Republika Makedonija i

R E P U B L I K A M A K E D O N I J A I

Grupa na dràvi

za borba

protiv korupcijata

Naslov na publikacijata:

Republika Makedonija i GRECO

Izdava~:

Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija

Za izdava~ot:

Vladimir Mil~in, Izvr{en direktor

Avtor:

Nikola Tupan~eski, {ef na Delegacijata

na Republika Makedonija vo GREKO

Koavtori:

Sneàna Mojsova

Biljana Nikolovska-@agar

Urednici:

Neda Korunovska

Dan~e Danilovska

Grafi~ka podgotovka i pe~at:

Koma lab.

Tira`: 250

SODR@INA

VOVED 7

11. [TO E GREKO? 11

234

2. GLAVNI NASTANI ZA GREKO 15

3. STRUKTURA NA GREKO 19

4. OSNOVNI DOKUMENTI 21

4.1. Rezolucija (97)24 za dvaesette vode~ki principi

za borba protiv korupcijata 21

4.2. Spogodba za osnovawe Grupa na dràvi protiv korupcija (GREKO) 25

4.3. Rezolucija(2002)6 so koja se odobruva prodolùvawe

na Parcijalnata pro{irena spogodba za osnovawe

na „Grupa na Dràvi protiv korupcijata – GREKO” 42

4.4. Delovnik na Grupata na dràvi protiv korupcijata (GREKO) 45

55. PRAVNI INSTRUMENTI 67

5.1. Kaznena konvencija za korupcija 67

5.2. Dopolnitelen protokol na Kaznenata konvencija za korupcija 88

5.3 Civilna konvencija za spre~uvawe na korupcija 95

5.4. Konvencija za perewe na pari, otkrivawe, zaplena i konfiskacija

na imotna korist pribavena so krivi~no delo

(Strazbur{ka konvencija) od 1990 godina 105

5.5. Konvencija za kompjuterski kriminal 130

5.6. Dopolnitelen protokol na Konvencijata za kompjuterski

kriminal za inkriminacija na dela od rasisti~ki i

ksenofobisti~ki vid, napraveni

po pat na informati~ki sistemi 168

6

7

6. GREKO I REPUBLIKA MAKEDONIJA 179

7. PRV KRUG NA OCENKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

OD STRANA NA GREKO 181

7.1. Izve{taj za ocenka na Republika Makedonija

vo ramki na prviot krug 183

7.2. Implementacija na preporakite od Izve{tajot za ocenka

na Republika Makedonija vo ramki na prviot krug 222

8

8. VTOR KRUG NA OCENKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

OD STRANA NA GREKO 225

8.1 Izve{taj za ocenka na Republika Makedonija

vo ramki na vtoriot krug 227

8.2. Implementacija na preporakite od Izve{tajot

za ocenka na Republika Makedonija vo ramki na vtoriot krug 263

VOVED

Monografijata {to e pred vas ima edna edinstvena cel - da go zapoznae

~itatelot {to vsu{nost e GREKO kako posebno ekspertsko telo vo ramkite na

Sovetot na Evropa, („Grupa na dràvi za borba protiv korupcijata”), kako

toa funkcionira i kade se nao|a Republika Makedonija vo odnos na nego i

standardite vostanoveni so me|unarodnite instrumenti za ~ija implementacija

i inkorporirawe vo nacionalnite sistemi se griì tokmu GREKO.

Korupcijata stanuva s$ poaktuelna pojava i fenomen ne samo na dene{nicata,

tuku na site vremiwa. Za àl, korupcijata e s$ poseriozna opasnost za sekojdnevnoto

ìveewe i za kvalitetot na ìvotot na gra|aninot. Soo~eni so vakvata

realnost, dràvite i na globalno nivo sozdavaat instrumenti i prezemaat

aktivnosti za nejzino prevenirawe, represija ili, vo najmala mera,

kontrola.

Se ~ini deka na evropsko ramni{te klu~nata uloga za gradeweto i implementiraweto

na vostanovenite standardi za borba protiv korupcijata ja

ima tokmu GREKO. Iako Republika Makedonija e ~lenka na GREKO od 2000g.,

i aktivnostite na GREKO i vo vrska so nego se ~esto spomenuvana tema vo javnosta,

kaj nas nedostasuva{e literatura koja obi~niot ~itatel }e go dobliì

do op{tata slika za ova telo.

So cel da se za~uva doslednosta vo ispolnuvaweto na osnovnata cel na sozdavaweto

na ovaa monografija, taa pretstavuva struktura koja {to ~itatelot

go zapoznava postapno i logi~ki so osnovnite karakteristiki na GREKO.

Vo taa nasoka, monografijata e koncipirana na sledniot na~in:

- Vo prvata glava e objasneto {to vsu{nost GREKO pretstavuva i kako

dejstvuva vo najop{ta smisla;

- Glavnite nastani za GREKO hronolo{ki se prikaàni vo vtorata

glava. Toa na ~itatelot mu ovozmoùva zapoznavawe so inicijativite

za osnovawe na ova ekspertsko telo i osnovnite etapi vo

negoviot razvoj;

- Strukturata na GREKO, odnosno listata na dràvite - ~lenki zaedno

so datumite na nivno prostapuvawe e dadena vo tretata glava;

- So ogled na toa {to tekstot im e namenet pred s$ na pravnicite,

vo ~etvrtata glava se dadeni i pravnite osnovi na GREKO, odnosno

osnovnite instrumenti vrz osnova na koi ova telo e formirano

i so koi se opredeluva negovata struktira, domenot na negovata

rabota, poto~no aktivnostite koi gi prevzema i sl. (rezolucii,

statut, delovnik) ;

- Predmet na pettata glava se pravnite instrumenti za ~ija {to primena

se griì GREKO, kako {to se: Kaznenata konvencija za korupcija,

Civilnata konvencija za spre~uvawe na korupcijata, Konvencijata

za perewe na pari, otkrivawe, zaplena i konfiskacija na imotna

korist pribavena so krivi~no delo, Konvencijata za kompjuterski

kriminal i nivnite protokoli;

- Slikata ne bi bila celosna dokolku ne se prikaè i odnosot

na GREKO i Republika Makedonija. Kako {to ve}e navedovme,

Republika Makedonija e ~lenka na GREKO pretstavena so svoja

Delegacija i ottuka, taa be{e (i e) premet na ocenka po razli~ni

pra{awa vo vrska so korupcijata. Za da se prikaè sostojbata

vo Republika Makedonija po pra{aweto na korupciskata

problematika, vo {estata glava na monografijata se pomesteni i

izve{taite na GREKO od dvata kruga na evaluacija, a neposredno

R E P U B L I K A M A K E D O N I J A I G R E K O

posle niv e prikaàno kolku i vo koja mera se imlementirani

vo makedonskoto zakonodavstvo i vo institucionalniot sistem

preporakite na GREKO od evaluaciskite izve{tai.

Na ~itatelot mu ostanuva da oceni kolku e napraveno i u{te kolku od patot i

celite se pottik za idni dostignuvawa.

Se nadevame deka monografijata }e im bide od korist kako na obi~nite

~itateli, taka i na stru~nite i nau~nite rabotnici i deka }e pretstavuva

inspiracija za ponatamo{na rabota na ova pole, kako na poddr{ka na aktivnostite

na GREKO, taka i vo nasoka na vklu~uvawe na site gra|ani vo

podobruvaweto na „antikorupciskata klima” vo dràvava i sozdavawe na

cvrsti zakonodavni i institucionalni osnovi za efikasna prevencija i suzbivawe

na ova op{testveno zlo.

V O V E D

Od Avtorot

10


1 [TO E GREKO?

GREKO e fleksibilen i efikasen mehanizam za sledewe na pridrùvaweto

kon Rezolucijata (97) 24 za Vode~kite Principi za Borbata protiv

Korupcijata i implementacijata na me|unarodno - pravnite instrumenti,

usvoeni vo Akcionata programata protiv korupcijata (APK), niz postapka na

me|usebna evaluacija i ednakov pritisok.

Celta na GREKO e da gi podobri kapacitetite na svoite ~lenki za borba

protiv korupcijata, sledej}i gi zalo`bite {to zemjite gi prezemaat na ova

pole. Na ovoj na~in, se identifikuvaat nedostatocite na nacionalnite

mehanizmi protiv korupcijata, se pottiknuva donesuvaweto na neophodnata

legislativa, institucionalnite i prakti~nite reformi, vo nasoka na

podobra prevencija i represija na korupcijata.

GREKO e odgovorna, osobeno, da ja sledi implementacijata na slednite

instrumenti:

1. Kaznenata konvencija za korupcija (SED br. 173), otvorena za potpi{uvawe

od 27 januari 1999 i nejziniot Dopolnitelen Protokol, otvoren za

potpi{uvawe od 15 maj 2003 godina;

2. Civilnata konvencija za korupcijata (SED br. 174), otvorena za

potpi{uvawe od 4 noemvri 1999;

3. Preporakata (2000) 10 za kodeksite na odnesuvawe za javnite slu`benici,

usvoena na 11 maj 2000 i

11

4. Preporakata (2003) 4 za zaedni~ki pravila protiv korupcijata vo

finansiraweto na politi~kite partii i na izbornite kampawi, usvoena

na 8 april 2003 godina.

Bilo koja zemja ~lenka na Sovetot na Evropa ili bilo koja zemja koja ne e

~lenka, u~estvuvaj}i vo izgotvuvaweto na ovaa Sogodba, moè da se pridruì

na GREKO, izvestuva}i go za toa Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

Osven toa, bilo koja zemja {to }e stane strana na Krivi~nata ili Kaznenata

konvencija ili na drug praven instrument na Sovetot na Evropa i koja ne e

~lenka na GREKO, stanuva nejzin ~len po avtomatizam i gi prifa}a nejzinite

postapki za evaluacija.

Celosno ~lenstvo vo GREKO se obezbeduva za onie zemji koi celosno

u~estvuvaat vo postapkite na me|usebna evaluacija i koi prifatile da bidat

evaluirani.

GREKO e pro{irena spogodba, koja ovozmoùva u~estvo na ednakvi osnovi

kako za zemjite ~lenki, taka i za zemjite koi ne se ~lenki, vo podgotovkata na

Spogodbata. Otvoraweto na GREKO za zemjite koi ne se ~lenki da u~estvuvaat

vo izgotvuvaweto na Spogodbata e vostanoveno vo Rezolucijata (98) 7 i

vedna{ e utvrdeno vo tekstot na Rezolucijata (99) 5 i vo formulacijata

na ~lenot 4 od Statutot. Osven toa, celta na Spogodbata e da obezbedi

primenuvawe na principot na ednakvi prava i obvrski me|u site ~lenki na

GREKO bez ogled dali se ili ne ~lenki na Sovetot na Evropa. Edinstveniot

uslov {to treba da se ispolni za celosno ~lenstvo vo GREKO, e pogotvenosta

na dràvata da u~estvuva bez restrikcii vo postapkite na me|usebna

evaluacija, {to podrazbira osobeno nejzina soglasnost da bide oceneta od

strana na GREKO.

Spogodbata za osnovawe na GREKO so Statutarnata rezolucija (93) 28 za

parcijalni i pro{ireni spogodbi e usvoena od Komitetot na Ministri na

14 maj 1993 godina na negovata 92-ra sesija i so Rezolucijata (96) 36 za

vospostavuvawe na kriteriumi za parcijalni i pro{ireni spogodbi na

Sovetot na Evropa, usvoena na 17 oktomvri 1996 na 575- tiot sostanok na

Zamenicite Ministri.

^lenstvoto i na~inot na rabotewe na GREKO se uredeni vo Statutot i

Delovnikot, usvoeni od strana na GREKO na nejziniot prv sostanok (4-6

oktomvri 1999).

Zemjite ~lenki na GREKO nazna~ija postojani pretstavnici koi u~estvuvavaat

na plenarnite sostanoci na GREKO i koi imaat pravo na glas. GREKO ima

Pretsedatel, Zamenik - pretsedatel i ~lenovi na Biroto, koe ima zna~ajna

12


uloga da gi organizira postapkite za evaluacija. Drugite tela na Sovetot

na Evropa moè da imenuvaat pretstavnici za u~estvo na sostanocite na

GREKO, no bez pravo na glas. GREKO moè, isto taka, da odlu~i da osnova

rabotni grupi.

Edinstveno GREKO, plenarno, moè da usvojuva izve{tai za evaluacija.

Vo soglasnost so ~len 18 od Statutot, Statutarniot Komitet, sostaven od

pretstavnici na Komitetot na Ministri na zemjite ~lenki koi pristapile

kon GREKO i pretstavnici, posebno imenuvani, od Zemjite ~lenki na

GREKO koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa, e nadleèn za usvojuvawe na

buxetot.

Postapkite za evaluacija detalno se opi{ani vo ~lenovite 10-16 od Statutot

i vo vtorata glava na Delovnikot. Vrz osnova na listata na eksperti

predloèni od ~lenkite na GREKO, ad hoc, se imenuva ekspertski tim,

zadolèn za evaluacija na sekoja zemja za sekoj krug na evaluacija. Timovite

za evaluacija pretstavuvaat temel na postapkata {to GREKO ja sproveduva, i

vo koja tie imaat su{tinska uloga. Timovite za evaluacija gi vr{at, osobeno

slednite raboti:

1 [ T O E G R E K O ?

1. gi razgleduvaat odgovorite na pra{alnicite

2. baraat i gi razgleduvaat dopolnitelnite informacii, dobieni usno ili

pismeno

3. gi posetuvaat zemjite ~lenki so cel da obezbedat dopolnitelni

informacii, od zna~ewe za evaluacijata i

4. izgotvuvaat nacrt-izve{tai za evaluacija, za diskusija i usvojuvawe na

plenarnite sesii.

13

14


2 GLAVNI NASTANI ZA GREKO

1994 godina, Valeta - Evropskite Ministri za pravda, na nivnata 19-

ta Konferencija, konstatiraa deka: „korupcijata e seriozna zakana za

demokratijata, vladeeweto na pravoto i ~ovekovite prava. Sovetot na

Evropa, kako vode~ka Evropska institucija za za{tita na ovie osnovni

vrednosti, e povikana da odgovori na vakvite zakani.” Ministrite

bea ubedeni deka efektivnata borba protiv korupcijata treba da ima

multidisciplinaren pristap i deka e potrebna zgolemena prekugrani~nata

sorabotka me|u dràvite, kako i me|u dràvite i me|unarodnite institucii,

niz unapreduvawe na merkite na sorabotka na Evropsko nivo i po{iroko.

Ministrite za pravda mu prepora~aa na Komitetot na Ministri da osnova

Multidisciplinarna Grupa za Korupcija, pod nadle`nost na Evropskiot

Komitet za krivi~ni problemi (CDPC) i Evropskiot Komitet za pravna

sorabotka (CDCJ), so zada~a da izgotvi me|unarodna akciona programa i da

ja ispita mo`nosta za podgotvuvawe nacrti na pravni instrumenti vo taa

oblast. Ministrite itno poso~ija na zna~eweto na mehanizamot za sledewe

na implementacijata na merkite sodràni vo takvite instrumenti.

1994 godina, Strazbur - Komitetot na Ministri ja osnova

Multidisciplinarnata Grupa za Korupcija (GMC), so zada~a da gi izgotvi

merkite koi treba da bidat vklu~eni vo me|unarodnata akciona programa

protiv korucijata i da ja ispita mo`nosta za podgotvuvawe nacrti na

modeli na zakoni i kodeksi na odnesuvawe vo poedini oblasti, vklu~uvaj}i

i podgotovka na edna me|unarodna konvencija od ovaa oblast, kako i

mo`nosta za sozdavawe na mehanizam za sledewe na implementacijata na

15

merkite sodràni vo takvite instrumenti. Multidisciplinarnata Grupa za

Korupcija (GMC), po~na so rabota vo mart 1995 godina. Vo nejzinata rabota

u~estvuva{e i Stevan Cigaridov, pretstavnikot od Ministerstvoto za

vnatre{ni raboti na Republika Makedonija. Be{e usvoena Nacrt - programa

za rabota protiv korupcijata na Komitetot na Ministri, ambiciozen

dokument koj gi pokriva{e site aspekti na me|unarodnata borba protiv

ovaa pojava.

1996 godina, Strazbur - Po dobivaweto na mislewata od Evropskiot

Komitet za krivi~ni problemi (CDCP) i Evropskiot Komitet za pravna

sorabotka (CDCJ), Komitetot na Ministri vo noemvri 1996 godina ja usvoi

Programata za rabota i pobara od GMC istata da ja implementira pred 31

dekemvri 2000 godina. Komitetot na Ministri, ja pozdravi osobeno namerata

na GMC za izgotvuvawe, kako prioritetna aktivnost, na edna ili pove}e

me|unarodni konvencii za spre~uvawe na korupcijata i vospostavuvawe na

mehanizam za sledewe na implementacijata na merkite.

1997 godina, Praga - Evropskite Ministri za pravda, na nivnata 21-

va Konferencija, ja izrazija svojata zagriènost za novite trendovi na

sovremeniot kriminal, osobeno organiziraniot, sofisticiraniot i

transnacionalniot karakter na odredeni kriminalni aktivnosti. Tie ja deklariraa

nivnata ubedenost deka borbata protiv organiziraniot kriminal

neophodno podrazbira i soodveten odgovor i deka korupcijata pretstavuva

glavna zakana za vladeeweto na pravoto, demokratijata, ~ovekovite prava,

socijalnata pravda, i ekonomskiot razvoj i ja zagrozuva stabilnosta na

demokratskite institucii i moralnite osnovi na op{testvoto. Ministrite

prepora~aa da se zabrza implementacijata na Akcionata programa protiv

korupcijata, da se intenziviraat naporite vo pogled na brzo usvojuvawe na

Kaznenata konvencija za korupcija, obezbeduvaj}i inkriminacija na delata

na korupcija i zajaknuvawe na sorabotkata na obvinitelstvata za vakvite

dela. Ponatamu, tie mu prepora~aa na Komitetot na Ministri da osigura deka

va`nite me|unarodni instrumenti bi obezbedile mehanizamot za sledewe

da im bide dostapen na ednakvi osnovi i na zemjite ~lenki i na zemjite koi

ne se ~lenki na Sovetot na Evropa.

1997 godina, Strazbur - Pretsedatelite na Dràvite i Vladite, na

nivniot Vtor Samit, na zemjite ~lenki na Sovetot na Evropa, odlu~ija da

se obidat zaedni~ki da odgovorat na predizvicite {to gi postavi rastot

na korupcijata i organiziraniot kriminal. Tie usvoija Akciski plan, so

koj zaradi unapreduvawe na sorabotkata vo borbata protiv korupcijata,

vklu~uvaj}i ja i povrzanosta so organiziraniot kriminal i pereweto

pari, pobaraa Komitetot na Ministri da usvoi vode~ki principi {to bi

16


se primenile vo razvojot na doma{noto zakonodavstvo i praktika, za da se

osigura brzo donesuvawe na me|unarodnite pravni instrumenti, sodràni

vo Akcionata programa protiv korupcijata i da osnovaat, bez odloùvawe,

soodveten i efikasen mehanizam, za sledewe na pridrùvaweto kon

vode~kite principi i implementacijata na usvoenite me|unarodni pravni

instrumenti.

1997 godina, Strazbur - Komitetot na Ministri ja usvoi Rezolucijata

(97) 24 za dvanaesette vode~ki principi vo borbata protiv korupcijata.

Soglasno vakvite nasoki, na nejzinata 13 - ta sredba GMC (23-27 Mart 1998),

imaj}i gi predvid mislewata od Evropskiot Komitet za krivi~ni problemi

i Evropskiot Komitet za pravna sorabotka, odobri Nacrt spogodba za

osnovawe na GREKO i go dostavi do Komitetot na Ministri.

1998 godina, Strazbur - Na negovata 102-ra sesija Komitetot na Ministri

ja usvoi Rezolucijata (98) 7, odobruvaj}i go osnovaweto na „Grupa na dràvi

za borba protiv korupcijata - GREKO”, vo forma na parcijalna i pro{irena

spogodba. So ovaa Rezolucija, Komitetot na Ministri gi pokani zemjite

~lenki na Sovetot na Evropa i zemjite koi ne se ~lenki da zemat u~estvo

vo podgotovkata na ovaa spogodba, da go izvestat Generalniot Sekretar za

nivnata namera da u~estvuva vo usvojuvaweto na spogodbata za osnovawe na

GREKO, i deka toa se planira prviot den od mesecot {to sledi po datumot

na koj Generalniot Sekretar }e ja dobie 14 - tata notifikacija od zemjata

~lenka za nejzinata èlba da u~estvuva.

2 G L A V N I N A S T A N I Z A G R E K O

1999 godina, Strazbur - Po priemot na 14 - tata notifikacija , na 1

maj 1999 godina se osnova „Grupa na dràvi za borba protiv korupcijata –

GREKO”, so usvojuvawe na Rezolucijata (99) 5, od strana na slednite dràvi:

Belgija, Bugarija, Kipar, Estonija, Finska, Francija, Germanija, Grcija,

Island, Irska, Litvanija, Luksemburg, Romanija, Slova~ka, Slovenija,

[panija i [vedska.

1999 godina, Strazbur - Otvoreni se za potpi{uvawe Kaznenata

konvencija za korupcija i Civilnata konvencija za korupcijata; GREKO e

odgovorna za sledewe na primenata od strana na Stranite na Kovenciite.

2000 godina - Komitetot na Ministri ja usvoi Rezolucijata (2000) 10

za kodeksite za odnesuvawe za javnite slu`benici i Modelot na kodeks za

odnesuvawe na javnite slu`benici (Aneks na Preporakata).

2000 - 2002 godina - Prv krug na evaluacija na GREKO, posveten na

slednite pra{awa: op{ta ramka, nezavisnosta, specijalizacijata i zna~ewe

17

na organite nadle`ni za borba protiv korupcijata, sostojba so imunitetot

vo slu~aite na korupcija.

2002 godina - Vleguvawe vo sila na Kaznenata konvencija za korupcija,

po ratifikacijata od strana na 14 dràvi.

2003 godina - GREKO inicira postapka, so cel da potvrdi dali ili ne

~lenovite vrz koi se sprovela evaluacija se soglasni so preporakite {to

se odnesuvaat na niv vo Prviot krug na evaluacija.

2003 - 2005 godina - Vtor krug na evaluacija na GREKO, posveten

na slednite pra{awa: prinosi od korupcija; javna administracija i

korupcijata i pravni lica i korupcijata.

2003 godina, Strazbur - Komitetot na Ministri go usvoi Dopolnitelniot

protokol na Kaznenata konvencija za korupcija, {to se odnesuva na arbitrite

i porotnicite. Protokolot be{e otvoren za potpi{uvawe od 15 maj 2003

godina.

2003 godina, Strazbur - Komitetot na Ministri ja usvoi Preporakata

(2003) 4 za zaedni~kite pravila protiv korupcijata vo finansiraweto na

politi~kite partii i izbornite kampawi; GREKO e odgovorna za sledewe na

primenata na ovaa preporaka.

2003 godina, noemvri - Vleguvawe vo sila na Civilnata konvencija za

korupcija, po ratifikacijata od strana na 14 dràvi.

18


3 STRUKTURA NA GREKO

Zemji ~lenki na GREKO (po azbu~en red) i datum na nivno pristapuvawe 1

1. Albanija (27.04.2001)

2. Andora (28.01.2005)

3. Azerbejxan (01.06.2004)

4. Belgija (01.05.1999)

5. Bosna i Hercegovina (25.02.2000)

6. Bugarija (01.05.1999)

7. Velika Britanija (18.09.1999)

8. Germanija (01.05.1999)

9. Gruzija (16.09.1999)

10.Grcija (01.05.1999)

11.Danska (03.08.2000)

12.Ermenija (20.01.2004)

13.Estonija (01.05.1999)

14.Irska ( 01.05.1999)

15.Island (01.05.1999)

16.Kipar (01.05.1999)

17.Latvija (27.07.2000)

18.Litvanija (01.05.1999)

19.Luksemburg (01.05.1999)

1 Status: 24 mart 2006 godina

19

20.Makedonija (07.10.2000)

21.Malta (11.05.2001)

22.Moldavija (28.06.2001)

23.Norve{ka (06.01.2001)

24.Polska (20.05.1999)

25.Portugalija (01.02.2002)

26.Romanija (01.05.1999)

27.SAD (19.09.2000)

28.Slova~ka Republika (21.04.1999)

29.Slovenija (01.05.1999)

30.Srbija i Crna Gora (01.04.2003)

31.Turcija (01.01.2004)

32.Ukraina (01.01.2006)

33.Ungarija (09.07.1999)

34.ê{ka Republika (09.02.2002)

35.Finska (01.05.1999)

36.Francija ( 01.05.1999)

37.Holandija (18.12.2001)

38.Hrvatska (02.12.2000)

39.[vedska (01.05.1999)

40.[panija (01.05.1999)

20


4

OSNOVNI DOKUMENTI

4.1. REZOLUCIJA (97) 24

ZA DVAESETTE VODE^KI PRINCIPI ZA

BORBA PROTIV KORUPCIJATA

Komitetot na Ministri,

Zemaj}i ja predvid Deklaracijata usvoena na Vtoriot samit na {efovite na

dràvite i vladite, koj{to se odrà vo Strazbur na 10 i 11 oktomvri 1997

godina i soglasno Akcioniot plan, osobeno delot III, stav 2 – „Borba protiv

korupcijata i organiziraniot kriminal”;

Svesen deka, korupcijata pretstavuva seriozna zakana za osnovnite principi

i vrednosti na Sovetot na Evropa, ja potkopuva doverbata na graganite

vo demokratijata, go zagrozuva vladeeweto na pravoto, gi povreduva ~ovekovite

prava i go spre~uva socijalniot i ekonomskiot razvoj;

Ubeden deka, borbata protiv korupcijata treba da bide multi-disciplinarna

i vo ovoj pogled, zemajki ja vo predvid Programata za akcija protiv korupcijata,

kako i rezoluciite usvoeni od strana na Evropskite ministri

Usvoena od Komitetot na Ministri na 6 noemvri 1997 godina

21

za pravda, na 19-tata i 21-ta Konferencija, odràni vo Valeta i Praga

respektivno;

Dobivajki gi 20-te vode~ki principi za borba protiv korupcija, podgotveni

od strana na Multidisciplinarna grupa za korupcija (GMC);

Cvrsto re{en za suzbivawe na korupcijata preku zdruùvawe na naporite

na na{ite zemji,

se soglasi da gi usvoi 20-te vode~ki principi za borba protiv korupcijata,

kako {to se navedeni podolu:

1. da prezeme efikasni merki za prevencija od korupcijata i vo vrska

so ova, da ja podigne javnata svest i da go promovira eti~koto odnesuvawe;

2. da osigura koordinirana inkriminacija na nacionalnata i

me|unarodnata korupcija;

3. da osigura deka onie koi se nadle`ni za prevencija, istraga, gonewe i

kaznuvawe na delata na korupcija, uìvaat potrebna nezavisnost i samostojnost

za vr{ewe na nivnite funkcii, deka se oslobodeni od sekako

vlijanie nesoodvetno na nivniot status i deka raspolagaat so efikasni

sredstva za pribirawe na dokazi; da osigura za{tita na licata koi im

pomagaat na vlastite vo borbata protiv korupcijata i za za~uvuvawe na

doverlivosta na istragite;

4. da obezbedi soodvetni merki za zaplena i konfiskacija na prinosite

od korupcija;

5. da prezeme soodveti merki za za{tita na pravnite lica da bidat iskoristeni

za odbrana, vo vrska so delata na korupcija;

6. da go ograni~i imunitetot vo pogled na istragite, obvinuvawe ili presuduvawe

za prekr{oci po osnov na korupcija, do stepen neophoden za

demokratskite dru{tva;

7. da promovira specijalizacija za licata ili organite nadle`ni za borba

protiv korupcijata i da im obezbedi soodvetni sredstva i obuka za

izvr{uvawe na nivnite zada~i;

22


8. da osigura deka fiskalnata regulativa i organite nadle`ni za nejzino

sproveduvawe pridonesuvaat za suzbivawe na korupcijata na efikasen

i koordiniran na~in, osobeno vo odnos na odbivawe za davawe na

dano~ni olesnuvawa, soglasno so zakonot ili praktikata, za davawe na

mito ili za drugi tro{oci povrzani so prekr{ocite po osnov na korupcija;

9. da osigura deka organizacijata, funkcioniraweto i postapkata za donesuvawe

na odluki od strana na javnata administracija ja zemaat predvid

potrebata za suzbivawe na korupcijata, osobeno preku osiguruvawe

na takva transparntnost konzistentna na potrebata za postignuvawe na

efikasnost;

10. da osigura deka pravilata vo vrska so pravata i dol`nostite na javnite

slu`benici gi zemat predvid barawata za borba protiv korupcijata i

obezbeduvat soodvetni i efikasni disciplinski merki; promovirat

ponatamo{na specifikacija za o~ekuvanoto odnesuvawe na javnite

slu`benici preku soodvetni sredstva, takvi kako {to se kodeksite za

odnesuvawe;

4 O S N O V N I D O K U M E N T I

11. da osigura deka se primenuvat, soodvetni postapki za kontrola na aktivnostite

na javnata administacija i na javniot sektor;

12. da ja potvrdi ulogata koja moè da ja odigra postapkata za kontrola, vo

za{titata i otkrivaweto na korupcijata, nadvor od javnata administracija;

13. da osigura deka sistemot na javnite obvrski ili odgovornosti }e gi

zeme predvid posledicite od korumpiranoto odnesuvawe na javnite

slu`benici;

14. da usvoi soodvetni transparentni proceduri za javnite nabavki koi

promoviraat fer konkurencija i odvra}awe na korumpiranite lica;

15. da pottikne usvojuvawe, preku izbrani pretstavnici, na kodeksi za

odnesuvawe i da promovira pravila za finansirawe na politi~kite

partii i izbornite kampawi koi }e ja odvratat korupcijata;

16. da osigura deka mediumite imaat sloboda da primaat i prenesat informacii

vo vrska so korupciskite raboti, koi se samo predmet na

ograni~uvawe i restrikcii, neophodni za demokratskite op{testva;

23

17. da osigura deka gra|anskiot zakon ja zema predvid potrebata za borba

protiv korupcijata i obezbeduva osobeno efikasni àlbeni postapki

za onie ~ii prava i interesi se pogodeni so korupcijata;

18. da pottikne istraùvawe vo odnos na korupcijata;

19. da osigura deka, od sekoj aspekt vo borbata protiv korupcijata, se zemeni

predvid mo`nite povrzuvawa so organiziraniot kriminal i pereweto

pari;

20. da razviva naj{iroka mo`na me|unarodna sorabotka vo site oblasti za

borba protiv korupcijata.

So cel da promovira dinami~en proces za efektivno spre~uvawe i suzbivawe

na korupcijata,

Komitetot na Ministri

1. gi povikuva nacionalnite avtoriteti da gi primenat Principite vo

nivnoto doma{no zakonodavstvo i praktika;

2. na Multidisciplinarnata grupa za korupcija (GMC) i dava instrukcii

brzo da go zavr{i elaboriraweto na me|unarodnite pravni instrumenti,

soglasno Programata na akcii protiv korupcijata;

3. na Multidisciplinarnata grupa za korupcija (GMC) i dava instrukcii

da go dostavi bez odlagawe Nacrt-tekstot, predlagaj}i vospostavuvawe

na soodvetni i efikasni mehanizmi, pod pokrovitelstvo na Sovetot na

Evropa, za monitorno nadgleduvawe na ovie principi i implementacija

na me|unarodnite pravni instrumenti koi treba da bidat usvoeni.

24


SOVET NA EVROPA

4.2.SPOGODBA ZA OSNOVAWE

GRUPA NA DR@AVI PROTIV KORUPCIJATA

( G R E K O )


Strazbur, 1999 godina

25

SOVET NA EVROPA

KOMITET NA MINISTRI

R E Z O L U C I J A (98) 7

so koja se odobruva izgotvuvawe na parcijalna pro{irena

spogodba za osnovawe “ GRUPA NA DR@AVI PROTIV

KORUPCIJATA - G R E K O “

Komitetot na Ministri na Sovetot na Evropa,

Imaj}i gi vo predvid preporakite od XIX i XX Konferencija na evropskite

ministri za pravda (Valeta, 1994 godina i Praga,1997 godina);

Imajki ja vo predvid Programata za akcija protiv korupcijata usvoena od

Komitetot na Ministri vo 1996 godina;

Soglasno Finalnata Deklaracija i Planot za akcija usvoeni od [efovite

na Dràvite i na Vladite na Sovetot na Evropa vo tekot na nivniot Vtor

Samit koj se odrà vo Strazbur, na 10 i 11 oktomvri 1997 godina;

Vodejki smetka za Rezolucijata (97) 24 za 20-te Rakovodni Principi za

borba protiv korupcijata, usvoena od Komitetot na Ministri na 6 noemvri

1997 godina;

Po~ituvajki go misleweto na Evropskiot Komitet za Pravna sorabotka (CDCJ)

i na Evropskiot komitet za krivi~ni problemi (CDPC);

Vo svetlinata na Statutarnata Rezolucija (97) 28 za Parcijalnite i

Pro{ireni Spogodbi na Rezolucijata (96) 36, so koja se utvrduvaat soodvetni

kriteriumi za parcijalnite i pro{irenite spogodbi na Sovetot na

Evropa;

Vrz osnova na predlog - Rezolucijata {to se odnesuva na Spogodbata za osnovawe

“Grupa na Dràvi protiv Korupcijata - GREKO”, (ponatamu “Spogodba

za osnovawe GREKO”), usvoena od Multidisciplinarnata grupa za Korupcija

(GMC), kako {to e pretstavena vo dokumentot KM (98) 54 revidiran, od 29

april 1998 godina;

Usvoena od Komitetot na Ministri , na 5 maj 1998 godina

26


ODOBRUVA usvojuvawe na Spogodbata za osnovawe na GREKO vo forma na

parcijalna i pro{irena spogodba;

GI POKANUVA Dràvite ~lenki da mu ja soop{tat na Generalniot Sekretar

nivnata namera za u~estvo vo usvojuvaweto na Spogodbata za osnovawe na

GREKO, se podrazbira deka ovaa Spogodba }e se smeta kako da e usvoena

prviot den od mesecot po priemot od strana na Generalniot Sekretar na 14-

tata notifikacija od Dràva ~lenka na Sovetot na Evropa na nejzinata volja

da u~estvuva vo toa;

GI POKANUVA Dràvite koi ne se ~lenki i koi u~estvuvale vo podgotvuvaweto

na Spogodbata za osnovawe na GREKO, da mu ja soop{tat na Generalniot

Sekretar nivnata namera za u~estvo vo ovaa Spogodba;

JA IZRAZUVA èlbata naskoro site Dràvi ~lenki na Sovetot na Evropa prethodno

spomenati, da stanat ~lenki na Spogodbata za osnovawe na GREKO.


27

SOVET NA EVROPA

KOMITET NA MINISTRI

REZOLUCIJA (99)5

ZA OSNOVAWE GRUPA NA DR@AVI PROTIV KORUPCIJATA

( G R E K O )

Pretstavnicite na Komitetot na Ministri od Belgija, Bugarija, Kipar, Estonija,

Finska, Francija, Germanija, Grcija, Island, Irska, Litvanija, Luksemburg,

Romanija, Slova~ka, Slovenija, [panija i [vedska

Ubedeni deka korupcijata pretstavuva seriozna zakana protiv pravnata

dràva, demokratijata, ~ovekovite prava, pravednosta i socijalnata pravda,

go spre~uva ekonomskiot razvoj, ja izloùva na opasnost stabilnosta na

demokratskite institucii i moralnite osnovi na op{testvoto;

Svesni za neophodnosta od unapreduvawe na sorabotkata pome|u Dràvite

vo domenot na borbata protiv korupcijata, vklu~uvaj}i ja i nejzinata povrzanost

so organiziraniot kriminal i pereweto na pari;

Istaknuvaj}i deka uspehot na strategijata protiv korupcijata zavisi od

bezgre{noto angaìrawe na Dràvite za zdruùvawe na nivnite napori,

razmenata na nivnite iskustva i zaedni~koto deluvawe;

Ubedeni deka senzibilizacijata na javnoto mislewe i unapreduvaweto na

eti~kite vrednosti pretstavuvaat efikasni sredstva sa spre~uvawe na korupcijata;

Imaj}i gi vo predvid preporakite na 19-tata Konferencija na evropskite

ministri za pravda ( Malta, 1994 godina );

Vodej}i smetka za Programata za akcija protiv korupcijata, usvoena od

Komitetot na Ministri na Sovetot na Evropa vo 1996 godina i prezemenite

raboti od strana na Multidisciplinarnata grupa za korupcija (GMC) vo pogled

na sproveduvaweto na navedenata Programa;

Usvoena od Komitetot na Ministri, na 1- vi maj 1999 godina

28


Vodej}i, isto taka, smetka za rezultatite od zaedni~kiot proekt na Evropskata

Komisija (Programa Fare) i Sovetot na Evropa za borba protiv korupcijata

i organiziraniot kriminal vo Dràvite vo tranzicija (“Proekt

Oktopus”);

Imaj}i ja vo predvid Rezolucijata br.1 za vrskata pome|u korupcijata i organiziraniot

kriminal, usvoena vo tekot na 21-ta Konferencija na Evropskite

Ministri za pravda (Praga, 1997 godina);

Vo duhot na Finalnata Deklaracija usvoena vo tekot na Vtoriot Samit na

[efovi na Dràvi i Vladi na Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa (Strazbur,

10 -11 oktomvri 1997 godina) vo koja [efovite na Dràvi i na Vladi

odlu~ija da iznajdat zaedni~ki odgovori na predizvicite postaveni so ekspanzijata

na korupcijata i organiziraniot kriminal;

Sproveduvaj}i go Planot za akcija donesen po povod Vtoriot Samit na [efovite

na Dràvi i Vladi na Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa spored koj

[efovite na Dràvi i Vladi, so cel za unapreduvawe na sorabotkata vo

materijata za borbata protiv korupcijata, vklu~uvaj}i ja i nejzinata vrska

so organiziraniot kriminal i pereweto na pari, go zadolìja Komitetot

na Ministri da gi usvoi rakovodnite principi koi treba da se primenat

vo razvojot na zakonodavstvata i vo nacionalnata praksa za borba protiv

korupcijata i da vostanovi bez odlagawe soodveten i efikasen mehanizam

za nadzor vrz po~ituvaweto na rakovodnite principi i sproveduvaweto na

pravnite instrumenti koi }e bidat usvoeni vo izvr{uvaweto na Programata

za akcija protiv Korupcijata;


Imaj}i gi vo predvid dvaesettte Rakovodni Principi za borba protiv korupcijata,

usvoeni od strana na Komitetot na Ministri vo tekot na 101-ta

Sesija koja se odrà na 6 noemvri 1997 godina (ponatamu “Rakovodni Principi”);

Ubedeni deka vostanovuvaweto na GREKO, vo koj Dràvite ~lenki i onie koi

ne se ~lenki na Sovetot na Evropa koi u~estvuvaat vrz osnova na ednakvost,

na zna~itelen na~in }e pridonesat vo razvojot na dinami~niot proces vo

pogled na prevencijata i efikasnata borba protiv korupcijata;

Ubedeni deka preku zaedni~ka procena i pritisok od nejzinite strani

GREKO }e bide vo mo`nost da go nadgleduva na~inot, istovremeno fleksibilen

i efikasen, na sledewe na Rakovodnite Principi i sproveduvaweto

na me|unarodnite pravni instrumenti usvoeni od Sovetot na Evropa za borba

protiv korupcijata;

29

Odlu~ni, zna~i, ona {to i pripa|a so polno pravo na GREKO da bide rezervirano

za onie {to celosno u~estvuvaat vo postapkite na zaedni~ka procena i

koi prifa}aat da bidat proceneti;

Vrz osnova na Rezolucijata (98) 7, usvoena od Komitetot na Ministri na 5

maj 1998 godina, po povod 102 - ta ministerska sesija, go odobruvaat usvojuvaweto

na ovaa spogodba.

SPORED TOA, SE SOGLASUVAAT, da osnovaat Grupa na Dràvi protiv korupcijata

(GREKO) vo soglasnost so ovaa parcijalna i pro{irena spogodba, koja }e

raboti vrz osnova na Statutot koj e priloèn vo aneksot;

ODLUÛVAAT GREKO da bide osnovan za po~eten period od tri godini;

SE SOGLASUVAAT da izvr{at revizija na funkcioniraweto na GREKO na krajot

od po~etniot period od tri godini;

IZRAZUVAAT èlba site Dràvi ~lenki na Sovetot na Evropa naskoro da

stanat ~lenki na GREKO.

30


A n e k s na Re z o l u c i j a t a (99) 5

STATUT na Grupata na Dràvi protiv korupcijata ( GREKO )

^len 1

Celta na GREKO

Grupata na Dràvi protiv Korupcijata (ponatamu nare~ena “GREKO”) ima za

cel da ja podobri sposobnosta na nejzinite ~lenovi za borba protiv korupcijata

grièjki se za sproveduvaweto na obvrskite koi gi prezela vo ovaa

oblast, po pat na dinami~en proces na procena i zaedni~ki pritisok.

^len 2

Funkciite na GREKO

So cel za realizacija na navedenata cel vo ^lenot 1, GREKO e nadle`na za:


1. Sledewe na primenata na Rakovodnite Principi za borba protiv korupcijata,

usvoeni od Komitetot na Ministri na Sovetot na Evropa na 6 noemvri

1997 godina;

2. Sledewe na sproveduvaweto na me|unarodnite pravni instrumenti koi

}e bidat usvoeni so primena na Programata za akcija protiv korupcijata,

vo soglasnost so odredbite sodràni vo ovie instrumenti.

Sedi{teto na GREKO e vo Strazbur.

^len 3

Sedi{te

^len 4

Postapka za da se stane ~len na GREKO

1. Sekoja Dràva ~lenka na Sovetot na Evropa, pokraj onie navedeni vo

Rezolucijata so koja se osnova GREKO, moè da stane ~lenka na GREKO vo

sekoj moment izvestuvajki go za toa Generalniot Sekretar na Sovetot na

Evropa.

31

2. Sekoja Dràva koja ne e ~lenka a u~estvuvala vo podgotovkata na ovaa

Parcijalna Pro{irena Spogodba, pokraj onie spomenati vo Rezolucijata

so koja se osnova GREKO, moè da stane ~lenka na Greko vo sekoj moment

izvestuvajki go za toa Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa (ovie

Dràvi se slednite: Belarusija (10), Kanada (11), Gruzija (5), Svetata

Stolica (10), Japonija (10), Meksiko (10), Obedinetite Amerikanski

Dràvi (11). Bosna i Hercegovina u~estvuva{e dva pati na sostanokot

na GMC. Kon notifikacijata treba da bide priloèna i deklaracija so

koja Dràvata koja ne e ~lenka se obvrzuva da gi po~ituva Rakovodnite

Principi za borba protiv korupcijata, usvoeni od Komitetot na Ministri

na Sovetot na Evropa na 6 noemvri 1997 godina.

3. Dràvite koi stanuvaat Strani na me|unarodnite pravni instrumenti,

usvoeni od Komitetot na Ministri na Sovetot na Evropa so primena na

Programata za akcija protiv Korupcijata i koi predviduvaat avtomatsko

zdobivawe so svojstvo ~lenka na GREKO, stanuvaat ~lenki na GREKO ipso

facto soglasno odredbite sodràni vo tie dokumenti.

4. Komitetot na Ministri, vo svojot ograni~en sostav na pretstavnici

na Dràvite ~lenki na Parcijalnata Pro{irena Spogodba, i posle

konsultiraweto so Dràvite koi ne se ~lenki a vo nego ve}e u~estvuvale,

moè da gi pokani Dràvite koi ne se ~lenki, pokraj onie nabrojani

vo gorenavedeniot stav 2, da stanat ~lenki na GREKO. Dràvata koja ne e

~lenka i koja primila takva pokana go informira Generalniot Sekretar

za nejzinata namera da stane ~lenka na GREKO, priloùvajki deklaracija

so koja se obvrzuva da gi po~ituva Rakovodnite Principi za borba protiv

korupcijata.

^len 5

U~estvo na Evropskata Zaednica

Evropskata Zaednica moè da bide pokaneta od strana na Komitetot na

Ministri da u~estvuva vo rabotite na GREKO. Modalitetite na nejzinoto

u~estvo se utvrdeni vo rezolucijata so koja taa se pokanuva da u~estvuva.

^len 6

Sostav na GREKO

1. Sekoja ~lenka imenuva delegacija vo GREKO sostavena od najmnogu

dva pretstavnika. Edniot od pretstavnicite se imenuva za {ef na

delegacijata.

32


2. Tro{ocite za pat i prestoj na edniot pretstavnik na sekoja delegacija

pa|aat na teret na buxetot na Parcijalnata Pro{irena Spogodba.

3. Pretstavnicite koi imaat sedi{te vo GREKO uìvaat privilegii i

imuniteti koi se primenuvaat soglasno ~lenot 2 od Protokolot na

Generalniot Dogovor za privilegii i imuniteti na Sovetot na Evropa.

^len 7

Drugi pretstavnici

1. Evropskiot Komitet za Pravna Sorabotka (CDCJ) i Evropskiot Komitet za

Krivi~ni Problemi (CDPC) opredeluvaat po eden pretstavnik vo GREKO.

2. Komitetot na Ministri moè da pokani drugi organi na Sovetot na Evropa

da opredelat eden pretstavnik vo GREKO otkako }e se konsultiraat so

nea.


3. Statutarniot Komitet, predviden vo ~lenot 18, opredeluva eden

pretstavnik vo GREKO.

4. Pretstavnicite opredeleni vrz osnova na prethodnite stavovi 1 do 3,

u~estvuvaat na plenarnite sostanoci na GREKO bez pravo da glasaat.

Nivnite tro{oci za pat i prestoj ne pagaat na teret na buxetot na

Parcijalnata Pro{irena Spogodba.

^len 8

Funkcioniraweto na GREKO

1. GREKO donesuva odluki koi se neophodni za negovo funkcionirawe. Taa

osobeno:

a. usvojuva izve{tai za procena soglasno ~lenot 15;

b. donesuva predlog godi{na programa za aktivnosti i podgotvuva

predlozi do Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa vo pogled

na predlog buxetot, pred negovoto dostavuvawe na Statutarniot

Komitet formiran so ~len 18;

v. go donesuva svojot godi{en izve{taj za aktivnosti, kako i godi{ni

smetki, pred da gi dostavi na Statutarniot Komitet i na Komitetot

na Ministri.

33

2. GREKO odrùva najmalku dva plenarni sostanoka vo tekot na godinata

i moè da odlu~i, ako e toa neophodno i soglasno negoviot vnatre{en

Delovnik, da formira rabotni grupi.

3. Godi{niot izve{taj za aktivnostite, kako i godi{nite smetki, po

usvojuvawetro se objavuvaat od strana na nadle`nite organi soglasno

~lenot 18.

4. GREKO ima svoj Delovnik. Sekoja Dràva ili Evropskata Zaednica, ako

taa stanala ~lenka na GREKO, treba da go prifati i Statutot i Delovnik

na GREKO.

5. GREKO gi odrùva svoite sostanoci zad zatvoreni vrati.

6. ^lenovite na GREKO koi u~estvuvaat vo zaedni~kata procena imaat pravo

na glas. Sekoj ima pravo na eden glas. Me|utoa, osven pri sprotivna

odluka na Statutarniot Komitet, sekoj ~len koj propu{til da vnese, vo

celina ili pogolem del od negovoto zadolìtelno u~estvo, vo buxetot na

Pro{irenata Parcijalna Spogodba za vreme od dve godini, ne moè da

u~estvuva vo postapkata na odlu~uvawe.

7. Odlukite na GREKO se donesuvaat so dve tretini od izrazenite glasovi

(samo glasovite “za” ili “protiv” vleguvaat pri presmetuvaweto na

glasovite izrazeni spored ~lenot 10 stav 5 od Delovnikot na Delegatite

na Ministri) i so mnozinstvo na izrazeni glasovi.

8. GREKO izbira svoj Pretsedatel i Zamenik - Pretsedatel od pretstavnicite

na ~lenkite koi imaat pravo na glas.

^len 9

Biro

1. Se osnova Biro sostaveno od Pretsedatel i Zamenik-Pretsedatel

spomenati vo ~lenot 8 stav 8 kako i najmalku od pet drugi lica, izbrani

od GREKO od pretstavnicite na ~lenkite koi imaat pravo na glas i,

ako e mo`no, koi se Strani na najmalku eden od me|unarodnite pravni

instrumenti usvoeni vrz osnova na Programata za akcija protiv

korupcijata.

2. Biroto gi vr{i slednite funkcii:

34


- podgotvuva prednacrt - godi{na programa na aktivnostite i

predlog godi{en izve{taj na aktivnostite;

- podgotvuva predlozi do GREKO koi se odnesuvaat na nacrt-buxetot;

- organizira poseti vo zemjite, vrz osnova na odlukite doneseni od

GREKO;

- podgotvuva predlozi do GREKO za sostavot na ad-hoc grupite za

procena;

- mu predlaga na GREKO upatstva za selekcionirawe na postapkite za

procena vrz osnova na ~lenot 10 stav 3;

- mu predlaga na GREKO imenuvawe na nau~ni eksperti i

konsultanti.

3. Biroto vr{i i drugi funkcii {to }e mu gi doveri GREKO.

4. Biroto deluva pod op{t nadzor na GREKO.


^len 10

Postapka za procena

1. GREKO sproveduva postapki na individualni proceni vo sekoja od

negovite ~lenki soglasno ~lenot 2.

2. Procenata e podelena na ciklusi. Eden ciklus na procena e period

~ie traewe e opredeleno od strana na GREKO, vo tekot na koe edna

postapka na procena se vodi zaradi po~ituvawe, od strana na ~lenkite,

na opredeleni odredbi sodràni vo Rakovodnite Principi i drugite

me|unarodni pravni instrumenti usvoeni soglasno Programata za akcija

protiv korupcijata.

3. Vo po~etokot na sekoj ciklus GREKO selekcionira posebni upatstva po

koi }e ja vodi postapkata na procena.

4. Sekoja ~lenka dostavuva edna lista koja sodrì najmnogu pet eksperti

koi se vo mo`nost da gi vr{at zada~ite predvideni vo ~lenovite 12 do

14.

5. Sekoja ~lenka se obezbeduva deka nejzinite organi }e sorabotuvaat

vo postapkata na procena kolku e mo`no pocelosno, vo granicite na

nacionalnoto zakonodavstvo.

35

^len 11

Pra{alnik

1. GREKO donesuva pra{alnik za sekoj ciklus. Ovoj pra{alnik se dostavuva

do site ~lenki na koi se odnesuva procenata.

2. Pra{alnikot ja sodrì ramkata na postapkata za procena.

3. Nivnite odgovori ~lenkite gi dostavuvaat do Sekretarijatot vo rokot

opredelen od strana na GREKO.

^len 12

Grupi za Procena

1. GREKO imenuva, vrz osnova na ekspertite spomenati vo ~lenot 10, stav

4, ad –hoc, grupa za procena za sekoja ~lenka (vo ponatamo{niot tekst:

“grupa za procena”). Koga procenata se odnesuva na sproveduvawe

na odredbite od eden od me|unarodnite pravni instrumenti usvoeni

soglasno Programata za akcija protiv korupcijata, GREKO imenuva grupi

za procena sostaveni isklu~ivo od eksperti predloèni od strana na

~lenkite koi se Strani na soodvetniot instrument.

2. Grupata gi razgleduva odgovorite na pra{alnikot i moè da pobara,

ako e neophodno, dopolnitelni informacii od ~lenkite na koi se

vr{i procenata. Ovie informacii moàt da bidat dostaveni usno ili

pismeno.

3. Na teret na buxetot na Parcijalnata Pro{irena Spogodba pa|aat

tro{ocite za pat i prestoj za ekspertite koi u~estvuvaat vo grupite za

procena.

^len 13

Poseti vo dràvite

1. GREKO moè da pobara od grupata za procena da napravi poseta vo nekoja

~lenka so cel da se pobaraat dopolnitelni informacii koi se odnesuvaat

na nejzinoto zakonodavstvo ili praktika, ako se oceni deka tie }e bidat

korisni.

2. GREKO i ja soop{tuva na soodvetnata ~lenka namerata da napravi poseta,

najmalku dva meseca porano.

36


3. Posetata }e bide sprovedena spored programata napravena od strana na

soodvetnata ~lenka, vodejki smetka za èlbite isneseni od grupata za

procena.

4. ^lenovite na grupata za procena uìvaat privilegii i imuniteti koi

se primenuvaat vrz osnova na ~lenot 2 od Protokolot na Generalniot

Dogovor za privilegii i imuniteti na Sovetot na Evropa.

5. Na teret na buxetot na Parcijalnata Pro{irena Spogodba pa|aat

tro{ocite za pat i prestoj neophodni za da se realiziraat posetite vo

dràvite.

^len 14

Izve{tai za Procenata

1. Vrz osnova na sobranite informacii, grupata za procena podgotvuva

prednacrt izve{taj za procena na sostojbata so soodvetnoto zakonodavstvo

i so praktikata koja se odnesuva na selekcioniranite upatstva za ciklusot

na procenata.


2. Prednacrtot na izve{tajot se dostavuva na komentar do ~lenkite koi se

predmet na procena. Nivnite komentari se zemaat vo predvid od strana

na grupata koga taa go zaklu~uva predlog izve{tajot.

3. Predlog izve{tajot se dostavuva do GREKO.

^len 15

Diskusija i usvojuvawe na izve{taite

1. GREKO rasprava na plenarni sednici po predlog izve{tajot dostaven od

strana na grupata za procena.

2. ^lenkata vo koja e vr{ena procenata ima pravo da dade svoi usni ili

pismeni zabele{ki na sednicata.

3. Po zavr{uvaweto na debatata, GREKO go usvojuva, so ili bez amandmani,

izve{tajot za ~lenkata vo koja e izvr{ena procenata.

4. Site ~lenki u~estvuvaat vo glasaweto za usvojuvawe na izve{tajot za

procena koj se odnesuva na primenata na Rakovodnite Principi. Samo

~lenkite koi se Strani na eden me|unaroden praven instrument usvoen

37

so primena na Programata za akcija protiv korupcijata u~estvuvaat vo

glasaweto za usvojuvawe na izve{taite za procena koi se odnesuvaat na

primenata na ovie instrumenti.

5. Izve{taite za procena se doverlivi. Osven ako ne se odlu~i poinaku,

samo ~lenovite na grupata koja ja sprovela procenata, kako i onie na

GREKO, Komitetot na Ministri, i organite na Sekretarijatot imaat

pristap kon ovie izve{tai.

6. Izve{tajot na GREKO moè da sodrì i preporaki upateni do ~lenkata vo

koja e vr{ena procenata so cel za podobruvawe na zakonodavstvoto kako

i praktikata za borba protiv korupcijata. GREKO ja pokanuva soodvetnata

~lenka da podnese izve{taj za merkite koi se prezemeni sa usoglasuvawe

so preporakite.

^len 16

Javni deklaracii

1. Statutarniot Komitet moè da napravi javna deklaracija koga e na

mislewe deka edna ~lenka ne prezema dovolno merki za sproveduvawe

na preporakite koi i se upateni vo vrska so primenata na Rakovodnite

Principi.

2. Statutarniot Komitet, vo negoviot ograni~en sostav na Dràvi Strani

na soodvetniot instrument, moè da napravi javna deklaracija koga e na

mislewe deka edna ~lenka ne prezema dovolno merki za sproveduvawe

na preporakite koi i se upateni vo vrska so primenata na instrumentot

usvoen so vrz osnova na Programata za akcija protiv korupcijata.

3. Statutarniot Komitet ja informira soodvetnata ~lenka i i dava mo`nost

da dostavi dopolnitelni zabele{ki pred da ja sprovede odlukata za javna

deklaracija spomenata vo prethodnite stavovi 1 i / ili 2.

^len 17

Finansiski izvori na GREKO

1. Buxetot na GREKO se finansira so godi{ni zadolìtelni kontribucii

na nejzinite ~lenki.

2. GREKO moè da prima dopolnitelni dobrovolni kontribucii od nejzinite

~lenki .

38


3. GREKO moè, isto taka, da prima dobrovolni kontribucii od

zainteresiranite me|unarodni institucii.

4. Spomenatite finansiski izvori vo prethodniot stav 3, pred da bidat

prifateni, podleàt na prethodno ovlastuvawe od Statutarniot

Komitet.

5. Imotot na GREKO se prima i ~uva vo ime na Sovetot na Evropa i uìva

beneficii kako privilegiite i imunitetite dodeleni na imotot na

Sovetot na Evropa vrz osnova na dogovorite koi se vo sila.

^len 18

Statutaren Komitet

1. Statutarniot Komitet e sostaven od pretstavnici na Komitetot na

Ministri na Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa koi se istovremeno

~lenki na GREKO kako i pretstavnici posebno opredeleni za taa cel od

strana na drugite ~lenki na GREKO.


2. Statutarniot Komitet sekoja godina ja opredeluva visinata na

zadolìtelnite finansiski kontribucii na ~lenkite na GREKO. Skalata

za presmetuvawe na kontribuciite na Dràvite koi ne se ~lenki se

opredeluva so nivna soglasnost; voop{to, ovaa skala e vo soglasnost

so kriteriumite za opredeluvawe na skalata na kontribucii vo op{tiot

buxet na Sovetot na Evropa.

3. Statutarniot Komitet go usvojuva sekoja godina buxetot na Parcijalnata

Pro{irena Spogodba koj se odnesuva na tro{ocite za sproveduvawe na

Programata na aktivnosti i na zaedni~kite tro{oci na sekretarijatot.

4. Statutarniot Komitet gi odobruva sekoja godina smetkite na GREKO

koi se napraveni od Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa

soglasno Finansiskiot Pravilnik na Sovetot na Evropa i se dostaveni

do Statutarniot Komitet pridruèni so Izve{tajot na Komisijata za

verifikacija na smetkite. So cel da go rastereti Generalniot Sekretar

od negovata odgovornost za finansisko rabotewe za soodvetnata

finansiska godina, Statutarniot Komitet mu gi ispra}a na Komitetot na

Ministri godi{nite smetki, so odobruvaweto ili drugi zabele{ki, i

pridruèni so izve{tajot napraven od Komisijata za verifikacija na

smetkite.

39

5. Finansiskiot Pravilnik na Sovetot na Evropa se primenuva, mutatismutandis,

na usvojuvaweto i upravuvaweto so buxetot na Parcijalnata

Pro{irena Spogodba.

^len 19

Sekretarijat

1. Na GREKO mu pomaga Sekretarijat koj mu e staven na raspolagawe od

strana na Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

2. Sekretarijatot na GREKO e vo nadle`nost na Izvr{en Sekretar koj go

imenuva Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

^len 20

Amandmani

1. GREKO, kako i negovite ~lenki, moàt na Statutarniot Komitet da mu

predloàt amandmani na ovoj Statut.

2. Statutarniot Komitet moè da gi usvoi amandmanite na ovoj Statut so

odluka donesena ednoglasno. Ako amandmanot ne proizleguva od predlog

na GREKO, se vr{at konsultacii so Statutarniot Komitet.

^len 21

Povlekuvawe

1. Bez da se na{teti na soodvetnite odredbi na me|unarodnite pravni

instrumenti spomenati vo ~lenot 2, stav2, sekoja ~lenka moè da se

povle~e od GREKO so izjava upatena do Generalniot Sekretar od strana

na Ministerot za nadvore{ni raboti ili od strana na diplomatskiot

pretstavnik propisno ovlasten za taa cel.

2. Generalniot Sekretar go potvrduva priemot na izjavata i ja informira

soodvetnata ~lenka deka izjavata }e mu bide dostavena na Statutarniot

Komitet.

3. Po analogija so ~lenot 7 od Statutot na Sovetot na Evropa povlekuvaweto

stapuva vo sila:

40


- na krajot od tekovnata finansiska godina, ako povlekuvaweto

e izjaveno vo tekot na prvite devet meseci od taa finansiska

godina;

- na krajot na slednata finansiska godina, ako izjavata za

povlekuvawe e dadena vo poslednite tri meseci od tekovnata

finansiska godina.

4. Soglasno ~lenot 18 od Finansiskiot Pravilnik na Sovetot na Evropa,

Statutarniot Komitet gi ispituva finansiskite posledici od

povlekuvaweto i donesuva soodvetni odluki.

5. Generalniot Sekretar vedna{ ja informira soodvetnata ~lenka za

posledicite od nejzinoto povlekuvawe i go zadolùva Statutarniot

Komitet da informira za natamo{niot tek.


41

SOVET NA EVROPA

KOMITET NA MINISTRI

4. 3. REZOLUCIJA (2002)6

SO KOJA SE ODOBRUVA PRODOL@UVAWE NA PARCIJALNATA

PRO[IRENA SPOGODBA ZA OSNOVAWE NA “ GRUPA NA

DR@AVI PROTIV KORUPCIJATA - GREKO”

Komitetot na Ministri,

Imaj}i ja vo predvid Statutarnata rezolucija(93)28 na Komitetot na Ministri

vo odnos na parcijalnite pro{ireni spogodbi;

Imaj}i ja vo predvid Rezolucijata (96)36 na Komitetot na Ministri za

vostanovuvawe na kriteriumi vo odnos na parcijalnite i pro{ireni spogodbi,

i predviduvajki deka novite spogodbi }e bidat utvrdeni za inicijalen

proben period so maksimalno traewe od tri godini, po istekot na koj

Komitetot na Ministri se povikuva da odlu~i dali }e ja poni{ti Spogodbata

ili }e dozvoli prodolùvawe na nejzinoto fnkcionirawe;

Imaj}i ja vo predvid Rezolucijata (98)7 so koja se odobruva izgotvuvawe

na Parcijalna pro{irena Spogodba za osnovawe “ Grupa na Dràvi protiv

korupcijata- GREKO”;

Imaj}i ja vo predvid Rezolucijata (99)5 za osnovawe na Grupa na Dràvi

protiv korupcijata ( GREKO );

Imaj}i go vo predvid Statutot na GREKO;

Trgnuvaj}i od utvrdeniot Izve{taj za aktivnostite na GREKO za inicijalniot

period od nejzinoto fukcionirawe, usvoen od GREKO vo tekot na nejziniot

8-mi sostanok, od 4 do 8 mart 2002 godina;

Usvoena od Komitetot na Ministri na 18 april 2002 godina

42


Analiziraj}i go funkcioniraweto na Parcijalnata pro{irena spogodba vo

tekot na edna sredba so Pretsedatelot na GREKO, koja se realizira na 18

april 2002 godina;

Ubeden deka korupcijata prestavuva seriozna zakana protiv pravnata

dràva, demokratijata, ~ovekovite prava, pravednosta i socijalnata pravda,

koja go spre~uva ekonomskiot razvoj i ja doveduva vo opasnost stabilnosta

na demokratskite institucii i pravni fondacii na op{testvoto;

Ubeden deka prodolùvaweto na aktivnostite na GREKO pretstavuva

ponatamo{no angaìrawe na Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa i na

drugite Dràvi koi pristapile kon GREKO, za efikasna borba protiv korupcijata;

Ubeden deka funkcioniraweto na GREKO, vo koja Dràvite ~lenki i onie

koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa u~estvuvaat vrz osnova na ednakvost,

zna~itelno pridonesuva vo razvojot na dinami~niot proces za prevencija i

efikasna borba protiv korupcijata;


Vodej}i smetka za faktot deka brojot na ~lenkite na GREKO od osnovaweto e

pove}e od dvoen i deka zemjite koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa, isto

taka, i se priklu~ija na Parcijalnata pro{irena spogodba;

Vodej}i smetka za rezultatite postignati od GREKO od po~etokot na nejzinoto

funkcionirawe {to ovozmoì da se sprovedat golem broj na evaluacii vo

ramki na prviot krug na evaluacija;

Vodej}i smetka za neophodnosta da se obezbedi sledewe na sproveduvaweto

na preporakite doneseni od GREKO do ~lenkite vo koi e sprovedena evaluacijata

vo tek na prviot krug na evaluacija;

Vo pogled na funkciite {to i pripa|aat na GREKO vrz osnova na Vode~kite

principi za borba protiv korupcijata usvoeni od Komitetot na Ministri na

Sovetot na Evropa na 6 noemvri 1997 godina i me|unarodnite instrumenti

usvoeni vo ramki na Sovetot na Evropa za primena na Akcioniot plan protiv

korupcijata;

Vodej}i smetka, posebno, za faktot deka Kaznenata konvencija protiv korupcija

}e vleze vo sila na 1-vi juli 2002 godina, so {to posle ovoj datum, na

GREKO }e se dodelat pro{irenite funkcii,

43

Odlu~i:

i. Pozitivno da go oceni funkcioniraweto na GREKO vo tekot na inicijalniot

period od nejzinoto rabotewe;

ii.

Da odobri prodolùvawe na aktivnostite na Parcijalnata pro{irena

spogodba “Grupa na Dràvi protiv korupcija - GREKO”;

iii. Da ja povtori èlbata site Dràvi ~lenki na Sovetot na Evropa kako

i Dràvite koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa, a u~estvuvale vo

izgotvuvaweto na spomenatata Spogodba, ako toa u{te ne go napravile,

da i pristapat kolku e mo`no poskoro.

44


SOVET NA EVROPA

GREKO - Grupa na Dràvi protiv korupcijata

4.4. D E L O V N I K

NA GRUPATA NA DR@AVI PROTIV KORUPCIJATA ( GREKO )

Grupata na Dràvi protiv korupcijata ( ponatamu “GREKO”),

Imaj}i gi vo predvid Rezoluciite (98) 7 i (99) 5, so koi se odobruva i usvojuva

Parcijalna pro{irena spogodba za osnovawe na “ Grupa na dràvi

protiv korupcijata - GREKO”,


Imaj}i go vo predvid Statutot na GREKO,

So primena na stavot 4 na ~lenot 8 od Statutot na GREKO,

Go usvojuva ovoj Delovnik:

Usvoen od GREKO na 1-ot plenaren sostanok ( Strazbur, 4-6 oktomvri 1999 godina);

izmenet na 4 -ot, 7-ot, 12-ot, 14 - ot i 22-ot plenaren sostanok ( Strazbur, 12-15 dekemvri

2000 godina, 17-20 dekemvri 2001 godina, 9-13 dekemvri 2002 godina, 24 -28

mart 2003 godina, 7-11 juli 2003 godina i 14 -18 mart 2005 godina)

45

DEL I

ORGANIZACIJA NA GREKO

GLAVA I

^lenki na GREKO

^len 1

Zdobivawe so svojstvo ~lenka na GREKO

1. Svojstvoto ~lenka na GREKO se steknuva naredniot den po priemot od

strana na Generalniot sekretar na notifikacijata napravena so primena

na ~lenot 4, stavovi 1, 2 i 4 od Statutot na GREKO.

2. Svojstvoto ~lenka na GREKO kako rezultat na ratifikacijata na Kaznenata

konvencija za korupcija (SED br. 173), ili na Civilnata konvencija za

korupcija (SED br.174) se steknuva na denot na vleguvawe vo sila na

nekoja od ovie Konvencii vo pogled na soodvetnata Dràva, so primena

na ~lenot 4, stav 3 od Statutot na GREKO.

^len 2

U~estvo na Evropskata zaednica

1. Evropskata zaednica moè da stane ~lenka na GREKO vo soglasnost

slednite postapki:

a. na pokana na Komitetot na Ministri za u~estvo vo GREKO, vo

soglasnost so ~lenot 5 od Statutot;

b. so stanuvawe strana na Kaznenata konvencija za korupcija (SED

br.173), na pokana na Komitetot na Ministri, vo soglasnost so

~lenot 33 od ovaa Konvencija;

v. so stanuvawe strana na Civilnata konvencija za korupcija (SED

br.174), vo soglasnost so ~lenot 15 od ovaa Konvencija.

46


2. Vo pokanata dostavena do Evropskata zaednica za pristapuvawe kon

Kaznenata konvencija za korupcija (SED br. 173), vo soglasnost so

~lenot 33 na ovaa Konvencija, se opredeleni modalitetite za u~estvoto

navedeno vo ~lenot 5 od Statutot na GREKO. Ovaa pokana }e se smeta i

kako pokana za stanuvawe ~lenka na GREKO vo soglasnost so ~lenot 5 na

nejziniot Statut.

3. Modalitetite za u~estvo na Evropskata zaednica vo GREKO }e bidat

regulirani so spogodba sklu~ena me|u Komitetot na Ministri i Evropskata

zaednica vrz osnova na predlog od strana na GREKO i odobrena od

Statutarniot komitet. Vo svetlina na predlogot na Statutarniot komitet,

Komitetot na Ministri }e ja isprati pokanata, navedena vo stavot 1,

podstavovi (a) i (b) na ovaa odredba.

^len 3

Sostav na GREKO


1. ^lenkite nominiraat, vo rok od dva meseca od denot na vleguvawe vo

sila na ovoj Delovnik, delegacija vo soglasnost so ~lenot 6 od Statutot

na GREKO. Sekoja nova ~lenka na GREKO imenuva svoja delegacija, vo

soglasnost so ~lenot 6 od Statutot na GREKO, vo rok od dva meseca od

notifikacijata za stanuvawe ~lenka.

2. [tom }e ja imenuva svojata delegacija, vo soglasnost so prethodniot

stav 1, ~lenkata go informira Sekretarijatot, za imeto, adresata i

rabotniot jazik na nazna~enite pretstavnici, precizirajki go liceto

koe }e bide {ef na delegacijata. Delegaciite se imenuvaat na postojna

osnova. Me|utoa, ~lenkite imaat pravo da nazna~at zamenik za sekoj od

pretstavnicite.

3. Za sekoja izmena vo sostavot na delegacijata, ~lenkite treba da go

izvestat, bez odlagawe, Izvr{niot sekretar.

^len 4

Drugi pretstavnici koi nemaat pravo na glas

Sekoj drug pretstavnik imenuvan vo soglasnost so ~lenot 7 od Statutot na

GREKO, moè, so dozvola na Pretsedatelot, da napravi pismeni ili usni izjavi

po odnos na predmetot na diskusijata.

47

GLAVA II

Pretsedavawe so GREKO

^len 5

Izbor na Pretsedatel i Potpretsedatel

1. GREKO go izbira svojot Pretsedatel i Potpretsedatel od redot na

pretstavnicite nazna~eni od ~lenkite koi imaat pravo na glas. ^lenkata

koja nazna~ila pretstavnik koj e izbran za Pretsedatel ima pravo da

nazna~i dopolnitelen pretstavnik koj e del od delegacijata vo GREKO.

2. Bez da se vlijae na naredniot stav 3, Pretsedatelot i Potpretsedatelot se

izbiraat na dve godini. Tie moàt da bidat reizbrani u{te edna{.

3. Ako mandatot na Pretsedatelot ili Potpretsedatelot istekuva vo tekot na

eden krug na evaluacija, toj se prodolùva do krajot na krugot. Me|utoa,

mandatot na Pretsedatelot, ili na Potpretsedatelot zavr{uva {tom toj/

taa }e go izgubi svojstvoto pretstavnik vo ramki na GREKO.

4. Ako Pretsedatelot go izgubi svojstvoto pretstavnik vo GREKO ili se otkaè

od svojot mandat na Pretsedatel pred negoviot istek, Potpretsedatelot,

stanuva, vedna{ i avtomatski, Pretsedatel za ostanatiot del od negoviot

mandat. Biroto toga{ nazna~uva nov Potpretsedatel od redot na

pretstavnicite koi zasedavaat vo nego za preostanatiot del od toj mandat.

Kandidatot koj ne e izbran a dobil najgolem broj na glasovi vo tekot na

prethodniot izbor go dobiva ispraznetoto mesto vo ramki na Biroto.

5. Site ~lenki moàt da predloàt kandidati za mestata na Pretsedatel ili

Potpretsedatel na GREKO. Kandidaturite se prezentiraat ili po pismen

pat do Izvr{niot sekretar pred odrùvaweto na sostanokot vo tekot na

koj e predviden izborot, ili po usten pat vo tekot na toj ist sostanok,

najmalku 48 ~asa pred izborot.

6. Izborite spomenati vo ovoj ~len se odrùvaat vo tekot na sostanokot

{to prethodi na po~etokot na sekoj krug na evaluacija. Izborite se

sproveduvaat so tajno glasawe i so mnozinstvo na dadeni glasovi.

7. Ako po istekot na prviot krug na glasawe, nieden od kandidatite ne bide

48


izbran, se pristapuva kon vtor krug me|u dvajca kandidati koi dobile

najgolem broj na glasovi; vo slu~aj na podednakov broj na glasovi, za

izbran se proglasuva kandidatot koj ima prednost so ogled na traeweto na

negovite funkcii vo ramki na GREKO. Kandidatite ~ie traewe na funkcii

e isto, imaat prednost so ogled na nivnata vozrast. Kandidatite koi se

reizbrani imaat prednost so ogled na traeweto na nivniot prethoden

mandat.

^len 6

Funkcii na Pretsedatel i na Potpretsedatel

1. Pretsedatelot pretsedava so plenarnite sostanoci na GREKO i so

sostanocite na Biroto. Toj/taa rakovodi so raboteweto na GREKO i vr{i

drugi funkcii dovereni so Statutot, Delovnikot i od GREKO.

2. Pretsedatelot gi vr{i funkciite vrz osnova na ovlastuvawe od GREKO i

isklu~ivo vo nejzin interes.


3. Pretsedatelot moè del od svoite funkcii da gi prenese na

Potpretsedatelot, na eden ili pove}e ~lenovi na Biroto ili na Izvr{niot

sekretar.

4. Pretsedatelot gi opredeluva datumite na sostanocite na GREKO vo

konsultacija so Biroto i Izvr{niot sekretar.

5. Pretsedatelot go pretstavuva GREKO pred Statutarniot komitet, pred

komitetot na Ministri na Sovetot na Evropa i pred sekoj drug organ na

Sovetot na Evropa.

6. Potpretsedatelot go zamenuva Pretsedatelot vo slu~aj na spre~enost.

^len 7

Zamena na Pretsedatelot i Potpretsedatelot

Vo slu~aj na istovremena spre~enost na Pretsedatelot i Potpretsedatelot

ili vo slu~aj na istovremeno zavr{uvawe na nivnite funkcii, so GREKO

pretsedava drug pretstavnik ~len na Biroto, vo soglasnost so pravoto na

prednost predvideno vo ~lenot 5(7) na ovoj Delovnik. Kandidatite koi ne

bile izbrani a imale dobieno najgolem broj na glasovi pri prethodniot

izbor gi popolnuvaat mestata {to se taka isprazneti vo Biroto.

49

^len 8

Ograni~uvawe na vr{eweto na funkciite na Pretsedatelot

Pretsedatelot, Potpretsedatelot ili bilo koj drug pretstavnik koj

pretsedava, se zamenuva vo vr{eweto na funkciite na Pretsedatel vo tekot

na razgleduvaweto i usvojuvaweto na izve{tajot za evaluacija vo odnos na

~lenkata koja gi nazna~ila vo GREKO.

Glava III

Biro

^len 9

Sostav i funkcionirawe na Biroto

1. Biroto e sostaveno od Pretsedatel, Potpretsedatel i od najmnogu pet

pretstavnici, opredeleni spored brojot na ~lenki na GREKO.

2. ^lenot 5, stavovite 2, 3, 4 i 5 od ovoj Delovnik se primenuva, mutatis

mutandis, na izborot i na prezentacijata na kandidaturite za mestata vo

ramki na Biroto. Me|utoa, kandidatite koi ne bile izbrani na mestata

Pretsedatel i/ili Potpretsedatel }e se smetaat kako da ja dobile

kandidaturata za slobodnite mesta vo ramki na Biroto.

3. ^lenot 5, stavovite 6 i 7 od ovoj Delovnik, se primenuva isto taka i na

izborot za slobodnite mesta vo ramki na Biroto. Me|utoa, vo tekot na

prviot krug na glasawe, se izbiraat kandidatite koi dobile apsolutno

mnozinstvo. Vo tekot na vtoriot krug na glasawe, mestata koi ostanale

slobodni se popolnuvaat so kandidati spored redot na namaluvawe na

brojot na glasovi dobien za sekoj od niv.

4. Biroto funkcionira vo soglasnost na ona {to e predvideno vo ~lenot 9

od Statutot i gi ispolnuva zada~ite nabrojani vo nego.

5. Sostanocite na Biroto se zakaùvaat vo redovni intervali, od strana

na Izvr{niot sekretar spored instrukciite na Pretsedatelot ili

koga Izvr{niot sekretar }e utvrdi deka e toa e potrebno za uspe{noto

funkcionirawe na GREKO.

50


Glava IV

Sekretarijat na GREKO

^len 10

Sostav na Sekretarijatot

1. Sekretarijatot e sostaven vo soglasnost so ~lenot 19 od Statutot na

GREKO.

2. Izvr{niot sekretar go imenuva Generalniot sekretar i pripa|a

na Generalnata direkcija I - Pravni raboti na Sovetot na Evropa.

Izvr{niot sekretar gi vr{i funkciite navedeni vo Statutot, kako i vo

ovoj Delovnik.

3. Na Izvr{niot sekretar mu pomaga potreben personal za efikasno i

korektno funkcionirawe na GREKO. Ovoj personal go izbira Generalniot

sekretar na Sovetot na Evropa i raboti vo Generalnata direkcija I-

Pravni raboti na Sovetot na Evropa.


Glava V

Drugi administrativni pra{awa

^len 11

Pokana

1. Sostanocite na GREKO gi svikuva Izvr{niot sekretar na barawe na

Pretsedatelot, po pat na pisma dostaveni do {efot na delegacijata i do

drugite pretstavnici navedeni vo ~lenot 7 od Statutot na GREKO.

2. Kopie od pokanata se ispra}a na zamenicite kako i na pretstavnicite,

na sekoja ~lenka, vo ramki na Statutarniot komitet.

^len 12

Dneven red

Dnevniot red se usvojuva na po~etokot na sekoj sostanok vrz osnova na predlog

izgotven od Izvr{niot sekretar i priloèn kon pokanata.

51

^len 13

Dokumenti

Sekretarijatot e zadolèn za gi izgotvi i isprati site dokumenti {to GREKO

treba da gi razgleda. Dokumentite se dostavuvaat do {efot na delegacijata i

do drugite pretstavnici navedeni vo ~lenot 7 od Statutot na GREKO, najmalku

dve sedmici pred otvoraweto na sostanokot.

^len 14

Jazici

1. Rabotni jazici na GREKO se angliski i francuski.

2. Sekoj dokument {to GREKO treba da go razgleda, dostaven na jazik koj

ne e raboten jazik, se dostavuva do Sekretarijatot so prevod na eden od

rabotnite jazici.

3. Odgovorite na pra{alnikot za evaluacija i sekoj dokument {to se odnesuva

na nego, se dostavuvaat do Izvr{niot sekretar na rabotniot jazik

dogovoren me|u Sekretarijatot i ~lenkata vrz koja se sproveduva evaluacijata.

4. Pri sproveduvaweto na posetata za evaluacija, za rabotniot jazik na

koj taa }e se odviva se dogovaraat Sekretarijatot i ~lenkata vrz koja

se sproveduva evaluacijata. Izve{atajot za sprovedenata evaluacija se

izgotvuva i usvojuva na istiot toj jazik.

^len 15

Kvorum

Kvorumot go so~inuva mnozinstvoto na prisutni ~lenki.

^len 16

Glasawe

1. Glasaweto vo ramki na GREKO se sproveduva vo soglasnost so stavovite 6

i 7 na ~lenot 8 od Statutot na GREKO.

2. Vo slu~aj koga e donesena odluka po nekoe pra{awe, toa moè povtorno

da bide razgleduvano samo ako najmalku edna ~lenka podnese barawe i

52


ako toa bide prifateno so mnozinstvo od ~etiri petini od dadenite glasovi.

3. Pri prebrojuvaweto na glasovite vo predvid se zemaat samo glasovite

“za” i “protiv”.

4. Pravilata vo Statutot na Sovetot na Evropa, vo Delovnikot na Komitetot

na Ministri i na Delegatite na Ministri {to se odnesuvaat na glasaweto

se primenuvaat, mutatis mutandis, i subsidijarno, na GREKO.

^len 17

Redosled pri glasaweto za predlozite i amandmanite

1. Koga za ist predmet ima pove}e predlozi, za niv se glasa spored nivnoto

dostavuvawe. Vo slu~aj na somnenie, odlu~uva Pretsedatelot.

2. Koga na nekoj predlog e daden amandman, prvo se glasa za nego. Ako na

predlogot se dadeni dva ili pove}e amandmani, GREKO prvo go stava

na glasawe onoj amandman koj vo osnova e najdaleku od inicijalniot

predlog i taka se dodeka site amandmani ne bidat staveni na glasawe.

Finalnoto glasawe potoa se odnesuva na predlogot na koj e daden ili

ne e daden amandman. Vo slu~aj na somnenie vo odnos na prioritetot,

odlu~uva Pretsedatelot.


3. Za delovi na nekoj predlog ili amandman moè da se glasa posebno.

4. Vo odnos na predlozite koi predizvikuvaat finansiski implikacii,

prvo se glasa za najskapiot.

^len 18

Redosled na proceduralnite predlozi

Proceduralnite predlozi imaat prioritet pred site drugi podneseni

predlozi, osven onie vo odnos na redosledot. Tie se stavaat na glasawe po

sledniot red:

a. prekinuvawe na sostanokot,

b. odlagawe na sostanokot,

v. odlagawe na debatata po pra{aweto za koe se diskutira,

g. zatvorawe na debatata po pra{aweto za koe se diskutira.

53

^len 19

Odluki i izve{tai od sostanokot

1. Po zavr{uvaweto na sekoj sostanok, Izvr{niot sekretar mu dostavuva na

odobruvawe na GREKO lista na odluki usvoeni vo tekot na sostanokot.

2. So ovlastuvawe na Izvr{niot sekretar se izgotvuva izve{taj za odlukite

na GREKO doneseni vo tekot na sekoj sostanok. Izve{tajot se dostavuva,

kolku e mo`no najbrzo, do pretstavnicite vo GREKO.

^len 20

Rabotni grupi

1. GREKO moè, ako e potrebno, da osnova ad hoc rabotni grupi zadolèni

za postapuvawe po pooddelni pra{awa. Rabotnite grupi gi so~inuvaat

ograni~en broj na pretstavnici izbrani od najmalku pet ~lenki.

2. Pretsedatelot na rabotnata grupa go nazna~uva Biroto. Mandatot na ovie

rabotni grupi go opredeluva GREKO.

^len 21

Izvestuvawa koi sodràt informacii staveni na razgleduvawe na GREKO

1. Izvr{niot sekretar gi dostavuva do GREKO izvestuvawata koi sodràt

informacii staveni na razgleduvawe na GREKO, osven ako tie ne se

odnesuvaat na pra{awa {to se nadvor od nejzinata nadle`nost.

2. Izvr{niot sekretar vodi registar za site primeni izvestuvawa.

3. GREKO moè, ako smeta deka e potrebno, do organite na Sovetot na Evropa

i do drugi tela, da dostavi ekspertiza vo ramki na negovata nadle`nost.

54


DEL II

POSTAPKA ZA EVALUACIJA

^len 22

Op{ti odredbi

1. Odredbite sodràni vo ovoj del imaat za cel da gi preciziraat

~lenovite 10 do 16 od Statutot na GREKO i se primenuvaat, bez da vlijaat

na odredbite sodràni vo ovie ~lenovi.


2. Postapkata za evaluacija se zasnova na me|usebnite principi za

evaluacija i pritisok i pridonesuva za realizirawe na celite na

GREKO, kako {to se utvrdeni vo ~lenovite 1 i 2 od nejziniot Statut.

^len 23

Krugovi na evaluacija

1. GREKO go opredeluva traeweto na sekoj krug na evaluacija vo svetlina na

izbranite odredbi na koi se odnesuva evaluacijata.

2. Odredbite izbrani za nekoj krug na evaluacija moàt da vklu~uvaat:

a. eden ili pove}e od Vode~kite principi na Rezolucijata 97(24),

b. edna ili pove}e odredbi na Kaznenata konvencija za korupcija

(SED br.173),

v. edna ili pove}e odredbi na Civilnata konvencija za korupcija

(SED br. 174) i/ili

g. edna ili pove}e odredbi na sekoj me|unaroden praven instrument

so primena na Akcionata programa protiv korupcija.

55

^len 24

Pra{alnik

1. Pra{alnikot za me|usebna evaluacija se ispra}a do ~lenkite vrz koi

se vr{i evaluacijata. Osven ako GREKO ne odlu~i poinaku, odgovorite

na pra{alnikot se ispra}aat do Sekretarijatot vo rok opredelen od

GREKO.

2. Odgovorite na pra{alnikot se detalni, gi tretiraat site pra{awa i

sodràt potrebni aneksi. [tom }e se odlu~i da se realizira poseta

za evaluacija, ovie dokumenti treba da bidat dostaveni do Izvr{niot

sekretar najmalku tri meseci pred posetata.

^len 25

Eksperti

1. Sekoja ~lenka dostavuva do Izvr{niot sekretar lista na najmnogu pet

eksperti, vo rok od tri meseci po usvojuvaweto na ovoj Delovnik ili,

podocna, po notifikacijata za nejzino pristapuvawe.

2. ^lenkite moàt da ja izmenat ovaa lista. Ako ne postoi notifikacija za

izmena od strana na nekoja ~lenka, listata ostanuva vaè~ka.

3. Pretstavnicite vo GREKO, so primena na ~lenot 6, stav 1 od Statutot,

moàt, isto taka, da bidat zapi{ani vo listata od prethodniot stav 1.

^len 26

Timovi za evaluacija

1. Biroto dava predlozi na GREKO vo odnos na sostavot na timovite za

evaluacija( ponatamu “tim”) navedeni vo ~lenot 12 stav 1 od Statutot na

GREKO.

2. Osven ako GREKO poinaku ne odlu~i, timot e sostaven od trojca eksperti

koi doa|aat od razli~ni ~lenki, izbrani od listata navedena vo ~lenot 10

stav 4 od Statutot na GREKO na koi im asistira eden ~len od Sekretarijatot.

Po isklu~ok, vo timovite moàt da bidat vklu~eni dopolnitelni eksperti

i, ako e potrebno, i eksperti od oblasta na naukata.

3. Pred GREKO da gi odobri predlozite na Biroto, listata na eksperti se

dostavuva na ~lenkata vrz koja se vr{i evaluacija, za da taa dade svoe

56


mislewe. Vo slu~aj na nejzino neodobruvawe, koe GREKO go smeta za

osnovano, Biroto dostavuva alternativni predlozi.

4. Ako timot pobara dopolnitelni informacii vrz osnova na ~lenot 12 stav

2 od Statutot, ~lenkata odgovara na takvoto barawe vo najkratok moèn

rok, detalno i celosno.

^len 27

Poseti vo zemjite

1. Posetite vo zemjite se realiziraat vo soglasnost so ~lenot 13 od Statutot.

Datumite na posetite gi opredeluva Izvr{niot sekretar vo soglasnost so

~lenkata doma}in spored programata za poseta usvoena od Biroto.

2. Kako op{to pravilo, posetata ne moè da se sprovede pred istekot na tri

meseci od priemot na odgovorite na pra{alnikot od strana na Izvr{niot

sekretar.


3. Vrz osnova na nacrt- programata dostavena do Sekretarijatot od ~lenkata

vrz koja se vr{i evaluacija, timot ja usvojuva, kolku e mo`no pobrgu,

predloènata programa za posetata.

4. Pred po~etokot na posetata vo zemjata, se odrùva podgotvitelen sostanok

na ekspertskiot tim i Sekretarijatot, zaradi prethodna razmena na

mislewa.

5. Traeweto na posetata, vo princip, ne e podolgo od ~etiri dena i se odviva

spored razumen raspored. Biroto ili Izvr{niot sekretar moàt, vo

posebni slu~ai, da go prodolàt traeweto na posetata.

6. Na krajot na posetata, se organizira sostanok so pretstavnicite na

~lenkata doma}in zaradi razgleduvawe na site bitni pra{awa {to se

odnesuvaat na evaluacijata.

7. Posetata vo zemjata se zavr{uva so sostanok me|u ekspertskiot tim i

Sekretarijatot zaradi utvrduvawe zaedni~ka ocenka na posetata vo

zemjata vo odnos na primenata na izbranite odredbi za evaluacija.

Iznesenite idei se sumiraat od Sekretarijatot po zavr{uvaweto na

sostanokot.

57

^len 28

Izgotvuvawe nacrt- izve{taj za me|usebnata evaluacija

1. Izve{tajot za me|usebnata evaluacija se sostoi od eden opisen del,

zasnovan na odgovorite na pra{alnikot i drugite dobieni informacii,

i od eden analiti~ki del koj sodrì zabele{ki i preporaki kako i nivno

obrazloènie.

2. Za da se olesni rabotata na timot za evaluacija, Sekretarijatot podgotvuva

nacrt na opisniot del - ako e potrebno vo konsultacija so ~lenkata vrz

koja se vr{i evaluacijata - i toj tekst go dostavuva do ekspertskiot tim

najdocna eden mesec pred eventualnata poseta.

3. Ekspertskiot tim gi podnesuva do Sekretarijatot negovite li~ni

pismeni komentari, vo odnos na analiti~kiot del, koi sodràt predlog

na preporaki i zabele{ki, vo rok od 14 dena od priemot na nacrtot na

opisniot del ili, ako krugot na evaluacija predviduva poseta vo zemjata,

vo rok od 14 dena posle posetata.

4. Vrz osnova na komentarite primeni od ekspertite na timot za evaluacija,

Sekretarijatot izgotvuva, vo period od 14 dopolnitelni denovi,

nacrt-preliminaren izve{taj za me|usebnata evaluacija (P1). Ovoj

preliminaren nacrt se dostavuva na komentari na ekspertskiot tim.

5. Komentarite po preliminarniot nacrt se ispra}aat do Sekretarijatot i

do do drugite eksperti na timot vo rok od 14 dena.

6. Vrz osnova na dadenite komentari, Sekretarijatot go modificira

preliminarniot nacrt (P2) i go dostavuva do ekspertskiot tim. Vo

slu~aj na postoewe na posebni pote{kotii, Sekretarijatot moè, pred

finaliziraweto na nacrt- izve{tajot za evaluacijata, da organizira

koordinativen sostanok so ekspertskiot tim i pretstavnikot/

pretstavnicite na ~lenkata vrz koja se vr{i evaluacija.

7. Revidiraniot predlog (P2) se ispra}a na ~lenkata vrz koja se vr{i

evaluacija za davawe pismeni zabele{ki. ^lenkata ima, najmalku, 21

den za izgotvuvawe na nejzinite zabele{ki. Ako ~lenkata ne e vo mo`nost

da gi dostavi komentarite vo dadeniot rok, taa treba da se obrati do

Izvr{niot sekretar za prodolùvawe na rokot.

8. Komentarite dostaveni od ~lenkata se ispra}aat na ekspertskiot tim

zaradi utvrduvawe na onie {to moàt da bidat prifateni.

58


9. Revidiranata verzija na nacrt - izve{tajot za evaluacija (P3) treba da

bide ispratena na site pretstavnici vo GREKO najmalku dve sedmici

pred plenarniot sostanok vo tekot na koj nacrt - izve{tajot }e bide

razgleduvan i usvoen.

10. Koga e potrebno da bidat re{eni nekoi minorni redakciski pra{awa,

pred da se stavi revidiraniot nacrt na plenarniot sostanok, Izvr{niot

sekretar organizira, ve~erta pred sostanokot, prethoden sostanok

me|u ekspertskiot tim i pretstavnicite na ~lenkata vrz koja se vr{i

evaluacija. Finalniot modificiran nacrt (P4) moè da bide izgotven

po zavr{uvaweto na ovoj sostanok.

^len 29

Razgleduvawe, diskusija i usvojuvawe na nacrt - izve{tajot

1. Izve{taite za evaluacija se razgleduvaat na Plenarna sesija vo rok

od {est meseci po zavr{uvaweto na posetata. Vo slu~aj ovoj rok da ne

moè da bide po~ituvan, Sekretarijatot treba da dostavi objasnuvawe do

GREKO.


2. Debatite po sekoj nacrt - izve{taj zapo~nuvaat so usna prezentacija od

strana na timot za evaluacija i, kako odgovor, pretstavnicite na ~lenkata

vrz koja se vr{i evaluacija davaat, ako sakaat, op{ta izjava.

3. Na predlog na Izvr{niot sekretar, Biroto moè da pokani dvajca

vme{uva~i od redot na pretstavnicite vo GREKO da postavat pra{awa

vo tekot na diskusijata po nacrt- izve{tajot. Ovie pra{awa vo pismena

forma treba da im bidat staveni na raspolagawe na pretstavnicite vo

GREKO, pred sostanokot. Vme{uva~ite i ekspertskiot tim ne moàt da i

pripa|aat na ista ~lenka.

4. Potoa, vo tekot na debatata pretstavnicite vo GREKO i ekspertskiot tim

moàt da postavuvaat dopolnitelni usni pra{awa.

5. Me|usebniot izve{taj za evaluacija se usvojuva na plenarnata sesija po

zavr{uvaweto na debatata.

59

^len 30

Po~ituvawe na preporakite

1. ^lenkite na GREKO treba da se pridrùvaat kon preporakite sodràni

vo izve{tajot za evaluacija i celosno da gi sproveduvaat vo rokovite

opredeleni od GREKO.

2. Vo soglasnost so ~lenot 15, stav 6 od Statutot, ~lenkite treba na GREKO

da mu dostavat izve{taj za sostojbata (ponatamu “izve{taj RS”). vo

koj }e bidat sodràni merkite {to se prezemeni za sproveduvawe na

preporakite sodràni vo izve{tajot za evaluacija. GREKO gi razgleduva

ovie izve{tai i odlu~uva dali ~lenkata gi sprovela preporakite.

^len 31

Postapka za usoglasenost

1. Na predlog na Biroto, GREKO izbira dvajca ~lenovi odgovorni za

izgotvuvawe na izve{tajot za usoglasenost (ponatamu “izve{taj RC”),

koi treba da utvrdat dali ~lenkata gi sprovela preporakite sodràni

vo izve{tajot za evaluacija. Selekcijata treba da se zasnova vrz

kriteriumi kako {to se u~estvoto vo prviot krug na evaluacija ( vo

svojstvo na evaluator ili vme{uva~) i sli~nosta na pravnite sistemi ili

geografskata blizina so ~lenkata vrz koja se vr{i evaluacija. [efot

na delegacijata ili bilo koe drugo lice opredeleno od nego ( ponatamu

“ izvestiteli”) go prezentiraat izve{tajot na plenarnata sesija. Samo

~lenovite na delegaciite ili evaluatorite na GREKO moàt da bidat

nazna~eni za izvestiteli.

2. Sekretarijatot im asistira na izvestitelite vo izgotvuvaweto na

izve{tajot RC (P1) koj go izrazuva zaedni~kiot vpe~atok na izvestitelite

(P2).

3. Nacrt - izve{tajot (P2) se ispra}a na komentar na ~lenkata vrz koja se

vr{i evaluacijata. Komentarite se dostavuvaat do Izvr{niot sekretar

vo rok od 14 denovi od priemot na nacrtot RC.

4. Sekretarijatot im asistira na izvestitelite pri revizijata na nacrt -

izve{tajot RC zemaj}i gi vo predvid komentarite od ~lenkata.

5. Revidiraniot nacrt - izve{taj RC (P3) se ispra}a na pretstavnicite na

GREKO najmalku 14 denovi pred plenarniot sostanok vo tekot na koj toj }e

bide razgleduvan.

60


6. Nacrt izve{tajot RC (P3) se razgleduva od GREKO najdocna {est meseci

od priemot, od strana na Sekretarijatot, na izve{tajot RS. Vo slu~aj koga

rokot ne moè da bide po~ituvan, Sekretarijatot }e dostavi objasnuvawa

do GREKO.

7. Po razgleduvaweto i diskusiite, GREKO na plenarnata sesija go usvojuva

Izve{atjot RC. ^lenkata vrz koja se sproveduva postapkata za usoglasenost

ja pretstavuva {efot na delegacijata koj moè da bide pridruèn od

drugi pretstavnici ili nacionalni eksperti. Na barawe na {efot na

delegacijata, GREKO moè da go odloì usvojuvaweto na izve{tajot RC

ako smeta deka se potrebni dopolnitelni informacii ili ekspertizi.

8.1 Vo izve{tajot RC se naveduva dali sekoja posebna preporaka:

i. bila sprovedena na zadovolitelen na~in ili, vo konkreten slu~aj,

bila tretirana na zadovolitelen na~in ;

ii. delumno bila sprovedena;

iii. ne bila sprovedena.


8.2 Vo slu~aj izve{tajot RC da sodrì zaklu~ok II) ili III), toj treba da

naglasuva dali ~lenkata e povikana, vo rokot opredelen od GREKO, da

dostavi dopolnitelni informacii za sproveduvawe na preporakata

{to e vo pra{awe.

8.3 Izve{tajot RC sodrì op{t zaklu~ok za sproveduvawe na preporakite.

Vo slu~aj spomenatiot zaklu~ok da naglasuva deka odgovorot na

preporakite celosno ne zadovoluva, GREKO }e go primeni ~lenot 32.

9.1 Vrz osnova na dopolnitelnite informacii dobieni od nekoja ~lenka

vrz osnova na stavot 8.2 na ovoj ~len, Sekretarijatot izgotvuva

kratka procena za sproveduvawe na preporakite {to se vo pra{awe,

za razgleduvawe i usvojuvawe od GREKO. So usvojuvaweto na ovaa

procena se zavr{uva postapkata za usoglasuvawe osven vo slu~aj

koga dopolnitelnite informacii se o~igledno nedovolni; vo takov

slu~aj GREKO }e pobara doolnitelni informacii. Procenkata }e bide

sodràna vo aneks na soodvetniot izve{taj RC.

9.2 Dopolnitelnite informacii se razgleduvaat od GREKO najdocna {est

meseci po nivniot priem od Sekretarijatot.

61

^len 32

Merki {to treba da se prezemat koga ~lenkite na GREKO ne gi po~ituvaat

preporakite sodràni vo izve{tajot za me|usebna evaluacija

1. Site merki {to se odnesuvaat na ~lenkite koi ne postapile se vodat od

slednite principi:

- Ednakov tretman me|u ~lenkite na GREKO

- Progresiven pristap vo tretiraweto na ~lenkite koi ne

postapile

- Odobruvawe na plenarniot sostanok merki {to treba da se

prezemat a koi dozvoluvaat odredena fleksibilnost vo odnos na

nivnata primena.

2. Postapkata vo odnos na ~lenkite koi ne postapile gi sodrì slednite

merki:

i. GREKO bara od {efot na delegacijata na ~lenkata {to ne postapila

izgotvuvawe izve{taj ili redovni izve{tai za progresot vo

sproveduvaweto na preporakite vo opredelenite rokovi;

ii. Pretsedatelot na GREKO ispra}a pismo, so kopie do Pretsedatelot

na Statutarniot komitet, do {efot na delegacijata na soodvetnata

~lenka, potsetuvajki go za nepo~ituvaweto na preporakite;

iii. GREKO go pokanuva Pretsedatelot na Statutarniot komitet da

isprati pismo do Postojaniot pretstavnik pri Sovetot na Evropa

na soodvetnata ~lenka, potsetuvajki go za nepo~ituvaweto na

preporakite;

iv. GREKO go pokanuva Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa

da isprati pismo do Ministerot za nadvore{ni rboti na

soodvetnata dràva ~lenka, potsetuvajki go za nepo~ituvaweto na

preporakite;

v. GREKO organizira edna misija na visoko nivo vo ~lenkata {to ne

postapila( vklu~uvaj}i go i Pretsedatelot i Izvr{niot sekretar

na GREKO, Generalniot direktor za Pravni raboti i nekoi {efovi

na delegacii) za da i dade pogolemo zna~ewe na porakata;

vi. GREKO soglasno ~lenot 16 od Statutot ova pra{awe go stava na

razgleduvawe na Statutarniot komitet.

62


^len 33

Javni deklaracii

1. Pretsedatelot na GREKO go informira Statutarniot komitet za sekoja

merka prezemena vo soglasnost so ~lenot 32, osobeno vo odnos na

rezultatite od misijata na visoko nivo, kako i za propustite na ~lenkata

vo odnos na po~ituvaweto na preporakite.

2. Statutarniot komitet odlu~uva, vo svetlina na izve{tajot dobien

od Pretsedatelot na GREKO, za oportunosta od izgotvuvawe na javna

deklaracija vo soglasnost so ~lenot 16 stavovi 1 i 2 od Statutot.

3. Ovaa odluka ima pravno dejstvo ako bide potvrdena vo tekot na naredniot

sostanok na Statutarniot komitet, vo soglasnost so ~lenot 16, stav 3 od

Statutot.

DEL III

DOVERLIVOST


^len 34

Op{ti odredbi

1. Informaciite dobieni od GREKO {to se odnesuvaat na evaluacijata ili na

postapkata za usoglasenost, vklu~uvaj}i gi i odgovorite na pra{alnikot,

izve{taite za posetata na nekoja zemja, izve{taite RS kako i prepiskata,

se doverlivi. Toa vaì i za site izve{tai od sostanokot na GREKO.

2. Vo soglasnost so ~lenot 15 stav 5 od Statutot, izve{atite za evaluacija

se doverlivi. Istoto pravilo se primenuva na izve{tajot RC. Me|utoa,

GREKO moè da usvoi rezime za sekoj izve{taj za evaluacija ili izve{taj

RC i javno da go objavi. Pokraj toa, GREKO moè celosno javno da go

objavi izve{tajot za evaluacija i/ili izve{tajot RC, so komentarite na

soodvetnata ~lenka, ako taa toa go pobara.

3. Nieden li~en podatok ne se objavuva bez jasna soglasnost na soodvetnoto

lice.

Ovoj ~len e usvoen od Statutarniot komitet na tretiot sostanok ( Strazbur, 14 dekemvri

1999 g.) vrz osnova na predlog daden od GREKO. Statutarniot komitet odlu~i ovoj

~len da go vklu~i vo Delovnikot.

63

^len 35

Op{ti odredbi

vo odnos na pretstavnicite, ekspertite i drugite lica {to mu asistiraat

na GREKO, vklu~uvaj}i gi i nau~nite eksperti i preveduva~ite

1. Pretstavnicite vo GREKO, nivnite zamenici, ekspertite na timovite

za evaluacija, Sekretarijatot i drugiot personal koj mu asistira na

GREKO treba, vo tekot i posle nivnoto rabotewe, da gi dràt vo tajnost

faktite i informaciite za koi doznale vo tekot na vr{eweto na nivnite

funkcii.

2. Za taa cel vo dogovorite na nau~nite eksperti i preveduva~ite za

asistirawe na GREKO e vklu~ena takva klauzula.

^len 36

Posledici

od povredata na praviloto za doverlivost od pretstavnicite,

posmatra~ite i ekspertite na GREKO

1. Koga postojat seriozni pri~ini da se veruva deka nekoj pretstavnik vo

GREKO ja prekr{il obvrskata za doverlivost, GREKO moè da odlu~i,

otkako na soodvetniot pretstavnik mu bila dadenana mo`nost da se

proiznese, da go informira Statutarniot komitet za toa pra{awe.

2. Koga postojat seriozni pri~ini da se veruva deka nekoj ekspert ja

prekr{il obvrskata za doverlivost, GREKO moè da odlu~i, otkako na

toa lice mu bila dadena mo`nost da se proiznese, za donesuvawe merki,

vklu~uvaj}i i mo`nost za negovo bri{ewe od listata.

^len 37

Posledici

od povredata na praviloto za doverlivost za ~lenovite na Sekretarijatot,

nau~nite eksperti i preveduva~ite

Koga postojat seriozni pri~ini da se veruva deka nekoj ~len na Sekretarijatot

na GREKO, nekoj nau~en ekspert ili nekoj preveduva~ ja prekr{ile obvrskata

za doverlivost, GREKO moè da odlu~i, otkako na toa lice mu bila

dadena mo`nost da se proiznese, za ova pra{awe da go informira Generalniot

sekretar na Sovetot na Evropa i da pobara da bidat prezemeni soodvetni

merki.

64


^len 37 a

Posmatra~i

^lenovite 35 i 37 analogno se primenuvaat na Posmatra~ite vo

GREKO i na nivnite pretstavnici.

DEL IV

OP[T GODI[EN IZVE[TAJ NA GREKO

^len 38

Godi{en izve{taj

1. Vo soglasnost so ~lenot 8 stavovi 1, iii. i 3 od Statutot, Izvr{niot

sekretar mu dostavuva sekoja godina na GREKO nacrt - op{t izve{taj

za aktivnostite. Po usvojuvaweto od GREKO, izve{tajot se dostavuva do

Statutarniot komitet i do Komitetot na Ministri. Ako od nego se pobara,

Pretsedatelot na GREKO usno go prezentira ovoj izve{taj na Komitetot

na Ministri. Potoa, izve{tajot se dostavuva i do Parlamentarnoto

sobranie i do javnosta.


2. Izve{tajot sodrì, pokraj drugoto i informacii za organizacijata i

metodite na vnatre{noto rabotewe na GREKO kako i kratki pregledi na

izve{taite za evaluacija usvoeni vo soodvetniot period.

3. Izve{tajot se usvojuva na prviot sostanok na GREKO vo dadenata

kalendarskata godina i sodrì pregled na prethodnata kalendarska

godina.

65

DEL V

ZAVR[NI ODREDBI

^len 39

Amandmani

1. Sekoja ~lenka, Pretsedatelot ili Izvr{niot sekretar moè, vo sekoe

vreme, da predloì amandman na ovoj Delovnik. Predlogot se dostavuva

do Biroto. Biroto odlu~uva dali e soodvetno toj predlog da se dostavi do

GREKO.

2. Ako Biroto odlu~i da ne go dostavi predlogot do GREKO, toj }e bide staven

na dneven red na GREKO samo ako dobie poddr{ka od edna ~etvrtina od

~lenovite na GREKO vo toj moment.

3. GREKO moè da go usvoi predloèniot amandman so mnozinstvo od dve

tretini od dadenite glasovi.

^len 40

Vleguvawe vo sila na Delovnikot

Ovoj Delovnik vleze vo sila na 1-vi noemvri 1999 godina. Amandmanite

usvoeni od GREKO vo 2000 i 2001 godina vlegoa vo sila naredniot den od

nivnoto usvojuvawe . Amandmanite usvoeni od GREKO na 13 dekemvri 2002

godina vlegoa vo sila prviot den na vtoriot krug na evaluacija . Amandmanite

usvoeni od GREKO na 28 mart 2003 godina vlegoa vo sila istiot den.

16 dekemvri 2000 i 21 dekemvri 2001 godina

1-vi januari 2003 godina

66


5 PRAVNI INSTRUMETI

SOVET NA EVROPA

SED br. /173

5.1. KAZNENA KONVENCIJA ZA KORUPCIJA 10

Preambula

Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa i drugite Dràvi ~lenki koi

u~estvuvaa vo izgotvuvaweto na ovaa Konvencija;

Imaj}i vo predvid deka celta na Sovetot na Evropa e da ostvari potesno

edinstvo me|u negovite ~lenki;

Priznavajki go zna~eweto na jakneweto na sorabotkata so drugite Dràvi

potpisni~ki na ovaa Konvencija;

Ubedeni vo neophodnosta od prodolùvawe, kako prioritet, na zaedni~kata

kaznena politika, usmerena kon za{tita na op{testvoto od korupcijata,

10 Ratifikuvana vo Sovetot na Evropa, na 28.07.1999 godina (objavena vo „Slu`ben

vesnik na RM” br.32/99)

67

vklu~uvaj}i go usoglasuvaweto na zakonodavstvoto i adekvatnite preventivni

merki;

Istaknuvajki deka korupcijata pretstavuva zakana za demokratijata, pravdata

i ~ovekovite prava, gi potkopuva principite na dobroto upravuvawe,

pravednosta i socijalnata pravda, ja naru{uva konkurencijata, go spre~uva

ekonomskiot razvoj i pretstavuva opasnost za stabilnosta na demokratskite

institucii i moralnite osnovi na op{testvoto;

Ubedeni deka efikasnosta na borbata protiv korupcijata zavisi od

zajaknatata brza i soodvetna me|unarodna kaznena sorabotka;

êstitajki si za poslednite postignati uspesi koi pretstavuvaat jaknewe na

svesta i sorabotkata na me|unarodno nivo vo borbata protiv korupcijata,

vklu~uvaj}i gi i aktivnostite od strana na Obedinetite Nacii, Svetskata

Banka, Me|unarodniot Monetaren Fond, Svetskata Trgovska Organizacija,

Organizacijata na Amerikanskite Dràvi, OECD i Evropskata Unija;

Vo pogled na Programata za akcija protiv korupcijata, donesena od strana na

Komitetot na Ministri na Sovetot na Evropa vo noemvri 1996 godina, kako

rezultat na preporakite od 19 - tata Konferencija na Evropskite Ministri

za pravda ( Valeta, 1994 godina);

Potsetuvaj}i vo ramkite na zna~eweto na u~estvoto na Dràvite koi ne se

~lenki vo aktivnostite na Sovetot na Evropa vo borbata protiv korupcijata

i ~estitaj}ki za nivnoto dragoceno u~estvo vo realizacijata na Programata

za akcija protiv korupcijata;

Potsetuvajki, ponatamu deka Rezolucijata Br. 1 donesena od Evropskite

Ministri za pravda za vreme na nivnata 21 - va Konferencija ( Praga, 1997

godina ), povikuva na brzo sproveduvawe na Programata za akcija protiv

korupcijata i prepora~uva, osobeno, izgotvuvawe na Kaznena konvencija za

korupcija vo koja }e bide predvidena inkriminacija za delata na korupcija,

zasilena sorabotka vo goneweto na tie dela i mehanizam na sledewe

otvoren za Dràvite ~lenki i za Dràvite koi ne se ~lenki vrz osnova na

ednakvost;

Vo duhot na ona {to [efovite na Dràvite i Vladite na Sovetot na Evropa

go odlu~ija za vreme na Vtoriot Samit, koj se odrà vo Strazbur na 10 i 11

oktomvri 1997 godina, za iznao|awe zaedni~ki odgovori na predizvicite

pojaveni so {ireweto na korupcijata i go donesoa Planot za akcija, so

koj se predviduva jaknewe na sorabotkata vo borbata protiv korupcijata,

68


vklu~uvaj}i ja nejzinata povrzanost so organiziraniot kriminal i pereweto

na pari, go zadolìja Komitetot na Ministri brgu da gi zavr{i rabotite

na izrabotka na me|unarodni pravni instrumenti, soglasno Programata za

akcija protiv korupcijata;

Imaj}i ja vo predvid Rezolucijata (97) 24 {to se odnesuva na 20 Rakovodni

Principi za borba protiv korupcijata, usvoena na 6 noemvri 1997 godina od

strana na Komitetot na Ministri na 101-ta sesija, ja istaknaa neophodnosta

od brzo izgotvuvawe na me|unarodnite pravni instrumenti, vo izvr{uvawe

na Programata za akcija protiv korupcijata;

Imaj}i go vo predvid usvojuvaweto vo tekot na 102-ta sesija na Komitetot na

Ministri,od 4 maj 1998 godina, na Rezolucijata(98) 7 so koja se odobruva

sklu~uvawe Pro{irena Parcijalna Spogodba za vostanovuvawe “Grupa

na Dràvi protiv Korupcijata - GREKO”, institucija koja ima za cel da ja

podobri sposobnosta na nejzinite ~lenki za borba protiv korupcijata

grièjki se za sproveduvaweto na nivnite obvrski vo ovoj domen.

Se soglasija za slednoto:

5 P R A V N I I N S T R U M E N T I

GLAVA I

Terminologija

^len 1

Terminologija

Definicii

1. Vo smisla na ovaa konvencija:

a. Izrazot “javen slu`benik” se interpretira vo vrska so

definicijata na “funkcioner”, “javen slu`benik”, “minister”,

“gradona~alnik”, ili “sudija” vo nacionalnoto pravo na Dràvata

vo koja soodvetnoto lice ja vr{i ovaa funkcija i onaka kako taa e

primeneta vo nejzinoto nacionalno pravo;

b. Terminot “sudija” podrazbira javni obviniteli i lica koi vr{at

pravosudni funkcii;

v. Vo slu~aj na gonewe na javen slu`benik od druga Dràva, Dràvata

koja go sproveduva goneweto moè da go primeni terminot javen

slu`benik samo ako ovaa definicija e kompatibilna so nejzinoto

nacionalno pravo;

69

g. “Pravno lice” se odnesuva na sekoj organ koj go ima ovoj status vo

soglasnost so nacionalnoto pravo, so isklu~ok na Dràvite ili

drugi javni organi vo vr{eweto na nivnoto isklu~ivo pravo na

javna vlast i na me|unarodnite javni organizacii.

GLAVA II

Merki na nacionalno nivo

^len 2

Aktivna korupcija na nacionalnite javni slu`benici

1. Sekoja Strana usvojuva zakonski i drugi merki koi se neophodni za

utvrduvawe na krivi~noto delo, soglasno nejzinoto doma{no pravo,

koga deloto bilo storeno namerno i toa so predlagawe, ponuduvawe

ili davawe, direktno ili indirektno, nezasluèna imotna korist, na

nekoj od nejzinite javni slu`benici, za nego samiot ili za nekoj drug,

da izvr{i ili se vozdrì od izvr{uvawe na nekoe delo vo ramki na

vr{eweto na negovite funkcii.

^len 3

Pasivna korupcija na nacionalnite javni slu`benici


utvrduvawe na krivi~noto delo, soglasno doma{noto pravo, koga deloto

bilo storeno namerno, za da nekoj od nejzinite javni slu`benici, pobara

ili primi, direktno ili indirektno, nezasluèna imotna korist za nego

samiot ili za nekoj drug, ili da go primi ponudenoto ili vetenoto za

da izvr{i ili da se vozdrì od izvr{uvawe na nekoe delo vo ramki na

vr{eweto na negovite funkcii.

^len 4

Korupcija na ~lenovite na nacionalnite javni institucii


utvrduvawe kako krivi~no delo, soglasno doma{noto pravo, na delata

predvideni vo ~lenovite 2 i 3 koga tie se odnesuvaat na sekoe lice -

~len na bilo koja nacionalna javna institucija koja vr{i zakonodavna

ili upravna funkcija.

70


^len 5

Korupcija na stranskite javni slu`benici

1. Sekoja Strana usvojuva zakonski i drugi merki neophodni za utvrduvawe

kako krivi~no delo, soglasno doma{noto pravo, na delata predvideni vo

~lenovite 2 i 3 koga tie se odnesuvaat na javen slu`benik na sekoja druga

Dràva.

^len 6

Korupcija na ~lenovite na stranskite javni institucii



predvideni vo ~lenovite 2 i 3 koga tie se odnesuvaat na nekoe lice

~len na bilo koja javna institucija koja vr{i zakonodavna ili upravna

funkcija na nekoja druga Dràva.


^len 7

Aktivna korupcija vo privatniot sektor



bilo storeno namerno, so vetuvawe ili davawe, direktno ili indirektno,

vo ramki na trgovska dejnost, nezasluèna imotna korist na nekoe lice

koe upravuva ili raboti za nekoj organ vo privatniot sektor, za nego ili

za drug za da toa izvr{i ili se vozdrì od izvr{uvawe na edno delo, so

povreda na negovite zada~i.

^len 8

Pasivna korupcija vo privatniot sektor



bilo storeno namerno, vo ramki na trgovska dejnost, na na~in {to

nekoe lice koe upravuva ili raboti za nekoj organ vo privatniot sektor

}e pobara ili }e primi, direktno ili so posredstvo na treto lice,

nezasluèna imotna korist ili }e primi ponuda ili vetuvawe, za nego

ili za drug da izvr{i ili se vozdrì od izvr{uvawe na edno delo so

povreda na negovite zada~i.

71

^len 9

Korupcija na me|unarodnite funkcioneri


utvrduvawe kako krivi~o delo, soglasno doma{noto pravo, na delata

navedeni vo ~lenovite 2 i 3 koga tie se odnesuvaat na sekoe lice koe ima

svojstvo na funkcioner ili slu`benik na me|unarodna javna organizacija

na koja Stranata e ~lenka, kako i sekoe lice, koe se izdvoilo ili ne

od takvata organizacija, koe vr{i funkcii koi odgovaraat na onie na

spomenatite funkcioneri ili slu`benici.

^len 10

Korupcija na ~lenovite na me|unarodnite parlamentarni sobranija



predvideni vo ~lenot 4 koga tie se odnesuvaat na sekoe lice ~len

na parlamentarno sobranie na me|unarodna organizacija ~ij ~len e

Stranata.

^len 11

Korupcija na sudii i slu`benici vo me|unarodnite sudovi



predvideni vo ~lenovite 2 i 3 koga tie se odnesuvaat na lice koe vr{i

pravosudni funkcii vo Me|unaroden sud ~ija nadle`nost e prifatena od

Stranata ili funkcioner vo sekretarijatot na takov Sud.

^len 12

Vr{ewe na vlijanie



bilo storeno namerno, so predlagawe, nudewe ili davawe direktno ili

indirektno, nezasluèna imotna korist po osnov na nagrada na nekogo koj

}e izjavi deka e sposoben da izvr{i vlijanie vrz donesuvawe na odluka

od strana na nekoe od licata navedeni vo ~lenovite 2, 4 do 6 i 9 do 11,

nezasluènata imotna korist da bide ili za nego samiot ili za nekoj drug,

72


taka {to }e go pottikne, da primi ili da prifati ponuda ili vetuvawe

po osnov na nagrada za spomenatoto vlijanie, koga vlijanieto }e bide

izvr{eno ili nema da bide izvr{eno ili koga pretpostavenoto vlijanie

}e go proizvede ili nema da go proizvede o~ekuvaniot rezultat.

^len 13

Perewe na prihodot od deloto na korupcija



spomenati vo Konvencijata na Sovetot na Evropa br.141, vo ~lenot 6,

stav 1 i 2 ,pod uslovite predvideni tamu, koga glavnato krivi~no delo

se sostoi od edno od delata utvrdeni vrz osnova na ~lenovite 2 do 12 na

ovaa Konvencija, koga Stranata ne izrazila rezerva vo pogled na ovie

dela, ili ovie dela ne gi smeta kako te{ki od aspekt na soodvetnoto

zakonodavstvo za perewe na parite.


^len 14

Smetkovodstveni dela


utvrduvawe kako krivi~no delo, koe podleì na krivi~ni sankci ili na

drug vid sankcii, soglasno nejzinoto doma{no pravo, koga tie se storeni

so namera, delata ili slednite propu{tawa, upraveni kon ~inewe,

prikrivawe ili prepravawe na delata nabrojani vo ~lenovite 2 do 12,

koga Stranata ne izrazila rezerva:

a. da se napravi ili iskoristi edna faktura ili bilo koj drug dokument

ili smetkovodna kniga koi sodràt la`ni ili nekompletni

informacii;

b. da se propu{ti na nedozvolen na~in da se prokniì edna uplata.

^len 15

Dejstva na u~estvo

Sekoja Strana usvojuva zakonski i drugi merki koi se neophodni za utvrduvawe

kako krivi~no delo, soglasno doma{noto pravo, na sekoj akt na sou~estvo

vo edno od krivi~nite dela utvrdeni vrz osnova na ovaa Konvencija.

73

^len 16

Imunitet

Odredbite na ovaa Konvencija ne zadiraat vo odredbite na nekoj dogovor,

protokol ili statut, nitu vo nivnite tekstovi za primena, {to se odnesuvaat

na imunitetot.

^len 17

Nadle`nost


utrvrduvawe na nejzinata nadle`nost koja se odnesuva na krivi~noto

delo utvrdeno soglasno ~lenovite 2 do 14 od ovaa Konvencija, koga:

a. deloto e storeno vo celina ili delumno na nejzinata teritorija;

b. storitelot na deloto e nejzin dràvjanin, nejzin javen slu`benik

ili ~len na nejzina nacionalna javna institucija;

v. deloto se odnesuva na nekoj nejzin javen slu`benik ili ~len na

nejzinite nacionalni javni institucii ili na nekoe od licata

navedeni vo ~lenovite 9 do 11, koj vo isto vreme e i nejzin

dràvjanin.

2. Sekoja Strana moè, vo momentot na potpi{uvaweto ili deponiraweto

na nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe

ili pristapuvawe, so deklaracija upatena do Generalniot Sekretar na

Sovetot na Evropa, da precizira deka taa go koristi pravoto da ne gi

primeni ili da gi primeni samo vo slu~aite ili pod posebni uslovi,

odredbite za nadle`nost utvrdeni vo stavovite 1 b) i c) na ovoj ~len ili

bilo koj del od ovie stavovi.

3. Koga ednata od Stranite ja iskoristila mo`nosta da izrazi rezerva

predvidena vo stavot 2 na ovoj ~len, taa donesuva merki koi se neophodni

za vostanovuvawe na nejzinata nadle`nost koja se odnesuva na kaznenite

odredbi, utvrdeni vrz osnova na ovaa Konvencija, koga verojatniot

izvr{itel na deloto e prisuten na nejzinata teritorija i ne moè da bide

ekstradiran kon drugata Strana edinstveno vrz osnova na dràvjanstvo,

po barawe za ekstradicija.

4. Ovaa Konvencija ne go isklu~uva vr{eweto na nekoja kaznena nadle`nost

od strana na edna Strana, utvrdena soglasno nejzinoto doma{no pravo.

74


^len 18

Odgovornost na pravnite lica

1. Sekoja Strana usvojuva zakonski i drugi merki koi se neophodni za da se

obezbedi pravnite lica da moàt da se smetaat za odgovorni za delata

na aktivna korupcija, vr{ewe vlijanie i perewe na parite utvrdeni so

ovaa Konvencija, koga tie se izvr{eni za nivna smetka od strana na nekoe

fizi~ko lice, koe postapuvalo bilo individualno bilo vo svojstvo na

~len na organ na pravnoto lice, koe ima funkcija na upravuvawe, vrz

slednite osnovi:

- polnomo{no za pretstavuvawe na pravnoto lice, ili

- ovlastuvawe za donesuvawe odluki vo ime na pravnoto lice, ili

- ovlastuvawe za vr{ewe kontrola kaj pravnoto lice, kako i u~estvo

na toa fizi~ko lice vo svojstvo na sou~esnik ili podbucnuva~ vo

izvr{uvaweto na gorespomenatite dela.


2. Bez ogled na slu~ajot predviden vo stavot 1, sekoja Strana prezema merki

neophodni za obezbeduvawe deka pravnoto lice moè da se smeta za

odgovorno koga otsustvoto na nadzor ili kontrola od strana na fizi~koto

lice navedeno vo stav 1 ovozmoìlo izvr{uvawe na deloto od strana na

fizi~koto lice koe e pod negova vlast.

3. Odgovornosta na pravnoto lice vrz osnova na stavovite 1 i 2 ne gi

isklu~uva krivi~nite gonewa protiv fizi~kite lica - izvr{iteli,

podbucnuva~i ili sou~esnici na spomenatite dela vo stavot 1.

^len 19

Sankcii i merki

1. Imajki ja vo predvid teìnata na krivi~nite dela utvrdeni vrz osnova na

ovaa Konvencija, sekoja Strana predviduva, vo pogled na delata utvrdeni

vo soglasnost so ~lenovite 2 do 14, sankcii i efektivni i srazmerni

merki, koga tie se izvr{eni od strana na fizi~ki lica vklu~uvaj}i i,

sankcii li{uvawe od sloboda za koi moè da se bara ekstradicija.

2. Sekoja Strana se obezbeduva deka vo slu~aj na odgovornost utvrdena vrz

osnova na ~lenot 18 stav 1 i 2, na pravnite lica }e bidat primeneti

efikasni sankcii, vklu~uvaj}i gi i pari~nite kazni.

75

3. Sekoja Strana usvojuva zakonski i drugi merki koi se neophodni za da

i ovozmoàt konfiskacija ili odzemawe na instrumentite i prihodot

od delata utvrdeni vrz osnova na ovaa Konvencija ili na imotot ~ija

vrednost e soodvetna na ovoj prihod.

^len 20

Specijalizirani organi

Sekoja Strana usvojuva merki koi se neophodni za da licata ili organite

bidat specijalizirani vo borbata protiv korupcijata. Tie raspolagaat

so neophodnata nezavisnost vo ramki na osnovnite principi na pravniot

sistem na Stranata dogovorni~ka, za da moàt nivnite funkcii da gi vr{at

efikasno i oslobodeni od sekakov nedozvolen pritisok. Stranite se griàt

personalot na navedenite organi da bide obu~en a tie da raspolagaat so

finansiski sredstva soobrazeni so funkciite {to gi vr{at.

^len 21

Sorabotka pome|u nacionalnite organi

Sekoja Strana usvojuva soodvetni merki koi se neophodni za da se obezbedi

javnite organi kako i javnite slu`benici da sorabotuvaat, vo soglasnost so

nacionalnoto pravo, so organite zadolèni za sproveduvawe na istragi i

gonewa za krivi~nite dela:

a. informiraj}i gi soodvetnite organi, na nivna inicijativa, ako

postojat dovolno pri~ini za da se smeta deka e izvr{eno edno od

krivi~nite dela utvrdeni vrz osnova na ~lenovite od 2 do 14, ili

b. dostavuvaj}i im gi na soodvetnite organi site neophodni

informacii, na nivno barawe.

^len 22

Za{tita na sorabotnicite na pravdata i na svedocite

Sekoja Strana usvojuva zakonski i drugi merki koi se neophodni za

obezbeduvawe efikasna za{tita, a koi se primenuvaat na:

- licata koi dostavuvaat informacii koi se odnesuvaat na

krivi~nite dela utvrdeni vrz osnova na ~lenovite od 2 do 14

ili koi sorabotuvaat na drug na~in so organite zadolèni za

76


sproveduvawe istraga i gonewe;

- svedocite koi davaat izjavi koi se odnesuvaat na tie dela.

^len 23

Merki so koi se olesnuva pribiraweto na dokazite i konfiskacijata na

prihodot

1. Sekoja Strana usvojuva zakonski i drugi merki, vklu~uvaj}i gi i onie

koi ovozmoùvaat koristewe na tehnikite na specijalni istraùvawa

soglasno nacionalnoto zakonodavstvo, koi se neophodni za olesnuvawe na

pribirawe na soodvetnite dokazi za krivi~nite dela utvrdeni vrz osnova

na ~lenovite 2 do 14 i koi ovozmoùvaat identifikuvawe, istraùvawe,

za~uvuvawe i zaplena na instrumentite i prihodot od korupcijata ili

imotot ~ija vrednost e soodvetna na toj prihod, podoben da bide predmet

na merkite od stavot 3 na ~lenot 19 na ovaa Konvencija.

2. Sekoja Strana usvojuva zakonski i drugi merki koi se neophodni za da

nejzinite sudovi ili drugi nadle`ni organi bidat ovlasteni da naredat

soop{tuvawe ili zaplena na bankarskite ili trgovskite dosieja, so cel

da se sprovedat merkite utvrdeni vo stavot 1 na ovoj ~len.


3. Bankarskata tajna ne pretstavuva pre~ka za merkite definirani vo

stavovite 1 i 2 od ovoj ~len.

GLAVA III

Sledewe na sproveduvaweto

^len 24

Sledewe

Grupata na Dràvi protiv korupcijata (GREKO) go obezbeduva sproveduvaweto

na ovaa Konvencija od Stranite Dogovorni~ki.

77

GLAVA IV

Me|unarodna sorabotka

^len 25

Osnovni principi i merki koi se primenuvaat vo me|unarodnata

sorabotka

1. Stranite sorabotuvaat me|usebno, vo soglasnost so odredbite na

soodvetnite instrumenti za me|unarodna sorabotka vo krivi~nata

materija, ili so spogodbite utvrdeni vrz osnova na voedna~eni i

recipro~ni zakonski propisi i na nivnoto nacionalno pravo, kolku {to

e mo`no po{iroko, so cel za sproveduvawe istragi i postapki koi se

odnesuvaat na krivi~nite dela koi spa|aat vo domenot na primenata na

ovaa Konvencija.

2. Koga nitu eden od me|unarodnite dokumenti ili spogodbi navedeni

vo prethodniot stav 1 ne e vo sila pome|u Stranite, se primenuvaat

~lenovite 26 do 31 od ovaa Glava.

3. ^lenovite 26 do 31 od ovaa Glava se primenuvaat i toga{ koga tie se

popovolni odo{to odredbite na me|unarodnite instrumenti ili spogodbi

navedeni vo prethodniot stav 1.

^len 26

Vzaemna pomo{

1. Stranite se soglasni za pruàwe {to e mo`no po{iroka vzaemna pomo{

za neodlo`no postapuvawe po àlbite od strana na organite ovlasteni,

vrz osnova na nivnite nacionalni zakoni, da sproveduvaat istragi i

gonewa za krivi~nite dela koi spa|aat vo domenot na primenata na ovaa

Konvencija.

2. Vzaemnata pomo{ vo smisla na stavot 1 od ovoj ~len moè da bide

odbiena ako zamolenata strana smeta deka so prifa}aweto na baraweto

bi moèlo da se na{teti na nejzinite bitni interesi, nacionalniot

suverenitet, nacionalnata bezbednost ili javniot red.

3. Stranite ne moàt da se povikaat na bankarskata tajna za da go opravdaat

nivnoto odbivawe na bilo koe dejstvo predvideno vo ovaa glava. Koga

78


nejzinoto vnatre{no pravo toa go bara, ednata Strana moè da naloì

baraweto za sorabotka koe sodrì otkrivawe na bankarska tajna da

bide odobreno, bilo od strana na sudija, bilo od drug pravosuden organ,

vklu~uvaj}i go i javnoto obvinitelstvo, odnosno organi koi rabotat vo

materijata za krivi~ni dela.

^len 27

Ekstradicija

1. Krivi~nite dela koi spa|aat vo domenot na primenata na ovaa Konvencija

se smetaat kako vklu~eni vo sekoj dogovor za ekstradicija koj e vo sila

pome|u Stranite kako dela za koi moè da se izvr{i ekstradicija.

Stranite se obvrzuvaat ovie dela da bidat vklu~eni vo sekoj dogovor

za ekstradicija {to tie go sklu~ile za da vrz osnova na nego moè da se

izvr{i ekstradicijata.

2. Koga ednata Strana koja za izvr{uvawe na ekstradicija bara postoewe na

dogovor, primi barawe za ekstradicija od Strana so koja nema sklu~eno

takov dogovor, taa moè ovaa Konvencija da ja smeta kako zakonska osnova

za ekstradicija za site dela utvrdeni soglasno ovaa Konvencija.


3. Stranite koi za izvr{uvawe na ekstradicija ne baraat postoewe na

dogovor, gi priznavaat delata utvrdeni soglasno ovaa Konvencija kako

dela za koi moè da se izvr{i ekstradicija.

4. Ekstradicijata zavisi od uslovite predvideni vo pravoto na zamolenata

Strana ili od dogovorite za ekstradicija koi se primenuvaat,

vklu~uvaj}i gi i pri~inite poradi koi zamolenata Strana moè da odbie

ekstradicija.

5. Ako ekstradicijata koja e barana za delo utvrdeno soglasno ovaa

Konvencija bide odbiena samo vrz osnova na dràvjanstvoto na liceto

koe e predmet na baraweto, ili zatoa {to zamolenata Strana se smeta

za nadle`na za ovoj slu~aj, zamolenata Strana go predava predmetot na

nadle`nost na svoite organi zaradi gonewe, ako drugite odredbi bile

dogovoreni so Stranata molitel, i ja informira navremeno za kone~nite

rezultati.

79

^len 28

Dobrovolni informacii

Bez da na{teti na nejzinite istragi i postapki, ednata Strana moè, bez

prethodno barawe, da dostavi do drugata Strana informacii ako taa ceni

deka objavuvaweto na tie informacii }e i pomogne na Stranata korisnik da

zapo~ne ili da gi zabrza istraùvawata i gonewata za delata utvrdeni vrz

osnova na ovaa Konvencija, ili da podnese barawe do taa Strana vo smisla

na ovaa glava.

^len 29

Centralen organ

1. Stranite opredeluvaat eden centralen organ, ili, po potreba, pove}e

centralni organi, zadolèn (i) da ispra}aat barawa, formulirani vrz

osnova na ovaa glava, na niv da odgovaraat, da gi izvr{uvaat ili da gi

ispra}aat do organite koi se nadle`ni za nivno izvr{uvawe.

2. Sekoja Strana gi dostavuva do Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa,

vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot na deponiraweto na

nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili

pristapuvawe, nazivot i adresata na organot opredelen so primena na

stavot 1 na ovoj ~len.

^len 30

Direktna korespondencija

1. Centralnite organi komuniciraat me|usebno.

2. Vo slu~aj na itnost, barawata za me|unarodna pravna pomo{ ili

izvestuvawata vo vrska so toa moàt da bidat isprateni direktno od

pravosudnite organi, vklu~uvaj}i go i javnoto obvinitelstvo na Stranata

molitel do tie organi na zamolenata Strana. Vo takov slu~aj, edno kopie

treba istovremeno da bide isprateno do centralniot organ na zamolenata

Strana so posredstvo na centralniot organ na Stranata molitel.

3. Sekoe barawe ili izvestuvawe formulirano so primena na stavovite 1

i 2 na ovoj ~len moè da bide dostaveno so posredstvo na Me|unarodnata

organizacija na krivi~nata policija (Interpol).

80


4. Ako edno barawe e podneseno vrz osnova na stavot 2 na ovoj ~len i ako

organot na kogo mu e dostaveno ne e nadleèn za odlu~uvawe po nego,

toj go prepra}a do nadle`niot organ na negovata zemja i direktno ja

informira Stranata molitel.

5. Barawata ili izvestuvawata, podneseni vrz osnova na stavot 2 na

ovoj ~len, koi ne sodràt prinudni merki, moàt da bidat isprateni

direktno od nadle`niot organ na Stranata molitel do nadle`niot organ

na zamolenata Strana.

6. Sekoja Strana moè, vo momentot na potpi{uvaweto ili deponiraweto

na nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili

pristapuvawe, da go informira Generalniot Sekretar na Sovetot na

Evropa deka, so cel za postignuvawe efikasnost, barawata formulirani

vo soglasnost so ovoj ~len treba da bidat dostaveni do nejziniot

centralen organ.

^len 31

Informirawe


Zamolenata Strana bez odlagawe ja informira Stranata molitel za

postapuvaweto po baraweto formulirano vrz osnova na ovaa glava i

za kone~niot rezultat od odlu~uvaweto po baraweto. Zamolenata strana

bez odlagawe ja informira Stranata molitel i za site okolnosti poradi

koi izvr{uvaweto na baranite merki bilo nevozmo`no ili zna~itelno

oddolèno.

GLAVA V

Zavr{ni odredbi

^len 32

Potpi{uvawe i vleguvawe vo sila

1. Ovaa Konvencija e otvorena za potpi{uvawe od Dràvite ~lenki

na Sovetot na Evropa i Dràvite koi ne se ~lenki koi u~estvuvale

vo nejzinoto izgotvuvawe. Ovie Dràvi moàt da ja izrazat nivnata

soglasnost da se obvrzat so:

a. potpi{uvawe bez rezerva za ratifikacija, prifa}awe ili

81

odobruvawe; ili

b. potpi{uvawe, so rezerva za ratifikacija, prifa}awe ili

odobruvawe, prosledeno so ratifikacija, prifa}awe ili

odobruvawe.

2. Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe mu se

dostavuvaat na Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

3. Ovaa Konvencija stapuva vo sila prviot den od mesecot po istekot na

period od tri meseci po datumot na koj (14) Dràvi }e ja dadat nivnata

soglasnost deka ja prifa}aat Konvencijata, vo soglasnost so odredbite od

stavot 1. Dràvata koja vo momentot na ratifikacijata na ovaa Konvencija

ne e ~lenka na Grupata na Dràvi protiv korupcijata (GREKO) avtomatski

stanuva ~lenka na denot na vleguvawe vo sila na ovaa Konvencija.

4. Za sekoja Dràva potpisni~ka koja podocna }e ja dade svojata soglasnost

deka ja prifa}a Konvencijata, taa vleguva vo sila prviot den od mesecot

po istekot na period od tri meseci po datumot na izrazuvawe na nejzinata

soglasnost za prifa}awe na Konvencijata vo soglasnost so odredbite od

stavot 1. Dràvata potpisni~ka koja vo momentot na ratifikacija ne e

~lenka na Grupata na Dràvi protiv korupcijata (GREKO), avtomatski

stanuva ~lenka na denot na vleguvawe vo sila na ovaa Konvencija.

^len 33

Pristapuvawe kon Konvencijata

1. Po vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija, Komitetot na Ministri na

Sovetot na Evropa moè, otkako }e gi konsultira Dràvite dogovorni~ki

na Konvencijata, da ja pokani Evropskata Zaednica kako i sekoja

Dràva koja ne e ~lenka na Sovetot i koja ne u~estvuvala vo nejzinoto

izgotvuvawe, da pristapi kon Konvencijata so odluka donesena so

mnozinstvoto predvideno vo ~lenot 20 d od Statutot na Sovetot na Evropa

i so ednoglasna odluka na pretstavnicite na Dràvite dogovorni~ki koi

imaat pravo da zasedavaat vo Komitetot na Ministri.

2. Za Evropskata Zaednica i za sekoja Dràva koja i pristapuva na

Konvencijata, Konvencijata vleguva vo sila prviot den od mesecot

po istekot na period od tri meseci po datumot na deponiraweto na

instrumentot za pristapuvawe kaj Generalniot Sekretar na Sovetot

na Evropa. Evropskata Zaednica i sekoja Dràva koja pristapila

avtomatski stanuvaat ~lenki na GREKO, ako tie toa ne se vo momentot na

82


pristapuvaweto, na denot na vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija.

^len 34

Teritorijalna primena

1. Sekoja Dràva moè, vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot

na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe,

odobruvawe ili pristapuvawe, da ja opredeli teritorijata ili

teritoriite na koi }e se primenuva ovaa Konvencija.

2. Sekoja Dràva moè, vo sekoe vreme podocna, so deklaracija upatena do

Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa, da ja pro{iri primenata

na ovaa Konvencija na bilo koja druga teritorija opredelena vo

deklaracijata. Vo pogled na ovaa teritorija Konvencijata vleguva vo sila

prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseci po datumot na

priemot na navedenata deklaracija od strana na Generalniot Sekretar.

3. Sekoja deklaracija napravena vrz osnova na dvata prethodni stava

moè da bide povle~ena, po odnos sekoja teritorija opredelena vo

ovaa deklaracija, so notifikacija upatena do Generalniot Sekretar

na Sovetot na Evropa. Povlekuvaweto zapo~nuva da vaì prviot den od

mesecot po istekot na period od tri meseci po datumot na priemot na

spomenatata notifikacija od strana na Generalniot Sekretar.


^len 35

Odnosi so drugite konvencii i dogovori

1. Ovaa Konvencija ne vlijae na pravata i obvrskite koi proizleguvaat

od multilateralnite me|unarodni konvencii vo odnos na posebnite

pra{awa.

2. Stranite na Konvencijata me|usebno moàt da sklu~at bilateralni i

multilateralni dogovori koi se odnesuvaat na pra{awata regulirani so

ovaa Konvencija, so cel za kompletirawe ili utvrduvawe na nejzinite

odredbi ili za olesnuvawe na primenata na principite sodràni vo

nea.

3. Koga dve ili pove}e Strani ve}e sklu~ile dogovor ili spogodba za odreden

predmet sodràn vo Konvencijata, ili koga tie me|usebno na drug na~in

vospostavile vrski vo odnos na ovoj predmet, tie imaat mo`nost da go

83

primenat toj dogovor ili spogodba namesto ovaa Konvencija, ako toa ja

olesnuva me|unarodnata sorabotka.

^len 36

Izjavi

Sekoja Dràva moè, vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot


odobruvawe ili pristapuvawe da izjavi deka }e gi utvrdi kako krivi~ni

dela aktivnata i pasivnata korupcija na stranskite javni slu`benici vo

smisla na ~len 5, na me|unarodnite funkcioneri vo smisla na ~len 9 ili na

sudiite i na slu`benicite vo me|unarodnite sudovi vo smisla na ~len 11,

samo dokolku javniot slu`benik ili sudijata izvr{il ili se vozdràl od

izvr{uvawe delo, so povreda na negovite slu`beni zada~i.

^len 37

Rezervi



odobruvawe ili pristapuvawe, da izjavi deka nema da gi utvrdi kako

krivi~ni dela soglasno nejzinoto doma{no pravo, vo celina ili

poedine~no, delata predvideni vo ~lenovite 4, od 6 do 8, 10 i 12 ili

delata na pasivna korupcija predvideni vo ~lenot 5.



odobruvawe ili pristapuvawe, da izjavi deka }e ja iskoristi rezervata

utvrdena vo ~len 17, stav 2.



odobruvawe ili pristapuvawe, da izjavi deka moè da go odbie baraweto

za pravna pomo{ soglasno ~lenot 26, stav 1, ako baraweto se odnesuva na

delo za koe zamolenata Strana smeta deka e politi~ko delo.

4. Dràvata ne moè, so primena na stavovite 1, 2 i 3 od ovoj ~len, da izrazi

pove}e od pet rezervi na odredbite spomenati vo ovie stavovi. Niedna

druga rezerva ne moè da bide prifatena. Rezervite od ist vid koi se

odnesuvaat na ~lenovite 4, 6 i 10 }e se smetaat kako edna edinstvena

rezerva.

84


^len 38

Va`nost i ispituvawe na izjavite i rezervite

1. Izjavite predvideni vo ~lenot 36 i rezervite predvideni vo ~lenot

37 vaàt tri godini smetajki od prviot den po vleguvaweto vo sila na

Konvencijata za sodvetnite Dràvi. Me|utoa, ovie rezervi moàt da

bidat obnoveni za periodi so isto traewe.

2. Dvanaeset meseci pred istekot na izjavata ili rezervata, Generalniot

Sekretar na Sovetot na Evropa ja informira soodvetnata Dràva za ovoj

istek. Tri meseci pred datumot na istekot, Dràvata mu ja soop{tuva na

Generalniot Sekretar nejzinata namera da ja zadrì, izmeni ili povle~e

izjavata ili rezervata. Vo sprotiven slu~aj, Generalniot Sekretar }e ja

informira taa Dràva deka nejzinata izjava ili rezerva avtomatski

se prodolùva za period od {est meseci. Ako soodvetnata Dràva ne

ja soop{ti odlukata da gi zadrì ili izmeni nejzinite rezervi pred

istekot na ovoj period, rezervata ili rezervite pa|aat.


3. Koga edna Strana dade izjava ili rezerva soglasno ~lenovite 36 i 37,

taa dostavuva, pred nejzinoto obnovuvawe ili vrz osnova na barawe,

objasnuvawa do GREKO za pri~inite za nejzinoto zadrùvawe.

^len 39

Amandmani

1. Sekoja Strana moè da predloì amandmani na ovaa Konvencija, a

Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa }e go dostavi sekoj predlog do

Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa i do sekoja Dràva koja ne e ~lenka

i koja pristapila ili bila povikana da pristapi kon ovaa Konvencija

soglasno odredbite na ~lenot 33.

2. Sekoj amandman predloèn od ednata Strana se dostavuva do Evropskiot

Komitet za krivi~ni problemi, koj misleweto po predloèniot amandman

go podnesuva do Komitetot na Ministri.

3. Komitetot na Ministri go razgleduva predloèniot amandman i misleweto

na Evropskiot Komitet za krivi~ni problemi i, posle konsultacijata

so Dràvite koi ne se ~lenki i se Strani na Konvencijata, moè da go

prifati amandmanot.

85

4. Tekstot na sekoj amandman prifaten od Komitetot na Ministri soglasno

stavot 3 na ovoj ~len se dostavuva do Stranite za prifa}awe.

5. Sekoj amandman prifaten soglasno stavot 3 na ovoj ~len vleguva vo sila

tretiot den otkako site Strani }e go informiraat Generalniot Sekretar

deka go prifatile.

^len 40

Ureduvawe na raziduvawata

1. Evropskiot Komitet za krivi~ni problemi na Sovetot na Evropa e zadolèn

za informirawe za tolkuvaweto i primenata na ovaa Konvencija.

2. Vo slu~aj na raziduvawe pome|u Stranite za tolkuvaweto ili primenata

na ovaa Konvencija, Stranite pravat napori da iznajdat re{enie za

razlikite po pat na pregovori ili drugo miroqubivo sredstvo po nivni

izbor, vklu~uvaj}i i iznesuvawe na raziduvaweto na Evropskiot Komitet

za krivi~ni problemi, na nekoj arbitraèn sud koj donesuva re{enija

koi se zadolìtelni za razidenite Strani, ili na Me|unarodniot sud na

Pravdata, spored zaedni~ka soglasnost pome|u soodvetnite Strani.

^len 41

Otkaùvawe

1. Sekoja Strana moè, vo sekoe vreme, da ja otkaè ovaa Konvencija,

upatuvaj}i soop{tenie do Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

2. Otkaùvaweto vleguva vo sila prviot den od mesecot po istekot na

period od tri meseci od datumot na priemot na soop{tenieto od strana

na Generalniot Sekretar.

^len 42

Notifikacija

Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa gi izvestuva Dràvite ~lenki

na Sovetot na Evropa i sekoja Dràva koja pristapila kon ovaa Konvencija

za :

86


a. sekoe potpi{uvawe;

b. deponiraweto na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe,

odobruvawe ili pristapuvawe;

v. sekoj datum na vleguvawe vo sila na ovaa Konvencija soglasno

nejzinite ~lenovi 32 i 33;

g. sekoja izjava ili rezerva vo soglasnost so ~lenot 36 ili ~lenot

37;

d. sekoj drug akt, notifikacija ili soop{tuvawe koe se odnesuva na

ovaa Konvencija.

Vrz osnova na toa, dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za taa cel, ja

potpi{aa ovaa Konvencija.

Napraveno vo Strazbur, na 27 januari 1999, na francuski i angliski jazik,

so toa {to dvata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok

{to }e bide deponiran vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot

Sekretar na Sovetot na Evropa }e im dostavi zavereno kopie na sekoja

Dràva ~lenka na Sovetot na Evropa, na Dràvite koi ne se ~lenki koi

u~estvuvale vo izgotvuvaweto na Konvencijata i na sekoja Dràva pokaneta

da & pristapi.


87

SOVET NA EVROPA

SED br. /191

5.2. DOPOLNITELEN PROTOKOL NA

KAZNENATA KONVENCIJA ZA KORUPCIJA 11

Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa i drugite Dràvi potpisni~ki na

ovoj Protokol,

Smetaj}i deka e potrebno da se kompletira Kaznenata konvencija za korupcija

(STE br. 173, vo ponatamo{niot tekst: Konvencija), zaradi prevencija

i borba protiv korupcijata,

Smetaj}i, isto taka, deka ovoj Protokol }e ovozmoì po{iroka primena na

Akcionata programa protiv korupcija od 1996 godina,

Se soglasija za slednoto :

Glava I

Terminologija

^len 1

Terminologija

Vo smisla na ovoj Protokol:

1. Izrazot “arbitar” treba da se smeta vo vrska so nacionalnoto pravo

na Dràvata strana na ovoj Protokol, no, vo sekoj slu~aj, treba da bide

vklu~eno lice koe, poradi postoewe na dogovor za arbitraà, e povikano

da donese pravno obvrzuva~ka odluka za spor koj e poveden od stranite

na toj ist dogovor.

2. Izrazot “dogovor za arbitraà” ozna~uva dogovor priznat od

nacionalnoto pravo i so koj stranite se sloùvaat nekoj spor da go

podnesat na odlu~uvawe na nekoj arbitar.

11 Ratifikuvan vo Sovetot na Evropa na 14 noemvri 2005 godina ( objaven vo „Slu`ben

vesnik na RM” br. 83/2005)

88


3. Izrazot “porotnik” treba da se smeta vo vrska so nacionalnoto pravo

na Dràvata strana na ovoj Protokol, no vo sekoj slu~aj, treba da bide

vklu~eno lice koe deluva vo svojstvo na neprofesionalen ~len na

nekoj kolektiven organ zadolèn da se proiznesuva vo nekoja krivi~na

postapka za vinata na obvinetiot.

4. Vo slu~aj koga vo postapkata treba da se vklu~i arbitar ili stranski

porotnik, Dràvata koja go sproveduva goneweto moè da ja primeni

definicijata arbitar ili porotnik samo ako taa definicija e vo

soglasnost so nejzinoto nacionalno pravo.

Glava II

Merki {to treba da se prezemat na nacionalno nivo

^len 2

Aktivna korupcija na nacionalnite arbitri


Sekoja Strana usvojuva zakonski i drugi merki koi se neophodni za utvrduvawe

kako krivi~no delo, vo soglasnost so nejzinoto doma{no pravo, koga deloto

bilo storeno so umisla, na dejstvijata na predlagawe, ponuduvawe ili

davawe, direktno ili indirektno, na nezasluèna imotna korist na nekoj

arbitar koj gi vr{i negovite funkcii vo ramki na nacionalnoto pravo

za arbitraà na taa Strana, za nego samiot ili za nekoj drug, za da izvr{i

ili da se vozdrì od izvr{uvawe na nekoe delo vo ramki na vr{eweto na

negovite funkcii.

^len 3

Pasivna korupcija na nacionalnite arbitri


utvrduvawe kako krivi~no delo, vo soglasnost so nejzinoto doma{no pravo,

koga deloto bilo storeno so umisla, na dejstvieto za da nekoj arbitar koj

gi vr{i negovite funkcii vo ramki na nacionalnoto pravo za arbitraà

na taa Strana, pobara ili primi, direktno ili indirektno, na nezasluèna

imotna korist za nego samiot ili za nekoj drug ili da go primi ponudenoto

ili vetenoto za da izvr{i ili da se vozdrì od izvr{uvawe na nekoe delo

vo ramki na vr{eweto na negovite funkcii.

89

^len 4

Korupcija na stranski arbitri



na delata navedeni vo ~lenovite 2 i 3 na ovoj Protokol, vo koi e vklu~en

nekoj arbitar koj gi vr{i negovite funkcii vo soglasnost so nacionalnoto

pravo za arbitraà na sekoja druga Dràva.

^len 5

Korupcija na nacionalni porotnici



na delata navedeni vo ~lenovite 2 i 3 na ovoj Protokol, vo koi e vklu~eno

nekoe lice koe vr{i funkcii na porotnik vo ramki na negoviot sudskiot

sistem.

^len 6

Korupcija na stranski porotnici



na delata navedeni vo ~lenovite 2 i 3 na ovoj Protokol, vo koi e vklu~eno

nekoe lice koe vr{i funkcii na porotnik vo ramki na sudskiot sistem na

bilo koja druga Dràva.

Glava III

Sledewe na sproveduvaweto na zavr{nite odredbi

^len 7

Sledewe na sproveduvaweto

Grupata na Dràvi protiv korupcijata (GREKO) go obezbeduva sledeweto na

sproveduvaweto na ovoj Protokol od Stranite.

90


^len 8

Odnosi so Konvencijata

1. Dràvite strani gi smetaat odredbite na ~lenovite 2 do 6 na ovoj

Protokol kako dopolnitelni ~lenovi na Konvencijata.

2. Odredbite na Konvencijata se primenlivi dokolku se kompatibilni so

odredbite na ovoj Protokol.

^len 9

Izjavi i rezervi

1. Ako nekoja Strana napravi izjava vrz osnova na ~lenot 36 od Konvencijata,

taa moè da napravi sli~na izjava i vo odnos na ~lenovite 4 i 6 na ovoj

Protokol vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot na deponiraweto


pristapuvawe.


2. Ako nekoja Strana stavi rezerva vrz osnova na ~lenot 37, stav 1

od Konvencijata za ograni~uvawe na primenata na delata pasivna

korupcija utvrdeni vo ~lenot 5 na Konvencijata, taa moè da stavi sli~na

rezerva i vo odnos na ~lenovite 4 i 6 na ovoj Protokol, vo momentot na

potpi{uvaweto ili vo momentot na pristapuvawe. Sekoja druga rezerva

stavena od nekoja Strana vrz osnova na ~len 37 od Konvencijata se

primenuva i na ovoj Protokol, osven ako taa Strana ne izrazi sprotivna

namera vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot na deponiraweto


pristapuvawe.

3. Nikakva druga rezerva ne e dozvolena.

^len 10


1. Ovoj Protokol e otvoren za potpi{uvawe za Dràvite koi ja potpi{ale

Konvencijata. Ovie Dràvi moàt da ja izrazat nivnata soglasnost da se

obvrzat so :

a. potpi{uvawe bez rezerva za ratifikacija, prifa}awe ili

odobruvawe, ili

91

. potpi{uvawe so rezerva za ratifikacija, prifa}awe ili

odobruvawe, prosledeno so ratifikacija, prifa}awe ili

odobruvawe.

2. Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe }e bidat

deponirani kaj Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

3. Ovoj Protokol vleguva vo sila prviot den od mesecot po istekot na

period od tri meseci po datumot na koj pet Dràvi }e ja dadat nivnata

soglasnost da se obvrzani so Protokolot, vo soglasnost so odredbite na

prethodniote stavovi 1 i 2 , i samo ako Konvencijata vlegla vo sila.

4. Za sekoja Dràva potpisni~ka koja podocna }e dade soglasnost da bide

obvrzana so ovoj Protokol, toj vleguva vo sila prviot den od mesecot po

istekot na period od tri meseci po datumot na davaweto na nejzinata

soglasnost da bide obvrzana so Protokolot, vo soglasnost so odredbite

na prethodnite stavovi 1 i 2.

5. Dràvata potpisni~ka ne moè da go ratifikuva, prifati ili odobri

ovoj Protokol bez istovremeno ili prethodno da ja dala nejzinata

soglasnost da bide obvrzana so Konvencijata.

^len 11

Pristapuvawe kon Protokolot

1. Sekoja Dràva ili Evropskata Zaednica koja pristapila kon Konvencijata

moè da pristapi i kon ovoj Protokol otkako istiot }e vleze vo sila.

2. Za sekoja Dràva ili za Evropskata Zaednica koi pristapile kon ovoj

Protokol, istiot vleguva vo sila prviot den od mesecot po istekot na

period od tri meseci po datumot na deponirawe na instrumentot za

pristapuvawe kaj Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

^len 12


1. Sekoja Dràva ili Evropskata Zaednica moè, vo momentot na

potpi{uvawe, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, da ja opredeli

teritorijata ili teritoriite na koi }e se primenuva ovoj Protokol.

92


2. Sekoja Strana moè, vo bilo koj podocneèn moment, da ja pro{iri

primenata na ovoj Protokol, so izjava upatena do Generalniot Sekretar na

Sovetot na Evropa, na bilo koja druga teritorija opredelena vo izjavata

i na koja i obezbeduva me|unarodni odnosi ili za koja e zadolèna da

pregovara. Vo pogled na taa teritorija Protokolot vleguva vo sila prviot

den od mesecot po istekot na period od tri meseci po datumot na priemot

na spomenatata izjava od Generalniot Sekretar.

3. Sekoja izjava napravena vrz osnova na dvata prethodni stava moè da

bide povle~ena, po odnos na sekoja teritorija opredelena vo ovaa izjava,

so notifikacija upatena do Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

Povlekuvaweto proizveduva pravno dejstvo prviot den od mesecot po

istekot na period od tri meseci po datumot na priemot na spomenatata

notifikacija od strana na Generalniot Sekretar.

^len 13

Otkaùvawe


1. Sekoja Strana moè, vo bilo koe vreme, da go otkaè ovoj Protokol,

upatuvajki notifikacija do Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

2. Otkaùvaweto proizveduva pravno dejstvo prviot den od mesecot po

istekot na tri meseci od datumot na priem na navedenata notifikacija

od strana na Generalniot Sekretar.

3. Otkaùvaweto od Konvencijata avtomatski povlekuva i otkaùvawe od

ovoj Protokol.

^len 14

Notifikacija

Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti Dràvite ~lenki

na Sovetot na Evropa i sekoja Dràva, ili Evropskata Zaednica, koja

pristapila kon ovoj Protokol za :

a. sekoe potpi{uvawe na ovoj Protokol ;

b. deponirawe na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe,

odobruvawe ili pristapuvawe ;

v. sekoj datum na vleguvawe vo sila na ovoj Protokol vo soglasnost so

negovite ~lenovi 10, 11 i 12 ;

93

g. sekoja izjava ili rezerva stavena vo soglasnost so ~lenovite 9 i

12 ;

d. sekoj drug akt, notifikacija ili komunikacija {to se odnesuva na

ovoj Protokol.

Vrz osnova na toa, dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za taa cel, go

potpi{aa ovoj Protokol.

Napraveno vo Strazbur, na 15 maj 2003 godina, na francuski i angliski

jazik, dvata teksta se podednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok

{to }e bide deponiran vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot

Sekretar na Sovetot na Evropa }e im dostavi zavereno kopie na sekoja od

Stranite potpisni~ki i onie koi pristapile.

94


SOVET NA EVROPA

5.3. CIVILNA KONVENCIJA

ZA SPREÛVAWE KORUPCIJA 12

SED br.174

Preambula

Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa, drugite Dràvi i Evropskata

Zaednica, potpisni~ki na ovaa Konvencija;

Imaj}i vo predvid deka celta na Sovetot na Evropa e da ostvari potesno

edinstvo pome|u negovite ~lenki;

Svesni za zna~eweto na jakneweto na me|unarodnata sorabotka vo borbata

protiv korupcijata;

Istaknuvaj}i deka korupcijata pretstavuva zakana za vladeeweto na pravoto,

demokratijata i ~ovekovite prava, pravi~nosta i socijalnata pravda, go

spre~uva ekonomskiot razvoj i pretstavuva opasnost za pravilnoto i lojalno

funkcionirawe na pazarnata ekonomija;

Poznavaj}i gi negativnite posledici od korupcijata vrz licata,

pretprijatijata, Dràvite, kako i me|unarodnite institucii;

Ubedeni vo neophodnosta od u~estvoto na civilnoto pravo vo borbata protiv

korupcijata, osobeno vo davaweto mo`nost na licata koi pretrpele {teta

da dobijat soodveten nadomestok;

Potsetuvaj}i na zaklu~ocite i rezoluciite od 19-tata (Malta,1994 godina),

21-ta (Republika ê{ka, 1997 godina) i 22-ta (Moldova, 1999 godina)

Konferencija na evropskite ministri za pravda;

Vodej}i smetka za Programata za akcija protiv korupcijata usvoena od

strana na Komitetot na Ministri vo noemvri 1996 godina;

Vodej}i, isto taka, smetka za studijata posvetena na mo`nosta za podgotvuvawe

na konvencija za civilnite dejstva za nadomestuvawe na {tetite storeni so

delata na krupcija, usvoena od strana na Komitetot na Ministri;

Imaj}i ja vo predvid Rezolucijata (97)24 za 20 Rakovodni Principi za borba

protiv korupcijata, usvoena od strana na Komitetot na Ministri vo noemvri

1997 godina, vo tekot na 101-ta Sesija, Rezolucijata (98)7 so koja se odobruva

formirawe Parcijalna i pro{irena spogodba za vostanovuvawe” Grupa

na Dràvi protiv korupcijata (GREKO)” usvoena od strana na Komitetot na

Ministri vo maj 1998 godina, vo tekot na 102-ta Sesija i Rezolucijata(99)5




95

za vostanovuvawe na GREKO, usvoena na 1-vi maj 1999 godina;

Potsetuvaj}i na Finalnata deklaracija i Planot za akcija usvoen od strana

na [efovite na Dràvi i Vladi vo tekot na nivniot Vtor Samit vo Strazbur

vo oktomvri 1997 godina;


GLAVA I

Merki {to treba da se prezemat na

nacionalno nivo

^len 1

Cel

Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo efikasni sredstva

vo korist na licata koi pretrpele {teta kako rezultat na nekoe delo na

korupcija, za da im se ovozmoì za{tita na nivnite prava i nivnite

interesi, vklu~uvaj}i ja i mo`nosta da dobijat nadomestok na {tetata.

^len 2

Definicija na korupcijata

Vo smisla na ovaa Konvencija, pod “korupcija” se podrazbira barawe,

nudewe, davawe ili prifa}awe, posredno ili neposredno, na nedozvoleno

~inewe, ili na druga nezasluèna korist ili vetuvawe na takva nezasluèna

korist koe go popre~uva normalnoto vr{ewe na nekoja funkcija ili

propi{anoto odnesuvawe na korisnikot na nezakonitototo ~inewe, ili na

nezasluènata korist ili na vetuvaweto na takvata korist.

^len 3

Nadomestuvawe na {tetite

1. Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo deka licata koi

pretrpele {teta kako rezultat na nekoe delo na korupcija imaat pravo da

podnesat barawe za celosno obe{tetuvawe za pretrpenata {teta.

2. Ova obe{tetuvawe moè da se odnesuva na ve}e storena imotna {teta,

na izgubena zarabotuva~ka i na neimotna {teta.

96


^len 4

Odgovornost

1. Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo deka za da moè

da se nadomesti {tetata treba da bidat ispolneti site sledni uslovi:

i. storitelot da izvr{il ili dozvolil da se izvr{i deloto na

korupcija, ili propu{til da prezeme razumni merki za spre~uvawe

na deloto na korupcija;

ii. baratelot da pretrpel {teta; i

iii. da postoi pri~inska vrska pome|u deloto na korupcija i {tetata.

2. Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo deka, ako pove}e

storiteli se odgovorni za {tetite koi proizleguvaat od isto delo na

korupcija, toga{ tie snosat solidarna odgovornost.

^len 5

Odgovornost na dràvata


Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo soodvetni postapki

koi }e im ovozmoàt na licata koi pretrpele {teta koja proizleguva od

nekoe delo na korupcija storeno od strana na nekoj od nejzinite javni

slu`benici pri vr{ewe na nivnite funkcii, da baraat da bidat obe{teteni

od Dràvata ili, vo slu~aj koga Stranata ne e Dràva, toga{ od nadle`nte

organi na taa Strana.

^len 6

Sopstveni propusti

Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo deka nadomestokot na

{tetata moè da bide namalen ili ukinat, zemajki ja vo predvid okolnosta

deka baratelot, poradi sopstven propust, u~estvuval vo nastanuvaweto na

{tetata ili vo nejzinoto ote`nuvawe.

^len 7

Rokovi

1. Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo deka baraweto

za nadomestok na {tetata zastaruva po istekot na period od tri godini

97

smetajki od denot koga liceto koe pretrpelo {teta doznalo ili bi trebalo

da doznae za {tetata ili za deloto na korupcija kako i za identitetot

na odgovornoto lice. Me|utoa, ova barawe ne moè da bide podneseno

po istekot na period od deset godini smetajki od denot koga deloto na

korupcija bilo izvr{eno.

2. Pravoto na strankite so koe se propi{uva zapiraweto ili prekinuvaweto

na rokovite se primenuva, ako za toa ima pri~ina, na rokovite propi{ani

vo stavot 1.

^len 8

Va`nost na dogovorite

1. Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo deka sekoj

dogovor ili odredba na nekoj dogovor ~ij predmet e deloto na korupcija

se ni{tovni.

2. Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo deka sekoja

dogovorni~ka ~ija soglasnost bila poni{tena so deloto na korupcija

moè da bara od sudot poni{tuvawe na ovoj dogovor, bez pri toa da go

izgubi nejzinoto pravo da bara nadomestok na {tetata.

^len 9

Za{tita na vrabotenite lica

Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo soodvetna za{tita od

sekakva neopravdana sankcija protiv vrabotenite lica koi, dobronamerno

i vrz osnova na opravdani somnevawa, gi otkrile delata na korupcija na

licata ili odgovornite organi,

^len 10

Podgotvuvawe na zavr{na smetka i kontrola na smetkite

1. Sekoja Strana gi prezema neophodnite merki vo doma{noto pravo za da

godi{nite smetki na zdruènijata bidat jasni i da dadat vistinska slika

na finansiskata sostojba na zdruènieto.

2. Za da go spre~i izvr{uvaweto na delata na korupcija, sekoja Strana

predviduva vo nejzinoto doma{no pravo deka licata zadolèni za

kontrola na smetkite se obezbeduvaat deka zavr{nite smetki pretstavu-

98


vaat vistinska slika na finansiskata sostojba na zdruènieto.

^len 11

Pribirawe na dokazite

Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo efikasni postapki

za pribirawe na dokazite vo ramki na civilnata postapka koja proizleguva

od deloto na korupcija.

^len 12

Za{titni merki

Sekoja Strana predviduva vo nejzinoto doma{no pravo za{titni merki so

cel da se za{titat pravata i interesite na strankite vo ramki na civilnite

postapki koi proizleguvaat od deloto na korupcija.


GLAVA II

Me|unarodna sorabotka i sledewe na

sproveduvaweto

^len 13


Stranite sorabotuvaat efikasno po pra{awata koi se odnesuvaat na

civilnite postapki vo predmetite za korupcija, osobeno vo odnos na

objavuvaweto na aktite vo stranstvo, nadle`nosta, priznavaweto i

izvr{uvaweto na stranskite odluki i tro{ocite, vo soglasnost so odredbite

na soodvetnite me|unarodni instrumenti za me|unarodna sorabotka vo

civilnata i komercijalnata materija ~ii strani se tie, kako i na onie na

nivnoto doma{no pravo.

^len 14

Sledewe

Grupata na Dràvi protiv korupcijata (GREKO) go obezbeduva sledeweto na

sproveduvaweto na ovaa Konvencija od Stranite.

99

GLAVA III

Zavr{ni odredbi

^len 15


1. Ovaa Konvencija e otvorena za potpi{uvawe za Dràvite ~lenki na

Sovetot na Evropa, za Dràvite koi ne se ~lenki a koi u~estvuvale vo

nejzinoto izgotvuvawe, kako i za Evropskata Zaednica.

2. Ovaa Konvencija podleì na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe.

Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe }e bidat

deponirani kaj Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

3. Ovaa Konvencija vleguva vo sila prviot den od mesecot po istekot

na period od tri meseci po datumot na koj 14 Potpisni~ki }e ja dadat

nivnata soglasnost da bidat obvrzani so Konvencijata, vo soglasnost so

odredbite od stavot 1. Sekoja Potpisni~ka koja ne bila ~lenka na Grupata

na Dràvi protiv korupcijata (GREKO) vo momentot na ratifikacijata,

prifa}aweto ili odobruvaweto avtomatski stanuva ~lenka na denot na

vleguvawe vo sila na ovaa Konvencija.

4. Za sekoja Potpisni~ka koja podocna }e ja dade svojata soglasnost da bide

obvrzana so ovaa Konvencija, taa vleguva vo sila prviot den od mesecot

po istekot na period od tri meseci po datumot na izrazuvaweto na

nejzinata soglasnost da bide obvrzana so Konvencijata vo soglasnost so

odredbite od stavot 1. Sekoja Potpisni~ka koja ne bila ~lenka na Grupata

na Dràvi protiv korupcijata (GREKO) vo momentot na ratifikacijata,

prifa}aweto ili odobruvaweto avtomatski stanuva ~lenka na denot na

vleguvawe vo sila na ovaa Konvencija.

5. Posebnite modaliteti za u~estvoto na Evropskata Zaednica vo Grupata

na Dràvi protiv korupcijata (GREKO) }e bidat opredeleni so me|useben

dogovor so Evropskata Zaednica.

^len 16

100



1. Po vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija, Komitetot na Ministri na

Sovetot na Evropa moè, otkako }e gi konsultira Stranite na Konvencijata,

da ja pokani sekoja Dràva koja ne e ~lenka na Sovetot i koja ne u~estvuvala

vo nejzinoto izgotvuvawe, da pristapi kon ovaa Konvencija so odluka

donesena so mnozinstvoto predvideno vo ~lenot 20 d od Statutot na

Sovetot na Evropa i so ednoglasna odluka na pretstavnicite na Stranite

koi imaat pravo da zasedavaat vo Komitetot.

2. Za sekoja Dràva koja pristapuva, Konvencijata vleguva vo sila prviot

den od mesecot po istekot na period od tri meseci po datumot na

deponiraweto na instrumentot za pristapuvawe kaj Generalniot Sekretar

na Sovetot na Evropa. Sekoja Dràva koja pristapila, avtomatski stanuva

~lenka na GREKO na denot na vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija, ako

toa ne e vo momentot na pristapuvaweto.

^len 17

Rezervi


Na odredbite na ovaa Konvencija ne se dozvoleni nikakvi rezervi.

^len 18


1. Sekoja Dràva ili Evropskata Zaednica moàt, vo momentot na

potpi{uvaweto ili vo momentot na deponiraweto na nejziniot instrument

za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, da ja

opredelat teritorijata ili teritoriite na koi }e se primenuva ovaa

Konvencija.

2. Sekoja Strana moè, vo sekoe vreme podocna, so izjava upatena do

Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa, da ja pro{iri primenata na

ovaa Konvencija na bilo koja druga teritorija opredelena vo izjavata.

Vo pogled na ovaa teritorija Konvencijata vleguva vo sila prviot den

od mesecot po istekot na period od tri meseci po datumot na priemot na

navedenata izjava od strana na Generalniot Sekretar.

3. Sekoja izjava dadena vrz osnova na prethodnite dva stava moè da bide

povle~ena, vo odnos na sekoja teritorija opredelena vo ovaa izjava, so

notifikacija upatena do Generalniot Sekretar. Povlekuvaweto vleguva

101

vo sila prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseci po

datumot na priemot na navedenata notifikacija od strana na Generalniot

Sekretar.

^len 19

Odnosi so drugite instrumenti i dogovori

1. Ovaa Konvencija ne vlijae na pravata i obvrskite koi proizleguvaat

od multilateralnite me|unarodni instrumenti vo odnos na posebnite

pra{awa.

2. Stranite na Konvencijata me|usebno moàt da sklu~at bilateralni ili

multilateralni dogovori koi se odnesuvaat na pra{awata regulirani so

ovaa Konvencija, so cel za kompletirawe ili zasiluvawe na nejzinite

odredbi ili za olesnuvawe na primenata na principite sodràni vo

nea ili, bez da im na{tetat na celite i principite na ovaa Konvencija,

da se soglasat so pravilata vo ramki na nekoj specijalen sistem koj

se primenuva od momentot na otvoraweto za potpi{uvawe na ovaa

Konvencija.

3. Koga dve ili pove}e Strani ve}e sklu~ile dogovor ili spogodba za odreden

predmet sodràn vo Konvencijata, ili koga tie me|usebno na drug na~in

vospostavile vrski vo odnos na toj predmet, tie imaat mo`nost da go

primenat spomenatiot dogovor ili spogodba namesto ovaa Konvencija.

^len 20

Amandmani

1. Sekoja Strana moè da predloì amandmani na ovaa Konvencija a

Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa }e go dostavi sekoj predlog

do Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa, do Dràvite koi ne se ~lenki a

koi u~estvuvale vo nejzinoto izgotvuvawe, do Evropskata Zaednica, kako

i do sekoja Dràva koja pristapila ili bila povikana da pristapi kon

ovaa Konvencija vo soglasnost so odredbite na ~lenot 16.

2. Sekoj amandman predloèn od nekoja Strana se dostavuva do Evropskiot

Komitet za pravna sorabotka (CDCJ) koj svoeto mislewe po predloèniot

amandman go podnesuva do Komitetot na Ministri.

3. Komitetot na Ministri go razgleduva predloèniot amandman i

102


misleweto na Evropskiot Komitet za pravna sorabotka (CDCJ) i, posle

konsultaciite napraveni me|u Stranite na ovaa Konvencija koi ne se

~lenki na Sovetot na Evropa, moè da go usvoi amandmanot.

4. Tekstot na sekoj amandman usvoen od Komitetot na Ministri vo soglasnost

so stavot 3 na ovoj ~len se dostavuva do Stranite za prifa}awe.

5. Sekoj amandman usvoen vo soglasnost so stavot 3 na ovoj ~len vleguva vo

sila triestiot den otkako site Strani }e go informiraat Generalniot

Sekretar deka go prifatile.

^len 21

Ureduvawe na raziduvawata

1. Evropskiot Komitet za pravna sorabotka (CDCJ) na Sovetot na Evropa

e zadolèn za informirawe za tolkuvaweto i primenata na ovaa

Konvencija.


2. Vo slu~aj na raziduvawe pome|u Stranite za tolkuvaweto ili primenata

na ovaa Konvencija, tie pravat napori da iznajdat re{enie na

raziduvaweto po pat na pregovori ili drugo miroqubivo sredstvo po

nivni izbor, vklu~uvaj}i i izlagawe na raziduvaweto pred Evropskiot

Komitet za pravna sorabotka (CDCJ), pred nekoj arbitraèn sud koj

donesuva re{enija koi se zadolìtelni za razidenite Strani ili pred

Me|unarodniot sud na pravdata, vrz osnova na zaedni~ka soglasnost

pome|u soodvetnite Strani.

^len 22

Otkaùvawe

1. Sekoja Strana moè, vo sekoe vreme, da ja otkaè ovaa Konvencija,

upatuvaj}i notifikacija do Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

2. Otkaùvaweto vleguva vo sila prviot den od mesecot po istekot na

period od tri meseci od datumot na priemot na notifikacijata od strana

na Generalniot Sekretar.

103

^len 23

Notifikacija


na Sovetot i site drugi Potpisni~ki i Strani na ovaa Konvencija za:


b. deponiraweto na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe,


v. sekoj datum na vleguvawe vo sila na ovaa Konvencija vo soglasnost

so nejzinite ~lenovi 15 i 16;

g. sekoe drugo dejstvie, notifikacija ili dopis vo odnos na ovaa

Konvencija.

Vrz osnova na toa, dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za taa cel, ja

potpi{aa ovaa Konvencija.

Napraveno vo Strazbur, na 4 noemvri 1999 g., na francuski i angliski jazik,

so toa {to dvata teksta se ednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok

koj }e bide deponiran vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot

Sekretar na Sovetot na Evropa }e im dostavi zavereno kopie na sekoja

Dràva ~lenka na Sovetot na Evropa, na Dràvite koi ne se ~lenki a koi

u~estvuvale vo izgotvuvaweto na Konvencijata i na sekoja Dràva pokaneta

da & pristapi.

104


SOVET NA EVROPA

SED br.141

5.4. KONVENCIJA

ZA PEREWE NA PARI, OTKRIVAWE, ZAPLENA I

KONFISKACIJA NA IMOTNA KORIST PRIBAVENA SO

KRIVI^NO DELO

(STRAZBUR[KA KONVENCIJA) od 1990 godina 13

Preambula


ovaa Konvencija,

Smetaj}i deka celta na Sovetot na Evropa e da ostvari potesno zaedni{tvo

pome|u svoite ~lenovi;


Uvereni vo neophodnosta od prodolùvawe na zaedni~kata kaznena politika

upravana kon za{tita na zaednicata;

Smetaj}i deka borbata protiv te{kiot kriminalitet, koj se pove}e e

me|unaroden problem iziskuva primena na moderni i efikasni metodi na

me|unarodno nivo;

Cenej}i deka edna od tie metodi se sostoi vo odzemawe na ekonomskata korist

od krivi~noto delo od izvr{itelot;

Smetaj}i deka za da se postigne ovaa cel, treba da se vospostavi zadovolitelen

sistem na me|unarodna sorabotka,




105

GLAVA I

Terminologija

^len 1

a) “proizvodi” ja ozna~uva sekoja ekonomska korist pribavena so

krivi~noto delo. Ovaa korist moè da se odnesuva na sekoj imot,

kako {to e opredelen vo alineja b) od ovoj ~len;

b) “imot” podrazbira imot od bilo kakov vid, telesen ili bestelesen,

podvièn ili nepodvièn, kako i pravni akti ili dokumenti kako

dokaz za nositelot ili pravoto na imotot;

v) “instrumenti” go ozna~uva sekoj predmet upotreben ili namenet za

upotreba na bilo koj na~in, vo celina ili delumno, za da se izvr{i

edno ili pove}e krivi~ni dela;

g) “konfiskacija” ozna~uva kazna ili merka izre~ena od strana

na sudot po sprovedenata postapka za izvr{eno edno ili pove}e

krivi~ni dela, kazna ili merka koja vodi kon odzemawe na

imotot;

d) “glavna povreda” go ozna~uva sekoe krivi~no delo kako rezultat na

koe ekonomskata korist e podobna da bide predmet na krivi~noto

delo spored ~lenot 6 od ovaa Konvencija.

GLAVA II

Merki koi se prevzemaat

na nacionalno nivo

^len 2

Merki na konfiskacija

1. Sekoja Strana gi prifa}a zakonodavnite i drugite merki koi se

neophodni za da i ovozmoàt da izvr{i konfiskacija na instrumentite

i predmetite ili na imotot ~ija vrednost odgovara na ovie predmeti.

2. Sekoja Strana moè vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot na

deponiraweto na nejziniot dokument za ratifikacija, za prifa}awe, za

odobruvawe ili za pristapuvawe, so deklaracija upatena do Generalniot

Sekretar na Sovetot na Evropa da izjavi deka stavot 1 od ovoj ~len se

primenuva samo na povredi ili kategorii na povredi precizirani vo

deklaracijata.

106


^len 3

Istra`ni i privremeni merki

Sekoja Strana gi primenuva zakonskite i drugite merki koi se neophodni za

da i se ovozmoàt da se identifikuva i da se istraì imotot podvrgnat na

konfiskacija soglasno ~lenot 2 stav 1 i da se spre~i sekoe dejstvie, transfer

ili otu|uvawe na ovoj imot.

^len 4

Ovlastuvawe i specijalni tehniki na istraùvawe

1. Sekoja Strana gi primenuva zakonskite i drugite merki koi se neophodni

da gi ovlastat nivnite sudovi ili drugi nadle`ni organi da naloàt

prenos ili zaplenuvawe na bankarskite, finansiskite ili trgovskite

dosieja, kako bi se sprovele merkite predvideni vo ~lenovite 2 i 3.

Edna Strana ne moè da se povika na bankarska tajna za da odbie da gi

sprovede odredbite na ovoj ~len.


2. Sekoja Strana predviduva primena na zakonski i drugite merki koi se

neophodni za da i dozvolat koristewe na specijalni tehniki na istraga

koi ja olesnuvaat identifikacijata i pronao|aweto na predmetite, kako

i sobirawe na dokazi.Pome|u ovie tehniki moè da se navedat naredbite

za nadgleduvawe na bankarskite smetki, ispituvawe, zapirawe na

telekomunikaciite, priod kon informativnite sistemi i naredbi za

sostavuvawe na opredeleni dokumenti.

^len 5

Pravni sredstva

Sekoja Strana gi primenuva zakonskite i drugite merki koi se neophodni

za da licata protiv koi se izre~eni merkite predvideni vo ~lenovite 2 i 3

moàt da raspolagaat so efektivni pravni sredstva za za{tita na nivnite

prava.

^len 6

Povredi na perewe na pari

1. Sekoja Strana gi prifa}a zakonskite i drugite merki koi se neophodni

za usoglasuvawe na karakterot na krivi~nata pravda so nejzinoto

vnatre{no pravo koga deloto bilo izvr{eno so namera da:

107

a) so konverzija ili transfer na imotot, koga onoj koj na toa se oddava

znae deka imotot se sostoi od predmeti, so cel da go prikrie

ili izmeni zabraneto poteklo na spomenatiot imot ili za da mu

pomogne na nekoe lice koe e zame{ano vo vr{eweto na glavnata

povreda da gi izbegne pravnite posledici od ovie dejstvija;

b) ja prikrie ili prepravi prirodata, potekloto, mestoto, rasporedot,

dvièweto ili vistinskata sopstvenost na imotot ili na pravata

{to od nego proizleguvaat, ~ij izvr{itel znae deka ovoj ima imot go

so~inuvaat predmeti; i vrz osnova na nejzinite ustavni principi

i na osnovnite koncepti na nejziniot praven sistem;

v) go kupi, zadrì ili koristi imotot koga onoj {to go kupuva, zadrùva

ili koristi, vo momentot koga go prima, znae deka pretstavuva

imotna korist;

g) u~estvuva vo nekoja povreda utvrdena soglasno ovoj ~len ili sekoe

zdruùvawe, sojuz, obid ili sorabotka za da se obezbedi pomo{

ili sovet vo pogled na izvr{uvaweto.

2. So cel za sproveduvawe i primena na stavot 1 od ovoj ~len:

a) faktot deka glavnata povreda e ili ne e vo nadle`nost na krivi~noto

zakonodavstvo na Stranata ne se zema vo predvid;

b) moè da se predvidi deka povredite predvideni vo ovoj stav ne se

odnesuvaat na storitelite na osnovnite povredi;

v) soznanijata, namerite ili motivite kako neophodni elementi na

edna povreda predvideni vo ovoj stav moàt da bidat odbieni od

fakti~kite objektivni okolnosti.

3. Sekoja strana moè da gi primeni merkite {to taa smeta deka se

neophodni za da se opredeli, vrz osnova na nejzinoto vnatre{no pravo,

karakterot na krivi~nata povreda vo celina ili poedine~no.dejstvijata

predvideni vo stav 1 vo eden ili vo site slu~ai koga storitelot:

a) trebal da pretpostavi deka imotot ja sodrì imotnata korist;

b) deluval so cel da se zbogati;

v) deluval na na~in da ja olesni natamo{nata krivi~na aktivnost.

108


4. Sekoja Strana moè, vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot na

deponiraweto na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe

ili pristapuvawe, so deklaracija upatena do Generalniot Sekretar na

Sovetot na Evropa, da izjavi deka stavot 1 od ovoj ~len se primenuva samo

na osnovnite povredi precizirani vo taa deklaracija.

GLAVA III


DEL I

Principi na me|unarodnata sorabotka

^len 7

Osnovni principi i merki na me|unarodna sorabotka


1. Stranite sorabotuvaat kolku e mo`no po{iroko edni so drugi, so cel za

sproveduvawe na istragite i vodewe na postapkite {to se odnesuvaat na

konfiskacija na instrumentite i imotnata korist.

2. Sekoja Strana gi primenuva zakonskite i drugite merki {to smeta deka

se neophodni za da i ovozmoàt da odgovori, pod uslovi predvideni vo

ovaa glava, na barawata:

a) za konfiskacija na poedini imoti koi se sostojat od instrumenti

ili imotna korist, kako i konfiskacija na imotna korist {to se

sostoi vo obvrska da se plati suma pari {to odgovara na vrednosta

na imotnata korist;

b) me|usebna pomo{ so cel za sproveduvawe istragi i na privremeni

merki koi ja imaat za cel edna od formite na konfiskacija

navedena vo to~kata a).

109

DEL II

Me|usebna pomo{ za sproveduvawe na istragite

^len 8

Obvrska za davawe me|usebna pomo{

Stranite se sloùvaat vrz osnova na barawe, na naj{iroka mo`na me|usebna

pomo{ za identifikuvawe i otkrivawe na instrumentite, imotnata korist

i drugiot imot, podoben za konfiskacija. Ovaa me|usebna pomo{ se sostoi

osobeno vo sekoja merka za donesuvawe i obezbeduvawe na dokaznite sredstva

{to se odnesuvaat na postoeweto na spomenatiot imot, negovoto mesto,

dvièwe, priroda, praven status ili negovata vrednost.

^len 9

Izvr{uvawe na me|usebnata pomo{

Me|usebnata pomo{ predvidena vo ~len 8 se izvr{uva soglasno vnatre{noto

pravo za zamolenata Strana i vrz osnova na nego, kako i soglasno postapkite

precizirani vo baraweto, pod uslov tie da ne se sprotivni na ova

vnatre{no pravo.

^len 10

Dobrovolen prenos na informacii

Bez da im na{teti na svoite istraùvawa ili na vodeweto na postapkite,

sekoja Strana moè, bez prethodno barawe, da i prenese na druga Strana,

informacii za instrumentite i imotnata korist, ako taa smeta deka prenosot

na ovie informacii moè da i pomogne na drugata Strana za podobro

vodewe na istragata ili postapkite, ili koga ovie informacii bi moèle

da dovedat do barawe napraveno od ovaa Strana vrz osnova na ovaa Glava.

110


DEL III

Privremeni merki

^len 11

Obvrska za odreduvawe privremeni merki

1. Edna Strana prezema, na barawe na druga Strana koja povela krivi~na

postapka ili postapka za konfiskacija, privremeni merki koi se

neophodni (kako zaplena) za da se spre~i sekoe dejstvie, transfer ili

otu|uvawe na sekoj imot koj vo idnina bi moèl da bide predmet na

baraweto za konfiskacija ili koj bi moèl da ovozmoì da se stekne so

pravo na takvo barawe.

2. Stranata koja primila barawe za konfiskacija soglasno ~lenot 13

prezema merki vo stavot 1 od ovoj ~len, vo odnos na sekoj imot koj e

predmet na baraweto ili koj bi moèl da dozvoli da se stekne pravo na

takvo barawe.


^len 12

Izvr{uvawe na privremeni merki

1. Privremenite merki navedeni vo ~lenot 11 se izvr{uvaat soglasno

vnatre{noto pravo na zamolenata Strana, i vrz osnova na toa pravo,

kako i soglasno postapkite navedeni vo baraweto, pod uslov tie da ne se

sprotivni na nejzinoto vnatre{no pravo.

2. Pred da bide prezemena nekoja privremena merka soglasno ovoj ~len

zamolenata pod uslov tie da se izneseni vo presuda ili sudsko re{enie

na Stranata - baratel, ili pod uslov taa sama po sebe da se zasnova na niv

Strana i dava ako e toa mo`no na Stranata - baratel pravo da gi iznese

nejzinite objasnuvawa vo korist na zadrùvawe na merkata.

111

DEL IV

Konfiskacija

^len 13

Obvrska za konfiskacija

1. Koga edna Strana primi od druga Strana barawe za konfiskacija vo

odnos na instrumentite ili imotnata korist, koi se nao|aat na nejzinata

teritorija, taa treba:

a) da ja izvr{i odlukata za konfiskacija donesena od strana na sudot

na Stranata - baratel vo odnos na ovie instrumenti ili imotnata

korist, ili

b) da go dostavi ova barawe do nejzinite nadle`ni organi zaradi

donesuvawe odluka za konfiskacija, i ako toa bide dozvoleno da

se izvr{i.

2. So cel za primena na stavot 1 b) od ovoj ~len , sekoja Strana ima, ako

postoi potreba, ovlastuvawe da sprovede postapka za konfiskacija vrz

osnova na nejzinoto vnatre{no pravo.

3. Odredbite od stavot 1 od ovoj ~len podednakvo se primenuvaat i na

konfiskacijata {to se sostoi vo obvrska za pla}awe suma pari {to

odgovara na vrednosta na imotnata korist, ako imotot na koj se odnesuva

konfiskacijata se nao|a na teritorijata na zamolenata Strana. Vo takov

slu~aj, pristapuvaj}i kon konfiskacija soglasno stavot 1, zamolenata

Strana vo nemo`nost da izvr{i pla}awe, go pokriva nejzinoto

pobaruvawe od bilo koj raspolo`liv imot za taa cel.

4. Ako baraweto za konfiskacija se odnesuva na opredelen imot, Stranite

moè da se dogovorat zamolenata Strana da moè da ja sprovede

konfiskacijata vo forma na obvrska za pla}awe suma pari {to odgovara

na vrednosta na imotot.

^len 14

Izvr{uvawe na konfiskacija

1. Postapkite vrz osnova na koi se sproveduva i izvr{uva konfiskacija

soglasno ~lenot 13 se uredeni so zakonot na zamolenata Strana.

112


2. Zamolenata Strana e dol`na da gi ima vo predvid utvrdenite fakti.

3. Sekoja Strana moè, vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot na

deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe,

odobruvawe ili pristapuvawe so deklaracija upatena do generalniot

Sekretar na Sovetot na Evropa, da izjavi deka stavot 2 na ovoj ~len se

primenuva samo vrz osnova na nejzinite ustavni principi i osnovni

koncepti na nejziniot praven sistem.

4. Ako konfiskacijata se sostoi vo obvrska da se plati suma pari,

nadle`niot organ na zamolenata Strana ja pretvora sumata vo devizi od

negovata zemja vo presmetkovniot kurs koj e vo sila vo momentot koga e

donesena odluka za izvr{uvawe konfiskacijata.

5. Vo slu~ajot naveden vo ~lenot 13 stav 1 a), Stranata-baratel ima

edinstveno pravo da odlu~uva vo pogled na baraweto za revizija na

odlukata za konfiskacija.


^len 15

Konfiskuvan imot

Zamolenata Strana raspolaga spored nejzinoto vnatre{no pravo so celokupniot

konfiskuvan imot od nejzina strana, osven ako ne e dogovoreno poinaku

od zainteresiranite Strani.

^len 16

Pravo na izvr{uvawe i maksimalna visina

na konfiskacijata

1. Baraweto konfiskacijata napravena soglasno ~lenot 13 ne zadira

vo pravoto na Stranata-baratel, taa sama da ja izvr{i odluka za

konfiskacija.

2. Ni{to vo ovaa Konvencija nema da se smeta kako dozvoleno, ako celosnata

vrednost na konfiskuvaniot imot bide povisoka od sumata opredelena vo

odlukata za konfiskacija. Ako edna Strana konstatira deka ova bi moèlo

da se slu~i, zainteresiranite ~lenki pristapuvaat kon konsultacii za da

izbegnat takva posledica.

113

^len 17

Prinudna merka

Zamolenata Strana ne moè da izre~e prinudna merka nitu da prevzeme

nikakva druga merka na ograni~uvawe na slobodata na ~ovekot po povod

barawe doneseno vrz osnova na ~len 13, ako Stranata - baratel toa go precizirala

vo baraweto.

DEL V

Odbivawe i odlagawe na sorabotka

^len 18

Pri~ini za odbivawe

1. Sorabotkata vrz osnova na ovaa glava moè da bide odbiena vo slu~aj

koga:

a) navedenata merka e sprotivna na osnovnite principi na pravniot

poredok na zamolenata Strana; ili

b) izvr{uvaweto na baraweto moè da im na{teti na suverenitetot,

na sigurnosta, na javniot red ili na drugi osnovni interesi na

zamolenata Strana; ili

v) zamolenata Strana smeta deka zna~eweto na predmetot na koj se

odnesuva baraweto ne go opravduva prezemaweto na navedenata

merka; ili

g) povredata na koja se odnesuva baraweto e politi~ka ili

finansiska; ili

d) zamolenata Strana smeta deka navedenata merka bi bila sprotivna

na principot neb is in idem; ili

|) povredata na koe se odnesuva baraweto ne e povreda spored pravoto

na zamolenata Strana, ako taa bila storena na teritorijata pod

nejzina nadle`nost. Sepak ovaa pri~ina za odbivawe se primenuva

samo na sorabotkata predvidena vo delot 2 koga navedenata

me|usebna pomo{ sodrì prinudni merki.

2. Sorabotkata predvidena vo delot 2 koga navedenata me|usebna pomo{

sodrì prinudni merki i onaa predvidena vo delot 3 od ovaa glava,

moàt, isto taka, da bidat odbieni vo slu~aite koga navedenite merki

114


ne bi moèle da bidat prevzemeni vrz osnova na vnatre{noto pravo

na zamolenata Strana so cel poveduvawe istragi ili postapki, ako se

rabotelo za analogna vnatre{na rabota.

3. Koga zakonodavstvoto na zamolenata Strana toa go bara, sorabotkata

predvidena vo delot 2, koga navedenata me|usebna pomo{ opfa}a

prinudni merki i onaa predvidena vo delot 3 od ovaa glava, moàt

isto taka, da bidat odbieni vo slu~aite koga navedenite ili site drugi

merki {to imaat analogni efekti ne bile odobreni od zakonodavstvoto

na Stranata - baratel, ili {to se odnesuva do nadle`nite organi na

Stranata - baratel, ako baraweto ne e odobreno nitu od sudija nitu od

drug pravosuden organ, vklu~uvaj}i go i Javnoto obvinitelstvo, odnosno

organi {to postapuvaat vo materijata za krivi~nite povredi.

4. Sorabotkata predvidena vo delot 4 na ovaa glava, moè isto taka, da bide

odbiena, ako;

a) zakonodavstvoto na zamolenata Strana predviduva konfiskacija

za povredata na koja se odnesuva baraweto; ili

b) bez {teta za obvrskata {to proizleguva od ~lenot 13 stav 3, taa bi

bila sprotivna na principite na vnatre{noto pravo na zamolenata

Strana {to se odnesuva do mo`nostite za konfiskacija vo odnos na

vrskite pome|u povredata i:

- ekonomskata korist {to bi moèla da se izedna~i so imotnata

korist; ili

- imotot koj bi moèl da se izedna~i so instrumentite; ili

v) vrz osnova na zakonodavstvoto na zamolenata Strana, odlukata

za konfiskacija nemoè pove}e da bide izre~ena ili izvr{ena

poradi zastarenost; ili

g) baraweto ne se odnesuva na prethodna presuda, nitu na re{enie

od praven karakter, nitu na izjava sodràna vo takvoto re{enie,

izjava sprema koja bile storeni edna ili pove}e povredi, i koja

poteknuva od re{enieto ili od baraweto za konfiskacija; ili

d) konfiskacijata ne e izvr{ena od Stranata - baratel , ili protiv

nea se u{te moè da se podnese redoven praven lek; ili

|) baraweto se odnesuva na odluka za konfiskacija donesena vo

otsustvo na liceto navedeno vo odlukata i ako spored zamolenata

Strana postapkata sprovedena od Stranata-baratel koja dovela

doovaa odluka ne gi zadovoluva minimalnite prava na odbrana

priznati na sekoe optuèno lice za storena povreda.


115

5. Vo vrska so stavot 4 |) od ovoj ~len, edna odluka ne se smeta deka e

donesena vo otsustvo na optuèniot:

a) ako taa bila potvrdena ili izre~ena vo prigovor na

zainteresiranata strana; ili

b) ako taa bila donesena po àlba, pod uslov àlbata da bila

podnesena od zainteresiranata strana.

6. Pri ispituvaweto, za potrebite na stavot 4 |) od ovoj ~len, dali

minimalnite prava na odbrana bile po~ituvani, zamolenata Strana

}e vodi smetka za faktot dali zainteresiranata stranka namerno ja

izbegnuvala pravdata, ili dali ova lice, otkako imalo mo`nost da

podnese àlba protiv odlukata donesena vo negovo otsustvo, odlu~ilo

da ne podnesuva takva àlba. Isto taka, i ako zainteresiranata stranka,

otkako uredno bila pokaneta da se pojavi pred sudot, odlu~ila da ne se

pojavuva ili da ne bara odloùvawe na postapkata.

7. Edna Strana ne bi moèlo da se povika na bankarska tajna za da go opravda

svoeto odbivawe za sorabotka predvideno vo ovaa glava. Koga nejzinoto

vnatre{no pravo toa go bara, edna strana moè da pobara baraweto za

sorabotka koe bi sodrèlo prekinuvawe na bankarska tajna da bide

doneseno ili od sudija ili od drug pravosuden organ, vklu~uvaj}i go i

Javnoto obvinitelstvo, odnosno organi koi postapuvaat vo materijata za

krivi~nite povredi.

8. Bez da se na{teti na osnovite za odbivawe, obezbedeni vo stav 1-a na

ovoj ~len:

a) faktot deka liceto protiv koe se vodi istraga ili e doneseno

re{enie za konfiskacija e pravno lice koe nema da se obrati do

zainteresiranata strana, kako pre~ka za bilo kakva sorabotka

soglasno ovaa glava.

b) faktot deka fizi~koto lice protiv koe e donesena odluka za

konfiskacija na imotna korist e umreno kako i faktot deka

pravnoto lice protiv koe e donesena odluka za konfiskacija na

imotna korist ve}e ne postoi ne treba da se zemat kako pre~ki za

pruàwe pomo{ vo soglasnost so ~lenot 13 stav 1-a.

116


^len 19

Odlagawe

Zamolenata Strana moè da go odloì izvr{uvaweto na merkite navedeni

vo baraweto ako so niv bi moèlo da se nanese {teta na istragata i na postapkite

{to se vodat od strana na nejzinite organi.

^len 20

Delumno prifa}awe na baraweto

ili prifa}awe pod uslov

Pred da bide odbiena ili odloèna sorabotkata vrz osnova na ovaa glava,

zamolenata Strana, otkako }e se konsultira so Stranata-baratel, ispituva

dali baraweto moè da se prifati delumno ili pod uslovi koi taa gi smeta

za neophodni.


DEL VI

Notifikacija i za{tita

na pravata na treti lica

^len 21

Notifikacija na dokumentite

1. Stranite me|usebno se sloùvaat za me|usebna kolku {to e mo`na

po{iroka pomo{ za dostavuvawe na pravnite akti na licata na koi se

odnesuvaat privremenite merki i konfiskacijata.

2. Ni{to vo ovoj ~len nema za cel da pre~i:

a) na mo`nosta da se adresiraat pravnite akti po po{ta direktno do

licata {to se nao|aat vo stranstvo;

b) na mo`nosta na javnite slu`benici, funkcioneri ili drugi

nadle`ni lica na Stranata od koja poteknuvaat, da pristapat kon

soop{tuvawe i dostavuvawe na pravnite akti direktno preku

konzularnite organi na ovaa Strana ili preku javnite slu`benici,

funkcioneri i drugi nadle`ni lica vo Stranata-primatel, osven

117

ako Stranata primatel napravi sprotivna izjava do Generalniot

Sekretar na Sovetot na Evropa vo momentot na potpi{uvaweto

ili deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija,

prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe.

3. Pri notifikacijata na pravnite akti vo stranstvo na licata na koi se

odnesuvaat privremenite merki ili odlukite za konfiskacija doneseni

vo Stranata od koja tie poteknuvaat, spomenatata Strana gi informira

ovie lica za pravnite lekovi podneseni od nejzinoto zakonodavstvo.

^len 22

Priznavawe na stranski odluki

1. Vrz osnova na barawa za sorabotka soglasno delovite 3 i 4, zamolenata

Strana ja priznava sekoja pravna odluka donesena vo Stranata-baratel

{to se odnesuva na pobaranite prava od strana na treti lica.

2. Priznavaweto moè da bide odbieno:

a) ako treti lica nemale dovolno mo`nost da gi iskoristat nivnite

prava; ili

b) ako odlukata e inkopatibilna so odluka ve}e donesena vo

zamolenata Strana za isto pra{awe; ili

v) ako taa e inkopatibilna so javniot red vo zamolenata Strana; ili

g) ako odlukata bila donesena sprotivno na odlukite vo materijata

so isklu~iva nadle`nost predvidena vo pravoto na zamolenata

^lenka.

DEL VII

Postapki i drugi osnovni pravila

^len 23

Centralen organ

1. Stranite opredeluvaat eden centralen organ ili po potreba, pove}e organi

koi imaat za zada~a da gi ispra}aat na odgovor barawata napraveni vrz

118


osnova na ovaa glava, da gi izvr{uvaat ili da gi dostavuvaat do organite

{to se nadle`ni za nivno izvr{uvawe.

2. Sekoja Strana go dostavuva do Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa,

vo momentot na potpi{uvaweto ili vo momentot na deponiraweto na


pristapuvawe, imeto i adresata na organite navedeni vo stavot 1 od ovoj

~len.

^len 24

Direktna korespondencija

1. Centralnite organi me|usebno komuniciraat direktno.

2. Vo itni slu~ai barawata i izvestuvawata predvideni vo ovaa glava

moàt da bidat isprateni direktno od pravosudnite organi, vklu~uvaj}i

go i Javnoto obvinitelstvo od Stranata - baratel do tie organi. Vo takov

slu~aj kopieto treba da bide istovremeno isprateno do centralniot

organ na zamolenata Strana so posredstvo na centralniot organ na

Stranata-baratel.


3. Sekoe barawe ili izvestuvawe napraveno so primena na stavovite 1 i 2

od ovoj ~len moè da bide predadeno so posredstvo na ME\UNARODNATA

ORGANIZACIJA NA KRIVI^NATA POLICIJA (INTERPOL).

4. Ako baraweto e predadeno vrz osnova na stavot 2 na ovoj ~len i ako

organot ne e nadleèn da postapi po nego, toj go predava na nadle`niot

organ vo negovata zemja i za toa vedna{ ja informira Stranata baratel.

5. Barawata ili izvestuvawata izloèni vrz osnova na delot 2 od ovaa

glava, koi ne sodràt prinudni merki, moàt da bidat predadeni

direktno od nadle`niot organ na Stranata - baratel na nadle`niot organ

na zamolenata Strana.

^len 25

Forma na barawata i jazicite

1. Site barawa predvideni vo ovaa glava se pravat vo pismena forma.

Dozvoleno e obra}awe preku moderni sredstva na telekomunikacijata,

telefoni, kako i faksovi.

119

2. Pod uslov toa da e sodràno vo odredbite na stavot 3 od ovoj ~len ne se

bara prevod na barawata ili priloènite spisi.

3. Sekoja Strana moè vo momentot na potpi{uvaweto ili deponiraweto


pristapuvawe, so edna izjava upatena do Generalniot Sekretar na Sovetot

na Evropa, da ja iskoristi mo`nosta da bara barawata i priloènite

spisi da bidat pridruèni so prevod na nejziniot jazik ili na nekoj od

oficijalnite jazici na Sovetot na Evropa, ili na nekoj od onie jazici {to

taa }e gi nazna~i. Sekoja Strana, moè vo ovaa prilika da izjavi deka taa

e spremna da prifati prevod na sekoj drug jazik {to taa }e go nazna~i.

Drugite Strani moàt da go primenat praviloto na reciprocitet.

^len 26

Legalizacija

Dokumentite dostaveni so primena na ovaa glava se oslobodeni od sekoja

formalnost na legalizacija.

^len 27

Sodrìna na baraweto

1. Sekoe barawe za sorabotka predvideno vo ovaa glava treba da sodrì:

a) organ od koj toa proizleguva i organ nadleèn za sproveduvawe na

istragi ili vodewe na postapki;

b) predmet i cel na baraweto;

v) slu~ajot, tuka se podrazbiraat osnovnite fakti (kako datum, mesto,

okolnosti pod koi e storeno kaznivoto delo), vrz koi se zasnova

istragata ili se vodi postapkata, osven vo slu~aj na barawe

notifikacija;

g) koga sorabotkata sodrì prinudni merki:

- tekstot na zakonskite odredbi ili, ako toa ne e mo`no, nositelot

na zakonot {to se primenuva, i

- edna indikacija spored koja baranata merka ili sekoja druga

merka {to ima analogni efekti bi moèla da bide prezemena

na teritorijata na Stranata - baratel vrz osnova na nejzinoto

sopstveno zakonodavstvo;

d) ako e neophodno i koga e toa mo`no:

120


- poedinosti {to se odnesuvaat na zainteresiranite lica, kako ime,

datum i mesto na ra|awe, nacionalnost i mesto kade tie se nao|aat,

i ako se raboti za pravno lice, negovoto sedi{te; i

- imotot vo vrska so koj e pobarana sorabotkata, negovoto mesto,

negovata povrzanost so soodvetnite lica, sekoja povrzanost so

kaznivoto delo, kako i sekoja informacija so koja se raspolaga

vo odnos na interesite na drugite lica koi polagaat pravo na ovoj

imot; i

|) sekoja posebna postapka pobarana od Stranata-baratel.

2. Koga edno barawe za izrekuvawe privremeni merki podneseno soglasno

delot 3 so cel zaplena na imot koj bi moèl da bide predmet na edna

odluka za konfiskacija se sostoi vo obvrska za pla}awe edna suma pari,

vo ova barawe treba da bide nazna~ena maksimalnata suma koja se bara.

3. Osven ona {to e sodràno vo stavot 1, sekoe barawe formulirano so

primena na del 4, treba da sodrì:


a) vo slu~ajot od ~len 13, stav 1-a:

- zavereno kopie soglasno odlukata za konfiskacija donesena od

sudot na Stranata - baratel i izve{taj za osnovite na baraweto,

ako tie ne se nazna~eni vo samata odluka;

- potvrda od strana na nadleèn organ na Stranata-baratel spored

koja odlukata za konfiskacija e izvr{na i protiv nea nemoè da

se podnese redoven praven lek;

- informacii {to se odnesuvaat na granicite vo koi odlukata treba

da bide izvr{ena; i

- informacii {to se odnesuvaat na neophodnosta od prezemawe

privremeni merki;

b) vo slu~ajot so ~len 13, stav 1 - b, izve{taj za faktite izneseni od

Stranata-baratel, koj bi bil dovolen da i ovozmoì na zamolenata

Strana da donese odluka soglasno nejzinoto vnatre{no pravo;

v) koga treti lica imale mo`nost za ostvaruvawe na nivnite prava,

soodvetnite dokumenti za dokaz deka ja imaat taa mo`nost.

121

^len 28

Nedostatoci vo barawata

1. Dokolku baraweto ne e vo soglasnost so odredbite od ovaa glava ili

dadenata informacija ne i ovozmoùva na zamolenata Strana da donese

odluka po baraweto, ovaa Strana moè da bara od Stranata-baratel da go

dopolni baraweto ili da go kompletira so dopolnitelni informacii.

2. Zamolenata Strana moè da opredeli rok za priem na takvite dopolnuvawa

ili informacii.

3. Po priemot na baranite dopolnuvawa ili informacii koi se odnesuvaat

na baraweto od delot 4 od ovaa glava, zamolenata Strana moè da gi

izre~e site merki od stavovite 2 i 3 od ovaa glava.

^len 29

Mnozinstvo od barawa

1. Koga zamolenata Strana }e primi pove}e od edno barawe podneseno

soglasno delovite 3 i 4 od ovaa glava koi se odnesuvaat na isto lice ili

ist imot, mnozinstvoto na barawa ne }e ja spre~i da postapi po barawata,

vklu~uvaj}i i prezemawe privremeni merki.

2. Vo slu~aj na mnozinstvo na barawa od delot 4 od ovaa glava, zamolenata

Strana }e gi zeme vo predvid konsultaciite od Stranite-barateli koi

{to baraat.

^len 30

Obvrska za davawe obrazloènie

Zamolenata Strana treba da go obrazloì sekoe odbivawe na odlukata odlagaweto

ili uslovuvaweto na sekoja sorabotka od ovaa glava.

^len 31

Informacija

1. Zamolenata Strana bez odlagawe }e ja izvesti Stranata-baratel za:

a) akcijata inicirana vo ramkite na ova barawe od ovaa glava;

b) kone~niot rezultat od akcijata sprovedena vrz osnova na

122


araweto;

v) odlukata za odbivawe, odlagawe ili uslovuvawe, vo celost ili

delumno, na sekoja sorabotka vo ramkite na ovaa glava;

g) okolnostite koi {to go pravat nevozmo`no sproveduvaweto na

pobaranite merki ili koi se verojatni zna~itelno da go odloàt;

d) vo slu~aj na prezemawe na privremeni merki vo soglasnost so

baraweto od delot 2 ili 3 od ovaa glava, odredbite od vnatre{noto

pravo koi direktno vodat kon prezemawe na privremeni merki.

2. Stranata-baratel bez odlagawe }e ja izvesti zamolenata strana za:

a) sekoja revizija, odluka ili drug fakt poradi koi odlukata za

konfiskacija nemoè vo celost ili delumno da se izvr{i;

b) sekoja promena, fakti~ka ili pravna koja go pravi neopravdano

sekoe dejstvie prezemeno soglasno ovaa glava.

3. Koga Stranata vrz osnova na ista odluka za konfiskacija, bara

konfiskacija na imotot vo pove}e Strani, taa }e gi informira site

Strani na koi se odnesuva izvr{uvaweto na odlukata.


^len 32

Restriktivna upotreba

1. Zamolenata Strana moè da go izvr{i baraweto pod uslov informacijata

ili obezbedeniot dokaz, bez prethodna soglasnost, da ne bide upotreben

ili prenesen od organite na Stranata - baratel za sproveduvawe istraga

ili vodewe postapki, pokraj onie specificirani vo baraweto.

2. Sekoja Strana moè, vo momentot na potpi{uvawe ili deponirawe

na instrumentite za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili

pristapuvawe so deklaracija upatena do Generalniot Sekretar na Sovetot

na Evropa da izjavi deka bez prethodna soglasnost informacijata ili

obezbedeniot dokaz ne moàt da se upotrebat ili prenesat od organite na

Stranata-baratel so cel da se sprovede istraga ili da se vodi postapka,

osven onie specificirani vo baraweto.

123

^len 33

Doverlivost

1. Stranata-baratel moè da bara od zamolenata strana taa doverlivo da

go ~uva baraweto i negoviot podnositel, osven koga toa e neophodno za

izvr{uvawe na baraweto. Ako zamolenata Strana ne moè da se soglasi

so ovoj uslov za doverlivost taa bez odlagawe }e ja izvesti Stranatabaratel.

2. Stranata-baratel dokolku toa ne e vo sprotivnost so temelnite principi

na nejzinoto vnatre{no pravo, treba doverlivo da gi ~uva sekoj dokaz ili

informacija, obezbedeni od zamolenata strana, osven ako toa otkrivawe

e neophodno za vodewe na istraga i postapkata opi{ani vo baraweto.

3. Pod uslov na odredbite na vnatre{noto pravo, Stranata koja {to primila

informacija od ~lenot 10, treba da gi prifati uslovot za doverlivost

pobaran od Stranata koja dala informacija barawe od Stranata koja ja

dava informacijata. Dokolku drugata Strana nemoè da se soglasi so

takvoto barawe taa bez odlagawe }e ja informira Stranata prenesuva~.

^len 34

Tro{oci

Voobi~aenite tro{oci za izvr{uvawe na baraweto pa|aat na teret na zamolenata

Strana. Koga zna~itelnite i vonrednite tro{oci }e se pokaàt kako

neophodni Stranite treba da se posovetuvaat i da se usoglasat za uslovite za

izvr{uvawe, kako i za na~inot na koi tie }e se prezemat.

^len 35

[teta i kamata

1. Koga od edno lice e podnesena tu`ba za odgovornost poradi {tetata koja

rezultira od akt storuvawe ili propu{tawe vo odnos na sorabotkata

od ovaa glava, soodvetnite strani me|usebno }e se konsultiraat za

eventualno rasporeduvawe na nadomestokot.

2. Stranata koja e predmet na baraweto za nadomestok i kamata }e se potrudi

da ja informira drugata strana za taa obvrska, dokolku taa strana ima

interes vo slu~ajot.

124


GLAVA IV

Zavr{ni odredbi

^len 36


1. Ovaa konvencija e otvorena za potpi{uvawe za Dràvite ~lenki na

Sovetot na Evropa i dràvite koi ne se ~lenki, no koi u~estvuvale vo

nejzinata izrabotka. Ovie Dràvi moàt da ja izrazat svojata soglasnost

deka se obvrzuvaat so:

a. potpi{uvawe bez rezerva vo pogled na ratifikuvawe, prifa}awe

ili odobruvawe; ili

b. potpi{uvawe pod uslov za ratifikuvawe, prifa}awe ili

odobruvawe, sledeno so ratifikuvawe, prifa}awe ili

odobruvawe.


2. Instrumentite za nejzina ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe }e

bidat deponirani kaj Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

3. Ovaa Konvencija vleguva vo sila prviot den od mesecot po istekot na

periodot od tri meseci od denot na koj tri dràvi, od koi najmalku dve

se ~lenki na Sovetot na Evropa, ja izrazile svojata soglasnost deka se

obvrzuvaat so ovaa Konvencija vo soglasnost so odredbite od alineja 1.

4. Vo odnos na sekoja Dràva potpisni~ka koja dopolnitelno ja izrazuva

svojata soglasnost deka se obvrzuva so ovaa Konvencija, taa stapuva

na sila prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseci od

denot na izrazuvawe na soglasnosta deka se obvrzuva so Konvencijata vo

soglasnost so odredbite od stav 1.

^len 37


1. Po vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija, Komitetot na Ministrite na

Sovetot na Evropa, otkako }e gi konsultira Dràvite dogovorni~ki na

Konvencijata, moè da pokani bilo koja zemja {to ne e ~lenka na Sovetot

da pristapi kon ovaa Konvencija, so odluka donesena so mnozinstvoto

glasovi predvideno so ~len 20-d od Statutot na Sovetot na Evropa i

125

so ednoglasnost na pretstavnicite na pretstavnicite na Dràvite

dogovorni~ki potpisni~ki koi se zastapeni vo Komitetot.

2. Vo odnos za sekoja Dràva {to pristapuva, Konvencijata vleguva vo sila

prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseci od denot na

deponiraweto na instrumentot za pristapuvawe kaj Generalniot Sekretar

na Sovetot na Evropa.

^len 38


1. Pri potpi{uvaweto ili pri deponiraweto na svoite instrumenti za

ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, sekoja strana

dogovorni~ka moè da ja opredeli teritorijata, odnosno teritoriite na

koi }e se primenuva ovaa Konvencija.

2. Vo sekoe podocne`no vreme, po pat na izjava upatena do Generalniot

Sekretar na Sovetot na Evropa, sekoja dràva potpisni~ka moè da ja

pro{iri primenata na ovaa Konvencija na sekoja druga teritorija

opredelena vo izjavata. Vo odnos na taa teritorija ovaa Konvencija

vleguva vo sila prviot den od mesecot po istekot na period od tri

meseci od denot na priemot na takvata izjava od strana na Generalniot

Sekretar.

3. Sekoja izjava dadena soglasno dvata prethodni stava, vo odnos na

teritorijata opredelena so taa izjava, moè da bide povle~ena po pat

na pismeno izvestuvawe do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

Povlekuvaweto stanuva polnova`no na prviot den od mesecot po istekot

na periodot od tri meseci od denot na priemot na takvoto pismeno

izvestuvawe od strana na Generalniot sekretar.

^len 39

Odnos so drugi konvencii i dogovori

1. Ovaa Konvencija ne zadira vo pravata i obvrskite koi proizleguvaat od

me|unarodnite multilateralni konvencii {to se odnesuvaat na posebni

pra{awa.

2. Stranite potpisni~ki na Konvencijata moàt me|usebno da sklu~at

bilateralni ili multilateralni dogovori po pra{awa regulirani so

126


ovaa Konvencija, so cel obezbeduvawe ili zajaknuvawe na nejzinite

odredbi ili olesnuvawe na primenata na principite vgradeni vo nea.

3. Dokolku dve ili pove}e strani ve}e sklu~ile spogodba ili dogovor vo

vrska so predmetot na ovaa Konvencija ili na drug na~in gi vostanovile

nivnite odnosi vo vrska so toj predmet, tie imaat pravo da go primenat

toj dogovor ili spogodba ili da gi reguliraat tie odnosi, namesto

postoe~kata Konvencija, ako toa ja olesnuva me|unarodnata sorabotka.

^len 40

Rezervi

1. Sekoja dràva potpisni~ka, vo vremeto na potpi{uvaweto ili pri

deponiraweto na instrumentot za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe

ili pristapuvawe, izjavuva deka se stava na raspolagawe na edna ili

pove}e rezervi predvideni vo ~len 2, stav 2, ~len 6, stav 4, ~len 14, stav

3, ~len 21, stav 2, ~len 25, stav 3 i ~len 32, stav 2. Ne smeat da bidat

staveni drugi rezervi.


2. Sekoja dràva potpisni~ka koja stavila rezerva spored prethodniot stav

celosno ili delumno moè da ja povle~e po pat na izvestuvawe upateno

do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Povlekuvaweto vaì od

denot na priemot na izvestuvaweto od strana na Generalniot sekretar.

3. Stranata potpisni~ka koja stavila rezerva na odredba od ovaa Konvencija

ne moè da bara primenuvawe na taa odredba od bilo koja druga strana

potpisni~ka; sepak, taa moè, dokolku nejzinata rezerva e delumna ili

uslovna, da bara primenuvawe na taa odredba samo dokolku i samata ja

prifatila.

^len 41

Amandmani

1. Amandmanite za ovaa Konvencija moàt da se predloàt od bilo koja

zainteresirana strana i da bidat soop{teni od Generalniot sekretar na

Sovetot na Evropa na Dràvite ^lenki na Sovetot na Evropa i na sekoja

zemja koja ne e ~lenka, a koja se pridruùva ili e pokaneta da se priklu~i

na ovaa Konvencija vo soglasnost so odredbite na ~len 37.

2. Sekoj Amandman predloèn od zainteresiranata strana }e bide soop{ten

127

na Evropskiot Komitet za kriminalni problemi koj }e podnese do

Komitetot na Ministri negovo mislewe za predloèniot Amandman.

3. Komitetot na Ministri }e go razgleda Predlog - Amandmanot i misleweto

podneseno od Evropskiot Komitet za kriminalni problemi i moè da go

prilagodi na Amandmanot.

4. Tekstot na sekoj Amandman usvoen od Komitetot na Ministri vo soglasnost

so stav 3 od ovoj ~len treba da bide ispraten na zainteresiranite strani

za prifa}awe.

5. Sekoj Amandman usvoen vo soglasnost so stav 3 od ovoj ~len vleguva vo

sila 30-tiot den otkako stranite go informirale Generalniot sekretar

za nivnata soglasnost.

^len 42

Re{avawe na sporovite

1. Evropskiot Komitet za kriminalni problemi na Sovetot na Evropa e

nadleèn za tolkuvawe i primena na ovaa Konvencija.

2. Vo slu~aj na sporovi pome|u zainteresiranite strani bilo za tolkuvawe

ili za primena na ovaa Konvencija, tie bi trebalo da se obidat da gi

re{at ovie sporovi preku pregovori ili na nekoj drug miren na~in

po nivni izbor, vklu~uvaj}i ja i podredenosta na sporot vo odnos na

Evropskiot Komitet za kriminalni problemi, na arbitra`niot sud ~ija

odluka }e bide zadolìtelna za zainteresiranite strani vo sporot

ili za Me|unarodniot sud na pravdata, spored zaedni~kiot dogovor na

soodvetnite strani.

^len 43

Objavuvawe

1. Sekoja zainteresirana strana moè, vo sekoe vreme da ja objavi ovaa

Konvencija, dostavuvaj}i i izvestuvawe do Generalniot Sekretar na

Sovetot na Evropa.

2. Objavuvaweto vaì od prviot den od mesecot po istekot na period od tri

meseci od denot koj sledi posle denot na priemot na izvestuvaweto od

Generalniot sekretar.

128


3. Me|utoa, ovaa Konvencija prodolùva da se primenuva na izvr{uvaweto

vo soglasnost so ~lenot 14, po baraweto za konfiskacija soglasno

nejzinite odredbi, pred objavuvaweto da bide izvr{eno.

^len 44

Izvestuvawa

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti Dràvite ^lenki

na Sovetot na Evropa i na sekoja druga Dràva koja }e se priklu~i na ovaa

Konvencija za:

a) sekoj potpis;

b) deponiraweto na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe,


v) sekoj podatok za vleguvawe vo sila na ovaa Konvencija vo soglasnost

so ~len 36 i 37;

g) sekoja rezerva napravena soglasno ~len 40 stav 1;

d) sekoj drug akt, obavestuvawe ili dostavuvawe vo odnos na ovaa

Konvencija;


Vrz osnova na {to, dolu potpi{anite, propisno ovlasteni za taa cel, ja

potpi{aa taa Konvencija.

Napraveno vo Strazbur, na 8 noemvri 1990 godina, na angliski i francuski,

dvata teksta se podednakvo verodostojni, vo eden edinstven primerok

koj }e bide deponiran vo arhivite na Sovetot na Evropa. Generalniot sekretar

na Sovetot na Evropa }e i dostavi zavereni kopii na sekoja Dràva

~lenka na Sovetot na Evropa i na sekoja Dràva koja ne e ^lenka, no participirala

vo izgotvuvaweto na Konvencijata, i na sekoja dràva pokaneta da

se priklu~i.

129

SOVET NA EVROPA

SED br.185

5.5. KONVENCIJA

ZA KOMPJUTERSKI KRIMINAL 14

Preambula


ovaa Konvencija,

Imaj}i predvid deka celta na Sovetot na Evropa e postignuvawe pogolemo


Priznavaj}i ja vrednosta od neguvawe sorabotka so drugite Dràvi

potpisni~ki na ovaa Konvencija;

Veruvaj}i vo potrebata da se izgradi, kako pra{awe na prioritet, zaedni~ka

kriminalna politika naso~ena kon za{tita na op{testvoto od kompjuterski

kriminal, me|u drugoto, preku usvojuvawe na soodvetno zakonodavstvo i

neguvawe na me|unarodnata sorabotka;

Svesni za temelnite promeni {to nastanuvaat so digitalizacijata,

konvergencijata i kontinuiranata globalizacija na kompjuterskite mreì;

Zagrièni poradi rizikot {to kompjuterskite mreì i elektronskite

informacii moàt da bidat iskoristeni za izvr{uvawe krivi~ni dela

i deka dokazite povrzani so izvr{uvaweto na takvi dela moàt da bidat

so~uvani i preneseni preku ovie mreì;

Priznavaj}i ja potrebata od sorabotka pome|u Dràvite i privatnite

kompanii vo borbata protiv kompjuterskiot kriminal i potrebata od

za{tita na legitimnite interesi za koristewe i razvoj na informaciskite

tehnologii;

Veruvaj}i deka efektivnata borba protiv kompjuterskiot kriminal nalaga

14 Ratifikuvana vo Sovetot na evropa na 15 septemvri 2004godina (Objavena vo

„Slu`ben vesnik na RM” br. 41/2004)

130


zgolemena, brza i funkcionalna me|unarodna sorabotka vo krivi~nite

predmeti;

Ubedeni deka ovaa Konvencija e neophodna za odvra}awe od aktite

naso~eni protiv tajnosta, integritetot i dostapnosta na kompjuterskite

sistemi i mreì i kompjuterskite podatoci, kako i protiv zloupotrebata

na takvite sistemi, mreì i podatoci preku kriminalizacija na dejstvijata

opi{ani vo ovaa Konvencija i preku voveduvawe ovlastuvawa potrebni za

efikasna boraba protiv takvite krivi~ni dela, preku ovozmoùvawe na

nivno otkrivawe, sproveduvawe istraga i podignuvawe na obvinenie na

nacionalno i me|unarodno nivo i preku obezbeduvawe aran`mani za brza i

sigurna me|unarodna sorabotka;

Imaj}i ja predvid potrebata da se obezbedi soodveten balans pome|u

interesite na onie koi go sproveduvaat zakonot i po~ituvaweto na

fundametalnite ~ovekovi prava priznati so Konvencijata za za{tita na

~ovekovite prava i osnovni slobodi na Sovetot na Evropa od 1950 godina

i Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava na Organizacijata

na Obedinetite Nacii od 1966 godina i drugite postoe~ki me|unarodni

dogovori za ~ovekovite prava, koi go reafirmiraat pravoto na sekoj

poedinec da formira mislewe bez bilo kakvo me{awe, kako i pravoto na

sloboda na izrazuvawe, vklu~uvaj}i ja slobodata da se bara, da se prima i

da se ispra}aat informacii i idei od sekakov vid, bez ogled na granicite,

kako i pravoto na po~ituvaweto na privatnosta;


Imaj}i go isto taka predvid i pravoto na za{tita na li~nite podatoci

i negovite ograni~uvawa, predvideni so Konvencijata za za{tita na

poedincite vo pogled na avtomatskata obrabotka na li~nite podatoci na

Sovetot na Evropa od 1981 godina;

Zemaj}i ja v predvid Konvencijata za pravata na deteto na Organizacijata

na Obedinetite Nacii od 1989 godina i Konvencijata za najte{kite oblici

na detski trud na Me|unarodnata organizacija na trudot od 1999 godina;

Imaj}i gi predvid postoe~kite konvencii na Sovetot na Evropa za sorabotka

vo oblasta na krivi~noto pravo, kako i sli~nite dogovori sklu~eni pome|u

Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa i drugite Dràvi, naglasuvaj}i deka

intencijata na ovaa Konvencija e da gi dopolni ovie konvencii, so cel da

ja napravi krivi~nata istraga i postapka za krivi~nite dela povrzani so

kompjuterskite sistemi i podatoci poefikasna i da obezbedi pribirawe

na dokazi vo elektronska forma za odredeno krivi~no delo;

131

Pozdravuvaj}i gi neodamne{nite nastani koi go unapredija me|unarodnoto

razbirawe i sorabotka vo borbata protiv kompjuterskiot kriminal,

vklu~uvaj}i gi akciite na Organizacijata na Obedinetite nacii, OECD,

Evropskata unija i G8;

Potsetuvaj}i se na Preporakite na Komitetot na ministri i toa Preporakata

Br. P (85) 10 vo odnos na prakti~nata primena na Evropskata konvencija za

me|usebna pomo{ vo krivi~nite predmeti vo pogled na barawata za pravna

pomo{ vo presretnuvaweto na telekomunikaciite, Preporakata Br. P (88) 2

za piratstvoto vo sferata na avtorskite prava i drugi srodni prava, Preporakata

Br. P (87) 15 so koja se ureduva upotrebata na li~nite podatoci vo

policiskiot sekor, Preporakata Br. P (95) 4 za za{tita na li~nite podatoci

vo sferata na telekomunikaciskite uslugi so poseben osvrt na telefonskite

uslugi, kako i Preporakata Br. P (89) 9 vo vrska so kriminalot povrzan so

kompjuteri koja dava smernici na nacionalnite zakonodavni tela za opredeluvawe

na odredeni kompjuterski krivi~ni dela i Preporakata Br. P (95)

13 vo vrska so problemite na krivi~noto proceduralno pravo povrzano so

informaciskata tehnologija;

Povikuvaj}i se na Rezolucijata Br. 1, usvoena od Ministite za pravda na

Evropskite zemji na 21-ta konferencija (Praga, 10 i 11 juni 1997 godina),

koja mu prepora~uva na Komitetot na ministri da ja poddrì rabotata na

Evropskiot komitet za krivi~ni problemi (CDPC) vo domenot na kompjuterskiot

kriminal so cel da se postigne usoglasuvawe na odredbite od nacionalnite

krivi~ni zakoni i da se ovozmoì upotreba na efektivni istra`ni

sredstva za otkrivawe na ovie krivi~ni dela, kako i Rezolucijata Br. 3,

usvoena na 23-tata konferencija na Ministrite za pravda na Evropskite

zemji (London, 8 i 9 juni 2000 godina), koja gi ohrabruva pregovara~kite

strani da prodolàt so naporite za iznao|awe na soodvetni re{enija {to

e mo`no poolem broj Dràvi da stanat strani potpisni~ki na Konvencijata

i koja ja priznava potrebata za brz i efikasen sistem na me|unarodna sorabotka

koj dosledno gi ima predvid specifi~nite barawa {to gi nametnuva

borbata protiv kompjuterskiot kriminal;

Isto taka, zemaj}i go predvid Akcioniot plan usvoen od [efovite na

dràvite i vladite na Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa na nivniot Vtor

samit (Strazbur, 10 11 oktomvri 1997 godina), kade e istaknata zalo`bata

da se iznajdat zaedni~ki odgovori na razvojot na novite informaciski

tehnologii zasnovani na standardite i vrednostite na Sovetot na Evropa;


132


Glava I

Zna~ewe na izrazite

^len 1

Definicija

Vo smisla na ovaa Konvencija:

a. Izrazot “kompjuterski sistem” ozna~uva bilo kakov ured ili grupa

na me|usebno povrzani uredi od koi, eden ili pove}e od niv, vr{i

avtomatska obrabotka na podatoci spored odredena programa;

b. Izrazot “kompjuterski podatoci” ozna~uva prezentirawe na fakti,

informacii ili koncepti vo oblik pogoden za obrabotuvawe

preku kompjuterski sistem, vklu~uvaj}i i programa podobna

kompjuterskiot sistem da go stavi vo funkcija;

v. Izrazot “provajder na uslugi” ozna~uva:

i. javno ili privatno lice koe im ovozmoùva na korisnicite

da komuniciraat preku kompjuterski sistem, i

ii. drugo lice koe obrabotuva ili ~uva kompjuterski podatoci

vo ime na davatelite na takvite komunikaciski uslugi ili

vo ime na korisnicite na takvite uslugi;

g. Izrazot “prenosni podatoci” ozna~uva podatoci povrzani so

komunikacijata koja se ostvaruva preku kompjuterski sistem, a koi

pretsavuvaat del od lanecot na komunikacijata, pri toa ozna~uvaj}i

go potekloto na komunikacijata, destinacijata, patot, vremeto,

datumot, goleminata, vremetraeweto ili vidot na komunikaciskata

usluga.


133

Glava II


Oddel 1

Materijalno krivi~no pravo

Naslov 1

Dela protiv tajnosta, integritetot i dostapnosta na kompjuterskite

podatoci i sistemi

^len 2

Nedozvolen pristap

Sekoja Strana potpisni~ka }e usvoi takvi zakonodavni i drugi merki koi

se neophodni so doma{noto pravo da se inkriminiraat odnosno predvidat

kako krivi~ni dela, koga se storeni so umisla, dejstvija na protivpravno

pristapuvawe do celinata ili do del od odreden kompjuterski sistem. Stranata

moè da predvidi deka deloto }e bide storeno so povreda na bezbednosni

merki, so namera za prisvojuvawe kompjuterski podatoci ili so druga

ne~esna namera, ili vo vrska so kompjuterski sistem koj e povrzan so drug

kompjuterski sistem.

^len 3

Nedozvoleno presretnuvawe

Sekoja Strana }e usvoi takvi zakonodavni i drugi merki koi se neophodni

so doma{noto pravo da se inkriminiraat odnosno predvidat kako krivi~ni

dela, koga se storeni so umisla, dejstvija na protivpravno presretnuvawe,

so upotreba na tehni~ki sredstva, na prenos na kompjuterski podatoci koj

nema javen karakter do, od ili vnatre vo odreden kompjuterski sistem,

vklu~uvaj}i i elektromagnetni emisii od kompjuterski sistem koj poddrùva

takvi kompjuterski podatoci. Stranata moè da predvidi deka deloto }e

bide storeno so ne~esna namera ili vo vrska so kompjuterski sistem koj e

povrzan so drug kompjuterski sistem.

^len 4

Upad vo podatoci

1. Sekoja Strana }e usvoi takvi zakonodavni i drugi merki koi se neophodni

so doma{noto pravo da se inkriminiraat odnosno predvidat kako

134


krivi~ni dela, koga se storeni so umisla, dejstvija na protivpravno

o{tetuvawe, bri{ewe, vlo{uvawe, izmenuvawe ili prikrivawe na

kompjuterski podatoci.

2. Stranata moè da go rezervira pravoto da predvidi deka so dejstvieto

opi{ano vo stavot 1 treba da bide pri~ineta seriozna {teta.

^len 5

Upad vo sistem



dela, koga se storeni so umisla, dejstvija na protivpravno i seriozno

popre~uvawe na funkcioniraweto na odreden kompjuterski sistem so

vnesuvawe, prenesuvawe, o{tetuvawe, bri{ewe, vlo{uvawe, izmenuvawe

ili prikrivawe na kompjuterski podatoci.


^len 6

Zloupotreba na ured


so doma{noto pravo da se inkriminiraat odnosno predvidat kako

krivi~ni dela, koga so umisla i protivpravno se vr{i:

a. proizvodstvo, proda`ba, nabavka zaradi upotreba, uvoz,

distribucija ili na drug na~in se napravi dostapen:

i. ured, vklu~uvaj}i kompjuterska programa, izgotvena ili adaptirana

prevenstveno zaradi izvr{uvawe na bilo koe od krivi~nite dela

predvideni so gorenavedenite ~lenovi 2 do 5;

ii. kompjuterska lozinka, kod za pristap ili sli~en podatok so koj

celinata ili del od kompjuterskiot sistem se osposobuva za

pristap; so namera da bide upotreben za izvr{uvawe na bilo koe

od krivi~nite dela predvideni so ~lenovite 2 do 5; i

b. poseduvawe na stvarite spomenati vo gorenavedenite to~ki a.i do

a.ii., so namera da bidat upotrebeni za izvr{uvawe na bilo koe od

krivi~nite dela predvideni so ~lenovite 2 do 5. Stranata moè so

zakon da predvidi poseduvawe na opredelen broj na takvi stvari

kako objektiven uslov za inkriminacija.

135

2. Ovoj ~len nema da se tolkuva na na~in koj implicira krivi~na

odgovornost vo slu~aite koga proizvodstvoto, proda`bata, nabavkata

zaradi upotreba, uvozot, distribucijata ili praveweto dostapen na

drug na~in, odnosno poseduvaweto na stvari spomenati vo stav 1 na ovoj

~len, ne e storeno so cel izvr{uvawe na krivi~no delo predvideno so

~lenovite 2 do 5 od ovaa Konvencija, kakov {to e slu~ajot na ovlasteno

testirawe ili za{tita na kompjuterski sistem.

3. Sekoja Strana moè da go rezervira pravoto da ne go primenuva stavot 1

od ovoj ~len, pod uslov takvata rezerva da ne se odnesuva na proda`bata,

distribucijata ili praveweto dostapni na drug na~in na stvarite

spomenati vo stav 1. a.ii od ovoj ~len.

Naslov 2

Dela ~ie izvr{uvawe e povrzano so kompjuter

^len 7

Falsifikuvawe povrzano so kompjuter


so doma{noto pravo da se inkriminiraat odnosno da se predvidat kako

krivi~ni dela, koga so umisla i protivpravno, se prezemaat dejstvija na

vnesuvawe, menuvawe, bri{ewe ili prikrivawe na kompjuterski podatoci,

koe ne{to rezultira so dobivawe neavtenti~ni (la`ni) podatocite, so namera

tie vo pravniot promet da se smetaat ili da se koristat kako verodostojni,

bez ogled na toa dali tie podatoci moàt direktno da se v~itaat ili pak se

virtuelni. Stranata moè da predvidi kako uslov za krivi~na odgovornost

postoewe na posebna namera za izmamuvawe ili druga ne~esna namera.

^len 8

Izmama povrzana so kompjuter



dela, koga so umisla i protivpravno, se prezemaat dejstvija so koi se predizvikuva

namaluvawe na imotot na drugo lice preku:

a. vnesuvawe, menuvawe, bri{ewe ili prikrivawe na kompjuterski

podatoci;

136


. upad vo funkcioniraweto na odreden kompjuterski sistem; so

izmamni~ka ili druga ne~esna namera da se stekne protivpravna

imotna korist za sebe ili za drug.

Naslov 3

Dela povrzani so sodrìnski podatoci

^len 9

Dela povrzani so detska pornografija

1. Sekoja Strana }e usvoi takvi zakonodavni i drugi merki koi se

neophodni so doma{noto pravo da se inkriminiraat odnosno predvidat

kako krivi~ni dela, koga so umisla i protivpravno, se vr{at slednive

dejstvija:

a. se proizveduva detska pornografija so cel nejzina distribucija

preku kompjuterski sistem;

b. se nudi ili na drug na~in se pravi dostapna detska porgnografija

preku kompjuterski sistem;

v. se distribuira ili prenesuva detska porgnografija preku

kompjuterski sistem;

g. se nabavuva detska porgnografija preku kompjuterski sistem za

sebe ili za drug;

d. se poseduva detska pornografija vo kompjuterski sistem ili vo

medium koj sluì za ~uvawe na kompjuterski podatoci.


2. Vo smisla na stavot 1 od ovoj ~len, izrazot “detska pornografija”

ozna~uva pornografski materijal koj vizuelno prikaùva:

a. o~igleden seksualen ~in so maloletnik;

b. o~igleden seksualen ~in so lice koe izgleda kako maloletnik;

v. realni sliki koi prikaùvaat o~igleden seksualen ~in so

maloletnik.

3. Vo smisla na stavot 2 od ovoj ~len, izrazot “maloletnik” gi opfa}a site

lica pod 18 godi{na vozrast. Me|utoa, Stranata moè da predvidi i

poniska starosna granica, koja ne smee da bide poniska od 16 godini.

137

4. Sekoja Strana moè da go rezervira pravoto da ne gi primenuva, vo

celost ili delumno, to~kite g i d od stavot 1 i to~kite b i v od stavot 2 na

ovoj ~len.

Naslov 4

Dela povrzani so povreda na avtorskite i drugi srodni prava

^len 10

Dela povrzani so povreda na avtorskite i drugi srodni prava


so doma{noto pravo da se inkriminiraat odnosno da se predvidat

kako krivi~ni dela povredite na avtorskite prava, onaka kako {to

ovie povredi se opredeleni so zakonot na Stranata potpisni~ka, a vo

soglasnost so obvrskite prezemeni so potpi{uvaweto na Pariskiot

akt od 24 juli 1971 godina, so koj se revidira Bernskata Konvencijata

za za{tita na literaturni i umetni~ki dela, Dogovorot za trgovskite

aspekti na pravata od intelektualna sopstvenost i WIPO Dogovorot za

avtorskite prava, so isklu~ok na moralnite prava priznati so ovie

konvencii, vo slu~aite koga ovie dejstvija na povreda na avtorskite

prava se izvr{uvaat so umisla, vo komercijalen kontekst i so pomo{ na




kako krivi~ni dela povredite na srodnite prava, onaka kako {to

ovie povredi se opredeleni so zakonot na Stranata potpisni~ka, a vo

soglasnost so obvrskite prevzemeni so potpi{uvaweto na Me|unarodnata

konvencija za za{tita na izveduva~ite, proizvoditelite na fonogrami

i radiodifuznite organizacii (Rimska konvencija), Dogovorot za

trgovskite akpekti na pravata od intelektualna sopstvenost i WIPO

Dogovorot za izveduva~ite i fonogramite, so isklu~ok na moralnite

prava priznati so ovie konvencii, vo slu~aite koga ovie dejstvija na

povreda na srodnite prava se izvr{uvaat so umisla, vo komercijalen

kontekst i so pomo{ na kompjuterski sistem.

3. Sekoja Strana moè da stavi rezerva vo pogled na krivi~nata odgovornost

za slu~aite predvideni vo stav 1 i 2 od ovoj ~len pod ograni~eni

okolnosti, no pod uslov da postojat drugi raspoloìvi efektivni

sredstva i takvata rezerva da ne gi derogira me|unarodnite obvrski na

138


Stranata predvideni vo me|unarodnite instrumenti spomenati vo stav 1

i 2 na ovoj ~len.

Naslov 5

Odgovornost za sou~esni{tvo i sankcii

^len 11

Obid, pomagawe i pottiknuvawe



kako krivi~ni dela, koga se storeni so umisla, dejstvija na pomagawe

ili pottiknuvawe vo izvr{uvaweto na bilo koe od krivi~nite dela

predvideni vo ~lenovite 2 do 10 od ovaa Konvencija, so namera tie dela

da bidat dovr{eni.


so doma{noto pravo da se inkriminira odnosno da se kazni obidot,

storen so umisla, da se izvr{i bilo koe od krivi~nite dela predvideni

vo ~lenovite 3, 5, 7, 8 i 9.1.a i v od ovaa Konvencija.


3. Sekoja Strana moè da go rezervira pravoto da ne go primenuva, vo

celost ili vo del, stavot 2 od ovoj ~len.

^len 12

Odgovornost na pravnite lica


za da se vostanovi odgovornost na pravnite lica za krivi~nite dela

predvideni so ovaa Konvencija, vo slu~aite koga deloto e izvr{eno vo

nivna korist od fizi~ko lice, bez ogled na toa dali liceto postapuvalo

kako poedinec ili kako ~len na kolegijalen organ na pravnoto licei pri

toa ima rakovodna pozicija, a vrz osnova na:

a. ovlastuvawe za pretstavuvawe na pravnoto lice;

b. ovlastuvawe da donesuva odluki vo imeto na pravnoto lice;

v. ovlastuvawe da vr{i kontrola vo pravnoto lice;

139

2. Pokraj slu~aite predvideni vo stav 1 od ovoj ~len, sekoja Strana }e

prezeme merki neophodni za da se ovozmoì odgovornost na pravnoto

lice vo slu~aite koga poradi nevr{ewe nadzor ili kontrola od strana

na fizi~koto lice spomenato vo stav 1 od ovoj ~len do{lo do izvr{uvawe

na nekoe od krivi~nite dela predvideni so ovaa Konvencija od drugo

ovlasteno fizi~ko lice zaradi ostvaruvawe korist za pravnoto lice.

3. Zavisno od pravnite principi na sekoja Strana, odgovornosta na

pravnoto lice moè da bide krivi~na, gra|anska ili upravna.

4. Odgovornosta na pravnoto lice ne ja isklu~uva krivi~nata odgovornost

na fizi~koto lice za storenoto krivi~no delo.

^len 13

Sankcii i merki


za da se obezbedat efektivni, proporcionalni i odvra}a~ki sankcii

za krivi~nite dela predvideni vo ~lenovite 2 do 11, vklu~uvaj}i go i

li{uvaweto od sloboda.

2. Sekoja Strana }e ovozmoì pravnite lica koi se proglaseni za odgovorni

soglasno ~len 12 da bidat izloèni na efektivni, proporcionalni i

odvra}a~ki krivi~ni ili ne-krivi~ni sankcii ili merki, vklu~itelno

i pari~ni kazni.

Oddel 2

Procesno pravo

Naslov 1

Op{ti odredbi

^len 14

Opfatot na procesnite odredbi


za da se vospostavat ovlastuvawa i postapki predvideni vo ovoj oddel

so cel da se ovozmoì prezemaweto na posebni istra`ni dejstvija i

postapki.

140


2. Osven vo slu~aite koga izri~no e predvideno poinakvo postapuvawe,

kako vo slu~aite predvideni so odredbata od ~lenot 21, sekoja Strana }e

gi vovede ovlastuvawa i }e gi sproveduva procesni dejstvija predvideni

so stav 1 od ovoj ~len vo odnos na:

3.

a. krivi~nite dela predvideni vo ~lenovite 2 do 11 od ovaa

Konvencija;

b. ostanatite krivi~ni dela storeni so pomo{ na kompjuterski

sistem; i

v. pribiraweto dokazi vo elektronska forma za odredeno krivi~no

delo;

a. Sekoja Strana moè da stavi rezerva vo pogled na primenata na

merkite predvideni vo ~lenot 20 samo vo pogled na delata ili

vidovite na dela koi se to~no opredeleni vo nejzinata rezerva,

pod uslov opsegot na tie dela ili vidovi na dela da ne e potesen vo

sporedba so opsegot na delata vo odnos na koi }e se primenuvaat

merkite predvideni so ~len 21. Sekoja Strana }e gi razgleda

ograni~uvawata sodràni vo nejzinata rezerva za da se ovozmoì

{iroka primena na merkite predvideni vo ~len 20.

b. Koga Stranata, poradi ograni~uvawata predvideni so doma{noto

zakonodavstvo koe e vo sila vo momentot na usvojuvawe na ovaa

Konvencija, ne e vo mo`nost da gi primenuva merkite predvideni

so ~lenovite 20 i 21 vo odnos na komunikaciite koi se prenesuvaat

vnatre vo kompjuterskiot sistem na odreden provajder na uslugi,

koj sistem:


i. opsluùva i se koristi od mala grupa na korisnici; i

ii. koj ne se odnesuva na javnite komunikaciski mreì i ne

e povrzan so drug kompjuterski sistem, bilo javen ili

privaten, toga{ Stranata moè da go rezervira pravoto da

ne gi primenuva ovie merki vrz gorespomenatite komunikacii.

Sekoja Strana }e gi razgleda ograni~uvawata sodràni

vo nejzinata rezerva so cel da se ovozmoì {iroka primena

na merkite predvideni vo ~lenovite 20 i 21.

141

^len 15

Uslovi i garancii

1. Sekoja Strana }e se zalaga voveduvaweto, implementacijata i primenata

na ovlastuvawata i postapkite predvideni vo ovoj oddel da podleàt

na uslovite i garanciite predvideni so doma{noto pravo so koi se

obezbeduva adekvatna za{tita na ~ovekovite prava i slobodi, vklu~uvaj}i

gi i pravata koi proizleguvaat od obvrskite {to Stranata gi prevzela so

potpi{uvaweto na Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni

slobodi na Sovetot na Evropa od 1950 godina, Me|unarodniot pakt za

gra|anskite i politi~ki prava na Organizacijata na Obedinetite nacii od

1966 godina i drugite me|unarodni instrumenti za za{tita na ~ovekovite

prava, vo koi e inkorporiran principot na proporcionalnost.

2. Ovie uslovi i garancii, proporcionalno na prirodata na postapkata

ili ovlastuvaweto, me|u drugoto, opfa}aat sudska ili druga nezavisna

kontrola, osnovite koi ja opravduvaat nivnata primena i ograni~uvawata

na opsegot i vremetraeweto na ovlastuvaweto ili postapkata.

3. Vo obem koj e konzistenten so javniot interes, a posebno so interesot

za temelno sproveduvawe na pravdata, sekoja Strana }e go zeme predvid

vlijanieto na ovlastuvawata i postapkite predvideni so ovoj oddel vrz

pravata, odgovornostite i legitimnite interesi na treti lica.

Naslov 2

Ekspeditivno za~uvuvawe na skladirani kompjuterski podatoci

^len 16



za da im se ovozmoì na nejzinite nadle`ni organi da naredat ili na

sli~en na~in da moàt da obezbedat ekspeditivno za~uvuvawe na to~no

opredeleni kompjuterski podatoci, vklu~uvaj}i prenosni podatoci koi

se skladirani so pomo{ na kompjuterski sistem, a posebno koga postojat

osnovi da se veruva deka kompjuterskite podatoci se izloèni na

opasnost od zaguba ili modifikacija.

2. Koga Stranata go primenuva stavot 1 od ovoj ~len so izdavawe naredba do

odredeno lice da gi za~uva to~no opredelenite skladirani kompjuterski

142


podatoci koi gi poseduva ili koi se nao|aat pod kontrola na toa lice,

Stranata }e vovede takvi zakonodavni ili drugi merki koi se neophodni

za da nametne obvrska nad toa lice da go so~uva i odrùva integritetot

odnosno celovitosta na kompjuterskite podatoci onolku vreme kolku

{to e potrebno, no ne pove}e od devedeset dena, za da im se ovozmoì

na nadle`nite organi da pobaraat nivno otkrivawe. Stranata moè da

predvidi takvata naredba da bide dopolnitelno obnovena.

3. Sekoja Strana }e usvoi takvi zakonodavni ili drugi merki koi se

neophodni za da se nametne obvrska vrz imatelot ili drugo lice koe

treba da gi so~uva kompjuterskite podatoci, prezemenite postapki da

gi ~uva vo tajnost onolku vreme kolku {to e predvideno so doma{noto

pravo.

4. Ovlastuvawata i prostapkite predvideni so ovoj ~len podleàt na

odredbite sodràni vo ~lenovite 14 i 15.

^len 17

Ekspeditivno za~uvuvawe i delumno otkrivawe na prenosni podatoci


1. Sekoja Strana }e usvoi vo pogled na prenosnite podatoci {to treba da

se za~uvaat soglasno ~len 16 takvi zakonodavni ili drugi merki koi se

neophodni:

a. za da se ovozmoì ekspeditivno za~uvuvawe na prenosnite podatoci

bez ogled na toa dali eden ili pove}e provajderi na uslugi bile

involvirani vo prenesuvaweto na taa komunikacijata; i

b. za da se ovozmoì ekspeditivno otkrivawe pred nadle`nite organi

na Stranata ili pred liceto opredeleno od nadle`niot organ,

dovolno koli~estvo prenosni podatoci za da moè Stranata da go

identifikuva provajderot na uslugi i patot po koj komunikacijata

bila prenesena.

2. Ovlastuvawata i postapkite predvideni so ovoj ~len podleàt na


143

Naslov 3

Naredba za proizvodstvo

^len 18

Naredba za proizvodstvo


nejzinite nadle`ni organi da bidat ovlasteni da mu naredat ili

naloàt:

a. na lice koe se nao|a na nejzinata teritorija da dostavi to~no

opredeleni kompjuterski podatoci koi se vo vladenie ili pod

kontrola na toa lice, a koi se skladirani vo kompjuterski sistem

ili vo medium koj sluì za ~uvawe na kompjuterski podatoci; i

b. na provajder na uslugi koj nudi uslugi na teritorijata na Stranata

da dostavi pretplatni~ka inforamcija vo vrska so tie uslugi, a

koja se nao|a vo vladenie ili pod kontrola na toj provajder na

uslugi.



3. Vo kontekst na ovoj ~len, izrazot “pretplatni~ka informacija” ozna~uva

informacija vo oblik na kompjuterski podatok ili bilo kakov drug

oblik koj go poseduva provajderot na uslugi, a koja se odnesuva na

pretplatnicite na negovite uslugi no ne i na sodrìnskite i prenosnite

podatoci vrz osnova na koja moè da se utvrdi:

a. vidot na komunikaciskata usluga {to se koristi, tehni~kite

odredbi i periodot vo koj se dava uslugata;

b. identitetot na pretplatnikot, negovata po{tenska ili geografska

adresa, negoviot telefonski ili drug pristapen broj, kako i

informacii za naplatata koi se dostapni i vidlivi od dogovorot

ili aran`manot za davawe usluga;

v. bilo koja druga informacija {to moè da se dobie na samoto

mesto kade {to e instalirana komunikaciskata oprema, a koja

informacija e dostapna vrz osnova na dogovorot ili aran`manot

za davawe usluga.

144


Naslov 4

Pretres i zaplenuvawe na skladirani kompjuterski podatoci

^len 19

Pretres i zaplenuvawe na skladirani kompjuterski podatoci


nejzinite nadle`ni organi da bidat ovlasteni da vr{at pretres ili da

prezemat drugi dejstvija so koi }e obezbedat pristapat do:

a. kompjuterski sistem ili del od nego, kako i do skladiranite

kompjuterski podatoci vo nego; i

b. medium za skladirawe na kompjuterski podatoci vo koj moàt

da se ~uvaat kompjuterski podatoci i koj se nao|a na nejzinata

teritorija.


koga nejzinite nadle`ni organi vr{at pretres ili prezemaat drugi

dejstvija so koi pristapuvaat kon to~no opredelen kompjuterski sistem

ili del od nego soglasno stav 1.a. i koga postojat osnovi da se veruva

deka baranite podatoci se ~uvaat vo drug kompjuterski sistem ili del

od nego, koj se nao|a na nejzinata teritorija, da moàt legalno da im

pristapat na tie podatoci preku prviot kompjuterski sistem i da moàt

ekspeditivno da go pro{irat pretresot ili prezemaweto sli~ni dejstvija

na pristapuvawe do drugiot sistem.



nejzinite nadle`ni organi da bidat ovlasteni da gi zaplenat ili na

drug na~in da gi obezbedat kompjuterskite podatoci do koi pristapile

soglasno stavovite 1 i 2. Ovie merki opfa}aat ovlastuvawe:

a. da se zapleni ili na sli~en na~in da se obezbedi kompjuterski

sistem ili del od nego ili medium koj sluì za skladirawe na

kompjuterski podatoci;

b. da se napravi ili zadrì kopija od tie kompjuterski podatoci;

v. da se so~uva integritetot na relevantnite skladirani kompjuterski

podatoci;

g. da se napravat nepristapni ili da se otstranat site kompjuterski

podatoci od dostapniot kompjuterski sistem.

145

4. Sekoja Strana }e usvoi takvi zakonodavni i drugi merki koi se

neophodni nejzinite nadle`ni organi da bidat ovlasteni da mu naredat

odnosno da mu naloàt na bilo koe lice koe ima poznavawe za na~inot

na koj funkcionira kompjuterskiot sistem ili za merkite koi treba da se

prezemat za da se za{titat kompjuterskite podatoci, da gi dade, vo mera

kolku {to e razumno ili potrebno, neophodnite informacii za da moè

da se prezemat merkite predvideni vo stavovite 1 i 2.



Naslov 5

Sobirawe kompjuterski podatoci vo realno vreme

^len 20

Sobirawe prenosni podatoci vo realno vreme


nejzinite nadle`ni organi da imaat ovlastuvawe da:

a. sobiraat ili snimaat na nejzinata teritorija so pomo{ na tehni~ki

sredstva; i

b. da mu naloàt na provajderot na uslugi, vo granicite na negovite

tehni~kite mo`nosti:

i. da sobira ili da snima so pomo{ na tehni~ki sredstva na

teritorijata na taa Strana; ili

ii. da sorabotuva so ili da im pomaga na nadle`nite organi vo

sobiraweto ili snimaweto na: prenosni podatoci vo realno

vreme (vreme na slu~uvawe), povrzani so to~no opredeleni

komunikacii koi se prenesuvaat na nejzinata teritorija so

pomo{ na kompjuterski sistem.

2. Koga Stranata, poradi vaè~kite principi na doma{niot praven

poredok, ne moè da gi vovede merkite predvideni so stav 1.a., namesto

toa taa moè da usvoi zakonodavni i drugi merki koi se neophodni za da

se obezbedi sobirawe i snimawe “vo realno vreme - vreme na slu~uvawe”

na prenosnite podatoci povrzani so to~no opredeleni komunikacii koi

146


se prenesuvaat na nejzinata teritorija, so pomo{ na tehni~ki sredstva.


za da mu se naloì na provajderot na uslugi da go ~uva kako doverliv

faktot na sproveduvawe na ovlastuvawata predvideni so ovoj ~len, kako

i da gi ~uva kako doverlivi taka dobienite informacii.



^len 21

Presretnuvawe na sodrìnski podatoci

1. Sekoja Strana }e usvoi takvi zakonodavni i drugi merki koe se neophodni,

vo vrska so serijata na seriozni dela {to treba da se predvidat so

doma{noto pravo, so koi nejzinite nadle`ni organi }e bidat ovlasteni:

a. da sobiraat i snimaat preku primena na tehni~ki sredstva na

teritorijata na taa Strana;

b. da mu naloàt na provajderot na uslugi, vo granicite na negovite

tehni~kite mo`nosti:

i. da sobira ili da snima na teritorijata na taa Strana preku

primena na tehni~ki sredstva; ili

ii. da sorabotuva so ili da im pomaga na nadle`nite organi

vo sobiraweto ili snimaweto na: sodrìnski podatoci

povrzani so to~no opredeleni komunikacii, vo realnoto

vreme, koi se prenesuvaat so pomo{ na kompjuterski sistem

na nejzinata teritorija.


2. Koga Stranata poradi vaè~kite principi na doma{niot praven poredok,

ne moè da gi vovede merkite predvideni so stav 1.a., namesto toa taa

moè da usvoi zakonodavni i drugi merki koi se neophodni za da se

obezbedi sobirawe i snimawe “vo realno vreme - vreme na slu~uvawe”

na sodrìnski podatoci za to~no opredeleni komunikacii koi se

prenesuvaat na nejzinata teritorija, so primena na tehni~ki sredstva na

taa teritorija.


za da mu se naloì na provajderot na uslugi da go ~uva kako doverliv

faktot na sproveduvawe na ovlastuvawata predvideni so ovoj ~len, kako

147

i da gi ~uva kako doverlivi taka dobienite informacii.



Oddel 3

Jurisdikcija

^len 22

Jurisdikcija


za da vospostavi jursidikcija nad delata predvideni so ~lenovite 2 do

11 na ovaa Konvencija, vo slu~aite koga deloto e storeno:

a. na nejzinata teritorija;

b. na brod koj plovi pod znameto na taa Strana; ili

v. vo vozduhoplov koj e registriran spored zakonot na taa Strana;

ili

g. od nejzin dràvjanin, dokolku deloto e kaznivo spored krivi~niot

zakon onamu kade {to e storeno, ili dokolku deloto e storeno

nadvor od teritorija koja potpa|a pod jurisdikcija na bilo koja

Strana.

2. Sekoja Strana moè da go rezervira pravoto da ne gi primenuva ili da gi

primenuva pravilata za jurisdikcija predvideni vo stav 1.b. do 1.d. od

ovoj ~len ili del od niv samo vo to~no opredeleni slu~ai ili uslovi.

3. Sekoja Strana }e usvoi takvi zakonodavni merki koi se neophodni za

da vospostavi jurisdikcija nad delata predvideni vo ~lenot 24, stav

1 od ovaa Konvencija, vo slu~aite koga navodniot storitel se nao|a na

nejzinata teritorija i taa Strana ne planira da go ekstradira vo slu~aj

koga baraweto za ekstradicija se zasnova edinstveno vrz okolnosta na

negovoto dràvjanstvo.

4. Ovaa konvencija ne ja isklu~uva krivi~nata jurisdikcija na Stranata

vospostavena vo soglasnost so nejzinoto doma{no pravo.

5. Koga dve ili pove}e Strani tvrdat deka imaat jurisdikcija nad odredeno

krivi~no delo predvideno so ovaa Konvencija, dokolku e toa vozmo`no,

148


involviranite Strani }e se konsultiraat so cel da se opredeli

najsoodvetnata jurisdikcija za gonewe na toa delo.

Glava III


Oddel 1

Op{ti principi

Naslov 1

Op{ti principi vo vrska so me|unarodnata sorabotka

^len 23

Op{ti principi vo vrska so me|unarodnata sorabotka

Stranite potpisni~ki }e sorabotuvaat me|usebno, vo najgolema mo`na

mera, vo soglasnost so odredbite sodràni vo ovaa glava, preku primena

na relevantnite me|unarodni instrumenti za me|unarodna sorabotka vo

krivi~nite predmeti, preku aran`manite vospostaveni vrz osnova na

uniformnost ili reciprocitet na doma{noto zakonodavstvo ili peku

primena na doma{nite zakoni, so cel sproveduvawe istraga ili postapka vo

odnos na krivi~nite dela povrzani so kompjuterski sistemi ili podatoci,

ili vo pribiraweto dokazi vo elektronska forma za odredeno krivi~no

delo.


Naslov 2

Principi vo odnos na ekstradicijata

^len 24

Ekstradicija

1.

a. Ovoj ~len se odnesuva na ekstradicijata pome|u Stranite za

krivi~nite dela predvideni so ~len 2 do 11 od ovaa Konvencija,

pod uslov tie dela da se kaznivi spored zakonot na dvete Strani

so li{uvawe od sloboda od najmalku edna godina ili so poostra

kazna.

b. Koga e predvidena razli~na minimalna visina na kaznata

149

soglasno aran`manot dogovoren vrz osnova na uniformnost ili

reciprocitet ili soglasno dogovorot za ekstradicija, vklu~uvaj}i

ja i Evropskata konvencija za ekstradicija (SED br. 24), koja e

primenliva pome|u dve ili pove}e strani, vo takov slu~aj }e se

primenuva poniskata minimalna kazna {to e predvidena so takviot

aran`man ili dogovor.

2. Krivi~nite dela opi{ani vo stav 1 od ovoj ~len }e se smetaat deka se

dela za koi e dozvolena ekstradicija spored dogovorot za ekstradicija

koj postoi pome|u Stranite. Stranite se obvrzuvaat da gi vklu~at ovie

dela kako ekstradicioni dela vo bilo koj dogovor za ekstradicija {to }e

go sklu~at me|usebno.

3. Dokolku Stranata, koja ja uslovuva ekstradicijata so postoewe na dogovor,

primi barawe za ekstradicija od druga Strana potpisni~ka so koja nema

sklu~eno dogovor za ekstradicija, moè da ja smeta ovaa Konvencija za

praven osnov za ekstradicija vo pogled na krivi~nite dela predvideni

vo stavot 1 od ovoj ~len.

4. Stranite koi ne ja uslovuvaat ekstradicijata so postoewe na dogovor

}e gi smetaat krivi~nite dela predvideni vo stavot 1 od ovoj ~len kako

ekstradicioni dela vo me|usebnite odnosi.

5. Ekstradicijata podleì na uslovite koi se predvideni so zakonot

na zamolenata Strana ili so vaè~kite dogovori za ekstradicija,

vklu~itelno i vo pogled na osnovite odnosno pri~inite poradi koi

zamolenata Strana moè da ja odbie ekstradicijata.

6. Dokolku ekstradicijata za bilo koe od krivi~nite dela predvideni vo

stavot 1 od ovoj ~len e odbiena isklu~ivo poradi dràvjanstvoto na

baranoto lice ili poradi toa {to zamolenata Strana smeta deka deloto

podpa|a pod nejzina jurisdikcija, vo toj slu~aj zamolenata Strana na

barawe na Stranata koja bara ekstradicija }e go dostavi predmetot

do nadle`nite organi so cel krivi~no gonewe i vo razumen rok }e

podnese izve{taj za kone~niot ishod na postapkata do Stranata koja

bara ekstradicija. Nadle`nite organi na zamolenata Strana }e donesat

odluka, }e soprovedat istraga i }e prezemat drugi procesni dejstvija

kako i za bilo koe drugo krivi~no delo od sli~na priroda vo soglasnost

so zakonot na taa Strana.

7.

a. Sekoja Strana, vo momentot na potpi{uvaweto ili deponiraweto

150


na instrumentite za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili

pristapuvawe, }e go izvesti Generalniot sekretar na Sovetot

na Evropa za nazivot i sedi{teto na organot koj e nadleèn za

podnesuvawe i primawe barawa za ekstradicija i za vremeno

li{uvawe od sloboda vo slu~aite na nepostoewe na dogovor za

ekstradicija.

b. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e vospostavi i }e vodi

registar na nadle`nite organi opredeleni od Stranite. Sekoja

Strana }e garantira deka podatocite sodràni vo registarot se

to~ni vo sekoe vreme.

Naslov 3

Op{ti principi vo odnos na ukaùvaweto vzaemna pomo{

^len 25

Op{ti principi vo pogled na ukaùvaweto vzaemna pomo{


1. Stranite }e si ukaùvaat vzaemna pomo{ vo najgolema mo`na mera so cel

sproveduvawe istraga i vodewe postapka za krivi~nite dela povrzani

so kompjuterskite sistemi i podatoci, ili so cel pribirawe dokazi vo

elektronska forma za odredeno krivi~no delo.


za da se ispolnat obvrskite predvideni so ~lenovite 27 do 35.

3. Sekoja Strana moè, vo itni slu~ai, da dostavi barawa za ukaùvawe

pomo{ ili da inicira komunikacija vo taa smisla so koristewe na

ekspeditivni sredstva za komunikacija, vklu~uvaj}i faks ili elektronska

po{ta, vo mera vo koja tie sredstva ovozmoùvaat soodveten stepen na

bezbednost i verodostojnost (vklu~uvaj}i upotreba na enskripcija koga e

toa neophodno) ili posledovatelna potvrda koga toa go bara zamolenata

Strana. Zamolenata Strana }e go prifati i }e odgovori na baraweto

isprateno preku ovie ekspeditivni sredstva za komunikacija.

4. Osven vo slu~aite koga poinaku e predvideno so odredbite na ovaa glava,

vzaemnata pomo{ podleì na uslovite koi se opredelni so zakonot na

zamolenata Strana ili so vaè~kite dogovori za ukaùvawe pomo{,

vklu~itelno i vo pogled na osnovite poradi koi zamolenata Strana moè

da ja odbie sorabotkata. Zamolenata Strana nema da go koristi pravoto

da ja odbie pomo{ta vo vrska so delata predvideni so ~lenovite 2 do 11

151

od ovaa Konvencija, osven dokolku baraweto se odnesuva za fiskalno

delo.

5. Vo slu~aite koga na zamolenata Strana, vo soglasnost so odredbite na

ovaa glava, i e dozvoleno da go uslovi ukaùvaweto pomo{ so postoewe na

dvojna inkriminiranost, }e se smeta deka toj uslov e ispolnet bez ogled

na toa dali zakonot na zamolenata Strana go podveduva deloto pod istata

kategorija na dela ili go denominira vrz osnova istata terminologija

{to ja upotrebuva i Stranata koja bara pomo{, dokolku dejstvieto na

izvr{uvawe na deloto za koe se bara pomo{ e krivi~no delo spored

zakon na zamolenata Strana.

^len 26

Spontani informacii

1. Sekoja Strana moè, vo ramki na ograni~uvawata na nejziniot doma{en

praven poredok i bez predhodno barawe, da isprati do drugata Strana

informacii dobieni pri sproveduvawe istraga vo slu~aite koga smeta

deka otkrivaweto na tie podatoci moè da i pomognat na Stranata koja

gi prima tie informacii da povede ili da sprovede istraga ili drugi

procesni dejstvija vo vrska so krivi~nite dela predvideni so ovaa

Konvencija, ili tie informacii moàt da dovedat do podnesuvawe

barawe za sorabotka spored odredbite na ovaa glava.

2. Pred dostavuvaweto na takvite informacii, Stranata koja gi dostavuva

moè da pobara tie da bidat ~uvani kako doverlivi ili da bidat

usloveni. Dokolku Stranata koja gi prima tie informacii ne moè da

odgovori na postavenoto barawe, za toa }e ja izvesti Stranata koja gi

dostavuva, koja }e odlu~i dali }e gi dostavi takvite informacii. Dokolu

zainteresiranta Strana sepak gi primi tie informacii, toga{ taa e

obrzana so postavenite uslovi.

152


Naslov 4

Postapka vo odnos na barawata za ukaùvawe vzaemna pomo{ vo otsustvo

na vaè~ki me|unaroden instrument

^len 27

Postapka vo odnos na barawata za ukaùvawe vzaemna pomo{ vo otsustvo

na vaè~ki me|unaroden instrument

1. Vo slu~aj koga ne postoi dogovor ili aran`man za vzaemna sorabotka vrz

osnova na uniformnost ili reciprocitet na zakonodavstvo koe e vo sila

pome|u Stranata koja bara pomo{ i zamolenata Strana, }e se primenuvaat

odredbite sodràni vo stavovite 2 do 10 na ovoj ~len. Odredbite od ovoj

~len nema da se primenuvaat vo slu~aj koga takov dogovor, aran`man

ili zakonodavstvo postojat, osven dokolku zainteresiranite Strani ne

se soglasat namesto tie odredbi da se primenuvaat bilo koja ili site

odredbi od ovoj ~len.

2.

a. Sekoja Strana }e nazna~i centralen organ ili organi koi }e bidat

odgovorni za dostavuvawe i odgovarawe na barawata za ukaùvawe

vzaemna pomo{, za postapuvawe po takvite barawa ili za nivno

prepra}awe do organite nadle`ni da postapuvaat po niv;

b. Centralnite organi direktno }e komuniciraat me|usebe;

v. Sekoja Strana, vo momentot na potpi{uvawe ili deponirawe na

instrumentite za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili

pristapuvawe, }e go izvesti Generalniot sekretar na Sovetot na

Evropa za nazivot i sedi{teto na organot opredelen vo smisla na

ovoj stav;

g. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e vospostavi i

postojano }e aùrira registar na centralni organi opredelni od

Stranite potpisni~ki. Sekoja Strana }e garantira deka podatocite

sodràni vo registarot se to~ni vo sekoe vreme.


3. So barawata za ukaùvawe vzaemna pomo{ vo smila na ovoj ~len }e se

postapuva spored procedurite opredeleni od Stranata koja bara pomo{,

osven koga toa e vo sprotivnost so zakonot na zamolenata Strana.

4. Zamolenata Strana, pokraj pri~inite za odbivawe na baraweto

predvideni vo ~len 25, stav 4 moè da ja odbie baranata pomo{

dokolku:

153

a. baraweto se odnesuva na delo koe zamolenata Strana go smeta za

politi~ko delo ili za delo koe e povrzano so politi~ko delo;

b. oceni deka so postapuvawe po baraweto }e se zagrozi suverenitetot,

bezbednosta, javniot red ili drugi nejzini su{tinski interesi;

5. Zamolenata Strana moè da go odloì postapuvaweto po baraweto dokolku

takvoto postapuvawe ja pore~uva krivi~nata istraga ili prezemaweto

drugo procesno dejstvie od strana na nejzinite organi;

6. Pred da go odbie ili odloì ukaùvaweto pomo{, zamolenata Strana,

koga e toa vozmo`no vo konsultacija so Stranata koja bara pomo{, }e

oceni dali na baraweto moè da se odgovri delumno ili istoto }e go

uslovi dokolku smeta za potrebno.

7. Zamolenata Strana vedna{ }e ja izvesti Stranata koja pobarala pomo{

za ishodot od postapuvaweto po baraweto. Potrebno e da se navedat

pri~inite za bilo kakvo odbivawe ili odloùvawe da se postapi po

baraweto. Zamolenata Strana isto taka }e ja informira Stranata

koja pobarala pomo{ za pri~inite koi postapuvaweto po baraweto

go napravile nevozmo`no ili za pri~inite koi so golem stepen na

verojatnost }e predizvikaat zna~itelno zadocnuvawe.

8. Strana koja pobarala pomo{ moè da bara od zamolenata Strana da go ~uva

kako doverliv faktot deka e podneseno barawe spored ovaa glava, kako i

da go ~uva kako doverliv predmetot za koj toa barawe se odnesuva, osven

vo mera koja e neophodna za negovo sproveduvawe. Dokolku zamolenata

Strana ne moè da odgovori na baraweto za ~uvawe vo tajnost, za toa

vedna{ }e ja izvesti Stranata koja pobarala pomo{, koja potoa }e odlu~i

dali nezavisno od toa baraweto sepak }e se sprovede.

9.

a. Vo slu~aj na itnost, barawata za ukaùvawe vzaemna pomo{ ili

komunikacijata vo taa smilsa moàt da bidat isprateni direktno

od sudskite organi na Stranata koja bara pomo{ do sudskite vlasti

na zamolenata Strana. Vo takov slu~aj, primerok od baraweto }e

bide istovremeno isprateno i do centralniot organ na zamolenata

Strana preku centralniot organ na Stranata koja bara pomo{.

b. Baraweto ili komunikacijata vo smisla na ovoj stav moè da

bide upateno i preku Me|unarodnata organizacija na krivi~nata

policija (Interpol).

v. Koga baraweto e dostaveno soglasno podstavot a. na ovoj ~len i

154


organot do koj e dostaveno ne e nadleèn da postapuva, toga{ toj

organ }e go preprati baraweto do nadle`niot doma{en organ i za

toa }e ja izvesti Stranata koja pobarala pomo{.

g. Barawata ili komunikaciite napraveni soglasno ovoj stav koi

ne vklu~uvaat merki na prinuda moàt direktno da se dostavat

od nadle`nite organi na Strana koja bara pomo{ do nadle`nite

organi na zamolenata Strana.

d. Sekoja Strana, vo momentot na potpi{uvawe ili deponirawe na

instrumentite za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili

pristapuvawe, }e go izvesti Generalniot sekretar na Sovetot na

Evropa, od pri~ini na pogolema efikasnost, deka site barawa

soglasno ovoj stav treba da bidat isprateni do nejziniot centralen

organ.

^len 28

Tajnost i ograni~uvawe na upotrebata


1. Vo slu~aite koga ne postoi dogovor za ukaùvawe vzaemna pomo{ ili

aran`man vrz osnova na uniformnost ili reciprocitet na zakonodavstvo

koe e vo sila pome|u Stranata koja bara pomo{ i zamolenata Strana, }e

se primenuvaat odredbite od ovoj ~len. Odredbite od ovoj ~len nema da

se primenuvaat koga takov dogovor, aran`man ili zakon postojat, osven

koga zainteresirani Strani se soglasile da primenuvaat del ili site

odredbi sodràni vo ovoj ~len.

2. Zamolenata Strana moè da dostavi informacii ili materijal kako

odgovor na baraweto, koga so nego se bara:

a. da gi ~uva vo tajnost tie informacii, koga na baraweto za

ukaùvawe vzaemna pomo{ ne moè da se odgovori bez postoewe

na takov uslov; ili

b. da ne gi koristi tie informacii vo drugi postapki osven vo onie

koi se to~no navedeni vo baraweto.

3. Dokolku Stranata koja pobarala pomo{ ne moè da go ispolni uslovot

predviden vo stav 2, za toa vedna{ }e ja izvesti drugata Strana koja potoa

}e odlu~i dali informaciite bez ogled na toa sepak }e bidat dadeni.

Koga Stranata koja pobarala pomo{ go prifati uslovot, taa e obvrzana

so nego.

155

4. Sekoja Strana koja dava informacii ili materijal koi podleàt na

nekoj od uslovite predviden so stavot 2 moè da bara od drugata Strana

da pojasni za {to }e bidat upotrebeni tie informacii ili materijal.

Oddel 2

Posebni odredbi

Naslov 1

Vzaemna pomo{ vo odnos na proceduralnite merki

^len 29


1. Edna Strana potpisni~ka moè da bara od drugata Strana da naredi ili na

drug na~in da ovozmoì ekspeditivno za~uvuvawe na podatoci skladirani

so pomo{ na kompjuterski sistem, koj se nao|a na teritorijata na drugata

Strana vo odnos na koi Stranata koja bara za~uvuvawe ima namera da

dostavi barawe za ukaùvawe vzaemna pomo{ za sproveduvawe pretres

ili na drug sli~en na~in obezbeduvawe pristap, zaplenuvawe ili na

drug sli~en na~in obezbeduvawe, ili otkrivawe na podatoci.

2. Baraweto za za~uvuvawe vo smisla na stav 1 treba da sodrì:

a. naziv na organot koj bara da se sprovede za~uvuvawe;

b. deloto koe e predmet na istraga ili duga postapka i kratok opis na

relevantnite fakti;

v. skladiranite kompjuterski podatoci koi treba da se za~uvaat i

nivnata povrzanost so deloto;

g. drugi dostapni informacii potrebni za identifikacija na liceto

koe gi ~uva skladiranite kompjuterski podatoci ili lokacijata na

kompjuterskiot sistem;

d. neophodnosta od za~uvuvawe; i

|. izjava na Stranata deka ima namera da podnese barawe za ukaùvawe

vzaemna pomo{ za sproveduvawe pretres ili na drug sli~en

na~in obezbeduvawe pristap, zaplenuvawe ili na drug sli~en

na~in obezbeduvawe, ili otkrivawe na skladirani kompjuterski

podatoci;

3. Po priemot na baraweto od drugata Strana, zamolenata Strana }e gi

156


sprovede site potrebni merki zaradi ekspeditivno za~uvuvawe na to~no

opredelenite podatoci vo soglasnost so doma{noto pravo. So cel da se

odgovori na baraweto, kriteriumot za dvojna inriminiranost nema da

se smeta za uslov za da se sprovede takvoto za~uvuvawe.

4. Koga Stranata bara kriteriumot na dvojna inkriminiranost da bide

ispolnet kako uslov za postapuvawe po baraweto za ukaùvawe vzaemna

pomo{ za sproveduvawe pretres ili na drug sli~en na~in pristapuvawe,

zaplenuvawe ili na drug sli~en na~in obezbduvawe, ili otkrivawe na

skladirani kompjuterski podatoci, koi se povrzani so drugi dela nadvor

od onie predvideni so ~lenovite 2 do 11 od ovaa Konvencija, toga{ taa

Strana moè da go rezevira pravoto da go odbie baraweto za za~uvuvawe

spored ovoj ~len, vo slu~aite koga postojat osnovi da se veruva deka

vo vreme na otkrivaweto uslovot na dvojna inskriminiaranost ne bil

ispolnet.

5. Pokraj ova, baraweto za za~uvuvawe moè da se odbie samo dokolku:



b. zamolenata Strana oceni deka so postapuvawe po baraweto }e se

zagrozi suverenitetot, bezbednosta, javniot red ili drugi nejzini

su{tinski interesi;


6. Koga zamolenata Strana smeta deka so merkite na za~uvawe }e se popre~i

idnata dostapnost na podatocite ili }e se zagrozi doverlivosta ili na

drug na~in }e se popre~i istragata, za toa vedna{ }e ja izvesti Stranata

koja pobarala pomo{, koja potoa }e odlu~i dali i pokraj toa saka da se

postapi po baraweto.

7. Sekoe za~uvuvawe sprovedeno vo odgovor na baraweto dostaveno vo

smisla na stav 1 ne moè da trae pokratko od {eeset dena, so cel da i se

ovozmoì na Stranata da podnese barawe za sproveduvawe pretres ili

na drug sli~en na~in pristapuvawe, zaplenuvawe ili na dru sli~en na~in

obezbeduvawe, ili otkrivawe na podatocite. Po priemot na takvoto

barawe, podatocite i ponatamu }e ostanat za~uvani se do momentot na

donesuvawe odluka po baraweto.

157

^len 30

Ekspeditivo otkrivawe na za~uvani prenosni podatoci

1. Koga pri postapuvaweto po baraweto dostaveno soglasno ~len 29 za

za~uvuvawe prenosni podatoci povrzani so odredena komunikacija,

Stranata koja bara pomo{ otkrie deka vo prenosot na taa komunikacija

e vme{an provajder na uslugi od druga dràva, zamolenata Strana

ekspeditivno }e i otkrie na Stranata koja bara pomo{ dostatno koli~estvo

prenosni podatoci za da moè da se identifikuva provajderot na uslugi

i patot po koj e prenesena taa komunikacija.

2. Otkrivaweto prenosni podatoci spored stavot 1 moè da se otkaè samo

dokolku:



b. zamolenata Strana oceni deka so postapuvawe po baraweto }e se

zagrozi suverenitetot, bezbednosta, javniot red ili drugi nejzini

su{tinski interesi;

Naslov 2

Vzaemna pomo{ vo odnos na istra`nite ovlastuvawa

^len 31

Vzaemna pomo{ vo odnos na pristapuvaweto do skladirani kompjuterski

podatoci

1. Sekoja Strana potpisni~ka moè da bara od drugata Strana da izvr{i

pretres ili na drug na~in da pristapi, da zapleni ili na drug na~in da

obezbedi ili da otkrie podatoci skladirani so pomo{ na kompjuterski

sistem, koj e lociran odnsno se nao|a na teritorijata na zamolenata

Strana, vklu~uvaj}i i podatoci koi se za~uvani soglasno ~len 29.

2. Zamolenata Strana }e odgovori na toa barawe preku primena na

me|unarodni instrumenti, aran`mani ili zakoni spomenati vo ~lenot

23, kako i vo soglasnsot so relevatnite odredbi od ovaa glava.

3. Na baraweto }e se odgovori na ekspeditiven na~in koga:

a. postojat osnovi da se veruva deka relevantite podatoci se osobeno

158


podlo`ni na zaguba ili modifikacija; ili

b. instrumentite, aran`manite ili zakonite spomenati vo stav 2 na

drug na~in predviduvaat ekspeditivna sorabotka;

^len 32

Prekugrani~en pristap do skladirani kompjuterski podatoci so

predhodna soglasnost ili koga tie podatoci se javno dostapni

Stranata potpisni~ka moè, bez ovlastuvawe od druga Strana potpisni~ka:

a. da pristapi do skladirani kompjuterski podatoci koi se dostapni

do javnosta (t.n. otvoreno skladirawe), nezavisno od toa kade

se locirani odnosno kade se nao|aat podatocite vo geografska

smisla na zborot; ili

b. da pristapi ili primi, preku kompjuterski sistem na nejzinata

teritorija, skladirani kompjuterski podatoci koi se locirani

na teritorijata na druga Strana potpisni~ka, dokolku taa Strana

dobie pravno validina i dobrovolna soglasnost od liceto koe ima

zakonsko ovlastuvawe da gi otkrie podatocite na taa Strana preku



^len 33

Vzaemna pomo{ vo sobiraweto prenosni podatoci vo realno vreme

1. Stranite potpisni~ki }e si ukaùvaat vzaemna pomo{ vo sobiraweto

podatoci vo realno vreme, koi se povrzani so to~ni opredelena

komuninikacija koja se prenesuva na nivnata teritorija so pomo{ na

kompjuterski sistem. Pomo{ta, predmet na odrebata sodràna vo stav 2,

}e se ukaùva spored uslovite i postapkite predvideni so doma{noto

pravo.

2. Sekoja Strana potpisni~ka }e ukaùva vakva pomo{, vo najmala mera,

vo odnos na krivi~nite dela za koi sobiraweto prenosni podatoci vo

realno vreme e dostapno ili vozmo`no vo sli~en predmet od doma{noto

pravo.

159

^len 34

Vzaemna pomo{ vo odnos na presretnuvaweto sodrìnski podatoci

Stranite potpisni~ki vzaemno }e si ukaùvaat pomo{ vo sobiraweto ili

snimaweto na sodrìnski podatoci vo realnoto vreme na to~no opredelena

komunikacija koja se prenesuva so pomo{ na kompjuterski sistem i vo mera

koja e dozvolena so me|usebniot me|unaroden dogovor ili so doma{noto

pravo.

Naslov 3

24/7 Mreà

^len 35

24/7 Mreà

1. Sekoja Strana potpisni~ka }e opredeli mesto za kontakt koe }e bide

staveno na raspolagawe dvaeset i ~etiri ~asa vo tekot na site sedum dena

od nedelata so cel sproveduvawe istra`ni i drugi procesni dejstvija vo

odnos na krivi~nite dela povrzani so kompjuterski sistemi i podatoci,

ili zaradi pribirawe dokazi vo elektronska forma za odredeno

krivi~no delo. Vo ramkite na ovaa pomo{, koga toa e dozvoleno so

doma{noto pravo i praktika, moè direktno da se sporovedat slednive

merki:

a. davawe tehni~ki soveti;

b. za~uvuvawe na podatoci soglasno ~lenovite 29 i 30;

v. pribirawe dokazi, davawe pravni podatoci i locirawe na

somnitelni lica.

2.

a. Mestoto za kontakt opredeleno od Stranata potpisni~ka treba da

ima takov kapacitet {to }e poddrùva komunikacija so mestoto za

kontakt opredeleno od druga Strana potpisni~ka na ekspeditiven

na~in.

b. Dokolku mestoto za kontakt opredeleno od Stranata potpisni~ka ne

pretstavuva del od organot ili od organite nadle`ni za ukaùvawe

me|unarodna pravna pomo{ ili ekstradicija, toga{ toa mesto za

kontakt treba da ovozmoùva koordinacija so toj organ ili organi

na ekspeditiven na~in.

160


3. Sekoja Strana }e obezbedi soodvetno obu~en i opremen kadar koj }e bide

staven vo funkcija na mreàta.

Glava IV

Zavr{ni odredbi

^len 36


1. Ovaa konvencijata e otvorena za potpi{uvawe za site Dràvi ~lenki na

Sovetot na Evropa, kako i za drugi Dràvi koi ne se ~lenki na Sovetot na

Evropa koi u~estvuvale vo nejzinoto izgotvuvawe.

2. Konvencijata podleì na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe.

Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe }e se

deponiraat kaj Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.


3. Ovaa konvencijata vleguva vo sila prviot den od naredniot mesec po

istekot na rokot od tri meseci smetano od denot koga pet Dràvi, od

koi najmalku tri se ~lenki na Sovetot na Evropa, izrazile soglasnost da

bidat obvrzani so Konvencijata vo soglasnost so odredbite sodràni vo

stavovite 1 i 2.

4. Vo odnos na Stranata koja izrazila posledovatelna soglasnost deka e

obvrzana so Konvencijata, Konvencijata stapuva vo sila prviot den od

naredniot mesec po istekot na rokot od tri meseci smetano od denot

koga e dadena soglasnost deka taa Strana e obvrzana so Konvencijata vo

soglasnost so odrebite sodràni vo stavovite 1 i 2.

^len 37


1. Po vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija, Komitetot na ministrite

na Sovetot na Evropa, vo konsultacija so i po dobivawe ednoglasna

soglasnost od Dràvite dogovorni strani na ovaa Konvencija, moè da

pokani druga Ddràva koja ne e ~lenka na Sovetot i koja ne u~estvuvala

vo nejzinoto izgotvuvaweto da pristapi kon Konvencijata. Odlukata se

donesuva so mnozinstvo glasovi opredeleno so ~len 20.d. od Statutot na

Svetot na Evropa i so ednoglasna odluka na pretstavnicite na Dràvite

dogovorni strani koi se pretstaveni vo Komitet na ministri.

161

2. Vo odnos na Dràvata koja pristapuva kon ovaa Konvencija soglasno

odredbata sodràna vo stavot 1, Konvencijata stapuva vo sila prviot

den od naredniot mesec po istekot na rokot od tri meseci smetano od

denot na deponirawe na instrumentite za pristapuvawe kaj Generalniot

sekretar na Sovetot na Evropa.

^len 38

Teritorijalen princip na primena

1. Sekoja Dràva moè vo momentot na potpi{uvawe na ovaa Konvencija

ili vo momentot na deponirawe na instrumentite za ratifikacija,

prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, da ja opredeli teritorijata

ili teritoriite kade }e se primenuva Konvencijata.

2. Sekoja Strana moè dopolnitelno, so deklaracija ispratena do

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa, da ja pro{iri primenata na

ovaa Konvencija vrz teritorijata to~no opredelena vo deklaracijata.

Vo odnos na taa teritorija, Konvencijata vleguva vo sila prviot den od

naredniot mesec po istekot na rokot od tri meseci smetano od denot na

priem na deklaracijata od strana na Generalniot sekretar.

3. Deklaracijata dadena soglasno predhodnite dva stava moè da se povle~e

vo pogled na bilo koja teritorija to~no opredelna vo taa deklaracija, so

izvestuvawe isprateno do Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa.

Povlekuvaweto proizveduva pravno dejstvo od prviot den na naredniot

mesec po istekot na rokot od tri meseci smetano od denot na priem na

takvoto izvestuvawe od strana na Generalniot sekretar.

^len 39

Dejstvo na Konvencijata

1. Celta na ovaa Konvencija e da gi dopolni vaè~kite multilateralni i

bilateralni dogovori ili aran`mani pome|u Stranite potpisni~ki,

vklu~uvaj}i gi i odrebite od:

- Evropskata konvencija za ekstradicija, otvorena za potpi{uvawe

vo Pariz na 13 dekemvri 1957 godina (SED br. 24);

- Evropskata konvencija za vzaemna pravna pomo{ vo krivi~nata

materija, otvorena za potpi{uvawe vo Strazbur na 20 april 1956

godina (SED br. 30);

162


- Dopolnitelniot protokol kon Evropskata konvencija za vzaemna

pravna pomo{ vo krivi~nata materija, otvorena za potpi{uvawe

vo Strazbur na 17 mart 1978 godina (SED Br. 99).

2. Dokolku dve ili pove}e Strani potpisni~ki ve}e sklu~ile spogodba ili

dogovor so koj se ureduvaat pra{awata opfateni so ovaa Konvencija ili

na drug na~in gi uredile me|usebnite odnosi vo pogled na ovie pra{awa,

ili toa }e go storat vo idnina, tie imaat pravo da ja primenuvaat taa

spogodba ili dogovor odnosno soodvetno da gi uredat me|usebnite odnosi.

Me|utoa, dokolku Stranite vospostavile odnosi kade pra{awata opfateni

so ovaa Konvencija se uredeni na na~in poinakov od onoj predviden so

Konvencijata, toga{ tie moàt da postapuvaat na toj na~in dokolku toa ne

e vo sprotivnost so celite i principite na ovaa Konvencija.

3. Ni{to od ovaa Konvencija nema da gi zasega drugite prava, obvrski i

odgovornosti prezemeni od Stranata potpisni~ka.

^len 40

Deklaracii (izjavi)


So pismeno izvestuvawe isprateno do Generalniot sekretar na Sovetot na

Evropa, sekoja Dràva moè, vo momentot na potpi{uvawe ili deponirawe na

instrumentite za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe,

da izjavi deka ja zadrùva mo`nosta da bara dopolnitelni elementi pokraj

onie sodràni vo ~lenovite 2, 3, 6 stav 1.b., 7, 9 stav 3 i ~len 27 stav 9.d.

^len 41

Federalna klauzula

1. Feralnata dràva moè da go rezervira pravoto da prezeme obvrski

spored Glavata II od ovaa Konvencija vo soglasnost so fundametalnite

principi vrz koi po~ivaat odnosite pome|u nejzinata centralna vlast

i dràvite konstitutivni ~lenki na federacijata ili drugi sli~ni

teritorijalni edinici, pod uslov taa se u{te da bide vo mo`nost da

ostvaruva sorabotka soglasno odredbite na Glavata III.

2. Pri stavaweto rezerva vo smisla na stav 1, federalnata dràva moè da

ne gi primenuva uslovite od takvata rezerva vo odnos na isklu~uvaweto

ili zna~itelnoto namaluvawe na nejzinite obvrski so cel da se sprovedat

merkite opredelni so Glava II. Op{to zemeno, federalnata dràva treba

163

da obezbedi {iroka i efektivna primena i sproveduvawe na zakonot vo

pogled na ovie merki.

3. Vo odnos na odrebite od ovaa Konvencija, ~ija primena podpa|a pod

jurisdikcija na dràvite konstitutivni ~lenki na federacijata ili drugi

sli~ni teritorijalni edinici, koi vo ustavniot poredok na federacijata

nemaat ovlastuvawe da prezemaat zakonodavni merki, federalnata vlast

}e gi izvesti nadle`nite organi na sekoja dràva konstitutivna ~lenka

za vaèweto na ovie odredbi i za svoeto povolno mislewe, ohrabruvaj}i

gi da prezemat soodvetni aktivnosti za nivna primena.

^len 42

Rezervi

So pismeno izvestuvawe isprateno do Generalniot sekretar na Sovetot na

Evropa, sekoja Dràva moè, vo momentot na potpi{uvawe ili deponirawe

na instrumentite za ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe,

da izjavi deka stava rezerva/i predvideni so ~len 4 stav 2, ~len 6

stav 3, ~len 9 stav 4, ~len 10 stav 3, ~len 11 stav 3, ~len 14 stav 3, ~len 22

stav 2, ~len 29 stav 4 i ~len 41 stav 1. Osven spomenatite, ne moè da se

stavat drugi rezervi.

^len 43

Status i povlekuvawe na rezervite

1. Stranata koja stavila rezerva vo soglasnost so ~lenot 42 moè celosno ili

delumno da ja povle~e rezervata so izvestuvawe isprateno do Generalniot

sekretar na Sovetot na Evropa. Takvoto povlekuvawe proizveduva pravno

dejstvo od denot na priemot na izvestuvaweto od strana na Generalniot

sekretar. Dokolku vo izvestuvaweto e navedeno deka povlekuvaweto

na odredenata rezerva proizveduva dejstvo od datumot {to e to~no

opredelen vo samoto izvestuvawe, a toj datum e podocneèn od denot koga

izvestuvaweto e primeno od Generalniot sekretar, toga{ povlekuvaweto

proizveduva pravno dejstvo od toj podocneèn datum.

2. Stranata koja stavila rezerva vo soglasnost so ~lenot 42 }e ja povle~e

takvata rezerva, celosno ili delumno, vedna{ {tom toa go dozvolat

okolnostite.

3. Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa moè povremeno da gi

164


pra{uva Stranite koi stavile edna ili pove}e rezervi vo soglasnost so

~lenot 42 za izgledite za povlekuvawe na takvata/takvite rezerva/i.

^len 44

Izmeni

1. Bilo koja Strana moè da predloì izmeni na ovaa Konvencija i

istite }e bidat dostaveni od Generalniot sekretar na Sovetot na

Evropa do Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa, do Dràvite koi ne

se ~lenki na Sovetot na Evropa, a koi u~estvuvale vo izgotvuvaweto na

ovaa Konvencija, kako i do bilo koja Dràva koja pristapila ili koja

e pokaneta da pristapi kon Konvencijata vo soglasnost so odredbite

sodràni vo ~lenot 37.

2. Izmenata predloèna od bilo koja Strana }e bide ispratena do Evropskiot

komitet za krivi~ni problemi (CDPC), koj }e dostavi svoe mislewe za

predloènata izmena do Komitetot na ministri.


3. Komitetot na Ministri }e ja razgleda predloènata izmena i dostavenoto

mislewe od Evropskiot komitet za krivi~ni problemi, a po izvr{enata

konsultacija so Dràvite potpisni~ki na ovaa Konvencija koi ne se

~lenki na Sovetot na Evropa, moè da ja usvoi izmena.

4. Tekstot na izmenata usvoena od Komitetot na ministri vo soglasnost

so stavot 3 od ovoj ~len }e bide prepratena do Stranite zaradi nejzino

prifa}awe.

5. Izmenata usvoena vo soglasnost so stav 3 od ovoj ~len stapuva vo sila vo

rok od trieset dena smetano od denot koga site Strani potpisni~ki go

informirale Generalniot sekretar deka ja prifa}aat istata.

^len 45

Razre{uvawe na sporovi

1. Evropskiot komitet za krivi~ni problemi (CDPC) }e bide izvestuvan za

tolkuvaweto ili primenata na ovaa Konvencija.

2. Vo slu~aj na spor pome|u Stranite vo pogled na tolkuvaweto ili

primenata na ovaa Konvencija, tie }e se obidat da go razre{at sporot

preku pregovori ili na drug miren na~in po niven izbor, vklu~uvaj}i

go i upatuvaweto na sporot od Evropskiot komitet za krivi~ni problemi

165

do drug tribunal ~ii odluki }e bidat obvrzuva~ki za Stranite, ili do

Me|unarodniot sud na pravdata, soglasno dogovorot postignat pome|u

zainteresiranite Strani.

^len 46

Konsultacii na Stranite

1. Stranite, koga toa e potrebno, }e bidat povremeno konsultirani vo

pogled na olesnuvaweto na:

a. efektivnata primena i implementacija na ovaa Konvencija,

vklu~uvaj}i identifikuvawe na problemite {to od taa primena

proizleguvaat, kako i za efektite na bilo koja deklaracija ili

rezervacija stavena na ovaa Konvencija;

b. razmena na informacii vo pogled na zna~ajnite pravni, politi~ki

i tehnolo{ki razvojni tendencii vo vrska so kompjuterskiot

kriminal i pribiraweto dokazi vo elektronska forma;

v. razgleduvawe na mo`nite dopolnuvawa ili izmeni na ovaa

Konvencija.

2. Evropskiot komitet za krivi~ni problemi (CDPC) }e bide povremeno

izvestuvan za rezulatatite od konsultaciite napraveni vo soglasnost so

stav 1.

3. Evropskiot komitet za krivi~ni problemi, koga e toa soodvetno, }e gi

olesni konsultaciite spomenati vo stavot 1 i }e prezeme merki potrebni

za da im se pomogne na Stranite vo nivnite napori da ja dopolnat ili

izmenat ovaa Konvencija. Najmalku tri godini po vleguvaweto vo

sila na ovaa Konvencija, Evropskiot komitet za krivi~ni problemi

(CDPC) vo sorabotka so Stranite }e sprovede revizija na site odredbi

od Konvencijata, i dokolku e potrebno, }e prepora~a soodvetni

amandmani.

4. Osven vo slu~aite koga tro{ocite napraveni za sproveduvawe na

odredbite sodràni vo stav 1 gi podnesuva Sovetot na Evropa, tie

tro{oci gi podnesuvaat Stranite na na~in {to tie go opredelile.

5. Sekretarijatot na Sovetot na Evropa }e im pomogne na Stranite

potpisni~ki vo izvr{uvaweto na nivnite funkcii predvideni so ovoj

~len.

166


^len 47

Otkaùvawe

1. Sekoja Strana moè, vo bilo koe vreme, da se otkaè od primenata na

ovaa Konvencija so izvestuvawe isprateno do Generalniot sekretar na

Sovetot na Evropa.

2. Vakvoto otkaùvawe proizveduva pravno dejstvo na prviot den od

naredniot mesec po istekot na rokot od tri meseci smetano od denot na

priem na izvestuvaweto od strana na Generalniot sekretar.

^len 48

Izvestuvawe

Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa }e gi izvesti Dràvite ~lenki

na Sovetot na Evropa, Dràvite koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa koi

u~estvuvale vo izgotvuvaweto na ovaa Konvencija, kako i sekoja Dràva koja

pristapila ili e pokaneta da pristapi kon ovaa Konvencija za:



b. deponirawe na instrument za ratifikacija, prifa}awe,


v. datum na vleguvawe vo sila na ovaa Konvencija vo soglasnost so

~lenovite 36 i 37;

g. deklaracija dadena vo soglasnost so ~lenot 40 ili rezervacija

stavena vo soglasnost so ~lenot 42;

d. za bilo koj drug ~in, izvestuvawe ili komunikacija vo vrska so

ovaa Konvencija;

Vrz osnova na {to, dolupotpi{anite, imaj}i propisno ovlastuvawe za toa,

ja potpi{aa ovaa Konvencija.

Napraveno vo Budimpe{ta, na 23 noemvri 2001 godina, na angliski i francuski

jazik, pri {to dvata teksta se podednakvo avtenti~ni i vo edinstven

primerok }e bidat deponirani vo arhivata na Sovetot na Evropa. Generalniot

sekretar na Sovetot na Evropa }e isprati zaverni primeroci do sekoja

Dràva ~lenka na Sovetot na Evropa, do Dràvite koi ne se ~lenki na

Sovetot na Evropa, a koi u~estvuvale vo izgotvuvaweto na ovaa Konvencija,

kako i do sekoja Dràva pokaneta da pristapi kon Konvencijata.

167

SOVET NA EVROPA

SED br.189

5.6. DOPOLNITELEN PROTOKOL

NA KONVENCIJATA ZA KOMPJUTERSKI

KRIMINAL ZA INKRIMINACIJA NA DELA OD RASISTI^KI

I KSENOFOBISTI^KI VID, NAPRAVENI PO PAT NA

INFORMATI^KI SISTEMI 15

Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa i drugite Dràvi strani na

Konvencijata za kompjuterski-sajber kriminal,otvorena za potpi{uvawe vo

Budimpe{ta na 23 noemvri 2001 godina, potpisni~ki na ovoj Protokol;

Imaj}i predvid deka celta na Sovetot na Evropa e postignuvawe pogolema


Potsetuvaj}i deka site ~ovekovi su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi vo

dostoinstvoto i pravata;

Potenciraj}i ja neophodnosta od celosno i efikasno garantirawe na

~ovekovite prava bez razlika i diskriminacija, onaka kako {to se

predvideni vo evropskite i drugite me|unarodni instrumenti;

Ubedeni deka delata od rasisti~ki i ksenofobisti~ki vid pretstavuvaat

povreda na ~ovekovite prava, kako i zakana za Pravnata dràva i

demokratskata stabilnost;

Smetaj}i deka nacionalnoto i me|unarodnoto pravo treba da predvidat

soodveten praven odgovor na propagandata od rasisti~ki i ksenofobisti~ki

vid {to se rasprostranuva po pat na informati~kite sistemi;

Svesni deka propagandata na takvi dela ~esto e inkriminirana

nacionalnoto zakonodavstvo;

so

15 Ratifikuvan vo Sovetot na Evropa na 14 noemvri 2005 godina (Objaven vo „Slu`ben


168


Imaj}i ja vo previd Konvencijata za kompjuterski-sajber kriminal koja

predviduva fleksibilni i moderni sredstva za me|unarodna sorabotka, i

ubedeni vo neophodnosta od harmonizirawe na borbata protiv rasisti~kata

i ksenofobisti~ka propaganda;

Svesni deka informati~kite sistemi nudat forma bez presedan

olesnuvawe na slobodata na izrazuvawe i komunikacija vo celiot svet;

Priznavaj}i deka slobodata na izrazuvawe pretstavuva eden od osnovnite

principi na demokratskoto op{testvo, i deka taa e eden od bitnite uslovi

za negov progres i procut na sekoe ~ove~ko su{testvo;

Zagrièni, me|utoa, od rizikot informati~kite sistemi da bidat upotrebeni

nesovesno ili da bidat zloupotrebeni za rasprostranuvawe na rasisti~ka

i ksenofobisti~ka propaganda;

Ubedeni vo neophodnosta od obezbeduvawe dobra ravnoteà me|u slobodata

na izrazuvawe i efikasnata borba protiv delata od rasisti~ki i

ksenofobisti~ki vid;

za


Priznavaj}i deka Protokolot ne zadira vo principite vostanoveni vo

vnatre{noto pravo, a {to se odnesuvaat na slobodata na izrazuvawe;

Vodej}i smetka za soodvetnite mae|unarodno -pravni instrumenti vo ovaa

oblast, osobeno Konvencijata za ~ovekovite prava i osnovni slobodi i

nejziniot Protokol br. 12 za op{ta zabrana na diskriminacija, na konvenciite

na Sovetot na Evropa {to se odnesuvaat na sorabotkata vo krivi~nata

materija, osobeno Konvencijata za kompjuterski-sajber kriminal i

Me|unarodnata konvencija na Obedinetite Nacii od 21 dekemvri 1965 godina

za eliminacija na site formi na rasna diskriminacija, Zaedni~kata

akcija od 15 juli 1996 godina na Evropskata Unija usvoena od Sovetot vrz

osnova na ~len K.3 od dogovorot za Evropskata Unija {to se odnesuva na akcijata

protiv rasizmot i ksenofobijata;

Pozdravuvaj}i gi neodamne{nite inicijativi za podobruvawe na razbiraweto

i me|unarodnata sorabotka so cel za borba protiv kompjuterskiot

kriminal, kako i onoj protiv rasizmot i ksenofobijata;

Zemaj}i go, isto taka, vo predvid Planot za akcija usvoen od [efovite na

Dràvi i vladi na Sovetot na Evropa po povod nivniot Vtor Samit, odràn

vo Strazbur na 10 i 11 oktomvri 1997 godina, zaradi iznao|awe zaedni~ki

re{enija za razvoj na novi tehnologii na informirawe, zasnovani na normite

i vrednostite na Sovetot na Evroopa;

169


Glava I

Zaedni~ki odredbi

^len 1

Cel

Celta na ovoj Protokol e da se kompletiraat, za Stranite na Protokolot,

odredbite na Konvencijata za kompjuterski-sajber kriminal, otvorena za

potpi{uvawe vo Budimpe{ta na 23 noemvri 2001 godina (vo ponatamo{niot

tekst nare~ena “Konvencija”) vo pogled na inkriminacijata na delata od

rasisti~ki i ksenofobisti~ki vid po pat na informati~ki sistemi.

^len 2

Definicija

1. Vo smisla na ovoj Protokol, izrazot:

“rasisti~ki i ksenofobisti~ki materijal” ozna~uva bilo kakov

materijal vo pismena forma, bilo kakva slika, ili drugo pretstavuvawe

na idei ili na teorii {to prepora~uvaat ili ohrabruvaat omraza,

diskriminacija, ili nasilstvo, protiv nekoe lice ili grupa na lica,

zasnovani na rasa, boja, poteklo ili nacionalna ili etni~ka pripadnost,

ili vera, dokolku ova poslednoto sluì pod izgovor za eden ili drug od

ovie elementi, ili koi pottiknuvaaat na takvi dela.

2. Izrazite i terminite upotrebeni vo ovoj Protokol se tolkuvaat na ist

na~in kako i vo Konvencijata.

170


Glava II


^len 3

Rasprostranuvawe na rasisti~ki i ksenofobisti~ki materijal po pat na

informati~ki sistemi

1. Sekoja Strana usvojuva zakonodavni i drugi neophodni merki za da se

inkriminiraat kako krivi~ni dela, vo nejzinoto vnatre{no pravo, koga

se storeni so umisla i protivpravno, slednite odnesuvawa:

rasprostranuvawe ili drugi formi na stavawe na raspolagawe na

javnosta po pat na informati~ki sistem, na rasisti~ki i ksenofobi~ki

materijal.

2 Bilo koja Strana moè da go rezervira pravoto da ne bara krivi~na

odgovornost za predvidenite odnesuvawa vo stavot 1 na ovoj ~len koga

materijalot definiran vo ~lenot 2 stav 1, prepora~uva, ohrabruva ili

pottiknuva na diskriminacija, koja ne e pridruèna so omraza ili

nasilstvo, pod uslov da bidat na raspolagawe drugi efikasni sredstva.


3. Bez ogled na stavot 2 na ovoj ~len, bilo koja Strana moè da go rezervira

pravoto da ne go primeni stavot 1 vo slu~ai na diskriminacija za koi

taa ne moè da predvidi, vo soglasnost so principite vostanoveni vo

nejziniot vnatre{en praven poredok {to se odnesuvaat na slobodata na

izrazuvawe, efikasni sredstva predvideni vo stavot 2.

^len 4

Zakana so rasisti~ka i ksenofobisti~ka cel

Sekoja Strana usvojuva zakonodavni i drugi merki {to smeta deka se neophodni

za za da se inkriminiraat kako krivi~ni dela, vo nejzinoto vnatre{no

pravo, koga e storeno so umisla i protivpravno, slednoto odnesuvawe:

zakana, po pat na informati~ki sistem, deka }e se stori te{ko krivi~no

delo, onaka kako e definirano vo nacionalnoto pravo, protiv (i) nekoe lice

poradi negovata pripadnost na grupa koja se karakterizira po rasa, boja,

pripadnost ili nacionalna ili etni~ka opredelba, ili vera, dokolku ova

poslednoto sluì pod izgovor za eden ili za drug od ovie elementi, ili (ii)

protiv grupa na lica koja se razlikuva so nekoja od ovie karakteristiki.

171

^len 5

Navreda so rasisti~ka i ksenofobisti~ka cel

1. Sekoja Strana usvojuva zakonodavni i drugi merki koi smeta deka

se neophodni za da se inkriminira kako krivi~no delo, vo nejzinoto

vnatre{no pravo, slednoto odnesuvawe: javna navreda, po pat na

informati~ki sistem (I), na nekoe lice poradi negova pripadnost

na nekoja grupa koja se karakterizira po rasa, boja, pripadnost, ili

nacionalna ili etni~ka opredelba, ili vera, dokolku ova poslednoto

sluì pod izgovor za eden ili za drug od ovie elementi, ili (II) na edna

grupa na lica koja se razlikuva po nekoja od ovie karakteristiki.

2. Bilo koja Strana moè:

a. da bara deloto predvideno vo stavot 1 na ovoj ~len da ima za

posledica da go izloì liceto ili grupata na lica navedeni vo

stavot 1 na omraza, prezir ili potsmev;

b. da go rezervira pravoto da ne go primeni, celosno ili delumno,

stavot 1 na ovoj ~len.

^len 6

Negirawe, grubo minimizirawe, odobruvawe ili opravduvawe na

genocid ili kriminal protiv ~ove{tvoto

1. Sekoja Strana usvojuva zakonodavni merki koi smeta deka se neophodni

za da se inkriminiraat kako krivi~ni dela, vo nejzinoto vnatre{no

pravo, koga se storeni so umisla i protivpravno, slednite odnesuvawa:

rasprostrnuvawe ili drugi formi na stavawe na raspolagawe na

javnosta, po pat na informati~ki sistem, na materijal koj gi negira,

minimizira na grub na~in, odobruva ili opravduva osnovnite dela na

genocid ili kriminal protiv ~ove{tvoto onaka kako se definirani vo

me|unarodnoto pravo i kako takvi priznati so pravosilna i kone~na

odluka na Me|unarodniot voen sud vostanoven so spogodbata od London

na 8 april 1945 godina ili na bilo koj drug me|unaroden sud vostanoven

so soodvetni me|unarodni instrumenti i ~ija nadle`nost bila priznata

od taa Strana.

2. Bilo koja Strana moè:

a. bilo da predvidi deka negiraweto ili gruboto minimizirawe,

predvideni vo stavot 1 na ovoj ~len, se storeni so umisla da pottiknat

na omraza, na diskriminacija ili na nasilstvo protiv

nekoe lice ili grupa na lica, poradi rasa, boja, pripadnost

172


ili nacionalna ili etni~ka opredelenost, ili vera, koga ova

poslednoto sluì pod izgovor za eden ili za drug od ovie

elementi;

b. bilo da go rezervira pravoto da ne go primeni, vo celina ili

delumno, stavot 1 na ovoj ~len.

^len 7

Pomagawe i sou~estvo

Sekoja Strana usvojuva zakonodavni i drugi merki koi smeta deka se neophodni

za da go inkriminira kako krivi~no delo, vrz osnova na nejzinoto

vnatre{no pravo, koga e storeno so umisla i protivpravno, aktot na

pomagawe da se izvr{i nekoe delo onaka kako e definirano vo ovoj Protokol,

ili na sou~esni{tvo, so namera takvoto delo da bide izvr{eno.

Glava III

Odnosi me|u Konvencijata i ovoj Protokol


^len 8

Odnosi me|u Konvencijata i ovoj Protokol

1. ^lenovite 1, 12, 13, 22, 41, 44, 45 i 46 od Konvencijata se primenuvaat,

mutatis mutandis, na ovoj Protokol.

2. Stranite ja pro{iruvaat primenata na merkite definirani vo

~lenovite 14 do 21 i 23 do 35 od Konvencijata, na ~lenovite 2 do 7 na

ovoj Protokol.

Glava IV

Zavr{ni odredbi

^len 9

Izrazuvawe soglasnost za obvrzuvawe

1. Ovoj Protokol e otvoren za potpi{uvawe na Dràvite potpisni~ki na

Konvencijata za kompjuterski-sajber kriminal, koi moàt da ja izrazat

nivnata soglasnost za obvrzuvawe so:

173

a. potpi{uvawe bez rezerva za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe;

ili

b. potpi{uvawe so rezerva za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe,

prosledeno so ratifikacija,prifa}awe ili odobruvawe.

2. Nikoja Dràva ne moè da go potpi{e ovoj Protokol bez rezerva za

ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe ako ne deponirala ili

istovremeno ne deponira instrument za ratifikacija, prifa}awe ili

odobruvawe na Konvencijata.

3. Instrumentite za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe se deponiraat

kaj Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa.

^len 10

Vleguvawe vo sila

1. Ovoj Protokol vleguva vo sila prviot den od mesecot po istekot na period

od tri meseci smetano od denot koga pet Dràvi }e ja izrazat nivnata

soglasnost da bidat obvrzani so Protokolot vo soglasnost so odredbite

na ~lenot 9.

2. Za sekoja Dràva koja izrazila posledovatelna soglasnost da bide

obvrzana so Protokolot, toj vleguva vo sila prviot den od mesecot po

istekot na period od tri meseci smetano od denot na potpi{uvaweto

bez rezerva za ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe ili od

deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe ili

odobruvawe.

^len 11

Pristapuvawe

1. Po vleguvaweto vo sila na ovoj Protokol, sekoja Dràva koja i pristapila

na Konvencijata za kompjuterski-sajber kriminal moè, isto taka, da

pristapi kon Protokolot.

2. Pristapuvaweto se realizira so deponirawe, kaj Generalniot Sekretar

na Sovetot na Evropa, na instrument za pristapuvawe koj proizveduva

dejstvo od prviot den od mesecot po istekot na period od tri meseci od

denot na negovoto deponirawe.

174


^len 12

Rezervi i deklaracii

1. Rezervite i deklaraciite napraveni od nekoja Strana, {to se odnesuvaat

na odredba od Konvencijata se primenuvaat i na ovoj Protokol, osven ako

taa Strana ne izrazi poinakva namera vo momentot na potpi{uvaweto ili

vo momentot na deponiraweto na nejziniot instrument za ratifikacija,

prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe.

2. So notifikacija vo pismena forma upatena do Generalniot Sekretar na

Sovetot na Evropa, sekoja Strana moè, vo momentot na potpi{uvawe ili

na deponirawe na nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe,

odobruvawe ili pristapuvawe da izjavi deka stava edna ili pove}e

rezervi predvideni vo ~lenovite 3, 5 i 6 na ovoj Protokol. Bilo koja

Strana moè, isto taka, da stavi, po odnos odredbite na ovoj Protokol,

rezervi predvideni vo ~lenot 22, stav 2, i vo ~lenot 41, stav 1, na

Konvencijata, bez da se na{teti na sproveduvaweto na Konvencijata od

ovaa Strana.


3. So notifikacija vo pismena forma upatena do Generalniot Sekretar

na Sovetot na Evropa, sekoja Strana moè, vo momentot na potpi{uvawe

ili deponirawe na nejziniot instrument za ratifikacija, prifa}awe,

odobruvawe ili pristapuvawe, da izjavi deka ja koristi mo`nosta da

predvidi dopolnitelni elementi, onaka kako se predvideni vo ~lenot 5,

stav2.a, i vo ~lenot 6, stav 2.a na ovoj Protokol.

^len 13

Status i povlekuvawe na rezervite

1. Stranata koja stavila rezerva vo soglasnost so ~lenot 12 moè da ja

povle~e taa rezerva, celosno ili delumno, {tom okolnostite toa go

dozvoluvaat. Takvoto povlekuvawe proizveduva dejstvo od denot na

priemot na notifikacijata od strana na Generalniot Sekretar na Sovetot

na Evropa. Dokolku vo notifikacijata e navedeno deka povlekuvaweto na

rezervata treba da proizveduva dejstvo od to~no opredelen datum, i ako

toj datum e podocneèn od onoj na koj Generalniot Sekretar ja primil

notifikacijata, povlekuvaweto proizveduva dejstvo od toj podocneèn

datum.

2. Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa moè povremeno da bara od

175

Stranite koi stavile edna ili pove}e rezervi vrz osnova na ~lenot 12,

informacii za mo`nostite za nivno povlekuvawe.

^len 14


1. Sekoja Strana moè, vo momentot na potpi{uvawe ili deponirawe na


pristapuvawe, da opredeli edna ili pove}e teritorii na koi }e se

primenuva ovoj Protokol.

2. Sekoja Strana moè, vo bilo koj moment podocna, so izjava upatena do

Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa, da ja pro{iri primenata

na ovoj Protokol na bilo koja druga teritorija navedena vo izjavata.

Vo odnos na taa teritorija, Protokolot vleguva vo sila prviot den od

mesecot po istekot na period od tri meseci smetano od denot na priemot

na izjavata od strana na Generalniot Sekretar.

3. Sekoja izjava dadena soglasno dvata prethodni stava moè da bide

povle~ena, vo pogled na sekoja teritorija navedena vo taa deklaracija,

po pat na notifikacija upatena do Generalniot Sekretar na Sovetot na

Evropa. Povlekuvaweto proizveduva dejstvo od prviot den na mesecot

po istekot na period od tri meseci smetano od denot na priemot na

spomenatata notifikacija od strana na Generalniot Sekretar.

^len 15

Otkaùvawe

1. Sekoja Strana moè, vo bilo koe vreme, da se otkaè od ovoj Protokol

po pat na notifikacija upatena do Generalniot Sekretar na Sovetot na

Evropa.

2. Otkaùvaweto proizveduva dejstvo od prviot den na mesecot po istekot

na period od tri meseci smetano od denot na priem na notifikacijata od

strana na Generalniot Sekretar.

176


^len 16

Notifikacija


na Sovetot na Evropa, Dràvite koi ne se ~lenki, a koi u~estvuvale vo

izgotvuvaweto na ovoj Protokol, kako i sekoja Dràva koja pristapila ili

bila pokaneta da mu pristapi na ovoj Protokol za:


b. deponirawe na sekoj instrument za ratifikacija, prifa}awe,


v. sekoj datum na vleguvawe vo sila na ovoj Protokol vo soglasnost so

negovite ~lenovi 9, 10 i 11;

g. sekoj drug akt, notifikacija ili komunikacija vo vrska so ovoj

Protokol.

Vrz osnova na toa, dolupotpi{anite, propisno ovlasteni za toa, go potpi{aa

ovoj Protokol.


Napraveno vo Strazbur, na 28 januari 2003 godina, na francuski i

angliski jazik, pri {to dvata teksta se podednakvo verodostojni, i vo

edinstven primerok {to }e bide deponiran vo arhivite na Sovetot na

Evropa. Generalniot Sekretar na Sovetot na Evropa }e im dostavi zavereni

primeroci na sekoja Dràva ~lenka na Sovetot na Evropa, na Dràvite koi

ne se ~lenki na Sovetot na Evropa, a koi u~estvuvale vo izgotvuvaweto na ovoj

Protokol, kako i na sekoja Dràva pokaneta da mu pristapi na Protokolot.

177

178


6 GREKO

I REPUBLIKA MAKEDONIJA

Republika Makedonija e ~lenka na GREKO od 2000 godina.

Na 9 maj 2000 godina, Vladata na Republika Makedonija donese Odluka za

pristapuvawe na Republika Makedonija kon GREKO.

Na 6 oktomvri 2000 godina, Republika Makedonija izjavi volja da stane

~lenka na GREKO.

Na 7 oktomvri 2000 godina, Republika Makedonija oficijalno stana ~lenka

na GREKO.

So zaklu~ok od 21 dekemvri 2000 godina, Vladata na Republika Makedonija,

za ~lenovi na Delegacijata na Republika Makedonija vo GREKO gi opredeli

d-r Nikola Tupan~eski - profesor na Pravniot fakultet na Univerzitetot

„Kiril i Metodij” vo Skopje i Sneàna Mojsova - rakovoditel na Sektor za

evropska integracija i me|unarodno-pravna sorabotka vo Ministerstvoto

za pravda.

Republika Makedonija e prvata zemja ~lenka na Sovetot na Evropa, koja vo

1999 godina ja potpi{a i ratifikuva Kaznenata konvencija za korupcija,

vo koja e sodràna obvrskata na zemjite ~lenki na GREKO za obezbeduvawe

sproveduvawe na nejzinite odredbi.

Na 6 januari 2001 godina, soglasno ~lenot 10 od Statutot na GREKO, za ~lenovi

na Timot za evaluacija na drugi dràvi bea nazna~eni: Mimoza Kikovska

179

- Ministerstvo za pravda, Stevo Cigaridov – Ministerstvo za vnatre{ni

raboti i Todor Vitlarov – Javno obvinitelstvo na Republika Makedonija.

Timot za podgotvuvawe na informacii, odgovori na pra{alnici,

sproveduvawe na preporakite i u~estvo na plenarni sesii na GREKO, koga

na dneven red e Republika Makedonija, pokraj ~lenovite na Delegacijata

na Republika Makedonija vo GREKO go so~inuvaat i: Svetlana Janevska

- Ministerstvo za finansii, Toni Jankoski – Ministerstvo za vnatre{ni

raboti, Biljana Nikolovska @agar - Agencija za dràvni slu`benici i

Vawa Mihajlova - Dràvna komisija za spre~uvawe na korupcija.

180


7

PRV KRUG NA OCENKA

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

OD STRANA NA GREKO

Za Prviot krug na evaluacija koj trae{e od 2000 do 2002 godina, GREKO

gi izbra Vode~kite principi 3, 6 i 7 od Rezolucijata (97) 24 za dvaesette

vode~ki principi za borba protiv korupcijata, usvoena od Komitetot na

Ministri na 6 noemvri 1997 godina, koi glasat:

- da se osigura deka onie koi se nadle`ni za prevencija, istraga,

gonewe i kaznuvawe na delata na korupcija, uìvaat potrebna

nezavisnost i samostojnost za vr{ewe na nivnite funkcii, deka

se oslobodeni od sekako vlijanie nesoodvetno na nivniot status i

deka raspolagaat so efikasni sredstva za pribirawe na dokazi;

da osigura za{tita na licata koi im pomagaat na vlastite vo

borbata protiv korupcijata i za za~uvuvawe na doverlivosta na

istragite;

- da se ograni~i imunitetot vo pogled na istragite, obvinuvaweto

ili presuduvaweeo za prekr{oci po osnov na korupcija, do stepen

neohoden za demokratskite dru{tva;

- da se promovira specijalizacija na licata ili organite nadle`ni

za borba protiv korupcijata i da im obezbedi soodvetni sredstva

i obuka za izvr{uvawe na nivnite zada~i;

Republika Makedonija be{e 26-tata dràva ~lenka na Sovetot na Evropa vrz

koja treba{e da se sprovede evaluacija vo ramki na prviot krug, zaradi

181

{to Timot za evaluacija ja poseti vo mart 2002 godina, koga se sretna so

pretstavnici od pove}e ministerstva, institucii, agencii, organi i nevladini

organizacii vo na{ata dràva, otkako be{e dostaven i odgovoren od

makedonska strana Pra{alnikot za evaluacija koj e del od postapkata {to

redovno se sproveduva vo dràvite ~lenki na GREKO.

Posetata rezultira{e so Izve{tajot na GREKO za ocenka na Republika Makedonija

(Prv krug) koj be{e usvoen na 12-ot plenaren sostanok na GREKO vo

dekemvri 2002 godina, a vo koj e opi{ana sostojbata so korupcijata vo Republika

Makedonija, instituciite i organite za borba protiv nea i sistemot

na imunitet. Potoa, vo Izve{tajot e napravena analiza na prethodno

opi{anata sostojba i evaluacija na kompatibilnosta na pravniot sistem i

na krajot se izneseni zaklu~oci, kako i lista od 17 preporaki, koi Republika

Makedonija be{e povikana da gi implementira do 30 juni 2004 godina.

Vo fevruari 2003 godina od strana na Vladata na Republika Makedonija na

Sovetot na Evropa mu be{e dadeno ovlastuvawe za objavuvawe na Izve{tajot

na GREKO.

Za realizacija na preporakite, bea prezemeni brojni aktivnosti na zakonodaven

i institucionalen plan, taka {to, vo Izve{tajot na GREKO za usoglasenost

na Republika Makedonija, usvoen na 21 - ot plenaren sostanok

vo dekemvri 2004 godina, ~ija cel be{e da se ocenat merkite {to gi imaat

prezemeno vlastite na Republika Makedonija i nivnata efikasnost, be{e

zaklu~eno deka zadovolitelno se implementirani ili e postapeno na zadovolitelen

na~in so 11 preporaki sodràni vo Izve{tajot od 2002 godina,

deka 4 preporaki se delumno implementirani i deka 2 preporaki {to se

odnesuvaat na pra{aweto za imunitetot ne se implementirani. Rokot za

dostavuvawe informacija do GREKO za realizacija na preostanatite preporaki

e 31 maj 2006 godina.

182


7.1. IZVE[TAJ ZA OCENKA NA

REPUBLIKA MAKEDONIJA VO RAMKI NA PRVIOT KRUG

VOVED

Usvoen od GREKO,

na 12-tiot plenaren sostanok, odràn vo

Strazbur, 9-13 dekemvri 2002

1. Republika Makedonija be{e 26-tata ~lenka na GREKO {to treba{e

da se proveri vo prviot krug na ocenka. Timot za ocenka na GREKO (vo

ponatamo{niot tekst GET) go so~inuvaa gospodin Jon Grejvsen, glaven

detektiv – na~alnik na policija, javen obvinitel za te{ki ekonomski

krivi~ni dela (Danska, ekspert za sproveduvawe na zakonot); gospodin

Vladimir Turan, obvinitel, Edinica za borba protiv krivi~ni dela na

korupcija, Dràvno obvinitelstvo (Slova~ka, ekspert za krivi~no pravo)

i g-din @an Pjer Bueb, sovetnik vo Centralnoto biro za spre~uvawe na

korupcija, me|udepartmentska slu`ba koja{to raboti vo ramkite na

Ministerstvoto za pravda (Francija, ekspert za op{ta politika). Ovaa

GET, pridruùvana od ~len na Sekretarijatot na Sovetot na Evropa, go

poseti Skopje od 18-21 mart 2002 godina. Pred posetata, makedonskite

organi na ekspertite na GET im dostavija odgovor na pra{alnikot za

ocenka (dokument GREKO Eval I (2001) 24 E).

7 P R V K R U G N A O C E N K A . . .

2. GET se sostana so oficijalni prestavnici od slednite institucii na

Republika Makedonija: Ministerstvoto za pravda; Javnoto obvinitelstvo;

Vrhovniot sud; sudovite; Ministerstvo za finansii (Uprava za javni

prihodi, Carina, Centralen vnatre{en sektor, Sektor za dano~na

politika, Sektor za vnatre{na revizija, stru~waci za pra{awa od oblasta

na javnite nabavki i pereweto pari); Ministerstvoto za vnatre{ni

raboti i policijata; Parlamentarnata komisija za imunitetni pra{awa;

Agencijata za investicii i razvoj; Narodniot pravobranitel.

3. Ponatamu, GET se sretna so pretstavnici od Transparency International i

pretstavnik na mediumite.

4. Se potsetuva deka GREKO, na svojata 2. plenarna sednica (dekemvri 1999

godina), se dogovori Prviot krug za ocenka da te~e od 1 januari 2000 do

183

31 dekemvri 2001 godina 16 , i deka, vo soglasnost so ~len 10.3 od svojot

Statut, postapkata za ocenka }e se zasnova vrz slednite odredbi:

- vode~ki princip 3 (vo ponatamo{niot tekst “GPC 3”: organi

odgovorni za sproveduvawe istraga, gonewe i presuduvawe na

krivi~ni dela na korupcija: praven status, ovlastuvawa, sredstva

za pribirawe dokazi, nezavisnost i samostojnost);

- vode~ki princip 7 (vo ponatamo{niot tekst “GPC 7”: specijalizirani

lica ili organi koi se zanimavaat so korupcija, sredstva na

nivno raspolagawe);

- vode~ki princip 6 (vo ponatamo{niot tekst “GPC 6”: imunitet,

istraga, gonewe ili presuduvawe za korupcija).

5. Po sostanocite navedeni vo stav 2 i 3, ekspertite na GET na Sekretarijatot

mu dostavija individualni sogleduvawa vo vrska so sekoj poodelen

sektor i predlozi na preporaki, vrz osnova na koi e podgotven ovoj

izve{taj. Glavnata cel na ovoj izve{taj e da se ocenat merkite usvoeni

od organite, i tamu kade {to e mo`no nivnata efektivnost, so cel

po~ituvawe na uslovite koi proizleguvaat od GPC 3, 6 i 7. Vo izve{tajot

prvo se opi{uva situacijata so korupcijata vo Republika Makedonija,

generalnata antikorupciska politika, instituciite i organite odgovorni

za borbata protiv nea - nivnoto funkcionirawe, struktura, ovlastuvawa,

ekspertiza, sredstva i specijalizacija - i sistemot na imunitet.

Vtoriot del sodrì su{tinska analiza na prethodno opi{anata situacija,

osobeno ocenuvaj}i dali postojniot sistem e celosno kompatibilen

so merkite {to rezultiraat od GPC 3, 6 i 7. Na kraj, vo izve{tajot e

vklu~ena lista so preporaki od GREKO do Republika Makedonija so cel

ovaa zemja da go podobri stepenot na usoglasnost so predmetnite vode~ki

principi.

OP[T OPIS NA SITUACIJATA

6. Republika Makedonija zafa}a povr{ina od 25.713 km 2 , a vkupnoto

naselenie e okolu 2 milioni ìteli. Grani~i na kopno so Albanija,

Bugarija, Grcija i Porane{na Republika Jugoslavija. Spored Narodnata

banka na Republika Makedonija , bruto doma{niot proizvod (BDP) opadnal

za 4.6% vo 2001 godina po petgodi{en kontinuiran porast od 1.2% vo

16 Na 7-ta plenarna sednica (dekemvri 2001godina) GREKO odlu~i da go prodolì i

Prviot krug za ocenka do 31 dekemvri 2002 godina.

184


1996 godina do 4.3% vo 2000 godina. Poradi ekonomskoto vlijanie na

kosovskata kriza, BDP po ìtel (1.848 USD vo 1999 godina) isto taka oslabe

od +3.9% vo 2000 godina na - 5.1% vo 2001 godina. Prose~nata stapka

na inflacija vo periodot januari - noemvri 2001 godina iznesuva{e

5.7%, a prose~nata stapka na industrisko proizvodstvo opadna za 8.8%.

Stapkata na nevrabotenost (30/32%) e edna od najvisokite vo Evropa so

okolu 700.000 nevraboteni lica.

a. Pojavata na korupcija i nejzinoto percepirawe vo Republika

Makedonija

i) Legislativa

7. Krivi~niot zakonik predviduva odredbi spored koi se dava definicija

na korupcijata i delata povrzani so korupcija: aktiven potkup (“Davawe

potkup”) se definira vo ~len 358 i postoi koga “Toj koj {to na slu`beno

lice 17 }e mu dade ili veti podarok ili druga korist, za da izvr{i vo

ramkite na svoeto slu`beno ovlastuvawe slu`beno dejstvo {to ne bi

smeelo da go izvr{i, ili da ne izvr{i slu`beno dejstvo {to bi moralo

da go izvr{i, ili toj koj{to posreduva pri ova, }e se kazni so kazna

zatvor od {est meseci do pet godini”. ^len 357 go definira pasivniot

potkup (“Primawe potkup”) kako “Slu`beno lice koe }e pobara ili }e

primi podarok ili druga korist, ili }e primi vetuvawe za podarok

ili druga korist, za da izvr{i slu`beno dejstvo vo ramkite na svoeto

slu`beno ovlastuvawe, {to ne bi smeelo da go izvr{i, ili da ne izvr{i

slu`beno dejstvo {to mora da go izvr{i, }e se kazni so zatvor od edna do

deset godini”. Krivi~niot zakon predviduva i krivi~no delo “Potkup

pri izbori i glasawe” (~len 162), “Neovlasteno primawe podaroci”


17 Spored ~len 122 od Krivi~niot zakonik, za “slu`beno lice”,koga toa e ozna~eno

kako storitel na krivi~no delo, se smeta:

a) izbran ili imenuvan funkcioner vo Parlamentot, vo Vladata na Republika

Makedonija, vo organite na dràvna uprava, vo sudovite i vo drugite organi i

organizacii {to vr{at odredeni stru~ni, upravni i drugi raboti vo ramkite na

pravata i dol`nostite na Republikata, vo lokalnata samouprava, kako i lica koi

postojano ili povremeno vr{at slu`bena dol`nost vo ovie organi i organizacii;

b) Ovlasteno lice vo pravno lice koe so zakon ili so nekoj drug propis donesen vrz

osnova na zakon mu e dovereno vr{ewe na javni ovlastuvawa, koga dol`nosta ja

vr{i vo ramkite na tie ovlastuvawa;

v) Lice koe vr{i odredeni slu`beni dol`nosti, vrz osnova na ovlastuvawe dadeno

so zakon ili so drugi propisi donesi vrz osnova na zakon;

g) Voeno lice, koga se vo pra{awe krivi~ni dela vo koi kako izvr{itel e ozna~eno

slu`beno lice;

d) Pretstavnik na stranska zemja ili me|unarodna organizacija vo Republika Makedonija.

185

(~len 253), “Protivzakonito posreduvawe” (~len 359), “Zloupotreba

na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe” (~len 353), “Falsifikuvawe

ili uni{tuvawe delovni knigi” (~len 280), “Falsifikuvawe slu`bena

isprava” (~len 361), “Izmama vo slu`bata” (~len 355) 18 . Osven toa, bi

trebalo da se spomene deka postojat ili se vo podgotovka kodeksite za

odnesuvawe na dràvnite slu`benici i vrabotenite vo javniot sektor

policiskite slu`benici, vrabotenite vo sudstvoto i vrabotenite vo

Ministerstvoto za finansii.

8. Spored odredbite od Krivi~niot zakonik na Republika Makedonija,

storiteli na krivi~nite dela “Davawe potkup” i “Primawe potkup” moè

da bidat: slu`beni lica, “odgovorni lica”, odgovorni lica vo stransko

pravno lice, stranski slu`beni lica i lica koi vr{at raboti od javen

interes. Soglasno ~len 7 to~ka 11 od Zakonot za izmena i dopolnuvawe

na Krivi~niot zakonik, poimot “Lica koi vr{at raboti od javen

interes”, podrazbira lica koi vr{at funkcii, dol`nosti ili raboti od

javen, odnosno, zaedni~ki interes, kako nastavnik, vospituva~, lekar,

socijalen rabotnik, novinar, notar, advokat ili bilo koe drugo lice koi

gi izvr{uva ovie raboti.

9. Vo kontekstot na korupcijata, nema razliki pome|u “odgovorni lica” vo

javniot i privatniot sektor. Spored zakonskata definicija za “odgovorni

lica” ne se pravi razlika pome|u pravni lica vo javniot i privatniot

sektor. Toa zna~i deka odgovorni lica vo pravni lica vo privatniot

sektor isto taka moè da se storiteli na krivi~ni dela aktiven i pasiven

potkup.

10.Vo pravniot sistem na Republika Makedonija, pravnite lica ne moè da

bidat odgovorni za krivi~ni dela, vklu~uvaj}i gi i krivi~nite dela na

korupcija.

11.Spored informaciite dostaveni do GET pred i za vreme na posetata, ima

pri~ini da se veruva deka vo nekoi specifi~ni oblasti postoi vrska

pome|u organiziraniot kriminal i korupcijata i istata vklu~uva osobeno

silen me|unaroden element. Vo ovoj kontekst za vreme na sredbata so

Ministerot za pravda GET be{e informiran deka e potrebna zajaknata

regionalna sorabotka vo borbata protiv korupcijata, zemaj}i ja predvid

osobeno mestopolo`bata na zemjata.

12.Vo Republika Makedonija nema specijalni merki za za{tita na `rtvi,

vklu~uvaj}i gi i o{tetenite lica. Policijata moè da obezbedi fizi~ka

18 Zbirka na relevantnata legislativa e vklu~ena vo Dodatok 1 od ovoj izve{taj.

186


za{tita na o{tetena strana ili na nekoj blizok na nego/nejze samo na

negovo barawe.

13.Nema specijalna programa za za{tita na svedoci, vklu~uvaj}i i slu~ai

na korupcija. Policijata e odgovorna za fizi~ka za{tita na svedocite

na nivno barawe. Me|utoa, nema slu~ai koga istata bila upotrebena

konkretno za krivi~ni dela na korupcija. Nema organi za za{tita na

svedoci. GET zabeleà deka vo Zakonot za spre~uvawe na korupcija,

donesen po posetata, na 18 april 2002 godina, se ureduva za{titata na

svedoci za slu~ai na korupcija – so op{ti uslovi – vo ~len 19 stav 2 koj

glasi: “lice koe dalo izjava ili svedo{tvo vo postapka za krivi~no delo

korupcija se za{tituva. Liceto ima pravo na nadomest na {tetata {to

toj ili ~len na negovoto semejstvo moè da ja pretrpi poradi dadenata

izjava ili pojavata vo svojstvo na svedok.”

14.[to se odnesuva do sorabotnicite i informatorite, ~len 358 stav 3 od

Krivi~niot zakonik (“Davawe potkup”) propi{uva deka “storitelot koj

dal potkup po barawe od slu`beno lice, a }e go prijavi pred da doznae

deka deloto e otkrieno, }e se oslobodi od kazna”. Pokraj toa, ~len 19 stav

1 od Zakonot za spre~uvawe na korupcija naveduva deka “ne moè da se

povede krivi~no gonewe protiv lice koe otkrilo podatoci koi ukaùvaat

na postoewe na korupcija, i istoto ne moè da se smeta za odgovorno”.


15.Glavniot faktor {to pridonesuva na postoeweto na perewe pari vo

Republika Makedonija e golemata upotreba na transakcii vo gotovo,

transakcii na nerezidentni smetki {to ne podleàt na dovolno kontrola,

i procesot na privatizacija kade vrskite so devizni sredstva moè

lesno da se vospostavat i moè da dovedat do perewe pari. Zakonot za

spre~uvawe na pereweto pari, {to be{e donesen vo avgust 2001 godina a

stapi vo sila na 1 mart 2002 godina, glavno se zasnova na me|unarodnite

iskustva i standardi vo ovaa oblast, vklu~uvaj}i gi 40-te preporaki na

FATF, Vienskata konvencija i Konvencijata na Sovetot na Evropa. Samo

Krivi~niot zakonik i Zakonot za spre~uvawe na perewe pari sodràt

zakonska regulativa {to se odnesuva na spre~uvaweto na pereweto pari.

^len 273 od Krivi~niot zakonik se odnesuva na krivi~no delo perewe

pari. Zakonot za spre~uvawe na perewe pari gi utvrduva entitetite,

gi propi{uva merkite i dejstvijata {to treba da se prevzemat protiv

pereweto pari i utvrduva kako da se kontroliraat i implementiraat

ovie merki. Isto taka predviduva odredbi za formirawe, vo ramkite

na Ministerstvoto za finansii, na Direkcija za spre~uvawe na perewe

pari, formirana vo septemvri 2001 godina. Toa e administrativno

telo, odgovorno za pribirawe, analizirawe i ~uvawe podatoci

187

dobieni od entitetite obvrzani da prevzemat merki i dejstvija za

otkrivawe i spre~uvawe na perewe pari. Direkcijata, pri vr{ewe

na merkite za otkrivawe i spre~uvawe na pereweto pari, sorabotuva

so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Javnoto obvinitelstvo,

Carinskata uprava, Narodnata banka i drugite dràvni organi kako

i so me|unarodni institucii za borba protiv pereweto pari. Kako

Edinica za finansisko razuznavawe, Direkcijata prima informacii

vrz dve osnovi: a) izve{tai za redovni transakcii nad 20.000 evra i b)

izvestuva za somnitelni transakcii. I dvata vida izve{tai se dobivaat

od finansiskite institucii i drugi subjekti {to se obvrzani so zakon da

prevzemat merki i aktivnosti za spre~uvawe na pereweto pari: fizi~ki

lica i pravni lica kako i slu`beni lica i lica odgovorni vo ramkite

na pravnite lica za vr{ewe na aktivnosti povrzani so investirawe,

kreditirawe, konverzija, transfer i drugi pari~ni transakcii. Toa

se odnesuva na site finansiski institucii kako banki, {tedilnici,

brokeri, osiguritelni kompanii, berza itn. Spored zakonodavstvoto,

site, vklu~uvaj}i gi advokatite, javnite notari, ovlasteni smetkovoditeli

i revizori, se obvrzani da dostavuvaat izve{tai do Direkcijata vo

vrska so transakcii koi se smetaat za somnitelni i so koi moè da se

vr{i perewe na pari.

ii) Me|unarodna sorabotka

16.Republika Makedonija ja ratifikuva Kaznenata Konvencijata za korupcija

na Sovetot na Evropa i ja potpi{a Civilnata Konvencijata za

korupcija na Sovetot na Evropa. Evropskata konvencija za ekstradicija,

Evropskata konvencija za zaemna pomo{ vo krivi~ni predmeti i

Konvencijata za transfer na osudeni lica se ratifikuvani i stapija

vo sila. Taa ima sklu~eno bilaterlani dogovori za pravna sorabotka

vo krivi~ni predmeti so Albanija, Avstrija, Bugarija, Belgija, Hrvatka,

Kipar, Republika ê{ka, Francija, Grcija, Irak, Ungarija, Mongolija,

Germanija, Polska, Romanija, Ruskata Federacija, Slova~ka, Slovenija,

[panija i Turcija.

17.Barawata za pravna pomo{ vo krivi~ni predmeti od doma{nite sudovi

se dostavuvaat do stranskite organi po diplomatski pat. Barawata

za pravna pomo{ od stranski organi se dostavuvaat do doma{nite

sudovi na istiot na~in. Koga baraweto se odnesuva na krivi~no delo

za koe ne e dozvolena ekstradicija spored doma{nite propisi, sudot

bara instrukcija od Ministerstvoto za pravda. Nema faktori {to bi

ja ograni~ile ili popre~ile me|unarodnata pravna pomo{ vo slu~ai

na korupcija. Ekstradicijata na stranski dràvjani za korupcija e

188


dozvolena dodeka, ne e dozvlena ekstradicija na dràvjanin za krivi~no

delo korupcija ili za bilo koe drugo krivi~no delo.

i) Statisti~ki podatoci

18.Spored statisti~kite podatoci dostaveni do GET, vo 2001 godina do

organite za sproveduvawe na zakonot se prijaveni 20 slu~ai na pasiven

potkup, 12 na aktiven potkup i 513 za zloupotreba na slu`bena polo`ba i

ovlastuvawe; imalo 7 osudi za primawe potkup, 8 za davawe potkup i 36

za zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe.

19.GET zabeleà deka vo Republika Makedonija javnata percepcija e deka

korupcijata e zagriùva~ka pojava {to vlijae na aktivnostite na nekoi

va`ni dràvni institucii i go potkopuva demokratskiot i pred se

ekonomski razvoj na zemjata.

b. Organi i institucii odgovorni za borba protiv korupcijata

b1. Policija

i) Organizacija


20.Spored Zakonot za vnatre{ni raboti, donesen na 29 mart 1995 godina,

glavnata zada~a na policijata e odrùvaweto na javniot red i bezbednost

i obezbeduvawe na za{tita i pomo{ na javnosta. ^len 1 od ovoj Zakon dava

op{ti odredbi kako “za{tita na ìvotot, li~nata sigurnost i imotot na

gra|anite” itn. ^len 8 ja opi{uva zada~ata na policijata: “Policijata e

odgovorna za vr{ewe na zada~i povrzani so neposrednoto odrùvawe na

javniot red i mir, regulirawe i kontrola na soobra}ajot na pati{tata,

kontrola na preminuvaweto na dràvnata granica, bezbednosta na

ezerata, kako i drugi rabotodvo ~len 1 na ovoj zakon, ~ija priroda ili

uslovi baraat da gi izvr{uvaat uniformirani rabotnici...”.

21.^len 12 gi opi{uva zada~ite na kriminalisti~ka policijata: “Rabotite

na spre~uvawe na vr{ewe na krivi~ni dela, otkrivawe i fa}awe

na storiteli na krivi~ni dela, kriminalisti~ko-tehni~kite raboti,

kontrola na prestojot i dvièweto na stranci, inspekciskiot nadzor

vo za{titata od poàri i eksplozii, kako i drugi raboti od ~len 1 na

ovoj zakon, gi vr{i kriminalisti~ka policijata na Ministerstvoto”.

Spored ~len 9 od gorespomenatiot zakon, “Za neposredno izvr{uvawe na

policiskite i drugite vnatre{ni raboti, vo sekoja op{tina se formira

najmalku edna policiska stanica”.

189

22.Vladata go dodeluva godi{niot buxet za policijata. Policijata dostavuva

godi{en izve{taj do Vladata vklu~uvaj}i podatoci za buxetot, obemot

i razvojot na kriminalot itn. Parlamentot i Vladata moàt da dadat

nasoki na policijata vo vrska so prioritetot za rabotata na policijata,

no dosega nikoj ne moè{e da se seti deka toa voop{to se slu~ilo, spored

informaciite dadeni na GET.

23.Policijata e organizirana na centralno, regionalno i lokalno nivo.

Policijata spa|a vo ramkite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

Vkupniot broj na vraboteni e okolu 10.000.

24.Centralnoto nivo se sostoi od “Uprava za javna bezbednost” i “Direkcija

za bezbednost i kontrarazuznavawe” na ~ie ~elo e direktor. Vo ramkite

na Upravata za javna bezbednost vo Oddelot za kriminalisti~ka

policija, ima specijalen otsek za “organiziran kriminal” ~ija{to

struktura vklu~uva oddelenie za ekonomski i finansiski kriminal

kako i edinica odgovorna za korupcija, dano~na evazija, {verc, perewe

pari, iznuduvawe, reket, falsifikuvawe pari, kompjuterski kriminal.

Vo ramkite na ovaa Edinica, dvajca inspektori rabotat na slu~ai

na korupcija. Vo ramkite na otsekot za organiziran kriminal, ima

mnogu visoko kvalifikuvani lica so dovolno iskustvo vo ovaa oblast,

{to ovozmoùvaat takvite oddelenija uspe{no da se spravuvaat so

gorespomenatite kriminalni aktivnosti.

25.Ima 18 policiski okruzi vklu~uvaj}i go glavniot grad Skopje. Sekoj

policiski okrug ima policiski organ na ~ie ~elo e na~alnik na Uprava

za vnatre{ni raboti, koj e odgovoren za rabotata na policijata vo

regionot, vklu~uvaj}i i voobi~aeni rakovodni odluki. Se do 1991

godina, na~alnikot na Upravata za vnatre{ni raboti be{e odgovoren za

vrabotuvawe ili otpu{tawe na policiski rabotnici, no od 1991 godina

ovie odgovornosti se centralizirani vo Ministerstvoto za vnatre{ni

raboti.

26.Slu~aite na potkup spa|aat ili vo nadle`nost na Sektorot za organiziran

kriminal na centralno nivo i na regionalno nivo ili vo nadle`nost

na na~alnikot na Upravata za vnatre{ni raboti. Za sloèni, golemi ili

~uvstvitelni slu~ai moè da se formiraat specijalni ad hok timovi

za sproveduvawe na istragata, a ako e potrebno i zaedni~ki timovi na

centralno i regionalno nivo.

190


27.Postoi Kodeks za odnesuvawe na policiskite slu`benici.

i) Obuka

28.Ne postoi centralna Policiska akademija vo Republika Makedonija, no

vo 2000 godina Vladata po~na da podgotvuva nov zakon {to predviduva

formirawe na Nacionalna policiska akademija. GET be{e informirana

deka se predviduva zakonot da bide usvoen naskoro.

29.Kako del od kursevite za osnovna obuka, policiskite slu`benici

se obu~uvaat vo oblasta na korupcijata. Na GET mu be{e kaàno deka

ima postojan kontinuitet na profesionalizmot i specijalizacijata

vo edukacijata na policijata so cel podobruvawe na svesnosta na

policiskite slu`benici za svoite zada~i i obvrski. Edukacijata se

vr{i preku razli~ni kursevi, seminari, rabotilnici, instrukciski

sostanoci, studiski poseti vo svojata zemja i vo stranstvo, vklu~uvaj}i

drugi formi na profesionalna specijalizacija i edukacija.

30.Takvi aktivnosti se organiziraat vo sorabotka so drugi slu`bi na

Ministerstvoto ili so pomo{ i sorabotka na razli~ni me|unarodni

organizacii, stranski policiski sili i drugi specijalizirani slu`bi

za borba protiv konkretni vidovi na kriminal.


i) Krivi~ni istragi za korupcija

31.Vo pravniot sistem na Republika Makedonija, nema posebni organi ili

institucii so multidisciplinaren karakter koi se zanimavaat isklu~ivo

ili prete`no so borbata protiv korupcijata.

32.Policijata sproveduva predistragi za slu~ai na korupcija i korumpirano

odnesuvawe. Me|utoa, kako {to ve}e e spomenato pogore vo ramkite

na policiskite strukturi nema “specijalizirana” edinica za borba

protiv korupcijata. Spored informaciite dostaveni do GET, istragite

za slu~ai na korupcija i koruptivno odnesuvawe gi vodat visoko obu~eni

rabotnici koi imaat pominato mnogu kursevi za obuka od oblasta na

borbata protiv korupcijata. Gi nazna~uva individualno nivniot {ef.

Pod terminot “visoko obu~eni”, makedonskite organi podrazbiraat

eksperti vo oblasta na “primawe potkup” i “davawe potkup” (krivi~ni

dela spored ~len 357 i 358). Ponatamu, na GET mu be{e kaàno deka pred

da bide izbran na ovaa specijalna zada~a, policiskiot slu`benik treba

da ima dolgogodi{no prakti~no iskustvo od oblasta vo borbata protiv

korupcijata, finansiskite krivi~ni dela i srodnite oblasti.

191

33.Vo sekoj region vo Makedonija ima eden visoko obu~en policiski

rabotnik koj se zanimava so korupcijata; {est vo regionot na Skopje, a pet

na centralno nivo (Sektorot za organiziran kriminal). Na GET mu be{e

kaàno deka, osobeno na regionalno nivo, prili~no e te{ko policiskite

rabotnici da rabotat vo osetlivata oblast na istraùvawe na potkup

i korupcija. Pote{kotiite vo rabotata na policiskite slu`benici na

regionalno nivo glavno se povrzani so faktot {to tie rabotat vo situacija

kade {to re~isi site ìteli me|usebno se poznavaat, se prijateli ili

rodnini. Ova osobeno se odnesuva na onie lica koi zazemaat visoki

pozicii vo civilnata slu`ba ili imaat rakovodni pozicii. Na GET isto

taka mu be{e kaàno deka od taa pri~ina, o{tetenite lica se kolebaat

da gi prijavat slu~aite na korupcija na organite za sproveduvawe na

zakonot i da sorabotuvaat so niv. Zaradi toa, standardna praktika e

vedna{ da se informira sedi{teto na policijata za slu~ai vo koi{to

se involvirani visoki slu`beni lica so cel prezemawe na neophodnite

istra`ni dejstvija.

34.Na~alnikot na Upravata za vnatre{ni raboti odlu~uva za poveduvawe na

istraga vo vrska so korupcija. Spored internite propisi, na~alnikot na

Upravata za vnatre{ni raboti e obvrzan da gi informira za istragata

centralnite institucii (Sektorot za organiziran kriminal). Spored

informaciite {to za vreme na posetata bea dadeni na GET, detalite za

site istragi povrzani so korupcija se aùriraat vo centralnata baza na

podatoci.

35.So cel da se iskoristat sevkupnite policiski resursi (stru~nata i

li~nata kompetencija) vo specifi~na oblast/zada~a itn., na~alnikot na

Upravata za vnatre{ni raboti moè da odlu~i da sorabotuva so drugi

regionalni na~alnici na policijata i/ili so direktorot na policijata

na centralno nivo. Primeri za oblasti kade ve}e postoi ovaa sorabotka

se istra`ni dejstvija za korupcija kade istragata na regionalno

nivo moè da se predade na centralno nivo (Sektorot za organiziran

kriminal pri Upravata za javna bezbednost) ili centralnoto nivo moè

da gi poddrì istra`nite dejstvija na regionalno nivo. Drug primer za

sorabotka pome|u policiskite organi na regionalno i centralno nivo e

obukata vo oblasta na korupcijata.

36.Istra`nite dejstvija za interni slu~ai na korupcija vo ramkite

na policijata gi vr{i Upravata za vnatre{na kontrola. Nejzinata

organizaciska struktura e centralizirana i vo nea rabotat deta{irani

policiski rabotnici od Upravite za vnatre{ni raboti. Koga ima elementi

192


za krivi~no delo Edinicata go predava slu~ajot na kriminalisti~kata

policija zaradi natamo{na istraga. Ako vo tekot na istra`nite dejstvija

Edinicata dojde do zaklu~ok deka e storena povreda na profesionalnite

dol`nosti, podgotvuva izve{taj do ministerot za vnatre{ni raboti

t.e. do upravnikot na oddelot na koj pripa|a liceto kade se predlagaat

disciplinski merki. Disciplinskata postapka ja vodi nezavisna

disciplinska komisija na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. GET

be{e informiran deka minatata godina Upravata za vnatre{na kontrola

e transformirana vo Edinica za profesionalni standardi.

37.Istra`nite tehniki vo slu~ai na korupcija se isti kako i onie {to se

koristat vo drugite krivi~ni istragi. Vo soglasnost so Ustavot, vo sekoja

istraga za pribirawe dokazi, vklu~uvaj}i i slu~ai na korupcija, ne e

dozvolena primena na specijalni sredstva i tehniki, kako, snimawe,

elektronsko sledewe, prislu{kuvawe na komunikacii, fotografirawe

itn. Koristeweto na agent provokator i prislu{ni uredi, isto taka,

pripa|aat na grupata na sredstva i metodi {to ne moàt da se koristat nitu

vo istragata nitu vo dokaùvaweto na slu~aite povrzani so korupcija.

38.Za vreme na posetata, Parlamentot ja razgleduva{e izmenata na ~len

17 od Ustavot (~ie{to tolkuvawe onevozmoùva vo praktikata da se

primenuvaat specijalni istra`ni sredstva vo krivi~nite postapki)

so cel da se dozvoli upotrebata na prislu{uvawe i drugi formi na

specijalni istra`ni sredstva pod odredeni uslovi.


39.Moàt da se koristat anonimni svedoci za vreme na istragata, no izjavite

dadeni od anonimni svedoci ne se prifa}aat kako dokaz.

40.GET be{e informiran deka ne e nevoobi~aeno vo Republika Makedonija

krivi~na istraga za korupcija da bide povedena vrz osnova na

informacii dobieni od javnosta ili od policijata. Vo isto vreme,

GET be{e informiran deka nekoi drugi javni institucii bile pomalku

od pomo{ za informacii vo vrska so korupcijata. Ne be{e spomenata

nekoja konkretna javna institucija.

b2. Javno obvinitelstvo

41.Statusot i nadle`nosta na Javnoto obvinitelstvo (vo natamo{niot tekst:

JO), statusot i ovlastuvawata na Dràvniot obvinitel (vo natamo{niot

tekst: DO), nadle`nosta na drugite obviniteli kako i organizacijata i

kontrolata na JO se ureduvaat i reguliraat so Ustavot, Zakonot za krivi~na

postapka i Zakonot za Javnoto obvinitelstvo. Spored ~len 2 od ovoj zakon,

“Javnoto obvinitelstvo e edinstven i nezavisen dràven organ, {to gi

193

goni licata koi izvr{ile zlostorstva i drugi krivi~ni dela utvrdeni so

zakon (…)”. ^len 3 predviduva JO da gi izvr{uva funkciite vrz osnova na

i vo ramkite na Ustavot i Zakonot.

42.Spored ~len 106 od Ustavot i ~len 5 od Zakonot za JO, DO i zamenicite

se izbiraat za {est godini (mo`nost za reizbor) od Sobranieto (vo

natamo{niot tekst “Parlamentot”) na predlog na Vladata (Ministerot

za pravda). Tie moè da bidat razre{eni od Parlamentot. Site drugi

obviniteli isto taka gi postavuva Parlamentot, - no na trajna osnova

- sledej}i ja istata procedura no sovet dava DO za tie kandidaturi.

Brojot na zamenici vo javnite obvinitelstva na site nivoa go utvrduva

Vladata.

43.Spored ~len 31 od Zakonot za JO, javniot obvinitel moè da se razre{i

samo:

- koga toa sam }e go pobara;

- koga trajno }e ja izgubi psihofizi~kata sposobnost za vr{ewe na

funkcijata vo Javnoto obvinitelstvo, {to go utvrduva Vladata na

Republika Makedonija, vrz osnova na dokumentacija so naod, i

mislewe na nadle`na zdravstvena komisija;

- koga gi ispolnil uslovite za starosna penzija;

- koga e osuden za krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor od

najmalku {est meseci;

- koga }e se utvrdi deka izvr{il pote{ka disciplinska povreda ;

- koga nestru~no i nesovesno ja vr{i funkcijata vo Javnoto

obvinitelstvo, {to go utvrduva Vladata na Republika Makedonija,

na predlog na Javniot obvinitel.

44.Spored ~len 35 od istiot Zakon, za te{ka disciplinska povreda se smeta

zloupotrebata na funkcija, koja{to }e mu na{teti na negoviot ugled i na

ugledot na JO, ili koga }e vr{i dol`nosti i odgovornosti {to moè da

vlijaat na negoviot integritet.

45.Disciplinskata postapka protiv javen obvinitel poradi nestru~no

i nemoralno vr{ewe na funkcijata ja sproveduva Vladata preku

Prvostepena disciplinska komisija. Javniot obvinitel ili zamenikot

javen obvinitel za koj e utvrdena disciplinska odgovornost, i liceto

koe{to go podnesuva predlogot za disciplinska odgovornost, imaat

pravo da podnesat àlba protiv prvostepenata odluka na Vtorostpenata

194


disciplinska komisija na Vladata. Javniot obvinitel ili zamenikot

javniot obvinitel za koj e utvrdena disciplinska odgovornost moè da

pobara sudska za{tita pred Vrhovniot sud.

46.Za vreme na posetata, na celata teritorija na Republika Makedonija

rabotea 198 javni obviniteli. Javnite obvinitelstva se formiraat na

tri nivoa {to odgovaraat na sudskite nivoa: dvaeset i sedum osnovni

javni obvinitelstva {to odgovaraat na dvaeset i sedumte prvostepeni

sudovi; tri vi{i javni obvinitelstva {to korespondiraat na trite

apelacioni sudovi (Skopje, Bitola i [tip) i Javnoto obvinitelstvo na

Republika Makedonija vospostaveno za celata teritorija, locirano vo

Skopje a na ~ie ~elo e DO.

47.Vo ramkite na JO nema specijalni edinici koi{to se zanimavaat

so organiziran kriminal, korupcija ili drugi te{ki formi na

kriminalitet.

48.Mestata za javni obviniteli i zamenici javni obviniteli na site

razli~ni nivoa na obvinitelstva se oglasuvaat vo dràvnite vesnici

so odluka na Parlamentot - najdocna 15 dena od odlukata so koja se

utvrduva brojot na isprazneti mesta - specificiraj}i ja prirodata

na mestoto i potrebnata kvalifikacija: t.e. za mestoto zamenik javen

obvinitel, kandidatite mora da se dràvjani na Republika Makedonija

koi gi ispolnuvaat op{tite uslovi utvrdeni so zakon za vrabotuvawe vo

dràvnite institucii, da bide diplomiran pravnik, i da “uìva ugled za

vr{ewe na funkcija na javen obvinitel” (~len 25 od Zakonot za JO).


49.Kandidatite za osnovnite javni obvinitelstva treba da imaat rabotno

iskustvo so potvrdeni pozitivni rezultati i so petgodi{na praktika

vo sudskata oblast, a devet godini za kandidatite za mesto vo vi{ite

javni obvinitelstva. [to se odnesuva do kandidatite za mesto Javen

obvinitel ili Zamenik javen obvinitel na Republika Makedonija, pokraj

gorespomenatite uslovi, tie mora da bidat istaknati stru~waci po pravo

so najmalku dvanaeset godi{no rabotno iskustvo.

50.DO mu odgovara na Parlamentot. Nitu Vladata nitu Parlamentot, nitu bilo

koi drugi dràvni ili politi~ki organi ne moè da davaat instrukcii

ili da vlijaat na obvinitelite okolu vodeweto na istragite i goneweto

na storitelite na krivi~ni dela vo konkretni slu~ai; instrukcii

za konkreten slu~aj moè da dade samo vi{ obvinitel na ponizok

obvinitel vo pismena forma. Kopija od sekoja takva instrukcija treba

da se dostavi do JO. Instrukciite obi~no sodràt i pravno mislewe na

195

vi{iot obvinitel za toa kako da se re{i konkretniot slu~aj i sugestii

ili instrukcii za soodvetni merki {to treba da se prevzemat so cel

uspe{no da se zavr{at istragite ili obvinenijata.

51.Za vreme na posetata, JO ne podgotvuva{e nikakva specijalna programa

za obuka za pra{awa od oblasta na korupcijata i drugi formi na

organiziran kriminal. Sepak, obvinitelite prili~no redovno

u~estvuvaat na me|unarodni seminari za ovie temi. Na GET mu be{e

kaàno deka informaciite {to u~esnicite }e gi priberat za vreme na

ovie seminari i sesii za obuka podocna se dostavuvaat do poniskite

obviniteli.

52.Na GET mu be{e kaàno deka Zdruènieto na javni obviniteli, formirano

vo 1999 godina, obezbeduva edukacija i obuka za obvinitelite. Sepak

zdruènieto ima malku finansii i pogolemiot del od aktivnostite

za obuka na obvinitelite se u{te gi obezbeduvaat nekoi nevladini

organizacii.

53.Ne postoi Kodeks na odnesuvawe za obvinitelite. Na GET mu be{e kaàno

deka vo podgotovka e vakov Kodeks.

b3. Sudovi

54.Slu~aite na korupcija gi sudat sudovite. Spored ~len 21 od Zakonot za

krivi~na postapka, “sudovite vo krivi~ni slu~ai sudat vo granicite na

nivnata stvarna nadle`nost opredelena so zakon”. Ustavot i Zakonot za

sudovite ja ureduvaat organizacijata na sudskiot sistem. Spored Zakonot

za sudovite (~len 24-35), „sudskiot sistem e organiziran na tri nivoa na

sudovi i sudskata vlast ja vr{at sudovite od prv stepen (27), apelacionite

sudovi (3) i Vrhovniot sud”.

55.Vo krivi~ni predmeti, prvostepenite sudovi se nadle`ni da odlu~uvaat

za site vidovi na krivi~ni slu~ai, vklu~uvaj}i i slu~ai na korupcija.

Spored ~len 33 od gorespomenatiot zakon “apelacionite sudovi se

nadle`ni (1) da re{avaat po àlbi protiv presudite na osnovnite

sudovi, (2) da re{avaat za sudir na nadle`nosti me|u osnovnite sudovi

od svoeto podra~je i (3) vr{at drugi raboti opredeleni so zakon”.

56.Spored ~len 101 od Ustavot, Vrhovniot sud e najvisokiot sud, “koj{to

go obezbeduva edinstvena primena na zakonite od strana na sudovite”.

Toj ja primenuva sudskata vlast na celata teritorija i e nadleèn, me|u

drugoto, da odlu~uva vo treta ili kone~na instanca po àlbi protiv

196


odlukite na apelacionite sudovi, da odlu~uva vo prva i vtora instanca

po upravni predmeti i vr{i drugi dol`nosti utvrdeni so zakon.

57.Na kraj, Ustavniot sud odlu~uva, me|u drugoto, za soglasnosta na zakonite

so Ustavot, odlu~uva za soglasnosta na drugite propisi i na kolektivnite

dogovori so Ustavot i zakonite (~len 110 od Ustavot).

58.Vo Republika Makedonija ne postojat specijalni jurisdikcii koi se

zanimavaat so slu~ai na korupcija i te{ki ekonomski krivi~ni dela.

59.Kako i obvinitelite, sudiite gi izbira Parlamentot. Me|utoa, ima

golema razlika pome|u dvata sistemi na postavuvawe: obvinitelite se

postavuvaat na predlog na ministerot za pravda (vidi stav 38), dodeka

sudiite se izbiraat, doìvotno, na predlog na Republi~kiot sudski

sovet (vo natamo{niot tekst: RSS). ^len 104 od Ustavot predviduva RSS

da go so~inuvaat sedum ~lena, {to gi izbira Parlamentot “(…) od redot

na istaknati pravnici (…)” za vreme od {est godini so pravo na u{te

eden izbor. Spored ~len 105, “RSS (1) na Sobranieto mu predlaga izbor

i razre{uvawe na sudii i utvrduva predlog za razre{uvawe od sudiska

funkcija vo slu~aite utvrdeni so Ustavot, (2) odlu~uva za disciplinskata

odgovornost na sudiite, (3) ja ocenuva stru~nosta i sovesnosta na sudiite

vo vr{eweto na nivnata funkcija i (4) predlaga dvajca sudii na Ustavniot

sud”.


60.Sudija ne moè da se premesti ili oddale~i od funkcijata protiv svoja

volja, osven kako rezultat na krivi~na ili disciplinska sankcija. Spored

~len 99 od Ustavot “sudijata se izbira bez ograni~uvawe na traeweto na

mandatot”. RSS e nadleèn da razgleda barawe za razre{uvawe na sudija

{to e dostaveno do Parlamentot. Spored ~len 19 od Zakonot za RSS,

osnovite za razre{uvawe na sudija se sledni:

- ako trajno ja zagubi psihofizi~kata sposobnost za vr{ewe na

sudiskata funkcija;

- poradi nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija; i

- poradi izvr{ena pote{ka disciplinska povreda propi{ana so

Zakon, {to go pravi nedostoen za vr{ewe na sudiskata funkcija.

61.Utvrduvaweto na nestru~noto i nesovesno vr{ewe na sudiskata funkcija

go vr{i RSS vrz osnova na pribaveni podatoci i ostvaren uvid vo rabotata

na sudijata. RSS ja poveduva ovaa postapka po slu`bena dol`nost. Pokraj

postapkata po slu`bena dol`nost, predlozi za poveduvawe na postapka

so cel utvrduvawe na disciplinska odgovornost na sudijata moè da

197

dadat pretsedatelot na sudot, pretsedatelot na povisokiot sud i op{tata

sednica na Vrhovniot sud. Tie se dostavuvaat do RSS koj{to formira

Komisija za utvrduvawe na disciplinska odgovornost sostavena od tri

~lena na Sovetot. Po sproveduvaweto na postapkata Komisijata donesuva

odluka. Sudijata i podnesuva~ot na predlogot moè da podnesat àlba

protiv odlukata.

62.Po utvrduvaweto na disciplinska odgovornost na sudija, Sovetot moè

da izre~e disciplinska merka “pismena opomena” ili “privremeno

namaluvawe na platata” {to ne moè da iznesuva nad 15% od mese~nata

plata na sudijata za period od eden do {est meseci. Po disciplinskata

postapka povedena protiv sudija, moè da se dade predlog za negovo

razre{uvawe, po pribavuvawe na misleweto na sudot kade {to sudijata

raboti i na op{tata sednica na Vrhovniot sud.

63.Spored ~len 51 od Zakonot za sudovite “sudijata ima pravo i obvrska

na postojano stru~no usovr{uvawe za vreme na traeweto na sudiskata

funkcija”. Profesionalnata obuka na sudiite ja obezbeduva Centarot

za kontinuirana edukacija, {to e formiran od RSS. Centarot podgotvuva

godi{ni edukaciski programi. Finansiskite resursi na Centarot glavno

se dobivaat od nevladini organizacii, me|unarodni fondacii, zapadnoevropskite

zemji itn.

64.Postoi Kodeks za odnesuvaweto na sudiite.

b4. Krivi~na istraga vo prethodna postapka

65.Spored ~len 141 od ZKP “sekoj moè da prijavi krivi~no delo za koe se

goni po slu`bena dol`nost” do nadle`niot obvinitel, vo pismena forma

ili usno. Dràvnite slu`bi i institucii koi vr{at javno ovlastuvawe,

i site vraboteni koi rabotat vo tie organi i institucii, se obvrzani da

prijavat krivi~ni dela koi se gonat po slu`bena dol`nost vklu~uvaj}i

slu~ai na korupcija i slu~ai povrzani so korupcija i da prevzemat merki

za spre~uvawe na gubewe ili uni{tuvawe na tragite na kriminalot (ili

predmeti vrz koi ili so koi e storeno krivi~noto delo) i da priberat

drugi dokazi (~l. 140 ZKP).

66.[tom se prijavi krivi~no delo do policijata ili do drug organ za

sproveduvawe na zakonot, tie mora vedna{ da go informiraat nadle`niot

javen obvinitel i da mu ja predadat prijavata. Za vreme na prethodnata

krivi~na postapka, policijata moè da gi prevzeme site urgentni

198


dejstvija i neophodni merki za za~uvuvawe na tragite i predmetite {to

se odnesuvaat na krivi~noto delo, da gi najdat storitelite i da spre~at

nivno begstvo. Tie moàt da pobaraat osomni~enite da dadat izjavi

{to moè da bidat korisni za uspe{no vodewe na krivi~nata postapka.

Me|utoa, izjavite dadeni od osomni~eniot i nekoi drugi kategorii na

lica (svedoci, o{teteni itn.) na policijata ne moàt da posluàt kako

dokaz vo tekot na sudeweto, bidej}i, spored ~len 339 od ZKP, sudot

donesuva presuda samo vrz osnova na faktite i dokazite prezentirani

na glavniot pretres.

67.Javniot obvinitel e zakonski nadleèn da gi prevzeme site potrebni

merki za pribirawe na dokazi deka e izvr{eno krivi~no delo, da ja

naso~uva prethodnata postapka, da pobara od policijata da izvr{i

istra`ni dejstvija so cel nao|awe dokazi i podatoci {to se neophodni za

istra`niot sudija da donese odluka za poveduvawe ili nepoveduvawe na

istraga. Site informacii pribrani za vreme na ovaa prethodna faza na

krivi~nata postapka imaat samo informativno ovlastuvawe i ne moàt

da se koristat kako dokazi vo tekot na postapkite pred sudovite osven

urgentnite dejstvija. ^len 17 od ZKP predviduva: “Javniot obvinitel e

dolèn da prezeme krivi~no gonewe ako e storeno krivi~no delo za koe

se goni po slu`bena dol`nost”. Vrz osnova na informaciite pribrani

od policijata, javniot obvinitel moè:


a) da go dostavi slu~ajot do istra`niot sudija so barawe za poveduvawe

istraga;

b) da pobara od policijata da sprovede dopolnitelni istra`ni

dejstvija a potoa da go dostavi slu~ajot do istra`niot sudija so

barawe za poveduvawe na istraga.

v) da odlu~i deka informaciite pribrani vo prethodnata postapka ne

se dovolni za poveduvawe na istraga protiv jasno identifikuvani

lice i da go otfrli slu~ajot.

g) so soglasnost na o{teteniot, da ja prekine postapkata koga

krivi~noto delo se kaznuva so pari~na kazna ili kazna zatvor od

tri godini i ako osomni~eniot se soglasil da ispolni odredeni

obvrski so koi {tetnite posledici od deloto }e se namalat ili

otstranat.

68.Ako obvinitelot zaklu~i deka informaciite pribrani vo tekot

na prethodnata postapka se dovolni za poveduvawe istraga protiv

dobroidentifikuvano lice za odredeno krivi~no delo, go dostavuva

slu~ajot do istra`niot sudija so barawe za poveduvawe istraga. Javniot

199

obvinitel e isto taka nadleèn da bara istraga od istra`niot sudija,

da pobara od nego da izvr{i odredeni dejstvija, da bide prisuten koga

se sproveduvaat istra`nite dejstvija i da bide informiran za merkite

prevzemeni od istra`niot sudija vo tekot na istragata.

69.Republika Makedonija ja ima institucijata istraèn sudija na kogo mora

da mu se obrati javniot obvinitel so barawe za poveduvawe na istraga.

Zaradi toa, istra`niot sudija moè 1) da povede istraga ili 2) ako ne

se soglasuva so baraweto na obvinitelot za istraga, moè da pobara od

sudot (“Sovetot”) da ja donese relevantnata odluka. “Istraga se poveduva

protiv lice koga postoi osnovano somnevawe deka storilo krivi~no

delo” (~l. 150 ZKP). Zaradi toa istragata ja sproveduva nadle`niot

istraèn sudija (sudija od prvostepen sud, odgovoren za krivi~ni

slu~ai). Toj e isto taka odgovoren za odobruvawe na site istra`ni

merki {to bi moèle da vlijaat na primenata na osnovnite prava i

slobodi na osomni~eniot. Samo informacii i podatoci dobieni preku

intervencijata na istra`niot sudija moè da se koristat kako dokaz pred

sudot. So cel sproveduvawe na dejstvijata neophodni za pribirawe na

dokazi (t.e. pretresuvawe na domot ili lice ili privremeno odzemawe

na predmeti - ~l. 155 stav 3 od ZKP), istra`niot sudija moè da pobara

pomo{ od policijata.

70.Spored ~len 167 od ZKP, “Istra`niot sudija ja zavr{uva istragata koga

}e najde deka sostojbata na rabotite vo istragata e dovolno razjasneta”.

Po zavr{uvaweto na istragata, istra`niot sudija gi dostavuva spisite

do javniot obvinitel koj e obvrzan da dade predlog za zavr{uvawe na

istragata ili da podigne obvinitelen akt ili da izjavi deka se otkaùva

od goneweto.

71.Vo Republika Makedonija, nema specijalna koordinativna institucija,

a odnosite pome|u policijata, JO i sudovite se propi{ani, vo ramkite

na nivnite respektivni nadle`nosti, vo Zakonot za krivi~na postapka,

Zakonot za vnatre{ni raboti i Zakonot za javnoto obvinitelstvo. Nema

posebni pravila so koi se ureduvaat odnosite pome|u policijata, JO i

istra`nite sudii koga se postapuva i se spravuva so slu~ai na korupcija.

Me|utoa, policiskite rabotnici, obvinitelite i istra`nite sudii so

koi se sretna GET potvrdija deka sekojdnevnata sorabotka pome|u niv e

mnogu uspe{na i deka ne postojat li~ni ili profesionalni problemi.

200


5.Drugi organi i institucii

72.Postojat drugi organi vo Republika Makedonija, koi, iako ne se direktno

involvirani vo oblasta na krivi~noto pravo, igraat va`na uloga vo

spre~uvaweto i razotkrivaweto na korupcijata. Vo toj pogled, neophodno

e da se spomenat Ministerstvoto za finansii i Javniot pravobranitel.

i) Ministerstvo za finansii

73.GET se sretna so pretstavnici od razli~ni oddeli pri Ministerstvoto

za finansii. Ministerstvoto e osobeno aktivno vo borbata protiv

korupcijata i moè da vodi istragi vo vladini departmenti i drugi

organi, osobeno vo odnos na javnite nabavki, kako i vo dru{tvata.

Proverkite {to se vr{at gi opfa}aat javnite rashodi, transferite na

pari~ni sredstva i dvièweto na stoki, itn; so cel otkrivawe na izmami,

korupcija, perewe pari itn.

74.Se formira Edinica za finansiska policija so kadar od Ministerstvoto

za finansii osobeno potpomognata so pretstavnici od Carinskata

slu`ba kako i od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.


75.Po posetata, GET be{e informiran deka na 16 juli 2002 godina e donesen

Zakonot za finansiskata policija so cel da se implementira od 1

septemvri 2002 godina. Spored ovoj Zakon, finansiskata policija e

organ na dràvna uprava vo ramkite na Ministerstvoto za finansii {to

funkcionira uniformno na teritorijata na Republika Makedonija i so

~ija{to rabota rakovodi direktor. Finansiskata policija gi izvr{uva

slednite zada~i:

- kontrola za pravilno implementirawe na dano~nite i carinskite

propisi;

- pribirawe na informacii i podatoci vo sorabotka i koordinacija

so drugite otseci vo Ministerstvoto za finansii, Ministerstvoto

za vnatre{ni raboti, Javnoto obvinitelstvo i drugi dràvni

organi so cel otkrivawe na krivi~ni dela kako dano~na evazija,

perewe pari, {verc, nedozvolena trgovija so dobra i proizvodi

ili drugi vidovi na krivi~ni dela koi involviraat pogolemi ili

zna~itelni sumi na dano~en, carinski ili drug prihod;

- istragi protiv edno ili nekolku lica za koi postoi osnovano

somnevawe za vme{anost vo nedozvoleni finansiski aktivnosti;

- istragi koi involviraat fizi~ki lica ili pretprijatija {to se

201

zanimavaat so aktivnosti koi se vo sprotivnost so postoe~kite

propisi za perewe pari, danoci ili drugi vidovi na finansiski

kriminal;

- istragi za finansiski kriminal {to ne moè da se potvrdi

neposredno so postoe~kite dokazi i involviraat metodi na

posredno dokaùvawe, kako: rashodi, procenka na vrednosti ili

postoewe na bankovni smetki itn; {to se koristat vo slu~ai koga

eden del ili celokupnata finansiska dokumentacija na dano~niot

obvrznik ne postoi, e uni{tena ili e nedostapna;

- voveduvawe na baza na podatoci za potencijalno rizi~ni dano~ni

obvrznici, odnosno lica koi ve}e se osuduvani za te{ki krivi~ni

dela ili od nekoja druga pri~ina se smeta deka pretstavuvaat

rizik; i

- ekspertska kompjuterska analiza na odzemenite dokazi vo forma na

kompjuterski podatoci od mobilni telefoni ili drugi elektronski

uredi i mediumi koi{to sodràt informacii.

76.Vo vr{eweto na zada~ite vo ramkite na svojata nadle`nost, finansiskata

policija ima pravo, me|u drugoto, da izvr{i uvid vo i da ispita

delovni knigi i drugi dokumenti i podatoci {to se odnesuvaat na lica

pod istraga; da zema izjavi od osomni~eni i od svedoci; da pretrese

delovni prostorii so sudski nalog. Zada~ite na finansiskata policija

gi vr{at finansiski policiski rabotnici koi gi postavuva i razre{uva

ministerot za finansii na predlog na direktorot na finansiskata

policija.

77.Vo noemvri 2002 godina, GET be{e informiran deka Edinicata za

finansiska policija se u{te ne e formirana, i deka ne e nazna~en

direktor.

78.Neodamna, Ministerstvoto za finansii kreira{e veb-stranica za da

dade informacii na javnosta i da odgovori na nejzinite pra{awa. Ovaa

inicijativa, ~ija cel e pogolema transparentnost vo komunikacijata

pome|u tradicionalno “zatvorenoto” ministerstvo i javnosta, treba da se

pozdravi. Za àl, GET ne moè{e da gi testira stavovite na korisnicite

za slu`bata, bidej}i be{e formirana mnogu skoro.

202


Carinska slu`ba

79.Vo ramkite na Carinskata slu`ba, koja pripa|a na Ministerstvoto za

finansii, formirana e specijalna istra`na edinica. Ulogata na ovaa

edinica e vodewe na predistragi za pretstavnici na Carinskata slu`ba

koi se osomni~eni deka storile krivi~ni dela. Slu~aite na korupcija

izvr{eni protiv ili od rabotnici se isto taka vklu~eni vo nejzinite

istra`ni dol`nosti. Carinskata istra`na edinica sorabotuva so

nadle`nite obviniteli spored odredbite od Glava XV od Zakonot za

krivi~na postapka na ist na~in kako i policijata. Informaciite {to

}e gi dobie Carinskata istra`na edinica gi dostavuva do nadle`niot

obvinitel, koj moè da pobara od istraèn sudija da povede istraga za

konkreten slu~aj.

80.GET be{e informiran deka imalo slu~ai vo ramkite na Carinskata slu`ba

koi{to bile na poslednata faza vo sudovite i kade {to pretstavnici od

slu`bata bile osudeni na kazna zatvor. O~igledno, site ovie slu~ai se

odnesuvale na polesni slu~ai na korupcija (200/250 evra).

Javni rashodi i javni nabavki


81.Ministerstvoto za finansii gi sledi javnite rashodi, proveruva

kako razli~nite javni entiteti gi vr{at rashodite i, pred se, dali

se po~ituvaat postapkite za javni nabavki. Edna vnatre{na revizija

sprovedena vo oktomvri 2000 godina ne otkri nikakvo nedozvoleno

odnesuvawe. Dokolku imalo, Ministerstvoto za finansii }e go dostavelo

predmetot do sudskite organi za poveduvawe na krivi~na postapka.

82.Javnite nabavki se uredeni so “Zakonot za javni nabavki” {to stapi

vo sila na 20 juni 1998 godina. Ovoj zakon be{e izmenet so Zakonot

za izmena i dopolnuvawe na Zakonot za javni nabavki donesen na 10

januari 2002 godina a stapi vo sila na 25 januari 2002 godina. GET

smeta{e deka legislativata na Republika Makedonija, za javni nabavki

e celosno vo sklad so relevantnite direktivi na Evropskata Unija.

Taa predviduva formirawe na organi za nabavka (“Komisija za javni

nabavki”) vo sekoj entitet (kupuva~), koja mora da vklu~i pretstavnik

od Ministerstvoto za finansii i ~ii{to ~lenovi se postavuvaat za

dve godini i so mo`nost da bidat povtorno izbrani. Zaradi toa ovoj

sistem }e garantira ednakvi mo`nosti za site firmi koi naddavaat za

dogovori i }e obezbedi transparentnost na procedurite za nabavki.

Ministerstvoto za finansii ispituva bilo kakov moèn sudir na

interesi. Ponatamu, i implementiranite proceduri i kompaniite na koi

im se dodeleni dogovorite podleàt na revizija od strana na revizorite

203

na Ministerstvoto za finansii. ^len 11 i 12 od Zakonot za javni nabavki

ja tretiraat korupcijata.

Pretprijatija

83.Ministerstvoto nema posebni resursi za vodewe na svoite istragi

i ima samo “konvencionalni” islednici i revizori (Upravata za

javni prihodi). Inspekciite se vr{at redovno vo site pretprijatija,

vklu~uvaj}i gi javnite pretprijatija, (vo prosek edna{ na sekoi ~etiri

godini). Se vr{at i ad hok inspekcii na barawe na drugi ministerstva

ili po informacii dobieni od informator ili anonimni informacii.

Ne postoi obvrska da se informiraat firmite za celta na inspekciite.

Ponatamu, moè da se izvr{at nekolku sukcesivni inspekcii ako

barawata na razli~ni organi opfa}aat razli~ni poedine~ni elementi.

Na kraj, revizorite vr{at proverki na bankite i smetkite {to tie se

obvrzani da gi objavat.

84.Inspektoratot e poddelen na tri otseci {to se zanimavaat respektivno

so golemi, sredna i mali pretprijatija i trgovci-poedinci. Inspekciite

ja opfa}aat rabotata na pretprijatijata, transferot na sredstvata i

finansiskite transakcii (site devizni transakcii nad 10.000 evra i

site nabavki i proda`bi nad 20.000 evra mora da se prijavat na organite)

i, indirektno na vraboteniot personal.

Fizi~ki lica

85.Ministerstvoto vr{i proverki na svoite vraboteni, no tie ne se obvrzani

da prijavat bilo kakvi akcii {to moè da gi poseduvaat vo pretprijatijata

ili drugi organi. Se prevzemaat specifi~ni merki za namaluvawe na

rizikot od izmama i korupcija na osobeno senzitivnite mesta. Tuka eden

primer e “rotacijata” na carinskite rabotnici. Ministerstvoto vr{i

i proverki na fizi~kite lica (osobeno nivniot prihod), obrnuvaj}i

posebno vnimanie na transakciite pome|u rezidentite i nerezidentite

i drugi rashodi od poedini gra|ani so cel otkrivawe na bilo kakvi

nelegalni transferi na sredstva ili perewe pari, itn.

ii) Naroden pravobranitel

86.Narodniot pravobranitel e formiran vo 1997 godina za za{tita

na “pravata na gra|anite koga se povredeni od organi na dràvnata

uprava i drugi organi i organizacii so javni ovlastuvawa”. Vo nego se

vraboteni 30 lica, od koi polovinata se angaìrani vo razgleduvawe

na àlbite dobieni vo Pravobranitelstvoto. Tuka spa|aat site vladini

204


slu`bi i moè da involviraat ili odnesuvawe na poedini oficijalni

pretstavnici ili proceduralni nepravilnosti. Sekoj den, okolu 10 lica

go posetuvaat Pravobranitelstvoto vo vrska so àlbi za urbanisti~kiot,

zdravstveniot, obrazovniot, policiskiot ili sudskiot sistem 22 .

87.Ako slu~aj spa|a vo nadle`nost na Narodniot pravobranitel, toj ja

razgleduva àlbata, toj “moè: a) da pobara dopolnitelni informacii

od organite i slu`bite za koi stanuva zbor; b) da izvr{i direkten uvid

vo i da gi istraì nadle`nostite na organite i slu`bite; v) da povika

pretstavnik ili rabotnik od organ ili slu`ba, kako i bilo koe drugo

lice; g) da pobara mislewe od nau~ni ili stru~ni institucii” (~len 19

od Zakonot za Narodniot pravobranitel). Ako narodniot pravobranitel

smeta deka ne postoi povreda, àlbata se otfrla, a obrazloènieto se

dostavuva do stranite. Od druga strana, ako se utvrdi povreda narodniot

pravobranitel dava preporaka na liceto ili organot za koj stanuva

zbor. Ako se otkrie krivi~no delo, vklu~uvaj}i i korupcija, dokumentot

se dostavuva do JO ili barawe za poveduvawe disciplinska postapka (za

sitni prekr{oci), se dostavuva do nadle`niot upraven organ.

88.Vrednosta na Narodniot pravobranitel e vo faktot {to toa ne samo {to

odgovara na àlbite na gra|anite so sproveduvawe na istragi tuku i

dava predlozi i preporaki do organite protiv koi ima àlba za da se

spre~i povtoruvawe na àlbite. Ako odnosniot organ ne gi zeme predvid

predlozite i preporakite na narodniot pravobranitel, se informira

Vladata i se prevzemaat sankcii protiv odgovornite lica.


v. Imunitet od istragi, gonewe i presuda za krivi~ni dela na

korupcija

89.Vo Republika Makedonija imaat imunitet slednite organi:

- pretsedatelot na Republikata,

- pratenicite vo Sobranieto,

- {efot i ~lenovite na Vladata,

- sudiite,

- obvinitelite,

- ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet i na Ustavniot sud.

90.Spored ~len 83 od Ustavot „Pretsedatelot na Republikata uìva

imunitet”. Za sekoj slu~aj na odzemawe na imunitetot na pretsedatelot

205

na Republikata i odobruvawe na pritvor odlu~uva Ustavniot sud so

dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj sudii. Ponatamu,

spored ~len 87, pretsedatelot na Republikata moè da odgovara “za sekoe

kr{ewe na Ustavot” vo vr{eweto na svoite dol`nosti: postapkata ja

pokrenuva Parlamentot so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot

broj pratenici. Za odgovornosta na pretsedatelot odlu~uva Ustavniot sud

so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj sudii. Ako Sudot

donese odluka so koja “utvrdi odgovornost na pretsedatelot”, funkcijata

mu prestanuva.

91.Legislativata predviduva dva vida na imunitet za pratenicite, ~lenovite

na Vladata, sudiite i obvinitelite:

- prvo, “neodgovornost” vo postapki vo vrska so glasawe, izrazeno

mislewe i odluki doneseni za vreme na nivniot prateni~ki mandat

ili nivnata funkcija, i

- vtoro, “nepovredlivost” (“imunitet od apsewe”) da ne bidat

uapseni, pritvoreni ili goneti bez soglasnost na relevantniot

organ.

92.Stepenot na nepovredlivost e direktno povrzan so Vode~kiot princip

6.

93.Spored ~len 64 stav 2 od Ustavot, pratenikot “ne moè da bide pritvoren

bez odobruvawe na Sobranieto, osven ako e zate~en vo vr{ewe na

krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku

pet godini”. Za vreme na sredbata so pretstavnicite na Parlamentarnata

komisija za imunitetni pra{awa na GET mu be{e kaàno deka spored

op{to prifatenoto tolkuvawe na ovaa odredba pratenik ne moè da bide

uapsen i ne moè da bide podloèn na krivi~na istraga bez odobrenie na

Parlamentot osven ako ne e zate~en flagrante delicto i koga odnosnoto

krivi~no delo e kaznivo so kazna zatvor od najmalku pet godini. Vo

site drugi slu~ai moè da bide uapsen (i moè da se povede krivi~na

istraga) samo otkako Parlamentot }e odlu~i da mu go odzeme imunitetot

so dvotretinsko mnozinstvo glasovi.

94.Spored ~len 89 to~ka 3 od Ustavot i ~len 14 od Zakonot za Vladata,

pretsedatelot na Vladata i ministrite uìvaat imunitet. Za imunitetite

na svoite ~lenovi odlu~uva Vladata. Ponatamu, spored ~len 15 od

Delovnikot na Vladata, ~len na Vladata ne moè da bide pritvoren bez

odobrenie na Vladata, osven ako ne se zate~e vo vr{ewe na krivi~no

delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od nad pet godini.

206


95.Na GET mu be{e kaàno deka nikoga{ nemalo barawe za odzemawe

imunitet na pratenik ili ~len na Vladata za slu~ai na korupcija.

96.Spored ~len 29 od Zakonot za JO i ~len 65 od Zakonot za sudovite,

obvinitelite i sudiite ne moè da bidat pritvoreni/uapseni bez

odobrenie na Parlamentot (so prethodno dobieno mislewe od

Republi~kiot sudski sovet samo za sudiite) osven ako ne bidat zate~eni

vo vr{ewe na krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe

od najmalku pet godini.

III. ANALIZA

a. Op{ta politika za korupcija

97.Vo Republika Makedonija, javnosta se pove}e e svesna za pojavata na

korupcijata, koja{to se smeta za najseriozen problem na zemjata zaedno

so nevrabotenosta. Vo tekot na svojata poseta, na GET mu be{e kaàno

deka korupcijata e generalno {iroko rasprostraneta vo zdravstvenite

slu`bi (pristap do bolni~ka nega i dijagnozi), sistemot za obrazovanie

(osobeno ispitite i zapi{uvaweto na univerzitet), carinskite organi i

policijata. Me|utoa, zasegnati se i drugi oblasti, osobeno investicionata

potro{uva~ka i grade`nite proekti, kade procenkite za tro{oci

sistematski se naduvuvaat so cel li~no zbogatuvawe ili finansirawe

na izborni kampawi. Pokraj toa, GET smeta{e deka donaciite od stranski

zemji i me|unarodni institucii moè da sozdadat zna~itelni povolni

mo`nosti za korupcija vo zemjata. Ponatamu, kako {to be{e izneseno vo

opisniot del na ovoj izve{taj, vo nekoi konkretni oblasti moè da se

vidat vrski pome|u korupcijata i organiziraniot kriminal. Vo toj pogled,

GET smeta deka zemaj}i ja predvid osobeno mestopolo`bata na zemjata,

{to ja pravi tranzit za razli~ni me|unarodni {vercerski kanali, bilo

da se raboti za {verc na droga ili lu|e, potrebna e zasilena regionalna

sorabotka za borba protiv korupcijata.


98.Republika Makedonija gi usvoi ili e vo faza na usvojuvawe, na site

me|unarodni standardi vo oblasta na borbata protiv korupcijata, no,

zasega, efektite na legislativata {to e ve}e donesena ili e vo podgotovka

seu{te ne se zabeleìtelni. GET smeta{e deka soznanieto za pojavata na

korupcija se zasnova vrz edno op{to ubeduvawe deka korupcijata ima

207

zemeno zamav i e {iroko rasprostraneta vo zemjata, {to moè da se

povrze so nekoi – vidlivi, o~igledni formi na organiziran kriminal,

vklu~uvaj}i te{ki formi na organiziran kriminal. Toa se potvrduva

so ispituvaweto na javnoto mnenie {to e prili~no relevantno bidej}i

pra{aweto povrzano so korupcijata ne moè da se definira precizno

preku statisti~ni podatoci ili drugi oficijalni podatoci. Zaradi toa,

istraùvaweto za realnite ili potencijalnite `rtvi na korupcijata e

najsigurno. Vrz osnova na ispituvaweto na javnoto mislewe, nivniot

broj e zagriùva~ki golem.

99.Faktot deka borbata protiv korupcijata e golema grià za javnosta

pokaùva deka korupcijata e {iroko rasprostraneta vo Republika

Makedonija. Istovremeno, mnogu e te{ko da se znae koj oblasti se

najvulnerabilni. Na primer, nekoi lica so koi bea ostvareni sredbi

vo tekot na posetata mu kaàa na GET deka nema nekoi osobeni problemi

so javnite organi i, vo isto vreme, deka korupcijata e redovna praktika

vo site procesi na javni nabavki, so cel li~no zbogatuvawe ili

finansirawe na politi~ki partii. Na GET isto taka mu be{e kaàno

deka policiskite i carinskite organi spa|aat me|u najkorumpiranite.

Me|utoa, nema sredstvo da se potvrdi vistinata na ovie iskazi. Site

ovie informacii mora da se verificiraat i potkrepat. Zaradi toa,

GET prepora~a sproveduvawe na redovni studii za podobruvawe na

soznanieto za oblastite najmnogu zasegnati od korupcijata so cel

oformuvawe na detalna slika za korupcijata vrz osnova na statisti~ki

podatoci i istraùvawe so cel da se izmeri pojasno stepenot na pojavata

na korupcija vo zemjata.

100.Republika Makedonija se smeta sebesi za “zemja vo tranzicija”.

Organite objasnuvaat deka procesot na ekonomska reforma e nekompleten

a toa go spre~uva ispolnuvaweto na osnovnite uslovi za suzbivawe

na korupcijata. GET smeta deka e nepobitno deka reformite kako

privatizacijata, liberalizacijata, deregulacijata, i vospostavuvaweto

na slobodna pazarna ekonomija ostanuva da se zaokruàt. Sepak, mora da

se istakne deka tie, vo princip, ne se merki nameneti za suzbivawe na

korupcijata i vsu{nost }e ja ohrabrat, ako istovremeno ne se postavat

i neophodnite kontrolni mehanizmi. Ovie merki imaat za cel da ja

zgolemat doverbata kaj potencijalnite investitori ili zemji donatori,

no ne nudat garancija za suzbivawe na korupcijata. Pove}eto od licata

so koi GET ostvari sredbi vo tekot na posetata, i javni slu`benici

i pretstavnici na gra|anskoto op{testvo se soglasija deka zemjata e

{iroko kontaminirana od korupcija i dela povrzani so korupcija, do

stepen {to go doveduva vo opasnost natamo{niot politi~ki, ekonomski i

208


op{testven razvoj na zemjata. Na GET eden visok oficijalen pretstavnik

mu kaà e deka “prihodot od korupcija ve}e ne se prefrla vo stranstvo,

tuku storitelite sega pove}e te`neat da gi investiraat parite vo

zemjata”

101.Spored podatocite i informaciite za prijavenite slu~ai na korupcija

{to gi dobi GET, oblasti za koi postoi najgolemo somnevawe za postoewe

na korumptivnoto odnesuvawe vo Republika Makedonija se carinata,

policijata i vrabotenite vo dano~nata uprava i zdravstvenite slu`bi.

Vakvoto somnevawe za primawe potkup moè, do nekade, da se objasni so

niskiot prihod i faktot deka takvoto odnesuvawe proizleguva od vidot

na rabotata {to ja vr{at i funkciite {to gi izvr{uvaat. GET smeta deka

za da se pobedat korupcijata i korumpiranoto odnesuvawe vo Republika

Makedonija, potrebna e edna seopfatna, dolgoro~na i pragmati~na

strategija, so koja se definiraat prioritetite za dejstvie i se povrzuvaat

site relevantni agencii {to se involvirani. Javnite slu`beni lica na

site nivoa mora da primaat informacii za antikorupciskite merki

{to treba da se vovedat. Vo isto vreme, javnosta mora da stane svesna za

prevzemenite merki i napravenite napori i dobienite rezultati. Zaradi

toa, GET prepora~a usvojuvawe na seopfatna nacionalna antikorupciska

strategija, kako i zgolemuvawe na svesta kaj javnite pretstavnici i

javnosta za opasnosta {to ja nametnuva korupcijata.


102.Spored misleweto na GET, visok stepen na transparentnost i javna

odgovornost vo javnata administracija bi moèla da pomogne da se zgolemi

vladinata efikasnost i da dovede do namaluvawe na javnoto mnenie za

javnata administracija vo vrska so aktuelnite “glasini” za korupcijata.

Nekoi nezavisni institucii go informiraa GET za pote{kotiite za

dobivawe na informacii od nekoi javni administracii. Zaradi toa GET

prepora~a da se razvie pogolema transparentnost i javna odgovornost vo

javnata administracija za da se zgolemi vladinata efikasnost.

103.Mislewe na GET e deka, so cel da se zapo~ne so dobivawe na uspe{ni

konkretni rezultati vo Republika Makedonija, va`no e da se involvira

javnosta vo naporot za borbata protiv korupcijata so toa {to taa }e

igra aktivna usloga vo spre~uvaweto na korupcijata i korumpiranoto

odnesuvawe i ovozmoùvaj}i i ohrabruvaj}i ja da prijavuva somnitelni

slu~ai na korupcija na relevantnite organi za sproveduvawe na zakonot.

Zaradi toa, GET prepora~a javnosta da moè da gi identifikuva onie so

koi doa|aat vo kontakt i da bide dobro informirana za postapkite za

podnesuvawe àlbi.

209

104.GET go podvle~e faktot deka vo spre~uvaweto i borbata protiv

korumpiranoto odnesuvawe site lideri i rakovoditeli na dràvni

organi i slu`bi mora jasno da ja iznesat svojata namera za odrùvawe na

najvisok stepen na integritet vo ramkite na svoite respektivni organi

i slu`bi. Spored GET, isto taka e mnogu va`no licata {to se odgovorni

za rakovodewe i nadzor da obezbedat utvrduvawe na soodveten stepen

na odgovornost vo site fazi na rabotata na slu`benite lica, i da se

po~ituvaat standardite na etikata. GET potseti na va`nosta od sozdavawe i

odrùvawe na edna atmosfera vo ramkite na sekoja dràvna agencija kade

sekoj se ~uvstvuva siguren vo prigovaraweto na nesoodvetno odnesuvawe.

GET ocenuva deka dolgite periodi na slu`ba vo odredeni senzitivni

mesta bez efektivno rakovodewe moè da dovedat do korupcija. Od taa

pri~ina, GET prepora~a, pokraj ona {to ve}e postoi, da se osmislat i

implementiraat proceduri i politi~ki naso~nici za poddr{ka na

rakovoditelite na dràvnite organi i slu`bi za identifikuvawe,

spre~uvawe, osporuvawe i spravuvawe so korumpirano, ne~esno i

nemoralno odnesuvawe. Takvite proceduri treba da vklu~at edukacija,

obuka i prevencija.

b. Legislativata i preventivnite merki

105.Iako koordiniranata kriminalizacija na korupcijata na nacionalno

i me|unarodno nivo (Vode~ki princip 2) ne e del od ovaa ocenka, sepak

GET odblisku ja ispita pravnata ramka vo koja makedonskite organi

ja realiziraat antikorupciskata politika, so ogled na toa {to toa e

direktno povrzano so delokrugot na standardite zacrtani vo vode~kite

principi 3,6 i 7. Kako {to be{e naglaseno, GET so zadovolstvo moè{e

da zabeleì deka vo tekot na izminatite godini Parlamentot i Vladata

donele i stavile vo sila prili~no zna~itelen broj na zakoni koi{to

se odnesuvaat direktno ili indirektno na pra{awa od organiziraniot

kriminal, vklu~uvaj}i ja korupcijata, i deka organite se seu{te vo

proces na promena i aùrirawe na legislativata vo taa oblast.

Republika Makedonija ima potpi{ano pogolem del od postojnite

me|unarodni obvrski vo ovaa oblast i gi inkorporira vo svoeto

doma{no pravo. Zakonot za spre~uvawe na korupcija be{e neodamna

usvoen. Ponatamu, postojat kodeksi za odnesuvawe, ili se vo faza na

podgotovka, za dràvnite slu`benici i vraboteni vo javniot sektor,

policiski slu`benici, vrabotenite vo sudstvoto i Ministerstvoto za

finansii. Legislativata za dogovorite za javni nabavki neodamna e

izmeneta. Pokraj toa, doneseni se razni pozitivni merki za spre~uvawe,

otkrivawe, odvra}awe i kaznuvawe na korupcijata:

210


• Ministerstvoto za finansii implementira golem broj na kontrolni

merki vrz kompanii i, indirektno, vrz vraboteni, za transferot

na sredstva pome|u rezidenti i nerezidenti, za privatni rashodi,

itn.;

• Dràvnite slu`benici se pottiknuvaat da prijavuvaat lica

osomni~eni za izmama (na nivnoto rakovodstvo ili na nezavisen

organ);

• Vnatre{na revizija na odlukite i odnesuvaweto na personalot,

i rotacija na kadarot koj{to raboti vo ~uvstvitelni oblasti

(osobeno carinata);

• Ocenka na potencijalnite sudiri na interes vo slu~ajot na javnite

slu`benici, kodeksite za etika, itn.;

• Vospostavuvawe na funkcijata ombudsman za da postapuva so

sporovite pome|u organite i javnosta.

106.Me|utoa, zemjata seu{te e vo prvi~nata faza, faza na podgotvuvawe na

zakonite i propisite, i ostanuva da se vidi {to }e se slu~i koga novite

zakoni }e se implementiraat. GET osobeno zabeleà deka vo Republika

Makedonija nema jasna strategija za implementiraweto na novite zakoni

i merki ~ija cel e spre~uvawe i borba protiv korupcijata. Spored

GET, utvrduvaweto na prioritetite e od fundamentalna va`nost za

prevzemawe na efektivno dejstvie protiv korupcijata, bidej}i zada~ata

e ogromna a resursite na dràvata se ograni~eni. GET isto taka zabeleà

i otsustvo na vrska i jasno otsustvo na koordinacija pome|u razli~nite

organi involvirani vo spre~uvaweto i borbata protiv korupcijata.

Vo nekoi sektori vo javnata administracija nema specijalni organi,

inspekciski organi ili lica odgovorni za spre~uvawe i proverka na

vnatre{ni slu~ai na korupcija. Ovaa situacija generalno jasno vlijae

na efektivnosta na antikorupciskite napori. Zaradi toa, GET prepora~a

formirawe, ili zacvrstuvawe tamu kade {to ve}e postojat, na specijalni

departmenti i/ili inspekciski organi odgovorni za spre~uvawe i

ispituvawe na vnatre{ni slu~ai na korupcija.


107.Republika Makedonija go donese Zakonot za spre~uvawe na korupcijata.

Zakonot ukaùva deka od preventivna gledna to~ka najgolemata uloga

}e mora da ja ima Dràvnata komisija. Ulogata na ovaa komisija e isto

taka zna~ajna i vo otkrivaweto na korumptivni aktivnosti. Spored

gorespomenatiot zakon (vidi glava V vo Prilog br. II), Dràvnata komisija

}e se sostoi od 7 eksperti {to gi izbira Parlamentot. Sepak, spored GET

funkciite i planot za akcija na Dràvnata komisija ne se opi{ani na

211

na~in {to bi pojasnil kako tie treba da postignat konkretni rezultati

vo preventivnite aktivnosti protiv korupcijata. GET prepora~a brzo

implementirawe na site merki predvideni so Zakonot za spre~uvawe

na korupcija, i vo isto vreme, vospostavuvawe od strana na Dràvnata

komisija globalen i jasen plan za akcija. GET isto taka prepora~a rabotata

na komisijata da se objavuva vo godi{en izve{taj do Parlamentot.

108.^len 17 od Ustavot glasi: “Se garantira slobodata i tajnosta na pismata

i na site drugi oblici na op{tewe. Samo vrz osnova na odluka na sud

moè da se otstapi od na~eloto na nepovredlivost na tajnosta na pismata,

ako e toa neophodno za vodewe na krivi~na istraga ili toa go baraat

interesite na odbranata na Republikata”. Pretstavnicite na Javnoto

obvinitelstvo, na Ministerstvoto za pravda i sudiite so koi se sretna

GET potvrdija deka vo tekot na izminatite 40 godini nemalo sudska

odluka za otstapuvawe od na~eloto na nepovredlivost na tajnosta na

pismata i drugite oblici na op{tewe. Od druga strana, pretstavnicite

na Parlamentarnata komisija za imunitetni pra{awa izjavija deka ova

pravilo e prekr{eno od sudovite nekolku pati so cel vodewe na istragi

za najte{kite krivi~ni dela i deka sudovite prifatile dokazi pribrani

so prislu{uvawe na telefonski razgovori i nekoi drugi specijalni

istra`ni sredstva. Spored informaciite {to gi dobi GET, od 1994 godina

Ministerstvoto za pravda bara da se izmeni ovoj ~len no nema politi~ka

volja da se napravi toa. GET utvrdi deka Zakonot za krivi~na postapka ne

ja regulira primenata na specijalni istra`ni sredstva (prislu{uvawe

na telefonski razgovori, koristewe na tajni agenti, kontrolirana

isporaka, zamrznuvawe na bankarski smetki itn). Dozvoleno i regulirano

e samo pretresuvawe na ìveali{te i na lice, i privremeno

odzemawe na predmeti (~len 198 do 207 od ZKP). Toa zna~i deka ako sudot

dozvolel primena na specijalni istra`ni sredstva vo tekot na istraga

za krivi~en slu~aj, nema zakonski uslovi koi{to utvrduvaat kako da se

izvr{at istite i koj e odgovoren za nivnata primena. Ovaa propu{tena

mo`nost za koristewe na specijalni istra`ni sredstva e ogromna

prepreka vo krivi~nite istragi i goneweto na site vidovi na krivi~ni

dela vo Republika Makedonija, vklu~uvaj}i i istragi za krivi~ni dela na

korupcija kade e osobeno korisna upotrebata na tie specijalni sredstva.

Zaradi toa, GET prepora~a da se izvr{at neophodnite izmeni na ~len 17

od Ustavot i na Zakonot za krivi~na postapka, osobeno so voveduvawe

na novi i jasni odredbi so koi se ovozmoùva upotrebata na specijalni

istra`ni sredstva vo krivi~nite istragi za najte{kite krivi~no

dela, vklu~uvaj}i ja i korupcijata. Ovie pravni merki mora da bidat

prosledeni so konkretni dejstvija za obezbeduvawe na soodvetna obuka

i soodvetna tehni~ka oprema za policiskite rabotnici, obvinitelite,

212


istra`nite sudii i sudiite.

109.Spored ~len 339 od Zakonot za krivi~na postapka, sudot ja zasnova

presudata samo vrz osnova na faktite i dokazite {to se izneseni

na glavniot pretres. Izjavite od anonimni svedoci ne moè da se

koristat kako dokaz; postojnite odredbi za za{tita na svedoci ne se

celosno implementirani: dosega nema slu~ai na za{tita na svedoci za

krivi~ni dela na korupcija i ne se formirani slu`bi za za{tita na

svedoci. Spored GET, toa vodi do faktot deka svedocite i o{tetenite

lica ne se spremni da svedo~at pred sudovite i od taa pri~ina mnogu

~esto istragite za te{ki krivi~ni slu~ai vklu~uvaj}i ja i korupcijata se

neuspe{ni. GET smeta{e deka se potrebni merki za podobra za{tita na

identitetot na klu~nite svedoci. Zaradi toa, GET prepora~a voveduvawe

i pred se implementirawe na edna seopfatna zakonska ramka koja

precizno }e gi definira merkite za za{tita na svedocite. GET isto taka

prepora~a voveduvawe, a pred se implementirawe na seopfatna pravna

ramka koja precizno }e gi definira merkite za za{tita na svedoci. GET,

isto taka prepora~uva da se razmisli za vostanovuvawe na postapka za

intervjuirawe na informatori i drugi svedoci ~ij{to identitet go znae

samo nadle`niot sudski organ.


110.GET so zadovolstvo zabeleà deka Kodeksot za odnesuvawe {to se odnesuva

na Zakonot za vnatre{ni raboti e donesen u{te vo 1995 godina i deka vo

2000 godina e donesen “Zakonot za dràvni slu`benici”. Sepak, spored

GET, su{tinski element za sekoja efektivna antikorupciska strategija

e {to sekoja dràvna slu`ba ili department voveduva adekvatni eti~ki

standardi i obezbeduva prvi~na obuka, {to gi zapoznava rabotnicite so

Kodeksot za odnesuvawe i propisite za vrabotuvawe. Javnite slu`benici

treba da se zapoznaat so kodeksite za odnesuvawe i eti~kite pravila i

proceduri preku kursevi za kontinuirana obuka. Toa }e im ovozmoì na

poedincite jasno da gi identifikuvaat nedozvolenite ili korupmpirani

praktiki ili podocna da ne moè da ja koristat nesigurnosta vo odnos

na pravilnite proceduri kako izgovor za akti na korupcija. Zaradi toa,

GET prepora~a site javni slu`benici da dobijat obuka za kodeksite za

odnesuvawe i vaè~kite pravila i propisi za integritet/etika {to se

odnesuvaat na nivnoto vrabotuvawe.

213

v) Policijata i obvinitelstavata

i) Istraga i koordinacija

111.GET smeta deka organite vo Republika Makedonija treba da prevzemat

prili~no zna~itelen broj na merki, za postignuvawe na mnogu efektivna

prevencija i borba protiv korupcijata. Vo soglasnost so merkite {to se

odnesuvaat na vode~kite principi 3, 6 i 7, koi go so~inuvaat delokrugot

na ovaa ocenka, GET zabeleà deka vo Republika Makedonija nema

specijalni organi ili institucii od multidisciplinaren karakter

koi{to se zanimavaat isklu~ivo ili prete`no so borbata protiv

korupcijata. Po posetata, GET be{e informiran deka vo juli 2002 godina

e donesen “Zakonot za finansiskata policija” (pove}e detali vo stav

75, 76, 77 i kopijata na Zakonot vo Prilog br. V) so cel formirawe

na finansiska policija vo ramkite na Ministerstvoto za finansii.

Sepak, GET zabeleà deka vo opisot na zada~ite na ovaa nova policija

nema upatuvawe na bilo kakva aktivnost povrzana so spre~uvaweto i

borbata protiv korupcijata. Zaradi toa, GET prepora~a formirawe na

specijalizirana antikorupciska edinica, ili kako zaseben organ ili

kako specijalna edinica integrirana vo finansiskata policija ili pak

kako posebno telo vo ramkite na druga dràvna slu`ba. Ovaa edinica

treba da bide odgovorna za spravuvawe osobeno so spre~uvaweto,

otkrivaweto i istragata na slu~ai na korupcija. Toj isto taka prepora~a

edinicata da podgotvuva godi{en izve{taj za napredokot na svoite

aktivnosti {to treba da se napravi dostapen za javnosta.

112.GET isto taka zabeleà deka ovaa specijalizirana edinica treba da

vklu~i specijalizirani policiski rabotnici, eksperti vo oblasta na

pravoto, finansiite i bankarstvoto, eksperti od dano~nata uprava, itn;

i deka bi trebalo da moè da se vospostavi kako rabotna grupa na koja

sekoga{ koga }e bide neophodno }e moè da & se priklu~at eksperti od

drugi oblasti. Site organi za sproveduvawe na zakonot i drugi organi

treba da se obvrzani da ja izvestat specijaliziranata edinica za sekoe

somnevawe za korumpirano odnesuvawe. Slu~aite na korupcija, {tom

}e se identifikuvaat za vreme na predistragata treba da se prenesat

na edinicata, koja{to treba da prodolì i da ja prodlabo~i istragata.

Spored misleweto na GET, bi bilo potrebno nu`no da se obezbedi {efot

i vrabotenite vo specijaliziranata antikorupciska edinica da imaat

najgolem integritet i nivnoto nazna~uvawe, aktivnost i rezultati da se

celosno transparantni i otvoreni za nezavisna kontrola.

214


ii) Javno obvinitelstvo

113.Javnoto obvinitelstvo nema formirano specijalizirano telo {to }e

se zanimava so slu~aite na korupcija, bidej}i nema zakonski uslovi za

takvi ~ekori nitu pak e utvrdena posebna politika so koja se vospostavuva

kvalifikuvana obuka vo ovaa oblast. Goleminata na zemjata edvaj da ja

opravduva specijalizacijata na obvinitelite vo site regionalni i lokalni

obvinitelstva. Bi izgledalo mnogu poefektivno na edna edinica vo

ramkite na Javnoto obvinitelstvo da se dodeli adekvatna specijalizacija,

obuka kako i materijal i ~ove~ki resursi. Specijaliziranata edinica

treba da se formira za da posveti osobeno vnimanie na spravuvaweto so

korupcijata i slu~aite povrzani so korupcijata {to podocna }e obezbedi

edna poaktivna uloga na obvinitelstvoto vo antikorupciskata strategija.

Za vreme na posetata, vo pove}e navrati pretstavnici na JO mu kaàa

na GET deka veruvaat deka formiraweto na specijalizirana grupa na

obviniteli koi }e se zanimavaat so slu~aite na korupcija i tesno }e

sorabotuvaat so drugite relevantni institucii }e bide neophoden ~ekor

vo pravata nasoka kon efikasna politika za spre~uvawe i borba protiv

korupcijata. Podocna GET prepora~a prevzemawe na neophodnite merki

za formirawe, vo ramkite na Javnoto obvinitelstvo, na specijalen otsek/

edinica odgovoren za spravuvaweto so korupcijata i krivi~ni dela

povrzani so korupcija. Toj isto taka prepora~a da se izvr{i selekcija

na specijalizirani i dobro obu~eni obviniteli koi isklu~ivo }e se

zanimavaat so ovie formi na kriminal i da im se obezbedi soodvetnata

edukacija, obuka i tehni~ka oprema. Od taa pri~ina, GET prepora~a da se

podgotvat interni nasoki i godi{na edukacija/obuka za obvinitelite na

site nivoa od Javnoto obvinitelstvo.


114.I pokraj faktot {to i Ustavot i Zakonot za javnoto obvinitelstvo jasno

naveduvaat deka obvinitelite se nezavisni i deka nitu Vladata nitu

Parlamentot nitu poedine~ni ministri ne moè da davaat instrukcii

ili da vlijaat na obvinitelite za toa kako da postapuvaat vo poedine~ni

slu~ai (vidi stav 50), za vreme na posetata GET slu{na tvrdewa deka

se javile nekoi slu~ai na politi~ki pritisoci vrz rakovodstvoto na

Obvinitelstvoto: na GET mu be{e kaàno za neuspe{en obid od nekoi

politi~ki grupi da go razre{at dràvniot obvinitel. GET smeta deka

ne moè{e da dobie nesporni informacii vo vrska so politi~koto

vlijanie vrz JO i negovite aktivnosti. Me|utoa, GET zabeleùva deka

se ~ini neophodno organite na ,,Republika Makedonija,, da sprovedat

zakonski reformi so cel namaluvawe na mo`nosta na Parlamentot za

nesoodvetna intervencija vo odnos na obvinitelite, a osobeno negovoto

ovlastuvawe za nazna~uvawe i razre{uvawe na dràvniot obvinitel i

215

negovite zamenici.

115.[to se odnesuva do postapkite za postavuvawe na obviniteli i sudii,

GET notira{e deka i ednite i drugite gi postavuva Parlamentot (vidi

stav 59). Sepak, ima golema razlika pome|u dvata sistema: vo postapkata

za postavuvawe na sudiite, va`na uloga ima Republi~kiot sudski sovet so

davaweto na sovet za nominiraweto, dodeka vo slu~ajot so obvinitelite

Vladata (Ministerot za pravda) go dava predlogot za postavuvaweto

po preporakata na DO. Za vreme na posetata, pretstavnicite na JO

go informiraa GET deka barawa bile upateni i do Parlamentot i do

Vladata za promena na sistemot: tie bi sakale obvinitelite direktno da

se postavuvaat od Republi~kiot sudski sovet koj{to e nepoliti~ko telo,

sostaveno samo od profesionalci (sudii, obviniteli, pravnici) taka {to

bi se garantirala nezavisnosta na obvinitelite od nezakonsko politi~ko

vlijanie. Na GET isto taka mu be{e kaàno deka spored sega{niot sistem,

obvinitelite se mnogu povrzani i zavisni od politi~kite frakcii i

deka sostavot na JO se modificira pri sekoja va`na promena {to se

javuva vo politi~kiot sistem. GET smeta deka ne se vospostaveni jasni

uslovi i precizni pravila za procedurite za postavuvawe na sudii i

obviniteli. Spored sega{niot sistem, nominiraweto na obviniteli

izgleda deka se zasnova pove}e na li~no mislewe na DO i ministerot

za pravda otkolku na nezavisni i profesionalni kriteriumi. Zaradi

toa, GET prepora~a da se sozdadat jasno definirani uslovi i proceduri

za ispituvawe za postavuvawe na site novi kandidati vo Javnoto

obvinitelstvo i vo sudovite {to podednakvo }e vaàt i za obvinitelite

i za sudiite. Ponatamu GET prepora~a da se prevzemat site neophodni

merki za namaluvawe na rizikot od bilo kakvo me{awe vo procesot na

nominirawe na obvinitelite i sudiite.

g) Javni nabavki

116.Kako {to ve}e e opi{ano vo opisniot del od ovoj izve{taj (vidi stav

82), Republika Makedonija ja ima aùrirano i izmeneto legislativata

za javnite nabavki koja{to sega e celosno vo soglasnost so direktivite

na Evropskata unija. Pokraj toa, GET so zadovolstvo zabeleà deka

Ministerstvoto za finansii moè da nametne kazni vo slu~aj na

nepo~ituvawe na procedurite za javnite nabavki. Me|utoa, spored GET,

vnimanieto na organite treba da bide naso~eno kon va`niot fakt deka,

kako sistemot sozdaden od Evropskata unija, toa ne e sredstvo za borba

protiv korupcijata. Pretpazlivosta i proverkite na Ministerstvoto za

finansii od tie pri~ini ne treba da se namalat po stapuvaweto vo sila

na novata legislativa.

216


117.@rtvite moè da gi prijavat krivi~nite dela na korupcija i na

Ministerstvoto za finansii i da podnesat àlba do redovnite sudovi

protiv dodeluvaweto na dogovori. Me|utoa, GET smeta deka takvite àlbi

ne se dovolno efektivni bidej}i sudskite postapki traat premnogu dolgo:

procedurata za nabavki }e bide zavr{ena pred da se odlu~i po àlbata

vo sudot. Zaradi toa e neophodno da se obezbedi sudovite da moè da ja

suspendiraat postapkata i da povedat zabrzana postapka. Zaradi toa,

GET prepora~a vo predmetite od javnite nabavki, sudovite da moè da

izrekuvat me|upresudi so koi se suspendira procedurata na tenderi

vo slu~aj na àlba od strana na naddava~ vrz osnov na nezakonsko

isklu~uvawe od procedura na konsultacija i presuda.

d. Imuniteti

118.Kako {to e ve}e opi{ano pogore vo deskriptivniot del na ovoj

izve{taj, pratenicite moè da bidat uapseni (i moè da se povede

krivi~na istraga protiv niv) bez odobrenie na Sobranieto samo ako se

zate~eni flagrante delicto i koga krivi~noto delo za koe stanuva zbor

se kaznuva so najmalku pet godini zatvor. Vo site drugi slu~ai, neophodno

e odobrenie na Parlamentot za da se odzeme imunitetot so dvotretinsko

mnozinstvo glasovi. GET e na mislewe deka preduslovite za kazna zatvor

od nad 5 godini, zaedno so faktot deka liceto koe uìva imunitet treba

da bide zate~eno flagrante delicto, se mnogu visoki i vo praktikata e

re~isi nevozmo`no da se uapsi ili da se povede istraga protiv liceto

za krivi~ni dela na korupcija bez odobrenie od Sobranieto. Ponatamu,

potrebnoto dvotretinsko mnozinstvo za odzemawe na imunitetot e

prili~no visoko mnozinstvo. Zaradi toa, GET zabeleà deka organite

na ,,Republika Makedonija,, treba da razmislat za mo`nosta za izmena

na nacionalnata legislativa (osobeno ~len 64 stav 2 od Ustavot)

so cel namaluvawe na opsegot na imunitet na pratenicite i/ili za

poednostavuvawe na postapkata za odzemawe na nivniot imunitet.


119.[to se odnesuva do ~lenovite na Vladata, spored ~len 89 od Ustavot i

drugi relevantni zakonski odredbi, Vladata odlu~uva dali na svoite

~lenovi }e im se odzeme ili nema da im se odzeme imunitetot. Ponatamu,

nitu eden ~len na Vladata ne moè da bide pritvoren bez odobrenie na

Vladata. GET smeta deka ovaa procedura go popre~uva prirodniot tek na

pravdata so ogled na toa {to istragi i obvinenija vo odnos na ~lenovi

na Vladata moè da se povedat samo so odluka na izvr{nata vlast.

Spored GET, toa e nekompatibilno so standardite od Vode~kiot princip

6. Spored toa, GET prepora~a da se izmeni nacionalnata legislativa za

217

da se osigura procedurata za odlu~uvawe za imunitetite na ~lenovite na

Vladata da ne ja vr{i samata Vlada.

120.GET notira{e deka nema jasni nasoki za licata koi oldu~uvaat za odzemawe

ili neodzemawe na imunitet, osobeno ~lenovite na Parlamentarnata

komisija za imunitetni pra{awa. Iako obvrzuva~ki pravila ili

kriteriumi ne bi bile kompatibilni so su{tinata na institucijata na

proceduralen imunitet, spored GET, takvi nasoki - sodràni, na primer,

vo delovnik - bi bile korisno sredstvo za da se spre~i da bide politi~ki

zloupotrebeno. Takvite nasoki treba da potsetuvaat deka, po pravilo,

imunitetot ne treba da bide islu~ok i ne treba da se zadrì ako ima

dokazi deka osomni~eniot ja zloupotrebil svojata slu`bena polo`ba

za da se stekne so nezakonska korist. Spored toa, GET prepora~a da se

vospostavat nasoki za pratenicite vo Sobranieto, a osobeno negovata

Komisija za imunitetni pra{awa, vo koi }e se sodràt kriteriumi

{to treba da se primenat koga se odlu~uva po barawa za odzemawe na

imunitet.

121.GET isto taka be{e zainteresiran za prili~no {irokiot delokrug

na imuniteti vo Republika Makedonija. Toj be{e celosno svesen deka

{irokata primena na imuniteti vo nekoi zemji vo tranzicija se smeta

za va`no sredstvo za za{titata na nezavisnosta na odredeni institucii.

Ovaa situacija {to preovladuva vo edna mlada demokratija kako Republika

Makedonija bi moèla sepak da dovede do {iroko rasprostraneto

nekaznuvawe za krivi~ni dela storeni vo vr{eweto na javnite funkcii

i da ima negativno vlijanie vrz borbata protiv korupcijata. Zaradi

toa e neophodno da se napravi eden soodveten balans pome|u interesite

koi se vo pra{awe. Spored toa, GET prepora~a da se namali na minimum

listata na kategorii na lica opfateni so imunitet.

IV.

ZAKLUÔCI

122.Te{ko e to~no da se odredi kvantitativno stepenot na korupcija vo

Republika Makedonija, no moè i da se potvrdi deka javnata percepcija

e deka korupcijata e zagriùva~ka pojava {to vlijae na aktivnostite na

nekoi va`ni dràvni institucii i sekako go potkopuva demokratskiot i,

pred se, ekonomskiot razvoj na zemjata: pojavata na korupcijata se smeta

za najseriozen problem na zemjata zaedno so nevrabotenosta. I javnite

oficijalni pretstavnici i pretstavnicite na op{testvo na ,,Republika

Makedonija,, se soglasuvaat deka zemjata e na {iroko kontaminirana

od korupcija i krivi~ni dela povrzani so korupcija, do stepen {to go

doveduva vo opasnost natamo{niot politi~ki, ekonomski i op{testven

razvoj na zemjata. Republika Makedonija gi ima doneseno, ili e vo faza

218


na donesuvawe na, site me|unarodni standardi vo oblasta na borbata

protiv korupcijata. Ponatamu, vo izminatite godini Parlamentot i

Vladata imaat doneseno i se stapeni vo sila prili~no vaèn broj na

zakoni {to se odnesuvaat direktno ili indirektno na pra{awa od

organiziraniot kriminal, vklu~uvaj}i ja korupcijata, a organite se s#

u{te vo proces na promena i aùrirawe na legislativata vo oblasta:

Zakonot za spre~uvawe na korupcijata; Kodeksite za odnesuvawe za

dràvnite slu`benici i vrabotenite vo javniot sektor, policiskite

slu`benici, vrabotenite vo sudstvoto i Ministerstvoto za finansii;

legislativata za dogovori za javni nabavki koja neodamna e izmeneta,

kako i razni pozitivni merki {to se prevzemeni za spre~uvawe,

otkrivawe, odvra}awe i sankcionirawe na korupcijata.

123.I pokraj toa, zasega se u{te ne se vidlivi efektite od legislativata {to e

ve}e donesena ili e vo faza na podgotovka. Zemjata e se# u{te vo prvi~nata

faza i ostanuva da se vidi {to }e se slu~i koga }e se implementiraat

novite zakoni. Republika Makedonija osobeno ima potreba od edna

jasna strategija za implementirawe na novite zakoni i merki ~ija cel

e spre~uvawe i borba protiv korupcijata i pokoordinirani politi~ki

naso~nici i efektivni celi vo sekojdnevnata rabota na organite

involvirani vo spre~uvaweto i borbata protiv korupcijata.


124.So ogled na gornoto, timot za ocenka na GREKO gi adresira{e slednite

preporaki do Republika Makedonija:

i. da se vr{at redovni studii za podobruvawe na poznavaweto na

oblastite najmnogu pogodeni od korupcijata so cel razvoj na

detalna slika za korupcijata vrz osnova na statisti~ki podatoci

i istraùvawe za pojasno odreduvawe na stepenot na pojavata na

korupcija vo zemjata;

ii. donesuvawe na seopfatna nacionalna antikorupciska strategija

kako i zgolemuvawe na svesta kaj javnite slu`beni lica i javnosta

za opasnosta {to ja povlekuva so sebe korupcijata;

iii. razvivawe na pocvrsta politika za transparentnost i javna

odgovornost vo janata administracija za zgolemuvawe na vladinata

efikasnost;

iv. javnosta treba da bide sposobna da gi identifikuva licata so koi

doa|a vo kontakt i da bide dobro informirana za procedurite za

podnesuvawe àlba.

v. pokraj ve}e postoe~kite, da se razvijat i implementiraat

proceduri i politi~ki naso~nici za poddr{ka na rakovoditelite

219

na dràvnite organi i slu`bi so cel identifikuvawe, spre~uvawe,

sprotivstavuvawe i spravuvawe so korumpirano, ne~esno i

nemoralno odnesuvawe. Takvite proceduri treba da vklu~at

edukacija, obuka i prevencija;

vi. formirawe, ili zacvrstuvawe tamu kade {to ve}e postojat, na

specijalni departmenti i/ili inspekciski organi odgovorni za

spre~uvawe i istraùvawe na vnatre{ni slu~ai na korupcija;

vii. brzo implementirawe na site merki predvideni so Zakonot za

spre~uvawe na korupcijata, i vo isto vreme, Dràvnata komisija

za borba protiv korupcijai da izgotvi seopfaten i jasen plan za

akcija. Isto taka e prepora~livo rabotata na Komisijata da se

objavuva vo godi{en izve{taj do Parlamentot;

viii.da se izvr{at neophodnite izmeni na ~len 17 od Ustavot i na

Zakonot za krivi~na postapka osobeno so voveduvawe na novi

jasni odredbi so cel ovozmoùvawe na koristeweto na specijalni

istra`ni sredstva vo krivi~ni istragi za najte{kite krivi~ni

dela, vklu~uvaj}i ja i korupcijata. Ovie zakonski merki treba

da bidat prosledeni so konkretni dejstvija za obezbeduvawe na

soodvetna obuka i soodvetna tehni~ka oprema za policiskite

slu`benici, obvinitelite, istra`nite sudii i sudiite;

ix. voveduvawe i pred se implementirawe na seopfatna zakonska

ramka so koja precizno }e se definiraat merkite za za{tita na

svedoci i da se razmisli za vospostavuvawe na procedura za

intervjuirawe na informatori i drugi svedoci ~ij{to identitet e

poznat samo na nadle`niot sudski organ;

x. site javni slu`benici da dobijat obuka za kodeksite za odnesuvawe

i vaè~kite pravila i propisi za integritet/etika {to se

odnesuvaat na nivnoto vrabotuvawe;

xi. formirawe na specijalizirana antikorupciska edinica, bilo

kako posebna edinica vo ramkite na novata finansiska policija

ili kako posebno telo vo ramkite na druga dràvna slu`ba. Ovaa

edinica treba da bide odgovorna za rabotata konkretno na planot

spre~uvaweto, otkrivaweto i istragata na slu~aite na korupcija.

Isto taka se prepora~uva edinicata da podgotvuva godi{en

izve{taj za tekot na svoite aktivnosti {to treba da bide dostapen

za javnosta;

xii. prevzemawe na neophodnite merki za formirawe, vo ramkite na

220


Javnoto obvinitelstvo, na specijalen otsek/edinica odgovorna za

spravuvawe so korupcija i krivi~ni dela povrzani so korupcija.

Isto taka se prepora~uva izbirawe na specijalizirani i dobro

obu~eni obviniteli {to }e se zanimavaat isklu~ivo so ovie

formi na kriminal i }e im se ovozmoì soodvetna edukacija,

obuka i tehni~ka oprema. Od taa pri~ina, isto taka se prepora~a

da se podgotvat interni nasoki i godi{na edukacija/obuka za

obvinitelite na site nivoa na Javnoto obvinitelstvo;

xiii.sozdavawe na jasno definirani uslovi i proceduri na proverka

za postavuvawe na site novi kandidati vo Javnoto obvinitelstvo i

sudovite {to podednakvo }e vaàt i za obvinitelite i za sudiite.

Ponatamu se prepora~a da se prevzemat site neophodni merki za

namaluvawe na rizikot od bilo kakvo me{awe vo procesot na

nominirawe na obvinitelite i sudiite;

xiv.vo pra{awa od javnite nabavki, sudovite treba da moè da donesat

me|upresudi so koi se suspendira procedurata na tenderi vo slu~aj

na àlba na naddava~ vrz osnov na nezakonsko isklu~uvawe od

procedurata na konsultirawe ili presuduvawe;

xv. izmena na nacionalnata legislativa za da se obezbedi postapkata

za odlu~uvawe po imunitetot na ~lenovite na Vladata da ne ja vodi

samata Vlada;

xvi.vospostavuvawe na nasoki za pratenicite vo Sobranieto, a osobeno

negovata Komisija za imunitetni pra{awa, vo koi se sodràt

kriteriumi {to treba da se primenat koga se odlu~uva po barawa

za odzemawe na imunitet;

xvii.sveduvawe na minimum na listata na kategorii na lica za koi

vaì imunitetot.


125.Ponatamu, GREKO gi povikuva organite na Republika Makedonija da gi

zemat predvid zabele{kite na ekspertite vo analiti~kiot del od ovoj

izve{taj.

126.Na kraj, vo soglasnost so ~len 30.2 od Delovnikot, GREKO gi povikuva

organite na Republika Makedonija da prezentiraat izve{taj za

implementacijata na gorespomenatite preporaki najdocna do 30 Juni

2004 godina.

221

7.2. IMPLEMENTACIJA NA PREPORAKITE OD IZVE[TAJOT

ZA OCENKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO RAMKI

NA PRVIOT KRUG

Za realizacija na preporakite sodràni vo Izve{tajot od 2002 godina,

kako i na onie na koi ukaà GREKO vo Izve{tajot za usoglasenost od 2004

godina, bea prezemeni slednite aktivnosti:

a. Donesen e Zakonot za spre~uvawe na korupcijata (Sl.vesnik na Republika

Makedonija, br. 28/2002), i Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe

na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata (Sl.vesnik na Republika

Makedonija,br. 46/04) so koj be{e predvideno podigawe na stepenot

na samostojnosta i nezavisnosta na Dràvnata komisija za spre~uvawe

na korupcijata i jaknewe na nejzinata uloga vo za{titata na licata {to

rabotat na suzbivawe na korupcijata;

b. Vo noemvri 2002 godina od strana na Sobranieto na Republika

Makedonija izbrani se ~lenovite na Dràvnata komisija za spre~uvawe

na korupcijata, koja ima preventivna i kontrolna uloga i e samostojna

i nezavisna vo izvr{uvaweto na nejzinite nadle`nosti. Vo juni 2003

godina Komisijata ja donese i Dràvnata programa za prevencija i

represija, koja sodrì preporaki za neophodnite merki i aktivnosti koi

treba da se prevzemat so cel za vostanovuvawe na efikasen mehanizam

za prevencija i represija na korupcijata. Sostaven del na Programata

na Dràvnata komisija e i Akcioniot plan, koj sodrì merki koi treba

da bidat prezemeni na kratkoro~en, srednoro~en i dolgoro~en plan

od strana na nadle`nite organi za spre~uvawe i sankcionirawe na

korupcijata;

v. Vo dekemvri 2003 godina bea usvoeni i neophodnite izmeni na ~len 17

od Ustavot na Republika Makedonija, so {to se ovozmoì koristewe na

specijalni istra`ni merki vo krivi~ni istragi za najte{kite krivi~ni

dela, vklu~uvaj}i ja i korupcijata, no samo vrz osnova na sudska odluka,

pod uslovi i vo postapka utvrdeni vo zakon i ako e neophodno zaradi

spre~uvawe ili otkrivawe na krivi~ni dela, zaradi vodewe krivi~na

postapka ili koga toa go baraat interesite na bezbednosta i odbrana na

Republikata. Vo oktomvri 2004 godina izvr{eni se izmeni i dopolnuvawa

na Zakonot za krivi~nata postapka i se utvrdeni vidovite na posebnite

istra`ni merki i nivnoto sproveduvawe;

g. Vo oktomvri 2004 godina izvr{eni se izmeni i dopolnuvawa na Zakonot

za krivi~nata postapka (Sl.vesnik na Republika Makedonija br. 74/04)

vo koj e vgradena nova glava, naslovena kako - Za{tita na svedocite, na

222


sorabotnicite na pravdata i na `rtvite, so koja precizno se definirani

merkite za efikasna za{tita na svedocite i za vospostavuvawe na

procedura za intervjuirawe na informatori i drugi svedoci ~ij {to

identitet e poznat samo na nadle`niot sudski organ. Vo nasoka na

implementacija na odredbite sodràni vo Zakonot za krivi~nata

postapka e Zakonot za za{tita na svedocite, koj e donesen vo maj 2005

godina;

d. Donesen e noviot Zakonot za javnoto obvinitelstvo (Sl.vesnik na

Republika Makedonija br. 38/04) voo koj e predvideno formirawe

na Oddelenie za gonewe na storiteli na krivi~ni dela od oblasta

na organiziraniot kriminal i korupcijata vo ramkite na Javnoto

obvinitelstvo na Republika Makedonija;

|. Donesen e Zakonot za finansiska policija (Sl. vesnik na Republika

Makedonija br. 55/2002) vo koj e utvrdena nadle`nosta na finansiskata

policija za ispituvawe na somnitelni dogovori, kako forma na

koruptivno odnesuvawe;

e. Formirani se specijalni oddeli vo ramki na Ministerstvoto za finansii

za centralna i vnatre{na revizija, vo Upravata za javni prihodi Edinica

za vnatre{na revizija i vo Carinata Oddel za kontrola i revizija na

rabotata na site vraboteni. Vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e

formiran Oddel za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi;


`. Utvrdena e obvrska za site dràvni slu`benici da gi po~ituvaat odredbite

od Eti~kiot kodeks za dràvni slu`benici( donesen vo 2001 godina);

z. Vladata na Republika Makedonija na 29.03.2006 godina donese Odluka

za formirawe na Me|uresorsko telo za koordinacija na aktivnostite

protiv korupcijata (vo soglasnost so prioritetite sodràni vo

Akcioniot plan za Evropsko partnerstvo), zaradi zaemna sorabotka i

koordinacija na site organi involvirani vo prevencijata i borbata

protiv korupcijata, i za sproveduvawe na preporakite na GREKO na

Sovetot na Evropa i drugite me|unarodni organizacii.

y. So Amandmanite XXIV, XXVIII, XXIX i XXX na Ustavot na Republika Makedonija

od 7 dekemvri 2005 godina, utvrdeni se jasno definirani uslovi i

postapka za imenuvawe na javnite obviniteli i sudiite;

i. So Amandmanite XXIII, XXVII i XXX se namaluva listata na lica za koi e

predviden imunitet, a za imunitetot na pretsedatelot e utvrdeno da

223

odlu~uva Sobranieto, a ne Vladata kako {to be{e predvideno dosega. Za

implementacija na ovie amandmani vo mart 2006 godina izvr{eni se

izmeni na Zakonot za Vladata na Republika Makedonija, a vo april 2006

godina izmeni i dopolnuvawa na Delovnikot na Vladata na Republika

Makedonija.

Realizirajki gi i poslednite dve preporaki vo odnos na imunitetot, Republika

Makedonija gi ispolni site obvrski, {to proizleguvaat od Izve{tajot

od Prviot krug na evaluacija, i od ~lenstvoto vo ova izvonredno zna~ajno

telo na Sovetot na Evropa, za {to }e bide informiran GREKO.

224


8

VTOR KRUG NA OCENKA

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

OD STRANA NA GREKO

Za Vtoriot krug na evaluacija koj trae{e od 2003 do 2005 godina, GREKO gi

selekcionira kako predmet na evaluacija Vode~kite principi 4, 5, 8, 9, 10

i 19 od Rezolucijata (97) 24 za Dvaesette vode~ki principi za borba protiv

korupcijata, usvoena od Komitetot na ministri na 6 noemvri 1997 godina,

vrz osnova na koi se opredelija za postapuvawe slednite tri temi:

- Tema I - Prinosi od korupcija: Vode~ki principi 4 (zaplena i

konfiskacija na prinosite od korupcija) i 19 (povrzanosta pome|u

korupcijata i pereweto na pari/organiziraniot kriminal),

za ~lenkite koi ja imaat ratifikuvano Kaznenata konvencija

za korupcija (ETS 173), so ~lenovite 19 stav 3, 13 i 23 od

Konvencijata;

- Tema II - Javnata administracija i korupcijata: Vode~ki principi 9

(javna administracija) i 10 (javni slu`beni lica);

- Tema III - Pravnite lica i korupcijata: Vode~ki principi 5 (pravni

lica) i 8 (fiskalna legislativa), za ~lenkite koi ja imaat

ratifikuvano Kaznenata konvencija za korupcija (ETS 173), so

~lenovite 14, 18 i 19, stav 2 od Konvencijata.

Vtoriot krug na evaluacija (Republika Makedonija be{e 18 tata ~lenka na

GREKO za sproveduvawe na evaluacija) zapo~na so posetata vo dekemvri

2004 godina od strana na Timot za evaluacija na GREKO, sostaven od pret-

225

stavnici na Obedinetoto Kralstvo, Turcija i Litvanija, koj ostvari sredbi

so pretstavnicite na pove}e institucii i organizacii, involvirani vo

borbata protiv korupcijata.

Kako rezultat na posetata, Timot za evaluacija vo septemvri 2005 godina

podgotvi Nacrt - izve{taj, na koj od na{a strana bea dostaveni brojni pismeni

komentari i zabele{ki, koi celosno bea prifateni.

Na 25-ot Plenaren sostanok na GREKO, na koj u~estvuvaa pretstavnicite na

site dràvi ~lenki na GREKO, {to se odrà od 10 do 14 oktomvri 2005 godina

be{e razgleduvan Predlog – izve{tajot za evaluacija na Republika

Makedonija. Na sostanokot u~estvuva{e i Timot za evaluacija, kako i Delegacijata

na Republika Makedonija, sostavena od pet ~lenovi ( Pretsedatel

- Nikola Tupan~evski, Pretstavnici na: Ministerstvoto za pravda i ~len na

Delegacijata na Republika Makedonija vo GREKO- Sneàna Mojsova, na Javnoto

obvinitelstvo – Todor Vitlarov, na Agencijata za dràvni slu`benici

– Biljana Nikolovska - @agar i na Dràvnata komisija za spre~uvawe na

korupcijata - Vawa Mihajlova).

Izve{tajot be{e usvoen, posle dve ~itawa, na 14 oktomvri 2005 godina, i

be{e pobarano od makedonskite vlasti vo najkratok rok da dadat ovlastuvawe

za negovo objavuvawe.

Izve{tajot ima za cel da ja oceni efektivnosta na merkite usvoeni i prezemeni

od strana na makedonskite organi i sodrì opis na situacijata, prosleden

so kriti~ka analiza i zaklu~oci. Vo zaklu~ocite e vklu~ena i lista

od 14 preporaki usvoeni od GREKO i upateni do Republika Makedonija,

so cel za podobruvawe na po~ituvaweto na odredbite {to se predmet na

razgleduvawe.

Vo Izve{tajot e konstatirano deka korupcijata i ponatamu e seriozen problem,

na koj vlastite mu davaat golem prioritet; deka zakonodavstvoto vo vrska

so prinosite od kriminal e usvoeno neodamna, poradi {to e te{ko da

se oceni negovata efikasnost vo praktika; deka postoi potreba od obuka na

kadarot koj raboti na ovaa materija i deka reformata na dràvnata uprava

osobeno vetuva.

226


8.1. IZVE[TAJ ZA OCENKA

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA VO RAMKI NA VTORIOT KRUG

Usvoen od GREKO

na 25-tiot plenaren sostanok, odràn vo

Strazbur, 10 - 14 oktomvri 2005

I. VOVED

1. Republika Makedonija be{e 18-ta ~lenka na GREKO za analizirawe vo

Vtoriot krug na ocenka. Timot za ocenka na GREKO (vo ponatamo{niot

tekst: “GET”) be{e vo sledniov sostav: d-r Alastair BRAUN, zamenik advokat,

Komora na zamenici advokati - Obedinetoto Kralstvo; g-din Ahmet

IMIRZALIOGLU, sudija, Generalna direkcija za me|unarodno pravo i

nadvore{ni odnosi, Ministerstvo za pravda - Turcija; i d-r Algimantas

ÊPAS, direktor, Praven institut na Litvanija. GET, pridruùvan

od dvajca ~lenovi na Sekretarijatot na Sovetot na Evropa, ja poseti

Republika Makedonija od 6 do 10 dekemvri 2004 godina. Pred posetata

na ekspertite od GET im bea dadeni odgovorite na Pra{alnikot za ocenka

(dokument Greko Eval II (2004) 14E), kako i primeroci od relevantnata

zakonska regulativa.

8 V T O R K R U G N A O C E N K A . . .

2. GET ostvari sredbi so oficijalni pretstavnici na slednive vladini

organizacii i institucii: Ministerstvoto za pravda (vklu~uvaj}i go

zamenikot minister), Vrhovniot sud (vklu~uvaj}i go Pretsedatelot),

Narodniot pravobranitel, Dràvniot javen obvinitel, apelacionite

sudovi i vi{ite javni obvinitelstva (Skopje, Bitola i [tip), osnovni

sudovi (Skopje I i II), Zdruènieto na sudii, Zdruènieto na javni

obviniteli, Centarot za kontinuirana edukacija na sudii, Dràvniot

zavod za revizija (Glaven dràven revizor), Ministerstvoto za finansii

(vklu~uvaj}i go Ministerot), Finansiskata policija, Upravata za javni

prihodi, Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari, Ministerstvoto

za vnatre{ni raboti (vklu~uvaj}i go Ministerot), kako i Sektorot za

organiziran kriminal, Sektorot za me|unarodna sorabotka i evropska

integracija, Sektorot za vnatre{na revizija i profesionalni standardi,

Carinskata uprava, Ministerstvoto za lokalna samouprava, Dràvnata

komisija za spre~uvawe na korupcijata (vo ponatamo{niot tekst:

Dràvnata komisija) i Agencijata za dràvni slu`benici. Pokraj toa, GET

se sretna i so ~lenovi na slednive nevladini organizacii: Advokatskata

komora i Transparensi Interne{nl (Transparency internatonal).

227

3. Se potsetuva deka GREKO na svojot 10 - ti plenaren sostanok (juli 2002

godina), vo soglasnost so ~len 10.3 od svojot Statut, se soglasi vo Vtoriot

krug na ocenka da se tretiraat slednite temi:

- Tema I Prinosite od korupcija: Vode~ki principi 4 (zaplena

i konfiskuvawe na prinosite od korupcija) i 19 (povrzanosta

pome|u korupcijata i pereweto na pari/organiziraniot

kriminal), za ~lenkite koi ja imaat ratifikuvano Krivi~nata

konvencija za korupcija (ETS 173 19 ), so ~lenovite 19 stav 3, 13 i 23

od Konvencijata;

- Tema II Javnata administracija i korupcijata: Vode~ki principi 9

(javna administracija) i 10 (javni slu`beni lica);

- Tema III Pravnite lica i korupcijata: Vode~ki principi 5 (pravni

lica) i 8 (fiskalna legislativa), za ~lenki koi ja imaat

ratifikuvano Krivi~nata konvencija za korupcija (ETS 173), so

~lenovite 14, 18 i 19, stav 2 od Konvencijata.

4. Sega{niot izve{taj e izgotven vrz osnova na odgovorite na pra{alnikot

i informaciite dobieni vo tekot na posetata na lice mesto. Glavnata cel

na izve{tajot e da se oceni efektivnosta na merkite usvoeni i prezemeni

od vlastite na Republika Makedonija vo nasoka na ispolnuvawe na

obvrskite koi{to proizleguvaat od odredbite navedeni vo to~ka 3.

Izve{tajot sodrì opis na situacijata, prosledena so kriti~ka analiza.

Zaklu~ocite vklu~uvaat lista na preporaki usvoeni od GREKO i upateni

do Republika Makedonija so cel podobruvawe na nivoto na po~ituvawe

na odredbite koi se predmet na razgleduvawe.

II.

TEMA I – PRINOSI OD KORUPCIJA

a. Opis na situacijata

Konfiskacija i drugo odzemawe na sredstvata i prinosite od kriminal

5. Konfiskacijata e uredena so ~lenovite 97-100 od Krivi~niot zakonik,

po neodamne{nite izmeni i dopolnuvawa (koi stapija vo sila na 8

april 2004 godina). Konfiskacijata e definirana kako “merka” (a ne

kako sankcija), koja ne vlijae vrz opredeluvawe na kaznata vo dadeniot

slu~aj. Za konfiskacija odlu~uva samo sudot, i odlukata za konfiskuvawe

19 Republika Makedonija ja ratifikuva{e Krivi~nata konvencija za korupcija na 28

juli 1999 godina.

228


pretstavuva sostaven del od sudskata osuditelna presuda. Konfiskacija

e mo`na i bez krivi~na osuda (“in rem”) vo situacii koga ne e mo`no da se

vodi krivi~na postapka, no so dovolno dokazi e utvrdeno deka se odnesuva

na imot ili imotna korist steknata od ili upotrebena za izvr{uvawe na

krivi~no delo (~len 493-a od Zakonot za krivi~na postapka, donesen na

13 oktomvri 2004 godina).

6. Pravilata za konfiskacija se primenuvaat kako na imot na fizi~ko lice,

taka i na imot na pravno lice. Ako pravnoto lice prestane da postoi,

osnova~ite i akcionerite solidarno }e se obvrzat da platat iznos koj

soodvetstvuva na vrednosta na pribavenata imotna korist (~len 96-d od

Krivi~niot zakonik).

7. Konfiskacijata }e se primenuva vo odnos na imotnata korist pribavena

so krivi~no delo, odnosno na prinosite od kriminal, bilo da se raboti

za primarni ili sekundarni prinosi. Vrednosnata konfiskacija e

isto taka mo`na vo soglasnost so ~len 98 od Krivi~niot zakonik, kade

se opredeluva deka od storitelot }e se konfiskuva imotnata korist

pribavena so krivi~noto delo {to se sostoi vo pari, podvi`ni ili

nedvi`ni predmeti od vrednost, kako i sekoja druga sopstvenost,

imot ili aktiva, materijalni ili nematerijalni prava. Ako nivnata

konfiskacija ne e mo`na, na storitelot }e mu se konfiskuva drug imot

{to odgovara na pribavenata imotna korist. Ponatamu, sekoga{ e mo`no

da se konfiskuvaat predmetite upotrebeni za izvr{uvawe na krivi~noto

delo, soglasno ~len 100-a od Krivi~niot zakonik, bez ogled na toa dali

se sopstvenost na storitelot ili na treto lice.


8. Prinosite od kriminal, odnosno imotnata korist moè da se konfiskuva

od treto lice na koe e prenesena bez soodveten nadomestok, ako toa

lice moèlo ili bilo dol`no da znae deka imotot/imotnata korist

bila pribavena so krivi~no delo (~len 98, stav 2, Krivi~en zakonik).

Ponatamu, konfiskacijata na posebni predmeti {to pretstavuvaat

kulturni znamenitosti, arhivski ili bibliote~en materijal, ili

prirodni retkosti, kako i onie za koi o{teteniot e li~no vrzan moè

da se konfiskuvaat od treto lice, bez ogled na toa dali tretoto lice

postapuvalo bonna fide ili mala fide (~len 98, stav 3, Krivi~en

zakonik).

9. Tovarot na dokaùvawe vo odnos na konfiskacijata e ist kako i vo

bilo koja druga krivi~na postapka, odnosno toj se nao|a na stranata na

obvinitelstvoto i nikoga{ ne moè da bide prefrlen, nitu namalen.

229

10.Obvrska na sudot e po slu`bena dol`nost da ja proceni ekonomskata

vrednost na prinosite od kriminal, odnosno vrednosta na pribavenata

imotna korist {to treba da se konfiskuva, i za taa cel moè da pobara

posebno stru~no mislewe preku ve{ta~ewe. Sudot isto taka moè da

pobara neophodni informacii od drugi dràvni organi, finansiski

institucii, fizi~ki i pravni lica. Pokraj toa, koga postoi somnevawe

deka imotot se nao|a vo stranstvo, sudot e dolèn da raspi{e me|unarodna

poternica ili objava (~len 488 od Zakonot za krivi~na postapka).

11.GET ne be{e informiran deka se sproveduva redovna obuka na policijata,

obvinitelite i sudiite vo odnos na primenata na konfiskacijata, po

najnovite izmeni na zakonskata regulativa. Sepak, GET be{e informiran

deka bile organizirani nekolku seminari za primenata na novoto

zakonodavstvo vo ovaa oblast nameneti za sudii, obviniteli, advokati,

policijata i drugi, vo sorabotka so Sovetot na Evropa (proekt PACO).

12.Ne postojat raspoloìvi statisti~ki podatoci za primenata na

konfiskacijata voop{to, nitu pak vo odnos na delata na korupcija, a GET

be{e zapoznat deka ne e donesena nitu edna sudska odluka za konfiskacija

spored novoto zakonodavstvo, smetano do posetata na GET.

Privremeni merki

13.Privremenite merki za obezbeduvawe na prinosite od kriminal se

predvideni vo ~len 105 od Zakonot za krivi~na postapka, kade se

opredeluva deka po predlog na javniot obvinitel ili na “ovlasteno

lice” vo tekot na krivi~nata postapka moè da se opredelat privremeni

merki za obezbeduvawe na imotno-pravnoto barawe {to nastanalo

poradi izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Isto taka, vo ovaa smisla

moè da postapi i sudot po slu`bena dol`nost. Poimot “ovlasteno lice”

se odnesuva na onie poedinci ~ii prava se povredeni so izvr{uvaweto

na krivi~noto delo. Ponatamu, Finansiskata policija i Direkcijata za

spre~uvawe na perewe na pari moàt da podnesat do nadle`niot javen

obvinitel inicijativa za podnesuvawe predlog za opredeluvawe na

privremeni merki koi se sostojat od zaplena ili zamrznuvawe na imot

i sredstva, bankarski smetki, itn. (~len 6.12 od Zakonot za Finansiska

policija) i ~lenovite 29-31 od Zakonot za spre~uvawe na perewe pari.

14.Novite odredbi od Zakonot za krivi~nata postapka (~len 203-a i ~len

203-g), ovozmoùvaat istra`niot sudija ili sudskiot sovet da donese

odluka za privremeni merki za obezbeduvawe na imotot ili sredstvata

vo tekot na postapkata {to se vo vrska so krivi~noto delo, koi{to se

230


sostojat od privremeno zamrznuvawe, zaplenuvawe, zadrùvawe na

pari~ni sredstva, bankarski smetki i finansiski transakcii ili

prinosi od site krivi~ni dela. Ovie privremeni merki se primenuvaat

i na dela povrzani so korupcijata dokolku se opredeleni kako krivi~ni

dela spored Krivi~niot zakonik.

15.@albata protiv odluka za zaplena ne go zadrùva izvr{uvaweto na

re{enieto (~len 105, Zakon za krivi~na postapka).

16.Vo ~len 203-a, stav 3 do 8 od Zakonot za krivi~na postapka, se

opredeluvaat relevatni proceduralni uslovi vo odnos na postapuvaweto

so zaplenetiot imot; imotot ili sredstvata {to se predmet na

privremeni merki na obezbeduvawe mora da se stavat pod nadzor na

sudot; zaplenuvaweto i zamrznuvaweto na prinosite od kriminal treba

da traat s$ do zavr{uvaweto na krivi~nata postapka; opravdanosta za

privremenoto zamrznuvawe na bankarski smetki se preispituva po

slu`bena dol`nost sekoi dva meseca vo tekot na krivi~nata postapka;

obezbeduvaweto na nedvi`niot imot se vr{i so negovo stavawe pod

hipoteka; zaplenuvaweto na pari~ni sredstva se vr{i so nalog i se ~uvaat

vo sef ili se deponiraat na posebna smetka bez pravo na raspolagawe

so niv. Ne moè da se povikuva na klauzulite za bankarska tajna za da se

izbegne izvr{uvaweto na sudsko re{enie za zaplena ili zamrznuvwe na

prinosi od kriminal deponirani vo banka. Po prestanok na merkite za

zaplena ili zamrznuvawe, istra`niot sudija donesuva re{enie za nivno

osloboduvawe i vra}awe, {to treba vedna{ da se dostavi do soodvetnata

finansiska ili druga relevantna institucija.


17.Vo vreme na posetata na GET, nema{e raspoloìvi statisti~ki podatoci

za primenata na privremenite merki. GET samo be{e informiran za

nekolku primeri kade bila primeneta zaplena. Be{e spomnato deka

vo dekemvri 2004 godina bile prezemeni privremeni merki za vreme

na istraga vo tek za zloupotreba na slu`bena polo`ba (~len 353 od

Krivi~niot zakonik); zaplenata se odnesuvala i na podvièn i na

nedvièn imot vo sopstvenost na navodniot storitel 20 .

18.Za vreme na posetata, na GET ne mu bea dadeni informacii za prakti~nata

primena na pravilata za privremeni merki, nitu pak informacii vo

odnos na obukata na kadarot (vidi fusnota 2).

20 Vo 2005 godina, privremeni merki bile primeneti protiv 14 pravni lica i protiv

2 fizi~ki lica.

231


19.Vzaemnata pravna pomo{ se zasnova na me|unarodni dogovori,

reciprocitet i dvoen kriminalitet. Pravnata ramka za vzaemna pravna

pomo{, na me|unarodno nivo, e obezbedena i uredena so Konvencijata

za perewe, pretres, zaplena i konfiskacija na prinosite od kriminal,

Evropskata konvencija za vzaemna pravna pomo{ vo krivi~ni predmeti

so dopolnitelnite protokoli i Konvencijata na ON za transnacionalniot

organiziran kriminal. Postojat i bilateralni dogovori pome|u

Republika Makedonija i drugi dràvi, na primer, Albanija, Bugarija,

Hrvatska, Grcija, Romanija, Srbija i Crna Gora, Slovenija i Turcija.

20.Relevantni odredbi za me|unarodna sorabotka se sodràni vo Glava

XXX od Zakonot za krivi~na postapka (~lenovi 502-508). Soglasno

~len, ovie odredbi se primenuvaat osven ako poinaku ne e propi{ano

so ratifikuvanite dogovori. Generalno, dostavuvaweto na zamolnica

na stranska dràva se vr{i po diplomatski pat, vo koj se involvirani

Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Ministerstvoto za pravda i

nadle`niot sud. Vo itni slu~ai i ako postoi reciprocitet, zamolnicite

za pravna pomo{ moè da se dostavat direktno do Ministerstvoto za

vnatre{ni raboti. Koga Republika Makedonija se javuva kako dràva

koja bara pravna pomo{ se primenuva istata diplomatska postapka.

21.Direktnata me|unarodna sorabotka pome|u nadle`nite sudovi e

predvidena vo ~len 503, stav 1 od Zakonot za krivi~na postapka. Mo`na

e direktna komunikacija pome|u organite za sproveduvawe na zakonot

po odnos na barawa za konfiskacija i privremeni merki, koga toa e

predvideno so me|unaroden dogovor, soglasno ~len 505-a i 203b od

Zakonot za krivi~na postapka. Ovie ~lenovi isto taka ovozmoùvaat

transfer na konfiskuvaniot imot ili na zaplenetite predmeti od

edna zemja vo druga preku direktna komunikacija, kako i podelba na

konfiskuvaniot imot (podelba na sredstvata), koga toa e predvideno so

dogovor.

22.Obvinitelite go informiraa GET deka novata legislativa za zaplena

i konfiskacija na prinosite od kriminal se va`ni podobruvawa

vo sistemot. Me|utoa, primenata na postojnite pravila, osobeno

vo me|unaroden kontekst, i ponatamu e prosledena so pote{kotii

za vr{itelite na taa profesija. Na GET mu be{e preneseno deka za

poefikasen sistem bi bile neophodni podirektni kontakti pome|u

232


organite za sproveduvawe na zakonot vo Republika Makedonija i drugite

zemji, osobeno ~lenkite na Evropskata Unija 21 .

Perewe pari

23.Pereweto pari e krivi~no delo spored ~len 273 od Krivi~niot zakonik.

Site dela na korupcija (“sekoe ...kaznivo delo”) se predikativni dela

na pereweto pari. Kaznata e pari~na kazna ili kazna zatvor do deset

godini. Pereweto pari se sankcionira bez ogled na toa dali e izvr{eno

vo zemjata ili vo stranstvo, dokolku moè da se primeni principot na

dvojna inkriminacija. Krivi~noto delo se odnesuva na protivzakonski

steknati pari, imot ili predmeti koi poteknuvaat od “kaznivo delo”.

24.Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari (DSPP) e nacionalna

edinica za finansiska analiza. Taa e organ vo sostav na Ministerstvoto

za finansii, koj zapo~na da funkcionira na 1 mart 2002 godina. Taa e

nadle`na za pribirawe, obrabotuvawe, analizirawe, evidentirawe, i

sprema soodvetnosta, dostavuvawe na podatoci do nadle`nite organi na

istragata za site osnovano somnitelni transakcii (STRs), vrz osnova na

cvrsti dokazi za perewe pari ili drugo krivi~no delo (~len 28 od Zakonot

za spre~uvawe na perewe pari). GET be{e informiran deka od mart 2004

godina, DSPP ima dostaveno 12 izve{tai za somnitelni transakcii

do nadle`nite organi na istragata, a najmalku 6 od niv se odnesuvaat

na dela povrzani so korupcijata kade postojat osnovi za somnevawe za

vme{anost na dràvni slu`benici i organizirani kriminalni mreì.


25.^len 2 od Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od

kaznivo delo od 2004 godina gi naveduva instituciite, fizi~kite

i pravnite lica, koi se dol`ni da prezemat konkretni ~ekori za

spre~uvawe i otkrivawe na pereweto na pari. Listata se zasnova na

Vtorata direktiva na Evropskata komisija za spre~uvawe na koristeweto

na finansiskiot sistem so cel perewe pari. Finansiskite institucii,

revizorite, smetkovoditelite, notarite, agentite za nedvi`nosti,

dilerite so antikviteti i nakit i drugi se dol`ni da go prijavat sekoe

somnevawe za perewe pari.

26.Ne se dadeni statisti~ki podatoci za brojot na istragite, obvinenijata i

osudite za perewe pari vo vrska so predikativnoto delo korupcija.

21 Po posetata, GET be{e informiran deka Javnoto obvinitelstvo vo mart/april 2005

godina potpi{alo Memoradum za razbirawe za pravna sorabotka protiv organiziraniot

kriminal i drugo so drugite zemji od regionot.

233

. Analiza

27.Od neodamna se izvr{eni seopfatni izmeni vo zakonskata regulativa

za konfiskacijata i zaplenata. GET be{e informiran deka porane{niot

sistem vo vrska so konfiskacijata na prinosi od kriminal so sudski

nalozi bil krajno teòk za sproveduvawe, bidej}i ne bil potkrepen

so sistem za privremeni merki. Novoto materijalno zakonodavstvo

vo odnos na konfiskacijata na prinosite od kriminal e izmeneto i

dopolneto vo april 2004 godina, a relevatnite odredbi od Zakonot za

krivi~na postapka se izmeneti vo oktomvri 2004 godina. Za GET ne be{e

iznenaduvawe toa {to na profesionalcite ovlasteni da ja sproveduvaat

legislativata s$ u{te ne im bea celosno poznati nekoi od zakonski

izmeni {to mu bea prezentirani.

28.Novata zakonskata regulativa za konfiskacija e seopfatna i se ~ini

deka gi ispolnuva site relevantni uslovi od Krivi~nata konvencija

za korupcija (ETS 173). Isto taka, prezentiranata zakonska regulativa

navistina predviduva i obezbeduva privremeni merki, koi se ~ini gi

ispolnuvaat formalnite uslovi od Konvencijata ETS 173. Vlastite na

Republika Makedonija treba da se pofalat za sozdavaweto na edna takva

celosna zakonska ramka.

29.GET go pozdravuva faktot {to posebnite odnosno specijalnite istra`ni

merki se primenuvaat od noemvri 2004 godina i {to tie se primenuvaat

i vo slu~ai na korupcija. ^len 142 od Zakonot za krivi~na postapka

predviduva spektar na razli~ni merki i tehniki. [to se odnesuva do

postapkata za primena na merkata sledewe na komunikacii, izgotven

e predlog zakon koj se nao|a vo sobraniska procedura. Na GET mu be{e

preneseno uveruvaweto deka ovoj predlog zakon }e bide naskoro usvoen.

GET potsetuva deka GREKO vo svojot Prv izve{taj za ocenka na Republika

Makedonija da dade preporaka vo ovaa smisla.

30.GET zabeleùva deka zakonskata regulativa ne dozvoluva situacii kade

tovarot na dokaùvawe moè da bide obraten ili da se namali. Toa moè

da se smeta kako prepreka za efikasno funkcionirawe na sistemot

poradi teìnata vo dokaùvaweto na slu~aite na korupcija, imaj}i gi

predvid karakteristikite na ova delo. Me|utoa, vo sega{nata situacija

kade novata legislativa ne e dovolno testirana, GET smeta deka ne e vo

sostojba da dade preporaka vo toj pogled.

31.GET potsetuva deka ne se ocenuva samo usoglasnosta na legislativata.

Efikasnosta na sistemot moè da se oceni samo vo odnos na toa kako

234


funkcionira vo praktikata. Re~isi e neizbe`no deka razrabotuvaweto

na edna opse`na legislativa, koja delumno e sosema nova za onie koi

treba da gi sproveduvaat propisite i pravilata, }e sozdade ogromna

potreba od dopolnitelni merki, kako obuka i logistika. Iako GET be{e

informiran za nekolku slu~ai kade sistemot e testiran vo odnos na

zaplenata, ograni~enoto nivo na prakti~no iskustvo onevozmoùva

da se oceni kolku taa legislativa e efikasna. Ova be{e potvrdeno od

mnogumina so koi se sretna GET, koi izrazija zagriènost deka se lo{o

opremeni za primena na novata legislativa, bidej}i ne bile obu~eni

(toa ne se odnesuva samo na pra{awata povrzani so prinosite od

kriminal). Na GET isto taka mu be{e ukaàno deka nema dovolno buxetsko

pokritie za da im se ovozmoì na sudovite da se spravat so zgolemeniot

obem na rabota {to se o~ekuva kako rezultat na neodamne{nite zakonski

izmeni.

32.Vo smila na goreiznesenoto, GET smeta deka neodamne{nata zakonska

regulativa mora da se nadopolni so posledovatelni merki za da se

unapredi nejzinata primena vo praktika. Razrabotuvaweto na nasoki i

obukata se ~ini deka se neophodni osobeno za organite za sproveduvawe

na zakonot i obvinitelstvoto, no isto taka i za sudstvoto. Za taa cel,

bi moèlo implementacijata na novata legislativa da se tretira vo

akcionen plan, koj bi trebalo vo golema mera da opfati obuka na kadarot.

GET go pozdravuva u~estvoto na Republika Makedonija vo me|unarodnata i

regionalna sorabotka (preku Sovetot na Evropa, proektot CARDS), me|utoa

be{e cvrsto ubeden deka e neophoden poseben plan za implementacija

na novata legislativa. Ponatamu, GET smeta{e deka vo idnina bi bila

korisna edna iscrpna analiza i ocenka na primenata na novoto

zakonodavstvo vo praktikata. Kako podgotovka na ovaa aktivnost, bi bilo

korisno sistemski da se pribiraat podatoci za primenata na merkite

vo odnos na prinosite od korupcijata i srodniot kriminal - kako i da se

sobiraat podatoci za situaciite kade ne do{lo do primena ili ne uspeala

primenata na ovie merki - i da se zapo~ne so analiza na efikasnosta na

sistemot vo ne mnogu dale~na idnina. Posledovatelno, GET prepora~uva

da se izgotvi proekt za implementacija na novata zakonska regulativa za

konfiskacija i zaplena na prinosite od kriminal i so niv povrzanite

pra{awa, vklu~uvaj}i vospostavuvawe nasoki i temelna obuka na

ovlastenite slu`beni lica, kako i sobirawe podatoci za primenata ili

propu{taweto da se primeni konfiskacijata i privremenite merki, so

cel da se oceni funkcioniraweto na sistemot vo praktikata.


33.Na GET mu be{e objasneto deka postojat seriozni pote{kotii vo

me|unarodnata sudska sorabotka, kako rezultat na primenata na

formalisti~ki i vremenski dolg pat za komunikacija i nemo`nost na

235

javnite obviniteli da baraat pomo{ direktno od nivnite stranski

kolegi. So ogled na toa {to krivi~nite dela povrzani so finansiskiot

kriminal i korupcijata ~esto imaat me|unarodna dimenzija, ne e dovolna

dobra nacionalna zakonska ramka. Nekolku slu`beni lica, so koi se

ostvarija sredbi, go delea ova mislewe. GET zabeleùva deka vlastite bi

trebalo da razgledaat na~ini za postignuvawe podirektna me|unarodna

komunikacija pome|u obvinitelstvata vo Republika Makedonija i onie vo

drugite zemji, so cel optimalno da se koristi direktnata komunikacija

vo vzaemnata pomo{ vo odnos na zaplenata i konfiskacijata, osobeno vo

odnos na dràvite ~lenki na Evropskata Unija.

III.

TEMA II – JAVNATA ADMINISTRACIJA I KORUPCIJATA

a. Opis na situacijata

Definicii i pravna ramka

34.“Javna administracija” e {irok termin koj gi opfa}a site vidovi

na organi na upravata i vrabotenite na centralno i na lokalno nivo,

vklu~uvaj}i go i gradot Skopje, {to se zanimavaat so obezbeduvawe

na javni uslugi. Javnata administracija gi opfa}a i vrabotenite vo

dràvnite organi koi nemaat status na dràvni slu`benici. “Dràvnata

uprava” se definira vo porestriktivna smisla; vklu~uva samo

dràvni slu`benici vo zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast,

koi se isklu~ivo povrzani so funkciite na dràvata. Zna~ajno e da se

napomene deka vo vreme koga be{e ostvarena posetata na GET, ima{e

10.000 dràvni slu`benici i 60.000 drugi javni slu`benici (vkupno

70.000 finansirani od dràvniot buxetot), pri {to statusot na vtorata

kategorija e ureden so op{tiot Zakon za rabotni odnosi, a ne so Zakonot

za dràvni slu`benici (i Agencijata). Pokraj toa, postojat i 25.000 javni

slu`benici vo “vonbuxetski ustanovi”, kakvi {to se Fondot za zdravstvo,

Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i dr.

Antikorupciska politika

35.Kamen temelite na javnata administracija se zacrtani vo Ustavot i vo

Zakonot za dràvni slu`benici, dodeka antikorupciskata politika

posebno se tretira vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata. Zakonot za

dràvni slu`benici predviduva detalna ramka za dràvnite slu`benici,

a negovata primena ja obezbeduva Agencijata za dràvni slu`benici, koja

e nezavisen dràven organ; nejziniot direktor go imenuva Parlamentot

236


za period od {est godini. Agencijata ima izraboteno nekolku nasoki,

koi se odnesuvaat na vrabotuvaweto, obukata i etikata na dràvnite

slu`benici.

36.Zakonot za spre~uvawe na korupcijata se zasnova na principite na

zakonitost, doverba, ednakvost, javnost i odgovornost. Pokraj toa, ovoj

Zakon predviduva posebni pravila za spre~uvawe na korupcijata vo

razli~ni oblasti, opfa}aj}i gi i izbranite pretstavnici i dràvnite

slu`benici. So nego se ureduvaat pra{awata za spre~uvawe na sudir na

interesi, prijavuvawe na krivi~nite dela i vr{eweto na diskrecioni

ovlastuvawa. Zakonot predviduva aktivna sorabotka pome|u organite

i telata koi imaat zna~ajna uloga vo borbata protiv korupcijata i

organiziraniot kriminal (na pr. Dràvniot zavod za revizija, Javnoto

obvinitelstvo, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Upravata za

javni prihodi, Finansiskata policija i Carinata). Ponatamu, Zakonot

predviduva osnovawe na Dràvna komisija za spre~uvawe na korupcijata

(Dràvna komisija).

37.Dràvnata komisija, koja e formirana kon krajot na 2002 godina, e

samostoen i nezavisen organ, sostavena od sedum ~lena koi se izbrani

od strana na i odgovaraat pred Parlamentot. Dràvnata komisija vo

osnova e organ za spre~uvawe na korupcijata; ima nadle`nost da donese

Dràvna programa za borba protiv korupcijata i Matricata za nejzino

implementirawe. Ponatamu, Dràvnata komisija ima kontrolni funkcii;

na primer, taa moè da ispituva slu~ai na sudir na interesi vo odnos na

izbranite funkcioneri i dràvnite slu`benici, a isto taka e ovlastena

da pokrene inicijativa za podnesuvawe na barawe za sproveduvawe na

istraga od strana na obvinitelstvoto, kako i da prima pretstavki od

javnosta odnosno od gra|anite (podolu e opi{ana kontrolnata funkcija).

GET go razgleda prviot godi{en izve{taj na ovoj organ, koj go opfa}a

periodot od noemvri 2002 do noemvri 2003 godina 22 .


38.Soglasno ~len 55 od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, Dràvnata

komisija usvoi Dràvna programa za prevencija i represija na

korupcijata vo juni 2003 godina. Taa pretstavuva seopfaten dokument koj

sodrì analiza na situacijata vo pogled na korupcijata vo Republika

Makedonija, {iroka definicija na korupcijata (zloupotreba na

polo`bata zaradi steknuvawe korist), opis na problemite i celite na

programata (sozdavawe na “nulta tolerancija” za korupcijata, pravej}i

ja korupcijata dejstvie so visok rizik i nizok profit). Slu`benite lica

22 Godi{niot izve{taj za rabota na Dràvnata komisija za 2004 godina be{e razgledan

i odobren od strana na Parlamentot vo avgust 2005 godina.

237

so koi se sretna GET izrazija zagriènost {to Programata i Matricata ne

se formalno usvoeni od Vladata i Parlamentot i na GET mu be{e predo~en

faktot deka zakonot ne predviduva takva obvrska za ovie organi.

39.Vo prilog na Dràvnata programa e sodràna “Matricata za akcionen

plan” (Matrica) za implementirawe na antikorupciskite merki.

Matricata opfa}a golem broj sferi na dràvata koi se vo reforma,

kako politi~kiot sistem, pravosudniot sistem, finansiskiot sistem i

dràvnata administracija. Matricata e sistematski dokument, vo koj

se poso~uvaat “osnovnite karakteristiki” i nivnite “implikacii” vrz

sistemot, sodrì “preporaki” za podobruvawe na sostojbata, “nadle`ni

organi” za implementacija, “rok” (daden vremenski period vo koj treba

da se implementiraat preporakite), monitoring na organite i, na kraj,

“nivo na implementacija” (fazata na reformite).

40.Matricata, me|u drugoto, ja opi{uva sostojbata - {to postoela vo 2003

godina - vo javnata i dràvnata administracija kako neefikasna so

nisko nivo na obezbedeni uslugi na javnosta, neprofesionalna so slab

kvalitet na obezbednite uslugi, netransparentna i ispolitizirana

so vgraden nepotizam, neeti~ka so prisustvo na sudir na interesi i

korupcija, itn. Navedenite nedostatoci se tretiraat vo preporakite za

reformi vo re~isi site oblasti na javnata administracija, koi se sostojat

od postapki za vrabotuvawe, edukacija, obuka, poednostavuvawe na

postapkite, usvojuvawe zakonska regulativa za pristap do informaciite

od javen karakter, kodeksi na etika, itn. Matricata poso~uva deka se

vo tek seopfatni zakonodavni reformi, deka postojat mehanizmi za

kontrola vo ramki na javnata administracija, itn.

41.Matricata sodrì preporaki za podobruvawe na sistemot, kako

usvojuvawe na nova zakonska regulativa, poednostavuvawe na postapkite

i obezbeduvawe pogolema transparentnost. Isto taka, sodrì i razli~ni

merki vo odnos na javnite slu`beni lica, dràvnite slu`benici so

posebni ovlastuvawa; novi postapki za vrabotuvawe, obuka na kadarot,

monitoring na kadarot i sistemi za sankcii, itn.

42.Vo vremeto koga GET ja ostvari posetata, vo finalna faza be{e

celosnata reorganizacija na lokalnite vlasti. Od prethodnite 124

op{tini, brojot na op{tini se namali na 85. Pokraj izmenite vo

teritorijalnata organizacija, promenite generalno se naso~eni kon

decentralizacija na dràvnite ovlastuvawa vo oblasti kako kulturata,

obrazovanieto, zdravstvoto i urbanizmot. Druga nova zada~a odnosno

nadle`nost na lokalnite vlasti e sobiraweto na lokalni danoci i na

238


danokot na dodadena vrednost preku sopstveni izvori na prihodi, {to

}e se realizira postepeno, ~ekor po ~ekor. Izbranite funkcioneri na

op{tinite }e bidat pomagani od dràvni slu`benici, me|utoa, za vreme

na posetata na GET, samo polovina od lokalnite vlasti imaa regrutirano

dràvni slu`benici, a ostanatite bea ekipirani so kadar koj nema status

na dràven slu`benik (i soodvetna regulativna ramka).

Transparentnost

43.Kako {to e navedeno pogore, generalnoto nepostoewe na transparentnost

- kako rezultat na otsustvoto na relevantna legislativa - vo javnata

administracija e vaèn nedostatok opi{an vo Matricata. GET be{e

informiran deka vo vremeto koga be{e realizirana posetata, Zakonot

za organizacija i rabota na organite na dràvna uprava i nekoi posebni

zakonski propisi se vo sila vo vrska so javniot pristap do informacii.

Me|utoa, vo faza na podgotovka be{e nova zakonska regulativa i GET be{e

zapoznat so Predlog zakonot za sloboden pristap do informaciite, koj e

izgotven od Vladata (vtora faza) i koj gi opfa}a i dràvnata i lokalnata

administracija 23 . Vo Predlog zakonot se sodràni odredbi za pristap do

site informacii kako osnovno pravilo {to, vo princip, zna~i deka toj

bi bil ograni~en samo koga toa e propi{ano so zakon. Predlog zakonot

isto taka sodrì odredbi so koi organite se obvrzuvaat da registriraat

informacii so cel istite da bidat dostapni, kako i odredbi koi

poso~uvaat deka informaciite moè da se baraat usno ili vo pismena

forma. Ponatamu, Predlog zakonot predviduva osnovawe na nezavisno

telo (“Dràvna komisija”) kako vtorostepen organ vo slu~aj na odbivawe

na baraweto na gra|anite da se dadat informacii.


44.Zakonot za organizacijata i rabotata na organite na dràvna uprava

predviduva konsultacii so javnosta, vo forma na javni soop{tuvawa,

debati i podnesuvawe na mislewa od gra|ani ili pretstavni~ki

organizacii.

45.Sli~no, Zakonot za lokalna samouprava (usvoen vo 2002 godina) sodrì

posebna glava za neposrednoto u~estvo na gra|anite vo procesot na

odlu~uvawe vo op{tinite preku “gra|anska inicijativa” (pravo na

predlagawe), sobiri na gra|ani svikani od gradona~alnikot, referendum,

apeli i javni raspravi, itn.

23 GET be{e informiran, za vreme na usvojuvaweto na ovoj izve{taj, deka Predlog zakonot

za sloboden pristap do informaciite se nao|a vo sobraniska procedura (vtora

faza).

239

46.Upotrebata na sredstva za elektronska komunikacija rapidno se zgolemuva

i GET zabeà deka golem broj javni institucii ve}e imaat ili se vo faza

na izgotvuvawe na web stranici, itn. Strategijata za informati~ko

op{testvo (kako del od Matricata), koja me|u drugoto se odnesuva na

podobruvawa na komunikacijata pome|u Vladata i Parlamentot, be{e

vo sobraniska procedura vo vremeto koga be{e realizirana posetata.

GET ne be{e zapoznaen so bilo kakvi posebni odredbi za koristewe na

sredstvata za elektronska komunikacija vo javnata administracija (“evlada”)

vo vrska so obvrskite na oranite na vlast sprema po{irokata

javnost 24 .

Kontrola na javnata uprava

47.Postojat nekolku mehanizmi koi obezbeduvaat kontrola na organite

na uprava. Tuka spa|aat àlbite do povisok organ na uprava, revizija

pred sud odnosno sudska kontrola, pretstavki do Ombudsmanot i, na kraj,

dràvna i vnatre{na revizija.

48.Protiv odlukite na organite na uprava moè da se podnese àlba vo

ramki na izvr{nata vlast. Za taa cel postojat komisii formirani vo

sekoj upraven organi i institucija. Nivnite odluki moè da se obàlat

do vladinite komisii (kako i Komisijata za dràvni slu`benici),

formirani vo ramki na razli~ni oblasti na dejnosti, kako finansii,

javni nabavki, ekologija, transport, vrski, urbanizam, grade`ni raboti,

itn. Ovie komisii postapuvaat po àlbite vo vtora instanca. Na kraj,

moè da se pokrene upraven spor pred Vrhovniot sud za donesuvawe na

kone~na odluka. Ovaa postapka e uredena so Zakonot za upravni sporovi.

GET be{e informiran deka Vrhovniot sud se soo~uva so pote{kotii vo

postapuvaweto po site tu`bi podneseni protiv upravnite akti. Kako

posledica na toa, ima golem broj na zaostanati upravni predmeti, a

vremetraeweto na postapkata pred Vrhovniot sud vo prosek bi bilo

okolu dve godini.

49.GET be{e informiran za tekovnata reforma na sudstvoto i deka vo toj

pogled e diskutirano za voveduvawe specijalizirani sudovi koi }e

postapuvaat po upravni sporovi, pa duri i za voveduvawe sistem na

upravni sudovi, me|utoa vo toj pogled ne e donesena kone~na odluka.

50.Institucijata Naroden pravobranitel odnosno Ombudsman e vovedena

vo 1997 godina. Vo 2003 godina Zakonot za Narodniot pravobranitel

24 Po posetata, GET be{e informiran deka proektot za “e-vlada” (www.services.gov.mk)

e vo tek na implementacija.

240


e{e izmenet i dopolnet, so {to bea vospostaveni podra~ni kancelarii

na Narodniot pravobranitel vo {est regioni vo zemjata. Ombudsmanot

e nadleèn da postapuva za za{tita na ustavnite i zakonskite prava

na gra|anite, osobeno koga nivnite prava se povredeni od dràvnata

i lokalnata uprava ili od nekoja druga javna uprava. Funkcijata na

monitoring na Ombudsmanot se zasnova na pretstavki od gra|anite

odnosno javnosta, no toj ne moè da postapuva po anonimni pretstavki.

Ombudsmanot isto taka moè po slu`bena dol`nost da pokrene inicijativa

za poveduvawe na istraga. Ponatamu, Ombudsmanot vr{i inspekcija

na javnata administracija. Ombudsmanot ima uloga na medijator, toj

ne moè da izmeni, odloì ili poni{ti odluka na upravata (osven

privremeno vo opredeleni slu~ai), no moè da vlijae vrz upravata vo

izvesna nasoka i upravata mora da odgovori na toa. Ombudsmanot moè

da go informira povisokiot organ ili slu`beni lica za dejstvie ili

neprezemawe na dejstvie na ponizok organ ili slu`beni lica, i moè

da pokrene inicijativa za poveduvawe na krivi~na postapka. Vo 2003

godina, Ombudsmanot primil okolu 2.600 pretstavki, a vo 204 godina

okolu 2.000 pretstavki. Na GET mu be{e kaàno deka Ombudsmanot

nikoga{ ili retko se sretnuva so slu~ai na korupcija.

51.Ministerstvoto za finansii vr{i op{ta funkcija na monitoring nad

“tekovnoto” 25 finansisko rabotewe na site ministerstva, centralni i

lokalni vlasti, i GET be{e informiran deka borbata protiv korupcijata

se smeta za prioritetna oblast vo toj pogled. Ministerstvoto za

finansii preku Finansiskata policija, formirana vo 2002 godina, ima

na raspolagawe specijalizirano telo za istraùvawe na finansiski

kriminal, dano~ni krivi~ni dela, perewe pari, itn. Finansiskata

policija gi ima istite ovlastuvawa kako i redovnata policija. Postoi

Memorandum na razbirawe pome|u Ministerstvoto za finansii i

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za raspredelba na slu~aite pome|u

nivnite policiski slu`bi. GET be{e informiran za Predlog zakonot za

izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za finansiskata policija, so koj bi

se pro{irile nejzinite zada~i i ovlastuvawa na sproveduvawe istragi

za dela na korupcija. Me|utoa, dokolku toa bi se materijaliziralo, bi

imalo potreba od specijalizirana obuka za sproveduvawe istragi za

takvi slu~ai.


52.Soglasno ~len 34 od Zakonot za spre~uvawe na korupcijata, Dràvnata

komisija (Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata) i Upravata

za javni prihodi pri Ministerstvoto za finansii gi primaat izjavite

odnosno anketnite listovi za prihodite na javnite slu`benici koi

25 Od druga strana, Dràvniot zavod za revizija vr{i nadvore{na vrhovna revizija.

241

se dol`ni da ja prijavat imotnata sostojba. Ovie organi isto taka se

ovlasteni da gi ispituvaat prihodite i imotnata sostojba na nositelite

na javni funkcii (izbrani ili imenuvani funkcioneri, dràvni

slu`benici, javni rabotnici i odgovorni lica vo javno pretprijatie

i vo drugo pravno lice koe raspolaga so dràven kapital). Upravata za

javni prihodi moè da odano~i imot za koj ne }e se dokaè deka e steknat

kako rezultat na prijaveni prihodi. Ponatamu, vo ~len 37 od Zakonot za

spre~uvawe na korupcijata se opredeluva deka Upravata za javni prihodi

samostojno, a i po inicijativa na Dràvnata komisija za spre~uvawe na

korupcijata, moè da podnese krivi~na prijava do javnoto obvinitelstvo

koga imotot na javniot slu`benik zna~itelno se zgolemil i se ~ini deka

toa ne e rezultat na negovite legitimni prihodi. Ponatamu, ~len 4 od

Zakonot za spre~uvawe na perewe pari nalaga sorabotka pome|u Upravata

za javni prihodi, Finansiskata policija i Direkcijata za spre~uvawe

na perewe pari.

53.Spored ~len 20, stav 3 od Zakonot za utvrduvawe i naplata na javnite

prihodi, opredeleni podatoci od dano~nite dosieja moè da se dostavat

do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, do javnoto obvinitelstvo i do

nadle`nite sudovi.

54.Ministerstvoto za lokalna samouprava ja nadgleduva rabotata na

lokalnite vlasti, osven vo pogled na vnatre{nata finansiska kontrola

koja{to ja vr{i Ministerstvoto za finansii. Sistemot na upravni

sporovi opi{an pogore se odnesuva i na odlukite na lokalnite organi.

55.Dràvniot zavod za revizija (formiran vo 1998 godina) e nezavisno

telo, koe za svojata rabota odgovara pred Parlamentot. Kako vrhovna

revizorska institucija vr{i nadvore{na kontrola vrz tro{eweto na

javnite sredstva. Toj vr{i revizija na buxetite i ja ocenuva efikasnosta

i efektivnosta vo koristeweto na javnite sredstva na centralnata javna

administracija, a {tom }e stapi vo sila Zakonot za lokalnata samouprava,

}e vr{i revizija i na lokalnite vlasti. Dràvniot zavod za revizija gi

primenuva me|unarodnite standardi za revizija (INTOSAI). Izve{taite

na Dràvniot revizor stanuvaat javni koga }e se dostavat do organot za

koj e izvr{ena revizijata. Osnovanite somnevawa za storeni krivi~ni

dela (vklu~uvaj}i ja i korupcijata) se prijavuvaat do Ministerstvoto

za vnatre{ni raboti (policijata) i do javnoto obvinitelstvo. Vo

poslednite godini, do organite nadle`ni za sproveduvawe na zakonot

bile prijaveni odreden broj slu~ai kade postoele osnovani somnevawa

za storeni krivi~ni dela, od koi nekolku slu~ai se odnesuvale na

korupcija. GET be{e informiran deka Dràvniot revizor ne dobil

242


povratna informacija od organite za sproveduvawe na zakonot vo vrska

so slu~aite koi tie im gi prijavile. Pretstavnici na dràvnite organi

mu dostavija na GET statisti~ki podatoci koi ukaùvaat deka organite za

sproveduvawe na zakonot postapile po ovie prijavi, me|utoa tie priznaa

deka komunikacijata pome|u Dràvniot zavod za revizija i dugite

nadle`ni organi bi moèla da se podobri. Pretstavnici na Dràvniot

revizor go informiraa GET deka tie ne dobivaat posebna obuka vo vrska

so otkrivaweto na korupcijata.

Vrabotuvawe, kariera i preventivni merki

56.Vo minatoto, vrabotuvaweto na javnite rabotnici go vr{ele samite

organi vo respektivnite resori. Ovoj sistem e izmenet so donesuvaweto

na Zakonot za dràvni slu`benici, koj ne samo {to gi postavuva osnovnite

standardi za vrabotuvawe na ovaa kategorija na lica (dràvjanstvo,

minimalna vozrast, obrazovanie i iskustvo, neosuduvanost, itn.), tuku

na Agencijata za dràvni slu`benici & dava celosna odgovornost za

selekcija na dràvnite slu`benici vo site javni institucii (osven

vo uniformiranite organi). Agencijata ima razraboteno detalni

kriteriumi za selekcijata i vrabotuvaweto, a taa isto taka ja sproveduva

i postapkata na selekcija/vrabotuvawe na dràvnite slu`benici.

Spored Zakonot postojat tri grupi na dràvni slu`benici; rakovodni,

stru~ni i stru~no-administrativni dràvni slu`benici. Za dvete

povisoki kategorii e potrebna univerzitetska diploma, a za poniskata e

potrebna diploma za zavr{en kolex/sredno obrazovanie. Vo soglasnost

so uslovite od zakonot, Agencijata ima izgotveno Pravilnik za

kriteriumite, standardite i postapkata za vrabotuvawe i selekcija na

dràvni slu`benici; postapkata na selekcija se zasnova vrz “znaewe”,

“sposobnost” i “postignuvawe”. Agencijata donesuva odluki vrz osnova

na prethodnoto obrazovanie, obuka i iskustvo, kako i vrz pismeni

teoretski i prakti~ni testovi (vklu~uvaj}i stru~en ispit) i vrz intervju

pred Agencijata. Za procesot na selekcija e donesen sistem na boduvawe.

GET uvide deka proverkata na kriminalnite dosieja na kandidatite ne

se vr{i po pravilo pred vrabotuvaweto na dràvnite slu`benici. Site

kandidati za vrabotuvawe vo javnata administracija imaat obvrska da

dostavat dokaz deka ne im e izre~ena zabrana za vr{ewe profesija,

dejnost ili dol`nost. Rabotnite mesta na dràvnite slu`benici po

pravilo se oglasuvaat javno od strana na Agencijata, kako i interno.

Oglasot, me|u drugoto, treba da vklu~i opis na rabotnoto mesto, brojot

na raspoloìvi rabotni mesta i ukaùvawe deka se odnesuva na rabotno

mesto za dràven slu`benik.


243

57.Op{to zemeno, ne se primenuvaat posebni pravila vo odnos na postapkata

za vrabotuvawe na drugi javni slu`benici, me|utoa sepak postojat

posebni propisi vo odnos na vrabotuvaweto vo armijata, Ministerstvoto

za vnatre{nite raboti (policijata) i drugi.

Obuka

58.Vo odnos na obukata (stru~noto usovr{uvawe) na dràvnite slu`benici,

Zakonot dava koordinativna uloga na Agencijata za dràvni slu`benici.

GET be{e informiran deka Agencijata e vo proces na izgotvuvawe na

“Nacionalen sistem za koordinacija na obukata i stru~noto usovr{uvawe”

na dràvnite slu`benici vo op{ti ramki. Agencijata bi ja vr{ela

koordinacijata na obukite, me|utoa konkretnata obuka normalno bi se

izveduvala od organite vo respektivnite resori.

59.Agencijata za dràvni slu`benici se zanimava so koordinacija na

obukata na dràvnite slu`benici, no ne i na drugite slu`beni lica. Ne

postoi koordinacija na obukata, koja se obezbeduva za drugite slu`beni

lica.

Sudir na interesi

60.Ustavot i Zakonot za spre~uvawe na korupcijata ja davaat zakonskata ramka

za spre~uvawe na sudirot na interesi na javnite slu`benci; opredeleni

dopolnitelni pravila za posebnite kategorii na javni slu`benici se

utvrdeni vo drugi zakoni, na primer, vo Zakonot za izbor na pratenici

i Zakonot za dràvni slu`benici, kako i vo sektorskite kodeksi za

eti~ko odnesuvawe, da se vidi podolu. Zakonot za dràvni slu`benici

gi obvrzuva oie lica da gi izvr{uvaat obvrskite i dol`nostite

nepristrasno, bez politi~ko vlijanie (so Pravilnikot za vrabotuvawe

isto taka se zabranuva Agencijata da gi intervjuira kandidati za nivnoto

politi~ko ubeduvawe ili pripadnost) ili finansiski interes. Pokraj

toa, dràvniot slu`benik e dolèn da go izvesti svojot pretpostaven za

neustavni ili protivzkonski naredbi i e obvrzan da ~uva dràvni tajni.

Osven toa, Kodeksot za eti~ko odnesuvawe na dràvnite slu`benici

sodrì dopolnitelni detalni pravila za sudirite na interesi od

politi~ki i finansiski aspekt (~len 8). Kodeksot sodrì i odredbi za

li~ni sudiri na interes (semejni, itn.).

61.Nema posebni zakonski odredbi za periodi~na rotacija na personalot,

244


osven vo carinata, kade po pravilo se primenuva rotacija.

62.Pojavata na odlevawe na dràvnite slu`benici vo privatniot sektor

ne e izri~ito uredena, me|utoa, vo Kodeksot za eti~ko odnesuvawe na

dràvnite slu`benici se naveduva deka ne se dozvoluva dràvnite

slu`benici da prifa}aat idni dogovori za vrabotuvawe vo drugi lica

ili organi koi imale ekonomski interes vo organot vo koj bil vraboten

dràvniot slu`benik vo tekot na izminatite tri godini (~len 8).

Kodeksi za odnesuvawe/etika

63.Vrz osnova na Zakonot za dràvni slu`benici (~len 18.3), direktorot

na Agencijata za dràvni slu`benici donese Kodeks za eti~ko

odnesuvawe na dràvnite slu`benici vo 2001 godina. Vo Kodeksot se

tretiraat osnovnite principi kako zakonitost, ednakvost, stru~nost,

nepristrasnost i nezavisnost. Toj gi opfa}a i sudirite na interesi,

transparentnosta, podarocite (da se vidi podolu), odnosite so javnosta,

itn.

64.Ponatamu, GET be{e informiran deka postojat sli~ni kodeksi na eti~ko

odnesuvawe za drugi administracii koi ne se opfateni so pravilata

za dràvnata slu`ba, na primer, za dano~nite slu`benici, policijata,

carinata i sudstvoto. Vo ovie kodeksi ne se sodràni sankcii, bidej}i

tie pretstavuvaat sostaven del na kolektivnite dogovori sklu~eni na

nivo na sekoja institucija.


65.GET be{e informiran deka kako rezultat na maliot broj dràvni

slu`benici, postojat samo nekolku slu~ai na nepo~ituvawe na Kodeksot

za eti~ko odnesuvawe na dràvnite slu`benici (vo Ministerstvoto za

vnatre{ni raboti, samo eden slu~aj).

Podaroci

66.Soglasno Zakonot za spre~uvawe na korupcijata (~len 31), javnite

slu`benici ne smeat da primaat podaroci ili vetuvawa za podaroci,

osven vo onie slu~ai kade takvite podaroci imaat mala vrednost (na

primer, knigi, suveniri, itn.). Pokraj toa, dve odluki na Vladata,

doneseni vo 2002 i 2003 godina, konkretno go ureduvaat primaweto

i davaweto na podaroci od stranski pretstavnici, {to sekoga{ treba

da se registrira od strana na Ministerstvoto za finansii, a tie da se

245

otstapat vo sopstvenost na dràvata sekoga{ koga vrednosta e pogolema

od 100 evra.

67.Kodeksot za eti~ko odnesuvawe na dràvnite slu`benici predviduva

deka dràvnite slu`benici ne smeat da imaat korist ili da davaat korist

{to proizleguva od nivniot status, ili da koristat informacii za li~na

korist (~len 5), i ne smeat da baraat nitu da prifa}aat podaroci koi bi

moèle ili bi izgledalo deka moè da vlijaat na nivnite odluki (~len

9).

Prijavuvawe na korupcija

68.Zakonot za spre~uvawe na korupcijata opredeluva deka sekoe lice koe

otkrilo delo povrzano so korupcija ne treba da bide goneto i treba da mu

se pruì soodvetna za{tita. Ovoj zakon isto taka predviduva deka liceto

koe svedo~elo vo postapka za delo na korupcija, ima pravo na nadomest

na {teta {to toa lice (ili ~lenovite na negovoto semejstvo) ja pretrpele

kako rezultat na svedo~eweto.

69.Kako {to e navedeno pogore, Zakonot za dràvni slu`benici gi obvrzuva

dràvnite slu`benici da prijavat protivzakonski naredbi, me|utoa

ne sodrì konkretna odredba za prijavuvawe na krivi~ni dela (na

korupcija), nitu pak takvo pravilo e sodràno vo Kodeksot na eti~ko

odnesuvawe. Pravilata za carinata, pak, sodràt obvrska za prijavuvawe

na korupcija.

Disciplinska postapka

70.Site dràvni slu`benici, osven dràvniot sekretar odnosno

generalniot sekretar (najvisokoto nivo), odgovaraat disciplinski

vo slu~aj na povreda na slu`benata dol`nost vo soglasnost so Zakonot

za dràvni slu`benici. Dràvnite slu`benici moàt da odgovaraat

disciplinski za disciplinska neurednost (polesna povreda na

slu`benata dol`nost) i za disciplinski prestap (zna~itelna povreda

na slu`benata dol`nost). Disciplinskata neurednost moè da dovede do

namaluvawe na platata vo visina do 10%. Odlukata so koja se izrekuva

ovaa merka ja donesuva ministerot ili drug funkcioner, po prethoden

pismen izve{taj od neposredno pretpostaveniot dràven slu`benik.

Disciplinskata postapka za pote{ki disciplinski povredi odnosno

disciplinski prestapi ja sproveduva Disciplinska komisija, koja

podnesuva predlog za merkata (namaluvawe na plata vo visina do 30%

246


ili prestanok na rabotniot odnos) do ministerot ili drug funkcioner

koj odlu~uva. Protiv odlukata za izre~enata disciplinska merka moè

da se podnese àlba do Agencijata za dràvni slu`benici. Krivi~nata i

prekr{o~nata odgovornost ne ja isklu~uvaat disciplinskata odgovornost

na dràvnite slu`benici.

b. Analiza

71.Korupcijata ve}e dolgo vreme se smeta za seriozen problem vo javnata

administracija vo Republika Makedonija. Samite organi ja opi{aa

javnata administracija kako netransparentna, ispolitizirana i vo

mnogu golem stepen vgraden nepotizam. Pokraj toa, obezbedenite uslugi

se opi{ani kako neprofesionalni i so slab kvalitet. Kako posledica na

toa, borbata protiv korupcijata be{e, no i ponatamu e eden od glavnite

prioriteti na Vladata. Te{ko e da se oceni do koj stepen se menuva

situacijata vo otsustvo na redovni studii za pojavata na korupcija. 26

72.Kako i da e, be{e o~igledno deka vo poslednite godini se prezemeni

impresiven broj na merki, opfa}aj}i pove}e oblasti na javnata

administracija, so cel da se obezbedi administracija zasnovana vrz

evropskite standardi. Edna od pozna~ajnite merki e formiraweto

na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. O~igledno,

ovoj samostoen i nezavisen organ osnovan so zakon e vaèn faktor za

kontinuirana borba protiv korupcijata. Dràvnata komisija ima i

preventivna uloga i istra`ni ovlastuvawa, pri {to vtoroto se odnesuva

na sudiri na interesi na javnite slu`beni lica.


73.Dràvnata komisija izgotvi Dràvna programa za prevencija i represija

na korupcijata, koja{to e izvonredno seopfatna i gi opfa}a re~isi site

sektori na dràvata, vklu~uvaj}i ja i javnata administracija. Dràvnata

komisija ja naglasi va`nosta od politi~ka volja i konsenzus vo pokrepa

na Dràvnata programa, me|utoa GET be{e zapoznaen so faktot deka nitu

Vladata, nitu Parlamentot ne ja usvoile formalno ovaa programa. GET

zabeleùva deka Zakonot za spre~uvawe na korupcijata eksplicitno ne

predviduva takvo usvojuvawe, no sepak smeta{e deka nepostoeweto na

potvrduvawe na edno taka visoko nivo pretstavuva glaven nedostatok,

na {to be{e poso~eno i od nekolku sogovornici so koi se sretna za

vreme na posetata. Spored misleweto na GET, formalnoto usvojuvawe

na Programata od Vladata bi ja izrazila jasnata opredelba za aktivno

26 Da se vidi Izve{tajot na GREKO od prviot krug na ocenka za po~ituvawe na uslovite

vo Republika Makedonija” (Greco RC-I (2004)15, preporaka I).

247

sproveduvawe na antikorupciskite politiki. Zatoa, GET prepora~uva

Vladata formalno da ja usvoi Dràvnata programa za prevencija i

represija na korupcijata.

74.Pokraj toa, Dràvnata programa e nadopolneta so akcionen plan za

implementacija na predloènite reformi (“Matrica”). GET be{e mnogu

impresioniran od detalnosta, kako i od vremenskata ramka predvidena

za reformite. Toj be{e na mislewe deka sledej}i ja gornata preporaka, bi

bilo podobro Matricata isto taka da e usvoena formalno od Vladata.

75.GET nakratko be{e zapoznat so golemite tekovni napori za reforma na

lokalnite vlasti. Toa osobeno podrazbira deka odredeni funkcii i

nadle`nosti, koi vo minatoto bile isklu~ivo dovereni na dràvnite

organi, sega }e gi izvr{uvaat samite lokalni organi, na primer, vo

oblasta na odano~uvaweto. Takvata decentralizacija posobeno }e gi

optovari lokalnite vlasti za obezbeduvawe na razli~ni mehanizami

za integritet i kontrola vo svojata rabota, zatoa {to reformite moè

da otvorat nesakani pati{ta za zloupotreba na vlasta, itn. GET ne be{e

vo mo`nost detalno da ja razgleda obemnata i nova zakonska regulativa

{to obezbeduva reforma na lokalnite vlasti, no ne naide na nekoi

posebni nedostatoci vo odnos na spre~uvaweto na korupcijata. Me|utoa,

GET notira{e deka Dràvnata programa posebno ne se fokusira na

korupcijata na nivo na lokalnite vlasti. GET prepora~uva da se vklu~at

antikorupciski merki vo odnos na lokalnite vlasti kako posebna tema

vo Dràvnata programa za borba protiv korupcijata i da se vidi deka

tie se primenuvaat vo praktikata. Toa bi moèlo da posluì na celta za

spravuvawe so problemite vo oblast koja vo pove}e evropski zemji se

smeta za osobeno izloèna na korupcija 27 .

76.Transparentnosta na javnata administracija e u{te edna oblast od

osoben interes. Kako {to e poso~eno vo nekolku izve{tai za ocenka na

GREKO, pristapot do informaciite od javen karakter e vaèn faktor

za sozdavawe sovremena administracija i se smeta za klu~en faktor

vo spre~uvaweto i vo otkrivaweto na korupcijata. Toa e potvrdeno

vo Dràvnata programa i Matricata, a GET be{e informiran deka

od 2003 godina vo podgotovka e Predlog zakon za sloboden pristap do

informacii od javen karakter. Pokraj toa, upotrebata na sredstva za

elektronska komunikacija e sektor vo brz podem; GET be{e informiran

za golem broj proekti naso~eni kon podobruvawe na pristapot do

27 Vlastite istaknaa deka po posetata na GET, Dràvnata komisija usvoila Aneks na

Dràvnata programa za 2005 godina (vo juni 2005), koj sodrì merki za spre~uvawe

na korupcijata vo ramki na lokalnite vlasti.

248


informacii preku Internet. Spored misleweto na GET, ovoj razvoen

trend treba da se nadgradi so razvivawe kultura na e-vlada, zasnovana

na principi i metodi za koristewe na ovie merki (kako da se odgovori

na baraweto na informacii, vo koj vremenski rok). GET ne sretna nekoja

razviena aktivnost vo ovaa konkretna oblast. GET prepora~uva itno da

se donese osnovna zakonska regulativa za pristapot do informacii od

javen karakter i da se razrabotat sovremeni principi i postapki za “evlada”.

77.Postojat mnogu kontrolni mehanizmi i tela koi ja kontroliraat

javnata administracija, i vnatre{ni i nadvore{ni. Ombudsmanot,

tradicionalno e nadleèn da postapuva po pretstavki od gra|ani za

lo{o postapuvawe na administracijata. Me|utoa, toj ne postapuva po

anonimni pretstavki, a moè da pokrene inicijativa za poveduvawe

istraga po slu`bena dol`nost. GET go razgleda godi{niot izve{taj (2003

godina) na Ombudsmanot, kade toj ja opi{uva situacijata vo odnos na

korupcijata vo zemjata na sledniot na~in: “ako go dodademe faktot deka

gra|anite ja imaat zagubeno doverbata vo instituciite na sistemot i

funkcioniraweto na pravnata dràva, kade gra|anite veruvaat deka ne

moè da se ostvari pravo bez potkup, korupcija, prijateli, nepotizam,

~lenstvo vo politi~ka partija ili sli~no, moè da uvidime deka

sostojbata e navistina te{ka za funkcionirawe na bilo koja institucija,

a u{te pote{ko za Ombudsmanot...”. Vo toj kontekst, GET be{e iznenaden

koga slu{na deka Ombudsmanot, koj vo 2003 godina primil okolu 2.600

pretstavki, “nikoga{ ili retko sretnal slu~ai na korupcija”. Spored

misleweto na GET, Ombudsmanot treba pove}e

Republika Makedonija i

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles