Moja druga likovna ustvarjalnica - priročnik za učitelja

devetletka.net

Moja druga likovna ustvarjalnica - priročnik za učitelja

MATJAÆ DUH

TOMAÆ ZUPAN»I»

PRIRO»NIK K SAMOSTOJNEMU

DELOVNEMU ZVEZKU ZA LIKOVNO

VZGOJO V DRUGEM RAZREDU


PREDGOVOR

Druga likovna ustvarjalnica je namenjena uËencem drugega razreda

osnovne πole, torej tistim otrokom, ki so stari sedem let.

Ustvarjalnica je strokovno utemeljeno delovno gradivo, namenjeno uporabi

pri urah likovne vzgoje v drugem razredu osnovne πole, kjer lahko posamezne

naloge uporabimo kot uvodno motivacijsko sredstvo ali kot ogrodje za dodatno

delo za uËence in uËenke, ki morda prej kot njihovi soπolci konËajo z delom

ali jih doloËena likovna problematika bolj pritegne.

Nikakor pa naloge v likovni ustvarjalnici ne morejo nadomestiti samostojnega

dela pri urah likovne vzgoje. Bogastvo likovno-ustvarjalnega dela v naπih

πolah naj πe naprej temelji na individualno zastavljenih in zelo raznolikih urah

likovne vzgoje, ki jih ustvarjalno naËrtujejo in izvajajo razredne uËiteljice,

uËitelji in vzgojiteljice.

Ustvarjalnica je uporabna tudi v domaËem okolju, saj omogoËa starπem,

ki æelijo na likovnem podroËju prispevati k otrokovem razvoju, ne vedo pa kako

se tega primerno lotiti, da se z otrokom kakovostno likovno igrajo (in se morda

tudi sami kaj nauËijo).

Likovna ustvarjalnica se razlikuje od priroËnikov in delovnih zvezkov tipa

”kako se nariπe to in ono”, ”uËimo se risati” in podobnih, saj je zasnovana

likovno-didaktiËno strokovno in temelji na najsodobnejπih likovno-pedagoπkih

spoznanjih.

Likovne igre v ustvarjalnici so zasnovane tako, da kar v najveËji meri skrbijo

za ohranjanje in razvijanje otrokovih ustvarjalnih potencialov, da razvijajo njegov

samosvoj in nepotvorjen predstavni svet ter nikakor ne posegajo vanj

s πablonami, stereotipi in likovnimi kliπeji.

Naloge v ustvarjalnici so usklajene z uËnim naËrtom za likovno vzgojo in

pomagajo pri doseganju ciljev pri likovnih podroËjih risanja, slikanja, grafike

kiparstva in oblikovanja prostora. Z nalogami likovne ustvarjalnice razvijamo

otrokove likovne sposobnosti na starostno in razvojno primerni stopnji ter ga

na neprisiljen, kratkoËasen naËin uvajamo v izredno lep in neskonËno bogat

likovni svet.

Avtorja


SPLO©NA NAVODILA

V drugem razredu osnovne πole je likovni vzgoji namenjenih 70 ur v

πolskem letu, kar pomeni 2 uri vsak teden. Teh 90 minut pouka pri likovni

vzgoji v drugem razredu je smiselno izvesti tako, da pri reπevanju enostavnih

likovnih nalog (risanje, slikanje s suhimi materiali) obËasno izvedemo loËeno

dve didaktiËni enoti, ki predstavljajo tematski sklop. Vsak etapa traja 45

minut. Zahtevnejπe likovne naloge obiËajno izvajamo v blok uri (90 minut).

Likovna ustvarjalnica je namenjena kot spodbuda pri problemskem reπevanju

likovne naloge, kot vsebina likovno ustvarjalnega dela in kot izhodiπËe za

vrednotenje likovnih del. UËenci lahko naloge v ustvarjalnici reπujejo v zaËetku

uËne ure pri pouku likovne vzgoje, ali pa se jih lotijo po konËanem likovnem

delu. Naloge na delovnih listih pa so lahko tudi samostojne didaktiËne enote,

ki jih uËenci aktivno reπujejo.

Nekatere naloge imajo veË etap, ki jih lahko uËenci spoznavajo postopno,

lahko pa se k njim obËasno vraËajo in jih ponovno raziskujejo ter si tako razvijajo

obËutek za likovnost. Nekaj nalog je koncipiranih tako, da si sledijo. Tako

je npr. nalogo Vaza z roæami potrebno izvesti pred nalogo Skrite æivali, saj pri

slednji uporabimo ostanke barvnih papirjev. Podobno je pri nalogah NaËrtovanje

nenavadne hiπe in Nenavadna hiπa, saj uËenci pri slednji nalogi smiselno

razvijajo zamisli, ki so jih realizirali v kolorirani risbi. Tudi nalogo »arovnija

monotipija je smiselno spoznavati pred nalogo Barvni odtis, tako da uËenci

postopno spoznavajo najprej Ërno-belo in nato barvno monotipijo.

Otrok naj naloge reπuje po svoje. Zavedajmo se zlatega pravila dobrega

likovnega ustvarjanja, ki pravi, da so pravila zato, da se jih ne dræimo.

Otroku le predstavimo osnovno idejo vsake posamezne naloge, vendar je

vsak odmik od zastavljenih navodil, vsaka drugaËna pot, ki jo bo pri delu

ubiral otrok, veË kot zaæelena.

DrugaËne, razliËne pristope, ki jih bodo ubirali uËenci, je potrebno pred

razredom posebej omeniti in pohvaliti. UËenci naj ne dobijo vtisa, da se

naloge v ustvarjalnici reπuje ”prav” ali ”narobe”.

Pravilne so »ISTO VSE likovne reπitve, tudi tiste, ki odstopajo od

podanih pravil, kjer se vam bo zdelo, da ”uËenec ni razumel navodil pravilno”.

Vsaka negativna kritika bo v uËencih zasejala dvom o svojih sposobnostih

in namesto, da bi odprto raziskovali likovne zanke in uganke, se

bodo nalog v ustvarjalnici bali in se je izogibali. Tega pa seveda vsi skupaj

ne æelimo.

Pravilno je torej skratka vse, kar upoπteva pravila ustvarjalnega,

izvirnega, drugaËnega, samosvojega likovnega izraæanja.

In morda πe to: v ustvarjalnici se riπe in izrezuje samo prostoroËno, brez

uporabe ravnil, πablon in drugih pomagal, otroka se vzpodbuja le verbalno in

ne npr. z uËenjem risanja in podobnimi ustvarjalnost zavirajoËimi naËini.


PODPIS PO KITAJSKO

NAMEN

Namen naloge je spoznavanje moænosti risanja s tuπem in ËopiËem ter spoznavanje

tekoËih risarskih materialov (standardi znanja). UËenci si izmiπljajo

svoje kitajske pismenke, ki so podobne pravim. Pri tem uporabljajo srednje

debel akvarelni ËopiË. Pismenke riπejo s sproπËenimi Ërtami razliËnih dolæin

in smeri in jih nizajo od zgoraj navzdol. Z razliËnimi pritiski ËopiËa nariπejo

razliËno debele Ërte.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Razlikujejejo Ërte, narisane prostoroËno in z razliËnimi pripomoËki,

ter opiπejo znaËilnosti linij, narisanih s tekoËimi materiali.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Pridobivajo obËutek za razliËnost Ërt in se navajajo na sproπËeno Ërtno

izraæanje ter razvijajo obËutek za razliËnost sledi tekoËih materialov.

LIKOVNO IZRAÆANJE

S tekoËimi materiali prostoroËno riπejo sklenjene in nesklenjene Ërte ter

nizajo in kriæajo Ërte v razliËni gostoti.

NALOGA

Oglej si kitajske pismenke. Zamisli si svoje ime in priimek, zapisana po kitajsko.

»rke si izmisli sam.

1. »opiË namoËi v Ërn tuπ.

2. Pri risanju kitajskih Ërk dræiπ ËopiË navpiËno na podlago.

»rke riπi od zgoraj navzdol.

3. Uporabi Ëim veË razliËno dolgih in debelih Ërt. Dodaj tudi kakπno piko.

NASVET

Pri tej nalogi posveËamo najveË pozornosti razvoju otrokove domiπljije,

saj si mora fantazijske kitajske pismenke izmisliti sam.

Otroka usmerjamo v uporabo razliËno dolgih Ërt, na risanje Ërt v razliËnih

smereh (navpiËne, vodoravne in poπevne) ter na to, da poskuπa narisati

razliËno debele Ërte.

Tudi posamezna Ërta je lahko najprej tanka in se nato z moËnejπim pritiskom

ËopiËa na podlago razπiri.

Pomen napisanega si otrok izmisli.


JESENSKI GOZD

NAMEN

Pri tej nalogi se uËenci sreËujejo z osnovami meπanja barv. Spoznavajo, da je

veËina barv meπanih in prepoznajo nemeπano in meπano barvo (standardi

znanja). Prav tako spoznavajo pojem sorodnih barv. Z barvanjem v razliËnih

smereh s suhimi materiali razvijajo svoj obËutek za razgibano slikarsko

povrπino. Na fotografiji in neposredno v okolju in naravi opazujejo primere

nemeπanih in meπanih barv.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA SLIKANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Pojasnijo razlike med nemeπanimi in meπanimi barvami ter naπtejejo

primere nemeπanih in meπanih barv v okolju in naravi. Spontano spoznajo

postopke meπanja barv in poimenujejo barve. Spoznajo osnovne postopke

slikanja.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Razvijajo obËutek za postopno meπanje barv in si privzgajajo doslednost

pri meπanju barv. Razvijajo obËutek za meπanje barv in se navajajo na

spontano izraæanje in posredovanje individualnih znaËilnosti izraza.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Z barvno linijo in ploskvijo naslikajo sliko z motivom ter meπajo barve

po predstavljenih postopkih.

NALOGA

1. Na prazen list s poljubno barvo nariπi kroπnje dreves v gozdu.

2. Ker je jesen, so kroπnje obarvane v razliËnih rjavih barvah. Poslikaj jih Ëim

bolj pisano. Rjave barve dobiπ z meπanjem ostalih barv.

NASVET

Pri tej nalogi spodbujamo ”ËeËkanje”, nanaπanje razliËnih barvnih tonov enega

prek drugega v razliËnih smereh, z razliËnimi pritiski, razliËne intenzivnosti.

KonËni izdelek naj bo preplet in Ëim bolj pisana mnoæica barvnih tonov, jesenski

gozd, s poudarkom na kroπnjah, manj kot na risanju dreves z debli in vejami.

Bistvo naloge je v ËimveËjem nanaπanju barvnih plasti eno Ëez drugo.


DLAN ÆIVAL

NAMEN

Namen te naloge je razvoj otrokove domiπljije in likovne predstavljivosti, ob

tem pa, zaradi izbrane likovne tehnike, πe navajanje na izvajanje posameznih

likovnih postopkov. Naloga uËence uvaja tudi v smiselno uporabo meπanih

likovnih tehnik. UËenci razloËijo pojme tiskanje, odtis (standardi znanja).

Odtise svobodno vkljuËijo v likovno povezano celoto.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA GRAFIKE

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Razloæijo pojme tiskarstvo, tiskanje, odtis in spoznajo postopke za izvedbo

najpreprostejπih grafiËnih tehnik ter ob primerjavi slike in odtisa

pojasnijo razliko.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Razvijajo tipne zmoænosti in obËutek za red in Ëistost izdelka.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Uredijo kompozicijo in samostojno tiskajo s peËatniki (roke, prstki).

NALOGA

1. S tempera barvami zmeπaj novo, zanimivo barvo.

2. Vzemi πirok ËopiË in si z barvo premaæi dlan.

3. Dlan odtisni na papir tako, da bodo prsti obrnjeni navzdol.

4. Odtis spremeni v æival. S tanjπim ËopiËem ali s prsti doslikaj oËi, okle, uπesa,

rogove, lise, rep … k pri tem uporabi druge barve.

»e æeliπ, na podoben naËin zapolni tudi ozadje.

NASVET

UËenci uporabljajo gosto, pastozno tempera barvo. Pri nanaπanju naslednjih

barv se mora spodnja plast barve dobro posuπiti. UËenci naj iz odtisa dlani

ustvarijo najrazliËnejπe æivali (slon, pujs, pajek, hobotnica, æelva, riba …).

Barve so lahko povezane z realnimi barvami ali pa popolnoma samostojno

izbrane. Bolj kot realistiËno ujemanje barv z motivom (npr. siva — slon, rdeËa —

morska zvezda) spodbujamo ustvarjalno in likovno zanimivo barvo izbiro.


VO©»ILNICA

NAMEN

UËenci si pri tej nalogi urijo roËne spretnosti, ob tem pa se seznanjajo s preprostimi

primeri vboËenih in izboËenih oblik. Razloæijo pojem upogibni materiali

in prepoznajo pojem nizanje (ponavljanje) oblik (standardi znanja). Pri veË

zgibih na istem robu razvijajo obËutek za ritem, ki ga z izmenjavanjem

vboËenih in izboËenih oblik stopnjujejo.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA KIPARSTVA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Naπtejejo kiparske materiale (trde, mehke, upogibne) in razloæijo pojme:

celota, sestavni deli kipa.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Razvijajo obËutek za tretjo dimenzijo in roËno spretnost pri uporabi

razliËnih materialov in orodij ter smisel za enakomerno nizanje oblik.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Oblikujejo preproste kiparske oblike iz upogibnega materiala in ritmiËno

oblikujejo kiparske oblike iz ploskovitega materiala.

NALOGA

1. Priloæeni list papirja razreæi po Ërtkanih Ërtah. Dobil si tri voπËilnice.

2. Preloæi jih po sredini, kjer je papir prepognjen.

3. Na prvi voπËilnici sta zarezi. VoπËilnico prepogni tako, da bo podobna tisti

na spodnji sliki.

4. Drugi prepogibanki zareæi po svoje in ustvari πe dve voπËilnici. Pri tem naj ti

pomaga odrasla oseba.

5. VoπËilnice pobarvaj, poriπi, popiπi …

NASVET

UËenci bodo najverjetneje potrebovali pomoË pri pregibanju prve voπËilnice,

ki je predstavljena na sliki.

Prav tako bodo najverjetneje potrebovali pomoË pri zarezovanju v naslednje

voπËilnice.

Zarezuje se v delu, kjer je voπËilnica prepognjena, in ne pregloboko. Zarez

mora biti vedno parno πtevilo.


NA»RTOVANJE

NENAVADNE HI©E

NAMEN

Pri risanju preproste risbe (naËrta) za nenavadno hiπo otrok razvija likovno

predstavljivost in vizualni spomin. Priloæene fotografije imajo namen spodbuditi

domiπljijo pri snovanju lastne risbe. UËenec pripoveduje in razlaga svojo

risbo, kjer poimenuje in opredeli Ërtno izpolnjeno ploskev in neizpolnjeno

ploskev ter opiπe bogatitev narisanega motiva (standard znanja).

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Naπtejejo primere, kaj v naravi in okolju vidijo kot razliËne Ërte, in spoznajo

pojme: cela risalna ploskev, velikost risalne ploskve, neizpolnjena

ploskev. Spoznajo naËin risanja risbe od celote k podrobnostim.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Pridobivajo obËutek za razliËnost Ërt in se navajajo na samostojno izpolnjevanje

narisanih ploskev ter na risanje od celote k podrobnostim.

Razvijajo likovno domiπljijo in si privzgajajo vztrajnost.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Nariπejo risbo z motivom s prostoroËno Ërto (brez predhodno narisane

risbe) in jo obogatijo z razliËnimi Ërtami ter narisani motiv bogatijo

z izpolnjenimi ploskvami.

NALOGA

Dobro opazuj fotografije hiπ. Kakπne se ti zdijo? NaËrte za njih sta narisala

avstrijski in πpanski arhitekt. Bi bil rad tudi ti arhitekt in risal naËrte nenavadnih

hiπ?

1. Izberi poljubno risalo, ki puπËa temno sled, in nariπi svojo nenavadno hiπo.

2. Okna, vrata, okraske in drugo pobarvaj v barvah, ki so ti vπeË.

Si zadovoljen z naËrtom svoje nenavadne hiπe?

NASVET

UËenci opazujejo fotografije in z razliËnimi risali samostojno in po svoje riπejo

nenavadno hiπo. Izraæajo se Ërtno in uporabljajo razliËne Ërte po debelini,

dolæini, smeri in obliki ter zapolnijo celotno risarsko ploskev. Spodbujamo jih,

da k osnovnim oblikam hiπe dodajo razne dodatke (balkone, nenavadne

dimnike, okna in vrata razliËnih oblik ...). Posamezne dele hiπe (ploskve) ali pa

celotno hiπo lahko tudi poljubno obarvajo s trdimi slikarskimi materiali (suhe

barvice, flomastri).

UËenci povedo, kaj so narisali (kar se vidi), in opiπejo tudi notranjost svoje

nenavadne hiπe.


NENAVADNA HI©A

NAMEN

UËenci spoznavajo osnove arhitekture ter opiπejo bivalni prostor in notranji prostor

(standardi znanja). Pri oblikovanju urbanega prostora simulirajo gibanje po

prostoru in razlikujejo pojme: spredaj, zadaj, naprej, nazaj, levo, desno, poπevno,

ravno (standardi znanja). Z izrezovanjem in lepljenjem oblikujejo posamezne

elemente, ki jih povezujejo in sestavljajo v celovito prostorsko tvorbo. KonËno

podobo doseæejo tako, da doriπejo ali prilepijo nadrobnosti (okna, vrata, balkoni,

okraski na fasadi, stopnice, stebriËki …), ki so sestavni del nenavadne hiπe.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA PROS-

TORSKEGA OBLIKOVANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Naπtejejo zunanje oblike zgradb, notranjih prostorov in njihove velikosti

ter spoznajo delo naËrtovalca prostora (arhitekt).

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Se navajajo na usvajanje zahtevnejπih likovnih pojmov in razvijajo zmoænost

samostojnega interpretiranja ter privzgajajo smisel za izraæanje lastnih idej.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Gradijo razliËne oblike prostorov in oblikujejejo razliËne prostorske

tvorbe iz embalaænih πkatlic.

NALOGA

Iz priloæenih listov naredi nenavadno hiπo.

1. S prepogibanjem in lepljenjem papirja naredi razliËne sobice nenavadne hiπe.

Pri oblikovanju si pomagaj s prikazanimi primeri.

2. Sobice lahko poljubno skrajπaπ, prereæeπ in sestavljaπ v hiπo.

3. Da bo tvoja hiπa Ëimbolj zanimiva, dodaj razliËne stebriËke, balkone in streπice.

4. Hiπi nariπi tudi vrata in okna ter razliËne okraske. Te lahko tudi izreæeπ iz

dodanega potiskanega lista in prilepiπ.

Kako ti je vπeË tvoja nenavadna hiπa?

NASVET

Pri uËencih spodbujamo razliËne pristope k reπevanju likovne naloge. Izrezanim

in zalepljenim oblikam (oglatih, okroglih) prostorov lahko dodajo tudi embalaæne

πkatlice (πkatle od zdravil, zobnih krem …) in kartonaste tulce. Pri sestavljanju

in lepljenju si uËenci pomagajo z gumicami, sponkami ali πËipalkami za perilo.

Ko se zdi uËencu hiπa dovolj zanimiva (razgibana, nenavadna), likovno obogati

πe njeno zunanjost. Za to lahko uporabi priloæene barvne vzorce, ki jih izreæe

(iztrga), lahko pa jih tudi doriπe ali doslika s flomastri ali suhimi barvicami.

Ko so izdelki narejeni, lahko uËenci posamezne nenavadne hiπe postavijo

v urbano celoto nenavadne ulice ali trga.


IVJE NA VEJI

NAMEN

UËenec s pomoËjo fotografij spozna, kaj v naravi in okolju vidi kot razliËne

Ërte. Z izbranimi risali, ki puπËajo svetlo sled, polni format z razliËnimi Ërtami.

Primerja znaËilnosti linij, narisanih s tekoËimi in trdimi materiali. Motiv uËencu

omogoËa svobodno igro z razliËnimi vrstami Ërt, ki jih razlikuje, in opredeli

pojem Ërtno izpolnjena ploskev (standardi znanja). Pri polnjenju risalne

ploskve se uËenec navaja na natanËnost in doslednost.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Naπtejejo primere, kaj v naravi in okolju vidijo kot razliËne Ërte, in spoznajo

pojem linijsko izpolnjena ploskev. Prepoznajo risalo po znaËilnostih

trdih materialov in opiπejo znaËilnosti linij, narisanih s tekoËimi materiali

in razliËnimi pripomoËki.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Pridobivajo obËutek za razliËnost Ërt in se navajajo na sproπËeno Ërtno

izraæanje pri risanju risbe od celote k podrobnostim. Razvijajo likovno

domiπljijo in bogatijo smisel za gosto in redko nizanje Ërt ter se navajajo

na razliËno kombiniranje trdih in tekoËih materialov.

LIKOVNO IZRAÆANJE

S prostoroËno Ërto (brez predhodno narisane risbe) nariπejo motiv

s kombinacijo trdih in tekoËih materialov ter ga Ërtno obogatijo.

NALOGA

Dobro opazuj fotografije dreves.

Debla in veje prepoznaπ kot Ërte razliËnih oblik, debelin in smeri.

Nariπi eno ali veË dreves s kratkimi ali dolgimi vejami, ki bodo razliËno debele

in bodo rasle v vse smeri.

NASVET

Z aktivnim opazovanjem in primerjanjem uËenci poiπËejo, kaj v naravi in okolju

vidijo kot razliËne Ërte. Opazujejo drevesa, kjer debla in veje prepoznajo kot

Ërte. Te so razliËne po debelini, dolæini, smeri in obliki. Z izbranimi risali, ki

puπËajo svetlo sled, uËenci riπejo drevo (drevesa), tako da zapolnijo celotno

risarsko ploskev.

Na narisanih drevesih primerjajo znaËilnosti linij, narisanih s tekoËimi in trdimi

materiali in uËinkovanje svetle linije na temni podlagi.

Izvedena naloga je lahko osnova (ali spodbuda) za risanje skupne risbe velikega

formata, kjer bi uporabili pridobljena znanja in izkuπnje. Podoben motiv bi lahko

risali s kredami na πolsko tablo ali pa na asfaltne povrπine v πolskem okolju.


UMETNINA NA MOJ NA»IN

NAMEN

Pri likovnem izraæanju na podlagi neposrednega opazovanja umetniπkega del

se uËenci seznanjajo z umetninami, in razvijajo obËutek za likovno komponiranje.

Razlikujejo pojme slika, slikar, umetniπko delo (standardi znanja). UËenci

na tej starostni stopnji umetniπkega dela ne kopirajo, ampak ga prevajajo

v svoj likovni jezik.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA SLIKANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Na umetniπkem delu ugotovijo naËin izraæanja z barvno linijo in ploskvijo

ter poimenujejo barve. Opiπejo barve na umetniπkih delih, spoznajo

osnovne postopke slikanja slike in spoznajo posebnosti uporabe enovitega

materiala za slikanje.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Razvijajo obËutljivost za orientacijo na slikovni ploskvi in si z uporabo

raznovrstnih trdih slikarskih materialov privzgajajo smisel za njihovo

razliËno izbiro. Navajajo se na doslednost, vztrajnost in doslednost.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Brez predhodno narisane risbe naslikajo sliko z barvno linijo in ploskvijo.

NALOGA

Oglej si sliko tihoæitje z rdeËima vazama, ki jo je naslikal Gojimir Anton Kos.

1. V prazen okvir na desni strani preslikaj sliko, ki si si jo ogledal.

2. Poskusi upodobiti Ëim veË podrobnosti, ki si jih opazil. Poskuπaj naslikati

Ëim bolj podobne barve. Sliki lahko tudi kaj dodaπ, joj spremeniπ …

3. »e æeliπ lahko sliko razreæeπ na manjπe kose, tako kot je oznaËeno na hrbtni

strani.

4. Dobil si sestavljanko, ki jo lahko ponovno sestaviπ. Pri tem si lahko pomagaπ

s sliko, ki si jo prej naslikal.

»e æeliπ, lahko reprodukcijo tihoæitja razreæeπ na manjπe kose, kot je oznaËeno

na hrbtni strani, in si narediπ svojo sestavljanko. Da boπ sliko laæje sestavil,

lahko opazujeπ svoje tihoæitje.

NASVET

Pri preslikovanju umetniπkega dela uËenci upoπtevajo izvirnik le delno.

Poskuπamo jih usmeriti v upoπtevanje osnovnih kompozicijskih naËel, v barvno

ujemanje z originalom, v upodabljanje podrobnosti in podobno, vendar nikoli

ne zaviramo njihove lastne ustvarjalnosti. UËenci lahko dodajajo, spreminjajo

in prilagajajo lastno likovno delo svojim idejam, zamislim in æeljam.

Pri tej nalogi ponudimo uËencem katerokoli suho slikarsko likovno tehniko, lahko

pa umetnino preslikajo tudi z uporabo tempera barv in tanjπih slikarskih ËopiËev.


VAZA Z ROÆAMI — TIHOÆITJE

NAMEN

Pri tej nalogi se uËenci sreËajo z razliËnimi odtenki iste (zelene) barve. Vadijo

se v tonskem komponiranju in iπËejo svetlo-temna barvna nasprotja. Razloæijo

pojme svetla in temna barva ter svetlitev in temnitev barve (standardi znanja).

Namen naloge je tudi ta, da uËenci v tehniki lepljenke s trganjem in rezanjem

ustvarijo (spoznajo in poimenujejo motiv) tihoæitje.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA SLIKANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

OznaËijo posebnosti nastanka slike z lepljenjem barvnih ploskev (trganka,

rezanka) in loËijo svetle ter temne barve. DoloËijo najsvetlejπo in najtemnejπo

barvo in opiπejo posebnosti svetlih in temnih barv. Razloæijo posebnosti

razporejanja naslikanih podob po slikovni ploskvi.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Pridobivajo spretnost za pravilno uporabo barvnih materialov in njihovih

pripomoËkov in se navajajo na opazovanje razliËic ene barve na predmetih

v okolju ter rastlinah in æivalih v naravi. Razvijajo obËutljivost za

orientacijo na slikovni ploskvi in se navajajo na doslednost in vztrajnost.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Naslikajo sliko z omejeno paleto barv (tri barve) in oblikujejo kompozicijo

z lepljenjem barvnih ploskev.

NALOGA

1. Siva podlaga na sosednji strani je prt.

2. Nanj postavi vazo z roæami. Roæe boπ izdelal s trganjem in rezanjem

priloæenih barvnih listov.

3. Izpolni Ëim veËji del sive podlage.

Pomembno:

Vse ostanke barvnih papirjev shrani, saj jih boπ πe potreboval.

NASVET

UËenci mehke dele motiva (cvetovi, nekateri cvetni listi, resice …) trgajo,

likovno trde dele motiva (vaza, stebla …) pa reæejo. Odtenke barve med seboj

primerjajo in izbirajo med svetlimi in temnimi barvami, kadar æelijo poudariti

doloËene dele slike.

VeËje dele motiva uËenci izreæejo ali iztrgajo v celoti v enem kosu. Nikakor

jih ne usmerjamo v mozaiËno tehniko, kjer bi jih silili, da motiv sestavljajo

iz majhnih koπËkov.


»AROVNIJA MONOTIPIJA

NAMEN

UËenec spoznava osnove grafike, kjer loËi pojme tiskarstvo (grafika), tiskanje,

odtis, matrica in oznaËitev odtisa (standardi znanja). S preizkuπanjem ugotavlja

na odtisu, ob zrcalnosti podobe, tudi videz Ërt, narisanih z razliËnimi risali

(svinËnik, flomaster, prst). Pridobljene izkuπnje uporabi pri risanju motiva,

kjer poskuπa ob Ërtnem izrazu posamezne ploskve zapolniti tudi tonsko.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA GRAFIKE

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Razloæijo pojme tiskanje, odtis in spoznajo postopke za izvedbo najpreprostejπih

grafiËnih tehnik (monotipija) ter odkrijejo posebnosti oznaËitve

odtisa.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Postopoma se navajajo na izvajanje postopkov za izvedbo grafiËne

tehnike in razvijajo obËutek za red in in Ëistost izdelka.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Uredijo kompozicijo z razliËnimi risali in dobijo odtis.

NALOGA

1. Na sredini lista je temen pravokotnik. To je matrica, na kateri je barva.

2. Na oznaËeno mesto, prikazano na sliki, previdno poloæi priloæen list.

3. Z raznimi risali in tudi s prsti nariπi najrazliËnejπe Ërte.

4. Riπi le tam, kjer je pod listom temen pravokotnik.

5. Obrni list in poglej, kaj je nastalo. Dobil si odtis!

6. Primerjaj odtis z risbo na drugi strani. Kaj opaziπ?

7. Vzemi nov list in z razliËnimi pisali (lahko tudi s prsti) nariπi najljubπo æival.

8. »e rahlo dvigneπ list, lahko na drugi strani lista sproti opazujeπ, kaj nastaja,

in riπeπ tako dolgo, da ti bo risba vπeË.

Vpraπaj uËiteljico, na kakπen naËin lahko oznaËiπ svoj odtis. S svinËnikom

napiπi vrsto tehnike (monotipija), naslov grafike in svoje ime.

NASVET

UËenci poskuπajo z raznimi risali, prsti in drugimi pripomoËki (glavnik …)

narisati razliËne Ërte na papir. Pri tem pazijo, da riπejo le tam, kjer je matrica.

Na odtisu prepoznajo razliËne odtise narisanih Ërt in zrcalno podobo odtisa.

Pri risanju æivali spodbujamo uËence, da nariπejo Ëim veË podrobnosti in

uporabijo razliËna risala. Risanje z razliËnim pritiskom (risala, prst) daje odtisu

dodatne tonske kvalitete in bogati likovni izraz. Ko je monotipija gotova,

razloæimo uËencem, kako pravilno opremijo grafiËni list.


ROBOT

NAMEN

Pri tej nalogi uËenci usvajajo spretnosti pri manipuliranju z valovito lepenko.

Ukvarjajo se s problemi stojnosti, povezovanja delov valovite lepenke in naËini,

kako upodobiti preproste motive. Razloæijo pojme upogibni, naravni, umetni in

odpadni materiali (standardi znanja). Posamezne elemente med seboj povezujejo

v nove likovne celote ter se navajajo na doslednost in vztrajnost.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA KIPARSTVA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Razloæijo pojem kipar in naπtejejo kiparske materiale (mehke, upogibne)

ter razumejo pojme razgiban, narazgiban. Razloæijo pojme: celota, sestavni

deli kipa.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Razvijajo zmoænost dojemanja posebnosti kipa in obËutek za tretjo

dimenzijo ter se navajajo na oblikovanje stabilne in razgibane figure.

Razvijajo roËno spretnost pri uporabi razliËnih materialov in orodij.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Oblikujejo razgibane obhodne (prostostojeËe, sedeËe, leæeËe ... figure)

kiparske oblike iz enovitega materiala in jih sestavijo v kiparsko kompozicijo.

NALOGA

1. S pomoËjo odrasle osebe razreæi in zlepi valovito lepenko, tako da boπ dobil

razliËne valje. Primere vidiπ na spodnji sliki.

2. Iz valjev ustvari robota.

3. »e ti je ostalo πe kaj lepenke, lahko izreæeπ nekaj trakov, krogcev, ploπËic …

z njimi lahko dodatno opremiπ robota.

NASVET

Osnova za delo so valji iz valovite lepenke v razliËnih dimenzijah. Z njihovim

kombiniranjem naj otrok poskuπa ustvariti robota. Ta je lahko zelo abstrakten,

plod otrokove domiπljije. Ostanke, odrezke valovite lepenke naj otrok uporabi

za ponazoritev podrobnosti in podobno.


SKRITE ÆIVALI

NAMEN

Naloga je usmerjena v razvoj domiπljije in likovne predstavljivosti. UËenci

v nakljuËnih ostankih kolaæ papirja iπËejo oblike, ki jih spominjajo na razliËne

æivali. Æivali poskuπajo prepoznati v nakljuËnih ostankih barvnih papirjev, ne da

bi te dodatno obrezovali ali prilagajali zamislim. Pri risanju opiπejo bogatitev

narisanega motiva in spoznavajo razliËnost Ërt (standardi znanja).

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Razlikujejo sklenjeno in nesklenjeno Ërto in opiπejo njihove posebnosti.

Opredelijo posebnosti razporeditve narisanih podob po risalni ploskvi

in spoznajo naËin risanja risbe od celote k podrobnostim.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Navajajo se na sproπËeno Ërtno izraæanje in risanje od celote k podrobnostim.

Razvijajo likovno domiπljijo in se navajajo na sproπËeno risanje

podob.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Nariπejo risbo po postopku od celote k podrobnostim in narisani motiv

bogatijo z izpolnjenimi oz. neizpolnjenimi ploskvami, kjer nizajo in kriæajo

Ërte v razliËni gostoti.

NALOGA

1. Iz ostankov barvnih papirjev iz naloge Vaza z roæami poiπËi najbolj zanimive

kose.

2. »im veË jih nalepi na prazen prostor. Pazi, da se med seboj ne bodo dotikali.

3. Vsak kos, ki si ga nalepil, predstavlja neko æival.

4. Ali jo vidiπ? Nariπi ji oËi, uπesa, rogove ali kaj drugega, kar je za to æival

znaËilno.

To je tvoj æivalski vrt.

NASVET

Pri delu spodbujamo samostojno iskanje oblik, ki spominjajo na æivali

v ostankih kolaæa. Pri dorisovanju naj otroci nariπejo najpomembnejπe

znaËilnosti æivali, ki jo æelijo upodobiti (koπat rep lisice, velika uπesa zajca,

dolg vrat æirafe …).

Naloga je uspeπno reπena, Ëe tudi drugi uËenci prepoznajo upodobljeno æival

brez dodatne razlage, za katero æival gre.

V sklepnem vrednotenju lahko na frontalen naËin pripravimo prepoznavanje

æivali, kjer poskuπajo uËenci uganiti, katere æivali so upodobili njihovi soπolci.


POLETJE

NAMEN

UËenci so pri tej nalogi postavljeni v vlogo aktivnih opazovalcev umetniπkega

likovnega dela. Z obËutljivim opazovanjem in odËitavanjem barve prepoznavajo

delo umetnika, slikarja in razlikujejo pojme slika, slikar, umetniπko delo in

galerija (standardi znanja). Z opazovanjem in iskanjem ustreznih delov slike

uËenci razvijajo obËutek za loËevanje barv. Prepoznane dele slike oznaËijo

s poljubno, vendar enako barvo.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA SLIKANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Na umetniπkem delu opiπejo in poimenujejo barve ter ugotovijo naËin

izraæanja z barvno linijo in ploskvijo. Opiπejo posebnosti posameznega

slikarskega materiala (debelina sledi, barva, svetlost ...) ter loËijo svetle

in temne barve.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Razvijajo obËutljivost za orientacijo na slikovni ploskvi in se navajajo na

opazovanje razliËic ene barve na predmetih v okolju ter rastlinah in æivalih

v naravi.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Naslikajo sliko z barvnimi ploskvami z omejeno paleto barv (dve barvi).

NALOGA

Pred teboj je reprodukcija slike, ki jo je naslikala slikarka Ivana Kobilca.

Naslov slike je Poletje.

1. Dobro opazuj sliko in manjπe sliËice levo od nje. Ugotovi, katere so delci

slike Poletje.

2. Te delËke veËje slike oznaËi tako, da prazen prostor v kvadratu pobarvaπ

z isto barvo ali njenimi odtenki.

3. Kvadratke okoli ostalih koπËkov, pa pobarvaj z drugo barvo ali njenimi

odtenki.

NASVET

UËencu predstavimo umetniπko likovno delo in ga spodbudimo, naj opazuje

barve. UËenec spozna, da je umetniπko delo naslikala slikarka (Ivana Kobilca)

in da je razstavljeno v galeriji (Narodna galerija Ljubljana). Pri individualnem

reπevanju te likovne naloge lahko uËenci na reprodukcij samostojno iπËejo in

oznaËujejo ustrezne dele slike in tiste, ki to niso.

Nalogo lahko uporabimo tudi kot del uvodne motivacije, kjer se z uËenci

pogovorimo o motivu in barvah na sliki. Spoznajo mnoge odtenke (svetlitev

in temnitev) zelene barve.


IGRALO NA ©OLSKEM

DVORI©»U

NAMEN

Naloga razvija zmoænosti otrokove prostorske predstavljivosti. Pri sestavljanju

paliËne konstrukcije razloæijo njeno funkcionalnost in opisujejo gibanje (levo,

desno, poπevno, naprej, nazaj) po nastali prostorski tvorbi (standardi znanja).

Z manipuliranjem s papirnatimi profili si urijo roËne spretnosti in iznajdljivost

pri delu.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA PROS-

TORSKEGA OBLIKOVANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

LoËijo zunanji prostor od bivalnega prostora in spoznajo delo naËrtovalca

prostora (arhitekt) ter opiπejo opremo v prostoru glede na njen namen.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Razvijajo zmoænost samostojnega interpretiranja in privzgajajo smisel

za izraæanje lastnih idej.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Gradijo razliËne oblike prostorov iz razliËnih materialov in sestavljajo

razliËne prostorske tvorbe s sestavljenkami.

NALOGA

1. Priloæeni list papirja izreæi po Ërtkanih Ërtah.

2. Vsak trak prepogni po dolæini (pri tem naj ti pomaga kdo od odraslih).

3. Dobil si sestavne dele enostavnega otroπkega igrala (tobogane, lestve,

gugalnice, vrtiljaka …).

4. Sestavne dele zlepi z lepilom.

Nekaj primerov si lahko ogledaπ na spodnjih slikah.

NASVET

UËenci pri tem delu, ki je tehniËno malo bolj zahtevno, potrebujejo veË pomoËi

odraslih. Pomagamo jim samo v tehniËnem smislu, ideje, kaj in kako bi naredili,

naj izhajajo iz otrok.

Likovno ustvarjalno delo pa lahko organiziramo tudi v dvojicah, kjer uËenci

sodelujejo pri sestavljanju prostorskih tvorb. Izdelajo lahko samostojna ali

skupna likovna dela.


NA©A OGRAJA

NAMEN

Prek razliËnih fotografij (ograj) uËenec spoznava uËinek svetle linije na temni

podlagi in spoznava primere, kaj v okolju vidi kot razliËne Ërte. Opredeli pojma

Ërtno izpolnjena ploskev in risanje od celote k posameznostim (standardi

znanja) ter spoznava izrazne moænosti in lastnosti posameznih izbranih risal.

Pri samostojnem risanju podobnih oblik razvija obËutek za ritem, kompozicijo

in likovni red.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

S pomoËjo uËnega sredstva pojasnijo razliËnost Ërt, naπtejejo primere,

kaj v naravi in okolju vidijo kot razliËne Ërte, ter razlikujejejo Ërte,

narisane prostoroËno in z razliËnimi pripomoËki.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Pridobivajo obËutek za razliËnost Ërt in se navajajo na sproπËeno Ërtno

izraæanje ter razvijajo obËutek za razliËnost sledi trdih materialov.

Bogatijo smisel za gosto in redko nizanje Ërt ter privzgajajo vztrajnost.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Riπejo Ërte z razliËnimi trdimi materiali na ustrezno (tonirano) podlago,

nizajo in kriæajo Ërte v razliËni gostoti ter nariπejo motiv z velikimi

podobami in narisane ploskve obogatijo s Ërtami.

NALOGA

1. Dobro si oglej slike ograj. Ograje so videti kot splet Ërt razliËnih oblik,

debelin in smeri.

2. Na temen list nariπi Ëim bolj zanimivo ograjo.

3. Zamisli si, da je za ograjo skrit sosedov kuæa. Boπ narisal tudi njega?

NASVET

UËenec samostojno izbere ustrezna risarska orodja in materiale. Izraæa se

s svetlo linijo na temni podlagi. Elemente ograje, ki so lahko enaki ali pa

razliËni, niza v poljubni smeri (vodoravno, navpiËno, poπevno, po obodu).

Risbo lahko obogati s poljubnimi dodatki (æival, hiπa, drevesa…) in bogati svoj

likovni izraz.

Podoben uËinek svetle linije na temni podlagi lahko uËenci preizkuπajo tudi,

Ëe riπejo z belo kredo po tabli ali na asfaltnih povrπinah. Poskusijo lahko

obraten postopek, tako da najprej nariπejo poljubno figuro ali predmet

in nato prek tega πe ograjo. Skupaj ugotavljamo, kaj je spredaj in kaj zadaj.


BARVNI ODTIS

NAMEN

UËenec spoznava osnove grafike in preprosto grafiËno tehniko. Izdela matrico,

spozna postopek tiskanja in naredi odtise (standardi znanja). Pri slikanju

matrice uporabi dosedanje znanje o barvah tako, da izbira med svetlimi

in temnimi barvami, nemeπanimi in meπanimi barvami (standardi znanja)

in izbrane barve poimenuje. Navaja se na oznaËevanje grafiËnih listov.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA GRAFIKE

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Spontano spoznajo postopke meπanja barv in pojasnijo razlike med

nemeπanimi in meπanimi barvami. Razloæijo pojme tiskarstvo, tiskanje,

odtis in spoznajo postopke za izvedbo najpreprostejπih grafiËnih tehnik

(barvna monotipija) ter ob primerjavi slike in odtisa pojasnijo razliko.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Pridobivajo spretnost za pravilno uporabo barvnih materialov in njihovih

pripomoËkov ter razvijajo obËutljivost za orientacijo na slikovni ploskvi.

Postopoma se navajajo na izvajanje postopkov za izvedbo grafiËne

tehnike in razvijajo obËutek za red in Ëistost izdelka.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Brez predhodno narisane risbe naslikajo motiv z barvnimi ploskvami

z omejeno paleto barv (dve, tri barve) in izdelajo matrico ter jo odtisnejo.

NALOGA

Izdelal boπ barvno grafiko. Prozorno folijo, ki je priloæena delovnemu listu, boπ

uporabil kot matrico. Kaj rad slikaπ? Kakπne motive rad upodabljaπ?

1. S tempera barvami naslikaj svoj motiv po celotni foliji. To bo tvoja matrica.

Uporabljaj dovolj goste tempera barve.

2. Ko je slika gotova, poloæi folijo na oznaËeno mesto v sredini lista.

3. Priloæen papir dobro namoËi v vodo.

4. PoËakaj, da se papir odcedi, in ga previdno poloæi na sliko na foliji.

5. Z dlanjo dobro pritisni papir k podlagi.

6. Papir previdno snemi in obrni. Dobil si odtis slike na matrici.

Izdelal si barvno monotipijo.

NASVET

UËenci uporabijo priloæeno folijo kot matrico, na katero slikajo izbran motiv s

tempera barvami. Barve pripravljajo in meπajo na paleti in slikajo na folijo (matrico)

kot na obiËajen papir. Pri tem pazijo, da je barva na matrici dovolj gosta. Ko je

slika narejena, prek nje (na oznaËeno polje) poloæijo navlaæen papir in ga z dlanmi

rok gladijo (odtisnejo). Papir previdno snamejo in dobili so odtis, ki ga oznaËijo po

pravilih opremljanja grafiËnih listov. Folijo lahko kot matrico uporabijo veËkrat.

Papir navlaæijo tako, da ga namoËijo z obeh strani (potopijo v kadico) in nato

odcedijo ter rahlo popivnajo s Ëasopisnim papirjem.


ME©ANJE BARV

NAMEN

UËenci se pri tej nalogi sreËajo z osnovnimi zakonitostmi meπanja barv.

Uporabljen je najbolj nazoren primer — meπanje osnovnih barvnih tonov rdeËe,

modre in rumene barve. UËenci prepoznajo nemeπano in meπano barvo ter

postopno meπanje barv (standardi znanja). Nove barve, ki z meπanjem dveh

omenjenih nastanejo, so oranæna, zelena in vijoliËna, torej barve, ki jih uËenci

v drugem razredu dovolj dobro poznajo.

UËenci s to nalogo vstopajo v svet barv, spoznavajo, kako nastajajo nove

barve, in jih poimenujejo.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA SLIKANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Poimenujejo barve in pojasnijo nastanek barvne ploskve ter spontano

spoznavajo postopke meπanja barv. Pojasnijo razlike med nemeπanimi in

meπanimi barvami in naπtejejo primere nemeπanih barv v okolju in naravi.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Pridobivajo spretnost za pravilno uporabo barvnih materialov in njihovih

pripomoËkov ter razvijajo obËutek za postopno meπanje barv. Z uporabo

raznovrstnih trdih slikarskih materialov si privzgajajo smisel za njihovo

razliËno izbiro in se navajajo na doslednost.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Naslikajo sliko z barvno linijo in ploskvijo in meπajo barve po predstavljenih

postopkih. Z omejeno paleto barv (tri barve) in meπanimi barvami

naslikajo sliko z motivom, ki jo gradijo od risbe do poslikave ploskev.

NALOGA

1. Spodnje like pobarvaj z enakimi barvami, kot so pobarvani zgornji liki.

2. Kjer se lika prekrivata, uporabi obe barvi.

3. Pri tem so nastale nove barve. Poimenuj jih.

4. Na enak naËin pobarvaj πe spodnje tri like. Kakπna barva je nastala,

kjer se prekrivajo vsi trije liki?

5. Na levi strani na podoben naËin nariπi svojo sliko. PriËaraj ËimveË razliËnih

oblik in barv!

NASVET

Pri barvanju naj uËenci nanaπajo barvo s potezami v razliËnih smereh.

Tako bo obarvana povrπina bolj razgibana.

Pri nanaπanju barv eno Ëez drugo se najprej nanaπajo temnejπe barve,

nato svetlejπe (torej najprej modra, nato rdeËa in na koncu rumena).

Pri izbiri motiva izbiramo tiste, ki so barvno razgibani (pustne πeme, v cirkusu,

pisani baloni, πopek roæ …).


LABIRINT

NAMEN

Pri tej nalogi se uËenci sreËajo s tridimenzionalnim oblikovanjem iz papirja.

IπËejo nove naËine v ustvarjanju vboËenih in izboËenih ter oblih in oglatih

oblik. Razloæijo in opredelijo pojme upogibni material, razgiban in nerazgiban

kip (standardi znanja). Razvijajo si obËutek za volumen, prostornino.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA KIPARSTVA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Naπtejejo kiparske materiale (trde, mehke, upogibne) in razumejo pojme:

poln, votel, velik, majhen, razgiban, narazgiban ter razloæijo pojme:

celota, sestavni deli kipa.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Razvijajo zmoænost dojemanja posebnosti kipa, pridobivajo obËutljivost

za uporabo mehkih in upogibnih materialov in orodij ter razvijajo obËutek

za tretjo dimenzijo. Razvijajo domiselnost pri nizanju in oblikovanju

razliËnih oblik.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Oblikujejo preproste kiparske oblike iz upogibnega materiala.

NALOGA

1. Papirne trakove primi na oznaËenih mestih in jih previdno iztrgaj iz podlage.

Pazi, da ne odtrgaπ tudi konca traku.

2. Dobil si v zrak πtrleËe papirne trakove. Spni jih tako, da boπ dobil Ëim bolj

nenavaden labirint. Vanj lahko postaviπ tudi kakπno igraËko.

»e æeliπ, lahko iz papirja izreæeπ πe veË trakov in jih dodaπ labirintu ali pa

ustvariπ nenavaden kip.

NASVET

Spodbujamo najrazliËnejπe reπitve predstavljene naloge. Posamezne trakove

lepimo z lepilom, uËenci pa jih lahko spenjajo tudi s pisarniπkimi sponkami, kar

omogoËa razliËne reπitve naloge. UËencem ponudimo dodatne, pribliæno enako

debele trakove trπega papirja, da nalogo nadgrajujejo po svoje.


V RIBI©KI MREÆI

NAMEN

Pri tej nalogi uËenci spoznavajo znaËilnosti likovne tehnike — lavirane risbe.

Ugotavljajo, da se Ërta, narisana s tuπem, na mokri podlagi razliva. Ugotavljajo

razlike med ”suho” in ”mokro” Ërto, med trdo in mehko linijo. LoËijo trde in

tekoËe risarske materiale (standardi znanja). Ugotovitve spontano uporabljajo

na risbi.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

S pomoËjo uËnega sredstva pojasnijo razliËnost Ërt in naπtejejo primere,

kaj v naravi in okolju vidijo kot razliËne Ërte. Prepoznajo risalo

po znaËilnostih trdih materialov in opiπejo znaËilnosti linij, narisanih

s tekoËimi materiali in razliËnimi pripomoËki.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Pridobivajo obËutek za razliËnost Ërt, se navajajo na sproπËeno Ërtno

izraæanje in na samostojno izpolnjevanje narisanih ploskev. Navajajo

se na risanje od celote k podrobnostim, na razliËno kombiniranje trdih

in tekoËih materialov in razvijajo likovno domiπljijo.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Nariπejo risbo z motivom s prostoroËno Ërto in jo obogatijo z razliËnimi

Ërtami. Narisani motiv bogatijo z izpolnjenimi oz. neizpolnjenimi ploskvami

ter nizajo in kriæajo Ërte v razliËni gostoti s kombinacijo trdih in

tekoËih materialov.

NALOGA

1. »opiË namoËi v vodi in poveæi modre puπËice na zgornjem in spodnjem robu

papirja. Dobil si mokre navpiËne Ërte.

2. Trsko namoËi v Ërn tuπ in z njo poveæi rdeËe puπËice na levem in desnem

robu papirja. Pri tem vleËeπ Ërte Ëez mokre navpiËne Ërte.

Kaj se dogaja? Te risba spominja na ribiπko mreæo?

S Ërnim tuπem in trsko, ali tanjπim ËopiËem, nariπi πe ribe, ki so se ujele

v mreæo.

NASVET

NavpiËne Ërte naj bodo Ëim bolj mokre, da bodo uËenci nazorno videli razliko

med obnaπanjem tuπa na suhi in mokri podlagi.

Ko nariπejo navpiËne Ërte z vodo in vodoravne s tuπem ter spoznajo razliko

med suho in mokro podlago, naj dokonËajo risbo Ëim bolj svobodno.

Spodbujamo jih pri uporabi mokre — suhe podlage. Trsko pri risanju uporabljajo

za Ërtno risbo, s ËopiËem lahko doloËene dele motiva pobarvajo v celoti.


NA© RAZRED

NAMEN

UËenci oblikujejo notranji prostor in predstavijo bivalni prostor ter njegovo

opremo (standardi znanja). Pri oblikovanju in estetskem urejanju notranjega

prostora razlikujejo pojme: spredaj, zadaj in zunaj, znotraj (standardi znanja).

Naloga je zasnovana tako, da uËenci poveæejo posamezne estetsko oblikovane

ploskve (stene) v celoto zaprtega prostora.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA PROS-

TORSKEGA OBLIKOVANJA

USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV

Naπtejejo bivalne prostore in jih opiπejo ter loËijo zunanji prostor od

bivalnega prostora. Opiπejo opremo v prostoru glede na njen namen in

pojasnijo razliËnost barv v prostoru (æivahne, umirjene, svetle, temne ...)

ter pomen okrasnih predmetov.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI

Privzgajajo smisel za izraæanje lastnih idej in pri oblikovanju opreme

razvijajo domiselnost. S smiselnim nameπËanjem okrasnih predmetov

in izbiro barv razvijajo estetski Ëut.

LIKOVNO IZRAÆANJE

Iz embalaænih πkatel in tanjπega kartona izdelajo opremo za razliËne

bivalne prostore in jo popestrijo z barvami.

NALOGA

Opazuj notranjost vaπe uËilnice. Kaj v njej ti je vπeË in kaj ne? Ali bi kaj spremenil?

1. Iz priloæenih kosov papirja izreæi posamezne dele in jih sestavi kot je

narisano na skici. Kosov papirja πe ne zlepi!

2. Zamisli si, da so to stene tvoje uËilnice. Nanje nariπi okna, vrata, tablo

in drugo opremo.

3. Pobarvaj okna, vrata, opremo in stene. Okna in vrata lahko tudi izreæeπ

4. Ponovno sestavi stene uËilnice, jih zlepi in postavi na oznaËeni prostor.

5. V uËilnico lahko postaviπ mize, stole, omare in tudi uËence. Uporabi razne

πkatlice, kocke, figurice in podobno.

NASVET

UËenci svobodno oblikujejo posamezne papirne trakove, ki predstavljajo πtiri

stene uËilnice. Nariπejo ali izreæejo okna in vrata, nariπejo tablo in okrasijo

stene, kakor æelijo. Stene (trakove) poveæejo in postavijo na oznaËeno mesto na

delovnem listu. Notranji prostor estetsko uredijo in razporedijo æelene elemente

(embalaæne πkatlice, kocke, razne figurice), ki predstavljajo mize, omare in ostalo

notranjo opremo. UËenci lahko papirne trakove ponovno razstavijo in jih

likovno opremijo πe na drugi strani. Tako dobijo nov notranji prostor. Lahko pa

tudi kombinirajo in spreminjajo razliËne sestave obojestransko poslikanih sten.

More magazines by this user
Similar magazines