesu zdravstvene nega nismo sami, smo del družbe, zato menimo, da bo zdravstvena 

nega kakovostna, če bo celovita, dostopna pacientu in zdravemu človeku, usmerjena v reševanje 

in odpravo njegovih težav in v prizadevanje za doseganje visoke kakovosti storitev. 

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki Zdravstvenega doma Ljutomer se tudi strokovno 

izpopolnjujemo čez celo leto, saj se zavedamo, da z več znanja lahko bolje pomagamo 

pacien tu in lažje sodelujemo v timu. 


10 let zasebne 

patronažne dejavnosti 

Brigita Mataič 

VMS, zasebna patronažna dejavnost Dobrovnik 

Kako sprejeti izziv zasebništva v trenutni ekonomski situa ciji 

in politiki, si skoraj ne morem predstavljati. Nič manj ugodnejše 

pa ni bilo mnenje o zasebništvu in možnosti, ki so bile 

s tem povezane v letih 1999–2000. Takrat se je tudi v meni 

porajal občutek, da lahko nekaj naredim sama, s svojim znanjem 

in 27-letnimi delovnimi izkušnjami kot patronažna 

sestra in nekaj let tudi vodja patronažne dejavnosti v Zdravstvenem 

domu Lendava. V teh letih je bil močan preobrat v 

zdravstvu nasploh, ko so mnogi zdravniki in zobozdravniki 

odhajali med koncesionarje. 

V patronažni dejavnosti je bilo v tistem času okrog 12 zasebnic 

od Maribora naprej po Sloveniji. Žal nobena v Pomurju, ki 

bi mi lahko povedala, kako in kaj, ki bi me vsaj vzpodbujala 

ali rekla, da delam prav ali pa tudi ne. Tistega ne in proti je bilo kar 99 %. Večina jih ni 

videla zaslužka, bojazni zaradi bolezni in nadomeščanja, socialna nesigurnost in podobni 

strahovi so polnili tudi mojo glavo. 

Da bi v kolektivu povedala, da sploh razmišljam o odhodu, je bila utopija. Takratno 

vodstvo ni hotelo dovoliti odhajanj in tisti, ki je hotel drugače, je bil deležen šikaniranja 

in žalitev. Prej sem se spraševala, zakaj neki vsak, ki je odhajal iz zdravstvenega doma, 

gre z jezo in užaljenostjo. Zdaj to razumem. Težave so se namreč tudi meni začele takrat, 

ko sem prejela ugodno mnenje Zbornice-Zveze komisije za zasebno delo, Ministrstva za 

zdravje RS in zeleno luč Zavoda za zdravstveno zavarovanje OE Murska Sobota, ki je bil 

ključni pogajalec po prejetju koncesije občine Turnišče. Po tihem sem upala še na koncesijo 

in preden sem jo tudi dobila, sem že marca 2000 prejela sklep Zdravstvenega doma 

Lendava, da me razrešuje mesta vodje patronažne in babiške dejavnosti, čeravno je bil moj 

predviden odhod šele s 1. 7. 2000. 

Obrazložitev je bila naslednja: «V skladu z določili Pravilnika o delovnih razmerjih in 

Pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, imenovana ni izpolnila 

pričakovanj in zahtev zavoda ter zaradi novonastalih razmer v patronažni dejavnosti 

(odločno se odpravlja v zasebništvo).« Javni zavod je šel tako daleč, da je osebno in z 

dopisom Občini Turnišče navajal, da bi morebitna izdaja koncesije občutno zmanjšala 

kakovost patronažne oskrbe občanov. Poudarjali pa so, da je znotraj zavoda patronažna 

služba na zavidljivo visokem strokovnem in organizacijskem nivoju, ki omogoča kontinuiteto 

dela. Tako ali drugače je bilo govora o eni in isti osebi, meni kot vodji patronaže 

in delavki na področju občine Turnišče. Za varovance se ni nič spremenilo, kar je bil tudi 

pogoj. Spremenil se je le moj status in pogodbeni fi nančni del z Zavodom za zdravstveno 

zavarovanje Murska Sobota. Ker so novinarji prisotni tudi na sejah svetov občin, se je tako 

celotna zadeva znašla v Večeru kot aktualni članek z veliko naslovnico: 

Ostati ali iti naprej? 

Seveda naprej … Nazaj ni bilo več mogoče, čeravno se je vodstvo zdravstvenega doma 

potem poslovilo od mene s šopkom rož in sliko. Spoznati ljudi in njihove karakterje je 

bilo od vsega še najbolj poučno. Pomagale so mi mnoge kolegice s pozitivnimi mislimi 

in vzpodbudami, patronažna sekcija, generalna sekretarka Zbornice-Zveze, sodelavke iz 

patronažne dejavnosti Zdravstvenega doma Lendava in Društvo MSBZT Pomurja. Slednje 

mi je maja 2004 podelilo priznanje za prispevek k razvoju društva in stroke zdravstvene 

nege. 

Delo v zasebni dejavnosti me je izučilo,v da si za vse odločitve vedno sam,v brez kolektiva 

in dnevne pomoči. Breme je veliko. Zato ne sme manjkati povezanosti in pripadnosti 

stroki zdravstvene nege, Društvu MSBZT in sekcijam. Pomursko društvo MSBZT nam 

daje vsem skupaj veliko možnost izobraževanja in strokovne rasti, predvsem v času zbiranja 

licenčnih točk, ki so še kako pomembne za napredovanje in delo. Lepo je tudi, če si 

v svojem poklicu zadovoljen in delaš to, kar si si želel. Življenje je pač izzivalna pustolovščina. 

Samo enkrat gremo skozi, ni popravnih izpitov. Če se znamo soočiti s spremembami, 

smo nepremagljivi. Tudi otroček se postavi na noge, naredi korak, preplavita ga 

zmagoslavje in radost … in se zvrne na nos. To je vzorec za vse, kar ga še čaka v življenju! 

Toda učimo se od osuplega otroka, postavimo se na noge in navsezadnje bomo prišli 

do kavča. 

Tisto, kar me je spremljalo zadnjih 10 let in me bo mogoče še nekaj let, je vedenje, da se 

nisem zlomila, čeprav odhaja vse, za kar sem mislila, da je večno. 

Dobitnica priznanja DMSBZT Pomurja 

Brigita Mataič, prva z leve 


Predstavitev službe zdravstvene nege 

in oskrbe v Domu Lukavci 

Zlatka Murtić 

dipl. m. s. 

Dom Lukavci je svoja vrata prvič odprl davnega leta 1952, in sicer takrat še kot Dom onemoglih, 

ki je v tistih časih nudil predvsem zatočišče za begunce in socialno ogrožene. 

Ne glede na čas, ki je od tega davnega leta minil, je zavod kljub vsemu še vedno ohranil 

občutek varnih rok, ki so vedno nudene ranljivejšim skupinam prebivalstva, to je duševno 

manj razvitim in duševno bolnim. 

Skozi čas se je kapaciteta doma večala, pridobivala je na številu stanovalcev in na številu 

zaposlenih. Posledično temu se je v zavodu povečevala ne le strokovna raznolikost, 

pač pa tudi kvaliteta dela v smislu vpeljave evropskega sistema merjenja kakovosti v socialnovarstvenih 

zavodih »Equalin«, ki je pomembno vplival na uveljavljanje Doma Lukavci 

v slovenskem socialnovarstvenem prostoru. 

Danes je zavod eden od šestih posebno socialno varstvenih zavodov v Sloveniji s kar 

307-imi stanovalci in strokovnimi službami: službo zdravstvene nege in oskrbe, defektološko, 

fi zioterapevtsko, socialno, psihološko, fi zioterapevtsko službo in službo delovne terapije. 

Vse pa zagotavljajo strokovnost, individualnost, celostnost in možnost izbire, upoštevajoč 

temeljne človekove pravice in svoboščine. 

Dom v skladu s strategijo delovanja in nacionalnim programom izgrajuje svojo vizijo in 

omogoča našim uporabnikom institucionalno in izven institucionalno varstvo. Stanovalci 

so nastanjeni na štirih enotah, od katerih je od leta 2006 le ena varovana, kar pomeni, da 

smo zavod preoblikovali tako, da smo varovano enoto »grad« odprli, kar je bil za stanovalce 

in zaposlene zavoda zgodovinski dogodek. 

Poslanstvo zavoda je postalo tesno povezano s sodobnimi oblikami dela, ki bolj kot 

kadar koli doslej poudarja psihosocialno rehabilitacijo in možnost bivanja izven klasičnih 

institucionalnih oblik oziroma do pred nedavnim klasičnim zavodskim bivanjem. Tudi 

uporaba mrežnic je v našem zavodu daljna preteklost, sedanjost pišejo sodobni elementi 

obravnave oseb z motnjo v duševnem razvoju, kot je soba za sprostitev ali »snuzelen«. 

Kar se tiče strokovnih služb, se kot najštevilčnejša pojavlja služba zdravstvene nege in 

oskrbe, in sicer obsega okrog 120 zaposlenih, od tega je 44 srednjih medicinskih sester in 

zdravstvenih tehnikov, ter 5 diplomiranih medicinskih sester, ostali so z izobrazbo smeri 

zdravstvena nega in specialnimi socialnimi znanji razporejeni na delovna mesta v oskrbi. 

Od leta 1977 deluje služba zdravstvene nege in oskrbe v zavodu pod okriljem, takrat še 

glavne medicinske sestre, Metke Močnik, ki danes kot namestnica direktorice za področje 

zdravstvene nege in oskrbe našo službo uspešno strokovno vodi, organizira in prenaša 

bogato strokovno znanje na mlajše sodelavce. 

V našem domu je služba zdravstvene nege in oskrbe samostojna strokovna služba, 

ki izvaja poleg osnovne tudi psihiatrično zdravstveno nego stanovalcev. V okviru svoje 

dejavnosti služba zagotavlja celodnevno osnovno oskrbo ter socialno oskrbo, potem zdravstveno 

nego v samem zavodu, kakor tudi v bivalnih enotah, in sicer v Ljutomeru, Križevcih 

pri Ljutomeru, ter bivalni enoti za dementne v Lukavcih. 

Delo v posebnem socialno varstvenem zavodu je strokovno zelo zahtevno, saj v hiši tako 

kot v večini zavodov nimamo prisotnega zdravnika 24 ur na dan. Čeprav je služba zdravstvene 

nege sicer zelo dobro povezana z Zdravstvenim domom Ljutomer in Psihiatrično 

bolnišnico Ormož, ostanejo stanovalci glede zdravstvenega stanja v popolni odgovornosti 

zdravstvenega osebja. To pomeni, da je zdravje in nudenje pomoči v času bolezni odvisno 

predvsem od strokovnega znanja, zavzetosti, dobrega opazovanja in izkušenj zaposlenih 

v službi zdravstvene nege in oskrbe. 

Da bi bili kos tako veliki odgovornosti, je nujno potrebno konstantno izobraževanje 

znotraj in tudi zunaj ustanove, zato se kolikor je le mogoče, redno udeležujemo strokovnih 

izobraževanj v sklopu Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov 

Pomurja, izobraževanj sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, 

ter sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih. 

V službi zdravstvene nege in oskrbe se zavedamo, da le pasivna udeležba na izobraževanjih, 

ki jih pripravljajo drugi za razvoj stroke ni dovolj, ampak je potrebno v tem smislu 

tudi aktivno delo. Ravno zato tudi sami pripravljamo, organiziramo in izvajamo interna 

strokovna izobraževanja. Omeniti velja, da smo v letu 2009 uspešno izvedli cikel izobraževanj 

iz psihiatrije in psihiatrične zdravstvene nege, na koncu katerega smo svoje znanje 

tudi pisno preverili. 

Potreba po izobraževanjih in konstantnem delu na sebi pa ni nujno potrebna zgolj 

zaradi nabiranja strokovnega znanja, pač pa tudi zaradi nenehnih sprememb na področju 

nacionalne politike delovanja posebnih zavodov, ki gredo v smer deinstucionalizacije 

in normalizacije. 

Osnovni princip dela službe zdravstvene nege je individualna obravnava oseb s težavami 

v duševnem zdravju in motnjami v duševnem razvoju, katerim, poleg zdravstvene 

nege in podpore pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti, nudimo tudi učenje socialnih 

veščin. 

Zaposleni se v našem zavodu dobro zavedamo, da strokovno delo ni dovolj, saj večina 

naših stanovalcev nima svojcev ali pa z njimi zaradi življenjskih okoliščin niso čustveno 

povezani. Ravno zato je največja vrednost zaposlenega »biti človek s srcem«, torej biti tisti, 

ki posluša, biti tisti, ki tolaži in ima z eno besedo rad ljudi, ki bi sicer vsakodnevno pogrešali 

toplino in varnost soljudi. 

In kot je napisal »anonim:« 

Naš poklic je, Ljubezen ni le beseda, 

da v ledeno ljubezen je nekaj več, 

mrzlem svetu je nekaj, kar je v tebi,, njem in meni, 

prižigamo ogenj ljubezni. je nekaj, kar je v nas vseh … 

Dom Lukavci 


Dom starejših Rakičan 

Daniela Mörec 

dipl. m. s., namestnica direktorja za področje ZNO 

Je institucionalna ustanova, ki izvaja socialno oskrbo in zdravstveno nego starostnikov. 

Ustanovljen je bil leta 1951 kot Dom onemoglih Rakičan. Prvi stanovalci so prihajali iz 

takratnih ubožnic Doma svetega Frančiška v Žižkih in iz zavetišča v Črenšovcih. Nastanjeni 

so bili v lovskem dvorcu grofa Batyanija v Rakičanu, ki je bil star okrog 200 let. V 

začetku je v njem bivalo 120 stanovalcev, ki so bili pretežno brezdomci – dekle in hlapci. 

Standard bivanja je bil izredno nizek. Največja soba je imela štirinajst, najmanjša soba pa 

5 postelj. Za vse stanovalce je bila na razpolago le ena kopalnica in eno stranišče. Za današnji 

čas nemogoče razmere, za takratne brezdomce pa » hotelske«. 

Skozi desetletja se je naziv doma spreminjal. Iz Doma onemoglih je postal Dom počitka 

Rakičan, nato Dom oskrbovancev Rakičan in od leta 1993 se imenuje Dom starejših Rakičan 

(v nadaljevanju DSR). Naziva dom onemoglih se dolgo nismo mogli otresti. 

DSR je na današnji lokaciji bil grajen od leta 1976 do leta 1978, ko je bil odprt za praznik 

republike. Uradna zmogljivost doma je bila 269 postelj. Zasedba pa je zaradi potreb kmalu 

bila višja in se je gibala okrog 290 stanovalcev, v posameznih letih pa celo 310 stanovalcev. 

Razdeljen je na stanovanjski in negovalni del. Vedno manj pa je povpraševanja po stanovanjski 

enoti, kjer pretežno bivajo stanovalci, ki so sposobni zadovoljevati svoje osnovne 

življenjske potrebe. Za sprejeme in socialno delo s stanovalci je odgovorna socialna služba, 

ki jo v našem domu opravljata 2 socialni delavki. Direktorica doma je prav tako univerzitetno 

diplomirana socialna delavka Vijola Bertalanič, ki dom vodi že več mandatov. 

Osnovno socialno oskrbo plačujejo stanovalci sami, zdravstveno nego in oskrbo, h kateri 

spadata še fi zioterapija in delovna terapija pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 

(ZZZS). Zdravljenje v domu zagotavlja Zdravstveni dom Murska Sobota na nivoju primarnega 

zdravstvenega varstva. 

Zdravstvena nega in oskrba (v nadaljevanju ZNO) je skozi desetletja rasla z razvojem 

stroke, vrednot in potreb stanovalcev. Stanovalce razvrščamo v štiri kategorije zdravstvene 

nege po Merilih ZZZS. Žal razvrščanje temelji na naročilih zdravnika, ne pa na potrebah 

pacienta glede odvisnosti od pomoči pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti. 

V domu stanuje trenutno 292 stanovalcev. Od tega jih je kar 65 % nastanjenih na negovalnih 

enotah in le 35 % na stanovanjskih oddelkih. Vsi, ki so na negovalnih enotah potrebujejo 

delno ali popolno pomoč pri zadovoljevanju življenjskih aktivnostih. Kar 80 % stanovalcev 

je inkontinentnih. Na oddelku za starostnike z demenco živi 25 stanovalcev. 

Opažamo, da vseh, ki bolehajo za demenco, ne moremo nastaniti na tem oddelku, zato 

načrtujemo dodatni oddelek v pritličju doma. Obravnava teh starostnikov je specifi čna in 

zahteva dodatna znanja, ki jih izvajalci ZNO v osnovnem izobraževanju niso dobili. Ena 

izmed delovnih terapevtk si je pridobila naziv učiteljica validacije (oblika komunikacije 

in dela s starostniki z demenco), ki sedaj izobražuje ostale zaposlene v ZNO. Nova znanja 

omogočajo kvalitetnejšo obravnavo in dvigujejo stopnjo zadovoljstva tako stanovalcev 

kot njihovih svojcev. 

Poleg ZNO pa popestrimo dneve z različnimi dogodki. Dnevna telovadba, ki jo vodijo 

fi zioterapevtke in delovne terapevtke popestri jutro po zajtrku. Šest skupin za samopomoč, 

ki jih vodijo naši zaposleni, so balzam za dušo starejših. Različne razstave, kuharski 

kotički, bralni krožki, medgeneracijska srečanja, različne delavnice in kulturni dogodki, 

duhovna oskrba ob dnevni sveti maši pa so dogodki, ki starejšim dajo »krila«. 

DSR ima tudi enoto Elizabeta v Svetem Juriju, kjer je v idilični vasici na Goričkem našlo 

dom 35 starostnikov. Enota funkcionira v javno-zasebnem partnerstvu, kjer mi izvajamo 

ZNO, ostale storitve pa lastnik Slavko Ficko. ZNO izvaja 11 zaposlenih: 1 diplomirana 

medicinska sestra, 0,5 delovne terapevtke, 4 srednje medicinske sestre in 4 bolničarji/ 

negovalci, 1 strežnica. Socialna delavka in fi zioterapevtka pa sta prisotni enkrat tedensko. 

Jeseni bomo odprli še eno enoto, in sicer Center starejših v Murski Soboti, kjer bo v prekrasnih 

prostorih bivalo 66 stanovalcev. V sklopu centra v Murski Soboti bo deloval tudi 

Dnevni center za starejše, delavci doma pa bodo nudili tudi oskrbo v oskrbovanih stanovanjih, 

ki so v istem kompleksu. 

V DSR je redno zaposlenih 150 delavcev. Od tega na področju ZNO 76 izvajalcev, ki jih 

vodi namestnica direktorja za področje ZNO. Prva odgovorna medicinska sestra je bila 

Francka Drvarič. Prva glavna medicinska sestra, ki je bila izbrana po razpisu, pa je bila 

Milica Hakl, ki je danes tudi naša stanovalka. Po njeni upokojitvi je vodenje ZNO prevzela 

Ema Kolmanko. Danes pa naloge namestnice direktorja za področje ZNO opravlja 

Daniela Mörec. 

Med stanovalci Doma starejših Rakičan 

Diplomiranih medicinskih sester imamo zaposlenih 6, fi zioterapevtki sta 2, delovni 

terapevtki 2 in 1 animator, srednjih medicinskih sester 33, bolničarjev-negovalcev 32 in 

20 strežnic. 

Dom je tudi učna baza Srednje zdravstvene šole Murska Sobota in za zdravstvene fakultete 

ter visoke zdravstvene šole. Zavod omogoča opravljanje pripravništva srednjim medicinskim 

sestram in bolničarje-negovalcem. 

Kadrovski normativ določa ZZZS glede na razvrstitev stanovalcev v različne kategorije 

zdravstvene nege. Žal razvrščanje ne sloni na potrebah starostnika po zdravstveni 

negi, ampak na medicinsko tehničnih posegih, ki jih določa zdravnik. Glede na to, da je 

70 % stanovalcev nepomičnih ali delno pomičnih (posedanje na invalidski voziček), 80 % 

inkontinentnih, je kadrovski normativ prenizek. 

V javni razpravi je tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, 

v katerem je področje zdravstvene nege zelo skopo zastopano. To pa lahko pomeni v 


odoče zniževanje zaposlovanja diplomiranih in srednjih medicinskih sester in posledično 

zmanjševanje kakovosti v obravnavi kroničnih bolnikov, ki bodo stanovalci domov 

za starejše. Od takih usmeritvah države je težko postavljati vizijo zdravstvene nege v institucionalnem 

varstvu. Naša vizija je namreč ustanovitev oddelka negovalne bolnišnice, saj 

po kriterijih, ki so postavljeni že danes, imamo kar 30 stanovalcev, ki spadajo v obravnavo 

v negovalni bolnišnici. 

Na področju ZNO v DSR smo začeli spremljati 3 kazalce kakovosti, in sicer: razjede 

zaradi pritiska, prenos MRSA in incidente (padce stanovalcev, vbode pri osebju …) Spremljanje 

izvajamo dve leti, zato še o trendu zmanjševanja ali porast ne moremo govoriti. 

Psihofi zične obremenitve izvajalcev ZNO so enormne, zato je pri starejših delavcih 

veliko odsotnosti zaradi okvar lokomotornega aparata, utrujenosti in stresa. 

Na srečo pa imamo v DSR zelo nizko fl uktuacijo zaposlenih. Ta pa dokazuje, da kljub 

obremenitvam zaposleni najdemo zadovoljstvo, s katerim premagujemo negativizme. 

Starost je modrost in le to naši stanovalci prenašajo tudi na nas. Znamo prisluhniti eni 

drugim, znamo se vživljati v dogajanja, preprosto, znamo delati in živeti s starejšimi. 

Veliko vlagamo v izobraževanje zaposlenih, tako na strokovnem področju kot na področju 

medosebnih odnosov. 

»Želimo postati najboljši med dobrimi,« to je moto, ki mu bomo sledili. 

Daniela Mörec – zlati znak 

Zdravstveno-negovalna služba 

v domu starejših Lendava 

Jožica Hozjan, 

dipl. m. s., vodja zdravstveno-negovalne službe 

Dom starejših Lendava je svoje prve stanovalce sprejel v novembru 1994. Začetna kapaciteta 

doma je bila 122 postelj, po nadzidavi leta 2000 pa je postala kapaciteta 148 postelj. 

V mesecu marcu 2010 je bil odprt Dom gospodinjskih skupnosti. Tu sta dve gospodinjski 

skupnosti, ki po arhitekturi in načinu življenja delujeta kot dve veliki družini. Vsaka 

»družina« ima 12 članov, skupno je torej tam 24 stanovalcev. 

V celotnem Dom starejših Lendava živi trenutno 172 stanovalcev. Ves čas je dom polno 

zaseden, pogosto pa se zgodi, da smo prisiljeni odzvati se na probleme v okolju in sprejeti 

stanovalca na dodatno posteljo. 

Trenutno zaposluje dom 89 delavcev, od tega 81 zaposlenih za nedoločen čas in 7 za 

določen čas. 

Osnovno dejavnost izvajajo: skupna služba in računovodstvo, zdravstveno-negovalna 

služba, služba prehrane in tehnična služba. 

Zdravstveno-negovalno službo sestavlja 41 delavcev. Od tega je 23 bolničarjev-negovalcev 

(od tega štirje za določen čas), 13 zdravstvenih tehnikov, 3 diplomirane medicinske 

sestre, fi zioterapevtka in delovna terapevtka. 

Razen tega so zaposleni še trije pripravniki za obdobje 6 mesecev, in sicer dva bolničarja-negovalca 

in ena zdravstvena tehnica. 

Vodja zdravstveno-negovalne službe je dipl. m. s. Jožica Hozjan. 

Delo je organizirano tako, da je zagotovljena 24-urna nega in oskrba za vse stanovalce 

doma. Velik poudarek dajemo spoštljivemu odnosu do starostnikov, upoštevanju njihove 

osebne integritete in ohranjanju njihovega dostojanstva v zdravju, bolezni in tudi ob pripravi 

na mirno smrt. Na področju zdravstvene nege smo medicinske sestre samostojne 

in planiramo svoje delo po procesu zdravstvene nege. Koncept dela v Domu starejših Lendava 

zahteva nenehno usklajevanje skupnih nalog in zato dnevno konzultacijo z drugimi 

enotami in med posameznimi sodelavci v timu. Strokovno delo usklajuje v domu strokovni 

kolegij. Sestavljajo ga: direktorica, ki je tudi vodja strokovnega kolegija, socialna 

delavka, delovna terapevtka, fi zioterapevtka, oddelčni medicinski sestri in vodja zdravstvene 

nege. Po potrebi se sestane še strokovni kolegij v razširjeni sestavi, ko sodelujejo 

tudi vsi vodje posameznih enot. 

Delavci zdravstveno-negovalne enote se srečujemo na svojih strokovnih sestankih 

enkrat tedensko. 

Zaposleni se redno izobražujemo na seminarjih, ki so organizirani za delavce v domovih 

za starejše ali obravnavajo teme, pomembne za delo s starostniki. Večji poudarek smo 

dali izobraževanju za delo z ljudmi z demenco. Enkrat letno je organizirana strokovna 

ekskurzija za delavce doma, ko spoznavamo druge podobne domove po Sloveniji in tudi 

v sosednjih državah. Za izobraževanje je med delavci povečano zanimanje, odkar je uvedeno 

zbiranje licenčnih točk. Na žalost pa nam fi nančna situacija v času krize ne dovoljuje 

udeležbe na vseh seminarjih, ki bi se jih želeli udeležiti. 

Za zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva dnevno prihajata v dom zdravnica 

in medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Lendava. Enkrat tedensko prihaja v dom 

psihiater, enkrat mesečno pa so v Zdravstvenem domu Lendava obravnavani diabetiki. 


Zdravstvena nega starostnika se v Domu starejših Lendava izvaja po procesni metodi 

dela. Pri tem uporabljamo računalniško opremo za planiranje negovalnih intervencij in 

specialističnih ter kontrolnih pregledov, za dnevno poročilo zdravstvene nege o posameznem 

stanovalcu in za mesečno poročilo kategorij zdravstvene nege. Računalniško se 

vodijo tudi storitve zdravstvene nege in mesečno obračun storitev. 

Vse štiri faze procesa zdravstvene nege so dokumentirane. 

1. faza: Ugotavljanje potreb se začne še pred sprejemom starostnika v zavod, saj komisija 

za sprejeme glede na posameznikove potrebe planira namestitev na bolniški ali 

stanovanjski oddelek, v eno-, dvo- ali večposteljno sobo. Nato se pri sprejemu izpolni 

zdravstveni sprejemni list, iz katerega zdravstveno-negovalni tim lahko načrtuje zdravstveno 

nego. 

2. faza: Načrtovanje zdravstvene nege se izvaja timsko. Pri izdelavi individualnega 

načrta za vsakega stanovalca namreč razen medicinske sestre sodeluje še socialni delavec, 

fi zioterapevt in delovni terapevt. Tako je načrt zdravstvene nege del timsko izdelanega 

individualnega načrta. Sprotno načrtovanje se izvaja ustno na sestankih Službe 

zdravstvene nege in oskrbe, pisno pa se vodi tudi v Raportni knjigi in računalniško. 

3. faza: Izvajanje zdravstvene nege se izvaja po standardih in se sprotno dokumentira v 

Rapotni knjigi: pomembnejše stvari v zvezku, čisto vse pa v Raportni knjigi računalnika. 

4. faza: Vrednotenje izvajamo z občasnimi anketami o počutju stanovalcev. Sprotno 

vrednotenje se izvaja po vsaki obravnavi stanovalca doma starejših. 

Najpogostejše negovalne diagnoze so: 

1. Defi cit v samonegi: kopanje, osebna higiena 

2. Spremenjeni miselni procesi (oseba je motena v kognitivnih procesih in 

aktivnostih) 

3. Slaba fi zična mobilnost 

4. Popolna inkontinenca 

5. Obstipacija 

6. Možnost nastanka razjede zaradi pritiska 

7. Motnje v ritmu spanja 

Dolžnost medicinske sestre je, da ustvarja toplo in razumevajoče vzdušje, ki nudi varnost, 

in pozitivno vpliva na ostarelega človeka. Tako bo dosegla pomemben zdravstvenovzgojni 

cilj, da si bo starostnik prizadeval čim dalj ostati samostojen in dejaven. 

Delavci zdravstvene nege so največ v stiku s stanovalci in je od njih tudi najbolj odvisno 

dobro počutje stanovalcev. Stari ljudje prav dobro čutijo, če so v neki skupnosti sprejeti 

z razumevanjem in spoštovanjem ali ne. Zato se pri svojem delu trudimo ves čas izražati 

spoštovanje in prijaznost do vseh stanovalcev, pri tem pa upoštevati načelo humanosti, 

enake obravnave vseh stanovalcev, ohranjanja poklicne skrivnosti in ohranjanja človekovega 

dostojanstva. 

Dom starejših občanov 

v Ljutomeru 

Dragica Kosmajer 


SMS 

Dobro vemo, da to, kar delamo, ni nič drugega, kakor kapljica v morje. 

A če ne bi bilo te kapljice, tudi morja ne bi bilo. 

Mati Terezija 

Dom starejših občanov Ljutomer od leta 2001 stoji v Ljutomeru, 

metropoli Prlekije, ki je tudi izven meja Slovenije 

poznana po dobrem vinu in kasaškem športu. 

DSO Ljutomer kot javni socialno-varstveni zavod, katerega 

ustanovitelj je Vlada RS, je bil zgrajen leta 2001 s 

sredstvi države in občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in 

Veržej. Iz navedenega razloga v prvi vrsti pokriva potrebe 

po domskem varstvu omenjenih občin (skupno okrog 

19.000 prebivalcev). 

DSO Ljutomer izvaja institucionalno varstvo starejših oseb kot svojo osnovno dejavnost, 

ob tem pa še druge storitve: dnevno varstvo, socialna oskrba v oskrbovanih stanovanjih, 

vključevanje starejših iz okolja v dejavnosti doma, usluge domske kavarne, prehrana za 

zunanje uporabnike in še nekatere druge. 

Poleg oskrbe in zdravstvene nege nudi tudi splošno zdravstveno varstvo v domski 

ambulanti (zdravnik splošne medicine, nevropsihiater), fi zioterapevtske storitve, dejavnosti 

v okviru delovne terapije, možnost dnevnega varstva storitve socialne oskrbe in 

zdravstvene nege za stanovalce oskrbovanih stanovanj, prehrano za zunanje uporabnike, 

usluge domskega bifeja, frizerske storitve za stanovalce, priključek na CTV in telefonsko 

linijo v vsaki sobi, aktivno sodelovanje stanovalcev pri kreiranju življenja v domu, vključevanje 

v skupine za samopomoč, prostovoljno delo, družabne igre in rekreacijske dejavnosti 

(balinanje, pikado itd.), praznovanje rojstnih dni, organiziranje izletov, piknikov in 

drugih družabnih srečanj ter izvajanje raznih kulturnih prireditev. 

Trenutno DSO Ljutomer ponuja socialno oskrbo in zdravstveno nego 150 stanovalcem, 

v 65 dvoposteljnih, 16 enoposteljnih in 2 triposteljnih sobah. Na stanovanjskem delu je 

52, na negovalnem pa 98 postelj. Poleg bivalnih ima dom vrsto skupnih prostorov: avla z 

bifejem, jedilnica, večnamenski prostor, ambulanta, prostori za fi zioterapijo in delovno 

terapijo, jedilnice, dnevni prostori, delilne in čajne kuhinje na oddelkih itd. 

Za stanovalce v domu skrbi 70 redno zaposlenih ter 10 oseb vključenih v program javnih 

del. Delo poteka v petih organizacijskih enotah: služba zdravstvene nege in oskrbe, 

služba za prehrano, strokovne službe, splošno tehnična služba in računovodska služba. 

Službo zdravstvene nege vodo glavna medicinska sestra Danica Korošec, dipl. m. s.. 

Zaposlen kader je sorazmerno mlad, motiviran, strokovno usposobljen, iznajdljiv, učljiv 

in odprt, predvsem pa je potrebno poudariti uvajanje vodenja sistema kakovosti in značilnosti 

učeče se ustanove. 

Med več prednostmi našega doma bi izpostavili samo nekatere, ki sledijo v nadaljevanju. 

Dom ima izjemno lokacijo. Nahaja se v neposredni bližini centra mesta, nekaj minut

hoje do vseh pomembnih javnih institucij in cerkve. Dom objemajo stoletni hrasti, ki simbolizirajo 

prvi slovenski tabor iz leta 1869. 

Zgradba doma je nova, sodobna, prijazna za bivanje, s funkcionalno notranjo zasnovo, 

z veliko svetlobe in številnimi kotički za posedanje in druženje. 

Okolica doma je lepo in skrbno urejena ter stanovalcem dobro prilagojena. 

Dom odlikuje majhnost, saj omogoča neposredne in pristne medosebne odnose in 

komuniciranje med vsemi, ki se v domu srečujemo. 

Dom v vseh temeljnih funkcijah deluje nad nivojem razpoložljivih kapacitet in tako 

uspešno uresničuje svoje poslanstvo. 

V letu 2010 zasledujemo prioritete, ki gredo predvsem v naslednje smeri: 

• ohranjanje in krepitev konkurenčnih prednosti doma, 

• tekoče spremljanje in obvladovanje vseh vrst stroškov, 

• izboljševanje pogojev bivanja za stanovalce, 

• izboljševanje pogojev dela za zaposlene, 

• širjenje ponudbe storitev za stanovalce in zunanje uporabnike, 

• vodenje modela kakovosti E-Qalin. 

Kapljica na kapljico - vse v upanju na zadovoljstvo naših stanovalcev in zaposlenih! 

Dom starejših Ljutomer 

DOSOR, 

Dom starejših občanov d.o.o., Radenci 

Suzana Divjak 


dipl. m. s. 

IZVLEČEK 

Vse kar se odraža dandanes na kakovostni zdravstveni negi je povezano z odnosi. Sodobni 

pristop k oskrbovancu, naj bo to v ambulanti, v bolnišnici ali v domu, kakor tudi na domu 

samem temelji na znanju, strokovnosti, komunikaciji in individualnem pristopu. V obravnavo 

je potrebno vključevati svojce in ožjo okolico. 

UVOD 

Kakovost zdravstvene nege se dandanes ne odraža več na samem opravljenem delu, ki 

ga izvajalci izvajajo. Pomembno je veliko več. Nenehno je potrebno iskati nove izboljšave, 

nove cilje, sprejetost drugačnosti (invalidnost, duševne spremembe …), jih usmerjati 

k zdravju, izboljšanju kakovosti bivanja in življenja. 

Kljub tolikim sredstvom, medijem, ki so na razpolago, so ljudje še vedno v določenih 

stvareh slabo osveščeni, še vedno se izkorišča premalo narava, še vedno se premalo poudarja 

preventiva. Bolni ljudje vse pogosteje iščejo pomoč pri zdravnikih, kateri pa žal velikokrat 

morajo uporabiti zdravila. Naloga nas, zdravstvenih delavcev, je iskati preventivne 

ukrepe za ohranjanje zdravja, vzpodbujati ljudi, da ohranjajo pozitivno samopodobo, da 

poiščejo sami rešitve in s tem pripomorejo k osebnemu zadovoljstvu. Na to pri svojem delu 

velikokrat pozabljamo. Ni vse v opravljanju zdravstvene nege in oskrbe, topla beseda, prijazen 

nasmeh, sočutje, pogovor in pomoč pri iskanju rešitev bo velikokrat odtehtala prenekatero 

kemično sredstvo.

DOSOR – DOM STAREJŠIH OBČANOV RADENCI 

PREMISA DOSOR-JA 

• Ljudje v tretjem življenjskem obdobju niso homogena skupina in imajo pravico do 

zadovoljevanja svojih individualnih potreb. 

• Razbiti je potrebno stereotipe o starosti. 

DOSOR je dom, ki nudi bivanje, zdravstveno nego in socialno oskrbo 176 stanovalcem. 

Zgrajen je bil leta 2008. Prvemu stanovalcu so bila odprta vrata že 14. julija 2008. Dom 

ima 8 dvoposteljnih apartmajev z možnostjo samostojnega kuhanja, enoposteljne sobe s 

souporabo kopalnice, enoposteljne in dvoposteljne sobe z lastnimi kopalnicami. Zaposlenih 

v DOSOR-ju nas je 80. V samo zdravstveno nego in oskrbo je vključenih poleg ostalih 

sodelavcev 47 oseb (DMS, ZT, bolničarji-negovalci in gospodinje). 

V domu je frizerski salon, pedikura, trgovina z ortopedskimi pripomočki, trgovina 

na drobno, kjer je možnost nakupa izdelkov Dosor-ja (pecivo, izdelki delovne terapije). 

Dvakrat tedensko je organizirana stojnica, tržnica s svežim sadjem in zelenjavo, enkrat 

mesečno pa stojnica z oblačili. V sklopu DOSOR-ja so še: telovadnica, kavarna, dodatne 

storitve fi zioterapije in masaže, v okolici doma pa je fi zioterapevtska steza. V samem domu 

ima pisarno Društvo upokojencev Radenci, ki z našimi stanovalci delijo številne prireditve, 

delavnice, srečanja in druženja ob družabnih igrah in še bi lahko naštevali. V domu 

je velika knjižnica, ki omogoča vsakemu izmed stanovalcev izbiro knjig, dnevno pa v njej 

vršijo dežurstvo člani DU Radenci. Imajo možnost rednega obiska mesečno svete maše 

v domu. 

V samem domu pa je organizirana ambulanta vsak ponedeljek, torek in četrtek popoldan, 

ki jo izvaja dr. Bojana Marič. Smatramo, da je za starejšega človeka ključna ponudba 

zdravstvenih storitev na enem mestu, zato v DOSOR organizirano prihajajo; infektolog, 

ki je ne pogrešljiv na področju ran, nalezljivih bolezni, psihiater, ki je v veliko pomoč na 

oddelku demence ter diabetolog, saj je stopnja tveganja pri stanovalcih z diabetesom (in 

teh je več kot 1/3) visoka. Prizadevamo si pridobiti še strokovno osebo za zobozdravstveno 

oskrbo. Žal je omenjeno področje v institucijah za stare preveč podcenjeno. 

Kot del redne oskrbe delujejo v domu fi zioterapija, delovna terapija in dnevni center, 

kjer strokovnjaki stanovalce osebno in vsakodnevno spodbujajo k fi zični in intelektualni 

kondiciji. Stanovalcem in vsem drugim ljudem so na voljo masaže. Prihaja maser po dogovoru 

naročenih. Storitev fi zioterapije se izvaja tudi za trg. 

Vrata našega doma so odprta vsem ljudem ožje in širše okolice od jutra do poznega 

večera, saj v večernih urah porabijo čas za telovadbo, ples in ostale prireditve. Številne 

naše prireditve so organizirane za širšo okolico. 

Vsem stanovalcem želimo nuditi topel, udoben dom, v katerem se bodo dobro počutili, 

imeli možnost nadaljevati svoje delo, obnavljati sposobnosti, ki so jih že pozabili ali ohranjati 

le te. Vsem nudimo zdravstveno in socialno oskrbo, jim pomagamo k uresničitvi 

ciljev, ki jih želijo dosegati. Čim več jim želimo nuditi tudi strokovne podpore v sami bolezni. 

Seveda pa so naše možnosti, glede na to, da nismo bolnišnica in da nimamo 24-urnega 

zdravstvenega nadzora ter vseh potrebnih aparatur, omejene. Zato zelo dobro sodelujemo 

s SBMS in drugimi specialisti, kamor napotimo naše stanovalce, ko izčrpamo lastne zmožnosti 

nege in oskrbe. V prihodnje želimo, da se v obravnavo stanovalcev vključi čim več 

strokovnjakov specialistov na različnih področjih (fi ziater, internist, zobozdravnik …). 

Želimo nadaljevati s strokovnimi izobraževanji oz prenosom strokovnih vsebin za strokovne 

sodelavce v negi na področju celotne Slovenije in tudi tujine. V letu 2009 smo organizirali 

1. DOSOR-jeve strokovne dneve in 14 dni gostili strokovno delegacijo iz Tajvana. 

Znanje, ki ga imamo, želimo širiti, a hkrati pridobivati nova znanja in nove ideje za še 

boljše delo. 

Na področju zdravstvene nege težimo k individualni obravnavi, strokovnosti in dobri 

komunikaciji s stanovalcem, svojci in zaposlenimi. Želimo biti prepoznavni v slovenskem 

in širšem območju. Že po sami sestavi enot se razlikujemo od drugih domov. Negovalni 

oddelek ni ločen od stanovanjskih oddelkov. To zahteva veliko mero organiziranosti in 

razporejanja kadra, a vendar pripomore k dobrobiti stanovalcev, saj vzpodbuja k ohranjanju 

samostojnosti in samopodobe. 

Stanovalci se vsakodnevno vključujejo v organizirane aktivnosti v domu (telovadba, 

delovna terapija, družabne igre, tombola, delavnice, pevski zbor,skupina za samopomoč, 

prireditve, sprehodi, izleti …), ki jih ni malo. 

Včasih sami potožijo, da so že utrujeni in se katere ne udeležijo. Kdor želi sodelovati mu 

ni nikoli dolgčas. Veliko je stanovalcev, ki nadaljuje svoje delo (vodijo pripravo časopisa, 

prirejajo igre, igrajo na instrument, pišejo pesmi …). Vsi pa imajo možnost sodelovanja v 

aktivnostih po etažnih kuhinjah, ki jih vodijo gospodinje: s pesmijo, pogovorom, obiskom 

trgovine, praznovanja rojstnih dni in ostalih prireditev. 


Obravnava je multidisciplinarna, zaposleni iz raznih področij zdravstvene in socialne 

oskrbe se med seboj povezujemo in dopolnjujemo. V bistvu vsakodnevno zadovoljujemo 

več, kot zgolj osnovne človekove potrebe. Kvaliteta bivanja, varnost in strokovna pomoč, 

so pri nas pomemben temelj. Svoje poslanstvo pa vidimo v zadovoljevanju psiholoških in 

socioloških potreb ter razvijanju samospoštovanja v obdobju starosti. 

Delo v DOSOR-ju zahteva drugačne ljudi. Ljudi, ki imajo svoje vrednote jasno opredeljene 

in jih tudi živijo. Najvišje uvrščene osebnostne lastnosti morajo biti odgovornost, empatija 

in samodisciplina. Večine stvari se človek priuči, nauči, izuri, osebnost pa si odgovorno 

gradi sam. Sodelavec DOSOR-ja je lahko samo srčen človek, ki mu njegovo delo ni le vir 

zaslužka, ampak vidi v njem del izpolnitve svojega poslanstva. 

ZAKLJUČEK 

Kljub temu, da se na področju domskega varstva starejših v Sloveniji vzpostavlja precejšnja 

konkurenca (ponudba na posameznih področjih že presega povpraševanje) smo prepričani, 

da bo DOSOR s pravo poslovno politiko in dobrim delo prepoznavna lokacija za 

kvalitetno bivanje starejših oseb. Želimo postati najbolj prepoznavna institucija za bivanje 

in aktivnosti v obdobju starosti na področju SV Slovenije. Biti vodilni razvijalec storitev, 

produktov in dobrih praks v omenjeni regiji za ciljno skupino starejših. 

S skupnimi močmi in motiviranostjo, z aplikacijo znanja in izkušen, z jasno zastavljeno 

vizijo in cilji, bo mogoče uspeti v tržnih razmerah branže. Učenje, fl eksibilno prilagajanje 

spremembam in izgradnja novih temeljev na področju domskega varstva starejših so 

ključni atributi za uspešno delo in poslovanje v danem trenutku in pogojih. 

Dom starejših 

Gornja Radgona 

Zvonka Brus Hladen 


dipl. m. s. 

Leta 2008 smo v Gornji Radgoni odprli dolgo pričakovani Dom starejših občanov. Nahaja 

se ob reki Muri na eni strani in novo nasajenim mestnim parkom na drugi strani, istočasno 

pa vendarle še dovolj blizu vsem obstoječim infrastrukturnim objektom. Zaposlenih 

nas je 70 delavcev, od tega 40 v negovalni službi. 

Negovalno službo vodi Zvonka Brus Hladen, dipl. m. s.. 

V prelepi stavbi smo ustvarili dom z »dušo« za naše stanovalce. Oblikovali smo time 

v zdravstveno negovalni službi, katero s ponosom predstavljamo in zagotavljamo zdravstveno 

nego najzahtevnejšim stanovalcem. 

Medicinske sestre smo tukaj opravljale pionirsko delo, vsaka na svojem delokrogu. 

Zaposleni sva dve diplomirani medicinski sestri, delovni terapevt, fi zioterapevt, zdravstveni 

tehniki, bolničarji-negovalci, gospodinje in strežnice. Dom je razdeljen na bivalni 

del, negovalni del in varovani oddelek. V hiši smo medicinske sestre tiste, ki se znamo in 

se tudi vključimo v vsako dejavnost v hiši, pa naj bo to od strokovnih predavanj, do zdravstveno-vzgojnega 

dele, dela z zdravniki (psihiater, fi ziater, domski zdravnik) se vključiti 

v pevski zbor, ali prisluhniti in se pogovoriti s svojci. Medicinske sestre oziroma zdravstveni 

tehniki, bi v domovih morali imeti »specializacije iz vseh vej zdravstvene nege«, 

saj je značilnost današnjega stanovalca v domu polimorbidnost. 

Zdravstveni tehniki in medicinske sestre se moramo torej na takem delovnem mestu 

ne samo neprestano izobraževati, ampak imeti zelo široko znanje. Sestre pa (da vse to 

dosežemo) se moramo vključevati v svoj »ceh« to je strokovno društvo medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. V naši hiši sem kot dolgoletna članica tega društva 

animirala zdravstvene tehnike in smo vsi vključeni v društvo. V njem se bogatimo z 

znanjem, se izobražujemo, si potožimo svoje težave in probleme ter obiskujemo ekskurzije 

in izlete. Na ta način se medsebojno spoznavamo sodelavci med seboj in v regiji. 

Vključili smo se v vzgojno-izobraževalne programe, tako da zadnje leto pri nas opravljajo 

vaje, praktični pouk ter pripravništva študenti medicine in dijaki ter študenti zdravstvenih 

šol.

Naj se predstavimo − 

Dom Janka Škrabana 

Mojca Erjavec 

ZT 

Dom Janka Škrabana je še zelo mlad dom. Stari nismo še niti 2 leti. Smo zasebni dom s 

koncesijo. Pod našo streho stanuje 80 stanovalcev, od tega 53 žensk in 27 moških. 

V domu izvajamo strokovno zdravstveno nego. Sodelujemo z Zdravstveno postajo Beltinci. 

Imamo domsko zdravnico, ki ima svojo ambulanto v pritličju doma. 

Od naše pomoči je popolnoma odvisnih 46 stanovalcev. Večino nepomičnih stanovalcev 

čez dan posedamo v vozičke. Za izvajanje strokovne zdravstvene nege potrebujemo ustrezno 

izobražen kader. Redno zaposlenih nas je 6 zdravstvenih tehnikov, 9 bolničarjevnegovalcev 

in ena diplomirana medicinska sestra. Smo zelo mlad kader z malo delovnimi 

izkušnjami, zato nam je včasih še posebej težko. Za dosego večje kakovosti zdravstvene 

nege se trudimo s tem, da se v čim večjem številu udeležujemo strokovnih predavanj v 

regiji in izven nje. 

Glavna medicinska sestra doma je Valentina Goršak Lovšin, dipl. m. s.. 

Delo s starejšimi ljudmi je zelo naporno, a hkrati tudi zelo lepo. Z našimi stanovalci 

smo doživeli že veliko dragocenih trenutkov. Vsakega stanovalca obravnavamo kot posameznika, 

ki je v svojem življenju prehodil težko pot. Vsak ima svojo življenjsko zgodbo 

iz katere se lahko tudi mi kaj naučimo, če mu le prisluhnemo. Oddelka za obolele za 

demenco nimamo, ker želimo, da se naši stanovalci z demenco ne počutijo odrinjene, 

vključujemo jih v vse dnevne aktivnosti z drugimi varovanci, kjer se zelo dobro počutijo. 

V našem domu je zelo pestro. Naš delovni inštruktor vsak dan s stanovalci telovadi, 

nato pa sledi druženje v delovni terapiji, kjer se vrsti pestra paleta delavnic. Vsak drugi 

teden nas obišče tudi frizerka, ki poskrbi, da so pričeske naših varovancev lepe in urejene. 

Decembra smo delavci doma pripravili jelkovanje za stanovalce, marca pa proslavo 

ob dnevu žena. Imamo tudi skupino za samopomoč, ki jo vodita delovni inštruktor in 

socialna delavka. Postali smo tudi učna baza za dijake. Ko si naši stanovalci zaželijo branja, 

si lahko knjige izposodijo v domski knjižnici. 

Za prehrano skrbijo pridne kuharice, ki vedno poskrbijo, da nismo lačni. Da so obla- 

čila stanovalcev čista, zlikana in lepo zložena skrbijo v pralnici. Za to, da so sobe čiste in 

da vse deluje, ter da imamo urejeno okolico doma, pa skrbijo naše strežnice in hišniki. 

Ker smo še zares mlada ekipa in je za večino izmed nas to prva redna zaposlitev, smo v 

ta dom prihajali z mešanimi občutki. Bili smo srečni, polni idej, pričakovanj, a hkrati prestrašeni. 

Bilo nas je strah, kako bo, ali se bomo ujeli kot ekipa, se bomo med sabo razumeli, 

bomo prijatelji, nas bodo varovanci sprejeli, nas vzeli za svoje in ne nazadnje koliko 

vsega se bomo še morali naučiti. Vendar s časom ta strah mine. Nabiramo si strokovne 

izkušnje ter modrost srčnosti in topline za naše stanovalce doma. 

Postali smo dobri sodelavci in tudi prijatelji. Znamo si pomagati med seboj, delamo timsko, 

skupaj rešujemo težave. Čutimo, da nas stanovalci imajo radi in smo del njihovega 

drugega doma. Za nas ni večje sreče kot ta, ko vidimo, da so naši stanovalci srečni, zadovoljni 

z nami, ter da se počutijo dobro, hkrati pa varno v naši prisotnosti. 

Skozi naše delo pa naj nas spremljajo te besede: 

Ko bom nekoč star, Takrat ne pozabite, 

ko ne bom več mogel vedeti, kaj sem v svojem življenju doživel, 

kaj je dobro in kaj slabo zame … imejte razumevanje do mene, 

četudi kdaj mojega vedenja 

Ko boste morali misliti in delati namesto mene, ne boste razumeli. 

ko se bom vedel kot otrok, 

ko bo moj strah pred sedanjim trenutkom Kljub temu sem človek, ki želi, 

izzival agresijo … da z njim delate dostojanstveno. 

(Gerda Reinhardt - Prošnja starega človeka) 


Zavod za zdravstveno varstvo 

Murska Sobota 

Ana Fujs 

dipl. m. s. 

Ivana Žilavec 

dipl. m. s. 

Zdenka Verban-Buzeti 

prof. zdrav. vzgoje 

Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je javni zavod. Ustanovila ga je Vlada Republike 

Slovenije, za izvajanje socialno-medicinske, higienske, epidemiološke in zdravwstveno-ekološke 

dejavnosti. S svojo dejavnostjo pokriva pomursko regijo s 27 občinami 

in 121 812 prebivalci. 

Naloga zavoda je krepitev zdravja in preprečevanje bolezni prebivalcev pomurske regije, 

spremljanje vpliva dejavnikov tveganja na zdravje prebivalstva v regiji, ter predlaganje 

ukrepov za izboljšanje zdravja. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota sledi sodobnim 

načelom javnega zdravja, s pomočjo dodatno izobraženih zaposlenih zdravstvenih 

delavcev in sodelavcev. V obstoječi javno zdravstveni tim so vključeni strokovnjaki iz drugih 

področij, kar omogoča celovit pristop k krepitvi in ohranjanju zdravja. 

Zavod opravlja dejavnost v treh oddelkih z sedmimi enotami: 

Znotraj zavoda je ustanovljena enota za raziskovanje, ki funkcionalno povezuje strokovnjake 

vseh oddelkov pri izvajanju regijskih raziskav in sodelovanju pri nacionalnih in 

mednarodnih raziskavah. 

Na zavodu za zdravstveno varstvo imamo 52 zaposlenih, od teh je 32 zdravstvenih 

delavcev in zdravstvenih sodelavcev, med njimi je 11 medicinskih sester in zdravstvenih 

tehnikov, 1 z univerzitetno izobrazbo, 4 z visoko in 6 s srednjo izobrazbo. 

ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO 

Oddelek je v zadnjih desetih letih doživel temeljito organizacijsko in strokovno spremembo. 

Poleg nalog s področja zdravstvene statistike in vzgoje, se je začela intenzivna 

dejavnost na področju krepitve zdravja. Dodatno izobraženi zdravniki in medicinske 

sestre, zdravstveni sodelavci in strokovnjaki na drugih področjih, razvijamo in izvajamo 

kulturi primerne programe in aktivnosti na področju krepitve zdravja prebivalstva v 

lokalnih skupnostih. 

Posebej je pomemben program »Živimo zdravo«, priznan s strani mednarodne strokovne 

javnosti, med drugim tudi od Svetovne zdravstvene organizacije, namenjen krepitvi 

zdravja v lokalni ruralni skupnosti. Ta program uspešno izvajamo že deset let v lokalnih 

ruralnih skupnostih Pomurja in je pilotno prenesen v druge slovenske regije. Program 

je angleški nacionalni institut za socialni marketing izbral za enega izmed treh najboljših 

v Evropski skupnosti ter o njem posnel dokumentarni fi lm. Strokovnjaki z oddelka smo 

razširili delo s področja dejavnikov tveganja na determinante, ki vplivajo na zdravje ter 

zmanjševanje neenakosti v zdravju. 

Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 

Pomemben vir pridobivanja znanj in veščin na novih področjih dela so projekti, v katerih 

sodelujemo s partnerji iz okolja, sosednjih držav ter Evropske skupnosti. Rezultat enega 

izmed projektov je izdelava regijske strategije za zmanjševanje neenakosti v zdravju, kar 

nam je odprlo novo področje dela in razumevanja javnega zdravja, ter prispevalo k naši 

vodilni vlogi na področju krepitve zdravja v Sloveniji. 

Dodatna znanja, pridobljena v kontinuiranem formalnem in neformalnem izobraževanju, 

nam omogočajo strokovno sodelovanje pri izvajanju celovitih pristopov v krepitvi 

zdravja. 

ODDELEK ZA HIGIENO IN EPIDEMIOLOGIJO 

Enota za nalezljive bolezni 

V enoti za nalezljive bolezni izvajamo programe za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi 

boleznimi, katerih cilj je zagotoviti učinkovite in varne ukrepe ter naglo odzivanje na 

dogodke, ki pomenijo tveganje za javno zdravje. 

V okviru tega spremljamo nalezljive bolezni, ki vključuje epidemiološko poizvedovanje, 

zaradi odkrivanja virov okužbe in poti širjenja ter svetovanje bolnikom in kontak- 


tom. Izvajamo in koordiniramo obvezna in neobvezna preventivna cepljenja v regiji. Oblikujemo 

enotne doktrine, navodila in priporočila za strokovno in splošno javnost ter jih 

posredujemo ustreznim uporabnikom preko različnih medijev obveščanja (e-pošta, internetna 

stran ZZV, radio). Opravljamo zdravstveni nadzor oseb, ki pri svojem delu prihajajo 

v stik z živili v skladu z epidemiološkimi indikacijami ali odločbo zdravstvene inšpekcije. 

Pri zdravstvenih pregledih opravljamo tudi strokovno svetovanje o možnostih prenosa 

nalezljivih bolezni pri delu vsakega posameznika. 

Enota za zdravstveno ekologijo in higieno prehrane 

V enoti opravljamo nadzor nad kakovostjo in varnostjo pitne vode, živil in kopalnih vod. 

V okviru tega izvajamo krajevne oglede vodooskrbnih objektov, odvzemamo vzorce vod 

in živil za bakteriološke in kemične analize, izdelujemo strokovna mnenja in svetovanja 

glede odprave ugotovljenih pomanjkljivosti z namenom zagotavljanja varne in kakovostne 

pitne vode, živil in kopalnih vod. Kot odgovorna oseba na določenih vodooskrbnih sistemih 

skrbimo za učinkovito izvajanje HACCP sistema. Sprejemamo enotna doktrinarna 

stališča ter zagotavljamo informiranost in osveščenost splošne in strokovne javnosti o vsebinah 

in o problematiki s področja varnosti pitne vode, živil in kopalne vode preko različnih 

medijev obveščanja (internetne strani, radijske oddaje). 

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota 

se tudi aktivno vključujemo v del Strokovnega društva medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. 

Enota za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo 

V enoti opravljamo ukrepe za obvladovanje mikrobov (dezinfekcije), insektov (dezinsekcije) 

in glodavcev (deratizacije) s ciljem obvladovanja in preprečevanja širjenja nalezljivih 

bolezni. Storitve izvajamo v delovnih organizacijah, naseljih, šolah, vrtcih, v obratih za 

proizvodnjo in promet z živili in drugje. Deratizacija je zakonsko opredeljen ukrep in se 

izvaja dvakrat letno. Ukrepi dezinfekcije in dezinsekcije se izvajajo na podlagi epidemioloških 

indikacij in naročilu strank. 

ODDELEK ZA MIKROBIOLOGIJO 

Oddelek za mikrobiologijo je sestavljen iz dveh enot (laboratorijev). 

Laboratorij za medicinsko mikrobiologijo izvaja regionalno mikrobiološko diagnostiko 

za zdravstvene organizacije v Pomurju. Preiskujemo človeške vzorce na prisotnost povzročiteljev 

nalezljivih bolezni in na občutljivost bakterij za antibiotike. Laboratorij ima sistem 

kakovosti, ki ga predpisuje »Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za 

izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine« in ima dovoljenje Ministrstva za 

zdravje za delo na področju mikrobiologije. Rezultati laboratorija se uporabljajo za zdravljenje 

posameznih bolnikov in za epidemiološko dejavnost. Regionalno strokovno sodelujemo 

z zdravstvenimi organizacijami, predvsem z regionalno bolnišnico (komisija za 

obvladovanje bolnišničnih okužb in komisija za antibiotike) in z domovi starejših občanov. 

Raziskujemo na področju proti antibiotikom odpornih bakterij ter s svojimi podatki 

sodelujemo v nacionalnih in mednarodnih epidemioloških raziskavah. 

V enoti za sanitarno mikrobiologijo opravljamo mikrobiološke preiskave živil, vzorcev 

okolja na snažnost in za nadzor laboratorijskega in bolnišničnega okolja, analiziramo 

spore za biološko kontrolo sterilizacijskih postopkov in vzorce na sterilnost, kozmetične 

proizvode, farmacevtske proizvode ter vode. Laboratorij za pitne vode, kjer analiziramo 

vzorce pitnih in kopalnih vod, ima sistem kakovosti v skladu s standardom SIST EN ISO/ 

IEC 17025:2005 in je akreditiran za izvajanje standardne metode Kakovost vode – Ugotavljanje 

števila mikroorganizmov, sposobnih tvorbe kolonij – Štetje kolonij z nasajanjem v 

hranljivi agar (SIST EN ISO 6222:1999). 

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki so zaposleni na vseh enotah zavoda. Na področju 

vseh dejavnosti se sproti prilagajamo novim strokovnim dognanjem in strmimo za 

izboljšanje kakovosti našega dela. Pri svojem delu se povezujemo in sodelujemo tudi z 

drugimi zavodi, nevladnimi organizacijami in lokalno skupnostjo. 

Imeti sonce, 

da te pogreje, 

luno, ki te spravi spat. 

Drevo, da posodi senco - 

travo, ki uteži tvoj korak in 

imeti roko, ki te vedno čaka. 

Kaj naj si človek želi še več, ... 



Vladka Bavčar 

dipl. m. s. 

Na obrobju Panonske nižine, v zeleni pokrajini bogati z žitnimi polji in vinorodnimi griči, 

ob reki Muri, se je ob bogatih darovih narave razvilo zdravilišče Radenci, ki je eno največjih 

zdravilišč v Sloveniji. 

Pokrajina je bogata z mnogimi izviri mineralne vode, iz tega tudi izhaja znana legenda 

o pridnih škratih, ki so pod zemljo kopali rove in s tem utirali pot mineralni vodi. 

Prvi je opazil zdravilne učinke radenske vode leta 1833 Karel Henn in je kot priznan 

zdravnik leta 1869 napolnil prvo steklenico mineralne vode, ki je kmalu postala poznana 

po vsej Evropi, hkrati pa je začel uvajati zdravilne kopeli. In tako so leta 1882 Radence 

obiskali že prvi gostje. 

Ljudje so kmalu opazili ugodne učinke mineralne vode, kar je vodilo do nastanka zdraviliškega 

turizma. Leta 1964 je bil zgrajen Zdraviliški dom z ambulantami, organiziran 

je bil hospitalij, uvedla se je dežurna služba. 

Kot Zavod za rehabilitacijo srčnih in ledvičnih bolnikov je bilo leta 1966 Zdravilišče 

Radenci tudi registrirano. 

Danes je Zdravilišče Radenci sodoben zdraviliški kompleks, sestavljajo ga hotel Radin, 

hotel Miral, hotel Izvir, del tega kompleksa je tudi prvi zgrajeni hotel v zdravilišču, prej 

imenovan hotel Terapija, ki je bil leta 2009 v celoti prenovljen. 

Zdravilišče se poleg tega, da nudi storitve za zdravje in dobro počutje svojih gostov, 

ponaša tudi s kongresnim centrom, kopališkim delom, ki vsebuje 10 večjih in manjših 

notranjih in zunanjih bazenov, s 1.460 kvadratnimi metri vodnih površin, katerih temperatura 

se giblje od 28 pa do 37 stopinj C. Ponudbo dopolnjuje moderno opremljen Wellness 

center in fi zioterapija, z zelo usposobljenim in uspešnim timom. 

Pomemben del zdravilišča predstavlja medicinski del. Nahajamo se v ambulantnem 

kompleksu, ki je opremljen z vsemi potrebnimi aparaturami za diagnostično obravnavo 

srca in ožilja. 

Izvajamo laboratorijsko diagnostiko, obremenitveno testiranje na kolesu, oz. tekočem 

traku, spirometrijo, snemanje EKG-a, 24-urno snemanje EKG-a, UZ srca in ožilja, telemetrijo, 

telemetrijo na kolesu. 

Poleg ambulantnega zdravljenja izvajamo tudi zdraviliško zdravljenje oz. rehabilitacijo. 

Indikacije za zdraviliško zdravljenje v našem zdravilišču so: stanja po srčnem infarktu, 

po operacijah na srcu ali ožilju, presaditvah srca, popuščanju srca, perkutani posegi na 

žilah krvni pritisk, arterijska obtočna motnja spodnjih okončin, stanje po možganski 

kapi, sladkorna bolezen s poznimi komplikacijami, degenerativna obolenja gibal, bolezni 

ledvic in sečnih poti. 

Zdravstveni tim je sicer majhen, je pa zato toliko bolj utečen in usposobljen. Sestavljamo 

ga medicinske sestre, zdravniki internisti, zdravnik fi ziater in zunanji sodelavci (zdravniki). 

Medicinski tim predstavljamo: 

• vodja zdravstva: Metka Pavlinjek, dipl. org. dela; višja med. sestra 

• glavna med. sestra: Vladka Bavčar, dipl. med. sestra 

• Bernardka Ferencek, srednja medicinska sestra 

• Petra Jud, srednja medicinska sestra 

• Žarko Sreš, medicinski tehnik 

Lepo je, da omenimo tudi naše nekdanje sodelavce, zdaj že upokojene medicinske sestre 

in medicinskega tehnika, ob njihovi pomoči smo kalili znanje zdavstvene nege in ostala 

znanja. Med njimi je tudi naša prva glavna medicinska sestra Zdravilišča Radenci, gospa 

Slavica Fekonja, dobitnica zlatega znaka in njena naslednica Darja Zmazek. 

Ponosni smo, da ravno v našem zdravilišču vsako leto konec maja poteka sekcija medicinskih 

sester in zdravstvenih tehnikov v kardiologiji in angiologiji, katere člani smo tudi 

radenske medicinske sestre. Novitete in strokovne smernice poskušamo slediti z udeležbo 

na ostalih seminarjih, ki jih organizira Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. 

Medicinska sestre se s svojim delom in strokovnim znanjem vključujemo v celotno 

obravnavo pacientov. Ta zavzema rehabilitacijo, diagnostiko, preventivo in zdravstvenovzgojno 

delo. 

Pokrivamo tudi 24-urno dežurstvo celotnega zdraviliškega kompleksa, nudimo pomoč 

in nego oslabljenim pacientom, izvajamo nadzor nad pravilnim jemanjem zdravil, oz 

delimo zdravila pacientom, inzulinsko terapijo, ter izvajamo vse ostale posege in postopke 

pri pacientih. 

Bernardka Ferencek, Vladka Bavčar, Žarko Sreš, Metka Pavlinjek, Petra Jud. 

S svojim znanjem in izkušnjami se medicinske sestre vključujemo v številne veje zdravstvene 

nege, še posebej v zdravstveno-vzgojno delo. To poleg vsakodnevnega dela vključuje 

tudi tedensko predavanje o dejavnikih tveganja za srčno-žilna obolenja, poučimo jih 

o zdravem načinu življenja, pomenu zmanjšanja telesne teže, zdravi prehrani in pomenu 

nadaljevanja naučenega v domačem okolju. 

Cilj našega dela je zaključena, uspešna rehabilitacija, ki vključuje čut za sočloveka in je 

vodena po strokovnih smernicah. 

Naše delo je usmerjeno k temu, da si pacient v času rehabilitacije povrne kondicijsko 

in izboljša zdravstveno stanje. Želimo, da je naše delo in trud kontinuirano, da se pacient 

zaveda, da je potrebno naučene vaje, prehrano, gibanje, pozitivno razmišljanje in zdrav 

način življenja nadaljevati v domačem okolju in si tako dan za dnem podaljševati življenje. 

V delo s pacienti vlagamo veliko truda, zato nam vsaka pohvala, stisk roke ali solzne 

oči ob slovesu pacienta prijetno usedejo v dušo in olajšajo včasih našo zahtevno, ampak 

ljubo poklicno pot. 


Naravni park Terme 3000 – 

Moravske Toplice 

Zinka Lenarčič 

vodja oddelka zdravstvo Terme 3000 

Naravni park Terme 3000 leži v severovzhodni Sloveniji,ob vznožju goričkega gričevja, 

na robu široke prekmurske ravnine, sredi polj, travnikov in gozdov, ter daleč vstran od 

mestnega vrveža. 

Davnega leta 1960 so podobno kot v drugih prekmurskih krajih iskali nafto tudi v 

Moravcih, takrat majhni in neznatni vasici. Sredi takrat še zamočvirjenega, z resjem in 

trdo travo poraslega travnika, so postavili vrtalni stolp. Ljudje so nezaupljivo pogledovali 

visok železni stolp in prisluškovali enakomernemu brnenju, ki se je noč in dan razlegalo 

čez ravnino. 

Po zacevitvi in nastrelitvi vrtine v globini 1175 do 1476 m globoko, je namesto pričakovane 

nafte pritekla v improviziran bazen vroča voda s plini, ki so le dišali po nafti. Razočarani 

vrtalci so vrtino zaprli, pospravili orodje in odšli. 

Radovednost ni lepa čednost, pa vendar se je našel nekdo izmed domačinov, ki je vrtino 

odprl in v improviziran bazenček je stekla črna in vroča voda, motnega videza, slanega 

okusa in, ki je dišala po nafti. Domačini iz vasi Moravci so se začeli hodili v to vodo kopat, 

kjer so presenečeni spoznali, da po kopanju v tej vodi bolečine v sklepih, mišicah, skorajda 

izginejo. 

Glas o zdravilnosti vode se je začel naglo širiti. Ob vrtini je bilo vedno več bolnikov od 

blizu in daleč. 

V takšnem stanju je vse skupaj takrat prevzelo gostinsko podjetje Zvezda iz Murske 

Sobote. Začel se je hiter razvoj, gostinska ponudba se je širila. 

Leta 1964 je Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS razglasil termomineralno 

vodo v Moravcih za naravno zdravilno sredstvo. Z zakonom je zaščitil neposredno okolico 

izvira pred posegi, ki bi lahko spremenili količino ali kakovost zdravilnega vrelca. 

Novemu lastniku pa je naložil, da določi, v katere namene se bo uporabljalo naravno zdravilno 

sredstvo, in da poskrbi za higiensko ureditev njegove okolice. 

Prvi koraki so bili narejeni, vendar Moravci še niso dobili statusa naravnega zdravilišča. 

Kljub temu je število bolnikov naraščalo. Uspehi zdravljenja, posebno bolezni sklepov 

in hrbtenice so presenečali. Bolniki najrazličnejših obolenj lokomotornega sistema so 

na svojo roko iskali v vodi pomoč in mnogi so jo tudi našli, o tem pričajo mnogi zapisi 

in zahvalna pisma srečnih pacientov. Tako je bila uporabnost termomineralne vode določena 

sama od sebe. 

Naslednji pomemben korak je bil storjen leta 1966, ko je Republiški sekretariat za zdravstvo 

in socialno varstvo SRS izdal zdravljenje obolenj lokomotornega aparata. Leta 1981 

je republiški komite Republike Slovenije izdal odločbo o verifi kaciji Zdravilišča Moravske 

Toplice in s tem so se te toplice uvrstile v krog slovenskih naravnih zdravilišč. Takrat so 

se tudi Moravske Toplice strokovno in poslovno povezale z zdraviliščem Radenci. 

MORAVSKI VRELCI 

Na območju Moravskih Toplic so 4 vrelci podobne sestave, ki zajemajo vodo v globini 1175 

do 1467 metrov. Temperatura vode je ob izviru z manjšimi nihanji 72 stopinj C, je motnega 

videza, slanega okusa, rahlo diši po nafti … V nestalni obliki je v njej prost in vezan ogljikov 

dioksid (CO2). 

Glede na kemične in fi zikalne lastnosti uvrščamo moravsko termomineralno vodo med 

hipertonično – hipertermalno – mineralno vodo. Kemična analiza MT4 se uporablja v 

zdravilne namene, kar je leta 1981 potrdila tudi Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. 

Razvoj samega zdravilišča je šel naglo navzgor. Gradili so se gostinski in bivalni prostori. 

Zgrajeni so bili prvi s slamo kriti bungalovi. Leta 1982 je bil odprt prvi hotel Termal. 

Takrat se je začela tudi zdravstvena služba. Sami začetki zdravstvene službe so bili 

težki. Nabaviti je bilo vso potrebno opremo in zato poiskati tudi sredstva. Svojih zdravnikov 

takratno zdravilišče ni imelo. Zdravniki so prihajali od drugod. Začetnica oziroma 

pionirka zdravstvene službe je bila sestra Nada Flisar, ki je zaorala prve brazde, danes 

uspešne in uveljavljene zdravstvene službe, katere indikacije so: 

1. Bolezni lokomotornega sistema (degenerativni revmatizem, artroze, spondyloze 

in spondiartroze, lumbalne in cervikalne diskopatije). 

2. Kronične vnetne revmatske bolezni (kronični vnetni revmatizem, revmatoidni 

artritis, ankilozantni spondilitis, posebne oblike revmatoidnega artritisa). 

3. Nesklepni revmatizem (humeroskapularne periartropatije, fi brositisi). 

4. Stanja po poškodbah in operacijah lokomotornega sistema s funkcijsko 

prizadetostjo. 

5. Kožne bolezni (psoriasis vulgaris). 

6. Pljučne bolezni (KOPB). 

Medicinske sestre DANES Spomin na stare čase 

Začetki, leto 1997 1961 


Načini zdravljenja 

Da se vzpostavi funkcionalni red in povrne zdravstveno stanje, pogosto ne zadošča samo 

kopanje, zato v Termah 3000 poleg kopanja v termomineralni vodi, sodobnem wellnes 

centru in bazenih uporabljamo še druge načine zdravljenja od hidroterapije, kinezioterapije, 

elektroterapije, mehanoterapije, termoterapije, inhalacij s črno termalno vodo. 

Potrebe po novih storitvah so bile vse večje, tako je leta 1987 bila zgrajena nova in 

sodobna fi zioterapija. 

Takrat smo poleg našega prvega naravnega faktorja – naše črne – termomineralne vode, 

ki ima tri glavne učinke, analgetski, sedativni in fotosenzibilni, in ki se uporablja v zdravilne 

namene, začeli uporabljati tudi naš drugi naravni faktor Peloid iz negovskega jezera, 

ki je prelit z našo črno termalno vodo in prav tako odličen za zdravljenje in lajšanje revmatičnih 

obolenj, stanj po poškodbah in operacijah na lokomotornem sistemu. 

Thermalium wellness recepcija 

Vsa ta leta je razvoj samega zdravilišča rasel in s tem zagotavljal potrebe še tako zahtevnemu 

gostu. Zgrajen je bil sodoben hotel Ajda, sodobno kopališče Terme 3000 z največjim 

toboganom pri nas, golf igrišče, športni center. Prav tako pa je za Terme 3000 zelo 

pomembna pridobitev ***** hotela Livada Prestige. 

Zahtevnost gostov je bila vse večja, tako smo leta 2004 odprli popolnoma nov in sodoben 

Wellnes terapevtski center z imenom Thermalium. 

Poleg zdravstveno terapevtskega dela, sodobne elektroterapije, masažnih in ambulantnih 

prostorov, veliko namenili tudi našim stacionarnim pacientom, kateri prihajajo na 

rehabilitacijo po zahtevnih operacijah na lokomotornem sistemu. Prav tako k nam prihajajo 

dnevni pacienti z delovnim nalogom, pacienti z napotnico za pregled pri specialistu 

fi ziatru. Prihajajo pa tudi pacienti preko različnih društev, posebej velja omeniti skupino 

pacientov preko DPS (društva psoriatikov Slovenije), kjer z našo termalno vodo poskušamo 

olajšati težave, katere spremljajo to bolezen, pacienti preko VVI, CVI, društva revmatikov 

in še bi lahko naštevali. 

Nekaj besed o našem Thermaliumu. Thermalium je najsodobnejši in največji terapevtski 

center in center lepote in sprostitve, dobrega počutja v tem delu Evrope. Površina centra 

je več kot 3.000 kvadratnih metrov in kateri ponuja več kot 130 sprostitvenih in 150 

terapevtskih storitev. 

V Thermaliumu so zaposleni zdravniki specialisti, fi zioterapevti, medicinske sestre in 

zdravstveni tehniki, maserji, receptorji, blagajniki, kozmetičarke in drugo osebje. Odprt 

je vse dni v letu od 8 do 19 ure. Smo PC (profi tni center), imamo svojo direktorico, vodjo 

oddelka zdravstvo, vodjo oddelka fi zioterapija, vodjo oddelka welnes. 

Naš terapevtski center pa je povezan tudi s sodobnim wellnes centrom, kjer se nahaja 

počivalnica s septarijo, to je mineralni kame, ki oddaja pozitivno energijo in je velik približno 

2 m in je eden izmed treh kamnov, ki se nahajajo v Sloveniji. Počivalnica je opremljena 

z udobnimi anatomsko oblikovanimi ležišči in je tako rekoč uvod v sprostitvene 

in lepotne programe. 

Nadaljevanje sprostitve je prav gotovo v Hidroxeur kopelih, vse tja do kopeli v dvoje s 

kozarcem šampanjca. 

Naša ponudba obsega različne tehnike masaž od klasičnih, podvodnih, limfnih drenaž, 

indijskih in havajskih. Ayurveda je tradicionalna indijska medicina, del te medicine pa 

so različne ayurvedske terapije, ki obravnavajo človeka kot celoto, duha in duše, ter poudarjajo, 

da je človek zdrav, kadar je v sozvočju s seboj in z okoljem, ki ga obdarja. Prav 

tako je pomembna masaža z vročimi vulkanskimi in hladnimi marmornimi kamni, imenovana 

stone masaža. 

Poleg masaž ponujamo tudi telesne obloge fanga v vodnem ležišču concerto, obloge iz 

morskega blata, morskih alg in spa obloge za sprostitev in poživitev. 

Naša ponudba nadalje obsega različne specialne programe za nego obraza, kjer je 

možnost izbire s svetovno znanimi kozmetičnimi linijami. Prav tako so na voljo različne 

tehnike za učvrstitev in oblikovanje telesa, pedikure in manikure. 

Omeniti je potrebno tudi masažo panonski travnik, kjer je masažno olje izdelano iz cvetlic, 

ki rastejo na pomurskih travnikih, prav tako masažo z bučnim oljem, in pravo zlato 

masažo s 24-karatnim zlatom. 

Kopanje v črni termomineralni vodi tonizira organizem, kot slanica ima analgetski učinek, 

kot hidrokarbonatna voda širi žile in pozitivno vpliva na kronične vnetne procese. 

Na osnovi te dragocenosti smo v sodelovanju s podjetjem Galex iz Murske Sobote razvili 

posebno negovalno kozmetično linijo, Thermalium collection, ki je prva kozmetična linija 

iz termo-mineralne vode v Sloveniji. Tako smo ustvarili dragocen spominek iz Term 3000, 

saj nam je uspelo združiti naravne in zdravilne sestavine največjega bogastva zdravilišča, 

to je črne termo-mineralne vode. 

To bogastvo pa z nenehnim strokovnim izpopolnjevanjem, izobraževanjem, združujemo 

pri svojem delu tudi vsi zaposleni v Thermaliumu, kjer nam je skupni človek, naj bo 

to pacient, naj bo to naš gost. V zadovoljstvo si lahko štejemo, da se naši pacienti, gostje 

vedno znova radi vračajo kot štorklje, pri nas najdejo mir in sprostitev, z rehabilitacijo si 

olajšajo korak za bivanje v hitrem tempu življenja. 

Dostikrat nam v vsakdanjem življenju primanjkuje pozornosti, lepote, ljubezni in predvsem 

miru. Ustavimo se, imejmo se radi, stisnimo si roko, imejmo iskren pogled do sočloveka 

in mu z nasmehov vlijmo upanje. 

NAJ NAM BO LEPA STVAR VEDNO V VESELJE, 

VEDNO LEPŠA JE IN NIKOLI NE ODIDE V NIČ. 


Aktiv zdravstvene nege 

in prve pomoči na Srednji 

zdravstveni šoli Murska Sobota 

Tatjana Pernat 

dipl. m. s., učiteljica praktičnega in teoretičnega pouka na SZŠ Murska Sobota in vodja aktiva 

Medicinska sestra 

Žalost v očeh, obupan nasmeh in v glavi vprašaj, 

le zakaj ta poklic 

in kar takoj odgovor sledi. 

Ker rada delam z ljudmi, 

ker njihov nasmeh, 

ker topel pogled 

in hvaležen stisk roke, 

mi srce razveseli. 

Ko pacient ozdravi, 

ko bolečina izgine, 

se stanje izboljša, me vsa žalost mine. 

Takrat vem, zakaj! 

Srednja zdravstvena šola Murska Sobota izobražuje že ponosnih petdeset let. Na vseh 

področjih se dogajajo številne socialne, ekonomske in politične spremembe, ki se odražajo 

tudi v šolstvu in zdravstvu, torej na kvaliteti in načinu življenja vseh ljudi. Pomembno je, 

da se vsem tem spremembam prilagodimo, tako na pedagoškem, kot tudi na zdravstvenem 

področju in dijakom posredujemo čim kvalitetnejše znanje za kakovostno delo s 

pacienti. 

Aktiv zdravstvene nege in prve pomoči vključuje 16 učiteljev zdravstvene nege in prve 

pomoči, ki poučujejo strokovno-teoretične predmete in praktični pouk. 

Naša naloga je usposabljanje dijakov srednjega strokovnega in srednjega poklicnega 

izobraževanja, ki pa v zadnjih dveh letih doživlja prenovo, za katero upamo, da nam bo 

na področju zdravstva prinesla izboljšanje kvalitete dela. 

Prenova v šolstvu pa ne bo vplivala samo na naše delo, temveč tudi na vaše, drage kolegice 

in kolegi, saj boste del praktičnega pouka z dijaki izvajali tudi vi. 

Pri strokovno-teoretičnih predmetih se dijaki učijo procesa zdravstvene nege – ugotavljanje 

in spoznavanje pacientovih potreb ter izvajanja zdravstvene nege in uporabo pridobljenega 

znanja pri praktičnem pouku. 

Pri tem je zelo pomembno tudi delo na vzgojnem področju, ki ga seveda najlažje izvajamo 

s primernim vzgledom. 

Za doseganje vseh teh ciljev se člani aktiva zdravstvene nege in prve pomoči dodatno 

izobražujemo, udeležujemo strokovnih seminarjev, sodelujemo s člani društva in strokovnih 

sekcij ter se redno sestajamo in izmenjujemo pridobljeno znanje. 

Naša glavna naloga je kvalitetno izobraževanje in posredovanje pridobljenega znanja 

dijakom, ki nas vodijo k zadovoljnim pacientom in kvalitetni zdravstveni negi. 

V svojem bodočem poklicu 

sem se popolnoma našla 

Tamara Car 

dijakinja 4. d; SZŠ Murska Sobota 

Pred tremi leti sem uradno prestopila prag naše zdravstvene šole. Bilo me je grozno strah 

in bila sem polna pričakovanj. Leto je teklo, spoznala sem nove ljudi, sošolce, profesorje, 

sklepala prijateljstva in še bi lahko naštevala. 

Že v prvem letniku sem komaj čakala, da pride tretji, saj sem vedela, da se takrat gre 

na prakso v bolnišnico in v dom starejših. Tako je počasi s pričakovanji minil 1. letnik 

in kaj hitro za njim tudi drugi. Pred vrati je bil težko pričakovani 3., ki je »prinesel« prakso. 

Nestrpno sem čakala, da nam bo razredničarka povedala, kam in kateri dan bomo 

šli prvič na prakso. Po eni strani sem bila zelo vesela, da bom končno šla v bolnišnico, po 

drugi strani pa je v meni bil velik strah, kako se bom praktično odrezala, kako bom lahko 

prenašala raznorazne preizkušnje v bolnišnici … 

Sva dobro opravili? 

Oktobra smo se odpravili na ogled oddelka. Ko sem opazovala oddelek, sem se kar 

malce ustrašila in se vprašala, ali bom zmogla. Prišel je naslednji teden in z njim sreda, 

ko je bil čas odhoda na interni oddelek. Šla sem z veliko muko. Prišla sem v bolniško sobo 

in z veseljem, kot vedno, pozdravila paciente. Na zunaj sem se smehljala, v svoji notranjosti 

pa občutila grozen strah. 

Nikoli v življenju ne bom pozabila od hvaležnosti bleščečih oči svoje pacientke, ko sem 

zaključila z jutranjo nego. Po licih so ji tekle solze sreče in hvaležnosti, da sem jo umila in 

ji nudila besedo tolažbe in »samo« prijazen nasmešek. Na poti iz bolnišnice sem razmišljala 

in v sebi čutila neizmerno veselje, srečo, mir in zadovoljstvo, da lahko samo z eno 

lepo besedo, lepim pogledom nekoga tako osrečim in razveselim – jaz pa sem opravljala 

samo svoje delo. 


Proti koncu dneva sem včasih že utrujena, ampak se zavedam, da bom bolj ali manj 

težke bolnike pustila v bolnišnici, jaz pa zdrava in mlada s polno življenjske energije, 

odkorakala domov, kjer si bom nabrala novih moči za naslednjo prakso in vem, da jim 

bom lahko z nasmehom na obrazu pričarala srečne trenutke kljub bolezni in tudi tolažbo. 

Prvi dan prakse sem bila mnenja, da ta poklic ni zame. Zdaj, ko sem maturantka, lahko 

povem drugače, saj sem ga spoznala. V njem sem se popolnoma našla, ker z veseljem 

pomagam pomoči potrebnim. Naj dodam še svoje misli: 

Spoštovanje je vrednota. Prijateljstvo je bogastvo. Sprejemanje drugačnosti je veličina. 

Iskrenost je izraz čutnosti duha. Naj bo vsa prihodnost vaša tisti čas, ko bodo vse te vrednote 

prepoznane v vas. 

Še zadnji strokovni pomenek pred naslednjo »akcijo« … 

Začetek prakse in primerjava 

med oddelkoma interna – kirurgija 

Miha Raščan 

dijak 4, d razreda SZŠ Murska Sobota 

Začelo se je novo šolsko leto 2009/10. Dijaki tretjih letnikov smo vanj vstopili posebej 

radovedno, saj smo pričeli s praktičnim delom pouka. Nekateri so ga bili veseli, drugi 

malo manj. Tudi sam sem bil v dvomih, če bom res zmogel delati z bolnimi ljudmi, čeprav 

je bila to ves čas moja velika želja. Bolj ko se nam je približevala praksa, bolj me je postajalo 

strah. 

Prišel je dan, ko smo se s sošolci odpravili v bolnišnico na prvo prakso. Dodeljen sem 

bil skupini na internem oddelku. 

Ob ogledu internega oddelka sem bil navdušen, hkrati pa me je preganjala misel, kakšno 

bo delo z bolniki. Naslednji teden nam je profesorica dodelila paciente in takrat smo kot 

obnemeli obstali ob njih. S pacienti si nismo upali vzpostavljati kontaktov, saj smo se bali 

kakršnega koli slabega odziva. Med preoblačenjem po prvi praksi je bilo v garderobi zaslišati 

naslednji stavek: »Mislim, da sem zgrešil/a šolo.« 

Tudi sam nisem bil prepričan, da sem na »pravi« šoli, vendar me je ob nadaljnji praksi 

ta poklic začel vedno bolj zanimati. 

Nekateri pacienti na internem oddelku so bili zelo bolni, drugi manj, prežet pa sem bil 

z željo pomagati ljudem. Delo na internem oddelku je bilo zanimivo in poučno. Izkusili 

smo marsikaj, nenadzorovani strah je izpuhtel in takrat smo postali že skoraj pravi zdravstveni 

delavci. Vse, kar nas je prej omejevalo do praktičnega dela, nas je začelo privlačiti 

tako, da smo komaj čakali na prakso. Šalili smo se, da nam to delo ni plačano, vendar smo 

vedeli, da je naše plačilo znanje, ki smo ga bili deležni ob praktičnem pouku. 

Marsikdaj smo imeli pacienta, ki je bil še komaj pri življenju. Trudili smo se pomagati 

vsem pacientom, za kar so se nam nekateri zahvalili s stiskom rok, solzami v očeh in 

čarobno besedo «HVALA«. 

Te besede še nikoli nismo doživeli tako iskreno in marsikaterega izmed nas je to ganilo 

kar do srca. Odslej tudi sami bolj cenimo življenje in vrednote, s katerimi se vsakodnevno 

srečujemo. 

Po praktičnem pouku na internem oddelku je bil kirurški oddelek naša naslednja 

postaja. 

Ob ogledu oddelka smo ugotovili, da je le ta veliko večji od internega. Na začetku se 

nismo znašli, a smo si medsebojno pomagali tako, da nam je delo postalo preglednejše. 

Naše delo je postalo zelo spontano in lahko povem, da smo pri delu tudi uživali. Na 

oddelku smo se srečevali s poškodovanimi pacienti. Strah, ki smo ga imeli pred prakso 

je normalen, vendar ti nelagodni občutki slej ko prej minejo. Ostane samo še ljubezen, 

empatičen odnos do bolnikov, vrednote, spoštovanje in veselje do dela. 

Zdaj, v zadnjem letniku, zagotovo vem, da sem se odločil za pravi poklic. 


Veliki človek 

Ona ni le vodja šole … 

In ni le naša ravnateljica … 

Je veliki človek … 

Nekoč je bila otrok. 

Potem je postala učenka. 

Bila je dijakinja, kot smo mi. 

In bila je študentka. 

In sedaj je veliki človek. 

Gotovo je bila mlada in vesela. 

Drzna in polna pričakovanj! 

Je bila včasih žalostna? 

Je bila kdaj zaljubljena? 

Ne vem. 

Bila pa je veliki človek. 

Postala je učiteljica. 

Nato profesorica. 

In zdaj je ravnateljica. 

In veliki človek. 

Prenesla je vse muke. 

Vsem sanjam se je odrekla. 

A morda so bile to njene sanje! 

Kljub vsemu trpljenju. 

In žalosti. 

Rešuje težave na šoli. 

Skrbi, da nam bo dobro. 

In prenaša naše vsakodnevne muhe. 

Veste … 

Včasih se zamislim … 

Potem se zavem … 

Da ima vsak nekaj, za kar je bil poslan na ta svet. 

Ona je bila dana za vodje tega velikega kolektiva. 

In pravim lahko le: Kapo dol pred njo! 

Kapo dol pred velikim človekom. 

Nina Abraham, 

dijakinja 4. c; 

SZŠ Murska Sobota 

Zdravje 

V nas je kot ogledala odsev, 

globoko v nas je odmev. 

Ne zmenimo se zanj, 

ko smo ga bogati kot panj. 

A prideta kašelj in vročina, 

iz nas izgine vsa toplina. 

Ne zmoremo niti hoditi, 

kaj šele se učiti! 

V glavi imamo skale, 

v grlu mravlje male. 

Radi bi le spali, 

niti tablet več ne jemali. 

Sedaj vemo vsi prav dobro, 

da skrbeti za zdravje je modro! 

A nič ni tako hudo, 

da pozdraviti se ne bi dalo! 

Nina Abraham, 

dijakinja 4. c; 

SZŠ Murska Sobota 

Mladim kolegicam 

Ko si izbrala ta poklic, 

tedaj še nisi vedela, 

kaj je medicinska sestra, 

samo lepo uniformo si videla 

in kako boš tudi ti v njej 

delala ob posteljah bolnikov. 

Toda dobra medicinska sestra 

mora biti kakor sestra vsem, pomagati jim 

vselej in povsod, 

mnoge težave premagovati 

in še osebno srečo žrtvovati. 

Gledala boš trpljenje ljudi, 

vendar obupati ne smeš, 

če te bo presunila njih beda. 

Vse, kar izveš od njih 

in kar boš ob tem čutila, 

naj ostane skrito v tebi. 

za delo boš rabila vse več znanja, 

toda bodi skromna in poštena, 

čeprav si s tem vsem obdarjena. 

Helena Ravnič 


Tisti, ki ne priznava zgodovine, 

ni vreden prihodnosti 

Metka Močnik 


dipl. m. s. 

RAZMIŠLJANJA SKOZI PREHOJENO POKLICNO POT 

Na enem izmed strokovnih seminarjev je bil z velikimi črkami napisan stavek: »Tisti, ki 

ne priznava zgodovine, ni vreden prihodnosti.» Zamislila sem se vedoč, koliko resnice 

je v tem stavku. Tudi hiše živijo svoje življenje in bi povedale marsikatero zgodbo, če bi 

lahko. Pravijo, da starejša kot je hiša, o več človeških usodah govori. Pripoveduje vesele 

in žalostne zgodbe, kdaj pa kdaj strašljive ali celo grozljive. Le prisluhniti je treba. Če bi 

hoteli dobiti celovito podobo o zgodovini neke institucije, bi morali dati v okvir čim več 

zgodb in dogodkov ljudi, ki znotraj take ustanove živijo in delajo. 

Zametki segajo v šestdeseta leta, ko je sem in tja odjeknila v javnosti vest, kako kruto 

so ravnali uslužbenci z oskrbovanci v kakšnem domu počitka, kako neprimerno so jih 

oskrbovali, v kako slabih razmerah so bivali … Podobne zgodbe so se odvijale po vsej Sloveniji. 

Pa vendar so Lukavci specifi čno področje – to, da je bil Dom «pol zaprt«, je pomenilo 

v tistih časih koš za one »primere«, ki niso za življenje na prostosti, pa vendar ne tako 

moteči in agresivni, da bi se jih aziliralo v Hrastovec. Zunanjemu opazovalcu so burili 

domišljijo, povzročali skrb, hkrati pa začudenje nad zaposlenimi, da sploh hočejo delati s 

težavnimi oskrbovanci. 

Kot prva šolana medicinska sestra se je v SVZ Lukavci zaposlila Štefka Šomen, ki je 

ostala le kratek čas. Ko je Dom že bil štiri mesece brez medicinske sestre in mu je grozilo 

zaprtje, se je leta 1969 zaposlila medicinska sestra Anica Kuzma. Nešteto kilometrov 

je prevozila s kolesom po prašni makedamski cesti od Melincev do Lukavcev, od Lukavcev 

do Ljutomera, od koder je vozila zdravila in sanitetni material za zavod. Bila je priča 

nevzdržnim prostorskim, higienskim in prehrambenim razmeram. Prizadevala si je dvigniti 

higiensko raven, pa ni dobila odobritve od direktorja niti za najosnovnejše – to je 

milo in topla voda. Primanjkovalo je posteljnega in osebnega perila, čistil, pripomočkov 

za nego … Čez tri leta je dom dobil novo direktorico in začele so se izboljšave. V zavod je 

začel prihajati zdravnik, dr. Lenart, enkrat mesečno, pozneje še dr. Muzetič - nevropsihiater 

iz Psihiatrične bolnišnice Ormož. Sestra Anica pa je prevzela vodenje zdravstvene 

nege in dobila pomoč še dveh medicinskih sester, Olgo Magdič in Milico Makoter ter zdravstvenega 

delavca IV., Marico Tušak. 

Do leta 1975 so večino osebja na psihiatriji in v SVZ sestavljali bolničarji. Šolani kader 

je prevzemal » uglednejša« delovna mesta. V tem letu sem po naključju kot prostovoljka 

za cepljenje proti gripi zašla v Lukavce in se čez nekaj dni zaposlila kot prva višja medicinska 

sestra zavoda. Gradič je bil obdan z visoko bodečo žico in je varoval oskrbovance 

znotraj velikega parka. Ti so bili nastanjeni ne samo v gradu, ampak tudi v prostorih nad 

ekonomijo. Spodnji prostori so služili za živali: kobili z žrebičkom, kravam, svinjam in 

perutnini. Večkrat sem se spraševala, kaj sploh iščem tam? Je to tisto delavno področje v 

katerem želim služiti kruh? Po končanem pripravništvu sem prevzela dela glavne medicinske 

sestre in se poleg nove organizacije dela, srečala s problemom sanacije vodnjaka in 

urejanja smetišča, urejanja pogrebov in pokopov … Poudarek pa je bil na higieni.

Vsakega novo sprejetega oskrbovanca smo temeljito umili – skopali, preoblekli in po 

potrebi dezinfi cirali. Pogosto so jih spremljale naglavne uši in garije. Veliko je bilo takih 

oskrbovancev, ki se v življenju niso nikoli kopali v kadi ali pod tušem, ali pa na sploh 

kopali. Tudi s preoblačenjem so bile težave. 

Spomnim se, ko je žena obiskala moža, ki je ležal v bolniški postelji in ga ni prepoznala. Rekla 

je: »Jožko, to si res ti? Joj, kak si beli, si resen ti? Najrajši bi te pelala domov.« 

Večina oskrbovancev je nov način življenja in red dobro sprejela, z nekaterimi pa so bile 

vedno težave. Kdor se ni hotel kopati in sleči, smo ga enostavno oblečenega namočili v 

banjo. To se je hitro razvedelo po vasi. Ljudje so govorili: »Le pojdi umazan v grad, če si upaš. 

Te bodo sestre skopale in slekle.« 

Pogosto vidimo, kako nenavadno se vrtijo življenjska naključja. To dokazuje tudi zgodba 

o Angeli, ki jo najdemo v domskih arhivih na različnih mestih. V dom je prišla kot oskrbovanka. 

Bila je pridna in delovna, zato jo je direktor kmalu zaposlil na ekonomiji. Stanovala 

je v Domu in bila tako ves čas (podnevi in ponoči) v službi. Služila je za pokojnino. 

Ob mojem prihodu je bila upokojena, a je honorarno še vedno delala. Denarja ni nikoli 

videla, je pa vedno govorila o njem, da ji ga kradejo. Zaposleni smo to pripisovali njeni 

duševni motnji. Nekaj let po smrti pa sem v arhivu našla njeno bančno knjižico z vpisi in 

dvigi denarja. Le da podpisi niso bili njeni. Bila je nepismena. 

Vedno bolj je prihajala do izraza samostojna in odvisna vloga medicinske sestre. Bile 

smo članice Pomurskega društva medicinskih sester, v katerem smo tudi aktivno sodelovale; 

bile smo članice nevropsihiatrične sekcije in gerontološke sekcije, aktivno smo sodelovale 

v takratnih SIS-ih (samoupravne interesne skupnosti v občini). Strokovno smo se 

izpopolnjevale na več področjih in urejale zdravstveno, socialno in negovalno dokumentacijo. 

Naš negovalni list je moral biti po vsebini drugačen kot pri somatskih bolnikih ali 

pri starostnikih. Vseboval naj bi področje osebne higiene, prehrano, vključevanje v delo, 

vključevanje v skupino, vedenje oskrbovanca, odnos do sostanovalca … Predaja službe naj 

bi vsebovala pregled o delu, ki ga je v posameznem turnusu opravila medicinska sestra in 

ostali delavci na oddelku. Osvetlilo se je njihovo prej »nevidno« delo: poslušanje, tolažba, 

svetovanje, varovanje, pogovori, skratka vse, kar je bilo za varovanca pomembno. Predajo 

službe so pisale tudi strežnice in negovalke. To je bilo za njih najtežje delo. Zjutraj smo 

prebrali predajo nočne negovalke nekako tako: 

»Š. K. je ponoči umrl, svinja skotila dvanajst gujdekov, krsto ima domsko.« 

V domu nastajajo zgodbe o prijateljstvu, ljubezni in ljubosumju. A to so druga področja, 

ki jih piše življenje. V petintridesetih letih se je zgodb nabralo za cel roman. Ne gre prezreti 

tudi pesnitve stanovalcev, ki jih nekateri pišejo v rimi in jih podarjajo zaposlenim. 

V psihiatriji je veliko odprtih vprašanj in problemov. Sodobna psihiatrija vključuje psihološke 

in sociološke vede, vključuje različne poglede na obravnavo oseb z duševno motnjo. 

Obstajajo tudi taki, ki duševno bolezen negirajo, so antipsihiatrično usmerjeni. V obravnavi 

teh pa obstajajo različni modeli, ki tudi drug drugemu očitajo, kateri je bolj človeški. 

Socialni postavlja na prvo mesto stanovalčeve želje, te so največkrat neizvedljive, medicinski 

postavlja v ospredje bolnikove potrebe. Dilema je tudi v izrazoslovju. Je demenca bolezen 

ali stanje; so oskrbovanci stanovalci ali varovanci, ker ni prav, da so pacienti. 

Vedno bolj je razširjeno mnenje o ukinitvi uniforme v psihiatričnih ustanovah. Velikokrat 

se sprašujem, če je kdo resnično delal raziskave na podlagi, katerih bi trdili, da sestrska 

uniforma neugodno vpliva na bolnika na negovalni ali varovani enoti. Ali drugače 

povedano: se moji bolniki počutijo bolje, če me vidijo, da jim apliciram terapijo v trenirki? 

Danes vem, da brez težav in problemov ni napredka. Ne spomnim se dneva, da bi se 

dolgočasila v službi. Delo z veseljem opravljam in spoštujem delo tudi drugače mislečih. 

Delo je zanimivo, odgovorno, naporno in stresno. Vsa leta sem vztrajala zaradi hvaležnih 

stanovalcev, ki mi mahajo v pozdrav, ko grem iz službe in mi zaželijo srečno pot. Zaradi 

tistih, ki me čakajo, ker mi zaupajo; ki mi povedo, da so me pogrešali … 


Moje izkušnje pri delu 

v skupini hipertonikov 

Nada Pitz 

upokojena VMS 

POVZETEK 

Leta 1978, ko se je oblikovala ambulanta medicina dela v konfekcijski industriji Mura, je 

bilo očitno, da med kroničnimi, pretežno psihosomatskimi obolenji prevladuje primarna 

arterijska hipertenzija. Poleg individualnega smo uvedli tudi skupinsko zdravljenje. Po 

10-urnem tečaju se je dvajset upokojenk odločilo za trajnejšo obliko sodelovanja. Humanizacija 

dela je poglobila zaupanje in odprla možnosti za učinkovitejše celostno zdravljenje. 

V 12-letnem sodelovanju v skupini hipertonikov so ženske oblikovale pozitivna stališča 

do ključnih življenjskih vprašanj. S tem so poleg zdravil odločilno vplivale na urejenost 

krvnega tlaka in izboljšale kakovost življenja. To je potrdil tudi logotest, ki meri občutja 

življenjskega smisla. 

SUMMARY 

Twenty years ago, as in the factory MURA (clothing manufacturer) the Health Service was 

established, it became evident that among chronic, mainly psychosomatic diseases, the 

primary artery hypertension was prevailing. Besides the individual medical treatment we 

have also introduced the group treatment. After a 10-hours-course twenty retired women 

decided to undergo the permanent medical treatment. The humanizacion of labour intensifi 

ed trust and opened possibilities for effective full treatment. 

During 12-years of work with the group, the women have developed positive attitude 

towards essential vital questions. Such attitude has, besides medicaments, decisively 

improved their blood pressure and quality of life. This has been proved also by logotest 

that measures the feelings about the meaning of life. 

MATERIAL IN METODE DELA 

Ko sem se leta 1978 zaposlila v ambulanti medicine dela v konfekcijski industriji MURA, 

je to pomenilo zame pravo osvežitev. Strokovno sem se počutila izčrpano, želela sem si 

novih znanj, spodbud in izzivov. Vodja ambulante je bil spec. med. dela, vsi zaposleni smo 

bili učenci Inštituta medicine dela in sledili smo nalogam aktivnega zdravstvenega varstva. 

Že po enem letu timskega dela je bilo na dlani, da prevladujejo kronične psihosomatske 

bolezni, ki se manifestirajo v glavobolu, kronični utrujenosti, nespečnosti, zaprtju, 

zvišanem krvnem tlaku, čezmerni telesni teži, bolečinah lokomotornega aparata, nestrpnosti, 

časovni stiski. To je bil v bistvu začaran krog, v katerem se je vrtelo 20 % delavcev, 

ki so neprestano potrebovali vodenje skozi življenjske zagate, maskirane z opisano simptomatiko, 

ki jih je vse bolj stigmatizirala. Večinoma so bile to ženske, ki so pri sodelavcih 

zbujale sočutje ali zlobo, pri bližnjih so bile deležne večje pozornosti in ljubezni, pri zdravstvenih 

delavcih pa so si skozi čas prislužile vzdevek »sitne Murine babe«. Obremenitve 

v konfekcijski industriji so znane, ambulanta, pa tudi posameznik pa nimata nanje skoraj 

nobenega vpliva. 

Kurativna dejavnost je bila najbolj obremenjena z diagnostiko in zdravljenjem primarne 

arterijske hipertenzije. Uvajali smo dispanzersko metodo dela. Moja naloga je bila kontrola 

krvnega tlaka, telesne teže, oskrba bolnikov z recepti, priprava bolnikov na pregled 

pri zdravniku in svetovanje. Murino delavko sem doživljala kot žensko, razpeto med 

delom v tovarni, družino in kmetijo. Velikokrat sem si zastavljala vprašanje, kako vse to 

zmorejo. Čutiti je bilo, da je ambulanta edini možni izhod, kjer so lahko odložile stisko 

in dobile tako potrebno podporo. Za nekatere je bil obisk pri zdravniku izguba časa, zato 

so se zatekale k samozdravljenju. Sosedska pomoč je bila živahna, koristile pa so tudi 

luknje v sistemu. Fenacetinska ledvica ni bila redek pojav. Bolezen so razumele kot produkt 

dednosti in vpliva neugodnega delovnega okolja. Sprijaznjene z usodo so odgovornost 

za zdravljenje preložile na zdravnika. 

Pri zdravstveno-vzgojnem delu sem našla zgled pri Viktorju Franklu, ki za najvišjo 

maksimo v psihoterapiji postavlja Geothejevo misel: »Če ljudi jemljemo, kakršni so, postanejo 

slabši. Če pa delamo z njimi, kakršni bi morali biti, jih spravljamo tja, kamor jih je 

treba spraviti.« (Frankl, 1994.) V spontanem pogovoru sem ugotavljala, da bolj kot tableto, 

potrebujejo nekoga, ki ve o njih tudi še kaj drugega kot samo to, da imajo zvišani krvni 

tlak. Tako sem oblikovala program in vsakemu sem poskušala dati tisto, kar mu manjka. 

Uvajali smo aktivni odmor, tečaje sproščanja, individualno in skupinsko hujšanje, veliko 

sem si prizadevala na notranje čiščenje, organizirala sem predavanja in srečanja z znanimi 

slovenskimi psihoterapevti, pripravljali smo razstave z degustacijo zdrave hrane, 

radijske oddaje po proizvodnih enotah Mure … Ob pogovoru, ki je vsaj za kratek čas prinesel 

razbremenitev, sem ponudila tudi kratko pisno informacijo ali knjigo, ki je vodila 

k uvidu in kazala pota rešitve. V čakalnici ambulante si nismo dovolili delati reklamo za 

zdravila. S plakatov so spregovorili prim. dr. Cibic o hipertenziji, dr. Lukasova o družini, 

kraju največje zemeljske varnosti, preroki in modreci pa so dodali zrna modrosti. Mozaik 

je bil sklenjen z nasvetom zdravnika Ivanu Tavčarju, ko mu je le-ta potožil, da je bolan: 

»Vraga si bolan … Polenaril si telo, polenaril si dušo in rediš se, kakor da je mast glavni 

namen tolstega tvojega življenja. Poslušaj moj nasvet. Sedaj, ko se otava kosi, odrini v 

kako pogorje! Pridruži se koscem! Hodi, hodi in delaj. Potem kmalu sprevidiš, da je življenje 

dar božji in da se zgolj le tepci dolgočasijo v njem« (Tavčar, 1996.) 

Zadnji sestanek skupine Hipertonikov, marec 1998 

S takim pristopom smo v ljudeh prebujali odgovornost za lastno zdravje. Želja po večji 

učinkovitosti in racionalizaciji časa nas je vodila k uvajanju skupinskega zdravljenja. Po 

10-urnem tečaju so se za trajnejšo obliko sodelovanja odločile le upokojenke. Družil jih je 


skupni cilj: znižati visok krvni tlak, udomačiti bolezen! Leta 1986 sta bili ustanovljeni dve 

skupini odprtega tipa, ki sta se sestajali vsak prvi torek in sredo v mesecu. Po začetnem 

osipu se je v vsaki skupini ustalilo po osem žena v starosti od 59 do 78 let. Bile so pravo 

nasprotje zaposlenim ženam. Optimistično razpoložene in delovno naravnane so dobro 

zakoreninjene v domačem okolju bile sposobne si vzeti tudi čas zase. 

Vsebina sestankov se je prvo leto neprestano vrtela o boleznih 3. življenjskega obdobja 

in o prehrani, kot da je to edini smisel našega življenja. Sestanki so postajali vse bolj dolgočasni. 

V tem obdobju sem se vključila v izobraževalni sistem dr. Janeza Ruglja pri Slovenskem 

društvu terapevtov (SDT) v Ljubljani, kjer nas je dr. Ramovš navdušil za logoterapijo. 

V slovenskem prostoru se je porajal Projekt skupin za samopomoč starim. Branka 

Knifi c in Tone Kladnik sta v društvu pogosto poročala o rezultatih dela v teh skupinah, 

kar je bilo zame zelo spodbudno. O človeku sem začela razmišljati v luči novih spoznanj. 

Naslonila sem se na temeljna načela logoterapije: 

• znosnost življenja je povezana z zaznavanjem smisla, 

• zaznavanje smisla ni vezano na ugodne življenjske okoliščine, 

• zaznavanje smisla ni vezano na harmonično življenjsko preteklost. 

Plakata za zdravstveno nego 

Smisel zaznava človek v odgovornem opravljanju nalog, pred katere ga postavlja življenje. 

Z vključevanjem smiselnih vsebin smo razgibali naši skupini. Vse bolj smo sprejemali spoznanje, 

»da ima bolezen, tako kot drevesno deblo, dve ali več korenin, in da so v resnici 

vse bolezni duševno-duhovno-socialno-telesne.« (Peck, 1995). Začele smo telovaditi, se 

učiti tehnik sproščanja; v pogovorih smo se vračali v mladost, na nepregledna polja sladkorne 

pese, pa spet na svoja delovna mesta, k mlinom na Muri, fi lovskim lončarjem; k 

otrokom, ki niso vedno izpolnili naših pričakovanj, zato pa so vnuki prinesli v naša življenja 

veliko sončnih dni. Negovali smo ljudske običaje, praznovali kulturne in verske praznike 

in vedno izbrskali iz spomina kakšno pesem, ki je popestrila srečanje. S pomočjo 

biblioterapije smo prepoznavale in celile boleče življenjske izkušnje in iskale moč v tem, 

kar nam je ostalo. Rade smo obiskale svoje sodelavke in sosede, ki jesen življenja preživljajo 

v domovih za starejše. Ves čas druženja se je kot rdeča nit prepletala in povezovala 

vsebina aktualna zdravstvena tematika. Skupini sta postajali vse bolj prijateljski, ustvarili 

smo razpoloženje domačega ognjišča. Vsi smo bili učenci in učitelji hkrati. Vsaka je imela 

priložnost predstaviti dobro v sebi. 

ZAKLJUČEK 

1. sestanek skupine Hipertonikov, 1997 

2. srečanje skupine Hipertonikov, 1998 

V 12-letnem druženju so ženske oblikovale pozitivna stališča do ključnih življenjskih 

vprašanj. S tem so poleg zdravil odločilno vplivale na urejenost krvnega tlaka in izboljšale 

kakovost življenja. To je potrdil tudi logotest, ki meri občutja življenjskega smisla. Izhaja 

iz predpostavke, da za smiselno življenje posameznika niso toliko pomembne npr. materialne 

dobrine, uspeh, status …, kot dejstvo, da si moramo v vsakem trenutku s svojim 

delom ali odnosi izpolniti življenje s smiselno vsebino. Interpretacijo logotesta je pripravila 

logoterapevtka doc. dr. Zdenka Zalokar-Divjak: »Človek je bio-psiho-socialno bitje, 

zato vse, kar se dogaja v njem, odseva tudi v psihičnem in telesnem zdravju. Pri omenjeni 

skupini žena - hipertonikov se je verjetno zaradi določenih življenjskih okoliščin in njihove 

osebnostne strukture pri krvnem tlaku pokazalo, da nekaj ni v redu. Z intenzivnim 


skupinskim delom pa so spremenile svoje življenjske navade in se osredotočile na smiselne 

naloge, ki so indirektno vplivale tudi na njihov krvni tlak. Med skupinskim delom 

so s svojim počutjem izražale tudi zadovoljstvo zaradi svojega zdravja. Pomembno pa je 

tudi, da so se lahko njihove spremembe empirično preverile s pomočjo logotesta. Na testih 

se je pokazalo, da so ženske v povprečju doživljale svoje življenje kot smiselno oziroma 

kot celo zelo smiselno, kar je še en dokaz o smiselnosti dela s populacijo, ki ima psihosomatske 

težave, in to v obliki svetovanja ali v skupini.« 

Skupina pa je pomembno vplivala tudi na zadovoljstvo in duhovno rast voditeljice. 

Pomeni odlično preventivo pred poklicno izgorelostjo. V hoji za človekom sem se nenehno 

poklicno izobraževala in tako izboljšala kvaliteto svojega dela. 

Literatura 

1. Frankl E. V.: Zdravnik in duša. Mohorjeva družba, Celje 1994. 

2. Frankl E. V.: Kljub vsemu odgovarjam življenju DA. Mohorjeva družba, Celje 1992. 

3. Kladnik T.: Skupina za samopomoč kot odgovor na nematerialne potrebe starih ljudi. 

Magistrska naloga, Koper 1996. 

4. Lukas E.: Družina in smisel. Mohorjeva družba, Celje 1993. 

5. Peck S.: Ljubezen in duhovna rast II. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995. 

6. Ramovš J.: Boj za življenje v družini. Mohorjeva družba, Celje 1983. 

7. Rugelj J.: Dolga pot. 2. izdaja, Rdeči križ Slovenije, Ljubljana 1991. 

8. Rugelj J.: Uspešna pot. Rdeči Križ Slovenije, Ljubljana 1996. 

9. Tavčar I.: Cvetje v jeseni. Karantanija, Ljubljana 1996. 

10. Zalokar Divjak Z.: Vzgoja Je … Ni znanost. Educy, Ljubljana 1996. 

Utrinki s poti 


Nada Pitz 

upokojena VMS 

Nobena pot ni ravna, 

nobena pot ni revna, 

a vsaka je zahtevna 

in tvoja ena sama, prava. 

Tone Pavček 

MEJNIKI OB POTI 

Pred 50 leti, ko se je rojevalo Društvo medicinskih sester Pomurja (DMS), sem bila še dijakinja 

ekonomske srednje šole (ESŠ) v Murski Soboti. Knjiga Jürgena Thorwalda »Stoletje 

kirurgov« me je navdušila za poklic medicinske sestre. Kot višja medicinska sestra sem se 

zaposlila v socialni medicini Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota (ZZV), 1967- 

1972, kasneje pa v Dispanzerju za pljučne bolezni in TBC zdravstvenega doma (ZD, 1972- 

1978). Najdlje pa sem delovala v Ambulanti medicine dela (AMD, 1978-1998), ki je bila 

locirana v krogu Tovarne oblačil in perila Mura. Predano sem se posvečala zdravstvenovzgojnemu 

delu s kroničnimi bolniki v smislu terciarne preventive. Delo v klubu zdravljenih 

alkoholikov (KZA) in vključitev v Slovensko društvo terapevtov za alkoholizem, 

druge odvisnosti in pomoč ljudem v stiski (SDT) v Ljubljani pomenita pomembno prelomnico 

v moji poklicno-osebnostni rasti. 

Naraščanje civilizacijskih bolezni predstavlja vse večji izziv tudi za medicinske sestre. 

Povezane v stanovskem društvu pridobivamo nova znanja, ki jih vgrajujemo v vsakodnevno 

delo in korak za korakom presajamo v lokalno skupnost. 

MOTO 

Z «Lady Florence Nightingale« sem se prvič srečala v omenjeni knjigi, v kateri avtor po 

zapisih svojega deda kirurga H. ST. Hartmanna, zajema tudi čas krimske vojne leta 1854. 

V britanskem glavnem lazaretu v Skutariju, Turčija, je Florence s skupino bolniških strežnic 

oskrbovala ranjence in bolnike. Razmere so bile grozljive, umrljivost je bila 70 %. 

Operirali so brez operacijskih miz in kloroforma, na voljo ni bilo niti starega platna za 

obvezovanje ran, »vračali smo se skozi prehod – tu pa so bili mož pri možu, stokali in hropeli 

so z rumenimi upadlimi obrazi od ranske mrzlice … Ugašajoči obrazi so se prikazovali 

v svitu svetilke – edina prijazna luč, pa postava Florence Nightingale, nežna in krhka 

kakor deklica, vendar polna vztrajne volje poleg svetilke, ki ji bo pozneje dolgovala svoje, 

po vsem svetu znano ime »Lady s svetilko«, katero so ji podarili vojaki. Toda nad vsem: 

vročina, vročina, vročina in smrt.« 

RAZGLABLJANJE 

Biti maturant ESŠ in hkrati VMS sta bili res odlična kombinacija, ki se je posebej dobro 

dopolnjevala na mojem prvem delovnem mestu v socialni medicini pravkar ustanovlje-

nega ZZV, v katerem smo delovali: Nada Pitz, Jože Gruškovnjak - višji sanitarni tehnik 

in dve zdravstveni statističarki - Aranka Granfol in Genovefa Preželj. Direktor dr. Štefan 

Gruškovnjak je bil hkrati tudi predstojnik Higienske postaje (HP) v ZD Murska Sobota. 

Formalno so bili pri ZZV zaposleni tudi zdravstveni delavci vseh profi lov v času pripravništva. 

Na zavodu je bil tudi sedež Pomurskega zdravstvenega centra (PZC). Delo centra 

se je odvijalo v strokovnem svetu in komisijah. ZZV je pripravljal gradivo za seje organov 

PZC, kjer so krojili lokalno zdravstveno politiko, na osnovi programov dela zdravstvenih 

zavodov pa se je tudi razdeljeval denar. Na vseh sejah sem pisala zapisnik, kar mi je omogočalo 

dober vpogled v zdravstveno problematiko Pomurja. V okviru referata za varstvo 

matere in otroka smo veliko delali na izobraževanju zdravstvenih delavcev preko ustreznih 

služb in stanovskih društev. ZZV je razpolagal s kartoteko zdravstvenih delavcev. 

Morda je bil v vsem tem razlog, da sem razmeroma zgodaj aktivno posegala v program 

dela društva medicinskih sester. 

Zdravstveni delavci ob praznovanju 

50. obletnice Dispanzerja za pljučne bolezni in tuberkulozo Pomurja 

Zdravstvena statistika doseže svojo veljavnost v zdravstveni službi in družbi nasploh, 

če služi operativi. Vsaka analiza mora dati tudi praktične sklepe, ki jih moramo realizirati 

pri konkretnem delu na terenu. Glavni spodbujevalec teh aktivnosti je bil dr. Štefan 

Gruškovnjak. 

Že leta 1964 je bilo zaradi obolevnosti in visoke smrtnosti za tetanusom, uvedeno 

masovno zaščitno cepljenje odraslega prebivalstva. Nosilec naloge je bila HP. Zaradi 

kadrovske stiske sem se leta 1967 vključevala v terensko delo cepilne ekipe. 

Leta 1968 je ZZV, v sodelovanju z Medobčinskim društvom za pomoč duševno nezadostno 

razvitim osebam Murska Sobota, izvedel popis duševno prizadetih ter telesno invalidnih 

otrok in mladine v Pomurju. Popis je zajel otroke in mladostnike rojene od 1. januarja 

1949 do 31. decembra l964 in je bil opravljen junija 1968. Namen popisa je bil ugotoviti število 

duševno prizadetih in telesno invalidnih otrok, jih kategorizirati in vključiti v posebne 

osnovne šole (POŠ), rehabilitacijske in socialno zdravstvene zavode. Nosilca naloge sta bila 

dr. Štefan Gruškovnjak in ortopedagoginja Cilka Dimec - Žerdin. Slednja je oblikovala 

dva anketna lista: enega za otroke v družini, drugega pa za šolske otroke. Zbrane anketne 

liste je pregledala in jih dopolnila s terenskim delom. Poleg desetih patronažnih medicinskih 

sester v Pomurju, izpolnile so 995 anket, so v popisu sodelovali prosvetni in socialni 

delavci po osnovnih šolah, POŠ, rehabilitacijskih in socialno zdravstvenih zavodih – skupno 

1038 obravnavanih primerov. V ZZV smo anketne liste ročno obdelali. Pri tabelira- 

nju nam je pomagala VMS Marička Šolar iz Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo 

(RZZV) Ljubljana. Rezultate popisa je interpretiral dr. Štefan Gruškovnjak v magistrski 

nalogi »Problem duševno in telesno prizadetih otrok in mladine v Pomurju iz javno zdravstvenega 

aspekta«, ki je dostopna v Študijski knjižnici Murska Sobota. 

Spomladi 1968 sva z direktorjem ZZV v galeriji v Murski Soboti pripravila razstavo o 

zdravstvenem stanju prebivalcev Pomurja. Tabelarni prikaz podatkov z grafi koni in kartogrami, 

je slikovno povezal in oblikoval akademski slikar s soprogo iz Maribora. Razstava 

je gostovala po občinskih centrih štirih pomurskih občin. Takrat je že obstajal register 

bolnikov z rakom v okviru Onkološkega inštituta v Ljubljani. Prekmurje je izstopalo 

po obolevnosti za rakom na želodcu (Goričko). V Radencih so onkologi predavali zdravnikom 

Pomurja. Dr. Štefan Gruškovnjak je bil skupaj s stanovskimi društvi zdravstvenih 

delavcev Pomurja, pobudnik prvega dneva zdravstvenih delavcev Pomurja, dne 23. 6. 

1972 v Murski Soboti. Tega dne smo skušali pod geslom »Zgodnje odkrivanje raka rešuje 

življenje,« seznaniti zdravstvene delavce s problemom rakavih obolenj pri nas. Srečanje je 

bilo v dvorani hotela Diana. Predavali so različni onkologi, dr. Štefan Gruškovnjak - epidemiolog 

in predsednica Zveze društev medicinskih sester in tehnikov Marija Miloradovič 

- Nega bolnika na domu. Naslednji dan je bilo ustanovljeno Pomursko društvo za boj 

proti raku. Prvi predsednik je postal Edi Perhavec - univ. dipl. ing.. 

Proti koncu 60. let je bilo naselje Beltinci vključeno v pilotsko raziskavo o fertilnosti 

žena. Projekt je zajel vse evropske države, vključno s SFR Jugoslavijo. Po usposabljanju 

v Beogradu, sem anketirala žene, ki sem jih izbrala po sistemu naključnega vzorčenja. 

Rezultati ankete so sestavni del poročila o položaju žena v Jugoslaviji, v angleškem jeziku. 

Izsek iz poročila je v slovenščini povzela upokojena socialna delavka - terapevtka Jasna 

Toplak in bo predano arhivu DMS Pomurja. 

V istem obdobju sem opravila še enomesečni tečaj za patronažne medicinske sestre in 

poslušala izbrana predavanja iz tečaja javnega zdravstva za zdravnike, en teden v mesecu, 

vse leto – oboje na sedežu RZZV v Ljubljani. Na centru poklicnih šol v Murski Soboti sem 

nekaj let predavala predmet higiena. Bila sem tudi predsednica Sveta za socialno skrbstvo 

pri SO Murska Sobota. 

Čeprav je bilo delo na ZZV zelo dinamično, zanimivo, sem pogrešala živi stik z bolniki. 

Takrat sem si že ustvarila družino in po šestih letih sem se prezaposlila v Dispanzer za 

pljučne bolezni in TBC ZD Murska Sobota. Moji sodelavci so bili: predstojnik dr. Janos 

Palancsai – spec. pnevmoftiziolog, Martina Karba – višji rtg. tehnik, medicinske sestre 

Jelka Kuplen, Eufemija Temlin in Irma Žganjar (ki je kasneje, z izrednim študijem, pridobila 

naziv rtg. tehnik) in Marija Hari, čistilka. Kasneje sta se nam pridružila še med. 

sestra Marika Kepe-Orban in dr. Ivica Brozovič. Moja predhodnica VMS, Rija Apšner je s 

svojo poklicno in osebnostno naravnanostjo, pustila v dispanzerju in med sodelavci neizbrisno 

sled. Poskrbela je, da so bile naloge več kot odlično opravljene, v skladu s smernicami 

Inštituta Golnik, ki je vodil register TBC-bolnikov. Organizacija dela je bila na visokem 

nivoju, zato rezultati niso izostali. Poleg diaskopij smo v tem času pridobili oddelka 

kamero (100x100 mm), spirograf je zamenjal vitalograf. Obolevnost za TBC se je občutno 

zmanjšala tudi zaradi zvišanega življenjskega standarda. 

Obolevnost pa je še vedno opravičevala: 

• fl uorografi jo, vsake 4 leta; dispanzer je opravil kontrolne preglede in diagnostiko 

novo odkritih pljučnih bolezni; 

• tuberkulinsko testiranje šoloobveznih otrok (8000) v občini Murka Sobota in BCG 

tuberkulin negativnih učencev 8. r. osnovne šole. S tuberkulinskim testiranjem 

smo iskali sveže konvertorje (otroke, ki so se v zadnjem letu okužili z bacilom 

tuberkuloze) in močne reaktorje. Ti otroci so preventivno eno leto jemali Eutizon. 

Pri cepljenju so nam bili v veliko pomoč učitelji po šolah in bolničarka Marija Vinčec; 

• diaskopske preglede in obravnavo bolnikov v ZP Grad in Petrovci enkrat mesečno. 

Vse bolj so bila v porastu druga kronična pljučne obolenja. 


Medicinske sestre smo se enkrat letno, skupaj z zdravniki, udeleževale strokovnega izobraževanja 

na Bledu pod okriljem Inštituta Golnik. 

Kot prostovoljka RK sem nekaj let občanom v Krajevni skupnosti Park v Murski Soboti 

tedensko merila krvni tlak, dr. Kurt Sonnenschein – ginekolog, pa je enkrat mesečno 

spregovoril o aktualnih zdravstvenih vprašanjih. 

Leta 1978 se mi je uresničila dolgoletna želja po specializaciji, ki je bila mogoča le v 

službi medicine dela. Zaposlila sem se v AMD Mura na področju zdravstvene vzgoje (ZV) 

in leta 1981 zaključila podiplomski študij iz medicine dela za višje zdravstvene delavce pri 

Inštitutu medicine dela, prometa in športa v Ljubljani. Moji sodelavci so bili: predstojnik 

dr. Franc Bohar - specialist med. dela, dr. Alvijan Šiška – specializant med. dela in medicinske 

sestre Jožica Tručl, Gizela Kociper, Jožica Šiftar in Marta Flisar (priučena za dela v 

laboratoriju). Čez nekaj let se nam je pridružil VMS Jože Trajbar. 

Udeleženke podiplomskega študija med rudarji v rudniku svinca v Mežici 

Tovarna oblačil in perila Mura je bila takrat že uspešen 4000-članski delovni kolektiv s 

pretežno žensko delovno silo in nizko izobrazbeno strukturo. Na zapleten tehnološki 

proces dela, na statične obremenitve, izmensko in normirano delo, nismo imeli z ergonomskimi 

pristopi in humanizacijo dela, nobenega vpliva. Prizadevanja predstojnika, da 

bi delavcem po 50. letu starosti zmanjšali normo, niso bila slišana. Dr. Alvijan Šiška je 

intenzivno delal na organizaciji aktivnega odmora, kar mu je po mukotrpnem prizadevanju 

uspelo doseči, vendar je bil odmor kratkega daha. Z masovno ZV smo senzibilizirali 

delavce, da so sami odgovorni za svoje zdravje. Sledila so predavanja dr. Kurta Sonnenscheina 

o raku na dojki s fi lmom. Žene smo želeli motivirati za čim večjo udeležbo na sistematskih 

pregledih v dispanzerju za žene. 

Rezultati obdobnih pregledov in kurativne dejavnosti so nakazovali prevlado kroničnih 

civilizacijskih bolezni, kot posledico neustreznega življenjskega sloga, ki zmanjšuje 

delazmožnost, povečuje invalidnost in smrtnost v najbolj ustvarjalnem obdobju življenja. 

Posluževali smo se avdiovizuelnih sredstev (fi lmi: George pri zvišanem krvnem tlaku, 

Alkoholizem, Tudi srcu se ukazuje, Živeti je smrtno nevarno). Z individualno in skupinsko 

obravnavo smo zlagoma prebujali in usposabljali bolnike, da so v vsakem življenjskem 

položaju ohranjali ravnovesje, skratka, da so bili pripravljeni tudi za samopomoč. 

Vsebina ZV dela se je vse bolj širila na področje promocije zdravja. V letu 1992 sem v 

kabinetu za ZV zabeležila 4571 obiskov. 

Vsebino obiskov v % prikazuje naslednji grafi čni prikaz: 

Vsebina obiskov pri zdravstveno-vzgojnem delu 

(v letu 1992) 

Dolgo; 7,8 % 

Bolezni gibal; 

8,8 % 

Alkoholizem; 

9,1 % 

Zvišane maščobe; 

3,6 % 

Načrtovanje družine; 

16,3 % 

Promocija zdravja; 

8,4 % 

Zvišan krvni tlak; 

38,8 % 

Prekomerna telesna teža; 

7,2 % 

Leta 1985 je bil ustanovljen klub zdravljenih alkoholikov (KZA). Strokovno nepripravljena 

sem se vključila v izobraževalni sistem SDT v Ljubljani. Predsednik dr. sc. dr. med. 

Janez Rugelj je oblikoval modifi cirano socialno andragoško metodo urejanja ljudi v stiski 

po metodi dr. V. Hudolina iz Zagreba. Pri 40. letih sem tudi sama postala tekačica na 

10 km, ljubiteljica strokovne literature in leposlovja, narave in zdravega načina življenja. 

Pogled na človeka se mi je kazal v luči novih spoznanj. Preko biblioterapije sem se srečala 

z A. S. Makarenkom, ki me je prepričal, da sem na pravi poti: »Osem let sem moral gledati 

ne samo strahotno nesrečo otrok, vrženih v jarek, temveč tudi njihova grda duševna 

izmaličenja. Nisem imel pravice omejiti se zgolj na simpatijo in sočutje z njimi. Že zdavnaj 

sem spoznal, da moram biti zaradi njihove rešitve z njimi neizprosno strog, v svojih 

zahtevah trd in oster. Nasproti njihovi nesreči sem moral biti prav tako fi lozof, kakršni so 

bili sami nasproti sebi.« 

V KZA so prihajali, odhajali in umirali alkoholiki, ki so se tri do pet mesecev zdravili 

v Nevropsihiatrični bolnišnici Ormož. Previdno sem vnašala v program vzgojna terapevtska 

sredstva: tek, branje alkohološke in druge literature, ki prispeva k dvigu iz otopelosti, 

pisanje dnevnika, zdrav način prehranjevanja, sodelovanje družinskih članov. Tri 

leta smo se vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj sestajali na tekaški stezi OŠ Daneta Šumenjaka. 

Po raztezalnih vajah smo s hojo ali s tekom opravili 7 km dolgo pot. V skupino so prihajali 

člani iz Murske Sobote, Bakovec, Martjanec, Bogojine … Zelo težavno je bilo formirati 

zdravo jedro, ki bi služilo za pozitivno identifi kacijo. Nekaj parom pa je vendarle uspelo. 

Podoben sistem smo vpeljali tudi v skupinah za hujšanje. Leta 1989 sva s psihologinjoterapevtko 

Terezijo Rožič opravili razgovor z vodilnimi in vodstvenimi delavci posameznih 

TOZD v Muri, o pripravi alkoholika na zdravljenje. 

V 80. letih prejšnjega stoletja so se tudi pri nas uveljavljale alternativne metode zdravega 

načina življenja, makrobiotika, joga. VMS Nataša Varga je zaslužna, da so se ustrezna 

znanja preko DMS in Makrobiotičnega društva Lendava razpršila tudi po terenu. Medicinske 

sestre smo se vedno počutile suvereno na področju zdrave prehrane in pri ljudeh 

ustvarjale podlage, na katere se je cepil nacionalni Cindy program. 

V AMD Mura so gostovali številni terapevti SDT in drugi strokovnjaki s področja zdravega 

načina življenja, dr. Ivo Moser, dr. Franc Susman, socialni delavec Marjan Gorup. 

Najbolj se je uveljavila psihologinja doc. dr. Zdenka Zalokar-Divjak z logoterapijo. Ljubi- 


telji logoterapije smo skupaj s predsednico DMS Milko Kavaš, s predavanji, delavnicami 

in celodnevnimi tečaji, prenašali poznavanje metode dr. Viktorja Frankla tudi na šole in 

v lokalno skupnost. 

ZAKLJUČEK IN PRIČEVANJA 

Odločitve za poklic VMS nisem nikoli obžalovala! Pomenil mi je stalen izziv za osebnost no 

in poklicno rast. Sodelovanje v SDT me je preusmerilo, da sem zdrav življenjski slog, prej 

na verbalni ravni, zaživela v praksi in tako z lastnim zgledom in povsem suvereno delovala 

v procesu ZV. Nikoli nisem bila konformistka, vedno sem izbirala zahtevnejše poti 

do cilja. Biti mi je bilo važnejše od imeti. 

DMS je v 50-ih letih svojega obstoja razvilo številne aktivnosti, ki so prispevale k izobraževanju, 

povezovanju in ugledu poklica medinske sestre, kakor tudi k napredku zdravstvenega 

stanja prebivalcev Pomurja. Vesela sem, da sem prispevala delček k tej zgodbi. 

Zahvaljujem se vsem predstojnikom, mentorjem, vodstvu ZD Murska Sobota in sindikatu 

Tovarne oblačil in perila Mura, ki ste me spodbujali in vsestransko podpirali pri 

mojem izobraževanju in delu. Ne nazadnje dolgujem zahvalo tudi delavkam in delavcem 

tovarne Mura, ki ste mi dovolili, da sem vstopila v vaša življenja in dodala kamenček v 

mozaik vašega zorenja. 

Literatura 

1. Jürgen Thorwald: Stoletje kirurgov, po zapisih mojega deda kirurga H. ST. Hartmanna 

(str. 192-199). 

2. Mr. Sc. Dr. med. Štefan Gruškovnjak: Problem duševno prizadetih ter telesno invalidnih 

otrok in mladine v Pomurju z javno zdravstvenega aspekta, magisterska naloga, 1973. 

3. Dr. Kurt Sonnenschein: Ob sistematskem ginekološkem pregledu delavk v Muri, 1982. 

4. Pitz Nada: Poročilo o zdravstveno-vzgojnem delu v kabinetu za zdravstveno vzgojo 

v Ambulanti medicine dela Mura, 1992. 

5. Dr. sc. dr. med. Janez Rugelj: Dolga pot, Vrnitev alkoholika in njegove družine 

v ustvarjalno življenje (Priročnik za zdravo življenje, str. 22), 1981. 

Potrpi z vsem, kar v tebi še ni rešeno … 

Poskusi ljubiti vprašanja sama … 

Ne išči zdaj odgovorov, Morda boš potem 

ki jih ni moč dati, zlagoma, 

ker bi jih ne zmogel ne da bi opazil, 

živeti, nekega daljnega dne 

in stvar je v tem: 

živeti vse. 

zaživel odgovore 

(Rainer Maria Rilke) 

Olga: KZA mi je pomagal, da sem se izvila iz primeža alkoholne omame in zaživela 

ustvarjalno življenje. 

Bilo je pred več kot dvajsetimi leti. Zaposlena sem bila v tovarni Mura kot industrijska 

šivilja. Kot mlado dekle sem sanjala o družini. In res, zgodilo se je. Vsa srečna, polna pričakovanj 

sem dobila moža in dva otroka. Ni preteklo kaj dosti časa, ko sem uvidela, da se 

je v mojo družino prikradel alkohol. Kaj hitro sem ukrepala, se posvetovala s terapevt ko 

gospo Nado Pitz in se vključila, kot »suhi« alkoholik, v KZA. Bivši mož je zdravljenje 

odklanjal, ni želel sodelovati, niti se zdraviti, zato sem ga po nekaj letih zapustila. Sama 

sem ostala zvesta skupini kar šest let. Tega ne pozabiš nikoli, kajti skupina z dobrim terapevtom, 

ti je lahko v veliko pomoč. Izvajali smo »Rugljev« program, ki je bil zelo zahteven. 

Imela sem srečo spoznati tega velikega moža na seminarju v Ljubljani, ob 25. obletnici 

socialno andragoške metode po dr. Hudolinu. Sedaj šele vem zakaj je bil program 

tako zahteven. Zajemal je pisanje dnevnikov, branje knjig in tek za polnokrvnost. Velikokrat 

sem se upirala, saj je program zahteval celega človeka. Sama sebi navkljub sem 

vendarle vztrajala. Ko napreduješ in doživiš spremembo, začenjaš presegati samega sebe. 

Nad mojim razvojem je bedela terapevtka, ki me je v začetku »pritisnila k tlom«, nato pa z 

vztrajnostjo in znanjem dvignila novemu življenju naproti. Obiskovala sem še druge seminarje 

v Ljubljani, saj sem zavzeto hlepela po novem znanju, ki mi je pomagalo pri vzgoji 

otrok, kajti imela sem v družini dvojno vlogo. 

Ob terapevtki sem imela priložnost spoznati veliko pomembnih ljudi, ki so delovali 

na področju skupinskega zdravljenja mnogoterih odvisnosti. Iz srca bi se rada zahvalila 

gospe Nadi Pitz, ki mi je pokazala pot k osmišljanju življenja. Hvala tudi mojima krasnima 

sinovoma, ki sta skupaj z mano preživljala težke trenutke, sedaj pa živita mirno 

in ustvarjalno življenje. Sama sem tudi spoznala drugega partnerja in si na ta način uredila 

življenje. 

Olgica: V skupini žalovanja pri društvu Hospic v Ljubljani sem zopet našla voljo do 

življenja. 

Bila sem zadovoljna, srečna in ponosna ženska. Delala sem v konfekcijski tovarni Mura. 

Imela sem družino, moža in dva čudovita otroka, ki sta me še posebej navdajala s ponosom. 

V njiju sem videla vse tisto, česar meni ni uspelo uresničiti v življenju. 

Kot večina mladih družin v tistem času, smo tudi mi gradili hišo. Sonja je imela enaindvajset 

let in je študirala v Mariboru. Dušan je dopolnil osemnajst let in je končal šolo 

za poklic elektrikar-elektronik. Za veselje mene kot mame, so bili to pravi razlogi. To, da 

sem imela sina, je bilo nekaj prečudovitega, saj v našem rodu dolgo nazaj ni bilo sinov, 

zato je bil Dušan zame prav poseben. 

Vendar se mi je v enem samem delčku sekunde moj svet sesul, ugasnil, spremenil. Zvečer 

sem se vračala iz službe. Dušan je bil s prijatelji na avtobusni postaji in mi zaklical: 

»Mama, takoj pridem za tabo,« zadnje njegove besede, ki sem jih slišala … 

Čez uro in pol je doma pri vratih pozvonilo. Toda ni bil Dušan! Nekdo je prišel povedat, 

da se je Dušan peljal s prijatelji v avtu in da se je zgodila nesreča. Z možem sva takoj 

odšla v bolnico, kjer so nama povedali, da samo Dušan ni preživel. Je to res??? Kaj naj 

naredim??? To je nemogoče! To se ni moglo zgoditi Dušanu, ne meni, ne nam! Takrat je 

vse v meni ugasnilo. Vse: zanimanje zase, za moža, za hčerko, za življenje. Pogovor v hiši 

je zamrl, živeli smo drug mimo drugega, tudi hiša, naša družina, sta umrli. Vsi smo umrli. 

Takrat je zbolela Sonja. Kako je morala trpeti in jaz ji nisem zmogla pomagati. Še danes 

mi je hudo. Nikjer nisem našla miru, zato sem se odločila, da grem nazaj v službo. V službi 

se z nikomer nisem mogla pogovarjati. V sebi sem nosila nemogočo jezo na vse in vsakogar, 

tudi nase. Ves čas sem le razmišljala, kako ublažiti napetost v sebi, kako nehati z vso 

to žalostjo in bolečino, kako se pridružiti Dušanu. 

V naš obrat je takrat večkrat prihajala medicinska sestra Nada, ki je delavkam merila 

krvni pritisk, opravljala razgovore, pa še veliko stvari, ki so jih delavke potrebovale. Tudi 

jaz sem si jo želela spoznati. Nekega dne sem se kar odločila in šla do nje ter jo prosila, 

naj mi izmeri krvni pritisk. Ko sem stala pred njo, vsa v črnem, žalostna, zagrenjena, se 


je gospa Nada kar začela prijazno pogovarjati z mano, me spraševati … Takrat je bilo treba 

vame vložiti veliko truda, da sem sploh spregovorila. Po navadi sem kar molčala. Takoj 

po prvem stiku s sestro Nado sem začutila, da sem bolj zadovoljna. Ko me je naslednji in 

potem še naslednji teden poklicala k sebi, sem opazila, da se spreminjam. Še večkrat me 

je povabila na pogovor, zmeraj mi je ponudila knjigo ali brošure, iz katerih sem spoznala 

življenjske usode in preizkušnje drugih ljudi ter napotke za ravnanje v situacijah, ki so 

bile podobne moji. 

Spomnim se, da nas je v Murini ambulanti, na prošnjo sestre Nade, obiskala gospa 

Zdenka Zalokar-Divjak. K njej sva šli obe s hčerko. Po razgovoru je bila hčerka zadovoljna, 

za mene pa je gospa Zdenka predlagala sestri Nadi, da bi bilo dobro, če bi obiskovala društvo 

Hospic, kjer se dobivajo ljudje, ki so doživeli v svojem življenju izgube svojih najdražjih. 

To je bil čudovit napotek, edina težava je bila le, da je društvo delovalo v Ljubljani. 

Toda sestra Nada ni poznala besede nemogoče! Ne vem kako, ampak uspelo ji je, da smo 

se kmalu peljale v Ljubljano, prevoz nam je nudilo podjetje Mura. 

Na srečanje smo šle sestra Nada, še ena moja sodelavka, ki je v nesreči izgubila moža in 

jaz. V Ljubljani smo se srečali različni ljudje. Vsak je povedal svoje doživetje in občutke 

ob njem. Le jaz sem bila na začetku spet molčeča. Po spodbujanju sem se začela odpirati, 

zares šele po tretjem srečanju, po izpovedi matere, ki je prav tako izgubila sina, sem spregovorila 

tudi jaz. S to materjo sva v pogovoru prišli do spoznanja, da sva obe zelo ljubili 

svoja sinova in ju imeli za neprecenljiva. V društvu Hospic smo se srečevali približno pol 

leta. Posebej pa so mi ostali v spominu besede, ki smo si jih izmenjale spotoma do Ljubljane 

in nazaj. Še dandanes se rada spomnim življenjskih resnic, ki nam jih je podajala 

sestra Nada. 

Počasi se je stiska v meni rušila in življenje je sčasoma začelo spet dobivati smisel. 

Hčerka se je poročila in dobila sem vnukinjo in vnuka, katera sta okupirala moje misli, 

dejanja in srce. Zdaj sta onadva središče mojega življenja. S hčerko sva spet našli povezanost, 

katero sva gojili pred našo družinsko tragedijo. 

Dušan mi je ostal v spominu, kot nekaj lepega, kar mi je bilo vredno doživeti v življenju. 

Pogovor o njem in spomin nanj me več ne navdaja s hudo žalostjo, prežema me hvaležnost 

in sreča, da nama je bilo usojeno živeti skupaj osemnajst let. Vendar ne mine teden 

dni, da se mi v sanjah ne bi ponovila mora, žalost. Zmeraj me opomni, da je treba ceniti 

čas, ki nam je dan, ko smo drug ob drugem. 

Zelo sem hvaležna vsem ljudem, ki so mi pomagali skozi najhujše trenutke. Spet se smejem, 

postala sem klepetava, rada grem v družbo. Življenje je spet lepo. 

Zdravstvena služba v okraju 

Gornja Radgona po letu 1945 

Slavica Fekonja 

upokojena VMS 

Leta 1950 sem uspešno zaključila srednjo medicinsko šolo v Ljubljani in začela službeno 

pot v Zdravstvenem domu v Gornji Radgona. Polna idealov in mladostne vneme sem 

začela pionirsko delo na sestrskem področju, tam kjer niso poznali in ne vedeli, kaj je 

in kaj pomeni medicinska sestra. Uspelo je meni in vsem mojim kolegicam zorati ledino 

zdravstvene službe na področju celotnega okraja Gornja Radgona in vesela in ponosna 

sem, da smo doktrino naše vzornice Florence Nightigal znale uresničiti. Organizacija 

zdravstvene službe do leta 1950 je bila naslednja: 

Splošna ambulanta v Gornji Radgoni 

Ordinacija s splošnim zdravnikom je bila v privatnem stanovanju v starem bloku. Vodil 

jo je dr. Franc Repič, ki je bil poleg dela splošnega zdravnika zadolžen še za organizacijo 

zdravstvene službe za celoten okraj Gornja Radgona, to je za okrajna središča Apače, 

Radenci, Videm ob Ščavnici, sedaj Sv. Jurij ob Ščavnici. 

Apače 

V splošni ambulanti je delal dr. Alojz Toplak. V letu 1946 ali 1947 se mu je pridružila srednja 

medicinska sestra Marjeta Kapun. Poleg dela v ambulanti je bila zadolžena za delovanje 

referata za zaščito matere in otroka za celotni okraj. V tem obdobju je bilo to aktualno 

zaradi velike umrljivosti novorojenčkov in dojenčkov (umrljivost je bila med 3-5 %).To je 

bilo zelo veliko, zato je bila glavna skrb zdravstvene službe znižanje odstotka umrljivosti. 

Zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra pa je bilo to težko izvedljivo. 

Radenci 

Splošno ambulanto je vodil dr. Erik Kline v svoji privatni hiši. 

Videm ob Ščavnici 

Splošno ambulanto je vodil dr. Peter Sokolov v svoji privatni hiši. 

Celotna zdravstvena služba je takrat spadala pod Poverjeništvo za zdravstvo pri Okrajnem 

ljudskem odboru v Gornji Radgoni s poverjenico tovarišico Marijo Levar. 

V takratnem obdobju je splošna zdravstvena služba imela delno urejeno babiško službo. 

Značilnost tega časa je bila,da so žene večinoma rodile doma. Kolikor se spominjam, so 

takrat delovale samo tri babice za celotni okraj. 

Za Gornjo Radgono z okolico je skrbela babica Marija Sagaj, za Radence z okolico babica 

Pavlič, po domače Ježovka, ki je stanovala na Meleh, za Videm z okolico, babica Auer ali 

Jeru – priimek napisan po mojem spominu. 

V letu 1951 sta po končanem šolanju na babiški šoli prišli pomagat na območje Apaške 

kotline babica Marjana Ščap-Vidonja, za pomoč babici Sagaj za območje Radgona z okolico 

pa je poskrbela babica Marija Štrakl. V letu 1952 pa je prišla na območje Negove z 

okolico delovat babica Pavla Kralj. 


Kot že omenjeno, je bil v teh letih velik poudarek zaščiti matere in otroka, zato so bile 

organizirane otroške posvetovalnice v vseh večjih krajih okraja Gornja Radgona. Zanimivost 

organizacije teh posvetovalnic pa je bila, da so jih vodile žene AFŽ, in to v glavnem 

za delitev hrane (mleko v prahu, maslo in trdi sir). 

V letu 1950, ko sem prišla delovat kot prva strokovno izobražena medicinska sestra in 

po letu 1951, ko so prišle prve strokovno izobražene babice, so otroške posvetovalnice 

dobile strokovni pomen. 

V januarju 1951 je začel z delom Protituberkulozni dispanzer, in sicer v privatni hiši 

Požunovih v Kerenčičevi ulici v Gornji Radgoni. Dvakrat tedensko so bili rentgenski pregledi. 

Dr. Erik Kline je opravljal preglede, sestrsko delo pa so opravljale: medinska sestra 

Slavica Fekonja od 1951 do 1957, proti koncu leta 1951 je prišla v pomoč medicinska sestra 

Zora Lajbaher le za krajši čas, ker je bi mož sprejet v službo na Okrajni ljudski odbor. 

Leta 1955 je prišla v službo Terezija Vrbančič Grah, takrat bolničarka, ki pa je kasneje 

izredno zaključila srednjo sestrsko šolo. Štiri leta je delala na protituberkuloznem dispanzerju, 

nato v splošni ambulanti vse do upokojitve. Od leta 1956 se je za kratek čas zaposlila 

višja medicinska sestra Katja Cerar-Jankovič. Leta 1960 se je zaposlila bolničarka 

Marija Žnuderl, ki pa je kasneje zaključila srednjo medicinsko šolo. Od leta 1961 do 1970 

so bile zaposlene srednje medicinske sestre: Vera Zajc, Tončka Prešeren in Zlatka Grajfoner. 

Vodja dispanzerske službe na območju Pomurja je bil dr. Ivan Amon, ki pa je v Gornji 

Radgoni delal le dvakrat tedensko. 

Mamice 

Leta 1956 so se vse zdravstvene dejavnosti, ki so bile raztresene v raznih stavbah in privatnih 

stanovanjih, preselile v preurejeno stavbo, ki se je preimenovala v Zdravstveni dom 

Gornja Radgona. To je stavba sedanje Glasbene šole v Gornji Radgoni. 

Ko je zdravstveni dom dobil svoje prostore, so se dejavnosti kot dispanzer za žene in 

otroški dispanzer začeli počasi organizirati in pričeti z delom, saj so v začetni fazi delovali 

posvetovalno. 

V zdravstvenem domu so delovale: splošna ambulanta, otroška posvetovalnica, otroški 

dispanzer, dispanzer za žene, protituberkulozni dispanzer in higienska postaja. 

V splošni ambulanti je delal dr. Franc Repič, ki je bil istočasno direktor Zdravstvenega 

doma Gornja Radgona. 

Leta 1959 je v splošni ambulanti začel delo dr. Miran Ostan, ki je po upokojitvi dr. Repiča 

prevzel vodenje zdravstvenega doma in ostal v Zdravstvenem domu Gornja Radgona do 

upokojitve. 

Šolsko ambulanto je začel uvajati v letu 1956 ali 1957 dr. Franc Žibrik, ki je bil istočasno 

zdravnik v splošni ambulanti. Sestri v splošni in šolski ambulanti sta bili Terezija Vrbančič-Grah 

in Ivica Fekonja-Sinokapčev. 

Otroško posvetovalnico je v začetku vodila medicinska sestra Slavica Fekonja. S prihodom 

dr. Majde Ostan-Toplak, leta 1959 je posvetovalnica za otroke prerasla otroški 

dispanzer. 

Delovala je tudi posvetovalnica za žene, katero je vodila medicinska sestra Slavica 

Fekonja. 

S honorarnim delom ginekologa dr. Franca Kousa (dvakrat tedensko) je iz posvetovalnice 

nastal dispanzer za žene, katerega pa je ob svojem prihodu leta 1959 prevzela 

dr. Majda Ostan-Toplak, medicinska sestra je bila Slavica Fekonja, higiensko postajo pa 

sta vodila sanitarni tehnik Janez Ošlaj in higienik Ivan Peterka. 

Leta 1964 sem končala izredni študiju na višji šoli za medicinske sestre in se zaposlila 

v Zdravilišču Radenci kot glavna medicinska sestra, kjer sem delala vse do upokojitve 

leta 1984. 

Slavica Fekonja odhaja v pokoj 


Zdravstveni dom Ljutomer − 

moji spomini 

Veronika Bogdan 

Upokojena VMS 

Pisalo se je leto 1965, ko sem diplomirala na srednji zdravstveni šoli v Rakičanu in prejela 

prvo značko dipl. med. sestre ter se zaposlila v Zdravstvenem domu Ljutomer. 

Želja po znanju me je pripeljala do druge diplome na višji med. šoli leta 1975. 

Vsa ta leta sem delala v ZD Ljutomer v otroškem šolskem varstvu ter v splošni ambulanti 

kot medicinska sestra v urgenci ali kot dežurna sestra. 

Tretja značka medicinske sestre in to zlati znak Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške 

nege Slovenije sem za moje delo v pomurskem prostoru prejela ob 12. maju 2001. S tem 

najvišjim priznanjem sem zaključila svoje 35-letno službovanje in se upokojila z najlepšimi 

spomini na prehojeno poklicno pot. 

Delo sem opravljala z veseljem. Imela sem rada svoj poklic in meni zaupane bolnike 

in otroke. Poleg svojega strokovnega dela v službi sem rada sodelovala v prostovoljstvu. 

Mnoga leta delujem v območnem rdečem križu Ljutomer ter sem vrsto let članica izvršilnega 

odbora društva. En mandat sem bila članica nadzornega odbora društva. V svoji 

sredini sem zastopala interese zdravstvene nege ter sodelavce sproti seznanjala z aktivnostmi 

v društvu. 

ZD Ljutomer – otroški oddelek 

Udeležila sem se tudi seminarja za voditeljico skupin za samopomoč. Tako že vse od 

začetkov, Doma starejših Ljutomer, vodim v domu skupino za samopomoč. 

Kot upokojena med. sestra se kot prostovoljka vključujem v vsa področja življenja ljudi, ki 

se najdejo v stiski in to preko društev kot je Rdeči križ, Osteoporoza, Skupine za samopomoč 

starejših in v druge izobraževalne in humanitarne programe. V DMSBZT Pomurja zastopam 

v izvršilnem odboru upokojene medicinske sestre. Sodelujem pri vseh aktivnostih društva. 

V Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja delujem že od 

leta 1975, kar mi je bilo v veliko veselje in pomoč pri mojem delu. V Zdravstvenem domu 

Ljutomer se je začela moja poklicna in strokovna pot. Prav tako sem to pot tudi v tej ustanovi 

zaključila. Začetki ZD Ljutomer segajo v leto 1940 v improviziranih prostorih, z 

dvema zdravnikoma in dvema priučenima bolničarjema ter domačo vaško babico. V letu 

1950 in 1951 so se zaposlile prve srednje medicinske sestre (3-letna šola) Elizabeta Vereš, 

Tončka Osterman in Terezija Steržaj. 

Revolucijo v preobrazbi in razvoju zdravstva v prostorskem, kadrovskem in strokovnem 

smislu smo doživeli v letu 1965, ko se nas je večina med. sester zaposlilo v novih urejenih 

prostorih. Borba za ohranitev zdravja, borba z neprosvetljenostjo se je začela v teh letih z 

vlogo medicinske sestre, ki je steber preventive in zdravstvene nege pri vseh populacijah 

od rojstva do smrti. Ves čas smo delovale strokovno, humano, vestno in srčno ter v dobrobit 

pacientov, ki so nas potrebovali. 

Tretje tisočletje je s seboj prineslo veliko bolezni in podaljšanja življenjske dobe. Brez 

individualne in človeške ter empatične obravnave posameznika si ne predstavljam kakovostne 

zdravstvene nege in oskrbe pacientov. To lahko da ljudem le izobražen, strokovno 

usposobljen, srčen in ustvarjalen zdravstveni delavec in sodelavec. 

Ves čas ima za izobraževanje in širitev strokovnega znanja in človeškega potenciala 

naših medicinskih sester veliko zasluge naše društvo, kateremu je prioritetna naloga v 

delovanju izobraževanje in strokovna rast ter medsebojno druženje in razvijanje pozitivne 

komunikacije in empatičnega odnosa. 

Srečanje upokojenih članic, Vera Bogdan (prva z desne) 


Pogovor z gospo Antonijo Sedonja, 

VMS, diplomirano sociologinjo 


VMS, dipl. org. menedž. 

Dragica Jošar 

dipl. m. s. 

Tončka Šuster-Sedonja je leta 1958 prišla v Prekmurje iz celjske šole sestra. Odsek za 

zdravstvo in socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota jo je razporedil 

v Zdravstveno postajo Cankova, ker pa tam »medicinske sestre niso potrebovali«, je 

po enem tednu odšla v Zdravstveno postajo Križevci, kjer je vso zimo prezebala v nezakurjenih 

prostorih. Prvega marca 1959 je bila premeščena v Otroški dispanzer Murska 

Sobota. Tu je delala predvsem v patronažni službi in je sodelovala tudi pri strokovnem 

izpopolnjevanju babic. Ko je bil leta 1960 v zdravstvenem domu ustanovljen patronažni 

center, je prevzela vodstvo. Tedaj je bila tudi imenovana v komisijo za kategorizacijo otrok 

z motnjami v telesnem in duševnem razvoju za celo Pomurje. Petnajstega februarja 1963 

je postala glavna sestra ušesnega oddelka, leta 1966 pa glavna sestra Bolnišnice Murska 

Sobota. 1 

Do svoje upokojitve je bila glavna medicinska sestra bolnišnice. Po opravljenem študiju 

za višjo medicinsko sestro je študirala sociologijo in postala prva univerzitetno izobražena 

medicinska sestra v Pomurju z nazivom diplomirani sociolog. 

Sodelovala je z mnogimi pomembnimi institucijami in zavodi v Sloveniji. Prav tako je 

sodelovala z Višjo šolo za medicinske sestre v Mariboru ter s kolaborativnim centrom Svetovne 

zdravstvene organizacije, ki je imel sedež v Mariboru. Kot glavna medicinska sestra 

bolnišnice je nesebično podpirala delovanje društva ter skrbela za razvoj strokovnosti in 

humanosti kadra zaposlenega na področju zdravstvene nege. Na področju zdrav stvene 

nege je stalno uvajala novosti in s tem prispevala, da je bila Bolnišnica Murska Sobota med 

tistimi, ki je med prvimi uvajala proces zdravstvene nege ter njene standarde. 

Za svoje pomembno strokovno, organizacijsko in humano delo je prejela priznanje 

DMSMZT Pomurja. 

Ob razgovoru je gospa Sedonja povedala, da je bila predsednica DMS v Pomurju v času, 

ko je bilo šolanih medicinskih sester še malo. Te so opravljale predvsem nadzorne funkcije 

in zahtevnejše posege. Bile so promotorke postopnega razvoja negovalne profesije, kolikor 

jim je to omogočalo družbeno okolje v katerem so delovale. 

Njena vzornica in odlična pedagoginja je bila Dina Urbančič, ki je napredne poglede 

razvitega sveta vnašala v slovensko okolje. Dejala je, da tisti, ki dela z ljudmi in za ljudi 

ni nikoli dovolj izobražen. 

Gospa Sedonja je sledila njenim pogledom in se neprestano izobraževala. Po opravljeni 

višji šoli za medicinske sestre se je vpisala na fakulteto za družbene vede – smer sociologija, 

kjer je osvojila znanja, ki so ji omogočila spremljanje znanstvenih raziskav medicinskih 

sociologov-raziskovalcev, ki so jih opravljali v razvitem svetu. 

Te ugotovitve pa niso bile vedno sprejemljive za slovensko okolje. To je spoznala, ko je 

zastopala Pomursko regijo v Izobraževalni skupnosti Slovenije, saj ni bilo mogoče dopo- 

1 Helena Ravnič, Prve medicinske sestre v Prekmurju; 40 let Društva medicinskih sester in zdravstvenih 

tehnikov Pomurja, 22.11.2000. 

vedati, da Slovenija potrebuje množično permanentno izobraževanje za področje zdravstvene 

nege. 

To je Sedonjevo aktiviralo v drugi smeri. Napisala je vlogo za odprtje višje šole za medicinske 

sestre v Mariboru in jo ob podpori takratnega direktorja Pomurskega zdravstvenega 

centra, dr. Jožeta Šumaka, ki je imel posluh za te potrebe, družno z njim odnesla na 

Ministrstvo za šolstvo v roke dr. Horvatu, ki je takrat ministroval na tem resorju. Dobila 

sta zagotovilo, da bo storil vse potrebno, da bo šolanje steklo. In res, bila je ustanovljena 

višja šola, ki je hitro prerasla v visoko šolo za medicinske sestre Maribor. 

Globalizacija pa je pognala veter v lase tudi tistim, ki so prej ovirali razvoj in izobraževanje 

negovalne profesije. In odprli sta se dve fakulteti za zdravstvene vede, v vseh regijah 

pa visoke šole za zdravstveno nego. 

Koncert Beltinci, ga. Sedonjeva (druga z desne) 

Pomurskim medicinskim sestram se je tako približala šola in sedaj se lahko v večjem 

številu izobražujejo in konkurirajo z znanji, ki jih zahteva današnji in prihodnji čas. 

Gospa Sedonja pa ni bila tako napredno aktivna le na slovenskem področju, ampak je 

Slovenijo in svojo ustanovo promovirala tudi na tujih univerzah in mednarodnih znanstvenih 

srečanjih z referati, ki so vzbudili pozornost. 

Habilitacijo za predavateljico zdravstvene nege je opravila na Univerzi v Mariboru. 

Gospo Sedonjevo smo tudi vprašali, kaj bi povedala za današnji čas … 

»Razkriva se resnica o svetu, razkriva se resnica o družbi in razkriva se resnica o človeku. 

To sem prvič izustila na Koloborativnem centru SZO za primarno zdravstveno nego 

ob priliki učne delavnice o AIDS-u, kjer sem imela tudi krajši referat o izgrajevanju imunskega 

sistema z nutricijo in nutricijskimi suplementi. Takrat smo živeli še v skupni državi 

Jugoslaviji. 

Danes bi se lahko napisalo, da smo bližje miselni revoluciji kot leta 1989. Takrat izrečene 

moje besede so ene udeležence pustile hladne v bojazni, da so predrzne, drugi pa so 

s solzami v očeh dojeli nakazano miselnost, ki naj bi razcepljene in razrušene duše popeljalo 

v korenite spremembe človeštva, kar pa ni mogoče brez velikih travm, tako na političnem 

kot na profesionalnem in zasebnem življenju. Kajti gre za spremembe, ki jih svet 

mora dojeti in sprejeti, ker gre za preživetje. 

Ob častitljivi obletnici se s ponosom spominjamo na dobro opravljeno delo. Prihodnjim 

generacijam pa želim, da bi ga uspešno nadaljevale.« 


Cecilija Škraban, 

višja medicinska sestra 

Marija Hirci 

upokojena VMS 

Cecilija Škraban je rojena v Ljubljani 2. 12. 1932. Osnovno šolo in gimnazijo je končala v 

Ljubljani. Ker je takrat zelo primanjkovalo medicinskega kadra, se je odločila za triletno 

višjo medicinsko šolo. Po uspešno zaključenem študiju se je zaposlila na Interni kliniki v 

Ljubljani. Po srečanju s svojim življenjskim sopotnikom se je leta 1956 preselila v Mursko 

Soboto. Junija istega leta se je poročila in se zaposlila v Splošni bolnišnici Murska Sobota 

in prevzela delovno mesto glavne sestre bolnišnice. Na tem delovnem mestu je ostala do 

leta 1960, zatem pa je postala glavna sestra ginekološko-porodnega oddelka. V začetku ni 

bilo lahko. Marsikaj je bilo potrebno opraviti. Sestra Škrabanova je postavila strokovne 

temelje ginekološko-porodniški zdravstveni negi in skozi leta z organizacijo dela, vodenjem 

in strokovnim razvojem pripeljala v uspešno, strokovno in humano porodnišnico ter 

ginekologijo. Na tem delovnem mestu je ostala do svoje upokojitve leta 1991. 

Predsednica Društva medicinskih sester Murska Sobota je postala za gospo Heleno Ravnič. 

Kot glavna sestra je imela na razpolago zelo skromen prostor, v katerem je opravljala 

tudi društvene obveznosti. 

Sama je pripovedovala, da so v tem času organizirali veliko predavanj s področij zdravstvene 

nege, higiene, hematologije in drugih. Večina predavateljev so bili takrat zdravniki, 

ki za svoja predavanja niso zahtevali plačila. Posebej se spominja dr. Perkiča, ki je 

predaval o tuberkulozi in pljučnih boleznih, dr. Palanchaja, dr. Lajnščaka, ki je pokrival 

področje hematologije in internistike. Dr. Kastelc je predaval teme v zvezi s splošno medicino, 

dr Kaukler iz Ljutomera prav tako splošno medicino. Predavanja so izvajali v sindikalni 

dvorani, v bolniški kuhinji pa so skrbeli za prehrano. Večina poslušalk je namreč 

prihajala iz oddaljenih zdravstvenih domov in to s kolesi. 

Spominja se, da je v času, ko je bila glavna sestra prihajala brez plačila pomagat na transfuzijo, 

ker je takrat zelo primanjkovalo strokovnega kadra. 

Na marsikaterem področju so takrat orali ledino. Veliko je bilo brezplačnega dela, a so 

kljub temu delali strokovno, z veliko entuzijazma in veselja do poklica in bolnikov. 

Upokojena višja medicinska sestra Cecilija Škraban preživlja dneve zasluženega pokoja 

s hčerkama in petimi vnuki. Redno pa se tudi udeležuje srečanj upokojenih nekdanjih 

sodelavci na katerih se rada spominja predvsem lepih trenutkov, ki jih je preživela z njimi. 

Srečanje upokojenih članic, Murska Sobota, Cecilija Škrban (druga z desne) 

Pogovor z gospo 

Marinko Planinc, VMS 

Darinka Crnkovič 

dipl. m. s., strokovni vodja ZN v transfuzijski dejavnosti na ETD Murska Sobota 

Za prijeten jesenski dan potrebujemo: šopek dobrih misli, prijazen pogovor 

in ščepec poezije … 

Vse to sva poskušali imeti v mislih tistega jesenskega dne, ko sva se z gospo Marinko 

Planinc srečali na njenem domu v Murski Soboti z namenom, da obudiva spomine na 

njena minula leta službe, ki je kot druga višja medicinska sestra prišla službovat v soboško 

bolnišnico. 

Gospa Marinka Planinc, višja medicinska sestra, se je rodila v Ljubljani in tam z družino 

preživela otroška leta. Oče je bil obrtnik – knjigovez in po odprtju obrti v Murski Soboti, 

se je tudi ona z mamo preselila v Prekmurje. Po končani gimnaziji v Murski Soboti, je 

leta 1956 končala še višjo zdravstveno šolo v Ljubljani, se vmes poročila in s seboj v Prekmurje 

pripeljala tudi moža Franca. Tu sta si ustvarila družino in tako oba svoje poklicno 

življenje in strokovne izkušnje razdajala v Prekmurju. 

»Moja prva zaposlitev od leta 1956 do 1960 je bila na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice 

Murska Sobota pri dr. Vrbnjaku», je nadaljevala najin pogovor sestra Marinka. 

»Leta 1960 sem bila s strani dr. Vučak Štefana – internista, povabljena na takratno 

transfuzijsko postajo, ki je bila v adaptirani zgradbi garaže pri internem oddelku v Murski 

Soboti. Ob delu sem opravila 6-mesečni tečaj iz transfuziologije. Na delovnem mestu 

glavne medicinske sestre, transfuzijske postaje, pozneje oddelka, sem ostala vse do svoje 

upokojitve leta 1990.« 

Z maloštevilno ekipo zaposlenih je sestra Marinka orala ledino na področju razvoja 

transfuziologije v Splošni bolnišnici Murska Sobota in kot glavna sestra dobro sodelovala 

s številnimi zdravniki, ki so se izmenjali na oddelku. 

Sestra Marinka je nadaljevala: »Na tej lokaciji adaptirane garaže smo delali v zelo utesnjenih 

prostorih in težkih pogojih dela. Sami smo pripravljali sisteme za odvzem krvi, 

sisteme za dajanje transfuzij, infuzij in ostali sanitetni material. Kri smo odvzemali v steklenice, 

ki smo jih predhodno grobo oprali in nato z vlakom poslali sterilizirat na Zavod 

za transfuzijo krvi Ljubljana. Kri smo odvzemali vsako soboto, tudi na terenu, in tako spoznali 

celotno Goričko in Apaško kotlino, od koder so nam ostali prijetni spomini. Bilo je 

težko, a lepo. 

Leta 1974 smo se z veseljem preselili na drugo večjo lokacijo, in sicer v kletne prostore 

internega oddelka v Rakičanu. Kadrovsko smo se okrepili, povečali obseg dela, se opremili 

z novejšo opremo in začeli odvzemati kri v PVC vrečke (zasluga prve specialistke 

transfuziologije dr. Zoje Zalokar). 

Veliko dela mi je bilo naloženega, meni kot glavni medicinski sestri, in vsem zaposlenim 

na oddelku za transfuziologijo. Vsa administracija se je vodila ročno po navodilih Zavoda 

za transfuzijo krvi RS – tako rezultati testiranj, kot podatki na etiketah steklenic s krvjo.« 

Sestra Marinka, kot smo jo klicali zaposleni, s ponosom pove, da se v vseh treh desetletjih 

njenega dela na oddelku ni zgodila niti ena strokovna napaka.Tako pri odvzemu 

krvi, kot pri laboratorijskih preiskavah, čeprav je bil oddelek velikokrat brez zdravnika 

transfuziologa. Velika odgovornost je bila na kadru zdravstvene nege, še posebno v času 


dežurstva, ki ga je tudi sestra Marinka opravljala 30 let. 

Z razliko od ostalih kliničnih strok, kjer je delo organizirano okrog zdravljenja bolnikov, 

ki iščejo pomoč, je v transfuzijski medicini predmet dejavnosti – zdrav dajalec krvi, 

zato se delo in organizacija v transfuzijski dejavnosti razlikujeta od organizacije dela drugih 

strok. In prav gotovo le zaposleni v transfuzijski dejavnosti vemo, koliko truda je 

potrebno, da zagotovimo posamezno varno enoto krvi in jo tudi varno izdamo za bolnika. 

Tega se je zavedala tudi sestra Marinka. Vsa leta je delala vestno, natančno, strokovno 

in tako veliko prispevala k razvoju transfuziologije in krvodajalstva v naši regiji. Za njeno 

dolgoletno nesebično delo se ji iskreno zahvaljujemo. 

In da zaključim najino kramljanje z ugotovitvijo, da so dobra dela plod dobrih misli in 

želja, izraz iskrenosti, sodelovanja in zaupanja. 

Marinka Planinc 

Moji spomini 

na poklicno pot 

Marija Gorše-Gobec 

višja medicinska sestra 

Rojena sem bila 11. 8. 1936 v Dolenji vasi pri Ribnici na Dolenjskem. 

Po končani gimnaziji v Kočevju leta 1956 sem se istega leta vpisala na Višjo šolo za medicinske 

sestre v Ljubljani. Leta 1959 sem končala šolanje in diplomirala. 

Poklicna pot me je pripeljala v Lendavo, kjer sem se zaposlila v zdravstvenem domu. V 

času študija sem od te ustanove dobivala tudi štipendijo. V začetku sem bila razporejena 

na dispanzer za ženske in terensko patronažno delo v varstvu matere in otroka. V delo me 

je uvajala, svetovala in vodila medicinska sestra ga. Francka Šimonka, ki je med prvimi 

opravljala delo medicinske sestre na tem področju. Zato ima njen prispevek k zdravstvenemu 

osveščanju prebivalstva v teh krajih neprecenljiv pomen. 

Kaj kmalu sem spoznala, da je delo, ki ga opravljam dokaj zahtevno in naporno, da 

potrebujem dobro strokovno znanje in nenehno izobraževanje. V okviru dopolnilnega 

izobraževanja sem končala podiplomski tečaj iz patronažnega varstva in tečaj za učiteljice 

domače nege bolnikov. Usposobila sem se tudi za vodenje zdravstveno-gospodinjskih 

tečajev, ki jih je v tistem času vodila v občini Lendava medicinska sestra ga. Minka Božič 

iz Republiškega odbora rdečega križa Slovenije. 

Nadaljnja poklicna pot me je po dveh letih dela v Zdravstvenem domu Lendava, pripeljala 

v Mursko Soboto, kjer se na povabilo takratnega direktorja g. dr. Štefana Gruškovnjaka, 

zaposlila v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Na novem službenem mestu sem 

na začetku delala na področju varstva matere in otroka, v patronažni službi in otroških 

posvetovalnicah. V Zdravstvenem domu Murska Sobota sem bila prva medicinska sestra s 

končano višjo šolo, ki sem v tej dejavnosti delala daljše obdobje. Nasledila sem delo medicinske 

sestre ge. Helene Ravnič, ki pa je prevzela mesto ravnateljice na Srednji medicinski 

šoli v Murski Soboti in delo medicinske sestre ge. Tončke Šuster-Sedonja, ker je odšla 

na novo službeno mesto v bolnišnico. 

V patronažnem varstvu matere in otroka je bilo ogromno dela. Primanjkovalo je usposobljenih 

kadrov, predvsem višjih medicinskih sester. Med leti 1961 in do približno 1964 

smo patronažno službo opravljale le tri medicinske sestre. Delo na domovih so v tistem 

času v glavnem opravljale terenske babice, ki so končale eno ali dvoletno babiško šolo. 

Delo so opravljale pod nadzorstvom in strokovnim vodstvom dispanzerja za ženske, dispanzerja 

za otroke in patronažne službe. 

Takrat je bila patronažna služba organizirana strogo monovalentno. Svoje terenske 

delavke - bolničarke je imel tudi protitrahomski dispanzer in dispanzer za pljučne bolezni 

in tuberkulozo, kjer pa je že delala tudi višja medicinska sestra. 

Po nekaj letih dela v Zdravstvenem domu Murska Sobota sem bila imenovana za vodjo 

patronažne službe. Takrat se je v republiškem merilu tudi začelo uvajati polivalentno delo 

v patronažni službi. V tem obdobju so začeli prihajati in se zaposlovati novi kadri iz srednje 

zdravstvene šole v Murski Soboti. Novi kadri so potrebovali strokovno mentorstvo. 

Tudi terenske babice so se priključile v okvir strokovne dejavnosti patronaže. 

Da so medicinske sestre in terenske babice lahko opravljale in izvajale zahtevne preventivno 

zdravstveno-vzgojne programe, so se morale veliko dopolnilno usposabljati in izobraževati. 

Na tem področju je bilo glavno torišče mojega strokovnega dela. Trudila sem 


se po svojih močeh, da sem začetnikom in tudi drugim sodelavcem prikazala vrednote 

dela, kot so vestno delo z varovanci, nenehno strokovno izpopolnjevanje in medsebojno 

spoštovanje. 

V tistem času smo se v patronažni dejavnosti srečevali z obilico problemov. Največja 

težava je bila, kako organizirati prevoze patronažnih sester do varovancev na zelo velikem 

območju, ki smo ga morale pokrivati. Uporabljali smo kolesa, mopede in terensko 

vozilo džip, ki sta ga imela v uporabi za opravljanje terenskega dela protitrahomski dispanzer 

ter dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo. Voznik džipa je zjutraj odpeljal 

po štiri do pet patronažnih sester in jih puščal po vaseh, kot so imele načrtovane obiske 

pri oskrbovancih. Po končanem delovniku jih je zopet prevzel in odpeljal v Zdravstveni 

dom v Mursko Soboto (glej sliko št. 1). Terenske babice so svoje obiske opravljale s kolesi 

ali mopedi, saj so imele manjše delovne okoliše. 

V patronažni dejavnosti smo, po nekaj letih dela, začeli zaposlovati samo višje medicinske 

sestre. Veliko srednjih medicinskih sester je takrat nadaljevalo izredni študij na 

Višji šoli in jo tudi uspešno končalo. Tudi v babiško službo so začele prihajati medicinske 

sestre-babice s srednjo izobrazbo. Babice s končano dvoletno babiško šolo so se lahko 

dopolnilno izobraževale na srednji strokovni ravni. S tem se je kadrovska struktura v strokovnem 

pogledu zelo izboljšala. Osebno sem si pri tem močno prizadevala, da bi bilo delo 

opravljeno na ustrezni strokovni ravni. Zato sem vsem, ki so imeli voljo in vztrajnost pri 

nadaljnjem izpopolnjevanju svetovala in pomagala. Skrbela sem, da se je naša dejavnost 

razvijala po takratnih republiških strokovnih navodilih. Pri tem sem velikokrat naletela 

na nerazumevanja, predvsem pri vodjih drugih dispanzerskih služb. Zakaj? Zato, ker se 

niso strinjali z uvajanjem polivalentnega dela v patronažni dejavnosti. Tudi sodelavke so 

sprejemale novosti z nejevoljo, ker njihovo delo ni bilo primerno upoštevano in cenjeno. 

Vendar pa so čas in pristni medsebojni odnosi pripomogli, da se je patronažna dejavnost 

dobro razvijala vse do današnje oblike in ravni strokovnega dela. 

Dela in naloge vodje patronažne dejavnosti sem opravljala do leta 1990. V tem letu je 

mesto vodje patronažne službe prevzela višja med. sestra, ga. Šarika Bukvič. 

Ves čas mojega vodenja patronažne službe me je vzpodbujal in strokovno pomagal na 

organizacijskem in strokovnem področju gospod mag. dr. Štefan Gruškovnjak. Ob tej priložnosti 

se mu zahvaljujem za njegovo vsestransko in nesebično pomoč. 

Leta 1965 sem bila imenovana za glavno medicinsko sestro v Zdravstvenem domu Murska 

Sobota. Poleg patronažnih medicinskih sester sem tako morala skrbeti še za druge 

zdravstvene delavce z višjo, srednjo in nižjo strokovno izobrazbo. Začetki dela na omenjenem 

področju niso bili lahki, morala sem se zelo truditi in se strokovno dokazovati na 

svojem delovnem mestu. Delo sem opravljala v tesnem sodelovanju z vodji posameznih 

dejavnosti. Omenjeni delokrog je bil zelo širok, skoraj preobsežen. 

V ambulantah in dispanzerjih zdravstvenega doma so bili v začetku mojega delovanja 

kot glavne medicinske sestre, zaposleni samo bolničarji, babice, otroške negovalke, 

zobne asistentke, kader z nižjo strokovno izobrazbo. Zaradi tega je bilo zelo veliko dela na 

področju strokovnega izobraževanja, urejanja ambulant in ordinacij, uvajanja suhe sterilizacije 

za medicinske pripomočke in materiale. Poleg navedenega smo veliko pozornosti 

posvečali osebni urejenosti zdravstvenih delavcev in humanemu odnosu do varovancev. 

Začela so se pomembna opravila pri uveljavljanju dokumentiranja dela, itd. 

V nekaj letih si je večina strokovnih sodelavcev pridobila srednjo strokovno izobrazbo, 

med njimi nekateri tudi višjo. Prav pri tem sem se trudila, da se je omogočilo vsem, ki so 

imeli voljo, nadaljnje izobraževanje ob delu. 

S časom je postajalo delo nekoliko manj naporno, ker smo v posameznih ambulantah 

in dispanzerjih namestili odgovorne sestre. Od tedaj sem sodelovala z njimi in z vodji 

ambulant ter dispanzerjev. Organizirala sem redna delovna srečanja med odgovornimi 

sestrami. Tako sem postala strokovni koordinator dela. Posamezne zdravstvene dejavnosti 

so se s prihodom novega zdravstvenega kadra razvijale intenzivno na strokovnem 

področju dela medicinskih sester. V ženskem dispanzerju, npr. je začela delovati mate- 

rinska šola, v otroških posvetovalnicah mlečna kuhinja, v vrtcih in osnovnih šolah se je 

začel izvajati program zobozdravstvene zaščite, itd. Čakalnice za paciente smo opremljali 

z zdravstveno-vzgojnimi materiali in audio napravami (kasetofoni). Tako so višje medicinske 

sestre v enotah lahko veliko več časa posvetile vzgojno-varstvenemu delu varovancev 

in bolnikov. 

V času reorganizacije zdravstvenih domov, ko so se k Zdravstvenemu domu Murska 

Sobota priključili Zdravstveni dom Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava, mi je bilo zaupano 

delo glavne medicinske sestre Pomurskega zdravstvenega doma, s sedežem v Murski 

Soboti. Tako sem po službeni dolžnosti strokovno in organizacijsko sodelovala z odgovornimi 

sestrami v navedenih zdravstvenih domovih. V Gornji. Radgoni sem sodelovala 

z višjo medicinsko sestro Marjano Kramarič, V Ljutomeru z med. sestro Cvetko Steržaj 

in v Lendavi z med. sestro Natašo Varga. 

Bila sem članica različnih republiških strokovnih komisij, odborov in kolegijev za področje 

dela medicinskih sester. Vse novosti s teh inštitucij in organov sem sproti posredovala 

sodelavcem. Po odločbi Ministrstva za zdravstvo Slovenije, sem bila imenovana za izpraševalca 

pri strokovnih izpitih srednjega zdravstvenega kadra v Pomurski regiji, za predmeta 

nega bolnika in prva pomoč. 

Ves čas mojega službovanja sem se intenzivno ukvarjala z zdravstveno-vzgojnim delom 

prebivalstva. Organizirala sem in tudi sama delala na številnih tečajih, kot npr.: nega bolnika 

na domu, varstvo matere in otroka, prva pomoč, zdravstveno-gospodinjski tečaji, 

tečaji higienskega minimuma, itd. Pri zdravstveno-gospodinjskih tečajih, je gospodinjski 

del običajno vodila gospodinjska učiteljica, zdravstveni del pa medicinska sestra. Tečaji 

so bili namenjeni gospodinjam, poudarek pa je bil na zdravi prehrani in splošni higieni. 

K temu delu sem načrtno usmerjala in vzpodbujala mlajše kolegice, pri tem pa sem imela 

kar dobre uspehe. 

Za moje delo pri zdravstveni vzgoji prebivalstva sem dobila od pristojnih organov vso 

podporo in priznanje. Rdeči križ Slovenije mi je za navedeno delo podelil zlati znak, Delavska 

univerza v Murski Soboti pa priznanje. 

Naloge glavne medicinske sestre v Zdravstvenem domu Murska Sobota sem opravljala 

vse do upokojitve leta 1995. Da sem na tem odgovornem delovnem mestu vztrajala toliko 

časa, se moram zahvaliti vsem svojim sodelavcem. Posebej pa se moram zahvaliti vsem 

odgovornim medicinskim sestram v ambulantah, oddelkih in dispanzerjih ter zdravstvenih 

postajah, ki so s toliko zanosa in dobre volje sodelovale z menoj. 

Pri mojem strokovnem delu sem se vedno lahko obrnila za pomoč k odgovornim vodilnim 

vodstvenim delavcem, ki so mi stali ob strani. Tako se prisrčno zahvaljujem g. dr. 

Janosu Palanscai-ju, g. prof. Naciju Geriču, dr. Jožetu Šumaku, dr. Jožetu Mikliču, dr. sci. 

Jožetu Zadravcu in dr. Antonu Camplinu za ves njihov trud in pomoč. 

Članek je že objavljen v knjigi dr. Jožeta Zadravca – Zgodovina zdravstva od leta 1941–2000 


Zdravstveni dom Lendava, 1959 

Patronažne sestre ZDMS praznujejo dan žena 

Tečaj nege bolnika na domu, 1984 

Patronažne sestre: Nada Titan, Marija Gobec, Gena 

Salubier, Sarika Bukvič, šofer Štefan Kozic, 1996 

Sestanek patronažnih sester in babic, 1980 

»Še enkrat bi postala medicinska sestra,« 

pravi Mira Miloševič 

Marija Zrim 


dipl. m. s. 

»Še enkrat bi postala medicinska sestra« so besede, s katerimi je zaključila najin pogovor 

Mira Miloševič, od leta 1994 upokojena glavna medicinska sestra kirurškega oddelka. 

Večkrat se srečava v mestu. Priznam, da je prijetno z njo pokramljati. Pogosto je to o 

časih, ki so, kot tudi ona sama pravi, bili drugačni. Drugačni predvsem zaradi ljudi in vrednot, 

ki so bile v takratni družbi še tako visoko zastavljene zlasti za zdravstvene delavce. 

Drugačni zaradi nepokvarjenosti in nesebičnosti. Denar še ni bil sveta vladar. Pa vendar 

je meni to kaj malo poznano. 

Govorim ji o sedanjem položaju medicinskih sester, o skrhanih medsebojnih odnosih, 

o nespoštovanju naših najožjih sodelavcev. Iščeva vzroke, kje v preteklosti smo medicinske 

sestre krenile s poti. Zakaj je temu tako, ko pa vendar nekoč ni bilo … 

Mira je davnega leta 1968 prišla v Mursko Soboto in se zaposlila na kirurškem oddelku 

kot glavna medicinska sestra. Prej je bila zaposlena v vojaški bolnici v Skopju. Spomni se 

toplega sprejema in pomoči sodelavcev na vseh področjih. Od njih se je učila tudi jezika. 

Pohvali zdravnike. Takrat so še govorili skupni jezik. Zagnana, vestna in delavna je kaj 

kmalu osvojila stroko zdravstvene nege kirurškega bolnika. Kljub pomanjkanju kadra 

in materiala je imela zastavljene visoke zahteve o izvajanju zdravstvene nege. Še vedno 

po udarja, da je v ospredje postavljala zadovoljstvo bolnika. Kmalu je ugotovila, da kirurški 

oddelek potrebuje stalno prisotno višjo sestro, zato je v začetku 70. let le to tudi uvedla. 

Dežurstvo je bilo v tistih časih zelo pogosto, ker je bilo višjih medicinskih sester malo. 

Uspešnost na delavnem mestu je preizkusila tudi njena družina, ker je Mira bila več v 

službi kot doma. Ob pomoči družine je ponosna na dva uspešna in dobro vzgojena sina. 

Prilagajanje je pogoj, da v takšnem poklicu preživiš. Pa tudi energije moraš meti dovolj. 

Domači zahtevajo svoje. Če pogledamo Miro danes, ugotovimo, da ji energije še zmeraj 

ne manjka. Vitalna, urejena, nasmejana sedi, kot da bi prišla po dopustu v službo. Saj res 

po dopustu, ki že traja 16 let. 

Mira ponosno pripoveduje o solidarnosti pri 

izgradnji današnje kirurgije. Nikoli pa ne pozabi, 

poudariti, kako lepo je bilo na stari kirurgiji. 

Povezanost, kolegialnost, prijateljstvo so vrednote, 

ki so družile vse zaposlene. »Uh«, pa še 

doda,« tudi družabnost je bila.« Se še kdo spomni 

zabav v ambulanti po koncu službe za pusta, dan 

žena, pa še in še. Pa tudi moški sodelavci so bili 

zelo pozorni ob teh dneh do žensk. Ob vsem tem 

se sama sprašujem, kam res pa so šli vsi ti časi? 

Ko se tako pogovarjava ugotoviva, da se nekateri 

problemi vlečejo skozi leta. Kadrovske težave 

so bile že v tistih časih. Razlika je bila le v tem, da 

takrat ni bilo zadosti izobraženega kadra. Sedaj 

pa kader je, pa zopet ni denarja za zaposlovanje. 

Tudi perila nam vedno primanjkuje in za izobra- 

Mira Miloševič

ževanje ni nikoli dovolj denarja. 

Miro občudujem kot dolgoletno vodjo kirurškega kolektiva. S svojim vzgledom in doslednostjo 

je bila vzor mnogim, ki so prihajali v kirurški kolektiv. Ob kavi večkrat beseda 

nanese na »tiste čase« in mnogi njeni sodelavci znajo z zanosom povedati, kako pa je Mira 

znala to in ono. Ali pa dodajo: »Tega pri Miri nisi doživel.« 

Trdno postavljeni temelji kirurške zdravstvene nege so dobra podlaga za naše nadaljnjo 

delo, za uvajanje novosti, sledenje spremembam … 

Vzgledi vlečejo, pravijo, za to vam povem, da ste meni vzornica že od nekdaj. Za to le 

hvala in še mnogo zdravja. 

Srečanje upokojenih medicinskih sester Murska Sobota: 

Vera Bogdan, Mira Miloševič, Zlatka Makari, Milka Kavaš, Erika Žilavec 

Medicinske sestre nekoč in danes, 

ob 50-letnici delovanja društva 


Marja Hirci 

Upokojena VMS 

V Pomurju so prve medicinske sestre začele delovati že pred petdesetimi leti. Leta 1954 

je bil ustanovljen ginekološko-porodni oddelek, ki je takrat domoval v bivšem poslopju 

Gozdne uprave v Murski Soboti. V pritličju in prvem nadstropju je bil kirurški oddelek, v 

drugem pa ginekološko-porodni oddelek. V porodni sobi je začelo delati pet babic, ki so 

končale dvoletno babiško šolo v Ljubljani, in sicer Tilka Bernjak, Kristina Kološa, Katica 

Pajžler, Micka Skalar in Zorica Skalar. V tistih časih so babice same opravljale delo v porodni 

sobi, negovale novorojenčke ter skrbele za matere po porodu. Zorica Skalar je že leta 

1954 šla na izpopolnjevanje v Ljubljano in tako postala prva instrumentarka na ginekološko-porodnem 

oddelku v Murski Soboti. Katica Pajžlar in Micka Skalar sta opravili tečaj 

za anasteziste in samostojno vodili endotrahealno anestezijo tudi na kirurškem oddelku. 

Čez nekaj časa so prišle nove instrumentarke, ki so poleg sodelovanja pri operacijah skrbele 

še za sterilizacijo inštrumentov in ostalega materiala. Vsaka instrumentarka je za 

svoje področje sama izdelovala meterial, ki je danes za enkratno uporabo. Sčasoma so 

prišle nove medicinske sestre in babice tudi od drugod. Ustanavljali so dispanzerje, posvetovalnico 

za nosečnice, delovati so začele terenske babice in laboratorij in tako so orali 

ledino na več področjih zdravstvene nege. 

Naj omenim tudi zavod za transfuzijo, kjer je Lajči Solar ostal nepozaben tako za paciente 

kot za nas, zdravstvene delavce. Bil je človek z velikim srcem. Pogosto je težave premagoval 

s svojim humorjem, vsako leto je bil tudi Dedek Mraz za bolne otroke na otroškem 

oddelku, pa tudi na drugih oddelkih, kjer so se zdravili otroci. Vedno nas je znal 

razveseliti in nam povedati kaj zabavnega. Njegova življenjska sopotnica je bila Majda 

Solar, ki je bila prva instrumentarka na kirurškem oddelku. 

Pri brskanju po zgodovini zdravstvene nege in iskanju pionirjev na področju zdravstvene 

in babiške nege na ginekološko-porodnem oddelku so pomembni podatki o začetnikih 

zdravstvene in babiške nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota, in sicer: 

• Prve babice so bile: Tilka Bernjak, Kristina Kološa, Marija Cör, Kristina Klemar, 

Terezija Cestnik, Cilka Smodiš, Helena Balažic in Ana Matjašec. 

• Prvi anastezijski tehniki so bili: Marija Skalar, Katica Pajžlar, Janez Serec, Franc • 

Žitek, Gusti Žitek, Lajči Tibaut in Feri Vučkič. 

• Prve instrumentarke na ginekološko-porodnem oddelku so bile: Zorica Skalar, 

Jožica Kseneman, Krista Kološa, Olga Radič, Cilka Sabo in Danica Evald. 

• Prve instrumentarke na kirurškem oddelku so bile: Majda Solar, Marija Jančar, 

Vlado Dokl in Jože Škalič. 

• Prve medicinske sestre pri novorojenčkih so bile: Marija Mljač, Anica Šijanec, 

Marija Modlic, Zorica Vratuša, Lina Kuhar, Vera Flisar, Milica Rajnar, Zorica 

Vöröš in Marija Kavaš. 

Čez nekaj časa je začela delovati še instrumentarska služba na ušesnem in na očesnem oddelku. 

• Prve instumenarke na ušesnem so bili: Majda Solar, Franc Žitek, Marija Šalika in 

Vera Celec; 

• Prve instrumentarke na očesnem oddelku pa so bile: Ida Gomboši, Ivanka Vučak 

in Tončka Kegel.

Lepši časi za zdravstvene delavce so prišli takrat, ko je bila ustanovljena Šola za zdravstvene 

delavce v Pomurju. Organiziran je bil študij ob delu in večina bolničarjev je takrat 

pridobila naziv medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik. Začetniki zdravstvene 

nege so nam pripovedovali, da prej zaradi kroničnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev 

privatnega življenja skorajda niso poznali. Kljub slabemu nagrajevanju in pomanjkanju 

osebja in zdravstvenih pripomočkov so delali z velikim veseljem in empatijo do pacientov, 

pa tudi med seboj so si pomagali in odlično sodelovali, nemalokrat tudi prostovoljno. 

Sčasoma je prihajalo čedalje več kadra, predvsem takrat, ko so se začeli zaposlovati 

diplomanti novoustanovljene srednje zdravstvene šole. Vseeno moramo omeniti še pionirsko 

delo 4. B, ki je ob ustanovitvi otroškega oddelka celo leto opravljal redno zdravstveno 

nego. Poleg rednega dela na oddelku so dekleta namreč morala hoditi v šolo in tisto leto 

tudi maturirati. Kljub vsemu temu pa njihova polna delovna obveznost, ki so jo tisto leto 

opravljale poleg rednega izobraževanja, ni bila nikoli ustrezno priznana. 

Tudi sama sem ponosna, da sem lahko bila dijakinja srednje zdravstvene šole, ki je 

pred kratkim praznovala lep jubilej, petdesetletnico ustanovitve. Na tej šoli se je izoblikovalo 

veliko dobrih medicinskih sester, ki so danes zelo uspešne na različnih področjih. 

Pravo lepoto tega poklica nam je prva predstavila ga. Ravničeva, ki nas je pripravljala na 

nekaj čudovito lepega in skrivnostnega. V poklicu medicinske sestre res lahko doživiš 

veliko čudovitih stvari, vendar obenem tudi zelo težkih in odgovornih. Sedaj, ko sem že 

upokojena, se velikokrat spomnim, kako lepo je bilo v porodni sobi, ko se je porod končal 

srečno za mater in otroka. Ker sem večino svojega profesionalnega življenja preživela 

z novorojenčki, sem se veselila vsakega uspešnega dojenja, z mano pa tudi sestre, ki so 

delale v otroški sobi. Okrog leta 1960 je namreč WHO ugotovila povezavo med veliko 

smrtnostjo novorojenčkov v prvih mesecih življenja in umetno prehrano oziroma nedojenjem. 

WHO in UNICEF sta začela z akcijo ustanavljanja Novorojencem prijaznih porodnišnic 

po celem svetu, s čimer se je začel preporod v prehrani novorojenčkov. Tudi naši 

porodnišnici je uspelo pridobiti ta pomemben naziv, za kar gre zahvala še posebej timu 

sester v otroški sobi in celotnemu oddelku porodnišnice, pediatrom in vsem ostalim, ki so 

kakorkoli pripomogli, da nam je to uspelo. Iskrena hvala! S skupnimi močmi smo namreč 

uspeli, da danes večina prekmurskih mater svojega otroka prve mesece življenja doji. V 

sklopu aktivnosti za naziv Novorojenčku prijazna porodnišnica smo ustanovili tudi prvo 

laično skupino za pomoč pri dojenju, kjer izkušene matere že deset let svetujejo novopečenim 

mamicam kako se uspešno lotiti dojenja in premagati morebitne začetne težave. Na 

ta način v pomurskem prostoru kot prostovoljke širijo kulturo dojenja. Z njimi in njihovimi 

družinami se večkrat srečujemo, enkrat letno pa se skupnega srečanja teh mater in 

njihovih otrok udeleži tudi vodstvo bolnišnice, ki se jim zahvali za njihovo delo in trud. 

Kljub upokojitvi sem še vedno aktivna v tej skupini in mamice pri njihovem delu spodbujam 

in koordiniram. 

Vsega tega in še marsikaj lepega se je vredno spominjati v dolgi karieri medicinske 

sestre. Srečna sem, da sem imela dobre sodelavce, s katerimi je bilo lepo sodelovati. Sedaj, 

po upokojitvi, se mesečno srečujemo in obujamo spomine na lepe trenutke, ki smo jih 

doživeli skupaj. 

Tudi društvo medicinskih sester deluje že 50 let. Vsaka predsednica društva je v njem 

pustila svoj pečat, posebej pa to velja za sedanjo predsednico, gospo Milko Kavaš, ki že 

vrsto let požrtvovalno skrbi za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev in za njihovo 

duhovno rast. 

Iskrene čestitke Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja za 

petdesetletno uspešno delovanje. 

Prve babice v bolnišnici – porodni oddelek 

Skupina za vzpodbujanje dojenja v začetku 

Marija Hirci 

Otroška soba – Marija Modlic 

Skupina za samopomoč za vzpodbujanje dojenja, 

2008 


Moji spomini 

Cvetka Meolic 

upokojena VMS 

Kaj napisati zdaj, ko sem na letnem koledarju obrnila že osmi list, odkar sem odšla iz 

aktivnega dela na otroškem oddelku. Pa vendar, saj se misli večkrat ustavijo pri času in 

letih, ki sem jih preživela tam, pri otrocih-pacientih, ki so že zdavnaj odrasli in pri ljudeh, 

ki so bili moji sopotniki na tej poti. 

Včasih me kdo vpraša, kako sem vzdržala vseh 35 let delovne dobe na enem oddelku. 

Res je bil oddelek isti, ampak menjali smo delovišča. Tako sem kot mlada, neizkušena 

sred nja medicinska sestra začela delo na odseku pri dojenčkih, kjer sem pridobila dragocene 

izkušnje, ki sem jih potem uporabila na odseku za nedonošenčke. Bila sem mlada, 

zagnana, željna dela in znanja in tako sem ob delu končala višjo šolo in nato prevzela delo 

oddelčne medicinske sestre na odseku za predšolske in šolske otroke. 

Naša generacija je bila zelo zavzeta za napredek stroke. Čutile smo veliko pripadnost 

društvu medicinskih sester in smo se vanj tudi takoj vključile. Da bi bilo delo čim bolj 

učinkovito, strokovno in uspešno smo se z veseljem udeleževale seminarjev, predavanj, 

srečanj, izletov, ekskurzij in tako spoznavale širino poklica in ljudi. Podprle smo tudi ustanovitev 

naše zbornice. 

Delali smo za otroke in ob otrocih in skrbeli, da jim ustvarimo čim bolj brezskrbno in 

zdravo otroštvo. Nova dognanja stroke smo spoznavale predvsem na seminarjih, ki so 

jih pripravljale članice pediatrične sekcije. Pot v sekciji sta tlakovali tudi kolegici Cvetka 

Legen in Majda Šabjan, ki sta bili članici razširjenega odbora. Tako smo postale prepoznavne 

in v letu 1996 so na volilni skupščini zaupali vodenje pediatrične sekcije nam, 

sestram iz Pomurske regije, ki smo jo vodile 4 leta. Ustanovile smo 5-članski izvršilni 

odbor (Majda Šebjan, Dragica Nemec, Cvetka Mlakar, Mira Horvat, Cvetka Meolic), katerega 

sem vodila in čeprav brez izkušenj smo se z veseljem lotili dela. V teh letih smo pripravili 

10 odmevnih seminarjev, ki so bili izredno dobro obiskani, saj smo izbirali različne 

aktualne teme in tako predstavljale zdravstveno-pediatrično nego in novosti v njej. 

Ves čas našega dela smo strmele za permanentno strokovno izobraževanje, s tem dvigale 

znanje in veščine, ob enem pa skrbele za dvig osebne identitete. Uspeli smo tudi za 

Slika je posneta na otroškem oddelku leta 1966, 

na sliki je delo v ambulanti 

Sestre otroškega oddelka ob pisni predaji službe 

to, ker smo imeli vso podporo vodstva bolnišnice, predpostavljenih na oddelku, predvsem 

glavne sestre Katarine Berglez, vso podporo matičnega društva sester, predvsem Emilije 

Kavaš in tudi drugih, ki nikoli niso odklonili podpore, ko smo zanjo zaprosili. 

Tako so hitro minila leta aktivnega dela, vendar se še zdaj z veseljem in občutkom pripadnosti 

udeležujem srečanj, ki ga pripravljamo v DMSZT Pomurja, kjer sem še zastopnica 

upokojenih sester v izvršilnem odboru. Srečujemo se še v nekaterih skupinah, kjer 

se družimo, se razveselimo drug drugega, obujamo spomine in smo predvsem ponosni 

na prehojeno pot. 

Naj zaključim z besedami, ki sem jih nekoč prebrala: »Praznik tvojega življenja se prične 

šele, ko storiš nekaj za drugega, ne da bi mislil nase, nesebično, kar tako, ker se ti zdi lep.« 

Med odmorom nekje na terasi 

otroškega oddelka 

Na sliki je prikazano delo v alergološki ambulanti 


Spomini za prihodnost 

Irena Šumak 

dipl. m. s. 


Česar človek ne razume, tega se boji. 

(Rostand) 

Praksa mora vedno biti grajena na dobri teoriji. 

(Leonardo da Vinci) 

SPOMINI 

Pisalo se je leto 1984. Na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani sem dokaj 

hitro in uspešno zaključila študij ob spoznanju, da v rodnem Prekmurju praktični nimam 

možnosti za zaposlitev. Zaposlila sem se kot višja medicinska sestra v Urgentnem bloku 

Kliničnega centra v Ljubljani, na kirurgiji. Že takrat smo v urgenci, tako v ambulantah, 

kot v operacijski, delale samo višje medicinske sestre. Ob dobrih in prijaznih sodelavkah 

sem se hitro učila in si pridobivala prve izkušnje. V našem pripravništvu ni bilo kroženja 

in samo dopoldanskega dela. Že po enem mesecu dela sem dežurala tudi ponoči. V službi 

smo bili najpogosteje 12 ur, ob vikendih in praznikih pa 24 ur skupaj. Pacienti so se menjavali, 

prihajali so čez dan, vsako noč in jutro. Kakšen dan smo oskrbeli do 80 pacientov. Nič 

nam ni bilo težko. Ekipa je štela dve višji medicinski sestri, dva zdravnika in strežnico. 

Spominjam se prvega novega leta na ljubljanski urgenci. Vso noč smo skrbeli za poškodovane. 

Ob tem ni manjkalo pesmi, plesa in zabave. Na čelu ekipe je bil danes znani kirurg. 

Gradnja nove kirurgije je pripomogla, da sem dobila službo na kirurškem oddelku soboške 

bolnišnice. Dva dni v tednu sem delala kot instrumentarka v operacijskem bloku, 

ostale dni pa kot endoskopska sestra v urološki ambulanti. Tudi v tistih časih smo hodili 

pomagat na gastroskopije, rektoskopije, rentgen in drugam. Z delom v novi stavbi smo 

postali univerzalni. To pomeni, da smo morale instrumentarke delati v vseh operacijskih 

in tudi endoskopijah. Vsakič se je bilo potrebno prilagajati novi situaciji. Takrat je 

bilo večina operacij še klasičnih, z leti pa so imele prednost endoskopske operacije. Opisano 

pove, da se je bilo potrebno nenehno učiti in izobraževati. Še danes sem zelo hvaležna 

medicinskim sestram in zdravnikom, tako v operacijski kot v anesteziji, saj smo se 

s sodelovanjem in podporo vsi razvijali in tako bili kos vsaki situaciji. Delo v operacijski 

je zelo zahtevno. Vsak trenutek zahteva celega človeka. S ponosom se spominjam našega 

dela. Zakaj? Hitro sem namreč spoznala, da delamo zelo dobro, natančno in pravzaprav 

brezhibno po standardih. Ni bilo polovičarstva in ne površnosti. Pacient je bil za nas vse 

in zanj smo naredili vse. Bilo je naporno, a neizmerno lepo. Po trdem delovniku v operacijski 

ali v cistoskopiji smo znali marsikateri popoldan ali večer preživeti skupaj ob praznovanju 

»mašnice«. 

MEDICINSKA SESTRA IN UČITELJICA ZDRAVSTVENE NEGE 

Že od otroških let me je zanimal tudi pedagoški poklic. V službo na Srednjo zdravstveno 

šolo v Murski Soboti me je kar dve leti vabila bivša ravnateljica ga. Marija Zadravec. 

Popustila sem in rekla da. Ravnateljica me je s svojimi sodelavkami tako lepo sprejela, da 

sem nekako prebrodila operacijsko masko, plašč, rokavice … in sodelavce. Sprejemati sem 

začela dijake in nova delovna okolja. 

BTC, april 2009, dijakinje prostovoljke in upokojene medicinske sestre – prostovoljke 

merijo krvni pritisk in svetujejo mimoidočim o zdravem načinu življenja 

MEDICINSKA SESTRA – TO SEM JAZ? 

Leta tečejo. Čas se obrača. Spomini ostajajo. Človek dozoreva v vsej svoji razsežnosti. Ob 

tem se sprašujem:«Kaj je poklic medicinske sestre? Kako ga opravljam?« Našli so se posamezniki, 

ki so mi rekli, da zdaj nisem več medinska sestra, ampak učiteljica. Bila sem 

užaljena, misleč, medicinska sestra - to sem jaz, od diplome naprej. Prepričana sem, da 

delam in živim za pacienta. Kako in na kakšen način? Preprosto, neposredno ob pacien tu, 

pri izvajanju različnih negovalnih intervencij (kot danes pojmujemo), do poučevanja dijakov 

v razredu in na praksi. Pri svojem delu imam v mislih tistega nebogljenega, pomoči 

potrebnega, pa naj mu pravimo bolnik, varovanec ali kot danes pojmujemo pacient. V 

mislih imam človeka, ki me potrebuje. Potrebuje kot: 

• medicinsko sestro, ki mu izvede negovalno intervencijo po standardih, 

• medicinsko sestro, ki mu zna prisluhniti, ga razumeti, mu stisniti roko, ga prijazno 

pogledati, se nasmehniti in izreči poštene in resnične besede. 

To sem jaz - medicinska sestra? Da bom res lahko medicinska sestra v pravem pomenu 

besede, kot mi narekuje Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 

jaz bi rekla, kot mi narekuje moja vest, se moram nenehno truditi. Kako? Dobro 

se je včasih vprašati: 

• kaj razmišlja in kako se počuti moj bolnik, 

• kako se počuti in kaj razmišlja moj sodelavec, 

• upoštevam pri svojem delu vso stroko in sodobna znanja, 

• ali dovolj berem in se dovolj izobražujem? 


SPOŠTOVANJE IN LJUBEZEN STA SKRIVNOST SKUPNEGA USPEHA 

Na ljubljanski urgenci in na stari soboški kirurgiji ni bilo internetov, zbornikov in publikacij. 

Znanje in izkušnje smo si v glavnem pridobivali drug od drugega. Seminarje smo 

redko obiskovali. Znanje in izkušnje smo si delili. 

Danes imamo internet, veliko knjig in zbornikov, a žal, naš pacient pogosto ostaja sam, 

osamljen in ne povsem zadovoljen. Pogovor, spoštovanje in iskanje dobrega v slehernem 

sodelavcu in sodelavki - medicinski sestri, bo pripomoglo k zadovoljstvu in dobremu 

počutju našega pacienta. 

4. d, maturanti, maj 2010, – ljubezen, spoštovanje in učenje sta rodila uspeh 

Pogovor z gospo Mário Kocon, 

babico na območju ZD Lendava 

od leta 1951 do 1986 

Andreja ČASAR 


dipl. m. s. 

Gospa Mária mi je o svojem šolanju in službovanju povedala naslednje: 

»Rojena sem bila 1927 leta na Madžarskem, v vasici Csatar, v kmečki družini. Že kot 

otrok sem izgubila mamo in so me vzgojili stari starši, v Dobrovniku. V istem kraju sem 

obiskovala tudi osnovno šolo in jo zaključila leta 1944, nakar sem šolanje nadaljevala 

na takratni meščanski šoli. Vojna je preprečevala nadaljnji potek dogodkov, zato sem 

po končani meščanski šoli ostala doma in delala na kmetiji. Leta 1949 sem v Ljubljani 

začela obiskovati šolo za babice in jo leta 1951 tudi uspešno zaključila. Že 1. 8. 1951 sem v 

ZD Lendava začela delovati kot babica na terenu. Sprva sem pokrivala območje Čentibe, 

Doline, Pinc, Pince Marofa, Benice, Petišovec in Trimlinov, kmalu pa sem prevzela celotno 

območje, vse do Hotize. Daljše razdalje sem premagovala s kolesom, velikokrat pa je 

bilo potrebno pozimi gaziti globok sneg. 

10 let sem vodila porode na domu, nato pa so porodi potekali že v soboški porodnišnici. 

Sprva je bilo porodov na domu veliko, 110 na leto, nato pa vsako leto manj. Tudi v takratnem 

času je bil dan poudarek na varovanju presredka. 

Vso opremo v terenski torbi je bilo potrebno doma predhodno pripraviti, sterilizirati – 

oprati pod tekočo vodo, prekuhati v vreli vodi in segreti oz. sterilizirati v pečici pri 180 

stopinj Celzija. Za plenice so bile velikokrat uporabljene kar stare rjuhe. 

V vseh svojih 36 letih dela pri porodih na srečo ni umrla nobena porodnica, umrl pa je 

en novorojenček. Mrtvorojenih otrok je bilo kar nekaj, točnega števila ne vem, v takšnem 

primeru je bil vedno obveščen zdravnik. 

Pri vsakem porodu sem ob porodnici in otroku ostala še vsaj dve uri, pregledala sem 

tudi posteljico, katero pa so nato svojci zakopali kar na dvorišču. Za razliko od danes so 

otroka pristavili na dojko šele drugi dan. 

Zaradi številnih prevar svojcev pri prijavah poroda v zvezi z neupravičeno denarno podporo, 

sem hitro sama dobila nalogo prijave na matičnem uradu. 

Po prenehanju porodov na domu, pa vse do upokojitve, sem opravljala preventivne obiske 

nosečnic, otročnic in otrokov do sedmega leta starosti. 

Še danes menim, da so hišni obiski občutljivo delo, patronažna sestra se preko njih 

zbližuje s pomoči potrebnim človekom, so pa tudi najbolj učinkovito sredstvo za dvig in 

širjenje zdravstvene kulture ljudi. Medicinska sestra mora imeti veselje do patronažnega 

dela, kajti pri tem delu se dnevno srečuje z marsikaterimi problemi, ki jih ni mogoče reševati 

samo z znanjem. Upokojila sem se 1. 8. 1986, sedaj so moji varovanci moja družina.« 

Hvaležna sem ji, da je spomine na dragocene babiške izkušnje delila z nami.

Življenje nam je darovano, 

zaslužimo ga s tem, 

da ga sami darujemo. 

Robinranath Tagore 

Pogovor z gospo 

Ljudmilo Hakl 

Marjeta Šemrl 


SMS 

»Kam le čas beži,« rečemo mnogokrat. Ne le čas, tudi naše življenje. Je kot ura, ki teče dalje 

ne glede na nas. Šteje ure, dneve, tedne, mesece in leta. Ne moremo je ustaviti in poprositi, 

naj se ustavi. Tako hitro teče naše življenje. Leta brezskrbne otroške razigranosti prehitro 

minejo. Pride čas, ko moramo iti v šolo, v to veliko hišo učenosti, kjer si nabiramo 

znanj za življenje. Tako smo kar naenkrat postavljeni pred dejstvo, da si moramo izbrati 

šolo, ki nas bo pripravila za naše poklicno življenje. 

Pred takšno odločitvijo je bila tudi moja sogovornica gospa Ljudmila Hakl, ki je bila 

od leta 1973 pa do svoje upokojitve glavna medicinska sestra v Domu starejših Rakičan. 

Najin pogovor je potekal v zavetju njene sobe. 

Ker je želela pomagati bolnemu in pomoči potrebnemu človeku, se je vpisala v Srednjo 

medicinsko šolo v Mariboru, ki jo je končala leta 1958. Ker je bila okrajna štipendistka, je 

bil pogoj, da toliko časa kot je prejemala štipendijo dela tam, kjer ji bo določeno. Tako je tri 

mesece delala na kirurškem oddelku mariborske bolnišnice, nato pa je bila poslana delat 

v Zdravstveni dom Križevci pri Ljutomeru. Opravljala je preventivno delo v ambulanti in 

kurativno delo po terenu. Ker sta takrat delali to delo dve sestri, je bil obseg dela širok in 

raznolik, teren, ki sta ga pokrivali pa velik. Tako je opravljala posvetovalnico za dojenčke, 

ki je bila takrat še v ustanavljanju, preventivna cepljenja po šolah, preveze po terenu, skupaj 

z babicami je obiskovala tudi nosečnice. Spomladi in jeseni je skupaj z otroki, ki so ji 

bili kot medicinski sestri zaupani, hodila v Baško. Leta 1962 se je zaposlila na kirurškem 

oddelku v Murski Soboti in ostala na tem delavnem mestu do leta 1974. 

Med tem časom je končala višjo šolo v Zagrebu in šolo za socialne delavce. Bila je tudi 

mentorica mnogim dijakom srednje zdravstvene šole. Odločila se je, da bo delala na 

področju socialnega varstva ter se tako leta 1974 zaposlila v takratnem Domu počitka 

Rakičan, kot se je takrat imenoval sedanji Dom starejših Rakičan. Od leta zaposlitve ter 

vse do upokojitve je opravljala delo glavne medicinske sestre. Delo takrat je bilo težko, 

ne samo zaradi prostorov, v sobi je bilo tudi od pet do petnajst stanovalcev. Tudi kadra je 

bilo malo. Zato je bilo potrebno prijeti za marsikatero delo, naj bo to delo na vrtu, na njivah, 

ki jih je takrat dom imel, v pralnici, pri čiščenju oken, pravzaprav pri vsem, kar je 

bilo potrebno narediti. Sodelovala je tudi v odboru za izgradnjo novega doma. Tako so se 

leta 1978 začeli seliti v nov dom. S preselitvijo v ta dom se je povečalo število stanovalcev 

in tako se je tudi zaposlilo več delavcev. Pogoji za delo so postajali boljši. Dom je postal 

tudi učna baza za dijake Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Svoje delo je opravljala 

v korist in zadovoljstvo stanovalcev doma in tudi vseh zaposlenih vse do svoje upokojitve 

leta 1990. 

Pravi, da se je sedaj že vživela v življenje doma, da je našla tu svoje zadovoljstvo in mir. 

Da ni dan enak dnevu je vključena v literarni krožek in skupino za samopomoč. Udeležuje 

se tudi prireditev, ki so organizirane v domu. 

Počasi sem se poslovila od nje in se ji zahvalila za pogovor ter za to, da sem smela zapisati 

to, kar mi je povedala. 

Naj zaključim to svoje pisanje o gospe Ljudmili Hakl z verzom, ki ga je zapisal Zvone 

Modrej v knjigi Zveni modro, ki pravi:

Življenje je skrivnost, 

ki se vsakemu kaže po svoje in le sproti. 

Kdor zve kaj več, naj to pove drugim; 

komur se pokaže kaj več, naj to podeli. 

Saj le vsi skupaj, 

drug z drugim, učimo živeti to življenje. 

Učimo se živeti življenje, 

ki nam dovoli, da si izbiramo cilje, 

ne pusti pa nam določati časa in poti do njih. 

Učimo se živeti življenje, 

ki nam le vsem skupaj ponuja vse, 

ne pa vsakemu posebej. 

Zato se imejmo radi 

in drug drugemu pomagajmo. 

Saj vsak stopa po svoji poti spoznanja. 

Ljudmila Hakl 

Sestra Milka Kavaš – 

sledimo njenim vrednotam in delu 

Irena Šumak 

dipl. m. s; učiteljica teoretičnega in praktičnega pouka na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota 

Spominjam se poletja pred več kot 25 leti, ko sem kot študentka takratne Višje šole za 

zdravstvene delavce Ljubljana opravljala počitniško prakso na internem oddelku Splošne 

bolnišnice Murska Sobota. Bilo je v »PINU«. Pacientu je bilo potrebno vzeti venozno 

kri. V ambulanti ob meni je bila tudi sestra Milka Kavaš. Bilo me je strah, saj sem imela 

zelo malo tovrstnih izkušenj. Sestra Milka me je tako prijazno nagovorila, da je strah kar 

minil. Z izrečenimi besedami mi je dala voljo in pogum za nadaljnje delo. Tista praksa je 

bila lepa, v glavnem zaradi sestre Milke Kavaš! 

Gospa Milka Kavaš pušča na zdravstvenem področju za seboj dragocene sledi, zato sem 

jo nagovorila, čeprav s težavo, da nam predstavi svoje sestrinsko poslanstvo. 

Sestra Milka, mi lahko, prosim, opišete vaše začetke sestrinstva? 

Vračam se 38 let nazaj, ko sem kot nadebudna, polna elana in volje za delo s pacienti, 

septembra 1974 začela delati v Splošni bolnišnici Murska Sobota kot višja medicinska 

sestra. Po opravljeni maturi v Gimnaziji Murska Sobota sem končala Višjo šolo za zdravstvene 

delavce Ljubljana, smer višja medicinska sestra. Kljub ponujeni službi v UKC Ljubljana, 

me je vleklo v rodno Prekmurje. Zaposlitve v Splošni bolnišnici Murska Sobota 

sem bila zelo vesela. Moje pripravništvo sem začela na očesnem oddelku, kjer sem delala 

mesec dni. Nato sem en mesec nadaljevala na ušesnem oddelku. Mojo poklicno pot sem 

nadaljevala na internem oddelku, kjer sem opravila pripravništvo in strokovni izpit. Na 

tem oddelku sem delala kot višja medicinska sestra do leta 1987. Delala sem kot odsečna 

medicinska sestra, zadnja leta pa sem na tem oddelku bila glavna medicinska sestra. Po 

tem sem eno leto delala na ginekološko-porodnem oddelku. Dve leti sem izvajala zdravstveno-vzgojno 

delo v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Leta 1996 sem za nekaj časa 

odšla iz bolnišnice ter opravljala dela vodje referata za družbene zadeve v Občini Beltinci. 

Delo višje medicinske sestre sem opravljala z veseljem. V službo sem hodila, kot da bi 

bil to moj hobi. Rada sem imela paciente, svoj poklic in svoje sodelavce. S posebnim veseljem 

in ljubeznijo sem delala z novimi sodelavci, dijaki in študenti, ki sem jim prenašala 

strokovno znanje, veščine, izkušnje in ljubezen do poklica medicinske sestre. Vso mojo 

poklicno pot medicinske sestre nas je bilo premalo. Delali smo brez normativov. Nekaj 

časa smo na celotnem internem oddelku delale tri ali štiri višje medicinske sestre, ki smo 

delale kot odsečne medicinske sestre in smo tudi dežurale. V službo smo hodili eno uro 

prej, ostajali dalj časa, samo da smo opravili svoje delo natančno, strokovno in v dobrobit 

pacientov. Z veseljem in zavzeto smo pomagali drug drugemu. Tudi mene so klicali v 

času obeh porodniških, da nujno rabijo pomoč pred koncem porodniške odsotnosti. Brez 

pomisleka sem pozabila enkrat na dva, drugič pa na štiri tedne porodniške in pred njenim 

iztekom začela delati. Delali smo zavzeto, polni elana ter uvajali spremembe, ki niso 

bile lahke. Dokaj hitro smo na internem oddelku začeli delati po procesni metodi zdravstvene 

nege. Začeli smo tudi s predavanji, ker sem se s kolegico Šariko Benko in Vero 

Horvat aktivirala v izvršilnem odboru društva medicinskih sester. Bila sem aktivna tudi 

v drugih organih bolnišnice. Zmeraj sem se zavzemala za sodelavce in za status medicin- 


skih sester ter pravilno vlogo in vrednotenje zdravstvene nege v oskrbi bolnika. 

Bila sem tudi pobudnica ustanovitve Sindikata zdravstvene nege v bolnišnici in na 

državnem nivoju. 

Po nekaj letih dela v Kliničnem centru v Ljubljani sem začela delati kot instrumentarka na soboški 

kirurgiji in v urološki ambulanti. Takrat sem ponovno srečala sestro Milko. Najbolj sem si 

jo zapomnila kot predsednico Društva medicinskih sester Pomurja. Sestra Milka je predanost 

poklicu izžarevala in nas tako nove sestre hitro privabila v svoje vrste. Že takrat smo imeli različna 

strokovna predavanja in druženja. 

Nam lahko prosim opišete Vaše spomine in izkušnje predsednice Društva medicinskih sester in 

zdravstvenih tehnikov Pomurja? 

V organizacijo sester sem se včlanila že kot študentka. Zato sem tudi v bolnišnici takoj 

pristopila k članstvu v Pomurju. Po nekaj letih, ko so otroci malo zrasli, sem postala članica 

izvršilnega odbora ter zavzeto delovala v smeri izobraževanja ter prenašanja novih 

znanj in veščin na člane društva. Spominjam se, da nas je bilo leta 1985 okrog 200 članov. 

Pozneje sem na pobudo kolegic prevzela mesto predsednice. V začetku nas je bilo 

približno 300. V delo me je uvedla Mija Makovec, ki je bila zelo dobra medicinska sestra 

in tudi čutna predsednica društva. Če pomislim nazaj, kar ne morem verjeti, da je preteklo 

toliko časa. Svojo poklicno in življenjsko pot sem zapisala Društvu medicinskih sester 

in zdravstvenih tehnikov Pomurja. To poslanstvo sem opravljala z vso zavzetostjo predvsem 

zato, ker sem imela poklic medicinske sestre rada, ker sem želela skupaj s sodelavci 

v društvu dati našim članom možnost izobraževanja, druženja, osebne rasti, pripadnosti 

poklicu, stroki zdravstvene in babiške nege. Zame je to predvsem prostor, ki daje sprejetost 

ne glede na stopnjo izobrazbe in položaj ter omogoča zaščito statusa medicinske 

sestre in vsakega posameznika. Skupaj smo rasli, se razvijali, izobraževali, iskali nove 

ideje, vizije, priložnosti in možnosti, da postanemo strokovno kompetentni, samostojni, 

pošteni zastopniki pacientov ter dobri sodelavci v timu. Iz teh vrednot je vzklila tudi želja 

po samostojnem sindikatu zdravstvene nege. 

V Pomurskem prostoru smo vedno bolj postajali prepoznavni, saj smo poleg svojega 

strokovnega dela sodelovali z lokalnimi skupnostmi in zavodi ter humanitarnimi organizacijami 

v raznih projektih kot so: Živimo zdravo, Skupine za samopomoč, Skrb za starejše, 

Paliativna oskrba, Pomurje v gibanju. Sodelovali smo tudi v raznih aktivnostih z 

rdečim križem in župnijskimi Karitas. 

Našo dejavnost je še popestril pevski zbor, ki letos praznuje 15 let delovanja. Tudi sama 

ves čas z veseljem pojem v tem zboru. Medicinske sestre smo zastopali na raznih kulturnih 

prireditvah, koncertih, srečanjih zborov in stanovskih prireditvah. Naši božični koncerti 

pa so polepšali božični čas pacientom in sodelavcem v bolnišnici in ostalim prebivalcem 

pokrajine ob Muri. 

V tem času smo se izobraževali ter bili organizatorji in izvajalci mnogih seminarjev, predavanj, 

delavnic in skupaj z Zbornico-Zvezo zdravstvene in babiške nege Slovenije tudi 

dveh simpozijev zdravstvene nege v Murski Soboti in Lendavi. 

Nepozabna so vsakoletna srečanja pomurskih medicinskih sester ob 12. maju, mnoge 

ekskurzije in izleti, kjer smo spoznavali zdravstveno nego, zdravstvene ustanove, pokrajine, 

kulturne in naravne znamenitosti in zgodovino. Istočasno pa smo se družili in spletali 

strokovne in osebne vezi. Zavedamo se, da samo zadovoljna in usposobljena medicinska 

sestra dela kakovostno, varno in dobro ter empatično. 

Že nekaj let se redno srečujemo na srečanju upokojenih medicinskih sester in tehnikov. 

To so nepozabna srečanja in druženja. 

Ves čas aktivno sodelujemo z Zbornico-Zvezo in z ostalimi društvi in sekcijami. Spremljamo 

in sodelujemo pri sprejemanju novosti, usklajevanju zakonodaje in predpisov na 

področju zdravstvene dejavnosti in zdravstvene nege. 

Že od leta 1992 dajemo za izobraževanja potrdila vsem udeležencem. Tako so imeli 

možnost napredovanja z zbiranjem licenčnih točk. V zadnjem času, po vodenju registra 

in podelitvi licenc, sodelujemo z Zbornico-Zvezo, organiziramo izobraževanje na različnih 

področjih ter vodimo evidenco teh izobraževanj, ki so registrirana in ovrednotena z 

licenčnimi točkami. 

Vsako leto prijavljamo in dajemo utemeljitve na razpis za zlati znak Zbornice-Zveze 

zdravstvene in babiške nege Slovenije za naše medicinske sestre, ki vidno prispevajo k 

strokovni rasti, prepoznavnosti in dobrobiti zdravstvene nege v skrbi za pomurskega človeka 

od rojstva do smrti. 

Dela in aktivnosti je bilo in je še dosti. Vendar, če jih opravljaš s srcem in v dobrobit 

članom in pacientom - to zmoreš in delaš z veseljem. Seveda pa je pomembno, da imaš 

podporo pri sodelavcih, na delovnem mestu, v društvu in ne nazadnje pri svoji družini. 

Leta 2005 ste začeli z delom pomočnice direktorja za zdravstveno nego v Splošni bolnišnici Murska 

Sobota. To delo ste opravljala štiri leta. Spet sva se srečali, jaz kot učiteljica praktičnega 

pouka na otroškem oddelku in vi kot glavna medicinska sestra. 

Kaj nam lahko, prosim, poveste o opravljanju tako pomembne funkcije? 

V vmesnem obdobju sem devet let delala v lokalni skupnosti, kjer sem si pridobila določene 

izkušnje, spoznanja in znanja. V tem času sem tudi končala študij za diplomiranega 

organizatorja menedžerja. Vse to sem s pridom uporabila na delovnem mestu pomočnice 

direktorja za področje ZN v Splošni bolnišnici Murska Sobota. 

To funkcijo sem vzela kot pot služenja zdravstveni negi, sodelavcem in stroki ter pacientom. 

Kot menedžerka sem se zmeraj zavedala pomena spoštovanja vsakega sodelavca in 

pomena gradnje strokovne in kakovostne zdravstvene nege v pozitivni delovni klimi, 

ki vodi v zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih. Dobri medsebojni odnosi gradijo dobro 

delovno klimo in pozitivne organizacijske ter poslovne rezultate. Zavedala sem se tudi 

pomena timskega sodelovanja. Svoje sodelavce sem spodbujala k izobraževanje na formalni 

in neformalni ravni. Tudi sama sem bila zmeraj zainteresirana za nova znanja, spoznanja 

in osebnostno rast. Znanje, srčnost in humanost lahko premagata ovire in pelje k 

čim boljšim storitvam za uporabnike zdravstvenega sistema. Prav tako sem se zavzemala 

za pravilno vrednotenje dela izvajalcev v zdravstveni negi ter ostalih sodelavcev v interdisciplinarnem 

timu. 

Letos ste se upokojili. Vidimo, da kot predsednica Strokovnega društva medicinskih sester, babic 

in zdravstvenih tehnikov Pomurja zelo veliko delate. Organizirali ste nekaj celodnevnih strokovnih 

seminarjev, skrbite za naše licenčne točke in urejate zbornike. Pripravljate tudi različna družabna 

srečanja za medicinske sestre. 

Kaj nam lahko na podlagi svojega bogatega znanja in praktičnih izkušenj, prosim, poveste o vaših 

trenutnih navdihih in načrtih za prihodnost? 

Lansko leto novembra sem se upokojila. Po temeljitem premisleku sem po preteku mandata, 

ko sem postala svetovalka za zdravstveno nego v bolnišnici nekako začutila, da je 

po mojem razdajanju za službo in po preboleli bolezni v tem času, nekako čas, da se upokojim, 

ter počnem še nekaj za svojo družino, dušo in sočloveka v pokrajini ob Muri. Ker 

mi mandat predsednice poteče čez dve leti, lahko v tem času še veliko naredim za društvo 

in naše člane. Vzeti si moram čas zase, za mojo duhovnost in za mojo družino, ki je 

moje neizmerno bogastvo. Oba otroka, Nataša in Bojan, sta poročena in po svetu. Rabijo 

me vnuki Eva, Marko in Jakob. Z možem Jožetom pa imava polne roke dela pri hiši, najinih 

vnukih in najinih skupnih interesih in hobijih. Seveda imam pa še energijo za prostovoljno 

delo v Karitasu in nekaterih projektih, ki mi prihajajo naproti. Znam se veseliti 

drobnih malih radosti in jih tudi podariti drugim, ki jih srečam na poti. Upam le, da mi 

bo pri vsem služilo tudi zdravje. 

Iskrena hvala za vse povedano. Posebej smo Vam hvaležni za vso Vašo skrb, dobroto in razdajanje, 

v prvi vrsti za paciente in pomoči potrebnim, za sodelavce in medicinske sestre ter zdra- 


vstvene tehnike. Tudi sama sem zelo srečna, da ste mi prišli pred mnogimi leti naproti in mi s 

svojim delom, življenjsko energijo, optimizmom, predvsem pa z iskrenimi besedami in dejanji 

pokazali mnoge poti prave medicinske sestre. Te poti puščajo sledove. Veliko jih je. 

SLEDIMO JIM! 

V prihodnosti Vam tudi mi želimo zdravja in veliko zadovoljstva s svojimi najdražjimi. 

Pomočnica dir. za področje ZN SBMS Predavanje na kongresu ZN v Ljubljani, 2009 

Podelitev priznanj ob 10-letnici delovanja sindikata delavcev v ZN 

Izpoved Štefke Šömen, 

prve medicinske sestre posebnega 

socialnovarstvenega zavoda v Lukavcih 

Štefka Šömen 

VMS, spec. med. dela 

IZKUŠNJE PRVIH LET SLUŽBOVANJA 

Rojena sem leta 1945 v Razkrižju. Srednjo medicinsko 

šolo sem končala v Murski Soboti leta 1965, in v Ljubljani, 

leta 1967 opravila strokovni izpit. Šolanje sem nadaljevala 

v Zagrebu in leta 1975 končala višjo medicinsko šolo; 

podiplomski študij z medicine dela, prometa in športa pa 

sem leta 1978 zaključila v Ljubljani. 

Takoj po končani srednji šoli sem se 1. avgusta 1965 

zaposlila v Domu počitka v Lukavcih brez pripravništva. 

To je bil edini zavod pol zaprtega tipa v Sloveniji. Dom je 

deloval v starem gradu z osmimi sobami, jedilnico, kuhinjo 

in eno kopalnico. Ambulanta je bila zelo majhen prostor, 

skupaj s skladiščem, kjer se je skladiščilo predvsem vino in 

mineralna voda. V domu je bivalo110 do 125 oskrbovancev 

v sobah z 12 do 15 posteljami. Službo sem z veseljem sprejela polna mladostnih idealov 

pomagati bolnemu staremu človeku. V službo sem se vozila s kolesom iz Razkrižja - vsak 

dan v eno smer 14 km. 

Delo sem prevzela od bolničarke Ivanke Došler. Bila sem prva medicinska sestra v domu. 

Zdravnik je prihajal v dom enkrat tedensko, ostale dneve sem bila sama, prepuščena sama 

sebi in svoji iznajdljivosti. V domu je vedno bilo do 20 nepokretnih bolnikov, zelo malo 

starostnikov. Bili so predvsem duševni bolniki, ki so prihajali k nam iz Hrastovca in so 

bili domnevno manj nevarni. 

Ostali zaposleni kader so sestavljali dve strežnici-čistilki, perica in kmetijska delavka. 

Moj delavnik je potekal od 7. do 15. ure, zvečer in ponoči pa je delal vojaški bolničar. Moje 

delo je potekalo nekako takole: 

• zjutraj osebna higiena nepokretnih; 

• razdeljevanje zajtrka in hranjenje; 

• razdeljevanje zdravil; 

• kopanje, vsak dan 15 ljudi, da so se čez teden lahko vsi zvrstili; 

• preveze in ostale terapije; 

• opoldne se je delokrog ponovil, tako da sem bila neprekinjeno zaposlena z opravili 

celih osem ur. 

Ni mi bilo težko delati. Težje mi je bilo prenašati poniževanja. Sama sem čistila, ribala, 

ker so v sezoni strežnice delale na njivah. Najtežje in še danes zelo boleče – me je prizadel 

odnos upravnika, sicer je bil trgovski pomočnik, do oskrbovancev. V kleti je bil majhen 

prostor - temnica, kamor je zapiral “poredne” oskrbovance. V stropu je bila luknjica, skozi 


katero jih je polival z vodo. Tudi fi zično jih je kaznoval. Ker sem se takemu ravnanju uprla, 

sem imela velike težave. On jih je zapiral, jaz pa spuščala ven, kar se je včasih ponavljalo 

do petkrat pri enem, toda vedno je obveljalo njegovo. Zelo sem trpela. Zdravnika pa to ni 

zanimalo, zato sem se obrnila na direktorja Zdravstvenega doma Ljutomer, dr. Kauklerja. 

Šla sva na občino in šele po trikratnem posredovanju se je stanje omililo. 

Velikokrat sem se znašla v velikih stiskah ob napadih epileptikov, posredovanju pri 

samomorih, agresiji duševnih bolnikov. Kadarkoli me je lahko zadel predpražnik v hrbet, 

raztrgana uniforma, čeprav sem bila v 6. mesecu nosečnosti. Ko je bolničar zbolel, sem 

pol leta delala s svojim 8-mesečnim otrokom v naročju in izvajala najnujnejšo nego, ker 

sem takrat stanovala v neposredni bližini zavoda. 

Stare ljudi sem imela rada. Veliko stanovalcev se še danes spominjam, vidim sobe, njihove 

hvaležne obraze in nasmehe. V domu sem delala 3 leta in 6 mesecev, potem sem se 

zaposlila v Zdravstveni postaji Križevci, kjer sem ostala 3 leta. Po končani višji šoli sem 

leta 1975 prišla v Zdravstveni dom v Ljutomer. Delala sem na DMD, kjer sem ostala do 

upokojitve leta 2000. 

Srečanje diplomantk Šole za medicinske 

sestre v Ljubljani ob obeležju 60-letnice 

diplome v Radencih 

Majda Gorše 

Upokojena VMS 

Že vse leto smo se ob srečanjih s kolegicami – sošolkami, ob raznih priložnostih spraševale, 

kako obeležiti našo 60-letnico mature oz. diplome na Šoli za medicinske sestre v Ljubljani. 

Šolanje smo vpisale leta 1947 in diplomirale spomladi 1950. V začetku nas je bilo 

približno sto. V Ljubljani smo bile razporejene v dva razreda. Dobra polovica je pričela 

šolanje v Mariboru. Šolanje je bilo res intenzivno, saj smo vso prakso opravljale na klinikah 

in drugih zdravstvenih ustanovah, vse dni v tednu, dopoldan, po 5 ur dnevno. Popoldne 

so bila predavanja, vaje v kabinetu in vse ostale dejavnosti. Vse učenke smo stanovale 

v internatu. Zdelo se nam je naporno, a lepo. Stare smo bile 15, 16 let. Šolanje smo končale 

leta 1950 in bile z dekretom razporejene po vsej Sloveniji. 

Na prvo obletnico mature še pomislile nismo, vendar smo se kmalu srečale ob 5. obletnici 

diplome, prehitro je prišla deseta obletnica, vse do nekaj zadnjih let, ko se srečujemo 

enkrat letno. Naneslo je, da smo se lani odločile, da ne bomo več vsako leto po tri dni 

počitnikovale skupaj. Čas in bolezni so nas prisilile k temu. Dogovorile smo se, da se v 

letošnjem letu srečamo le za en dan. Menile smo, da to še lahko in sošolka Slavica Fekonja 

nas je povabila v Radence. 

Same smo se lotile priprav in ob tej priložnosti v lastni založbi izdale majhen spominski 

zbornik o dogodkih iz naših prvih služb, pa tudi nekaj pesmi in prijetnih spominov 

je v njem. Tako smo 26. maja 2010 z manjšim avtobusom odšle na enodnevno srečanje v 

Pomurje. V našem letniku nas je diplomiralo 48, nekaj jih je bilo zadržanih, nekaj pa žal 

že pokojnih. Iz Ljubljane nas je šlo štirinajst, tri so se nam pridružile v Beltincih. Naša 

kolegica Slavica Fekonja nam je ves čas govorila: »Presenečenje pa bo.« Kakšno, nismo 

niti vedele, niti spraševale. 

Slavica nas je pričakala že na počivališču ob avtocesti in vsaka je dobila rdeč nageljček. 

Pozornost nam je godila in ves dan je bilo tako. Prispele smo v Beltince, kjer nas je sprejela 

predsednica DMSBZT Pomurja, medicinska sestra Emilija Kavaš in kolegice, ki so 

nam pripravile lep sprejem. V gradu so nam po krajši dobrodošlici pripravili kratek program 

z harmonikarjem, kar je dvignilo naše vzdušje. Izražena je bila dobrodošlica grajske 

vodičke. Predstavila nam je najstarejši lekarniški muzej pri nas. Najprej smo šle malo 

peš po lepem kraju Beltinci in v gostišču so nam postregli malico in dopoldanski počitek, 

ki nam je po »prekmurski malici« prišel še kako prav. Pot v Radence po prekmurski 

ravnici je bila za nas lepo doživetje, ki je bilo združeno s »presenečenjem« na prireditvi v 

Hotelu Radin v Radencih. 

Sprejela nas je polna dvorana, pričakujoč začetek slovesnosti ob obeležju 60. obletnice 

prvih diplomantk šole za medicinske sestre Ljubljana. S posebno pozornostjo so v potekajoč 

program uvrstili tudi pesem, ki jo je spisala naša sošolka Tončka Rošelj Mihalic. 

Slavila je tudi Slavica Fekonja-Kocbek. V letih 1975 do 1980 je bila predsednica pomurskega 

društva, ki se je 15. 12. 1975 registriralo in poimenovalo »Društvo medicinskih 

sester Radenci–Murska Sobota« ter sprejelo društvena pravila. Poleg tega je bila tudi 

glavna medicinska sestra v Zdravilišča Radenci in ustanoviteljica Sekcije medicinskih 


sester v zdraviliški dejavnosti pri takratni Zvezi društev medicinskih sester Slovenije, 

današnji Zbornici-Zvezi. 

Prisrčna proslava je privabila tudi ostale goste Hotela Radin, saj se je lepo in ubrano 

petje pevskega zbora medicinskih sester Pomurja Žarek razlegalo daleč po prostorih zdraviliškega 

kompleksa. Za spomin in s pozornostjo so nam poklonili kaseto skladb, ki jo je 

pevski zbor posnel ob 10-letnici delovanja, letos pa praznujejo 15. obletnico. 

Prireditev je nam, diplomantkam izpred šestdesetih let, veliko pomenila. Spoznale smo, 

da še vedno znamo in zmoremo biti uspešne. Prispevale smo zbornik z opisi mnogih 

doživetij in stisk, v katerih smo se znašle ob delu, stare komaj 18 let in razmišljale, da bi 

ga kdaj še dopolnile. Iz njega je razbrati, da bi ponovno prehodile karierno pot medicinske 

sestre. Po prireditvi smo skupno ugotavljale, da smo srečna generacija, saj se kakšna 

velika smola ni pripetila nobeni izmed nas. Vseh sedemnajst diplomant se je obema organizatoricama 

zahvalilo s skromnim darilcem, ki je bilo dano prisrčno in z veliko zahvale. 

Preživele smo ne le lep izlet, namreč tudi bogat program prežet s spomini na naše preteklo 

delo, zavedajoč se, da tudi današnje generacije medicinskih sester še vedno orjejo 

ledino v našem poklicu na prenekaterem področju. 

Zahvaljujemo se za vsa »presenečenja« in bogastvo dneva ter se veselimo še drugih. 

Ogled Beltinec – prve diplomantke ob 60-letnici diplome, SMS 

Praznovanje 60 let diplome, Radenci 

Srečanje upokojenih medicinskih sester 

in zdravstvenih tehnikov 



Živeti pomeni živeti z drugimi! 

Živeti z drugimi pa, 

da moram z njimi deliti vse, 

ne smem jim povzročati trpljenja, 

moram jih sprejemati, 

jih priznavati 

in ljubiti. 

Oči imam, 

da odkrijem druge, 

ušesa, da jih poslušam, 

noge, da se napotim k njim, 

roke, da jih drugim ponudim v pomoč 

in srce, da jih ljubim. 

Phil Bosmans

ZDRAVSTVENA NEGA SKOZI ČAS, BESEDE, SLIKE IN SPOMINE

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?