gradnja veÄstanovanjskih objektov - Planet GV
gradnja veÄstanovanjskih objektov - Planet GV
gradnja veÄstanovanjskih objektov - Planet GV
Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!
Leverage SEO-optimized Flipbooks, powerful backlinks, and multimedia content to professionally showcase your products and significantly increase your reach.
STANOVANJE IN URBANIZACIJA:<br />
GRADNJA VEČSTANOVANJSKIH OBJEKTOV<br />
prof.dr. Kaliopa Dimitrovska Andrews<br />
Ljubljana, januar, 2010
GLOBALNI TRENDI<br />
dejavniki, ki vplivajo na stanovanjsko gradnjo<br />
• Globalizacija, evropeizacija in razvoj liberalne ekonomije<br />
• Razvoj komunikacijske in informacijske tehnologije<br />
• Mednarodna konkurenčnost med regijami in mesti<br />
• Demokratizacija družbe<br />
• Naraščajoča ekološka osveščenost<br />
• Podnebne spremembe<br />
• Spremembe bivalnih navad<br />
• Nove strokovne paradigme
LOKALNI TRENDI<br />
ključni dejavniki, ki vplivajo na večstanovanjsko gradnjo<br />
• velikost in tip gospodinjstva<br />
• mobilnost<br />
• delo na domu<br />
• kupna moč<br />
• pojem doma
Zakaj je danes večstanovanjska<br />
<strong>gradnja</strong> tako pomembna?<br />
..ker oblika večstanovanjske stavbe oz. bivalna<br />
okolja z raznoliko tipologijo večstanovanjskih<br />
stavb s svojimi okoljskimi in socilanimi učinki<br />
lahko zagotavljajo trajnostni razvoj.<br />
..ker notranji razvoj mest kot najbolj vzdržna<br />
oblika razvoja mesta sloni predvsem na<br />
večstanovanjski gradnji
VSEBINA<br />
• Značilnosti stanovanjske gradnje v Sloveniji<br />
• Večstanovanjska <strong>gradnja</strong> v procesu prestrukturiranja<br />
mesta: primer Ljubljane<br />
• Stanovanjska politika in trajnostni urbani razvoj
Stanovanja in urbanizacija: značilnosti stanovanjske gradnje v Sloveniji<br />
Osnovna dejstva:<br />
• stopnja urbanizacije v EU 80 %; v SLO 54 %<br />
• 45 – 80 % celotne urbane rabe je stanovanjska raba<br />
STANOVANJSKA POLITIKA<br />
kakšna stanovanja graditi, za<br />
koga in na kakšen način?<br />
oblika organiziranosti<br />
dolgoročni razvoj stanovanj:<br />
kontekstualni okvir<br />
urbanistične politike<br />
URBANISTIČNA POLITIKA<br />
kakšna stanovanja graditi in kje?<br />
lokacije in zemljišča za<br />
stanovanja<br />
urbanistična politika: operativni<br />
okvir stanovanjske politike
Stanovanja in urbanizacija: značilnosti stanovanjske gradnje v Sloveniji<br />
Drugi vplivi:<br />
• druge politike: zemljiška politika, prometna politika, politika financiranja, socialna politika,<br />
kmetijska politika, energetska politika<br />
• stanovanjska oskrba: profitna in neprofitna<br />
• strokovne praradigme: novi koncepti zasnove mest / urbanih regij in oblikovanja stanovanjskih<br />
območij / <strong>objektov</strong><br />
• strateški dokumenti in deklaracije:<br />
• mednarodni (Habitat agenda, Agenda 21),<br />
• EU (Lizbonska strategija, Evropska tematska strategija o urbanem okolju, Evropska listina<br />
o stanovanjih)<br />
• SLO (Nacionalni stanovanjski program, Politika urejanja prostora, Strategija prostorskega<br />
razvoja in Prostorski red Slovenije
STANOVANJSKA POLITIKA IN<br />
GRADNJA<br />
Stanovanjska <strong>gradnja</strong> 1955-2008 / Housing Construction 1955-2008<br />
1945-1955<br />
Državno administrativno obdobje<br />
1956-1965<br />
Občinski stanovanjski skladi<br />
1965-1972<br />
Gradnja za trg<br />
1972-1991<br />
Družbeno usmerjena st. <strong>gradnja</strong><br />
1991-<br />
Stanovanjska reforma<br />
18000<br />
16000<br />
14000<br />
12000<br />
10000<br />
8000<br />
6000<br />
4000<br />
2000<br />
45<br />
40<br />
35<br />
30<br />
25<br />
20<br />
15<br />
10<br />
5<br />
0<br />
0<br />
1960<br />
1955<br />
1957<br />
1962<br />
1964<br />
1959<br />
1961<br />
1963<br />
1965<br />
1967<br />
Vzorec gradnje stanovanj visokih gostot / The Pattern of High-Rise Production<br />
1966<br />
1968<br />
1970<br />
1972<br />
1974<br />
1976<br />
1978<br />
1969<br />
1971<br />
1973<br />
1975<br />
1977<br />
1979<br />
1981<br />
1983<br />
1985<br />
1987<br />
1989<br />
1991<br />
1993<br />
1995<br />
1997<br />
1999<br />
2001<br />
2003<br />
2005<br />
2007<br />
Skupaj/Total Družbeni sektor/Social Sector Privatni sektor/Private Sector<br />
1980<br />
1982<br />
1984<br />
1986<br />
1988<br />
1990<br />
1992<br />
1994<br />
1996<br />
Netherlands<br />
Slovenia<br />
Hungary<br />
Sweden<br />
Denmark
DOGAJANJA NA STANOVANJSKEM PODROČJU PO 90-TIH<br />
Stanovanjska reforma:<br />
ukinitev sistema financiranja<br />
masovne stanovanjske gradnje<br />
Privatizacija:<br />
povečanje deleža lastniških (92%)<br />
in znižanje deleža najemniških<br />
stanovanj (8%)<br />
Denacionalizacija:<br />
težji dostop in naraščanje cen<br />
stavbnih zemljišč<br />
Zmanjšanje obsega gradnje:<br />
povečano povpraševanje in<br />
nekontrolirano naraščanje cen<br />
stanovanj<br />
Spremembe v oblikovanju:<br />
Večja raznolikost stanovanjskih<br />
območij, zazidav in tipologije<br />
<strong>objektov</strong><br />
Začetki pojava prostorske polarizacije<br />
in segregacije stanovanjskih območij
Zadovoljstvo s<br />
stanovanjem in<br />
bivalnim okoljem<br />
Proportion of households that declared problems with accommoddation (%)<br />
Shortage of Rot in window, Damp and Lack of indoor At least two<br />
space doors or floors leaks flushing toilet problems<br />
Luxembourg 25 5 7 n.a. n.a.<br />
Portugal 25 16 40 5 24<br />
Slovenia 15 14 13 5 11<br />
NMS 24 25 19 10 22<br />
EU15 17 8 12 1* 9*<br />
EU25 18 11 13 3* 11*<br />
* Luxembourg is excluded from the EU15 and EU25<br />
Sourec: EQLS 2003<br />
Proportion of respondents who complain about environmental problems (%)<br />
Country Noise Air pollution Lack of Water quality at least two<br />
green space<br />
problems<br />
Luxembourg 16 16 10 17 15<br />
Portugal 17 17 23 13 19<br />
Slovenia 14 19 6 15 15<br />
NMS 19 21 15 20 21<br />
EU15 18 18 16 15 19<br />
EU25 18 18 16 15 19<br />
Sourec: EQLS 2003
Tipologija stanovanjskih stavb<br />
tip stavbe %<br />
• stolpnica ali blok z 5 ali več nadstropji 14,8 43,5<br />
• blok ali stolpič z do 4 nadstropij 21,7<br />
• drugačna večstanovanjska hiša 7,0<br />
• enostanovanjska družinska hiša 37,0 56,5<br />
• dva- do 4 stanovanjska družinska hiša 19,5<br />
Vir: Stanovanjska anketa 2005, Univerza v Ljubljani , IDV FDV, CDB
%<br />
Odstotek gospodinjstev, ki ima navedeno težavo, po tipu objekta (v %)<br />
35<br />
30<br />
25<br />
20<br />
15<br />
10<br />
5<br />
0<br />
stolpnica ali blok z 5 in več<br />
nadstropij<br />
blok ali stolpič z do 4<br />
nadstropij<br />
enostanovanjska družinska<br />
hiša<br />
2-4 stanovanjska družinska<br />
hiša<br />
drugačna večstanovanjska<br />
hiša<br />
igra otroci hrup onesn.zrak odsotnost rekreac. površin slabe prometne povezave varnost parkiranje
Nekakovostna stanovanja glede na tip stavbe in lokacije v regiji (v%)<br />
Nekakovostna stanovanja glede na tip stavbe in lokacije v regiji (v%)<br />
50<br />
45<br />
40<br />
35<br />
30<br />
25<br />
20<br />
15<br />
10<br />
5<br />
0<br />
Pomurska<br />
Podravska<br />
Koroška<br />
Savinjska<br />
Zasavska<br />
Spodnjeposavska<br />
Jugovzhodna Slovenija<br />
Osrednjeslovenska<br />
Gorenjska<br />
Notranjsko-kraška<br />
Goriška<br />
Obalno-kraška<br />
stolpnica ali blok z 5 ali več nadstropij blok ali tolpič z do 4 nadstropij enostanovanjska družinska hiša<br />
2-4 stanovanjska družinska hiša drugačna večstanovanjska hiša<br />
Vir: Stanovanjska anketa 2005, Univerza v Ljubljani , IDV FDV, CDB
Pomembnost posameznih značilnosti stanovanjskega okolja<br />
Mirna in zelena okolica<br />
Zagotovljeno parkirišče<br />
Bližina zdravstvene oskrbe<br />
Bližina rekreacijskih površin<br />
Bližina avtocestnega priključka<br />
0% 20% 40% 60% 80% 100%<br />
ni pomembno bolj ni pomenbno niti niti bolj je pomembno zelo je pomembno<br />
Vir: Stanovanjska anketa 2005, Univerza v Ljubljani , IDV FDV, CDB
(1) Primernost lokacije glede na skladnejši razvoj poselitve<br />
Makrolokacijski kriteriji<br />
(1) Primernost lokacije glede na skladnejši razvoj poselitve<br />
‣ hierarhična razvrstitev naselja v planiranem omrežju naselij<br />
‣ obstoječi ali planirani primanjkljaj lastniških in najemniških stanovanj<br />
‣ vrsta oz. tipologija gradbenega posega<br />
• intenzifikacija obstoječega naselja<br />
- zaokrožitve obstoječe zazidave ali začetih urbanističnih celot<br />
- prenova mestnega jedra<br />
- prenova zapuščenih stanovanjskih ali industrijskih območij<br />
• <strong>gradnja</strong> na še nepozidanih območij znotraj ureditvenega območja naselja<br />
(2) Uspešnost oblikovno-programskega vključevanja zazidave v širši prostor<br />
‣ ustreznost zazidave glede na genius loci lokacije: upoštevanje značilnosti krajinskega pejsaža in mestne podobe /<br />
pomena lokacije<br />
‣ kompatibilnost programov in aktivnosti<br />
‣ upoštevanje karakterističnega merila prostora<br />
(3) Primernost funkcionalnih povezav<br />
‣ dostopnost do centra naselja<br />
‣ dostopnost do zelenih in rekreacijskih površin<br />
‣ dostopnost do specializirane trgovine<br />
‣ dostopnost do večjih zaposlitvenih območij
Zgornje meje izkoriščenosti zemljišč po vrsti namenske rabe<br />
Namenska raba gradbene parcele<br />
Čista stanovanjska območja<br />
Splošna stanovanjska območja<br />
Zgornje meje se izjemoma lahko prekoračijo, če:<br />
• to zahtevajo posebni urbanistični pogoji;<br />
• se prekoračitve izravnajo z obstoječim stanjem v okolici;<br />
• javna korist temu ne nasprotuje.<br />
koeficient<br />
zazidanosti<br />
(z)<br />
Koeficient<br />
izrabe (i)<br />
0,4 1,2<br />
Območja počitniških hiš<br />
Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodinjstvi 0,2 0,4<br />
Območja <strong>objektov</strong> družbene infrastrukture 0,6 1,6<br />
Območja urbanih centrov 0,9 3,5<br />
Mešana območja 0,6 1,2<br />
Območja proizvodnih dejavnosti 0,8 2,4<br />
Vir: Prostorski red Slovenije, 2005
Komparativni prikaz urbanističnih kriterijev izbranih stanovanjskih sosesk v Sloveniji
Kvantitativni urbanistični kriteriji<br />
Koseze, Ljubljana<br />
Tipologija gradnje:<br />
večstanovanjska<br />
<strong>gradnja</strong>,<br />
srednja zazidava<br />
i=1.99<br />
z=0.38<br />
g=158 stan/ha<br />
Tipologija gradnje:<br />
individualna <strong>gradnja</strong>,<br />
nizka zazidava<br />
i=0.24<br />
z=0.14<br />
g=22 stan/ha
Kvantitativni urbanistički kriteriji<br />
Šiška, Ljubljana<br />
Tipologija gradnje:<br />
večstanovanjska<br />
<strong>gradnja</strong>,<br />
srednja zazidava<br />
i=0.51<br />
z=0.13<br />
g=86 stan/ha<br />
Tipologija gradnje:<br />
večstanovanjska<br />
<strong>gradnja</strong>,<br />
visoka zazidava<br />
i=1.68<br />
z=0.19<br />
g=238 stan/ha
LJUBLJANA<br />
CELOVŠKI DVORI<br />
i: 2,8
LJUBLJANA<br />
MESARSKA ULICA<br />
i: 1,7
VEČSTANOVANJSKA GRADNJA<br />
V PROCESU PRESTRUKTURIRANJA MESTA: PRIMER LJUBLJANE<br />
Transformacija urbanih vzorcev je produkt prestrukturiranja urbanih dejavnosti in<br />
socio-ekonomskih sprememb.<br />
Funkcionalna in strukturna transformacija je razvidna na celotnem območju mesta: v<br />
funkcionalni urbani regiji in v strnjenem/ kompaktnem mestu.
Trendi, problemi, rešitve: funkcionalna urbana regija<br />
Trend<br />
suburbanizacija<br />
Problemi<br />
transformacija vzorcev<br />
poselitve<br />
izguba identitete kulturne<br />
krajine<br />
onesnaževanje okolja<br />
konfliktnost s primarnimi<br />
rabami
Trendi, problemi, rešitve: funkcionalna urbana regija<br />
Rešitve<br />
model ‘disperzne<br />
koncentracije’<br />
strateško planiranje in<br />
koordinacija
Trendi, problemi, rešitve: strnjeno / kompaktno mesto<br />
Trendi<br />
zmanjševanje<br />
industrijske rabe<br />
nakupovalna in<br />
poslovna središča
Trendi, problemi, rešitve: strnjeno / kompaktno mesto<br />
Problemi<br />
degradirana območja<br />
‘edge cities’<br />
socialna segregacija<br />
nedokončane ureditve<br />
‘ad-hoc’ <strong>gradnja</strong><br />
identiteta in čitljivost<br />
prostora
Trendi, problemi, rešitve: strnjeno / kompaktno mesto<br />
Problem<br />
socialna<br />
segregacija<br />
7<br />
7<br />
6 2<br />
15<br />
11<br />
12<br />
10<br />
4<br />
5<br />
9<br />
13<br />
16<br />
3<br />
1<br />
CENE<br />
NEPREMIČNIN<br />
(EUR)<br />
do 1400<br />
do 1600<br />
do 2000<br />
nad 2000<br />
14<br />
8
Trendi, problemi, rešitve: strnjeno / kompaktno mesto<br />
Rešitve<br />
vizija, strategija razvoja<br />
strategija oblikovanja mesta<br />
urbanistično arhitekturna<br />
ogrodja za karakteristična<br />
mestna območja
CITY CENTRE<br />
Kapiteljski vrtovi
Trnovski pristan<br />
Gradaška
Stanovanjsko poslovni objekt
Stanovanjsko poslovni objekt
POLITIKE IN UKREPI TRAJNOSTNEGA URBANEGA RAZVOJA<br />
Integrirane sektorske politike<br />
• Integralna politika stanovanjske<br />
gradnje, namenske rabe<br />
prostora in razvoja javnega<br />
transporta<br />
• Politika prenove, upravljanja in<br />
vzdrževanja obstoječega<br />
stanovanjskega fonda<br />
• Trajnostno urbanistično oblikovanje<br />
Wolfsberg<br />
Wolfsberg<br />
Deutsch-landsberg<br />
St. Veit<br />
Deutsch-landsberg<br />
[ St. Vid Veit<br />
[ t. Vid<br />
Leibnitz<br />
Feldkirchen<br />
Lipnica Leibnitz<br />
Trg Feldkirchen<br />
Lipnica<br />
Trg<br />
Wolfsberg<br />
Deutsch-landsberg<br />
St. Veit<br />
[ t. Vid<br />
Leibnitz<br />
Feldkirchen<br />
Lipnica<br />
Trg<br />
VILLACH<br />
BELJAK<br />
VILLACH<br />
BELJAK<br />
KLAGENFURT<br />
Radlje ob Dravi<br />
KLAGENFURT<br />
Dravograd<br />
Radlje ob Dravi<br />
CELOVEC<br />
Prevalje Dravograd<br />
MARIBOR<br />
CELOVEC<br />
Prevalje<br />
MARIBOR<br />
VILLACH<br />
Ravne<br />
Ru{e<br />
BELJAK<br />
Ravne<br />
Ru{e<br />
KLAGENFURT<br />
Me`ica na Koro{kem Slovenj Gradec Radlje ob Dravi<br />
Me`ica na Koro{kem Slovenj Gradec<br />
Dravograd<br />
CELOVEC<br />
Prevalje<br />
MARIBOR<br />
Kranjska gora<br />
Kranjska gora<br />
Ravne<br />
Ru{e<br />
Jesenice<br />
Slovenska Bistrica<br />
Jesenice<br />
Me`ica na Koro{kem Slovenj Gradec<br />
Slovenska Bistrica<br />
[ o{tanj<br />
Kranjska gora<br />
[ o{tanj Velenje<br />
Bled<br />
Tr`i~<br />
Tr`i~<br />
Velenje<br />
Bovec<br />
Bled<br />
Bovec<br />
Jesenice Radovljica Bistrica pri Tr`i~u<br />
Mozirje<br />
Slovenska Bistrica<br />
Radovljica Bistrica pri Tr`i~u<br />
Mozirje<br />
Slovenske Konjice<br />
Slovenske Konjice<br />
Gemona<br />
Humin<br />
Gemona<br />
Bohinjska Bistrica<br />
[ o{tanj Polzela<br />
Humin<br />
Bohinjska Bistrica<br />
Polzela<br />
Tr`i~<br />
Velenje<br />
Bled<br />
@alec<br />
Bovec<br />
@alec<br />
[ marje Roga{ka<br />
Kobarid<br />
Radovljica Bistrica pri Tr`i~u<br />
Mozirje<br />
marje Roga{ka<br />
Kobarid<br />
Slovenske Konjice<br />
pri Jel{ah Slatina<br />
Tarcento<br />
@elezniki<br />
pri Jel{ah Slatina<br />
Tarcento<br />
@elezniki KRANJ<br />
KRANJ<br />
[ entjur<br />
Gemona ^enta<br />
entjur<br />
^enta<br />
Kamnik<br />
Kamnik<br />
CELJE<br />
Humin<br />
Bohinjska Bistrica<br />
Polzela CELJE<br />
Tolmin<br />
Tolmin<br />
Most na So~i<br />
@alec<br />
[ marje Roga{ka<br />
Kobarid Most na So~i<br />
Menge{<br />
Menge{<br />
La{ko<br />
La{ko<br />
pri Jel{ah Slatina<br />
Tarcento<br />
@elezniki [ kofja Loka<br />
[ kofja KRANJ Loka<br />
Trzin Dom`ale<br />
Trbovlje<br />
Trzin Dom`ale<br />
Trbovlje Hrastnik<br />
Hrastnik<br />
[ entjur<br />
^enta<br />
Medvode<br />
Kamnik<br />
Zagorje CELJE<br />
Medvode<br />
Zagorje<br />
ob<br />
ob<br />
Savi<br />
Savi<br />
Cividale<br />
Tolmin<br />
Cividale<br />
^edad<br />
Most na So~i<br />
Menge{<br />
^edad<br />
La{ko<br />
UDINE<br />
[ kofja Loka<br />
Trzin Dom`ale<br />
Trbovlje<br />
UDINE<br />
Hrastnik<br />
@iri<br />
VIDEM<br />
@iri<br />
VIDEM<br />
Medvode<br />
Zagorje Litija<br />
Litija ob Savi<br />
LJUBLJANA<br />
Cividale<br />
^edad<br />
Solkan<br />
Idrija<br />
Solkan<br />
Idrija<br />
Sevnica<br />
UDINE<br />
Sevnica<br />
Cormons Cormons<br />
@iri<br />
Kr{ko<br />
VIDEM<br />
NOVA GORICA<br />
Vrhnika<br />
Kr{ko<br />
Krmin<br />
Vrhnika<br />
Krmin<br />
Litija<br />
Grosuplje LJUBLJANA<br />
Palmanova<br />
Grosuplje<br />
Palmanova Gradisca Gradisca GORIZIA<br />
[[ empeter<br />
Solkan<br />
Idrija<br />
Trebnje<br />
Gradi{~e<br />
empeter<br />
Gradi{~e GORICA<br />
Sevnica<br />
Ajdov{~ina<br />
Logatec<br />
Cormons<br />
Logatec<br />
Bre`ice<br />
Kr{ko<br />
NOVA GORICA<br />
Vrhnika<br />
Krmin<br />
Grosuplje<br />
Palmanova<br />
Ronchi Gradisca GORIZIA [ empeter<br />
Trebnje<br />
Ronchi<br />
Gradi{~e GORICA<br />
Ajdov{~ina<br />
Logatec<br />
Bre`ice<br />
Cervignano<br />
Ronke Ronke<br />
^ervinjan<br />
MONFALCONE<br />
Cerknica<br />
NOVO<br />
SAMOBOR<br />
TR@I^<br />
MESTO<br />
Ronchi<br />
Postojna<br />
Cervignano Ronke<br />
^ervinjan<br />
Se`ana<br />
Ribnica<br />
Diva~a<br />
MONFALCONE<br />
Pivka<br />
Cerknica<br />
NOVO<br />
SAMOBOR<br />
TR@I^<br />
MESTO<br />
Grado<br />
Postojna<br />
Grade` TRIESTE<br />
Metlika<br />
Se`ana<br />
Ribnica<br />
Diva~a<br />
TRST<br />
Pivka<br />
Ko~evje<br />
Grado<br />
Grade` KOPER/ CAPODISTRIA<br />
TRIESTE<br />
Ilirska Bistrica<br />
Metlika<br />
^rnomelj<br />
Izola/ Isola<br />
TRST<br />
Ko~evje<br />
Piran/ Pirano<br />
Portoro`/ Portorose<br />
KOPER/ CAPODISTRIA<br />
Ilirska Bistrica<br />
^rnomelj<br />
KARLOVAC<br />
Lucija/ Lucia<br />
Izola/ Isola<br />
Piran/ Pirano<br />
Portoro`/ Portorose<br />
KARLOVAC<br />
Lucija/ Lucia<br />
Opatija<br />
REKA<br />
Opatija<br />
REKA<br />
KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE<br />
- POSELITEV/ PROMET<br />
Avtor: Urbanisti~ni in{titut RS, marec 2001<br />
KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE - POSELITEV<br />
Avtor: Urbanisti~ni in{titut RS, marec 2001<br />
Gornja Radgona<br />
Gornja Radgona<br />
Lenart<br />
Lenart<br />
Gornja Radgona<br />
Lenart<br />
Ptuj<br />
Ptuj<br />
Ptuj<br />
Zapre{ic<br />
Zapre{ic<br />
ZAGREB<br />
ZAGREB<br />
MURSKA<br />
SOBOTA MURSKA<br />
SOBOTA<br />
MURSKA<br />
SOBOTA<br />
Ormo`<br />
Ormo`<br />
Ljutomer<br />
Ljutomer<br />
Ljutomer<br />
Ormo` VARA@DIN<br />
VARA@DIN<br />
VARA@DIN<br />
Lendava<br />
Lendava Lendva<br />
Lendva<br />
Lendava<br />
Lendva<br />
Lenti<br />
Lenti<br />
Lenti<br />
^AKOVEC<br />
^AKOVEC<br />
^AKOVEC<br />
Legenda:<br />
Legenda:<br />
POSELITEV<br />
dr`avno POSELITEV sredi{~e<br />
ljubljanska metropolitanska regija<br />
~ezmejno dr`avno sredi{~e razvojno obmo~je<br />
oljubljanska metropolitanska regija<br />
makroregionalno<br />
~ezmejno razvojno sredi{~e obmo~je<br />
makroregija<br />
~ezmejno makroregionalno razvojno sredi{~e obmo~je<br />
o<br />
mezoregionalno makroregija sredi{~e<br />
mezoregija ~ezmejno razvojno obmo~je<br />
~ezmejno razvojno obmo~je<br />
omezoregionalno sredi{~e<br />
mikroregionalno mezoregija sredi{~e<br />
o<br />
somestje ~ezmejno makroregionalnega razvojno obmo~je pomena<br />
somestje mezoregionalnega pomena<br />
somestje mikroregionalno mikroregionalnega sredi{~e pomena<br />
o<br />
lokalno<br />
somestje<br />
sredi{~e<br />
makroregionalnega<br />
regionalnega<br />
pomena<br />
pomena<br />
Legenda: lokalno<br />
somestje<br />
sredi{~e<br />
mezoregionalnega<br />
turisti~nega<br />
pomena<br />
pomena<br />
lokalno<br />
somestje<br />
sredi{~e<br />
o mikroregionalnega pomena<br />
zdravili{~e<br />
dr`avno lokalno sredi{~e sredi{~e regionalnega pomena<br />
ljubljanska<br />
PROMET lokalno sredi{~e metropolitanska turisti~nega regija pomena<br />
~ezmejno lokalno sredi{~e razvojno obmo~je<br />
avtocesta<br />
makroregionalno<br />
hitra zdravili{~e cesta<br />
sredi{~e<br />
makroregija<br />
glavna cesta I. reda<br />
~ezmejno PROMET razvojno obmo~je<br />
glavna cesta II. reda<br />
o<br />
mezoregionalno hitra<br />
avtocesta<br />
proga sredi{~e<br />
mezoregija glavna<br />
hitra cesta<br />
proga I. reda<br />
~ezmejno glavna<br />
glavna<br />
proga<br />
cesta razvojno II.<br />
I. reda<br />
reda obmo~je<br />
o<br />
prometni glavna cesta terminal II. reda<br />
mikroregionalno sredi{~e<br />
KRAJINA hitra proga<br />
somestje<br />
glavna proga<br />
makroregionalnega<br />
I. reda<br />
pomena<br />
somestje<br />
glavna proga<br />
mezoregionalnega<br />
II. reda<br />
pomena<br />
obmo~je prednostnega varstva<br />
somestje mikroregionalnega pomena<br />
obmo~je usklajenega razvoja in varstva<br />
obmo~je prometni prednostnega terminal razvoja<br />
lokalno sredi{~e regionalnega pomena<br />
lokalno sredi{~e turisti~nega pomena<br />
lokalno sredi{~e<br />
zdravili{~e
POLITIKE IN UKREPI TRAJNOSTNEGA URBANEGA RAZVOJA<br />
Integrirane sektorske politike<br />
• Integralna politika stanovanjske gradnje,<br />
namenske rabe prostora in razvoja<br />
javnega transporta<br />
• Politika prenove, upravljanja in<br />
vzdrževanja obstoječega<br />
stanovanjskega fonda<br />
• Trajnostno urbanistično oblikovanje
POLITIKE IN UKREPI TRAJNOSTNEGA URBANEGA RAZVOJA<br />
Integrirane sektorske politike<br />
• Integralna politika stanovanjske<br />
gradnje, namenske rabe prostora in<br />
razvoja javnega transporta<br />
• Politika prenove, upravljanja in<br />
vzdrževanja obstoječega<br />
stanovanjskega fonda<br />
• Trajnostno urbanistično oblikovanje<br />
KRONSBERG,<br />
HANNOVER:<br />
A model of<br />
sustainable<br />
urban<br />
community<br />
ECOLOGICAL<br />
OPTIMISATION<br />
TOWN AS GARDEN<br />
TOWN AS<br />
SOCIAL<br />
HABITAT
POLITIKE IN UKREPI TRAJNOSTNEGA URBANEGA RAZVOJA<br />
Integrirane sektorske politike<br />
• Integralna politika stanovanjske<br />
gradnje, namenske rabe prostora in<br />
razvoja javnega transporta<br />
• Politika prenove, upravljanja in<br />
vzdrževanja obstoječega<br />
stanovanjskega fonda<br />
• Trajnostno urbanistično oblikovanje
DANES JUTRI ???<br />
Source: REGALP project, 2003
Change language