zdravstveno stanje gozdov v sloveniji v letu 2ooo - Gozdarski inštitut ...

134
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67
3.3.3 PovpreCna osutost in indeks poSkodovanosti po obmoCnih enotah
Average defoliation and defoliation index for regional units
Za prostorsko predstavitev stanja gozdov v Sloveniji (slika 7)smo uporabili razdelitev na
obmodne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Povpredna osutost je bila med 15,9 % (OE
Nazarje) in 24,9 % (OE Ljubljana). Nekoliko viSje vrednosti povpredne osutosti smo
zabeleLili 5e v obmodnih enotah Kodevje (24,6 %) in SeZana (23,5 %). Za nazarskim
obmodjem smo najniZje povpredne osutosti zabeleZili v tolminskem (17,0 yo),
novomeSkem (17,4 %), blejskem in postojnskem (v obeh 17,6 yo) obmodju. Zelo
podobno je stanje, 6e primerjamo deleZe po5kodovanih dreves. Tako je v Obmodni enoti
Kodevje v povpredju po5kodovanih veC kot tretjina dreves na trakfi (35,7 Yo), v
nazarskem obmodju pa le slaba desetina (8,6 %). Velik deleZ po5kodovanih dreves
najdemo 5e na kranjskem obmodju (30,4 %).
Razlike med obmodji so visoko znadilne (POS: F : 8,76; IND: F : 8,00). Na osnovi
podatkov smo s statistidno analizo (Bonferroni test srednjih vrednosti in Kruskal-Wallis
test) oblikovali pet homogenih skupin (obmodne enote), znotraj katerih ni znadilnih razlik
v povpredni osutosti (preglednica 2). Zelo podobne rezultate smo dobili zanalizo indeksa
poSkodovanosti.
Preglednica 2: Homogene skupine po obmodnih enotah glede na povpredno osutost v
letu 2000 (Bonfenoni test)
Table 2: Homogeneous groups ofregional units according to the average
defoliation in 2000 (Bonferoni test)
Obmodna enota
Skupina/ Group
POSOO
Regional unit J 4 )
Nazarie 5.96 X
Tolmin 7.04 X
'1.39
Novo mesto
X X
Bled 7 -57 X X X x
Postoina ,f .OJ X X x
Maribor 8.49 X x X X
Sloveni Gradec 9.47 X X X X x
BreZice tn 5'l X X x X X
Murska Sobota 21.98 X x X X X
Celie 22"64 X X X x
K rani 22.94 x X X
SeZana 23.52 X x
Kndevi 24.56 X
Liubliana 24"90 X